246-kapital-14.03.2011

KOLKU MAKEDONSKITE KOMPANII GO OSIGURUVAAT IZVOZOT?

UTRE SREDBA GRUEVSKI-CRVENKOVSKI

SVETOT E MAL PAZAR KOGA NE SE RIZIKUVA

]E PADNE LI DOGOVOROT ZA IZBORITE? STRANA 7

STRANA 12-13

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KOLKU SE TRANSPARENTNI MAKEDONSKITE KOMPANII?

POPRVIN ]E PLATAT 4.000 EVRA ZA DA NE OTKRIJAT INFORMACIJA! SÈ DODEKA SOPSTVENICITE NA KOMPANIITE NE SFATAT DEKA PREKU PAZAROT NA KAPITAL TREBA DA GI FINANSIRAAT IDNITE PROEKTI, IZVESTUVAWETO ]E GO SFA]AAT KAKO FORMALNA OBVRSKA, A NE KAKO REALNA POTREBA ponedelnik .14. mart. 2011 | broj 246 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, PETOK, 11.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,92% 0,42% 0 00,03%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,54 4 44,68 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

113,84 11 1,94%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (11.03) 2.700

MBI 10

2.690

EKONOMSKATA VLAST KAMEN NA SOPNUVAWE ME\U VMRO-DPMNE I DUI

2.680 2.670 2.660 2.650 2.640 07.3

08.3

09.3

10.3

11.3

Dauti Komerc vleguva vo mle~niot biznis STRANA 10

Jagne{koto po~na da se izvezuva, no po stara cena STRANA 12-13

10

MILIJARDI DOLARI ODNESE CUNAMITO VOJAPONIJA STRANA 19

Guverner ili minister za finansii bara Ahmeti STRANA 4

Rohatinski i biznismenit biznismenite }e ja spasuvaat HHrvatska?!

STRANA 16

VOVEDNIK D KATERINA SINADINOVS SINADINOVSKA

KOALICIJA ZA VEK I VEKOVI!?

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 14 MART 2011

KOALICIJA ZA VEK I VEKOVI!?

N

Nekako ne se potresovme mnogu od vesta za novata kavga vo zaednicata me|u premierot Nikola Gruevski i partnerot Ali Ahmeti.

Esnafski go dogovorile Fatmir Besimi za guverner, pa Gruevski nefer go prekr{il dogovorot i iznenadil so imeto na Dimitar Bogov.

Golema rabota!

Kaj {to ima qubov, mora da ima i ponekoja raspravija, a nie tolku sme uvereni vo silinata na nivnata vrska {to jasno ni e deka i nekolkute posledovatelni “potresi” ne se dovolno silni da ni ja razni{aat stabilnata Vlada. Koalicijata pre`iveala mnogu, a bogami, izgleda e podgotvena da pre`ivee i u{te pove}e. Mora da se priznae deka Ahmeti e toj koj e vidlivo pove}e podgotven za “pre`ivuvawe”, oti dosega glavno Gruevski prekr{uval vetuvawa. Raka na srce, toa i ne e grev ako na Ahmeti ne mu pre~i da bide toj {to e volen za kompromis, za{to i taka sekoga{ edniot saka, a drugiot samo go podava obrazot. Gruevski obraz za podavawe ima u{te mnogu. Pra{aweto na koe nikako ne mo`eme da mu najdeme odgovor e do koga Ahmeti }e saka?

Koga po slu~uvawata na Kale se razni{a tloto na Ilindenska bb, pi{uvavme kako ni funkcionira Vladata. Vrska vo koja dvajcata partneri se ideolo{ki krajno nekompatibilni - edniot svrten na zapad, drugiot s$ pove}e poka`uva deka e za na istok (!?), edniot demek konzervativen, drugiot demek revolucioneren! Edniot demek beskompromisen, drugiot demek kooperativen!

Dva koalicioni partneri so dve razli~ni vizii za dr`avata...!?

No, }e da se zaludni site razliki koga ima ne{to

{to niv dvajca cvrsto gi vrzuva. U{te deset kaliwa da ni se slu~at i u{te sto intervjua da dade potpretsedatelkata Teuta Arifi za nadmenata priroda na premierot, vistinata e deka prvo VMRO–DPMNE }e ja napu{ti koalicijata otkolku toa da go napravi DUI! Odnesuvaweto na liderot na integrativcite e vo najmala raka nelogi~no.

Ali Ahmeti e edinstveniot politi~ar vo zemjava koj ima so {to i kako da go uslovuva Nikola Gruevski.

Edinstveniot lider koj so svoite odluki realno mo`e da pretstavuva zakana za vladeeweto na VMRO–DPMNE. Vaka ili onaka, DUI si ima stabilen rejting. Toa e edinstveniot siguren ~len na sekoja idna vlada (barem zasega taka stojat rabotite) ako se ima predvid faktot deka konkurencijata vo albanskiot blok mu e vo najmala raka nesoodvetna. Od taa pozicija, namesto komotno politi~ko dejstvuvawe, namesto lider koj }e bide nekakva vnatre{na vladina “ko~nica i ramnote`a”, nie imame anemi~en koalicionen partner koj dozvoluva bukvalno da go gazat. Ne deka Ahmeti e vo pravo vo site negovi barawa. Daleku od toa deka treba da “ripa” na sekoe spomnuvawe za gradba na crkva, a u{te pomalku da pra}a funkcioneri da u~estvuvaat vo incidenti ili da go miniraat sistemot. No, koga partnerot vi raboti zad grb, koga edno dogovarate preku den, a drugo vi se slu~uva po polno}, da izlezete so sme{na reakcija koja po dva dena site ja zaboravile e totalno nejasno. Dotolku pove}e {to kartite se kaj Ahmeti. Barem taka veli logikata!

Ottuka, ili logikata ne e takva kakva {to navidum izgleda ili Ahmeti “qubi” da se odnesuva nerazbirlivo. [to e toa {to na Ahmeti ne mu dava da si odi? Ne }e da e samo ke{ot vo pra{awe, za{to ke{ bi imal i vo nekoja

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

druga pregratka. “Ba{ka”, SDSM sekako bi bile i podare`livi!

Zatoa ne mo`e da ne se pojavat somne`i deka se raboti za ne{to posilno i od parite! Vo {to li e faten Ahmeti, vo kakvi li granici e zakovan za da ne mo`e da mrda!?

Kakvi li dosieja mo`at da izlezat po polo{kite dvorovi!? Mnogu dilemi se pojavuvaat koga se analizira Ahmeti denovive.

Xabe sega ubla`uva deka go batalile guvernerskoto mesto, pa }e se cenkale za prvata fotelja vo Ministerstvoto za finansii ili za spikerskata pozicija! Ne sfa}a li Ahmeti deka ni do funkcijata ne e!?

Problemot e vo odnosot {to go manifestiraat vladeja~kite partii, doverbata {to ja nemaat edna so druga, faktot {to funkcioniraat kako dve razli~ni vladi!

Eden analiti~ar na {ega veli deka Ahmeti nema da go napu{ti Gruevski duri i ako ovoj sekoj den za dobro utro mu mava {lakanici. A koga od {lakanicite na premierot ne se trese koalicijata, tuku dr`avata, pra{aweto e kako ovaa nestabilna Vlada garantira stabilnost na op{testvoto po site parametri!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

ilioni denari za subvencii za finanM siska poddr{ka vo zemjodelstvoto isplati Ministerstvoto za finansii minatata nedela.

Spored soop{tenieto od Ministerstvoto, samo za poddr{ka po obrabotliva zemjodelska povr{ina za poljodelski kulturi isplateni se pove}e od 65 milioni denari, za poddr{ka vo gradinarsko proizvodstvo 13,3 milioni denari, za odr`uvawe na postoe~kite lozovi nasadi isplateni se re~isi 17 milioni denari, a za podigawe novi ovo{ni nasadi pove}e od 7 milioni denari.

Po gradovi, kako {to informiraat od Ministerstvoto za finansii, najmnogu subvencii se isplateni vo Prilep, pove}e od 70 milioni denari, potoa vo Radovi{ 27 milioni denari, a vo Strumica se isplateni 10,6 milioni denari.

KOLKU SE TRANSPARENTNI MAKEDONSKITE D KOM

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

150

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

POPRVIN ]E PLA OTKOLKU DA OTK

S$ dodeka sopstvenicite na kompaniite ne sfatat deka preku pazarot na kapital treba da gi finansiraat idnite proekti, izvestuvaweto }e go sfa}aat kako formalna obvrska, a ne kako realna potreba MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

M

Makedonskite kompanii se netransparentni i nivnite menaxeri s$ u{te gi krijat informaciite. Poradi toa, mnogu e te{ko da go sledime

nivnoto rabotewe, a u{te pote{ko da nosime odluki za kupuvawe akcii ili pogolemi udeli vo niv. Ova e vpe~atokot na eden stranski menaxer na investiciski fond koj se interesira za makedonskiot pazar na kapital.

Toj smeta deka na pazarot ima potencijal, no s$ u{te se vozdr`uva od pogolemi vlo`uvawa, pred s$, poradi deficitot na informacii i podatoci za raboteweto na kompaniite.

Iako od septemvri lani Makedonskata berza vovede novi pravila za kotacija koi na kompaniite od oficijalniot pazar im nametnaa novi obvrski za izvestuvawe, do va`ni podatoci za nivnoto rabotewe s$ u{te te{ko se doa|a. Ova zna~i deka 34

kompanii na oficijalniot pazar sega imaat obvrska da nazna~at lice za kontakt so investitori, da izvestuvaat za kupuvawe akcii ili udeli od ~lenovi na upravata, da gi objavuvaat finansiskite izve{tai i biznisplanovi za tekovnata godina, kako i predlozi i re{enija od sobranieto na akcioneri.

Od Makedonskata berza velat deka imaat 100% responzivnost vo pogled na obvrskite od kompaniite od ovoj pazaren segment.

No, {to stanuva so kompaniite koi kotiraat na pazarot na akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe (redovniot pazar i slobodniot pazar na Makedonskata berza)?

MARINA NA]EVA-KAVRAKOVA PRETSEDATEL NA KOMISIJATA ZA HARTII OD VREDNOST “Ako do 2007 godina 30% od kompaniite izvestuvaa, sega duri 75% od niv go po~ituvaat Zakonot. Prv ~ekor vo sankcioniraweto e javno obelodenuvawe na utvrdenite nepravilnosti preku mediumite, a posleden se pari~nite globi, koi se dvi`at od 2.000 do 4.000 evra”.

Navigator

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK ELIOT NES OD NA[ATA VLADA

PITER SORENSEN

ANGELA MERKEL

MIHAJLO MANEVSKI

@OZE SOKRATES

oviot ambasador na N Evropskata unija vo Skopje osven poddr{ka

aktot za konkurenta da gi disciplinira P nost na EU, sepak, be{e Z netransparentnite skroen spored terkot na gerpoliti~ki partii prvo

ortugalskata vlada P }e mora povtorno da gi zgolemi danocite za da mo`e

za vlez na Makedonija vo EU, najavi i pomo{ od 98 milioni evra

manskiot kancelar Angela Merkel, koja bara Evropa da se otvori za da raste

da gi ispolni obvrskite za namaluvawe na buxetskiot deficit

treba da proveri od kade s$ partiite sobiraat pari vo nivnite kasi

MPANII?

ATAT 4.000 EVRA KRIJAT INFORMACIJA! Spored Zakonot za hartii od vrednost, tie imaat obvrska da gi objavuvaat finansiskite izve{tai (kvartalni i {estmese~ni vo rok od 30 dena, a godi{nite po usvojuvawe na zavr{nite smetki) i cenovno ~uvstvitelnite informacii vo Registarot na Komisijata za hartii od vrednost.

Od KHV velat deka ako do 2007 godina samo 30% od dru{tvata objavuvale informacii, sega duri 75% od niv go po~ituvaat Zakonot.

“I ponatamu rabotime na podobruvawe na sostojbata na registarot.

Za taa cel izrekuvame sankcii za dru{tvata koi ne ja po~ituvaat svojata obvrska. Lani se izre~eni osum re{enija za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti, 13 re{enija za javno obelodenuvawe na utvrdenite nepravilnosti, pet re{enija za opomena i 29 za globa”, veli pretsedatelot na KHV, Marina Na}eva-Kavrakova.

Taa objasnuva deka prv ~ekor vo sankcioniraweto na edna kompanija koja ne izvestuva e javnoto obelodenuvawe na nepravilnostite preku mediumite.

Posledniot e pari~na kazna, koja se dvi`i od 2.000 evra do 4.000 evra.

AKO SE ISTRA@I [TO SÉ MO@E DA SE NAJDE KAKO PODATOK I INFORMACIJA ZA KOMPANIITE ]E SE ZAKLU^I DEKA OBVRSKITE [TO SE NAMETNATI OD BERZATA I OD KHV, SOPSTVENICITE I MENAXERITE POVE]E GI DO@IVUVAAT KAKO FORMALNA NEOPHODNOST, OTKOLKU KAKO REALNA POTREBA. Spored profesorot Krste [ajnoski, kompaniite kaj nas se transparentni tolku kolku {to im nalo`uva zakonot.

Objavuvaweto finansiski podatoci i cenovno ~uvstvitelni informacii go sfa}aat kako obvrska, a ne kako nivna potreba. [ajnoski smeta deka s$ dodeka sopstvenicite na kompaniite ne sfatat deka preku pazarot na kapital treba da gi finansiraat proektite za nivniot iden razvoj, nema da bidat transparentni kako kom-

paniite koi kotiraat na porazvienite pazari.

“Kaj nas s$ u{te ima kompanii koi kalkuliraat so objavuvaweto informacii.

Ima kompanii koi svesno ne dostavuvaat cenovno ~uvstvitelni informacii, duri i ako za toa treba da platat pari~na kazna”, veli [ajnoski.

Drug problem, spored nego, e {to mnogu malku makedonski kompanii so objavuvaweto finansiski izve{tai gi objavuvaat i zabele{kite na revizorot, {to e praktika sekade vo svetot.

“Revizorskite zabele{ki se va`ni zatoa {to vo niv mo`e da se pro~ita objasnuvawe za nekoi specifi~ni stavki od bilansot na uspeh, preku koi brojkite smetkovodstveno mo`at da se manipuliuraat. Na primer, vo zalihite mo`e da se krie dobivkata na kompanijata. Zainteresiraniot investitor mo`ebi toa go pretpostavuva, no }e bide siguren koga bi mo`el da go pro~ita toa {to go detektiral revizorot”, objasnuva [ajnoski.

Spored nego, i liceto zadol`eno za kontakt so investitori, {to kako obvrska im e nametnato na kompaniite koi kotiraat na Berzata, naj~esto ne smee da dava informacii koi go interesiraat investitorot.

“A {to drugo bi go interesiralo investitorot, osven dobivkata, planovite za iden razvoj, novite dogovori i sli~no”, veli [ajnoski.

I Laze Kam~ev, direktor na KD fondovi, smeta deka kompaniite objavuvaat tolku informacii kolku {to im nalaga zakonot. Tokmu poradi toa i dru{tvata za upravuvawe so fondovi se interesiraat samo za akciite na kompaniite koi se trans-

parentni. Spored nego, KD fondovi trguva samo so akcii na transparentni kompanii.

“Ne pomisluvame da vlo`uvame vo nekoja kompanija koja samo postoi na listata na nekoj od trite pazari, a ~ija akcija ne se trguva, koja realno ni{to ne objavuva i vo krajna linija za koja ne znaeme dali voop{to postoi”, veli Kam~ev.

Toj objasnuva deka iako i vo regionot nema bogatstvo od kompaniski informacii, kako, na primer, na amerikanskiot pazar na kapital, postojat drugi mo`nosti za informirawe na investitorite.

“Na primer, vo Hrvatska i vo Slovenija institucionalnite investitori mo`at mnogu lesno da dogovorat sostanok so ~lenovi na upravata na odredena kompanija, kade {to mo`e da im bide objasnet finansiskiot izve{taj, da im bide prezentiran biznisplanot i sli~no”, veli Kam~ev.

PORAZITELEN E FAKTOT DEKA SAMO TRI OD VKUPNO 34 KOMPANII KOI KOTIRAAT NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKATA BERZA NA SVOJATA INTERNET-STRANICA IMAAT POSEBEN DEL NAMENET ZA INVESTITORITE, KOJ NAJ^ESTO SE VIKA INVESTOR RELATIONS ILI ABOUT INVESTORS. Stanuva zbor za meni {to sekoja seriozna kompanija po definicija treba go ima ako pretendira da bide atraktivna za investitorite, doma{ni ili stranski. Kvalitetot na finansiskite informacii i vesti do koi mo`e da se dojde i malata zastapenost na internet-stranici so angliska verzija go pravi prodorot na stranski investicii na doma{niot pazar na kapital u{te

LAZE KAM^EV DIREKTOR NA KD FONDOVI “Na primer, vo Slovenija institucionalnite investitori mo`e mnogu lesno da dogovorat sostanok so ~lenovi na upravata na odredena kompanija, kade mo`e da im bide objasnet finansiskiot izve{taj, da im bide prezentiran biznis planot i sli~no”.

pote`ok.

Vladislav Panev, pretsedatel na Bordot na direktor na bugarski Status kapital, veli deka kako bugarski investitori tie nemaat mnogu problemi vo ~itaweto kompaniski izve{tai i informacii na makedonski jazik, no izgleda toa e problem za drugite stranski investitori. Spored nego, za makedonskite kompanii ne se nao|aat dovolno informacii na angliski jazik.

Ako se napravi sporedba so bugarskiot pazar, izgleguva deka i bugarskite kompanii imaat gore-dolu sli~ni zakonski obvrski za izvestuvawe kako i makedonskite. No, i tamu kako i kaj nas uvid vo detalnata akcionerska struktura imaat samo akcionerite.

“Glavniot problem e {to akcionerskata struktura na bugarskite kompanii e prili~no nevidliva.

Mo`eme da gi vidime samo akcionerskite udeli pogolemi od 5% vo kompaniite. A vo mnogu slu~ai mnozinskite sopstvenici prodavaat od 3% do 4% od nivnite kompanii na povrzani lica, bez toa da & go soop{tat na javnosta”, veli Panev.

Ako kaj nas Berzata, uslovno ka`ano, “gi moli” kompaniite da bidat transparentni, na razvienite pazari kompaniite se prilagoduvaat kon uslovite za kotacija. Na primer, za edna kompanija da kotira na berzata vo Atina treba da stane atraktivna. Prvo pet godini se sledi nejzinata rabota, a duri potoa se nosi odluka za nejzina kotacija.

P

Pet lu|e za tri godini & zataile na dr`avata okolu eden milion evra so kriminalno rabotewe, soop{ti Van~o Kargov, direktor na Carinskata uprava, institucijata {to mu zastana na opa{ na ova bezzakonie.

Sumata od milion evra e fantasti~na za makedonski priliki, no zatoa {to e napravena vvo relativno kratok period perio od samo pet lu|e.

Kargov pred eden mesec soop{ti deka Carinata vo sorabotka so resorot finza ansii i Ministerstvoto Min raboti razotkri vnatre{ni ra organiziran kriminal so od tutun. tutun i proizvodi proiz Grupa od 68 lica za pet dr`avata ukrale godini od dr` okolu 60 milioni evra.

Vo akcijata nare~ena “Pepel” pred edna godina, pak, be{e razotkrieno treto

VAN^O VAN AN N^O K KA KARGOV ARGOV ARG AR kriminalno dru{tvo koe dr`avata ja o{teti 55 milioni evra.Ishodot od koordiniranite akcii na Carinskata uprava so MVR, Ministerstvoto za finansii i Upravata za javni prihodi poka`uva deka vo Makedonija dolgo vreme mo`elo mnogu pove}e da se spe~ali so crn biznis, otkolku so ~esno rabotewe.

No, se veli - so dr`ava nema igrawe. I taka treba da bide. Ako instituciite prodol`at so ova tempo da gi ~istat kriminalnite grupi }e mu otvorat pove} e prostor na legalniot biznis.

GUBITNIK ”RASPA[ANA KOMANDA”

D

Dodeka dr`avata pravi Strategija za razvoj na turizmot, gradona~alnikot na Struga, Ramiz Merko, se odnesuva kako {erif na gradot, a ne kako gradona~alnik.

Namesto da go promovira gradot, da investira vo infrastrukturata i da privlekuva stranski turisti, vo op{tinata s$ e “raspa{ana komanda”. Mo`e kako Struga nema druga, ama Merko e edinstven so negovoto “menaxirawe” na op{tinata.

Spored posledniot izve{taj na revizorite, vo op{tinata ne funkcionira turisti~koto biro. Nema kategorizacija na objektite {to smestuvaat turisti, poradi {to nema i naplata na turisti~ka taksa. Ne e vospostaven nitu nadzor, bidej}i op{tinata nemala sredstva da vraboti inspektor po ugostitelstvo i

RAMIZ RA AMI MIZ IZ MERKO ME turizam. Sevo ova e pri~ina za nepovolnata turisti~ka klima vo Struga.

I infr as t ruk t ur ata vo gradot e katastrofalna.

Gradona~alnikot namesto da investira vo patnata infrastruktura, op{tinskite pari gi tro{i za druga namena. Namesto za tamponirawe na pati{tata, gradona~alnikot gi prenamenil parite za ureduvawe na pla`i, a turisti vo gradot ima s$ pomalku.

Toga{ ne znam za kakva Strategija za razvoj na turizmot zboruvame. So vakov gradona~alnik, dobro {to u{te ima ribi vo ezeroto.

MISLA NA DENOT

“NE POSTOI BORBA VO KOJA ODNAPRED SE POZNATI SITE [ANSI.“

VLADIMIR LENIN MARKSIST I PREDVODNIK NA OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA

Navigator

4

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

EKONOMSKATA VLAST KAMEN NA SOPNUVAWE ME\U VMRO-DPMNE I DUI

GUVERNER ILI MINISTER ZA FINANSII BARA AHMETI DUI sega bara od VMRO-DPMNE nejzin ~ovek da bide ili guverner na NBM ili minister za finansii, doznava “Kapital”. Toa, pak, zna~i deka pretsedatelot Ivanov treba da go povle~e predlogot za guverner ili premierot Gruevski po izborite da ja oslobodi foteljata vo Ministerstvoto za finansii za ~ovek od redovite na DUI dokolku saka koalicija so Ahmeti SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

konomskata vlast e kamenot na sopnuvawe {to od minatata nedela se ispravi me|u koalicionite partneri VMRO-DPMNE i DUI, a be{e iniciran od pretsedatelot \orge Ivanov, koj go predlo`i Dimitar Bogov kako kandidat za guverner vo Narodnata banka na Makedonija, za koj prethodno ne bil postignat vnatrekoaliciski dogovor.

DUI sega bara od VMRODPMNE nejzin ~ovek da bide ili guverner na NBM ili minister za finansii, doznava “Kapital”.

Toa, pak, zna~i deka Ivanov treba da go povle~e predlogot za guverner na centralnata banka ili, vo sprotivno, premierot Nikola Gruevski po vonrednite parlamentarni izbori da ja oslobodi foteljata vo Ministerstvoto za finansii za minister od redovite na DUI. Se razbira, dokolku dvete partii i po iz-

E

borite formiraat koaliciska vlada. No, vo DUI baraat ovoj dogovor da bide postignat u{te pred izborite. Ovoj stav na partijata bil usvoen vo sabotata na centralnoto pretsedatelstvo. Dokolku ne bide postignat dogovor, a Bogov ostane kako kandidat za guverner, DUI }e glasa protiv, {to nema da bide problem za da bide izbran noviot guverner.

