245-kapital-11.03.2011 by Kapital Media Group

MAKEDONIJA, TRETA DR@AVA SO MEMORIJALEN CENTAR NA HOLOKAUSTOT

CARINSKATA UPRAVA OTKRI KRIMINAL VO DVE FIRMI OD SKOPJE I TETOVO

GRUEVSKI: GO IZGRADIVME ZA ISTORIJATA DA NE SE POVTORI!

SO LA@NI FAKTURI ZATAILE DANOK OD EDEN MILION EVRA

STRANA 8

STRANA 4

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,10.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,26% 0 0,84% 0 00,05%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 6 444,18 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,05 1 1,95%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.03) 2.700

MBI 10

2.690 2.680

IVANOV JA NALUTI ALBANSKATA PARTIJA NA VLAST

DUI NEMA DA GO PODDR@I BOGOV ZA GUVERNER NA NBM STRANA 2-3

2.670 2.660 2.650 2.640 2.630 2.620

Site mu otka`uvaat qubov na evroto?! STRANA 12-13

@elbata za donirawe se gubi vo birokratskite lavirinti! STRANA 11

2.610 2.600 04.3

06.3

08.3

10.3

26,3 , milioni eevra naba za javni nabavki potro{eni vo r o~i ~etiri

GRUEVSKI I AHMETI PRED NOV RAZDOR

STRANA 9

]E GO PRE@IVEE LI KOALICIJATA IZBOROT NA GUVERNER?

Karlos Slim – vtora godina najbogat ~ovek na svetot STRANA 19

Mi{kovi} saka sa da stane kral kra na agrarot STRANA 17

KOLUMNA

TOMAS MIROU

DALI GI NAU^IVME LEKCIITE OD ISTO^NA EVROPA? STRANA 14

VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKA

ZA STRANSKITE INVESTICII... STRANA 7

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 11 MART 2011

ZA STRANSKITE INVESTICII...

Xonson kontrols i Xonson Meti, dvete stranski investicii vo Bunarxik, se pojavija vo ekonomskite bilansi na Makedonija. Xonson Meti po edna godina rabota e vtor najgolem izvoznik vo Makedonija, a godinava sigurno }e go nadm ine Feni i }e stane najgolem izvoznik od Makedonija. Pove}e od verojatno e deka Xonson Meti }e stane i najgolem uvoznik vo Makedonija i spored vrednosta na uvozot }e ja nadmine Okta. Xonson kontrols zasega go nema na listata so 100-te najgolemi izvoznici, a se pojavuva vo 10-te najgolemi uvoznici. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, ova bil krunskiot dokaz koj pokaùva deka makedonskata ekonomija, vsu{nost, ne bila vo negativa, tuku ve}e podolg period bila vo pozitiva. Rezultatite od raboteweto na Xonson Meti i Xonson kontrols bile dokaz i deka se slu~ilo prestrukturiraweto na makedonskata ekonomija, proces za koj so godini zboruvame deka treba da se slu~i. Da, to~no, premnogu dolgo zboruvame deka makedonskata ekonomija treba da se prestrukturira i da proizveduva proizvodi so pogolema dodadena vrednost. No, toa nikako da se slu~i. Xonson M eti i Xonson kontrols se lo{o odbran primer za da se dokaè deka makedonskata ekonomija se prestrukturirala. Eve zo{to. To~no e deka tie se del od golemi multinacionalni kompanii koi vo proizvodstvoto upotrebuvaat sovremena tehnologija i proizveduvaat sloèni delovi, vo slu~ajot na Meti katalizatori, koi potoa se izvezuvaat od Makedonija i vo nekoja druga zemja se vgraduvaat vo proizvodstvoto na avtomobili. No,

isto taka e to~no deka site surovini koi gi koristat vo proizvodstvoto, koi se mnogu skapi, kako, na primer, platinata, gi uvezuvaat od stranstvo. [to e normalno, bidej}i Makedonija nema takvi surovini. Od Makedonija koristat rabotna sila i toa evtina, bidej}i toa ni be{e eden od adutite so koi gi privlekuvavme da dojdat i da investiraat vo Makedonija. U{te koga Xonson Meti ja izbra Makedonija be{e potencirano deka iako zemjata e transportno lo{o povrzana so nivnite glavni pazari, evtinata rabotna raka koja spored toga{nite najavi }e gi ~inela 4.000 evra godi{no po rabotnik, im gi pokrivala zagubite koi }e gi pravat so podolgiot transport. Zna~i, okolu 300 evra mese~na plata e tro{okot koj Xonson Meti se soglasi da go pla}a po rabotnik. Fabrikata na Meti vo Bunarxik minatata godina startuv{e so 128 vraboteni, a toj broj spored prvi~nite najavi treba da se zgolemuva i da iznesuva od 300 do 500. Ovie dve kompanii s$ u{te imaat pogolem uvoz vo Makedonija otkolku izvoz. Zna~i, tie se neto-uvoznici i barem zasega imaat negativen efekt, odnosno go zgolemuvaat trgovskiot deficit. Isto kako i pove}eto stranski investicii vo Makedonija. Koi se drugite efekti koi ovie stranski investicii gi imaat vrz makedonskata ekonomija? Za tie da bidat objektivni mora da se zeme predvid i toa kolkava pari~na pomo{ ovie dve stranski kompanii dobija od buxetot, kolku danoci i pridonesi pla}aat, kolkavi im se tro{ocite za energensi i komunalii... Spored toa {to javno se znae, Xonson kontrols za odlukata da investira vo Makedonija dobi buxetska pomo{ od okolu edna tretina od vkupnata investicija, koja se sostoi od osloboduvawe vo slednite 10 godini od pla} awe danoci i pridonesi za vrabotenite, zemji{te na koristewe na 50 godini po simboli~na cena, kako i

BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA

zdravkovska@kapital.com.mk zdravkovska@ @kappital.com.mk

gasovodna i vodovodna mreà do fabrikata, izgradeni od dràvata. Sli~ni uslovi sigurno ima dobieno i Xonson Meti. Kolku za sporedba, site ostanati makedonski izvoznici nikoga{ nemale nikakvi povolnosti, nitu, pak, nekakva dràvna pomo{ ili dano~ni osloboduvawa koga investiraat i izvezuvaat. [to zna~i deka uslovite vo koi rabotat ovie dve kompanii, a ottuka i nivnite rezultati, ne moàt da se zemat kako primeri od koi }e se izveduvaat zaklu~oci za makedonskata ekonomija. A u{te pomalku da se veli~at kako lideri i predvodnici na procesot na prestrukturiraweto na ekonomijata. Liderite na toj proces treba da se baraat vo industriite i kompaniite koi ostvaruvaat neto-izvoz od Makedonija, vrabotuvaat nekolku iljadi vraboteni, investiraat, go polnat buxetot so redovno pla}awe na dava~kite kon dràvata... A tolku o~ekuvanoto prestrukturirawe na makedonskata ekonomija }e se slu~i toga{ koga }e se namali trgovskiot deficit, odnosno koga }e imame pove}e kompanii koi }e izvezuvaat pove}e gotovi proizvodi, a pomalku surovini i polufabrikati. Takvi kompanii i industrii vo Makedonija, za àl, s$ u{te ima mnogu malku i pogolemiot broj od niv se vo doma{na sopstvenost.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

14,8%

d javnite nabavki se O sprovedeni elektronski, {to e daleku pod zakonski utvrdenite 30%. Spored Zakonot za javni nabavki, vo 2010 godina sekoja institucija e dol`na vo najmalku 30% od procenetata vrednost na nabavkite da koristi e-aukcija, odnosno firmite elektronski da se natprevaruvaat koja }e dade poniska cena za podobar kvalitet.

IVANOV JA NALUTI ALBANSKATA PARTIJA NA V

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

DUI NEMA DA GO ZA GUVERNER NA Vo DUI velat deka premierot Nikola Gruevski go pogazil vetuvaweto pred liderot na DUI, Ali Ahmeti, noviot guverner na NBM da bide ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. “Kapital” doznava deka site stopanski komori go poddr`ale Besimi da bide nov guverner za {to pretsedatelot Ivanov go informiral na sredbata so nego. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Vladeja~kata albanska partija DUI se ~uvstvuva izigrana od vlasta i bara povlekuvawe na predlogot za guverner na Narodnata banka (NBM) {to go dade pretsedatelot na dr`avata. Velat deka premierot Nikola Gruevski go pogazil vetuvaweto pred liderot na DUI, Ali Ahmeti, noviot guverner na NBM da bide ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, koj e ~len na albanskata partija. Vicepremierot vo Vladata i glaven sekretar na DUI, Abdula}im Ademi, izjavi deka nivnite pratenici vo Sobranieto }e glasaat protiv predlogot aktuelniot viceguverner, Dimitar Bogov, da ja prezeme monetarnata vlast. “Predlogot za guverner na pretsedatelot Ivanov e

neprifatliv za DUI. Barame itno da se povle~e i za ova pra{awe da ima pogolemi konsultacii, kako so partiite, taka i so ekonomskata javnost. Treba da se najde drugo re{enie koe }e bide prifateno od site. Ovoj predlog mora da se povle~e. Vo sprotivno nie }e glasame protiv”, izjavi Ademi. Iako DUI se zakanuva deka }e go bojkotira izborot na Bogov za nov guverner, mnozinstvoto pratenici {to go ima VMRO-DPMNE vo Sobranieto im dozvoluva nivniot kandidat da bide nazna~en na ovaa funkcija duri i bez poddr{ka od nivniot koalicionen partner. Kako {to objavi “Kapital” denovive, od poslednata sredba me|u koalicionite partneri Gruevski i Ahmeti kako re{enie za guvernerskata pozicija proizlegol aktuelniot minister za ekonomija, Fatmir Besimi. Negovoto ime se nametnalo kako kandidat za guverner poradi toa {to va`i za stru~wak za makroekonomski i monetarni pra{awa, za {to ima odbraneto i doktorat, a ima i rabotno iskustvo vo NBM kako viceguverner. Ministerot Besimi v~era ne saka{e da gi komentira slu~uvawata so izborot na Bogov za guverner. Osven Besimi, kako potencijalni kandidati za

guvernerskata pozicija se spomnuvaa i imiwata na generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev; direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov; aktuelniot minister za finansii, Zoran Stavreski i na profesorot Mihail Petkovski. Noviot razvoj na nastanite se tolkuva kako silen udar vrz stabilnosta na vladeja~kata koalicija. VICEGUVERNEROT DIMITAR BOGOV KAKO KANDIDAT ZA GUVERNERSKATA POZICIJA PROIZLEZE KAKO NAJKONZERVATIVNO RE[ENIE ZA PREZEMAWE NA MONETARNATA VLAST. Iako se o~ekuva{e deka negovoto nazna~uvawe nema da predizvika burni reakcii, naprotiv, Bogov ne ja dobi poddr{kata od koalicionite partneri na VMRO-DPMNE. Aktuelniot viceguverner na ovaa pozicija dojde od Stopanska banka, kade {to rabote{e kako glaven ekonomist. Prijatelstvoto so premierot poteknuva od vremeto koga Bogov rabote{e vo Ministerstvoto za finansii kako rakovoditel na Sektorot za monetarna politika, dodeka so toj resor upravuva{e tokmu Gruevski. Ekonomistite i bankarite predupreduvaat da nema politi~ki vlijanija vrz monetarnata politika, bidej}i tie se opasni za celata ekonomija.

ABDULA]IM ADEMI VICEPREMIER I GLAVEN SEKRETAR NA DUI “Predlogot za guverner na pretsedatelot Ivanov e neprifatliv za DUI. Barame itno da se povle~e i za ova pra{awe da ima pogolemi konsultacii kako so partiite, taka i so ekonomskata javnost. Treba da se najde drugo re{enie koe }e bide prifateno od site. Ovoj predlog mora da se povle~e. Vo sprotivno nie }e glasame protiv.”

LIDERI

GORAN MARKOVSKI

NE IM BE[E DENOT

VILIJAM HEJG

FILIP VUJANOVIЌ

VLADIMIR TALESKI

{te dva novi otvoreni Use pojavija investiciski fonda na pazarot na

elika Britanija go Vfront” predvodi “obedinetiot protiv Libija,

igurno ne mu e seedno na o najmala raka neume{na S crnogorskiot pretsedaVbitolskiot be{e paralelata na tel vo momentite koga svetot gradona~alnik za

kapital, a gi osnova{e dru{tvoto KB Publikum invest

a pismoto do Brisel go isprati li~no ministerot za nadvore{ni raboti

odnosot me|u EU i Makedonija so odnosot na Hitler kon Evreite

dozna deka firma od negovata zemja prodavala oru`je vo Libija

VLAST

O PODDR@I BOGOV A NBM “Prvo ne{to {to mi padna na pamet koga go slu{nav izborot na pretsedatelot za nov guverner be{e dali toj, poradi toa {to se smeta za blizok do vladeja~kata partija, }e moè da bide nezavisen od vlijanija. Smetam deka }e bide mnogu opasno za ekonomijata ako monetarnata politika e pod vlijanie na vlasta. Narodnata banka mora da odrùva neutralna pozicija i da se bori da ja odrì cenovnata i makroekonomskata stabilnost na zemjata”, veli za “Kapital” profesorot Miroqub [ukarov. IDNIOT GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA MAKEDONIJA ]E SE SOOÎ SO MNOGU GOLEMI PREDIZVICI. Da ja odrì makroekonomskata stabilnost, koja pove}e od 10 godini e odlika na makedonskata ekonomija, no i da vodi pametna politika so reìmot na devizniot kurs. Novite uslovi vo ekonomijata, kako posledica na udarot od finansiskata kriza, nametnuvaat novi pravila koi }e treba da se sprovedat, kako Bazel 3 standardite vo nasoka na zacvrstuvawe na finansiskiot sektor. Bankarite imaat svoi o~ekuvawa za prioritetite i zada~ite na naslednikot na Go{ev. Spored niv, ekonomijata ve}e po~na da zazdravuva, {to pretstavuva znak za olabavuvawe na monetarnite stegi i baraat namaluvawe na zadolìtelnata rezerva i na osnovnata kamata za da se oslobodat pove}e pari za krediti. Pretsedatelot na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka i prv ~ovek na Zdruènieto na bankari, \or|i Jan~evski, veli deka noviot guverner ne treba da pravi radikalni promeni vo monetarnata politika ili vo reìmot na devizniot kurs. “Treba da bide stru~en i da ima integritet, odnosno da ne podleì na vlijanija. Predizvik }e mu bide po~etokot na uvozna inflacija, koja gi menuva uslovite vo makroekonomskata pozicija na zem-

Navigator

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

POBEDNIK

CVETA MAKEDONSKO–IZRAELSKOTO PRIJATELSTVO!

Vicepremierot na Izrael, Mo{e Jalon, se poka`a kako vistinski pobornik za pravata na Evreite vo svetot. Ovoj politi~ar na uspe{en na~in uspea da izlobira kaj makedonskata Vlada da otvori Memorijalen centar na holokaustot vo Makedonija, kakvi {to imaat samo Va{ington i Berlin. B So ova toj ja napravi na{ata zemja treta vo na{ svetot, pokraj Erusalim, sve posvetena na `rtvite od pos holokaustot. hol Diplomatskata aktivnost Dip na vicepremierot Jalon ne e samo pridobivka za evrejskite gra|ani, tuku e evr pridobivka i za na{ata pri zemja, koja vo Izrael ne samo {to gleda prijatel,

MO MOШE OШE JALON JJA AL ON ALO AL tuku so ovoj muzej dobi vistinski lobist na na{ata zemja vo svetot. Ovoj poteg na Izrael treba da bide primer od koj treba da u~ime i nie za toa kako se {titat ~ovekovite prava vo svetot! Zatoa, muzejot koj svedo~i za golgotata na evrejskiot narod ne treba da ni bide samo potsetnik za toa {to bilo napraveno i nikoga{ ne smee da se napravi, tuku i primer za toa kako vistinski se lobira niz svetot.

GUBITNIK KO^NI^AR NA REPREZENTATIVNIOT FUDBAL

Z jata. Vo odnos na kursot na denarot, ne o~ekuvam promeni. Kursot ne be{e fiksen oti nekoj taka saka{e, tuku pazaren, a intervenciite na Narodnata banka bea za da se otstranat {pekulativnite vlijanija. NBM pove}e otkupuva{e devizi na godi{no nivo otkolku {to prodava{e, {to zna~i deka kursot be{e pazaren”, veli Jan~evski. Biznismenite, pak, so podeleni stavovi za kursot na denarot. Izvoznicite se zalagaat za promena na re`imot od fiksen vo fleksibilen, dodeka, pak, ostanatite se zalagaat za stabilen kurs bez promena na vrednosta na denarot. Bankarite }e baraat intervencii kaj stapkata na zadol`itelna rezerva.

“Zadol`itelnata rezerva i {estmese~nite zapisi se na tovar na profitabilnosta na bankite. Nie }e se zalagame da se namali zadol`itelnata rezerva. No, toa se minimalni promeni, koi }e zavisat i od planot i od strategijata na noviot guverner”, istakna Jan~evski. Generalniot direktor na Prokredit banka, Jovanka Joleska-Popovska, o~ekuva zgolemuvawe na dijalogot me|u Narodnata banka i ostanatite banki vo Makedonija pri kreiraweto na monetarnata politika i noseweto na novite regulativi. “Nesomneno, restriktivnata politika na Narodnata banka vo izminatiot period rezultira{e so stabilna monetarna ekonomija, kako i stabilen i siguren

bankarski sektor vo Makedonija. Me|utoa, zemaj}i gi predvid razdvi`uvawata i pozitivnite signali vo makedonskata ekonomija, smetame deka e potrebno da se napravi revizija na site restriktivni merki prezemeni od NBM vo izminatite dve godini vo pravec na sistematizirano olabavuvawe na monetarnata politika, vklu~uvaj}i ja, pokraj nominalnata kamatna stapka, i visinata na zadol`itelnata rezerva i na ostanatite merki, kako i pogolema liberalizacija, {to, pak, }e pridonese i za pogolem rast na kreditiraweto”, komentira Popovska.

\ORЃI JANÊVSKI PRETSEDATEL NA UO NA NLB TUTUNSKA BANKA “Noviot guverner treba da bide stru~en i da ima integritet, odnosno da ne podleì na vlijanija. Predizvik }e mu bide po~etokot na uvozna inflacija, koja gi menuva uslovite vo makroekonomskata pozicija na zemjata. Vo odnos na kursot na denarot, ne o~ekuvam promeni. Zadolìtelnata rezerva i {estmese~nite zapisi se na tovar na profitabilnosta na bankite. Nie }e se zalagame da se namali zadolìtelnata rezerva. No, toa se minimalni promeni, koi }e zavisat i od planot i od strategijata na noviot guverner.”

Za samo eden mesec rejtingot na makedonskata fudbalska reprezentacija padna za duri ~etiri mesta na listata na Svetskata fudbalska federacija (FIFA). Sega sme na 83 mesto, a selektorot Mirsad Jonuz go nema da si ja prezeme odgovornosta. Glaven vinovnik za posledniot pad e porazot od reprezentacijata na Kamerun vo prijatelskiot natprevar, odigran vo Skopje. No, rezultatot od ovoj me~ e i sovr{ena paradigma koja ja otkriva srcevinata na problemot so reprezentativniot fudbal, ~esti porazi i vo prijatelskite natprevari na doma{en teren. Nikoj ne veli deka e lesno da se plasirame na evropsko ili na svetsko prvenstvo, no barem da ne toneme na listata na FIFA. Taka, na{iot napredok na listata }e se slu~i ~ekor po

MIRSAD MI IRS RSAD SAD JJO JONUZ ONUZ ~ekor, a toa }e zna~i deka vo idnina }e mo`eme da smetame na podobri pozicii vo kvalifikaciskite grupi za me|unarodnite prvenstva. O~igledno na Jonuz ne mu uspeva ostvaruvaweto na ovie realno dosti`ni celi za reprezentativniot fudbal. Zatoa i se soo~uva so povici “Vrati se Katanec”. Mo`ebi vakvite naviva~ki paroli gi ignorira, no za~uduva lesnotijata so koja Jonuz ostanuva “laden” i otkako stru~nata javnost po~na da licitira so imiwa za negov naslednik, {to bi trebalo da go natera selektorot da dade ostavka.

MISLA NA DENOT

USPEHOT E PATUVAWE, A NE DESTINACIJA.

