263-06.04.2011 by Kapital Media Group

RAMKOVNITE VRABOTUVAWA NIKAKO DA JA ISPOLNAT POTREBNATA KVOTA!

BALKANSKITE ZEMJI NA FORUMOT BRAUN VO DUBROVNIK

NA SILA I RAMKOVEN I PARTISKI DOGOVOR ZA NOVI RABOTNI MESTA

ZAEDNI^KATA SORABOTKA ]E NÈ NAPRAVI POKONKURENTNI

STRANA 12-13

STRANA 11

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

[TO ISTRA@UVAAT PRETSTAVNICITE NA [VEDSKATA VLADA VO SKOPJE?

STE^AJNIOT MAKREVSKI PRV SE PRAVDA[E ZA SVEDMILK PRED [VE\ANITE NA ZATVORAWE, VTORNIK, 05.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

2,50% 2 1,14% 1 0,11% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 443,19 1,42

NAFTA BRENT EURORIBOR

120,88 12 2,06%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (05.04)

! ! ! O ZN O L A D N SKA

66%

STRANA 2-3 DENES, ^ITAJTE ^ITAJT

PRETSTAVNICITE OD TETRALAVEL I OD SVEDFAND V^ERA IMAA SREDBA SO STE^AJNIOT UPRAVNIK NA SVEDMILK, BOGOQUB MAKREVSKI, I SO NIVNITE ADVOKATI VO MAKEDONIJA, DOZNAVA “KAPITAL”. SREDBITE I RAZGOVORITE [TO SE VODELE NA NIV DO ZATVORAWETO NA VESNIKOT SE DR@EA VO STROGA TAJNOST

ZGOLEMEN UVOZOT NA MLEKO?!

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

GLIGOR NOVAKOV

BIZNIS-ETIKA

INTERNET-GIGANT SO [MEK NA START AP BIZNIS!

SOVR[ENA MO@NOST ZA INTERAKCIJA ME\U STUDENTITE I KOMPANIITE

KOMUNICIRAWE SO “TE[KI” LU\E (2) STRANA 24

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 06. APRIL. 2011

STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

TEMA NA BROJ Definicija: Odnosite so javnost se su{tinski obid za vlijanie vrz odnosite, gledi{tata, misleweto i soznanijata za organizacijata, nejzinite proizvodi ili uslugi ili nekoi problemi.

ODNOSI SO JAVNOST VO MAKEDONSKITE KOMPANII

PR e IN, no toj e mnogu pove}e od soop{tenie za mediumi! POZITIVNO LIDERSTVO

STRANA 25

KOLUMNI “KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

TONY SCHWARTZ

IZBRANI DOBITNICITE NA STIPENDII VO VREDNOST OD 105 ILJADI EVRA

^ETIRI SPOSOBNOSTI KOI MU SE POTREBNI NA SEKOJ GOLEM LIDER (A MALKUMINA GI IMAAT)

STRANA 24

Ako na pove}eto svetski poznati univerziteti, kade {to se izu~uvaat odnosite so javnosta kako posebna nau~na disciplina, istite se definiraat kako va`na menaxerska alatka vo edna kompanija, odnosite so javnost vo Makedonija simplificirano se ograni~uvaat na odnosi so mediumite i moderen trend vo pove}eto makedonski kompanii. Iako kompaniite vo posledno vreme pointenzivno formiraat sektori za odnosi so javnosta koi dobija razni moderni imiwa, toa ne ja podobri generalnata sostojba na poleto na PR vo zemjata. Naprotiv, eksperti i prakti~ari od ovaa oblast velat deka makedonskiot na~in na prakticirawe na odnosite so javnosta ja devalviraat ovaa va`na, po definicija i hierarhija, upravuva~ka funkcija vo kompaniite i organizaciite i dopolnitelno ja namaluvaat nivnata va`nost. Del od kompaniite formiraa posebni oddeli zatoa {to mislele deka toa }e im bide poevtino otkolku da angaìraat posebna PR agencija. No, toa ne e to~no. Kompaniite koi navistina seriozno gi sfa}aat odnosite so javnosta, imaat i oddel ili profesionalec zadolèn za odnosite so javnosta i agencija. Na toj na~in i od dvete strani ima lu|e koi se razbiraat i timski moàt da postignat najdobar efekt. “Mislam deka doma{nite kompanii poleka no sigurno u~at deka aktivniot pristap vo koi strate{ki se planiraat i sproveduvaat odnosite so javnosta e pravilniot na~in za ostvaruvawe na efikasna, efektivna i dvostrana komunikacija so javnostite. A za takvo ne{to, potrebno e znaewe, ekspertiza i iskustvo, toa {to profesionalnite agencii moàt da go obezbedat. So angaìrawe na agencija, dobivate na raspolagawe tim od profesionalci, posvetenost, infrastruktura, kontinuitet, brzina i fleksibilnost, primena na svetski znaewa na lokalno nivo”, veli Lara â{ule Gonev, direktor za odnosi so javnost vo agencijata McCann Erickson. Vo odnos na pobaruva~kata na PR uslugi vo ovaa agencija, aktuelni se komunikaciskite proekti, a koi pak vklu~uvaat integriran marketin{ki komunikaciski pristap, koj vklu~uva i odnosi so javnosta. Vo toj kontekst, ima barawa za izrabotka na vistinski strategii za odnosi so javnosta i upotreba na razli~nni alatki ili mehanizmi na odnosite so javnosta, a ne samo odnosite so mediumite. PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA NA NEDELATA MI ZA DA BIDETE USPE[NI VA[ETO SRCE TREBA DA E VO BIZNISOT I VA[IOT BIZNIS DA GO NOSITE VO SRCETO.”

TOMAS VOTSON OSNOVA^ NA IBM

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

MBI 10 2.588

2.568

2.548

2.528

2.508

2.488 29.3

31.3

02.4

04.4

Neiskoristeni stojat kreditni linii od nad 75 milioni evra STRANA 10

POSTOI LI BIZNIS ME\U QUP^O DIMOVSKI I BITOLSKA MLEKARNICA?!

STRANA 12-13

EXCLUSIVE

QUB^O GEORGIEVSKI PRETSEDATEL NA VMRO VMRO-NP NP

MAKEDONIJA GO IZMISLI PROBLEMOT SO IDENTITETOT ZA DA NE GO RE[I IMETO! STRANA 12-13

KOLUMNA M R ZORAN M-R JOVANOVSK JOVANOVSKI

VERBA I DOVERBA

STRANA 114 KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI T

ULOGATA NA N BRIK ZEMJITE VO V PREOBLIKUVAWETO NA LIKUVAW EKONOMSKAEKONOMS GEOGRAFIJA TA GEOGRA STRANA 14

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

DR@AVA KAKVA [TO MO@E SAMO DA POSAKA[ STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 06 APRIL 2011

DR@AVA KAKVA [TO MO@E SAMO DA “POSAKA[“

Vo ovaa dràva site sakaat da ìveat na smetkata na dràvata. I mediumite i politi~kite partii i administracijata i nevrabotenite i mladite... Taka im e najubavo. Za ni{to ne se griàt, ne mu ja mislat do koga }e moè taka, ne se sekiraat {to taka go jadat ne samo buxetot, tuku i stopanstvoto. Da moàt, site bi se obesile na dràvniot buxet i otamu bi cicale pari bez ni malku da se pomislat deka eden den toj moè da sekne i tie da ostanat so prstot vo raka. A, pove}e od dovolno ve}e i se obeseni. I toa ne gi zagriùva zatoa {to mnogu udobno vo ovoj moment si ìveat na smetka na dràvata. Tuka spa|aat mediumite vo koi Vladata i drugite dràvni institucii frlaat stotici iljadi evra za reklamni kampawi. Pove} e od jasno e deka parite {to gi dava dràvata za reklamnite spotovi (koi za pove}eto gra|ani se daleku od potrebni, logi~ni, efektivni) obezbeduvaat mnogu ubav buxet za televiziite i vesnicite koi gi objavuvaat. Dovolno e samo da se spomene suma od 160.000 evra za tri meseci (koja ja objavi Kanal 5 televizija) za da vi stane jasno kolku mnogu pari se toa. Ama za drugata televizija (A1) toa bile malku pari zatoa {to Kanal 5 navodno dobila 1,5 milioni evra?! Nema dilema deka ovie televizii debelo zarabotuvaat na smetka na dràvata (nezavisno dali dale diskont od 90% ili ne). Edno milion~e za edna godina, a moè i pove}e. Koj moè da im obezbedi takov biznis? Nikoj. Ne sum ~ula niedna{

televiziite ili nekoj drug medium da se poàli na ekonomskata kriza, koja go pogodi stopanstvoto, odnosno deka taa im gi seknala prihodite po osnov na reklami od kompaniite. Koga si gi imaat reklamite od dràvata, na kogo mu e gajle za korporativniot marketing. Marketing-pazarot go uni{tija i izmestija od normala, {to, sekako, }e im se udri od glava, ama za toa sega ne razmisluvaat. Glavnata vojna ja vodat za vladinite i partiskite rek lami. I koga se vo qubov so Vladata i koga se mrazat. Iako A1 i Vladata se vo vojna, na televizijata, a u{te pomalku i na Vladata i pre~i da se reklamira vo mediumite na Velija Ramkovski. Na Vladata ne i pre~i da se reklamira preku A1, ama i pre~at informaciite {to gi emituva ovaa televizija, a koi Vladata gi demantira sekoj den preku nacionalnata novinska agencija? Isto e i so A1. Vo televizijata ne moàt da go “podnesat” Gruevski, pa sekoj den mu sedat pod prozor. Ama dali po isklu~uvaweto na linkot vedna{ mu ja ispra}aat fakturata za da gi naplatat objavenite reklami za subvenciite za zemjodelstvoto (na primer)? Hipokrizi jata da bid e pogolema, vo 2006 godina mediumite na Velija (“Vreme” i “[pic”) javno se otkaàa od objavuvawe vladini reklami i oglasi. Vesnicite pobaraa “parite za vladinite falbi ili tenderi da se vloàt vo po prioritetni celi od interes na site gra|ani”. Toa ve}e ne vaì. I partiite ìveat na grbot na dràvata. Pred dva dena SDSM objavi godi{en finansiski izve{taj za 2010 godina, vo koj navede deka od ~lenarina sobrala 13,6 milioni denari, a od buxetot dobila 13,9 milioni denari! I posle ne im ~inela dràvata, koja

POSTOI LI BIZNI DIMOVSKI I BITO SPASIJKA JOVANOVA

im dava isto tolku pari kolku i ~lenstvoto?! Ako SDSM zemale 14 milioni denari, moète da zamislite kolku dobila VMRODPMNE, ama nejziniot finansiski izve{taj e tajna. Ne znaeme kolku pari dobile ni drugite partii. Fakt e samo deka site dobile pove}e od lani zatoa {to buxetskite dotacii za politi~kite partii godinava se zgolemeni. So {to li samo go zasluìle toa, nikoj ne znae, a u{te pomalku zo{to dobivaat pove}e pari koga buxetot e vo finansiska kriza, kako i celata makedonska ekonomija. Na kogo mu e grià za ekonomijata? Najmalku na partiite, koi ja javnale dràvnata kasa. Taa im gi pla}a pratenicite, partiskite vojnici po administracijata, rodninite i prijatelite vo dràvnite institucii, ramkovnite vrabotuvawa, a na krajot na krai{tata i partiskite reklami. Za ekonomijata se griàt samo kompaniite, tokmu tie koi go polnat buxetot i ja finansiraat politikata. Ama za niv ne se griàt politi~arite.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

MAJA BAJALSKA -GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

jovanova@kapital.com.mk

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

497

Milioni amerikanski dolari iznesuva trgovskiot deficit vo periodot januari-fevruari ovaa godina, izmeril Dràvniot zavod za statistika. Spored podatocite, vkupnata vrednost na izvozot na stoki od zemjava vo januari-fevruari 2011 godina iznesuva 599 milioni dolari, a na uvozot edna milijarda dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 54,6%. Trgovskata razmena po proizvodi pokaùva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na katalizatorite na nosa~i so blagorodni metali ili nivni soedinenija, proizvodite od èlezo i ~elik (valani proizvodi), oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta. Vo uvozot najmnogu se zastapeni platinata i legurite na platina, neobraboteni ili vo prav, blagorodnite metali vo koloidna sostojba, nivnite organski i neorganski soedinenija, amalgamite na blagorodni metali, surovata nafta, motornite vozila za prevoz na lica i elektri~nata energija.

SKANDALOZNO: S KANDALOZNO: 66% PORASNA UVOZOT NA MLEKO O

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Samo minatata godina za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija se potro{eni nad 31 milion evra, a vo izminatite pet godini vkupniot uvoz na mleko i mle~ni proizvodi porasna za 66%, pokaùvaat podatocite od dràvnata statistika. “Kapital” pra{uva zo{to raste uvozot na stransko mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija vo ist period koga dràvata odvojuva desetici milioni evra godi{no za direktni subvencii vo mlekoproizvodstvoto? Spored podatocite do koi dojde “Kapital”, za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija vo poslednite pet godini se potro{eni nad 115 milioni evra, pri {to zemjite od koi procentualno doa|a najgolem del od uvozot se Bosna i Hercegovina, Germanija, Hrvatska, Srbija i Slovenija. Koja e pri~inata za vakvata sostojba? Vo istiot period vo Makedonija e namaleno doma{noto proizvodstvo na mleko, pro-

padna mlekarnicata Svedmilk i ne se restartira{e, iako ima uslovi za toa. Vo momentot e namalen i otkupot na mleko od najgolemata mlekarnica, IMB vo Bitola. Porane{ni sopstvenici na mlekarnici vo zemjava koi dobro go poznavaat biznisot so mleko velat deka najgolem del od uvozot na nepreraboteno mleko vo Makedonija odi preku Bosna i Hercegovina i Slovenija, a doa|a od Germanija i Holandija, kade mlekoto bilo najevtino. No, i od Srbija, kade dràvata dava izvozni stimulacii. Spored poznava~ite, od ovie zemji se nosi obezmasteno mleko vo polute~na sostojba, t.n. evaporirano mleko, na koe potoa vo kapacitetite vo BiH, i Slovenija mu dodavaat voda i rastitelni masti i se pakuva kako trajno mleko, bez pritoa na ambalaàta da bide deklarirano {to sodrì. Poznava~ite velat deka taka spakuvanoto trajno mleko potoa se prodava vo Makedonija i vo zemjite od regionot. Tie apeliraat deka Makedonija nema dovolno kontrola nad mlekoto koe se uvezuva, dràvata ne go ispituva negoviot kvalitet, a od toa profitiraat nekoi od mlekarnicite vo zemjava. I toa od dva aspekti. Prvo, namesto da kupuvaat mleko od doma{nite proizvoditeli za 16 denari za litar, nivnite tro{oci se daleku pomali so uvoznoto mleko, koe ~ini 12 denari za litar. Istovremeno, uvoznoto mleko e ~isto i nemaat potreba bakteriolo{ki da go prerabotuvaat, za razlika od mlekoto od makedonskite farmeri za koe imaat tro{oci dodeka ne go napravat higienski ispravno. Pretsedatelot na Upravniot odbor na IMB Bitola veli deka nitu edna mlekarnica vo Makedonija spored Zakonot nema pravo da uvezuva surovo mleko vo zemjava.

“IMB site potrebni koli~ini mleko gi zadovoluva od doma{nite farmeri. Ne uvezuvame mleko od stranstvo, nitu pak nekoj zakonski ima pravo toa da go napravi. Kako distributeri na Imlek od Srbija, vo Makedonija distribuirame samo gotovi proizvodi brendirani od Imlek”, veli Cvetkovi}. Do zatvoraweto na vesnikot ne dobivme odgovori od prestavni{tvoto na Dukat vo Makedonija vo odnos na pra{awata {to im gi postavivme - kolku mleko otkupuva nivnata fabrika vo Bitola - Ideal {ipka od makedonskite farmeri, dali uvezuvaat mleko i mle~ni proizvodi od stranstvo i vo kolkavi koli~ini. Nitu od Ministerstvoto za zemjodelstvo ne odgovorija zo{to raste uvozot na mleko vo Makedonija vo uslovi koga se delat subvencii za da se zgolemi doma{noto proizvodstvo. Iako od kabinetot na ministerot za zemjodelstvo ni vetija, do zatvoraweto na vesnikot ne gi ispratija odgovorite.

“Zo{to niknuvaat novi mlekarnici, a nikoj ne saka da napravi nova farma za proizvodstvo na mleko?, pra{uvaat poznava~ite na biznisot.

Kako {to v~era objavi “Kapital”, kako rezultat na nesoodvetnata dr`avna politika na subvencionirawe na sto~arite, vo Makedonija izminatite godini kontinuirano se namaluva sto~niot fond, a raste uvozot na mleko. Ako vo 2005 godina vo Makedonija imalo nad eden milioni grla ovci, vo 2009 godina ovoj broj e namalen na 755 iljadi, ili za 40%. Minatata godina ima dopolnitelen pad na doma{noto proizvodstvo na mleko, po-

PREDRAG CVETKOVI] PRETSEDATEL NA UO VO IMB “IMB site potrebni koli~ini mleko gi zadovoluva od doma{nite farmeri. Ne uvezuvame mleko od stranstvo, nitu pak nekoj zakonski ima pravo toa da go napravi. Kako distributeri na Imlek od Srbija, vo Makedonija distribuirame samo gotovi proizvodi brendirani od Imlek”.

Navigator

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK TODORI] NEUMOREN OD PREZEMAWA

DUKE BOJAXIEV

BO@IDAR \ELI]

Karnegi hol vo E}e litniot Wujork na 16. april bide mestoto kade {to

rpskiot vicepremier e SBrisel najglasen vo barawata da odobri pove-

makedonskiot muzi~ar }e go izvede svojot proekt Love is the way

}e pari od pretpristapnite fondovi (IPA) za zemjite od Zapaden Balkan

VASKO NAUMOVSKI

e e samo Grcija problem N za vlez na Makedonija vo EU, kako {to misli vicepremierot, tuku toj treba da sraboti u{te mnogu za da ja dobli`i zemjata do EU

JAKUP KRASNI]I

a pretsedatelot na kosN ovskiot Parlament mu padna ulogata da go re{ava haosot so izborot na pretsedatel na dr`avata, za {to najverojatno }e mora da se odi na izbori

O VO POSLEDNI POSLEDNITE ITE PET GODINI

IS MEЃU QUPÔ OLSKATA MLEKARNICA?! radi niskite otkupni ceni koi dovolno dolgo se dvièa od 9 do 12 denari, poradi {to mnogu farmeri se otkaàa od biznisot. Isto taka klimatskite promeni i rastot na cenite na sto~nata hrana dopolnitelno ja ote`naa isplatlivosta na mlekoproizvodstvoto. Cvetkovi} od IMB Bitola potvrduva deka vo poslednite 3-4 godini pa|a primarnoto proizvodstvo na mleko. “Nie so na{ite kooperanti rabotime na podobruvawe na kvalitetot na mlekoto koe go otkupuvame. Investirame vo farmite zatoa {to toa e edinstveniot izlez od momentalnata sostojba”, veli Cvetkovi}. Spored nego, IMB momentalno ima mal pad na otkupot od okolu 3%, no vo vkupnata struktura go zgolemuva otkupot na visokokvalitetno mleko, za {to postojano investira kaj zemjodelcite so koi sorabotuva izminatite tri godini. Stev~e Pivkovski, farmer od Pelagonija, veli deka vo minatata godina 20% od farmerite vo Bitolsko se otkaàle od dejnosta, a istovremeno vkupnoto proizvodstvo na mleko vo ovoj region e namaleno za 30%. Glavnite pri~ini za vakvata novonastanata sostojba vo Pelagonija, regionot vo koj se proizveduvaat 70% od vkupnite koli~ini na mleko vo dràvava, spored Pivkovski, se niskite otkupni ceni i poskapenata hrana. “Iako se zboruva{e deka nema namaluvawe na sto~niot fond vo Makedonija, jas tvrdam deka e zna~itelno namalen. Vo Makedonija nikoga{ pove} e nema da ima vi{oci na mleko. Prvo del od stokata se uni{ti posle propa|aweto na Svedmilk, a zna~aen del i minatata godina zatoa {to golem del farmeri pri neadekvatni otkupni ceni i zgolemeni tro{oci za dobito~na hrana, rabotat bez zarabotuva~ka. A veruvajte vo na{iot biznis onoj {to edna{ }e gi prodade kravite, ve}e nikoga{ nema da kupi novi, odnosno nema da se vrati vo dejnosta”, veli Pivkovski. Toj o~ekuva godinava najmnogu mleko vo Makedonija da otkupuvaat mlekarnicite IMB Bitola i Zdravje Radovo, no veli deka }e se soo~at so nedostig na mleko na pazarot. “Kako farmeri moème da o~ekuvame deka IMB Bitola prestojnava sezona }e bara

Hrvatskiot biznismen Ivica Todori}, sopstvenik na kompanijata Agrokor, ne go namaluva svojot apetit za novi prezemawa na Balkanot. Vodi pregovori za prezema prezemawe na najgolemata slo slovene~ka trgovska kompani kompanija Merkator, gi prezema marketite na Tu{... Iako ve ve}e raboti vo Srbija ppreku svoite marketi Ide Idea, toj sega e vo osvojuva osvojuva~ki pohod da gi prezeme supermarketite na Tu{. Za ovaa akvizicija e pogotven da plati okolu 50 milioni evra. So ova Agrokor }e go zgolemi udelot

IVIC IVICA IC CA TO TOD TODORI] DO DORI] na srpskiot pazar za maloproda`ba, odnosno }e zafati pribli`no 10%, }e ima okolu 100 prodavnici vo Belgrad, Sombor, Subotica, Novi Sad, Sremska Mitrovica, Jagodina, Kraguevac, Ni{. Todori} mu vleze i vo biznisot na Svislion na srpskiot biznismen Rodoqub Dra{kovi}. Nema limit za biznisapetitite na Todori}. Toj e eden od retkite balkanski biznismeni koj postojano e na {trek koga stanuva zbor za osvojuvawe novi pazari i kompanii vo regionot.

GUBITNIK

POLOVI^NA MERKA PROTIV BOJKOTOT

P QUP^O DIMOVSKI MINISTER ZA ZEMJODELSTVO Od Ministerstvoto za zemjodelstvo do zatvoraweto na vesnikot ne odgovorija-zo{to raste uvozot na mleko vo Makedonija i vo koi uslovi se delat subvencii za da se zgolemi doma{noto proizvodstvo?

Spored podatocite do koi dojde “Kapital” za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija, vo poslednite pet godini se potro{eni pove}e od 115 milioni evra! Zemjite od koi procentualno doa|a najgolem del od uvozot se Bosna i Hercegovina i Germanija, a po niv doa|aat Hrvatska, Srbija i Slovenija. Vladata voop{to ne go re{ava ovoj problem, iako deli subvencii za mlekoproizvodstvo, a toa se namaluva. ^ij e interesot vo Makedonija da raste uvozot, a da se namaluva doma{noto proizvodstvo?

40% 20% 60% od vkupniot uvoz na mleko i mle~ni proizvodi doa|a od Bih i od Germanija

od farmerite vo Pelagonija vo 2010 godina se otka`ale od dejnosta

od vkupniot uvoz na mleko i mle~ni proizvodi otpa|a na Hrvatska, Srbija i Slovenija

da otkupi od 120.000 litri dnevno do 130.000 litri dnevno, a Zdravje radovo od 60.000 litri do 70.000 litri, vo ekot na otkupot na mleko vo maj. No, sepak godinava siguren sum deka }e im nedostiga 30% od potrebite za prerabotka, zatoa {to vkupnoto mlekoproizvodstvo e namaleno za okolu 30%”,

objasnuva Pivkovski. Spored nego, glaven problem od lani koj ja generira{e sega{nata sostojba vo mlekoproizvodstvoto e taktiziraweto so otkupnite ceni koe go pravat mlekarnicite. “Mlekarnicite kako da se dogovoreni vo formiraweto na cenite. Kako da ne sakaat da ja sogledaat vistin-

skata cena na dobito~nata hrana. Momentalno mlekoto od pogolemite farmeri, koi proizveduvaat nad 500 litri mleko, se otkupuva po prose~na cena od 19 denari za litar, dodeka od pomalite farmeri na otkupnite punktovi mlekoto se otkupuva po cena od 16-17 denari za litar”, veli Pivkovski.

Prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, zaedno so pratenicite od vladeja~kata koalicija, do Sobranieto podnese predlog za dopolnuvawe na Zakonot za pratenici, ~ija glavna poenta e da se demotivira idnoto bojkotirawe na rabotata na Parlamentot od strana na pratenicite. Merkata za taa cel, {to ja obrazlo`i koordinatorkata na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva, podrazbira kratewe na dve tretini od platata na pratenicite koi javno }e ja soop{tat svojata odluka za bojkot. Ostanuva pra{aweto kako }e se sankcionira neoficijalniot bojkot na Sobranieto, {to go praktikuvaat mnogu od pratenicite, koi pove}emese~nite otsustva od sednicite gi pravdaat pra}aj}i mu na spikerot

SILVANA BONEVA Veqanoski SMS-poraki so najrazli~ni izvinuvawa? Nejasno e i kako VMRO-DPMNE procenila deka kaznata za bojkotot treba da bide skratena plata vo iznos od edna tretina od poslednata {to ja primile pratenicite. Zo{to da ne im se skrati celata plata na pratenicite koi i po celi dve godini (kako vo posledniot slu~aj so bojkotot na DPA) ne vlegle vo Sobranieto? Spored Zakonot ,dr`avnite slu`benici dobivaat otkaz (a ne samo skratuvawe na platata) dokolku tri dena ne se pojavat na rabotnoto mesto bez opravduvawe.

MISLA NA DENOT

ZA DA BIDEME KONKURENTNI POTREBNI NI SE LU\E SO KREATIVEN UM

ALBERT AJN[TAJN FIZI^AR I NAU^NIK

Navigator

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

[TO ISTRA@UVAAT PRETSTAVNICITE NA [VEDSKATA VLADA VO SKOPJE?

STE^AJNIOT MAKREVSKI PRV SE PRAVDA[E ZA SVEDMILK PRED [VE\ANITE Pretstavnicite od Tetralavel i od Svedfand v~era imaa sredba so ste~ajniot upravnik na Svedmilk, Bogoqub Makrevski, i so nivnite advokati vo Makedonija, doznava “Kapital”. Sredbite i razgovorite {to se vodele na niv do zatvoraweto na vesnikot se dr`ea vo stroga tajnost ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

te~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski i advokatite od advokatskata kancelarija âkmakovi v~era imaa sredba so pretstvnici na {vedskiot fond Svedfand i na kompanijata Tetralavel, koi dojdoa vo Makedonija za da go istraùvaat kriminalot vo Svedmilk. “Kapital” doznava deka od Tetralavel se baralo od ste~ajniot upravnik da im gi priznae vo ste~ajnata masa pobaruvawata za osiguruvawe na opremata vo Svedmilk. Makrevski, pak, zav~era izjavi deka imal zakaàno sredba so pretstavnici od Svedfand, no do zatvorawe na vesnikot ne dobivme odgovor za {to se razgovaralo na sostanokot. Ste~ajniot upravnik gi odbiva{e telefonskite povici. Spored informaciite na “Kapital”, pretstavnicite od Svedfand ne pobarale sredba so najgolemiot doveritel vo Svedmilk, NLB Tutunska banka. Kako {to objavi “Kapital”, pretstavnici od {vedskata Vlada, dràvniot fond Svedfand, Tetralevel, Tetrakredit i od EKN osiguruvawe ovaa nedela se vo poseta na Makedonija. [ve|anite se dojdeni za u{te edna{ da gi ~e{laat

dokumentite za kriminalot vo Svedmilk. Pretstavnicite od {vedskata Vlada i od Svedfand ve}e podolgo vreme se raspra{uvale do kade e sudskiot proces protiv trojcata osnova~i za koi pred

dve godini bea pokrenati obvinenija za propa|aweto na mlekarnicata. Barale da se zabrza sudskata postapka i instituciite da prezemat konkretni merki za ras~istuvawe na kriminalot

vo mlekarnicata. No, dali ne{to dogovorile [ve|anite i dali otkrile novi detali za slu~ajot Svedmilk, zasega nema informacii. Ste~ajniot upravnik Bogoqub

SVEDFAND BARAL POBRZO RASÎSTUVAWE NA KRIMINALOT dvokatite na Svedfand vo Skopje alarmiraat deka pretstavnicite od {vedskiot dràven fond bile zagrièni zo{to po dve godini otkako bea pokrenati krivi~ni prijavi protiv trojcata osnova~i Roxer Oskarson, Ala Al Kafagi i Josof Sarxovski, obvineti za finansiska izmama vo Svedmilk, s$ u{te nema obvinenie. Barale informacii kade e zako~en slu~ajot, do kade e istragata, koga }e bide zakaàno ro~i{teto i dali za obvinetite ima raspi{ano poternica, so ogled na toa {to se nadvor od dràvata.

Makrevski pred dva dena izjavi deka minatata nedela pretstavnici od Svedfand zakaàle sredba so nego. “Minatata nedela pretstavnici od Svedfand me izvestija deka ovaa nedela }e dojdat vo Makedonija. Pobaraa sredba so mene za nivnite pobaruvawa od Svedmilk. Ne znam koja e celta na nivnata poseta”, izjavi Makrevski. Nenadejnata poseta na {vedskiot fond bila predizvikana od poslednata izjava na porane{niot zamenikminister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, koj javno kaà deka vo Svedmilk ima ~ist kriminal od 22 milioni evra. [vedskite vladini pretstavnici dogovorile sredbi i so pretstavnici od Vladata za da doznaat novi detali od megaaferata Svedmilk, koja ja potrese i {vedskata Vlada, bidej}i Svedfand, koj ima{e sopstveni~ki udel vo Svedmilk, e dràven fond. Poradi aferata Svedmilk, Vladata vo [vedska ve}e podolgo vreme e na udar na tamo{nata javnost poradi toa {to navreme ne go spre~ila kriminalot. SVEDMILK NA LICITACIJA DURI VO MAJ \or|i Jan~evski, generalniot direktor na NLB Tutunska banka, koja e najgolem doveritel na Svedmilk, najavi deka imotot na mlekarnicata }e bide objaven na licitacija na po~etokot od maj.

Otkako, poradi gre{ka na procenitelite vo procenkata na imotot, licitacijata koja be{e zakaàna za minatata nedela be{e otkaàna, Jan~eski najavi deka za eden mesec bi trebalo povtorno da se oglasi imotot na mlekarnicata. “Vo momentot pravime nekoi tehni~ki podgotovki. Go podgotvuvame prospektot za licitacija na imotot. So drugite doveriteli se dogovorive mlekarnicata da ja prodaveme vo paket. NLB Tutunska banka poseduva najgolem del od imotot, no del ima i Hipo alpe adria. Site posebno }e pravat procenka na imotot {to go poseduvaat, sekoj }e si go nudi svoeto, pa potoa }e napravime zaedni~ki paket so koj }e ja ponudime mlekarnicata na proda`ba”, veli Jan~evski. Spored nego, ima zainteresirani investitori za mlekarnicata, no potencira deka eden po eden poleka se otkaùvaat. “Ima nekolku zainteresirani kompanii, koi se javuvaat i koi pra{uvaat, no sega e pomal interesot za razlika od prethodno. Vo me|uvreme kako {to pominuva vremeto, taa fabrika ja gubi vrednosta. Proda`bata se odolgovle~i i sega pote{ko }e moè da se prodade. Ako s$ bide vo red i ako nema drugi pre~ki, licitacijata bi trebalo da bide zakaàna za po~etokot na maj”, veli Jan~evski.

