247-kapital-15.03.2011 by Kapital Media Group

NELIKVIDNOSTA VO MAKEDONIJA E RIZI^EN BIZNIS?!

POD NA^ELOTO ZA NEZAVISNOST

KOMPANIITE BARAAT OSIGURUVAWE NA DOLGOVITE, OSIGURITELITE NE DAVAAT

LICEMERNO "PAZAREWE" ZA SLOBODATA NA MEDIUMITE!

STRANA 11

STRANA 7

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,10.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,26% 1 0,08% 0 00, 0,25%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,54 6 444,68 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

113,69 1 1,94%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.03) 2.705

MBI 10

2.695

GRKOT DIMITRI KONDOMINAS ]E GRADI VO SRCETO NA PATRIOTSKIOT “SKOPJE 2014”!

Zemjotresot vo Japonija e najskapata prirodna katastrofa vo svetot

2.685 2.675

STRANA 19

2.665

2.655 2.645 2.635 2.625 08.3

10.3

12.3

14.3

Niskite kamati za {tedewe nema da ja razdvi`at berzata! STRANA 10

Konfekciite baraat pomo{ od Vladata za da izgradat brend!

\or|i Dim~evski VIOLINIST

Pasija za ubav zvuk

STRANA 9

5,1 milioni dolari za zajaknuvawe na pretpriemni{tvoto STRANA 4

Vo Bugarija edna ~etvrtina od stranskite investicii se bugarski! STRANA 16

GR^KO KALIMERA ZA ALEKSANDAR MAKEDONSKI!

STRANA 2-3

STRANA 22-23

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

ZEMJA NA IZGREJSONCETO

STRANA 14

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

IZBLIK NA “MAKEDONSKI IDENTITET I PATRIOTIZAM” SREDE SKOPJE! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 15 MART 2011

IZBLIK NA “MAKEDONSKI IDENTITET I PATRIOTIZAM” SREDE SKOPJE!

Ne mu bilo sudeno na Aleksandar Makedonski da “dojava” do plo{tadot Makedonija bez gr~ka pridru`ba. Kolku i da n$ ubeduva{e Vladata deka spomenikot na anti~komakedonskiot vojskovodec }e bide glorifikacija na celokupnata ideja za “Skopje 2014” vredna stotici milioni evra, taa sega dobi sosema poinakva dimenzija i percepcija. Kompanijata na gr~kiot biznis-magnat Dimtrios Kondominas (poznat vo ovde{nata javnost u{te od 2001 godina kako blizok prijatel na Qub~o Georgievski, vo toa vreme makedonski premier od VMRO-DPMNE) ne samo {to }e go gradi Oficerskiot dom, tuku i }e go plati, a za vozvrat }e go dobie atraktivnoto zemji{te. A “Skopje 2014” treba{e da bide izraz na makedonskiot identitet, za nas mnogu va`en! So godini Gruevski bara da bide priznat, a “Skopje 2014” treba{e samo da go potvrdi! Taka li be{e? Taka be{e... Ponatamu, “Skopje 2014” treba{e da bide olicetvorenie na makedonskiot patriotizam, da ja otslika goleminata na makedon{tinata vizavi gr~kite aspiracii da prisvojat s$ {to e makedonsko i na ovaa teritorija i na ovoj narod da im nametnat novo ime. Neli za toa se bunat i pette glavni urednici na provladini mediumi koi denovive pi{uvaat razni “vicevi” do Brisel!? Eve, za patriotizmot i identitetot se raboti... Vo takov film `iveeme 20 godini! Nedostig od nacionalna emocija! Toa e! Vo poslednive godini,

pak, filmot doìvuva katarza (kako vo dramite na Aristotel) so emotiven naboj, diktiran i direktno od vlasta. Se demonstrira bitka za spas na dràvata, nacijata, identitetot, koja nema cena. Ne e cena ni vlezot vo EU i NATO koga stanuva zbor za makedon{tinata. A vo srceto na Makedonija, na gradskiot plo{tad klu~nite objekti }e gi gradi Grk!? Pa, nema{e li dostoen Makedonec za vakvo ne{to! Do tenderot so eden ponuduva~ li dojde rabotata! Sega, otkako golemiot Dimitris Kondominas }e gradi srede Skopje, se nametnuva dilemata dali nie navistina go gledame filmot za patriotizmot na Gruevski ili ìveeme vo uslovi na kompletna nacionalna hipnoza deka re{avame krupni nacionalni i identitetski pra{awa? Ova e klu~no pra{awe upateno do premierot!? Vo na{iov dvaesetgodi{en film, vsu{nost, celo vreme vo zadnina kruàt isklu~ivo parite. Dosega nekolkupati se pokaà deka parite go vrtat “Skopje 2014”. Bea frleni eden kup milioni evra za avtorski uslugi i spomenici od stranstvo. So izgradbata na Oficerskiot dom i hotelot (koi }e gledaat kon Aleksandar Makedonski), Dimitris Kondominas, vsu{nost, otvora u{te eden ~in od pretstavata za investicii vo Makedonija vredni nekolku stotici milioni evra, koi gi najavi u{te vo 2001 godina. Ako vo prviot ~in od pretstavata se pojavi “pu{ka”, vo tretiot (kako {to to~no znae da predvide ×ehov) “pu{kata” sigurno }e “pukne”. [to li se pojavilo vo prviot ~in za vo tretiot “da pukne pu{kata” i da se pojavi Oficerskiot dom? Od site najaveni investicii na Kondominas dosega ne se realizira{e nitu edna. A eve {to

SPASIJKA JOVANOVA

jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ @kappital.com.mk

ima{e najaveno. Gr~kiot biznismen, sopstvenik na gr~ko-amerikanskata korporacija Interamerikan, saka{e da go gradi delovniot centar Vilix siti vo blizina na bazenot Mladost vo Skopje, za koj veti deka }e investira 10 milioni evra. So premierot Vlado Bu~kovski pregovara{e za Makedonski telekom, kade {to i Vladata e akcioner, da po~ne da & ispla}a dividenda na dr`avata. Kondominas poseduva{e 4% od akciite na Makedonski telekom, koi & gi prodade na ungarskata kompanija Matav, koja e dominanten sopstvenik na telekomot. Potoa, negova firma dobi licenca za vajmaks telekomunikaciski uslugi vo Makedonija, oblast vo koj najavi investicii od 500 milioni evra. Najavi i investicii vo slobodna ekonomska zona vo blizina na Gevgelija. Kupuvaweto na zemji{teto za izgradba na Oficerskiot dom e prvata pokonkretna investicija na Kondominas. Taa e i najva`nata, ako se ima predvid sentimentalnosta na Makedoncite so identitetot vo dene{ni uslovi! Gr~kiot biznismen uspea da vleta direktno vo srceto na gordosta na ovaa na{a Vlada.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

300%

e zgolemi cenata na koàta vo S rok od samo {est meseci, alarmiraat od Zdruènieto na koàrskoprerabotuva~kata industrija pri Stopanskata komora. Koàrite velat deka ne moàt celosno da mu se raduvaat na zgolemeniot obem na rabota zatoa {to im poskapuvaat osnovnite surovini. Cenata na hemikaliite koi se upotrebuvaat vo koàrskata industrija, pak, porasnala za 15%. Pokraj rastot na cenata na surovinite vo koàrskata industrija, poskapuvaweto na strujata od Zdruènieto go poso~uvaat kako u{te eden od nepovolnite faktori vo ovoj sektor.

GRKOT DIMITRI KONDOMINAS ]E GRADI VO SRC

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

GR^KO KALIM ALEKSANDAR Dimitris Kondominas, eden od najpoznatite gr~ki milijarderi na dene{nicata, }e go gradi hotelot Meriot i oficerskiot dom na plo{tadot Makedonija, srede Skopje! Stanuva zbor za objekti od golemiot proekt “Skopje 2014” na sega{nata vlada na VMRO-DPMNE predvodena od Nikola Gruevski! Investicijata na gr~kiot multimilijarder doa|a vo mnogu ranlivo vreme na makedonskata politi~ka scena i na{ite evroatlantski integracii. Sleduvaat izbori, a Makedonija ima golemi problem so Grcija za imeto. Spored filozofijata na vladeewe na Gruevski, tokmu proektot “Skopje 2014” i site objekti vo centarot na glavniot grad treba{e da zboruvaat za makedonskiot identitet kako poseben i unikaten Ottuka, DC Prajm propertis na milijarderot Dimitris Kondominas i investicijata na skopskiot plo{tad ve}e se smetaat za signali deka ne{to, sepak, e ispazareno! ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Oficerskiot dom i hotelot vo Mal Ring }e gi gradi kompanijata DC Prajm propertis. Stanuva zbor za kompanija koja e del od gr~kata grupacija Demko na Dimitris Kondominas, gr~ki multimilijarder koj na makedonskata javnost & stana poznat vo docnite devedesetti godini na minatiot vek i osobeno vo 2000 i 2001 godina koga se prodava{e makedonskiot Telekom! Vo Telekomot i

samiot ima{e svoj udel od 4% preku kompanijata Kosmotelko. Kondominas vo toa vreme be{e blizok prijatel na toga{niot premier od VMRO-DPMNE, Qub~o Georgievski, a posrednik vo tie relacii be{e Emanuel Malelis, koj po smenata na vlasta vo 2002 godina ja napu{ti Makedonija. Kako {to e poznato, denovive firmata na Kondominas bila edinstvena koja se prijavila na javnoto naddavawe za dvete parceli od vkupno 6.308 metri kvadratni atraktivno dr`avno zemji{te na plo{tadot Makedonija! Ovaa firma ja dobi zemjata na plo{tadot i za nea treba da plati 630.000 evra. Postignata e mnogu niska cena ako se ima predvid atraktivnosta na parcelata. Stanuva zbor za trevnikot pred Telekomot koj na ednata strana grani~i so

samiot plo{tad Makedonija. Idnata gr~ka investicija prakti~no }e bide i prviot sosed na spomenikot na Aleksandar Makedonski, koj se o~ekuva da bide postaven naskoro! Spored oficijalnite informacii, po~etnata cena na zemji{teto be{e 100 evra za metar kvadraten. I so samo edno naddavawe od samo 100 denari licitacijata zavr{i. “Otkako }e go plati zemji{teto, kompanijata ima rok od {est godini da gi izgradi hotelot vo baroken stil i oficerskiot dom, vo koj }e bidat smesteni Gradskata ku}a i mati~nata slu`ba. Hotelot }e bide od brendot Meriot, za koj kompanijata ima fran{iza da go gradi, a firmata ima obvrska da gi izgradi dvata objekti po posebni standardi i kriteriumi za

KONDOMINAS ZAINTERESIRAN DA KUPI I BANKA VO MAKEDONIJA sven vo grade`ni{tvoto i nedvi`nostite, Kondominas bil zainteresiran i da vleze vo bankarskiot sektor. Od advokatskata kompanija koja go zastapuva objasO nuvaat deka gr~kiot biznismen, koj poseduva osiguritelna kompanija, nekolku banki, mediumi i aviokompanija vo Grcija, planira golemi investicii vo finansiskiot sektor vo Makedonija. “Kompanijata planira investicii ne samo vo nedvi`nosti, tuku i vo bankarskiot sektor, telekomunikaciite i vo mediumskiot pazar. Vo momentov se skeniraat nekolku makedonski banki koi se interesni i bi moèle da gi prezemat, no ne moàm da kaàm za koi banki se raboti, bidej}i toa e delovna tajna. Vo sekoj slu~aj, imaat golem interes za investicii vo Makedonija”, veli advokatot na firmata Markov.

Navigator

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK [KODA USPE[NA I VO KRIZA

ROLF STUDER

JORGOS PAPANDREU

NIKOLA TODOROV

DIMITRIS DRUCAS

aemot na avtomobili Sne be{e vo @eneva godinava samo izlo`ba na

e e problem {to ministerot premier povercija ja preselei svojata N za obrazovanie }e gradi Godr~kiot }e od zadovolen se vrati G antimakedonska politika u~ili{ta po selata, tuku {to samitot vo Brisel, kade vo Avstralija, kade {to

poslednata tehnologija od avtoindustrijata, tuku i najava za kraj na krizata

{to dobi poniska kamata za dolgot kon EU i prodol`en rok za otplata

po {est godini i tokmu pred izbori se seti deka tie objekti bile kako vo 18 vek

agitira na popisot Makedoncite da bidat zavedeni so poteklo od FIROM

CETO NA PATRIOTSKIOT “SKOPJE 2014”!

MERA ZA MAKEDONSKI!

izgled. Vo izgradbata na dvata objekti kompanijata planira da investira od 35 do 50 milioni evra”, izjavi za “Kapital” Serjoà Markov, partner vo advokatskata kancelarija ûki} i Markov, koja e praven zastapnik na firmata na Kondominas vo Makedonija. Proda`bata na dvete parceli e vrzana so niza uslovi koi treba da gi ispolni investitorot. Za da po~ne da gradi sega treba da otkupi u{te 514 kvadrati od privatni sopstvenici, da gi izgradi Oficerskiot dom i hotelot, koj treba da poseduva najmalku ~etiri zvezdi. Na kraj del od domot }e mora da & go vrati na dràvata, bidej}i vo nego }e bidat i Gradskata rezidencija i mati~nata slu`ba. Od Ministerstvoto za transport i vrski informiraat deka investitorot e obvrzan vo Oficerskiot dom da go izgradi osven kabinetot na gradona~alnikot na Skopje i dragstor za kultura, mati~na slu`ba, golema sala za sostanoci, sala za sve~eni priemi i drugi sodrìni. “Po izgradbata, investitorot ovoj proctor, koj }e se nao|a na vtoroto nivo, nad prizemjeto, treba da go predade vo sopstvenost na dràvata bez nadomest”, objasnuvaat od Ministerstvoto za transport i vrski. Kako {to objasnuvaat od Ministerstvoto, fasadite na objektite treba da bidat izgradeni vo baroken stil, soglasno so idejnoto re{enie na Ministerstvoto

za kultura. OSVEN NAJAVI, NE SE REALIZIRA[E POGOLEMA INVESTICIJA NA KONDOMINAS VO MAKEDONIJA. Kondominas e eden od najbogatite lu|e vo Grcija. Vo Makedonija najmnogu e poznat kako sopstvenik na udel vo Makedonski Telekom, koj go prodade na ungarski Matav, so {to ovaa kompanija stana mnozinski sopstvenik na Telekomot. Negovata kompanija Kosmotelko, koja ima{e udel od 4% vo firmata Kamen most, koja be{e dominanten sopstvenik na Telekomot i vo 2006 godina gi prodade na Matav, kompanijata stana 100% sopstvenik na kapitalot na Kamen most, a so toa i na 51% od Makedonski Telekom i dobi upravuva~ki paket. Vo Makedonija so krupni biznisi po~na za vreme na porane{niot premier Qub~o Georgievski. Be{e zainteresiran da gradi deloven centar Vilix Siti na

prostorot nasproti bazenot Mladost, kade {to sega se nao|a sportskata sala Boris Trajkovski, za koj be{e najavena investicija od 10 milioni evra, no i ovoj biznis ne mu uspea. Firmata na Kondominas, Interamerikan, vo 2001 godina gi dobi site urbanisti~ki dozvoli za po~etok na izgradbata, no taa be{e odlo`ena na neodredeno vreme poradi voenata kriza. Vo 2001 godina, koga be{e najavena stranskata investicija, op{tinata Karpo{ duri i ekspresno go izmeni detalniot urbanisti~ki plan za toj reon za da bide gradbata legalna. No, investitorot ne gi uplati parite za komunaliite vo predvideniot rok i proektot propadna, iako pretstavnicite na kompanijata velea deka ne se otka`uvaat od idejata i deka e pra{awe na vreme koga }e se realizira. Kondominas, osven so Gorgievski, ima{e sorabotka i so eks-premierot Bu~kovski, so koj se dogovaraa za

i investicii vo telekomun nikaciskiot sektor vo Maked donija i za izgradba na i infrastrukturni objekti koi V Vladata potoa }e gi dava p koncesija. pod K Kondominas so Bu~kovski j dogovara{e i idejata ja z otvorawe na slobodna za e ekonomska zona vo Prdejci k Gevgelija, koja be{e kaj m mnogu atraktivna poradi b blizinata na solunskoto pristani{te. Vladata toga{ seriozno razmisluva{e da go dade ovoj proctor, no eden od uslovite bi bil fabrikite vo zonata da se obvrzat da gi koristat uslugite na skopskiot i ohridskiot aerodrom namesto na onoj od Solun. Kondominas najavi i investicii od 500 milioni evra vo vajmaks bez`i~nata tehnologija, za {to dobi i dozvola! Amerikom e kompanijata otvorena vo Makedonija koja treba da gi dvi`i operaciite vo vajmaksot. I ne samo vo ovoj sektor, tuku i vo bankarstvoto i energetikata, a treba{e da po~ne so uslugi vo 2008 godina. I ovie najavi ne se realiziraa do kraj. Iako toga{ dobi garancii od Bu~kovski deka ovojpat nema da ima pre~ki za proektite, sepak, nitu edna od najavenite investicii ne se realizira{e. Eden period do 2007 godina Dimitri Kondominas be{e sopstvenik na skopskata televizija Alfa TV, koja imeto go dobie po edna od najgledanite gr~ki televizii Alfa TV, koja do neodamna be{e vo stopostotna sopstvenost! Vo 2007 godina skopskata Alfa TV be{e kupena od grupa makedonski investitori predvodeni od [terjo Nakov i ottoga{ Alfa e makedonska nacionalna televizija!

VO GRCIJA POSEDUVA NEKOLKU BANKI, OSIGURITELNA I AVIOKOMPANIJA imitris Kondominas vo Grcija e vlezen vo re~isi site sektori. Osven edna od D najgolemite osiguritelni kompanii Interamerikan, toj e sopstvenik na dve banki, Interban i Milenium bank. Negovata kompanija Inter te~ e ekskluziven zastapnik na proizvodi na Panasonik vo Grcija. Poseduva i flota na avioni i helikopteri koja se vika Interxet. Vlezen e i vo biznisot so organsko proizvodstvo so firmata Inter farm, a ima udel od 33% vo Alfa TV i Alfa Radio, koi neodamna gi prodade na RTL Grupacijata. Isto taka poseduva nekolku kinosali Roud {ou, vo Atina. Vo 2005 godina be{e pokrenato obvinenie protiv nego za storeno krivi~no delo za falsifikuvawe diplomi i pronevera na pari, za {to go obvinija iselenici od Ju`na Afrika deka bile izmameni. Minatata godina be{e pritvoren i pu{ten na sloboda so kaucija od 300.000 evra i so zabrana da ne ja napu{ta zemjata.

Vesta deka ~e{kiot proizvoditel na avtomobili [koda auto lani ostvari tri pati pogolema dobivka otkolku vo 2009 godina ne e dobra vest samo za menaxmentot i za akcionerite na kompanijata. Toa e dobra vest za celokupnata avtomobilska industrija zatoa {to e dokaz deka ovoj sektor izleguva od krizata. kr Minatata godina [koda Mi ostvari dobivka od 349 ost milioni evra. Vkupnite mi prihodi na kompanijata pr iznesuvaat duri 8,7 miliizn jardi evra, {to bele`i jar zgolemuvawe za 25% vo zgo sporedba so prethodnata spo godina. god So pravo glavniot izvr{en direktor na izv [koda, Vinfred Valand, [k o~ekuva u{te posilna o~e pozicija na pazarot ovaa

VINFRED VIN NFR FRED RED VALAND VVA AL ALAND AL godinava, so zgolemena proda`ba i proizvodstvo vo fabrikite, zatoa {to postavenosta na kompanijata garantira dobri rezultati i vo vreme na kriza. Vo prilog na uspe{noto rabotewe odat novite proizvodi koi [koda gi lansira{e na pazarot. Profitite na avtomobilskite kompanii ne zna~at samo uspe{no menaxirawe so tro{ocite, tuku i dobar pazar. Koga im odi na avtomobilskite kompanii, im odi i na u{te mnogu drugi koi rabotat za ovoj sektor.

GUBITNIK TUTUNOT POTFRLI

Deneska zavr{uva zakonskiot rok za otkup na tutunot. Tutunarite godinava se nezadovolni. I so pravo. Ne uspeaja dve godini po red da se ofajdat od dobrata otkupna cena i da ostanat na vrvot na listata so zadovolni zemjodelci. Iako ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, vo javnosta saka da objasnuva deka pri~ina za godine{nata nepovolna sostojba so otkupot se nereguliranite odnosi me|u proizvoditelite i otkupuva~ite, sepak, glavniot vinovnik e tokmu Ministerstvoto za zemjodelstvo. Proizvodstvoto i otkupot na tutun ne e stihijna rabota. Toa e ili bi trebalo da bide reguliran pazar, vo koj Ministerstvoto navreme }e gi izgotvi pravilnicite za otkup, }e gi ekipira ins-

QUPÔ QUP^ P^Ô DIMOVSKI DIM DI MO MOVSKI pekciskite timovi i navreme }e izleze na pazarot za da ja skenira sostojbata. Ne treba mnogu filozofirawe za toa deka toj {to prodava saka da prodade poskapo, a toj {to kupuva da kupi poevtino. Odnosot proizvoditelotkupuvava~ lesno moè da se problematizira, posebno koga ulogata na nadle`nite institucii seriozno zataila. Zadocnetiot pravilnik za kvalitativna i kvantitativna procenka na suroviot tutun godinava gi “izgore” tutunarite. Ostanuva nade`ta deka v godina }e bide podobro.

MISLA NA DENOT

“NAJTE[KATA RABOTA NA SVETOT E SFA]AWETO NA DANOKOT NA DOBIVKA.“

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

DONACIJA OD SAD ZA PET NEVLADINI ORGANIZACII

5,1 MILIONI DOLARI ZA ZAJAKNUVAWE NA PRETPRIEMNI[TVOTO USAID }e ja pomaga makedonskata ekonomija so pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto, sektor koj u~estvuva so pove}e od 50% vo makedonskiot bruto-doma{en proizvod, i so zgolemuvawe na svesnosta za energetskata efikasnost KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o donacija od 5,1 milioni dolari Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID) }e gi stimulira pretpriemni{tvoto i energetskata efikasnost vo zemjava. Pet nevladini organizacii koi dobija pari od Vladata na SAD }e im pomagaat na malite i na srednite pretprijatija vo Makedonija da se etabliraat na pazarot, da ja zgolemat svojata konkurentnost i polesno da gi osvojuvaat regionalnite pazari. Amerikanskiot ambasador vo zemjava, Filip Riker, uveruva deka dodelenata pomo{ treba da pomogne za otvorawe na 500 novi rabotni mesta vo Makedonija. So grant od 1,3 milioni evra, biznis start ap centarot od Bitola vo slednite tri godini treba da gi poddr`i malite i srednite pretprijatija vo Pelagoniskiot region. Toa treba da rezultira so otvorawe na 100 novi mali firmi i 250 rabotni mesta. Dva milioni dolari od grantot na USAID se nameneti za obuka, poddr{ka

i razvoj na pretpriema~i i menaxeri vo 180 mikropretprijatija vo zemjava. So ovie pari Centarot za razvoj na menaxeri }e im pomogne na zainteresiranite kompanii polesno da go izvezat svojot proizvod vo Srbija, Albanija i vo Kosovo. Amerikanskata vlada }e gi pomaga i ve{tite zanaet~ii koi se zanimavaat so kreativni biznisi. Tri milioni evra se odobreni za proektot za reciklirawe plasti~ni {i{iwa. Direktorot na misijata na USAID vo zemjava, Robert Vurc, istakna deka tokmu ovoj biznis e temelot za raste~ka reciklira~ka industrija, koja mo`e da generira izvoz pogolem od tri milioni dolari. So kredit od 1,5 milioni dolari, pak, makedonskata nevladina organizacija Habitat for Humanity }e demonstira kako mo`e da se podobri energetskata efikasnost vo stanbenite zgradi vo vreme koga na cenata na elektri~nata energija & se zakanuva drasti~en rast. “Preku ovoj grant }e rabotime na podobruvawe na energetskata efikasnost vo zgradite, so fokus na semejstvata so niski prihodi. Stanbenite zgradi vo

zemjava se glavno izgradeni vo 70-tite i 80-tite godini i ima relativno lo{i energetski karakteristiki. No, sostojbite se toleriraat bidej}i cenata na elektri~natata energija do 2015 godina }e ja dostigne pazarnata, a toa mo`e da bide cenoven udar za buxetite vo cela Makedonija. Vo 30 zgradi vo Skopje, Tetovo, Prilep, Veles, Struga i vo Strumica }e demonstrirame kako da stanat energetski efikasni. ]e intervenirame vo

fasadi, pokrivi, skalila, a neefikasnite nadvore{ni prozorci i vrati }e gi menuvame so energetski efikasni”, veli Zoran Kostov, izvr{en direktor na Habitat for Humanity. Toj najavi i mobilizacija na investitori koi }e gi finansiraat vakvite proekti. Spored nego, za energetskata efikasnost da stene realnost vo zemjava prvo treba da se zgolemi svesta na gra|anite deka energijata treba da se {tedi.