EDVIN LEND AMERIKANSKIOT PRONAO\A^, POZNAT KAKO KOOSNOVA^ NA KORPORACIJATA POLAROID

Navigator

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

CARINSKATA UPRAVA OTKRI KRIMINAL VO DVE FIRMI OD SKOPJE I TETOVO

SO LA@NI FAKTURI ZATAILE DANOK OD EDEN MILION EVRA

Pet~lena organizirana grupa preku dve firmi uvezuvala ~okoladi, vafli i bonboni od Turcija, pri {to so koristewe na la`ni podatoci izbegnale da platat carinski dava~ki i danok, so {to go o{tetile buxetot na dr`avata za eden milion evra SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ve firmi od Tetovo i Skopje so prika`uvawe na la`ni fakturi za uvoznite dava~ki vo period od tri godini uspeale da go o{tetat buxetot za eden milion evra, informiraat od Carinskata uprava. Potvrdeno e deka stanuva zbor za pet~lena organizirana kriminalna grupa, koja osnovala firma vo Tetovo samo za uvozno carinewe na prehranbeni proizvodi so poteklo od Turcija, a preku taa firma so koristewe la`ni podatoci go izbegnuvale pla}aweto na carinskite dava~ki i danokot. “Vo periodot od 2007 do 2009 godina konstatiravme deka ovie firmi deklarirale poniski fakturi kako osnova za pla}awe na uvoznite dava~ki, a Carinskata uprava pri proverkata na ovie fakturi so stranskite carinski slu`bi konstatira{e deka originalnite fakturi se razlikuvaat od prilo`enite pri

carineweto. Vo sorabotka so Upravata za javni prihodi i proverka na smetkovodstvenata evidencija konstatiravme deka ovie firmi izbegnale da platat okolu eden milion evra so presmetani kamati”, izjavi Van~o Kargov, direktor na Carinskata uprava. Vo Carinskata uprava ne gi otkrivaat imiwata

na firmite poradi toa {to slu~ajot e ve}e procesuiran do istra`niot sudija. Informiraat deka tetovskata firma ve}e ima podneseno postapka za ste~aj, dodeka skopskata kompanija ima imot na svoe ime i s$ e u{te aktivna. Imeno, za period od tri godini Carinata otkrila pove}e slu~ai na carinska izmama, no edinste-

vno ovie firmi izvr{ile dano~no zatajuvawe od pogolema suma. Vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka otkrivaweto na kriminal od vakov tip }e pridonese za namaluvawe na kriminalot vo Makedonija. “Carinskata uprava vo poslednite tri godini napravi uspe{ni akcii

so koi za{tedi pari vo buxetot. Vrz baza na akciite, provereni se 980 slu~ai so carinskite upravi na sosednite zemji poradi somnenie deka iznosot {to e prika`an na fakturite e ponizok od realniot. Vrz baza na toa, utvrdeno e deka vo 152 slu~ai se prika`ani la`ni fakturi, a pritoa se podneseni krivi~ni

prijavi protiv 197 pravni lica koi izbegnale carinski dava~ki od vkupno 305 milioni denari”, Stavreski. Direktorot na Carinskata uprava veli deka carinskite izmami se fenomen sekade vo svetot, a se mo{ne aktuelni vo Evropskata unija. So cel spre~uvawe na vakvite pojavi, Upravata ve}e vovela nacionalna baza na carinski vrednosti pri carineweto, odnosno se sporeduva dali prijavenite fakturi za razli~en vid stoka odgovaraat na berzanskite ceni. Dokolku se utvrdi deka prikaànite ceni ne se soodvetni, toga{ Carinata ima pravo da pobara i dopolnitelni podatoci. Naj~esto carinskata izmama se pravi preku dostavuvawe na la`ni fakturi so poniska vrednost na uvezeniot proizvod, prikaùvawe na nevistiniti uverenija za poteklo na proizvodot, kako i tarifirawe na proizvodot vo poniski tarifni broevi i so poniska carinska stapka. êsti slu~ai se i koga stokata ne se deklarira voop{to ili, pak, se deklarira delumno.

Navigator

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

620 560 2

PROCENKI... DOMINIK [TROS-KAN

ILJADI EVRA ^INI “MERCEDESOT” NA SRPSKIOT PRETSEDATEL, BORIS TADI], I E NAJSKAPO DR@AVNI^KO VOZILO VO REGIONOT

direktorot na MMF

VO GRCIJA NEPLA]AWETO DANOCI E NACIONALEN SPORT epla}aweto danoci vo Grcija e nacionalen sport, izjavi direktorot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik [trosKan, vo dokumentaren film, {to }e bide emituvan vo Francija. “Vo Grcija edni gladuvaat, a drugi go praktikuvaat nepla}aweto danoci kako nacionalen sport”, veli [tros-Kan vo fimot. Vo nego [tros-Kan veli deka koga Papandreu ja spodelil so nego idejata da pobara pomo{ od MMF, toj mu odgovoril deka evropskite lideri vo nikoj slu~aj nema da dozvolat ednostrano me{awe na Fondot vo odnos na dr`ava od evrozonata.

ILJADI EVRA VREDE[E AVTOMOBILOT OD SERIJATA 7 NA BMV VO KOJ SE VOZE[E PORANE[NIOT PREMIER NA HRVATSKA, IVO SANADER

AVTOMOBILI OD MARKATA JAGUAR KUPI BRITANSKIOT PREMIER, DEJVID KAMERON, ZA EDNA GODINA, PORADI [TO BE[E KRITIKUVAN OD JAVNOSTA K

5 PREGLED VESTI FORTUNE: AMERIKANSKATA FUDBALSKA LIGA ZARABOTUVA KOLKU MAKEDONIJA!

rvata liga na amerikanskiot fudbal, National Football League - NLF lani ostvari prihodi od 9,3 milijardi dolari, {to e pribli`no kolku i bruto-doma{niot proizvod na Makedonija, objavi amerikanskiot magazin “For~n”. Magazinot prihodot na prvoliga{ite vo fudbal go sporeduva i so godi{niot prihod na internetskiot gigant Ibej. U{te eden dokaz za popularnosta na, za Evropejcite nesfatliviot sport, e podatokot deka NLF pravata za radio, TV i digitalno emituvawe na natprevarite godi{no gi napla}a ~etiri milijardi dolari. Kompaniite bukvalno stojat vo red za da gi sponzoriraat mom~iwata i celoto natprevaruvawe. Nekoi pla} aat i desetici milioni dolari za stadionot da go nosi nivnoto ime. Eden od niv e Rilajant enerxi, koj godi{no na timot Teksans od prvata liga mu dava 10 milioni dolari za nivniot stadion da se vika Rilajant stadion. Sponzoriraweto na celata liga e mnogu poskapo, pa taka Najk plati 1,1 milijarda dolari za da pravi oprema za natprevarite,a telekomunikaciskata kompanija Verizon plati 720 milioni dolari za da bide slu`ben mobilen operator na NLF. Pepsi za 560 milioni dolari dobi dogovor na osum godini.

NA VLADATA I DOSTASA ZA VRA]AWE DOLG OD 207,2 MILIONI EVRA inisterstvoto za finansii vo narednoto trimese~je treba da vrati 207,2 milioni evra dolg, stoi vo kalendarot za planirani emisii na dràvni zapisi na ovoj resor. Toa e rekorden dolg {to vo eden kvartal dosega & stasal na Vladata. Naj~esto ovie obvrski gi ispla}a so parite koi } e gi pribere od novite dràvni zapisi, odnosno so prezadolùvawe. Taka, Ministerstvoto za finansii planira vo april, maj i juni godinava da odrì 11 aukcii na zapisi. Ministerstvoto za finansii re~isi sekoja nedela od narednoto trimese~je }e se zadolùva na doma{niot pazar na pari. Vo april Vladata treba da vrati 48,5 milioni evra, vo maj 83 milioni evra, a vo juni 75,6 milioni evra. Spored dràvnata strategija za javen dolg, vo ovoj period od godinata dostasuvaat ovrskite kon staroto devizno {tedewe, denacionalizacijata i privatizacijata na Stopanska banka. Sepak, goleminata na dostasaniot dolg vo narednoto trimese~je gi natfrla obvrskite {to se prezemeni po ovie osnovi. Lani vo ovoj kvartal na Vladata & stasaa za vra}awe 109,3 milioni evra, dvojno pomalku od godinava.

UJP APELIRA DO GRA\ANITE NAVREME DA GI PRIJAVAT PRIHODITE ekoj gra|anin koj vo tekot na 2010 godina ostvaril dopolnitelen prihod treba da podnese godi{na dano~na prijava do 15-ti ovoj mesec. Od Upravata za javni prihodi apeliraat do gra|anite svojata obvrska da ja ispolnat navreme, so cel da se izbegne meteòt vo dano~nite kancelarii vo poslednite denovi pred istekot na rokot za podnesuvawe na dano~nata prijava. Godi{nata dano~na prijava moè da se prezeme preku Internet na {alterite vo UJP, a se podnesuva vo dano~nite kancelarii na UJP spored mestoto na ìveewe. Dokolku nekoj e od vnatre{nosta na zemjata, a privremeno raboti i ìvee vo Skopje, dano~nata prijava moè da ja podnese i vo kontakt-centarot na UJP lociran vo Gradski trgovski centar. Godi{na dano~na prijava podnesuva sekoj koj ostvaril prihod od kirija, od avtorski prava i prava od industriska sopstvenost, dividenda ili kamati po osnov na zaem, od kapitalna dobivka od proda`ba na hartii od vrednost na berza, od dobivka od igri na sre}a, od li~ni primawa od stranstvo, kako i od raboten anga`man vo ambasada, misija na me|unarodna organizacija vo Makedonija, kako i drugi prihodi. Ne se podnesuva godi{na dano~na prijava dokolku gra|aninot ima ostvareno samo prihod od plata, od penzija, od zemjodelska dejnost ili od samostojna dejnost. Za nenavremeno i necelosno prijavuvawe na prihodite vo UJP zakonski utvrdenata globa e vo iznos od 500 do 1.000 evra vo denarska protivvrednost.

PO^ITUVANI ^ITATELI, Ve izvestuvame deka po~nuvaj}i od 14 mart 2011 godina redakcijata na Kapital }e izvr{i promena na adresata. Novata adresa i telefoni za kontakt se: ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) tel: 3298110; faks: 3298111 Ve molime, po~nuvaj}i od 14 mart 2011 godina site va{i pisma, pratki i soop{tenija da gi prenaso~uvate na novata adresa.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

VLADATA IZGUBENA VO PROTOKOLARNI PRAVILA

PROTOKOLOT NE TRPI NI RAZUMEN KOMPROMIS! Protokolot go pokaùva imixot na dràvata i profesionalnosta na diplomatijata. Taa ma{inerija mnogu vlijae na imixot na dràvata, a kaj nas zavisi od voljata na funkcionerite GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

UJP ]E BARA OSUM MILIONI EVRA OD FIRMITE NA PERO NAKOV? somni~enite vo slu~ajot "Pajaìna" povtorno bea izvedeni pred istraèn sudija, kade {to vo prisustvo na ve{tite lica od Biroto za sudski ve{ta~ewa treba{e da bidat razgledani navodite do koi do{le ve{tacite vo postapkata na ekonomsko i finansisko ve{ta~ewe na predmetot. Iako predmetot e praten na ve{ta~ewe pred okolu eden mesec, za {to dobivme i potvrda od istra`niot sudija koj go vodi slu~ajot, Vladimir Tufegxi}, advokatite go odloìja poradi, kako {to velat, propusti vo procedurata. "Jas ne o~ekuvam ni ova ve{ta~ewe da ja utvrdi vistinskata suma, zatoa {to vo javnosta i ovde vo predmetot se tresat sumi od rakav. Dosega navistina nemame nieden pokazatel vrz osnova na {to i kako se utvrdeni tie sumi i mislam deka ve{tite lica } e imaat navistina te{ka zada~a da go soberat toa i eventualno da dojdat do nekoj iznos", veli advokatot Miroslav Vuji}, branitel na Velija Ramkovski. Vuji} veli deka mu pre~i politizacijata na slu~ajot koj po~nal da se koristi i vo dnevni presmetki. Smetkite na A1 televizija, vesnicite kako i na drugite firmi na Pero Nakov bb ostanuvaat blokirani, Krivi~niot sovet nitu v~era ne donese re{enie. Obvinitelstvoto vo vtoroto barawe za zamrznuvawe na smetkite ode{e so precizirana suma od tri milioni evra. So dvete dopolnuvawa na istragata, vkupnata suma za koja dosega Obvinitelstvoto tvrdi deka e o{tetena dràvata iznesuva okolu sedum milioni evra. Vo me|uvreme, Upravata za javni prihodi sprovela redoven inspekciski nadzor vo nekolku od predmetnite firmi registrirani na Pero Nakov bb. Po izvr{eniot inspekciski nadzor na ~etiri firmi im se dostaveni nacrt-zapisnici i izvestuvawa so koi se povikuvaat na zavr{en razgovor po odnos na konstatiranite naodi na dano~nite inspektori, dodeka na edna firma & e dostaveno re{enie za naplata na DDV. Neoficijalno stanuva zbor za osum milioni evra za naplata na danok. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti po nekolku meseci raspi{a me|unarodna poternica po sinot na Velija, Hedi Ramkovski. Po naredba na sudot, od 1 mart osven makedonskata policija po Hedi Ramkovski tragaat i stranskite policii. Se {pekulira deka toj ve}e odamna ja ima napu{teno Makedonija i se krie vo stranstvo. Od ostanatite osomni~eni, devetmina seu{te se nao|aat vo istra`niot zatvor [utka, kade {to te~e tretiot mesec od nivnoto priveduvawe. Pet upraviteli na firmite od Velija Ramkovski bea pu{teni vo doma{en pritvor. Site se osomni~eni za zlostorni~ko zdruùvawe, perewe pari i za zatajuvawe na danok.

a otvoraweto na Memorijalniot centar na Holokaustot premierot Nikola Gruevski, za iznenaduvawe na site, ne docne{e i se pojavi soodvetno oble~en za nastanot. Ova za poznava~ite e samo isklu~ok od praviloto na negovoto prekr{uvawe na protokolot. Docneweto, gre{kite vo na~inot na oblekuvawe, slabite oratorski ve{tini, nesoodvetnoto pre~ekuvawe na gostite, neobezbeduvaweto na prevod za stranskite funkcioneri koi se vo poseta na zemjava se samo del od protokolarnite propusti na premierot Nikola Gruevski i negovite ministri. I dodeka najgolem del od dràvite imaat dràven protokol, pa duri i institucija koja e eden vid ~ador koj go pokriva protokolot na site institucii, kaj nas sekoja dràvna institucija na svoj na~in si improvizira protokol. Pritoa, protokolot retko koga se praktikuva na pi{ani pravila, naj~esto toa e slobodna procenka i improvizacija na lu|eto zadolèni za protokol vo vladinite institucii, velat poznava~ite. Tokmu zatoa, velat tie, kaj Vladata postojano se prisutni utki i protokolarni gre{ki. Pritoa, se razbira, docneweto e prvata i najistaknata karakteristika na premierot Nikola Gruevski, koja poleka se pretvori vo negovo li~no obele`je. Duri ~udno e ako premierot nekade ne zadocni, velat upatenite. "Docneweto e bonton ne e samo protokol, bidej}i sekoj treba da go po~ituva tu|oto vreme. Vo dràvnite visoki krugovi docneweto e apsolutno nedozvoleno, zatoa {to na toj na~in se ispra}

Svetlite odela koi se ~est izbor na premierot Nikola Gruevski, ne soodvetstvuvaat so protokolot koj treba da go ima eden visok funkcioner, velat poznava~ite a politi~ka poraka deka sostanokot ne vi e biten ili taa li~nost {to ve ~eka }e ja primite ako imate vreme. Vakvoto odnesuvawe i toa kako ima vlijanie na imixot na dràvataâ&#x20AC;?, velat od PRagenciite. Porane{niot premier Vlado Bu~kovski, koj spored poznava~ite na protokolot vaì za eden od najdobro oble~enite politi~ari i mo{ne vnimava na pojavuvawata vo javnosta, za aktuelniot protokol na Vladata veli deka so ogled na postojanite â&#x20AC;&#x153;utkiâ&#x20AC;?, na Makedonija nesomneno & e potrebna protokolarna regulativa. "Toa {to se slu~uva vo poslednite pet godini e dokaz deka mora da napravime s$ za da se podobri protokolot vo zemjava preku soodvetna regulativa. ]e mora da go popravime toa {to zaobikoluvaj}i go protokolot na Gruevski go napravi so cela serija gafovi", veli Bu~kovski. PROTOKOLOT GO ODREDUVA IMIXOT NA ZEMJATA! Protokolot go pokaùva imixot na dràvata i profesionalnosta na na{ata diplomatija. Mnogu e opasno ako ne se znaat pravilata.

Protokolot e ma{inerija koja mnogu vlijae na imixot na dràvata, zaklu~uvaat upatenite. Zatoa, velat tie, potrebno e politi~arite, barem tie na najvisokite dràvni funkcii, kako premier i pretsedatel, pa i ministrite, osven da se potpiraat na svojot protokolaren organizator i samite da posetuvaat ~asovi za oratorstvo i maniri. PR-agenciite koi gi kontaktiravme velat deka politi~arite gi koristat uslugite na PRagenciite naj~esto za vreme na kampawite, koga se kandidiraat za gradona~alnici, pratenici ili za pretsedatel na dràvata. No, za uspe{ni rezultati toa ne e dovolno, ednoglasni se tie. "Retko koj od politi~arite priznava deka odel na ~ asovi. Z a r azlika od amerikanskiot pretsedatel, Obama ili od evropskite politi~ari, za koi pomo{ta od stru~wacite e redovna i voobi~aena rabota, za na{ite politi~ari toa s$ u{te e tabu. Tie naj~esto tvrdat deka znaat s$ - im pomognalo politi~koto iskustvo {to go steknale prethodno", velat od agenciite. Kaj nas celiot protokol se

sveduva na improvizacij a, v eli eks- pr emi er ot Bu~kovski. "Nie improvizirame. Protokolot e na nivo na MNR i zavisi od toa kako se odnesuvaat tie na koi protokolot treba da im bide logistika. Za àl, Gruevski i ovaa Vlada ne ja znaat devizata deka so protokolot ne se pregovara isto kako so teroristi. Koga protokolot }e dade signal, toa bez prigovor treba da se ispolni. Toa go znaat vo instituciite na serioznite dràvi. Gruevski, ne prifa}aj}i sugestii od protokolot (ako voop{to go ima), & napravi golema {teta na zemjata", veli Bu~kovski. Toj kako najpozitiven protokol i protokol od koj treba da u~ime go izdvoi turskiot protokol. "Turskiot protokol, zboruva za edna seriozna dràva so golema tradicija, koja vodi smetka za site detali. Da ti e merak na gosti da im otide{", veli Bu~kovski. Od PR-agenciite koi gi konsultiravme, pak, po svojata slobodna procenka kako najdobar dràven protokol go istaknuvaat protokolot na prviot pretsedatel, Kiro Gligorov.

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

GRUEVSKI I AHMETI PRED NOV RAZDOR

]E GO PRE@IVEE LI KOALICIJATA IZBOROT NA GUVERNER? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ilen koaliciski razdor predizvika predlogot na pretsedatelot \orge Ivanov za nazna~uvawe na dosega{niot viceguverner Dimitar Bogov za nov ~elnik na Narodna banka. Otkako premierot Nikola Gruevski go prekr{i dogovorot so partnerot Ali Ahmeti deka na ovaa fotelja }e sedne ~ovek od redovite na DUI, vicepremierot Abdula}im Ademi jasno pora~a deka tie nema da go poddr`at “vmrovskiot” predlog za guverner. Zakonot dozvoluva da se izbere naslednik na Petar Go{ev so prosto mnozinstvo, me|utoa, otsustvoto na poddr{ka od DUI i toa kako govori za noviot konflikt me|u koalicionite partneri, ~ija vrska e s$ ponestabilna. Po incidentot na Kale, koga Gruevski odlu~i preku no} da ja gradi crkvata den po vetuvaweto na Ahmeti deka taa nema da se gradi, ova e vtoro krupno vetuvawe koe go prekr{uva premierot. Samo nekolku ~asa pred Ivanov oficijalno da go soop{ti Bogov kako nivno re{enie, od DUI le`erno komentiraa deka guvernerskata pozicija e re{ena i deka nivniot aktuelen minister za ekonomija, Fatmir Besimi, ve}e se podgotvuva za novata funkcija. No, odlukata na Gruevski gi {okira{e. Trpenieto vo DUI e povtorno na silen test i toa vo periodot pred predvremenite izbori, koga tokmu od igrata na Ahmeti }e zavisat site kombinatoriki vo idnata vlada.

Vo VMRO–DPMNE v~era ne sakaa da ja komentiraat najavata od DUI deka nema da go poddràt Bogov za guverner. Direktorot na Centarot za komunikacii, Ilija Dimovski, ni izjavi deka odlukata na Ahmeti bila legitimna i tie }e ja po~ituvale. Nivniot rejting i ponatamu e najvisok vo albanskiot politi~ki blok, pa bez razlika na okolnostite, DUI ima mo`nost da bira kako i so kogo }e igra. No, i pokraj ova, superiorniot odnos na Gruevski, koj gi pretvori vo poslu{nici, barem dosega ne be{e posilen od èlbata za vlast. Osven izjavite na potpretsedatelkata Teuta Arifi, preku koja Ahmeti odvremenavreme pora~uva deka moè da mu se probudi gnevot vo klu~en moment da go napu{ti vladiniot brod, vo praktika s$ ostana samo na zakani. Dali sega noviot udar }e ja prelee ~a{ata? [TO E TOA [TO NA AHMETI NE MU DAVA DA SI ODI? Vo uslovi koga nema re~isi nikakov protivnik koj realno moè da go zagrozi, koga ima najvisok rejting i koga toj e edinstveniot ~ovek vo dràvata koj moè da go ucenuva Gruevski i da mu gi pomati smetkite, odnesuvaweto na Ali Ahmeti za mnogumina e politi~ki presedan koj se grani~i so ludost. “Ne moè, a da ne pomislite deka Gruevski go ima fateno Ahmeti vo nekoj teòk kriminal, pa so toa go “drì”

sevrieva@kapital.com.mk

ez rasprava Sobranieto gi usvoi izve{taite za rabotata na Sudskiot sovet i Sovetot na javni obviniteli za izminatata godina. Rabotata na dvete najvisoki tela koi treba da ja garantiraat nezavisnosta i profesionalnosta na pravosudsniot sistem vo dr`avata pomina so odobruvawe na komisiskoto razgleduvawe vo Sobranieto. Vo otsustvo na opozicija i bez rasprava, pretstavnicite na ovie tela osven kratkoto objasnuvawe na nivnata uloga gi upatija pratenicite da go pro~itaat izve{tajot. ^lenot na Sovetot na javni obviniteli, Kiro Sekulovski, nakratko istakna deka izve{tajot za rabotata na

merikanskata politika e nepromeneta - Va{ington ne diktira kako da se postigne re{enie. Ova e komentarot na Stejt departmentot na navodite na porane{niot ambasador i sovetnik za me|unarodni odnosi na pretsedatelot \orge Ivanov, Risto Nikovski, deka SAD saka da ja preimenuva zemjata. Na komentarite na Nikovski deka SAD ne e strate{ki partner na Makedonija i deka ne vr{i pritisok zemjata da se preimenuva i obezli~i, portparolot na Stejt departmentot, Marko Toner, odgovori: “Amerikanskata politika e mo{ne konzistentna, a toa e deka e na Makedonija i Grcija da gi razre{at nivnite razliki za pra{aweto za imeto. Ova ne e situacija vo koja eden dobiva, a drug gubi. Nitu ambasadorot Riker, nitu, pak, koj bilo drug amerikanski oficijalen pretstavnik nekoga{ se ima obideno da diktira kako treba da go storat toa.”

pozicijata bezuslovno da se vrati vo Sobranieto baraat 58,8% od anketiranite Makedonci i 35,1% od Albancite ili 51,1% od vkupnoto naselenie, poka`uva istra`uvaweto za aktuelnite politi~ki slu~uvawa sprovedeno od Institutot za demokratija vo sorabotka so Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS) vo periodot od 5 do 7 mart godinava na reprezentativen primerok od 1.108 ispitanici. Za opozicijata da se vrati vo Sobranieto, dokolku se ispolnat nejzinite barawa, se 13,6%od Makedoncite i 23,4% od Albancite ili 16,3% od naselenieto, dodeka so ne znam odgovorile 11,7% od Makedoncite i 17,9% od Albancite ili 13,6% od vkupniot broj ispitanici. Pove}e od 75% od Makedoncite i 94,5% od Albancite vo Makedonija ili 80,7% od vkupnoto naselenie smetaat deka vo zemjava ima politi~ka kriza, a samo 4,6% se neopredeleni.