Navigator

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

0,2% 1% 0,1%

PROCENKI... DOMINIK [TROS-KAN,

SE NAMALIL INDEKSOT NA CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGU VO MART GODINAVA, SPOREDENO SO MART 2010 GODINA

{ef na MMF

SVETSKATA KRIZA BARA POGOLEMA DR@AVNA INTERVENCIJA efot na Me|unarodniot monetaren Fond, [tros-Kan, na Forumot na Svetskata banka vo Va{ington izjavi deka svetskata ekonomska kriza pokaàla deka e neophodna pogolema dràvna intervencija i pomalku liberalizam. Toj potvrdi deka svetskata ekonomija }e porasne so okolu 4,5% ovaa godina. [trosKan negira deka MMF e za prestrukturirawe na dolgot na Grcija. “Ja poddràvme gr~kata Vlada vo stavot deka ne e neophodno pretstrukturirawe na dolgo. Vo Evropa nekoi dràvi se na krstopat - prezedoa te{ki ~ekori, no treba da napravat pove}e”, izjavi toj.

[

E NAMALEN INDEKSOT NA CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI VO MART, SPOREDENO SO FEVRUARI GODINAVA PORASNALE CENITE NA HRANATA VO MART GODINAVA, ZA PERIOD OD EDNA GODINA K

5 PREGLED VESTI POZNATA FIRMA NE GO OSTVARI ZAMISLENIOT REKORDEN [VERC oznata makedonska firma ne uspeala vo namerata da pro{vercuva dosega rekordno koli~estvo ovo{je i zelen~uk. Firmata so sedi{te vo Ara~inovo, koja redovno uvezuvala zemjodelski proizvodi od Grcija, za kriminalot “teòk” okolu 1.500 evra moè da plati i do 30.000 evra kazna, otkrivaat izvori od Carinskata uprava za “Kapital”. Kamionot so makedonski registarski tabli~ki, vo ~ij ladilnik bile sokrieni vkupno dva tona luti piperki, ananas i jabolka, e faten na grani~niot premin kaj Gevgelija pred pet dena. Od Carinskata uprava velat deka se raboti za rekordna koli~ina zapleneti zemjodelski proizvodi, kakva ne se pameti godini nanazad. “Odamna ne sme evidentirale tolku golema koli~ina zapleneto ovo{je i zelen~uk. Firmata so sedi{te vo Ara~inovo, ~ija stoka be{e zapleneta pred nekolku dena, e eden od najredovnite uvoznici na zemjodelski proizvodi za makedonskiot pazar. Zaplenetata stoka, vo slu~ajov, nemala carinska deklaracija, nitu, pak, bila navedena vo fakturata ili vo tovarniot list. Ovo{jeto i zelen~ukot se privremeno zadràni i predadeni na Agencijata za upravuvawe so odzemen imot”, velat izvori na “Kapital” od Upravata. Vo akcijata bile odzemeni 264 kartonski kutii so ovo{je i zelen~uk, od koi 340 kilogrami luti piperki, 974 kilogrami ananas i 742 kilogrami jabolka. Za storeniot carinski prekr{ok Upravata }e podnese soodvetni prijavi protiv firmata i nejziniot upravitel. Pari~nata kazna za prevoznikot moè da iznesuva od 5.000 do 10.000 evra, dodeka firmata }e plati od 1.000 do 30.000 evra

ZA 500 EVRA GODI[NO DR@AVATA DADE POD KONCESIJA PLA@A VO DOJRAN a 500 evra godi{no dràvata ja dade pod koncesija plaàta broj tri na Dojranskoto Ezero. Na v~era{noto javno naddavawe najpovolniot ponuduva~, Igor Angelov, ja dobi na koristewe povr{inata od re~isi 20.000 metri kvadratni, soop{ti Ministerstvoto za transport i vrski. Vo rok od 15 dena toj treba da gi uplati parite za dve godi{ni zakupnini, od koi iznosot na zakupninata za vtorata godina e garancija za ispolnuvawe na obvrskite za ureduvawe na plaàta. Angelov e dolèn i da ovozmoì sloboden vlez za posetitelite, postojnata i planiranata peso~na povr{ina da se uredat soodvetno, a postojnoto zelenilo da se douredi. Pred po~etokot na juni plaàta treba da ima tu{evi i sanitarni jazli, soblekuvalni, prira~na ostava za ~adori, leàlki i drugi rekviziti, kako i slu`ba za spasuvawe i bezì~en internet. Od resornoto ministerstvo velat deka dokolku najpovolniot ponuduva~ ne gi uplati sredstvata vo predvideniot rok, }e se smeta deka plaàta ne e dadena pod zakup, a deponiranite sredstva nema da bidat vrateni.

AGROKOR VLEGUVA VO MAKEDONIJA PREKU SLOVENE^KI TU[? nogu verojatno e deka hrvatski Agrokor }e vleze vo Makedonija preku slovene~kite marketi TU[, komentiraat poznava~ite. Otkako srpskite mediumi objavija deka sopstvenikot na Agrokor, Ivica Todori}, planira da gi kupi svovene~kite marketi vo Srbija, s$ poizvesno e deka toj }e ja upotrebi istata strategija i za odamna planiraniot vlez na makedonskiot pazar. Neoficijalno, poradi golemi dolgovi TU[ ve}e dolgo vreme bara kupuva~ na proda`nite objekti vo nekolku srpski gradovi. Nezavidnata finansiska situacija vo koja, spored poznava~ite, se nao|aat i TU[ marketite vo Makedonija e u{te eden dokaz deka prisutnosta na Agrokor vo zemjava e s$ poizvesna. TU[ vo Makedonija poseduva marketi vo tri gradovi, dodeka vo Srbija pokriva re~isi 2% od pazarot.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI TM: DA SE FORMIRA TELO ZA SLEDEWE NA RASPRODA@BA NA DR@AVNOTO ZEMJI[TE ransparentnost Makedonija najavuva deka }e pokrene inicijativa za formirawe na nevladino telo za sledewe na rasproda`bata na dràvnoto zemji{te vo Makedonija, so zada~a da se ukaè na site mo`ni devijacii vo ovoj improviziran proces, koj moè da ostavi dlaboki posledici vo op{testvoto. Ova go soop{ti nevladinata Transparentnost Makedonija kako reakcija na odlukata na Vladata za prodavawe na grade`no zemji{te po po~etna cena od edno evro za metar kvadraten. Ovaa nevladina organizacija bara od Vladata detalno da gi objasni site aspekti na vakvata odluka, koja, kako {to velat tie, e brzopleto donesena vo poznatitot populisti~ki manir na Vladata, pred da se trgne so nejzino sproveduvawe. Tie baraat Vladata da obezbedi mehanizam za monitoring nad celiot proces na proda`ba na zemji{teto, osobeno vo podra~nite edinici na nadle`noto Ministerstvo za transport i vrski.

IVANOV ZAINTERESIRAN ZA RABOTATA NA INOVATORITE

retstavnici od Sojuzot na pronao|a~ite i avtorite na tehni~ki unapreduvawa na Makedonija (SPATUM) na pokana na pretsedatelot, \orge Ivanov, mu gi pretstavija svoite pronajdoci, idei i istraùva~ki aktivnosti. Inovatorite go informirale pretsedatelot deka najgolem problem za pronao|a~ot se parite. Problem im e i organiziraweto, t.e. primenata na pronajdocite vo zemjava. “Finansiraweto e eden od glavnite problemi i toa ne samo za prototipovite, tuku i za celoto organizirawe na inovatorstvoto vo Makedonija” izjavi Mito Zlatanoski, pretsedatel na Sojuzot. Toj istakna deka Makedonija ima kvalitetni inovatori i deka vo poslednite 10-15 godini e me|u 13-to i 15-to mesto vo svetot. Izumite sekoja godina se prezentiraat na doma{nata manifestacija “Makinova” vo ramkite na saemot Tehnoma. Od 1957 godina do denes vo Sojuzot se registrirani pove}e od 11.300 pronajdoci od pove}e od 13.000 inovatori. Republika Makedonija e me|u prvite od dràvite na porane{na SFRJ {to dobi sopstveno biro za za{tita na industriskata sopstvenost i prva banka za ~uvawe idei - Dràvniot zavod za industriska sopstvenost.

SDSM JA ANGA@IRALA PRISTOP MK I ZA DRUGI USLUGI? ortalot Kurir prezentira novi dokazi za aferata “Nade` 2”. Spored podatocite do koi do{le, Pristop MK, marketing i PR agencijata, koja se javuva kako organizator na pretsedatelskit samit vo Ohrid, od kade {to, kako {to pi{uva Kurir, poteknuva aferata “Nade` 2”, se javuva kako edinstven opslu`uva~ i na dr`avnite institucii vo vremeto na vladeeweto na SDSM. Spored dokumentite do koi do{le od Kurir, Pristop MK imala dogovori i so Ministerstvoto za pravda i so Agencijata za stranski investicii. Spored neoficijalnite informacii na portalot vo 2002, 2003 i 2004 godina, Pristop MK ima potpi{ano u{te dva dogovori so Ministerstvoto za pravda i drugi dogovori vo Ministerstvoto za odbrana vo vremeto na Vlado Bu~kovski. Spored neoficijalnite informacii, na edna od nabavkite vo Ministerstvoto za pravda se javile tri subjekti koi se povrzani me|u sebe. Stanuva zbor za firmite Pristop MK, Geri M i Sektor. Vo pristop MK i Geri M se pojavuva eden ist osnova~, dodeka povrzanosta me|u Pristop MK e redoven klient na Sektor, odnosno se pojavuvaat kako sorabotnici na pove}e proekti. Spored podatocite izneseni od strana na Kurir, vo vremeto koga Branko Crvenkovski bil pretsedatel, Pristop MK dobila u{te edna rabota za nabavka i pe~atewe na promotiven materijal vo visina od 40.000 evra.

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

SKANDALOZNO

ZA VLADINITE KAMPAWI ODGOVARA VMRO-DPMNE!?

So izmenite na Izborniot zakonik ne e dokraj re{en problemot na reklamiraweto. Periodot od najavata za izbori, preku raspu{taweto na Parlamentot, do po~etokot na kampawata e zakonski siva zona. A tokmu vo ovaa siva zona imame napliv od reklami MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ladata ne znae ni kolku ~inat nejzinite reklami, ni do koga }e se emituvaat, ni zo{to se emituvaat vo uslovi koga kampawata s$ u{te ne e oficijalno po~nata, nitu, pak, ima odgovor kolkav e efektot od dosega{pnoto reklamirawe. Skandalozno, portparolot na Vladata, Martin Martinovski, za sive ovie pra{awa upatuva na adresa na VMRO-DPMNE i na direktorot na Centarot za komunikacii, Ilija Dimovski. “Za ova pra{awe obratete se kaj Ilija Dimovski”, kratko odgovori vladiniot portparol. Premierot, Nikola Gruevski, na 21 fevruari, vo ekot na pregovorite so liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, za uslovite za organizirawe fer i demokratski izbori, veti deka vedna{ po po~nuvaweto na postapkata za podgotovka na izborite } e soprat site vladini javni informativni kampawi. “Vladata i vladinite institucii se podgotveni da gi stopiraat site javni informativni kampawi dokolku SDSM, denes ili utre, se vrati vo Parlamentot za zaedni~ki da izglasame predvremeni parlamentarni izbori”, izjavi toga{ Gruevski. IZBORNIOT ZAKONIK NEMO]EN Vo izmenite na Izborniot zakonik, izglasani od Sobranieto vo sabotata, prvpat se vklu~eni odredbi so koi se regulira odnesuvaweto na radiodifuzerite vo periodot pred po~nuvawe na izborna kampawa. Klu~na uloga vo sproveduvaweto na regulativata ima Sovetot za radiodifuzija, koj pred da izleze so stav }e po~eka oficijalno da go dobie izmenetiot Izboren zakonik. Vo Zakonikot konkretno se veli: “Sovetot za radiodifuzija, po prethodno pribaveno mis-

lewe od Dr`avnata izborna komisija, donesuva pravilnik za odnesuvaweto na radiodifuzerite vo periodot pred po~nuvawe na izbornata kampawa i go objavuva vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”. So Pravilnikot za odnesuvaweto na radiodifuzerite vo periodot pred po~nuvawe na izbornata kampawa se propi{uvaat sodr`ini koi se smetaat za izborno mediumsko pretstavuvawe i ne se dozvoleni vo periodot pred po~nuvawe na

izbornata kampawa, kako i na~inot na odnesuvawe na radiodifuzerite od denot na raspi{uvawe na izborite do denot opredelen za po~nuvawe na izbornata kampawa”. Od Sovetot za radiodifuzija pojasnuvaat deka i so ovie izmeni problemot ne e re{en dokraj. Pravilnikot za odnesuvaweto na radiodifuzerite vo periodot pred po~nuvawe na izbornata kampawa se odnesuva na datumite od raspu{taweto na parlamentot do po~etokot na kampawata,

KOLKU PARI ZELE TELEVIZIITE OD VLADATA ZA REKLAMI OD JANUARI GODINAVA?

Kanal 5 - 160.000 evra, spored sopstvenikot, Emil Stojmenov (A1 obvinuva deka konkurentskata ku}a zela eden milion evra) A1 - 138.000 evra (Kanal 5 tvrdi deka ku}ata na Velija Ramkovski zela 160.000) Sitel zasega mol~i, a spored A1, ovaa televizija za samo tri meseci dobila eden milion i 140 iljadi evra buxetski pari za vladini reklami Alfa - programskiot direktor Qubomir Nikolovski veli deka i godinava, kako i prethodnite godini, ne zele nitu evro od Vladata.

{to zna~i tekovnava situacija vo koja izborite se izvesni, a Sobranieto u{te raboti s$ u{te se slu~uva vo zakonski siva zona. A tokmu vo ovaa siva zona imame napliv od reklami. Se reklamira Vladata, no ve}e na golemo se reklamiraat i partiite. Ekspertite smetaat deka pristapot na partiite do mediumite vo ovoj period, {to de fakto e predizboren, ne smee da bide ist kako vo izborno neutralni okolnosti. Za{to ako radiodifuzerite se dol`ni javno da gi objavat cenovnicite za reklamirawe po raspi{uvaweto na izborite, takva obvrska nemaat vo ovoj period. Toa zna~i mo`nost za dogovarawe specijalni ceni, so ogromni popusti, za koi slednata vlast }e treba da vrati zakupuvaj}i reklamen prostor na konkretniot meduim. Partiite i od vlasta i od opozcijata o~igledno go zloupotrebuvaat ovoj predizboren period vo koj reklamiraweto ne e regulirano.

DODEKA SE ^EKA NOV PRETSEDATEL

^LENOVITE OD OPOZICIJATA JA BOJKOTIRAAT DIK? MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

lenovite na Dr`avnata izborna komisija od opozicijata, Tawa Altanxieva od SDSM i Bedredin Ibraimi od DPA, ne prisustvuvaa na v~era{nata pres-konferencija na Komisijata. Indikativnoto otsustvo zamenikpretsedatelot na DIK, Subhi Jakupi, go opravda so grip vo slu~ajot na Altanxieva i so sloboden den vo slu~ajot na Ibraimi. Tema na preskonferencijata be{e prezemaweto na serverot za Izbira~kiot spisok od Min-

isterstvoto za pravda, koj otsega }e bide vo nadle`nost za DIK. Jakupi objavi brojka od okolu 1.830.000 glasa~i koi figuriraat vo Izbira~kiot spisok spored podatocite od 31 dekemvri 2010 godina. Od ovaa brojka ne se izzemeni okolu 16.000 mrtvi lica, koi bea detektirani vo spisokot pri poslednite pro~istuvawa. Golemata brojka na glasa~i vo odnos na vkupniot broj `iteli na Makedonija, Jakupi ja objasni so vklu~enosta na iselenicite vo Izbira~kiot spisok, ~ij broj iznesuva okolu 400.000. Vo ovoj kontekst, toj se osvrna i na mo`nite

problemi so organiziraweto na izborite vo dijasporata,i re~e deka glasaweto na iselenicite }e se obidat da go reguliraat so podzakonski akti na Izborniot zakonik. Jakupi gi povika gra|anite da pomognat vo a`uriraweto na Izbira~kiot spisok so proverka dali nivnite podatoci se nao|aat vo spisokot do koj vodi link na internetstranicata na DIK. So izmenite na Izborniot zakonik i politi~kite partii dobija mo`nost da ja proveruvaat to~nosta na Izbira~kiot spisok. Na nivno barawe, DIK }e im dostavi izvod od spisokot vo digitalna forma

(na kompakt-disk). Na krajot od pres-konferencijata Jakupi ja istakna podgotvenosta na Komisijata da sprovede fer i demokratski izbori so pomo{ na me|unarodnite nabquduva~i. “DIK e sekoga{ podgotven za organizirawe za fer i demokratski izbori i toa dosega sme go doka`ale polo`uvaj}i gi uspe{no dosega{nite ispiti na na{iot kapacitet. Se nadevame deka i me|unarodnite organizacii }e projavat interes za nabquduvawe. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti ja ima obvrskata da gi pokani”, re~e Jakupi.

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI EP DENESKA ]E JA RAZGLEDUVA REZOLUCIJATA ZA MAKEDONIJA vropskiot parlament denes i utre }e rasprava i }e glasa za rezolucijata za napredokot na Makedonija na patot za ~lenstvo vo EU. Dokumentot {to na 16. mart be{e odobren od Komisijata za nadvore{na politika na EP }e go brani bugarskiot evropratenik od grupata na socijaldemokratite, Kristijan Vigenin, namesto Zoran Taler, koj poradi korupciskiot skandal podnese ostavka od funkcijata evroparlamentarec i izvestuva~ za Makedonija. Evropskiot parlament }e pobara otvorawe na pregovorite za ~lenstvo vo EU bidej}i i pokraj toa {to po tret pat EP bara start na pregovorite, Sovetot na EU ne gi slede{e do kraj negovite preporaki. Vo rezolucijata evropratenicite konstatiraa deka “Make “Makedonija i Grcija treba da gi razre{at bilateralnite problemi vo duhot na dobrososedstvoto, vodej}i smetka za op{tiot interes na EU”. Isto taka, od evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, se bara da pomogne vo postignuvaweto dogovor za z pra{aweto za imeto, kako i da predlo`i politi politi~ki merki po~ituvaj}i gi celosno procedurite za pr pregovori koi se vo tek vo ON. Vo re rezolucijata stanuva zbor i za slobodata na mediumite, me|uetni~kite odnosi i vnatre{nata politi~ka situacija. Evropratenicite & ~estitaat na Vladata za situac “efikasnoto sproveduvawe na Dogovorot za stabili“efika zacija i asocijacija so EU”. Vo dokumentot se izrazuva zagri`enost poradi dlabokite problemi vo politi~kiot zagri` dijalog i politi~kata kultura vo Makedonija. dijalo

DODEKA IVANOVSKI SE FALI DEKA REFORMIRA

NA SILA I RAMKOVEN I PARTISKI DOGOVOR ZA NOVI RABOTNI MESTA I Vladata i Sekretarijatot r r j za sproveduvawe r u na Ramkovniot dogovor mol~at za toa u{te kolku vkupno vrabotuvawa se potrebni za da se postigne kvotata za pravi~na zastapenost. No, ne se samo ramkovnite vrabotuvawa problem GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ekretarijatot za sproveduvawe na ramkovniot dogovor nitu znae u{te kolku administrativci treba da se vrabotat za kone~no da se ispolni kvotata za pravi~na zastapenost, nitu, pak, znae u{te kolku od vrabotenite sedat doma, a zemaat plata. Magi~niot krug po~nuva so novite rabotni mesta koi se otvoraat vo dr`avnata slu`ba, koi go zgolemuvaat brojot na vraboteni, pa potoa povlekuvaat i napliv od novi slu`benici samo za da se zadovolat magi~nite 25% zastapenost.

NSDP: VLADATA KUPUVA GLASOVI SO MASIVNI VRABOTUVAWA “Nov bran vrabotuvawa so partiski kni{ki od VMRO-DPMNE denovive se realizira vo JP “Makedonski {umi”. Na 25 fevruari 2011 godina, Upravniot odbor donel odluka za vrabotuvawe na novi 219 partiski poslu{nici, koi vo znak na blagodarnost kon partijata, }e treba da se stavat vo funkcija na interesite na partiskiot vrv na VMRO-DPMNE na pretstojnite izbori”, obvini v~era pratenikot Goran Misovski od NSDP. Spored informaciite na partijata, realizirani se sedum novi vrabotuvawa vo [tip, 25 vo Strumica, 18 vo Bitola, 12 Kumanova, 8 vo Kavadarci, Tetovo i Gevgelija, 20 vo Radovi{, 19 vo Skopje, 13 vo Ki~evo, 12 Veles, 7 vo Vinica, 12 vo Ko~ani, ili vkupno 219 vrabotuvawa.

Vo me|uvreme, Vladata nagolemo se fali deka ovaa godina }e bide klu~na vo reformata na javnata administracija, voveduva novi instituti, smisluva dràvni strategii, spored koi, kako {to tvrdi resorniot minister Ivo Ivanovski se kroi plan na po~etokot na godinata kako }e se odvivaat vrabotuvawata. No, dvete strategii koi gi ima izraboteno Vladata nemaat nitu brojka kolku lu|e treba da se vrabotat, nitu kolku falat po instituciite po osnov na Ramkoven. Za ova pra{awe, odgovor nema nitu novope~eniot minister za administracija, Ivo Ivanovski, koj namesto br ojka samo veli deka vrabotuvawata po Ramkoven se sproveduvaat po to~no utvrdena Strategija, za pravi~na zastapenost i za podetelni informacii upatuva vo Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Od sekretarijatot, pak, ostanaa nedostapni za komentar. Toa {to ostanuva jasno e samo deka vrabotuvawata po Ramkoven, i ponatamu prodolùvaat i se najmasovni. Samo minatata nedela, na Agencijata za administracija osamna oglas za 159 novi ramkovni vrabotuvawa kako stratezi, a vicepremierot Abdula}im Ademi do krajot na ovaa godina najavi u{te najmalku 700. Deka DUI ne planira da zapre so ramkovnite vrabotuvawa, pokaùva i predizbornata platforma na ovaa partija, koja soglasno so izjavite na Ademi, ramkovniot dogovor }e go imaat vo foku-

sot na svojata kampawa. “So programa zasnovana na celosno sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, reformi vo zdravstvoto, obrazovanieto, kulturata, namaluvawe na nevrabotenosta i siroma{tijata, re{avawe na problemot so imeto, DUI }e nastapi na prestojnite predvremeni parlamentarni izbori”, re~e Ademi. Taka, vo v`e{tenata politi~ka atmosfera i vo trka za glasovi, Ademi, osven preku novite oglasi za vrabotuvawa, udri i na odamna najavuvanoto rasporeduvawe na administrativcite koi sedea doma, a zemaa plata. Zav~era samo vo MNR bea rasporedeni 20 od ovie lica, koi za rabotno mesto ~ekale od 15 do 19 meseci. Pred eden mesec u{te 20 slu`benici, koi sedea doma i zemaa plata, bea rasporedeni na rabotni mesta vo Dr`avniot arhiv na Makedonija. So ogled na toa deka Ademi, iako vetuva{e deka do krajot na fevruari }e gi rasporedi site vakvi slu`benici, i vetuvaweto ne go ispolni, sega vo trka so predvremenite izbori }e brza da najde mesta za ovie slu`benici i vo taka prenatrupanite institucii, kade {to i sega mnogu od vrabotenite ve}e delat po edno biro. Na vakvata politika ostro reagira opozicionata albanska partija Nova Demokratija. Spored niv, so posledniot oglas za 220 novi vrabotuvawa vo administracija po Ramkoven, Nova Demokratija obvinuva deka DUI se trudi da ja zloupotrebi te{kata ekonomska sostojba na Albancite.

VRABOTUVAWATA NIKAKO DA ZAPRAT! Ni{to i od najavite deka Vladata }e zapre so site vrabotuvawa vo administracija, osven tie po Ramkoven. Vo predizborniot haos koj vladee vo zemjava, se zaboravi na site vetuvawa i sekoj den vo Agnecijata za administracija se mno`at eden po eden oglas za vrabotuvawa vo dr`avnite i lokalnite organi. Taka samo vo poslednite tri dena, Vladata otvori 10 rabotni mesta, od koi pet za vo Ministerstvoto za obarazovanie, edno vo Ministerstvoto za finansii i ostanatite za vo op{tinite.

“Ova e u{te edna klasi~na predizborna izmama na DUI, zatoa {to pove}e od jasno e deka ova pretstavuva samo tendencija na DUI za zamajuvawe na javnosta deka ete, ne{to se raboti za namaluvawe na ogromnata siroma{tija i nevrabotenost na Albancite vo zemjata”, obvinija od Nova Demokratija. VLADATA ZNAE KADE FALAT ALBANCI, NO NE I KOLKU?! Spored podatocite na Vladata, Kabinetot na Pretsedatelot \orge Ivanov (kade {to albancite se zastapeni so 3,1%), Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj (so 2,1% vraboteni Albanci), Upravata za hidro-metereolo{ki raboti (3,4%) i Agencijata za stranski investicii (4,3%) se dràvnite institucii kade {to pravi~nata zastapenost e najmalku obezbedena. Vedna{ po niv se Upravata za javni prihodi (koja vrabotuva 6,5% Albanci), Sekretarijatot za evropski pra{awa (7%), Dràvniot zavod za revizija (7,4%), Dràvniot zavod za statistika (10,1%) i Javnoto obvinitelstvo (10,3%). Osven vakviot procentualen podatok, nikoj ne dava konkretna brojka kolku Albanci treba da se vrabotat vo ovie institucii, i u{te kolku treba da se vrabotat vo instituciite kade {to Albanicte se zastapeni so pove}e od 10%. A te{ko e da se dojde i do vkupnata brojka na vrabotenite slu`benici vo dràvnite organi za da se napravi matematikata. No, osven vo dràvnite institucii, Sekretarijatot done se s trategija i za pravi~na zastapenost vo dràvnite kompanii. Kako vo dràvnite institucii, taka i vo dràvnite kompanii }e mora da ja ispolnuvaat kvotata vo svoite redovi da imaat 25% vraboteni Albanci. Zgora na s$, site ministri i site direktori koi nema da ja po~ituvaat vakvata kvota, }e pla}aat kazna vo iznos od 2.000 do 5.000 evra.

GR^KIOT SPIKER IZBEGNA SREDBA SO VEQANOVSKI ako pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, pobaral, ne uspeal da ostvari sredba so svojot kolega od Grcija, Filipos Petsalnikos. Veqanovski se nao|a na Konferencija na pretsedateli na parlamenti na dr`avite-~lenki na EU vo Brisel. Od Kabinetot na Veqanovski soop{tuvaat deka bila inicirana sredba so Petsalnikos, no gr~kata strana ne bila zainteresirana i izbegnala po~etna parlamentarna sorabotka. Sobranieto na Republika Makedonija i gr~kiot Parlament ne sorabotuvaat nitu na nivo na komisii, iako makedonskite pratenici nekolkupati go inicirale toa. Pretsedatelot Veqanoski, vo ramkite na Konferencijata, ima{e nekolku kratki bilateralni sredbi so svoi kolegi, pretsedatelite na Parlamentite na Malta, Crna Gora, Hrvatska, Slovenija, Turcija, Avstrija i Holandija. Veqanovski vo Brisel istakna za zemjava glaven prioritet i natamu ostanuva uspe{noto zavr{uvawe na procesot na integracija vo EU. Konferencija na spikerite e posvetena na posledicite od svetskata ekonomska kriza, stabilnosta na Evroto i ulogata na parlamentite vo sverata na evropskoto upravuvawe i zazdravuvawe.

EVROATLANTSKI SOVET: VLADATA DA SE FOKUSIRA NA NADVORE[NATA POLITIKA! o cel brz priem na Makedonija vo NATO, Evroatlantskiot sovet na Makedonija po izborite ja povikuva Vladata na Makedonija na vodewe proaktivna nadvore{na politika i bara od site politi~ki akteri klu~ni za procesot aktivna i odlu~na uloga so cel zavr{uvawe na procesot, koj }e zna~i pokana za ~lenstvo. Ova e preporakata vo Deklaracijata za NATO integracijata na zemjava, koja ja usvoi Evroatlantskiot sovet na Makedonija na poslednoto godi{no sobranie, odr`ano zav~era. Vo Deklaracijata, Sovetot povikuva i na brzo iznao|awe zaedni~ko prifatlivo re{enie vo sporot za imeto, so ogled na toa {to, kako {to se veli vo Deklaracijata, toa e edinstvenoto ostanato pra{awe na patot kon polnopravno ~lenstvo vo NATO.

SDSM: SE PLANIRA OTVORAWE NA NEDOVR[ENATA KLINIKA ZA GINEKOLOGIJA DSM ja obvinuva Vladata deka u{te neizgradenata Klinika za ginekologija treba da bide pu{tena vo upotreba predvreme so cel predizborno reklamirawe. Dobrila Andonovska, ~len na koordinativnoto telo na èni na SDSM i hirurg vo Gradska hirur{ka bolnica Skopje, tvrdi deka i pokraj mediumskata reklama za otvorawe na klinikata, toa ne se slu~ilo poradi otkaùvawe na liftovite. Toa, spored nea, e dokaz za dnoto koe go doprelo makedonskoto zdravstvo. “Nitu se znae kakva oprema e odnesena vo novata zgrada, nitu, pak, ima lista so uslugi koja pacientite }e ja dobivaat tamu. Ne se znae dali }e moàt da funkcioniraat operacionite sali. Nitu dali }e se vr{at poroduvawa”, izjavi Andonovska. Od VMRO–DPMNE reagiraat deka vo vremeto na SDSM ne bilo staveno nitu edno kam~e na objektot Ginekologija.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI BESPLATNI PREGLEDI, KRVODARITELSKA AKCIJA I NAGRADI VO SP MARKETITE a 7. april, po povod Svetskiot den na zdravjeto, Skopski Pazar, vo sorabotka so Crveniot krst na grad Skopje i privatnata op{ta bolnica Remedika, organizira soodvetni aktivnosti za site svoi potro{uva~i. Odbeleùvaweto na Svetskiot den na zdravjeto }e po~ne vo 10 ~asot vo SP Planet so krvodaritelska akcija koja }e ja sprovede Crveniot krst na grad Skopje. Akcijata }e trae s$ do 15 ~asot, a site gra|ani koi se zainteresirani za u~estvo moàt da se prijavat na besplatniot telefonski broj 080011666 sekoj raboten den od 08-15 ~asot, po~nuvaj}i od 1. april do 6. april godinava. Vo SP Planet i SP Market vo Rasadnik stru~niot tim na Remedika besplatno }e pregleduva krven pritisok i {e}er vo krvta. Besplatnite pregledi na krven pritisok i {e}er vo krvta isto taka }e bidat dostapni od 10 do 15 ~asot za site gra|ani bez prethodna najava. Skopski Pazar za site potro{uva~i organizira i nagraden kviz vo koj duri 107 sre}ni potro{uva~i }e moàt da dobijat besplaten zdravstven pregled vo privatnata bolnica Remedika. Sre}nite dobitnici od nagradnata igra }e imaat mo`nost sami da izberat kakov vid pregled }e koristat.