Ambasadorot Riker pora~a deka so vakvite donacii im ovozmo`uvaat na makedonskite kompanii i nevladini organizacii da stanat konkurentni na globalno nivo bez da se potpiraat na vladinata pomo{. Amerikanskata poddr{ka na makedonskoto pretpriemni{tvo e tolku pozna~ajna ako se zeme predvid deka pove}e od 95% od firmite vo zemjava se tokmu mali i sredni, a vrabotuvaat 80% od vkupno vrabotenite vo zemjava.

“Ovoj grant e pomo{ za sozdavawe podobar biznis-ambient i za pogolem ekonomski rast. So ovie pet proekti se targetira mnogu zna~aen sektor vo ekonomijata pretpriemni{tvoto - koj treba da stane u{te pokonkurenten. Konkurentnosta e osobeno va`na vo globalizacijata i integracijata, kade {to edinstveno kvalitetot e dokaz za uspeh”, izjavi ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

Navigator

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

8,6% 28.096 14,7% K

PROCENKI... DALAJ LAMA

E ZGOLEMEN BROJOT NA TURISTI VO MAKEDONIJA VO JANUARI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

duhoven i politi~ki lider na Tibet

OSTAVKA NA GOLEMIOT VODA^ okolku treba da bideme vo egzil u{te nekolku decenii, sekako }e dojde momentot koga pove}e ne }e moàm da ja vr{am ovaa funkcija. Poradi toa e neophodno da vospostavime zdrav sistem na vladeewe dodeka s$ u{te sum zdrav i sposoben, so {to tibetskata administracija vo egzil bi moèla da se potpre na samata sebesi, a ne da bide zavisna od Dalaj Lama, izjavi duhovniot i politi~kiot lider na Tibet vo egzil, 75-godi{niot Dalaj Lama, koj v~era i oficijalno podnese ostavka od funkcijata. Dalaj Lama istakna deka }e prodolì da se bori za Tibet s$ dodeka Tibe}anite veruvaat vo nego.

IZNESUVA BROJOT NA TURISTI VO JANUARI GODINAVA

E ZGOLEMEN BROJOT NA STRANSKI TURISTI VO ZEMJAVA ZA PERIOD OD EDNA GODINA

5 PREGLED VESTI NASLEDNI^KITE NA SFRJ VO SARAEVO ]E RAZGOVARAAT I ZA RASPREDELBA NA PARITE retstavnici na site porane{ni jugoslovenski republiki kon sredinata na april vo Saraevo }e ja dogovaraat sukcesijata na imotot na dràvite. Pomo{nikot na ministerot za finansii i trezori na Bosna i Hercegovina, Zenit Keli}, izjavi deka na sostanokot na Komisijata za secesija na porane{nata SFRJ vladinite pretstavnici na site zemji-nasledni~ki }e moàt da se konsultiraat za problemite za delba na imotite i raspredelba na parite. “Bidej}i dosega ima{e nekoi tehni~ki problemi so Srbija povrzani za kratkite rokovi pri zakaùvaweto na sostanocite, sega odlu~ivme da reagirame porano i da zakaème sostanok za vtorata polovina na april. Na sostanokot vo Saraevo }e se rasprava za celosnata implementacija na Dogovorot za secesija, a izdvoena to~ka }e bide pra{aweto za me{ovitite banki”, izjavuva Keli}. Toj objasnuva deka toga{nata Narodna banka na Jugoslavija (NBJ), ~ij praven naslednik e sega{nata Narodna banka na Srbija, na svoja smetka vo 90-tite godini ima{e 645 milioni dolari. No, vo 2001 godina na golemiot sostanok vo Viena secesorite konstatirale deka na smetkata ostanale samo okolu 56,6 milioni dolari. “Poradi toa mora da razgovarame za raspredelbata na parite od me{ovitite banki. Od 2001 godina se odràni 15 sostanoci, a do denes ne najdovme odgovor na pra{aweto kade i koj gi potro{i tie pari. Samo Srbija ima{e pristap do parite na NBJ. Za ostanatite zemji {to se otcepija najgolem problem e {to ne moème ni{to da napravime. Treba da se formira ekspertska grupa koja bi imala uvid vo dokumentacijata na Narodnata banka na toga{na Jugoslavija za da moè precizno da se utvrdi {to se slu~ilo so parite. Srbija takviot predlog go otfrla i istaknuva deka so takov pristap se povreduva suverenitetot na Srbija”, veli Keli}. Toj isto taka potencira deka noviot sostanok koj se odloùva ve}e edna godina go o~ekuvaat re~isi site zemji secesori. Keli} se nadeva deka pribliùvaweto na zemjite na porane{na SFRJ na Evropskata unija moè da bide izlez i se nadeva deka pra{aweto za secesijata na imotite na porane{nata zaedni~ka dràva nekoga{ }e se re{i. “Mislam deka i ON treba da u~estvuvaat vo ovie pregovori. Isto taka, moèbi treba da organizirame novo zasedanie na najvisoko nivo, nare~eno moèbi “Viena2”, bidej}i ovde se raboti za komliciran dogovor kade {to vo pra{awe se visoki materijalni sredstva”, istaknuva Keli}. Komisijata za secesija na imotite na porane{na Jugoslavija treba{e da se sostane vo Saraevo vo januari 2011 godina, no sostanokot toga{ se otkaà bidej}i pretstavnikot na Srbija ne moèl da u~estvuva poradi niza obvrski.

TRGOVCITE BESPLATNO ]E DAVAAT BIORAZGRADLIVI PLASTI^NI KESI rgovcite povtorno moàt na svoite kupuva~i da im davaat besplatni plasti~ni kesi za kupenata stoka, no pod uslov tie da se izraboteni od biorazgradlivi materijali. Edinstven uslov za toa e na vidno mesto da bide istaknato deka kesite {to gi davaat se napraveni soglasno propi{anite standardi za bioirazgradlivost. “Toa go ovozmoùva izmenata na Naredbata za stavawe von upotreba na kesite izraboteni od plasti~ni materijali {to stapi na sila od 8 mart godinava”, objasnuvaat od Stopanskata komora na Makedonija. Inicijativata za promena, kako {to poso~uvaat od Stopanskata komora, poteknuva od nivnata Grupacija za proizvoditeli na plasti~ni masi, koja neodamna pobara da se izzemat od zabranata kesite izraboteni od biorazgradlivi materijali, so obrazloènie deka tie nemaat {tetno dejstvo vrz ìvotnata sredina.

EDEN MILION EVRA GRANT ZA HIDROSISTEMOT ZLETOVICA OD EIB vropskata investiciska banka dade grant od eden milion evra za Hidrosistemot Zletovica, pari koi treba da se iskoristat za podgotovka na tehni~kata dokumentacija za vtorata i tretata faza od sistemot za navodnuvawe i proizvodstvo na elektri~na energija preku mini hridrocentrali. “Po posetata na podra~jeto koe }e bide pokrieno so sistem za navodnuvawe i lokaciite pokraj Zletovska reka kade {to treba da bidat izgradeni pove}e proto~ni hidrocentrali, Upravniot komitet na Evropskata investiciska banka donese odluka za dodeluvawe grant na HS Zletovica. Dogovorot e pristignat i denovive }e bide potpi{an”, izjavi Stojan Milanov, direktor na javnoto pretprijatie Zletovica. So parite }e se podgotvi tehni~kata dokumentacxija za osnovniot proekt za vtorata faza, navodnuvawe 3.500 hektari zemjodelsko zemji{te, kako i ekolo{ki elaborat za tretata faza, mali hidrocentrali. Za realizacija na vtorata faza za navodnuvawe, pak , potrebni se 36 milioni evra, a za tretata faza, pak, 19 milioni evra.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MILADINOVI BARAAT IZZEMAWE NA GE[KOSKA OD "IZGREV" o~etokot na povtorenoto sudewe za slu~ajot "Izgrev", vo koj prvobvineti se struànite Dimitar i \or|i Miladinov, po tretpat be{e odloèno poradi baraweto na Miladinovi za izzemawe na obvinitelot Gordana Ge{koska od slu~ajot. Miladinovi naveduvaat deka Ge{koska poradi korupcija i li~na kariera go napi{ala obvinitelniot akt, koj bil lo{o sostaven duri i spored javniot obvinitel Qup~o [vrgovski. Ja napadnaa deka napravila montiran proces i klasi~en progon za da uni{ti biznis koj nekoj drug trebalo da go prezeme. Ge{koska ne saka da go komentira baraweto. "Moeto postapuvawe vo predmetite e odobreno od javniot obvinitel na Republika Makedonija”, re~e Ge{koska. Dodeka se ~eka odlukata za toa dali Ge{koska }e bide izzemena, sudskiot proces e odloèn za idniot mesec. Bra}ata Miladinovi bea osudeni na po {est ipol godini zatvor za finansiski malverzacii so hotelot Izgrev vo Struga. Apelacioniot sud ja ukina presudata po barawe na Vi{oto javno obvinitelstvo, koe potvrdi deka vo obvinitelniot akt imalo gre{ki, postapkata bila vodeno pogre{no i nemalo dokazi.

"SAMOOPREDELUVAWE" ]E SE FORMIRA I VO MAKEDONIJA a inicijativa na Sovetot na albanskite organizacii, vo Makedonija naskoro }e se formira dvièwe "Samoopredeluvawe", kako toa na Albin Kurti, koe funkcionira na Kosovo. Kako {to pi{uva albanskiot portal albeu.com, pretstavnicite na Sovetot go potvrdile formiraweto, no nema detali dali dvièweto }e bide ogranok na kosovskoto "Samoopredeluvawe" ili, pak, posebna asocijacija vo Makedonija. "Degradiraweto na albanskiot politi~ki faktor duri do nihilizam gi prinudi zdravite albanski sili da se organiziraat i da deluvaat na na~in von instituciite vo edno dvièwe koe }e go nosi imeto "Samoopredeluvawe", vo koe }e ~lenuvaat okolu 40 nevladini organizacii i albanski gra|ani vo Makedonija", naveduva inicijatorot vo tekstot objaven na albeu.com. Kosovskoto "Samoopredeluvawe" postigna golem uspeh na poslednite izbori vo Kosovo, kade {to osvoi 12% od glasovite na elektoratot, zalagaj}i se za pripojuvawe na Kosovo kon Albanija.

KOWANOVSKI NA SAMIT VO BUDVA inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, vo Budva u~estvuva na sostanokot na Procesot na sorabotka na Jugoisto~na Evropa, ~ij pretsedava~ e Crna Gora. Ministerot }e se obrati na dene{nata plenarna sesija "Perspektivite na zemjite~lenki”. Na sobirot ministrite za odbrana na zemjiteu~esni~ki }e potpi{at zaedni~ka izjava so koja }e se obvrzat za prodol`uvawe na idnata regionalna sorabotka na poleto na bezbednosta, inicirana na prethodnite sredbi vo Saraevo vo 2004 godina, vo Bukure{t vo 2005 godina i vo Sofija vo 2008 godina. Procesot na sorabotka na Jugoisto~na Evropa e forum za diplomatski i politi~ki dijalog na zemjite od regionot vo ~ii ramki se definiraat zaedni~ki mislewa i se spodeluvaat iskustva. Zemji-u~esni~ki vo ovoj proces se Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Grcija, Makedonija, Moldavija, Romanija, Srbija, Turcija, Hrvatska, Crna Gora i Slovenija.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

SO KAKVI KAMPAWI ]E NASTAPAT PARTIITE?

EKONOMIJATA ZA DOMA, IMETO ZA NADVOR! Dodeka opozicijata bojkotira, Vladata so ekspresna brzina "{tanca" zakoni. Ekspertite vo vakvoto odnesuvawe na Vladata gledaat udar vrz demokratskite procesi vo zemjava i odraz plus za nedostigot od politi~ki dijalog vo zemjava MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ali izbornata ponuda na partiite z a i se l e n i c i te }e bide ista kako i doma{nata? So kakvi vetuvawa politi~arite }e se borat za glasovite na elektoratot doma, a so kakvi za iselenicite? Za tie od makedonskiot politi~ki blok vo kampawite za dijasporata glaven akcent }e se stavi na sporot za imeto so Grcija. Pra{aweto od koe doma begaat i za koe ne sakaat da otkrivaat strategii za re{avawe }e se obidat da go proturkaat kako glaven adut vo kampawata nadvor. Sudej}i spored izjavite i ovoj lov na glasovi }e bide samo forma, zo{to tie i nadvor ne planiraat da nudat re{enija, tuku samo da go koristat pra{aweto, znaej}i ja ~uvstvitelnosta na iselenicite tokmu za ovoj problem. Vladeja~kata VMRO-DPMNE vo momentov intenzivno raboti na idnata programa so pomo{ na doma{ni i stranski eksperti, a pri nejzinoto finalno oblikuvawe }e bile zemeni predvid i sugestiite na gra|anite: “Programata }e bide sovremena, precizna i so konkretni rokovi. ]e ponudi re{enija za site problemi {to gi tangiraat gra|anite", veli pratenikot na VMRODPMNE, Aleksandar Spasenovski. Kakvi re{enija so kakvi rokovi ne se otkriva. Vo odnos na posebnite interesi na iselenicite, pokraj imeto, VMRO –DPMNE }e posveti vnimanie i na drugi pra{awa: "Na{ite dr`avjani vo stranstvo se zainteresirani i za dobroto funkcionirawe na diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva. Vo

kampawata za iselenicite }e posvetime vnimanie i na dogovorite za socijalno osiguruvawe so dràvite vo koi iselenicite sega ìveat, na ovozmoùvaweto po{irok i podobar priem na televiziski i radiski programi na makedonski jazik i na ekonomskata blagosostojba na nivnite semejstva ostanati vo Makedonija", veli za "Kapital" pratenikot na VMRODPMNE, Vlatko \or~ev. Najgolemata opoziciska partija, SDSM, }e vodi razli~ni kampawi doma i nadvor poradi razlikite vo izbornite modeli. "Smetame deka koga e vo pra{awe mnozinskiot model, najgolema uloga ima li~nosta na kandidatot, a ne partijata {to eventualno bi go predloìla, pa zatoa nadvor mora da vodime poinakva kampawa", veli pratenikot na SDSM, Jani Makraduli. Partiskiot sekretar, Andrej Petrov, dopolnuva: "Nemame problem so kampawata vo odnos na imeto,

za{to taa }e bide ista i vo zemjata i me|u iselenicite. Toa }e bide problem za Gruevski, koj ima edna politika za nadvor, a druga za doma", veli generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov. ALBANCITE ]E SE GRI@AT ZA PARITE NA ISELENICITE Za albanskite partii sporot za imeto ne e senzitivno pra{awe, pa tie }e se posvetat na vetuvawa za podobri uslovi za oploduvawe na kapitalot na islenicite, koi, spored nivno viduvawe, i dosega se najgolemi investitori vo Makedonija. Najgolemata partija od albanskiot politi~ki blok, DUI, ne gi otkriva svoite planovi za nastap na izborite. Ottamu velat deka s$ u{te ne razmisluvale kako }e dejstvuvaat vo dijasporata. "Vo tekot na ovaa sedmica DUI }e se proiznese za izbornata ponuda", kratko izjavi portparolot na parti-

jata, Ermira Mehmeti. Vo Nova demokratija pet~lena partiska komisija od v~era raboti na kreirawe strategija za nastap na vonrednite izbori. Akcentot vo kampawata }e go stavat na vetuvawa za podobruvawe na zakonskata regulativa, na sostojbata vo sudstvoto i na me|uetni~kite odnosi. "Iselenicite se najgolemi investitori vo Makedonija. Tie baraat zakonodavstvo {to }e im garantira sigurnost za nivnite investicii i }e im ponudi mo`nost za realizirawe na proekti. Toa {to dijasporata go o~ekuva e i nezavisno i efikasno sudstvo koe soodvetno }e gi tretira sporovite {to nejzinite pretstavnici bi gi imale vo zemjata. Vo na{ata kampawa za iselenicite }e se zalo`ime i za podobruvawe na me|uetni~kite odnosi od koi mnogu zavisi stabilnosta i klimata za investirawe", izjavi za "Kapital" prateni~kata na ND, Flora Kadriu.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

POD NA^ELOTO ZA NEZAVISNOST

LICEMERNO "PAZAREWE" ZA SLOBODATA NA MEDIUMITE!

Po najavite deka Gruevski i Crvenkovski na masa }e ja dogovaraat sudbinata na mediumite na Velija Ramkovski (prikazna vo koja osven zagrozenata sloboda na govor se vrtat obvinuvawa za milionski kriminal), se otvora pra{aweto – kako vo edna razviena demokratija politi~arite se drznuvaat ne samo da vlijaat vrz opstanokot na mediumite, tuku toa go pakuvaat kako borba za fer izbori ili kako beskrupulozna bitka so kriminalot KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

agrozenata mediumska sloboda vo zemjava, na koja postojano zabeleùvaat oficijalen Brisel i Va{ington, vo uslovi na predizborna kampawa stana edno od glavnite pra{awa okolu koe se kr{at kopjata me|u site politi~ki partii. Pod maskata za nezavisnost na mediumite, za koja deklarativno se zalagaat i vlasta i opozicijata, se vodi, vsu{nost, ~ist pazar. Liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, kaà deka popu{ta vo glavniot preduslov za da sedne na masa i da razgovara so premierot Nikola Gruevski – deblokadata na smetkite na mediumite na Velija Ramkovski sega stana “predmet na me|upartiski dogovor”. Po ovie najavi deka dvajcata lideri na masa }e ja dogovaraat sudbinata na mediumskata prikazna, vo koja osven zagrozenata sloboda na govor se vrtat obvinuvawa za milionski kriminal, se otvora pra{aweto – kako vo edna razviena demokratija politi~arite se drznuvaat ne samo politi~ki da vlijaat vrz rabotata i opstanokot na mediumite, tuku seto toa da go spakuvaat kako borba za fer i demokratski izbori ili za beskrupulozna bitka so kriminalot. Ekspertite apeliraat politikata da se drì nastrana od mediumite. Direktorkata na Makedonskiot institut za

IMER SELMANI: FIKTIVNI GLASAÎ IMA 200.000, A NE 20.000 ova Demokratija se somneva deka pro~istuvaweto na izbira~kiot spisok e zavr{eno. Vo soop{tenieto od Vladata deka spisokot e definitivno pro~isten, partijata na Selmani gleda podgotovka na VMRO-DPMNE i DUI za zloupotreba i za manipulacija na izborniot proces so brojot na fiktivnite glasa~i. “Ministerstvoto za pravda izleze so informacija deka go pro~istilo izbira~kiot spisok i za periodot 19501980, pri {to se konstatirani 20.000 fiktivni grasa~i. ND, zaedno so drugi politi~ki partii i civilniot sektor se somneva deka brojot na fiktivni glasa~i se dviì me|u 150.000 i 200.000. Duri i VMRODPMNE koga be{e vo opozicija vo 2006 godina go spodeluva{e vakviot somne`. A sega istite tie ni velat deka imalo samo 20.000 fiktivni glasa~i”, reagiraat od ND. Od partijata smetaat deka pro~istuvaweto na izbira~kiot spisok treba da go kontrolira opozicijata i doma{nite i me|unarodni nevladini organizacii koi se zanimavaat so izbori i izboren proces. îst i aùriran izbira~ki spisok za ND e neophoden uslov za fer i demokratski izbori.

VMRO-NP: MAKEDONIJA TREBA DA BIDE EDNA IZBORNA EDINICA MRO-Narodna partija bara Makedonija da bide edna izborna edinica. Otkako izvesnosta na vonrednite parlamentarni izbori predizvika razli~ni stavovi na politi~kite subjekti za brojot na izbornite edinici i za nivnite granici, partijata na v~era{nata pres-koferencija go soop{ti sopstveniot stav. Za VMRO-NP e neprifatliv predlogot za delumno prekrojuvawe na izbornite edinici, kako i inicijativata na Nova Demokratija za sveduvawe na dosega{nite {est na tri edinici. Partijata na Qub~o Georgievski smeta deka e potrebno da se razgovara za granicite na izbornite edinici. Vo odnos na najavenite sredbi na liderite na politi~kite partii so cel razvivawe na politi~kiot dijalog po pra{aweto za predvremeni parlamentarni izbori, VMRO-NP soop{ti deka na ovie sredbi treba da bidat pokanuvani site relevantni politi~ki partii, bez razlika dali se parlamentarni ili vonparlamentarni. "Nedozvoleno e ~ovek-partiite, koi so partiskite pe~ati v xeb se {etaat niz dr`avata i slu`at kako dekor vo dvete partiski koalicii na VMRO-DPMNE i SDSM, da odlu~uvaat za idninata na Republika Makedonija", istakna pretsedatelot na VMRO-NP, Marjan Dodovski.

V mediumi, Biljana Petkovska, apelira politi~kite partii dosledno da go primenuvaat na~eloto za slobodno funkcionirawe na mediumite. "Zalagaweto za slobodno i nepre~eno funkcionirawe na mediumite treba da bide na~elo {to politi~kite partii dosledno }e go primenuvaat i koga se na vlast i koga se vo opozicija. Vo sprotivno, toa stanuva licemerie i najpretpazlivi vo celata situacija treba da bidat tokmu televizijata i novinarite, za da ne bidat zloupotrebeni vo dnevnopoliti~kite presmetki me|u partiite", veli Petkovska. Na sli~en stav se i od Sovetot za radiodifuzija. Ottamu velat deka ostanuvaat na dosega{niot komentar, koj pove}e pati go soop{tile do javnosta i do samite politi~ki partii, a toa e deka politikata treba da stoi nastrana od mediumite. Vo A1 televizija, pak, tvrdat deka nema da dozvolat

ureduva~kata politika ili samata ku}a da bidat predmet na nekakvi pazarewa. Glavniot urednik na ovaa televizija, Mladen âdikovski, ne veruva deka denes glavniot “pazar” me|u premierot i liderot na opozicijata }e se vr{i okolu nivniot medium. "Jas ne sum direkten u~esnik vo pregovorite i navistina ne znam za {to se pazarat i pregovaraat. Toa {to, spored mene, e predmet na pregovori e pra{aweto dali izborite }e se odvivaat vo edna zagrozena mediumska sloboda, vo koja ako se trgne A1 } e ostanat samo partiskite megafoni na politi~arite. ", veli âdikovski. Me|utoa, tokmu na dene{nata sredba me| u dvajcata politi~ki lideri Gruevski i Crvenkovski se o~ekuva deka najè{kiot kosten vo pregovorite da bidat pazarewata na dvajcata politi~ari za odmrznuvaweto na smetkite na A1 televizija. Iako, navidum, otkako se najavija

predvremenite izbori dvajcata lideri taktiziraa so ispolnuvaweto na uslovite za odr`uvawe na predvremenite izbori, sepak, upatenite velat deka zad takviot krenat prav, sepak, borbata pome|u niv se sveduva na blokiranata smetka na A1 i pazaraweto za mediumskiot kola~, sega koga site na golemo se podgotvuvaat za predvremeni izbori. “Raspredelbata” na mediumite na vladini i opoziciski vo moment koga po~nuvaat predizbornite kampawi i vo moment koga Brisel i Va{ington se najmnogu naso~eni na monitoringot na slobodata na informiraweto, }e bide najgolemiot kamen na sopirawe me|u dvajcata lideri. Pritoa, toa ne se o~ekuva da bide okolu toa kako da si gi podelat mediumite, tuku kako toa da go storat bez dopolnitelno da ja zagrozat i taka slabata mediumska sloboda za da mo`at da izlezat uslovno "~isti" na izbori, zaklu~uvaat poznava~ite.

