244-kapital-10.03.2011 by Kapital Media Group

EVROPSKITE KLIENTI SE VRATIJA VO "MALIOT MAN^ESTER"

IZMENI VO ZAKONOT ZA STE^AJ

[TIP VO RABOTNI^KA TRESKA UVEZUVA KADAR OD OKOLNITE GRADOVI

ZA STE^AJ PODOLG OD 18 MESECI, OTKAZ ZA STE^AJNIOT UPRAVNIK

STRANA 12-13

STRANA 9

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

STRUKTURNI PROMENI VO NAFTENATA KOMPANIJA

ZO[TO MAKPETROL FORMIRA NOVA FIRMA I RABOTI SO ZAGUBA?!

MAKPETROL FORMIRA NOVA FIRMA MAKPETROL PROM-GAS. OVA E U[TE EDNA NOVINA VO NAFTENIOT GIGANT, KADE IMA PRESTRUKTURIRAWA, NO I LO[I FINANSISKI REZULTATI. ZA 2010 MAKPETROL PRIJAVI ZAGUBA OD 3,9 MILIONI EVRA. NA [TO SE DOL@AT OVIE REZULTATI I PROMENI? ~etvrtok. 10. mart. 2011 | broj 244 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, SREDA, 09.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,98% 0 0,36% 0 00,10%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 6 444,27 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

1114,15 1,95%

UTRE, VO

FINANSIRAWETO MORA DA SE OBJAVI I NA INTERNET-STRANICATA NA PARTIITE

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (09.03) 2.700

MBI 10

2.690 2.680 2.670 2.660 2.650 2.640 2.630 2.620 2.610 2.600 03.3

05.3

07.3

09.3

Skapite surovini go jadat profitot na prehranbeniot sektor! STRANA 11

Izvr{niot menaxer na Ford nagraden so 56,6 milioni dolari STRANA 18

POLITI^KITE PARTII GI KRIJAT FINANSISKITE IZVE[TAI ZA 2010 GODINA STRANA 4

Strancite nema da dozvolat izbori so bojkot! STRANA 7

Ivanov go predlo`i Bogov za nov guvern rner guverner

STRANA 5

KOLUMNA KOLUMN ALEKSANDAR JAN^ESKI JA STANISLAV PIGON P

NAFTA ZA SLOBODA SLOBOD STRANA 14 VOVEDNIK D VIKTORIJA MILANOVSKA

TEKSTILCI CI C I INVESTIRAJTE! I NVESTIRA RA STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 10 MART 2011

TEKSTILCI INVESTIRAJTE!

Do pred samo nekolku meseci sekojdnevno gi slu{avme lelekawata na tekstilcite deka nemaat rabota, deka imaat pregolemi tro{oci, deka nekontroliraniot uvoz od Kina im go jade lebot, deka bankite nudat previsoki kamatni stapki koi im se pre~ka za pogolemi investicii... Baraa pomo{ od dràvata do toj stepen {to gi povikaa i ministrite, ako ni{to drugo, barem da kupuvaat od niv kostumi za vrabotenite vo ministerstvata. O~aj! Poslednite sostojbi vo tekstilot se sosema razli~ni. Po~na noviot ciklus vo koj porasnaa nara~kite, se vratija evropskite kupuva~I, o~igledno osveèni i podgotveni za novi nabavki na obleka. I {to sega? Vo period koga tekstilnata industrija e vo podem, stranskite nara~ki sekojdnevno se trupaat, a se bara i nova rabotna sila zatoa {to postojnite rabotnici ne moàt da postignat, site nekako se ~ini deka mol~at. Dodeka konfekciskite pogoni vo zemjava vrijat od rabota, a “gazdite” trijat race od plodnata ètva, nikoj ne ni pomisluva zarabotenite pari da gi vloì vo novi ma{ini i nova tehnologija, a kamoli vo gradewe brend i osvojuvawe pazar!

Ako do neodamna izgovor bea gorenavedenite problemi i krizata, so {to li sega }e se pravdaat tekstilcite? ]e ~ekaat li udobno vo svoite fotelji nova kriza za povtorno da izlezat so listi so barawa za eventualni dràvni “donacii”? Ne deka Makedonija e raj za investicii, a u{te pomalku deka na na{ite politi~ari prioritet im se interesite na biznis-zaednicata, no vo slu~ajot na tekstilcite, so ~est na retkite isklu~oci, vo godinite nanazad ne slu{navme za nekoja pogolema doma{na investicija vo ovoj sektor. Fakt e deka ako investiraat vo moderna oprema, vo energetskoefikasni objekti, vo edukacija na kadarot, pridobivkite }e im se vratat. Od edna strana, }e si gi namalat tro{ocite, a od druga, }e izgradat profesionalen imix, koj i toa kako im zna~i na stranskite klienti. Zamislete kako reagira stranski biznismen koga vleguva vo objekt koj vo sekoj moment moè da mu se sru{i vrz glava, za vedna{ vnatre da gi vidi izlupenite yidovi i ma{inite od vremeto na Hitler. Sigurno nema da se vrati po vtor pat, osven ako ne mu se ponudi ne{to {to ne moè da go odbie. Ako barem postepeno po~nat da rabotat na sopstven brend, }e im se otvorat vratite na stranskite pazari, kade {to proizvodite se prodavaat po nesporedlivo povisoki ceni od lonproizvodite. Ako konfekciite prodolàt po staro,

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk milano mil anovsk ano vska@k vsk a@k @ api p tal.co .com com.m m.mk mk

da ìveat od lon, }e prodolì da se bilda uvozot, da pa|a i taka kutriot izvoz, a na makedonskata ekonomija }e & nema spas... Vo nedostig od pretpriema~ki duh, kreativnost i ambicija, na tekstilnata industrija lo{o & se pi{uva. I pokraj pozitivnite trendovi vo momentot. Edinstveniot adut koj vo momentov go imaat - evtinata rabotna sila }e go izgubat vo momentot koga }e staneme del od evropskoto nebo. Taka zgasnala ovaa industriska granka vo pove}e evropski zemji... I za kraj, mala doza optimizam za site tie {to s$ u{te mislat deka tvorcite na presti`nite svetski brendovi se rodile so milioni vo raka. Vrvniot Xani Versa~e ja po~nal svojata kariera kako “~irak” na negovata majka, koja bila kroja~ka vo atelje “dva na dva”. I zamislete, ne baral pomo{ od dràvata za da go pro{iri svojot biznis...?!

ZO[TO MAKPET FIRMA I RABOT Naftenata kompanija Makpetrol formira{e nova firma Makpetrol prom-gas. Ova e u{te edna novina vo raboteweto na nafteniot gigant, kade {to se slu~uvaat prestrukturirawa, no i lo{i finansiski rezultati. Minatata godina Makpetrol prijavi zaguba od 3,9 milioni evra. Na {to se dol`at ovie rezultati i promeni? KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Najgolemata naftena kompanija vo zemjava, Makpetrol, formira{e nova firma Makpetrol prom-gas. Ova e u{te edna novina vo raboteweto na nafteniot gigant, kade {to se slu~uvaat prestrukturirawa, no i lo{i finansiski rezultati. Minatata godina Makpetrol prijavi zaguba od 3,9 milioni evra. Na {to se dol`at ovie rezultati i promeni? Od Makpetrol objasnuvaat deka Prom-gas e formirana za da se zanimava samo so snabduvawe so priroden gas, dejnost koja dosega be{e vo ramkite na mati~nata kompanija. So novoformiranata kompanija }e se odvoi snabduvaweto so gas od site ostanati dejnosti so koi se zanimava Makpetrol. Makpetrol prom-gas e osnovana so kapital od 163.000 evra. Direktor na ovaa firma e Milan Sotirovski, koj pred eden mesec si pod-

nese ostavka od Upravniot odbor na Makpetrol. Spored podatocite od Centralniot registar, Makpetrol promgas treba da se zanimava so trgovija na golemo so cvrsti, te~ni i gasoviti goriva. “Ne se raboti za ni{to revolucionerno. Formiraweto na kompanijata Makpetrol prom-gas e ne{to {to moravme da go napravime soglasno noviot Zakon za energetika. Bidej}i snabduvaweto so priroden gas e regulirana dejnost, noviot Zakon bara da postoi posebna knigovodstvena evidencija za ovaa dejnost. Za da se prilagodime na Zakonot ja formiravme Makpetrol prom-gas. Ovaa firma, kako i dosega, }e gi snabduva so gas tarifnite potro{uva~i vo zemjava”, izjavi Ratka Lazarova, portparol na Makpetrol. ]E BIDE LI MAKPETROL PROM-GAS OBI^EN ILI SNABDUVA^ SO GAS VO KRAEN SLU^AJ?! Novata kategorija “snabduva~ vo kraen slu~aj” e proizvod na noviot Zakon za energetika, spored koj “snabduva~ot vo kraen slu~aj” ne smee da gi ostavi potro{uva~ite bez elektri~na i toplinska energija i bez priroden gas. Od Regulatornata komisija za energetika objasnuvaat deka

s$ u{te ne dobile barawe za licenca za snabduvawe so gas od novoosnovanata Makpetrol prom-gas, no smetaat deka najverojatno se raboti za licenca za “snabduva~ vo kraen slu~aj”. “Makpetrol vo momentov e snabduva~ na tarifnite potro{uva~i, koi se priklu~eni na sistemot za prenos na priroden gas. No, spored Zakonot za energetika, treba da ima i kompanija koja }e ja dobie licencata za snabduva~ so gas vo kraen slu~aj. Najverojatno novoformiranata Prom-gas e zainteresirana i za ovaa dejnost. Soglasno Zakonot, ve}e od 2013 godina site industrii koi koristat priroden gas od tarifni } e stanat kvalifikuvani potro{uva~i, koi }e mora direktno da sklu~at dogovori so firmata-snabduva~ vo kraen slu~aj. Ovaa dejnost }e bide regulirana i cenite }e gi utvrduva Regulatornata komisija”, objasnuvaat od RKE. Spored noviot Zakon za energetika, snabduva~ot so energija mo`e da se zanimava i so uvoz i so izvoz na energija. IAKO BIZNISOT SO NAFTENI DERIVATI E MNOGU PROFITABILEN, MAKPETROL ZA

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

sredstva za objaveni nau~no-istraùva~ki trudovi od doma{ni avtori vo me|unarodni nau~ni spisanija so faktor na vlijanie. Sekoj nau~no istraùva~ki-trud }e dobie po 15.000 denari. Subvenciite }e bidat ednakvo raspredeleni po oblasti, odnosno po 50 za trudovi od prirodnomatemati~kite nauki, tehni~ko-tehnolo{kite, medicinskite, biotehni~kite, op{testvenite i humanisti~kite nauki. So izmenite na Zakonot za visoko obrazovanie od 2015 godina }e bide zadolìtelno objavuvaweto vakvi trudovi, od {to }e zavisi i unapreduvaweto na univerzitetskite profesori vo nastavno-nau~ni zvawa.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

au~no-istra`uva~ki trudovi }e subvencionira N Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, za {to raspi{a konkurs za dodeluvawe ednokratni finansiski

STRUKTURNI PROMENI VO NAFTENATA KOMPANI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

300

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

I OILKO SE “IZRASNA” OD MAKPETROL akpetrol pove}e od 60 godini distribuira benzin vo Makedonija, bidej}i ja M poseduva infrastrukturata za distribucija i proda`ba na nafteni proizvodi. So vkupen raspolo`liv kapacitet od 150.000 kubni metri vo skladovi za nafta i nafteni derivati rasporedeni niz zemjava, Makpetrol ima zada~a postojano i nepre~eno da gi snabduva gra|anite so goriva. Kompanijata raspolaga i so dve namenski instalacii za kerozin, locirani na dvata aerodromi, kade {to gi snabduva avionite so gorivo. Na oficijalnata internet-stranica na Makpetrol pi{uva deka kompanijata raboti vo nekolku dejnosti, kako naftena dejnost, biogoriva, priroden gas, trgovija, {pediterstvo i logistika, turizam i mediumi. Kompanijata e i najgolem akcioner vo Oilko kda, firma za transport i distribucija na nafteni derivati. Oilko e osnovana so kapital od 24 milioni evra razdeleni na 250.293 obi~ni akcii i glavnina. Kompanijata e komanditno dru{tvo, koe vr{i transport na stoki za potrebite na Makpetrol. Vo 2006 godina Vladata i Makpetrol, otkako prethodno se najdoa na sud poradi spor za toa koj go poseduva gasovodot, ja formiraa GA-MA, kompanija koja upravuva so prenosot na prirodniot gas vo zemjava. Sporot za toa ~ij e gasovodot s$ u{te ne e trajno re{en.

Navigator

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK VISTINSKI PODDR@UVA^

ALAN MALALI

HAUARD STRINGER

VLADIMIR PEШEVSKI

IVO SANADER

zvr{niot direktor na a edna nedela na I Ford motors dobi naZ pazarot na IT-tehgrada vo vid na akcii vredni nologija }e se pojavat

ritvorot vo zatvorot vo rodol`en e rokot za inP Salcburg mu e prodol`en P vesticijata na italijanza u{te dva meseci zatoa skata kompanija Teknohoze

56,5 milioni dolari bidej}i kompanijata ostvari najgolem profit vo 10 godini

vo slobodnata zona Bunarxik, iako od nea nema aber edna godina

kompjuteri so trodimenzionalna slika, a }e gi lansira kompanijata Soni

{to sudijata se pla{i deka porane{niot hrvatski premier mo`e da izbega

IJA

TROL FORMIRA NOVA TI SO ZAGUBA?!

Slovenija u{te edna{ pokaà deka e vistinski prijatel i poddrùva~ na Makedonija na patot kon nejzinata evroatlantska integracija. Slovene~kiot {ef na diplomatijata, Samue @bogar, za samo eden mesec dvapati doa|a vo Makedonija so prijatelski poraki za z izlez od novonastanata politi~ka novonastanat sostojba vo Makedonija. M Nasproti porakite por na doma{nite po politi~ari deka i so bojkot boj na opozicijata izborite i moàt da se odràt, slovene~kiot minister pora~uva deka dek e va`no mudrosta da nadvladee i site politi~ki politi~k igra~i da se vklu~at vo izborniot proces od koj najmnogu }e dobijat gra|anite. Vo vakavata situacija,

SAMUEL SA AMU MUEL UEL @BOGAR @ @BBOGAR BO @bogar potseti deka Makedonija mora da go zadr`i kursot na re{avawe na sporot so imeto vo ramkite na ON i pod posredni{tvo na medijatorot Metju Nimic. Ministerot koj e dobro zapoznaen so vakvite bilaterlani sporovi, kakov {to be{e Slovenija so Hrvatska, apelira deka idnata Vlada, pred s$, treba da se skoncentira na re{avawe na sporot so imeto, kako edinstveno re{enie koe }e n$ pridvi`i na patot kon EU i NATO.

GUBITNIK

POPISOT IZBEGA OD KONTROLA

“Vsu{nost, ne se raboti za ni{to revolucionerno. Formiraweto na kompanijata Makpetrol prom-gas e ne{to {to moravme da go napravime, soglasno noviot Zakon za energetika. Bidej}i snabduvaweto so priroden gas e regulirana dejnost, noviot Zakon bara da postoi posebna knigovodstvena evidencija za ovaa dejnost. Za da se prilagodime kon Zakonot, ja formiravme Prom-gas. Ovaa firma, kako i dosega, }e gi snabduva so gas tarifnite potro{uva~i vo zemjava“, velat vo Makpetrol. 2010 GODINA PRIJAVI ZAGUBA OD REÎSI ÊTIRI MILIONI EVRA. Iako stanuva zbor za ogromna suma, sepak, taa e pomala za 14% od zagubata {to ja ostvari kompanijata vo 2009 godina, koja iznesuva{e duri 4,6 milioni evra. Vo 2008 godina Makpetrol ima{e dobivka od 4,2 milioni evra. Kompanijata za 2011 godina planira da ostvari dobivka pred odano~uvawe od 3,2 milioni evra. Direktorot na Makpetrol, Andreja Josifovski, ne odgovori na {to se dolì lo{oto rabotewe na kompanijata. Nekonsolidiraniot finansiski izve{taj na najgolemiot distributer na nafteni derivati vo zemjava pokaùva deka lani Makpetrol inkasiral 346 milioni evra od proda`ba, {to e za 23% pove}e sporedeno so prihodite od proda`ba vo 2009 godina. Makpetrol lani od proda`ba na nafteni derivati vo zemjava ostvari prihodi od 341 milioni evra, 22% pove}e sporedeno so prihodite vo 2009 godina. Od izvoz na nafteni derivati ostvari re~isi pet milioni evra, {to e duri 90% pove}e sporedeno so 2,6 milioni evra realizirani na stranskite pazari vo 2009 godina. Za da gi ublaì zagubite

D ANDREJA JOSIFOVSKI generalen direktor na Makpetrol

3,9

milioni evra e zagubata na Makpetrol za 2010 godina

na kompanijata Josifovski lani gi namalil tro{ocite za vrabotenite za 3%. Tokmu vrabotenite lani ja ~inele Makpetrol 16,1 milioni evra, a vo 2009 godina 16,6 milioni evra. Josifovski odbi da odgovori dali mese~nata plata od 15.000 evra vo 2009 godina, kako {to poka`uvaat podatocite od Komisijata za hartii od vrednost, si ja namalil so lanskoto kratewe na tro{ocite za vrabotenite. Spored finansiskiot izve{taj, zagubata od 3,9 milioni evra najmnogu se dol`i i na rastot od 40% na tro{ocite predizvikani od o{tetuvawa na sredstvata. Lani kompanijata imala neto-zaguba od 400.000 evra samo za ovaa namena. Po osnov na kamati i kursni razliki lani Makpetrol zagubil 400.000 evra, koi se pogolemi za 3% sporedeno so 2009 godina. Nejasno e dali minatogodi{nite zagubi se rezultat na istite problemi na kompanijata, poradi koi i vo 2009 godina Makpet-

“Makpetrol vo momentov e snabduva~ na tarifnite potro{uva~i koi se priklu~eni na sistemot za prenos na priroden gas. No, spored Zakonot za energetika, treba da ima i kompanija koja }e ja dobie licencata za snabduva~ so gas vo kraen slu~aj. Najverojatno, novoformiranata Prom-gas e zainteresirana i za ovaa dejnost. Spored Zakonot, ve}e od 2013 godina site industrii koi koristat priroden gas od tarifni }e stanat kvalifikuvani potro{uva~i. Tie }e mora direktno da sklu~at dogovor so firmata-snabduva~ vo kraen slu~aj. Ovaa dejnost }e bide regulirana, a cenite }e gi utvrduva Regulatornata komisija“, velat vo RKE. rol rabote{e so milionska zaguba. Zna~ajno namalena op{ta delovna aktivnost, osobeno vo sektorite transport, proizvodstvo i prerabotka na metali, zemjodelstvo i tekstilna industrija, kako i namalenata kupovna sila na naselenieto, spored rakovodstvoto na Makpet-

rol se glavnite pri~ini za negativnoto rabotewe vo 2009 godina. Zagubata ja objasnuvaat i so ote`natata naplata na pobaruvawata po site osnovi, poradi koi Makpetrol moral dopolnitelno da se zadol`uva, so {to rastele iznosite za kamati i kursnite razliki.

Direktorot na Dràvniott zavod za statistika, Blagicaa Novkovska, ne gi zapira podgo-tovkite za popisot, iako nego-voto odloùvawe go potvrdii i dràvniot vrv, odnosno liderot na vladeja~kata DUI, Ali Ahmeti, i vicepremierot, Abdula}im Ademi. Povikuvaj}i se na dosledno sproveduvawe na Zakonot, koj predviduva odrùvawe na popisot vo april, taa se obiduva da se amnestira od odgovornosta za ignoriraweto na nepovolnite okolnosti koi prebrojuvaweto na naselenieto, a osobeno negovite rezultati bi gi napravile neverodostojni. Stru~nosta poradi koja na Zavodot mu e dovereno tehni~koto sproveduvawe na popisot zna~i deka ovaa institucija e najpovikana da proceni dali statisti~kata operacija moè da se odrì vo

BLAGICA BLAGIC IC CA NO NOV NOVKOVSKA VK VKOVSKA predvideniot rok. Novkovska mora{e glasno da sugerira deka odrùvaweto na popisot vo naelektriziranata predizborna atmosfera vo dràvata e opasno i da se seti deka neuspe{niot popis ({to ne bi dal relevantni statisti~ki rezultati) bi ja ~inel Makedonija zaludno potro{eni 14 milioni evra. Nasproti ova, taa se drì nastrana dodeka Ahmeti i Gruevski taktiziraat i ne reagira {to vladeja~kata dvojka ne ~uvstvuva potreba da gi spodeli svoite odluki povrzani so popisot so nadle`nata institucija.

MISLA NA DENOT DA SE SLEDI BEZ ZASTOJ EDNA CEL TOA E TAJNATA NA USPEHOT

^ARLS [VAB AMERIKANSKI MAGNAT ZA ^ELIK

Navigator

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

FINANSIRAWETO MORA DA SE OBJAVI I NA INTERNET-STRANICATA NA PARTIITE

POLITI^KITE PARTII GI KRIJAT FINANSISKITE IZVE[TAI ZA 2010 GODINA Iako Zakonot gi obvrzuva, politi~kite partii ne gi objavija finansiskite izve{tai za 2010 godina na nivnite internet-stranici, nitu vo eden od dnevnite vesnici. Opoziciskite tvrdat deka gi dostavile do nadle`nite dr`avni institucii, a od VMRO-DPMNE mol~at SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

artiite od opozicijata tvrdat deka gi dostavile godi{nite finansiski izve{tai za 2010 godina do nadle`nite dràvni institucii, kako {to nalaga zakonot. Od VMRODPMNE ne kaùvaat dali si ja ispolnile zakonskata obvrska. No, nitu edna partija ne gi objavi na internetstranicata, nitu vo eden od dnevnite vesnici, na {to isto taka gi obvrzuva Zakonot za finansirawe na politi~ki partii. Javnosta nema naskoro da doznae kolkavi prihodi imale partiite minatata godina i kolku pari potro{ile za razni kampawi i aktivnosti, zatoa {to finansiskite izve{tai {to gi dostavuvaat do Upravata za javni prihodi, do Ministerstvoto za finansii i do Dràvniot zavod za revizija se tajna. Od Centralniot registar, pak, moè da se dobijat ako se plati za niv, no }e mora da se ~eka barem do maj, do koga treba da se obrabotat site podatoci {to }e gi dostavat pravnite subjekti. Politi~kite partii imaat ob-

ZO[TO SE KRIJAT DONATORITE?

vrska do 15 fevruari do UJP, do Dràvniot zavod za revizija i do Centralniot registar da gi dostavat zavr{nite smetki za prethodnata godina. Andrej Petrov, generalen sekretar na SDSM, veli deka ve}e podnele zavr{na smetka do site institucii, kako {to nalaga Zakonot, a za godi{niot finansiski izve{taj imale rok do krajot na mesecot. “Zavr{nata smetka pokaùva deka minatata godina ja pominavme vo ramkite na planiranoto. Taa be{e godina na preìvuvawe. Nema pari od donacii. Vo opozicija se preìvuva od ~lenarina i od parite od dràvata”, izjavi Petrov. Toj tvrdi deka koga ima donacija ja prijavuvaat do UJP redovno, na kvartalna osnova, kako {to bara Zakonot. Od VMRO-DPMNE ne odgov-

orija na pra{aweto dali dostavile finansiski izve{taj do nadle`nite institucii. Generalniot sekretar na LDP, Dufe Kukovski, si ja ispolnil obvrskata kon dr`avata. Veli deka minatata godina ja zavr{ile so mal rast na prihodite poradi pogolem priliv na pari od buxetot. Parite od ~lenarina i donacii bile isti kako i prethodnata godina. “Finansiskiot izve{taj ne e objaven na internet-stranicata od tehni~ki pri~ini. Treba da se poraboti na nea, no sega sme zafateni so organizacija na kongresot. Podocna }e go napravime i toa”, veli Kukovski. Od Centralniot registar velat deka finansiskite izve{tai na partiite }e mo`e da se dobijat po 1 maj, koga }e se obrabotat site dostaveni podatoci od

pravnite subjekti. No, velat deka nema kazna za nepodnesuvawe finansiski izve{taj od politi~kite partii. “Po 1 maj se vadat site trgovski dru{tva {to nemaat podneseno finansiski izve{taj i soglasno Zakonot za prekr{oci do sudot se dostavuva predlog za poveduvawe prekr{o~na postapka. No, partiite se regulirani so Zakonot za smetkovodstvo na neprofitni organizacii, kade {to ima eden nesre}en ~len, koj veli deka ako subjektot nema prihodi pogolemi od 2.500 evra ne mora da podnese godi{na smetka. Ne mo`e da se proveri dali navistina imal prihodi pomali od 2.500 evra. Ovoj ~len od Zakonot naskoro }e se smeni”, objasnuvaat izvori od Centralniot registar. Zakonot za finansirawe na

Politi~kite partii primaat i donacii od firmi i gra|ani, koi isto taka mora javno da bidat objaveni i dostaveni kako informacija do dràvnite institucii na kvartalna osnova. No, javnosta ne e informirana koj i kolku pari im dava na partiite. Spored Zakonot, poedine~na donacija od fizi~ko lice ne smee da bide povisoka od 75 prose~ni plati, a od pravno lice od 150 prose~ni plati isplateni vo prethodniot mesec. Ako donacijata e pogolema, razlikata treba da se vrati. Ako ne moè da se utvrdi potekloto na donacijata, parite treba da se prefrlat vo dràvniot buxet. Vo Hrvatska vladeja~kata HDZ minatata nedela se soo~i so javnosta, koja dozna koj s$ i kolku pari doniral za ovaa partija. Na spisokot bea navedeni licata i kompaniite so ime, sopstvenik, mati~en broj, datum na uplata i iznos. Izve{tajot pokaà deka HDZ lani sobrala mnogu pomalku donacii otkolku vo vremeto koga so ovaa partija rakovode{e Ivo Sanader. politi~kite partii, pak, predviduva pari~ni kazni za nepodnesuvawe finansiski izve{taj. Za pre~ekoruvawe na rokot sleduva kazna od 5.000 do 10.000 evra za partijata i od 1.000 do 2.000 evra za odgovornoto lice. Iako krizna, 2009 godina politi~kite partii vo Makedonija ja zavr{ija mnogu dohodovno, bidej}i drasti~no im porasnaa prihodite i rashodite. Spored finansiskite izve{tai, najgolem rast na prihodite vo 2009 godina, vo odnos na 2008

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se e do do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 25511 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

godina, ima{e DUI, duri 133%. DUI ima{e prihodi od 232.000 evra, a rashodi od 216.000 evra. VMRO-DPMNE raspolaga{e so buxet od 661.000 evra. Partiskata kasa be{e za 81,5% pote{ka otkolku vo 2008. SDSM prijavi prihodi od 414.000 evra i isto tolkavi rashodi. Dvete stavki bele`at rast od 22,2%. Godi{niot buxet na DPA be{e re~isi dvojno pomal – 98.000 evra. Od partiite najavija deka za 2010 godina imaat u{te podobri finansiski rezultati.

Navigator

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

7,2% 522 4%

PROCENKI... ZORAN STAVRESKI minister za finansii

PORASNALA POTRO[UVA^KATA NA GAS VO EVROPA LANI SPOREDENO SO 2009 GODINA

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO ]E RASTE DO KRAJOT NA GODINAVA klu~uvaweto na Xonson Meti i Xonson kontrols vo strukturata na industriskoto proizvodstvo e eden od pokazatelite deka industriskoto proizvodstvo e vo pozitiva, ocenuva Stavreski. “Toa }e pomogne pobrzo da dojde prestrukturiraweto na makedonskata ekonomija - proces {to dolgo go ~ekame i vo delot na proizvodstvoto i vo delot na izvozot. Ako ja poglednete strukturata na izvozot, glavnata pozicija vo uvozot e tokmu platinata i legurite sli~ni na nea”, veli Stavreski.

MILIJARDI METRI KUBNI GAS LANI POTRO[ILA EVROPA

POMALKU GAS LANI PROIZVELE ZEMJITE OD EU PORADI ISTRO[ENOSTA NA NAO\ALI[TATA

5 PREGLED VESTI IVANOV GO PREDLO@I BOGOV ZA NOV GUVERNER retsedatelot na dràvata, \orge Ivanov, go predloì dosega{niot viceguverner Dimitar Bogov za nov guverner na Narodnata banka. V~era pretsedatelot Ivanov go podnese predlogot do Sobranieto, a se o~ekuva pred negovoto raspu{tawe ovoj predlog da bide izglasan. Od kabinetot na pretsedatelot informiraa deka odlukata e donesena po opse`ni konsultacii so pretstavnici na stopanskite komori i zdruènija vo Makedonija i so site relevantni institucii. “Odlukata se dolì na procenkata na pretsedatelot Ivanov, koj smeta deka Makedonija }e dobie guverner koj najodgovorno }e ja izvr{uva funkcijata vo naredniot period soglasno strategiskite prioriteti za podinami~en ekonomski razvoj i poenergi~no pokrenuvawe na ekonomskata obnova na zemjata vo periodot po ekonomskata kriza”, informiraa od kabinetot. Ivanov v~era utroto se sretnal so Bogov, a na negovata odluka najmnogu vlijaela profesionalnosta vo izvr{uvaweto na funkcijata viceguverner. Kandidatot za guverner, Dimitar Bogov, za “Kapital” izjavi deka ja prifatil ponudata na pretsedatelot da bide nov guverner na NBM. “Pozicijata guverner na NBM nosi golemi obvrski i odgovorni zada~i koi jas }e se trudam da gi izvr{uvam najdobro {to moàm”, izjavi Bogov. Od albanskata partija na vlast, DUI, komentiraat deka povtorno se izigrani, bidej}i na poslednata sredba Gruevski vetil deka guverner }e bide ~ovek od nivnite redovi. Inaku, pred kone~no da bide donesena ovaa odluka, nekolku imiwa na poznati bankari i ministri se vrtea vo igra kako potencijalni kandidati za prv ~ovek na NBM. Najmnogu se tipuva{e na ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, tokmu poradi navodniot dogovor me|u liderot na DUI, Ahmeti so Gruevski, a se {pekulira{e deka moèn kandidat e i generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev. Biznismenite vo zemjava komentiraat deka noviot guverner treba da ostane celosno nezavisen od politi~ki vlijanija, a monetarnata politika da ja naso~i kon pottiknuvawe na ekonomskiot rast. Spored niv, naslednikot na Go{ev }e mora vo idnina da go otvori i pra{aweto za promena na fiksniot reìm na kursot na denarot. Mandatot na dosega{niot guverner, Petar Go{ev, istekuva na 26 maj, po {to na negovo mesto }e sedne novonazna~eniot, Dimitar Bogov.

MILION EVRA PROMET NA STRUMI^KIOT KARNEVAL etdnevniot karneval & donese na Strumica profit od eden milion evra. So ognomet po~na najgolemata zabava pod maski, koja trae{e re~isi ~etiri ~asa. Maski koi ja pretstavuvaa Evropskata unija, vonzemjani, detelini, gej{i, Kineskiot yid, samurai, kralevi bea samo del od maskite na karnevalskata fe{ta. Hotelite, restoranite, no}nite klubovi i kafeteriite bea prepolni so gosti. Za karnevalot strumi~kite lokali rabotea so zgolemen profit. Op{tina Strumica, koja e organizator na karnevalot, za ovogodine{niot karneval vlo`ila re~isi 50.000 evra, dodeka, pak, lani 40.000 evra. “Tradicijata i afirmacijata na Strumica, a so toa i na Makedonija e od mnogu golemo zna~ewe, no sigurno i ekonomskiot benifit ne e zanemarliv i e mnogu zna~aen i dragocen za na{eto strumi~ko stopanstvo. Minatata godina vo samo pet dena imavme promet od okolu 800.000 evra, a ovaa godina o~ekuvame deka }e nadmineme eden milion evra, bidej}i ponudivme mnogu pogolem koncept za site ovie karnevalski manifestacii. Ovie ekonomski benefiti za koi{to zboruvam direktno vleguvaat vo ugostitelskite objekti, vo hotelite, barovite, kafuliwata i vo site tie {to {iroko gi otvoraat vratite za site posetiteli”, izjavi gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev.

PO^ITUVANI ^ITATELI, Ve izvestuvame deka po~nuvaj}i od 14 mart 2011 godina redakcijata na Kapital }e izvr{i promena na adresata. Novata adresa i telefoni za kontakt se: ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) tel: 3298110; faks: 3298111 Ve molime, po~nuvaj}i od 14 mart 2011 godina site va{i pisma, pratki i soop{tenija da gi prenaso~uvate na novata adresa.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI LETONIJA BARA BRZO RE[AVAWE NA SPOROT ZA IMETO etonskiot dràven vrv smeta deka sporot koj Makedonija go ima so Grcija e kompleksno pra{awe i bilateralen problem koj sozdava problemi za Rapublika Makedonija. Ottamu potenciraat deka zemjata treba {to e mo`no pobrzo da go re{i ovoj dolgogodi{en spor. Ova go istknal v~era premierot na Letonija, Valdis Dombrovski, za vreme na sredbata so makedonskiot vicepremier zadolèn za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, vo Riga. Vo soglasnost so soop{tenieto, na sredbata bilo zaklu~eno deka Republika Makedonija moè da smeta na poddr{ka na multilateralno nivo od strana na Letonija i deka me|u dvete dràvi nema otvoreni pra{awa. No, bilo potencirano deka vo idnina potrebno e da se zgolemi ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji. Vo tekot na v~era{nata ednodnevna oficijalna poseta na ovaa balti~ka zemja, Naumovski vo letonskata prestolnina ostvari sredba i so ministerot za nadvore{ni raboti, Girds Valdis Kristovskis.

KOALICIJATA RA[TIMANA ZA SITE STAVOVI

AHMETI GO ODLO@I POPISOT, GRUEVSKI NIKADE GO NEMA!

Objavata za odloùvawe na popisot, koja stigna od liderot na DUI, Ali Ahmeti, nikogo ne go iznenadi, oti toa e odlukata {to se o~ekuva. No, s$ dodeka premierot Nikola Gruevski ne go kaè istoto {to i koalicioniot partner instituciite }e prodolàt so podgotovki za popis kako ni{to da ne se slu~uva MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

GRUEVSKI SE SRETNA SO JALON I @BOGAR remierot, Nikola Gruevski, v~era se sretna so izraelskiot vicepremier i minister za strate{ki pra{awa, Mo{e Jalon, koj prestojuva vo Makedonija po povod otvoraweto na Memorijalniot centar na holokaustot na Evreite od Makedonija. Bilateralnite odnosi me|u dvete zemji koi sogovornicite gi karakterizirale deka se na visok stepen na prijatelstvo i me|usebno rezbirawe, evroatlantskite integracii na zemjata, kako i otvoraweto na Memorijalniot cenar na holokaustot na Evreite bile glavna tema na razgovor me|u Gruevski i Jalon, se naveduva vo soop{tenieto na Vladata. Otvoraweto na ovoj centar, istknal Jano{, }e ima golemo zna~ewe za prodlabo~uvawe na bilateralnite odnosi me|u dvete zemji. Docna popladneto Gruevski se sretna i so slovene~kiot {ef na diplomatijata, Samuel @bogar. Dvajcata sogovornici razgovarale za aktuelnata politi~ka sostojba vo zemjava, za sporot za imeto i evroatlantskata perspektiva na Makedonija.

METASTAZATA ZAFATI U[TE TRI LICA oktor-ortoped i dve posredni~ki bea izvedeni pred istraèn vo vrska so akcijata #Metastaza 2#. Licata se od Skopje i Veles. Site se osomni~eni za zloupotreba na slu`benata polo`ba i zlostorni~ko zdruùvawe. Osomni~enite pravele malverzacii so izdavaweto invalidski penzii. Minatata godina bea uapseni 32 lica koi se tovarea za istite krivi~ni dela. Doktori, vraboteni vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, bea osomni~eni deka napravile imotna korist od okolu 165.000 evra, a istovremeno na Fondot za PIOM mu nanele {teta od okolu 53.000 evra, pari {to ve}e bile isplateni na baratelite koi go ostvarile pravoto na invalidska penzija. Pari~niot nadomest od 1.500 do 4 iljadi evra bila primana od zainteresirani barateli na invalidska penzija, koi ne ispolnuvale uslovi za dobivawe invalidska penzija, no i barateli koi gi ispolnuvale uslovite za dobivawe invalidska penzija, a na koi namerno im se odolùvala postapkata. Vo zavisnost od prethodno obezbedenata medicinska dokumentacija od strana na baratelite, visinata na rabotniot sta` koj go imale i uslugite koi trebalo da bidat zavr{eni, ~lenovite na grupata go odreduvale pari~niot nadomest, koj bil baran i priman od baratelite na invalidski penzii.

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

va dena po izjavata na Ahmeti deka popisot }e bide odloèn, pretsedatelot n a D rà v n a ta popisna komisija, Vesna Janevska, tvrdi deka toa nikoj oficijalno ne & go soop{til. Kolku i da izgleda apsurdno, ova telo i ponatamu }e prodolì so podgotovkite za sproveduvawe na statisti~kata operacija vo april. Janevska se zakanuva deka ako nabrzo ne dobie oficijalno soop{tenie, Komisijata sama }e donesela odluka za odloùvawe i za toa }e ja izvesti Vladata. "Bidej}i nemame primeno oficijalno izve s t uvawe deka popisot e odloèn, nie prodolùvame so podgotovkite, za{to sme obvrzani da rabotime spored Zakonot, koj predviduva odrùvawe na popisot vo april. No, ne moème da ostaneme imuni na o~iglednata politizacija na statisti~kata operacija i ako Vladata n$ stavi vo vremenski

tesnec neispra}aj}i ni navreme izvestuvawe, nie }e doneseme odluka za odloùvawe", izjavi Janevska za "Kapital". Vo me|uvreme, vlasta povtorno izleguva so neusoglaseni stavovi. Dodeka Ahmeti pred dva dena izjavi deka se dogovorile so Gruevski da go odloàt popisot za naesen, vladiniot portparol, Martin Martinovski, tvrdi deka toa e samo li~en stav na liderot na DUI. "Toa e izjava na Ali Ahmeti. Na v~era{nata vladina sednica ne se rasprava{e za odloùvawe na popisot, a dali toa }e bide staveno na dneven red na narednata ili na nekoja druga sednica, ne znam", izjavi Martinovski za "Kapital". Pokonkretni podatoci za odloùvaweto na popisot v~era iznese i vicepremierot, Abdula}im Ademi, koj kako sleden termin za prebrojuvawe go poso~i noemvri ili april slednata godina. Spored nego, pokraj predizbornata atmosfera, popisot treba da se odloì i poradi nemo`nosta na administracijata kvalitetno da u~estvuva vo dvata va`ni procesi. Toa {to za~uduva e mol~eweto na Dràvniot za-

PITER EVERERS DIREKTOR NA EVROSTAT "Neuspe{nosta na popisot ne mo`e da se kompenzira, za{to toa e najskapata statisti~ka operacija {to dr`avite si ja dozvoluvaat edna{ na deset godini."

vod za statistika, koj kako profesionalna institucija zadolèna za popisot e prvopovikan da oceni dali treba istiot da se odloì. I ottamu informiraat deka prodolùvaat so podgotovkite za popisot s$ dodeka ne dobijat oficijalno soop{tenie za odloùvawe. Moèbi vo poinakvi okolnosti na Zavodot i bi moèlo da mu se prosti indiferentnosta vo odnos na faktot {to politi~arite i vo ovaa zavr{na faza od podgotovkite odlu~uvaat za sudbinata na statisti~kata operacija, no vo situacija

na de fakto po~nata predizborna kampawa ovaa institucija mora{e samata da proceni deka popisot vo april bi moèl da zavr{i so neuspeh. Zavodot zaboravi i na preporakata {to ja dobi od prviot ~ovek na Evrostat (statisti~kata kancelarija na Evropskata unija), Piter Everers, pri negovata poseta na Skopje, deka "neuspe{nosta na popisot ne moè da se kompenzira, za{to toa e najskapata statisti~ka operacija {to dràvite si ja dozvoluvaat edna{ na deset godini".

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

@BOGAR KAKO PRETHODNICA NA FILE

BRIMA GALUP: PA\A DOVERBATA NA DPMNE, SE ZGOLEMUVA NA SDSM

STRANCITE NEMA DA DOZVOLAT IZBORI SO BOJKOT! S

Brisel i Va{ington se pla{at deka }e se prodlabo~i krizata {to ni se slu~uva. Ako padne celiot sistem vo blokada, a natamu sme trgnale, neophodna }e bide nivna intervencija, velat diplomati Brisel i Va{ington se krajno zagri`eni z a p ol i t i~ ka ta kriza vo zemjata. Makedonija se soo~uva so seriozna destabilizacija, koja zafa}a i segment od me|uetni~kite odnosi, pa vo ovoj moment nejzinata razre{nica e najva`na za me|unarodnata zaednica, daleku pova`na od razvrskata na sporot za imeto so Grcija. Vaka analiti~arite gi tolkuvaat diplomatskite poraki denovive. Slovene~kiot {ef na diplomatijata, Samuel @bogar, koj dva dena be{e vo oficijalna poseta na Skopje (vtor pat vo rok od eden mesec), jasno pora~a deka mora da se obnovi funkcioniraweto na Parlamentot. Spored nego, vo momentov Makedonija ima seriozna institucionalna kriza, ~ie nadminuvawe e neodlo`no “Zemjata predolgo ~eka za s tart na pregovorite i se nadevam deka nabrzo }e dojde do re{avawe na gr~ko-makedonskiot spor koj ja optovaruva. No, vo ovoj moment prioritet za Makedonija e obnovuvawe na politi~kiot

IMETO NAJDOLU NA SITE AGENDI! Nasproti veruvawata deka pritisocite odnadvor se naso~eni kon pobrzo re{avawe na sporot za imeto, poznava~ite velat deka toa nikako ne e slu~aj. Spored niv, nema nikakvi uslovi za nadminuvawe na ovoj spor, nitu uslovi za postignuvawe na potrebniot konsenzus. Tie duri velat deka i vo izbornata kampawa za imeto nema da se zboruva. Partiite }e begaat od taa tema zo{to nikomu sovesta ne mu e ~ista i site vo daden moment se poka`ale kako “predavnici”.

dijalog i vra}awe na opozicijata vo Parlamentot", izjavi @bogar. Doma{nite eksperti negovata poseta ja tolkuvaat kako mnogu zna~ajna. Velat deka Slovenija va`i za zemja koja ima poddr{ka od EU da igra nekakva uloga na lider vo regionot, pa sega pred posetata na evrokomesarot [tefan File, koj najavi deka saka da dojde vo Makedonija za da ja ispita situacijata so politi~kata kriza, sostanocite na @bogar so makedonskite lideri se smetaat za podgotvitelni. Evropskata unija ima doverba vo Slovenija i kako porane{na jugoslovenska republika, koja bi mo`ela polesno da ja razbere situacijata vo ovoj del na Evropa i da bide glasnik vo uslovi koga Brisel procenuva deka takva aktivnost e potrebna. “Strancite se pla{at deka } e se prodlabo~i krizata {to ni se slu~uva. Ako padne celiot sistem vo blokada, a natamu sme trgnale, neophodna }e bide nivna intervencija. @bogar apsolutno ne e slu~ajno tuka, po vtor pat vo rok od eden mesec. Toa {to toj tuka }e go vidi }e go prenese vo Brisel. Za Makedonija e opasno da bide vo institucionalna kriza podolg period, a izbori so bojkot nema da se dozvolat”, veli porane{niot minister za nadvore{ni raboti Denko Malevski. Profesorot Stevo Pendarovs-

KONFERENCIJA ZA KOMISIITE ZA ME\UETNI^KI ODNOSI

ki veli deka situacijata e jasna – izborite sekako }e gi ima, oti na Gruevski u`asno mu se brza, opozicijata sekako }e bojkotira ako ne se ispolnat barawata, a izbori so bojkot sekako }e bidat verifikuvani kako nedemokratski. Vakov ogromen ~ekor nazad vo razvojot na demokratijata vo Makedonija za strancite e neprifatliv. Tie }e storat s$ za da se odr`at normalni izbori i nivnite poraki se vo taa nasoka.

MILO[OSKI: BOJKOTOT OD OPOZICIJATA NI GI RU[I EVROINTEGRACIITE Ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, veli deka bojkot na Sobranieto od strana na opozicijata ne odi vo prilog na za~uvuvawe na postignatoto nivo vo odnos na evrointegraciite. "Makedonija ja dobi preporakata za po~etok na pregovorite za ~lenstvo vrz osnova na ispolneti kriteriumi. Tie zna~at ne{to pove}e i imaat svoja osnova vo reformskite postignuvawa, no eden od osnovnite politi~ki kriteriumi, spored modelot na evropski demokratii, e funkcionalnost na legitimno izbranite institucii", veli Milo{oski.

PUTIN NE DOA\A VO MAKEDONIJA GABRIELA DELOVA

o dva dena molk ruskata ambasada gi otfrli najavite za eventualnata poseta na ruskiot premier, Vladimir Putin, vo Makedonija na krajot od ovoj mesec, ocenuvaj}i ja kako mediumska {pekulacija. "Dosega nema takva najava ili, pak, kakvi bilo pregovori deka premierot Vladimir Putin }e doa|a vo Makedonija. Edinstvena potvrdena poseta ostanuva samo posetata na ruskiot {ef na diplomatijata, Sergej Lavrov, koj doa|a na 20 april", velat od ambasadata.

Od najavenata balkanska turneja, Srbija, Crna Gora, Slovenija i Makedonija, zasega ostanuva sigurna samo Srbija, kade {to Putin }e pristigne za odbele`uvawe na dvanaesetgodi{ninata od bombardiraweto na NATO na Srbija. Kako i da e, posetata na visoki vladini ruski funkcioneri vo slednite meseci koi }e pravat turneja na Balkanot, velat ekspertite, sigurno e so cel da se prenesat ruskite interesi i konkretni planovi za evroatlantskite procesi na zemjite od Balkanot. Zasega ostanuva jasno samo {to Rusija }e bara od Srbija, a toa e da ne stane ~len-

unkcioniraweto na komisiite za me|uetni~ki odnosi na lokalno nivo zasega ne dava zadovolitelni rezultati e zaklu~okot od konferencijata "Kako do poefikasni komisii za odnosi me|u zaednicite?”, na koja prisustvuvaa pretstavnici na Vladata, na op{tinite i na nevladiniot sektor. Konferencijata e del od proektot Model za efikasna komunikacija me|u komisiite i gra|anite - MEK, {to go realizira fondacijata Metamorfozis i zdruènieto na gra|ani Zaedni~ki vrednosti, so poddr{ka na EU. U~esnicite prenesoa iskustva od proektot vo ~etirite op{tini kade {to toj dosega se sproveduval, Debar, Gostivar, Tetovo i âir. Vicepremierot Abdula}im Ademi re~e deka ovie komisii, formirani vo site op{tini kade {to ìveat pove}e od 20% ìteli od opredelena malcinska zaednica, treba da profunkcioniraat so poln kapacitet za da gi realiziraat svoite nadle`nosti spored Zakonot za lokalna samouprava. "Ovie komisii nemaat dovolno kapaciteti i zatoa apeliram do gradona~alnicite i do sovetite na op{tinite da im dadat pove}e mo`nosti i resursi za da funkcioniraat vo prilog na dobrite me|uetni~ki odnosi na lokalno nivo", re~e Ademi. Rakovoditelot na Oddelot za politika i informacii pri Delegacijata na EU, Robin Lidel, istakna deka efektivnosta na komisiite za odnosi me|u zaednicite na lokalno nivo treba da se podobri i pritoa konstatira deka se napraveni dobri ~ekori, no treba da se napravi u{te pove}e.

AMBASADATA GI RAS^ISTI DILEMITE

delova@kapital.com.mk

DSM poleka ja namaluva razlikata vo odnos na rejtingot so vladeja~kata partija, VMRO-DPMNE. Iako DPMNE s$ u{te e partijata so najvisok rejting vo zemjava, sepak, konstantno se zabeleùva zgolemuvawe na rejtingot na najgolemata opoziciska partija SDSM. Ova go pokaà najnovata anketa na agencijata Brima, sprovedena vo tri ciklusi vo periodot od juli 2010 do januari 2011 godina. Na pra{aweto dokolku deneska se odràt izbori za VMRO-DPMNE bi glasale 18%, a za SDSM 11,2%. Sporedeno so juli 2010 godina, procentot na VMRO-DPMNE iznesuval 22,1%, nasprema toj na SDSM, koj iznesuval samo 9,9%. Na pra{aweto, pak, koja partija e najdobro da pobedi na izborite, za VMRODPMNE vo januari se izjasnile 21,9%, a za SDSM 16,8%, nasprema juli minatata godina, koga za VMRO-DPMNE glasale 28,5%, a za SDSM 12,8%.

ka na NATO. Koi }e bidat nivnite barawa za ostanatite zemji od Balkanot te{ko e da se pretpostavi, velat poznava~ite, so ogled na toa {to Rusija, barem dosega, ne nudela sojuzni{tvo ili politi~ko integrirawe so koja bilo dràva. Sepak, velat tie, vakvoto rusko "osveùvawe" na Balkanot e pozitivno bidej}i so ova samo se potencira deka Balkanskiot region e interesen i za drugata strana, ne samo za Zapadot. Zatoa, velat tie, Makedonija vnimatelno i pozitivno treba da go iskoristi ova novo geopoliti~ko pomestuvawe i da napravi da dobie najmnogu {to moè od vakvata poseta.

“Misijata na Brisel e da se deblokira politi~kata kriza. Gruevski se vrati od Va{ington, ka`a deka saka izbori i deka }e gi tera i na sila ako treba, bez opozicija i od toj moment se zapali crvenoto svetlo na zapad. Site drugi prioriteti se ve} e vtorostepeni. Takvi izbori se nedozvoleni i }e mora da se najde na~in opozicijata i vlasta da se usoglasat ako treba pod direktivi odnadvor”, veli toj.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI IZBORNIOT ZAKONIK VLEZE NA KOMISISKA RASPRAVA VO SOBRANIETO o izmenite na Izborniot zakonik poseben akcent e staven na finansiraweto i transparentnosta na izbornata kampawa preku objavuvaweto na finansiskite izve{tai na internet-stranicite na Dràvniot zavod za revizija, na DIK i na Komisijata za spre~uvawe na korupcijata, istakna ministerot za Pravda, Mihajlo Manevski, na prvoto pretstavuvawe na izmenite pred Komisijata za evropski pra{awa. Zna~itelni izmeni, naglasi Manevski, se vneseni vo delot na glasaweto na dràvjanite na Republika Makedonija koi se na privremen prestoj i na rabota vo stranstvo. "Izborot na trojcata pratenici koi }e se biraat od dijasporata se predlaga da bide spored mnozinskiot model", re~e Manevski. Manevski pojasni deka vo stranstvo }e moàt da glasaat dràvjanite Makedonija koi dostavile prijava za glasawe od denot na raspi{uvaweto na izborite do zavr{uvaweto na javniot povik. Za raspi{uvaweto na izborite DKP treba da objavat javen povik, ~ija sodrìna e precizirana, vo eden od trite najtira`ni nacionalni vesnici na zemjava.

SPORNI HONORARITE VO AKADEMIJATA ZA SUDII I OBVINITELI stavniot sud povede postapka za dve odredbi od Zakonot za akademija na sudii i javni obviniteli koi se odnesuvaat na visinata na nadomestot na ~lenovite na Komisijata koja go sproveduva polagaweto na priemniot i zavr{niot ispit za slu{atelite na obukata. Spored ednata odredba, ~lenovite na Komisijata za polagawe priemen ispit imaat pravo na nadomest vo visina opredelena so aktite na Akademijata i propisite za izvr{uvawe na buxetot na Republika Makedonija. Visinata na nadomestot za ~lenovite na Komisijata ja odreduva samata Akademija vo ramkite na propisite za izvr{uvawe na dr`avniot buxet. Spored drugata sporna odredba, ~lenovite na Komisijata za zavr{en ispit na slu{atelite na obukata imaat pravo na nadomest opredelen so aktite na Akademijata i propisite za izvr{uvawe na buxetot na dr`avata.

JANKULOSKA: KALETO OSTANUVA ZATVORENO, OSVEN ZA SLU@BENITE LICA kopskoto kale }e ostane zatvoreno za po{irokata javnost i posetitelite, potvrdi ministerot za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska. Vaka }e bide do dobivaweto pravna razvrska za neodamne{niot incident me|u protivnicite i poddr`uva~ite na izgradbata na crkvata-muzej. "Pred nekolku nedeli imavme seriozna zakana za javniot red i mir na Kaleto i na{a takti~ka odluka e deka odreden period treba da ima ograni~eno dvi`ewe, poradi izbegnuvawe na ponatamo{ni incidenti", izjavi Jankuloska, odgovaraj}i na novinarsko pra{awe na v~era{nata pres-konferencija vo Vladata. Taa precizira{e deka vo me|uvreme }e se propu{taat samo slu`beni lica, odnosno lica koi imaat ovlastuvawe da izvr{uvaat rabotni zada~i na Kaleto. "Prezemame merki i aktivnosti za identifikacija na licata vklu~eni vo site incidenti na Kaleto vo koi ima naru{uvawe na javniot red i mir, a ne samo za kamenuvaweto. Merkite se prezemaat vo funkcija na utvrduvawe na eventualna odgovornost na u~esnicite vo nastanite", naglasi ministerot.

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

NE SE NAMALENI SITE NAGRADI ZA NOTARSKITE USLUGI

POGOLEM KREDIT, POVISOKA NAGRADA ZA NOTARITE! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

amaluvaweto na notarskite tarifi i nagradi za 25% za najgolem broj od predmetite za koi e potrebna notarska usluga povle~e zgolemuvawe na nagradata za pogolemite predmeti, kreditite, kupuvaweto grade`no zemji{te, investicija vo nekoja ma{ina za fabrika, odnosno za tie predmeti za koi postoi pogolem obrt na kapital. Dokolku dosega za zaveruvawe na predmet vo vrednost od eden milion denari ili 16 iljadi evra i nagore nagradata iznesuva{e 10 iljadi denari za notarska usluga, sega vrednosta e mnogu pogolema. Za vrednosta na predmetot vo iznos do 325 iljadi evra nagradata za notarot iznesuva 500 evra, za vrednost na predmetot do eden milion evra notarot dobiva 1.000 evra nagrada. Nagradata za podgotvuvawe i sostavuvawe na notarski akt e najvisoka. Dokolku sklu~uvate dogovor so banka za podigawe kredit, a bankata ne napravi dogovor za zalog na imot ili drugi sredstva koi bankata gi bara kako garancija za da dade odobrenie za kreditot, vo toj slu~aj notarot sostavuva notarski akt. Za pogolemi krediti pogolema e i nagradata za notarot. Dokolku, pak, bankata gi podgotvi i dvata dogovori, notarot pravi samo potvrduvawe na dogovorite, odnosno solemizacija koja isto taka nema da ~ini malku pari. Potvrduvaweto na dogovorot iznesuva 50% od vrednosta na nagradata. Sepak, i pokraj vakvoto zgolemuvawe, notarite velat deka toa nema mnogu da vlijae vo zgolemuvawe-

to na nivnite prihodi i namaluvawe na udarot od promenata na tarifnikot za drugite slugi. "Zgolemuvaweto na nagradata za pogolemite predmeti be{e vo nasoka na toa deka gra|anite vo odreden stepen bea diskriminirani, istata nagrada moraa da ja platat na notarite, bez razlika na toa dali zemaat kredit od 17 iljadi evra ili od eden milion evra", veli Nada Pali}, zamenik-pretsedatel na Notarskata komora. Sepak, potencira Pali}, vakvite golemi predmeti se mnogu poretki i mo`e da se slu~i vo nekolku meseci da se pojavi eden ili dva vo cela godina. Brojot na notari e golem, tarifite za site se isti, no lu|eto se tie koi biraat kade }e ja zavr{at svojata rabota. "Vo praktika, vakvite predmeti se mnogu retki osobeno vo ovoj period, bidej}i ekonomskata sila i na dr`avata, no i na

NAGRADA ZA NOTARSKI AKT Vrednost na predmetot: Od evra:

Do evra:

Nagrada:

14.600

325.000

325

325.000

1.000.000

500

1.000.000

i nagore

1000

gra|anite e mnogu namalena", dodava Pali}. Spored nea, vo momentov ne postoi opasnost od namaluvawe na prihodite koi gi ostvaruvaat notarskite kancelarii. Noviot tarifnik se primenuva od krajot na fevruari i prerano e da se izvlekuvaat zaklu~oci za finansiskata opravdanost na namaluvaweto. Ulogata na notarot e dvojna. Od edna strana, toj e dr`aven slu`benik koga se vo pra{awe nadle`nostite, bidej}i

notarot raboti isklu~ivo so nadle`nosti koi mu se dovereni od dr`avata, a od druga strana, vo odnos na prihodite i rashodite e privaten pretpriema~, bidej}i dr`avata ne odgovara materijalno za eventualnite gre{ki na notarot, veli Zlatko Nikolovski, pretsedatel na Komorata. Spored nego, nagradata na notarot, koja se naplatuva od gra|anite, e edinstven prihod za funkcionirawe na notarskata kancelarija.

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

IZMENI VO ZAKONOT ZA STE^AJ

ZA STE^AJ PODOLG OD 18 MESECI, OTKAZ ZA STE^AJNIOT UPRAVNIK

Dokolku za godina ipol ne ja zatvori ste~ajnata postapka i za {est meseci nema da imaat napredok vo slu~ajot, ste~ajniot upravnik mo`e da dobie otkaz ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

okolk u za 18 meseci ste~ajniot upravnik ne go zatvori ste~ajot, }e dobie otkaz. Ste~ajniot sudija }e ima pravo da go razre{i ste~ajniot upravnik i ako poslednite {est meseci ne pokaàl nikakov napredok vo ste~ajnata postapka koja ja vodi. A ako aùrno ne vnesuva podatoci vo elektronskiot sistem za ste~ajni postapki, moè da plati kazna od 1.000 do 3.000 evra. Ova se glavnite izmeni vo Zakonot za ste~aj koi se vlezeni vo sobraniska procedura, a bea najaveni pred nekolku meseci kako del od vtorata faza na edno{alterski sistem. So izmenite na Zakonot ste~ajnite upravnici }e imaat obvrska site promeni i odluki za ste~ajnata postapka koja ja vodat da gi vnesat vo internet-portalot na Centralniot registar, a se namaluva i ~lenarinata koja treba da ja platat ste~ajnite upravnici. “Ste~ajniot sudija moè po slu`bena dol`nost ili po barawe na doveritelite da go razre{i ste~ajniot upravnik ako ne napravil zadovolitelen napredok i po istekot od {est meseci od denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka, osven ako odolùvaweto ne e pod negova kontrola i ako ne podnel predlog za zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka i po istekot na 18 meseci od denot na otvoraweto

MAKEDONIJA NA TURISTI^KATA MAPA VO JAPONIJA akedonija od septemvri 2011 godina }e se najde vo turisti~ki paket-aran`man pred japonskite turisti. Odlukata da se stavi Makedonija vo turisti~kata ponuda od strana na japonskite turoperatori e donesena po neodamne{nata nekolkudnevna poseta na Makedonija od strana na pretstavnici na najgolemite japonski turoperatori, soop{ti Agecijata za stranski investicii i promocija na izvozot. Kako {to informiraat od Agencijata, za vreme na prestojot tie posetija pove}e lokacii vo Makedonija i ostvarija sredbi so makedonski hotelieri . Pritoa, od nivna strana posebno be{e projaven interes za Ohrid, Bitola, Herakleja, skopskoto Kale, folklorot i kulturata. Po prvata paket-ponuda za septemvri, se najavuvaat pro{ireni paketaran`mani za 2012 godina. Makedonija da bide vklu~ena vo razgleduvaweto na turisti~kata mapa na regionot e rezultat na aktivnostite na ekonomskiot promotor vo Japonija, Bojan Petrovski, koj sorabotuva{e vo nasoka na zaedni~ka promocija na regionot so ambasadite na Srbija i Albanija, kako i so Fortuna travel od Hrvatska, se naveduva vo soop{tenieto.

KHV MU ZABRANI NA BROKER OD INOVO DA RABOTI TRI MESECI oradi cenovna manipulacija so akcii na @ito Polog od Tetovo vo sopstvenost na ZK Pelagonija od Bitola, broker od brokerskata ku}a Inovo broker dobi privremena zabrana za rabota so hartii od vrednost za period od tri meseci, soop{ti Komisijata za hartii od vrednost. Spored KHV, brokerot, znaej}i za proda`nata cena na akciite, koja bila na pazarot, vnel nalog i realiziral transakcija so cel da ja zgolemi cenata i da sozdade privid na aktivno trguvawe na istata. Istovremeno, KHV izre~e javna opomena na Inovo broker i na nejziniot direktor, a poradi nenavremeno objavuvawe na cenovno ~uvstvitelna informacija }e povede prekr{o~na postapka protiv ZK Pelagonija. Komisijata izre~e i javna opomena na broker od Ilirika investments poradi necelosno vnesuvawe vo sistemot na celata koli~ina akcii opredelena od klientot. Regulatorot javno opomena i dvajca brokeri od NLB Tutunska banka. Edniot ne se pridr`uval kon instrukciite od klientot, a drugiot nalogot na klientot ne go evidentiral spored pravilata za trguvawe na Berzata.

na ste~ajnata postapka”, se veli vo Zakonot. Isto taka, predvideno e i namaluvawe na dava~kite za upravnicite, koi namesto 60.000 denari godi{no, odnosno tri prose~ni plati, za ~lenarina sega }e pla}aat samo 30.000 denari, a ako imaat firma, namesto 120.000 denari godi{no sega }e pla}aat 60.000 denari ili tri prose~ni plati. Od Ministerstvoto za ekonomija objasnuvaat deka so poslednite izmeni }e ima pogolema tarnsparentnost na ste~ajnite postapki i }e se zabrza nivniot proces, a }e se namali visinata na kaznite za firmite koi go prekr{uvaat Zakonot. Del od ste~ajnite upravnici gi poddr`uvaat izmenite, pred s$ vo delot na elektronskiot registar na ste~ai, a pogolem del od niv imaat zabele{ki za rokovite za zavr{uvawe na ste~ajnata postapka koi sega se predvideni. 18 MESECI SE MALKU ZA ZATVORAWE NA STE^AJ?! Rokot od 18 meseci za zatvorawe na ste~ajnite postapki e mnogu kratok period za

nekoi slu~ai koi se pokomplicirani, smetaat ste~ajnite upravnici. Velat deka nekoi postapki koi traat so godini i da sakaat realno ne mo`at da gi zatvorat, bidej}i nivnoto re{avawe zavisi i od drugi parni~ni postapki koi se vodat vo sudovite, a se povrzani so ste~ajot. “Vremetraeweto na ste~ajnite postapki ne zavisi samo od ste~ajnite upravnici. Jas imam ste~aj koj go vodam ~etiri godini. Za da ja soberam ste~ajnata masa, vo me|uvreme, dodeka trae ste~ajnata postapka, se vodat i drugi parni~ni postapki. Razli~no e od slu~aj do slu~aj”, veli Mira Dimovska, ste~aen upravnik. Za elektronskiot sistem za vodewe na ste~ajnite postapki Dimovska veli deka ve}e po~nale so polnewe na bazite so podatoci za ste~ajnite postapki koi gi vodi, no samo od ovaa godina. “Kako {to pristignuvaat re{enija i odluki za ste~ajnite postapki nie vedna{ gi vnesuvame na portalot, no od prethodnite godini nemame

obvrska da gi vneseme site re{enija, bidej}i toa e mnogu obemna rabota. Nekoi od ste~ajnite upravnici koi gi kontaktira{e "Kapital", pak, velat deka izmenite na Zakonot se doneseni po terkot na evropskite zakoni, bez prethodno da se ovozmoèni site uslovi za negovo funkcionirawe. “Izmenite na Zakonot se mnogu napred vo sporedba so sostojbata koja ja imame sega. Iako e spored nasokite na EU, ne moè realno da funkcionira bez prethodno da se obezbedeni site uslovi. Jas vodam edna ste~ajna postapka tri godini. Ste~ajnata masa e 500 milioni denari i ne moàm da ja zatvoram bidej}i nitu doveritelite, nitu dol`nicite ne doa|aat na ro~i{tata. Ne moàm da ja soberam ste~ajnata masa bidej}i paralelno se vodat i drugi postapki povrzani so ste~ajnata postapka. I da sakam da go zatvoram pobrzo, za toa nemam uslovi”, objasnuva eden ste~aen upravnik od Skopje, koj saka{e da ostane anonimen.

@ITNI PLO^KI, DVA NOVI PROIZVODI NA VITALIA ompanijata za proizvodstvo na zdrava hrana Vitalia vovede dva novi proizvodi, ìtni plo~ki od portokal so preliv od ~okolado i so crveni ovo{ja i preliv od jogurt. Kako {to informiraat od kompanijata, ìtnata plo~ka e miks od ìtarki i portokal zbogateni so vitaminite A, C i E, delumno prelien so temno ~okolado. @itnata plo~ka so crveni ovo{ja i preliv od jogurt e miks od krckavi ìtarki i crveni {umski ovo{ja, zbogateni so vitamin B. So celosen preliv od jogurt, zbogaten so kalcium. “Kaj nas na~inot na ishrana i va`nosta od zdrava uìna se stava na marginite na sekojdnevniot ìvot. Mnogu malku se zboruva za benefitite na zdravata uìna, visokata hranlivost, vitaminite i izvor na energija. Isto taka, zdravata uìna ovozmoùva da se regulira metabolizmot, a so toa da se podobri celokupnoto funkcionirawe na organizmot. Ottamu i idejata da se sozdadat novi proizvodi so odli~en vkus {to go nosat predznakot zdrava hrana”, izjavi Nela Despotovska, nutricionist od Vitalia.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.700

MBI 10

2.845

2.680 2.660

MBID

117,40

2.840

117,30

2.835

117,20

2.830

2.640

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

OMB

117,10

2.825 117,00

2.820

2.620

116,90

2.815 2.600 2.580 03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

2.810

116,80

2.805

116,70

09/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

09/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

09/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NAJGOLEMATA GRADE@NA KOMPANIJA LANI SO POSLABI REZULTATI MAKEDONSKA BERZA

DOBIVKATA NA GRANIT PADNA ZA 16% Finansiskite prihodi na Granit lani padnaa za 66%, a finansiskite rashodi porasnaa 3,5 pati. Prihodite od proda`ba na doma{niot pazar se pomali za 6% METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ZA SAMO EDEN DEN PROMETOT DVOJNO POGOLEM

rade`nata kompanija Granit minatata godina ja zavr{i so 16% pomala dobivka vo odnos na 2009 godina. Objavenite nerevidirani finansiski izve{tai na kompanijata poka`uvaat deka vo 2010 godina e ostvarena dobivka od 4,6 milioni evra, za razlika od 5,5 milioni evra ostvareni prethodnata godina. Glavna pri~ina za vakviot rezultat na kompanijata e zna~ajniot pad na finansiskite prihodi i rastot na finansiskite rashodi. Finansiskite prihodi lani padnaa za 66% i iznesuvaat 468 iljadi evra, nasproti 1,3 milioni evra ostvareni vo 2009 godina. Od druga strana, finansiskite rashodi, odnosno rashodite po osnov na kamati i kursni razliki lani porasnale za tri i pol pati i iznesuvaat 2,1 milioni evra, a vo 2009 godina iznesuvaa 598 iljadi evra. Seto toa pridonese dobivkata od operativno rabotewe da se zgolemi za 4% vo odnos na 2009 godina. Operativnata dobivka na Granit lani iznesuva{e 3,3 milioni evra, a edna godina prethodno taa iznesuva{e 3,2 milioni evra.

o silniot pad na prometot vo vtornikot, koga bea ostvareni 5,8 milioni denari, v~era na Berzata be{e ostvaren dvojno pogolem promet od 11,4 milioni denari. Investitorite najgolem apetit poka`aa za akcijata na Alkaloid, koja ostvari promet od 1,8 milioni denari, pri {to bea istrguvani 404 akcii po prose~na cena od 4.471,43. Akcijata na Komercijalna banka se trguva{e po prose~na cena od 3.897,29 denari, {to e za 2,31% povisoka vo odnos na vtornikot. Od Alkaloid bea istrguvani 289 akcii i se ostvari promet od 1,1 milion denari. Istrguvani bea i 37 akcii od Makpetrol, vredni eden milion denari. Na redovniot pazar na akcii povtorno se vrati interesot za akcijata na Makedonski Telekom, od koj se istrguvaa 2.297 akcii so promet od 1,2 milioni denari. Identi~en promet od 1,2 milioni denari be{e ostvaren i so akcijata na Prosvetno delo na slobod-

4,6

12,3%

Vkupnite operativni prihodi na Granit lani bile 62,2 milioni evra i se za 3% pomali vo odnos na 2009 godina, koga iznesuvaa 63,8 milioni evra. Prihodite od proda`ba na doma{en i stranski pazar isto taka se so pad. Prihodite od proda`ba na doma{niot pazar se namaleni za 6% vo odnos na 2009 godina, od 56,7 milioni evra na 53,4 milioni evra. Prihodite, pak,

ostvareni na stranskite pazari se so pad od 5% i lani iznesuvaa 3,3 milioni evra. Kako odgovor na padot na prihodite, lani Granit uspea da gi namali operativnite rashodi za 3%, na vrednost od 58,8 milioni evra. Inaku, najgolem rast kaj rashodite kompanijata ima vo delot na uslugite, kade {to ima zgolemuvawe za 12%, za {to lani se potro{eni 26,7 mil-

milioni evra e dobivkata na Granit vo 2010 godina

e namalena vrednosta na akcijata na Granit vo fevruari

ioni evra. Kompanijata gi namalila tro{ocite za vraboteni za 7%, na 10,3 milioni evra. Granit osven vo Makedonija ima svoi pretstavni{tva i vo Germanija, Rusija, Albanija, Bugarija, Ukraina, Hrvatska i Crna Gora. Nejzinite akcii kotiraat na Makedonska berza i vo poslednite 13 meseci so niv se napraveni 2.485 akcii, pri {to e istrguvana koli~ina od 264.940 akcii, a e ostvaren promet od 2,6 milioni evra. I pokraj postojaniot interes za akcijata na Granit, nejzinata cena vo fevruari padna za 12,3%, od 662,42 indeksni poeni na 580,29 indeksni poeni.

niot pazar. Na pazarot na obvrznici ni{to novo. I ponatamu glavna karakteristika e slabiot promet, koj v~era iznesuva{e 612 iljadi denari blagodarenie na 611 iljadi denari ostvareni so devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Od berzanskite indeksi edinstveno osnovniot MBI-10 trguvaweto go zavr{i so rast od 0,98% na 2.686,45 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB zaedno so drugiot akciski indeks MBID padnaa za 0,10% i 0,36% soodvetno. Dene{noto trguvawe OMB }e go po~ne so vrednost od 116,94 indeksni poeni, a MBID so vrednost od 2.816,94 indeksni poeni. Vnimanieto na investitorite v~era go privlekoa 27 hartii od vrednost, pri {to 11 hartii imaa rast i 11 imaa pad na cenite. Od tie koi porasnaa najgolem rast od 3% ima{e akcijata na Fer{ped. Najgolem pad, pak, ima{e akcijata na Tutunski kombinat od Prilep i toa od 30%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

09.03.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

31.895.279,60

-3,11%

3,87%

7,58%

1,52%

-0,38%

07.03.2011

733.491

ILIRIKA GRP

48.593.146,93

-2,61%

-7,14%

0,12%

-5,57%

2,42%

07.03.2011

2,46

137.787

Иново Статус Акции

17.275.115,91

-3,51%

6,55%

4,82%

6,57%

-9,22%

08.03.2011

3.897,29

2,31

1.126.316

KD Brik

37.381.948,55

-0,51%

-1,58%

4,16%

-1,98%

8,26%

08.03.2011

136,00

2,29

55.488

KD Nova EU

28.386.712,50

-0,72%

7,26%

8,16%

4,49%

2,01%

08.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.749.197,26

-1,53%

3,83%

4,53%

2,95%

-0,77%

08.03.2011

58.710,00

117.420

Гранит Скопје

596,33

2,46

РЖ Услуги Скопје

281,77

Фершпед Скопје

Комерцијална банка Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тутунски комбинат Прилеп

09.03.2011 Просечна цена (МКД)

Винарска визба Тиквеш Скопје

105

Износ (МКД)

-30,00

6.300

1900

-5,00

57.000

Макошпед Скопје

282,00

-2,76

96.726

Тетекс Тетово

558,00

-2,62

198.648

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) * BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Просветно дело Скопје

09.03.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

09.03.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

09.03.2011

09.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.471,43

400,40

11,17

0,97

54.562

7.400,00

567,72

13,03

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

596,33

92,61

6,44

0,55

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

KMB (2010) *

2.279.067

3.897,29

627,95

6,21

1,11

MPT (2010) *

112.382

27.835,14

0,83

4471,43

0,38

1.806.456

REPL (2010) *

25.920

41.500,38

2.996,49

13,85

0,87

1600

0,00

1.264.000

SBT (2010) *

389.779

3.503,55

39,99

87,60

0,83

Македонски Телеком Скопје

547,53

0,33

1.257.674

STIL (2010) *

14.622.943

209,11

0,47

449,68

2,63

Комерцијална банка Скопје

3897,29

2,31

1.126.316

TPLF (2010) *

450.000

3.831,22

73,84

51,89

1,08

27835,14

1,26

1.029.900

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

Макпетрол Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

9.951

59,84

110.357

52,97

120.308

53,52

обични акции

65.991

318,32

Вкупно Редовен пазар

65.991

302,75

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 09.03.2011)

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

KB PUBLIKUM INVEST OTVORA DVA NOVI FONDA

DR@AVATA SE ZADOL@I ZA 106 MILIONI EVRA ZA DVA DENA

omisijata za hartii od vrednost na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest mu dade dozvola da osnova dva novi otvoreni investiciski fonda: KB Publikum pari~en i KB Publikum obvrznici. Prviot fond pretstavuva pari~en ili fond vo gotovo. Pribranite sredstva }e gi vlo`uva vo depoziti na banki, instrumenti

arodnata banka i Ministerstvoto za finansii za dva dena na oddelni aukcii pozajmija od stopanstvoto vkupno 106 milioni evra. Od niv, NBM, preku blagajni~ki zapisi koi gi kupuvaat bankite, pozajmi 79 milioni evra, dodeka, pak, Ministerstvoto za finansii den prethodno izdade trimese~ni dr`avni zapisi vo vrednost od 27 milioni evra, za koi najgolem interes poka`aa povtorno

na pazarot na pari i kratkoro~ni dol`ni~ki hartii od vrednost od najbonitetni izdava~i. Kaj pari~nite fondovi prinosot se o~ekuva da bide pogolem od kamatata na {tedewe po viduvawe, a klientite vakvite fondovi najmnogu gi koristat za kratkoro~en plasman na vi{okot pari, odnosno za vlo`uvawa na period pokratok od edna godina. Vtoriot fond e obvrzni~ki fond, koj }e gi investira

sredstvata vo bankarski depoziti, instrumenti na pazarot na pari, kratkoro~ni dol`ni~ki hartii od vrednost od najbonitetni izdava~i, dr`avni i korporativni obvrznici. Prinosot po pravilo bi bil pogolem od kamatata na oro~enite depoziti, a fondot e namenet za investitori koi sakaat svoite sredstva da gi vlo`at na period podolg od edna godina.

bankite. Toa pokaùva deka i ponatamu golem del od likvidnosta vo bankarskiot sektor namesto kako krediti se vloùva vo dràvni hartii od vrednost bez rizik. Biznismenite postojano gi kritikuvaat dvete institucii deka so ~esto zadolùvawe na doma{niot pazar ja istisnuvaat likvidnosta od stopanstvoto, iako kompaniite imaat seriozna potreba od kapital. Iako, ministerot za

finansii, Zoran Stavreski, im veti na biznismenite deka }e zabavi so dinamikata na zadol`uvawe vo zemjava, sepak, se odr`uvaat duri i aukcii koi ne bile planirani. Za izvlekuvaweto na likvidnosta preku blagajni~ki zapisi ekonomistite sugeriraat NBM da go ograni~i iznosot na pari {to go pribira sekoja sreda od bankite, so {to }e ostanat pove}e pari za kreditirawe.

KAKVA GODINA GI O^EKUVA ZK PELAGONIJA, @ITO VARDAR I @ITO LUKS?

SKAPITE SUROVINI GO JADAT 17.03.2010 11 PROFITOT NA PREHRANBENIOT SEKTOR! Menaxerite na prehranbenite kompanii ne se zadovolni od lanskite rezultati. Za godinava o~ekuvawata im se podeleni. Od edna strana se o~ekuva poskapenite inputi da prodol`at da go namaluvaat profitot, a od druga, cenite da se stabiliziraat do polovinata na godinava METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

omali zagubi od 2009 godina i dobivka ostvarena kako rezultat na naplata na stari pobaruvawa. Ova se rezultatite na trite prehranbeni kompanii koi kotiraat na Makedonskata berza, ZK Pelagonija, @ito Luks i @ito Vardar. Soo~eni so trendot na kontinuirano poskapuvawe na osnovnite prehranbeni surovini i naftata na svetskite berzi, menaxerite na trite kompanii, generalno, ne se zadovolni od ostvarenite rezultati minatata godina, a za godinava nivnite o~ekuvawa se podeleni. Od ZK Pelagonija, iako proektiraat dobivka, o~ekuvaat poskapuvawata da prodolàt da vlijaat na nivnoto rabotewe, dodeka direktorot na @ito Vardar, Risto Ta{ev, e optimist. "Godinava proektirame dva ipol pati pogolema dobivka od lani, {to zna~i deka }e iznesuva 104 iljadi evra. O~ekuvam rabotite da se dviàt vo obratna nasoka od lani. Intervencijata na Vladata so p~enica od dràvnite rezervi }e ovozmoì stabilizirawe na cenite na na{ite proizvodi od p~enica. Kaj mesoto o~ekuvam cenata i ponatamu da bide rentabilna, a osobeno podobruvawe na uslovite vo raboteweto o~ekuvam vo vtorata polovina od godinata”, objasnuva Ta{ev. Za razlika od ZK Pelagonija i @ito Luks, koi minatata godina ja zavr{ija so

zagubi, @ito Vardar lani ostvari dobivka od 43,9 iljadi evra. No, i pokraj pozitivniot rezultat, menaxmentot 2010 godina ja ocenuva kako edna od pote{kite godini vo raboteweto. “Iako ostvarivme dobivka, sepak, ovoj rezultat ne e dobar. Dobivkata e ostvarena blagodarenie na naplatata na pobaruvawa od prethodnite godini, a vo tekot na godinata imavme i enormen rast na cenata na surovinite. Cenite na na{ite proizvodi, kako {to se leb, jajca i meso, od druga strana, ne go sledea ednakvo rastot na surovinite”, veli Ta{ev. Glavni investiciski proekti na kompanijata godinava, spored nego, }e bidat proektite od IPARD programata nameneti za unapreduvawe na proizvodstvoto, za koi konkurirale i nekolku vlo`uvawa vo delot na ekologijata. Nerevidiranite finansiski izve{tai na ZK Pelagonija i @ito Luks poka`uvaat deka tie lani ostvarile zagubi, no tie se daleku pomali od zagubite ostvareni vo 2009 godina. Menaxmentite na dvete kompanii velat deka rezultatite ne se posakuvani. @ito Luks minatata godina ostvari zaguba od eden milion evra, {to, spored menaxmentot na kompanijata, e rezultat na radikalnoto zgolemuvawe na cenata na p~enicata. "Cenata na p~enicata lani samo vo dekemvri porasna za duri 71% vo odnos na dekemvri 2009 godina. Likvidnosnite problemi vo stopanstvoto, kako i nelojalnata konkurencija, odnosno nepo~ituvaweto na zakonite,

RISTO TA[EV

38,8% 25,6% 21%

e namalena vrednosta na akcijata na ZK Pelagonija poslednava godina

nepakuvaniot leb i sivata ekonomija sozdadoa nepovolna situacija na pazarot. Vakvite uslovi rezultiraa so zgolemeni tro{oci na prodadenite proizvodi za 21%. No, i pokraj toa, kompanijata registrira{e zgolemen bruto-profit za 15%”, pi{uva vo soop{tenie na @ito Luks. Inaku, namaluvaweto na zagubata lani za 56% vo odnos na 2009 godina e rezultat na zgolemenite prihodi od proda`ba za 20%, kako i za{tedite vo operativnite i finansiski tro{oci. Zemjodelskiot kombinat Pelagonija, pak, lani ima napraveno zaguba od okolu 744 iljadi evra. Spored menaxmentot, pri~inite se rastot na cenite na surovinite - naftata i ve{ta~kite |ubriva, no i minatogodi{noto fevruarsko poplavuvawe na pove}e od pet iljadi hektari, pri {to kompanijata pretrpe {teta od 2,1 milioni evra.

padnala vrednosta na akcijata na @ito Luks za period od edna godina

“Rezultatot ostvaren lani e daleku podobar od toj vo 2009 godina. Dokolku ne bea vremenskite nepriliki, so dobro doma}insko rabotewe }e mo`evme da ostvarime i dobivka od okolu 50 milioni denari. Pokraj uni{tenite posevi, vremenskite uslovi indirektno vlijaeja i za poslabi prinosi od p~enica, ja~men i drugite zasadeni kulturi”, veli Dragi Petrovski, generalen direktor na ZK Pelagonija. Godinava kombinatot zasadi pove}e od 8.000 hektari so p~enica ili 1.000 hektari pove}e od lani. Menaxmentot proektira deka }e ostvari 18 milioni evra prihodi od proda`ba i 19,6 milioni evra prihodi od redovno rabotewe, pri {to dobivkata bi iznesuvala 264 iljadi evra. Sepak, spored Petrovski, godinava problem vo raboteweto i ponatamu }e bidat visokite tro{oci za nafta

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,52%

3,46%

4,25%

5,18%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5300

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

44,2726

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

71,5049 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,5172

Канада

долар

45,4465

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,6582

61,6

44,9

47,7

Извор: НБРМ

opadnala cenata na akcijata na @ito Vardar izminatata godina

i ve{ta~ki |ubriva, koi momentalno se poskapi za 50%. Kako kotiraat akciite na trite kompanii na Berzata? Poslednata godina vrednosta na akcijata na @ito Vardar e namalena za 21%, od 2.154 denari pred edna godina sega akcijata na kompanijata ~ini 1.700 denari. Vo poslednite 13 meseci so akciite na kompanijata se realizirani 318 transakcii i e ostvaren promet od 645 iljadi denari. Vo poslednite 30 dena ovaa akcija ne se trguvala. So akcijata na ZK Pelagonija vo poslednite 13 meseci se realizirani 7.157 transakcii i e ostvaren promet od 15,4 milioni denari. Cenata na akcijata posledniot mesec ima{e pad od 8,9%, od 2.527 denari sega ~ini 2.300 denari. Za period od edna godina, pak, akcijata na ZK Pelagonija padnala za duri 38,8%, od 3.400 denari na 2.078 denari. Akcijata na @ito Luks

DIREKTOR NA @ITO VARDAR Godinava proektirame dva ipol pati pogolema dobivka od lani. O~ekuvam rabotite da se dviàt vo obratna nasoka od lani. Intervencijata na Vladata so p~enica od dràvnite rezervi }e ovozmoì stabilizirawe na cenite na na{ite proizvodi od p~enica. Kaj mesoto o~ekuvam cenata i ponatamu da bide rentabilna, a osobeno podobruvawe na uslovite vo raboteweto o~ekuvam vo vtorata polovina od godinata. izminatata godina od 222 denari poevtini na 165 denari, {to e namaluvawe na vrednosta za 25,6%. Vo poslednite 13 meseci imalo vkupno 6.320 transakcii so akciite na @ito Luks, pri {to e ostvaren promet od 1,1 milion denari. Posledniov mesec vrednosta na akcijata padna za 2,8%, od 175 denari na 170 denari.

Fokus

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Vo [tip, vo koj ima 70-ina tekstilni fabriki, vladee vistinsko {arenilo. Od edna strana se ultramodernite kompanii, koi s$ pove}e nalikuvaat na "holdinzi" so privatni parking-placevi, luksuzni objekti so sistemi za nadvore{no obezbeduvawe, a od druga strana se konfekciite koi pod zabot na vremeto dobile lik na {upi. Kal do kolena, dlaboki virovi, razru{eni yidovi i privatni mini-deponii. Celosno nespoivo so faktot deka vo niv rabotat stotina rabotnici koi {ijat par~iwa brendirana obleka za svetski poznati trgovski marki.

EVROPSKITE KLIENTI SE VRATIJA VO "MALIOT MAN^ESTER"

[TIP VO RABOTNI^KA TRESKA UVEZUVA KADAR OD OKOLNITE GRADOVI VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

tipskite tekstilci denovive se vo golema frka. Soo~eni so neviden obem na nara~ki od nivnite evropski partneri, tie se obiduvaat da go nadomestat izgubenoto od krizata i da ne ispu{tat nitu edna nara~ka. Poradi toa pogonite stanuvaat tesni i drasti~no raste potrebata od novi rabotnici. Za razlika od nekolku meseci nanazad, sega sopstvenicite na konfekciite imaat polni race rabota. "Definitivno ima pove}e rabota. Sepak, se nadevame deka }e po~nat da rastat i cenite na nalozite. Poradi vakviot trend }e go zgolemime i brojot na vraboteni

[

Stranskite nara~ki sekojdnevno rastat, proizvodstvoto drasti~no se intenzivira. Obemot na rabota vo {tipskite kofekcii dostignuva odamna nevideno nivo, komentiraat tekstilcite. Za razlika od nekolku meseci nanazad, sega sopstvenicite na konfekciite imaat polni race rabota, poradi {to se primorani da obezbeduvaat nov kadar od okolnite gradovi za 50%", velat od konfekcijata Nevateks. Fakt e deka evidentnoto vra}awe na rabotata najmnogu go ~uvstvuvaat pogonite koi izgubija rabota za vreme na krizata. Pogolemite konfekcii koi i za vreme na krizata imaa dovolno rabota velat deka ne o~ekuvaat nekoi pogolemi promeni. "So ogled na toa deka site izminati 13 godini rabotime kontinuirano, i imame standardni stranski kupuva~i, povolnite strui vo tekstilnata industrija sega nema da

gi po~uvstvuvame tolku silno kako tie koi za vreme na krizata nemaa rabota. Vo sekoj slu~aj, mora da se naglasi deka vo vreme koga poskapuvaat i strujata i naftata treba da se vnimava so proekciite", veli Stojan Kocev, sopstvenik na konfekcijata Gracija, edna od najstarite vo [tip. I logisti~arite vo [tip potvrduvaat deka 2011 godina }e bide mnogu dinami~na. "Zasega, site najavi velat deka } e bide pogodna godina za tekstilnata industrija. Ve}e se ~uvst-

vuva zna~itelno podobruvawe vo sporedba so prethodnite godini, poradi {to firmite baraat nova rabotna sila. Nie vo momentov imame 190 vraboteni, no poradi s$ pooptimisti~kite proekcii planirame da go zgolemime kapacitetot za u{te dve brigadi i da vrabotime u{te 80 rabotnici vo narednite dva meseci", veli koordinatorot vo Fermakteks, Julija ^itku{eva. Vakvata sostojba za poznava~ite na tekstilnata industrija mo`e da rezultira so otvorawe na novi

tekstilni pogoni ili restartirawe na fabrikite koi zgasnaa vo vreme na kriza.

I vo "zlatni" vremiwa ne se razmisluva za brendovi

I pokraj zgolemeniot obem na rabota, koj avtomatski gi polni kasite na tekstilnite kompanii vo zemjava, sopstvenicite s$ u{te ne razmisluvaat da go nadminat lon-proizvodstvoto i da po~nat da investiraat vo gradewe sopstveni brendovi. Velat, vo vreme koga bankite ne

STOJAN KOCEV SOPSTVENIK NA KONFEKCIJATA GRACIJA "I pokraj povolnite tendencii vo tekstilnata industrija, treba da bideme vnimatelni so proekciite poradi poskapuvaweto na strujata i naftata."

MARIJANA PERKOVSKA PRETSEDATEL NA TEKSTILNIOT KLASTER VO MAKEDONIJA "Godinava, otkako na{ite stranski partneri povtorno se vratija na evropskite pazari, o~ekuvam nagoren trend na otvorawe novi konfekciski pogoni."

NOV SISTEM ZA PREVOZ VO PATNIOT SOOBRA]AJ

SE VOVEDUVAAT DIGITALNI TAHOGRAFI ZA AVTOBUSITE I KAMIONITE METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ite avtobusi i kamioni proizvedeni po 1 januari 2006 godina }e treba da poseduvaat digitalen namesto analogen tahograf, a profesionalnite voza~i memoriski karti~ki za upravuvawe na vozilata vo zemjava i vo stranstvo. Makedonija od pred tri dena stana del od evropskata mre`a Tahonet, odnosno del od evropskiot sistem za voza~ki karti~ki {to im nalo`uva na voza~ite da koristat digitalni

tahografi. Spored ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, koj v~era go promovira{e noviot sistem za digitalni tahografi, so nego }e se ovozmo`i pogolema kontrola vrz voza~ite i pravnite lica koi vr{at transport na stoka i patnici, pobrza evidencija, analiza i uvid na raboteweto i izbegnuvawe na mo`ni manipulacii, kako i pogolema bezbednost i po~ituvawe na pravata na mobilnite rabotnici vo soobra}ajot. “Digitalnite tahografi, elektronskite vrski i uredi koi rabotat

vo zaedni~ka korelacija, kako i memoriskite karti~ki za digitalni tahografi se uredite i sredstvata so koi se implementiraat ovie zakonski obvrski, a so toa i barawata na Evropskata unija. Voza~kite karti~ki se izdavaat vo daleku najgolem broj i cenata od 32 evra plus DDV e me|u najniskite ceni koi se nudat za vakov vid karti~ki”, istakna Janakieski. Kako {to informira{e ministerot, momentalno se izdadeni 500 karti~ki koi gi izdava SIS Makedonija soobra}aj. Spored ministerot za vnatre{ni

raboti, Gordana Jankuloska, so digitalnite tahografi }e se podobri bezbednosta vo soobra} ajot preku podobra kontrola na voza~ite. “Voza~ite na vozilo pote{ko od 3,5 toni smeat da vozat 4,5 ~asa, po {to zadol`itelno mora da bide napravena pauza od 40 minuti, a vo period od 24 ~asa ne smeat da imaat vozeno pove}e od devet ~asa”, istakna Jankulovska. Kako {to istakna ministerot, tahografite koi dosega se upotrebuvaa ne gi kontroliraa voza~ite, a so toa se ostavaa mo`nosti za

zloupotrebi, {to vo krajna linija zna~e{e pomala bezbednost na soobra}ajot. “Digitalniot tahograf gi bele`i site podatoci za voza~ite {to upravuvale so voziloto za period od 12 meseci, site gre{ki {to se slu~ile i site obidi za manipulacija so sistemot, zabrzuvaweto, koga voziloto bilo kontrolirano”, re~e Jankuloska. Taa poso~i deka pri~ina za najgolemiot broj soobra}ajni nesre} i e zamorenosta na voza~ite koi vozat podolgo od dozvolenoto i od umor zaspivaat ili vozat

no.

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

"SEKJURITIZACIJATA" NA LUIS RANIERI GI ZAGLAVI AMERIKANCITE Ranieri, porane{en broker i zamenik Luis pretsedatel na amerikanskata kompanija za "Fermateks ima 190 vraboteni, no poradi s$ pooptimisti~kite proekcii i zgolemenite nara~ki planirame da go zgolemime kapacitetot za u{te dve brigadi i da vrabotime u{te 80 rabotnici vo narednite dva meseci."

IS^EZNUVA CRNOTO SCENARIO NA TEKSTILCITE?

Do pred polovina godina proizvoditelite na lon vo zemjava izlegoa so najpesimisti~ki prognozi za sostojbite vo tekstilnata industrija. Bankrotot na nekolku fabriki, minimalniot profit i ekstremno niskite ceni koi gi nudea stranskite partneri dolevaa maslo na ognot. Vo tekstilnata industrija se prepolovi brojot na rabotnici, a za evtini pari se prodadoa i del od konfekciskite ma{ini. otstapuvaat od visokite kamatni stapki, ne moèle da razmisluvaat za brendirawe. "Nemame nikakvi stimulacii za izvoz, nitu, pak, razbirawe od strana na bankite. Kako vo takvi uslovi da gradime brend? Edna takva investicija e pregolem rizik vo vreme koga nitu sorabotkata so dolgogodi{ni stranski partneri ne e sosema sigurna. I tie si baraat }ar na pazarite vo tretiot svet", komentiraat stopanstvenicite so koi razgovara{e "Kapital". Pozitivni obidi vo ovoj del ima{e vo godinite nanazad. Malkute kreatori koi izvadija svoi brendirani linii vo [tip re{ija svoite karieri da gi prodolàt nadvor od zemjata. Ivana Koceva, kreator na modnata linija VIRUS, koja pred 10 godini bukvalno napravi "bum", sega gi prodava modnite par~iwa vo London, Pariz, Stokholm, Wujork, a se probiva i na japonskiot pazar. Od konfekcijata Gracija, kade {to se proizveduva{e ovaa modna linija, velat deka skromnite uslovi na slaborazvieniot makedonski pazar ne bile dovolen predizvik za da zadràt vaka profilirani kadri na ovie prostori.

TRENDOT "SITE NA FAKULTET" GI OSTAVI KONFEKCIITE BEZ RABOTNICI?

Zgolemeniot obem na rabota vo konfekciite logi~no ja zgolemi potrebata od rabotna sila koja vo [tip ednostavno ja nema. Tekstilcite ova go tolkuvaat so porasnatiot trend na studirawe, so ogled na toa deka [tip, osven {to e centar na tekstilot, e i sedi{te na Univerzitetot Goce Del~ev. Prinudeni da "uvezuvaat" {iva~i i pegla~i od okolnite gradovi, {tipskite biznismeni komentiraat deka ne sekoj e za fakultetska diploma. Tie ostro ja osuduvaat i nezainteresiranosta na op{tinata da go podigne srednoto tekstilno u~ili{te na mnogu povisoko nivo, koe e neophodno za razvoj na dominantnata industrija vo gradot. "Nemam ni{to protiv obrazovanieto, no definitivno ne mo`e sekoj preku no} da se pretvori vo visokoobrazoven kadar i ekspert. Da bideme realni, nekoj mora i da vadi konci, da pegla i da {ie. A vaka, vo vreme koga sekoj mo`e da se zapi{e na fakultet namesto da raboti 8 ~asa dnevno vo pogon, normalno, se re{ava za prvata opcija. Redno vreme e i gradot da prezeme ne{to za srednoto tekstilno u~ili{te, koe go bie lo{ glas i nikoj ne se zapi{uva tamu. Toa za nas pretstavuva golem hendikep", velat nekoi od sopstvenicite na {tipskite konfekcii.

Na {tipskiot univerzitet studiraat 5.000 studenti Spored Beti Saneva, eden od sopstvenicite na modnata konfekcija Astibo-Beas, koja 95% od proizvodstvoto go plasira na stranski pazari, gradeweto brend ne e ednostavna rabota. Sepak, zadovolni od postignatiot uspeh, veli deka vredi da se rizikuva.

“Sozdavaweto brend e golema rabota. Treba da znae{ {to to~no }e proizveduva{ i kade }e go plasira{. Mora da ima{ kvalifikuvani kadri koi }e go menaxiraat, da napravi{ izbor na kvalitetni materijali i da najde{ izvori koi }e go sledat brendot”, veli taa.

Site avtobusi i kamioni proizvedeni po 1 januari 2006 godina }e treba da poseduvaat digitalen namesto analogen tahograf nekoncetrirano. Postojat ~etiri vida memoriski karti~ki - voza~ka karti~ka, karti~ka na prevoznikot, rabotilni~ka karti~ka i kontrolna karti~ka. Voza~kata karti~ka e nameneta za profesionalnite voza~i i so nea se registrira rabotnoto vreme na voza~ite i mobilnite rabotnici i vremeto na upravuvawe na voza~ite so voziloto. Taa ima va`nst od 5 godini. Voza~ mo`e da poseduva samo edna voza~ka karti~ka. Rabotilni~kata karti~ka e nameneta za rabotilnicite, odnosno servisite ovlasteni za instalirawe, proverka, kontrola i

popravka na digitalni tahografi. So ovaa karti~ka rabotilnicata pri vr{ewe servisirawe, kalibrirawe, otstranuvawe i demontirawe na tahografot vr{i prenos na podatoci od tahografot i gi ~uva i za niv vodi evidencija. Evidencijata e dostapna za proverka na organite na nadzorot. Nejzinata va`nost e 3 godini. Karti~kata za prevoznik ja koristat prevoznicite koi zadol`itelno na sekoi 28 dena simnuvaat podatoci od karti~kata na voza~ot i vodat evidencija za vremeto na upravuvawe so voziloto i prekinite so upravuvawe i na sekoi 90 dena simnuvaat podatoci od uredot vo voziloto i vodat evidencija

za vremeto na vozewe i prekin na vozeweto. Podatocite od evidencijata se ~uvaat dve godini i se dostapni za proverka na organite na nadzorot. Va`nosta & e pet godini. Kontrolnite karti~ki se nameneti za licata koi vr{at nadzor. Pri vr{ewe na nadzorot na pat kontrolnoto lice mo`e da simnuva podatoci od voza~kata karti~ka i od uredot vo voziloto. Kontrolnite lica se ovlasteni da vr{at kontrola i vo prostoriite na rabotilnicite i prevoznikot, pri {to gi imaat na uvid evidenciite koi ovie subjekti se dol`ni da gi vodat. Va`nosta na karti~kata e dve godini.

trguvawe so hartii od vrednost Salomon braders, se smeta za kum na hipotekarnite zaemi. Toj vaì za osnovopolo`nik na poimot “sekjuritizacija” i za kreator na hipotekarnite hartii od vrednost oga stanuva zbor za nikulcite na finansiskata kriza koja gi zafati SAD vo 2008 godina, golem del od ekspertite se navra} aat nekolku dekadi nanazad, potsetuvaj}i se na li~nostite koi imale zna~ajna uloga vo sozdavaweto na temelite na finansiskiot sektor. Poradi toa, koga stanuva zbor koj s$ e vinoven za finansiskiot kolaps vo SAD ekspertite i mediumite gi obvinija i brokerite. Luis Ranieri, porane{en broker i zamenik-pretsedatel na amerikanskata kompanija za trguvawe so hartii od vrednost Salomon braders, se smeta za kum na hipotekarnite zaemi. Toj vaì za osnovopolo`nik na poimot sekjuritizacija, kako i za kreator na hipotekarnite hartii od vrednost. Spored Ranieri, sekjuritizacijata zna~i prestrukturirawe na stanbenite krediti vo obvrznici, za podocna kako hartii od vrednost da se prodavaat na me|unarodnite berzanski pazari. Pred finansiskiot sektor da kolabira Ranieri vaè{e za eden od najgolemite inovatori vo izminatite 75 godini, pi{uva Business Week vo edno od izdanijata od 2004 godina. No, poradi preambicioznoto rabotewe vo korporativniot svet na Volstrit, Ranieri zaglavi golem del od investitorite, a so toa pridonese i za najgolemata finansiska kriza vo SAD. Spored Business Week, po sozdavaweto na hipotekarni obvrznici (MBS), rabotata na Ranieri be{e da gi prodava tie obvrznici vo vreme koga samo 15 dràvi gi priznavavaa kako legalni investicii. "So smelost na trgovec i ubedlivost na prodava~, toj sozdade pazar za trgovija so MBS i ja dobi va{ingtonskata lobi-bitka za otstranuvawe na zakonskite i dano~nite barieri", istaknuvaat od Business Week. Spored Ranieri, hipotekite bile prosta matematika. Toj angaìra{e doktori na nauki koi gi razvija hipotekarnite obvrznici, prepakuvaj}i gi hipotekite vo poatraktivni obvrznici. Brokerot zaedno so ekspertskiot tim gi pretvori hartiite od vrednost so 30-godi{en rok na dostasuvawe vo zbir od dve, pet i 10-godi{ni obvrznici, koi im stanaa privle~ni na {irok krug investitori. Toa {to za Ranieri pretstavuvalo alhemija, gi podigna finansiskite ograni~uvawa na amerikanskiot son i sozdade definicija za namaluvawe na tro{ocite od kreditni karti~ki. So toa,

Ranieri promovira{e multimilijarderska industrija. Salomon i Bankata na Amerika bea prvite finansiski institucii koi gi razvija privatnite hipotekarni obvrznici. Vo 1977 godina hartiite od vrednost zdruìja ilijadnici hipoteki i ja prefrlija isplatata od sopstvenicite na domovite vrz investitorite. "Toa se slu~i to~no navreme. Visokite kamatni stapki vlijaeja vrz {tedeweto, kreditite i finansiraweto na dolgoro~ni hipoteki so kratkoro~ni depoziti. Tie go pretvorija toa vo finansiska smrtonosna stapica za bankite tokmu koga po~na da raste pobaruva~kata na pazarot za nedvi`nosti. Trgovijata so MBS eksplodira{e vo 80-te godini, a Salomon dominira{e so pazarot", pi{uva magazinot "Tajm". Kako {to napreduva{e ekonomijata vo SAD, taka napreduva{e i razvojot na pazarite na hipotekarni krediti i pazarot na nedvi`nosti. Poradi toa, bankite po~naa da gi laìraat kamatnite stapki, pretstavuvaj}i gi kako navidum niski, koi po zavr{uvaweto na grejs-periodot enormno rastea. Ovie rizi~ni krediti stanaa poprivle~ni za Amerikancite, koi s$ pove}e po~naa da gi podignuvaat. So toa se zgolemi pobaruva~kata na uslugite od finansiskite institucii i pobaruva~kata na pazarot na nedvi`nosti. Bumot na ovie pazari donese prezasitenost, pa poradi visokite kamatni stapki Amerikancite se soo~ija so pomala plate`na mo}. Toa drasti~no gi namali cenite na nedvi`nostite. Ekspertite gi baraa vinovnicite. Otkako hipotekarnite obvrznici se najdoa pod istraga na Komisijata za razmena i bezbednost na hartii od vrednost, site kritiki bea naso~eni kon Ranieri. Vo mart 2008 godina nobelovecot po ekonomija Robert Mundel go vbroi Luis me|u “pette glavni vinovnici koi pridonesoa za finansiskata kriza" vo 2008 godina, zaedno so pretsedatelot Bil Klinton, porane{niot pretsedatel na AIG, Henk Grinberg, Ben Bernanke i Henri Polson. Otkako stana potpretsedatel, Ranieri im se ~ine{e “premnogu golem" na negovite {efovi i be{e prinuden da si odi vo 1987 godina. Po neuspe{noto rakovodewe so dve banki, denes toj e neizvr{en pretsedatel na Kompjuter aso{iejts interne{nal i vodi svoja investiciska kompanija, se}avaj} i se na pazarot koj go sozdade, preku koj si inkasira{e nekolku iljadnici milijardi dolari vo privatnata kasa. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

NAFTA ZA SLOBODA ALEKSANDAR JAN^ESKI

PIGON: Koga pred nekoe vreme britanskiot premier be{e vo ~etiridnevna poseta na Sredniot Istok za da dade poddr{ka na arapskata demokratija mnogu vesnici vo Velika Britani ja napi{aa deka toa e samo maska za proda`bata na oru`je. Pri posetata so sebe povede i pretstavnici od osum firmi od voenata industrija. Vo intervju za televizijata Al Xezira premierot ostri gi otfrli {pekulaciite deka oru`je napraveno vo Velika Britanija se koristi od reìmite vo arapskite dràvi za da ugnetuvaat, pa duri i ubivaat civili. Toj tvrde{e sprotivno, deka zgolemuvaweto na proda`bata na britansko oru`je }e pomogne vo odrùvaweto na demokratijata i slobodata vo arapskite dràvi. JANÊSKI: Sli~en koncept “nafta za sloboda” be{e prezentiran i od strana na vlijatelniot britanski magazin "Ekonomist" K

(The Economist). Evropskite vladi se zainteresirani za prodolùvawe na izvozot na nafta od isto~niot del na Libija, koj e kontroliran od buntovnicite. So parite od takvata proda`ba na nafta }e se finansiraat “humanitarnite isporaki”? Ne{to sli~no na kontroverznata programa “nafta za hrana”, koja stekna lo{ ugled za vreme na embargoto kon Vladata na Sadam Husein vo Irak. PIGON: Znae{, no aktivistite od nevladinite organizacii koi ja sledat proda`bata na oru`je imaat razli~ni mislewa za britanskiot predlog za poddr{ka na demokratijata. Na primer, tie objavija dokumenti za vrskite na Britanija so Libija po osnov na oru`je nanazad za edna cela dekada. Duri i vo prvite devet meseci od 2010 godina Vladata na Velika Britanija odobrila proda`ba na voeno-bezbednosna oprema za Libija, vklu~itelno i solzavec, snajperski pu{ki i oprema za kontrola na demonstracii. JANÊSKI: No, ne e Velika Britanija edinstvenata dràva {to ja snabduvala Libija so oru`je. Internet-stranicata EU Observer gi sporedi neodamna objavenite vesti za ubivaweto na civili vo Libija so izve{tajot na EU za proda`ba na oru`je. Pokraj Britanija, drugi goleI

mi snabduva~i bile Italija, no i Belgija, Francija, Bugarija, pa i Srbija. PIGON: Dali se se}ava{ kako na krajot na noemvri 2010 godina svetskite lideri i politi~ari sre}ni poziraa na fotografiraweto so Gadafi za vreme na samitot EU-Afrika vo Tripoli? Site bea nasmeani. Sega, otkako se objaveni me|unarodni sankcii protiv Libija, gledame sekoj den kako biznisot so reìmot vo Libija cvetal od 2004 godina, koga Gadafi se “priklu~i” na vojnata protiv terorot. I kolku mnogu milijardi dolari od libiskite pari bile investirani i deponirani na sigurno vo mnogu stranski dràvi. JANÊSKI: Nikoj ne znae to~no kolku e golema sumata, no bogatstvoto na familijata na Gadafi se procenuva na okolu 150 milijardi dolari. Vo 2006 godina Gadafi osnova i Libiski investiciski organ (LIA), koj e vo celost pod negova kontrola, so vkupni sredstva proceneti na 70 milijardi dolari. Kolku dobar bi bil ìvotot na 6,4 milioni lu|e vo Libija ako tie pari bile investirani vo socijalen razvoj na dràvata? PIGON: Sega, dodeka borcite za sloboda vo Libija brojat iljadnici ubieni lu|e, stranskite vladi hrabro objavuvaat kolku pari O

otkrile i gi blokirale. SAD zamrznala najmalku 30 milijardi dolari, najgolema suma dosega blokirana so programa za sankcii. Kakov uspeh! Mnogu dràvi prezedoa isti ~ekori. Novinarite, pak, postavuvaat “nezgodni” pra{awa, kako, na primer, zo{to tie dràvi dozvolile takva “emigracija na kapital” od Libija? Bikiliks (Wikileaks) objavi dokumenti koi objasnuvaat kako Gadafi preku LIA prefrlil pari vo amerikanski i britanski banki. Toa ne bile transakcii “nafta za sloboda”. JANÊSKI: No, izgleda mo} ta na parite {to Gadafi gi dobival za naftata otvorala mnogu vrati. Na 4 mart "Gardijan" (Guardian) objavi deka “Britanskata vlada ja ohrabrila Londonskata {kola za ekonomija (London School of Economics - LSE) da vospostavi vrski so avtokratska dràva”. Ovaa presti`na akademska institucija zela donacija od 1,5 milioni funti od dobrotvornata fondacija koja ja vodi Saif al-Islam, sin na Muamer Gadafi, koj studiral na LSE i vo 2008 godina se steknal so doktorska titula. Listata so pla} awa e dolga. PIGON: Pa... Moèbi ova bilo “nafta za obrazovanie”, tip na libisko-britanska sorabotka? Drug primer e amerikanska konsultantska K

kompani ja Monitor grup (Monitor Group), so sedi{te vo Kembrix, Musa~usets, koja vo periodot 2006-2008 godina organizirala patuvawa za Tripoli za vrvni akademici i kreatori na politiki od SAD i Velika Britanija da se sretnat so Gadafi. Dogovorot bil vreden 3 milioni dolari. Se nadevale deka reìmot na Gadafi }e se pribliì kon Zapadot. “Ta`no e {to sega e jasno deka nie, zaedno so mnogu drugi, pogre{no ja razbravme taa mo`nost”, velat od kompanijata. JANÊSKI: Ako gi ~itame izve{taite kako zapadnite vladi sora bot u vale so Libija poslednava dekada moème da zaklu~ime deka mnogu mo`nosti bile “pogre{no razbrani” ili moèbi sprotivno, dobro presmetani. Za vreme na samitot na Arapskata liga vo Sirt vo 2010 godina, na koj prisustvuva{e i {efot na Obedinetite nacii, Ban Ki-mun, italijanskiot premier Silvio Berluskoni mu gi bakna racete na libiskiot lider. Italija razvi prijatelski vrski so Libija za da obezbedi biznis-dogovori za italijanskite kompanii. PIGON: Za vreme, pak, na eden drug arapski samit vo Katar pred dve godini Gadafi na arapskite lideri im se obrati so zborovite: “Jas sum me|unaroden lider, I

STANISLAV PIGON doajen na arapskite vladeteli, kral na kralovite na Afrika i imam (lider) na muslimanite i mojot me|unaroden status ne mi dozvoluva da se spu{tam na ponisko nivo”. JAN^ESKI: Zatoa toj sekoga{ se vodi po kralski protokol. Toa {to nosi so sebe na site diplomatski patuvawa vo stranstvo e i beduinskiot {ator, {to e u{te edna negova unikatnost. PIGON: Vo 2009 godina toj go postavi svojot {ator vo parkot Vila dorija pamfili vo Rim, kade {to gi prima{e gostite. Na edna poseta na Francija vo 2007 godina negovata svita se sostoe{e od 400 lu|e koi pristignaa so pet avioni. Toj donese i kamila od Sahara za da imalo tradicionalen ambient za negovite gosti. O~igledno u{te mnogu odamna otkril kako funkcionira praviloto “nafta za sloboda”. Toj {to go kontrolira tekot na parite od proda`bata na naftata ima mnogu sloboda! O

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

TADI] GI POVIKA JAPONSKITE BIZNISMENI DA INVESTIRAAT VO SRBIJA rpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, koj e vo oficijalna poseta na Japonija na biznis-forumot Srbija-Japonija, koj se odr`a vo Tokio, gi povika japonskite kompanii da investiraat vo negovata zemja. Na forumot, kade {to u~estvuvaa sedumdesetina japonski biznismeni, istakna deka japonskite kompanii se dobredojdeni vo Srbija i deka brojni srpski kompanii se zainteresirani za uvoz na proizvodi i oprema od Japonija. “Proizvodno-izvozniot potencijal na srpskoto stopanstvo i

TROJCA TURSKI MINISTRI PODNESOA OSTAVKI PORADI IZBORITE o ramkite na podgotovkata na parlamentarnite izbori, trojca ministri koi se na klu~ni pozicii vo turskata Vlada podnesoa ostavki za da ne ja zloupotrebat funkcijata i da vlijaat vo predizbornata kampawa. Ostavki podnesoa ministerot za vnatre{ni raboti, za pravda i za transport. Na nivni mesta ve}e se postaveni nepartiski li~nosti koi }e gi vodat resorite do izborite zaka`ani za 12 juni ovaa godina. Spored Ustavot, ministrite koi gi vodat tie resori mora da se povle~at od funkciite. Spored prvi~nite najavi, vo predizbornata kampawa }e se vklu~at re~isi 30 partii, kako i golem broj kandidati za nezavisni pratenici. Parlamentot ima 550 mesta za pratenici. Anketite uka`uvaat na povtorna pobeda na Partijata na pravda i razvoj na premierot Rexep Taip Erdogan.

AGROKOR JA PREDADE PONUDATA ZA 23,3% UDEL VO MERKATOR

lovene~kiot portal Finance. si objavi deka hrvatskiot koncern Agrokor ja predal ponudata za prezemawe na 23,34% udel koj vo Merkator go dr`i Pivovarna La{ko. Slovene~kiot portal, isto taka, naveduva deka koncernot vo sopstvenost na Ivica Todori}, pokraj cenata koja e podgotven da ja plati za akciite vo Merkator, vo ponudata se navedeni i planovite koi gi ima kon dostavuva~ite i rabotnicite. Iznosot na ponudenata cena s$ u{te ne e poznat, no spored dosega{nite kalkulacii na Agrokor, se pretpostavuva deka ponudile me|u 195 i 230 evra za akcija.

MI[KOVI] GI KUPUVA SITE PROPADNATI KOMBINATI VO VOJVODINA rpskiot biznismen Miroslav Mi{kovi} }e gi kupi site zemjodelski stoki vo Vojvodina ~ija{to privatizacija propadnala od parite koi gi dobi preku proda`bata na kompanijata Delta Maksi. Neoficijalno, srpskata Vlada se dogovorila so Mi{kovi} 632 milioni evra od proda`bata na svojata kompanija da ne gi iznesuva nadvor od zemjata, tuku da gi investira na doma{niot pazar. Srpskiot biznismen bi trebalo da kupi 14 vojvodinski kombinati koi osven objektite poseduvaat i golemi koli~ini obrabotlivo zemji{te. Delta Maksi ja kupi belgiskata kompanija Delez za 932,5 milioni evra.

apsorpcionata mo} na japonskiot pazar nudat daleku pogolemi mo`nosti od ostvarenoto, bidej} i dosega{nite japonski investicii iznesuvaat okolu 160 milioni dolari, {to i ponatamu zaostanuva za realnite kapaciteti na na{ite zemji”, oceni Tadi}. Toj naglasi deka denes Srbija e moderna, politi~ki stabilna, evropska i demokratska dr`ava. Srbija od Japonija uvezuva avtomobili i delovi za avtomobili, elektronika i medicinska oprema, dodeka Japoncite uvezuvaat smrznato ovo{je i zelen~uk.

Tadi} gi zapozna japonskite biznismeni so faktot deka Srbija ima potpi{ano dogovori za slobodna trgovija so Evropskata unija (EU), zemjite od CEFTA, Belorusija, Rusija i Turcija, {to pretstavuva pazar od 800 milioni `iteli. “Toa zna~i deka mo`e da se proizveduva stoka vo Srbija i da se plasira od London do Vladivostok”, istakna Tadi}. Tadi} isto taka ostvari sredba i so pretsedatlot na japonskata Banka za me|unarodna sorabotka, Hiro{ij Vatanabe, kako i so

potpretsedatelot na kompanijata Japan tobako interne{nal, Roxi ^ixi. Pretsedatelot na Srbija ostvari sredba i so potpretsedatelot na korporacijata Micubi{i, Hideto Nakaharo, a na forumot u~estvuvaa i kompaniite To{iba [imicu, kako i Japonskata ma{inska federacija, Japonskiot institut za stranski investiciii drugi. Po sredbata koja srpskiot pretsedatel ja ima{e so japonskiot premier Naoto Kan be{e soop{teno deka japonskata vlada donela odluka za voveduvawe na bezvizen re`im za patuvawe na

gra|anite na Srbija vo Japonija. V~era Tadi} se sretna i so japonskiot car Akihito i pretsedatelkata na japonskata agencija za me|unarodna sorabotka, Sadako Ogatom. Denes zavr{uva ~etiridnevnata poseta na Japonija.

Balkan / Biznis / Politika

16 SLOVENIJA SE OTKA@A OD LIBISKITE INVESTICII

oradi najavata deka Evropskata unija (EU) }e gi pro{iri sankciite protiv Libija, kabinetot na slovene~kiot premier, Borut Pahor, ja izvesti firmata Grep deka ne treba da smeta na kapital od Libija za da ja dovr{i izgradbata na sportskiot park Sto`ice, za {to }e treba da se obezbedat u{te najmalku 200 milioni evra.

Otkako poradi ekonomskata kriza od dogovorot za investirawe vo toj kompleks najprvin se otka`a srpskiot Delta holding, obemot na planiraniot trgovski kompleks pokraj stadionot Sto`ice e namalen, a vo proektot se vklu~ija avstriskata trgovska kompanija Supernova i konzorcium od slovene~ki banki. Za da se obezbedat potreb-

nite sredstva, so posredstvo na Pahor, minatata godina vo Qubqana bea povikani pretstavnici na Libiskiot dr`aven investiciski fond za da investiraat vo kompleksot. Sega, poradi odlukata na EU da gi zamrzne sredstvata na ovoj fond, slovene~kiot premier im pora~a na investitorite da baraat drugi izvori na investicii.

HNB OSLOBODI 850 MILIONI EVRA ZA STOPANSTVOTO rvatskata narodna banka (HNB) mu stavi na raspolagawe okolu 850 milioni evra na hrvatskiot bankarski sistem za kreditirawe proekti vo stopanstvoto. Parite se izdvoeni vrz osnova na namaluvawe na stapkata na minimalno potrebnite devizni pobaruvawa na bankite vo odnos na nivnite devizni

obvrski od dosega{nite 20% na 17%. Za razlika od prethodnite odluki za osloboduvawe na likvidnosta, ovojpat HNB jasno gi navede podra~jata vo koi se o~ekuva realizacija na investiciskite proekti. Toa se prerabotuva~kata industrija i turizmot, oblasti vo koi proektite mo`at brzo da se realiziraat i brzo da dadat efekti vo

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

pogled na otvorawe novi rabotni mesta i pottiknuvawe na izvozot. Odlukata na guvernerot na HNB, @eqko Rohatinski, }e stapi na sila po objavuvaweto vo Slu`ben vesnik. Od Centralnata banka istaknuvaat deka ovaa odluka Rohatinski ja donel po konsultacija so pretstavnici na vode~kite banki i rabotodavcite.

NOVA NADE@ ZA TURISTI^KATA SEZONA

HRVATSKA ]E INVESTIRA VO MEDICINSKI TURIZAM

Svetskiot pazar na zdravstven turizam vredi pove}e od 100 milioni dolari i raste so 15% do 25% na godi{no nivo. Vo Hrvatska za sedum godini vo ovaa oblast se vlo`eni samo 71 milioni evra, a potencijalite za razvoj se ogromni ELENA JOVANOVSKA

dravstveno-medicinskiot turizam nosi najvisoki prihodi vo turisti~kata dejnost, a hrvatskata turisti~ka sezona moè da ja prodolì na 365 dena. Svetskiot pazar na ovoj vid turizam vredi pove}e od 100 milioni dolari, raste so 15% do 25% godi{no i minatata godina gi nadmina site o~ekuvawa i pokraj globalnata ekonomska kriza. Medicinskiot turizam e zna~ajna stopanska granka, no od 2002 do 2009 godina, otkako se beleàt zna~itelni pomestuvawa vo ovoj sektor, vo Hrvatska se vloèni samo 71 milioni evra. “Imame vrvni eksperti, zna~itelno poniski ceni na sofisticirani zafati, no nemame poddr{ka od dràvata za potencijalnite investitori, nitu soodvetna legislativa”, veli pretsedatelot na Zdruènieto za medicinski turizam, Miqenko Bura. Spored nego, vo momentov stojat site investicii, osven vo lekuvali{teto Tuhew, i zatoa itno e potrebno vklu~uvawe na javniot sektor i intenzivirawe na javno-privatnoto partnerstvo. Toj istakna deka intenzivnata i naso~ena investiciska aktivnost vo ovoj sektor bi moèla relativno brzo da ja vovede Hrvatska

vo krugot na vode~ki zemji na medicinski turizam vo Evropa, {to bi gi zgolemilo vkupnata vrabotenost i prihodite. Za razlika od zemjite vo sosedstvoto, osobeno Ungarija, Slovenija i Avstrija, koi napravija vistinski bum vo medicinskiot turizam, nitu edna od dosega{nite hrvatski vladi ne go prepozna potencijalot na ovaa granka. Investiciite se skromni, a postoe~kite kapaciteti neiskoristeni. Hrvatska ima samo 6.000 kreveti za medicinski turizam, re~isi ~etiri pati pomalku od Slovenija, koja ima 23.000. Turizmot

u~estvuva samo so 6% do 7% vo hrvatskiot bruto-doma{en proizvod (BDP), odnosno so 1,2 milijardi evra, dodeka Avstrijcite samo od medicinskiot turizam zarabotuvaat sedum milijardi evra. “Na Hrvatska & nedostigaat pove}e od 2.000 lekari, zatoa {to mnogu zaminaa vo stranstvo, no bi mo`ele da se vratat”, veli Bura i dodade deka osven so lekari, Hrvatska ima problem i so objekti. “Postojat famozni, neiskoristeni voeni objekti koi mo`e da stanat centri za medicinski turizam. Kompleksot Kupari e idealna

zona za medicinski turizam”, zaklu~uva Bura. HRVATSKA MO@E DA BIDE EVROPSKA FLORIDA Geografskata polo`ba, toploto more, konkurentnite ceni, renomiraniot medicinski personal se samo nekoi od komparativnite prednosti na hrvatskiot turizam. U~esnicite na tribinata se soglasni deka glavna targetgrupa za razvoj na medicinskiot turizam treba da bidat starite lu|e, dobro materijalno situirani, koi sakaat podolgo vreme da minuvaat vo potoplite kraevi. “Hrvatskoto krajbre`je bi mo`elo da bide Florida

na severna Evropa. Florida svoeto bogatstvo go temeli tokmu na griàta za starata populacija”, veli osnova~ot i direktor na o~nata klinika Svjetlost, Nikica Gabri}. Toj ima konkreten plan kako vo hrvatskiot buxet da se vnesat prihodi od najmalku 1,35 milijardi evra godi{no. “Ako izgradime 100.000 stanbeni edinici od 40 do 80 metri kvadratni na desetina lokacii dol` jadranskiot breg i na ostrovite, }e imame 150.000 lu|e koi na den }e tro{at po 50 evra. Za eden den toa se 7,5 milioni evra, a za 180 dena - 1,35 milijardi evra. Koja zemja na svetot bi se otkaàla od tolku pari?”, pra{uva Gabri} i dodava deka Hrvatska treba da go razviva privatnoto i da go reorganizira neefikasnoto dràvno zdravstvo. Gabri} ja poso~i Turcija kako najdobar primer za napredok vo medicinskiot turizam. “Nie Turcite i denes gi zamisluvame kako voini so turbani na glavata, no koga }e otidete vo Istanbul }e vidite deka tie imaat najsovremeni kliniki. Treba da u~ime od niv”, veli toj. Sega{nite zakoni vo Hrvatska dozvoluvaat medicinski tretmani vo turisti~kite ustanovi i obratno, no nedostigaat podzakonski akti. Potpretsedatelot na Vladata, Domagoj Milo{evi}, odgovoren za privlekuvawe investi-

tori, veti deka dràvata }e mu pomogne na ovoj sektor. “Jas veruvam deka imame golem potencijal {to se odnesuva do prodolùvawe na sezonata. Siguren sum deka zdravstveniot turizam e eden od na~inite kako da ja prodolìme sezonata. Imame krajbre`je, uni{teni hoteli na rajski lokacii, koi treba samo da se obnovat. Re{enijata se ednostavni. Samo treba da po~neme da gi sproveduvame uporno i planski”, veli Milo{evi}. [vajcarski investitori ve}e 3,5 godini sakaat na ostrovot Bra~ da izgradat medicinsko-turisti~ki kompleks. Vo ramkite na kompleksot bi trebalo da ima ~etiri bolnici, hoteli, {oping-centri, pa duri i edno kazino. Stanuva zbor za investicija vredna 270 milioni evra, od koi vo dràvnata kasa bi se vleale pove}e od 60 milioni na ime DDV, a za ìtelite na ovoj ostrov bi se otvorile 800 novi rabotni mesta. Investitorite od [vajcarija razo~arani predupreduvaat deka vo Hrvatska za vloùvawe vo medicinski turizam voop{to ne postojat zakonski pravila. “Potrebna e i ramka za da moè da po~ne ovaa dejnost. Ima zastoj vo re{avaweto na imotno-pravnite odnosi i na prostorno-planskata dokumentacija”, veli @eqko Holik od Agencijata za promocija na trgovija i investicii.

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

PROMENI VO SOPSTVENI^KATA STRUKTURA NA PODRAVKA?

CRNA GORA OD TURIZMOT O^EKUVA 654 MILIONI EVRA

ngarskata OTP banka }e & gi prodade svoite 10,6% akcii od hrvatskata kompanija Podravka na neimenuvana stranska kompanija od prehranbeniot sektor, koja ponudila najdobri uslovi, pi{uva vesnikot "Jutarwi list". Spored izvorite na vesnikot, za proda`bata ve}e se izbrani brokeri

{to }e ja odrabotat celata transakcija te{ka okolu 25,7 milioni evra. Kompanijata {to }e gi kupi tie 10,6% akcii }e dobie mesto vo Nadzorniot odbor. Vo Podravka ovaa informacija zasega ne sakaat da ja komentiraat. Neoficijalno potvrdija deka denovive treba da se sretnat so ~elnicite na OTP banka koi treba da gi

izvestat za ponatamo{nite aktivnosti. Spored neoficijalni izvori, vo prvite dva meseca od ovaa godina Podravka ostvarila neto-dobivka od 1,35 milioni evra i rast na proda`bata za 7%. Ova se najdobrite rezultati na kompanijata za prvite dva meseca vo istorijata na nejzinoto postoewe.

rna Gora vo 2011 godina o~ekuva rast na turisti~kiot promet i toa 3% na no}evawa, a 5% na vkupnite prihodi {to se proektirani na 654 milioni evra. Ministerot za turizam, Predrag Sekuli}, veli deka o~ekuvawata od prestojnata letna turisti~ka sezona se na minatogodi{no natogodi{no nivo. Toj

dodava deka ima mesto za blag optimizam, zatoa {to se o~ekuva potpi{uvawe na dogovor so niskotarifni aviokompanii koi bi nosele turisti po zna~itelno poniski ceni od sega{nite. Sekulovi} naveduva deka o~ekuva ovaa godina da dojde do ekonomski rast i zgolemuvawe na turisti~kite pobaruvawa

17 i napomenuva deka vo toa zna~ajna uloga }e ima pazarot na Evropskata unija, koj e del od strate{koto opredeluvawe na Crna Gora. Ministerot izjavi deka o~ekuva vo maj da bidat otvoreni hotelite kako resortot Sveti Stefan i hotelot Otrant vo Ulciw, ~ija rekonstrukcija e vo tek.

EDEN POZITIVEN EFEKT OD EKONOMSKATA KRIZA IZA

GRCITE KUPUVAAT SÈ POVE]E GR^KI PROIZVODI ite da ostanat Pobaruva~kata za gr~ki proizvodi ovozmo`uva parite vo zemjata i da se vratat vo proizvodniot sektor, so {to }e se za~uvaat rabotnite mesta i }e se otvorat novi VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

r~kata ekonomska kriza se pokaà kako {tetna za malite trgovci vo zemjata, predizvika brojni protesti i gra|anski nemiri, no ima i eden pozitiven efekt – Grcite po~naa da baraat isklu~ivo doma{ni proizvodi. Do ovoj zaklu~ok dojde specijalnoto izdanie na Marketing week, koe ja analizira promenata vo marketin{kite strategii i barawata na potro{uva~ite. Namaluvaweto na uvozot i zgolemuvaweto na doma{noto proizvodstvo se glavnite uslovi za zakrepnuvawe na lokalnata ekonomija. Pobaruva~kata za gr~ki proizvodi ovozmoùva parite da ostanat vo zemjata i da se vratat vo proizvodstveniot sektor, so {to }e se za~uvaat rabotnite mesta i }e se otvorat novi. Vo taa nasoka e i godine{nata inicijativa na Ministerstvoto za zemjodelstvo, koe }e vloì tri milijardi evra za proizvodstvo na produkti tipi~ni za Grcija – maslinovo maslo, ka{kaval, sirewe feta,

maslinki, vino, leb, med, tvrda p~enica, ovo{je i zelen~uk. Gr~kata stopanska komora isto taka predloì promocija na gr~kite proizvodi, koi }e dobijat i prepoznatliv bar-kod, koj }e po~nuva so brojot 560. Ekspertite smetaat deka vo prethodnite godini na gr~kiot pazar dominiraa uvoznite proizvodi. Samo vo 2008 godina se potro{eni pove}e od 61 milijarda evra za uvoz na proizvodi i uslugi. Deficitot na tekovnata smetka taa godina iznesuva{e 14,6% od bruto-doma{niot proizvod. Taa suma moè{e da bide mnogu pomala ako pobaruva~kata be{e zadovolena so lokalno proizvodstvo. Na primer, bea uvezeni golemi koli~ini ìtarki, namesto da bidat proizvedeni vo Grcija. Mnogu gr~ki kompanii brzo odgovorija na novite potrebi na lokalnata ekonomija i gi promenija marketin{kite strategii. Ako vo izminatite godini pogolemo zna~ewe im pridavaa na drugi kvaliteti na proizvodot, sega akcentot e staven na negovoto poteklo. Menaxerite na vode~kite gr~ki kompanii izjavija deka

kombinacijata poteklokvalitet-cena e tajnata za uspeh na mnogu gr~ki kompanii. “Gr~koto poteklo ne e dovolno samo po sebe, bidej}i potro{uva~ite vo osnova baraat kvalitet. Cenata mora da gi zadovoluva potrebite i `elbite na klientot i da ne bide nepodnoslivo visoka", izjavi Mina Valavani, menaxer za korporativna odgovornost vo kompanijata Unilever. Spored nea, gr~kite potro{uva~i imaat visoki barawa i samo lokalnoto poteklo ne e dovolno da gi natera da odberat gr~ki proizvod. Agis Pistiolas, marketing-stru~wak vo kompanijata Agrino, koja raboti marketing i distribucija na zrnesta hrana, veli deka ne e dovolno za korisnicite da posegnat i da kupat proizvodi so gr~ko zname na niv. Zatoa, kompaniite ne treba da go promoviraat samo gr~koto poteklo, tuku i da nastojuvaat da nudat najdobar kvalitet. Krizata isto taka otvori po{iroka vrata za gr~kite proizvoditeli i nivniot izvoz. Vivartia, FAGE, Olimpos, Kreta farms, Hanej atiki,

Agrino, rino, Minerva i mnogu drugi ugi ve}e imaat dobri pozicii zicii na me|unarodniot pazar. zar. Koga se namali pobaruva~kata baruva~kata vo zemjata, ovie ie kompanii beaa primorani da baraat drugi kupuva~i puva~i nadvor od zemjata za da gi prodadat zalihite. te. Vo posledniot ot kvartal

od 2010 godina dina izvozot zot od zemjataa porasna za pove}e ve}e od 10%. Krizata gi pritisna itisna gr~kite proizvoditeli diteli i gi napravi pohrabri hrabri i pretstavitelni,, {to definitivno ima{e a{e pozitiven rezultat.

Mediteranskata ishrana i glavnite proizvodi vrz koi se bazira davaat osnova za podobruvawe na poziciite na voobi~aenite gr~ki proizvodi, kako {to se maslinovoto maslo, maslata, ribata i zelen~ukot.

Svet / Biznis / Politika

KINA INVESTIRA 200 MILIJARDI DOLARI ZA DA “GO SMIRI” PAZAROT NA NEDVI@NOSTI

ZGOLEMENA POTRO[UVA^KATA NA GAS VO EVROPA

o krajot na 2011 godina Kina }e investira okolu 200 milijardi dolari vo izgradba na socijalni stanovi. Kineskata Vlada ja donese ovaa odluka so cel da gi namali tenziite me|u gra|anite za enormen rast na cenata na nedvi`nostite. So toa Vladata planira godinava da investira pove}e od 1.300 milijardi juani za izgradba i renovirawe na okolu 10 milioni stanovi

otro{uva~kata na gas vo Evropa minatata godina porasnala za 7,2% vo sporedba so 2009 godina, na 522 milijardi metri kubni ili 438 milioni toni ekvivalent na nafta. Zgolemuvaweto na pobaruva~kata e predizvikano od vlo{enite vremenski uslovi vo zimskiot period, zazdravuvaweto na industriskoto proizvodstvo i zgolemenata

za gra|anite od najsiroma{nite op{testveni sloevi, potvrdi Oj Xi, zamenik-minister za urban i ruralen razvoj na Kina. Lokalnata samouprava }e u~estvuva vo finansiraweto na proektot so pove}e od 500 milijardi juani, dodeka ostatokot od sredstvata }e gi nadomestat kompaniite i semejstvata koi se korisnici na socijalnata pomo{, potvrdi Oj Xi. Vladata planira da ja poddr`i izgradbata na stanovite

preku posebnite programi za zaemi, sredstvata od danocite, a }e odvoi i subvencii za ovaa cel. Silniot rast na cenite na nedvi`nostite vo kombinacija so visokite potro{uva~ki ceni izminatiot period stanaa izvor na zagri`enost na javnosta vo Kina i kineskata Vlada, koja stravuva od gra|anski nemiri. Glaven pobornik za ovaa cel na kineskata Vlada e premierot, Ven Xiabao.

REKORDEN BONUS VO AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA VO SAD

IZVR[NIOT MENAXER NA FORD NAGRADEN SO 56,6 MILIONI DOLARI

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

potro{uva~ka vo energetikata, soop{ti evropskata asocijacija na zdru`enija za gas EvroGas. Proizvodstvoto na gas vo zemjite od Evropskata unija minatata godina e namaleno za 4%, na 176 milijardi metri kubni, poradi istro{enosta na nao|ali{tata, so {to se pokrieni 34% od potrebite. Dostavuvaweto gas od Rusija pokrilo 23% od potrebite, dodeka od

Norve{ka 19%, od Al`ir 10% i od Katar 6%.

DVA, TRI ZBORA “Grcija go poddr`uva ~lenstvoto na Turcija vo Evropskata unija. Nie sakame Grcija, Turcija i Kipar da sorabotuvaat vo Brisel za zaedni~kite interesi vo ramkite na pro{irena Evropa." DIMITRIS DRUCAS

minister za nadvore{ni raboti na Grcija

Ford odamna odlu~i da mu dade na Alan Mulali, izvr{niot menaxer, golema pari~na nagrada poradi negovite zaslugi za “presvrtot na rabotata” na kompanijata VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikanskata avtomobilska kompanija Ford motor go nagradi svojot izvr{en direktor, Alan Mulali, so akcii vo vrednost od 56,5 milioni dolari. [efot na Mulali, pretsedatelot na upravniot odbor na Ford, Nil Ford Junior, e nagraden so akcii vredni 42,4 milioni dolari. Po odano~uvaweto na dobivkata Mulali zaraboti 33,4 milioni dolari, a Ford Junior 25,1 milioni dolari, stoi vo izve{tajot na kompanijata. Ford lani ostvari najgolem profit vo poslednite desetina godini. Ovie bonusi najverojatno se edni od najgolemite {to javno se soop{teni vo avtomobilskata industrija na SAD, pi{uvaat amerikanskite mediumi. Mulali dobi pogolema nagrada bidej}i na upravniot odbor na Ford ima{e takov plan od pred nekolku godini. Toga{ be{e odlu~eno soodvetno da se nagradi Mulali ako uspee negoviot plan za presvrt na rabotata na kompanijata. O~igledno, na Mulali toa mu uspea. Toj stapi na dol`nost vo 2006 godina, koga kompanijata ima{e zaguba od 12,6 milijardi dolari. Ford lani ostvari profit od 6,6 milijardi dolari. Toa e najdobriot rezultat u{te od 1999 godina. Istovremeno, prihodite se zgolemeni re~isi za 20%.

DETALI ZA ISPLATATA NA FORD

Alan Mulali (levo), glavniot izvr{en menaxer na Ford motor, po odano~uvaweto na bonusot zaraboti 33,5 milioni dolari, dodeka pretsedatelot na Upravniot odbor na kompanijata, Bil Ford Junior (desno), zaraboti 25,1 milioni Od druga strana, akciite na Ford postojano rastea. Edna akcija na Ford na 19 noemvri 2008 godina vrede{e 1,26 dolari. Na 13 januari godinava vrednosta na edna hartija od vrednost dostigna 18,97 dolari za akcija. Vrednosta na akciite na Ford na berzata v~era ~inea 14,76 dolari. NAJZASLU@EN ZA DOBRITE REZULTATI NA FORD Se ocenuva deka Alan Mulali e najzaslu`en {to Ford motor povtorno po~na da ostvaruva profit i go zgolemi kvalitetot na avtomobilite i na kamionite. Xon Stul, portparolot na Ford motor, potvrduva deka sekoja od ovie nagradi pretstavuva celosen odraz na biznis-filozofijata, bidej}i tie se baziraat na performansite na akciite na Ford.

Stul istaknuva deka akciite na Ford vo 2010 godina porasnaa za 68%. Vrednosta na akciite so koja kompanijata ja zavr{i 2009 godina iznesuva{e 10 dolari za edna akcija, dodeka na krajot od minatata godina nivnata vrednost iznesuva{e 16,79 dolari. Godi{niot izve{taj {to treba da go dostavi Ford narednata nedela do Komisijata za hartii od vrednost na SAD (SEK) }e poka`e deka Mulali, Bil Ford i ostanatite topmenaxeri na kompanijata minatata godina dobile regularni plati i bonusi, vo soglasnost so planot za plati i beneficii na kompanijata. Ovoj izve{taj, koj javno se objavuva, lani poka`a deka kompaniajta mu platila na Mulali 17,9 milioni dolari vkupna kompenzacija za taa godina.

"FOR^N": EPL I GUGL SE NAJCENETI KOMPANII VO SVETOT ehnolo{kiot gigant Epl, koj gi proizveduva dobropoznatite Ajfon i Ajpad, povtorno se najde na prvoto mesto na listata so najceneti kompanii vo svetot, izrabotena od magazinot "For~n". Na ~elnata pozicija ovaa kompanija se nao|a ~etvrta godina po red. Tradicionalnata lista se temeli na anketa sprovedena me|u korpo-

rativniot svet vo SAD, kade {to generalnite menaxeri na kompaniite glasaat za kompaniite koi najmnogu gi cenat. Glasaweto se zasnova na nekolku kriteriumi, a najva`en e kvalitetot na proizvodite i op{testvenata odgovornost na kompanijata. Me|u prvite 10 najceneti kompanii ovaa godina se nao|aat i drugi tri kompanii

Mulali na 3 mart godinava dobi 3.826.530 akcii, a Bil Ford dobi 2.870.000 akcii. Po dodeluvaweto na akciite kompanijata povle~e dovolno hartii od vrednost za pokrivawe na danokot na prihod na direktorite. Dano~nata stapka za ovaa dava~ka vo SAD iznesuva 40,8%. Istiot den akciite na Ford na berzata vredea 14,76 dolari. So toa, vkupnata vrednost na bonusot na Mulali dostigna 56,5 milioni dolari, od koi 23 milioni bea nameneti za danokot na prihod. Nagradata na Bil Ford Junior iznesuva 42,4 milioni dolari, od koi 17,3 milioni otidoa za danok. Dodeka, pak, Bil Ford Junior vo 2009 godina dobil 16,8 milioni dolari i toa najgolem del od niv vo akcii, a ostanatoto vo nagradi i drugi beneficii. Alan Mulali e porane{en izvr{en menaxer na Boing, a sega e zaslu`en za najgolemiot uspeh koj go postigna Ford motor vo poslednata decenija, vo vreme koga negovite konkurenti, Xeneral motors i Krajsler grup, bankrotiraa i pre`iveaja samo zaradi finansiskata pomo{ od amerikanskata vlada.

“Uveren vo toa deka Evropa uspe{no }e se spravi so dol`ni~kata kriza. Evropskite lideri gi prezedoa potrebnite merki i se obvrzaa deka }e napravat s$ {to e neophodno, ne samo da se odr`i evroto, tuku i reformite uspe{no da funkcioniraat.” TIMOTI GAJTNER

minister za finansii na SAD

“Odvojuvaweto na zona koja }e bide zabraneta za letovi nad Libija treba da ja dobie poddr{kata na me|unarodnata zaednica, a ne da bide plod samo na amerikanski napori. Obedinetite nacii se tie koi treba da donesat vakva odluka.” HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

TOJOTA PRETSTAVI NOVA BIZNIS-STRATEGIJA od informati~kotehnolo{kata industrija, kako Gugl, Amazon i Majkrosoft. Vedna{ zad Gugl, na tretoto mesto se nao|a i Berk{ir Hetavej, konglomeratot vo sopstvenost na najpoznatiot investitor vo svetot, Voren Bafet. Me|u prvite deset mesta se nao|aat i Sautvest erlajns, Prokter i Gembl, Koka-kola, Fedeks i Mekdonalds.

ajgolemata avtomobilska kompanija na svetot, Tojota motor, usvoi nova dolgoro~na strategija vrz osnova na koja planira da go duplira profitot i da ja zgolemi proda`bata na pazarite vo razvoj. Pretsedatelot na Tojota, Akio Tojoda, v~era izjavi deka operativniot profit na kompanijata vo najskoro vreme }e dostigne edna milijarda jeni

(12 milijardi dolari), duri i jenot da ostane i ponatamu silen ili ako proda`bata na vozila se namali za 20%. Tojoda v~era ja pretstavi globalnata vizija za razvoj na kompanijata, so koja se predviduva proda`bata na avtomobili na pazari vo razvoj da se zgolemi za 50% vo 2015 godina i oti dotoga{ }e se vovedat 10 novi hibridni modeli.

Vo ramkite na merki za {tedewe kompanijata planira da go namali brojot na ~lenovi na odborot na direktori na 11 od sega{nite 27. Izminatite dve-tri godini Tojota predviduva{e rast na proda`bata, no zaradi ogromnite povlekuvawa na vozilata (od 2009 godina kompanijata otpovika duri 20 milioni vozila) pogolem akcnet stava na kvalitetot.

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

19 0-24

...ESKALACIJA NA PROTESTITE VO JEMEN

...PANIKA VO SRPSKATA VLADA!

...POSLEDNA MISIJA

So gumeni kur{umi vojskata ni{ani po studentite

Po ministrite, otkaz dobija 30 dr`avni sekretari

Zavr{i odisejata vo vselenata za "Diskaveri"

ojskata na Jemen v~era upadna na univerzitetot vo Sana, pukaj}i so gumeni kur{umi i solzavec po studentite koi se priklu~ija na s$ poglasnite poraki na demonstrantite pretsedatelot Ali Abdula Saleh da podnese ostavka.

inistrite koi ostanaa bez fotelja ne se edinstvenite koi vo poslednite dva dena se spakuvaa i zaminaa od Vladata na Srbija. Svoite fioki gi praznat i 30 dr`avni sekretari koi podnesoa ostavki so smenata na nivnite {efovi.

stronautite na spejs-{atlot â&#x20AC;&#x153;Diskaveriâ&#x20AC;? v~era se podgotvuvaa za vra}awe na najstaroto vselensko letalo na NASA A nazad na zemjata. Poslednata misija na "Diskaveri" be{e

39-ta po red.

SO ZGOLEMUVAWE NA PROIZVODSTVOTO

OPEK ]E SE BORI PROTIV VISOKATA CENA NA NAFTATA

Sekojdnevnite turbulencii na cenata na naftata gi nateraa dràvite-~lenki na OPEK da razmisluvaat da go zgolemat proizvodstvoto na nafta. Libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi stravuva deka Zapadot "kreira zavera" protiv negovata dràva, so {to bi ja prezele kontrolata vrz naftenite poliwa BORO MIRÊSKI

o borbata so sekojdnevnite turbulencii na cenata na naftata, dr`avite-~lenki na OPEK razmisluvaat da gi sledat stapkite na Saudiska Arabija i da go zgolemat proizvodstvoto na nafta. So toa se o~ekuva da se zadovoli namalenoto proizvodstvo na nafta od Libija od dve tretini i }e se intervenira vrz cenovniot {ok na naftata na svetskite berzi. Iako vo ponedelnikot cenata na naftata na evropskite berzi dostigna rekordno nivo od 118,50 dolari za barel, {to ne se slu~ilo od 2008 godina, otkako v~era OPEK objavi deka }e go zgolemat proizvodstvoto naftata se trguva{e za pomalku od 115 dolari za barel. Prvi dr`avi koi bi go zgolemile proizvodstvoto na nafta se Kuvajt, Obedinetite Arapski Emirati i Nigerija. Spored ekspertite i menaxerite na naftenite kompanii od svetot, ovaa postapka na OPEK, zaedno so prethodnoto zgolemuvawe na proizvodstvoto na nafta od Saudiska Arabija, }e bide dovolno za

da go nadomesti koli~estvoto nafta koe Libija prestana da go proizveduva. Zasega, Saudiska Arabija proizveduva dopolnitelni 700.000 bareli nafta dnevno, a vo slednite nedeli se o~ekuva Kuvajt, Obedinetite Arapski Emirati i Nigerija da go zgolemat proizvodstvoto za okolu 300.000 bareli na den. Spored oficijalnite podatoci na Me|unarodnata agencija za energetika, Libija go namalila proizvodstvoto na nafta za okolu eden milion bareli na den od po~etokot na politi~kata kriza, pred tri nedeli, dosega. Vo Libija voenite sili lojalni na pretsedatelot Moamer Gadafi se borat so protivni~kite sili koj da ja prezeme kontrolata nad nafteniot terminal Ras lanuf, so {to izdvojuvaweto na pobedata na Gadafi i vrz ovoj terminal bi zna~elo dopolnitelno namaluvawe na proizvodstvoto na nafta od Libija, velat od amerikanskata televizija Si-en-en. V~era se zatvori najgolemata rafinerija vo Libija vo gradot Az Zavijah, na samo 50 kilometri zapadno od Tripoli. Trgovcite so nafta stravuvaat

GADAFI: LIBIJA NEMA DA STANE KOLONIJA NA ZAPADOT!

deka otporot vo Libija }e premine vo gra|anska vojna. "Namaleniot izvoz na nafta od Libija definitivno predizvikuva cenoven {ok na naftata vo svetot", re~e Majkl Vitner, menaxer za istra`uvawe na nafta vo Sosiete `eneral. I kartelot OPEK, koj kontrolira 40% od svetskoto snabduvawe so nafta, se soo~uva so vnatre{ni sudiri za toa dali da go zgolemat proizvodstvoto na nafta. Kako {to Saudiska Arabija odgovori premnogu

brzo na potrebite za nafta vo svetot i po~na so zabrzano proizvodstvo na nafta, nekoi od dr`avite-~lenki na OPEK se soglasija da gi sledat nejzinite stapki, dodeka drugi, vklu~uvaj}i gi Iran i Al`ir, se sprotivstavija na odlukata. "OPEK s$ u{te ja evaluira sostojbata vo svetot dali e potrebno zgolemuvawe na proizvodstvoto na nafta", re~e ministerot za nafta na Kuvajt, Moamed Saleh al-Sada. Za katastrofalnite posledici

Moamer Gadafi vo svoeto v~era{no obra}awe pred dràvnata televizija na Libija u{te edna{ ja potencira{e vme{anosta na stranskite dràvi vo vnatre{nata politika na dràvata. Toj potencira{e deka Zapadot "kreira zavera" protiv negovata dràva, so {to bi ja prezele kontrolata vrz naftenite poliwa. "Naftenite bogatstva na Libija se glavnata pri~ina za eskalacija na politi~kata kriza. Svetot im qubomori na Libijcite, koi se malobrojni, a ìveat na ogromna teritorija koja ima nafta. Libijcite ìveat sre}no i sigurno, so visoki krenati glavi. Kolonijalisti~kite zemji pravat zavera za da go poniàt libiskiot narod i da ni ja zemat naftata", re~e Gadafi vo obra}aweto do Libijcite. Vo me|uvreme, kancelarijata na gr~kiot premier i libiskata novinska agencija Jana objavija deka do{lo do telefonski razgovor me|u Jorgos Papandreu i Gadafi, na inicijativa na pretsedatelot na Libija. Agencijata Jana naveduva deka Gadafi ja povikal Grcija, svojata prijatelska dràva, da & prenese poraka na Evropskata unija da se vozdrì od kakvi bilo napadi na Libija, prenesuva "Poslovni". od visokata cena na naftata alarmira{e i amerikanskiot ekonomist Nuriel Rubini. Toj ja predupredi javnosta deka raste~kata cena na naftata moè da ja odvede svetskata ekonomija vo nova recesija. "Ako imate rast na cenata na naftata kako vo letoto vo 2008 godina i taa da dostigne 140 dolari za barel, vo toj

moment svetskata ekonomija }e po~ne da tone vo nova recesija", izjavi Rubini za Blumberg. Od druga strana, analiti~arite na Ernst i Jang pred nekolku dena predupredija deka najmalku edna dr`ava od Evropa }e bankrotira ako cenata na naftata se iska~i na 150 dolari za barel.

Feqton

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 20

ALAN GERI

OD RASIPANI TELEVIZORI DO BIZNIS VREDEN MILIJARDI DOLARI Li~noto bogatstvo na Alan Geri, “Forbs” go procenuva na 1,15 milijardi dolari, so {to toj se najde na listata so najbogati lu|e vo svetot. No, koj bi rekol deka ova bogatstvo go napravil po~nuvaj}i so popravawe televizori?! PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

e vi trebaaat ~etiri godini studirawe ako imate silna ambicija ili golem plan”, tvrdi Geri Alan, eden od najbogatite lu|e na svetot. Ovoj milijarder celoto svoe bogatstvo, {to “Forbs” go presmetuva na 1,15 milijardi dolari, go napravil blagodarenie na svojot talent za biznis i neumornata rabota. Po~na so {rafciger vo rakata, a zavr{i so zlatna pra~ka. Osobeno e vlo`en vo podobruvawe na ekonomskata sostojba vo mestoto kade {to `ivee, pomagaj}i toa da stane podobar dom za site. KABEL SI E KABEL Kako sin na distributer na drva od okrugot Salivan, Geri bil roden vo 1928 godina vo Ferndejl,

Wujork. Za vreme na te{kite godini od Golemata depresija tatko mu maka ma~el da donese leb na doma{nata trpeza. Iako Geri i negovata familija kratko ìveele vo wujor{kiot gradski region Bronks za vreme na Vtorata svetska vojna, pogolemiot del od svojot ìvot toj go pominal vo i okolu Liberti, srceto na okrugot Salivan. Samo nekolku meseci pred da ja zeme diplomata za zavr{eno sredno obrazovanie vo 1946 godina Geri se otkaàl od u~ili{teto za da se pridruì na marincite. Ne begal od obrazovanie, no prodolìl so specifi~na programa na studii koja mu ja ponudil Amerikanskiot pomorski korpus. Programata mu dala trening da gi servisira elektri~nite sistemi od voenite avioni. Vo 1949 godina Geri ja napu{ta vojskata i se zapi{al na trigodi{en kurs za

popravka na televizori. Taka, vo slobodno vreme po~nal da poprava televizori, rabota {to podocna mu stanala celosna okupacija. Vo 1951 godina Geri otvoril svoja prodavnica za proda`ba, popravka i instalacija na televizori vo Liberti, koja imala dvajca vraboteni. Edna od naj~estite poplaki {to gi slu{al od negovite mu{terii bila te{kotijata na koja site naiduvaat vo planinskite delovi, kako {to bil regionot na pove} e od 100 milji od Menheten - dobivaweto ~ist televiziski priem. Za da go dopolni svojot regularen biznis Geri po~nal da kreira mal kabelski sistem, povrzuvaj}i 10 do 15 domovi so najbliskata glavna antena koja bila postavena na najvisokata to~ka vo sosedstvoto. Takviot “sosedski” kabelski sistem ne bil mnogu sofisticiran, no funk-

cioniral. Toga{, vo 1955 godina, toj se sretnal so nekoi pretstavnici od Xerold elektroniks, eden od pionerskite proizvoditeli na oprema za zaedni~ki antena-televiziski sistemi. Nau~il deka postoi tehnologija i oprema sposobna da kreira kabelski sistem od pogolemi razmeri, koj od svoja strana moè da ispra}a ~isti televiziski signali do stotici potro{uva~i. Kako prv ~ekor, Geri ispratil barawe do gradskite tatkovci na Liberti za dozvola da sprovede kabel niz gradotdolg 15 milji za da moè zaedno da gi povrze site sosedski klasteri od mu{teriite koi dotoga{ gi usluùval. Toga{ dobil i lokalna dozvola da ispravi masivna glavna antena na vrvot na ridot Ravona, koj bil najvisokata to~ka vo Liberti. Koga kone~no s$ bilo namesteno, vo 1956 godina gradskiot kabelski servis

na Geri po~nal so rabota, snabduvaj}i kristalen priem na 5 televiziski kanali kaj 300 po~etni korisnici. Zadovolen so rezultatite vo Liberti, Geri po~nal agresivno da se {iri i vo ostanatite op{tini od Salivan, nabavuvaj}i fran{izi i za vo sosednite oblasti. Za da kupi nekoi ve}e postoe~ki kabelski sistemi od pomal rang vo regionot platil pribli`no 300 dolari. Uveren deka negoviot debitantski biznis, sega ve}e nare~en Kejblvi`n indastris (Cablevision Industries), moè da se razvie u{te pove}e dokolku sam ja mapira negovata idnina, Geri zel zaem za da moè da gi otkupi negovite partneri vo kabelskite operacii. Eden od negovite akcioneri, koj podocna se otkaàl, bil kompaniskiot knigovoditel “i objavil dividenda na sekoi 90 dena, pa nemalo pari potrebni da se vodi

kompanijata”, kako {to kaùva i samiot Geri. Do ranite 70-ti godini, toj go pro{iril svojot kabelski sistem vo sosednata Pensilvanija i pravel probiv vo Masa~usets, no toa se pokaàlo kako makotrpen proces. Xon Rigas, pretsedatel i generalen direktor na Adelfina Komunikej{ns, se se}ava na mnogute pre~ki so koi se soo~uvale kabelskite operatori vo toj period. “Za da se preìvee vo tie rani godini mora{e da odi{ od op{tina do op{tina, molej}i za da ja obnovi{ fran{izata ili da bara{ zgolemuvawe na rokot za isplata”. Na edno mesto Rigas go pozdravuva Geri za negoviot pridones za industrijata vo celost velej}i: “Istrajnosta na Alan Geri i negovata silna zalo`ba za korektno usluùvawe na negovite mu{terii go odrà niz tie te{ki godini, pomagaj} i da ja dovede industri-

PRIKAZNI OD WALL STREET

I NA FEJSBUK PROTEKUVAAT CENOV ikoga{ nema da znaete koga ne{to {to ste go pi{uvale }e izleze na povr{ina ili vo koj kontekst ili so kakvi posledici. Neverojatno, duri i po obvinitelnite poraki na Internet, koi isplivaa od re~isi sekoj golem finansiski skandal od neodamne{nata istorija, ova se povtoruva, osobeno me|u lu|eto koi rabotat vo finansiskiot sektor. Tokmu poradi za{tita od vakvi “incidenti” i Komisijata za hartii od vrednost na SAD (Security Exchange Commision) vo 2008 godina izdade vodi~ za upotreba na socijalnite mediumi vo kotiranite kompanii na berzata. Me|u drugoto, vodi~ot potvrduva deka ko-

rporativnite blogovi moàt da sluàt kako otkritie za namerite na materijalnite diskretni informaciski praktiki ili objavuvawe na kompaniskite izve{tai na Internet, namesto so soop{tenie za pe~at. Vodi~ot isto taka otvori lavirint od pra{awa povrzani so izvestuvawata, razotkrivawata i ~uvaweto podatoci va`ni za korporativnite oddelenija za vrski so investitorite, koj gi zamisli i nivnite zakonski advokati. Mo`no e regulatorite da go ~uvaat nivniot koncept i interpretativnite soop{tenija namerno nejasni, za sekoja postapka {to sakaat da moè podocna da se pretstavi kako laga vo domenot na nekoi pravila i standardi.

Magazinot “For~n” smeta deka i regulatorite i ~lenovite na industrijata na ova gledaat na “nenamerni posledici” od premnogu {irokiot jazik na regulatorite. Eve edna nesakana posledica od korporativnata upotreba na socijalnite mediumi. Neodamne{na gostuva~ka kolumna za blogot na amerikanskata Nacionalna asocijacija na korporativni direktori otslikuva edno scenario za toa kako li~niot blog, stranicite Linkdin i Fejsbuk na vrabotenite vo kompanijata mo`at da se pretstavat kako korporativni komunikacii i kako igrata me|u vrabotenite so delumni ili kompletno pogre{ni informacii i navidum nevinite komen-

Investiciskite firmi bez striktna politika za personalnata upotreba na Tviter, blogovite, Fejsbuk i Linkdin treba da vnimavaat. Amerikanskata komisija za hartii od vrednost moè da gi ulovi kako plasiraat cenovno ~uvstvitelni informacii na ovie socijalni mreì tari od treto lice, koe ja nabquduva situacijata vo kompanijata, moàt da formiraat mozaik koj moè da gi razbesni regulatorite. Edna klu~na to~ka koja Komisijata ja pokrenuva e niskoto nivo na ekpertiza za socijalnite mediumi vo pove}eto kompaniski oddeli za odnosi so investitorite vo SAD i posledovatelno niskoto nivo na s$ {to e sli~no na nadzor ili arhi-

virawe, {to se ~ini deka e princip “vo bukvalno stotici kotirani kompanii koi se prou~eni”. Komisijata za hartii od vrednost sega gi pra{uva registriranite sovetnici za nivnite politiki za socijalni mediumi, pa se doznava deka ispituvanite popolnuvaat naodi kaj firmite, deka nemaat napi{ani politiki i dokumentirani proceduri za upotrebata na socijalnite mediumi.

Sega, gledaj}i na toa kako na ova se gleda vo svetot na izvestuvaweto kaj kotiranite kompanii, zagri`enite sakaat da go pro{irat gledi{teto i na povisoko nivo. Se nadevaat deka regulatorite }e poglednat ne samo na Fejsbuk, Tviter ili na blogovite, tuku }e gi “pro~e{laat” i personalnite blogovi, tvitovi i drugi bitovi i bajti na vrabotenite, so cel igrata da bide fer, dokolku otkrijat komunikacii koi se

Feqton

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, Kapital zapo~na so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

VUDSTOK KAKO BIZNIS - MODEL itelite na okrugot Salivan mnogu ja cenat lojalnosta koja Alan Geri ja pokaà kon @ mestoto kade {to e roden. Tamu regionalnata ekonomija po~nala da odi nadolu otkako turisti~kiot biznis po~nal da opa|a. Na 70-godi{na vozrast Geri dojde do brilijatna ideja. Vo 1997 godina toj kupi pove}e od 1.000 hektari zmeji{te vo Bejtel, Wujork, mestoto kade {to vo 1969 godina se odrà legendarniot festival Vudstok, soop{tuvaj}i deka tamu }e izgradi tematski muzej posveten na nastanot od hipi-istorijata. No, daleku od toa deka Geri e nekoj golem fan na rokenrolot ili ima minato kako “raspu{ten” hipik. Toj smetal deka so ovaa zdelka }e ja obnovi ekonomijata vo svojot kraj, pomagaj}i regionot da zaìvee. A so dosie kako negovoto koj bi odbil da mu prodade edno obi~no “pasi{te”?

Tajm Vorner po~na da poka`uva interes za akvizicija na Kejblvi`n, porane{nata mala prodavnica za popravka i proda`ba na televizori, koja vo prethodnite ~etiri decenii Geri ja transformira{e vo osmiot najgolem kabelski operator vo SAD. Kone~no padna i dogovorot, pa vo 1995 godina akvizicijata od Tajm Vorner na Geri mu donese pribli`no 2,7 milijardi dolari jata na povisoko nivo i go napravi gigant kakov {to stana”. Praktika za Geri bilo da gi finansira svoite regionalni pro{iruvawa so zaemi od bankite vo regionot vo koj se {irel. Zapoznavaweto na lokalnite bankari odnapred ~estopati se isplatuvalo koga mu bila potrebna poddr{ka od zaednicata za negovite planovi ili dopolnitelni finansirawa. Kako {to negovite potrebi od pari stanuvale pogolemi, toj bil prinuden da odi i do kreditorite od nacionalno nivo. Vo 1978 godina toj dogovoril 5,2 milioni dolari za zaem od Xon Henkok in{urans. Koga Kejblvi`n ja preminala brojkata od 100 iljadi korisnici, toj po~nal da bara i rizi~ni krediti za dopolnitelno finansirawe. Za negovoto sekojdnevno involvirawe

vo biznisot negoviot kolega od industrijata Bil Bresnan, pretsedatel na Bresnan komjunikej{ns, za novinarite izjavil mnogu pofalni zborovi. “Alan Geri navistina ja saka{e svojata kompanija. Toj ne se potpira{e na bajki, tuku go posetuva{e svojot sistem i ode{e vo site op{tini za da se sretne so gradona~alnicite, sovetnicite, lokalnite vesnici. Gi zasuka rakavite i se vnese vo biznisot. Taka dobi vistinska po~it, {to e te{ko da se dobie koga si vo nekoja dale~na, zatvorena kancelarija”, veli Bresnan. Isto taka, Geri pomognal vo pionerstvoto vo odredeni tehnologii koi ovozmo`ija kabelskata industrija da porasne mnogu rapidno. Vo ranite 80-ti godini Kejblvi`n go instalira{e prviot visokonaponski mikrobra-

Alan so negovata sopruga Sandra nov sistem na isporaka, {to bil iskoristen za povrzuvawe na kompaniskiot kabelski sistem so sosednite oblasti. Isto taka, Geri bil i eden od prvite koj po~nal da koristi sistem od opti~ki kabli. Vo 1989 godina, za da ja za~uva doverbata na svoite pretplatnici, toj go promenil celiot sistem vo opti~ki, trasiraj}i go patot za ostanatite kabelski operatori niz zemjata. So vakvi dela, vo 1995 godina toj ja dobil Vangard nagradata {to ja dodeluva Nacionalnata kabelska i telekomunikaciska asocijacija, kako priznanie za liderstvoto vo kabelskata industrija. Bidej}i Geri nikoga{ ne zel glaven partner, nitu gi ponudil akciite na Kejblvi`n na berzata, toj samiot poseduval pove}e od 95% od kompanijata. Vo toa vreme, vo sredinata na 90-tite godini, Tajm

Vorner po~na da pokaùva interes za akvizicija na Kejblvi`n, porane{nata mala prodavnica za popravka i proda`ba na televizori, koja vo prethodnite ~etiri decenii Geri ja transformira{e vo osmi najgolem kabelski operator vo SAD. Kone~no padna i dogovorot, pa vo 1995 godina, akvizicijata od Tajm Vorner, na Geri mu donese pribli`no 2,7 milijardi dolari. Kejblvi`n vo vremeto na akviziraweto ima{e 2.500 vraboteni i re~isi 1,3 milioni pretplatnici niz 18 dràvi. NEDIPLOMIRAN QUBITEL NA OBRAZOVANIETO Kako 65-godi{en, po proda`bata na negovata gordost, o~ekuvano be{e Geri da gi zeme milijardite dolari {to gi napravi i da se penzionira nekade na nekoe son~evo i luksuzno mesto, uìvaj}i vo prednostite i dru{tvoto na

Vlezot od negovata rezidencija vo Florida delovniot svet. No, Geri ne e toj tip. Nestrpliv da im pomogne na drugite kako nego, toj ja osnova{e Granit aso{iejts LP (Granite Associates LP), investiciska firma za po~eten kapital, koja gi finansira nade`nite pretpriema~i vo poleto na tehnologijata. Jadroto na firmata go postavi vo Ferndejl, negovoto rodno mesto, na samo nekolku milji podolu od Liberti, mestoto na negoviot biznis-triumf. Iako se otka`al od srednoto u~ili{te pred da ja zeme diplomata, Geri visoko go ceni obrazovanieto i na mladite ne im go prepora~uva negoviot pravec na deluvawe. Sepak, mnogumina mu zaviduvaat na negoviot uspeh kako nedoobrazovan. “Koga imate brilijantna ideja, nikoj ne vi bara diploma”, edna{ izjavi za “Forbs”. Sepak, negoviot sin Adam

go zapi{al na pravnite studii na Univerzitetot Sirakuza, kade {to Geri mu pora~al da go zavr{i {koloto “ili voop{to da ne mu se vra}a doma”. A dokolku pogledneme nanazad i Geri, vsu{nost, celo vreme posetuval nekakvi kursevi, koi, za àl, ne mu donele diploma, no, sepak, mu dale nasoki za toa kade da ja kanalizira svojata intelektualna mo}. Denes toj s$ u{te ìvee vo istata ku}a kade {to popraval televizori iako, se razbira, mo{ne ja pro{iril, zabeleùva eden novinar na “Forbs”. Vo sledniot broj na Kapital }e ja doznaete prikaznata na Stiv Bi{oti, momentalniot sopstvenik na timot Baltimor Rejvens od amerikanskata nacionalna fudbalska liga, koj imal te{ko detstvo, samo borej}i se za svoeto obrazovanie

VNO ÛVSTVITELNI INFORMACII povrzani so industrijata i aktivnostite na vrabotenite. Vo svetot na izvestuvaweto od kotiranite kompanii ovoj problem gi zasega i menaxmentot i bordot na direktori. Vo svetot na finansiskite firmi ova odi pravo na vrvot od dijagramot na organizacijata – kade {to malku moè da kaè preterano mnogu. Blogot na Wujor{kata berza otslikuva zgr~eno, a i kompletno verodostojno scenario, koe vklu~uva vraboteni vo kotirani kompanii kako objavuvaat interesi na svojata kompanija na stranicite Fejsbuk ili Linkdin. Vo scenarioto, isto taka, moè da se sretnat nekoi vraboteni koi objavuvaat na svoite personalni socijalni mediumi, nekoi so komen-

tari za nivnite kompanii, nekoi so linkovi do drugi lu|e, na koi mo`at da se vidat mediumskite komentari ili analiti~kite izve{tai od Volstrit, nameneti za nivnite kompanii. Vodi~ot na Komisijata za hartii od vrednost }e indicira deka ovie personalni objavuvawa isto taka se pripi{uvaat na korporacijata. Firmite koi dozvoluvaat nivnite vraboteni da objavuvaat na kompaniski brendiranite socijalni mediumi, isto taka, treba da vnimavaat na neposrednata priroda na socijalnite mediumi: ne e vozmo`no procesot da bide istovremeno kontroliran i spontan i koga pove}e od eden vraboten ima pristap do socijalen medium, konfliktnite informacii

re~isi garantirano se prenesuvaat. Investiciskite firmi koi nemaat striktna politika za personalnata upotreba na socijalnite mediumi mo`e da se {okiraat koga }e otkrijat kolku mnogu nivnite vraboteni pi{uvaat na Fejsbuk ili Tviter za mestoto kade {to rabotat. So svojot vodi~ za izvestuvawe od kotiranite kompanii zagri`enite se nadevaat deka Komisijata kon ova }e gleda kako odgovornost na finansiskata frima. Kafeana locirana na nekoja postojka ne zna~i deka promovira da se vozi vo pijana sostojba. Ako firmata kompletno ne go zabrani ova odnesuvawe, }e se smeta deka i taa u~estvuva vo nego.

Broker napi{al komentar na ne~ij profil na Fejsbuk ili na Tviter? Amerikanskite regulatori na finansiskite pazari mo`at da go pro~itaat i toa.

FunBusiness

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

ALEKS FERGUSON – stariot lisec e prinuden da {tedi

Blagodarenie na Roman Abramovi~, fudbalerite na ^elzi ne go ~uvstvuvaat pritisokot od finansiskata kriza

HRONIKA NA EDEN BANKROT

FUDBAL LI E OVA ILI PANA\UR?!

ur j na premierliga{kite r r klubovi u na Istokot }e po~ne vo ju juni so poseta na Abuu D Dabi,, prestolninata r na Turnejata Obedinetite Arapski Emirati. Emirati Planirana e poseta na u{te tri bliskoisto~ni gradovi, gradovi za potoa da se zamine za Hong Kong, [angaj, Peking, Tokio i celomese~na turneja po Severna Amerika. SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

ngliskata Premier liga e globalen mediumski proizvod koj so ednakvo vnimanie se sledi vo celiot svet. Tamu igraat najgolemite i najskapi yvezdi, a klubovite, sekako, se me|u najkvalitetnite vo Evropa. Premier ligata e edinstveno nacionalno prvenstvo koe moè da se nosi so Ligata na {ampionite vo pogled na gledanosta. No, dodeka celiot svet gi sledi duelite na Man~ester junajted, êlzi, Liverpul, Totenhem, Man~ester Siti i Arsenal, retko koj se osvrnuva na alarmantnite izve{tai za prezadolènosta na angliskite klubovi, koi i vo uslovi na najskapi marketin{ki dogovori ne uspevaat da obezbedat profit. SAEMSKA PREZENTACIJA Eden od na~inite na koj se pravi obid za da se namali zadolènosta na angliskite

klubovi e saemskata prezentacija na timovite niz brojni gradovi od svetot kade {to Ligata e popularna. Ovaa inicijativa podrazbira prezentacija na trofejot namenet za {ampionskata ekipa, kako i mo`nost za kupuvawe dresovi, potpi{ani fotografii, {alovi i drugi suveniri od site 20 klubovi na Premier ligata. Ne se isklu~uva mo`nosta na del od izlo`bite da bidat prisutni i del od najgolemite fudbalski yvezdi. “Globalniot interes za Premier ligata nikoga{ ne bil pogolem. Postoi potreba od zadovoluvawe na potrebite na internacionalnite fanovi, koi posakuvaat da imaat neposreden kontakt so timovite za koi{to navivaat. Znam deka ni{to ne moè da zameni gledawe fudbalski natprevar vo ìvo, no ova e eden od na~inite da im se dobliìme na naviva~ite, a voedno i da ja prezentirame Velika Britanija vo ubavo svetlo”, izjavi izvr{niot direktor na ligata, Ri~ard Skudamor.

Turnejata na premierliga{kite klubovi na Istokot }e po~ne vo juni so poseta na Abu Dabi, prestolninata na Obedinetite Arapski Emirati. Planirana e poseta na u{te tri bliskoisto~ni gradovi, za potoa da se zamine za Hong Kong, [angaj, Peking, Tokio i celomese~na turneja po Severna Amerika. Idejata na marketing-menaxerite od Premier ligata se ~ini kako odli~no zamislena i dava nade` deka }e bide napraven ekstra profit za klubovite. Sepak, ovoj pana|urski pristap vo obezbeduvaweto na profitabilnosta za mnogumina e znak deka finansiskata sostojba e tolku lo{a {to vo upotreba se stavaat o~ajni merki. Liderot na Premier ligata vo momentov, timot na Man~ester junajted, ima dolgovi od 370 milioni funti. Nikoj ne be{e preterano zainteresiran za ovoj dolg s$ do poslednoto derbi so Liverpul, koga poradi nekolku povredeni fudbaleri na videlina izleze mizerniot (ne)kvalitet na rezervnite igra~i

na junajted. Po ubedliviot poraz od 3:1 po~naa da sleduvaat pra{awata dali ogromniot dolg e pri~ina za slabite zasiluvawa koi godinava gi anga`ira{e menaxerot Aleks Ferguson. “Svesni sme za dolgot. Toj e predmet na na{iot interes, no ve uveruvam deka toa ne se odrazuva vrz buxetot za novi zasiluvawa. Pari za novi igra~i sekoga{ imalo, a godinava Ferguson samiot odlu~i da ne tro{i golemi pari, re{avaj}i da se potpre vrz kvalitetot {to go poseduva”, veli izvr{niot direktor na Man~ester junajted, Dejvid Gil. Iako i samiot Ferguson izjavi deka po krajot na sezonata planira za brojni zasiluvawa da potro{i 100 milioni funti, malku koj poveruva vo negovite nameri. Ednostavno vi{ok od tolku mnogu pari vo timot na Man~ester nemalo u{te otkako sopstvenici na klubot stanaa pripadnicite na amerikanskoto semejstvo Glejzer. Pred desetina godini tie go otkupija kontrolniot paket akcii vo Junajted,

“RAJMONDA” VO MOB

FORMALNO ZBOGUVAWE SO SCENATA NA [UKAROVA lerina, bidej}i }e prodolàm da rabotam kako koreograf. jovanovska@kapital.com.mk Vo mojata kariera imav mo`nost i ~est da sorabotuvam so izvonredni koreografi dna od najpopularnite baletski pretstavi, “Rajmonda”, }e se igra na i umetnici, a “Rajmonda” e najubaviot na~in da go zaokruàm seto toa, najmscenata na Makedonskata opera i nogu poradi ekipata so koja nastapuvam”, balet na 12 mart, so po~etok vo 20 izjavi Iskra [ukarova. ~asot. Glavnite ulogi gi igraat na{ata Vo 20-godi{nata kariera [ukarova odiprimabalerina Aleksandra Mijalkova i grala 30 ulogi, me|u koi I{tar od Gilukrainskiot baletan Sergej Sidorski. game{, uli~nata tan~erka vo “Don Kihot”, Nastapuvaat i Dmitro êbotar od Ukrapa De Trua vo “Lebedovo ezero” i drugi. ina, kako i Iskra [ukarova, pod dirigentstvo na Eduard Ambarcumjan od Rusija. Vo momentov raboti na baletot “Bolero” od Moris Ravel, vo koj glavnata uloga }e “Ne moème da go skrieme zadovolstvoto {to go imame poradi toa {to ovoj sostav ja tolkuva tokmu Aleksandra Mijalkova. Vo vrska so nejziniot nastap na pretstaigra vo pretstavata, bidej}i “Rajmonda” vata, Aleksandra Mijalkova izrazi zadone igrala na scenata na MOB pove}e od volstvo {to }e igra so nejzinite kolegi: edna godina”, istakna noviot umetni~ki “Osobeno sum sre}na {to ja imam direktor na MOB, Goran Boìnov. mo`nosta da nastapam na scenata so “Ovaa pretstava e samo formalno zbogu“Rajmonda”. vawe so karierata kako klasi~na baSILVANA JOVANOVSKA

E ISKRA [UKAROVA – vo svojata 20-godi{na kariera odigrala 30 pretstavi

Posleden pat ja igrav vo Praga predd ALEKSANDRA dve godini i navistina mi be{e {e MIJALKOVA – `al {to nee po dve godini se igra{e kaj vo “Rajmonda” nas. Zadovolstvoto oto e u{te pogoolemo bidej}i }i nastapuvame zaednoo so Sergej Sidorski, koj e prekrasen umetnik i vistinski igra~”. “Rajmonda” e edno od najpoznatite dela na Aleksandar Glazunov, ov, koja za prvpat bila izvedena ena vo 1898 godina vo Carskiot ruski balet vo Sankt ankt Peterburg.

FunBusiness

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

MARKETING

10 FAKTI [TO NE STE GI ZNAELE ZA HARRODS

Evolucijata na Arsenal zagrozena od ogromnite dolgovi

Liderot na Premier ligata, timot na Man~ester junajted, ima dolgovi od 370 milioni funti. Sleduvaat pra{awata dali ogromniot dolg e pri~ina za slabite zasiluvawa koi godinava gi anga`ira{e menaxerot Aleks Ferguson

370

milioni funti e dolgot na Man~ester junajted

a poradi golemata skràvost tie na golemo go navlekoa besot na fanovite, koi dosega organiziraa bezbroj protesti, potpi{uvaa peticii, pa duri i sobraa milijarda funti za da go otkupat klubot ili podobro re~eno, da go otrgnat od racete na Glejzer. MINUS NA MINUSOT No, sostojbata voop{to ne e podobra nitu vo ostatokot od angliskoto prvenstvo. Liverpul letovo be{e bukvalno staven na aukcija od strana na bankata RBS, koja gi vode{e pregovorite so zainteresirani kupuva~i, potpolno ignoriraj}i gi èlbite i stavovite na biv{ite sopstvenici, Tom Hiks i Xorx Xilet. Nivnite dolgovi iznesuvaa 800 milioni funti, pari koi vo najgolem del bea bankarski krediti zemeni od RBS. Sli~en epilog se o~ekuva i vo Arsenal, kade {to neodamna be{e objaveno deka dolgovite iznesuvaat 107% od vrednosta na klubot. Procesot na podmladuvawe na ekipata zna~e{e i otsustvo od borbata za trofei, politika koja zna~e{e i gubewe na golem del od sponzorskite dogovori, {to na krajot rezultira{e so sostojba mnogu bliska do bankrot. Koga ve}e go spomenavme zborot bankrot, treba da se potsetime deka vo tekot na minatata sezona vo ste~aj be{e staven timot na Portsmut i toa vo tekot na natprevaruva~kata sezona. Ovaa ekipa ne r be{e vo mo`nost da gi otpla}a svoite obvrski, po {to doveritelite po~naa obv sudska suds postapka za naplata na dolgovite. Sli~no Sli~n scenario se o~ekuva denovive vo nekolku ekipi, koi ne moàt da go obezbedat svojot bbuxet, a ne moàt ni navreme da gi otplatuvaat ratite od dostasanite krediti. otplatu Zasega dobro stojat edinstveno klubovite na êlzi êlz i Man~ester siti, blagodarenie na rasipni{tvoto na nivnite gazdi. No i ras galantnosta na Roman Abramovi~ i emirot galantn K O M E R C I J A L E N

O G L A S

da go lansira svojot prv onlajn-katalog. Onlajn-katalogot vklu~uval asortiman od 200 razli~ni luksuzni proizvodi za podaroci od bo`i}nata linija. Mototo na Harrods e Omnia omnibus ubique - "Seto toa {to im e potrebno na site lu|e, nasekade". Poradi beskone~niot izbor na proizvodi se veli deka dokolku ne{to si zamislite mo`ete da go najdete vo Harrods. Prvite â&#x20AC;&#x153;podvi`ni skaliâ&#x20AC;? vo svetot se promovirani tokmu vo Harrods, vo dale~nata 1898 godina. Na 31 januari 2011 godina Harrods objavi deka nivnata cel - proda`ba vo vrednost od milijarda funti - koja planirale da ja postignat do april, ve}e e ostvarena. Ovoj retail gigant uspeal da ja nadmine svojata visoka cel kombiniraj}i go prvoklasnoto kupuva~ko iskustvo so fantasti~nata reputacija na svojot brend. Menaxerite na Harrods postavile vistinska egipetska kobra da {titi sandali ukraseni so rubini, safiri i dijamanti vredni 62.000 funti. Prodavnicata generira 70% od elektri~nata energija od sopstveni generatori, dodeka baroknata kupola na vrvot krie rezervoar za voda koj se snabduva od tri bunari.

MAJKL KOL

107%

od vrednosta na klubot iznesuvaat dolgovite na Arsenal

od Abu Dabi }e bide stavena na ispit vo period od dve godini, koga na sila }e stapi finansiskiot ferplej, regulativa na UEFA, so koja se limitira vlijanieto na gazdite vo formiraweto na buxetite. Pred desetina i pove}e godini so fudbalot vladeeja ekipite od Italija. Toa {to e deneska Premier ligata vo tekot na 90-tite godini od minatiot vek be{e Serija A. No, na startot od noviot milenium sleduva{e bankrot na nekolku vrvni ekipi, kako Lacio, Roma, Fiorentina, po {to dominacijata so klupska Evropa na Italijancite otide vo nepovrat. Nekolku godini podocna {panskite klubovi ja prezedoa inicijativata. Sepak, ne pomina mnogu vreme pa edna po edna od {panskite ekipi, so isklu~ok na Real Madrid i Barselona, po~naa da gi rasprodavaat svoite sostavi, ne moèj}i da odgovorat na finansiskite obvrski. To~no, fudbalskata dominacija na klupsko nivo se pokaùva kako ciklus koj postepeno bara novi pazari podgotveni da go prodolàt postojanoto poskapuvawe na cenite. Za mnogumina nov takov pazar e Rusija, kade {to od pred izvesno vreme se pojavija nekolku mnogu bogati ekipi. Moskovskite timovi Spartak i CSKA, kako i Zenit od Sankt Petersburg, se ve}e podgotveni da odvojuvaat milionski buxeti. Od neodamna se pojavi i timot na Anì od Maha~kala, kade {to ve}e se rasfrlaat so silni pari, a golem interes za vloùvawe vo fudbalot ima i vo ê~enija, kade {to timot na Terek od Grozni za prv trener go angaìra{e Holan|anecot Rud Gulit. Rusija ili ne, fakt e deka so vakvi pravila na igra parite mnogu brzo po~nuvat da nedostigaat. Za Evropa da ne go zagubi primatot na klupskiot fudbal, koj po Rusija bi moèl da se preseli edinstveno vo Kina ili vo Indija, potrebni se mnogu silni mehanizmi na kontrola na investicii i efikasno kratewe na tro{ocite. K O M E R C I J A L E N

O G L A S

arrods, vode~kiot trgovski centar vo Velika Britanija, e osnovan vo dale~nata 1834 godina, vo isto~en London. Svoite skromni po~etoci gi pravi kako distributer na ~aevi i samoposluga, vo sopstvenost na ârl Henri Harod (Charles Henry Harrod). Egipetskiot magnat Mohamed Al-Fajed (Mohamed Al-Fayed) ja kupil prodavnicata vo 1985 godina za 615 milioni funti. Harrods zafa}a okolu 100.000 m2 prodaèn prostor, sedum kata, pove}e od 330 prodavnici, 28 restorani, vo nego e lociran svetski poznatiot oddel za boì}ni podaroci. Za vikendi i praznici Harrods go posetuvaat pove}e od 100.000 potro{uva~i, odnosno pove}e od 15 milioni potro{uva~i godi{no, koi se qubezno pre~ekani od okolu 5.000 vraboteni od najrazli~ni nacionalnosti. Potrebni se pove}e od 12.000 svetilki za da se osvetli poznatata fasada od 75 izlozi na poznatiot trgovski centar. Vo 1999 godina Harrods go objavuva zaedni~koto vloùvawe so Oto Versand (Otto Versand), germanska kompanija za katalozi, so cel

ajnite na uspe{niot biznis-model na Harrods }e bidat pretstaveni od strana na negoviot porane{en direktor, Majkl Kol (Michael Cole), vo Skopje na 25 mart. Navedenite govornici vo ovie tekstovi se samo del od golemoto portfolio na Celebrity Speakers Associates, koe vo regionot e zastapuvano od Triple S Group. Ovie isklu~itelni individui mo`at da stanat del i od va{ata korporativna prikazna preku prisustvo na va{ite korporativni nastani ili direktno involvirawe vo nadminuvaweto na najgolemite pre~ki i unapreduvawe na uspehot na va{ata kompanija i vraboteni. Ve interesira kako? Za pove}e informacii posetete go www.konferencii. com ili obratete se na contact@konferencii.com.

Rabota / Marketing / Menaxment

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 03.03.2011 PUBLICIS GRUPACIJATA bara ART DIREKTOR i DIZAJNER. Pratete go va{eto CV i portfolio do 11 Mart na prijava@publicis.com.mk

MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 GORILLA Wild Entertainment Group objavuva oglas za stru~ni sorabotnici: 1. 30 Marketing agenti, 2. 5 Grafi~ki dizajneri, 3. 5 Kamermani, 4. 8 Re`iseri/ Producenti/ Kompozitori/ Avtori, 5. 5 Fotografi, 6. 1 Komercijalen direktor (so rabotno iskustvo), 7. 4 TV Voditelki/ voditeli (zabavni emisii), 8. 2 Pravnici. Konkursot trae do 15 Mart 2011 godina. Dokolku se ose}ate kreativni i spremni za timska rabota ispratete CV, motivacisko pismo, fotografija na konkursgorila@ gmail.com. Zadol`itelno navedete za koja dejnost aplicirate vo subject na mail

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 MOTIVA VRABOTUVAWE za potrebite na svoj klient objavuva oglas za AREA SALES MANAGER. Required qualifications: - University degree â&#x20AC;&#x201C; Faculty of Economics, - Several years experience in sales or marketing, - Excellent knowledge of English, - Excellent knowledge of MS Office, Driving license. Working obligations: - Collecting information for market and clients, - Controlling the sales of derivates and personal delivery of lubricants, - Controlling the work of petrol stations, - Checking the quality of lubricants, Control of the regularity of payments and liabilities, - Control of the supply efficiency of petrol stations, - Perform sales analysis. Please send your CV in English and cover letter, latest at 11 March 2011 be e-mail: motiva@mt.net.mk

SEKOJ DEN VO KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 PIVARA SKOPJE AD objavuva oglas za UNAPREDUVA^I NA PAZAR od cela Makedonija. Potrebni kvalifikacii: najmalku SSS, voza~ka dozvola B- kategorija, poznavawe na kompjuteri, 1 godina rabotno iskustvo vo proda`ba, ~uvstvo za odnosi so klienti, poseduvawe na sopstveno vozilo. Kandidatite koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii mo`at da ja ispratat svojata biografija propratena so fotografija najdocna do 14.03.2011 na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi, Pivara Skopje AD, ul. 808 br. 12, 1000 Skopje ili na e-mail: rabota@pivaraskopje.com.mk. Ve molime da ne ispra}ate originalni sertifikati ili diplomi. Nekompletni aplikacii nema da bidat razgleduvani. Samo najsoodvetnite kandidati }e bidat kontaktirani

IT Izvor: Vreme Objaveno: 08.03.2011 SmartGroup Balkans e podru`nica na SmartGroup Turkey {to funkcionira na globalno nivo vo pazarot na Payment sistemite, Vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKI IN@ENERI. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvoj na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo so SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawe za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Dokolku sebesi se gledate vo navedenite kvalifikacii, ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na gokalp.ozer@ smartsoft-it.com, najdocna do 18 Mart. O~ekuvame kandidatite da po~nat so rabota najdocna do 10 dena od nivnoto primawe na rabota.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Ednodneven seminar

„TRGOVSKA MARKA “ - I VA[IOT ZNAK NEKA STANE BREND! 16 mart 2011 godina, 09:30-15:30 ~asot, Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^: Biqana Leki}, pomo{nik-rakovoditel vo Sektorot za trgovski marki, industriski dizajn i geografski nazivi, Dr`aven zavod za industriska sopstvenost. Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 11 mart 2011 godina. KONTAKT : ANITA MITREVSKA Tel: (02) 3244057; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: anita.mitrevska@mchamber.mk KONTAKT: ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074; Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

М6 Едукативниот Центар има чест да Ве покани на бизнис семинар на тема: “Потрошувачко однесување” со Отилија Дорњеи Експерт за истражување на однесувањето на потрошувачите на 23 Март, 2011 г.

KAPITAL / 10.03.2011 / ^ETVRTOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i rekonstrukcija na objekti za sport i rekreacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=54797ccf-204d-4a0fb968-547e526e681d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kisela Voda PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i rekonstrukcija na pateki, trotoari, skverovi, parkinzi i drugo ( od paver elementi, behaton i teraco plo~ki) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3db9d79f-b158-4786-a29ca588347510b0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na terenski agregat za zavaruvawe, za REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=ce9e90c3-8ad1-4390-b7f3-773fbdcbaa64&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na geodetski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3eef6ad-1f4d-4f47-922accc3ee47e925&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga od antikorozivna za{tita na ЧK, za REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=56827778-65c3-4a15-a063e8bd3c451bb5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na bitumen BIT 50/70................4 500 toni Link:https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=79b9affa-71c6-4e5b-a339-77f07a207cb1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonska Radiotelevizija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga od Agencija za prevod Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b674d494-479b-49fa-8754a025f94fc030&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za planirawe na prostorot PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Softver za realizacija na Geografski Informaciski Sistem i pridru`ni uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=9942b8b6-71b6-4234 -aaf3-30b18c717744&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Ekonomski fakultet - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Ednogodi{na sukcesivna nabavka na futroli za diplomi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=453d5f5a-6736-4739-ab5f-8d89bd7ebf6e&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Tim i gradewe na timovi 11.03.2011 ESP Menaxirawe so potencijalite na ~ove~kiot kapital 11.03 - 12.03.11 Triple S Learning

Organizaciska kultura 12.03.2011 Clear View Razre{uvawe na konflikti 12.03 - 13.03.11 Detra Centar

Biznis plan 15.03.2011 Clear View

Marketing za mojot biznis 14.03 - 15.03.11 CS Global

Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP

Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar

Od 22 do 24 mart 2011 godina Me|unaroden salon na vkus vo Republika Bosna i Hercegovina

“FINE WINE & GOOD FOOD 2011” VO SARAEVO Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Zdruènieto „SALON OKUSA”, a pod po~esno pokrovitelstvo na Ambasadata na Republika Makedonija vo Saraevo, go organiziraat Vtoriot salon na vkus „Fine Wine & Good Food 2011”. Manifestacijata }e se odrì od 22 do 24.3.2011 vo Saraevo, Bosna i Hercegovina. Programata na „Fine Wine & Good Food 2011”, pokraj dvodnevnata promocija na proizvoditelite na hrana i vino, nivno degustirawe i prodavawe, nudi i mo`nost na u~estvo i vo drugi programski sodrìni. Manifestacijata se odrùva vo atraktivnite sali na Domot na vooruènite sili na BiH, vo centarot na Saraevo, a hotelot se nao|a na 10 minuti od mestoto na odrùvaweto na manifestacijata. Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo moàt da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 10 mart 2011 godina. KONTAKT: VENERA ANDRIEVSKA tel:3244037, faks:3244088 venera@mchamber.mk

Finansii za nefinansiski specijalisti 16.03.2011 Clear View Finansisko smetkovodstvo 16.03.2011 KDS Adizes - Mastering Change 17.03.2011 Clear View

Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP Timovi i timska rabota - prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar Obuka za sebe-menaxirawe 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

AVTOMOBILIZAM