251-kapital-21.03.2011 by Kapital Media Group

LIDERSKI NA KUP, ODGOVOR NEMA

EKSKLUZIVNO: NOV URBANISTI^KI PLAN NA GEVGELIJA

KOJ PAT VODI DO IZBORI?

GEVGELIJA POSTAVUVA TEMELI NA NOV TURISTI^KI GRAD!

STRANA 7

STRANA 4

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

EKONOMSKITE PROMOTORI JA ^INAT DR@AVATA 1,5 MILONI EVRA ZA TRI GODINI

[TO SRABOTIJA OVIE LU\E? OSVEN NAJAVITE ZA TURISTI OD RUSIJA, JAPONIJA, FINSKA I ^E[KA, DOSEGA NE STIGNA NIEDNA INFORMACIJA ZA KAKVA BILO DRUGA ZDELKA [TO JA DOGOVORILE PROMOTORITE ponedelnik .21. mart. 2011 | broj 251 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

STRANA 12-13 NA ZATVORAWE, PETOK, 18.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,28% 0,02% 0 0,24% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 443,91 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,23 11 1,91%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.03) 2.650

MBI 10

2.640 2.630 2.620 2.610 2.600 2.590 2.580 2.570 2.560 2.550 14.3

15.3

16.3

17.3

18.3

Hoteli Metropol sklu~i dogovor so finski Finer!

LIBIJA VO PLAMEN ODVNATRE I ODNADVOR

ZAPADOT GO BOMBARDIRA GADAFI, TOJ NAJAVUVA TRETA SVETSKA VOJNA!

[EST OP[ OP[TINI MORA DA SE ZADOL@AT ZAD ^ETIRI MILIONI M EVRA ZA D DA GO SPASAT HIDROSISTEMOT HIDROSIS D

Zletovic so 100 Zletovica milioni evra pokri r politi~ki po i biznis-i biznis-interesi, ama voda vod ne dade STRANA 2-3

NOV “IZUM “IZUM” VO DIREKCIJ DIREKCIJATA ZA INDUSTRI D INDUSTRISKI ZONI

Otkako ne n uspea Vladata,, privatni ffirmi r }e } gi polnat zonite!? z STRANA 9

STRANA 10

VOVEDNI VOVEDNIK D VIKTORIJA VIKTORIJ MILANOVSKA MILANOV

STRANA 17

WWW.KAPITAL.MK

XANDAR ZBIRA! STRANA 2

PO^ETOK 30 MART 2011

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 21 MART 2011

XANDAR ZBIRA!

Najnovata ideja na ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, stranskite pacienti, prvenstveno kosovskite, da pla}aat isto kako i doma{nite e definitivna kulminacija na “reformskiot” duh na ministerot. Izgleda deka po stoticite pompezno najaveni reformi ministerot se seti deka ispu{til da predlo`i razvoj na medicinski turizam vo zemjava. I dodeka celata javnost “brui” okolu dilemata dali }e se prifati baraweto na negoviot kosovski kolega da se izedna~at cenite na zdravstvenite uslugi za pacientite od Makedonija i Kosovo, eden ton drugi logi~ni dilemi ostanuvaat nedopreni. Ajde da re~eme deka mu veruvame na Osmani deka saka so ovoj poteg da razviva medicinski turizam. Efektot koj bi go imale dr`avata i hotelierite od kosovskite turistipacienti e ni{to vo sporedba so minusot koj }e se sozdade vo kasata na Fondot so namalenite prihodi po osnov na stranski pacienti. Zna~i, ovoj argument na ministerot pa|a vo voda! Da go vidime i vtoroto opravduvawe na Osmani deka bolnicite }e imale finansiski benefit ako privle~eme pove}e stranski paci-

enti. Ako kosovskite pacienti, koi sega pla}aat dva ipol pati pove} e od doma{nite (kako i site stranci), po~nat da pla}aat po doma{na tarifa, duri i dvojno da se zgolemi nivniot broj za Makedonija toa }e zna~i pomal finansiski benefit od sega{niot. Toa barem e prosta matematika... Zna~i, i ova ne dr`i voda! Osven toa, dvojno pogolemiot broj pacienti }e zna~i dopolnitelno optovaruvawe i amortizcija na medicinskata oprema, koja i taka e vo o~ajna sostojba. A da ne zaboravame na najbitnoto. Ovde se i makedonskite gra|ani, koi ni krivi ni dol`ni }e bidat staveni vo podredena polo`ba. Tie i sega ~ekaat so meseci za da im se zaka`e snimawe ili pregled, posebno pospecifi~nite. So drasti~no zgolemen napliv na pacienti sostojbata mnogu predvidlivo dopolnitelno }e se vlo{i. Izgleda nadle`nite zaboravile deka zdravstvoto se finansira od pridonesite od plati, od participacijata za zdavstvenite uslugi i preku transferi od centralniot Buxet, a vo sive ovie finansira~ki izvori participiraat makedonskite gra|ani! Ne stranskite. I statistikata i praktikata potvrduvaat deka kosovskite pacienti se najzastapeni na Klinikata za onkologija, kade {to

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk milanovska@k @ api p tal.com.mk

pacienti ~ekaat i po ~etiri meseci za da im dojde redot za radioterapija. Ako u{te im gi namalat cenite, vaka dolgometra`nite listi za ~ekawe }e se pretvorat vo tapeti za yid! A makedonskite gra|ani, koi cel ìvot pla}aat zdravstveni pridonesi, }e bidat prinudeni da se lekuvaat vo stranstvo, kade {to }e si platat isto kako i site stranci i bez nikakvi popusti! Ostanuva da vidime ~ii interesi navistina se {titat i koj }e profitira od najnovata zdravstvena najava, koj denovive dobi politi~ki, etni~ki, eti~ki, no i korupciski etiketi. Dotoga{ uìvajte vo {outo koe sekojdnevno ni go prireduva prviot lekar vo dràvava, koe s$ pove}e nalikuva na nekoga{noto “Xandar zbira”!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

7000

rabotuvawa vetuva Vladata vo tehni~ko-industriskata zona vo Tetovo, na koja se planira da bidat izgradeni od 25 do 30 industriski objekti. Spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, uspe{nosta koja ja postignal ovoj koncept na rabota vo svetski ramki e znak za Vladata deka treba da prodol`i da raboti na toj na~in, so toa {to kako novina }e se vovede javno-privatno partnerstvo. Od Direkcijata za tehnolo{ki industriski razvojni zoni (TIRZ) soop{tuvaat deka zainteresiranite firmi } e mo`at da dostavat ponudi do 1 avgust godinava.

[EST OP[TINI MORA DA SE ZADOL@AT ^ETIR

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ZLETOVICA SO POKRI POLITI INTERESI, AMA SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

[

[est op{tini od Isto~na Makedonija }e treba da se zadolàt od 2,4 do ~etiri milioni evra za da izgradat filterstanici i distributivna mreà za da dobijat voda od hidrosistemot Zletovica, koj dràvata ve}e ja ~ine{e pove}e od 100 milioni evra. Izgradbata na ovoj hidrosistem, koja po~na vo 2006 godina, a toj s$ u{te ne e funkcionalen, prerasnuva vo megaafera obremeneta so obvinuvawa za kriminal, netransparentnost i niza neodgovoreni pra{awa zo{to proektot docni, zo{to stana tolku skap i zo{to vo nego se involviraa politikata i biznis-interesite na Qubisav Ivanov-Yingo, koalicioniot partner na premierot Nikola Gruevski. Kvalitetna voda za piewe od Zletovica ~ekaat ìtelite na [tip, Probi{tip, Sveti Nikole, Karbinci i Kratovo. No, za niv ne e samo problem {to s$ u{te ja nemaat, tuku i toa {to }e treba da pla}aat prili~no skapa voda koga }e ja dobijat. Toa e taka i zatoa {to proektot Zletovica stana premnogu skap. Vkupno 80 milioni dolari od Japonskata banka za razvoj potro{i dràvata za izgradba na prvata faza od hidrosistemot. Iako toj se gradi u{te od 2006 godina, a be{e iniciran pred deset godini, s$ u{te ne e gotov. Posledniot problem {to se pojavi e nepostoeweto soodvetni filter-stanici preku koi vodata treba da stigne do domovite na gra|anite. Vo del od op{tinite

potrebna e samo adaptacija na pro~istitelnite stanici, a vo Probi{tip i Kratovo voop{to ne postojat filterstanici. Spored presmetkite na gradona~alnicite, za site {est op{tini }e bidat potrebni dopolnitelni 2,5 do ~etiri milioni evra za finansirawe na ovie raboti. “Sumata zavisi od toa koj model na finansirawe }e go izbereme. Za [tip moàm da kaàm deka se potrebni od 400.000 do 500.000 evra, suma za koja pretpostavuvam deka }e se zadolìme kaj Japonskata banka, bidej}i tamu s$ u{te ima neiskoristeni 2,5 milioni evra od kreditot. Vladata ni ponudi da se zadolìme kaj Evropskata banka za investicii, no ne mislam deka tamu }e se zadolìme za filterstanicata, bidej}i toj kredit e dobar za obnovuvawe na vodovodniot sistem”, veli Zoran Aleksov, gradona~alnik na [tip. Toj dodava deka osven filterstanicite, problem pretstavuva i cenata na vodata koja Javnoto pretprijatie Zletovica i Vladata ve}e ja dogovorile. Gra|anite treba da pla}aat po ~etiri denari za litar kuben i sekoja godina, vo narednite 17 godini cenata da se zgolemuva za eden denar. Spored Aleksov, toa e neprifatlivo i dogovoreno bez konsultacija so gradona~alnicite. “Nie vo [tip ne sme zagrozeni za voda. Planirame da zemame 50% od Zletovica, bidej}i imame problem so vodovodnata mreà, poradi

koja trpime zagubi pogolemi od 63%. Crpime voda od bunari od podzemnoto {tipsko ezero, no cenata na strujata za pumpawe na ovaa voda e poniska od cenata {to ja nudi Zletovica. Za nas e prifatlivo da kupuvame voda samo edna godina ako ostane predlogot za cenata vakov kakov {to e. Vo narednite godini ve}e nema da ja koristime vodata”, dodava Aleksov. I gradona~alnikot na Probi{tip, Toni Tonevski, go deli istiot stav. Spored nego, cenata od ~etiri denari za metar kuben e prifatliva samo za edna godina. “Lo{o }e bide dokolku se zgolemuva od godina na godina. Toa zna~i deka za deset godini }e se zgolemi za deset denari. Vo sekoj slu~aj, nie nemame izbor zatoa {to vo momentov nemame dovolno voda, nitu po kvalitet, nitu po kvantitet. Vodata ja pumpame od bunari na 250 metri visinska razlika i pla}ame 12,5 denari po metar kuben, {to zna~i deka vo sekoj slu~aj }e imame kvalitetna i poevtina voda za piewe”, veli Tonevski. EDINSTVENO SVETI NIKOLE IMA KOMPLETNO ADAPTIRANA FILTERSTANICA I TAMU VE]E PROBNO PROTE^E VODA, IAKO OP[TINATA SÉ U[TE NEMA SKLU^ENO DOGOVOR SO JAVNOTO PRETPRIJATIE ZLETOVICA. Pri~inata e {to s$ u{te ne e definirana cenata za vodata. Probi{tip ve}e

Navigator

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK VO AKCIJA SO PRETSEDAA ATELSKI AMBICII!

KRISTOFER IVON

i animira{e britanskite biznismeni za makedonskite biznis-potencijali, koi bea prepoznaeni vo turizmot, zemjodelstvoto i prehranbenata industrija

KRISTOF FRANC

ermanskata aviokompanija Lufthanza izleze pobednik od krizata zatoa {to go zgolemi brojot na dolgi letovi i ostvari neplanirano golema dobivka od 1,1 milijardi evra

MILE JANAKIESKI

abe ministerot za transport “zamrzna” 600 hektari plodno zemjodelsko zemji{te vo [tipsko koga na niv nema da se izgradi kargo-aerodrom

NIKOLA TODOROV

inisterot za obrazovanie dozvoluva kosovskite studenti na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo da pla}aat isti ceni kako doma{nite

RI MILIONI EVRA ZA DA GO SPASAT HIDROSISTEMOT

100 MILIONI EVRA I^KI I BIZNISA VODA NE DADE 80 milioni dolari pozajmi Vladata od Japonskata banka za me|unarodna sorabotka

ima obezbedno 800.000 evra od Vladata za izgradba na filter-stanica, no }e & bidat potrebni vkupno eden milion evra, za koi s$ u{te ne e jasno kako }e gi obezbedi, so ogled na toa deka op{tinata ne e kreditosposobna. Spored izvori na “Kapital”, gradona~alnicite denovive treba da imaat sredba vo Ministerstvoto za finansii za da se dogovorat za sredstvata {to treba da gi obezbedat za izgradba na filter-stanicite. Direktorot na Javnoto pretprijatie Zletovica, Stojan Milanov, ostana nedostapen za “Kapital” za da odgovori kako }e go re{i problemot so cenata na vodata. Neodamna toj izjavi deka studijata za utvrduvawe na visinata na tarifata e donesena i vrz nejzina osnova se doneseni akti za kriteriumite za koristewe na vodata, koi se dostaveni do gradona~alnicite i do nadle`nite institucii. “So zaklu~ok na Vladata e dogovoreno najdocna do 20 januari aktot da bide staven vo vladina postapka. Vo soglasnost so Zakonot za javni pretprijatija, aktot go utvrduva javnoto pretprijatie, a soglasnost dava Vladata”, izjavi Milanov vo januari godinava. Nejasno e kako dr@avata ]e go vrati japonskiot kredit, zatoa [to gradona^alnicite smetaat deka Vladata ne treba da se potpre na prihodite od naplata na vodata. Gradona~alnikot na op{tina Probi{tip veli deka bi bilo golema gre{ka dokolku Vladata se nadeva da go vrati japonskiot kredit samo od naplatata na vodata. Toj veli deka zaemot }e se isplati edinstveno koga }e se zaokru`at trite fazi od Zletovica, a najmnogu od izgradbata na hidrocentralite. Planirano e na po~etokot Javnoto pretprijatie Zletovica da se finansira od

[est op{tini od Isto~na Makedonija }e treba da se zadolàt od 2,4 do ~etiri milioni evra za da izgradat filter-stanici i distributivna mreà za da dobijat voda od hidrosistemot Zletovica, koj dràvata ve}e ja ~ine{e pove}e od 100 milioni evra. Izgradbata na ovoj hidrosistem, koja po~na vo 2006 godina, a toj s$ u{te ne e funkcionalen, prerasnuva vo megaafera, obremeneta so obvinuvawa za kriminal, netransparentnost i niza neodgovoreni pra{awa, zo{to proektot docni, zo{to stana tolku skap i zo{to vo nego se involviraa politikata i biznis-interesite na Qubisav Ivanov-Yingo, koalicioniot partner na premierot Nikola Gruevski

SKANDALOZNA IZGRADBATA NA ZLETOVICA zgradbata na hidrosistemot Zletovica u{te od start ja tresat skandali. I Porane{niot minister za zemjodelstvo Aco Spasenoski be{e obvinet od Antikorupciska komisija za zloupotreba na funkcijata, bidej}i dozvolil firmata Sileks nemetali, koja se povrzuva so Qubisav Ivanov-Yingo, da vr{i podzemen iskop za preliven tunel i {ahta kako podizveduva~, {to bilo sprotivno na preporakata na timot japonski konsultanti, bidej}i firmata nemala nitu znaewe, nitu oprema za takva izvedba. “Slu~ajot nie go zavr{ivme i izlegovme so inicijativa krivi~no da se goni porane{niot minister Spasenoski. Toj predlog go dostavivme i do Javnoto obvinitelstvo, od kade {to s$ u{te tvrdat deka postapkata e vo tek, iako poradi serioznosta se nadevame deka }e ja zabrzaat”, veli Ilmi Selami, pretsedatel na Antikorupciska komisija. Spasenoski, koj sega e ambasador na Makedonija vo Ukraina, voop{to ne odgovori na pra{awata {to mu gi isprativme po imejl. Iako Antikorupciskata komisija go obvini za kriminal, toj voop{to ne se obrati vo javnosta za da razjasni {to se slu~uvalo pri izgradbata na Zletovica i zo{to izbral nesoodvetna firma. Mol~at i vo Ministerstvoto za zemjodelstvo. Ottamu tvrdat deka site podatoci se staveni na internet-stranicata na Javnoto pretprijatie Zletovica, no taa e prili~no netransparentna. naplatata, a za izgradba na vtorata i tretata faza od hidrosistemot da se obezbedat pari od Evropskata banka za obnova i razvoj. Samo za izgradba na hidrocentralite vo tretata faza }e bidat potrebni okolu 20 milioni evra. Spored ekspertite, celiot proekt Zletovica e skapa investicija, koja vo praktika mo`at da si ja dozvolat samo bogatite dr`avi. “U{te dodeka bev minister

za zemjodelstvo pred 10 godini, za proektot Zletovica se smeta{e deka e premnogu skap i neprofitabilen, bidej}i }e prodava premnogu skapa voda, koja te{ko deka moàt da si ja dozvolat op{tinite. Prvo treba{e da se napravi kalkulacija kolku }e bide cenata i koj }e moè da ja kupi. Fakt e deka samo najbogatite dràvi moàt da koristat skapa voda za navodnuvawe, {to e predvideno so vto-

rata faza. Vtora glupost e kako se grade{e celiot hidrosistem, so korupcija i malverzacii, no toa e druga rabota”, veli Kiro Dokuzovski, porane{en minister za zemjodelstvo. Toj veli deka najdobra varijanta e da se subvencionira vodata so cel proektot da bide uspe{en.

ZORAN ALEKSOV GRADONA^ALNIK NA [TIP “Nie vo [tip ne sme zagrozeni za voda. Planirame da zemame 50% od Zletovica, bidej}i imame problem so vodovodnata mre`a, poradi koja trpime zagubi pogolemi od 63%. Crpime voda od bunari od podzemnoto {tipsko ezero, no cenata na strujata za pumpawe na ovaa voda e poniska od cenata {to ja nudi Zletovica. Za nas e prifatlivo da kupuvame voda samo edna godina, ako ostane predlogot za cenata vakov kakov {to e. Vo narednite godini ve}e nema da ja koristime vodata.”

Kako {to gi otstranuva natprevaruva~ite vo sopstvenoto televizisko {ou za izbor na nov vraboten vo Tramp organizej{n so zborovite “Ti si otpu{ten”, taka mo`e da mu re~e i na aktuelniot pretsedatel na SAD, Barak Obama, vo 2012 godina. Koj drug, ako ne najpoznatiot milijarder vo svetot,, Donald D Tramp. Milijarderot ne prestanuva Milijarder da ja {okira {oki javnosta. Na gostuvaweto gostuva vo emisijata “Dobro “Dobr utro Amerika” najavi deka Donald Tramp Tr podgotven da potro{i e podgotv dolari za najmalku 600.000 6 kampawa negovata politi~ka po eventualnoto kandidirawe za eventual slednite pretsedatelski na slednit izbori vo SAD vo 2012 godina. So ova ov amerikanskata politi~ka scena }e dobie nov akter.

DONALD TRAMP Ostanuva neizvesno do juni godinava, koga Tramp oficijalno }e potvrdi dali }e se kandidira na izborite i dokolku se kandidira dali }e bide kandidat na Republikancite ili, pak, }e se kandidira kako nezavisen kandidat. Milijarderot smeta deka ogromnoto bogatstvo koe go poseduva mo`e da mu donese poeni kaj obi~nite Amerikanci, pa tie da glasaat za nego. Donald Tramp e lider vo biznisot so nedvi`nosti, a od nizata investicii edna od najbliskite za nas e najavata za investirawe vo hrvatskiot proekt “Brioni riviera”.

GUBITNIK GU KADE E ’RBETOT?

