261-04.04.2011 by Kapital Media Group

VO TRK ПО POSLEDNIOT VOZ PRED IZBORI

ANALIZA: [TO VETI, A [TO (NE)OSTVARI VMRO-DPMNE?

VRABOTUVAWA VO PET DO DVANAESET... I POTOA!

EKONOMIJATA NE SE PRERODI, GRUEVSKI SE SOPNA NA NAJKRUPNITE ^EKORI

STRANA 7

STRANA 12-13

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, PETOK, 01.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,19% 0 00,20% 00,30%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 443,29 1,420

NAFTA BRENT EURORIBOR

117,69 2,013%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (01.04)

EXCLUSIVE: KAPITAL OTKRIVA SUDSKI PRESUDI ZA KRIMINALOT VO SVEDMILK

STRANA 4

U{te dijasporata ni fale{e na izborite! STRANA 6

MBI 10 2.592

Tripoli na tajni pregovori vo London?!

2.587

Gr~kite firmi ni se“dol`ni kako Gr~ka”

2.582

STRANA19

2.577 2.572

PITER EKLI

2.567 25.3

27.3

29.3

Hotelite vo Makedonija preskapi za francuskite turisti STRANA 10

Krediti }e davaat i telekomunikaciski kompanii i saloni za mebel STRANA 11

MENAXMENT-KONSULTANT

31.3

1EVRA ,8 MILIONI RAMKOVSKI GO O[TETIL SVEDMILK

Evropskite ekonomii }e bidat najranlivi vo 2013 godina STRANA 9 KOLUMNA

XOZEF S. NAJ, XUNIOR

DALI NAJDOBRITE DENOVI NA AMERIKA NAVISTINA SE ZAD NAS??

1EVRA ,4 MILIONI DOL@I ALA AL KAFAGI STRANA 2-3

STRANA 14 VOVEDNIK D ALEKSANDRA SPASEVSKA

ZO[TO MEGAAFERATA A "SVEDMILK" E TAJNA? STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 04 APRIL 2011

ZO[TO MEGAAFERATA “SVEDMILK” E TAJNA?

Megaaferata “Svedmilk” stanuva najmisterioznoto biznis-dosie, prepolno so kriminal. Iako e jasno kako bel den deka vo propa|aweto na ovaa stranska investicija vo Makedonija nositeli na kriminalot se samite investitori, odnosno menaxmentot i nivnite sorabotnici, predvodeni od Velija Ramkovski, istragata nikako da mrdne od mesto. Dali pri~inata e stravot na videlina da ne izlezat i kriminalcipoliti~ari? Kako {to pominuva vremeto s$ pove}e se “zata{kuva” kriminalot vo Svedmilk. Iako otkrivaweto na slu~ajot “Pajaìna” pred {est meseci otvori prostor za razotkrivawe i na kriminalnite aktivnosti vo Svedmilk, te{ki desetici milioni evra, s$ u{te nema ni{to. Iako site pati{ta vodat i odat kon MiA Beverxis, firmata na famozniot biznismen Ala al Kafagi, i kon Svedmilk, investicijata vo koja debeliot kraj go izede i {vedski dràven fond, tie se krivi pravci za nadle`nite dràvni institucii, po koi te{ko se snao|aat. Ili barem nam taka ni se ~ini. Nadle`nite institucii se s$ potivki koga stanuva zbor za finansiskite malverzacii koi gi napravi menaxmentot na kompanijata vo mlekarnicata. Po krivi~nite prijavi i po pokrenatoto obvinenie ovoj slu~aj vo Javnoto obvinitelstvo pove}e od edna godina e vo fioka i nema ni{to novo. Kako voop{to da ne e

interesen za javnite obviniteli, iako debelo ja o{teti dràvata poradi zatajuvawe danok. Nitu Upravata za javni prihodi, nitu Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ne mrdnaa so istragata. Ottamu stignuvaa samo izjavi deka se vodi postapka, ama do kade e nikoj ne kaùva. Nema precizen odgovor ni zo{to Svedmilk ne se najde vo “Pajaìnata” na Ramkovski, koga direktno od UJP ukaàa deka celiot slu~aj e vo direktna vrska so Svedmilk i so MiA Beverixis. So raspletuvaweto na “Pajaìnata” o~ekuvavme da gi vidime i pipcite na pajakot od Svedmilk, no toa ne se slu~i. Poslednata bomba vo vrska so skandalot “Svedmilk” ja frli porane{niot zamenikminister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, koj na [ve|anite im prizna deka vo mlekarnicata se slu~il ~ist kriminal. I zamislete, nikoj od nadle`nite institucii ne se potrese. Za javniot obvinitel izjavata ne e tolku vredna za da bide seriozno tretirana, a ako stane seriozna moèbi i }e bide tretirana. Ne znaeme {to e neseriozno vo izjava koja veli deka porane{niot menaxment na mlekarnicata ja ispraznil kompanijata za 22 milioni evra pred taa da padne vo ste~aj. Dali Delev sega e na funkcija ili ne,nema nikakva vrska so toa dali vo Svedmilk se slu~il kriminal ili ne. Nelogi~no e i toa {to Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, osven krivi~nite prijavi, dve godini ne go rasvetli slu~ajot. Obvinetite nikoj ne gi goni. Otkako gi sobraa parite, site

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

izbegaa od dràvata i nikoj ne se ni obide da gi najde za da odgovaraat za milionskata pronevera. Nikoj ne go bara glavniot lik na kriminalnata saga, Ala al Kafagi. Otkako ispra milionski sumi preku mlekarnicata i gi sobra site pari, izbega vo Grcija. MVR ne raspi{a poternica po nego. Nikoj ne znae, a ne ni pra{uva kade e Josif Sarxovski, koj isto taka is~ezna vo nepoznat pravec. Od nego nema ni traga ni glas. Nitu [ve|anecot Roxer Oskarson nikoj ne go bara. Iako i toj ima krivi~na prijava za pronevera na pari, bez problem ja napu{ti dràvata i si se vrati vo [vedska. I po nego nema poternica. Kompletno pasiven odnos kon kriminalot vo Svedmilk. Ova biznis-kriminalno dosie e premnogu te{ko, obemno i sodràjno i krie mnogu tajni koi nekoj i toa kako saka da ostanat tajni. Zatoa s$ odi bavno kako {to odi.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Dve sudski presudi, do koi ekskluzivno dojde “Kapital”, koi se doneseni minatiot mesec od Osnovniot sud Skopje 2, potvrduvaat deka biznismenot Velija Ramkovski kumuval na propa|aweto na Svedmilk so toa {to vo dogovor so Roxer Oskarson, eden od sopstvenicite na mlekarnicata, ja o{tetil za 1,8 milioni evra. Denovive se o~ekuva da bide donesena u{te edna sudska presuda, koja }e poka`e kolkav e kriminalot i na biznismenot Ala al Kafagi vo Svedmilk. Spored informaciite, protiv MiA Beverixis, firma na Al Kafagi, e podnesena tu`ba poradi neplateni fakturi vo iznos od 1,4 milioni evra ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk

Dve sudski presudi, do koi ekskluzivno dojde “Kapital”, koi se doneseni minatiot mesec od Osnovniot sud Skopje 2, potvrduvaat deka biznismenot Velija Ramkovski kumuval na propa|aweto na Svedmilk so toa {to vo dogovor so Roxer Oskarson, eden od sopstvenicite na mlekarnicata, ja o{tetil okolu 1,8 milioni evra. Toa ne e krajnata suma {to ja dol`i Velija vo Svedmilk, zatoa {to se o~ekuva u{te edna tu`ba protiv negovata firma Hedis od ste~ajniot upravnik na Svedmilk za iznos od 1,5 milioni evra, za koja ve{ta~eweto zavr{ilo i bilo vo korist na tu`itelot.

“Kapital” doznava deka denovive se o~ekuva da bide donesena u{te edna sudska presuda, koja }e poka`e kolkav e kriminalot i na biznismenot Ala al Kafagi vo Svedmilk. Spored informaciite, protiv MiA Beverixis, firma na Al Kafagi, e podnesena tu`ba poradi neplateni fakturi vo iznos od 88.383.571 denar (1,4 milioni evra). Neoficijalno MVR go goni Al Kafagi i za kriminal od tri milioni evra. Bidej}i Al Kafagi e izbegan od zemjava (od Grcija prebegal vo Turcija), najverojatno }e mu se sudi vo otsustvo. Toj pridonese za propa|aweto na Svedmilk so toa {to distribuira{e nejzini proizvodi, no ne gi pla}a{e. Protiv Velija Ramkovski, pak, tu`bite se mnogu jasni. Ednata presuda, donesena na 9 mart godinava, utvrdi {teta na negovata firma Hedis kon Svedmilk vo iznos od 91.950.000 denari (1,5 milioni evra) poradi prekr{uvawe na dogovorot za proda`ba na mleko i mle~ni proizvodi vo marketite na Hedis. Velija i Oskarson sklu~ile dogovor koj predviduval Hedis

mese~no da otkupuva od Svedmilk po eden milion litri mleko (nerealno visoka suma n.z.), za {to, pak, Svedmilk sklu~il dogovor za otkup na surovo mleko od farmerite. Od 14 avgust 2008 do 24 fevruari 2009 godina Velija trebalo da podigne {est milioni litri mleko, a podignal samo 2,5 milioni, pokaùva ekonomsko-finansiskoto ve{ta~ewe. Poradi nepo~ituvawe na dogovorot Svedmilk pretrpel materijalna {teta, bidej} i gi proizvel dogovorenite koli~ini, otkupil mleko, nabavil ambalaà, angaìral ma{ini, oprema i lu|e i napravil golemi tro{oci. Vo zadninata na ovoj {teten dogovor, vsu{nost, leì eden drug – za reklamirawe na Svedmilk vo mediumite na Ramkovski. Otkako Velija utvrdil dolg na Svedmilk, so Oskarson se dogovorile toj da se probie preku proda`ba na mleko i mle~ni proizvodi vo Hedis. No, i Ramkovski potoa mu ostanal dolèn na Oskarson. Golem del od otkupenite koli~ini mleko i mle~ni proizvodi ne gi platil. Ve{tacite utvrdile deka toj & dolì na mlekarnicata 17.965.433

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

nikolova@kapital.com.mk

Dràvniot zavod za ststistika izmeril deka tro{ocite na ìvot za period od edna godina porasnale za 5,5%, dodeka, pak, cenite na malo porasnale za 4,7%. Na porastot na inflacijata na godi{no nivo najmnogu vlijaat porastot na cenite na hranata - 9%, stanarinata - 6,7%, ogrev i osvetluvawe - 5,6%. Namaluvawe na tro{ocite na ìvot ima kaj bawskite uslugi - 5,6%, prevozot na patnici - 3,5%, kako i kaj mebelot, sredstvata za obrazovanie i turisti~kite aran`mani - 0,4%.

ЌЕ ПЛАТИ ЛИ VЕ EVRA, А AL KAF

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

5,2%

znesuva inflacijata vo mart I ovaa godina, sporedeno so istiot period lani.

EXCLUSIVE: EXC CLUSIVE: “KAPITAL” KAPITAL OTKRIVA SUDSKI PRESUD D

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

LU\E OD [VEDSKATA VLADA VO SKOPJE ZA AFERATA “SVEDMILK” “Kapital” doznava deka pretstavnici na {vedskata вlada, Svedfand, Tetrapak, Tetralaval, Tetrakredit i na EKN osiguruvawe od sino}a se vo Skopje so cel da razgovaraat so vladini i drugi pretstavnici od Makedonija za site detali za megaaferata “Svedmilk”, koja ja potrese i vlasta vo [vedska, bidej}i Svedfand, koj ima{e sopstveni~ki udel vo Svedmilk, e dràven fond. Vladata vo [vedska ve}e e na udar na tamo{nata javnost poradi toa {to navreme ne go spre~ila kriminalot vo Svedmilk. Nema informacii so kogo s$ }e se sretnat lu|eto od [vedska i dali od sredbite moè da proizlezat konkretni merki za rasvetluvawe na kriminalot ili, pak, za trgawe na bremeto na kriminalot {to se nadvisna nad vladite na dvete zemji poradi involviranost na dràvni institucii.

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

Navigator NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK ZA DOBROTO NA TURIZMOT

BORIS TADI]

JADRANKA KOSOR

ABDULA]IM ADEMI

ne se otka`uva od amo Hrvatska vo regionot amkovnite vrabotuvawa Sso rbija zatopluvaweto na odnosite S}e go sprovede popisot na R i dosega bea edinstvena Hrvatska i Slovenija, a naselenieto, za razlika od aktivnost vo resorot na ekonomskata sorabotka e vo fokusot na sredbata so Jadranka Kosor i Borut Pahor

drugite zemji koi go odlo`ija, so {to samo potvrdi zo{to e najblisku do EU

vicepremierot, a sega pred izbori taa e u{te pointenzivna

[TEFAN FILE

e podgotvena da ja udvoi za razvojot na ETunisUpomo{ta od 160 milioni na 320 milioni evra vo slednite dve godini, samo za da go spasi turizmot vo ovaa zemja

DI ZA KRIMINALOT VO SVEDMILK

ЕЛИЈА 1,8 MILIONI FAGI 1,4 MILIONI? denari (290.000 0.000 evra), poradi {to e doneseno izvr{no sudsko sko re{enie za naplata na dolgot. Dvete presudi udi imaat izvr{en karakter. rakter. Ostanuva pra{aweto aweto dali i koga tie }e se izvr{at so toa {to }e se simnat pari ri od smetkite na Hedis ili }e mu se zapleni imot. t. No, чudno e шto firmite MiA Beverixis i Svedmilkk voopшto ne se najdoa vo obvinitelniot akt za sluчajot “Pajaжina”, iako надлежните informiraa deka site somneжi za kriminalot na Pero Nakov bb poчnale od firmata MiA Beverixis. Osven presudite koi se doneseni po tu`bite od ste~ajniot upravnik na Svedmilk, Bogoqub Makrevski, postapkite za drugiot kriminal so koj e o{tetena dr`avata, tapkaat vo mesto. Aferata “Svedmilk” vo Javnoto obvinitelstvo pove}e od edna godina ne mrdna od mrtva to~ka. Ne se objaveni nitu rezultati od istragata na Upravata za javni prihodi i na MVR. Javnoto obvinitelstvo ne ja sfati seriozno izjavata na porane{niot-zamenik

Potrebata za zgolemuvawe na brojot na stranski turisti, kako i podobruvaweto na infrastrukturata i dostapnosta na uslugite i informaciite od oblasta na turizmot kone~no vleze vo fokusot na Ministerstvoto za ekonomija. Toa {to ministerot Fatmir Besimi ima{e tet-a-tet sredba so tur turoperatori i novinari od nekolku ne stranski zemji, koi dojdo dojdoa da gi vidat turisti~kite ppotencijali na Makedonija, da dava nade` deka Vladata kone~n kone~no }e se zafati so problemite vo turizmot. Strancite ni ka`aa deka uslugi se cenite na hotelskite hotel povisoki vo sporedba daleku povisok so cenite vo evropskite makedonzemji, pa zatoa zat skiot turizam e nekonkurpazarot. Zna~i, ima enten na pazar rabota za Ministerstvoto za ekonomija. Ako Besimi saka da gi vrati stranskite gosti na eden mil-

FATM FATMIR TM MIR BBE BESIMI ESIMI ESI ES ion godi{no, kako {to be{e pred nekolku godini, treba da napravi mnogu za da ja podobri infrastrukturata, da im pomogne na hotelierite da stanat konkurentni, da gi stimulira turisti~kite agencii da nosat turisti, a ne samo da iznesuvaat. I sekako, da raboti na zgolemuvawe na brojot na direktni avionski linii od Makedonija kon svetot. Stranskite turoperatori se direktnite linkovi za promocija na edna zemja kaj nivnite gra|ani. Vo momentov Makedonija privlekuva okolu 500.000 turisti godi{no, a neto–prilivot od turizmot iznesuva edvaj 220.000 dolari. Toa se sme{ni brojki

GUBITNIK

PREDIZBOREN UDAR ûdno e {to firmite MiA Beverixis i Svedmilk voop{to ne se najdoa vo obvinitelniot akt za “Pajaìna”, iako nadle`nite informiraa deka site somneì za kriminalot na Pero Nakov bb po~nale od firmata MiA Beverixis. minister za zemjodelstvo Kristijan Delev deka vo Svemilk ima ~ist kriminal. Delev kaà deka menaxment ja ispraznil kompanijata za 22 milioni evra pred taa da оди vo ste~aj. “Po krivi~nite prijavi za trojcata osnova~i na Svedmilk i po sprovedenata istraga protiv niv e pokrenato obvinenie za la`no predizvikuvawe ste~aj i za nesovesno rabotewe. Izjavata na porane{niot zamenik-minister moè da bide predmet na analiza. Ako utvrdime deka taa izjava vo momentov e relevantna i ako ima dopolnitelni podatoci za istra`nata postapka }e bide zemena predvid”, veli Marko Zvrlevski, glaven obvinitel vo skopskoto Ob-

vinitelstvo. Ne e raspi{ana nitu me|unarodna poternica protiv Ala al Kafagi. Nikoj ne znae, a ne ni pra{uva kade e Josif Sarxovski, koj be{e del od sopstvenicite i menaxmentot vo Svedmilk. Nitu [ve|anecot Roxer Oskarson nikoj ne go bara. Iako protiv nego ima krivi~na prijava za pronevera na pari, bez problem ja napu{ti dràvata. I po nego nema poternica. Direktorot na UJP, Goran Trajkovski, po apseweto na Velija Ramkovski tvrde{e deka ima golema povrzanost na slu~ajot Svedmilk so kriminalnite dejstva vo “Pajaìna” i duri obelodeni detali od istragata koi pokaùvaat delovni odnosi

nafirmi afirmi od Pero Nakov bbb so MiA Beverixis Beverixis, koja e eden od osnova~ite na Svedmilk. “Veruvam deka } e bideme dovolno brzi za da se dopolnat krivi~nite prijavi, koi se procesuirani pred Obvinitelstvoto i sudovite, za da bidat dopolneti so kvalitetni dokazi za da imame kvalitetna razre{nica i na Svedmilk, {to }e ni bide garancija deka }e imame uspe{na razre{nica vo MiA Beverixis i vo firmite na Pero Nakov bb”, izjavi Trajkovski vo intervjuto za “Kapital”. Od UJP za mediumite vikendov izjavija deka MiA Beverixis ja nema vo obvinitelniot akt za “Paja`ina” zatoa {to za toj slu~aj se vodela posebna postapka.

[TO SODR@I OBVINITELNIOT AKT?

SITE OPERACII VO “PAJA@INA” SO AMIN NA RAMKOVSKI eimoten, a sopstvenik na nekolku firmi, vakvi se podatocite so koi Obvinitelstvoto go profilira Velija Ramkovski za krivi~nite dela koi mu se stavaat na tovar. Spored obemniot obvinitelen akt, Ramkovski se javuva kako osnova~ na 11 firmi: A1, A2, B1 produkcija, Stratus, Hedis, Hedis marketi, HV DOO, Havel Belgrad, Ultimate stratus Podgorica i drugi. So osnovawe na trgovski dru{tva vo zemjava i vo stranstvo vo sorabotka so ostanatite obvineti, rodnini i sorabotnici, i preku me|usebno pla}awe fiktivni fakturi se perele pari i se izbegnuvalo pla} awe danok. Zlostorni~koto zdru`uvawe ili grupata, kako {to e navedeno vo obvinenieto, dejstvuvala po nalog na Ramkovski. Iako re~isi nikoj ne bil zaveden kako vraboten, 430.000 evra za ~etiri godini od smetkata na televizijata legnale na privatni kreditni karti~ki na potesnoto semejstvo na Ramkovski, кои не gi prijavиле i затаиле danok. Пreku la`ni fakturi za renovirawe na zgradata na televizijata 750.000 evra zavr{ile za izgradba na haciendata na semejstvoto vo Nerezi. Upravitelot na Hedis ne go prijavuval celiot gotovinski promet od 2006 do 2010 godina, a go koristel za isplata na plati za vrabotenite na raka. Del od parite bile koristeni i za li~ni tro{oci na semejstvoto Ramkovski. Eden del od

prihodite na Hedis, po nalog na Velija, se slevale na smetkata na A1 televizija, so {to go prikril potekloto na parite. Parite koi bile steknati so nepla}awe danok za periodot 2009-2010, vo iznos od 1,7 milioni evra, vo gotovo bile davani na upravitelite na televizijata. Najzabeleìtelni transferi na pari nadvor od dràvata se i tie kon Pishev corporation od Boston. Iako A1, A1 Plus, Akstra trejd, Uni prokom vemaks nemale nikakvi dol`ni~ko-doveritelski odnosi so ovaa firma, so cel da odbegnat pla}awe danok, del od prihodite gi naso~uvale kon Pishev corporation. Desetici iljadi dolari se slevale na smetkata na ovaa firma, po {to nejziniot sopstvenik so umisla mu pomognal vo izvr{uvawe na krivi~noto delo. A1 Plus na ime telekomunikaciski uslugi, koi nikoga{ ne gi izvr{ila zatoa {to ne emituvala satelitska programa, na angliskata firma Intelsat Global Sales and Marketing Ltd & isplatila desetici iljadi dolari bez pla}awe danok. Vo obvinitelniot akt nema navedeno to~na suma na zataen danok i {teta koja e predizvikana. Ve{ta~eweto, koe e ispi{ano na 180 strani, sodrì mnogu tabeli, brojki, fakturi od UJP, so koi obvinitelkata koja go vodi slu~ajot, Gordana Ge{koska, }e se obiduva da go dokaè kriminalot na Pero Nakov bb.

Ruskiot premier, Vladimir Putin, e cel na èstoki udari od svojot politi~ki rival, pretsedatelot Dmitrij Medvedev, koj do v~era mu be{e najblizok sorabotnik. Kako {to se bliàt pretsedatelskite izbori vo Rusija idnata godina, za koi s$ u{te oficijalno se nemaat kandidirano ni Putin, ni Medvedev, se ~ini deka “pomladiot” od mo}nata dvojka zadava s$ posilni udari, pla{ej}i se od s$ u{te golemata mo} na “postariot”. Posledniot od nizata udari be{e odlukata na Medvedev da mu dade rok na premierot Putin do 1 juli da gi razre{i site ministri vo Vladata koi osven ministerskata dràt i dobro platena fotelja vo rakovodnite tela na 17 dràvni kompanii. Ova be{e pove}e od seriozen udar za Putin, zatoa {to direktno mirisa na mito i korupcija

VLADIMIR PUTIN vo negovata vlada. Medvedev javno mu pora~a na Putin vicepremierot Igor Se~in da se otka`e od rakovodnata funkcija vo naftenata kompanija Rosweft, holdingot Rosweftegaz i vo energetskata korporacija Inter RAO; ministerot za finansii, Aleksej Kudrin, od trgovskata banka VTB i vo kompanijata za trgovija so dijamanti Alrosa; vicepremierot Viktor Zubkov od Roselhozbank, kompaniite Rospirtprom i Rosagrolizing; ministerot za energetika; Sergej [matko; od Rushidro, Gazprom i Zarube`weft. I u{te kup drugi ministri na Putin.