ITALIJANSKATA VLADA NUDI STIPENDII ZA MAKEDONSKI DR@AVJANI ladata na Italija za makedonskite dràvjani ponudi 34 meseci stipendi za akademskata godina 2011/2012. Stipendiite moè da se pobaraat za kursevi za univerzitetska specijalizacija, visoko artisti~ko muzi~ko obrazovanie, kako i za kursevi po italijanski jazik za univerzitetski studenti, za docenti po italijanski jazik i za diplomirani, informiraat od Ambasadata na Republika Italija. Dopolnitelni informacii moè da se dobijat na internet-stranicata http://borseonline.esteri.it/borseonline/it/ index.asp.

IVO IVANOVSKI PREDLO@EN ZA PRETSEDATEL NA GAID inisterot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, e predlo`en za pretsedatel na Globalnata alijansa na Obedinetite nacii za informati~ki i komunikaciski tehnologii i razvoj GAID, soop{tija od Kabinetot na ministerot Ivanovski. “Stanuva zbor za vlijatelna programa koja ima za cel podobro iskoristuvawe na komunikaciite i informati~kata tehnologija vo borbata protiv siroma{tijata, nepismenosta, gladta, za{titata na prirodnata okolina i za{titata na decata, a deka obrazovanieto e osnova za postignuvawe podobar `ivot za site”, se veli vo soop{tenieto. Inaku, ~lenovi na Upravniot odbor na GAID se pretstavnici na najvlijatelnite kompanii vo svetot i visoki vladini pretstavnici, a za pretsedatel se imenuva lice za koe se smeta deka ima li~en kapacitet i potencijal da pridonese vo razvojot na ovaa incijativa.

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

IZMENI VO ZAKONOT ZA PRATENICI

POMALA PLATA POGOLEMA DISCIPLINA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

e{enie na politi~kata kriza treba da se bara samo vo Sobranieto. Bojkotot na rabotata na zakonodavniot dom moè da se sprovede i preku iskoristuvawe na drugi mehanizmi, a ne celosno ignorirawe na institucijata i odlukite koi taa gi nosi. Profesorot po ustavno pravo Savo Klimovski smeta deka namaluvawe na platata na pratenicite koi bojkotiraat, del od izmenite vo Zakonot za pratenici, e pozitivno samo vo nasoka na zgolemuvawe na efikasnosta i legitimnosta na rabotata na Sobranieto, no ne dokolku so toa se zagrozi demokratskoto pravo na bojkot. “Bojkotot moè da se izrazuva i na drug na~in, da ne se glasa, da ne se u~estvuva vo raspravite i sli~no. No, pratenicite sepak se specifi~en vid dràvni funkcioneri, imaat seriozni rabotni obvrski i nivniot bojkot na rabotata na Sobranieto deluva nestimulativno vo celoto op{testvo, voop{to”, veli Klimovski. No, vakvite zakonski re{enija, koi gi najavi vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, ne treba da bidat zaslepeni od reflektorite na vlasta, dodava Klimovski. Za edno vakvo re{enie potrebno e da se nadmine partiskiot interes i da se vodi smetka da ne se zagrozi demokratskiot karakter na institucijata. Predlaga~ot, vladeja~kata partija, veli deka izmenite ne se vo nasoka na pritisok vrz opozicijata, tuku kone~no da se vrednuva rabotata spored posvetenosta na pratenicite. “Sedeweto doma i zemaweto plata pretstavuva ne samo zloupotreba na institucijata, tuku i na glasot na gra|anite. Sobranieto e vistinskata politi~ka arena i tuka se dokaùva zalo`bata za politi~ki dijalog na koj postojano n$ predupreduva i me|unarodnata zaednica”,

LUKSUZIRAWA ZA PRATENICITE OD DIJASPORATA? Paralelno so izmenite za pratenicite bojkotira~i vo zakonot }e se utvrduvaat i obvrskite na pratenicite od dijasporata. Spored predlogot na VMRO-DPMNE, na trojcata pratenici od dijasporata dràvata }e treba da im obezbedi stan od 70 kvadratni metri dokolku pratenikot go koristi sam i od 100 kvadratni metri ako go koristi so semejstvoto. Se predlaga dràvata na trojcata pratenici da im gi pokrie patnite tro{oci za {est doa|awa i u~estva na sobraniskite sednici vo Makedonija. Na vakvite izmeni se protivat liberaldemokratite, koi vo nekolku navrati dosega predlagale namaluvawe, a ne zgolemuvawe na brojot na pratenici. Kolku vkupno }e n$ ~inat ovie pratenici nikoj ne kaùva. ]e zemaat makedonska plata od 60.000 denari, a s$ u{te ne se znae dali stanovite }e bidat dràvni ili }e se iznajmuvaat po pazarna cena. veli Silvana Boneva, koordinator na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE. Boneva veli deka site koalicioni partneri od Za podobra Makedonija gi poddràle vakvite izmeni koi deneska }e se najdat i pred drugite pratenici vo skratena postapka. Spored izmenite, bojkotira~ite }e zemaat samo edna tretina od platata ili okolu 330 evra, namesto okolu 1.000, kolku {to iznesuva prateni~ka plata. Koalicioniot partner DUI } e po~eka zakonot oficijalno

da vleze vo Sobraniska proceduva pa da komentiraat. Zasega integrativcite nemaat stav, potvrduva Tahir Hani. Socijaldemokratite, koi ve} e dva meseci ja bojkotiraat rabotata na Sobranieto, ne se zagri`eni za namaluvaweto na platite kolku {to se za~udeni od nivoto na politi~kiot dijalog koga zakon koj }e va`i za site pratenici se nosi bez nivno prisustvo. “Vladeja~kata partija site izmeni koi sama si gi podgotvuva gi pravi samo so cel vo

niv da sprovede nekakva sankcija. Istoto e i so ovoj Zakon”, veli Cvetanka Ivanova od SDSM. Dov~era{nite bojkotira~i od DPA bile izvesteni za izmenite, no svoite predlozi i zabele{ki }e gi ispora~ale na plenarna sednica, veli Imer Aliu. Nova Demokratija, koja isto taka ne prisustvuva na sednicite, e za~udena od vakvata ideja na vladeja~koto mnozinstvo. Spored niv, vakvite izmeni, koi se pravat vo posleden moment pred raspu{tawe na Sobranieto, se so cel vlasta da si obezbedi legitimitet na svoite odluki koj kontinuirano go gubi produciraj}i zakoni bez prisustvo na opozicijata. “Pravoto na bojkot e demokratsko pravo i toa postoi za da se pottikne na dijalog. Toa {to dosega se slu~uva{e vo Sobranieto i koga u~estvuvame vo negovata rabota e celosno ignorirawe na zabele{kite na opozicijata i nosewe zakoni samo po terk na vladeja~koto mnozinstvo. Bez pravoto na bojkot vie davate legitimitet na totalitaren re`im na funkcionirawe”, veli Flora Kadriu.

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

KOJ PRETENDIRA DA GI GRADI STRATE[KITE HIDROCENTRALI NA CRNA REKA?

KINEZI I KOREJCI ]E SE TRKAAT SO KONDOMINAS ZA ^EBREN I GALI[TE Kineskiot konzorcium, indisko-korejskiot i korejskiot konzorcium se najgolemite konkurenti na gr~koto elektrostopanstvo PPC koga e vo pra{awe izgradbata na najzna~ajnite hidrocentrali ^ebren i Gali{te KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ineskiot konzorcium CWE&CTGPC (China International Water&Electric Co r p i C h i n a three George corporation), indisko-korejskiot Lanco&Komipo i KHNP i korejskiot Kosep&Daelim industrial se najgolemite konkurenti na gr~koto elektrostopanstvo PPC vo trkata za izgradba na êbren i Gali{te, procenuvaat energetskite eksperti od zemjava, koi dobro go poznavaat proektot êbren i Gali{te. Ekspertite se ograduvaat od oficijalen komentar kakvi se {ansite na site 10 kvalifikuvani kompanii za izgradba na dvete strate{ki hidrocentrali na Crna Reka, bidej}i tenderskata postapka s$ u{te e vo tek. Od vkupno 16 kompanii koi podignaa tenderska dokumentacija za êbren i Gali{te, samo 10 se kvalifikuvaa za izgradba na dvete najgolemi hidrocentrali vo Makedonija. [est kompanii i ~etiri konzorciumi gi zadovolile kriteriumite na Vladata i najdocna do krajot na juli treba da dostavat ponudaidejno re{enie do Ministerstvoto za ekonomija. Avstriskite kompanii EVN i [trabag, italijanskata Edison, ~e{kata Energo Pro, britanskata AES Electric i gr~koto elektrostopanstvo PPC se vo konkurencija so kineskiot, indisko-korejskiot, korejskiot i so avstrisko-islandskiot kon-

65%

SVETSKA BANKA GI SLU[NA PRIORITETITE NA MAKEDONSKATA VLADA icepremierot Vladimir Pe{evski na Forum na Svetska banka vo SAD gi prezentira{e proektite na koi makedonskata Vlada dava golemo zna~ewe, koi se preduslov za razvoj na ekonomijata i stopanstvoto. Spored nego, strate{koto partnerstvo me|u Vladata, biznissektorot i naukata e klu~en faktor za pottiknuvawe na tehnolo{kiot razvoj i inventivno op{testvo. Neophodna e, smeta toj, soodvetna procenka na nedostatocite vo odnos na nacionalnata konkurentnost i inovacii, kako i postavuvawe jasna vizija i celi za idnite aktivnosti koi }e gi pottiknat inovaciite. Pe{evski pred u~esnicite na forumot gi nabroi i proektite na koi Makedonija dava golemo zna~ewe, koi se preduslov za razvoj na ekonomijata i stopanstvoto, vo oblastite e-infrastruktura, e-biznis, e-Vlada, e-obrazovanie, ezdravstvo i e-gra|anstvo. Forumot za razvoj na finansiskiot i privatniot sektor “Podobruvawe na konkurentnosta” se odr`uva edna{ godi{no, so pove}e od 150 u~esnici, visoki pretstavnici na finansiskiot i privatniot sektor od celiot svet.

SE NAMALUVA BROJOT NA IZDADENI ODOBRENIJA ZA GRADEWE

u~estvo vo ^ebren i Gali{te ponudil gr~kiot biznismen Kondominas na pregovori so PPC

zorcium Porr&Landsvirkjun. Kompanijata koja }e dostavi ponuda najbliska do makedonskite dràvni interesi, vo slednite osum godini }e treba da gi izgradi dvete najzna~ajni hidrocentrali vo zemjava. Del od energetskite eksperti vo zemjava komentiraat deka kineskiot i korejskite konzorciumi se seriozni vo namerata da stopanisuvaat so êbren i Gali{te. “Gr~koto elektrostopanstvo ima golem interes da vleze vo proektot. Avstriski EVN pretetndira na ovoj proekt, no najverojatno }e bara grade`na kompanija so koja }e vleze vo konzorcium. [trabag e grade`na kompanija, koja za da gi gradi êbren i Gali{te treba da najde energetski partner. Kineskite potencijalni investitori se re~isi najiskusni. Tokmu CWE, kako dràvna kineska kompanija, ja ima izgradeno najgolemata hidrocentrala vo svetot. Italijanski Edison e privatna kompanija, koja e vedna{

roj na izdadeni odobrenija za gradewe, fevruari 2011 godina. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo fevruari 2011 godina se izdadeni 173 odobrenija za gradba, {to e za 18,4% pomalku vo odnos na istiot mesec prethodnata godina. Predvidenata vrednost na objektite iznesuva 23 milioni evra, {to e za 27,9% pomalku vo odnos na istiot mesec prethodnata godina. Od vkupniot broj izdadeni odobrenija za gradewe, 132 (76,3%) se nameneti za objekti od visokogradba, 14 (8,1%) za objekti od niskogradba i 27 (15,6%) za objekti za rekonstrukcija. Od vkupno 173 objekti, na 140 (80,9%) kako investitori se javuvaat fizi~ki lica, a na 33 objekti (19%) investitori se delovni subjekti. Vo izve{tajniot period e predvidena izgradba na 376 stanovi so vkupna korisna povr{ina od 30.036 metri kvadratni.

B zad nacionalnoto elektrostopanstvo na Italija - ENEL. Mnogu mi e àl {to najgolemite i dosega najserioznite potencijalni investitori: ENEL, Verbund i RVE, ovojpat ne podignaa tenderska dokumentacija”, komentira za “Kapital” ekspert od oblasta na energetikata. Del od investitorite koi dosega nekolkupati konkuriraa na tenderite za izgradba na hec Bo{kov Most, êbren i Gali{te i za Vardarska dolina, kritikuvaat deka nizata propadnati trenderi, proceduri i “zatkulisni igri” gi otfrlaat od proektot strate{kite investitori. Drugi, pak, se somnevaat deka nekoi od ve}e kvalifikuvanite kompanii moèbi se vo pregovori so drugi seriozni energetski i grade`ni kompanii, so koi }e sorabotuvaat pri eventualnata izgradba na êbren i Gali{te. Kineskata kompanija CWE ne & e nepoznata na makedonskata javnost. Kineskiot

izveduva~ CWE tri godini go kontrolira{e tehni~koto rabotewe na HEC Kozjak i na krajot na 2009 godina celosno ja predade vo nadle`nost na Elektrani na Makedonija. Korejskiot Kosep, pak, re~isi e prisuten na makedonskiot pazar. Od kompanijata letovo najavija deka sakaat da gradat veternici [tipsko. Najgolema vreva krena interesot na gr~kiot milijarder Dimitris Kondominas da investira vo ^ebren i Gali{te. Kako {to ve}e objavi “Kapital”, toj pred 15 dena pregovaral so menaxmentot na gr~koto elektrostopanstvo PPC, na koe mu ponudil u~estvo vo izgradbata na hidrocentralite na Crna Reka od 65%. Deka gr~kiot biznismen saka da vleze vo energetskiot biznis potvrduvaat i poslednite informacii vo javnosta deka Kondominas preku negovata kompanija DEMCO saka da se prijavi i na tender za izgradba na mali hidrocentrali vo Makedonija.

TEKSTILNIOT SEKTOR SE VRA]A VO KONDICIJA ostojbata vo makedonskiot tekstilen sektor se stabilizira otkako se nadminaa problemite {to gi predizvika svetskata ekonomska kriza. Ova e generalnata ocenka od sobranieto na tekstilniot klaster, na koj pretsedatelot na ovaa institucija, Marijana Perkovska, potencira{e deka na krajot na 2010 godina se obnoveni dogovorite so stranskite partneri. Spored Perkovska, sega nalozite {to gi rabotat tekstilnite kompanii se kratki i brzi, a toa e nalo`eno od globalnite slu~uvawa na pazarot. “Golemite nara~ki se preseleni vo isto~nite zemji, vo Kina i vo Indija. Nam ni ostanuvaat nalozite so podobar kvalitet i za brza isporaka”, izjavi Perkovska. Idninata na tekstilnoto proizvodstvo spored sopstvenicite ne e samo vo lon-proizvodstvoto, tuku vo ~istoto proizvodstvo. Posebno vo sozdavawe na svoj brend i osvojuvawe na doma{niot i stranskiot pazar, {to, spored Perkovska, e dolgotraen proces. Sopstvenicite na fabrikite ovoj proces mora da go pominat samite, no potrebna e poddr{ka od Vladata vo delot na sozdavawe kvaliteten i kvalifikuvan kadar za tekstilnata industrija. Sopstvenicite na tekstilnite fabriki idninata ja gledaat ne samo vo lon-proizvodstvoto, tuku vo ~istoto proizvodstvo, odnosno sozdavaweto svoj brend so koj }e go osvojat doma{niot i stranskiot pazar.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

OMB 117,29

2.770

2.585

117,19

2.760 2.565 2.545 2.525 2.505 2.485

2.750

117,09

2.740

116,99

2.730

116,89

2.720

116,79

2.710

116,69

2.700

29/03/11

31/03/11

02/04/11

04/04/11

116,59

29/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

31/03/11

02/04/11

04/04/11

29/03/11 30/03/11 31/03/11 01/04/11 02/04/11 03/04/11 04/04/11 05/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NOVI PRISTAPI DO FINANSII ZA KOMPANIITE

MAKEDONSKA BERZA

NEISKORISTENI STOJAT KREDITNI LINII OD NAD 75 MILIONI EVRA

Sredstvata se nameneti za investicii vo energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija, za{tita i bezbednost pri rabota, ekologija i vo kvalitetot na proizvodite i uslugite veli Verica HaxivasilevaMarkovska, partner vo AAG komunikacii. Grantovite se dviàt vo visina od 10% do 20% od vrednosta na proektot. Maksimalniot iznos na kreditot e eden milion evra. Taa istakna deka zasega rabotat na pet-{est proekti na kompanii i deka na site im nudat tehni~ka pomo{ vo izrabotka na proektot i vo pregovorite so bankite so koi sorabotuvaat, a toa se IK banka, Ohridska banka i [parkase banka. Na kraj, sepak, uslovite za kreditot gi odreduvaat samite banki. Makedonka Dimitrova od E3International, pretstavnikot na weBSEFF vo Makedonija, istakna deka kreditnata linija na ovoj fond e nameneta pred s$ za investicii vo energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija, {to za kompaniite e od osobena va`nost poradi liberalizacijata na pazarot za energija vo 2012 godina. Kreditite koi gi nudi ovoj fond se dviàt od 90.000 do dva milioni evra so rok na vra}awe od pet do 10 godini. “Vo Makedonija s$ u{te nikoj ne ja iskoristil ovaa kreditna linija, no vo dràvite vo regionot kade {to se koristat ovie sredstva, periodot za vra}awe na kreditot vo prosek se dviì okolu godina i sedum meseci ako se raboti za proekt za energetska efikasnost”, istaknuva Dimitrova. Razvojniot fond na Krim-

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

a kompaniite vo zemjava stojat na raspolagawe kreditni linii vo iznos od najmalku 75 milioni evra, koi ne gi nudat bankite direktno, tuku drugi finansiski fondovi. Krediti za promocija i poddr{ka na izvozot, podobruvawe na energetskata efikasnost, investirawe vo obnovlivi izvori na energija, za{tita i bezbednost pri rabota, investicii vo ekologijata i vo kvalitetot na proizvodite i uslugite, nudat fondovite so koi upravuvaat AAG komunikacii, Western Balkans Sustainable Energy Financing Facility (weBSEFF), Razvojniot fond na Krimson kapital. Tie v~era bea promovirani vo organizacija na Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija. Kompaniite koi planiraat investicii vo ekolo{ki proekti, za{tita i bezbednost pri rabota i vo kvalitetot na proizvodite i uslugite mo`e da ja koristat kreditnata linija od 15 milioni evra preku konsultantskata ku}a AAG komunikacii. “Stanuva zbor za kreditna linija na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), a e nameneta za mali i sredni pretprijatija. Taa e specifi~na kreditna linija i e mo`ebi najevtinata vo Makedonija, bidej}i e vrzana so grantovi”,

NOVATA OBVRZNICA NAJINTERESNA ZA INVESTITORITE

Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija ja organizira{e tribinata za promocija na kreditnite linii. son kapital na makedonskite kompanii im nudi krediti za poddr{ka na izvozot i za obrtni sredstva. Iznosot na kreditot se dvi`i od 500.000 denari do maksimum {est milioni denari so kamatna stapka od 8% do 12%, a periodt na vra}awe e od 30 do 365 dena. “Spored odredeni analizi, okolu 70% od malite i srednite pretprijatija imaat potreba od finansii no poradi problemite so hipoteki nemaat sloboden pristap do raboten kapital”, istakna Darko Arsov, proekt-menaxer vo Krimson kapital. Tie za obezbeduvawe na kreditot koristat, menici, bankarski garancii, polisi za osiguruvawe na izvozot, zalog na podvi`ni predmeti i prava, li~ni i korporativni garancii i neopoviklivi akreditivi. “Od osnovaweto vo 2002 go-

esettata emisija na obvrznici za denacionalizacija be{e najinteresna hartija od vrednost za investitorite vo tekot na v~era{noto trguvawe. Ostvari promet od 24,9 milioni denari, odnosno 71% od vkupniot promet realiziran na Makedonskata berza, vo iznos od 34,8 milioni denari. Prometot od trguvawe so obvrznici, koj v~era iznesuva{e 25,5 milioni denari, porasna za 184,24% vo sporedba so prethodniot trgovski den, dodeka, pak ,prometot od redovnoto trguvawe so akcii vo odnos na ponedelnikot padna za 88,84%. Od akciite najinteresna za investitorite be{e akcijata na Komercijalna banka, koja ostvari promet od 2,4 milioni denari, za razlika od ponedelnikot, koga prometot iznesuva{e 2,6 milioni evra. Interes ima{e i za akcijata na Alkaloid, od koja se istrguvaa 400 akcii vredni 1,7 milioni denari. Od akciite {to se trguvaat na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet ima{e akcijata na

dina dosega imame izdadeno 259 krediti vo vrednost od 19 milioni dolari pri {to se otvoreni okolu 2.200 rabotni mesta”, istakna Arsov. Centarot za razvoj na pretpriemni{tvo i menaxeri (CEED) vo sorabotka so proektot Partnerstvo za finansiska stabilnost na USAID }e po~nat so pilot-proekt za razvoj na finansiski sovetnici. “Bankite se `alat deka kompaniite nemaat proekti, kompaniite, pak, se `alat deka bankite nudat lo{i krediti. Smetame deka vistinata e nekade na sredina pa poradi toa e neophoden ovoj pilot-proekt za finansiski sovetnici koi }e im pomagaat na kompaniite vo nivnite proekti i }e gi informiraat za mo`nostite na nivno finansirawe, a od druga strana }e gi promoviraat proizvodite na bankite”, istakna Jovan Maxovski direktor na CEED.

Ohridska pastrmka Ohrid, so promet od 1,5 milioni denari. Prodolì padot na vrednosta na berzanskite indeksi. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 2,5%, na vrednost od 2.505,58 indeksni poeni. Drugiot akciski indeks MBID na dnevno nivo zabeleà pad od 1,14%, zatvoraj}i go trguvaweto na vrednost od 2.718,82 indeksni poeni. Najmal pad na vrednosta od 0,11% ima{e indeksot na obvrznici OMB, koj zatvori na 116,70 indeksni poeni. Investitorite pokaàa interes za 22 hartii od vrednost, od koi samo tri uspeaja da zabeleàt rast na cenite. Najmnogu porasna akcijata na Komuna, i toa za 4,4%, po {to sleduva akcijata na Granit so rast od 0,25% i na OKTA so rast od 0,05%. Pad na cenata ima{e kaj duri 13 hartii od vrednost. Najmnogu padna akcijata na Ohridska pastrmka od Ohrid i toa za celi 58,33%. Bez promeni ostanaa cenite na {est hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

05.04.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.917.352,24

0,84%

2,90%

13,30%

-0,84%

2,58%

03.04.2011

ILIRIKA GRP

51.243.385,36

1,46%

-1,91%

3,53%

5,51%

-2,35%

03.04.2011

Иново Статус Акции

14.585.096,35

-2,48%

4,31%

5,78%

-8,63%

4,58%

04.04.2011

KD Brik

39.737.521,94

2,39%

-0,07%

6,59%

6,42%

0,91%

04.04.2011

KD Nova EU

26.293.451,12

-0,39%

3,52%

7,92%

1,13%

3,42%

04.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.735.816,18

-1,27%

1,51%

5,14%

-2,45%

2,37%

04.04.2011

КБ Публикум -обврзници

18.493.089,34

0,00%

03.04.2011

Комуна Скопје

451,00

4,4

126.280

Гранит Скопје

576,43

0,25

501.490

2.103,00

0,05

84.120

0,00

Окта Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

05.04.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

500

-58,33

1.513.500

Комерцијална банка Скопје

3626,67

-5,80

2.404.480

Стопанска банка од Битола

3.000,00

-4,76

150.000

Стопанска банка од Скопје

203,86

-4,74

205.900

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

126,00

-3,08

48.510

Име на компанијата Охридска пастармка Охрид

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Десета емисија на обврзници за Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје Охридска пастармка Охрид Македонски телеком Скопје

05.04.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

05.04.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

05.04.2011

05.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.303,75

401,26

10,73

0,93

54.562

7.150,00

567,72

12,59

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

576,43

92,61

6,22

0,53

KMB (2010)

2.279.067

3.626,67

628,36

5,77

1,03

112.382

24.838,54

0,75

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

82,67

-1,36

24.977.179

REPL (2010) *

25.920

40.615,58

2.996,49

13,55

0,85

3626,67

-5,80

2.404.480

SBT (2010) *

389.779

3.000,00

39,99

75,01

0,71

4.303,75

-1,07

1.721.500

STIL (2010) *

14.622.943

190,55

0,47

409,76

2,40

500

-58,33

1.513.500

TPLF (2010) *

450.000

3.550,00

279,12

12,72

559,98

0,00

729.100

ZPKO (2010) *

271.602

2.167,00

0,34

MPT (2010) *

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

415.182

-31,92

94.077

734,26

509.259

135

295,26

обични акции

57.328

-75,74

Вкупно Редовен пазар

57.328

-75,74

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 05.04.2011)

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

STOPANSKA BANKA GI OLESNUVA USLOVITE ZA STANBEN KREDIT topanska banka nudi stanbeni krediti bez administrativni i tro{oci za procenka. Vo period od 25 mart do 25 maj, site podneseni ili odobreni barawa za stanben kredit }e bidat oslobodeni od ovie dava~ki. “Stanbeniot kredit e so najniska kamatna stapka na pazarot od samo 6,25% godi{no, garantirana za prvite tri godini, a potoa se presmetuva promenliva godi{na kamatna stapka, koja

vo momentov iznesuva 7,43% godi{no. Ovie najdobri uslovi gi dobivaat klientite koi platata ja primaat preku Stopanska banka zaedno so popusti i na site drugi kreditni proizvodi. Povolnata kamata i niskite mese~ni anuiteti kako rezultat na dolgiot period na otplata do 30 godini, go pravat ovoj finansiski proizvod povolen za site koi sakaat da dojdat do nov stan”, velat od bankata. Za stanbeniot kredit nema

SE NAMALUVA INTERESOT ZA DR@AVNITE ZAPISI potreba od depozit, `iranti, administrativna zabrana i menica, so mo`nost stanot koj se kupuva da se stavi pod hipoteka. Za predvremena otplata od sopstveni sredstva ne se napla}a provizija. Kreditot mo`e da se koristi za kupuvawe, gradba ili refinansirawe na krediti od drugi banki pod odredeni uslovi. Bankata ima pove}e od 45% od pazarot na stanbeni krediti vo Makedonija.

inisterstvoto za finansii ne uspea da sobere 40 milioni evra od proda`ba na zapisi kolku {to be{e planirano. Na poslednata aukcija, bankite i kompaniite vo {estmese~ni dr`avni hartii od vrednost vlo`ija vkupno 30 milioni evra. Istovremeno, dostasa iznos za vra}awe od 48 milioni evra, {to zna~i deka Vladata vratila vo ekonomijata 18 milioni evra.

Od Ministerstvoto velat deka postepeno go sproveduvaat baraweto na bizniszaednicata za namaluvawe na zadolùvaweto po osnov na dràvni zapisi, a pritoa da ne predizvika potresi na pazarot na kapital. So v~era{nite aukcii, brojot od po~etokot na godinata dosega se zaokruì na 14, na koi Vladata vkupno od ekonomijata izvle~e pove}e od 310 milioni evra, a vrati 170 milioni.

Toa zna~i deka netozadolùvaweto so zapisi od po~etokot na godinata dosega iznesuva okolu 140 milioni evra. Ekonomistite komentiraat deka zabrzanoto zadolùvawe na dràvata so zapisi i povlekuvaweto na parite od MMF koi treba{e da stojat vo sef kako garancija za podobruvawe na imixot na zemjata pred stranskite investitori, pokaùva deka buxetot e vo seriozna kriza.

BALKANSKITE ZEMJI NA FORUMOT BRAUN VO DUBROVNIK

17.03.2010 ZAEDNI^KATA SORABOTKA ]E NÉ NAPRAVI POKONKURENTNI

Glavni temi na koi debatiraa pretstavnicite na pove}e od 200 kompanii i vladini pretstavnici od SAD i zemjite od regionot na forumot Braun, koj v~era i deneska se odr`uva vo Dubrovnik, se zemjodelstvo, grade`ni{tvo, informati~ki tehnologii, farmacija, turizam i trgovija. Vo fokusot be{e staven na~inot kako zemjite od Jugoisto~na Evropa ekonomski da okrupnat za da bidat privle~ni za krupniot kapital

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

amo zaedni~kata sorabotka na zemjite moè da go napravi regionot pokonkurenten. Zemjite vo Jugoisto~na Evropa imaat golem potencijal ako se zdruàt i na toj na~in } e imaat pogolemi mo`nosti i kako trgovski partneri, i kako potencijalen pazar za stranskite investitori. Ova se glavnite zaklu~oci od prviot den na forumot Braun “Trgovija i investicii me|u SAD i Jugoisto~na Evropa”, koj v~era i deneska se odrùva vo Dubrovnik. Glavni temi na koi debatiraa pretstavnicite na pove}e od 200 kompanii i vladini

pretstvnici od SAD i zemjite od regionot bea zemjodelstvo, grade`ni{tvo, informati~ki tehnologii, farmacija, turizam i trgovija. Fokusot na diskusiite be{e staven na na~inot kako zemjite od jugoistokot na Evropa, koi poedine~no se premali, ekonomski da okrupnat za da moàt zaedni~ki da privle~at krupen kapital. Spored @ivko Mukaetov, generalen direktor na Alkaloid Skopje, koj ima{e svoe obra}awe na sesijata za mo`nostite za trgovija i investicii vo Jugoisto~na Evropa, regionot ima golem potencijal ako se gleda kako pazar od 22 milioni lu|e. “Dràvite poedine~no se mali. Zdruèni zaedno sme poseriozni i kako trgovski partneri i kako potencijalen pazar za stranskite

investitori”, izjavi Mukaetov za “Kapital” po negovoto obra}awe na ovoj zna~aen forum. Spored nego, glavnite poenti na biznismenite i vladinite pretstavnici na ovoj nastan, eden od pogolemite od vakov tip vo regionot, glavno bile naso~eni kon iznao|awe na mo`nostite kako regionot da stane pokonkurenten, pred s$ preku zgolemuvawe na sorabotkata za zaedni~ki nastap na svetskite pazari. “Alkaloid mnogu investira{e vo izgradba na svojot brend na lokalnite pazari. Koga }e stanete golem igra~ na regionalniot pazar, toga{ mo`ete lesno da se {irite na tie pazari”, potencira{e Mukaetov vo svoeto obra}awe. Spored Emil Tedeski, generalen direktor na hrvatskata

EMIL TEDESKI

@IVKO MUKAETOV

FATMIR BESIMI

GENERALEN DIREKTOR NA ATLANTIK GRUPA Biznismenite ne se ve}e izmanici, tuku hrabri lu|e koi se obiduvaat da zarabotat za sebe i za svoeto semejstvo, da vrabotat lu|e i na krajot da pridonesat za dobroto na zaednicata

GENERALEN DIREKTOR NA ALKALOID Dr`avite poedine~no se mali. Zdru`eni zaedno sme poseriozni, i kako trgovski partneri i kako potencijalen pazar za stranskite investitori.

