248-kapital-16.03.2011 by Kapital Media Group

ANKETA ZA VKUPNIOT DOLG NA JAVNIOT SEKTOR

MONETARNATA POLITIKA NA NOV KRSTOPAT

VLADATA BARA FIRMITE DA £ KA@AT KOLKU IM DOL@I

]E SAKA LI BOGOV DA ^EPKA KAJ ZADOL@ITELNATA REZERVA I DEVIZNIOT KURS?!

STRANA 12-13

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

GR^KIOT BIZNISMEN VLEGUVA VO MAKEDONSKIOT BANKARSKI SEKTOR?

KONDOMINAS GI MERKA PO[TENSKA I TTK BANKA?! SOPSTVENIKOT NA PO[TENSKA BANKA, BIZNISMENOT TRIFUN KOSTOVSKI, POTVRDI DEKA PREGOVARA SO GR^KIOT BIZNISMEN ZA PRODAVAWE NA BANKATA. OD ADVOKATSKATA KANCELARIJA KOJA GO ZASTAPUVA KONDOMINAS VO ZEMJAVA OBJASNUVAAT DEKA GR^KIOT BIZNISMEN PLANIRA GOLEMI INVESTICII VO FINANSISKIOT SEKTOR VO MAKEDONIJA NA ZATVORAWE, VTORNIK, 15.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

22,48% 1,39% 1 0,05% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,52 444,10 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

109,24 10 1,91%

MARATONSKA SREDBA NA DVAJCATA LIDERI

DENES, ^ITAJTE

STRANA 4

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (15.03) 2.705

MBI 10

2.695

Stavreski tvrdi deka pomalku se zadol`uva, a ima s$ pove}e dolgovi

2.685 2.675 2.665

2.655 2.645

STRANA 11

2.635 2.625 08.3

10.3

12.3

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

14.3

NOV GUVERNER STRANA 14

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

Avstrijci ja merkaat mlekarnicata Svedmilk STRANA 9

Autsorsingot neodminliv i za makedonskite kompanii STRANA 22

TE@OK PAZAR ZA IZBORITE!

STRANA 2-3

GODINA NA IZBORI NA NOVI GUVERNERI STRANA 14

VOVEDNIK D KATERINA SINADINOVSKA SINADINOVS

PAZAR!

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 16 MART 2011

PAZAR!

Pazarewe za da se vleze vo koalicija, pazarewe za istata da se napu{ti, pazarewe za direktorski i ministerski fotelji, pazarewe za da se proturka zakon koga potrebno e dvotretinsko mnozinstvo, pazarewe za da se odi na izbori. Pazar za dràvnoto zemji{te, za priznavawe ili nepriznavawe na drugi dràvi. Pazar za imeto, a bogami pazar i za identitetot! Koj veli deka ne funkcionira pazarot vo ovaa dràva? [tom se otvori mo`nost za ostvaruvawe na nekakvi interesi (li~ni, partiski, finansiski, karierni) site, i s$ e, na pazar! Glavnite odluki sekoga{ se nosele so pazar! Nema zakonska ramka, nema sistem, va`no e politi~kite mo}nici da sednat i da najdat zaedni~ki jazik. Da postignat pazar! Pa potoa moème da se pazarime za popis, moème da se pazarime dali objektot na Kale e crkva ili muzej i dali treba da se gradi ili ne, da ja dopolnime denacionalizacijata, da markirame granica, da “{itneme” dràvna zemja za bez pari, da odime na izbori! Politi~kiot dijalog na liderite e neophoden za funkcionirawe na sistemot. Jasno e deka liderite treba da sednat i da razgovaraat, namesto da se prepukuvaat po televizii i da demonstriraat ne samo neodgovornost, tuku ~estopati i o~ajno nivo na politi~ka

kultura. No, toa {to za nas e svojstveno, a e nesfatlivo, e kako e mo`no partiski pazarewa da ima duri i za odluki za koi vo normalna dràva pravniot i institucionalniot sistem diktira kako da se nosat! Kako moè liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, da pomisli da pobara od Gruevski da “svrtel telefon pa da ja deblokiral smetkata na A1” kako preduslov za voop{to da se sedne na masa i da se razgovara za izbori!? Pa potoa Crvenkovski demek omeknuva vo nepopustlivosta, pa ova barawe od glaven preduslov stanuva “predmet na me|upartiski dogovor”. Vnimavajte, vi se molam! Pa duri i vo dràva kakva {to e na{ava, vo koja nezavisnosta na sudstvoto e nau~na fantastika (a javna tajna e deka tokmu so vrtewe na telefoni se re{avaat sudski premeti, se blokiraat i deblokiraat smetki, se aboliciraat osomni~eni), ova barawe na eden iskusen politi~ki lider e maksimalno nesfatlivo. Crvenkovski so ova, svesno ili ne, napravi samo pogolema {teta za samiot Velija Ramkovski! Zarem Gruevski bi bil tolkav politi~ki analfabet za sega da go ispora~a baraweto i pred site da go priznae eventualniot èòk telefon so Mihajlo Manevski. Duri i da sakal Gruevski da “pomogne” vo borbata za opstanok na mediumskiot stolb na demokratijata, po izjavite na Crvenkovski garant se premislil! Ottuka, mnogu e jasno deka baraweto na Crvenkovski ne e tolku vo nasoka na borba za spas na A1, kolku {to e pozitivna po~va za

KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

pazar i za ni{to drugo! Preku baraweto, za koe site znaeme deka Gruevski ne smee da go ispora~a (s$ drugo bi bilo ~isto politi~ko samoubistvo), Crvenkovski samo si kupuva vreme i materijal za pregovarawe! I v~era{noto maratonsko sostano~ewe vo klubot na pratenici zboruva za pazarnata logika na dejstvuvawe na na{ite lideri! Od sreduvawe na izbira~ki spisok, preku Izboren zakonik po merka na OBSE i na ODIHR, do ramnomerna raspredelba na pari za mediumski kampawi, garantirani prateni~ki mesta za malite zaednici i pretsedatel na DIK. Predmeti za pazarewe kolku saka{! Imaj}i predvid deka i Crvenkovski i Gruevski se trgovci par ekselans, nema somne` deka }e gi dogovorat i cenite i na~inot na otplata! Toa {to so netrpenie se o~ekuva da se vidi e kakov li dogovor (i dali) }e padne za blokiranite smetki? Vo ova pole na pazarewe Gruevski nema da vleze! Pra{aweto e kako Crvenkovski }e izleze!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

na tutun, a bea prezemeni vkupno 24.800 toni tutun. Proizvoditelite ne se zadovolni od prose~nata cena, koja dostigna 143 denari za kilogram, a za necelosno realiziraniot otkup vo zakonski predvideniot rok gi obvinuvaat kompaniite. Del od niv ne go ispo~ituvale dogovorenoto, otkupile pomalku od prijavenoto, no pravele i kalkulacii so kvalitetot. Otkupot na tutunot od minatogodi{nata rekolta po~na so zadocnuvawe, {to se odrazi vrz kvalitetot, a toa, velat proizvoditelite, ja namali cenata. Rodot 2010 se procenuva na okolu 25.000 toni.

TE@OK PAZA

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

tutun od rekoltata 2010 godina ostanaa TV~eraoni neotkupeni, tvrdat zemjodelcite. oficijalno iste~e krajniot rok za otkup

MARATONSKA SREDBA NA DVAJCATA LIDERI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

400

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Vo prvite nekolku ~asa od razgovorite dvajcata lideri prakti~no apsolutno ni{to ne dogovorija. Crvenkovski nastapil i gi prezentiral svoite stavovi i barawa za sproveduvawe na izborite, bez koi toj tvrdi deka tie nema da bidat fer i demokratski, a premierot Gruevski gi obrazloìl pri~inite poradi koi za nego tie barawa se neosnovani. KATERINA SINADINOVSKA dneven red na sobraniska sinadinovska@kapital.com.mk sendica. SDSM bara da se ispolni obvrskata za zagarantirani prateni~ki mesta vo sobranieto za pomalite etni~ki zaednici, i da se reguliraat partiski sostavi na izbira~kiot odbori. Otkako okolu ova pra{awe Crvenkovski ostanal nepopustliv, dvajcata dadoa dva ~asa pauza za vlasta da gi razgleda barawata i da Dva i pol ~asa razgov- moè da odgovori. VMRO or, pa tri ~asa pauza, pa –DPMNE vedna{ potoa pobapotoa povtorno dijalog! ra dopolnitelen ~as pauza V~era{nata sredbata na za da se iskoordinirat kako premierot Nikola Gruevski da odgovorat na bvarawata so negoviot glaven politi~ki na Crvenkovski. oponent liderot na opozici- No, razli~nite stavovi za jata, Branko Crvenkovski vo izbira~kiot spisok ne bea klubot na pratenicite se edinstven problem i kamen pretvori vo vistinski mara- na sopnuvawe vo dijalogot. ton. Vo prvite nekolku ~asa Gruevski nastapil pred od razgovorite dvajcata Crvenkovski so kako {to lideri prakti~no apsolutno potoa brifiraa od negovata ni{to ne dogovorija. Crven- partija, “kompletna agenda kovski nastapil i gi pr- so merki i aktivnosti za ezentiral svoite stavovi i slednite denovi vo sobarawa za sproveduvawe na glasnot so barawata na izborite, bez koi toj tvrdi opozicijata”. Od VMRO – deka tie nema da bidat fer DPMNE velat deka tie imale i demokratski, a premierot silna volja za kompromis Gruevski gi obrazloìl i za prifa}awe na site pri~inite poradi koi za barawa koi se legitimni nego tie barawa se neo- i razumni. snovani. Kopjata se sudrile Spored planot na Gruevski u{te okolu dogovarawata na dene{nata sednica soza Izborniot zakonik, koj branieto bi trebalo da u{te deneska }e se najde na izbere pretsedatel na DIK.

VMRO – DPMNE veli deka iako ne e poèlno, toa moè da go napravat i bez prisustvo na SDSM, zo{to tie ve}e imaat dadeno svoj predlog – kandidat, Boris Kondarko, {to zna~i deka izborot bi bil legitimen. Potoa, Gruevski predvidel deka treba da se formira Komisija za pro~istuvawe na izbira~kiot spisok, isto taka na utre{nata sednica, koja soglasno preporakite na OBSE i na ODIHR bi rabotela na sreduvawe na spisokot. Gruevski kaàl deka e volen so komisijata da pretsedava ~ovek od SDSM. Spored premierot, ovaa Komisija treba da zavr{i so rabota vo rok od deset dena i ve}e na 26 mart da gi prezentira vo Parlamentot rezultatite od pro~istuvaweto. Vo odnos na baraweto za donesuvawe na zakon spored koj Vladata }e bide obvrzana da obezbedi ramnomerna raspredelba na dràvnite pari za medumski kampawi, Gruevski go povtoril stavot deka toa barawe e apsolutno neprifatlivo zo{to takov zakon ne postoel vo niedna dràv a vo svetot. Kako kompromisno re{enie, Gruevski predloìl i vetil deka na denot koga sobranieto }e se

DPA: SREDBATA NE E NI[TO POVE]E OD SOSTANOK NA DVAJCA [EFOVI NA PARTII! ene{nata sredba Gruevski-Crvenkovski ne e sostanok na vlasta i opozicijata, tuku sredba me|u dvajca {efovi na partii i ni{to poveke, re~e deneska na D pres-konferencija generalniot sekretar na DPA Imer Aliu. Spored nego, pri~ina za ovoj sostanok da bide prikaàn kako, poso~i, navodna sredba na vlasta i opozicijata e inferiornata i ~inovni~kata uloga na Ali Ahmeti i DUI, koi, smeta Aliu, po se izgleda go ovlastile Gruevski na sredbata so Branko Crvenkovski da gi prezentiraat i nivnite stavovi. “Nie kako DPA nemame ni{to protiv toa Gruevski da razgovara i vo ime na Ali Ahmeti i DUI, no u{te edna{ naglasuvame deka vo ime na Albancite, a so toa i vo ime na DPA ne moè nikoj drug da razgovara i pregovara, nitu Nikola Gruevski, nitu Branko Crvenkovski”, re~e Aliu. “Toj potencira deka DPA ima svoi barawa koi moè da gi pretstavuva samo liderot na partijata Menduh Ta~i ili ovlasteno lice od negova strana. Za izborite da bidat korektni i prifatlivi neminovno e da se sretnat ~etirite relevantni politi~ki sili, kade {to DPA }e gi pretstavi svoite legitimni barawa so {to }e se nadmine politi~kiot gr~”, izjavi Aliu.

Navigator

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK PET MILIONI ZA PRETPRIEMNI[TVO

ZORAN MILANOVI]

poziciskata Socijaldemokratska partija na Hrvatska ima za pet pati povisok rejting od vladeja~kata HDZ, {to e dokaz so kakva kriza se soo~uva Kosor

ALEN @IPE

rancija s$ u{te ne se otka`uva od idejata da gi natera ~lenkite na G-8, sepak, da izvr{at voena intervencija vrz Libija

SILVANA BONEVA

oa {to ne saka{e nikoj da go ka`e go prizna koordinatorot na prateni~kata grupa na VMRODPMNE, no ne direktno, tuku so podnesuvawe zakonski izmeni za odlo`uvawe na popisot

SALI BERI[A

lbanija ja trese skandal poradi nezakonska trgovija so nafta, koj ja o{tetil zemjata za duri 80 milioni evra, poradi {to 13 lica se uapseni

AR ZA IZBORITE!

Vo otsustvo na dr`avna stimulacija i pomo{ za pretpriemni{tvoto, Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj, USAID, v~era dodeli grant te`ok 5,1 milioni dolari na pet nevladini organizacii. So ovie pari Vladata na SAD }e im pomaga na malite i na srednite r d pretprir jatija vo Makedon Makedonija da se etabliraat na pazarot, da ja zgolemat svojata svo konkurentnost, kak kako i osvojuvaat polesno da gi osv Vurc regionalnite pazari. paza dodelenata uveruva i deka do pomo{ treba da pomogne vo otvorawe na 5500 novi rabotni mesta vo makedonskata ekonomija. Sre}a {to ima vakvi organizacii i donatori koi sakaat da go pottiknat ekonomskiot razvoj na

ROBERT RO OBE BERT RT VVU VURC UR URC Makedonija, bidej}i Vladata momentalno e fokusirana na, spored nea, poprioritetni raboti otkolku stimulirawe na pretpriemni{tvoto. Ova ne e prv pat SAD preku USAID da & pomaga na makedonskata ekonomija vo pove}e sektori. @elbata da im se pomogne na makedonskite kompanii i da se pridvi`i napred makedonskata ekonomija, voop{to ne e za potcenuvawe. Gladnoto pretpriemni{tvo v~era dobi seriozen prijatel!

GUBITNIK IRACIONALNATA STRANA NA GR^KATA POLITIKA

P raspu{ti, negovata Vlada }e prestane da se reklamira i }e gi spore site kampawei, pa potoa koga Crvenkovski }e dojde na vlast, da si donese takov zakon, ako smeta deka e neophoden. Gruevski demonstriral nepopustlivost i vo odnos na slu~ajot “Pajaìna”. Kaàl deka nema namera da razgovara za sudska odluka i za proces vo koj toj ili bilo koj politi~ki lider bi moèl da vlijae. Spored presmetkite na premierot, Sobranieto treba da se raspu{tin a 31 mart, zo{to dotoga{ imalo dovolno vreme za da se ispolnat site podgotovki vo ramki so barawata na Crvenkovski. Po ovaa kombinatorika, izborite bi bile vo periodot od 15 do 30 maj, vo zavisnot od spikerot Trajko Veqanovski koj ima mo`nost spored Ustavot da izbere datum. No, planot na premierot nema taka glatko da pomine. Crvenkovski insistiral na svoite barawa bez koi kako {to brifiraat od negovata partija, tie nema da se vratat vo Parlamentot i da u~estvuvaat na izbori. Izborot na kandidat za pretsedatel na DIK bez nivno prisustvo za SDSM }e bide nelegitimno, duri i ako toa bide nivniot Boris Kondarko. Bez deblokirani smetki na

mediumite na Velija Ramkovski Crvenkovski povtoril deka nema namera da odi na izborno soo~uvawe, a isto taka i ako ne se obezbedi ramnomerna raspredelba na parite za kampawi. Vo odnos na komisijata za pro~istuvawe na spisokot, SDSM smeta deka toa treba da bide vonparlamentarna i deka deset dena kolku {to nudi premierot ne se dovolni za taa da si ja ispolni zada~ata. Od timot na Crvenkovski brifiraa deka tie ja prifatile pokanata za sredba samo za da

ne se sozdade vpe~atok deka begat od izbori, me|utoa deka vsu{nost, ocenuvaat oti bez u~estvo na albanskite lideri i sredba vo po{irok format ni{to ne moè da se dogovori. Od VMRO –DPMNE ne sakaa da zboruvaat dali nivniot “konkreten plan so rokovi” e poddràn i od koalicioniot partner DUI. Samo kaàa deka “so DUI imaat postojana komunikacija i razgovaraat za se”. Na sredbata, Gruevski be{e pridruùvan od generalniot sekretar Martin Proto|er,

ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankuloska I koordinatorkata na prateni~kata grupa na VMRO - DPMNE Silvana Boneva, a Crvenkovski so direktorkata na centarot za komunikacii i {efica na negoviot kabinet, Nata{a Savova, sekretarot Andrej Petrov i pratenikot i potpretsedatel na sobranieto Jani Makraduli. V~era{nata sredba be{e prva me|u dvajcata lideri po pauza od tri godini, vo koi tie dvajca nemaa direkten kontakt.

ND: NEPRIFATLIVO E POLITI^KIOT DIJALOG DA SE VODI SAMO VO MAKEDONSKIOT BLOK

Politi~kiot dijalog ne e ekskluziva na VMRO-DPMNE i SDSM, velat od Nova Demokratija. Neprifatlivo e toj dijalog da se vodi edinstveno me|u partiite od makedonskiot kampus, izjavi Sulejman Ru{iti od ND. “So vakviot odnos na DUI, va`nite politi~ki procesi da gi ostava vo nadle`nost samo na VMRO-DPMNE, se pra}a signal deka dr`avnite politiki se ekskluzivno pravo samo na edna etni~ka zaednica”, re~e Ru{iti. Spored nego, politi~kata kriza i izborniot proces se temi koi isto gi interesiraat i tangiraat site etni~ki zaednici, kako i site politi~ki vo zemjata. Od DUI potenciraat deka nema da dozvolat nadvore{ni ~initeli da ja involviraat vo konfrontacija so makedonskiot blok. “DUI nema da dozvoli da bide del od ovoj predizboren folklor, bidej}i nie gi {titime samo interesite na na{ite glasa~i koi glasaa za nas i od koi go dobivme legitimitetot. @alime {to nekoga{ DPA, a sega frakcijata DPA-ND ne uspea da se oslobodi od servilnata i raskolna logika koja be{e presudna za nivnoto vklu~uvawe vo Vladata bez mandat i legitimitet od Albancite vo 2006 godina”, se veli vo soop{tenieto od DUI.

Prefektot na Severna Grcija, Panajotis Psomijadis, ja pokaùva na delo iracionalnata strana na gr~kata politika vo sporot {to so ju`niot sosed go delime za ustavnoto ime na na{ata dràva. Psomijadis ja obvinuva Makedonija za iredentizam, a ve}e i na najvè{tenite glavi vo borbata za nasledstvoto na Aleksandar Veliki ne im pa|a na pamet deka vo makedonskata politika se krie ambicija za pro{iruvawe na na{ite dràvni granici na jug. Vo ovoj kontekst, Psomijadis opasno nalikuva na lu|eto, koi se s$ poretki, a vo pijana sostojba znaat da povikaat “Solun e na{. Zaedno so Beaskuleto”. Prefektot gi ignorira i prili~no jasno postavenite gr~ki crveni

PANAJOTIS PANAJOTI TISS PS PSOMIJADIS linii vo sporot so imeto zad koi stoi i negovata partija Nea Demokratija, koi predviduvaat re{enie {to bi se temelelo na slo`eno ime so geografska odrednica. “Ne e problemot vo imeto, tuku vo iredentizmot na Skopje. Makedonija ne e na aukcija. Makedonija e Grcija i Grcija e Makedonija”, povikuva Psomijadis, poka`uvaj}i deka nema namera da vodi realna politika, tuku deka saka da im dade oddi{ka na emociite so kakvi {to funkcioner od negov rang ne smee se rasfrla vo javnosta.

MISLA NA DENOT KREATIVNIOT ^OVEK E MOTIVIRAN OD @ELBATA DA POSTIGNE NE[TO, A NE OD @ELBATA DA GI POBEDI DRUGITE.

AIN RAND AMERIKANSKI NOVELIST I FILOZOF

Navigator

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

GR^KIOT BIZNISMEN VLEGUVA VO MAKEDONSKIOT BANKARSKI SEKTOR?

KONDOMINAS GI MERKA PO[TENSKA I TTK BANKA?!

Sopstvenikot na Po{tenska banka, biznismenot Trifun Kostovski, potvrdi deka pregovara so gr~kiot biznismen za prodavawe na bankata. Od advokatskata kancelarija koja go zastapuva Kondominas vo zemjava objasnuvaat deka gr~kiot biznismen planira golemi investicii vo finansiskiot sektor vo Makedonija ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

den od najpoznatite gr~ki milijarderi, Dimitris Kondominas, pregovara so Po{tenska banka za nejzino prezemawe, doznava “Kapital”. Spored na{ite informacii, Kondominas ja merka i TTK banka. Sopstvenikot na Po{tenska banka, biznismenot Trifun Kostovski, potvrdi deka pregovara so gr~kiot biznismen za prodavawe na bankata. “Pregovorite so Kondominas za proda`ba na Po{tenska banka s$ u{te traat, no ne mo`eme da postigneme dogovor. Se raboti za seriozen investitor, koj e doka`an kako uspe{en vo pove}e industrii, me|utoa, glavna ko~nica vo pregovorite e cenata. Ponudata {to ja dobivme ja potcenuva vrednosta na Po{tenska banka, a nie sigurno nema da odime pod linijata na procenetata vrednost. Sepak, za qubov se potrebni dvajca”, izjavi Kostovski za “Kapital”. Za qubov vo ovoj slu~aj,

INTERES I ZA IZGRADBA NA MALI HIDROCENTRALI Denovive oficijalno }e se znae dali Kondominas zaedno so gr~kata dr`avna kompanija za elektrodistribucija }e konkurira za izgradba na tri hidrocentrali na Crna Reka, kako del od dr`avniot tender za 400 mali hidrocentrali. Vo Grcija e vlezen vo re~isi site sektori. Osven na edna od najgolemite osiguritelni kompanii, Interamerikan, Kondominas e sopstvenik i na dve banki, Interbank i Milenium bank, a ima akcii i vo edna od najgolemite gr~ki banki, Alfa. vsu{nost, se potrebni trojca, bidej}i Vladata, koja poseduva 33,33% od akciite vo Po{tenska i ima zlatna akcija so odlu~uva~ki karakter, sepak, }e go ima posledniot zbor. Od TTK banka zasega ne gi komentiraat informaciite dali pregovaraat so Kondominas za proda`ba na bankata. Od advokatskata kancelarija koja go zastapuva Kondominas vo zemjava objasnuvaat deka gr~kiot biznismen, koj poseduva osiguritelna kompanija, nekolku banki, mediumi i aviokompanija vo Grcija, planira golemi investicii vo finansiskiot sektor vo Makedonija. Kako {to denovive

be{e objaveno, firmata na Kondominas bila edinstvenata koja se prijavila na javnoto naddavawe za dvete parceli atraktivno dràvno zemji{te na plo{tadot Makedonija, kade {to }e go gradi Oficerskiot dom i hotel. “Kompanijata planira investicii ne samo vo nedvi`nosti, tuku i vo bankarskiot sektor, telekomunikaciite i vo mediumskiot pazar. Vo momentov se skeniraat nekolku makedonski banki koi se interesni i bi moèle da bidat prezemeni, no ne moàm da kaàm za koi banki se raboti, bidej}i toa e delovna tajna. Vo sekoj slu~aj, imaat golem interes za investicii vo Makedonija”,

veli advokatot na firmata DC Prime Properties, Serjo`a Markov. Kako {to objavi “Kapital”, godinava se o~ekuvaat poseriozni promeni vo sopstveni~kata struktura vo doma{niot bankarski sektor. Osven Po{tenska i

TTK banka, stranskite investitori se interesiraat i za Komercijalna banka i za bitolskata Stopanska banka. Osven od Grcija, mo`ni se investicii vo finansiskiot sektor i od Indija, Kina i Slovenija. Dimitris Kondominas ne &

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

e nepoznat na makedonskata javnost. Toj e porane{en sopstvenik na televizijata Alfa, sopstvenik na kompanijata Kosmotelko, koja ima{e del od akciite vo Makedonski Telekom, i ja dobi nacionalnata licenca za WiMax {irokopojasen Internet.

Navigator

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

1,8% 20,9% 22,7% K

PROCENKI... NIKOLAJ^O NIKOLOV

E NAMALENA BRUTODODADENATA VREDNOST VO ZEMJODELSTVOTO VO 2009 GODINA, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

zamenik-generalen direktor na rudnikot Bu~im

]E GO PRODOL@UVAME @IVOTNIOT VEK NA BUÎM ZA 20 GODINI Direktorot na radovi{kiot rudnik za olovo i cinkova ruda, Nikolov, najavuva deka godinava }e po~nat so detalnite istraùvawa na lokalitetite Kadiica vo Radovi{ i Borov Dol kaj Peh~evo, koi treba da pokaàt dali }e se otvorat novi rudnici za bakarna ruda vo Makedonija. “Rudnikot kaj Kadiica treba da pretstavuva kontinuitet na rudnikot Bu~im vo periodot 2019-2030 godina. Pravime perspektiva za razvoj na Bu~im vo slednite 20 godini. Smetame deka vo Kadiica ima sulfidna ruda koja e podobna na rudata koja se iskopuva od Bu~im. Otvoraweto na nov rudnik e investicija proceneta na stotici milioni evra”, veli Nikolov.

SE NAMALILO PROIZVODSTVOTO NA @ITO VO 2009 GODINA, SPOREDENO SO PRETHODNATA GODINA

SE NAMALILO DOBITO^NOTO PROIZVODSTVO VO 2009 GODINA

5 PREGLED VESTI NAGRADENI NAJDOBRITE PROMOTORI NA MAKEDONIJA oran Atanasovski e najdobar promotor na Makedonija za 2010 godina. Ova priznanie go dobiva zaradi negovite postignuvawa so onlajnproektot Travel2Macedonia i internet-stranicata www.travel2macedonia.com.mk. Nagradata najdobar promotor e inicirana i organizirana od proektot Macedonia loves you. Nominiraweto i glasaweto za prvata godi{na nagrada od vakov tip trae{e dva meseci preku javno glasawe na socijalnata mre`a Fejsbuk. Za 28 kandidati glasaa 6.118 lu|e, dodeka okolu 10.000 oficijalno registrirani u~esnici pomognaa informaciite za nagradata da se prenesuvaat niz svetot. Inaku, nagrada za `ivotno delo dobi profesor Viktor A. Fridman, koj so svojata nau~na nastavna i profesionalna kariera pove}e od 35 godini pridonesuva makedonskiot jazik literatura i kultura da stanat priznati vo svetot. Od ekstrastatutarnite nagradi, nagrada za nadvore{na poddr{ka na makedonskite kompanii so cel dopolnitelen razvoj i zgolemuvawe na izvozot dobi Tim Makedonija Eksport od “Kapital” biznismagazinot.

CENTRALATA KOGEL-SEVER DOBI LICENCA ZA PROIZVODSTVO NA ENERGIJA rvata kogenerativna gasna centrala vo Makedonija, Kogel-Sever, dobi licenca za kombinirano proizvodstvo na toplinska i elektri~na energija. Licencata }e vaì za period od 35 godini, a Kogel e dolèn da obezbedi kontinuirano i kvalitetno proizvodstvo i isporaka na energijata, kako i da dostavuva godi{ni izve{tai za opremata, postrojkite i planovite za odrùvawe do Regulatornata komisija za energetika. Spored direktorot na centralata Kogel-Sever, Aleksandar Ke~ovski, zavr{eni se site tehni~ki podgotovki na postrojkite i o~ekuvaat za najmalku mesec i polovina da po~nat so proizvodstvo. Spored proekciite, predvideno e da se proizveduvaat 20-30 megavat-~asovi elektri~na energija i plus parea. Centralata Kogel-Sever ima kapacitet za proizvodstvo na 30,4 megavati elektri~na energija i 13,6 megavati toplinska energija. Ima 10 gasni motori “jenbaher” od Xeneral elektrik enerxi. Prvi~no be{e planirano centralata da proizveduva prose~no 150-220 gigavat-~asovi struja godi{no, no vo energetskiot bilans za godinava pi{uva deka Kogel }e proizvede 96 gigavat-~asovi elektri~na energija. Ke~ovski, sepak, veli deka proizvodstvoto }e zaviselo od uslovite na pazarot i mo`no e da proizvedat 110 milioni kilovat-~asa. Kogel-Sever e vtorata kombinirana centrala na gas i elektri~na energija vo privatna sopstvenost vo Makedonija. Vo naselbata Gazi Baba raboti i centralata Te-To, dodeka vo dràvna sopstvenost funkcionira i objektot Elem-energetika revitaliziran od Dràvnite elektrani.

]E SE BRENDIRAAT KAVADARE^KOTO DESERTNO GROZJE I ROSOMANSKATA PRASKA e se brendiraat kavadare~koto desertno grozje od sortata “kardinal” i “maxun”, kako i rosomanskata praska. Ova e samo del od proektot za brendirawe na tradicionalni zemjodelski proizvodi vo ramkite na Vardarskiot planski region. Na redovnata desetta sednica na Sovetot za razvoj na ovoj region {to se odr`a vo Rosoman se zboruvalo i za proektot za info to~ki koi }e bidat postaveni na avtopatot od Veles do Demir Kapija. Pette op{tini koi se zdru`ija so cel zaedni~ki da konkuriraat za finansiska pomo{ pred doma{nite i me|unarodnite fondovi ve}e imaat dobieno dva proekta od Vladata, preku Biroto za regionalen razvoj. Se o~ekuva nabrzo da se obezbedat finansii i za proektot za energetska efikasnost vo u~ili{tata, informiraat vo kavadare~kata lokalna samouprava.

]

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

PREGLED VESTI KOWANOVSKI: BEZBEDNOSTA E KLU^ I ZA EKONOMSKIOT USPEH NA REGIONOT ite zemji-~lenki na Procesot za sorabotka na Jugoisto~na Evropa (SEECP) imaat obvrska da dadat dopolnitelna energija za {to e mo`no poskoro da stanat polnopravni ~lenki na Evropskata unija i na NATO. Ova go istakna ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, vo obra}aweto na plenarnata sesija “Perspektivite na zemjite-~lenki” vo ramkite na sostanokot na SEECP, {to se odrà vo Budva. Spored Kowanovski, klu~ na takviot napredok na regionot e zaedni~kata sorabotka i pred s$ bezbednosta. Najva`no kaj Procesot na sorabotka, spored nego, e {to zemjite zaedno }e go prepoznaat momentot koga treba da za~ekorat kon evroatlantskite procesi za polnopravno ~lenstvo na sekoja zemja poedine~no. Ministerot za odbrana poso~i deka ne moè da se zboruva za razvojot na ekonomijata, na stopanstvoto, ako ne se zboruva za bezbednosta na regionot. "Sakam da ja istaknam neophodnosta od zaokruùvawe na otvorenite pra{awa na Balkanot i od obezbeduvawe na negova jasna evropska i evroatlantska perspektiva. Vlezot na Makedonija i na regionot vo celina vo NATO i vo Evropskata unija e edinstven pat kon bezbednosno i ekonomsko stabilizirawe i kon jaknewe na regionalniot kapacitet za pridones kon stabilna i mirna Evropa, no i kon pobezbeden i pomiren svet", re~e Kowanovski.

NIMIC GI OTKRIL SVOITE STAVOVI NA NAVODNA SREDBA SO PAPADOPULOS? edijatorot vo gr~ko-makedonskiot spor, Metju Nimic, navodno, mu go doveril svoeto li~no gledi{te na pretsedatelot na gr~kata panmakedonska organizacija, Antonis Papadopulos, za makedonskata pozicija vo sporot. “Skopjanite se Sloveni i napravija golema gre{ka vo obidite da go antikviziraat op{testvoto so koristewe na anti~ki gr~ki simboli”, se navodnite zborovi na Nimic koi Papadopulos gi prenesuva vo intervju za vesnikot "Etnikos kirikas". Spored Papadopulos, Nimic ja poddr`al idejata da se koristi terminologijata - narod ili jazik na taa republika, namesto pridavkata makedonski, pred poimite jazik, identitet, vojska itn. Pretsedatelot na gr~kite panmakedonski organizacii veli deka sredbata so Nimic, na koja bile razmeneti spomenatite stavovi, traela 45 minuti, a na nea razgovarale i za sudskiot proces vo Me|unarodniot sud za pravda vo Hag. Od kabinetot na medijatorot nema nikakvo soop{tenie za navodnata sredba. Za sostanokot ne znaat nitu vo gr~koto MNR.

KADE ZAGLAVI ZAKONOT ZA VE[TA^EWE?

PRAVILNICITE GOTOVI, ISPITOT NE SE SPROVEDUVA Ekspertite zabele`uvaat deka ima golem broj nelogi~nosti vo Zakonot, kako toa deka ministerot za pravda }e ja organizira komorata na ve{taci, a ne samite rabotnici od taa dejnost, so {to se ostava prostor za manipulacii MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

akonot za ve{ta~ewe, spored koj treba{e da se formira komora na ve{taci koja odlu~uva za na~inot na kontrola nad raboteweto na ve{tacite, kako i komisii koi }e go sproveduvaat ispitot za dobivawe licenca za ovlasten sudski ve{tak, s$ u{te ne se sproveduva. Stru~nata javnost ne e zadovolna od izmenite tokmu poradi na~inot na izbor i razre{uvawe na ve{tacite i formirawe na komisiite za sproveduvawe na ispitite. Od Zdru`enieto na sudski ve{taci velat deka vo vremeto na podgotovka na Zakonot ne bile zemeni predvid nivnite zabele{ki koi se odnesuvaat na licata koi mo`at da vr{at ve{ta~ewe, a ne mora da polagaat ispit. "Sega nie {to dosega sme rabotele kako revizori podolgo vreme treba da polagame ispit za dobivawe

licenca, iako toa dosega ne be{e kriterium", veli Dimitar Andonovski, pretsedatel na Zdruènieto na sudski ve{taci. Spored Zakonot, so licenca za ve{ta~ewe bez polagawe stru~en ispit moè da se stekne doktor na nauki od soodvetna nau~na oblast, magister na nauki ili lice koe ima vi{o ili sredno obrazovanie so registriran zanaet od soodvetna oblast. Od Institutot za sudska medicina velat deka vo tekot na ovaa nedela }e imaat sostanoci so pretstavnicite na Ministerstvoto vo vrska so nivnite predlozi koi se odnesuvaat na delovi od Zakonot koi spored niv se pogre{no postaveni. "Ima golem broj nelogi~nosti vo Zakonot, kako toa deka ministerot za pravda } e ja organizira komorata na ve{taci, a ne samite rabotnici od taa dejnost", veli profesorot Zdravko âkar, specijalist po sudska medicina. Spored Ministerstvoto za pravda, nadle`nostite koi gi ima ministerot se zakonski

i va`at samo koga ve{toto lice ne postapuva spored zakonite koi gi nosi Sobranieto, a Ministerstvoto samo gi sproveduva. Ottamu velat deka formiraweto na komorata }e se slu~i otkako }e bidat sprovedeni ispitite za dobivawe licenca za sudski ve{tak. Pravilnicite za na~inot na polagawe na ispitot za ve{taci se izgotveni i tie se na sila od po~etokot na fevruari. "Upateno e barawe do site fakulteti za nominirawe na profesori koi }e bidat del od ispitnite komisii za polagawe na ispitite za nekolkute oblasti za ve{taci - materijalno, smetkovodstveno i finansisko rabotewe, medicina, psihijatrija, nevropsihijatrija i psihologija, veterinarstvo i drugi. Otkako }e bidat formirani site tie tela }e po~ne da se formira i komorata", veli Mirjana Ilieva, portparol na Ministerstvo za pravda. Spored Zakonot, ministerot za pravda e nadle`en za donesuvaweto na programata za pravoto za polagawe

na stru~niot ispit i gi formira komisiite za polagawe na stru~niot ispit, koi se izbiraat od redot na univerzitetskite profesori i lica koi so svoeto dosega{no rabotno iskustvo se so zvawe magister na nauki i doktor na nauki, dale pridones vo razvojot na ve{ta~eweto i vr{eweto na ve{ta~ewe. Vo me|uvreme, sudovite s$ u{te rabotat spored stariot na~in na izbor na ve{taci. Spored sudskiot delovnik, ve{tacite se izbiraat od postojanata lista na ve{ti lica koja se formira preku konkurs koj se raspi{uva od pretsedatelot na sudot. Pretsedatelot ja formira listata koja se obnovuva na sekoi dve godini. Koi ve{taci }e se koristat zavisi od izborot na sudiite i od oblasta za koja se specializirani ve{tacite, obemot na predmetot i cenata na ve{ta~eweto. Tro{ocite za ve{ta~eweto, bez razlika dali e nara~ano od sudot, obvinitelstvoto ili strankite vo sporot, gi servisira stranata koja }e bide osudena za vinovna ili sudot od redovniot buxet.

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

PO ZAKON ILI PO SLOBODNA VOLJA

KAKO DR@AVATA IM DELI PARI NA PARTIITE?

Ne e samo finansiraweto na politi~kite partii od privatni izvori siva zona za izborna korupcija. Maksimalno sporen e i na~inot na koj{to dr`avata raspredeluva sredstva od buxetot za partiite. Site zemaat pari, a formulata nikoj ne ja znae MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

artiite koi na izvesen na~in go tabuiziraat sopstvenoto finansirawe ne sakaat mnogu da zboruvaat nitu za parite {to gi dobivaat od dràvata. Vo vladeja~kite VMRO -DPMNE i DUI ne uspeavme da dobieme odgovor kolku dobivaat i dali se zadovolni od sumite. Najgolemata opoziciska partija, SDSM, e zadovolna od parite {to na nivna smetka gi prefrla Ministerstvoto za finansii spored Zakonot za finansirawe na politi~kite partii. "Zadovolstvoto od parite {to partiite gi dobivaat od buxetot zavisi od brojot na glasovite {to gi osvojuvaat na izbori. SDSM, kako partija {to uìva golema poddr{ka kaj gra|anite, od toj aspekt e zadovolna", veli generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov. Vo Liberalno-demokratskata partija se àlat deka dobivaat premalku pari. "Za 2010 godina dobivme 2 milioni i 800 denari spored formula {to ne ja znaeme, {to e premalku pari duri i za tekovnite tro{oci na partijata. Ovaa suma e ne{to povisoka vo odnos na 2009 godina, no toa e taka samo poradi pogolemiot buxet na dràvata za 2010 godina", veli partiskiot sekretar, Dufe Kukoski. Formulata za dodeluvawe na dràvnite pari na partiite e nepoznata i za Nova Demokratija. Smetaat deka spored osvoenite rezultati na poslednite izbori (pretsedatelski i lokalni) trebalo da dobijat pove}e od toa {to im go prefrla Ministerstvoto za finansii. â&#x20AC;&#x153;Formulata po koja se dodeluvaat e totalno nejasna i

SLUÂJ "PAJA@INA" - NOVO ODLO@UVAWE NA SOOÛVAWETO bemnata dokumentacija, pro{iruvaweto na istragata se del od pri~inite poradi koi po vtorpat be{e odloèno ve{ta~eweto vo slu~ajot "Pajaìna". Iako osomni~enite bea dovedeni od istra`niot zatvor [utka vo sudot, na barawe na advokatite, poradi nedostatoci od formalna priroda, ve{ta~eweto be{e odloèno za ponedelnik idnata nedela. Naredbata za ve{ta~ewe be{e izdadena pred okolu eden mesec. Materijalnoto i finansiskoto ve{ta~ewe treba da pokaè kolkava e eventualnata {teta vrz dràvata. Ve{tite lica treba vo prisustvo na osomni~enite da gi razgledaat navodite do koi do{le so dosega{nata proverka na zaplenetata dokumentacija. Minatata nedela po sprovedena nadvore{na kontrola od strana na Upravata za javni prihodi vo del od firmite na Pero Nakov bb, bea dostaveni nacrti za ~etiri firmi i edno re{enie za naplata na danok. Neoficijalno, UJP & naloìla na televizijata A1 da plati sedum milioni evra danok za periodot od 2005 do 2010 godina. â&#x20AC;&#x153;Toa ne se kone~ni re{enija, no, sepak, e postapka. Mene mi e diskutabilno so koi dokumenti UJP sega raspolaga, so ogled na toa deka nie znaeme deka celokupnata dokumentacija be{e odzemena od MVR i od istra`niot sudijaâ&#x20AC;?, izjavi Miroslav Vui}, advokat na del od osomni~enite. Krivi~niot sovet nitu v~era ne donese odluka za zamrznatite smetki na A1 i na drugite firmi od Pero Nakov bb, koi bea blokirani po vtorpat kon sredinata na fevruari za suma od 3 milioni evra.

kako takva ostava mnogu prostor za zloupotrebi od partiite na vlast. Imer Selmani dobi 140 iljadi glasovi na pretsedatelskite izbori, a partijata 54 iljadi na lokalnite, i spored na{ite presmetki treba{e da dobieme mnogu pove}e sredstva", izjavi portparolot na ND, Arijanit Hoxa. [TO VELI ZAKONOT? Spored Zakonot, vkupnite sredstva za godi{no finansirawe na politi~kite partii iznesuvaat 0,06% od buxetot na dr`avata. 30% od ovie sredstva se raspredeluvaat ednakvo na parlamentarnite i vonparlamentarnite politi~ki partii

koi osvoile najmalku 1% od glasovite na poslednite izbori za pratenici na nivo na dr`avata, odnosno na poslednite lokalni izbori vo edinicata na lokalnata samouprava. Ostanatite 70% gi dobivaat partiite ~ii kandidati se izbrani za pratenici, srazmerno so brojot na dobienite mandati vo Sobranieto, odnosno partiite ~ii kandidati se izbrani za gradona~alnici i sovetnici vo op{tinite, srazmerno so brojot na nivnite sovetnici. Zakonot predviduva i upatstvo koe go donesuva ministerot za finansii, so pokonkretni instrukcii za

raspredelba na buxetskite sredstva. Novina vo poslednoto upatstvo izgotveno od ministerot Zoran Stavreski e {to sredstvata od buxetot mo`e da se dodeluvaat ne samo na partiite, tuku i na koaliciite. Taka, partiite od koalicijata sobrana okolu VMRO-DPMNE, Za podobra Makedonija, (koja vo momentov ima 20 partii), potpi{ale dogovor so koj{to go ovlastile generalniot sekretar na VMRO-DPMNE, Martin Proto|er, da gi prima parite vo ime na koalicijata i da gi raspredeluva me|u partiite~lenki soglasno brojot na pratenici.

VLASTA SO PREDLOG POPISOT DA SE ODLO@I ZA OKTOMVRI opisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Makedonija najverojatno }e se odrì od 1 do 15 oktomvri godinava. Predlog-zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za popis, koj } e se nosi po skratena postapka, {to do Sobranieto go dostavija koordinatorite na prateni~kite grupi na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva i Tahir Hani od DUI, ve}e e staven kako dopolnuvawe na dnevniot red na sobraniskata sednica {to e zakaàna za denes. So izmenite se predlaga odlagawe na popisot za po~etokot na oktomvri i menuvawe na rokovite vo koi se prezemaat i pridru`ni aktivnosti koi go sledat popisot, no, isto taka, se predviduva prestanuvawe so rabota na izbranite i imenuvanite reonski popi{uva~i. Vo obrazloènieto na predlogot Boneva i Hani naveduvaat deka e potrebno da se predloì izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za popis na naselenieto, doma} instvata i stanovite vo Republika Makedonija poradi odloùvawe na sproveduvawe na popisot preku promena na zakonski utvrdenite rokovite za sproveduvawe na ovaa najmasovna statisti~ka akcija.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MAKEDONSKI I TURSKI BOLNICI ]E SE ZBRATIMUVAAT dinaeset makedonski bolnici }e potpi{at memorandum za sorabotka so isto tolku bolnici vo Turcija, soop{ti ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, po v~era{nata sredba so ambasadorot na Turcija vo Makedonija, \urol Sokmensuel. "Vaka zbratimenite zdravstveni ustanovi }e sorabotuvaat na dnevna osnova, a lekarite preku videolink }e se konsultiraat i }e razmenuvaat iskustva", re~e Osmani. Toj istakna deka Turcija vo momentov e doma} in na 38 lekari od Makedonija, koi se obu~uvaat vo turskite bolnici za najsovremenite metodi, izveduvani spored sovremenite protokoli {to treba da se primenuvaat i vo makedonskite bolnici. Osmani veli deka ovaa obuka e na tovar na Ministerstvoto za zdravstvo na Turcija, a soglasno spogodbata od 2010 godina predvideni se sedum oblasti na sorabotka. Ambasadorot Sokmensuel istakna deka poddr{kata {to Turcija & ja dava na Makedonija na poleto na zdravstvoto naredniot period }e prodol`i u{te pointenzivno.

EVN MAKEDONIJA OTVORI NOV NAPLATEN PUNKT VO OP[TINA ARA^INOVO VN Makedonija otvori nov naplaten punkt vo skopskata op{tina Ara~inovo kako rezultat na sledeweto na potrebite na korisnicite. “Otsega `itelite na Ara~inovo }e imaat mo`nost da se informiraat na ovoj punkt za s$ {to im e potrebno, no i polesno da gi servisiraat navreme svoite obvrski za potro{ena elektri~na energija”, informiraat od EVN Makedonija. Naplatniot punkt }e bide otvoren sekoj raboten den od 07:30 do 15:30 ~asot. Od kompanijata velat deka sekoga{ se stremat da im obezbedat kvalitetna usluga na svoite potro{uva~i i osobeno vnimanie posvetuvaat na to~kite kade {to tie imaat mo`nost direktno da se obratat vo kompanijata.

]E SE PRODOL@I ROKOT ZA OTKUP NA TUTUNOT kupno 25.141.207 kilogrami tutun se otkupeni zaklu~no so v~era po prose~na cena od 138 denari za kilogram, soop{ti Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo (MZ[V). Spored Ministerstvoto, i pokraj naporite otkupnata kampawa da zavr{i bez problemi, postojat odredeni grupi koi uporno nastojuvaat da sozdadat neizvesnost i nervoza kaj tutunarite. “Ministerstvoto za zemjodelstvo ima odli~na sorabotka so Sojuzot na zdruènijata na tutunoproizvoditeli so koi gi koordinira aktivnostite na teritorijata na celata dràva. Sojuzot e edinstveniot legitimen pretstavnik na tutunarite koj aktivno sorabotuva{e so MZ[V i so Dràvniot inspektorat za zemjodelstvo vo izgotvuvaweto na noviot zakon i Pravilnikot za kvalitet na tutunot. Ministerstvoto vo sorabotka so Sojuzot i otkupnite kompanii pravi napori da se otkupat site koli~ini tutun. Dokolku ostanat neotkupeni koli~ini, po napraveni dopolnitelni kontroli i analizite na otkupot, Ministerstvoto i Inspektoratot se podgotveni da obezbedat uslovi za prolongirawe na rokot za otkup”, naveduva MZ[V vo soop{tenieto. Novoto proizvodstvo, soglasno Zakonot za tutun, proizvoditelite treba da go prijavat vo podra~nite edinici do 25 mart, a dogovorite so otkupnite kompanii se obvrzani da gi sklu~at najdocna do 10 april i toa vo soglasnost so noviot Pravilnik za otkup.

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

OPASNITE RUDNICI SÉ U[TE NEDOPRENI OD DR@AVATA

ON POVTORNO GI SKENIRAAT EKOLO[KITE BOMBI VO MAKEDONIJA

Okolu 20 pretstavnici na Obedinetite nacii povtorno gi skeniraat Makedonija i "ekolo{kite bombi" vo zemjava. Spored ON, vo zemjava ima 20 opasni to~ki, za ~ie sanirawe se potrebni 80 milioni evra KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

tkako Vladata ne prezede re~isi ni{to za da gi sanir a 20 -te opasni rudnici vo Makedonija, tie povtorno se pod monitoring na Obedinetite nacii kako i pred nekolku godini, doznava “Kapital”. Okolu 20 pretstavnici na ON minatiot mesec bile vo zemjava za da skeniraat do kade se sostojbite i dali Makedonija prezema konkretni merki za da gi sanira napu{tenite rudnici. Vo poslednata analiza na Obedinetite nacii pi{uva{e deka na pros torot na porane{na Jugoslavija ima mnogu napu{teni opasni rudnici, ~ii katastrofalni posledici moè da bidat sli~ni na tie od izleaniot toksi~en otpad od fabrikata za aluminium vo Ungarija. Konkretno za Makedonija e poso~eno deka postojat 20-ina opasni rudnici ili industriski otpad koi se zakana za zdravjeto na lu|eto i za ìvotnata sredina. Kontaminiranoto zemji{te vo OHIS, rudnicite Lojane i ’Rànovo, vele{kata topilnica se samo del od najopasnite zoni vo zemjava, od koi vo momentov rabotat samo rudnicite Toranica, Sasa, Bu~im i Zletovo. Ostanatite s$ u{te ~ekaat sanacija. Vo otsustvo na dràvna intervencija, napu{tenite rudnici se potencijalna “ekolo{ka bomba”. Spored ON, za da se saniraat industriskiot otpad i jalovi{tata na rudnicite neophodni se re~isi 80 milioni evra.

Od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe objasnuvaat deka praznite kasi, slabata implementacija na zakonite i nedovolno stru~nite kadri se glavnite “aduti” i na dràvata i na investitorite, koi so decenii neve{to se spravuvaat so “ekolo{kite bombi” predizvikani od otvorenite rudnici i industriskiot otpad vo zemjava. “Institucionalnoto zajaknuvawe treba da odi paralelno so implementiraweto na legislativata od EU. Nie so harmonizacijata na zakonite vnesuvame obvrski za ~ija implementacija se neophodni visokostru~ni i posveteni kadri na rabotata {to ja vodat. Neophodni se i visokoprofesionalni tela, kako {to se Agencijata za ìvotna sredina i Fondot za ìvotna sredina, kade {to strogo }e se kontroliraat parite nameneti za ovaa oblast, kako i sredstvata {to se pribiraat od ìvotnata sredina. Drugo pra{awe e dali dràvata vloùva maksimum da go iskoristi i toj buxet {to go ima na raspolagawe. Del od administracijata kaj nas ne e dovolno obu~ena pravilno da gi primeni normite na EU. Duri i pogolem del od makedonskata industrija nedovolno seriozno gi sfa}a obvrskite koi gi nametnuvaat novite zakoni vo pogled na upravuvaweto so opasniot otpad”, veli Filip Ivanov, direktor na Upravata za ìvotna sredina. Ovie priznanija se seriozen alarm deka nadle`nite vo dràvata nedovolno seriozno im pristapuvaat na problemite koi se zakana za ìvotnata sredina. Kolku dràvata odvojuva za da go

re{i problemot so prisutnoto olovo, arsen, kadmium, hrom i jaglerod dioksid vo zemjata, vodata, vozduhot, a so toa i vo ~ove~kiot organizam pokaùva i namaleniot buxet za 2011 godina na Ministerstvoto za za{tita na ìvotnata sredina za 10%. Iako ova Ministerstvo za 2010 godina dobi buxet od 7,9 milioni evra, a za ovaa 7,1 milioni evra, nema najavi deka so tie pari }e se sanira otvoreniot rudnik vo Lojane, okolinata na vele{kata topilnica ili jalovi{teto na rudnikot Jugohrom. Od Dràvniot inspektorat za ìvotna sredina alarmiraat deka dràvata mora da se svesti {to pobrzo so kakvi posledici moè da se soo~i Makedonija ako navreme i soodvetno ne gi tretira ekolo{kite bombi. Nezadovolen e i zamenikministerot za ìvotna sredina. “Mnogu malku e napraveno dosega. Site subjekti treba da bidat op{testveno odgovorni, i centralnata i lokalnata vlast i stopanst-

venicite. Koga ekonomijata i ekologijata }e odat raka pod raka, toga{ moème da zboruvame za celokupen napredok. Jas pravam malku po malku kako zamenikminister“, objasnuva Sowa Lepitkova. Vo analizata na ON, napu{teniot, a s$ u{te otvoren rudnik Lojane go zazema prvoto mesto koga e vo pra{awe negriàta na dràvata i toksinite {to gi osloboduva. “Pove}e od eden milion toni arsen, antimon i drugi opasni materii se rasfrlani vo deponijata golema kolku 15 fudbalski igrali{ta. Arsenot spa|a me|u najpoznatite otrovi. Negovoto vlijanie moè da predizvika leukemija, srcevi zaboluvawa i rak na pove}e organi. Otvorenata jama se nao|a vo blizina na u~ili{te i nekolku stanbeni i komercijalni objekti“, pi{uva vo analizata na ON. Najmalku za tri meseci Makedonija povtorno }e se soo~i so kritikite od ON koga se vo pra{awe opasnite rudnici i hidrojalovi{tata.

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

IMOTOT NA MLEKARNICATA ZA 15 DENA NA LICITACIJA

PREGLED VESTI ENEL GRIN PAUER: VODNIOT POTENCIJAL VO ZAPADEN BALKAN STOI NEISKORISTEN

AVSTRIJCI JA MERKAAT MLEKARNICATA SVEDMILK P “Kapital” neoficijalno doznava deka ve}e podolgo najgolemite doveriteli pregovaraat so potencijalen investitor od Avstrija, koj bil seriozen vo namerata da ja prezeme mlekarnicata ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ajgolemite doveriteli na Svedmilk denovive na golemo pregovaraat so nekolku zainteresirani investitori da ja kupat propadnatata mlekarnica. “Kapital” neoficijalno doznava deka ve}e podolgo vreme se vodat pregovori so potencijalen investitor od Avstrija, koj bil seriozen vo namerata da ja prezeme mlekarnicata. Minatata nedela imale i sredba na koja se dogovarale i detalite. Doveritelite i ste~ajniot upravnik ne ja potvrduvaat ovaa informacija i velat deka se raboti za {pekulacii. NLB Tutunska banka,

koja e najgolem doveritel vo Svedmilk, anga`irala nezavisni proceniteli koi pravele procenka i za 15 dena imotot na mlekarnicata }e se prodava na licitacija. \or|e Vojnovi}, ~len na Upravniot odbor na Hipo alpe adria lizing, koja isto taka e doveritel, izjavi deka do nego dosega ne stignala ponuda za kupuvawe na mlekarnicata, no se javile nekolku zainteresirani kupuva~i na opremata i na ma{inite koi Svedmilk gi zede pod lizing i koi so odlukata za izla~no pravo sega se vo sopstvenost na lizing-kompanijata. "So najgolemite doveriteli, pred s$ so NLB Tutunska banka, se dogovorivme mlekarnicata da ja prodavame vo paket za da ne se obezvredni. Zasega re{ivme da po~ekame odreden period za da vidime dali }e se najde kupuva~ Ako ne se najde, toga{ }e ja

MELNIÂRITE GI KUPIJA SITE 40.000 TONI DR@AVNA PÊNICA prodavame opremata posebno. Licitacijata e zakaàna za 15 dena”, veli Vojnovi}. Bidej}i Tu t unska banka najavila deka ima zainteresirani investitori, se dogovorile da se prodade celata mlekarnica. "Opremata i ma{inite ne se vo likvidacionata masa, taka {to idniot kupuva~ otkako }e se dogovori so Tutunska banka }e treba da pregovara i so Hipo alpe adria lizing”,

objasnuva Vojnovi}. Minatiot mesec Sudot proglasi likvidacija za Svedmilk. Nejziniot vkupen dolg e procenet na 30 milioni evra, od koi 10 milioni evra kon NLB Tutunska banka, pet milioni evra kon Hipo lizing i ~etiri milioni evra kon farmerite. Koga po~na ste~ajnata postapka imotot na Svedmilk be{e procenet na 13 milioni evra.

NEZADOVOLSTVO OD ODLUKATA NA OSMANI

LEKARITE PROTIV IZEDNA^UVAWE NA CENITE ZA KOSOVSKI PACIENTI VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterot za zdravstvo, Bujar Osmani, ne smee da gi izedna~i cenite za lekuvawe za pacientite od Kosovo so tie {to gi pla}aat doma{nite, pora~uvaat lekarite. Tie potenciraat deka kosovskite pacienti doa|aat najmnogu za radioterapija, a Makedonija vo ovoj del nema kapacitet da gi opslu`i nitu doma{nite. Spored lekarite, ne smee da se stavi vo pra{awe

prednosta na pacientite od Makedonija, so ~ii pari se gradi zdravstveniot sistem. Tie mu pora~uvaat na Osmani da investira vo novi akceleratori dokolku planira da im dodeli ekskluzivitet na pacientite od Kosovo. "Vo delovite od makedonskoto zdravstvo kade {to imame tesni grla, odnosno nema dovolno kapacitet za lekuvawe nitu na doma{nite pacienti, kako {to e slu~ajot so onkologija, nema logika da stimulirame u{te pogolem broj pacienti. Razlika vo cenite za doma{ni i stranski pacienti mora da ima. Ako ve}e se namaluvaat cenite, ne treba toa da va`i samo za kosovskite, tuku i za

ogolem del od vodniot potencijal na zemjite od Zapaden Balkan, pred s$, vo Srbija, Crna Gora i Makedonija, stoi neiskoristen, oceni energetskata kompanija Enel grin pauer. Trite poso~eni zemji koristat samo mal del od svoite vodni potencijali za zadovoluvawe na sopstvenite potrebi i za balansirawe na energetskite sistemi, pi{uva vo soop{tenieto na kompanijata. Kompanijata poso~uva deka makedonskata Vlada neodamna objavi konkurs za izgradba na 44 mali hidrocentrali, so {to o~ekuvaat zgolemuvawe na iskoristeniot voden potencijal na zemjata. Spored Enel grin pauer, samo vo Srbija, spored edna studija izrabotena vo 80-te godini na minatiot vek, ima okolu 1.000 lokacii na koi mo`e da se izgradat mali hidrocentrali so mo}nost od nekolku stotini megavati. Crna Gora, isto kako i Makedonija, planira izgradba na mali hidrocentrali i za taa cel neodamna objavi konkurs na koj se prijavija 15 doma{ni i kompanii od {est evropski zemji, naveduva Enel grin pauer vo svoeto soop{tenie.

site drugi stranski pacienti", veli porane{niot minister za zdravstvo \or|i Orov~anec, Toj potencira deka, sepak, razlikata vo cenata od 100% za doma{nite i stranskite pacienti ne e opravdana i deka vo delot na tie oblasti kade {to Makedonija ima kapacitet da pribere pogolem broj pacienti razlikata bi trebalo da bide samo 20%. Spored ekspertite, nema osnova da se pravat isklu~oci za gra|anite od Kosovo. Osmani, pak, uporno tvrdi deka Makedonija mora da privlekuva stranski pacienti zatoa {to od niv dr`avata ima ekonomski benefit. "Ne bi sakale da gi izgubime

tie pacienti i da gi prezeme Grcija ili Bugarija. ]e gi napravime site potrebni olesnuvawa za da privle~eme {to pove}e pacienti, pod uslov toa da ne bide na {teta na na{ite pacienti", objasnuva toj. Cenite na zdravstvenite uslugi vo zemjite kade {to naj~esto se lekuvaat pacienti od Makedonija se razli~ni. Vo Turcija i doma{nite i stranskite pacienti pla}aat isto, bez razlika dali se raboti za privatna ili dr`avna bolnica. Dr`avnite institucii nemaat podatoci kolkava e razlikata vo cenite za doma{ni i stranski pacienti vo Grcija i Bugarija, iako tamu se lekuvaat golem broj makedonski gra|ani.

o cena od 16,325 denari za kilogram melni~arite v~era gi otkupija site 40.000 toni merkantilna p~enica od dràvnite rezervi so koi intervenira{e dràvata za da se stabilizira cenata na lebot. Licitacijata po~na so po~etna cena od 16,275 denari za kilogram, a zavr{i so minimalno zgolemuvawe od 0,05 denari, koe be{e prifatlivo za site kandidati. Od Agencijata za stokovni rezervi informiraat deka e otkupena celata koli~ina p~enica, odnosno 40.000 toni. Melni~arite pobarale da kupat 47.447 toni p~enica, a nitu edna kompanija ne podnela barawe za maksimalna koli~ina od 6.000 toni. Na licitacijata u~estvuvaa 33 mlinovi od koi samo eden nema{e uplateno depozit, a ostanatite 32 u~estvuvaa so 20% depozit. Cenata na p~enicata vo momentov na doma{niot pazar se dviì od 21 do 22 denari za kilogram. Otkako Svetskata trgovska organizacija dozvoli bescarinski uvoz na p~enica od okolu 80.000 toni, Makedonija dosega vnela samo 10.000 toni p~enica bez carinski dava~ki.

ZEMJODELCITE DOBIJA PRIRA^NIK ZA SKLADIRAWE PROIZVODI akedonskite zemjodelci dobija nov prira~nik za postberbeni aktivnosti so koj }e mo`at da go podobrat proizvodstvoto i plasmanot na pazarite nadvor od zemjata. Prira~nikot za postberbeni aktivnosti za sve` zelen~uk i ovo{je go prezentira{e Federacijata na farmeri na Makedonija vo sorabotka so AgBiz programata na USAID. “Ovoj prira~nik e od golemo zna~ewe za nas. Na ovoj na~in }e uvidime kako se skladira proizvodstvoto, a pritoa da ne izgubi od kvalitetot. Vakvi prira~nici ni se potrebni na site nas koi se zanimavame so zemjodelski i poljodelski kulturi, bidej}i samo taka }e znaeme kako da dojdeme do pogolema zarabotuva~ka”, veli Vladimir Mitev ~len na upravniot odbor na FFRM. Avtor na Prira~nikot e prof. d-r Krum Bo{kov od Zemjodelskiot fakultet, koj vo sorabotka so USAID i Federacijata na farmeri najavuvaat deka vo sekoj broj od spisanieto “Moja zemja” }e izleguvaat po dva sovetodavni prilozi.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.750

MBI 10

2.850

2.700

2.830

2.650

2.810

2.600

2.790

2.550

2.770

2.500

MBID

117,50 117,40 117,30 117,20 117,10 117,00 116,90 116,80 116,70 116,60

2.750

09/03/11

10/03/11

11/03/11

12/03/11

13/03/11

14/03/11

15/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

09/03/11

10/03/11

11/03/11

12/03/11

13/03/11

14/03/11

15/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

OMB

09/03/11

10/03/11

11/03/11

12/03/11

13/03/11

14/03/11

15/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NOVA JAVNA PONUDA NA AKCII I UDELI NA FONDOT ZA PENZISKO

PIOM GO PRODAVA SVOJOT DEL VO OKTA Poznava~ite na pazarot na kapital o~ekuvaat najzainteresirani za akciite i udelite da bidat momentalnite sopstvenici na ovie kompanii. Ottuka, najgolema verojatnost da gi kupi akciite na OKTA ima nejziniot mnozinski sopstvenik METODI PENOVSKI

10,6

penovski@kapital.com.mk

MBI-10 PADNA ZA 2,48%

milioni evra e nominalnata vrednost na akcii i udeli {to PIOM }e gi ponudi na proda`ba preku javna berzanska aukcija

ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) preku nova javna berzanska aukcija na Makedonska berza gi ponudi na proda`ba site obi~ni akcii koi gi poseduva vo rafinerijata za nafta OKTA. Stanuva zbor za 71.567 obi~ni akcii, koi opfa}aat 8,46% od kapitalot na rafinerijata. Od PIOM o~ekuvaat akciite da se prodadat po cena od 51,12 evra za akcija, so {to }e inkasiraat minimum 3,6 milioni evra. Isto taka, Fondot za penzisko osiguruvawe po ista cena kako i obi~nite akcii prodava i 21.561 prioritetni akcii, koi se 2,55% od kapitalot na OKTA, od koi se o~ekuva da bidat pribrani 1,1 milioni evra. Spored podatocite od Centralniot depozitar na hartii od vrednost, Fondot za penzisko osigurvawe poseduva 8,77% od obi~nite akcii vo OKTA, a e i edinstven sopstvenik na prioritetni akcii od ovaa kompanija. Najgolem akcioner vo OKTA e gr~kata kompanija EL.P.ET. Balkanike Petroleum, koja poseduva 83,64% od kapitalot na rafinerijata. Poznava~ite na sostojbite na doma{niot pazar na kapital o~ekuvaat deka tokmu ovaa kompanija mo`e da bide najzainteresirana da gi kupi ovie akcii, so {to }e ja podobri

sopstveni~kata struktura. “Generalno, mislam deka }e bideme svedoci na identi~na situacija kako i minatata godina, koga imavme mnogu mala zainteresiranost za akciite i udelite na Fondot. Kako i toga{, taka i sega najzainteresirani da gi kupuvaat ovie udeli i akcii bi trebalo da bidat postoe~kite dominantni sopstvenici ili, pak, dokolku vo edno dru{tvo ima dve ili tri grupi akcioneri nekoja od grupite da se odlu~i da gi kupi akciite za da imaat pogolemo vlijanie vo dru{tvoto”, veli Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum Invest od Skopje. Toj isto taka poso~uva deka e mnogu bitna i atraktivnosta na kompaniite, odnosno deka dokolku Fondot ponudi akcii od kompanii koi solidno kotiraat na berzata i istite se likvidni, toga{ mo`e da se o~ekuva i zgolemen interes za vakvite paketi akcii. Vo ramkite na javnata berzanska aukcija, koja po~nuva deneska i }e trae narednite sedum dena, pokraj akciite na OKTA, Fondot za penzisko osiguruvawe prodava akcii i

kciskite indeksi MBI-10 i MBID tret den bele`at pad na vrednosta. Vo tekot na v~era{noto trguvawe MBI10 izgubi 2,48% od vrednosta koja sega iznesuva 2.569,70 indeksni poeni, a MBID padna za 1,39% na 2.786,90 indeksni poeni. Za razlika od niv, indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,05% na vrednost od 117,39 indeksni poeni. Od 26 hartii od vrednost koi v~era bea istrguvani duri 21 imaa pad na cenata. Najmnogu izgubi akcijata na Rade Kon~ar, koja padna za 7,5%. Cenite porasnaa samo na tri hartii od vrednost i toa akcijata na Sileks od Kratovo porasna za 1,52%, a za 0,23% i 0,02% soodvetno porasnaa i cenite na obvrznicite od osmata i devettata emisija za denacionalizacija. Cenite miruvaa samo na akciite od Skopski Pazar i vinarnicata Tikve{. Evtinite akcii deluvaa privle~no za investitorite, za {to zboruva i prometot od 12,2 milioni denari. Toj e za 24,4% pogolem od ostvareniot promet vo ramkite

A od nekolku drugi atraktivni kompanii, kako {to se ZK Pelagonija, vinarskata vizba Tikve{ i Mako{ped. Od ZK Pelagonija na proda`ba se ponudeni 106 obi~ni akcii vredni 5.585 evra i 41.793 prioritetni akcii, od koi PIOM mo`e da pribere najmalku 2,1 milioni evra. Od Tikve{ i od Mako{ped, pak, na proda`ba se samo prioritetni akcii i toa 14.559 akcii od Tikve{ po cena od 51,13 evra za akcija i 29.022 akcii od Mako{ped po cena od 16,35 evra za akcija. Minimalniot iznos koj PIOM planira da go pribere so ovie akcii iznesuva 1,2 milioni evra. Neoficijalno, menaxerite na del od ovie kompanii znaat za proda`bata na akciite od strana na PIOM, me|utoa, s$ u{te, ne se zapoznaeni nitu, pak, dosega dobile kakva bilo odluka od strana na akcionerite za kupuvawe na akciite. Deneska preku Makedonska berza, PIOM planira da ponudi na proda`ba obi~ni

akcii od vkupno pet akcionerski dru{tva, prioritetni akcii od vkupno 25 akcionerski dru{tva, kako i udeli koi Fondot gi ima kaj pet dru{tva. Ponudata za proda`bata na ovie akcii }e se vr{i preku modelot s$ ili ni{to, pri {to akciite od ist rod }e se prodavaat vo paket preku edna transakcija, a pla}aweto }e bide vo gotovo i vo denari. Od eventualnata proda`ba na sive ovie ponudeni akcii i udeli PIOM bi mo`el da inkasira 10,6 milioni evra. Minatata godina Fondot za penzisko osiguruvawe sprovede pet vakvi berzanski aukcii. Od prvata berzanska aukcija, koja se slu~i vo noemvri, Fondot pribra 193.000 evra, a bea ponudeni akcii i udeli vo vrednost od 20,21 milioni evra. Sli~no pominaa i drugite ~etiri aukcii. Vkupno od aukciskata proda`ba na akcii i udeli PIOM lani uspea da sobere 656.000 evra, {to e samo 6,1% od dene{nata ponuda.

na klasi~noto trguvawe vo ponedelnikot, koj iznesuva{e 9,8 milioni denari. Povtorno najgolem interes ima{e za akcijata na Komercijalna banka, ~ija prose~na cena v~era padna za 1,12% i iznesuva{e 3.882,61 denar. Vkupno od Komercijalna se istrguvaa 581 akcija, so {to e ostvaren promet od 2,1 milion denari. Zgolemen interes ima{e i za akciite na Toplifikacija i Granit, koi ostvarija promet od 1,5 milioni denari i 1,4 milioni denari soodvetno. Akcijata na Alkaloid povtorno ne uspea da ostvari promet od eden milion denari. Od nea se istrguvaa 198 akcii vredni 852.000 denari. Na redovniot pazar najtrguvana so promet od 705.000 denari be{e akcijata na Makedonski Telekom. So obvrznicite, pak, be{e ostvaren promet od 1,6 milioni denari blagodarenie na devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja ostvari promet od 1,4 milioni denari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Силекс Кратово

15.03.2011 Просечна цена (МКД) 67,00

Износ (МКД)

1,52

14.070

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.870.521,54

-2,16%

3,33%

6,81%

0,89%

-1,68%

13.03.2011

ILIRIKA GRP

48.451.292,40

-2,48%

-5,59%

-1,43%

-6,26%

1,86%

13.03.2011

Иново Статус Акции

17.312.600,87

-2,98%

7,06%

5,83%

6,76%

-8,21%

14.03.2011

KD Brik

37.451.580,42

0,31%

-0,97%

3,26%

-2,04%

8,11%

14.03.2011

KD Nova EU

28.372.334,59

-1,74%

6,71%

8,09%

4,13%

1,86%

14.03.2011

30.855833,12

-1,54%

2,80%

3,88%

2,55%

-1,12%

14.03.2011

КБ Публикум балансиран

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

15.03.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

1850

-7,50

101.750

РЖ Услуги Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

264,66

-5,48

282.394

134,64

-4,03

147.560

Макстил Скопје

194,60

-3,13

723.120

Име на компанијата Раде Кончар Скопје

15.03.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) * BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

15.03.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

15.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.306,30

400,40

10,76

0,93

54.562

7.365,00

567,72

12,97

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

574,63

92,61

6,21

0,53

Износ (МКД)

KMB (2010) *

2.279.067

3.772,98

627,95

6,01

1,07

MPT (2010) *

112.382

26.192,77

0,78

Комерцијална банка Скопје

3772,98

-2,82

2.192.103

REPL (2010) *

25.920

40.256,00

2.996,49

13,43

0,84

Топлификација Скопје

3578,53

-2,92

1.581.710

SBT (2010) *

389.779

3.320,16

39,99

83,02

0,78

Гранит Скопје

574,63

-1,39

1.436.586

STIL (2010) *

14.622.943

194,60

0,47

418,47

2,45

Алкалоид Скопје

4306,3

-2,70

852.648

TPLF (2010) *

450.000

3.578,53

73,84

48,47

1,01

26192,77

-2,36

785.783

ZPKO (2010) *

271.602

2.231,00

0,35

Макпетрол Скопје

15.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

26.537

144.045

116

52,15

170.582

125

29,56

обични акции

27.794

-2,95

Вкупно Редовен пазар

27.794

-2,95

обични акции Вкупно Официјален пазар

-28,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 15.03.2011)

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

MAKEDONSKITE TURISTI^KI POTENCIJALI PREZENTIRANI VO BERLIN

GARANCIJATA I JAVNITE USLUGI NAJGOLEM PROBLEM NA POTRO[UVA^ITE

akedonskata arhitektura, tradicionalnata obleka, kulturniot i ezerskiot turizam bea promovirani na najgolemiot Me|unaroden saem za turizam, {to se odr`a vo Berlin od 9 do 13 ovoj mesec. Agencijata za promocija na turizmot vo sorabotka so op{tina Ohrid i TAV Makedonija gi prezentiraaa makedonskite turisti~ki potencijali vo Germanija. Pretstav-

ajgolem problem gra|anite imaat so garancijata na proizvodite i so koristeweto na javnite uslugi, poka`uvaat podatocite od Organizacijata na potro{uva~i (OPM), po povod Svetskiot den za za{tita na potro{uva~ite. Poplakite na gra|anite se odnesuvaat na nepopravaweto na kupeniot proizvod vo garantniot rok, ostavaweto na potro{uva~ot podolg period bez kupeniot proizvod, nemo`nosta da se

nicite na Agencijata se sretnale so turoperatori od Germanija koi sakale da ja posetat Makedonija za da se zapoznaat neposredno so turisti~kite potencijali. Makedonskite turisti~ki rabotnici na saemot prezentirale i degustirale tradicionalna makedonska hrana i vino, a posetitelite u`ivale i vo makedonskata muzika. Predviduvawata na Agencijata za promocija na turizmot

za ovaa godina se deka brojot na stranski turisti vo zemjava }e se zgolemi za okolu 10%.

najde serviserot. “Vo pogled na garancijata, kontinuirano gi imame istite problemi, me|utoa, gledame deka trgovcite ve}e se obiduvaat da go re{at problemot so o{tetenite potro{uva~i”, izjavi pretsedatelot na OPM, Marijana Lon~ar–Velkova. Vo tekot na izminatata godina vo OPM imalo vkupno 4.773 javuvawa, od koi 1.091 se odnesuvale na garancijata, a 1.823 na javnite uslugi. Potro{uva~ite se `alat deka

najmnogu ne im se uva`eni deklaraciite za bela tehnika, za {to ima 254 poplaki, za audio i videooprema 291 poplaka, za vozila 33 poplaki. Kaj javnite uslugi najmnogu poplaki ima za mobilna telefonija - 262, za Internet 144, za kabelska 278, za fiskna telefonija 234. Ovoj golem broj na javuvawa, `albi i poplaki do Organizacijata za potro{uva~i se tolkuva kako zgolemena svesnost na gra|anite za svoite potro{uva~ki prava.

VLADATA ZA TRI MESECI ]E POZAJMI 207,2 MILIONI EVRA

11 STAVRESKI TVRDI DEKA POMALKU17.03.2010 SE ZADOL@UVA, A IMA SÉ POVE]E DOLGOVI Vladata tvrdi deka ve}e dve godini se zadol`uva pomalku, pa sepak & dostasuvaat s$ pogolemi dolgovi za vra}awe. Vo dekemvri lani Vladata go izbri{a godi{niot limit za zadol`uvawe {to go donese vo fevruari i prezapi{a nov, povisok BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

mituvaweto dràvni zapisi vo vrednost od 207,7 milioni evra }e go zapre rastot na kreditiraweto na firmite, pa tie povtorno pote{ko }e doa|aat do zaemi od bankite. Vakov efekt moè da predizvika vladiniot plan vo narednoto trimese~je dràvata da pozajmi rekordna suma od doma{niot pazar na pari preku iz-

davawe dràvni zapisi. Bankarite ubeduvaat deka pove}e sakaat da kreditiraat otkolku da gi ~uvaat parite pod “pernicata” na ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Toj, pak, tvrdi deka Vladata ne se zadolùva pove}e otkolku {to & dostasuvaat za vra} awe i deka vra}a samo stari dolgovi. No, dolgovite {to & dostasuvaat vo narednite tri meseci Vladata gi napravi pred {est meseci. Vo dekemvri lani Vladata go izbri{a godi{niot limit za zadolùvawe {to go donese vo fevruari i prezapi{a nov povisok iznos. Ministerstvoto za finansii minatata nedela objavi deka vo narednoto trimese~je treba da vrati 207,2 milioni evra stari dolgovi {to gi ima napraveno so zadolùvawa preku dràvni zapisi na doma{niot pazar. Tokmu poradi toa }e se zadolì tolku na doma{niot pazar na pari. Ministerstvoto vo ovoj period planira re~isi sekoja nedela da izdava

DOSTASANI DOLGOVI NA VLADATA VO NAREDNIOT KVARTAL

DOSTASANI DOLGOVI NA VLADATA VO POSLEDNIOT KVARTAL OD 2010 GODINA

- 47,2 MILIONI EVRA VO OKTOMVRI - 44,2 MILIONI EVRA VO NOEMVRI - 52,4 MILIONI EVRA VO DEKEMVRI zapisi. Vladata vo april, maj i juni vkupno }e odrì 11 aukcii. Vakva ekspanzija makedonskiot pazar na pari ne videl nitu vo najkriti~nite meseci od najkriznata 2009 godina. Poznava~ite na doma{niot finansiski pazar stravuvaat deka cenata od ovoj rekord moà da ja plati stopanstvoto. “So postojani emisii na dràvni zapisi Vladata }e go povle~e najgolemiot del od denarskata likvidnost na bankite. Vestite za toa deka Evropskata unija ne go re{ava uspe{no problemot so zadolènosta i stravuvawata deka krizata moè da se vrati poradi nekolku aktuelni politi~ki i prirodni katastrofi }e gi zgolemat rizicite i vo doma{nata ekonomija. Razbirlivo, bankite nema da sakaat da rizikuvaat, pa vi{okot likvidnost }e go investiraat vo dràvnite zapisi, bidej}i kaj niv nema nikakov rizik, a im nosat dobra zarabotka od 4% kamata”, veli finansiski

ZORAN STAVRESKI

MINISTER ZA FINANSII “Nema novi zadol`uvawa, tuku prezapi{uvawe na starite. Vladata so toa go pomaga stopanstvoto.”

analiti~ar. BANKARITE TVRDAT DEKA POVE]E SAKAAT KREDITI OD ZAPISI Bankarite ubeduvaat deka pove}e sakaat da im odobruvaat zaemi na firmite otkolku parite da gi davaat vo zapisite na Ministerstvoto za finansii i deka vo poslednite meseci kreditiraweto odi na podobro. “Postoi razdvi`uvawe na pazarot i zgolemen interes za krediti. Kako rezultat na toa porasna i portfolioto na odobreni krediti za kompaniite na Prokredit banka. O~ekuvame ova da prodol`i i vo narednite meseci”, tvrdat vo Prokredit. Vo Komercijalna velat deka najbitno im e da gi finasiraat klientite i deka samo zaradi efikasno upravuvawe so likvidnosta vi{okot go davaat vo blagajni~kite zapisi na NBM. Vo zapisite na Ministerstvoto za finansii malku investirale i toa samo vo tie so devizna klauzula, so rok na dostasuvawe od {est meseci. Narodnata banka na Makedonija objavi deka kreditiraweto po~na da raste. Firmite i gra|anite vo januari dobija za 6,8% krediti pove}e sporedeno so istiot mesec vo 2010 godina. Vo izve{taite na NBM

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,51%

3,40%

4,25%

5,15%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5233

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

44,1090

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

71,0513 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,5414

Канада

долар

45,2477

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,4340

61,6

44,9

71,5

48,1

Извор: НБРМ

48,5 MILIONI EVRA VO APRIL 83 MILIONI EVRA VO MAJ 75,5 MILIONI EVRA VO JUNI VKUPNO 207,2 MILIONI EVRA

stoi deka lo{ite i zaemite od koi bankite malku se nadevaat deka }e si naplatat rekordno se zgolemile vo nekolku meseci lani. Sepak, spored NBM, na krajot od 2010 godina smetkite so lo{ite zaemi se poramnile, pa i zagubata na bankite se namalila. Bankarite denes ubeduvaat deka rizicite vo ekonomijata stivnuvaat i deka sakaat da izdavaat novi zaemi za firmite bidej}i poradi multiplicira~koto dejstvo na kreditite za firmite od ovaa usluga moè da zarabotat najmnogu. STAVRESKI: NEMA NOVI ZADOL@UVAWA Vladata, pak, tvrde{e deka ne pravi novi, ami samo vra}a stari dolgovi. Obvrskite {to & stasuvaat na Vladata vo narednoto trimese~je se napraveni vo poslednite {est meseci. Ima samo eden star dolg, a toa e isplatata na obvrskata od trigodi{nata obvrznica izdadena vo 2008 godina. Koga se zadolùva{e kaj MMF, Vladata veti deka }e go namali zadolùvaweto na doma{niot pazar za da oslobodi pove}e pari za stopanstvoto. “Nema novi zadolùvawa, tuku prezapi{uvawe na sumite na ve}e odrànite aukcii. Za da gi ispolnime barawata na biznis-zaed-

nicata i da ja podobrime likvidnosta na stopanstvoto, istovremeno bez da predizvikame turbulencii na pazarot na kapital, postepeno go namaluvame zadolùvaweto po osnov na dràvni zapisi”, tvrdi Stavreski. Vladata i lani go tvrde{e istoto. No, na sednica na 7 dekemvri taa ja izmeni odlukata za godi{niot limit za zadolùvawe doma, {to go donese vo fevruari i vo dekemvri lani zapi{a nov povikok. Vo Slu`ben vesnik na 13 dekemvri e objavena odlukata deka maksimalniot iznos na zadolùvawe od 64,8 milioni evra se korigira so nova brojka, koja iznesuva 102,4 milioni evra. Vladata vo 2010 godina napravi rebalans na buxetot. So nego gi namali prihodite i rashodite od buxetot. Korekcijata na limitot za zadolùvawe preku dràvni zapisi pokaùva deka Vladata, sepak, prodolìla pove} e da se zadolùva doma, iako tro{ela pomalku od planiranoto na po~etokot od godinata. Vladata se zadolùva na doma{niot pazar na pari zatoa {to dràvata tro{i pove}e otkolku {to moè da plati od buxetot. Najgolemi se socijalnite tro{oci, finasiraweto na obrazovanieto i zdravstvoto.

Fokus

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

MONETARNATA POLITIKA NA NOV KRSTOPAT

]E SAKA LI BOGOV DA ^EPKA ITELNATA REZERVA I DEVIZN ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

andidatot za guverner Dimitar Bogov, koj deneska treba da ja dobie poddr{kata od pratenicite vo Sobranieto, a monetarnata vlast } e ja prezeme na 21 maj godinava, }e se soo~i so mnogu golemi predizvici u{te na po~etokot od svojot sedumgodi{en mandat. Dodeka mislewata za promena na devizniot kurs se podeleni, ekonomskata fela e soglasna deka prva zada~a za noviot guverner }e bide da gi preispita uslovite za namaluvawe na stapkata na zadolìtelna rezerva. Presmetkite pokaùvaat deka toj poteg moè da oslobodi okolu 150 milioni evra za bankite da gi podelat kako krediti na stopanstvoto. No, vo isto vreme guvernerot }e treba da ja odrì makroekonomskata stabilnost, koja pove}e od 10 godini e odlika na makedonskata ekonomija, i da vodi pametna politika so reìmot na devizniot kurs. Novite uslovi vo bankarskiot sektor, pak, koi nastanaa kako posledica na finansiskata kriza, nametnuvaat primena na novi merki, kako {to se Bazel 3 standardite vo nasoka na zacvrstuvawe na bankite. Bankarskiot sek-

Dodeka mislewata za promena na devizniot kurs se podeleni, ekonomskata fela e soglasna deka prva zada~a za noviot guverner }e bide da gi preispita uslovite za namaluvawe na stapkata na zadolìtelna rezerva. Presmetkite pokaùvaat deka toj poteg moè da oslobodi okolu 150 milioni evra za bankite da gi podelat kako krediti na stopanstvoto tor e zasegnat i od stapkata na zadolìtelna rezerva. Doma{nite ekonomisti, bankarite i biznismenite ednoglasno sugeriraat noviot guverner da gi preispita uslovite za namaluvawe na stapkata na zadolìtelna rezerva, barem na nivoto od pred dve godini, koga NBM ja zategna monetarnata politika za da spre~i razni{uvawe na bankarskiot sektor kako posledica na finansiskata kriza. Spored niv, ekonomskite parametri sega se zna~itelno podobri vo sporedba so istiot period vo 2008 godina, {to ostava prostor za olabavuvawe na ovoj monetaren instrument. Presmetkite pokaùvaat deka dokolku noviot guverner odlu~i da ja namali obvrskata za zadolìtelna rezerva kako vo periodot pred krizata, }e se oslobodat

okolu 150 milioni evra, koi sega se “zamrznati” na smetki vo NBM. Dokolku tie pari se namenat kako kreditna poddr{ka za biznissektorot }e bidat silen impuls za pozna~itelno zaìvuvawe na ekonomijata i namaluvawe na likvidnosnite problemi na kompaniite. “Zadolìtelnata rezerva i {estmese~nite zapisi se na tovar na profitabilnosta na bankite. Nie }e se zalagame da se namali zadolìtelnata rezerva. Toa se minimalni promeni, koi }e zavisat i od planot i od strategijata na noviot guverner”, izjavi \ or|i Jan~evski, pretsedatel na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka i prv ~ovek na Zdruènieto na bankari. Generalniot direktor na Prokredit

GUVERNERSKATA POZICIJA – VRV NA EKONOMSKATA KARIERA Dimitar Bogov, 44-godi{en magister po ekonomija, ima 18godi{no rabotno iskustvo. Svojata kariera ja po~na kako sovetnik vo Dr`avniot zavod za statistika, dve godini be{e rakovoditel na Sektorot za makroekonomija vo Ministerstvoto za finansii, ~etiri godini glaven ekonomist vo Stopanska banka, a vo poslednite ~etiri godini raboti vo NBM kako viceguverner. Guvernerskata funkcija }e bide svoeviden vrv vo negovata dosega{na kariera. Bogov diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, a titulata magister ja steknal na Siti univerzitetot vo Solun. banka, Jovanka Joleska-Popovska, isto taka o~ekuva zgolemuvawe na dijalogot me|u NBM i bankite, {to mo`e da rezultira so promeni vo funkcija na pogolema poddr{ka na biznis-sektorot. “Restriktivnata politika na NBM rezultira{e so stabilna monetar-

BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

ladata od zav~era gi povikuva firmite da & prijavat kolku i za {to im dolàt ministerstvata, javnite pretprijatija i firmite vo koi dràvata e mnozinski sopstvenik. Direktorite mol~at za toa dali }e go prijavat dolgot, bidej}i vo obrazecot treba da go napi{at i imeto na firmata. Vo Vladata v~era nikoj ne kaùva{e zo{to se sporoveduva anketata, no tvrdat ne mu dolàt na stopanstvoto. Vo obrazecot se bara firmite da prijavat koi ministerstva, op{tini, dràvni javni pretprijatija, javni ustanovi ili zdravstveni im dolàt. Firmite treba do denar da zapi{at kolku vkupno pobaruvaat od javnite institucii, kolku od toa e dostasan i neservisiran dolg, a kolku utuèn. Se bara firmite da go prijavat i

na ekonomija i stabilen i siguren bankarski sektor. Me|utoa, zemaj} i gi predvid razdviùvawata i pozitivnite signali vo ekonomijata, potrebno da se napravi revizija na site restriktivni merki prezemeni vo izminatite dve godini vo pravec na sistematizirano olabavuvawe na monetarnata politika, vklu~uvaj}i gi nominalnata kamatna stapka, visinata na zadolìtelnata rezerva i pogolema liberalizacija, {to }e pridonese i za pogolem rast na kreditiraweto”, komentira Popovska. Spored poslednite podatoci od NBM, zaklu~no so fevruari bankite na smetki vo NBM ~uvaat 474 milioni evra kako zadolìtelna rezerva za nivnata kreditna izloènost.

Razli~ni se stavovite za promenata na strategijata za upravuvawe so kursot na denarot.

Del od ekonomistite i biznismenite smetaat deka politikata na fiksen devizen kurs, koja se primenuva od 1995 godina, e kreirana za namaluvawe na inflacijata i vo dene{ni uslovi e pogubna za stopanstvoto. “Monetarnata strategija {to i denes se primenuva vo Makedonija dava rezultati koga zemjata se soo~uva so visoka inflacija, {to ne e slu~aj vo zemjava. Toga{ fiksniot kurs na valutata dava {tetni rezultati, gi zagu{uva ekonomijata i likvidnosta i ne ovozmoùva uslovi za podinami~en ekonomski razvoj. Zatoa, ovaa strategija treba da se zameni so targetirana inflacija odnosno pu{tawe na kursot na denarot da fluktuira plus/minus 5% vo prvite dve godini. Toa nema da vlijae na inflacijata, nema pove}e da se griìme za odrùvawe na de fakto fiksen devizen kurs i likvidnosta }e se kreira slobodno”, ocenuva

150

milioni evra }e se oslobodat za kreditirawe na stopanstvoto ako NBM ja namali stapkata na zadol`itelna rezerva

eks-guverenrot Qube Trpeski. Biznismenite koi se uvozno zavisni smetaat deka pofleksibilniot kurs }e ima pove}e negativni efekti vrz ekonomijata otkolku pozitivni. Iako priznavaat deka denarot e precenet za okolu 50%, baraat da se po~ekaat podobri vremiwa za promena na monetarnata strategija. “Nema opasnost od stabilniot devizen kurs, tuku od toa {to nemame strukturni kapaciteti na izvozot koi }e mo`at da ja iskoristat promenata za da izvezat pove}e. Vo takvi uslovi, ne treba da gledame na devizniot kurs kako na stimulativen instrument. So godi{na prose~na inflacija od 2%-3% dosega kursot na denarot e precent za okolu 50%, no smetam deka vo ovaa faza ne treba da se menuva, tuku samo blago da se pomesti”, ocenuva profesorot Rubin Zareski. Vo idnina, pred da donese kakva bilo odluka vo odnos na devizniot kurs guvernerot }e mora da ja usoglasi so Vladata. Toa go nalagaat poslednite izmeni na Zakonot za Narodnata banka na Makedonija, koj predviduva re`imot na devizniot kurs na denarot da se utvrduva so konsenzus od Vladata i NBM, kako {to e i vo drugite zemji.

Odlukata aktuelniot viceguverner Bogov da sedne vo guvernerskata fotelja se smeta za najkonzervativnoto re{enie {to mo`e{e da go ponudi pretsedatelot Ivanov.

Taa, pak, go naluti koalicioniot partner na VMRO-DPMNE, DUI, koja pobara Ivanov da ja povle~e odlukata dodeka dvete partii ne se dogovorat za zaedni~ki kandidat. Bogov se smeta za blizok ~ovek na vlasta bidej}i vo periodot 2001-2002 be{e rakovoditel na Sektorot za monetarna politika vo Ministerstvoto za finansii, dodeka so toj resor upravuva{e premierot Nikola Gruevski.

ANKETA ZA VKUPNIOT DOLG NA JAVNIOT SEKTOR

VLADATA BARA FIRMITE DA Í KA@AT KOLKU IM DOL@I dolgot na koj s$ u{te ne mu e stasan rokot za pla}awe. No, firmite treba da zapi{at i kolku tie dol`at za plati, pridonesi, komunalii i za struja. Zada~a ima i za buxetskite institucii. I tie treba da si gi otvorat finansiskite izve{tai. Vo Vladata v~era nema{e nikoj da informira zo{to sega se sproveduva anketata i koja e nejzinata cel. Vo elektronskiot obrazec za nadle`en e zapi{an Vladimir Pe{evski, vicepremierot za ekonomski pra{awa. Vo Vladata digaat ramenici za toa koj e odgo-

voren za ovaa anketa. Sekoj sektor znae deka ne e negova rabota, ama nemaa aber ~ija e. Vo Generalniot sekretarijat na Vladata, pak, ne ka`uvaat kakov bil rezultatot od prethodnata anketa {to ja sprovedoa na istata tema. Vladiniot sekretarijat pred edna godina pobara od firmite da gi prijavat vkupnite pobaruvawa od javniot sektor. Nitu toga{, a ni denes Vladata ne soop{ti vo prosek za kolkav rok im pla}aat ili im docnat na firmite i kolku te`i taa obvrska, iako vo najgolem del se raboti za buxetski pari.

Stopanstvenicite v~era ne sakaa da kaàt dali }e prijavat kolku im dolì javniot sektor. Vo obrazecot pi{uva deka mora da ja zapi{at firmata, adresata i mati~niot broj na kompanijata. Vo Sojuzot na stopanski komori velat deka imale muabet so Vladata na tema dolg na javniot sektor, no i za me|usebnoto dolèwe me|u kompaniite. Pretstavnici od ovaa komora pred nepoln mesec se sretnale so premierot Nikola Gruevski i so ministrite Pe{evski, Zoran Stavreski i Fatmir Besimi. “Na Vladata preventivno & kaàvme

da se potrudi site obvrski kon stopanstvoto da si gi servisira vo rok od 30 dena. Na toa ja obvrzuvaat i direktivite na Evropskata unija. Ministrite vetija deka }e se potrudat da go ispolnat na{eto barawe i deka }e pobaraat od site svoi tela da gi prijavat vkupnite obvrski kon stopanstvoto. No, nas pove}e n$ boli me|usebnata zadolènost na firmite. Firmite s$ pove}e ne si gi pla}aat dolgovite. Ova e problem {to moè da ja blokira nacionalnata ekonomija”, veli Mir~e êkrexi, ~len na Sojuzot na stopanski komori.

no.

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

A KAJ ZADOL@IOT KURS?! TE[KA RABOTA ZA GUVERNERITE NA BALKANOT uvernerite vo zemjite od regionot stanuvaat klu~ni akteri vo spravuvaweto so posledicite od ekonomskata kriza, koi godinava se manifestiraat preku nelikvidnosta na kompaniite i visokite ceni na hranata i na energensite. Tie prezemaat konkretni merki, a vo posledno vreme posebno se aktivni guvernerite na centralnite banki na Hrvatska i na Srbija. Poradi maksimalno aktivnata uloga vo spasot na stopanstvoto od krizata na guvernerot na Hrvatskata narodna banka, @eqko Rohatinski, duri mu se pripi{uvaat politi~ki ambicii. Toj vo zemjata uìva najvisok rejting me|u gra|anite. Poslednite anketi pokaùvaat deka nemu mu veruvaat 13,8% od gra|anite. Rohatinski u{te pove} e se nametna kako vode~ka figura vo hrvatskata ekonomija pred edna nedela so odlukata da pu{ti 850 milioni evra za poddr{ka na industrijata i na turizmot. Ovaa finansiska poddr{ka za stopanstvoto ja obezbedi so namaluvawe na stapkata za zadolìtelna rezerva za bankite od 20% na 17%. Parite se nameneti za pottiknuvawe na investicii vo novi proekti, koi na kratok rok }e pridonesat za podobruvawe na izvozot i na sostojbata vo platniot bilans, a so toa i za otvorawe novi rabotni mesta. Tie treba da pridonesat za polesno odobruvawe krediti so poniski kamatni stapki. Rohatinski so ovaa merka saka{e i da ja spasi kunata, ~ija vrednost moè{e da padne na 7,70 kuni za edno evro poradi zgolemena pobaruva~ka za devizi. Neodamna i Kosor najavi namaluvawe na kamatite preku merki na Vladata, koi Rohatinski silno gi kritikuva{e. Toj javno ja napadna Kosor i poradi najavite za voveduvawe danok za bankarite, koga zastana vo silna odbrana na bankite. Iako premierot ne go doìvuva guvernerot kako "neprijatel“, sepak, fakt e deka na Kosor ne & e milo {to Rohatinski & ja zagrozuva pozicijata i deka "ne veruva vo kapacitetot na Vladata da se spravi so krizata“, kako

{to komentiraat hrvatskite mediumi. Vakvata politika na Rohatinski ja jakne ne samo pozicijata na Hrvatskata narodna banka, koja vodi reìm na kontrolirana inflacija i rakovodeno fluktuira~ki devizen kurs na nacionalnata valuta, tuku i svojata. Nasproti nego, guvernerot na Narodnata banka na Srbija, Dejan [o{ki}, koj stapi na ovaa funkcija minatata godina, vodi mnogu poumerena politika i zasega e na linija so vladata. Negova najgolema bolka vo momentot se padot na dinarot i visokata inflacija. [o{ki} ramo do ramo so premierot Mirko Cvetkovi} i so porane{niot minister za finansii Dijana Dragutinovi} pregovara{e za dobivawe na najnoviot aran`man so Me|unarodniot monetaren fond. Iako [o{ki} ja uveruva javnosta deka visokata inflacija i ponatamo{niot rast na cenite, koj se o~ekuva da bide dvocifren, ne se vo sprotivnost so proekciite na NBS, sepak, toj ne e tolku miren. Proekciite na NBS se godi{na stapka na inflacija od 6%, taa ve}e na polovina od godinata }e bide 5,5%. Iako vo poslednite ~etiri meseci centralnata banka ne intervenira na pazarot za da go spasuva dinarot, ~ij kurs sega e stabilen, sepak, ostanuva opasnosta od nova devalvacija na srpskata valuta. Toa go ovozmoùva fleksibilniot kurs na dinarot, koj ostanuva kako reìm i pokraj barawata na stopanstvenicite da se promeni kon postabilen. Vrednosta na dinarot ostanuva nad 100 dinari za edno evro. Maksimumot be{e dostignat vo januari, koga vrede{e samo 106,49 dinari za edno evro. [o{ki}, kako i negoviot kolega od Hrvatska, ja namali zadolìtelnata rezerva na bankite, so {to oslobodi 268 milioni evra za kreditirawe na stopanstvoto. So toa saka da gi natera bankite da davaat krediti so podolg rok na otplata i da spre~i osloboduvawe na dinarskata likvidnost, koja bi vlijaela na rast na inflacijata.

DEJAN [O[KI] guverner na Srbija

@EQKO ROHATINSKI guverner na Hrvatska

Vo Vladata v~era nikoj ne kaùva{e zo{to se sporoveduva anketata, no tvrdat ne mu dolàt na stopanstvoto Vo istiot period Vladata ne se sretna so drugoto zdruènie na stopanstvenici. Firmite i od dvete

komori vo nekolku navrati baraa od Vladata da napravi efikasno sredstvo so koe }e gi primora kom-

paniite da si gi pla}aat smetkite. Dosega Vladata ne predlo`i nikakvo re{enie za ovoj problem.

DEJVID ODSON GO DONESE ISLAND OD ^UDO VO BANKROT po reformi na ekonomijata, Poznat odr`uvawe nisko nivo na nevrabotenost

i kontinuiran razvoj na pretpriemni{tvoto, porane{niot premier i guverner na centralnata banka na Island mora{e da si podnese ostavka poradi nepromislenite ~ekori so koi ja odnese dr`avata vo prezadol`enost

a dve decenii kako premier i guverner na centralnata banka na Island, Dejvid Odson svojata mala zemja ja pretvori vo ekonomsko ~udo so privatizirawe na tri glavni banki, promena na valutata i pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto. No, {to se slu~i koga pazarot se svrte?! Ekonomijata na Island stana prira~nik za makroekonomska propast. Trite banki, koi bea prezadolèni, otidoa vo ste~aj. Bruto-doma{niot proizvod se namali za 10% vo godinata koga porane{niot guverner si dade ostavka od taa funkcija. So svojata intervencija vrz pazarite na kapital zadocni i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), koj se vklu~i otkako valutata zagubi pove}e od polovina od svojata vrednost. Dobar eksperiment!!! So ovie zborovi magazinot "Tajm" gi objasni pri~inite zo{to na listata vinovnici za svetskata finansiska kriza go smesti i islandskiot premier, Odson. Vo periodot na negoviot 13-godi{en mandat kako premier, od 1991 do 2004 godina, Odson be{e veli~an od eksperite za uspe{nata dolgogodi{na odr`livost na stabilna ekonomija, kontrola na inflacijata, namaluvawe na nevrabotenosta i za sozdavawe uslovi za kontinuiran ekonomski rast. No, {to se slu~i so nego koga dràvata ja zafati globalnata finansiska kriza? Po ekonomskata propast na zemjata Odson stana glavna cel na javniot gnev. Iljadnici ìteli na Island gi zagubija svoite za{tedi i rabotni mesta otkako finansiskiot sektor, koj vo minatoto cveta{e, doìvea pad vo oktomvri 2004 godina. Toga{ vladata be{e prinudena da prezeme kontrola vrz trite najgolemi banki, bidej}i valutata na Island zagubi polovina od svojata vrednost. Vo vreme na krizata, centralnata banka gi podigna kamatnite stapki za rekordni 18%. Ekonomistite go kritikuvaa Odson za neuspehot na centralnata banka da ja za~uva finansiskata stabilnost, kako i za lo{ite merki koi bea prezemeni za vreme na krizata. Najzabeleìtelen me|u niv be{e kratkotrajniot obid za zapirawe na slobod-

niot pad na valutata, bez da ima dovolno devizni rezervi. Poradi toa, okolu 90% od gra|anite izrazija nedoverba vo Odson kako {ef na centralnata banka. Po ova, Parlamentot podnese izve{taj za reformiraweto na centralnata banka, koj prakti~no go izbrka guvernerot Odson, koj silno se sprotivstavi na vladinite barawa da si zamine od funkcijata. Zakonodavcite go odobrija noviot zakon za promena i na~in na izbor na guverner so dvotretinsko mnozinstvo. So zakonot se smeni strukturata na rakovodewe so centralnata banka, pa taka na ~elo na bankata dojde eden guverner i negov zamenik namesto toga{niot odbor od trojca lu|e, ~ij ~len be{e i Odson. Po site preventivni merki koi gi prezede reformiranata vlada na Island i protestite na iljadnici gra|ani, Odson go napu{ti javniot ìvot i stana urednik na dnevniot vesnik “Morgunbladid". “Be{e golemo iznenaduvawe, a lu|eto se zagrièni deka toj moè da se obide da ja prepi{e istorijata vo negova polza. Se pla{ime deka istite mo}nici se glavni”, re~e eden novinar. Spored ekspertite, mediumite vo Island se pod dominacija na finansiskata elita. "Morgunbladid" do pred izvesno vreme be{e vo racete na Bjorgoful Gudmundson, koj zaedno so svojot sin be{e milijarderski akcioner na propadnatata Landsbank. Odson ja prezede guvernerskata funkcija vo 2005 godina. Umereniot konzervativec vo politikata vleze vo 1982 godina kako gradona~alnik na Rejkjavik, a prethodno be{e poznat kako koscenarist na popularna radiokomedija, koja se emituva{e osum godini. Istovremeno bil koavtor na pretstavi, televiziski drami i uspe{no pi{uval stihovi za pop pesni. Vo 1997 godina go dostigna vrvot na islandskata lista na bestseleri so knigata so kratki raskazi. Odson ima{e tri mandati kako gradona~alnik na Rejkjavik, od 1982 do 1991 godina, i ima{e reputacija na silen i popularen lider pred da se prefrli na nacionalno nivo i da ja prezeme kontrolata vrz Nezavisnata partija i da stane premier na Island. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

NOV GUVERNER Noviot

guverner treba da go glasa parlament vo koj ne e prisutna glavnata opozicija i glasovite treba da dojdat od VMRO-DPMNE. Zna~i, predlaga~ot i tie {to treba da go glasaat za predlogot ja imaat istata politi~ka boja i vo celata postapka go nema glasot na opozicijata. Vaka postapkata za izbor politi~ki e celosno ednobojna

o mojata dosega{na profesionalna kariera 11 godini pominav vo Narodnata banka odej}i go makotrpniot pat od po~etnite rabotni mesta pa nagore. Kako i toga{, taka i sega mislam deka ako nekoj go saka svetot na finansiite, toga{ vo Makedonija re~isi nema podobro mesto od Narodnata banka za po~etok na karierata. Nikade nema da dobiete tolku mnogu {iroki poznavawa i tolku mnogu prvoklasna obuka vo svetski finansiski centri. Se se}avam na po~etocite koga Narodnata banka se transformira{e od filijala na Narodnata banka na Jugoslavija vo centralna banka na nezavisna Makedonija so site ni{ani. Koga ste del od eden tolku va`en proces, toga{ institucijata kade {to rabotite ne vi e samo obi~no rabotno mesto, tuku ne{to mnogu pogolemo. Zatoa, sama se nametna potrebata da se osvrnam na slu~uvawata za izborot na nov guverner na Narodnata banka. Guvernerot ima isklu~itelno odgovorna pozicija, kako vo pogled na ispolnuvaweto na zakonskite obvrski na NBM, taka i vo pogled na modeliraweto na nejzinata funkcionalnost. Napomenuvam deka kolumnava e pi{uvana vo vreme koga nov guverner s$ u{te ne e izglasan vo Parlamentot. Pritoa, nema da se zanimavam nitu so vnatrevladinite turbulencii za predlogot na

pretsedatelot Ivanov, nitu so predloèniot kandidat za guverner. ]e se zadrìme na tie elementi za koi malku se zboruva, a zasluùvaat vnimanie. Prvin malku za izborot na kandidat za guverner pred glasaweto. Poznato e deka kandidatot go bira pretsedatelot na dràvata i predlogot go dostavuva do Sobranieto na glasawe. Vo razvienite zemji posakuvaniot profil na guverner odrazuva lice so odli~ni teoretski poznavawa od oblasta na makroekonomijata, prakti~ni poznavawa od bankarskiot sektor, odli~ni menaxerski sposobnosti i visok li~en integritet i kredibilitet. Iako vo zakonot za Narodnata banka kriteriumite za izbor se prili~no voop{teni, vakviot posakuvan kadrovski profil e soodveten i za Makedonija. Zakonot za Narodnata banka predviduva deka “osnovna cel na Narodnata banka e postignuvawe i odrùvawe cenovna stabilnost”. Ova e toa {to bara znaewe od makroekonomija. Ponatamu, zakonot veli deka “druga cel na Narodnata banka, koja e podredena na osnovnata cel, e da pridonesuva za odrùvawe stabilen, konkurenten i pazarnoorientiran finansiski sistem”, kako i deka “Narodnata banka e odgovorna za supervizija na banki, {tedilnici...” – ova e toa {to bara prakti~no

znaewe i iskustvo za bankarstvoto. Prviot element za koj ne se zboruva, a e vaèn, se objasnuvawata {to izlegoa od kabinetot na pretsedatelot Ivanov vo potkrepa na predloèniot kandidat za guverner. Objasnuvawata go stavaat pod znak pra{alnik kvalitetot na konsultaciite {to gi napravil pretsedatelot i relevantnosta na sogovornicite so koi se konsultiral. Zo{to e somneòt legitimen? Mediumite go prenesoa objasnuvaweto, spored koe “pretsedatelot smeta deka so predlogot Makedonija }e dobie guverner koj najodgovorno }e ja izvr{uva funkcijata vo soglasnost so strate{kite prioriteti za podinami~en ekonomski razvoj i poenergi~no pokrenuvawe na ekonomskata obnova na zemjata po ekonomskata kriza”. Vakvoto objasnuvawe sozdava vpe~atok deka sogovornicite ne mu objasnile dovolno na pretsedatelot Ivanov odredeni klu~ni aspekti vo celata rabota. Narodnata banka ima mandat da ja odrùva cenovnata stabilnost i toa e nejziniot glaven pridones, ekonomskata politika i merkite potrebni za ekonomska obnova treba da dojdat od Vladata. Patem, {to zna~i formulacijata “poenergi~no pokrenuvawe na ekonomskata obnova na zemjata po ekonomskata kriza”? Dosega{noto pokrenuvawe na obnovata ne bilo

dovolno energi~no? Ako e taka, toga{ ova e i nesmasna formulacija od pretsedatelot Ivanov, bidej}i negoviot kandidat za guverner, Bogov, dosega vo Narodnata banka kako viceguverner direktno u~estvuval vo “obnovata”. Ako pretsedatelot dosega{nata “obnova” ja ocenuva kako nedovolno uspe{na, toga{ neuspehot mu go lepi i na Bogov. Toa ne bi bilo taka samo ako postoi dokument od koj bi se videlo deka Bogov imal poinakvo mislewe od guvernerot Go{ev i jasno i eksplicitno se sprotivstavil na dosega prezemenite ~ekori za “obnova”. Dosega za takvo ne{to ne slu{navme. Vtoriot element za koj mnogu ne se zboruva, a zaslu`uva da se diskutira, e glasaweto vo Parlamentot. Predlogot za nov guverner go dade pretsedatelot Ivanov, ~ija kandidatura za pretsedatel svoevremeno ja istakna i ja turka{e VMRO-DPMNE. Noviot guverner treba go glasa parlament vo koj ne e prisutna glavnata opozicija i glasovite treba da dojdat od VMRO-DPM NE. Zna~i, predlaga~ot i tie {to treba da go glasaat za predlogot ja imaat istata politi~ka boja i vo celata postapka go nema glasot na opozicijata. ]e be{e poinaku barem pretsedatelot na dr`avata da be{e od druga politi~ka proviniencija, pa i pokraj otsustvoto vo Parlamentot opozicijata, sepak, }e be{e,

makar indirektno, del od postapkata za izbor. Vaka, postapkata za izbor politi~ki e celosno ednobojna. Zo{to e sevo ova va`no? Zatoa {to so vakov politi~ki ednoboen izbor vo Parlamentot na sekoj iden guverner, bez razlika koj i da e, mu se pravi kontrausluga. So insistiraweto da se glasa nov guverner vo parlament bez opozicija vlasta, vsu{nost, go obojuva noviot guverner, pod pretpostavka toj da ne e od porano politi~ki oboen. Posledicata od takvoto obojuvawe na noviot guverner ne e zanemarliva, bidej}i mu se kompromitira startnata pozicija vo raboteweto. Zamislete kakov kredibilitet i startna pozicija bi imal nekoj nov guverner koga bi bil izbran vo Parlamentot ednoglasno od site partii, i od vlasta i od cela opozicija? Kakva silna poraka bi bila upatena do celiot bankarski sektor, do biznis-sektorot, do gra|anite? Poraka deka e izbrana vistinskata li~nost za mnogu odgovorna pozicija. Kakva silna verba bi imale site vo noviot guverner. Bidej}i na vlasta mnogu & se brza so izborot, idniot guverner taa {ansa }e ja nema, a posakuvanata verba ne se kreira nitu brzo, nitu lesno. Ova stanuva u{te pova`no vo uslovi koga cenite na glavnite proizvodi i uslugi vo Makedonija podivea, cenata na benzinot se iska~i na dosega nevideni

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

viso~ini, Vladata ni{to ne prezema, a inflatornite o~ekuvawa povtorno po~naa da se zagrevaat. Na krajot, logi~n o pra{awe. Mora li vaka da bide, u{te otsega nabrzina da se bira guverner? Ne mora. Zakonot za narodna banka (~len 55) veli deka “ispraznetoto mesto vo Sovetot na Narodnata banka se popolnuva najdocna vo rok od 60 kalendarski dena od ispraznuvaweto”, nezavisno dali stanuva zbor za guvernerot ili drug ~len na Sovetot. Toa zna~i deka nov guverner bi mo`el da bide nazna~en do 21 juli. [to dotoga{? Spored ~len 48 od Zakonot, guvernerot odnapred go opredeluva redosledot po koj viceguvernerite }e go zamenuvaat vo period na negovo otsustvo. E ova brzawe na vlasta, po sekoja cena ekspresno da se izbere guverner sega, e najdobar pokazatel deka vlasta se pla{i od poraz na izbori. Ova e vistinskata anketa. Vlasta smeta deka e pregolem rizikot i se pla{i za izborot na nov guverner da ne odlu~uva nekoe drugo parlamentarno mnozinstvo. Prili~no indikativno, neli!!!

GODINA NA IZBORI NA NOVI GUVERNERI A

{to bi bilo realno i (ne)vozmo`no da se bara i o~ekuva od noviot guverner na NBRM? Denarot vo negoviot sedumgodi{en mandat da otide vo istorijata i da bide zamenet so evroto, odnosno Republika Makedonija da stane ~lenka ne samo na EU, tuku i na EMU

vaa godina Evropskata centralna banka }e dobie nov guverner, a i Narodnata banka na Republika Makedonija. I, normalno, i kaj nas, a i vo evropskite krugovi po~naa {pekulaciite koi }e bidat novite guverneri na ECB i na NBRM. Pred da preminam na analiza na mo`nite kandidati za idnite guvernerski funkcii sakam ne{to da napi{am za sega{niot guverner na ECB, @an-Klod Tri{e. Toj be{e kandidat za guverner na ECB u{te pri nejzinoto osnovawe. Po podolgi pregovori za po~etokot na eden od najgolemite proekti po Breton-Vuds, Germanija i Francija (dvete klu~ni zemji koi stojat zad proektot – Evropska monentarna unija) postignaa soglasnost sedi{teto na Evropskata centralna banka da bide vo Germanija (Frankfurt), a prviot pretsedatel na ECB da bide Francuzin. No, kako {to se znae, prviot pretsedatel na ECB ne be{e od Francija, tuku od Holandija, Vilijam Duiesenberg. Guvernerot na Centralnata banka na Holandija be{e imenuvan za prv guverner na ECB na

1 juli 1998 godina. Kako se slu~i da se izmeni dogovorot (kompromisot) me|u Francija i Germanija? Francuskiot predlog be{e toga{niot guverner na Centralnata banka na Francija, @an-Klod Tri{e da bide noviot guverner na Evropskata centralna banka. No, se pojavi eden problem. Vo toa vreme protiv guvernerot na francuskata Centralna banka se vode{e istra`na postapka za navodno krivi~no delo {to go napravil zloupotrebuvaj}i ja svojata polo`ba vo vrska so bankata Kredit lion. Sudskata krivi~na postapka protiv Tri{e pretstavuva{e zakonska pre~ka za negovo imenuvawe na ~elo na ECB. Bidej}i Francuzite ne sakaa da predlo`at druga li~nost, se postigna nov kompromis: do zavr{uvaweto na sudskiot proces da se imenuva za guverner na ECB holandskiot guverner Vilijam Duisenberg, a po zavr{uvaweto na sudskiot proces, ako toj bide osloboditelen za Tri{e, toga{ Duisenberg xentlmenski da podnese ostavka i da mu go prepu{ti mestoto na Tri{e. Ovde, an pasan, samo da go spore-

dam odnosot na dràvnite organi i javnosta kon eden osomni~en funkcioner vo edna civilizirana zemja, kako {to e Francija, kade {to s$ dodeka ne se donese izvr{na sudska presuda taa li~nost e nevina, i odnosot na dràvnite organi i javnosta na balkanskite prostori, kade {to u{te so soop{tenieto od MVR za podnesuvawe krivi~na prijava protiv eden funkcioner toj odnapred e osuden. Duri i negovite dov~era{ni prijateli izbegnuvaat da se sretnat so nego, kako da e bolen od lepra. O~igledno i na ovoj plan ni pretstoi dolg pat dodeka ne gi usvoime standardite {to vaàt vo zemjite na EU. No, da se vratam na "slu~ajot Tri{e”. Krivi~nata postapka protiv Tri{e, odnosno sudskiot epilog zavr{i so osloboditelna presuda za guvernerot na Centralnata banka na Francija. Taka se eliminira pravnata pre~ka i se oslobodi patot za imenuvawe na Tri{e za guverner na ECB. Duisenberg go odrà xentlmenskiot dogovor i podnese ostavka i mu go otstapi mestoto na Tri{e. Od 1 noemvri 2003 godina do 2011 godina

(celi osum godini) Tri{e uspe{no go drì kormiloto na ECB. Za vreme na negoviot mandat ECB uspe{no ja ostvaruva{e primarnata cel – odrùvawe na cenovna stabilnost do 2% vo ramkite na evrozonata. Evroto stana vtora rezervna valuta vo svetot (po dolarot). No, za volja na vistinata, vo poslednite dve godini od negoviot mandat ECB i EMU vo celina se soo~ija so seriozna finansiska kriza, koja od temel ja potrese EMU, pa i EU. Se razbira, pri~inite za toa se nao|aat vo sistemskite slabosti na Evropskata monetarna unija. Vo nea edinstveno monetarnata politika se vodi centralizirano. Site drugi delovi od ekonomskata politika se vodat decentralizirano, na nivo na dràvite-~lenki na EMU. Mastri{kite kriteriumi, preku koi treba{e da se vodi nekoja pousoglasena ekonomska politika me|u zemjite-~lenki od EMU, ne gi dadoa rezultatite zatoa {to masovno ne se po~ituvaa. Od tie pri~ini, nema znaci nekoj da ja frla vinata za novonastanatata sostojba vrz negovata li~nost. Barem zasega. Javnosta e fokusirana – koj

}e bide noviot naslednik? Javnosta posebno se vozbudi po odlukata na germanskiot guverner Aksel Veber da ne vleguva vo trkata za nov guverner na ECB. Toj se smeta{e za siguren naslednik na Tri{e i vnesuva{e doverba deka ako toj zastane na ~elo na ECB evroto i EMU imaat sigurna idnina. Kako seriozen kandidat se spomenuva i guvernerot na Centralnata banka na Italija, Mario Draxi. Toj ima ugled vo bankarskite krugovi na Evropskata monetarna unija deka mo`e so uspeh da ja izvr{uva taa odgovorna funkcija vo ovie te{ki vremiwa, najte{ki od koga e osnovana EMU. No, letoto e pred nas i liderite na EMU na mira }e mo`at da re{at koj }e bide noviot, tret po red, guverner na Evropskata centralna banka. Koj }e bide noviot guverner ne e va`no samo za zemjite-~lenki na EU i EMU, tuku i za zemjite-aspiranti za vlez vo EU i vo EMU. Zatoa, jas }e istaknam kakva li~nost bi sakal da bide noviot guverner na ECB. Bi sakal da ima iskustvo vo monetarnata i bankarskata sfera kako Tri{e, da bide hrabar

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

vo donesuvaweto odluki kako Bernanke i da bide pritoa smiren kako Edi Xorx (porane{en guverner na Centralnata banka na Anglija). ]e re~ete deka go baram nevozmo`noto. Verojatno toa go vle~am od moite studentski denovi od dale~nata 1968 godina koga glavno moto na studentite ni be{e: da bideme realni i da go barame nevozmo`noto. [to bi bilo realno i (ne)vozmo`no da se bara i da se o~ekuva od noviot guverner na ECB? Evroto vo negoviot sedumgodi{en mandat da stane prva svetska rezervna valuta. A {to bi bilo realno i (ne)vozmo`no da se bara i o~ekuva od noviot guverner na NBRM? Denarot vo negoviot sedumgodi{en mandat da otide vo istorijata i da bide zamenet so evroto, odnosno Republika Makedonija da stane ~lenka ne samo na EU, tuku i na EMU. Ajde da bideme realni i da go barame (ne)vozmo`noto.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

MUDIS GO NAMALI KREDITNIOT REJTING NA GR^KIOT TELEKOM OTE

IZGLASANA REKONSTRUKCIJA NA SRPSKATA VLADA

e|unarodnata rejting-agencija Mudis go namali rejtingot na gr~kata telekomunikaciska kompanija OTE od Baa2 na Baa3 i ja stavi pod nadzor za eventualno ponatamo{no namaluvawe. Agencijata istaknuva deka namaluvaweto na rejtingot na telekomot OTE e rezultat na

neodamne{noto namaluvawe na nacionalniot rejting na Grcija do B1 odnosno Ba1. Namaluvaweto na rejtingot na OTE proizleguva od brzoto vlo{uvawe od potro{uva~kite tro{oci i od zgolemenata voznemirenost od makroekonomskoto opkru`uvawe vo Grcija, kade {to se o~ekuva

bruto-doma{niot proizvod (BDP) da se namali za 3%. Gr~kiot telekom se nao|a me|u kompaniite planirani za privatizacija vo ramkite na vladiniot proekt so koj od proda`ba i koncesii treba da se obezbedat okolu 50 milijardi evra za pokrivawe na dolgovite na zemjata.

o ponedelnikot docna nave~er pratenicite vo Sobranieto na Srbija so 129 glasovi “za” ja poddr`aa rekonstrukcijata na vladata. Novata vlada na Srbija }e ima 17 ministerstva i 21 ~len. “Za” glasaa 129 pratenici od vladeja~kata koalicija, dodeka 19 pratenici od Demokratskata partija na

Srbija (DSS) bea “protiv” i nema{e vozdr`ani. Premierot, Mirko Cvetkovi}, izjavi deka prioritetite na novata izvr{na vlast ostanuvaat nepromeneti, dodavaj}i deka vo svojot kabinet nema da tolerira nerabotewe. “Site ~lenovi na ovaa vlada od deneska }e mora da bidat u{te poodgovorni vo svojata

15 rabota, skromni vo svoeto dr`ewe, povredni vo postignuvaweto rezultati, so pove}e sluh za potrebite na gra|anite, poradi koi se nao|aat tuka kade {to se. Interesite na gra|anite i re{avaweto na nivnite problemi }e bidat pove}e od vrvni prioriteti za sekoj ~len na vladata”, izjavi Cvetkovi}.

PORADI NATRUPANI DOLGOVI

SLOVENE^KITE KOMPANII SE RASPRODAVAAT

Otkako Droga Kolinska premina vo race na hrvatskata Atlantik grupa, a hrvatski Agrokor e uporen da go prezeme Merkator, s$ poizvesna e proda`bata i na prehranbenata kompanija @ito, vesnikot "Delo" i fabrikata za sokovi Fruktal VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ove}e sopstveni~ki isprepleteni kompanii vo Slovenija se primorani da gi prodavaat udelite za da gi otplatat dolgovite, {to, sekako, ne pominuva bez nezadovolstvo vo slovene~kata javnost. “Sega e najdobra mo`nost za konkurentite vo regionot da kupat s$ {to gi interesira vo Slovenija”, veli Matej Toma`in, pretsedatel na slovene~kata investiciska ku}a KD Investments. Otkako Droga Kolinska premina vo racete na hrvatskata Atlantik grupa, koja e vo sopstvenost na Emil Tedeski, a hrvatski Agrokor se zakanuva so prezemawe na najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir Merkator, s$ poizvesna e i proda`bata na golemite kompanii vo Slovenija kako prehranbenata kompanija @ito i vesnikot "Delo". Isto taka, na listata za potencijalno prezemawe e i najpoznatiot slovene~ki

1,7

milijardi evra vredi imotot na Merkator

Najizvesen kupuva~ na slovene~kata fabrika za sokovi Fruktal e italijanskata kompanija San Benedito, koja ponudi 40 milioni evra. proizvoditel na prirodni sokovi Fruktal, za koj se zainteresirani nekolku evropski proizvoditeli. Najizvesen kupuva~ e italijanskata kompanija San Benedito, koja raboti vo 80 zemji. Ovaa kompanija za 93,7% udel vo Fruktal nudi 40 milioni evra. Pivarnicata La{ko, pak, pod pritisok na dolgovite prodava 23,3% od akciite vo Merkator, za koi hrvatski Agrokor vo sopstvenost na Ivica

MATEJ TOMA@IN PRETSEDATEL NA KD INVESTMENTS Tokmu vo kupuvaweto na kompaniite e najva`nata razlika me|u slovene~kiot i hrvatskiot model. Dodeka slovene~kite menaxeri kompaniite gi kupuvaa za pari, hrvatskite sopstvenici gi dobivaa za edna kuna i ne moraa da se optovaruvaat so vra}awe na parite, tuku so razvoj na kompanijata.

Todori} e podgotven da plati 171 milioni evra. Javnosta vo Slovenija ne e voopp{to zadovolna od mo`niot vlez na Todori} na slovene~kiot pazar, bidej}i smeta deka }e bidat zagrozeni nacionalnite interesi. Slovene~kata ekonomija be{e relativno zatvorena, a me|usebnoto sopstveni~ko povrzuvawe so godini spre~uva{e kompaniite da preminat vo racete na stranci, za razlika od hrvatskiot model, spored koj mnogu od kompaniite bea prodadeni preku somnitelna privatizacija. SLOVENE^KITE SLABOSTI Ekonomskata i finansiskata kriza koja go potrese svetot ja otkri slabosta na slovene~kiot sistem, ~ii temeli se vo menaxerskoto prezemawe so kratkoro~ni krediti koi doa|aat na naplata. “Mo`eme da ka`eme deka

NAFTEN SKANDAL VO ALBANIJA udot vo Tirana odlu~i da gi ostavi vo pritvor dvanaesetminata obvineti za najgolemiot skandal vo Albanija vo poslednite nekolku godini povrzan so nezakonska trgovija so nafta. Vo aferata se privedeni biznismeni od nafteniot sektor, kako i dano~ni i carinski slu`benici, koi se tovarat deka ja o{tetile dr`avata za 80 milioni evra.

Sudot donese odluka za neograni~en pritvor za biznismenite Iqaz Martin i Bajram Fi{eku, a na direktorot na kompanijata Euroil, Hajri Elez, mu e izre~ena presuda za apsewe vo negovo otsustvo. Spored obvinitelniot akt, uapsenite vo periodot 2007-2009 godina prodale okolu 50.000 toni nafta koja ja kupile od albanskite rafinerii na

ovoj model dojde do to~ka koga e potrebno da se plati golem iznos, bidej}i menaxerite se fokusirani na sopstvenosta, a ne na biznisot”, izjavi Matej Toma`in.

Takvata strategija se poka`a kako pogre{na, bidej}i kompaniite se kupuvaat za dolgoro~na dobivka, a krajniot rezultat se prezadol`enite kompanii koi sega mora da gi

prodavaat svoite udeli. Toma`in smeta deka pra{aweto za nacionalna ~uvstvitelnost im pripa|a na mediumite i na politikata, dodeka vo ekonomska smisla prikaznata bi trebalo da se svede na izbirawe na iden sopstvenik koj }e obezbedi vrabotuvawe i razvoj, a dosega{nite menaxeri toa go zanemaruvaa. “Tokmu vo kupuvaweto na kompaniite e najva`nata razlika me|u slovene~kiot i hrvatskiot model. Dodeka slovene~kite menaxeri kompaniite gi kupuvaa za pari, hrvatskite sopstvenici gi dobivaa za edna kuna i ne moraa da se optovaruvaat so vra}awe na parite, tuku so razvoj na kompanijata ”, istakna Toma`in.

PREKU MERKATOR, TODORI] GI MERKA VREDNITE NEDVI@NOSTI Pred edna godina, koga posleden pat be{e na proda`ba, pazarnata vrednost na slovene~ki Merkator iznesuva{e 630 milioni evra, a deneska spored cenata na akciite (od 195 evra za edna akcija) koja ja ponudi Agrokor iznesuva 700 milioni evra. Vistinskata vrednost na Merkator ne le`i vo precenetata vrednost na akciite, tuku vo negoviot imot, koj vredi 1,7 milijardi evra. Vo kontekst na mo`niot vlez na Agrokor vo sopstveni~kata struktura na Merkator, preku udelot koj go prodava Pivovarna La{ko, se pojavija presmetki deka preku vrednite nedvi`nosti Todori} }e gi sanira dolgovite i }e go otplati kompletnoto prezemawe na slovene~kiot trgovski sinxir. Me|utoa, faktot {to vo odnos na svoite konkurenti, investiciskite fondovi Mid Evropa partner i Varburg Pinkus, Agrokor ponudi najvisoka cena za akciite {to gi prodava Pivovarna La{ko ne e nikakva garancija deka Todori} }e go zeme par~eto “kola~”, koj ve}e po tret pat se obiduva da go zeme.

HRVATSKA: POMAL DANOK NA DOBIVKA ZA INVESTICII POGOLEMI OD DVA MILIONI EVRA

rvatskiot premier Jadranka Kosor na sostanokot so pretstavnicite na najgolemite hrvatski kompanii {to se odr`a vo Ministerstvoto za ekonomija go najavi noviot Zakon za pottiknuvawe na investicii, so koj se predviduva osloboduvawe na del od danokot na dobivka za novi investicii

dr`avnata kompanija ARMO i so pomo{ na falsifikuvani dokumenti gorivoto go prijavile kako uvoz za da go opravdaat vra}aweto na danokot na dodadena vrednost.

povisoki od dva milioni evra. Noviot zakon go iniciraa samite biznismeni, koi baraat na investitorite {to imaat zna~itelni investicii da im se obezbedat nekakvi subvencii od dr`avata, po primerot na praktikata vo Evropskata unija. Vakvata odredba ve}e se razgleduva vo Minis-

terstvoto za ekonomija i spored najavite, bi trebalo u{te ova leto da se najde vo procedura. Na sostanokot biznismenite na Kosor & ja prezentiraa svojata akcija “So rabota protiv krizata”, vo ~ii ramki planiraat da im ponudat privremena rabota na mladite lu|e bez iskustvo.

Svet / Biznis / Politika

BBC SO ZARABOTKA OD 8,1 MILIJARDI FUNTI pored izve{tajot na konsultantskata kompanija Delojt za finansiite na britanskiot javen servis, Bi-bi-si, minatata fiskalna godina ostvari profit od 8,1 milijardi funti. Toa e zna~itelno zgolemuvawe vo odnos na 2009 godina, koga profitot na kompanijata iznesuva{e 7,6 milijardi funti, pi{uva britanskiot vesnik "Gardijan”. Ovaa godina od sekoja televiziska pretplata Bi-bisi zarabotuva po dve funti

mese~no, istaknuvaat od konsultantskata kompanija. Vesnikot naveduva deka produkcijata na Bi-bi-si i ponatamu ostanuva koncentrirana vo London, i pokraj najavite za dislocirawe na proizvodstvoto nadvor od glavniot britanski grad. Bi-bi-si neodamna najavi zna~itelni kratewa so koi vo slednite ~etiri godini mo`e da gi namali tro{ocite za 20%. Na po~etokot od godinava javniot servis potvrdi deka }e gi zatvori uslugite

na pet jazici poradi prestanuvaweto na finansiraweto na Bi-bi-si od britanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Najaveno be{e deka }e se zatvorat servisite na makedonski, albanski i srpski jazik, kako i angliskoto emituvawe na programata na Bi-bi-si na Karibite i programata na portugalski jazik, koja se emituva vo Afrika. So ova Bi-bi-si planira da za{tedi 46 milioni funti godi{no.

FAO: POSTOI RIZIK OD NOVA PREHRANBENA KRIZA astot na cenata na naftata i zabrzanoto namaluvawe na globalnite rezervi na `itni kulturi go zgolemuvaat rizikot od povtoruvawe na prehranbenata kriza od 2007 i 2008 godina, predupredi direktorot na Organizacijata za hrana i zemjodelstvo (FAO) na ON, @ak Diuf. “Neodamne{niot rast na cenata na naftata,

VOJNA NA PAZARITE NA KAPITAL VO SVETOT

NASDAQ ]E JA PREZEME NYSE EURONEXT ZA DA JA ISFRLI DEUTCHE BORSE?! Za da ja zajakne pazarnata pozicija i za da go spre~i odlevaweto kapital od SAD vo Evropa, Nasdaq vo vtornik }e ja podnese svojata ponuda za spojuvawe so NYSE Euronext VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikanskata tehnolo{ka berza Nasdaq OMX Group planira neprijatelsko prezemawe na NYSE Euronext za da go spre~i nejzinoto zdruùvawe so germanskiot berzanski operator Deutche Borse, prenesuvaat amerikanskite mediumi. Za da ja zajakne svojata pazarna pozicija, koja e na udar na s$ poza~estenite aktivnosti za spojuvawe na ostanatite vode~ki svetski berzi, Nasdaq vo vtornik }e ja dostavi svojata ponuda. Taa e poddràna od ICE- Intercontinental Exchange, berzanskiot operator od Atlanta, SAD. Spored "Volstrit ùrnal", grupacijata Nasdaq OMQ, koja upravuva so berzata Nasdaq, ve}e razgovarala so bankite za na~inite za finansirawe na ovaa ponuda, koja vklu~uva i dolg od pet milijardi dolari. So ovaa ponuda Nasdaq }e dodade nova dimenzija na dogovorot koj be{e objaven na 15 fevruari za formirawe na najgolemata berza vo svetot preku spojuvawe na frankfurtskata Deutche Boerse i NYSE Euronext, operatorot na berzata vo Wujork. So ovoj dogovor Germanija bi se steknala so kontrola na 60% od akciite na novata kompanija, {to predizvika golema zagriènost vo SAD.

vo Germanija i berzata vo Wujork, so {to mo`e da propadne i planot za globalna razmena. Toa }e pretstavuva hrabar poteg na glavniot izvr{en direktor na Nasdaq, Robert Grejfeld, koj ima rekordno dobro iskustvo vo vakvite dogovori”, prenesuva "Volstrit `urnal". Izvr{niot direkotr na ICE, Xef Spre~er, odbi da komentira za namerata na Nasdaq da go raskine dogovorot me|u Wujor{kata i Frankfurtskata berza. Analiti~arite smetaat deka sekoja ponuda koja }e sleduva po nekolkudnevnite najavi }e sozdade sudir vo trendot za globalno spojuvawe na berzite. Vo ovoj slu~aj, ponudata koja Nasdaq }e ja dostavi do NYSE }e go pro{iri profitabilnoto trguvawe so derivati, so {to Nasdaq }e go pro{iri svoeto jadro

Analiti~arite velat deka strategijata na Nasdaq e da ja zadr`i NYSE Euronext glavno vo amerikanski race. Dokolku ova spojuvawe stane realnost, Nasdaq planira da prezeme del od aktivnostite na trguvawe so akcii na NYSE, dodeka na ICE planira da & go prepu{ti londonskiot pazar na derivati, berzanskata platforma Liffe. Spojuvaweto na Nasdaq i Wujor{kata berza }e sozdade pazar na trguvawe, koj }e ima najgolemo vlijanie vo SAD i Evropa, a i }e dominira na berzanskiot biznis so listawe na javnite kompanii vo SAD. OBID DA SE SPRE^I PRELEVAWETO KAPITAL VO EVROPA “Ako e uspe{na, ovaa kontraponuda }e go promeni planot za celosno spojuvawe na najgolemata berza R

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

na trguvawe. “Ako celta na ovaa igra e da se sozdade dolgoro~en biznis koj planira da se natprevaruva globalno, vakviot ~ekor }e pretstavuva eden ~ekor nazad”, veli Li Sang, glaven analiti~ar od oblasta na pazarnata struktura vo SAD i partner vo konsultantskata firma Aite grup od Boston. Nasdaq, NYSE i Deutsche Boerse odbija da gi komentiraat {pekulaciite {to se pojavija vo amerikanskite mediumi. Pred to~no eden mesec, Germanskata i Wujor{kata berza gi dogovorija detalite na planot za spojuvawe, vreden 10,2 milijardi dolari, so {to be{e postavena osnovata za sozdavawe na najgolemata berza vo svetot, vo koja germanskata strana }e ja ima dominantnata sopstvenost. Ovaa vest toga{ gi "potrese” menaxerite na preostanatite berzi i mnogu analiti~ari poradi stravot deka kompanijata }e bide premnogu mo}na i }e ja premesti kontrolata od Wujork vo Evropa, za prvpat vo poslednite 219 godini. Stravuvawata na analiti~arite deka ogromni problemi doprva }e se pojavat se poka`aa kako vistiniti. Nivnite prognozi deka glavnite nedorazbirawa me|u dvata kontinenta }e bidat za imeto na kompanijata se ostvarija i toa s$ u{te ne e re{eno.

koja kon krajot na fevruari dostigna re~isi 120 dolari za barel, vlijae na zgolemuvawe na cenata na hranata, {to mo`e da ja namali sposobnosta na zemjite vo razvoj da gi zadovolat potrebite na svoite gra|ani so prehranbeni produkti, istakna Diuf, koj e vo poseta na Obedinetite Arapski Emirati. Diuf naglasi deka cenata na naftata vlijae

DVA, TRI ZBORA

“Treba i da si go postavime pra{aweto dali nie vo Evropa vo nekoja bliska idnina mo`eme da gi zadovolime sopstvenite energetski potrebi bez nuklearnata energija. Pri kreiraweto na idnata energetska politika na EU treba da se zeme predvid aktuelnata kriza so nuklearnite centrali vo Japonija." GINTER JOTINGER

evrokomesar za energetika

“Soedinetite Amerikanski Dràvi veruvaat deka krizata vo Bahrein treba da se nadmine preku politi~ka reforma, a ne so voeni sredstva. Gi povikuvam site na{i partneri da pokaàt vozdrànost, da gi po~ituvaat pravata na narodot na Bahrein i da dejstvuvaat na na~in {to }e go poddrì dijalogot.” HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

“Liderite na dr`avi i vladi na 27 zemji-~lenki na EU izjavija mnogu jasno deka gi planirame site mo`ni varijanti, no ja ~ekame pravnata baza za dejstvuvawe, koja e Sovetot za bezbednost. Nasilstvoto vo Libija mora da prestane i da im se uka`e pomo{ na lu|eto.” KETRIN E[TON

visok pretstavnik na EU za nadvore{na politika

MMF ]E I DODELI NA GRCIJA NOV KREDIT OD 4,1 MILIJARDI EVRA

e|unarodniot monetaren fond (MMF) objavi deka na Grcija }e & dodeli nov kredit vo visina od 4,1 milijarda evra za da & pomogne da izleze od dol`ni~kata kriza. Odborot na direktori na MMF se soglasil da dodeli nov zaem na Grcija vedna{ po poslednata inspekcija na gr~kata ekonomija. So ovoj kredit vkupnata suma dodelena od Fondot na Grcija }e dostigne 14,6 milijardi evra. Zaemot e del od trigodi{nata programa so Evropskata unija vo vrednost od 110 milijardi evra za spas na gr~kata ekonomija. Finansiskite problemi na Grcija predizvikaa dol`ni~ka kriza vo evrozonata, koja ja zafati i Irska i ja zagrozuva finansiskata stabilnost na celata evrogrupa. Zamenik-generalniot direktor na MMF, Xon Lipski, izjavi deka gr~kata Vlada uspeala da go postavi buxetot na stabilna osnova, no istakna deka }e treba da

vrz tro{ocite za prevoz na hranata, kako i na samoto zemjodelsko proizvodstvo. Toj apelira{e do razvienite zemji da ja preispitaat svojata strategija za proizvodstvo na biogorivo, naglasuvaj}i deka so toj proces okolu 120 milioni toni `itni kulturi se pretvoraat vo gorivo, namesto “da se najdat na trpezite na lu|eto”.

vlo`i u{te mnogu napori za da gi re{i dolgoro~nite finansiski problemi. “Generalno e postignata delumna stabilnost”, izjavi Lipski, naglasuvaj}i deka gr~kata Vlada mora da se posveti vo pogolem stepen na reformite, planirani za vo idnina.

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...RE[AVA^KI DEN?!

...SVETOT SE PLA[I OD RADIJACIJA

...NA PROTESTITE IM NEMA KRAJ!

Sudbinata na Libija vo racete na svetskite lideri

Antinuklearni protesti vo Germanija

Za eden den 44 lu|e se raneti na protestite vo Jemen

ovetot za bezbednost pri Obedinetite nacii sostanokot vo Wujork go zavr{i so podeleni mislewa za baraweto na Francija i Germanija za zatvorawe na vozdu{niot prostor na Libija.

ove}e od 100.000 lu|e u~estvuvaa na antinuklearnite protesti vo Germanija. Protesti se odr`aa vo 450 gradovi vo svetot kade {to gra|anite sakaa da upatat javen povik do Japonija da gi zatvori zagrozenite nuklearni centrali.

samo eden den najmalku 44 gra|ani na Jemen se raneti od Zvo avoenite sili bliski na pretsedatelot Ali Abdulah Saleh tekot na protestite {irum dr`avata. Fizi~ki pretepani

bea nekolku stotici gra|ani.

NOVI ZAKONI OD ISTOK

NUKLEARNA KATASTROFA DEMNE OD JAPONIJA, EVROPA VO PANIKA

Se zapali i ~etvrtiot reaktor vo nuklearnata centrala Fuku{ima. Ispla{eni od japonskoto "iskustvo", SAD i Germanija gi odlo`ija planovite za renovirawe i izgradba na novi nuklearni elektrani BORO MIR^ESKI

e zapali i ~etvrtiot reaktor vo nuklearnata centrala Fuku{ima, a tretata eksplozija po red go uni{ti vtoriot reaktor. Brojot na `rtvi nadmina 6.000, a ekspertite prognoziraat deka vo slednite nekolku dena }e bidat ozra~eni najmalku 160.000 lu|e. Analiti~arite stravuvaat deka radijacijata }e se pro{iri niz svetot, a vlasta vo Japonija smiruva. Ispla{eni od japonskoto "iskustvo", SAD i Germanija gi odlo`ija planovite za renovirawe i izgradba na novi nuklearni elektrani za nekoi podobri vremiwa. Spored ruskite mediumi, vo pove}e prefekturi na Japonija e izmereno zgolemeno nivo na radijacija po ispu{taweto vo atmosferata na radioaktivni materii. Ovie informacii gi potvrdi i Me|unarodnata agencija za atomska energija (MAAE). Od Agencijata istaknaa deka izmerile radijacija od 400 milisiverti na ~as vo regionot na zapaleniot reaktor i gi potsetija gra|anite deka dozvoleniot intenzitet na radijacija iznesuva okolu tri milisiverti godi{no. Nuklearnata industrija poradi ova }e pretrpi ogromni

{teti, iako del od ekspertite smetaat deka nema da bide o{tetena, bidej}i kako {to }e is~eznuva lo{ata slika za situacijata vo Japonija, taka }e se podobruva i sostojbata. No, spomenite ne izbleduvaat lesno. "Protekuvaweto na radioaktivnite ~esti~ki vo vozduhot e mnogu golem zbor za ~ovekoviot um, pa mislam deka javnosta }e se naso~i protiv kreatorite na nuklearnite

reaktori", istakna Edvard Strek, analiti~ar od BMO Kapital markets. Japonskata kriza, koja e najlo{ata u{te od vremeto na ^ernobil vo 1986 godina, ja namali vrednosta na akciite na industriskite giganti kako Xeneral elektrik i Hita~i, na proizvoditelite na uranium Kameko i Areva i na distributerite na struja Enterxi i Ekselon korp. Evropskite lideri se sretnaa

v~era na vonreden samit vo Brisel za da debatiraat za sostojbata vo Japonija. [vajcarija i Germanija isto taka gi odloìja planovite za renovirawe na nuklearnite centrali. â&#x20AC;&#x153;Na samit bea prisutni i eksperti za nuklearna energija, koi istaknaa deka vo bliska idnina }e po~nat da gi razgleduvaat mo`nostite dali Evropa vo eden del bi moèla da se otkaè

od nuklearnata energijaâ&#x20AC;?, potvrdi evrokomesarot za energetika, Ginter Jotinger. Amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, razmisluva da go odloì planot za renovirawe na nuklearnite centrali vo SAD. Toj vo sekoe vreme ~eka da bide izglasana programata za finansirawe na kompaniite za izgradba na reaktori, vredna 54 milijardi dolari, koja naiduva na ogromen otpor kaj opoziciskata Republikanska partija. Za razlika od nego, germanskiot kancelar, Angela Merkel, odlu~no gi odloì site planovi povrzani so ovaa industrija vo slednite tri meseci. JAPONIJA NE MO@E DA GI PREBROI @RTVITE Osven ovie problemi, japonskata vlast s$ u{te ne moè da gi prebroi `rtvite i raselenite lica od zemjotresot i cunamito od minatata nedela. Policijata soop{ti deka nema ni traga ni glas od nekolku desetici iljadi lu|e od krajbre`nite gradovi i sela pogodeni od cunamito. Privremeno se zgrièni 8.000 gra|ani. Vo prefekturata Mijagi bolnicite se soo~uvaat so nedostig na lekovi i gorivo i ne moàt da im ja dadat potrebnata pomo{ na pacientite. Tretata najrazviena svetska ekonomija doìvuva kolaps.

Katastrofalniot zemjotres & ja odzede na Japonija i poslednata nade` da se izvle~e od krizata, a recesijata ve}e ne moè da se spre~i. Sega na Japonija & se zakanuva bankrot. "Ova e najte{kiot udar koj Japonija moè{e da go doìvee, a se slu~i vo najlo{iot moment, koga zemjata po~na poleka, no sigurno da se izvlekuva od buxetskiot deficit", istakna amerikanski ekonomist Nuriel Rubini. Prirodnata katastrofa moè dvojno da go zgolemi dràvniot dolg na Japonija, koj momentalno iznesuva okolu 7,7% od bruto-doma{niot proizvod. Samo za sporedba, vo Evropskata unija toj iznesuva ne{to pomalku od 3%. Koec Aizava, profesor po ekonomija na japonskiot unverzitet Saitama, smeta deka za obnova na zemjata }e bidat potrebni nekolku desetici milijardi evra, {to }e ja dovede Japonija vo u{te pogolema zadolènost. Japonskata vlast so site merki se bori protiv bankrotot. Samo v~era centralnata japonska banka injektira{e okolu 98 milijardi dolari za da ja podobri likvidnosta na bankarskiot sektor. Dosega se plasirani okolu 218 milijardi dolari za ekonomijata da prodolì da funkcionira.

Feqton

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 24

XORX SOROS

FINANSISKIOT MAHER [TO RE[I DA GI OTVORA OP[TESTVATA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

{te pred 10 godini milijarderot, filantrop i filozof Xorx Soros na Volstrit be{e poznat kako “najgolemiot investitor vo hex-fondovite” na modernoto vreme. Negoviot menaxerski stil kratkoro~no napravi ogromni promeni vo pravcite na finansiskite pazari. Vo 2000 godina, koga napolni 70 godini, Soros se penzionira{e od aktivnoto investirawe preku negovata privatna kompanija, Soros fond menaxment za vo 2007 godina da ja povle~e taa odluka i da se vrati na biznis-scenata. Denes Soros e 10-ot najbogat ~ovek vo svetot. Inaku, svojata prva investicija preku Kvantum fond, Xorx Soros ja napravil u{te vo 1969 godina. Od 1.000 dolari taa prerasna vo 4 milioni vo vremeto koga re{i da se penzionira. Sepak, “~ovekot

{to ja osiroma{i Bankata na Anglija”, iako stekna reputacija na uspe{en investitor, ima podolga i podramati~na istorija po koja vredi da se zapameti, koja po~nuva od mra~noto vreme na nacizmot, vo koe ovojpat toj go pretstavuval “plenot”. OD NACISTI^KIOT PROGON DO PRVITE INVESTICISKI PODEMI Xorx Soros e roden vo Budimpe{ta vo 1930 godina. Go preìveal holokaustot koj be{e vospostaven so germanskata okupacija na negovata zemja vo proletta 1944 godina. Negoviot tatko, Tividar, Evrein i pravnik po zanimawe, ve} e preìveal edno deportirawe kako zatvorenik vo Rusija za vreme na Ruskata revolucija. Za da gi izbegne nacistite koga tie gi sobrale Evreite i gi deportirale vo koncentacioni logori Tividar kupil dokumenti so laèn identitet za ~lenovite na negovoto semejstvo. Po toa semejstvoto se razdelilo i po~nalo da se krie od

“ôvekot {to ja zapusti Bankata na Anglija”, kako {to go narekuvaat Xorx Soros, koj ima li~no bogatstvo od 14 milijardi dolari, iako stekna reputacija na uspe{en investitor, ima podolga i podramati~na istorija od taa investiciskata. Toj go preìvea holokaustot i znaej}i ja umetnosta na preìvuvaweto u{te od mlada vozrast gi nau~i dràvnicite deka “ne e dobro da si igraat so nego” okupatorskata vlast. Soros, toga{ 14-godi{en, mu pomognal na svojot tatko da formulira iljadnici vakvi la`ni dokumenti za golem del od nivnite prebegnati sogra|ani. Toa na {to se se}ava od toa vreme e deka tatko mu, koj besplatno obezbeduval dokumenti za lu|eto {to gi poznava ili za tie {to bile vo neposredna opasnost, za da gi pokrie tro{ocite }e pobaral pari od lu|e koi ~uvstvuvale moralna obvrska da pomognat, a sumata {to ja baral sekoga{ zavisela od nivnoto bogatstvo. Za vreme na holokaustot Soros se ogleduval na ovaa ~esnost {to ja poseduval negoviot tatko, no isto taka zapomnil i golem broj od zakonite koi Tividar moral da gi prekr{i so cel da ovozmoì bezbednost za negovata familija. Vaka od svojot tatko ja nau~il i umetnosta na preìvuvaweto,

pa od iskustvoto izlegol so re{itelnost da bide bestra{en kon predizvicite od `ivotot. Komunisti~ka Ungarija, kontrolirana od SSSR, Soros ja napu{til vo 1947 godina. Zaminal vo London, kade {to se zapi{al na Londonskata {kola za ekonomija. Tamu studiral zaedno so filozofot Karl Poper, izumitelot na terminot “otvoreno op{testvo” (za razlika od diktatorskite re`imi, otvoreno op{testvo e toa vo koe treba da se pottiknuvaat debatite i argumentite). Poper silno vlijael na razmisluvaweto na Soros, a so toa indirektno i vrz negovite investiciski i filantropski aktivnosti. Vo 1952 godina Xorx go zavr{il ekonomskoto u~ili{te, no rabota mu bila ponudena samo na nekvalifikuvani rabotni mesta. Na kraj toj, sepak, uspeal da vleze vo nekoja investiciska banka vo

London, kade {to dobil po~etni~ka pozicija. Vo 1956 godina se preselil vo SAD, kade {to do 1959 godina rabotel kako arbitraèn trgovec so F.M.Mejer, a od 1959 do 1963 godina rabotel kako analiti~ar vo investicikata kompanija Verthajm (Wertheim&Co.). Za celo ova vreme, osobeno vo tekot na 50-tite godini, Soros ja razvil filozofijata na refleksivnosta, koja e bazirana na ideite od Proper (refleksivnosta, kako {to ja koristel Soros, pretstavuva veruvawe deka za{titata od sebesi e del od biznis-okolinata. Reakciite imaat tendencija da predizvikaat naru{uvawe vo ekonomskiot ekvilibrium, {to moè da predizvika sprotivnost so progresijata na sistemot na slobodni pazari). Sepak, Soros uvidel deka od ovoj koncept ne moè da napravi nikakvi pari s$ dodeka ne vleze so

investirawe od svoja raka. Taka po~nal da istra`uva kako treba da se spravuva so investiciite. To~no edna decenija, poto~no od 1963 do 1973 godina, toj na{ol vrabotuvawe vo Arnhold i S.Blaj{reder (Arnhold and S. Bleichroeder), kade {to stignal do pozicijata zamenik-pretsedatel. Vamu Soros kone~no sfatil deka pove}e mu odi kako investitor otkolku kako filozof ili direktor. Vo 1967 godina ja ubedil kompanijata da otvori investiciski fond koj sam bi go vodel. Fondot go narekol Frst igl (First Eagle), a vo 1969 godina, koga samata kompanija osnovala u{te eden fond za kogo povtorno go anga`irala Soros, svetloto na denot go zdogleda hex-fondot Dabl igl (Double Eagle). No, dru`bata i doverbata so Arnhold i S.Blaj{reder ne traele dolgo. Koga invisticiskite regulatori vo

PRIKAZNI OD WALL STREET

VETERANOT SI KUPI HEMISK amo dve nedeli otkako investiciskiot “guru” spomna deka e gladen za nova zdelka, potpi{a dogovor za edna od najskapite akvizicii vo poslednive pet godini. Za 9,7 milijardi amerikanski dolari vo ponedelnikot Voren Bafet ja kupi hemiskata kompanija Lubrizol, akvizicija za koja Blumberg potvrduva deka e vtorata najgolema {to toj ja napravil od 2006 godina navamu. Kako takva, taa e vedna{ zad kupuvaweto na `eleznicata Barlington Nortern Santa Fe (Burlington Northem Santa Fe), {to za

S Bafet bara od direktorot na novata hemiska podru`nica na Berk{ir da “prodol`i da go pravi toa {to go pravel dosega.”

35,8 milijardi dolari vo 2009 godina Bafet ja dodade kon svojot konglomerat. Berk{ir Hetavej, investiciskiot konglomerat na Bafet, ~ie portfolio se protega od fabriki za hrana do `eleznici, sega }e ja vbroi i kompanijata od Ohajo koja proizveduva aditivi za motorni masla i industriski lubrikanti. Za sekoja akcija od Lubrizol, Berk{ir }e plati 135 dolari vo gotovo, {to pretstavuva 28% pove}e od cenata so koja se trguva{e pred minatonedelnoto zatvorawe na berzata. Vo soop{tenieto na

kupuva~ot go pi{uva i podatokot deka akvizicijata vklu~uva i dopolnitelni 700 milioni dolari za isplata na vkupniot dolg na firmata. “Lubrizol e tokmu kompanija kakva {to sakame za partnerstvo - globalen lider vo nekolku pazarni aplikacii, predvodeni od talentiraniot generalen direktor, Xejms Hambrik”, glasi izjavata na Bafet vo soop{tenieto. Edinstvenata instrukcija od nego e “Hambrik da prodol`i da go pravi istoto {to tolku uspe{no go pravel za prethodnite akcioneri”. Tonot koj provejuva od

soop{tenieto go otvora pra{aweto za “rokot” na novata firma, koja, spored ekspertite, verojatno }e bide dolgotrajna odluka na Bafet. Dokolku se znae podatokot deka akciite na Lubrizol re~isi ~etirikratno ja nadminaa najniskata kotacija zabele`ana vo ekonomskiot kolaps, toga{ e jasno deka nejzinoto kupuvawe nosi ograni~ena dobivka. Zo{to toga{ “prorokot od Omaha” re{i so 10 milijardi dolari da vleguva vo hemiskiot biznis? Menaxerot na hexfondovi Xef Metjuz veli deka Lubrizol

Feqton

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, Kapital zapo~na so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. 1973 godina mu zabranile da gi vodi fondovite po svoja volja, toj vedna{ dal ostavka i ja osnoval investiciskata firma koja se razvi vo Kvantum fond (Quantum Fund). Vsu{nost, se smeta deka Kvantum be{e edna od najuspe{nite investiciski kompanii {to postoele dosega, koja vo prosek godi{no beleè{e dobivka od 31% vo tekot na celata 30-godi{na istorija. KAKO SOROS STANA VLIJATELEN? Do krajot na 60-tite godini, Soros vo celost ja studiral disciplinata na arbitraà, simultano kupuvawe i prodavawe instrumenti na razli~ni investiciski pazari, so cel da profitira od razlikite vo cenite na transakcija. Koristej}i se so novite ve{tini i “konceptot za refleksivnosta”, koj vetuval deka raste~kite ceni }e prodolàt da rastat, Soros sfatil deka moè da svrti pari niz svetot kako na~in da profitira od konstantniot rast i padot na valutite. Preku Kvantum, koja bila registrirana nadvor od granicite na SAD za da ostvari maksimum vo trgovskata fleksibilnost, Soros zazel glavna globalna pozicija za (ili protiv) valutite, derivatite, produktite, raste~kite pazari, akciite i obvrznicite, privatnite pazari i re~isi vo s$ {to pomislil deka bi bilo finansiski pogodno za nego. Za da ja zacvrsti svojata pozicija upotrebil masivni

Pred da ja otvori svojata najuspe{na investiciska kompanija Kvantum fond (Quantum Fund), Soros vo celost ja studiral disciplinata na arbitraà, simultano kupuvawe i prodavawe instrumenti na razli~ni investiciski pazari, so cel da profitira od razlikite vo cenite na transakcijata. Koristej}i se so novite ve{tini i “konceptot za refleksivnosta”, koj vetuval deka raste~kite ceni }e prodolàt da rastat, toj sfatil deka moè da svrti pari niz svetot kako na~in da profitira od konstantniot rast i padot na valutite RAZOÂRANIOT SOROS JA OTKRI FILANTROPIJATA o krajot na 70-tite godini Soros ve}e be{e mnogu bogat, no isto taka i mnogu nesre}en i neispolnet. Gi prekina svoite biznis-relacii so neD goviot dolgogodi{en partner vo investiciite, Xim Roxers, a se razvede i so negovata prva èna, Anali. Po razvodot ~uvstvuval i naru{eni odnosi so svoite deca. Vo maliot apartman vo Menheten, Soros po~nal da ìvee kako vistinski pustinik. Od druga strana, po silnoto profitirawe vo prethodnite godini vo ovoj period po~nal da gubi pari i ~uvstvuval vina za sekoj nov potfat. Vo vakva sostojba Soros pobaral terapevtsko sovetuvawe, no toa ne gi re{ilo negovite problemi. Toga{ Soros ja otkril filantropijata, koja i den denes go pravi zadovolen od ìvotot.Svojata filantropska imperija ja po~na vo 80-tite godini. Prvi~no po~nal da pomaga vo Centralna i Isto~na Evropa. Nekade pred krajot na Studenata vojna za razni organizacii vo negovata rodna Ungarija toj obezbedil ma{ini za kopirawe, so {to voedno se sprotivstavi na embargoto od SSSR. Otkako Sovetskiot Sojuz se raspadna i niz Evropa po~naa da niknuvaat demokratski dràvi, Soros stana eden vid centralna banka za novite zemji. Otvori filantropski kancelarii re~isi vo site dràvi na Isto~na Evropa, obezbeduvaj}i stotici milioni dolari za individualna pomo{ i pomo{ na zemjite {to se borea da se otkinat od stariot sovetski blok. A otkako i Rusija se reorganizira{e kako nezavisna dràva, tamu Soros investira{e 100 milioni dolari za nau~ni i tehnolo{ki celi. Re~isi vo isto vreme Soros potro{i i 50 milioni dolari za da go pomogne oìvuvaweto na razru{enoto povoeno Saraevo. Katastrofata na Haiti go podnamali negovoto dobrotvorno portmone za 4 milioni dolari.

Пred penzioniraweto vo 2000 godina koli~estva potpora. Iako ovaa strategija bila enormno promenliva, rezultatite bile izvonredni, pa toj akumuliral ogromno bogatstvo preku negoviot na~in na menaxirawe so fondot. Soros javno be{e priznat za “najgolemiot menaxer na pari vo svetot”, kako {to objavi i publikacijata Institu{nal investor (Institutional Investor), koja vo 1981 godina go postavi na svoite naslovni

Mediumite go sledat sekoj negov ~ekor

stranici. Sepak, vo isto vreme toj stana i “trn vo okoto na razli~ni bankari i vladini lideri koi ~uvstvuvaa deka se o{teteni od negovite akcii. Koga porane{niot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{ i “~eli~nata ledi”, Margaret Ta~er, gi ignoriraa negovite planovi za reizgradba na zemjite uni{teni od propasta na Sovetskiot Sojuz, Soros re{i da

sozdade javna li~nost kon koja liderite }e poka`at pogolemo vnimanie. Tuka, vo negova korist se slu~i i najavata od pretsedatelot na Germanskata banka, koj po~na da zboruva za “mo`na nestabilnost na evropskite valuti”, so {to Soros sfati deka klu~ot za negovite planovi mu se nao|a direktno vo racete. Vo septemvri 1992 godina Soros se oblo`i na 10 milijardi dolari deka

Soros vo spas na ekonomijata britanskata funta }e propadne. Prvo, toj ja prodade italijanskata lira za pomali pari, a i nejzinata vrednost prodol`i da se namaluva. Potoa, napravi sli~en ~ekor so respekt kon britanskata funta, pretpostavuvaj} i deka taa }e prodol`i da pa|a za razlika od ostanatite valuti. Taka, za samo 24 ~asa Soros “o`nea” edna milijarda dolari. Prezemeniot rizik mu donese internacionalno priznanie na “~ovekot koj ja upropasti Bankata na Anglija”. Ovojpat na negoviot telefon po~naa da pristignuvaat poraki od pretsedateli i premieri koi baraa sovetuvawe i nasoki od mo}nikot so kogo sfatija deka “ne treba da si igraat”. Denes valutniot pazar za devizna razmena Foreks (Forex) e mnogu polikviden otkolku {to be{e vo 90-tite godini. “Crnata sreda” od mesecot septemvri 1992 godina, kakva {to ja pameti funtata, e ve}e dale~na, no kako istoriski fakt taa ne treba da se zaboravi, bidej}i odvremenavreme “istorijata se povtoruva”. DALI, SEPAK, DOJDE VREME ZA PENZIJA? Kako i da e, vo 1998 godina Soros zagubi dve milijardi dolari vo kolapsot na ruskata ekonomi-

ja. Situacijata stana u{te polo{a slednata godina, koga Soros se oblo`i deka debitantnite internetakcii }e propadnat. Toj zagubi u{te 700 milioni dolari koga noviot sektor prodol`i da raste. Sepak, koga toj kupi akcii vo tehnologijata, realnoto opa|awe koe go predvide edna godina porano kone~no se ostvari. Soros zagubi re~isi 3 milijardi dolari koga berzata Nasdak (NASDAQ) “klapna” vo 2000 godina. Ovie neuspesi go nateraa da se povle~e od aktivnoto menaxirawe na Kvantum fond. Pred da si odi vo penzija, vo juli taa godina, ja spoi svojata znamenitost, Kvantum fond so Quantum Emerging Growth Fund za da ja oformi Quantum Endowment Fund. Otkako se vrati vo 2007 godina, Soros povtorno “nese zlatni jajca” vo svojata kompanija. Vo kriznata 2009 godina platite na vrabotenite vo Quantum Endowment Fund se poka~ile za 29%. Vo sledniot broj na “Kapital” }e ja doznaete prikaznata na ruskiot milijarder Mihail Prohorov, koj denes kako sopstvenik na NBA tim sé u{te se se}ava na najskapite patiki {to mu gi kupile vo detstvoto za ~etiri rubqi i 12 kopejki

KA KOMPANIJA ZA 10 MILIJARDI DOLARI Voren Bafet ja kupi kompanijata Lubrizol, koja proizveduva aditivi za motorni masla. Dali so ovaa akvizicija investitorot predvestuva burna prolet na berzata ili, ednostavno, saka da go “podma~ka” svojot investiciski motor? so decenii }e nosi profit za Berk{ir. Za analiti~arot na Bafetovite biznis-potfati, koj ja napi{a i knigata “Axilak do Omaha na Voren Bafet” (Pilgrimage to Warren Buffett’s Omaha), ovaa kompanija “ve~no” }e bide del od negoviot konglomerat “bidej}i vakvo ne{to e potrebno za da se

vladee so svetot”. Toa {to ova gledi{te zvu~i malku neskromno verojatno se dol`i na faktot {to i samiot Metjuz e investitor vo Berk{ir. Prepoznatlivo za investiciskiot guru, pak, odogovorot na nekoj na~in ve}e be{e “predvesten”, i toa posmisleno, vo samiot godi{en

izve{taj do akcionerite, objaven minatiov mesec. Tamu Bafet veli deka preferira “ednostavni” biznisi so profit koj }e nadminuva 75 milioni dolari, so “konzistentna” mo} na zarabotka i “dobra” dobivka predvodena od maloto vrabotuvawe ili nevleguvawe vo dolgovi. Spored dosega{nite

analizi na Blumberg, Lubrizol be{e edna od najmalku 40 kompanii so pazarna kapitalizacija me|u 4 i 40 milijardi dolari i so kapitalni tro{oci od najmalku 5% od vkupnata fiksna aktiva. Dobivkata pri izedna~uvaweto dostignuva{e 10%. Rastot na profitot {to go zabele`ala firmata vo poslednive 5 godini gi dostigna vrvnite 50%, a prose~niot soodnos me|u pazarnata vrednost na akciite i profitot ostvaren od akcija be{e vo tolku malo rastojanie, pomalo i od srednata vrednost vo indeksot

Standard i purs (Standard & Poors 500). Od druga strana, nesomneno e deka Bafet go koristi svojot pari~en rezervoar, koj dostigna re~isi 40 milijardi dolari, so cel da napravi pogolemi akvizicii otkako Berk{ir generira{e okolu edna milijarda dolari od mese~niot priliv i odliv na pari~ni sredstva vo tekot na minatata godina, kako i od toa {to kamatnata stapka na Federalnite rezervi od re~isi 0% gi ograni~i dobivkite vo fiksnite prihodni pazari. Otkako vo tretiot

kvartal }e go kompletira prezemaweto na novata hemiska podru`nica, Bafet }e go zgolemi prihodot na svojata kompanija za pove}e milijardi dolari vo soglasnost so sumata od 5,4 milijardi so koja Lubrizol ja zavr{i minatata godina. Spored nekoi, 80-godi{niot Bafet verojatno posakal malku i da go “razmrda” svojot xeb. “Pi{tolot za slonovi e napolnet, a mene me ~e{a prstot na ~krapaloto”, im rekol toj na investitorite pred samo polovina mesec.

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

VAQON SARA^INI

BIZNIS-ETIKA

SOFTVERSKATA KOMPANIJA YAY NAJPOSAKUVAN RABOTODAVEC VO SVETOT! STRANA 26

AMERIKAN KOLEX E PREPOZNATLIV PO INTERNACIONALNATA PROGRAMA

KAKO DA JA SOVLADATE KONFRONTACIJATA NA RABOTNOTO MESTO?

WWW.KAPITAL.COM.MK

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 16. MART. 2011

STRANA 24

TEMA NA BROJ Napredokot vo ponudata na uslugite poka`uva deka svetskite autsorsing trendovi neodminlivo doa|aat i na na{iot pazar, a kako {to kompaniite s$ pove}e se naso~uvaat na svojata osnovna dejnost, taka autsorsingot s$ pove}e }e doa|a do izraz

AUTSORSINGOT NEODMINLIV I ZA MAKEDONSKITE KOMPANII

Arhiviraweto, naplatata i regrutacijata na kadar odat vo profesionalni race!

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

Autsorsing uslugite (uslugi koi edna kompanija gi koristi od nadvore{ni izvori) koi ne se novina vo svetot,zemaat zamav i vo Makedonija. Doma{nite kompanii s$ po~esto se re{avaat nesu{tinskite dejnosti da gi prepu{tat vo racete na nadvore{ni firmi za da imaat pove}e vreme i energija da se koncentriraat na razvojot na nivnata osnovna dejnost, koja im nosi profit. Osven najednostavnite i najvoobi~aeni autsorsing uslugi, kako higiensko-tehni~ko odrùvawe, knigovodstvenite i pravni uslugi, kaj kompaniite se zabeleùva i trend na autsorsirawe na s$ posloèni funkcii. Predmet na autsorsirawe s$ po~esto se naplatata, menaxiraweto so ~ove~kiot kapital kako i regrutacijata i selekcijata na kadar. Najgolem “vinovnik” za vakviot trend e zasileniot razvoj na tehnologijata koja sekojdnevno kreira novi na~ini za poednostavno i poefikasno vodewe na biznisot. Aktuelni vo posledno vreme se i autsorsing uslugite za fizi~ko i elektronsko arhivirawe za kompaniite koi imaat obemna dokumentacija. Ovaa usluga im ovozmoùva maksimalna sigurnost na podatocite koi sega fizi~ki ne se nao|aat vo samite kompanii i dopolnitelno ja poednostavuvaat nivnata dostapnost. Dokumentite sega preku Internet se dostapni vo koe bilo vreme. I kompaniite koi nudat distributivni i logisti~ki re{enija kako autsorsing uslugi za ostanatite kompanii otidoa eden ~ekor ponatamu vo svojata ponuda. Im ovozmoùvaat na kompaniite kompletni uslugi za nivnite proizvodi, kako {to se dorabotka, pakuvawe i fakturirawe, pokraj osnovnite - transport i skladirawe. Vo IKT-industrijata, pak, zajaknuvaat trendovite za ausorsing na re{enija koi }e ja podobrat softverskata infrastruktura na kompanijata, pa kompaniite od ovoj sektor s$ pove}e gi nudat svoite uslugi za celosna integracija na sistemite, razvoj na sistemi po nara~ka, odrùvawe, nadgradba i hostirawe. Napredokot vo ponudata na autsorsing uslugi pokaùva deka svetskite autsorsing trendovi neodminlivo doa|aat i na makedonskiot pazar.

Ekonomskata kriza i recesijata gi skratija tro{ocite na kompaniite, vklu~itelno i tro{ocite za ausorsing, no sega, koga povtorno zastanuvaat na noze i se naso~uvaat kon efektivno i efikasno rabotewe, povtorno se vra}aat na uslugite koi prakti~no gi kupuvaat od nadvore{ni sorabotnici. Pove}e od svesni se deka autsorsingot ne za{teduva samo pari i vreme. U{te pove}e pozitivno vlijae na zgolemuvawe na produktivnosta na kompanijata. PRODOL@UVA NA STR.25

KAKO DA GO VRABOTITE NAJDOBRIOT RABOTNIK?

MISLA NA NEDELATA

STRANA 25

KOLUMNI SMIQKA [O[KOSKA

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

POSVETENOST NA VRABOTENITE KON ORGANIZACIJATA

MBA PROGRAMA: VA@NA DOLGORO^NA INVESTICIJA

STRANA 24

“AKO VOOP[TO POSTOI LIDERSTVO, TOGA[ ISTOTO TREBA DA SE SPROVEDE PREKU DOBAR PRIMER.”

INGVAR KAMPRAD OSNOVA^ NA IKEA

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

EMA^KI PRIKAZNI

22 KARIERI

SREDA / 16/03/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

AUTSORSINGOT NEODMINLIV I ZA MAKEDONSKITE KOMPANII

Arhiviraweto, naplatata i regrutacijata na kadar odat vo profesionalni race! UTSORSINGOT E EDEN OD NAJPROFITABILNITE BIZNISI DENES Kompanijata za koja slobodno moè da se kaè deka e pioner vo ponudata na autsorsing uslugite kaj nas e EOS Matriks Makedonija, koja e del od vode~kata grupa finansiski kompanii vo Jugoisto~na Evropa. EOS Matriks Makedonija nudi uslugi od oblasta na upravuvawe so pobaruvawa, otkup na dolgovi i delegirawe na rabotni procesi za pove}e od 50 banki, telekomunikaciski i komunalni kompanii i trgovski dru{tva. Nejziniot generalen menaxer, Stoj~e Taskov, veli deka kako {to kompaniite povtorno }e se naso~uvaat kon svoite strate{ki celi, tie }e autsorsiraat s$ {to ne e “kor” biznis za niv. Toj naglasuva deka po krizata autsorsingot se vra}a na golema vrata na na{iot pazar, bidej}i se zgolemi potrebata za pogolema efikasnost na kompaniite, pa tie po~nuvaat povtorno da se vra}aat na svoite strate{ki celi. So cel da im ovozmoàt podobri i pokompletni uslugi na svoite klienti, nekoi od kompaniite od distributivnata i logisti~kata industrija po~naa da gi zgolemuvaat nivnite autsorsing ponudi. Edna od

Osven najednostavnite i najvoobi~aeni autsorsing uslugi, kako higiensko-tehni~ko odrùvawe, knigovodstvenite i pravni uslugi, kompaniite po~nuvaat da autsorsiraat s$ posloèni funkcii. Predmet na autsorsirawe s$ po~esto se naplatata, fizi~koto i elektronskoto arhivirawe na dokumentacijata, kompletnata logisti~ka poddr{ka, kako i mo`nostite za softverski autsorsing i odrùvawe na IT-sistemite na kompaniite kompaniite koja primenuva vakov na~in na rabota e Logvin solu{ns Makedonija, so sedi{te vo [tip, koja e del od globalniot logisti~ki provajder Logvin solu{ns od Germanija. Nejzinata lokacija voop{to ne e slu~ajna, bidej}i ovaa kompanija dava poddr{ka na pove}e od 60 zapadnoevropski kompanii koi imaat autsorsing na proizvodstveniot proces vo pove}e od 100 makedonski tekstilni kompanii. “Na{ite servisi gi koristat kompanii od razli~en karakter, od mali trgovski kompanii za koi izvr{uvame poednostavni transportni i logisti~ki operacii, s$ do golemi zapadnoevropski tekstilni grupacii koi koristat poopse`ni personalizirani logisti~ki koncepti”, veli Trajan Angelov, upravitel na Logvin solu{ns Makedonija. Vo Logvin solu{ns se fokusiraat na ponuda na po{iroki re{enija pokraj skladiraweto i me|unarodniot transport. Na toj na~in nivnite klienti }e moàt da se fokusiraat na postignuvawe na dolgoro~nite celi, dodeka Logvin gi prezema site ostanati obvrski

za navremeno i ispravno dostavuvawe na tkaeninite, na repromaterijalite, kvalitetno i navremeno proizvodstvo, skladirawe na proizvodite i nivno dostavuvawe vo Zapadna Evropa, spored prethodno utvrdenite vremenski rokovi. Kaj kompaniite postoi s$ pogolem interes da autsorsiraat del od svoite aktivnosti, a so toa direktno da vlijaat na podobruvawe na performansite vo raboteweto i zgolemuvawe na profitot. “Autsorsing uslugite na Nelt ST opfa}aat od iznajmuvawe na magacinski prostor do kompletna magacinska manipulacija, po~nuvaj}i od priem na proizvodite, skladirawe na posebni temperaturni reìmi i odvojuvawe na istite po nara~ki, preku vodewe detalna evidencija za tekot na proizvodite. Isto taka, na na{ite klienti im ovozmoùvame dorabotka i prilagoduvawe na proizvodite, {to zna~i prepakuvawe i obleùvawe na proizvodite, formirawe na komercijalni pakuvawa, kako i promotivni akciski setovi”, veli generalniot menaxer na

distributivnata kompanija Nels ST, Dejan Petrovi}. USLUGI ZA ARHIVIRAWE - NOVA AUTSORSING MO@NOST KAJ NAS Obemnata dokumentacija koja ja produciraat kompaniite i nejzinoto skladirawe, ~uvawe i dostapnost ~estopati e problem za efikasnoto rabotewe i vodewe na biznisot. Uslugite za arhivirawe i skladirawe na ovaa dokumentacija se novina kaj nas, no ne i vo svetot. Na niv se gleda kako na najcelishodno i najisplatlivo re{enie za arhivirawe i skladirawe na obemnata dokumentacija. Iako e prili~no nov kaj nas, ovoj metod na ~uvawe i skladirawe na dokumentite vo regionot pomasovno se upotrebuva vo Slovenija, Hrvatska i Srbija. Kaj nas vakov vid uslugi nudi Data Outsourcing Centre. Ova e regionalna kompanija koja nudi uslugi od oblasta za profesionalno menaxirawe i arhivirawe na dokumentacija po najvisoki standardi. “Na{ite uslugi najmnogu gi koristat kompani-

ISAK ADI@ES SOVETUVA

IMPLEMENTACIJATA NA DONESENATA ODLUKA E POVA@NA OD SAMATA ODLUKA! spehot vo sekoja organizacija e predvidliv, no toj ne e moèn samo ako doneseme pravilna odluka. U{te pova`no e odlukata da ja sprovedeme na delo. ]e se soglasime deka denes site nauki, bez razlika dali popularno se narekuvaat marketing, menaxment ili liderstvo, n$ u~at samo deka treba da doneseme dobra odluka, no ne ukaùvaat kako se implementira taa. Ako nekoi lu|e mislat deka ne odlu~uvaat samo zatoa {to ne znaat {to da odlu~at, tie i ne se svesni deka vo istiot moment donele lo{a odluka, a taa e stoewe vo mrtva to~ka. Vo toj kontekst se dviì i popularnata zagatka so àbite, koja glasi vaka: "Si stoele tri àbi na bregot na nekoja reka i ednata odlu~ila da skokne vo vodata. Kolku àbi ostanale

da stojat na bregot na rekata?". I dodeka pove}eto bi odgovorile deka ostanale samo dve àbi na bregot, odgovorot e neizvesen. Ako nekoja od àbite odlu~ila da skokne vo rekata, toa ne mora da zna~i deka toa i }e go napravi. So ovie poenti po~na dvo~asovnoto predavawe na d-r Isak Adiès, svetski vode~ki ekspert za podobruvawe na performansite na biznisot, vo prepolnata sala na Holidej In izminatiov vikend na tema: “Kako da predvidite uspeh vo sekoja organizacija?”. Negovoto decenisko iskustvo, preto~eno vo 14 knigi prevedeni na 22 jazici vo svetot (2 dostapni na makedonski jazik) i predavawa vo pove}e od 40 razli~ni zemji, go rangira{e me|u top 30 lideri i konsultanti na Amerika, koi gi proglasi presti`noto

spisanie "For~n 500". Spored Adi`es, site sistemi na organizacija treba svesno da vnesuvaat promeni vo biznisot za da bidat uspe{ni. I dodeka nekoi lu|e slepo stojat pred problemite postaveni na patot na biznisot, drugi lu|e na problemite gledaat kako na mo`nost za podobri rezultati i steknuvawe iskustvo koe }e gi napravi posilni vo idnina. Ako nekoja kompanija ima slabosti i problemi za koi e svesna, toga{ ne treba da gi ostavi niv da bidat ne~ija druga mo`nost (na konkurencijata), tuku da gi pretvori vo sopstvena mo`nost. Site problemi se predizvikani od eden i edinstven faktor nare~en INTEGRACIJA. Bidej}i sme del od svet koj funkcionira kako edinstven sistem, toj vo sebe sodr`i mnogu

potsistemi koi mora da bidat integrirani. Na primer, vo namerata da se zadovolat site potrebi na potro{uva~ite, bide}i, neli, potro{uva~ite sekoga{ se vo pravo, kompaniite za da ja zgolemat proda`bata ja namaluvaat cenata, bez da bidat svesni deka vr{at dezintegrirawe na drugite potsistemi na kompanijata, kako {to se marketingot, promocijata, distribucijata... Koga se pojavuvaat problemite vo organizacijata nikoga{ ne treba da se postavuva pra{aweto “Zo{to go imam ovoj problem?”, bidej}i toa }e n$ defokusira od re{enieto na problemot. Namesto toa, treba da se zapra{ame “Zo{to se pojavi problemot” ili “[to mo`am da nau~am od nego?”, pritoa, imaj}i na um deka sekoga{ treba da razmisluvame so ladna glava za da ja vidime

KARIERI 23

SREDA / 16/03/2011 / KAPITAL

HR BRIEF PREDNOSTI NA AUTSORSINGOT

o zamena na nekoi vnatre{ni uslugi koi ne se nu`ni so nadvore{en autsorsing im se ovozmoùva na kompaniite da postignat pogolem operativen efekt i da ja zgolemat konkurentnosta. Mo`nost da se zajaknat silnite strani na firmata i da se neutraliziraat slabite. Prenosot na nestrate{ki dejnosti na nadvore{ni firmi im ovozmoùva na kompaniite da se naso~at na promenite koi vlijaat na nivnata osnovna dejnost. Ako nadvor od firmata se delegiraat pomalku va`ni dejnosti, toa na firmata & ovozmoùva povtorno da stane fleksibilna. Blagodarenie na autsorsingot moàt da se izbegnat tro{oci koi ne se nu`ni i da se koncentriraat na dejnostite od koi imaat dobivka.

DEJAN PETROVI]

VIKTOR SOTIROVSKI

“Osven magacinski prostor, Nelt ST na svoite klienti im ovozmo`uva prepakuvawe i obele`uvawe na proizvodite, kreirawe komercijalni pakuvawa kako i promotivni akciski setovi.”

“Sivus obezbeduva poddr{ka za klu~nite sistemi za upravuvawe so korisnicite, naplatata i nara~kite, kako i monitoring na mre`ata na kompaniite od finansiskata i telekomunikaciskata industrija.”

GENERALEN MENAXER NA NELT ST, DISTRIBUTIVNA KOMPANIJA

MENAXER ZA PRODA@BA VO SIVUS

ite koi produciraat obemna dokumentacija, AUTSORSING, GLOBALNO a toa se stranskite kompanii kako DHL, Okta, Vero, finansiskite institucii itn., no vo posledno FINANSISKI vreme golem interes USLUGI pokaùvaat i malite kompanii, najmnogu 11% zaradi prostorot koj go osloboduvaat so IT dokumentacijata”, veli Aleksandar CingarPRODA@BA I 28% ski, menaxer na Data MARKETING autsorsing centar. 14% Toj objasnuva deka zakonskite obvrski vo Makedonija nalagaat kompaniite da ÔVE^KI ja ~uvaat dokumentRESURSI acijata vo hardcopy 15% verzija po deset godini, dodeka trendot vo svetot se dviì vo pravec na elektronsko arhivirawe. “Kon toa se strem Autsorsingot vo IT-industrijata e najprofitabilen ime i nie, pa na{ite (Izvor: Gartner) klinenti vo sekoj moment imaat pristap do na{iot server na koj IKT-INDUSTRIJATA SO GOLEMI se nao|a nivnata dokumentacija”, naglasuva MO@NOSTI ZA AUTSORSING Cingarski i dodava deka na kompaniite im izleguvaat vo presret duri i koga treba Iako osnovnata dejnost na Sivus, kako da se vr{i inspekcija i revizija na do- najgolema IKT-kompanija vo Makedonija, kumentacijata, pa toa moè da go pravat e razvojot na softver za razli~ni industrii, telekomunikaciskata i finansiskata i vo nivnite prostorii. Deka ovoj vid uslugi e isplatliv i deka industrija se sektorite kade {to Sivus za nego postoi pazar vo Makedonija dokaz ima isto taka golem probiv, ovozmoùvaj} pretstavuva i najavata za po~nuvawe so i im uslugi za kompleten autsorsing na rabota na kompanijata Inboks, koja isto nivnite IT-sistemi. taka pretstavuva arhivski centar, a nudi Toa podrazbira deka Sivus obezbeduva fizi~ko i elektronsko arhivirawe, kako poddr{ka za klu~nite sistemi za upravuvawe so korisnicite, naplatata i i data hosting. “Prednosta na vakviot vid usluga e vo nara~kite, kako i monitoring na kompanizgolemuvaweto na efikasnosta so adminis- ite od ovie sektori. Sivus im obezbeduva trirawe na dokumentite. Tie se bezbedni hostirawe na podatocite na nekoi od 24/7, a kompaniite do niv imaat pristap svoite hosting centri, so {to zna~itelno vo sekoe vreme, dodeka fizi~kata arhiva se olesnuva rabotata. moè da bide dostavena vo rok od eden “Sivus isto taka na svoite klienti im nudi ~as”, veli Petar Nedelkovski, izvr{en me- uslugi kako razvoj na aplikacii i nivno naxer na Inboks. Toj najavuva deka Inboks odrùvawe, podobruvawe na kapacitetot na }e startuva za pomalku od eden mesec, a samite IT-sistemi, kako i nivna postojana nejzin target }e bidat golemite korporacii poddr{ka”, naglasuva Viktor Sotirovski, menaxer za proda`ba na Sivus. i finansiskite institucii.

celata slika pred sebe. Problemite moàt da se dviàt vo dve nasoki. Ednata e integracija, a drugata dezintegracija. I problemite re~isi sekoga{ se isti i se prisutni nasekade. Sli~no kako {to tie se pojavuvaat vo kompaniskoto rabotewe, taka se pojavuvaat i vo brakot. Ako na nekoj brak mu se gleda krajot, toga{ moème da mu pristapime destruktivno, {to zna~i da ne prezememe ni{to za da go spasime ili da se svrtime kon konstruktivni promeni, koi sekoga{ se podobri otkolku pasivnoto stoewe nastrana. No, za da moème da go vidime izlezot od problemot mora da se dviìme mnogu bavno. Vo kompaniite rastot na biznisite treba da se dviì naizmeni~no vo progresija i konstantnost, namesto vo silen porast i naglo opa|awe, kako {to porano n$ u~ea site u~ebnici po ekonomija. I vo kompaniite, kako vo brakot, ~lenovite na timot treba da bidat razli~ni me|u sebe za da moàt da se dopolnuvaat. Ako liderot gradi timovi koi razmisluvaat isto kako nego i koi nemaat razli~ni stavovi i gledi{ta na problemite, toga{ istite pote{ko }e se re{at.

KOMPANIITE VO SVETOT SÉ POVEЌE ЌE IZDVOJUVAAT ZA AUTSORSING

pokraj krevkoto zazdravuvawe na svetskata ekonomija, zarabotkata na globalnata autsorsing industrija vo 2010 godina iznesuva okolu 425 milijardi dolari, {to e za 13,9% pove}e od taa vo 2009 gdina, pokaùvaat podatocite na istraùva~kata ku}a Gartner. Spored ova istraùvawe, 72% od ispitanite menaxeri istaknale deka ovaa godina }e odvojat pove}e sredstva od buxetot nameneti za autsorsing. Indija s$ eu{te go ima primatot na globalniot autsorsing pazar, zazemaj}i ne{to pomalku od polovina od vkupniot kola~, a vedna{ po nea se nao|a Kina, ~ij autsorsing pazar se procenuva deka do 2014 godina }e vredi 49,3 milijardi dolari. Pokraj isto~noaziskite zemji, od Gartner naglasuvaat deka autsorsing centrite vo Isto~na Evropa ovaa godina isto taka }e rastat. Spored procenkite, top pet autsorsing zemji do 2015 godina }e bidat Kina, Indija, Kostarika, ê{ka i Ungarija.

So razvojot na tehnologijata i nejzinoto implementirawe vo kompaniite za podobruvawe i poednostavuvawe na rabotata i biznisot voop{to, odr`uvaweto na IT-sistemite i mre`ite na kompaniite e golema mo`nost koja kako autsorsing ja nudat pove}eto kompanii od IKT-industrijata.

Za Kabtel, kompanijata ~ij fokus se proektiraweto i izvedbata na integriranite komunikaciski sistemi, autsorsing usluga koja ja nudi isto taka e odr`uvaweto na IKT-sistemite, naj~esto za finansiskite institucii od zemjava.

IAKO NEOPHODEN, ANGLISKIOT JAZIK NEDOVOLNO SE ZNAE ngliskiot jazik ne e samo potreba, tuku i neophodnost za pravilno izvr{uvawe na rabotnite aktivnosti vo kompaniite {irum svetot. Toa go potvrdi i istraùvaweto na konsultantskata ku}a Global English, vo koe 92% od 26.000 anketirani vraboteni od 152 zemji vo svetot tvrdat deka angliskiot jazik e neophoden i isklu~itelno vaèn za aktivnostite vo kompaniite na sekoe organizacisko nivo. Spored misleweto na 93% od anketiranite, angliskiot jazik ne e vaèn samo za pravilnoto izvr{uvawe na rabotnite zada~i, tuku i za napreduvaweto vo karierata. Za~uduva faktot {to iako re~isi site tvrdat deka angliskiot jazik e pove}e od potreben, sepak, samo 7% od niv veruvaat deka jazi~nite ve{tini se na zadovolitelno nivo. Spored toa, 70% od vrabotenite veruvaat deka vo tekot na ovaa godina treba da gi podobrat jazi~nite sposobnosti.

HR NASTANI

KAKO DA SE PODGOTVITE ZA KORISTEWE NA IPARD SREDSTVATA? topanskata komora na Makedonija organizira obuka za IPARD programata na tema “Kako da se podgotvite za koristewe na IPARD sredstvata i uspe{no da ja popolnite aplikacijata i investiciskata programa za proekt”. Obukata }e se odr`i na 21 i 22 mart 2011 godina od 09.00 do 17:00 ~asot vo prostoriite na Komorata. Na obukata mo`at da u~estvuvaat site zainteresirani u~esnici od sektorot zemjodelstvo, prerabotka i ruralna ekonomija, ruralen turizam, koi imaat vo plan da gi pro{iruvaat svoite dejnosti.

SALON NA VKUS FINE WINE & GOOD FOOD 2011, SARAEVO, BOSNA I HERCEGOVINA topanskata komora na Makedonija vo sorabotka so zdru`enieto SALON OKUSA, a pod po~esno pokrovitelstvo na Ambasadata na Republika Makedonija vo Saraevo, go organiziraat Vtoriot salon na vkus Fine Wine & Good Food 2011. Manifestacijata }e se odr`i od 22 do 24 mart vo Saraevo, Bosna i Hercegovina. Celta na ovaa zaedni~ka sorabotka e promocija i mo`nost za iznao|awe delovni mo`nosti za makedonskite kompanii koi se zanimavaat so proizvodstvo i proda`ba na proizvodi i uslugi od oblasta na prehranata. Salonot na vkus prete`no e namenet za proizvoditeli na hrana, pijalaci (alkoholni i bezalkoholni), turisti~ki agencii, hotelsko-ugostitelski objekti, proizvoditeli na zdrava, organska i biohrana.

ME\UNARODNI B2B SOFTVER DENOVI VIENA, AVSTRIJA

Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija gi povikuva zainteresiranite kompanii da u~estvuvaat na Me|unarodnite B2B softver denovi, koi }e se odràt na 30 i 31 mart 2011 godina vo Viena, Avstrija. Vmreùvawe i spodeluvawe na znaeweto i stru~nosta e fokusna to~ka na B2B softver denovite, organizirani od FFG, AWO, Vite, Zit i Viena biznis-agencijata, vo sorabotka so Enterprise Europe Network. Na nastanot }e se pretstavat poznati govornici, a prethodno }e se aranìraat i lice v lice B2B sostanoci.

52,7%

ISAK ADI@ES, NA PREDAVAWETO “SITE PROBLEMI SE PREDIZVIKANI OD EDEN I EDINSTVEN FAKTOR NARE^EN INTEGRACIJA”

Uspehot na sekoja organizacija

nadvore{na integracija vnatre{na dezintegracija

mo`nosti za promena

OD MAGISTERSKITE TRUDOVI OBJAVENI VO 2009 GODINA SE OD OBLASTA NA OP[TESTVENITE NAUKI, 18,4% SE OD OBLASTA NA TEHNI^KO-TEHNOLO[KITE NAUKI, A OSTANATITE SE OD OBLASTA NA HUMANISTI^KITE, PRIRODNOMATEMATI^KITE, MEDICINSKITE I BIOTEHNI^KITE NAUKI, POKA@UVAAT PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

24 KARIERI

SREDA / 16/03/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

POSVETENOST NA VRABOTENITE KON ORGANIZACIJATA

SMIQKA [O[KOSKA Triple S Recruitment www.HR.com.mk

osvetenosta kon organizacijata go poka`uva stepenot do koj individuata se identifikuva so organizacijata i e posvetena na dostignuvaweto na strate{kite celi. Posvetenosta i privrzanosta na vrabotenite kon organizacijata se va`ni za samite kompanii od aspekt na posledicite {to gi nosi so sebe dokolku vrabotenite imaat nizok stepen na posvetenost. Odnosno, povrzana e so samoto identifikuvawe na vraboteniot so kompanijata, {to doveduva do polesno prifa}awe na kompaniskite principi, vrednosti, kultura. Od druga strana, neposvetenosta, odnosno neidentifikuvaweto na vraboteniot so kompanijata mo`e vo odredena mera da vlijae

vrz efikasnoto i efektivno rabotewe na vraboteniot, isto taka doveduva i do namaluvawe na individualniot razvoj na vraboteniot poradi nemaweto `elba da se posveti na sekojdnevnite rabotni zada~i i mo`nostite za ponatamo{no napreduvawe. Ponatamu, nedostigot od posvetenost i identifikuvawe so organizacijata doveduva i do namaluvawe i zadu{uvawe na kreativniot duh kaj vraboteniot, {to samo po sebe pretstavuva negativen faktor i za individualniot razvoj na vraboteniot, no i za ostvaruvawe na strate{kite celi na organizacijata. [to pretstavuva, vsu{nost, posvetenosta kon organizacijata? Definiraweto na ovoj termin e razli~en, odnosno s$ u{te ne postoi usvoena definicija od strana na organizaciskata psihologija i organizaciskoto odnesuvawe za ovoj termin. Meyer i Allen zboruvaat za razli~ni kategorii koi se odnesuvaat na posvetenosta kon organizacijata: x Afektivnata posvetenost se odnesuva na emocionalnara privrzanost na

vraboteniot i identifikuvaweto so organizacijata. Ovoj vid posvetenost se povrzuva i so poznavawe, prifa}awe i identifikuvawe na poedinecot so celite i vrednostite na organizacijata. Vsu{nost, go pretstavuva silnoto ~uvstvo na identifikuvawe so organizacijata i vklu~uvawe vo nejzinite sekojdnevni biznis-procesi. Ottuka, op{toto sfa}awe e deka vrabotenite {to se afektivno posveteni kon organizacijata ostanuvaat vo istata bidej}i go sakaat toa. x Prodolènata posvetenost se odnesuva na prodolènoto prisustvo na vraboteniot vo organizacijata od aspekt na tro{ocite za ìvot na vraboteniot vo nasoka na platata i paketot osiguruvawa, kako i nedostigot ili nemo`nosta za nao|awe nova rabotna pozicija. Me|utoa, {tom mu se ponudat podobri uslovi, mnogu e verojatno deka }e ja napu{ti kompanijata vo koja{to momentalno e vraboten. x Normativnata posvetenost pretstavuva

~uvstvo na obvrska da prodolì da raboti vo organizacijata. Kako sinonim na ovoj vid posvetenost u{te se koristi i "ìvotna posvetenost”, odnosno vraboteniot ~uvstvuva deka moralno e vistinskoto re{enie da ostane vo kompanijata, bez razlika na statusot {to go ima, mo`nostite za karieren razvoj, kako i bez razlika na zadovolstvoto/nezadovolstvoto od rabotata. Ovde problemot e {to vraboteniot moèbi ne razmisluva da ja promeni kompanijata, no isto taka ne razmisluva nitu da vloì ne{to pove}e i da go podobri svojot raboten rezultat.

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

MBA PROGRAMA: VA@NA DOLGORO^NA INVESTICIJA

Prijavuvawata za ovogodine{nite stipendii za me|unarodno akreditiranite programi vo COTRUGLI Business School se zavr{eni. "Kapital" u{te edna{ im ~estita na site za hrabrata odluka za prijavuvawe

TRUKTURA NA MBA PROGRAMATA Kandidatite za MBA edukacija s$ pove}e se naso~uvaat kon fleksibilni programi koi se prilagodeni na nivnite prenatrupani delovni rasporedi. Zatoa, site MBA programi na COTRUGLI Business School se potpolno kompatibilni so postojanite rabotni odnosi. Toa im ovozmoùva na posetitelite da go zadràt ~ekorot so slu~uvawata na rabotnoto mesto, bidej}i treba da izdvojat samo okolu 10 rabotni dena godi{no za da gi posetuvaat programite. Imeno, Executive MBA programata se odviva edna{ mese~no, od petok do nedela, a MBA programata se odrùva edna{ vo dva meseci vo blok od edna sedmica. Razlikata me|u ovie dve programi e i lokacijata na koja se odrùvaat predavawata. Dodeka predavawata za Executive MBA programata se odrùvaat vo Belgrad, MBA programata ima pove} e internacionalen karakter. Taka, lokaciite na

predavawata se nao|aat vo dr`avite so koi sorabotuva COTRUGLI Business School (Hrvatska, Slovenija, BiH, Srbija, Makedonija...). Za prednosta na vakvata struktura na programata razgovaravme so Mladen Markoski, finansiski direktor na Vip operator, koj vo 2008 godina vo Skopje ja osvoi stipendijata za Executive MBA programata. Od ovaa perspektiva, po zavr{uvaweto na programata za COTRUGLI Business School i za posetite na EMBA programata vo Belgrad izjavuva: “Za kandidatite od Makedonija koi ja posetuvaat ovaa programa COTRUGLI pretstavuva najbliskata obrazovna institucija od ovoj rang. Ne odzema mnogu vreme, ako se zeme predvid prijatelskiot raspored koj ne bara dolgi otsustva od postojanite aktivnosti, a istovremeno nudi vrven obrazoven kvalitet. Ubeden sum deka COTRUGLI obezbeduva najdobra vrednost za parite, sporedeno so drugi obrazovni institucii. Osven site gorenavedeni fakti, navistina

bi sakal da gi istaknam ogromnite mo`nosti za povrzuvawe so kandidati od celiot region”. SOVETI ZA FINALETO Od site dosega prijaveni kandidati za stipendii najdobrite naskoro }e bidat izvesteni za vlezot vo finaleto. Finaleto na selekciskiot proces } e se odr`i vo Belgrad na 26-27 mart. Na finalistite im posakuvame {to podobri rezultati, a za da gi podgotvime za toa {to gi o~ekuva im prenesuvame soveti od dosega{nite finalisti. Martin Sto{i}, Data Outsourcing Centre, Makedonija, u~estvuva{e vo finaleto za MBA stipendija. Na programata zapoznal kolega od Srbija so koj ja osnoval kompanijata kade {to raboti sega. Za svoeto stipendisko iskustvo izjavuva: “Finaleto be{e tokmu taka kako {to go zamisluvav. Pove}e od pedesetina kvalitetni mladi lu|e vo edna prostorija vo potraga po svojata {ansa, naporni, celodnevni testovi, kombinacija od individualna

i timska rabota... I na krajot, normalno, mnogu radost koga doznav deka jas sum eden od ~lenovite na timot od prvata MBA generacija na COTRUGLI od Makedonija. Edinstveniot sovet koj bi im go dal na kandidatite e da bidat sigurni vo sebe, odlu~ni za toa {to go sakaat i da bidat podgotveni na mnogu, mnogu, pred s$, timska rabota. Investiraweto vo sebe nikoga{ ne treba da prestane, a COTRUGLI e unikatna {ansa za toa”.

KAKO DA JA SOVLADATE KONFRONTACIJATA NA RABOTNOTO MESTO?

Na rabotnite mesta vrabotenite sekoga{ se nao|aat na edno visoko konfliktno pole. Lu|eto mislat deka tie mora da se natprevaruvaat za da napreduvaat i poradi toa postojat konflikti na sekoe nivo vo organizaciskata struktura. Kako rezultat na toa, site se pla{at od sektorot za ~ove~ki resursi

ako se spravuvame so konfrontacijata vo kancelarijata e isto tolku va`no kako i povrzuvaweto i tehni~kite ve{tini. Ketlin Keli Riardon (Kathleen Kelley Reardon), profesorka po menaxment na Univerzitetot vo Severna Karolina i avtor na Comebacks At Work, naglasuva deka naj~esto koga doa|a do unapreduvawa vo firmite taa sekoga{ slu{a izgovori od tipot “Taa e navistina talentirana, no ednostavno ne e mnogu dobra vo spravuvaweto so lu|eto so koi raboti.” Spored pove}e istraùvawa i spored Riardon, individualcite se 75% odgovorni za na~inot na koj{to se tretirani. Ako individualcite pra}aat signali na profesionalizam, pravi~nost i velikodu{nost, mnozinstvoto kolegi taka i }e gi tretira. Sepak, ostanatite 25% nesakani posledici od lo{oto odnesuvawe mora da se re{at so direktna konfrontacija za da se za{titime sebesi od eskalirawe na problemite. Spored profesorkata, simptom koj pogre{no se spravuva so konfrontacijata e filmskata lenta vo na{ite umovi koja postojano se navra}a na incidentite. “Zo{to ne go kaàv toa? Zo{to mol~ev?” se pra{awata koi naj~esto si gi postavuvame sebesi po site nezgodni situacii koi sme gi doìveale. Istraùvawata, pak, pokaùvaat deka konfrontaciite na rabota predizvikuvaat emocionalni i psihi~ki stresovi. Bez da se posveti vnimanie na strategiite za soo~uvawe so konfrontacijata vrabotenite moàt da zaglavat vo svoite karieri ili site zaedno da se soo~at so unazaduvawe vo rabotata. PRVIOT ÊKOR ZA DA GI IZBEGNEME KONFLIKTITE E DA GI RAZBEREME USLOVITE Spored Riardon, prviot ~ekor vo odbegnuvaweto konflikti e da gi razbereme uslovite. Ova posebno se odnesuva na uslovite koi ne zavisat od voljata na vrabotenite. Isto taka, va`no e da se razgrani~i dali tonot na nadredeniot e povisok samo vo ovoj slu~aj ili stanuva zbor za nekoja namera koja postoela i porano. So spravuvawe so slu~ajnite navredi konfrontacijata se namaluva. Dokolku ne e jasno dali toa e slu~ajno ili ne, dobro e da se postavi takvo pra{awe kon pretpostaveniot. Eve {to sovetuvaat svetskite eksperti za toa kako da se sovlada konfrontacijata na rabotnoto mesto: Dokolku navredeniot zazeme odbranben stav, toa moè da ja pokaè negovata slabost. Toa treba da se zeme kako predupreduvawe, za{to naj~esto takviot stav e sosema prirodna ~ove~ka reakcija i taa reakcija pravi da izgledame navistina nesigurni vo sebe. Dokolku na agresivniot i dominanten stav odgovorime so pra{awe vo koe ne se pravdame sebesi i ne se trudime da ja izbegneme konfrontacijata, poagresivniot vo pristapot }e po~uvstvuva deka nekade gre{i. Na grubite stavovi na pretpostavenite da im pristapime so pra{awa sekoga{ koga e vozmo`no. Koga barame objasnuvawe i pojasnuvawe toa go tera drugiot da razmisli za toa kako postapil i da ni dade nekoi porelevantni informacii. Druga strategija koja ni stoi na raspolagawe vo vakvi situacii e da go oblikuvame razgovorot na poinakov na~in, bez da go intenzivirame istiot. Odgovorite na agresivniot napad da bidat kratki (maksimum dve re~enici), jasni i direktni, so ton na glasot koj }e pokaùva avtoritet i samouverenost. Dokolku sogovornikot navistina oti{ol predaleku so navredite, najpametna reakcija e ni{to da ne se odgovori, moèbi samo edna kratka replika: “Nemam komentar na ova” ili “Ako toa treba{e da bide sme{no, mislam deka e utnata celta”. Na vakov na~in se konfrontirate so ostanatite, ostanuvate samouvereni i ja drìte kontrolata vrz situacijata. U~eweto kako da se spravite so konfrontacijata e korisno za sekoja kariera, no isto taka toa moè da go transformira i celiot tim. Konfliktite na rabotnoto mesto proizveduvaat problemi koi go zasegaat sekogo. No, pristapot kon istite so hrabrost na site im dava mo`nost da go pretvorat svoeto rabotno mesto vo poproduktivna i sre}na okolina kade {to sekoj saka da bide.

1 2 3 4 5 6

KARIERI 25

SREDA / 16/03/2011 / KAPITAL

“Za da bidete takanare~en world class university treba da imate ~etiri bitni faktori. Prviot e kvalitetna nastava, potoa kvalitet na istra`uvawe, pa me|unaroden kadar na univerzitetot, kako i visoka stapka na vrabotuvawe na diplomiranite studenti.”

VAQON SARA^INI

DIREKTOR ZA KOMUNIKACII NA UNIVERZITETOT AMERIKAN KOLEX SKOPJE

Amerikan kolex e prepoznatliv po internacionalnata programa

Me|unarodniot karakter na Univerzitetot, negovata internacionalna programa, profesori i studenti, kako i kavalitetnite predavawa na angliski jazik pretstavuvaat kompetitivna prednost za ovaa visokoobrazovna institucija VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

oa {to e del od prvata generacija studenti na Univerzitetot Amerikan kolex Skopje go motivira dopolnitelno Vaqon Sara~ini, direktorot za komunikacii vo ovaa visokoobrazovna institucija, so u{te pogolema posvetenost da ja izvr{uva svojata rabota. So nego razgovaravme za konceptot, programite i aktivnostite na Amerikan kolex... Univerzitot Amerikan kolex Skopje po~na so rabota vo 2005 godina i u{te od samiot start stana prepoznatliv po na~inot na rabota. Kakov e va{iot koncept? Vo dene{no vreme, mo`ete da najdete napliv od ponudi za dodiplomski i postdiplomski studii {to se nudat vo Republika Makedonija. Vo na{iot univerzitet, odnosno na{ata programa ima nekolku konkurentski

prednosti. Za da bidete takanare~en world class university, me|u drugoto, potrebno e da ispolnuvate ~etiri bitni faktori. Prviot e kvalitetna nastava, potoa kvalitet na istra`uvawe, da imate me|unaroden profil na univerzitetot, kako i visoka stapka na vrabotuvawe na diplomiranite studenti. Tokmu, me|unarodniot karakter na univerzitetot e edna od va`nite raboti koi gi pravime. Toa go vikame 3I koncept: internacionalni studenti, internacionalni profesori i internacionalna programa. Od druga strana, moderniot kocept na univerziteti podrazbira univerziteti od t.n. treta generacija, kade nasavata vo glavno se odviva na angliski jazik, kade postoi silna interakcija so delovnata zaednica i so op{testvoto vo koe `iveeme, i kade {to del od nastavniot kadar (profesori od Italija, Holandija, Germanija, Grcija, SAD, Francija, Ungarija) i del od studentite se od

internacionalnata zaednica. Okolu 9% od studentskoto telo go so~inuvaat studenti od drugi dràvi. Vo odnos na nastavata, najgolen akcent se stava na participativnite metodi kako {to se ve`bi, timska rabota, studii na slu~aj, mentorirawe, proektni zada~i i tn.), kako i metodi bazirani na rabotno iskustvo kako {to se predavawa od uspe{ni pretpriema~i, poseta na kompanii, i tn. Neodamna ja startuvavte kampawata “Studiraj sega - pla}aj podocna”. Kako dojdovte do ovaa ideja i {to to~no ovozmoùva taa? Imame mnogu mladi lu|e koi sakaat da studiraat na privaten univerzitet, no ednostavno im e skapo. Trgnuvaj}i od toa, nie ja vovedovme kampawata “Studiraj sega - pla}aj podocna”. So pomo{ na ovaa kampawa, studentite }e moàt da studiraat besplatno tri godini, no vo momentot koga }e go zavr{at obrazovanieto, odnosno }e diplomiraat tie }e treba da go platat {koluvaweto. Sepak, so ovaa kampawa planirame da im pomogneme na mladite da ne gi ko~at svoite ambicii zaradi nedovolno finansiski sredstva. Amerikan kolex, me|u drugoto, mnogu vnimanie obrnuva da se pottiknat studentite da rabotat? Na{iot univerzitet naporno raboti za da proizvede konkurenten proizvod odnosno diplomiran student so kvaliteti, znaewa i ve{tini, koj bi bil sposoben efikasno da se vklu~i vo rabotniot proces i dobro da se “prodade” na pazarot na trud. Nie silno veruvame deka na{ata dràva ima kapacitet da im pruì na studentite odli~na perspektiva. Dobro znaete deka vo posledno vreme se pojavija brzo raste~ki kompanii koi imaat potreba od kadri. Neodamna, vo ramkite na na{iot univerzitet, ja po~navme kampawata How to get a job?. Celta na ovaa kampawa e na na{ite studenti im go olesnime patot kon nivnoto vrabotuvawe odnosno da im pomogneme vo procesot na vrabotuvaweto. Potoa, so cel da go pottikneme pretpriema~kiot duh kaj svoite studenti, startuvavme nova kampawa Bring your idea to life. Studentite imaat krativni idei, no nemaat kade da gi kaàt i realiziraat, pa nie im pomagame da ja ostvarat svojata ideja vo ramkite na Univerzitetot. Ova soodvetstvuva so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za visoko obrazovanie za zadolìtelna praktika.

Kako {to znaete, zadolìtelnata praksa e eden od uslovite za zapi{uvawe vo naredna akademska godina. Za vreme na prakti~nata nastava studentot e pod nadzor na mentor, koj }e go sledi i voedno odgovara za uspe{no realizirawe na prakti~nata nastava. Vo mojot sektor ve}e ima 10 studenti koi se angaìrani da rabotat na proekti. Edna grupa raboti na istraùvawe na pazarot, druga grupa ima obvrska da pravi i implementira novi kampawi, itn. Beneficija za studentite na Amerikan kolex pretstavuva i bliskata relacija so kompaniite-~lenki na Delovniot sovet. Koja e funkcijata na ovoj sovet? Od samiot po~etok UAKS vospostavi silna komunikacija so Delovniot sovet, vo koj ~lenuvaat okolu 150 kompanii prisutni na na{iot pazar. Kako {to rekovme, vo Delovniot sovet ~lenuvaat golem broj na kompanii od pove}e industrii i prakti~ki site sferi od nastavnata programa se pokrieni, a studentite ja izveduvaat svojata prakti~na rabota vo ovie kompanii. Delovniot sovet se sostanuva ~etiri pati godi{no. Delovniot sovet na UAKS, vo golema mera pridonesuva za zgolemuvawe na znaeweto za potrebite na pazarot na rabotna sila, u~estvuva vo redizajniraweto na kurikulumut, dava predlozi za gradewe na strate{ki vrski so lokalnite kompanii, pravi evaluacija na prakti~nata rabota na na{ite studenti, no isto taka davaat i predlozi za vrabotuvawe na na{ite studenti. Ne raduva faktot {to samo minatata godina 250 studenti od edna godina pominaa niz toj proces na prakti~na nastava. Glavnata zabele{ka od Delovniot sovet be{e toa {to studentite imaat poznavawa, lesno komuniciraat i gi razbiraat svetskite trendovi vo odnos na ekonomijata, IT industrijata, i sli~no, no treba da rabotime pove}e vo delot na “mekite” ve{tini. Kako go re{avate ovoj problem, odnosno kako gi podobruvate “mekite” ve{tini na studentite? Mekite ve{tini se generalen problem za mladite lu|e vo zemjava. Duri i na posledniot biznis forum “Obrazovanieto nasproti potrebite na biznis zaednicata”, od strana na kompaniite jasno be{e potencirano deka postoi jaz me|u steknatoto teoretsko poznavawe na mladiot kadar i vistinskite potrebite na biznis zaednicata. Na{iot centar za kariera inten-

zivno raboti za da se nadmine ovoj problem. UAKS vo sorabotka so USAID Proektot za konkurentnost, sprovede niza obuki za podobruvawe na ovie ve{tini, poto~no za podobruvawe na komunikaciskite sposobnosti, podgotovka na biografija, timska rabota, ve{tini za slu{awe, podgotovka za intervju i stimulacija na intervju. Ponataka, isto taka na ~asovite studentite rabotat vo grupi preku {to se stimulira timskata rabota i na kraj proektite se prezentiraat pred predmetniot profesor, i so toa se ve`baat i prezentaciskite ve{tini. Isto taka, vovedovme i predmet Delovna etika, se so cel studentite da razberat deka etikata e vaèn del od sekoja kompanija i kako da se primeni etikata vo sekojdnevnoto rabotewe. Znaete deka denes sekoj ima {ansa da diplomira i da go zavr{i prviot ciklus na obrazovanie, no glavniot zbor ostanuva na pazarot na trud. Studentite tamu treba da gi pokaàt svoite kvaliteti. Zaradi toa, vo vtorata polovina od april organizirame Saem za kariera, ~ija cel e kompaniite koi ~lenuvaat vo Delovniot sovet da dojdat i da napravat prezentacii pred na{ite studenti, kade studentite imaat mo`nost direktno da gi pra{uvaat kako e da se raboti vo nivnata kompanija. Potoa, ve}e vo maj ovaa godina planirame da organizirame Career Advising kade nudime profesionalno karierno sovetuvawe za pravilno naso~uvawe i izbor na vistinska profesija. Neodamna i oficijalno se oformi Alumni asocijacijata na Amerikan kolex. Koja e nejzinata funkcija? Sekade vo svetot alumni asocijacijaciite na univerzitetite se mnogu mo}ni. Toa e mreà od diplomirani studenti koi so tek na vremeto razvivaat edna po{iroka mreà koja im pomaga na samite ~lenovi na asocijacijata i na studentite od univerzitetot. Ve}e imame okolu 250 ~lenovi na Alumni asocijacijata, koi imaat beneficii so samoto za~lenuvawe. Edna od mnogute raboti {to gi organizirame se konferenciite, kako poslednata na koja gostin-predava~ be{e d-r Isak Adiès. Ovaa mreà dava golema poddr{ka na studentite vo odnos na nivnoto vrabotuvawe po diplomiraweto. Potoa, imame onlajnbiblioteka koja im ovozmoùva na na{ite alumni studenti polesno da gi zavr{at svoite magisterski studii.

MSP SOVETI

KAKO DA GO VRABOTITE NAJDOBRIOT RABOTNIK? Ako ne mo`ete da se odlu~ite vrz osnova na drugite kvaliteti, opredelete se za kandidatot so najdobri sposobnosti za pi{uvawe

nacite na nepismenost vo molbata za rabota i vo va{ata biografija }e ostavat lo{ vpe~atok kaj rabotodavecot, osven ako i toj samiot ne se ma~i so pravopisot i gramatikata. No, {to ako vo HR sektorot vnimatelno go prou~uvaat kvalitetot na pi{uvaweto na kandidatot i na toa ja temelat odlukata za vrabotuvawata, duri i ako ne stanuva zbor za mesto za koe ne e presudna ve{tinara na pi{uvawe? Ako rabotodavcite ne go pravat toa, bi trebalo da po~nat, sovetuva delovniot analiti~ar Kris Dan. “Smetam deka vo slu~aj koga kandidatite se ednakvi me|u sebe po site ostanati kriteriumi po`elno e da go vrabotite toj {to najdobro se izrazuva pismeno", napi{a Dan vo internet-magazinot "HR Kapitalist". SPOSOBNOST ZA IZRAZUVAWE Za po~etok, mnogu rabotni mesta vklu~uvaat

pismena komunikacija so klientite. Elektronskata po{ta e alatka koja se temeli vrz sposobnosta za pi{uvawe. Lo{o napi{anite mejlovi ili drugi dopisi moàt da gi nalutat primatelite. Gramati~kite i pravopisnite gre{ki moàt da go navedat ~itatelot da se posomneva vo zna~ajnosta na raboteweto so kompanija koja vrabotuva takvi avtori. Osven {to lu|eto gi nervira nepoznavaweto na pravopisot i gramatikata, u{te poteòk efekt imaat nejasno napi{anite poraki, koi e potrebno da se odgatnat ili, u{te polo{o, koi primatelot pogre{no }e gi sfati i kako posledica na toa }e prezeme pogre{ni ~ekori. Osven {to ova pra{awe e va`no samoto po sebe, toj {ti dobro pi{uva verojatno dobro i zboruva. Toj {to ne e sposoben da sostavi razbirliva re~enica na hartija }e ima te{kotii i pri usnata komunikacija so klientite. Povtorno, toa

mo`e skapo da go ~ini rabotodavecot, duri i ako na konkretniot vraboten komunikacijata ne mu e primarna zada~a. Dovolno e povremeno da bide primoran da ja vr{i. Sposobnosta za ve{to pismeno izrazuvawe poradi razmena na idei, motivacija i ubeduvawe ja zgolemuva vrednosta na vraboteniot vo kompanijata. Dobro napi{aniot tekst povolno vlijae re~isi vrz sekogo – klientite, kolegite, delovnite partneri i mediumite. Za da go utvrdite stepenot na pismenost na kandidatot prilagodete go procesot za izbor na kandidat na toj kriterium. Najpogodno e da go proverite kandidatot na na~in na koj i samiot nema da sfati deka gi testirate negovite sposobnosti za pi{uvawe. Edna od mo`nostite e po razgovorot za rabota da mu upatite molba koja vklu~uva pismen odgovor. Odberete tema koja “slu~ajno” ste zaboravile da ja obrabotite na intervjuto i zamolete go da vi odgovori vo pismen oblik. Pra{aweto treba da bide relevantno za konkretnoto rabotno mesto i dovolno detalno

za da bide potreben odgovor od tri ili ~etiri paragrafi. Dobroto pi{uvawe uka`uva na organiziran um koj e sposoben da sobira i da rasporeduva podatoci na sistematski na~in i da im pomaga na ostanatite da gi razberat poimite. Vo sekoj {to dobro pi{uva se krie potencijalen prodava~, akviziter i propagandist.

26 KARIERI CV PETAR LAZAROV

SREDA / 16/03/2011 / KAPITAL

KONSULTANT, INTEGRIRANI SISTEMI ZA KVALITET

etar Lazarov e konsultant vo kompanijata Integrirani sistemi za kvalitet, ~ie portfolio nudi bogata lepeza na konsultantski uslugi za implementacija na sistemite za kvalitet i bezbednost. Toj gi sovetuva malite i golemi industrii za implementacijata na ISO standardite, NASSR i sistemi za kvalitet i bezbednost na proizvodite. Istovremeno, aktivno se anga`ira i vo podgotvuvaweto na dokumentacijata za Instrumentot za pretpristapna pomo{ za poddr{ka na makedonskite kompanii, a od neodamna dr`i obuki za NASSR na renomiraniot Kralski institut za javno zdravje na Velika Britanija. Prethodno ja gradel karierata vo industrijata za mesni prerabotki, poto~no vo kompanijata Soleta, kade {to bil odgovoren za proizvodniot proces i raz-

vojot na novi proizvodi, uspe{no lansira 17 novi proizvodi na pazarot za razli~ni celni grupi. Prvoto rabotno iskustvo vo GiottiM, kompanija za proizvodstvo i distribucija na bazi, emulzii i aromi za prehranbena industrija, po~nuva vedna{ po diplomiraweto kako najdobar student vo generacijata. Denes Lazarov e aktiven ~len na nevladinata organizacija MOF i postdiplomec na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje.

CV BILJANA [AMAKOSKA ako mlad i uspe{en profesionalec, Biljana [amakoska, neodamna ja nadgradi svojata kariera preminuvaj}i vo HR timot na Makstil AD. Predhodno, raboti kako specijalist za regrutacija vo softverskata kompanija Sivus, iznao|aj}i soodvetni kandidati od zemjata i stranstvo, merej}i go nivniot potencijal za vrabotuvawe, a bila i anga`irana vo brojni drugi aktivnosti od oblasta na ~ove~kite resursi. Nejzinata kariera e nadopolneta so pozicijata Konsultant za ~ove~ki resursi vo kanadska konsultantska ku}a, kade se usovr{ila vo procenuvaweto na ve{tinite na ~ove~kiot kapital preku intervjuirawe i spremawe na klienti za procesot na barawe rabota vo stranstvo. Nejzinata profesionalna

Softverskata kompanija YAY - najposakuvan rabotodavec vo svetot!

IZVR[EN DIREKTOR NA SAS

“Ne e ~udno toa {to na{ata kompanija e tolku velikodu{na kon vrabotenite, tuku za~uduva toa {to ostanatite kompanii ne se takvi”

a prv pat po trinaeset godini rangirawe, najgolemata privatna softverska kompanija SAS se najde na prvoto mesto na listata “100 najposakuvani rabotodava~i”, izrabotena od presti`noto spisanie "For~n 500" (Fortune 500). Iako mnogumina }e re~at deka kompaniite smesteni vo Silikonskata Dolina imaat najinovativni uslovi za vrabotenite, sepak, SAS denes e ultramoderen rabotodavec kade {to caruva re`imot na vrabotenite vo kompanijata. Arhitektot na vakvata korporativna kultura, izvr{niot direktor Xim Gudnajt, obezbedi rabota za pove}e od 4.200 lu|e vo t.n. “zlatna pe{tera”, kako {to popularno se narekuva SAS kompanijata, so sedi{te vo Severna Karolina. Negovata najgolema gri`a e kako utre vrabotenite da sakaat da se vratat povtorno na rabota. Najdobrite svetski praktiki, spored izborot na

SAS denes e ultramoderen rabotodavec kade {to caruva reìmot na vrabotenite vo kompanijata. Najgolemata grià na arhitektot na vakvata korporativna kultura, izvr{niot direktor Xim Gudnajt, e kako utre vrabotenite da sakaat da se vratat povtorno na rabota "For~n 500", se povrzani so raboteweto i uslovite na SAS, a tie se tolku neverojatni {to e te{ko ~ovek da poveruva deka na svetov postoi rabotodavec koj gi zgriùva svoite vraboteni kako da se negova golema familija. KOMPLETNA GRI@A ZA VRABOTENITE Voobi~aenata rabotna nedela vo SAS trae okolu 35 ~asa i vrabotenite sami si go opredeluvaat sopstvenoto rabotno vreme, po raspored koj nim najmnogu im odgovara. Pa osven vrabotenite na glavnata porta i zadolènite za odrùvawe na kompanijata, nikoj ne se griì ako vrabotenite se pojavat na rabota vo 9 ili 11 ~asot. Va`no e deka koga }e stignat na rabota tie pove}e ne brzaat da si odat doma.

STIPENDII

Vrabotenite koi imaat deca moàt da gi ostavat vo centrite za detska grià ili detskite letni kampovi na kompanijata, koi sobiraat i do 600 deca. No, SAS se griì i za za{tedata na vreme na vrabotenite, pa, taka, kompanijata ima sopstven centar za hemisko ~istewe, rentakar, biblioteka, gradina za meditacija, spisokot e navistina golem. Desetici vraboteni sekoja nedela odat na masaì na lice i ~asovi po zumba, rekreiraat vo fitnesscentrite, u ìvaat vo salite za biljard, bazenite, saunite, frizerskite saloni, a cel toj kompleks zafa}a povr{ina od 66.000 kvadratni metri. Kompanijata osobeno vnimava na pravilnata ishrana na vrabotenite. Vo SAS ima tri ogromni kafeterii koi

li~na karta vklu~uva i golemo iskustvo vo razli~ni misii i proekti na EU vo Makedonija, od koi najzabele`itelen e anga`manot vo Sektorot za ×ove~ki resursi na policiskata misija EUPOL Proksima, kade vo 2003g. go imala prviot dopir so oblasta na ~ove~kite resursi. Za vreme na studiite na Ekonomskiot fakultet, bila i administrativen asistent na monitoring misijata na EU, kako i aktiven ~len na studentskata organizacija AIESEK.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

XIM GUDNAJT

SEKTOR ZA ^OVE^KI RESURSI VO MAKSTIL AD/ DUFERKO GRUPACIJA

sluàt od 500 doru~eci do 2.300 ru~eci dnevno, koi isto taka podgotvuvaat i hrana za nosewe. Dodeka amerikanskata ekonomija ima golemi problemi so sistemot na zdravstveno osiguruvawe, najposakuvaniot rabotodavec se griì i za zdravjeto na vrabotenite. Vo ramkite na golemiot kompaniski kompleks postoi i zdravstven centar, koj so personal od 56 vraboteni nudi besplatni zdravstveni uslugi za vrabotenite. Sevo ova pokaùva deka kompanijata SAS se griì za svoite vraboteni kako {to i tie se griàt za nea. No, iznenaduva faktot {to platite vo kompanijata ne se enormno visoki, kako {to e visoko nivoto na dopolnitelni vrednosti koi gi dava kompanijata na vrabotenite.

Bachelor of Science Program in Computer Engineering Scholarships, Italy

Film-Making Workshops: “Who is Afraid of the Big Bad Crisis?”, Skopje, Tirana, Athens

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 APRIL 2011 GODINA Univerzitetot Politecnico di Torino vo Italija nudi mo`nost za stranskite studenti da dobijat stipendija i da steknat diploma od oblasta na kompjuterski in`enering.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: ZAVISI OD POZICIJATA Glavnata cel na rabotilnicite e da im dade mo`nost na u~esnicite da kreiraat kratkometra`en film so naslov “Kriza”, koj }e bide kreiran od razli~ni aspekti: ekonomski, politi~ki i li~ni. Za vreme na rabotilnicite mladite odbrani re`iseri }e imaat mo`nost da se zapoznaat, da razmenat idei vo vrska so kinematografijata i za nejzinata uloga na Balkanot.

NA BIZNISOT PONEKOGA[ MU GODI “OTKA^ENOST” ko go posetite sedi{teto na Zapos (Zappos.com) vo Henderson, blisku Las Vegas, }e vi se ~ini kako da vleguvate vo vremenska ma{ina {to }e ve vrati desetina godini nazad, vo slavnite denovi koga se slu~uva{e bumot na internet-kompaniite. Razni otka~eni figuri visat po yidovite, razigrani vraboteni {to }e zatropaat so yvon~iwa za krava koga }e pominete pokraj nivnite biroa, maserka za tie {to se izmoreni od sedewe pokraj kompjuter i obilna besplatna hrana za “zaponiancite”. Me|utoa, ova ne e begstvo vo nostalgija. Zapos e ambiciozen eksperiment iniciran od Toni Hsieh (se pi{uva Hsieh, no Amerikancite go izgovaraat [ej), 36-godi{niot sopstvenik na kompanijata, inaku, vtora generacija tajvanski Amerikanci. Negovata cel e da sozdade korporativna kultura {to } e ovozmo`i razvoj preku nudewe na nenadminata usluga na klientite, bez ogled vo koj biznis e vklu~ena kompanijata. Po~nata kako onlajn-prodavnica za ~evli vo 1999 godina, kompanijata se razvi vo prodava~ na obleka, elektronika i drugi proizvodi preku Internet.

UNIVERZITET

HARVARD - MO], PRESTI@, SLAVA ko denes Univerzitetot Harvard e eden od najpresti`nite amerikanski univerziteti, toa se dolì pred s$ na dolgata istorija i neprekinatata edukacija na iljadnici studenti i nau~nici od 1636 godina navamu. Smesten vo Kembrix, vo sojuznata dràva Masa~usets, privatniot univerzitet ne samo {to e prvata najstara korporacija vo Severna Amerika, tuku e i najprivle~niot univerzitet vo svetot, na koj to~no 44 nau~nici dobile priznanie za Nobelova nagrada. Vo sostavot na Univerzitetot ima deset fakulteti i eden institut za napredni studii, a steknatite diplomi uìvaat tolku golema vrednost i priznanie {to nasekade vo svetot naiduvaat na {irum otvoreni vrati. Na Harvard, ~ie moto e “vistinata”, ~ovek moè da se zapi{e samo so odli~ni preporaki, a edna studiska godina }e vi go isprazni pari~nikot za 38.416 dolari ili pove}e od 50.000 dolari ako sakate sopstvena soba so uslugi na poln pansion. Studentite na Harvard isto taka mora da posetuvaat aktivnosti i nadvor od nastavata, koja, pak, bara zadolìtelno prisustvo na bukvalno sekoe predavawe.

Trimo Job Positions: Engineering, Architecture, IT, Economics KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: NE E ODREDEN Trimo e kompanija so sedi{te vo Slovenija koja razviva kompletni re{enija za zgradi, pokrivi, fasadi, ~eli~ni konstrukcii, kontejneri, zvu~ni sistemi i izolacija. Rabotnite mesta se otvoreni za poedinci koi svoite studii gi zavr{ile vo oblasta na mehani~ki in`enering, grade`ni{tvo, arhitektura, informatika, elektronika i ekonomija.

The Emile Boutmy Scholarship, France

Balkans, Lets Get Up!

Endangered Language Fund Grants

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 2 MAJ 2011 GODINA ZA KANDIDATI KOI SE NA DODIPLOMSKI STUDII Stipendiite Emile Boutmy imaat za cel da gi privle~at najdobrite studenti nadvor od Evropskata unija. Stipendii }e bidat dodeleni na vrvni studenti ~ii profili se sovpa|aat so prioritetnite barawa na univerzitetot Sciences Po vo Francija.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 MART 2011 GODINA Balkans, let’s get up! e programa {to gi inspirira mladite lu|e od devet balkanski zemji da stanat aktivni gra|ani koi }e iniciraat promeni vo nivnite op{testva. So ovaa programa u~esnicite }e u~at za demokratijata i civilnoto op{testvo, }e razvijat ve{tini za rakovodewe so proekt i isto taka }e mo`at da gi istaknat sopstvenite idei za realizacija na odreden proekt. Za da se u~estvuva na ovaa obuka treba da se platat 10 evra. Ostanatite tro{oci se pokrieni.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 20 APRIL 2011 GODINA Fondot Endangered Language obezbeduva finansiski sredstva za za~uvuvawe i neguvawe na odreden jazik, jazi~na kultura, kako i za lingvisti~ka rabota na teren. Vo ovoj slu~aj prednost im se dava na jazicite na koi im se zakanuva opasnost od is~eznuvawe. Mo`nost za aplicirawe imaat istra`uva~i i jazi~ni aktivisti {irum svetot. www.mladiinfo.com

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

Rabota / Proda`ba / IT / Carina

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Vreme Objaveno: 08.03.2011 SmartGroup Balkans e podru`nica na SmartGroup Turkey {to funkcionira na globalno nivo vo pazarot na Payment sistemite, Vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKI IN@ENERI. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvoj na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo so SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawe za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Dokolku sebesi se gledate vo navedenite kvalifikacii, ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na gokalp.ozer@ smartsoft-it.com, najdocna do 18 Mart. O~ekuvame kandidatite da po~nat so rabota najdocna do 10 dena od nivnoto primawe na rabota.

во соработка со

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

објавува

ОГЛАС за вработување на

ОФИС МЕНАЏЕР (1 ПОЗИЦИЈА)

Потребни квалификации: Минимум средно образование Активно владеење на англиски јазик Познавање на MS Office програмите и интернет Работно искуство на позиција Офис Менаџер Познавања од организација на канцелариско работење Искуство во архивирање на документација Возачка дозвола Б катергорија Комуникациски вештини Одлични организациски способности Способност за тимска работа Способност за работа под притисок и кратки рокови

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.03.2011 ELEKTROELEMENT objavuva oglas za KOMERCIJALISTI (2), so VSS (Elektrotehni~ki fakultet, energetski nasoki), po`elno rabotno iskustvo vo strukata (komercija, operativa, odr`uvawe), poznavawe na kompjuteri i angliski jazik, voza~ka dozvola B- kategorija. Prijavite so CV da se dostavat na adresa: Elektroelement, ul. Pero Nakov bb, 1000 Skopje, e-mail: biljanatodorovska@elektroelement.com.mk. Kraen rok za prijavuvawe e 21 Mart 2011. Ve molime bez telefonski javuvawa.

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: marijaj@vrabotuvanje.com.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за Офис Менаџер за ГЕЛЕНИУС”. Напомена: * Вашите апликации ќе бидат архивирани во базата на Вработување.Ком * Доколку бидете селектирани за интервју, дополнително ќе ве контактираме.

ОГЛАСОТ ТРАЕ 7 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

IT Izvor:Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 ITD Distribucija DOO ~lenka na INFOSOFT Grupacijata objavuva oglas za 1. RMA MENAXER – Efikasno upravuvawe so RMA proizvodi, odr`uvawe na vrski so dobavuva~i za tehni~ki, garnatni i RMA pra{awa i dr. 2. KOMPJUTERSKI TEHNI^AR – iskustvo od najmalku 2 godini i zapoznaenost so hardver i softver. Kvalifikuvanite kandidati treba da dostavat kratka biografija i motivaciono pismo na angliski jazik, kopii od propratni dokumenti i pisma so preporaka na slednava e-mail adresa: personel@infosoftgroup. com.al. Krajniot rok za prijavuvawe e 18.03.2011

CARINA, [PEDICIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 [ENKER dooel objavuva oglas za: - CARINSKI DEKLARANT so minimum 2 godini rabotno iskustvo, aktivno poznavawe na angliski jazik, poseduvawe na licenca, zadol`itelno poznavawe na MS Office, voza~ka dozvola B- kat. Kandidatite svojata kusa biografija, kontakt telefon i fotografija da gi ispratat na e-mail: info@dbschenker.mk ili na faks 02/3137 335 najdocna do 21.03.2011 godina.

TURIZAM Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 INEX Turisti~ka agencija objavuva oglas za KOMERCIJALIST so VSS, aktivno poznavawe na angliski jazik (testirawe), odli~no poznavawe na MS Office i Internet, bez rabotno iskustvo. Prijavite so kratka biografija i potrebnata dokumentacija da se dostavat vo pismena forma na adresa: INEKS, ul 11 Oktomvri br.5, Skopje ili na e-mail: inexsmetkovodstvo@t-home.mk najdocna do 23.03.2011 godina

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

Obuki / Menaxment / HR

29 ПРОГРАМА ПРОЛЕТ 2011

Подгответе го тимот...

Ефективно управување со време

АКЦИОНЕН ПЛАН 2011

18 Март

...за активниот пролетен период преку програми специјално скроени според Вашите потреби

Цел на обуката Целта на обуката е стекнување на вештини за ефективно управување со време со користење на соодветни алатки и техники. По комплетирање на обуката учесниците ќе можат: да постават цели и да приоретизираат; да се справат со прекинувања и одолговлекувања; да го планираат и организираат времето; да употребуваат алатки и техники за ефективно управување на времето и друго. Опфат –теми

РАЗВОЈ НА ТИМОВИ

Зошто е важно да управуваме со времето? Поставување цели и видови на цели Мотивација за постигување на целите Прекинувања R u z v e l to v a 6 , 10 0 0 Sko p je Справување со прекинувања Одолговлекување tel / faks 02 / 3213-4 0 9 Чекори за надминување на одлоговлекувањето 02 / 3215- 026 Одлучување што е битно e-mail : centarkds @ yahoo.com ; (SMART) Цели и приоритети kdsa @ t-home.mk Алатки за управување со време Вештини на планирање w w w.kds.com.mk Планирање и организирање План и запис на активности Совети за ефективно управување со време

Зголемување на ефикасноста на работните тимови

Годишен Продажен Состанок t ʊʖʬʞʡʞʨʞʦʖʿʛ ʣʖ ʥʦʤʬʛʧʤʨ ʝʖ алоцирање на заедничките проблеми и дефинирање на идните предизвици (продажни цели) t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʨʞʢʧʠʤʨʤ работење (алоцирање на јаките и слаби страни на тимовите) t ɽɶɷɶɸɶ

t ʅʤʝʞʨʞʘʣʞ ʞ ʣʛʙʖʨʞʘʣʞ ʧʨʦʖʣʞ ʣʖ тимско работење t ʉʡʤʙʞ ʘʤ ʨʞʢ t ʅʦʛʙʤʘʖʦʖʭʠʞ ʘʛʮʨʞʣʞ t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʠʤʢʩʣʞʠʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʥʦʛʝʛʣʨʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини

Целна групa Оваа обука е наменета за сите учесници кои сакаат да се стекнат со вештини за ефективно управување со време.

ПРОДАЖНА СТРАТЕГИЈА Зголемување на продажбата со постоечките ресурси t ʆʛʘʞʝʞʽʖ ʞ ʖʚʖʥʨʖʬʞʽʖ ʣʖ продажната стратегија t ʅʤʚʙʤʨʤʘʠʖ ʝʖ ʥʦʤʚʖʜʗʖ ʽʖʠʣʛʿʛ на продажниот тим и подготовка на алатки за продажба) t ʀʤʣʨʦʤʡʖ ʥʦʞ ʞʢʥʡʛʢʛʣʨʖʬʞʽʖ ʣʖ стратегијата

За нас:

Методологија на работа Обуката е од интерактивен карактер со практични и применливи вежби. Употреба на визуелни помагала (ЛЦД проектор, лап топ и/или компјутер, флипчарт и друго)

МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг е уникатен вид на Македонска компанија, дел од МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ, која нуди консултантски услуги од областа на развој на бизниси (Долгорочна Стратегија, Маркетинг, Продажба и Извоз), како и обуки за јакнење и зголемување на мотивацијата на работните тимови.

Секој учесник ќе има можност на крајот на обуката практично да ги примени вештините и техниките совладани за време на обуката. Материјали Презентациска скрипта; формулари како темплејти; и други дополнителни материјали кои ќе можат да се користат во секојдневието на работа како и за сопствено управување со време. Материјалите ќе бидат доставени по маил до секој од учесниците.

Основни насоки и принципи во нашето работење: t Програма креирана токму според вашите потреби t Уникатен и креативен пристап во имплементирањето на програмите t Интерактивна методологија со максимална инволвираност на учесниците t Обука во Пракса - Подршка и следење на тимовите при работењето t Видлив резултат на краток и долг рок t „Секогаш повеќе“ за нашите клиенти

По завршување на обуката секој слушател добива Сертификат за учество.

За повеќе информации и пријавување на: Тел. 02 32-46-041 / 075 44-66-86 / 075 44-67-06 / 071 32-41-70 info@esp.com.mk esp@esp.com.mk; www.esp.com.mk

Kонтакти: Kо МА МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг Васил Стефановски 8/1, Скопје Ва Тел Тел/факс: +389 2 31 21 907 contact@macedonia-consulting.com co

www.macedonia-consulting.com www.macedonia-export.com www.mamasfood.mk www.kupipodarok.com www.NamaliVnatresenDolg.com

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

М6 Едукативниот Центар има чест да Ве покани на бизнис семинар на тема: “Потрошувачко однесување” со Отилија Дорњеи Експерт за истражување на однесувањето на потрошувачите на 23 Март, 2011 г.

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Obuka i sproveduvawe na ispit za postignuvawe na nivo na poznavawe na Angliski jazik za kontrolorite na letawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=955ae4a2-5f9a-4d0d-889bc21c3f086782&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za elektronski komunikacii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga – operativen lizing (motorni vozila) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=80b225de-8041-407a-b7deb747f616b2a3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na Agenciski uslugi koi vklu~uvaat prevodi na tekstovi (dokumenti) i simultan prevod Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=495a6359-8a06-41e0-a543c32e3ba17dcb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga od nabavka na post terminali na naplatni stanici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cba937eb-7312-4afe-80d1-5eb6146183eb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na pe~aten promotiven materijal za promocija na turizmot Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b28953c0-a99f-48c1-8235b25a8e6ce5fa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na pe{a~ki most na reka Vardar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=df2b259d-8066-46e2-9dc3c823e662bbc3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka i stru~na revizija na idejni i osnovni proekti za ulici i pati{ta Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=528232c2-7cf8-4874-a3b1-8fdf22bf5202&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: MJP PROAKVA PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na grade`ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3258ee41-4f3e-4de7-96778c476a3863ef&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Organizacija na nastani i prezentacija na me|unarodni turisti~ki berzi i saemi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Notices/default.aspx?Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP 17.03.11 Klu~

Timovi i timska rabota - prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Finansii za nefinansiski specijalisti 16.03.2011 Clear View

Adizes - Mastering Change 17.03.2011 Clear View

Govorewe vo javnost 19.03 - 20.03.11 CS Global

Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP

Obuka za sebe-menaxirawe 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Finansisko smetkovodstvo 16.03.2011 KDS

Od 10 do 12 maj 2011 godina Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa vo Republika Srbija

„SEE AUTO COMPO NET 2011” VO KRAGUEVAC Od 10 do 12 Maj 2011 godina vo Kraguevac, Republika Srbija, }e se odrì Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa „SEE Auto Compo Net 2011”. Na ovoj saem }e se prestavat naj eminentnite proizvoditeli, dobavuva~i, kupuva~i i korisnicite na proizvodite i uslugi za proizvodstvo na komponenti od Srbija i Jugoisto~na Evropa. Vo ramkite na saemot }e se odrì sredba na komorite i avtomobilskite klasteri od regionot. Podetalni informacii moè da se dobijat vo Stopanska komora na Makedonija.

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI, tel:02/3244068 vojkan@mchamber.mk.

Seminar Potro{uva~ko odnesuvawe 23.03.2011 M6 Edukativen Centar

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Fun Business

KAPITAL / 16.03.2011 / SREDA

STRU[KI VE^ERI NA POEZIJATA

MATEJA MATEVSKI VO POETSKIOT PANTEON

Akademik Mateja Matevski, vtor makedonski poet po Bla`e Koneski koj go dobiva ova renomirano internacionalno priznanie, so svojot grandiozen poetski opus na site jazici i pisma kontinuirano go dava svojot vlog vo zaemnoto zapoznavawe i po~ituvawe na kulturite i gradeweto na edna nova dimenzija vo prijatelstvoto me|u narodite vo svetot ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

odine{niot laureat, na 50-toto, jubilejno izdanie na svetski renomiranata poetska manifestacija Stru{ki ve~eri na poezijata e akademik Mateja Matevski, poet, literatura i teatarski kriti~ar, eseist i preveduva~. So ednoglasna odluka na Upravniot odbor, zlatniot venec godinava mu pripadna na akademik Mateja Matevski poradi negoviot poseben poetski senzbilitet”, izjavi pretsedatelot Slave \orgo Dimoski. Za laureatot Matevski, koj e voedno vtoriot makedonski dobitnik na ova priznanie po Blaè Koneski, pretstavuva ogromna ~est i eden od najsre}nite momenti koi gi ima doìveano. Vaèn moment posebno poradi sovpa|aweto so jubilejot 50 godini od Stru{kite ve~eri na poezijata, zatoa {to tokmu toj e u~esnik u{te od nejzinoto osnovawe. “Da se bide vo Struga i so

Struga za mene otsekoga{ be{e vozbuda i radost, nepovtorlivo ~uvstvo {to voop{to moè da go ispolni ~ovekot i poetot. Manifestacijata ima{e mnogu skromni po~etoci. Me|utoa, poezijata kako edinstven klu~ i oru`je na poetot gi otvori granicite na golemiot svet. Tokmu toj poriv ovozmoì maliot i skromen sobir na makedonskite i drugi poeti od toga{na Jugoslavija, odràn vo Struga vo 1961 godina, ve}e vo 1964 godina da gi otvori zatvorenite i trevo`ni balkanski granici, za potoa da stane sredi{te vo koe }e se sobiraat glasovite na kontinentite, vo golemo bratstvo na poezijata”, veli vo negovata poraka akademik Matevski. Ministerot za kultura Elizabeta Kan~eska-Milevska iskaùvaj}i gi svoite iskreni ~estitki kon godine{niot laureat, dodade deka akademik Matevski so svojot grandiozen poetski opus na site jazici i pisma kontinuirano go dava svojot vlog vo zaemnoto zapoznavawe i po~ituvawe na kulturite

i gradeweto na edna nova dimenzija vo prijatelstvoto me|u narodite vo svetot. Voedno, po povod jubilejnoto izdanie na Stru{kite ve~eri na poezijata, ministerot Ka~eska-Milevska go najavi i objavuvaweto na luksuznata monografija, edicija na makedonska poezija od avtori dobitnici na nagradata Bra}a Miladinovci na makedonski i na angliski jazik, izrabotka na dokumentaren film - edno vizuelno svedo{tvo za rastot na ovaa manifestacija, kako i izdavawe na po{tenska marka i jubilejnoto izdanie na Zbornikot na narodni pesni od bra}ata Miladinovci. Mateja Matevski, roden vo 1929 godina vo Istanbul, Turcija, otkako gi zavr{il studiite po makedonski jazik rabotel kako novinar vo Makedonskata radio-televizija, a izvesno vreme bil i direktor na Radio-televizija Skopje. Matevski ja ima izvr{uvano i funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (svoeviden minister za nadvore{ni raboti

vo porane{niot sistem), a bil i ~len na pretsedatelstvoto na SR Makedonija. Akademik Matevski e ~len na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite od 1979 godina i bil nejzin pretsedatel vo periodot od 2001 do 2004 godina. Matevski e dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork, na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg, na Norve{kata akademija za literatura i sloboda na govorot, po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite, dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite, kako i po~esen ~len na nau~niot isntitut Sesar Vaqeho vo Truhiqo, Peru. Laureatot Mateja Matevski e dobitnik na site pozna~ajni nacionalni nagradi za poezija i prepev na poezija, izborot od negovata poezija e pretstaven vo oddelni izdanija, a vo 2005 godina mu se objaveni Izbranite dela vo deset tomovi. I negovoto internacionalno

{to pokraj ezeroto i SILVANA JOVANOVSKA odli~nata zabava, posejovanovska@kapital.com.mk titelite istovremeno }e moàt da posetat zna~ajni rebaruva~ot Bing istoriski mesta. Prvpat po vtorpat na Bing objavi fotografija svojata naslovna od Makedonija vo avgust stranica objavi 2010 godina. Pejsaòt od fotografija od debarskoto ezero [piqe ubavi-nite na Makedonija. bil zbogaten so interesni Od v~era naslovnicata na pra{awa koi vodele prebaruva~ot na Majkrodo linkovi do Aleksansoft ja krasat ubavinite na dar Makedonski, kako i Ohridskoto Ezero i crkvata pra{awa za najpoznatata sveti Jovan Kaneo. Pokraj doma{na rasa na ku~iwa, prekrasniot pejsa`, Bing na koja namesto {arplaninec posetitelite im nudi nekolku bila nare~ena ilirski interesni to~ki so inforov~ar. Kompanijata Majkmacii za crkvata, ezeroto i rosoft vo 2009 godina go gradot Ohrid, kako i ~etiri promovira{e nejziniot dopolnitelni to~ki za Make- prebaruva~ Bing, koj za donija. kratko vreme stana poznat Promoviraj}i go svojot pre- po toa {to sekojdnevno baruva~, Bing ja promovira objavuva fotografii so i Makedonija kako zemja ubavinite na mnogu mesta so bogata istorija, kulod svetot za koi nivnite tura i tradicija, no i kako korisnici moèbi i ne dràva koja ima problemi znaele deka postojat. Toa so imeto. Stranicata nudi se pokaàlo kako odli~en mnogu fotografii, mapi i poteg, bidej}i ne samo linkovi, pa i tie {to ne {to sekojdnevno se zgolznaat mnogu za Makedonija emuva brojot na negovite moàt da dobijat celosna korisnici, tuku i se pripretstava. Poslednata to~ka donesuva za razvojot na go pretstavuva Ohrid kako turizmot kaj dràvite koi odli~na i moderna desne se tolku poznati kako tinacija za odmor, kade turisti~ki destinacii.

PREBARUVA^OT NA MIKROSOFT JA PROMOVIRA MAKEDONIJA

BING(O) ZA OHRID

Prebaruva~ot Bing na IT-gigantot Mikrosoft, po vtorpat ja ilustrira{e negovata naslovna stranica so fotografska razglednica od Makedonija

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

portfolio e mnogu gu bogato, bidej}i Akademik Matevski e najpreveduvaniot iot makedonski poet vo stranstvo. Negovata poezija e prevedena na site pozna~ajni ni svetski jazici, a e dobitnik tnik i na brojni nagradi i priznanija vo Hrvatska, [vajcarija, vajcarija, Italija, [panija, Slovenija, Turcija, Srbija, Romanija, Indija... Minatataa godina ja dobi internacionalnata alnata nagrada Jan Smerak vo Bratislava, Slova~ka, a e nositel i na najvisokite francuski odlikuvawa – Legijata egijata na ~esta i Legijata ta na umetnosta i literaturata. Negoviot kolega,, akademikot Milann \ur~inov vo eden en esej za Matevski } e istakne deka iako ako denes vo na{iot javaven `ivot najprisuten uten slogan e “Kon Evropa, opa, v o Evropa, so Evropa”, ”, nie kako da podzaboravamee deka so na{ata tvore~kaa kultura, posebno na poetski tski plan, u{te vo pedesettite ite godini od minatiot vek ve}e bevme za~ekorile vo Evropa... ropa...

GADGETS BEZ@I^NA SVETILKA oobi~aeno poradi nedostig od prostor ~esto imame problem da najdeme dovolno osvetluvawe na na{ata rabotna masa ili no}nata masi~ka, osobeno vo no}nite ~asovi koga ni pre~i ponekoga{ presilnata svetlina od obi~nite sobni svetilki. Sepak, najdovme re{enie i za ovoj problem. Pristigna ra~nata svetilka koja po va{a èlba moète slobodno da ja prisposobite na re~isi kakva bilo povr{ina, od rabotna masa i no}na masi~ka s$ do toa da vi se najde koga go popravate avtomobilot vo garaàta ili dokolku ste nekade vo priroda. A kako u{te pogolem plus e toa {to taa e “bezì~na”, odnosno za nejzinoto napojuvawe se potrebni dve baterii koi ovozmoùvaat dolgo neprekinato svetewe. Cenata na ovaa svetilka iznesuva 13 dolari.

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

AVTOMOBILIZAM