Liderot na DUI, Ali Ahmeti, povtorno im dade povod na negovite oponenti, osobeno od albanskiot politi~ki blok, da go smetaat za ukras na vladinata koalicija. Kako poinaku da se protolkuva negoviot poteg da se vrati vo Sobranieto otkako den porano pratenicite na DUI go bojkotiraa izborot na noviot guverner na Narodnata banka za{to Gruevski, iako koalicionen parner, ne go konsultiral Ahmeti za svojot predlog? Na prviot “integrativec” dovolna pri~ina da go prekine bojkotot i da izjavi deka ja prodolùva qubovta so VMRO-DPMNE mu be{e novoto vetuvawe na premierot deka }e mu ovozmoì “peglawe” na nesoglasuvawata preku konstruktiven razgovor. ûmu toga{ voop{to bojkot koga na Ahmeti mu treba tolku malku za da ja “svitka opa{kata” i da ja pravda svojata neprin-

ALI AHMETI cipielnost so odgovornost pred elektoratot, odgovaraj} i na napadite od albanskata opozicija so: “Lesno im e da kritikuvaat koga nemaat odgovornost”. So ova Ahmeti ja izloì pred negovite glasa~i svojata najslaba strana prizna deka premierot ne go konsultura nitu za najva`nite odluki, a pokaà i deka nema kapacitet da opstoi na svojot princip deka }e gi bojkotira odlukite koi Gruevski }e gi donese bez nego, a se odnesuvaat na op{tite, dràvni raboti. Pozicijata na Ahmeti moèbi najdobro ja ilustrira pogovorkata na makedonskiot naroden genij, koja veli “Fleksibilniot princip e kako lastik – po nekoe vreme ni ga}ite ne ti gi drì!”.

MISLA NA DENOT NE E BITNO KOLKU VA@NO ^EKORITE, BITNO E NIKOGA[ DA NE ZASTANETE

KONFU^IE KINESKI FILOZOF

Navigator

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

EKSKLUZIVNO: “KAPITAL” GO OTKRIVA NOVIOT URBANISTI^KI PLAN NA GEVGELIJA

GEVGELIJA POSTAVUVA TEMELI NA NOV TURISTI^KI GRAD! Amerikanci, Avstrijci, Rusi i Grci }e gradat deluks hoteli vredni po nekolku desetici milioni evra, trgovski centri, visokobuxetni sportski objekti, tereni za javawe, moto-kros pateki, spa-centri i novi pati{ta vo blizina na grani~niot premin Bogorodica VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

a dve godini vo Gevgelija }e nikne nov turisti~ki grad, predviden vo noviot urbanisti~ki plan usvoen minatata nedela od Sovetot na op{tinata. “Kapital” ekskluzivno doznava deka Rusi, Amerikanci, Grci i Avstrijci }e gradat deluks hoteli vredni po nekolku desetici milioni evra, trgovski centri, visokobuxetni sportski objekti, tereni za javawe, motokros pateki, spa-centri i novi pati{ta vo blizina na grani~niot premin Bogorodica. Gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov, otkriva deka na prostor od 120 hektari naskoro }e se postavuvaat temelite na eden nov turisti~ki centar, od koj 37% se planirani samo za hoteli. Spored nego, ovaa lokacija e edna od najatraktivnite

poradi blizinata na grani~niot premin i postojnite hotelsko-kazinski kompleksi. Nekolku parceli ve}e bile prodadeni. “Ovoj period interes za investirawe vo ovoj del projavija biznismeni od Grcija, Avstrija, Amerika i Rusija. Nekoi od niv }e osnovaat firmi vo Makedonija i preku niv }e se prijavat na javna licitacija. Edna takva licitacija za proda`ba na zemji{te za hotel }e imame za desetina dena. Ova }e otvori mo`nost za mnogu novi vrabotuvawa ako se zeme predvid deka eden hotelsko-kazinski kompleks vrabotuva i do 500 lu|e. Planirame naskoro vo Gevgelija da go razvieme i bawskiot turizam. I na postojnive hoteli i kazina im ponudivme da ja pro{irat svojata dejnost na ovoj prostor”, veli toj. Od Institutot za urbanizam, soobra}aj i ekologija Inpuma od Skopje, koj e izveduva~ na proektot, otkrivaat deka celokupnata

IVAN FRANGOV

Levo i desno od avtopatot }e nikne noviot turisti~ki centar vo Gevgelija investicija vo ramkite na noviot grad }e vredi stotici milioni evra. “Ovoj proekt }e predizvika golemo ekonomsko razdvi`uvawe vo Gevgelija, so ogled na toa deka }e se vrabotat mnogu lu|e, {to avtomatski zna~i i pove}e pari po osnov na danoci vo op{tinskata kasa, koja }e se polni i od parite za komunalii. Celokupnata investicija }e iznesuva nekolku stotici iljadi

37% 120 od vkupniot prostor e namenet za izgradba na hoteli

evra”, veli arhitektot Blagoja Tagasovski. Od op{tina Gevgelija otkrivaat i deka naskoro vo blizina na ova mesto }e se

hektari e prostorot na koj }e se gradat novonajavenite hotelski, sportski i trgovski kompleksi

pravi plan i za stanbeni naselbi, zatoa {to gradot nemalo da gi sobere site koi }e bidat vraboteni vo najavenite objekti.

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

GRADONA^ALNIK NA GEVGELIJA Vo ovoj period interes za investirawe vo ovoj del projavija biznismeni od Grcija, Avstrija, Amerika i Rusija. Nekoi od niv }e osnovaat firmi vo Makedonija i preku niv }e se prijavat na javna licitacija. Edna takva licitacija za proda`ba na zemji{te za hotel }e imame za desetina dena. Ova }e otvori mo`nost za mnogu novi vrabotuvawa ako se zeme predvid deka eden hotelsko-kazinski kompleks vrabotuva i do 500 lu|e. Planirame naskoro vo Gevgelija da go razvieme i bawskiot turizam.

Navigator

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

1.609 62.832 2.5 K

PROCENKI... DIMITAR BOGOV

MAKEDONIJA ]E JA ODR@I CENOVNATA STABILNOST

oviot guverner na Narodnata banka na Republika Makedonija, Dimitar Bogov, vo naredniot sedumgodi{en period }e se zalaga za dosledno sproveduvawe na cenovnata i finansiskata stabilnost i poddr{ka na ekonomskite politiki. “Celite na NBRM se jasni i navedeni vo Zakonot i moja dol`nost }e bide da gi sprovedam cenovnata stabilnost, finansiskata stabilnost i otkako tie dve celi }e se ispolnat, poddr{ka na ekonomskite politiki”, izjavi Bogov. Toj naglasi deka predizvik }e mu bide da postigne cenovna stabilnost so optimalno nivo na kamatni stapki i finansiska stabilnost so optimalna postavenost na prudentnite politiki.

NOVI SMETKI SE OTVORENI MINATIOT MESEC

MILIJARDI EVRA IZNESUVAL PLATNIOT PROMET VO FEVRUARI GODINAVA

PREGLED VESTI PECE NAUMOVSKI KUPI NOVA PARCELA VO AERODROM

viceguverner na NBRM

SMETKI SE BLOKIRANI VO FEVRUARI 2011 GODINA

irma na ko{arkarot Pece Naumovski, Mand Internacional, e izbrana za najpovolen ponuduva~ na javnoto naddavawe za proda`ba na grade`no neizgradeno zemji{te vo Ministerstvoto za transport i vrski. Za zemji{teto, so vkupna povr{ina od 11.408 metri kvadratni, pretstavnikot od firmata Mand Internacional treba da plati samo 370 iljadi evra, poradi toa {to be{e i edinstveniot u~esnik na javnoto naddavawe. Spored objavata, zemji{teto e so namena za izgradba na objekti za sport i rekreacija, a izbranata kompanija, ~ija osnovna dejnost e trgovija na golemo so cigari i tutun, ima rok od 15 dena da gi uplati parite. Novokupenata parcela se nao|a vo reonot kaj bulevarot Srbija, kade {to Naumovski minatata godina kupi u{te dve grade`ni parceli. Vo april minatata godina tokmu firmata Mand Internacional stana sopstvenik na dve grade`ni parceli, od koi na ednata, koja se nao|a na kejot vo blizina na sportskata sala Jane Sandanski, ve}e se po~nati grade`nite aktivnosti za izgradba na akvapark, dodeka na vtorata parcela, koja se nao|a vedna{ do prvata, predvideno e da se gradi pove}enamenska sportska sala. Toga{ firmata ponudi eden milion evra za dvete parceli. Akvaparkot treba da bide izgraden do 2013 godina, a spored Detalniot urbanisti~ki plan investitorot treba da obezbedi 200 parking-mesta vo ramkite na parcelite, a maksimalnata dozvolena visina za gradba e 12 metri. Objektite }e bidat del od idniot sportsko-rekreativen centar na kejot na Vardar vo Aerodrom. Pogolemiot del od nego e zacrtan na prostorot na biv{ata grade`na baza na ADG Mavrovo, koja re~isi e ras~istena. Vo istiot reon, vo blizina na mostot Bliznak, predvidena e i izgradba na hotel na povr{ina od 5.175 metri kvadratni, za koi kompanijata Stoun Brix minatata godina plati okolu polovina milion evra.

SVETSKA BANKA: JAPONIJA NEMA DA PREDIZVIKA GLOBALNA KRIZA lavniot ekonomist na Svetska banka za regionot na Evropa i Centralna Azija, Indermit Gil, ne o~ekuva slu~uvawata vo Japonija da predizvikaat nova globalna ekonomska kriza. “Gledaj}i go na~inot na koj japonskata Vlada se spravuva so predizvicite i problemite, site sme uvereni deka }e uspeat soodvetno da gi nadminat. Zatoa, krizata pove}e ja gledam kako ~ove~ka otkolku kako ekonomska”, izjavi Indermit Gil. So negoviot stav se soglasuva i vicepremierot i minister za finansii Zoran Stavreski, koj naglasi deka vo svetot se slu~uvaat razli~ni vidovi krizi i rizici {to go pravat poinakvo mesto na ìveewe od porano. “Prvo se pojavi finansiskata kriza, koja podocna se transformira vo ekonomska, pa dol`ni~ka kriza na nekoi evropski zemji, a sega e aktuelna sostojbata vo Japonija. Sostojbite i rizicite }e prodolàt, no novo e {to svetot sega e mnogu pokoordiniran vo odgovorite i na~inot na koj{to gi tretira krizite”, izjavi Stavreski. Toj smeta deka navremenite i adekvatni akcii na grupata na 20 najrazvieni zemji vo odnos na nekolku od ovie krizni situacii bile klu~ni. “Pokraj izvonredniot napor {to go pravi japonskata Vlada, veruvam deka i koordiniranata akcija na zemjite od svetot vo delot na ublaùvaweto na rizicite vo Japonija }e pomogne toa da ne se prelee vo pogolemi rizici za potencijalot za ekonomski rast na globalnata ekonomija”, naglasi Stavreski.

KOKINO E NA ^EKOR DO VPI[UVAWE NA SVETSKATA LISTA NA KULTURNO NASLEDSTVO vetskiot centar za kulturno nasledstvo ja izvesti Nacionalnata komisija na Makedonija za UNESKO deka nominacijata na arheolo{ko-astronomskiot lokalitet Kokino, podnesena za vpi{uvawe vo Svetskata lista na kulturno nasledstvo, gi ispolnuva tehni~kite kriteriumi i deka e dostavena do IKOMOS za ponatamo{na evaluacija. “Nominacijata na arheolo{ko-astronomskiot lokalitet Kokino gi ispolnuva site tehni~ki kriteriumi {to se odnesuvaat na kompletnosta na nominaciite za vpi{uvawe vo Svetskata lista na kulturno nasledstvo”, veli Fran~esko Bandarin, v.d. direktor na Svetskiot centar za nasledstvo vo svoeto pismo isprateno do Nacionalnata komisija na Makedonija za UNESKO. Vo pismoto pi{uva deka IKOMOS od zemjava dopolnitelno }e pobara da se napravi evaluacija na makedonskiot arheolo{ki lokalitet Kokino, predlo`eno da stane del od Svetskata lista na kulturno nasledstvo.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI OSMANI VO ZA[TITA NA KOSOVSKITE PACIENTI! inisterot za zdravstvo, Bujar Osmani, ne otstapuva od baraweto na negoviot kosovski kolega pacientite od Kosovo da pla}aat za zdravstvenite uslugi po isti ceni kako doma{nite. Duri i otkako slu~ajot dobi razmer na politi~ki, etni~ki i korupciski skandal, Osmani povtorno izjavi deka nema da go odbie baraweto za izedna~uvawe na cenite, tuku za nego }e odlu~uvaat rabotni grupi vo ramkite na Ministerstvoto. Poznava~ite uporno predupreduvaat deka makedonskoto zdravstvo vo nekoi delovi nema kapacitet da gi opsluì duri i potrebite na doma{nite pacienti, so ~ii pari se odrùva zdravstveniot sistem. Ekspertite potenciraat deka ne smee da & se dodeluva ekskluzivitet samo na edna dràva, {to zna~i deka ako se namalat cenite na zdravstvenite uslugi za kosovskite gra|ani, toa }e treba da vaì i za site ostanati stranski pacienti vo Makedonija.

KOWANOVSKI GI INTENZIVIRA OFICIJALNITE PATUVAWA!

MINISTRITE RASTR^ANI PO SELATA

inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, zamina vo oficijalna poseta na Turcija. Narednive dva dena }e se sretne so tamo{niot minister za nacionalna odbrana, Vexdi \onul i so komandantot na vooru`enite sili na Turcija, generalot I{ik Ko{aner. Za vreme na sredbite Kowanosvki }e razgovara za bezbednosnata situacija vo regionot i unapreduvaweto na bilateralnata sorabotka, a }e bidat razgledani i mo`nostite za sorabotka vo oblasta na namenskata industrija, kako i perspektivata na noviot koncept za donacija. Posetata na Turcija e edna od nizata oficijalni poseti koi Kowanovski masovno gi realizira poslednive dva meseci. Vo Turcija zamina otkako nedelava gi poseti i Kosovo i Crna Gora.

24/7 VO BORBA ZA GLASOVI!

SKANDAL: KOSOVSKITE STUDENTI VO TETOVO STUDIRAAT PO ISTI CENI KAKO MAKEDONSKITE a Dr`avniot univerzitet vo Tetovo studentite od Kosovo studiraat po isti ceni i uslovi kako studentite od Makedonija, {to ne e slu~aj na drugite dr`avni univerziteti, kade {to za strancite se propi{ani razli~ni, povisoki ceni. Vo DUT velat deka "ima edna specifikaâ&#x20AC;? koga se vo pra{awe studentite od Kosovo, za{to studenti ottamu ima u{te od samoto osnovawe na Univerzitetot, vo devedesettite godini, koga toj be{e nelegalen i koga pla}aa isto kako i doma{nite studenti. Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, ostana nem na ovie informacii. Po skandalot so kosovskite pacienti, koi treba da pla}aat isti ceni kako doma{nite, VMROâ&#x20AC;&#x201C;DPMNE izleze so komentar deka toa e nedozvoleno i deka se raboti za neracionalen stav na ministerot za zdravstvo od redovite na DUI, Bujar Osmani. Kako sega nivniot minister dozvoluva vakvi beneficii za Kosovarite od VMRO-DPMNE nemaat komentar.

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ko se zaklu~i spored izleznosta na teren na ministrite i gradona~alnicite od vladeja~kata koalicija, tie vo momentov pove}e odrabotuvaat izborna agenda otkolku {to se zanimavaat so prioritetnite, tekovni raboti vo nivnite resori. Dovolno e da se poglednat nivnite agendi od poslednive nekolku denovi i da se voo~i kriteriumot spored koj gi izbiraat aktivnostite. I pokraj vladiniot stav deka dr`avnite institucii rabotat so polna kondicija, neodminliv e vpe~atokot deka ministrite vo momentov pove}e mislat na partiskite, otkolku na dr`avnite raboti. Najeklatantna potvrda na ovaa teza dade ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, koj namesto da otpatuva vo Brisel na Komitetot za nadvore{ni raboti na Evropskiot parlament, na koj se razgleduva{e nacrtrezolucijata za napredokot na Makedonija, vo vtornikot gi poseti demirkapiskite

sela Bistrenci, Pr`devo i Kore{nici. [efot na makedonskata diplomatija na otvorena sredba so ìtelite na ovie naseleni mesta razgovara{e za aktuelnite sostojbi vo zemjata, pri {to im se poàli deka opozicijata koja celo vreme barala predvremeni izbori sega bila protiv i postojano pravela opstrukcii. I dodeka od site strani dobivame kritiki za naru{enata komunikacija so me|unarodnata zaednica, Milo{oski vo spomnatite sela ponudi svoeviden odgovor na kritikite, izloùvaj} i ja strategijata na Vladata, "koja ima edna jasna cel, a toa e da ja zadrì dobrata komunikacija so gra|anite na sekoe mesto i vo sekoe vreme za da moè zaedno da raboti

so niv za nadminuvawe na problemite". Bidej}i, spored poslednata anketa na Evrobarometar, dva najgolemi problemi z a g r a |a n i te n a M a ke donija se nevrabotenosta i siroma{tijata i ministerot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, denovive postojano e na teren, obiduvaj}i se da gi zaseni porazitelnite rezultati od anketata. Bajrami, branej}i gi boite na DUI, vo ~etvrtokot go poseti Me|uop{tinskiot centar za socijalna rabota vo Skopje za da ja po~ne isplatata na sredstva za usloven pari~en nadomest, vo sredata se sretna so novinarite vo restoranot Awa vo Gradskiot park po povod rangiraweto na licata koi

}e ja koristat uslugata za bawsko-klimatska rekreacija, a vo vtornikot u~estvuva{e na javna panel-diskusija i gi utvrduva{e prioritetite na makedonskoto pretsedatelstvo so Dekadata na Romite vo hotelot Aleksandar Palas. Terenski maksimalno eksponiran e i ministerot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov. Tri dena po red ima{e aktivnosti nadvor od kabinetot, a vo sredata duri dve vo eden den. Me|u najrastr~anite se i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, ministerot za transport i vrski, Mile Janakievski, vicepremierot Abdula} im Ademi, a osobeno lokalniot eksponent na dr`avnata politika, gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski.

PREMIEROT E NONSTOP VO KAMPAWA! Premierot, Nikola Gruevski, ne ~eka predizborie za da se rastr~a na teren vo duhot na negovata rabotna filozofija 24/7. Poslednata lopata ja frli vo petokot, na postavuvaweto kamen-temelnik za patnata gara`a kaj Cvetniot pazar. Vo prigodniot govor premierot vo udarni~ki duh istakna:

"So podobruvaweto na vremenskite priliki prodol`uva grade`nata ekspanzija vo Makedonija. Se gradi sekade, niknuvaat razni infrastrukturni objekti. I dodeka vo golem broj zapadnoevropski zemji otpu{taat rabotnici kako posledica na svetskata ekonomska kriza, Makedonija ima napredok vo anga`iraweto grade`nici od 9,2%".