O Nesoglasuvawata za noviot guverner se dokaz za raspadot na koalicijata ili samo pogodna po~va za pazarewe!? ]e bara li Ahmeti pretsedatelska fotelja vo makedonskiot Parlament!? ili go ima te{ko potkupeno. Druga opcija nema. Negovoto odnesuvawe e nevideno vo politikata dosega. Koga kartite se kaj vas, koga ste posilen i od samiot Gruevski, oti od vas zavisat site kombinatoriki, vie svesno da odite na samouni{tuvawe e nenormalno. Edinstveno opravduvawe e deka e faten vo stapica od koja ne smee da pomisli da izleze, duri i ako sekoj den Gruevski li~no mu udira {lakanici za dobro utro”, veli analiti~arot Kim Mehmeti za “Kapital”. [pekulaciite deka tenderite i parite se temel na vladi-

IZBOROT NA SUDII POVTORNO PRED USTAVEN?! Sovetot gi sodrì realnite i zakonski sostojbi vo koi funkcionira Sovetot. Pretsedatelot na Sudskiot sovet, Aleksandra Zafirovska, veli deka Sovetot izminatata godina bil posveten pokraj na sozdavaweto uslovi za implementacija na paketot sudski zakoni, spored koi najgolemata i najodgovornata uloga vo pravosudniot sistem ja ima tokmu Sovetot. "Donesuvaweto na ovoj paket zakoni ovozmoì poefikasno i poaùrno sproveduvawe na nadle`nostite na Sudskiot sovet", istakna Zafirovska. Edinstven koj, kako {to istakna, podolgo vreme ja sledi rabotata na Sudskiot sovet be{e pratenikot na Demokratskata partija na Turcite, Kenan Hasipi, koj ima{e zabele{ki na na~inot na koj se vr{i izborot na

VA[INGTON NE DIKTIRA KAKO DA SE RE[I IMETO!

INSTITUT ZA DEMOKRATIJA: 58,8% OD GRA\ANITE BARAAT SDSM DA PREKINE SO BOJKOTOT

IZVE[TAI ZA RABOTATA NA SUDSKIOT SOVET I SOVETOT NA JAVNI OBVINITELI

MARIJA SEVRIEVA

sudii i javni obviniteli vo site sudovi i obvinitelstva vo dr`avata. "Poznavam mnogu slu~ai vo koi kandidati od turska nacionalnost konkurirale za izbor na sudii, no ne bile izbrani. Se somnevam vo kriteriumite za izbor na sudii“, veli toj i najavi deka ova }e go ospori pred Ustavniot sud. Vo vrska so predlogot na DUI za primena na Badenteroviot princip za izbor i razre{uvawe na sudii od strana na Sudskiot sovet i pri glasaweto vo Sovetot, kako {to doznavame, generalno, ne postoi raspolo`enie me|u ~lenovite na Sovetot. Inaku, vo izminatata godina Sovetot izbral 70 sudii, povedeni bile 15 postapki za nestru~no i nesovesno rabotewe na sudiite, a razre{eni bile dvajca sudii.

nata relacija se nadgradija otkako se pojavija dosiejata za {pionskoto minato na lu|eto od vrvot na DUI, za koi se veruva{e deka se ~isto predupreduvawe od “partnerite” deka Ahmeti ni malku ne e komoten kako {to izgleda. So dosieja ili so tenderi, fakt e deka Ahmeti tolku ~esto se zakanuva deka }e izleze od Vladata {to ve}e nikoj ne go sfa}a seriozno.

VLASIDIS: DODEKA TRAE KRIZATA NEMA RE[ENIE ZA IMETO iguren sum deka dodeka trae ekonomskata kriza vo Grcija nikoj nema da se obide da go re{i sporot za imeto, veli Vlasis Vlasidis, asistent-profesor po politi~ka komunikacija i sredstva za javno informirawe na Univerzitetot na Zapadna Makedonija vo Grcija, vo intervju za Radio Slobodna Evropa. Spored Vlasidis, dvete vladi, i vladata na Gruevski i vladata na Papandreu, se mnogu ispla{eni od misleweto na javnosta. Toj veli deka vo 2009 godina Gruevski go propu{til vozot za nao|awe re{enie na sporot, bidej}i namesto zaemno prifatlivo re{enie, Gruevski postavil paket za imeto i za eni~kiot identitet, predlog koj ne e prifatliv za nitu edna gr~ka vlada.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

PREGLED VESTI KOWANOVSKI VO BRISEL NA MINISTERSKI SOSTANOK NA NATO inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, na pokana od generalniot sekretar na NATO, Anders Fog Rasmusen, }e u~estvuva na sostanokot na ministri za odbrana na zemjite-~lenki na NATO i na dràvite koi ne se del od Alijansata, a pridonesuvaat vo misijata ISAF, {to }e se odrì denes vo Brisel. Na sostanokot se o~ekuva da prisustvuvaat i visokiot pretstavnik za nadvore{na politika na EU, Ketrin E{ton i specijalniot pretstavnik na ON vo Avganistan, Stefan de Mistura. Vo fokusot na razgovorite na sostanokot }e bide preminuvaweto vo ~etvrtata faza od operacijata ISAF kako vaèn ~ekor vo ostvaruvaweto na dogovorenata cel od strana na {efovite na dràvi i vladi na Samitot na NATO vo Lisabon.

IZBORNIOT ZAKONIK NE JA ÊKA OPOZICIJATA azgleduvaweto na Izborniot zakonik vo komisiskite tela na Sobranieto, a najverojatno i na plenarna sednica i pri negovoto glasawe }e pomine bez prisustvoto na opozicijata. Edinstveniot pretstavnik na opozicijata, Roza Topuzovska-Karevska od LDP, i pokraj toa {to pobara odlagawe na raspravata po Zakonikot dodeka ne se vrati opozicijata, koja ima pravo da dade svoi zabele{ki, toa ne be{e prifateno. #Ne e sporno deka izborite }e se slu~at moèbi so zadocnuvawe od 15 dena ili od eden mesec, no najbitno e pri raspravata za Izborniot zakonik da prisustvuva i opozicijata, so cel da ne se otvori podocna somne` za regularnosta na izborite i legitimnosta na izbranata vlada#, istakna Karovska. Pretsedatelot na Komisijata za politi~ki sistem, Zoran Petrevski, od VMRO-DPMNE istakna deka izmenite vo Izborniot zakonik ne bile podgotveni vo izminatiot mesec vo koj opozicijata e nadvor od Sobranieto, tuku za niv postoela seriozna debata ve}e podolgo vreme. Raspravata prodolì so pretstavuvawe na izmenite od strana na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski.

NIKOVSKI VE]E NEMA DA GO SOVETUVA PRETSEDATELOT ks-ambasadorot Risto Nikovski i aktuelen sovetnik za me|unarodni odnosi vo Kabinetot na pretsedatelot v~era se povle~e od ovaa funkcija. Preku pismo toj go izvestil pretsedatelot, \orge Ivanov, deka ne saka negovite li~ni stavovi da mu na{tetat, a so toa da & se na{teti i na dr`avata. Celta na del od mediumite, veli Nikovaski, bila da se dovedat vo pra{awe odnosite na Makedonija so SAD. I tokmu zatoa Nikovski re{il samoinicijativno da se povle~e. Od Kabinetot na pretsedatelot velat deka go dobile pismoto na Nikovski i go prifatile negovoto povlekuvawe od ovaa funkcija.

Makedonija od v~era e, treta dr`ava vo svetot so memorijalen centar na holokaustot

GRUEVSKI: GO IZGRADIVME ZA ISTORIJATA DA NE SE POVTORI! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

radej}i go Memorijalniot centar na holokaustot na Evreite od Makedonija, gradevme za da se zapameti i nikoga{ da ne se povtori, istakna premierot Nikola Gruevski na otvoraweto na centarot posveten na `rtvite na nacisti~kiot antisemitizam od Makedonija. Pred prisutnite visoki gosti, me|u koi pretsedatelite na Albanija i na Crna Gora, Bamir Topi i Filip Vujanovi}, i vicepremierot na Izrael, Mo{e Jaalon, Gruevski go podvle~e faktot deka Makedonija e edinstvena zemja vo svetot koja so Zakonot za denacionalizacija, donesen pred edna decenija, na izvesen na~in im gi vrati imotite na Evreite `rtvi na holokaustot koi nemaat pravni naslednici, so toa {to gi otstapi na Fondot na holokaustot na Evreite od Makedonija. Citiraj}i go poznatiot

traga~ po preìveanite nacisti~ki zlostornici, Simon Vizental, premierot ukaà na nastojuvawata na Makedonija da pomogne vo uni{tuvaweto na antisemitizmot, so {to, od svoja strana, zemjata gi prodlabo~uva svoite vrski so Izrael. "Preìvuvaweto e privilegija koja nosi obvrski i koja pra{uva: {to moàm da napravam za tie {to ne preìveaja? Gradej}i go Centarot nie gradevme novi mostovi na sorabotka i po~it me|u Makedonija i Izrael, dve nacii koi znaat kolku e te{ko stradaweto i pravat s$ za sozdavawe podobar svet", izjavi Gruevski, koj ja dobi ~esta da go zapali ve~niot ogan {to }e go gori pred Memorijalniot centar. Za poddr{kata za odrùvawe na spomenot za evrejskite `rtvi na nacizmot, na Vladata i na gra|anite na Makedonija & se zablagodarija pretsedatelot na Fondot na holokaustot na Evreite vo Makedonija, Liljana

Mizrahi, pretsedatelot na Evrejskata zaednica na Makedonija, Bjanka Suboti}, amerikanskiot rabin Endrju Bejker i osobeno izraelskiot vicepremier, Jaloon. "Za Makedoncite za{titata na Evreite, so koi dolgi vekovi ìveat zaedno, ne zna~ela samo razbirawe, tuku delewe na zaedni~kiot uàs vo vremeto na nacisti~kite deportacii", istakna Suboti}. "Na 11 mart 1943 godina 7.200 Evrei od Makedonija bile deportirani vo Polska, vo logorot Treblinka. Toa e duri 98% od vkupniot toga{en broj na Evrei vo va{ata zemja. Zatoa, sega maliot broj Evrei vo Makedonija ima samo simboli~no vlijanie vrz op{testvoto, no i tie malkumina, bukvalno ja povrzuvaat istorijata na Evreite so èlbata na Makedonija za poubava idnina", istakna rabinot Bejker. Izraelskiot vicepremier govore{e za predizvicite na borbata protiv antisemitizmot, koj, spored nego, ne samo {to ne stivnuva,

tuku i dopolnitelno se razgoruva vo svetot. "Ne smeeme da dozvolime holokaustot da se povtori. Od Hitler do Ahmadinexad, site antisemiti se cel na borbata na Izrael. Kako dràva izvlekovme zaklu~ok deka nacizmot ne moè da se sopre so upatuvawe poraki za mir, tuku samo so prezemawe aktivna uloga vo otporot kon negovoto {irewe", istakna Jaalon. Ceremonijata na oficijalnoto otvorawe po~na so vnesuvawe na trite urni so posmrtnite ostanki na `rtvite od Treblinka, ~ie ve~no po~ivali{te otsega }e bide vo Memorijalniot centar. Vo Centarot, lociran vo nekoga{noto Evrejsko maalo, }e ima postojana izlo`ba so podroben prikaz na dolgata istorija na evrejskiot ìvot niz celiot Balkan, so akcent na se}avaweto na tragi~noto patuvawe vo logorot na smrtta, Treblinka, za koja cel vo muzejot e postaven eden od èlezni~kite vagoni so koi bile odvedeni vo smrt.

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

DR@AVNITE TENDERI FAVORIZIRAAT ODREDENI FIRMI

PREGLED VESTI SOZDADETE POSTEPENO ZA[TEDA ZA ITNI POTREBI NA [TEDNA SMETKA SO PLATE@NA KARTI^KA ZA 24 ^ASA DOSTAPNOST

26,3 MILIONI EVRA ZA JAVNI NABAVKI POTRO[ENI VO ^ETIRI O^I

Centarot za gra|anski komunikacii, koj gi monitorira{e javnite nabavki vo ~etvrtiot kvartal lani, tvrdi deka tokmu kriteriumite za kvalifikacija na firmite za u~estvo na tenderite ja ograni~uvaat konkurencijata i favoriziraat odredeni ponuduva~i KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

amesto da pottiknat konkurencija me|u firmite, javnite nabavki vo poslednite tri meseci lani ja ograni~uvale. Dràvnite institucii s$ po~esto vo tenderskata dokumentacija baraat premnogu detalni kriteriumi od ponuduva~ite, {to e diskriminatorski princip. Centarot za gra|anski komunikacii, koj gi monitorira{e javnite nabavki vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina, tvrdi deka tokmu kriteriumite za kvalifikacija na firmite za u~estvo na tenderite ja ograni~uvaat konkurencijata i favoriziraat odredeni ponuduva~i. Vo izve{tajot na CKG se poso~uva deka kriteriumite za finansiska sostojba, tehni~ka i profesionalna sposobnost na firmite se zloupotrebuvaat za da se ograni~i konkurencijata ili da se favoriziraat golemite dostavuva~i. Od CKG ukaùvaat deka edna dràvna obrazovna institucija pri nabavkata na goriva i masla za motorni vozila barala firmata da ima pove}e od 50 benzinski stanici niz zemjava i minimum edna vo Skopje, Kumanovo, Tetovo, Gostivar, Debar, Struga i Ki~evo i na niv da ima mo`nost za pla}awe so karti~ki. Na oglasot se javil samo eden naften distributer, so koj e sklu~en dogovorot. “Vo druga javna nabavka za izrabotka na studija za sistemi za navod-

nuvawe edno ministerstvo bara od ponuduva~ite dolga lista so osum preduslovi, pri ~ie ~itawe se nametnuva pra{aweto dali se postavuvaat kriteriumi za ocenka na sposobnosta na ponuduva~ite ili se opi{uva nekoja konkretna firma. Nesoodvetnite, tendenciozno detalnite, a vo nekoi slu~ai i visokite kriteriumi vo praktika pretstavuvaat seriozna bariera za pogolema konkurencija me|u firmite”, ocenuvaat od Centarot. CGK konstatira i deka dràvnite institucii koristat nesoodvetni elementi za da gi ocenat ponudite. Bodiraweto spored rokovite za isporaka i pla}awe i spored ocenkite za sposobnosta na firmite, a ne na nivnite ponudi e kriti~na to~ka. Tokmu tie otvoraat mo`nost za zloupotreba i favorizirawe na odredeni ponuduva~i. “Vo edna od postapkite za nabavka na kompjuterska oprema se koriste{e kriteriumot “ekonomski najpovolna ponuda”, vo koja cenata nose{e 70 boda, a rokot na isporaka 30 boda. Vo evaluacijata e izbrana ponuda koja e za 16% poskapa, samo zatoa {to firmata se obvrza da gi dostavi kompjuterite "vedna{", a poevtinata se obvrza na rok za dostavuvawe od eden den. Klu~noto pra{awe e dali tie nekolku ~asa razlika me|u vedna{ i eden den se dovolni za od dràvniot buxet da se platat ekstra pari i dali taka }e postapele ako opremata ja kupuvaat za sebe i ja pla}ale od svojot doma{en buxet”, pi{uva vo kvartalniot izve{taj na CGK. Dràvnite institucii prodolùvaat i so nabavki so neposredno dogovarawe. Vo ~etiri o~i lani dràvata

HILTON ]E GRADI 90 HOTELI VO EVROPA, NO NE I VO MAKEDONIJA otelskata grupacija Hilton vorldvajd planira ovaa godina vo Evropa da izgradi 90 novi hoteli, so {to vkupniot broj hotelski sobi }e se zgolemi za 15.000. Me|u najzna~ajnite novi hoteli, ~ie otvorawe se predviduva vo narednite 12 meseci, }e bide Valdorf Astoria hotel vo Velika Britanija, Konrad Algarve vo Portugalija, Hilton Baku vo Azerbejxan, Hilton Bursa vo Turcija, Dabltri baj Hilton Oradea vo Romanija. Pred nekolku godini avstriskata grupacija Soravija najavi izgradba na hotel Hilton na ohridskoto krajbre`je, no kompanijata ne gi uplati parite vo predvideniot rok i dogovorot be{e raskinat. Ministerstvoto za transport i vrski ve}e nekolku godini bara investitor koj }e izgradi hotel so pet zvezdi vo Ohrid. Hilton vorldvajd zasega upravuva so 3.600 hoteli vo 82 zemji vo svetot. Poznatata hotelska grupacija vo prethodnite tri godini vo Evropa otvori 50 hoteli, od koi 22 minatata godina. Energi~no osvojuvaj}i novi pazari, Hilton ovaa godina }e go otvori svojot prv hotel vo prestolninata na Slova~ka.

H Vo edna nabavka, izbrana e za 16% poskapa ponuda samo zatoa {to firmata se obvrzala da gi dostavi kompjuterite “vedna{“, a poevtinata za eden den.

DR@AVNITE INSTITUCII ZA IST PROIZVOD PLA]AAT RAZLI^NO CGK za prvpat po~na da presmetuva indeks na racionalnost vo zemjava, koj treba da im posluì na dràvnite institucii poracionalo da gi tro{at javnite pari. Analizata na pet predmeti na javni nabavki (za zimsko odrùvawe na ulici i pati{ta, industriska sol, maslo za greewe, novogodi{no ukrasuvawe i hartija za fotokopirawe) pokaàuva deka ima zna~ajni razliki vo cenite i vo uslovite pod koi instituciite gi nabavuvaat proizvodite i uslugite. potro{ila 26,3 milioni evra, {to e za 3,4 milioni evra pove}e sporedeno so 2009 godina. Samo vo poslednite tri meseci vo ~etiri o~i sklu~eni se dogovori vredni sedum milioni evra, {to e za 38,7% pove}e sporedeno so istiot period vo 2009 godina. Raste i brojot na poni{teni postapki. Od vkupno 951 àlba podnesena do Komisijata za àlbi po javnite nabavki, duri 296 se uvaèni, 405 odbieni, 127 otfrleni, a za 123 àlbi e prekinata postapkata. “Vo 2010 godina u~estvoto na poni{tenite postapki vo vkupno uvaènite àlbi izne-

suva 47,29% (140), a vo 2009 godina udelot e 39,76% (99). Ova upatuva na zgolemuvawe na povredite na Zakonot. Del od instituciite i ponatamu ja pretpo~itaat tajnosta namesto transparentnosta”, pi{uva vo izve{tajot na CGK. Centarot zabele`uva deka transparentnosta na instituciite e vo podem. Isto taka, najgolem del od dogovornite organi go po~ituvaat zakonskiot rok za nosewe odluka za izbor na najpovolna ponuda, a se namaluva i brojot na barawa za pla}awe nadomest za podignuvawe na tenderskata dokumentacija.