MISLA NA DENOT VO DENE[NO VREME PROBLEMOT NE E VE]E SAMO VO INOVACIJATA, TUKU VO TOA KAKO DA GI NATERA[ LU\ETO DA GI USVOJAT VE]E POSTOJNITE DOBRI IDEI

DAGLAS ENGELBART AMERIKANEC, PRONAO\A^ NA KOMPJUTERSKOTO GLUV^E

Navigator

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

MAKEDONSKIOT IZVOZ VO GRCIJA PADNA ZA 47%

GR^KITE FIRMI NI SE “DOL@NI KAKO GR^KA” Makedonskite firmi s$ pote{ko gi napla}aat pobaruvawata od gr~kite partneri, koi lani kupile za 47% pomalku makedonski proizvodi sporedeno so 2008 godina BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

dna izvozna makedonska kompanija ve}e 19 meseci ne mo`e da si go naplati pobaruvaweto od svojot partner vo Grcija, komu u{te vo proletta 2009 godina mu ja ispora~ala stokata. Nepla}aweto e s$ po~est problem so koj se soo~uvaat makedonskite izvoznici vo Grcija otkako poradi finansiskata kriza tamo{nite firmi te{ko doa|aat do kredit. Krizata go dodelka i izvozot na makedonski proizvodi vo Grcija. Na{iot izvoz lani padna za 47% sporedeno so 2008 godina, koga po~na krizata, odnosno za 11% sporedeno so realiziraniot vo 2009 godina. Kompaniite ne sakaat javno da zboruvaat deka poradi nelikvidnosta vo Grcija s$ pote{ko i so pogolemi zadocnuvawa si gi napla} aat pobaruvawata. Tie {to na ime na staroto partnerstvo ne go obezbedile svojot izvoz vo Grcija, sega maka ma~at koga i dali }e si gi naplatat pobaruvawata. Vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot informiraat deka vo vkupno obes{tetenata suma

47% 224

e namalen izvozot na makedonski proizvodi vo Grcija vo 2010 godina sporedeno so 2008 godina

milioni evra iznesuva{e vkupnata trgovska razmena so Grcija, za razlika od 2008 godina, koga be{e 536 milioni evra

11% 150

se namali izvozot vo Grcija

za nenavremeno pla}awe za ispora~ana stoka edno od najgolemite u~estva imal zaostanatiot dolg na kompanii od Grcija. “Namaluvaweto na kreditniot rejting na Grcija go poskape i gi stesni izvorite na kapital vo ovaa zemja. Firmite vo Grcija s$ pote{ko doa|aa do zaem od bankite. Tie so podobar bonitet imaa pogolema sre}a. No, zaemite {to gi obezbedija bea mnogu poskapi od porano. Zna~i, gr~kite kompanii po~naa da docnat ili da ne gi servisiraat svoite pobaruvawa kon makedonskite izvoznici zatoa {to ne mo`ea ili im bea nepovolni izvorite za kapital”, veli Bor~e Trenovski, profesor na Ekonomskiot

milioni evra trgovski deficit ima{e Makedonija od trguvaweto so ju`niot sosed

fakultet vo Skopje. Situacijata so trgovskata razmena so Grcija }e be{e duri i pokriti~na ako naftata i naftenite derivati ne bea edna od najgolemite stavki vo razmenata so ovaa zemja. Vkupnata trgovska razmena so Grcija lani iznesuva{e 224 milioni evra i be{e za 14 pati pomala od realiziranata vo 2008 godina, koga vrednosta na izvezenoto iznesuva{e pove}e od polovina milijarda evra. Makedonskite firmi lani prodadoa stoki i uslugi vo vrednost od 185,7 milioni evra. Ako razmenata be{e pogole-

Makedonskite firmi lani vo Grcija prodadoa stoki i uslugi vo vrednost od 185,7 milioni evra. ma, povisoki }e bea i pobaruvawata na makedonskite od gr~kite firmi. Tekstilniot sektor e eden od najgolemite izvoznici vo Grcija. No, vo ovoj sektor ne moàt da kaàt kolku im dolàt za ispora~anata konfekcija gr~kite firmi. “Finansiskata kriza donese realnost od koja firmite imaa mehanizmi da se za{titat. Ako izvoznite dogovori bidat sklu~eni so garancii, izvr{ni ili klauzuli za arbitraà, na{ite menaxeri polesno i pobrzo

}e si gi naplatuvaat pobaruvawata od partnerite. No, Makedonija nema kriterium za pra{aweto so navremeno pla}awe, bidej} i na{ata vlast si dodeli suvereno pravo dve godini da docni so pla}aweto. Kako sega da se `alime od tu|ata neispolnitelnost, koga na{ata e ozakoneta na podolg rok”, veli Marija Petkovska od Klasterot za tekstil. [picot na krizata vo Grcija be{e vo prvata polovina na 2010 godina. No, edna godina porano Grcija po~na pomalku

da investira vo Makedonija. So toa po~na da se namaluva i obemot na trgovska razmena. Firmite vo Makedonija {to se vo sopstvenosta na gr~ki investitor, vsu{nost, bea najgolemi nara~ateli na makedonski stoki i uslugi. “Namaluvaweto ili povlekuvaweto na gr~kite investicii povle~e i pad na izvozot na makedonski stoki vo Grcija. Makedonskite kompanii so gr~ki kapital, vsu{nost, bea edni od glavnite kreatori na pobaruva~kata na makedonski stoki”, veli Trenovski.

Navigator

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

850 1.042 12,9% K

PROCENKI... MILUTIN MRKOWI]

EVRA IZNESUVA PROSE^NATA CENA NA 1M2 STANBENA POVR[INA VO 2010 GODINA

minister za infrastruktura i energetika na Srbija

ZA @ELEZNICATA OD KORIDOROT 10 POTREBNI 4,6 MILIJARDI EVRA ~ekuvam èlezni~kiot del od Koridorot 10 da bide celosno zavr{en do 2020 godina, koga site prugi od ovaa trasa bi bile prilagodeni za vozovi koi se dviàt so brzina od 160 kilometri na ~as i bi bile so dva koloseci i elektrificirani. Za izgradba na èleznicata se potrebni 4,6 milijardi evra”, smeta Milutin Mrkowi}, minister za infrastruktura i energetika na Srbija. Za investicii vo èleznicata od Koridorot 10 e zainteresirana italijanskata kompanija Trenitalia. Italija saka da pomogne vo razvojot na èlezni~kiot transport so cel Balkanot da se povrze so Evropa, kade se sozdava edinstven pazar na transportni uslugi.

EVRA E PROSE^NATA CENA NA 1M2 STANBENA POVR[INA VO SKOPJE PORASNALA CENATA NA STANOVITE VO SKOPJE VO 2010 GODINA SPOREDENO SO PRETHODNATA GODINA

5 PREGLED VESTI @IVKO MUKAETOV GO ZGOLEMI UDELOT VO ALKALOID retsedatelot na Upravniot odbor i generalen direktor na Alkaloid, @ivko Mukaetov, se stekna so dopolnitelni 1.000 obi~ni akcii od dru{tvoto. Toj sega poseduva 92.000 obi~ni akcii, odnosno 6,43% od vkupniot broj zdadeni obi~ni akcii na Alkaloid. Pokraj Mukaetov, drug pogolem akcioner vo dru{tvoto e Biljana Jovanova, koja poseduva 5,04% od akciite. Vo sredinata na januari ovaa godina 120 obi~ni akcii stekna i Milkica Gligorova, koja e ~len na Upravniot odbor na Alkaloid i sega poseduva 15.610 akcii, odnosno 1,09% od akciite na dru{tvoto. Minatata godina Alkaloid, spored konsolidiranite nerevidirani izve{tai od raboteweto, ostvari dobivka od 9,3 milioni evra, koja e za 3% pogolema od dobivkata ostvarena vo 2009 godina. Na krajot od minatata godina ~lenovite na upravniot odbor dobija nov mandat od {est godini, pri {to @ivko Mukaetov povtorno be{e reizbran za pretsedatel na Upravniot odbor i za generalen direktor na Alkaloid.

NAJNOVI TEHNIKI ZA ZA[TITA NA INFORMACISKI SISTEMI VO SEMOS EDUKACIJA emos Edukacija vo sorabotka so Evropski univerzitet vo petokot odrà Otvoren den posveten na s& popopularnoto eti~ko hakirawe. Na prisutnite vraboteni od oblasta na bankarstvoto, web i mre`ni administratori, pripadnici na ministerstvata za vnatre{ni i nadvore{ni raboti, kako i mnogu drugi profesionalci na rabotni pozicii direktno zasegnati so bezbednosta na informati~kite sistemi, im bea pretstaveni opasnostite od s$ poza~estenite hakerski napadi, kako i mo`nostite za za{tita na kompjuterite i mreìte od namerite na “sajber” riminalcite “Se nadevame deka zaedno }e pridoneseme za za~uvuvawe na vrednostite koi informati~kata tehnologija ni gi ovozmoùva vo nasoka na unapreduvawe na kvalitetot na ìveewe. Morame da ja za~uvame bezbednosta kako primarna pretpostavka na IT-sistemite i sekoga{ da bideme ~ekor ponapred od lo{ite momci”, izjavi Valentina Taseva, direktor na Semos Edukacija. Marsel Foti, sopstvenik na ungarskata kompanija Net Akademija, koj e proglasen za najdobar trener za eti~ko hakerstvo vo 2010 godina, im prenese na prisutnite mnogu iskustva vo vrska so tehnikite za spravuvawe so ranlivosta na sovremenite IT-sistemi. EC-Council, svetski poznata organizacija, ~ija dejnost e edukacija i sertificirawe na eti~ki hakeri od korporacii i institucii kako Microsoft, Cisco, FBI, Scotland Yard, IBM, KPMG, Google) ja proglasi Semos Edukacija za najdobar trening-centar za izminatata 2010 godina.

NOVI STANBENI KREDITI OD [PARKASE BANKA parkase banka Makedonija im ponudi na gra|anite dva novi krediti - stanben kredit i nenamenski potro{uva~ki kredit koj moè da se koristi za renovirawe i opremuvawe na stanot vo paket-ponuda GREJS. Celta na novata ponuda e jaknewe i razvivawe na kreditnoto portfolio na bankata so novi popovolni krediti. Novite krediti nudat kreditirawe so 12-mese~en grejs–period. “Vo ovie meseci gra|anite se oslobodeni od otpla} awe na glavninata na kreditot i moàt poefikasno da gi iskoristat vremeto i sredstvata za opremuvawe na stanot. Stanbeniot kredit GREJS e so edna od najniskite kamatni stapki vo visina od 6,5% godi{na promenliva kamatna stapka, so maksimalen rok na otplata od 30 godini. Vo zavisnost od toa dali kreditniot iznos e pod ili nad 40.000 evra, provizijata za odobruvawe e 1,5% ili 1%”, informiraat od bankata. Za obezbeduvawe na kreditot postojat pove}e mo`nosti za koi gra|anite moàt da se informiraat vo 32-te ekspozituri na [parkase banka. Stanbeniot kredit GREJS moè da se koristi po istite uslovi i bez nenamenskiot potro{uva~ki kredit. Nenamenskiot potro{uva~ki kredit od paketot GREJS e vo visina do 5.000 evra, so promenliva godi{na kamatna stapka od 8,5% i rok na otplata do sedum godini. So paketot GREJS, [parkase banka odobruva i Visa kreditna karti~ka na korisnicite na kreditot, so krediten limit vo visina do dve plati. Ovaa ponuda gra|anite moàt da ja iskoristat do 25 maj godinava.

[

OBJASNUVAWE

BUJOTO NE GI ZATVORI PROIZVODSTVENITE POGONI o tekstot so naslov “Za nepoln mesec mebelot }e poskapi za 20%”, objaven na 23. mart 2011 godina, e navedena pogre{na informacija deka fabrikata za proizvodstvo na mebel Bujoto od Skopje gi zatvorila proizvodstvenite pogoni. Fabrikata na Bujoto s$ u{te raboti, a kompanijata zatvorila proda`en salon.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI LDP JA PROMOVIRA[E SVOJATA EKONOMSKA PROGRAMA PRED BIZNISMENITE o predizbornite kampawi treba da se vodi bitka so ekonomskite programi na partiite, pora~aa liderot na LDP, Jovan Manasievski, i pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski. Na prezentacijata na ekonomskata programa na LDP pred biznis-zaednicata, Azeski izrazi zadovolstvo {to vo presret na izborite partiite se fokusiraat na ekonomijata. Vo imeto na Komorata toj izjavi deka o~ekuva presvrt vo ekonomijata, pred s$, vo temelnite principi na organizirawe na pazarnoto stopanstvoto, vo za{titata na sopstvenosta i vo pra{awata za eliminirawe na sivata ekonomija i za podobruvawe na likvidnosta. “Vo prethodnite pet godini od aktuelnata vlast bea prifateni niza od na{ite klu~nite barawa, bevme konsultirani za ekonomskite zakoni, bea prifateni mnogu od na{ite idei za namaluvaweto na cenata na grade`noto zemji{te, ukinati se mnogu dava~ki, a ostanaa i pra{awa koi treba da dobijat svoe mesto ponatamu”, re~e Azeski. Manasievski soop{ti deka vo programata na LDP najgolem akcent e staven na ekonomijata. ]e nastapat so konkretni predlozi, so precizna vremenska dinamika, pred s$, za namaluvawe na optovaruvaweto na privatniot sektor. LDP vikendov izbra i novi potpretsedateli - Andrej @ernovski, pratenik i dosega{en potpretsedatel na LDP, Vesna Veli}-Stefanovska, univerzitetski profesor i Marjan Kostadinov, stopanstvenik. “Centralniot odbor na LDP formalno gi po~na neposrednite podgotovki za vonrednite parlamentarni izbori. Formiran e Centralniot izboren {tab na partijata, ~ij {ef e generalniot sekretar na partijata, Dufe Kukoski. Startuva{e i postapkata za izbor na kandidati za pratenici, koja }e se odviva intenzivno vo narednite 30 dena”, soop{ti partijata.

SPISOKOT NEPRO^ISTEN, ZAKONIKOT NA[MINKAN

U[TE DIJASPORATA NI FALE[E!

[tom dvajcata lideri na vlasta i opozicijata, Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski, se dogovorija da se glasa na 5 juni, padnaa vo voda site zalo`bi za organizirawe na najfer i najdemokratski izbori dosega KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

tom dvajcata lideri na vlasta i opozicijata, Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski, se dogovorija da se glasa na 5 juni, padnaa vo voda site zalo`bi za organizirawe na najfer i najdemokratski izbori dosega. Osven primenuvaweto na preporakite na OBSE i na ODIHR, kako i prekrojuvaweto na {estata izborna edinica, site ostanati barawa {to se pojavija za na~inot za organizirawe na izborite } e bidat zaboraveni. SDSM se otka`a i od pro~istuvaweto na Izbira~kiot spisok, i od zakonot za ramnomerna raspredelba na buxetski pari za kampawi po mediumi, i od deblokada na smetkite na mediumite na Velija Ramkovski. Se otka`a i od regulirawe na pravilata za glasaweto na

[ IVON VELI^KOVSKI, NOV PRETSEDATEL NA LIBERALNATA PARTIJA von Veli~kovski e noviot pretsedatel na LiberalI nata partija. Vkupno 145 delegati na 10-tiot kongres, {to se odr`a vikendov vo Skopje, na Veli~kovski aklamativno mu ja dodelija ~elnata partiska pozicija. “Evroatlantskite integracii, efikasna administracija, ekonomska politika {to }e otvori investicii vo malite i srednite pretprijatija, nezavisno sudstvo se prioritetite kon koi }e se stremi partijata”, pora~a noviot pretsedatel. Spored Veli~kovski, partijata vo naredniot period }e se fokusira na razvojot na parlamentarnata demokratija vo zemjata i na zatvorawe na sporot za imeto so re{enie koe ne navleguva vo Ustavot. Ivon Veli~kovski e diplomiran politikolog, roden vo 1976 godina vo Skopje. Aktivist vo partiskite tela na Liberalnata partija e od 1993 godina.

dijasporata, koe se o~ekuva da predizvika apsoluten haos. Promenata na stavot kaj SDSM, koi prethodno tvrdea deka ne ima pa|a na pamet da odat na glasawe po pravilata na Gruevski, Jankulovska i Mijalkov, go pravdaat so toa deka “ja pro~itale namerata na premierot da gi istisne od izbira~kiot proces”: “Mu ja sfativme igrata na Gruevski. Stana i pove}e od jasno deka edinstvenata negova èlba e da raspi{e izbori na koi SDSM nema da u~estvuva. Toa ne smeevme da go dozvolime. Zatoa i prifativme da izlezeme na izbori, duri i po negovi pravila. I taka }e go pobedime”, veli za “Kapital” partiskiot sekretar Andrej Petrov. Od VMRO–DPMNE,pak, velat deka {tom Crvenkovski si se otkaàl od svoite uslovi, tie nemaat pri~ina istite da mu gi ispolnat: “Toa bea barawa so koi Crvenkovski gi uslovi izborite. Koga kaà deka i bez niv e

podgotven da odi na izbori, nie nema zo{to da se zafatime so izmeni na zakoni. Koga nemu ne mu se va`ni sopstvenite barawa, {to treba nie da napravime?”, veli pratenikot Ilija Dimovski. MIRISA NA IZMAMI! Vo vakvi uslovi, analiti~arite ve}e komentiraat deka n$ o~ekuva edna valkana kampawa, no, sekako, u{te povalkan den na glasaweto. Glavniot problem, kako }e glasaat iselenicite, ostanuva neodgovoren. “Dali gra|anite koi se nao|aat vo dr`avite kade {to nema diplomatsko-konzularni pretstavni{tva }e imaat ednakov pristap kon glasa~kite mesta kako tie koi se nao|aat na mesta kade {to ima? Ova e vo sprotivnost so Kopenhagen{kata konvencija za ~ovekovi prava. Dopolnitelno, izbira~kite odbori, spored vladiniot predlog, }e bidat sostaveni od administrativci na MNR. Ne mo`e da se zamisli Vladata da

go sproveduva glasaweto vo odredeno glasa~ko mesto pa makar toa bilo i vo dijasporata”, veli Darko Aleksov od gra|anskata asocijacija MOST. Procenkite se deka izborot na trojcata pratenici }e ~ini minimum eden milion evra, a za niv dr`avata }e treba da obezbedi i smestuvawe. Kako i pod ~ii zakoni }e se vodi predizbornata mediumska kampawa, isto taka, ne e precizno regulirano. Nejasno e i kako } e se transportira izbira~kiot materijal. Ekspertite velat deka site ovie dilemi garantiraat niza izborni neregularnosti, oti izborite se o~ekuva i doma da bidat polni so tenzii. Me|utoa ni liderite, ni partiite ne komentiraat za ova. Poznava~ite objasnuvat deka za politi~arite verojatno e najva`no deka se odredi datumot na izbornoto soo~uvawe – {to pomalku regulirani pravila na igra – tolku pove}e prostor za manipulacii!

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

VLASTA VO TRKA DA GO FATI POSLEDNIOT VOZ PRED IZBORI

VRABOTUVAWA VO PET DO DVANAESET... I POTOA!

Zakonot za spre~uvawe na korupcija predviduva stopirawe na vrabotuvawa od denot na raspi{uvawe na izbori do konstituiraweto na Sobranieto, no oglasite za vrabotuvawa vo period koga se znae deka }e odime na glasawe e nepo~ituvawe na antikorupciskata praktika, velat antikorupcionerite MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

gencijata za administracija samo izminatata nedela objavi oglasi za 200 vrabotuvawa vo dràvnite institucii i po nekolku oglasi za vrabotuvawe vo op{tinskata administracija. Spored Zakonot za spre~uvawe na korupcijata i regulativata koja ja ima vospostaveno Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata za vreme na izbori treba da zaprat site vrabotuvawa, a po~natite postapki da zavr{at soglasno rokovite predvideni vo oglasot. Periodot pred oficijalnoto raspi{uvawe izbori i po~etokot na predizborna kampawa, sepak, e mnogu delikaten, komentiraat antikorupcionerite, no vlasta i ponatamu go koristi ovoj moment za da ja “napumpa” administracijata. “Raspi{uvaweto oglasi za vrabotuvawe vo pet do dvanaeset e proces za koj nie postojano predupreduvame deka ne e vo red da se slu~uva, no vlasta i ponatamu demonstrira deka nema antikorupciska volja”, veli pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami. Novite 150 vrabotuvawa na stratezi koi gi bara Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor se del od najavenite 600 vrabotuvawa vo 2011 godina spored strategijata za pravi~na zastapenost vo instituciite, pojasnuvaat od Sekretarijatot. “Zakonot vaì i za ramkovnite vrabotuvawa, no oglasot e objaven vo sreda, a zabranata za vrabotuvawa vaì od denot koga oficijalno }e se raspi{at izborite. Procedurata }e se odviva vo tek na nekolku meseci. S$ u{te nema sistematizacija na rabotnite mesta, no rabotime na toa da se sozdadat uslovi za niv”, veli Muhamed Hoxa, portparol na Vlada. Sovetnik za strategija, planirawe i sledewe, vi{ sorabotnik za strategija, pl anir aw e i s l edew e, pomladi ili samostojni referenti za strategija i

Sovetnik za strategija, planirawe i sledewe, vi{ sorabotnik za strategija, planirawe i sledewe, pomladi ili samostojni referenti za strategija i planirawe se del od opisite na rabotnite mesta vo oglasite planirawe se del od opisite na rabotnite mesta vo oglasite. Potrebnoto obrazovanie koe treba da go ima kandidatot varira od pozicijata za koja }e aplicira, od sredno do visoko obrazovanie vo op{testveni, prirodni ili tehni~ki nauki. Od Vladata pojasnuvaat deka stratezite im se potrebni za planirawe i strategija, pravewe rocenka za toa kolku se sproveduva pravi~nata zastapenost vo dr`avata soglasno Ramkovniot dogovor spored op{testvenite uslovi, brojot na naselenieto, obrazovnata struktura, opisot na rabotni mesta na koi se nao|aat pripadnicite na etni~kite zaednici i drugo. Minatata nedela bea objaveni i oglasi za vrabotuvawe na 46 dr`avni slu`benici vo Ministerstvoto za finasii na poziciite pomlad sorabotnik za vtorostepena upravna postapka od oblasta na centralnite i lokalnite danoci, sovetnik za imotno-pravnite pra{awa so rezidenti i nerezidenti i sopstveni~ki reciprocitet i drugi. VRABOTUVAWATA TROPAAT I NA OP[TINSKITE VRATI Vo op{tinite Kisela Voda i vo Centar se baraat grade`ni inspektori, sovetnici vo sektorot kultura, rakovoditeli na sektor za urbanizam, rakovoditel na sektor za poddr{ka na

VLADIMIR TODOROVI] OP[TINA CENTAR “Apsolutno gi demantirame tvrdewata deka vrabotuvawata se pravat po partiski klu~. Site oglasi za vrabotuvawe se raspi{uvaat transparentno, po~ituvaj}i gi site zakonski propisi koi se predvideni.” Gradona~alnikot. Od op{tina Centar velat deka postoi realna potreba od ovie vrabotuvawa. “Apsolutno gi demantirame tvrdewata deka vrabotuvawata se pravat po partiski klu~. Site oglasi za vrabotuvawe se raspi{uvaat transparentno, po~ituvaj} i gi site zakonski propisi koi se predvideni”, velat od op{tina Centar. Od druga strana, pak, gradona~alnikot na op{tina Ara~inovo, Bastri Bajrami, veli deka iako op{tinata ima samo sedum slu`benici, ve}e e vlezena vo vtorata faza od decentralizacijata bez voop{to da pobara novi vrabotuvawa, tuku so pozajmuvawe na slu`benici od op{tina Petrovec i Gazi Baba. “Ova {to sega se slu~uva vo moment koga izborite se s$ poizvesni pretstavuva ~ist politi~ki marketing. Ovie

vrabotuvawa se partiski, odnosno kako za lepa~i na plakati”, veli Bajrami. I spored gradona~alnikot na op{tina Strumica vo momentov ne postoi realna potreba od vrabotuvawe na novi lu|e vo op{tinskata administracija, osven vo komunalite dejnosti. “Toa {to vo momentov se slu~uva so postojano vrabotuvawe novi lica vo javnata administracija e edna preterana situacija vo koja imame golem broj lu|e koi sedat doma, a zemaat plata, tie {to odat na rabota se gu{at vo prostorot, delat biroa”, veli Zaev. Otvoraweto novi rabotni mesta spored Zaev ne e potreba, tuku nepotrebno producirawe neproduktivni kadri koi vo idnina nema da ima {to da rabotat.