“Odlu~ivme deka mora da bideme konsultirani za vaka va`ni pra{awa, pred s$ poradi po~ituvawe na principite, no i zatoa {to vo partijata ima lu|e {to mo`e da vr{at vaka odgovorni funkcii. ]e ostaneme na baraweto pretsedatelot Ivanov da go povle~e predlogot za guverner. ]e vidime dali, sepak, predlo`eniot guverner }e se najde na dneven red na sednicata vo Sobranieto vo vtornik. Vo pra{awe se dovedeni principite na funkcionirawe na vlasta pri nosewe va`ni odluki.

Ne smee da se odlu~uva bez da se pra{a koalicioniot

partner. Ova mo`e da ima vlijanie vrz drugi pra{awa kade {to treba da se glasa so dvotretinsko mnozinstvo ili spored Badenteroviot princip”, veli izvor od DUI. Pra{awe e dali VMRO-DPMNE }e popu{ti pod pritisokot od DUI. Zasega, od partijata nema najava deka }e se otka`at od idejata aktuelniot viceguverner, Dimitar Bogov, da bide guverner na NBM. Adutot na DUI, pak, e ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

Spored neoficijalnite informacii, dokolku dvete partii ne uspeat da se dogovorat za raspredelbata na va`nite ekonomski pozicii, Besimi najverojatno }e se otka`e od u~estvo vo vlasta. Osven {to ja izvr{uva ministerskata funkcija, toj e profesionalno anga`iran i kako profesor na [tuloviot univerzitet na postdiplomskite studii, a e ~len i na nastavniot kadar na univerzitetot vo Anglija, kade {to odbranil doktorat. Besimi pred da stane minister za ekonomija be{e anga`iran od Svetskata banka vo Pri{tina.

^elnata funkcija vo Narodnata banka na Makedonija i vo Ministerstvoto za finansii }e bidat klu~en element za pomiruvawe ili za razdeluvawe me|u VMRO-DPMNE i DUI Mo`no e toj da zamine na nova pozicija vo Svetskata banka vo Va{ington.

Problem e {to ovaa kavga me|u VMRO-DPMNE i DUI se odnesuva na mnogu va`na funkcija. Izborot na guverner na NBM, od kade {to }e si odi Petar Go{ev, na koj mu istekuva mandatot na krajot od

maj, e od klu~no zna~ewe za da se za~uva makroekonomskata i monetarnata stabilnost vo zemjava. Idniot guverner na NBM }e se soo~i so mnogu golemi predizvici. Treba da ja odr`i makroekonomskata stabilnost, no i da vodi razumna politika so re`imot na devizniot kurs. Bankarite

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{.

Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite.

Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta.

Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

imaat svoi o~ekuvawa od idniot guverner. Spored niv, ekonomijata ve}e po~na da zazdravuva, {to pretstavuva znak za olabavuvawe na monetarnite stegi i baraat namaluvawe na zadol`itelnata rezerva i na osnovnata kamata za da se oslobodat pove}e pari za krediti.

Navigator

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

0,2% 0,8% 3,6%

PROCENKI...

MILE JANAKIESKI

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO JANUARI SPOREDENO SO ISTIOT MESEC PRETHODNATA GODINA

minister za transport i vrski

O^EKUVAM BROJKA OD 400.000 DIVOGRADBI VO MAKEDONIJA pored posledniot izve{taj na Dr`avniot katastar, vo Makedonija ima okolu 310.000 bespravno izgradeni objekti ili delovi od objekti, no o~ekuvam ovaa brojka da bide pogolema od 400.000, bidej}i site divoizgradeni objekti ne se evidentirani vo katastarot, procenuva ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, na tribinata za Zakonot za bespravno izgradeni objekti, koja se odr`a vo Prilep.

Spored Janakieski, sega se javuvaat konkretni problemi koi se odnesuvaat na imotnite pra{awa, ostavinski postapki, no i za toa }e se najde re{enie.

S

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA VO JANUARI

E ZGOLEMEN BROJOT NA RABOTNICI VO SEKTOROT RUDARSTVO I VADEWE RUDA VO ISTIOT PERIOD

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

5 PREGLED VESTI STAVRESKI: PARI ZA IZBORITE ]E SE OBEZBEDAT BEZ REBALANS ladata }e obezbedi pari za predvremeni parlamentarni izbori bez da se revidira dr`avnata kasa, informiraat od Ministerstvoto za finansii. Spored procenkite na porane{ni ministri, organizacijata na pretstojnite predvremeni izbori }e ~ini okolu 4 milioni evra.

“Ne e planiran rebalans na buxetot. Dokolku se raspi{at predvremeni izbori, Ministerstvoto za finansii }e obezbedi sredstva za sproveduvawe na istite”, potvrdi ministerot Zoran Stavreski.

Bidej}i odr`uvaweto na parlamentarnite izbori ne be{e predvideno za godinava, tro{okot za niv dr`avata ne go isplanira vo buxetot za 2011 godina, a Dr`avnata izborna komisija (DIK) ima na raspolagawe samo okolu 1 milion evra, {to e dovolno za nejzino rabotewe vo neizborni godini, no ne i za celosna organizacija na izborite. Vo takov slu~aj Vladata }e mora da prenameni pari od nekoja stavka vo buxetot do DIK. Za odr`uvawe na poslednite parlamentarni, lokalni i pretsedatelski izbori, odr`ani vo 2008 i 2009 godina, dr`avata potro{ila vkupno 8 milioni evra.

V

FRUKTAL NA PRODA@BA, SE PRODAVA I FABRIKATA VO SKOPJE oradi golemite dolgovi koi gi ima Pivovarna La{ko saka da go prodade Fruktal, za koj, navodno, postojat pove}e ponudi. Kako {to prenesuvaat slovene~kite mediumi, italijanskata kompanija San Benedeto za slovene~ki Fruktal nudi ne{to pomalku od 40 milioni evra.

So proda`bata na Fruktal }e se prodavaat i podru`nicite koi kompanijata gi ima vo drugite zemji vo regionot, kako fabrikata i ovo{tarnicite vo Makedonija. Za 93,7% od akciite na Fruktal, koi od 18 fevruari se ponudeni na proda`ba, navodno, se zainteresirani pove}e stranski kompanii, iako zasega s$ u{te ne se predadeni ponudi.

Spored slovene~kiot biznis-vesnik “Finance”, za Fruktal se zainteresirani i germanskiot Ekes granini, avstriskata kompanija Spric Rauh i ~e{kata Kofola.

San Benedeto ne proizveduva prirodni sokovi, pa so prezemaweto ne bi bila zagrozena trgovskata marka na Fruktal, a na La{ko pivo bi mu ovozmo`ilo prodor na italijanskiot pazar.

Pivovarna La{ko saka brzo da go prodade Fruktal poradi golemata zadol`enost, so {to se potvrduvaat i neoficijalnite informacii spored koi San Benedeto voop{to ne bile pra{ani kolku se podgotveni da platat za prezemawe na Fruktal.

Fruktal e prisuten na makedonskiot pazar od 2000 godina, koga go kupi mnozinskiot udel od kompanijata Konzeks. Podru`nicata na slovene~kata kompanija vo Makedonija se vika Fruktal Mak AD i poseduva pogon za proizvodstvo na sokovi, kako i ovo{tarnici posadeni so praski, kajsii i jabolka koi se prostiraat na 120.000 metri kvadratni vo okolinata na Skopje.

P

UJP O^EKUVA 50.000 DANO^NI PRIJAVI VO POSLEDNITE DVA DENA o Upravata za javni prihodi (UJP) dosega se podneseni okolu 100.000 godi{ni dano~ni prijavi, a vo narednite dva dena do istekot na rokot, 15 mart, se o~ekuva u{te 50.000 lica da gi prijavat svoite godi{ni prihodi.

Od UJP informiraat deka deneska i utre site dano~ni kancelarii na Upravata }e rabotat so prodol`eno rabotno vreme, odnosno gra|anite }e mo`at da gi podnesuvaat dano~nite prijavi do 20 ~asot.

Godi{nata dano~na prijava mo`e da se prezeme preku Internet na {alterite vo UJP, a se podnesuva vo dano~nite kancelarii na Upravata, spored mestoto na `iveewe. Dokolku nekoj e od vnatre{nosta na dr`avata, a `ivee vo Skopje, dano~nata prijava mo`e da ja podnese i vo kontakt-centarot na UJP vo Gradskiot trgovski centar.

Godi{na dano~na prijava podnesuva sekoj {to ostvaril prihod od kirija, od avtorski prava i prava na industriska sopstvenost, dividenda ili kamati po osnov na zaem od kapitalna dobivka od proda`ba na hartii od vrednost na berzata, od dobivka od igri na sre}a, od li~ni primawa od stranstvo, kako i od raboten anga`man vo ambasada, misija na me|unarodna organizacija vo Makedonija i od drugi prihodi.

V

6

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI SELMANI: NOVA DEMOKRATIJA E PODGOTVENA ZA FER IZBORI ie sme podgotveni i posakuvame da ima {to pobrzo izbori, no tie mora da bidat fer, ~esni, demokratski, transparentni i da se doverlivi, izjavi liderot na Nova Demokratija, Imer Selmani, vo intervju za Radio Slobodna Evropa i dodade deka negovata partija nema doneseno nikakva odluka za bojkotirawe na izborite.

Toj veli deka voljata i `elbata na gra|anite preku neposredni izbori treba da se odrazi vrz sostavot na Parlamentot i poddr{kata za politi~kite partii.

"Nie bukvalno sme na ista linija so me|unarodnata zaednica. Samo ako vnimatelno se tolkuvaat porakite od EU ili SAD ili od opozicijata, vklu~uvaj}i ja i Nova demokratija, gore-dolu nie se soglasuvame 99%.

Edinstveno ostanuva vlasta, koja s$ u{te misli deka Makedonija e raj za mediumite ili deka ~ovekovite prava se na najvisokiot piedestal ili deka sudstvoto ni e totalno profesionalizirano", istaknuva Selami.

Pretsedatelot na ND smeta deka prelomot vo politikite na ovaa Vlada se slu~il nekade pred Bukure{t 2008 godina ili po toa, posebno za vreme na predvremenite parlamentari izbori.

N

INICIJATIVA ZA FORMIRAWE DR@AVNA AGENCIJA ZA OBEZBEDUVAWE o formirawe na dr`avna agencija za obezbeduvawe celosno bi se re{il statusot na profesionalnite vojnici i ostanatite pripadnici na bezbednosniot sektor vo Makedonija. Ova e stavot na inicijativniot odbor za formirawe na dr`avna agencija za obezbeduvawe, soop{ten na v~era{nata preskonferencija pred Sobranieto. Ottamu ocenuvaat deka anga`iraweto na privatni agencii za obezbeduvawe na dr`avnite institucii ne gi dava o~ekuvanite rezultati, {to, spored niv, e o~igledno od ~estite napadi ~ii `rtvi se u~ili{tata, verskite objekti, dr`avnite spomenici. Obvinuvaat deka Vladata odbiva da gi soslu{a, iako inicijativa podnele u{te vo juni 2010 godina.

"I po 9 meseci Vladata ne najde vreme da n$ soslu{a, iako predlagame seriozno sistemsko vrabotuvawe za site pripadnici na bezbednosniot sektor. Profesionalnite vojnici na ARM po zavr{uvaweto na dogovorot bi se prefrlale vo dr`avnata agencija, a taa bi bila dobar filter i za policijata, za{to ottamu }e go prifati povozrasniot kadar. Ovie lu|e se pove}e od kvalifikuvani za da vr{at obezbeduvawe", re~e pretsedatelot na Socijaldemokratskata unija, Lazar Elenovski, koj e potpisnik na inicijativata.

S

IVANOV VO TIRANA NA 17 MART retsedatelot \orge Ivanov na 17 i 18 mart }e prestojuva vo dvodnevna oficijalna poseta na Albanija. Ivanov odi vo Albanija na pokana na negoviot albanski kolega, Bamir Topi, koj minatata nedela be{e vo poseta na Makedonija po povod otvoraweto na Memorijalniot centar na holokaustot.

Spored dosega{nite najavi, tema na razgovorite } e bidat unapreduvawe na regionalnata sorabotka i odnosite me|u Albanija i Makedonija kon evroatlantskite integracii. Inaku, Ivanov na poslednata sredba so Topi, minatata nedla vo Skopje, visoko ja ocenil regionalnata sorabotka i naglasil deka na toj na~in se gradi eden "nov Balkan".

Vedna{ po nego na 21 i 22 mart Albanija }e ja poseti i kosovskiot pretsedatel, Bexet Pacoli, {to voedno }e mu bide i prva oficijalna poseta na Albanija.

P

KOGA "MA^KATA" JA NEMA

SOBRANIETO DONESE REKORDNI 109 ZAKONI, A U[TE 60 SE VO PROCEDURA! Dodeka opozicijata bojkotira, Vladata so ekspresna brzina "{tanca" zakoni. Ekspertite vo vakvoto odnesuvawe na Vladata gledaat udar vrz demokratskite procesi vo zemjava i odraz plus za nedostigot od politi~ki dijalog vo zemjava GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ove}e od eden mesec otkako opozicijata izleze od Sobranieto, Vladata postojano turka zakoni za koi nitu postoi sobraniska debata, nitu, pak, javna rasprava. U{te pove} e, najgolem del od zakonite koi se vo sobraniska procedura se nosat po skratena postapka. Vakvata sostojba, velat ekspertite, ne samo {to vlijae na kvalitetot na zakonite, tuku i go poka`uva demokratskiot kapacitet na zemjava.

Za ovoj mesec Sobranieto uspea da donese 109 zakoni, a u{te 60 novi se vo sobraniska procedura, velat od Sobranieto. Me|u niv, doneseni se i pove}e zakoni koi se od golemo zna~ewe za zemjata i nejzinite gra|ani. Takvi se Zakonot za legalizacija na divogradbite, Zakonot za visoko obrazovanie, Zakonot za energetika i mnogu drugi koi nabrzina se nosat, bez javna debata ili, pak, bez

P

soglasnot od javnosta. Ova, velat ekspertite, u{te pove}e go zagrozuva i taka slabiot politi~ki dijalog vo zemjata i se sozdava slika deka Vladata turka zakoni samo za partiski interesi, a ne za dobroto na gra|anite.

Od najgolemata opoziciska partija, SDSM, vakviot na~in na funkcionirawe na Sobranieto i noseweto zakoni bez rasprava go ocenuvaat kako dokaz za nedemokratskiot kapacitet na partijata na VMRO-DPMNE. "Vakvoto odnesuvawe na vladeja~kata partija, pred s$, vlijae na demokratskite procesi vo zemjava. Od druga strana, pove}e od zakonite koi se nosat ne samo {to ne se predmet na rasprava i diskusija, tuku se nosat i pokraj toa {to ne bea prifateni od javnosta kako {to be{e Zakonot za visoko obrazovanie, na primer. Ova zna~i masovna zloupotreba na evropskite standardi i nosewe zakoni samo za partiski interesi, {to u{te edna{ go poka`uva nedemokratskiot kapacitet na VMRO-DPMNE", veli prate-

nikot Jani Makraduli.

Na sli~en stav i prateni~kata na LDP, Roza TopuzovaKarevska, kako pretstavnik na edinstvenata opoziciska partija koja e vo Parlamentot. Taa veli deka so ova se gubi smislata na osnovnata funkcija na Parlamentot - da nosi zakoni za dobroto na gra|anite.

"Fakt e deka otkako opozicijata go bojkotira Sobranieto mnogu zakoni se doneseni.

Dobar del od niv se nosat po skratena postapka, pa toa ne ostava mo`nost za intervencija vo zakonite. Ne postoi prethodna debata ili javna rasprava, tuku zakonite vedna{ stanuvaat predmet na komisiski raspravi. Pritoa, na pratenicite im se ostava samo eden den da podnesat amandman na zakonite, a so ogled na brojnosta na zakonskite predlozi koi stignuvaat vo Sobranieto, te{ko e da se pristigne. Taka donesenite zakoni sigurno odat na {teta na gra|anite, bidej}i vo otsustvo na po{iroka debata i rasprava javnosta ne znae {to se slu~uva i {to zna~at za niv donesenite zakoni",

veli Karevska.

Spikerot Trajko Veqanovski, pak, bez komentar zo{to gi nosi zakonite po skratena postapka. Edinstveno objasnuvawe e deka toa od nego go bara Vladata, bez da potvrdi dali novata legislativa e kvalitetna i gi pominala site sobraniski filtri.

Sega vo sobraniska procedura se pove}e od 60 zakoni, a procenkite se deka u{te osumdesetina zakoni se pred donesuvawe, od koi pove}eto }e se nosat po skratena postapka, dodeka SDSM, NSDP, LP i Nova demokratija se nadvor od Parlamentot. A so ogled na toa {to s$ u{te ostanuva nejasno do koga }e bojkotira opozcijata, odnosno koga } e se raspu{ti Sobranieto ako se odi na predvremeni izbori, brojkata konstantno se zgolemuva.

E ks p e r t i te v e l a t d e ka noseweto zakon bez rasprava i debata gi doveduva vo pra{awe demokratskite procesi vo zemjava, odnosno pretstavuva u{te eden signal za nepostoeweto na politi~ki dijalog vo zemjava.

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

PREGLED VESTI

UTRE SREDBA GRUEVSKI-CRVENKOVSKI

POL VOLERS E NOVIOT AMBASADOR NA SAD VO MAKEDONIJA

]E PADNE LI DOGOVOROT ZA IZBORITE? P

ol Volers e noviot ambasador na SAD vo Makedonija. Volers od maj }e go zameni aktuelniot ambasador Filip Riker vo rezidencijata vo Skopje.

Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama go predlo`il Volers vo paket so novi ambasadori za pove}e zemji, za koi Kongresot }e glasa za dva meseci.

Pol Volers im e mnogu dobro poznat na doma{nite politi~iari. Toj be{e zamenik na porane{niot ambasador Xilijan Milovanovi}. Mnogupati vo toa vreme Volers vo imeto na SAD soop{tuva{e mnogu klu~ni poraki vo 2008 godina za vreme na predvremenite izbori.

Na funkcijata vo Skopje, Volers doa|a od mestoto zamenik-izvr{en sekretar vo Stejt departmentot.

Otkako dvajcata lideri preku mediumite se obvinuvaa za blef i za destruktivno politi~ko odnesuvawe, ova }e bide prva li~na sredba vo koja direktno }e razgovaraat za razlikite za izborite koi ja ~ekaat dr`avata, koi se edinstveniot izlez od politi~kata kriza {to ni se slu~uva ve}e dva meseci

IMA IZLEZ! – NOVA PROGRAMA NA LIBERAL-DEMOKRATSKATA PARTIJA

iberal-demokratskata partija ja startuva{e svojata predizborna promocija. LDP pora~a deka }e stavi kraj na politi~kiot populizam i ednopartizmot, politi~kata manipulacija i korupcija. Na ~etvrtoto Sobranie na partijata pretsedatelot Jovan Manasievski potencira{e deka prioritet na partijata }e bide ekonomskata politika, za ~ie zazdravuvawe nudat 80 konkretni merki, promena na izborniot sistem, namaluvawe na dr`avniot aparat i drugo.

Vo prisustvo na 312 delegati partijata go pretstavi klu~not programski dokument - platformata za pretstojnite parlamentarni izbori, a bea izbrani site partiski organi.

Potpretsedatelot na partijata, Andrej @ernovski, istakna deka pominato e vremeto na jalovi debati me|u dvete najgolemi partii VMRO–DPMNE i SDSM. Vo programata na LDP, na poslednite stranici se spomenuva i pra{aweto za sporot za imeto so Grcija, pri {to partijata veli deka tie se za regferendumsko izjasnuvawe na gra|anite okolu eventualniot predlog.

L

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski utre vo 13 ~ asot }e se sretne so liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, vo obid za iznao|awe dogovor za datumot i na~inot na organizirawe na predvremenite izbori. Ova se poslednite informacii od SDSM otkako nivniot lider ja prifati pokanata na premierot za sredba. Po obvinuvawata za blef i za destruktivno politi~ko odnesuvawe ova }e bide prva li~na sredba vo koja dvajcata direktno }e razgovaraat za razlikite za izborite koi ja ~ekaat dr`avata, koi se edinstveniot izlez od politi~kata kriza {to ni se slu~uva ve} e dva meseci. Sostanokot, vsu{nost, pretstavuva i prv direkten kontakt na dvajcata lideri otkako na Crvenkovski mu zavr{i pretsedatelskiot mandat i se vrati na ~elnata pozicija vo SDSM. Na sredbata najaveno e prisustvo i na nivnite najbliski sorabotnici, {efot na premierskiot kabinet, Martin Protu|er i potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev ili direktorkata na Centarot za komunikacii, Nata{a Savova. Dvete partii se mnogu vnimatelni vo odnos na o~ekuvawata za sredbata, osobeno zatoa {to za utre

P

e zaka`ana i sobraniskata sednica za izbor na pretsedatel na DIK, no i za Izborniot zakonik i sostojbatata so pro~istuvaweto na Izbira~kiot spisok. Vo VMRO–DPMNE do zatvoraweto na vesnikot s$ u{te nemaa stignato oficijalen dopis ili javuvawe od SDSM deka Crvenkovski ja prifa}a sredbata za vtornik.

PRVO SREDBATA UTRE, POTOA MO@EBI I LIDERSKA Prognozite se deka premierot Gruevski prvo }e po~eka da go vidi ishodot od utre{nata sredba so Crvenkovski pred da se odlu~i dali ima prostor za svikuvawe na liderski sostanok od po{irok format. Barawata za liderska sredba na koja }e u~estvuvaat i albanskite partii se s$ posilni. Liderot na DPA, Menduh Ta~i, pobara iten sostanok na liderite na ~etirite najgolemi partii, no sekako bez Imer Selmani, so cel da se re{at problemite so odr`uvaweto na izborite. Toj direktno gi prozva Ahmeti i Gruevski deka se obiduvaat da manipuliraat so izborniot proces, a go povtori i baraweto za promena na mapata na 6-ta izborna edinica.

“Dosega veruvav deka Gruevski i Ahmeti imaat problem so datumot, no sega gledam deka niven glaven problem e kako da gi namestat izborite. Za tie da se zaka`at i da bidat

fer, neophodna e sredba na liderite. Vo {estata izborna edinica se prekr{uva zakonot, spored koj Zajas i Oslomej treba da preminat vo pettata izborna edinica. Ako se odr`at izbori so vakva raspredelba, toga{ Ustavniot sud ima potpolno pravo da gi proglasi izborite za neva`e~ki”, veli Ta~i.

I liderot na DUI se javi od Mala Re~ica. Vikendov zasedava{e Centralnoto pretsedatelstvo na negovata partija, od kade {to ja pozdravija zalo`bata za obnovuvawe na politi~kiot dijalog i raspi{uvawe na predvremeni izbori: “Se nadevame deka so ova }e se ponudi osnova za inkluziven dogovor me|u partiite i raspi{uvawe na izbori vo najkratok rok”, stoe{e vo kratkoto soop{tenie po partiskiot sostanok. Navodno, vnatrepartiski se dogovaral i nastapot na DUI otkako propadnaa nade`ite deka nivniot minister za ekonomija, Fatmir Besimi, }e sedne na prvata fotelja vo Narodna banka. Izvori od partijata brifiraat deka sega }e baraat ministerska pozicija vo finansii ili, pak, spikersko mesto vo makedonskiot parlament. Od VMRO-DPMNE vedna{ vratija deka baraweto za Ministerstvoto za finansii im e nerealno, a deka za pretsedatelska pozicija vo Sobranieto se otvoreni da pregovaraat. No,

PAVLE TRAJANOV E NEZADOVOLEN OD KOALICIJATA! Vikendot Demokratskiot sojuz na Pavle Trajanov na partiski sostanok gi razgleduval celite na partijata i aktivnostite za predizborieto, mo`nite kandidati za pratenici, no i sorabotkata so dosega{nite koalicioni partneri.

“Detektiravme slabosti vo funkcioniraweto na koalicijata. Glavno, tie se odnesuvaat na faktot deka sme pomalku prisutni vo noseweto odluki, na lokalno nivo, no najgolemite zabele{ki se za vodeweto na kadrovskata politika” veli Trajanov za “Kapital”.

Toj, sepak, izjavuva deka s$ u{te nemaat doneseno odluka dali na izborite }e nastapat samostojno ili vo koalicija i dodava deka denovive im se planirani sredbi so politi~kite partii po koi }e se odlu~i {to ponatamu.

Glavnata deviza }e im bide poraka za podobra idnina preku otvorawe na novi rabotni mesta pred s$ za mladi lu|e.

pred da po~nat matematikite i pazarite treba da pomine i utre{nata sredba na dvajcata lideri, a, sekako, i sobraniskata sednica.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MAKEDONIJA E PODGOTVENA DA Í POMOGNE NA JAPONIJA akedonskata Vlada e podgotvena da & pomogne na Japonija vo soglasnost so nejzinite najneophodni potrebi, se istaknuva vo diplomatskata nota ispratena vo japonskata ambasada vo Viena koja e odgovorna za Makedonija.

Na ovaa tema }e se rasprava i na vladina sednica {to }e se odr`i vo vtornik.

Soglasno informaciite od makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, vo Japonija ima okolu 30 makedonski dr`avjani i eden ekonomski promotor. Nema informacii deka ima nastradani me|u makedonskite dr`avjani.

Inaku, Japonija va`i za eden od najgolemite donatori na Makedonija.

M

]E SE GRADAT U^ILI[TA VO 21 SELO inisterstvoto za obrazovanie i nauka }e gradi 21 u~ili{te vo ruralnite sredini vo 16 op{tini niz dr`avata. Tenderot za izgradba ve}e e raspi{an, a na 21 mart }e bidat otvoreni ponudite. Spored proekciite na Ministerstvoto, objektite treba da bidat gotovi do po~etokot na u~ebnata godina.

“So proektot }e se ovozmo`i u~enicite da posetuvaat nastava vo soodvetni uslovi vo svoeto naseleno mesto. Objektite }e bidat izgradeni spored site standardi i normativi, a se planiraat dva tipa u~ili{ta, so dve i so tri u~ilnici”, izjavi ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov.

Kako {to informira{e Todorov, objekti so dve u~ilnici }e dobijat selata {to imaat pomalku od 30 u~enici, a u~ili{ta koi imaat od 30 do 60 u~enici }e dobijat objekt so tri u~ilnici.

Izgradbata }e bide izvedena so zaedni~ko kofinansirawe na op{tinite i na Ministerstvoto za obrazovanie, so cel da im se obezbedat na u~enicite uslovi za u~ewe.

M

VLADATA TVRDI DEKA IZBIRA^KIOT SPISOK E A@URIRAN avr{eno e a`uriraweto na podatocite na po~inatite lica za periodot od 1950 do 1980 godina, informiraat od Vladata. Izbira~kiot spisok e vo nadle`nost na Ministerstvoto za pravda i vnatre{ni raboti i Upravata za vodewe na mati~na evidencija, koi ja zavr{ile ovaa slo`ena operacija koja iako be{e najaveno deka }e se realizira do maj ovaa godina, bila zavr{ena mnogu porano, velat od Vladata.

So izvr{enite proverki vo mati~nite knigi na rodnite i umrenite vo periodot od 1950 do 1980 godina utvrdeno e deka prv pat e a`uriran spisokot za 4.596 lica koi po~inale vo toj period, od koi 2.419 dr`avjani na Makedonija. Isto taka, spored izvr{enite analizi od strana na nadle`nite dr`avni organi bilo konstatirano deka za 3.166 lica koi figurirale vo izbira~kiot spisok ne bile utvrdeni osnovnite li~ni podatoci za identifikacija, kako ulica i broj na mestoto na `iveewe. Kaj 815 vo delot za adresa pi{uva #nepoznata ulica#, a osum lica bile registrirani na adresa nadvor od dr`avava. Od vkupno 4.596 na 107 lica ne im bilo opredeleno imeto, odnosno nemale ime vo evidencijata na mati~en broj.

Poradi nedoverbata na opozicijata za pro~istuvaweto na spisokot od strana na vladinite institucii SDSM pobara formirawe i na sobraniska komisija za utvrduvawe na sostojbata so izbira~kiot spisok.

Z

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

NIKOJ NE ZNAE KAKO SE FINANSIRAAT PARTIITE

I OVIE IZBORI SO “CRNI” PARI! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ema zakon {to mo`e da go kontrolira finansiraweto na politi~kite partii.

Zaludni se site zakonski izmeni koi se nosat koga vo niedna od niv ne se predvideni soodvetni sankcii.

Ova e edna od klu~nite zabele{ki na prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, vo odnos na izmenite na Izborniot zakonik, koi, spored nego, ne gi apsolviraat site otvoreni pra{awa povrzani so nelegalnoto finansirawe na politi~kite partii. Toj predupreduva deka so vakva regulativa i ovie izbori }e pominat vo znakot na crnite pari koi se slevaat osobeno vo izbornite kampawi.

"Neophodno e vnesuvawe na sankcionira~ki element vo odnos na prekr{uvawata na odredbite od Zakonikot. Za{to ako partiite ne ~uvstvuvaat zakana od sankcii nema kako da gi spre~ime zloupotrebite. Mora da ima kazni ako sakame efikasnost, a kaznite {to gi imame se sme{ni", izjavi Selami za "Kapital".

Toj go poso~uva primerot so Bosna i Hercegovina, kade {to kaznata za partijata koja }e napravi prekr{ok zna~i neu~estvo na slednite izbori.

Druga krupna zabele{ka vo odnos na izmenetoto izdanie na Izborniot zakonik Selami upatuva za odredbite so koi se regulira isplatata na sredstvata od buxetot na dr`avata na partiite koi u~estvuvale na izborite.

Partiite se dol`ni 15 dena po zavr{uvaweto na kampawata da dostavat finansiski izve{taj do nadle`nite institucii, od koj e uslovena isplatata

N

na sredstvata od buxetot na dr`avata koi im sleduvaat na u~esnicite na izborite kako nadomest za tro{ocite za kampawata. No, Zakonikot ne go regulira rokot vo koj Dr`avniot zavod za revizija treba da utvrdi dali ima nepravilnosti vo izve{taite, pa partiite gi dobivaat sredstvata od buxetot (spored brojot na osvoeni glasovi) so samoto toa {to podnele izve{taj, bez da se po~eka izvestuvawe za regularnosta na istiot.

Za da se spre~i nelegalnoto finansisko rabotewe na partiite, osobeno vo izbornite kampawi, koga po~nuva sinxirot na korupcijata {to podocna go determinira i vladeeweto na vlasta, izmeni se podgotvuvaat i vo Krivi~niot zakonik. Pritoa, zemeni se predvid preporakite na GREKO – grupata zemji vo borba protiv korupcijata. Na ista linija so Selami e i profesorot Vlado Kambovski, objasnuva}i gi izmenite na Krivi~niot zakonik koi se odnesuvaat na finansiraweto na izbornite kampawi na partiite.

"Za politi~kite partii se predlaga da se vnese kazna koja e imenuvana kako "zabrana za koristewe sredstva za finansirawe na politi~kite partii od buxetot na Republika Makedonija", ako se pretpostavi deka politi~kata partija, kako pravno lice, gi povredila zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na finansiraweto na izbornata kampawa", istakna Kambovski. So kritika za postoe~kata regulativa, no i za nejzinoto dosega{no neprimenuvawe se javi i nevladinata Transparentnost Makedonija, od kade {to pora~uvaat deka imame situacija vo koja apsolutno nema kontrola vrz na~inot na finansirawe na partiite, parite koi se prefrlaat vo gotovo vo kampawite, koi se najsivata zona za korupcija.

Zagri`enost za spornoto finansirawe na partiite vo Makedonija neodamna poka`a i Brisel, preku ~lenot na Evropskiot parlament, Monika Makovej, koja pobara strogo kaznuvawe na nelegalnoto finansirawe na partiite vo uslovi koga

e o~igledna povrzanosta me|u korupcijata i finansiraweto na partiite. Makovej kako mnogu va`no sredstvo za ovaa borba gi poso~i Zakonot za finansirawe na politi~kite partii i Izborniot zakonik, koi ako ne pretrpat promeni }e imaat ograni~en dofat, a kako osobeno sporna ja navede implementacijata. Za `al, izmenite na Zakonot za finansirawe na politi~kite partii, vo koi isto taka }e bidat implementirani preporaki na GREKO, nema da stapat na sila do izborite, za{to rabotnata grupa vo Ministerstvoto za pravda s$ u{te raboti na niv. Situacijata so regulativata {to treba da spre~i vleguvawe i te~ewe na "crni" pari vo i od partiite mo`e delumno da se popravi so izmenetiot Izboren zakonik, koj denovive pominuva niz sobraniska procedura, no, ako se zaklu~uva spored izjavite na prviot antikorupciner i tuka ima u{te ventili za nelegalno finansirawe koi treba da se zatvorat.

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

SE TRO[AT LI DOMA]INSKI JAVNITE PARI?!

ZA ISTI PROIZVODI RAZLI^NI INSTITUCII PLA]AAT RAZLI^NI CENI

Analizata na Centarot za gra|anski komunikacii konstatira deka razli~nite ceni za isti proizvodi i uslugi nedvosmisleno poka`uvaat deka i sproveduvaweto tender ne garantira izbor na povolna ponuda KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

r`avnite institucii kupuvaat isti proizvodi, a gi pla}aat po razli~na cena. I pokraj `elbata na ministerstvata, op{tinite, javni pretprijatija, agenciite, i u~ili{tata za transparentnost vo javnite nabavki, izborot na “ekonomski najpovolniot ponuduva~” ne sekoga{ bil najpovolen.

Ova go poka`uva poslednata analiza na Centarot za gra|anski komunikacii (CGK), od kade {to za prv pat go merat t.n. indeks na racionalnost preku sporeduvawe na cenite na pet proizvodi i uslugi kako zimsko odr`uvawe na ulici i pati{ta, industriska sol, maslo za greewe, novogodi{no ukrasuvawe i hartija za fotokopirawe.

Tie konstatiraat deka del od instituciite nedoma} inski gi tro{ele javnite pari, bidej}i ima zna~ajni razliki vo cenite i vo uslovite pod koi dr`avnite institucii gi nabavuvale proizvodite vo periodot 2010-2011 godina.

Za zimskoto odr`uvawe na ulicite i pati{tata vo zemjava od vkupno 16 analizirani dogovorni organi lani najmnogu pari potro{ila op{tina Kriva Palanka. Ako prose~nata cena za efektiven ~as zimsko odr`uvawe na ulici i pati{ta e 3.435 denari so vklu~en DDV, op{tinata platila duri 4.956 denari, {to e duri 44,3% pove} e od prose~nata cena. Vedna{ zad nea e skopskata op{tina Kisela Voda, koja

D

za eden efektiven ~as ~istewe ulici platila 4.794 denari ili re~isi 40% nad prosekot.

Najblisku do prose~nata cena nabavuvale op{tinite Bitola, Prilep, Terce i Skopje.

Najekonomi~na, pak, bila op{tinata Oslomej, koja za istata ovaa namena platila 1.950 denari ili 43% poevtino od prose~nata cena. Devet institucii platile poniska cena od prose~nata, a sedum povisoka.

“Del od razlikite vo cenite za zimsko odr`uvawe na ulici i pati{ta mo`e da se dol`at na goleminata na nabavkata, kako i na vidot, kvalitetot i efikasnosta na mehanizacijata, no golemata razlika me|u najniskata i najvisokata cena otvora prostor za preispituvawe na racionalnosta vo tro{eweto na javnite pari.

Postoi mo`nost razlikite vo cenite da se i u{te pogolemi, imaj}i predvid deka instituciite koristat duri ~etiri sosema razli~ni metodi za presmetka na cenata na ovaa usluga”, pi{uva vo analizata na CGK. Za eden ton industriska sol, pak, 10 institucii platile poevtino od prosekot, a osum poskapo. Op{tinata Saraj za eden ton industriska sol lani platila duri 12.980 denari, {to e za re~isi dvojno poskapo od prose~nata cena od 6.396 denari. Op{tina Prilep, pak, po cena od 2.360 denari za ton, platila duri 63% poevtino od prose~nata cena na pazarot. JP Makedonija pat niz postapka za javna nabavka za ovaa zimska sezona kupilo 11.500 toni sol po cena od 4.130 denari, {to e 35% poevtino od prosekot.

Kriterium za dodeluvawe na dogovorot e najniskata cena.

Ako se zeme predvid deka cenata na masloto za greewe e regulirana od strana na Regulatornata komisija za

9

PREGLED VESTI ZLATEN MEDAL ZA [ATO KAMNIK VO PARIZ akedonskata vinarnica [ato Kamnik osvoi zlaten medal za kvalitet na me|unarodnoto ocenuvawe na vino Vinalies Internationales de Paris za vinoto Signature Merlot 2008.

Me|unarodnoto ocenuvawe Vinalies Internationales de Paris, organizirano od Zdru`enieto na francuski enolozi, pretstavuva edno od pova`nite ocenuvawa na vino vo svetot koi redovno se odr`uvaat vo Francija. Ovaa godina bile prijaveni 3.500 vina od razli~ni zemji koi se zna~ajni proizvoditeli na vino. Spored pravilata, na samo edna tretina najdobro oceneti vina mo`e da se zdobijat so odli~je za kvalitet, odnosno srebren i zlaten medal. Od vinarnicata informiraat deka ova vino ve}e e dobitnik na zlaten medal na ocenuvaweto Terravino 2011 vo Izrael.

M

IK BANKA SO KREDITI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

K Banka, so cel podobruvawe na energetskata efikasnost, nudi kredit za doma}instva, mikro i mali pretprijatija so kamatna stapka od 7% godi{no vo maksimalen iznos od 100.000 evra, so rok na otplata od 84 meseci. Kako {to soop{tuvaat od bankata, ovoj ekolo{ki i ekonomi~en kredit e namenet za finansirawe na proekti za podobruvawe na `ivotnite uslovi preku promena na toplinska izolacija, vrati i prozorci, novi sistemi za greewe, t.e. zamena za stari bojleri, solarno-termi~ki sistemi za topla voda, sproveduvawe na toplina preku novi elektri~ni pumpi na sistemi za greewe, vnatre{en i nadvore{en sistem za osvetluvawe, postavuvawe na solarni paneli, kako i konverzija na priroden gas i drugi obnovlivi izvori za koristewe. EKO kreditot }e bide dostapen i za fizi~ki i za pravni lica.

“So ovaa nova kreditna linija IK Banka u{te pove}e }e go pro{iri svojot {irok spektar na kreditni proizvodi i }e ja dopolni svojata Programa za energetska efikasnost. Prethodno ovie krediti ne bea dostapni voop{to ili bea dostapni za golemite firmi. Ovie investicii sami }e se otplatat preku za{teda na energija i }e & pomognat na Makedonija da gi postigne energetskite celi”, izjavi Juxel Inan, generalen direktor na IK Banka.

I

Op{tina Saraj eden ton industriska sol ja platila dvojno poskapo od prose~nite 6.396 denari. energetika, natprevarot me|u firmite na tenderite e tokmu vo davaweto popusti vo odnos na najvisokata cena opredelena od RKE, konstatiraat od CGK. Spored podatocite od izve{tajot, Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Carinskata uprava, Ministerstvoto za odbrana i Makedonska po{ta kupile maslo so pogolem popust od prose~niot, dodeka, pak, op{tinite Skopje i Butel, kako i javnite zdravstveni ustanovi od Skopje i [tip dobile pomal popust od prose~niot.

Najvisokiot popust e za ~etiri pati pogolem od najniskiot.

Samo ovie devet institucii za ovaa namena sklu~ile dogovori te{ki 1,4 milioni evra.

“Obezbedenite popusti ne se soodvetni na kupenite koli~ini, kako {to nalagaat ekonomskite zakonitosti. Trite institucii koi obezbedile najmali popusti, vsu{nost, kupile i najgolemi koli~ini od ekstralesnoto maslo. Kako ilustracija, ako institucijata koja dobila najmal popust masloto go nabavila

spored najvisokiot popust bi za{tedila celi 40. 000 evra“, objasnuvaat od CGK. Za novogodi{no ukrasuvawe, pak, prose~nata vrednost vo op{tinite e 13.000 evra. Sedum op{tini potro{ile pove}e od prose~nata vrednost, a 20 pomalku od prosekot. Site zaedno, pak, za novogodi{no da gi ukrasat op{tiniite potro{ile 351.663 evra. Vo ovaa suma ne se vklu~eni parite potro{eni za organizirawe novogodi{ni zabavi, ognometi i paket~iwa.

“Razlikite vo cenite od indeksot na racionalnost nedvosmisleno poka`uvaat i deka sproveduvaweto javen tender samo po sebe ne garantira dobivawe najdobra vrednost za potro{enite pari. Cenite vklu~eni vo indeksot vo najgolem del se postignati niz otvoreni postapki ili postapki za pribirawe ponudi so objavuvawe oglas. Tenderite treba i da iniciraat pogolema konkurencija i da bidat valorizirani spored soodvetni kriteriumi”, ocenuvaat od CGK.

MAKEDONIJATURIST SO ISTA DOBIVKA KAKO I VO 2009 akedonijaturist minatata godina ostvari dobivka od 3 milioni evra, isto kako i vo 2009 godina.

Spored nerevidiranite izve{tai na dru{tvoto, operativnite prihodi lani padnale za 3% i iznesuvaat 7,8 milioni evra, za razlika od 2009 godina koga iznesuvaa 8 milioni evra.

Menaxmentot na dru{tvoto lani uspealo za 4% da gi namali vkupnite operativni rashodi. Vo 2010 godina tie iznesuvaa 5,1 milion evra, a edna godina prethodno vkupnite rashodi od operativno rabotewe iznesuvaa 5,3 milioni evra.

“Iako godinava po~na lo{o, {to e o~ekuvano so ogled na toa {to po~etokot od godinata postojano e poslab vo ovaa dejnost, sepak, o~ekuvame vo tekot na godinata rabotite da se promenat i da go ostvarime toa {to e zacrtano vo biznis-planot”, velat od kompanijata.

Za ovaa godina dru{tvoto o~ekuva da ostvari vkupni prihodi od 8 milioni evra, a bruto-dobivka od 3,6 milioni evra, za 20% pogolema vo odnos na prethodnata godina.

Vkupnite tro{oci se o~ekuva da se dvi`at na nivo od prethodnata godina i da iznesuvaat 4,3 milioni evra.

M

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.845

2.700 2.680

MBID

117,40

2.840

117,30

2.835

117,20

2.660

2.830

2.640

2.825

117,10

116,90

2.815 2.600

2.810

116,80

2.580

2.805

116,70

07/03/11

08/03/11

09/03/11

10/03/11

11/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

117,00

2.820

2.620

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

07/03/11

08/03/11

09/03/11

10/03/11

11/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

07/03/11

08/03/11

09/03/11

10/03/11

11/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NOVA MLEKARNICA NA PAZAROT

DAUTI KOMERC VLEGUVA VO MLE^NIOT BIZNIS Dvete semejni kompanii Dauti Komerc i Fejzi osnovaa zaedni~ka mlekarnica Dauti Milk. ]e proizveduvaat mleko i mle~ni proizvodi vo pogonite na porane{nata mlekarnica Napredok vo skopskata naselba Maxari. Osven osvojuvawe na doma{niot pazar, celta e izvoz vo Crna Gora i Kosovo

BLOK-TRANSAKCIITE JA RAZDVI@IJA BERZATA

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

email Dauti, sopstvenikot na distributivnata kompanija Dauti Komerc, vo partnerstvo so Nagib Fejzi, sopstvenik na mlekarnicata Fejzi, koja proizveduva italijansko sirewe, otvoraat zaedni~ka mlekarnica.

Dauti Milk }e proizveduva mleko i mle~ni proizvodi vo pogonite na porane{nata mlekarnica Napredok vo skopskata naselba Maxari.

Novata mlekarnica, spored podatocite od Centralniot registar, e osnovana kako akcionersko dru{tvo so po~eten kapital od 30.000 evra, a osven Xemail i Nagib, sopstvenici se i dvajcata bra}a na Dauti, Femi i Hamim, kako i sinot na Fejzi, Fitim.

Spored Xemail Dauti, odlukata da vleze vo mle~niot biznis ja donel bidej}i smeta deka ima potencijal i pazar za ovie proizvodi.

"Ja kupivme mlekarnicata Napredok i ovie denovi bi trebalo da po~neme i so proizvodstvo. Nejziniot kapacitet vo momentov e prerabotka na 2.000 litri mleko i mle~ni proizvodi dnevno, a osven mleko i jogurt, }e proizveduvame i sirewe i drugi tvrdi proizvodi”, izjavi za "Kap-

X

rguvaweto na doma{niot pazar na kapital minatata nedela zavr{i so promet od 106,9 milioni denari, koj e za pove}e od dva pati pogolem od prometot od 48,1 milioni denari ostvaren prehodnata nedela.

Vakvata silna investitorska aktivnost vo golema mera se dol`i na blok-transakciite, koi bea glavna karakteristika na trguvaweto. Prometot ostvaren so blok-transakciite iznesuva{e 49,9 milioni denari, odnosno 46,6% od vkupnata realizacija na Berzata. Najgolema bloktransakcija vo iznos od 43 milioni denari be{e realizirana so akciite na ZUM Skopje, a se realiziraa i dva bloka so akcii na Ma{inopromet vo vkupen iznos od 6,9 milioni denari.

Osnovniot indeks MBI-10 porasna za 1,2% na 2.668,77 indeksni poeni, a rast od 0,8% ima{e i vrednosta na indeksot na obvrznici OMB, koj zatvori na 117,04 indeksni poeni. Drugiot akciski indeks MBID padna za 0,45% na vrednost od 2.828,68 indeksni poeni.

Sli~no dvi`ewe ima{e i kaj Belgradskata berza. Prometot na berzata vo Belgrad porasna za 66% na 9,8 milioni evra, a rast od 0,45%

T

ital" Xemail Dauti.

Otkako }e po~nat so proizvodstvo, planiraat da investiraat vo dopolnitelna oprema i da gi zgolemat kapacitetite na mlekarnicata do 6.000 litri mleko dnevno, a proizvodite, osven na makedonskiot pazar, planiraat da gi izvezuvaat i na drugi pazari.

“So Nagib Fejzi, koj ve} e e vo mle~niot biznis, zaedni~ki }e ja razvivame mlekarnicata i proizvodstvoto. Zasega, najgolem del od mle~nite proizvodi }e plasirame na doma{niot pazar, no isto taka planirame da izvezuvame i na pazarite vo Kosovo i vo Crna Gora, kade {to Dauti Komerc ima svoi pretstavni{tva i kade {to smetam deka

ima potencijal za na{ite mle~ni proizvodi”, objasnuva Dauti.

IMA DOVOLNO MLEKO ZA OTKUP Iako na po~etokot planiraat da proizveduvaat pomali koli~ini, od kompanijata objasnuvaat deka na pazarot ima mleko za otkup, a planiraat da otkupuvaat mleko od mesta koi dosega ne se opfateni od mlekarnicite.

“Ima dovolno mleko za otkup, koe na po~etok }e go vr{ime na potegot od Saraj do seloto @elino, kako i od selata Ara~inovo i Koware, koi ne se opfateni od mlekarnicite. Vo naredniot period planirame i da gi animirame farmerite da

go zgolemat proizvodstvoto so finansiska poddr{ka od evropskite fondovi, pred s$ od IPARD programata”, objasnuva Dauti.

Za da po~nat so proizvodstvo potrebno e Direkcijata za kontrola na hranata da ja obnovi dozvolata za proizvodstvo koja ve} e ja imala mlekarnicata Napredok.

"Vo momentov imame nedorazbirawe so Direkcijata za kontrola na hranata, koja ne saka da ja obnovi dozvolata za proizvodstvo na mlekarnicata bidej}i sega taa se vodi pod nova firma i treba da izvadime nova. Se nadevam deka za kratok rok }e najdeme zaedni~ko re{enie i }e po~neme so proizvodstvo”, objasnuva Dauti.

ima{e i osnovniot berzanski indeks Belex 15, koj zatvori na 773,88 indeksni poeni. Kaj berzata vo Zagreb prometot, koj iznesuva{e 9,7 milioni evra, ima{e pad od 26,5%, no zatoa, pak, indeksot CROBEX porasna za 0,49% na 2.252,45 indeksni poeni.

Svetskite pazari na kapital, za razlika od regionalnite, imaa daleku poslabi rezultati osobeno na posledniot trgovski den kako posledica na katastrofalniot zemjotres vo Japonija. Najsilno bea pogodeni osiguritelnite kompanii. Indeksot na osiguritelnite kompanii STOXX Europe 600 Insurance padna za duri 2,2%, a panevropskiot indeks FTSEurofirst 300 padna za 0,8%, zatvoraj}i na 1,122.53 indeksni poeni. Vo Japonija osnovniot japonski indeks Nikkei225 padna za 1,7% na 10.254 indeksni poeni, a indeksot na Nikkei fju~ersi padna duri za 3,3%.

Za razlika od evropskite i aziskite berzi, Wujor{kata berza s$ u{te ne gi ~uvstvuva posledicite od zemjotresot. Indeksite gi dvi`ea izve{taite za nevrabotenost, trgovskiot deficit i zabavuvaweto na kineskiot izvoz.

Vo takov ambient Dow Jones porasna za 1% na 12.044,40 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

11.03.2011 Просечна цена (МКД)

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

%

Износ (МКД)

757,00

2,83

12.112

Комерцијална банка Скопје

3.926,43

0,51

12.427.140

Алкалоид Скопје

4.499,73

0,13

1.714.396

Име на компанијата

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тутунска банка Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

32.042.317,67

-2,35%

4,65%

8,09%

1,98%

-0,20%

09.03.2011

ILIRIKA GRP

49.185.972,54

-1,63%

-3,74%

0,92%

-4,72%

3,26%

09.03.2011

Иново Статус Акции

17.498.738,91

-2,34%

7,82%

6,52%

7,93%

-7,86%

10.03.2011

KD Brik

37.058.954,14

-1,36%

-1,16%

3,88%

-2,89%

6,21%

10.03.2011

KD Nova EU

28.673.826,99

-0,52%

7,95%

9,19%

5,19%

2,58%

10.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.676.185,31

-1,36%

3,12%

4,25%

2,70%

-1,19%

10.03.2011

11.03.2011 Просечна цена (МКД)

Реплек Скопје Макпетрол Скопје Топлификација Скопје

3641,29

%

Износ (МКД)

-6,99

473.368

40256

-3,00

40.256

27.000,69

-2,88

432.011

3.700,10

-2,63

1.768.650

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) * BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Топлификација Скопје

11.03.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

11.03.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

11.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.499,73

400,40

11,24

0,98

54.562

7.570,00

567,72

13,33

0,22

GRNT (2010) *

3.071.377

598,26

92,61

6,46

0,55

Износ (МКД)

KMB (2010) *

2.279.067

3.926,43

627,95

6,25

1,12

MPT (2010) *

112.382

27.000,69

/

/

0,80

3926,43

0,51

12.427.140

REPL (2010) *

25.920

40.256,00

2.996,49

13,43

0,84

3700,1

-2,63

1.768.650

SBT (2010) *

389.779

3.418,85

39,99

85,48

0,81

4.499,73

0,13

1.714.396

STIL (2010) *

14.622.943

204,27

0,47

439,27

2,57

Гранит Скопје

598,26

-1,62

934.475

TPLF (2010) *

450.000

3.700,10

73,84

50,11

1,04

Македонски Телеком Скопје

547,07

-0,03

502.206

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

/

/

0,36

Алкалоид Скопје

11.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

%

Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

11.365

8

-57,26

295.393

118

150,85

306.759

126

112,51

обични акции

18.101

20

-77,60

Вкупно Редовен пазар

18.101

20

-77,60

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petokk - 11.03.2011)

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

IMOTOT I VRABOTENITE NA KOMPANIITE MORA DA BIDAT OSIGURENI

17.03.2010 RASTE INTERESOT KAJ MENAXERITE ZA OSIGURUVAWE NA BIZNISOT

11

Kompaniite vo tekot na raboteweto se sudruvaat so mnogu rizici poradi {to e nu`no da bidat osigureni.

So vlezot na stranskite investitori, koi kulturata za osiguruvawe ja nosat so sebe, se zgolemuva svesta i interesot i kaj doma{nite menaxeri za osiguruvawe na svojot biznis ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

aste interesot za osiguruvawe od strana na kompaniite, otkrivaat del od osiguritelnite kompanii koi vakviot trend go objasnuvaat so vlezot na stranski investicii vo zemjava, koi so sebe ja nosat i kulturata za osiguruvawe, svesta za potrebata od osiguruvawe s$ pove}e se razviva i kaj doma{nite kompanii.

Kompaniite vo tekot na raboteweto se sudruvaat so mnogu rizici, poradi {to e nu`no da bidat osigureni.

Osiguritelnite kompanii se podgotveni da ja prezemat sekoja opasnost koja mo`e da go popre~i normalnoto rabotewe na edna firma so osiguruvawe na imotot (grade`nite objekti, opremata, zalihite), osiguruvawe na transportot, na dejnosta i proizvodstvoto, osiguruvawe na vrabotenite i menaxerite od nezgoda.

I pokraj toa {to postoi {irok spektar na rizici, koi dokolku se slu~at mo`e da se odrazat katastrofalno vrz biznisot, makedonskite menaxeri, generalno, posvetuvaat malku vnimanie na osiguruvaweto. Najgolem del od niv naj~esto se osiguruvaat od najosnovnite rizici, kako {to se po`ar ili kr{ewe na ma{inite.

OSIGURUVAWE NA VRABOTENITE Osiguruvaweto na vrabotenite se poso~uva kako primarno re~isi vo cel svet, a ve}e i kaj nas kompaniite go tretiraat kako zadol`itelno.

Osven vrabotenite, osigu-

R

ruvaweto od nezgoda e karakteristi~no i za srednoto i visokoto upravuvawe vo kompaniite ili takanare~enoto menaxersko osiguruvawe. Pokraj standardnoto osiguruvawe od nezgoda za vrabotenite, se sklu~uvaat menaxerski osiguruvawa koi vklu~uvaat dopolnitelni rizici so koi pokraj osiguruvawe od nezgoda se nudi i benefit kako finansiski bonus dokolku ne se ostvarat odredeni rizici vo raboteweto. Od osiguritelnite kompanii potvrduvaat deka pogolem del od kompaniite vo zemjava imaat osiguruvawa za nivnite menaxeri.

“Site menaxeri se osiguruvaat od nezgoda, kako {to se osigureni i nivnite vraboteni, samo {to sumata za osiguruvawe e pogolema.

Dokolku menaxerot ne prijavi nikakva {teta po toj osnov, mu sleduva finansiski bonus koj mo`e

so dogovor da se definira kako }e bide isplaten, dali toj }e go dobie kako li~na nagrada ili, pak, }e ostane vo kompanijata”, objasnuva Violeta Popvasileva, izvr{en direktor na Evroins osiguruvawe.

Postoi i menaxersko osiguruvawe od odgovornost, {to pokriva gre{ki so koi toj mo`e da & na{teti na kompanijata i na investitorite. Edno od najosnovnite tipovi osiguruvawa za biznis-sektorot e za{tita na imotot {to go poseduva edna kompanija - zgradite i fabrikite, opremata, slu`benite avtomobili.

Koj bilo rizik mo`e da predizvika traen prekin na proizvodstvoto, {to mo`e da ostavi ogromni posledici vrz finaniskite rezultati na kompaniite. Za kompanii koi vo raboteweto se izlo`eni na visoki temperaturi ili prenos na energija, toga{ rizikot od

po`ar e najizrazen i osiguruvaweto od toj tip e neminovno. Kaj kompanii kaj koi vo procesite dominantni se kinetikata i dinamikata na opremata neminovno e osiguruvaweto od kr{ewe na ma{inite. Kaj tie {to imaat podinami~na sorabotka so drugi kompanii treba da se obrne pogolemo vnimanie na osiguruvawe na transportot ili izvezuvaat i plasiraat proizvodi direktno na pazarot, toga{ najbitno e osiguruvaweto na zalihite, stokata da bide osigurena. Isto taka, osobeno e bitno da bide osiguren transportot na stokite i za kompaniite koi se zanimavaat so uslu`na dejnost - transport na stoki.

Od osiguritelnite kompanii velat deka op{toto osiguruvawe od odgovornost e mnogu malku zastapeno kaj nas, iako vo poslednite tri godini statistikata poka`uva deka ovoj tip

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,53%

3,43%

4,24%

5,14%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5463

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

44,6862

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

71,4657 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,9258

Канада

долар

45,6304

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,7024

61,6

44,9

72

47,7

Извор: НБРМ

postojano raste. Dokolku se stavi vo korelacija so vkupno ostvarenata brutopremija na celiot pazar, u~estvuva so samo 2%, {to e isklu~itelno nisko nivo za osiguruvawe od dejnost.

Vo zavisnost od dejnosta so koja se zanimava, dali e proizvodstveno ili uslu`no pretprijatie, najgolem del od kompaniite vo uslu`nata dejnost u{te pri vadeweto na licencite za vr{ewe dejnost, zadol`itelno e da poseduvaat i osiguruvawe od odgovornost. Toa va`i za revizorite, smetkovoditelite, proektantite, grade`nicite, notarite, advokatite, turisti~kite agencii, duri i kompaniite {to se registrirani za ~istewe. Del od rastot na pazarot vo ovoj segment najmnogu se dol`i tokmu na toa {to zakonite nalo`ija obvrska za takvo osiguruvawe, a ne tolku na zgolemuvawe na svesta i potrebata na kompaniite.

KAKO DA SE OSIGURA BIZNISOT Pazarot na osiguruvawe od odgovornost od dejnost go dvi`at i poslednite trendovi, koi na kompaniite koi se javuvaat na tenderi, bez ogled dali se proizvodstveni pretprijatija koi ispora~uvaat stoki ili, pak, uslu`ni, im nalo`ija zadol`itelen uslov da se osigureni od odgovornost od dejnosta {to ja vr{at.

Biznismenite koi investiraat vo idninata na svojata kompanija i se gri`at za nejzinoto uspe{no rabotewe na osiguruvaweto gledaat kako na nu`na potreba bez koja vo dene{ni uslovi ne mo`e da se zamisli eden biznis-proces i objasnuvaat zo{to e va`no edna kom-

panija da bide osigurena, pa duri i od indirektnite rizici za koi mnogumina ne se svesni.

“Osiguruvaweto na va{iot biznis vo dene{no vreme e najneophodno bidej}i sekoja kompanija vo tekot na raboteweto se soo~uva so mnogu rizici, a namaluvaweto na rizicite mo`e da se slu~i dokolku niv gi prezeme nekoja osiguritelna kompanija. Od moeto iskustvo, osven {to vo izgradbata na malite hidroelektrani gi osiguravme opremata i objektite, go osiguravme duri i prihodot. So osiguruvawe samo na opremata, na primer, dokolku nastane kakva bilo {teta i dojde do prekin na proizvodstvoto, osiguritelnata kompanija vi ja pla}a samo popravkata na ma{inite. No, vo periodot na popravka na ma{inata nastanuva pogolema {teta {to podolgo vreme nema da proizveduvate elektri~na energija. Sekoj zastoj vo rabotata mo`e da vlijae negativno vrz kompanijata, osobeno ako ste zadol`eni vo bankite so krediti koi treba redovno da gi servisirate i od toj aspekt takvoto osiguruvawe e mo`ebi klu~no, iako e poskapo”, komentira Ko~o An|u{ev, sopstvenik na kompanijata Fero Invest, koja gradi mali hidroelektrani.

Bez ogled dali nekoja kompanija }e odlu~i da sklu~i dogovor za osiguruvawe za paket koj kombinira pove}e rizici ili, pak, poedine~no osiguruvawe, site osiguriteli se ednoglasni deka menaxer na edna moderna kompanija koja se stremi da bide uspe{na ne smee da si dozvoli da ne se osigura.

Fokus

12 BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.kom.mk

rezemaweto na Delta go odlo`i pla}aweto na pobaruvawata na nekoi makedonski izvoznici. Vo poslednite dve godini izgorea pobaruvawata na makedonski kompanii kon gr~ki firminara~ateli poradi finansiskata kriza vo ovaa zemja... Mnogubrojni se pri~inite poradi koi eden izvoznik mo`e da izvisi so naplatata na ispora~anata stoka.

Finansiskata kriza dopolnitelno gi zgolemi rizicite, a toa gi napravi makedonskite izvoznici u{te poranlivi. Delumniot lek e vo osiguruvawe na izvozot. No, makedonskite izvoznici slabo ja koristat ovaa usluga, iako Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) ve}e deset godini ja nudi. Vo vkupno realiziraniot izvoz osigureniot u~estvuvaa so 0,5%. Pred dve godini u~estvoto be{e duri i pomalo. MBPR vo poslednite dve godini osigura izvoz vo vrednost od 28,6 milioni evra, a isplati obes{tetuvawe od okolu 60.000 evra na izvoznici na koi kupuva~ite, najmnogu od Grcija, Srbija i Hrvatska, im docnea ili ne im platija za ispora~anata stoka.

“Zarem navistina obes{tetuvate s$”, bilo naj~estoto pra{awe koe izvoznicite vo poslednite dve godini mu go postavuvale na bankarite od MBPR koga tie im ja prezentirale finansiskata usluga - osiguruvawe na izvozot od kratkoro~ni komercijalni i politi~ki rizici. Uslugata mo`e da ja dobie sekoja firma {to izvezuva stoka, a i se pla} awe na po~ek, vo rok do 180 dena, kako {to e voobi~aeno vo me|unarodnata trgovija. Iako MBPR ve}e 10 godini ja prodava ovaa usluga, makedonskite stopanstvenici mnogu malku znaat za nea. Rabotite trgnaa na poarno vo poslednite dve godini, koga vrednosta i brojot na osigureni trgovski partnerstva dvojno se zgolemi sporedeno so 2008 godina. Vkupnata osigurena vrednost vo 2008 godina iznesuva{e 5,2 milioni evra. Vo 2009 godina se iska~i na13,9 milioni evra, a lani porasna za samo sedum milioni evra sporedeno so prethodnata godina.

Vo MBPR velat deka firmite od pred dve godini po~nale pove}e da go osiguruvaat izvozot delumno poradi kampawata {to ja sprovela MBPR. No, i zatoa {to izvoznicite od iskustvoto na drugite s$ pove} e po~nale da se uveruvaat deka navreme i do denar se ispla} a obes{tetuvaweto. MBPR do 2009 godina osiguruva{e samo od komercijalen rizik, odnosno od {teti {to mo`e da nastanat

P

GAVRIL SIRA^EVSKI akedonskite sto~ari se nezadovolni od godine{nata otkupna cena na jagneto od 140 denari za kilogram, {to e na minatogodi{noto nivo. Velat deka zarabotkata }e im se namali, zatoa {to so istata cena treba da gi pokrijat i zgolemenite tro{oci za odgleduvawe na jagneto.

“Cenata na hranata za dobitokot e zgolemena re~isi za 40%, a nie jagneto i ponatamu go prodavame po cena od 140 denari za kilogram”, veli sto~arot Vidija Zafirovski.

Od kompanijata za uvoz i izvoz na meso Serta-Kompani objasnuvaat deka pri~ina za nepromenetata cena e poslabata kupovna mo} na tradicionalnite konsumenti na makedonskoto jagne, Italijancite i Grcite.

M

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

KOLKU MAKEDONSKITE KOMPANII GO OSIGURUVAAT IZVOZOT?

SVETOT E MAL PAZAR KOGA NE SE RIZIKUVA KOI SE USLOVITE NA MBPR?

provizija za osiguruvawe na izvozot od 0,3% do 1% procenka na bonitet na stranska firma vo prosek 75 evra osiguritelnata polisa se dobiva najdocna za 10 dena obes{tetuvaweto se ispla}a najdocna {est meseci otkako }e se prijavi nepla}awe MBPR vedna{ obes{tetuva ako stranskiot nara~atel otide vo ste~aj

Vo vkupno realiziraniot izvoz osigureniot u~estvuvaa so 0,5%. Pred dve godini toa be{e duri i pomalo. MBPR vo poslednite dve godini osigura izvoz vo vrednost od 28,6 milioni evra, a isplati obes{tetuvawe od okolu 60.000 evra na izvoznici na koi kupuva~ite, najmnogu od Grcija, Srbija i Hrvatska, im docnea ili ne im platija za ispora~anata stoka

od ste~aj na stranskiot kupuva~, kako i od nenavremeno pla}awe na nara~ki. Od lani po~na da osiguruva i od politi~ki rizik.

Vo MBPR prognoziraat deka godinava }e im raste portfolioto na osiguruvawe na izvozot i poradi dve novi uslugi {to planiraat da gi ponudat - reosiguruvawe na izvozot i finansiski faktoring, odnosno otkupuvawe na spornite i nenaplatlivi pobaruvawa od izvozni zdelki.

I pokraj novite uslugi, portfolioto so osiguritelni polisi za izvoz na MBPR lani "te`e{e" samo 14,6 milioni evra.

I strukturata na makedonskiot izvoz e delumno vinovna zo{to na{ite firmi ne go osiguruvaat izvozot. Dominantno u~estvo vo izvozot ima metalurgijata. Pove} eto kompanii od ovoj sektor re~isi celokupnoto proizvodstvo i izvoz go plasiraat kaj nivnite kompaniimajki ili kaj sestrinska kompanija na stranskiot investitor. Vo takvi biznis-relacii rizikot od nepla} awe e minimalen. Tekstilniot izvoz ima vtoro po golemina u~estvo vo vkupnata trgovska razmena. Re~isi 90% od ovaa industrija raboti samo lon. Tekstilcite velat deka nemaat golema potreba da go osiguraat takvoto partnerstvo”, veli Darko Stefanovski, direktor na sektorot za kreditno osiguruvawe vo MBPR. Sepak, neinformiranosta e najvinovna za slabiot procent osiguran

izvoz, spored {to Makedonija e na dnoto vo regionot. Duri 20% od vkupno realiziraniot izvoz na Slovenija e osiguren. Vo Hrvatska toj iznesuva 7%, a vo Srbija 1%. Vo MBPR velat deka najgolem predizvik im e da privle~at novi firmi i sektori koi so ovaa usluga polesno }e se pobijat na novi pazari.

Ova prakti~ki se klu~nite to~ki na nacionalnata strategija - da se zgolemi izvozot so probiv na novi pazari i so pogolem obem na proda`bata na tradicionalnite trgovski partneri.

Vo vinarnicata Tikve{ velat deka vo MBPR se delumno vo pravo.

“Re~isi 60% od nenaplatenite pobaruvawa ni se od stari partneri. Zatoa ovaa finansiska usluga e odli~en instrument za

obezbeduvawe od rizik od nepla} awe i kaj starite trgovski partneri. Sekako, odli~en instrument e i za zasnovawe novi stranski partnerstva. Osiguruvaweto pomaga da se zgolemi proda`bata na nadvore{nite pazari i da ima pogolema i podobra kontrola na rizicite vo raboteweto. Ako ima osiguritelna polisa, izvoznikot ne mora da bara od stranskiot partner da obezbedi akreditivi i drugi garancii, koi za nego se tro{ok. So toa izvoznikot stanuva pokonkurenten kaj stranskite kupuva~i”, veli \orgi Petru{ev, menaxer na Tikve{.

Zatoa vo Tikve{ denovive zabrzano go popolnuvaat pra{alnikot so koj za prvpat }e apliciraat za osiguritelna polisa za izvoz

od MBPR.

Tie {to imaat dolga praktika so osiguruvawe na izvozot tvrdat deka toa im go amortiziralo udarot od globalnata ekonomska kriza.

Me|u takvite e prilepska Vitaminka, koja svojot izvoz go osiguruva otkako MBPR po~na da ja prodava ovaa usluva vo 2001 godina.

“Dosega imavme 2-3 slu~ai za obes{tetuvawe. Bankata ni go isplati vo rokot so koj se obvrza vo dogovorot. Najgolem udar od globalnata kriza po~uvstvuvavme pri krajot na 2008 godina. Seknaa izvorite za finansirawe, pa stranskite partneri poradi nelikvidnost ne mo`ea da si

MAKEDONSKITE STO^ARI NEZADOVOLNI

JAGNE[KOTO PO^NA DA SE IZVEZUVA, NO PO STARA CENA Makedonskoto jagne godini nanazad be{e preprodavano po cena dvojno povisoka od otkupnata, no sega taa razlika vo cenite e mnogu mala.

“Vo prvite dva meseci od godinata izvezovme 20.000 jagniwa. Prvata pratka za Grcija ja imavme duri na 15 fevruari. Izvozna cena po kilogram za prva klasa meso za Grcija e ~etiri evra, a za Italija bez xiger i bez glava e okolu 4,5 evra. Vo Italija makedonskoto jagne odi po cena od pet evra za kilogram”, veli Risto Mihajlov, direktor na Serta–Kompani.

Od klanicata Gorni Polog od

Gostivar velat deka ve}e dve godini ne sorabotuvaat so Grcija, bidej}i gr~kite partneri im dol`at 30.000 evra. Dolgot na italijanskite partneri e u{te pogolem i iznesuva 250.000 evra, no sorabotkata so Italijancite i ponatamu prodol`uva.

“Na{ata klanica ima kapacitet dnevno vo tri smeni da koli i po 6.000 jagniwa, no nie nedelno vo prosek koleme samo po 1.200.

Vo sezona mese~no imame 40.00050.000 kolewa, a toa ne e ni 20% od kapacitetite. Pobaruva~kata na jagne{ko e pogolema od ponudata,

a cenata ne se razlikuva mnogu od lani”, veli Nasuf Saiti od klanicata Gorni Polog od Gostivar.

Saiti o~ekuva zgolemuvawe na cenata na jagne{koto pred Veligden, iako i vo toj pogled se vozdr`ani, pou~eni od minatogodi{noto iskustvo, koga i pokraj toa {to se sovpadnaa pravoslavniot i katoli~kiot Veligden, cenata na jagneto ostana 150 denari za kilogram.

Od Veterinarnata uprava velat deka godine{niot izvoz na jagne e pribli`no na minatogodi{noto nivo. Lani vo januari i fevruari

140

denari za kilogram e godine{nata otkupna cena na jagneto

bile izvezeni 123 iljadi jagniwa, a vo istiot period godinava se izvezeni 115.232 jagniwa. Problem so izvozot nema, bidej}i samite otkupni kompanii gi postavuvaat uslovite, a izvoznicite gi ispolnuvaat.

no.

22

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

gi platat prezemenite obvrski.

MBPR PODGOTVUVA POLISA Na{ata kompanija finansiski ne be{e o{tetena, bidej}i go osiguruI ZA BELORUSIJA vame izvozot so stari i bonitetni Izvoznite biznisi {to gi ima osigurano MBPR naj~esto se so firmi od dr`avi so dobar krediten partneri od regionot, najmnogu od Srbija, Hrvatska i Grcija. rejting. Od vkupniot izvoz na komTrite dr`avi, pak, se razli~no rangirani spored stepenot panijata vo prosek 30% do 40% e na rizik. Grcija ima B rejting, Hrvatska e rang podolu so C osiguren. Krizata ja po~uvstvuvavme rejting, a Srbija so D. Dr`avite so E rejting se najrizi~ni, samo preku drugi faktori na koi pa osiguritelite ne se nafa}aat da gi osiguraat izvoznicite kompaniite ne mo`at da vlijaat. vo ovie zemji. Najgolem del od ~lenkite na EU, koi se edni Na primer, maloproda`bata vo od najgolemite izvozni partneri na Makedonija, imaat naHrvatska, kade {to odi golem del jvisok, A, rejting. od na{iot izvoz, se namali za "Lani se pojavija kompanii od drugi dr`avi, kade {to dosega 12%. Sli~no be{e i vo drugite MBPR ne osiguruva{e izvoz. Izdadovme osiguritelni polisi dr`avi. Vo poslednite dve godini za Gana, a sega podgotvuvame i za Belorusija”, raska`uva imavme pomalku nara~ki”, veli Stefanovski.

Qup~o Veleski, direktor na izvoz MBPR lani primila 394 aplikacii za ocenka na stranski vo Vitaminka. trgovski partneri, a odobrila 246.

Vo ovaa prehranbena kompanija tvrdat deka MBPR gi obes{tetila vo rokot so koj se obvrzala vo dogovorot. Dr`avnata banka se obvrzuva ALKALOID: da go isplati obes{tetuvaweto {est meseci otkako makedonskiot MBPR OSIGURUVA SAMO osigurenik }e & prijavi deka i po NERIZI^NI STRANSKI PLA]A^I istekot na rokot od 180 dena ne mu Alkaloid godinava go namali osiguruvaweto na izvoznite se pla}a za nara~kata. Vo slu~aj dogovori preku MBPR. Za da go minimizira rizikot MBPR na ste~aj, MBPR ne ~eka nitu den glavno ima selektiven pristap vo analizata na rizicite, za da ja po~ne procedurata za pri {to efektot mo`e da bide prifa}awe na osiguruvawe obes{tetuvawe. na kompanii koi i taka se sigurni pla}a~i, a odbivawe na Otkako krizata po~na da stivnuva, malku porizi~ni i poneizvesni kupuva~i. Interesno e {to vo sledniot rizik {to go trese makedrugite zemji postojat primeri kade {to se osiguruva celokdonskiot izvozot se kompaniskite upniot izvoz na edna kompanija, a ne selektiven pristap kon prezemawa, raska`uvaat stopanstveodredeni zemji i kupuva~i. Takov pristap verojatno bi bil nicite. Menaxmentot na kompaniite poatraktiven za izvoznoorientiranite kompanii, vklu~uvaj}i od regionot ~esto gubi glava i go i Alkaloid, i bi zna~el golema poddr{ka kon u{te pogolem zaborava na site ostanati obvrrast na izvozot na na{ite kompanii", velat vo najgolemata ski koga po~nuva da pregovara za farmacevtska kompanija, Alkaloid. proda`ba ili za vlez na stranski investitor vo svojata kompanija.

Taka, eden golem makedonski iz- usluga firmite gi ~ini okolu 75 banka gi osiguruva site fakturi voznik izminative meseci pote{ko evra vo prosek, koi se pla}aat i od osigureniot biznis {to }e si gi napla}a{e pobaruvawata od ako MBPR ne se nafati da im go gi dostavi makedonskata firma. srpska Delta maksi grup otkako osigura biznisot. Ako procenkata Stranskiot partner ne mora da sopstvenikot Miroslav Mi{kovi} poka`e deka stranskata firma znae deka biznisot {to go dogopo~na da pregovara za proda`ba e solventna, MBPR sklu~uva voril so Makedonija e osiguren. na kompanijata. osiguritelna polisa so makedon- Procentot {to go napla}a MBPR Procedurata za osiguruvawe na skata. Vo polisata se odreduva e razli~en i se dvi`i od 0,3% izvozot vo MBPR, pak, trae mnogu kreditniot limit, odnosno sumata do 1%. pokratko od 180 dena, kolku {to e do koja MBPR se nafa}a da ja Za da prodava osiguritelni poliprose~niot kratkoro~en period za obes{teti ako rabotite me|u si doma MBPR godi{no sklu~uva naplata na me|unarodni trgovski po- biznis-partnerite poradi komer- dogovori so trite svetski osigubaruvawa. Za edna nedela rabotata cijalni ili politi~ki pri~ini ritelni kompanii so najvisok e zavr{ena. Taa e mnogu poednostav- trgnat na lo{o. Za uslugata fir- rejting. Toa se irskata Atradius na i poevtina vo sporedba so eden mite & pla}aat na MBPR fiksen Re, holandskata Nationale Borg i bankarski zaem. Drasti~no pomala procent od naplatenata vrednost slovene~kata SID-PKZ. e {tetata {to }e ja pretrpi iz- od izvoznata zdelka. Dr`avnata voznikot ako nara~atelot ne mu plati za osigurenata nara~ka. Za da go \ORGI PETRU[EV osiguraat izvozot firmite DIREKTOR NA TIKVE[ treba do MBPR da dostavat popolnet pra{alnik “Re~isi 60% od nenaplatenite pobaruso podatoci za nivnite vawa ni se od stari partneri. Zatoa osnovni bilansi, osnovni ovaa finansiska usluga e odli~en podatoci za stranskiot instrument za obezbeduvawe partner i proekcii kolku od rizik od nepla}awe i kaj }e dobijat od izvoznata starite trgovski partneri. zdelka. Ne im e potreben Sekako, odli~en instruproekt za finansirawe. ment e i za zasnovawe Za procenkata, odobrunovi stranski partnerstva. vaweto, osiguruvaweto i Osiguruvaweto pomaga da obes{tetuvaweto odlu~uva se zgolemi proda`bata MBPR. Taa vo ovoj biznis na nadvore{nite pazari ne gi vklu~uva doma{nite i da se ima pogolema i komercijalni banki, kako podobra kontrola na riz{to e, na primer, prakicite vo raboteweto.” tikata vo Hrvatska. Ovaa

115.232 jagniwa se izvezeni vo januari i fevruari ovaa godina

Iako sto~nata hrana poskape za re~isi 40%, jagne{koto i ponatamu se prodava po cena od 140 denari za kilogram “Klanicite koi ne gi ispolnuvaat kriteriumite na Evropskata unija mesoto go prodavaat vo zemji koi ne se ~lenki na Unijata”, veli Eftim [akalev od Asocijacijata na zemjodelci.

I od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo velat deka izvozot dosega se odviva bez problemi, a cenata na mesoto ja diktira samiot pazar. Za sto~arskoto proizvodstvo godinava

se izdvoeni okolu 30 milioni evra. Subvencijata po grlo e 950 denari, a godinava re~isi za 50% se zgolemeni subvenciite za sertificirano organsko sto~arsko proizvodstvo.

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

FRED GUDVIN, MEGALOMANOT KOJ JA UNI[TI RBS na megalomanski direktor so Kombinacijata pre~estite prezemawa na bankarskite rivali, problemite so likvidnosta i krizata so hipotekarnite krediti vo SAD be{e dobitnata kombinacija za najgolemata zaguba na Royal Bank of Scotland vo 2008 godina, koja be{e najgolema i vo istorijata na bankarskiot sektor vo Velika Britanija agazinot "Tajm" od listata so vinovnici za svetskata finansiska kriza ne gi izostavi nitu britanskite bankari. Megalomanijata na porane{niot izvr{en direktor na RBS (Royal Bank of Scotland), Fred Gudvin, i `edta za kontinuirani prezemawa na pomalite bankarski rivali bea klu~nite faktori za propa|aweto na Gudvin. Vo bogatata britanska imaginacija globalnata finansiska kriza se zdobi so ime "Fred" po neslavnoto zavr{uvawe na negovata kariera.

Gudvin, koj pred po~etokot na finansiskata kriza va`e{e za gospodar na univerzumot, stana eden od najomrazenite bankari vo Britanija poradi negovata megalomanija. So vakvi epiteti se zdobi poradi neo~ekuvanata zaguba na RBS vo 2008 godina vo iznos od 34,2 milijardi dolari, so {to go dostigna britanskiot rekord na kompaniska zaguba. Revoltot kaj Britancite stana u{te pogolem poradi negovata godi{na penzija od 980.000 dolari, koja Gudvin ja dobi od dr`avnata kasa. Spored "Independent", Gudvin pove} e od koj bilo imal grandiozna kariera koja go simbolizirala meteorskiot rast na britanskiot bankarski sektor. Za osum godini toj ja transformira{e 300 godini starata {kotska banka vo globalen gigant vo sopstvenost na Sitizens fajnen{al grup, koja e edna od 10-te najgolemi banki vo SAD. Fred Gudvin be{e klu~en faktor za izgradbata na novoto sedi{te na RBS vo Edinburg, koe ja ~ine{e bankata pove}e od polovina milijarda dolari. Vo negovata kariera vo RBS, od 2001 do 2008 godina, Gudvin & donese ogromni profiti na bankata. Vo 2002 godina be{e imenuvan za biznismen na godinata od magazinot "Forbs", a vo 2003 godina proglasen i za evropski bankar na godinata. Kako {to pominuvaa godinite, be{e kritikuvan za toa {to postojano nastojuva{e za {to pove}e prezemawa na pomalite rivali na RBS, vklu~uvaj}i go i 10,5 milijardi dolari vrednoto prezemawe na Charter One Financial so sedi{te vo Klivlend vo 2004 godina.

Gudvin ja ima{e i klu~nata uloga za "katastrofalnoto" prezemawe na Dutch Bank ABN vo 2007 godina, koe & nanese ogromni dolgovi na RBS. So toa bankata

M

se nacionalizira{e. Denes RBS e 70% vo sopstvenost na britanskata Vlada, koja pu{ti kapitalna injekcija od 47 milijardi dolari vo kasata na bankata. Na ovie postapki na Gudvin se sprotivstavi i porane{niot premier na Velika Britanija, Gordon Braun.

"Mislam deka }e be{e mnogu podobro za Gudvin dokolku uspe{no ja skrie{e vrednosta na negovata penzija od javnosta. Besot na Britancite e i moj bes. Vrednosta na negovata penzija e neopravdana i neprifatliva", istakna Braun.

Del od ekspertite, pak, se obidoa da go odbranat Gudvin.

"Mislam deka celata rabota e premnogu mediumski eksponirana.

Dokolku toj gi vrati parite od penzijata, dali toga{ javnosta }e bide zadovolna?", pra{a Ri~ard Ports, profesor po ekonomija na London Business School.

Sepak, prezemaweto na ABN ne be{e edinstveniot izvor na problemite so likvidnosta na RBS. Ogromen pridones za krizata ima{e i amerikanskata filijala na RBS, Grinvi~ kapital. Iako prezemaweto na Natvest & donese ogromen rast na RBS, a & donese i problemi so investiciskata banka Grinvi~ Natvest. [kotskata banka ne mo`e{e da se oslobodi od problemati~nata investiciska banka, koja be{e vme{ana vo propa|aweto na amerikanskata kompanija Enron.

Od "Va{ington post" istaknuvaat deka iako menaxmentot na RBS smeta{e deka }e se soo~i so ogromni problemi poradi toa, se slu~i tokmu sprotivnoto. RBS grinvi~ kapital po~na da ostvaruva profiti, pa taka stana del od trite banki vo SAD koi izdavaa hipotekarni obvrznici (CDO). No, kako {to napreduva{e krizata so hipotekarni krediti, taka i amerikanskoto pretstavni{tvo na RBS gi ~uvstvuva{e posledicite.

Spored ekspertite, kombinacijata na megalomanski director so pre~estite prezemawa na bankarskite rivali, problemite so likvidnosta i krizata so hipotekarnite krediti be{e dobitnata kombinacija za najgolemata zaguba na RBS vo 2008 godina. Gudvin si zamina so dva milioni dolari vo xeb kako plata za 2008 godina, {to e re~isi tripati pomalku od platata i bonusot vo 2007 godina. Denes Fred Gudvin raboti kako glaven sovetnik vo {kotskata arhitektonska kompanija RMJM. prodol`uva

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

15

JAVNITE PRETPRIJATIJA VO SRBIJA GI ^INAT GRA\ANITE PO 700 EVRA GODI[NO a grbot na gra|anite na Srbija pa|aat zagubite na dr`avnite firmi, subvenciite od buxetot, kra`bite na tenderite, a sekoj `itel na ovaa dr`ava “im donira” na javnite pretprijatija po 700 evra godi{no.

Spored presmetkite na portalot B92, vo Srbija ima 590 javni pretprijatija koi zaedno imaat zaguba pogolema od ~etiri milijardi evra i samo po taa osnova sekoj od 7,5 milioni `iteli na Srbija e vo minus od okolu 530 evra. Gra|anite gi

N

GOREWE SO PRIHOD OD 1,38 MILIJARDI EVRA lovene~kata grupacija Gorewe soop{ti deka vo 2010 godina ja zgolemila profitabilnosta i pokraj te{kite ekonomski uslovi.

Vo soop{tenieto na Gorewe se naveduva deka kompanijata minatata godina ostvarila netoprofit od 20 milioni evra, kako i prihodi od 1,38 milijardi evra.

Najdobri rezultati na teritorijata na Zapaden Balkan se ostvareni vo Srbija, na teritorijata na Zapadna Evropa vo Holandija i Germanija, a vo Isto~na Evropa vodi Ukraina.

Na delovnata klima na klu~nite pazari na kompanijata Gorewe minatata godina lo{o vlijaele visokata stapka na nevrabotenost, kako i valutnite i kreditnite rizici.

S

AGROKOR DADE NAJDOBRA PONUDA ZA MERKATOR

rvatskiot koncern Agrokor ponudi 195 evra po akcija na slovene~kata kompanija Pivovarna La{ko, koja prodava 23,3% od udelot vo Merkator, pi{uva slovene~kiot vesnik za finansii "Finance".

Izminative denovi se {pekulira{e deka ponudata na Agrokor se dvi`i me|u 195 i 230 evra za akcija, a momentalnata cena na akciite na Merkator na Qubqanskata berza iznesuva 170,95 evra.

Investiciskiot fond Mid Evropa ponudil 170 evra za akcija, a kompanijata Varburg Pinkus 165 evra. Pivovarna La{ko prodava 317.498 akcii, a Pivovarna Union i Radenska, koi se vo ramki na grupata Pivovarna La{ko, 464.390 odnosno 96.953 akcii.

H

DONALD TRAMP ]E INVESTIRA VO HRVATSKIOT TURIZAM?

o Hrvatska naskoro bi trebalo da pristigne eden od ~elnicite na firma od korporacijata vo sopstvenost na amerikanskiot bogata{ Donald Tramp so koj }e se razgovara za investirawe vo turizmot, najavi potpretsedatelot za investicii, Domagoj Ivan Milo{evi}.

“Nie sme malo stopanstvo, no toa ne zna~i deka ne mo`eme da bideme brzi, napredni i mnogu efikasni. Tokmu zatoa {to sme mali mora da bideme pofleksibilni i pobrzi od ostanatite.

Primer mo`e da ni bide Finska, koja uspea da ja zgolemi efikasnosta i na toa da profitira”, smeta potpretsedatelot na Vladata za investicii i dodava deka najgolema pre~ka za stranski investicii vo Hrvatska e birokratijata. “Treba da komunicirame so mediumite i da ja promovirame Hrvatska kako destinacija za investirawe”, veli Milo{evi}.

V

pla}aat i subvenciite od buxetot za ovie pretprijatija, koi na godi{no nivo iznesuvaat 250 milioni evra, a toa e u{te 35 evra po `itel.

Isto taka, spored podatocite koi svoevremeno gi iznese i {efot na misijata na Evropskata unija vo Srbija, Vensan Dexer, na javni nabavki godi{no “is~eznuva” edna milijarda evra, {to e za u{te 135 evra po `itel. Na javnite pretprijatija otpa|aat 32,4% od vkupnata vrednost na javnite nabavki vo Srbija, a sekoja petta

e pod somnenie deka e sprovedena nezakonski. Koga s$ }e se sobere, se dobiva 700 evra po `itel.

Zgora na toa, javnite pretprijatija se i najgolemite dol`nici na stopanstvoto zatoa {to docnat so isplatite na kreditite od osum do deset meseci.

Pritoa, za plati na pove}e od 8.000 rakovoditeli na tie firmi godi{no se odlevaat 110 milioni evra. Ekspertite ocenuvaat deka edinstveno re{enie za ovoj problem e osloboduvawe na javnite pretprijatija od par-

K

O

M

E

R

C

I

J

A

tiski kadri i seriozna kontrola na nivnoto rabotewe.

“Podobro e da se plati dobar menaxer, otkolku da se imaat dobroplateni partiski poslu{nici. Profesionalcite bi mo`ele da gi motivirate i so bonusi za dobro rabotewe, dodeka sega{nite direktori gi zemaat tie bonusi, a nemaat rezultati”, veli Sa{a \ogovi} od Institutot za pazarni istra`uvawa.

Ekonomistot Miroslav Zdravkovi} e siguren deka za 1.500 do 3.000 evra plata, kolku

L

E

N

O

G

L

A

S

{to zarabotuvaat sega{nite direktori, nekoj profesionalec mnogu podobro bi rakovodel so firmata.

“Treba da se raboti transparentno i da postoi seriozen plan. Dr`avata bi trebalo da ja napravi rabotata na javnite pretprijatija transparentna vo smisla na nivnite bilansi. Na primer, na internet-stranicata na Ministerstvoto za finansii na Hrvatska mo`ete da vidite kako rabotat nivnite javni pretprijatija i toa e javen podatok”, veli Zdravkovi}.

Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

GUVERNEROT NA HNB I GO VRTI GRBOT NA VLADATA

ROHATINSKI I BIZNISMENITE ]E JA SPASUVAAT HRVATSKA?!

Po odlukata na Rohatinski da pu{ti 850 milioni evra vo bankarskiot sistem za kreditirawe proekti vo prehranbenata industrija i turizmot, vedna{ so konkretni proekti i najavi za otvorawe novi rabotni mesta izlegoa 27 golemi kompanii ELENA JOVANOVSKA

ROHATINSKI ZA PREMIER?

elnite lu|e na najgolemite hrvatski kompanii zastanaa zad guvernerot na Hrvatskata narodna banka (HNB), @eqko Rohatinski, i mu dadoa poddr{ka da ja izvle~e zemjata od krizata.

Po odlukata na Rohatinski da pu{ti 850 milioni evra vo bankarskiot sistem za kreditirawe proekti vo prehranbenata industrija i turizmot, vedna{ so konkretni proekti i so najavi za otvorawe novi rabotni mesta zaedni~ki nastapija 27 golemi kompanii, me|u koi se Agrokor, Atlantik grupa, Frank, Dukat, Badel, Saponija, Tehnika, Vindija, Viro, Zdenka, Zve~evo, IGH, Zagrepska pivarnica...

Vode~kite biznismeni i direktorite na najgolemite banki so guvernerot na HNB go dogovorija klu~niot poteg na novata ekonomska politika.

Vladata na Jadranka Kosor celosno ja isklu~ija od odlukite, zatoa {to so nejzinite dosega{ni odluki voop{to ne se zadovolni, {to vo nekolku navrati i javno go ka`aa. Na ovoj na~in, monetarnata vlast, pretpriema~ite i bankite odlu~ija da ja zaobikolat dr`avata i da gi prezemat

Razli~nite anketi sprovedeni vo Hrvatska poka`uvaat deka @eqko Rohatinski e najpopularna li~nost vo javniot `ivot, a s$ po~esti se naga|awata za negov mo`en politi~ki anga`man. Poddr{kata {to ja dobi od najgolemite biznismeni i bankari vo zemjata dopolnitelno vlea strav vo HDZ. Od partijata smetaat deka prikaznite za vleguvawe na Rohatinski vo Hrvatskata socijalno-liberalna partija (HSLS) ne se potpolno neosnovani, iako toj gi demantira{e. Spored pulsot na gra|anite, Rohatinski e edinstveniot ~ovek za koj Hrvatite smetaat deka e sposoben da ja izvle~e zemjata od krizata. Ve}e so meseci vo javnosta se {pekulira deka e mo`no da ja prifati ponudata na HSLS za premier.

No, guvernerot gi demantira prikaznite za politi~ko aktivirawe i veli deka po zavr{uvaweto na mandatot zaminuva vo privatniot sektor.

^

K

O

M

E

R

rabotite vo svoi race.

So namaluvawe na stapkata na zadol`itelna rezerva za deviznite depoziti od 20% na 17% kreditniot potencijal na bankite }e se zgolemi za 850 milioni evra. Stanuva zbor za pari koi dosega bea zamrznati i na koi bankite dobivaa samo simboli~ni kamati. So aktivirawe na tie sredstva, na bankite im se dava mo`nost da gi namalat kamatnite stapki. No, bankarite s$ u{te ne izlegoa so stav koga i kolku }e padnat kamatite.

Spored generalniot direktor na Zagrepska banka, Frawo Lukovi}, so tie pari, namesto C

I

J

A

L

E

N

da se zadol`uvaat vo stranstvo, }e mo`at da finansiraat pogolemi proekti, prvo vo oblasta na zemjodelstvoto, turizmot i energetikata, potoa vo sektorite orientirani kon izvoz, koi imaat pogolemo vlijanie vrz rastot na vrabotenosta i kreirawe novi vrednosti na kratok rok.

Bankite pora~uvaat deka dodeka dr`avata se zadol`uva so kamati od 7% i drugite klienti nema da dobijat poevtin kapital.

Idnata nedela na dr`avata za naplata }e & stigne obvrznica od 750 milioni evra, koja Vladata ne uspea da ja refinansira na stranskite O

G

L

A

S

pazari, pa parite za otplata }e gi bara od doma{nite banki. HNB poslednite dve godini intervenira{e na pazarot so okolu pet milijardi evra, {to, pred s$, gi spasi dr`avata i buxetot od bankrot. Pobaruvaweto na devizi bi ja sru{ilo kunata, {to guvernerot o~igledno ne saka{e da go dozvoli, pa pu{ti novo koli~estvo devizi na pazarot.

“Mo`ebi toj kapital }e otide za kreditirawe na firmite, no so nego i bankite i

dr`avata dobija pogolem manevarski prostor za ispla}awe na stranskata obvrznica”, smetaat ekspertite.

Ekonomistot Darko Ora~i} istaknuva deka potegot na guvernerot mo`e neposredno i zna~itelno da pridonese za ekonomskoto zazdravuvawe samo ako ja pottikne centralnata banka da sozdade doma{ni pari preku intervencii na devizniot pazar.

HDZ E IZNENADENA Vladata e iznenadena od vakviot ~ekor na Rohatin-

ski. Vladeja~kata partija Hrvatska demokratska zaednica (HDZ) predupredi deka guvernerot direktno se me{a vo ne{to {to bi trebalo i bi moralo da bide rabota na Vladata, a opozicijata odlukata ja protolkuva kako dokaz deka ve}e nikoj ne & veruva na Vladata. Vo biznis-krugovite, pak, smetaat deka so ova HNB & vrti grb na Kosor.

Za razlika od modelot na kreditirawe {to Vladata go startuva{e so Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR), parite {to gi pu{ti Rohatinski }e im se odobruvaat direktno.

“Pretpriema~ite ne go sakaat posredstvoto na dr`avata zatoa {to ne sakaat podocna da gi viknat vo Kancelarijata za borba protiv organiziran kriminal i korupcija (USKOK) i da gi ispra{uvaat dali kreditot go dobile preku vrski i koj im pomognal.

So ovoj poteg site dobivaat.

Pretpriema~ite novi krediti i poniski kapati, bankite prostor za plasman na novi zaemi i zarabotka, a Rohatinski dobiva uloga na spasitel. Vo osnova, se raboti za udar vrz Vladata, iako na sofisticiran na~in”, veli eden renomiran biznismen.

MEGLE JA PREZEMA MLEKARNICATA MLADOST OD KRAGUEVAC ermanskata kompanija Megle deneska i oficijalno }e ja prezeme mlekarnicata Mladost od Kraguevac, koja vo dekemvri ja kupi od belgradskata firma Silbo.

Pri potpi{uvaweto na dogovorot vo dekemvri minatata godina vo soop{tenieto e navedeno deka cenata }e bide poznata pri prezemaweto i deka noviot sopstvenik akcentot }e go stavi na pasteriziranoto mleko, nekolku kulturi na sirewe i kiselo-mle~ni proizvodi, kako {to se jogurt, kiselo mleko i pavlaka.

Mlekarnicata Mladost ima kapacitet

G

od 80.000 litri mleko i vrabotuva pove}e od 100 rabotnici.

Germanskata kompanija Megle e vo sopstvenost na tretata generacija na familijata Megle i ima godi{en promet od okolu 700 milioni evra.

VO BIH PO^NUVA IZGRADBA NA PARK NA VETERNICI retstavnici na Elektrostopanstvoto na Bosna i Hercegovina i na Vladata na hercegovsko-neretvanskata `upanija potpi{aa dogovor za davawe na lokacija na planinskoto plato Podvele`je kaj Mostar pod 30-godi{na koncesija za izgradba na park za veternici, so vkupna vrednost od 65 milioni evra.

So dogovorot se predviduva u{te ovaa godina da se po~ne so izgradba na 16 vetroagregati so vkupna mo}nost od 46 megavati. Ovoj dogovor e del na proektot Sivind, koj se finansira od evropskite finansiski fondovi, a Elektrostopanstvo BiH e eden od partnerite.

Direktorot na Elektrostopanstvo BiH, Amer Jergali}, istakna deka vo realizacijata na izgradbata na ovoj park }e u~estvuvaat doma{ni izveduva~i, {to dopolnitelno

P

}e go pottikne stopanstvoto koe e te{ko pogodeno od krizata.

KINEZITE PREGOVARAAT ZA BANKARSKI GARANCII ZA BAR–BOQARE ineskite kompanii Poli grup i ^ajna komjunikej{ns konstrak{n pregovaraat so kineskite banki za finansirawe na izgradbata na avtopatot od Bar do Boqare vo Crna Gora.

Pregovorite, kako {to neoficijalno doznava dnevniot vesnik "Dan", se vodat so Kineskata razvojna banka, Eksim banka i u{te edna komercijalna banka. Vo pregovorite se vklu~eni i kineskite ministerstva za soobra}aj i trgovija.

K

Crnogorskata Vlada na po~etokot na januari odlu~i da go raskine dogovorot so gr~ko– izraelskiot konzorcium za izgradba na avtopatot zatoa {to ne uspea da obezbedi pari od Evropskata investiciska banka, koja e pokrovitel na ovoj proekt. Iako na Kinezite ima dadoa rok od ~etiri do {est meseci da dostavat ponuda i bankarska garancija za investicijata, Vladata i crnogorskata javnost o~ekuvaa toa da bide zavr{eno pred po~etokot na grade`nata sezona.

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

17

PROPA\A ZDELKATA NA DECENIJATA

NEMA ZAINTERESIRANI KUPUVA^I ZA TELEKOM SRBIJA

Vladata nema da uspee da go prodade svojot udel vo Telekom Srbija, vreden 1,4 milijardi evra, bidej}i na edna nedela pred istekot na tenderskiot rok nema nitu edna pristignata ponuda VESNA KOSTOVSKA

FAKTI:

v.kostovska@kapital.com.mk

iedna od prvi~no zainteresirani kompanii za kupuvawe na 51% od dr`avniot udel vo Telekom Srbija nema da dostavi ponuda, pi{uva srpskiot vesnik "Pres".

Edna nedela pred istekot na rokot na adresata na srpskata Vlada ne e pristignata nitu edna ponuda. “[ansite da pristigne konkretna ponuda za dr`avniot paket, vreden 1,4 milijardi evra, od den na den se s$ pomali i nikoj vo Vladata ne veruva deka }e dojde do proda`ba”, izjavi za "Pres" dobroupaten izvor vo Vladata. Srpskite mediumi {pekuliraat deka najseriozen kandidat za kupuvawe na udelot e Doj~e telekom.

Od srpskoto Ministerstvo za finansii, koe rakovodi so tenderskata procedura, sepak, potsetuvaat deka ~estopati se slu~uva potencijalnite kupuva~i ponudite da gi ispratat pred samiot kraj na tenderskiot rok.

Upravata na Telekom Srbija ne gi komentira informaciite deka proda`bata nema da se realizira, no isto taka ne bile ni iznenadeni od toa {to se slu~uva.

Od nacionalnata telekomu-

Siti grup e vladin sovetnik za proda`ba Tenderot e raspi{an na 20 oktomvri 2010 godina Posledniot rok za predavawe na ponudata e 21 mart 2011 Srpskite mediumi {pekuliraat deka najseriozen kandidat za kupuvawe na 51% od akciite na Telekom Srbija e Doj~e telekom Minimalnata po~etna cena e 1,4 milijardi evra Dr`avata za svojot paket treba da dobie 834 milioni evra.

N

nikaciska kompanija ~ekaat da pomine oficijalniot rok za dostavuvawe ponudi i oficijalno da ja potvrdat ovaa informacija.

Ottamu velat deka rabotat vo soglasnost so biznisplanot za 2011 godina i strate{ki plan za rabota za narednite pet godini”, soop{tija od upravata na Telekom Srbija.

Pove}eto od ekonomistite smetaat deka ova, sepak, e dobra vest i potsetuvaat deka pove}eto eksperti

u{te na po~etokot bea protiv proda`bata na nacionalnata telekomunikaciska kompanija. Pomal broj od niv smetaat deka na dr`avata & se neophodni parite od Telekomot i deka bez niv nema da uspee da izleze na kraj so buxetskiot deficit.

Ekonomskiot ekspert i porane{en potpretsedatel na Vladata, Miroqub Labus, izjavi deka bilo sosema jasno deka tenderot }e propadne poradi

na~inot na koja se vodi celata postapka.

“Dali Telekomot treba da se prodade ili ne vo ovoj moment voop{to ne sakam ni da polemiziram. Sakam samo da ka`am deka na{ najgolem problem e nesposobnosta na dr`avnite institucii i nejzinite sovetnici pravilno da zavr{at eden vakov proces. Ova }e bide mnogu nepovolen signal za idnite potencijalni investitori”, istakna Labus.

Toj smeta deka nedostigot od parite od proda`bata na Telekom najmnogu }e gi ~ini doma{nite pretprijatija.

Porane{niot minister za telekomunikacii Aleksandra Smiqani}, pak, smeta deka ova e odli~na vest.

“Ako Telekom se prodade }e se odlevaat milijardi evra od Srbija preku izvlekuvawe na profitot nadvor od zemjata i preku zamena na doma{nite so stranski kooperanti. Sekoj

51% e udelot koj {to go prodava Vladata na Srbija

mesec bi se odlivale okolu 200.000 prose~ni srpski bruto-plati, {to bi bilo golem udar za srpskata ekonomija”, izjavi Smiqani}.

Svet / Biznis / Politika

18 BMW PROFITIRA[E REKORDNI 3,23 MILIJARDI EVRA vetskiot lider vo proizvodstvoto na luksuzni avtomobili, BMW, minatata godina ja krunisa so rekorden profit vreden 3,23 milijardi evra. So toa dividendata na akcionerite se zgolemi na 1,30 evra po akcija, za razlika od 2009 godina, koga istata iznesuva{e 0,30 evra po akcija. Vakviot uspeh se dol`i na pobaruva~kata od brzoraste~kite ekonomii Brazil, Kina, Indija i Rusija, koi s$ pove}e go zacvrstu-

S

vaat svojot rast na svetskata scena, kako i pobaruva~kata od pazarite na SAD, Turcija i Ju`na Koreja. Osven toa, avtomobilskiot gigant BMW, koj gi poseduva i brendovite Mini i Rolls Royce, vo 2010 godina prodade vkupno 1,46 milioni avtomobili, {to pretstavuva godi{en rast na proda`bata na luksuznite avtomobili za 13,6% sporedeno so 2009 godina. Od kompanijata BMW istaknaa deka samo modelite na brendot BMW

IPAD 2 SO REKORDNA PRODA@BA VO PRVIOT DEN se prodale za 14,6% pove} e od lani, modelite na Mini dostignale rekordna proda`ba od 234.175 prodadeni avtomobili, dodeka modelite na Rolls Royce bele`at brojka od 2.711 prodadeni limuzini. “Nie sme navistina zadovolni kako zavr{i prethodnata finansiska godina. Postignavme rekordno nivo na dobivka i prihodi i gi nadminavme godi{nite celi”, izjavi Norbert Rajthofer, pretsedatel na BMW kompanijata.

oviot model na informati~kotehnolo{kiot gigant Apple, IPad2, ovoj vikend se prodade vo 600.000 primeroci, so {to gi nadmina proda`bite na prviot model i se najde na prvata pozicija na konkurentniot pazar.

A{ok Kumar, analiti~ar za kompanijata Rodman&Renshaw od San Francisko, predviduva deka “Apple }e prodade

N

SAMITOT NA DR@AVITE OD EVROZONATA

POEVTINI KREDITI ZA ZEMJITE VO KRIZA

Na samitot na dr`avite-~lenki na evrozonata, koj se odr`a vikendov vo Brisel, Grcija dobi namaluvawe na kamatata na zaemot za 1%, a rokot za vra}awe od 3,5 godini e prodol`en na 7,5.

BORO MIR^ESKI

vropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) ja namalija kamatnata stapka od 5,2% na 4,2% za zaemot od 110 milijardi evra koj lani & go dodelija na Grcija. Osven toa, Grcija dobi i prodol`uvawe na rokot za vra}awe na zaemot od 3,5 na 7,5 godini. Ova se merkite koi liderite na 17-te dr`avi-~lenki na evrozonata im gi ponudija na Grcija i Irska na samitot koj se odr`a vikendov vo Brisel.

No, gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, be{e edinstveniot koj gi prifati strogite uslovi na me|unarodnata zaednica.

Za razlika od nego, noviot premier na Irska, Enda Keni, be{e premnogu gord, pa ja odbi ponudata. Keni potencira{e deka novata vlada na Irska e podgotvena da gi po~ituva prvi~nite uslovi koi EU i MMF gi pobaraa za zaemot.

Dr`avite od evrozonata se soglasija i spasuva~kiot fond vreden 440 milijardi dolari celosno da go stavat na raspolagawe na "zagrozenite" dr`avi. Se dogovorija do 2013 godina Evropskiot fond za finansiska stabilnost (EFSF) da go zamenat so Evropski stabilizaciski mehanizam, koj }e raspolaga so 500 milijardi evra name-

E

PORTUGALIJA POFALENA Germanija go pozdravi na~inot na koj Portugalija se spravuva so dol`ni~kata kriza vo nacionalni ramki. So namaluvawe na buxetskite pari za javniot zdravstven, penziski i socijalen sistem taa e na vistinskiot pat za izlez od krizata.

"Denes, Portugalija napravi nekolku zna~ajni ~ekori, dodeka drugite dr`avi s$ u{te tapkaat vo mesto", re~e taa. Minatiot petok portugalskiot minister za finansii, Fernando Tekseira dos Santos, gi objavi buxetskite kratewa vo iznos od 0,8% od brutodoma{niot proizvod na Portugalija. So planot na portugalskata Vlada prvi~nite kratewa od 10% }e se napravat vo penziskiot sistem i kaj beneficiite na nevrabotenite. Isto taka, Portugalija planira da go zgolemi danokot na dodadena vrednost na 23%, a platite na javnata i dr`avnata administracija da gi namali za 5% do krajot na 2011 godina. neti za spas na dr`avite od dol`ni~kata kriza.

"Na ovoj samit be{e nevozmo`no da se postigne dogovor me|u mene i liderite od dr`avite-~lenki na evrozonata. Ne sme podgotveni da se usoglasime so zaedni~kata politika na dr`avite od evrozonata za dano~en sistem", izjavi Keni po zavr{uvaweto

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

na samitot.

Najgolemi tenzii ima{e me|u Keni i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi.

"Francija ima mnogu silni pogledi za sistemot na korporativni danoci. Ama i Irska ima. Tuka nastana problemot me|u nas. Za razlika od Irska, Francija saka s$ da bide po nejzino. Irska

e podgotvena da se nosi so posledicite za gre{kata koja ja napravi vo minatoto i padna vo dol`ni~ka kriza", re~e Keni.

LIDERITE PODELENI ZA SLU^UVAWATA VO SVETOT Na samitot Germanija u{te edna{ potencira{e deka e skepti~na za voenata intervencija vrz Libija i gi odbi tvrdewata na Velika Britanija i na Francija deka Evropa povtorno mo`e da potfrli vo spre~uvawe na terorot vrz lu|eto i prekr{uvawe na ~ovekovite prava, kako {to potfrli so spre~uvaweto na genocidot {to se slu~i vo Bosna i Hercegovina vo 90tite godini od minatiot vek.

Na pra{aweto od novinarite dali germanskite voeni sili } e se priklu~at na potencijalniot voen napad vrz Libija, germanskiot kancelar Angela Merkel izjavi deka taa s$ u{te ne gleda povod za takva akcija na me|unarodnata zaednica i potvrdi deka ne se otvoreni "kartite" za napad na kriznoto podra~je vo arapskiot svet.

"Ne go krijam mojot skepticizam za voenata akcija i za toa {to }e se postigne dokolku se slu~i toa. Ne e dobra idejata NATO i EU da ja imaat glavnata uloga vo re{avawe na politi~kite nemiri vo Libija, namesto regionalnite organizacii", istakna Merkel.

pove}e od 35 milioni IPad2 proizvodi ovaa godina”.

Prethodniot model za samo 24 ~asa se prodade vo pove}e od 300.000 primeroci i doka`a deka IPad proizvodite se najbrzoprodavanata tehnologija vo istorijata, merena preku ostvarenata dobivka. Za samo devet meseci proda`bata na prviot model na IPad dostigna profit od 9,6 milijardi dolari, za 14,8 milioni prodadeni uredi.

Za sporedba, ako IPad uredot za samo tri meseci ostvari dobivka od dve miljardi dolari, istata suma iPhone ja dostigna duri za dve godini. Spored misleweto na ekspertite na Apple, noviot IPad2 e tolku napreden {to na konkurentite }e im trebaat nekolku godini za da go dostignat nivoto na razvoj, a toa na kompanijata & obezbeduva sigurna pobeda vo trkata na pazarot.

DVA, TRI ZBORA

“]e prodol`am da gi za{tituvam demonstrantite koi baraat moja ostavka. Po pove}e od 32 godini na vlast, sega vetuvam deka do krajot na godinava }e se odr`i referendum vo Jemen so koj }e se napravat ustavni promeni i }e se vovede parlamentarna forma na upravuvawe na dr`avata."

ALI ABDULA SALEH

pretsedatel na Jemen

“Me|unarodniot monetaren fond (MMF) e spre~en od dr`avite od evrozonata da izvr{i ednostrano me{awe vo re{avaweto na dol`ni~kata kriza. Poradi toa, vo Grcija dodeka edni gladuvaat, drugi go praktikuvaat nepla}aweto danok kako nacionalen sport.”

DOMINIK [TROS-KAN

pretsedatel na MMF

“Pove}e ne mo`am da bidam sogovornik na me|unarodnata zaednica vo pregovorite na Evropskata unija i libiskata vlast.

Nitu, pak, Gadafi mo`e da bide sogovornik me|u me|unarodnata zaednica i Italija. Se somnevam deka libiskiot pretsedatel, Momaer Gadafi, }e se simne od vlast dobrovolno vo bliska idnina.”

SILVIO BERLUSKONI

premier na Italija

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

19

SVET

0-24

...PROTIV KOSOR!

...PORTUGALIJA NA NOZE

...@RTVA ZA ABDULAH VTORI

Protesti vo 11 gradovi niz Hrvatska

Vladata da si gi re{i problemite!

Protesti vo Jordan za poddr{ka na kralot

o 11 gradovi niz Hrvatska vo sabotata se odr`uvaa protesti so koi se bara zaminuvawe na Vladata na Jadranka Kosor i raspi{uvawe na predvremeni izbori, dodeka od idnata vlast se baraat reformi.

kolu 200.000 Portugalci protestiraa na centralnata lisabonska avenija i plo{tadot Rosario poradi novite merki za {tedewe, apeliraj}i & na Vladata da ja promeni politikata i da go re{i problemot so nevrabotenosta.

kolu 70.000 gra|ani na Jordan v~era protestiraa vo prestolninata Aman, iska`uvaj}i poddr{ka na kralot Abdulah O Vtori, nosej}i transparenti na koi pi{uva “Abdulah, gi

V

O

`rtvuvame svoite telo i du{a za tebe”.

JAPONIJA SE SOO^UVA SO POSLEDICITE OD PRIRODNATA KATAKLIZMA

10 MILIJARDI DOLARI ODNESE CUNAMITO VO JAPONIJA

Zagubite i {tetite na Japonija od najsilniot zemjotres i cunami se ogromni. Analiti~arite predupreduvaat deka ovaa prirodna katastrofa }e ostavi dolgoro~ni posledici vrz japonskata i svetskata ekonomija VASE CELESKA

CUNAMITO GO ZBRI[A PACIFI^KIOT DEL NA JAPONIJA

celeska@kapital.com.mk

ove}e od 10 milijardi dolari materijalni {teti i pove}e od 100 iljadi zagubeni ~ove~ki `ivoti e posledniot bilans za {tetite na Japonija od dosega najsilniot zemjotres i cunamito koi ja pogodija zemjata vo petokot. No, procenkite se deka {tetite od ovaa ogromna prirodna katalizma }e bidat mnogu pogolemi. Nikoj ne saka da {pekulira kakvi }e bidat posledicite ako se slu~i nuklearna katastrofa poradi mo`niot kolaps na nuklearnite centrali.

Natao Kan, premierot na Japonija, izjavi deka zagubite za zemjata se ogromni, no deka fokusot treba da bide potraga i spas na pre`iveanite.

Prirodnata katastrofa & se slu~uva na Japonija vo “najlo{oto vreme za zemjata”. Analiti~arite ocenuvaat deka japonskata ekonomija sega mo`e da o~ekuva zgolemuvawe na dr`avniot dolg, pad na pobaruva~kata i zabavuvawe na tempoto na rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP).

Svetskite berzi reagiraa isklu~itelno brzo po vesta za

So epicenter na dnoto od okeanot, zemjotresot predizvika tolku golemo cunami ~ii branovi go uni{tija i go sramnija so zemja pacifi~kiot del na zemjata.

Poplavite izbri{aa celi naselbi, a po`ari besneea vo gradovite. Severoisto~noto krajbre`je na Japonija e totalno uni{teno, a branovite od cunamito stignaa duri do drugata strana na Pacifikot, na krajbre`jeto na Kalifornija. Japoncite velat deka postoi pri~ina zo{to zborot “cunami” e od japonsko poteklo. Pri~inata e poradi toa {to ostrotvot e smesten me|u ~etiri tektonski to~ki, kade {to se ~uvstvuva najsilna seizmi~ka aktivnost, pove}e od koj bilo drug region vo svetot.

P

nesre}ata vo Japonija. Vrednosta na japonskata valuta padna, a berzanskiot indeks Nikei zabele`a pad od 5%, no zatvori na -1,72%. Atomskite centrali i rafineriite za prerabotka na nafta bea zatvoreni vedna{, a vo edna od najgolemite ~eli~arnici izbi po`ar. Zatvoreni se site aerodromi i letovite se odlo`eni.

Eden od najgolemite japonski izvoznici, tehnolo{kiot gigant Soni, zatvori {est fabriki, Tojota go prekina proizvodstvoto vo tri fabriki, Nisan go prekina proizvodstvoto vo

~etiri fabriki.

Japonskiot dr`aven dolg nadmina 200% od BDP, buxetskiot deficit e re~isi 10% od BDP, a pari za zakrepnuvawe na zemjata mora itno da se obezbedat. Japonskata centralna banka }e gi prezeme site merki za da obezbedi stabilnost na finansiskiot pazar.

Taa vo fevruari prognozira{e zgolemuvawe na BDP vo prviot kvartal, no analiti~arite smetaat deka procenkata }e se korigira. Od posledicite na nesre}ata ne se “trese” samo Japonija, tuku i

ostatokot od svetot. Ekonomistite ve}e predupreduvaat deka prirodnata katastrofa }e ostavi dolgoro~ni ekonomski posledici vrz svetskata ekonomija. Poznatiot ekonomski analiti~ar Nuriel Rubini smeta deka ovoj zemjotres pretstavuva “u`asna katastrofa”.

“Definitivno, toa e najlo{oto ne{to {to mo`e da se slu~i vo tolku te{ko vreme. Za obnovuvawe }e & bidat potrebni dano~no-buxetski stimulansi, no Japonija ve}e bele`i buxetski deficit od 10% od BDP, a problemot se prodlabo~uva

so stareeweto na populacijata”, izjavi Rubini.

Rubini, koj e poznat i pod prekarot “doktor katastrofi~ar”, e pove}e od siguren deka zemjotresot negativno }e se odrazi na pazarot na kapital, so ogled na toa deka e uni{teno “bogatstvoto na zemjata”. No, spored nego, mnogu zna~ajni }e bidat i posledicite vrz doverbata vo ekonomijata.

Japonija i celiot svet stravuvaat od mo`na nuklearna katastrofa poradi golemi o{tetuvawa vo Fuku{ima, edna od ~etirite nuklearni centrali. Vo sabotata ima{e eksplozija vo nuklearniot reaktor koja predizvika 400

pati pogolema radijacija nad dozvolenata. Sega se stravuva i od mo`na eksplozija vo nuklearnata centrala Fuku{ima 2. Dokolku ovaa nuklearna centrala eksplodira, mo`e da nastane nova nuklearna katastrofa pogolema i od taa {to ja predizvika ^ernobil.