AMBASADOROT RIKER ZA SREDBATA GRUEVSKI-CRVENKOVSKI

NEMA DA SE ME[AM VO RABOTATA NA LIDERITE!

vereni sme deka vo ime na gra|anite na Makedonija liderite na zemjata i na politi~kite partii }e mo`at da odgovorat na razli~nite aktuelni i na idnite predizvici. Zavisi od niv dali }e iznajdat re{enie za krizata. Jas ne bi se me{al, pora~a ambasadorot na SAD, Filip Riker, zapra{an za komentar i za o~ekuvawata od pretstojnata sredba Gruesvki-Cevwnkovski. Riker dodade deka treba da se fokusirame na razvojni proekti namesto na besmisleni igri. "Mnogu e pointeresno da se zboruva za obezbeduvaweto na pomo{ i poddr{ka za Makedonija i otvorawe na novi rabotni mesta. Ova e toa na {to treba da se odnesuva prijatelstvoto i sorabotkata, a ne da se igraat "besmisleni igri", poso~i Riker. Toj najavi deka do krajot na negoviot mandat kako ambasador na SAD vo Makedonija, docna letovo, }e se sretne so site politi~ki lideri.

Inaku, na dene{nata sredba na Gruevski i Crvenkovski treba da se izgradi konsenzus za Izborniot zakonik, pro~istuvaweto na izbira~kiot spisok i Zakonot za mediumi. Vo dvete partii se krajno vnimatelni so o~ekuvawata za eventualen dogovor. Izjavite se deka sredbata sama po sebe e pozitiven ~ekor vo uslovi koga dijalogot se svede na navredi i prepukuvawa od dvete strani. Partiite od albanskiot blok baraat liderska sredba na koja }e prisustvuvaat i nivnite voda~i, za{to, kako {to velat, ne moè samo Gruevski i Crvenkovski da ja krojat sudbinata na dràvata. Najavi za sredba samo na albanskite lideri ima, no zasega prvo }e se po~eka so ishodot od dene{niot sostanok. Sednicata za izbor na pretsedatel na DIK, e prezakaàna za utre.

NEA DEMOKRATIJA: SKOPJE IMA IREDENTISTI^KI PLANOVI meto kako ime ne e problem. Problemot e vo iredentisti~kite planovi i propagandata na Skopje koi predizvikuvaat voznemirenost, izjavil prefektot na Severna Grcija, Panajotis Psomijadis, pred Grcite koi ìveat vo Kanada. I pokraj toa {to e ~len na opoziciskata Nea Demokratija, Psomijadis ne gi poddrùva partiskite pozicii za sloèno ime so geografska odrednica. "Makedonija ne e na aukcija, ne se iznajmuva i ne se prodava. Makedonija e Grcija i Grcija e Makedonija", pora~al prefektot od Severna Grcija vo svoeto obra} awe vo Montreal, tvrdej}i deka ova se negovite pozicii koi gi zastapuva u{te od 1992 godina. Sprotivno na stavovite na Psomijadis, solunskiot gradona~alnik, Janis Butaris, koj ve}e nekolkupati javno kaùva deka prifa}a kakvo bilo ime za brzo re{avawe na dolgogodi{niot problem, ovojpat preku kiparskiot vesnik "Filelefteros" predlaga ime Severna ili Nova Makedonija. Gr~kite mediumi komentiraat deka ovoj stav na prviot ~ovek na Solun moè da predizvika nov konflikt ne samo so prefektot Psomijadis, tuku i so solunskiot mitropolit Antimos.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI POMO[ OD 1,5 MILIONI DENARI OD GRAD SKOPJE ZA JAPONIJA radot Skopje }e isprati pari~na pomo{ za pogodenite od katastrofalniot zemjotres vo Japonija. Gradona~alnikot Koce Trajanovski na narednata sednica }e mu predlo`i na Sovetot da usvoi odluka za ispra}awe pari~na pomo{ vo vrednost od 1,5 milioni denari za sanirawe na {tetite od katastrofalniot zemjotres i cunamito {to ja pogodija Japonija. Kako {to informiraat od gradskata administracija, Skopje, kako grad na solidarnosta, dosega pomognal za sanirawe na {tetite od naletot na cunami branovite vo Indonezija (so 1,5 milioni denari) po zemjotresot vo Se~uan, Kina (so 1,8 milioni denari), za pomo{ za nastradanite vo katastrofalniot zemjotres na Haiti (1,5 milioni denari), kako i 300.000 denari pari~na pomo{ za sanacija na materijalnite {teti vo gradot Skadar, Republika Albanija.

SUDSKI SOVET GI OSUDI ZAKANITE VRZ SUDIITE NEDELKOVA I TUFEGXI] udskiot sovet gi osudi zakanite od anonimni lica vrz pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova i istra`niot sudija Vladimir Tufegxi}, koj raboti na slu~ajot "Pajaìna". Sovetot bara itna istraga i rasvetluvawe na okolnostite vo ovoj slu~aj, kako i site slu~ai na pritisoci vrz sudii i apelira sudiite da ne potkleknuvaat na kakvi bilo pritisoci i zakani vo vr{eweto na nivnata funkcija. Sovetot gi povikuva nadle`nite organi zasileno da rabotat vo otkrivaweto na licata koi upatuvaat sodrìni so seriozni zakani po ìvotot na odredeni sudii. "So toa }e se otstranat vakvite pojavi koi go naru{uvaat na~eloto na nezavisnost i samostojnost kako ustavni i temelni vrednosti, so koi se potkopuva pravniot sistem, integritetot na sudiite i se doveduva vo pra{awe funkcioniraweto na pravoto i pravnata dràva", se veli vo soop{tenieto od Sudskiot sovet. Pretsedatelot Nedelkova pred mesec ipol izjavi deka dobila anonimen povik so predupreduvawe da vnimava {to pravi. Toga{ zakanata ne ja povrza so "Pajaìna". Minatata nedela zaedno so sudijata Tufegxi} prijavija vo policija deka dobivaat anonimni zakanuva~ki pisma povrzani so slu~ajot "Pajaìna".

VOENA DELEGACIJA OD VERMONT VO POSETA NA ARM o tridnevna oficijalna poseta na Armijata na Republika Makedonija prestojuva visoka delegacija na nacionalnata garda (NG) na sojuznata dr`ava na SAD, Vermont. Na~alnikot na G[ na ARM, general-potpolkovnik Miroslav Stojanovski, iska`a blagodarnost za kontinuiranata poddr{ka od strana na Armijata na SAD, pri {to osobeno se osvrnal na dolgogodi{nata sorabotka so NG na Vermont, koja za ARM vo podolg period pretstavuva dopolnitelen impuls za uspe{no dostignuvawe na standardite na NATO, se veli vo soop{tenieto od Ministerstvoto za odbrana. Generalot na NG, Majkl Dubi, istaknal deka e zadovolen od sorabotkata so ARM i nejzinata uspe{na transformacija vo koja i samiot toj u~estvuval. Dvajcata generali se soglasile deka uspe{noto zaedni~ko u~estvo na dvete armii vo namenskite sili "Feniks" vo misijata ISAF vo Avganistan, koe se realizira{e minatata godina, zna~itelno go zajakna partnerstvoto me|u ARM i NG na Vermont, a nau~enite lekcii od nego }e najdat {iroka primena vo obukata kaj pripadnicite na dvete armii.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

ZA VODEWE SUDSKI SPOR POTREBNO E MALO BOGATSTVO

I ADVOKATITE SE POGODENI OD EKONOMSKATA KRIZA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

alo bogatstvo e potrebno za angaìrawe advokat koj }e ve zastapuva pred sudovite vo dràvava, iako od Advokatskata komora velat deka rabotat po najniski tarifi vo Evropa. Tarifata e fiksna, a nagradata za advokatot moè da bide dogovorena preku pismen dogovor me|u advokatot i strankata ili preku usna spogodba. Me|utoa, nagradata se zema otkako sudskiot spor }e zavr{i, a dali istiot }e se dobie ne moè da se predvidi. Pokraj tro{ocite za angaìrawe advokat, strankata treba da ja plati i cenata na edno ro~i{te, koe ~ini 5 iljadi denari, bez razlika na toa dali sudeweto se odràlo ili bilo odloèno. Strankata e dol`na na advokatot da mu gi nadomesti i tro{ocite za prevoz, za no}evawe i na ime dnevnica }e mu se isplati voobi~aena dnevnica ili po dogovor. No, dokolku vo sporot koj se vodi pred sudot vie ne ste edinstvenata stranka tro{ocite se zgolemuvaat. Uslugata ~ini od 1.000 do 3.000 denari, a so sekoj sleden obvinet cenata se zgolemuva za 30%. Najdohodovni se krivi~nite predmeti vo koi sekoj izminat ~as se naplatuva 20% pove}e od voobi~aenata cena na zastapuvawe. Sepak, advokatite najmnogu zarabotuvaat vo predmetite kade {to strankite baraat naplata na dolg. Voobi~aeno, uslugata ~ini od 10% do 30% od visinata na dolgot {to treba da bide naplaten. Spored tarifnikot, advoka-

tot vo vakov slu~aj mo`e da zaraboti iljadnici evra. â&#x20AC;&#x153;Vo zavisnost od zapre~enata kazna za odredeno krivi~no delo, postojat razni skalila vo tarifite. Vo gra|anskite sporovi i vo stopanskite predmeti tarifata se vrzuva so vrednosta na sporot. Vo zakonot postoi tarifa od 1.560 denari do 4.680 denari", veli Nenad Jani}evi}, pretsedatel na Advokatskata komora. Spored nego, advokatite ne mo`at da si odreduvaat slobodno kolkava nagrada }e dobivaat bidej}i tie se vrzani so vrednosta na predmetot, iako imaat pravo i so pismen, no i so usten dogovor da ja preciziraat nagradata za izvr{enata pravna pomo{. I pokraj dolgite debati koi se vodea poradi specifi~nosta na na~inot na naplata, advokatite uspeaja da go dogovorat so ministerstvata za pravda

inisterstvoto za pravda gi namali sudskite taksi, a obezbeduva i besplatna pravna pomo{ za najzagrozenite, so {to pravdata im ja napravi podostapna na gra|anite. Soglasno Zakonot za besplatna pravna pomo{, barawe za vpi{uvawe vo Registarot za pravna pomo{, koj go vodi Ministerstvoto za pravda, podnele 187 advokati, od koi 164 se odobreni so re{enija, a 23 barawa se vo postapka da bidat odobreni.

ADVOKATSKI USLUGI PREDMET Spor do 25.000 denari ili zatvor do 3 godini Spor do 50.000 denari ili zatvor do 5 godini Spor do 100.000 denari ili zatvor do 10 godini Spor nad 100.000 ili zatvor nad 10 godini Edno sudsko ro~i{te i za finansii i so Upravata za javni prihodi na~inot na odano~uvawe. So Zakonot za advokatskata marki~ka se re{i pra{aweto na fiskalizacijata na advokatite,

CENA minimum 1.500 + tro{oci minimum 2.000 + tro{oci minimum 2.500 + tro{oci minimum 3.000 + tro{oci 5.000 kako i pra{aweto za personalen danok. So ova advokatite se prvi koi odnapred go pla}aat danokot, bidej}i i marki~kite se kupuvaat odnapred.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

KOSOVSKIOT MINISTER ZA ZDRAVSTVO POBARA

PREGLED VESTI SVETSKI POZNATIOT EKONOMIST NURIEL RUBINI DOA\A VO SKOPJE

KOSOVSKITE PACIENTI P VO MAKEDONIJA DA SE TRETIRAAT KAKO DOMA[NI Okolu 35% od zdravstveniot buxet na Kosovo odi za lekuvawe na nivni pacienti vo Makedonija, pa tamo{niot minister pobara pogolema ~uvstvitelnost od makedonskata Vlada VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

acientite od Kosovo koi se lekuvaat vo Makedonija da pla}aat isto kako makedonskite gra|ani. Ova barawe mu go ispora~a kosovskiot minister za zdravstvo, Ferid Agani, na svojot makedonski kolega, Bujar Osmani, v~era vo Skopje. Potenciraj}i deka Ministerstvoto za zdravstvo na Kosovo godi{no tro{i okolu 35% od vkupniot buxet za pacientite koi gi ispra} a na lekuvawe vo makedonskite bolnici, Agani pobara od makedonskata Vlada pogolema ~uvstvitelnost. "Imaj}i predvid deka

milioni evra potro{i Ministerstvoto za zdravstvo na Kosovo vo 2009 godina za pacientite koi se lekuvaa vo Makedonija

na{eto ministerstvo pokriva del od sredstvata {to se nameneti za lekuvawe nadvor od zemjata, edna tretina od buxetot tro{ime za pacien-

tite koi doa|aat na lekuvawe vo Makedonija. Spored podatocite od 2009 godina, 27 milioni evra potro{i Ministerstvoto za zdravstvo na

Kosovo za pacientite koi se lekuvaat ovde. Ovie tro{oci ne gi gledame kako zaguba, tuku kako most za sorabotka me|u dvete zemji. Edinstveno barame kosovskite gra|ani da se tretiraat isto kako makedonskite", re~e Agani. Ministerot Osmani, pak, istakna deka dve tretini od stranskite pacienti koi koristat zdravstveni uslugi vo Makedonija se od Kosovo i tie pla}aat isto kako i site stranski pacienti. Ne saka{e da go komentira baraweto na kosovskiot kolega, zatoa {to baraweto doprva }e se razgleduva. Kosovskite pacienti vo Makedonija koristat najmnogu zdravstveni uslugi od oblasta na kardiohirurgijata i onkologijata i naj~esto doa|aat na radioterapija.

TEKSTILCITE I KO@ARITE SO NOVI BARAWA

VLADATA DA IM POMOGNE NA KONFEKCIITE DA IZGRADAT BREND!

Iako tekstilcite i ko`arite priznavaat deka vo momentov konfekciite imaat polni race rabota, sepak, baraat dr`avata da im pomogne da preminat od lon-proizvodstvo kon sopstveni brendovi VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ladata da gi namali pridonesite za tekstilnite rabotnici, da ovozmoì podobri uslovi za finansirawe na tekstilnata industrija i da ja ublaì carinskata politika pobaraa zdruènijata na tekstilnata i koàrskoprerabotuva~kata industrija pri Stopanskata komora. Iako tekstilcite priz-

navaat deka vo momentov ne postoi konfekcija koja nema polni race rabota, sepak, smetaat deka dr`avata treba da im pomogne da po~nat da go zamenuvaat lon-proizvodstvoto so izrabotka na gotov proizvod. Minatata godina nekolku na{i fabriki se obidoa na zapadnoevropskiot pazar da izlezat so svoi brendovi. Napravija sopstveni kolekcii i gi ponudija vo stranstvo. "Tie prvi ~ekori se dobri, no mora da se bara drugo

re{enie", veli pretsedatelot na zdru`enieto, Angel Dimitrov. Toj povolnata klima vo tekstilnata industrija ja objasnuva so zazdravuvaweto na ekonomijata, koja zna~itelno gi zgolemi nara~kite od evropskite partneri. Pozitiven moment, spored tekstilcite, e i geografskata blizina na Makedonija so evropskite zemji, kako rezultat na {to zemjava sekoga{ navreme gi ispora~uva nara~anite koli~ini.

Tekstilcite se àlat na zgolemenite ceni na strujata i poskapuvaweto na pamukot. Kako {to neodamna objavi "Kapital" i vo koàrskata industrija e zabeleàn rast na obemot na rabota, a fabrikite za proizvodstvo na obuvki imaat za 15% pove} e stranski nara~ki vo odnos na prethodnata godina. Sepak, koàrite se àlat na previsokata cena na koàta, na nelojalnata konkurencija i nekontroliraniot uvoz na obuvki.

oznatiiot ekonomist Nuriel Rubini, koj ja predvide svetskata ekonomska kriza, doa|a vo Skopje na 13 april. Toj }e bide po~esen gostin na sobranieto na Investment company institute (ICI) i vo Skopje }e odr`i predavawe na tema â&#x20AC;&#x153;Globalnata ekonomija i finansiskata krizaâ&#x20AC;?. Organizator na ovoj ekskluziven nastan e konsultantskata ku} a Evrokonsultanti. Rubini momentalno predava na nekolku fakulteti vo SAD i raboti kako sovetnik na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama. Na svetskata javnost & stana poznat so svoite apokalipti~ni predupreduvawa u{te vo septemvri 2006 godina deka svetot go ~eka golema kriza. Neodamna na konferencija vo Dubai predupredi deka krizata s$ u{te ne e zavr{ena.

GORIVATA DRASTI^NO POSKAPUVAAT

enzinite od deneska poskapuvaat za 2,5 denari za litar. Dizel-gorivata, pak, se prodavaat za tri denari poskapo, odnosno 70,5 denari. Vaka v~era odlu~i Regulatornata komisija za energetika (RKE), zgolemuvaj} i gi rafineriskite i maloproda`nite ceni na naftenite derivati vo prosek za 5,5%, odnosno za 4,4%. Eurosuper od 95 oktani vo slednite dve nedeli }e se prodava po cena od 79, 5 denari za litar, dodeka, pak, najupotrebuvaniot benzin, eurosuper-98 sega se prodava po 81 denar za litar. Eden litar od ekstralesnoto maslo za doma}instvo od deneska se prodava po cena od 59 denari. So odlukata na RKE za 2,061 denari po kilogram se zgolemuva i maloproda`nata cena na mazutot, koj sega }e ~ini 41,6 denari za kilogram. Kako pri~ina za zgolemuvaweto na cenite na naftenite derivati od Komisijata gi poso~uvaat rastot na prose~na cena na surova nafta na svetskiot pazar vo izminatiot 14dneven period za 7,9%, kako i rastot na kursot na dolarot za 1,66% vo odnos na denarot.

HOLANDSKA FONDACIJA GO DOBLI@UVA EVROPSKIOT DUH DO MAKEDONSKATA MLADINA

snova~ot i generalen sekretar na fondacijata Model Evropski parlament, Ana Van Smiwa, denes i utre vo Skopje }e se sretne so direktorite na dràvnite sredni u~ili{ta, kako i so premierot Nikola Gruevski i vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski. Taa planira da se sretne i so pretstavnikot na Evropskata unija, Piter Sorensen. Celata na nejzinata poseta e organizacijata na pretstojnata me|unarodna konferencija, na koja treba da se izberat idnite delegati od u~ili{teto NOVA vo Evropskiot parlament. Oktomvriskata konferencija e pod pokrovitelstvo na Holandskata ambasada vo Makedonija i ambasadorkata Simone Filipini, ~ija li~na misija e da go dobliì evropskiot duh do makedonskata mladina. Fondacijata Model Evropski parlament, so sedi{te vo Hag, ve}e 20 godini gi u~i mladite {irum Evropa na pregovara~ki ve{tini i ima za cel da gi zapoznae so zakonodavnite procesi vo Evropskiot parlament i so principite vrz koi se temeli Evropskata unija. U~ili{teto NOVA aktivno u~estvuva vo me|unarodnite MEP konferencii od 2009 godina. Na dosega{nite konferencii vo Kipar, Bon, Hag i Istanbul, makedonskite delegati - u~enici vo NOVA pokaàa visoko nivo na svest za gorlivite op{testveno-ekonomski i politi~ki pra{awa so koi se soo~uvaat zemjite od Evropskata unija, donesuvaj}i rezolucii koi bea uspe{no prifateni od Generalnoto sobranie na MEP.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.845

2.700

MBID

117,50 117,40 117,30 117,20 117,10 117,00 116,90 116,80 116,70 116,60

2.840 2.680

2.835

2.660

2.830 2.825

2.640

2.820

2.620

2.815 2.600

2.810

2.580

2.805

08/03/11

09/03/11

10/03/11

11/03/11

12/03/11

13/03/11

14/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

08/03/11

09/03/11

10/03/11

11/03/11

12/03/11

13/03/11

14/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

OMB

08/03/11

09/03/11

10/03/11

11/03/11

12/03/11

13/03/11

14/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

PAZAROT NA KAPITAL OSTANUVA VO KRIZA

NISKITE KAMATI ZA [TEDEWE NEMA DA JA RAZDVI@AT BERZATA! Investiciskite fondovi s$ u{te se borat so navikata na gra|anite parite da gi ~uvaat vo banka, bez ogled na drugite alternativi. Toa go potvrduva i o~ekuvaweto na bankarite za rast na depozitite “Za razlika od fondovite, gra|anite se daleku poeducirani za raboteweto na bankite. Go poznavaat i znaat {to da o~ekuvaat. Sepak, mislam deka tie {to }e se odlu~at svojot depozit da go prenaso~at na drugo mesto toa }e go napravat vo nekoj investiciski fond, bidej}i za investirawe vo akcii se potrebni analizi i sledewe na cenovno ~uvstvitelni informacii, finansiski izve{tai i sli~no, za {to treba da se odvoi vreme, no i da se ima golemo poznavawe”, veli Mitrov. Izminatite dve nedeli trite najgolemi banki, Komercijalna, Stopanska i Tutunska banka, gi namalija kamatite na depozitite za 0,4 do 1,3 procentni poeni, vo zavisnost od bankata i vremenskiot rok na koj se odnesuva depozitot. Sega kamatnite stapki se dviàt od 4,5% za trimese~en depozit do 9% za depoziti oro~eni na 3 godini. Osven golemata bankarska trojka, ~ekorot na namaluvawe na pasivnite kamati go sledea i ostanatite banki. No i pokraj toa, bankarite velat deka interesot za {tedewe ne se namaluva. “Depozitite na naselenie vo Ohridska banka beleàt postojan porast. Na krajot na 2010 godina zabeleàvme 11% porast kaj depozitite vo sporedba so 2009 godina. Vo prvite dva meseci od ovaa godina prodolùva stapkata

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ajnovoto namaluvawe na kamatite na depoziti ne se o~ekuva da go razdvi`i doma{niot pazar na kapital. Brokerite i investiciskite sovetnici kako glavna pri~ina za toa ja naveduvaat nedovolnata informiranost i educiranost na gra|anite za investiraweto na berza, nasproti tradicionalnite sfa}awa na oploduvawe na parite vo banka. “Iako ima zgolemen interes na gra|anite za vlo`uvawe vo na{iot fond, sepak, toj ne e dovolen. Glavna pri~ina e slabata educiranost na gra|anite koi koga }e dojdat da se raspra{uvaat za investirawe vo fondot pra{uvaat kolku }e zarabotat na kraj. Fondovite funkcioniraat sosema poinaku od bankite i postoi rizik i od zaguba. Koga seto toa }e im se objasni na potencijalnite investitori, mnogu mal del od niv odlu~uvaat da investiraat”, veli Blagoj Mitrov, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo Status od Skopje. Toj pojasnuva deka fondovskata industrija e nova i deka }e & treba vreme dodeka se razvie.

BLOK-TRANSAKCIJATA NA @ITO JUG SO TRETINA OD PROMETOT

rendot na blok-transakcii od prethodnite nekolku nedeli prodolì i v~era. Preku blok-transakcijata na 1.595 akcii na @ito Jug od Kavadarci po cena od 3.075 denari be{e ostvaren promet od 4,9 milioni denari, {to e edna tretina od vkupniot berzanski promet od 14,7 milioni denari. Golem interes investitorite povtorno pokaàa za akciite na Komercijalna banka, od koja se istrguvaa 997 akcii vredni 3,8 milioni denari. Taa be{e i edinstvenata akcija koja na oficijalniot pazar ostvari promet pogolem od eden milion denari. Od drugite akcii vo ovoj segment najblisku do milionski promet be{e na Alkaloid, od koj po cena od 4.425,86 denari za akcija bea istrguvani 145 akcii, pri {to e ostvaren promet od 641.000 denari. Na redovniot pazar na akcii najgolem promet od 1,1 milioni denari be{e ostvaren so akcijata na Makedonski Telekom. Za razlika od minatata nedela, na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe malo razdviùvawe ima i kaj obvrznicite. Vkupniot promet ostvaren so obvrznici

na rast. I vo idnina ne o~ekuvame odliv, tuku naprotiv, da se zadrì i zgolemi nivoto na depoziti na naselenie. Kon ova pridonesuva i politikata na konkurentni uslovi prilagodeni na realniot razvoj na pazarot”, izjavi Nina Nedanoska, direktorka na direkcijata delovna mreà vo Ohridska banka [to se odnesuva do mo`nostite za investirawe na slobodnite pari~ni sredstva na gra|anite, Nedanoska smeta deka odlukata za toa e individualna i se temeli na doverbata kon institucijata, stepenot na faktorite na rizik, o~ekuvanata stapka na prinos i raspolo`livite informacii. Od druga strana, pak, brokerite o~ekuvaat deka novoto namaluvawe na kamatnite stapki na depoziti kolku-tolku }e go razdviì pazarot na kapital.