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

LIDERSKI NA KUP, ODGOVOR NEMA

KOJ PAT VODI DO IZBORI? Do docna sino}a trae{e liderskata sredba vo vilata kaj pretsedatelot \orge Ivanov, na koja premierot Nikola Gruevski zaedno so koalicioniot partner, Ali Ahmeti i opoziciskite lideri, Branko Crvenkovski i Imer Selmani, se trudea da najdat zaedni~ko re{enie za izlez od politi~kata kriza KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

iderska sredba kaj {efot na dràvata, \orge Ivanov, “od vtora majka”. Otka ko p e t o ~ n i o t obid na pretsedatelot za liderski sostanok zavr{i so fijasko, v~era liderite sednaa na ista masa. Premierot Nikola Gruevski, partnerot vo Vladata, Ali Ahmeti, liderite na SDSM i na Nova Demokratija, Branko Crvenkovski i Imer Selmani, razgovaraa za pribliùvawe na stavovite i usoglasuvawe na uslovite za raspi{uvawe na predvremeni izbori. Vo petokot Crvenkovski odbi da se pojavi vo vilata na Vodno oti Ivanov ima{e zamisleno sredba na koja toj be{e edinstveniot pokanet opoziciski lider. Crvenkovski obvini deka se raboti za te{ka manipulacija vo koja koalicionite partneri sakaat da go iskoristat negovoto prisustvo kako paravan za “demek, demokratski razgovor na vlasta i opozicijata”, a vsu{nost, sostavot na pokanetite e neobjasniv po niedna logika. Kabinetot na Ivanov za da ja popravi “gre{kata” go povika i Imer Selmani, no i ovoj odbi, ~uvstvuvaj}i se navreden {to go vikaat otkako Crvenkovski otkaàl. Vo vakvi uslovi, Ivanov zakaà nova sredba za v~era, me|utoa, kako {to stoeja rabotite, najgolem uspeh na sostano~eweto }e bide toa {to liderite voop{to sednaa

na masa. Pred po~etokot na sredbata od niedna partija ne sakaa oficijalno da komentiraat i da zboruvaat za o~ekuvawata, me|utoa, toa {to neoficijalno se prognozira{e e deka na povidok e nov liderski neuspeh. Stavovite na vlasta i opozicijata za pra{awata koga i pod koi uslovi treba da se organiziraat izborite se dijametralno sprotivni. Gruevski i Crvenkovski minatata nedela potro{ija deset ~asa za da razgovaraat za preporakite od OBSE i ODIHR, kako i za izmenite na Izbira~kiot zakonik i pro~istuvaweto na Izbira~kiot spisok, me|utoa, glavnite razliki ostanaa. Gruevski po stoti pat najjasno pora~a deka nema namera da gi deblokira smetkite na mediumite na Velija Ramkovski za{to toa si bilo del od sud-

ski proces vo koj premierot ne mo`e i ne smee da ima vlijanie. Bez ispolnuvawe na ova barawe Crvenkovski, pak, nema namera da izleze na izbori. Se o~ekuva{e smetkite dopolnitelno da gi pomati DUI, koi dva dena go bojkotiraa Parlamentot revoltirani {to koalicionite partneri sami go izbraa Dimitar Bogov kako guverner od nivnite redovi, namesto veteniot Fatmir Besimi. No, topkata se smiri otkako po partiskiot sostanok vo Mala Re~ica li~no liderot Ahmeti objasni deka Vladata bila stabilna i deka toj i negovata partija nemaat namera da gi napu{tat nitu ministerskite, nitu prateni~kite fotelji. Karanicite so Gruevski bile normalni, ama brzo se smiruvale. Sega na poteg e Branko Crevnkovski, za{to ve}e e jasno deka so Ahmeti nema da

mo`e da igra i da smeta na negovata neposlu{nost. Za da se sretnat na polovina pat i toj i premierot }e mora da otstapat od svoite uslovi. Nejasno e koi od barawata, spored partiskite matematiki, }e se proglasat za vtorostepeni po va`nost. “Pra{aweto e {to }e se slu~uva ve~erva i dali Crvenkovski }e dojde koordiniran so Selmani za da pravat opstrukcija da ne se slu~at predvremeni izbori, da smislat na~ini kako {to prave{e koga deset ~asa se ma~evme da go ubedime prifa} aj}i mu s$ za da dojde na izbori. Dali toa povtorno }e se slu~i ili mo`ebi }e najdeme na~ini kako da gi re{ime rabotite i da se zavr{at predvremenite izbori }e vidime ve~erva to~no {to }e se slu~i#, izjavi Gruevski pred po~etokot na sredbata.

GRUEVSKI TREBA DA PROPEE ZA POLITI^KATA KRIZA, NE ZA IMETO!

Diplomatski izvori za "Kapital" velat deka Gruevski i File }e razgovaraat za na~inite za toa kako da se ovozmo`at fer i demokratski izbori bez bojkot na opozicijata. Ramnopravniot pristap do mediumite i mediumskata sloboda se u{te edno pra{awe za koe tie }e debatiraat. Imeto, kako i vo Va{ington, }e bide najmalku va`no GABRIELA DELOVA

den mesec otkako najvisokoto rakovodstvo vo Va{ington go "pegla{e" premierot Nikola Gruevski za nastanatata politi~ka kriza vo zemjava, sredba so makedonskiot premier pobara i oficijalen Brisel. Iako zasega oficijalno e potvrdena sredbata na Gruevski so evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, sepak, ne se isklu~uva mo`nosta na marginite na Evropskiot sovet na EU, isto taka zaka`an na 24 mart, toj da se sretne i so visokiot komesar za nadvore{ni raboti, Ketrin E{ton, kako i so pretsedatelot na Sovetot na EU, Herman van Rompuj. Taka, otkako Va{ington izrazi seriozna zagri`enost poradi toa {to otkako

DENKO MALEVSKI: ODNOSITE SO SAD SE, A NE SMEAT DA BIDAT ZATEGNATI! dnosite so SAD vo posledniot period ne ni se najsjajni zaradi pritisokot koj tie go vr{at vrz Makedonija za da se najde re{enie za sporot so Grcija, veli porane{niot {ef na diplomatijata Denko Malevski vo intervju za Radio Slobodna Evropa. Toj veli deka makedonskata vlast e gluva za preporakite od Va{ington i deka e neprostlivo {to vo porakite od Belata ku}a se baraat skrieni nameri. Malevski veli deka dodeka toj bil minister za nadvore{ni raboti, zaedno so pretsedatelot Kiro Gligirov insistirale na silna sorabotka so me|unarodnata zaednica i deka blagodarenie na taa sorabotka dràvata opstoila. “Grcite bea stravotno neprijatelski raspoloèni. Ima{e eden period koga tie sakaa da ne postoime, se pla{ea od noviot nacionalen entitet koj se javuva na nivnite granici, kako toa }e vlijae od drugata strana na granicata i ima{e eden period na èstoki pritisoci da n$ nema. Me|utoa, golemite sili, pred s$ SAD, Velika Britanija, skandinavskite zemji, ni dadoa seriozna pomo{ da opstaneme, makar nekoga{ i so simboli~ni gestovi, da re~eme Amerikancite ispratija 500 vojnici vo Makedonija pod beretkite na ON i tie se stacioniraa na aerodromot, da bidat blisku”, se se}ava Malevski.

DENES PO^NUVA SUDSKIOT PROCES VO HAG ME\U SKOPJE I ATINA

ZA [TO ]E ZBORUVA FILE SO MAKEDONSKIOT PREMIER

delova@kapital.com.mk

Gruevski se vrati od SAD ne prezel ni{to za politi~kata kriza koja ve}e nekolku meseci se prodlabo~uva vo zemjava, sega vo vtor obid visokite pretstavnici na EU }e probaat da go vrazumat premierot da prezeme konkretni ~ekori i da stavi kraj na naru{eniot politi~ki dijalog, koj osven demokratskite procesi vo zemjava, gi doveduva vo pra{awe i me|uetni~kite odnosi. Iako sredbata so File na agendata na Gruevski e odamna zaka`ana, duri i pred negoviot sostanok vo Va{ington, sepak, po sredbite so Bajden i Klinton samoto toa {to Gruevski se vrati i vedna{ raspi{a predvremeni izbori go smeni kontekstot na agendata na razgovor me|u Gruevski i File. Sega pove} e od jasno e deka edinstvena tema na razgovor me|u dva-

jcata pretstavnici }e bidat predvremenite izbori, brifiraat diplomatski izbori za "Kapital". Istite izvori velat deka pra{awata za koi }e se odviva razgovorot me|u dvajcata pretstavnici }e bidat na~inite za toa kako da se ovozmo`at fer i demokratski izbori bez bojkot na opozicijata. Ramnopravniot pristap do mediumite i mediumskata sloboda se u{te edno pra{awe za koe }e debatiraat premierot i evrokomesarot za pro{iruvawe. MO@NA SREDBA GRUEVSKI-PAPANDREU? N a 24 mart v o B r i sel }e prisustvuva i gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, pridru`uvan od {efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas. Vo soglasnost so najavite na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, dvajcata pretstavnici odat

vo oficijalna poseta na Brisel po povod u~estvoto na sostanokot na {efovite na dr`avi i vladi na Evropskiot sovet. Zasega, od Vladata velat deka nema najava za sredba me|u dvajcata premieri. Me|utoa, ako se zeme predvid xentlmentskiot dogovor vo vreme na predvremeni izbori da ne se otvora pra{aweto za imeto, upatenite velat deka eventualna sredba me|u dvajcata premieri bi bila samo gubewe vreme, so ogled na toa deka imeto i formalno i neformalno e izlezeno od agendata s$ dodeka ne se odr`at predvremenite izbori vo zemjava. Dopolnitelno, velat tie, zasega i po sredbata so Nimic jasno e deka nema to~ka na vrzuvawe me|u dvete strani za koja tie bi debatirale za postignuvawe eventualen kompromis.

enes vo Me|unarodniot sud vo Hag po~nuva sudskiot proces {to go povede Makedonija protiv Grcija. Soglasno minatonedelnite izjavi na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, Makedonija ima cvrsti argumenti i o~ekuva pobeda od sudskiot ishod. Timot koj }e ja zastapuva Makedonija vo procesot od 21 do 30 mart go so~inuvaat {efot na diplomatijata, Antonio Milo{oski, i kozastapnik makedonskiot ambasador vo Holandija, Nikola Dimitrov. I dodeka Makedonija e uverena vo svojata pobeda vo Hag, od Atina stignuvaat kontraobvinuvawa i tvrdewa. Na posledniot brifing na portparolot na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Grigoris Delavekuras, obvini deka pokrenuvaweto na ovoj proces ne e ni{to drugo osven politi~ki motivirana postapka. Kako i da e, i dvete strani istaknuvaat deka razre{nicata na procesot vo Hag nema da vlijae vrz razgovorite za imeto, koi se odvivaat pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii.

EKONOMIJATA I ZEMJODELSTVOTO ADUTI NA VMRO-DPMNE VO NOVATA KAMPAWA MRO-DPMNE vleguva vo predizborna kampawa, povtorno vetuvaj}i deka }e se fokusira na ekonomijata, a zemjodelstvoto i finansiskata poddr{ka vo ovoj del }e ostanat niven prioritet. Vicepremierot Zoran Stavreski, izjavi deka vo novite stotici proekti se opfateni i reformite na zdravstvoto, sudstvoto i javnata administracija, a prioritet se i EU i NATO: "Va`no e toa {to za razlika od drugite partii, VMRODPMNE go ostvaruva toa {to go vetuva. Vo izrabotkata na programata se vklu~eni golem broj doma{ni i stranski eksperti, biznismeni i dr`avni institucii, a dobredojdeni se i zabele{kite na gra|anite", objasni toj. Na ova reagira{e opoziciskata SDSM. Ottamu pra{uvaat kade oti{le milijardite evra narodni pari {to vo izminatiov period, kako {to velat, Gruevski i familijata gi potro{ile bezmilosno. "Nema pokatastrofalen dokaz za efektite od navodnata prerodba na Gruevski i VMRO-DPMNE od faktot deka blagodarenie na niv vo Makedonija siroma{tijata e na rekordno nivo od 31%, cenite na osnovnite `ivotni produkti sekojdnevno rastat, gra|anite edvaj svrzuvaat kraj so kraj", poso~uva SDSM.

GEORGIEVSKI: EDNAKVO SUM BLIZOK I SO CRVENKOVSKI I SO GRUEVSKI! MRO-NP e ednakvo bliska i so SDSM i so VMRODPMNE i }e se borime na pretstojnive izbori da bideme tie za koi }e se tepaat ovie dve partii, pora~a po~esniot pretsedatel na VMRO-NP, Qub~o Georgievski, na v~era{nata sve~ena konferencija na partijata. Georgievski go osudi vladeeweto na aktuelnoto mnozinstvo, no se ogradi i od politikite na del od opoziciskite partii. "Nie nema da presmetuvame kolku prateni~ki mesta }e osvoime na narednite izbori, kolku lu|e }e zatvorime ako dojdeme na vlast i so kakvi avtobusi } e gi transportirame do zatvorite, nitu, pak, }e vodime politika po sto~nite pazari, na na~in na koj nekoi go pravat toa", re~e toj, osuduvaj}i ja politikata "site na fakultet" koja ja vodi aktuelniot minister i kako {to re~e, bezobraznoto zadol`uvawe na Vladata. Georgievski istakna deka ne ja poddr`uva politikata "imeto ne go davame, pa ako treba korewa }e jademe" i veti deka }e se zalaga za nadminuvaweto na sporot za imeto i vlez na Makedonija vo EU i NATO. Momentalnite politiki na Vladata na ovoj plan toj gi nare~e ki~ patriotizam.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI EVROPRATENICI ZEMALE 100.000 EVRA MITO orupciski skandal go trese Evropskiot parlament. Evropratenici, me|u koi i izvestuva~ot za Makedonija, Slovenecot Zoran Taler, prifatile mito od 100.000 evra za da izgotvat amandmani vo vrska so finansiskite reformi koi trebalo da gi podnesat vo Evropskiot parlament, pi{uva britanskiot vesnik #Sandej tajms#. Novinari na vesnikot se pretstavile kako finansiski lobisti nudej}i pari na pove}e evroparlamentarci za poddr{ka na nivnite celi. Ponudata za mito, osven Taler, ja prifatile i zamenik-premierot na Romanija, Adrian Severin i porane{niot minister za vnatre{ni raboti na Avstrija, Ernst [traser. Vesnikot pi{uva deka [traser se falel na novinarite oti rabotel za najmalku pet takvi komercijalni klienti, od koi dobival po 100.000 evra godi{no. Otkako se dogovorile, Taler ja primil i prvata transakcija od 25.000 evra preku kompanijata vo London, kako {to baral, a [traser istata suma pari ja dobil preku kompanija vo Avstrija. Na smetkata na Severin bile isprateni 12.000 evra.

VOLEBEK: NEDOSTIGA KONSTRUKTIVEN POLITI^KI DIJALOG ktuelnata politi~ka sostojba vo dràvata i me|uetni~kite odnosi, kako i procesite na integracija na pomalite etni~ki zaednici bile temite na razgovor me|u liderot na SDSM, Branko Crvenkovski i visokiot komesar za nacionalni macinstva na OBSE, Knut Volebek. Vo odnos na politi~kata sostojba vo dràvata Crvenkovski potenciral deka so politikata koja ja sproveduva aktuelnata vlast se ru{at demokratskite principi, se namaluva slobodata na mediumite i negativno se vlijae na me|uetni~kite odnosi i politi~kiot dijalog. Toj gi povtoril pri~inite poradi koi SDSM odlu~ila da ne u~estvuva vo rabotata na Sobranieto, kako i uslovite za vra}awe vo Parlamentot i organiziraweto na slobodni, fer i demokratski izbori. Crvenkovski poso~il deka SDSM dava celosna poddr{ka na procesite za integrirawe na pomalite etni~ki zaednici vo site sferi na op{testvoto i deka za partijata dobrite me|uetni~ki odnosi sekoga{ bile eden od stolbovite na koi po~iva makedonskata dràva. Volebeg izrazil àlewe {to s$ u{te ne e obezbeden konstruktiven politi~ki dijalog i dodal deka preku dijalog treba da se dojde do re{enie na site problemi i nadminuvawe na krizata.

LEKAR OD KLINI^KI PRIMAL POTKUP OD 1.000 EVRA eeset i dvegodi{en traumatolog vraboten vo Klini~kiot centar vo Skopje zaraboti krivi~na prijava za primawe potkup. Kako {to informira MVR, prijaveniot vo svojstvo na slu`beno lice, lekar traumatolog vo Klinikata za traumatologija, pobaral od lice od Skopje pari~ni sredstva vo iznos od 1.000 evra, koi trebalo da mu bidat isplateni vo nekolku navrati, a v~era primil 400 evra za da prezeme dejstva {to bi moral da gi prezeme kako lekar vraboten vo Klinikata. Prijaveniot, se poso~uva vo soop{tenieto, pari~nite sredstva gi baral na li~ni sredbi, vo telefonski razgovori i pri poseti od strana na o{teteniot na negovata }erka. Osomni~eniot e priveden i vo tekot na denot zaedno so krivi~nata prijava }e bide predaden na nadle`en istra`en sudija za ponatamo{na postapka.

[

NOVA KOMISIJA ]E MU POMAGA NA UPRAVNIOT SUD

U[TE EDNO TELO ZA PARTISKI VRABOTUVAWA?

Formiraweto na Dr`avnata komisija za odlu~uvawe vo upravna postapka i postapka vo raboten odnos vo vtor stepen nema da pridonese za rastovaruvawe na rabotata na Upravniot sud, tuku samo }e bide gnezdo za novi partiski vrabotuvawa MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

redlog-zakonot, najaven kako del od golemata i temelna reforma vo javnata administracija, koj pretstavuva topproekt na Vladata za 2011 godina, soglasno ekspertite ne pretstavuva ni{to pove}e osven obid za regrutirawe na novi partiski vojnici vo presret na predizbornata godina, koja stana izborna. Dosega po àlba protiv prvostepeno re{enie na organ na dràvnata uprava re{avaa komisii pri Vladata. Me|utoa, praktikata pokaàla deka ova re{enie e nesoodvetno, poradi {to ima{e ogromno zaostanuvawe na predmeti poradi toa {to ~lenovite ne rabotea isklu~ivo na re{avawe

na predmetite po `alba. Otsega ovie komisii se ukinuvaat. Kolku }e n$ ~ini ova novo dr`avno telo â&#x20AC;&#x201C; nikoj ne znae. Vo zakonot ne se predvideni finansiski implikacii za{to tie }e zavisele od brojot na vraboteni slu`benici vo Komisijata. Zasega se znae deka Komisijata treba da ima {est ~lena i pretsedatel, koi funkcijata ja izvr{uvaat profesionalno. Niv }e gi imenuva i razre{uva Sobranieto na mandat od pet godini, so mo`nost za reizbor. Za ekspertite nejasno e noseweto na ovie reformi posebno sega, vo uslovi koga se odlu~uva za izbori. Tie smetaat deka namesto da go profesionalizira, Vladata u{te pove}e }e ja namali polzata koja }e ja imaat gra|anite od javnata administracija. Ministerot za informati~ko op{testvo i javna administracija, Ivo

Ivanovski, uveruva deka za Komisijata }e vaàt istite rokovi i istite kazni koi }e vaàt za funkcionerot, dva meseci od primaweto na àlbata ili kazni od 1.500 do 15 iljadi evra. "Idejata e da napravie administracija koja }e bide uslu`na kon gra|anite, bidej}i dosega administracijata be{e mnogu komotna, neuslu`na i neefikasna", veli Ivanovski. Toj veruva deka sega gra|anite }e podnesuvaat u{te pove}e àlbi, znaej}i deka ima telo koe }e im odgovori na nivnite zabele{ki. KOLKU SE @ALAT GRA\ANITE OD DR@AVNITE ORGANI? Vo 2010 godina do dràvniot Upraven inspektorat pristignale 600 pretstavki. Najgolem broj od pretstavkite se odnesuvaat na li~nite prava i slobodi na gra|anite, od oblasta na zdravstvenoto,

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, danocite, carinite, izvr{uvaweto koncesiski dogovori i javnite nabavki za imenuvawe i razre{uvawe na nositeli na javni funkcii, kako i za sudirot na nadle`nosti me|u centralnata i lokalnata vlast. "Najgolemiot broj pretstavki od gra|anite se odnesuvaat na vremetraeweto na àlbenata postapka pred vtorostepenite komisii, nenavremenoto odgovarawe, povtornoto vra}awe na predmetite na prvostepeno odlo~uvawe", veli Romeo Dereban, direktor na Upravniot inspektorat. Spored nego, so formiraweto na Komisijata i izmenite vo Zakonot za op{ta upravna postapka to~no }e se definira za koi re{enija na dràvnite organi gra|anite }e imat pravo na àlba vo vtor stepen pred da se upatat do Upravniot sud.

