250-kapital-18.03.2011 by Kapital Media Group

PARLAMENTOT VTOR DEN BEZ DUI

ISKLU^ENITE NUKLEARNI CENTRALI JA DIGNAA CENATA NA STRUJATA ZA 28%

DALI AHMETI ]E IZLEZE OD VLADATA?

MAKEDONIJA ]E UVEZUVA IZGOR SKAPA STRUJA?!

STRANA 7

STRANA 4

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

CVETA SIVATA EKONOMIJA SO UVOZOT NA STARI VOZILA

180 MILIONI EVRA POMINALE NA CRNO PRI PRODA@BA NA POLOVNI AVTOMOBILI OKOLU 60.000 POLOVNI AVTOMOBILI, KOLKU [TO SE UVEZENI VO ZEMJAVA MINATATA GODINA I VO PRVITE DVA MESECI OD GODINAVA, SE PRODADENI NA CRNO, SO PLA]AWE NA VOZILOTO VO GOTOVO, ODNOSNO NE PREKU TRANSAKCISKA SMETKA STRANA STRAN 12-13 NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,17.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,19% 00,02% 0,41% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 444,08 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

113,44 1 1,91%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.03) 2.690

MBI 10

2.670 2.650 2.630 2.610 2.590 2.570 2.550 11.3

13.3

15.3

Bankite ne gi prodavaat lo{ite krediti

17.3

I VO 2010 GODINA TOTALNO FIJASKO ZA VLADINATA KAMPAWA

OSUM MILIONI EVRA ZA EKONOMSKA PROMOCIJA, A NIEDNA GRINFILDINVESTCIJA

DENES, VO

Gorewe se seli od Slovenija vo Srbija?! STRANA 17

Evropa ne gi zatvora nuklearkite za da ne ostane bez struja STRANA 19

KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

ZA KOGO BIJAT KAMBANITE STRANA 14

STRANA 11

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

SAMO TREVA RASTE VO BUNARXIK! STRANA 2-3

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 2

PO^ETOK 30 MART 2011

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 18 MART 2011

SAMO TREVA RASTE VO BUNARXIK!

Iako stranskite direktni investicii statisti~ki rastat, novi fabriki koi treba da otvorat novi rabotni mesta nema. Najgolem del od prilivot na stranski kapital minatata godina otpa|a na reinvestiranata dobivka na postoe~kite stranski kompanii i kreditite {to gi zemale, a ne na grinfild-investicii! Investiciskiot bum izrazen vo milijardi evra, {to go najavi Vladata, stanuva ~ista utopija! Premierot Nikola Gruevski, ~ij glaven adut vo predizbornite kampawi be{e privlekuvaweto stranski investicii i patem magistrira{e na taa tema, sega ne izustuva nitu edno ime na kompanija koja “boèm” najavuva vlez na doma{niot pazar. Ministerot, pak, koj rakovodi so specijalniot resor za stranski investicii, Vele Samak, voop{to i ne se pojavuva vo javnosta. Sepak, se kreira atmosfera vo koja treba da bideme zadovolni {to godinava investiciite se zgolemile za 50% i dostignale 220 milioni evra, a Srbija privlekuva tolku za eden mesec. Celava situacija li~i na anegdotata so Stalin. Vagonot vo koj sedime nekoj sosila go ni{a za da mislime deka vozot se dviì napred?! Isto kako {to pravel Stalin vo komunisti~ka Rusija, koga vozot zaprel bidej}i ve}e nemalo pruga, ama patnicite morale da mislat deka vozot, sepak, se dviì! Makedonija ostana pusta destinacija na Balkanot, koja ja zaobikoluvaat

site pogolemi stranski investitori. [vedskata kompanija za mebel, IKEA, avtomobilskiot gigant Fiat, tekstilnite Hugo Bos i Beneton, site ja odbraa Srbija za regionalen centar na nivnite investicii. Vo Makedonija ne dojdoa nitu najavuvanite - turski [i{exam, francuskata Montipe, italijanskata Orlandi, slovene~kata Iskra, korejskite Haer i Trivju, koi dobija zemji{te vo Bunarxik, no ne izgradija fabrika za proizvodstvo na monitori i LCD-televizori. Vo zonata za koja se najavuva{e deka “}e vrie od investitori” zasega rabotat samo dve fabriki – Xonson kontrols i Xonson Meti. Nitu promotorite niz svetot, nitu skapite kampawi za koi se tro{at milioni evra, nitu site dano~ni olesnuvawa koi im se nudat ne gi namamija stranskite investitori da investiraat vo Makedonija. Politi~kata nestabilnost, izoliranosta na zemjata nadvor od EU i NATO, lo{ata patna i èlezni~ka infrastruktura se samo del od problemite {to gi odbivaat potencijalnite investitori da veruvaat vo Makedonija i da gi vloàt tuka nivnite pari. Otsustvoto na o~ekuvaniot priliv na investicii vo zemjata se dolì i na neefikasnoto sudstvo, korupcijata, te{kiot pristap do kapital i birokratski problemi, koi isto taka se va`ni pri donesuvaweto odluka za investirawe. Iako Svetskata banka ja rangira zemjata kako edna od najdobrite reformatori vo podobruvaweto na uslovite za vodewe biznis bidej}i ovozmoìla pravna osnova za toa, sepak, zakonite treba da se primenuvaat vo praktika.

ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk jan ev@ @kappital.com.mk

Modelot na privlekuvawe stranski investicii se pokaà kako porazitelen, {to zna~i deka treba da se menuva. Namesto skapi reklami na CNN za promocija na “dano~niot raj”, kako za promena promotorite neka gi donesat stranskite biznismeni na doma{en teren, ako treba duri i neka im napravat finansiski plan – kolku tie bi zarabotile ako vloàt vo zemjava, kolku }e im pomogne dràvata, pa taka neka gi ubeduvaat deka treba da investiraat vo Makedonija. Dràvata kone~no da po~ne da gi gradi klu~nite infrastrukturni proekti, kako {to se koridorite 8 i 10 od patnata i èlezni~kata mreà, hidrocentralite êbren i Gali{te, koi }e ja obezbedat energetskata sigurnost na zemjata i gasovodniot sistem. I na kraj, pove}e da gi stimulira i doma{nite kompanii, bidej}i tie se glaven preduslov za da dojdat stranskite.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

2,4%

znesuva inflacijata vo evrozonata ovaa godina. I Inflacijata na nivo na Evropska unija, pak, iznesuva 2,8%, presmetalo evropskoto statisti~ko biro Evrostat. Fevruarskata inflacija vo celata Evropska unija ostana nepromeneta vo odnos na prethodniot mesec, no vo odnos na fevruari 2010 godina e zgolemena za 1,3%. Rastot na cenite na energensite se o~ekuva dopolnitelno da go podgree rastot na op{toto nivo na cenite i proizvodite.

I VO 2010 GODINA TOTALNO FIJASKO ZA VLADI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

OSUM MILION EKONOMSKA P NIEDNA GRINF 34.5 + 186.9 = 221.4 milioni evra KREDITI OD STRANSTVO

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

I 2010 godina potvrdi deka vladinata politika za privlekuvawe stranski investicii e celosno proma{ena i do`ivuva totalno fijasko. Dodeka sosednite zemji gi presmetuvaat investiciite vo milijardi, Narodnata banka na Makedonija objavi porazitelni podatoci, spored koi prilivot na stranski kapital vo zemjava minatata godina iznesuva samo 221 milioni evra. A za ekonomska promocija na zemjata Vladata lani potro{i osum milioni evra od buxetot. Spored metodologijata za presmetka na stranskite investicii, toa ne zna~i deka 221 milioni evra se grinfild-investicii koi otvorile novi rabotni mesta. Naprotiv, duri 186,9 milioni evra se akcionerski kapital i neraspredelena dobivka na stranskite kompanii koi ve}e rabotat vo zemjava, 34,5 milioni evra otpa|aat na krediti {to gi zele kompaniite od stranstvo. Samo investicijata na turskata kompanija TAV, koja minatata godina po~na da go gradi skopskiot aerodrom, mo`e da se nare~e grinfild-investicija. Od Vladata, ~ij glaven adut vo predizbornite kampawi be{e privlekuvaweto stranski investicii, vinata za padot na stranskite investicii vo sporedba so prethodnite godini, koga toa nivo dostignuva{e i pove} e od 500 milioni evra,

milioni evra REINVESTIRANA DOBIVKA I AKCIONERSKI KAPITAL

ja lociraa vo svetskata kriza. Vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik rabotat samo fabrikite za avtodelovi na Xonson Meti i na Xonson kontrols, koi vo Makedonija investiraa pomalku od 50 milioni evra. Site drugi najaveni investicii propadnaa, iako premierot insistira na terminot “se odlo`ija”. Pred tri godini po~na investiciskata “ofanziva” na Vladata, koga bea potpi{ani serija dogovori za sorabotka so nekolku stranski kompanii, koi, spored dogovorenoto, ve}e treba{e da proizveduvaat vo Bunarxik. Memorandum za sorabotka be{e potpi{an so Iskra od Slovenija, koj predviduva{e izgradba na fabrika vo Bunarxik do septemvri 2009 godina. Montipe treba{e da bide prvata francuska grinfild-investicija vo Makedonija, vredna 60 milioni evra. Fabrikata treba{e da proizveduva glavi za motori na vozila. Italijanskata Orlandi treba{e da investira 10 milioni evra vo fabrika za avtomobilski delovi i da vraboti 120 lu|e, a da po~ne so rabota na po~etokot od 2009 godina. Godinava treba{e da po~ne so proizvodstvo na staklo turskata kompanija [i{exam. MAKEDONIJA OSTANA ZAKOVANA NA DNOTO VO REGIONOT SPORED PRILIVOT NA STRANSKI INVESTICII. Obemot od 221 milioni evra stranski kapital za edna godina Srbija go dostigna za samo dva meseci. Za cela godina stranskite investitori vo Srbija vlo`ija duri 1,3 milijardi evra. Iako Srbija ne vodi agresivna i

milioni evra STRANSKI INVESTICII

skapa kampawa za promocija na zemjata vo stranstvo kako biznis-raj, kako {to pravi Makedonija, vo poslednite godini privlekuva mnogu pove}e stranski investicii. Godinava se o~ekuva direktnite stranski investicii vo Srbija da se zgolemat pove}e od dvojno, imaj}i gi predvid proda`bata na del od Telekom Srbija, od {to se o~ekuvaat 1,5 milijardi dolari i planovite na avtomobilskata kompanija Fiat. Okolu 30% od investitorite go gledaat jugot na Srbija kako najinteresen region za investirawe vo avtomobilskata industrija. Duri i najpoznatiot slovene~ki proizvoditel na bela tehnika, Gorewe, najavi deka celoto proizvodstvo od Slovenija } e go preseli vo Srbija, no Makedonija ja nema na nivnata biznis-mapa. Hrvatska vo 2010 godina privle~e okolu edna milijarda evra stranski investicii. Vo Crna Gora, pak, koja ima re~isi tripati pomalku `iteli od Makedonija, se investirani 550 milioni evra. Vo Albanija, iako ne se objaveni statisti~kite podatoci za cela godina, se o~ekuva stranskite investicii da nadminat 800 milioni evra. SVETSKA BANKA JA VBROJUVA MAKEDONIJA ME\U ZEMJITE KOI POSTIGNALE NAJGOLEM NAPREDOK VO PODOBRUVAWE NA BIZNIS - KLIMATA, NO I TOA NE POMOGNA. Ne pomogna ni toa {to Vladata potro{i milioni evra za promocija na “dano~niot raj” vo najpoznatite svetski mediumi i im ponudi serija povolnosti na stranskite investitori. Ekspertite sugeriraat promena na modelot za privlekuvawe stranski investitori. “Makedonija nema investiciski prednosti i ne nudi

Navigator

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK ZNAE KAKO DA PRIVLE^E INVESTITORI

MATEJA MATEVSKI

JANO[ MARTAWI

TRAJKO VEQANOVSKI

VLADIMIR PUTIN

ubilejnoto izdanie na Jpoezijata Stru{kite ve~eri na dobiva posebna

Balkan da vleze obranieto se isprazni, Ztoaapaden vo Evropskata unija, a za S a pretsedatelot nema da se utvrdat konkretni nikakov mehanizam za

usija e pred dilemata da se Rgasovodot otka`e od izgradbata na Ju`en potok zatoa

ni{ka zatoa {to godinava laureat e makedonskiot pisatel

rokovi bara ungarskiot minister za nadvore{ni raboti

{to ne uspea da ja ubedi Turcija gasovodot da pominuva niz nejzina teritorija

da gi vrati pratenicite od opozicijata i od vladeja~kata partija DUI

INATA KAMPAWA

NI EVRA ZA PROMOCIJA, A FILD-INVESTCIJA Investicijata na turskata kompanija TAV, koja minatata godina po~na da go gradi skopskiot aerodrom, e edinstvenata stranska investicija vo 2010 godina vo Makedonija koja do odreden stepen moè da se smeta za grinfildinvesticija. Od vkupno 221 milioni evra stranski investicii, kolku {to presmeta NBM, najgolem del se reinvestirana dobivka na kompanii koi ve} e rabotat vo zemjava i kreditite {to gi zele od stranstvo. Ova ne e dokaz deka Makedonija e atraktivna zemja za stranskiot kapital i deka kampawata na Vladata za privlekuvawe stranski investicii so skapi reklamni kampawi i ekonomski promotori e uspe{na. Dali za toa nekoj vo Vladata si go stavil prstot na ~elo? ne{to pospecifi~no vo odnos na regionot. Moème da se dokaùvame edinstveno so rezultati. Ako stranskiot investitor nudi gotovina vo edna dràva, toga{ toj ima doverba. Otsustvoto na strate{ki i finansiski investicii vo Makedonija ukaùva deka zemjava nema politi~ka stabilnost i zrelost. Dolgo vreme ne postoi konsenzus za najzna~ajnite politiki i ekonomski pra{awa. Za àl, vo Makedonija ima naodi deka sudstvoto e korumpirano, pa dogovorite so investitorite se samo na hartija”, ocenuva analiti~arot Xon Jonovski. Biznismenite komentiraat deka investitori moè da se privle~at edinstveno ako im se ponudat pridobivki koi }e imaat neto-efekti vo kalkulaciite za krajniot proizvod. “Dràvata da ja izgradi halata na investitorot, da mu ponudi besplatno zemji{te i da pokrie del od tro{ocite za logistika. Samo so vakva ponuda Makedonija vo ovoj moment moè go privle~e vnimanieto na nekoj seriozen stranski investitor”, sugerira poznatiot biznismen Risto Gu{terov. Analiti~arite sugeriraat Vladata pove}e da se fokusira na prioritetnite sektori vo koi barame investitori. “Za Makedonija ne e potrebna globalna promocija, bidej}i za malite zemji toa ne e presudno. Treba da se napravi targetirana promocija na investiciskite mo`nosti. Zemjava ima povolni uslovi za stranskite investitori, no mnogu e lo{ li~niot odnos {to go ima dràvata so niv. So golem del od niv se vodat sudski sporovi. Toa e ne{to {to se slu{a i {to se

Slobodnata ekonomska zona Bunarxik e najeklatantniot primer za totalnoto fijasko na vladinata kampawa za privlekuvawe stranski investicii

INVESTICISKI BUM VO SRBIJA gencijata za stranski investicii i promocija na izvozot vo Srbija informira deka pove}e od 100 stranski kompanii sakaat da investiraat vo zemjata, {to zna~i mo`nost za otvorawe 20.000 rabotni mesta. Kako potencijalni investitori se spomenuvaat {vedskata kompanija za mebel IKEA, koja vo izgradba na {opingcentar planira da investira 250 milioni evra do 2012 godina. Vo okolinata na Ni{ fabriki }e gradat ju`nokorejskata kompanija za avtodelovi Jura i francuskata kompanija za telefoni Saèm. Jura }e investira osum milioni evra i }e vraboti 300 lu|e, a Saèm pet milioni evra i }e ima 200 vrabotuvawa. Vlez vo Srbija najavi i Xonson kontrols, koja ve}e ima fabrika vo Makedonija. Germanskata kompanija Hugo bos, turskata Xinsi Istanbul i italijanskata Beneton ja osvojuvaat tekstilnata industrija vo Srbija. Eden od najgolemite svetski operatori na informati~ka tehnologija, Embasi grupa od Indija, }e gradi tehnolo{ki park vo Inxija. Vrednosta na investicijata e 60 milioni dolari, a }e se vrabotat 2.500 programeri. Japonskata kompanija Panasonik, pak, }e proizveduva energetski efikasni elektronski komponenti za rasvetni tela vo Svilajnac. Fiat planira da vloì vkupno 940 milioni evra vo fabrikata Zastava.

Britanskata Vlada e mnogu inovativna koga stanuva zbor za privlekuvaweto investicii. Za da ja pottiknat ekonomijata, koja e vo kriza, site stranci koi }e investiraat najmalku 10 milioni evra vo ekonomijata vo Velika Britanija }e dobijat britansko dràvjanstvo i paso{ po zabrzana zabrz postapka. Tie namesto pe pet, za dve godini ve}e }e mo moàt da bidat dràvjani na Kralstvoto. Britanskata Vl Vlada donese i novi imigraci imigracioni propisi za da donese ppove}e investicii, spored koi k tie {to } e vloàt pet milioni m funti }e steknat pravo pra na trajno naseluvawe po tri godini prestoj vo zemjata. zemj Odli~na ideja na edna zemja koja e me|u najatraktivnite naj za emigrantite, emigrantite pred s$ od balkanskite zemji. ze

DEJVID KAMERUN Ako samo minatata godina pove}e od 300 milioneri od razli~ni delovi na svetot, investitori i pretpriema~i do{le vo Velika Britanija i vloìle pari vo britanskata ekonomija, sigurno e deka za mnogu brzo vreme }e se zgolemi brojot na britanski dràvjani. Kako del od reformite na migraciskiot sistem {to go najavi Vladata na premierot Dejvid Kameron vedna{ po minatogodi{nite parlamentrani izbori se predviduva davawe pravo na ilegalnite imigranti da moàt pobrzo da se vratat vo Velika Britanija, dokolku dobrovolno si zaminat od zemjata, namesto da bidat proterani.

GUBITNIK GUB PRO[ETKA DO LONDON

Delegacija na Ministerstvoto za transport i vrski i na Javnoto soobra}ajno pretprijatie Makedonija soobra}aj se vo dvodnevna poseta na London - }e prou~uvaat kakvo e iskustvoto na Britanija vo koristeweto na dvokatnite avtobusi. Nikolov direktno vo Britanija } e gi ispituva i }e gi utvrduva prednostite od upotrebata na vakvite avtobusi. A zarem ne treba{e prednostite ili maanite da se konstatiraat u{te vo fazata koga Vladata odlu~i da nabavuva vakvi avtobusi. Ili prvo gi taksa parite, pa sega }e utvrduva dali napravile dobra zdelka ili investicijata za Skopje, sepak, e proma{ena?! Nikolov zaminal vo

MI[O NIKOLOVSKI London i zatoa {to sakal izvorno od Britancite da slu{ne i {to e toa {to gi tera lu|eto da gi sakaat crvenite, dvokatni avtobusi pove}e od ednokatnite. I zamislete, Britancite mu rekle deka dvokatnite avtobusi nudat pogolema udobnost, primaat pove}e patnici od obi~nite avtobusi i go rastovaruvaat soobra} ajot na gradot. Pa, ova e pove}e od o~igledno i sekako deka za vakva konstatacija ne treba da se odi na pro{etka duri do London. Kolku li samo }e ~ini ova pate{estvie na dr`avnite poverenici, sekako, plateno od xebot na gra|anite?

MISLA NA DENOT

znae me|u investitorskite krugovi. Koga investitorite }e dojdat tuka ne gi dobivaat uslovite {to im se veteni”, komentiraat ekonomistite. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, priznava deka infrastrukturata e

re~isi presudna za podobruvawe na delovnata klima i konkurentnosta na ekonomijata. Toj veli deka od strate{ka va`nost e izgradbata na koridorite 8 i 10, koi }e ja zabrzat trgovskata i ekonomskata sorabotka so drugi zemji.

Vladata za godinava planira vlez na stranski direktni investicii vo vrednost od 240 milioni evra. Od Agencijata za stranski investicii najavija realizacija na tri do ~etiri stranski investicii vo narednite {est meseci.

BIDI MERILO ZA KVALITET. NEKOI LU\E NE SE NAVIKNATI DA RABOTAT VO SREDINA KADE [TO SOVR[ENOSTA E O^EKUVANA.

STIV XOBS OSNOVA^ I GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA APPLE INC

Navigator

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

ISKLU^ENITE NUKLEARNI CENTRALI JA DIGNAA CENATA NA STRUJATA ZA 28%

MAKEDONIJA ]E UVEZUVA IZGOR SKAPA STRUJA?!

Isklu~uvaweto na nuklearnite centrali vo Evropa ja zgolemi cenata na elektri~nata energija za 26% za samo tri dena. Ovie ceni se za isporakite na struja od april. Spored energetskiot bilans, Makedonija godinava }e treba da uveze struja vo vrednost od 80 milioni evra KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

sklu~uvaweto na nuklearnite centrali vo Evropa ja zgolemi cenata na elektri~nata energija za 26% za samo tri dena. Ovie ceni se za isporakite na struja od april. Toa zna~i deka Makedonija godinava }e uvezuva izgor skapa struja. Ako vo ponedelnikot strujata na svetskite berzi se trguva{e po cena od 50 evra za magavat-~as, v~era nejzinata cena dostigna duri 64,25 evra, {to e najgolem dvodneven rast od 2003 godina. Spored energetskiot bilans, Makedonija godinava }e treba da uveze struja vo vrednost od 80 milioni evra. Globalnata panika poradi krizata vo japonskite nuklearni centrali gi zatvori sedumte nuklearni reaktori vo Germanija, so vkupna sila od 7.000 megavati. Vo Germanija cenata na strujata koja vo mre`ata }e se ispora~a vo april se zgolemi za 18%. Od petokot, koga Japonija ja pogodi zemjotresot, a potoa cunamito, cenite na elektri~nata energija se zgolemija za 28%. Trgovcite so struja vo zemjava predupreduvaat

deka ako na svetskite i evropskite pazari cenata prodol`i da raste, Makedonija }e se soo~i so preskap uvoz na struja. Od EFT, najgolemiot trgovec so struja vo zemjava, velat deka vo situacii koga cenata na strujata na kratok rok raste prebrzo trgovcite se najgolemite gubitnici. “Site kompanii koi ve} e sklu~ile dogovori, kvartalni ili godi{ni, se obezbedeni. Nema da go po~uvstvuvaat rastot na cenata na elektri~nata energija bidej}i }e im ja ispora~ame po ve}e dogovorenata cena. Turbulenci-

ite najmnogu gi ~uvstvuvaat trgovcite. Najgolemiot rizik vo vakvi slu~ai na incidenten rast na cenata na strujata go prezemame nie. Ako ovoj trend potrae, sekako deka }e ima vlijanie vrz cenata na strujata i vo Makedonija. Prognozite se neblagodarni, no rastot na cenata na strujata za 13 evra samo za nekolku dena ne e voop{to za potcenuvawe. Sepak, smetam deka po~nuva trend na zapirawe na rastot. Se pravi nova ramnote`a na pazarot, pa o~ekuvam deka }e se zadr`i sega{nata cena”, veli za “Kapital”, Ko~o An|u{ev, direktor na

EFT Makedonija. Spored energetskiot bilans, Elektrani na Makedonija za godinava treba da uvezat 415 gigavat~asovi struja. Ottamu

smiruvaat deka vo ovoj period ne planiraat uvoz na struja. Samo za prvite dva meseca ELEM za uvoz na 50 gigavati platil okolu 2,7 milioni evra. “Vo ovoj period ELEM ne nabavuva elektri~na energija od uvoz, taka {to momentalnata sostojba ne vlijae vrz tro{ocite na raboteweto na kompanijata po ovaa osnova. Nabaveni se vkupno 50 gigavat~asovi elektri~na energija za januari i fevruari, {to e za 50% pomalku od planiranite koli~ini vo Energetskiot bilans za godinava. ELEM nabavkata na strujata ja sproveduva preku transparentna tenderska postapka, vo koja glaven kriterium e ponudenata cena”, velat od kompanijata. Direktorot na ELEM, Vlatko ^ingoski, pak, neo-

damna za “Kapital” izjavi deka od godina vo godina go namaluvaat uvozot na struja i go pravat samo za odrùvawe na mo}nosta. “Nie kako sistem imame energija, no taa ne e najdobro raspredelena vo tekot na godinata i vo tekot na denono}ieto. Uvozot na struja pretstavuva nu`no zlo. Vo ELEM bi bile najsre}ni koga voop{to bi nemale uvoz. Samo tie {to ne go razbiraat ovoj biznis moàt da kaàt deka uvozot na struja e prostor za pravewe profiti i za kriminal”, veli îngoski.

