MIRISA NA DOGOVOR!?
DR@AVNIOT ZAVOD ZA REVIZIJA RETERIRA
CRVENKOVSKI SE OTKA@A OD DEBLOKADA NA SMETKITE!
NEDORE^ENIOT ZAKON E "VINOVEN" ZA HAOSOT VO "SKOPJE 2014"
STRANA 7
STRANA 4
petok / weekend
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...
~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
vikend | petok-25 | sabota-26 | nedela-27. mart. 2011 | broj 255 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111
BUXETOT SE POLNI SO PARI OD MMF I OD DR@AVNI ZAPISI
VLADATA PRED IZBORI PLIVA VO PARI - 370 MILIONI EVRA POZAJMENI ZA TRI MESECI SAMO VO PRVITE TRI MESECI GODINAVA VLADATA POZAJMI OKOLU 370 MILIONI EVRA. OD NIV, 220 MILIONI SE OD KREDITOT ZA PRETPAZLIVOST OD MMF I U[TE 150 MILIONI ONI EVRA NETO-ZADOL@ENOST OD IZDAVAWE DR@AVNI ZAPISI STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,24.03.2011, 13.00~.
MBI 10 MBID OMB
00,09% 0,31% 0 0,35% 0
EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR
61,50 443,50 1,41
NAFTA BRENT EURORIBOR
114,86 11 1,95%
INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (24.03)
MBI 10 2.617
2.612
2.607
2.602
2.597
2.592 18.3
20.3
22.3
Kompaniite na golemo se podgotvuvaat za doa|aweto na katarskiot emir STRANA 10
24.3
TURNEJA NA PUTIN NA BALKANOT
MOSKVA U[TE DR@I KONCI NA BALKANOT!
Hans Raumauf PRETSEDATEL NA NADZORNIOT ODBOR NA VIENNA INSURANCE GROUP
Osiguruvaweto }e se razviva so zazdravuvaweto na ekonomijata STRANA 9
KOLUMNA
MARJAN PETRESKI
VOVED VO MONETARNA POLITIKA STRANA 14
LENIN GO VIDE PUTIN
VOVEDNIK MAKSIM RISTESKI
VO ISTORIJATA PRVI ]E VLEZAT HONORARITE! STRANA 12-13
WWW.KAPITAL.MK
STRANA 2
PO^ETOK 30 MART 2011
Navigator
2
600
PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.
PETOK 25 MART 2011
VO ISTORIJATA PRVI ]E VLEZAT HONORARITE!
S
Svetski poznati skulptori sigurno bi se prijavile na konkursite od “Skopje 2014” so svoi idejni re{enija za izrabotka na nekoj famozen spomenik koga bi znaele deka svetskite metropoli odvojuvaat pomalku pari od Skopje za honorari na umetnicite ~ii dela im gi krasat javnite povr{ini. Eve, ^ikago dade 700 iljadi dolari za honorar na eden od najpoznatite svetski skulptori, Ani{ Kapur, za izrabotka na monumentalnata skulptura “Klaud gejt”, a Skopje dvojno pove}e - celi 1,5 milioni evra za spomenikot na kralot Filip Vtori, podocna preimenuvan vo “Voin so fontana”. No, i da se prijavea svetskite vajarski yvezdi }e bea odbieni, za{to glaven kriterium na komisiite pri izborot na proektite o~igledno ne e umetni~kata vrednost, tuku stepenot na kooperativnost na avtorot so planovite na vlasta. So somne` se primaat informaciite deka skulptorkata Valentina Stefanovska so vrtoglavite sumi {to }e gi dobie na ime avtorski dogovor }e go re{i svoeto i `ivotnoto pra{awe na nekolkute sledni generacii vo nejzinoto semejstvo. Se raboti za vkupna suma pogolema od dva milioni evra, nominalno predvidena za Stefanovska, kako avtor na sega ve}e preimenuvanite proekti “Filip Vtori”, “Aleksandar Makedonski” i “Triumfalnata porta”. Mnogu e poverojatno deka parite od nejzinata smetka }e otidat (vo najgolem del) direktno vo izborna kampawa, fakt {to s$ pove}e
se nametnuva kako vistinskata poenta na proektot “Skopje 2014” - da bide golemo reklamno pano so izborno-kampawska funkcija. Strategijata na Vladata be{e da im frli po 10-15 iljadi evra na umetnicite koi & se poznati na doma{nata javnost za realizacija na sporednite skulpturi vo proektot, od tipot na skopskiot {izik i {mizla, ma~kite i bikovite, i uspea da gi zamol~i da ne reagiraat na faktot {to za klu~nite spomenici od “Skopje 2014” se izbrani re{enijata na anonimna skulptorka, koja za toa e nagradena so sto pati povisok honorar od nivniot. Ova se tivkite zborovi na revolt na umetnicite otkako po~na proektot. Elitnata umetni~ka fela tvrdi deka prv pat slu{nale za Valentina Stefanovska koga nejzinoto ime se pojavi vo mediumite pokraj proektot za spomenikot “Aleksandar Makedonski”. Vo toj kontekst, za~udeni se od nepodnoslivata lesnotija so koja se pravda{e op{tinata Centar za obvinuvawata na revizorot izneseni vo izve{tajot, velej} i deka “razlikata vo visinata na predvidenite i isplatenite sumi za umetnicite se pojavuvala bidej}i vrednosta na nivnite dela odnapred ne mo`ela egzaktno da bide opredelena i zavisela isklu~ivo od individualnite znaewa i ve{tini na avtorite”. Ironi~no to~no. Vo slu~ajot na Stefanovska navistina ne mo`ele da bidat egzaktno opredeleni individualnite znaewa i ve{tini, za{to taa gi nema potrebnite referenci za takva evaluacija. No, toa e samo del od kriminalot {to go otkri revizorskiot izve{taj: pre~ekoreni se proekciite za tro{ocite,
VLADATA PRED IZBOR 370 MILIONI EVRA P MAKSIM RISTESKI
risteski@kapital.com.mk
{to trebalo da povle~e poni{tuvawe na postapkite, preimenuvani se spomenicite za da se izbegne nivno odobruvawe od strana na Sobranieto... Sevo ova pravi proektot “Skopje 2014” od problem so sporna etni~ka i celishodna komponenta da se pretvori vo klasi~en urbanisti~ko-ekonomski kriminal. Te`ina na ova tvrdewe mu dava izjavata na prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, koj po objavuvaweto na revizorskiot izve{taj za rabotata na skopskata op{tina Centar mu pora~a na [vrgovski itno da se zafati so preispituvawe na “klasi~nite krivi~ni dela debelo konstatirani vo izve{tajot”. Sega ~ekame da vidime kako }e go procesuiraat slu~ajot nadle`nite dr`avni institucii. ]e go srabotat li toa za {to se plateni, pod pritisok na krivi~nite dela {to “vadat o~i” od stranicite na revizorskiot izve{taj? Ili vlasta ednostavno }e go kazni revizorot, taka ispra}aj}i jasna poraka do dr`avnite institucii koi ponatamu }e izberat da bidat polojalni na javnite, otkolku na partiskite interesi.
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
Qup~o Zikov
OFFICE MANAGER I FINANSII:
ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK
Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk
Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska
PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:
POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK
Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk
Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska
REKLAMA
GRAFI^KI I IT DIREKTOR
Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103
Nikolaj Toma{evski
marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk
GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA
OGLASI
Nade Toma{evska, Igor Toma{evski
Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105
FOTOGRAFIJA
gulakova@kapital.com.mk
lica aplicirale za 655 mesta za samovrabotuvawe, del od merkite na Vladata za sproveduvawe na Operativniot plan za vrabotuvawe. Spored ministerot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, ima golem broj nevraboteni lica zainteresirani za vklu~uvawe vo ovoj proekt. “Opfatot na lica koj ni be{e planiran za godinava ve}e e ispolnet, iako ima u{te edna nedela do zavr{uvaweto na oglasite”, istakna Bajrami. Soodveten interes, re~e toj, ima i za subvencionirawe na vrabotuvaweto, a spored nego, osobeno raduva faktot {to ve}e sprovedenite merki davaat rezultati i oti ima interes i od tie koi na istiot na~in ve}e otvorile svoi biznisi sega da napravat dopolnitelni vrabotuvawa.
BUXETOT SE POLNI SO PARI OD MMF I OD DR@A
Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
Aleksandar Ivanovski
SPECIJALNI PRILOZI:
Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555
ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk
V
Vladata vo presret na predvremenite izbori dobro se potkova finansiski. Samo vo prvite tri meseci od godinava pozajmi okolu 370 milioni evra. Od niv, 220 milioni se od kreditot za pretpazlivost {to ni go odobri
Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i u{te 150 milioni evra neto-zadol`enost od izdavawe dr`avni zapisi. Na 10 aukcii so dr`avni zapisi Vladata, vsu{nost, povlekla od bankite i kompaniite vkupno 270 milioni evra, a isplatila okolu 120 milioni za dostasani izdadeni zapisi. Ekonomistite komentiraat deka zabrzanoto zadol`uvawe na dr`avata so zapisi i povlekuvaweto pari od MMF, koi treba{e da stojat vo sef kako garancija za podobruvawe na imixot na zemjata pred stranskite investitori, poka`uva deka buxetot, vsu{nost, e vo seriozna kriza. “Likvidnosnite problemi vo buxetot stanaa hroni~ni. Ima mnogu obvrski {to treba da se platat i poradi toa Vladata postojano se zadol`uva so dr`avni
zapisi. Imaj}i predvid deka su{tinata na zaemot od MMF be{e za osiguruvawe od nepredvideni {okovi vo ekonomijata, ne e jasna pri~inata zo{to Vladata tolku brzo gi povle~e tie pari. Mislam deka ne se posegnuva po zaem za obezbeduvawe tolku lesno. Sega pra{aweto e {to misli MMF za ovoj poteg na Vladata”, komentira za “Kapital” profesorot i porane{en minister za finansii Trajko Slaveski. Eden od prethodnicite na Slaveski vo Ministerstvoto za finansii, profesorot Jane Miqoski, veli deka ovie zadol`uvawa se dokaz deka prihodite vo buxetot ne se realiziraat so planiranoto tempo, bidej}i e preambiciozno skroen. Aktuelniot minister za finansii, Zoran Stavreski, pak, negira deka dr`avnata kasa ima problemi so prilivite od danoci. Toj naglasi deka parite }e se tro{at za buxetski potrebi. Imaj}i ja predvid strukturata na buxetot, najgolem del, 85%, od parite {to gi pozajmuva Vladata tro{i za tekovni potrebi – plati, socijalni dava~ki, nabavka na stoki i uslugi. Samo mal del, 15%, odat za kapitalni investicii vo infrastrukturata. Del od ekonomistite, sepak, vo ovoj vladin poteg prepoznavaat politi~ki motivi. “Simptomati~no e {to ovoj poteg doa|a vo predizboren period, koga pari od buxetot se rasfrlaat za s$ i se{to, odnosno za kupuvawe glasovi, taka {to ova mo`ebi e populisti~ka merka. [tom Vladata odlu~i da gi povle~e parite od MMF, koi treba{e da se ~uvaat za ne daj bo`e,
TRAJKO SLAVESKI PROFESOR I PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII Likvidnosnite problemi vo buxetot stanaa hroni~ni. Ima mnogu obvrski {to treba da se platat i poradi toa Vladata postojano se zadol`uva so dr`avni zapisi. Imaj}i predvid deka su{tinata na zaemot od MMF be{e za osiguruvawe od nepredvideni {okovi vo ekonomijata, ne e jasna pri~inata zo{to Vladata tolku brzo gi povle~e tie pari. Mislam deka ne se posegnuva po zaem za obezbeduvawe tolku lesno.
Navigator
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
LIDERI
NE IM BE[E DENOT
3
POBEDNIK LENIN SE SRETNA SO PUTIN!
VAN^O KOSTADINOVSKI
entralniot registar go prodol`i rokot za firmite besplatno da prijavuvaat e-mail adresi, {to e dobra vest za biznisot
C
@OZE SOKRATE[
ortugalskiot premier ekspresno podnese ostavka koga vide deka vo Parlamentot nema volja za spas na zemjata preku {tedewe i povisoki danoci
P
BUJAR OSMANI
avnite zdravstveni ustanovi }e gi spasuva so lekaripenzioneri zatoa {to drugite si zaminaa vo privatnite kliniki, nezadovolni od uslovite za rabota
J
JORGOS PAPANDREU
~igledno samo gr~kiot premier veruva deka Grcija }e gi re{i problemite naskoro, a slamkata za spas ja bara vo stabilnosta na evrozonata, koja sega e nestabilna
O
AVNI ZAPISI
RI PLIVA VO PARI POZAJMENI ZA TRI MESECI Samo vo prvite tri meseci od godinava Vladata pozajmi okolu 370 milioni evra. Od niv, 220 milioni se od kreditot za pretpazlivost od MMF i u{te 150 milioni evra neto-zadol`enost od izdavawe dr`avni zapisi. Ekonomistite komentiraat deka zabrzanoto zadol`uvawe na dr`avata poka`uva deka buxetot e vo seriozna kriza. Del od niv vo ovoj vladin poteg prepoznavaat politi~ki motivi POLITI^KITE PARTII PREDUPREDUVAAT DA NE SE ZLOUPOTREBAT PARITE OD MMF Liberalno-demokratskata partija smeta deka 220 milioni evra {to }e bidat povle~eni od kreditnata linija so MMF ne se za buxetski potrebi, kako {to be{e objaveno, tuku se obid za izborna korupcija. Pretsedatelot na partijata, Jovan Manasijevski, predlaga formirawe na posebno telo, sostaveno od pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, glavniot dr`aven revizor, pretsedatelot na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija, Stopanskata komora i na najvlijatelnata nevladina organizacija, za vonreden nadzor na buxetskite tro{ewa na tekovna osnova vo slednite dva meseci. SDSM, pak, e zagri`ena {to pozajmenite pari od MMF }e se tro{at za isplata na plati i penzii, iako Vladata ka`uva deka dr`avniot buxet se polni podobro od o~ekuvawata. Sugeriraat da se napravi prilagoduvawe vo tro{ewata. “Vaka Vladata poka`uva deka & e samo va`no da pozajmi od stranstvo, privremeno da gi zatvori dupkite vo buxetot i ne mu se misli za vra}aweto na dolgovite kon stranstvo, bidej}i toa sekako }e bide obvrska na druga vlada, a ne na ovaa”, komentiraat od SDSM. verojatno vo ekonomijata se slu~uva ne{to lo{o, a nie za toa ne znaeme”, veli profesorot od Ekonomskiot fakultet Sa{o Arsov. Toj sugerira parite {to gi pozajmi Vladata od MMF da se potro{at racionalno. “Dokolku so ovie pari se pokriva buxetskiot deficit, bidej}i izdavaweto evroobvrznica propadna, o~ekuvam Vladata da poka`e odgovornost i efikasno da gi potro{i parite od MMF. Namesto za plati i drugi tekovni nabavki za svoi potrebi, da gi vlo`i vo pati{ta, `eleznici i energetski objekti”, istakna Arsov. Profesorot i porane{en minister za finansii, akademik Taki Fiti, predupreduva deka zaludno potro{eni pari za tekovni vladini tro{oci samo ja bildaat zadol`enosta i ne ja podobruvaat biznisklimata na zemjata. Biznismenite, pak, sugeriraat so ovie pari Vladata da se razdol`i kon stopanstvoto i da gi plati site dolgovi kon kompaniite za izvr{eni raboti i da go vrati zaostanatiot DDV. MMF vo januari & odobri na Makedonija otvorena kreditna linija za pretpazlivost vo iznos od 480 milioni evra za period od dve godini i so toa stana prvata zemja koja sklu~i vakov aran`man. Kamatnata stapka za prvite 220 milioni evra {to gi povle~e Vladata iznesuva
1,4%. Edinstven uslov koj go bara{e MMF za da se dobie vakov zaem e zemjata da ima zdravi makroekonomski politiki. Na poslednata misija na Fondot vo Skopje monetarcite upatija silna poraka do makedonskata vlast – parite da ne se tro{at osven vo slu~aj koga uslovite na kreditnite pazari dramati~no se vlo{at ili, pak, dokolku se pojavat ekstremni negativni {okovi vo ekonomijata. Iako ovaa kreditna linija e razli~na od klasi~en stend
baj aran`man, sepak, MMF vr{i revizija na tro{eweto na parite na sekoi {est meseci.
Vladata go odlo`i izdavaweto evroobvrznica, iako kamatite za zadol`uvawe na komercijalniot pazar na kapital so rok na dostasuvawe do 2015 godina vo momentov se dvi`at od 5,5%
do najmnogu 6%. Odlo`uvaweto na planot za izdavawe evroobvrznica, spored ekonomistite, e znak deka, vsu{nost, nema interes kaj stranskite investitori za kupuvawe na makedonskite evroobvrznici. Vladata minatata godina gi izbra dvete investiciski banki HSBC i Kredit Suis kako posredni~ki vo emisijata na tretata evroobvrznica. Tie treba{e da ja ponudat na{ata obvrznica na Londonskata berza, a vladin tim od nekolku ministri napravi i turneja vo nekolku evropski gradovi, nudej}i ja evroobvrznicata pred lokalnite investitori. I toga{ investitorite ne poka`ale interes da ja kupat makedonskata evroobvrznica i toa bilo pri~inata za odlo`uvaweto na emisijata.
TAKI FITI PROFESOR I PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII Kreditot se povlekuva vo vonredni okolnosti, no toa e ve}e zavr{ena rabota i sega e najva`no za {to }e se tro{at tie pari. Dobro e Vladata da gi nameni za razvojni investicii, a ne za tekovni buxetski rahodi. Ako se zadol`uvame za da isplatime plati i penzii, toa zna~i deka nema prilivi vo buxetot i toa ne ja podobruva biznis-klimata, samo go zgolemuva stepenot na zadol`enost na zemjata.
STAVRESKI ZA^UDEN OD NERVOZNATA REAKCIJA NA PARTIITE
Ministerstvoto za finansii im uka`uva na politi~kite partii deka parite od MMF }e se koristat isklu~ivo vo ramki na odobreniot buxet i toa vo tekot na cela 2011 godina, a ne samo za vreme na izborite. “Nitu eden edinstven denar nema da bide iskoristen i pravno ne mo`e da bide iskoristen za nikakvi izborni tro{ewa ili za {to bilo drugo {to e nadvor od odobreniot buxet od Sobranieto. Ovoj zaem }e obezbedi kontinuirano izvr{uvawe na site redovni funkcii na buxetot i }e ja podobri likvidnosta vo ekonomijata, {to be{e i barawe na biznis-zaednicata i ekspertite”, poso~uvaat od Ministerstvoto.
B
Biznismenot Lenin Jovanovski e me|u retkite Makedonci koi uspeaja da “mu otkradnat” duri dva ~asa na ruskiot premier Putin za vreme na negovata oficijalna poseta na Balkanot. Fudbalskiot natprevar me|u Crvena Yvezda i Zenit zav~era gi spoi Lenin i P Putin. Ako ruskio ruskiot premier (ne) namerno nne ja stavi Makedonija vo svojata balkanska agenda ovi ovie denovi, toj ne be{e nnedostapen i za Makedoncite koi sakaa da Makedonci se sretnat so nego. Makedonskiot bbiznismen, pokraj “ma{kite ttemi na razgovor” so Pu Putin za vreme na fudbalskiot natprevar, ne se {tedel da ja izdigne Makedonija na piedestal koga se vo pra{awe “slobodnite” ruski pari. Lenin nesebi~no lobiral kaj
LENIN N JOVANOVSKI JOVA JO VAN VA NOVSKI Putin za vlez na eminentni ruski investicii vo zemjava, a ne zaboravil nitu da go potseti premierot deka Makedonija edvaj ja ~eka izgradbata na gasovodot, koj treba da se realizira tokmu preku ruskiot gigant Gazprom. Vo otustvo i nemo} na dr`avnite pretstavnici da mu gi ka`at na Putin makedonskite interesi, biznismenot Lenin, pokraj fotografijata so ruskiot premier, barem se obide da ja stavi zemjava na potencijalnata investiciska mapa na Rusija. Po ova, Lenin slobodno mo`e da stane promotor na Makedonija!
GUBITNIK DOLGOVI GO UDAVIJA OHRID
Z
Za da se pokrijat zagubite i da se odblokira smetkata na Ohrid gradona~alnikot Aleksandar Petreski }e bara bankarski zaem od 5,8 milioni evra. Za ova prethodno dobi odobrenie od Zoran Stavreski, ministerot za finansii. Na vonredna sednica sovetnicite na op{tina Ohrid odobrija gradot dolgoro~no da se zadol`i. Parite od zaemot }e se koristat za pla}awe na stari dolgovi. Smetkata na Ohrid e blokirana poradi izvr{ni re{enija na stari neplateni obvrski. Ohridskite sovetnici i lani odlu~ija da se zadol`at. Nedelava povtorno glasaa otkako toa od niv go pobara Ministerstvoto za finansii. Soglasnosta od Stavreski e neophodna koga op{tinite zemaat kakov bilo kredit.
ALEKSA ALEKSANDAR SA AND NDAR DAR P PE PETRESKI ETRESKI Gradona~alnikot Aleksandar Petreski }e go bara zaemot od nekoja od komercijalnite banki. Ohrid e najgolem turisti~kiot centar na Makedonija, so milionski prilivi od posetotelite. Iako gradot oficijalno nikoga{ ne soop{til kolku vo op{tinskata kasa se sleva od parite {to gi ostavaat turistite vo letnata sezona no i na tie od gr~kite i albanskite turisti nadvor od sezonata, se {pekulira za iznosi koi se nekolkku pati pogolemi od vkupniot dolg za koj sega Ohrid }e bara kredit. Dolgot na Ohrid e star nekolku godini.
MISLA NA DENOT ^OVE^KATA INTELIGENCIJA I INTELEKTUALNITE RESURSI DENES SE NAJSKAPOCENOTO BOGATSTVO NA SEKOJA KOMPANIJA.”
RIH KARLGARD IZDAVA^ NA MAGAZINOT “FORBS”
Navigator
4
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
DR@AVNIOT ZAVOD ZA REVIZIJA RETERIRA
NEDORE^ENIOT ZAKON E “VINOVEN” ZA HAOSOT VO “SKOPJE 2014”
Zavodot za revizija, koj konstatira{e niza zakonski nepravilnosti, sega bara dupki vo zakonite. Raspravata se prenaso~uva, namesto da se otvori istraga za mo`ni finansiski proneveri BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk
MAKSIM RISTEVSKI
risteski@kapital.com.mk
epreciznosta na Zakonot za memorijalni-spomenici i spomen-obele`ja e vinoven za haosot vo “Skopje 2014”. Vaka v~era reterira{e Dr`avniot zavod za revizija otkako pred samo nekolku dena be{e kategori~en deka op{tina Centar ne smeela da gi gradi spomenicite od “Skopje 2014” bidej}i se raboti za memorijalni spomenici za koi edinstveno e nadle`no Sobranieto. Vakviot tek na raspravata za revizorskiot izve{taj za buxetskata kasa na Centar se naso~uva kon procedurite, a ne kon su{tinata koja ja konstatira revizorot, a toa e nepo~ituvawe na zakonite za javni nabavki, za urbanizam i za grade`ni{tvo. Revizorot konstatira{e deka proektot “Skopje 2014” u{te vo samiot start vo 2008 godina po~nal da tro{i tri pati pove}e buxetski pari od prvi~no planiranite. Dr`avniot revizor zav~era tvrde{e deka izve{tajot go ispratil do javniot obvinitel
N
Qup~o [vrgovski. “S$ u{te ne sme go dobile revizorskiot izve{taj od Dr`avniot zavod za revizija. [tom po slu`bena dol`nost }e go dobieme izve{tajot od revizorot, vedna{ }e postapime po nego”, tvrdea v~era vo kabinetot na javniot obvinitel. [vrgovski zav~era be{e kategori~en deka vedna{ }e pobara dopolnitelna dokumentacija od op{tina Centar za delata za koi Zavodot tvrdi deka ima naodi za bespravno rabotewe. Dr`avniot zavod za revizija konstatira deka op{tina Centar im isplatuvala re~isi tripati pogolemi honorari na skulptorite {to se anga`irani na “Skopje 2014”. Za avtori za proektot “Skopje 2014” se planirani honorari od 7,7 milioni evra. Od dr`avniot buxet na eden skulptor mu se isplateni 1,4 milioni evra, a javnosta vo Makedonija dosega ne go znae imeto na avtorot {to go dobil najvisokiot honorar vo istorijata na Makedonija. Negoviot honorar prvi~no bil iplaniran na 487.804 evra. Preplateni bile i avtorite na bistite na Goce Del~ev, Dame Gruev, Nikola Karev, Car Samoil i na Metodija Andonov ^ento. Sovetnicite od SDSM vo Sovetot na op{tina Centar najavuvaa deka }e baraat na
sednica da se rasprava za izve{tajot. Miroslav Gr~ev, porane{en gradona~alnik na Centar i arhitekt, veli deka op{tina Centar se sebeproglasila za dr`ava bidej}i se postavila nad Sobranieto, a krivi~nite dela {to se napraveni so prekr{uvaweto na zakonite za izgradba na spomenici, za javni nabavki, za gradba i za urbanizam samo predupreduvaat deka proektot “Skopje 2014” }e bide eden od najkriminalnite. Sovetnicite od opozicijata tvrdat deka na sednicite na Sovetot na Op{tina Centar postojano uka`uvale na mo`nite posledici od nepo~ituvaweto na zakonskite proceduri pri odobruvaweto na proektite za “Skopje 2014”. Velat deka sega revizorskiot izve{taj potvrduva deka bile vo pravo. “Kako sovetnici od opozicijata, postojano glasavme protiv, no bevme nadglasuvani. Uka`uvavme na istite raboti {to sega dr`avniot revizor gi napi{a vo izve{tajot. Sedum meseci ~ekav odgovor na moeto sovetni~ko pra{awe povrzano so “Skopje 2014”. Na krajot dobiv necelosen odgovor kolkavi se tro{ocite za honorari i za avionski karti za del od anga`iranite skulptori”, tvrdi Blagorodna Krstevska-Mojsovska, sovetni~ka vo op{tina Centar od SDSM.