MINISTER ZA EKONOMIJA Potrebna e sinergija me|u zemjite vo regionot. Na toj na~in }e bideme poatraktivni za stranskite investitori i }e ima pogolema trgovska razmena.

kompanija Atlantik grupa, koj se obrati na istata sesija so Mukaetov, goleminata e mnogu va`na rabota. “Moème da mislime deka maloto e ubavo, no da bide{ golem go olesnuva ìvotot na pazarot, bidej}i na toj na~in moète polesno da se eksponirate. So zdruùvawe na regionot moème da dostigneme pazar od 22 milioni lu|e, {to ne e malku”, istakna Tedeski. Toj gi pofali golemite investitori vo regionot, kako {to e Agrokor, koi na investitorite od nadvor im pokaùvaat deka e mo`no da

se raboti i gi ohrabruvaat za pogolemi investicii. “Ako sakame da bideme na naslovnata stranica na “Fajnen{al tajms” mora da pokaème deka regionot postoi i deka e ìv. I toa ne treba da go pokaème samo na lokalnoto opkruùvawe, tuku mnogu po{iroko”, istakna Tedeski vo svoeto obra}awe. Spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, dokolku zemjite vo regionot sakaat da bidat uspe{ni treba pove}e da sorabotuvaat vo balkanski ramki.

“Ovoj forum e zna~aen za promocija na ekonomskata sorabotka na zemjite, a vakvata inicijativa e mnogu zna~ajna za regionot. Potrebna e sinergija me|u zemjite vo regionot. Na toj na~in }e bideme poatraktivni za stranskite investitori i }e ima pogolema trgovska razmena”, izjavi Besimi za “Kapital”. Zaedni~kata sorabotka e potrebna VO patnata infrastruktura, energetikata i `eleznicata, kako i vo delot na eliminirawe na trgovskite barieri.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,44%

3,41%

4,24%

5,15%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5090

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,1945

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,8212 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,8462

Канада

долар

44,8349

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,8251

61,6

69,9

47,8

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

QUB^O GEORGIEVSKI PRETSEDATEL NA VMRO - NP:

MAKEDONIJA GO IZMISLI PROBLEMOT SO IDENTITETOT ZA DA NE GO RE[I IMETO! Porane{niot premier i lider na VMRO–DPMNE za “Kapital” veli deka Severna Makedonija e odli~en predlog, a deka site debati okolu identitetot i jazikot se ve{ta~ki nametnati kako proizivod na frustracijata na makedonskata strana vo sporot. Predlaga formirawe na {iroka Vlada {to }e go re{i problemot vo rok od {est meseci. Za nego e postra{no, ako imeto go smeni narodot na referendum, oti na sekoja Vlada }e i se prosti. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

~ekuvawata se deka Makedonija vleguva vo edno najvalkano predizborie dosega, so mnogu obvinuvawa, aferi, sudiri. Topkata e krenata previsoko, nervozata e golema. Kakvi izbori }e imame? Site izbori bile valkani, no spored nervozata koja vo posledno vreme se sozdava, ovie mo`e da bidat i ekstremni vo toj pogled. Dosega toj del im pripa|a{e pove}e na albanskite politi~ki partii, a ovojpat mo`eme da imame ekstremnosti i vo makedonskiot politi~ki blok. Posebno me iritira i pla{i e {to atmosferata povtorno dojde na taa tema koj kolku }e zatvori i koga }e zatvori. O~igledno deka del od imixot na aktuelnata vlast stana zatvoraweto. Ne sakam da branam ni eden konkreten slu~aj, no deka vo Makedonija imame premnogu politi~ki zatvarawa toa e ve|e jasno i vidlivo. Edniot primer e istragata koja se vodi za Vane Cvetanov koja o~igledno deka ima politi~ka dimenzija, a vtoriot - presudata na Jovan Vrani{kovski. SDSM isto go promovira toj sistem –koj i kako }e bide zatvoren. Od treta strana go gledame Qube Bo{kovski koj ve}e odi na popis na avtobusi so koi }e se odi vo [utka, a so koi vo Idrizovo, taka {to celata ovaa situacija gi tera lu|eto da se borat za sopstvenata egzistencija a politi~arite do situacija da

se odi na krv, odnosno, onoj koj }e padne da se bori za ìvot, onoj koj }e pobedi isto da se bori za ìvot. Demokratijata ne e da se borime za toa koj }e ostane na sloboda a koj vo zatvor. Nie gi isprevrtevme demokratskite principi vo zemjata , doa|a vreme koga pravime izbori kako vo Latinska Amerika a ne vo demokratska Evropa, i tokmu zaradi toa nie ja istaknuvame borbata za demokratija vo R.Makedonija kako ne{to su{tinsko. Ne{to {to treba{e da go ras~istime vo 90 ta godina. Nie vo 2011 treba da se borime za elementarna demokratija. Na{ata cel se 15 pratenici za da se reetablirame. Da nema monopol na vlasta vo Makedonija zatoa {to se pokaà deka toa e pogubno. P:Kako }e ja ispolnite taa cel? Koja }e bide klu~nata poraka vo va{ata kampawa? Prvo, borbata za demokratija zatoa {to taa e osnova za re{avawe na novi politi~ki i multietni~ki i ekonomski problemi. Vtoro - poskoro re{avawe na evroatlanskata idnina i integracija na zemjava . Makedonija 20 godini se zanimava so problemot so Grcija i gi izgubivme site bitki na toa pole. Ne e to~no deka problemot na imeto e problem na Grcija. Site makedonski Vladi dosega kupuvaa vreme za ovoju problem, vklu~uvaj}i ja i mojata od 1998 do 2002 godina. Novata Vlada mora da go zatvori problemot so Grcija i toa vo prvite 6 meseci za da ne se izgubat 4 godini. Ova sramno ime BJRM treba da go smenime vo ne{to {to moè da bide mnogu podostoinstveno za Makedonija. Hrvatska }e vleze vo EU , Crna Gora }e gi otpo~ne pregovorite i

35%

muslimani }e se javat na sledniot popis, {to zna~i deka Ramkovniot dogovor }e se poka`e kako neodr`liv na dolg rok

najverojatno }e vleze vo NATO , Srbija }e dobie kandidatski status i Albanija isto. Makedonija ostanuva vo edna mnogu opasna zona samo so BiH, i Kosovo, a eden odgovoren politi~ar ne smee da dozvoli ne{to takvo, pred se od bezbednosen aspekt. A, Makedonija nadvor od EU ne gubi samo pozicija i me|unaroden kredibilitet, tuku gubi pari. Vie bevte premier i imavte kontakti so oficijalna Atina. Imeto kaj nas se pretstavuva kako nere{liv problem, koj ne zavisi od nas, zo{to nie davame se {to mo`eme, ama Grcite nemaat namera da otstapat nitu milimetar od crvenite linii. Tolku li e Grcija beskompromisna? Prvo da go vidime na{eto ~uvstvo za kompromis. Inicijativite sekoga{ doa|aat od Nimic od strana na Grcija, a do na{a strana imame samo odbivawe. Na{ata politika e 20 godini da odbivame predlozi. Za da vidime dali gr~kata strana e popustliva treba nie od na{a strana da dademe nekakov predlog. Dvojnata formula definitivno ne e nekakov predlog. A ako na{i ministri velat na{eto ime e Republika Makedonija i to~ka, za kakov kompromis zboruvame, zo{to voop{to pregovarame? Severna Makedonija e apsoluten i dostoinstven predlog, i ne gledam

300 - 500

milioni evra "sve`i pari" godi{no se potrebni za Makedonija da go sredi finansiskiot bilans

ni{to sporno vo nego, zatoa {to ima barem desetina primeri vo istorijata koi funkcioniraat na ovoj na~in. Zna~i Severna Makedonija so garancii za identitetot i jazikot? Problemot so identitetot ne be{e spomnuvan do pred Bukure{t nikade. Toa e izmislica na makedonskata strana za da ne se re{i problemot. Ja krenaa topkata visoko za da nema re{enie. Ako vie im predlo`ite na Grcite da priznaat makedonska nacija i makedonski jazik, jas sum siguen deka toa }e go odbijat. Vie toga{ nemate probijno re{enie na problemot. No, go postavuvam pra{aweto, Grcite se isklu~itelno dobri prijateli so Srbija, pa so koja deklaracija go priznale identitetot i jazikot na Srbite? Takva deklaracija nema vo celata me|unarodna zaednica. Toa za mene e ve{ta~ka diskusija i e na{a frustracija, no, taka ne se vodi me|unarodna diskusija. Problemot na identitet e sosema ne{to drugo. Ako va{ata svadba ja napravite samo so Makedonski pesni a ne 98% porane{nojugoslovenski - vie ste napravile mnogu za makedonskiot identitet. ODNOSOT NA MENTORU^ENIK SO GRUEVSKI ODAMNA ZAVR[I Ovoj va{ stav e sosema sprotiven na onoj na premierot Nikola Gruevski. Poslednata izjava Vi

be{e deka bi koalicirale i so SDSM i so VMRO – DPMNE. Kako se gledate vie vo edna koalicija so Gruevski, koga za klu~noto pra{awe nemate ist stav? Vo ovoj moment politi~ki protivnici gi gledame i VMRO-DPMNE i vo SDSM, no vo niv pak i ne gledame strate{ki i nenadminlivi prijateli. Niedna koalicija ne treba da bide ~udna. Za nas najubavata pozicija e da osvoime tolku mnogu pratenici {to }e gi naterame VMRO-DPMNE i SDSM da koaliciraat protiv VMRO – Narodna. Realno nam ni treba golema koalicija koja }e gi re{i klu~nite problemi. Toa zna~i deka dokolku ste vo koalicija so Gruevski, taka mentorski }e go naterate da popu{ti okolu imeto? Na{iot odnos na mentor – u~enik e odamna zavr{en. Kakvi vi se kontaktite sega so premierot? Nemame nikakvi posebni kontakti. Sepak, dobro se poznavate. Ima li Gruevski kapacitet da se nadmine sebesi vo ova pra{awe? Postoi edna iracionalnost vo vrvot, vrzana so premierot ili so ekipata okolu nego. Vo minatite 4-5 godini tie ne samo {to ne go re{ija, tuku dopolnitelno go institucionaliziraa toj problem. Verojatni se dovolno politi~ki

no.

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

TOP 10 Za izlez od krizata treba otkaùvawe od nekoi formalni poraki i zabludi od tipot gonewe tranziciski bogata{i , preispituvawe na privatizacii i pravewe na hajki ili istragi od kade mu se parite na nekoj. Sekoj koj{to }e ovozmoì vrabotuvawe na 100 lu|e treba da go tretirame kako najgolem patriot .Toa e definicijata za patriotizmot na novoto vreme - site da se naso~ime kon investicii! rac racionalni da go sfatat site porak raki koi dojdoa od me|unarodnata zae zaednica deka imeto mora da se re{i. Tie vlegoa vo edna matrica re{ dek deka ne treba da bidat vladata koja }e go smeni imeto Zaedno so toa e i racionalnosta na ref referendumot. Prvo, toj moè da ne uspee . Vtoro, kakva }e bide poz pozicijata na vladata , dali taa akti aktivno }e agitira za referendumot , a ako ne agitira toga{ zo{to za 3 godini ne dala barem 4 drugi predlozi. I na kraj, zarem ne e pre pos posramno da se re~e narodot sam go smeni s imeto otkolku aktuelnata vla vlada koja be{e primorana da go nnapravi toa. [to bi go nateralo Gruevski so da d re~eme pod 50 pratenici, da ggo re{ava problemot, koga toa ne go napravil vo pet odini vla vlast so apsolutno mnozinstvo od koalicioniot i podr{ka po partner? par Nie imavme dve idealni situacii koga moèvme da go re{ime problemot so imeto.Prvo koga Branko lem Crvenkovski be{e pretsedatel Crv od SDSM, a Gruevski premier. I sega imame idealna situacija t.e apsolutnoto mnozinstvo na onie aps koi stojat zad vladata. Za toa kaj mene postoi strav, gubeweto na men apsolutnoto mnozinstvo da ne se aps pretvori vo alibi. Se pla{am toa da ne bide zakopuvawe na Makedonija vo novite prestojni 4 godini. Toa ne mora da zna~i raspad za Makedonija no }e zna~i nepovratno ekonomsko i politi~ko istraùvawe na Makedonija. Se otvara li vratata za po{iroka koalicija koja bi mu se sprotivstavila na Gruevski i na VMRO-DPMNE? Opstojuvaweto na vakva edna iracionalna pozicija navistina moè vo edna situacija da napravi koalicija na site protiv vladata. Kakvi se odnosite vo desnicata? Kade }e otidat glasa~ite na Filip Petrovski i na Dostoinstvo Stojan~e Angelov, kaj vas ili kaj Qube Bo{kovski, so kogo se zboruva deka imate t.n “dogovorena kavga”? Prva {pekulacija koja se javuva koga dvajca dologogodi{ni prijateli }e se skaraat e dali ne stanuva zbor za dogovorna kavga. Veruvajte, makedonskite politi~ari se u{te ne se na toa nivo za da kreiraat boèmni kavgi. Kavgata so biv{iot prijatel Bo{kovski e vistinska i realna i proizleze od nervozata deka delime isto glasa~ko telo. Od druga strana imame relativno bliski odnosi so partijata na Filip Petrovski, so Dostoinstvo, no se u{te smetam deka sme daleku od toa da se napravi nekakva koalicija, iako najverojatno na krajot }e se slu~i da odime site sami za sebe. Se sloùvam deka teloto e relativno malo i deka }e se rascepka. Nekoga{ suetite na lu|eto se pogolemi duri i od partiskite interesite, i mislam deka }e gledate realni rascepuvawe na toa desno glasa~ko telo. [to }e se slu~i po izborite e te{ko da se pretpostavi no pred izborite toa telo }e bide relativno rascepkano. TERORISTITE NA ONA STANAA MUDRI POLITIÂRI Ahmeti e nakako najkomoten vo

pretpostavkite deka }e se najde vo idnata Vlada bez razlika koj }e ja sostavuva. Ako se zeme istoriskoto minato na liderite na DUI i ako go analizirate nivnoto odnesuvawe i vo koalicionata vlada na SDSM i na sega{nata vlada, tie deluvaat kako edna zrela politi~ka partija i li~no mislam deka te{ko }e se zamisli nova vlada bez DUI. Ahmeti dovolno mudro igra do ovoj moment i so DPMNE i so SDSM i tie imaat podednakvo otvorena vrata i kaj dvete partii i go ~ekaat rezultatot. Mislam deka DUI vo novata vlada }e ispadne kako fiks. Site drugi moàt da se postavat vo pra{awe, no DUI e re{ena komponenta. Tie najavija deka implementacijata na Ramkovniot dogovor }e im bide glavniot adut vo kampawata. Dogovor vo koj vie ne veruvate. Vo delot na multietni~kiot soìvot sekoga{ sum bil pesimist. Ako Makedonija vleze vo NATO i EU moè da gi zapre tenziite, no nie morame da napravime nov multireligiozen kodeks koj ne mora da e pi{an kako ohridskiot dogovor. Sledniot popis }e pokaè deka muslimanskata zaednica se dviì so brojka od 35 % so opasnost vo slednata dekada da dostigne 40 %. Ramkovniot dogovor ne e kone~no re{enie. NAJGOLEM PATRIOT E ONOJ KOJ ]E OTVORI RABOTNI MESTA [to so problemot so javnata administracija? Vladata najavi za 2011 klu~ni reformi, no ne otpu{tawa, a bez toa, site eksperti velat deka reforma nema. I SDSM e prili~no tivka koga se raboti za ovie reformi. Jas ostaviv 75 000 vraboteni vo administracija, i pokraj toa {to bev kritikuvan deka e golema. Deneska posle 8 godini brojkite pokaùvaat oficijalno 129 000. Zna~i za 8 godini, Dràvata se pokaà kako najgolemiot sektor za vrabotuvawe. Znam deka otpu{taweto ne e privle~no za bilo koja partija, no ako se prodolì so ova tempo definitivno }e banknotirame. Se izmisluvaat sektori koi direktno zavisat od buxetot i direktno stanuvaat dràvna administracija. Tuka se dràvnite univerziteti vo sekoe selo. Vladata napravi sistemski problem vo obrazovanieto i na~inot na obrazuvawe stana buxetski problem. Nekoga{nata prekrasna bizni inicijativa za privatni univerziteti propa|a. Potoa, site tie muzei sto se pravat treba da vrabotuvaat lu|e i da im se pla}aat nivnite tro{oci. Vo 1998 god se prave{e plan koi institucii da se otka~at od vladata, nie samo za toa diskutiravme, a deneska nie nemame voop{to takvi razmisluvawa. [to so nevrabotenosta? Kako go analizirate vladeeweto na VMRO-DPMNE na toa pole odnosno vo delot na privlekuvawe na stranski investicii? A evidentno e i otsustvoto na doma{ni investitori? Ovaa vlada ima strate{ki problem, u{te koga se pojavi krizata 2008 postojano se tvrde{e sekoja naredna godina taa }e zavr{i. Takvata strate{ka pozicija gi pravi site gre{ki. Ne e problem

da se napravi ogromen buxet ako veruvate deka krizata zavr{uva do krajot na godinata, a ako imate stav deka krizata }e bide dolgoro~na vie ovaa godina imate pomal buxetot za da idnata godina imate u{te pomal i taka natamu. Toa zna~i ostavawe prostor na ekonomijata i na biznisot. Toa zna~i transformacija na dràvata kako najgolem biznismen vo minimizirawe na nejzinata uloga i davawe na prostor na se ona {to se narekuva biznis. I tuka e strate{kiot problem na vladata. Taa vo najgolemata evropska kriza gi prave{e najgolemite buxeti so toa go optovaruva{e makedonskiot biznis, i gi napravi najgolemite kazni na makedonskata ekonomija, i go zatvori biznisot, namesto da go ostavi da di{a. Plus na toa se nadovrza eden stav na maksimalna kontrola na se ona {to se narekuva{e finansiski tek na postojana politika na kazni i zatvarawa. Makedonija vo site parametri e najdole na listite na ekonomski mo}ni zemji, i ìveeme vo predkatastrifalna ekonomska sostojba. Zaradi toa sakam da ja iznesam tezata deka na Makedonija i treba sobirawe na site ekonomski sili zatoa {to problemot {to ni pretsto i e ekonomski. ]e imame seriozni ekonomski udari koi mora da znaeme kako da gi izdrìme. Makedonskata ekonomija mora da bide prioritet. Toa zna~i otkaùvawe od nekoi formalni poraki i zabludi od tipot na gonewe tranziciski bogata{i , preispituvawe na privatizacii, i pravewe na hajki im istragi od kade mu se na nekoj parite. Mora da sfatime deka sekoj koj {to }e ovozmoì vrabotuvawe na 100 lu|e treba da go tretirame kako najgolem patriot Toa e definicijata na patriotizmot na novoto vreme. Kakvi merki vie nudite? Prvo bankaraskata tajna. Denes sekoj inspektor moè da ima uvid vo se~ija bankaraska smetka. Treba da se donese zakon za toa kako se otvara bankarska smetka i toj zakon da bide mnogu blisku do {vajcarskiot.Potoa, amnestijata na kapitalot . Koga prv pat ja kaàv taa ideja bev kritikuvan mnogu od toga{ vidovme serija na dràvi koi ja napravija tokmu taa amnestija, Turcija, Rusija, Italija, Grcija. Verojatno nie ~ekame da ne snajde situacijata na Grcija pa da sfatime deka ni terba toa. Koga zboram za amnestija zboram i za makedonski i za stranski dràvjani. Postojat serija na merki koi moè da se primenat od EU i kaj nas. Na Makedonija i trebaat 300 do 500 milioni evra novi pari godi{no za da go re{at makedonskiot finansiski bilans. Ako ne gi oslobodime Makedonskite biznismeni polesno da doa|aat do pari te{ko } e napravime ne{to so ~ekaweto na stranskiot kapital. Tuka se i alternativnite metodi kako pretvarawe na deviznite rezervi vo zlato koi za Makedonija otkako imam spomnato do sega ima 30 % rast na zlatoto. Ekonomskite problemi }e bidat isklu~itelno jaki vo slednata decenija za toa treba da bideme so toj zapaden svet no so sopstvena ekonomska filozofija.

IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT

SMS - QUBOV vreme na rapiden razvoj na tehnologiite, Vo nekoga{noto {ekspirovsko iska`uvawe na qubovta premina vo SMS-qubov! A i komu mu treba {ekspirovskoto izjavuvawe qubov? Da mo`e{e Julija da go “izgugla” Romeo, }e otkrie{e deka e Monteki i }e se izbegne{e celata zbrka

o sporedba so pesna otsvirena pokraj bregot na moreto od akusti~na gitara na va{iot sakan/sakana, izjavuvaweto qubov od 140 karakteri ne izgleda mnogu romanti~no. A koga posleden pat ste mu ispratile nekomu qubovno pismo? Ili, najiskreno, kakvo bilo pismo voop{to? Ne o~ajuvajte. Vo doba na SMS-poraki, staromodnata romansa moè da izgleda stara kako biblija. Sepak, tehnologijata moè da go izbistri patot na vistinskata qubov, nezavisno dali }e vi pomogne da ja otkriete, neguvate ili, ako zatreba, da ja prekinete, pi{uva amerikanskiot magazin “Tajm”. Dali go barate va{iot Romeo? Bumot na onlajn-sostanocite zna~i deka ima pove}e ribi vo moreto od prethodno. Na koristeweto Internet pove}e ne se gleda kako na posledna opcija. Polovina od ispitanicite vo istraùvaweto od strana na reklamniot gigant Euro RSCG Worldwide izjavija deka tie znaele nekoj koj go prona{ol svojot partner preku Internet. Preku internet-sostanocite, kako da odite vo kafule i da barate potencijalni partneri, {to e mnogu lesno, a pritoa imate mo`nost da gi razgledate i odberete”, veli Patrik Marki, direktor na Relationship Laboratory pri univerzitetot vo Vilanova. Za tie {to se premnogu zafateni da odat na sostanoci vo ìvo, internet-sostanocite se dobrodojdena “kratenka”, osobeno koga profilite i fotografiite vi dozvoluvaat da pravite razli~ni izbori, istaknuvaat od “Tajm”. U{te pred da odite na prviot sostanok, moète da go pobarate va{iot potencijalen partner na Google ili na Facebook, so {to }e osigurte deka toj/taa ne se krijat zad la`ni profili. “Sega lu|eto moàt mnogu polesno da doznaat mno{tvo informacii eden za drug. Toa }e ve oddale~i od nekoi lu|e i so toa nema da treba da tro{ite vreme za da sfatite dali li~nosta e vistinskata za vas”, veli Robert Rozenvejn, profesor po sociologija pri univerzitatot Lihaj. [tom }e bide pronajdena potencijalnata Julija, koj e patot do srceto na modernata èna? Obidete se preku nejziniot mobilen telefon. Ako se pravilno napi{ani, SMS-porakite se kako qubovni pisma vrzani so pandelka,

samo {to sega moàt da se prebaruvaat. Pol Voker (25 godini), gi iskoristil SMS-porakite za da sozdade sovr{en podarok za godi{ninata od vrskata so negovata devojka, Elizabet. Toj napravil kalendar {to ja sledi hronologijata na nivnata vrska preku SMS-porakite {to si gi pra}ale. Dodeka go pravel kalendarot, Voker, koj ìvee vo Bruklin, gi pretvoril porakite vo tekstdokument, dolg 1.200 stranici. Iako brojot na poraki bil zastra{uva~ki, kalendarot na kraj go pokaùval tekot na nivnata vrska. “Najposle, seto toa izleze prili~no emotivno. Mojata devojka be{e presre}na”, veli Voker. Tehnologijata ne im pomaga samo na vqubenite. Vo edno istraùvawe, ekspertie po psihologija Xen Idn i Elis Veksler otkrija deka tie koi sakaat da gi izbegnat nesakanite qubovni izlivi, imaat novi sredstva na raspolagawe. “Otkrivme deka lu|eto koristat taktiki na izbegnuvawe za da odràt status-kvo vo nekoj odnos. Kompjuterskata tehnologija e odli~na za taa cel, bidej}i moè{ da razmisli{ okolu toa {to saka{ da kaè{. Dokolku pak, romansata trgne po nadolna linija, Ajfon }e vi pomogne da ja prekinete vrskata”, veli Idn, viziting-profesor na Univerzitetot vo Majami, Ohajo. Spored anketata vo edno spisanie, 43% od ènnite i 27% od maìte izjavile deka bile “otka~eni” preku SMSporaka. Osobeno koga stanuva zbor za prekinite, te{ko e da se povle~e linija me|u efikasnata i impersonalnata komunikacija. Se ~ini deka klu~ot leì vo ramnoteàta me|u onlajn-vrskata i realnata vrska. “Nekoi lu|e mislat deka moè da se sozdade instantvrska samo zatoa {to imame pristap do Facebook profilot na partnerot”, veli Art Ramirez, asistent po ~ove~ka komunikacija na Dràvniot univerzitet vo Arizona. Toj veli deka tehnologijata go namaluva nepotrebniot razgovor, ovozmoùvaj}i da doznaete dali va{iot partner e vistinskiot izbor za vas. A i komu mu treba {ekspirovskoto izjavuvawe qubov? Da moè{e Julija da go “izgugla” Romeo, }e otkrie{e deka e Monteki i }e se izbegne{e celata zbrka.

Komentari / Analizi

VERBA I DOVERBA

po~nuva od verbata i doverbata. Prviot ~ekor e da se ima verba deka s$ zavisi od nas samite i od nikogo drug, od na{iot pristap i od na{ata re{enost da uspeeme. Site zaedno mo`eme ~uda da napravime. Vtoriot ~ekor e da se ima doverba vo lu|eto koi ne davaat prazni vetuvawa

zborite se toptema. I brzo }e dojdat. Ovie }e bidat epski, istoriski, najva`ni izbori dosega. Gra|anite }e kaàt vo koja nasoka sakaat da odi Makedonija i so ~ie liderstvo. Vo takov ambient, sosema e jasno i logi~no {to otsega pa do juni fokusot na kolumnite prvenstveno }e bide naso~en kon rabotite za koi mislam deka e va`no da se potenciraat. Po~nuvam so toa {to go smetam za su{tinski najva`no koga se odi na glasawe: verbata i doverbata. Od izborot za potpretsedatel na SDSM, vo sredinata na 2009 godina, pa dosega, na moe golemo zadovolstvo, imav navistina mnogu sredbi so gra|anite. Na tie sredbi re~isi sekoga{ povtoruvam edna rabota. Do podobra ìveja~ka moè da se dojde samo so pove}e rabotewe i podobro rabotewe. Nema drug pokratok pat. I otvoreno im velam na gra|anite deka sekoj {to poinaku }e im kaè – gi laè.

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

Nekoi velat deka toa ne e voobi~aen re~nik za nekoj {to e vo politikata, barem vo Makedonija. Moèbi e taka, moèbi navistina e nevoobi~aeno. No, mora da bide taka i nikako poinaku. Mislam deka vremiwata se promenija, a so niv i glasa~ite. Tie s$ pomalku sakaat da glasaat protiv nekogo, a s$ pove}e za nekogo. Zatoa ima tolku neopredeleni koi ~ekaat da vidat i da odberat ~ija ponuda }e bide podobra, pokvalitetna. Vo vaka izmeneti okolnosti vreme e edna{ zasekoga{ da prestanat praznite politi~ki vetuvawa za koi toj {to gi dava znae u{te vedna{ deka ne moè da se ostvarat. Vreme e na gra|anite da im se pokaè iskrena po~it. Dali politi~arite od vlasta go pravea toa minative godini? Ne ba{. Kako poinaku da se sfatat brojnite situacii koga vlasta pokaà neugasliva èd da im se dodvori na gra|anite. Dobro e da se potsetime. Se se}avame na vetuvaweto za zgolemuvawe na platite na vraboten-

ite vo administracijata tri godini po red po 10%. Poslednoto poka~uvawe na platata treba{e da se slu~i vo 2009 godina. No, toa ne se slu~i, so objasnuvawe deka e krizna godina. Narednata, 2010 godina vlasta ja najavuva{e kako godina vo koja }e izlezeme od krizata. No, ni toga{ ne se zgolemija platite. Pogoduvate, vlasta ne predvide da gi zgolemi platite ni vo 2011 godina, koga ve}e na golemo najavi rast na ekonomijata. U{te od prviot moment se pra{uvav zo{to vlasta mora{e da dade takvo nepromisleno vetuvawe, da najavi i veti zgolemuvawe na platite duri za tri godini odnapred. Patem, zabele`uvate u{te ne{to? Nikoj ve}e ne ni o~ekuva vlasta da gi zgolemi platite na administracijata. Toa e katastrofalen pokazatel za vlasta. Se se}avate na vetuvaweto na vlasta za izgradbata na nova fabrika vo slobodnite ekonomski zoni {to }e proizveduvala ekrani i monitori? Koga celata rabota

po~na da izbleduva gledavme neve{ti objasnuvawa deka proizvodstvoto se odlaga za nekolku meseci, pa za u{te nekolku meseci. Sega ve}e nikoj ne pra{uva za fabrikata. Se se}avate na vetuvaweto na vlasta za brend-hotelot zad trgovskiot centar Ramstor, hotel {to be{e gromoglasno najavuvan u{te pred nekolku godini i dosega treba{e da bide izgraden? Tarabite u{te stojat tamu. Se se}avate na vetuvaweto na vlasta za nov aerodrom vo [tip? Kakvo grandiozno vetuvawe. Se dava li vakvo vetuvawe ako ne si siguren deka moè{ da go ostvari{? Lesnotija na ìveewe. [to da kaème za proekciite na vlasta za dvièweto na makedonskata ekonomija. Vetuvawata za rastot na ekonomijata. Grafikonot pokaùva {to veti Vladata, a {to vsu{nost se slu~i so makedonskata ekonomija vo 2009 i 2010 godina, period od poslednite parlamentarni izbori navamu. Pokaùva {to proektirala vlasta, {to bilo

ostvareno i {to proektiral SDSM. Prviot zaklu~ok e deka vlasta mnogu proma{ila vo proekcijata. Vo 2009 godina vetila rast od 5,5%, a ne samo {to nema{e tolkav rast, tuku voop{to nema{e rast i ekonomijata ima{e pad od 0,9%. Vo 2010 godina sli~na slika. Nasproti proekcijata na vlasta za rast od 2%, makedonskata ekonomija ima{e tri pati pomal rast, 0,7%. Povtorno proma{uvawe. Vakvite proma{uvawa mo`e da poka`uvaat neznaewe na vlasta ili nejzino namerno manipulirawe so gra|anite. Koj sega, po vakvi proma{uvawa vo 2009 i 2010 godina, da veruva na vladinata proekcija za rast na ekonomijata od 3,5% vo 2011 godina? Vtoriot zaklu~ok od grafikonot e deka proekciite na SDSM se blisku do ostvarenoto. Vo 2009 godina SDSM proektira{e pad na ekonomijata od 1,2%, se ostvari pad od 0,9%. Vo 2010 godina SDSM proektira{e rast na ekonomijata vo ra-

spon od 0,8% do 1,2% ili vo prosek rast od okolu 1%. Grafikonot pokaùva deka proekcijata na SDSM e dobra, bidej}i rastot be{e 0,7%. Jasno e deka SDSM ne pristapi manipulatorski na proekciite za dvièweto na makedonskata ekonomija. Naprotiv, pristapivme krajno sovesno i profesionalno, {to e vo soglasnost so verbata deka gra|anite nemaat polza od samozalaùvawe. Go odbravme pote{kiot pat, toj {to zna~i trpelivo grad ewe doverba kaj gra|anite. Da se vratam na po~etokot od kolumnata. S$ po~nuva od verbata i doverbata. Prviot ~ekor e da se ima verba deka s$ zavisi od nas samite i od nikogo drug, od na{iot pristap i od na{ata re{enost da uspeeme. Site zaedno moème ~uda da napravime. Vtoriot ~ekor e da se ima doverba vo lu|eto koi ne davaat prazni vetuvawa.