KO^O AN\U[EV DIREKTOR NA EFT MAKEDONIJA. Site kompanii koi ve}e sklu~ile dogovori se obezbedeni. Nema ema da go po~uvstvuvaat rastot na cenata na elektri~nata energija ija bidej}i }e im ja ispora~ame po ve}e dogovorenata cena. Turrbulenciite najmnogu gi ~uvstvuvaat trgovcite. Najgolemiot rizizik vo vakvi slu~ai na incidenten rast na cenata na strujata ta go prezemame nie. Ako ovoj trend potrae, sekako deka }e ima ma vlijanie vrz cenata na strujata i vo Makedonija. Prognozitee se neblagodarni, no rastot na cenata na strujata za 13 evraa samo za nekolku dena ne e voop{to za potcenuvawe.

Navigator

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

38,9% 49,5% 41,8% K

PROCENKI... generalen sekretar na NATO

ZEMJITE OD CIE PRIMER ZA ZEMJITE OD BLISKIOT ISTOK orane{nite komunisti~ki zemji od Centralna i Isto~na Evropa moàt da ja imaat ulogata na model za zemjite od Severna Afrika i Bliskiot Istok vo svojata borba za demokratija i sloboda na govorot, izjavi generalniot sekretar na NATO, Anders fog Rasmusen, na otvoraweto na ~etvrtiot forum za evroatlantska bezbednost. “Koga gledam kon Centralna i Isto~na Evropa, isklu~itelno optimisti~ki sum nastroen kon idninata na Severna Afrika. Pred 20 godini zemjite od toj region uspeaja da go promenat reìmot, da gi promenat granicite, da se pridviàt kon demokratijata”, potseti generalniot sekretar na Alijansata.

PORASNAL PROMETOT VO INDUSTRIJATA OSTVAREN NA STRANSKITE PAZARI VO JANUARI

PORASNAL PROMETOT VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA VO ISTIOT PERIOD

PREGLED VESTI

ANDERS FOG RASMUSEN

PORASNAL PROMETOT VO INDUSTRIJATA VO JANUARI SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI, SOOP[TI DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA

NBM SO DOBIVKA OD 60 MILIONI EVRA VO KNIGITE, A REALNO SO ZAGUBA OD SEDUM MILIONI EVRA obivkata na Narodnata banka na Makedonija od 60 milioni evra e samo presmetkovna i nema da se raspredeluva vo deviznite rezervi i vo dràvniot buxet. Centralnata banka za minatata godina pokaà frapantno zgolemuvawe na dobivkata poradi rastot na cenata na zlatoto i na dolarot, vo koj taa gi ~uva deviznite rezervi. No, toa e samo knièwe, odnosno dobivkata realno ne postoi vo pari. Vsu{nost, od operativno rabotewe NBM e vo zaguba od 6,9 milioni evra, {to, pak, najmnogu se dolì na isplatenite kamati za blagajni~kite zapisi, koi masovno gi plasira{e vo 2010 godina. Od NBM potvrduvaat deka za 2010 godina ne ostvarile “rezultat za raspredelba, pa i ne raspredelile iznos za Buxetot”. “Dobivkata utvrdena spored IFRS za periodot januari-dekemvri 2010 godina iznesuva 3.700.469 iljadi denari (60,1 milioni evra) i glavno proizleguva od presmetanite nerealizirani neto-prihodi od cenovni i kursni promeni na zlatoto i neto-presmetani nerealizirani prihodi od kursni razliki”, informiraat od NBM. Spored Finansiskiot izve{taj na NBM, izgotven soglasno Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe, od “nerealizirani kursni i cenovni promeni” bankata ostvarila prihodi od duri 78 milioni evra i toa e najgolema stavka vo bilansot na uspeh. Ovde vleguva zarabotka od 65 milioni evra od rastot na svetskata cena na zlatoto i 13 milioni evra od rastot na vrednosta na dolarot. Vrednosta na “zlatnite rezervi” so koi raspolaga NBM na krajot od 2010 godina iznesuva{e 232 milioni evra. Monetarnoto zlato go so~inuvaat zlatnite depoziti vo korespondentni banki i zlatni pra~ki izraboteni po me|unarodnite standardi, koi se ~uvaat vo trezorot na Narodnata banka. Vo stranska valuta NBM raspolaga so sredstva vo vrednost od 347 milioni evra, a vo stranski hartii od vrednost od 1,1 milijarda evra. Najgolem del od deviznite rezervi se ~uvaat vo nerizi~ni stranski hartii od vrednost so najvisok krediten rejting AAA, a potoa vo zlato, koe ima krediten rejting CB. Hartiite od vrednost se izdadeni vo zemji-~lenki na EU. No, NBM ima ogromni rashodi za isplata na kamati na izdadeni hartii od vrednost (blagajni~ki zapisi) od duri 22 milioni evra, {to e za sedum milioni evra pove}e otkolku vo 2009 godina, tokmu kolku {to iznesuva zagubata na centralnata banka.

DENESKA ]E SE ZNAE KOI KOMPANII ]E SE KVALIFIKUVAAT ZA ÊBREN I GALI[TE eneska Ministerstvoto za ekonomija }e soop{ti koi od prijavenite 16 kompanii zainteresirani za proektot êbren i Gali{te gi ispolnuvaat uslovite za da podignat dokumentacija i da odat vo vtorata faza od tenderot za izgradba na hidrocentralite. Kako {to informiraat od Ministerstvoto za ekonomija, vo tekot na v~era{niot den Komisijata za tenderskata dokumentacija gi razgleduvala detalno ponudite, za {to so detalni informacii Ministerstvoto }e izleze vo tekot na dene{niot den. Noviot, {esti, tender, koj be{e objaven kon krajot na januari, ima{e izmeni so cel da bide poatraktiven za investitorite - be{e namalen finansiskiot kriterium na kompaniite i be{e otvorena mo`nosta proektot êbren i Gali{te da se oddeli dokolku investitorot odlu~i deka saka da ja gradi hidrocentralata na êbren. Proektot ostanuva po konceptot na javno-privatno partnerstvo so Elektrani na Makedonija. Za izgradba na hidrocentralite ve}e nekolku godini se bara investitor, a negovata vrednost e proceneta na pove}e od 700 milioni evra.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

PREGLED VESTI

POTVRDENA ZATVORSKATA KAZNA ZA VRANI[KOVSKI rhovniot sud ja odbi àlbata na odbranata i ja potvrdi dve ipolgodi{nata kazna za ras~inetiot vladika na MPC, Jovan Vrani{kovski. Toj e osuden za zloupotreba na 320 iljadi evra crkovni pari. Vrani{kovski e vo begstvo pove}e od dve godini, a protiv nego e raspi{ana i me|unarodna poternica. Kaznata mu be{e izre~ena vo otsustvo vo 2009 godina. Minatata godina Vrani{kovski be{e uapsen vo Bugarija i zadràn vo pritvor poradi baraweto na makedonskata vlast za ekstradicija na vladikata na POA za otsluùvawe na kaznata zatvor vo zemjava, no podocna be{e osloboden i povtorno se vrati vo Srbija, kade {to isto taka ima dràvjanstvo. Zatvorskata kazna mu e izre~ena poradi zatajuvawe na 320 iljadi evra, pari {to gi zemal od paraklisite, crkvite i manastirite dodeka rabotel vo Prespanskopelagoniskata, Bregalni~kata i Povardarskata eparhija. Vrani{kovski parite gi tro{el za kupuvawe skapi podaroci, avtomobili i xipovi, za patuvawa vo stranstvo, kako i za pla}awe na apartmanot vo Solun.

MANEVSKI: MAKEDONIJA POSVETENA NA BORBATA PROTIV ORGANIZIRANIOT KRIMINAL spe{nata regionalna sorabotka, koja rezultira{e so pravosilno zavr{eni predmeti od organiziran kriminalk e od golemo zna~ewe za Makedonija, istakna ministerot za Pravda, Mihajlo Manevski na Konferencija na ministrite za pravda i vnatre{ni raboti na zemjite od Jugoisto~na Evropa vo Budva. Nesporen e faktot, potencira{e Manevski, deka vo sovremeniot svet organiziraniot kriminal i korupcijata ne poznavaat granici, dodeka kriminalcite ja zloupotrebuvaat postoe~kata situacija i uspe{no izbegnuvaat kazneno gonewe. Konferencijata }e zavr{i denes so usvojuvawe zaedni~ka deklaracija za zajaknuvawe na regionalnata sorabotka i koordinacija vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata vo Jugoisto~na Evropa.

CRVENKOVSKI SE SRETNA SO NOBILO retsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski, deneska se sretna so dràvniot sekretar vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i evropski integracii na Republika Hrvatska, Mario Nobilo. Na sredbata, kako {to se naveduva vo dene{noto soop{tenie od SDSM, Crvenkovski ja obrazloìl aktuelnata politi~ka sostojba vo dràvata, osobeno osvrnuvaj}i se na skore{no odrànata liderska sredba. Nobilo izrazil zagriènost za momentalnata stagnacija na procesot na pregovori na Makedonija so EU, pritoa potenciraj}i deka aktuelnata politi~ka situacija vo Makedonija dopolnitelno pridonesuva za prolongirawe na procesot na evrointegracii

KAKO NAUMOVSKI GI TOLKUVA PORAKITE OD BRISEL?

ZA SITE KRITIKI VINOVEN E SAMO BRANKO!

Vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski, voop{to ne e zagri`en za zabele{kite na evroparlamentarcite. Toj e siguren deka nema {ansa Makedonija da go izgubi kandidatskiot status i pokraj zgolemenata politi~ka kriza vo zemjava GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ilnite kritiki za politi~kata kriza so koja se soo~uva z emj a v a , ka ko i zgolemenite etni~ki tenzii za vreme na raspravata vo Evropskiot parlament po nacrt-rezolucijata na evropratenikot Zoran Taler za Makedonija kako voop{to

NOBILO: POLITI^KATA KRIZA GO PROLONGIRA PROCESOT NA EVROINTEGRACIITE! Aktuelnata politi~ka situacija vo Makedonija dopolnitelno pridonesuva za prolongirawe na procesot na evrointegracii, istakna v~era dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i evropski integracii na Hrvatska, Mario Novilo, po sredbata so liderot na SDSM, Branko Crvenkovski.

da ne doprele do vicepremierot Vasko Naumovski. Toj kako voop{to da ne bil prisuten na raspravata, pa v~era izleze so zaklu~ok deka za po~nuvawe na pregovorite edinstvena pre~ka ostanuva samo nere{eniot spor so Grcija. "Jasno e deka edinstvenata prepreka, kako {to pove}epati napomenale i najvisokite pretstavnici na evropskite institucii, e sporot za imeto {to ni e nametnat od strana na Grcija. Toa e dolgogodi{en spor i nie imame namera da najdeme edno zaemno prifatlivo re{enie i da prodol`ime da se dvi`ime napred kon polnopravno ~lenstvo vo EU i polnopravno ~lenstvo vo NATO", izjavi Naumovski na v~era{nata promocija na prira~nicite

za preveduvawe na pravnite akti na EU i pravnite akti na Makedonija. Za razlika od vakvoto negovo tolkuvawe, vo zaklu~niot dokument koj v~era popladneto osamna na internet-stranicata na Evropskiot parlament, prenesen od izvestuva~ot za Makedonija, Zoran Taler, zaklu~ocite se deka ne e samo do imeto. "^lenovite na Evropskiot parlament `alat {to Sovetot s$ u{te ne donel odluka za po~nuvawe na pregovorite, kako {to e preporakata od Komisijata ve}e vtora godina po red. No, vo isto vreme evroparlamentarcite izrazuvaat ogromna gri`a za raste~kite me|uetni~ki tenzii vo zemjata, kako i prodlabo~uvaweto na problemite vo politi~kata kul-

NAPAD PROTIV ATINA: METODITE NA GRCITE KARAKTERISTI^NI ZA 19, A NE ZA 20 VEK! "Po v~era{nata debata stana jasno deka site obidi na nekoi od sosednite dr`avi da go izbri{at makedonskiot jazik duri i vo oficijalnite dokumenti na Evropskata unija ostanaa bezuspe{en obid, odnosno aktivnostite koi bea karakteristi~ni za 19 vek nemaat svoe mesto vo 20 vek. Vaka vicepremierot Vasko Naumovski gi prokomentira amandmanite na nekoi sosedni dr`avi za bri{eweto na makedonskiot jazik od oficijalnite dokumenti na Evropskata unija

tura. Visokiot stepen na nevrabotenost, korupcijata, pritisocite vo sudstvoto i slobodata na mediumite isto taka se pra{awa za koi se zagrièni evroparlamentarcite", se veli vo soop{tenieto na Taler. Me|utoa, vakvata politi~ka kriza vo zemjava voop{to ne go zagriùva Naumovski. Na pra{aweto dali Makedonija moè da go izgubi kandidatskiot status poradi prodlabo~enata institucionalna kriza i nedostigot od politi~ki dijalog Naumovski samouvereno odgovori: "Ne ni bilo poso~eno takvo ne{to i ne veruvam deka Makedonija bi moèla da go izgubi kandidatskiot status". Taka, toj za vakvite zabele{ki edinstveniot vinovnik go bara vo opozicijata. "Ne postoi dràva-~lenka na EU kade {to opozicijata go bojkotira Sobranieto i veruvame deka taa sostojba ne treba da bide slu~aj nitu vo RM. I dokolku site politi~ki partii navistina veruvaat deka RM treba da prodolì napred i se podgotveni da go dadat svojot pridones vo ostvaruvaweto na taa cel, bi bilo podobro pomalku da zboruvaat za EU, a pove}e da napravat ne{to konkretno za evropskata integracija na RM", re~e Naumovski.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

PREGLED VESTI

PARLAMENTOT VTOR DEN BEZ DUI

DALI AHMETI ]E IZLEZE OD VLADA?

Docna ve~erta vo Mala Re~ica, Ali Ahmeti go sobra partiskiot vrv na konsultacii i donesuvawe odluka dali }e se prodol`i so bojkotot na Sobranieto i kako }e se razvivaat odnosite vo ramkite na koalicijata KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

oradi otsustvoto na pratenicite od redovite na Ali A hmeti, Parlamentot v~era ne funkcionira{e, a od plenarnata sednica pomina samo to~kata za verifikacija na mandatot na novata prateni~ka Nadica Nikoloska. Maksimalno zatvoreni ostanaa od dvete partii. Nitu VMRO–DPMNE, nitu DUI nemaa odgovor kako }e se razviva situacijata i koi se barawata na Ahmeti za da se vrati vo Sobranie. Docna ve~erta vo Mala Re~ica, Ali Ahmeti go sobra partiskiot vrv na konsultacii i donesuvawe odluka dali }e se prodolì so bojkotot na Sobranieto i kako }e se razvivaat odnosite vo ramkite na koalicijata. Od partijata ne sakaa da komentiraat ni{to pove}e, za{to imaa dogovoreno deka pred da zavr{i sostanokot nema da izleguvaat so nikakvi informacii, osven deka se potrebni me|upartiski razgovori na site nivoa. Toa {to za prv pat edna vladeja~ka partija se sluì so bojkot kako politi~ki metod za borba velat deka ne bilo presedan, tuku “vrv vo demokratijata”. Reakcija imaat edinstveno za izjavata na pratenikot Vlatko \or~ev, koj nekolku ~asa po bojkotot na DUI izleze so komentar deka nema da dozvolat izedna~uvawe na cenite na zdravstvenite uslugi za doma{nite i kosovskite pacienti. Ovaa izjava, koja se tolkuva kako silna politi~ka poraka za DUI i prvi~en odgovor za nivnata odluka za bojkot, spored koordinatorot na prateni~kata grupa na DUI, Tahir Hani, e neodgovorna. “Sekoj politi~ar treba da bide vnimatelen vo izjavite {to gi dava vo javnosta ako & posakuva dobro na dràvata. Ako po~nuvame sega so oficijalni akcii i kontrareakcii, toga{ toa nema da bide dobro za situacijata. Maksimalno mora da sme svesni koga zboruvame {to kaùvame za da nema negativni posledici i samo da ja vlo{i sostojbata. I \ or~ev treba da e svesen za toa”, veli Hani.

Dali na sredbata so amerikanskiot ambasador, dodeka trae{e sostanokot me|u Gruevski i Crvenkovski vo Klubot na pratenici, Ahmeti go informira{e Riker deka planira da gi napu{ti prateni~kite klupi? V o V M R O – D P M N E z atvorenosta e u{te pogolema. Pratenikot i direktor na Centarot za komunikacii, Ilija Dimovski, nastapi so dobropoznatite frazi deka imaat “redovna i nepre~ena komunikacija so koalicionite partneri”, obiduvaj}i se da ja relativizira te`inata na nastanatata situacija. Toj veli deka go po~ituvaat stavot na DUI, za{to bilo legitimno da se odlu~at za bojkot na institucijata, a vo isto vreme go povika SDSM itno da se vrati vo Sobranieto. Dvojnite ar{ini za bojkotot kako metod Dimovski ne gi objasni, samo ubeduva{e

deka nema nikakva posebna situacija, a i deka Ahmeti ne im dostavil nikakvi barawa. Na pra{aweto dali }e ima sredba me|u Gruevski i Ahmeti pred da se sobere vrvot na DUI na sostanok Dimovski isto taka izbegna da odgovori, potenciraj} i deka dvajcata sekoga{ se sre}avaat. Do kraj na denot nikoj ne ja potvrdi i informacijata deka najavenata sredba na liderite e otka`ana tokmu na barawe na Ahmeti. Informaciite se deka pred da se odlu~i na ovoj ~ekor Ahmeti razgovaral so me|unarodniot faktor vo zemjava. Navodno, go

ILIJA DIMOVSKI: ODIME PONATAMU I BEZ SDSM! Parlamentot deneska treba da go izbere noviot pretsedatel na Dràvnata izborna komisija. Osven toa, na dneven red se staveni i izmenite na Izborniot zakonik. Bez prisustvoto na DUI, Sobranieto ne moè da gi donese ovie dve odluki, oti potrebno e dvotretinsko mnozinstvo. Ilija Dimovski v~era jasno go povtori stavot na VMRO–DPMNE so zakana do SDSM i Branko Crevnkovski deka so niv ili bez niv tie imaat namera da gi ispolnat nivnite barawa {to se vo soglasnost so zakonot. “Nema da ~ekame idninata na dràvata da zavisi od milosta na Crvenkovski i negovata zagriènost za politi~kata kariera i li~na sudbina. Gi povikuvame vedna{ da se vratat vo Sobranie, a s$ drugo }e zna~i stavawe na partiskiot nad dràvniot interes”, veli Dimovski. Najavata deka }e odat ponatamu i bez SDSM pa|a vo voda ako DUI ne se vrati vo Sobranie. Za{to ako bez SDSM moàt, bez poddr{kata na Ahmeti, Gruevski nema zakonska mo`nost nitu za izbor na pretsedatel na DIK, nitu za raspu{tawe na Sobranieto.

LDP: VMRO–DPMNE SE KONSULTIRA SAM SO SEBE! Vo me|uvreme, povici za normalizirawe na politi~kata situacija pratija pomalite parlamentarni partii, koi zaklu~ija deka nedozvoleno e Parlamentot da ostane blokiran. Od Nova Demokratija na Imer Selmani velat deka DUI konstantno raboti sprotivno na interesite na Albancite i deka partijata na Ahmeti ne e ni{to pove} e od glasa~ka ma{ina vo racete na Gruevski. Andrej @ernovski od LDP, pak, veli deka politi~kata kriza ve}e e tolku prodlabo~ena i navlezena i vo vladiniot kabinet.

“Edinstvena partija so koja VMRO–DPMNE se konsultira e VMRO–DPMNE. Ova ednoumie mora da prestane i vedna{ da odime na izbori”, veli toj. @ernovski najavi deka tie na dene{nata sednica nema da glasaat za izbor na pretsedatel na DIK za{to smetaat deka toa e nedozvolenvo bez prisustvo na SDSM, a prateni~kata Roza Topuzovska-Karevska, koja VMRO– DPMNE bez nejzino znaewe ja nazna~i za ~len vo Komisijata za pro~istuvawe na Izbira~kiot spisok, izjavi deka nema namera da u~estvuva vo rabotata na taa komisija.

informiral noviot evroambasador, Piter Sorensen, no isto taka i ambasadorot na SAD, Filip Riker, so kogo vo vtornikot Ahmeti ima{e dvo~asovna sredba vo sedi{teto na partijata dodeka trae{e prvata pauza na maratonskiot sostanok me|u premierot Gruevski i liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, vo Klubot na pratenici. Sredbata na Ahmeti so Riker e vtora vo posledniot mesec.

MAKEDONIJA PODGOTVENA ZA SOO^UVAWETO SO GRCIJA VO HAG epublika Makedonija e dobro podgotvena za javnata rasprava {to vo ponedelnik }e po~ne pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag vo vrska so tu`bata protiv Republika Grcija zaradi kr{ewe na Vremenata spogodba, potpi{ana me|u dvete zemji od 1995 godina, velat od timot {to }e ja zastapuva makedonskata strana. Ova v~era go soop{ti ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, na sredbata so novinarite. Toj objasni deka so aplikacijata se bara Sudot da utvrdi deka na Samitot vo Bukure{t od april 2008 godina Grcija go povredila ~lenot 11 od Vremenata spogodba, odnosno deka prigovorila na upatuvaweto pokana na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO vo uslovi koga }e & se obra}aat pod privremenata referenca. Od Sudot se bara i da & nalo`i na Grcija vedna{ da gi prezeme site potrebni ~ekori vo pravec na po~ituvawe na svoite obvrski od ~lenot 11.