Rabotnicite so mlazovi voda od moreto ja ladat Fuku{ima 2 za da ne eksplodira, {to za eskpertite se ocenuva kako posleden o~ajni~ki obid da se izbegne najlo{oto scenario.

Ovie dve nukelarni centrali proizveduvaat okolu 20% od vkupnata elektri~na energija za Japonija. Okolu 170.000 lu|e ve}e se evakuirani od ovoj region.

Feqton

20

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 22

TOMAS PETERFI

^OVEKOT KOJ STEKNA BOGATSTVO JAVAJ]I SPROTI VETEROT Li~noto bogatstvo na Tomas Peterfi e proceneto na 1,4 milijardi dolari. No, kako neposlu{niot, siromav begalec go nadmina konvencionalnoto mudruvawe na Volstrit za da stane milijarder bez nikakov po~eten kapital i da ja predvodi avtomatizacijata na globalnoto trguvawe so hartii od vrednost?

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

a Volstrit se ~uvstvuvav kako Alisa vo zemjata na ~udata”, veli 66-godi{niot Tomas Peterfi, pretsedatel i izvr{en direktor na Interaktiv brokers grup, na ~ie biro vo holding-kompanijata {to mnogu dobro im e poznata na wujor{kite brokeri stoi umetni~kata skulptura na Alisa, koja pred pove}e od polovina vek ja izvajal Salvador Dali. I neka ne ve ~udi toa, ~ovekot ima pari da kupi u{te nekolku takvi sudej}i po bogatstvoto {to mu go pripi{uva “Forbs”, koe go procenuva na 1,4 milijardi dolari. No, zo{to Alisa vo zemjata na ~udata, koga dene{niot Volstrit so zadovolstvo go prima vo svoite redovi? Mo`ebi deka mrazi mete`?

ZALUTAN UNGAREC VO WUJORK Zaobikoluvaweto na tolpata e ne{to {to Peterfi go nau~il u{te vo rana vozrast. Roden vo vizbata na

N

bolnicata vo Budimpe{ta za vreme na bombardiraweto na gradot od strana na Rusite vo 1944 godina, toj rastel vo semejstvo ~ii porane{ni uspesi kako prodava~i, zemjoposednici, voini i politi~ari brzo bile brendirani kako neprijatelski od strana na postvoeniot komunisti~ki re`im. Zasiten od u~ili{teto, kade {to odbival da ja primi partiskata doktrina {to se {irela vo ungarskata mladina, Peterfi se sladel so prikaznite od ~lenovite na semejstvoto koi mu raska`uvale za negovite bogati i slavni predci.

“Ne rastev vo izobilie, no slu{av za toa kolku bilo ubavo pred vojnata”, raska`uva toj za magazinot “Institu{nal investor”.

Kako mlad toj sfatil deka za nego vo Ungarija nema idnina, pa vo 1965 godina gi napu{til in`enerskite studii vo Budimpe{ta i se preselil vo Wujork. Nitu znael, nitu govorel angliski jazik duri gi na{ol prijatelite na negovite rodnini, koi, isto taka, se preselile vo Golemoto jabolko. Nabrzo na{ol rabota kako tehni~ki crta~

vo edna in`enerska firma koja dizajnirala avtopati.

No, rabotata ne se ispla}ala mnogu. Moral da go deli svoeto skromno `iveali{te, vo koe kujnata i bawata prakti~no bile edna soba, so Kristofer Tors, negoviot drugar imigrant, koj podocna rabote{e i kako broker za Goldman.

Eden den {efot na Peterfi kupil kompjuter za firmata i pobaral volonteri koi bi nau~ile kako se programira.

Tomas vedna{ se ponudil.

“Kompjuterskiot jazik be{e polesen za u~ewe od angliskiot”, objasnuva{e Peterfi za “Institu{nal investor”. “Sfativ deka ako kompletno go sovladam na~inot na koj toj raboti lesno }e mo`am da najdam rabota, pa vedna{ se zafativ so prou~uvawe”.

Logikata mu se isplatila.

Vo 1967 godina Peterfi na{ol rabota vo Aranji aso{iejts, kompjuterska konsultantska ku}a so koja upravuval nekoj ungarski emigrant, Janos Aranji. I po nekoja slu~ajnost, tokmu vo taa firma se dizajniral softver za finansisko mod-

elirawe namenet za firmite od Volstrit. Taka, dolgo pred ra|aweto na programite za tabelarni presmetuvawa, kako Lotus, na primer, Peterfi izgradil alatki koi na analiti~arite im ovozmo`uvale presmetka na akciite i obvrznicite.

Nekolku godini podocna Peterfi se prefrlil vo Mokata metals, kade {to razvil trguva~ka i analiti~ka tehnologija za nekoj drug ungarski poznajnik, slavniot trgovec so metal Henri Jarecki, psiholog po zanimawe.

Od nego Tomas nau~il za prinosite i odlivite vo finansiskiot pazar. Taka, po nekoe vreme Peterfi stanal eden od najdoverlivite kolegi na Jarecki. Duri i otkako ja napu{til firmata vo 1977 godina za da premine vo Amerikanskata berza (Amex), Jarecki prodol`il da go konsultira za nekoi va`ni raboti.

Rabotej}i na berzata, Peterfi po~nal da si zamisluva kako bi izgledalo da go stavi toa {to go raboti vo kompjuter.

A vo tie 70-ti godini na berzite s$ u{te dominirale manipulaciite od stilot na

Diviot Zapad. Eksplozivnite glasovi, glomaznite oblici i ~eli~nite nervi go pravele toa {to se vika golem broker, a ne kompjuterskite ve{tini i sofisticiranite kvantitativni modeli. Taka, neza~uduva~ki i Peterfi bil smetan za {a{liv i ekcentri~en.

Firmata T.P.& Co., koja ja osnoval vo 1978 godina, Peterfi ja reorganiziral vo 1982 godina vo nova firma nare~ena Timber hil. Ovaa firma stanala istovremeno i vozilo za trgovskite aktivnosti na Peterfi i laboratorija koja trebalo na svet da ja donese negovata vizija za delotvornost na berzite.

Za taa cel najmil nekolku brokeri i dizajniral specijalni kompjuteri za da im pomogne da gi determiniraat vrednostite na akciite, so nade` deka eden den na berzata }e se koristat tokmu takvi kompjuteri.

USPEHOT NA TIMBER HIL Ranite godini na Timber hil bile s$ drugo samo ne celosen uspeh. Firmata na Peterfi morala da go nad-

mine otporot od odgovornite lica na berzata i brokerite. Peterfi edinstveno ja ubedil Ameks (Amerikanskata berza, Amex) deka negovite uredi mo`at da go podobrat pazarot, pa berzata mu dozvolila da gi dovede na berzanskiot pod vo noemvri 1983 godina.

Sepak, vo CBOE, najgolemata berza za “opcii” koja se nao|a vo ^ikago, Peterfi nai{ol na studen priem.

Komitetot odlu~il deka kutiite na Peterfi, koi bile dolgi 31 santimetar i {iroki 22 santimetri, bile premnogu golemi za upotreba vo gusto natutkanata tolpa lu|e. Za~uden deka ~lenovite na CBOE ne gi cenele pridobivkite od negoviot sistem, toj gi vratil i gi redizajniral svoite uredi, koi ovojpat dobile dimenzii na detski pribor za ru~ek. Spored novinarskite izve{tai, starite kutii toj u{te gi ~uva vo negovata kancelarija. Po vtoroto soslu{uvawe panelot na CBOE gi eliminiral negovite prigovori i ja skratil srcevinata na materijata, odlu~uvaj}i deka nikakvi

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZO[TO AMERIKANSKITE BANKI PROTESTIRAAT ZA 12 CENTI?! ankarskata industrija i Federalnite rezervi se na pragot na vojna, veli magazinot “For~n” (Fortune). I toa vojna za 12 centi, 12 centi {to se dodavaat na milijardite dolari godi{no koi se vrtat so transakciite na debitnite karti~ki. Vo momentov, sekoga{ koga amerikanski potro{uva~ pla}a ne{to so svojata debitna karti~ka bankata napla}a vo prosek po 1,14% od vrednosta na kupuvaweto ili 44 centi po transakcija. Za edna godina

B

toa e okolu 16 milijardi dolari. No, Federalnite rezervi, t.e. centralnata banka na SAD, sakaat da ja ograni~at t.n. me|urazmenska provizija na samo 12 centi po transakcija. Bankite, se razbira, ne se sre}ni poradi ovie potencijalni zagubi. Kako primer da zememe eden {oping od 1.000 dolari. Denes bankite mo`at da zarabotat i pove}e od 10 dolari, {to im gi ispla} a trgovecot. No, spored predlo`enata regulativa na centralnata banka tie }e dobijat samo 12 centi.

A toa ne e dovolno da gi pokrie nivnite tro{oci, se `alat bankite.

Trgovcite, pak, se raduvaat na ovaa regulativa zatoa {to }e im za{tedat milijardi dolari na kupuva~ite.

“Ova e golem ~ekor za zauzduvawe na bankarskite provizii koi{to izlegoa od kontrola”, veli Rej~el Vulf, portparol na Koalicijata za trgovski pla}awa.

“Bidej}i maloproda`bata e industrija kaj{to vladee golema konkurencija, site za{tedi {to }e gi napravat trgovcite }e gi prefrlat na

potro{uva~ite, odnosno }e gi poevtinat proizvodite”, veli Vulf.

Novoto pravilo se o~ekuva da stapi na sila po {est nedeli, a da bide funkcionalno vo juli. No, bankite `estoko se borat protiv ovaa odluka i tro{at ogromni sumi za lobirawe protiv t.n. Durbin amandman, kako {to se narekuva ovoj del od zakonskata regulativa za reforma na finansiskiot sistem vo SAD, koja Kongresot ja donese minatata godina.

Bankite ve}e upatuvaat i

zakani kon potro{uva~ite.

Vo ~etvrtokot CNN Money izvesti deka JP Morgan ^ejs (JPMorgan Chase) razmisluva da ne gi priznava site kupuvawa preku debitna karti~ka {to se pogolemi od 50 ili 100 dolari, bez ogled dali potro{uva~ot odbral kredit ili debit na kasata vo prodavnica.

“Debitnata karti~ka, kakva {to ja znaeme i sakame, denes nema nikoga{ pove}e da bide ista ako ova pravilo stapi na sila”, veli Tri{ Vreksler, portparol na Koalicijata za elektronski

pla}awa, koja gi pretstavuva Viza (Visa), Masterkard (MasterCard), kreditnite unii i bankite. “Nekoi lu|e }e mora da platat pove}e pri sekoja transakcija, nekoi nema da mo`at da izvr{at odredeni kupuvawa i potro{uva~ite }e treba da izberat – dali da se prefrlam na kreditna karti~ka, da odam na pripejd karti~ka i da platam ekstra provizii ili da se obratam na netradicionalen tip na banka dokolku nemam kreditna karti~ka?” ^arls [arf, {ef na otsekot za bankarstvo na malo vo

Feqton

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, Kapital zapo~na so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari. analiti~ki uredi nema da bidat upotrebeni vo berzanskite kabini.

“Toa predizvika brkotnica”, veli porane{en broker za respektiraniot magazin “Institu{nal investor”.

“Lu|eto dobija nekoj vid histerija poradi idejata za menuvawe na pravilata”, dopolnuva Ruso, porane{niot zamenik-pretsedatel na Leman braders, koj vo toa vreme bil partner vo edna wujor{ka pravna firma.

Taka, Peterfi se “r~kal” vo narednite nekolku godini, povremeno pra{uvaj}i se dali ovoj embrionski biznis }e mo`e da gi pomine preprekite. Negoviot biznis-plan zavisel od primawata od trgovijata so prvata generacija koja bi platila vo investicijata za posofisticiran sistem.

Sepak, blokiran od CBOE, toj letnal da pravi biznis na drugo berzansko pole. Vo 1985 godina divizijata za razvojni opcii pri Wujor{kata berza dozvolila Peterfi da ja upotrebi svojata tehnologija so nade` deka toj }e ja privle~e likvidnosta od negoviot pogolem rival vo ^ikago. No, berzanskite oficijalni lica insistirale deka uredite mo`e da bidat iskoristeni samo pri razmena vo koja i dvata subjekti, poto~no uredite, bi bile oddale~eni devet metri od tolpata kade {to se izvr{uvaat transakciite. Za da go nadmine ovoj problem Peterfi razvil sistem na kodovi so koj personalot na Timber hil bi koristel kompjuteri vo kabinite so cel da ispra}a svetle~ki poraki vo oboeni svetla, {to za nivnite kolegi

@IVOT NA SELO I KOW POD SEDLO spehot na Peterfi ne do{ol preku U no}, no na ist na~in i ne go promenil negoviot `ivot, iako mo`e da se ka`e deka toj denes u`iva vo bogatstvoto {to go stekna so firmata. Se oblekuva elegantno vo specijalno skroeni kostumi za nego i `ivee vo najskapata ku}a vo Grini~. Peterfi, koj mrazi golemi gradovi, osobeno Wujork, si kupi sto godini stara farma za kowi za 45 milioni dolari, koja nekoga{ be{e sopstvenost na avionskiot magnat Henrik de Kvijatkovski. Na 30 godini po~na da java i denes poseduva ~etiri kowi i za javawe i za skokawe.

“Si kupiv mesto na selo i kow vedna{ {tom dobiv mo`nost. Toa be{e mojot `ivoten son”, veli samiot Peterfi, koj rastel slu{aj}i za gracioznite `ivoti na negovite aristokratski predci, koi bile zbri{ani vo komunizmot.

Razgovorite so Peterfi pretstavuvaat kompas za Volstrit

Vo 70-tite godini na berzite s$ u{te dominirale manipulaciite od stilot na Diviot Zapad. Glasnoto vikawe, glomaznite oblici i “~eli~nite” nervi go pravele toa {to se vika golem broker, a ne kompjuterskite ve{tini i sofisticiranite kvantitativni modeli. Taka, neza~uduva~ki, Peterfi bil smetan za {a{liv i ekscentri~en bi pretstavuvala brojka od nula do devet. Na brokerite im bile potrebni samo dva dena, po koi tie mo`ele da gi ~itaat svetlosnite displei kako brojki na kompjuterski ekran. Ova brzo predizvikalo vozbuduvawe i me|u ostanatite brokeri.

Nekolkumina po~nale da {epotat za nekakvi bizarni insajderski {emi na trguvawe. Za da ja razubedi berzata i nejzinite ~lenovi Peterfi gi dostavil kodovite do sekogo.

Dodeka negovata firma s$ u{te sporela so CBOE vo sredinata na 80-tite godini, od druga strana, taa zarabotila dovolno od svoite operacii na drugite berzi, pari koi podocna gi investirala vo nova tehnologija koja eventualno bi pomognala da se revolucionizira celoto trguvawe so akcii.

Peterfi izgradil komunikaciska mre`a so konekcii do berzite i derivatnite berzi niz celiot svet. So kombinirawe na ovaa mre`a

i algoritmite koi so godini mu pomagale da odlu~i kade da kupuva ili da prodava, Peterfi kreiral sistem koj mo`e da naso~i kon destinacijata koja nudi najdobri ceni, ovozmo`uvaj}i im na svoite brokeri da go izbegnat rizikot. Za ravojot na takva tehnologija vo toa vreme Timber hil be{e priznaena kako lider me|u mno{tvoto firmi, vklu~itelno i Hil grup i Suskvehana investment grup.

Kriti~kiot presvrt dojde vo 1987 godina. ^ika{kata berza be{e so namera da ja prekine razmenata so opciite od indeksot Standard i Purs (Standard & Poor’s 500), koj ne uspea da privle~e dovolno trgovski interesi vo prethodnite 4 godini. ^uvstvuvaj}i mo`nost, Peterfi im dal zbor na odgovornite od berzata deka Timber hil }e go zgusne pazarot samo za godina dena - ako tie mu dozvolat da se koristi so negovite izumi.

Nemaj}i {to da zagubi, CBOE

Centralnata banka na SAD saka da ja ograni~i bankarskata provizija pri kupuvawe so debitni karti~ki na samo 12 centi od sega{nite 1,14% od vrednosta na transakcijata. Komercijalnite banki `estoko reagiraat i se zakanuvaat so ograni~uvawe na {opingot so debitna karti~ka na samo 50 ili 100 dolari JP Morgan ^ejs, pri prezentacijata na investitorite minatiot mesec im objasni deka okolu 5% od klientite na bankata }e mora da ja napu{tat dokolku amandmanot pomine.

Duri i Federacijata na potro{uva~ite na SAD, koja gi {titi nivnite prava, veli deka limitiraweto na provizijata na 12 centi mo`e da ima samo kratkoro~ni pozitivni efekti.

Se nametnuva pra{aweto zo{to bankite baraat pove}e od 12 centi po tran-

21

sakcija?

Federalnite rezervi opredelija deka 12 centi e sumata {to e dovolna za sistemot na pla}awe da funkcionira.

No, bankite tvrdat deka im treba pove}e. Vsu{nost, nim im trebaat ekstra pari {to }e gi pokrijat tro{ocite predizivkani od izmamni~kite pla}awa.

Bidej}i momentalnata struktura na proviziite e proporcionalna so goleminata na transakciite, bankata zarabotuva pove}e pari na pogolemite transakcii. No,

ako im se nalo`i da napla}aat samo po 12 centi i od pogolemite transakcii, }e bide pote{ko da se ispeglaat zagubite.

Ako, pak, poradi toa bankite im nametnat ograni~uvawa na svoite korisnici, toga{ tie navistina }e treba da gi preispitaat svoite mo`nosti.

Eden anketiran gra|anin od strana na CNN Money tvrdi deka e lojalen klient na negovata banka re~isi edna decenija i ja koristi debitnata karti~ka za s$.

“Bankite zarabotuvaat mili-

se slo`ila. Do sredinata na 1988 godina mo`nosta na Timber hil da postira atraktivni ceni za kupuvawe i prodavawe opcii po~nala da navlekuva s$ pove}e brokeri, pa so sigurnost mo`e da se ka`e deka dene{nite opcii na S&P500 se najmnogu trguvanite vo SAD. RA\AWETO NA INTERAKTIV BROKERS Peterfi prodol`i da investira vo negovata berzanska mre`a i vo tekot na 90-tite godini pretstavi alatki koi mo`at da gi podelat golemite nara~ki za istite hartii od vrednost vo pomali delovi i da bidat isprateni do razli~ni berzi kako {to se menuva cenata.

Noviot sistem ponudi daleku poefikasni sproveduvawa od koj bilo prethodno i stana osnova za toa {to pretstavuva denes Interaktiv brokers grup (Interactive Brokers Group).

Vo 1993 godina toj ja podeli i firmata na dva dela. Elektronskiot biznis prodol`i da

jardi od na{ata sekojdnevna borba da svrzeme kraj so kraj. Sakaat lu|eto da gi napravat robovi na svoite kreditni karti~ki. Vakvite predlo`eni politiki gi poka`uvaat nivnite vistinski nameri: da gi napravat bogatite pobogati, da ja uni{tat srednata klasa i da gi ostavat siroma{nite da ~maat vo siroma{tija”.

Kakov izbor imaat potro{uva~ite dokolku Federalnite rezervi i bankite ne najdat zaedni~ki jazik?

Prvo, mo`e ednostavno da se prefrlat kaj druga banka.

Duri i ako golemite banki stavat limiti na sumata koja mo`e{ da ja potro{i{ so debitna karti~ka sekoga{ }e ima drugi opcii, kako, na primer, golem broj mali, lokalni banki, veli Gejl Hilebrand, postar sovetnik vo Unijata na potro{uva~i na SAD.

Peterfi vo kancelarijata na Interaktiv Brokers Grup bide poznat kako Timber hil.

Novite brokerski operacii, koi bea nare~eni Interaktiv brokers, bea postaveni da im slu`at na instituciite i individualnite investitori.

Nara~kite od brokerskite mu{terii bea ispra}ani preku mre`a, sprovedeni i raportirani do klientite za del od sekundata.

Brokerskata divizija, isto taka, na berzata ponudi i fondovi, obvrznici i valuti.

Dvete edinici bea organizirani pod holding-kompanijata (koja na toa Investment brokers go dodade i grup) {to Peterfild s$ u{te ja kontrolira i operira.

Spored edno istra`uvawe od 2005 godina, taa firma so 2 milijardi dolari vo kapital bila i edna od najgolemite firmi za hartii od vrednost vo SAD. Nekoga{nata male~ka firma

na Peterfi vo 1996 godina porasna do kompanija so 298 vraboteni. Denes taa brojka e trojno pogolema. Pove}eto od niv se programeri i IT-rabotnici. Negovite operacii, koi nosat profit od snabduvaweto na dvostranite pazari vo iljadnici hartii od vrednost se pro{irija od Ameks, vo CBOE i na Wujor{kata berza, pa denes gi ima 55 niz celiot svet.

Brokerskata edinica, ~ii 10% vo 2007 godina gi objavi na pazarot so akcii, denes pove}e od dvojno gi zgolemuva svoite prokni`eni prihodi.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Alek Gor, ~ovekot so izraelsko poteklo koj od mesar vo du}anot na negoviot vujko stana uspe{en biznismen, “vinoven” za prezemawe na pove}e od 80 kompanii.

“Debitnata karti~ka kakva {to ja znaeme, nema pove}e da postoi, ako projde amandmanot na Federalnite rezervi”, se zakanuvaat amerikanskite banki.

FunBusiness

22

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

-

VLADIMIR LISIN, kralot na ~elikot, najbogatiot Rusin

MIHAIL PROHOROV, izvr{en direktor na najgolemiot rudnik za zlato i sopstvenik na wujor{kiot ko{arkarski tim Wu Xersi nets

ALEKSEJ MORDAШOV, glaven akcioner vo Severstal, e vtoriot najgolem ruski bogataш

GRADOT NA MILIJARDERITE

MOSKVA SAMO NA PARITE IM VERUVA

u oligarsi r vo 2011 godina ne samo {to jja nadminale krizata, r , tuku u u go zgolemile svoeto bogatstvo. Moskva Ruskite so svoite 79 milijarderi e proglasena za grad vo koj `iveat najgolem broj bogata{i vo svetot, svetot dodeka, dodeka pak, pak brojot na milijarderi vo Rusija se zgolemil od 62 na 101 SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

uskite oligarsi na golema vrata se vratija vo svetot na parite i mo} ta, a so toa go stavija imeto na nivnata metropola Moskva na prvoto mesto na spisokot so gradovite so najmnogu milijarderi na svetot. Spored godi{nata lista na "Forbs" za najbogatite lu|e na svetot, brojot na milijarderite vo Rusija vo sporedba so minatata godina, koga bil 62, se zgolemil i sega iznesuva 101. Od niv 79 `iveat vo Moskva, a toa go pravi grad vo koj `iveat najmnogu milijarderi na svetot. Samo vo Rusija `iveat edna tretina od 300 milijarderi vo Evropa i 15 od 100 najbogati lu|e na svetot,

R

pove}e od ostanatite zemji na grupata BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina) i Saudiska Arabija.

Na prvoto mesto od najbogatite Rusi e kralot na ~elikot Vladimir Lisin.

Negovoto bogatstvo, koe minatata godina bilo proceneto na 24 milijardi dolari, zabele`alo zgolemuvawe od 10 milijardi dolari. Toa go pomestilo 18 pozicii pogore i sega go zafa}a 14-to mesto me|u najgolemite bogata{i na svetot.