ULOGATA NA BRIK ZEMJITE VO PREOBLIKUVAWETO NA EKONOMSKATA GEOGRAFIJA

april ovaa godina na BRIK zemjite oficijalno }e im se pridru`i Ju`na Afrika, pa akronimot BRIK dobiva u{te edna bukva i stanuva BRIKS. Dali vo idnina mo`e da se o~ekuva u{te nekoja zemja da im se priklu~i?! Se spomenuvaat pove}e zemji, no spored mene, odnosno spored ekonomskiot rast {to go postignuva poslednive godini, po svojata golemina po povr{ina i naselenie, toa bi bila Turcija

kronimot BRIK prvpat be{e upotreben od Xim O'Nil (Jim O'Neill), ekonomist, vo eden negov trud koj go objavi vo 2001 godina. Vo trudot go svrtuva vnimanieto na svetskata javnost kon ~etiri zemji vo razvoj, koi vo prvata polovina od ovoj vek, spored negovoto mislewe, }e ja preoblikuvaat ekonomskata geografija. Toa se Brazil, Rusija, Indija i Kina. Ottamu, avtorot go izveduva akronimot BRIK. Zo{to tokmu ovie zemji? Prvite dve - Brazil i Rusija - se golemi po povr{ina i raspolagaat so ogromni resursi (rudi, minerali, energensi) i so tie ogromni potencijali se nametnuvaat kako idni svetski ekonomski velesili. Vtorite dve - Kina i Indija - so ogromniot potencijal na rabotnata sila (dvete zemji zaedno imaat pove}e od 2,5 milijardi `iteli) i so visokite stapki na ekonomski rast, {to go postignuvaat so decenii se nametnuvaat i denes (Kina ve}e stana vtora ekonomska sila vo svetot), a utre u{te pove}e }e se nametnat na svetskata ekonomska scena. BRIK zemjite pokrivaat pove}e od 25% od povr{inata na majkata Zemja, a vo niv `ivee pove}e od 40% od svetskoto naselenie. Tie dva faktori, golemata povr{ina od Zemjinata topka {to ja

pokrivaat polna so resursi i brojot na naselenieto {to ìvee vo niv, se najva`nite {to pridonesuvaat za ekonomskata sila na ovie zemji denes i vo idnina. Svesni za svojata sila, rakovodstvata na ovie zemji po~naa da odrùvaat samiti, po~nuvaj}i od 2009 godina, edna{ godi{no. Prviot se odrà vo Rusija vo 2009 godina, vtoriot vo Brazil vo 2010 godina i tretiot vo Kina vo 2011 godina. Kolku se vitalni i dinami~ni vo svojot ekonomski razvoj najdobro moè da se ilustrira so faktot deka vo poslednite 10 godini BRIK zemjite pridonesuvaat so edna tretina od svetskiot porast na bruto-op{testveniot proizvod (GDP). Nivnoto u~estvo vo svetskata ekonomija se zgolemi od edna {estina, kolku {to iznesuva{e na po~etokot od izminatata dekada, do re~isi edna ~etvrtina na krajot od dekadata, mereno spored metodot na kupovna sila na op{testveniot proizvod. Se o~ekuva ovoj trend vo ovaa dekada u{te pove}e da se zasili i ve}e vo 2018 godina BRIK zemjite zaedno da imaat pogolem bruto-op{testven proizvod od SAD. Spored nekoi drugi prognozi, vo 2020 godina BRIK zemjite }e u~estvuvaat so edna tretina vo svetskiot op{testven proizvod (meren spored metodot na kupovna

sila) i so 49% vo rastot na op{testveniot proizvod na svetsko nivo. Toa {to e posebno karakteristi~no za odbele`uvawe e {to ovie ~etiri zemji s$ pove}e go zgolemuvaat u~estvoto vo trgovskata razmena so ostanatite zemji vo razvoj, kako i vo udelot na direktnite investicii vo ovie zemji. Trgovskata razmena me|u BRIK i ostanatite zemji vo razvoj vo poslednava dekada raste{e po eksponencijalna funkcija i se zgolemi {est pati. Kina i Indija, a vo pomala mera i Brazil, se me|u najgolemite investitori vo zemjite vo razvoj. Osobeno se golemi kineskite direktni investicii vo zemjite od afrikanskiot kontinent. Zgolemenata trgovska razmena me|u BRIK i zemjite vo razvoj e glavniot faktor za porastot na cenite na surovinite vo svetski ramki i za podobruvawe na uslovite za razmena, terms of trade, kaj zemjite vo razvoj. Pove}e od 60% od razmenata na ostanatite zemji vo razvoj vo 2009 godina be{e so BRIK zemjite. Me|u 2000 i 2009 godina vkupniot izvoz na ostanatite zemji vo razvoj vo BRIK zemjite raste{e so godi{na stapka od 25%. Toa ovozmo`i u~estvoto na izvozot na zemjite vo razvoj vo svetskiot izvoz da se zgolemi od 1,6% vo 2000 godina na 2,6% vo 2009 godina. Zgolemenata trgovska razmena

me|u BRIK i ostanatite zemji vo razvoj pridonesuva za povisoki stapki na ekonomski rast kaj dvete grupacii. Zgolemenite ekonomski vrski i zavisnosta na zemjite vo razvoj od izvozot (pred s$ surovini i energensi) vo BRIK zemjite (samo vo Kina se realiziraat 15% od vkupniot izvoz vo 2009 godina) ima i svoj politi~ki odraz. Politi~kite vrski, pred s$ me|u Kina i golem broj zemji od afrikanskiot kontinent, se s$ pogolemi. Potvrda e i rezultatot od anketata na BBC na pove}e od 28.000 ispitanici vo 27 zemji. Na pra{aweto kako go ocenuvaat ekonomskiot podem na Kina najpozitiven stav imale ispitanicite od Nigerija (82%) i od Kenija (77%). Sli~no e i so anketiranite od drugite afrikanski zemji vo razvoj i od drugite kontinenti vo koi se zna~ajni kineskite investicii. Negativni se mislewata me|u ispitanicite vo zemjite od Evropskata unija, SAD i Kanada. Pri~inata e faktot {to ovie zemji te{ko izleguvaat od krizata, a Kina re~isi i ne ja po~uvstvuva. I drugite zemji vo razvoj pobrzo izleguvaat od krizata otkolku razvienite. Vo SAD i vo EU preovladuva misleweto deka del od pri~inite za bavniot izlez od krizata le`at vo “ne~esnata” trgovija {to ja vodi Kina i vo valutnata politika na potcenet juan, odnosno “valutna politika na

osiroma{uvawe na sosedot”. Sekojdnevnite obvinuvawa preku mediumite sozdavaat atmosfera na animozitet na javnosta vo ovie zemji kon Kina. Od april ovaaa godina na BRIK zemjite oficijalno }e im se pridruì Ju`na Afrika, pa akronimot BRIK dobiva u{te edna bukva i stanuva BRIKS. Dali vo idnina moè da se o~ekuva u{te nekoja zemja da im se priklu~i?! Se spomenuvaat pove}e zemji, no spored mene, odnosno spored ekonomskiot rast {to go postignuva poslednive godini, po svojata golemina po povr{ina i naselenie, toa bi bila Turcija. I na kraj, edna pouka koja bi bila korisna za nas vo Makedonija. Slovenija e ~lenka na EU, tamu kade {to celime nie da stigneme. No, na Slovenija ~lenstvoto ne & pre~i da razviva silni trgovski vrski so oddelni zemji od BRIK. Golem del od svojot izvoz go realizira na ruskiot pazar. Nie so Rusija imame ogromen deficit vo trgovskata razmena. Malku se raboti za negovo uramnoteùvawe. Makedonija ima proizvodi atraktivni za ruskiot pazar, samo treba dobra organizacija vo osvojuvaweto na toj pazar. A toa, za àl, ni nedostiga. Treba da sledime i {to pravi Kina poslednive godini. Taa ima i

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

vo apsolutni i vo relativni brojki najgolemi devizni rezervi. Golem del gi ima plasirano vo SAD. Vo posledno vreme re{i da gi diverzificira plasmanite. Samo golema zemja kako Kina, so golemi dràvni kompanii, moè da finansira proekti kako {to e Vardarskata Dolina. So Kozjak pokaà deka imaat i vrvna tehnologija. Kina e i dokaàn iskren prijatel na Makedonija. Edinstveno {to bara e da ne pravime gluposti kako taa so Tajvan. Nikakvi drugi skrieni nameri nema. Da go iskoristime toj fakt. PS. Se se}avam na edna od sednicite na Vladata koga jas bev nejzin ~len, a raspravavme za pristignatite ponudi na raspi{aniot me|unaroden tender za Kozjak. Iako ponudata na edna kineska kompanija be{e za okolu 80 milioni marki popovolna od drugite, ima{e ministri {to se zalagaa za nekoja druga ponuda so obrazloènie deka kineskata oprema ne e na tehni~ko i tehnolo{ko nivo kako opremata vo drugite ponudi. Sre}a, vo kineskiot prospekt ima{e podatok deka tie takva oprema imaat prodadeno i vo SAD. Toj fakt i gi zamol~i protivnicite i taka be{e donesena odlukata kineskata kompanija da go gradi Kozjak.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

TURCIJA JA OÊKUVA NOV BRAN OD STRANSKI INVESTICII urcija moè da doìvee bran od stranski direktni investicii od 70 me|unarodni kompanii, koi se vo potraga po rast i profit na po~etokot od pretstojnata globalna recesija vo narednata godina, prenesuva turskiot magazin “Kapital”. Vkupnite investici moàt da iznesuvaat i do 12,5 milijardi dolari, izvestuva magazinot, citiraj}i eden neodamne{en

izve{taj na BCG Partners. Turcija minatata godina dobi 8,9 milijardi dolari kako stranski direktni investicii. Spored izve{tajot, 80% od ovie investicii se o~ekuva da bidat grinfild i so transakcii za spojuvawe i prezemawe. Grinfild investiciite vo minatite godini ne nadminuvaa 20% od stranskiot priliv na kapital, no se o~ekuva ovaa brojka da dostigne 40% vo

2011 godina. Spojuvawata i prezemawata na turskiot pazar se o~ekuva da nadminat 30 milijardi dolari ovaa godina. “So pomo{ na zdrav privatizaciski proces, predviduvame deka vkupniot iznos na spojuvawa i prezemawa }e nadmine 30 milijardi dolari”, izjavi Kerim Kotan, direktor na menaxment vo Pragma Korporejt Fajnans.

EIB NEMA DA GO FINANSIRA PEQE[KI MOST

ostot koj bi gi spojuval bregot i poluostrovot Peqe{ac, so koj bi se zaobikolil preminot niz krajbre`niot del na Bosna i Hercegovina kaj Neum, ne se vklopuva vo dolgoro~nata vizija na Evropskata unija i Evropskata investiciska banka (EIB) nema da go finansira, izjavi potpretsedatelot na EIB, Matijas

Kolac Anen. “So vlezot na Hrvatska vo EU bi se ukinale vnatre{nite grani~ni kontroli i bi se realiziral neprekinat protok na lu|e me|u Hrvatska i ~lenkite. Proektot za mostot kon Peqe{ac ne se vklopuva vo dolgoro~nata vizija na Unijata, odnosno zemjite od regionot bi trebalo eden den da stanat ~lenki

na EU, taka {to takvite proekti nemaat smisla”, izjavi Kolac Anen, naglasuvaj}i deka EIB nema da ja finansira izgradbata na toj most. Potpretsedatelot na EIB potseti deka bankata minatata godina vo Hrvatska sklu~ila dogovori za finansirawe vo rekorden iznos od 511 milioni evra.

“Srbija e na{ va`en partner. Grcija e vtora najgolema zemja-investitor vo Srbija i dosega imame investirano pove}e od 2,5 milijardi evra. Okolu 250 kompanii vrabotuvaat pove}e od 25.000 lu|e. Smetame deka ekonomskata sorabotka e silna, no bi trebalo da bide u{te posilna”, izjavi Kuvelis

SPIROS KUVELIS

ZAMENIK-MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI NA GRCIJA ZA ME\UNARODNA EKONOMSKA SORABOTKA

GRCIJA NE GI ZAPIRA INVESTICIITE VO SRBIJA

uvelis veli deka vo mediumite ima mnogu {pekulacii, ili kako {to veli toj - tra~evi, za problemite so koi se soo~uva gr~kata ekonomija i nejzinite banki. Slikata e sosema sprotivna, veli toj. Objasnuva deka Grcija e edna od zemjite koja ja koristi Evropskata pomo{ i na posledniot samit e visoko oceneta od aspekt stabilizacija. “Zatoa, periodot za otplata na pomo{ dobiena od Me|unarodniot monetaren fond i Evropskata unija e prodol`en za nekolku godini. Toa e znak za doverba vo promenite koi gi voveduvame vo

gr~kata ekonomija. Istoto vaì i za gr~kite banki banki. êtiri se prisutni vo Srbija i dràt 16% od pazarot. Iako ima{e prikazni deka bankite }e se soo~at so problemi, dojde do sosema poinakva situacija. Tie ja zacvrstija svojata kapitalna baza i moàt da go koristat ovoj period da se {irat”, izjavi Kuvelis,zamenikminister za nadvore{ni raboti na Grcija, koj vo razgovor za srpskiot vesnik “Danas” zboruva{e za me|unarodna ekonomska sorabotka, za vreme na negovata minatonedelna poseta vo Srbija. Na srpskiot minister za nadvore{ni raboti, Vuk Jer-

emi}, i ministerot za ekonomija, Neboj{a ]iri}, Kuvelis im gi pretstavi planovite za organizirawe na nekolku biznis-forumi vo Srbija i Grcija, so cel podobro da se povrzat biznismenite od dvete zemji. So ogled na sostojbata vo koja se nao|a Grcija, dali e rano da se zboruva za novi pogolemi gr~ki proekti ili investicii vo Srbija? Nikoga{ ne e premnogu rano. Grcija gi pomaga golemite proekti vo Srbija od svojot buxet. Se obiduvame da gi potikneme gr~kite kompanii so ogled na toa {to smetame deka Srbija e plodno tlo za ponatamo{ni investicii i zatoa smetame deka bankite se ood strate{ko zna~ewe. avtopat preku koj biznisot Tie se avtopa Isto taka, moè da napreduva. nap i srpski sakame da privle~eme pr investicii vvo Grcija. imale nekoi novi Dali ste ima pra{awa od gr~kite investitori investirawe vo Srbija? za investira interes kaj Zasega ne. Postoi Po tur-operatorite i hobankite, turtelierite za pro{iruvawe na investicii. Me|utoa, possvoite invest toi interes zza investirawe vo oblastite na visokata tehnologija, grade`ni{tvoto i proizvodstvoto grade`ni{tv na gradeèn materijal. Razgovarav i za eden vaèn sektor kade {to sigurno }e privle~eme vnimanie, a toa e zelenata energija, odnosno obnovlivite izvori kako {to se vetroenergijata i solarnata energija. Toa e mnogu vaèn sektor vo Grcija, a Srbija e dobra zemja za investirawe vo ovaa oblast. Koi se preprekite {to postojat me|u Srbija i Grcija? Sekoga{ postojat raboti koi morame da gi re{avame, poradi unapreduvawe na sorabotkata. Postoi eden problem vo trgovi-

POVOLNI PAKETI ZA LETUVAWE “Od toa {to go slu{am od na{ite partneri, zainteresiranosta na srpskite turisti za Grcija e mnogu pozitivna. Veruvam deka ova }e bide podobra godina za gr~kiot turizam. Grcija i ovaa godina nudi konkurentni paketi. Cenite pa|aat i zemjava e dobra destinacija osobeno sega koga nekoi drugi destinacii kako Egipet i Tunis se soo~uvaat so politi~ki problemi”, veli Kuvelis. jata so sveì proizvodi. Stanuva zbor za fitosanitarnata kontrola na granicite koja go prodolùva vremeto na transport. Morame da ja poednostavime ovaa procedura. Standard i Purs povtorno go namalija kreditniot rejting na Grcija. Dali Srbija bi trebalo da se pla{i deka gr~kata ekonomija ima te{kotii da se izvle~e od problemite? Slu{navme {to Standard i Purs i drugite rejting-agencii rekoa i ako se obidete da gi sfatite zo{to go pravat toa, ne }e moète da najdete smisla. Grcija napravi mnogu rigorozna programa za stabilizacija na ekonomijata. Me|unarodniot monetaren fond, Evropskata komisija i Evropskata centralna banka ocenuvaat deka gr~kata ekonomija e na dobar pat da zakrepne, a vo isto vreme rejting-agenciite, poradi nepoznati pri~ini za nas, ni go namaluvaat rejtingot. Veruvam deka toa e samo del od igrata koi pazarite sakaat da ja igraat protiv odredeni zemji. Nie ne se griìme poradi toa, prodolùvame so na{ata rabota i znaeme deka moème da ja reformirame ekonomijata. Moàt da kaàt {to sakaat, no ne moàt da ja namalat na{ata odlu~nost. Finansiskite podatoci na cenralata na ~etirite najgolemi gr~ki banki koi rabotat vo Srbija,

pokaùvaat deka zarabotuva~kata im pa|a, a nekoi od niv se i vo zaguba. Vladata }e im pomogne so dopolnitelni 30 milijardi evra. Dali e toa pri~ina za strav? Sosema sprotivno. Pominuvame preku kriza i normalno e da im se namaluva profitnata zona. Nivnite }erki–banki vo Srbija se dopolnitelno zajaknati, bidej}i smetame deka se va`ni za {irewe na gr~kite investicii. Gr~kata Vlada pomaga za da se osigura deka tie banki }e bidat potpolno sigurni. Toa sekoga{ sme go pravele i nema nikakov prostor za strav. Rezultatite na tie banki vo Srbija se mnogu pozitivni. Nema potreba da se griìme, bidej}i gr~kiot bankarski sektor e stabilen. Edna gr~ka kompanija gradi del od Koridorot 10 na jugot na Srbija. Dali }e ja zavr{i rabotata vo rok i dali gr~kata Vlada }e obezbedi dovolno pari? Sekako. Dosega celiot proces na gradewe na Koridorot 10 funkcionira dobro i gr~kata Vlada obezbedi okolu osum milioni evra. Ponekog{ ima odloùvawe poradi proceduralni pri~ini, no proektot napreduva normalno. Gr~kite grade`ni kompanii vo svetot se poznati po efikasnosta i po~ituvaweto na rokovite. Nemame pri~ini da veruvame deka }e ima nekoe odloùvawe ili problemi so Koridorot.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

SVET

0-24

...VO SE]AVAWE NA GAGARIN

...MASOVNA “TEPA^KA”

...BUNTOVNICI-IZVOZNICI

“Sojuz” uspe{no lansiran

Proslaven Me|unarodniot den na borba so pernici

Libijcite povtorno }e izvezuvaat nafta

presret na 50-godi{ninata od prviot let vo vselenata so a vreme na vikendot vo pove}e svetski metropoli, preku masibijskite buntovnici ovaa nedela }e go natovarat prviot VRusijao~ove~ki ekipa`, izveden na 12 april 1961 od Jurij Gagarin, Zovna “tepa~ka” so pernici, be{e proslaven me|unarodniot Ltanker so surova nafta namenet za izvoz, otkako poradi v~erautro go lansira vselenskoto letalo “Sojuz”, vo den na borba so pernici. Masovnite borbi simultano se buntot protiv liderot Moamer Gadafi, be{e sopren izvozot ~ij ekipa` ima i amerikanski astronaut.

odvivaa vo Wujork, Cirih, Viena, Sofija, Amsterdam itn.

na “te~noto zlato” od ovaa afri~ka zemja.

DVA, TRI ZBORA

PREDIZBORNA TRESKA VO SAD

“Libiskiot lider Moamer Gadafi i negovoto semejstvo treba da ja ostavat vlasta. Me|unarodnata zaednica }e gi spre~i diplomatskite obidi na Gadafi da go naru{i nejzinoto edinstvo. Me|unarodnata zaednica da ostane edinstvena i pokraj po~natata poseta na libiskiot zamenik-minister za nadvore{ni raboti, Abdel Ati al Obejdi, na Grcija, na Turcija i na Malta."

OBAMA SO NAJSKAPA KANDIDATURA VO AMERIKANSKATA ISTORIJA

So zgolemeno mediumsko vlijanie i ogromen avtoritet za kampawata za pretsedatelskite izbori vo 2012 godina, koja ja po~na mnogu porano od voobi~aeno, amerikanskiot pretsedatel planira da sobere duri edna milijarda dolari BORO MIR^ESKI

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, ne e pove}e nepoznat kandidat kako vo 2008 godina koga ja podnese pretsedatelskata kandidatura, so nekolku skromni donacii i mlada glasa~ka publika, inspirirana od negovata poraka za nade` i promeni. Denes, Obama ja po~na pretsedatelskata kampawa mnogu grandiozno. So zgolemeno mediumsko vlijanie i ogromen avtoritet za kampawata za pretsedatelskite izbori vo 2012 godina, koja ja po~na mnogu porano od voobi~aeno, amerikanskiot pretsedatel planira da sobere duri edna milijarda dolari. Za ekspertite, toa e bez presedan. Tie ja ocenija kampawata za najskapata kandidatura vo amerikanskata istorija. “Vo 2008 godina, be{e anonimec so sosema poinakva prikazna od sega{nata. Toga{, kamapawata na Obama li~e{e na patuvawe okolu SAD, za razlika od site tradicionalni pretsedatelski kampawi. Populizam vo vistinska smisla na zborot”, izjavi Kristofer Arterton, profesor po politi~ki menaxment na Univerzitetot Xorx Va{ington. Spored anketite i analizite, iako e rano da se sudi po nivnite rezultati, Barak Obama vodi vo odnos na nekolku negovi rivali od Republikanskata partija.

Obama ja objavi vesta za povtorno kandidirawe vo nedelata preku imejl i SMS-poraki isprateni do negovite poddr`uva~i i preku videoporaka objavena na negovata oficijalna internetstranica. Vo ponedelnikot, pak, toj i oficijalno gi podnese dokumentite do Federalnata izborna komisija. Za razlika od negovata skromna kampawa vo 2008 godina, ovaa kampawa }e bide vistinska zakana za Republikancite, smetaat ekspertite. Spored Finansiskiot institut za kampawi vo Va{ington, samo za dva dena golem broj K

FRANKO FRATINI

minister za nadvore{ni raboti na Italija

individualni donatori mu dadoa na Obama okolu ~etiri milioni dolari. Od niv, 25% doa|aat od mali donatori, koi dale po 200 dolari ili pomalku. “Mislam deka pretsedatelot bez nikakov problem }e uspee da sobere edna milijarda dolari za kampawata, so ogled na toa deka kako anonimec vo 2008 godina sobra duri 750 milioni dolari”, veli Majkl Malbin, izvr{en direktor na CFI. Sekoj ~len od timot na Obama ima za zada~a da sobere po 350.000 dolari, {to e prili~no te{ko, poradi izmenite vo zakonot za finansirawe na politi~ki partii i kandidati, koj dozvoluva donirawe na najmnogu 2.500 dolari od eden donator. Spored izvori na Si-en-en, Obama ve} e gi kontaktiral klu~nite donatori za negovata kampawa, a zakaàl i nekolku konferenciski telefonski razgovori so klu~ni poddrùva~i na Demokratite. Zamenik-pretsedatelot na SAD, Xo Bajden sledniot ponedelnik }e se sretne so klu~nite privrzanici na Demokratite vo Wu Hemf{ir, dràva kade {to najprvo se sproveduvaat izborite. Sedi{teto na izborniot {tab povtorno }e bide vo îkago, vo kancelarijata na porane{niot {ef na kabinet, Ram Emanuel, koj neodamna be{e izbran za gradona~alnik. Vo kampawata povtorno }e u~estvuvaat negovite bliski sorabotnici i prijateli Dejvid Akselord, Robert Gibs, Valeri Xeret, Xim Mesin i Dejvid Plof. I

“Potrebno e da se vospostavat novi temeli za stabilnost na svetskata ekonomija. S$ u{te preovladuva golema neizvesnost. Voop{to, postojat mnogu crni lebedi koi plivaat vo ezeroto na globalnata ekonomija. Makroekonomskite politiki, moraat namesto stabilnosta na cenata, vo prv plan da ja stavat finansiskata stabilnost.” DOMINIK [TROS KAN

ivr{en direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF)

“Sleden ~ekor za unapreduvawe na odnosite me|u Rusija i SAD, pretstavuva zajaknuvaweto na ekonomskite vrski, trgovijata i investiciite. Pra{awata za bezbednost ostanuvaat va`ni vo odnosite me|u dvete voeni sili, no odnosite nema da bidat zacementirani dokolku ne bidat vospostaveni posilni ekonomski vrski me|u SAD i Rusija.” SERGEJ IVANOV

zamenik-premier na Rusija

Feqton

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: APPLE

EPL ZA MALKU ]E BANKROTIRA[E, A SEGA VLADEE SO SVETOT PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ojot model na biznis se Bitlsi. Tie bea ~etvorica mladi {to negativnite tendencii eden kon drug gi drèa pod kontrola. Tie se balansiraa eden so drug. Vkupniot zbir be{e podobar od zbirot na delovite. Golemite raboti vo biznisot ne moàt da bidat napraveni od edno lice, tie se pravat so tim od lu|e”, veli Stiv Xobs. So ovaa skromna izjava toj ja zaseni negovata va`nost vo kompanijata Epl (Apple), koja vo 1997 godina be{e opasno blisku do bankrot. Denes, po 15 godini, cenite na akciite se iska~ija od 6 do 350 dolari, a kompanijata ima mo} kako nikoga{ dosega. No, {to e toa {to se promeni? Prezemaj}i rebrendirawe predvodeno od proizvodstvo na tehnolo{ki napredni i elegantno dizajnirani proizvodi kako Ajfon, Ajpod ili, pak, Ajpad, Epl stana dviè~ka sila vo industrijata za personalni kompjuteri i potro{uva~ka elektronika. Re~isi sekoj proizvod koj go lansira kompanijata instantno stanuva hit, a sekoj ~ekor {to go pravi Stiv Xobs, glavniot

Kompanijata j Apple pp e predvodnik r na re~isi r sekoja j tehnolo{ka revor lucija No, lucija. No dokolku vo 1997 godina ne pobara{e pomo{ od svojot osnova~, taa denes }e be{e na listata so propadnati kompanii za koi ostanuva da svedo~i samo istorijata. Sepak, istorijata denes svedo~i za uspe{no rebrendirawe koe se odviva{e nekolku godini, zaedno so potragata po konkurentni proizvodi, koe na kraj zavr{i so uspeh i pojavata na Ajfon

lik zad rebrendiraweto, sekoga{ go krade mediumskoto vnimanie. “Xobs e tehnolog so srce na umetnik”, veli direktorot na konsultantskata agencija za brend-dizajn Mark [ilum. Druga rabota koja mu odi dobro na Epl, zabele`uva [ilum, e na~inot na koj Epl go vrzuva svojot brend so svoite proizvodi na nivo na kupuva~ko iskustvo vo prodavnicite. “Deluvaweto e osnovata na brendot”, veli toj i dodava deka “sekoj vo Epl, od izvr{niot direktor do proda`niot agent, treba da ja razbere misijata na kompanijata i slobodno da ja vrze so proizvodot na svoj na~in.” KAKO PROIZVODITE NA EPL STANAA POKONKURENTNI Minatava godina, za prvpat od 1989 godina navamu, pazarnata kapitalizacija na Epl go nadmina Majkrosoft.