“O~ekuvam deka }e ima podbruvawe na pazarot na kapital po poslednoto namaluvawe na kamatite na depoziti, bez razlika dali gra|anite }e odlu~at da investiraat vo obvrznici so devizna klauzula koi im nosat prinos pogolem od 5% ili vo akcii. Kaj akciite mislam deka dividendata }e odigra klu~na uloga pri investiraweto. Nekoi kompanii ve}e najavija dividenden prinos pogolem od 5%. Pokraj toa {to gra|anite mo`at da zarabotat od dividendata, mo`no e da ostvarat i kapitalni dobivki kako rezultat na rastot na cenite na akciite koi gi poseduvaat vo odnos na cenata po koja tie akcii gi nabavile, osobeno ako se ostvarat najavite za podobruvawe na sevkupnata ekonomska sostojba vo vtorata polovina na godinata”, veli Vasko Mitev, izvr{en direktor na Ilirika Investments.

iznesuva 2,2 milioni denari, a najtrguvana, so promet od 1,4 milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Indeksite prodolìja so identi~no dvièwe kako vo petokot. Akciskite indeksi MBI-10 i MBID povtorno imaa pad, a indeksot na obvrznicite OMB prodolì da raste. Osnovniot indeks MBI-10 padna za 1,26% na 2.635,18 indeksni poeni, a indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID ja namali svojata vrednost za 0,08% na 2.826,28 indeksni poeni. Rastot na OMB iznesuva{e 0,25%, taka {to dene{noto trguvawe toj }e go po~ne so vrednost od 117,33 indeksni poeni.Investitorite v~era se fokusiraa na 16 hartii od vrednost. Od niv pad na cenata imaa duri 10 hartii od vrednost. Najgolema korekcija nadolu ima{e akcijata na NLB Tutunska banka, koja padna za 2,97%. Cenite porasnaa kaj pet hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na Prilepska Pivarnica, koja porasna za 5,02%. Nepromeneta ostana cenata samo na ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

14.03.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

10.502,00

5,02

115.522

Караорман Скопје

684,00

2,86

2.736

Македонски Телеком Скопје

547,13

0,01

1.152.810

Име на компанијата Прилепска Пиварница Прилеп

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тутунска банка Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

14.03.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.621.618,45

-3,77%

3,17%

6,16%

0,63%

-1,30%

10.03.2011

ILIRIKA GRP

48.084.709,46

-3,91%

-5,45%

-1,97%

-6,87%

1,38%

10.03.2011

Иново Статус Акции

17.498.738,91

-2,34%

7,82%

6,52%

7,93%

-7,86%

10.03.2011

KD Brik

37.058.954,14

-1,36%

-1,16%

3,88%

-2,89%

6,21%

10.03.2011

KD Nova EU

28.673.826,99

-0,52%

7,95%

9,19%

5,19%

2,58%

10.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.670.019,96

-1,31%

3,15%

4,20%

2,68%

-1,15%

11.03.2011

14.03.2011 Просечна цена (МКД)

ФЗЦ 11 Октомври Куманово Гранит Скопје Бетон Скопје

3533,04

Износ (МКД)

-2,97

459.295

735

-2,91

32.340

582,75

-2,59

409.675

7.402,00

-2,22

22.206

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) * BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

14.03.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

14.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.425,86

400,40

11,05

0,96

54.562

7.402,00

567,72

13,04

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

582,75

92,61

6,29

0,54

Износ (МКД)

KMB (2010) *

2.279.067

3.882,61

627,95

6,18

1,10

MPT (2010) *

112.382

26.825,00

0,80

Комерцијална банка Скопје

3882,61

-1,12

3.870.962

REPL (2010) *

25.920

40.256,00

2.996,49

13,43

0,84

Македонски Телеком Скопје

547,13

0,01

1.152.810

SBT (2010) *

389.779

3.376,41

39,99

84,42

0,80

Алкалоид Скопје Макстил Скопје Тутунска банка Скопје

14.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

4.425,86

-1,64

641.750

STIL (2010) *

14.622.943

200,89

0,47

432,00

2,53

200,89

-1,65

497.402

TPLF (2010) *

450.000

3.686,11

73,84

49,92

1,04

3533,04

-2,97

459.295

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

% на промена

обврзници

36.989

обични акции

94.674

-67,95

131.662

-57,08

обични акции

28.640

58,22

Вкупно Редовен пазар

28.640

58,22

Вкупно Официјален пазар

225,45

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 14.03.2011)

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

PROKREDIT OTVORI BIZNIS-CENTAR VO TETOVO rokredit banka otvori biznis-centar vo Tetovo, koj }e go pokriva regionot i okolinata. Otvoraweto na bizniscentarot e vo nasoka na strate{kata opredelba na Prokredit banka za silna poddr{ka i razvoj na biznis-zednicata, osobeno na malite i srednite pretprijatija. Biznis-centarot e organiziran so cel da pru`i kvalitetno bankarstvo koe }e se temeli

na principite na brzina, fleksibilnost, transparentnost i individualen pristap kon klientite, {to podrazbira stru~no sovetuvawe i celosna poddr{ka za finansiskoto rabotewe. “Otvoraweto na biznis-centar vo Polo{kiot region e osobeno zna~ajno zatoa {to Prokredit banka poka`uva proaktiven pristap vo poddr{kata na biznisot na eden nekonvencionalen na~in koj e karakteristi~en za zapadniot svet”, izjavi

na sve~enoto otvorawe na biznis-centarot ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Spored oficijalnite podatoci od Prokredit, bankata ja zavr{i 2010 godina so dobivka od 1,3 milioni evra. Kreditiraweto na bankata, koja vo najgolem del gi kreditira kompaniite, na godi{no nivo porasna za 9,6%, dodeka, pak, za godinava se najavuva u{te posilen krediten rast od 15%.

VRABOTENITE VO BANKITE NAJKRITIKUVANI OD KLIENTITE straùvawata na SWOT Research pokaùvaat deka vrabotenite vo bankite ne sekoga{ se zainteresirani da postavuvaat dopolnitelni pra{awa do klientot za da uvidat za {to e zainteresiran, ne nudat dopolnitelni uslugi, a nesoodvetno zavr{uva i komunikacijata po posetata na bankata. Rezultatite od istraùvawata ukaùvaat i na toa deka samo 37% od vrabotenite so nasmevka go pre~ekuvaat klientot. Osven toa, klientite

gi poso~ile i nedostigot od promotiven materijal, nedovolnata informiranost na klientite pri sklu~uvaweto na dogovorite so bankite i nesoodvetno obele`ani {alteri kako del od problemite so koi se soo~uvaat pri koristeweto na finansiskite uslugi. Vo odnos na ~ekaweto na red Makedonija e na sedmoto mesto od 24 evropski zemji. Vo prosek se ~eka 1 minuta i 53 sekundi, a vo odnos na dol`inata na redot ima najkratki redovi

na ~ekawe. Klientite o~ekuvaat bankite da nudat dobra usluga u{te pri prviot kontakt i za niv e mnogu pova`no vrabotenite da izgledaat uredno otkolku {to im e va`no kakvi se prostoriite i dali promotivnite materijali se na soodvetno mesto. Vo izminatata godina naj~estite pra{awa koi gi interesirale gra|anite se odnesuvale na kreditite i karti~kite, kamatnite stapki i raskinuvaweto dogovori.

NELIKVIDNOSTA VO MAKEDONIJA E RIZI^EN BIZNIS?!

17.03.2010 KOMPANIITE BARAAT OSIGURUVAWE NA11 DOLGOVITE, OSIGURITELITE NE DAVAAT Od osiguritelnite kompanii vo zemjava priznavaat deka menaxerite ne pra{uvaat za cena, tuku baraat osiguruvawe kako garancija deka }e si gi naplatat pobaruvawata od svoite partneri, no za osiguritelite toa bilo nenormalen rizik, koj mo`e da bide fatalen za nivnoto rabotewe ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

o uslovi koga makedonskata ekonomija e potonata vo nelikvidnost, kasite na kompaniite se prazni, a nepla}aweto na obvrskite stana najgolem problem, raste interesot kaj biznismenite za osiguruvawe na svoite pobaruvawa. Vo osiguruvaweto postoi klasa osiguruvawe od finansiski zagubi, koja dobi posebno zna~ewe vo svetski ramki otkako vo 2008 godina se pojavi finansiskata kriza i mnogu kompanii bele`at zagubi. OSIGURITELITE NE SAKAAT DA ^UJAT Od osiguritelnite kompanii vo zemjava potvrduvaat deka sekojdnevno dobivaat povici od menaxeri koi ne pra{uvaat za cena, tuku baraat osiguruvawe kako garancija deka }e si gi naplatat pobaruvawata od svoite partneri. “Vo vreme koga nepla}aweto na obvrskite e tolku izrazeno i pretstavuva glavna pre~ka vo raboteweto na kompaniite, realno imame golema potreba od vospostavuvawe na mehanizam na za{tita preku osiguruvawe na pobaruvawata. Toa zna~itelno bi ja podobrilo naplatata me|u kompaniite, so {to }e se podobri i likvidnosta vo ekonomijata. Iako nie kako kompanija se interesiravme za takov vid osiguruvawe, doma{nite osiguriteli ne nudat takvi uslugi so izgovor deka se premnogu rizi~ni”, veli Gligor Cvetanov, izvr{en direktor na kompanijata Makprogres. Osiguritelite, pak, komentiraat deka prezemaweto

na rizikot od nenaplata na pobaruvawa vo ekstremni uslovi, kakvi {to se makedonskite, ne moè da funkcionira bidej}i toa moè da bide fatalen poteg za koe bilo osiguritelno dru{tvo. “Dokolku nie kako osiguritelna kompanija gi osigurame pobaruvawata na kompaniite vo zemjava, vedna{ }e treba da stavime klu~ na vrata. Vo poslednive godini, koga e o~igledno deka krizata silno se odrazi vrz finansiskata kondicija na doma{nite kompanii, koj i da se osmeli da go ponudi ova osiguruvawe }e pomine neslavno. Toa vo zapadnoevropskite zemji i na amerikanskiot pazar mnogu dobro funkcionira so decenii, no vo ekstremni uslovi, kako vo na{ata zemja, kade {to kompaniite mnogu te{ko gi servisiraat dolgovite, a ne funkcionira nitu pravnata regulativa, mnogu e neblagodarno da se pravat procenki i da se odreduvaat tarifi za osiguruvawe od pobaruvawa”, ocenuva generalniot direktor na Eurolink, Aleksandra Na}eva-Ruìn. Spored oficijalnite podatoci od Agencijata za supervizija na osiguruvaweto (ASO), samo dve dru{tva za osiguruvawe minatata godina sklu~ile dogovori za prezemawe na rizik od finansiski zagubi. Kjubi Makedonija i Vardar osiguruvawe naplatile brutopolisirana premija vo ovaa klasa vo vrednost od okolu 84.000 evra. MBPR NUDI OSIGURUVAWE NA POBARUVAWA Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) osven osiguruvawe na izvozot, od minatata godina po~na da nudi i uslugi za osiguruvawe na pobaruvawata od doma{ni kompanii. Spored nivnite podatoci, vo 2010

milioni evra obvrski na kompanii se osigureni od MBPR vo 2010 godina

godina okolu 20 kompanii gi osigurale svoite pobaruvawa vo vrednost od okolu ~etiri milioni evra. Prvo MBPR pravi procenka na bonitetot na kompanijata od koja go prezema rizikot, a potoa odlu~uva dali }e prifati da gi osigura pobaruvawata i do koj limit moè da go stori toa. Interesno e {to za osiguruvawe na pobaruvawa od doma{ni kompanii MBPR napla}a povisoka provizija, koja se dviì me|u 0,8% i 0,9%, a za osiguruvawe na izvozot provizijata e od 0,3% do 0,7%. “Otkako MBPR lani po~na da osiguruva pobaruvawa na doma{niot pazar, interesot kaj firmite postojano se zgolemuva. So ogled na rizikot {to postoi vo Makedonija, uslovite za ovaa usluga se povolni i zavisat od finansiskata sposobnost na kompaniite. Dokolku analizata pokaè deka stanuva zbor za premnogu rizi~ni kompanii koi ne moàt navreme da gi pla}aat obvrskite, toga{ nitu MBPR ne vleguva vo rizik da gi osigura takvite pobaruvawa”, veli Kenan Idrizi, zamenik-generalen direktor na MBPR. Biznismenite komentiraat deka MBPR ima premnogu selektiven pristap koga gi analizira rizicite i ~esto pati odbiva da prifati osiguruvawe na pobaruvawa. “Minatata godina imavme slu~aj koga ne bevme sigurni deka dve kompanii }e gi platat svoite obvrski kon

nas i pobaravme osiguruvawe na pobaruvawata, no otkako gi analizira{e kompaniite, MBPR odbi da sklu~i dogovor za osiguruvawe”, veli Cvetanov. Dokolku MBPR prifati da gi osigura pobaruvawata, {tetata se ispla}a vo slu~ai koga pla}aweto docni pove} e od dogovorenoto. Vo takov slu~aj osigurenikot prijavuva vo MBPR, po {to bankata gi prezema site aktivnosti za naplata. Se ~eka {est meseci, so {to se ostava prostor za pregovarawe. Vo slu~aj koga firmata dol`nik odi vo ste~aj, vedna{ po prijavuvaweto se obes{tetuva osigurenikot. BANKARITE BARAAT OSIGURUVAWE ZA KREDITITE Nelikvidnosta vo biznissektorot silno se odrazi i

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,52%

3,42%

4,26%

5,18%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5463

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

44,6862

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

71,4657 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,9258

Канада

долар

45,6304

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,7024

61,6

44,9

47,7

Извор: НБРМ

vrz kreditnite portfolija na bankite preku zgolemuvawe na udelot na nenaplatlivi krediti. Poradi toa bankarite baraat od osiguritelnite dru{tva da im gi osiguraat kreditite, so {to }e se zgolemi garancijata deka parite {to gi dale na zaem }e si gi vratat. “Po~na da funkcionira osiguruvaweto na krediti, no ima mnogu raboti {to treba da se nadminat. Bankarskite i osiguritelnite grupi treba to~no da gi lociraat obvrskite i odgovornostite za da nema zanemaruvawe na osnovnite proceduri vo bankite za smetka na toa {to se osigureni. Ako uslovite se olabavat do tolku {to tie ne vodat smetka za kreditosposobnosta na klientite i davaat krediti i na tie na koi inaku ne

bi im dale kredit ako ne bile osigureni, toga{ kreditniot rizik se prenesuva od bankite kaj nas”, komentira Na}eva-Ru`in. Generalniot direktor na Vardar osiguruvawe, Traj~e Latinovski, komentira deka ovoj na~in na obezbeduvawe na bankarskite zaemi mo`e da ja zgolemi nivnata cena, odnosno kamata. “Ako dosega kako klasi~no obezbeduvawe na kreditite se koriste{e hipotekata na imot, so osiguruvaweto na kreditite, koe e poskapo, avtomatski }e porasnat i kamatite bidej}i bankite }e ja kalkuliraat premijata za osiguruvawe vo cenata na kapitalot”, veli Latinovski. Osiguruvaweto na krediti vo zemjite vo stranstvo isto taka e voobi~aena usluga koja funkcionira so godini.

Fokus

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

NEMA KRAJ NA @RTVITE I [TETITE

ZEMJOTRESOT VO JAPONIJA PRIRODNA KATASTROFA VO BORO MIRÊSKI aponija gi ìvee najte{kite denovi vo svojata istorija. Katastrofalniot zemjotres i cunamito ja stavija zemjata vo nevidena agonija, a zakanata od nuklearna katastrofa see pani~en strav ne samo kaj Japoncite, tuku niz celiot svet. Posledicite od prirodnata katastrofa vo Japonija doprva }e se izrazuvaat niz brojot na zaginati i {tetite za dràvata i ekonomijata. [tetite zasega se procenuvaat na 170 milijardi dolari. Prirodnata nepogoda ja uni{ti infrastrukturata vo severoisto~na Japonija, a ekonomistite prognoziraat deka japonskata ekonomija }e se vrati vo recesija. Japonskite berzi ve}e doìveaja pad na trguvaweto za 6%. S$ pove}e kompanii gi zatvoraat svoite fabriki vo Japonija - Panasonik, Soni, Honda, Tojota, Nisan... Nitu cenata na naftata ne ostana imuna na zemjotresot vo Japonija. Na Wujor{kata berza v~era se namali na 99 dolari za barel. Amerikanskata "lesna" nafta za aprilskoto dostavuvawe poevtini za 1,63 dolari i se trguva{e za 99,53 dolari. Na londonskata berza "brent" naftata poevtine za 2,02 dolari i se prodava{e za 111,82 dolari za barel.

Ekonomistite prognoziraat deka japonskata ekonomija povtorno }e se vrati vo recesija. Na japonskite berzi trguvaweto padna za 6%, a fabrikite vo Japonija gi zatvorija Panasonik, Soni, Honda, Tojota, Nisan... Cenata na naftata na Wujor{kata berza v~era padna na 99 dolari za barel, a na londonskata na 111,82 dolari Japonija e glaven inicijator na ovie berzanski promeni poradi toa {to so potro{uva~ka od 4,5 milioni bareli dnevno e tret po golemina potro{uva~ na nafta vo svetot, vtor po golemina uvoznik na nafta, a najgolem uvoznik na te~en priroden gas i jaglen. Trpat i osiguritelnite kompanii, koi go proglasija zemjotresot za najskapata prirodna katastrofa za niv, procenuvaj}i gi {tetite na minimum 35 milijardi dolari. Spored analizata na kompanijata za procenka na rizik *AIR Worldwide zagubata od prirodnite nepogodi vo Japonija }e se dvi`i od 14,5 do 34,6 milijardi dolari. No, od kompanijata predupredija deka ova se preliminarni rezultati i deka vo nivnite procenki e opfatena {tetata samo od zemjotresot, bez posledicite od eksplozijata na nuklearnite elektrani i cunamito. Prirodnata nepogoda odnese i nekolku desetici iljadi `rtvi. Okolu dva milioni doma}instva

ostanaa bez voda i struja. Nekolku desetici iljadi lu|e se vodat za is~eznati. Vo gradot Ocu~i 12.000 od vkupno 15.000 `iteli se is~eznati. "Po mojata dolgogodi{na kariera vo Crveniot krst bev svedok na brojni prirodni nepogodi, no ova e najlo{ata katastrofa. Ocu~i me potsetuva na Osaka i na Tokio po Vtorata svetska vojna, koga gradovite bea sramneti do zemja", izjavi japonskiot pretsedatel na Crveniot krst, Tadateru Konoe. Premirot Naoto Kan re~e deka sostojbata so nuklearnata centrala Fuku{ima stara 40 godini e zagri`uva~ka i istakna deka vlasta gi prezema neophodnite merki za da zapre pro{iruvawe na radijacijata. Spored neoficijalni podatoci, zemjotresot od 8,9 stepeni po Rihterovata skala i cunamito ubija okolu 10.000 lu|e. Samo v~era najmalku 80.000 lu|e bea evakuirani od regionot okolu Fuku{ima, a 400.000 ve}e se evakuirani poradi

zemjotresot i cunamito.

Prirodnata katastrofa sigurno }e ja namali stapkata na ekonomski rast vo Japonija do krajot na ovaa godina.

Japonskata ekonomija vo poslednite {est meseci samo {to po~na da zakrepnuva od najte{kata recesija {to ja zafati dr`avata vo poslednite pet decenii, pi{uva Blumberg. Generalniot sekretar na japonskata Vlada, Jukio Edan, predupredi deka posledicite od katastrofalniot zemjotres i cunamito za ekonomijata }e bidat seriozni. Toj najavi deka premierot, Naoto Kan, od Fondot za itno sanirawe na posledici od prirodni katastrofi }e potro{i najmalku 2,4 milijardi dolari. Ministerot za finansii, Jo{iko Noda, uka`a deka Vladata te{ko }e uspee da najde dopolnitelni

Osiguritelnite kompanii go proglasija zemjotresot za najskapata prirodna katastrofa za niv. Se procenuva deka tie pretrpea {teti od minimum 35 milijardi dolari

170

milijardi dolari e vkupnata {teta od zemjotresot vo Japonija, procenuvaat ekspertite

sredstva za fondot pred krajot na mart godinava. Guvernerot na japonskata centralna banka, Masaki [irakava, veti deka bankata }e se obide itno da ja osigura likvidnosta na pazarot so cel da ja spre~i panikata na berzite i vo realnata ekonomija. Poradi toa, centralnata banka } e injektira okolu 183 milijardi dolari vo bankarskiot sistem. Negativnite posledici vrz japonskata ekonomija moè da bidat u{te pogolemi poradi sekojdnevnoto zgolemuvawe na procenkite na {tetite. Ministerstvoto za finansii soop{ti deka dràvniot dolg na zemjata moè da se zgolemi za 5,8%, so {to }e dostigne rekordni 12,2 milijardi dolari vo fiskalnata godina, koja po~nuva na 1 april. Spored analizata na bankata Kredit suis, {tetata vo severoisto~na Japonija moè da iznesuva od 171 do 183 milijardi dolari.