ILMI SELAMI

ZORAN ZAEV

PRETSEDATEL NA DR@AVNATA KOMISIJA ZA SPRE^UVAWE NA KORUPCIJA “Periodot pred izbori, odnosno raspi{uvaweto oglasi za vrabotuvawe vo pet do dvanaeset e proces za koj nie postojano predupreduvame deka ne e vo red da se slu~uva, no vlasta i ponatamu demonstrira deka nema antikorupciska volja”, veli pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami.

GRADONA^ALNIK NA STRUMICA “Vo op{tina Strumica vo momentov ne postoi realna potreba za novi vrabotuvawa. Otvoraweto novi rabotni mesta ne e potreba, tuku nepotrebno producirawe na neproduktivni kadri koi vo idnina nema da ima {to da rabotat”.

PREGLED VESTI SDSM: BIZNIS-INTERESI NA “FAMILIJATA” VO PRODA@BATA NA ZGRADITE NA TELEKOMOT DSM v~era go obvini premierot Nikola Gruevski za u{te edna zdelka “vo interes i korist za familijata, a na {teta na grbot na gra|anite”. Pratenikot Jani Makraduli objavi deka protivzakonski e uzurpiran prostor na plo{tadot vo Skopje od “biznis-partner na familijata na Gruevski”. “Toa {to vo 2007 godina po~na so izmenite na DUP “Mal ring”, kade {to protivzakonski se zgolemi parcelata na domarot i biznis-partner na familijata, Aleksandar Ivanovski, poznat kako Alek Tera nova, za ~ija izgradba e uzurpiran polovina od kejot na rekata Vardar, odnosno za 1.177 metri kvadratni, denes ima svoja zavr{nica. Zavr{nica povrzana so proda`bata na nedvi`nostite na Makedonski Telekom”, izjavi Makraduli. Spored nego, proda`bata na tri zgradi na Makedonski Telekom i na T-Mobile za kupuvawe edna nova, koja se gradi na kejot na Vardar, ne e slu~ajna. “Zamislete, Odborot na direktori, vo koj ima vladini pretstavnici, re{il tri zgradi da trampa za edna, pove}e metri kvadratni da zameni za pomalku i plus da doplati 16.600 milionii evra (bez DDV). A zgradata koja se dobiva, koja u{te ne e izgradena, ja gradi Divelop grup, sopstvenost na Alek Tera nova, a pogoduvate, zgradata e istata na koja prethodno VMRO-DPMNE & go zgolemi gabaritot”, istakna Makraduli. SDSM ja pra{a Vladata, kako vtor po golemina akcioner vo Telekomot (udel od 34,81%, plus prioritetna kumulativna akcija), koj e interesot na dr`avata vo ovaa transakcija, kolku kupuva~i se javile, kako glasale vladinite pretstavnici vo Odborot na direktori, kako }e glasaat vladinite pretstavnici na pretstojnoto Sobranie na akcionerite? Makraduli se zakani deka dokolku pretstavnicite na Vladata glasaat za ovaa odluka, protiv niv SDSM }e podnese krivi~na prijava..

BRENGELMAN: POZITIVNA ODLUKA OD HAG NE ZNA^I VLEZ VO NATO dlukata na sudot vo Hag vo vrska so pokrenatiot spor na Makedonija protiv Grcija poradi prekr{uvawe na privremenata spogodba nema da ima nikakvo vlijanie vo pogled na za~lenuvaweto vo NATO alijansata, istakna pomo{nik-generalniot sekretar na NATO, Dirk Brengelman. “NATO ostanuva na odlukata vo vrska so ~lenstvoto na Makedonija vo Alijansata otkako }e se postigne dogovor za pra{aweto za imeto so vladata na edna od nejzinite ~lenki – Grcija”, istakna Brengelman po sredbata so ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski. Milo{oski, od svoja strana, objasni deka procesot vo Hag ne e povrzan so Alijansata, tuku so odnesuvaweto na Grcija. “Od sudot ne o~ekuvame da go ocenuva odnesuvaweto na NATO kako organizacija, tuku odnesuvaweto i postapkite na Grcija kako strana od Vremenata spogodba, koja e najzna~ajniot bilateralen dokument vo makedonskogr~kite odnosi”, izjavi Milo{oski.

FZO SO NOVI PET MILIONI EVRA ]E GI SNABDUVA APTEKITE o dopolnitelni pet milioni, pokraj odobrenite 32,5 milioni evra, Fondot za zdravstvo }e go re{ava problemot so nesnabdenosta so lekovi po aptekite, na koja so meseci nanazad uka`uvaa gra|anite. Za ovaa cel, u{te 37 apteki, pokraj dosega{nite 703, sklu~ija dogovor so Fondot. Ottamu velat deka ova e istoriski najgolem buxet za lekovi na recept vo zemjava i deka glavnata cel im e aptekite da bidat maksimalno snabdeni so lekovi. “FZO se nadeva deka osigurenicite nabrzo }e ja po~ustvuvaat ovaa novina i pove}e nema da slu{aat izgovori od aptekite deka nemaat kvota za lek na recept”, se veli vo soop{tenieto. Soglasno novite pravilnici, parite }e se raspredeluvaat na nivo na dr`ava, a ne kako dosega ,na podra~ni slu`bi. Na ovoj na~in, na aptekite koi }e gi ispolnat kvotite po {est meseci istite }e im bidat poka~eni.

DRUCAS NA VIKILIKS: NIMIC JA DEZINFORMIRA MAKEDONIJA redbata me|u Adamantios Vasilakis i Metju Nimic od noemvri 2009 godina lo{o e interpretirana vo makedonskite mediumi, a odgovornosta ja snosi medijatorot, mu soop{til Dimitris Drucas na amerikanskiot ambasador vo Atina, spored novite objavi na Vikiliks. Gr~ki medium vo petokot objavi klasificiran dokument za sredbata na toga{ alternativniot minister za nadvore{ni raboti, Drucas, so amerikanskiot ambasador Daniel Spenhart. Ambasadorot, poradi razo~aruva~kite rezultati od sredbata Nimic- Vasilakis, go povikal Drucas da izvr{i pogolem pritisok za re{avawe na sporot za imeto vo presret na dekemvriskiot EU samit. Na zabele{kata na ambasadorot deka izve{taite za sredbata ostavile nezadovolitelen vpe~atok Drucas go obvinil Nimic deka gi soop{til dolgogodi{nite oficijalni pozicii, koi potoa bile preneseni vo makedonskite mediumi i ja napravile {tetata.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI SOBRANIETO GI DONESE IZMENITE NA IZBORNIOT ZAKONIK o 68 glasa “za” i nitu eden vozdràn i protiv Sobranieto go donese Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Izborniot zakonik. No, opozicijata, koja voop{to ne glasa{e za Zakonot, s$ u{te ima serija zabele{ki. Roza Karevska-Topuzova od LDP smeta deka i so novoto re{enie ne e zatvoreno celosno pra{aweto za glasawe na dijasporata, koe, spored nea, treba da se sprovede po elektronski pat. LDP bara i da se vovedat otvoreni listi na glasawe. “Vreme e Makedonija da ima otvoreni listi i gra|anite da odlu~uvaat koj }e gi pretstavuva, a ne liderot. Vreme e Makedonija da bide edna izborna edinica, a nitu eden glas da ne bide potro{en”, re~e Karevska Topuzova. Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, odgovori deka na izmenite e raboteno pove}e od edna godina i deka gi sodràt sugestiite na OBSE i ODIHR. “So izmenite vo 2006, 2008 godina i so ovie izmeni Makedonija nosi izborni pravila so najvisoki standardi za sproveduvawe na fer i demokratski izbori”, istakna toj. Spored Aleksandar Nikoloski od VMRO-DPMNE, od dijasporata }e bidat opfateni samo makedonski dràvjani koi se na privremena rabota ili prestoj vo stranstvo, a ne site koi se so makedonsko poteklo. DPA, pak, bara da se prekrojat izbornite edinici, za {to }e se razgovara po skratena postapka na 6. april. “Na{eto barawe ima za cel da se zgolemi brojot na pratenicite Albanci. Toa }e se postigne{e dokolku se prifate{e op{tina Zajas i Oslomej da se pripojat na izbornata edinica 6, no ova ne se napravi, tuku se zgolemila IE 5 so dodavawe glasa~i nealbanci, so {to }e se namali brojot na pratenici Albanci”, pora~uvaat od DPA.

MAKEDONSKO-KOSOVSKI PATROLI DOL@ GRANICATA o dogovorot {to go potpi{aa ministrite za vnatre{ni raboti na Makedonija i na Kosovo se otvora mo`nost za poednostavuvawe na procedurite za zaedni~ko upravuvawe so granicata vo nasoka na pogolema bezbednost, no i za gradewe na doverbata me|u dvete slu`bi i dvata narodi. “Toa }e zna~i i dobra osnova za pro{iruvawe na sorabotkata, ne samo vo delot na policiskata sorabotka, tuku i skratuvawe vo smisla na zaedni~ki centar za carinska sorabotka i vo drugi oblasti”, re~e ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska. Jankuloska i Rexepi ja potvrdija odli~nata sorabotka me|u dvete dr`avi i policii. Ministerot Rexepi, me|u drugoto, poso~i deka otkako Kosovo }e gi ispolni uslovite za voveduvaweto na biometriski dokumenti, treba da se razmisluva i za mo`nosta za minuvawe na grani~nite premini i so li~na karta. Dvajcata ministri ja razgledale i mo`nosta i se zalo`ija za pobrzo sproveduvawe na procedurite za eventualno otovorawe na novi grani~ni premini me|u Makedonija i Kosovo, kako i za prenesuvawe na iskustvoto na Makedonija vo odnos na viznata liberalizacija i integriraweto vo EU, osobeno vo delot na bezbednosta i vladeeweto na pravoto.

MAKEDONSKIOT PARLAMENT E PODGOTVEN ZA GINIS

NA TRI MINUTI PO EDEN ZAKON! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ka n d a l oz n ta so braniska sednica vo petokot na ~ij dneven red od 109 to~ki, 107 bea zakoni, se pretvori vo cirkus. Vo pravilni intervali od po tri minuti pratenicite najprvo izglasaa {est zakoni po skratena postapka (najgolem del se odnesuvaa na finansiski zadolùvawa), za potoa so istoto tempo da prodolàt so agendata po redovna postapka. Za najgolem del od stoticite zakoni nikoj od pratenicite ne zema zbor! Se pritiska{e kop~e “za” samo za da se izglasaat {to pogolem broj zakonski re{enija i da se iskoristi momentot pred da se raspu{ti Parlamentot. Pred usvojuvaweto na dnevniot red, proceduralno reagira{e samo prateni~kata na LDP, Roza Topuzova-Karevska, àlej}i se za neprespienite no}i koga vo docnite ve~erni ~asovi dobivala SMS-poraki so izvestuvawa za pro{iruvawata na zakaànite aktivnosti vo Sobranieto. “Vo no}ta preku telefonski poraki, me|u 28 i 29 mart, dobiv SMS-izvestuvawa za 102

zakoni. Vo dvaeset minuti do eden ~asot dobiv poraka i za zakonot za grobi{ta i pogrebalni uslugi, i ne moèv da se izna~udam {to e tolku itno vo donesuvaweto na ovoj zakon. Na polovina no} treba{e da pro~itam 102 zakoni. O~igledno e deka Vladata, koja gi predlaga zakonite ne go po~ituva Parlamentot i gi degradira pratenicite. Ispa|a kako vo narodnata: cel den nekoj sedel, a ve~erta pobaral fener za da gi striè ovcite”, re~e Karevska. & odgovori spikerot Veqanoski, deka zakonite od koi zavisi reformata na javnata administracija {to }e ja napravat istata pouslu`na kon gra|anite, ne moèle da ~ekaat. “Ne moè za gra|anite da bidete dostapni do 22 ~asot, a potoa ne. Jas pak }e vi ispra}am poraki so izvestuvawa, a ako sakate }e go trgnam va{iot telefonski broj od listata. Se nosat zakoni za reformi na javnata administracija, za koi vo oktomvri Evropa }e n$ ocenuva dali sme gi donele”, izjavi Veqanoski. Ovaa praktika na Sobranieto da nosi rekorden broj zakoni vo ednica vreme, i toa na nekolku plenarni sednici po red, po~na nabrzo

po napu{taweto na Parlamentot od strana na opozicijata. Se nosat zakoni za koi ne postoi sobraniska debata, nitu, pak, javna rasprava. U{te pove}e, najgolem del od niv se nosat po skratena postapka. Spored ekspertite, vakvata sostojba lo{o vlijae na kvalitetot na zakonite, i go poka`uva otsustvoto na demokratski kapacitet na zemjata. Vo ovoj kratok period, Sobranieto uspea da donese pove}e od 180 zakoni, koi so peto~nite 107, pravat vrtoglava brojka od okolu 300, izglasani za dva meseci. Me|u niv se i pove}e zakoni od golemo zna~ewe za zemjata i nejzinite gra|ani, kako Zakonot za legalizacija na divogradbite,

ROZA TOPUZOVSKAKAREVSKA Vo dvaeset minuti do eden ~asot dobiv poraka i za zakonot za grobi{ta i pogrebalni uslugi, i ne mo`ev da se izna~udam {to e tolku itno vo donesuvaweto na ovoj zakon.

za visoko obrazovanie, za energetika. Iako ne postojat pomalku va`ni zakoni, tuku samo pomali celni grupi na koi se odnesuvaat. Vo toj kontekst, prateni~kata Topuzova-Karevska predupredi deka postoi opasnost vaka procesuiranite zakoni da bidat nefunkcinalni. “Na sledniot parlamentaren sostav }e mu otvorime nepotrebna rabota, da ne mo`e cela godina da gi ispravi gre{kite vo sega donesenite zakoni, za koi postoi golema mo`nost da bidat neprimenlivi”, izjavi TopuzovaKarevska.

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Intervju

PITER EKLI

MENAXMENT-KONSULTANT NA ANALYSYSMASON I NA VLADITE ZA BIZNIS-STRATEGIJA I REGULATORNA POLITIKA

EVROPSKITE EKONOMII ]E BIDAT NAJRANLIVI VO 2013 GODINA Za dve godin }e zavr{i r mehanizmot za finansiski f spas na najgolemite evropski zemji. A Evropa voop{to ne izleze od ekonomskata kriza, naprotiv, globalnata inflacija }e go podgree tloto za nova kriza, veli Ekli KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

iter Ekli, doktorant na presti`niot Univerzitet Oxford, e menaxment-konsultant na AnalysysMason. Toj gi sovetuval telekomunikaciskite kompanii, regulatorite i vladite za biznis-strategija i regulatorna politika. Ekli intenzivno raboti vo SAD, Evropa, Afrika, Sredniot Istok i Azija. Toj e i politi~ki aktiven kako ~len na Konzervativnata partija vo Velika Britanija, na aktuelniot britanski premier Dejvid Kameron. Pri~inata poradi koja neodamna be{e vo Makedonija e pokanata od Balkanskiot institut za vera i kultura, vo ramkite na proktot Oxford conections. Del ste od idejata na Dejvid Kameon za Big Society. Za [to konkretno se raboti? Koga odlu~uvav za mojot konkreten politi~ki anga`man, dali da se vklu~am kon partiite so leva ili so desna orientacija, pri~inata be{e tokmu idejata za Big Society, koja e dinami~na i mnogu va`na za na{eto op{testvo. Pred dve godini premierot Dejvid Kameron ja nametna potrebta od golemo op{testvo. Momentalno e postavena la`na dihotomija vo na{eto op{testvo, me|u silnata dràva, od edna strana, i slobodniot pazar, od druga strana. I tokmu taa podvoenost e mnogu lo{a. Golemo op{testvo moè da ja integrira silnata dràva vo ovoj globalen svet. Ova ne e voop{to nova ideja. Taa

cirkulira vo politi~kite debati, no mi se ~ini deka momentalno ideite za silna dràva i za slobodno op{testvo ne se dovolno poznati. Idejata e deka mnogu ~esto silnata dràva i slobodniot pazar gi gledame polarizirani i deka tie zdruèni ne odat zaedno. No, vo osnovata na ovaa ideja, dali ureduvaweto treba da bide silna i golema dràva ili, pak, slobodno o{testvo, vsu{nost s$ se vrti okolu individualizmot, poto~no okolu razbiraweto na ~ove~kata priroda. Vo idejata za golemata dràva se trgnuva od poedinecot, dodeka zad idejata za golemoto op{testvo stoi ~ovekot, koj treba da se doìvee kako zaednica. Idejata za golemoto op{testvo se razlikuva od taa dihotomija - golema dràva - sloboden pazar, tokmu poradi toa {to koga }e stane{ zrela li~nost se doìvuva{ kako del od mreà na odnosi vo edna zaednica, {to vsu{nost, e ideja za golemoto op{testvo. I vo toa op{testvo va`ni se vrednostite na ìvotot. Idejata za silna dràva i sloboden pazar postojano e vo korelacija so idejata za dobivawe bogatstvo i potro{uva~ka, dodeka idejata za golemoto op{testvo vo preden plan go stava zdravoto zaedni{tvo. Kako {to kaàv, ova ne e nova ideja, no problemot e vo politi~kiot diskurs. Kolku Kameron e blisku do realizacija na ovaa ideja? Edna od najtaànite raboti za ovoj proekt e deka koga ovaa ideja se rodi, nabrgu se slu~i finansiskata kriza. Idejata na Dejvid Kameron e da se napravi edno golemo

op{testvo. Toj veli deka â&#x20AC;&#x153;za da se napravi dobar koncept, ne mora da se namali vladata i da se napravi poslaba dràvataâ&#x20AC;?. Na kus rok, za da se postigne toa golemo op{testvo, dràvata treba da go poddrùva civilniot sektor, a toa bara pari, a pari nema. Taka {to, za àl, vo slednite nekolku godini vo Velika Britanija idejata za golemoto op{testvo }e bide na maka. Mislam deka èlbata da se realizira ovaa ideja dojde vo mnogu nepovolen period. Po~na ekonomskata kriza, no i opozicijata postojano se obiduva idejata za golemoto op{tstvo da ja povrze so tradicionalnata ideja deka konzervativnite vladi sakaat pomala vlada, da gi skratat socijalnite pridobivki i na toj na~in da napravat mala dràva, a golem sloboden pazar. Ima golem rizik deka idejata }e bide diskreditirana. Tokmu zatoa Vladata lani po~na da se povlekuva od idejata, znaej}i deka toa moè politi~ki da & na{teti. No, sega povtorno se podgotvuvame za da ja aktualizirame idejata za Golemoto op{testvo. Po poslednite slu~uvawa vo Libija i Japonija, vo svetot se nametnuva pra{aweto dali krizata na afri~kiot i na aziskiot kontinent moè da zna~i po~etok na nova globalna kriza? Mislam deka, vsu{nost, nie s$ u{te sme vo istata finansiska kriza koja po~na pred nekoja godina, tokmu poradi toa {to problemite koi ja predizvikaa voop{to ne se re{ija. Spored mene, koga zboruvame za globalna kriza, va`no e da znaeme

dve raboti. Lu|eto premnogu se zadolùvaat, a nemaat dovolno pari da go vratat dolgot i vo svetot postoi naru{ena ramnoteà. Na primer, Kina mnogu {tedi i parite gi investira na Zapad. Zapadot, pak, voop{to ne {tedi i ne moè da & gi vrati parite na Kina. Idejata koja ja imavme vo 90-te godini se zasnova{e na stabilna ekonomija. Toga{ imavme ekspanzija na industrijata, bez pritoa da ~uvstvuvame nekoi pogolemi fluktuacii. No, nabrzo potoa, Zapadot premnogu pozajmuva{e, a premalku vra} a{e. Ovoj disbalans ne moè predolgo da ostane vaka. Mora da dojde vreme koga tie ne{ta }e se poramnat. Re{avaweto na ovoj mnogu teòk problem bara pogolemo koordinirawe na pazarite. No, vode~kite dràvi ne sekoga{ se politi~ki volni povtorno da se vospostavi balansot na pazarot. Evropa vo dogledno vreme nema da zabeleì golem ekonomski rast tokmu poradi toa {to dràvite mora sami da {tedat za da go pokrijat dolgot koj go imaat kon drugite zemji. Poseben fenomen e {to golemite banki vo Evropa, Britanija, Germanija, Francija imaat pregolemo vlijanie vrz perifernite dràvi vo EU, kako {to se Grcija, [panija, Italija. Najdobroto {to treba da go napravat zemjite vo kriza, kako {to se Grcija, [panija, Portugalija, e parite {to gi dobija kako pomo{ od EU da ne gi vratat vo celosniot iznos, {to, pak, }e im pomogne za revitalizacija na nivnata ekonomija. Toa istoriski se slu~uvalo i porano i e eden od najdobrite na~ini za