PRODADENI SITE PARCELI VO INDUSTRISKATA ZONA ISTOK VO STRUMICA Ministerstvoto za transport go prodade celoto ponudeno grade`no neizgradeno zemji{te vo novata industriska zona Istok kaj strumi~koto selo Sa~evo. Od proda`bata dràvata inkasira{e 28,1 milioni denari, odnosno 71 denar za metar kvadraten. “Site 16 parceli so vkupna povr{ina od 396.000 metri kvadratni gi kupija doma{ni kompanii i kompanii od Italija, Grcija i od Germanija, koi imaat namera da investiraat okolu 15 milioni evra za izgradba na fabriki za proizvodstvo na mebel, tekstilni, armirano-betonski, nemetalni, mle~ni, prehranbeni, hemiski i metalni proizvodi i profili, pogoni za su{ewe na zelen~uk i ovo{je, za ekolo{ka ambalaà, za dorabotka na kafe i za proizvodstvo na konzerviran zelen~uk. Vo ovie kapaciteti o~ekuvame da bidat otvoreni pove}e od 1.500 novi rabotni mesta, a samo do krajot na ovaa godina treba da bidat vraboteni od 500 do 1.000 lica”, izjavi gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev. Vo op{tinskiot buxet za 2011 godina se predvideni pari za izgradba na vodovoden sistem, fekalna i atmosferska kanalizacija vo zonata i za pro{iruvawe na patot M-6, koj }e ovozmoì nepre~en pristap za transport na tehnologija i surovini do proizvodnite kapaciteti. Vo zonata ostana samo u{te edna slobodna parcela od 11.000 metri kvadratni, koja dràvata }e ja dade pod dolgoro~en zakup na EVN Makedonija za izgradba na energetski kompleks koj }e gi zadovoluva potrebite od elektri~na energija.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.845

2.700 2.680

MBID

117,40

2.840

117,30

2.835

117,20

2.660

2.830

2.640

2.825

117,10

116,90

2.815 2.600

2.810

116,80

2.580

2.805

116,70

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

09/03/11

10/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

04/03/11

OMB

117,00

2.820

2.620

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

09/03/11

10/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

09/03/11

10/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KB PUBLIKUM INVEST OTVORA DVA NOVI INVESTICISKI FONDA MAKEDONSKA BERZA

NOVA MO@NOST ZA KONZERVATIVNITE INVESTITORI! Najgolem interes se o~ekuva za pari~niot fond, poradi ednostavniot princip na funkcionirawe, dodeka obvrzni~kiot fond }e bide eden vid alternativno devizno {tedewe METODI PENOVSKI

5%-6%

penovski@kapital.com.mk

PROMETOT SKOKNA ZA 50%, INDEKSITE VO ZELENO

godi{en prinos se o~ekuva da nosi obvrzni~kiot fond

vata novi fonda, za koi dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KB Publikum invest dobi dozvola od Komisijata za hartii od vrednost, se kako sozdadeni za konzervativnite investitori na makedonskiot pazar na kapital. Kako {to ve}e objavi “Kapital”, stanuva zbor za pari~en i obvrzni~ki otvoren investiciski fond, koi }e bidat prvi od vakov vid na pazarot, zatoa {to postojnite {est otvoreni fondovi se od t.n. akciski tip, odnosno vloùvaat prete`no vo akcii na doma{ni i stranski kompanii. "Ovie fondovi pretstavuvaat nova opcija za vloùvawe na pokonzervativnite investitori, koi imaat niska tolerancija kon rizikot i pazarnite oscilacii", veli Goran Markovski, direktor na dru{tvoto KB Publikum invest. Spored predloènite prospekti, pari~niot investiciski fond KB Publikum –pari~en sredstvata na investitorite }e gi vloùva vo depoziti na banki, instrumenti na pazarot na pari i vo kratkoro~ni dol`ni~ki hartii od vrednost od najbonitetni izdava~i. “O~ekuvam pari~niot fond da bide najinteresen i od najgolema korist za malite i srednite kompanii. Prednosta

3%-4% se o~ekuva da bide godi{niot prinos na pari~niot fond

na ovoj fond ja gledam vo negoviot ednostaven princip na rabota. Sekoj {to ima vi{ok pari lesno }e moè da gi vloì vo fondot i vo zavisnost od negovite potrebi istite da gi koristi, pritoa, zarabotuvaj}i od vakviot na~in na investirawe. Toj na kompaniite }e im za{tedi vreme i resursi vo pogled na barawe alternativni na~ini na ~uvawe na svoite pari, kako, na primer, vo delovnite banki. Istoto vaì i za gra|anite”, veli Markovski. Spored nego, porastot na vrednosta na imotot na vakviot fond }e bide pobaven, no kontinuiran. Pari~nite fondovi naj~esto se koristat kako alternativen na~in za kratkoro~en plasman na vi{okot sredstva ili kako eden vid upravuvawe so dnevnata likvidnost. Markovski veli deka imaj}i ja predvid strukturata vo pogled na prinosot i likvidnosta na instrumentite vo koi }e se vloùva, pari~niot fond

rodol`i zgolemenata investitorska aktivnost na Makedonskata berza. Berzanskiot promet vo odnos na sredata, koga iznesuva{e 11,4 milioni denari, v~era porasna za 50% i dostigna 17,1 milioni denari. Glavna karakteristika na trguvaweto be{e pogolemiot interes na investitorite za akciite od redovniot pazar za smetka na onie od oficijalniot Pazar, kako i blok-transakcijata so akcii na Ma{inopromet. So blok-transakcijata be{e ostvaren promet od 3,3 milioni denari, a bea istrguvani 2.435 akcii po cena od 1.367 denari za akcija, koja e za 3% poniska od prose~nata cena na akcijata od 1.409 denari. Na oficijalniot pazar na akcii najgolem interes ima{e za akcijata na Komercijalna banka, od koja se istrguvaa 820 akcii vredni 3,2 milioni denari. Do promet od eden milion denari od ovoj segment najblisku be{e akcijata na Alkaloid, koja ostvari promet od 979.000 denari. No, zatoa, pak, na redovniot pazar, akciite na duri tri kompanii ostvarija promet pogolem od eden milion denari. Najgolem interes ima{e za akciite na Makedonski telekom, koi ostvarija promet od 1,7 milioni denari, po {to sleduvaat

pretstavuva eden vid hibriden depozit po viduvawe, no so pokonkurenti stapki od alternativnite oblici na {tedewe. Od KB Publikum o~ekuvaat ovoj fond na potencijalnite investitori da im nosi prinos od 3% do 4% na godi{no nivo. Drugiot fond, pak, KB Publikum – obvrznici sredstvata na investitorite }e gi vloùva vo instrumenti na pazarot na pari, kratkoro~ni dol`ni~ki hartii od vrednost od najbonitetni izdava~i, dràvni i korporativni obvrznici vo stranstvo, no i vo Makedonija, kako i vo bankarski depoziti. Celta na ovoj alternativen oblik na {tedewe e za{tita na vloùvaweto od pazarnite oscilacii i valutnite rizici i obezbeduvawe visoka likvidnost, pridruèna so postojan rast na vrednosta na udelot. “Za razlika od pari~niot fond, o~ekuvame prinosite

na obvrzni~kiot fond da se dvi`at od 5% do 6% na godi{no nivo. Toj na nekoj na~in e alternativa na deviznoto {tedewe, bidej} i kompaniite i gra|anite investiraat vo denari, a od druga strana, tie sredstva se investiraat isklu~ivo vo obvrznici nominirani vo valuta evro ili dolar, bez razlika dali se raboti za doma{na ili za stranska obvrznica”, pojasnuva Markovski. Spored Zakonot, sekoj od dvata fonda }e treba da sobere minimalen po~eten neto-imot od 18 milioni denari, odnosno 300.000 evra vo period od dva meseci, kolku {to }e trae javniot povik za zapi{uvawe udeli od zainteresiranite investitori. Vo KB Publikum invest o~ekuvaat ponatamu ovoj imot da se zgolemuva, osobeno kaj pari~niot investiciski fond, za koj o~ekuvaat da ima najgolem interes.

akciite na Rade Kon~ar so promet od 1,5 milioni denari i Tutunska banka so 1,3 milioni denari. Malo razdviùvawe ima{e i kaj obvrznicite, koi v~era ostvarija vkupen promet od 1,6 milioni denari. Najtrguvana, so promet od 1,2 milioni denari, povtorno be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Indeksite prv pat ovaa nedela so isto dvièwe na vrednosta i toa vo pozitivna nasoka. Osnovniot indeks MBI-10 porasna za 0,26%, na 2.693,48 indeksni poeni, a rast od 0,84%, na vrednost od 2.840,60 indeksni poeni, ima{e i drugiot akciski indeks MBID. Indeksot na obvrznici OMB dostigna 117,00 indeksni poeni po rastot od 0,05%. Kako rezultat na vakvoto dvièwe na indeksite, 12 hartii od vrednost imaa rast na cenata. Od niv najmnogu porasna akcijata na Rade Kon~ar i toa za 8,11%. Cenite padnaa na sedum hartii od vrednost, a najmnogu izgubi akcijata na Tutunska banka, koja padna za 4,51%. Bez promena ostanaa tri hartii od vrednost i toa akciite na ZK Pelagonija, Kjubi Makedonija i na êli~en liv i granulat @eleznik od Gostivar.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

10.03.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

32.042.317,67

-2,35%

4,65%

8,09%

1,98%

-0,20%

09.03.2011

ILIRIKA GRP

49.185.972,54

-1,63%

-3,74%

0,92%

-4,72%

3,26%

09.03.2011

113.550

Иново Статус Акции

17.359.930,02

-2,85%

7,08%

5,34%

7,09%

-8,70%

09.03.2011

1,98

730.963

KD Brik

37.577.671,95

-0,09%

-0,83%

4,47%

-1,57%

8,68%

09.03.2011

1,7

154.600

KD Nova EU

28.520.657,08

-0,25%

7,99%

8,57%

4,97%

2,50%

09.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.854.354,20

-1,32%

3,95%

4,68%

3,30%

-0,35%

09.03.2011

Раде Кончар Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

2.000,00

8,11

1.506.000

140,29

3,15

35.212

Бетон Скопје

7.570,00

2,3

Гранит Скопје

608,12

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

736,19

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тутунска банка Скопје

10.03.2011 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Битола Топлификација Скопје РЖ Услуги Скопје

Износ (МКД)

3915,14

-4,51

1.350.725

3462,89

-1,16

263.180

3.800,18

-0,81

619.430

280,00

-0,63

56.000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2010) * GRNT (2010) *

Износ (МКД)

KMB (2010) * MPT (2010) *

ХВ ALK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

10.03.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

10.03.2011 Просечна цена (МКД)

10.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.494,10

400,40

11,22

0,98

54.562

7.570,00

567,72

13,33

0,22

3.071.377

608,12

92,61

6,57

0,56

2.279.067

3.906,67

627,95

6,22

1,11

112.382

27.800,00

0,82

3906,67

0,24

3.203.470

REPL (2010) *

25.920

41.500,38

2.996,49

13,85

0,87

Македонски Телеком Скопје

547,22

-0,06

1.764.234

SBT (2010) *

389.779

3.462,89

39,99

86,58

0,82

2.000,00

8,11

1.506.000

STIL (2010) *

14.622.943

209,70

0,47

450,95

2,64

3915,14

-4,51

1.350.725

TPLF (2010) *

450.000

3.800,18

73,84

51,47

1,07

4494,1

0,51

979.713

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

Тутунска банка Скопје Алкалоид Скопје

10.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Комерцијална банка Скопје Раде Кончар Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

26.593

117.758

6,71

144.351

19,98

обични акции

80.804

22,45

Вкупно Редовен пазар

80.804

22,45

обични акции Вкупно Официјален пазар

167,24

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 10.03.2011)

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

LOTARIJA NA MAKEDONIJA O^EKUVA RE^ISI 90% POMALA ZAGUBA otarija na Makedonija ovaa godina o~ekuva da ostvari zaguba od 4 milioni denari, {to e za 89% pomala od ostvarenata zaguba od 34 milioni denari minatata godina. Vakviot o~ekuvan rezultat na dru{tvoto e baziran na planiranoto namaluvawe na tro{ocite vo raboteweto za duri 30,35%. Isto taka, za ovaa godina planiran e i pad na prihodite od proda`ba

za 8,35% i toa kaj igrite na sre}a, so ogled na toa {to na del od licencite za igrite na avtomati im prestanuvala va`nosta. Sepak, vo ramkite na prihodite od proda`ba se o~ekuva zgolemuvawe za 12% na prihodot od plasman na proizvodi na ONE, kako i na prihodite od kirii, koi se o~ekuva da porasnat za 1,66%. Za ovaa godina Lotarija na Makedonija ne planira pogolemi

PARITE VLO@ENI VO TRETIOT PENZISKI STOLB NEMA DA SE ODANO^UVAAT anok na dobivka nema da se pla}a za parite koi kompaniite }e gi vlo`at po osnov na uplateni dobrovolni pridonesi vo dobrovolen penziski fond, koi ne go nadminuvaat iznosot od ~etiri prose~ni mese~ni bruto-plati na godi{no nivo po vraboten. Ova e edna od novinite predvideni so izmenite na Zakonot za danok od dobivka, za koi v~era debatiraa pratenicite na Komisijata za finansirawe i buxet. Spored zamenik-

investiciski i delovni zafati.

ministerot za finansii, Nedim Ramizi, so ovaa merka treba da go za`ivee i da go razvie tretiot penziski stolb vo Makedonija, kako i da gi stimulira rabotodavcite da upla}aat dopolnitelni pridonesi za svoite vraboteni. Pretsedatelot na Komisijata, pak, Jovan Manasievski, smeta deka danok na dobivka ne treba voop{to da se presmetuva. “Dosega se odano~uvaa ovie sredstva vlo`uvani vo tretiot stol, sega e predvideno oslo-

boduvawe koe, pak, e ograni~eno so ~etiri prose~ni mese~ni bruto-plati na godi{no nivo. Dali znaete koj vloùva vo ovie fondovi?! Toa se kompanii i gra|ani koi imaat golemi prihodi, a so va{ata merka vie povtorno gi ograni~uvate. Poentata na zakonskata merka treba da e vo nasoka na zaìvuvawe na ovoj tret stolb. Vloènite sredstva vo nego vo idnina }e se vratat vo vid na investicii vo ekonomijata”, istakna Manasievski.

FILANTROPITE BARAAT IZMENI VO ZAKONOT ZA DONACII I SPONZORSTVA

@ELBATA ZA DONIRAWE SE GUBI17.03.2010 VO BIROKRATSKITE LAVIRINTI!

Poznava~ite se ednoglasni deka zakonskite odredbi ne samo {to ne se funkcionalnni, tuku i gi pla{at potencijalnite donatori, koi ~esto se otka`uvaat od namerata da finansiraat nekoja dejnost od javen interes VIKTORIJA MILANOVSKA

DONACII I SPONZORSTVA VO MAKEDONIJA

milanovska@kapital.com.mk

Br. na delovni subjekti koi donirale i sponzorirale Vkupno sponzorstva i donacii

irokratskite proceduri i neprakti~nite zakonski odredbi gi spre~uvaat makedonskite biznismeni da doniraat i da sponzoriraat vo zemjava. Procedurite za odobruvawe na donacija se komplicirani i dolgi i moàt da traat i po nekolku meseci, se àlat tie. I ekspertite od ovaa oblast se ednoglasni deka Zakonot za donacii i sponzorstva ne samo {to ne e funkcionalen, tuku i gi pla{i potencijalnite donatori, koi ~esto se otkaùvaat od namerata da finansiraat nekoja dejnost od javen interes. Izvr{niot direktor na zdruènieto Koneks, Nikica Kusinikova, veli deka postojat mnogu problemi povrzani so ovoj Zakon. Spored nea, dopolnitelni problemi predizvikuva i toa {to vo Makedonija nema konkretna definicija za poimot javen interes. "Donatorot prvo treba da isprati barawe za mislewe do Ministerstvoto za pravda, pa vo zavisnost od koja oblast e donacijata prepra}a barawe do resornoto ministerstvo. Vrz osnova na zbirnite mislewa, tie institucii izdavaat re{enie so pozitiven ili negativen odgovor. Ako vo rok od 15 dena ne se izdade re{enie, se podrazbira deka odgovorot e pozitiven, me|utoa, donatorite insistiraat da imaat potvrda crno na belo, kako osnoven dokument so koj }e se oslobodat od pla}aweto danok. Celata procedura e uslovena od kup dokumenti, {to zna~i, donatorot pred da ja dade donacijata treba so meseci da komunicira so primatelot. Toa vo praktika mnogu retko funkcionira, bidej}i donaciite

2007 godina

2008 godina

2009 godina

847 7,1 milioni evra

399 7,6 milioni evra

656 6,9 milioni evra

NIKICA KUSINIKOVA IZVRШEN DIREKTOR NA KONEKT Ne samo {to postojat mnogu problemi povrzani so Zakonot za donacii i sponzorstva, tuku odredbite se tovar i tro{ok za administracijata. Na{ite dosega{ni analizi poka`aa deka poradi nekoi odredbi Zakonot ne ja postignuva svojata cel. Obeshrabreni se osobeno malite i srednite pretprijatija, koi se i naj~esti donatori. naj~esto se itni", objasnuva Kusinikova. Taa potencira deka na~inot na donirawe vo drugite zemji e tolku ednostaven {to odi po smetkovodstvena postapka. Od Konekt predlagaat da se olesni procedurata i pove} e da se obrne vnimanie na kontrolata na tro{eweto na doniranite sredstva na stranata na primatelot. Velat, ne e vo red odnapred da se obvinuva donatorot deka saka da napravi nekoja zloupotreba. Spored niv, vistinsko vreme e da se napravi izmeni vo

RISTO GUШTEROV BIZNISMEN Zakonodavstvoto vo delot na donaciite i sponzorstvata e eden sloèn lavirint. Mora da postoi na~in kako lu|eto moàt na polesen na~in da pridonesat za razvoj na filantropijata vo Makedonija. Mnogu golem problem e bavnata procedura, a nie, biznismenite, sekoga{ se trudime da gi poednostavime rabotite, zatoa {to, pred s$, kompaniite nemaat kadar koj }e se zanimava so tie postapki. postojniot Zakon ili da se donese nov. Makedonskite filantropi se ednoglasni deka postojniot Zakon ne im odi vo prilog. Predupreduvaat deka vakvata praktika moè zna~itelno da go namali brojot na donacii i sponzorstva. "Makedonija apsolutno ne nudi uslovi koi bi go zgolemile u~estvoto na donacii. Ako donatorot e dopolnitelno optovaren, donacijata go gubi efektot, pretvoraj}i se vo obvrska. Ne velam deka ne treba da postoi regulativa,

tuku samo apeliram, ako ni{to drugo, da se vovede sistem kakov {to postoi vo zapadnite zemji", veli biznismenot Trifun Kostovski. Deka Zakonot za donacii i sponzorstva mora da se promeni smeta i poznatiot biznismen, Risto Gu{terov. Toj e kategori~en - Vladata treba da go olesni pristapot do vakvite sredstva. Zakonodavstvoto, osobeno vo ovoj del, pretstavuva eden

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,53%

3,41%

4,25%

5,15%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5386

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

44,1834

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

71,6398 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,6305

Канада

долар

45,6484

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,7261

61,6

44,9

47,7

Извор: НБРМ

slo`en lavirint. Mora da postoi na~in kako lu|eto mo`at pokratko i polesno da pridonesat za razvoj na filantropijata vo Makedonija. Mnogu golem problem e bavnata procedura, a nie, biznismenite, sekoga{ se trudime da gi poednostavime rabotite, zatoa {to, pred s$, kompaniite nemaat kadar koj }e se zanimava so tie postapki", veli toj, potenciraj}i deka koga donira vo Amerika celata rabota

se zasnova na normalen i ekspeditiven proces. Poznava~ite komentiraat deka namesto da se reklamiraat bespredmetni zakoni, redno vreme e da se posveti vnimanie na zakonite za koi ima {irok interes. Spored podatocite na Centralniot registar, vo 2009 godina vo Makedonija bile donirani vkupno 6,9 milioni evra, {to e pomalku sporedeno so prethodnite dve godini.

Fokus

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

PO EDNA DECENIJA, EVROPSKATA VALUTA E NA KRSTOPAT

SITE MU OTKA@UVAAT QUBOV NA EVROTO?! Spored analiti~arite, na evroto mu se zakanuva kolaps poradi kontinuiranoto zgolemuvawe na dràvniot dolg na perifernite ekonomii od evrozonata. Germanija i Francija se glavni pobornici na vakvoto tvrdewe, no nivnite lideri ja garantiraat stabilnosta na edinstvenata valuta na 17 evropski dràvi. Iako mnogu dràvi planiraa da go vovedat evroto kako nacionalna valuta, poradi dol`ni~kata kriza se otkaàa Danska, Litvanija, Letonija, Ungarija, ê{ka... BORO MIRÊSKI rednosta na evroto kontinuirano beleì pad vo odnos na dolarot kako posledica na zaostruvaweto na problemite vo dràvite od evrozonata, koi s$ pove}e tonat vo dol`ni~ka kriza. Spored analiti~arite, namaluvaweto na kreditniot rejting na Grcija od agencijata Mudis e samo dopolnitelna pri~ina za nestabilnosta na edinstvenata valuta na 17 dràvi vo Evropa. Evroto nikako da ja nadmine vrednosta od 1,40 dolari vo odnos na amerikanskata valuta. V~era se trguva{e za 1,3837 dolari, {to pretstavuva pad od 0,5151% vo odnos na dolarot za samo eden den. Spored Rojters, ova se dolì na restrukturiranite prognozi na Evropskata centralna banka (ECB) za rast na inflacijata do krajot na 2011 godina. "Problemot leì vo trguvaweto so valutite, koe e predvodeno od nivoto na kamatna stapka koja ja odreduva ECB. êstata varijacija na kursot na valutite e tesno povrzana so nepostojanite komentari na pretsedatelot na ECB, @an-Klod Tri{e. Visokite

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

pored najnovite prognozi na Vienskiot ekonomski institut za Centralna, Isto~na i Jugoisto~na Evropa, brutodoma{niot proizvod (BDP) na Makedonija ovaa godina }e porasne 2%, inflacijata, odnosno potro{uva~kite ceni }e bidat na nivo od 3%, nevrabotenosta }e bide 33%, a minusot na tekovnata smetka }e bide -4% od BDP. Prognozata na Vienskiot ekonomski institut za me|unarodni istra`uvawa se sovpa|a so vladinata proekcija za nivoto na inflacijata. No, ekonomistite od Vienskiot institut ne se soglasuvaat so vladinata prognoza deka makedonskata ekonomija godinava }e porasne 3,5%. Spored nivnite analizi, Makedonija e edna od zemjite koi godinava }e zabele`at najmal ekonomski rast, koja bez konkurencija

kamatni stapki za otpla}awe na dràvniot dolg najmnogu }e gi pogodat perifernite ekonomii", veli Xon Mekarti, direktor za internacionalno trguvawe od wujor{kata ING Kapital markets. Nitu ekspertite nemaat pregolemi nadeì za ekonomskiot rast na dràvite od evrozonata. Standard & Poor's gi predupredi investitorite da nemaat golemi o~ekuvawa od dene{niot samit na liderite od evrozonata, nitu, pak, od samitot na liderite od EU, koj }e se odrì pri krajot na mesecov. Vo posledno vreme liderite na evropskite institucii i pretsedatelite na osnova~kite dràvi na nekoga{nata unija za jaglen i ~elik, Germanija i Francija, vloùvaat ogromni napori liderite na dràvite-~lenki na EU da prifatat kakov bilo plan za restrukturirawe na merkite za ekonomski rast i razvoj. Po francusko-germanskiot pakt za idninata na ekonomiite od Unijata, vo fevruari i EU proiznese svoj plan so koj }e se olabavat del od kriteriumite, kako, na primer, mehanizmot za indeksirawe na platite, a }e se centralizira i ulogata na Evropskata komisija. Ekspertite vo edno se soglasni. I Germanija i Francija i EU docnat so planovite za restrukturirawe na ekonomijata vo Unijata.

“Planot na EU, koj go sozdadoa pretsedatelot na EK, @oze Manuel Baroso i pretsedatelot na Evropskiot parlament (EP), Herman Van Rompuj i planot na germanskiot kancelar Angela Merkel i na francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi ja istaknuvaat potrebata za razvoj na strukturen i dolgotraen odgovor na te{kotiite na del od evropskite dr`avi da se spravat so globalnata finansiska kriza, no so zadocnuvawe od najmalku edna godina”, objavi Rojters. Spored ekspertite, bez ogled na rezultatite od pretstojnite evropski samiti, fundamentalniot disbalans na evroto }e ostane nepromenet ili, pak, u{te pove}e }e se zaostruva. Pogolem del od niv potenciraat deka Evropa doprva }e se soo~i so asimetri~en ekonomski rast i razvoj. Od edna strana, razvienite evropski ekonomii s$ pove}e }e go zgolemuvaat izvozot kon brzoraste~kite, nadvor od granicite na kontinentot, a od druga strana, perifernite ekonomii nema da bidat sposobni da gi balansiraat padot na doma{nata pobaruva~ka so rastot na izvozot. Poradi toa, mnogu analiti~ari go doveduvaat vo pra{awe i opstanokot na evroto.

Pra{aweto koe site si go postavuvaat e dali evroto }e umre?!, no evrozonata e

podgotvena da go za~uva evroto kako zaedni~ka valuta! Spored Martin Volf, analiti~ar od "Fajnen{l tajms", evrozonata poseduva kapacitet, volja i resursi za opstanok na eksperimentot “evro”. "Evrozonata }e preìvee, iako vo idnina }e se soo~i so nekolku ekonomski {okovi. Zo{to e toa taka? Prvo, evrozonata ima dlaboka politi~ka poddr{ka od EU i celata me|unarodna zaednica. Vtoro, postoi dolgotraen interes na dràvite-~lenki na evrozonata zad proektot "evro" i treto, dràvite imaat pari da si dozvolat eden takov grandiozen

proekt", potencira Volf. Spored nego, posledicite od delumniot kolaps na evrozonata se nepoznati i zastra{uva~ki za ekspertite. Toj dodava deka vo vreme na vonredna sostojba, koga evroto se pribli`uva do takva situacija, evropskite

ANGELA MERKEL KANCELAR NA GERMANIJA "Germanija nema nikoga{ da go napu{ti evroto. Sakam u{te edna{ da potenciram deka evroto e na{a valuta, evroto e simbol za Evropa. Evroto e Evropa. Pa, taka, Germanija nema da dozvoli evroto da bide uni{teno."

VIENSKIOT EKONOMSKI INSTITUT PROGNOZIRA

MAKEDONSKIOT BDP VO 2011 GODINA ]E PORASNE 2%!

Makedonija e me|u zemjite so najnizok ekonomski rast, a istovremeno ima najgolema nevrabotenost vo cela Centralna, Isto~na i Jugoisto~na Evropa ima najgolema nevrabotenost vo celiot ovoj region. "Ekonomiite na site zemji od Centralna, Isto~na i Jugoisto~na Evropa godinava }e zazdravuvaat i }e se vratat na nivoata na pozitiven rast. Sepak, rastot na postkriznite ekonomii }e bide pobaven od porano i nedovolen za da generira novi rabotni mesta", se veli vo Prognozata na

Vienskiot ekonomski institut za 2011-2013 godina. Spored nea, malo zgolemuvawe vo rastot makedonskata ekonomija }e do`ivee vo 2012 i 2013 godina, koga makedonskiot BDP se proektira deka }e porasne po 3%. [to se odnesuva do inflacijata, taa vo slednite dve godini }e se zadr`i na nivoto od 3%. Nevrabotenosta vo 2012 i vo 2013 godina nema da

se namali, odnosno }e bide na isto nivo od 33%. Dodeka minusot na tekovnata smetka }e se zgolemi za eden procenten poen, odnosno vo 2012 i 2013 godina }e bide -5% od BDP, se veli vo analizata. "Zemjite od Centralna, Isto~na i Jugoisto~na Evropa go iskoristija zazdravuvaweto na svetskata ekonomija i najgolem del od niv zabele`aa pozitivni stapki na

rast minatata godina. Zazdravuvaweto na izvozot be{e duri i posilno sporedeno so periodot pred krizata. Trendovite vo industriskoto proizvodstvo dosega ostanaa pove}e ili pomalku na isto nivo. Postojanoto namaluvawe na gradeweto i na investiciite vo osnovni sredstva, dvete povrzani so s$ u{te zabavenite kreditni pazari, go poka`uvaat eden od

no.

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Evroto nikako da ja nadmine vrednosta od 1,40 dolari vo odnos na amerikanskata valuta. V~era evroto se trguva{e za 1,3837 dolari, {to pretstavuva pad od 0,5151% vo odnos na dolarot za samo eden den lideri to~no znaat so koi merki da go odbranat negoviot opstanok. Na po~etokot od godinava, koga se otvorija brojni debati za opstanokot na evroto kako zaedni~ka valuta na dràvite-~lenki na evrozonata, Grcija, koja e proglasena za najgolemata zakana za stabilnosta na evroto, se zaloì za edinstvenata valuta. "Evropskata unija treba so zdruèni sili da ja za{titi idninata na zaedni~kata valuta. Evroobvrznicite se zna~ajna alatka za toa i bi bilo {teta dokolku gi nema. Evroto gi zbliì Evropejcite, a Grcija gi vloì site napori da se bori protiv dol`ni~kata kriza. I Evropa treba da gi sledi stapkite na Grcija. Evropskata unija treba da gi promeni rabotite i da si ja zeme sudbinata vo sopstveni race", izjavi gr~kiot premier Jorgos Papandreu. Na Svetskiot ekonomski forum, koj se odrà vo januari godinava vo [vajcarija, germanskiot kancelar Angela Merkel gi negira{e site pretpostavki deka evroto se soo~uva so kriza i potencira{e deka dràvite od Unijata se podgotveni da si ja branat valutata. "Germanija nema nikoga{ da go napu{ti evroto. Sakam u{te edna{ da potenciram deka evroto e na{a valuta, evroto e simbol za Evropa. Evroto e Evropa. Pa, taka, Germanija nema da dozvoli evroto da bide uni{teno", re~e Merkel. Taa potencira deka za da se nadmine momentalnata kriza dràvite od evrozonata treba da rabotat zaedno, no ne samo da ja zgolemat ekonomskata kompetitivnost, tuku i da ja zajaknat koordinacijata na politi~kata i ekonomskata politika.

FAKTI ZA EVROTO Evroto (¤, EUR) e oficijalnata valuta na evrozonata, vo koja ~lenuvaat 17 od vkupno od 27 zemji-~lenki na EU. Ovaa valuta ja koristat i instituciite na EU. Evroto e vtorata valuta so koja najmnogu se trguva po amerikanskiot dolar. Od juni 2001 godina, so pove}e od 800 milijardi evra vo optek, taa ima najvisoka kombinirana vrednost na banknoti i moneti vo optek vo svetski ramki, nadminuvaj}i go i dolarot. Imeto na evroto be{e oficijalno prifateno na 16 dekemvri 1995 godina. Evroto se vovede na svetskite finansiski pazari kako smetkovodstvena valuta na 1 januari 1999 godina. Evro monetite i banknotite vlegoa vo optek na 1 januari 2002 godina.

"Rastrgnata" me|u Rusija i Letonija na Balti~koto More, Estonija stana 17 dr`ava vo evrozonata, so {to se najde na vtoroto mesto kako najmala ekonomija vo zonata, so bruto-doma{en proizvod od 14 milijardi evra, vedna{ zad Malta. So toa, edinstvenata valuta se pro{iri i na teritorijata na porane{niot Sovetski Sojuz. "Novata godina po~na tokmu taka kako {to saka{e estonskata centralna banka. Nema{e nategawe za usvojuvaweto na evroto, nitu, pak, postoeja tehni~ki

problemi. Novite pari stignaa na site mesta kako {to be{e planirano", gordo izjavi zamenikguvernerot na centralnata banka na Estonija, Rein Minka. Pri posetata na Talin pretsedatelot na EP, Herman Van Rompuj, gi potseti Estoncite deka evroto nema da "umre". Rompuj i premierot na Estonija, Andrus Ansip, go istaknaa zadovolstvoto od voveduvaweto na evroto vo Estonija. Spored analiti~arite, Estonija moè da bide poslednata od dràvite koi planiraa da se priklu~at na evrozonata ovaa godina. Letonija i Litvanija, koi bea sledni na spisokot, poradi finansiskata kriza odlu~ija da razmislat za usvojuvawe na evroto duri po 2014 godina. U{te vo vremeto na usvojuvawe na valutata kako zaedni~ka vo 17 evropski dràvi Velika Britanija be{e prvata koja se ogradi od monetarnoto zdruùvawe. Evroskepticizmot na premierot na Britanija, Dejvid Kameron, ja natera zakonodavnata vlast da usvoi strategija so koja dràvata }e se ogradi od monetarno soedinuvawe so drugite dràvi. No, britanskiot premier nekolkupati dosega ja istakna poddr{kata za evrozonata. "Britanija ima ogromen interes za uspeh na evrozonata, koja e na{ najgolem trgovski partner. Poradi toa, odbravme da pridoneseme vo internacionalnata pomo{ za spas na Irska od dol`ni~kata kriza", re~e Kamerun. Nasproti poddr{kata na evrozonata od Velika Britanija, Dancite i Ungarcite se najgolemi protivnici za usvojuvawe na evroto kako nivna valuta. Na evroto se sprotivstavija i Polska i ê{ka. Evropskata unija s$ pove}e ja pritiska Danska da ja razgleda

klu~nite vnatre{ni rizici za regionot", analiziraat ekonomistite od Vienskiot institut. Od site analizirani zemji najgolem rast na BDP godinava se o~ekuva da zabele`at Ukraina i Estonija od 4,5% i Turcija od 4%. Tuka nekade e i Rusija so proektiran rast na

BDP od 4,1%. Najmal ekonomski rast od 1% godinava }e zabele`i Hrvatska, a rast na BDP od po 2%, pokraj Makedonija }e imaat i Crna Gora, Slovenija i Polska. Najvisoka inflacija od 10%, spored Vienskiot ekonomski institute, }e ima Ukraina, a Romanija e vtora

Denes samo Estonija go saka evroto, pa ovaa zemja stana ~lenka na evrozonata na prviot den od 2011 godina.

odlukata za nepriklu~uvawe kon evrozonata. Toa se dolì na baraweto na Danska da ne bide izostavena od noviot plan na Evropskata komisija i na Evropskiot parlament, koi treba da go zamenat francusko-germanskiot pakt za kompetitivnost. Spored premierot na Danska, Lars Loke Rasmusen, dràvata planira da raspi{e referendum za prifa}awe na evroto kako nacionalna valuta najdocna do juni godinava. Toa se dolì osobeno na faktot {to Danska }e pretsedava so EU od 1 januari 2012 godina. Spored anketata koja ja sprovede agencijata Galup, dokolku vlasta raspi{e referendum za evroto, 51% od ispitanicite } e se proiznesat negativno, a 41% go sakaat evroto vo svoite pari~nici. Ungarija, pak, odbiva da go prifati evroto pred 2020 godina. Ungarskata vlada ne se griì za misleweto na me|unarodnite agencii za krediten rejting. "Vladata e sre}na {to gi prekina odnosite so Me|unarodniot monetaren fond i ne se brza so voveduvawe na evoroto", izjavi \orgi Matol~i, minister za ekonomija na Ungarija. Ministerot za finansii na Polska, Ja~ek Rostouski, ja poddrùva politikata na dràvata za usvojuvawe na evroto kako nacionalna valuta, no ne vo ovoj period, koga vo evrozonata dol`ni~kata kriza s$ pove}e se prodlabo~uva. Spored nego, Polska najrano bi moèla da go prifati evroto po 2015 godina. Iako i ê{ka treba{e da go usvoi evroto vo 2010 godina, taa ja ukina takvata odluka i za voveduvawe na evroto }e razmisli po 2015 godina. Spored ~e{kite eksperti, dràvata nema da go usvoi evroto kako nacionalna valuta pred 2019 godina.

na ovaa lista so proektirana inflacija od 5,5%. Makedonija definitivno e zemjata koja i godinava }e ja zavr{i so najgolema nevrabotenost vo ovoj region, a po nea sleduvaat Bosna i Hercegovina so stapka na nevrabotenost od 27% i Srbija i Crna Gora so stapka 20%.

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

BARTON XABLIN GI U^E[E AMERIKANCITE DA INVESTIRAAT VO NEDVI@NOSTI na programskata {ema na najgole Kreatorot mata kabelska televizija vo SAD, Sccrips

networks, Barton Xablin, se najde na listata so vinovnici poradi negoviot pridones vo dueweto na balonot vo sektorot nedvi`nosti

reatorot na programskata {ema na najgolemata kabelska televizija vo SAD, Sccrips networks, Barton Xablin, se najde na listata so vinovnici na magazinot "Tajm" poradi negoviot pridones vo dueweto na balonot vo sektorot nedvi`nosti. "Preku negovite emisii toj gi u~e{e gleda~ite kako da izvle~at korist od svoite domovi", pi{uva "Tajm". Emisiite koi gi sozdade Xablin, kako Designed to Sell, House Hunters i My House Is Worth What? steknaa verna publika, davaj} i & na igrata so nedvi`nosti glamur i stil. Barton Xablin ne be{e sam vo kreiraweto mislewe za pazarot na nedvi`nosti vo SAD. Se pojavija i drugi emisii, kako Flip That House na amerikanskata televizija TLC i Flip This House na A&E. Kako {to napreduva{e krizata, mediumite bea primorani da gi reprogramiraat kanalite, pa site luksuzni TV {ou-programi se ukinaa i se vovedoa sovetodavni emisii, so koi preku zabava gi u~ea Amerikancite kako da se spravat so krizata. Blagodarenie na Xablin, HGTV, programa koja se emituva{e vo pove}e od 97 milioni domovi pred po~etokot na finansiskata kriza, po~na so prikaùvawe na Real Estate Intervention" i Income Property, {ou-programi koi im pomagaa na novite sopstvenici na ku}i da gi namalat hipotekarnite tro{oci so ekonomi~no sozdavawe prostor za iznajmuvawe. Spored "Wujork tajms", ne e ~est slu~aj televiziskiot doma} in da se zalaga za pomala minutaà vo eterot. Vo ekot na krizata Xablin odlu~i Majk Obri, agentot za nedvi`nosti koj ja procenuva{e vrednosta na domovite za pretstojnata serija na HGTV, Real Estate Intervention, da go promeni na~inot na sovetuvawe kako gra|anite da se spravat so hipotekarnite krediti, koj nivniot “amerikanski son" im go pretvori vo ko{mar. "Obri e delumno agent, a delumno psihoterapevt vo {outo koe im pokaùva na nesre}nite sopstvenici kako da se spravat so kolapsot na pazarot na nedvi`nosti. Stoej}i na tremot od simpati~na ku}a so dve spalni sobi, Obri zabeleà deka ako Real Estate Intervention se producira{e pred pet godini, vo vreme na najgolemiot bum na pazarot na nedvi`nosti, {outo }e trae{e 30 sekundi. No, denes toa ne e taka. Depresivnite Amerikanci imaat potrebna od depresivni emisii preku koi } e nau~at kako da se spravat so finansiskata depresija", pi{uva "Wujork tajms". Xablin mu naredi na agentot za nedvi`nosti da gi ubeduva sopstvenicite deka procenetata vrednost na nivnite domovi e previsoka za depresivniot pazar

i deka mora da se spravat so toa. So toa misle{e deka } e gi namali tenziite koi negovite emisii gi produciraa kaj gra|anite. Toa se dolì na petgodi{noto emituvawe emisii koi gi sovetuvaa Amerikancite da gi investiraat site pari vo kupuvawe {to pove}e nedvi`nosti. Finansiskata kriza vo SAD na po~etokot od 2008 godina ja natera kabelskata televizija, koja pove}e od koj bilo drug kanal ja povrzuvaat so krizata so nedvi`nosti i so rizicite od lesnite krediti, da se otkaè od emituvawe na nekoi {ou-programi, da gi prilagodi ostanatite i da kreira kompletno novi serii za da ja usoglasi programata so "mra~nata" ekonomska sostojba. Duri i Amerikancite stanaa svesni za ulogata na mediumite vo kreiraweto na javnoto mislewe. HGTV sega se reprogramira{e za golemata recesija. Realnite {ou-programi go priznaa "zaladuvaweto" na Volstrit. Duri i muzi~kite me|unarodni kanali MTV i VH1 gi zamenija prekumernite ekstravagancii, kako My Super Sweet 16 so poinspirativni, kako T. I.’s Road to Redemption. Vo pretstojnoto realno {ou na televiziskiot kanal Foks, Someone’s Gotta Go, vrabotenite vo malite kompanii po~naa da izbiraat koj od nivnite kolegi treba da bide otpu{ten. Spored izvr{niot producent na nam dobropoznatata emisija "Koj saka da bide milioner", Majkl Dejvis, napredokot na finansiskata kriza vo SAD gi natera producentite da pronajdat soodveten na~in kako da ja odrazat novata ekonomska sostojba preku malite ekrani. HGTV poradi temite na svojata programa napravi najgolemi prilagoduvawa na emisiite. Mora{e da ja priznae krizata i da im obezbedi nekakov izlez na gleda~ite. "Ne moème da ja zabieme glavata vo pesok. No, ne sakame ni da se pretvorime vo informativna redakcija. A gleda~ite sekoga{ }e sakaat da bidat voajeri na pazarot na nedvi`nosti. Vo ~ove~kata priroda leì potrebata da se yirne vo tu|ite domovi i ìvoti. Najgledana emisija na HGTV i ponatamu ostanuva House Hunters, no malku izmeneta", re~e Xablin. U{te od po~etokot na svoeto rabotewe, vo 1994 godina, televizijata se temele{e na programska {ema so emisii za nedvi`nosti, remodelirawe, dizajn i izgradba na domovi. Zaedno so Food Network, HGTV e najva`niot brend na Sccrips networks. Vo udarniot termin televizijata ja gledaat pove}e od 1,1 milioni gleda~i, {to e dovolno za HGTV da se rangira me|u 20-te najpopularni kabelski televizii. prodolùva

Komentari / Analizi

14 K

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

DALI GI NAU^IVME LEKCIITE OD ISTO^NA EVROPA? Isto~na

Evropa be{e osobeno pogodena od globalnata finansiska kriza vo 2008 godina, koja potekna od naprednite zapadni ekonomii. Koga krizniot bran stigna i vo regionov, mnogu zemji podlegnaa, so ponekoga{ dramati~ni padovi vo ekonomskoto rabotewe. Odedna{ mnogu od tranziciskite dostignuvawa se najdoa vo opasnost, bidej}i na kompaniite im se zakanuva{e bankrot, lokalnite banki bea zagri`eni za nivnite fondovi, a doma}instvata bea paralizirani od s$ pogolemite dolgovi

storijata ~estopati se odviva so vrtoglava brzina. Ponekoga{ duri gi nadminuva na{ite mo`nosti da ja sledime. Tokmu denes ìveeme vo eden od tie periodi, kakva {to be{e 1989 godina, na primer, koga nenadejniot kolaps na komunizmot gi predizvika nastanite koi dovedoa do formirawe na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). Se soo~ivme so mnogu predizvici vo Isto~na Evropa. Dali gi primenivme lekciite koi gi nau~ivme koga se vo pra{awe evropskite sosedi preku Sredozemnoto More? Neodamne{nite nastani vo Severna Afrika i vo arapskiot svet pottiknaa mnogu komentatori da napravat sporedba so istoriskite nastani koi ja potresoa Isto~na Evropa pred 20 godini. Toa {to go vidovme toga{ i toa {to go gledame denes e ~ove~kata èd za sloboda, samoodlu~uvawe i demokratija. Demokratijata e koncept koj i samiot ima svoi problemi – se se}avame na slavnata izreka na êr~il koga ja nare~e demokratijata "najlo{a forma na upravuvawe, osven site drugi formi koi bea prethodno probani". No, toa e edinstveniot koncept na organizirawe na op{testvo koe e avtokorektivno, prilagodlivo i progresivno. Tuka stapuva vo igra EBRD, institucija koja sum po~esten da ja vodam. Nie sme organizacija so mnogu posebna i edinstvena zada~a. Na{ite investicii sluàt za da go promoviraat preminot kon pazarna ekonomija i demokratija vo zemjite vo koi rabotime. Bankata e del od kreativniot odgovor na kapitalisti~kiot svet vo odnos na nastanite koi po~naa so padot na Berlinskiot yid vo 1989 godina i prodolìja do kolapsot na Sovetskiot Sojuz vo 1991 godina. Sega sme svedoci na sli~en bran na ~ove~ka mo} niz delovi od arapskiot svet, koj nosi sveì promeni. U{te edna{ me|unarodnata zaednica mora da razmisli kako }e odgovori na “vetrot na promenite", koj duva vo ovoj vaèn region.