PRIRODNITE KATASTROFI - KLU^EN EKONOMSKI FAKTOR

SVETSKATA EKONOMIJA NA UDAR NA PRI BORO MIRÊSKI inansiskata recesija ne e edinstveniot moment po koj }e ja pametime kriznata 2010 godina. Prirodnite katastrofi napravija ogromni {teti i & se zakanuvaat i na 2011 godina. Posledniot primer e Japonija. Svetot be{e pogoden od nekolku katastrofalni prirodni nepogodi, koi dopolnitelno ja potresoa i taka nestabilnata svetska ekonomija. Zemjotres od 8,8 stepeni spored Rihterovata skala go pogodi île, obilnite do`dovi gi poplavija Pakistan i Avstralija, snegot ja blokira Evropa, a poàrot gi

Svetot vo 2010 godina se soo~i so posledicite od po`arot vo Rusija, so poplavi vo Sredniot Istok, Latinska Amerika i Avstralija, a Evropa ne mo`e{e "glava da krene" od snegot. Poradi toa mnogu kompanii ostvarija ogromni zagubi, a se poplavija i isu{ija ogromni zemjodelski povr{ini

opusto{i ruskite poliwa. Ova pridonese za destabilizacija na javnite finansii, go namali prognoziraniot ekonomski rast za ovaa godina, vlijae{e vrz porastot na cenite na surovinite na svetskiot pazar i go naru{i svetskiot uvoz i izvoz. Latinska Amerika e eden od najpogodenite regioni, po~nuvaj}i od zemjotresot vo najsiroma{nata dr`ava Haiti, zemjotresot vo ^ile, pa s$ do poplavite koi "besneeja"

niz brazilskite ulici. Spored neodamne{no istraùvawe na okolu 600 amerikanski menaxeri i doktori, 40% od niv go smetaat ovoj region za najrizi~en za biznispatuvawa vo 2011 godina. Ministerot za finansii na île, Felipe Larain, istakna deka iako finansiskiot sistem na dràvata e stabilen, nekolku meseci pred zemjotresot mnogu pari bile vloèni za podobruvawe na sostojbata so nevrabotenosta. Nenadejniot zem-

jotres o{teti nekolku pristani{ta i uni{ti nekolku stotici od najvrednite vinarski vizbi {irum zemjata. "Najmalku 30 milijardi dolari ni bea potrebni za obnova po zemjotresot. Moravme da prodavame dr`avni obvrznici, da go iskoristime pogolemiot del od rezervite i da gi zgolemime danocite i taksite za da se spravime so prirodnata nepogoda. Tro{evme po tri milioni dolari dnevno za

reizgradba na javni pretprijatija, `iveali{ta, u~ili{ta, bolnici", re~e ministerot. Spored oficijalnite prognozi na Brazil, poradi poplavite svetot mo`e da se soo~i so nedostig od kafe i {e}er, za koi ima zgolemena pobaruva~ka. Brazil e najgolem proizvoditel na kafe i {e}er. UNIKA, svetskata asocijacija na proizvoditeli na {e}er, oceni deka u{te pred elementarnata nepogoda Brazil se soo~uva{e so

no.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

PREGOLEMOTO EGO GO SIMNA SENDI VEIL OD POZICIJATA DIREKTOR NA SITIGRUP premnogu ~estite prezemawa na po Poradi malite banki i kompanii od srodnite industrii, porane{niot direktor na finansiskiot gigant Sitigrup, Sendi Veil, se najde na listata so vinovnici na magazinot "Tajm"

A E NAJSKAPATA O SVETOT NA SVETOT NEMA DA MU SE SLUÎ ÊRNOBIL?! ajgolemiot strav za ekspertite, analiti~arite, medicinarite i vlasta {irum svetot e radijacijata so koja moè da se soo~i svetot poradi eksplozijata vo nuklearnata centrala Fuku{ima, koja se nao|a na samo 240 kilometri severno od Tokio. Po prvi~nata eksplozija vo sabotata, v~era eksplodira i tretiot blok od nuklearnata elektrana Fuku{ima. Ekspertite tvrdat deka nivoto na radijacija se dviì vo granicite na normalata. Spored nivnite procenki, najmalku 200 lu|e se izloèni na radijacija. Japonskata Vlada ja smiruva javnosta i potencira deka sostojbata so glavniot kontejner od tretiot reaktor na Fuku{ima e stabilizirana, no i ponatamu vaì vonrednata sostojba i evakuacija na gra|anite vo radius od 20 kilometri. "S$ {to vidov mi kaùva deka reaktorite rabotat i se dizajnirani da rabotat vo vakvi okolnosti. Radijacijata e za~uvana vnatre, {to e osobeno pozitivna vest vo ovie te{ki vremiwa", re~e Murej Jeneks, ekonomist od univerzitetot San Diego. Toj tvrdi deka situacijata so nuklearnata centrala vo Japonija nema dopirna to~ka so êrnobil. “Vo ukrainski êrnobil vo 1986 godina nuklernite elektrani nemaa cvrsta struktura i ne

IRODATA pad na proizvodstvoto na {e}er za 18% kako posledica na svetskata finansiska kriza. Prognozite za uni{tuvawe na zemjodelskite planta`i vo ovoj region doprva treba da bidat objaveni. Poplavite koi go zafatija Pakistan, pak, gi pogodija re~isi site sektori od ekonomijata. Pakistanskata Vlada gi proceni ekonomskite {teti na okolu 15 milijardi dolari. Poplavite vo Avstralija ja uni{tija dr`avata Kvinslend, koja be{e najgolem proizvoditel na jaglen. Toa vlijae{e vrz enormniot rast na cenite na blagorodnite metali. Koga stanuva zbor za momentalnoto zgolemuvawe na cenata na

milijardi dolari e proceneta {tetata od prirodnata katastrofa vrz osiguritelnite kompanii

bea za{titeni kako denes. Koga se slu~i eksplozijata vo êrnobil, eksplodira{e s$ direktno vo pravec na atmosferata", istakna Jeneks. Spored japonskite oficijalni podatoci, dosega se prijaveni 22 slu~ai na ozra~eni gra|ani, a o~ekuvaat vkupniot broj nedelava da nadmine 200. Nitu analizite na Obedinetite nacii (ON) ne pokaàa deka radijacijata od Japonija vo golemi razmeri }e mu na{teti na ~ove{tvoto. Tie prognoziraat deka vetrot najverojatno }e go odnese potencijalnoto radioaktivno zagaduvawe kon Tihiot Okean. No, Japonija go zapali alarmot vo drugite zemji koi imaat nuklearni centrali. Evrokomesarot za energetika, Ginter Jotinger, v~era izjavi deka bezbednosta na postarite germanski nuklearni centrali treba vnimatelno da bide proverena i deka ne e isklu~eno zatvorawe na nekoja od niv dokolku toa bide potrebno. Toj istakna deka krizata vo japonskata nuklearna centrala go promeni svetot i go otvori pra{aweto {to moè da se smeta za bezbedno i upravlivo. Negovata izjava dojde vo vreme koga kancelarot Angela Merkel

hranata i na surovinite, mnogu eksperti ja poso~uvaat Rusija kako "inicijator" na dene{nata sostojba. Poàrite vo ovaa zemja bea me|u prvite nepogodi koi imaa vlijanie vrz svetskata ekonomija. Spored oficijalnite podatoci na ruskata Vlada, {tetite od poàrot iznesuvaat okolu 15 milijardi dolari. Vo vtorata polovina od 2009 godina tretiot najgolem izvoznik na ìto vo svetot se soo~i so poàr koj go namali proizvodstvoto na ìto na 60 milioni toni vo 2010 godina od 97 milioni toni prethodnata godina. Ova pridonese za zgolemuvawe na cenata na ìtoto za 25% vo me|unarodni ramki. Mnogu kompanii pretrpea {teti od poàrot. Najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo Rusija, Avtovaz, go namali proizvodstvoto, restoranite niz Moskva se soo~ija so namalen broj posetiteli po-

se soo~uva so kritiki poradi odlukata na Berlin da go prodol`i `ivotot na nuklearnite centrali. Jotinger istakna deka pra{aweto za nuklearnata bezbednost e pred s$ odgovornost na site 14 zemji od EU koi koristat nuklearna energija.

radi gustiot ~ad koj go preplavi gradot. Poradi zgolemuvaweto na inflacijta vo 2010 godina Rusija se soo~i so namaluvawe na pobaruva~kata na ìto, namaluvawe na izvozot i pad na ekonomskiot rast od 7%. Nitu Evropa ne ostana imuna na elementarnite nepogodi. Snegot {to ja prekri Zapadna Evropa na krajot od minatata godina ima{e ogromni negativni posledici vrz ekonomijata na nekoi od najrazvienite dràvi. Izve{taite na mnogu kompanii za prihodite od posledniot kvartal od 2010 godina bea negativni. Snegot go zako~i avioprevozot, vlijae{e vrz maloproda`niot sektor, koj o~ekuva{e ogromen rast na proda`bata poradi boì}nite i novogodi{nite praznici, a ogromni posledici nanese vrz kompaniite za logistika i transport.

ako {to se razviva{e finansiskata kriza vo svetot, a osobeno vo bankarskiot sektor, propadnatite banki stanaa eden od najgolemite ekonomski problemi. Poradi toa, magazinot "Tajm" na listata so vinovnici za krizata go smesti i porane{niot direktor na bankarskiot gigant Sitigrup, Sendi Veil. Pri osnovaweto na bankata Veil po~nal da raboti so pozajmeni pari, pa go izgradil prviot finansiski "superpazar", Sitigrup. Amerikanskite rivali po~naa da gi kopiraat postapkite na Siti. Sekoja golema finansiska firma izgleda{e premnogu golema za da propadne i ja tera{e vladata da potro{i stotici milijardi dolari za da gi dr`i vo `ivot. Kako {to napreduva{e krizata vo bankarskiot sektor vo SAD, Sitigrup stana najgolemata i najproblemati~na banka, za koja vladata be{e primorana da potro{i okolu 45 milijardi dolari za da ja spasi. Golem del od ekspertite go karakteriziraa Veil kako “edinstvenata najva`na figura vo finansiskata industrija vo posledniot polovina vek”. Sendi Veil po~na vo 1960 godina so 30.000 dolari, od koi del gi pozajmi od semejstvoto. Po~na da gradi biznis so hartii od vrednost, koj vo 1982 godina go prodade na Amerikan ekspres za re~isi edna milijarda dolari. Podocna Veil ja prezede osiguritelnata kompanija Travelers. Vo 1997 godina Travelers go {okira{e finansiskiot svet so prezemawe na Salomon braders, edna od najpoznatite banki na Volstrit. No, najgolemiot podem na Veil se slu~i edna godina podocna, koga ja ubedi Siti da stane grupacija koja pod svojata kapa }e poseduva kompanii od najmalku 10 sektori. Dogovorot ne samo {to be{e najgolemata kombinacija vo amerikanskata korporativna istorija, tuku pridonese da se sru{at pravnite yidovi koi gi spre~ija komercijalnite i investiciski bankari da preminat na tu|a teritorija. “Wujork tajms" istakna deka Veil e ~ovek koj e o~aen da go po~ituvaat kako arhitekt na spojuvaweto koe ja promeni industrijata. No, iako Veil be{e inspiracija za golema lojalnost me|u kolegite, del od negovite najbliski "prijatelstva" zavr{ija so prezir. Najgolemi posledici pretrpe

negovoto rivalstvo so Xejmi Dimon, negoviot dolgogodi{en za{titnik koj odbi da sorabotuva so kolegite nadvor od "malata sredina" na investiciskite bankari. Rabotite otidoa dotamu toj da zakaùva klu~ni sektorski sostanoci vo denovi koga Veil be{e nadvor od gradot. Dlaboko povreden od ignoriraweto, porane{niot direktor na Sitigrup go isfrli Dimon i ottoga{ dvajcata retko zboruvaa. Odnosite me|u Veil i direktorot Xon Rid isto taka, se vlo{ija. Rid mu kaà na svojot partner deka “spojuvaweto e evolucija, a ti si fokusiran samo vo momentov. Veil izjavi deka od ovaa traumati~na epizoda nau~il vredna lekcija - deka rizicite vo vrska so reputacijata se isto tolku va`ni kako i sekojdnevnite finansiski rizici. Toj gi priznava i ostanatite gre{ki. Ne mu ode{e konfrontacijata so drugi lu|e, osobeno so tie koi mu pomognaa da ja izgradi Travelers. Slabost mu be{e da odbira po dvajca kodirektori koi }e upravuvaat so odreden oddel, bidej}i videl deka ovaa formula dobro funkcionira vo Goldman Saks. No, ova retko uspeva{e vo negovata firma. Glas-Stigal, zakonot koj bara{e komercijalnite i investiciskite bankarski institucii da ostanat odvoeni, be{e klu~niot zakon koj & pomogna na Sitigrup da se pretvori vo finansiski "monstrum". Isto taka, pridonese vrednosta na mreàta na Veil vrtoglavo da se iska~i. Veil izjavi deka neuspehot na Sitigrup neverojatno go rastaùva, no izvr{nite direktori gi odbile negovite ponudi za pomo{ pri povtornata izgradba na kompanijata. Sepak, Veil zasluùva i ~estitki: za prili~no impresivnoto rabotewe vo odnos na dolgoro~nite akcii na Sitigrup, lesnoto predavawe na vlasta vo 2003 godina, negoviot odnos so kompaniskite brokeri i za mnogu drugi ne{ta. Toa {to preìvea tolku dolgo na vrvot od takva krvolo~na industrija, sekako, e negova zasluga. A vo racete na âk Prins, negoviot naslednik, Sitigrup prodolùva da bide mnogu mo}en "yver", iako se bori da ostane na ~elo na tolpata. Veil }e bide zapameten kako ~ovek komu podobro mu ode{e izgradbata na biznisot otkolku negovoto kontrolirawe. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

ZEMJA NA IZGREJSONCETO

Optimizmot koj sekoga{ go imam vo odnos na dràvata koja tolku mnogu ja zasakav go baziram vrz faktot {to vo izminatite {est dena re~isi s$ e napraveno odli~no, kako po kniga. Siguren sum deka }e bideme svedoci na u{te pogolem razvoj na nacijata i ekonomijata, koja gi ima zadràno osnovnite vrednosti na ìveewe i opstojuvawe. Sonceto, sepak, izgreva vo Japonija

o imav ogromnoto zadovolstvo da prestojuvam i studiram vo edna od najmisti~nite zemji vo svetot: zemjata koja postojano e pred novi predizvici, zemjata vo koja s$ funkcionira 360 stepeni obratno na na{ite sfa}awa, a funkcionira mnogu, mnogu podobro. Japonija. Eden od prvite vicevi koi gi ~uv za vreme na dvegodi{niot prestoj be{e toj za amerikanskiot, ruskiot i japonskiot pretsedatel. Trojcata bile viknati kaj Gospod da im soop{ti edna lo{a i edna dobra vest. Lo{ata vest e deka }e ima golema vremenska nepogoda i celoto kopno }e bide pod voda. Dobrata vest e deka ostanuvaat u{te 30 dena za ìvot. Pretsedatelite se vratile vo svoite dràvi i ve~erta im se obratile na svoite gra|ani. Amerikanskiot pretsedatel kaùva za tragedijata koja gi o~ekuva, bara smirenost, no i dava dozvola za zabava, tro{ewe bez granici, razvrat. Ruskiot pretsedatel go pravi istoto i vo obra}aweto kon nacijata dava soglasnost za besplatno to~ewe votka, tro{ewe bez ograni~uvawe, sloboden ìvot vo narednite 30 dena. Japonskiot imperator se pojavuva na televizija, ja kaùva lo{ata vest i mu veli na svojot narod: “Imame

samo 30 dena da nau~ime kako da ìveeme pod voda. Vremeto po~na da te~e pred 4 ~asa i 20 minuti”. Vo prv moment mislev deka se raboti za dobar vic. Naredniot sfativ deka so ovaa filozofija }e ìveam vo slednite godini, obiduvaj}i se da se prilagodam na mnogu razli~niot svet. Denes mi e jasno deka nikoga{ i ne se rabotelo za vic. Zemjotresot {to ja pogodi Japonija so seta svoja èstokost i cunamito koe sleduva{e vo prv moment pokaàa dve raboti. Prvo, deka stanuva zbor za verojatno edna od najgolemite prirodni nepogodi vo poslednite 10 godini. Vtoro, deka dokolku sli~na prirodna nepogoda, koja go pomesti kopnoto za 2,4 metri i oskata na zemjata za 10 santimetri, se slu~ela na koe bilo drugo mesto na svetot }e bevme svedoci na is~eznuvawe na nacija. Tragedijata koja ja gledame denes i so koja so~uvstvuvame jasno ja pokaùva potrebata od dobra organiziranost, postoewe sistem i dobro planirawe. Site tri elementi vo bazi~na forma mnogu jasno gi gledame vo Japonija. Ova e pri~inata zo{to razvojot na nastanite ne e katastrofalen i vo odnos na ~ove~kite `rtvi i vo odnos na sreduvawe na sostojbite koi gi gledame od I

~etvrtokot do denes. Posledicite od zemjotresot imaat ~ove~ka i ekonomska dimenzija. Prvo }e se osvrnam na ~ove~kata. Japonija za mnogumina e misti~na dr`ava vo smisla na sistemot na vrednosti, odnesuvawe i hierarhija. Celoto op{testvo se potpira na odnosot “sempai” (u~itel, vozrasen ~ovek) i “kohai” (u~enik). Od samata osnova na op{testvoto, a toa e familijata, odnosot roditel-dete, dedovnu~e, podocna u~itel-u~enik, s$ do pretpostaven-vraboten na rabotnoto mesto, s$ se bazira vrz sempai- kohai odnosot. Od prviot moment na potresot i o~ekuvanite cunami branovi tokmu ovoj odnos na po~ituvawe i pomo{ spasi mnogu `ivoti i }e pomogne vo sreduvaweto na sostojbite, koi se mnogu seriozni. Dovolna e samo edna sporedba so mnogu poslabata vremenska nepogoda, uraganot Katrina, koj go poplavi Wu Orleans, i da se setime na pqa~kosuvawata po ulicite, ubistvata i terorot vrz naselenieto, {to be{e pri~ina vojskata da se vklu~i vo sreduvawe na sostojbite. Ovoj razvoj na nastanite nema da go vidime vo Japonija. Zo{to Japoncite se tolku mnogu razli~ni od drugite nacii? Postojat pove}e pri~ini {to gi izdvojuvaat. Se raboti za op{testvo O

so izrazeni op{testveni linkovi. ]e dadam eden primer. Dali nekoga{ ste zabeleàle Japonec da ne e vo grupa i da ìvee izolirano vo sredina vo koja nema drug Japonec? Ne. Vtoro, celiot sistem se bazira vrz visokorazvieni eti~ki principi, integritet na li~nosta i odgovornost. Retko se sretnuva Japonec da ve izmanipulira vo biznisot, da ne go po~ituva va{iot stav i razli~nostite. Zatoa se mnogu posakuvani delovni partneri, dostavuva~i, kupuva~i ili slu{ateli. Japonija e dràva koja e postavena vrz strogi zakoni, pravila, odnosi. Tie ne se samo postaveni na hartija. Tie se po~ituvaat. Za ova postoi edna prosta logika. Dali moème da zamislime kako bi bilo dokolku 120 milioni naselenie ìvee na teritorija so golemina kolku {to e Francija i od ovaa povr{ina 60% e planinska, odnosno nenaselena? Nepo~ituvaweto na strogite pravila i zakoni vo ovoj slu~aj bi dovelo do haos. Ottuka i potrebata od vgraduvawe nacionalna svest za trudoqubivost, orientiranost kon celi i navremeno zavr{uvawe na zada~ite. To~nosta vo sekunda na vozovite, TQM sistemot na kvalitet, 45-~asovnata rabotna nedela se del od japonskiot ìvot. Ovie posebnosti gi gledame K

i denovive. Toa se bazi~nite kvaliteti na op{testvoto, koe dokolku ne e edinstveno, verojatno e edno od retkite koe mo`e da se spravi so kriza od tolkavi razmeri. Zemjotresot sigurno deka }e proizvede i tektonski ekonomski naru{uvawa. Procenkite govorat za {teti od 100 milijardi dolari. Visinata verojatno }e se triplira. Edna od prvite koi se vidlivi e o{tetenata infrastruktura, kade {to po prvi~noto sanirawe na o{tetuvawata }e mora da se po~ne so nova izgradba. Vo tretata ekonomija po golemina vo svetot, japonskata, mo`ebi mnogu }e iznenadi, no planovite sekoga{ vgraduvaa teoretska kriza od razmeri kako {to e ovaa. U{te vo 1996 godina izvozot na japonskite proizvodni kompanii nadvor od Japonija be{e pogolem od proizvodstvoto od kapacitetite koi se nao|aa na japonska teritorija. Denes ovaa razlika e u{te pogolema. Ovaa disperzija }e pomogne vo obnovuvawetp na ekonomijata. Vo ekonomijata kade {to 80% od teritorijata e planinska i neobrabotliva postignuvaweto maksimum od minimum e edna od osnovnite biznis-premisi. Najgolemite predizvici na ekonomski plan vo naredniot period sigurno }e baraat definirawe I

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz niv erz r ite itetsk tskii prof tsk pprofesor rroffeso feso esorr

na nov ekonomski model. Vo toj model dràvata }e mora da se spravi so problemot na nacijata koja staree, so golem broj 100-godi{nici, kade {to goleminata na populacijata se namaluva. No, ova ne e najgolemiot problem. Po ovaa prirodna katastrofa dràvata }e mora mnogu da investira za da vleze vo prethodnata normala. Pra{aweto e kako ovaa fiskalna politika da se realizira koga podatocite govorat deka vo momentov dolgot na Japonija e 250% od BDP. Japonija po goleminata na javniot dolg e vtora vo svetot. Pred nea e samo Zimbabve. Ni malku lesna zada~a. Optimizmot koj sekoga{ go imam vo odnos na dràvata, koja tolku mnogu ja zasakav, go baziram vrz faktot {to vo izminatite {est dena re~isi s$ e napraveno odli~no, kako po kniga. Siguren sum deka }e bideme svedoci na u{te pogolem razvoj na nacijata i ekonomijata, koja gi ima zadràno osnovnite vrednosti na ìveewe i opstojuvawe. Sonceto, sepak, izgreva tamu. O

Balkan / Biznis / Politika

BANKITE VO BIH ZABELE@ALE ZAGUBA OD 70 MILIONI EVRA retstavnicite na Centralnata banka na Bosna i Hercegovina, entitetskite agencii za bankarstvo, Agencijata za osiguruvawe depoziti i Zdru`enieto na banki na BiH gi pretstavija podatocite za raboteweto na bankite spored koi bankite vo BiH ostvarile vkupna zaguba od 70 milioni evra minatata godina.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

PRODAVNICA NA BAUHAUS I VO SRBIJA rpskata kompanija Delta rial estejt, ~lenka na Delta holding, v~era potpi{a dogovor za otvorawe na prva prodavnica na Bauhaus vo Srbija (Napravi sam). Germanskiot sinxir Bauhaus se zanimava so proda`ba na oprema za ku}i, gradini i razni vidovi alat. Ovoj sinxir so pove}e od 190 objekti e prisuten vo 14 zemji.

Edna od pri~inite za zagubata e rastot na nekvalitetnite krediti, koi dostignaa udel od 9,6%. Slavica Iwac, direktor na Agencijata za bankarstvo na Republika Srpska, izjavi deka bankarskiot sektor vo RS e za prvpat vo minus vo poslednite 10 godini. Bankite godinata ja zavr{ija so zaguba od osum milioni evra.

Od zemjite na porane{na Jugoslavija, Bauhaus e prisuten vo Slovenija i Hrvatska, a prodavnici, osven vo Germanija, imaat i vo Ungarija, Danska, Finska, Island, Norve{ka, [vedska, [vajcarija, Holandija, Turcija, [panija i ^e{ka.

PO TRAGATA NA INVESTITORITE

VO BUGARIJA EDNA ÊTVRTINA OD STRANSKITE INVESTICII SE BUGARSKI! Stranskite direktni investicii vo Bugarija iznesuvaa 895 milioni evra vo periodot od januari do noemvri 2010 godina. Bugarskoto Ministerstvo za ekonomija, koe predvide dve milijardi evra stranski investicii za 2010 godina, soop{ti deka padot se dolì na namalenata zarabotka od sektorot za nedvi`nosti, trgovija i finansii ELENA JOVANOVSKA e~isi edna ~etvrtina od stranskite investicii vo Bugarija vo 2010 godina, vsu{nost, se investicii na bugarski kompanii, spored istraùvaweto na Bugarskata agencija za investicii (BAI), objaveno vo vesnikot "Pari", ~ija cel e da se utvrdi realnoto poteklo na stranskite investicii vo zemjata. Stanuva zbor za kompanii so bugarski sopstvenici koi se registrirani vo drugi dràvi i investicijata koja doa|a od taa dràva se registrira kako stranska investicija, bez razlika na potekloto na parite. Vakviot tip bugarsko-stranski investicii se najprisutni vo farmacevtskiot sektor, hemiskata industrija, transportot i trgovijata, velat od Agencijata za investicii. Spored ekspertite, faktot deka edna ~etvrtina od stranskite investicii vo Bugarija, vsu{nost, se povrzani so bugarski firmi ne e iznenaduva~ki, nitu, pak, e zagriùva~ki.

“Treba da se ima predvid deka stanuva zbor za normalna praktika prisutna i vo drugi zemji”, veli izvr{niot direktor na BAI, Borislav Stefanov. Spored ekonomistot Plamen Dermenxiev, pak, vakvata sostojba duri e i podobra, zatoa {to parite od bugarskite of{or kompanii se vra}aat vo zemjata namesto da stojat na smetki vo [vajcarija. Ekspertite velat deka bugarskite sopstvenici se odlu~uvaat za registrirawe of{or kompanii ne tolku zaradi poniskite danoci, kolku {to sakaat nivniot kapital da ostane anonimen za sopstvenosta, t.e. za vneseniot i izneseniot kapital. Na ovoj na~in bugarskite inkognito biznisi se ~uvstvuvaat pobezbedni, zatoa {to ako od nekoja pri~ina dojde do konfiskuvawe na imotot ili blokirawe na smetkata na nekoja firma, kapitalot {to se nao|a vo of{or zoni nema da bide zagrozen. Za niv mo`e duri i da ne se znae deka postojat. Od Dr`avnata agencija Nacionalna bezbednost (DANS) ve}e predupredija deka parite od kriminal-

niot kapital iznesen od zemjata ve}e po~nuvaat da se vra}aat vo zemjata, vklu~itelno i vo forma na stranski investicii. Spored procenkata na ekspertite, merkite povrzani so pereweto pari, {to delumno se slu~uva i preku of{or kompaniite, se zadocneti so decenii. Kako {to ocenuvaat, za ovaa vlada }e bide test da gi istera na videlina ovie skrieni investitori, no ne so represivni, tuku so ekonomski merki. HOLANDIJA E NAJGOLEM INVESTITOR VO BUGARIJA Po “filtriraweto” na bugarskite investitori od stranskite, za 2010 godina najgolem stranski investitor vo Bugarija ostanuva Holandija. Ako, pak, se isklu~at bugarskite investicii koi se smetaa za ruski, investiciite od ovaa dr`ava se zgolemuvaat za ~etiri pati i realno, Rusija od {esti se iska~uva na vtor najgolem investitor vo Bugarija. Vo momentov ruskite investicii doa|aat naj~esto od kompaniite Lukoil i Neftohim, koi se registrirani vo okolu 10 evropski dr`avi, i za sekoja

Lani vo Bugarija najmnogu investirale Holandija i Rusija. Na treto mesto na listata na stranski investicii se skrienite bugarski investicii od niv se naveduva deka e investicija od razli~no mesto. Od re~isi 183 milioni evra investicii od Velika Britanija, spored prvata klasifikacija na Bugarskata narodna banka (BNB), po filtriraweto britanskite investicii pa|aat na 41 milioni evra vo 2010 godina. Ekspertite smetaat deka od prakti~na gledna to~ka ova

filtrirawe mo`e da se koristi i za korigirawe na dr`avnata politika. Na primer, za da se ograni~i deluvaweto na of{or kompaniite i so toa da se zgolemat prihodite od odano~uvaweto na nivnite profiti Vladata treba da raboti ponaporno za da gi podobri ekonomskite uslovi vo zemjata. Od druga strana,

pro~istuvaweto na spisokot so investitori moè da pomogne za to~no da se opredeli od koi zemji doa|aat strate{kite investitori vo Bugarija. Zatoa, moèbi e potrebno dràvnite institucii neoficijalno, edna{ vo tri meseci ili barem na krajot na godinata da sprovedat sli~no “filtrirawe”, predlagaat ekspertite.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

Balkan / Biznis / Politika

ROMANSKIOT KONZORCIUM GRAMPET GO PREZEMA MONTEKARGO rnogorskiot Sovet za C kapitalni proekti i privatizacija }e ja prifati ponudata na romanskiot konzorcium Grampet èleznica za kupuvawe na 87,6% akcii na firmata za prevoz na èlezni~ki tovar Montekargo, javuva crnogorskiot portal Analitika. Romancite za dràvniot paket akcii prvi~no po-

nudija 1,65 milioni evra i u{te okolu 3,5 milioni evra za investicii, {to Podgorica ne prifati. Podocna Grampet ja podobri ponudata na 4,6 milioni evra i re~isi 13 milioni evra za investicii, pa crnogorskata vlast ja prifati ponudata. Romancite vetija deka }e gi vratat dolgovite i go pretstavija noviot investiciski plan.