9 edna dràva da se oslobodi od dolgovite. Mislam deka osobeno Zapadna Evropa e pod golem pritisok na javnosta. Lu|eto znaat deka parite koi bankite im gi pozajmuvaat na perifernite zemji se vsu{nost nivni pari. Bankite, pak, imaat mnogu mala pozitiva na svoeto saldo. Ottuka, s$ u{te postoi strav ako ovie dolgovi se namalat, bez vo celost da mu se vratat na donatorot, moè povtorno da se slu~i druga finansiska kriza. Ova pokaùva deka nie s$ u{te sme vo istata kriza, ne sme izlegle od nea. Zatoa, potrebna e ostra i silna pomo{ od dràvite za da se namali toj dolg. No, opasno e toa {to sega ima nekoja tendencija golemite dràvi da se povlekuvaat pred predizvikot da pomognat. Tokmu zatoa, dali postoi opasnost momentalnata kriza da se prodlabo~i u{te pove}e ako se zemat predvid rastot na cenata na naftata, na hranata i voop{to globalnata inflacija. Dali e ova samo momentalen {ok, koj brzo }e se nadmine i kako toa da se napravi? Ne e nevozmo`no da se slu~i u{te edna, nova receisija. Ako cenata na naftata otide premnogu visoko i dostigne 150 dolari za barel, toa samo }e ja podgree rapidno raste~kata inflacija i zna~itelno }e go zabavi ekonomskiot rast na zemjite. Mnogu lu|e ova }e go doìveat isto kako da se slu~ila nova recesija, bidej}i nevrabotenosta }e si ostane visoka, a kupovnata mo} na gra|anite }e bide s$ pomala. Kako EU }e go podnese toa? Toa {to e va`no e deka EU e predana na idejata da prodolì finansiskiot spas na zemji na koi toa im e potrebno, kako { to b e { e d o go v o r e n o. Kratkoro~no sostojbata }e se drì pod kontrola, no na podolg rok idninata e polna so pra{alnici. I osobeno }e bide va`no dali germanskata javnost s$ u{te }e bide spremna da go poddrùva finansiskiot spas na golemite dràvi. Kolkav e toj dolg period? Vo 2013 godina mehanizmot za finansiski spas na ovie dràvi }e zavr{i. I tokmu vo toj moment ekonomiite }e bidat najranlivi. Ekonomskoto predviduvawe e sekoga{ te{ko i koj znae kakvi krizi moè da se slu~at na Bliskiot Istok, {to povtorno moè da predizvika golemi padovi na nekoi ekonomii. ]E RASTAT INVESTICIITE VO TELEKOMUNIKACII Vrz osnova na Va{eto iskustvo kako menaxmentkonsultant na nekolku kompanii, {to mislite za razvojot na telekomunikaciite? Moè li da se o~ekuvaat pogolemi investicii vo ovoj sektor, so ogled na toa {to globalnata kriza s$ u{te demne? Li~no sum ubeden deka investiciite vo telekomunikaciite sekoga{ }e se zgolemuvaat, bidej}i bez niv ednostavno ne moème. Mislam deka posebno vo Makedonija telekomunikaciskiot biznis mnogu dobro se razviva. Tolku kolku {to moèv da vidam, pokrienosta e mnogu dobra. Smetam deka treba da se napravat, moèbi ne tolku isplatlivi vloùvawa za kompaniite, vo zgolemuvawe na telekomunikaciskite mreì vo ruralnite sredini. Telekomunikaciskiot

sektor sekoga{ go sledi razvojot na ekonomijata. Kakov e svetskiot trend, treba li kompaniite da razmisluvaat na akvizicii i spojuvawa vo ovoj turbulenten period? Op{to e poznato deka akviziciite mnogu ~esto ne pridonesuvaat za pogolema vrednost na tie {to imaat akcii vo golemite kompanii. Ne gi znam detalite za makedonskiot telekomunikaciski pazar, no duri i da ne se slu~i vistinsko spojuvawe i akvizicija, postojat primeri kade {to pove}e kompanii po~naa da koristat zaedni~ka mreà. Vo ovoj slu~aj kompaniite imaat golem ekonomski efekt. Najgolemiot predizvik {to stoi pred telekomunikaciskite kompanii sega e samata usluga koja im ja davaat na korisnicite. Telekomunikaciite stanuvaat kako i drugite osnovni potrebi, voda, elektri~na energija. Trendot pokaùva deka vo sinxirot na vrednosti najgolem del od kola~ot na pazarot go zemaat mediumite, informativnite kompanii i tie {to nudat zabavna sodrìna, kako {to e, na primer, Google. Svetot s$ pove}e se svrtuva kon sodrìnata, kon toj {to ja obezbeduva sodrìnata, a ne kon toj {to ja nudi uslugata. Kompaniite s$ pote{ko }e moàt da ja odràt svojata visoka profitabilnost. Bevte i sovetnik na regulatorni tela vo SAD i Evropa. Kolku nezavisnite regulatorni tela se navistina imuni na pritisocite od vlasta? Mnogu e te{ko da im se ovozmoì na regulatorite celosno da bidat nezavisni. Vo Velika Britanija toe e postignato. No, za da se postigne, potrebno e da se ispolnat nekolku klu~ni uslovi. Nezavisnosta treba da bide za{titena so zakon, so jasno opredeleni prava i nadle`nosti na regulatorot. Treba jasno da se postavat opsegot i ograni~uvawa na vladata, koi }e & dozvolat na kakov bilo na~in da moè da vlijae vrz regulatorot. Vode~kite regulatorni tela sekoga{ se postveni so konsenzus me|u razli~ni partii. Za regulatornite tela da bidat celosno nezavisni od vladata, se razbira, deka treba da se izberat lu|e koi se kvalifikuvani. I na krajot, nas ni e potrebno dobro mediumsko analizirawe, ispituvawe na rabotata na regulatorot, za, isto taka, rabotata na regulatorite da se stavi pod kontrola. Kako svetskite menaxeri koi rabotat vo realniot sektor treba da se spravat so period koj sledi, osobeno vo vreme na turbulenten pazar? Te{ko e da odgovoram, bidej}i sekoe re{enie se razlikuva od industrija do industrija. Moja preporaka za kompaniite koi dosega bea naso~eni kon rapiden rast i razvoj e da prodolàt so takov razvoj, no, sepak, smetam deka sega e vreme koga treba ja konsolidiraat svojata kompanija. Dobrite menaxeri sega treba da napravat plan kako }e se odràt na pazarot i kako }e go prodolàt ponatamo{niot razvoj. U{te i ako kompanijata ima sre}a lesno da pristapi do gotovina, moè da go iskoristi momentot za da se naso~i kon pazarite kade {to konkurencijata e slaba. Se razbira, krizata sama po sebe nosi i mo`nost, no za da se iskoristat tie mo`nosti trebaat i resursi.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

2.591

2.796

2.586

2.786

2.581

2.776

2.576

2.766

2.571

2.756

2.566

OMB 117,52 117,42 117,32 117,22 117,12 117,02 116,92 116,82 116,72

2.746

25/03/11

27/03/11

29/03/11

31/03/11

25/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

27/03/11

29/03/11

31/03/11

25/03/11 26/03/11 27/03/11 28/03/11 29/03/11 30/03/11 31/03/11 01/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

FRANCUSKI TUROPERATORI JA POSETIJA ZEMJAVA

HOTELITE VO MAKEDONIJA PRESKAPI ZA FRANCUSKITE TURISTI Ekspertot za turizam od Francija, Svezik Liko ne o~ekuval deka hotelskite uslugi vo Makedonija }e bidat tolku skapi. Toj mislel deka hotelite }e bidat mnogu pokonkurentni, a ne so povisoki ceni sporedeno so evropskite hoteli VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

NEDELNO TRGUVAWE

otelskite uslugi vo Makedonija se mnogu poskapi vo sporedba so cenite vo evropskite zemji. Tokmu toa go pravi makedonskiot turizam nekonkurenten, istaknaa turisti~ki vodi~i od Francija koi edna nedela prestojuvaa vo zemjava. “Ne o~ekuvavme deka }e se soo~ime so tolku visoki ceni na hotelskite uslugi. Smetavme deka ste mnogu pokonkurentni, a ne poskapi od pove}eto evropski zemji. Spored mene, toa treba da se promeni”, re~e Svezik Liko, ekspert od Francija, koj u~estvuval vo podgotovkata na Turisti~kata strategija na Makedonija. Pokraj previsokite ceni, pri~inata za maliot broj francuski turisti vo Makedonija ekspertite ja lociraat vo lo{ata infrastruktura i nepostoeweto na direktni avionski linii. “Pri~ina za maliot broj turisti od Francija se nepostoeweto na direktni avionski linii i lo{ata infrastruktura, no i lo{ata sorabotka me|u lokalnite agencii i profesionalnite. Mnogu od potencijalnite turisti ne znaat kade se nao|a Makedonija, iako ve}e slu{nale za nea”, izjavi eden od najistaknatite turisti~ki vodi~i vo Francija, Patrik Roxermil, potenciraj-

OPTIMIZMOT SE VRATI

erzanskiot promet na Makedonskata berza minatata nedela porasna za 25% vo odnos na prometot ostvaren edna nedela prethodno. Berzata ostvari promet od 85 milioni denari, a rastot na prometot be{e ostvaren blagodarenie na blok-transakcijata na iznos od 22,2 milioni denari so akcii na Makedonskata berza i na interesot za akcii na kompaniite koi re{ija da delat dividenda. Za razlika od prometot, indeksite nedelata ja zavr{ija so poniski vrednosti. Osnovniot indeks MBI-10 na nedelno nivo padna za 0,56%, na 2.576,59 poeni. MBID padna za 1,2%, na 2.759,78 indeksni poeni. Za 0,53% se namali i vrednosta na indeksot na obvrznici OMB, koj nedelnoto trguvawe go zatvori na 116,83 indeksni poeni. Daleku polo{i rezultati ostvari berzata vo Zagreb, kade {to prometot padna za duri 41,22% i iznesuva{e 8,4 milioni evra. Pad od 1,44% ima{e i vrednosta na osnovniot indeks CROBEX, koj nedelata ja zavr{i so vrednost od 2.268,99 indeksni poeni. Berzata vo Srbija ostvari rast i na prometot i na osnovniot indeks. Prometot se zgolemi re~isi dvojno i iznesuva{e 8,8 milioni evra, dodeka osnovniot indeks Belex 15 porasna za 0,92% na vrednost od 768,06 indeksni poeni. Rast bele`at i globalnite pazari na kapital. Dobrite podatoci i izve{tai povrzani so nevrabotenosta i zazdravuvaweto na amerikanskata ekonomija rezultiraa so rast na indeksite na berzata vo Wujork. Indeksot Dow Jones na nedelno nivo porasna za 1,3%, na 12.376,7 indeksni poeni, S&P dodade na svojata vrednost 1,4%, zatvoraj}i na 1.332,41 indeksni poeni, a Nasdaq skokna za 1,7%, na 2.789,6 indeksni poeni. Evropskite pazari na kapital bea fokusirani na rezultatite od strestestovite na bankite vo Irska, pa zatoa se trguva{e mnogu vnimatelno. Sepak, i vo takva sostojba panevropskiot indeks FTSEurofirst porasna za 1,5%, zatvoraj}i na 1.141,4 indeksni poeni. Za 1,8% porasna i japonskiot indeks Nikkei 225.

B FATMIR BESIMI }i deka zemjava izobiluva so prirodni ubavini koi vredi da se vidat. Ministerot za ekonomija, pak, Fatmir Besimi, veli deka ohrabren od dobriot vpe~atok koj im go ostavile prirodnite bogatstva, ruralnite podra~ja i gostoprimstvoto na francuskite turisti, godinava o~ekuva dobra turisti~ka sezona. Glavna cel vo ramkite na turizmot, spored Besimi, e da uspee da go vrati brojot na turisti koi Makedonija go imala pred osamostojuvaweto. “Za nas e bitno brojot na stranski turisti da se vrati na eden milion, kako {to be{e pred mnogu godini. Godinava o~ekuvame ~arterlinii od Germanija, Holandija, [vedska i Izrael. Rabotite na koi treba da se fokusirame vo idnina se podobruvawe na infrastrukturata i da

obezbedime dostapnost na uslugite i informaciite od oblasta na turizmot. Vo momentov Makedonija pribira okolu 500.000 turisti godi{no, a neto-prilivot od turizmot iznesuva 220.000 dolari”, re~e toj. Ministerstvoto za ekonomija, vo ramkite na Strategijata za razvoj na turizmot, periodov }e se fokusira na ezerskiot turizam vo Dojran, kulturniot vo Ohrid, ruralniot turizam vo Mavrovskiot region, a akcent }e se stavi i na razvojot na sportski i priroden turizam na [ar Planina i vinski turizam vo Tikve{kiot region. Za 8,6% e zgolemen brojot na turisti vo Makedonija vo januari godinava sporedeno so istiot mesec lani, dodeka brojot na no}evawa e namalen za 2,2%. Brojot na doma{ni turisti e zgolemen za 3,1%, a na stranskite za 14,7%.

MINISTER ZA EKONOMIJA Za nas e va`no brojot na stranski turisti da se vrati na eden milion, kako {to be{e pred mnogu godini. Godinava o~ekuvame ~arterlinii od Germanija, Holandija, [vedska i Izrael. Rabotite na koi treba da se fokusirame vo idnina se podobruvawe na infrastrukturata i da obezbedime dostapnost na uslugite i informaciite od oblasta na turizmot. Vo momentov Makedonija privlekuva okolu 500.000 turisti godi{no, a neto-prilivot od turizmot iznesuva 220.000 dolari. Brojot na turistite vo januari e namalen za 18.3% vo odnos na dekemvri.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

01.04.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.565.826,94

0,95%

1,47%

11,98%

1,42%

-0,94%

29.03.2011

178.500

ILIRIKA GRP

50.481.469,68

2,26%

-2,75%

2,11%

-3,69%

4,33%

28.03.2011

1,79

107.202

Иново Статус Акции

14.581.519,44

-1,88%

4,54%

6,36%

4,56%

-8,91%

30.03.2011

3.550,00

0,85

99.400

KD Brik

37.424.884,86

0,99%

-1,27%

4,48%

-1,23%

5,85%

29.03.2011

3.847,50

0,8

6.848.548

KD Nova EU

28.082.209,42

-1,45%

2,67%

6,28%

2,73%

0,87%

29.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.683.987,69

-1,40%

2,08%

4,67%

2,33%

-2,01%

29.03.2011

360,00

3.600

59.500,00

5,76

ОКТА Скопје

2.102,00

Тутунска банка Скопје Комерцијална банка Скопје

Комуна Скопје Фершпед Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Централна кооперативна банка

01.04.2011 Просечна цена (МКД)

Скопски Пазар Скопје Бетон Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Гранит Скопје

790

Износ (МКД)

-21,00

158.000

6840

-2,13

205.200

7.150,00

-2,05

14.300

128,00

-1,09

12.800

583,14

-0,65

545.235

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

01.04.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

01.04.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

01.04.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.352,45

401,26

10,85

0,94

54.562

7.150,00

567,72

12,59

0,21

3.071.377

583,14

92,61

6,30

0,54

KMB (2010)

2.279.067

3.847,50

628,36

6,12

1,10

112.382

25.552,08

0,75

Комерцијална банка Скопје

3847,5

0,80

6.848.548

REPL (2010) *

25.920

40.600,00

2.996,49

13,55

0,85

Македонски Телеком Скопје

559,75

-0,04

4.271.420

SBT (2010) *

389.779

3.150,00

39,99

78,76

0,74

Алкалоид Скопје

4.352,45

0,05

870.490

STIL (2010) *

14.622.943

192,00

0,47

412,88

2,42

Макпетрол Скопје

25552,08

0,20

613.250

TPLF (2010) *

450.000

3.650,00

73,84

49,43

1,03

6290

0,00

597.550

ZPKO (2010) *

271.602

2.167,00

0,34

Текстил Скопје

01.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) * MPT (2010) *

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

214.579

обични акции

159.921

60,53

374.500

225,63

обични акции

91.915

102,97

Вкупно Редовен пазар

91.915

101,55

Вкупно Официјален пазар

1.294,33

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 01.04.2011)

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NOV ZAKON ZA POTRO[UVA^KI KREDITI

17.03.2010 11 KREDITI ]E DAVAAT I TELEKOMUNIKACISKI KOMPANII I SALONI ZA MEBEL Sive ovie institucii mo`at da odobruvaat potro{uva~ki krediti i do 75.000 evra. So noviot Zakon za za{tita na potro{uva~ite pri podigawe potro{uva~ki krediti, Ministerstvoto za finansii ja zgolemi vrednosta na potro{uva~kiot kredit od 20.000 na 75.000 evra SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

elekomunikaciski kompanii, firmi za mebel, IT-kompanii, finansiski dru{tva i banki moè da odobruvaat potro{uva~ki krediti na iznos do 75.000 evra. Ova go predviduva noviot Zakon za za{tita na potro{uva~ite pri podigawe potro{uva~ki krediti, koj e ve}e vo sobraniska procedura. Prethodniot zakon predviduva{e sumata da ne nadminuva 20.000 evra. Zgolemuvaweto na iznosot, vo Ministerstvoto za finansii go pravdaat so evropskite direktivi, koi nalagale da se zgolemi vrednosta. “Ovoj Zakon e so evropsko znamence i e celosno usoglasen so direktivite na Evropskata unija. Kaj nas nikoga{ ne se izdavale tolku golemi krediti so naziv potro{uva~ki, no bidej}i vo zemjite vo Evropa se izdavaat i nie mora da se prilagodime”, velat vo Ministerstvoto za finansii. Spored informaciite na “Kapital”, bankite, preku Zdruènieto na bankari vo Stopanskata komora, reagirale na zgolemeniot iznos na potro{uva~kite krediti, so zabele{ka deka iznosot e pregolem. Ve}e pobarale i sostanok vo Ministerstvoto za finansii, koj treba da se odrì vo ponedelnik. Osven za vrednosta na potro{uva~kiot kredit, klu~-

ZADOL@ITELNA OBJAVA NA GODI[NA STAPKA NA VKUPNI TRO[OCI Vkupnite tro{oci na kreditot, kako kamata, provizii i drugi nadomestoci {to gi pla}a potro{uva~ot, so isklu~ok na tro{ocite koi ne se direktno povrzani so kreditot, kako na primer tro{oci za neispolnuvawe obvrski, transfer na sredstva, danoci, notarski tro{oci i sli~no, se osnovata za presmetuvawe na godi{nata stapka na vkupni tro{oci. Na~inot i metodologijata na presemtka ja propi{uva i nosi Sovetot na Narodnata banka so cel, pri odobruvawe na kreditot potro{uva~ot da bide informiran za toa {to realno }e go plati za zemeniot kredit. nite promeni vo Zakonot se odnesuvaat glavno na drugite kreditori, so isklu~ok na bankite. Stanuva zbor za promeni vo delot na izdavawe licenci za kreditorite, koi }e imaat pravo da odobruvaat potro{uva~ki krediti. Dosega licencite gi izdava{e Ministerstvoto za ekonomija, a so noviot Zakon, toa }e izdava samo dozvoli na firmi koi }e odobruvaat stokovni potro{uva~ki krediti, odnosno koi }e prodavaat stoka na kredit so odlo`eno pla}awe. Dosega Ministerstvoto za ekononomija ima izdadeno sedum dozvoli za odobruvawe potro{uva~ki kredit na Kredit point, Mikro kredit lizing sosieti, Eksim Dooel i na Telekom, AMC, Makpetrol i Tmobile, koi mo`e da odobruvaat stokovni potro{uva~ki krediti. Ostanatite firmi, spored zakonskite izmeni, } e treba da pobaraat licenca od Ministerstvoto za fin-

1.500 do 2.500

evra e kaznata za kreditorot dokolku pri reklamirawe na potro{uva~kiot kredit ne gi navede potrebnite podatoci sodr`ani vo dogovorot

ansii, pod ~ija nadle`nost pa|a izdavaweto licenci za odobruvawe potro{uva~ki krediti na finansiski dru{tva. Bankite ostanuvaat pod nadzor i supervizija na Narodnata banka. “Ministerstvoto za ekonomija }e bide nadle`no da ja odzeme licencata na kreditorite za odobruvawe potro{uva~ki kredit dokolku, na primer, vo site ekspozituri na firmata nema nalepnica izdadena od Ministerstvoto, koja poka`uva deka taa firma ima dozvola da go pravi toa. Ponatamu, treba da se po~ituvaat pravilata propi{ani so zakon vo odnos na sklu~enite dogovori za kredit, vo koj potro{uva~ot mora da bide informiran za site skrieni tro{oci”, velat vo Ministerstvoto za ekonomija. Ottamu objasnuvaat deka noviot Zakon podrazbira site trgovski dru{tva koi }e sakaat da odobruvaat

1.000 do 1.500

evra e kaznata dokolku ne e istaknata nalepnica od Ministerstvoto za ekonomija vo site prostorii kade {to se sklu~uvaat dogovori za krediti

potro{uva~ki kredit vo pari~na vrednost da mora da se preregistriraat kako finansiski dru{tva, bidej}i i sumata {to }e ja odobruvaat e pogolema. Velat deka Zakonot ima cel da stavi red i vo lihvarstvoto, a }e pomogne da se eliminiraat slu~aite koga poradi zalog ili hipoteka trgovski dru{tva im odzemaa stanovi na pozajmuva~ite. SKRIENITE TRO[OCI MORA DA STANAT JAVNI Zakonot za za{tita na potro{uva~ite predviduva i sekoe reklamirawe i ponuda na potro{uva~ki kredit da mora da gi sodr`i vkupnite tro{oci na kreditot, bez ogled dali vleguvaat ili ne

vo presmetkata na godi{nata stapka na vkupnite tro{oci. Vo sklu~eniot dogovor mora da bidat propi{ani uslovite za otplata na kreditot, kako {to se broj na rati, visina na poedine~na rata i reprezentativen primer za visinata na vkupnite tro{oci na kreditot. Zakonot sodr`i i odredbi koi mora da se po~ituvaat pri predvremena otplata na kreditite, kako i sankcii koi }e gi snosat kreditorite dokolku ne gi po~ituvaat pravilata propi{ani so Zakonot. Kazna od 1.500 do 2.500 evra }e snosi kreditorot dokolku pri reklamirawe na potro{uva~kiot kredit ne se navedeni potrebnite podatoci sodr`ani vo dogovorot. Ka-

zna od 1.000 do 1.500 evra se propi{uva dokolku nema istaknato nalepnica od Ministerstvoto za ekonomija vo site prostorii kade {to se vr{i dejnosta za sklu~uvawe dogovori za krediti. Ostanatite ~lenovi od Zakonot se odnesuvaat na pravata na potro{uva~ite pri predvremena otplata na kreditot, pri {to tie toa moè da go storat bez dopolnitelni tro{oci, a kreditorot e dolèn da gi namali vkupnite tro{oci po osnov na kamati. Zakonot predviduva i potro{uva~ot da moè da se otkaè od ve}e sklu~eniot dogovor za kredit vo rok od 14 dena bez da naveduva pri~ina za otkaùvaweto.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,49%

3,41%

4,25%

5,17%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,2920

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,5994 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,2933

Канада

долар

44,6173

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

44,7765

61,6

44,2

Извор: НБРМ

CHF 48

Fokus

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

ANALIZA: [TO VETI, A [TO(NE)OSTVARI VMRO-DPMNE?

EKONOMIJATA NE SE PRERODI GRUEVSKI SE SOPNA NA NAJK Programata na vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, koja treba{e da ja prerodi doma{nata ekonomija, potklekna na najva`nite ~ekori. Namesto porast na bruto-doma{niot proizvod od 6%-8%, kako {to vetuva{e premierot Nikola Gruevski na poslednite parlamentarni izbori, doma{nata ekonomija go dostigna dnoto. Makedonija ne samo {to ostana nadvor od NATO i od Evropskata unija, tuku u{te pove}e se oddale~i od evrointegrativnite procesi ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

rogramata na vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, koja treba{e da ja prerodi doma{nata ekonomija, da donese razvoj i podobar `ivoten standard, potklekna na najva`nite ~ekori. Namesto porast na brutodoma{niot proizvod (BDP) od 6%8%, kako {to vetuva{e premierot Nikola Gruevski na poslednite parlamentarni izbori, doma{nata

ekonomija go dostigna dnoto. Makedonija ne samo {to ostana nadvor od NATO i Evropskata unija, tuku u{te pove}e se oddale~i od evrointegrativnite procesi. Ekonomistite komentiraat deka ve}e e voobi~aeno partiite vo predizbornite periodi da vetuvaat s$ i se{to vo borba da privle~at {to e mo`no pove}e glasovi, no malku od vetenoto realiziraat. Analizata na “Kapital” na ekonomskata platforma na VMRO-DPMNE gi locira site uspesi i neuspesi na ovaa Vlada, po to~ki kako {to se napi{ani vo nivnata Prerodba.

Silen ekonomski razvoj so porast na BDP od 6% do

8%, baziran na porast na investicii, koj }e otvori novi rabotni mesta i }e go podobri `ivotniot standard na gra|anite. Vaka pi{uva{e vo poslednata programa na VMRO-DPMNE. Vo realnosta, ekonomijata vo 2009 godina ostvari pad od 0,9%, a minatata godina ja zavr{i so minimalen porast. Fakt e deka na padot na ekonomskata aktivnost vlijae{e globalnata ekonomska kriza, koja go zafati svetot vo 2008 godina, a silno se po~uvstvuva i vo Makedonija. Poslednite statisti~ki podatoci poka`uvaat umereno

zaìvuvawe na ekonomijata. Intenziviraweto na grade`niot sektor vo poslednite tri meseci od godinata, koj be{e angaìran vo izveduvawe na kolosalnite zgradi i spomenici {to go dekoriraat centarot na Skopje, najmnogu pridonese za da se zaokruì godi{na stapka na porast od samo 0,7%, {to e re~isi tri pati pomalku od vladinite proekcii za rast od 2%. Po oddelni stavki koi najmnogu ja dviàt doma{nata ekonomija, s$ u{te negativni efekti ispora~uva namalenata investiciska aktivnost, koja lani padna za 7,5%. I toa ne samo na stranskite, tuku i na doma{nite investicii. Edna od dvete klu~ni celi na vladata na VMRO-DPMNE na poslednite izbori be{e tokmu privlekuvaweto stranski investicii i zgolemuvawe na doma{nite. Na 54 strana od Prerodbata pi{uva: “Stranskite direktni investicii vo periodot od 2008 do 2012 godina kumulativno }e dostignat dve milijardi evra. Samo vo 2010 se o~ekuva priliv od 500 milioni evra”. Statisti~kite podatoci, pak, pokaùvaat deka lani investiciite odnadvor iznesuvaa samo 221 milion evra, od koi najgolem del otpa|aat na neraspredelenata dobivka na kompaniite i na krediti zemeni od mati~nite kompanii od stranstvo. Osven investicijata na turskata kompanija TAV, koja minatata godina po~na da go gradi skopskiot aerodrom, i na britanskata fabrika za

“Vladata vodi konzistentna politika i maksimalno gi ispolnuva vetuvawata dadeni pred gra|anite vo 2006 i vo 2008 godina. Od 1.700 proekti veteni vo partiskata programa, tri godini podocna se realizirani 82%, a 13% se realiziraat. Toa e procent {to dosega nitu edna politi~ka garnitura vo Makedonija nitu pribli`no ne go ostvarila”.

katalizatori Xonson Meti, koja po~na da raboti vo Bunarxik, nema drugi grinfild-investicii koi realno otvoraat novi rabotni mesta. A pred izborite Gruevski kako svoj glaven adut go najavuva{e vlezot na francuskata kompanija Montipe, slovene~kata Iskra, italijanskata avtomobilska fabrika Orlandi, turskata kompanija [i{exam. Site najaveni investicii propadnaa, iako premierot instistira na zborot “se odloìja”. Ni milionite evra potro{eni za ekonomska promocija, nitu 23 ekonomski promotori ne donesoa nitu edna nova investicija. Glavnata vina za fijaskoto na stranskite investicii Vladata ja locira vo ekonomskata kriza. Vo istovreme, dodeka trae{e ekonomskata kriza, koja duri i posilno se odrazi kaj zemjite vo regionot, prilivot na stranski kapital kaj sosedite se broi vo milijardi evra. Ekonomistite, pak, komentiraat deka glavna pri~ina za odbegnuvawe na Makedonija od potencijalnite investitori e nestabilnata politi~ka i biznis-klima – totalna izolacija od evroatlantskite procesi, koja predizvikuva nestabilnost, korupcija, neefikasno sudstvo, lo{a infrastruktura. “Biznis-klimata e pod silno vlijanie i na politikata. Involvirawe na partiite vo biznisite, se poddrùvaat menaxeri bliski na partiite na vlast i se postavuvaat administrativno-birokratski sopki na drugite. Sevo ova ja rasipuva biznis-klimata i gi obeshrabruva i doma{nite i stranskite investitori”, komentiraat ekspertite. Vladata na Gruevski, sepak, vo vreme na kriza ponudi nekolku dano~ni olesnuvawa koi im pomognaa na biznismenite da gi ublaàt posledicite od negativnite {okovi. Se skratija rokovite i tro{ocite za dobivawe licenci i dozvoli za po~nuvawe biznis, dodeka zatvoraweto na firmite ostana kako eden od najproblemati~nite delovi. Ne se ostvari do kraj nitu vetuvaweto za namaluvawe na stapkite na pridonesite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe i na pridonesot za vrabotuvawe, merki koi treba{e da im pomognat na makedonskite kompanii i da ja zajaknat nivnata konkurentnost. Spored planovite, pridonesot za penzisko godinava namesto 18% treba{e da iznesuva 15%, pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od 7,3% treba{e da padne na 6% i pridonesot za vrabotuvawe namesto 1,2% da bide 1%. Biznismenite komentiraat deka ova e moèbi klu~nata reforma {to ja najavuva{e partijata na vlast i koja treba{e da mu pomogne na biznis-sektorot, no ne se ostvari do kraj.

Nasproti vetuvawata na premierot, koj saka{e da prodolì so politikata na niska zadolènost na dràvata, Gruevski, sepak,

no.

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

TOP 10

IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT

I, KRUPNITE ÊKORI VRABOTENOSTA RASTE SO NOVI ADMINISTRATIVCI Paradoksalno za makedonskata ekonomija e i toa {to vo vreme koga globalnata kriza silno udri vrz stopanstvoto, industriskoto proizvodstvo na godi{no nivo se namaluva{e za nad 10% i golem broj industriski rabotnici ostanaa bez rabota, stapkata na nevrabotenost vo zemjava od godina v godina se namaluva{e. Od 33,8% vo 2008 godina na 30,9% vo posledniot kvartal od 2010 godina. Ekonomistite toa go tolkuvaa so zgolemuvaweto na brojot na registrirani rabotnici poradi voveduvaweto na konceptot bruto-plata, no strukturata na podatocite za vrabotenosta pokaùva deka, sepak, najgolem del od novite vraboteni & se priklu~ile na javnata administracija. Minatata godina brojot na novovrabotenite se zgolemil za 36.837 lica. Najgolem del od vrabotuvawata {to se na tovar na buxetot Vladata gi realizira{e vo obrazovanieto. Samo vo dràvnite u~ili{ta i fakulteti brojot na rabotnici porasna za pove}e od 3.000 lica. Vo bolnicite i zdravstvenite institucii, pak, brojot na lica vraboteni od dràvata se zgolemi za dopolnitelni 1.000, a vo javnata uprava za novi 500 vrabotuvawa. Vkupno vo sektorite zdravstvo, obrazovanie, policija, vojska i komunalii, kade {to rabotodavec e dràvata, vrabotuvawata porasnaa za okolu 5.500. Za smetka na niv, brojot na vraboteni vo industrijata se namalil za 1.500 vraboteni. Stopanstvenicite alarmiraat deka strukturata na vraboteni vo Makedonija stanuva s$ ponepovolna bidej} i industrijata ne otvora novi rabotni mesta. Za smetka na toa, pak, se polni i taka mnogubrojnata javna administracija.

PROEKTOT ZA SAMOVRABOTUVAWE OTVORI NOVI 2.000 BIZNISI Preku krediti za samovrabotuvawe vo vrednost od 3.000 evra, so vkupen iznos od okolu devet milioni evra, za tri godini se otvorija pove}e od 2.000 novi biznisi. Vo 2008 godina preku merkata za vrabotuvawe bile otvoreni 529 firmi, a vo 2009 godina u{te 654. Proektot za promovirawe i pottiknuvawe na privatnata inicijativa za po~nuvawe sopstven biznis be{e sproveden vo sorabotka so UNDP, Agencijata za vrabotuvawe i Agencijata za poddr{kata na pretpriemni{tvoto. Sepak, analizite poka`uvaat deka pre`iveale samo okolu dve tretini od site otvoreni biznisi.

otstapi. Javniot dolg na dràvata od 24,8% od BDP vo 2008 godina vo fevruari godinava dostigna 33,5% od BDP. Vo Prerodbata pi{uva{e deka buxetskiot deficit nema da nadmine 2%, no vo poslednite godini mnogu pove}e se tro{e{e otkolku {to se sobiraa pari vo dràvnata kasa. Najgolem del od niv, imaj}i ja predvid strukturata na buxetot, zavr{uvaa za plati i penzii, socijalni dava~ki i drugi tekovni tro{oci, a sosema pomal del za kapitalni investicii. Minatata godina Vladata investira{e samo 250 milioni evra vo izgradba na infrastruktura, iako so inicijalniot buxet za taa namena se planiraa 380 milioni. Rebalansite na dràvnata kasa bea fatalni tokmu za najrazvojnite stavki od buxetot. I namesto vo izgradba na pati{ta, èleznici, gasovod i drugi energetski kapaciteti, pogolem del od parite se investiraa vo muzei, sportski tereni, administrativni zgradi. Od izgradbata na patnata infrastruktura, Vladata grade{e lokalni i regionalni patni pravci, no ne i klu~nite koridori, koi se zaglaveni vo tenderski proceduri. So 120 milioni evra pozajmeni od Svetska banka i EBOR, Vladata s$ u{te gi rekonstruira lokalnite i regionalnite pati{ta. Od Koridorot 10 za tri godini Vladata asfaltira{e 10 kilometri od ednata lenta od delnicata Tabanovce-Kumanovo, dodeka izgradbata na delot Demir Kapija–Smovica s$ u{te ne e ni po~nata. Za klu~niot Koridor 8, za koj namesto da go gradi Vladata re{i da go dade pod koncesija, i po tri godini s$ u{te ne e izbran koncesioner. Iako be{e najavuvano deka do krajot na 2010 godina }e se vovede i elektronski sistem za naplata na patarina, so koj treba{e da se namali mo`nosta za zloupotrebi, do ega ovoj proekt ne se realizira. Vo ovoj mandat Gruevski ja pu{ti vo upotreba skopskata obikolnica i nekolku lokalni pati{ta. Kaj èlezni~kata infrastruktura

Vladata s$ u{te bara idejni proekti za izgradba i modernizacija na koridorite 8 i 10. Od najavenite 100 vagoni za Makedonski èleznici ne pristignaa nitu polovina, a nitu tuka ne se vovede elektronski na~in na naplata na bileti. [to se odnesuva do energetikata, Vladata ne uspea da gi realizira najkrupnite proekti koi treba{e da ja obezbedat energetskata stabilnost na zemjata. “Vedna{ po izborite }e pristapime kon izgradba na hidroelektranite êbren, Gali{te i Bo{kov most, so {to pokraj zgolemuvaweto na instaliranite obnovlivi izvori na energija, ednovremeno } e se pottikne i raboteweto na doma{nata grade`na operativa, {to }e vlijae pozitivno kako na ekonomskiot rast na dràvata, taka i na namaluvaweto na brojot na nevrabotenite”, pi{uva vo Prerodbata. Do denes izgradbata na ovie hidrocentrali s$ u{te ne e po~nata, tenderite nekolku pati se poni{tuvaa, a dràvata ne uspea da najde investitor zainteresiran da vloì vo energetskite kapaciteti. Ne po~na ni izgradbata na gasovodot, koj se najavuva so godini, a treba da se finansira so parite od klirin{nkiot dolg na Rusija i so krediti od me|unarodnite institucii.

Edno od vetuvawata {to go

ispolni Gruevski se subvenciite za zemjodelstvoto, kade {to za dve godini od buxetot se potro{ija 215 milioni evra, no nikoj ne gi meri efektite. Diskutabilno e dali subvenciite gi postignaa posakuvanite efekti, bidej}i bez strate{ki plan za poddr{ka na odredeni kulturi koi }e go zgolemat izvozot finansiskata pomo{ zavr{uva{e za stimulirawe na kulturi za koi nema{e pobaruva~ka i ostanaa na nivite. Se poddr`uva{e sto~arstvoto, a potoa mlekarite go frlaa mlekoto po ulici. Se davaa subvencii za tutunoproizvoditelite, a spored procenkite pove}e od 200 toni tutun godinava ostanaa neotkupeni. Subvenciite ne pridonesoa za zgolemuvawe na konkurentnosta na zemjodelstvoto vo zemjata bidej}i tie pari namesto vo investicii zavr{uvaa kako socijalna pomo{ za li~na potro{uva~ka. Problemot so otkupot na zemjodelskite proizvodi ostana bidej}i Vladata ne gi otvori nitu otkupnite centri {to gi najavuva{e vo Strumica, Rosoman, Gevgelija i Resen. Dolga e listata na veteni, no neostvareni proekti na aktuelnata vlast. Samo premierot veruva deka duri 82% od site 1.700 vetuvawa vo Prerodbata ve}e se ostvareni.

^EKORI [TO NE GI NAPRAVI VLADATA

Rast na ekonomijata od 6% do 8% ^lenstvo vo NATO i EU Investicii od dve milijardi evra Zgolemuvawe na platite i penziite po 10% godi{no Namaluvawe na pridonesite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe Otvorawe otkupni centri vo Strumica, Rosoman, Gevgelija i Resen Izgradba na hidrocentralite ^ebren, Gali{te i Bo{kov most Izgradba na klu~niot Koridor 8 od patnata infrastruktura Izgradba na gasovod Elektronska naplata na patarina Obuka na 300 menaxeri vo renomirani stranski kompanii

MATI^NI KLETKI - LEKOT NA 21 VEK koga e mo`no da se sozdavaat Denes, neograni~en broj mati~ni kletki od na{ite

sopstveni tkiva, nau~nicite tvrdat deka e samo pra{awe na vreme koga }e otkrieme kako niv da gi pretvorime vo nervi, srcevi kletki, kletki na beliot drob ili koe bilo drugo tkivo {to moè da ni bide potrebno vo slu~aj na bolest ili povreda oga tretirate zaboluvawe e kako koga kaj avtomobil gi popravate rasipanite delovi. Toa pretstavuva zamena na kletkite koi ve}e ne funkcioniraat pravilno, popravka na tkivoto koe popu{ta i zajaknuvawe na sistemot {to otkaùva. No, le~eweto e druga rabota. Za da izle~ite nekoe zaboluvawe, treba da go napravite seto toa i mnogu pove}e. Treba da ja otstranite patolo{kata pri~ina za bolesta i da se osigurate deka nema da se vrati. Ova zna~i da istraìte kade zgre{ile “lo{ite” kletki i da najdete na~in da gi pottiknete zdravite da gi zamenat. Vo toj pogled, mati~nite kletki mnogu vetuvaat, pi{uva amerikanskiot magazin “Tajm”. Bidej}i pretstavuvaat majka na site tkiva vo teloto, tie se biolo{ka ruda od koja nastanuva celoto telo. Site kletki vodat poteklo od mati~na kletka, od embrionot i prvite denovi po oploduvaweto, koga tie kletki se sozdavaat. Spored “Tajm”, denes e mo`no da se odgleduvaat mati~ni kletki vo laboratorija, ne samo od embrionskoto tkivo, tuku i so podmladuvawe na ve}e razviena kletka, kako tie na koàta, so pomo{ na ~etiri va`ni geni koi ja prerabotuvaat DNK ma{inerijata na ko`nata kletka i ja pravat mati~na. Ovie biolo{ki ~uda go transformiraat na~inot na koj gi tretirame zaboluvawata i na koj razmisluvame za nezdravite sostojbi, pa duri go transformiraat i priodot na individuite kon stareeweto. Sega koga e mo`no da se sozdavaat neograni~en broj mati~ni kletki od na{ite sopstveni tkiva, nau~nicite tvrdat deka e samo pra{awe na vreme koga }e otkrieme kako da gi pretvorime vo nervi, srcevi kletki, kletki na beliot drob ili koe bilo drugo tkivo {to moè da ni bide potrebno pri bolest ili povreda. Zatoa, zaboluvawata ve}e ne mora da bidat crna kutija na medicinskite misterii. Na primer, za da otkrijat {to predizvikuvaat nervnite kletki kaj pacientite so Lu gerigova bolest da ja zagubat sposobnosta za kontorla vrz muskulite, nekoi istraùva~i ve}e sozdale motorni nevroni od mati~ni kletki napraveni od koàta na pacientite i nabquduvale kako se razvivaat, prvo normalno, a potoa navleguvale vo patologijata. Vakvata strategija dovede do otkritie

deka ne se vinovni motornite nevroni, tuku deka drugi kletki, zadolèni za poddr{ka na ovie nervi, stanuvaat “otrovni” i ja prekinuvaat povrzanosta so muskulite. So ova, farmacevtite po~naa da tragaat po sostojki za da pronajdat agens koj bi moèl da go blokira ovoj smrtonosen efekt. Duri i koga znaeme {to go predizvikuva zaboluvaweto, mati~nite kletki moè da ni pomognat vo postoe~kite terapii. Mati~nite kletni moè da mu ovozmoàt na dijabetesot od “tip 1” da gi namali proverkite na krvta i insulinskite injekcii so toa {to }e im ovozmoìte da sozdadat svoi pankreati~ni kletki koi produciraat insulin. Dokolku mati~nite kletki gi nadomestat mozo~nite nevroni vo izumirawe, koi vlijaat vrz memorijata i kognicijata, isto e mo`no da gi pridobijat i pacientite so Alchajmerova bolest. No, zo{to da se zapre tuka? Dokolku ovie kletki moè da gi zamenat bolnite, zo{to da ne moè da gi zamenat i kletkite koi stareat? Dali moè mati~nite kletki, kako izvori na novi, obnovlivi i zdravi kletki da ne odrùvaat vo ìvot ve~no? Dali e vozmo`no so mati~nite kletki da se kontrolira procesot na stareewe? Ovie pra{awa si gi postavi Daglas Melton, istraùva~ na mati~nite kletki pri univerzitetot Harvard. Postojat golemi dokazi deka ova e mo`no, barem koga se raboti za krvta i imunolo{kiot sistem. Tomas Rando, istraùva~ pri univerzitetot Standford, smeta deka lekuvawata so mati~ni kletki moè da go olesnat zakrepnuvaweto kaj postarite pacienti koi pote{ko zakrepnuvaat od operacija ili skr{enica. No, toj, isto taka, razmisluva za podlaboki problemi kako {to e mo}ta na regenerativnata medicina. “Postojat mnogu ednostavni pra{awa za koi se nadevame deka }e gi re{ime pri upotrebata na mati~nite kletki: vo odnos na razbirawe na kleto~noto stareewe, kako e toa povrzano so stareeweto na tkivata i na organizmot”, potencira Rando. Ova vodi do interesna mo`nost so mati~nite kletki, pove} e da ne moème da odredime kolku vozrasni mislime deka sme, tuku na koja vozrast ni ukaùvaat na{ite kletki deka sme, istaknuvaat od “Tajm”.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

DALI NAJDOBRITE DENOVI NA AMERIKA NAVISTINA SE ZAD NAS?

Najgolemata zakana za Amerika ne e dolgot, politi~kata paraliza ili Kina; toa e malogra|anstvoto, odbivaweto na otvorenosta, koja pretstavuva izvor na sila i potpiraweto na starata slava

arid Zakarija e eden od na{ite najperspektivni analiti~ari koga stanuva zbor za ulogata na Amerika vo svetot i, op{to zemeno, se soglasuvam so nego. No, vo slu~ajot na negoviot specijalen esej za “Tajm”, „Dali najdobrite denovi na Amerika se navistina zad nas¬¬¬?”, mislam deka naslikal premnogu mra~na slika za padot na Amerika. Amerikancite se skloni periodi~no da veruvaat vo propast, a samiot termin me{a razni dimenzii na promena na odnosite na mo}. Nekoi gledaat na amerikanskiot problem kako na pregolem imperijalen zafat (iako, kako procent od brutodoma{niot proizvod (BDP), SAD za odbranata tro{i polovina od sredstvata koi gi tro{e{e za vreme na Studenata vojna); drugi go gledaat problemot kako relativen pad, predizvikan od podemot na ostanatite zemji (iako, i pokraj toj proces, SAD, sepak, moè da ostane pomo}na od koja bilo druga zemja); treti, pak, smetaat deka ova e proces na apsoluten pad ili propast, kako {to be{e propa|aweto na Stariot Rim (iako Rim be{e zemjodelsko op{testvo bez ekonomski rast, a so ubistveni borbi). Vakvite prognozi ne se ni{to novo. Kako {to zabeleùva i Zakarija, tatkovcite na Amerika, isto taka, se grièle za sporedbite so propasta na Rimskata republika. Dozata na kulturen pesimizam, ednostavno, e odlika na Amerikancite i poteknuva u{te od puritanskoto doba na ovaa dràva. Pred eden ipol vek, angliskiot pisatel ârls Dikens zaklu~il: “Ako im se veruva na nejzinite

ìteli, vo Amerika sekoga{ vladee depresija, sekoga{ ima stagnacija i sekoga{ se zakanuva alarmantna kriza, nikoga{ ne e poinaku”. Vo izminatite 50 godini, anketite pokaùvaat deka Amerikancite veruvale deka }e propadnat otkako Sovetskiot sojuz go lansira{e Sputnik vo 1957 godina, potoa, po devalvacijata na dolarot i naftenite {okovi vo vremeto na Ri~ard Nikson vo 70-tite godini i po zatvoraweto na Rast Belt i buxetskiot deficit na administracijata na Ronald Regan vo 80-tite godini. Na krajot od taa decenija, mnozinstvo od amerikanskiot narod smeta{e deka dràvata e vo propa|awe; a, sepak, vo narednite deset godini veruvaa deka Amerika e supersila. A sega, po finansiskata kriza i recesijata od 2008 godina, anketite pokaùvaat deka mnozinstvoto povtorno veruva vo propast. Ovie ciklusi ni kaùvaat pove}e za amerikanskata kolektivna psihologija otkolku za skrienite promeni na mo}, no, kako {to neodamna pi{uva{e britanskiot novinar Gideon Rakman, moèbi ovojpat propasta e vistinska. Spored predupreduvawata na Kongresnata kancelarija za buxet, so sega{niot tek na nastanite, za edna decenija dràvniot dolg na SAD }e se izramni so nejziniot BDP, a toa }e ja namali vrednosta na dolarot. Zakarija naveduva i drugi zagriùva~ki indikatori, povrzani so obrazovanieto i infrastrukturata. Spored OEDC, amerikanskite petnaesetgodi{nici se na 17-to mesto vo svetot koga stanuva zbor za nauka, a na 25-to mesto – za matematika. SAD e na 12-to mesto spored brojot na lica so K

zavr{eno visoko obrazovanie, na 23-to mesto spored infrastrukturata, a na 27mo mesto spored dolìnata na ìvotniot vek. Od druga strana, Amerika e na prvo mesto me|u razvienite zemji vo odnos na poseduvaweto oru`je, kriminalnata stapka i visinata na dràvniot dolg. Ova se mnogu realni problemi, no treba da zabeleìme i deka SAD e s$ u{te na prvo mesto spored sredstvata koi gi odvojuva za istraùvawe i razvoj, spored kvalitetot na univerzitetite, spored brojot na osvoeni Nobelovi nagradi, spored indeksite na pretpriemni{tvo, a Svetskiot ekonomski forum objavi deka SAD e ~etvrtata najkonkurentna ekonomija vo svetot (vedna{ zad malite [vajcarija, [vedska i Singapur). SAD i ponatamu predni~i vo tehnologiite na idninata, kako biotehnologijata i nanotehnologijata. Te{ko deka ova ukaùva na apsolutna ekonomska propast, vo stilot na Stariot Rim. Vistinata e deka denes moè da se naslika slika za Amerika, koja moè da bide ili svetla ili temna, bez pritoa da pogre{ime. Nikoj ne moè so sigurnost da tvrdi koja nijansa podobro ja prikaùva idninata, bidej}i brojot na potencijalni idni scenarija e golem, a koe od niv }e se ostvari delumno zavisi od odlukite koi doprva treba da se donesat. Zakarija e zagrièn i za neefikasniot amerikanski politi~ki sistem. No, tatkovcite na nacijata sozdadoa sistem kade {to zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast ne moè sekoja sama za sebe da stane premnogu mo}na, tokmu so cel da ja za~uvaat slobodata za smetka na efikasnosta. PonataO

mu, toa {to vo momentov minuvame niz period na preterano pristrasna politika i nedoverba kon Vladata, ne zna~i deka amerikanskiot politi~ki sistem propa|a. Nekoi aspekti na sega{nata sostojba se verojatno cikli~ni i povrzani so nevrabotenosta, dodeka, pak, drugi go pretstavuvaat nezadovolstvoto od raspraviite i bezizleznite situacii vo dene{niot politi~ki proces. Vo sporedba so bliskoto minato, politikata na partiite navistina e popolarizirana, no valkanite igri vo politikata ne pretstavuvaat ni{to novo i vodat poteklo u{te od osnova~ite na ovaa zemja. Poddrùva~ite na Xon Adams vo edna prilika go narekoa Tomas Xeferson “zloben izmamnik, ~ija majka bila polovina Indijanka, a tatko mu – mulat od Virxinija”. Del od problemot za pravilnite procenki e vo toa {to generacijata koja gi preìvea Golemata depresija i Vtorata svetska vojna ima neobi~no golema doverba vo vladata. Ako se osvrneme na amerikanskata istorija, anomalijata vo 50-tite i vo ranite 60-ti godini se sostoe{e vo pregolemata doverba vo vladata, a ne vo nedoverbata koja slede{e potoa. Amerikanskata vlada i politika sekoga{ imale problemi, ponekoga{ i polo{i od dene{nite. Pri procenkite na politi~kiot pad, mora da vnimavame na zlatniot sjaj od minatoto. Lesno e da se prikaè pad, ako se napravi sporedba na dobrite minati momenti i lo{ite sega{ni momenti. Ponatamu, ponekoga{ pogre{no ja idealizirame efikasnosta na politi~kite procesi vo avtoritarni zemji kako Kina. Na primer, koga L

stanuva zbor za infrastrukturata, mnogu e polesno da se izgradat brzi èlezni~ki linii tamu kade {to ima mali prava na sopstvenost i mal broj na advokati. No, ako nekoj se osvrne na toa kako kineskite lideri se borat da go implementiraat nivniot dvanaesetgodi{en plan – namaluvawe na zavisnosta od izvoz, naso~enost kon vnatre{nata pobaruva~ka i namaluvawe na regionalnata neednakvost so preselba na industrijata kon zapad – Kina e daleku od efikasna. Iako centralnite bankari i ekonomskite planeri znaat deka revalviraweto na juanot }e gi potpomogne ovie celi i }e pridonese spre~uvawe na inflacijata, silnata koalicija na krajbre`nata izvozna industrija i {efovite na lokalnite partii se trudat da zadràt status kvo. Zakarija zabeleùva deka aziskite zemji, edna po edna, gi u~at tajnite na uspehot na Zapadot, i vo pravo e. Vo “Idninata na mo}ta”, zboruvam za toa deka edna od dvete golemi promeni na mo}ta proizleguva od vra} aweto na Azija na pozicijata koja ja ima{e pred Industriskata revolucija da dovede do dominacija na Zapadot: pove}e od polovina od svetskata populacija i nejzinoto ekonomsko proizvodstvo. Treba da go najavime zakrepnuvaweto na Azija – so toa milioni lu|e se izvlekoa od siroma{tija – no tie koi preterano se pla{at od Kina, treba da se setat deka Azija ne e eden entitet. Vo negovata zna~ajna kniga “Rivali”, Bil Emot n$ potsetuva deka Japonija, Indija i ostanatite koi se zagrièni poradi podemot na Kina, go pozdravuvaat amerikanskoto prisustvo. A

XOZEF S. NAJ, XUNIOR, profesor na univerzitetot Harvard i kolumnist vo Foreign Policy

Moè li nekoj da zamisli Kanada i Meksiko da pobaraat sojuz so Kina za da ja uramnoteàt amerikanskata mo}? A mala e i verojatnosta deka Kina }e ja nadmine Amerika vo skoro vreme. Da, so isklu~ok na politi~kite neizvesnosti, goleminata na Kina i visokata stapka na ekonomski rast re~isi sigurno }e ja zgolemat nejzinata sila vo odnos na SAD. Sepak, toa ne zna~i deka Kina }e stane najmo}nata dràva na svetot. Zakarija e vo pravo deka SAD se soo~uva so seriozni problemi. No, pra{awata so koi sme preokupirani denes, kako dolgoro~niot dolg, ne se nere{livi; videte gi, na primer, preporakite od komisijata na Simpson i Bauels, i setete se deka pred samo edna decenija, nekoi lu|e bea zagrièni za vladiniot suficit. Sekako, nekoi re{enija moàt da ostanat nedosti`ni. No, treba da gi razlikuvame situaciite vo koi nema re{enie od tie koi, vo princip, moàt da se re{at. Najgolemata zakana za Amerika ne e dolgot, politi~kata paraliza ili Kina; toa e malogra|anstvoto, odbivaweto na otvorenosta koja pretstavuva izvor na sila i potpiraweto na starata slava. Kako {to veli Zakarija, vo minatoto, stravot od propast ni pomagal da ja izbegneme istata. Da se nadevame deka negovata inteligentna, iako mra~na, slika }e pomogne da po~neme so toj zdrav proces.

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika SRPSKATA VLADA DOZVOLI IZVOZ NA BRA[NO

SLOVENIJA SO NOVA REGULATIVA ]E GI [TITI DOVERITELITE lovene~kiot Parlament gi prifati zakonskite izmeni so koi se nastojuva da se popravi polo`bata na doveritelite kon firmite {to se insolventni ili pred ste~aj. Spored noviot Zakon za finansisko rabotewe, firmite koi se plate`no nesposobni i im se zakanuva ste~aj moraat vo postapka na prisilno servisirawe

na dolgovite na doveritelite da im isplatat najmalku 50% od prijavenite pobaruvawa, najdolgo vo rok od ~etiri godini. So izmenite doveritelite steknuvaat i pravo na kontrola na delovnite knigi na dol`nikot. So izmenite na Zakonot za zaplena na imot i osiguruvawe se voveduvaat strogi sankcii protiv upravite na pretpri-

GR^KITE BIZNISMENI SAKAAT DA INVESTIRAAT VO SRBIJA

amenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija, Spiros Kuvelis, izjavi deka stopanstvenicite od ovaa zemja se zainteresirani za investirawe vo Srbija vo sektorot energetika. Toj dodade deka ova pred s$ se odnesuva na obnovlivite izvori na energija, no Grcite gi interesira i infrastrukturata, proizvodstvoto i unapreduvaweto na turizmot. Spored Kuvelis, Grcija dosega vo Srbija investirala 2,6 milijardi evra, a pove}e od 250 gr~ki kompanii obezbedile rabota za pove}e od 25.000 lu|e. Grcija dosega vo Srbija investirala vo bankarskiot sektor, vo telekomunikaciite, a planira obemot na investicii da gi pro{iri i vo drugi sektori. Zamenik-ministerot oceni deka vrskite me|u Grcija i Srbija se silni, no ekonomskata razmena vo 2010 godina, koja iznesuvala samo 324 milioni evra, “ne ohrabruva” i treba da se podobri.

SLOVENE^KI ELAN JA ZAVR[I 2010 GODINA SO ZAGUBA

lovene~kata kompanija za proizvodstvo na sportska oprema Elan na nivo na grupata vo 2010 godina ostvari prihod od 86 milioni evra i 1,5 milioni evra zaguba, soop{ti pretsedatelot na upravata, Robert Ferko. Ferko e zadovolen od rezultatite, koi se podobri od o~ekuvanite. Negativni rezultati se o~ekuvaat i na krajot na 2011 godina, dodeka vo 2012 godina Elan }e raboti pozitivno. Na svetskiot pazar na skii ovaa kompanija go zgolemi svojot udel od 7,3% na 8%. Prihodite od proda`bata na skii vo odnos na 2009 godina se zgolemija za 20%, so {to e ostvaren najdobar rezultat vo poslednite ~etiri godini. Minatata godina se prodadeni okolu 460.000 parovi skii, od koi re~isi 240.000 se sopstvena marka na Elan.

RAST NA NADVORE[NO TRGOVSKATA RAZMENA NA CRNA GORA

kupnata nadvore{-notrgovska razmena na Crna Gora za periodot januari-dekemvri 2010 godina iznesuva 1,99 milijardi evra, {to ukaùva na rast od 2,9% vo odnos na istiot period vo 2009 godina, se naveduva vo soop{tenieto na Zavodot za statistika na Crna Gora, Monstat. Rezultatite pokaùvaat deka vo ovoj period e izvezena stoka vo vrednost od 330,4 milioni evra, {to e za 19,3% pove}e vo odnos na 2009 godina, a uvezena e stoka vo vrednost od 1,6 milijardi evra, {to e pove}e za 0,2%. Vo strukturata na izvozot najzastapeni se oboenite metali, èlezoto i ~elikot, a najmnogu se uvezuvale vozila, elektri~ni aparati i ma{ini, kako i hrana i ìvi ìvotni. Glavni nadvore{notrgovski partneri za izvoz vo 2010 godina bile Srbija (74,9 milioni), Grcija (56,4 milioni evra) i Italija (48,8 milioni evra). Crna Gora najmnogu uvezuvala od Srbija (432,6 milioni evra), Bosna i Hercegovina (123,5 milioni evra) i Germanija (117,1 milioni evra).

rpskiot minister za zemjodelstvo i trgovija, Du{an Petrovi}, izjavi deka Vladata na Srbija donela dve odluki {to se odnesuvaat na p~enicata, ednata za kvotite za izvoz na bra{no, a vtorata za kvotite za uvoz na p~enica. “Na melni~kata industrija & e dozvoleno vo narednite tri meseci da izvezuva po 11.000 toni bra{no, za da se ispo~ituvaat dogovorite {to prethodno ovaa industrija gi ima sklu~eno so

jatijata {to se vo finansiski problemi i gi izbegnuvaat pla}awata na obvrskite. Zakonskite izmeni gi baraa malite pretpriema~i i zanaet~ii zatoa {to tvrdat deka se pred kolaps poradi odnesuvaweto na golemite pretprijatija, koi im dol`at visoki sumi. Toa e osobeno karakteristi~no vo grade`niot sektor.

strananski kupuva~i a~i na na{eto {eto bra{no”, izjavi Petrovi}. rovi}. Vladata data na Srbija, isto taka, a, odobri kvota od 100.000 000 toni p~enica {to vo narednite tri meseci }e mo`e da se uvezuva bez pla}awe carina.

Vladata na Srbija neodamna donese uredba za trimese~na zabrana na izvoz na `ito i bra{no.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

REZUTLATITE GI NADMINAA O^EKUVAWATA NA VLASTA

TURSKATA EKONOMIJA PORASNA ZA 8,9%, DALI PREGREVA?

Sporedeno so evropskite zemji, turskata ekonomija zabeleà najgolem rast vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina. Spored Institutot za statistika, bruto-doma{niot proizvod na Turcija porasnal za 9,2% vo ovoj period 2011 godina. Babakan izjavi deka visokiot sokiot rast na ekonomijata ima pozitiven efekt vrz vrabotenosta. rabotenosta. “Spored najnovite novite podatoci, vo Turcija ija najbrzo se namaluva nevraboteevrabotenosta vo sporedba oredba so ekonomiite te na G-20, Evropskata kata unija i OECD”, D”, izjavi toj. Do dekemvri 2010 godina stapkata na nevrabotenost st na Turcija iznesuva{e 11,4%, a vo dekemvri 2009 09 godina be{ee 13,5%. Ministerot za nadvore{na trgovija, Zafer Kaglajan, aglajan, potseti deka ekonomijata na EU vo 2010 godina porasna za samo 1,7%. “Duri i ekonomijata nomijata na Polska porasna asna za samo 3,8% vo 20100 godina. Ova jasno go pokaùva aùva uspehot na Turcija”, izjavi toj. Vo grupata od 20 najgolemi svetski ekonomii vo posledniot kvartal od minatata godina samo Kina prijavi pobrz rast, a za celata godina kineskata ekonomija porasna za

ELENA JOVANOVSKA urskata ekonomija porasna za 8,9% vo 2010 godina. Podatocite od Institutot za statistika pokaùvaat deka turskata ekonomija zabeleà najgolem rast me|u evropskite zemji i vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina, koga bruto-doma{niot proizvod porasnal za 9,2%. Nominalniot BDP dostigna 733 milijardi dolari, {to pretstavuva godi{en porast od 16% sporedeno so iznosot od 613 milijardi dolari vo 2009 godina. Sega{niot BDP za pove} e od pet procentni poeni go nadminuva vrvot koj go ima{e dostignato pred po~etokot na globalnata ekonomska kriza. Spored turskiot minister za ekonomija, Ali Babakan, BDP po ìtel iznesuva 10.079 dolari. Ovie rezultati gi nadminaa prognozite na Vladata vo Ankara, bidej}i ekonomijata minatata godina porasna pove}e od o~ekuvanoto. Vladata na premierot Rexep Tajip Erdogan, koj se nadeva na reizbor vo juli, iznese ambiciozni celi i planovi i za

10,3%. 10 3% TEMNATA STRANA NA BRZIOT EKONOMSKI RAST Dodeka turskata Vlada se raduva na rezultatite, analiti~arite se podeleni. O

zabeleùvaj}i deka Turcija zabeleùvaj izgleda s$ pponesigurno. ekonomist na ING Glavniot ek Istanbul, [en|ul banka vo Is Dagdeviren, se soglasuva posledniot kvartal deka vo pos godina doma{nata na 2010 god potro{uva~ka i investicii potro{uva~ bile mnogu silni, no e zagrièn od zgolemezagriè uvoz. niot uv “Opasnosta e vo toa “Opasn dinami~nosta {to di ekonomijata na eko doa|a od doma{nata pobaruva~ka, {to pobaru pottiknuva golem pottik uvoz i go otvora pra{aweto kako se pra finansira”, veli fin Dagdeviren. Da Dodeka minatata Do godina izvozot se god zgolemi za 4,3%, zgo samo vo ~etvrsa ttiot kvartal uvozzot porasna za oogromni 25,4%. Profesorot P Omer Faruk O ôlak, istaknat ^ turski ekonotur mist, veli ddeka koga se razgleduva golemiot rast ekonomijata treba da na ekonomij se zemat predvid i nekoi drugi raboti. “Toa se samo brojki, no postojat i drugi brojki za koi Vladata ne saka

Edni go pozdravija brzoto izvlekuvawe na Turcija od krizata, dodeka nekoi predupreduvaat deka postoi realna opasnost od pregrevawe na ekonomijata, K

da zboruva. Gra|anite na Turcija nemaat nikakva korist od toa. Velat deka nevrabotenosta e 11%, no okolu 2,6 milioni lu|e rabotat za re~isi nikakvi plati”, izjavi ^olak. Spored profesorot, Turcija s$ u{te ne e vo sostojba da ja razvie srednata klasa poradi lo{ite reformi so malite pretprijatija. Iskusniot finansiski ekspert Xavit Kemal veli deka op{testvoto stanuva polarizirano, deka bogatite stanuvaat pobogati, a siroma{nite s$ pomalku gledaat nekakva perspektiva. “Site velat deka se razvivame, no mislam deka ne e taka. Ne mora da bideme lider vo Evropa ili vo svetot. Nam ni se potrebni rabotni mesta i pari”, veli Kemal. Mehmet Xavli, ekonomist od Ankara, se soglasuva deka ekonomijata se podobruva, no predupreduva deka me|unarodniote pritisoci i ovaa godina }e imaat silno vlijanie. “Vo 2011 godina globalnata ekonomija }e bide nestabilna i toa }e vlijae na sekoja zemja koja u~estvuva vo globalnata trgovija”, veli ekonomistot. O

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

PRODA@BATA NA TELEKOMUNIKACISKATA KOMPANIJA TRGNA VO LO[ PRAVEC

SRBIJA MO@E DA SE SOO^I SO TU@BA PORADI TELEKOMOT

Postoi realna opasnost od tu`ba od kompaniite koi ja otkupija tenderskata dokumentacija za srpskiot Telekom, kako {to se Doj~e telekom, Frans telekom, Veder investments i Amerika mobil, no ne dostavija ponudi i taa bi dostavila ponuda da znaela deka moè da ponudi i pomalku od baraniot iznos na tenderot”, objasni Kova~evi} i istakna deka tenderot bi trebalo da se proglasi za neuspe{en na samiot po~etok. I porane{nata ministerka za telekomunikacii Aleksandra Smiqani} naveduva deka Vladata nemala pravo da dade rok od 15 dena na Telekom Avstrija za da ja podobri svojata finansiska ponuda. “Nivnata ponuda e lo{a, neseriozna i pokaùva deka ovaa kompanija ne bi bila dobar sopstvenik”, izjavi Smiqani}. Taa istakna deka tenderot mora da bide transparenten i precizno definiran, a sega{nite slu~uvawa deluvaat kako odnapred da e utvrdeno na koj }e mu bide prodaden Telekom Srbija. Porane{niot minister za ekonomija Mla|an Dinki} istakna deka privatizaciskiot sovetnik Sitigrup predloìl rokot za dostavuvawe finansiski ponudi da se prodolì

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskata Vlada gi prekr{i pravilata na tenderot za proda`ba na Telekom Srbija so toa {to na Avstrijcite im dade dopolnitelen rok za popravawe na ponudata, predupreduvaat ekspertite. Tie naveduvaat deka postoi i opasnost od tu`ba od ostanatite kompanii koi ja otkupija dokumentacijata, no ne dostavija ponudi za kupuvawe na 51% od akciite na srpskata telekomunikaciska kompanija. Toa se kompaniite Doj~e telekom, Frans telekom, Veder investments i Amerika mobil. Konsultantot za stranski investicii Milan Kova~evi} predupreduva deka opasnosta od tu`ba e realna, osobeno ako Vladata odlu~i da go prodade Telekom Srbija na Avstrijcite za pomalku od baranite 1,4 milijardi evra. “Vo toj slu~aj, koja bilo kompanija {to ja otkupila tenderskata dokumentacija mo`e so pravo da ka`e deka

Se sozdava vpe~atok kako nekoj namerno da saka na krajot od postapkata da se pojavi samo eden zainteresiran kupuva~ za Telekom Srbija. za dva meseci, no rabotnata grupa za proda`ba na Telekom Srbija ne go prifatila ovoj predlog. Toj smeta deka se sozdava vpe~atok kako nekoj namerno da saka na krajot od postapkata da se pojavi samo eden zainteresiran kupuva~ za telekomunikaciskata kompanija. Potpretsedatelot na Vladata O

odnapred poznati i nema da se menuvaat. Avstriskata kompanija, koja vo Srbija go poseduva i mobilniot operator VIP mobajl, ponudi samo 950 milioni evra za 51% od akciite i 450 milioni evra za investicii, so {to ne gi zadovoli barawata i o~ekuvawata na srpskata Vlada.

na Srbija, Bo`idar \eli}, na ovie obvinuvawa odgovori deka Telekomot nema da bide prodaden za cena poniska od 1,4 milijardi evra i deka Vladata }e go poni{ti tenderot dokolku kupuva~ot ne dade podobra finansiska ponuda. Toj izjavi deka uslovite za privatizacija na Telekom Srbija }e bidat K

Zatoa, minatata nedela rabotnata grupa za sproveduvawe na tenderot za proda`ba na 51% od kapitalot na Telekom Srbija odlu~i da dostavi dopis do avstriskata kompanija so koj bara vo rok od 15 dena Telekom Avstrija da ja popravi svojata finansiska ponuda. Toa zna~i deka akciite na Telekom Srbija moè da bidat prodadeni po minimalna cena od 1,4 milijardi evra, {to e propi{ano vrz osnova na odluka na Vladata na Srbija, objasni dràvniot sekretar vo Ministerstvoto za finansii, Vuk \okovi}. “Ako ja popravat svojata finansiska ponuda i dadat minimalna cena, Telekom Srbija }e se prodade”, izjavi dràvniot sekretar. Vo Telekom Avstrija ne go krijat zadovolstvoto poradi dadeniot rok i mo`nosta da dojde do dogovor. Gr~kata kompanija OTE, koja poseduva 20% akcii vo Telekom Srbija, najavi deka }e go prodade svojot udel vo kompanijata dokolku srpskata Vlada postigne minimalna cena. O

Svet / Biznis / Politika

VOREN BAFET IZGUBI DVA MILIJARDI DOLARI OD BERZANSKATA VREDNOST NA BERK[IR HATAVEJ

ECB TREBA DA PRESTANE SO OTKUPUVAWE OBVRZNICI

oga investitorite ja primija vesta za iznenadniot otkaz na Dejvid Sokol, potencijalniot naslednik na najpoznatiot investitor vo svetot Voren Bafet, akciite na Berk{ir Hetavej padnaa za 1,7% i izgubija re~isi dve milijardi dolari od pazarnata vrednost. “Sokol zavr{i odli~na rabota, no Berk{ir }e opstane”, veli Glen Tang, menaxerot na T2 partneri, hex-fondot koj poseduva akcii vo Berk{ir.

vropskata centralna banka (ECB) treba da prekine so aktuelnata praktika za otkup na dràvni dol`ni~ki hartii od vrednost, bidej}i sekojdnevno rizicite se zgolemuvaat, istaknuva Nut Velink od ECB i guverner na centralnata banka na Holandija. “Moème ednostavno da prodolìme da natrupuvame pari. No, iako toa e vozmo`no, ne e dobro. Mo-

Dodeka pove}eto investitori se obiduvaa da gi razberat motivaciite za zna~itelno uspe{niot i premnogu po~ituvan direktor, vo nekoi delovi ima{e i so~uvstvo za na~inot na koj si otide Sokol. “Duri i najmalata gre{ka vo presudata mo`e da dovede do katastrofalni posledici za ne~ija kariera”, izjavi Majkl Van Biema od Biema velju partners, koj toa go ka`a kako problem za sekoj {to izbira menaxeri.

Sepak, na del od berzanskite igra~i opravdanieto na Berk{ir Hetavej deka ostavkata na Sokol e poradi zdravstveni pri~ini im e premnogu somnitelno. Toa se dol`i na {pekulaciite za pokrenuvawe na istragata od Amerikanskata agencija za hartii od vrednost (SEC), koja se interesira za ulogata na Sokol vo neodamne{noto kupuvawe na akciite na farmacevtskata kompanija Lubrizol, za devet milijardi dolari.

EU POBEDI VO NAJGOLEMIOT KORPORATIVEN SPOR

OD BELATA KU]A, PREKU NASA, ZA BOING, 5,3 MILIJARDI DOLARI

STO tvrdi deka glaven akter pri nelegalnite transakcii kon avioproizvoditelot e NASA, preku ~ija smetka Belata ku}a prefrlila 5,3 milijardi dolari za istra`uvawa i razvoj na avioni Boing BORO MIR^ESKI

merikanskiot proizvoditel na avioni Boing dobil najmalku 5,3 milijardi dolari preku nelegalni dràvni subvencii nameneti za istraùvawe i razvoj, objavi Svetskata trgovska organizacija (STO). STO tvrdi deka glaven akter pri nelegalnite transakcii e Agencijata za vselenski istraùvawa (NASA), preku ~ija smetka Belata ku}a gi prefrlala parite na smetkata na Boing. Ovoj zaklu~ok e rezultat na posledniot ~in vo sedumgodi{niot spor na dvata najgolemi giganti vo avioindustrijata, amerikanskata Boing i francuskata Erbas, a ekspertite go ocenija sporot kako eden od najobemnite i najskapi korporativni sporovi vo svetot. Sudiite na STO vo @eneva gi potvrdija doverlivite dokazi deka SAD mu davale pomo{ na Boing preku grantovi na vladata za nau~ni pronajdoci i istraùvawa koga kompanijata go kreira{e modelot “787 drimlajner”. So ova, Evropskata unija (EU) se po~uvstvuva kako pobednik, bidej}i uspea da go dobie sporot “Boing-Erbas”. “Ovoj izve{taj pokaùva deka

Boing dobiva sredstva od dràvnata kasa vo minatoto i denes. Ovie nelegalni transakcii im nanesoa ogromna {teta na interesite na Unija, a predizvika ogromni zagubi kaj raboteweto na Erbas, gi namali cenite na proizvodite od ovaa evropska kompanija i vlijae{e vrz berzanskata vrednost na kompanijata”, izjavi evrokomesarot za trgovija, Karl De Guht. Od firmata }erka na Erbas, European Aeronautic, Defence & Space Co, tvrdat deka poradi nedozvolenata pomo{ {to ja dobiva amerikanskot rival izgubile pora~ka vredna 45 milijardi dolari. “Dojde vreme Boing da prestane da gi demantira ili minimizira ogromnite nezakonski subvencii {to gi dobiva”, re~e direktorot na Erbas, Rajner Ohler. Ekspertite smetaat deka ova moè da bide povod Evropskata unija i SAD da ja reobnovat spogodbata za pravilata na dràvnata pomo{ za proizvoditelite na civilni avioni. Va{ington i Brisel ja potpi{aa ovaa spogodba vo 1992 godina. SAD ja povle~e spogodbata i vo 2004 godina pred STO ja obvini Evropskata unija za davawe nedozvolena pomo{ za Erbas. Sporot po~na vo 2004 godina, koga i dvete strani se borea za dobivawe

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

rame da prekineme so aktuelnata merka za otkup na dr`avni obvrznici, bidej} i rizicite vo evropskata ekonomija sekojdnevno rastat. Mislam deka so Irska i Portugalija, rizikot za stabilnost na ekonomijata go dostigna svojot maksimum”, istakna toj. Spored nego, ne e zada~a na Evropskata centralna banka da otkupuva dol`ni~ki hartii od vrednost od bankite, privatniot

sektor i dr`avite. “Toa ne e na{a zada~a. Dokolku rabotite trgnat na lo{o, padot na vrednosta na hartiite od vrednost }e padne na na{ grb, dodade Velink. Izjavata na Velink doa|a samo eden den otkako ECB predupredi deka globalnata inflacija e pogolema od o~ekuvanata i deka granicite na stabilnata monetarna politika se ve}e pominati.

DVA, TRI ZBORA

"Pomo{ta nameneta za stimulirawe na ekonomskiot razvoj na posiroma{nite regioni vo centralen i ju`en Tunis oddale~eni od krajbre`jeto, ovaa godina }e dobijat dvojno pogolema finansiska pomo{. Od dosega{nite 160 milioni evra, Evropskata unija mu ostavi na raspolagawe duri 320 milioni evra." [TEFAN FILE

evrokomesar za pro{iruvawe

"Spremen sum na dolga borba i pobeda so nuklearnata kriza od centralata Fuku{ima. Vo ovoj moment ne moàm da kaàm deka sostojbata e dovolno stabilizirana, no Japonija se podgotvuva za razli~ni scenarija i sum ubeden deka }e uspeeme da ja stabilizirame sostojbata vo bliska idnina." finansii od vladata na SAD, Erbas za superxambo avionot “A380”, a Boing gi zavr{uva{e planovite za “drimlajner”. Toga{ SAD se povlekoa od bilateralniot dogovor i ja obvinija EU za nelegalno pomagawe na sekoj mlazen avion sozdaden od francuskiot Erbas. Evropejcite vozvratija so tvrdewe deka Boing uìvaa zna~itelna federalna poddr{ka. “SAD go po~naa sporot vo 2004 godina, pri {to dolgogodi{noto multimilijardersko pomagawe na Boing preku federalni i dràvni programi se pokaà kako nelegalno”, izjavi De Guht. Ovaa nedozvolena pomo{ za Boing, koja }e treba da se izmeni, ako STO ostane so ovoj stav, vklu~uva 2,6 milijardi dolari vo grantovi za istraùvawe i razvoj od NASA, 112 milioni dolari za istraùvawe i razvoj od Minis-

terstvoto za odbrana na SAD i 16 milioni dolari vo dano~ni krediti od dr`avata Va{ington od 2004 do 2006 godina. Panelot otkri deka okolu 11 do 25 milioni dolari vo inicijativi veteni od Ilinois i ^ikago da mu pozajmat na Boing vo 2001 godina bile “kaznivi”, {to zna~i deka gi prekr{ile pravilata na trguvawe. No, sepak, pomo{ta bila dozvolena, bidej}i ne predizvikala konkurentsko naru{uvawe na Erbas. Vedna{ po objavuvaweto na presudata, SAD vozvrati so kontraudar za EU. Oficijalnite lica od SAD gi razglasija prethodnite otkritija na STO deka ~etiri evropski vladi obezbedile u{te pogolema nelegalna pomo{ za Erbas vo vkupna vrednost od 20 milijardi dolari, od koi 15 milijardi dolari bile isplateni kako pomo{ za promovirawe, {to se koselo so odredbite od dogovorot.

NAOTO KAN

premier na Japonija

"Germanija jasno go iznese svojot stav deka dràvite od Zapaden Balkan imaat perspektiva za vlez vo Evropskata unija i vo soglasnost so toa i Crna Gora dobi kandidatski status. Kako i site dràvi od ovoj region, ostanuva neizvesno da vidime koga ovaa dràva }e gi ispolni kriteriumite za vlez vo Unijata." ANGELA MERKEL

kancelar na Germanija

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

SVET

19 0-24

...EVAKUACIJA

...IMIGRANTSKI BRAN

...KAVGA!

Britanija gi vra}a Britancite od Jemen

27 imigranti zaginaa vo Mediteranot

“Elitata” se bori protiv Gbagbo

elika Britanija gi povika svoite dr`avjani bez nikakvo odlo`uvawe da go napu{tat Jemen poradi nemo`nosta na London da gi evakuira dokolku se vlo{i bezbednosnata situacija.

uniskite spasuva~ki ekipi pronajdoa tela na 27 imigranti koi se udavija vo Mediteranot vo obid da ja napu{tat Severna Afrika i da prebegnat vo Italija poradi s$ polo{ata bezbednosna sostojba.

o Abixan, na Bregot na Slonovata Koska elitata nekolku dena Vpretsedatelot e vo kavga za toa koj }e ostane na vlast, dali toa }e bide vo zaminuvawe Loren Gbagbo, koj nikako ne saka

da ja napu{ti vlasta, ili negoviot rival Ala{an Utar.

SINOVITE GO IZDADOA GADAFI?

TRIPOLI NA TAJNI PREGOVORI VO LONDON?! am,, be{e vo Mohamed Ismail, istaknat sorabotnik na sinot na Gadafi, Saif Al-Islam, London na tajni pregovori so britanskata Vlada za iznao|awe izlezna strategija za “voenoto pole”. BORO MIR^ESKI den od najistaknatite diplomati od taborot na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, Mohamed Ismail, vo London ima tajni pregovori so britanskata Vlada za iznao|awe izlezna strategija za vojnata vo Libija, doznava britanskiot vesnik “Gardijan” od neoficijalni izvori bliski do premierot Dejvid Kameron. Ismail e istaknat sorabotnik na sinot na Gadafi, Saif Al-Islam. Sredbata so Ismail e edna od nizata sredbi koi libiskata vlast gi ostvari so Zapadot so cel da se izdejstvuva stabilizacija na vojnata vo Libija. Od britanskata Vlada nitu go potvrduvaat, nitu go negiraat napisot vo “Gardijan”. Objavuvaweto na posetata na sorabotnikot na Al-Islam sleduva po prebegnuvaweto vo Velika Britanija na libiskiot minister za nadvore{ni raboti, Musa Kusa, koj be{e vo Libija na vlast pove}e od 20 godini. Kusa va`i za eden od najzna~ajnite sojuznici na Moamer Gadafi i za ~ovek koj odigral va`na uloga vo promenata na nadvore{nata politika na Libija, koja ovaa severnoafrikanska zemja ja vrati na me|unarodnata scena

KOJ SÈ GO NAPU[TI GADAFI? Amerikanskata novinska agencija Asosiejted pres vo petokot ja objavi listata so privrzanici na re`imot na Gadafi koi od sredinata na fevruari prebegnaa na stranata na demonstrantite ili, pak, se distanciraa od Vladata na Libija.

MUSA KUSA - MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI ABDEL FATAH JUNIS - MINISTER ZA VNATRE[NI RABOTI MUSTAFA ABDUL XALIL - MINISTER ZA PRAVDA MAHMUD XIBRIL - EKSPERT ZA PLANIRAWE ALI ABDESALAM TREKI - PORANE[EN MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI I PRETSEDATEL NA GENERALNATA OP[TINA AHMED GADAF AL DAM - RODNINA NA PRETSEDATELOT MOAMER GADAFI I NEGOV BLIZOK SORABOTNIK po dolgogodi{nite sankcii. Britanskiot Forin ofis vo kratko soop{tenie navede deka Kusa “dobrovolno i po svoja èlba” od Tunis dopatuval so britanski voen avion na aerodromot Farnborou, vo angliskata oblast Hemp{ir, kade {to na Britancite im izjavil deka ne saka pove}e da & sluì na vlasta na Gadafi i da ja pretstavuva Libija na me|unarodnata scena. Ofisot odbiva da gi komentira pregovorite so Ismail ili drugi pretstavnici na reìmot na Gadafi, no vesta doa|a tokmu vo vreme na {pekulaciite deka negovite sinovi Saif Al-Islam, Saadi i Mutasim se “èdni” za pregovori.

“Dokazite za pregovara~kata `elba na sinovite na Gadafi sekoj den s$ pove}e se zgolemuvaat. O~igledno e deka Gadaffy-family go bara izlezot od vojnata”, pi{uva “Gardijan”. Iako ne e mnogu poznat me|u Libijcite ili na me|unarodnata scena, Ismail e priznat od diplomatskiot kor kako klu~en sovetnik i pretstavnik na stavovite na Saif Al-Islam. Spored informaciite objaveni od Vikiliks, Ismail ja pretstavuval libiskata Vlada vo voenite akcii i sproveduval pregovori. “Porakata koja mu ja prenese Britanija be{e deka Gadafi mora da si odi i deka sekoj }e si gi snosi posledicite od vojnata.

Kriminalot }e bide ide staven na test pred Me|unarodniot niot krivi~en sud vo idnina”, doznava ava “Gardijan” od ori na britanskiot neoficijalni izvori Forin ofis. Nekoi lu|e bliskii do sinovite na Gadafi jasno potenciraa deka mo`e }e bide de neophodno sinovite da go “predadat” redadat” svonajdat izlezni jot tatko i da iznajdat strategii za da ja za{titat Libija od anarhizam. izam. ja e vojna Vojnata vo Libija koja amerikanskiot ot pretsedatel, Barak Obama, ma, ne ja anskiot saka{e, na britanskiot premier, Dejvid Kameron ne mu treba{e, a{e, kata so koja germanskata kancelarka, Angela ela Merkel, te{ko se kiot nosi, a italijanskiot premier Silvio Berluskoni se pla{i {i od nea, pi{uva “Rojters”. Samo francuskiot iot ide pretsedatel ja vide popularnosta i gi “sobra” beneficiite iite ~na od revoltot koj po~na vo Libija u{te na 15 fevruari, kako ako ot za barawe na narodot politi~ka i diplomatska omatska tranzicija.

Feqton

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: WAL-MART

[TEDI PARI, @IVEJ PODOBRO! PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk ki@k it l k

oga }e se zemat predvid rizicite koi se povrzani so promenite {to gi prezema edna kompanija, se postavuva pra{aweto – {to, pak, gi opravduva golemite investicii na kompaniite za promenata na imixot? Sekako, novoto logo ima smisla ako kompanijata saka da go obnovi svojot identitet na na~in koj }e privle~e novi potro{uva~i, no vo vreme na recesija malkumina se hrabri da go prifatat ovoj rizik, a nekoi smetaat deka so kratewe na tro{ocite za marketing polesno }e go prebrodat te{kiot period. No, site zaboravaat deka korporativniot svet ve}e dlaboko “zanurkal” vo vodite na haosot, kade {to va`at zakonite na Haotikata, sistemot za marketing i menaxment, koj go definira{e guruto na marketingot, Filip

Vo napori r da go promeni r svojot j imix,, gigantot od maloproda`bata, r , Volmart, Volm vo 2007 godina go otfrli f svojot j porane{en slogan i gi povika k potro{uva~ite na {tedewe. Kampawata za rebrendirawe na ve}e dobro pozicioniraniot sinxir marketi, dobi i nagrada minatata godina, a spored efektite, taa se pokaà edinstvenoto mudro ne{to {to menaxmentot moè{e da go prezeme kako odgovor na rivalot Target Kotler, koj od svoja strana objasnuva deka najmalku potrebno e krateweto na sredstvata za reklamirawe na korporacijata. Efektite od haosot na svoja koà gi oseti Volmart, najgolemiot sinxir prodavnici vo SAD. Iako Volmart sekoga{ privlekuval mu{terii so niskite ceni, sepak, i toj se najde vo nebrano koga potro{uva~kata javnost ja zabeleà pozicijata na nivniot rival Target i koga noviot na~in na komunikacija po~na s$ pove}e da im go pribliùva misleweto na del od nivnite potro{uva~i. Sakaj}i da go pro{iri pazarot i da dobie poprijatelski imix, pred tri godini Volmart prezede edno od najmasivnite rebrendirawa od ponovata korporativna

istorija. PROMENATA NA LOGOTO Prvata prodavnica na Volmart e otvorena vo 1962 godina vo Arkanzas. Vo tekot na godinite, od korenite vo ruralna Amerika, ovaa prodavnica porasna vo najgolemiot sinxir prodavnici, koj se razgranuva i na globalno nivo. Istovremeno, Volmart e najgolemiot privaten rabotodavec vo SAD i spored podatocite, vrabotuva lu|e kolku edna cela na{a Makedonija, ili poto~no 2 milioni i 100 iljadi lu|e. Isto taka, finansiskiot izve{taj za minatata godina doka`uva deka taa e najgolemata kotirana korporacija po prihodi. Na Wujor{kata berza se nao|a u{te od

1972 godina. Od juni 2008 godina, okoto na potro{uva~ite mo`e{e da go ulovi novoto logo na korporacijata i noviot izgled na prodavnicite, a nabquduva~ite na sostojbite vo pazarot, ne propu{tija da ka`at deka i potro{uva~kata publika ve}e go promenila svojot sostav. Se razbira, toa bea efektite od rebrendiraweto koe po~na u{te prethodnata 2007 godina, koga vo septemvri Volmart go pretstavi noviot advertajzing so sloganot “Za{tedete pari. @ivejte podobro” (Save Money. Live Better). Ovoj slogan i denes zvu~i poprijatno od dotoga{niot “Sekoga{ niski ceni, sekoga{“ (Always Low Prices, Always) kogo kompanijata go

koriste{e prethodnite 19 godini. Kako poddr{ka na idejata vo noviot slogan, se pojavi i podatokot na ekonomskata organizacija Global Insajd (Global Inside), koja sprovela istra`uvawe za nivoto na cenite vo Volmart, od koe se doznava deka namaluvaweto na cenite vo gigantot rezultiralo so za{teda na kupuva~ite od okolu 287 milijardi dolari vo 2006 godina. Po ~ovek, ova bi iznesuvalo 957 dolari, a dobivkata za doma} instvata bi se dvi`ela vo sumi od 2.500 dolari. Sepak, u{te istiot mesec, Rax Patel, avtorot na knigata “Pazarite, mo}ta i skrienata bitka za svetskiot sistem na hrana” , na edno negovo predavawe na univerzitetot vo Mel-

burn, potvrdi deka spored nekoja studija za Volmart izvedena vo Nebraska, “korporacijata uspe{no ja uni{tuvala lokalnata ekonomija, pa spored toa zaednicata pla}ala ceni povisoki za 17 centi po proizvod”. Kritiki za Volmart ima{e u{te od periodot na negovata ekspanzija. Se razbira, seto toa poradi svojata postavenost na pazarot, ne go zagri`uva{e gigantot, no se ~ini deka potoa toa stana nivna glavna preokupacija. Vo 2008 godina, korporacijata se pojavi so novoto kompanisko logo, so koe se poka`a deka i imeto na kompanijata podlegnalo na promeni. Od Vol-Mart, brendot stana Volmart. Za podobrite poznava~i,

PRIKAZNI OD WALL STREET

NESUDENIOT NASLEDNIK NA BAFET SE ISPLA[I OD ODGOVORNOSTA?! oren Bafet neodamna re~e deka go zape~atil imeto na negoviot naslednik vo pliko {to se nao|a vo negovata kancelarija vo Nebraska. S$ do sredata napladne, mnogu analiti~ari i investitori vo Berk{ir Hatavej si mislea deka imeto na Dejvid Sokol }e bide toa {to go zapi{al Bafet, i deka toj }e go prezeme mestoto na izvr{en direktor na duzinata kompanii od sopstvenosta na Berk{ir. A 54-godi{niot Sokol i Bafet imaat mnogu zaedni~ko. Dvajcata `iveat vo Omaha, kako deca rabotele kako

raznesuva~i na vesnici, a potoa i kako prodava~i vo bakalnica. Rano vo svojata kariera, Bafet napredna so pro~uenoto privatno investicisko partnerstvo. Sokol, pak, be{e {ef na energetska kompanija u{te vo negovite dvaesetti godini. No, te{ko promenliviot karakter na Sokol e kontrast so narodniot i neformalniot popularen imix na negoviot {ef. Dejvid Sokol e pretsedatel na Berk{irovata podru`nica Midamerikan enerxi holdings (MidAmerican Energy Holdings) i s$ do ponedelnikot be{e izvr{en direktor na kompanijata Net xets (NetJets), ~ij bi-

znis e rentawe avioni. Na po~etokot na nedelava, neo~ekuvano za site, Sokol dade ostavka od Netxets preku pismo do Bafet. Iako za sodrìnata na pismoto zasega ne se znae mnogu, amerikanskite mediumi {pekuliraat za toa {to bi moèlo da go natera ovoj uspe{en biznismen da se otkaè od potencijalnoto blago, koe moè{e da bide negovo. Vo knigata za stilovi na menaxment, {to ja objavi vo 2007 godina, “Zadovolen, no ne potpolno”(Pleased But Not Satisfied), Sokol ja atribuira{e negovata postojana rabota so “neskrotliv

Za Dejvid Sokol, direktor vo edna od Bafetovite kompanii, se {pekulira{e deka e najverojatniot naslednik na 80-godi{niot investiciski guru. No, nenadejno, toj si podnese ostavka od funkcijata i ostavi javnosta da go protolkuva negoviot motiv strav od nesupeh”. “Na po~etokot od mojata kariera, jas prepoznav deka ne sum sekoga{ najpamatnata individua vo grupata vo koja{to rabotev”, pi{uva toj. “]e dojdev porano, ostanuvav podocna i pravev s$ {to mo`ev za da ostvaram podobar rezultat za sekoja zadadena zada~a.” Sokol re~e deka ~uval tet-

ratka koja, najmalku, sekoj mesec ja dopi{uval so “uspesite ili proma{uvawata” na vrabotenite, koi potoa bile rangirani po redosled “po koj mo`am da go ograni~am sekoj ~len ako bev prinuden da go napravam toa odvreme na vreme”, kako {to veli. Vo svetot na Bafet, Sokol vleze koga akciite na Mi-

damerikan se strupolija otkako nekolku geotermalni proekti vo Indonezija bea stopirani poradi aziskata valutna kriza. Toj po~na da celi kon isplata na menaxmentot i po~na da razmisluva za idejata da napravi dogovor so Berk{ir. Bafet ponudi prezemawe na 75% od akciite vo Midamerikan, koi toga{ se

Feqton

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so feqtonot: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

XULI ROEM pored magazinot “Fast kompani” (FastCompany) rebrendiraweto na Volmart be{e zasluga na Xuli Roem. Vo 2007 godina, Roem stigna do mestoto zamenikpretsedatel na marketing-komunikaciskiot sektor vo proda`niot gigant i direktno be{e vpu{tena vo pronao|awe uspe{na formula za rebrendirawe na kompanijata. Sepak, nejzinata kariera vo marketingot, {to tra{e 15 godini, ja snema za mig koga nejkziniot toga{en direktor, a voedno i predvodnik na Volmart, Li Skot, ja otpu{ti od rabota poradi {pekulacii deka imala afera so nekoj od vrabotenite. Po 10 meseci rabota na rebrendiraweto, otkako gi postavi pravite ~ekori, Roem be{e vratena vo realnosta, kade {to, kako {to veli, bila soo~ena so “u{te pogolemo rebrendirawe”. Roem mora{e da go popravi svojot imix pred semejstvoto, kolegite, novinarite, javnosta...

Pred site golemi praznici, Amerikancite pazarat vo Volmart

Od juni 2008 godina, okoto na potro{uva~ite mo`e{e da go ulovi i novoto logo na korporacijata i noviot izgled na prodavnicite, a nabquduva~ite na sostojbite vo pazarot, ne propu{tija da ka`at deka i potro{uva~kata publika ve}e go promenila svojot sostav

ovaa “crti~ka” i ne be{e nekoja golema promena. Imeno, spored istorijata na logoata, moè da se zabeleì deka u{te so osnovaweto Volmart se pi{uval kako denes. No, ovojpat simbiolite moraa da bidat promeneti. “Voenata yvezda na Volmart & go otstapi mestoto na òlta trepkava yvezdi~ka, koja ispra}a nova poraka: ova e kompanija koja se griì, so brza i prijatelska usluga i so sve`, inovativen izgled”, izjavi portparolot na Volmart. Dodeka staroto logo go so~inuvaa mornarsko sina, crna i crvena boja, novoto

logo vklu~uva prijatelski spoj na posvetlo sina, bela i òlta boja. Fontot na logoto premina od golemi bukvi vo mali i zaobleni, koi ukaùvaat na pomeka forma na obra}awe. “Izgledot na logoata stana pomalku oficijalen, a pove}e razgovoren”, veli Peti Vilijams, profesor po marketing vo u~ili{teto Varton, na Univerzitetot vo Pensilvanija. Namesto da go najaviva svoeto prisustvo, logoto treba “da gi kani potro{uva~ite da vlezat”. Noviot marketing-pristap zna~e{e i nov izgled na Volmart vo 7.000 maloproda`ni lokacii, za da sozdade popozitivno iskustvo kaj potro{uva~ite. Sivite yidovi stanaa òlti, zeleni i portokalovi, vo delot za prehranbeni proizvodi, ozna~uvaj}i ja sveàta i vkusna ponuda na Volmart. Vistinskite boi imaat direktno vlijanie vrz ~uvstvata i odnesuvaweto na lu|eto. No, Volmart ima{e edna prednost. I porano znae{e

trguvaa po 27 dolari od akcija. Bafet ponudi 35 dolari po akcija. No, Sokol i ostanatite menaxeri vo Midamerikan prezedoa dobra zdelka, odbivaj}i ja ponudata. Po nekolku nedeli, Bafet kone~no se sloì da ja zgolemi svojata ponuda za 5 centi po akcija, kako {to prenesuva{e “Volstrit ùrnal”. [pekulaciite deka Sokol moè da go nasledi Bafet se intenziviraa otkako milijarderskiot investitor go postavi Sokol za odgovoroen na Net xets. Vo primaweto na negovata ostavka, Bafet napi{a deka “Dejvid gi voskresnal operaciite na koi im se pi{uvalo bankrot, ne{to tu|o za dlabokite xebovi na Berk{ir”. Isto taka, Bafet spomna deka Sokol kupil akcii od specijaliziranata hemiska kompanija Lubrizol, pred da go ubedi investiciskiot guru da napravi akvizicija.

Na po~etokot na mesecov, Berk{ir ja kupi Lubrizol za 9 milijardi dolari. Ostavkata nema nikakva vrska so kupuvaweto na akciite {to go napravil Sokol, se izjasni Bafet, no taa se zakanuva da go ocrni prijatelstvoto so Berk{ir i Bafet, najpoznatiot svetski investitor. A koj e vsu{nost Dejvid Sokol? “Volstrit `urnal” napravi mala analiza na najpoznatiot vraboten kaj Bafet. Pretsedatelot, (sega ve}e vo ostavka) na Berk{irovata Midamerikan enerxi holding ~esto se spu{ta{e so padobran vo bitkata {to }e ja po~ne{e Bafet. Toj be{e izbran da ja o`ivee Xons Mavil, kompanijata za pokrivi i izolacii, koja propa|a{e, a toa go napravi vo vremeto koga Berk{ir po~na so investiciskiot plan za prezemawe na BYD, kineskata kompanija

Istorija na logoto

deka negovata golemina moè da vlijae vrz odnesuvaweto na lu|eto, kako na potro{uva~ite, taka i na dobavuva~ite. “So pove}e od 140 milioni mu{terii nedelno, Volmart e vo pozicija da postavi novi standardi, so pozdrava hrana i poprifatlivi ceni”, re~e toga{ Bil Sajmon, pretsedatel i izvr{en direktor na Volmart vo SAD. Kompanijata najavi deka }e nosi pozdravi linii na proizvodi i }e gi namali proizvodite koi sodràt premnogu masti, sol i {e} er; }e otvori prodavnici vo posiroma{nite regioni; i }e donira sredstva za nutricionisti~ki programi. So ova, Volmart ja dobi naklonetosta na mnogu od novite i starite mu{terii. KAKO REBRENDIRAWETO POMOGNA VO RECESIJATA? Maloproda`nikot so niski ceni se pokaà kako lider vo ponudata na zdrava hrana po prifatlivi ceni i ja koristi svojata mo}

za baterii. Sokol, koj ja nadminuva 50-tata godina, isto taka, dojde za da ja odelotvori zagubarskata Net xets za Berk{ir. Toj go namali dolgot i tro{ocite i gi zabrani slobodnite avioni za slavnite ili “prijatelite na vrabotenite”. “Ne mo`am da ja preskoknam {iro~inata i va`nosta na deloto na Dejvid Sokol vo ova kompanija”, re~e Bafet vo negovoto neodamne{no obra}awe kon akcionerite. Vo negovoto pismo kon investitorite, Bafet poso~i kon Sokol kako “enormno talentiran graditel i operator na Midamerikan enerxi”. “Negovoto liderstvo se transformira{e: dolgot ve}e be{e namalen do 1,4 milijardi dolari, a otkako pretrpe neverojatni zagubi od 711 milioni dolari vo 2009 godina, kompanijata sega

i vlijanie za korist na potro{uva~ite. Kako {to veli ekspertot za zdrava ishrana, Henk Kardeqo, “Bez razlika dali lu|eto vo Volmart navistina veruvaat deka eliminiraweto na nezdravite produkti e op{testven imperativ ili ne, edno e sigurno: tie go prepoznaa vkrstuvaweto na marketin{kite mo`nosti so op{testvenite potrebi”. Dodeka stariot slogan na Volmart se odnesuva{e na toa deka prodavnicata garantira “sekoga{ niski ceni”, noviot slogan se fokusira{e na potro{uva~ot koj {tedi, a pritoa `ivee podobro. Inicijativata za zdrava hrana na Volmart mu ovozmo`i da se rebrendira sebesi kako kompanija so silno ~uvstvo za op{testvena odgovornost, koja navistina soodvetstvuva so zborovite od svoeto logo. A i brojkite bea dobri. Vo mart 2009 godina, gigantot objavi deka }e isplati bonusi za site svoi vrabo-

e solidno profitabilna”, re~e Bafet. Midamerikan minatata godina generira{e prihodi od 11,3 milijardi dolari , {to be{e mal pad od sumata prokni`ena vo 2009 godina. Ovie pari so~inuvaa 8% od vkupnite prihodi na Berk{ir ostvareni minatata godina.

teni, {to za mnogumina be{e dokaz deka recesijata vo Volmart ne se ni po~uvstvuvala. Na eden od sostanocite na direktorite vo korporacijata, ne moèlo da se sokrie zadovolstvoto od ovie rezultati. “Kolku kompanii”, pra{uva{e finansiskiot direktor, Tom [evi, “moàt da se ispravat pred vas denes i da kaàt deka balansot im e posilen denes (vo 2009 godina) otkolku pred nekoja godina?”. Golem udel vo uspehot ima{e i prepoznatlivosta na Internet, koga vo soglasnost so novoto logo, kompanijata ja objavi i svojata korporativna internet-stranica, www. walmart.com, {to svetloto na denot go vide na 1 juli 2008 godina. Inaku, novoto logo pobrzo stigna na Internet otkolku na teren. Spored podatocite od kompanijata novoto logo do sekoja prodavnica vo SAD

stignalo duri esenta taa godina, a vo 2009 godina toa se najde i vo kanadskite prodavnici. Strategijata na Volmart be{e fokusirana i na obnovuvawe na nivnoto pozicionirawe za fokusot na kompanijata da se prefrli na emocionalniot benefit od kupuvaweto vo nivnite prodavnici. Voedno so logoto bea promeneti i vnatre{niot dizjan na prodavnicite. I Volmart grabna po toa {to nivnite rivali Target go narekoa “{oping-ekspiriens”. Pou~eni od rivalite, i Volmart se obidoa da donesat pokvalitetni brendovi vo nivnite prodavnici, kade {to i taka se prodavaaat pivatni za{titni marki, koi gi ima samo vo nivnite prodavnici. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete kako so pomo{ na rebrendirawe Old Spajs stana senzacija, a nema{e ni{to specijalno okolu nego

LEKCIJA:

KUPUVAЧITE SAKAAT PODOBAR @IVOT I ]E ODGOVORAT KON KOMPANIITE ZA KOI ]E SE UVERAT DEKA IM POMAGAAT VO TOA

“Dejvid Sokol pravi pove}e vo tekot na eden den, otkolku {to jas pravam vo tekot na edna nedela, i ne se {eguvam za toa”, re~e Bafet za magazinot For~n. Za menaxerskiot stil na Sokol na{iroko prenesuva negovata kniga vo koja e vnesena celata magija na

negovata menaxerska filozofija. Vo nea se veli deka Sokol stanuval pred 5 ~asot izutrina, tr~al 5 milji i kreval tegovi pet dena vo nedelata. Me|u drugoto, pi{uva i deka se otka`al od planovite da stane doktor otkako se onesvestil koga prvpat videl mrtovec.

Dejvid gi voskresna operaciite na koi im se pi{uva{e bankrot, ne{to tu|o za dlabokite xebovi na Berk{ir “, tvrde{e Bafet pred nekoj mesec.

FunBusiness

Muzejot, u j “oblak obvitkan so staklo”, }e bide otvoren kon krajot na 2012 godinai internet-stranicite

MODNIOT GIGANT LVMH SO NOVA KREACIJA VO SVETOT NA UMETNOSTA

MUZEJOT NA ARNO “OBLAK OBVITKAN SO STAKLO” Francuskata vlast povtorno dozvoli da se gradi muzejot na Bernard Ardno i LVMH. Toj }e sodrì ogromni korporativni i privatni kolekcii na umetni~ki dela, vklu~itelno i vistinski klasici od 20 vek pome{ani so modernite dela IVA BALÊVA igantot na svetskite modni brendovi LVMH prodolùva da go osvojuva vnimanieto na javnosta, funkcioniraj}i uspe{no na sekoj segment od pazarot. Rastej}i i pravej} i milionski sumi od proda`bata na nov izgled vo modata, francuskata kompanija za lusksuzni dobra LVMH, sega razmisluva za postojano mesto vo svetot na umetnosta preku razotkrivawe na unikaten dizajn vo Pariz. Otkako lokalnata vlast ja stopiraa izgradbata na noviot muzej na najbogatiot francuzin, Bernard Arno, vo Pariz, i pretsedatel na LVMH Louis Vuitton, Francuskiot senat, sepak, donese odluka i odlu~i gradeweto da prodolì. Toa bea odli~ni vesti za LVMH i sopstvenikot Bernard Arno, koj za izgradbata

go ovlasti Frenk Geri, svetski renomiran arhitekt i avtor na mnogu isklu~itelni proekti vklu~uvaj}i go i poznatiot Guggenheim Museum vo Bilbao, [panija, koncertnata sala na Volt Dizni vo Los Anxeles i DZ zgradata na bankata vo Berlin. Geri izjavil deka e isklu~itelno po~esten {to Arno go odbral da go dizajnira deloto i da go vodi celiot arhitektonski proekt, koj }e dade celosna slika za mnogu zna~ajni dela i umetnici. Za nego, ovoj proekt e son, a negovata izgradba }e pretstavuva realizacija na sonot. Spored Geri, izgradbata na muzejot }e bide ogromen ~ekor vo svetot na umetnosta.Toj e entuzijast i navistina sre}en {to }e dizajnira delo, koe }e bide simbol na francuskata posvetenost na kulturata. Muzejot }e bide izgraden od staklo, ne{to po {to e poznata francuskata umetnost. Spored Arno, pretsedatelot na ku}ata, koja pokraj najpopularniot brend Luj Viton, pod

svoe gi ima Kristian Dior, @ivan{i i u{te 60 drugi svetski brendovi, izgradbata na vakvo delo ja opi{uva kako logi~en ~ekor vo nivnoto sponzorirawe na umetnosta. Toj veli deka celta e da se potencira francuskata kreativnost vo svetot na modata i umetnosta. Se raboti za mesto, prvi~no nare~eno Louis Vuitton foundation for Creation, ~ija vrednost se procenuva na 200 milioni dolari. Muzejot }e sodr`i ogromni korporativni i privatni kolekcii na umetni~ki dela, vklu~itelno i vistinski klasici od 20 vek kako Pikaso, Henri Mur, Ives Klajn, Endi Varhol pome{ani so modernite dela na Agnes Martin, Frenk Sera, Xef Kons. So ova, Bernard Arno saka da gi povrze bezvremenosta i ekstremnata moda. Na po~etokot od godinava, upravniot tribunal na Pariz, koj e del od dr`avniot sudski sistem, ja odbi ponudata za gradewe na muzejot vo centarot na gradot,

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

pri toa velej}i deka toa go zagrozuvalo Jardin d’Acclimatation, detskiot park lociran do oblasta na gradewe. Protivnicite i tie koi ne go poddrùvaa gradeweto, isto taka, se poàlija deka novata zgrada }e go naru{i mirot vo istoriskiot park. Kristof @erard, zamenik-gradona~alnik na Pariz, zadolèn za kulturata na gradot, koj e istovremeno i direktor na marketing-strategijata na modniot sektor na LVMH, podnese àlba za vakvoto nelogi~no neodobruvawe za gradeweto i sega krajnata odluka e vo negova korist. Od druga strana, pak, dizajnerot na ova voodu{evuva~ko delo Frank Geri, za mediumite izjavi deka e potresen, {okiran i besen po prvi~nata odluka za zabrana za gradewe, kako i od takviot lo{ pristap i tretman kon negovoto, kako {to veli toj, “magi~no delo”. Negoviot portparol, pak, ja kritikuva{e sebi~nosta, nedostigot od gra|anska poddr{ka i neznaeweto kaj lu|eto koi se protivea na izgradbata. Toj istovremeno veli deka za nekolku godini ovoj muzej, koj ne samo {to }e gi sodrì svetskite klasi~ni umetni~ki dela, tuku i }e pretstavuva odraz na sovremenata umetnost i moda, delo na eden svetski poznat moden gigant. Muzejot }e bide lociran vo centarot na Bois de Boulogne. Spored kulturniot sovetnik na milionerot Bernard Arno, @an-Pol Kla Klavirie, ova gigantsko delo, napraveno od staklo, }e izgleda kako “oblak obvitk so st kan staklo”. Dizajnerot Geri, pak, veli pro deka proyirnite paneli okolu muzejot se pozicion pozicionirani da ja reflektiraat svetlit nata vo tekot na denot sozdavaj}i razli~ni boi i {a {ari. Seto toa }e izgleda bukvalno vol{ebno vol{ebno. Prete`no iako kako kompleks {to sodrì restoran i auditorium, ova delo }e ja pokaùva ulogata na Bernard Arno kako uspe{en pretpriema~ i na LVMH kako institucija po posvetena na sozdavawe visoka kulF tura vo Francija i po{iroko, podignuvawe gra|an na gra|anskata svest. Louis Vuitton Foundation Creatio se predviduva da bide otvoren for Creation pri krajo krajot na 2012 godina.

Bernard Arno i gigantot LVMH }e sozdadat postojano mesto vo svetot na umetnosta preku unikaten dizajn

MODNATA INDUSTRIJA USPE[NO “OPERIRA” NA PAZAROT

PRADA ZARABOTUVA I VO EKONOMSKA KRIZA

Italijanskiot brend Prada vo vreme na kriza beleì zgolemuvawe na proda`bite na luksuzni stoki. Nivnite prihodi za 2010 godina iznesuvaat 2,05 milijardi evra. Toa najmnogu se dolì na s$ pobrzoraste~kiot pazar od Kina, no i od SAD, Evropa, kako i nekoi od zemjite od Sredniot Istok IVA BALÊVA odeka svetskite kompanii s$ u{te zakrepnuvaat od zagubite od krizata, ialijanskata modna ku}a Prada objavi zgolemuvawe na prihodite vo 2010 godina. Profitot na kompanijata specijalizirana za proizvodstvo i proda`ba na luksuzni ma{ki i ènski proizvodi vo 2010 godina se zgolemil na okolu 2,05 milijardi evra. Od kompanijata objavile deka bruto-dobivkata (bez vklu~ena kamata, amortizacija, depresijacija i danok) vo 2010 godina se zgolemila na 85% vo odnos na 2009 godina, odnosno 535,9 milioni evra, dodeka pak, vkupnite prihodi na kompanijata iznesuvaat 2,05 milijardi evra. Majstorot koj stoi zad modnata grupacija,

D Patricio Berteli, soprugot na Mu~ija Prada, veli deka gi imaat najdobrite rezultati vo istorijata

Patricio Berteli (soprugot na nasledni~kata na imperijata, Mu~ija Prada), veli deka sega{nite rezultati se najdobri vo istorijata na raboteweto na Prada. Berteli veli deka grupacijata Prada ima silna industriska i distributivna platforma, koja gi otkriva najdobrite mo`nosti na site pazari. Prirodnite katastrofi koi ja zafatija Japonija gi razdviìle berzanskite indeksi, a toa dovelo do zgolemuvawe na ekonomskata nestabilnost. Analiti~arite gi sovetuvaat kompaniite, vo koi vleguva i Prada, da gi odloàt investiciite na berzanskiot listing vo Hongkong, no finansiski izvor blizok do modniot gigant izjavil deka kompanijata nema nikakva pri~ina za odloùvawe na listingot. Se o~ekuva toj da iznesuva 30% od grupacijata, nastojuvaj}i da dostigne pogolema vrednost so listingot vo Hongkong namesto vo Evropa. Prada beleì

zgolemuvawe na proda`bata na luksuzni stoki na s$ pobrzoraste~kiot pazar od potro{uva~i od Kina (re~isi 50%), no i vo SAD (21%), Evropa (20%), kako i vo nekoi od zemjite od Sredniot Istok, koi istapuvaat so pobaruva~kata na luksuzni ~anti i ~evli. Isto taka, tie go sledat dvi`eweto na drugite golemi italijanski modni ku}i so cel da ja pobedat konkurencijata i da ostanat najdobri na pazarot. U{te od samoto osnovawe, vo 1913 godina, kompanijata na Mario Prada, smestena vo srceto na Milano, raboti uspe{no na svetskiot pazar, sozdavaj}i prepoznatliv i posakuvan brend za site, a dostapen za tie so “podlabok” xeb. Kompanijata do`ivea ogromna ekspanzija i pro{iruvawe na proda`nite centri. Iako imaat 326 prodavnici niz pove}e od 70 zemji, kompanijata ima namera da investira vo novi vo naredniot period.

FunBusiness

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

NA 15-GODI[NINATA NA AGENCIJATA MARILI

IZBRANI 10-TE NAJUSPE[NI @ENI MENAXERI ZA 2010

Tradicijata na proglasuvawe najuspe{ni delovni `eni Marili uspe{no ja odr`uva ve}e 15 godini. Godinava proglaseni najuspe{nite za 2010 godina i golemiot jubilej IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

o spektakularen nastan vo Holidej In, agencijata za marketing, izdava~ka dejnost i video rodukcija Marili ja proslavi 15-godi{nata tradicija na proglasuvawe najuspe{ni `eni menaxeri vo Makedonija. Spored vospostavenite kriteriumi, koi vklu~uvaat kandidatki od uspe{ni kompanii od razni oblasti i dejnosti, kako i uspe{ni biznismenki od dijasporata, za najuspe{ni `eni menaxeri za 2010 godina se proglaseni: Iskra Vetaxokoska, menaxer

za marketing i proda`ba vo Vitalia; Tawa Evrosimovska, generalen menaxer na Centarot za medicinska oprema BiMek; Aleksandra Markovska, generalen menaxer na Fud Konsalting; Viktorija Mehanxiska, menaxer za golemoproda`ba vo Zegin; Melina Mileski, generalen menaxer na salonot za ubavina Siluete; Venera Novakovska, generalen menaxer na me|unarodnoto u~ili{te Nova; Ebru Radevska, menaxer na {oping-centarot Ramstor; Paca Ristevska, generalen menaxer na PS Enterprenad od [vedska; Risima Risimkin, umetni~ki direktor na INTERART kulturen centar i Beti Saneva, generalen menaxer na Astibo MK Beas-S.

IZVR[NATA DIREKTORKA NA KAPITAL MEDIA GROUP ME\U NAJDOBRITE VO POSLEDNIVE 10 GODINI Pokraj 10-te najuspe{ni za minatata godina, specijalna statuetka za priznanie dobija i ostanatite `eni menaxeri od izborot vo prethodnite godini. Me|u nagradenite e i Gordana Mihajlovska, izvr{en menaxer na Kapital Media Grup, za nejzinata uspe{na rabota i posvetenost na gradeweto na brendot i uspehot na kompanijata. Me|u ostanatite se i Len~e Karpuzovska, menaxer na sektorot za odnosi so javnosta vo EVN; Valentina Taseva, generalen menaxer na Semos Edukacija; Tatijana

K O M E R C I J A L E N

Pe{evska, menaxer vo Torzo, no i mnogu drugi uspe{ni èni koi izminatite godini se istaknale so svojata kariera i postignati profesionalni uspesi. Za nivnite uspesi i priznanija po~esno obra}awe ima{e i soprugata na pretsedatelot, Maja Ivanova, spored koja uspe{nata kariera ne zna~i otkaùvawe od ulogata na sopruga i majka, a ovie èni se odli~en primer i inspiracija za ènite vo sovremenoto makedonsko op{testvo. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, vo svoeto obra}awe ja naglasi i prizna ulogata na ènata vo biznisot, dodavaj}i niz smea deka â&#x20AC;&#x153;zad sekoja uspe{na èna stoi i uspe{en ma`â&#x20AC;?.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

Maja Ivanova, soprugata na pretsedatelot im ~estita na nagradenite K O M E R C I J A L E N

Gordana Mihajlovska (Kapital) me|u najdobrite `eni menaxeri vo poslednite 10 godini

O G L A S

24 Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Trgovija i marketing menaxment 05.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Razvoj i upravuvawe so ~ove~ki resursi 05.04 - 09.04.2011 ESP

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Tenderi / Konferencii i saemi PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanacija na podovi vo Osnovni i Sredni u~ili{ta po specifikacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2c352739-1f95-4de8-a079f17003109cf8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i rekonstrukcija na fekalna, atmosferska i kanalizaciona mre`a na teritorija na Op{tina Gazi Baba Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=29000a7e-f4c0-43b6-9ab6eed07dc2bc2f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe revizija na urbanisti~ki planovi i proekti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b43381a0-2182-468a-8c4f-4bcc6e1fda42&Level=2

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

WWW.KAPITAL.MK KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na 75 velosipedi za gradski uslovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=709284a9-cb1c-468d-b8f6-984b79dae1aa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za planirawe na prostorot PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Ekspertski elaborat na tema Demografija za GUP (Generalen urbanisti~ki plan) na Grad Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=2dd3c067-8462-427a-9f57fbe6bb9ca1ab&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga od izrabotka na vodovodna linija, za REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=8fa2f0e4-e05b-4a47-bbcad06eae77ddc5&Level=2

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Menaxment / Liderstvo

WWW.KAPITAL.MK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Rabota / Menaxment / IT / Komercija

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 Agencija za katastar na nedvi`nosti – Edinica za upravuvawe so Proektot Katastar na nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na interes za konsultantski uslugi – individualen konsultant – IT Ekspert, za rabota vo timot za razvoj i implementacija na WebGis aplikacijata vo AKN (kako del od Nacionalnata Infrastruktura na Prostorni Podatoci) i za rabota na razvojot na vladiniot NIPP Geo- portal. Zainteresiranite Konsultanti da dostavat Pismo za izrazuvawe na interes, CV i ostanati informacii na makedonski i angliski jazik, najdocna do 08 April, 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, Trifun

Hadzi-Janev, 10, 1000 Skopje, email: t.cenova@katastar.gov.mk. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 JZU Univerzitetska klinika za nefrologija – Skopje objavuva konkurs za imenuvawe na rabotovoden organ DIREKTOR na klinikata so mandaten period od 4 godini. Rokot za prijavuvawe na konkursot e 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Arhivata na klinikata ili po po{ta na adresa: ul. Vodwanska, br. 17, so naznaka – Za komisija za konkurs za direktor. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

PRODA@EN PERSONAL Izvor: Dnevnik Objaveno: 30.03.2011 Modna ku}a VOMAN MENAXER Skopje ima potreba od edno lice vo proda`ba. Potrebni kvalifikacii: odli~ni komunikaciski, timski i voza~ki sposobnosti, odli~en angliski jazik i rabota so kompjuter. Priem na aplikacii na slednata e-mail adresa: womanmanager@gmail.com EKONOMIST Izvor: Dnevnik Objaveno: 29.03.2011 MAIMPEKS dooel Skopje bara 5 (PET) DIPLOMIRANI EKONOMISTI so poznavawe na angliski jazik, MS Office, so i bez rabotno iskustvo, vozrast do 35 godini, na neopredeleno vreme, voza~ka dozvola B- kategorija. Ve molime va{eto CV zaedno so propratno

pismo da go dostavite na adresa: Maimpeks dooel, ul. 50 Divizija br. 40-1/1, najkasno sedum dena po objavuvawe na oglasot. ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 29.03.2011 Renomirana banka od RM za svoiote potrebi objavuva oglas za nadvore{ni sorabotnici PROCENITELI NA NEDVI@EN IMOT. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi: VSS – inèner po arhitektura ili dipl. Gradeèn inèner, sidsko ovlastuvawe za ve{to lice. Zainteresiranite kandidati da ispratat kratka biografija (CV) na angliski i makedonski jazik, kopija od sudskoto ovlastuvawe zaedno so edna fotografija vo rok od 8 dena od denot na objavuvawe na oglasot na po{tenski fah 564, 1000 Skopje.

GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 01.04.2011 STRABAG SE edna od vode~kite evropski kompanii od oblasta na grade`ni{tvoto raspi{uva konkurs za: 1. IN@ENER ZA IZVEDBA – dipl. Arhitekt, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 8 godini rabotno iskustvo, poznavawe na Autocad, 2. IN@ENER ZA IZVEDBA- visoka ili vi{a stru~na sprema – Grade`na struka, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 2 godini rabotno iskustvo, poznavawe na Autocad, 3. GRADE@EN TEHNI^AR – SSS ili vi{a stru~na sprema, grade`na struka, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 10 godini rabotno iskustvo, 4. KOORDINATOR ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA – poseduvawe na licenca. Ve molime prijavata so biografija i fotografija da ja is-

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

pratite do 11.04.2011 godina na: keti.petrovska@strabag.com. Strabag AG, ul. Vojvoda Vasil Axilarski, bb, Soravia Centar. OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 09

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

MEBEL SE OPORAVUVA LI INDUSTRIJATA

NA MEBEL VO MAKEDONIJA? NAJNOVA PONUDA VO SALONITE ZA MEBEL ULOGATA NA ARHITEKTONSKITE STUDIA VO IZBOROT NA VISTINSKO RE[ENIE ZA VA[IOT DOM ILI KANCELARIJA RAZLI^NI SOVETI ZA UREDUVAWE NA VA[IOT PROSTOR ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG MEBEL KOJ KE IZLEZE NA 8 APRIL 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

MEBEL

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111