Geografski, na{eto pole na aktivnosti ve}e se protega od Polska na zapad do Mongolija i krajniot isto~en del na Rusija i od balti~kite zemji na sever do Turcija na jug. Od formiraweto na EBRD vo 1991 godina sme vloìle pove}e od 50 milijardi evra vo ovoj region i privlekovme dopolnitelni 100 milijardi evra za na{ite zaedni~ki proekti so drugi investitori. Naj~esto finansirame privatni kompanii (lokalni, no i stranski investitori), a moème da ponudime i dolgoro~ni zaemi i kapital. Aktivni sme vo mnogu razli~ni sektori, od veternici vo Polska do banki vo Azerbejxan. Vo ovie 20 godini na{ata banka stekna bogato iskustvo i ekspertiza. Bevme svedoci na brz progres vo prvite godini, vidovme kako regionot pomina niz ruskata kriza vo 1998 godina re~isi nepovreden i kako negoviot razvoj odnovo se zasili na po~etokot od 21 vek. Ima{e zna~ajni podobruvawa vo standardite na ìveewe, no i postojani i novi nevolji. Stremeòt kon demokratija i kon vladeewe na zakonot se pokaà mnogu polesen otkolku samoto implementirawe na osnovnite vrednosti na demokratsko vladewe. Ovoj proces go narekuvame tranzicija i nau~ivme deka taa ne e primena na strogo odredeni pravila i formalnosti, pri {to dràvata i op{testvoto se trudat da ispolnat nekakov ogromen spisok so zada~i koj }e im donese sertifikat deka vo zemjata ima demokratija i pazarna ekonomija. Tranzicijata vo realnosta e s$ osven stati~na: toa e dviè~ki, ìv proces, vo

koj se soo~uvame so progres, no i so reakcii koga gi gledame istoriskite dostignuvawa, no i seto toa {to treba doprva da bide napraveno. Ova sfa}awe na tranzicijata kako postojan razvoen proces ne se odnesuva samo na Isto~na Evropa. Samo razmislete kako procesot na evropska integracija ja promeni Zapadna Evropa vo poslednite decenii i kako denes toa go oblikuva celiot kontinent. Denes ne moème da znaeme {to }e se slu~i ponatamu vo arapskiot svet, no veruvam moème da o~ekuvame deka dinamikata i silata od prethodnite nedeli i meseci }e ostane prili~no mo} na. Dinamikata i silata se isto taka dva zbora koi moàt da go opi{at razvojot vo Isto~na Evropa vo izminatite 20 godini. Moeto prvo rabotno mesto koga bev mlad be{e asistent na Vili Brent. A toa {to osobeno me inspirira{e be{e negovata “ostpolitik", politika na “promena preku pribliùvawe". Vo toa vreme za mojata generacija be{e prakti~no nezamislivo deka vo Evropskata unija }e vidime zemji kako Polska ili Ungarija. Za vas, pomladite generacii, ova moèbi e normalna sostojba na ne{tata. Vie izrasnavte vo obedineta Evropa, bez èlezna zavesa. Toa pokaùva kolku daleku sme stasale. Sepak, i pokraj siot toj napredok, Isto~na Evropa be{e osobeno pogodena od globalnata finansiska kriza vo 2008 godina, koja potekna od naprednite zapadni ekonomii. Koga krizniot bran stigna i vo regionov mnogu zemji podlegnaa, so ponekoga{ dramati~ni padovi vo ekonomskoto rabotewe.

TTOMAS OMAS MIROU, pretsedatel na Evropskata banka za obnova i razvoj

Odedna{ mnogu od tranziciskite dostignuvawa se najdoa vo opasnost, bidej} i na kompaniite im se zakanuva{e bankrot, lokalnite banki bea zagrièni za nivnite fondovi, a doma} instvata bea paralizirani od s$ pogolemite dolgovi. Koga Leman braders propadnaa, se javi opasen moment bidej}i kreatorite na politikite po~naa da pribegnuvaat kon nacionalni re{enija za globalen problem. No, za sre}a, ovie centrifugalni sili bea brzo zauzdani i be{e najden prili~no impresiven i koordiniran odgovor od me|unarodnite institucii, evropskite tela i od G-20. Ova be{e osobeno va`no za Isto~na Evropa. Zreliot i izdràn odgovor na regionot vo odnos na krizata be{e klu~en i pretstavuva{e seriozen predizvik. Vakvata politika be{e nagradena, po najgolemiot pad od propasta na komunizmot i po~etokot na tranzicijata pred 20 godini, so vkupna vrednost od 5,5% vo 2009 godina, pa regionot na EBRD minatata godina go vrati rastot i toa vo vrednost od 4,2%. O~ekuvame sli~en rast i ovaa godina.Ovaa cifra deluva vetuva~ki, no zad nea se krie zagriùva~ki trend. Vo 29 zemji so koi rabotime se soo~uvame so raste~ka diferencijacija, pri {to pogolemite zemji so pobogati rezervi privlekuvaat mnogu pogolem del od kapitalnite prilivi i vle~at korist od raste~kite ceni na svetskiot pazar za nivnite proizvodi. Vtoro, vkupnata vrednost od okolu 4% rast moè da bide zna~itelno posilna od taa {to ja o~ekuvame koga e vo pra{awe Zapadot. No, sepak, ovaa cifra e daleku od zadovolitelna ako go zememe predvid potencijalot za rast na evropskite zemji vo razvoj i zatvorenata pobaruva~ka. Vsu{nost, ovaa brojka pretstavuva povod za grià ako ja sporedime so predvidenite stapki za rast na brzoraste~ki pazari vo drugi regioni, kako Azija ili Latinska Amerika, so koi denes Isto~na Evropa direktno i èstoko se natprevaruva za kapitalnite prilivi i investicii. (Prodolùva)

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Balkan / Biznis / Politika

BUZEK: CRNA GORA BI MO@ELA VEDNA[ DA GI PO^NE PREGOVORITE SO EU

retsedatelot na Evropskiot parlament (EP), Jer`i Buzek, izjavi vo Brisel deka {to se odnesuva do EP pristapnite pregovori me|u Crna Gora i Evropskata unija bi mo`ele vedna{ da po~nat. Evropratenicite zav~era so ubedlivo mnozinstvo ja izglasaa rezolucijata so koja & se prepora~uva

na Evropskata komisija otvorawe pristapni pregovori najdocna do krajot na ovaa godina dokolku Crna Gora pokaè deka gi ispolnila site uslovi. Buzek naglasi deka so rezolucijata e pokaàno deka na crnogorskiot narod mu e mestoto vo EU, izrazuvaj}i àlewe zatoa {to pregovorite ne

se otvoreni vedna{. “Nema pri~ina za ponatamo{no odlo`uvawe. Pregovorite bi trebalo da po~nat najdocna po davaweto zeleno svetlo od Evropskata komisija", re~e Buzek, predupreduvaj}i deka e potreben napredok vo nekoi oblasti, osobeno vo vladeeweto na pravoto.

PREGOVORI ZA JAT SO TURKI[ ERLAJNS rpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, deneska vo Istanbul }e se sretne so pretstavnicite na Turki{ erlajns, koja e najseriozen kandidat za iden strate{ki partner na Jat ervejs. Pred edna godina srpskata vlada usvoi zaklu~ok za osnovawe nova nacionalna aviokompanija, koja od Jat }e prezeme del od

vrabotenite, bilateralnite dogovori i del od imotot. Konsultantskata kompanija Dilojt vo rok od pet meseci treba da raspi{e tender za izbor na strate{ki partner. Po toa dr`avata so strate{kiot

partner zaedni~ki }e formiraat nova nacionalna aviokompanija, koja bi mo`ela da po~ne so rabota kon krajot na ovaa godina.

PARITE OD DELTA MAKSI ]E SE INVESTIRAAT VO ZEMJODELSTVOTO

MI[KOVI] SAKA DA STANE KRAL NA AGRAROT

Srpskiot biznismen i Vladata se dogovorile parite od proda`bata na supermarketite Delta Maksi na belgiskata trgovska kompanija Delez da gi investira vo zemjodelskiot sektor vo Vojvodina VESNA KOSTOVSKA

INVESTICII I VO [OPING-CENTRI

v.kostovska@kapital.com.mk

arite koi srpskiot biznismen Miroslav Mi{kovi} gi dobi od proda`bata na supermarketite Delta Maksi }e gi investira vo zemjodelskiot sektor vo Vojvodina. Taka & vetil i na Vladata, koja se nadeva deka toa }e bide golem pottik za agrarot vo Srbija, koj e vo kriza. Srpskite mediumi pi{uvaat deka Mi{kovi} i Vladata za ova se dogovorile u{te pred da bide obelodenet dogovorot za proda`ba na Delta Maksi na belgiskata trgovska kompanija Delez. Vladata od Mi{kovi} pobarala 632 milioni evra da ne gi iznesuva od zemjata, tuku da gi investira vo agrarot. Vedna{ po proda`bata srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, izjavi deka proda`bata na Delta Maksi na pretstavuva mnogu zna~ajna investicija. Deka investiraweto vo zemjodelstvoto }e bide eden od glavnite interesi na Delta holding potvrdi i Mi{kovi} vedna{ po potpi{uvaweto na dogovorot so Belgijcite. “Proda`bata na Delta maksi pretstavuva golema fin-

Na listata so biznisi vo koi }e investira Mi{kovi}e i izgradbata na {oping-centri. “Narednata godina }e po~neme so izgradba na dva trgovski centri vo Belgrad, a planirame da gradime i vo Bawa Luka i Novi Sad”, soop{tija od Delta holding. Spored presmetkite, izgradbata na tri {oping-centri vo Srbija i eden vo Republika Srpska bi ~inela okolu 270 milioni evra.

Investiciite vo agrarot se mnogu dobra investicija. Rastot na cenata na hranata na globalniot pazar i slobodnata trgovija so Turcija, Rusija i so Belorusija se samo nekoi od prednostite koi gi ima Srbija. ansiska poddr{ka za Delta holding za ponatamo{en razvoj na agrarot i na biznisot so nedvi`nosti”, izjavi Mi{kovi}. Srpskiot biznismen bi trebalo da kupi 14 kombinati vo Vojvodina, koi osven objekti poseduvaat i golemi povr{ini obrabotlivo zemji{te. Investiraweto vo agrarot e mnogu dobra investicija. Rastot na cenata na hranata na globalniot pazar i slobodnata trgovija so Tur-

cija, Rusija i so Belorusija se samo nekoi od prednostite {to gi ima Srbija. “Koga bi imal polovina milijarda evra sigurno bi gi investiral vo proizvodstvo na {e}erna repka, ovo{je i zelen~uk. Golema pobaruva~ka ima i za june{koto meso, a koga afrikanskite zemji }e izlezat od sega{nata politi~ka kriza }e porasne i pobaruva~kata za jagne{ko meso. Trgovskite sinxiri s$ pove}e baraat ovo{ni

sokovi i drugi prerabotki od ovo{je i zelen~uk”, izjavi Milan Prostran od Stopanskata komora na Srbija. Toj potseti deka p~enicata i p~enkata denes se najatraktivnite `itarki i so~inuvaat 35% od izvozot vo agrarot. Ekonomistot Miroslav Zdravkovi} smeta deka e mnogu va`no malite farmi da se okrupnat, a odlukata na Mi{kovi} da gi kupi zemjodelskite kombinati, ~ija privatizacija propad-

na, e ~ekor na toj pat. “Dobro e {to mnogu pari }e bidat investirani vo zemjodelstvoto. Sekako, toa mo`e da ima pozitivni efekti dokolku se intenzivira zemjodelskoto proizvodstvo, a se somnevam deka }e se slu~i sprotivnoto. Ako, na primer, parite se investiraat vo plastenici, }e nema deficit kaj sezonskiot zelen~uk. So investirawe prinosite mo`at dvojno ili trojno da se zgolemat”, izjavi Zdravkovi}. Negoviot kolega Milan Kova~evi} isto taka smeta deka e podobro da se poseduvaat krupni imoti,

bidej}i davaat podobri rezultati. “So toa }e dobieme poefikasno proizvodstvo. Srbija ima kvalitetno zemji{te, osobeno vo ju`en Banat i treba da se iskoristat tie prednosti. A toa denes mo`at da go storat kapisamo tie {to imaat kapi tal”, zaklu~i Kova~evi}.

MIROSLAV MI[KOVI] VI] SOPSTVENIK NA DELTA HOLDING Proda`bata na Delta Maksi pretstavuva golema finansiska poddr{ka za Delta holding za razvoj na agrarot i na biznisot ot so nedvi`nosti.

Svet / Biznis / Politika

EKSON MOBIL PLANIRA VLO@UVAWA OD 100 MILIONI DOLARI DNEVNO merikanskata naftena kompanija Ekson mobil (Exxon Mobil) planira vo slednite pet godini da investira po 100 milioni dolari dnevno so cel da go zgolemi proizvodstvoto na nafta i gas od nekonvencionalnite izvori. Ekson mobil godinava za kapitalni proekti izdvoi 34 milijardi doalri, {to pretstavuva rast od 5,6% vo odnos na 2010 godina.

Do krajot na 2015 godina kompanijata planira da vlo`uva od 33 do 36 milijardi dolari godi{no. Spored prognozite na Ekson mobil, nejzinoto proizvodstvo na nafta i gas }e bide zgolemeno za 3%-4%. Minatogodi{noto proizvodstvo be{e zgolemeno za 13%, {to be{e najgolem rast od 1999 godina,

RUSKIOT IZVOZ NA ORU@JE MINATATA GODINA NA REKORDNO NIVO koga Ekson go kupi Mobil korp.

usija minatata godina ostvari rekorden izvoz na oru`je vo vrednost od 8,6 milijardi dolari, od koi 10% vo Kina, soop{ti ruskiot monopol vo sektorot za proizvodstvo na oru`je, Rosoboroneksport. “Vo 2010 godina proslavivme edna decenija od formiraweto na kompanijata i ostvarivme prihodi od 8,5 milijardi dolari”, izjavi general-

PO^NA SAMITOT NA EVROPSKITE LIDERI VO BRISEL

GLAVNA TEMA - PAKTOT ZA KONKURENTNOST!

Spored uslovite na noviot Pakt za konkurentnost, evropskite dr`avi treba da se soglasat za ramka od indikatori so koi }e go revidiraat svojot napredok i }e ja zajaknat konkurentnosta VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

amitot na liderite na Evropskata unija (EU) deneska po~na vo Brisel. Ovoj pat celta e da se definira “tesna lista” so indikatori za procenka i koordinacija na politikite vo evrozonata, koi gi nalaga dolgonajavuvaniot pakt za konkurentnost, predloèn od germanskiot kancelar, Angela Merkel i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi. Listata so indikatori koja doprva treba da bide definirana, }e im ovozmoì na liderite da bidat vo ~ekor so toa kako 17-te zemji-~lenki na evrozonata gi koordiniraat svoite politiki vo klu~nite oblasti, kako pazarot na trud, javnite finansii, konkurentnosta i finansiskata stabilnost. Zna~ajno mesto na ovoj samit }e ima i sostojbata vo Portugalija, odnosno ~ekorite koi gi prezema portugalskata Vlada za da se spravi so ekonomskite problemi. Liderite nema da se osvrnat na evropskite spasuva~ki planovi, soop{tuva Rojters, povikuvaj}i se na francuski vladini izvori. Izvorot za Rojters veli deka liderite na evrozonata }e se obidat da napravat napredok na paktot za konkurentnost predloèn od strana na germanskiot kancelar Angela

Merkel, no s$ u{te ne e jasno dali tie denes }e postignat dogovor po ova pra{awe, bidej}i imaat rok do krajot na mesecot. Spored uslovite na dogovorot, evropskite dràvi treba da se soglasat za ramka od indikatori so koi }e go revidiraat svojot napredok na godi{niot Samit na lideri, soop{tuva Blumberg. Listata so ovie indikatori s$ u{te ne e dogovorena, no se pretpostavuva deka toa }e bidat ograni~en broj pokazateli koi }e gi sledat evropskite {efovi na dràvi i vladi. Spored najavite, razgovorite za zajaknuvawe na 440 milijardi evra vredniot Evropski fond za finansiska stabilnost prodolùvaat. Liderite ja vklu~uvaat i mo`nosta za kupuvawe na dolgot na problemati~nite dràvi od EU na osnovniot dol`ni~ki pazar. MERKEL BARA POÎTUVAWE NA PRAVILATA ZA KONKURENTNOST Germanskiot kancelar, Angela Merkel, eden den pred startot na Samitot vo Brisel soop{ti deka evropskite vladi mora da se pridrùvaat do fiskalnite pravila za da go pottiknat rastot, kako {to EU se pribliùva do ostvaruvawe na planot da ja podigne konkurentnosta vo regionot. Merkel, govorej}i pred prviot od dvata samiti koi

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

imaat cel da ja ostranat dol`ni~kata kriza vo evrozonata, veli deka germanskata konkurentnost se nao|a na udar od zemjite kako Kina, Brazil i Indija, pa samo ako site evropski zemji se pridrùvaat na pravilata Evropa vo celina }e moè da se natprevaruva na globalnata scena. “Mnogu e va`no site zaedno da ja pretstavuvame Evropa, so {to }e go osigurame svetot deka Evropa e silna”, soop{ti Merkel vo sredata, vo svojot govor vo Demin, Severna Germanija. Taa istakna deka “Evropa ne moè da si postavi pravila, pa nekoj postojano da gi prekr{uva, a drug da im se pokoruva”. Komentarite na Merkel pokaùvaat deka Germanija ne popu{ta na pritisokot na najzadolènite zemji da imaat pogolema kontrola nad buxetskite deficiti, duri i otkako Grcija i Portugalija ovaa nedela postignaa novi rekordi vo emisijata na nivnite obvrznici. Nejzinite

stavovi gi prodlabo~uvaat i sporovite me|u t.n. periferni dr`avi, kako Irska. Merkel, me|u drugoto, insistira deka liderite na EU denes na samitot vo Brisel treba da se soglasat i da napravat pove}e za da ja zajaknat konkurentnosta, namesto da ja zasilat borbata i naporite protiv ekonomskata kriza. Analiti~arite na sostojbata vo Brisel smetaat deka EU e blisku do soglasnost za da se podigne konkurentnosta vo regionot i da se zacvrsti ekonomskata sorabotka. Spored niv, ovoj nov pakt vklu~uva i delovi posveteni na rabotnata sila, konkurentnosta, odr`livosta na javnite finansii i na fiskalnite sistemi. Toj postavuva celi, ostavaj}i im na zemjite~lenki na Unijata prostor da gi postignat. Zatoa, spored niv, ovoj plan mo`e da dobie pogolema poddr{ka od t.n. pakt za konkurentnost, koj go postavija Nikola Sarkozi, pretsedatelot na Francija i Angela Merkel.

niot direktor na Rosoboroneksport, Anatolij Isajkin. Vo soop{tenieto se naveduva deka toj iznos e pogolem vo odnos na 8,5 milijardi dolari vo 2009 godina, no, sepak, e pomal od o~ekuvanite prihodi od deset milijardi dolari, bidej}i Rusija ne uspeala da sklu~i nekolku dolgoro~ni dogovori za proda`ba na oru`je.

Na raboteweto na kompanijata Rosoboronoeksport negativno vlijaeja i neodamne{nite sudiri vo Libija, a eden vode~ki pretstavnik na ruskata industrija za oru`je minatata nedela izjavi deka poradi sudirite vo ovaa severnoafrikanska zemja Moskva mo`e da zagubi ~etiri milijardi dolari, kako posledica na nesklu~uvaweto dogovori.

DVA, TRI ZBORA

“U{te vo 60-tite godini pove}epati istaknuvav deka na Tibe}anite im treba lider izbran slobodno od tibetskiot narod na kogo mora da mu ja predadam vlasta. Sega nesomneno dojde vreme da go ostvaram toa vo praktika." DALAJ LAMA

politi~ki lider na tibetskata vlada vo progon

“Romanija ima planini, more, brda. Dokolku nekoga{ sakate da ja vidite Romanija, ne gi koristete pati{tata, zatoa {to se katastrofalni. Vi prepora~uvam helikopter...” TRAJAN BASESKU

pretsedatel na Romanija

“Vodime aktivni pregovori za voveduvawe bezvizen reìm so evropskite dràvi. SAD so tie zemji, prakti~ki so site, imaat, isto taka, bezvizen reìm. Dokolku Rusija i SAD bi se dogovorile za voveduvawe bezvizen reìm pred da se dogovorat so Evropskata unija, toa bi bil istoriski ~ekor vo razvojot na rusko-amerikanskite odnosi.” VLADIMIR PUTIN

premier na Rusija

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...STREET FIGHT

Silite na Gadafi gi pretepaa novinarite na BBC ojalnite voeni sili na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, pritvorija, ma~ea i pretepaa trojca novinari od britanskata mediumska ku}a BBC poradi toa {to se obidele da izvestuvaat od gradot Zavija, vo Zapadna Libija.

...NEMIRI VO DIPLOMATSKIOT KOR!

...DEMONSTRACIITE ESKALIRAA!

SAD be{e primorana da se pokori pred Japonija

Vo Sudan se apsat i tepaat demonstranti

tkako visokorangiraniot diplomat zadol`en za nadvore{nata politika na SAD so Japonija, Kurt Kembel, gi navredi Japoncite vo oficijalno obra}awe do japonskata Vlada, SAD be{e primorana da go otstrani od taa funkcija.

udanskite bezbednosni sili pretepaa, uapsija i maltretiraa desetina demonstranti na antivladiniot sobir vo centarot S na gradot Kartum, koi se borat za smena na pretsedatelot

Omar el Be{ira.