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NOV “IZUM” VO DIREKCIJATA ZA INDUSTRISKI ZONI

PREGLED VESTI MAKEDONSKI TELEKOM NAJUSPE[NA KOMPANIJA VO 2010 GODINA

OTKAKO NE USPEA VLADATA, PRIVATNI FIRMI M ]E GI POLNAT ZONITE!? Preku industriskata zona vo Tetovo, Vladata }e se obide obvrskata za privlekuvawe investitori i za razvoj na zonite da im ja prefrli na privatni firmi

TRAJ^E MASALKOVSKI NOV PRETSEDATEL NA NADZORNIOT ODBOR NA STOPANSKA BANKA–BITOLA

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

t ka ko V l a data ne uspea da privle~e stranski investitori vo industriskite zoni, sega }e bara privatna fira koja }e ja prezeme odgovornosta da gi “napolni” praznite livadi. Noviot model na javno-privatno partnerstvo so tehnolo{ko-razvojnite industriski zoni }e se testira vo zonata vo Tetovo. Direktorkata na Direkcijata za tehnolo{ki-industriski razvojni zoni (TIRZ), Nata{a Haxi-Lega i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, se ubedeni deka javnoto-privatno partnerstvo vo zonite, model koj vo svetot dava rezultati, }e vrodi so plod i na doma{en teren. Vladata, odnosno Direkcijata }e ima obvrska samo da izgradi pristapni pati{ta i infrastruktura do zonata, vo slu~ajot do zonata vo Tetovo, a investitorot }e treba da se pogri`i za infrastrukturata vo zonata. Toj }e bide odgovoren i da donese investitori koi }e proizveduvaat od zonite. Vladinite pretstavnici priznavaat deka so noviot model za privlekuvawe investitori vo zonite dr`avata se amnestira od neuspehot {to tie se prazni. “Zainteresiranite investitori otkako }e ja pominat

akedonski Telekom e proglasena za najuspe{na kompanija vo Makedonija za 2010 godina. Priznanieto go dobi od Stopanskata komora na Makedonija. Telekom se zakiti i so priznanieto za dobro korporativno upravuvawe, {to & go dodeli nevladinata organizacija Transparentnost-Nulta korupcija vo sorabotka so Sojuzot na stopanski komori na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija. Po dodeluvaweto na nagradite pretstavnicite od Makedonski Telekom izjavija deka dvete nagradi }e pretstavuvaat u{te pogolem pottik za kompanijata da se anga`ira so svoeto rabotewe i primer da ja podobrat biznis-klimata vo Makedonija.

raj~e Masalkovski e nov pretsedatel na Nadzorniot odbor na Stopanska banka-Bitola. Prethodno Masalkovski be{e ~len na Nadzorniot odbor na bitolskata banka. So negoviot izbor se kompletiraa najvisokite menaxerski pozicii vo Stopanska bankaBitola. Traj~e Masalkovski e biznismen i sopstvenik na benzinskata pumpa Pelagonija petrol. Vo Stopanska banka dosega ima{e nekolku izmeni vo rakovodstvoto na bankata. Stopanska banka-Bitola pred tri meseci dobi nov, prv direktor, Pavle Cvetkovski. Za negov zamenik be{e nazna~ena Nata{a Nestorovska. Stopanska banka be{e me|u prvite banki koi vo Makedonija go po~naa procesot na transformacija i podgotovka za vlez na stranski investitor. Prethodnite ~elnici na bitolskata banka duri sednaa na pregovara~ka masa so stranski investitori, no, dogovor ne sklu~ija, a globalnata finansiska kriza potoa dopolnitelno go blokira interesot na stranskite investitori za vlez vo Stopanska banka-Bitola.

Novata ideja za javno-privatno partnerstvo vo tehnolo{kata zona vo Tetovo ja soop{tija direktorkata na TIRZ, Nata{a Haxi-Lega i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. pretkvalifikaciskata faza i do 1 avgust }e dostavat ponudi, dokolku vlezat vo vtorata faza }e treba da dostavat biznis-plan kako }e ja razvijat, kakvi investicii }e donesat i kolku vraboteni }e ima. Spored ovoj model, privatniot investitor }e vr{i edna od javnite celi {to gi imame kako vlada, koi se realiziraat preku Direkcijata za TIRZ. Vo svetot ima vakvi primeri. O~ekuvame vakviot model da gi dade najpovolnite rezultati”, veli ministerot Besimi. Spored negovite podatoci, vo poslednite 40 godini vo svetot brojot na zonite koi go primenile ovoj model se zgolemil od 80 na 3.000. Na ovie brojki makedonskata Vlada ja temeli nade`ta deka so noviot koncept za privlekuvawe investitori vo zonite }e zavr{i neuspehot so nosewe stranski investitori. Ministerot objasnuva deka svetskata kriza e vinovna {to zonite s$ u{te

zjaat prazni. “Svesni sme deka vo periodot niz koj pominuvavme, od aspekt na investiciite ima{e mnogu predizvici. Svedoci sme deka vo ovoj period nema{e tolku investicii kolku {to o~ekuvavme i kolku {to se vodea razgovori, no site znaeme deka e potrebno vreme od ideja do odluka za investirawe. Nie toj period go iskoristivme za da napravime i studija za novi modeli za razvoj na zonite, kako {to e javno-privatnoto partnerstvo”, objasnuva Besimi. Od najpovikanata institucija, Direkcijata za TIRZ, ne dobivme odgovor kolku pari Vladata potro{ila dosega na nacrt-studii, idejni re{enija i geomehani~ki i hidromehani~ki istra`uvawa na zemji{teto vo zonite. “Direkcijata ima napraveno analizi, no sega so brojki ne mo`am da {pekuliram. Za efektite rano e zboruvam, bidej}i ova e nov efekt, no o~ekuvam deka

}e ima dopolnitelni. Inaku, vo zonite nema zastoj na rabotite, dogovorite s$ u{te se aktivni, kompaniite ja izgotvuvaat dinamikata na izveduvawe. Nie ve}e podolgo vreme rabotime na razvoj i osnovawe na zonite”, tvrdi Nata{a Haxi-Lega, direktorka na Direkcijata za TIRZ. Pred eden mesec Direkcijata samo za istra`ni raboti za formirawe na industriski zoni vo Ki~evo, Strumica, Struga i Kriva Palanka najavi deka }e potro{i 200.000 evra. Firmata Geing krebs und kifer interne{nal DOO, registrirana vo Skopje, ja dobi zdelkata od Vladata i za period od edna godina treba da go zavr{i istra`uvaweto na teren. Od kompanijata samo kratko objasnuvaat deka se raboti za istra`uvawe na po~vata, {to e podgotovka za formirawe na TIRZ vo ~etirite gradovi. Pove}e detali ne sakaa da otkrijat.

SKOVIN PRODOL@UVA DA IZVEZUVA VO JAPONIJA I POKRAJ KATASTROFATA atastrofalniot zemjotres vo Japonija nema da go zapre izvozot na vinata od Skovin vo ovaa zemja, tvrdat vo vinarnicata. Od vinarnicata najavuvaat deka edna pratka od nivnite vina ve}e idnata nedela trgnuva za Japonija. “Izvozot na na{ite vina vo Japonija se odviva bez problemi i spored dogovorenoto. Kompaniite so koi sorabotuvame se nao|aat vo severniot del od Japonija, kade {to nema{e nikakvi posledici od zemjotresot i kade {to rabotite se odvivaat bez nikakvi pre~ki. Vo pogodeniot del od zemjata situacijata e poinakva, pa zatoa planirame da ispratime pomo{ za nastradanite podra~ja”, veli Marija Miteva, generalen menaxer na Skovin. Miteva o~ekuva deka vinarnicata godinava, kako i lani, }e izveze od 400 do 500 toni vino vo Japonija. Skovin {est godini izvezuva na japonskiot pazar. Partneri na Skovin vo Japonija se kompaniite Santori, Mersian i Saporo. Miteva informira deka za vinata na Skovin interes projavile i drugi japonski kompanii.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.685 2.665 2.645 2.625 2.605 2.585 2.565 2.545 2.525 2.505

MBI 10

2.855

MBID

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

OMB

117,60 117,40

2.835

117,20

2.815

117,00 2.795 116,80 2.775

116,60

2.755

116,40

2.735

14/03/11

15/03/11

16/03/11

17/03/11

18/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,20

14/03/11

15/03/11

16/03/11

17/03/11

18/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

14/03/11

15/03/11

16/03/11

17/03/11

18/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

FINCI PREKU ORGANIZIRANI AVIOPAKETI ]E LETUVAAT VO OHRID

HOTELI METROPOL SKLU^I DOGOVOR SO FINSKI FINER! Hoteli Metropol sklu~i dogovor so najgolemiot finski turoperator Aurinkomatkat, del od kompanijata Finnair, koja prv pat vo svojata programa na avio-hotelski paketi go vmetna i Ohrid. Menaxmentot na Hoteli Metropol godinava o~ekuva 30% rast na no}evawata NEDELNO TRGUVAWE METODI PENOVSKI

BERZANSKIOT PROMET DOSTIGNA 3,2 MILIONI EVRA

penovski@kapital.com.mk

oteli Metropol sklu~i dogovor so najgolemiot finski turoperator Aurinkomatkat, koj e del od kompanijata Finer (Finnair), so {to za prv pat vo nejzinata ponuda vo avio-hotelskite paketi Ohrid e vmetnat kako del od turisti~kata ponuda. Ova zna~i deka godinava za prv pat finski turisti }e letuvaat na ohridskoto krajbre`je. “Finskata kompanija Finer na gra|anite od Finska godi{no im nudi pove}e od 380.000 avio-hotelski paketi so turisti~ki ponudi niz cel svet, a za prv pat od ovaa godina vo svoite aran`mani e vklu~en i Ohrid. Stanuva zbor za edna od najgolemite turisti~ki kompanii koi do{le vo Makedonija. So nejzinoto doa|awe o~ekuvam da porasne brojot na turisti, ne samo od Finska, tuku i od drugite skandinavski dr`avi”, veli Filip Mi{evski, rakovoditel na sektorot marketing vo Hoteli Metropol. Po lanskata lo{a turisti~ka sezona, koga no}evawata padnale za 12%, ovaa godina Mi{evski o~ekuva tie da porasnat za duri 30%.

avnata berzanska aukcija so akcii i udeli na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na iznos od 1,1 milioni evra i interesot za obvrznici, koi ostvarija promet od 1,3 milioni evra, se glavnata pri~ina {to prometot na Berzata za minatata nedela iznesuva celi 3,2 milioni evra. Ova e re~isi dva pati pove}e od nedelata prethodno, koga trguvaweto zavr{i so 1,7 milioni evra promet. Za razlika od prometot, berzanskite indeksi nedelata ja zavr{ija so pad na vrednosta. Osnovniot indeks MBI-10 na nedelno nivo padna za 2,1% na 2.611,56 indeksni poeni. Drugiot akciski indeks MBID padna za 1,48% na vrednost od 2.786,73 indeksni poeni, a indeksot na obvrznici OMB ima{e pad na vrednosta od 0,17% na 116,84 indeksni poeni. Regionalnite pazari na kapital imaa razli~ni dvi`ewa i kaj prometot i kaj indeksite. Zagrepskata berza ostvari za 83,8% pogolem promet od prethodnata nedela. Toj iznesuva{e 18 milioni evra, a rast od 0,37% ima{e i osnovniot indeks CROBEX, koj nedelata ja zavr{i na 2.260,72 indeksni poeni. Kaj Belgradskata berza, pak, prometot padna za re~isi tri pati, od 9,8 milioni evra na 3,4 milioni evra, a berzanskiot indeks Belex15 padna za 1,79% na 760,04 indeksni poeni. Konfliktot vo Libija i opasnosta od radioaktivna havarija vo Japonija vtora nedela po red gi dvi`ea svetskite pazari na kapital. Indeksite na berzata vo Wujork, S&P 500 i Dow Jones, minatata nedela padnaa za 1,9% i 1,5% soodvetno i toa na vrednosti od 1.279,2 kaj S&P 500 i 11.858,5 kaj Dow Jones. Vo Japonija, pak, pazarot na kapital, po prvi~niot {ok i pad od 10% vo tekot na nedelata, vo petokot ima{e pozitivna korekcija, taka {to Nikkei 225 porasna za 2,7% na vrednost od 9.206,75 indeksni poeni. Na evropskiot pazar na kapital panevropskiot indeks FTSEurofirst 300 ~etvrta nedela po red e bez rast na vrednosta. Toj minatata nedela padna za 3%, na vrednost od 1.088,82 indeksni poeni.

“Godinava, pokraj gostite od Finska, najaveni se i gosti od Holandija, od kade {to agenciite Tui i Korendon ve}e najavija po dva ~arter-leta so turisti. Isto taka o~ekuvame gosti od regionot i od Izrael i od Turcija, a, se razbira, i doma{ni gosti", veli Mi{evski. Minatata godina slabata turisti~ka sezona rezultira{e so lo{i rezultati vo raboteweto na del od doma{nite hoteli. Hoteli Metropol lani ostvari zaguba od 220 iljadi evra, nasproti dobivkata od 39 iljadi evra ostvare-

na vo 2009 godina. Spored Mi{evski, glavna pri~ina za toa e namalenata pobaruva~ka na turisti~ki uslugi vo celiot Ohridski region. “Najavenite no}evawa od turoperatorot E{et od Izrael ne se realiziraa poradi vnatre{nopoliti~kite problemi vo ovaa dr`ava. Stanuva zbor za okolu 10 iljadi no}evawa. Dokolku tie se realiziraa, godinata }e ja zavr{evme so dobivka. Poradi krizata imavme i naglo namaluvawe na gostite od Bugarija i od Srbija, a pad ima{e i kaj kongresniot turizam, bidej-

}i instituciite gi skratija buxetite za ovie aktivnosti", objasnuva Mi{evski i dodava deka izminatite tri godini kompanijata postojano investira vo svoite hoteli, kako rezultat na {to tie se ve}e se kompletno renovirani. Vo poslednite 13 meseci se istrguvani vkupno 7.965 akcii od Hoteli Metropol vo vrednost od 1,7 milioni denari. Cenata na akcijata izminatiot mesec e na isto nivo, 222 denari. Kon kon krajot na fevruari taa porasna za 2,7% i ~ine{e 228 denari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Макстил Скопје

18.03.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

200,18

2,58

145.128

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ЗК Пелагонија Битола

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.312.635,70

-4,11%

0,38%

5,82%

-0,83%

-3,16%

15.03.2011

ILIRIKA GRP

48.027.257,21

-4,20%

-7,46%

-3,76%

-7,54%

0,95%

15.03.2011

Иново Статус Акции

16.982.888,02

-4,35%

4,83%

3,72%

5,40%

-7,22%

17.03.2011

KD Brik

36.559.246,53

-2,06%

-1,39%

0,80%

-3,54%

5,39%

17.03.2011

KD Nova EU

27.988.951,29

-3,44%

2,99%

6,38%

2,46%

0,77%

17.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.517.189,38

-3,29%

1,77%

3,75%

1,25%

-2,13%

17.03.2011

18.03.2011 Просечна цена (МКД) 2250

Износ (МКД)

-2,17

112.500

Макпетрол Скопје

26905

-1,86

26.905

РЖ Услуги Скопје

261,49

-0,95

101.980

3.013,64

-0,21

331.500

Македонијатурист Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2010) * GRNT (2010) * KMB (2010)

ХВ ALK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

18.03.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

18.03.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2010) *

18.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.338,74

400,40

10,84

0,94

54.562

7.500,00

567,72

13,21

0,22

3.071.377

590,00

92,61

6,37

0,55

2.279.067

3.850,00

628,36

6,13

1,10

112.382

26.905,00

0,79

3850

0,14

1.574.650

REPL (2010) *

25.920

40.256,00

2.996,49

13,43

0,84

Македонски Телеком Скопје

550

0,02

1.047.750

SBT (2010) *

389.779

3.202,00

39,99

80,06

0,76

4.338,74

0,90

399.164

STIL (2010) *

14.622.943

200,18

0,47

430,47

2,52

3013,64

-0,21

331.500

TPLF (2010) *

450.000

3.696,00

73,84

50,06

1,04

3696

-0,11

229.152

ZPKO (2010) *

271.602

2.250,00

0,36

Македонијатурист Скопје Топлификација Скопје

18.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

115.398

53.970

31,14

169.368

-10,66

обични акции

21.012

65,13

Вкупно Редовен пазар

21.012

65,13

обични акции Вкупно Официјален пазар

-22,25

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, пеtok - 18.03.2011)

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NUKLEARNATA KATASTROFA VO JAPONIJA SOZDAVA NEDOSTIG OD ^ELIK

17.03.2010 11 MAKEDONSKATA ÊLI^NA INDUSTRIJA ]E PROFITIRA OD JAPONSKATA KRIZA!? Poradi prekinot na atomska energija, najgolem del od japonskite èlezarnici se zatvorija, a najbliskiot region kako {to e SAD, Avstralija i dràvite od Persiskiot Zaliv ve}e se soo~uva so nedostig od ~elik, {to se o~ekuva dopolnitelno da ja krene negovata cena. Dali ova zna~i nova {ansa za makedonskite fabriki za ~eli~ni proizvodi? MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

akedonskata ~eli~na industrija mnogu verojatno e deka }e profitira od nuklearnata katastrofa vo Japonija, koja e vtor najgolem proizvoditel na ~elik vo svetot. Na toa ukaùvaat informaciite za japonskata ekonomija koi gi prenesuvaat denovive svetskite mediumi. Poradi zatvoraweto na pove}e japonski èlezarnici, se o~ekuva na svetskiot pazar da se javi nedostig od ~elik i kako rezultat na toa ~elikot da dopolnitelno da poskapuva ovaa godina. Ova moè da bide nova {ansa za doma{nata ~eli~na industrija, koja u~estvuva so najgolem procent vo formiraweto na doma{niot bruto-doma{en proizvod. Spored profesorkata Irena Kikerkova imaj}i predvid deka Japonija e eden od najgolemite svetski proizvoditeli na ~elik, eskalacijata na nuklearnite problemi moè i celosno da go zapre japonskoto proizvodstvo na ~elik. "Ako se pokaè deka e radioaktiven }e treba da se povle~e od svetskiot pazar", veli Kikerkova. Ilija Ge~ev, direktor na fabrikata IGM od Kavadarci, potvrduva deka problemot so nuklearnite centrali vo Japonija vedna{ se prenel i na japonskata industrija za proizvodstvo na ~elik.

"Site japonski èlezarnici se povrzani so raboteweto na nuklernite centrali, odnosno zavisat od atomskata energija. Koga se slu~i havarijata vo reaktorite, site èlezarnici se zatvorija. Od druga strana, japonskata industrija funkciora bez da se sozdavaat zalihi. Surovinite vo Japonija se proizveduvaat tolku kolku {to vo momentot i trebaat na nekoja industriska granka. Sevo ova pridonese za stopirawe na celata metaloprerabotuva~ka industrija, koja e osnova za vkupnoto japonsko proizvodstvo", veli Ge~ev. Toj objasnuva deka vo najbliskiot region na Japonija, odnosno vo SAD, Avstralija i vo dràvite na Persiskiot Zaliv ve}e se pojavil nedostig od ~elik. NEDOSTIGOT OD ÊLIK ]E GO PRODLABOÎ I GERMANIJA Poznava~ite na sostojbite vo proizvodstvoto na ~elik vo svetot, velat deka na stokovite pazari doprva }e se sozdade jagma za ovaa surovina. Spored niv, za o~ekuvawe e i Germanija, koja, isto taka, e golem izvoznik na ~elik da go namali proizvodstvoto, zatoa {to i tamu se donese odluka za isklu~uvawe na nuklearnite centrali. Ako na sevo ova se dodadat poplavite vo Avstralija i sostojbite vo Severna Afrika kade {to se nao|aat golem broj rudnici bogati so ~eli~na ruda, prognozite na ekspertite se deka ponudata na ~elik vo svetot }e se namali za 50%. Toa }e pridonese za dopolnitelno poska-

puvawe na ~elikot na svetskite berzi, odnosno sozdavawe nova konjuktura za doma{nata ~eli~na industrija. "Cenata na ~elikot definitivno }e odi nagore, a kako rezultat na toa }e se zgolemi i cenata na gotovite proizvodi. No, tuka treba da se ima predvid deka i cenata na uvoznite komponenti vo na{ata industrija odat nagore, kako {to se staroto `elezo, gasot, naftata", veli Ge~ev. Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil, ne e dokraj siguren {to se slu~uva so proizvodstvoto na ~elik vo Japonija, odnosno vo kolkava merka e pogodeno. Spored nego, s$ u{te e

rano da se nosat zaklu~oci za toa dali ~elikot dopolnitelno }e poskapuva na svetskite berzi. "S$ {to mo`eme da zboruvame sega }e bidat pretpostavki. Ako nuklearnata havarija vo Japonija sozdade golem nedostig od ~elik vo svetski ramki toga{ logi~no e da se o~ekuva negovo poskapuvawe i normalno nova konjuktura za nas kako ~eli~arnica, odnosno mnogu podobri ceni za na{ite proizvodi. Me|utoa, u{te edna{ }e ka`am deka s$ u{te e rano za takvi zaklu~oci, zatoa {to nema dovolno informacii", veli Panov. Vo odnos na surovinite koi Makstil gi koristi

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,45%

3,42%

4,21%

5,09%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5046

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,9193

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,9028 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,7165

Канада

долар

44,5427

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,2644

61,6

44,5

48,8

Извор: НБРМ

ILIJA GE^EV

ALEKSANDAR PANOV

DIREKTOR NA IGM Cenata na ~elikot definitivno }e odi nagore, a kako rezultat na toa }e se zgolemi i cenata na gotovite proizvodi. No, tuka treba da se ima predvid deka i cenata na uvoznite komponenti vo na{ata industrija odat nagore, kako {to se staroto `elezo, gasot, naftata.

DIREKTOR NA MAKSTIL Ako nuklearnata havarija vo Japonija sozdade golem nedostig od ~elik toga{ logi~no e negovo poskapuvawe. Toa e normalno nova konjuktura za nas, odnosno mnogu podobri ceni za na{ite proizvodi. Me|utoa, s$ u{te e rano za takvi zaklu~oci, zatoa {to nema dovolno informacii.

]E MO@E LI KINA DA GO ZAMENI NEDOSTIGOT OD JAPONIJA? Po Kina, so proizvodstvo na ~elik od 750 milioni toni vo 2010 godina, Japonija e vtor najgolem proizvoditel na ~elik vo svetot. Lani proizvede 43 milioni toni ~elik. No, za razlika od Kina, koja pogolem del od sopstvenoto proizvodstvo go tro{i za potrebite na doma{nata industrija, Japonija izvezuva duri 80% od vkupnoto proizvodstvo. Najgolemite japonski proizvoditeli na ~elik Nipon stil i JFE polovina od nivnite prihodi gi ostvaruvaat od izvoz. vo procesot na proizvodstvo, Panov veli deka ne o~ekuvaat krizni momenti. Najgolem del od surovina-

ta, odnosno staroto `elezo Makstil sam go proizveduva, a samo mal del uvezuva od Ukraina.

Fokus

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

EKONOMSKITE PROMOTORI JA ^INAT DR@AVATA 1,5 MILONI EVRA ZA TRI GODINI

[TO SRABOTIJA OVIE LU\E?! ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

konomskite promotori koi treba da nosat stranski investitori stanaa turisti~ko biro koe nosi stranski turisti vo Makedonija. Vo svoeto trigodi{no rabotewe vo stranstvo tie dogovorija samo poseta na turisti od Rusija, Japonija, Finska i ê{ka na Makedonija. Dosega ne stigna niedna druga informacija od Agencijata za stranski investicii, pod ~ija kapa rabotat, ili od samite niv za kakva bilo druga zdelka {to ja dogovorile, na primer, deka nekoja stranska kompanija saka da investira vo Makedonija, za {to, vsu{nost, se plateni i prateni vo stranstvo. Iako nekolku godini se angaìrani od dràvata, tie se maksimalno netransparentni i nikoj za niv ne znae ni{to. Osven {to e objavena listata so nivnite imiwa, biografija i dràvata vo koja rabotat vo Agencijata za stran-

GAVRIL SIRA^EVSKI transkite eksperti prepora~uvaat godinava da se sadi pamuk bidej}i negovata cena nikoga{ ne bila tolku visoka kako sega. Cenata za kilogram pamuk na svetskite pazari e 3,4 evra, {to e za tri pati pove} e od prethodnite godini. No, vo zemjava nikoj ne gi sledi ovie pazarni trendovi, nitu razmisluva da go vrati pamukot na poliwata. “Borbata za pamuk vo svetot e vo tek. U{te otsega }e mora da se nara~uva pamuk za 2012 godina. Ovaa godina imame isplanirano pet milioni evra dava~ki poradi zgolemenata cena na pamukot”, velat od germanskata firma za proizvodstvo i prerabotka na pamuk Karl Oto Braun. Makedonskite eksperti, pak, velat deka Makedonija ne mo`e da odgovori na ovie barawa bidej}i ovaa industriska kultura ve}e 20 godini

Vo poslednite nekolku meseci Agencijata za stranski investicii se pofali deka blagodarenie na ekonomskite promotori, turisti od Rusija, Japonija, Finska i ^e{ka }e ja posetat Makedonija ovaa godina. Dosega ne stigna niedna druga informacija za kakva bilo druga zdelka {to ja dogovorile promotorite, na primer, deka nekoja stranska kompanija saka da investira vo Makedonija, za {to, vsu{nost, se plateni i prateni vo stranstvo. Dali ekonomskite promotori tri godini gi pla}ame za da rabotat vo stranstvo kako turisti~ki agenti? [to srabotija ovie lu\e?! ski investicii, ni{to drugo ne se znae za ovie lu|e koi treba da privlekuvaat stranski investitori, da ja promoviraat Makedonija vo stranstvo i da otvoraat pazari za izvoz. Nema informacii ni so kogo se sretnale dosega. Od Agencijata za stranski investicii ja informiraa javnosta samo za “turisti~kite podvizi” na makedonskite promotori. Na primer, Bojan Petrovski, ekonomskiot promotor vo Japonija, dr`ava koja e svetski lider spored tehnolo{kiot razvoj, osobeno vo delot na avtomobilskata industrija, namesto da

donese investitori vo Bunarxik, donese nekolku japonski turoperatori koi bile odu{eveni od makedonskite prirodni ubavini i bile zainteresirani da organiziraat turi so japonski turisti ovaa sezona. Namesto stranski investitori, turisti dogovorija i ekonomskite operatori od Rusija, ^e{ka, Slova~ka i Finska. Od Agencijata za stranski investicii informiraa deka blagodarenie na promotorot vo Rusija, Qup~o Kam~ev, nekolku ruski turoperatori ja posetile Makedonija i bile zainteresirani da

organiziraat turi so ruski turisti. Promotorot vo ^e{ka i Slova~ka, pak, otide eden “~ekor ponapred” i donese duri i novinari, na koi im ja prezentira{e turisti~kata ponuda na Makedonija, koi preku nivnite reporta`i }e ja promoviraat Makedonija i }e donesat turisti od ovie zemji.

Ako ova se najgolemite uspesi na ekonomskite promotori vo poslednite tri godini, toga{ {to stanuva so promocijata na izvozot, novata funkcija koja ja dobija minatata godina?

Kompaniite se `alat deka mnogu te{ko mo`at da stapat vo kontakt so niv i deka iako ima kontaktinformacii, dosega ne dobile pomo{, nitu, pak, informacii za odredeni pazari. Do krajot na 2011 godina brojkata na ekonomski promotori vo stranstvo treba da dostigne 29. “Kapital” se obide da stapi vo kontakt so nekolku promotori za da objasnat {to srabotile, koi se sega nivnite obvrski i dali ve}e po~nale da go promoviraat izvozot, no ne dobivme odgovor. Iako prativme oficijalno barawe do pove}

PAMUKOT DOSTIGNA NAJVISOKA CENA NA SVETSKITE PAZARI

MAKEDONIJA NE RAZMISLUVA DA GO VRATI PAMUKOT NA POLIWATA

e tabu-tema kaj nas. “Vo po~etokot na 70-te godini duri 95% od tekstilnoto proizvodstvo vo Jugoslavija be{e od makedonski pamuk. Vo 60-te godini se sadea i po 13.000 hektari, od koi se dobivaa po 150.000 toni. Sega mo`nostite za odgleduvawe pamuk vo Makedonija se svedeni na minimum“, objasnuva profesorot Zoran Dimov od Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Od Institutot za ju`ni zemjodelski kulturi vo Strumica, koi sorabotuvaat so bugarskite nau~ni institucii, objasnuvaat deka godi{no zasaduvaat edvaj po eden dekar pamuk i toa za istra`uvawe i

analizi na semenskiot materijal. Ovoj institut do 2002 godina odgleduva{e pamuk vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, no bidej}i nema kade da se primenuvaat nau~nite soznanija, dr`avata prestanala da go finansira odgleduvaweto pamuk na mali povr{ini. “Strumica be{e eden od najgolemite proizvodstveni regioni na pamuk vo porane{na Jugoslavija. Toga{ nema{e pazarna ekonomija, tuku dogovorna. Planski se razmisluva{e na koi povr{ini i kako }e se sadi. So osnovawe na Institutot za pamuk vo Makedonija ovaa kultura po~na mehani~ki

da se obrabotuva. Se zgolemija prinosite, no i povr{inite na koi se sade{e”, objasnuva Dragi Perikliev, porane{en direktor na Institutot za pamuk. Golemite koli~ini pamuk od strumi~kite poliwa is~eznaa kon krajot na 70-te godini, koga i samiot Institut be{e preimenuvan vo Institut za ju`nozemjodelski kulturi. “Pri~inata za is~eznuvaweto na pamukot od makedonskite poliwa le`i vo konkurentnosta na drugite poljodelski kulturi. Po izgradbata na hidrosistemite za navodnuvawe na povr{inite so pamuk vo Turcija i vo Grcija,

strumi~kite zemjodelci, namesto da gi zgolemuvaat povr{inite, po~naa da sadat industriski domati, piperki, bostan i zelka”, velat ekspertite. Spored niv, ni privle~nata cena na pamukot na svetskite pazari ne mo`e da gi motivira makedonskite zemjodelci da se zanimavaat so ovaa industriska kultura, no toa mo`e da vlijae vrz cenata na tekstilnoto proizvodstvo. Od konfekcijata Stevik Kavadarci velat ja sledat sostojbata so cenata na pamukot na svetskite pazari. “Srednite pretprijatija prognoziraat deka cenite na tekstilnite proizvodi vo Evropa }

no.

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

TOP 10

PRIVATIZACISKI CISKI PLANOVI

meseci mu se potrebni na eden ekonomski promotor za da donese stranski investitor na pregovori so Vladata, velat samite tie

kompanii mese~no imaat obvrska da posetat ekonomskite promotori

promotori }e ima Makedonija do krajot na 2011 godina

e od 15-te ekonomski promotori na nivnite imejl adresi objaveni na internet-stranicata na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, ne dobivme povraten odgovor od nitu eden. Koga gi pobaravme na telefon, ni odgovorija deka gi dobile na{ite pra{awa, no gi prepratile vo Agencijata za stranski investicii bidej} i nemale ovlastuvawe da zboruvaat so mediumi ili da davaat izjavi za nivnite obrski i aktivnosti kako ekonomski promotori. N$ upatija vo sektorot za marketing i komunikacii vo Agencijata. Direktorot na ovoj sektor, Ivan Iliev, odgovori deka Agencijata ne dava izjavi i informacii za #Kapital#. Ova u{te edna{ gi potvrdi zabele{kite za netransparentnosta na promotorite i na Agencijata za stranski investicii. Komunikacijata so promotorite be{e edna od najgolemite zabele{ki na kompaniite na pretstavuvaweto na Strategijata za promocija na izvozot, koja s$ u{te ~eka zeleno svetlo od Vladata. Od Stopanskata komora na Makedonija zabele`aa deka dvete ulogi koi sega gi dobivaat ekonomskite promotori se mnogu razli~ni i te{ko }e se realiziraat “Barame vo idnina promotorite da bidat potransparentni kon kompaniite, pred s$ vo delot na promocija na izvozot. Mora da bidat dostapni za komunikacija so kompaniite i da ne postoi selektiven pristap vo taa komunikacija. Tie treba da bidat sektorski obu~eni”, izjavija od Komorata. Ottamu stravuvaat deka promotorite ne }e mo`at kompetentno da go pretstavuvaat sektorot i da baraat pazari.

Za obvrskata na Agencijata za stranski investicii da go promovira izvozot golemi zabele{ki ima{e avtorot na Strategijata za promo-

PROMOTORITE TRO[AT [EST MESECI ZA DA ZAKA@AT SOSTANOK Na promotorite im se potrebni {est meseci za da zakaàt sostanok so potencijalen investitor i najmalku godina ipol za da go donesat vo Makedonija. Nikoj od dosega angaìranite ekonomski promotori ne dogovoril stranska investicija. So ogled na toa {to vo momentov za dràvata rabotat 22 promotori, koi zemaat plata od 2.000 evra mese~no, za nivniot anga`man vo izminatite tri godini vladata dosega potro{ila 1,5 milion evra samo za plati. Filip Nelkovski, promotor vo Avstrija, na ot~etot pred vladiniot tim na krajot od minatata godina izjavi deka dosega donel 14 potencijalni investitori da ja posetat Makedonija, no so nikoj ne e sklu~en dogovor. “Za da donesam eden klient mi bea potrebni to~no 19 meseci. Ako znaeme deka eden biznis-ciklus trae ~etiri godini, za da doneseme investitor od prviot kontakt se potrebni najmalku {est meseci. Ne moàm da vi kaàm kolku investicii sum donel zatoa {to mojata rabota e da donesam firma vo Makedonija za da pregovara so instituciite. Vo momentov nemam nitu eden potpi{an dogovor so stranska kompanija za investirawe vo Makedonija”, izjavi Nelkovski. Toni Atanasovski, promotor vo Indija, Malezija i Singapur, informira{e deka za dve godini kontaktiral so pove}e od 100 kompanii, a vo Makedonija donel 20 zainteresirani investitori. “Za da se sklu~i dogovor za investirawe prethodno ima proces. Toa se odnesuva na sklu~uvawe me|udràvni dogovori za izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i investicii. Rabotime na 2-3 proekti koi se vo zavr{na faza. Dosega nemame sklu~eno dogovor. Da ima{e, toa sigurno }e be{e javno objaveno. Realno, o~ekuvame vo 2011 godina da se slu~i nekoja investicija”, informira{e Atanasovski.

cija na izvozot, Dejvid Braun. Negovite nasoki vo Strategijata bea deka Agencijata za stranski investicii nema kapacitet i deka treba da dobie pogolemi ingerencii, buxet i personal za da gi realizira novite nadle`nosti. Spored nego, potrebni se celosna reorganizacija na Agencijata, dopolnitelni 800.000 evra godi{no vo buxetot vo narednite tri godini, 30 novi vraboteni i zajaknuvawe na menaxmentot so novi direktori za da mo`e od 1 april operativno da ja izvr{uva novata funkcija. Vo Strategijata se naveduva deka glavniot operativen direktor treba da bide zasilen so trojca novi direktori, koi }e bidat na ~elo na novi tri sektori. Tie bi trebalo da se zgolemat nejzinata efikasnost. [to se odnesuva, pak, do koordiniraweto na promotorite,

konsultantot smeta deka otkako }e bidat nazna~eni novi direktori vo Agencijata, nivnata koordinacija da ja vr{i samo eden, odnosno direktorot za marketing i razvoj. So toa {to koordiniraweto na promotorite }e bide vo nadle`nost na ovoj sektor precizno }e bidat utvrdeni targetite koi }e treba da gi postignat promotorite. “Momentalnite targeti na promotorite, da izvr{at okolu 40 poseti mese~no na kompaniipotencijalni investitori, se navistina nesoodvetni i na nekoj na~in paradoksalni i ne davaat mo`nost za ostvaruvawe konkretni rezultati. Podobro e da ima kvalitet namesto kvantitet. Podobro e nekolku investitori koi realno bi do{le da investiraat, otkolku mnogu i na krajot nikoj da ne se odlu~i da investira”, objasnuva konsultantot vo Strategijata.

U{te otsega }e mora da se nara~uva pamuk za 2012 godina, velat od germanskata fabrika za prerabotka na pamuk Karl Oto Braun e se zgolemat, a toa }e se slu~i i kaj nas. Germanija proizveduva visokokvaliteten tekstil, dodeka vo Azija i Kina pamukot se koristi pred s$ za ednostavni tekstilni

proizvodi”, veli Stefan Ivanovski od konfekcijata Stevik . Od germanskata firma Braun velat deka cenata na pamukot nema da se namali vo dogledno vreme i deka

toa bi bilo vistinska mo`nost Afrika i zemjite koi se zanimavaat so proizvodstvo na ovaa industriska kultura da go vratat svojot udel na svetskiot pazar.

MASA^USETS GI PRODAVA PATARINITE ZA DA GO NAPOLNI BUXETOT Pou~ena

od iskustvoto na Indijana, dràvata Masa~usets }e gi privatizira dràvnite patarini i avtopatot Mes. So toa dràvata planira da pokrie 14,6 milijardi dolari od vkupniot dolg vo iznos od 61,5 milijardi dolari vo 2010 godina

inansiskata kriza vo SAD gi isprazni buxetite na sojuznite dràvi, poradi {to tie natrupaa dolgovi koi sega gi pokrivaat preku proda`ba na dràvnata infrastruktura. Masa~usets }e podgotvi efektiven plan za privatizacija na del od dràvniot imot. Pou~ena od iskustvoto na Indijana, Masa~usets se odlu~i prvi na listata za privatizacija da gi stavi dràvnite patarini i avtopatot Mes. Proda`bata na patarinite na Indijana vo 2006 godina & donese okolu 3,8 milijardi dolari. Guvernerot na Masa~usets, Deval Patrik, go primeni planot za privatizacija, no implementacijata odi bavno. Prvo e odobrena proda`bata na 11 patarini od avtopatot Mes, a doprva treba da se razgledaat ponudite od zainteresiranite kompanii. So toa dràvata planira da nadomesti 14,6 milijardi dolari od vkupniot dolg vo iznos od 61,5 milijardi dolari vo 2010 godina. Tereza Mjurej, pretsedatel na Senatot na Masa~usets i pripadnik na Demokratskata partija, izjavi deka dràvata treba podetalno da ja razgleda korista od proda`ba ili koncesija na avtopatot vo Masa~usets. "Prva merka za dopolnitelni buxetski prihodi treba da bide zgolemuvawe na danokot za gorivata. No, avtopatot vredi osum milijardi dolari. Dali treba da se oslobodime od tolku vreden del od imotot preku proda`ba ili lizing?", re~e Murej. Spored ekspertite, vlasta ne kaàla kakvi se {ansite za dobivawe koncesija vo Masa~usets. Dràvniot avtopat ima prili~no lo{a reputacija i ne e mnogu posakuvana investicija. Otkako se objavi planot za privatizacija po~na da objavuva godi{ni izve{tai, finansiski smetki i raspored na sostanocite na bordot. Avtopatot ima imot so koj bi moèl da stane edna od najgolemite kompanii vo SAD, no postojanite politi~ki previrawa i politizacijata na patarinite go spre~uva rastot na pretprijatieto. Prihodot od patarinite vo poslednive nekolku godini stagnira na okolu 250 milioni dolari, so {to ovoj avtopat ima pomal prihod od mnogu ponovite

avtopati vo Kalifornija, Teksas, Florida, a daleku zaostanuva zad Ilinois, Wu Xersi, Wujork i Pensilvanija, pi{uva "Wujork tajms". Najgolem del od prihodite se gubi vo operativni tro{oci, pa avtopatot ne moè ni pravilno da se odrùva, a kamoli da ima dobivka. Toa go pravi neprimamliva investicija. Spored ekspertite, reputacijata na avtopatot be{e seriozno naru{ena so proektot "Big dig" (za doizgradba i renovirawe), najgolemoto menaxersko fijasko vo javnite grade`ni raboti vo poslednite decenii. Proektot be{e mnogu teòk i skap, a nema{e nikakov potencijal za dobivka. Toj donese samo dolgovi i operativni tro{oci, koi treba da se pokrijat od patarinite {to gi pla}aat vozilata. Poradi neophodnite merki za re{avawe na dràvniot dolg, guvernerot Deval Patrik im naredil na svoite sekretari za transport i za patarini da izgotvat zakon koj }e gi oslobodi patarinite od vlasta, }e gi spoi ostanatite agencii za transport i }e go restrukturira dolgot. Golema pre~ka za koe bilo ukinuvawe }e bide prezemaweto na dolgot vo iznos od dve milijardi dolari. Patarinskata slu`ba na Masa~usets ima najlo{a finansiska struktura od site patarini vo SAD bidej}i dolgot na proektot "Big dig" se prefrli vrz slu`bata bez mo`nost da se zemat kakvi bilo prihodi od ustanovite. Spored ekspertite, najdobra opcija za re{avawe na sostojbata e da se stavat naplatnata slu`ba i kompaniite koi upravuvaat so nea na dolgoro~na koncesija. Oddeluvaweto na patnata slu`ba na Masa~usets moè da bide ~ekor napred kon privatizacijata, osobeno bidej}i avansot }e ja re{i golemata pre~ka so restrukturiraweto na dolgot. Vo ekot na finansiskata kriza vo 2009 godina Masa~usets se soo~i so buxetski deficit od 1,1 milijarda dolari i be{e prinudena da skrati 3,5 milijardi dolari od buxetskata kasa za spas od krizata. Poradi toa dobi zaem od Federalnite rezervi od devet milijardi dolari. Za dràvata da ja prebrodi krizata skrati 191 milioni dolari od dràvnite tro{oci i sobra 68 milioni dolari od zgolemuvawe na danocite. prodolùva

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

SRBITE SÈ POMALKU ZEMAAT KREDITI ra|anite na Srbija poradi ekonomskata kriza s$ popretpazlivo se zadolùvaat. Kaj re~isi site vidovi krediti e zabeleàn pad od okolu 2%, a najgolem pad ima kaj stanbenite krediti, soop{ti Kreditnoto biro. Spored generalniot sekretar na Zdruènieto na banki na Srbija, Veroqub Dugali}, namaluvaweto na kreditnoto zadolùvawe na gra|anite, prvo vo poslednite pet godini, e pokazatel za padot na ìvotniot standard i zabavenata stopanska aktivnost vo Srbija.

ROMANSKA GRIN GRUPA ]E GRADI FABRIKA ZA RECIKLIRAWE VO VOJVODINA

omanskata Grin grupa }e investira vo izgradba na fabrika za reciklirawe na elektri~en i elektronski otpad vo Vojvodina, najavija pretstavnicite na romanskiot investitor. Proektot vo vrednost od pet do sedum milioni evra }e bide najgolema investicija vo industrijata za reciklirawe vo Srbija od 2000 godina i }e bide realiziran vo slednite godina ipol. Najavenata investicija vo Srbija, vsu{nost, e prenaso~ena od Ungarija poradi popovolniot ambient za investirawe i subvencii vo oblasta na recikliraweto. Spored procenkite, Srbija godi{no proizveduva 80.000 toni elektronski otpad, a ima kapacitet za reciklirawe na samo 3% do 3,5% od toj otpad. Romanskata kompanija vo novata fabrika }e primeni integriran pristap na re{avawe na site deset kategorii elektri~en i elektronski otpad po evropski standardi.

NOVI APSEWA VO AFERATA “PODRAVKA”

rvatskata policija uapsi tri lica, dodeka edno e nedostapno, poradi somnevawe deka so zloupotreba na dol`nosta ja o{tetile prehranbenata kompanija Podravka za 2,3 milioni evra. Osomni~eni se dvajca porane{ni ~lenovi na upravata na Podravka, Sa{a Romac i Josip Pavlovi}, sopstvenikot na zadarskata kompanija za prerabotka na riba Adria, Miodrag Laci} i direktorot na edna firma, Tina Peri}. Neoficijalno, hrvatskite mediumi pi{uvaat deka za policijata ne e dostapen Sa{a Romac, koj so Pavlovi} od prethodno e osomni~en za aferata “Spajs”. Najnovite apsewa se prodol`enie na akcijata na Kancelarijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK), koja ve}e rezultira{e so obvinenija protiv porane{niot potpretsedatel na Vladata, Damir Polan~ec, i sedummina porane{ni ~elnici na Podravka i nivnite delovni partneri. Tie bea obvineti deka ja o{tetile Podravka za 54 milioni evra.

MERKATOR INVESTIRA VO NAFTEN BIZNIS?

lovene~kiot trgovski sinxir Merkator na slovene~kiot pazar naskoro planira da po~ne so proda`ba na te~ni goriva, soop{tuvaat slovene~kite mediumi. Slovene~kiot portal Finance pi{uva deka toa neodamna go najavi pretsedatelot na Upravata, @iga Debeqak, a spored neoficijalni informacii Merkator pregovara so Petrol i En plus. Od Merkator izjavija deka momentalno ne se vo pregovori so nitu edna kompanija. Finance potsetuva deka slovene~kiot trgovski sinxir vlezot na pazarot za proda`ba na goriva go najavuva{e u{te vo 2004 godina, koga na ~elo na kompanijata be{e Zoran Jankovi}.

Toj naveduva deka na krajot na fevruari kreditnoto zadolùvawe na gra|anite bilo 4,95 milijardi evra, {to e za 0,8% pomalku otkolku na krajot na januari, a padot na dolgot e zabeleàn na site vidovi krediti. Pad na kreditnata zadolènost e zabeleàn i vo stopanstvoto. Na krajot na fevruari pretprijatijata dolèle 11,28 milijardi evra, odnosno 0,9% pomalku otkolku na krajot na januari, dodeka kaj pretpriema~ite e zabeleàn rast na kreditniot dolg od 3,2%, na 506 milioni evra.

Dugali} naglasi deka namaluvaweto na krediti ne e dobar pokazatel, osobeno kaj pretprijatijata, zatoa {to tie se finansiraat preku zaemi, vnatre{nite rezervi se “istopeni”, pa od kreditite se finansiraat investicii i obrtni sredstva. “Padot na kreditnata aktivnost e znak deka zazdravuvaweto na stopanstvoto ne odi spored posakuvanoto tempo, odnosno deka ne za`ivuva”, veli toj. Po nekolku meseci podobruvawe neredovnosta vo otplatata na kreditite vo stopanstvoto bele`i zna~itelen skok vo fevruari,

od 13,7% na 14,6%, dodeka docneweto na otplatata kaj gra|anite stagnira na 3,3%. “[to se odnesuva do lizing-dogovorite, dozvolenite minusi i kreditnite karti~ki, aktivnosta na bankite isto taka e namalena, no dobro e {to se namaluva i neredovnosta vo otplatata na tie uslugi”, veli Dugali}. Spored bankarite, najgolem problem so kreditite imaat gra|anite

{to se zadol`eni vo {vajcarski franci, zatoa {to vo poslednite tri godini frankot zajakna za 74% vo odnos na dinarot.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

HDZ JA ZADOL@I HRVATSKA TROJNO POVE]E OD SDP

DO 2020 GODINA HRVATSKA MORA DA VRATI 8,1 MILIJARDI EVRA Hrvatskiot minister za finansii, Martina Dali}, minatata nedela vo SAD prodade desetgodi{ni obvrznici vo iznos od 1,5 milijardi dolari, so kamata od 6,37%

a niedna hrvatska vlada zadolùvaweto ne e nepoznata rabota. Vladata na Ivica Ra~an, koj be{e pretsedatel na Socijaldemokratskata partija (SDP), ja zadolì Hrvatska ~etiri milijardi evra, a sega{nata vlada, predvodena od Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ) so dopolnitelni 12,2 milijardi evra. No, sega naglo stignuva obvrskata za otplata na dolgovite. Do 2020 godina Hrvatska mora da vrati duri 8,1 milijardi evra. Se postavuva pra{aweto dali moè zemjata da izdrì tolkav dolg? Spored dinamikata za

vra}awe na dolgot, HNB vo 2014 godina }e treba da vrati 1,2 milijardi evra za obvrznici, a vo 2015 godina u{te 1,7 milijardi evra, pod uslov da nema novi zadol`uvawa, {to e nerealno o~ekuvawe. Hrvatskiot minister za finansii, Martina Dali}, minatata nedela vo SAD prodade desetgodi{ni obvrznici vo iznos od 1,5 milijardi dolari so kamata od 6,37%. Vladata najavi deka parite }e gi koristi za finansirawe na buxetskiot deficit, a za ovie obvrznici obezbedena e i za{tita od rizik dokolku dojde do promena na kursot na dolarot, {to mo`e dopolnitelno da go poskapi dolgot. Slednata hrvatska vlada }e ima zada~a do 2012 godina da vrati dolg vo iznos od 1,8 milijardi evra, a vo celiot ~etirigodi{en mandat vkupno 5,4 milijardi evra. Malku se znae za ro~nosta

DAMIR NOVOTNI EKONOMSKI ANALITI^AR Sekoja politi~ka elita mora da bide korektna pri zadol`uvaweto za da ne ja doveduva vo nezgoda slednata vlada. Mora da bideme svesni deka site u~estvuvaa vo sozdavaweto na ovoj dolg, po~nuvaj}i od toj za avtopati{tata, koj go napravi vladata na Ivica Ra~an.

1,8

milijardi evra treba da vrati slednata Vlada do 2012 godina

na kreditite {to gi zema dràvata. Spored poslednite podatoci na Hrvatskata narodna banka (HNB), bankite od dràvata na krajot od minatata godina pobaruvale 6,7 milijardi evra, od koi 3,3 milijardi evra za krediti. Za ekonomskiot analiti~ar Damir Novotni nema ni{to ~udno vo otplatata na dve milijardi evra sekoja godina vo narednite 10 godini. “Sekoja politi~ka elita mora da bide korektna pri zadolùvaweto za da ne ja doveduva vo nezgoda slednata vlada. Mora da bideme svesni deka site u~estvuvaa vo sozdavaweto na ovoj dolg, po~nuvaj} i od toj za avtopati{tata koj go napravi vladata na Ivica Ra~an”, istakna Novotni. Hrvatska nema izbor i }e mora s$ pove}e da se zadolùva za da gi vrati starite krediti i da go pokrie buxetskiot deficit. Edinstveno re{enie za izlez od vol{ebniot krug, vo koj glavno }e se zadolùva za pokrivawe

Porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader i negovata nasledni~ka, Jadranka Kosor, za pomalku od osum godini uspeaja da go zgolemat dolgot na dràvata za 12,2 milijardi evra na dolgovite, no ne i za po~nuvawe novi proekti, e fiskalnata konsolidacija, odnosno zgolemuvawe na prihodite i namaluvawe na rashodite vo buxetot. Sepak, Novotni veli deka Hrvatska i ponatamu e edna od najmalku zadolènite evropski dràvi. Spored podatoc-

ite na Institutot za javni finansii, javniot dolg vo 2010 godina bil 41,6% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), a vo narednite godini bi moèl da ja premine granicata od 50% na BDP. Toa {to Novotni najmnogu go zagriùva e {to dràvata ne pra{uva za cenata na zadolùvawe.

“Dr`avata pla}a visoki kamati bidej}i e gladna za pari i ne pra{uva za cenata. Namesto vladata dobro da se podgotvi za sekoja tran{a obvrznici, znaej}i deka samo taka }e go otplati postoe~kiot dolg, taa se naso~uva kon kratkoro~no zadol`uvawe so visoki kamati”, izjavi Novotni.

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...CEREMONIJA

...PROTESTI

...ODLUKATA PADNA

Italijancite proslavija 150 godini samostojnost

[iitite protestiraa vo Iran vo odbrana na Bahrein

Dr`avite od G-7 }e interveniraat vrz monetarniot pazar

o sve~ena ceremonija niz ulicite na Rim i Torino, Italija ja odbele`a 150-godi{nata od samostojnosta. So toa mu oddadoa po~it na Viktor Emanuel Vtori, koj be{e prviot kral na obedineta Italija.

iitite protestiraa niz glavnite ulici na Teheran vo inistrite za finansii na zemjite od grupata G-7 najrazvieni [ Iran. Se protivea na odlukata na iranskata Vlada da Mdr`avi postignaa soglasnost za koordinirana intervencija go povle~e nivniot ambasador od Bahrein, so mototo "Pro- na monetarniot pazar so cel da ja namalat visokata vrednost

testirame za narodot, ne protiv nego"!

na jenot vo odnos na dolarot.

DVA, TRI ZBORA

LIBIJA VO PLAMEN ODVNATRE I ODNADVOR

ZAPADOT GO BOMBARDIRA GADAFI, TOJ NAJAVUVA TRETA SVETSKA VOJNA!

Dodeka amerikanski i evropski voeni sili zdru`eno ja bombardiraat Libija so cel da go nateraat diktatorot Moamer Gadafi da se predade i da ja povle~e vojskata, toj obvinuva deka so agresijata golemite sili gi {titat teroristite na Alâ&#x20AC;&#x201C;kaeda. Gadafi se zakani deka celiot Mediteran }e stane voeno pole BORO MIR^ESKI

o koordinirani napadi od kopno, vozduh i voda, amerikanski i evropski voeni sili vo sabotata ve~erta ja napadnaa Libija za da mu stavat kraj na diktatorskiot reìm na pretsedatelot Moamer Gadafi. Proektili, bombi i raketni istreli se isturija nad Libija, pri {to spored prvi~nite procenki 50 lu|e se zaginati, a pove}e od 150 se povredeni. Voenata akcija, nare~ena â&#x20AC;&#x153;Odiseja Zoraâ&#x20AC;?, {to pretstavuva najgolema me|unarodna intervencija vo arapskiot svet od invazijata na Irak vo 2003 godina, prva ja po~na Francija. Francuzite uni{tija nekolku tenkovi i vooruèni xipovi vo isto~na Libija. Voenite sili na SAD, Kanada i Italija vedna{ po Francija lansiraa 110 krstosuva~ki proektili na okolu 20 metri, za da go ras~istat patot na voenite patroli, a potoa da moàt da gi prizemjat silite na Gadafi. Posleden vo nizata napadi, vodeniot, koj se odviva{e od 25 brodovi, me|u koi i tri amerikanski podmornici koi plovea niz Mediteranot, e rezultat na Samitot vo Pariz na liderite od Zapadot, na koj tie odlu~ija deka ne smee da se mol~i pred terorot {to go sproveduva Gadafi vrz sopstveniot narod. Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, istakna deka }e se prezemat site neophodni merki za celosno sproveduvawe na rezolucijata na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii (ON) za kraj na napadot na pripadnicite na Gadafi vrz civilite. Belgija, Holandija, Danska, Norve{ka, [panija i Katar se samo del od dràvite koi im se pridruìja na voenite sili na SAD, Francija i Velika Britanija vo napadot na Gadafi. "Polkovnikot Gadafi napravi da se slu~i ova. Ne smeevme

"Po~ituvan gospodine Barak Husein Obama, kako {to Vi ka`av prethodno, ako nekoga{ SAD i Libija zavojuvaat, vie i pokraj toa }e ostanete na{ sin. Al-kaeda e teroristi~ka organizacija koja se prostira na teritoriite na Al`ir, Mavritanija i Mali. [to }e napravevte Vie ako tie gi okupiraa Va{ite gradovi?" MOAMER GADAFI

pretsedatel na Libija

"Voeniot napad na Libija ne e plan na SAD ili na koj bilo od na{ite partneri. Sepak, ne moème da stoime nastrana koga eden tiran mu kaùva na svojot narod deka }e bide nemilosrden so nego. Poradi toa, SAD ne go inicira{e napadot, tuku samo go poddrà. Taka }e bide i vo idnina."

BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

da dozvolime da prodolì napadot vrz civilite od privrzanicite na libiskata vlast", izjavi britanskiot premier, Dejvid Kameron, ocenuvaj}i go napadot kako opravdan, potreben i legalen. Kanadskiot premier, Stefen Harper o~ekuva intervencijata da bide dovolna za Gadafi da ja izgubi mo}ta i da go predade reìmot na narodot. "Uvereni sme deka Gadafi go gubi kapacitetot da ja sprovede negovata volja, t.e. strategija preku negovite voeni sili. Ednostavno, toj ne ja poseduva mo}ta koja e dovolna za sprotivstavuvawe na Zapadot", veli Harper. GADAFI TVRDI DEKA JA BRANI "NEZAVISNA, OBEDINETA I ÊSNA" LIBIJA Gadafi na napadot od Zapadot vozvrati so kontranapad. U{te pove}e gi vooruì libiskite voeni sili za, spored nego, "krstonosnata vojna". Vo nedelata pripadnicite na armijata na Gadafi go opkolija gradot Misrata. Tamu pristignaa so tenkovi, a gra|anite zdruèno se obidoa da go spre~at nivniot vlez, prenesuva amerikanskata televizija Si-en-en. I dodeka cel svet se zdruùva protiv nego, Gadafi uporno stoi na stavot deka toj e `rtvata, a negovata dràvna televizija javuva deka vo

napadite se bombardiraat civilni celi i strada nevino naselenie. "Napadot od zapadnite vooruèni sili go smetam za teroristi~ki. ]e napravam se za da gi porazam neprijatelite. ]e se borime i zagineme za sekoj metar kvadraten. Nie }e ja oslobodime Libija", izjavi Gadafi vo nedelnoto televizisko obra}awe na dràvnata televizija. Vo prethodnata izjava vedna{ po prviot napad od Francija, toj potencira{e deka e neophodno site prodavnici za oru`je vo Libija da ostanat otvoreni za da moàt da se vooruàt libiskite sili so site vidovi oru`je za dostoinstveno da ja odbranat nezavisnosta, obedinetosta i

~esta na Libija. Gadafi pora~a deka Mediteranot i Severna Afrika se voeno pole i se zakani deka }e go primeni pravoto na samoodbrana, propi{ano so ~lenot 51 od Povelbata na Obedinetite nacii, spored koj toj ima pravo na kontranapad. Me|utoa, Libija ne e ~lenka na OON, a zakanite deka }e gori celoto Sredozemje vnesoa samo dopolnitelen revolt kaj zapadnite sili. So stav se javija i Kina i Rusija, spored ~ii oficijalni soop{tenija se osuduva napadot vrz Libija zo{to so toa se zagrozil integritetot i suverenitetot na dr`avata. Zapadnite sili ne odgovorija na ovie provokacii od Peking i Moskva.

"Obedinetite nacii (ON) }e gi prezemat site neophodni merki, osobeno tie od voen karakter za da ja sprovedat rezolucijata na Sovetot za bezbednost na ON. Voenata akcija ima za cel da gi za{titi civilite vo Libija od krajno "ludiot" re`im koj go ubiva svojot narod. Duri koga vojnata }e zavr{i Francija }e gi otvori vratite na diplomatijata." NIKOLA SARKOZI

pretsedatel na Francija

CENATA NA NAFTATA ]E RASTE, RUSIJA ]E PROFITIRA! tkako Zapadot ja napadna Libija, cenata na naftata na Londonskata berza dostigna 117,23 dolari za barel. No, otkako Gadafi vozvrati so kontranapad, kon krajot na denot naftata "brent" se trguva{e za 114, 17 dolari za barel. Za razlika od Evropa, naftata vo SAD se trguva{e za okolu deset dolari poevtino. Vo petokot cenata na naftata "brent" za aprilskata isporaka na Wujor{kata berza se trguva{e za pove}e od 103 dolari za barel, za berzata da zatvori so cena od 101,07 dolari za barel.

Spored oficijalni podatoci na libiskata Vlada, kako {to stranskite nafteni kompanii po~naa da gi povlekuvaat rabotnicite od dr`avata, Libija po~na da proizveduva maksimalni 400.000 bareli nafta na den, {to e tri pati pomalku od proizvodstvoto na nafta od 1,6 milioni bareli nafta na den pred po~etokot na politi~kite nemiri. Spored izve{tajot na francuskata Me|unarodna asocijacija za energetika za 2010 godina, Libija u~estvuvala so 20% vo izvozot na nafta vo Avstrija, Irska i Italija, 15% vo Francija i Grcija, 10% vo [panija i Portugalija i okolu 8% vo Germanija i Velika

Britanija.Posledicite od vostanieto vo Libija vrz svetskiot pazar na nafta vnimatelno se sledat i vo Rusija. Aktuelnata situacija e iskoristena i za ruskiot koncern Gazprom, koj se prezentira kako partner od doverba na Evropa. Rusija samo vo januari proizvede 43 milioni toni surova nafta. Taa zemja e eden od najva`nite ispora~uva~i na energensi za Evropa, koja pak, bi sakala da mo`e da ja namali zavisnosta od tie isporaki, prenesuva Doj~e vele. Krizata e kako dobredojdena za Rusija za da se potvrdi ulogata na siguren partner, tvrdat ekspertite.

Feqton

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 27

KARL E. BERG

STOLBOT NA SILIKONSKATA DOLINA KOJ NEMA POIM OD TEHNOLOGIJA Karl Berg e ~ovekot {to treba da go pobarate dokolku ste odlu~ile da po~nete biznis vo Silikonskata Dolina. Negovata imperija so nedvi`nosti gi vdomuva golemite giganti od modernata tehnologija i u{te pove}e go polni negovoto li~no bogatstvo, koe dostigna 1,3 milijardi dolari. No, koj bi pomislil deka patot do ovaa pozicija e sre}na okolnost vo `ivotot? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

akam na drugite da im ja dadam mo`nosta {to mene mi be{e dadena”, veli milijarderot Karl Berg. Ovoj gigant od biznisot so nedvi`nosti e najpoznat po toa {to negovi “kiraxii” na imotite vo Silikonskata Dolina mu se kompanii kako Majkrosoft, Epl, Cisko ili NEC. Se razbira, ova e dovolno za da se stane del od dru{tvoto na najbogatite Amerikanci, vo koe Berg se istaknuva so bogatstvoto od 1,3 milijardi dolari, kako {to presmetuva i magazinot “Forbs”. Toa {to korporativna Amerika go znae za Berg e toa deka toj e sopstvenik na investiciskata

kompanija Mi{n vest propertis (Mision West Properties), koja investira i go razviva biznisot so nedvi`nosti, a vo negovoto CV pi{uva i deka e eden od direktorite na Berg i Berg enterprajzes Berg & Berg Enterprises). Makar {to ova e mal segment od toa vo koe Berg vme{al prsti, odnapred }e kaème deka listata na negovi biznisi e tolku dolga {to definitivno gi razoruùva i site {to re{ile da vlezat “na megdan” so nego. Zgora na toa, i negovata prepoznatliva golemina i teìna go pravi lik za kogo ~ovek bi podrazmislil da vleze vo duel so nego. No, Berg voop{to ne se fali so svojata biznisgolemina. Vozi evtin avtomobil i voop{to ne se oblekuva kako biznismen. Negovata kariera po~nala navistina nenade`no, nekade vo

jugot na SAD, a rabotej}i denono}no uspeal da stane milijarder. Bez somnevawe, `ivotot go nau~il deka vo eden moment ~ovek mo`e s$ da poseduva, a vedna{ potoa seto toa da is~ezne kako ~ad. SUDBONOSNITE SREDBI NA BERG Karl Berg e roden vo 1938 godina, vo ruralnoto Novo Meksiko, poto~no vo pravliviot grad Tukumkari. Koga napolnil 10 godini po~inal negoviot tatko, pa negovata majka, u~itelka vo nekoe osnovno u~ili{te, bila ostavena sama na sebe da go odgleda svojot sin. Sepak, koga sinot malku potporasnal po~nal da razmisluva za toa kako da donese doma nekoja zelena banknota. U{te vo sredno u~ili{te Berg na{ol rabota {to se sostoela vo sortirawe {i{iwa za lokalniot pogon Doktor Peper (Dr.

Pepper), vo koj se polnele {i{iwata “koka-kola”. Tamu Berg se izgradil vo poslu{en rabotnik, pa uspeal da pomogne vo doma{noto finansirawe. “Vo moeto sredno u~ili{te imavme avtomat za Doktor Peper i ja nadminavme proda`bata na “koka-kola” za 26 pati”, raska`uva Berg. Podocna Berg se zapi{al na fakultet i studiral korporativni finansii na Univerzitetot vo Wu Meksiko, Albakerki. Taka, son mu stanalo toa da stane analiti~ar na berzata na Vol Strit. Za da mo`e da go isplati {koluvaweto Berg po~nal da raboti i no}na smena za vreme na vikendite. Rabotel vo, spored nego, najdobriot hotel vo gradot. Od druga strana, vo luksuzniot hotel Dezert in vo Albakerki, Berg se nadeval deka }e sretne nekoj {to }e mu dade rabota vo investi-

ciskoto bankarstvo i deka nekoga{ }e moè da si go ostvari svojot son. “Mojata teorija dobro funkcionira{e”, veli Berg. Toj na kraj sretnal nekoj ~ovek koj izgledal kako tip od Vol Strit. Vedna{ mu pobaral rabota. Ispadnalo deka ~ovekot e glaven graditel vo Dalas i mu ponudil na Berg rabota kako presmetuva~ na dolgovi. Koga do{lo vreme za diplomirawe rabotodavecot mu dal zeleno svetlo, koe podocna se pokaàlo kako najpametnata odluka za dvete strani. Berg ja dobil {ansata na svojot ìvot. “Berg, ako si gotov moè{ da dojde{ i da ja vodi{ kompanijata za stanbeni krediti”, mu rekol toj Vo 1963 godina 26godi{niot Berg po~nal so rabota vo Santa Klara, Kalifornija kako hipotekaren broker. Tamu go sretnal Xon Sobrato, broker

za stanbeni nedvi`nosti i talentiran prodava~, koj poteknuval od kalifornisko semejstvo koe se zanimavalo so nedvi`nosti i imalo dobri vrski. Se poka`alo deka ~udnata dvojka e odli~en tim za proda`ba na ku}i. Sobrato, so atletska gradba i dobar izgled, bil {armer - gi zamuabetuval potencijalnite klienti. Berg se gri`el za site prakti~ni detali za izgradbata na zgradite, najmuvaweto grade`ni rabotnici i ureduvaweto na finansiite. Dvajcata kupile zemji{te od 100 metri kvadratni vo Sanivejl za 45.000 dolari, stavaj}i go pod hipoteka celiot imot {to go poseduvale samo za da dobijat kredit. Izgradile mala zgrada za da osnovaat tehnolo{ka kompanija. Bankrotirale za {est meseci, a drug zakupuva~ do{ol na nivno mesto. Sleduvale

PRIKAZNI OD WALL STREET

JAPONSKATA KATAST Koga mra~ni oblaci i bura se pojavuvaat vo vozduhot, isto taka se ra|a i prigoda, retka prigoda za {oping so akcii ~ii ceni odnenade` ostro padnaa za vreme na panikata ovie dena, tvrdat analiti~arite na Vol Strit e pani~ete. Toa e prvata rabota {to treba da ja imate na um dodeka cel svet vreska poradi rizikot vo ekonomijata {to go kreva nuklearnata kriza vo Japonija, sovetuvaat iskusnite investitori od Vol Strit. Se razbira deka najgolemiot del od investitorite vo svetot se ispla{eni. Razornata sila na zemjotresot i cunamito {to uni{ti delovi od Japonija i predizvika opasnost od nuklearna katastrofa lesno mo`e da predizvika nevolji za celata svetska ekonomija. Navistina, pri~ini za strav postojat za toa deka n$ ~ekaat pove}e turbulentni i opa|a~ki pazari sledniov period. “No, da ne zaboravime, koga mra~ni oblaci i bura se pojavuvaat vo vozduhot, isto taka se ra|a i prigoda, retka prigoda da napravite {oping so

N Po ovoj nenadeen {ok poradi japonskata katastrofa, pazarite koga-toga{ }e skoknat povtorno i toa }e bide silen rast, ednakov na toj koga pazarite zakrepnaa po 11 septemvri 2001 godina, velat berzanskite analiti~ari.

akcii ~ii ceni odnenade` ostro padnaa za vreme na panikata ovie dena. I pokraj ostriot pad na pazarite vo momentov, ni{to fundamentalno ne sugerira deka do{ol krajot na mo`nosta za profitirawe od akcii, kako {to po~naa da tvrdat nekoi analiti~ari”, veli Sem Stoval, glaven menaxer za investiciski strategii vo Standard i Purs (Standard & Poor’s). Koga pazarite }e skoknat povtorno, a toa sigurno }e se slu~i, }e ima silen rast, ednakov na toj koga pazarite zakrepnaa po 11 septemvri 2001 godina i mo`at da go katapultiraat indeksot Dau Xons kon negoviot istoriski rekord od 14.164 poeni, postignat na 9 oktomvri 2007 godina, smeta Stoval. Vo me|uvreme, sovetuva toj, investitorite treba da se ladnokrvni i smireni.

Feqton

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, naskoro nov feqton vo Kapital, “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i

drugi mali proekti. Berg i Sobrato go napu{tile stanbenoto brokerstvo za celosno da se fokusiraat na betonski zgradi, za ~ija izgradba bile potrebni samo nekolku meseci. Vo tekot na narednite osum godini Sobrato i Berg izgradija trgovski prostor za tehnolo{ki kompanii so golemina od osum milioni metri kadratni, vnimatelno kupuvaj}i zemji{te i golemi otkupi. Vo 1979 godina dvojkata ima{e problemati~na razdelba i go podeli imotot. Berg saka{e da im posveti pove}e vnimanie na svoite investicii na rizi~en kapital. Iako dvajcata tvrdat deka gi nadminale razlikite, s$ u{te ne se znae koj }e gi dobie ~etirite milioni dolari ostanati od partnerstvoto. No, ova ne e edinstvenata nezgodna razdelba na Berg so nekoj partner. Pred izvesno vreme toj go tuè{e investitorot za nedvi`nosti Stiven Dajmond za suma od 9,5 milioni dolari, otkako ne moèa da se dogovorat za dividendata na edna investicija vo nedvi`nosti. Vo tu`bata Berg go obvini Dajmond deka kriel profit od nego, a Dajmond odrekuva. Inaku, Dajmond i negovata èna Suzana (isto taka navedena vo tu`bata) 20 godini bea dobri prijateli na Berg i negovata sopruga. Dajmond, psihijatar po profesija, mu pomaga{e na Berg da go prebrodi kidnapiraweto na negovata èna i negovoto dete.

KOLKU E BEZBEDEN @IVOTOT NA MILIJARDERITE? Vo 1984 godina eden izveduva~ na raboti so kogo Berg sorabotuval gi kidnapiral negovata sopruga i negovata osumgodi{na }erka. Meksikanecot, zaedno so pridru`bata, gi zatvoril vo baga`nikot i za niven otkup od Berg pobaral dva milioni dolari. Za sre}a, kidnaperite ja opleskale. Koga nivnoto vozilo se zaglavilo vo kalta na San Hoze, soprugata i }erkata uspeale da izbegaat nepovredeni.

Rabotej}i vo hotelska posluga za da si go isplati fakultetot, Berg se nadeval deka }e najde nekoj ~ovek koj }e mu pomogne vo `ivotot. Eden den sre}ata mu se nasmevnala i Berg go zapoznal najgolemiot grade`nik vo zemjata. Ova poznanstvo i mo`nosta {to mu ja otvorilo gi zgrabil so seta sila i preku niv uspeal da se iska~i me|u gigantite vo biznisot so nedvi`nosti

Na dodeluvaweto na nagradite od Asocijacijata za razvoj na nedvi`nini NAIOP

19 Berg postigna dogovor za tu`bata, no dvajcata ne se pove}e prijateli. Sega Berg se podgotvuva za nastap na u{te pogolema scena. Toj ja kupi korporativnata {kolka na Mi{n vest propertis, kompanija za nedvi`nosti od Ju`na Kalifornija, vo koja gi vmetna svoite posedi, zadrùvaj}i 86% od akciite, a ostatokot go prodade na privatni investitori. Od svojot imot Berg sega zarabotuva okolu 35 milioni dolari sekoja godina. So toa, Mi{n mu dozvoluva na Berg da se zafa}a so pogolemi proekti. Neodamna toj potpi{a dogovor za izgradba na kancelarii so golemina od 512.000 kvadratni stapki, koi }e gi iznajmi oddelot za Veb TV na Majkrosoft, na parcela od 3.000 metri kvadratni vo Mauntin vju. Proektot }e ~ini nekolku stotici milioni dolari, veli Berg. Vo me|uvreme, pak, tie {to sakaat da si igraat so è{kite tehnolo{ki akcii moàt da nau~at ne{to od Berg: kako investitor na rizi~en kapital re{i nekoe vreme da si gi ~uva parite vo xeb. Toj veli deka ima premnogu dogovori vo potraga po rizi~en kapital, a malku od niv se dobri. INVESTITOR VO IDNINATA Berg e qubitel na rizikot. Negovata najnova pasija, koja leì vo rizikot {to go nosi razvivaweto na litium-jonskite baterii, go natera 73-godi{niot Berg da rasfrli re~isi 100 milioni dolari. Olicetvorenieto na pasijata se vika Valens tehnoloxi (Valence Tehnology), kompanija od Ostin, Teksas, vo koja se razvivaat i proizveduvaat ovie baterii, koja kotira na berzata, no s$ u{te ne zabeleàla profit. Da, biznisot e rizi~en, no dokolku se zabeleì golemata pobaruva~ka i potro{uva~ka na ovie baterii, koi se nameneti za avtomobilite od idninata, a zasega gi kupuvaat mnogu od proizvoditelite na avtomobili koi s$ u{te rabotat na razvojot, moème da se nadevame deka za nekoe vreme Berg }e napravi nov profiten “bum” vo svojot ìvot. “Ako ni{to drugo ne

napravam, siguren sum deka barem taa kompanija }e ja napravam uspe{na”, veli Berg. Valens tehnoloxi vo 1992 godina ja objavi svojata ponuda na berzata i vo tekot na narednite 10 godini, pod vodstvo na Berg, koj sega ima 52% od kompanijata, rabote{e na nova tehnologija, poinakva od taa koja ja koristea za izrabotka na baterii za mobilni telefoni. Taka, vo 2002 godina kompanijata izleze so novite litium-fosfatnite baterii, {to & ovozmoì da sklu~i dogovor so Xeneral motors i Nisan za razvivawe na baterii koi }e se koristat vo nivnite novi avtomobili. No, zo{to vakva kompanija ne beleì profit? Toa e poradi faktot deka prihodite na kompanijata se 16 milioni dolari, a zagubata 22 milioni. Ova pokaùva i kolku Berg e posveten vo razvojot na ovaa kompanija od idninata, koja zasega “preìvuva” blagodarenie na negovite pari. No, ako pomislivte deka ovoj milijarder poseduva ve{tina da predvidi iden uspe{en biznis, }e zgre{ite. Toj vo ranite 70-ti godini od kancelarija go “isfrli” osnova~ot na Epl, Stiv Xobs, velej}i mu deka “plasti~en kompjuter” bilo samo edna “glupava ideja”. “Berg ne moète da go vidite vo Silikonskata Dolina, no, sepak, toj tuka e potporen yid”, veli izvr{niot direktor na San mikrosistems, Skot Mekneli. Za da ne privlekuva golemo vnimanie milijarderot od Novo Meksiko vozi “ford mustang” od 1991 godina, a negovata glavna kancelarija se nao|a vo zbien prostor {to go iznajmuva vo trgovskiot centar na Kupertino. I verojatno pogoduvate. Berg nikoga{ ne nosi laptop. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Ed Lidi, porane{niot glaven ~ovek na AIG, koj iako denes vaì za rasturiku}a, sepak, vo ranite godini na ìvotot se sretnal so mnogu te{kotii.

TROFA I HRABRITE INVESTITORI Da gledame vaka na rabotite: zazdravuvaweto na amerikanskata ekonomija po~na da zabrevtuva, a momentalniot {ok za japonskata ekonomija moè da rezultira samo so pogolemo ohrabruvawe za {efot na Federalnite rezervi, Ben Bernanke, vo nasoka da stori s$ ekonomskoto zazdravuvawe na SAD da ne zastane, {to zna~i prodolùvawe so politikata na centralnata banka za prilagoduvawe i pu{tawe pari vo ekonomijata. “Bordot na Federalnite rezervi }e zaklu~i deka niskite kratkoro~ni kamatni stapki }e pomognat vo borbata protiv globalnata nesigurnost na pazarite. U{te pove} e, neodamne{nite izjavi na centralnata banka za sostojbata na ekonomijata moè da se najava i za treta runda na finansiska injekcija na pazarot, {to treba da pomogne vo zazdravuvaweto na pazarite za akcii i stoki”, veli Stoval. Nenadejnite krizi, kako ovaa vo Japonija ili nemirite na Bliskiot Istok, nesomneno go odvlekuvaat vnimanieto na investitorite

od pridobivkite {to gi postigna ekonomijata izminative dve godini. Vo vreme na geopoliti~ki konflikti i akutni krizni situacii, sekako deka stru~wacite {to pravat tehni~ka analiza i gi sledat graficite imaat pravo koga procenuvaat {to navistina se slu~uva na pazarite za akcii i obvrznici. No, investitorite treba da obrnat pove}e vnimanie na pazarnite fundamenti, koi se podobruvaat: kompaniskite profiti prodolùvaat da rastat i ekonomijata povtorno ja vra}a svojata sila. Tehni~kite analiti~ari koi se obu~eni da go procenat toa {to moè da se slu~uva na pazarite vrz osnova na trendovite vo minatoto znaat i da “doleat maslo” vrz toa {to se slu~uva vo momentot. Koga pazarot e vo pad, kako denovive, tie stanuvaat u{te popesimisti i predviduvaat kolku ponisko moè da odi. Istoto se slu~uva i koga pazarot e vo trend na rast: tie nastojuvaat da presmetaat u{te kolku prostor ima za ponatamo{en rast. Tokmu zatoa mudrite

investitori treba da gi kombiniraat i fundamentalnite i tehni~kite analizi koga se analiziraat dvièwata na pazarot. Vo momentov znaeme deka pazarot moè da odi u{te podolu i tokmu sega e momentot koga se javuvaat pove}e mo`nosti za investitorite. “Najverojatno tie ve}e profitirale od akciite {to porasnaa izminative dve godini. Zarabotkata od proda`bite na ovie akcii moè da go finansira kupuvaweto na sega potcenetite akcii”, veli Alek Jang, analiti~ar vo oddelot za me|unarodni pazari vo Standard i Purs. “Na amerikanskiot pazar toj prepora~uva investitorite da se dràt do pove}e cikli~nite sektori, zatoa {to koga }e nastapi zazdravuvaweto od sega{niot pad najsigurno }e profitiraat tie akcii i industriski sektori koi bea pogodeni najmnogu”, veli Stoval, od Standard i Purs. Analiti~arite se soglasuvaat vo edno, a toa e deka investitorite ne smeat da go zabora-

vat slednovo: elasti~nosta na amerikanskata ekonomija. Koga tie }e se fokusiraat povtorno na ovoj fakt i }e gi ottrgnat mislite od toa {to se slu~uva vo Japonija i Bliskiot Istok, akciite na firmite {to }e bidat involvirani vo zakrepnuvaweto povtorno }e bidat predvodnici na raste~kite berzi. Duri i pred katastrofata da ja pogodi Japonija pazarite ve}e po~naa da pokaùvaat znaci na nekakva zagriènost i iznemo{tenost. Ne bea malku pazarnite analiti~ari {to predviduvaa zna~itelen pad na pazarot po golemiot rast vo tekot na godina i polovina do dve. O~igledno, kombinacijata na tri katastrofalnni faktori – zemjotresot, cunamito i nuklearnata opasnost vo Japonija – ne moèa da bidat vklu~eni vo nitu edna procenka na analiti~arite. Za kraj, treba da se ima predvid deka i ovaa kriza }e pomine. Investitorite {to imaat stomak da go izdràt ova nadolno vozewe po toboganot }e bidat glavni igra~i koga vov~eto }e trgne povtorno nagore.

FunBusiness

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Doma}inkite koi napravija bum na malite ekrani

Amerikanski idol i ovaa godina nepobedliv so najgolema zarabotka od reklami

NAJGOLEMITE TELEVIZISKI “PE^ATNICI ZA PARI”

POLOVINA ÂS VO ETER, MILIONSKI ZARABOTKI OD REKLAMI Koga se raboti za proda`ba na televiziski reklami, te{ko deka moè da se pobedi najpoznatoto muzi~ko {ou, Amerikanski idol IVA BALÊVA televiziskite programi so razli~na sodrìna seriite se rangirani vrz osnova na reklamniot prihod vo prosek za vreme od 30 minuti. agazinot "Forbs" ja obToa {to e interesno e deka ne se javi godine{nata lista vklu~eni sumite od milioni dolari so najgolemite televiziski potro{eni na sozdavawe i licen“pe~atnici za pari”. Koga se na ovie {ou-programi. Kolkava raboti za proda`ba na tele- cirawe e sumata koja oglasuva~ite ja pla}aat za viziski reklami i emisii te{ko deka nivnite reklami zavisi od percepcijata moè da se pobedi najpoznatoto muzi~ko na reklamerite za vrednosta na {outo, {ou, Amerikanski idol. s$ do nivnite dogovori so soodvetSekoja godina privlekuva milioni fano- pa nata televiziska mreà. vi koi go sledat pred malite ekrani Negativen faktor pri vakvata ocenka emituvaweto vo ìvo od po~etok do e opa|aweto na brojot na gleda~ite na kraj. Moèbi poradi toa i zarabotkata televiziskite programi, kako i vlijanie ogromna. Vo 2010 godina Amerikanski eto na recesijata na pazarot. idol (American Idol) & donese 7,11 milioVedna{ zad Amerikanski idol, na ni dolari na televizijata Foks (Fox) za vtoroto mesto, se nao|a poznata sekoj polovina ~as. Iako ovaa cifra e amerikanska komedija “Dva ipol maì”, za 12% poniska od taa vo 2009 godina, koja donese 2,89 milioni dolari za sepak, dovolno e visoka za da go ranpolu~asovno emituvawe za CBS. No, gira ova {ou na vrvot na godine{nata po neodamne{nite redici skandali lista na magazinot "Forbs". povrzani so ârli [in, koj ja ima [outo moè da privle~e 24 milioni glavnata uloga, i negovoto otpu{tawe gleda~i. od serijata, prognozite deka ova {ou Mladite i talentirani peja~i i nema da ostane na vrvot godinava se s$ odli~noto ìri vo sostav od Stiven poo~igledni. Tajler, Xenifer Lopez i veteranot “Serijata se bazira na dva kompletno Rendi Xekson ovozmoìja gledanosta na razli~ni likovi. Amerikanskiot idol da bide na visoko Ako go nema edniot, toga{ ve}e i samoto nivo. {ou dobiva poinakva dimenzija i nema Za da se opredeli koi serii generda bide isto”, izjavuva Xon Svolen, irale najgolem prihod vo 2010 godina, potpretsedatel za istraùvawe za ~etvrtoto po red godi{no rangirawe, postar vo Kantar. zemeni se podatocite od Kantar media, Postojat i glasini deka e mo`no Vorner koi, me|u drugoto, pravat i vakov tip bros (Warner Bros) i Si-bi-es (CBS) da istraùvawa. najdat zamena za akterot, no ni{to ne e Kompanijata gi ima analizirano site oficijalizirano. Od "Forbs" velat deka redovni televiziski {ou-programi, so {outo moè da prodolì da privlekuva isklu~ok na sportskite nastani. gleda~i, no najverojatno nema da bide Za pravilna i soodvetna sporedba na so toa tempo.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

i po 2,11 milioni dolari za polovina ~as prika`uvawe. Tuka se najdoa i "Teorijata za Big beng" (The Big Bang Theory) so 2,5 milioni dolari, “24” so 2,45 milioni dolari i “Privatna praksa” so 2,32 milioni dolari. Iako nadvor od top deset, sepak, {ouprogramite kako Glee i "Moderno semejstvo" (Modern Family) se najdoa na listata. Glee nosi 2 milioni dolari na polovina ~as {to go rangira na 11 mesto, a "Moderno semejstvo" 1,6 milioni dolari i e na 16 mesto. Iako neodamna kompaniite se dvoumea da se reklamiraat kaj {outo {to be{e bez opredelen `anr – mjuzikl, komedija ili drama, i poradi toa zavr{i na 45 mesto so ostvaren prihod od samo 1,4 milioni dolari za polovina ~as vo 2009 godina. Edna godina podocna i pove}e milioni lojalni gleda~i denes ve}e Glee stana pop kulturen fenomen.

Serijata “O~ajni doma}inki” e na tretoto mesto, so zarabotka od 2,74 milioni dolari za polovina ~as za televizijata Ej-bi-si (ABC). Po celi sedum sezoni serijata prodolùva so zarabotka na ogromni sumi, drèj}i visok rang i privlekuvaj} i po 5 milioni gleda~i sekoja epizoda, spored TV By ]he Numbers. Pojavuvaj} i se na malite ekrani vo 2004 godina, zaedno so isto taka popularnata serija “Izgubeni”, “O~ajni doma}inki” napravi bum kaj publikata. Vedna{ zad “O~ajni doma}inki” e serijata "Voved vo anatomija" ,so zarabotka od 2,67 milioni dolari za polovina ~as prikaùvawe. Petta na listata e "Tanc so yvezdite" (Dancing with the stars) so 2,67 milioni dolari. “Izgubeni”, pak, se najde na {estoto mesto na ovaa lista, so zarabotka od 2,6 milioni dolari. "Majk i Moli" (Mike and Molly) e edinstvenoto novo {ou koe vleze me|u prvite deset i ja zatvori desetkata, zarabotuvaj} K

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Komercijalen oglas SKRATENA FORMA NA PROSPEKTOT na Otvoreniot investiciski fond KB Publikum - obvrznici

Komercijalen oglas

SKRATENA FORMA NA PROSPEKTOT na Otvoreniot investiciski fond KB Publikum - pari~en

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Komercijalen oglas

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Rabota / Smetkovodstvo / IT / Carina Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.03.2011 ELEKTROELEMENT objavuva oglas za KOMERCIJALISTI (2), so VSS (Elektrotehni~ki fakultet, energetski nasoki), po`elno rabotno iskustvo vo strukata (komercija, operativa, odr`uvawe), poznavawe na kompjuteri i angliski jazik, voza~ka dozvola B- kategorija. Prijavite so CV da se dostavat na adresa: Elektroelement, ul. Pero Nakov bb, 1000 Skopje, e-mail: biljanatodorovska@elektroelement.com.mk. Kraen rok za prijavuvawe e 21 Mart 2011. Ve molime bez telefonski javuvawa.

CARINA, [PEDICIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 [ENKER dooel objavuva oglas za: - CARINSKI DEKLARANT so minimum 2 godini rabotno iskustvo, aktivno poznavawe na angliski jazik, poseduvawe na licenca, zadol`itelno poznavawe na MS Office, voza~ka dozvola B- kat. Kandidatite svojata kusa biografija, kontakt telefon i fotografija da gi ispratat na e-mail: info@dbschenker.mk ili na faks 02/3137 335 najdocna do 21.03.2011 godina.

TURIZAM Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 INEX Turisti~ka agencija objavuva oglas za KOMERCIJALIST so VSS, aktivno poznavawe na angliski jazik (testirawe), odli~no poznavawe na MS Office i Internet, bez rabotno iskustvo. Prijavite so kratka biografija i potrebnata dokumentacija da se dostavat vo pismena forma na adresa: INEKS, ul 11 Oktomvri br.5, Skopje ili na e-mail: inexsmetkovodstvo@t-home.mk najdocna do 23.03.2011 godina

OBRAZOVANIE Izvor: Ve~er, Objaveno: 16.03.2011 Evropski Univerzitet â&#x20AC;&#x201C; RM raspi{uva konkurs za izbor na nastavnik na Fakultetot za stomatologija pri EURM. Konkursot trae 5 rabotni dena zaklu~no so 21.03.2011 godina. Prijavite i dokumentacijata da se dostavat li~no na EURM. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 16.03.2011 godina.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik, Objaveno: 18.03.2011 Investiciskiot fond SIF koj e vo sopstvenost na globalnata investiciska firma SEAF za potrebite na edna od kompaniite vo svoeto protfolio objavuva oglas za FINANSISKI SMETKOVODITEL. Potrebni kvalifikacii:-Minimum 3 godini rabotno iskustvo vo oblasta na Finansii, -Poznavawe na aktuelni zakoni i propisi od domenot na rabotewe na firmata, -Poznavawe na me|unarodni smetkovodstveni standardi, -Znaewe na izrabotka na konsolidirani finansiski izve{tai na firmata i me|unarodnite podru`nici.-VSS od oblasta na Finansii. Site zainteresirani kandidati treba da pratat po elektronska po{ta motivaciono pismo so biografija i slika na: info@spmg.com.mk do 24.03.2011.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR / EU

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

ПРОГРАМА ПРОЛЕТ 2011 Обука: Менаџирање на ЕУ проекти (EU Project Management)

Подгответе го тимот...

Времетраење: 2 месеци/ 2 пати неделно х 2 часа (вкупно 32 часа)

АКЦИОНЕН ПЛАН 2011 ...за активниот пролетен период преку програми специјално скроени според Вашите потреби

Следен термин: 1 април 2011, 1 мај 2011

Обуката е наменета за млади луѓе со или без работно искуство кои имаат интерес за работа на европски проекти во непрофитниот, профитниот, или во јавниот сектор.

РАЗВОЈ НА ТИМОВИ

Обуката опфаќа: • • • • • • • • • • • •

Зголемување на ефикасноста на работните тимови

основи на проектен менаџмент, што е проект, што значи терминот проектен менаџмент, менаџирање со проекти наспроти менаџирање на организации, фази во проектниот циклус, вовед во основните фази и компоненти на проектниот циклус, анализи на потреби, проблеми, ризици, ефективност, cost-benefit, заинтересирани страни (stakeholders), формулирање на цели и активности, inputs, outputs, outcomes, deliverables; дефинирање на анализа нa концептите на effectiveness, efficiency, impact; вовед во временско планирање вовед во анализа на логиката на проектот (logical framework analysis) менаџирање на тимови, менаџирање на време, менаџирање на трошоци, менаџирање на ризици, итн. вовед во европските фондови и програми Европскипрограми отворени за Македонија и регионот (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, CrossBorder Cooperation, итн.); тековно следење на можностите во рамките на ЕУ програмите, разлики помеѓу ЕУ и други прогами, разлики помеѓу различни европски програми, итн. подготвување нa проекти, идентификација и селектирање на партнери, договарање и преговарање на партнерства, основни насоки за спроведување на проекти, менаџирање на односи со донатори, градење на односи со донатори, анализа на донаториски принципи и практики, итн. буџетирање, буџетско планирње, финансиско раководење со проекти анализа на вистински, одобрени и спроведени ЕУ проекти, практична работа со ЕУ формати и инструменти кои се користат во ЕУ проекти, итн.

t ʅʤʝʞʨʞʘʣʞ ʞ ʣʛʙʖʨʞʘʣʞ ʧʨʦʖʣʞ ʣʖ тимско работење t ʉʡʤʙʞ ʘʤ ʨʞʢ t ʅʦʛʙʤʘʖʦʖʭʠʞ ʘʛʮʨʞʣʞ t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʠʤʢʩʣʞʠʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʥʦʛʝʛʣʨʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини

Зголемување на продажбата со постоечките ресурси t ʆʛʘʞʝʞʽʖ ʞ ʖʚʖʥʨʖʬʞʽʖ ʣʖ продажната стратегија t ʅʤʚʙʤʨʤʘʠʖ ʝʖ ʥʦʤʚʖʜʗʖ ʽʖʠʣʛʿʛ на продажниот тим и подготовка на алатки за продажба) t ʀʤʣʨʦʤʡʖ ʥʦʞ ʞʢʥʡʛʢʛʣʨʖʬʞʽʖ ʣʖ стратегијата

МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг е уникатен вид на Македонска компанија, дел од МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ, која нуди консултантски услуги од областа на развој на бизниси (Долгорочна Стратегија, Маркетинг, Продажба и Извоз), како и обуки за јакнење и зголемување на мотивацијата на работните тимови.

- цена за еден учесник е 4,000 ден (+ДДВ). Moжно е плаќање на рати. На крајот на обуката секој учесни добива сертификат. Начин на пријавување:

Основни насоки и принципи во нашето работење: t Програма креирана токму според вашите потреби t Уникатен и креативен пристап во имплементирањето на програмите t Интерактивна методологија со максимална инволвираност на учесниците t Обука во Пракса - Подршка и следење на тимовите при работењето t Видлив резултат на краток и долг рок t „Секогаш повеќе“ за нашите клиенти

Пријавете го вашето учество на телефоните: 02 3 23 2290 02 5 21 6080, или електронски на info@consulting-macedonia.com Директор на обуката е Др. Ристо Карајков. Др. Карајков има докторат по меѓународен развој од Универзитетот во Болоња, Италија. Неговите истражувачки соработки вклучуваат и престој при престижниот Center for Civil Society Studies на Johns Hopkins University, во САД, како и на UNU WIDER во Хелсинки. Др. Карајков има повеќе од 10-годишно искуство во НВО секторот во Македонија, регионот, и пошироко.

Kонтакти: Kо МА МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг Ва Васил Стефановски 8/1, Скопје Тел/факс: +389 2 31 21 907 Тел co contact@macedonia-consulting.com

www.macedonia-consulting.com www.macedonia-export.com www.mamasfood.mk www.kupipodarok.com www.NamaliVnatresenDolg.com

Забелешка: Пожелно е (но не неопходно) учесниците на обуките да имаат основни познавања на англиски јазик и работење со компјутер

KONTAKT: QUBICA NURI, TEL. (02) 3244045 FAKS (02) 3244088 E-MAJL: NURI@MCHAMBER.MK WWW.MCHAMBER.MK

ПРОДАЖНА СТРАТЕГИЈА

За нас:

Цена:

Klub za Bliski Istok i Magreb SREDBA VO PRESRET NA POSETATA NA INVESTITORI OD KATAR VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 24.3.2011 godina, vo 10:00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3. kat Dokolku imate investicionen proekt, sloboden investicionen kapacitet, barate investitor za green field investicija ili joint venture, postoi mo`nost Va{ite proekti da gi realizirate so investitori od Katar. Na 6 i 7 juni 2011 godina vo Skopje za vreme na oficijalnata poseta na Emirot na Katar na Republika Makedonija, makedonskite kompanii, so investicioni proekti, }e imaat mo`nost da se sretnat so katarski investitori – kompanii-~lenki na Trgovskata komora na Katar i Asocijacijata na biznismeni na Katar. Dokolku ste zainteresirani za nastanot, potvrdete go Va{iot interes za u~estvo na podgotvitelnata sednica, na 24 mart 2011 godina. vo Stopanskata komora na Makedonija.

Годишен Продажен Состанок t ʊʖʬʞʡʞʨʞʦʖʿʛ ʣʖ ʥʦʤʬʛʧʤʨ ʝʖ алоцирање на заедничките проблеми и дефинирање на идните предизвици (продажни цели) t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʨʞʢʧʠʤʨʤ работење (алоцирање на јаките и слаби страни на тимовите) t ɽɶɷɶɸɶ

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

М6 Едукативниот Центар има чест да Ве покани на бизнис семинар на тема:

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

“Потрошувачко однесување” со Отилија Дорњеи Експерт за истражување на однесувањето на потрошувачите на 23 Март, 2011 г.

KAPITAL / 21.03.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kru{evo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Predmet na dogovorot za javna nabavka: Uslugi za privremeni vrabotuvawa za potrebite na op{tina Kru{evo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1c9529df-3544-4aaa-8ea2d16037ac2fd1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Ulici i Pati{ta - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=488ac07b-2e7e-4414-b359-3e56bc21cbab&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalna higiena Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Obuka na menaxerski - tim - menaxersko rabotewe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=5b105250-0904-4a19-988e-248965fb18a1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Revizija i konsultanski uslugi za proekti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f60150fa-cbc8-4d81-abfc-6848934bb181&Level=2

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za zañtita i spasuvawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na vozduhoplovi AT - 802 A za gasewe na poôar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1a006c28-107d-45d4-8d5f-8bcfd8d1644a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na gorivo za motorni vozila za potrebite na Ministerstvoto za kultura za period od 1 (edna) godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=41cd8b27-246e-4fa5-b93d-533807f04334&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka za izveduvawe na grade`ni i grade`no – zanaet~iski raboti na objekt za dijagnosti~ki centar za potrebite na JZU Klini~ka bolnica – Tetovo. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=dd29a53a-7c02-485e-92fa-8db5a1bc7b46&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedononska radiodifuzija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na firma za uvoz na stoki Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=8fa9f586-7f91-45d5-a268-4a09adfea231&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: KJP Niskogradba - Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na asfalt i proizvodi za asfalt Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b03ee79f-9125-40f5-818ec3a31b394642&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Seminar Potro{uva~ko odnesuvawe 23.03.2011 M6 Edukativen Centar

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

ObukaAnaliza na finansiski izve{tai 25/03/11 Triple S Learning

Upravuvawe so stres 21.03.2011 CS Global

Proekten menaxment 23.03.2011 Kosmo inovativen centar

Biznis plan 21.03.2011 Clear view

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Forum Kako da go osvoite kupuva~ot (Majkl Kol) 25/03/11 Triple S Learning

Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Potro{uva~ko odnesuvawe 23.03.11 M6 Edukativen Centar

Stres i upravuvawe so stres 25.03.11 ESP

Energetski efikasni sistemi 24.03.11 Kosmo inovativen centar Biznis delovno pregovarawe 25-27.03.11 Delta centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

МАКЕДОНСКАТА АСОЦИЈАЦИЈА ЗА ЧОВЕЧКИ РЕСУРСИ ОБЈАВУВА

КОНКУРС ЗА НАЈДОБАР ЕСЕЈ од областа на ЧОВЕЧКИТЕ РЕСУРСИ на тема: Конвергентност: преобразба на улогата на ЧОВЕЧКИТЕ РЕСУРСИ како катализатор Почитувани професионалци од сферата на човечките ресурси ! x Остварете можност за ваша афирмација како професионалец; x Освојте парична награда; x Учествувајте на Европскиот натпревар за човечки ресурси 2011 како најдобар есеј од Македонија; x Обезбедете си бесплатен транспорт, сместување и котизација на 25-тата Европска конференција за менаџирање на човечки ресурси во Истанбул, Турција, во организација на Европската асоцијација за човечки ресурси, од 28 до 30 септември 2011 г.

Напишете есеј... Оние кои најкреативно и најоригинално ќе можат да ја опишат и објаснат визијата за тоа како стратегиите, целите и практиките за човечки ресурси и перформанси се спојуваат една со друга, на кој начин менаџментот на човечките ресурси се стреми да ги обедини активностите и процесите за менаџирање на човечки ресурси меѓу кои и организацискиот развој, менаџирањето на брендот, комуникацијата, психологијата, социологијата и некои други теми – области кои досега независно се развиваа едни од други.

...и придружете ни се Рокот за испраќање на трудови е 1 мај 2011 година на: x

електронската адреса: contact@mhra.mk;

по пошта, на адреса: ул. Васил Ѓоргов бр.11, кат 1, Скопје, Република Македонија.

Победникот од Република Македонија ќе биде избран и свечено промовиран од страна на Асоцијацијата најдоцна до 25 мај 2011 год. (за повеќе информации постете ја веб-страницата на Македонската асоцијација за човечки ресурси http://www.mhra.mk ) Дали се заинтересирани професионалците од нашата земја? Нам најмногу нè интересира за тоа како вие гледате на иднината!

Срдечен поздрав, Македонска асоцијација за човечки ресурси