SREDBA GRUEVSKI–FULE VO BRISEL NA 24 MART a politi~kata sostojba vo Makedonija, za predvremenite izbori i na~inot na nivnoto realizirawe }e razgovaraat premierot Nikola Gruevski i evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan Fule, na 24 mart, koga se o~ekuva premierot da ostvari sredba so visokiot pretstavnik na Evropskata unija vo Brisel. "Se razbira deka odblisku ja sledime sostojbata vo zemjata i diskusiite me|u premierot Gruevski i liderot na opozicijata. Kako {to sme ka`ale i dosega, liderstvoto na zemjata i Parlamentot treba da odlu~at dali vo zemjata }e ima predvremeni izbori", izjavi Nata{a Batler, portparol na evrokomesarot. Taa istakna deka Brisel }e gi sledi odblisku izborite i o~ekuva deka preporakite od EK i ODIHR po izborite vo 2008 i 2009 godina se prifateni i deka izborite }e odgovorat na me|unarodnite standardi. "Se nadevam deka site partii koi imaat `elba }e u~estvuvaat na izborite", dodava Batler.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MAKEDONIJA I KOSOVO SE ZALAGAAT ZA INTEGRACIJA NA REGIONOT inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, i ministerot na bezbednosni sili na Kosovo, Agim ×eku, na v~era{nata sredba vo Pri{tina dogovorija prodlabo~uvawe na sorabotkata me|u dvete ministerstva i armii. Kowanovski vo ovaa prigoda go najavi po~nuvaweto na postapkata za sozdavawe makedonski nerezidenten voen ata{e vo Kosovo. Go informira{e ^eku deka od slednata godina Makedonija }e ima svoj pretstavnik vo sovetodavniot tim na NATO lociran na Kosovo. Kosovskiot minister poso~i deka od Kowanovski dobil silna garancija za poddr{kata na Makedonija za Pri{tina vo odnos na kosovskoto integrirawe vo Partnerstvoto za mir i vo drugite NATO-strukturi. Prvata oficijalna poseta na Pri{tina, Kowanovski ja iskoristi i za sredba so zamenik-premierot na Kosovo, Hajredin Ku~i, i so komandantot na KFOR, general-majorot Erhard Buhler.

VERIFIKUVAN MANDATOT NA NADICA NIKOLOVSKA OD VMRO-DPMNE obranieto ednoglsno, so 63 glasa "za", go verifikuva{e mandatot na pratenikot Nadica Nikoloska od redovite na VMRO-DPMNE. Taa doa|a na mestoto na po~inatiot pratenik Vlado Stefanoski od VMRO-DPMNE. Pred glasaweto vo Sobranieto, razgleduvaj}i go Izve{tajot na Dr`avnata izborna komisija za prifa} awe na ostatokot na mandatot za pratenik vo Sobranieto na Republika Makedonija, soglasno ~len 153 od Izborniot zakonik, Komisijata za delovni~ki i mandatnoimunitetni pra{awa na Sobranieto konstatira{e deka se ispolneti uslovite za primena na ovoj ~len. Komisijata konstatira{e deka vrz osnova na Izve{tajot na DIK ne postoi osnova za osporuvawe na verifikacijata na mandatot na pratenikot.

NOV SOSTAV NA ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA

SELAMI: IDNITE ANTIKORUPCIONERI - PARTISKI PROFESIONALCI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

isoko obrazovanie vo oblasta na pravnite i finansiskite raboti i antikorupcijata, ugled vo vr{eweto na funkcijata i osum godini rabotno iskustvo se kriteriumite koi treba da gi imaat kandidatite koi }e konkuriraat na oglasot za ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Sobrani-

SREDBA IVANOV - TOPI VO TIRANA ene{nata poseta na mojot makedonski kolega, Ivanov, gi podignuva za eden stepen povisoko i taka dobrite odnosi me|u na{ite dve zemji, koi }e prodol`at da sorabotuvaat so cel celiot Balkan da ima pridobivki od evropskata perspektiva. Ova go izjavi albanskiot pretsedatel, Bamir Topi, na zaedni~kata pres-konferencija po sredbata so makedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov. "Na{ite odnosi sekojdnevno se konsolidiraat. Imavme srde~na sredba za temi od politi~ki karakter, za odnosite me|u dvete zemji, za evroatlantskata perspektiva na na{ite dve zemji”, izjavi Topi. Tema na razgovor me|u dvajcata pretsedateli bila i sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, pri {to Topi ja iznel pozicijata na Albanija za celosno i konkrektno sproveduvawe na Dogovorot. Ivanov, pak, smeta deka Dogovorot e vnesen vo Ustavot i se po~ituva, no odredeni poedinci se obiduvaat s$ da povrzat so etni~kata pripadnost.

eto celi sedum meseci pred istekuvaweto na oficijalniot mandat na dosega{niot sostav ja usvoi odlukata za raspi{uvawe konkurs, sprotivno na najavite deka sega{nite ~lenovi na Komisijata }e go isteraat do kraj svojot mandat. Ekspresnata odluka za raspi{uvawe konkurs pretsedatelot na Komisijata ja tolkuva kako obid za ras~istuvawe so ovoj sostav i postavuvawe nov, ~ija odlika }e bide partiskata poslu{nost. "Na{iot somne` be{e posilen od zalo`bata na Vladata za profesionalizacija na Komisijata, a toa se potvrdi. Nie kako komisija ne sme zagri`eni za na{ata li~na idnina, tuku za zdravjeto na instituciite i antikorupciskoto zakonodavstvo. So odlukata vlasta saka ekspresno da se zavr{i celata rabota za eden mesec i n$ ostavi prakti~ki cela godina na

"So raspi{uvaweto konkurs za izbor na novi ~lenovi predvreme vlasta saka cela godina da n$ stavi na "stend baj", bidej}i ne mo`eme da po~neme seriozna rabota, da se vpu{time vo pogolem proekt kako komisija."

ategnatite odnosi vo vladeja~kata koalicija bi moèle da zna~at opasnost od naru{uvawe i na izborniot proces. Del od policiskite sili e pod kontrola na ednata vladina partija, a drugiot del pod kontrola na drugata. Toa na teren bi moèlo da bide problem vo slu~aj napnatosta me|u VMRO-DPMNE i DUI da prodolì. Ova e zagriènosta {to ja manifestiraat ekspertite po noviot raskol vo vladiniot dvor. Profesorot Vladimir Pivovarov veli deka vo vakvi uslovi neophodna e zasilena angaìranost na dràvata vo nasoka na prevencija na kakvi bilo nemiri. Od MVR ve} e najavija deka policijata }e trenira strogost, no se otvora pra{aweto dali so ovie najavi MVR samo priznava deka o~ekuva “nemirni” izbori. Ministerkata Jankuloska na svojot blog vo nedelata objavi tekst so naslov "MVR ima bezbednosen plan za izborite", vo koj se veli: "Imame detalna analiza

Profesionalizacijata e proces koj mora{e da se slu~i, priznavaat antikorupcionerite, toa go nalaga{e i Evropskata komisija i nacionalnata strategija za usoglasuvawe na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo, no na~inot na nejzinoto sproveduvawe i toa vo predizborie ostava prostor za somne` vo integritetot na idnite ~lenovi koi }e sednat na "è{kite" stol~iwa vo Antikorupciskata komisija. Pretsedatelot na Grupata dràvi protiv korupcija (GREKO), Drago Kos, isto taka istakna deka ~lenovite na Komisijata ne smeat da pripa|aat na nitu edna politi~ka partija, nitu, pak, da bidat kako bilo politi~ki aktivni. "Honorarnoto, odnosno privremenoto vrabotuvawe na ~lenovite vo Komisijata be{e najlo{iot del od stariot Zakon za spre~uvawe na korupcijata. Va{ata komisija be{e edinstvena vo svetot kade {to nejzinite ~lenovi nemaa postojano vrabotuvawe vo Komisijata. No, mandatot od ~etiri godini e mnogu kratko vreme, prekratko. Mandat od ~etiri godini bi bil dobar dokolku ~lenovite na Komisijata moàt povtorno da bidat izbirani za vtor ili tret mandat", veli Kos.

DO KADE MO@AT DA ESKALIRAAT VLADINITE KAVGI? risteski@kapital.com.mk

pe~atokot kaj mnozinstvoto Albanci e deka Strategijata za integrirano obrazovanie e nametnuva~ka,- izjavi liderot na Nova Demokratija, Imer Selmani, ocenuvaj}i deka od tie pri~ini ovoj proekt na Vladata e neostvarliv, odnosno nema da gi dade o~ekuvanite rezultati. Ovoj stav Selmani mu go prenel na visokiot pretstavnik na OBSE, Knut Volebek, za vreme na nivnata sredba. Volebek go izvestil Selmani deka vo Makedonija prestojuva za da se zapoznae odblisku so progresot vo realiziraweto na Strategijata za integrirano obrazovanie. “Strategijata ima najmalku dva defekti. Prviot e deka taa ne predviduva integrirano obrazovanie po reciprocitet i spored ist stepen na zadolìtelnost. Vtoriot e deka Strategijata e vo pogre{ni race, odnosno vo racete na Vladata na VMRO-DPMNE i DUI. Ne moè Vladata od edna strana da promovira i da realizira monoetni~ki proekti i odluki, da go deli op{testvoto po razni osnovi, a od druga strana da se deklarira deka se angaìra i sproveduva politika na integracija, odnosno integrirano obrazovanie”, istaknal Selmani na sredbata so Volebek.

"stend baj", bidej}i ne mo`eme da po~neme seriozna rabota, da se vpu{time vo pogolem proekt kako komisija", veli Selami. PROFESIONALIZACIJATA NU@NA, NO NE NASILA! Selami s$ u{te ne razmisluval dali }e se prijavi na konkursot za povtorno da bide ~len na Komisijata. Veruva deka bi bil pokvalifikuvan od ostanatite kandidati, no ne veruva deka bi ja dobil potrebnata poddr{ka od Sobranieto. Nitu porane{nata pretsedatelka na Komisijata, Mirjana Dimovska, ne razmisluvala dali }e se prijavi za u{te eden, ovojpat profesionalen mandat kako antikorupcioner. Spored nea, konkursot za izbor na ~lenovi na Komisijata vo ovoj moment pretstavuva edna surovo-pravna procedura koja mora da ja po~ituvaat. "Vo zakonot ima{e eden op{t termin - edna godina od stapuvaweto na sila na ovoj zakon - toa mo`e{e da bide i vedna{ eden ili dva dena po stapuvaweto na sila ili eve kako sega po nekolku meseci da se objavi odluka za raspi{uvawe na konkurs. Stavot na Komisijata e deka }e go po~ituvame zakonot za da ne bideme pogre{no razbrani deka sme protiv negovata implementacija", veli Dimovska.

BEZBEDNOSNIOT ASPEKT NA PRETSTOJNITE IZBORI

MAKSIM RISTESKI

SELMANI: INTEGRIRANOTO OBRAZOVANIE ]E DO@IVEE NEUSPEH

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

na potencijalnite rizici i predvideni merki koi bi gi prezele dokolku ima eventualni naru{uvawa na javniot red i mir ili incidenti povrzani so glasawe”. Vo me|uvreme, ministerkata & pora~a na opozicijata deka "pravoto na glas, kako ustavna kategorija }e bide vo celost za{titeno i garantirano od strana na instituciite na sistemot". So ova Jankulovska mu odgovori na Qubomir Fr~koski koj najavi deka ako vlasta forsira da odi na izbori bez SDSM }e se slu~at nemiri na denot na izborite. DA NE SE SOZDAVAAT NEPOTREBNI TENZII! Vakvite izjavi na politi~arite za Pivovarov se pove}e simptomi na nesigurnost vo odnos na izbornite rezultati, otkolku realni najavi za nemiri: "Izjavite na politi~arite koi predviduvaat nasilstvo, tepa~ki, krv, sozdavaat fama vo javnosta vo presret na vonrednite izbori. Ova pretstavuva voved vo porazot na partijata koja plasira takvi prognozi. Navistina relevantni se samo procenkite na stru~nite, razuznava~ki slu`bi vo odnos na toa kolku i kade se o~ekuvaat izborni incidenti", veli Pivovarov. Kako ekspert za bezbednost,

toj gi detektira slabite to~ki vo dosega{nite merki za spre~uvawe izborni incidenti i predlaga na~ini za nivno izbegnuvawe. "Nedozvoleno e toa {to incidentite vo nekolku izborni ciklusi se povtoruvaat na isti mesta. A so relativno malku finansii moè da bidat izbegnati naru{uvawata preku nosewe zakonska regulativa so koja bi se naloìlo postavuvawe kameri vo prostoriite za glasawe. Vo toj slu~aj nikoj nema da se odlu~i da napravi incident. Dosega, iako vo izborni incidenti bea involvirani golem broj lu|e, samo eden ili dvajca gi trpea sankciite za vlasta da moè da se opravda pred

me|unarodnata zaednica deka prezema ne{to za spre~uvawe na naru{uvawata na izbornite procesi", veli Pivovarov. Voobi~aeno, dopolnitelna garancija za mirni izbori treba da ponudi nabquduvaweto od strana na OBSE. Zasega, Organizacijata za bezbednost i sorabotka na Evropa nema formirano tim za monitoring. "Misijata na OBSE vo zemjava nema doneseno re{enie za formirawe nabluduva~ka misija na pretstojnite vonredni izbori. Vladata s$ u{te ne pobarala nabquduvawe", izjavi liceto zadol`eno za odnosi so javnosta na Misijata na OBSE vo Skopje, Mirvete Mustava Islam.

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

SKROMNA E RAZMENATA ME\U MAKEDONIJA I BRITANIJA

SB VODI^ DOGOVORITE ZA KREDIT ILI DEPOZIT GI SODR@AT SITE DETALI POVRZANI SO PROIZVODOT KOJ GO KORISTITE

MAKEDONIJA NEMA BREND ZA BRITANSKIOT PAZAR

Po inicijativa na Britanskata ambasada vo zemjava se sretnaa makedonskite i britanskite stopanski komori. Biznismenite povtorija deka trgovskata razmena me|u Makedonija i Velika Britanija mora da se podobri, no i da se prepoznaat mo`nostite za investirawe vo zemjava SOWA JOVANOVA

FABRIKATA ZA KABLI OD NEGOTINO OTIDE VO STE^AJ

s.jovanova@kapital.com.mk

akedonija ima lo{a i n eusp e { n a politika za privlekuvawe stranski investicii. Ova go potenciraa makedonskite biznismeni na sredbata so britanskite biznismeni, koi na inicijativa na Britanskata ambasada vo zemjava se sretnaa so makedonskite kolegi. Po sredbata i dvete strani konstatiraa deka ima potencijal za sorabotka i investicii vo Makedonija od strana na britanskite kompanii, no i deka s$ u{te mora da se raboti na doma{en teren za da se zgolemi izvozot na makedonskite proizvodi na britanskiot pazar. “Toa {to go spre~uva izvozot od Makedonija vo Velika Britanija e slaboto poznavawe na svetskite tekovi i slabata vidlivost na makedonskata ekonomija. Toa e i klu~en element za slabata razmena. Ovaa sredba, se nadevam, }e vlijae za podobruvawe na sostojbite. Fakt e deka Makedonija nema silen brend. Spored poslednite analizi, vo zemjava imame samo 54 generi~ki brendovi koi gi nudime kako na{i seriozni brendovi. Toa {to ni treba e podigawe na vkupnoto nivo na makedonskata ekonomija nadvor od zemjata”, veli Antoni Pe{ev, pretsedatel na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija. Toj potencira deka neophodno e Makeodnija da se prezentira ne samo kako pazar, tuku i kako mesto kade {to mo`e da se

abrikata za kabli od Negotino, koja od pred nekolku godini e vo sopstvenost na bugarskata kompanija Mega El, otide vo ste~aj. Spored informacijata objavena na registarot na ste~ajni postapki na Centralniot registar, ste~ajot na negotinskata fabrika e otvoren na krajot na januari godinava. Vo registarot ne e navedena pri~inata za ste~ajnata postapka, no spored neoficijalnite informacii, fabrikata ve}e podolgo vreme rabotela so te{kotii i navreme ne gi ispla}ala obrskite kon vrabotenite i kon dràvata. Od Zdruènieto na mali akcioneri na fabrikata za kabli pred nekolku meseci se àlea deka bugarskiot gazda u{te lani vo maj AD Fabrika za kabli Negotino ja preregistriral vo DOEL Fabrika za kabli i prvin gi otpu{til site 350 vraboteni, a potoa vratil na rabota 220. Dolgovite na starata firma ostanale neplateni poradi {to verojatno sega dràvata otvora ste~aj.

proizveduva. Od Komorata na Severozapadna Makedonija istaknuvaat deka zemjava mora da ponudi nova programa za privlekuvawe na stranskite investitori, bidej}i toa {to go nudi dr`avava vo momentov go nudat i drugite zemji od regionot. Ottamu baraat Vladata da izdvojuva pove}e pari za promocija na firmite na stranskite pazari, vklu~itelno i na britanskiot. I britanskite biznismeni go delat misleweto so makedonskite. Vo zaedni~kata sredba gledaat po~etok na ponatamo{na sorabotka. “Vo Makedonija gledame potencijal, bide}i ste ~lenka na Svetskata trgovska organizacija. Makedonija e otvorena za biznis, ne e golem pazar, no e potencijalna ~lenka na EU. Tro{ocite se poniski vo sporedba so drugite evropski zemji, a sevo ova e dobar signal za biznis”, veli Piter Bi{op, pretsedatel na Stopanskata komora od London. Sredbata me|u makedonskite i britanskite stopanski komori e organizirana so cel da se podobri trgovskata razmena me|u dvete zemji. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, razmenata so Britanija ja

oceni kako skromna, potenciraj}i deka dosega Velika Britanija u~estvuvala so samo 1,5% od vkupnata trgovija vo Makedonija, iako minatata godina trgovskata razmena dostignala 5% so deficit na makedonska strana. Britanija za prvpat e vo grupata pet najgolem dr`avi so koi Makeodnija ima najgolema trgovska razmena. “Smetam deka ova e zdrav bilans koj se dol`i na edna golema investicija od Velika Britanija, Xonson Meti, ~ija neto-osnova go podobruva i trgovskiot bilans na Makedonija. Taa investicija vospostavuva zdravi osnovi za idna sorabotka, otvoreni se 250 novi rabotni mesta i dosega se investirani pove}e od 50 milioni evra. Okolu 3% od vkupnite stranski investicii se britanski, a samo 1% od vkupnite turisti vo zemjava se britanski. Toa zna~i deka ima mo`nost ovie brojki na sreden rok da se pretvorat vo dvocifreni”, smeta i Besimi. Britanskiot ambasador vo zemjava, Kristofer Ivon, potencira deka stabilnosta, predvidlivosta i pozitivnata biznis-klima se presudni za Britancite da re{at da

investiraat vo nekoja zemja. Potencijalnite investitori od Britanija baraat i poefikasna administracija i sudstvo. Toj dodava deka sredbite me|u komorite od dvete strani se dobar signal koj }e im pomogne na britanskite biznismeni da se zapoznaat so makedonskata ekonomija i uslovite {to gi nudi za investirawe. “Investiraweto vo nekoja zemja e dolg process. Zatoa i gi donesovme komorite vo Makedonija, bidej}i ako nekoi biznimeni `iveat vo Liverpul ili nekoi drugi gradovi te{ko deka }e vidat vo koi zemji investiraat ostanatite britanski investitori. Od toa {to go znam, investitorite sakaat ~uvstvo na predvidlivost zatoa {to biznimenite koi investiraat prezemaat rizik, {to zna~i mora da imaat edna doza sigurnost za toa kade investiraat” veli Ivon. Toj smeta deka stabilnosta e va`en faktor za kompaniite da se odlu~at kade }e investiraat i dodava deka e mnogu va`no zemjata da bide ~lenka na EU i NATO. No, Ivon potvrdi i deka postojat i drugi zemji koi ne se del od Unijata, a, sepak, imaat zna~itelen broj stranski investitori.

SRBIJA VREMENO GO ZABRANI IZVOZOT NA P^ENICA I BRA[NO rpskata Vlada odlu~i celosno da go zapre izvozot na p~enica i bra{no za da go stabilizira snabduvaweto na lokalniot pazar so ovie produkti i da gi regulira cenite na lebot. Ministerot za zemjodelstvo i trgovija, Du{an Petrovi}, izjavi deka podatocite za balansot na po~etokot na godinata se voznemiruva~ki. Za cela godina Srbija isplanirala izvoz na okolu 500.000 toni p~enica, a samo do po~etokot na mart izvezla re~isi 650.000 toni. Zabranata za izvoz na p~enica e privremena i }e trae najmnogu tri meseci. Odlukata bila donesena po konsultaciite so Brisel i so dr`avite potpisni~ki na Centralnoevropskata spogodba za slobodna trgovija (CEFTA).