Ova se ~ine{e nevozmo`no vo 1997 godina, koga Epl, za da spasi od bankrot, pobara pari duri i od svojot rival Bil Gejts. Negovata spasuva~ka investicija iznesuva{e 150 milioni dolari i ne be{e sigurno dali tie bea dovolni za spas na kompanijata. Toga{ menaxmentot na kompanijata se seti na svojata gre{ka. Vo tie momenti nim im be{e potrebna pomo{ samo od edno lice. Koosnova~ot Stiv Xobs, koj vo sredinata na 80-tite godini be{e izbrkan od kompanijata, nesomneno be{e edinstveniot lik {to mo`e{e da go “voskresne” Epl. Taka, “vo markantnata promena na nastanite”, kako {to ja narekuva Xobs, vo 1997 godina toj se vrati vo qubenata kompanija. Prvoto ne{to {to vedna{ se promeni be{e upravuva~kata struktura. Po 12 godini so finansiski zagubi, Gil Amelio be{e simnat od

funkcijata izvr{en direktor. Vo me|uvreme, Xobs privremeno ja prezede negovata pozicija i se zadol`i za celosna rekonstrukcija, od koja proizleze partnerstvo so Majkrosoft. Edna od negovite prvi odluki be{e da se prekine so “Wuton”, proektot koj “iscica” 100 milioni dolari od kompanijata {to umira{e, iako na vremeto toj be{e od ~elnite proekti na kompanijata. Taa godina na saemot Macworld Expo be{e obelodenet i dogovorot so Majkrosoft. Gejts i Xobs objavija petgodi{en dogovor koj treba{e da rezultira so Mek-verzija na Microsoft Office i Majkrosoft investicija vo Epl vredna 150 milioni dolari. “Ako sakame da odime napred i da go vidime Epl povtorno zdrav i prosperiteten, mora da oslobodime nekolku raboti tuka. Mora da ja oslobodime idejata {to za Epl

e pobeda, a za Majkrosoft zaguba”, skromno & objasni Xobs na publikata. No, ovaa rapidna promena, {to se slu~i kako uragan, doprva mora{e da ja doka`e svojata osnova. Kako {to se doznava, toga{ Stiv Xobs svikal sostanok vo Epl, gi sednal site i im rekol: “Znaete {to ne ~ini vo ovaa kompanija? Proizvodite “smrdat” - nema seks vo niv”. Odlukata na Xobs da gi frli resursite vo nov, futuristi~ki model na kompjuter go privle~e vnimanieto na lu|eto okolu Epl i toa se isplati. Slednata godina Epl s$ u{te se bore{e i ima{e potreba od dobar proizvod za da gi pridvi`i rabotite. Ajmek, lansiran vo 1998 godina, be{e re{enieto. Unikatniot dizajn be{e kreiran od Xonatan Iv, dizajner na dene{nata ikoni~na tehnologija na Epl, Ajfon i Ajpod. Vo tekot na prvite pet

meseci od lansiraweto bea prodadeni 800 iljadi primeroci na noviot kompjuter. Taa godina Epl se vrati na poleto na softverot so akvizicijata na proizvodite na Makromedia fajnl kat. Taka, za prvpat po 1995 godina Epl se vrati na profitabilnosta. Spored istorijata, vo 1998 godina kompanijata prokniì profit od 309 milioni dolari. Slednata godina Epl prodolì so svojot rast, zabeleùvaj}i zazdraven profit i zazdraveni ceni na akciite. Vo 1999 godina nivnata proda`ba porasna za 3,2%, a profitot stana dvojno pogolem i dostigna 601 milijarda dolari, {to pretstavuva{e zgolemuvawe za 94% od prethodnata godina. Na saemot Macworld Expo 2000, Epl objavi nova strategija za priklu~uvawe kon internet-treskata. Gi objavija iTools, internet-aplikaciite za Mekinto{. Uspevaj}i da go vrati Epl vo kolosek, Xobs uspea da go otfrli toa “privremen” od negovata titula “glaven izvr{en direktor” i si obezbedi postojana pozicija. Isto taka, toj objavi deka prethodniot kvartal bile prodadeni pove}e od milion nivni kompjuteri, {to statisti~ki be{e presmetano kako proda`ba na eden

PRIKAZNI OD WALL STREET

MCDONALD’S ]E VRABOTI 50.000 LU\E VO EDEN DEN?!

orporacijata Mekdonalds (McDonald’s) se nadeva deka }e gi zgolemi svoite “sili za pravewe hamburgeri” i da ja smeni pretstavata za vrabotuvaweto vo Mekdonalds so pomo{ na nacionalnoto vrabotuvawe, koe }e se slu~i na 19. april. Na ovoj samonare~en Nacionalen den na vrabotuvawe sinxirot restorani planira da vraboti 50.000 lu|e, koi } e se dodadat na brojkata od 600.000 vraboteni. Vrabotuvaweto vo Mekdonalds vo izminative godini bilo sli~no, no koncentraci-

“Vrabotenite vo na{ite restorani se temel na na{iot biznis. Toa se lu|e koi sekoj den komuniciraat so kupuva~ite i prodol`uvaat da go zajaknuvaat biznisot”, veli Jan Filds, odgovornata za vrabotuvaweto

jata od tolku vraboteni vo eden den zvu~i preterano. Ova e prv pat sinxirot restorani da organizira nastan za vrabotuvawe na dr`avno nivo po regionalnoto vrabotuvawe na 13.000 lu|e minatata prolet. Gigantot za brza hrana go promovira nastanot za vrabotuvawe vo spisanijata kako People i Us Weekly, kako i na socijalnite mre`i. Cel na kampawata se vraboteni od razli~ni sektori, od kasieri do administracija, so cel da se podobri pretstavata za raboteweto tuka. Inaku, lu|eto so godini go upotrebuvaat terminot McJob

kako sleng za niskoplatena, zdodevna rabota vo kujna ili na {alter. Denes kompanijata gi stava vrabotenite so uspe{ni karieri vo centarot na vnimanieto, so {to na vrabotuvaweto vo Mekdonalds }e mu se dade novo zna~ewe. Xim Norberg, postariot zamenik-pretsedatel na Kancelarijata za poddr{ka na Mekdonalds, ja zo~nal negovata kariera na 16godi{na vozrast so pr`ewe kompiri. Ovoj mesec toj slavi 30-godi{nina od po~etokot na negovata kariera vo kompanijata. “Nie sakame da im poka`eme

na lu|eto {to zna~i, vsu{nost, rabotata vo Mekdonalds za tie {to ja imaat”, izjavi Norberg vo edno intervju. “Okolu 40% od vrabotenite vo na{ata kompanija po~nale so rabota vo restoranite, a ponatamu se nudat mnogu mo`nosti.” Mekdonalds gi zasenuva svoite rivali so renoviranite restorani i dolgoto rabotno vreme, razli~nite obroci zastapeni na menito, koe opfa}a od standardni proizvodi do specijalni ponudi, kako {to se cedenite sokovi. Proda`bata na restoranite raste sekoja godina i e na po-

Feqton

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so feqtonot: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi sso pretstavuvaweto pred javnosta vo novo p ssvetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i. p

STIV XOBS

Evolucija na logoto na Apple

prvata prodavnica na Epl, kompanijata ve}e uspe{no go trasira svojot pat po koj ~ekori do dene{en den. EVOLUCIJATA I ISTORIJATA NA LOGOTO NA EPL Prvoto logo na Epl be{e dizajnirano vo 1976 godina od strana na Ronald Vejn, popoznat kako eden od trite osnova~i na Epl. Na logoto e naslikan Isak Wutn kako sedi pod drvo i edno jabolko kako visi nad negovata glava. Na nego pi{uva “Wutn... Um koj postojano plovi po ~udnite moriwa na mislata... Sam”. LOGOTO NA RAINBOW: 1976-1998 Ne e ~udno {to ova logo traelo samo edna godina pred Stiv Xobs da mu nalo`i na grafi~kiot dizajner Rob Xenof da izmisli ne{to novo i pomoderno. Krajniot dizajn stanuva edno od najprepoznatlivite korporativni logoa vo istorijata. Spored Xenof, “grizot” na logoto na Apple be{e napraven za lu|eto da ne go izme{aat jabolkoto so domat. Isto taka, postoe{e edna igra na zborovi (od angl. bite/byte), kade {to byte se odnesuva na informati~ki izraz, edinica merka za kompjuterska memorija. Edna zabele{ka: korporativniot dizajn be{e mnogu poednostaven vo 70-tite

godini. Denes kompaniite kako Pepsi tro{at milioni dolari za redizajnirawe na logoa. [to se odnesuva na vinoìtoto koe se nao|a na logoto, se zboruva deka Stiv Xobs insistiral da bide napraveno raznobojno logo kako sredstvo da se “humanizira” kompanijata. Xenof izjavi deka nemalo nekoja osobena pri~ina za izborot na boite, dodavaj}i deka toj imal èlba vrvot da bide oboen vo zeleno bidej}i tamu bi trebalo da stoi listot. Xin Luis Gasi, porane{niot izvr{en direktor na Epl i osnova~ na BeOS, se {eguva vo vrska so logoto: “Edna od najgolemite misterii za mene pretstavuva na{eto logo, zagrizaniot simbol na kopneòt i znaeweto, vrz koj pominuvaat boite na vinoìtoto, celite isprepleteni. Ne moète ni da zamislite posoodvetno logo: kopne`, znaewe, nade` i anarhija”. [arenoto logo na Epl bilo vo upotreba ve}e 22 godini, pred da bide ukinato od strana na Stiv Xobs pred pomalku od edna godina po negovoto vra}awe vo Epl vo 1997 godina. Na negovoto mesto doa|a novo logo, kade {to mesto raznobojnite lenti na vinoìtoto imame

eden monohromati~en izgled. Formata na logoto, vo sekoj slu~aj, ostanuva nepromeneta od negovoto prvo pojavuvawe, pred 33 godini. EDNOBOJNOTO LOGO: 1998-DENES Ne be{e lesno da se bide vo igra so edno od najpretpoznatlivite logoa vo svetot, bidej}i Stiv Xobs sekoga{ se zalaga za promena na ne{tata. Koga Xobs se vrati vo Epl vo 1997 godina kompanijata be{e vo zaguba i Jobs and Co. sfatija deka logoto moè da bide vo nivna korist. Toa podrazbira eksperimentirawe so pogolemi logoa so cel istoto da stane povpe~atlivo. Ako formata na logoto na Epl e prepoznatliva, zo{to da ne se stavi nekade kade {to bi moèle site da go vidat? Vo toj slu~aj, da se stavi golemo logo so vinoìto na originalniot iMac bi bilo sme{no, detsko i totalno nesoodvetno. A toa, sekako, ne e namerata na Xobs. Pa, zatoa, namesto da go koristi minijaturnoto logo vo boite na vinoìtoto na proizvodite, Epl po~na da go plasira golemoto, ednobojno, stilizirano logo na negovite proizvodi na sekakvi mesta: na originalniot iMac, na Powermac G3 Tower itn. Ovoj trend, koj po~nal vo 1998 godina, prodolùva do den

Vo vreme koga tro{ocite za zdravstveno osiguruvawe vo SAD stanuvaat problem za kompaniite McDonald’s }e vraboti 50 iljadi lu|e, od koi pove}eto se so polovina rabotno vreme ili sezonski. Dali zad ova se krie u{te eden uspe{en plan na pretsedatelkata Xen Filds, koja svojata kariera vo McDonald’s ja po~na tokmu taka, privremeno vrabotena? visoko nivo od samata industrija. A goleminata i obemot na Mekdonalds ovozmo`uvaat podobri pregovori vo vrska so tro{ocite za proizvodite, {to pretstavuva zna~aen pottik za restoranite ovaa godina. So razvojot na biznisot, zgolemuvaweto na proda`bata vo letniot period i prekuvremenata rabota, Norberg veli deka }e bide potrebna dopolnitelna rabotna raka. Od Mekdonalds velat deka ponudite za rabota }e bidat kombinacija od pozicii so polno rabotno vreme i pozicii so polovina rabotno vreme vo nivnite 14 iljadi

tiv Xobs voobi~aeno se nao|a na sekoja lista so bogati i mo}ni. Toa e iznenaduva~ki za ~ovek koj od svojata godi{na plata doma nosi samo eden dolar. Pri~inite se Epl, Nekst, Ajpod i Piksar. Kako prepoznatlivo lice povrzano so ovie kompanii, za Xobs e poznato deka toj bi bil edinstveniot ~ovek {to moè da go zameni Bil Gejts. Razlikata e {to Xobs e isto tolku pottiknat od inovacijata kolku {to Bil Gejts e pottiknat od parite. Vo odnos na privatniot ìvot, nema mnogu raboti {to ne se znaat za Xobs, {to nesomneno se dolì na golemata popularnost {to ja sozdavaat i parite i ideite. Taka, od 1991 godina navamu negova sopruga e Lorin Pauel, so koja ima tri deca. Od prethodnata vrska so slikarkata Krisan Brenan ja ima i }erkata Lisa Brenan Xobs, koja ja odgledala majka &, blagodarenie na parite {to gi zaraboti otkako Xobs go izgubi sporot za tatkovstvoto. Po deset godini ìveewe vo dvorecot na {panskata kolonija, poznat i kako Xekling haus, toj se seli vo Silikonskata Dolina vo 1996 godina, a negov prv gostin bil porane{niot pretsedatel Klinton. Iako ìvee vo kvartot na bogatite, Xobs e prepoznatliv po negoviot obi~en izgled, {to se sostoi od unikatna rolka od Sent Kruks, farmerki od Levis i patiki od Wu balans 991. Isto taka, toj e deklariran vegetarijanec koj moè da konsumira i jajca i morska hrana. Negov izbor e srebren avtomobil “mercedes SL 55 AMG”, a kako {to pi{uva internet-stranicata Selebriti kars, toj go vozi bez registarski tabli~ki, bidej}i sekoga{ mu gi kradele.

Kako {to se doznava, vo toa vreme Stiv Xobs svikal sostanok vo Apple, gi sednal site i im rekol: “Znaete {to ne ~ini vo ovaa kompanija? Proizvodite “smrdat” - nema seks vo niv”. Odlukata na Xobs da gi frli resursite vo nov, futuristi~ki model na kompjuter go privle~e vnimanieto na lu|eto okolu brendot Apple i toa navistina se isplati pro proizvod na sekoi {est sekundi. seku Podocna taa godina Epl gi Pod lansira{e novite ma{ini, lans vklu~itelno i The G4 Cube, rizi~en poteg {to be{e ultimativna propast. Ova lansirawe go odbeleà po~etokot na nekolkute te{ki meseci za kompanijata {to se povra}a{e od propast. Nivniot tret kvartal be{e prviot neprofiten od vra} aweto na Xobs. Pokraj neuspehot so novata ma{ina, kako neuspe{na se pokaà i odlukata za vgraduvawe na DVD ~ita~i vo Mekinto{, so {to korisnicite bea li{eni od mo`nosta da upotrebuvaat regularni cedea. Vo obid da gi popravat svoite gre{ki, Epl gi namali cenite za nivnite proizvodi. Pod reìmot na Xobs, Epl dokaà deka ne se pla{i da prezeme rizik i da ne uspee. Tie isto taka pokaàa deka koga ne{to ne funkcionira moàt brzo da ja promenat strategijata dokolku e potrebno. “Se kockame so na{ata vizija i pobrzo bi go pravele toa otkolku da pravime proizvodi od tipot “i jas moàm isto”“, izjavi Xobs vo taa prigoda. No, so pojavuvaweto na Ajpod i Ajtjuns vo 2001 godina, godinata koga Xobs ja otvori

restorani. Brend-strategot Adam Hanft, izvr{en direktor na Hanft proxekts, veli deka istaknuvaweto na uspe{nite prikazni na vrabotenite e dobar poteg, no vnesuvaweto na “Mekxob” terminologijata vo kampawata e ogromen propust. Mnogu od rabotnite mesta koi se ponudeni se niskoprofilni i ne baraat posebni ve{tini, so {to povtorno se potsetuvame na toa to~no {to ozna~uva{e ovoj termin, veli Hanft. “Mislam deka prekuvremeno tie mo`at da sozdadat vpe~atok deka ovaa rabota ne e za poslednite vo firma-

ta”, izjavi toj. “No masivnoto najmuvawe na rabotnici kako {to e ova ne im dava mo`nost da odberat kogo }e vrabotat, a jas ne mislam deka nekoj }e se posre}i {to }e raboti tamu”. Sepak, toa {to Mekdonalds }e vraboti novi rabotnici so polovina rabotno vreme i sezonski rabotnici }e mu ovozmo`i da go namali personalot so polno rabotno vreme, so {to }e gi namali tro{ocite vo vreme koga zdravstvenoto osiguruvawe i drugite beneficii stanuvaat skapi za kompaniite. “Cenata na trudot godinava e realen problem za restoran-

ite. Promenite vo dobivkite od zdravstvenata za{tita }e gi prisilat kompaniite da primat pove}e rabotnici so polovina rabotno vreme otkolku porano”, veli Ron Pol, pretsedatel na Tehnomik, konsultantska i istraùva~ka firma od îkago. No, o~igledno e deka pretsedatelkata na amerikanskiot Mekdonalds, Xen Filds, ovoj plan uspe{no go smislila u{te od prethodno. @enata koja svojata kariera ja po~nala prèj}i kompiri vo restoran~e na Mekdonalds sega e najzaslu`na za ovie novi perpektivi na

denes. Logoto vo boi na vino`ito budi nostalgi~ni ~uvstva kaj entuzijastite na Mac, no ednobojnoto logo mu ovozmo`uva na Epl pogolema fleksibilnost koga stanuva zbor za brendirawe proizvodi. Isto taka, Stiv Xobs ne e nostalgi~en tip na ~ovek. Koga Xobs se vrati vo Epl toj mora{e da ja transformira pretstavata za Epl od propadnata, vo edna golema, sposobna i mo}na kompanija, pa zatoa mu be{e potrebno isto takvo logo. Nema izgledi

deka Epl }e go smeni logoto vo dogledno vreme, no edno ne{to {to nesomneno }e ostane nepromeneto e negovata forma. Logoto so vino`ito ne bi bilo soodvetno da stoi na desnata strana na eden iMac. Vino`ito na bex? Bi odgovaralo. Ama na metal? Ne tolku. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete kako UPS, koj stekna imix na glomazen i zdodeven ispora~uva~ na pratki, stana personalen i inovativen

LEKCIJA:

IZGRADETE KREATIVNI PROIZVODI KOI SE KVALITETNTI I SE VO DOBRO PAKUVAWE. SOZDADETE POZITIVNO ISKUSTVO ZA KUPUVA^ITE, KAKO [TO NAPRAVI EPL VO SVOITE PRODAVNICI

kompanijata. A nejzinite skromni po~etoci ja dovedoa do listata so najmo}nite èni na “For~n”. Pred da po~ne so svojata kariera - prèwe kompiri za plata od skromni 2,65 dolari na ~as - Filds rastela vo Vinsinis, Indijana, kako sedmo dete vo semejstvo od osum deca, koi u~ele vo u~ili{te so~ineto od samo ~etiri u~ilnici. Od premaloto katoli~ko u~ili{te, Old katedral (Old Cathedral), izlegle nekolku korporativni yvezdi, zaedno so Filds. Njziniot brat, Xim Broksmit, e porane{en zamenik-pretsedatel i glaven operativen menaxer na smetkovodstveniot gigant KPMG; Toj isto taka e del od bordot na direktori vo Amerikanskiot istraùva~ki institut i Sempra enerxi (Sempra Energy - SRE). Porane{niot direktor na UPS, Majk Isku, sega{en direktor na IBM,

isto taka se {koluval vo Old katedral. Filds studirala na lokalniot kolex, paralelno rabotej}i vo Mekdonalds za da gi pokrie patnite tro{oci do u~ili{teto. Dodeka taa me~taela da stane advokat i sekoja godina se kolnela deka }e dade otkaz od Mekdonalds, naskoro izlegla od kujnata i stanala menaxer. A tolku brzo napreduvala {to nemala vreme za fakultet. Taa postignala ogromen uspeh. Filds, koja sega ima 55 godini i go zazema 25-toto mesto na rang-listata so najmo}nite `eni na magazinot “For~n”, e menaxer na 14.000 amerikanski McDonald’s restorani so 650000 vraboteni. Ovaa cifra }e se iska~i do 700.000 koga }e dojde “denot na golemoto vrabotuvawe”, predviden za 19. april.

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

Firma

BetaMediko Trading Objavuva konkurs za vrabotuvawe: 1 lice so VSS i so zavr{en Medicinski fakultet ili Farmacevtski Fakultet za vodewe administrativno rabotewe i marketing za proizvodi od oblasta na Interna medicina 1 lice so SSS â&#x20AC;&#x201C; Farmacevtski tehni~ar so poloèn dràven ispit za rabota vo apteka 1 lice so SSS opti~ar za proda`ba i rabotewe so opti~ki stakla Zadolìtelno potrebno: Poznavawe angliski jazik, Rabotno iskustvo vo trgovija i Rabota so kompjuter. Zainteresiranite da gi pratat svoite biografii so zadolìtelna fotografija na adresa: Pfah 793, 1000 Skopje Najdocna do 15 APRIL 2011

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

GLIGOR NOVAKOV

BIZNIS-ETIKA

INTERNET-GIGANT SO [MEK NA START AP BIZNIS!

SOVR[ENA MO@NOST ZA INTERAKCIJA ME\U STUDENTITE I KOMPANIITE

KOMUNICIRAWE SO “TE[KI” LU\E (2)

STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

STRANA 24

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 06. APRIL. 2011

TEMA NA BROJ Definicija: Odnosite so javnost se su{tinski obid za vlijanie vrz odnosite, gledi{tata, misleweto i soznanijata za organizacijata, nejzinite proizvodi ili uslugi ili nekoi problemi.

ODNOSI SO JAVNOST VO MAKEDONSKITE KOMPANII

PR e IN, no toj e mnogu pove}e od soop{tenie za mediumi! POZITIVNO LIDERSTVO

STRANA 25

KOLUMNI “KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

TONY SCHWARTZ

IZBRANI DOBITNICITE NA STIPENDII VO VREDNOST OD 105 ILJADI EVRA

^ETIRI SPOSOBNOSTI KOI MU SE POTREBNI NA SEKOJ GOLEM LIDER (A MALKUMINA GI IMAAT)

STRANA 24

MISLA NA NEDELATA MI ZA DA BIDETE USPE[NI VA[ETO SRCE TREBA DA E VO BIZNISOT I VA[IOT BIZNIS DA GO NOSITE VO SRCETO.”

TOMAS VOTSON OSNOVA^ NA IBM

22 KARIERI

SREDA / 06/04/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

ODNOSI SO JAVNOST VO MAKEDONSKITE KOMPANII

PR e IN, no toj e mnogu pove}e od soop{tenie za mediumi! VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

$ pove}e kompanii stanuvaat svesni za potrebata i benefitite {to gi imaat od realizirawe na korporativno op{testveno odgovorni proekti, pa vo ovoj period rabotime i nekolku takvi proekti“, veli ^a{ule. Del od agenciite prisutni vo Makedonija, koi nudat i PR uslugi, velat deka na na{iot pazar PR profesionalecot ne se sfa}a kako menaxer, tuku kako izvr{itel. “Bi trebalo da imame vlijanie vrz klientite, no realno go nemame. So stranskite kompanii polesno se razbirame, no niv gi nema mnogu”, velat PR specijalistite. Pri~inite za lo{ata sostojba vo PR ne treba da se bara samo vo (ne)svesnosta na kompaniite za potrebata od ovaa funkcija, tuku i vo lo{iot mediumski prostor, vo koj vladeat mnogu nepazarni uslovi poradi {to doa|a i do zna~itelen pad na cenite. Vo takva situacija koga realno kampawa koja ~ini 200 iljadi evra mo`e da se kupi

i sprovede za 20 iljadi evra, nikoj ne saka seriozno da pristapuva kon rabotite i da tro{i pari i energija. “PR kaj nas e vo ist ambient kako i celoto op{testvo, vo edna demotiviranost i letargija. Nikoj ne meri efekti, istraùvawa ne se sproveduvaat, ne se vospostaveni profesionalni standardi koi bi gi {titelo edno profesionalno zdruènie”, veli Goce Pa~emski od Imix PR, edna od prvite agencii vo Makedonija specijalizirana za odnosi so javnost. “Ne postojat nitu oficijalni podatoci za golemina na pazarot, stepenot na investicii, nemame profesionalno zdruènie, nemame asocijacija na PR profesionalci, ne{ta koi vo drugite zemji kade {to odnosite so javnosta imaat pogolema tradicija, se osnovni oblici na zdruùvawe koi ja sledat sostojbata, vlijaat na razvojot i unapreduvaweto na profesijata. Odnosite so javnosta kaj nas se daleku od svojot vistinski potencijal. Denovive razbrav deka Visokata {kola za odnosi so javnost i novinarstvo inicira formirawe na odbor koj ponatamu treba da raboti na osnovawe zdruènie na profesionalci za odnosi so javnost, so {to veruvam }e se mrdneme od mrtva

Nedovolna pobaruva~ka pobaruva~ka, nedostig od profesionalni standardi standardi, nepoznavawe na su{tinata, improvizacija. So ova, nakratko mo`e da se otslika nepovolnata slika so odnosite so javnost vo Makedonija. Kompaniite razvivaat posebni sektori, no go zaboravaat najva`noto- deka PR e menaxerska, a ne operativna funkcija! to~ka”, veli taa. Taa pri~inite za vakvata nezavidna situacija gi locira vo nerazbiraweto na va`nosta na dejnosta, nedovolnata edukacija, nerazbiraweto kaj rakovodnite strukturi za potrebata od odnosite so javnost i prifa}awe na PR kako menaxerska funkcija, niskiot stepen na svesnost za zna~eweto na transparentnosta i ot~etnosta vo raboteweto i, sekako, nedovolnata inicijativnost od strana na profesionalcite za odnosi so javnosta za nejzino unapreduvawe i razvoj. I pokraj vakvata sostojba, poslednive godini se pojavuvaat i probivaat novi PR agencii. Edna od niv e Element PR. Direktorkata Tatjana Loparski smeta deka kvalitetot, sepak, e presuden faktor za izbor na edna PR agencija “Ima golem broj PR firmi vo Makedonija, no malku kvalitet, sekoj {to barem malku

ima prijateli vo mediumite misli deka znae da raboti PR. Toa od edna strana e dobro za da se izdigne kvalitetot na serioznite firmi, no od druga strana e lo{o, zatoa {to se devalvira profesijata. No, isto taka, pazarot se menuva postojano i ako nekoi PR firmi porano bile edinstveni, ve}e ne se i tie mora da go menuvaat sopstveniot na~in na funkcionirawe za da mo`e da opstanat”, veli Loparska i konstatira deka najdobrite PR firmi mora da imaat porane{ni novinari vo svojot sostav – zatoa {to tie znaat so kakvi problemi se soo~uvaat novinarite pri kreirawe prikazna, potoa treba da imaat eksperti po marketing – tie ja gledaat golemata slika na promocijata, treba da ima oddel za istra`uvawe i razvoj – da se sledi konkurencijata i da se otvoraat novi mo`nosti. Od iskustvoto

KARIERA

DALI KRATKATA BIOGRAFIJA NAVISTINA E PATOT DO POSAKUVANOTO RABOTNO MESTO? IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

ko pred deset godini vo Makedonija izrabotkata na CV be{e vistinski podvig, denes bogatite bazi na kratki biografii vo agenciite za vrabotuvawe otslikuvaat sosema poinakva kultura. Pomladite generacii definitivno znaat kako da izrabotat dobro CV, a za toa pridonesuva i zgolemenata konkurentnost na pazarot na rabotna sila. “Kapital” razgovara{e so nekolku agencii koi pove}e godini nanazad aktivno gi sledat trendovite na povrzuvawe na biznis-zaednicata so potencijalnite vraboteni preku nivnite kratki biografii. Tie se soglasni deka edno dobro

izraboteno CV treba da bide pred s$ koncizno, so jasen govor, prepoznatlivi karakteristiki, kvalitetna hartija i dobar dizajn. No, toa {to, spored niv, nedostiga na makedonskiot pazar se vistinskite kompetencii za profesiite koi vo momentov se baraat. Iako, generalno, vo zemjava site znaat kako da napravat CV, nedostigaat malite finesi koi go zgolemuvaat negoviot kvalitet i vrednost. KAKO DA SE IZDVOITE OD DRUGITE? Ekspertite velat deka postojat skrienti taktiki koi mo`at edno CV da go stavat vo prioritetna polo`ba vo odnos na ostanatite. “Od kupot kratki biografii koi stojat na masata ponekoga{ goleminata, rapavosta ili kvalitetot na hartija

Dobro izrabotenoto CV treba da bide koncizno, so jasen govor, prepoznatlivi karakteristiki, kvalitetna hartija i dobar dizajn. Treba za 30 sekundi da sozdade slika za kandidadot kaj potencijalniot rabotodavec mo`e da bide toa {to }e go izdvoi toa CV od site drugi”, veli Darko Velkov, izvr{en menaxer na vrabotuvanje.com, internet-stranica koja dosega ima pove}e od 3.000.000 poseti i databaza od 75.000 kratki biografii. Velkov dodava i deka edna tretina od kratkite biografii ne se a`uriraat redovno, iako e potrebno toa da se pravi najmalku edna{ ili dva pati vo godinata. Spored nego, menaxerite odvojuvaat po 30 sekundi za sekoe CV i kandidatite treba da znaat kako da

sozdadat za sebe slika koja }e gi ponudi site potrebni informacii. “Postojat slu~ai vo koi dobivame biografii so neto~ni ili prezemeni informacii, no toa e samo lo{ vpe~atok koj kandidatite go ostavaat za sebe. Mnogu e va`no i da se vnimava na pe~atnite gre{ki. Ne mo`ete da barate kvalitetno rabotno mesto ako dokumentot koj vi gi otvora tie vrati e nekvalitetno izraboten”, objasnuva Velkov. I ostanatite eksperti gi sovetuvaat kan-

KARIERI 23

SREDA / 06/04/2011 / KAPITAL

HR BRIEF RABOTILNICA ZA PRISTAP DO FONDOVI NA AMCHAM

Vo Makedonija generalno kompanite ne razvivaat i ne vlo`uvaat vo PR. Rabotata naj~esto se sveduva na ispra}awe soop{tenija za mediumite. Mnogu retko ili re~isi voop{to ne se primenuvaat ostanatite elementi od PRt, koj opfa}a komunikacija i so ostanatite javnosti od interes za kompanijata, kako {to se vrabotenite, akcionerite, finansiskite institucii, lokalnata zaednica... na ovaa agencija makedonskite kompanii s$ pove}e se svesni za funkcijata na odnosite so javnost, posebno kaj mladiot menaxerski kadar. “PR poleka, no sigurno se izdignuva nad advertajzinot, kako element vo komunikacijata so celni publiki. Ovie tekovi naskoro }e bidat prisutni vo Makedonija, a del od makedonskite kompanii novata filozofija na promocija ve}e zapo~naa da ja primenuvaat”, konstatira taa. Kompaniite so stranski kapital predni~at vo prakticiraweto na PR-ot. Odnosite so javnost vo Makedonski Telekom se del od strate{koto upravuvawe so kompanijata. Makedonski Telekom e kompanija koja e otvorena i transparenta, i vo svoeto rabotewe se potpira na navremenoto i to~no informirawe na javnosta, velat od kompaniajata. Za niv, odnosite so javnost pretstavuvaat dolgoro~no osmislena strategija za komunikacija so korisnicite (rezidencijalni i biznis), akcionerite, dobavuva~ite, partnerite i vrabotenite. Stategijata za odnosi so javnost na Makedonski Telekom se planira na godi{no nivo i ja sledi marketing-strategijata na kompanijata, koja proizleguva od biznis-strategijata na kompanijata za rast i razvoj na pazarot na dolgoro~no nivo. “Za Makedonski Telekom kako kompanija ~ij osnoven biznis se komunikaciite, logi~no e da se koristat razli~ni kanali i alatki vo odnosite so javnosta. Se razbira, tuka vleguvaat tradicionalnite PR alatki koi podrazbiraat postojana sorabotka so mediumite preku najrazli~ni formi, pa s$ do sledeweto na novite trendovi i koristewe na socijalnite mre`i”, veli Ver~e Georgievska-Rupi}. Vo Ohridska banka, odnosite so javnost se rabota na Direkcijata za komunikacii i strate{ki marketing. Ovaa direkcija pretstavuva servis na celata banka i tesno sorabotuva so site sektori i direkcii i so nadvore{nite institucii. Svetlana Risteska, rakovoditel na Direkcijata veli deka celta e uspe{no da odgovori na predizvikot da se prezentiraat korporativnite vrednosti na

SVETLANA RISTESKA

LARA ^A[ULE GONEV

OHRIDSKA BANKA

MCCANN ERICKSON

“Kako del od me|unarodna finansiska grupacija obvrzani sme da gi po~ituvame normite postaveni od strana na Sosiete `eneral. Standardi se definirani za brend platformata, ima definirani pravila za komunikacija, soveti i najdobri praktiki koi se primenuvaat vo odnosite so mediumite, kriteriumi za izbor na glasnogovornici na bankata, instrukcii za komunicirawe vo uslovi na kriza.”