Porane{niot gradona~alnik na op{tina Centar, arhitektot Miroslav Gr~ev, veli deka op{tina Centar ja suspendira dr`avata. “Centar ne smee{e da gradi memorijalni spomenici. Za toa e nadle`no Sobranieto. No, Centar se stavi nad Sobranieto i so toa se sebeproglasi za dr`ava vo dr`ava. A vo centarot na taa vladino-sudska anarhija se gradi kriminalnoto “Skopje 2014”, koe gi
prekr{i site zakoni”, veli Gr~ev. Dr`avniot zavod za revizija v~era reterira{e i vinata za toa koj {to smee da gradi ja prefrli na nepreciznite zakoni. “Vo Zakonot za memorijalni spomenici i spomen-obele`ja ne e definirano {to se podrazbira pod lokalno zna~ewe, odnosno koga zna~ajnite nastani i li~nosti od makedonskata istorija i kultura se od
lokalno zna~ewe, nepreciznost koja doveduva do razliki vo tolkuvawata na zakonite. Definiraweto na memorijalnite spomenici vo Zakonot e precizno i jasno, dodeka definiraweto na spomenobele`jata ostava prostor za razli~no tolkuvawe na zakonskite odredbi i prezemaweto aktivnosti od strana na op{tinite koi ne se vo nivna nadle`nost”, se brane{e v~era Zavodot za revizija.
Navigator
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
3 FAKTI ZA...
VLADO DIMOVSKI
30,9% 295.371 57,8% K
PROCENKI... profesor na Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot vo Qubqana
IZNESUVA NEVRABOTENOSTA VO MAKEDONIJA NA KRAJOT OD 2010 GODINA
MLADITE SAMI TREBA DA JA SOZDADAT SVOJATA RABOTA pored profesorot Dimovski, mladite vo Makedonija s$ uu{te ne gi znaat svoite prar va i zatoa se potrebni pogolemi napori od Vladata, od instituciite, no i od semejstvoto. emejstvoto. Dr`avata, kako {to re~e toj, treba da sozdade infrastrukfrastruktura i da gi informira mladite adite na site na~ini, preku ministerstvata, erstvata, u~ili{tata, univerzitetite... “Mislam deka vleguvame vo eden den period koga lu|eto treba sami da ja sozdadat ozdadat svojata rabota, da ne ~ekaat {to }e im ponudi sistemot i pretprijatijata. Sledniot dniot period toa }e bide edna od zada~ite,, kako da sozdadete sopstven biznis is i kako da se nao|aat razli~ni ni mo`nosti za vrabotuvawe”, ”, smeta Dimovski.
S
BILE NEVRABOTENI VO ^ETVRTIOT KVARTAL VO 2010 GODINA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI
OD VKUPNOTO NASELENIE E AKTIVNO VO ^ETVRTIOT KVARTAL LANI
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
5 PREGLED VESTI HAJTE^, EDINSTVENA MAKEDONSKA FIRMA [TO IZLO@UVALA NA MINHENSKIOT SAEM ajte~ e edinstvenata makedonska kompanija {to dosega izlo`uvala na Minhenskiot saem, na saemot za elektronika i informatika, velat od pretstavni{tvoto na Unijata na germanskite komori za industrija i trgovija. Spored koordinatorot na ovaa institucija za Jugoisto~na Evropa, [tefan Re{ke, s$ do minatata godina, iako e eden od najgolemite saemi vo Germanija i vo svetot, Minhenskiot saem ne bil osobeno poseten od makedonskite kompanii i institucii. “Smetam deka za da se podigne svesta za zna~eweto na Minhenskiot saem politikata treba da vme{a prsti, odnosno da se organizira poseta na makedonska biznisdelegacija, vo koja pokraj prisustvo na kompanii, }e ima i ministri od makedonskata Vlada”, veli Re{ke. Na Minhenskiot saem se odr`uvaat 40 saemski manifestacii godi{no, kade {to ima pove}e od 30.000 izlaga~i so dva milioni posetiteli od 100 dr`avi vo svetot. Najva`ni za razvoj na makedonskite ekonomski sektori se saemot za nedvi`nosti Ekspo real, na koj dosega u~estvuvale makedonski op{tini, saemite za `ivotna sredina, za tehnologija na pijalaci, za transport i logistika, za elektronika i informatika. Od pred edna godina Minhenskiot saem ima svoe pretstavni{tvo za Jugoisto~na Evropa, kade {to e i Makedonija, preku kancelarija vo Viena, so cel makedonskite kompanii pointenzivno da se pretstavuvaat na ovie saemski manifestacii.
H
ENERGETIKATA I INFRASTRUKTURATA NA BALKANOT INTERESNI ZA SAD nergetskata strategija, infrastrukturnite potrebi na Zapaden Balkan i informati~kata tehnologija bea glavnite temi na posledniot den od amerikanskobalkanskiot biznis-samit {to v~era zavr{i vo Baltimor, SAD. Na samitot u~estvuvaa pretstavnici od Makedonija, Crna Gora, Albanija, BiH, Hrvatska, Kosovo i Slovenija. Makedonskata delegacija ja predvode{e vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski. Ova e prv deloven samit za trgovija i investicii me|u SAD i zemjite od Balkanot. Celta e da se promovira bilateralnata trgovska sorabotka i da se razgledaat mo`nostite za investirawe na amerikanski kompanii vo balkanskite zemji. Na samitot se prezentiraa i industriskite proekti na amerikanski biznisi i kompanii, koi smetaat deka Balkanot kako pazar pogolem od 40 milioni potro{uva~i stanuva najbrzoraste~ka biznis-destinacija vo Evropa. Dopolnitelna pri~ina za investirawe za niv e pro{iruvaweto na bilateralnite dogovori za slobodna trgovija, obu~enata rabotna sila, silna rabotna etika, podobrenata investiciska klima i zalo`ba na vladite za fiskalna disciplina. “Vakov samit treba{e da se slu~i mnogu porano bidej}i SAD se slabo zastapeni vo regionot. Celta e da se napravat mo`nosti za pokrenuvawe dijalog, da se vospostavi trgovija i protok na investicii me|u SAD i regionot. To~no e deka docnime, no podobro e otkolku nikoga{ da ne se slu~e{e”, izjavi ^arls Dilon, eden od organizatorite. Amerikanskite oficijalni lica se nezadovolni poradi neprisustvoto na pretstavnik od Srbija. “Toa e samo razo~aruvawe. Ova ne e politi~ka konferencija, tuku ekonomska i mislam deka ima golema mo`nost za biznismenite i potro{uva~ite vo Srbija. Za `al, poradi politikata toa ne be{e mo`no”, izjavi Tom Kantrimen, zamenik-pomo{nik amerikanski dr`aven sekretar. Toj dodade deka se obidele da vlijaat vrz Belgrad da ja promeni odlukata. Samitot SAD-Balkan ima{e cel da ja pottikne sorabotka na zemjite vo regionot, da gi zajakne ekonomskite i trgovskite vrski na SAD so regionot i da go pribli`i Balkanot do standardite za vodewe biznis vo EU.
E
SAMO 30% OD FIRMITE ZA MEBEL RABOTAT PO EVROPSKI STANDARDI d vkupno 15.000 firmi za mebel vo Makedonija, samo 30% rabotat po evropski standardi, istakna pretsedatelot na Konfederacijata na rabotodavci, Mile Bo{kov. Spored nego, ovaa brojka ne e za potcenuvawe, no smeta deka makedonskite kompanii, pokraj vo oprema, treba da investiraat i vo za{tita i bezbednost pri rabotata i da proizveduvaat bezbedna oprema i mebel. Sepak, Bo{kov priznava deka sproveduvaweto proces za za{tita pri rabota za firmite e golem tro{ok, koj mo`e da vlijae i dopolnitelno da go poskapi mebelot. “Sekako deka procesot za bezbednosta pri rabota e tro{ok za edna kompanija, no od druga strana, toa e i investicija koja gi namaluva povredite pri rabota, a so toa i otsustvata na rabotnicite. Toj tro{ok bi mo`el da vlijae vrz cenata na mebelot vo ovoj slu~aj, no vo mala mera”, istakna Bo{kov. Spored podatocite na Konfederacijata na rabotodavci, vrednosta na drvnata i industrijata za mebel vo zemjava iznesuva pove}e od 200 milioni evra. Ottamu potenciraat deka ne treba postojano da se baraat subvencii od dr`avata, osven koga stanuva zbor za namaluvawe na carinite i poednostavuvawe na birokratskite proceduri. Pretsedatelot na Klasterot za drvnata industrija, Nacko Simakoski, istakna deka sivata ekonomija vo ovaa industrija e golem problem. “Nie ne sakame da gi isklu~ime od pazarot proizvoditelite vo gara`a, tuku da gi adaptirame na uslovite koi gi nudi pazarot. Nelojalnata konkurencija nudi ceni koi se apsolutno nekonkurentni so tie na proizvoditelite koi pla}aat danok na dr`avata”, istakna Simakoski.
O
6
Politika / Pari / Dr`ava
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
PREGLED VESTI SELMANI SE SRETNA SO GERMANSKATA AMBASADORKA VO SKOPJE retsedatelot na Nova Demokratija, Imer Selmani, ostvari sredba so ambasadorkata na Germanija, Marija Ulrike Knoc, na koja razgovarale za aktuelnite politi~ki slu~uvawa vo dr`avata, so poseben akcent na politi~kata kriza. “Liderskite sredbi, na koi ne se postigna konsenzus za barawata na opozicijata, se ogledalo na pristapot na vladeja~kite partii kon opozicijata – sekoj {to ne se soglasuva so konceptot na Vladata se isklu~uva i marginalizira, se proglasuva za neprijatel i se kleveti deka raboti protiv interesite na dr`avata”, izjavi Selmani po sredbata. Toj obvini deka pregovorite na poslednata liderska sredba namerno bile prekinati od strana na vlasta, so cel da se zamol~at legitimnite barawa na ND za fer i demokratski izbori. Selmani ja povtori ocenkata deka na Makedonija & e potrebno me|unarodno posredni{tvo, osobeno od SAD i EU, koi mo`at da pomognat zemjata da izleze od krizata. Germanskata ambasadorka, Ulrike Knoc, izjavi deka vnimatelno ja sledi politi~kata situacija vo dr`avata i deka Germanija e zainteresirana za pomagawe na evroatlantskite integracii na Makedonija.
P
DEVETTA SREDBA GRUEVSKI–PAPANDREU
VO HAG SE TEPAME, VO BRISEL SE MIRIME! Sostanokot ne donese ni{to novo osven {to gi restartira ovogodine{nite sredbi me|u dvajcata premieri. Poziciite vo sporot za imeto ostanuvaat isti i kaj dvete strani. Ovojpat Brisel pove}e e zagri`en za politi~kata kriza otkolku za imeto
PACOLI SE SRETNA SO TETOVSKIOT GRADONA^ALNIK ntenzivirawe na sorabotkata me|u Republika Kosovo i op{tina Tetovo i razgleduvawe na mo`nostite za me|usebna ekonomoska razmena bea glavnite temi na koi v~era diskutiraa kosovskiot pretsedatel, Bexet Pacoli i gradona~alnikot na Tetovo, Sadi Bexeti. Dvajcata sogovornici ja izrazija potrebata od slobodno dvi`ewe na idei i kapital so cel sozdavawe novi perspektivi za op{testven i kulturen razvoj na dvete strani od granicata. "Jas sum pobornik na idejata za slobodno dvi`ewe na lu|eto, ideite i kapitalot. [ar Planina e bogatstvo koe treba da se koristi na racionalen na~in. Ekonomskata slobodna zona mo`e da se postigne, no treba da se ima volja za toa. Nie treba da iznajdeme i poracionalen na~in za regulirawe na dokumentacijata za olesnuvawe na biznis-vrskite na stopanstvenicite", izjavi Pacoli.
I
DELEGACIJA NA MANU ]E JA POSETI ALBANSKATA AKADEMIJA NA NAUKITE elegacija na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite na 27 i 28 mart }e prestojuva vo Tirana na pokana na akademikot Gudar Be} iraj, pretsedatel na Albanskata akademija na naukite. Pretsedatelot na MANU, Georgi Stardelov i nejziniot potpretsedatel, Vlado Kambovski, }e ja predvodat delegacijata na najpresti`nata makedonska akademska institucija. Vo Tirana }e patuva i akademikot Luan Starova. Kako {to soop{ti MANU, na sredbata so nivnite kolegi od Albanskata akademija na naukite } e se razgovara za opciite za prodlabo~uvawe na nau~nata sorabotka me|u dvete akademii. Pretsedatelot na MANU, Stardelov, vo pridru`ba na svojot doma}in, Be}iraj, na 28 mart }e bide primen i od premierot na Albanija, Sali Beri{a.
D
MAKEDONSKO-HRVATSKI SLAVISTI^KI SIMPOZIUM VO RIEKA Na Univerzitetot vo Rieka po~na najgolemiot makedonsko–hrvatski me|unaroden slavisti~ki simpozium na tema "Hrvatsko-makedonski kulturni, literaturni i jazi~ni vrski”. Me|unarodniot simpozium se organizira pod pokrovitelstvo na pretsedatelot na Hrvatska, Ivo Josipovi}, so poddr{ka na Filozofskiot fakultet vo Rieka i tamo{nata lokalna vlast, a glavni organizaciski inicijatori se prof. d-r Goran Kalo|era, po~esen konzul na Republika Makedonija vo Republika Hrvatska; prof. d-r. Vasil Tocinovski, lektor po makedonski jazik na Filozofskiot fakultet vo Rieka i Ambasadata na Republika Makedonija vo Zagreb. "Rieka povtorno se doka`uva kako bastion na makedonistikata vo svetot, grad vo koj uspe{no raboti eden od najorganiziranite lektorati po makedonski jazik, so pove}e od 260 studenti {to go izu~uvaat makedonskiot jazik i kultura", informiraat od Makedonskata ambasada vo Zagreb.
GABRIELA DELOVA
delova@kapital.com.mk
i{to novo od sredbata na dvajcata premieri, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu. So devetata sredba vo Brisel tie samo go startuvaa po~etokot na ovogodine{nite sredbi vo obid da dadat nova dinamika vo makedonsko-gr~kiot spor. Vo kratkiot razgovor Gruevski i Papandreu samo gi povtorile dobro poznatite pozicii i u{te edna{ potvrdile deka potrebno e da se najde re{enie prifaltivo za dvete strani. Osven imeto, razgovorot na Gruevski so Klinton i so Bajden, isto taka, bile od interes za Papandreu. Vo uslovi na politi~kata kriza vo koja se nao|a Makedonija te{ko se o~ekuva{e deka mo`e da dojde do pribli`uvawe na stavovite me|u Skopje i Atina. Poznava~ite duri, sredbata me|u Gruevski i Papandreu, vo vakva kriza ja ocenija
N
kako gubewe vreme vo uslovi koga Brisel e edinstveno zainteresiran za nadminuvaweto na politi~kata sostojba vo zemjava. Deka toa e taka, potvrda e sredbata na premierot Gruevski so visokiot prestavnik na EU za nadvore{na i bezbednosna politika, Ketrin E{ton. Iako, bilateralniot spor me|u Grcija i Makedonija za imeto, be{e vo fokusot, sepak, o~ekuvano, E{ton pove}e se zagri`ila za aktuelnite vnatre{nopoliti~ki slu~uvawa vo Makedonija, za izborite i politi~kiot dijalog me|u vlasta i opozicijata. Potencirano e deka e potrebno da se zapazat politi~kite kriteriumi i od dvete strani, za{to site akteri imaat odgovornost za slu~uvawata na politi~kata scena vo predizborniot ciklus. Osven za politi~kata kriza, E{ton barala od Gruevski i zabrzuvawe na reformite vo sudstvoto i administracijata. Tokmu politi~kata atmosfera vo Skopje, krizata vo Parlamentot i bojkotot na opozici-
jata, e fokusot na razgovorot koj Gruevski go ima{e docna popladneto i so evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File. File u{te pred edna nedela izrazi zagri`enost za vkavata situacija vo zemjava i go povika Gruevski da dojde vo Brisel za da razgovara so nego. Otkako Va{ington ne uspea da go vrazumi Gruevski vo odnos na politi~kata kriza, sega vo vtor obid da se najde re{enie vo dlabokata politi~ka kriza se javuva Brisel. [to }e bide ishodot po ovaa sredba, te{ko e da se pretpostavi, otkako po Va{ington, Gruevski vedna{ otakako se vrati, raspi{a izbori. "PAKET ZA RAZBIRAWE" ZAMENA ZA VREMENATA SPOGODBA!? [est meseci pred NATO samitot, SAD ne gledaat mo`nost za re{enie pred aprilskiot samit, pa poradi toa predlo`ile "paket za razbirawe” me|u Atina i Skopje. Ova go pi{uva vo doverliviot dokument od amerikanskata ambasada vo Atina
od 22 oktomvri 2007 godina, objaven od Vikiliks. Dogovorot, kako {to objavuva Vikiliks, bi sodr`el zaedni~ka izjava vo koja bi se povtorile osnovnite to~ki od Vremenata spogodba, za po~ituvawe na postoe~kite granici, otka`uvawe od teritorijalnite pretenzii na Makedonija, kako i otka`uvawe na Makedonija od me{aweto vo vnatre{nite raboti na druga dr`ava za za{tita na pravata na tamo{nite gra|ani. Paketot }e sodr`el i dogovor me|u dvete strani deka pokanata od NATO za Makedonija }e bide pridru`ena so otka`uvawe od kakov bilo obid za promena na imeto vo koja bilo me|unarodna organizacija. Ovoj dogovor za razbirawe ne se potpi{al, bidej}i SAD stravuvale deka }e ja zameni vremenata spogodba vo ON, no i poradi faktot deka ne sakale da prezemat odgovornost za negovoto sostavuvawe. Imale ideja toa da bidat grupa zemji, no na kraj se otka`ale od predlogot.
OMBUDSMANOT MEMETI SE @ALI
JAVNATA ADMINISTRACIJA MI JA OPSTRUIRA RABOTATA MARIJA SEVRIEVA
sevrieva@kapital.com.mk
avnata administracija poradi svojata nereformiranost, neprofesionalnost i podlo`nost na vlijanija ne ovozmo`uva{e dosledno i kvalitetno ost v a ru v a w e n a pr a v a ta na gra|anite, konstatira Narodniot pravobranitel Ixet Memeti vo Godi{niot izve{taj za rabotata na ovaa institucija. Namesto da ja olesnuva, dr`avnata administracija ja popre~uva rabotata na Narodniot pravobranitel, dodava Memeti. Ombudsmanot veli deka ima ovlastuvawe da vr{i kontrola so cel da gi locira problemite
J
vo funkcioniraweto na dr`avnite organi i da ja podobri rabotata na javnata administracija, no ~estopati naiduva na zatvorena vrata od strana na instituciite. "Nekvalitetnoto i nesu{tinsko rabotewe na javnata administracija go popre~uva raboteweto na Narodniot pravobranitel. Samo minatata godina po odnos na sorabotkata so na{ata institucija ima{e slu~ai vo koi nekoi organi cela godina ne odgovorija na na{e barawe, {to pretstavuva stra{en podatok i alarm za predupreduvawe", veli Memeti. Toj potencira deka vo najgolem broj slu~ai vtorostepenite vladini komisii ne postapuvale po nivnite
barawa za proverka na sostojbite koi gi notirale gra|anite vo svoite pretstavki. Po niv sleduvaat op{tinite, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, za zdravstvo i drugi. Pravobranitelot minatata godina primil 4.827 pretstavki, od koi 4.009 se zavr{eni. Tradicionalno, najgolem broj pretstavki, odnosno 757, ima vo odnos na pravosudnite organi, dostapnosta na pravdata do gra|anite i dolgite i iscrpuva~ki postapki. Za kr{ewe na potro{uva~kite prava NP primil 553 pretstavki, od koi najmnogu za nezadovolstvo za kvalitetot na uslugite, 407 pretstavki za policisko nesovesno postapuvawe. Vo oblasta na
rabotnite odnosi za 2010 godina bile podneseni 365 pretstavki i toa najmnogu so `albi za postapkata za vrabotuvawe i prestanuvawe na rabotniot odnos, za neednakva rabotna polo`ba i diskriminacija po politi~ka osnova.
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
Politika / Pari / Dr`ava
7
PREGLED VESTI
MIRISA NA DOGOVOR!?
CRVENKOVSKI SE OTKA@A OD DEBLOKADA NA SMETKITE! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk
DSM reterira od baraweto za deblokirawe na smetkite na A1 televizija i ostanatite
S
mediumi od gazda Velija Ramkovski. Liderot Branko Crvenkovski soop{ti deka }e go po~ituva stavot na premierot Nikola Gruevski deka toj ne mo`e da se me{a vo sudski proces, no zatoa sega ima novo barawe. Toj veli deka iako na site ni e jasno oti Gruevski direktno go kontrolira sudstvoto, toj nema da bara od nego deblokirawe na smetkite, tuku samo garancija za odnesuvaweto na dr`avnite organi nadle`ni za "Paja`ina", vo slu~ajov Upravata za javni prihodi. “VMRO–DPMNE i vladeja~kite partii da vetat deka UJP nema da donesuva novi barawa i odluki do zavr{uvaweto na predvremenite izbori, so koi }e se sprovede blokirawe na smetkite na ovie mediumi. So ova poslednoto pa|a vo
voda argumentot na Gruevski deka ne mo`e i ne saka da se me{a vo odlukite na sudstvoto. Osven ako preku no} Goran Trajkovski ne go izbrale za sudija”, pora~a Crvenkovski. C r v e n ko v s k i p r e z e n t i ra i plan so rokovi za raspu{tawe na Parlamentot i odr`uvawe na predvremenite izbori na 26 juni. SDSM se otka`uva od baraweto za zagarantirani mesta vo Sobranieto za pomalite etni~ki zaednici, se soglasuva da se formira komisija za pro~istuvawe na izbira~kiot spisok, koja bi imala rok od 30 dena da ja zavr{i rabotata smetano od denot koga opozicijata bi se vratila vo Sobranieto. [to se odnesuva do Zakonot za ramnomerna raspredelba na buxetski sredstva za kampawi, SDSM predlaga dve alternativi. Prvo, toa da se ostvari preku kriterium na ednakvost na mediumite po status ili preku kriterium na nivna gledanost i tira`. Izborot na edna od dvete alternativi da go
Dali ~ekorot {to go napravi Crvenkovski e rezultat na ve}e zatkulisno postignat dogovor so Gruevski?
napravi VMRO-DPMNE i vladeja~kite partii. Liderot na opozicijata veli deka ako i po ova posledno nivno otstapuvawe premierot ne popu{ti, toa definitivno }e zna~i deka toj planira izbori bez opozicija. Vo VMRO–DPMNE v~era ne odgovorija na predlogot na Crvenkovski. Se ~eka premierot Nikola Gruevski da se vrati od Brisel, pa toj da go soop{ti oficijalniot stav na partijata. Prvi~niot komentar na visok partiski funkcioner za “Kapital” be{e deka povtorno se raboti za nelogi~no barawe so koe Crvenkovski samo bega od izborno soo~uvawe. “Da ne treba sega da gi smenime site dano~ni zakoni vo dr`avata za da mu napravime }ef na Branko. Kako mo`e da predlo`i da naredime blokirawe na rabota na edna dr`avna institucija!?”, veli na{iot izvor. Inaku, predlogot na Crvenkovski doa|a samo eden den po izgotvuvaweto na obvinitelniot akt za slu~ajot "Paja`ina", vo koj Obvinitelstvoto za sega operira so suma od 4,6 milioni evra pronevereni pari, no kako {to doznavame toa ne e kone~niot iznos.
KRIVI^NIOT SUD GO “STUDIRA” OBVINITELNIOT AKT ZA PAJA@INA MARIJA SEVRIEVA
sevrieva@kapital.com.mk
bvinitelniot akt za slu~ajot "Paja`ina" s$ e u{te vo Krivi~niot sud. Odbranata na Velija Ramkovski i ostanatite obvineti vo slu~ajot s$ u{te ne gi dobile 80-te stranici na koi Obvinitelstvoto gi obrazlo`i svoite navodi za kriminalot koj se slu~uval na firmite na Pero Nakov bb. Iako cel den v~era se obiduvaa da go dobijat obvinitelniot akt, advokatite velat deka toj ne im bil dostapen. Ne dobile nitu objasnuvawe zo{to ne mo`at da go podignat. "Sudijata {to }e go vodi predmetot treba da go razgleda obvinitelniot akt, da go potpi{e i da go dostavi do advokatite, no nie s$ u{te go nemame dobieno i ne znaeme zo{to", veli Stevan Pavlevski, del od advokatskiot tim. Od Sudot pojasnuvaat deka sekojdnevno pristignuvaat golem broj obvinenija koi se rasporeduvaat spored elektronski sistem. Sudijata {to }e go dobie predmetot nema rok vo koj treba da go razgleda i da go dostavi do odbranata. Sudiite rabotele so golem broj predmeti i normalno e da se po~eka nekolku dena, pojasnuvaat od Kancelarijata za odnosi so javnosta vo Krivi~niot sud.
O
KAKO SE PLETELA "PAJA@INATA" SPORED OBVINITELNIOT AKT? Obvinitelstvoto pred dva dena go izgotvi obvinitelniot akt protiv site 23 lica koi bea opfateni vo trimese~nata obemna istraga za slu~ajot "Paja`ina". Vkupnata {teta so koja Obvinitelstvoto operira iznesuva okolu 4,6 milioni evra, no kako {to doznavame ovaa suma ne e kone~na. Spored obvinenieto, "Paja`inata" na Ramkovski i drugite obvineti opfa}a 24 firmi vo Makedonija i vo stranstvo koi bile isprepleteni me|usebe, a imale isti trojca ovlasteni potpisnici. Najgolemite pari~ni transferi se odbivale preku edna firma, koja imala samo trojca vraboteni. "Tie na ime izrabotka na scenarija i re`ija za proekti, i toa dokumentarni filmovi, zabavni, debatni i kontaktni emisii, do televizijata dostavile fakturi vo iznos od tri milioni evra, koi bile kni`eni i za toj iznos mediumot nevistinito gi zgolemil rashodite i go odbegnal pla}aweto na soodvetnite danoci", velat vo Obvinitelstvoto. Spored obvinenieto, platite na vrabotenite, glavno vo A1 televizija, bile kni`eni na minimalen iznos, a vrabotenite na raka dobivale mnogu pogolemi iznosi. Vo obvinitelniot akt navedeni se i zloupotrebite pri pla}aweto, odnosno nepla}aweto na reklamite.
Isplateni bile 430 iljadi evra od A1 na privatnite smetki na prvoobvinetiot i sopstvenik na A1 televizija, Ramkovski, i na ~lenovi na negovoto semejstvo koi ne bile vraboteni vo televizijata. Od smetkata na A1 bila ispla}ana i ku}ata na Ramkovski vo Nerezi. Za izgradba na haciendata bile potro{eni okolu 270 iljadi evra, koi bile zavedeni kako vr{ewe grade`ni raboti za mediumot. Edna od firmite, evidentirana kako knigovotstveno biro na eden od vesnicite, za navodno reklamirawe, ispla}awe na plati vo gotovo proneverila okolu 880 milioni evra. Od koga }e go podignat obvinitelniot akt advokatite imaat rok od osum dena da podnesat prigovor na obvinenieto i na ve{ta~eweto. Vrz osnova na obvinenieto im be{e prodol`en pritvorot na site obvineti vo slu~ajot, poradi opasnosta od begstvo. Smetkata na A1 televizija vesnicite "[pic", "Vreme" i "**** e re" ostanuvaat zamrznati do krajot na postapkata. Istra`niot sudija treba da ja proveruva na sekoi dva meseci. Vo oddelna postapka Upravata za javni prihodi dostavi nacrt-zapisnici za naplata na danok za ~etiri firmi od Pero Nakov bb i re{enie za naplata za edna firma. Dokolku UJP donese re{enie za naplata za dolgot za danok, se zakanuva ste~aj za televizijata.
PO^NA PRETSTAVUVAWETO NA GR^KITE KONTRAARGUMENTI VO HAG rcija v~era ja po~na prezentacijata na svoite kontraargumenti pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag vo ramkite na javnata rasprava po tu`bata od Republika Makedonija deka Atina ja prekr{ila Vremenata spogodba potpi{ana od dvete zemji vo 1995 godina so toa {to go blokirala makedonskoto ~lenstvo vo NATO na Samitot vo Bukure{t. Spored pismenite podnesoci na Atina, klu~niot dokaz {to }e go prezentira Grcija e deka odlukata na NATO na Samitot vo Bukure{t vo 2008 godina bila ednoglasno donesena od ~lenkite na Alijansata i zatoa Sudot treba da se proglasi za nenadle`en za predmetot. Inaku, gr~kiot tim go predvodat pravniot sovetnik vo MNR na Grcija, Maria Telalian, koja po~na so vovednoto izlagawe za argumentite na Atina. Vo timot se i ambasadorot vo Holandija, Jorgos Savaidisi, a kontraargumentite }e gi obrazlo`at nekolku stranski profesori.
G
PREKROJUVAWETO NA IZBORNITE EDINICI ]E VLEZE VO ZAKONIKOT ite partii se svesni deka mora da ima izmeni na granicite na izbornite edinici i deka ne mo`e razlikata me|u niv vo brojot na glasa~i da nadminuva plus-minus 5%, izjavi v~era pratenikot na DUI, Tahir Hani. Spored Hani, prekrojuvaweto na izbornite edinici e neophodno i toa mora da se re{i vo Izborniot zakonik. "Do predvremenite izbori, dodeka Sobranieto s$ u{te funkcionira, }e intervenirame vo izbornite edinici. Vo "{estkata" }e se namali brojot na izbira~i", izjavi pratenikot na DUI. Vo odnos na konkretiziraweto na granicite na izbornata edinica {est Hani re~e deka dosega imale kontakti so site politi~ki partii i deka }e bidat zemeni predvid site nivni predlozi. "Predlogot {to }e preovladuva }e go iskoristime za prekrojuvawe na granicata, odnosno za prefrluvawe na edna op{tina ili na nekolku izborni mesta vo druga izborna edinica, so cel da se namali brojot na glasa~i vo {estata", izjavi pratenikot Hani.
S
8
Politika / Pari / Dr`ava
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
PREGLED VESTI LEKARSKA KOMORA: NAJVA@NIOT ZAKON NE SE NOSI PRED IZBORI! ko Vladata go odobri Zakonot za zdravstvena za{tita pred izbori, komorite }e se stavat pod politi~ka kontrola, se po`ali Lekarskata komora i pobara itna sredba so premierot Nikola Gruevski. Potpretsedatelot na komorata, Stoje Stojmanov, istakna deka najneprifatlivi se novite zakonski odredbi, koi nalagaat komorite i zdravstvenite ustanovi da dobivaat ovlastuvawa za rabota koi }e va`at pet godini, a ne neograni~eno kako dosega. "Lekarskata komora e protiv donesuvawe zdravstven ustav neposredno pred izbori. Apsolutno neprifatlivo e ovlastuvawata na komorite da se davaat na odreden period. Ova sozdava mo`nost za partisko vlijanie vrz komorite", re~e toj. Tie ostanuvaat i na stavot deka pla}aweto na lekarite spored u~inok e apsolutno neprifatlivo. Neoficijalno, Lekarskata komora ne se soglasuva so Vladata i za mandatot na nivniot ~len vo Upravniot odbor na Fondot za zdravstvo, za koj pred izvesno vreme pobarale da bide smenet. Na {pekulaciite deka vo redovite na UO na FZO ima nedorazbirawa koi ja prolongiraat rabotata na ovoj organ, od Fondot ekspresno reagiraat deka UO raboti nepre~eno.
A
ODBIENA INICIJATIVATA NA SDSM ZA SPAS NA FK VARDAR nicijativa na SDSM do skopskiot gradona~alnik, Koce Trajanovski, za spas na fudbalskiot klub Vardar ne be{e usvoena od Sovetot na gradot. Pred sednicata na Sovetot, zamenik-koordinatorot na sovetni~kata grupa na SDSM vo Sovetot na Skopje, Aleksandar Naumoski, vo ime na partijata predlo`i nekolku konkretni re{enija. "Predlagame gradot vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i so biznismenite koi imaat iskreni nameri da go transformira FK Vardar vo akcionersko dru{tvo", izjavi Naumoski. Toj predlo`i otkako }e zavr{i izgradbata na ostanatiot del od tribinite, gradskiot stadion Filip Vtori da mu se dodeli na gradot i da se pretvori vo Ku}a na sportot, vo koja }e se vdomat sportskite klubovi i nacionalnite sportski federacii. Ju`nata tribina, spored SDSM, treba da mu pripadne na FK Vardar na trajno koristewe, a ostatokot tribinski prostor da se dodeli na nacionalnite sportski federacii. Kako {to izjavi Naumovski, celta na ovaa inicijativa e da se spasi Vardar od agonijata vo koja se nao|a i kone~no da zaigra vo Ligata na {ampinite.
I
KURS ZA ME\UNARODNITE ORGANIZACII I ODNOSI vratlantskiot sovet na Makedonija (EASM) vo sorabotka so Atlantskiot komitet na Italija ovaa sedmica sproveduva kurs nasloven kako: "Me|unarodni organizacii i me|unarodni odnosi vo 21 vek”. Kursot e posveten na razli~ni temi od oblasta na aktivnostite na me|unarodnite organizacii i na me|unarodnata bezbednost vo 21 vek, so akcent na poslednite slu~uvawa vo globalni ramki. Opfateni se dvi`ewata vo arapskiot svet, situacijata vo Libija, kako i temi {to se odnesuvaat na perspektivite na NATO i EU po Lisabonskiot samit, na regionalnata bezbednost na Balkanot i na evroatlantskata integracija na regionot. U~esnici na kursot se lica od Ministerstvata za odbrana, za vnatre{ni raboti i za nadvore{ni raboti, od Armijata na Republika Makedonija i studenti na postdiplomski studii pri Univerzitetot FON, od Skopje. Site u~esnici po zavr{uvaweto na kursot }e dobijat soodvetni sertifikati.
E
SELEKTIVNA REVIZIJA
INSTITUCII SO GODINI "NEPRO^E[LANI" OD REVIZOR!
Spored programata na Dr`avniot zavod za revizija, reviziite se predlagaat od sektorite vrz baza na definirani kriteriumi, no i dokolku ima zgolemen interes od mediumi. Predlozi imaat pravo da dadat i Sobranieto, Vladata i Antikorupciskata komisija SOWA JOVANOVA
s.jovanova@kapital.com.mk
ako Dr`avniot zavod za revizija sekoja godina otkriva niza nedoslednosti i n e z a ko n s ko tro{ewe na buxetskite pari vo dr`avnite institucii, sepak, ne sekoe ministerstvo ili dr`avna institucija podle`i na revizorska kontrola godi{no. Taka, godinava predmet na revizija naj~esto bea u~ili{tata i nekoi pomali op{tini, dodeka odredeni ministerstva i dr`avni agencii za revizija ~ekaat i po nekolku godini. Spored programata na Dr`avniot zavod za revizija, reviziite se predlagaat od sektorite za revizija vrz baza na definirani kriteriumi, iako predlozi imaat pravo da dadat i Sobranieto, Vladata, Antikorupciskata komisija ili, pak, na predlozi
I
proizlezeni od zgolemeniot interes vo mediumite. Portparolot vo Dr`avniot zavod za revizija, Mijal~e Durgutov, veli deka spored utvrdenata programa, dr`avna revizija zadol`itelno edna{ godi{no se vr{i edinstveno na buxetot i na buxetite na republi~kite fondovi. “Na drugite subjekti revizija se vr{i vo rokovi utvrdeni so godi{nata programa. Do 31 mart, koga zavr{uva kalendarskata revizorska godina, treba da objavime u{te sedum revizorski izve{tai za 2009 godina. Toa se za op{tinite Kriva Palanka, \or~e Petrov, Rosoman i Tetovo, kako i za Gradski parking i psihijatriska bolnica Karpo{, i za dve kliniki”, objasnuva urgutov. Toj objasnuva deka pri~inata zo{to raboteweto vo nekoi institucii ne se revidira podolgo vreme e bidej}i nivniot broj bil golem i ne mo`elo da se postigne da se vr{i revizija sekoja godina.
Kako primeri gi poso~uva akcionerskite dru{tva so dominatna dr`avna sopstvenost, Eurokompozit i Gradski trgovski centar, vo koi nemalo dr`avna revizija dve do tri godini, a sli~na bila situacijata i so nekoi op{tini i dr`avni agencii. Ova im dava potpolna komocija na funkcionerite, koi mnogu ~esto se vpu{taat vo nezakonsko rabotewe, dopolnitelno {to duri i koga revizorot konstatira kriminal vo nivnoto rabotewe nema mo} da prezeme konkretni dejstva, a Javnoto obvinitelstvo retko koga postapuva po revizorskite izve{tai. Ekspertite potenciraat deka neophodno e glavniot revizor da bara politi~ka odgovornost od funkcionerite koi ja zloupotrebile svojata polo`ba tro{ej}i dr`avni pari, iako pratenicite od opozicijata dosega neuspe{no se obidoa da izdejstvuvaat
rasprava po revizorskite izve{tai vo Sobranieto. “Nie baravme da se formira komisija koja }e gi razgleduva site revizorski izve{tai po primerot vo angliskiot Parlament. Toa treba{e da bide eden vid nadzorna rasprava, da bide povikan ministerot ili drug javen funkcioner, koj }e treba da odgovara pred javnosta za nepravilnostite od revizorskiot izve{taj. S$ u{te ostanuvame na taa ideja, bidej}i ne smee da se zavr{i samo na konstatacija na nepravilnosti. Ako ni{to drugo, barem Antikorupciskata komisija da gi razgleduva site izve{tai i da gi pra}a do Javnoto obvinitelstvo”, veli Roza Topuzeska-Karevska, pratenik od LDP. Od zemjite od regionot Slovenija ima najdobro razvien revizorski sistem, odnosno tamu funkcionira posebna komisija za nadzor na javnite finansii, koja debatira za izve{taite na dr`avniot revizor.
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
Kompanii / Pazari / Finansii
HANS RAUMAUF
PRETSEDATEL NA NADZORNIOT ODBOR NA VIENNA INSURANCE GROUP
OSIGURUVAWETO ]E SE RAZVIVA SO ZAZDRAVUVAWETO NA EKONOMIJATA Osiguritelniot biznis zavisi glavno od op{tiot ekonomski i socijalen razvoj, taka {to so zazdravuvawe na ekonomijata se o~ekuva da raste i osiguruvaweto. Vo Makedonija glavno ima interes za osiguruvawe na imotot i od avtoodgovornost. Nie se fokusiravme na osiguruvaweto imot i zadovolni sme od rezultatite. @ivotnoto osiguruvawe, pak, }e ostvaruva podobri rezultati koga }e se podobri standardot na gra|anite ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk
o investicija od tri milioni evra, osiguritelnata grupacija Vienna insurance group go pro{iri biznisot vo Makedonija vo domenot na `ivotnoto osiguruvawe. Pretsedatelot na Nadzorniot odbor na ovaa kompanija, Hans Raumauf, o~ekuva so zazdravuvaweto na ekonomijata i podobruvaweto na standardot gra|anite pove}e da stanat svesni za potrebata od osiguruvawe. Vienna life insurance po~nuva da raboti vo Makedonija i vo domenot na `ivotnoto osiguruvawe. Kakvi se o~ekuvawata za razvojot na novata kompanija Winner life? Edna od pri~inite zo{to po~nuvame so biznisot za `ivotno osiguruvawe vo Makedonija e sorabotkata so [parkase banka, bidej}i vo site zemji kade {to e prisutna bankata mnogu
S
sorabotuvame vo domenot na `ivotnoto osiguruvawe i toa dava odli~ni rezultati. Zasega e rano da predviduvam kako }e se razviva pazarot i novata kompanija za osiguruvawe na `ivot. Toa }e zavisi i od marketin{kite potezi na [parkase banka, no se nadevame na uspeh. Osiguritelniot pazar vo zemjava s$ u{te e nedovolno razvien. Kakva e va{ata strategija za osvojuvawe klienti i koi se o~ekuvawata? Osiguritelniot biznis zavisi glavno od op{tiot ekonomski i socijalen razvoj, taka {to so zazdravuvaweto na ekonomijata se o~ekuva da raste i osiguruvaweto. Interesno e {to vo Makedonija glavno ima interes za osiguruvawe od avtoodgovornost, {to e i zakonska obvrska i za imotnite tipovi osiguruvawe. Nie se fokusiravme na osiguruvaweto imot i zadovolni sme od rezultatite. @ivotnoto osiguruvawe, pak, }e ostvaruva podobri rezultati koga }e se podobri standardot na gra|anite. Kakvi se va{ite vpe~atoci od raboteweto na kompani-
jata vo Makedonija, mo`e li da napravite sporedba so osiguritelniot pazar vo Avstrija ili so drugite zemji od regionot? Na{ata grupacija e prisutna re~isi vo site zemji od regionot, no najgolemo zgolemuvawe na premijata ostvari tokmu vo Makeodnija. Zadovolni sme i od profitot. Menaxerskiot tim vo poslednite dve godini napravi krupni reformi i ja reorganizira kompanijata. Ne mo`e da se ka`e deka nema problemi, no vo Makedonija toa se mali raboti za koi vedna{ nao|avme re{enija. Jas se gordeam so uspesite na Winner i slobodno mo`e da ka`am deka Makedonija vo toj pogled, vsu{nost, e biser na Balkanot. Zo{to e potrebno gra|anite i kompaniite da bidat osigureni? Koga stanuva zbor za biznis-sektorot, apsolutno smetam deka osiguruvaweto e neminovna potreba od koja zavisi razvojot na edna kompanija. Postojat tolku mnogu rizici, od po`ari i kra`bi do katastrofalni rizici, koi so tekot na vremeto stanuvaat s$ poizrazeni i mo`at da go zagrozat rabo-
teweto na edna firma i da ja dovedat do propast. Mnogu va`no e i imotot da bide osiguren, bidej}i osiguritelnite kompanii se tuka za da gi prezemat na svoj grb site rizici koi mo`at da predizvikaat {teti. I `ivotnoto osiguruvawe e va`no, bidej}i so nego ja obezbeduvate idninata na va{eto semejstvo. Na relativno mal pazar kako {to e makedonskiot rabotat 14 osiguritelni dru{tva. Koi se prednostite na Winner vo odnos na konkurencijata? Ova pra{awe so zadovolstvo sakam da go odgovaram, bidej}i smetam deka Vienna insurance group e grupacija so dolgogodi{no iskustvo i tradicija, prisutna vo 25 zemji vo Centralna i Isto~na Evropa i toa e najgolemata osiguritelna grupacija vo ovoj region. Imame mnogu poznavawa koi gi {irime od zemja vo zemja. Dokolku, na primer, kompanijata vo Makedonija se soo~uva so odredeni problemi, toga{ menaxmentot mo`e da se menaxmento vo Srbija jjavi kaj kolegite kol Hrvatska i da doili vo Hrv bie soveti za nivno nadminuvawe. Vkupnata premija na celata celat grupacija za godina dostigna minatata go milijardi evra, a osum milija Avstrija e mala zemja so samo osum milioni `iteli, taka {to nnajgolem del pari povtorno gi od tie par vlo`uvame vo zemjite kade prisutni i go {to sme pr biznisot. {irime bi Planirate li da ponudite proizvodi, kako {to novi proiz se finaniskite osiguruvawa i osiguruvawa vo domenot na zdravstvoto? Za po~etok re{ivme da gi ponudime najosnovnite osiguritelni proizvodi, kako {to se osiguruvaweto imot i `ivot. Ponatamu, }e vr{ime istra`uvawe na pazarot i dokolku se poka`e deka ima interes i za drugi uslugi, }e im gi ponudime na klientite. Na{ata strategija e da se razvivame poleka i trpelivo. Zasega gi ponudivme site uslugi koi gi zadovoluvaat potrebite na gra|anite i na kompaniite. Kakvo e iskustvoto na VIG vo odnos na osiguruvaweto od katastrofalni rizici. Svedoci sme deka vo svetot se slu~uvaat prirodni nepogodi od ogromen razmer. Kolku toa gi pogodi osiguritelnite dru{tva? Kako kompanija sigurno deka nemame interes i namera da rabotime vo Japonija, kade {to ovie rizici se prenaglaseni. No, vo pove}eto zemji kade {to rabotime nudime osiguruvawe od prirodni katastrofi, kako zemojtres, lizgawe na zemji{te ili poplavi. Koga se prifa}a osiguruvawe od prirodni nepogodi mnogu e va`no da imate dobra reosiguritelna kompanija zad vas, taka {to tie ogromni rizici }e gi podelite. Avtomatski rizikot od zemjotres, na primer, stanuva pomal i toa osiguruvawe mo`e da pre`ivee. Na{ata kompanija ima reosiguritelno dru{tvo, koe gi prifa}a tie rizici od katastrofalni nepogodi, no dopolnitelno rizikot se raspredeluva i kaj site 54 kompanii {irum zemjite kade {to sme prisutni.
9
SB VODI^ KAMATATA NA BANKARSKITE PROIZVODI E IZRAZENA NA GODI[NO NIVO, ZA TO^NA PRESMETKA KONSULTIRAJTE GO SOVETNIKOT VO NAJBLISKATA FILIJALA
MAKEDONIJA - DOMA]IN NA SVETSKI KONGRES ZA HIGIENSKO IN@ENERSTVO akedonija }e bide doma}in na svetskiot kongres za higiensko in`enerstvo i bezbednost na hrana, EHEDG, koj }e se odr`i od 22 do 24 septemvri vo Ohrid. Na kongresot }e u~estvuvaat golem broj stranski kompanii. Spored profesorot Vladimir Kakurinov, pretsedatel na makedonskata regionalna sekcija na EHEDG, ova e vistinskiot na~in da se dojde do informacii za idnite trendovi vo prehranbenata industrija i da se sklu~at bizniszdelki. Zasega so sigurnost e najaveno u~estvoto na svetski poznatite kompanii Nestlle, Stork, Tetrapak, Geo, Bosh. Zainteresiranite makedonski kompanii mo`at da se prijavat za u~estvo do 31 mart.
M
KRIVI^NA PRIJAVA ZA PORANE[NIOT DIREKTOR NA OHIS VR podnese krivi~na prijava protiv J.].(1947 g.) vo svojstvo na generalen direktor na Ohis za izvr{eno krivi~no delo "zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe". Krivi~ni prijavi se podneseni i protiv D.M.(1953 g.) vo svojstvo na direktor na Komercijalna slu`ba vo fabrikata Biljana za "zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe” i za "falsifikuvawe na slu`bena isprava”, kako i protiv N.M.(1954 g.) vo svojstvo na {ef na voza~ite vo Ohis transver za "falsifikuvawe slu`bena isprava” i "soizvr{itelstvo”. Dvajcata prvoosomni~eni se tovarat za smetkovodstveno pokrivawe pri nabavka na gorivo vo 2006 godina. Ova e vtora prijava vo koja se somni~i porane{niot direktor na OHIS, otkako be{e osuden na zatvorska kazna za zloupotrebapovrzana so akcii na kompanijata.
M
SKOPSKI PAZAR GODINAVA ]E DELI DIVIDENDA kopski pazar godinava }e podeli dividenda na svoite akcioneri, ~ija visina treba da se utvrdi na Godi{noto sobranie na akcioneri, koe }e se odr`i na 17 april. Na sobranieto na dru{tvoto na akcionerite }e se odobri godi{nata smetka, }e se odlu~uva za raspredelba na dobivkata, za isplatata na dividendata i }e se utvrdi datumot za isplata. Akcionerite }e odlu~uvaat i za izbor na ~lenovi na Nadzorniot odbor.
S
EMO ZEDE KREDIT OD PET MILIONI EVRA r`avniot zagubar Emo od Ohrid se zаdol`uva kaj Komercijalna banka. Zede pet milioni evra za da gi zavr{i ve}e po~natite proekti, poka`uvat podatocite od Makedonska berza. No, novonazna~eniot direktor na Emo i pretsedаtеl na Sobranieto na akcioneri na Makedonski Telekom, Zoran Тraj~evski, za “Kapital” objasnuva deka se raboti za star kredit, zemen u{te vo maj minatata godina. Traj~evski objasnuva deka za da izbegnat kazna za neobjavuvawe na informacii na berzata, so zadocnuvawe informiraat za kreditot koj kompanijata go dobila lani. Toj dodava deka se raboti za ramka-kredit vo visina od pet milioni evra. Emo mo`e da vle~e pari od kreditot po potreba, no samo za ve}e utvrdeni proekti i za kupuvawe na grade`ni materijali.
D
Kompanii / Pazari / Finansii
10 MBI 10
2.795
2.619
MBID
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
OMB 117,80
2.790
2.614
117,60
2.785 2.609
117,40
2.780 2.604
2.775
117,20
2.599
2.770
117,00
2.594
2.765
116,80
2.589
2.760
18/03/11
19/03/11
20/03/11
21/03/11
22/03/11
23/03/11
24/03/11
MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA
18/03/11
116,60 19/03/11
20/03/11
21/03/11
22/03/11
23/03/11
24/03/11
MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA
18/03/11
19/03/11
20/03/11
21/03/11
22/03/11
23/03/11
24/03/11
OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA
MAKEDONSKA BERZA
NOVI BIZNIS-MO@NOSTI
KOMPANIITE SE PODGOTVUVAAT ZA DOA\AWETO NA KATARSKIOT EMIR Stopanskata komora i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti gi po~naa podgotovkite za pretstojnata poseta na emirot od Katar, koj so brojna biznis-delegacija se o~ekuva da dojde vo Makedonija vo juni. Kompaniite ve}e podgotvuvaat investiciski proekti koi }e gi prezentiraat pred katarskite investitori SOWA JOVANOVA
572.000
s.jovanova@kapital.com.mk
dolari e vkupnata trgovska razmena na Makedonija so Katar vo 2010 godina
emirite vo severnoafrikanskite dr`avi Libija i Egipet ostavija bez profitabilni proekti mnogu makedonski kompanii koi so godini rabotat na tie pazari. Ova e edna od pri~inite koi go vklu~ija crveniot alarm vo Stopanskata komora na Makedonija i klubot na firmi za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok i Magreb da baraat novi pazari. Od Komorata potvrduvaat deka ve}e razmisluvaat za vospostavuvawe posilni ekonomski relacii so zemji kako Katar, Kuvajt, Irak i Iran, no i so Obedinetite Arapski Emirati. Prvata konkretna aktivnost ve}e na golemo se podgotvuva - posetata na emirot od Katar vo Makedonija planirana za vo juni. “Ve}e se naso~ivme kon ovie pazari, no ovojpat so konkretni inicijativi. Imame informacii deka makedonskiot ambasador vo Katar ja posetil katarskata asocijacija na biznismeni, kako i katarskata komora i katarskata institucija za turizam, zatoa {to spored prvi~nite informacii biznismenite od Katar bile zain-
N
teresirani za grade`ni{tvo, turizam, zemjodelstvo i sl.” objasnuva Qubica Nuri od Stopanskata komora. Emirot od Katar, zaedno so brojna biznis-delegacija letovo doa|a vo Makedonija. Vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti ja podgotvuvale posetata u{te od minatata godina, a od sredbata o~ekuvaat potpi{uvawe na dogovor za formirawe me{ovit ekonomski sovet i memorandum za razbirawe me|u dvete stopanski komori. Firmite koi sorabotuvaat so zemjite od takanare~enata grupa zemji MAGREB (Maroko, Al`ir, Tunis i Libija) baraat dr`avata {to pobrzo da gi re{i pra{awata povrzani so bilateralnite odnosi so Katar so cel podobra realizacija na ekonomskite odnosi. “Spored informaciite koi gi imame od firmite, nedostigaat bilateralni konvencii, kako {to se konvencija za za{tita na investiciite i konvencija za za{tita na trudot, za da nema izmami na na{ite gra|ani koi baraat rabota. Isto taka i vo drugite oblasti koi treba da otvorat prostor
KOMERCIJALNA GO SPASI BERZANSKIOT PROMET
dlukata za dividenda od 200 denari za akcija povtorno ja stavi akcijata na Komercijalna banka vo fokusot na investitorite, so koja v~era be{e ostvaren promet na Makedonskata berza od 7,9 milioni denari. Toa e duri 67,5% od vkupniot berzanski promet, koj iznesuva{e 11,7 milioni denari. Od Komercijalna banka se istrguvaa 2.070 akcii po prose~na cena od 3.850 denari za akcija. Za drugite akcii re~isi i da nema{e interes kaj investitorite. Nitu edna od niv ne uspea da se pribli`i do prometot od eden milion denari, a samo akcijata na Granit, koja ostvari promet od 548.000 denari, uspea da go pomine pragot od polovina milion denari. Akcijata na Alkaloid ostvari promet od 434.000 denari, pri {to se istrguvaa 100 akcii. Na redovniot pazar najgolem interes ima{e za akcijata na Rade Kon~ar, koja ostvari promet od 493.000 denari. Akcijata na Makedonski Telekom, pak, ostvari promet od 267.000 denari. Vkupniot promet ostvaren so obvrznici iznesuva{e 1,1 milioni denari. Investitorite
O
Hamad bin Kalifa Al Tani, emirot od Katar, vo juni doa|a vo Makedonija
MAKEDONSKITE KOMPANII SE POVLEKOA OD LIBIJA Pretstavnikot na Stopanskata komora na Makedonija vo Libija, Vesel Dauti, koj se vratil vo zemjava pred dve nedeli, veli deka sostojbata vo Libija e haoti~na. Site stranski kompanii se povle~eni. Dauti tvrdi deka Makedonija nema da trpi ekonomski posledici poradi slu~uvawata vo Libija bidej}i izvozot e mal, edinstveno jabolka i maslo za avtomobili. Grade`nite rabotnici prisutni vo Libija bile anga`irani naj~esto preku stranski kompanii. za izvoz, ne samo na stoki, tuku i na uslugi“, veli Vasko Kostoj~inovski, pretsedatel na Klubot na firmi za sorabotka so MAGREB. Makedonija i Katar imaat relativno slaba trgovska
sorabotka, pri {to nekolku godini voop{to ne bile evidentirani podatoci vo razmenata. Vo 2006 godina e registriran izvoz od 6,7 milioni dolari, glavno konstrukcii i delovi od `elezo i ~elik.
najmnogu bea zainteresirani za osmata emisija na obvrznici za denacionalizacija, so koi e ostvaren promet od 971.000 denari. Berzanskite indeksi i v~era go prodol`ija rastot od sredata. Povtorno najmnogu porasna indeksot na obvrznici OMB, koj po rastot od 0,35% dostigna vrednost od 117,73 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID porasna za 0,31%, na vrednost od 2.782,39 indeksni poeni, a osnovniot indeks MBI-10 ima{e rast od 0,09%, na vrednost od 2.603,46 indeksni poeni. Interes od investitorite ima{e samo za 18 hartii od vrednost, od koi osum imaa rast na cenata, a ~etiri pad. Najmnogu porasna akcijata na Rade Kon~ar i toa za 2,7%, a najgolema korekcija nadolu ima{e akcijata na Ohridska banka, koja izgubi 10% od svojata cena. Cenite ostanaa da miruvaat kaj {est hartii od vrednost i toa kaj Granit, Fer{ped, Stopanska banka od Bitola, Stobi od Veles, Fustelarko Borec od Bitola i Trgotekstil zaedni~ka slu`ba Skopje.
BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ
24.03.2011
Име на компанијата
Просечна цена (МКД)
%
Износ (МКД)
Раде Кончар Скопје
1.899,96
2,7
493.990
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Просечна цена (МКД)
Износ (МКД)
1710
-10,00
29.070
РЖ Услуги Скопје
255,67
-1,67
38.350
Макпетрол Скопје
26.833,33
-1,37
80.500
196,00
-1,01
29.400
Макстил Скопје
Отворен инвестициски фонд
1М
3М
6М
YTD
1Y
Податоците се однесуваат за
ILIRIKA JIE
30.475.320,00
-2,91%
2,60%
8,61%
0,05%
-1,83%
21.03.2011
ILIRIKA GRP
48.769.868,31
-5,42%
-4,95%
-1,57%
-7,23%
0,79%
21.03.2011
Иново Статус Акции
15.341.449,28
-2,36%
4,60%
4,94%
5,39%
-9,12%
22.03.2011
KD Brik
36.512.092,48
-2,45%
-2,17%
2,03%
-3,77%
5,74%
21.03.2011
KD Nova EU
27.945.805,55
-4,26%
1,38%
6,16%
2,27%
0,27%
21.03.2011
КБ Публикум балансиран
30.530.212,85
-1,91%
1,13%
3,36%
1,82%
-2,73%
22.03.2011
ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353
BESK (2010) * GRNT (2010) * KMB (2010)
ХВ ALK (2010)
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Раде Кончар Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје
24.03.2011
Нето-имот на фонд (ден.)
24.03.2011 %
Име на компанијата Охридска банка Охрид
ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД
24.03.2011 Просечна цена (МКД)
24.03.2011
24.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции
Просечна цена
Нето добивка по акција
P/E
P/B
4.349,00
401,26
10,84
0,94
54.562
7.100,00
567,72
12,51
0,20
3.071.377
590,00
92,61
6,37
0,55
2.279.067
3.850,00
628,36
6,13
1,10
112.382
26.833,33
/
/
0,79
%
Износ (МКД)
3850
0,08
7.969.500
REPL (2010) *
25.920
40.256,00
2.996,49
13,43
0,84
590
0,00
548.700
SBT (2010) *
389.779
3.200,00
39,99
80,01
0,76
1.899,96
2,70
493.990
STIL (2010) *
14.622.943
196,00
0,47
421,48
2,47
4349
1,25
434.900
TPLF (2010) *
450.000
3.697,78
73,84
50,08
1,04
557,92
0,45
267.800
ZPKO (2010) *
271.602
2.231,00
/
/
0,35
MPT (2010) *
ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ
обврзници
% на промена
18.160
9
153.305
47
32,80
171.464
56
-34,06
обични акции
18.695
11
-42,83
Вкупно Редовен пазар
18.915
13
-42,16
обични акции Вкупно Официјален пазар
-87,44
(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 24.03.2011)
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
Kompanii / Pazari / Finansii MAKO[PED ]E MU DADE DIVIDENDA SAMO NA PIOM
MAKEDONSKI TELEKOM ]E ODR@I AKCIONERSKO SOBRANIE NA 14 APRIL akedonski Telekom }e go odr`i godi{noto Sobranie na akcioneri na 14 april. ]e se odlu~uva za predlog-odlukata za usvojuvawe na godi{en izve{taj za raboteweto na dru{tvoto, raspredelba na netodobivkata i isplata na dividenda za 2010 godina. Akcionerite koi poseduvaat najmalku 5% od vkupniot broj akcii so pravo na glas, mo`at
M
11
d vkupnata dobivka od 15,2 iljadi evra, dividenda vo iznos od 9.438 evra dru{tvoto Mako{ped }e mu isplati na fondot za Penzisko i invalidsko osiguruvawe. Za rezervi }e se odvojat 15% od vkupnata neto-dobivka ili 140.702 denari, dodeka ostanatiot del od dobivkata ili 216.873 denari }e ostanat neraspredeleni. Dru{tvoto }e odr`i sobranie na akcioneri na
O
da predlo`at dopolnuvawe na dnevniot red so barawe za vklu~uvawe novi to~ki, ako prilo`at obrazlo`enie za toa. Lani Makedonski Telekom na akcionerite za 2009 godina im podeli dividenda so vkupna vrednost od 6,4 milijardi denari ili 75,01 denari po akcija. Vladata kako akcioner so 34% od akciite vo Makedonski Telekom dobi 41 milioni evra.
16 april. Na sednicata, me|u drugoto, }e se rasprava za izve{tajot za ekonomskofinansiskata revizija na kompanijata za 2010 godina od revizorskata ku}a Moore Stephens, kako i za predlog-odlukata za usvojuvawe na izve{tajot na revizorot. ]e se opredeli i revizor za ekonomsko-finansiska revizija na Mako{ped za ovaa godina.
IAKO SE SOSEDI, MAKEDONIJA I KOSOVO SO NEDOVOLNA TRGOVSKA SORABOTKA
17.03.2010 KOSOVO SAKA SO MAKEDONIJA DA GRA- 11 DI GIGANT ZA PROIZVODSTVO NA STRUJA Izgradba na kvalitetna infrastruktura, koordinirani ekonomski reformi za podobruvawe na delovniot ambient i zaedni~ki investicii vo energetikata baraat makedonskite i kosovskite biznismeni, koi v~era se sretnaa na biznis-forum vo Skopje ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk
zgradba na avtopat do Kosovo i na pruga do Albanija, zaedni~ki investicii vo energetikata, reformi vo sudstvoto za podobruvawe na biznis-klimata, usoglasuvawe na zakonite za privlekuvawe stranski investicii i zaedni~ki nastap na treti pazari. Ova se glavnite barawa na biznismenite od Makedonija i od Kosovo, koi v~era se sretnaa na makedonsko-kosovskiot biznisforum vo Skopje. No, za da se zgolemi trgovskata razmena me|u dvete zemji i biznismenite treba da se potrudat da najdat novi formi za prodlabo~uvawe na sorabotkata. Na forumot prisustvuvaa i pretsedatelite na dvete zemji, \orge Ivanov i Bexet Pacoli. Spored kosovskiot pretsedatel Pacoli, pokraj ekonomskata osnova i tehnologijata, kompaniite imaat i svoja strategija za razvoj i potreben im e pazar za deluvawe. Kolku {to e pogolem pazarot, tolku se pogolemi mo`nostite na kompaniite za razvoj na biznisot. “Kosovo i Makedonija se strate{ki partneri, no imaat neuramnote`en trgovski bilans. Izvozot na Makedonija vo Kosovo e okolu 400 milioni dolari godi{no, a uvozot okolu 25 milioni, {to e mnogu malku”, istakna Pacoli. Toj pobara uramnote`uvawe na trgovskata razmena, kako i zalo`bi od nadle`nite institucii za nadminuvawe na problemite so sertifikatite za poteklo na stoki. "Glavnite pre~ki }e se otstranat so ovozmo`uvawe slobodno dvi`ewe na stoki i lu|eto bez formalnosti, izgradba i obnova na patnata
I
NA KOSOVO IZVEZUVAME VODA, CIGARI, ZELEN^UK I OVO[JE Vkupnata trgovska razmena na Makedonija so Kosovo vo 2010 godina, sporedeno so 2009 godina, e zgolemena za 41%. Vo 2009 godina iznesuva{e 324 milioni dolari, a lani dostina 459 milioni dolari. Minatata godina Makedonija i Kosovo realiziraa vkupna razmena so zemjodelski prehranbeni proizvodi vo vrednost od 52,5 milioni evra. Izvezeni se zemjodelski prehranbeni proizvodi vo vrednost od 48,1 milioni evra, a uvozot iznesuva 4,3 milioni evra. So u~estvo od 30,5% na kosovskiot pazar od Makedonija dominira izvozot na voda, cigari, konditorski proizvodi i konzervirano ovo{je i zelen~uk i `elezni~kata infrastruktura, podobra klima za investicii”, istakna Pacoli. Spored nego, i na dvete dr`avi im nedostigaat stranski investicii, za {to, pak, nedostiga dobra regulativa. Toj uka`a i na mo`nosta za sorabotka vo oblasta na energetikata preku zaedni~ki proekti. “Jas sum sledbenik na golemata ideja da se najdat zaedni~ki investitori me|u Makedonija i Kosovo za da se izdigne eden gigant proizvoditel na elektri~na energija. Imame voda i mo`nosti, potreben ni e samo u{te investitor. Dokolku ima dobra inicijativa od makedonska i kosovska strana i se garantira zakonska platforma, nie }e najdeme investitori”, istakna Pacoli.
Pretsedatelot \orge Ivanov smeta deka Kosovo e va`en trgovski partner na Makedonija i se nadeva deka brojot na kompaniite koi sorabotuvaat }e se zgolemuva. “So sklu~eniot dogovor za ekonomska sorabotka o~ekuvam kompanii od dvete zemji da u~estvuvaat i vo investiciski kapitalni proekti, osobeno vo delot na zemjodelstvoto, energetikata, infrastrukturata i turizmot”, istakna Ivanov i od stopanstvenicite pobara povisoki formi na sorabotka, zaedni~ki nastap na treti pazari i zaedni~ki vlo`uvawa. ZA INFRASTRUKTURATA IMA SAMO PROEKTI Golem del od infrastrukturnite proekti, koi so godini
gi baraat i makedonskite i kosovskite biznismeni, s$ u{te ne se realiziraat. Za niv doprva }e se baraat investitori. Spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, izgradbata na patnata i `elezni~kata infratstruktura nabrzo treba da vlezat vo faza na realizacija. “Za golem del od infrastrukturnite proekti dosega nemalo proekti i planovi, no nekoi od niv ve}e po~naa da se realiziraat. Konkretno, patot od Skopje do Blace, del od Koridorot 8 koj treba da se izgradi na nivo na avtopat, }e se dava pod koncesija i vo momentov e vo faza na tender. Ima proekt i za izgradba na `elezni~ka pruga od Ki~evo do granicata so Albanija za da mo`e trgovi-
МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ
Рочности
Благајнички записи
4,00%
СКИБОР
Ломбарден кредит
5,50%
МКДОНИА
преку ноќ
1 нед.
1 мес.
3 мес.
2,51%
3,43%
4,22%
5,11%
Извор: НБРМ
КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка
КУРСНА ЛИСТА
3м
6м
12м
24м
36м
4,60%
5,50%
6,10%
8,10%
8,30%
Среден курс Држава
Валута
ЕМУ
евро
61,5038
Комерцијална
4,80%
5,50%
6,50%
8,60%
9,00%
САД
долар
43,5086
НЛБ Тутунска
4,50%
5,50%
6,00%
8,20%
8,40%
во денари
Стопанска
В.Британија
фунта
70,7021
Швајцарија
франк
48,2534
ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ
Канада
долар
44,2792
EUR
USD
GBP
CHF
Австралија
долар
43,9125
61,6
44,2
71,3
48,3
Извор: НБРМ
BEXET PACOLI
FATMIR BESIMI
PRETSEDATEL NA KOSOVO Jas sum sledbenik na golemata ideja da se najdat zaedni~ki investitori me|u Makedonija i Kosovo za da se izdigne eden gigant proizvoditel na elektri~na energija. Imame voda i mo`nosti, potreben ni e samo u{te investitor. Dokolku ima dobra inicijativa od makedonska i kosovska strana i se garantira zakonska platforma, nie }e najdeme investitori.
MINISTER ZA EKONOMIJA Za golem del od infrastrukturnite proekti dosega nemalo proekti i planovi, no nekoi od niv ve}e po~naa da se realiziraat. Konkretno, patot od Skopje do Blace, del od Koridorot 8 koj treba da se izgradi na nivo na avtopat, }e se dava pod koncesija e vo faza na tender. Ima proekt i za izgradba na `elezni~ka pruga od Ki~evo do granicata so Albanija. No, s$ u{te ne e po~nata izgradbata.
jata od Kosovo do Albanija da odi preku na{ata `eleznica. No, s$ u{te ne e po~nata izgradbata”, istakna Besimi. Biznismenite pobaraa akcent da se stavi i na zgolemuvawe na sorabotkata i razmenata vo oblasta na energetikata. “Pravnite barieri, lo{ata infrastruktura, grani~nite premini vlijaat vrz zdravata ekonomija, koja ima prespektivi. No, energijata e taa koja }e ni nedostiga vo idnina, a toa e golem potencijal i resurs koj, za sre}a, se nao|a vo Kosovo. Vo taa nasoka, treba da se fokusirame i da gledame kako
mo`eme so zaedni~ki proekti i zaedni~ka regulativa {to poskoro da gi sredime tie odnosi”, izjavi Menderes Ku~i, biznismen od Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija. Toj pobara itno da se izgradi `eleznicata do Albanija i Makedonija da ja iskoristi pozicijata na krstopat koja ja ima. “Ne e dovolno da ima `eleznica od Kosovo do Makedonija. Ovaa trasa treba da se povrze so pristani{teto vo Albanija i zatoa potrebno e da se izgradi `eleznica do ]afasan”, istakna Ku~i.
Fokus
12
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
SO TURNEJATA NA PUTIN PO^NA RUSKATA “OFANZIVA”
MOSKVA U[TE DR@I KONCI KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk
VESNA KOSTOVSKA
v.kostovska@kapital.com.mk
o turnejata na premierot na Rusija, Vladimir Putin, na Balkanot se razdrma geopoliti~kata scena. Po sredbite prvo so slovene~kiot, pa so srpskiot dr`aven vrv informaciite se deka se razgovaralo za izgradbata na magistralniot gasovod Ju`en potok, vo koj se priklu~i i Slovenija, za ekonomskite relacii Belgrad–Moskva i mo`nostite za nivno unapreduvawe, no i za srpskite perspektivi za vlez vo Evropskata unija vizavi Kosovo. Pritoa, Putin ja poddr`al aspiracijata na Srbija za evropska idnina, no naglasil deka negovata dr`ava vo sekoj slu~aj e protiv pro{iruvaweto na NATO Alijansata. So vakvi oficijalni izjavi, ve} e se pojavija informaciite deka zna~eweto na posetata na Putin na Srbija i Slovenija, e mnogu pogolemo od tekovnite ekonomski proekti i temi. Makedonija ima svoe mesto vo prikaznata. Posetata na Putin, koja e prva po deset godini, vo situacija koga vo Makedonija za kraj na april e najavena poseta na ruskiot {ef na diplomatijata, Aleksej Lavrov, (prva oficijalna poseta na ruski visok politi~ar po sedum godini) zboruva deka Rusija go naso~uva vnimanieto kon poluostrovot. Iako, oficijalno ne sakaat da zboruvaat, visoki diplomati brifiraat deka se raboti za silen signal do Va{ington deka Rusija nema krenato race od slu~uvawata vo ovoj del od Evropa i, sekako, signal deka Moskva planira da u~estvuva vo razvojot na nastanite tuka ili barem odblisku da gi sledi. Doma{nite analiti~ari cenat deka ruskata aktivnost na Balkanot e i pove}e od evidentna. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Stole ^a{ule, za “Kapital” veli deka toa {to po podolg period Rusite kone~no doa|aat tuka zna~i deka od pove}e agli nie kako zemja stanuvame interesni za golemite sili. Toj duri smeta deka ruskata pomo{ mo`e da se o~ekuva i za re{avawe na sporot za imeto. “Sekako, vakvkata poseta ne treba da se gleda kako kontraodgovor na na{ite odnosi so SAD, tuku zna~i obnovuvawe i dinamizirawe na odnosite me|u Rusija i Balkanot. Da ne zaboravime deka i Kina kako golema sila odr`uva kontakti so Makedonija i zemjite od Balkanot. Toa zna~i deka Balkanot povtorno stanuva igrali{te na golemite sili. Zatoa, treba da bideme pove{ti vo iskoristuvaweto na ova prisustvo, treba da ja iskoristime igrata, da gi isharmonizirame odnosite so ovie dr`avi i preku tie odnosi da gi barame re{enijata na problemite koi o~igledno sami ne mo`eme da gi re{ime. A stavot na Rusija za Makedonija e poznat. Tie ne priznavaat pod na{eto ustavno ime i gi razbiraat makedonskite pozicii. Vakvata poseta }e dade dopolnitelna injekcija, koja mo`e da pomogne duri i okolku sporot so imeto”, veli ^a{ule. Profesorot i analiti~ar Stevo Pendarovski, pak, veli deka posetata na Lavrov nema direktna relacija so posetata na Gruevski vo Va{ington. Toj o~ekuva i smeta deka Rusija treba da bide poaktivna vo ovoj region od Evropa i deka za~uduva faktot {to Rusija ne e pove}e prisutna vo zemjava. “Kako i da e, Rusija ne doa|a vo Makedonija so politi~ki alternativi, nitu, pak, nudi. Taa nema politi~ki institucii za da go nudi toa. Dosega vo regionot na
S
Analizite se deka zna~eweto na posetata na Putin na Srbija i Slovenija e mnogu pogolemo od tekovnite ekonomski proekti i temi, deka e silen signal do Va{ington oti Rusija nema krenato race od slu~uvawata vo ovoj del od Evropa. Makedonija ima svoe mesto vo prikaznata nitu edna zemja & nemaat ponudeno sojuzni{tvo. Vo politi~kite odnosi tie imaat mo`ebi zebele{ki samo za ~lenstvoto vo NATO i najmnogu za Srbija, dodeka dosega nitu edna{ ne se protivele za ~lenstvoto na Makedonija vo NATO, nitu, pak, vo EU. Toa {to mo`e da se o~ekuva od sredbata e najmnogu da se razgovara za ekonomski i drugi odnosi otkolku politi~ki. Nie ovde mo`eme da ja iskoristime sorabotkata vo oblasta na energetikata so ogled na toa {to Makedonija e zavisna uvozno-energetska zemja", veli Pendarovski. SLOVENIJA MU SE PRIDRU@I NA JU@EN POTOK! Svojata mini balkanska turneja, ruskiot premier, Vladimir Putin, ja po~na so Slovenija. Toj, pri prvata oficijalna poseta na ovaa zemja, razgovara{e so svojot slovene~ki kolega Borut Pahor za intenzivirawe na bilateralnata sorabotka vo nekolku va`ni sektori. Zaedno so Putin pristigna oficijalna delegacija na ruskata Vlada od 15
aliziran. Po toj povod, Gazprom i slovene~kiot koncern Geoplin plinovodi osnovaa zaedni~ko pretprijatie za proektirawe na slovene~kata delnica od naftovodot Ju`en potok. Toj istakna deka od gasovodot }e imaat korist site evropski dr`avi, a ruskite eksperti podgotvuvaat dopolnitelni objasnuvawa za Turcija, so cel da ja ubedat da ne go blokira proektot i da se otstrani i taa pre~ka. Putin vo Qubqana potseti na neodamne{nata poseta na turskiot premier, Rexep Tajip Erdogan, koga so turskata strana e dogovoreno da im se dostavi dopolnitelna dokumentacija za istra`uvawata povrzani za ekolo{kiot aspekt i utvrduvawe na rutata, so procenka na studijata za izdr`livost. “Mo`no da se kompresira gas na bregot na Crno More i so tankeri da se nosi do bugarskiot breg, kade {to bi se dekompresiral i bi se naso~uval vo cevkovodot”, re~e Putin. Toj navede u{te edna varijanta –
PORAKA ZA LIBIJA Za ova vo prv red treba da razmislat tie {to u~estvuvaat vo ovaa tragedija, mora da se molat za spas na svoite du{i”, pora~a Putin. ~lenovi, no i brojni politi~ari i biznismeni, me|u koi i prviot ~ovek na nafteniot gigant Gazprom, Aleksej Miler. Putin i Pahor istaknaa deka bilateralnite odnosi me|u nivnite zemji se tradicionalno dobri, pri {to premierot na Rusija navede deka obemot na trgovija ve}e se vratil na nivoto pred krizata. “Vo apsolutni brojki toa ne e mnogu, no tendencijata e dobra”, izjavi Putin, pritoa naglasuvaj}i deka vo Rusija rabotat mnogu razli~ni slovene~ki kompanii vo razli~ni sektori od stopanstvoto. Me|u drugoto, Putin naglasi deka Rusija e zainteresirana za sorabotka so Slovenija vo razvivawe na visoki tehnologii so vlez na pove}e ruski firmi, a razmisluva negovata zemja da u~estvuva vo obnova na slovene~kata `eleznica. Negoviot kolega Pahor navede deka vo ovoj moment trgovskata razmena me|u Rusija i Slovenija iznesuva pove}e od 1,2 milijardi evra i deka i pokraj krizata, razmenata e zgolemena za 40%. Putin vo Qubqana go potvrdi toa {to site go o~ekuvaa, a toa e deka naftovodot Ju`en potok }e bide re-
kompresirawe na gasot na samiot izvor, me|u koi i na poluostrovot Jamal i negov transport do edna zemja od ju`na Evropa, kade {to bi se pu{tal vo cevkovodot. “Postojat mnogu varijanti i site se prou~uvaat, trgnuvaj}i od toa deka ni{to ne smee da ja zagrozi realizacijata na proektot, koj prvobitno e zamislen i razgledan so turskata strana”, naglasi ruskiot premier. ZAJAKNUVA RUSKO-SRPSKATA SORABOTKA Ekonomskata sorabotka me|u Srbija i Rusija nema granica. Ruskite kompanii }e & pomognat na Srbija vo izgradbata na `elezni~ka pruga, a srpskite grade`nici }e u~estvuvaat vo podgotovkata na Olimpiskite igri
Po oficijalnite sredbi i razgovori so pretstvanicite na vlasta, ruskiot premier ve~erta ja pomina na stadionot Crvena Zvezda, kade {to vo dru{tvo na srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, go odgleda vtoroto poluvreme na natprevarot me|u Crvena Zvezda i Zenit vo So~i koi treba da se odr`at vo 2014 godina i Svetskoto prvenstvo vo fudbal vo 2018 godina. “Razgleduvame paket od 800 milioni dolari za finansirawe na konkretni proekti. Ruskite kompanii }e & pomognat na Srbija da gi izgradi `elezni~kite prugi, a od druga strana bi sakale da go iskoristime golemoto iskustvo na srpskite partneri vo izgradba na turisti~ki objekti”, re~e Rusija, koja }e & odobri kredit na Srbija od 200 milioni dolari za modernizacija na `eleznicata. I pokraj site {pekulacii za otka`uvawe na izgradbata na Ju`en potok, oficijalnite lica od Gazprom vo Belgrad soop{tija deka gasovodot }e bide zavr{en do krajot na 2015 godina. Izgradbata na delnica na gasovodot Ju`en potok na teritorijata na Srbija }e privle~e do 1,5 milijardi evra direktni investicii, soop{ti ruskiot koncern Gazprom koj navede deka za 25 godini eksploatacija, gasovodot }e & donese na Srbija prihod od ~etiri milijardi evra. Ruskiot premier izjavi deka gleda golem razvoj vo Srbija od negovata posledna poseta pred deset godini (juni 2001 godina). Po nekolku~asovnata poseta na Belgrad so srpskiot dr`aven vrv istakna deka
e zadovolen od tekot na razgovorot po pra{awata na prioritetite za sorabotka kako {to se energetikata, soobra}ajot, ekologijata i kulturnata razmena. Tadi} naglasi deka vo moment koga celiot svet, pa i Srbija e vo mnogu te{ka ekonomska kriza, pomo{ta od Rusija e od ogromno zna~ewe. Po razgovorite na srpskiot i ruskiot dr`aven vrv bea potpi{ani i dogovori za sorabotka vo oblasta na turizmot me|u ministerot za ekonomija, Neboj{a ]iri}, i ruskata ministerka za turizam, Nade`da Nazina. Dogovorot za sorabotka na gradot Belgrad i ruskata kompanija OAD Inter rao, koj go potpi{aa gradona~alnikot na Belgrad, Dragan \ ilas, i pretsedatelot na kompanijata, Boris Kovaq~uk. Za nau~no-tehni~ka sorabotka se potpi{aa ministrite za obrazovanie, @arko Obradovi} i Aleksej Honomarjov. Dogovorot za paten soobra}aj go potpi{aa ministerot za infrastruktura i energetika, Milutin Mrkowi} i Igor Levitin, koj e minister za transport, a Putin najavi milionski investicii preku ruskite firmi, koi se prisutni ili }e bidat prisutni vo Srbija i ja potencira investicijata od 500 milioni evra za modernizacija na kompanijata NIS. DOGOVOR ZA STRATE[KO
JU@EN POTOK ]E PO^NE DA SE GRADI VO 2013 GODINA
Ruskiot Gazprom i italijanskata naftena kompanija Eni, vo 2008 godina vo [vajcarija, registriraa zaedni~ka kompanija Sout strim za proektirawe na gasovodot. Magistralniot gasovod Ju`en potok treba da prenesuva ruski gas pod Crno More do Bugarija, vo dol`ina od 900 kilometri, a potoa vo dva kraka, eden preku Srbija, Ungarija, Slovenija do drugite evropski zemji, drugiot preku Grcija i Italija. Kapacitetot na gasovodot treba da bide 63 milijardi metri kubni godi{no. Se o~ekuva negovata izgradba da po~ne 2013 godina, a prvata linija da bide pu{tena vo rabota na 30 dekemvri 2015 godina.
no.
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
TOP 10
1
13
IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT
I NA BALKANOT!
NA SVETOT MU NEDOSTIGA OPTIMIZMOT NA MLADITE!
Vo re{avaweto na globalnite problemi
postojat brojni predizvici koi treba da se nadminat, no sovr{eno dobra ideja e da se prezeme del od optimizmot na mladite. Tie se revolucioneri vo vistinska smisla na zborot!
Srpskiot pretsedatel razgovorite so ruskiot premier, Vladimir Putin, gi oceni kako mnogu pozitivni i od pregolema va`nost za Srbija. Toj naglasi deka vrskata me|u ovie dve zemji sekoga{ bila mnogu silna i deka mnogupati Rusija doka`ala kolku se gri`i za svoite prijateli.
PODAROCI ZA PUTIN
Ruskiot premier si zamina od Belgrad so mnogu podaroci. Od pretsedatelot Tadi} dobi monografija “Srbija od zlato jabolko, od premierot Cvetkovi}, ikona Bel angel, a od pretsedatelkata na Sobranieto, dve knigi: Svetlosta na svetot i Kosovo od 1912 do 2010 godina. Najmnogu podaroci Putin dobi na Marakana od fudbalskiot klub Crvena Zvezda - ikona Bel angel, dres so broj eden, {al i kimono za xudo so grb na crveno-belite. PARTNERSTVO ME\U RUSIJA I SRBIJA Stepenot na soglasnosta po pra{awata na me|unarodnata politika me|u dvete zemji e na najvisoko nivo, a od isklu~itelno zna~ewe e i pridonesot na Rusija vo za~uvuvaweto na suverenitetot i integritetot na Srbija koga vo pra{awe e Kosovo i Metohija, vo Sovetot na bezbednost (SB) i vo ON. "Rusija be{e i }e ostane sojuznik na Srbija koga stanuva zbor za Kosovo i ne treba da se pojasnuvaat pri~inite za toa. Tie proizleguvaat od istoriskite vrski i bliskosta me|u dvete zemji”, istakna Putin. Ruskiot premier be{e jasen, otvoren iskren i direkten vo razgovorite so SILVANA JOVANOVSKA srpskite parlamentarci i prenese jovanovska@kapital.com.mk deka negovata zemja ja podr`uva Sruskiot premier, Vladimir Putin, vo svojata balkanska bija da stane ~lenka na Evropskata turneja ne dojde vo Makedonija, ama dobi podarok od svojot unija (EU), no nikako i ~lenka na “brat” Makedonec. Pretsedatelot na makedonskoto bratstvo NATO. No}ni volci, Lenin Jovanovski, zav~era se sretna so Putin Tadi} izjavi deka po sredbata so ruskiot premier, od Rusija o~ekuva vo Belgrad i sede{e so nego vo ista lo`a na stadionot za da & pomogne na Srbija vo Sovetot vreme na fudbalskiot natprevar Crvena Yvezda–Zenit. za bezbednost da dobie poddr{ka Pred natprevarot Lenin na Putin mu podari makedonski {tit vo baraweto nezavisen obvinitel - simbol na ve~nosta. Ovie fotografii v~era bea objaveni i na da go istra`uva slu~ajot so trgovija internet-stranica na ruskata novinska agencija RIA Novosti. so organi vo Kosovo i Albanija po Vsu{nost, Putin e dolgogodi{en prijatel so ~lenovite na ruskoto objavuvaweto na izve{tajot na Dik bratstvo, moto-klubot No}ni volci, od Makedonija i od Srbija. Marti. [est motorxii, me|u koi i Lenin Jovanovski, bile pokaneti li~no Za nekolku meseci vo Rusija }e bide od Putin da go prosledat fudbalskiot natprevar me|u Zenit od potpi{an dogovor za strate{ko Sankt Petersburg i Crvena Yvezda na stadionot Marakana vo partnerstvo, koj }e bide kruna na Srbija. Motorxiite mu priredile oficijalen do~ek na Putin odnosite. pred stadionot so site dr`avni po~esti, na koi bilo istaknato ZO[TO PUTIN JA makedonskoto zname. ZAOBIKOLI HRVATSKA? “Ovaa sredba ne be{e slu~ajna. Dobivme pokana od na{iot Regionalnata turneja na Putin so prijatel Putin zaedno da go prosledime fudbalskiot ekonomski, najnapred natprevar. Vsu{nost, No}nite volci imaat prijatelski energetski predznak odnos so premierot ve}e tri godini. Go pre~ekavme pred go zaobikoli oficistadionot i prodol`ivme zaedno vo VIP lo`ata, kade jalen Zagreb. Spored {to od prvite redovi go prosledivme vtoroto poluanaliti~arite, ova vreme na natprevarot”, raska`uva Jovanovski za zaobikoluvawe e resredbata so premierot Putin, so koj si ka`uvale zultat na natrupani dosetki i {egi povrzani so politikata za vreme problemi u{te od na natprevarot. vremeto na premierot “Premierot e navistina prijaten i otvoren ~ovek, Ivo Sanader, zatoa {to pred ~etiri godini koj e blagonaklonet kon Makedonija. Iako sredbata na Energetskiot samit be{e neformalna, sepak, kako pretstavnici od vo Zagreb ja odbi ponuMakedonija, imavme dol`nost da go zamolime da ja data na Putin, Hrvatsvklu~i na{ata zemja vo negovata nabiena agenda od ka da u~estvuva vo obvrski i zadol`enija. Razgovaravme za toa da ja proproektot Ju`en potok movira pred ruskite biznismeni, golemite korporacii, kako edna od glavnite pa duri i za gasovodot”, raska`uva Jovanovski, koj na tranzitni zemji. Ova ne ruskiot premier mu se obra}a so “brat Putin”. be{e prv pat Sanader Ova ne e prva sredba na No}nite volci so ruskiot preda odbie predlog {to Slovene~kiot mier. Jovanovski otkri deka za vreme na sredbata, koja kolega BoHrvatska ja vrzuva traela okolu ~as i polovina, imalo odli~na atmosfera, rut Pahor vo silen energetski razgovarale opu{teno i prijatelski na sekakvi temi, od mu podari sojuz so ruskata federmotorxiski, do politi~ki, pa i za privatniot `ivot. acija. Prethodno toj go na Putin “Za Putin se veli deka e ~ovek koj retko se smee. Ne bi odbi proektot Dru`ba unikaten mo`el da go potvrdam toa, bidej}i za vreme na na{ata Adria, 3.200 kilometri par skii sredba ne ja simna nasmevkata od liceto”, dodade Jodolg naftovod me|u od markata vanovski, koj na krajot od sredbata go pokanil “bratot” Samara vo Rusija i Elan. Putin vo Makedonija. Omi{aq na Krk.
LENIN GO VIDE PUTIN
R
ladina: asocijalni, zavisni od mobilni telefoni i mrzelivi, opsednati so Lejdi Gaga, koi se "mrdaat" samo za da pravat bunt. [to e tuka ubavo? Mnogu raboti, pi{uva amerikanskiot magazin "Tajm". Pro{iruvaweto na demokratijata vo svetot, podobrenite zdravstveni uslovi, zgolemenoto nivo na obrazovanie, a namalenoto nivo na nasilstvo se del od rabotite {to pridonesuvaat za izgradba na podobar svet. Koga postoi sevo ova, toga{ doa|a i najgolemata ideja za promena na svetot: doa|a vreme koga treba da go napu{time pesimizmot za dr`avata, planetata i na~inot na percepcija na istorijata. Postojat brojni predizvici koi treba da se nadminat, no sovr{eno dobra ideja e da se prezeme del od optimizmot na mladite koga stanuva zbor za nadminuvawe na globalnite problemi. Amerikanskiot magazin poso~i nekolku klu~ni primeri zo{to optimizmot na mladite e neophoden za uspeh vo svetot. Na Sredniot Istok i vo Severna Amerika mladinata odigra mnogu zna~ajna uloga vo stavaweto kraj na nekoi dolgogodi{ni diktatorstva. A toa mo`e da e samo po~etok. Naprednoto mlado naselenie mo`e da pomogne da se zabrza globalniot ekonomski rast i da pridonese za pozitiven razvoj na kvalitetot na `ivotot na globalno nivo. Zemjite vo razli~ni fazi od napredokot minuvaat niz toa {to ekonomistite go narekuvaat demografska tranzicija, {to pretstavuva period koga mortalitetot go nadminuva natalitetot i obratno. Za ekspertite demografskata tranzicija e dolgotraen proces. Bogatite dr`avi od Evropa i Severna Amerika, zaedno so Japonija, minuvaat niz ovaa faza, pri {to kaj mnogu od niv zna~itelno se namaluva naselenieto. Afrika s$ u{te e na sredina od taa promena, dodeka Latinska Amerika i Azija se mnogu ponapred. Vo site regioni smrtnite stapki padnaa pred da padnat stapkite na ra|awe. Zatoa, vo poslednite 50 godini postoi zna~itelen rast na populacijata - od tri milijardi na re~isi sedum milijardi. Soodveten primer za dr`avi vo demografska tranzicija se tokmu Sredniot Istok i Severna Amerika. Spored magazinot "Tajm", vo r 1960 godina `enite vo regionot vo prosek ra|aaa sedum pati vo tekot na nivniot `ivot, a okolu edna ~etvrtina odd rodenite deca se soo~ija so rana ana smrt. Do 1980 godina smrtnosta sta na decata re~isi isi se prepolovi, ovi, no stapkite na oploduvawe ostanaa visoki. ki. Smrtnosta kaj decata dopololnitelno opadna dna do 2000 godidina i na kraj aj i plodnosta ta – pa|aj}i na tri ra|awaa
M
po `ena. Vo me|uvreme se zgolemi odnosot na lu|eto vo rabotna sostojba od okolu polovina vo 1980 godina do re~isi dve tretini denes. Mladite mnogu brzo mo`e da stanat bukvalna armija – predizvikuvaj}i nemiri i gra|anska vojna. No, vo mnogu zemji najnovite dokazi poka`uvaat razli~na situacija. Trudot na Dejvid Blum od Harvard i drugi ekonomisti poka`uva deka mladite mo`at da go zabrzaat ekonomskiot rast. Koga pogolem procent od vkupnoto naselenie e sposobno da raboti se o~ekuva enormen rast na prihodot po `itel. Namesto `enite da ra|aat deca na mlada vozrast, tie po~naa da rabotat. Toa e dobro. Rabotosposobnite lu|e najmnogu za{teduvaat, sozdavaj}i pove}e sredstva za investirawe i rast. Blum i negovite kolegi tvrdat deka re~isi edna tretina od “neverojatnite” stapki na rast vo Isto~na Azija poslednive decenii mo`e da se pripi{e na mnogubrojnata mladina. Kako {to pominuvaa godinite dr`avite od Sredniot Istok im go ovozmo`ija pravoto na pristap do obrazovnite institucii na mladite. Pa zapi{uvaweto na kolex ili univerzitet vo Egipet od 1990 godina do denes se zgolemi za 50%. No, zaboraveniot privaten sektor i konzervativnite institucii ne uspeeja da sozdadat dovolno rabotni mesta za diplomcite. Nevrabotenosta me|u mladite od 15 do 24 godini vo Sredniot Istok i Severna Afrika e pogolema od 25%. Iako ima pove}e mladi `eni od mladi ma`i na kolex, s$ pomalku od niv se aktivni vo rabotnata sila, osobeno po brakot. Poradi toa, mladite bea primorani da ostanat na ulica. Za sre}a, {tom se najdoa tamu, pomognaa da dojde do mirni revolucii, pi{uva "Tajm". Politikologot Kris Blatman od Univerzitetot Jejl tvrdi deka ne samo na Sredniot Istok vrskata me|u mladite i politi~koto nasilstvo mo`e da se namali mnogu pove}e otkolku porano. Spored nego, vo svetot “lu|eto koi buntuvaat se siroma{ni i prete`no nevraboteni mladi... Problemot e {to lu|eto koi ne se bunat isto taka se siroma{ni i nevraboteni mladi. Pogolem del od naselenieto e siroma{no, nevraboteno i mlado. Ne se znae dali posiroma{nite r i nevraboteni se ponasilni”,, veli Blatman. prodol`uva r d u
Komentari / Analizi
14
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
VOVED VO MONETARNA POLITIKA
Zamislete sega da izleze Obama i da ka`e deka od denes natamu Ben Bernanke }e se gri`i samo i samo za podinami~en ekonomski rast. Pazarnite igra~i ova }e go razberat kako niska kamatna stapka po cena na visoka inflacija, verojatno, gladni gra|ani na dolg rok i ogromen krediten rast po cena na finansiska nestabilnost i, verojatno, bankarska panika na dolg rok. I ekonomijata }e otide vo nepovrat
a vreme na mandatot na Alan Grinspen kako pretsedatel na Federalnite rezervi na SAD, odnosno guverner na centralnata banka na SAD, pazarnite igra~i go sledea sekoj negov zbor i dvi`ewe so cel da gi predvidat nasokata i goleminata na promenite vo osnovnata kamatna stapka. Toa pretstavuva osnoven signal za “dvi`eweto” i stojali{teto na monetarnata politika. Go sledea vo s$ - od tonot na negoviot glas do o~iglednata debelina na negovata seprisutna aktovka. Grinspen be{e sekoga{ razbirlivo vnimatelen vo izborot na negovite zborovi. Vo edna prigoda toj se sretnal so eden prijatel i voobi~aeno bil pra{an kako e. “Vsu{nost”, odgovoril Grinspen, “ne mi e dozvoleno da ka`am!“ Makedonija go dobi ~etvrtiot po red guverner na NBRM. Pred da mu ~estitam za izborot vo slednata kolumna, sakam da se navratam na edna neprilika so koja toj se soo~i u{te neizbran, pa be{e primoran da dava dopolnitelni objasnuvawa. (Za sre}a, tie bea vnimatelno dadeni, na nivo na Grinspen!) Mu be{e nametnat mandat za da pri-
Z
K
O
M
E
R
C
donese za podinami~en rast na ekonomijata. Mo`ebi neekonomistite ne znaat deka toa ne e i ne smee da bide primarna cel na centralnite bankari, no sekako deka e po`elno da napravat konsultacii pred da go opi{at mandatot na guvernerot vo taka neosmislena formulacija. Eve i zo{to. Osnovna finalna cel na site centralni banki vo svetot e promovirawe i odr`uvawe na cenovnata stabilnost. Postojat diskusii {to to~no zna~i cenovna stabilnost, no vo vrska so toa ima dve raboti koi se op{toprifateni. Prvo, cenovnata stabilnost ne implicira nulti porast na cenite, tuku nekoja mala, no pozitivna cifra, naj~esto od 2% do 3% na godi{no nivo. Vtoro, cenite se smetaat za s ta bilni toga{ koga nema potreba ekonomskite agenti da gi zemaat predvid vo svoite ekonomski odluki. Vtora zna~ajna cel na centralnata banka e odr`uvawe i promovirawe na finansiskata stabilnost. Iako isto taka e kontroverzen fenomen vo pogled na nejzinoto definirawe, taa podrazbira situacija vo koja finansiskiot sistem go olesnuva procesot na interI
J
A
L
E
N
medijacija i gi menaxira rizicite na toj na~in {to mo`e da apsorbira potencijalni {okovi. Iako celta za s ta bilen finansiski sistem be{e implicitna funkcija na centralnite banki, nejzinoto pojasno artikulirawe se zasili vo poslednata decenija i osobeno vo tekot na ovaa ekonomska kriza. Glavno toa e zatoa {to pove}e regionalni recesii vo poslednata decenija i poslednata globalna recesija nastanaa kako rezultat na t.n. meuri svrzani so cenite na finansiskite sredstva (hartiite od vrednost, sekjuritizirani hipotekarni krediti i sli~no). Na primer, finansiskite sistemi na SAD i na nekoi drugi ekon omii bea prem n ogu izlo`eni na rizik od promena na vrednosta na imotot dad en kako h ipoteka za krediti – so drasti~niot pad na vrednosta na ovoj nedvi`en imot lu|eto sfatija deka im e poevtino da & ja os tavat h ipotekata na bankata otkolku da go vra}aat kreditot. Toa go “strese” finansiskiot sistem na ovie zemji i taka po~na dene{nava ekonomska kriza. Malku centralni banki vo svojot mandat imaat definirano i nekoi O
G
L
A
drugi celi koi se celosno i strogo podredeni na ovie dve, kako na primer: namaluvawe na varijabilnosta na kamatnite stapki, stabilen devizen pazar, odr`liv ekonomski rast i sli~no. Zo{to dinamiziraweto na rastot ne mo`e da bide prva i osn ovna cel na monetarnata politika? Taa, najop{to ka`ano, zna~i politika na menaxirawe na parite vo ekonomijata so cel pos tignu vawe na gornite dve osn ovni celi. Ekonomskata teorija uka`uva deka promenite vo agregatnata ponuda na pari, kontrolirana od centralnata banka, vlijaat samo na nominalnite promenlivi vo ekonomijata. Toa zna~i deka porast na monetarnata ponuda, odnosno ekspanzivna monetarna politika so niski kamatni stapki na dolg rok }e gi zgolemi site ceni i plati proporcionalno na porastot na pari~nata masa, no }e nema nikakov efekt vrz vrabotenosta i proizvodstvoto, odnosno ekonomskiot rast. Ova e taka zatoa {to udvojuvaweto na koli~estvoto pari vo ekonomijata ne mo`e da vlijae vrz promena na tehnologijata na proizvodstvo i vrz brojnosta i kvalitetot
na rabotnata sila. Taka, koga ekonomskite agenti }e se najdat so vi{ok pari, tie }e po~nat da pobaruvaat pove}e stoki i uslugi, ~ie koli~estvo ne se promenilo. Toa }e izvr{i nagoren pritisok vrz nivnite ceni. Cenite }e rastat s$ dodeka koli~estvoto stoka ne se izedna~i so koli~estvoto pari vo ekonomijata. Zna~i, na dolg rok proizvodstvoto }e ostane isto, no sme zavr{ile so dvojno povisoki ceni. Podocne`nite unapreduvawa na ekon omskata teori ja poka`aa deka, za razlika od dolgiot rok, parite ssepak se ne-neutralni na kratok rok. Toa zna~i d eka na kratok rok centralnata banka navistina mo`e da go dinamizira rastot. Glavna pri~ina za takvata mo`nost e rigidnosta na cenite i platite. Nenadeen porast na koli~inata pari vo optek ne mo`e vedna{ da rezultira so zgolemeni plati – tie }e mora da po~ekaat do naredniot ciklus na pregovarawe me|u rabotodavcite i rabotnicite. Nitu mo`e vedna{ da rezultira so zgolemeni ceni – proizvoditelite imaat t.n. meni tro{oci za promena na cenite, koi nema da sakaat da gi snosat dodeka ne bidat
MARJAN PETRESKI, ekonomski istra`uva~ r u i dobitnik na nagradata Ogla Radzyner Avstrija odd Centralnata C tra Cen r lnata banka na Avstri r ja j
sigurni deka porastot na cenite na nivnite inputi ne zaprel. Ottuka, monetarnata ekspanzija na kratok rok mo`e da sozdade iluzija na bum-ekonomija, odnosno da pottikne kreirawe ve{ta~ki rabotni mesta. Ama na dolg rok, poradi pri~inite vo prethodniot paragraf, proizvodstvoto i vra boten os ta }e se vratat na svojata po~etna to~ka, a ekonomijata }e zavr{i samo so zgolemeni ceni i ni{to drugo! Taka {to, zamislete sega da izleze Obama i da ka`e deka od denes natamu Ben Bernanke }e se gri`i samo i samo za podinami~en ekonomski rast. Pazarnite igra~i ova }e go razberat kako niska kamatna stapka po cena na visoka inflacija, verojatno, gladni gra|ani na dolg rok i ogromen krediten rast po cena na finansiska nestabilnost i, verojatno, bankarska panika na dolg rok. I, ekonomijata }e otide vo nepovrat.
S
PRETPLATETE SE NA
Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA
TOP 100 IZVOZNICI
Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.
V
Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? Tajnata na usp{enite izvozni strategii i
Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski
N
O
G
L
A
S
Balkan / Biznis / Politika
16
GR^KATA BANKA PIREOS OBJAVI ZAGUBI OD 20 MILIONI EVRA
r~kata banka Pireos objavi zagubi vo iznos od 20 milioni evra za finansiskata 2010 godina, predizvikani od niskata kreditna aktivnost i ekonomskata recesija, objavi vesnikot "Imerisija”, istaknuvaj}i deka toa se prvite registrirani zagubi vo istorijata na bankata. Se smeta deka konstatiranite zagubi se malku
G
pomali, bidej}i o~ekuvale zagubi od 26,8 milioni evra. Minatoto leto bankata go izdr`a stres-testot na koj be{e podlo`ena od EU i go zgolemi kapitalot na 807 milioni evra. ^istite prihodi na bankata, koja e aktivno prisutna vo Bugarija, Romanija, Srbija, Albanija, Kipar, Egipet, Ukraina i SAD,
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
VUJANOVI]: INVESTICIITE VO CRNA GORA SE STABILNI
rnogorskiot pretsedatel, Filip Vujanovi}, izjavi deka investiciite vo Crna Gora se bezbedni i stabilni i deka zemjata e posvetena na razvivawe na ekonomskata sorabotka so Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD). Vujanovi} na otvoraweto na prviot amerikansko-balkanski samit vo Baltimor re~e deka Crna Gora raboti na sproveduvawe na reformite vo zemjata. Toj oceni deka dvete zemji imaat dobri politi~ki odnosi, no i deka ima prostor za unapreduvawe na ekonomskata sora-
C
zabele`ale rast od 9% i iznesuvale 1,21 milijardi evra.
botka. Vujanovi} uka`a deka unapreduvaweto na konkurentnosta i regionalniot razvoj se najva`ni zada~i za ekonomskata politika vo naredniot period.
HRVATSKITE MEDIUMI OBJAVIJA SLOVENE^KA AFERA
NLB LIZING VME[ANA VO SOMNITELNO KREDITIRAWE VO HRVATSKA
Spored podatocite do koi dojdoa nekoi hrvatski mediumi, postoi somnevawe deka NLB lizing preku kreditirawe na dva proekti na firmata Invest Zadar, preku firmite Optima lizing i OL Nedvi`nini, isprala 90 milioni evra ELENA JOVANOVSKA
lovene~kata Nova qubqanska banka (NLB) e vme{ana vo somnitelno kreditirawe na biznisi so nedvi`nosti po pat na lizing vo Hrvatska, objavija hrvatskite mediumi. Spored nivnite informacii, NLB uspe{no prona{la na~in preku nekolku firmi so koi sorabotuva da raboti i da kreditira vo Hrvatska, iako Hrvatskata narodna banka & go zatvori vlezot na hrvatskiot bankarski pazar dodeka ne se re{i pra{aweto so o{tetenite {teda~i na porane{nata Qubqanska banka. “No, po s$ izgleda deka raboteweto na NLB lizing vo Hrvatska zapadnalo vo problemi, {to vo centralata vo Qubqana predizvika golema nervoza vo vreme koga taa se bori so nedostigot od kapital”, pi{uva hrvatski "Poslovni dnevnik". Postoi somnevawe deka NLB lizing preku kreditirawe na dva proekti na firmata Invest Zadar, preku firmite Optima lizing i OL Nedvi`nini, isprala 90 milioni evra. Oficijalno, hrvatskata kompanija Optima lizing,
S
~ii kosopstvenici se NLB lizing Qubqana, Komposito grupa (porane{en Spektator, najgolem diler na jahti i avtomobili "aston martin" za Hrvatska) i slovene~kata firma Martmar lajn, minatata godina zavr{ila so zaguba od 9,83 milioni evra. Neoficijalno, se procenuva deka zagubata e pove}ekratno pogolema. SO HRVATSKI FIRMI DO NE^IST BIZNIS So NLB e povrzana i kompanijata OL Nedvi`nini, del od NLB grupata, ~ij pretsedatel na nadzorniot odbor, Borut Simoni~, e {ef na slovene~kiot NLB lizing. Spored podatocite na "Poslovni dnevnik", vo dva delovni potfati e kreditirana firmata Invest Zadar, sopstvenost na Andrej Jerin, direktor na slovene~kata firma Kolpa invest, koja isto taka e povrzana so NLB. Prokurator na Invest Zadar e Mirjan Kulovec, pretsedatel na upravata na Kolpa grupa. Preku proektot Veliko poqe-Buzin, procenet na 11,5 milioni evra, Invest Zadar izgradi 20 zgradi so 131 stan, kako i delovni prostorii i gara`i. Okolu 12,4 milioni evra finansiska poddr{ka obezbedil od OL Nedvi`nini, a
NLB lizing dodala u{te tri milioni evra. Spored dokumentacijata, od krajot na 2008 godina se prodadeni samo 17 stanovi i ~etiri delovni prostori, so {to se naplateni samo 2,36 milioni evra, glavno na NLB lizing, dodeka na OL Nedvi`nini mu se pokrieni samo del od kamatite. OL Nedvi`nini na proektot imaat zapi{ana hipoteka od 10,9 milioni evra, {to e pomalku od iznosot na kreditot. Idninata na otplatata e neizvesna zatoa {to vo 2011 godina investitorot planira da prodava po eden stan mese~no i so toa da ostvari 1,3 milioni evra prihodi, {to }e bide dovolno za pokrivawe na pristignatite obvrski, pa se pregovara NLB da gi prezeme pobaruvawata. NLB LIZING VO HRVATSKA POD BUDNO OKO NA CENTRALATA Intriganten e u{te eden proekt na Invest Zadar. Proektot Borovje e intriganten i od perspektiva na logi~na delovna politika. Tuka Invest Zadar ja prezede firmata Gradwa Borovje, vo ~ija sopstvenost bea parceli od 9.300 kvadratni metri vo Zagreb, no i 49,9 milioni evra kredit. Na zemji{teto e planirano da se gradat
309 stanovi i delovni prostorii na povr{ina od 45.000 kvadratni metri, no proektot propadna pred da se frli prvata lopata. Poradi zagubite na NLB, koi se procenuvaat i do tri milijardi evra, {to ne se vidlivi vo oficijalniot bilans, raboteweto na lizing-biznisot na slovene~kata banka vo Hrvatska e pod budno oko na centralnata banka. Se pretpostavuva deka zagubite se pri~ina za
poluuspe{nata dokapitalizacija, vo koja postoe~kite akcioneri uplatija 89,2 milioni evra, iako inicijalnata namera be{e da se soberat 250 milioni evra. Najgolemite sopstvenici, dr`avata i belgiskata banka KBC, uplatija minimalno potreben iznos za da se zadr`at postoe~kite paketi. Pred nekolku dena po~na vtoriot krug na dokapitalizacija na NLB, so {to na doma{nite i stran-
skite investitori im se staveni na raspolagawe site nezapi{ani akcii od prviot krug. Od prviot krug ostanaa na raspolagawe u{te 1.386.577 akcii po cena od 116 evra. Vtoriot krug }e trae do 30 mart. Slovene~kata bankarska grupacija minatata godina ja zavr{i so vkupna zaguba od 202 milioni evra, a samo vo Slovenija zagubata na bankata e 183,4 milioni evra.
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
Balkan / Biznis / Politika
OD APRIL OSUM LETOVI NA RELACIJA QUBQANA-BELGRAD
UNGARSKATA OTP BANKA SAKA DA JA PREZEME KARLOVA^KA BANKA
S
U
lovene~kata nacionalna aviokompanija Adria ervejs od 5 april }e go zgolemi brojot na nedelni letovi me|u Qubqana i Belgrad od sega{nite {est na osum, soop{ti ovaa aviokompanija. Vo vtornik i ~etvrtok }e ima po dva dnevni letovi, eden nautro, drugiot popladne. Novite letovi se
prilagodeni na potrebite na biznismenite od dvete zemji za da mo`at vo eden den da gi zavr{at svoite obvrski, pi{uva vo soop{tenieto. Od Adria ervejs najavija deka e mo`no od ova leto
da se vospostavat letovi i me|u Qubqana i Ni{. Slovene~kiot avioprevoznik, koj godinava slavi 50 godini postoewe, momentalno e edinstveniot avioprevoznik na linijata Qubqana–Belgrad.
ngarskata OTP banka, osma po golemina vo Hrvatska, podgotvuva ponuda za prezemawe na Karlova~ka banka, a vrednosta na potencijalnata akvizicija s$ u{te ne e poznata. “Gi razgleduvame elementite potrebni za podnesuvawe ponuda na Upravata i nadzorniot odbor na Karlova~ka banka. Ako
nivniot izve{taj bide pozitiven, upravite }e gi dogovorat site detalni transakcii, za koi vo ovoj moment e prerano da se zboruva”, velat od OTP banka. Minatata godina Karlova~ka banka ja zavr{i so zaguba od 11,26 milioni evra, {to ja stava na prvo mesto spored visinata na zagubata.
17 Ovaa banka vo momentot e edinstvena banka vo Hrvatska, ~ija stapka na adekvatnost na kapitalot e pod propi{anata stapka od 12%. Pazarnata vrednost na Karlova~ka banka na Zagrepskata berza e proceneta na okolu 11,78 milioni evra. Minatata godina vo Hrvatska zagubi zabele`aa sedum banki.
NOVI INVESTICII VO AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA
^ETIRI STRANSKI DOBAVUVA^I ZA FIAT GRADAT FABRIKI VO SRBIJA
Xonson kontrol, Proma magneto, SIGIT i HTL se prvite ~etiri dobavuva~i koi }e rabotat za fabrikata Fiat vo Kraguevac, a izgradbata na pogonite vo Gro{nica }e po~ne vo maj. Noviot model na Fiat se proizveduva vo dve varijanti, so pet i so sedum sedi{ta, a kapacitetot na fabrikata vo Kraguevac e proektiran za proizvodstvo na 500.000 avtomobili godi{no VESNA KOSTOVSKA
v.kostovska@kapital.com.mk
abrikata Fiat gi odbra prvite ~etiri dobavuva~i za svojata fabrika vo Kraguevac - Fiat avtomobili Srbija (FAS). Izbranite dobavuva~i vo maj }e po~nat da gradat novi pogoni vo koi }e se vrabotat 3.500 lu|e. Na lokacija na voenata kasarna vo grad~eto Gro{nica, vo blizina na Kraguevac, fabriki }e gradat: Xonson kontrol, eden od najgolemite proizveduva~i na avtomobilski enterieri vo svetot, Proma magneti, kompanija koja proizveduva sistemi za sopirawe, SIGIT, proizvoditel na elektronski setovi, a HTL }e bide zadol`en za logisti~ka poddr{ka i primena na informaciski tehnologii. “Stanuva zbor za multinacionalni kompanii koi vrabotuvaat po 100.000 rabotnici {irum svetot. No toa e samo prvata faza. Fiat izbra vkupno osum kompanii koi }e stignat vo Kraguevac. Vo site fabriki }e bidat otvoreni me|u sedum i osum iljadi rabotni mesta”, izjavi zamenikot-gradona~alnik na Kraguevac, Neboj{a Zdravkovi}. Osven proizvodstvo na avtodelovi za FAS, Fiat ima namera svoite dobavuva~i
F
locirani vo Kraguevac, no i vo drugite gradovi vo Srbija da gi anga`ira i za proizvodstvo na komponenti koi }e bidat nameneti za izvoz. Spored najavite na Zdravkovi}, firmite vo Srbija }e pravat 5% od avtomobilskite delovi {to gi koristi fabrikata na Fiat {irum svetot. “Stanuva zbor za petgodi{en plan, a izvozot na delovi od Srbija }e po~ne vo 2013 godina. Toa zna~i deka nema da izvezuvame samo avtomobili, tuku i rezervni delovi”, naglasi Zdravkovi}. 80% OD DELOVITE ZA FIAT SE OD SRBIJA Vo Srbija }e se proizveduvaat 80% od delovite za noviot model na Fiat, ~ie probno proizvodstvo po~nuva vo dekemvri ovaa godina, a seriskoto vo prvata polovina na 2012 godina. “Nie }e go lokalizirame proizvodstvoto na avtodelovi vo najgolema mera, a }e uvezuvame samo motori i menuva~i. Imaj}i predvid deka na glavnite dobavuva~i na Fiat }e im bidat neophodni kooperanti toa e {ansa za na{ite mali i sredni kompanii, pod uslov da gi zadovoluvaat standardite na Fiat. Vo okolinata na Torino, kade {to se nao|a centralata na Fiat, postojat 17.000 mali i sredni proizvoditeli na avtode-
500
milioni evra e o~ekuvaniot izvoz na srpskata avtomobilska industrija vo 2012 godina
Srpski firmi }e proizveduvaat 5% od vkupnite delovi {to gi koristi Fiat {irum svetot lovi koi vrabotuvaat od tri do 25 rabotnici”, objasni Zdravkovi}. Noviot model na Fiat }e se proizveduva vo dve varijanti, so pet i so sedum
sedi{ta, a vo tekot na 2012 godina planiran e izvoz vo vrednost od 500 milioni evra. Vrednosta na izvozot vo 2013 godina bi trebalo da se zgolemi na 1,3 mili-
jardi evra. “Mati~nata lokacija na fabrikata na Fiat, odnosno nekoga{na Zastava e celosno rekonstruirana i podgotvena da primi nova oprema.
Fiat pora~a najmoderni ma{ini. Opremata pristignuva od Italija, Germanija i Japonija, a nejzinata vrednost e 400 milioni evra. Inaku FAS vo 2012 godina }e dostigne proizvodstvo od okolu 200.000 avtomobili na godi{no nivo, so toa {to kapacitetot na fabrikata vo Kraguevac e proektiran za proizvodstvo na 500.000 avtomobili godi{no”, izjavi Zdravkovi}. Vo rekonstrukcijata na pet stari hali vo Kraguevac, izminatava godina rabotea okolu 150 grade`ni kompanii, a bea investirani 200 milioni evra, po sistemot dve evra Fiat, edno evro Srbija. Halite, kako {to soop{ti Zdravkovi}, }e bidat podgotveni za monta`a na novata oprema vo april, a na krajot od mart }e prestane proizvodstvoto na Ounto, koe vo idnina }e se proizveduva samo po potreba, dokolku na pazarot postoi pobaruva~ka za ovaa marka od Fiat. Lokacijata vo Gro{nica }e bide podgotvena za gradba na novi fabriki do krajot na april.
Svet / Biznis / Politika
18
SVETSKOTO PROIZVODSTVO NA P^ENICA ]E SE ZGOLEMI ZA 3,4% VO 2011
SAD SAKA GADAFI DA I STAVI KRAJ NA VOJNATA! ozdu{nite napadi na me|unarodnata voena koalicija vo prestolninata na Libija prodol`ija i v~era. Eksplozii se slu{aa vo jugozapadniot del od Tripoli, iako s$ u{te nema potvrda koi bea celite na v~era{niot napad. Pred dva dena Zapadot ja bombardira{e i rezidencijata na libiskiot lider Moamer Gadafi vo Axd-
abija, od kade {to toj gi dr`e{e svoite govori. Revoltot kaj me|unarodnata zaednica sekojdnevno se zgolemuva. Amerikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton, izjavi deka Gadafi mora da & stavi kraj na krizata vo Libija na najbrz mo`en na~in i vo najskoro vreme da ja predade mo}ta vo tu|i race. Taa istakna deka Gadafi i negovite bliski
V
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
sorabotnici treba da se odlu~at vo najkratok vremenski rok da se stavi kraj na surovoto prekr{uvawe na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. “SAD sakaat tie da donesat vistinska odluka taka {to }e go prekinat ognot, }e gi povle~at silite od gradovite i }e se podgotvat za tranzicija od koja Gadafi }e bide isklu~en”, re~e Klinton.
pored procenkite na Agencijata za hrana i zemjodelstvo (FAO) na Obedinetite nacii (ON), svetskoto proizvodstvo na p~enica treba da se zgolemi za 3,4% ovaa godina sporedeno so lani. Od FAO predupredija deka iako proizvodstvoto na ovaa kultura }e se zgolemi, toa }e bide mnogu pomalo od zgolemuvawata na proizvodstvoto na p~enica vo izminatite godini. Izve{tajot na FAO istaknu-
S
POLITI^KITE TENZII I EKONOMSKATA KRIZA VO EVROPA RASTAT
PORTUGALIJA E BEZ PREMIER I ]E BIDE SLEDNA GRCIJA?!
va deka cenite na p~enicata i ponatamu ostanuvaat nestabilni. Isto taka, Agencijata istaknuva deka tro{ocite za uvoz na p~enica kaj siroma{nite dr`avi od lani do sega se zgolemeni za 20% poradi s$ povisokite ceni. Zgolemuvaweto na cenata na ovoj proizvod se dol`i i na zgolemenoto proizvodstvo od 5,6% vo 2010 godina, istaknuvaat analiti~arite na FAO. Pogolem profit vo nacio-
nalni ramki se o~ekuva kaj dr`avite koi vo izminatiot period bea pogodeni od prirodni nepogodi. Soodveten primer za ova e Rusija, koja ja zafati najgolemiot po`ar vo istorijata od postoeweto na dr`avata, poradi {to vladata na Vladimir Putin be{e primorana da go zabrani izvozot na p~enica vo tekot na 2011 godina za da gi zadovoli doma{nite potrebi.
DVA, TRI ZBORA
“Grcija }e gi nadmine problemite od krizata vo rok od dve godini dokolku se za~uva stabilnosta vo evrozonata. I pokraj toa {to berzite uporno vlevaat strav kaj investitorite, Vladata }e prodol`i da Ostavkata na portugalskiot premier, @oze Sokrates, im otvori dopolnitelna go sledi zacrtaniot plan na rabota na evropskite lideri na Samitot vo Brisel, na koj ovie dva dena celosni reformi, nezavisno se dogovoraat merkite, metodite i na~inot na koj dr`avite-~lenki na EU }e od visokata cena."
imaat pristap do noviot spasuva~ki fond vreden 500 milijardi dolari
JORGOS PAPANDREU
premier na Grcija
BORO MIR^ESKI stavkata na portugalskiot premier, @oze Sokrates, sozdade nov bran vo ekonomskata kriza vo Evropa i novi problemi za evropskite lideri, koi ovie dva dena odr`uvaat nov Samit vo Brisel. Tie treba da gi definiraat merkite za spravuvawe so krizata vo EU, no gi iznenadi Sokrates tokmu vo momentot koga treba{e da ja otvorat sostojbata vo Portugalija kako glavna tema. Portugalija im otvori dopolnitelna rabota na liderite, a gi zgolemi i tenziite me|u niv. Sega ostanuva neizvesen rezultatot od Samitot, koj mo`e da bide klu~en za nova politi~ka revolucija vo Evropa. Sokrates si dade ostavka zatoa {to portugalskiot Parlament gi odbi novite merki na Vladata za {tedewe. Toa pridonese revoltot na premierot da se iska~i na maksimum, pa toj na televizija javno mu soop{ti na pretsedatelot, Anibo Kavako Silva, deka ja napu{ta Vladata. “So ova po~na nova faza vo evropskata kriza so dr`avnite dolgovi i vo dlabinskite politi~ki reformi”, pi{uva "Volstrit `urnal". Neuspehot na portugalskata Vlada da go "proturka" planot za {tedewe po dolgotrajna debata ja ostavi Portugalija na rabot na propasta i zaglavena vo u{te pogolema finansiska kriza. Nesovesnoto odlu~uvawe na Portugalcite dopolnitelno }e vlijae za zgolemuvaweto na dolgot i }e go primora Lisabon da
O
K
O
M
E
“Kineskata ekonomija vo idnite 20 godini mo`e da zajaknuva prose~no po 8% godi{no, {to }e & ovozmo`i duplo da go nadmine obemot na amerikanskata ekonomija. Zatoa, Kina najverojatno }e stane najgolema ekonomija do 2030 godina.” XASTIN LIN
glaven ekonomist na Svetska banka
brcne vo "}eseto" na EU i na Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Po Grcija i Irska, ogromni se {ansite Portugalija da bide tretata dr`ava koja }e bide finansirana od spasuva~kiot fond na EU i na MMF, vreden 440 milijardi dolari. Sokrates, koj se o~ekuva da ja izvr{uva premierskata rabota i da ostane do odr`uvaweto na vonrednite izbori i formiraweto nova vlada, prisustvuva na Samitot vo Brisel, no negovata uloga e limitirana, a pregovara~kata mo} mu e svedena na minimum. Toj be{e pod ogromen pritisok od evropskite dr`avi ve}e nekolku meseci da zeme zaem od EU i MMF, no kategori~no odbiva{e. “Tie {to zamisluvaat deka me|unarodniot paket pomo{ }e nema ogromni barawa koi se mnogu polo{i od na{ite se celosno izigrani ili edR
C
I
J
A
L
E
N
nostavno nemaat vrska {to zboruvaat", izjavi Sokrates. Poradi postojano zgolemuvawe na tro{ocite i namaleno investirawe, Portugalija }e se soo~i so ogromni problemi vo slednite nekolku meseci. Namesto prognoziranite 0,2% ekonomski rast, sega Vladata smeta deka do krajot na 2011 godina ekonomijata }e ostvari pad od 0,9%. Vladata planira{e da go namali buxetskiot deficit na 4,6% od bruto-doma{niot proizvod do krajot na 2011 godina, od 7% vo 2010 i 9,3% vo 2009 godina. Novite merki vklu~uvaa kratewe na tro{ocite od dr`avnata kasa za socijalni beneficii, vrabotuvawe, nadomestoci za nevrabotenite, kako i zgolemuvawe na cenite vo gradskiot i me|ugradskiot transport. Ekonomistite od Sitigrup smetaat deka odbivaweto na merkite za {tedewe na Sokrates }e ja destabilizira O
G
L
A
S
SOOP[TENIE Dru{tvoto za upravuvawe so investicioni fondovi KB Publikum invest AD Skopje objavuva deka na den 24.3.2011 godina javniot povik za zapi{uvawe na udeli vo otvoreniot investiciski fond KB Publikum – Obvrznici zavr{i uspe{no. Vo periodot od objavuvaweto na javniot povik za zapi{uvawe na udeli vo fondot na 21.3.2011 godina do 24.3.2011 godina, be{e uplaten zakonski predviden iznos od 300.000 EUR za otpo~nuvawe so redovno rabotewe na otvoreniot investiciski fond KB PublikumObvrznici. Od 25.3.2011 godina zapo~nuva redovnoto presmetuvawe na neto vrednosta na imotot na fondot i vrednosta na poedine~niot udel. Proda`bata i uplatata na udelite vo otvoreniot investiciski fond KB Publikum – Obvrznici prodol`uva po cena koja se utvrduva spored metodologijata za vrednuvawe imotot na fondot i vrednosta na poedine~niot udel propi{ana od strana na Komisijata za hartii od vrednost na R. Makedonija.
KB Publikum invest AD Skopje
politi~kata scena i }e gi zgolemi gri`ite na investitorite za stabilnosta na evropskite pazari. Spored ekspertite, zavisno od toa kako }e se odvivaat rabotite vo bliska idnina na politi~kata scena vo Portugalija, EU i MMF }e odlu~at dali finansiite }e gi naso~at samo kon Grcija, Irska i Portugalija ili, pak, }e gi prenaso~at kon poddr{ka i razvoj na nekoi od pogolemite ekonomii vo Evropa. Kriti~na e i [panija. Neodamna, investitorite ja kritikuvaa ekonomijata na [panija. Za niv, situacijata s$ u{te e "ranliva", a dr`avata poseduva i najslab bankarski sektor vo Evropa. Vo poslednite nekolku meseci liderite na dr`avite-~lenki na Unijata se obiduvaa da najdat soodvetno re{enie i da izrabotat paket merki za kontinentot da se spravi so dol`ni~kata kriza.
“Lekcijata {to Germanija treba da ja nau~i od nuklearnata kriza vo Japonija e - kolku poskoro izlezeme od toa, tolku podobro. Nuklearnata tehnologija e tranzitna tehnologija. Dobro e {to EU odlu~i da sprovede stres-testovi na nuklearnite elektrani za da se uveri deka tie se otporni na zemjotres, cunami i teroristi~ki napadi.” ANGELA MERKEL
kancelar na Germanija
TEPKO ]E DOBIE ZAEM OD 25 MILIJARDI EVRA aponskite vode~ki banki pregovaraat so nuklearniot operator Tokio elektrik pauer (TEPKO) za dodeluvawe na kredit vo visina od 25 milijardi dolari. So kreditot kompanijata }e ja zasili finansiskata pozicija i blagovremeno }e ja obnovi elektri~nata mre`a, po havarijata koja ja napravi prirodnata nepogoda i eksplozijata vo nuklearnata centrala
J
Fuku{ima. Osven bankite, vo zaemot planiraat da imaat udel i glavniot zaemodavec na TEPKO, Sumitorno Micui, avtomobilskiot gigant Micubi{i, kako i finansiskata grupacija Mizuho. Zastra{uva~ki e podatokot deka najgolemiot aziski operator s$ u{te vodi o~ajni~ka bitka so pregrevaweto na reaktorite vo nuklearnata centrala.
TEPKO, koja e glavna kompanija {to raboti so Fuku{ima 1, vo Japonija e poznata po isplata na visoki dividendi za akcionerite. Vo oficijalnoto soop{tenie od kompanijata se potencira{e deka kompanijata doprva }e pravi analizi za toa kolkav }e bide nadomestot za akcionerite i istakna deka se otka`uva od planiranite 60 jeni za akcija.
Svet / Biznis / Politika
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
19
SVET
0-24
...^AVEZ OBVINUVA
...SKAPA “ZA[TITA NA CIVILITE”
...JAPONIJA SÈ U[TE SE TRESE
Kapitalizmot go uni{ti `ivotot na Mars?!
Tro{ocite za Libija - pove}e milijardi dolari
Brojot na zaginati i is~eznati nadmina 26.000
retsedatelot na Venecuela, Hugo ^avez, koj e poznat po svojata antikapitalisti~ka retorika, vo svojot posleden govor izjavi deka najverojatno postoel `ivot na Mars, no imperijalizmot i kapitalizmot go uni{tile.
ospostavuvaweto na zonata na neletawe nad Libija mo`e da ja ~ini zapadnata koalicija pove}e od milijarda dolari dokolku operacijata potrae pove}e od dva meseci, ocenuvaat analiti~arite za bezbednosni pra{awa.
emjotres so ja~ina od 6,1 stepen v~era povtorno ja pogodi Zi is~eznati Japonija. Se stravuva deka kone~niot bilans na zaginati vo zemjotresot od 11 mart mo`e da bide mnogu
P
V
pogolem od sega{nata brojka pogolema od 26.000.
KOLKU “ZARABOTI” BEN BERNANKE OD KRIZATA?
FED OD BANKROTIRANITE BANKI PROFITIRA[E 81,7 MILIJARDI DOLARI
Finansiskata kriza be{e profitabilna za Federalnite rezervi na SAD. Iako FED im pomaga{e na bankite i na kompaniite koi se najdoa pred bankrot, preku “kriznite investicii” ja zgolemi dobivkata vo 2010 godina za pove}e od 50%
merikanskata centralna banka, FED (Federalni rezervi), minatata godina ostvari rekordna dobivka od 81,7 milijardi dolari, najmnogu blagodarenie na vlo`uvawata vo programata za pomo{ na ekonomijata i na bankite za vreme na finansiskata kriza. FED vo 2009 godina zaraboti 53,4 milijardi dolari, {to zna~i deka lani ja zgolemi dobivkata za pove} e od 50%. Pogolem del od dobivkata, odnosno 79,3 milijardi dolari, centralnata banka prefrli na smetkata na amerikanskoto Ministerstvo za finansii. Poradi dopolnitelnite podatoci, iznosot na finalnata dobivka za 2010 godina na FED e ne{to pogolem od prvi~no objaveniot vo preliminarniot izve{taj, objaven vo januari, vo koj be{e navedena dobivka od 78,4 milijardi dolari. Vrednosta na imotot na FED na krajot od 2010 godina iznesuva{e ogromni 2,43 iljadi milijardi dolari, {to e za 193 milijardi pove}e od prethodnata godina.
koga centralnata banka }e po~ne da gi prodava kupenite hipotekarni dolgovi.
A
KOMPANII VO KOI FED INVESTIRA[E (vo milijardi dolari) 400
350
350
300
220.4
250 200 150
110
97
100
55.3
50 0
Bank of America
Bear Stearns
Se ~ini deka finansiskata kriza be{e najprofitabilna za FED i za Ministerstvoto za finansii na SAD poradi pomo{ta koja ovie institucii im ja ovozmo`ija na bankite i na kompaniite koi se najdoa pred bankrot. Nedelava Ministerstvoto najavi deka od naredniot mesec povtorno }e po~ne so proda`ba na akciite koi gi ima vo kompaniite i toa vo iznos od 10 milijardi dolari mese~no, bidej}i portfolioto na akumulirani hartii od
Citigroup
Fannie Mae & Freddie Mac
AIG
vrednost od septemvri 2008 do dekemvri 2009 godina, oformeno vrz osnova na Aktot za ekonomska pomo{ od 2008 godina, dostigna vrednost od 142 milijardi dolari. Kako del od postkriznite napori na centralnata banka da obezbedi likvidnost na pazarite i da gi namali dolgoro~no kamatnite stapki, FED ima steknato udel od 1.250 milijardi dolari samo vo hipoteki. Zatoa, klu~no ostanuva pra{aweto
INVESTICIITE OD KRIZATA SE VRA]AAT Sledni na listata za proda`ba se udelite koi dr`avata gi ima vo AIG (American Internatioanal Group), za koi analiti~arite procenuvaat deka mo`e da mu donesat na FED me|u 15 i 20 milijardi dolari. AIG nekoga{ be{e najgolemata osiguritelna kompanija vo svetot, a se najde na rabot na bankrot vo 2008 godina i be{e spasena so pari od amerikanskite dano~ni obvrznici, vo iznos od 180 milijardi dolari. Vladata za vozvrat stana sopstvenik na 92,1% od kapitalot na kompanijata. AIG se najde pred kolaps otkako se pojavija {pekulacii so kompliciranite finansiski derivati, povrzani i so napumpaniot pazar na nedvi`nosti. Amerikanskite problemati~ni banki koi se najdoa pred bankrot za vreme na ekonomskata kriza, vo koi dr`avata be{e primorana da investira za da gi spasi, poleka
po~naa da go polnat buxetot na SAD. Preku proda`bata na akciite vo ovie institucii, ~ija sostojba denes e postabilna, SAD ja vra}a svojata investicija i profitira. FED zaraboti vkupno 12 milijardi dolari od spasuvaweto na edna od najgolemite banki vo zemjata, Sitigrup, otkako gi prodade i poslednite akcii, i toa za 10,5 milijardi dolari. Vladata na pretsedatelot Xorx Bu{ na krajot od 2008 godina ja spasi Sitigrup so 45 milijardi dolari. Cenata na akciite na tretata po golemina amerikanska banka toga{ padna pod pet dolari, a nekoi od klientite duri po~naa i da gi povlekuvaat parite. Poradi ovaa situacija i poradi dopolnitelnite pritisoci od krizata Sitigrup se najde pred kolaps. Vo 2008 godina FED preku TARP programata gi spasi od bankrot i finansiskite institucii Fani mej i Fredi mek, preku injektirawe 400 milijardi dolari, so {to tie dobija mnozinska nacionalna sopstvenost. Vrednosta na akciite {to gi poseduva
dr`avata vo “Fani i Fredi” vnimatelno ja nabquduvaat investitorite niz svetot, bidej}i stanuva zbor za hartii od vrednost koi se poddr`ani so hipoteki. Kako {to zazdravuva ekonomijata vo SAD, taka i kompaniite i finansiskite institucii po~naa da gi vra}aat dolgovite kon dr`avata. Od 245 milijardi dolari investirani vo amerikanskite banki, pove}e od 169 milijardi se isplateni, vklu~uvaj}i 13,7 milijardi vo dividendi, kamata i drug prihod i u{te ~etiri milijardi dolari vo garancii do april 2010 godina. Planiranata proda`ba na ostanatite akcii }e ja odbele`i prvata faza od pomo{ta koja preku TARP programata, vredna 700 milijardi dolari, SAD mu ja ovozmo`i na hipotekarniot pazar za vreme na finansiskata kriza. Vo bankite koi se soglasija da primat finansiska pomo{ vo akcii od trezorot se Goldman Saks, Morgan Stenli, JP Morgan, Bankata na Amerika, Vels Fargo, Bank of New York Mellon, State Street Corp., Bear Stearns.
Feqton
20
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: J. CREW
I MI[EL OBAMA SE OBLEKUVA KAJ NIV Vo 2003 godina na mestoto generalen i izvr{en direktor na J.Crew dojde nov ~ovek i proda`bite po~naa da cvetaat. Vo 2009 godina prihodite gi pre~ekorija i sumite zabele`ani pred recesijata. A {to e toa {to go napravi noviot direktor? Toj ja reanimira{e re~isi propadnatata kompanija tokmu so rebrendirawe vo prodavnica od koja denes kupuva i pretsedatelskoto semejstvo PETAR GOGOSKI
gogoski@kapital.com.mk
orporativnata istorija poka`uva deka rebrendiraweto ja nosi novata poraka na menaxmentot i kompanijata. Toa e proces {to se prezema za da se razvie nova, porazli~na pozicija na proizvodot, no daleku od obi~na promena na vizuelniot identitet, rebrendiraweto treba da bide del od sevkupnata brend-strategija na kompanijata. Se razbira, ova mo`e da dovede do radikalni promeni vo logoto na
K
brendot, imeto, imixot, marketing-strategijata, kako i temite na reklamite. Toa mo`e da zna~i i gubewe na “starite mu{terii” dokolku potro{uva~ot ne se vovede niz procesot so golem senzitivitet i gri`a. Ovde ne postoi magi~na formula. Iako postojat metodologii koi mu prethodat na procesot, formulata za uspeh e toa {to brendmenaxerot sekoga{ dopolnitelno }e go otkriva. Toa mo`e{e da se zabele`i vo izminatava decenija, koga poradi neuspeh mnogumina duri i se {eguvaa deka rebrendiraweto im stanalo “navika” na nekoi kompanii, a nekoi edinstveno
frlaa pari na neuspe{no promenuvawe na imixot. Rebrendiraweto na Filip Moris vo Altria be{e napraveno za kompanijata da go otfrli negativniot imix, no toj s$ u{te gi sledi. Obidot, pak, na Briti{ post ofis da se rebrendira vo Konsignia se poka`a tolkav neuspeh {to bea frleni milioni funti za povtorno da se najde drugo ime za britanskiot po{tenski servis. No, za volja na vistinata, postojat globalni igra~i koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekoa svoite potro{uva~i. Za niv }e govorime vo noviot
feqton na “Kapital”. Prva takva kompanija na na{iot spisok e J.Crew, amerikanskiot sinxir prodavnici za obleka od povisokata sredna klasa. Inaku, pred samo dve nedeli se otvori pra{aweto za eventualnata privatizacija na J.Crew, poradi toa {to dve kompanii izrazija namera da gi kupat site slobodni akcii vo kompanijata, koja zaklu~no so januari godinava operira so to~no 321 prodavnica vo SAD. Vo J.Crew se prodava {irok asortiman na `enska obleka, ma{ki i detski dodatoci, razni `enski dodatoci, od ven~anici do ~evli.
U{te od samiot po~etok kompan maloproda`nata kompanija, protegaa do ~ii koreni se protegaat dale~nata 1947 godina, se proda`b zanimavala so proda`ba na `enska obleka i so tekot na godinite prome do`iveala razni promeni vo upravuvaweto so bipok znisot. Se razbira, pokraj promenite, kompanijata re do`iveala i nekolku resle brendirawa {to ja sledea prepoznatlivo nejzinata prepoznatlivost, kako {to be{e pojavata na novite katalozi, koi vo odreden period bea klu~ni za zgolemuvaweto na proda`bata. Sepak, vo tekot na 90-tite godini i po~etokot na noviot milennium J.Crew bele`ea pad na proda`bata, a nekolku godini rabotea bukvalno bez profit. No, koga vo 2003 godina na mestoto generalen i izvr{en direktor na J.Crew dojde nov ~ovek proda`bite po~naa da cvetaat. Pod liderskata palka na Milard Deksler ovaa kompanija po~na dramati~no da raste, zarabotuvaj}i go i svojot prv profit po pet godini. Vo 2009 godina prihodite gi pre~ekorija
01
i sumite zabele`ani pred recesijata, a od istiot broj prodavnici proda`bata se poka~ila za 11%. [to e toa {to go napravi Deksler? Toj ja reanimira{e re~isi propadnatata kompanija tokmu so rebrendiraweto vo prodavnica od koja denes kupuva i pretsedatelskoto semejstvo. STROGIOT RE@IM NA PREOBRAZBATA Koga Milard Deksler, ~ovekot {to “vojni~kata” obleka vo GAP ja preobrati vo umetni~ki formi, vo 2003 godina se pojavi vo J.Crew, go pre~ekaa dolgovi od 609 milioni dolari i 196 prodavnici. Maloproda`nata kompanija koja proizveduva{e i prodava{e evtina obleka vo SAD vospostavi prepoznatliv imix u{te od 80-tite godini, koga go objavi svojot prv katalog, no, sepak, pred sedum godini J.Crew ne mo`e{e da se nosi so novite pazarni trendovi. Za toa be{e potrebna podlaboka promena. Xena Lajons, denes izvr{en direktor za dizajn vo J.Crew, prvite
PRIKAZNI OD WALL STREET
XENERAL MOTORS PROTIV FORD: STOGODI[NA VOJNA
ako vo momentov mo`e da bide zaseneta od problemite na japonskite proizveduva~i na avtomobili i zagrozena na podolg rok poradi rastot na cenite na naftata, edno ne{to sekoga{ ostanuva konstantno vo Detroit: vojnata me|u Xeneral motors i Ford. Dvete kompanii se borat za svojot profit i udel na pazarot u{te od vremeto koga Xeneral motors be{e osnovana vo Flint, Mi~igen, vo 1908 godina, pet godini otkako Ford po~na vo Derbon,
I
predgradieto na Detroit. Sledewe na rezultatot zna~i nadgleduvawe na trite glavni indikatori: godi{niot profit, pazarnata kapitalizacija i pazarniot udel vo SAD. Vo ovoj moment dvata avtomobilski giganti vodat intenzivna bitka za pazarniot udel. Xeneral motors (GM) momentalno e lider na ova pole, no analiti~arite se podeleni vo misleweto za toa koj, vsu{nost, e vistinskiot pobednik. Isto taka, tie se zagri`eni za kolateralnata {teta {to sleduva po prekumernoto tro{ewe na
pazarnite stimulansi. Prepirkite kako ovaa mo`ebi najavuvaat promenlivi pozicii vo dolgoro~nite trendovi. Vo izminatiov vek dvete kompanii retko ja menuvaa pozicijata. Ford go dr`e{e vodstvoto s$ do docnite 20-ti godini koga modelot “T” go zagubi zdivot, pa potoa po~na postojano da zaostanuva zad dominatnata ma{ina na pazarot, modelot {to go napravi Alfred Sloan za Xeneral motors. Vo narednite decenii Ford na kratki periodi u`iva{e liderska pozicija. Toa se
Ova e majka na site korporativni rivalstva, pogolema od borbata me|u Koka-Kola i Pepsi, postara od taa me|u Najk i Ribok i u{te ponasilna od vojnata me|u Pampers i Hjuxis. Taa e vojna so buxeti od milijardi dolari za novi modeli i marketing i e predmet na {pekulacii pove}e od tie na berzata slu~i vo docnite 80-ti i povtorno vo 90-tite godini, no Xeneral motors ostana vo prednost s$ do svoeto “lizgawe” vo ste~ajnata 2009 godina. Ottoga{, `ilestiot i podgotven Xeneral motors se transformira{e vo bore~ka ma{ina.
So noviot generalen i izvr{en direktor, Den Akerson, starite direktori se smenija za poagresivni i pomladi, koi od svoja strana gi zabrzaa proizvodnite pogoni i proizvodni programi, a rabotea i poanga`irano na proda`niot pad.
Potegot na Akerson dojde otkako Ford vozi na branot na javno po~ituvawe koe rezultira{e od podobreniot kvalitet na proizvodot, pametnata upotreba na globalnite resursi i fokusiranoto liderstvo na direktorot Alan Mulali. Inaku, vo momentov Ford
Feqton
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na nov feqton: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.
21
MIKI DEKSLER “STIV XOBS NA PRODA@BATA”
meseci so noviot direktor gi opi{uva i kako “zastra{uva~ki” i kako “inspirira~ki”. Site vraboteni bile povtorno intervjuirani za rabotnoto mesto. Toj nabrzina pominal niz site }o{iwa i gi otpu{til site na koi ne im bilo do rabotata. No, ne be{e samo personalot `rtva na re`imot na Deksler. Na nejzinata prva prezentacija na proizvodi Lajons morala da se pomiri so toa deka polovina od proizvodnata linija, vo ~ie kreirawe u~estvuval i prethodniot menaxment, morala da “leta vo kanta”. Direktorot & rekol deka “na podot } e frli s$ {to ne mu se dopa|a”, pa otkako dvajcata zabele`ale prazni polici, Deksler & rekol deka taa }e treba da ja napolni so novi proizvodi. Samo po dve nedeli Lajons se na{la vo avion, patuvaj}i za Hong Kong, zaedno so skicite i planovite za novoto proizvodstvo. Dekslerovata vizija za kompanijata bila ednostavna. Za razlika od originalnata vizija za GAP, kade {to toj zacrta samo kvalitet, ovojpat Deksler prezede ponatamo{no podobruvawe na kvalitetot so cel da proizvede obleka za “povisokiot” pazar. Taka se pojavija xemperite od ka{mir, koi ~inea malku pove}e, bidej}i vo J.Crew po~na da se koristi italijanski ka{mir od brendot Loro Piana”, kako i ko`nite ~evli izraboteni vo fabrika ista kako Prada. “Potro{uva~ot }e plati
pove}e za dobro napravena obleka”, veli teorijata na Deksler. I ova navistina uspea. Vo 2005 godina kompanijata go prokni`i svojot prv profit vo poslednite pet godini, a vo periodot od 2003 do 2008 godina prihodite porasnaa za 107%. So vakvi sumi J.Crew po~na da bleska vo nov sjaj. Na red be{e promenata na advertajzingot. “[TO NOSI MI[EL OBAMA?” Prihodot od 2009 godina iznesuva{e 1,57 milijardi dolari i J.Crew gi nadmina duri i sumite zabele`ani pred recesijata. Toga{ proda`bata se poka~i za 11%. Profitot skokna za 40%. A toa ne be{e slu~ajno. Za vreme na proslavite koi se slu~ija po inauguracijata na noviot amerikanski pretsedatel, Barak Obama, lu|eto zabele`aa deka toj i negovoto smejstvo nosat obleka od J.Crew. Ottoga{ navamu “prvoto semejstvo” postojano se povrzuva{e so kompanijata. Vo toj kontekst i Mi{el Obama se pojavi na The Tonight Show i na Xej
Leno mu ka`a deka nejziniot `olt xemper, ko{ulata i bluzata se od “ansamblot na J.Crew”. Ovoj nastan ne ostana nezabele`an. Koga Xena Lajons, kreativniot direktor vo kompanijata, se pojavi na “[outo na Opra”, gleda~ite mo`ea da go vidat nejzinoto zadovolno lice vo momentot koga Opra pred 5,6-milionskata publika izjavi deka “koga ja videla prvata dama, kako nosi J.Crew duri i pred da stane prva dama,
taa si kupila akcii vo J.Crew”. “A toa be{e mnogu dobra odluka”, potvrdi Opra. I navistina. Vedna{ otkako Mi{el Obama se pojavi vo “`oltiot koplet” od J.Crew akciite na kompanijata se iska~ija za 8,2%. Vo momentot, pak, koga Opra ka`a deka kupila akcii, akciiite na kompanijata ve}e bea zgolemeni za 119%. Vo 2005 godina Dreksler ja vovede J.Crew i vo biznisot so ven~anici.
dr`i mala prednost vo godi{niot profit. Minatata godina kompanijata ostvarila profit od 6,6 milijardi dolari, {to e ne{to pove}e od profitot na Xeneral motors, koj iznesuva{e 6,2 milijardi dolari. No, Ford e pogolem i vo odnos na pazarnata kapitalizacija. Za pet milijardi pove} e od svojot rival, Ford ostvari 55 milijardi dolari blagodarenie na godina{niov rast od 20% vo cenite na akciite. Sepak, pazarniot udel vo SAD pretstavuva bitka gradi v gradi. Xeneral motors dr`e{e vodstvo na krajot na 2010 godina so 19,6% od pazarot, za razlika od Ford, koj ima{e 16,6%. Xeneral motors go pro{iri svoeto vodstvo vo januari so 21,8%, dodeka Ford zabele`a 15,5%. No, u{te sledniot mesec udelot
na XM opadna na 20,8%, dodeka Ford si gi zadr`a svoite 15,7%. Ovoj mesec go ozna~uva otvoraweto na mnogu va`nata proletna proda`ba, pa analiti~arite predviduvaat razli~en ishod. Mnogu od analizite se fokusiraat na koristeweto na pazarniot stimulans na Xeneral motors. Spored Edmunds.com, vo januari i fevruari kompanijata potro{ila iljada dolari pove}e za sekoe vozilo. I minatomese~nite novi sopstvenici na vozilo od kompanijata isto taka mo`ea da se nasladuvaat na taa dobivka. Analiti~arite velat deka XM vo mart se povle~e od stimulansite i prezede efektiven udar vo pazarniot udel. Veteranotanaliti~ar Rod La~ od Doj~e bank smeta deka
Xeneral motors gi skrati stimulansite za pove} e od iljada dolari ovoj mesec, a nivniot udel padna do granicite na 17%. Vo me|uvreme, toj veli deka Ford prodol`uva da poka`uva silna disciplina so cenite i deka }e go zatvori mesecov so udel od 16% do 17%. Vo povrednoto participirawe udelot vo maloproda`bata, Le~ veruva deka Ford go nadminal Xeneral motors, zaokru`uvaj}i 15,5%, za razlika od srednoto nivo na XM, koe se dvi`i okolu 14%. “Ford e podgotven da go otvora {ampawot”, smeta analiti~arot Xorx Pipas. Toj veli deka “istorijata poka`ala deka koga programata na Xeneral motors }e zavr{i, udelot im pa|a dramati~no. Pove}eto nabquduva~i na pazarot o~ekuvaat deka
Xeneral motors }e ostane pred Ford vo vkupniot udel od ostanatiot del na godinava. Na stranata na avtomobilite, kompanijata dobiva golema poddr{ka od “{evrolet kruz”, kako i od krosoverot “{evi ekinoks”. Nezavisniot analiti~ar Voren Braun veruva deka Xeneral motors }e dobie podobar udel vo poslednite devet meseci na 2011 godina, isto kako {to dobi i vo 2010 godina, dodeka zgolemenite ceni na naftata }e zna~at problem vo proda`bata na pikapite na Ford. Vo odnos na ova rivalstvo sekoga{ ima prostor za {pekulirawe, analizirawe, smisluvawe scenario. No, samo edno ostanuva sigurno. Konkurencijata me|u ovie dva rivali sekoga{ }e ostane “surova”.
“Se kolnam deka }e nosam obleka od J. Crew”
Dekslerovata vizija za kompanijata bila ednostavna. Za razlika od originalnata vizija za GAP, kade {to toj zacrta samo kvalitet, ovojpat toj prezede ponatamo{no podobruvawe na kvalitetot so cel da proizvede obleka za “povisokiot” pazar
Kompletot na Mi{el od J. Crew
okmu Stiv Xobs e ~ovekot koj go informiral Miki Deksler deka }e bide otpu{ten od Gap, kompanijata koja od 400 milioni dolari godi{ni prihodi ja transformira vo kompanija so prihodi od 14 milijardi dolari. “Stiv, koj be{e ~len na bordot na direktori, mi se javi i mi ka`a ve~erta pred otpu{taweto”, raska`uva Deksler. Iako vo mediumite so godini be{e prifaten kako “princot na proda`bata” poradi toa {to be{e edinstveniot ~ovek {to ja znae formulata za toa kako da prodade pove}e od eden par farmerki na eden mu{terija, rastot na Gap se odol`uva{e dve godini, {to dovede do negovo otpu{tawe. “Da, se ~uvstvuvav u`asno poradi toa {to me otpu{tija”, priznava Deksler. Ottoga{ toj ne stapnal vo Gap. “Se ~uvstvuvam lut sekoga{ koga }e pominam pokraj nivna prodavnica. “Sekojpat”, veli Deksler. Eden od dizajnerite vo J.Crew za Deksler veli deka e “Stiv Xobs na proda`bata”.
T
Dodeka bara{e novi na~ini da gi zadovoli svoite mu{terii, taa godina toj telefonski nau~il od proda`nite agenti deka potro{uva~ite kupuvale ednostavni letni fustani vo razli~ni boi, za potoa da gi koristat kako nevestinski fustani. “Ova e toa {to go sakav. Mu{teriite sakaat ven~anici – nie }e pravime ven~anici. Toa e eksperiment. Da vidime dali }e uspee”, izjavi direktorot za “Wujork Tajms”. Na krajot, J.Crew gi iskoristi svoite aduti. Za po~etok, na nivnata oficijalna korporativna internet-stranica potro{uva~ite gi pre~ekuva{e prvata
dama na SAD, a potoa bea iskoristeni pridobivkite od prebaruvaweto na internet-sodr`inite, pa vo prvite rezultati koi se pojavuvaa na Gugl se nao|aa vesti koi bea “linkuvani” so stranicata na J.Crew. Za site tie {to }e pomislea deka kompanijata se nadeva na politika, sekoga{ gi iznenaduva{e edna poraka. “Politikata nastrana, nie glasame za ovoj autfit”, pi{uva{e na internetstranicata. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete kako Barberi stana imeto {to go nosat bogati i slavni od redot na Ema Votson i Kejt Mos.
LEKCIJA:
PONUDETE KVALITETNI PROIZVODI I SEKOGA[ BARAJTE NOVI NA^INI ZA DA ODGOVORITE NA BARAWATA NA POTRO[UVA^ITE.
Pazarniot udel vo SAD pretstavuva bitka gradi v gradi za Xeneral motors i Ford. Na krajot na 2010 godina XM dr`e{e vodstvo so 19,6% od pazarot, za razlika od Ford, koj ima{e 16,6%
FunBusiness
22
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
-
FERNANDO ALONSO najdobro platen voza~ vo Formula 1
Neizvesna idninata na GP Turcija
FORMULA 1
PO^NUVA NAJPROBLEMATI^NATA SEZONA
r , se o~ekuva u ko{mar r da stane Turcija, ur j , kade {to od neodamna e izglasana zabrana r za r reklamirawe r Po Bahrein, a ko o o r i nitu i pivoto. i o o Kineskiot Ki eskio avtodrom a o rom e pred re finansiski fi a siski ko a s a ssli~no i o e i vo o Ma ezija alkohol, od koja nee kkurtuli kolaps, Malezija, Ju`na Koreja i Singapur. Iako dosega treba{e da se zavr{i patekata vo Indija, sepak, nitu tamu rabotite ne se idealni. Po sevo ova, “mo}nicite” na Formula 1 otidoa vo Wujork, po~nuvaj}i pregovori za gradska trka vo Menheten SR\AN IVANOVI]
atanasova@kapital.com.mk
olgo o~ekuvanata i ve}e edna odlo`enata sezona vo Formula 1 e podgotvena da po~ne. So trkata na Abert park vo Melburn }e po~ne avstraliskoto GP, so {to }e bide otvoreno i 62-roto po red svetsko prvenstvo vo Formula 1. Iako be{e zamislen kako najdolgiot vo istorijata, sepak, {ampionatot u{te na po~etokot be{e “osakaten” so neodr`uvaweto na Golemata nagrada na Bahrein, otkako kralstvoto vleze vo serija intezivni protesti na politi~kata opozicija, koja bara{e elementarni demokratski i socijalni prava. Pa namesto sezonata da po~ne na 13 mart, “glutnicata” od bolidi lovot po noviot {ampionski trofej }e go po~ne vikendov. Ne e isklu~eno deka GP Bahrein }e se odr`i kon krajot na sezonata, no problemati~nata trka poka`uva odredeni slabosti vo samiot koncept na organizacijata vo prvenstvoto. Sopstvenikot na komercijalni prava na Formula 1, Berni Eklstoun, poslednata decenija po~na da go preseluva “cirkusot”
D
od Evropa i dvete Ameriki vo Azija. Tamu nema problemi so reklamiraweto cigari i alkohol, bogatite avtokrati ne `alat pari za sebepromocija, gradej}i avtodromi za koi “stariot svet” na F1 mo`e samo da sonuva. Sepak, ovoj “isto~en” son na Berni poleka se ru{i i mo`e da se slu~i u{te vo tekot na ovaa sezona da se pojavat seriozni problemi so trkite na Bliskiot i Dale~niot Istok. Po Bahrein, se o~ekuva ko{mar da stane Turcija, kade {to od neodamna e izglasana zabrana za reklamirawe alkohol, od koja ne kurtuli nitu pivoto. Kineskiot avtodrom e pred finansiski kolaps, a sli~no e i vo Malezija, Ju`na Koreja i Singapur. Iako dosega treba{e da se zavr{i patekata vo Indija, sepak, nitu tamu rabotite ne se idealni. Po sevo ova, “mo}nicite” na Formula 1 otidoa vo Wujork, po~nuvaj}i pregovori za gradska trka vo Menheten. Sostojbata ne e rozova nitu po pra{aweto na ekipite u~esnici vo prvenstvoto. Golemiot broj timovi pridonese za razvodnuvawe na marketin{kite potencijali, po {to mo`e slobodno da se o~ekuva i nekoj bankrot vo tekot na sezonata. Vkupniot buxet na ekipite vo tekot na edna godina
28
62
milioni evra po sezona e vkupnata zarabotka na Fernando Alonso od Ferari
po red prvenstvo vo Formula 1 be{e zamisleno kako monumentalno, no sega se stravuva dali voop{to }e zavr{i
se procenuva na 40 milijardi dolari. Pari neophodni za odr`uvawe na skapite razvojni centri, istra`uvawe na nova primenliva tehnologija, plati na voza~ite, mehani~arite i ostanatiot personal. Od druga strana, povratot na finansiite e re~isi nevozmo`en, po {to se postavuva pra{aweto dali ovoj sport e odr`liv na dolgi pateki. Red Bul rejsing, F1 fran{izata na avstriskiot milijarder Ditrih Mate{ic, pokraj toa {to e aktuelen {ampion, voedno deluva najstabilno finansiski. Se razbira, vo ova dru{tvo se u{te i Ferari, Mercedes GP i Meklaren. Posledniot, sepak, najverojatno }e se soo~i so u{te edna proma{ena sezona, otkako be{e obelodeneto deka bolidot podgotven za godinava e ~isto proma{uvawe. Ostanuva da se vidi vo kakva sostojba }e izlezat bolidite na Albert park, osobeno po
site poplaki na voza~ite, koi se odnesuvaa na kvalitetot na pnevmaticite obezbedeni od Pireli. Spored re~isi site piloti novite gumi na Pireli se tro{at zabrzano i toa mo`e da pretstavuva seriozen bezbednosen problem vo tekot na trkite. Iako od italijanskata kompanija vetija deka zabrzano }e se raboti na razvojot na pnevmaticite, ni na dva dena vo presret na GN Avstralija ne e prijaveno nikakvo podobruvawe na toj plan. Inaku, pred nekolku dena be{e objaven i spisokot so najdobro plateni voza~i vo Formula 1. Fernando Alonso ve}e odamna ne e {ampion, no negovata zarabotka e dvojno pogolema od taa na aktuelniot prvak Sebastijan Fetel. Alonso zarabotuva 20 milioni evra po sezona, dodeka Fetel, soglasno so novopotpi{aniot dogovor, koj go dobi duri otkako se iska~i na pobedni~kiot piedestal, vozi za godi{na
DIJAMANTITE – NAJGOLEMATA STRAST NA ELIZABET TEJLOR
SINITE O^I BEA NEJZINITE NAJSKAPOCENI KAMEWA
Elizabet Tejlor – ostanala verna edinstveno na dijamantite ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk
o smrtta na poznatata diva Elizabet Tejlor svetot ja izgubi mo`ebi i poslednata holivudska ikona. Po smrtta na Merilin Monro na filmskoto platno ne se pojavi onaa vistinskata seks–bo`ica. Smrtta na Grejs Keli go ostavi svetot bez sovr{enata porcelanska rusokosa,
S
Osum brakovi, 50 filmovi, dva Oskari, 100 operacii, bogatstvo od okolu 582 milioni dolari, a samo edna Elizabet Tejlor
a so smrtta na Elizabet Tejlor svetot gi izgubi najubavite sini o~i i filmskata yvezda ~ij `ivot nalikuva na filmsko scenario... Taa e prvata akterka koja so svojot honorar ja nadmina granicata od soni{tata so svojata uloga vo “Kleopatra”, za koja zaraboti eden milion dolari. Taa e prvata koja imala rezidencii po raznite mondenski destinacii i koja imala topla lu|e koi ja sledele na snimawata. Elizabet Tejlor gi poseduvala najunikatnite i najskapite par~iwa nakit {to postoele vo istorijata. Ednostavno, Liz be{e pogolema duri i od kralot od Brunei. Tejlor }e ostane zapametena po svojot buren quboven `ivot, koj go opi{uvaat nejzinite osum brakovi, od koi dva se so ist ~ovek, akterot
Ri~ard Barton. Nivnata strasna i diva qubovna prikazna bila za~ineta so stotina karati nakit, najmnogu od Bulgari i Kartie. Dodeka celiot svet pa|al na noze po “ma~kata na v`e{teniot limen pokriv”, Barton bil edinstveniot koj “kuliral” na nejzinata ubavina. Mo`ebi tokmu zatoa za nejzina najgolema qubovna afera se smetaat unikatnite dijamanti, rubini, smaragdi i safiri. Lu|eto koi go sledele `ivotot na Tejlor znaele deka ima golema kolekcija nakit, no retko koj ja znael te`inata i goleminata na taa kolekcija. Poznat e 33-karatniot dijamantski prsten "Krup", koj vo 1968 godina & go podaril tokmu Barton. Vo toa vreme Barton go platil ovoj dragocen kamen za mnogu niska cena, no negovata vrednost so tekot na godinite dostignuvala vrtoglavi brojki.
Sepak, najpoznat dijamant od nejzinata kolekcija e toj nare~en #Tejlor–Barton#. Stanuva zbor za 69-karatniot dijamant vo forma na kru{a, koj e napraven od ~ist dijamantski kamen koj te`i pove}e od 244 karati. Prviot sopstvenik na ova par~e nakit bila `ena po ime Hariet Anenberg Ejms, koja po dve godini go dala dijamantot na aukcija. Bil kupen od strana Robert Kenmor, koj go imenuval dijamantot "Kartie". No, Liz morala da go ima vo svojata kolekcija, pa sakaniot Ri~ard Barton po dolgo pregovarawe go kupil za nea. Dijamantot "Tejlor-Barton" podocna e vmetnat vo |erdan oblo`en so mnogu pomali dijamanti okolu nego. Prv pat Tejlor go nosela vo javnosta za 40-tiot rodenden na princezata Grejs Keli vo Monako. Po razvodot
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
FunBusiness
Pnevmaticite na Pireli se poka`aa kako lesno tro{livi
23
COBY KYROS - ALTERNATIVA OD SEDUM IN^I KOJA RABOTI NA ANDROID OS
da se pofali na ova pole, bidej}i doa|a so vgradena memorija od edvaj 4 Gb so mo`nost da se nadgradi do 32 Gb preku microSD memoriska karti~ka. Sepak, integriraniot USB port i mnogute vgradeni aplikacii, kako {to se aduio i videopleerite, alarmot, internet-prebaruva~ot, digitronot, }e vi go odvle~at vnimanieto od malata memorija. Me|u drugite pova`ni aplikacii koi doa|aat so Coby Kyros se i Aldiko, programa za prezemawe i ~itawe eletronski knigi, kako i aplikacija za premawe i instalirawe na drugi aplikacii od AppsLib. Ovoj ured isto taka ima mo`nost da se povrze so LCD ekran ili monitor preku HDMI kabel, {to }e vi ovozmo`i omilenite filmovi i videoklipovi ili sliki da gi gledate na golem ekran, imaj}i predvid deka ovoj kabel nudi brz i kvaliteten prenos na materijalot. Iako prvi~nata cena na ovoj tablet iznesuva 200 dolari, sepak, poznatata aukciska ku}a Amazon vi ovozmo`uva da dojdete do nego za samo 130 dolari.
ako ova izgleda kako eden od mnogute tablet-kompjuteri koi vo posledno vreme go preplavija pazarot, sepak Coby Kyros ima ne{to {to go pravi poseben i razli~en od drugite tablet-kompjuteri. Ovoj tablet e mo}no i fleksibilno internet-re{enie, koe doa|a so mnogu ~uvstvitelen 7-in~en ekran na dopir i vo kombinacija so Android 2.1 }e stane prvoto ne{to koe }e sakate da go zemete nautro {tom gi otvorite o~ite. Prvoto ne{to {to site gi interesira e kako da se povrze noviot tablet so nadvore{niot svet, taka {to }e vi se dopadne toa {to ovoj tablet }e vi ovozmo`i lesno i ednostavno da pristapite na Internet preku bez`i~nata mre`a i da surfate niz internetstranicite, da proveruvate elektronska po{ta kako i da gledate videoklipovi na Youtube, pa duri da simnete nekoja igra za da mo`ete da se relaksirate vo slobodno vreme. Ovie uredi imaat golema memorija, no Coby Kyros ne mo`e mnogu
I
Bolidot na Meklaren proglasen za ~isto proma{uvawe
Red Bul rejsing, F1 fran{izata na avstriskiot milijarder Ditrih Mate{ic, pokraj toa {to e aktuelen {ampion, voedno deluva najstabilno finansiski. Se razbira, vo ova dru{tvo se u{te i Ferari, Mercedes GP i Meklaren. Posledniot, sepak, najverojatno }e se soo~i so u{te edna proma{ena sezona, otkako be{e obelodeneto deka bolidot podgotven za godinava e ~isto proma{uvawe plata od 10 milioni evra. Zgora na toa, Alonso ima i najgolemi sponzorski dogovori. Dopolnitelni osum milioni evra se slevaat na smetkata na [panecot, a za vozvrat treba da snimi ponekoja reklama. Interesno, no vtor na ovaa lista so najdobro plateni piloti vo F1 e veteranot Mihael [umaher, koj lani re{i da si gi prekine penzionerskite denovi i da se vrati na patekite. Sepak, popularniot [umi ima{e razo~aruva~ka sezona vo koja ne uspea da ostvari nitu edna pobeda. No, toa ne mu pre~i za da zarabotuva po 18 milioni
na najpoznatiot quboven par vo istorijata na zlatniot Holivud dijamantot e daden na aukcija, za sredstvata da se doniraat vo humanitarni celi vo Bocvana. Negovata krajna vrednost dostignala pet milioni dolari. Inaku, vo bogatata kolekcija se nao|a i biserot "Peregrina", koj Barton & go podaril za Sveti Valentin. Interesno e toa {to prviot sopstvenik na ovoj biser bila Meri Prva od Anglija. Ri~ard, vsu{nost, & gi podaril najgolem del od dijamantite vo nejzinata kolekcija. Tuka spa|a i `olt dijamantski |erdan "Tax Mahal", kako i golem broj smaragdi. Tejlor imala i anti~ka dijamantska tijara koja ja dobila od Majk Tod,
K O M E R C I J A L E N
O G L A S
K O M E R C I J A L E N
O G L A S
godi{no. Toa mo`e i da se razbere kako vistinska sitnica za [umaher, koj zaedno so Majkl Xordan i Tajger Vuds e najbogatiot sportist na site vremiwa. Golemi predizvici se ispraveni pred idnnata na najatraktivnoto avtonatprevaruvawe vo svetot. Verojatno i ovojpat Eklstoun i kompanija }e iznajdat re{enija i dovolno pari za pretstavata vo “cirkusot na ~etiri trkala” da prodol`i i vo idnina. Zasega, toa {to e sigurno e deka na Albert park vo Melburn, vo nedela }e po~ne 62-riot po red {ampionat vo Formula 1.
kako i 29-karaten dijamantski prsten. “Sre}na sum {to imam vakvi dragi kamewa. Jas ne sum niven sopstvenik. Jas sum niven staratel. Postojam za da u`ivam vo niv, da im go dadam najdobriot tretman na svetot, da se gri`am za niv i da gi sakam”, ima napi{ano holivudskata diva. Po nejzinata smrt se pretpostavuva deka nasledstvoto, koe "te`i" 582 milioni dolari, }e otide vo racete na nejzinite ~etiri deca, a del od nego da se dade vo humanitarni celi za borba protiv sidata. Isto taka, se predviduva deka nejzinite potomci }e dobijat golemi profiti od neobjavenite dnevnici na Elizabet Tejlor.
DRAGITE KAMEWA VO NEJZINATA @IVOTNA KOLEKCIJA
Poslednata diva od zlatnata doba na Holivud, Elizabet Tejlor, bila ma`ena osum pati so sedum ma`i. So Konrad Hilton se razdelila po samo devet meseci brak, a samo 20 godini postariot Majkl Vajldin uspeal da ja zadr`i celi pet godini. So Majkl Tod bila vo brak edna godina i ova e edinstveniot brak koj ne zavr{il so razvod, tuku smrtta gi razdelila. Po nego Liz na{la uteha vo pregratkite na Edi Fi{er, najdobriot prijatel na Tod. No, edno e sigurno. Najgolemata qubov na Tejlor bil Ri~ard Barton. [esnaeset meseci po prviot razvod tie povtorno se ven~ale, no strasnata i burna qubov bez rezervi ne uspeala nitu po vtor pat. Re~isi pet godini se zadr`ala so Xon Vorner, senator od Virxinija. Nejziniot posleden brak bil so Leri Fortenski, so koj se ven~ala na ran~ot Nedojdija, kaj nejziniot golem prijatel Majkl Xekson. Najpoznatite par~iwa nakit vo nejzinata kolekcija se nejzinite ~etiri deca. Sinovite Majkl i Kristofer Vajlding, }erkata Elizabet Tod i posvoenata }erka Maria Barton. Zad sebe ostavi deset vnuci i ~etiri pravnuci.
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
24
Tenderi / Konferencii i saemi
KAPITAL TENDERI
Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki
Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Administrativno izvr{uvawe na doneseni upravni akti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=69ebc7c4-c2bb-46d7-8f1a-2816bb006080&Level=2
Kako da go osvoite kupuva~ot (Majkl Kol) 25.03.2011 Triple S Learning Biznis delovno pregovarawe 25-27.03.11 Delta centar
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za ekonomija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nadzor na gradba na kompleksot “Makedonsko selo” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0a4ad6f1-a88e-4256-804c-3882868d3b34&Level=2
Analiza na finansiski izve{tai 25.03.2011 Triple S Learning Stres i upravuvawe so stres 25.03.11 ESP
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Informati~ka oprema (soglasno so tehni~kata specifikacija) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6164f34a-ce58-48d3-878bf4f471d230f1&Level=2
Investicisko planirawe i menaxment 26.03.2011 Kosmo Inovativen Centar Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP
PRETPLATETE SE NA
Trening za treneri 31.03.11 Clear View
Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk
Gerila Marketing na internet 31.03 - 02.04.11 Triple S Learning
МАКЕДОНСКАТА АСОЦИЈАЦИЈА ЗА ЧОВЕЧКИ РЕСУРСИ ОБЈАВУВА
Menaxirawe na EU proekti 01.04.2011 Consulting Macedonia
КОНКУРС ЗА НАЈДОБАР ЕСЕЈ од областа на ЧОВЕЧКИТЕ РЕСУРСИ на тема: Конвергентност: преобразба на улогата на ЧОВЕЧКИТЕ РЕСУРСИ како катализатор Почитувани професионалци од сферата на човечките ресурси !
Liderstvo i menaxment 02.04.2011 Kosmo Inovativen Centar Trgovija i marketing menaxment 05.04.2011 Kosmo Inovativen Centar Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar Ve{tini na posreduvawe 23.04 - 24.04.11 Detra Centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
x Остварете можност за ваша афирмација како професионалец; x Освојте парична награда;
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na osvetluvawe na most na reka Vardar na regionalen pat P- 402, povrzuvawe na op{tina \or~e Petrov so op{tina Saraj vo Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=098a3982-b5fc-4156-b75dbfc579e1fbb2&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalna higiena Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konsultantski uslugi za izgotvuvawe na Strategija za upravuvawe so rizici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=bb9a95b3-4889-4134-b2bff6fc743db401&Level=2
x Учествувајте на Европскиот натпревар за човечки ресурси 2011 како најдобар есеј од Македонија; x Обезбедете си бесплатен транспорт, сместување и котизација на 25-тата Европска конференција за менаџирање на човечки ресурси во Истанбул, Турција, во организација на Европската асоцијација за човечки ресурси, од 28 до 30 септември 2011 г.
Напишете есеј... Оние кои најкреативно и најоригинално ќе можат да ја опишат и објаснат визијата за тоа како стратегиите, целите и практиките за човечки ресурси и перформанси се спојуваат една со друга, на кој начин менаџментот на човечките ресурси се стреми да ги обедини активностите и процесите за менаџирање на човечки ресурси меѓу кои и организацискиот развој, менаџирањето на брендот, комуникацијата, психологијата, социологијата и некои други теми – области кои досега независно се развиваа едни од други.
...и придружете ни се
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Proektirawe i izgradba na filterska stanica na sistemot za vodosnabduvawe vo Gostivar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=41c9e03f-bda6-407a-88756907f1d3175c&Level=2
Рокот за испраќање на трудови е 1 мај 2011 година на: x
електронската адреса: contact@mhra.mk;
x
по пошта, на адреса: ул. Васил Ѓоргов бр.11, кат 1, Скопје, Република Македонија.
Победникот од Република Македонија ќе биде избран и свечено промовиран од страна на Асоцијацијата најдоцна до 25 мај 2011 год. (за повеќе информации постете ја веб-страницата на Македонската асоцијација за човечки ресурси http://www.mhra.mk ) Дали се заинтересирани професионалците од нашата земја? Нам најмногу нè интересира за тоа како вие гледате на иднината!
Срдечен поздрав, Македонска асоцијација за човечки ресурси
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi za odr`uvawe i izvedba na vodovod i kanalizacija vo objektot Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=fe3c9f84-0b42-4adc-b3b1-048cd595df14&Level=2
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
Obuki / Menaxment / EU
25
26
Obuki / Finansii i smetkovodstvo
KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje
tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
Rabota / Menaxment / Smetkovodstvo
KAPITAL / 25.03.2011 / PETOK
27
Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.03.2011 PUBLICIS, doo, Skopje objavuva oglas za FINANSISKI KONTROLOR. Uslovi: - Univerzitetska diploma po ekonomija (prednost smer finansii i smetkovodstvo), Iskustvo na sli~no rabotno mesto po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Visok stepen na znaewe od oblasta na smetkovodstvo kako i iskustvo vo buxetirawe i podgotovka na finansiski izve{tai, - Poznavawe na MSS i IFRS, Solidno poznavawe na angliski jazik i rabota so kompjuter, - Sposobnost za pribirawe i analizirawe na informacii, - Razvieni komunikaciski ve{tini, - Minimum 3 godini rabotno iskustvo na sli~no rabotno mesto, revizorsko
iskustvo }e bide prednost. Nudime mesto vo dinami~na rabotna sredina so me|unarodni principi vo raboteweto. Dokolku ste zainteresirani da stanete del od na{iot tim, ve molime pratete ja va{ata biografija na: prijava@ publicis.com.mk. Samo kandidatite koi }e vlezat vo potesen krug na izborot }e bidat kontaktirani. Kraen rok za prijavuvawe: 31.03.2011 MENAXMENT Izvor: Ve~er Objaveno: 22.03.2011 Ministerstvo za Kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na DIREKTOR na NU Makedonska filharmonija – Skopje. Oglasot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti da se dostavat do arhivata na Ministerstvo za kultura. Detalnite informacii se navedeni
vo oglasot objaven vo Ve~er od 22.03.2011 godina GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 21.03.2011 BALFIN MK – Balkan Real Estate Macedonia objavuva oglas za vrabotuvawe na GRADE@EN IN@ENER. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Dipl. Grade`en in`ener, - Rabotno iskustvo, - Odli~no poznavawe na Auto CAD, MS Office Project, - Odli~no poznavawe na Angliski jazik, - Komunikativnost, qubeznost, to~nost, rabota so rokovi. Rabotni zada~i i odgovornosti: - Organizacija na gradili{te, - Sproveduvawe na zakonski propisi za gradba, - Podgotovka i sproveduvawe na proekti. Va{eto CV na angliski jazik ispratete go vo rok od 5 rabotni denovi na office@balfin.mk.
TELEKOMUNIKACII Izvor: Dnevnik Objaveno: 21.03.2011 VIP OPERATOR objavuva oglas za vrabotuvawe na PRETSTAVNICI VO KONTAKT CENTAR – 3 pozicii. Potrebni kvalifikacii: - Odnesuvawe naso~eno kon korisnikot, Prethodno iskustvo so korisnici (iskustvo vo kontakt centar }e se smeta za prednost), - Temelno poznavawe na produktite i uslugite na VIP Operator, - Napredno poznavawe na telekomunikaciskata industrija, - Odli~ni pismeni i usni komunikaciski ve{tini, Solidno poznavawe na rabota so kompjuter, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Rabota vo 3 smeni, - Timski igra~ so smisla za humor, - Stav „Nikoga{ ne se otka`uvaj”. Ako ima{ hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabotite vo oblas-
JAVEN SEKTOR Izvor: Dnevnik Objaveno: 24.03.2011 AGENCIJA ZA ADMINISTRACIJA objavuva javen oglas broj 61/2011 za vrabotuvawe na 11 dr`avni slu`benici vo Dr`avna izborna komisija. Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat PRIJAVA ZA VRABOTUVAWE NA DR@AVEN SLU@BENIK preku pisarnica na adresa Agencija za administracija, ul. Jurij Gagarin, br. 15, Komisija za polagawe stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 61/2011) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranata: http:// prijava.ads.gov.mk. Rokot za dostavuvawe na prijavite e 5 dena smetano od denot na objavata (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvaweto). Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 24.03.2011 godina.
tite navedeni pogore, Ve molime ispratete motivacisko pismo i biografija na angliski jazik so naznaka „Oglas za pretstavnici vo kontakt centar” na slednava adresa: VIP Operator dooel Skopje, ul. Vasil Axilarski, bb, 8 kat, 1000 Skopje ili po e-mail: HR@vipoperator.mk. Kraen rok za aplicirawe e 25.03.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Ve~er Objaveno: 24.03.2011 Ministerstvo za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na DIREKTOR na NU Nacionalna galerija na Makedonija – Skopje. Oglasot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Ministerstvo za kultura po po{ta ili do arhiva. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 24.03.2011 godina
SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:
OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA
SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA
Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.
LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk
ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ
за потребите на својот клиент
РЕНОМИРАНА БАНКА ВО МАКЕДОНИЈА објавува
ОГЛАС
ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ
ТЕХНОКЛИМА Скопје своето постоење го бележи во 2000-тата година, како една од првите фирми кои сериозно и амбициозно го освојуваат пазарот со уреди и системи од областа на централната климатизација и вентилација. Поради проширување на своите активности објавуваме
ОГЛАС
за вработување на
БАНКАРСКИ КОМЕРЦИЈАЛИСТ ЗА ЛИЧЕН ТРЕТМАН (1 ПОЗИЦИЈА)
Работни задачи и одговорности: Промовирање, понуда и лична продажба на банкарски и финансиски услуги на правни и физички лица Воспоставување, посредување и уредување на контакти и деловни аранжмани Управување со целокупното портфолио на клиентите Утврдување на бонитети и анализа на биланси на клиентите Справување на сложени рекламации Следење на развојот на пазарот Подготовка на предлози за органите на одлучување Учество во проектни групи
Потребни квалификации: Пожелно претходно работно искуство Познавање на карактеристики на банкарски продукти Одлични комуникациски (вербални и пишани) вештини Познавање на Англиски јазик Одлично познавање на работа со компјутери
Доколку сакате да станете дел од врвна институција, сте енергични, доверливи и одговорни, Ве покануваме да аплицирате. Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: slavicat@vrabotuvanje.com.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за банкарски комерцијлист за личен третман”. ОГЛАСОТ ТРАЕ 5 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО
за вработување на
КОМЕРЦИЈАЛИСТ ( 3 ПОЗИЦИИ )
Потребни квалификации:
ВСС – Дипломиран Машински инженер, насока термоенергетика или Дипломиран Електро инженер Претходно работно искуство од 3 до 5 години во продажба на системи за вентилација, ладење и греење Возачка дозвола Б катергорија Познавање на англиски јазик Одлично познавање на работа со компјутер Одлични комуникациски вештини Способност за тимска работа Лојалност, одговорност Креативност и самоиницијативност
Ги покануваме кандидатите кои ги исполнуваат горенаведените квалификации да испратат кратка биографија (CV) на следнава e-mail адреса: info@tehnoklima.com.mk со назнака „за оглас за Комерцијалист“. Телефон за информации: 02 / 3062 128. Огласот трае 10 дена од денот на објавувањето. Краен рок за аплицирање е 31.03.2011 година. СИТЕ АПЛИКАЦИИ ЌЕ БИДАТ ТРЕТИРАНИ СО НАЈСТРОГА ДОВЕРЛИВОСТ. САМО СЕЛЕКТИРАНИТЕ КАНДИДАТИ ЌЕ БИДАТ КОНТАКТИРАНИ.
за потребите на својот клиент
РЕНОМИРАНА БАНКА ВО МАКЕДОНИЈА објавува
ОГЛАС за вработување на
САМОСТОЕН БАНКАРСКИ КОМЕРЦИЈАЛИСТ (1 ПОЗИЦИЈА)
Работни задачи и одговорности: Воспоставување, посредување, негување и развој на контакти и деловни аранжмани со клиентите Промовирање, понуда и продажба на банкарски и финансиски услуги на клиенти Прием и извршување на налози и барања од клиентите Истражување и следење на развојот на пазарот Контрола на наменската употреба на средствата Наплата на достасани побарувања Анализа на биланси на клиентите Предлагање на нови продукти Подготовка на предлози за органите на одлучување Справување на посложени рекламации Менторство и пренос на знаења
Потребни квалификации: Пожелно претходно работно искуство Познавање на карактеристики на банкарски продукти Одлични комуникациски (вербални и пишани) вештини Познавање на Англиски јазик Одлично познавање на работа со компјутери
Доколку сакате да станете дел од врвна институција, сте енергични, доверливи и одговорни, Ве покануваме да аплицирате. Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: slavicat@vrabotuvanje.com.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за самостоен банкарски комерцијлист”. ОГЛАСОТ ТРАЕ 5 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
TOP 100
^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL
TOP 100 IZVOZNICI
MEBEL
ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 298 111
EDUKACIJA
AVTOMOBILIZAM