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.685 2.665 2.645 2.625 2.605 2.585 2.565 2.545 2.525 2.505

MBI 10

2.855

MBID

117,60

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

OMB

117,40

2.835

117,20

2.815

117,00 2.795 116,80 2.775

116,60

2.755

116,40

2.735

11/03/11

12/03/11

13/03/11

14/03/11

15/03/11

16/03/11

17/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

11/03/11

116,20 12/03/11

13/03/11

14/03/11

15/03/11

16/03/11

17/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/03/11

12/03/11

13/03/11

14/03/11

15/03/11

16/03/11

17/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

PO LANSIRAWETO NA DVATA NOVI FONDA NA KB PUBLIKUM INVEST MAKEDONSKA BERZA

AKCISKITE FONDOVI OSTANUVAAT SO PROVIZII DO 3%! Proviziite kaj akciskite fondovi i taka se niski, a tie rabotat so pogolem rizik od obvrzni~kite i od pari~nite fondovi, velat direktorite na dru{tvata za upravuvawe so investiciski fondovi. Spored niv, i da se namalat tro{ocite toa nema da predizvika pogolem interes kaj investitorite dru{tvata", veli Blagoj Mitrov od dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo status. Od druga strana, dru{tvata za upravuvawe so investiciski fondovi zakonski se ograni~eni tro{ocite za upravuvawe da ne im bidat pogolemi od 3%, {to, spored Mitrov, ne e dovolno za pokrivawe na vkupnite tro{oci vo nivnoto rabotewe. “Obvrzni~kiot i pari~niot fond se pogolema konkurencija na bankite otkolku na drugite investiciski fondovi. Kaj nas mo`e da se ka`e deka tro{ocite za upravuvawe se poniski i od regionot. Vo regionot ima i takvi dru{tva kaj koi tie iznesuvaat i 3,5%”, veli Kosta Kostadinovski, izvr{en direktor na Ilirika fond menaxment. Od KB Publikum pojasnuvaat deka i vo regionot tro{ocite kaj pari~nite i kaj obvrzni~kite fondovi se na isto nivo. Od druga strana, od dru{tvoto velat deka duri i da se namalat proviziite na akciskite fondovi toa nema zna~itelno da vlijae vrz pogolema investitorska aktivnost od strana na gra|anite. KB Publikum invest za upravuvawe so pari~niot investiciski fond na godi{no nivo }e naplatuva 1%, a kaj obvrzni~kiot tie tro{oci iznesuvaat 1,5%. Nadomestot za upravuvawe

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

etirite dru{tva za upravuvawe so investiciski fondovi nema da gi namalat godi{nite provizii {to im gi napla}aat na investitorite za upravuvawe so nivnite sredstva i pokraj toa {to na pazarot se lansirani dva novi fonda od dru{tvoto KB Publikum invest, koi ponudija poniski godi{ni provizii. Spored direktorite na dru{tvata, visinata na proviziite na fondovite od razli~en tip ne mo`e da se sporeduva zatoa {to akciskite fondovi upravuvaat so pogolem rizik od pari~nite, odnosno obvrzni~kite, a treba da nosat i pogolemi prinosi, pa spored toa napla}aat i povisoki tro{oci. “Za razlika od akciskite fondovi, pari~nite i obvrzni~kite nudat pomali prinosi od okolu 4% na godi{no nivo, ottuka nema logika i tro{ocite na upravuvawe so ovie fondovi da bidat 2,5%, kako {to e sega slu~aj so akciskite fondovi. U{te edna pri~ina zo{to nema da ima namaluvawe na ovie tro{oci e toa {to investiraweto vo investiciski fondovi kaj nas e s$ u{te slabo razvieno, nema pogolema konkurencija me|u

73% OD PROMETOT SO OBVRZNICI o silnata investitorska aktivnost vo sredata, koga prometot dostigna duri 2,4 milioni evra, v~era ima{e miren den na pazarot na kapital. Glavna karakteristika na v~era{noto trguvawe be{e zgolemeniot interes za obvrznici, koi u~estvuvaa duri so 73% vo ostvareniot vkupen berzanski promet od 12,5 milioni denari, a vo ramkite na javnata berzanska aukcija so akcii na Fondot za penzisko osiguruvawe bea ostvareni 97,4 iljadi denari. Najtrguvana obvrznica, so promet od 5,3 milioni denari, be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, a 3,4 milioni denari bea ostvareni i so deviznite vlogovi. Na mnogu nisko nivo be{e i interesot za kompaniskite akcii. Nitu edna od niv ne ostvari promet pogolem od eden milion denari, nitu, pak, be{e pribli`no blisku do ovoj iznos. Promet pogolem od polovina milion denari ostvari edinstveno akcijata na Fer{ped, od koja se istrguvaa 10 akcii vredni 580 iljadi denari, a od drugite akcii na oficijalniot pazar Makstil ostvari

na postoe~kiot balansiran investiciski fond KB Publikum balansiran na godi{no nivo iznesuva 2,5%. Ist nadomest za akciskite fondovi zasmetuvaat i ostanatite tri dru{tva za upravuvawe so investiciski fondovi, KD fondovi, Ilirika fond menaxment i Inovo status. Pokraj godi{nata provizija za upravuvawe so sredstvata, investitorite pri kupuvawe ili prodavawe udeli od odreden fond pla}aat vlezni, odnosno izlezni provizii koi se skalesti - za pogolema suma na vlo`uvawe se naplatuva pomal procent. Vlezniot nadomest kaj KB Publikum balansiran se dvi`i od 0,5% do 3,5%, kaj KD fondovi e od 0,9% do 4,9%, kaj fondovite

na Ilirika se dvi`i od 0% do 3,5%, a kaj Inovo status akcii od 1% do 3,5%. KD fondovi i Ilirika ne napla}aat izlezna provizija, dodeka KB Publikum i Inovo status za akciskite fondovi napla}aat provizija samo dokolku investitorot re{i da go prodade svojot udel pred istekuvaweto na period od tri godini i toj nadomest iznesuva od 0,5% do 1,5% kaj KB Publikum i 1% kaj Inovo status. Kaj noviot fond na KB Publikum invest izlezen nadomest za pari~niot fond ne se napla} a, dodeka kaj obvrzni~kiot fond toj }e iznesuva 0,75% dokolku udelite se prodadat pred istekot na period od 12 meseci.

promet od 403 iljadi denari, dodeka najtrguvanata akcija izminative denovi, akcijata na Komercijalna banka, ostvari promet od 322 iljadi denari. Od Alkaloid se istrguvaa 23 akcii vredni 98,9 iljadi denari. Berzanskite indeksi povtorno zavr{ija so razli~ni vrednosti. Za razlika od sredata, koga MBI-10 be{e edinstveniot indeks so rast, v~era toj be{e edinstveniot ~ija vrednost padna za 0,19% na 2.604,27 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID i indeksot na obvrznici OMB porasnaa za 0,02% i 0,41% soodvetno. Posledniot den od ovonedelnoto trguvawe MBID }e go po~ne so vrednost od 2.786,06 indeksni poeni, a OMB so vrednost od 117,12 indeksni poeni. Za investitorite interesni bea 22 hartii od vrednost od koi deset imaa rast na cenata. Od niv najmnogu porasna akcijata na Teteks i toa za 2,87%. Cenite na osum hartii od vrednost padnaa, a od vrednosta najmnogu izgubi akcijata na Stopanska banka Bitola, koja padna za 3,03%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Тетекс Тетово

17.03.2011 Просечна цена (МКД) 573,00

Износ (МКД)

2,87

40.110

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3200

-3,03

320.000

Макстил Скопје

195,15

-1,96

403.365

Гранит Скопје

587,95

-0,96

164.625

Макошпед Скопје

280,00

-0,71

56.000

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.312.635,70

-4,11%

0,38%

5,82%

-0,83%

-3,16%

15.03.2011

ILIRIKA GRP

48.027.257,21

-4,20%

-7,46%

-3,76%

-7,54%

0,95%

15.03.2011

Иново Статус Акции

17.139.569,88

-4,02%

5,82%

3,99%

5,69%

-7,71%

16.03.2011

KD Brik

37.033.960,27

-1,15%

-2,78%

1,99%

-3,25%

7,21%

15.03.2011

KD Nova EU

27.981.329,98

-3,12%

5,18%

6,55%

2,64%

0,42%

15.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.463.224,89

-3,29%

1,89%

3,45%

1,08%

-2,25%

16.03.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2010) * GRNT (2010) * KMB (2010)

ХВ ALK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Фершпед Скопје Макстил Скопје Комерцијална банка Скопје Стопанска банка Битола Благој Ѓорев Велес

17.03.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

17.03.2011 %

Име на компанијата Стопанска банка Битола

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

17.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.300,09

400,40

10,74

0,93

54.562

7.500,00

567,72

13,21

0,22

3.071.377

587,95

92,61

6,35

0,55 1,09

2.279.067

3.844,76

628,36

6,12

112.382

27.414,29

0,80

580.003

REPL (2010) *

25.920

40.256,00

2.996,49

13,43

0,84 0,76

Износ (МКД)

58000,3

0,00

17.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

MPT (2010) *

Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

195,15

-1,96

403.365

SBT (2010) *

389.779

3.200,00

39,99

80,01

3.844,76

0,89

322.960

STIL (2010) *

14.622.943

195,15

0,47

419,66

2,46

3200

-3,03

320.000

TPLF (2010) *

450.000

3.700,00

73,84

50,11

1,04

530

0,00

318.000

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

148.425

41.154

-85,20 -54,72

189.579

-82,67

обични акции

12.725

-79,13

Вкупно Редовен пазар

12.725

-79,35

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 17.03.2011)

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

PE^ATNICATA KIRO DANDARO GO ZGOLEMI IZVOZOT ZA 30% MAKPETROL OBJAVI POGRE[EN FINANSISKI IZVE[TAJ ZA 2010 GODINA itolskata pe~atnica AD na proizvodstvoto na flek- sosedna Grcija.

Kiro Dandaro go zgolemi izvozot na svoite proizvodi vo stranstvo. Spored menaxerskiot tim na pe~atnicata, izvozot e realiziran vo dr`avite od Balkanot, odnosno na tradicionalnite pazari i za pove}e industriski granki. "Sporedeno so minatata godina, izvozot e zgolemen za 30%. Pe~atnicata ostvari vkupen izvoz od 4,2 milioni evra, koi vo najgolem del gi obezbedivme blagodarenie

sibilna ambala`a za prehranbenata i industrijata za pivo, potoa fabrikite za proizvodstvo na mineralna voda i drugi kompanii", izjavi Dragi Milo{evski, menaxer na pe~atnicata AD Kiro Dandaro-Bitola. Najgolem del od proizvodite na bitolskata pe~atnica se izvezeni vo Srbija, Albanija, Kosovo, Bosna i Hercegovina i Hrvatska, dodeka mal del od proizvodstvoto se izvezuva i vo

"Na{ite nameri se da realizirame edna golema investicija, no s$ u{te se vozdr`uvame, zatoa {to vo regionot ne e povolna generalnata ekonomska situacija, iako ima povolni krediti koi se nudat preku Evropskata kreditna banka so koi se vr{i vra}awe na sredstvata i do 15%", poso~uva Milo{evski. Vo pe~atnicata AD Kiro Dandaro-Bitola vo momentov rabotat okolu 200 lica.

ompanijata za snabduvawe so nafta i nafteni derivati Makpetrol v~era na internet-portalot SEINET na Makedonskata berza objavi zastaren i pogre{en nerevidiran finansiski izve{taj za svoeto rabotewe vo prviot kvartal od minatata godina. Spored izve{tajot, kompanijata za samo tri meseci ostvarila zaguba od neverojatni 3,7 milijardi evra. Zgre{en e i vremenskiot period za koj se odnesuva izve{tajot. Najaveno

e deka se odnesuva za periodot od januari do dekemvri 2010 godina, a vo izve{tajot naveden e datum od januari do mart istata godina. Vakviot izve{taj ne be{e registriran ni od Makedonskata berza, ni od Komisijata za hartii od vrednost. Ottamu objasnuvaat deka vo interes na poednostavno objavuvawe na cenovno ~uvstvitelni informacii kompaniite koi kotiraat na Makedonskata berza i dru{tvata so posebni

obvrski za izvestuvawe samite gi objavuvaat informaciite na internet-portalot SEINET i na internet-stranicata na KHV. No, dali toa zna~i deka ovie dru{tva vo svoite nerevidirani finansiski izve{tai mo`at da objavuvaat {to bilo, osobeno koga se raboti za kompanii koi go ~inat osnovniot berzanski indeks MBI-10. Tie informacii mo`at potencijalnite investitori da gi navedat na pogre{ni zaklu~oci.

OTKUP NA DOLGOVI

BANKITE NE GI PRODAVAAT LO[ITE KREDITI

17.03.2010 11

Makedonskite banki ne gi prodavaat svoite lo{i krediti, iako im trebaat i do desetina godini za da si go naplatat pobaruvaweto. Evropskite banki lo{ite krediti si gi napla}aat za edna do dve godini BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

pornite i lo{i pobaruvawa na bankite vo septemvri lani dostignaa okolu 387,7 milioni evra, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Iako lo{ite krediti im rastat, bankite ne gi prodavaat lo{ite portfolija. Od biznisot so otkup na dolgovi vo svetot se pravat golemi pari. Vo Makedonija, pak, dosega nitu edna banka ne go prodala svoeto lo{o kreditno portfolio. Edna od pogolemite banki vo Makedonija ve}e sedum godini bezuspe{no se obiduva go prodade imotot {to nekoga{ & pripa|a{e na ko~anskata firma Agrooprema pred taa da prestane da gi pla}a ratite od kreditot. Ova ne e isklu~ok, tuku samo primer od realnosta deka vo Makedonija te{ko se naplatuvaat dolgovite. Taka, na primer, imotot na Agrooprema ve}e sedum godini e na proda`nata lista na bankata. Vo 2007 godina se nude{e za 171.278 evra, a godinava se prodava po 162.601 evra. Ova ne mora da bide taka ako bankite navreme gi prodavaat lo{ite kreditni portfolija. Vo Makedonija sega ima samo dve firmi {to otkupuvaat lo{i pobaruvawa od banki i od drugi kompanii. Toa se EOS-matriks grup, finansiska grupacija so sedi{te vo Hamburg i Kredit ekspres internacional, agencija za naplata na dolgovi vo Centralna i Isto~na Evropa. Vladata o~ekuva naskoro da se pojavat i drugi firmi

{to }e ja vr{at ovaa finansiska usluga, bidej} i na sila stapi Zakonot za finansiski dru{tva, so koj se ureduva ovoj biznis. Statistikata na Narodnata banka na Makedonija pokaùva deka problemite so bavnoto naplatuvawe na problemati~ni bankarski pobaruvawa ne se namaluvaat, tuku rastat. Taka, vo septemvri lani somnitelnite i sporni pobaruvawa na bankite dostignaa 381,7 milioni evra. Ovie pobaruvawa ne se od lani. Tie se taloàt od po~etokot na minatata dekada, po golemoto ~istewe na bilansite na bankite {to se slu~i po vlezot na stranski investitori vo bankarskiot pazar vo Makedonija. “Evropskite banki za mnogu pokratok rok uspevaat da si gi naplatat pobaruvawata od klienti koi prestanale da gi servisiraat svoite kreditni obvrski. Bankite od Evropa vo prosek za edna do dve godini zatvoraat eden nenaplatliv zaem. Vo Makedonija toj rok moè da se razvle~e i do desetina godini. Sepak, treba da se potencira deka na{ite banki za vreme na krizata imaa pomali problemi, bidej}i vo prethodniot period vnimatelno investiraa. No, bankite sega imaat problem so rizi~nite plasmani. Pri~inata za ova ne bea krizata ili kvalitetot na procenkata za rizik, tuku promenata na politikata za vrednuvawe na rizikot. Toa ne e pazaren, tuku institucionalen i doma{en faktor”, veli Stoj~e Taskov, regionalen direktor na EOS grup za Jugoisto~na Evropa.

“^ista~ite” na dolgovi nastapuvaat pred bankite da stasaat do fazata koga mora da go aktiviraat kolateralot. Otkupuva~ite na sporni pobaruvawa so izvesen

diskont go otkupuvaat dolgot na bankata. Za toa na bankata & pla} aat dogovorena proda`na cena. Potoa po~nuvaat da ja analiziraat istorijata na pla}awe na firmite i gra|anite ~ii lo{i zaemi se na{le vo crnoto bankarsko portfolio. Se #~e{la# celokupnata finansiska istorija, odnosno nedisciplina na ankarskite dol`nici. Ovoj finansiskopraven proces nalikuva na rabotata na eden policiski detektiv, se {eguvaat poznava~ite na ovoj biznis. Taskov raska`uva deka vo prvo vreme naplatata na pobaruvawata e poslaba, a podocna prilivite rastat. Dosega{noto iskustvo {to go imale so otkupenite

pobaruvawa na Telokom pokaàloa deka od makedonskite dolgovi moè mnogu da se naplati i da se zaraboti. Bidej}i ne gi prodavaat, bankite dolgo maka ma~at so proda`bata na aktiviranite hipoteki. Delot od nivnite internet-stranici vo koj go nudat dvi`niot i nedvi`niot imot nalikuva na elektronski pazar na stari raboti. Na ovaa dolga procedura, pak, & prethodi edna druga. Pravnata za aktivirawe na kolateralot, koja moè da trae i pove}e od polovina godina. Vo me|uvreme, bankite celo vreme mora da izdvojuvaat

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,46%

3,40%

4,23%

5,13%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5029

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

44,0849

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,9131 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,2187

Канада

долар

44,7619

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,7245

61,6

44,7

71,5

48,3

Извор: НБРМ

pari~na rezerva za lo{ite plasmani, koja mora da bide vo visinata na spornoto pobaruvawe. Poradi neefikasnosta na makedonskiot pravosuden system, bankite vo Makedonija so godini maka ma~at da se oslobodat od edna realizirana hipoteka. Poradi ova stradaat i bankata i firmata. Koga bi go prodala imotot bankata, pove}e nema da izdvojuva pari~na rezerva za spornoto pobaruvawe. Otkako po

proda`bata na hipotekata bankata }e si go naplati svojot del, razlikata od ostvarenata proda`ba }e mu ja isplati na sopstvenikot na firmata. Ako se razraboti biznisot so otkup na dolgovi, toj bi bil del od re{enieto na golemiot vnatre{en dolg na Makedonija. Se procenuva deka vkupnata vrednost na hipotekarniot imot {to na vakov na~in go prodavaat bankite iznesuva okolu 40 milioni evra.

Fokus

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

CVETA SIVATA EKONOMIJA SO UVOZOT NA STARI VOZILA

180 MILIONI EVRA POMINALE NA CRNO PRI PRODA@BA NA POLOVNI AVTOMOBILI SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

kolu 60.000 polovni avtomobili, kolku {to se uvezeni vo zemjava minatata godina i vo prvite dva meseci od godinava, se prodadeni na crno, so pla}awe na voziloto vo gotovo, odnosno ne preku transakciska smetka. Ako se zeme deka vo prosek edno staro vozilo se prodava{e po 3.000 evra, izleguva deka nadvor od oficijalnite finansiski tekovi pominale pove}e od 180 milioni evra. Toa e klasi~en pazar na crno, odnosno siva ekonomija. Iako del od uvezenite vozila mo`at da se najdat na placevite i vo salonite na uredno registrirani kompanii, golem del od niv se preprodavaat na “divi” placevi, pla}aweto namesto na transakciska smetka se vr{i na raka i ne postoi nikakva garancija deka voziloto e vo ispravna sostojba. Ekipata na “Kapital” izminative denovi poseti nekolku mesta vo Skopje kade {to se prodavaat polovni avtomobili, a na lice mesto mo`evme da se uverime deka ovaa proda`ba e nadvor od

Okolu 60.000 polovni avtomobili, kolku {to se uvezeni vo zemjava minatata godina i vo prvite dva meseci od godinava, se prodadeni na crno, so pla}awe na voziloto vo gotovo, a ne preku transakciska smetka. Ako se zeme deka vo prosek edno staro vozilo se prodava{e po 3.000 evra, izleguva deka nadvor od oficijalnite finansiski tekovi pominale pove}e od 180 milioni evra. Toa e klasi~en pazar na crno, odnosno siva ekonomija propi{anite zakonski ramki za vr{ewe trgovska dejnost. Vo naselbata Karpo{ 4, na ulica Ilindenska moè da se poseti eden avtoplac, kade {to iako prostorot e zagraden, a ima i straàrska ku}i~ka, sepak, nema oznaka za nikakva firma. Tamu moè da se vidi {irok izbor na avtomobili od golem broj klasi i brendovi. Od "golf 4" i "golf karavan", preku "peò 206" do "mercedes" E klasa. Na sekoj namernik, pa duri i ako se pretstavi deka e novinar }e mu bide detalno objasneto potekloto na izloènite koli i nivnata tehni~ka sostojba, a moè da doznae i deka na ovoj avtoplac cenite se za 500 evra poniski od konkurencijata. Sepak, i pokraj toa, proda`bata e mnogu mala i ne gi dava o~ekuvanite rezultati. “Placot go imam zemeno pod naem kako parking-prostor. Nemam fir-

ma, tuku avtomobilite gi prodavam kako fizi~ko lice. Vozilata gi uvezuvam isklu~ivo od Germanija, a gi prenesuvam so kamioni. Garancija ne moàm da dadam, no imam svoi mu{terii koi se sigurni vo kvalitetot na avtomobilite {to gi prodavam”, sosema slobodno ni odgovori sopstvenikot i menaxer na diviot avtopazar. Sli~ni mesta za proda`ba na polovni avtomobili ima i na drugi lokacii vo glavniot grad, kako vo naselbata Skopje-Sever, vo neposredna blizina na avtosalonite na Por{e-Makedonija i na lokacija me|u naselbite âir i @elezarnica. Sepak, najinteresno mesto za preprodavawe avtomobili e parkingot nasproti nekoga{nata fabrika Alumina, vo naselbata Kozle. Tamu moè da se vidat triesetina avtomobili so stranski registracii na koi se nalepeni poraki so tekst “kolata

se prodava” i so telefonski broj od sopstvenikot. “Divite prodava~i go uni{tija pazarot i go napravija na{iot biznis celosno nevozmo`en. Ne znam koj go dozvoluva toa, no mora da se stavi kraj na takvite pojavi. Nie gi pla}ame site dava~ki kon dr`avata, a potoa treba da se trkame so cenata na tie {to prodavaat koli na ulica”, ni rekoa vo Integra motors, kompanija koja uvezuva polovni avtomobili od stranstvo. Sli~en odgovor dobivme i vo Ferauto, vo ~ij salon se preprodavaat koristeni avtomobili. “Ne postoi nikakva garancija za kvalitetot na avtomobilite {to se prodavaat na divo. Ovie 60.000 uvezeni polovni vozila }e go blokiraat makedonskiot pazar vo narednite pet godini”, veli direktorot na kompanijata, Dragan Janevski.

Ovaa trgovija na crno e protivzakonska i go o{tetuva dràvniot buxet. Ne moème da znaeme kolku od uvezenite avtomobili se prodavaat na ovoj na~in, no moè da se pretpostavi deka se raboti za milionski sumi ako prose~nata suma na eden avtomobil od toj tip e 3.000 do 5.000 evra. Od Pazarnata inspekcija velat deka sekoj {to se zanimava so trgovija mora da ima osnovano firma soglasno zakonskite normi i da gi ima obezbedeno propi{anite uslovi za raboti. “Dokolku prodava~ot ne e registriran za vr{ewe dejnost, toga{ toj nema pravo da prodava. Nie ja kontrolirame rabotata na registriranite firmi i dosega imame podneseno prijavi protiv nekolku dileri na polovni vozila poradi registrirani nepravilnosti. Sepak,

NOVI STANDARDI VO GRADE@NI[TVOTO

OD IDNATA GODINA ZADOL@ITELNI LABORATORII KAJ PROIZVODITELITE NA BETON?! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

roizvoditelite na beton najverojatno od narednata godina }e mora da imaat sopstveni laboratorii vo koi }e se ispituva kvalitetot na proizvodot, doznava "Kapital". "Vo momentov podgotvuvame nov pravilnik za proizvodstvo na beton usoglasen so evropskite standardi. Spored zaklu~okot na Vladata, ovoj pravilnik treba da se donese do krajot na godinata", veli izvor od Ministerstvoto za ekonomija.

Iako u{te pred dve decenii bea doneseni regulativi koi nalagaat sekoja betonska baza da poseduva laboratorii, firmite ja ignoriraa takvata obvrska zatoa {to ne e propi{ana pari~na kazna za nejzino nepo~ituvawe. Spored presmetkite na Zavodot na ispituvawe materijali Skopje, samo laboratoriskata oprema koi treba da ja poseduvaat bazite ~ini 14.000 evra. Vo ovaa suma ne se presmetani tro{ocite za vrabotenite vo laboratoriite. Pomalite grade`ni firmi koi proizveduvaat beton i proizvodi od beton se `alat deka nitu za 10

godini nema da uspeat da se opremat vo soglasnost so baranite standardi. Velat, ova {to se bara od niv e preskapo i ne znaat kako }e se soo~at so toj dopolnitelen tro{ok. "Golemite grade`ni kompanii, stari i po nekolku decenii, se opremija vo “zlatnite vremiwa”. I nie da postoevme toga{ sega }e imavme s$ {to ni e potrebno. A vo ovie te{ki vremiwa mala e verojatnosta deka ne{to }e se promeni na ovoj plan", veli sopstvenik na edna od pomalite betonski bazi. Grade`nite giganti, pak, gi obvinija pomalite deka im se nelojalna konkurencija zatoa {to ne gi

ispolnuvaat standardite. "So godini nanazad se borime so nelojalnata konkurencija. Zatoa apeliravme i do nadle`nite institucii da objasnat zo{to pogolem del od firmite funkcioniraat bez sopstvena laboratorija", komentiraat od golemite grade`ni kompanii. Vo Ministerstvoto potenciraat proizvoditelite na beton koi nemaat laboratoriska oprema da po~nat da rabotat na toa. Priznavaat deka opremata e navistina skapa, no, velat, uteha e toa {to so kvalitetno proizvodstvo polesno }e se izborat za dobro mesto na

pazarot. Stopanskata komora, koja be{e doma} in na sredbata me|u grade`nite kompanii i nadle`nite institucii, se ponudi preku dopolnitelna edukacija da im izleze vo presret na kompaniite koi planiraat da gi implementiraat odredbite koi, spored neoficijalnite najavi, za nepolna godina }e bidat kaznivi dokolku ne se po~ituvaat. Spored podatocite na Komorata, poslednive ~etiri godini brojot na vrabotenite vo grade`ni{tvoto kontinuirano raste. Vo 2008 godina brojot na rabotnici se zgolemil za 1.375 lica vo sporedba so

no.