Bogatstvoto na Lisin, no i na site ruski milijarderi vo zavisnost od promenite na ekonomskite tekovi i vrednostite na akciite zabele`uvale podemi i padovi.

Toa e taka bidej}i najgolem del od niv se zanimavaat so nafta, metali i drugi prirodni resursi, koi davaat najgolem

pridones vo buxetot na zemjata. Lisin, koj ima 54 godini, ima vizija za Novolipetsk stil (Novolipetsk Steel) (kompanijata koja ja vodi) kako se vra}a re~isi vo istata finansiska situacija kako pred krizata.

Istoto se slu~ilo i so ostanatite golemi ruski kompanii, koi zakrepnale od zagubite od krizata.

U{te eden ruski magnat koj e vedna{ zad Lisin e Aleksej Morda{ov, glavniot akcioner i izvr{en direktor na najgolemata kompanija za proizvodstvo na ~elik Severstal (Severstal). Morda{ov se preseli od 70-to na 29-to mesto na listata i so toa go zameni Mihail Prohorov, izvr{niot direktor na najgolemiot rudnik za zlato vo Rusija, Polius (Polyus), koj dotoga{ va`el za vtoriot najbogat ~ovek vo Rusija. Toj e i

sopstvenik na amerikanskiot ko{arkarski tim Wu Xersi nets od Wujork, {to e edna od najtipi~nite osobini za ruskite milijarderi. Tie se poznati po toa {to svoeto bogatstvo i mo} ja poka`uvaat so toa {to kupuvaat sportski klubovi sekade vo svetot.

Prohorov se najde na 32 mesto na spisokot na "Forbs". Negovoto bogatstvo e proceneto na 18 milijardi dolari, {to e za 5 milijardi pove}e od prethodnata godina.

Juri Milner, koj ja osnoval internetskata investiciska kompanija DST, od "Forbs" go dobil epitetot "milijarderot koj se sprijatelil so mre`ata" (The Billionaire Who Friended The Web). Poradi negovite biznisdostignuvawa od oblasta na internettehnologijata se nao|a na 1.140 mesto na spisokot.

Vo pogled na muzikata tuka se trite aplikacii Mog, Pandora i SoundHound koi navistina }e vi pomognat da se opu{tite slu{aj}i ja omilenata muzika. Prvite dve aplikacii }e vi pomognat, iako so mala mese~na pretplata, da dojdete do beskone~ni kupi{ta muzika koja mo`ete da ja slu{ate vo momentot na pronao|awe ili da ja prezemete na samiot telefon i da ja ~uvate za “crni denovi", koga }e bidete nadvor od oblast pokriena so internet-konekcija. Tretata aplikacija, SoundHound, }e vi pomogne da go otkriete imeto i avtorot na omilenata pesna dodeka ja slu{ate. Navistina korisna aplikacija koja }e ni se najde vo sekoe vreme.

Tuka ne izostanuva i eden od sostavnite delovi na sekoja lista so aplikacii, koja re~isi site ja sakame i ja primenuvame povremeno – zabavata. U{te edna pri~ina poradi koja e korisno da se prefrlite na iPhone se trite aplikacii Netfix, IMdb i ESPN Scorecenter, koi na razli~en na~in }e ve zabavuvaat dodeka patuvate, ~ekate ili ednostavno sakate da se opu{tite. Netfix vi

ovozmo`uva pristap do golema kolekcija filmovi i videoklipovi so koja mo`ete da odlu~ite dali vredi da se gledaat i na golem ekran. IMdb ja pretstavuva najgolemata baza na podatoci za filmovi kade {to mo`ete da pro~itate s$ za omilenite fimovi, od godina na premiera, do glavnite likovi, sodr`inata i mnogu drugi informacii, dodeka ESPN Scorecenter e aplikacija preku koja }e gi doznaete najnovite rezultati, statistiki, nastani i mnogu drugi raboti povrzani so sporot.

Za kraj, ovaa lista ne bi bila celosna ako ne go opfa}a najaktuelniot segment od na{iot `ivot, t.e. socijalnite mre`i i prebaruva~ite na koi tro{ime najmnogu vreme koga "surfame". Taka, tuka spa|aat aplikaciite za pobrz pristap na dvete najpoznati socijalni mre`i, Fejsbuk i Tviter, preku koi vo sekoe vreme mo`ete da se priklu~ite i da vidite koi se najnovite statusi i fotografii na va{ite prijateli i aplikacija za najpoznatiot prebaruva~ Gugl, so koj se konsultirame za re~isi s$.

TOP 50 APLIKACII ZA IPHONE

KREMOT NA APPLE VLADIMIR \UROV ako {to so neverojatna brzina Epl (Apple) go osvoi pazarot na smart telefoni so svojot iPhone, so isto tolkava brzina na pazarot se pojavija i najrazli~ni aplikacii koi nudat golemi opcii za mnogu korisnici. Iako e te{ko da se izberat najdobri me|u kupi{tata aplikacii na Internet, IT-ekspertite se odlu~ija za slednive 50 aplikacii koi }e vi go razubavuvaat telefonot godinava.

Vo kategorijata na zabava prvite tri mesta im pripadnaa na igrite Angry Birds, Scrabble i Plants vs Zombies. Site tri igri se od razli~ni kategorii na igri koi }e ja testiraat va{ata koncentracija, trpenie, no i logika. [to e vistinskiot predizvik kaj site? Da se obidete da go ostavite telefonot {tom po~nete da gi igrate.

Vtorata kategorija nare~ena “popatna” vklu~uva tri aplikacii koi imaat za cel da vi pomognat podobro da se snajdete vo

K

druga sredina, kako i da vi se najdat vo sekojdnevnite aktivnosti. Se raboti za aplikaciite Kayak, Yelp i Word Lens. Prvite dve aplikacii vi nudat najnovi informacii za hoteli, avionski letovi, temperatura, kursni listi i sli~ni informacii, dodeka tretata aplikacija pretstavuva xeben preveduva~ koj, iako malku ~udno, direktno preveduva s$ {to }e slikate (znaci, natpisi i sl.).

Tretata kategorija e posvetena na `ivotniot stil i se odlikuva so navistina korisni aplikacii. Se raboti za aplikaciite Amazon, Epicurious i Mixology. Amazon e pretstavnik na edna od najpoznatite kompanii za internetproda`bi kade {to mo`ete da pronajdete re~isi s$. Epicurious e aplikacija koja }e vi pomogne vo kombinirawe na produktite i }e vi dade najrazli~ni soveti za gotvewe, kako i drugi prehranbeni informacii. Mixology e aplikacija posvetena na koktelite, koja sodr`i informacii za najrazli~ni kokteli ili vi dava informacii za najbliskoto kafule kade {to mo`ete da u`ivate vo tie kokteli koi ne sakate da gi pravite sami.

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

FunBusiness

23

FORMULA – IVICA KOSTELI] ALPSKO SKIJAWE

OD PELISTER DO GARMI[

MOSKVA - gradot na milijarderite MEKSIKO SITI NA VRVOT, AMERIKANKITE GO ODR@UVAAT PRIMATOT

Na najnovoto rangirawe na najbogatite lu|e vo svetot se pozicioniraa 214 novi imiwa, za razlika od 97 minatata godina, vklu~uvaj}i 54 novi bogata{i od Kina i 31 od Rusija. Kina za prv pat ima najgolem broj bogata{i nadvor od SAD. Na listite {to tradicionalno gi pravi Forbs nema nikakvi promeni na mapata na steknatoto bogatstvo poslednite godini.

Tamu prvoto mesto s$ u{te go dr`i Meksiko Siti, vo koj `ivee tajkunot vo telekomunikaciskiot biznis Karlos Slim Helu, koj se nao|a na prvoto mesto pred osnova~ot na Majkrosoft, Bil Gejts. Kontoto na Slim e “debelo” 74 milijardi dolari, a latinoamerikanskiot bogata{ poseduva sinxir od kompanii, me|u koi i Telmeks (Telmex) i najgolemata meksikanska kompanija KARLOS SLIM za mobilna telefonija Amerika movil (America Movil).

– telekomunikaNajpoznatiot `itel na Sietl, Bil Gejts, so bogatstvo od 56 milijardi dolari e na vtoroto mesto na svetskata ciski tajkun od lista i ponatamu e najbogatiot Amerikanec, a po Meksiko Siti nego sleduva investitorot Voren Bafet, “prorokot od Omaha” (sojuznata amerikanska dr`ava Nebraska) so bogatstvo od 50 milijardi dolari. Zad niv e indiskiot biznismen Muke{ Ambani, pretsedatel na Rilajans indastris (Reliance Industries), najgolemata indiska privatna firma, koj “te`i” okolu 30 milijardi dolari.

I pone`niot pol raspolaga so bogati portfolija.

Kristi Volton e najbogata `ena na svetot, so proceneto bogatstvo od 22,5 milijardi dolari. Nasleduvaj}i 15,7 milijardi dolari po smrtta na nejziniot soprug, Volton uspea da go zgolemi svoeto bogatstvo i taa se nao|a na 12-ta pozicija na listata so najbogati lu|e vo svetot. Alis Luis Volton, }erkata na osnova~ot na Volmart (Wal-Mart), Sem Volton, e na vtoroto mesto na `enskata lista, so bogatstvo koe se procenuva na okolu 20,6 milijardi dolari. Krugot od top tri milijarderki go zatvora pari`ankata Lilian Betankur, } KRISTI VOLTON erka na osnova~ot na Loreal (L’Oreal), so bogatstvo damata so od 20 milijardi dolari. Taa e i najbogatata `ena najgolem imot vo Evropa i vtorata najbogata li~nost vo Francija, vedna{ zad Bernar Arno, prviot ~ovek vo “carstvoto na `enite” Luj Viton Moet Henesi. Najbogata `ena vo Turcija e Begunam Dogan Faraliali, nasledni~ka na mediumskiot gigant Dogan, so proceneto bogatstvo na edna milijarda dolari.

O

bija na Pelister, vo vremeto koga nivniot tatko Ante be{e trener na istoimeniot fudbalski fud klub. Ivica dolgo vreme be{e del d od kremot na svojot sport. Tri medali od olimpiskite igri i tri od m svetskite prvenstva, od koi eden zlaten. s Toa T e dostignuvawe za sekoja po~it, no ne n i vo ramkite na negovoto semejstvo, kade {to negovata sestra za vreme na k kratkata kariera obremeneta od brojni kr povredi stana najuspe{nata skija~ka na po site si vremiwa. Tokmu osvoenoto prvo mesto vo godine{niot natprevar od svetskiot kup ku na Ivica mu nosi barem mala satisfakcija vo zalezot od karierata. sa Bez Be razlika na posledniot uspeh, toj ima{e status na yvezda. Nekoga{ poradi im sestrata, nekoga{ i poradi li~nite s sportski uspesi. Ottamu i `elbata na negovite fanovi da mu gi prostat nesre} nite izjavi koga sebesi se opi{uva{e kako fa{ist. “Dali postoi makar milimetarski pridones vo uspesite na bratot brato i sestrata od strana na prirodata vo na{ata dr`ava verojatno nikoga{ nema na da doznaeme, no dokolku Ivica i Janica od do Pelister se iska~ija na olimpiskiot Olimp, Peli toga{ vozmo`no e i Makedonija so site svoi skija~ki centri i natprevaruva~i da se dobli`i do svetskite standardi. Sekako, ako imaa trener kako Ante Kosteli}, ~ij prekar Gips ka`uva s$.

IVICA KOSTELIЌ kone~no dojde do golemiot kristalen globus a mom~e ~ii skromni po~etoci na karierata se vrzani za padinite na Pelister, osvojuvaweto na golemiot kristalen globus vo svetskiot kup na apsko skijawe, skijawe se ~ini ~ini, e nevozmo`en son. To~no, Hrvatot Ivica Kosteli}, koj vikendov ja obezbedi najvisokata sezonska skija~ka nagrada vo svetot, zaedno so svojata sestra Janica prvite ~asovi po alpsko skijawe gi do-

Z

K O M E R C I J A L E N

K

O

M

E

R

O G L A S

C

I

J

A

K O M E R C I J A L E N

L

E

N

O

G

L

O G L A S

A

S

Rabota / Proda`ba / Smetkovodstvo

24

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA

ЦЕНТАР ЗА РАЗВОЈ НА ПРЕТПРИЕМАЧИ И МАНЕЏЕРИ - ЦЕЕД МАКЕДОНИЈА,

Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 PIVARA SKOPJE AD objavuva oglas za UNAPREDUVA^I NA PAZAR od cela Makedonija.

Potrebni kvalifikacii: najmalku SSS, voza~ka dozvola B- kategorija, poznavawe na kompjuteri, 1 godina rabotno iskustvo vo proda`ba, ~uvstvo za odnosi so klienti, poseduvawe na sopstveno vozilo. Kandidatite koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii mo`at da ja ispratat svojata biografija propratena so fotografija najdocna do 14.03.2011 na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi, Pivara Skopje AD, ul. 808 br. 12, 1000 Skopje ili na e-mail: rabota@pivaraskopje.com.mk. Ve molime da ne ispra}ate originalni sertifikati ili diplomi.

Nekompletni aplikacii nema da bidat razgleduvani. Samo najsoodvetnite kandidati }e bidat kontaktirani

АГЕНЦИЈА ЗА ОРГАНИЗАЦИЈА НА НАСТАНИ во соработка со

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.03.2011 ALBSIG AD Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na VNATRE[EN REVIZOR. Kandidatite pokraj ispolnuvawe na op{tite uslovi za vrabotuvawe, treba da poseduvaat i Uverenie za ovlasten revizor. Zainteresiranite kandidati da dostavat CV so fotografija i motivaciono pismo na e-mail: s.hoxha@albsig.com.mk ili po po{ta na ul. \uro \ akovi}, br. 46 Skopje, najdocna do 24.03.2011 godina.

објавува

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

објавува

ОГЛАС

ОГЛАС за работно ангажирање на

ПРОГРАМСКИ АСИСТЕНТ (1 ПОЗИЦИЈА)

за работно ангажирање на

РЕФЕРЕНТ ЗА ПРОДАЖБА (М/Ж)

Бараме продажно ориентирани, претставителни, комуникативни, ведри но организирани и одговорни личности за продажба на простор за секакви видови на манифестации.

IT Izvor: Vreme Objaveno: 08.03.2011 SmartGroup Balkans e podru`nica na SmartGroup Turkey {to funkcionira na globalno nivo vo pazarot na Payment sistemite, Vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKI IN@ENERI. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvoj na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo so SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawe za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Dokolku sebesi se gledate vo navedenite kvalifikacii, ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na gokalp.ozer@ smartsoft-it.com, najdocna do 18 Mart. O~ekuvame kandidatite da po~nat so rabota najdocna do 10 dena od nivnoto primawe na rabota.

во соработка со

Потребни квалификации: Најмалку средно образование Претходно работно искуство во продажба Предност искуство во маркетинг и организација на настани Солидно познавање на Англиски јазик Активно користење на MS Office пакетот Активна возачка дозвола – Б категорија Ориентираност кон клиенти и деловни успеси Флексибилност за работа на терен

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: contact@events.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за Референт за продажба”. Напомена: * САМО апликациите кои ќе влезат во потесен круг, ќе бидат контактирани. * Кандидатите кои не ги исполнуваат сите наведени услови, нема да бидат вклучени во селекцијата! * Апликациите без назнака нема да бидат разгледани!

ОГЛАСОТ Е ВАЛИДЕН 7 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

Главни задачи и одговорности: Планирање и продажба на тренинг програми Организирање и водење на логистика на активности и настани Подготовка на предлог буџети и извештаи врзани за работењето Развивање на материјали и тренинг програми Административни задачи врзани за работењето

Потребни квалификации: ВСС Одлично познавање на англиски јазик (пишување, читање, говор) Одлични познавања на MS Office Пожелно е минимум 1 година претходно работно искуство Возачка дозвола Б- категорија

Потребни квалификации: Одлични комуникациски, презентациски и организациски вештини Тимска работа Лојалност, иницијативност Способност за решавање проблеми Одлични аналитички способности Способност за работа во кратки рокови и извршување на повеќе работи паралелно

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: slavicat@vrabotuvanje.com.mk, со назнака на апликацијата „Програмски асистент“. Напомена: * САМО апликациите кои ќе влезат во потесен круг, ќе бидат контактирани. * Апликациите без назнака нема да бидат разгледани!

ОГЛАСОТ ТРАЕ 5 ДЕНА ОД ДЕНОТ НА ОБЈАВАТА!

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.03.2011 DUNA KOMPJUTERI objavuva oglas za vrabotuvawe na MENAXER ZA GOLEMI KORISNICI - 1 pozicija.

Rabotni odgovornosti: Ostvaruvawe na targetite za proda`ba, vospostavuvawe i odr`uvawe na vrski i gri`a za golemi korisnici, orientiranost i posvetenost kon razvoj na biznisot, vodewe na golemi proekti, kontinuirana sorabotka so proda`niot, servisniot i proektniot tim.

Potrebni kvalifikacii: - VSS, - Minimum 5 godini rabotno iskustvo vo proda`ba, - Poseduvawe na kompjuterski ve{tini, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Ve{tini za pregovarawe i donesuvawe odluki, - Poznavawe na komercijalno i finansisko rabotewe, - Orientiranost kon timska rabota, ostvaruvawe na celi i zapazuvawe na rokovi. Ispratete CV i motivaciono pismo na konkurs@duna.mk ili na adresa ul. Skupi, bb, 1000 Skopje. Samo kandidatite {to gi ispolnuvaat uslovite }e bidat kontaktirani.

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

26

Obuki / Menaxment / Marketing / HR

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @ yahoo.com; Ефективно управување со време kdsa @ t-home.mk 18 Март www.kds.com.mk

Тренинг за тренери

Цел на обуката Целта на обуката е стекнување на вештини за ефективно управување со време со користење на соодветни алатки и техники. По комплетирање на обуката учесниците ќе можат: да постават цели и да приоретизираат; да се справат со прекинувања и одолговлекувања; да го планираат и организираат времето; да употребуваат алатки и техники за ефективно управување на времето и друго.

Кои теми ќе ги опфати обуката?

Како на најдобар начин да спроведете обука Применување на различни начини за спроведување на обука Јакнење на вештини за трансфер на знаење Методи за трансфер на знаење Примена на ефективни методи за евалуација на знаењето на учесниците пред и по завршената обука

Опфат –теми Зошто е важно да управуваме со времето? Поставување цели и видови на цели Мотивација за постигување на целите Прекинувања Справување со прекинувања Одолговлекување Чекори за надминување на одлоговлекувањето Одлучување што е битно Цели и приоритети (SMART) Алатки за управување со време Вештини на планирање Планирање и организирање План и запис на активности Совети за ефективно управување со време

Што ќе научите на обуката

Процес на обука Раководење со остварувањата/перформансот Модели на обука и развој Стратегии за одржување на внимание на слушателите Како да се организира успешна обука/работилница? Начин на креирање на оптимално опкружување за спроведување на обуката, изглед на презентерот и начин на говорење Начини за манаџирање на проблематичните учесници Начини за користење на физички и ментални енерџајзери Анимирање на групата Најчести грешки кои што треба да се избегнуваат Техники за сумирање на стекнатите знаења

Целна групa Оваа обука е наменета за сите учесници кои сакаат да се стекнат со вештини за ефективно управување со време. Методологија на работа Обуката е од интерактивен карактер со практични и применливи вежби. Употреба на визуелни помагала (ЛЦД проектор, лап топ и/или компјутер, флипчарт и друго)

Кој треба да ја посети обуката?

Сите оние кои сакаат да совладаат вештини за спроведување на обуки Сите оние кои сакаат да ги подобрат своите презентациски способности Менаџери, сопственици Вработени во академски институции Вработени чија работа вклучува комуникација со луѓе

Секој учесник ќе има можност на крајот на обуката практично да ги примени вештините и техниките совладани за време на обуката. Материјали Презентациска скрипта; формулари како темплејти; и други дополнителни материјали кои ќе можат да се користат во секојдневието на работа како и за сопствено управување со време. Материјалите ќе бидат доставени по маил до секој од учесниците.

Методологија

Обуката е од интерактивен карактер. Најголем дел од обуката е креиран да даде практичен осврт на проблематиката, со цел овозможување на полесна примена и вклучување на изучените теми во секојдневната работа. Предвидени се практични вежби, базирани на индивидуална и групна работа.

По завршување на обуката секој слушател добива Сертификат за учество.

За повеќе информации и пријавување на: Тел. 02 32-46-041 / 075 44-66-86 / 075 44-67-06 / 071 32-41-70 info@esp.com.mk esp@esp.com.mk; www.esp.com.mk

Времетраење: 12 часа 3x4 часа Почеток: 21 март 2011 година Цена: 5.190 МКД 02/ 24 61 477 | info@clearview.com.mk | www.clearview.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

М6 Едукативниот Центар има чест да Ве покани на бизнис семинар на тема: “Потрошувачко однесување” со Отилија Дорњеи Експерт за истражување на однесувањето на потрошувачите на 23 Март, 2011 г.

KAPITAL / 14.03.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Vinica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvedba na grade`ni raboti na ulici vo Vinica i naseleni mesta Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=55ccc04c-adb7-4997-a34aba1813f43e25&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP deponija DRISLA – Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na stru~ni lica - tim za Javni nabavki i lice za Kontrolen nadzor na sprovedeni postapki za Javni nabavki Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a9d75b80-5d85-4439-bc22e68492fefbd9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i rekonstrukcija na objekti za sport i rekreacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=54797ccf-204d-4a0fb968-547e526e681d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonska Radiotelevizija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga od Agencija za prevod Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b674d494-479b-49fa-8754a025f94fc030&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na propusti (mostovi) na reka Gra{nica - Ohrid ul. Axi Mustafa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9eb63f39-1ac9-47dc-bd9dcaf3f69a8e82&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na bitumen BIT 50/70................4 500 toni Link:https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=79b9affa-71c6-4e5b-a339-77f07a207cb1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kisela Voda PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i rekonstrukcija na pateki, trotoari, skverovi, parkinzi i drugo ( od paver elementi, behaton i teraco plo~ki) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3db9d79f-b158-4786-a29ca588347510b0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reagensi biohemiska labaratorija elektroliten analizator eel-9180,hematolo{ki broja~ i mininef nefelometar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=c832832f-a5de-4561adef-a7b709668afc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na geodetski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3eef6ad-1f4d-4f47-922accc3ee47e925&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Biznis plan 15.03.2011 Clear View Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar

Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP Finansii za nefinansiski specijalisti 16.03.2011 Clear View Finansisko smetkovodstvo 16.03.2011 KDS

Adizes - Mastering Change 17.03.2011 Clear View Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP Timovi i timska rabota - prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Od 10 do 12 maj 2011 godina Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa vo Republika Srbija

„SEE AUTO COMPO NET 2011” VO KRAGUEVAC Od 10 do 12 Maj 2011 godina vo Kraguevac, Republika Srbija, }e se odr`i Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa „SEE Auto Compo Net 2011”.

Na ovoj saem }e se prestavat naj eminentnite proizvoditeli, dobavuva~i, kupuva~i i korisnicite na proizvodite i uslugi za proizvodstvo na komponenti od Srbija i Jugoisto~na Evropa.

Vo ramkite na saemot }e se odr`i sredba na komorite i avtomobilskite klasteri od regionot.

Podetalni informacii mo`e da se dobijat vo Stopanska komora na Makedonija.

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI, tel:02/3244068 vojkan@mchamber.mk.

Obuka za sebe-menaxirawe 19.03 - 20.03.11 Detra Centar Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

AVTOMOBILIZAM