“Treba da nau~ime deka odnosite so javnosta se neizostaven del od raboteweto na sekoja kompanija ili organizacija. Tie ja gradat, {titat i odrùvaat reputacijata na kompanijata. Investiraweto vo odnosite so javnosta e dolgoro~na investicija koja ne dava rezultati preku no}. Ne treba da razmisluvame dali da investirame, tuku dali moème da si dozvolime da ne go napravime toa. [tetata koja moè da nastane kako rezultat na nemaweto planski i organizirani odnosi so javnosta e ogromna, ponekoga{ i nepopravliva.”

bankata, da se gradi i odrùva pozitiven korporativen imix, dobra reputacija me|u site zasegnati strani i da pridonese za realizacija na postavenite finansiski i komercijalni celi. Vo {to se sostoi nejzinata sekojdnevna rabota? Listata e dolga, no se sveduva na upravuvawe so komunikaciite vo bankata, so promotivnite aktivnosti i istraùvawata preku anketi za javno mislewe, so korporativnata op{testvena odgovornost i so kvalitetot i inovacijata. Taa podgotvuva intervjua, mediumski nastapi i izjavi, gi sledi mediumskite objavi od interes za bankata, komunicirawe na vesti za slu~uvawa vo bankata od interes za po{irokata javnost i investitorskata zaednica; obelodenuvawe na izve{tai i podatoci za raboteweto na bankata; utvrduvawe na aktivnosti za institucionalen i kormecijalen advertajzing; grià za brendot i vizuelniot identitet; sproveduvawe na programata za korporativna op{testvena odgovornost i mnogu drugi. Na~inot na komunicirawe i upravuvawe so komunikaciite e celosno usoglasen so principite na Sosiete èneral, ~ij sostaven del e Ohridska banka. Odnosite so javnosta e dejnost koja zabeleùva zna~itelen razvoj, vo sporedba so minatoto, no s$ u{te se smeta deka e vo faza na za~etok. Kako na odnosite so javnosta gleda istraùva~kata i nau~na misla? Marina Tuneva, predava~ na Visokata {kola za odnosi so javnost smeta deka se neophodni promeni i razvoj vo nekolku glavni segmenti. “Na ovoj tranzitoren pat, najprvin e potrebno da se razbere deka praktikuvaweto odnosi so javnosta e sostaven del od funkcioniraweto na site organizacii, institucii i kompanii. Mora da se stekne i kultura na razvivawe na odnosite so javnosta i proces na efikasno planirawe na aktivnostite vo ovaa sfera, kako del od procesot na strate{ko upravuvawe. Toa e bitka koja }e se dobie ne samo so postojano nadograduvawe na stru~wacite

MARINA TUNEVA

VISOKA [KOLA ZA ODNOSI SO JAVNOST

“Odnosite so javnosta imaat ogromno zna~ewe vo postignuvaweto promeni naso~eni kon uspeh, vo podignuvaweto na svesta na lu|eto i vo prisposobuvaweto kon sovremenite trendovi za razvoj na site subjekti, bez ogled dali se privatni, javni, dràvni. Sekoja kompanija e nositel na odgovornosta za sozdavaweto i odrùvaweto na svojot ugled, koj e eden od najva`nite parametri za merewe na nejziniot uspeh.” za odnosi so javnosta, tuku i so eden vid edukacija na menaxerite i prviot krug lu|e koi upravuvaat so instituciite deka odnosite so javnosta se neophodni i se sostaven del od sekoja strategija i plan za razvoj. Dobrata idnina na odnosite so javnosta leì vo mo}ta da se smeni fokusot na ovaa dejnost od biznis za steknuvawe publicitet kon sistem na profesionalni odnosi so javnosta”, ukaùva Tuneva. Kako pozitiven primer na odnosi so javnost taa ja poso~uva Slovenija, kade {to odnosite so javnosta imaat dolgotrajna i uspe{na tradicija, a nivnoto zdruènie na PR profesionalci godinava odbeleùva 20-godi{en jubilej. Taa sovetuva profesionalcite vo ovaa oblast, no i instituciite i kompaniite da se zdruàt i integriraat vo profesionalni strukturi i mreì za odnosi so javnosta, so {to bi se postignal zabrzan razvoj na profesijata.

MARTINA STOJKOSKA

DARKO VELKOV

“Najva`en e opisot na rabotnoto iskustvo i da se navede kade to~no rabotelo liceto, vo koja kompanija, kolku dolgo, na koja rabotna pozicija i kakov bil negoviot status. Ako vo nekoe CV pi{uva samo finansiski analiti~ar, toga{ nie ne mo`eme da znaeme {to vsu{nost rabotel toj prethodno i kakvo iskustvo ponesol so sebe.”

”Ne mo`ete da barate kvalitetno rabotno mesto ako dokumentot {to gi otvora tie vrati e nekvalitetno izraboten.”

SENIOR HR SPECIJALIST VO DEKRA

didatite svoite kratki biografii da gi prilagoduvaat na rabotnoto mesto za koe apliciraat, a toa da go poddr`at i so motivaciono pismo vo koe }e se navedat emociite i pri~inite zo{to kandidatot saka tamu da raboti. “Sepak, najva`nata rabota e rabotnoto iskustvo”, ocenuva Martina Stojkoska, senior-specijalist za ~ove~ki resursi vo germanskata agencija Dekra, specijalizirana za posreduvawe pri vrabotuvawe

merikanskata stopanska komora vo Makedonija, AmCham, zaedno so Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj, konsultantskata ku}a AAG i Prekumorskata korporacija za privatni investicii (OPIK) v~era organizira{e rabotilnica na tema “Pristap do fondovi”. Celta na ovoj nastan be{e da se informiraat ~lenovite na Komorata za kreditnite linii koi se dostapni vo Makedonija, da se posovetuvaat i da se educiraat vo taa nasoka, kako i da im se ponudat mo`nosti za razvoj na nivniot biznis. Preku tri prezentacii prisutnite imaa mo`nost da dobijat informacii od bankite - ~lenovi na Komorata za nivnite kreditni linii i uslovite za biznis-klientite vo Makedonija.

IZVR[EN MENAXER NA VRABOTUVANJE.COM

i privremena rabota. “Pri opisot na rabotnoto iskustvo mnogu e va`no to~no da se navede kade rabotelo liceto, vo koja kompanija, kolku dolg period, na koja rabotna pozicija i kakov bil negoviot status. Ako vo nekoe CV stoi samo finansiski analiti~ar, toga{ nie ne mo`eme da znaeme {to vsu{nost rabotel toj prethodno i kakvo iskustvo ponesol so sebe”, veli taa. Stojkoska od nejzinoto pove}egodi{no iskustvo zaklu~uva deka

najva`no od s$ e potencijalnite kandidati, no i kompaniite koi vrabotuvaat da znaat to~no {to baraat za da mo`e toa da se ponudi i vo kratkite biografii. Rabotodavcite pove}e gi cenat individualno izrabotenite kratki biografii otkolku kopiranite “templejti” od Internet, no tie ne treba i da diskriminiraat koga kandidatite odbivaat da prika`at svoja fotografija, zatoa {to toa, sepak, e li~en izbor na kandidatot.

MENTORSTVOTO POVE]E IM POMAGA NA MA@ITE OTKOLKU NA @ENITE straùvaweto na neprofitnata organizacija Catalyst, pokaùva deka maìte imaat pove}e beneficii od ènite koga stanuva zbor za mentorstvoto na rabotnite mesta. Fakt e deka mentorstvoto im pomaga mnogu na site vraboteni vo procesot na sovladuvawe na rabotnite obvrski, sepak, 93% od maìte koi imaat mentor, imaat pogolema {ansa za napreduvawe vo karierata i doa|awe do rabotnata pozicija menaxer na sredno i na povisoko nivo. Ovoj procent kaj ènite iznesuva samo 56% i pretstavuva dvojno pomala {ansa za ènite da stignat do nekoja menaxerska pozicija. Brojkite se na stranata na maìte i koga stanuva zbor za pozicijata izvr{en direktor. Od niv 62% od maìte imaat mentor za da dojdat do presti`noto rabotno mesto, dodeka kaj ènite procentot se sveduva samo na 52%. Isto taka, 91% od maìte odbiraat drug ma` da bide niven mentor, dodeka ènite davaat pogolemi {ansi na ostanatite èni, zatoa {to ovoj procent kaj niv e 65%.

HR NASTANI KAKO DO EU FONDOVITE? ekojdnevno iljadnici proekti baraat finansiska poddr{ka od evropskite fondovi, no samo del od niv ja dobivaat i uspevaat da gi realiziraat sopstvenite proekti i da privle~at povtorni investicii. Ako sakate va{ata ideja da ja pretvorite vo uspe{en proekt so konkretna realizacija, koj }e gi zadovoli EU standardite, sega na makedonskiot pazar se dostapni obuki za steknuvawe na potrebnoto znaewe i ve{tinite potrebni za da se sovladaat tehnikite i metodologijata na aplicirawe za EU fondovite. Za ovaa cel, na 7. i 8. april Clear View organizira obuka vo prostoriite na Stopanskata komora na Makedonija.

GERILA-MARKETING NA INTERNET idej}i denes Internet pretstavuva glavno oru`je na direktniot marketing, Triple S Learning organizira obuka za gerilamarketing na Internet, od 7 do 9 april. Obukata e nameneta za marketing-menaxeri, marketingspecijalisti, web-developers i drugi koi imaat potreba da nau~at kako da go koristat Internetot na gerilski na~in, i voedno sakaat da ja otkrijat tajnata na najmo}nata, najvozbudlivata i najrevolucionernata marketing-alatka nekoga{ sozdadena - Internet. Prisutnite na obukata }e nau~at kako da postignat pogolema onlajn-eksponiranost, kako da go zgolemat “soobra}ajot” na nivnata internet-stranica, kako da go zgolemat brojot na kupuva~ite, koi se najdobrite na~ini za onlajnpromocija, razbirawe na e-komunikacijata i aplikativnosta na dru{tvenite mediumi, razvivawe na onlajn marketing-strategija itn.

21.029

PROSE^NATA MESE^NA ISPLATENA NETO-PLATA PO VRABOTEN VO JANUARI 2011 IZNESUVA 21.029 DENARI, POKA@UVAAT POSLEDNITE PODATOCI NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

24 KARIERI

SREDA / 06/04/2011 / KAPITAL

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

IZBRANI DOBITNICITE NA STIPENDII VO VREDNOST OD 105 ILJADI EVRA

ekolku dena po napornoto celodnevno testirawe, vo domot na biznisu~ili{teto Cot r u g li v o Belgrad povtorno se sobraa kandidatite za 12 stipendii za programata MBA. Ovojpat bea povikani samo najdobrite od najdobrite, t.e. tie koi uspe{no ja pominaa finalnata selekcija. Razli~nata vozrast, iskustvata i bran{ite od koi doa|aat (bankarstvo, hotelierstvo, konsalting, IT, tutunska industrija...), sepak, imaat ne{to zaedni~ko: site na krajot se pobednici i spokojno go ~ekaat posledniot ~in – izvlekuvaweto na dvajcata kandidati koi }e dobijat celosni stipendii za programata MBA, odnosno Executive MBA. TE@OK IZBOR @irito nema{e lesna zada~a da izbere {est najdobri me|u vkupno 70 kandidati za programite MBA i Executive MBA, bidej}i site kandidati se obrazovani i ambiciozni lu|e koi imaat odredeno rabotno iskustvo, no i u{te pogolema èlba za dokaùvawe i napredok. Za stipendijata MBA se natprevaruvaa 30 kandidati, koi treba{e da se dokaàt preku testovite na angliski jazik,

poedine~noto pretstavuvawe pred ìrito, no i timskoto re{avawe na problemite. Na grupnoto re{avawe na problemite ìrito gi nabquduva{e vo nivnoto prirodno opkruùvawe, kade {to do izraz dojde liderskiot potencijal na poedincite, sposobnosta za timska rabota i komunikaciskite ve{tini. Stipendijata za programata MBA ja dobija Zoran Hajnal, generalen direktor na Voyager apartments od Novi Sad; Ivana Tadi}, Senior Recruitment and Career Development Officer vo bankata Societe Generale; Gorazd Titizov, Project Manager vo pretprijatieto Netcetera vo Makedonija; Boris Borov~anin, SAP Order Management Specijalist vo Samsung Electronics Austria GmgH; Dolores Jovanovi}, Account Executive vo kompanijata New Moment New Ideas i Tawa Milovanovi}, General Business Administrator vo kompanijata Schindler, koja po metod na slu~aen izbor stana dobitnik na celosnata stipendija. EXECUTIVE MBA FINALE Vtoroto finale sobra 40 menaxeri od vode~kite regionalni kompanii, koi celi deset ~asa, preku testovi, pretstavuvawe i grupna rabota, se natprevaruvaa za stipendija

KOMUNICIRAWE SO “TEШKI” LUЃE (2)

GORAZD TITIZOV project manager vo Netcetera, dobitnik na MBA stipendija

za programata Executive MBA. Vo ovoj slu~aj komisijata osobeno obrnuva{e vnimanie na liderskiot potencijal, etikata i kreativnosta, bidej}i celta na programata Executive MBA e da sozdava lideri so pomo{ na vrvna programa za delovno obrazovanie, no i da gi pottiknuva na neprekinat li~en razvoj. Spored misleweto na `irito, najgolem potencijal vo ovaa kategorija poka`aa, pokraj Nata{a Ivkovi}, dobitni~ka na celosnata stipendija; Borko Jovanovi}, generalen direktor na Telelink; Elena Bo{kov-Kova~, konsultant vo Kema Consulting Gmbg; Predrag Risti}, Business Development Manager vo Seavus Group od Gradina; Nenad Paunovi}, direktor na pretprijatieto EDGE i Ratka Nedelkovska,

RATKA NEDELKOVSKA menaxer na oddelot za PR i marketing vo Stopanska banka Skopje, dobitni~ka na Executive MBA stipendija

menaxer na oddelot za PR i marketing vo Stopanska banka Skopje. ZAEDNO NA POÊTOK OD PROGRAMATA Site kandidati odnovo }e se najdat na programata – MBA kandidatite ve}e vo juni, Executive MBA kandidatite vo oktomvri. Toga{ }e po~ne sovladuvaweto na znaewa i ve{tini od razni oblasti na rabotewe pokraj marketingot, finansiite, liderstvo vo ~ove~ki resursi, pretpriemni{tvo i ostanati podra~ja koi im se potrebni na menaxerite za uspe{no da gi re{avaat problemite so koi sekojdnevno se sre}avaat. U{te edna{ im ~estitame na site koi se pokaàa kako najdobri i zasluèno ja osvoija stipendijata!

KOLUMNA

^ETIRI SPOSOBNOSTI KOI MU SE POTREBNI NA SEKOJ GOLEM LIDER (A MALKUMINA GI IMAAT)

TONY SCHWARTZ Pretsedatel i CEO na The Energy Project Ekspert za upravuvawe so performansite na vrabotenite

oga bev mnogu mlad novinar, poln so hrabrost i re~isi skriena nebezbednost, Ed Kosner, urednik na "Wusvik", me najmi za rabota za koja ne bev siguren deka sum sposoben da ja izvr{uvam. Koga me "butnaa" vo dlabokoto nemav drug izbor osven da plivam. No, isto taka znaev deka nema da me ostavat da se udavam. Negovata doverba me odr`a. Nekolku godini podocna me najmi Artur Gelb, upravniot direktor na "Wujork tajms". Ovojpat me zavede golemiot entuzijazam za toa da se bide del od blagorodna organizacija {to e posvetena na publicirawe na najgolemit vesnik vo svetot. Vo poslednive desetina godini sum rabotel so mnogu izvr{ni direktori i pomladi direktori za da im pomognam da izgradat poaktivna, funkcionalna kultura so energizirawe na nivnite vraboteni. Za toa

vreme se zadràv na ~etiri klu~ni to~ki koi se pojavija, do eden ili drug stepen, kaj najinspiriranite lideri {to gi sretnav. Golemite lideri prepoznavaat sila vo nas koja samite ne ja gledame sekoga{. To~no e toa {to go napravi Kosner so mene. Mi dade verba koja s$ u{te ja nemav i & veruvav na nagovata verba pove}e od mojata. Toa e efektot Pigmalion: o~ekuvawata sami se ispolnuvaat. Pozitivnite i negativnite emocii se hranat samite. Vo otsustvo na doverbata na Kosner, ednostavno nema{e da pretpostavam deka bev podgotven da pi{uvam na toa nivo. Bidej}i izgleda{e tolku siguren deka moàm, vide podobro od mene kako mojata ambicija i nervoza podocna }e mi pomognat da prodolàm ponatamu, malku energija potro{iv za golema nervoza i dvoumewe. Namesto toa, ednostavno vloìv za da bidam podobar, den po den, ~ekor po ~ekor. Bidej}i moème da postigneme sovr{enstvo re~isi vo s$ {to rabotime so dovolna koncentracija i vnimanie, stanav podobar, {to ja hrane{e mojata doverba i zadovolstvo i mojata èlba da odam ponatamu. Namesto ednostavno da se obiduvaat da izvle~at pove}e od nas, golemite lideri sakaat da gi doznaat

BIZNIS-ETIKA

i zadovolat na{ite potrebi, pred site golemi misii koi nam ne ni se vo golem interes, nitu, pak, nim. Site nie imame opseg na klu~ni potrebi – fizi~ki, emocionalno, mentalno i duhovno. Golemite lideri se fokusiraat da im pomognat na nivnite vraboteni da gi zadovolat ovie potrebi, sogleduvaj}i deka im pomagaat da funkcioniraat podobro i postabilno. Na malku lideri im treba vreme da sfatat za {to, vsu{nost, se zalagaat, osven za naredbata i zo{to treba da se ~uvstvuvame vozbudeni da rabotime za niv. Na golemite lideri im treba vreme jasno da razmislat kako izgleda uspehot, a potoa da n$ ovlastat i da ni veruvaat da go pronajdeme najdobriot na~in za da go postigneme toa. Edna od na{ite osnovni potrebi e samoizrazuvaweto. Edno od najdemoraliziranite i infantilizirani ~uvstva na rabota e da se ~uvstvuva{ nemo}en. Rabotata na liderite ne e da ja rabotat rabotata na licata nad koi vladeat, tuku da slu`at kako glavni pottiknuva~i – da n$ praznat i polnat za da go vadime najdobroto od nas za da rabotime sekoj den. Del od odgovornosta e odreduvaweto na najjasniot mo`en na~in {to se o~ekuva od nas – na{ite cvrsti sposobnosti. Ova e ponaporen

i predizvikuva~ki proces, a pove}eto lideri {to sum gi sretnal pravat mnogu malku vo odnos na toa pra{awe. Koga toa go pravat efikasno, sledniot ~ekor za liderite e da se trgnat od patot. Najdobrite od liderite imaat sposobnost da se dràt do sprotivnostite, naj~esto ranlivost zaedno so sila i doverba uramnoteèna so poniùvawe. Kapacitetot e unikatno mo}en, bidej}i site nie se borime, nezavisno dali sme svesni za toa ili ne, so na{ata samovrednost. Site sme ranlivi vo doverbata, vo sekoj moment, deka ne sme dovolno dobri. Golemite lideri ne ~uvstvuvaat potreba da bidat vo pravo ili da bidat sovr{eni, bidej}i nau~ile da se vrednuvaat sebesi i pokraj nedostatocite koi lesno i slobodno gi priznavaat. Potoa, toj dare`liv duh im go prenesuvaat na vrabotenite. Kolku pove} e liderite pravat da se ~uvstvuvame vredno i pokraj na{ite nedostatoci, tolku pomalku energija }e tro{ime na naglasuvawe, branewe i vra}awe na na{ata vrednost i tolku podostapna energija }e imame za da sozdavame vrednost. Site ~etiri sposobnosti se temelat na eden detalen metod. Golemite lideri uvidele deka najgolemata vrednost e da se dava najvisoka vrednost.

Eden od predizvicite vo delovnata komunikacija e komunikacijata so “te{ki” lu|e. Stanuva zbor za lu|e koi pobrzo i polesno se voznemiruvaat, se lutat ili, ednostavno, gubat kontrola. Toa se lu|e koi imaat (lo{a) navika da go podignat glasot, da vikaat, da koristat nesoodvetni zborovi, da navreduvaat verbalno, pa i fizi~ki da se zakanuvaat. Nakratko, stanuva zbor za lu|e koi ne upravuvaat so svoite emocii na soodveten na~in KAKO DA NE KOMUNICIRAME SO “TE[KI” LU\E?!

Pred s$, vo sekoj vid komunikacija, a osobeno vo taa so “te{ki” lu|e treba svesno da gi izbegnuvame site vidovi predrasudi. Za àl, niv gi ima i premnogu na na{ive prostori, a naj~esto se povrzani za polot, vozrasta, verskata, nacionalnata ili regionalnata pripadnost, stepenot na obrazovanie, fizi~kiot izgled, prethodnite iskustva... Ne e pomalku opasno nitu prenesuvaweto na negativnosta od prethodnite kontakti i sostanoci na tie koi sledauvat... Po “te{kiot” sorabotnik, spored Marfieviot zakon, }e dojde u{te poteòk. Zatoa, najgolemata gre{ka e da go preneseme lo{oto raspoloènie i iskustvo od prethodniot na idniot sorabotnik. Podobro e da “prese~eme” - da zememe dlabok zdiv, da se smirime za moment i da se osvestime deka kontaktot koj sleduva e sosema nezavisen od prethodniot, a li~nosta koja ni se pribliùva ne e nikako povrzana so prethodnata. Isto taka, ne e prepora~livo dolgoro~no da gi ~uvame vo sebe negativnite emocii bidej}i postoi realna mo`nost vo eden moment, a toa voobi~aeno e najnezgodniot, da eksplodirame. Podobro e tie negativnosti da gi racionalizirame vo razgovor so sebesi i taka da ja namalime nivnata va`nost, vo smisla “Pa, toa ne e tolku stra{no” ili “Toa ne se odnesuva{e na mene li~no, tuku na situacijata voop{to...” Pritoa, moème da si pomogneme so dlaboko di{ewe, dvièwe i najmnogu so pozitivno razmisluvawe. Gr~kiot filozof Aristotel vo knigata “Etika” konstatira: “Sekoj moè da se naluti – toa e ednostavno. No, da se nalutite na vistinskata li~nost, do vistinska mera, vo vistinsko vreme, poradi dobra pri~ina i na vistinski na~in – toa ne e lesno”. Nekonstruktivno e da gi obvinuvate drugite za kriznata situacija. Imeno, vo najgolem broj slu~ai vinata, ako postoi, voop{to, e na dvete strani. Osven toa, edinstvenata li~nost koja navistina moème da ja promenime i da vlijaeme vrz nejzinoto odnesuvawe sme nie samite. Zatoa, treba da ja “podelime” vinata i verbalno, preku izjavi od tipot “Izgleda ne sme se razbrale dobro”, namesto “Pogre{no ste me sfatile”. Pritoa, klu~en e tonot so koj }e go izgovorime toa. Treba da go osvestime i govorot na teloto, t.e. treba da gi izbegnuvame site agresivni stavovi i gestovi (race na kolkovi, vo xebovi, naso~uvawe na pokazalecot ili penkaloto kon sogovornikot, prekrsteni race...). Razgovorot i razmisluvaweto bi trebalo {to pobrzo da se prenaso~at od destruktivno istraùvawe na vinovnikot, so povtoruvawe na edna ista prikazna, na konstruktivno i pozitivno re{avawe na krizata.

EFIKASNA KOMUNIKACIJA SO “TE[KI” LU\E Vo komunikacijata so “te{ki” lu|e klu~no e da ne dozvolime i samite da staneme “te{ki”, t.e. da znaeme i da sakame da upravuvame so sebe i so svoite emocii. Toa se postignuva, pred s$, so osvestuvawe i razvivawe na komunikaciskite ve{tini. Tie vklu~uvaat vnimatelno sledewe, nabquduvawe, slu{awe, razbirawe za razlikite, t.e. emocionalna inteligencija. Stanuva zbor za upravuvawe so sebe, {to podrazbira proaktiven i pozitiven stav vo odnos na sebesi i na drugite. Taa vredna i korisna ve{tina podrazbira razvivawe na ~uvstvoto za kontrola vrz rabotata i okolinata. Predadenosta na rabotata i stremeòt kon izvonrednost sozdava i ja zajaknuva doverbata vo sebe i vo svoite sposobnosti i mo`nosti. Nekoi lu|e stanuvaat “te{ki” poradi stravot od neuspeh. Prifa}aweto na neuspehot kako negativen rezultat moè da gi olesni novite po~etoci i prodolùvaweto na rabotata od to~kata vo koja sme doìveale negativen rezultat. Negativnite rezultati se del od ìvotot i najdobra mo`nost za novi, iako “najskapo” u~ewe. Pritoa, toa {to porano sme go smetale za problem i zakana moème da go prifatime kako predizvik. Smislata za humor i {ega kako izraz na li~en optimizam, kako i naso~enosta kon celite i idninata, sigurno samo }e pomognat za podobra (samo)kontrola na emociite. Emocionalnata inteligencija podrazbira i izbegnuvawe na konfrontacii so “te{ka” podgotovka, t.e. so predviduvawe na mo`nosta za naporni situacii i li~nosti.

KARIERI 25

SREDA / 06/04/2011 / KAPITAL

INTERVJU

GLIGOR NOVAKOV PROEKT-MENAXER NA DENOVI NA KARIERA 2011

Sovr{ena mo`nost za interakcija me|u studentite i kompaniite

Denovi na karierata r r e centralniot r nastan vo oblasta na rrazvojot j na karierata r r vo na{ata zemja. j Organizator r r i ovaa godina e najgolemata neprofitna organizacija predvodena od studenti, AIESEK. Cel na proektot e da se ovozmo`i interakcija me|u studentite i kompaniite, da se zgolemi svesta kaj studentite za toa {to to~no cenat kompaniite kaj svoite idni vraboteni, razvoj i edukacija na studentite za osposobuvawe, da gi napravat po~etnite ~ekori za gradewe uspe{na kariera VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

etnaesetta godina po red saemot Denovi na Kariera uspe{no gi povrzuva biznis-sektorot i najdobrite i najambiciozni studenti. Ovaa godina vo periodot od 8. do 19. april u~esnicite, odnosno studentite i kompaniite }e imaat sovr{ena mo`nost za interakcija. Studentite }e mo`at da se pretstavat kako ambiciozni li~nosti koi }e im poka`at na kompaniite deka vredi da bidat vraboteni, a kompaniite, od druga strana, }e imaat idealna mo`nost za direktno regrutirawe kadar po sopstven izbor. Denovi na karierata e centralniot

nastan vo oblasta na razvojot na karierata vo na{ata zemja. Organizator i godinava e najgolemata neprofitna organizacija predvodena od studenti, AIESEK. Za ovogodine{niot nastan i za toa {to mo`at da o~ekuvaat studentite i kompaniite razgovaravme so Gligor Novakov, proekt-menaxer na Denovi na kariera 2011, ~len na AIESEK i student na Ma{inskiot fakultet. Ovaa godina e 15-ta po red kako se odr`uva Denovi na kariera. Koi noviteti gi voveduvate ovaa godina i kolkava posetenost o~ekuvate? Vo periodot 8-19 april Denovi na Kariera }e im ponudi unikatna mo`nost na svoite u~esnici, stu-

dentite i kompaniite, lice v lice da gi spodelat svoite kvaliteti, idei i ambicii. Godinava, zaradi toa {to e i 15godi{nina od nastanot, Denovi na kariera za prvpat }e se odrì so poseben akcent na studentite od oblasta na informati~kite tehnologii i telekomunikaciite, industrijata koja vo momentov e najbrzoraste~ka. Vo odnos na masovnosta na studentite, se o~ekuva dosega najgolema posetenost na Denovi na kariera, i toa vo site nasoki, kako na saemskite denovi, na seminarite, taka i vo odnos na aplikaciite so CV preku na{ata internetstranica. Ovaa godina nastanot go podelivme na dva dela. Edniot }e se odrùva na Skopski saem, kade {to se o~ekuva brojka pogolema od 50.000 lu|e, a drugiot del 50.0 od nastanot, odnosno Saemot na nast kompanii, kompani namenet za tehni~kite Fakulteti, }e se odrùva pred Fakulte Elektrotehni~kiot fakultet vo Elektro Skopje. Tamu se o~ekuva brojka od pet do deset iljadi studenti. Edukativnite seminari se Eduka toa ppo {to e prepoznatliv nastanot Denovi na kariera. nasta Na {to { najmnogu se fokusiraat ovie seminari? Ovaa godina odlu~ivme da vog vedeme i edna novina pokraj klasi~nite, edukativni seminari. klasi~n Stanuva zbor za IT-seminarot, nasloven naslove kako “IT kariera”, koj }e se odrì na 18. i 19. april. o Toa }e bide najverojatno na FEIT, b a na predavawata }e se zboruva za momentalnata situacija vo IT-industrijata vo Makedonija, trendovite i kako da se izgradi IT-kariera, voop{to. Na ovoj seminar }e govori i glavniot izvr{en direktor na VIP operator, Nikola Qu{ev, koj }e im go prenese svoeto iskustvo na studentite. Godinava na edukativnite seminari }e u~estvuvaat poznati makedonski kompanii i organizacii i }e odràt obuki na tema “Razvoj na karierata”, koi }e bidat nameneti za 200 selektirani studentiu~esnici. Ovoj seminar }e se odrì vo prostoriite na Ekonomskiot fakultet,Skopje i se o~ekuva da bide najkvaliteten nastan odràn tuka voop{to vo edukativna smisla. Kako predava~i na godine{niot nastan }e se pojavat: prof. d-r Taki Fiti, Filip Arsov (pretpriema~ za 2010 godina), konsaltingkompaniite kako Motiva, Embra, NCRIPU, ESP. Na edukativnite seminari studentite }e imaat mo`nost da gi podobrat svoite meki ve{tini,

komunikacijata, tajm-menaxmentot, potoa }e nau~at kako se pi{uva motivaciono pismo, kako se pi{uva CV, bidej}i niz godinite se pokaà deka toa e im e najpotrebno. Vo sklop na seminarot }e se odràt i kompaniski prezentacii od firmite-u~esnici, koi }e prezentiraat kakvi mo`nosti im nudat na mladite, kako praktika i vrabotuvawe kaj niv! Studentite dobivaat sertifikat za u~estvo, koj podocna sigurno mnogu }e im zna~i koga }e go napi{at vo nivnoto CV. Koi se beneficiite koi Denovi na kariera im gi nudi i na studentite i na kompaniite? Ve}e 15 godini Denovi na kariera uspe{no gi povrzuva kompaniite i najdobrite i najambicioznite studenti. Na{ata cel e studentite u~esnici na Denovi na kariera preku nastanot da dobijat direkten uvid vo toa koi se uslovite i iskustvata za vrabotuvawe vo kompaniite na doma{niot pazar. Istiot pretstavuva golema mo`nost za sekoj student vo edno interaktivno opkruùvawe da ostvari direkten kontakt so kompanijata, koja namnogu ja posakuva, da se zapoznae so nejzinata rabota i interesi, kako i da doznae kako da gi ostvari svoite ambicii za vrabotuvawe vo istata. Kompaniite, spored mene, imaat nekolku klu~ni beneficii preku u~estvoto na Denovi na kariera. Kompaniite imaat mnogu dobra mo`nost da pronajdat soodveten kadar ili studenti koi bi gi angaìrale za praktika i voop{to da vidi kako razmisluvaat mladite lu|e. Denovi na Kariera za kompaniite pretstavuva odli~na mo`nost za promocija i pokaùvawe na nivnata op{testvena odgovornost. Na{ite kompanii gledaat na Denovi na Kariera kako na ogromna mo`nost da slu{nat i vidat koi se novite trendovi i idei kaj mladite, da ja prezentiraat svojata ponuda i celi i direktno da se vklu~at vo procesot na regrutacija na potrebnite kadri. Kolku i koi kompanii ovaa godina }e u~estvuvaat na Denovi na kariera? Ovaa godina o~ekuvame prisustvo na 15 do 25 kompanii. Me|u tie koi dosega go potvrdija svoeto u~estvo se: Vip operator, EVN, Semos, Makstil, Embra Korporacija, IK Banka, Eurolink Osiguruvawe, ZUM Konsalting, CS Global, ZIP Travel, od bankite se o~ekuva svoeto prisustvo da go potvrdat Prokredit banka i Eurostandard

banka. Moàm da kaàm deka kompaniite se delumno zainteresirani za u~estvo na Denovi na kariera. Nekoi od niv gledaat na u~estvoto kako op{testvena odgovornost, a drugi se skepti~ni. Nie se trudime sekoja godina da privle~eme pogolem broj kompanii, no poslednite dve-tri godini, progresijata {to ja imavme stagnira, najmnogu poradi ekonomskata kriza i recesijata, {to gi natera i na{ite kompanii da gi kratat svoite tro{oci. Koi od svoite vraboteni naj~esto gi pra}aat kompaniite, dali se toa HR menaxerite, HR specijalistite i kakva interakcija imaat naj~esto so studentite? Pogolemite kompanii naj~esto gi pra}aat HR menaxerite, no dokolku tie ne se vo mo`nost da pristustvuvaat, pra}aat nekoj od HR sektorot. Od druga srtana, pomalite kompanii, koi nemaat dovolno razvien HR sektor, pa}aat nekoj od marketing-sektorot. Kompaniite imaat svoi {tandovi na koi ja pretstavuvaat kompanijata, a kade {to studenite moàt da zemat promotivni materijali, da porazgovaraat so pretstavnicite od kompaniite za toa kako e da se raboti tamu, {to nudi samata kompanija. Vo toj del se javuva direktna interakcija me|u studentot i kompanijata. Kompaniite za vreme na taa interakcija gi targetiraat studentite, odnosno procenuvaat dali toa za niv pretstavuva potencijalen kadar, pa gi povikuvaat na “eden na eden” intervju. Dokolku studentot se dokaè na ovie intervjua, sekako deka }e ima mo`nost da bide povikan za praktika vo taa kompanija, a isto taka i da bide vraboten. Kakvi profili na studenti naj~esto baraat kompaniite i {to tie im prepora~uvaat na studenite? Najbarani se studentite od marketing-sektorot i tie so inènerski bekraund, a vo poslednite godini moàm da kaàm deka sektorot za e-biznis, odnosno studentite koi studiraat na katedrata za ebiznis se edni od najbaranite. Zabele{kite na kompaniite naj~esto se odnesuvaat vo nasoka na toa studentite da bidat pootvoreni, da go prodolàt svoeto obrazovanie, da posetuvaat kursevi, da imaat {to pove}e prakti~na rabota, da ne zastanuvaat na teoretskiot del, i {to e najva`no, da gi razvivaat mekite ve{tini.

MSP SOVETI

POZITIVNO LIDERSTVO

Pozitivnoto liderstvo im pomaga na liderite vo organizacijata da poka`at dobri rezultati pod pritisok. Pozitivnoto liderstvo im pomaga na kompaniite da gi re{at opasnite kriti~ki problemi, da go zabrzaat razvojot i da ja olesnat finansiskata efikasnost. Gi opremuva liderite na site nivoa i vrednosti so potrebnata doverba i prakti~ni ve{tini koi se potrebni za da se uspee i postojano da se pobeduva vo visokokonkurentna sredina

KAKO POZITIVNOTO LIDERSTVO MAKSIMALNO JA ZGOLEMUVA VA[ATA MO@NOST ZA USPEH VO VREME NA PROMENI? Neodamne{nite istra`uvawa vo psihologijata poka`uvaat deka pozitivnite emocionalni i socijalni pristapi za rabota se povrzani so kreativnosta, otvorenosta i detalnosta. Korisno e da se bide na “dobro mesto” koga se soo~uvame so biznis-odluki. Sepak, sozdavaweto na toa dobro mesto ne e

samo koincidencija. Pozitivniot liderski metod maksimalno ja zgolemuva va{ata mo`nost za uspeh pri sproveduvaweto na promenata. Pozitivnite lideri ja menuvaat prirodata na razgovorite koi gi imaat so nivnite timovi i organizacii. Tie gi otkrivaat prednostite vo sekoja situacija, {to mo`e da bide individualna i timska silna strana. Pozitivnite lideri sekoga{ rabotat vo nasoka na najdobro ostvaruvawe na profesionalnite zada~i,

maksimalno upotrebuvaj}i go talentot na nivnite timovi. BARAJTE RE[ENIJA Pozitivnite lideri go ohrabruvaat baraweto re{enija namesto re{avaweto na problemite. Za da uspeat da iznajdat re{enie liderite treba da go ohrabrat timot i da go zamislat problemot kako ve}e re{en. Uspe{nata orientacija zna~i prepoznavawe na uspehot nezavisno koga se javuva. Nema razlika ako uspehot e mal ili golem. Liderstvoto ne e fiksno, bidej}i timskite ~lenovi i organizacii baraat fidbek. Postojanoto prepoznavawe na uspehot sozdava jasna pateka za pogolem uspeh. Pozitivnoto liderstvo mu pomaga na timot da gi odr`ite vizijata i celite koi gi postavila kompanijata i gi poddr`uvaat koga se soo~uvaat so radikalna promena vo firmata.

Moèbi nema da moète da ~ekate dodeka da pristigne “vetenoto mesto” pred da se nosat kriti~ni odluki za va{ata organizacija. Sepak, primenuvaweto na del od ovie soveti moè da ve odnese na podobro mesto i da go stavi timot vo pozicija da sozdava uspe{ni re{enija za biznispredizvicite.

26 KARIERI CV MARIJANA SEKULOVSKA arijana Sekulovska ve}e ~etiri godini e korespondent na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Odgovorna e za vospostavuvawe vrski so lica i institucii od zemjata i od stranstv. Nejzinata sposobnost za organizacija i naporna rabota ja donese do unapreduvaweto vo rakovoditel na Centarot za kariera na Ekonomskiot fakultet-Skopje. Istovremeno e profesionalno anga`irana kako honoraren sorabotnik i vo Biznis-edukativniot centar-BEC SVVIT MS vo Skopje, kade {to vr{i obuki i kursevi za deloven i profesionalen angliski jazik vo site sferi na poleto na delovnata korespodencija. Prethodnoto rabotno iskustvo Sekulovska go

SREDA / 06/04/2011 / KAPITAL

RAKOVODITEL NA CENTAROT ZA KARIERA NA EKONOMSKIOT FAKULTET-SKOPJE, UNIVERZITET SV.KIRIL I METODIJ VO SKOPJE

steknuva vo edukativniot centar Aleksandrija, a nejzinite po~etoci se vo privatnoto u~ili{te za stranski jazici Juniors & Seniors, kade {to raboti kako profesor po angliski jazik. Kako honoraren sorabotnik preveduva~-tolkuva~ u~estvuvala vo brojni proekti i nastani, a del od niv se reformite vo bankarskiot sektor od strana na Narodna banka, vtorata faza od delovnata poseta na KARDS za evaluacija na aktivnostite vo zemjava i mnogu drugi.

CV ANA FILIPOVSKA

GENERALEN SEKRETAR NA NACIONALNIOT KOORDINATIVEN MEHANIZAM

na Filipovska, generalen sekretar na Nacionalniot koordinativen mehanizam, nacionalno telo koe vr{i nadzor na programite za HIV/SIDA i tuberkuloza poddràno od Globalen Fond. Dopolnitelno e angaìrana vo Kosmo inovativen centar kako trener i konsultant na rakovoditeli, menaxeri, pretpriema~i, koristej}i gi tehnikite na interaktivno u~ewe so poznatata metodologija u~ewe preku iskustvo, a steknato vo Holandija preku internacionalnata Synergy mreà. Ima posebna pasija kon socijalna ekonomija, kako i specijalizacija vo ovaa oblast, pasija koja ja odnese na istraùvawe vo Montreal, Kanada, koe go zaokruì vo magisterski trud

na Univerzitetot vo Firenca, Italija. Filipovska ne veruva deka postojat lesni na~ini do uspeh, tuku so postojano istra`uvawe i profesionalna i li~na nadgradba na li~nite karakteristiki, profesionalnite kompetencii, kvaliteti, ve{tini ,koi pretstavuvaat osnova za dobra vizija i so posveten tim od sorabotnici i inspirativni lideri uspehot e neminoven.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

ANDRE SITROEN - TATKOTO NA SVETLE^KIOT BILBORD snova~ot na avtomobilskiot gigant Sitroen, Andre Sitroen, otsekoga{ va`el za merketing-genij vo krugovite na toga{nata biznis-elita. Toj, ne samo {to bil prviot koj gi sponzoriral trkite so avtomobili, tuku inovativnoto razmisluvawe go naso~il i kon promovirawe na avtomobilite na Sitroen kako “najubavi vo cela Evropa”. Andre Sitroen go osnoval Sitroen vo 1919 godina i toj nabrzo stanal ~etvrtiot najgolem proizvoditel na avtomobili vo svetot vo ranite 30-ti godini na minatiot vek. No, toa {to go napravi ekstremno popularen i inovativen, be{e svetle~kata reklama na Sitroen so vkupno 125.000 svetilki postavena na Ajfelovata kula vo Pariz, vo dale~nata 1925 godina. Svetle~kiot bilbord ostanal da go krasi denes najposeteniot objekt vo Francija celi devet godini, s$ do 1934 godina koga kompanijata bankrotirala poradi visokite smetki za struja. Tatkoto na svetle~kiot bilbord mo`ebi napravi revolucija vo marketingot, no n$ nau~i i na lekcijata deka toj mora da bide isplatliv za kompaniite koi go upotrebuvaat.

Najposakuvani rabotodavci na svetot: Google

Internet-gigant so {mek na start ap biznis! tkako internetprebaruvaweto napravi revolucija vo virtuelniot svet i n$ nau~i site da “guglame” za informacii, denes kompanijata Gugl (Google) e simbol za uspe{nata politika na sektorot odgovoren za razvojot na ~ove~kiot potencijal. Vrednosta bez granici koja Gugl im ja dava na svoite vraboteni ja pravi kompanijata da bide me|u najposakuvanite rabotodavci. Menaxmenttimovite vo kompanijata maksimalno se motivirani i aktivno se trudat da gi privle~at, da gi vrabotat, da gi razvijat, no i da gi nagradat vistinskite lu|e koi poseduvaat nepovtorlivi talenti i kreativnost. Timot eksperti vo oblasta na ~ove~kite resursi se fokusira na vrabotenite i gi smestuva istite vo centarot na vnimanieto. VISTINSKITE LU\E NA VISTINSKOTO MESTO Kako vrabotuva najposakuvaniot rabotodavec, Gugl? Vrabotuvaweto se odviva so konsenzus me|u menaxerite i oddelot za ~ove~ki resursi,

Pokraj r j Goldman Saks, Boston konsalting grup, ru Mercedes r Benc, Z Zapos k i internet-gigantot Gugl G uspea i mnogu drugi kompanii da se najde na listata so 100 najposakuvani rabotodavci vo svetot, izrabotena od presti`niot magazin “For~n 500”. Smesten na visokoto ~etvrto mesto na listata, vrednosta koja Gugl im ja dava na svoite vraboteni ja pravi ovaa kompanija unikatna

so cel da se napravi vistinskiot izbor i da se odberat lu|eto koi }e donesat dodadena vrednost za kompanijata preku vlo`eniot trud i kreativnost. Poznat e i faktot deka vrabotenite vo kompanijata se klu~niot faktor vo centarot na vnimanieto. Lu|eto koi se vklopuvaat vo rabotnata atmosfera koja ja sodava Gugl u`ivaat vo blagodetite na gigantskiot biznis, koj s$ u{te oddava {arm na start ap kompanija so mnogu sobi za igri i rekreacija i avtomati za slatki zadovolstva i pijalaci niz hodnicite. Prijatnata rabotna okolina i uslovite na rabota {to gi kreira Gugl za da gi motivira vrabotenite ne zna~at deka tie “spijat” na rabotnite mesta. Tie {to nekoga{ go pre~ekorile pragot na vleznata vrata vo kompanijata velat deka pod

STIPENDII The Einstein Fellowship, Germany KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 20 MAJ 2011 GODINA Einstein Forum and the Daimler i fondacijata Benz nudat stipendija za nadareni mladi lu|e koi sakaat da rabotat vo poinakva oblast od nivnite prethodno izbrani profesii. Celta na ovaa stipendija e da gi poddr`i tie koi pokraj posvetenosta vo nivnata rabota, se, isto taka, otvoreni da se usovr{uvaat i vo drugi oblasti.

EIUC Fellowship in Human Rights and Democratisation, Italy KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 MAJ 2011 GODINA EIUC e vo potraga po dvajca studenti od oblasta na pravnite, politi~kite, sociolo{kite, filozofskite nauki ili ~ovekovite prava. Studentite }e bidat del od petmese~nata programa na ovoj univerzitet.

mekiot enterier vo otvorenata kancelarija na Gugl se slu{a postojano ~ukawe na tastaturite i vrednoto rabotewe na vrabotenite. No, trudot na vrabotenite e tolku isplatliv {to vrabotenite koi stanuvaat mnogu bogati preku opciskite prava odat vo penzija na 30-godi{na vozrast, kako {to napravi i inènerot na megapopularniot Gmail. Ako sakate da stanete del od timot so koj se gordee kompanijata treba da bidete podgotveni da ostanuvate pove} e vreme na rabota, zatoa {to softverskiot gigant raboti neprekinato vo tekot na celiot den. Bidej}i rabotata e povrzana so mnogu brojki i gre{kite ne smeat da se slu~at, stresot e prisuten 24 ~asa. Kako kontrateà kompanijata nudi {iroka lepeza na beneficii za da napravi ramnoteà me|u privat-

niot i profesionalniot ìvot na vrabotenite. Obrocite za vreme na rabota se besplatni, kako i griàta za zdravjeto od doktorite vraboteni vo kompanijata. Vrabotenite moàt da zemat neograni~en broj denovi za boleduvawe, a tie {to }e prepora~aat adekvatni novi kandidati za vrabotuvawe dobivaat bonus od 2.000 dolari. Besplatni se i avtobusite so koi patuvaat na rabota vrabotenite od krajbre`jeto na San Francisko, a tie {to vozat sopstveni avtomobili dobivaat besplatno menuvawe na masloto i miewe na avtomobilite. Golema prednost za sekoj vraboteni se i 1.200 opcii za kupuvawe akcii, so {to vrabotenite moàt da stanat akcioneri vo kompanijata kade {to rabotat. Denes ima mnogu milioneri blagodarenie na opciskite prava na Gugl.

UNIVERZITET MIT SLOAN - BIZNIS-UÎLI[TE VO TEHNOLO[KA SREDINA iznis-u~ili{teto MIT Sloan School of Management e edno od pette visokoobrazovni institucii koi se vo sostavot na svetski poznatiot Institutot za tehnologija na Masa~usec (MIT), vo Kembrix, SAD. Negovata misija e da “razvie principielni i inovativni lideri koi go podobruvaat svetot i generiraat idei koi gi unapreduvaat menaxment-praktikite”. MIT Sloan po~nuva so rabota vo 1914 godina, kako “Kurs 15” na oddelot za inènerska administracija, za podocna da prerasne vo Departman za ekonomija i statistika. Vo 1931 godina za prv pat vo svetot e osnovana Executive education programata, od strana na Alfred P. Sloan, koj vo toa vreme bil predsedatel na General Motors, poradi {to denes biznis-u~ili{teto go nosi negovoto ime. Nastavniot kadar na MIT Sloan denes e poznat po svoite inovativni istraùvawa na svetski najpoznatite menaxment i finansiski teorii.

International PxD Programme in Molecular Life Sciences, Vienna

Instituto Europeo di Design Undergraduate Scholarships

Shuttleworth Foundation Fellowship

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 MAJ 2011 GODINA Viena Biocenter pretstavuva istra`uva~ki kamp kade {to izbranite istra`uva~i }e imaat odli~na mo`nost da rabotat na {irok spektar na temi od modernite biolo{ki nauki. VBC programata za doktorski studii im obezbeduva celosna nau~na i administrativna poddr{ka na svoite studenti, koi, isto taka, }e raspolagaat i so site najsovremeni nau~ni rekviziti i oprema.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 10 MAJ 2011 GODINA IED (Instituto Europeo di Designe) i nejzinite partneri vo Rim, Milano, Venecija, Torino, Kaqari, Barselona, Madrid i Sao Paolo dodeluvaat 36 stipendii za mladi i kreativni lu|e.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: KRAJ NA APRIL ZA ZIMSKI SEMESTAR, KRAJ NA NOEMVRI ZA LETEN SEMESTAR Fondacijata Shuttleworth dodeluva stipendii na socijalni inovatori, koi se spremni da se involviraat i aktivno da rabotaat na novite strate{ki modeli koi vodat kon podobro socijalno op{testvo.

Italian Government Scholarships KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 2 MAJ 2011 GODINA Italijanskata Vlada dodeluva dodiplomski, postdiplomski i doktorski studii za studenti koi }e studiraat na italijanski jazik vo nekolku razli~ni oblasti me|u koi: muzika, film, restavracija itn.

Marie Curie Fellowships of the Gerda Henkel Foundation KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA Fondacijata Gerda Henkel ja dodeluva stipendijata Marie Curie, koja e nameneta za istra`uva~i vo oblasta na humanisti~kite nauki, vklu~uvaj}i gi religioznite, kulturnite i politi~kite nauki.

www.mladiinfo.com

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Trgovija i marketing menaxment 05.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Tenderi / Konferencii i saemi PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na medicinski pomagala-reagensi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4c1d9141-6e3c-4329-809c-89f5b230eec1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Razvoj i upravuvawe so ~ove~ki resursi 05.04 - 09.04.2011 ESP

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na arhitektonsko-urbanisti~ki proekti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=41c572f1-d62f-4f27-90470309d74f365e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija na studentski dom „Stiv Naumov” – Skopje. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3c86ebca-b3a4-44ab-b740-954e797eb38a&Level=2

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

WWW.KAPITAL.MK KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za ekonomija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na strategija za ruralen (selski) turizam Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=d1049560-c3cd-48d9-831d-19a476bffa22&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na krak od magistralen vrelovod od bulevar “Partizanski odredi” kon ulica “Franklin Ruzvelt” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=61f1cd46-13f0-43d2-98e0cb9a6131d2af&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za finansii - Uprava za javni prihodi PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Postgarantno odr`uvawe na kompjuterska oprema na informacionen sistem na Upravata za javni prihodi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=adc5f6dc-6c79-4038-93cc-55bc7008167e&Level=2

Obuki / Menaxment / Liderstvo / EU

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Menaxment / IT / Smetkovodstvo

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 Agencija za katastar na nedvi`nosti – Edinica za upravuvawe so Proektot Katastar na nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na interes za konsultantski uslugi – individualen konsultant – IT Ekspert, za rabota vo timot za razvoj i implementacija na WebGis aplikacijata vo AKN (kako del od Nacionalnata Infrastruktura na Prostorni Podatoci) i za rabota na razvojot na vladiniot NIPP Geo- portal. Zainteresiranite Konsultanti da dostavat Pismo za izrazuvawe na interes, CV i ostanati informacii na makedonski i angliski jazik, najdocna do 08 April, 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, Trifun

Hadzi-Janev, 10, 1000 Skopje, email: t.cenova@katastar.gov.mk. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 JZU Univerzitetska klinika za nefrologija – Skopje objavuva konkurs za imenuvawe na rabotovoden organ DIREKTOR na klinikata so mandaten period od 4 godini. Rokot za prijavuvawe na konkursot e 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Arhivata na klinikata ili po po{ta na adresa: ul. Vodwanska, br. 17, so naznaka – Za komisija za konkurs za direktor. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 01.04.2011 STRABAG SE edna od vode~kite evropski kompanii od oblasta na grade`ni{tvoto raspi{uva konkurs za: 1. IN@ENER ZA IZVEDBA – dipl. Arhitekt, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 8 godini rabotno iskustvo, poznavawe na Autocad, 2. IN@ENER ZA IZVEDBA- visoka ili vi{a stru~na sprema – Grade`na struka, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 2 godini rabotno iskustvo, poznavawe na Autocad, 3. GRADE@EN TEHNI^AR – SSS ili vi{a stru~na sprema, grade`na struka, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 10 godini rabotno iskustvo, 4. KOORDINATOR ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA – poseduvawe na licenca. Ve molime prijavata so biografija i fotografija da ja is-

pratite do 11.04.2011 godina na: keti.petrovska@strabag.com. Strabag AG, ul. Vojvoda Vasil Axilarski, bb, Soravia Centar.

OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 ARCELOR MITTAL Skopje AD Skopje vrabotuva MENAXER ZA ZDRAVJE I BEZBEDNOST. Kandidatite potrebnite dokumenti zaedno so motivira~ko pismo i kratkata biografija da gi pratat isklu~ivo najdocna do 10 April 2011 na HR.Skopje@arcelormittal. com. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 02.04.2011 godina. SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 AAG Komunikacii za potrebite na svoj klient, kompanija rangirana vo listata na prvite 200 kompanii, objavuva oglas

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

za RAKOVODITEL VO OBLASTA NA FINANSII. Odgovornosti: Planirawe, koordinirawe i kontrola vrz raboteweto na Sektorot finansii, - Finansiska analitika i izvestuvawe, - Kontrola na gotovinskiot tek i finansiskite instrumenti, - Obezbeduvawe usoglasuvawe so barawata na regulativite, - Razvoj na vrabotenite vo delovnata edinica. Potrebni se: - Najmalku ekonomski fakultet - Iskustvo od 5 godini vo finansii, - Poznavawe na angliski jazik i MS Ofis, - Visoka rabotna etika i liderski sposobnosti. - Diploma od MBA, Msc i profesionalen sertifikat za smetkovodstvo ili revizija ~e se smeta za prednost. Dostavete va{e CV na recruitment@aag.com.mk ne podocna od 16 April 2011. Napomenuvame deka }e bidat kontaktirani samo onie kandidati koi tesno gi zadovoluvaat kriteriumite.

Fun Business

KAPITAL / 06.04.2011 / SREDA

NAJBOGATITE HIP HOP IZVEDUVA^I

OD “STRITFAJTERI” DO XETSETERI

Paf Dedi, Xej Zi, Dr. Dre, Brajan Vilijams, 50 Cent... Ova se najbogatite raperi, koi od dileri na droga, stanale milioneri i uspe{ni biznismeni

oj veli deka RNB izveduva~ite ne mo`at da napravat milioni? Iako pove}eto po~nale bukvalno od ulica, kako {to navleguvale vo svetot na {ou-biznisot, ne samo {to nau~ile kako da zarabotuvaat, tuku i nau~ile kako da go zgolemat toa {to go zarabotile. “Forbs” objavi top lista na pette najbogati RNB i hip hop artisti. Za sozdavaweto na ovaa lista, kriteriumite za rangirawe se zemeni od momentalnata vrednost, zarabotkata od minatoto i podatoci dobieni od analiti~ari, menaxeri i drugi ovlasteni lica. Site pet izveduva~i imaat bogatstvo od pove}e milioni, a nekoi od niv najverojatno }e stanat i milijarderi. PAF DEDI - PRVIOT RAPER MILIJARDER?

za “Forbs”, Paf Dedi ima izjaveno deka eden den } e ima bogatsvo pogolemo i od na Dejvid Gefen. S$ u{te go nema stignato toj maksimum, no e na dobar pat da stane prviot raper – milijarder. Eve i zo{to: Vo 2007 godina potpi{a dogovor so alkoholniot konglomerat Diageo i negovata votka Ciroc so cel Dedi da go probie ovoj pijalak kaj po{irokata populacija . So ovoj dogovor bilo predvideno profitot da bide podelen podednakvo, a dokolku Diageo nekoga{ ja prodade votkata Ciroc, toj }e ima pravo na udel vo dobivkata. Od druga strana, pak, so svojot talent za marketing, Dedi ja krena proda`bata, taka {to vo 2007 godina, ovaa votka koja dotoga{ poslabo se prodavala, za {est meseci prodala 60 iljadi, a do

PAF DEDI – najbogat me|u raperite, koj najverojatno }e stane prviot milijarder od negovata kategorija Vo posledno vreme raperite zarabotuvaat mnogu golemi pari. Nekoi od niv se na dobar pat da go pro{irat svoeto bogatstvo i da prerasnat vo svetski milijarderi. Takva mo`nost mu se nudi na [on Kombs, popoznat kako Paf Dedi, ~ie bogatstvo zasega e proceneto na 475 milioni dolari. Golem del od parite Dedi gi zaraboti preku modnata linija [on Xon, od izdava~kata ku}a Bad Boy, a najmnogu preku votkata Ciroc. Ne treba da se zaboravi i faktot deka pojavuvawata vo televiziski {ou-programi, vo nekoi epizodni filmski ulogi, mu donesoa ekstra gotovina. Vo 1999 godina vo intervju

krajot na godinata stignala i do 120 iljadi primeroci. Po vtorata godina od dogovorot so Dedi se ostvarila proda`ba od 400 iljadi primeroci. A kako mu uspea? Mnogu ednostavno. Niz stihovite na raperot, niz negovite Tviter-poraki, pa duri i na bilbordite. Ciroc e brend koj raste, a so toa rate i bogatstvoto na Paf Dedi. Osven ovoj dogovor , toj s$ u{te gi ima modnata linija [on Xon, Enyce, marketing-agenicjata Blue Flame, kako i izdava~kata ku}a Bad Boy. So ova negovoto bogatstvo ne e mnogu daleku od edna milijarda. Mo`ebi tokmu [on Kombs, }e bide prviot milijarder od vakov kalibar.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

XEJ ZI – spomenuvaj}i gi omilenite brendovi vo stihovite, sozdal sopstven koj mu nosi milioni PREKU TRNLIVIOT PAT sopstven brend nare~en NA SLAVATA, DO VTOR Rocawear. Osum godini NA LISTATA NA MILIpodocna, nivnata kompaniJARDERI VO HIP HOP ja zarabotila 204 milioni MUZIKATA dolari. Ni{to od toa [on Karter e dobro nemalo da se slu~i ako poznato ime vo svetot na raperot nemal izostreno biznisot i parite, a Xej ~uvstvo za biznis, a negovZi e dobro poznato ime iot uspeh, kako vo svetot vo svetot na muzikata, koe na muzikata, taka i vo mu ovozmoì golemi {ansi biznis-vodite i negovoto vo sekoja oblast. Od 1996 pove}e milionsko bogatgodina, raperot prodadal stvo, pretstavuvaat preku 50 milioni kopii inspiracija za mnogu {irum svetot. Paralelno pretpriema~i i drugi so karierata, slavata i muzi~ki izveduva~i. Za parite u{te pove}e gi nego se veli deka naviszgolemil preku kretivnite tina znae i razbira kako biznis-idei, pojavuvaj} funkcionira korporai se vo svetot na modata, tivniot svet. kujnata, reklamite. Koga Mototo koe go vodi vo se raboti za dlabo~inata ìvotot e “fokusirana negoviot xeb, Xej Zi jte se na najrealnite se nao|a na vtoroto mesto {ansi {to gi imate za me|u hip hop izveduva~ite, da napravite najmnogu so bogatstvo proceneto na bogatstvo vo dadeniot mookolu 450 milioni dolari. ment”. Od proda`ba na Xej Zi imal mnogu indroga kako adolescent, teresna biznis-lekcija, preku proda`ba na muzika, koga kon krajot na 90-tite stigna do proda`ba na godini, vo negovite stibrendovi kako kolekcihovi go spomnal brendot jata na oblekata RoIceberg, koj mu se dopa|al. cawear i alkoholniot Otkako se slu~ilo toa, proda`bata na italijanskiot brend vrtoglavo se zgolemila. Raperot i negoviot biznispartner, Dejmon De{, po~uvstvuvale dobra prigoda i zatoa mu ponudile sorabotka na menaxmentot na Iceberg, koi, pak, ja odbile istata. Ovaa situacija mu posluìla kako dobar primer deka moè samiot da sozdade kolekcija DR. DRE – ja promeni na obleka. Vo 99 rap kulturata i gi otgodina, Xej Zi i kri Eminem i 50 Cent De{, lansirale K O M E R C I J A L E N

O G L A S

brend Armadale vodka, kako i potpi{uvaweto na 10-godi{en dogovor so koncertniot promoter Live Nation, vreden 150 milioni dolari, tokmu pred pazarot da po~ne da “tone”. So toa dokaùva deka ne samo {to znae kade “leàt parite”, tuku i pokaùva deka ima dobar “nos” vo procenuvawe na idninata, odnosno kade }e ima bogatstvo. êkorej}i go “trnliviot” pat na slavata, Xej Zi nau~i i denes sovetuva deka ne treba da se publikuva ni{to pomalku od pobeda. ANDRE JANG – DR.DRE Dr.Dre e eden od najpoznatite i najzna~ajnite amerikasnki artisti. Toj e producent, raper i akter, a negovoto bogatstvo, koe najmnogu se dolì na negovata izdava~ka ku}a, e proceneto na 125 milioni dolari. Bil kospostvenik na Death Row Records, a zasega e sospstvenik na Aftermath Entertainment. Bogatstvoto u{te pove}e mu se zgolemi od slu{alkite Beats, kako i od HP laptop-linijata. So svojot stil i razmisluvawa za ìvotot, napravi vistinska revolucija i izvr{i golemo vlijanie vo hip hop kulturata. Gi vovel vulgarizmite vo stihovite, smetaj}i deka na toj na~in poefektivno se iskaùva uli~niot ìvot (gangsterki rap). Dr.Dre napravi vistinski yvezdi od imiwata na koi im gi producira{e albumite. Svetot dozna za Eminem i 50 Cent, blagodarenie na negovoto ~uvstvo za talent. A od albumite na yvezdite kako Snoop Dog, 50 Cent, Eminem, Nate Dog, Busta Rhymes i Eve, napravi najdobro prodavani muzi~ki par~iwa. BRAJAN VILIJAMS – BIRDMAN Birdman ili Baby e amerikanski raper i producent, koj pove}e se posveti na biznisot, otkolku na karierata, no so pri~ina. Toa mu nosi mnogu milioni, ili podobro, 100 milioni dolari. Vilijams, zaedno so brat mu, Ronald, se osnova~i na kompanijata Cash Money Records. Vo 1998 godina, potpi{ale dogovor vreden 30 milioni dolari so studioto Uni-

BRAJAN VILJAMS – pove}e se posveti na biznisot versal. Birdman e ednata polovina od duoto Big Timers, koj e poznat i po sorabotkata so Lil Wayne. KURTIS XEKSON 50 CENT

50 Centpre`ivea devet kur{umi, od samiot rab na propasta do 100 milioni dolari Poznatiot amerikanski raper i akter, slavata ja postigna so albumite Get rich or die trying i The Massacre. Iako za vreme na karierata go sledat brojni kontroverzii od tipot na zavisnost od drogi, vklu~enost vo gangsterski presmetki, sepak, toj e rangiran na listata najbogati raperi na dene{nicata. Negovoto bogatsvo koe se procenuva na okolu 100 milioni dolari, go steknal preku dogovorite za pojavuvawe vo filmovi, videoigri, knigi, obleka itn.

GADGETS ZADOVOLSTVO SO MAKA ko tolkuvaweto na vremeto od voobi~aeniot ~asovnik e mnogu lesno za vas, toga{ treba da nabavite eden od ovie kviz-~asovnici. Namesto voobi~aenite brojki od 1-12, ovoj ~asnovik ima razni matemati~ki zbirovi po ~ie re{avawe }e znaete to~no kolku e ~asot. Na primer, 8 ~asot e pretstaven kako koren od 64 – ne se obiduvajte da se vadite deka ne znaete matematika. Mo`ebi }e mislite deka vakvite raboti se za bubalici ili za lu|e koi sakaat da se pravat pametni, no {tom }e po~nete da gi re{avate matemati~kite problemi }e vidite deka se mnogu ednostavni i deka e mnogu zabavno.

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

MEBEL SE OPORAVUVA LI INDUSTRIJATA

NA MEBEL VO MAKEDONIJA? NAJNOVA PONUDA VO SALONITE ZA MEBEL ULOGATA NA ARHITEKTONSKITE STUDIA VO IZBOROT NA VISTINSKO RE[ENIE ZA VA[IOT DOM ILI KANCELARIJA RAZLI^NI SOVETI ZA UREDUVAWE NA VA[IOT PROSTOR ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG MEBEL KOJ KE IZLEZE NA 8 APRIL 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

MEBEL

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111