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

TOP 10

PRIVATIZACISKI CISKI PLANOVI VO SLEDNITE DESET IZDANIJA NA "KAPITAL" ]E ^ITATE ZA TOP 10 PRIVATIZACISKI PLANOVI OD LISTATA [TO JA NAPRAVI MAGAZINOT "TAJM"

Originalna dosetlivost vo metropolata. Avtomobili ostaveni na parkin za proda`ba, so telefonski broevi od sopstvenicite.

5.100 koristeni vozila se uvezeni vo januari i fevruari, {to e dvojno pove}e od uvozot vo 2009 godina

nie ne smeeme da legitimirame fizi~ki lica, tuka mora da dobieme poddr{ka od policijata”, veli direktorkata na Pazarniot inspektorat, Elizabeta ^ingaroska. Odredeni informacii za problemot imaat i vo Upravata za javni prihodi, od kade {to gi sovetuvaat gra|anite deka sekoja dobivka mora da bide prijavena do nivnite slu`bi. “Spored podatocite so koi raspolaga UJP, pokraj pravni lica koi vr{at vakva delovna aktivnost, postojat i mnogu gra|ani koi samostojno vr{at kontinuiran uvoz na polovni vozila i nivna proda`ba na makedonskiot pazar i pritoa ostvaruvaat dopolnitelna zarabotuva~ka. Vo vakov slu~aj, odnosno dokolku gra|aninot vakvata dejnost ja vr{i kontinuirano, samostojno, so cel da ostvari dobivka, ima obvrska da se registrira vo edna od formite predvideni vo Zakonot za trgovski dru{tva. Neprijavuvaweto na prihodite, odnosno neregistriraweto na dejnosta e sprotivno na Zakonot. Soglasno postojnata dano~na regulativa, Upravata za javni prihodi raspolaga so kontrolni mehanizni za otkrivawe i ostranuvawe na eventualnite neregularnosti”, soop{tija od UJP. Od Carinskata uprava, pak, smetaat

Divite prodava~i go uni{tija pazarot i go napravija na{iot biznis nevozmoèn. Ne znam koj go dozvoluva toa, no mora da se stavi kraj na takvite pojavi. Nie gi pla}ame site dava~ki kon dràvata, a potoa treba da se trkame so cenata na tie {to prodavaat avtomobili na ulica, velat uvoznicite na novi avtomobili deka e mnogu te{ko da se pretpostavi vistinskata sostojba na terenot bidej}i so aktuelnot sistem na kontrola ne e mo`no da se sledi uvozot izvr{en od fizi~ki lica. “Za site avtomobili {to se uvezeni vo zemjava se plateni carinskite dava~ki i toa ne e sporno. Ne postoi nekakva regulativa koja bi go ograni~ila uvozot na avtomobili od stranstvo. Ne znaeme dali postojat nekoi malverzacii so preproda`bata bidej}i toa ne e vo na{a nadle`nost, no na{iot sistem za registrirawe e neupotrebliv za analiza vo slu~aj na fizi~ki lica. Za razlika od pravnite lica, ~ii podatoci za uvoz se vrzuvaat so dano~niot broj, sistemot ne moè da dade to~ni informacii dokolku se prebaruva preku mati~niot broj na gra|anite ili preku ime i prezime. Se obiduvame da go modernizirame softverot, no ni treba vreme. Sepak, i vo toa ne e

celiot problem, bidej}i avtomobilite mo`e da se uvezat na ime na rodnini, a toa mo`at da go napravat i {pediterski kompanii i vo toa nema ni{to nelegalno”, veli Van~o Kargov, prviot ~ovek na Carinskata uprava. Nelegalnata trgovija so polovni vozila e samo u{te edna nuspojava na liberalizacijata na uvozot. Importerite na novi avtomobili ve}e nekolku pati poso~ija deka toa e golem udar vrz nivniot biznis. Ako vo 2008 godina se prodadoa okolu 18.000 novi vozila, vo 2010 godina se prodadeni odvaj 8.000. Interesen e i podatokot deka vo tekot na minatata godina se uvezeni samo 7.183 novi avtomobili, {to izgleda navistina sme{no vo sporedba so brojkata od 51.399 koristeni avtomobili koi se doneseni od Evropa. Samo vo prvite dva meseci od 2011 godina se uvezeni 5.100 “polovwaci”, {to e dvojno pove}e od uvozot vo 2009 godina.

HAVARISANI KOLI SE NUDAT KAKO ISPRAVNI irektorot na Carinskata uprava na Makedonija, Van~o Kargov, n$ informira{e deka imalo slu~ai koga vo dràva se uvezle havarisani avtomobili koi potoa se opravale i se registrirale kako ispravni. “Po uvozot na avtomobilite, sopstvenicite vo rok od dva dena se obvrzani da gi prijavat vo Carinskata uprava. No, imalo slu~ai koga na carinewe se nosele avtomobilite i po period od deset ili petnaeset dena. Toa ni be{e mnogu somnitelno, po {to napravivme istraga, koja pokaà deka rasipani i te{ko o{teteni avtomobili se popravaat vo garaì, a potoa se nosat

kaj nas. Nekolku od ovie slu~ai se prijaveni do policijata, a kaj nas postoi somnevawe deka se raboti za oranizirana grupa”, veli Kragov. Vo slu~aj eden avtomobil da e te{ko o{teten, toj gubi golem del od svojata funkcija i vrednost. Sekoe popravawe na havarisanite vozila, osobeno dokolku ne se pravi spored standardite na proizvoditelot i pritoa ne se koristat adekvatni rezervni delovi e, narodski kaàno, “ma~ka vo vre}a”. Nikoj ne moè da znae kolku rabotni ~asovi se ostanati pred avtomobilot da se rasipe, nitu, pak, moè da se znae dali ovoj avtomobil e dovolno bezbeden.

14.000

evra ~ini zadol`itelnata laboratoriska oprema koja treba da ja poseduva sekoj proizvoditel na beton

Iako obvrskata za poseduvawe laboratorija za kontrola na kvalitetot na betonot e stara, taa dosega ne se primenuva{e. Ministerstvoto za ekonomija najavuva nov pravilnik i kazni za nepo~ituva~ite na novite pravila prethodnata godina. Vo 2009 godina brojot na vraboteni vo ovoj sektor porasnal za 1.368 lica, za lani ovoj broj da se zgolemi za u{te 1.678 rabotnici.

Vo momentov vo Makedonija samo 12 od vkupno 4.000 firmi koi proizveduvaat beton rabotat po evropski normi. Del od niv se so stranski kapital.

POTREBNA OPREMA ZA LABORATORIITE:

sita i sealka 1.000 + 1.230 evra klinesto merilo 400 evra menzuri, pomo{na oprema 400 evra vaga 400 evra hidrostatska vaga 1.500 evra sadovi za zafatninska masa 500 evra su{ara 1.200 evra termometri 300 evra kalapi 2.000 evra sredstvo za zbivawe beton 500 evra abramsov konus 200 evra potresen stol 1.400 evra potresna tabla 500 evra pomo{na oprema 500 evra

MINESOTA ]E GO PRODAVA DR@AVNIOT AERODROM MSP "Ovaa

zemja e tvoja zemja samo dokolku moè{ da si ja dozvoli{. Poradi toa, dràvite po~naa da gi prodavaat dràvnite udeli vo aerodromite, zatvorite, patarinite i avtopati{tata. Samo so edna cel – pari!". So ovie zborovi magazinot "Tajm" go po~na feqtonot za top 10 privatizacii. Prv na listata se najde aerodromot Mineapolis-Sent Pol vo Minesota

ako {to napreduva{e finansiskata kriza vo SAD, a dràvite tonea vo dolgovi, lokalnata vlast po~na da razmisluva za privatizacija na del od dràvniot imot. "Ovaa zemja e tvoja zemja samo dokolku moè{ da si ja dozvoli{. Poradi toa, dràvite po~naa da gi prodavaat vladinite udeli vo aerodromite, zatvorite, patarinite, avtopati{tata. Samo so edna cel - pari!". So ovie zborovi magazinot "Tajm" go po~na feqtonot za top 10 privatizacii. Prva na listata se najde amerikanskata dràva Minesota i nejziniot plan za privatizacija na aerodromot Mineapolis-Sent Pol. Vlasta s$ u{te se dvoumi dali da go prodade me|unarodniot aerodrom za da go pokrie rekordniot dvegodi{en deficit, koj dostigna 5,5 milijardi dolari. Spored “Va{ington post", inicijativata za pokrivawe na buxetskiot deficit poteknala od dvajca zakonodavci koi izrabotile plan za privatizacija na dràvniot imot vreden {est milijardi dolari. "Veruvale ili ne, tolku iznesuva buxetskiot deficit na dràvata. Koincidencija ili ne?", pra{uva “Va{ington post". Senatorot na dràvata, Gof Mi{el i pratenikot Laura Brod, dvajcata republikanci, ne sakaat da ja re{avaat buxetskata kriza na tradicionalen na~in. “Koga stanuva zbor za re{avawe na finansiskata kriza vo dràvnata kasa, sekoga{ se debatira dali da se zgolemat danocite ili da se namalat tro{ocite. No, jas mislam deka ima i treta opcija, a toa e restrukturirawe na raboteweto na Vladata”, izjavi Brod. Dvajcata potenciraat deka predlogot e na~in da se po~ne debata za toa dali Vladata voop{to treba da kontrolira takvite raboti. “Ne mora sekoga{ Vladata da go pravi toa”, veli Ma{el. "Upravuvaweto so aerodromot MSP e tokmu primer za ne{to {to ne mora da go pravi Vladata. Aerodromot e zna~ajna kompanija. Zo{to dràvata da upravuva so

MSP, kade {to ima restorani i prodavnici, dejnosti i operacii, pri {to privatniot biznis moè mnogu podobro da se snajde?", pra{a Brod. Dodeka privatnite aerodromi se ~esti vo stranstvo, vo SAD samo aerodromot Midvej vo îkago e privatiziran. îka{kiot aerodrom se prodade za 2,5 milijardi dolari, a Mi{el presmeta deka Minesota moè da dobie pet milijardi dolari za nejziniot aerodrom. Sepak, planot treba doprva da se kompletira od Federalnata administracija za avijacija. Mi{el veli deka predlogot moè da bide zakup na Midvej na 99 godini. Adil Lari, istraùva~ vo Centarot za nauki za transport na Institutot za odnosi so javnosta Hjubert Hamfri, veli deka privatizacijata moè da uspee, no so ogled na momentalnata sostojba na ekonomijata, ova moèbi ne e najdobroto vreme za proda`ba. "S$ e nemirno. Duri i ako ova e pravilen poteg, momentalno nema pazar za toa", potencira{e Lari. Spored nego, idealnata filozofija “kupuvaj evtino, a prodavaj skapo" e re~isi nevozmo`no da se realizira vo dene{nava situacija. "Proda`bata na infrastruktura nosi ednokratni pari. Ako ja prodavate infrastrukturata, fakti~ki gubite re~isi na sekoe pole", istaknuva amerikanskiot istraùva~. Spored oficijalnite podatoci od MSP, vo 2009 godina aerodromot opsluìl 32 milioni patnici, se izvr{ile okolu 433.000 sletuvawa i poletuvawa. Toj e na 12-to mesto na najprometni aerodromi vo SAD. MSP se prostira na povr{ina od 3.400 akri, a vrabotuva 150.000 vraboteni. Vo planot za privatizacija na dràvniot imot na Mi{el i Brod spa|a i proda`ba na patarinite, so {to }e se inkasiraat okolu 1,4 milijardi dolari vo dràvnata kasa, a }e se za{tedat i operativnite tro{oci za avtopati{tata. Minesota bi moèla da gi privatizira i avtopati{tata i dràvnata lotarija. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

ZA KOGO BIJAT KAMBANITE

Mi se ~ini deka vo Makedonija sega kambanite ne bijat za monetarnata politika, tuku bijat za predvremeni izbori. Moèbi toa ne zna~i deka ekonomskite ~ekori na dràvata }e nazaduvaat, ama sigurno ne zna~i deka }e se dviìme so nekoe zabrzano tempo

red tri godini, koga finansiskata kriza be{e na svoite po~etoci, nositelite na politikite, osobeno vo razvienite zemji, se soo~ija so neobi~en splet od nastani - od edna strana, dislokacijata na kreditnite pazari be{e zakana za pobaruva~kata i izvr{i nadolen pritisok vrz inflacijata. Od druga strana, zabrzaniot rast vo Azija i nedostigot od ìtni proizvodi {to i toga{ se javi na globalniot pazar izvr{ija nagoren pritisok vrz cenite na naftata i nekoi prehranbeni proizvodi. Vo juli 2008 godina eden barel nafta ~ine{e re~isi 150 dolari. Povisokata cena na naftata dopolnitelno ja “stegna” pobaruva~kata, ama pove}e dodava{e otkolku {to odzema{e od inflatorniot pritisok. Potoa, globalnata ekonomija po~na zabrzano da pa|a – inflacijata go dostigna svojot “pik” vo septemvri, a potoa strmoglavo se dobliì do nula. Bidej}i niedna zemja “ne e ostrov sam za sebe...”, ovie dvièwa brzo se prenesoa vo na{ata ekonomija – inflacijata vo 2008 godina

porasna na pove}e od 8%, a ekonomijata go po~na svojot nadolen od kon krajot na 2008 godina i prodolì vo tekot na celata 2009 godina. Vo sega{niot moment, koga se ~ine{e deka zazdravuvaweto na globalnata ekonomija, kakvo-takvo, }e & pomogne i na Makedonija pobrzo da izleze od ova ekonomsko sivilo – cenite povtorno rastat. No, sega cenite ne rastat poradi silniot rast na aziskite zemji, tuku poradi nedostigot od nekoi inputi na svetskiot pazar i poradi nemirite vo arapskiot svet. Ottuka, sega rizikot od raste~kite ceni e u{te pogolem, bidej}i ne e prosleden so silni ekonomii vo odredeni delovi od svetot i zatoa {to raste~kite ceni se zakanuvaat da perzistiraat na sreden rok. Dopolnitelno “maslo na ognot” e {to zazdravuvaweto na globalnata ekonomija neodamna pokaà znaci na slabost. Iako poslednoto zna~i deka rizikot od inflatorni tendencii poradi zagrevawe na pobaruva~kata e mal, sepak, ukaùva deka proizvodstvoto, izvozot i vrabotenosta nema da se vratat tolku brzo na svoite nivoa od pred krizata. K

vo tekot na recesijata, no toa gi pritisna biznismenite da forsiraat “obnovuvawe” na profitite vo tekot na 2010 godina. Od druga strana, i kupovnata mo} na platite se namali, pa rabotnicite sega moàt da pobaraat kompenzirawe na izgubeniot del. Vsu{nost, ova ukaùva na “podelbata” na tro{okot od recesijata i raste~kite globalni ceni me|u proizvoditelite i potro{uva~ite, no, u{te pova`no, ukaùva d eka ovaa pod elba vo sega{nata faza moè da se manifestira so privremeno povisoka inflacija na cenite i platite. Dopolnitelno, ova moè da gi podgree inflaciskite o~ekuvawa, pa lu|eto da o~ekuvaat deka taa }e ostane visoka i vo idnina. Ottuka, po moe li~no ubeduvawe, inflacijata moè da se pokaè poperzistentna malku podocna vo tekot na godinata otkolku {to e vo sega{niot moment. Ottuka, se ~ini deka sega e neophodna blaga reakcija na monetarnata politika – najmnogu za da spre~i eventualno podgrevawe na inflaciskite o~eku vawa i toa dopolnitelno da ja zasili inflaciskata spirala.

A poslednoto dodava dopolnitelen socijalen pritisok vrz prose~niot (makedonski) gra|anin. Koi se implikaciite od sevo ova za monetarnata politika? Iako na{ata centralna banka po~na da objavuva proekcija (ili vo slobodno tolkuvawe, target) za inflacijata od neodamna, sepak, nema na~elno pravilo za dejstvuvaweto vo vakvi situacii. Na primer, Bankata na Anglija vo svoite na~ela priznala deka vo vreme na {okovi inflacijata mo`e da otstapi od targetot, zatoa {to odlu~niot obid da se ostvari targetot mo`e da zna~i zna~itelna varijabilnost na proizvodstvoto. So drugi zborovi, ostra monetarna reakcija na visokata inflacija }e zna~i “ko~nica” na realnoto proizvodstvo. Vo Makedonija ovaa dilema e malku poinakva – da se za~uva kursot na denarot na smetka na zabavena ekonomija ({to se slu~i koga vo 2009 godina referentnata kamatna stapka porasna dvojno). S$ u{te ne mi e jasno do koga kursot }e bide cel sama za sebe?! No, da se vratime na implikaciite. Profitnite margini na firmite se namalija O

Inflaciskite o~ekuvawa vo Makedonija moè da dejstvuvaat na mnogu nepovolen na~in – da gi zasilat pritisocite na stranata na pobaruva~kata na devizniot pazar i da predizvikaat {pekulacii za promena na paritetot na valutata. Toga{ reakcijata }e treba da bide ostra, a toa dopolnitelno }e go zadu{i blagoto, kakvotakvo, zazdravuvawe {to po~na. Za sre}a, na dolg rok postoi pobezbolno re{enie. Osloboduvaweto od targetot na devizniot kurs }e & ovozmoì na centralnata banka sekoj nadvore{en {ok da go podeli me|u kamatnata stapka i devizniot kurs. I pri golem {ok, vo takva situacija prilagoduvaweto moè da bide mnogu popostepeno. Oslobodeni od obvrskata da spre~ime promena na paritetot na valutata, blagiot porast na kamatnata stapka }e gi zauzda inflaciskite o~ekuvawa, a blagata deprecijacija }e ovozmoì iskoristuvawe na “rezervnite” kapaciteti vo ekonomijata i poddr{ka na realniot sektor. Za nesre}a, na kratok rok, sega, na{ata ekon omi ja }e bide izloèna na dve A

MARJAN PETRESKI, ekonomski istra`uva~ r u i dobitnik na nagradata Ogla Radzyner Avstrija odd Centralnata C tra Cen r lnata banka na Avstri r ja j

premreìwa. Prvo, }e se setite deka “(nieden ~ovek) ne e ostrov sam za sebe...” e citat od grandiozniot Hemingvej, “Za kogo bijat kambanite”. Mi se ~ini deka vo Makedonija sega kambanite ne bijat za monetarnata politika, tuku bijat za predvremeni izbori. Moèbi toa ne zna~i deka ekonomskite ~ekori na dràvata }e nazaduvaat, ama sigurno ne zna~i deka }e se dviìme so nekoe zabrzano tempo. Vtoro, vo prethodna kolumna go artikulirav rizikot od pro{iruvawe na nemirite vo arapskiot svet kon drug golem proizvoditel na nafta. Sega nemirite se pro{irija kon Saudiska Arabija, a Gadafi si ja vra}a nazad kontrolata nad svojata teritorija. Ova ne dava prostor da se nadevame deka cenata na naftata }e prestane da raste.

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se d do o m mararketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Balkan / Biznis / Politika

16 CRNA GORA PODGOTVENA ZA STRANSKI INVESTICII

rna Gora e podgotvena da gi do~eka novite investitori, oceni crnogorskiot premier, Igor Luk{i}, na sostanokot so pretstavnici na 18 stranski kompanii od SAD, [panija, Portugalija, Velika Britanija, Turcija, Francija, Irska i Rusija zainteresirani za investirawe vo ovaa zemja.

Luk{i}, kako {to soop{tuvaat od Vladata, gi zapoznal investitorite so aktuelnata politi~ka i ekonomska sostojba vo Crna Gora, ~ija stabilnost e garancija za bezbednosta na investiciite. “Evropskite i evroatlantskite procesi, na koi crnogorskata Vlada im e vo potpolnost posvetena, se potvrda deka ovaa

zemja e vo ~ekor so evropskite trendovi i so jasno definirani celi”, izjavi Luk{i}. Toj dodade i deka ekonomskata politika e bazirana na odr`liva makroekonomska stabilnost, strukturni reformi i unapreduvawe na biznisambientot, {to }e pridonese za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot na gra|anite na Crna Gora.

SORABOTKA NA DANO^NITE UPRAVI VO REGIONOT ano~nite upravi na Srbija, Slovenija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina v~era vo Belgrad potpi{aa dogovor za sorabotka {to }e im ovozmo`i razmena na podatoci, spre~uvawe na dano~no zatajuvawe i namaluvawe na sivata ekonomija. “Dogovorot }e ja utvrdi ponatamo{nata

sorabotka za razmena na informacii, za stru~no usovr{uvawe, edukacija i dobra praktika {to ja imaat upravite i mora da ja razmenuvaat za da se popravi kvalitetot na rabota poradi gra|anite i stopanstvata na zemjite vo regionot”, izjavi direktorot na Dano~nata uprava na Srbija, Dragurin Rados-

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

avqevi}. Toj istakna deka nitu edna dano~na uprava ne mo`e da raboti sama za sebe, zatoa {to e vreme na globalizacija i potrebna e sorabotka na site nivoa. Dodade i deka sorabotkata ja pozdravuva i Me|unarodnata organizacija na dano~ni upravi.