TURSKI TAV ZAINTERESIRAN ZA ZAGREPSKIOT AERODROM Crnogorskata Vlada se odlu~i na proda`ba zatoa {to vo slu~aj na neuspeh na tenderot Grampet bi mo`el da bara licenca za prevoznik na teritorijata na Crna Gora. Kompanijata Grampet vo svojot sostav ima pove}e od 12.000 vagoni, 250 lokomotivi, a minatata godina ostvari promet od 250 milioni evra.

a zemawe pod koncesija ZZagreb na aerodromot Pleso vo zainteresirani se

amerikanskiot Hjuston erport sistem, francuskata grade`na kompanija Bu`ue, minhenskiot aerodrom i turskata grade`na kompanija TAV. Spored informaciite od hrvatskite mediumi, se o~ekuva ovie kompanii da gi predadat svoite ponudi za koncesija na Pleso, a toa

podrazbira izgradba na nov patni~ki terminal i upravuvawe so nego. Vrednosta na ovaa investicija e proceneta na okolu 200 milioni evra. Potencijalnite koncesioneri mora da gi predadat svoite barawa do 4 april. Potoa, Ministerstvoto za more, turizam i infrastruktura }e odlu~uva koj od niv }e vleze vo vtoriot krug.

Ponuduva~ot ne smee da upravuva so aerodrom {to e vo krug od 400 kilometri od zagrepskiot aerodrom i ne smee da bide vo dr`avna sopstvenost.

AVIOBIZNISOT VO REGIONOT VO KRIZA

BALKANSKITE AVIOKOMPANII TONAT VO DOLGOVI

Lo{oto menaxirawe so avioprevoznicite rezultira{e so golemi zagubi. Hrvatskata Kroacia erlajns 2010 godina ja zavr{i so zaguba od 21,4 milioni evra, Montenegro erlajns dol`i 380.000 evra, a poradi namaleniot broj patnici BH Erlajns gi ukina letovite za Belgrad i za Viena VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

acionalnite avioprevoznici vo regionot se soo~uvaat so golemi zagubi poradi namaleniot broj patnici i lo{oto menaxirawe. Hrvatskata aviokompanija Kroacia erlajns 2010 godina ja zavr{i so zaguba od 21,4 milioni evra. Vo odnos na 2009 godina zagubata e pomala za 5,2 milioni evra (19,8%), no toa ne zna~i deka kompanijata izleguva od krizata. Samo rakovodstvoto na Kroacia erlajns ja ubeduva javnosta deka ja nadminuvaat krizata. “Vozduhoplovnata industrija poleka izleguva od najte{kiot period vo istorijata na me|unarodniot vozdu{en prevoz. Sepak, }e bidat potrebni najmalku tri godini za da zakrepneme od padot na brojot na patnici. Te`inata na krizata najdobro ja otslikuva podatokot deka vo poslednive 10 godini svetskata avioindustrija zabele`ala zaguba od 42 milijardi dolari”, veli direktorot na Kroacia erlajns, Sre}ko [imunovi}. Toj dodade deka na delovnite rezultati na kompanijata vlijaele i vulkanskiot pepel na Island, koj gi prizemji avionite, i {trajkot na vrabotenite. Vo lo{a sostojba e i nacionalniot avioprevoznik od Crna Gora. Direktorot Zoran \uri{i} potvrdi deka Montenegro erlajns

mu dolì 380.000 evra na pri{tinskiot aerodrom, 40.000 evra na vienskiot i 60.000 evra na frankfurtskiot aerodrom. “Okolu eden milion evra iznesuva aktivniot dolg za uslugite koi gi dobivame, no ovoj dolg go drìme pod kontrola”, izjavi \uri{i}. Toj se poàli deka Montenegro erlajns vo poslednite ~etiri godini ne dobivala subvencii od dràvata i deka finansiskata situacija e mnogu te{ka. A tokmu rakovodstvoto na Montenegro erlajns izminative godini se fale{e so uspe{no rabotewe, ekspanzija na brojot na patnici i na destinacii. “Pregolemata zadolènost i kupuvaweto avioni dovedoa do golemi zagubi. Ne znaeme {to se slu~uva vo aviokompanijata, iako vo upravata sedat visoki funkcioneri na vladeja~kata oligarhija”, veli ~lenot na parlamentarnata Komisija za ekonomija, Radojica @ivkovi}. BH ERLAJNS UKINUVA LETOVI BH Erlajns re{i da gi ukine letovite od Saraevo za Belgrad i Viena na po~etokot od letnata sezona. Vo fevruari be{e ukinata i linijata Bawa Luka–Viena. Izminative nekolku meseci ~etiri letovi nedelno ima{e kon Viena, no vo posledno vreme ima{e ~esti otkaùvawa, bidej}i avionite ostanaa prazni. ]e bidat ukinati i {este letovi nedelno kon Belgrad. Na relacija Belgrad-

Netransparentnoto i nedoma}insko rabotewe na nacionalnite aviokompanii e pri~ina za zagubite. Saraevo }e leta samo JAT Ervejs. Poradi ~estite otka`uvawa letovi i nemaweto dovolno destinacii nacionalniot avioprevoznik na Bosna i Hercegovina sega ima vi{ok avioni. Lo{oto rabotewe na BH Erlajns ja revoltira i Turki{ erlajns, koja poseduva 49% od akciite. Turcite sakaat celosno da ja otkupat aviokompanijata, no ne mo`at da go napravat toa poradi politi~kiot

PROMENI VO UPRAVATA NA T-HRVATSKI TELEKOM lavniot direktor za finansii na T-Hrvatski telekom (T-HT) i ~len na upravata na HT, Jirgen P. ^apran, podnese ostavka od ovie funkcii. Toj }e go napu{ti HT na krajot na mart i }e prezeme nova funkcija vo Doj~e telekom. Na negovo mesto od 1 april doa|a d-r Dino Dogan. “D-r Dogan so sebe nosi zna~ajno iskustvo vo telekomunikaciskata industrija {to go stekna izvr{uvaj}i ja funkcijata glaven direktor za finansii i ~len na Upravata na Mobilkom Avstrija AG. Vo 2010 godina ja prezede ulogata i na glaven direktor za integracija vo pripojuvawe na Mobilkom Avstrija

AG kon Telekom Avstrija AG. Pred da zamine vo Mobilkom Avstrija AG, od juli 2003 do juli 2009 godina d-r Dogan be{e glaven direktor za finansii i ~len na upravata na hrvatskiot mobilen operator VIPnet, podru`nica na Mobilkom Avstrija AG, steknuvaj}i prethodno 10 godini rabotno iskustvo na rakovodni pozicii vo Alkatel”, se veli vo soop{tenieto na HT. Glavniot izvr{en direktor na HT, Ivica Mudrini}, mu se zablagodari na Jirgen ^apran za pridonesot {to go dade za ovaa kompanija i mu posaka s$ najdobro vo idnina.

jaz vo federacijata. JAT ZAKREPNUVA?! Sostojbata vo srpskiot nacionalen avioprevoznik JAT dva meseca po postavuvaweto na novoto rakovodstvo e zna~itelno podobrena. Od upravata najavija deka privatizacijata treba da zavr{i do krajot na ovaa godina, a kako najseriozen partner s$ u{te se spomenuva Turki{ erlajns. Za samo dve nedeli po promotivni ceni

od 99 do 180 evra JAT prodal 11.000 karti i po konkurentnosta se pribli`uva do niskotarifnite kompanii. Direktorot Vladimir Ognenovi} veli deka ovaa akcija bila mnogu uspe{na. Toj najavi deka JAT Ervejs slednata godina planira da kupi ~etiri novi avionii. Vo fevruari kompanijata registrirala za re~isi 30% pogolem broj patnici vo odnos na istiot mesec minatata godina.

JAT i slovene~kata Adria ervejs vo septemvri minatata godina potpi{aa dogovor za sorabotka pri zakup na mesta vo avionite na dvete kompanii, no za toa nemalo golem interes. “Dogovorot istekuva kon krajot na mart i sega se raboti na analiza na rezultatite na letovite na relacija Belgrad– Qubqana. Potoa }e se utvrdi dali ovoj dogovor }e bide prodol`en”, izjavi Ognenovi}.

GR^KATA VLADA VOVEDUVA DOPOLNITELNI EKONOMSKI MERKI ZA [TEDEWE r~kata Vlada voveduva Gmerki dopolnitelni ekonomski za {tedewe, koi planira da gi implementira do samitot na Evropskata unija na 25 mart, pi{uva vesnikot "Naftemboriki". Merkite bile diskutirani na vonredniot sostanok na kabinetot i tie se vo soglasnost so zalo`bite koi gi prezede Vladata na Samitot na liderite na zemjite od evrozonata, koi minatiot petok se dogovorija da go prodol`at rokot za vra}awe i da gi namalat kamatite za zae-

mot vo vrednost od 110 milijardi evra, od EU i Me|unarodniot monetaren fond. Vesnikot "Naftemboriki” navede deset merki koi predviduvaat zatvorawe i prestrukturirawe na dr`avni pretprijatija, dano~ni, administrativni i zdravstveni reformi, namaluvawe na voenite tro{oci i drugo. Predvideno e do 2015 godina da se privatiziraat i dr`avni objekti so cel da bidat sobrani 50 milijardi evra.

Svet / Biznis / Politika

PADNA CENATA NA BAKAROT NA SVETSKITE BERZI enata na bakarot na svetskite berzi zabele`a pad kako posledica na razorniot zemjotres koj vo petokot ja pogodi Japonija, so {to se spu{ti na pomalku od 9.000 dolari za ton. Cenata na bakarot se soo~i so ogromni turbulencii izminatiot vikend poradi prirodnata nepogoda koja ja zafati Japonija, koja e eden od najgolemite potro{uva~i

na ovoj metal vo svetot. Od minatiot dekemvri ova e prvpat cenata na bakarot da se spu{ti pod ova nivo, prenesuva amerikanskata agencija Blumberg. Na Londonskata berza za metali (LME) bakarot za isporaka za tri meseci od denes na trguvaweto na ovaa berza vikendov se namali za 138 dolari, odnosno za 1,5%, so {to dostigna vrednost od 9.053 dolari

za ton. Vo tekot na vikendot cenata na bakarot se spu{ti i do 8.992 dolari za ton. Za razlika od sostojbata so cenata na bakarot na Londonskata berza, vo SAD bakarot se soo~i so u{te pogolem pad. Bakarot za isporaka vo maj na Wujor{kata stokova berza poevtini za 2%, so {to dostigna cena od 4,1145 dolari za edna funta.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

JU@NA KOREJA ]E JA KORISTI NAFTATA OD ABU DABI u`na Koreja si obezbedi pristap do pogolemi koli~ini surova nafta, otkako so Abu Dabi potpi{a dogovor za iskoristuvawe na naftenite poliwa na teritorijata na Obedinetite Arapski Emirati. Paktot so nacionalnata naftena kompanija na Abu Dabi, na Korejskata nacionalna naftena korporacija & garantira za vlogovite vo rezervi koi dostignuvaat

TELEKOMUNIKACISKIOT PAZAR VO SAD SE RESTRUKTURIRA

najmalku edna milijarda bareli nafta. Ju`na Koreja go sklu~i dogovorot bidej}i e zavisna od uvozot na nafta i toa vo vreme koga zemjite od celiot svet vlo`uvaat napori da obezbedat energetski rezervi, a svetskata cena na naftata kontinuirano se menuva. So ovoj dogovor, koj spored najavite }e se finalizira kon krajot na slednata godina, }e se na-

mali uvoznata zavisnost na Ju`na Koreja za 10%15% od potro{uva~kata na nafta. So memorandumot za razbirawe me|u dvete zemji, izdaden od kabinetot na pretsedatelot na Ju`na Koreja, zemjite, isto taka, se soglasija i {est milioni bareli surova nafta od Abu Dabi da stojat kako rezervi vo korejskite kapaciteti za skladirawe nafta.

DVA, TRI ZBORA

"So golemo vnimanie gi sledime nemirite vo nekoi severnoafrikanski i bliskoisto~ni dràvi. Veruvame deka ne e vo red da se povlekuva paralela me|u Kina i tie zemji. Kineskiot narod gleda deka Vladata prezema seriozni ~ekori borbata protiv problemite Ako se spojat mreìte i klientite na Sprint i na T-Mobile, toa }e pret- vo vo ekonomskiot i politi~kiot stavuva seriozna konkurencija za pogolemite rivali, telekomunikaciskite razvoj na dràvata." provajderi AT&T i Verizon, koi imaat po okolu 95 milioni klienti VEN XIABAO

DOJÊ TELEKOM I SPRINT SE OBIDUVAAT DA SE SPOJAT -Mobile SAD, koja e vo sopstvenost na germanskata telekomunikaciska kompanija Doj~e telekom i amerikanskata Sprint nekstel, ~ie sedi{te se nao|a vo Kanzas, se vo napredni razgovori za spojuvawe na nivnite bezì~ni operatori vo SAD so cel da im se dobliàt na dvata najgolemi konkurenti. Dokolku se realizira ovaa ideja }e se spojat tretiot i ~etvrtiot najgolem bezì~en provajder vo SAD, koi se borat na pazarot da gi stignat AT&T Mobiliti i Verizon vajerles. Glasinite {to ne se potvrdeni od nitu eden od operatorite se pojavija otkako dvete kompanii objavija potraga po strategii za novata generacija bezì~ni mreì, nare~ena 4G. Za prefrluvawe na bezì~nite mreì so visoka brzina }e bidat potrebni milijardi dolari za steknuvawe uvid i izgradba na infrastruktura, kako i za razvoj i marketing na novite uslugi. Ne e jasno dali ova voop-{to se ispla}a. Spored analiti~arite, za Sprint i T-Mobile podelbata na tro{ocite i rizikot preku spojuvawe e prifatlivo re{enie. â&#x20AC;&#x153;Telekomunikaciskiot pazar s$ pove}e se orientira kon konkurentnost na nivo na uslugi, otkolku na infrastruk-

turno nivo. Strategiite na autsorsing i podelba na mre`i uspe{no gi koristat nekolku operatori vo Evropa i vo Indija, no dosega ova ne e slu~aj so SAD", izjavi analiti~arot od London, Kamil Mendler. Telekomunikaciskiot e i biznis na brojki - goleminata e va`na. â&#x20AC;&#x153;Ako ima vistina vo glasinite za spojuvaweto, a veruvam deka ima, toga{ toa e pottiknato od brojki. Potrebno e pogolemo pokrivawe i pove}e klienti za uspe{no da se natprevaruvaat na podolg rok", veli Gabriel Braun, britanski analiti~ar od Hevi Riding, kompanija za istra`uvawe na telekomunikaciskata industrija. Vo SAD, AT&T i Verizon go predvodat telekomunikaciskiot sektor, a sekoja od niv

ima okolu 95 milioni klienti. Sleduva Sprint so 50 milioni, a T-Mobile e na ~etvrto mesto so pomalku od 38 milioni korisnici. Ako se spojat mreìte i klientite na Sprint i T-Mobile, toa }e pretstavuva seriozna konkurencija za nivnite pogolemi rivali. RAZLI^NITE TEHNOLOGII MO@NA PRE^KA ZA SPOJUVAWETO No, za sevo ova da stane realnost treba da se otstranat nekolku pre~ki. Edna moè da bide cenata koja e podgotvena da ja plati Sprint, kako i brojot akcii {to }e gi ima Doj~e telekom vo novata kompanija. Druga pre~ka e tehnologijata. Dvata operatori koristat nekolku razli~ni bezì~ni tehnologii, koi ne se kompatibilni me|u sebe. Sepak, se ~ini deka Sprint

e podgotven da gi nadmine problemite so tehnolo{kata nekompatibilnost. Izvr{niot direktor na kompanijata, Den Hese, prethodno izjavi deka iako operatorot ostanuva veren na tehnologijata Vajmaks moè da razmisli da ja dodade i LTE vo idnina. Analiti~arite tvrdat deka Sprint se podgotvuva da po~ne so upotreba na nov softver za da pomogne pri premostuvaweto na razlikite. â&#x20AC;&#x153;Sprint instalira nova softverska radiotehnologija vo svoite mreì, koja }e obezbedi pogolema fleksibilnost. Ovaa tehnologija }e mu ja olesni na operatorot integracijata na razli~ni mreì", izjavi Braun. Ako propadnat pregovorite so Sprint, Doj~e telekom moè da se obide da sklu~i dogovor so Lajtskverd za izgradba na 4G infrastruktura vo SAD. No, takviot dogovor nema da donese novi klienti i nov rast. Toa zna~i deka Doj~e telekom silno }e pritiska za da se postigne dogovor so Sprint. No, ako ja zememe predvid istorijata, germanskiot operator treba da bide podgotven za presvrti. Vo 90tite godini dvata operatori intenzivno pregovaraa za spojuvawe, za na kraj da se zadovolat so sorabotka vo uslugite za globalnata mreà, dogovor koj podocna Sprint go napu{ti.

premier na Kina

"Mora da se napravat testovi za izdr`livost na nuklearnite centrali vo Evropa i toa vo najskoro vreme. Treba da se proveri dali se otporni na zemjotresi, kako funkcioniraat nivnite sistemi za ladewe na reaktorite i u{te mnogudrugi raboti. Samo taka }e se smiri narodot koj e zagri`en poradi situacijata vo Japonija." NIKOLAUS BERLAKOVI^

minister za za{tita na `ivotnata sredina na Avstrija

"[koda auto minatata godina ostvari zarabotka od 349 milioni evra, {to pretstavuva pove}e od trojno zgolemena neto-dobivka. Na{ata pozicija na pazarot dosledno }e ja zajaknuvame i godinava koga o~ekuvame kursot na zgolemena proda`ba da prodol`i. Za taa cel, planirame da go zgolemime proizvodstvoto vo fabrikite i toa ne samo na ~e{kiot pazar, tuku i nadvor od Evropa." VINFRID VAHLAND

izvr{en direktor na [koda

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...ERUPCIJA!

...ZASTRA[UVA^KI MERKI!

...OGNOT PO^NA DA TLEE!

Proraboti vulkan vo Indonezija

Nemirite vo Sudan eskaliraa

Protestite vo Libija - mirni, a ~esti

ulkanot Maunt Karangenat vo Indonezija eruptira{e, poradi {to ogromno koli~estvo lava po~na da se izleva poradi seizmolo{koto naru{uvawe predizvikano od silniot zemjotres vo Japonija.

tabilnosta na Sudan se vlo{uva. Pove}e od 40 pripadnici na policijata i dvajca vojnici bea ubieni vo ju`niot del na Sudan, koga demonstrantite izvr{ile napad vrz niv vo gradot Malakal.

ilite lojalni na libiskiot pretsedatel, Momaer Gadafi, po~naa da se {irat kon istokot na Libija so cel mirno S da ja osvojat teritorijata i da se podgotvat za potencijalnite

voeni napadi vrz dr`avata.

NOVO KRIZNO @ARI[TE NA ISTOK

BAHREIN POBARA POMO[ OD SOSEDNITE ZALIVSKI DR@AVI

Silite na Zalivskiot sovet za sorabotka, Kuvajt, Oman, Katar, Saudiska Arabija i Obedinetite Arapski Emirati, pristignuvaat vo Bahrein za da go odr`at redot i bezbednosta. Nivnata misija }e bide da se za{titat naftenite, energetskite, vodostopanskite postrojki, kako i finansiskite institucii”, pi{uva vesnikot "Golf dejli wuz"

ficijalnata vlast vo Bahrein pobara pomo{ od sosednite zalivski dr`avi poradi s$ pogolemiot broj demonstranti koi baraat radikalni politi~ki reformi vo zemjata. Sovetnikot na kralskiot dvor i porane{en minister za vnatre{ni raboti na Bahrein, Nabel el-Hamer, vo poraka na Tviter soop{ti deka silite od sosednite zemji ve}e pristignuvaat vo ovaa ostrovska zemja. “Silite na Zalivskiot sovet za sorabotka, Kuvajt, Oman, Katar, Saudiska Arabija i Obedinetite Arapski Emirati, pristignuvaat vo Bahrein za da go odr`at redot i bezbednosta. Nivnata misija }e bide ograni~ena na za{titata na vitalnite postrojki - nafteni, elektroenergetski, vodostopanski, kako i banki i finansiski institucii”, pi{uva vesnikot "Golf dejli wuz”. Bahreinskiot kral, Hamad Ben Isa Al Kalifa, gi povika vlasta i opozicijata

FORMULA 1 BAHREIN SE PREFRLA NAESEN?

[iitskite demonstranti od sunitskoto kralsko semejstvo baraat pogolemi politi~ki slobodi, bidej}i smetaat deka dolgo vreme se nadvor od donesuvaweto va`ni odluki vo zemjata. da po~nat dijalog bidej}i se zasiluva konfliktot me|u demonstrantite i policijata vo zemjata. Kralot saka site strani da sednat na pregovara~ka masa i da po~nat nacionalen dijalog so iskreni `elbi za izlez od krizata. “Nacionalniot dijalog ima za cel da gi za~uva politi~kite, ekonomskite i op{testvenite barawa na narodot i da go otvori patot kon podobri

politi~ki reformi i razvoj na zemjata”, istakna bahreinskiot kral. Toj go zadol`i princot Salman Ben Hamad Al Kalifa da inicira dijalog so opozicijata, koja ja predvodat {iitite. Apelot na kralot dojde po incidentot za vreme na protestot, koga policijata upotrebi solzavec i gumeni kur{umi za da gi rastera antivladinite demonstranti

vo centarot na prestolninata. Belata ku}a, koja Bahrein go smeta za klu~en sojuznik, go osudi nasilstvoto od nedelata. "Volstrit `urnal" objavi deka amerikanskiot Stejt department gi ispituva dejstvata na bahreinskata policija i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kako del od po{irokoto ispituvawe na amerikanskata voena pomo{ vo regionot. Vo

Na sostanokot na Svetskiot motosport sovet se odlu~uva{e za sudbinata na otkaànata trka na Formula 1 vo Bahrein. Iako site o~ekuvaa deka Sovetot }e go potvrdi nejzinoto odrùvawe so konkreten datum, toa, sepak, ne se slu~i. Vladata vo Manami i organizatorite na trkata dobija rok do 1 maj da se izjasnat dali }e se organizira trkata. Poradi prodolènieto na politi~kite nemiri vo Manami organizatorite ne sakaa da izbrzaat so odlukata. “Vo Bahrein postoi golema èlba za ovaa trka. Dokolku vo zemjata zavladee mir, Formula 1 }e se odrì. Treba da najdeme termin vo kalendarot za odrùvawe na trkata i mo`na e zamena na terminot so Brazil”, izjavi Berni Eklstoun, sopstvenik na komercijalnite prava na Formula 1. Vladata vo Bahrein potro{i stotici milioni amerikanski dolari za da se odrùva ovaa trka vo nivnata zemja. 2010 godina Bahrein primi 19 milioni dolari voena pomo{ od SAD, a zemjata i ovaa godina o~ekuva da primi isto tolkava suma kako pomo{. Demonstraciite vo Bahrein po~naa na 14 fevruari. [iitskite demonstranti od sunitskoto kralsko semejstvo baraat pogolemi politi~ki

slobodi, bidej}i smetaat deka dolgo vreme se ignorirani od donesuvaweto va`ni odluki vo zemjata. Zalivskiot sovet za sorabotka e politi~ko-ekonomska unija formirana vo 1981 godina, koja vo sebe gi vklu~uva Bahrein, Kuvajt, Oman, Katar, Saudiska Arabija i Obedinetite Arapski Emirati.