FORBS JA OBJAVI LISTATA SO SVETSKITE MILIJARDERI

KARLOS SLIM – VTORA GODINA NAJBOGAT ^OVEK NA SVETOT

Meksikanskiot telekomunikaciski magnat i ovaa godina e najbogat ~ovek na svetot spored magazinot “Forbs”. Ovaa godina "Forbs" objavi u{te 214 milijarderi, od koi 54 doa|aat od Kina, a 31 od Rusija. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

eksikanskiot biznis-magnat i filantrop Karlos Slim Helu vtora godina po red ostanuva na vrvot na listata na magazinot “Forbs” kako najbogat ~ovek na svetot. Spored godi{noto rangirawe na milijarderite Karlos Slim “te`i” 74 milijardi dolari. Vkupnoto bogatstvo na 71godi{niot Slim minatata godina porasna za 20,5 milijardi dolari blagodarenie na negovite biznisi, me|u koi se i telekomunikaciskite kompanii Telemeks i Amerika mobil i negovata Grupo Karso. Neto-prihodot na Karlos Slim se zgolemi najmnogu. Bil Gejts, pretsedatelot na Majkrosoft, i ovaa godina e vtor na listata na “Forbs”. Negovoto bogatstvo vo odnos na lani se zgolemi za tri milijardi dolari na 56 milijardi. Osumdesetgodi{niot “prorok” od Omaha, Voren Bafet, pretsedatel

na investiciskata ku}a Berk{ir Hetavej, s$ u{te go ~uva tretoto mesto. Negovoto bogatstvo "te`i" 50 milijardi dolari. Ovaa godina najzna~ajno e toa {to listata na “Forbs” sodr`i rekorden broj milijarderi, vkupno 1.210. Za sporedba, vo 2008 godina na listata se najdoa 1.125 milijarderi. Ovaa godina "Forbs" nabrojuva u{te 214 milijarderi, od koi 54 doa|aat od Kina, a 31 od Rusija. Aziskopacifi~kiot region po pove}e od 10 godini ima pove}e milijarderi od Evropa, so 105 novi lica na listata. Ovaa godina Moskva go simna Wujork od tronot kako grad so najgolem broj milijarderi. Samo vo Moskva ovaa godina "Forbs" izbroi 79 milijardi, a vo Wujork - 58. “Golemite milijarderski prikazni ne se naso~uvaat pove}e na poedincite, tuku na slu~uvawata vo takanare~enite BRIK zemji, kako Brazil, Rusija, Indija i Kina i celiot Azisko-pacifi~ki region”,

KARLOS SLIM HELU bogatstvo 74 milijardi dolari

BIL GEJTS bogatstvo 56 milijardi dolari

VOREN BAFET bogatstvo 50 milijardi dolari

veli glavniot urednik na “Forbs”, Stiv Forbs. BOGATSTVOTO NA NAJBOGATITE Amerika mobil e najgolemiot mobilen operator na amerikanskiot kontinent, so vkupno 225 milioni pretplatnici, a e vo sopstvenost na Karlos Slim. Kompanijata isto taka go kontrolira i

najgolemiot telekomunikaciski operator, Telefonos de Mehiko, kako i najgolemite televiziski operatori vo Brazil, Kolumbija, Peru i vo drugi ju`noamerikanski zemji. Negovite biznisi vo Meksiko opfa}aat trgovija na malo, preku sinxirot prodavnici Sanborns, bankarstvo i

grade`ni{tvo. Toj poseduva akcii i vo amerikanski kompanii, me|u koi Wujork Tajms, Saks, Bronko driling. Negovata Grupacija Karso minatata godina ja duplira{e dobivkata poradi rezultatite na rudnicite i na pazarot na nedvi`nosti. Bil Gejts go osnova Majkrosoft vo 1975 godina,

otkako go napu{ti Univerzitetot Harvard. Ottoga{ kompanijata prerasna vo svetski lider za proizvodstvo na softver. Toj od juni 2008 godina go napu{ti kormiloto na kompanijata za da se posveti na humanitarnata rabota vo negovata fondacija. Spored posledniot izve{taj na Komisijata za hartii od vrednost na SAD, toj ima 581 milioni akcii vo Majkrosoft. Voren Bafet “te`i” 50 milijardi dolari, odnosno okolu 90% od netovrednosta na negovata Berk{ir Hetavej, ~ija vrednost minatata godina porasna za 12%. Vo izminatite 30 godini Bafet sekoj mesec zema plata od 100.000 dolari. Mark Zakerberg, 26godi{niot koosnova~ i izvr{en direktor na socijalnata mre`a Fejsbuk, ovaa godina skokna na 52 mesto na listata na “Forbs”, od 212 minatata godina. “Listata so milijarderite o~igledno pretstavuva refleksija na globalnite ekonomski promeni”, istaknuva Forbs.

Feqton

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 21

STIVEN BI[OTI

POVLE^ENIOT QUBITEL NA FUDBALOT KOJ SI KUPI TIM

Kako male~ok, nabquduva~ po intuicija, Stiven Bi{oti si vetil sebesi deka nikoga{ nema da ja ostavi svojata idna sopruga ili deca siroma{ni. Praveweto pari mu stanalo ìvotna opsesija. Se}avawata za vlijanieto na smrtta na negoviot tatko mu sluèle kako dviè~ka sila koja stoela vo zadnina na finansiskite prihodni odluki koi gi napravil vo tekot na godinite i go stavija na listata so najbogati Amerikanci

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

altimor Rejvens, timot od profesionalnata liga na amerikanski fudbal, vredi 1,1 milijardi dolari, potvrduva “Forbs”. Od 1996 godina navamu bile prodadeni site bileti za nivnite me~evi. No, i negoviot gazda ni malku ne e neprofitabilen. Vo 2005 godina Stiven Bi{oti be{e rangiran na listata na “Forbs” kako eden od najbogatite Amerikanci. Otkako vo 2004 godina Bi{oti kompletno go prezede Rejvens, toj pretstavuva i tretiot najmlad sopstvenik na tim od Nacionalnata fudbalska liga (NFL) (zboruvame za amerikanski fudbal ,sekako), no i eden od najbogatite. Spored minatogodi{nite procenki, Bi{oti momentalno “te`i” 1,5 milijardi dolari. Negovite dolgogodi{ni

prijateli i sorabotnici go opi{uvaat kako “prose~en tip”, koj doa|a od rabotni~ka familija od baltimorskite predgradija. No, kako takviot “regularen” tip stana milijarder? So naporna rabota. Zacrtuvaj}i go svojot son u{te od mal, Stiven pominal dolg pat za da stigne do mestoto kade {to e denes. BALTIMORSKATA USPE[NA PRIKAZNA Roden vo Filadelfija na 10 april 1960 godina, Bi{oti i negovata familija po edna godina se preselile vo Merilend. Stiven bil najmal od trite deca. Spored negovoto se} avawe, tatko mu Bernard mnogu ~esto gi nosel da gi sledat natprevarite na Baltimor Oriols i Kolts. Sepak, tie ubavi spomeni kratko traele. Bi{oti imal samo 8 godini koga tatko mu po~inal od leukemija. Ovoj nastan ja ostavil majka mu Patri{a, koja po nekoja slu~ajnost bila ogromen fan na

Rejvens, timot {to denes go poseduva nejziniot sin, sama da se bori da gi izrasne svoite male~ki deca. Istovremeno, toa {to taa bila svoeviden “zavisnik” od sport na nekoj na~in se otslikalo vrz nejziniot priem~iv sin. Kako male~ok, nabquduva~ po intuicija, Stiven si vetil sebesi deka nikoga{ nema da ja ostavi svojata idna sopruga ili deca siroma{ni. Praveweto pari mu stanalo ìvotna opsesija. Se}avawata za vlijanieto na smrtta na negoviot tatko mu sluèle kako dviè~ka sila koja stoela vo zadnina na finansiskite prihodni odluki koi gi napravil vo tekot na godinite. U{te vo srednoto u~ili{te Stiv igral za fudbalskiot {kolski tim, iako za sebe veli deka “ne bil nekoj golem talet”. Mnogu rano po~nal da zarabotuva za ìvot i za cvrsta cel go postavil monetarniot uspeh. Negovite prvi rabotni

mesta bile tipi~no tinejxerski - rabotel na benziNska pumpa, bil bejbisiter, kosel treva, no za seto toa vreme ne ja zaboraval svojata ideja. Vo 1981 godina Bi{oti se zdobil so diploma vo dr`avniot univerzitet vo Salisburi. Potoa seriozno po~nal da gi mapira svoite planovi za dobivawe pari, koi u{te od detstvoto zamisluval da gi poseduva. Imal samo 23 godini koga sobral 3.500 dolari i startuval agencija za vrabotuvawe vo podrumot na negovata ku} a, opremena so mebel od “sekond hend” prodavnica. Partner vo biznis-potfatot mu bil negoviot rodnina Xim Dejvis, so kogo firmata ja narekle Aerotek, bidej}i celna grupa & bile vrabotuvawa vo vozduhoplovniot sektor. Ova bilo retko vo toga{nite agencii, pa u{te vo prvata godina od raboteweto se poka`al uspe{niot pat koj go o~ekuval Bi{oti.

Spored podatocite dostapni vo negovata biografija, taa godina tie sobrale duri 1,5 milioni dolari od proda`ba. So tekot na vremeto Aerotek izrasna vo Alexis grup (Allegis Group), koja denes e najgolemata privatna firma za vrabotuvawe vo SAD (spored prihodite) i {esta najgolema vo svetot. Kompanijata bazirana vo Baltimor ima svoi kancelarii i vo Kanada i vo Evropa, vrabotuva osum iljadi internacionalni rabotnici, kako i 90 iljadi rabotnici so dogovor. Grupacijata, koja kako i nejziniot sopstvenik Stiv malku se promovira vo javnosta, vklu~uva vrabotuvawa od in`eneri do kabelski inastalatori, od kompjuterski menaxeri do marketing-specijalisti. Da, navistina, s$ do involviranosta vo sportskiot biznis Bi{oti ne be{e mnogu poznat za javnosta. Duri i vo Baltimor toj

drèl mala profiliranost. Takov bil negoviot stil, veli toj. “Ne se interesiram za slava i voop{to nema da mi pre~i ako ostanam najmalku poznatiot sopstvenik na tim od NFL”, skromno izjavil Bi{oti pred dve godini. Otkako negoviot tim pokaà izvonredni rezultati, toa u{te pove}e go privle~e vnimanieto vrz negovata nekoga{ niskoprofilna kompanija. Spored finansiskite izve{tai, taa vo 2009 godina ostvarila profit od 5,5 milijardi dolari, a ni izminatava godina rezultatite ne se mnogu promeneti, {to potvrduva i “Baltimor biznis ùrnal”. No, raka na srce, i Bi{oti ne pomina “ne~epnat” vo ekonomskata kriza, koja mu skrati 8% otkako ekonomijata padna vo 2008 godina. USPE[NO SPORTSKO MENAXERSKO PORTFOLIO Vo mart 2000 godina

PRIKAZNI OD WALL STREET

BERZATA PORASNA, NO NE E PREDOCNA ZA KUPUVAWE AKCII erzanskiot indeks S&P 500, sostaven od akciite na najgolemite kompanii {to kotiraat na dvete glavni amerikanski berzi, porasna dvojno otkako go dopre dnoto pred dve godini, a “bikot kako da po~nuva da se raz`estuva u{te pove}e”, velat amerikanskite analiti~ari. No, dodeka pomalite investitori vo SAD po~naa da ja vadat svojata gotovina od pari~nite investiciski fondovi so slabi rezultati i da ja vlo`uvaat povtorno vo akcii, dali golemite investitori na Vol Strit

po~nuvaat da gi trgaat parite od masata? Dobri vesti za malite investitori: odgovorot e “ne”. Navistina, nekoi od najgolemite igra~i, kako {to se Laslo Biriwi i Barton Bigs, se optimisti deka pazarot u{te }e raste. Analizite, pak, velat deka akciite se razumno vrednuvani. Na primer, S&P 500 vo momentov ima koeficient R/E 15,6 (price/earnings: cenata na akcija vo odnos na prinosot {to go nosi akcijata za edna godina), mnogu pomal od 19,7, {to e tipi~no za bikov pazar, velat analiti~arite na Blum-

berg. A tuka e i faktorot na postignatite prinosi: prihodot {to go postignuva edna investicija podelen so nejzinata vrednost. Jazot me|u postignatite zarabotki na akciite i prinosot od 10-godi{nite blagajni~ki zapisi e najgolem od 1962 godina navamu. Na nivo od 2,96 procentni poeni ovoj jaz poka`uva deka akciite se prili~no evtini. I dodeka glavniot berzanski indeks vo SAD porasna re~isi za 100% poslednive dve godini, toa e s$ u{te za 35 procentni poeni ponisko od prose~niot porast od 131%, koj se slu~uval vo vreme na

Rastot na cenite na naftata najverojatno }e bide privremen, pa treba u{te denes da se kupat akcii od ko{ni~kata na S&P 500, velat nekoi amerikanski analiti~ari

bikov pazar od 1962 godina dosega. Kompaniite se vo odli~na forma, imaat rekordni profiti minatata godina, a prognozite se deka zarabotkite }e rastat godinava. Vo 2010 godina kompaniite od S&P 500 napravija rekordni profiti od 1.660 milijardi dolari, a vo isto vreme ovie firmi gi pritisnaa

svoite vraboteni da rabotat ponaporno, generiraj}i rast na produktivnosta od 2,6%, iako tro{ocite po edinica rabotna sila padnale za 1,5% vo 2010 godina, veli oficijalnata amerikanska statistika. Ovie dva faktori pridonesoa za prodol`uvawe na trendot {to trae edna decenija: 8,1% pad na prose~niot semeen

prihod vo Amerika. No, od druga strana, prognozirano e prihodite na S&P kompaniite da rastat za 17% godinava, spored Blumberg. Porastot od re~isi 100% na S&P 500 od mart 2009 godina dosega zna~i i porast od 28 iljadi milijardi dolari na pazarnata kapitalizacija na kompaniite {to go so~inuvaat indeksot. Ovoj

Feqton

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, Kapital zapo~na so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

KATOLIK SO ^UVSTVO ZA ZAEDNICATA tiv Bi{oti e energi~en vizioner, mnogu S veren i posveten na mno{tvo va`ni kauzi i proekti, od koi nekoi se povrzani so negovata katoli~ka veroispoved. Toj e ~len na bordot vo privatnata humanitarna organizacija Katolik ~eritis (Chatholic Charities). Vo 2007 godina toj se zdobi so va`na kolekcija od timovite koi zaedno so negoviot tatko gi gledal vo detstvoto, a od druga strana, vedna{ ja donira{e vo Muzejot na sportski legendi vo Baltimor. Mnogu e va`no da se ~uvaat tie spomeni vo Baltimor i fanovite da imat {ansa da gi poglednat”, izjavil Bi{oti vo edna prigoda koga nekoj novinar go pra{al zo{to ednostavno “celata kolekcija ne ja prenel vo svojot dom”.

U{te vo sredno u~ili{te Bi{oti, denes sopstvenik na fudbalski tim od nacionalnata amerikanska liga, igral za fudbalskiot {kolski tim, iako za sebe veli deka “ne bil nekoj golem talent”. Mnogu rano po~nal da zarabotuva za ìvot i za cvrsta cel go postavil monetarniot uspeh. Negovite prvi rabotni mesta bile tipi~no tinejxerski - rabotel na benzinska pumpa, bil bejbisiter, kosel treva, no za seto toa vreme ne ja zaboraval svojata ideja sopstvenicite na NFL ja odobrile proda`bata na 49% od timot Rejvens, koi po dogovorot sklu~en na 27-ot den od istiot mesec mu pripadnaa na Bi{oti za 275 milioni dolari. Po dogovorot, vo 2004 godina toj ima{e opcija da gi zdobie i ostanatite 51% za 325 milioni dolari od Artmodel. Na 9 april NFL ja dozvoli i taa akvizicija, pa Stiven Bi{oti stana posednik na najgolemiot del akcii vo klubot. Eden od prvite proekti na Bi{oti kako sopstvenik na Rejvens be{e da izgradi trening-sala od najvisok rang. Toa i go napravi, pa vo oktomvri 2004 godina taa ve}e go zdogleda svetloto na denot. Negovoto upravuvawe so Rejvens e smireno i profesionalno. Kriti~arite ocenuvaat deka ~estopati toa sluì kako kontrapunkt na haosot koj gi involvira va{ingtonskite Redskins, koi gi vodi Daniel Snajder. Kako i da e, Bi{oti pokaà deka e

raspoloèn da prezeme i silni akcii, {to se pokaà i vo otpu{taweto na Brajan Bilik, poznat analiti~ar za amerikanski fudbal koj sega raboti za Foks, od kogo Bi{oti se otkaà po sezonata vo 2007 godina. Toa {to predizvika lavina reakcii be{e faktot {to Bilik re~isi osum godini be{e trener na Rejvens, vklu~itelno i vo tekot na pobedonosniot 35-ti Super bol kup, vo koj Rejvens prikaàa izvonredni rezultati. Me|u drugoto, Bi{oti gi iznenadi kriti~arite i komentatorite so negovata selekcija na Xon Harbauh kako nov trener, i pokraj slaboto iskustvo, posebno kako defanziven pomo{en trener na nekolku timovi. No, so tekot na vremeto, a

i spored najsveìte rezultati, ova se pokaà kako vistinski izbor. “Mislam deka liderstvoto e te{ko da se definira, no moète da prepoznaete lider u{te vo prviot moment koga }e se sretnete”, veli Bi{oti. Toj i Ozi Wusom, glavniot menaxer na timot na Bi{oti, ~esto se spomenuvaat kako edni od najdobrite sopstvenici vo NFL. Bi{oti i oficijalno e edinstveniot milijarder vo Baltimor.

ogromen skok be{e na golemo poddr`an od 12,8 iljadi milijardi dolari vladini pari i garancii, vklu~uvaj} i i 700 milijardi dolari od Programata za pomo{ na zagrozenite kompanii od krizata. Del od parite od ovaa programa, potsetuvaat analiti~arite, zavr{ija vo xebot na menaxerite od Vol Strit vo vid na bonusi, poto~no 18,4 milijardi dolari i toa otkako istite menaxeri predizvikaa edna od najkatastrofalnite finansiski krizi vo istorijata. ([to go nametnuva pra{aweto zo{to Amerika “povede vojna” protiv sindikatite na nastavnicite poradi nivnite barawa za povisoki plati i beneficii, a dozvoli pari od nejzinite dano~ni obvrznici da otidat za ogromni bonusi na Vol Strit?) Seta dr`avna pomo{ kon ostatokot od ekonomijata, isto taka, pomogna da se pottikne rastot na berzite.

Na primer, planot za stimulacii vreden 787 milijardi dolari, {to stapi na sila vo januari 2009 godina, potoa dano~nite osloboduvawa vredni 858 milijardi dolari izglasani vo dekemvri lani, kako i dolgotrajniot period na 0% kamatna stapka vo kombinacija so 600 milijardi dolari vpumpani od Federalnite rezervi vo ekonomijata – seto toa gi napravi ne{tata rozovi za korporativna Amerika. Pod vodstvo na pretsedatelot Obama, S&P 500 postigna prose~en godi{en prinos na akciite od 26,5% - najdobriot vo poslednite 60 godini (i mnogu podobar od prose~nite 4,5% zaguba vo vreme na Xorx Bu{ pomladiot). Politikata na amerikanskata centralna banka da gi dr`i kamatnite stapki na nula isto taka gi pottikna lu|eto da prezemaat pogolem rizik na pazarot. Spored institutot Investment kompani od

SAD, investitorite “turile” 24,2 milijardi dolari vo amerikanskite investiciski fondovi od po~etokot na godinava, otkako izvadija 96,7 milijardi dolari vo 2010 godina. Kako i da e, malite investitori sekoga{ gre{at, veli Piter Kohejn, analiti~ar vo “Dejli fajnens”. Vo 2007 godina, koga akciite go dostignuvaa svojot vrv, individualnite investitori dodadoa u{te 91 milijardi dolari vo akciskite investiciski fondovi. No, neodamne{noto povtorno vra}awe kon akciite pove}e li~i na po~etok na menuvawe na kursot otkolku na masovna pojava. Na primer, eden investitor pra{an od Aso{iejted pres re~e deka po~nal pove}e da vlo`uva vo akcii, no akciite s$ u{te se zastapeni so samo 30% vo negovoto portfolio, za razlika od 80% vo 2007 godina. Investitorite vo momen-

Na negovata sopruga, Reni, mo`e da i ovozmo`i finansiska sigurnost

Od zatvoraweto na sezonata vo januari

GO OSTVARI SONOT No, kako Bi{oti go opi{uva svojot `ivoten stil? “Mnogu sum aktiven, no ne se opi{uvam kako sopstvenik koj e involviran vo sekojdnevnite odluki

tov se pra{uvaat dali visokite ceni na naftata }e gi na~nat profitite, a edna neodamne{na statistika veli deka rastot na amerikanskiot BDP gubi po 0,5% za sekoi 10 dolari rast na cenata na naftata, {to vodi do razo~aruva~ki pad na kompaniskite profiti. Dali e toa rizik {to vredi da se prezeme? Ako e, kako treba investitorite da izigraat? Prezemete go rizikot, sovetuva Kohejn. Rastot na cenite na naftata najverojatno }e bide privremen, pa treba u{te denes da si kupite akcii od ko{ni~kata na S&P 500. Ako vi se rizikuva pove}e, kupuvajte akcii vo oddelni kompanii. Favoriti na analiti~arot Kohejn se tehnolo{ki kompanii od sredna golemina, koi verojatno naskoro }e bidat prezemeni od golemite giganti vo ovoj sektor, koi baraat novi mo`nosti za rast.

na timot. Sakam da se vklu~am i kontinuirano da se educiram. No, na kraj, sakam i timot da se kvalificira i da bide sposoben da pravi dobri odluki”, veli Bi{oti. “Toj saka da bide {to

pomalku poznat vo profesionalniot amerikanski fudbal”, veli lobistot na Rejvens, Nikolas Manis, koj tvrdi deka deka Bi{oti ima malo ego i deka e mnogu srame`liv. Interesni se detalite od govorot na Bi{oti, koj go odrà na zatvoraweto na sportskata sezona vo januari godinava. “Na zatvoraweto bi sakal da im kaàm ne{to na na{ite fanovi”, po~na Bi{oti. “Nie go pravime ova za da preìveeme, vie si gi terate va{ite raboti za da preìveete, no i n$ poddrùvate. Znam deka gor~inata e te{ka za da moème da ja izdrìme, no ve slu{ame. Pove}eto od va{ite poplaki se validni i legitimni. Moèbi rivalskiot tim treba{e da pobedi. No, sakam na{ite fanovi da znaat deka ako ne vi dadovme 100% rezultat, }e vi dademe stoprocentni napori. Jas, sepak, sum gord so ovie mom~iwa”, izjavi Bi{oti, koj veti deka vo naredniot period }e gi vloì site sili za Rejvens da bide uspe{en kako {to i be{e. No, ova moè i ne go zagriùva tolku. Bi{oti uìva vo golf, plovewe so brod i e posveten na Univerzitetot Merilend za atletika, osobeno kon ma{kiot ko{arkarski tim. Toj i negovata sopruga Reni se roditeli na dvajca sinovi, Xejson, koj studira biznis, i Xek, koj moèbi ve}e zavr{il so kolexot. Reni e taa koja pomognala vo dizajniraweto na vnatre{nosta i mebelot vo trening-kompleksot na Rejvens. Iako semejstvoto ~esto moè da se zabeleì na prvite mesta pri natprevarite na timot, nivniot dom se nao|a vo Milersvil. Bi{oti e gord {to za niv ovozmoì finansiska sigurnost, kako i {to si vetuva{e vo mladosta. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Tomas Peterfi, budimpe{tanskiot begalec vo Wujork, koj na po~tokot ne go znael ni jazikot, a denes stana neizostaven del na Interaktiv brokers grup, kompanija koja sekojdnevno trguva so milioni dolari.

Berzanskiot indeks S&P 500, sostaven od akciite na najgolemite kompanii {to kotiraat na dvete glavni amerikanski berzi, porasna dvojno otkako go dopre dnoto pred dve godini

FunBusiness

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

EMIRATES PALACE HOTEL – hotel koj spie na zlato

Prviot zlaten bankomat vo svetot, vo zlatniot hotelvo Abu Dabi

Hotel PENINSULA vo Hong Kong

NAJUNIKATNITE LUKSUZNI HOTELI VO SVETOT

OSTVARUVAWE NA SEKOE ZAMISLIVO ZADOVOLSTVO Od rustikalna elegancija, do Odiseja pod moreto, no} pominata na nekoe od ovie mesta definitivno }e ostane vreàna vo se}avawe za cel ìvot IVA BALÊVA ostojat mnogu skapi i luksuzni hoteli niz svetot, no vo redovite {to sleduvaat stanuva zbor za ne{to pove}e. Se raboti za hoteli koi se tolku impresivni {to navistina mora da se vidat. Nekoi od niv se ekskluzivni, uredeni so mnogu stil, nekoi imaat preubava ponuda, a nekoi imaat edinstven unikaten pristap. Luksuznoto hotelsko smestuvawe ~estopati pretstavuva privilegija {to moàt da si ja dozvoli samo odredena klasa lu|e. No, na takvite gosti hotelierite znaat da im ovozmoàt u{te pove}e luksuz i elegancija, smestuvawe i ponuda so mnogu stil i na visoko nivo. Od rustikalna elegancija, do Odiseja pod moreto, no} pominata na nekoe od ovie mesta definitivno }e vi ostane vreàna vo se}avawe cel ìvot. Hotel smesten vo {umata vo gorniot severoisto~en del od Wujork koj moè da

se pofali so nesporedlivata ubavina na planinskiot masiv Adirondack, prvoklasna kujna, kabinsko smestuvawe so mnogu stil, so flota od brodovi za koristewe po potreba od strana na gostite, ogromni kamini i drugi luksuzni udobnosti koi gi nadminuvaat o~ekuvawata na gostite i ednostavno gi ostavaat bez zdiv duri i tie najprebirlivite i najkoleblivite. A nasokite za da se stigne i pristapot do odmorali{teto The Point se dostapni samo so odnapred potvrdeni rezervacii. “Prestojot tuka pravi da se ~uvstvuvate kako Rokfeler”, velat od turisti~kite agencii koi gi ovozmoùvaat vakvite prestojuvawa. Obrocite se elegantni i neobi~ni. Spored nivnata ponuda, hotelot nudi elegantno, no i neobi~no sluèwe na pojadocite vo krevet. Ve~erite se sluàt pokraj razgoren ogan, a samiot personal ima li~en pristap. Dozvoleno e da se odi vo kujnata vo koe bilo vreme i da se razgovara so glavniot {ef. No, ako sakate li~no da go posetite odmorali{teto The Point treba da odvoite 1.300 dolari za no}.

Ne{to sosema razli~no od prethodnoto se nudi vo Kina. Se raboti za najstariot hotel vo Hong Kong, Peninsula. So najnova tehnologija i najmoderni detali so mnogu stil, kako mermerni bawi, plazma-televizori vo sekoja soba, spa-centar i neverojaten spektakularen pogled kon pristani{teto Viktorija i pejsaòt na gradot. Dolgogodi{nata tradicija {to ja ima hotelot go potvrduva negoviot kvalitet. “Da se pie ~aj vo hotelskoto lobi na Peninsula e vistinsko doìvuvawe tipi~no za Hong Kong”, veli Xef Vajn{tajn, glaven i odgovoren urednik vo Hotels magazine. “Koga nekoj }e me pra{a koj e najdobriot hotel vo svetskite metropoli, sekoga{ prvo pomisluvam na ovoj”, dodava toj. No, ako vo Hong Kong ima premnogu mete` za va{ vkus, toga{ definitivno vo Poseidon Undersea Resort na Fixi }e se ~uvstvuvate poprijatno, bidej}i ribite koi bukvalno plivaat pokraj vas se edinstvenite {to moète da gi najdete vo sosedstvoto. Otvoren vo 2008 godina, ovoj hotelski kompleks e prvata postojana

struktura vo svetot od vakov tip, pod voda. Hotelot ima 22 sobi za gosti, site so prozorci od najvisok stepen na bezbednost za vodniot pritisok, koi, pak, ja so~inuvaat najgolemata povr{ina od sobnite yidovi. Sevo ova e kompletirano so sekoe zamislivo zadovolstvo, mo`nost za istraùvawe na bliskite grebeni i ponudata na Posejdon iznesuva 30.000 dolari za dvajca. Moèbi skapo, no ne postoi drug hotel vo svetot {to ja dava ovaa ponuda na luksuz i ekstravagancija i mo`nosta da se doìvee fantazijata pod moreto. Vgnezden vo prirodnata ubavina na divinata, The Oberoi Vanyavilas e najpoznatiot vode~ki luksuzen resort vo indiskata xungla kaj nacionalniot park Ranthambhore. Odmorali{teto nudi usluga so sopstven batler i privatni gradini za{titeni so golemi yidovi. Be{e rangiran za najdobar hotel vo 2010 godina od strana na ~itatelite na Travel+Leisure i ova mesto pretstavuva vistinsko unikatno iskustvo i odli~na me{avina na safari i prvoklasen luksuz.

JAHTI

SE^EJ]I GI BRANOVITE VO VISOK STIL

Ako dosega imperijata Luj Viton Moet Henesi vladee{e na zemjata i pretvori re~isi s$ vo “zlato”, sega re{i nejzinata mo} da ja poka`e i na voda, pa pod brend-~adorot gi zema superjahtite Princes, dodavaj}i im luksuz na krstosuvawata SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

mperijata Luj Viton Moet Henesi nema namera da zastane vo svojata dominacija. Otkako neodamna go kupi luksuzniot brend za nakit Bulgari za 4,3 milijardi dolari, re{i da se isproba vo nova oblast. No, ovojpat ne se raboti za u{te edna modna ku}a. Nivnoto logo }e go nosi novata linija na luksuzni jahti na neodamna formiraniot brend Princes jahti (Princess Yachts) vo Anglija. Stilski dizajniranite superjahti na Luj Viton od klasata M odli~no se vklopuvaat vo stilot na seto toa {to pretstavuva brendot LVMH. Princes jahtata e dolga 32 metri i e idealna za dolgi krstarewa, patuvawa i odmori, bidej}i nudi golem broj pogodnosti, koi gi imaat i

najluksuznite hoteli so pet yvezdi. Tuka nikoga{ nema da vi bide dosadno. Pokraj ogromniot salon, ima 5 kabini, glaven apartman so bawa na podeleno nivo, 3 dupli spalni i dvokrevetna soba. Preovladuva so rasko{ni detali od mermerni bawi do brendirani par~iwa mebel, postelnina i s$ {to mo`ebi nikoga{ ne vi do{lo na um. Toa {to osobeno ja izdvojuva e mo`nosta da se bira me|u pove}e stilovi na ureduvawe od modnite ku}i na imperijata, kako Fendi i Armani kasa. No, za da mo`ete da si gi dozvolite ovie zadovolstva treba da imate debela smetka vo banka. Osnovnata vrednost na jahtata e 11 milioni dolari, a ne se znae kolku bi ~inelo nekolkudnevno ili nedelno krstarewe za vreme na odmorite. S$ {to e povrzano so imeto na ovaa kompanija e ekskluzivno, pa, taka, Luj Viton ne

bi bil toa {to e ako i odlukata za novata investicija ne ja prezentira na luksuzen na~in. Na Internacionalniot saem na brodovi vo London minatata nedela donele del od nivnite 60 luksuzni brendovi, kako Fendi, Moet i Di Birs, kade {to imalo proslava na visoka noga. Nivnite planovi za osvojuvawe na vodite ne zastanuvaat tuka. Najavija deka slednata godina }e lansiraat nova jahta od klasata 40M, so paluba dolga 130 metri. Ako LVMH vladee na zemjata, a poleka gi osvojuva vodite, ostanuva u{te neboto za svetot da bide pod modna dominacija vo boite na Luj Viton...

Rasko{en enterier ureden od modnite ku}i na LVMH

FunBusiness

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

SPEKTAKLI

OD XEBNA VENERA DO AFRODITA bava vo ~est na Kajli vo klubot Gold vo Milano, za koja nemalo lo {ansi da se najde pokana. Salata Mediolan lan forum ima vkupno 12.000 sedi{ta, i{ta, a bile popolneta olneta samo do polovina, ovina, iako vleznicite bile poevtini od tiee na Lejdi j Gaga, koja go rasprodala r r koncertot vo Milano. Za vreme na koncertot r tan~arite i akrobatite r promenile okolu koluu 200 kostumi u napraveni odd milioni kristali r i mnogu perduvi. uuvi. Celata oprema r bila donesena so 24 kamioni, a produkcijata r u j na nastan odd vakov kalibar vredi 25 milioni dolari. ari. r Dali i makedonskata edonskata publika u }e ima {ansa da go vidi ovojj spektakl na leto? Ostanuva stanuva u da po~ekame. Avalon produkcija uukcija j minatata godina najavi golem m koncert na popdivata, a pregovorite regovorite s$ u{te te~at.

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

Popladneven ~aj vo hotel PENINSULA vistinsko hongkon{ko do`ivuvawe

POSEIDON UNDERSEA RESORT na Fixi – fantazija pod moreto

o spektakularnite koncerti koi vo posledno vreme gi priredija kontroverznata Lejdi Gaga i neodolivata Kejti Peri, so svoj sopstven spektakl se pretstavi i Kajli Minog, xebnata Venera, kako {to ja narekuvaat mediumite. Iako site karti vo Mediolan forum vo Milano za 8 mart ne bea rasprodadeni, spektaklot za o~i i u{i, sostaven od deset balerini i osum akrobati, gi ostavil prisutnite bez zdiv. Stanuva zbor za najnovata turneja na avstraliskata peja~ka koja go nosi imeto Aphrodite –Les Foiles Tour. Vo ramkite na ovoj koncert ne dominiraat pozlateni kowi, lete~ki angeli, simuliran orgazam za vreme na hitot Slow, tuku samata Kajli na scenata. Nejziniot nastap trael dva ~asa i polovina, a Kajli peela i igrala so neverojatna energija, oble~ena vo kostum na bo`icata Afrodita. “[outo ima forma koja e mnogu pogolema od taa {to jas ja posakuvav. Site napravija odli~na rabota koja ode{e mazno, od producentite, koreografite, tan~arite, do muzi~arite. Moite prijateli Dol~e i Gabana se dvajcata “vinovnici” za neverojatnite kostimi”, izjavi Kajli. Po zavr{uvaweto na koncertot duoto Stefano Dol~e i Domeniko Gabana napravija za-

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

THE OBEROI VANYAVILAS indiski raj vo xunglata Iako nikoga{ nema da potone vo senka, centarot na svetot, Wujork, poleka dobiva konkurencija na golema vrata. Arapskite Emirati stanuvaat s$ poaktuelno mesto privlekuvaj}i turisti od celiot svet. Koga }e pojde{ vo Dubai, a od neodamna i Abu Dabi, dobiva{ ~uvstvo deka se nao|a{ vo drug svet. Ogromni gradbi, najsovremena infrastruktura i tehnologija i mnogu, mnogu zlato i bogatstvo, mestoto privlekuva u{te na prv pogled. A blagodarenie na najsovremenite hoteli so izobilstvo od luksuz i turizmot se razviva neprekinato. Vtoriot najskap hotel nekoga{ izgraden e Emirates Palace Hotel, vo koj se nao|a prviot bankomat izraboten od zlato, koj so svojot izgled vi go odzema zdivot. Hotelot nudi mnogu uslugi, se razbira, na najvisoko nivo, pogodni da ja zadovolat sekoja potreba na klientite, bez ogled dali se raboti za obi~en turisti~ki odmor ili

za biznis-poseta. Ima sopstvena privatna plaà i e opkruèn so 85 hektari prekrasni gradini i pretstavuva hotel koj, bukvalno, spie na zlato. Ako, pak, ste qubiteli na stariot klasi~en luksuz, toga{ ima mnogu malku hoteli koi moàt da se sporedat so Four Season George V vo Pariz. Klasi~no par~e od luksuzot vo gradot na svetlinata {to moè da se istakne i da se odvoi od bogatata ponuda na pariski bogati hoteli preku voodu{evuva~kata ponuda, prvoklasen bazen i spa-centar i idealen pogled na Ajfelovata kula. Nekolkute izmeni i renovirawa koi gi napravi sopstvenikot, princot Al-Valid bin Talal, koj go kupi hotelot vo 2008 godina, pridonesoa da stane u{te poimpresivno mesto za prestoj i odmor. Ima odli~na lokacija, personal i usluga, sekoj gostin e tretiran kako pripadnik na kralsko semejstvo, a iskustvoto tamu e neverojatno.

Prvata Princes jahta na Luj Viton, vredna 11 milioni dolari

Од меrмеrни бањи, до бrендиrани паrчиња мебел и поsтелнина, лuкsus кој го нема нитu во hотелите sо пет zвезди

Rabota / Marketing / Menaxment

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Izbor na aktuelni oglasi MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 03.03.2011 PUBLICIS GRUPACIJATA bara ART DIREKTOR i DIZAJNER. Pratete go va{eto CV i portfolio do 11 Mart na prijava@publicis.com.mk

АГЕНЦИЈА ЗА ОРГАНИЗАЦИЈА НА НАСТАНИ во соработка со ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

објавува

MARKETING

ОГЛАС

Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 GORILLA Wild Entertainment Group objavuva oglas za stru~ni sorabotnici: 1. 30 Marketing agenti, 2. 5 Grafi~ki dizajneri, 3. 5 Kamermani, 4. 8 Re`iseri/ Producenti/ Kompozitori/ Avtori, 5. 5 Fotografi, 6. 1 Komercijalen direktor (so rabotno iskustvo), 7. 4 TV Voditelki/ voditeli (zabavni emisii), 8. 2 Pravnici. Konkursot trae do 15 Mart 2011 godina. Dokolku se ose}ate kreativni i spremni za timska rabota ispratete CV, motivacisko pismo, fotografija na konkursgorila@ gmail.com. Zadol`itelno navedete za koja dejnost aplicirate vo subject na mail

за работно ангажирање на

РЕФЕРЕНТ ЗА ПРОДАЖБА (М/Ж)

Бараме продажно ориентирани, претставителни, комуникативни, ведри но организирани и одговорни личности за продажба на простор за секакви видови на манифестации. Потребни квалификации: Најмалку средно образование Претходно работно искуство во продажба Предност искуство во маркетинг и организација на настани Солидно познавање на Англиски јазик Активно користење на MS Office пакетот Активна возачка дозвола – Б категорија Ориентираност кон клиенти и деловни успеси Флексибилност за работа на терен

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 MOTIVA VRABOTUVAWE za potrebite na svoj klient objavuva oglas za AREA SALES MANAGER. Required qualifications: - University degree – Faculty of Economics, - Several years experience in sales or marketing, - Excellent knowledge of English, - Excellent knowledge of MS Office, Driving license. Working obligations: - Collecting information for market and clients, - Controlling the sales of derivates and personal delivery of lubricants, - Controlling the work of petrol stations, - Checking the quality of lubricants, Control of the regularity of payments and liabilities, - Control of the supply efficiency of petrol stations, - Perform sales analysis. Please send your CV in English and cover letter, latest at 11 March 2011 be e-mail: motiva@mt.net.mk

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: contact@events.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за Референт за продажба”. Напомена: * САМО апликациите кои ќе влезат во потесен круг, ќе бидат контактирани. * Кандидатите кои не ги исполнуваат сите наведени услови, нема да бидат вклучени во селекцијата! * Апликациите без назнака нема да бидат разгледани!

ОГЛАСОТ Е ВАЛИДЕН 7 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

SEKOJ DEN VO KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 PIVARA SKOPJE AD objavuva oglas za UNAPREDUVA^I NA PAZAR od cela Makedonija. Potrebni kvalifikacii: najmalku SSS, voza~ka dozvola B- kategorija, poznavawe na kompjuteri, 1 godina rabotno iskustvo vo proda`ba, ~uvstvo za odnosi so klienti, poseduvawe na sopstveno vozilo. Kandidatite koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii mo`at da ja ispratat svojata biografija propratena so fotografija najdocna do 14.03.2011 na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi, Pivara Skopje AD, ul. 808 br. 12, 1000 Skopje ili na e-mail: rabota@pivaraskopje.com.mk. Ve molime da ne ispra}ate originalni sertifikati ili diplomi. Nekompletni aplikacii nema da bidat razgleduvani. Samo najsoodvetnite kandidati }e bidat kontaktirani

IT Izvor: Vreme Objaveno: 08.03.2011 SmartGroup Balkans e podru`nica na SmartGroup Turkey {to funkcionira na globalno nivo vo pazarot na Payment sistemite, Vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKI IN@ENERI. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvoj na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo so SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawe za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Dokolku sebesi se gledate vo navedenite kvalifikacii, ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na gokalp.ozer@ smartsoft-it.com, najdocna do 18 Mart. O~ekuvame kandidatite da po~nat so rabota najdocna do 10 dena od nivnoto primawe na rabota.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Ednodneven seminar ОРГАНИЗАЦИСКА КУЛТУРА

* * * * * * * * * * * * * * * * Денешното променливо бизнис опкружување ја наметнува потребата секоја организација постојано да се менува и прилагодува кон промените и новите трендови, со цел да ја одржи својата конкуретна предност. Организациската култура е клучниот фактор кој влијае врз тимската работа, остварувањето на резултатите и комуникацијата на организацијата со надворешното опкружување (клиентите, потрошувачите). Како ефикасно комуницирате во тимот? Што го мотивира Вашиот тим? Дали знате каков тип на организациска култура преовладува во Вашата компанија? Дали знаете како се креира и менаџира организациска култура? Дали знаете како да ја одржувате организациската култура? КОИ ТЕМИ ЌЕ ГИ ОПФАТИ ОБУКАТА? + дефинирање на организациска култура + суштината и важноста на организациската култура + видови на организациска култура + техники и методи за креирање на саканата организациска култура + инструменти за организациска дијагноза + детекција на проблеми во организацијата + креирање на организациска култура + дијагностицирање на организациска култура + промена на организациска култура + одржување на организациска култура ЗА КОГО Е НАМЕНЕТА ОБУКАТА? + претпријатија кои сакаат да ја развијат и зајакнат организациската култура + професионалци за менаџмент со човечки ресурси + директори + раководители + вработени во сектори + одделенија за менаџмент на човечки ресурси МЕТОДОЛОГИЈА Обуката е од интерактивен карактер со практични и применливи вежби, ќе се користат повеќе методи, како што се: + аудио-визуелни методи (презентација во power point, видео клипови со предавања/интерпретација од страна на обучувачот) + вежби + студија на случај + дискусија + ИНФО Почеток: 12 март 2011 година Времетраење: 12 часа, два дена 2x6 часа

„TRGOVSKA MARKA “ - I VA[IOT ZNAK NEKA STANE BREND! 16 mart 2011 godina, 09:30-15:30 ~asot, Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^: Biqana Leki}, pomo{nik-rakovoditel vo Sektorot za trgovski marki, industriski dizajn i geografski nazivi, Dr`aven zavod za industriska sopstvenost. Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 11 mart 2011 godina. KONTAKT : ANITA MITREVSKA Tel: (02) 3244057; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: anita.mitrevska@mchamber.mk KONTAKT: ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074; Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

М6 Едукативниот Центар има чест да Ве покани на бизнис семинар на тема: “Потрошувачко однесување” со Отилија Дорњеи Експерт за истражување на однесувањето на потрошувачите на 23 Март, 2011 г.

KAPITAL / 11.03.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na propusti (mostovi) na reka Gra{nica - Ohrid ul. Axi Mustafa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9eb63f39-1ac9-47dc-bd9dcaf3f69a8e82&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Vinica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvedba na grade`ni raboti na ulici vo Vinica i naseleni mesta Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=55ccc04c-adb7-4997-a34aba1813f43e25&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i rekonstrukcija na objekti za sport i rekreacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=54797ccf-204d-4a0fb968-547e526e681d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP deponija DRISLA – Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na stru~ni lica - tim za Javni nabavki i lice za Kontrolen nadzor na sprovedeni postapki za Javni nabavki Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a9d75b80-5d85-4439-bc22e68492fefbd9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kisela Voda PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i rekonstrukcija na pateki, trotoari, skverovi, parkinzi i drugo ( od paver elementi, behaton i teraco plo~ki) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3db9d79f-b158-4786-a29ca588347510b0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na bitumen BIT 50/70................4 500 toni Link:https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=79b9affa-71c6-4e5b-a339-77f07a207cb1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reagensi biohemiska labaratorija elektroliten analizator eel-9180,hematolo{ki broja~ i mininef nefelometar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=c832832f-a5de-4561adef-a7b709668afc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonska Radiotelevizija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga od Agencija za prevod Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b674d494-479b-49fa-8754a025f94fc030&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na geodetski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3eef6ad-1f4d-4f47-922accc3ee47e925&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Organizaciska kultura 12.03.2011 Clear View Razre{uvawe na konflikti 12.03 - 13.03.11 Detra Centar

Marketing za mojot biznis 14.03 - 15.03.11 CS Global Biznis plan 15.03.2011 Clear View Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar

Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP Finansii za nefinansiski specijalisti 16.03.2011 Clear View Finansisko smetkovodstvo 16.03.2011 KDS

Od 10 do 12 maj 2011 godina Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa vo Republika Srbija

„SEE AUTO COMPO NET 2011” VO KRAGUEVAC Od 10 do 12 Maj 2011 godina vo Kraguevac, Republika Srbija, }e se odrì Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa „SEE Auto Compo Net 2011”. Na ovoj saem }e se prestavat naj eminentnite proizvoditeli, dobavuva~i, kupuva~i i korisnicite na proizvodite i uslugi za proizvodstvo na komponenti od Srbija i Jugoisto~na Evropa. Vo ramkite na saemot }e se odrì sredba na komorite i avtomobilskite klasteri od regionot. Podetalni informacii moè da se dobijat vo Stopanska komora na Makedonija.

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI, tel:02/3244068 vojkan@mchamber.mk.

Adizes - Mastering Change 17.03.2011 Clear View Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP Timovi i timska rabota - prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Obuka za sebe-menaxirawe 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

AVTOMOBILIZAM