EKSTREMI NA HRVATSKIOT UVOZ

HRVATSKA KUPUVA JABOLKA OD NOV ZELAND I JAGODI OD PERU

Za Hrvatite e osobeno nesfatlivo zo{to od stranstvo se kupuvaat i vrbovi granki, kopriva, slama, bubamari za opra{uvawe, rogovi i kopita ELENA JOVANOVSKA

rvatska godi{no uvezuva hrana i pijalaci vo vrednost pogolema od 1,36 milijardi evra, a doma{nite proizvoditeli propa|aat. Se uvezuva s$ i se{to i od sekade. Se uvezuva od zemji za koi Hrvatite ne znaat ni kade se nao|aat, a od zemjata se odlevaat milioni evra za raboti {to, vo najmala raka, bi moèle da se uvezat od po{irokoto sosedstvo. Hrvatska minatata godina za uvoz na pti~ji jajca od SAD, Kanada, Francija, Bosna i Hercegovina i od Ungarija potro{ila 101.334 dolari. Za uvoz na riba, jakni, pelerini, fustani, potko{uli i mai~ki od Grenland dala 19.822 dolari. Od Maldivi se uvezeni tekstilni proizvodi, rakovi i smrznata riba za 6,2 milioni dolari. Za uvoz na ìvina, motocikli i velosipedi na Kajmanskite Ostrovi im se plateni 118.131 dolari. Od Barbados e uvezen etilen alkohol za 98.686 dolari. Ova e samo mal del od nizata biseri za uvoz na neverojatni artikli za koi od Hrvatska se odlevaat milioni dolari, a bi moèle da se proizveduvaat vo zemjata. Za Hrvatite e osobeno nesfatlivo zo{to se uvezuvaat i vrbovi granki, kopriva, slama, bubamari za opra{uvawe, rogovi i kopita. Ve}e stana normalno Hrvats-

OD KADE UVEZUVA HRVATSKA? riba od Maldivi `ivina od Kajmanski Ostrovi jagodi od Peru sve`i smokvi od Brazil cve}iwa od Kanada jajca od SAD kromid od Kina praz od Finska zelena salata od Danska maslinki od Turcija jabolka od Nov Zeland

ka da uvezuva kompir, luk, kromid, ovo{je i zelen~uk, pa taka minatata godina od Kina e uvezen luk vo vrednost od 4,2 milioni dolari. Za uvoz na crven kromid, luk i praz {to se nosat od Kina, Libija, Liberija, Finska, Egipet i Indija, Hrvatska potro{ila pove}e od 13,5 milioni dolari. Iako Hrvatska e mediteranska zemja, bogata so maslinovi nasadi, maslinki uvezuva od Turcija i Grcija. Sve`i smokvi se nosat duri od Brazil, a godi{no od ova ovo{je se proizveduvaat 2.490 toni. Kostenite se nosat od Kina i od Maroko. Zelenata salata {to se uvezuva od Danska, Italija i BiH lani e platena pove}e od eden milion dolari. Pokraj Italija i [panija, glavni ispora~iteli na jagodi se

Egipet, Maroko, Kostarika i Peru, dodeka lani Hrvatite jadele jabolka od Nov Zeland, ^ile i Ju`noafrikanskata Republika. DOMA[NITE PROIZVODITELI VO KRIZA Od sostojbata so uvozot najnezadovolni se hrvatskite proizvoditeli. “Izgradivme sistem koj gi demotivira proizvoditelite. A i tie {to se obiduvaat ne{to da napravat gi uni{tuva izvoznoto lobi. Mojata firma sekoja godina pri prerabotka otkupuva maslinovo maslo. Ovaa godina otkupiv 20.000 litri maslo i sega se pra{uvam kako i po koja cena }e go prodadam zatoa {to zemjata e preplavena so evtino nekvalitetno maslinovo maslo od uvoz”, veli direk-

torot na PZ Primo{ten burwi, Bla` Jurlin. Od situacijata so uvozot vo zemjata ne se zadovolni nitu sto~arite. “Se tro{at pari na uvoz na volna, a nie ne znaeme {to da pravime so nea. Ovaa zima uspeav da prodadam okolu 1.000 kilogrami za 100 evra. Kolku da go pokrijam tro{okot za plasti~nite vre}i~ki vo koi ja pakuvavme volnata”, veli sto~arot Mirko Valixi}. Spored nego, treba da se postavi pra{aweto kade odi zemjata. “Pravo vo propast. Koga }e se otvori nov trgovski centar se falime deka }e vrabotime novi 300 rabotnici, a zaboravame deka so toa }e se zatvorat najmalku isto tolku mali trgovci i nekolkupati pove}e proiz-

voditeli na drugi proizvodi zatoa {to stranskite trgovski centri forsiraat proda`ba na stoka od svojata zemja. Dali Hrvatite se tolku mrzelivi, pa ne moàt da proizvedat dovolno cve}iwa, jabolka, kromid i s$ {to mora da uvezuvame?”, pra{uva nezadovolniot sto~ar. So doma{noto zemjodelsko proizvodstvo se pokriva samo pobaruva~kata za ìto i bra{no, ìvina, mal del so jajca i mandarini. Sveòto ovo{je i zelen~uk pokriva samo 50% od potrebite. Vo prerabotuva~kiot sektor 70% od zelen~ukot se nadomestuva od uvoz, a 27% od ovo{jeto. “Poradi nedostig od proizvodstvo uvezuvame i sveò mleko, meso i nivni prerabotki”, velat vo Kroacijasto~ar, zdruènie za proizvodstvo, prerabotka i promet na stoka, sto~ni proizvodi i sto~na hrana. Tie uvozot go opravduvaat

so faktot deka za da ima dovolno pr{uta brojot na sviwi treba da se zgolemi za milion grla. Biznismenite, pak, smetaat deka Hrvatite ne se mrzliv narod, tuku preskapata dràva uni{tila s$ vo zemjata. “Sekoj na{ proizvod {to }e dojde na pazarot e optovaren so brojni dava~ki. Gi uni{tivme malite proizvoditeli na hrana i sega se ~udime zo{to uvezuvame s$ i se{to. A i koga uvezuvame e preskapo. Na primer, eden kilogram lukovica vo Holandija ~ini 1,1 evro, a kaj nas farmerot go pla}a tri evra. Zo{to? Zatoa {to {tom }e stigne na granica mora{ da plati{ 23% DDV i 6% carina. Re~isi isto tolku se i parafiskalnite dava~ki. Koga }e ja dodadete maràta, na{iot farmer mora re~isi trojno da go plati semeto od konkurencijata”, veli zagrepskiot pretpriema~ Josip âbraja.

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

Balkan / Biznis / Politika

HRVATSKA IZDADE NOVI OBVRZNICI NICI OD 1,5 MILIJARDI DOLARI

GRCIJA GI PRODAVA LOTARIJATA, ATINSKIOT AERODROM I GASNATA KOMPANIJA A

rvatska zav~era na privatniot pazar vo SAD prodade desetgodi{ni dr`avni obvrznici vo vrednost od 1,5 milijardi dolari, javuva Rojters, povikuvaj}i se na izvor od pazarot. Kuponskata kamata na obvrznicite e 6,375%, a prinosot 6,617%. Razlikata vo prinosot vo odnos na referentnata amerikanska

dr`avna obvrznica ca iznesuva 3,4 procententni poeni. Obvrznicicite se izdadeni vo sorabotka so rgan Doj~e bank, JP Morgan i Berklis, pa se pretedstpostavuva deka sredstvata dobieni od nivnata proda`ba }e se iskoristat za pokrivawe na buxetskiot deficit i za po~nuvawe na golemite investiciski

proekti {to gi najavi Vladata. Obvrznicite }e stignat za naplata na 24 mart 2021 godina.

acionalnata kompanija za gas DEPA, dr`avnata llotarija i atinskiot aaerodrom Elefteros Venizelos bea prvite ttri liv~iwa {to Vladatta gi izvle~e od {apkata na iznenaduvawa nare~ena programa za privatizacija. Privatizacijata na ovie pretprijatija mora da

se izvr{i do krajot na 2011 godina i se o~ekuva da donese najmalku dve milijardi evra. Ova se odnesuva prvenstveno na DEPA i na dr`avnata lotarija, bidej}i vo slu~ajot na aerodromot se o~ekuva samo prodol`uvawe na koncesijata, a ne proda`ba na akcii, izvestuva Imerisia.

Celata programa za privatizacija treba da donese vkupno 50 milijardi evra vo dr`avniot xeb do 2015 godina. ]e bide implementirana vo tri fazi. Prvata }e gi vklu~uva najprofitabilnite dr`avni kompanii, koi se najprivle~ni za investitorite.

VO POTRAGA PO POPOVOLNIOT DANO^EN AMBIENT

GOREWE SE SELI OD SLOVENIJA VO SRBIJA?!

Pretsedatelot na Upravata, Frawo Bobinac, potvrdi deka seriozno razmisluva proizvodstvoto da go preseli tamu kade {to e poevtino VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ode~kata slovene~ka kompanija za bela tehnika, Gorewe, }e go preseli svoeto sedi{te od Slovenija vo nekoja od zemjite vo regionot so podobar deloven i dano~en ambient. Pretsedatelot na Upravata na Gorewe, Frawo Bobinac, vo intervju za slovene~kiot vesnik "Finance" ne kaà za koja zemja od regionot stanuva zbor. Vo posledniot kvartal minatata godina Gorewe se soo~i so rast na cenite na repromaterijalite i surovinite, {to prodolì i ovaa godina, poradi {to s$ pove}e se naso~uva kon nabavka na repromaterijali i surovini na aziskiot pazar. Bobinac rastot na cenata na repromaterijalite i surovinite i nepovolnoto delovno i dano~no opkruùvawe vo Slovenija gi naveduva kako glavni pri~ini zo{to Gorewe bi po~nal dolgoro~en proces za restrukturirawe i reorganizacija na kompanijata. Bobinac navede deka dene{noto Gorewe vo Slovenija e sosema poinakvo od pred deset godini, bidej}i del od proizvodstvoto ima preseleno vo drugi dràvi. Ovoj proces, kako {to istak-

Gorewe minatata godina ostvari prihod od proda`ba od 1,38 milijardi evra, {to e za 16,6% pove}e vo odnos na 2009 godina. na Bobinac, }e prodolì, bidej}i Gorewe naskoro nema da moè vo Slovenija da proizveduva nekoi od svoite osnovni tipovi proizvodi i nivnoto proizvodstvo }e bide preseleno tamu kade {to }e bide poevtino proizvodstvoto. Problem se i platite vo Slovenija, koi se optovareni so golemi dano~ni stapki. â&#x20AC;&#x153;Ako vo Slovenija na vrven inèner isplatime netoplata vo iznos od 2.000 evra, bruto-tro{okot za negovata plata iznesuva re~isi 6.000

evraâ&#x20AC;?, objasni Bobinac i dodade deka poradi toa Gorewe u{te otsega del od rabotite gi izvr{uva vo razvojnite centri i odeli vo Holandija, [vedska, ^e{ka i Srbija. POZITIVNIOT TREND PO^NA Bobinac istakna deka vo poslednite dve godini so preseluvaweto na proizvodstvoto vo Srbija kompanijata bele`i pozitivni rezultati. Gorewe za 1,15 milioni evra gi kupi pogonite na fab-

rikata Porcelan od Zaje~ar, Srbija, koja e vo ste~aj. Vo halite so povr{ina od 18.000 metri kvadratni Gorewe otvori pogon za monta`a na ma{ini za perewe i su{ewe ali{ta. So preddogovorot, potpi{an na 27 januari, Gorewe se obvrza da investira 2,9 milioni evra vo startuvawe na proizvodstvoto i vo slednite tri godini da vraboti 300 rabotnici. Od druga strana, spored uredbata na Vladata na Srbija za subvencionirawe na investicii, od Minis-

terstvoto za ekonomija na slovene~kata kompanija }e & bidat isplateni 10.000 evra za sekoj rabotnik. Slovene~kata grupacija Gorewe soop{ti deka vo 2010 godina ja zgolemila profitabilnosta i pokraj te{kite ekonomski uslovi. Gorewe minatata godina ostvari prihod od proda`ba vo iznos od 1,38 milijardi evra, {to e za 16,6% pove}e vo odnos na 2009 godina. Dodeka vo 2009 godina Gorewe ima{e zaguba od 11,5 milioni evra, minatata godina ostvari ~ista dobivka vo iznos od 19,9 milioni evra. Od Gorewe soop{tija deka minatata godina najdobri rezultati ostvarile vo Germanija, Holandija, Rusija, Ukraina i Srbija, a poslabi rezultati od o~ekuvanoto vo sredna Evropa (Polska, ^e{ka, Ungarija).

So reorganizacijata na proizvodstvoto Gorewe go prilagoduva plasmanot na svoite proizvodi, {irej}i se na novi pazari. Iako tvrdi deka bez zastapenost na germanskiot i drugite golemi evropski pazari nema dolgoro~na prikazna za uspeh, Bobinac izjavi deka Gorewe i pokraj zadr`uvaweto na liderskata pozicija na balkanskiot pazar }e prodol`i da se {iri i na pazarite vo Rusija, Ukraina i Kazahstan, no i na pazarot vo Kina, Indija i ostanatite aziski pazari, a predizvik ostanuva i Brazil. Gorewe planira da ja zacvrsti svojata pozicija vo sredna Evropa, bidej}i poradi krizata stagnira{e na ovoj pazar.

FRAWO BOBINAC PRETSEDATEL NA UPRAVATA NA GOREWE Dene{noto Gorewe e sosema poinakvo od pred deset godini, bidej}i del od proizvodstvoto ima preseleno vo drugi dràvi. Ovoj proces }e prodolì, bidej}i Gorewe naskoro nema da moè vo Slovenija da proizveduva nekoi od svoite osnovni tipovi proizvodi i nivnoto proizvodstvo }e bide preseleno tamu kade {to proizvodstvoto e poevtino.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

SVET

0-24

...SIMULTANI PROTESTI

...ULTIMATUM

...TRKA SO VREMETO

Hrvatskite demonstranti na ulica vo ~etiri gradovi

Vojskata go ras~istuva Bengazi

Helikoperi ja ladat Fuku{ima 1

rvatskite demonstranti izlegoa na ulicite niz ~etiri gradovi, Karlovac, Rijeka, Split i Dubrovnik i odr`aa antivladini protesti na koi se sobraa pomalku u~esnici poradi lo{oto vreme.

ibiskata vojska im dade ultimatum na gra|anite na Bengazi da gi napu{tat lokaciite koi se pod kontrola na buntovnicite so cel taa da vleze i da ja ras~isti situacijata.

o cel da se spre~i nuklearna katastrofa pogolema od taa na ^ernobil, japonski voeni helikoperi frlaat morska S voda na reaktorite vo Fuku{ima 1, vo obid da gi oladat i

da go spre~at nivnoto zatopluvawe.

NOV SKANDAL VO FINANSISKATA INDUSTRIJA

16 BANKI SE POD ISTRAGA PORADI MANIPULACII SO KAMATATA LIBOR Bank of America, Barclays, Citigroup, Credit Suisse, Deutsche Bank, HSBC,

JPMorgan Chase i u{te mnogu drugi multinacionalni banki se pod istraga poradi toa {to se zdru`ile za da manipuliraat so LIBOR, referentnata me|ubankarska kamatna stapka, vrz osnova na koja se procenuvaat tro{ocite za pozajmuvawe

DVA, TRI ZBORA

“Ne planiram da ostanam vo Vladata dokolku pretsedatelot Barak Obama bide reizbran na funkcijata vo 2012 godina, nitu da se kandidiram za pretsedatelskite izbori. Ja imam najubavata rabota {to bi mo`ela da ja posakam. Ne veruvam deka po nea }e ima ne{to tolku te{ko i naporno, no i dolgo delotvorno." HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikanskite, britanskite i japonskite regulatori istraùvaat 16 golemi banki poradi somnevawe deka se zdruìle za da manipuliraat so Libor (London interbank offered rate), referentnata me|ubankarska kamatna stapka koja se upotrebuva pri presmetuvawe na cenata na zadolùvawe, objavi londonski "Fajnen{al tajms". Istragata e naso~ena kon bankite koi & pomagaat na Britanskata bankarska asocijacija pri odreduvawe na LIBOR, vrz ~ija osnova se procenuvaat i tro{ocite za me|ubankarski pozajmuvawa. Istraìtelite nastojuvaat da utvrdat kako se odreduvala i presmetuvala stapkata LIBOR za amerikanskiot dolar vo periodot neposredno pred izbuvnuvaweto na finansiskata kriza, odnosno od 2006 do 2008 godina. Za ovaa istraga javnosta dozna vo vtornikot, otkako {vajcarskata banka UBS vo svojot godi{en izve{taj objavi deka dobila sudska pokana od tri amerikanski agencii za supervizija i edno od japonskata Agencija za nadzor za finansiski uslugi. UBS naveduva deka regulatorite istraùvaat

Bank of America, Citigroup, Credit Suisse se samo del od bankite koi se pod istraga poradi manipulacii so kamatnata stapka Libor dali bankata sama ili vo dogovor so drugi banki manipulirala so LIBOR vo navedeniot period. KOI BANKI SE POD ISTRAGA? Bank of America, Barclays, Citigroup, Credit Suisse, Deutsche Bank, HSBC, JPMorgan Chase, Lloyds, Rabobank, Royal Bank of Canada, Bank of Tokyo-Mitsubishi, Norinchukin Bank, Royal Bank of Scotland i West LB se nao|aat pod istraga. Pod somne` deka u~estvuvala vo manipulacijata so LIBOR i bankata HBOS, koja vo me|uvreme se spoi so Lloyds. Se veruva deka site ~lenovi na ovoj “kartel” primile barem po edno formalno barawe za istraga od regulatorite, {to pretstavuva vtor stepen na istragata, otkako na bankite im bile dostaveni sudskite pokani. Amerikanskata Komisija za hartii od vrednost, Ministerstvoto za pravda i britanska-

ta Agencija za nadzor na finansiski uslugi ve}e se vo proces na ispra{uvawe na svedocite. Istragata trae nekolku meseci, a “Fajnen{al tajms”, povikuvaj}i se na izvori bliski do regulatorite koi ja vr{at istragata, naveduva deka vo najmalku edna banka prvoto barawe za istraga bilo dostaveno vo oktomvri minatata godina. Britanskata bankarska asocijacija go odreduva LIBOR za deset valuti vo sorabotka so osum od 20 banki. Bankite dostavuaat stapki spored koi se procenuva deka mo`e na nekogo da mu pozajmat pari na otvoren pazar. Krajnite vrednosti se isfrlaat, a Libor se presmetuva kako prose~na vrednost od ostanatite sobrani stapki. Presmetkata za LIBOR, koja se koristi kako referentna kamatna stapka za finansiski proizvodi vo

RAST NA PRODA@BATA NA VOZILA VO EVROPA PO 11 MESECI egistriraweto novi vozila vo Evropa prvpat porasna vo poslednite 11 meseci kako rezultat na rastot na pobaruva~kata vo Germanija i Francija i zgolemenite isporaki na avtokompaniite, kako {to se Folksvagen i Opel. Proda`bata na novi avtomobili vo regionot dostigna 1,10 milioni vo fevruari, odnosno 1,4% pove}e vo odnos na is-

tiot mesec lani, soop{ti Zdru`enieto na evropski proizvoditeli na avtomobili (ACEA). Proda`bata na grupacijata Folskvagen porasna za 9,1% na godi{no nivo, dodeka GM prodade 8,3% vozila pove}e od lani. Fiat, Ford i Pe`oSitroen (PSA) prodadoa pomalku vozila vo istiot mesec vo 2010 godina. Pobaruva~kata vo Germanija i Francija, dvata

vrednost od 350 milijardi dolari, ve}e dolgo vreme e izloùvana na kritiki deka e nesoodvetna i nedovolno transparentna. Za vreme na finansiskata kriza analiti~arite predupredija deka referentnite kamatni stapki se pogre{ni, bidej}i poslabite banki iskaùvale poniski tro{oci za kreditirawe za razlika od realnata slika. Od Britanskata bankarska asocijacija velat deka }e napravat s$ za da go zadràt ugledot i integritetot na LIBOR kako referentna kamatna stapka za globalniot pazar na finansii. Tie tvrdat deka stanuva zbor za ednostavna metoda za presmetuvawe koja gi isklu~uva stapkite koi pretstavuvaat grubi gre{ki. Spored niv, presmetkata e celosno transparentna, site podatoci koi gi dostavuaat bankite se javno dostapni, kako i nivnata metodologija.

“Rusija ne uspea da dobie soglasnost od Turcija del od trasata na gasovodot Juèn potok da pominuva na dnoto na Crnoto More niz turskite teritorijlni vodi. Ne razbiram od koi pri~ini ne davaat dozvola. Tie velat deka Gazprom ne dostavil studija za ekonomskata izvodlivost na proektot, koja ne moè ni da go podgotvi zatoa {to dobi dozvola da po~ne so istaùvawa duri od 31 maj.” IGOR SEÎN

vicepremier na Rusija

“Ja povikuvam Vladata da se frli od balkonot na Parlamentot, kako {to vo dekemvri napravi televiziskiot tehni~ar Adrian Sobaru. Pri poslednoto glasawe nedoverba na Vladata se slu~i eden re~isi tragi~en nastan vo Parlamentot. Ako na ovie balkoni stoe{e Vladata i go ima{e dostoinstvoto na Adrian Sobaru, mo`e da n$ spasi od pogolemo zlo.” VIKTOR PONTA

pretsedatel na romanskata opoziciska Socijaldemokratska partija (SDP)

KINESKIOT BERZANSKI PAZAR NA VTORO MESTO VO SVETOT najgolemi pazari vo Evropskata unija, e zgolemena za 15%, odnosno 13%. Fiat, Reno, Pe`o i Folskvagen se nao|aat me|u kompaniite koi se obidoa da gi privle~at kupuva~ite so namaluvawe na cenite, poevtino finansirawe i odobruvawe na povolni krediti bez u~estvo, otkako bea ukinati vladinite subvencii vo periodot na stopanskoto zajaknuvawe.

ina ja pretekna Japonija i go zazede vtoroto mesto po vkupna pazarna kapitalizacija na kompaniite ~ii akcii se trguvaat na berzata. Spored rezultatite na trguvawe na po~etokot od ovaa nedela, vkupnata kapitalizacija na kompaniite so ~ii akcii se trguva na berzite vo Kina dostignala 3,96 milijardi dolari, {to e pribli`no

5,3% pove}e od istiot pokazatel vo Japonija, koj iznesuva 3,76 milijardi dolari. Prvoto mesto s$ u{te go dr`i SAD, bidej}i kapitalizacijata na amerikanskiot berzanski pazar e pogolema od 16 milijardi dolari, prenesuva Blumberg. Analiti~arite objasnuvaat deka na uspehot na kineskiot berzanski pazar mu “pomogna” katastrofal-

niot zemjotres vo Japonija i negovite posledici, koi dovedoa do golem pad na osnovniot japonski indeks na akcii, Nikei. Kineskiot, {angajski kompoziten indeks od po~etokot na ovaa godina zajakna za 4,6%, objavuva portalot Finmarket. Kina dosega dva pati na kratko ja nadmina Japonija vo nivoto na pazarna kapitalizacija vo januari 2008 i juli 2009 godina.