Feqton

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 23

ALEK GORES

IMIGRANTOT GO OSTVARI AMERIKANSKIOT SON Amerikanecot so izraelsko poteklo Alek Gores ima li~no bogatstvo od 1,6 milijardi dolari. Ovie pari gi napravi preku negovata privatna kompanija Gores grup, koja od 1987 godina navamu kupila pove}e od 80 firmi. Mnogumina mu simnuvaat kapa na negovoto biznis-portfolio, a negovata rana `ivotna prikazna golem del od javnosta re~isi i ne ja znae

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

amerata na NBA nekolkupati go “ulovi” milijarderot Alek E. Gores na minatogodi{nite natprevari na Lejkers. Vo krupen kadar mo`e{e da se vidi kako 57-godi{niot milijarder vozbudeno razgovara so negoviot prijatel Silvester Stalone. Toa na amerikanskite novinari im poslu`i kako povod da go komentiraat negovoto navleguvawe vo Holivud, koe podolgo be{e aktuelno vo amerikanskata javnost. Vleguvaj}i vo partnerstvo so svojot brat, milijarderot Tom Gores, vo april

2010 godina Alek se vpu{ti vo prezemawe na Miramaks (Miramax), filmskata podru`nica na Volt Dizni, so {to “bratski”, nekolkupati gi naddadoa ponudite na finansiskite moguli Ron Barkl i Ron Tutor. Eden amerikanski vesnik vedna{ gi iskoristi faktite i komentiraj} i ja ìvotnata prikazna na 220-ot najbogat Amerikanec kako “dramati~na”, potfatite kon zabavnata industrija smeta{e deka “moàt da bidat u{te eden trofej”. Spored listata so svetski milijarderi {to “Forbs” ja objavil to~no pred edna godina, Alek Gores “teì” 1,6 milijardi dolari, bogatstvo {to go napravil sam. Kako izvor

na bogatstvoto magazinot go naveduva negoviot privaten biznis. Vsu{nost, toa e privatnata kompanija Gores grup (Goreses Group) locirana vo Los Anxeles, koja e fokusirana na akvizirawe kontrolni interesi vo postoe~ki i raste~ki biznisi, koi imaat dobivka od operativnoto iskustvo na kompanijata i nejzinata ekspertiza, kako i od fleksibilnata baza na kapital. So 2,7 milijardi dolari na raspolagawe, Gores grup se orientira kon kompanii od poleto na tehnologijata, a me|u pove} eto akvizicii izminative godini se vbrojuva i kupuvaweto na telekomunikaciskata Linejx pauer holding (Lineage Power Holding). No, ne slu~ajno Alek Gores gi “pikira” tehnolo{kite start ap kompanii. I toj samiot startuval vo tehnolo{kata industrija

izrabotuvaj}i sofverski paketi za kompaniite. Otkako go prodade biznisot re{i da ne po~nuva od po~etok, tuku da “vleta” vo ne~ija ideja i da ja napravi profitabilna. Na negovoto biznis-portfolio mnogumina mu simnuvaat kapa, a negovata rana `ivotna prikazna golem del od javnosta re~isi ne ja znae. PATOT OD NAZARET DO BEVERLI HILS Alek Gores e roden vo izraelskiot grad Nazaret, kako sin na sopstvenik na grade`na kompanija. So nade` za podobar `ivot vo 1968 godina, na 15-godi{na vozrast, zaedno so svoite bra}a Alek se preselil vo Flint, Mi~igen, denes edno od najsiroma{nite grat~iwa vo SAD. Vo “zemjata od soni{tata” prethodno bil doselen pogolem del od mnogubrojnoto semejstvo, koi podgotvile dobar

“teren” za svoite novodojdenci, vrabotuvaj}i gi vo svoite prodavnici ili tezgi. Sepak, od prodava~ na ~orapi do mesar vo prodavnicata na vujko mu Alek uspeal da sobere dovolno pari za da go napravi toa {to nikoj dotoga{ ne go napravil me|u negovite. Se zapi{al na Univerzitetot Vestern Mi~igen i stanal prviot vo familijata koj voop{to se zapi{al na fakultet. Po dobivaweto diploma za zavr{en stepen na studiite po kompjuterski nauki i matematika vo 1978 godina so sopstveni pari ja osnoval kompanijata Egzekjutiv biznis sistems (Executive Business Systems), koja rabotela na razvivawe i distribucija na softverski sistem za vertikalni biznisi. Spored nekoi novinarski izve{tai, prvite kancelarii na ovaa firma bile vo podrumot na negovata ku}a. Sepak, za sedum

godini Egzekjutiv biznis stanala vode~ki provajder na softver me|u malite i sredni pretprijatija vo Mi~igen i vrabotila pove} e od 200 lu|e. Otkako firmata dostignala dobra cena, pa ja prodal na Kontinental telefon (CONTEL) vo 1986 godina, Gores sfatil deka ne saka pove}e da po~nuva biznis od po~etok. Po~nal da razmisluva za poinakva igra. U{te slednata 1987 godina, otkako ja osnova{e Gores grup, toj po~na da kupuva male~ki tehnolo{ki kompanii koi padnale vo finansiski te{kotii, gi reformira{e, gi krate{e tro{ocite i prave{e profit od niv pred da gi prodade za pogolemi pari. Kako {to negovata kompanija raste{e i stanuva{e pouspe{na Gores mo`e{e da si dozvoli kupuvawe na pogolemi kompanii, koi sli~no kako pomalite

PRIKAZNI OD WALL STREET

IBM ]E PONUDI NOV BM (IBM) angaìra nekolku iljadi prodava~i, programeri i konsultanti da gi sovladaat novite praktiki za onlajn-proda`ba. Ako se pokaàt kako uspe{ni, kako kraen proizvod IBM moè da go promeni ne samo na~inot na koj kompaniite gi prodavaat proizvodite i uslugite, tuku isto taka efektno } e se promenat i nivnata kreacija, proizvodstvo i uslugi, {to vetuva nivnata nova softverska platforma za pretprijatijata. Noviot biznis koj go po~nuva IBM go narekuva

IBM vetuva nova, “popametna planeta” vo koja }e ima celosen uvid vrz onlajn-proda`bata.

“popametna proda`ba” (Smarter Commerce) i toj } e go sledi ~ekorot na nivnata “popametna planeta” (Smarter Planet), noviot na~in na brendirawe za kompaniite i dr`avite, vo koj }e bidat vklu~eni {irok spektar na senzori, centri na podatoci, ogromni bazi i {ablonski softveri za analiza, so cel da se zajaknat povratnite informacii i da se eliminira neefikasnosta. Vo ovoj slu~aj praktikata }e bara obezbeduvawe na analiza vo realno vreme za toa kakvo e odnesuvaweto na onlajnpotro{uva~ite vo tekot na marketing-kampawite, po

reklamite na socijalnite mre`i ili katalozite, a }e ponudi i uvid za buxetot na kampawite za proda`ba. Kreiraweto na ovaa nova praktika sleduva po 2,5 milijardi dolari vrednoto prezemawe na kompanii od taa oblast, vklu~itelno i na Sterling komerc (Sterling Commerce), firma za proizvodstvo na softver za onlajn-konekcii i oflajn-mre`i, Unika”, provajder na softver za analiza i predviduvawe na potro{uva~kite preferencii vo marketingkampawite i Kormetriks (Coremetrics), kompanija koja vr{i analiza vo

Feqton

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, Kapital zapo~na so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

DALI GORES ]E STANE SOPSTVENIK NA DOXERS? januari godinava Blumberg objavi deka Alek saka da go kupi i timot od NacionalVnataoGores bejzbol liga, Los Anxeles doxers. No, vakvi vesti doa|aat i po nekolkupati mese~no. Iako timot ne e za prodavawe, s$ u{te ne se znae ni{to. Dokolku aktuelniot gazda, Frenk Mekurt, ne uspee da ja dobie celosnata sopstvenost, za koja se vodi sudski proces {to go inicira{e razvodot so negovata `ena, toj }e mora da go prodade timot. Po ovaa vest se pojavija mnogumina finansiski mo}nici koi bez da im trepne okoto bi dale golemi sumi za amerikanskata bejzbol gordost. Citiraj}i izvor povrzan so nastanite, Blumberg objavi deka i Gores e zainteresiran za takva zdelka, vo koja bi se vklu~il zaedno so negoviot brat ili taa bi bila del od negovata investiciska grupacija.

Gores uspea da ja kupi i Siemens Enterprise Communications

Kako {to negovata kompanija raste{e i stanuva{e pouspe{na, Gores moè{e da si dozvoli kupuvawe na pogolemi kompanii, koi sli~no kako pomalite padnale vo te{kotii. Mo{ne mnogu profitira{e od tehnolo{kiot bum {to se slu~i vo 90-tite godini, so {to go ostvari svedo{tvoto na idejata deka koga nekoj }e posaka da bide uspe{en glavno pra{awe treba da mu pretstavuva tajmingot padnale vo te{kotii. Mo{ne mnogu profitira{e od tehnolo{kiot bum koj se slu~i vo 90-tite godini, so {to go ostvari svedo{tvoto na idejata deka koga nekoj posaka da bide uspe{en glavno pra{awe treba da mu pretstavuva tajmingot. S$ u{te se pameti i negoviot “profitabilen dopir” koj za to~no 75 dena uspea da ja oìvee Lerning kompani (Learning Company) {to vo 2001 godina ja kupi od Matel. Pod negovo rakovodstvo Gores grup i denes ja implementira negovata uspe{na strategija za akvizirawe firmi proceneti na sumi od 200 milioni do 3 milijardi dolari, vo koi menaxmentot fokusirano }e kreira fondacija za odr`liv rast. Ovaa filozofija mnogu dobro & sluè{e na firmata. Od po~etokot dosega 80 kompanii bile uspe{no akvizirani, a momentalnoto portfolio vklu~uva i pove}e od 12 kompanii niz svetot so kombinirani godi{ni prihodi od nekolku milijardi dolari. Denes Gores ja nabquduva svojata kompanija preku

prozorcite od negoviot dom vo Beverli Hils. Kompanijata se pro{iri i dobi kancelarii i vo Evropa. Toj prodolùva da igra aktivna uloga vo dnevnite operacii na svojata kompanija i da nosi pove} e od finalnite odluki za toa koi kompanii }e se kupuvaat i prodavaat. Za da pokaè kolku e va`no edna kompanija da bide mnogustrana neodamna napravi i nekolku uspe{ni ~ekori vo poleto na medicinskata tehnologija. Gores grup isto taka ja poseduva i radiokompanijata Vestvud uan (Westwood One) i Simens enterprajz komjunikej{ns (Siemens Enterprise Communications). “RIZI^NIOT” STIL NA DIREKTORUVAWE “Mojata sila be{e vo upornosta, agresivnosta, a isto taka imav golema volja da u~am”, izjavi Gores za biznis-magazinot “Smart biznis” od Los Anxeles. Ne zaboravaj}i ja taa svoja upornost i sluèj} i se so primerite na negovite kolegi koi po~nale od nula, Gores e mnogu sloboden koga vrabotuva novi lu|e. Voop{to ne mu e va`na karierata kaj tie

vo koi }e zabeleì posvetenost, za koja veli deka e ìvotnata energija na negovata kompanija. Stilot na upravuvawe mu e da gi odrùva svoite vraboteni vo predizvik, dozvoluvaj} i im da prezemat rizici, pa duri i toa da se pokaè kako gre{ka. Ova go objasnuva kako vnesuvawe na sveì perspektivi vo mladiot talent. Od druga strana, toj ima i svoja “horor” prikazna povrzana so predizvikot. So Stalone redovno “Rabotev so edno gi sledat Lejkersi mom~e pred dolgo vreme koj be{e predizvikot {to go nosat mnogu zaglaven vo nenovite kompjuteri, vedna{ govata tehnologija {to ja raskinal partnerskata bukvalno ja prespa pojasorabotka. vata na novite person“Vo na{ata kompanija ne alni kompjuteri. Nekoj gi sokrivame gre{kite na od negovite programeri vrabotenite, {to pomaga koga ja zabeleà notie da bidat pootvoreni vata pojava po~na duri kon prezemaweto rizda raboti ne{to za nea, ici. Ova opkruùvawe a ovoj, prepoln so svopomaga vrabotenite da eto ego, go otpu{ti od moàt da rastat i indirabota”, raskaùva Gores. vidualno. Prezemaweto Se razbira, po izvesno rizici, praveweto gre{ki vreme, koga Alek go sfatil i na~inot na koj timot

So negovata porane{na `ena Ro{el zaedno go re{ava problemot se tie raboti {to gi zadr`uvaat lu|eto tuka. Pove}eto sakaat da ostanat vo status kvo pozicija, a nekoi sakaat i promeni. Jas pove}e bi izbral tie da rastat ovde pravej}i gre{ki, otkolku da gre{at na drugo mesto”, tvrdi Gores, pojasnuvaj}i go svojot na~in na upravuvawe. Iako pred izvesno vreme amerikanskata javnost be{e bombardirana so informaciite deka nekoj od novite vraboteni vo kompanijata na Gores bil edinstveno najmen kako privaten detektiv, koj } e ispituva dali negovata sopruga ima nekakvi tajni vrski so negoviot brat, sepak, nikoj ne porekna deka zad Alek Gores postoi uspe{na prikazna i golem biznis-talent. Od druga strana, Gores negovata filozofija za uspe{nost

bez nikakov problem im ja prenesuva na idnite pretpriema~i. “Koga edna{ }e stanete uspe{en, se zaglavuvate vo eden racionalen lavirint i mislite deka najdobrite alatki se vo va{ite race. Mislite deka svetot nikoga{ nema da zavr{i, pa edinstveno vi ostanuva stravot toj da ne se izmeni. Preskoknuvaj}i go ova, jas uspeav da ja predvodam igrata blagodarenie na mislata na koja sekoga{ se navra}av. Vo sekoj biznis po~nuvam da razmisluvam kako da e po~etokot”, veli milijarderot. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ja doznaete uspe{nata prikazna na mogulot Xorx Soros, koj go pre`iveal holokaustot otkako bil zasolnet od strana na nekoj ungarski slu`benik.

NAÎN NA “POPAMETNA PRODA@BA” IBM raboti na nova softverska platforma koja na kompaniite }e im ponudi sosema nov na~in na proda`ba, kupuvawe i reklamirawe na proizvodite preku pogolema interakcija so potro{uva~ite, kako i poefikasni analizi za odreduvawe na buxetite za reklamirawe realno vreme na komentarite i odnesuvaweto vo marketing-kampawite. “Namerno re{ivme da ne ja raskaème celata prikazna za ovie akvizicii”, izjavi Kreg Hejman, generalen menaxer na divizijata na IBM, koja e zadolèna za industriskite re{enija za

biznis-zdelkite i prezemawata koi gi napravile vo tekot na izminatata 2010 godina. “Prvo sakavme da se zdru`ime so vrvnite 2.000 globalni brendovi koi se borat so tehnologijata {to ja poseduvaat nivnite klienti”, tvrdi toj. Hejman dodava deka

IBM za noviot biznis planira da potro{i 70 milijardi dolari, od koi najgolemiot del }e bidat potro{eni na hardver, softver i uslugi za marketing vo globalni ramki. Spored nego, zasega, kako proba vo novite uslugi bile vklu~eni nekolku od klientite na kompanijata,

vklu~itelno i kompanijata za hrana Danon, kako i nekolku finansiski firmi. Po ovaa vest “Fajnen{el tajms” komentira deka zatoa IBM e so godini ponapred od negovite rivali kako Hjulit-Pakard. Nivniot sogovornik Majk Daniels, predvodnik na servisnata divizija na IBM, go otfrli predizvikot koj vo ponedelnikot im go pretstavi Leo Apoteker, noviot {ef na HP, koga gi objavi svoite planovi za kompanijata. Daniels dodava deka so noviot biznis IBM }e gi zgolemi svoite profitni margini i deka vo narednite pet godini

zadolìtelno }e sleduva pro{iruvawe na kompanijata. U{te minatata godina Volstrit zabeleà ostri nesoglasuvawa vo sentimentot na dvete vode~ki IT-kompanii, otkako akciite na IBM se poka~ija za 27%, a akciite na HP padnaa za 20%. Koga akciite na HP zazdravija po nenadejnoto razdeluvawe so nivniot direktor Mark Hrd minatiot avgust, tie povtorno zabeleàa pad, {to gi zgolemi griìte za kompjuterskiot biznis i del od nivnite servisni operacii. Daniels ja minimizira

zagri`enosta na Volstrit, koja se odnesuva i na novata ambicija na HP - da se pro{iri vo softverskiot biznis - so {to } e se zgolemat cenite na potencijalnite akvizicii, koi }e go nateraat IBM pove}e da “go odvrze svoeto }ese”. Toa go doka`aa i gorespomenatite akvizicii na analiti~kite firmi, za koi kompanijata dade vkupno 2,5 milijardi dolari. Kreg Hejman za “Forbs” veli deka za kratko vreme IBM “}e bide edinstvenata kompanija koja }e ponudi pregled na sevkupnite marketing-tro{oci”.

FunBusiness

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

\ORЃI DIM^EVSKI VIOLINIST

PASIJA ZA UBAV ZVUK

r Dim~evski D po studiite u i Makedonskiot violinist \or|i j j i [panija [ j ve}e } nekolku k k specijalizaciite vo F Francija godini e rezidenten koncert-majstor na orkestarot vo Palatata na ubavi umetnosti Kralica Sofija vo Valensija, [panija, koj e pod rakovodstvo na Lorin Mazel i Zubin Mehta. “Audicijata vo Valensija be{e vo dva dela - ednata se odr`uva{e tamu, a drugata vo Pariz. Finalistite od dvete audicii, koi na kraj ostanavme devetmina od okolu 150 kandidati, imavme mo`nost da svirime pred maestro Lorin Mazel i od site toj treba{e da odbere eden i da mu dade {ansa da vleze na toa rabotno mesto ... “, go objasnuva Dim~evski negoviot dosega{en pat do uspehot

\OR\I DIMÊVSKI – “Za mene sekoga{ e najva`no ~uvstvoto koga }e otsvirite edna opera so golemi majstori na scena, da se bide del od toa. Tie nekolku ~asa za mene pretstavuvaat najgolema nagrada.” IVA BALÊVA inatata nedela vo standardniot koncerten termin vo ~etvrtok vo Makedonskata filharmonija se slu~i dolgoo~ekuvanoto gostuvawe na violinskiot virtuoz \ or|i Dim~evski. Dim~evski e talentiran mlad umetnik koj po~nuva da u~i da sviri violina na samo ~etiri godini so negoviot dedo. Go zavr{uva osnovnoto muzi~ko obrazovanie vo Skopje, a potoa prodolùva da se doobra-

zuva vo Tuluz, Francija na Nacionalniot muzi~ki konzervatorium vo klasata na Blagoja Dim~evski, negoviot ~i~ko. Po zavr{uvaweto na studiite vo Francija obrazovanieto go prodol`uva na Konzervatoriumot vo Keln, vo klasata na Viktor Tretjakov. Vo 2008 godina e nazna~en za rezidenten koncert-majstor na orkestarot vo Palatata na ubavi umetnosti Kralica Sofija vo Valensija, [panija, koj e pod rakovodstvo na Lorin Mazel i Zubin Mehta. Negovata violina e napravena od majstorot za violini

Pol Kon so ime “Bah”, specijalno izrabotena za Lusein Kapet vo 1920 godina. Dosega imal mnogu nastapi i dobitnik e na mnogu nagradi. Ste po~nale da u~ite da svirite violina u{te na ~etirigodi{na vozrast. Kako se rodi qubovta kon toj instrument? Zo{to tokmu violina? Vo mojata familija muzikata e tradicija so godini nanazad. Mojot dedo e violinist, mojot ~i~ko isto taka, tatko mi e operski tenor, strina mi i sestra mi pijanisti... taka {to cel ìvot bev opkruèn so muzika, bez razlika dali e klavir ili violina. Slu{aj}i gi kako rabotat dedo mi i ~i~ko mi, violinata mi stana najinteresna i posakav i jas da probam da nau~am. Pokaàv interes i s$ pove}e i pove}e mi se dopa|a{e, s$ pove}e uìvav vo toa. I taka po~na s$. Kolku vreme be{e potrebno za da nau~ite da svirite dobro na violina? Pa, mislam deka sekoga{ prvite {est meseci se najte{ki, bidej}i, eve, na primer, razlikata me|u pijanoto i violinata - za da proizvedete dobar zvuk na pijanoto vi trebaat dve minuti, a na violinata potrebni se od {est meseci do edna godina vreme u~ewe i ve`bawe za da se proizvede ubav zvuk. Taka {to prvite {est meseci bea najte{ki i najkomplicirani za mene, no potoa po~nav da posvetuvam s$ pove}e vreme na ve`bawe i ve}e nemav nikakov problem. Po~navte so osnovno muzi~ko u~ili{te tuka vo Makedonija, a ponatamu obrazovanieto

go prodolìvte vo stranstvo. Moè li da se napravi sporedba na muzi~koto obrazovanie tamu, vo stranskite {koli i kaj nas? [to e razlikata? Tuka zavr{iv osnovno muzi~ko u~ili{te. Po~nav kaj Pavlina Misirkova, koja be{e odli~en pedagog, potoa bev kaj profesorot Ile Temkov, od kogo isto taka mnogu nau~iv. Potoa dobiv mo`nost da prodolàm so u~ewe vo Francija i otidov tamu, kade {to bev re~isi pet godini. Potoa vo Germanija u{te pet godini i sega sum ve}e okolu ~etiri godini vo [panija. Mora da kaàm deka sistemot na obrazovanie tuka kaj nas, konkretno sredno obrazovanie, e mnogu stabilen, se posvetuva mnogu vnimanie na raboti {to se mnogu zna~ajni. Moèbi imame potreba od pogolem kvalitet i podobro izveduvawe na nastavata. No, sepak, sporedbata e mnogu te{ka, bidej}i sistemot na obrazovanie kaj nas i vo stranstvo e mnogu razli~en. Tamu mnogu pove}e vnimanie se posvetuva na instrumentot, na su{tinata za koja si go po~nal muzi~koto obrazovanie. U~eweto vo Francija za mene pretstavuva{e eden poinakov na~in na ìvot, poinakov ritam. Imav sre}a da studiram kaj Blagoja Dim~evski, mojot ~i~ko, koj ve}e 30 godini e profesor vo Tuluz, Francija. Toj me motivira{e i moèbi e najzasluèn za ova {to go znam denes. No, povtorno }e kaàm, te{ko e da se napravi sporedbata. Ima li mo`nost vo Makedonija za zarabotka od ovaa profesija? Kolku e ceneta ovaa rabota? Kako izgleda toa tuka, a kako nadvor?