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

JAPONIJA GI PODELI EVROPSKITE PSKITE LIDERI

EVROPA NE GI ZATVORA NUKLEARKITE ZA DA NE OSTANE BEZ STRUJA r sedum u nuklearni u r cen cenn Za razlika od Germanija, koja zatvori ina,, Francija, r j Rusija, Rusi ija, TurTurtrali izgradeni pred 1980 godina, cija, ê{ka, Italija i Polska r re{ija j da gi ostavat nuklearnite centrali vo pogon za da rgija, r j , a potegot potego ot proizveduvaat elektri~na energija, na Angela Merkel go osudija kako ako izbrzan BORO MIRÊSKI rancija, Rusija, Turcija, ê{ka, Italija i Polska nema da se otkaàt od starite nuklearni centrali zatoa {to se premnogu zavisni od niv. Za razlika od Germanija, koja zatvori sedum nuklearni centrali izgradeni pred 1980 godina, ovie zemji re{ija da gi ostavat nuklearnite centrali vo pogon za da proizveduvaat elektri~na energija, a potegot na Angela Merkel go osudija kako izbrzan. Francuskiot premier, Fransoa Fijon, izjavi deka Francija, koja dobiva 75% od strujata od nuklearna energija, }e ja proveri bezbednosta na site doma{ni reaktori i deka bi bilo besmisleno da gi isklu~i. Italijanskata kompanija za energetika Enel spa na po~etokot od nedelava potvrdi deka }e ostane dosledna na planot za u~estvo vo pro{iruvawe na kapacitetite na nuklearnite centrali. Polska istakna deka }e prodolì da gi gradi dvete najgolemi centrali so kapacitet od po okolu 3.000 megavati. Britanskiot sekretar za energetika, Kris Hun, isto taka ja oceni germanskata preventivna merka kako izbrzana. “Znam deka mojata izjava

e frustrira~ka za del od aliderite na dràvite koi zate tvorija nekoi od nuklearnite ba centrali, no sepak, ne treba zi da se donesuvaat prebrzi no zaklu~oci. Ne treba izbrzano vo da presuduvame. Treba prvo da gi doznaeme site fakti, pa a”, potoa da doneseme odluka”, re~e Hun. ija Minatata nedela [vajcarija ì be{e prvata koja gi odloì uplanovite za rekonstrute irawe na del od zastarenite rnuklearni centrali. Gerel manskiot kancelar Merkel atvo vtornikot naredi zatni vorawe na sedum nuklearni ri reaktori vo narednite tri no meseci. Eden den prethodno taa gi zamrzna planovite za te renovirawe na postoe~kite {e 17 centrali. Merkel be{e eprimorana da prezeme preoventivni merki poradi protestite na gra|anite. Del od aa ekspertite smetaat deka ovaa la merka Merkel ja prezela vo svoja korist, odnosno vo di korist na partijata poradi regionalnite izbori koi }e se odràt godinava vo Germanija. ê{kiot premier, Peter Nekas, e glaven poddrùva~ na novata programa za razvoj na nuklearnata industrija vo ê{ka. Poslednite nekolku dena ja potencira{e vrednosta od 25 milijardi dolari, kolku {to ~ini proektot. Na sredbata vo sredata vo Moskva ruskiot pretseda-

tel, Dmitrij Medvedev i turskiot premier, Rexep Taip Erdogan, potenciraa deka ne planiraat da go promenat planot Rusija da ja izgradi prvata nuklearna centrala vo Turcija. Ovoj dogovor vredi 20 milijardi dolari, a e potpi{an vo

1 7

6 58

5 1

2 2

8 maj minatata godina. "Zemjotresi se mo`ni sekade, pa i kaj nas. I Turcija se nao|a na seizmolo{ko opasna teritorija" teritorija", izjavi Erdogan. Toj potencira{e deka Turcija e svesna za opasnosta od nuklearnite centrali i zatoa novata }e ja gradat spored site merki i propisi. Spored poslednite analizi, taa }e moè da izdrì zemjotres so ja~ina od 8 do 9 stepeni spored Rihterovata skala. Drugi evropski dràvi koi imaat planovi za izgradba na nuklearni centrali ili

DALI NUKLEARNATA KATASTROFA VO JAPONIJA I SE ZAKANUVA NA EVROPA? Nuklearnata katastrofa vo Japonija }e nema nikakov efekt za zgolemuvawe na radijacijata vo Evropa i nema potreba da se zapira rabotata na evropskite nuklearni centrali, oceni v~era direktorot na ungarskiot Institut za nuklearna nauka, Atila Asodi. "[est dena po havarijata i ponatamu tvrdam deka nema da ima nikakvi radioaktivni posledici vo Evropa. Nuklearnata energija i ponatamu }e ima dolgoro~na uloga vo proizvodstvoto na elektri~na energija", tvrdi Asodi.

Kade vo Evropa ima nuklearni centrali?! ve}e na golemo se "potpiraat" na ovaa energija go poddràa povikot za prezemawe pogolemi bezbednosni merki pri raboteweto i izgradbata na nuklearni centrali. Na teritorijata na Evropa rabotat vkupno 195 nuklearni reaktori, a 19 se gradat, od koi 22 se vo Francija, 11 vo Rusija, po dva vo Bugarija, Slova~ka, Ukraina i po eden vo Finska i Francija, pokaùvaat podatocite na Evropskoto nuklearno zdruènie. Najbliska do Makedonija e centralata Kozloduj vo Bugarija. Poradi bezbednosnite standardi na EU, vo Kozloduj bea zatvoreni ~etiri reaktori, a sega samo dva rabotat so polna parea. Bugarija saka da gradi u{te edna centrala, Belene. Francija e lider po brojot na nuklearni centrali, ima duri 22 koi raspolagaat so vkupno 58 reaktori. Vo Ger-

manija rabotat 17 reaktori reaktori. Italija ima samo tri nuklearni centrali, no nitu edna od niv ne raboti. ^e{ka ima {est aktivni reaktori, Finska samo dva, a tret gradi. Vo Ukraina ima samo edna centrala, koja proizveduva okolu 40% od elektri~nata energija. Isto i Holandija. Polskiot premier, Donald

Tusk, }e prodol`i so planovite za izgrad izgradba na novi dve nuklearni centrali koi treba da bidat zavr{eni do 2022 godina. Romanija, Slova~ka i Slovenija imaat samo po edna aktivna centrala, a Rusija ima 11, [panija sedum. Velika Britanija ima 19 aktivni reaktori, a [vedska 10.

GLOBALNITE BERZI VO PANIKA Globalnite berzi reagiraa alarmantno po izjavata na evrokomesarot za energetika, Ginter Etinger, deka nuklearnata kriza vo Japonija e vo “bo`ji race”. Etinger e iznenaden od “neverojatnite surogat-metodi” koi japonskite tehni~ari gi primenuvaat za da ja spre~at ponatamo{nata katastrofa vo Fuku{ima. “Toa mesto e nadvor od kontrola. Japonija se soo~uva so apokalipsa”, izjavi Etinger. Ladeweto na reaktorot vo Fuku{ima so voda od voen helikopter, pak, v~era be{e zapreno poradi zgolemeno nivo na radijacija.

Feqton

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 26

ALBERT JUL[I

FARMEROT [TO SAKA[E DA LETA, PA SI KUPI SVOJA AVIOKOMPANIJA Albert Jul{i, pokraj toa {to e eden od najbogatite lu|e na svetot, pretstavuva i tatko na modernata avijaciska obuka. Rastej}i vo ruralna Amerika, toj u{te od mal me~tael da stane pilot i so sopstveni napori go ostvaril svojot son. Podocna go pretvori toa vo biznis i na kraj stana del od Berk{ir Hetavej, prodavaj}i ja svojata kompanija za 1,5 milijardi dolari PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ma edna anegdota za Voren Bafet i Albert Jul{i, direktor na edna od kompaniite vo Berk{ir Hetavej. Vaka investiciskiot guru “mantral” za dolgove~nosta: “Al Jul{i sega ima 83 godini i prodol`uva da raboti so polna parea. Bidej}i ne sum qubitel na delewe akcii, jas planiram da ja podelam negovata vozrast i toa 2 za 1, koga }e napolni 100. Ako uspee, pogodete koj }e bide sleden?”, se po{eguval Bafet. Denes Jul{i ima 93 godini i s$ u{te e vo bordot na Flajt sejfti interne{nal, biznis so vozduhoploven trening {to vo 1996 godina mu go prodade na Bafet za 1,5

milijardi dolari. “Forbs” tvrdi deka samiot toj poseduva 1,85 milijardi od zelenite banknoti, a mototo so koe{to ja po~na negovata kompanija vo 1951 godina do dene{en den ne se promenilo. “Najsigurna naprava vo sekoj avion e dobro obu~en ekipa`”. Kako tatko na modernata avijaciska obuka, Albert Jul{i ima visoka reputacija i vo pilotskite krugovi, poznat po toa deka mu bil li~en pilot na Huan Tripe, osnova~ot na Pan amerikan erlajns, dolgi godini najgolemata aviokompanija vo SAD. Fascinacijata vo detstvoto koja prerasnala vo opsesija mu pomognala da gi vpregne site sili za svoevidno da “poleta” od farmata vo koja rastel, a od neboto da se spu{ti so fantasti~na prikazna za toa kako se stanuva milijarder.

FARMEROT [TO SAKA[E DA LETA Predcite na Jul{i od [vajcarija se doselile vo ruralnite delovi na Kentaki, kade {to prodolìle so odgleduvawe kravi, no na amerikansko tlo. Kako bebe, vo meteòt {to vo familijata go pravele negovite {est bra}a i sestri, Albert se pojavil vo maj 1917 godina. Spored negovite biografski kaùvawa, ìvotot na farmata bil mnogu teòk i se rabotelo od zori do zajdisonce, sedum dena vo nedelata, bidej}i, kako {to samiot veli, “kravite {to davaat mleko ne koristat vikend”. A za siot toj napor na krajot na godinata “moèbi” semejstvoto i }e dobielo mal profit. Ne{to pove}e od eden litar mleko vo toa vreme ~inel 5 centi. Prvite godini od obrazovanieto Jul{i gi pominal vo edinstvenata u~ilnica na nekoe {kolo vo Kentaki.

Sepak, u{te na 10 godini toj go otkril svojot ìvoten povik, koga na staroto radio slu{nal za Odisejata na ârls Lindberg, ~ovekot koj prv go preleta Atlantskiot Okean. Koga stignala vesta deka Lindberg sletal vo Pariz i bil nosen na ramo od iljadnici vozbudeni Francuzi, vo glavata na Jul{i is~eznale site somneì za èlbata da stane pilot. Toj u{te od male~ok bil fasciniran od avionite koi gi nabquduval stoej}i na ridot na koj se nao|alo negovoto u~ili{te, razmisluvaj}i {to gledaat pilotite vo toj moment. Negovite roditeli ~esto go spu{tale na zemja, velej}i mu deka taa ideja e premnogu pretenciozna i edinstveno {to mu ostanuvalo na farmata bilo da me~tae za lete~kite napravi. No, nikoga{, ni vo najludite soni{ta Jul{i ne pomisluval deka negoviot heroj Lindberg }e

mu stane prijatel. Po 35 godini otkako gi slu{al negovite podvizi Jul{i se na{ol vo ista ista hotelska soba so nego, pravej}i evaluacija za nekoj avion. No, kako do{lo do toa farmerot da odlu~uva za avioni? Imaweto ambicija e edna rabota, no nejzinoto ostvaruvawe e napolno druga prikazna. Koga Jul{i videl deka rabotej}i na farmata nema da mo`e da sobere pari za da plati ~asovi po letawe, toj moral da smisli nekoja druga {ema. Vo toa vreme vo blizina na negovoto sredno {kolo bila otvorena prodavnica za hamburgeri, koj bila prepolna so mu{terii. Biznisot izgledal prili~no ednostavno, pa Jul{i so samo 16 godini re{il da otvori negova sopstvena “tezga” na koja prodaval hamburgeri, koja ja lociral na sprotivnata

strana od ve}e postoe~kite “konkurenti”. Rabotata mu trgnala u{te od po~etokot. Prodavaj}i i “koka-kola” i hamburger za 10 centi Jul{i napravil bum me|u sredno{kolcite. [tom videl deka so toj cenovnik slabo se polnela kasata, toj dvojno ja zgolemil cenata i odedna{ po~nal da pravi vistinski profit. Referiraj}i na svojata cel od biznisot, tezgata za brza hrana ja narekol “Maliot sokol”, a parite {to gi sobral site gi dal za ~asovi po letawe vo nekoj aerodrom vo Leksington. A koga se ima sre}a, se ima. Se pogodilo eden od negovite postojani mu{terii da bide i pretsedatelot na Farmers bank od Frankfort, centralniot grad vo Kentaki. [tom napolnil 18 godini Jul{i go zamolil ovoj ~ovek da mu pozajmi 3.500 dolari za da kupi

PRIKAZNI OD WALL STREET

VIKILIKS VO FINA Bankata na Amerika be{e tema za {pekulacija nedelava, otkako na Internet protekoa informacii za, navodno, nejzino nepravilno rabotewe i manipulacija so zaemot od dr`avata. Iako sega, na krajov na nedelava rabotite stivnaa, se otvora pra{aweto za povtoren mo`en hakerski upad vo ~uvstvitelnite informacii od amerikanskite finansiski institucii

Bankata od Amerika platila za antikampawa naso~ena kon Vikiliks. Dali se raboti za strav od hakirawe?

a po~etokot na nedelava hakeri potpi{ani so psevdonimot Anonimus po~naa da objavuvaat fotografii na koi se prika`ani konverzacii so imejl koi impliciraat deka vo Bankata na Amerika (Bank of America) postoela zloupotreba na slu`benata dol`nost. Informaciite koi sledea so dokumentite poso~uvaa deka rabotnik vo porane{nata podru`nica na bankata, Balboa in{urans (Bal-

boa Insurance), planiral da se oslobodi od potencijalnite ~uvstvitelni dokumenti povrzani so dr`avniot zaem. Poto~no ka`ano, vo redovite na Bankata na Amerika se pojavil “predavnik” za navodnoto falsifikuvawe na cifrite za zaemot. Iako site obvinuvawa vo prote~enite dokumenti ja involviraat Bankata na Amerika, poto~no nejzinata podru`nica Balboa in{urans, sepak, tie impliciraat i na mnogu gre{ki vo rabo-

Feqton

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, naskoro nov feqton vo Kapital, “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i

avion. Kako zalog mu ja ponudil prodavnicata i otkako toj se soglasil, sonot na Albert stanal realnost. Toj si kupil sopstven avion. Bidej}i bez golema volja se zapi{al na fakultetot vo Kentaki, toj po kratko vreme go napu{til, go prodal i biznisot so hamburgeri, pa ja po~nal svojata pilotska kariera. Toa {to vo isto vreme po~nale i plamenite jazici na Golemata depresija go nateralo da smisluva razni na~ini za da go zaraboti svoeto par~e leb. Gi vozel lu|eto za eden dolar, daval lekcii, pa duri po~nal i da izveduva i vozdu{no {ou. Taka go zabele`al i Xorx Vedekind, pretsedatelot na Kvin siti slu`bata za letawe (Queen City Flying Service), koj mu ponudil rabota vo Sinsinati. Tamu Jul{i se steknal so u{te pogolemi znaewa za avijatikata. Raka na srce, rabotata vo Kvin Siti bila dobro platena, no, sepak, Jul{i po~nal da gai povisoka cel. Posakal da vodi golem avion. Iako ve}e ja izgubil nade`ta deka }e dobie odgovor na aplikacijata {to ja ispratil vo Pan amerikan erlajns, trgnat na pat za Nortist erlajns, toj dobil pismo vo koe Pan amerikan go povikuvaat na intervju vo Majami. Za najmalku eden ~as po dobivaweto na pismoto, od Boston Jul{i vedna{ “se nacrtal” pred kancelariite na kompanijata vo koja rabotel 26 godini.

NEZAPIRLIV “^UDOTVOREC”

Nekade vo 70-tite godini negoviot porane{enn {ef Huan Tripe mu se javil na Jul{i i go zamolil za usluga. Taa se sostoela vo navidum regularen sostanok so zaedni~ki ru~ek, na koj{to prisustvuval i nekoj doktor po ime David Paton. Jul{i ne ni pomisuval deka ova }e bide eden od najva`nite obroci vo negoviot `ivot. Vo tekot na razgovorot se otvorilo pra{aweto dali e mo`no da se pravat operacii vo avion. Razmisluvaj}i i rabotej}i na ova, Jul{i stana osnova~ na ORBIS Interne{nal, neprofitna organizacija koja globalno ja pro{iri svojata misija - da pravi o~ni operacii na lu|eto od zemjite vo razvoj. “ORBIS e edna od najdobrite aplikacii koja nekoga{ se pojavila na nekoj avion. Proizveduva ~uda”, veli samiot Jul{i. Otkako se simna od pretsedatelskiot stol vo bordot na Flajt sejfti interne{nal (od kogo u{te e del) vo 2003 godina, do dene{en den Jul{i ostanuva celosno anga`iran i vo bordot na ORBIS.

Direktorot na ORBIS ima mnogu da nau~i od Jul{i

Letaj}i do sekoj biznis-sostanok na negoviot {ef, vozej}i va`ni dr`avnici i pretstavnici na vlasta i slu{aj}i gi nivnite razgovori za biznis-zdelki, politika, pretprijatija i finansiski strategii, vo glavata na Albert najposle se rodila idejata koja stana negoviot vistinski kapital. Bidej}i vo toa vreme ne postoele nikakvi organizacii za specijalizirana obuka na korporativni piloti, Jul{i re{il prv da otvori edna takva

“@enite od negoviot `ivot” - Jul{i so }erkite BIZNIS - PRERODBATA I OSNOVAWETO NA FLAJT SEJFTI Vo 1941 godina vo SAD postoele samo dve aviokompanii - Pan amerikan erlajns i site drugi. Vraboten vo jadroto na najdobrite piloti, Jul{i se

istaknal so svoite ve{tini i po kratko vreme po~nal da raboti vo centarot za obuka, od kade {to bil prefrlen vo Teksas, mestoto kade {to se zapoznal so osnova~ot na kompanijata. Blagodarenie na primerniot karakter i

znaewata {to gi poka`al, direktorot Huan Tripe mu dodelil rabota da bide negov li~en pilot za patuvawata niz zemjata. Iako dogovorot trebalo da trae samo {est meseci, Jul{i ostanal na taa pozicija duri 25 godini.

Letaj}i do sekoj biznissostanok na negoviot {ef, vozej}i va`ni dr`avnici i pretstavnici na vlasta i slu{aj}i gi nivnite razgovori za biznis-zdelki, politika, pretprijatija i finansiski strategii, vo

glavata na Albert najposle se rodila idejata koja stana negoviot vistinski kapital. Bidej}i vo toa vreme ne postoele nikakvi organizacii za specijalizirana obuka na korporativni piloti, Jul{i re{il prv da otvori edna takva. Vo 1951 godina toj zel zalog od 15 iljadi dolari, so koj pod hipoteka ja stavil negovata ku}a i ja osnoval Flajt sejfti interne{nal, kompanijata koja so tekot na godinite Jul{i gri`livo ja gradel, snabduvaj}i ja so najnovite simulatori i obezbeduvaj}i podlaboki i poefektivni obuki za piloti, Jul{i napravi pove}e od toa {to go vrati dolgot. Toj prosperira{e vo biznisot pravej}i go prvoto mesto vo koe korporativnite vodi~i na KokaKola, Ne{enal dajaris, Kodak }e se obratea da pobaraat obuka za svoite piloti. U{te prviot godi{en izve{taj koj kompanijata go podgotvila vo 1955 godina zboruval za prihodi od iljadnici dolari. Po 10 godini toj dostignal ~etiri milioni, a vo 1978 godina Flajt sejfti operirala so 1.200 biznis-avioni i linii. No, ovoj ~ovek navistina bil roden so “yvezda na ~eloto”. Vo 90-tite godini, koga Jul{i po~nalo da go zagriùva {to }e stane so kompanijata vo koja gi vloìl najgolemite napori, koja od 1968 godina ve}e kotirala na berzata, toj dobil telefonski povik. Od drugata strana na linijata bil Voren Bafet, koj bil zainteresiran da porazgovaraat za idninata na negovata kompanija. Za kratko, kako {to kaùva samiot Jul{i, toj i Bafet go jadele najdobriot hamburger u{te od vremeto na “Maliot sokol”, zaedno vo kancelariite na Berk{ir Hetavej. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Karl Berg, milijarderot koj po~nal kako poprava~ na avtomati, zarabotuvaj}i nekoja banknota za da moè da si go plati kolexot

ANSISKIOT SVET!? teweto na drugi golemi banki koi se klienti na Balboa. Otkako Bankata na Amerika ja prezede Kantrivajd (Countrywide) i ovaa frima stana podru`nica na najgolemata finansiska korporacija vo SAD. No, neodamna bankata ja prodade Balboa in{urans na avstraliskata Kjubi in{urans grup (QBE Insurance Group). Od druga strana, ovie objaveni dopiski ne sodràt mnogu tekst i te{ko e deka ne{to }e dokaàt takvi kakvi {to se. Moèbi }e sleduvaat pokomprimitira~ki dokumenti, no zasega nema materijal da se otvori sudewe za eventualen kriminal. Bankata na Amerika gi otfrli site “pogre{nosti” i obvinuvawata gi opi{a kako “ekstravagantni”. Spored naodite na “Dejli fajnens”, toj {to gi pu{til ~uvstvitelnite informacii vo protok bil porane{en vraboten vo

Balboa in{urans, koj re~isi sedum godini rabotel vo firmata. Bankata na Amerika go obvinila nego za terorist i mu ja uni{tila karierata. Toj velel deka nema {to pove}e da zagubi bidej}i bankata mu zela s$, a na krajot na kraevite, sakal i da si go “ispere” svoeto dosie. Inaku, obvinitelnata elektronska po{ta be{e objavena preku novotvorenata internet-stranica bankofamericasucks. com pred toj da bide zatrupan od pobaruva~ka, a potoa izlegoa i sekundarni internet-stranici koi slu`ea kako zamena. Spored toa {to e o~igledno, namerite na ~lenovite na Anonimus se sovpa|aat so tie celi na Vikiliks koi bea naso~eni kon firmite za finansiski uslugi. Stopiraweto na servisnite napadi vrz Pejpal i Masterkard se slu~i otkako predvodnikot Asan` be{e izveden pred

sud za seksualno maltretirawe, nastan za koj toj samiot tvrde{e deka e eden na~in da go zatvorat poradi protokot na va`nite diplomatski dokumenti. No, za volja na vistinata, Anonimus s$ u{te mo`at da se “son~aat”. Tie go “haknaa” i HB Geri federal (HBGary Federal), malata kompanija za bezbednost vo tehnologijata koja ja uslu`uva finansiskata vlast na SAD. Po porakite od bankata grupata gi naso~i svoite lakovi kon ovaa kompanija, ja hakira{e nivnata internetstranica i ja objavi nivnata baza so mejlovi kako “torent fajl”. Vo soglasnost so ovie materijali, Bankata na Amerika ja najmila HB Geri za da im isplanira dezinformira~ka kampawa protiv Vikiliks. Se razbira, po site dobieni podatoci amerikanskite biznis-vesnici go objavija i imeto na rabotnikot koj im gi predal

dokumentite na Anonimus. Se raboti za odreden Brajan Peri, koj sakal da ostane anonimen po objavuvaweto. Ete, ne go do`ivea toa. Vo razvrskata na slu~ajov Bankata na Amerika ne go odre~e postoeweto na porakite, no gi otfrli site obvinuvawa. Spored portparolot na bankata, porane{niot vraboten sakal da generira li~ni interesi od “dokumentite koi gi ukral od kompanijata”. Kjubi in{urans, pak, dosega ne dale nikakva izjava. Advokatot na bankata, ^ip Mekdonald, ne o~ekuva nikakov impakt od ovie poraki koi bi & na{tetile na bankata. “Forbs” gi ispita mo`nite nameri za pad na akciite na bankata. Otkako se pojavija hakerskite informacii, akciite na bankata se trguvaat so nezna~itelen pad od 1%, {to zna~i deka ne se raboti za nekakva poopasna zadna namera.