BOGATITE FUDBALSKI KLUBOVI

REAL VODI VO FINANSISKATA LIGA

Ekipa so najgolemi prihodi ve}e {esta godina po red e Real Madrid. Iako ovoj tim vo poslednite {est godini ne mo`e da so pofali so nekakvi osobeni rezultati, sepak, marketin{kata ma{inerija na “kralskiot” klub i ponatamu uspeva da nosi golemi pari~ni iznosi na klupskata smetka SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

a prv pat vo istorijata na fudbalot 20 najbogati klubovi vo svetot ja probija granicata od ~etiri milijardi evra ostvaren prihod. Vkupno 4,3 milijardi se prihoduvani vo 2010 godina, so {to e napraven rast od 8% vo odnos na prethodnata godina, se veli vo izve{tajot objaven od konsultantskata kompanija Dilojt. Na ovaa lista sedum klubovi se od Anglija, po ~etiri od Italija i od Germanija, tri od [panija i dva od Francija. Sosema o~ekuvano, site timovi se evropski i nastapuvaat vo golemata “petorka”. Ekipa so najgolemi prihodi ve}e {esta go-

dina po red e Real Madrid. Iako ovoj tim vo poslednite {est godini ne mo`e da so pofali so nekakvi osobeni rezultati, sepak, marketin{kata ma{inerija na “kralskiot” klub i ponatamu uspeva da nosi golemi par~ini iznosi na klupskata smetka, koi vo 2010 godina iznesuvaa 438 milioni evra, {to e okolu 10% od vkupniot iznos ostvaren od najbogatite 20. Vedna{ zad Real Madrid e vtoriot {panski klub, Barselona, so prihod od 398,1 milioni evra. Barselona poslednite nekolku sezoni e vo vrvot na evropskiot krem, raspolaga so verojatno najkvaliteten igra~ki sostav, a golema vrednost vo internacionalni ramki ima i samiot brend. Edna od pri~inite poradi koja Barsa ne zarabotila pove}e od Real e faktot deka klubot odbiva{e da go prodade logoto na dresovite. Kone~no, od po~etokot na

ovaa godina fondacijata Katar za rekordni 165 milioni evra }e se reklamira na crvenosinite dresovi, {to zna~ielno }e ja podobri finansiskata slika na klubot. Od Dilojt, koi pod proektot Finansiska liga od 1996 godina ja vodat listata so najbogati klubovi, smetaat deka od narednata godina Kataloncite }e ja prezemat dominacijata na Real Madrid, se razbira, dokolku ne{to neo~ekuvano ne se slu~i do krajot od sezonata, kako, na primer, neosvojuvawe na trofej. Vkupno sedum timovi na ovaa lista se od Anglija. Predvodnik e Man~ester junajted, ekipa koja pred Real osum godini po red ostvaruva{e najvisoki prihodi. Vo momentov “crvenite |avoli” se na tretata pozicija so 349,8 milioni evra, {to e apsoluten rekord gledano vo ramkite na Premier ligata i za mnogu gi nadminuva prihodite na ostanatite

4,3

milijardi evra prihod ostvarile 20 najbogati fudbalski ekipi

10%

od prihodot e ostvaren od Real Madrid, ekipa koja vodi vo t.n. finansiska liga

ekipi. Vo golemata “~etvorka” e i Baern Minhen, voedno i posledniot klub koj ja pomina barierata od 300 milioni evra. Prihodite

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

FunBusiness

Mora da priznaeme deka klasi~nata muzika kaj nas ne e ceneta. Lu|eto ne se naviknati tolku da odat na koncerti za klasi~na muzika. Za àl, mnogu pove} e se slu{a ki~ i nekvalitetna muzika, koja nikako ne pridonesuva ~ovek da se nadgradi, da se nau~i ne{to pove}e ne samo za muzikata, tuku i za umetnosta vo celina. Dali ste se otkaàle od mnogu raboti vo ìvotot za da se posvetite na ovaa profesija? Kolku violinata vlijaela na va{iot privaten ìvot? Normalno deka vlijae, normalno deka za da postignete ne{to treba da se otkaète od ne{to drugo. Jas imav najnormalno detstvo. Sepak, eden del od denot treba{e da go posvetam na ve`bawe, no toa e ne{to {to za mene be{e interesno i me vle~e{e da go pravam, ne{to vo {to uìvav. Kako {to pominuva{e vremeto s$ pove}e treba{e da se posvetuvam \ORЃI i negovata sestra VESNA, pridru`ba na pijano na violinata, anga`manite stanuvaa s$ pobrojni i pogolemi. I tuka ve}e nemav mnogu slobodno vreme. Ne moàm da kaàm deka se `rtvuvav, deka kojznae kolku godinite se menuva i toa, na~inot na koj{to otkaùvawa imav, za{to, sepak, qubovta gledate na delata i kompozitorite, ne postoi kon violinata i kon toa {to go rabotam e sekoga{ eden omilen. Moàm da kaàm deka momentalno otkrivam i mnogu podetalno se pogolema od {to bilo. zapoznavam so kompozitori kako Vagner i [to pretstavuva za vas najgolemo Rihard [traus, koi{to napi{ale ogromen dostignuvawe dosega? broj simfoniski dela, no, za àl, ne veruSpored mene, najgolemo dostignuvawe i na- vam deka makedonskata javnost gi poznava jgolem uspeh e toa {to uspeav da se izboram mnogu dobro, bidej}i kaj nas nikoga{ ne za sega{noto rabotno mesto. Audicijata se izveduvaat. vo Valensija be{e vo dva dela - ednata se odrùva{e tamu, a drugata vo Pariz. Osven qubovta kon klasi~nata muzika, Finalistite od dvete audicii, koi na kraj {to vi e i profesija, koja druga muzika ostanavme devetmina od okolu 150 kandidati, sakate da ja slu{ate? imavme mo`nost da svirime pred maestro Po cel den pominat na rabota so klasika Lorin Mazel i od site toj treba{e da odbere kako âjkovski sakam da slu{nam ne{to eden i da mu dade {ansa da vleze na toa na{e, makedonska zabavna muzika, kako rabotno mesto. Jas go dobiv toa mesto, no na{ata pop ikona To{e Proeski, ~ii pesni celiot toj proces be{e mnogu kompliciran sekoga{ mi pretstavuvaat ogromno zadovolbidej}i treba{e najprvin da se izboram stvo da gi slu{am. Isto taka ja oboàvam da dobijam mo`nost edna godina da bidam i xez muzikata, po~nuvaj}i od studentskite na proba, pa da se dokaàm i toa obi~no denovi, koga se zapoznav podobro so taa se pravi so izvedbi na najte{kite dela. muzika. Taka {to seto toa go smetam za najva`na Koga ne bi se zanimavale so ovaa rabota, rabota vo mojot ìvot, bidej}i, sepak, za koga ne bi bile ova {to ste denes, toga{ mene e ~est i ogromno zadovolstvo da se so {to drugo? Koja druga profesija e za bide na scena so golemi muzi~ari. No, drug vas? segment od rabotata {to ja rabotam, koj mene Nikoga{ ne sum bil dobar u~enik vo li~no mnogu mi se dopa|a i mi pretstavuva u~ili{te, taka {to site profesii povrzani vistinsko uìvawe, e kamernata muzika i so sedewe, u~ewe i kancelariska rabota mo`nosta da sorabotuvam so muzi~ari kako definitivno ne doa|aat predvid. No, od druga strana, pak, gi oboàvam stranskite jazici. Simon Trp~eski. Eve ve}e sedmiot stranski jazik go zboruOd dosega{nite nagradi ima li nekoja vam, taka {to osven muzikata toa e drugata {to vi e najva`na, najomilena, {to ima rabota {to mi pretstavuva zadovolstvo i posebno zna~ewe za vas? Imam mnogu nagradi, na me|unarodno i in- {to bi moèl da ja rabotam. ternacionalno nivo, no ne mi zna~at mnogu. Velite deka si ja sakate rabotata i vi Za mene sekoga{ e najva`no ~uvstvoto koga pretstavuva zadovolstvo. No, ima li }e otsvirite edna opera so golemi majstori drug na~in da se opu{tite, nekoja druga na scena, da se bide del od toa. Tie nekolku rabota kako va{e hobi? ~asa za mene pretstavuvaat najgolema na- Skijaweto sega mi e golema strast. No i grada. Taka {to od nagradite ne bi odvoil fudbalot. Sekoga{ sum sakal da gledam dobar fudbal, a sega poradi rabotata i niedna posebno. ìveeweto vo Valensija imam mo`nost Koj kompozitor vi e omilen? [to vi e da odam na stadionite i vo ìvo da gi najdrago za izvedba? Te{ko pra{awe. Ne moàm da kaàm koj sledam natprevarite. Toa isto taka mi e mi e omilen kompozitor, ne bi moèl da ogromno uìvawe, bidej}i otsekoga{ sum bil odvojam eden bidej}i samata izvedba na koe golem fan na Real Madrid, pa sega moàm bilo delo, na koe bilo golemo kompozitorsko poblisku da bidam del od tie fudbalski ime mene mi zna~i mnogu. No, so tekot na slu~uvawa.

na Bavarcite vo 2010 godina iznesuvaat 323 milioni, a delumno se rezultat na u~evstvoto vo finaleto na Ligata na {ampionite, no i poradi silnata baza na naviva~i koja dava silen pridones vo finansiskata stabilnost. Vo dijametralna sprotivnost e priodot na Inter, aktuelniot evropski {ampion koj minatata sezona dojde i so dvojnata kruna vo italijanskite natprevaruvawa. Na smetkata na milanskiot klub se sleale “edvaj” 224 milioni evra, {to e dovolno za skromnata devetta pozicija vo Finansiskata liga. Iako gradskiot rival Milan e vo dlaboka rezultatska senka vo odnos na Inter, sepak, prihodite na ovoj klub se za 30 milioni evra pogolemi. Spored Dilojt, ova se dol`i na faktot deka Milan e eden od najpopularnite klubovi vo Italija, a negovata slava gi nadminuva nacionalnite granici, dodeka, pak, Inter te{ko mo`e da pronajde zna~itelna grupa fanovi nadvor od Milano. Inaku, od konsultantskata kompanija smetaat deka prihodite na ovie ekipi i ponatamu }e rastat i deka vo narednite nekolku godini }e dojde do potpolna finansiska konsolidacija na najmo}nite fudbalski ekipi.

REAL MADRID, i pokraj skromnite rezultati vo Ligata na {ampionite, i ponatamu ostvaruva najgolemi prihodi

MLADIOT HOLIVUD

RASTEWE PRED KAMERITE Erik Roberts berts i vnuka na ubavata ta Xulija Roberts. Koga stanuva nuva zbor za ma{kite, e, i tie ne zaostanuvaat. uvaat. Xo{ Ha~erson, n, iako ima 19 godinii e vo profesijata od negovata na. Nolan 11 godina. Guld na filmskoto platno see pojavuva ata treta od svojata godina, a sega ima 12 godini. Naskoro }e se pojavi pokraj okraj Xastin Timberlejk i HEJLI STAJNFILD Mila Kunis nis vo komediinominacija za jata “Pri-Oskar na 14 jateli so godini prednosm ti”. Gream Dejvid Fililips imaa 17 godini, ve}e e yvezda naa Brodvej, no poleka i sigurno go osvoolivud. juva i Holivud.

ov bran mlada akterska ekipa po~na da “vladee” vo Holivud. Za nekolku godini nivnite imiwa }e se spomenuvaat me|u nominiranite za presti`nite filmski nagradi i }e bidat novite idoli. Godine{nite Oskari, pokraj ve}e dobropoznatite imiwa, promoviraa i novi lica. êtirinaesetgodi{nata Hejli Stajnfild ima{e vpe~atliva uloga vo filmot “ôvekot nare~en hrabrost” na bra}ata Koen. Ne{to povozrasna e Xenifer Lorens, koja na 20godi{na vozrast zaraboti nominacija za najdobra ènska uloga vo filmot “Zimski koski”. Pokraj ovie talentirani devojki ima u{te nekolku novi deca koi za nekolku godini apsolutno }e zavladeat na golemiot ekran. Edna od niv e El Fening, pomalata sestra na Dakota Fening. El ima samo dvanaeset godini i debitira{e vo “Vavilon”, a minatata godina se pojavi i vo filmot na Sofija Kopola, “Nekade”. [esnaesetgodi{nata Saoirs Ronan zad sebe ve}e ima edna nominacija za Zlaten globus i nominacija za Oskar za filmot “Pokajanie”, vo koj glume{e pokraj Kira Najtli. 22-godi{nata akterka Emili Brauning дosega ima snimeno 15 filmovi, me|u koi i “Serii na nesre}ni slu~ai”, za koi dobi nagradi. Dobra startna pozicija imaat i 10-godi{nata }erka na Vil Smit, Vilou Smit, kako i 20godi{nata Ema Roberts, }erkata na akterot

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Proda`ba / IT / Smetkovodstvo

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Vreme Objaveno: 08.03.2011 SmartGroup Balkans e podru`nica na SmartGroup Turkey {to funkcionira na globalno nivo vo pazarot na Payment sistemite, Vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKI IN@ENERI. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvoj na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo so SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawe za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Dokolku sebesi se gledate vo navedenite kvalifikacii, ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na gokalp.ozer@ smartsoft-it.com, najdocna do 18 Mart. O~ekuvame kandidatite da po~nat so rabota najdocna do 10 dena od nivnoto primawe na rabota.

во соработка со

АГЕНЦИЈА ЗА ОРГАНИЗАЦИЈА НА НАСТАНИ во соработка со

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

објавува

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

ОГЛАС

објавува

ОГЛАС за работно ангажирање на

РЕФЕРЕНТ ЗА ПРОДАЖБА (М/Ж)

Бараме продажно ориентирани, претставителни, комуникативни, ведри но организирани и одговорни личности за продажба на простор за секакви видови на манифестации. Потребни квалификации: Најмалку средно образование Претходно работно искуство во продажба Предност искуство во маркетинг и организација на настани Солидно познавање на Англиски јазик Активно користење на MS Office пакетот Активна возачка дозвола – Б категорија Ориентираност кон клиенти и деловни успеси Флексибилност за работа на терен

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.03.2011 ALBSIG AD Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na VNATRE[EN REVIZOR. Kandidatite pokraj ispolnuvawe na op{tite uslovi za vrabotuvawe, treba da poseduvaat i Uverenie za ovlasten revizor. Zainteresiranite kandidati da dostavat CV so fotografija i motivaciono pismo na e-mail: s.hoxha@albsig.com.mk ili po po{ta na ul. \uro \akovi}, br. 46 Skopje, najdocna do 24.03.2011 godina.

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: contact@events.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за Референт за продажба”. Напомена: * САМО апликациите кои ќе влезат во потесен круг, ќе бидат контактирани. * Кандидатите кои не ги исполнуваат сите наведени услови, нема да бидат вклучени во селекцијата! * Апликациите без назнака нема да бидат разгледани!

ОГЛАСОТ Е ВАЛИДЕН 7 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

за вработување на

ОФИС МЕНАЏЕР (1 ПОЗИЦИЈА)

Потребни квалификации: Минимум средно образование Активно владеење на англиски јазик Познавање на MS Office програмите и интернет Работно искуство на позиција Офис Менаџер Познавања од организација на канцелариско работење Искуство во архивирање на документација Возачка дозвола Б катергорија Комуникациски вештини Одлични организациски способности Способност за тимска работа Способност за работа под притисок и кратки рокови

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: marijaj@vrabotuvanje.com.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за Офис Менаџер за ГЕЛЕНИУС”. Напомена: * Вашите апликации ќе бидат архивирани во базата на Вработување.Ком * Доколку бидете селектирани за интервју, дополнително ќе ве контактираме.

ОГЛАСОТ ТРАЕ 7 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

IT Izvor:Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 ITD Distribucija DOO ~lenka na INFOSOFT Grupacijata objavuva oglas za 1. RMA MENAXER – Efikasno upravuvawe so RMA proizvodi, odr`uvawe na vrski so dobavuva~i za tehni~ki, garnatni i RMA pra{awa i dr. 2. KOMPJUTERSKI TEHNI^AR – iskustvo od najmalku 2 godini i zapoznaenost so hardver i softver. Kvalifikuvanite kandidati treba da dostavat kratka biografija i motivaciono pismo na angliski jazik, kopii od propratni dokumenti i pisma so preporaka na slednava e-mail adresa: personel@infosoftgroup. com.al. Krajniot rok za prijavuvawe e 18.03.2011

CARINA, [PEDICIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 [ENKER dooel objavuva oglas za: - CARINSKI DEKLARANT so minimum 2 godini rabotno iskustvo, aktivno poznavawe na angliski jazik, poseduvawe na licenca, zadol`itelno poznavawe na MS Office, voza~ka dozvola B- kat. Kandidatite svojata kusa biografija, kontakt telefon i fotografija da gi ispratat na e-mail: info@dbschenker.mk ili na faks 02/3137 335 najdocna do 21.03.2011 godina.

TURIZAM Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 INEX Turisti~ka agencija objavuva oglas za KOMERCIJALIST so VSS, aktivno poznavawe na angliski jazik (testirawe), odli~no poznavawe na MS Office i Internet, bez rabotno iskustvo. Prijavite so kratka biografija i potrebnata dokumentacija da se dostavat vo pismena forma na adresa: INEKS, ul 11 Oktomvri br.5, Skopje ili na e-mail: inexsmetkovodstvo@t-home.mk najdocna do 23.03.2011 godina

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

ПРОГРАМА ПРОЛЕТ 2011 Подгответе го тимот...

Ефективно управување со време

АКЦИОНЕН ПЛАН 2011

18 Март

...за активниот пролетен период преку програми специјално скроени според Вашите потреби

Цел на обуката Целта на обуката е стекнување на вештини за ефективно управување со време со користење на соодветни алатки и техники. По комплетирање на обуката учесниците ќе можат: да постават цели и да приоретизираат; да се справат со прекинувања и одолговлекувања; да го планираат и организираат времето; да употребуваат алатки и техники за ефективно управување на времето и друго. Опфат –теми

РАЗВОЈ НА ТИМОВИ

Зошто е важно да управуваме со времето? Поставување цели и видови на цели Мотивација за постигување на целите Прекинувања R u z v e l to v a 6 , 10 0 0 Sko p je Справување со прекинувања Одолговлекување tel / f aks 02 / 3213-4 0 9 Чекори за надминување на одлоговлекувањето 02 / 3215- 026 Одлучување што е битно e-mail : centarkds @ yahoo.com ; (SMART) Цели и приоритети kdsa @ t-home.mk Алатки за управување со време Вештини на планирање w w w.kds.com.mk Планирање и организирање План и запис на активности Совети за ефективно управување со време

Зголемување на ефикасноста на работните тимови

Годишен Продажен Состанок t ʊʖʬʞʡʞʨʞʦʖʿʛ ʣʖ ʥʦʤʬʛʧʤʨ ʝʖ алоцирање на заедничките проблеми и дефинирање на идните предизвици (продажни цели) t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʨʞʢʧʠʤʨʤ работење (алоцирање на јаките и слаби страни на тимовите) t ɽɶɷɶɸɶ

t ʅʤʝʞʨʞʘʣʞ ʞ ʣʛʙʖʨʞʘʣʞ ʧʨʦʖʣʞ ʣʖ тимско работење t ʉʡʤʙʞ ʘʤ ʨʞʢ t ʅʦʛʙʤʘʖʦʖʭʠʞ ʘʛʮʨʞʣʞ t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʠʤʢʩʣʞʠʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʥʦʛʝʛʣʨʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини

Целна групa Оваа обука е наменета за сите учесници кои сакаат да се стекнат со вештини за ефективно управување со време.

Зголемување на продажбата со постоечките ресурси t ʆʛʘʞʝʞʽʖ ʞ ʖʚʖʥʨʖʬʞʽʖ ʣʖ продажната стратегија t ʅʤʚʙʤʨʤʘʠʖ ʝʖ ʥʦʤʚʖʜʗʖ ʽʖʠʣʛʿʛ на продажниот тим и подготовка на алатки за продажба) t ʀʤʣʨʦʤʡʖ ʥʦʞ ʞʢʥʡʛʢʛʣʨʖʬʞʽʖ ʣʖ стратегијата

За нас:

Методологија на работа Обуката е од интерактивен карактер со практични и применливи вежби. Употреба на визуелни помагала (ЛЦД проектор, лап топ и/или компјутер, флипчарт и друго)

IZVESTUVAWE Vrz osnova na Dogovor za kratkoro~no koristewe na pari~ni sredstva sklu~en pome|u Toplifikacija AD Skopje i ProKredit Banka AD Skopje, na iznos od EUR 500.000, zasnovana e hipoteka od tret red na: 1. Nedvièn imot koj se nao|a vo Skopje na ul.Lazo Trpovski bb, KO âir, koj leì na KP 2376/3, zgrada 1, namena na zgrada B4, vlez 1, kat PR, so povr{ina 780m2, vidno od Imoten list br.92480 za KO âir i 2. Nedvièn imot koj se nao|a vo Skopje na ul.Lazo Trpovski bb, KO âir, koj leì na KP 2376/3, dvorno mesto, so povr{ina od 5873m2 i zemji{te pod zgrada, so vkupna povr{ina od 972m2, vidno od Imoten list br.3861 za KO âir.

ПРОДАЖНА СТРАТЕГИЈА

МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг е уникатен вид на Македонска компанија, дел од МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ, која нуди консултантски услуги од областа на развој на бизниси (Долгорочна Стратегија, Маркетинг, Продажба и Извоз), како и обуки за јакнење и зголемување на мотивацијата на работните тимови.

Секој учесник ќе има можност на крајот на обуката практично да ги примени вештините и техниките совладани за време на обуката. Материјали Презентациска скрипта; формулари како темплејти; и други дополнителни материјали кои ќе можат да се користат во секојдневието на работа како и за сопствено управување со време. Материјалите ќе бидат доставени по маил до секој од учесниците.

Основни насоки и принципи во нашето работење: t Програма креирана токму според вашите потреби t Уникатен и креативен пристап во имплементирањето на програмите t Интерактивна методологија со максимална инволвираност на учесниците t Обука во Пракса - Подршка и следење на тимовите при работењето t Видлив резултат на краток и долг рок t „Секогаш повеќе“ за нашите клиенти

По завршување на обуката секој слушател добива Сертификат за учество.

За повеќе информации и пријавување на: Тел. 02 32-46-041 / 075 44-66-86 / 075 44-67-06 / 071 32-41-70 info@esp.com.mk esp@esp.com.mk; www.esp.com.mk

Kонтакти: Kо МА МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг Васил Стефановски 8/1, Скопје Ва Тел Тел/факс: +389 2 31 21 907 contact@macedonia-consulting.com co

www.macedonia-consulting.com www.macedonia-export.com www.mamasfood.mk www.kupipodarok.com www.NamaliVnatresenDolg.com

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

М6 Едукативниот Центар има чест да Ве покани на бизнис семинар на тема: “Потрошувачко однесување” со Отилија Дорњеи Експерт за истражување на однесувањето на потрошувачите на 23 Март, 2011 г.

KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na Agenciski uslugi koi vklu~uvaat prevodi na tekstovi (dokumenti) i simultan prevod Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=495a6359-8a06-41e0-a543c32e3ba17dcb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javna zdravstvena organizacija Zdravstven dom Akademik Prof.d-r. Dimitar Arsov - Kriva Palanka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi-Osiguruvawe na imot Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=9779d6e3-85a0-4a31-acad-5775dac8875a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA rekonstrukcija na u~ili{ni zgradi i sportski sali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=a1b1dd5f-1bc0-4cb28713-60f478d204df&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: MJP PROAKVA PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na grade`ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3258ee41-4f3e-4de7-96778c476a3863ef&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na pe{a~ki most na reka Vardar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=df2b259d-8066-46e2-9dc3c823e662bbc3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP deponija DRISLA – Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na stru~ni lica - tim za Javni nabavki i lice za Kontrolen nadzor na sprovedeni postapki za Javni nabavki Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a9d75b80-5d85-4439-bc22e68492fefbd9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Organizacija na nastani i prezentacija na me|unarodni turisti~ki berzi i saemi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Notices/default.aspx?Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot i oprema, kasko osiguruvawe na motorni vozila i osiguruvawe na rabotnici od nesre}en slu~aj (nezgoda) na nivo na Pretprijatie Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=39c574d4-cc21-4aad-8564e02f86d2cc1a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na bitumen BIT 50/70................4 500 toni Link:https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=79b9affa-71c6-4e5b-a339-77f07a207cb1&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP

Finansii za nefinansiski specijalisti 16.03.2011 Clear View Finansisko smetkovodstvo 16.03.2011 KDS Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP 17.03.11 Klu~

Adizes - Mastering Change 17.03.2011 Clear View Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP Timovi i timska rabota - prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Od 10 do 12 maj 2011 godina Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa vo Republika Srbija

„SEE AUTO COMPO NET 2011” VO KRAGUEVAC Od 10 do 12 Maj 2011 godina vo Kraguevac, Republika Srbija, }e se odrì Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa „SEE Auto Compo Net 2011”. Na ovoj saem }e se prestavat naj eminentnite proizvoditeli, dobavuva~i, kupuva~i i korisnicite na proizvodite i uslugi za proizvodstvo na komponenti od Srbija i Jugoisto~na Evropa. Vo ramkite na saemot }e se odrì sredba na komorite i avtomobilskite klasteri od regionot. Podetalni informacii moè da se dobijat vo Stopanska komora na Makedonija.

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI, tel:02/3244068 vojkan@mchamber.mk.

Obuka za sebe-menaxirawe 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP

Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

AVTOMOBILIZAM