FunBusiness

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

VILIJAM HORVAT ja primi nagradata vo ime na Hjundai

\OR\I JAN^EVSKI - Direktorot na Tutunska banka me|u prisutnite

AVTOMOBIL NA GODINATA

ПROSLAVENA NAGRADATA NA "HJUNDAI IX35" Dodeluvaweto na najmarkantnoto priznanie spored koe modelot na Hjundai, ix35, definitivno e broj eden vozilo vo Makedonija otsega }e pretstavuva cvrst i dovolno seriozen pokazatel za posvetenosta i predanosta koja Hyundai Motor Company vo idnina i pove}e, no sigurno }e ja neguva SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ajdobriot avtomobil na godinata vo Makedonija, modelot na Hjundai ix35, ja dobi svojata galaproslava otkako pred pove}e od eden mesec go dobi bleskavoto priznanie. Specijalnoto `iri koe tradicionalno ja dodeluva nagradata toga{ od vkupno 12 nominirani avtomobili za laureat go odbra ju`nokorejskiot avtomobil, koj poka`a najdobri performansi vo pogled na vgradena napredna tehnologija, cena/proda`ba, ekolo{ka svesnost i ekonomi~nost i dizajn.

Iako pod pritisok na recesijata i osetno namaleniot interes za novi avtomobili vo Makedonija najgolemiot del od importerite se re{ija da se borat so krizata so uvoz na moderni i tehnolo{ki napredni vozila, po {to konkurencijata vo izminatiot period be{e navistina golema, ix35 o~igledno ima poka`ano najmnogu. “Gordosta na Hjundai taka majstorski otslikana vo sovr{eniot dizajn i vplotenata moderna avtomobilska tehnologija na sega najdobriot i najubaviot ix35 ja dobli`uva so golem ~ekor korejskata vrvna tehnologija na makedonskiot pazar. U{te od samoto pojavuvawe na modelot vo ramkite na na{ata zemja neguvavme

streme` deka tokmu ova majstorsko delo } e gi razdrma standardite na avtomobilskiot pazar. Dodeluvaweto na najmarkantnoto priznanie spored koe modelot na Hjundai, ix35, definitivno e broj eden vozilo vo Makedonija otsega }e pretstavuva cvrst i dovolno seriozen pokazatel za posvetenosta i predanosta koja Hjundai motor kompani (Hyundai Motor Company) vo idnina i pove}e, no sigurno }e ja neguva”, istaknaa od Korea auto trejd, oficijalniot importer i diler na vozilata od Hjundai. Ju`nokorejskata kompanija ve}e nekolku godini e ~etvrti prodava~ na vozila vo svetot. Toa e dokaz za golemoto renome {to go imaat vozilata na ovaa kompanija

me|u potro{uva~ite, no i najava za u{te poagresiven marketin{ki pristap. Na poslednata konvencija vo @eneva, na koja prisustvuvaa site svetski ekskluzivci na Hjundai, bea izneseni novite pravci na oficijalnata biznis-politika, koja ima za cel osvojuvawe na prvoto mesto na globalniot pazar vo pogled na proizvodstvo i proda`ba. Gala-proslavata po povod nagradata na Hjundai be{e odr`ana vo foajeto na makedonskata opera i balet, kade {to nekolku stotici gosti, me|u koi i nekolku vidni li~nosti od delovnata i estradnata zaednica, dojdoa da mu se “poklonat” na avtomobilot na godinata

3D-TELEVIZIJA

BI-BI-SI BEZ NOVATA DIMENZIJA

Procenkite pokaùvaat deka celiot proekt moè da se pokaè neisplatliv, so {to proizvoditelite bi moèle da se povle~at od pazarot

deka celiot proekt moè da se pokaè neisIVA BALÊVA platliv, so {to proizvoditelite bi moèle da se povle~at od pazarot. Bi-bi-si izrazi ritanskiot javen servis Bi-bi-si ovie dvoumewe i strav deka dokolku se obvrzat denovi soop{ti deka do sredinata na da emituvaat programa vo ovaa tehnologija 2012 godina ja odloùva odlukata za bi se na{le vo nezgodna pozicija. vloùvawe vo razvoj i obvrska za 3D pretstavuva visoka tehnologija koja im emituvawe na programa vo 3D–tehnologija. ovozmoùva na gleda~ite vo svoite domovi Pri~inite za odloùvawe na vakvata inves- da iskusat gledawe televiziski programi, ticija se s$ u{te nedovolnata poddr{ka na filmovi, igri i drugi videosodrìni vo kompaniite koi se zanimavaat so proizvod- stereoskopski efekt, dodavaj}i ja tretata stvo na oprema za ovaa tehnologija, no, pred dimenzija, dlabo~inata na postoe~kite TVs$, poradi potro{uva~ite koi voop{to ne ekrani, koi, pak, tipi~no se ograni~eni so pokaùvaat dovolno interes za kupuvawe skapi dvodimenzionalna tehnologija, {irina i televiziski priemnici. Vo prosek, cenata na visina. 3D-televizijata funkcionira sli~no najpoznatite marki na 3D-televiziski aparati kako i 3D-tehnologija vo teatar. Ekranot {to ja vo Britanija se dviì od 1.500 do 3.000 funti, podrùva 3D-sodrìnata pokaùva istovremeno odnosno od 1.700 do 3.500 evra, vo zavisnost dve oddelni sliki od ista scena simultano, od goleminata na ekranot i drugite tehnolo{ki ednata nameneta za desnoto oko drugata za performansi. Ova e mnogu siguren indikator levoto. Dvete sceni so celosna golemina go

zazemaat celiot ekran i se pojavuvaat kombinirano so drugi objekti i naj~esto se gledaat duplo, koga na ekranot se gleda bez specijalni 3D-nao~ari. Toga{ ovie dve sliki se gledaat kako edna, proces koj e nare~en “fuzija” (spojuvawe). Celiot sistem se bazira na fenomen na vizuelna percepcija nare~en stereopsis. Dvete sliki na 3Dteleviziskiot ekran gi pretstavuvaat objektite od dva razli~ni agli i koga tie sliki }e se kombiniraat so umot na gleda~ot i 3D-o~ilata, toga{ se Britanskiot mediumski gigant ja odloùva programata vo 3D sozdava iluzija na tretata dimenzija – dlabo~inata. Istraùvawata sprovedeni minata vo svetot, sepak, ne se otkaùva vo celost godina pokaùvaat deka samo 2% od ispita- od 3D-programite, no sega-zasega vo forma nicite se izjasnile deka planiraat naskoro na ekspriment. Za taa cel, }e gi prenesuvaat da kupat skapa oprema za 3D. Bi-bi-si, koja ovogodine{nite natprevari od Vimbldon vo e edna od najpresti`nite televiziski ku}i soglasnost so povisokite tehnolo{ki standardi.

FunBusiness

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

VLATKO STEFANOVSKI i BERTA DODEVSKA

DNEVNIOT VESNIK â&#x20AC;&#x153;KAPITALâ&#x20AC;? GO PROSLAVI PRVIOT RODENDEN amo idejata e kapital, s$ drugo e pari, a idejata koja se realizira{e vo izminatite 365 dena od strana na mlada i entuzijasti~ka ekipa se poka`a kako poln pogodok na mediumskiot pazar. Uspehot koj ja odbele`a ovaa prva godi{nina od postavuvaweto na novite standardi vo biznis-novinarstvoto se

dol`i na odli~noto menaxirawe i organizacija na celiot tim na "Kapital", kako i na site sorabotnici koi na koj bilo na~in kontribuirale vo realiziraweto na ovaa vizija. Odli~nata prifatenost na sodr`inite na "Kapital" i brojnite ~estitki za nas se ogromna motivacija i ponatamu da ostaneme najdobriot dneven vesnik vo Makedonija.

S BO@IDAR JANKOVSKI so naslednikot

Pod pritisok na recesijata i osetno namaleniot interes za novi avtomobili vo Makedonija, najgolemiot del od importerite se re{ija da se borat so krizata so uvoz na moderni i tehnolo{ki napredni vozila, po {to konkurencijata vo izminatiot period be{e navistina golema, no ix35 o~igledno ima poka`ano najmnogu DOSEGA[NI POBEDNICI

Dosega{ni nositeli na titulata avtomobil na godinata vo Makedonija se: "fiat bravo/ brava" (Fiat Bravo/Brava) 1996 godina, "reno megan" (Renault Megane) 1997 godina, "opel astra" (Opel Astra) 1998 godina, "{koda oktavija" (Skoda Octavia) 1999 godina, "fiat punto" (Fiat Punto) 2000 godina, seat leon (Seat Leon) 2001 godina, "tojot akorola" (Toyota Corolla) 2002 godina, "mazda 6" (Mazda6) 2003 godina, "mazda 3" (Mazda3) 2004 godina, "seat alktea" (Seat Altea) 2005 godina, "folksvagen pasat" (Volkswagen Passat) 2006 godina, "opel korsa" (8Opel Corsa) 2007 godina, "kia sid" (Kia Cee'd) 2008 godina, "folksvagen golf" (Volkswagen Golf) 2009 godina, "opel meriva" (Opel Meriva) 2010 godina. K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Menaxment / IT / Carina

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

SEKOJ DEN VO

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.03.2011 ELEKTROELEMENT objavuva oglas za KOMERCIJALISTI (2), so VSS (Elektrotehni~ki fakultet, energetski nasoki), po`elno rabotno iskustvo vo strukata (komercija, operativa, odr`uvawe), poznavawe na kompjuteri i angliski jazik, voza~ka dozvola B- kategorija. Prijavite so CV da se dostavat na adresa: Elektroelement, ul. Pero Nakov bb, 1000 Skopje, e-mail: biljanatodorovska@elektroelement.com.mk. Kraen rok za prijavuvawe e 21 Mart 2011. Ve molime bez telefonski javuvawa.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

IT Izvor:Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 ITD Distribucija DOO ~lenka na INFOSOFT Grupacijata objavuva oglas za 1. RMA MENAXER – Efikasno upravuvawe so RMA proizvodi, odr`uvawe na vrski so dobavuva~i za tehni~ki, garnatni i RMA pra{awa i dr. 2. KOMPJUTERSKI TEHNI^AR – iskustvo od najmalku 2 godini i zapoznaenost so hardver i softver. Kvalifikuvanite kandidati treba da dostavat kratka biografija i motivaciono pismo na angliski jazik, kopii od propratni dokumenti i pisma so preporaka na slednava e-mail adresa: personel@infosoftgroup. com.al. Krajniot rok za prijavuvawe e 18.03.2011

CARINA, [PEDICIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 [ENKER dooel objavuva oglas za: - CARINSKI DEKLARANT so minimum 2 godini rabotno iskustvo, aktivno poznavawe na angliski jazik, poseduvawe na licenca, zadol`itelno poznavawe na MS Office, voza~ka dozvola B- kat. Kandidatite svojata kusa biografija, kontakt telefon i fotografija da gi ispratat na e-mail: info@dbschenker.mk ili na faks 02/3137 335 najdocna do 21.03.2011 godina.

TURIZAM Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 INEX Turisti~ka agencija objavuva oglas za KOMERCIJALIST so VSS, aktivno poznavawe na angliski jazik (testirawe), odli~no poznavawe na MS Office i Internet, bez rabotno iskustvo. Prijavite so kratka biografija i potrebnata dokumentacija da se dostavat vo pismena forma na adresa: INEKS, ul 11 Oktomvri br.5, Skopje ili na e-mail: inexsmetkovodstvo@t-home.mk najdocna do 23.03.2011 godina

MENAXMENT Izvor:Ve~er Objaveno: 14.03.2011 JP za stopanisuvawe so pasi{ta – Skopje raspi{uva konkurs za izbor na DIREKTOR za vreme od 4 godini. Prijavite so potrebnata dokumentacija se dostavuvat do pretprijatieto vo rok od 5 rabotni dena od denot na objavuvawe na oglasot. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 14.03.2011 godina.

OBRAZOVANIE Izvor: Ve~er, Objaveno: 16.03.2011 Evropski Univerzitet – RM raspi{uva konkurs za izbor na nastavnik na Fakultetot za stomatologija pri EURM. Konkursot trae 5 rabotni dena zaklu~no so 21.03.2011 godina. Prijavite i dokumentacijata da se dostavat li~no na EURM. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 16.03.2011 godina.

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR / EU

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

ПРОГРАМА ПРОЛЕТ 2011 Обука: Менаџирање на ЕУ проекти (EU Project Management)

Подгответе го тимот...

Времетраење: 2 месеци/ 2 пати неделно х 2 часа (вкупно 32 часа)

АКЦИОНЕН ПЛАН 2011 ...за активниот пролетен период преку програми специјално скроени според Вашите потреби

Следен термин: 1 април 2011, 1 мај 2011

Обуката е наменета за млади луѓе со или без работно искуство кои имаат интерес за работа на европски проекти во непрофитниот, профитниот, или во јавниот сектор.

РАЗВОЈ НА ТИМОВИ

Обуката опфаќа: • • • • • • • • • • • •

Зголемување на ефикасноста на работните тимови

основи на проектен менаџмент, што е проект, што значи терминот проектен менаџмент, менаџирање со проекти наспроти менаџирање на организации, фази во проектниот циклус, вовед во основните фази и компоненти на проектниот циклус, анализи на потреби, проблеми, ризици, ефективност, cost-benefit, заинтересирани страни (stakeholders), формулирање на цели и активности, inputs, outputs, outcomes, deliverables; дефинирање на анализа нa концептите на effectiveness, efficiency, impact; вовед во временско планирање вовед во анализа на логиката на проектот (logical framework analysis) менаџирање на тимови, менаџирање на време, менаџирање на трошоци, менаџирање на ризици, итн. вовед во европските фондови и програми Европскипрограми отворени за Македонија и регионот (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, CrossBorder Cooperation, итн.); тековно следење на можностите во рамките на ЕУ програмите, разлики помеѓу ЕУ и други прогами, разлики помеѓу различни европски програми, итн. подготвување нa проекти, идентификација и селектирање на партнери, договарање и преговарање на партнерства, основни насоки за спроведување на проекти, менаџирање на односи со донатори, градење на односи со донатори, анализа на донаториски принципи и практики, итн. буџетирање, буџетско планирње, финансиско раководење со проекти анализа на вистински, одобрени и спроведени ЕУ проекти, практична работа со ЕУ формати и инструменти кои се користат во ЕУ проекти, итн.

Годишен Продажен Состанок t ʊʖʬʞʡʞʨʞʦʖʿʛ ʣʖ ʥʦʤʬʛʧʤʨ ʝʖ алоцирање на заедничките проблеми и дефинирање на идните предизвици (продажни цели) t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʨʞʢʧʠʤʨʤ работење (алоцирање на јаките и слаби страни на тимовите) t ɽɶɷɶɸɶ

t ʅʤʝʞʨʞʘʣʞ ʞ ʣʛʙʖʨʞʘʣʞ ʧʨʦʖʣʞ ʣʖ тимско работење t ʉʡʤʙʞ ʘʤ ʨʞʢ t ʅʦʛʙʤʘʖʦʖʭʠʞ ʘʛʮʨʞʣʞ t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʠʤʢʩʣʞʠʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʥʦʛʝʛʣʨʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини

ПРОДАЖНА СТРАТЕГИЈА Зголемување на продажбата со постоечките ресурси t ʆʛʘʞʝʞʽʖ ʞ ʖʚʖʥʨʖʬʞʽʖ ʣʖ продажната стратегија t ʅʤʚʙʤʨʤʘʠʖ ʝʖ ʥʦʤʚʖʜʗʖ ʽʖʠʣʛʿʛ на продажниот тим и подготовка на алатки за продажба) t ʀʤʣʨʦʤʡʖ ʥʦʞ ʞʢʥʡʛʢʛʣʨʖʬʞʽʖ ʣʖ стратегијата

За нас: МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг е уникатен вид на Македонска компанија, дел од МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ, која нуди консултантски услуги од областа на развој на бизниси (Долгорочна Стратегија, Маркетинг, Продажба и Извоз), како и обуки за јакнење и зголемување на мотивацијата на работните тимови.

Цена: - цена за еден учесник е 4,000 ден (+ДДВ). Moжно е плаќање на рати. На крајот на обуката секој учесни добива сертификат. Начин на пријавување:

Основни насоки и принципи во нашето работење: t Програма креирана токму според вашите потреби t Уникатен и креативен пристап во имплементирањето на програмите t Интерактивна методологија со максимална инволвираност на учесниците t Обука во Пракса - Подршка и следење на тимовите при работењето t Видлив резултат на краток и долг рок t „Секогаш повеќе“ за нашите клиенти

Пријавете го вашето учество на телефоните: 02 3 23 2290 02 5 21 6080, или електронски на info@consulting-macedonia.com Директор на обуката е Др. Ристо Карајков. Др. Карајков има докторат по меѓународен развој од Универзитетот во Болоња, Италија. Неговите истражувачки соработки вклучуваат и престој при престижниот Center for Civil Society Studies на Johns Hopkins University, во САД, како и на UNU WIDER во Хелсинки. Др. Карајков има повеќе од 10-годишно искуство во НВО секторот во Македонија, регионот, и пошироко.

Kонтакти: Kо МА МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг Ва Васил Стефановски 8/1, Скопје Тел/факс: +389 2 31 21 907 Тел co contact@macedonia-consulting.com

www.macedonia-consulting.com www.macedonia-export.com www.mamasfood.mk www.kupipodarok.com www.NamaliVnatresenDolg.com

Забелешка: Пожелно е (но не неопходно) учесниците на обуките да имаат основни познавања на англиски јазик и работење со компјутер

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

OBUKA „KAKO DA SE PODGOTVITE ZA KORISTEWE NA IPARDSREDSTVATA I USPE[NO DA JA POPOLNITE APLIKACIJATA I INVESTICIONATA PROGRAMA ZA PROEKT” 21-22 mart 2011 godina od 9.00-17:00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na III kat

KONTAKT: ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074; Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

PREDAVA^: MARIJA VASKOVA RAJKOV^EVSKA

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA Tel: ++ 389 2 3244054; Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: lence@mchamber.mk

konsultant vo Centarot za implementacija na razvojni idei – CIRI Stopanska komora na Makedonija.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

М6 Едукативниот Центар има чест да Ве покани на бизнис семинар на тема:

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

“Потрошувачко однесување” со Отилија Дорњеи Експерт за истражување на однесувањето на потрошувачите на 23 Март, 2011 г.

KAPITAL / 18.03.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za transport i vrski PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Predmet na dogovorot za javna nabavka: Nabavka na 16 novoproizvedeni minibusi za gradski prevoz Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f1a930fa-30e4-4cf6-aa83-9ba9646d9b4d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Ulici i Pati{ta - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=488ac07b-2e7e-4414-b359-3e56bc21cbab&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Revizija i konsultanski uslugi za proekti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f60150fa-cbc8-4d81-abfc-6848934bb181&Level=2

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za zañtita i spasuvawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na vozduhoplovi AT - 802 A za gasewe na poôar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1a006c28-107d-45d4-8d5f-8bcfd8d1644a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Zaednica na edinicite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija - ZELS PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za prevod Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=13d2c314-6d3b-4448-abf8d3bdaa6def8e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za zadol`itelni rezervi na nafta i nafteni derivati PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na akreditirana laboratorija soglasno standardot MKS EN/ISO/IEC 17025 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=270bab66-b57d-478b-8d19d14979dd67e7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka za izveduvawe na grade`ni i grade`no – zanaet~iski raboti na objekt za dijagnosti~ki centar za potrebite na JZU Klini~ka bolnica – Tetovo. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=dd29a53a-7c02-485e-92fa-8db5a1bc7b46&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga od nabavka na post terminali na naplatni stanici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cba937eb-7312-4afe-80d1-5eb6146183eb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za elektronski komunikacii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga – operativen lizing (motorni vozila) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=80b225de-8041-407a-b7deb747f616b2a3&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Govorewe vo javnost 19.03 - 20.03.11 CS Global

Biznis plan 21.03.2011 Clear view

Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP

Obuka za sebe-menaxirawe 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Seminar Potro{uva~ko odnesuvawe 23.03.2011 M6 Edukativen Centar

Timovi i timska rabota prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Upravuvawe so stres 21.03.2011 CS Global

Proekten menaxment 23.03.2011 Kosmo inovativen centar

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Forum Kako da go osvoite kupuva~ot (Majkl Kol) 25/03/11 Triple S Learning Skopje ObukaAnaliza na finansiski izve{tai 25/03/11 Triple S Learning Skopje

Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

МАКЕДОНСКАТА АСОЦИЈАЦИЈА ЗА ЧОВЕЧКИ РЕСУРСИ ОБЈАВУВА

КОНКУРС ЗА НАЈДОБАР ЕСЕЈ од областа на ЧОВЕЧКИТЕ РЕСУРСИ на тема: Конвергентност: преобразба на улогата на ЧОВЕЧКИТЕ РЕСУРСИ како катализатор Почитувани професионалци од сферата на човечките ресурси !

Od 10 do 12 maj 2011 godina Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa vo Republika Srbija

x Остварете можност за ваша афирмација како професионалец; x Освојте парична награда; x Учествувајте на Европскиот натпревар за човечки ресурси 2011 како најдобар есеј од Македонија; x Обезбедете си бесплатен транспорт, сместување и котизација на 25-тата Европска конференција за менаџирање на човечки ресурси во Истанбул, Турција, во организација на Европската асоцијација за човечки ресурси, од 28 до 30 септември 2011 г.

„SEE AUTO COMPO NET 2011” VO KRAGUEVAC

Напишете есеј...

Od 10 do 12 Maj 2011 godina vo Kraguevac, Republika Srbija, }e se odrì Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa „SEE Auto Compo Net 2011”. Na ovoj saem }e se prestavat naj eminentnite proizvoditeli, dobavuva~i, kupuva~i i korisnicite na proizvodite i uslugi za proizvodstvo na komponenti od Srbija i Jugoisto~na Evropa. Vo ramkite na saemot }e se odrì sredba na komorite i avtomobilskite klasteri od regionot. Podetalni informacii moè da se dobijat vo Stopanska komora na Makedonija.

Оние кои најкреативно и најоригинално ќе можат да ја опишат и објаснат визијата за тоа како стратегиите, целите и практиките за човечки ресурси и перформанси се спојуваат една со друга, на кој начин менаџментот на човечките ресурси се стреми да ги обедини активностите и процесите за менаџирање на човечки ресурси меѓу кои и организацискиот развој, менаџирањето на брендот, комуникацијата, психологијата, социологијата и некои други теми – области кои досега независно се развиваа едни од други.

...и придружете ни се Рокот за испраќање на трудови е 1 мај 2011 година на: x

електронската адреса: contact@mhra.mk;

по пошта, на адреса: ул. Васил Ѓоргов бр.11, кат 1, Скопје, Република Македонија.

Победникот од Република Македонија ќе биде избран и свечено промовиран од страна на Асоцијацијата најдоцна до 25 мај 2011 год. (за повеќе информации постете ја веб-страницата на Македонската асоцијација за човечки ресурси http://www.mhra.mk ) Дали се заинтересирани професионалците од нашата земја?

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI, tel:02/3244068 vojkan@mchamber.mk.

Нам најмногу нè интересира за тоа како вие гледате на иднината!

Срдечен поздрав, Македонска асоцијација за човечки ресурси

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 298 111

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM