264-07.04.2011 by Kapital Media Group

ZAKON ZA PRATENICI PO TERKOT NA VMRO-DPMNE

MINISTEROT ZA ZEMJODELSTVO I IMB BITOLA SO SPROTIVNI TVRDEWA

NIKOJ NE ZNAE KOLKU ]E NÈ ^INAT PRATENICITE OD DIJASPORATA!?

ZAKONSKI ILI NEZAKONSKI SE UVEZUVA SUROVO MLEKO VO MAKEDONIJA?!

STRANA 7

STRANA 4

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VO FINANSISKI NAJKRIZNATA 2009 GODINA

FONDOT ZA DEPOZITI JA POTKREPI DR@AVATA SO REKORDNI 57,3 MILIONI EVRA IAKO OSTVARUVA REKORDNI DOBIVKI, FONDOT PRIBIRA SÈ POVE]E PARI OD BANKITE ZA OBEZBEDUVAWE DEPOZITI, A POTOA GI VLO@UVA VO ZAPISI NA MINISTERSTVOTO ZA FINANSII, ODNOSNO £ POMAGA NA TENKATA DR@AVNA KASA ~etvrtok- 07. april. 2011 | broj 264 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

NA ZATVORAWE, SREDA, 06.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,59% 00,50% 0,00% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,51 443,42 1,42

NAFTA BRENT T EURORIBOR

122,46 12 2,03%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (06.04)

MBI 10 2.575 2.555 2.535 2.515 2.495 2.475 30.3

01.4

03.4

05.4

Cenata na naftata }e porasne 50% vo narednite pet godini STRANA 18

STRANA 10

! ! ! L A D N A K NAJGOLEMATA N A BANKA VO SLOVENIJA, S NA

UTRE, VO

ZA KRIMINAL NLB GRUP, OSOMNI^ENA OSO

DALI KREDITITE OD NLB, NAMESTO VO FIRMITE, ZAVR[ILE VO XEBOVITE NA DIREKTORITE?

S STRANA TRANA 2-3

Kak }e se skroi novKako iot lik na n Skopje?! STRANA 12-13

Visoka brana brr ^ebren r e trojanski kow vvo Makedoni Makedonija?! STRANA 9

KOLUMNA KOLU ALEKSANDA JAN^ESKI ALEKSANDAR STANISLAV STANISL PIGON

REJT REJTINGIGRA IG STRA STRANA 14 VOVEDNIK D KATERINA SINADINOVSKA SI

NI VRATA NI[AAT NE NI[A ZEMAT ZA DA ZEM PLATA! STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^I ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 07 APRIL 2011

NI VRATA NE NI[AAT ZA DA ZEMAT PLATA!

Site se vozbudija od vesta deka pratenicite }e zemaat pomala plata ako go bojkotiraat Parlamentot. Ovaa zakonska sila treba da gi izvadi od pamet, pa da ne im tekne da pomislat da go napu{tat rabotnoto mesto, zo{to namesto 1.000 evra, kolku {to im iznesuvaat mese~nite primawa, }e bidat rigidno kazneti so celi dve tretini od platata, pa ke zemaat 330 evra ({to e otprilika prose~nata plata vo Makedonija). “[eficata” na prateni~kata grupa na VMRO–DPM NE, Silvana Boneva, ja najavi kaznata kako klu~na vo borbata za stavawe red vo prateni~kite klupi. Prikazni za mali deca! Prvo, ako nekoja partija odlu~i deka politi~kata situacija vo dr`avata e dojdena do nemajkade, pa nema drug na~in na borba osven bojkot, zarem vo taa “dr`avni~ka” odluka }e gi premislat nekakvi “stapovi” po xebot za sitni pari!? Pa, Vi se molam, {to se dve tretini od platata vo sporedba so bitkata za demokratija ili za doa|awe na vlast, seedno? Ideali se vo pra{awe, neli? Vtoro, ako, sepak, ne za idealite, tuku za parite se rabotelo, toga{ po koja li matematika e odlu~eno kaznata da bide dve tretini od platata? Zo{to, ako ve}e se voveduvaat kazni, ne se krati celata plata? Zamislete vo privatna kompanija da ne se pojavuvate so meseci na rabota, a pritoa da zemate dve tretini od platata! Ama vo privatna kompanija ne vi delat narodni pari!

Tie pari tamu nekoj gi zarabotil, pa za da zemete del, mora i vie da odrabotite! Vo privatna kompanija morate da se dokaùvate i pokaùvate sekoj den! Se insistira na kvalitet i se bara rabota i rabotna disciplina! Vo privatna kompanija ne moè koga } e posakate da mu pi{ete SMS na {efot (kako {to mu pi{uvaat na spikerot Trajko Veqanovski) i po avtomatizam da dobiete opravdano otsustvo! A ako naniète tri posledovatelni neopravdani otsustva vo sleduva otkaz! Na{ite pratenici otkaz ne moè da dobijat, a ìva sila nema da gi stavi vo red dodeka rabotat kako glasa~ki ma{ini i te{ki birokrati, ~ij ìvoten son se ostvaril vo momentot koga dobile mesto vo zakonodavniot dom, pa cel kom{ilak gi doìveal kako biten op{testven faktor! Za kakva prateni~ka reforma zboruvame, vo Parlament vo koj zakonite se glasaat na sekoi tri minuti (ALO!), prethodno dostaveni do prateni~iwata po SMSporaki vo sitni no}ni ~asovi! Paralementot ja izgubi svojata poenta, a za bezobraznoto odnesuvawe na pratenicite romani moàt da se napi{at! So ~esni isklu~oci, vo tie klupi sedat lu|e koi nemaat poim ni od politika, ni od pravo, a ekonomskite zakoni ve}e im se vo domen na nuklearna fizika! Osven nekolkumina, koi na prsti moàt da se izbrojat, likovite sednati vo tie klupi se vo najmala raka sme{ni! Ili nikoga{ ne zele zbor, ili ako zele se obrukale! Govorite im se napi{ani vo partiskite {tabovi, a tamu se zgotveni, veruvale ili ne, i replikite! Pa imame sme{ni sednici vo koi razni anonimci (i po dvegodi{en mandat) go brukaat celiot sistem i narodot {to gi izbral (sebesi se izbrukale vo

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

momentot koga po~nale da gi goltaat partiskite delikatesi) nesposobni za debata, nesvesni za kakov zakon pritiskaat kop~e! I zatoa ni Silvana Boneva, ni nikoj, neka ne prodavaat magla deka sega }e zavladee red i poredok! Vo toa Sobranie dve tretini od platata nema da go re{at problemot! Neka si gi soberat site partalite i {to pobrzo neka otidat na kolektiven bojkot, a nie so usul da izbereme novi! Pa tie so usul da rabotat i da sfatat {to zna~i da si naroden izbranik! Ako partite dozvolat, se razbira! P.S: Vo vakva situacija u{te onie trojca novi od dijasporata ni falea! Taka doma}inski }e gi pre~ekame, so 70 kvadratni stanovi ako se samci, i so 100 kvadrati ako imaat semejstvo! S$ u{te ne e odlu~eno dali ova }e bidat dr`avni stanovi, ili }e im se najdat nekoi “soodvetni, pod kirija, po pazarna cena”. Nikoj ne znae kako }e gi izbereme ovie trojca! Kako }e rabotat, ajde da vidime!

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Slovene~kite istra`ni organi ve}e go ispituvaat raboteweto na NLB grup vo Slovenija i vo podru`ncite vo regionot za da ispitaat dali ima vistina vo skandaloznite tvrdewa na slovene~ki “Ve~er” deka direktori na NLB svesno odobruvale krediti na rizi~ni firmi, a parite od kreditite gi delele so direktorite na firmite koi ne go vra}ale kreditot BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

Otkako slovene~kiot vesnik “Ve~er” objavi tekst so naslov “Vo grabeòt na decenijata od NLB vo srpskata afera is~eznale 30 milioni evra”, vo koj bea objaveni podatoci deka parite od kreditot koj go odobrila podru`nicata na slovene~kata NLB vo Belgrad na srpskata kompanija Agroìv zavr{ile na privatni smetki na direktorite na bankata i kompanijata, ne stivnuvaat reakciite i diskusiite za toa zo{to ovaa stara afera se otvora tokmu sega i koi se mo`nite scenarija i nasoki vo koi moè da se razviva ovoj skandal. Aferata vo koja NLB “izgore” so pove}e od 30 milioni evra, kredit koj bil odobren na srpskata prehranbena kompanija Agroìv, za koja okolu 20 lu|e vo Srbija vo 2008 i 2009 godina bea privedeni za organiziran kriminal, stanuva politi~ki problem

vo Slovenija. Slovene~kata opocizija bara od vlasta dràvnite organi do kraj da ispitaat za {to stanuva zbor i ako se otkrie deka navistina imalo kriminal, toj da bide sankcioniran. Slovene~kite mediumi ve}e objavija deka slovene~kite istra`ni organi ve}e po~nale da go ispituvaat raboteweto na NLB bankata vo Slovenija i vo zemjite od regionot kade {to e prisutna so podru`nici. Slovene~kiot vesnik “Finance” objavuva tekst vo koj pi{uva za mo`nite pri~ini zaradi koi sega se vadat “kosturite od ormanite na NLB”, objasnuvaj}i gi obvinuvawata kako od dràvnata NLB, so pomo{ na organizirano zdruùvawe vo ramkite na bankata, preku kreditirawe na srpskata kompanija Agroìv is~eznale najmalku 30 milioni evra, bidej} i direktorite na NLB, i pokraj rizicite koi im bile poznati, odobruvale ogromni krediti na Agroìv. Slovene~kite mediumi javno potsetuvaat deka vo Srbija za istata afera ve}e imalo apsewa. Aferata NLB-Agroìv e top-tema i vo zemjite od regionot, kade {to se postavuvaat dilemite za toa kolku i dali e mo`no vakvi aferi za rizi~ni plasmani i somnitelni bankarskodirektorski vrski da se

slu~uvale ili doprva da bidat otkrieni i vo ostanatite podru`nici na NLB vo regionot. Po objavuvaweto na skandalot, NLB grupacijata objavi soop{tenie vo koe se veli deka ne moàt da komentiraat naga|awa i {pekulacii. “Dokolku postojat informacii koi upatuvaat na “opravdano somnevawe deka Agroìv rabotel vo povrzanost so poedinci vo ramki na bankata”, o~ekuvame istite vedna{ da bidat dostaveni do organite na progonot. Vo interes na NLB e organite na progonot efikasno da ja izvr{at svojata zada~a, pri {to NLB, sekako, e podgotvena na sorabotka”, izjavuvaat od NLB grup, na ~elo so generaleniot direktor, Boò Ja{ovi}. Od NLB grup duri po objavuvaweto na skandalot informiraa deka pokrenale pravni postapki protiv odredeni lica vo Agroìv za za{tita na svoite interesi. Vo 2007 godina, koga NLB go odobrila kreditot od 30 milioni evra, na ~elo na kompanijata bil Miroslav @ivanov, koj vo 2009 godina mnogu pompezno i vo prisustvo be{e upasen vo akcijata na srpskata policija nare~ena “Perad”. Slovene~ki “Ve~er” objavi deka @ivanov i negovite

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Ohrid pretstojnava sezona. Minimalnata cena na specijalnite promotivni aran`mani koi gi najavi Agencijata za promocija na turizmot od zemjava,iznesuva 12 evra. Ovie paketi se del od strategijata za vra}awe na srpskite turisti, otkako rezultatite poka`aa deka poslednite dve godini brojot na turisti od Srbija vo Ohrid e drasti~no namalen.

DALI KREDITITE OD DIREKTORITE, NAM

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

e masimalnata cena Еskitevra koja }e ja pla}aat srpturisti za letuvawe vo

SKANDAL VO QUBQANA - KRIMINALNATA AFERA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

DRAШKO VESELINOVIЌ

PORANEШEN DIREKTOR NA NLB GRUP Agroìv e proma{uvawe na NLB. Firmata sega raboti i momentalnata situacija vetuva. Sepak, vo pra{awe be{e kriminalna afera. Iako ne e bankarska rabota da sudi za toa, nekako upadnavme vo seto toa. Kako }e se razviva ponatamu ovoj problem te{ko e da se komentira, pred s$ poradi toa {to za ovoj slu~aj s$ u{te se rasprava, a sudskata postapka s$ u{te e vo tek. Osven Agroìv, kade {to se pokaà deka taa firma se zanimavala so kriminalni aktivnosti, vo Srbija nema drugi tolku rizi~ni krediti, izjavi porane{niot direktor na NLB grup vo intervju za srpskiot magazin “Bankar”, objaveno vo maj 2008 godina.

Navigator

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK BORISOV RAS^ISTUVA SO MINATOTO

ILIJAN^O GAGOVSKI

ajkrosoft Makedonija M e i promotor na inovativnosta vo u~ili{tata vo Makedonija, ~ij proekt “Babini igri” osvoi Granpri na evropsko nivo

KOCE TRAJANOVSKI

ALEKSANDAR LUKAШENKO

BUJAR OSMANI

ozicijata na beloruskiot bavo {to Skopje stana del a ministerot za zdravstvo Uenergetski od balkanskata akcija za N zadovolstvo mu e da otvora Ppretsedatel se drma zaefikasni gradovi, privatni bolnici, no u{te pogo- toa {to mu se “namera~ija” samo {to gradona~alnikot treba da se pogri`i i taa da se implementira na teren

lemo zadovolstvo treba da mu bide da zavr{i i nekoja investicija vo javnoto zdravstvo

i drugite dr`avi, pa toj se pla{i od dr`aven udar od stranstvo

A NLB-AGRO@IV JA TRESE NAJGOLEMATA BANKA VO SLOVENIJA

D NLB ZAVRШILE KAJ ESTO VO FIRMITE?

Bojko Borisov re{i kone~no da ras~isti so starite komunisti~ko{pionski strukturi. Bugarija donese odluka do krajot na godinava da povle~e 37 ambasadori i diplomati od visok rang koi vo vreme na komunizmot sorabotuvale so tajnite slu`bi. Ova v~era go soop{ti bugarskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Vesela ^erneva, portparol na Ministerstvoto, v~era potvrdi deka site 37 diplomati od visok rang, za koi e otkrieno deka bile

BOJKO BOJK JK KO BORISOV BORRI BO RISOV RIS

agenti ili sorabotuvale so komunisti~kite tajni slu`bi, }e bidat otpovikani i do krajot na godinata }e se vratat doma. Vkupno trinaeset ambasadori, me|u koi od ambasadite vo Berlin, Atina, Peking i Stokholm, kako i ambasadorot vo Obedinetite nacii i UNESKO }e bidat vrateni vo Bugarija na 1 maj. Imenuvaweto novi ambasadori i nivnoto stapuvawe na funkciite se o~ekuva na po~etokot na juni

GUBITNIK

EVROPA MU KA@A “NE” NA PAPAKONSTANTINU

NEFUNKCIONALNI KREDITI NA NLB (VO 000 EVRA) 31.12.2007 162.688 31.12.2008

276.056

31.12.2009 izvor: www.nlb.si

508.118

sorabotnici na mnogu itar na~in se dosetile kako la`no da gi napumpaat bilansite na kompanijata. Potoa, vrz osnova na la`nite bilansi, vo koi se prikaùvalo deka kompanijata vredi daleku pove}e od nejzinata realna vrednost, uspevale da dobijat krediti od NLB i od nekoi drugi banki. No, slovene~ki “Ve~er” tvrdi deka slovene~kata NLB na vakvite la`ni i napumpani bilansi ne nasednala slu~ajno i deka deka direktorite na NLB, i pokraj toa {to im bilo predo~eno deka stanuva zbor za rizi~ni firmi, nosele odluka za odobruvawe na golemi iznosi na krediti. Otvoraweto na ovoj skandal doa|a vo period koj e mnogu ~uvstvitelen za NLB grup, koja se soo~uva so pritisokot da obezbedi dopolnitelen kapital povisok od 400 milioni evra za da ja zadrì potrebnata adekvatnost na kapitalot. Vo sprotivno & se zakanuva bankrot. NLB pred dva meseci be{e dokpapitalizirana so 250 milioni evra dràvni pari. No, guvernerot na Narodnata banka na Slovenija pred dva dena izjavi deka na NLB }e & bide potrebna u{te edna dokapitalizacija i toa najverojatno }e mora da se slu~i letovo. Ako istragata pokaè deka skandaloznite obvinuvawa koi gi iznese slovene~kiot medium “Ve~er” se vistiniti, odnosno deka direktorite na slovene~kata banka navistina

svesno odbruvale krediti na rizi~ni kompanii, za koi bilo o~igledno deka ne mo`at da go vratat kreditot, a potoa parite od kreditot gi delele so direktorite na rizi~nite kompanii, toga{ pove}e od izvesno e deka toa }e predizvika seriozni problemi vo raboteweto na najgolemata slovene~ka banka vo Slovenija i vo reginot. No, nekoi slovene~ki mediumi otvoreno se somnevaat deka vo Slovenija }e ima dovolno politi~ka volja ovoj skandal, za koj vo Srbija imalo serija apsewa, da se razre{i do kraj, so ogled na faktot {to

vo NLB glaven sopstvenik e dr`avata i site direktori se nazna~uvaat so amin od vlasta. NLB grup e dominanten sopstvenik na NLB Tutunska banka, koja e treta po golemina banka vo Makedonija. Spored s$ u{te nerevidiranite podatoci, grupacijata NLB minatata 2010 godina ja zavr{ila so zaguba od 202 milioni evra, {to e dva pati pogolema zaguba vo sporedba so 2009 godina, koga NLB grup prijavi zaguba od 86,8 milioni evra. Najgolem akcioner vo NLB grup e dr`avata Slovenija,

koja poseduva 55% od kapitalot, dodeka belgiskata banka KBC e sopstvenik na 25% od kapitalot. NLB grup e prisutna vo 17 zemji, a menaxmentot najavi deka vo tek e realizacija na strategijata za povlekuvawe od pazarite na Srbija i Bugarija. Vo utre{niot broj na “Kapital”: Kako se sozdava{e aferata “NLB Agro`iv”?

Jorgos Papakonstantinu, minister za finansii vo gr~kata Vlada, e na s$ potenok mraz otkako najgolemite finansiski spasiteli na Grcija denovive po~naa da & otkaùvaat ponatamo{na pomo{ vo spravuvawe so rekordnata zadolènost na zemjata Evropskata komisija i nejziniot pretsedatel, Herman Van Rompuj, tvrdat deka Unijata nema da go prestrukturira gr~kiot dolg. Za ova ve}e dolgo vreme na golemo se {pekulira na pazarite na pari, kade {to se pribiraat sredstva za zatvorawe na buxetskite i na dràvnite deficiti, prenesoa francuskite mediumi. Na finansiskite pazari, sepak, o~ekuvaat deka gr~kiot dolg povtorno }e se prebie preku niv. Buxetskiot deficit na Grcija do krajot na godinava moè da nadmine 152% od bruto-doma{niot proizvod. Dominik-[tros Kan, direktor

BO@O JA[OVI]

PRETSEDATEL NA UPRAVEN ODBOR NA NLB GRUP Dokolku postojat informacii koi upatuvaat na “opravdano somnevawe deka Agro`iv rabotel vo povrzanost so poedinci vo ramki na Bankata”, o~ekuvame istite vedna{ da bidat dostaveni do organite na progonot. Vo interes na NLB e organite na progonot efikasno da ja izvr{at svojata zada~a, pri {to NLB, sekako, e podgotvena na sorabotka, izjavuvaat od NLB Ggup

JJORGOS ORGOS PAPAKONSTANTINU PAP APAK AKO AK ONSTANTINU na Me|unarodniot monetaren fond, v~era gi demantira{e najavite vo mediumite deka Fondot go poddr`uva prestrukturiraweto na dolgot na Grcija. Ovaa zemja lani dobi spasuva~ka finansiska pomo{ tokmu od EU i od Fondot. Germanskoto vesnik “[pigel” minatata nedela pi{uva{e deka pretstavnicite na MMF ja izgubile doverbata vo gr~kite reformi i insistiraat na prestrukturirawe na dolgot na zemjata. Grcija lani se trude{e da gi namali dolgovite i tro{ocite za da gi dobie spasuva~kite zaemi od 110 milijardi evra od MMF i evrozonata.

MISLA NA DENOT

MARKO KRAWEC

GUVERNER NA CENTRALNATA BANKA NA SLOVENIJA Zasega na{ite najgolemi banki imaat adekvatno nivo na kapital. No, ako prodol`at da gi zgolemuvaat proviziite, ne e isklu~eno najgolemata banka NLB da ima potreba od u{te edna dokapitalizacija. Mo`no e takvata potreba da se javi u{te ovaa godina.

VO SVETOT IMA MNOGU INFERIORNI LU\E, A OGROMNA INFERIORNA OKOLINA. OBIDETE SE DA GO ZBOGATITE SVOETO OPKRU@UVAWE.

FRENK LOJD RAJT AMERIKANSKI ARHITEKT

Navigator

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

MINISTEROT ZA ZEMJODELSTVO I IMB BITOLA SO SPROTIVNI TVRDEWA

ZAKONSKI ILI NEZAKONSKI SE UVEZUVA SUROVO MLEKO VO MAKEDONIJA?!

Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, priznava deka vo Makedonija raste uvozot na mleko, no toa bilo poradi izvoz na prerabotki MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

inisterot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, kontra tvrdeweto na pretsedatelot na Upravniot odbor na IMB Bitola, Predrag Cvetkovi}, koj tvrdi deka nitu edna mlekarnica vo Makedonija nema pravo da uveze surovo mleko, potvrduva deka vo Makedonija se uvezuva nepreraboteno mleko. No, spored nego, uvozot na surovo mleko vo izminatite godini raste poradi izvoz na prerabotki. “Zgolemeniot uvoz na mleko vo poslednite godini se dol`i na toa {to vo ovoj sektor vlegoa multinacionalni kompanii koi rabotat na me|unaroden pazar i bidej}i nemaat dovolno surovina za nivnite zgolemeni kapaciteti tie uvezuvaat poradi izvoz na

prerabotki”, veli Dimovski, odgovaraj}i na pra{awata zo{to vo Makedonija izminatite pet godini drasti~no porasna uvozot na mleko i mle~ni proizvodi, a Vladata sekoja godina gi zgolemuva subvenciite za mlekoproizvoditelite. Sprotivno na ova, Cvetkovi} od IMB Bitola eden den prethodno za “Kapital” izjavi deka nitu edna mlekarnica vo zemjava ne uvezuva surovo mleko. “IMB site potrebni koli~ini gi zadovoluva od doma{nite farmeri. Ne uvezuvame mleko od stranstvo, nitu, pak, nekoj zakonski ima pravo toa da go napravi. Kako distributeri na Imlek od Srbija vo Makedonija distribuirame samo gotovi proizvodi brendirani od Imlek”, izjavi Cvetkovi}. Za da gi ras~isti dilemite vo vrska so uvozot na mleko, “Kapital” pobara objasnuvawe od direktorot na Agencijata za hrana i veterinarstvo, Dejan Runtevski.

Go pra{avme dali e zakonski dozvolen uvoz na surovo mleko vo cisterni vo Makedonija, kakvi se procedurite za izdavawe dozvoli, koi kompanii uvezuvaat nepreraboteno mleko vo zemjava? Vo momentot koga go iskontaktiravme Runtevski be{e na pat nadvor od zemjava i ni veti deka }e ni odgovori koga }e se vrati na rabota, za eden den. DIMOVSKI TVRDI DEKA STO^NIOT FOND RASTE!? Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, ako vo 2005 godina vo Makedonija imalo 1.244.000 grla ovci, za pet godini, odnosno vo 2009 godina, ovoj broj e namalen za 40%, na 755.356. Brojot na goveda, pak, od 2006 godina, koga iznesuval 255.430 do 2009 godina, koga iznesuva 252.521, bele`i namaluvawe od 1,2%. Istovremeno, vkupnoto proizvodstvo na mleko (kravjo i ov~o) od 2005 do 2007 godina

REAKCIJA OD IMB BITOLA apisot vo “Kapital” od 6 April 2011 so naslov “Postoi li biznis me|u Qup~o DiN movski i Bitolska mlekarnica”, vo koj se izvestuva za sostojbite so mleko i mle~ni proizvodi, smetame deka e pretenciozen i neto~en. Samiot naslov ne korespondira so navedenite sodr`ini vo tekstot i e premnogu {pekulativen, {to ne dolikuva na seriozen medium kakov {to e “Kapital” i istiot nanesuva {teta na na{ata kompanija. Za Mlekara Bitola doma{noto proizvodstvo, zajaknuvawe i rast na doma{nata otkupnata baza otsekoga{ bilo dolgoro~en prioritet. Vo momentov Mlekara Bitola gi otkupuva site raspolo`livi koli~ini na mleko od svoite kooperanti, koi gi zadovoluvaat strogite mikrobiolo{ki i hemiski standardi, sorabotuva so pove}e od 1.700 farmeri i dosega sorabotkata so site dr`avni institucii bila korektna i krajno profesionalna. Mlekara Bitola e faktor na stabilnost vo mle~nata industrija, a sme kvalifikuvani kako faktor koj vlijae negativno vrz razvojot na doma{nata mle~na industrija.

porasna za 66%, no od 2007 do 2009 godina se namali za 8,2%, od 409 milioni litri na 375,5 milioni litri. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, pak, davaat podatoci samo za period od dve godini. Spored nivniot registar, brojot na goveda od 2008 do 2010 godina raste i se zgolemil za 9,6%, dodeka brojot na ovci vo istiot period, za dve godini, porasnal za 9,7%. I dodeka trendot na doma{noto proizvodstvo na mleko e opa|a~ki (iako podatocite od razli~ni dr`avni institucii se neusoglaseni!?), uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo poslednite pet godini porasna za 66%. Spored Narodnata banka, ako vo 2005 godina vkupniot uvoz (mleko, mle~ni proizvodi i jajca) iznesuval 26,32 milioni dolari, vo 2010 godina dostignal 43,73 milioni dolari . Ili, pak, ako se zeme samo uvozot na mleko i mle~ni proizvodi (mleko, pavlaka, sirewe, puter i jogurt) lani toj iznesuval 31,8 milioni dolari. Spored neoficijalni statisti~ki podatoci od

dr`avni institucii do koi dojde “Kapital”, najgolem del od uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija vo izminatite pet godini doa|a od Bosna i Hercegovina (22%), Germanija (20%), Hrvatska (17%), Srbija (15%), Slovenija (12%).

QUP^O DIMOVSKI, MINISTER ZA ZEMJODELSTVO “Zgolemeniot uvoz na mleko vo poslednite godini se do`i na toa {to vo ovoj sektor vlegoa multinacionalni kompanii koi rabotat na me|unaroden pazar i bidej}i nemaat dovolno surovina za nivnite zgolemeni kapaciteti, tie uvezuvaat poradi izvoz na prerabotki.”

Ostatokot od vkupniot uvoz, odnosno 14% doa|a od drugi zemji.

Navigator

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

329 932 330

PROCENKI... VIKTOR ORBAN,

EVRA IZNESUVA PROSE^NATA PLATA VO SRBIJA, [TO PRETSTAVUVA NAJMALA ZARABOTKA, SPOREDENO SO DRUGITE ZEMJI OD PORANE[NA JUGOSLAVIJA

premier на Уngarија

EU TREBA DA GO NAMALI DOLGOT I DA JA ZGOLEMI VRABOTENOSTA Glavna cel na ungarskoto pretsedatelstvo so Evropskata unija (EU) e da ja zajakne stabilnosta na Evropa i da ja pozicionira Ungarija vo razvivaweto na postkrizna Evropa, iatakna ungarskiot premier, Viktor Orban, vo svojot ot~et pred pratenicite. Vo prezentiraweto na toa {to srabotila Ungarija vo prvata polovina od pretsedatelstvoto so Unijata, premierot istakna deka Ungarija se steknala so popresti`na pozicija vo regionot i Evropa, otkolku prethodno. “Na{ata zada~a ne e da ja vratime Evropa na predkriznoto vreme, tuku naprotiv, nie treba da ja najdeme novata postkrizna forma na ureduvawe na Unijata i kontinentot vo celost”, potencira{e Orban.

EVRA E PROSE^NATA PLATA NA SLOVENCITE, KOI TRADICIONALNO SE NAJPLATENI EVRA, IZNESUVA PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA VO MAKEDONIJA K

5 PREGLED VESTI KLIMATSKITE PROMENI ]E GO NAMALAT PROIZVODSTVOTO NA DOMATI I GROZJE limatskite promeni na koi e izloèna Makedonija }e se odrazat negativno vrz proizvotstvoto na domati i grozje. Istraùvawata na Regionalnata programa za namaluvawe na posledicite od klimatskite promeni ukaùvaat na namaluvawe na proizvodstvoto na domati i grozje i do 40% do 2025 god dokolku ne se prezemat soodvetni merki. Pad na proizvotstvoto se o~ekuva i kaj zimskata p~enka i p~enica, a pomalku kaj jabolkata i lucerkata. Najpogodeni }e bidat mediteranskite zoni Povardarie i Strumica, kako i Ju`no vardarskata, Kumanovskata i Ov~epolskata zona. Pomalku ranlivi }e bidat kontinentalnite zoni Pelagonija i Ohridsko–Prespanskiot region. “Klimatskite promeni se kompleksno globalno pra{awe ~ie vlijanie se o~ekuva da predizvika problemi vo zemjodelskiot sektor, koj se izdvojuva kako eden od najva`nite vo stopanstvoto vo Makedonija. Re~isi 20% od naselenieto vo Makedonija e vraboteno vo ovoj sektor, koj so~inuva pove}e od 12% od BDP vo zemjata. Imaj}i go predvid ovoj fakt, }e prezememe inicijativa za sproveduvawe na politiki za ublaùvawe na ova negativno vlijanie, veli ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski. Svetskata banka vo sorabotka so Ministerstvoto za zemjodelstvo }e prezeme merki za obuka na zemjodelcite, kako i merki za racionalno iskoristuvawe na sistemite za navodnuvawe, so cel polesno i poefikasno za{tituvawe na proizvodstvoto. Od Svetska banka pak, prepora~uvaat {to povrzo da po~nat da se primenuvaat merkite, za da se namalat negativnite posledici. “Zasega s$ u{te e rano da kaème koi kulturi i proizvodi }e uspeat vo slednite nekolku decenii. Mo`na e i pojava na novi kulturi koi dosega na bile tipi~ni za ovie prostori, no za toa e potrebno pove} egodi{no ispituvawe na teren. Jabolkata i lucerkata vo Makedonija pomalku se izloèni na negativni posledici i polesno }e opstojuvaat. Prepora~uvame sadewe na kulturi koi se pootporni na visoki temperaturi”, veli Viljam R. Saton od Svetska banka.

MAKEDONIJA I KOSOVO POTPIШAA DOGOVOR ZA ODBEGNUVAWE NA DVOJNOTO ODANOÛVAWE akedonija i Kosovo se dogovorija da go odbegnat dvojnoto odano~uvawe i da se za{titat od fiskalna evazija. Toa ovozmoùva gra|anite na dvete dràvi da ne pla} aat dvapati danok na dohod i danok na kapitalno ostvarenite prihodi. Od makedonska strana dogovorot go potpi{a vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, a od kosovska ministerot za finansii, Bedrik Hamza. Spored dvajcata ministri, dogovorot treba da gi zgolemi investiciite, da ja zgolemi trgovskata razmena, da gi unapredi odnosite me|u dvete zemji i da ja podobri biznis-klimata. “Vo idnina firmite od Makedonija i Kosovo nema da bidat dvojno odano~eni. Toa e golema pridobivka za biznisite i za zgolemuvawe na trgovskata razmena me|u Makedonija i Kosovo”, izjavi Stavreski po potpi{uvaweto na dogovorot. Stavreski potencira deka ova bilo dolgogodi{no barawe na biznismenite od dvete zemji i deka treba da pridonese vo slednite tri godini, tripati da se zgolemi trgovskata razmena i da dostigne edna milijarda evra. Kosovskiot minister, pak, veli deka poradi zgolemenite investicii i razmena }e se zgolemat i prihodite vo buxetot.

ZLATKO KALENIKOV DOBI U[TE EDEN PRETSEDATELSKI MANDAT VO SSK latko Kalenikov u{te dve godini }e pretsedatelstvuva so Sojuzot na stopanski komori. V~era{noto godi{no sobranie go reizbra kako edinstven predloèn kandidat. Razvojot na malite i sredni pretprijatija ostanuva fokus vo programata na SSK, vo koja ne se izostaveni nitu zakonite koi spored Kalenikov se lo{i za ekonomijata. “]e se boram za ~lenstvoto i za site tie zakoni {to se lo{i za stopanstvoto. ]e se zalagam ovaa ili idnata vlada zasekoga{ da sfatat deka biznis-sektorot e toj {to ja dviì dràvata napred i bez koj ne moème da doìveeme ekonomski rast ili ekspanzija”, istakna toj. Kako i obi~no, Kalenikov ne ispu{ti da ja pofali sorabotkata so Vladata, potenciraj}i, sepak, deka 30% od barawata na SSK, ostanale neprifateni. Upati apel Vladata da obrne vnimanie na Zakonot za za{tita od pu{ewe i za proda`ba na alkohol do 19 ~asot, koi, spored nego, se lo{o indikatori za makedonskata ekonomija. Kalenikov pora~a i vonrednite parlamentarni izbori da ne vlijaat vrz razvojot na ekonomijata. Odlukata na Vladata za povlekuvawe na 220-te milioni evra od Me|unarodniot monetaren fond ja ocenuvaat kako pozitiven ~ekor.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI “NOJE CIRHER CAJTUNG”: SO GRUEVSKI, MAKEDONIJA NE STOI DOBRO akedonija, po pet godini vladeewe na premierot Nikola Gruevski ne stoi dobro. Ekonomskiot polet kaska kako vo ostatokot na zemjite od Zapaden Balkan, pa i pokraj maliot grade`en bum, koj se dol`i na dogovorite od Vladata, nevrabotenosta vo zemjata ostanuva visoka. Integracijata na zemjata vo EU i vo NATO stagnira so godini, a odnosite me|u makedonskoto mnozinstvo i albanskoto malcinstvo se napregnati. Sepak, mnogu ne{ta govorat vo prilog na toa deka VMRO i nejziniot albanski junior-partner, DUI, na porane{niot {ef na gerilcite, Ali Ahmeti, povtorno }e imaat najdobar rezultat na izborite. Ova e analizata {to v~era ja objavi germanskiot vesnik “Noje cirher cajtung”. Vo tekstot so naslov “Visoki tonovi vo Makedonija” avtorot ja analizira i mediumskata sostojba vo zemjata. “Tehnikata na vladeewe na Gruevski gi nadminuva granicite na tradicionalniot klientelizam. Vladata, kako vtor po golemina oglasuva~, gi napravi poslu{ni golem del od mediumite”, analizira vesnikot.

DKSK SO NOVI ^LENOVI

VLASTA SI IZBRA ANTIKORUPCISKI SOSTAV KAKO DA SE SPREMA ZA VO OPOZICIJA?! Korucpijata vo vlasta }e ja otkriva nov sostav, koj e me{avina od stari i novi ~lenovi, no i me{avina od profesionalci i lu|e so pet reda biografija GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

MAKEDONIJA ]E DOBIE VOENA POMO[ OD PENTAGON akedonija e me|u desette dràvi koi }e dobijat amerikanska voena pomo{ od Pentagon, koj isprati predlog za odobruvawe na vkupna suma od 43 milioni dolari za taa cel do kongresot na SAD. Parite se nameneti za obuka i voena oprema za dràvite-sojuznici na SAD vo vojnata vo Avganistan: Hrvatska, Makedonija, ê{ka, Estonija, Letonija, Albanija, Bugarija, Ungarija, Slova~ka i Slovenija. Pentagon redovno dodeluva voena pomo{ za drugi zemji na tri ili ~etirigodi{ni tran{i. Programata ima za cel da gi podobri operaciite na amerikanskite sojuznici vo borbata protiv globalniot terorizam. Ako se zeme kako reper sumata od 2010 godina, vkupniot iznos na voenata pomo{ za godinava verojatno }e iznesuva 350 milioni dolari, od koja, spomnatite 43 milioni dolari se prva tran{a.

“HAKNATI” STRANICITE NA SUDSKIOT SOVET I SUDOVITE oradi hakerski napad {to gi urna interenetstranicite na Sudskiot sovet i skopskite sudovi, v~era istite ne mo`ea da bidat otvoreni od korisnicite. Postoi opasnost istiot haker da gi prezel bazite na podatoci na napadnatite institucii, objaveni na internet-stranicite na skopskite sudovi i Sudskiot sovet. Od sudovite i Ministerstvoto za pravda s$ u{te proveruvaat koja e pri~inata za urivaweto na inernetstranicite.

KOMEMORACIJA ZA DOSTA DIMOVSKA osta Dimovska ja zadol`i Makedonija so svojot `ivoten vlog - vtemeluvaweto na nejzinata politi~ka aktivnost vo idealot za nezavisna Makedonija, istakna ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, na komemoracijata vo Vladata po povod smrtta na Dosta Dimovska, porane{niot zamenikpremier i minister za vnatre{ni raboti. Porane{niot premier, Qub~o Georgievski, govore{e za svoeto blisko prijatelstvo so Dimovska, koja 12 godini mu bila desna raka vo donesuvaweto na odlukite. “Dimovska be{e edna od retkite politi~ari koi imaa jasna politi~ka i ideolo{ka svest za nezavisna Makedonija”, re~e Georgievski. Dosta Dimovska po~ina vo ponedelnikot vo Sofija, po kratko boleduvawe.

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

ez opozicija i bez rasprava, Sobranieto go pred loì noviot sostav na Dràvnata komsija za spre~uvawe korupcija. Dosega{niot pretsedatel na Dràvnata komisija za spre~uvawe korupcija, Ilmi Selami, kako i ~lenovite Zoran Dodovski, Qubinka Muratovska i Mirjana Dimovska, dobija u{te eden mandat kako ~lenovi vo komisijata. Novi ~lenovi se Voislav Zafirovski, porane{en vraboten vo MVR, Qubinka Korabovska, menaxer po turizam i ugostitelstvo, i Sejdi Halili, diplomiran ekonomist. Vakvata odluka na Sobranieto vedna{ otvori èstoka debata me|u pratenicite i ekspertite. Prateni~kata Roza Topuzova-Karevska, kako prestavnik na ednistvenata opoziciska partija vo Sobranieto koja ne e vo bojkot, upati ostri kritiki do vladeja~kata partija i pobara ovaa to~ka da se razgleduva koga opozicijata }e se vrati vo Sobranieto. “Sostavot na novata Komisija za spre~uvawe na korupcija ne moè da se izbera bez opozicija. Sekade vo svetot, ovaa komisija se izbira za da go sledi i otkriva kriminalot koj go pravi vlasta. Zatoa za nivniot izbor mora da se slu{nat mislewata i na opoziciskite i na vladeja~kite partii. Ne znam zo{to se brza{e so imenuvawe na ovaa Komisija koga taa ne e povrzana so izborite. Osven ako vladeja~kata partija planira

Porane{nata pretsedatelka na Komisijata ostanuva ~len i pokraj podnesenata interpelacija i obvinuvawata deka raboti za partiski, namesto za dr`avni interesi da bide vo opozicija pa da im odgovara vaka imenuvaniot sostav.” Aktuelniot pretsedatel, Ilmi Selami, se ogradi od kakov bilo komentar za novoizbraniot sostav na Komsiijata. “Za novite ~lenovi na Antikorupciska komisija ne bi sakal jas da komentiram, bidej}i niv gi izbira Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata i Sobranieto. A toa dali jas sum zadvolen od noviot sostav ili ne, smetam deka e irelevantno”, veli Selami za “Kapital”. So reakcija za novoizbraniot sostav i od Nova Demokratija. Prateni~kata Flora Kadriu veli deka izborot na novite ~elnovi na Antikorupciskata komisija u{te edna{ go poka`uvaa otsustvoto na politi~ki di-

jalog vo zemjata i nedostigot od po{irok me|upartiski i me|uetni~ki konsenzus. Se izbegnuva kakva bilo sugestija, bidej}i va`en e samo partiskiot interes. Za vakvata skandalozna oduka na vladeja~kata partija, najgolemata opoziciska partija SDSM, ostana bez komentar. PROFESIONALNCI SO PET REDA BIOGRAFIJA I PARTISKA POZADINA Ni{to od zalo`bata na Vladata za profesionalizacija na Antikorupciskata komisija. I pokraj toa {to donese zakon za profesionalizirawe na nejzinite ~lenovi, so izborot na novite ~lenovi samo gi potvrduva reakciite na ekspertite deka i donesuvaweto na ovoj zakon ne e ni{to drugo osven {minkreska reforma so koj vlasta ima namera samo da

go promeni sostavot pred istekot na mandatot. Najmnog u rekacii, predizika reizborot na Mirjana Dimovska i na novo predloènata Qubinka Korabovska. “Mislam deka od prijavenite kandidati, ima{e postru~ni i pospremni kadri. Za mene sporen e reizborot na Mirjana Dimovska, koja kako pretsedatelka se soo~i so interpelacija i mnogupati pokaà deka raboti vo interes na partijata, a ne na dràvata. Isto taka, od novite ~lenovi, sporen e i izborot na Qubinka Karaboska, so pet reda biografija i li~nost koja nema soodvetno obrazovanie koe e jasno utvrdeno so zakon.” Za neprofesionalniot izbor na ~lenovite zboruva i porane{nata anikorupcionerka Sla|ana Taseva, koja aplicirala na konkursot. “Mojata odluka da se prijavam na ovoj konkurs be{e za da vidam dali }e se po~ituvaat kriteriumite koi jasno bea navedeni vo konkursot. Soglasno so istite, se bara{e ekspert od oblasta na pravnite ili ekonomksite nauki so 10 godini iskustvo od taa oblast. Sega, so vakov sostav, nitu eden od ~lenovite ne odgovara na baranite kriteriumi. Nepo~ituvaweto na kompetenciite ukaùva na toa deka ne se odi vo nasoka na profesionalizacija na ovaa komisija, tuku tokmu sprotivnoto”, veli Taseva. Noviot sostav na Komisijata stapuva na funkcija, od denot koga }e bide izglasan od Sobranieto, a na prvata sednica na Komisijata, ~lenovite }e go izberat noviot pretsedatel.

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

ZAKON ZA PRATENICI PO TERKOT NA VMRO-DPMNE

NIKOJ NE ZNAE KOLKU ]E NÈ ^INAT PRATENICITE OD DIJASPORATA!? Pokraj preskapoto glasawe na dijasporata, na tovar na gra|anite dopolnitelno }e padnat i kiriite, platite i patuvawata na trojcata pratenici od dijasporata. Bez opozicija, no i bez poddr{ka od koalicioniot partner DUI, VMRO-DPMNE vo Sobranieto go proturka Zakonot za pratenici sevrieva@kapital.com.mk

PARTISKI KALKULACII ZA IZBIRA^KIOT SPISOK jasna vizija nitu kako }e se odviva, nitu kolku }e n$ ~ini glasaweto na dijasporata. Nekolku pati go postavivme pra{aweto kolku }e ~ini glasaweto na dijasporata i na~inot na koj }e se odviva. Odgovor ne dobivme. Nie principielno pove}e nema ni da komentirame”, veli Roza Topuzova-Karevska. Taa dodava deka poradi nejasnotiite vo Zakonot celoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti }e se ra{eta po diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva, kade {to } e mora da ostane najmalku tri dena, {to povtorno } e bide zaludno, poradi toa

{to gra|anite od dijasporata te{ko }e se odlu~at da propatuvaat iljadnici kilometri samo za da glasaat. Kirijata za namesten stan od 75 metri kvadratni vo centarot na Skopje iznesuva najmalku 350 evra. Dokolku dr`avata nema slobodni slu`beni stanovi za pratenicite od dijasporata, samo za naemnina }e treba da se izdvojat okolu 13 iljadi evra godi{no. Platata na pratenicite od dijasporata }e iznesuva 1.000 evra, kolku {to zemaat i pratenicite od Makedonija. Dopolnitelno }e se utvrduva cenata na biletite za slu`benite patuvawa

DUI NEMA DA GO PODDR@I ZAKONOT ZA PRATENICI! DUI ne glasa{e za predlogot na VMRO-DPMNE za dopolnuvawe na Zakonot za pratenici, i spored pratenikot Rafis Aliti ne e vo red da se kaznuva bojkotot, tuku narodnite izbranici treba da bidat kazneti od elektoratot. “Toa {to se predviduva so noviot Zakon za pratenici, odnosno da se kaznuva bojkotot ne e vo red, bidej} i pratenikot treba da se kaznuva od elektoratot. Bojkot mo`e da ima i nadvor od Parlamentot i vnatre vo Parlamentot i treba da imame predvid deka odlukite za bojkot ne gi donesuvaat pratenicite, tuku gi donesuvaat politi~kite subjekti. Tokmu zatoa nie glasavme protiv vakvoto re{enie”, izjavi Aliti.

GRAD SKOPJE VO EDEN DEN OTVORI 20 RABOTNI MESTA! omunalni redari, ispektori, IT-tehni~ari, revizori. Ova se novite dvaeset slobodni mesta koi v~era gi otvori gradot Skopje. Polovina od mestata, odnosno deset se, za vrabotuvawe komunalni redari so rabotno iskustvo od najmalku tri godini. Ostanatite se za sovetnici i referenti. Od grad Skopje velat deka otvoraweto na novite rabotni mesta ne se dol`i na predvremenite izbori, tuku na realnite potrebi na gradot.

ladata }e gradi zgrada vo koja }e bidat smesteni 14 dr`avni institucii i Fakultetot za dramski umetnosti. Spored objavata na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata, na diviot parking pred crkvata Bogorodica, vo centarot na Skopje, }e se gradi devetkatnica vo koja }e bidat smesteni dr`avni institucii i del od javnata administracija. “Vo novata zgrada, osven Fakultetot za dramski umetnosti, }e bide smesten del od Upravata za javni prihodi - Slu`bata za golemi korisnici; potoa, Biroto za javni nabavki; Upravata za spre~uvawe na perewe pari; Biroto za sudski ve{ta~ewa; Agencijata za industriska sopstvenost; Direkcijata za tehnolo{ki industriski i razvojni zoni i u{te nekolku drugi institucii”, potvrdi za “Kapital”, Vase Donevski, direktor na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata.

PRODOL@UVA PREDIZBORNATA “TRESKA”

GABRIELA DELOVA

VLADATA ]E GRADI ZGRADA ZA 14 DR@AVNI INSTITUCII

amenuvaweto na “makedonskiot” jazik so terminot “oficijalen” e del od otvorenite pra{awa za Makedonija. Ova go izjavi Kristian Vigenin, bugarskiot evropratenik i privremen zamenik na Zoran Taler, kako izvestuva~ za Makedonija vo intervju za Doj~e Vele, koj v~era i denes ja pretstavuva Rezolucijata na Makedonija pred Evropskiot parlament. “Ova e pra{awe na koe mi e te{ko da odgovoram. Mojata dr`ava go prizna ustavnoto ime na zemjata, no pra{aweto za jazikot ostanuva, isto kako i za imeto na dr`avata.”

delova@kapital.com.mk

PREGLED VESTI

]E SE SMENI LI “MAKEDONSKI” SO “OFICIJALEN” JAZIK?

MARIJA SEVRIEVA

o itna i skratena postapka Sobranieto go menuva Zakonot za pratenici, so koj se ureduva na~inot na koj }e rabotat narodnite pretstavnici od sedmata, osmata i devettata izborna edinica, odnosno pratenicite od dijasporata. Spored Zakonot, na barawe na pratenikot mu se obezbeduva slu`ben stan na koristewe, i toa do 70 metri kvadratni dokolku pratenikot e bez semejstvo i do 100 metri kvadratni dokolku pratenikot e so semejstvo. Dokolku, pak, ne moè da mu bide obezbeden dràven stan, pratenikot } e dobiva nadomest za zakupnina. Pokraj toa, na tro{ok na dràvata pratenikot {est pati vo tekot na edna godina slu`beno, vo traewe od edna nedela, }e moè da patuva vo izbornata edinici od koja e izbran za da kontaktira so svoite glasa~i. Za slu`benite patuvawa pratenikot }e dobiva i dnevnica za patuvawe vo stranstvo. Za izmenite vo Zakonot za pratenici predlaga~ot, grupa pratenici od vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, ne dobi poddr{ka od svojot koalicionen partner DUI. Spikerot Trajko Veqanovski, sepak, naloì Zakonot da pomine vo mati~nite komisiski tela na razgleduvawe i da se najde na plenarna sednica. Iako liberal-demokratite se edinstvenite koi ne ja bojkotiraat rabotata na Sobranieto, i tie ne gi podràa izmenite na Zakonot za pratenici. “Smetame deka Vlasta nema

“Oglasot e otvoren i transparenten. Ako se krielo ne{to, oglasot nema{e da bide javen. Novite vrabotuvawa se potreba na gradot ve}e podolgo vreme i se po barawe na rakovoditelite na sektorite. Isto taka, potrebite za del od novite rabotni mesta se rezultat i na donesenite dopolnitelni zakonski odredbi”, velat ottamu. Me|utoa, ova ne e prv oglas za vrabotuvawa vo dr`avnata administracija vo posledniot period. Otkako premierot Nikola Gruevski i opozicijata se soglasija za izbori na 5. juni, “treskata” so predizbornite vrabotu-

vawa vedna{ po~na. Kako {to vo Sobranieto se nosat zakoni po brza postapka (na sekoi tri minuti po eden), taka, velat upatenite, i na Agencijata za administracija sekojdnevno se mnoàt oglasi za novi vrabotuvawa vo dràvnata administracija na centralno i lokalno nivo. Samo od po~etokot na ovoj mesec (od koj ima pominato prakti~ki samo edna nedela) na Agencijata za administracija osamnaa oglasi za ne{to pomalku od 200 dràvni slu`benici, od koi najmnogu, odnosno 159, se za vo Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor.

i za dnevnicite. I NSDP se somneva vo mo`nosta za sproveduvawe fer i demokratski izbori vo dijasporata. Spored niv, na~inot na koj bil izgotven Izborniot zakonik, bez opozicija, po terkot na Gruevski i Ahmeti, kako {to velat, e dokaz deka mestata na pratenicite ve}e se opredeleni. “Nie }e izlezeme so svoj kandidat za pratenik od dijasporata. Po ova {to se slu~i so glasaweto na Izborniot zakonik bez opozicija, ne veruvame deka }e ima fer i demokratski izbori”, veli Goran Misovski od NSDP.

a samo 55 dena vo, navodno, pro~isteniot Izbira~ki spisok se pojavija plus 43.000 glasa~i. Toa e kako Gruevski, Jankuloska i Manevski da vpi{ale po 780 novi glasa~i dnevno, obvini v~era Dane Taleski, ~len na izvr{niot odbor na SDSM. “Na 9. fevruari 2011 godina Gordana Jankuloska i Mihajlo Manevski na pres-konferencija objavija deka izbira~kiot spisok e pro~isten i deka vo nego ima 1,792 milioni glasa~i. Za~uduva~ki, v~era zamenik-pretsedatelot na DIK demantira{e deka spisokot e pro~isten i deka vo nego ima 1,835 milioni glasa~i ili 43 iljadi pove}e od brojkata koja ja objavija Jankuloska i Maneski”, veli Taleski. Od VMRO-DPMNE so reakcija. “Sekoj den nekoj umira, a nekoj polni 18 godini. Manipulacijata so brojki koja ja napravi Taleski e dokaz deka vo SDSM nemaat namera da govorat za vistinata. Taleski se obide da napravi zabuna so dve razli~ni kategorii: vo Makedonija ima pove}e od dva milioni naselenie, no Makedonija ima, spored registarot na dràvjani, pove}e od 2.400.000 dràvjani. A spored Ustavot, pravo na glas imaat dràvjanite na Makedonija”, re~e Ilija Dimovski, direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI VLADATA GO ZABRANI IZVOZOT NA BRA[NO ladata go zabrani izvozot na bra{no. Odlukata }e vaì do 15. septemvri i e samo dopolnuvawe na prethodnata zabrana za izvoz na p~enica. “Cenime deka ovaa merka }e pridonese za stabilizirawe na pazarot, no i na cenata na lebot, kako strate{ki proizvod”, veli ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, vo izjava za Sitel. Odlukata za zabrana za izvoz doa|a vo vreme koga stana jasno deka melni~arite izvezuvaat bra{no. Najmalku 1.020 toni makedonsko bra{no poslednive denovi zavr{ija na pazarite na Kosovo i Crna Gora. “Stanuva zbor za edna nekorektnost od strana na melni~arite. Vo uslovi koga nedostigot od p~enica i bra{no e globalen problem smetam deka site treba da vloìme sili za za{tita na pazarot”, veli Dimovski. Po nekolkukratnoto zgolemuvawe na cenata na lebot, Vladata odlu~i da prodade 40.000 toni p~enica od dràvnite rezervi za da ja stabilizira cenata, no i pokraj toa, del od melni~arite go poskapea lebot.

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

PRISTIGNAA PRIGOVORITE ZA “PAJA@INA”

RE[ENIETO ZA ZAPLENUVAWE IMOT OD PERO NAKOV BB OSTANUVA NA SILA!

TRAJANOVSKI VO ZAGREB POTPI[A PISMO NA NAMERI radona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, vo Zagreb potpi{a pismo na nameri zaedno so gradona~alnicite na Ankara, Podgorica, Belgrad, Saraevo, Tirana, Zagreb i Frajburg. Potpisnicite na dokumentot se zaloìja za prodolùvawe na proektot “Gradewe na kapacitetite za upravuvawe so energijata vo gradovite”. Novite tri gradovi vklu~eni vo proektot, Belgrad, Tirana i Ankara, ovozmoìja istiot so pravo da se nare~e “Mreà na energetski efikasni glavni gradovi”, bidej} i sega se opfateni pogolem del od glavnite gradovi vo Jugoisto~na Evropa. Skopje vo oktomvri 2009 godina potpi{a memorandum za razbirawe so Zagreb, Frajburg, Saraevo i Podgorica. Del od obvrskite {to gi prezedem akedonskiot glaven grad so potpi{uvaweto na ovoj dokument e i izrabotkata na Akcioniot plan za gradot Skopje. Neodamna vo Skopje be{e promovirana rabotnata verzija na Akcioniot plan i be{e otvorena Kancelarijata i Info-centarot za energetska efikasnost.

ZNM BARA NOVINARITE DA GO POÎTUVAAT KODEKSOT PRED I ZA VREME NA IZBORITE o ogled na toa {to Makedonija vleguva vo predizboren i izboren period so najaveniot datum na izborite, 5. juni, Sovetot na ~esta pri Zdruènieto na novinari im ukaùva deka nivna dol`nost e da go po~ituvaat Kodeksot na novinarite. Sovetot osobeno ukaùva na po~ituvawe na ~lenot 14, spored koj “Izvestuvaweto od politi~kite procesi, posebno od izborite treba da bide nepristrasno i izbalansirano. Novinarot mora da obezbedi profesionalna distanca od politi~kite subjekti”, se veli vo soop{tenieto na ZNM. Sovetot naglasuva deka novinarite ne smeat svesno da pottiknuvaat nasilstvo, diskriminacija i da upotrebuvaat govor na omraza. Sovetot isto taka im ukaùva i na dràvnite institucii, nivni poedinci i na politi~ki partii u~esnici vo izbornata kampawa za neophodnosta od transparentnost i neselektivna otvorenost kon mediumite.

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ropusti vo istragata, zloupotreba na pravoto na odbranata na prigovor, posebno na obvinitelniot akt i na ve{ta~eweto, kako i predlog za povtorno vra}awe na predmetot vo istraga se del od zabele{kite na advokatskiot tim vo slu~ajot “Paja`ina”, koi v~era gi dostavija do Obvinitelstvoto i do Krivi~niot sud. Baraat Krivi~niot sovet na Osnovniot sud Skopje 1 da vodi javna sednica po odnos na nivnite prigovori.

“Prigovorite najmnogu se odnesuvaat na ve{ta~eweto, vo koe dokazite se vo elektronska forma. Toa vnesuva golem somne` za mo`na konstrukcija. Insistiravme da se pronajdat originalnite dokumenti, no takvi dokumenti nemaat. Ve{ta~eweto e praveno od dokumenti vo elektronska forma, a vo dene{noto moderno vreme mo`no e takvite dokazi lesno da se fabrikuvaat “, veli Stevan Pavlevski, del od advokatskiot tim. Zakonot ne predviduva rok vo koj Sovetot treba da se proiznese vo odnos na prigovorite. Otkako } e bide donesena odlukata,

obvinenieto }e stane pravosilno. Spored rokovite koi vaàt, bi moèlo da se o~ekuva sudijkata koja }e go vodi slu~ajot, Pavlina Hristova, sudeweto najrano da go zakaè za sredinata na maj. Obvinenieto koe go izgotvi Obvinitelstvoto sodrì detalen opis na krivi~nite dela, povrzanosta me|u obvinetite, kako i dokazen materijal najmnogu izrazen preku fakturi. Spored navodite na Obvinitelstvoto, dejstvata po~nuvaat vo 2006 godina, koga sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski, preku osnovawe trgovski dru{tva vo zemjava i vo

RE[ENIETO ZA ZAPLENUVAWE IMOT POTVRDENO Krivi~niot sovet na Oddelenieto za organiziran kriminal i korupcija pri Osnovniot sud Skopje 1 Skopje ja odbi `albata na Plus Produkcija, edna od firmite od Pero Nakov BB. @albata se odnesuva{e na re{enieto na istra`niot sudija, koj naredi privremeno obezbeduvawe na imot ili sredstva {to e vo

vrska so krivi~ni dela. Postapuvaj}i po re{enieto na istra`niot sudija, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zapleni pet vozila vo sopstvenost na Plus Produkcija, koi prethodno bile vo sopstvenost na Akstra Trejd. Policijata s$ u{te traga po u{te 10-ina vozila za koi isto taka va`i ra{enieto za zaplenuvawe.

stranstvo, vo sorabotka so ostanatite obvineti, rodnini i sorabotnici, preku me|usebno pla}awe nevistiniti fakturi i fiktivni zaemi vr{ele perewe na pari i izbegnuvawe na pla}awe danok. Zlostorni~koto zdru`enie ili grupata, kako {to e navedeno vo obvinenieto, dejstvuvala po nalog na Ramkovski. Grupata preku firmite koi bile vo nivna sopstvenost pri tekovnoto rabotewe go odbegnuvala pla}aweto danoci. Isto taka, preku praznewe na smetkite na dru{tvata koi imale dolgovi izbegnuvale ispla}awe na doveriteli. Vo obvinenieto e navedeno deka za vakvite krivi~ni dela - perewe pari, zloupotreba na slu`bena polo`ba, dano~no zatajuvawe i o{tetuvawe na doveriteli - predvidena e kazna zatvor od tri godini ili pote{ka kazna.

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

]E NE SOPNE LI GR^KATA KOMPANIJA EKSERGIJA?!

VISOKA BRANA ^EBREN E TROJANSKI KOW VO MAKEDONIJA?!

“Legalna realizacija na êbren i Gali{te so golemi dimenzii ne moè da gi poddrì nitu evropska, nitu nekoja svetska banka. Tuka bi vlegla nekoja valkana para, koja treba da se ispere so na{ata makedonska voda”, veli Jordan Stavrev, ekspert za upravuvawe so vodi, koj dve decenii rabotel na proektite êbren, Gali{te i Vardarska dolina KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

kspertite ostro reagiraat na odlukata na Vladata po {esti pat da bara investitori za izgradba na strate{kite hidrocentrali vo zemjava, êbren i Gali{te, so podatoci koi ne bile relevantni so sostojbite na teren. Tokmu visinata na branite 20 godini e “kamen na sopnuvawe” me|u Vladata i investitorite. Energetskite eksperti vo zemjava objasnuvaat deka Crna Reka, na koja treba da se izgradat êbren i Gali{te, vo slednite 50 godini }e nema dovolno kapacitet za proektiranite brani so viso~ina od re~isi 190 metri, uslov koj Vladata ne go menuva{e so godini. Od Vladata se decidni - redimenzija na branite ne predvidele i vo ovoj tender. “Vo noviot tender, vo tehni~kite specifikacii visinata na branite ne e precizno navedena, no navedena e instalirana mo}nost koja moè da se o~ekuva. Dadena e opredelena fleksibilnost na toj koj }e gi gradi elektranite vo odnos na toa kako }e go napravi tehni~koto re{enie. Taka e ovozmoèna ne{to pogolema fleksibilnost od prethodno, no, sepak, otstapuvawata ne moè da bidat pogolemi od toa {to bilo prvobitno zamisleno”, objasni minatata nedela vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski, obelodenuvaj}i koi 10 kompanii se kvalifikuvaa za izgradba na êbren i

Gali{te. Tokmu nerevidiranite podatoci, stari 20 godini, a izraboteni od gr~kata konsultantska ku}a Eksergija, se seriozen alarm za ekspertite deka na êbren i Gali{te mu se “zakanuvaat” dve sudbini. Ili tenderot povtorno }e propadne, poradi toa {to visokite brani za investitorite se nerentabilni ili, pak, kako {to ocenuvaat ekspertite, so “visok êbren” zemjava vo slednite 20 godini moè da se soo~i so tu`ba od Grcija poradi nepropu{tawe na propi{anoto koli~estvo voda od Vardar vo Solunskiot zaliv. Iako se raboti za proekt star od 1984 godina, na izgradbata na visoka brana êbren insistirala tokmu gr~kata Eksergija vo 2003 godina, koja podocna, vo 2006 godina, ja izrabotila tenderskata dokumantacija za êbren i Gali{te. Dokumentacija koja toga{nata Vlada ja prifatila i po koja propa|aat site tenderi dosega. Jordan Stavrev, ekspert za upravuvawe so vodi, koi dve decenii rabotel na proektite êbren, Gali{te i Vardarska dolina, se somneva deka so podatocite vo postojnata dokumentacija tenderot povtorno e osuden na neuspeh. “Legalna realizacija na êbren i Gali{te so golemi dimenzii ne moè da gi poddrì nitu evropska, nitu nekoja svetska banka. Tuka bi vlegla nekoja valkana para, koja treba da se ispere so na{ata makedonska

PREGLED VESTI ZA EDEN MESEC BLOKIRANI 1.380 SMETKI aste brojot na blokirani, a kontinuirano pa|a brojot na otvoreni smetki. Podatocite objaveni na internet-stranicata na Narodna banka na Makedonija poka`uvaat deka vo mart godinava vo sporedba so fevruari ima 1.380 novi blokirani smetki, so {to vkupniot broj se iska~il na 94.029 blokirani smetki. Za edna godina, pak, brojot na blokirani smetki na gra|anite i na firmite se zgolemil za duri 30 iljadi smetki. Toa potvrduva deka gra|anite i kompaniite s$ pomalku mo`at da gi servisiraat obvrskite i poradi neservisiranite dolgovi prisilno im se naplatuvaat pari od smetkite. I dodeka postojano rastat blokiranite, se namaluvaat otvorenite smetki. Vo mart imalo vkupno 3.321.291 otvoreni smetki, za razlika od januari godinava, koga imalo vkupno 3.451.966 smetki.

SO EKONOSMKATA SORABOTKA, REGIONOT POINTERESEN ZA STRANSKI INVESTITORI konomskata sorabotka me|u zemjite vo regionot e mnogu zna~ajna. Zajaknatata trgovska razmena, podobruvaweto na infrastrukturata, pred s$, vo transpotrtot, energetikata i telekomunikaciite i podobruvaweto na delovnata klima se klu~ni za sozdavawe na funkcionalen zaedni~ki pazar. So toa regionot }e bide pointeresna ekonomska celina za investitorite. Ova se glavnite poenti na izlagaweto na ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, na tema “SAD i JIE-trgovija i investicii” na Forumot Braun, koj vo izminatite dva dena se odr`uva{e vo Dubrovnik. “Treba da gi podelime iskustvata i predizvicite, da ja zbogatime sorabotkata, da gi sogledame mo`nostite za novi investicii, da ja zgolemime trgovskata i ekonomskata sorabotka, voop{to, sozdavaj}i na toj na~in uslovi za podobar `ivot na na{ite gra|ani i posvetli ekonomski perspektivi na regionot”, istakna Besimi pred prisutnite biznismeni i vladini pretstavnici od SAD i od zemjite od Jugoisto~na Evropa. Na forumot pokraj Besimi, svoe izlagawe ima{e i direktorite na Alkaloid Skopje, @ivko Mukaetov, a prisustvuvaa pretstavnici od Prilepska Pivarnica, Granit i od Stopanskite komori.

voda. Ovaa sostojba na nepo~ituvawe na zakonskata regulativa i izgradba na visoki brani, kako i nepo~ituvvawe na osnovnite tehni~ki kriteriumi pri uprvuvawe so vodnite resursi, kako dràva moè da n$ dovede vo mnogu nezavidna sostojba, bidej}i se raboti za Vardar, koj e me|unaroden vodotek, a Crna Reka pritoka so mnogu specifi~no slivno podra~je. Sakam da naglasam deka tenderot so opcija golemi brani êbren i Gali{te, predloèn i poddràn od gr~kata firma Eksergija, e trojanski kow vo Makedonija, so koj se re{ava potrebata za navodnuvawe na Solunsko pole za slednite 70 godini, preku prevezot proizvodstvo na elektri~na energija”, veli Stavrev za “Kapital”. Toj objasnuva deka vodite na Crna Reka, proceneti na 950 milioni metri kubni se koristat za piewe, navodnu-

vawe, industrija, ekologija, a ostatokot od okolu 400 milioni metri kubni moè da se koristi za proizvodstvo na struja. Analizite na slovene~kiot univerzitetot vo Nova Gorica za potencijalite na pelagoniskiot region, pokaàle deka vo periodot 2020-2050 godina, vrneìte }e se namalat za 35%, za smetka na rastot na potrebite za voda od 50%. “Toa zna~i deka polneweto na akumulacijata êbren i denes i vo idnina e pod golem znak pra{alnik. Dvaeset i prviot vek }e bide period za borba za vodite. Pred na{eto vklu~uvawe vo EU, so Grcija }e mora da gi razgrani~ime site problemi okolu koristewe na vodite. Po nikoja cena ne smeeme da prifatime menuvawe na realnite dimenzii, ne samo na êbren i Gali{te, tuku na site idni objekti koi }e se gradat vo Makedonija. So vaka proektiranite visoki brani, utre nas apsolutno moè da ni se slu~i problem so Grcija”, dodava Stavrev.

INOVATIVNITE NASTAVNICI DOBIJA SERTIFIKATI OD MAJKROSOFT roektot “Babini igri” na pet osnovni u~ili{ta od Makedonija osvoi Gran-pri na evropskiot natprevar za inovativni nastavnici {to od 21 do 25 mart vo Moskva go organizira{e Majkrosoft vo ramki na programata “Partneri vo u~eweto”. Pobeduvaj}i vo silna konkurencija od nad 80 proekti od 44 zemji vo Evropa i so pove}e od 300 nastavnici-u~esnici, proektot ja kvalifikuva{e Makedonija za u~estvo na Svetskiot forum na inovativni nastavnici vo noemvri vo Va{ington. Nositel na proektot e OU “Kiril i Metodij” od Skopje, a u~estvuvaa i skopskite u~ili{ta “@ivko Brajkovski” i “Diturija”, potoa “Ilinden” od Kriva Palanka i “Bra}a Ribar” od Kumanovo. Desettemina nastavnici vklu~eni vo proektot v~era dobija setifikati koi im gi vra~ija ministrot za informati~ko op{testvo, Ivanovski, i ministerot za obrazovanie i nauka, Todorov, kako i generalniot direktor na Majkrosoft za Makedonija, Gagovski. Nastavnicite Dobri Jovevski i Marina Vasileva, koi bea na natprevarot vo Moskva, pojasnija deka celta na “Babini igri” bila da gi povrze tradicijata i sovremenite tehnolo{ki dostignuvawa. Preku niv decata u~at matematika, logika, razvivaat kreativno mislewe, timska rabota i re{avawe problemi.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.775

MBID

OMB 117,29

2.765

2.578

117,19

2.755 2.558

117,09

2.745

2.538

2.735

2.518

2.725

2.498 2.478

116,99 116,89

2.715

116,79

2.705

116,69

2.695

30/03/11

01/04/11

03/04/11

05/04/11

116,59

30/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

01/04/11

03/04/11

05/04/11

30/03/11 31/03/11 01/04/11 02/04/11 03/04/11 04/04/11 05/04/11 06/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

VO FINANSISKI NAJKRIZNATA 2009 GODINA

MAKEDONSKA BERZA

FONDOT ZA DEPOZITI JA POTKREPI DR@AVATA SO REKORDNI 57,3 MILIONI EVRA Iako ostvaruva rekordni dobivki, Fondot pribira s$ pove}e pari od bankite za obezbeduvawe depoziti, a potoa gi vloùva vo zapisi na Ministerstvoto za finansii, odnosno & pomaga na dràvnata kasa Spored zakonot {to go regulira raboteweto na Fondot, toj ima pravo da investira vo dràvni zapisi i vo drugi finansiski instrumenti. Toa pravo mu e dadeno za da gi namali tro{ocite na bankite za obezbeduvawe na depozitite. “I pokraj rekordnata dobivka, Fondot za osiguruvawe depoziti lani sekoj mesec ni ispra} a{e fakturi da mu uplatime 0,7% od vkupno pribranite depoziti na na{ata banka”, raskaùvaat bankarite. Fondot za osiguruvawe depoziti mora vo sekoj moment da raspolaga so depozit vo visina od 4% od vkupnite depoziti vo bankite i {tedilnicite. Vo zakonot pi{uva deka koga }e se postigne toa nivo institucijata moè da prestane da pribira pari. Bankarite tvrdat deka Fondot dosega ne ja iskoristil taa mo`nost, iako zakonskiot limit e probien. “Odlukata za toa kolku i kade da se investiraat parite {to Fondot gi pribira vo forma na premija od bankite ja nosi Upravniot odbor. Toga{ se otvora mnogu burno i interesno nadglasuvawe me|u pretstavnicite na Vladata i na NBM za toa kolku i dali da se investira vo dràvni zapisi. Voobi~aeno pobeduva Vladata, bidej}i nejzinite pozicii vo Fondot se najsilni – nejzin e direktorot na institucijata i mnozinstvoto ~lenovi vo UO”, raskaùvaat eksperti {to

BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

ondot za osiguruvawe depoziti vo 2009 godina investiral rekordni 57,3 milioni evra vo dràvni zapisi od parite od garantniot fond za obes{tetuvawe na {teda~ite vo slu~aj na bankrot na banka. Vo godinata koga svetot i Makedonija go trese{e finansiska kriza, a Vladata be{e povikuvana da ja zgolemi garancijata na {tednite vlogovi, Fondot investiral dvojno pove}e pari vo dràvni zapisi od 2008. Najgolema odgovornost za investicijata vo 2009 godina ima Vladata, odnosno toga{noto rakovodstvo na Ministerstvoto za finansii. Odlukata za toa kolku i kade se investiralo ja nosi Upravniot odbor na Fondot. So nego toga{, a i denes, po reizborot, rakovodi Nina Nasteva, imenuvana od Vladata, trojca ~lenovi od Ministerstvoto i po eden pretstavnik od Narodnata banka na Makedonija i od Zdruènieto na bankarstvo. Od investiranata suma, kako i od kamatite {to mu gi pla}a Narodnata banka na Makedonija, Fondot vo 2009 godina dobival okolu dva milioni evra od kamati. Na krajot na godinata ostvaril dobivka od 1,7 milioni evra.

AKCIITE NA IK BANKA JA RAZDVI@IJA BERZATA lok-transkacijata na akcii na IK Banka na iznos od 14,1 milioni evra go zgolemi berzanskiot promet na 14,7 milioni i ja razdvi`i berzata. So ovaa blok-transakcija, be{e istrguvana 66,56% od osnovnata glavnina na bankata so {to IK Banka dobi nov mnozinski akcioner. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo porasna za 11,03% vo sporedba so vtornikot, dodeka, pak, kaj obvrznicite ima{e pad 4,98%. Sepak, najgolem del od prometot kaj klasi~noto trguvawe be{e ostvaren tokmu so obvrznici koi v~era ostvarija vkupen promet od 24,2 milioni denari. Najabarani i ponatamu se obvrznicite od desettata emisija za denacionalizacija. Osven za akciite na IK Banka, investitorite poka`aa golem interes i za akciite na Makedonski Telekom od koj se istrguvaa 6.230 akcii vredni 3,4 milioni denari. Na oficijalniot pazar, pak, najgolem interes ima{e za akciite na Komercijalna

B prisustvuvale na sednici. Dràvata im garantira na gra|anite deka {tedeweto vo bankite e sigurno, so toa {to so parite od pribranite premii od bankite gi obes{tetuva 100% vlogovite do 10.000 evra i 90% od 10.000 do 20.000 evra. Za da go namali ovoj finansiski tovar, Fondot ima pravo pribranite pari osven da gi ~uva na vladinata denarska smetka vo NBM, da gi investira vo dràvni i blagajni~ki zapisi, dràvni obvrznici so najvisok krediten rejting i drugi instrumenti. “Fondot pribira linearen procent od site banki, nezavisno od goleminata i rizi~nosta. Vo drugi dràvi pogolemite i postabilnite banki pla}aat pomali premii. So toa se pottiknuvaat pomalite i ponesolventnite da rabotat nerizi~no”, komentiraat bankarite.

Rekordnata investicija na garantniot depozit {to ja napravil Fondot vo najrizi~ni periodi i vo vreme na s$ pogolemi dobivki go otvora pra{aweto kolku Vladata odgovorno menaxira so garantnite pari. Izvori na “Kapital” tvrdat deka vladata na VMRO-DPMNE na zatvorena sednica, neposredno pred izborite vo 2002 godina pobarala da se zemat 10% od parite od garantniot fond pri Narodnata banka na Makedonija i da se prefrlat na buxetska smetka. Toga{ toa iznesuvalo okolu 12 milioni evra. Planot propadnal poradi protivewe na stru~ni lu|e od institucijata, koi od site odgovorni za upravuvawe so parite od Fondot za osiguruvawe bile edinstvenite {to se sprotivstavile na voljata na premierot i na toga{ vladeja~kata partija.

banka koja ostvari promet od 1,9 milioni denari. Interes, isto taka, ima{e i za akcijata na Toplifikacija od koja se istrguvaa 301 akcija, pri {to e ostvaren promet od eden milion denari. Identi~en promet ostvari i akcijata na Skopska Pivara od koja po cena od 20.000 denari za akcija se istrguvaa 50 akcii. Glavniot berzanski indeks MBI-10 v~era padna za 0,59% na vrednost od 2.490,82 indeksni poeni. Pad na vrednosta ima{e i kaj drugiot akciski indeks MBID i toa od 0,5% zavr{uvaj}i go trguvaweto na 2.705,30 indeksni poeni. Edinstveno nepromenet ostana indeksot na obvrznici OMB, koj dene{noto trguvawe }e go po~ne na vrednost od 116,7 indeksni poeni. Od istrguvanite 19 hartii od vrednost, rast na cenata ima{e samo kaj pet od niv. Najmnogu porasna akcijata na Ohridska banka i toa za 5,2%. Pad na cenite ima{e kaj duri 11 hartii od vrednost, a najgolem pad ima{e akcijata na Skopska Pivara i toa za 33,33%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

06.04.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

1.799,00

5,2

17.990

83,49

0,79

24.212.820

24.999,00

0,65

25.000

Македонијатурист Скопје

3.050,00

0,44

106.750

Топлификација Скопје

3.561,72

0,33

1.072.080

Име на компанијата Охридска банка Охрид Десета емисија на обврзници за Макпетрол Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Скопска пивара Скопје

06.04.2011 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Битола НЛБ Тутунска банка Скопје

Износ (МКД)

20000

-33,33

1.000.000

2910

-3,00

247.350

3.400,20

-2,94

170.010

Макстил Скопје

186,28

-2,24

429.380

Стопанска банка Скопје

200,00

-1,89

40.000

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30.986.674,24

1,42%

2,71%

12,53%

-0,61%

2,81%

04.04.2011

ILIRIKA GRP

51.551.761,48

2,70%

-1,98%

3,80%

6,14%

-1,76%

04.04.2011

Иново Статус Акции

14.443.478,11

-3,42%

3,29%

4,38%

-9,51%

3,57%

05.04.2011

KD Brik

39.704.365,32

2,32%

-0,56%

4,93%

5,39%

0,53%

05.04.2011

KD Nova EU

28.077.778,29

-1,16%

2,62%

7,54%

0,35%

2,62%

05.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.735.816,18

-1,27%

1,51%

5,14%

-2,45%

2,37%

04.04.2011

КБ Публикум -обврзници

18.495.542,47

0,00%

04.04.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010)

Име на компанијата Десета емисија на обврзници за

06.04.2011

Вкупно издадени акции

Просечна цена

06.04.2011

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници обични акции

% на промена

394.504

-4,97

80.753

-14,16

4.288,24

401,26

10,69

0,93

Вкупно Официјален пазар

475.258

115

-6,67

7.150,00

567,72

12,59

0,21

обични акции

87.349

52,37

GRNT (2010) *

3.071.377

575,85

92,61

6,22

0,53

Вкупно Редовен пазар

87.349

52,37

KMB (2010)

2.279.067

3.626,67

628,36

5,73

1,03

14.174.134

0,00

MPT (2010) *

112.382

24.999,00

0,73

0,00

25.920

40.615,58

2.996,49

13,55

0,85

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

14.736.740

151

2.501,11

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

83,32

0,79

24.212.817

REPL (2010) *

559,47

-0,09

3.485.500

SBT (2010) *

389.779

2.910,00

39,99

72,76

0,69

-0,70

1.912.250

STIL (2010) *

14.622.943

186,28

0,47

400,58

2,34

Топлификација Скопје

3561,72

0,33

1.072.079

TPLF (2010) *

450.000

3.561,72

279,12

12,76

Скопска пивара Скопје

20000

-33,33

1.000.000

ZPKO (2010) *

271.602

2.160,00

0,34

Комерцијална банка Скопје

05.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

54.562

3.601,22

Македонски телеком Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

1.431.353

BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

06.04.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 06.04.2011)

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

TOPLIFIKACIJA ]E DELI DIVIDENDA OD 44,4 DENARI PO AKCIJA ru{tvoto za proizvodstvo i distribucija na toplinska energija Toplifikacija od Skopje planira godinava da im podeli na akcionerite bruto-dividenda od 44,4 denari po akcija. Za taa namena }e bidat izdvoeni 20 milioni denari, koi }e bidat raspredeleni na 450.000 akcii na dru{tvoto. Vo predlog-odlukata za dividenden kalendar kako posleden den na trguvawe so pravo na dividenda e

odreden 9. maj, dodeka, pak, isplatata na dividendata }e bide napravena vo zakonski propi{an rok, odnosno do 30 septemvri ovaa godina. Spored godi{niot izve{taj na Toplifikacija, lani bila ostvarena dobivka od 33,2 milioni denari, od koi 15%, odnosno 4,9 milioni denari se predvideni da bidat izdvoeni kako zakonska rezerva, dodeka ostatokot od dobivkata ostanuva kako neraspredelen. Dividendata koja }e se deli

SE PRODADOA 66,56% OD IK BANKA ovaa godina }e se ispla}a od akumuliranite neraspredeleni dobivki od minatite godini pred 2009 godina, za koi dru{tvoto ve}e ima plateno i danok na dobivka.

reku blok-transakcija vo iznos od 14,1 milioni evra na Makedonskata berza se prodadoa 66,56% od osnovnata glavnina na IK banka od Skopje. Se istrguvaa 27.869 akcii na bankata od vkupno 41.870 izdadeni akcii na IK banka i toa po cena od 31.285,17 denari za akcija. Taa cena e za 37,4% poniska od poslednata prose~na cena po koja se trguvaa akciite na IK banka, koja iznesuva 50.000 denari za akcija.

Spored prvi~nite neoficijalni informacii, udelot od 66,56%, koj se prodade, vo sopstvenost na Demir-Halk banka od Holandija, e kupen od turskata Halk banka, koja, pak, poseduva 30% od Demir-Halk banka. Drugi pogolemi akcioneri vo IK banka se Evropskata banka za obnova i razvoj, koja poseduva 25% od akciite na bankata i deset drugi akcioneri, koi poseduvaat 8,44% od kapitalot. Isto taka, 7,45% od akciite

na bankata ili 3.120 obi~ni akcii poseduva i Agencijata za upravuvawe so odzemen imot. Ovoj paket akcii od strana na Agencijata godinava be{e daden na proda`ba preku Makedonska berza po pat na javna berzanska aukcija, a akciite se prodavaa po cena od 50.000 denari za akcija. Proda`bata trae{e tri posledovatelni dena, od 28. fevruari do 2. mart, pri {to paketot akcii ostana neprodaden.

[TO O^EKUVAAT BIZNISMENITE I EKONOMISTITE OD IDNATA VLADA?

17.03.2010 POEVTIN, A POEFIKASEN DR@AVEN APARAT BARA BIZNISOT

Politi~kite partii gi pi{uvaat svoite programi so koi }e gi osvojuvaat glasa~ite, a ekonomistite i biznismenite sugeriraat Vladata da ponudi merki koi }e ja zacrvstat stabilnosta na zemjata i }e sozdadat povolna biznis-klima ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vropskata integracija na zemjata mora da bide glaven predizvik za idnata Vlada, bidej}i biznismenite i analiti~arite tamu ja gledaat osnovata za razvoj na ekonomijata. Vo vreme koga politi~kite partii gi pi{uvaat svoite programi so koi }e gi osvojuvaat glasa~ite na pretstojnite parlamentarni izbori, im se sugerira, osven ekonomskite, da gi zemat predvid i krupnite politi~ki problemi za da ja zacvrstat stabilnosta na zemjata i da sozdadat povolna biznis-klima. Svesni deka ve}e e voobi~aeno partiite vo predizbornite periodi da vetuvaat s$ i se{to, a potoa malku od vetenoto da realiziraat, ekspertite im prepora~uvaat na politi~kite lideri da gi zasukaat rakavite i ekonomijata da ja stavat vo fokusot na svojata rabota. Pogolema za{tita na sopstveni~kite prava, efikasnosta na dogovorite, reformite vo sudskiot sistem, pove}e investicii vo izgradba na pati{tata od Koridorite 8 i 10, vo `elezni~kiot Koridor 8, energetskite kapaciteti ^ebren, Gali{te i Bo{kov most, dobra i fer regulacija na pazarot, podobruvawe na pristapot na biznisite do sredstva za finansirawe na razvojot so poniski kamatni stapki, razvoj na novi vidovi finansirawe na firmite, dlaboki reformi vo javnata administracija, poefikasna borba protiv korup-

cijata. Ova se del od barawata na biznismenite do idnata vlada so cel da se re{at ekonomskite problemi. “Vo biznisot s$ u{te ima mnogu problemi i tie pridonesuvaat za postoewe na ne tolku povolen ambient za vodewe biznis. Jas veruvam deka mnogu raboti i ne mo`at da se smenat preku no}, no vkupniot ambient i odreduvaweto na prioritetite se kreiraat odozgora, a se implementiraat do poslednite instanci. Mora da se sfati deka ekonomijata e krvotokot na op{testvoto. Bez razlika kolku dobri zakoni nosime, ako ne se sprovedat, ni{to ne sme napravile”, smeta generalniot menaxer na Prilepska Pivarnica, Sa{ko Samarxioski. Menaxerite komentiraat deka idnata vlada mora pove}e da raboti na skratuvawe na birokratskite proceduri za vadewe dozvoli i licenci, a osobeno za zatvorawe firma. Za podobruvawe na konkurentnosta baraat namaluvawe na kaznite i drugi dano~ni olesnuvawa, kako namaluvawe na stapkite na pridonesite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe. Ekonomistite komentiraat deka delovnata klima ja uni{tuva i politi~kata vme{anost na partiite vo biznisot, poddr`uvaj}i gi menaxerite {to se bliski do partijata i sopnuvaj}i gi drugite. “Postojat krupni politi~ki pri~ini koi, pokraj ekonomskite problemi, sozdavaat ambient na nedovolna stabilnost i gi odbivaat investitorite od zemjava. Re{avawe na problemot so imeto, se razbira, ne na {teta na nacionalnite

interesi, i vlez vo NATO se pra{awa od prioriteten interes za ekonomijata”, veli akademik Taki Fiti. Partijata na Nikola Gruevski o~ekuva godinava da bide po~etok na posilno ekonomsko zakrepnuvawe, so pogolem ekonomski rast od okolu 3,5%. Od VMRO-DPMNE velat deka niven najgolem adut vo ekonomijata, {to }e pridonese za intenzivirawe na ekonomskata aktivnost, se kapitalnite investicii, planirani vo buxetot na nivo od 380 milioni evra, koi se naso~eni kon infrastrukturni proekti vo transportot, obrazovanieto, zdravstvoto. Ottamu vetuvaat deka ako ostanat na vlast }e gi realiziraat site predvideni kapitalni proekti. Za pobrzo sovladuvawe na krizata i nelikvidnosta, VMRO-DPMNE planira da go prodol`i “rokot na traewe” na site antikrizni merki {to

gi donese Vladata. Оd VMRO-DPMNE нe kaùvaat dali }e prodolàt so postepeno namaluvawe na socijalnite pridonesi, koi ostanaa nepromeneti dve godini, нитu za potrebata od namaluvawe na javnata administracija. Kaj najgolemata opoziciska partija SDSM, vo programata “Imame re{enija”, glavniot del e posveten na ekonomijata. Se nudat re{enija kako da se privle~at stranski investitori, da ima vrabotuvawa, Makedonija da stane investiciska atrakcija za strancite. Glaven akcent e staven na namaluvawe na siroma{tijata. “Nie }e sozdademe mo`nosti za intenziven rast na investiciite preku postepeno vra}awe na doverbata kaj doma{nite investitori, brza, efikasna i nekorumpirana javna administracija, nezavisno i efikasno sudstvo, otvorena i prijatelski nastroena vlada, vloùvawe

SA[KO SAMARXIOSKI

TAKI FITI

GENERALEN MENAXER NA PRILEPSKA PIVARNICA Vo biznisot s$ u{te ima mnogu problemi koi se zaedni~ki za site kompanii - mnogu ~esto menuvawe na zakonite, pa nekoga{ nemame vreme nitu da gi sledime izmenite, funkcioniraweto na sudskiot sistem, bavnata dr`avna administracija, infrastrukturnite problemi. Seto toa pridonesuva za postoewe na ne tolku povolen ambient za vodewe biznis.

AKADEMIK Postojat krupni politi~ki pri~ini koi, pokraj ekonomskite, sozdavaat ambient na nedovolna stabilnost i gi odbivaat investitorite od zemjava. Re{avaweto na problemot so imeto, se razbira, ne na {teta na nacionalnite interesi, i vlezot vo NATO se prioritetni pra{awa za ekonomijata.

vo kvalitetna rabotna sila”, pi{uva vo programata. Ovaa partija se zalaga za namaluvawe na zafa}awata na dr`avata vo ekonomijata preku progresiven model na odano~uvawe. Toa zna~i deka lu|eto so povisoki plati }e pla}aat pogolem danok. LDP, ve}e ja objavi izbor-

nata programa. Glaven adut se reformite vo ekonomijata preku ukinuvawe na danokot na dobivka, netolerancija na dolgot na dr`avata so cel podobruvawe na likvidnosta vo ekonomijata i namaluvawe na dano~nite zafa}awa od bruto-plata od sega{nite 32% na 27%.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,46%

3,45%

4,27%

5,16%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5125

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,4226

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,4732 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,9884

Канада

долар

44,9784

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,8015

61,6

43,9

44,8

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

NOVIOT GUP NEMA DA GI RE[I STARITE PROBLEMI

KAKO ]E SE SKROI NOVIOT LIK NA SKOPJE? Noviot Generalen urbanisti~ki plan za gradot Skopje moèbi }e odgovori na ogromnite predizvici {to pred nego gi postavuvaat prenaselenosta i urbisti~kiot haos, no samo ako dràvata gi smeni zakonite i praktikata koi ovozmoùvaat negovo postojano prekr{uvawe MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

zgotvuvaweto na noviot Generalen urbanisti~ki plan za grad Skopje, {to e vo nadle`nost na Agencijata za planirawe na prostorot, vleguva vo su{tinska faza. Ve}e narednata nedela grad Skopje treba da & gi dostavi na Agencijata a`uriranite geodetski

podlogi, po {to proektot }e prodol`i da se realizira. Vo me|uvreme, Agencijata ja ~eka i planskata programa na koja raboti tim od Arhitektonskiot fakultet. Precizen rok koga ovoj tim treba da zavr{i so programata nema! Sovetnicite na SDSM se `alat deka proektot vo gradskata uprava se vodi i premnogu bavno, no i netransparentno. Nivnite pra{awa do gradona~alnikot, Koce Trajanovski, povrzani so noviot GUP, ostanuvale neodgovoreni. Tie ne znaat {to s$ e op-

KOCE TRAJANOVSKI

GRADONA^ALNIK NA SKOPJE Noviot GUP, }e bide gotov do vtorata polovina na 2012 godina. Vo podgotovkite }e u~estvuvaat i pretstavnici na sovetni~kite grupi koi }e davaat sugestii i idei za GUP. Potrebata od donesuvawe na nov GUP ja nametna razvojot na gradot. Golem broj od gradona~alnicite n$ informiraa za svoite sogleduvawa i pobaraa od nas da napravime izmeni poradi {ireweto na gradot.”

fateno ili se planira da vleze vo noviot Generalen plan, a site odgovori {to gi dobivale govorele deka vo sekoj slu~aj, planot }e bil gotov do 2012 godina. “Kako ~lenovi na Sovetot na grad Skopje nekolupati sme barale informacii od gradona~alnikot Koce Trajanovski za tekovnite aktivnosti za izgotvuvaweto na GUP, no kako odgovor dobivavme samo edna op{ta re~enica: se raboti i GUP }e bide gotov vo 2012 godina. Na pra{aweto zo{to se docni so rabotata na planot, koj za da bide gotov vo 2012 godina dosega treba{e da bide vo mnogu pokonkretna faza, Trajanovski ne ni odgovori”, veli sovetni~kata Sofija Kunovska. Direktorot na Agencijata, Ognen Apostolski, tvrdi deka dosega s$ se odviva po predvidenata dinamika, {to se odnesuva do nivniot del od rabotata. “Od strana na Agencijata za planirawe na prostorot s$ odi so milimetarska to~nost. Vo momentov proektot e vo faza na izgotvuvawe na

elaborati, na broj pogolem od dvaeset, neophodni za GUP, a od Arhitektonskiot fakultet ja o~ekuvame planskata programa. Ovie dve raboti se uslov za izgotvuvaweto na planot da prodolì, zaedno so aùriranite geodetski podlogi, koi o~ekuvame gradot da ni gi dotstavi do dvanaesetti ovoj mesec”, izjavi Apostolski za “Kapital”. Gradona~alnikot Trajanovski na neodamne{na sednica na Sovetot na grad Skopje, kratko i op{to se osvrna na noviot GUP. Detali ne iznese, no ja kaà cenata: “Predvideni se ne{to pove}e od 2 milioni evra od Buxetot na gradot za 2011-2012 godina za izrabotka na nov GUP, koj treba da bide gotov do vtorata polovina na 2012 godina. Vo podgotovkite }e u~estvuvaat i pretstavnici na sovetni~kite grupi koi }e davaat sugestii i idei za GUP. Potrebata od donesuvawe nov GUP ja nametna razvojot na gradot. Golem broj od gradona~alnicite n$ informiraa za svoite sogleduvawa i pobaraa od nas da napravime izmeni poradi

милиони evra i pove}e ~ini izrabotkata na noviot GUP

{ireweto na gradot”, izjavi Trajanovski. Portparolot na gradona~alnikot, Nedel~o Krstevski, veli deka zabele{kite i sugestiite na gradona~alnicite od skopskite op{tini vo odnos na noviot GUP se ve}e dostaveni do Agencijata za planirawe na prostorot. Spored Krstevski, prvenstveno se odnesuvale na barawa za zgolemuvawe na teritorijata na op{tinite, i za prenamena na odredeni povr{ini. Profesorot na arhietektonskiot fakultet, Miroslav Gr~ev, koj e del od timot za izgotvuvawe na planskata programa za GUP, veli deka u{te e mnogu rano za da se zboruva za kokretnite urbanisti~ki re{enija {to se o~ekuvaat od

no.

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

TOP 10

IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT

DIREKTEN MARKETING

na site metodi za sprovedu Iskoristuvaweto vawe direkten marketing, od pisma preku po{ta, s$ do elektronski pisma, e najdobriot metod za sobirawe dovolno finansiski sredstva koi }e se doniraat vo humanitarni celi. So toa se menuva percepcijata za svetot na lu|eto i tie stanuvaat posre}ni!

ako posledna vo nizata inovativni idei koi }e go promenat svetot amerikanskiot magazin “Tajm” ja poso~i kreativnosta na nekoi individui vo sobiraweto pari za del od problemite so koi se soo~uvaat obi~nite gra|ani. Na primer, Brajan Mulanej sobira 25 milioni dolari za da isprati 200 milioni par~iwa “spam” po{ta. Ova se dobri vesti ,bidej}i vo site pisma {to gi ispra}a }e bara pari. S$ u{te ne ja gledate dobrtata strana? Mulanej, koj ve}e ima iskustvo so ova, smeta deka moè da re{i najmalku pet od svetskite problemi so negovite kampawi za direkten marketing: krivi stapala, izgorenici, dupki vo srceto, katarakta i hidrokefalus, pi{uva magazinot “Tajm”. Negoviot plan moèbi }e izgleda{e kako {ema na beznadeèn idealist ako ne be{e dosieto na Mulanej. Toj e eden od osnova~ite na Smile Train, organizacija koja gi finansira operaciite za korekcija na usnite vo zemjite kade {to lu|eto se premnogu siroma{ni za sami da si platat. Spored dano~niot izve{taj na Smile Train, kompanijata sobrala 91 milioni dolari vo 2009 godina,so ekipa od samo ~etvorica dobrovolci koi sproveduvale direkten marketing. Organizacijata tvrdi deka poradi nivnata rabota 600.000 lu|e vo svetot pove}e nemaat potreba da {etaat so odredni anomalii na liceto. Mulanej veruva vo gradacija, {to e pri~inata zo{to ja saka direktnata po{ta. Od pove}e od 100 milioni pisma godi{no {to gi ispra}a Smile Train toj i negoviot tim imaat kupi{ta podatoci deka toa {to apelira istovremeno sozdava pari. Toj znae koe od 49-te lica {to gi testiral na pismata - predoperativni, postoperativni, deca, vozrasni - dalo najdobra reakcija. Timot na Smile Train tolku detalno ja analizira{e po{tata {to ne samo {to moàt da gi predvidat najdare`livite po{tenski kodovi, tuku i semejstvoto Alison }e dade pove}e od semejstvoto Suzi, karikiraat od amerikanskiot magazin. Sega, Mulanej, koj se razdeli so Smile Train, saka istite tehniki za analiza na podatoci da gi primeni na nov

proektot. “Proekotot za noviot GUP e golema inter i polidisciplinarna rabota, koja doprva treba da se konkretizira, da se detektiraat problemite i na nivnoto re{avawe da mu se dade planska perspektiva. Procesot vo najdobri okolnosti }e trae dve godini, i vo ovaa faza sme mnogu daleku od mo`nosta da se ka`e ne{to konkretno. Planskata programa, predvidena so novite zakonski re{enija, otkako }e ja izgotvime, gradona~alnikot }e im ja predade na izveduva~ite kako vodi~ za nivnite aktivnosti, za{to vo nea e sodr`an sistemot na celi na GUP”, izjavi Gr~ev za “Kapital”.

GUP NE E VINOVEN ZA URBANISTI^KIOT HAOS Problemite {to }e treba da gi re{i noviot GUP imaat dva glavni izvori. Edniot e prenaselenosta na Skopje, koja prodol`uva so nesmalen intenzitet, a drugiot poteknuva od urbanisti~kograde`nite zakonski re{enija, koi o~igledno dozvoluvaat prostorot na gradot da bide legalno zloupotrebuvan. Porane{niot gradona~alnik na Skopje, Risto Penov, smeta deka za urbanisti~kite problemi na glavniot grad ne e vinoven GUP, tuku zakonite {to go ovozmo`uvaat negovoto zaobikoluvawe. “Gradot se razviva haoti~no i ne e problemot vo GUP

RISTO PENOV

PORANEШEN GRADONAÂLNIK NA SKOPJE Nekontroliranoto zgolemuvawe na brojot na naselenieto vo Skopje ne moè da se izbegne, s$ dodeka vo Makedonija moè{ da raboti{ i da ìvee{ samo vo glavniot grad. Sekoj student, vraboten ili biznismen od vnatre{nosta saka da dojde vo Skopje. Slovenija toa go re{ava so razvoj na okolnite mesta na Qubqana, razvivaj}i gi na na~in koj ne go nametnuva glavniot grad kako edinstvena opcija.

tuku vo negovoto izigruvawe. Zakonite od oblasta na urbanizmot i grade`ni{tvoto dozvoluvaat sekoe par~e zemja da se pretvori vo grade`na parcela. Sekoja ku}a moè da stane pove}ekatna zgrada bez da se vnimava dali so toa se uni{tuva prostorot. Toa e rezultat na liberalizacijata na urbanizmot vo uslovi na tranzicija, {to neminovno ra|a haos i e raj za divo gradewe. Ako se proanaliziraat najgolem del od dozvolite za gradba vo site niv }e se najdat seriozni propusti”, izjavi Penov za “Kapital”. Vo svoeto viduvawe za pri~inite koi dovedoa do skopskiot urbanisti~ki haos, arhitektot Miroslav Gr~ev, u{te pokonkretno poso~uva na dràvata. “Vlezeni sme vo zol krug, poradi korupcija i nepo~ituvawe na zakonite gradovite se razvivaat bez i protiv plan. Za àl, vrteweto na krugot e pomognato i od dràvata. Planskite aktivnosti sistemski se staveni vo vtor plan. Planerite sluàt za pokrivawe na ve}e izvedeni divogradbi – se gradi bez plan, a duri potoa izgradenoto se vklopuva vo planot”, veli Gr~ev.

vid problemi koi kako i anomaliite na usnite mo`at da se re{at so operacija izvedena vo lokalnite bolnici, po “nezapadni ceni”. Negovata nova fondacija, Operacija za siroma{nite (Surgery for the Poor), treba da bide nevidliva raka za marketing i finansirawe na celo semejstvo brendovi, koi toj gi narekuva “dobrotvorni brendovi”. Taa }e funkcionira kako berza, kako golema fabrika za donacii, koja }e sobira pari za razli~ni celi, a sekoja od niv }e si ima sopstveno ime. Ako s$ u{te trae trendot od vremeto na Smile Train, tro{eweto 36 milioni dolari na direkten marketing vo prvata godina i 60 milioni dolari vo narednata }e vrodi so suficit na krajot od vtorata godina, a do pettata }e ima fond od 146 milioni dolari godi{no, namenet za operacii, potenciraat od “Tajm”. Zo{to site ne go pravat toa {to go pravi Mulanej? Sli~ni tehniki koristat i kompaniite za kreditni karti~ki. No, Mulanej, koj ima iskustvo so reklamirawe, veli deka pove}eto fondacii gi odbivaat direktnite pisma zatoa {to toa e skapo, deklasirano i predizvikuva nervoza. Pomalku od 0,5% od lu|eto odgovaraat na prvite pisma (no, okolu 60% od tie {to odgovaraat odnovo doniraat vo tekot na narednite dve godini). Neprofitnite organizacii, isto taka, se vnimatelni so tro{eweto na doniranite pari za da steknat novi donatori. “Celata dobrotvorna industrija e prili~no nefunkcionalna koga stanuva zbor za ova pra{awe, zatoa {to ne se naso~eni kon biznis i marketing”, veli Mulanej. Da se podignat tolku pari samo za direktni pisma e prili~no kontroverzno. Nekolku eksperti za fondacii izjavija deka nikoga{ ne slu{nale za tolku golema kampawa. No, Mulanej se sre}ava so milijarderi za da gi dobie prvite 25 milioni i tvrdi deka dosega ostvaril 80% od planot. I ne se izvinuva za toa {to tro{i tolku pari za da podigne novi “spam” poraki. “Dobrotvorci vodat devet od 10 dobrotvorni organizacii. Tie ne razbiraat zo{to treba da se vklu~at na pazarot. Vreme e na scena da stapat tie {to se razbiraat od toa”, istaknuva Mulanej.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

REJTING-IGRA ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Minatata nedela Rojters prenese informacija deka agenciite za krediten rejting objavile predupreduvawe do Evropskata komisija (EK). Tie se zakanile deka odredeni evropski dràvi kako Grcija i Irska }e gi otstranat od mapata na investitorite. ]e prestanele da gi rangiraat rizi~nite dràvi ako EU prodolì ponatamu so planovite da vovede {emi za odgovornost za rejting-agenciite. Ako EU gi sprovede planovite, rejtingagenciite moè da bidat izloèni na pobaruvawa od iljadnici investitori koi gi izgubile parite donesuvaj}i odluka za investirawe spored nekoj rejting. JANÊSKI: Izgleda kako sostojbata da eskalira vo odnosite me|u agenciite i oficijalnite lica na EU, ~ii napori za spravuvawe so dol`ni~kata kriza ne uspeaa da go spre~at namaluvaweto na rejtingot na dràvite koi uìvaat pove}e milionska fi-

od vrednost za stanbenite hipoteki vo SAD dovel do svetska finansiska kriza. EK go stava pod znak pra{alnik namaluvaweto na rejtingot na Grcija od strana na S&P i e zagrièna kako agenciite za krediten rejting funkcioniraat. “Ne se soglasuvame so ocenuvaweto na Grcija. Ne se soglasuvame so toa – nie imame na{e sopstveno viduvawe. Toa e zaedni~ko i na MMF i na EU”, jasno kaà portparolot na EU. PIGON: I se razbira po ova gr~kite oficijalni lica s$ poglasno ja izrazuvaat nivnata razo~aranost. “Nie prodolùvame so implementacijata na programata za prilagoduvawe na najdobar moèn na~in... Pravecot koj go izbravme e teòk, no odgovoren”, ubeduva gr~kiot minister za finansii. Toj gi obvini rejting-firmite deka pokraj drugo tie ne gi zele predvid jasnite odluki i ocenki koi Grcija gi dobila od EU, MMF i ECB. JANÊSKI: Koga EU, Grcija, MMF, ECB i trite najdobri rejting-agencii se karaat za rejtinzi, podobro e dràvata da ne bide del od toa. Moèbi zatoa na{iot minister za finansii be{e mnogu relaksiran koga dava{e izjava za rejtingot na S&P za Makedonija. “Standard i Purs potvrdi deka povlekuvaweto na sredstvata

nansiska pomo{ od EU. Grcija e eden od najdramati~nite slu~ai. Tenziite me|u vladite i trite glavni agencii dostignaa vrv minatata nedela otkako Standard i Purs (S&P) go namali kreditniot rejting na Portugalija na BBB-, a vo isto vreme go namali i na Grcija, na ponisko nivo i od toj na Egipet, odnosno na BB- od BB+. Tie dodadoa deka moè ocenkite da bidat u{te polo{i i za dvete zemji vo slednite dva meseci. PIGON: Navistina ova be{e na nekoj na~in {okantna vest za investitorite. Za vreme na sostanokot na 2425 mart EK ponudi pogolema pomo{ za spas na Grcija zemaj}i kako osnova deka dràvata napravila napredok vo spre~uvaweto na finansiskiot kolaps. Evropskite lideri dogovorija nov paket na antikrizni merki i re{ija da vovedat “Evropski mehanizam za stabilizacija” vo 2013 godina. “Na{iot pogled e deka ova navistina }e ja promeni igrata” – komentira{e javno analiti~ar na S&P. Nekolku dena potoa S&P go “odnese” gr~kiot rejting u{te podlaboko vo “|ubre rang“. JANÊSKI: No, nervoznite oficijalni lica na EU tvrdat deka rejtingot na S&P bil pogre{en poteg, pri {to potsetuvaa me|u drugoto kako pred nekolku godini rejtingot na S&P za hartiite K

trendovi. JANÊSKI: êkaj malku, S&P rejtingot BB stabilen za Makedonija ne e lo{ voop{to ako se sporedi so rejtingot na dràvite od regionot: Srbija, isto taka, ima BB stabilen, Crna Gora ima BB-, Bosna i Hercegovina i Albanija imaat ponizok rejting od B+ stabilen... PIGON: Epa Aleksandar sporeduvaweto na dràvi e druga interesna rabota vo ovaa rejting-igra. Vidi go rejtingot BB na Libija, koj S&P & go dodelil pred da go otkaè poradi vovedenite sankcii! Dali nekoj vo Makedonija }e im re~e na investitorite: Ostanuvame so dobar krediten rejting, a toa e BB stabilen. Zna~i istoto nivo kako Libija? JANÊSKI: No Sten, kako {to objasnuvaat od S&P, kreditnite rejtinzi se odnesuvaat za idninata. Toa zna~i tie ocenuvaat sega{ni i istoriski informacii koi se dostapni i go procenuvaat potencijalnoto vlijanie na predvidlivite idni nastani. Se soglasuva{ deka ima i optimizam vo soop{tenieto na S&P za poslednoto rangirawe za Makedonija. Se istaknuva deka iskoristuvaweto na 220 milioni evra }e go zameni emituvawe na evroobvrznica koe prethodno be{e planirano od strana na Vladata. “Ne o~ekuvame nikakvi promeni

od MMF voop{to nema da vlijae na ocenkata za Makedonija. Zna~i, ostanuvame so dobar krediten rejting, {to e potvrden od minatiot pat, a toa e BB stabilen”, re~e vicepremierot otkako Makedonija povle~e 220 milioni evra od MMF. PIGON: Dobro e da se slu{ne deka rejtingot na Makedonija ne se vlo{il. Klasifikacijata na S&P gi deli dràvite vo dve grupi: “investicionen rang” i “neinvesticionen rang”. Dràvite koi spa|aat vo vtorata grupa – koja ponekoga{ se vika i “{pekulativna” ili “|ubre” – duri i da se momentno vo sostojba da go otpla}aat dolgot, moè da se soo~uvaat so golemi neizvesnosti vo idnina. Na primer, nekoi negativni biznisi ili finansiski posledici moàt da vlijaat na kreditniot rizik. Na 30 april 2009 godina na Makedonija & be{e namalen rejtingot od BB+ na BB. Vistina e deka dràvata e vo neinvesticiskata grupa, no kako i da e toj e na visoko nivo vo taa grupa. Momentalniot rejting BB stabilen zna~i vo bliska idnina ne se o~ekuva Makedonija da se prefrli vo investiciskata grupa. Dobro e za vicepremierot da bide optimist, no pretpostavuvam investitorite voobi~aeno ~itaat celi izve{tai i gledaat istoriski L

STANISLAV PIGON kaj vladinite fiskalni celi i fiskalni performansi kako rezultat na iskoristuvaweto”, velat od S&P. PIGON: “Edna od golemite gre{ki e da se otcenuvaat politikite i programite spored nivnite planovi otkolku nivnite rezultati”, re~e edna{ Milton Fridman, dobitnik na Nobelova nagrada. Poslednovo soop{tenie od S&P za Makedonija zavr{uva so slednoto: “Rejtinzite se ograni~eni od: slaba, no se podobruva, nadvore{na pozicija, koja mo`e da go potkopa fiksniot kurs; vnatre{ni strukturni rigidnosti kako visokata nevrabotenost; i mo`nosta za etni~ki tenzii koi bi ja potkopale politi~kata i socijalna stabilnost”. Ova zna~i tie koi ja predviduvaat idninata na makedonskata ekonomija treba da gi znaat site predizvici. Nivnoto nadminuvawe mo`e da bide pove}e va`no od “uspehot” vo rejting-igrata.

UTRE SPECIJALEN PRILOG VO

MEBEL SE OPORAVUVA LI INDUSTRIJATA

NA MEBEL VO MAKEDONIJA? NAJNOVA PONUDA VO SALONITE ZA MEBEL ULOGATA NA ARHITEKTONSKITE STUDIA VO IZBOROT NA VISTINSKO RE[ENIE ZA VA[IOT DOM ILI KANCELARIJA RAZLI^NI SOVETI ZA UREDUVAWE NA VA[IOT PROSTOR ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG MEBEL KOJ KE IZLEZE NA 8 APRIL 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

[TO IM DONESE VOENIOT SOJUZ NA ZEMJITE-^LENKI?

NATO SÈ U[TE NEDOSTI@EN ZA HRVATSKITE KOMPANII

INsig2 e prvata hrvatska kompanija koja vo noemvri lani potpi{ala dogovor NCSA, edna od agenciite na NATO. Hrvatskata kompanija se obvrza na isporaka i konfiguracija na informati~ka oprema vo baza vo Napoli vredna 300.000 evra VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ako Hrvatska ve}e dve godini e polnopravna ~lenka na NATO, duri pred nekolku meseci edna mala kompanija uspea da sklu~i dogovor so Alijansata. Golemite proizveduva~i na oru`je i voena oprema s& u{te ne moàt da se pofalat so vakov uspeh. Na 60-ot rodenden na NATO, pred dve godini, Hrvatska i Albanija stanaa oficijalni ~lenki na Alijansata, a priemot na ovie dve zemji vo voeniot sojuz se o~ekuva{e pozitivno da vlijae na nivnata ekonomska stabilnost i bezbednost. Koga stanuva zbor za pozitivnite efekti od ~lenstvoto vo NATO, investitorite smetaat deka zemjata~lenka e bezbedno mesto za vloùvawe. Ovoj efekt voop{to ne e bezna~aen, bidej}i dràvite se natprevaruvaat da privle~at investicii, pa ~lenskata karta vo ovoj voen sojuz im e eden od argumentite so koi moàt da obezbedat novi proekti i rabotni mesta za svoeto

naselenie, kako i zgolemuvawe na standardot preku porast na bruto-doma{niot proizvod (BDP). Osven pridobivki, novite ~lenki imaat i odredeni tro{oci, pred s$ poradi zgolemuvaweto na delot od buxetot {to se tro{i za modernizacija na vooru`enite sili. Hrvatska, na primer, do 2015 godina planira da potro{i edna milijarda evra za modernizacija na armijata, no planovite za opremuvawe na vojskata so pove}enamenski borbeni avioni se vo zastoj poradi stravuvawata deka toa }e bide premnogu golemo optovaruvawe na buxetot. KOI HRVATSKI KOMPANII PROFITIRAA OD NATO?! Samo edna Zagrepskata informati~ka kompanija INsig2 e prvata hrvatska kompanija koja potpi{ala dogovor so voeniot sojuz - NATO. Dogovorot e potpi{an na krajot na noemvri lani so NCSA, edna od agenciite na NATO. Hrvatskata kompanija se obvrza na isporaka i konfiguracija na informati~ka oprema vo baza vo Napoli vredna 300.000 evra. “Bevme iznenadeni koga n$ izvestija deka sme pobedile K

Hrvatska planira da potro{i edna milijarda evra za modernizacija na armijata do 2015 godina na tenderot. Se prijavivme kolku da nau~ime ne{to”, izjavi Goran Oparnica, direktor na kompanijata INsig2. Toj dodava deka za da ja dobijat ovaa zdelka so NATO, mnogu im pomognalo prisustvoto na konferencijata vo Praga vo oktomvri, na koja NATO gi informira pretpriema~ite od zemjiteO

Oparnica dodava deka osnovna karakteristika na raboteweto so NATO, e toa {to Alijansata ne kupuva proizvodi ili uslugi, tuku celosen aran`man. Toj koj }e uspee da ponudi kompletna ponuda, go dobiva tenderot. Na stranicite na agenciite na NATO, se objavuvaat samo del od tenderite, no pove}eto

~lenki kako da rabotat so nivnite agencii. “Na po~etokot mislevme deka zaminuvaweto na taa konferencija e gre{ka, bidej}i u~estvuvaa pretstavnici na golemi multinacionalni kompanii so pove}e od 10.000 vraboteni. No, sega znam deka sum go napravil vistinskiot ~ekor”, izjavi Oparnica. L

nemaat javen karakter. Takov bil i slu~ajot na koj pobedi INsig2, a informacijata im pristignala od Hrvatskata Stopanska komora (HGK), vo koja e formiran oddel za NATO tokmu za pomo{ na pretpriema~ite. HS Produkt, najgolem hrvatski proizvoditel na oru`je, s$ u{te nema potpi{ano nitu eden dogovor so NATO, ili so nekoja zemja-~lenka na Alijansata, preku tenderite na agenciite na NATO. No, direktorot @eqko Pavlin ne e voop{to voznemiren poradi toa. “Raboteweto so zemjite~lenki e proces, a nie sega se nao|ame vo proces na dobivawe na site potrebni sertifikati. Osven {to se za~lenivme vo agencijata NAMSA (Agencija za oddr`uvawe i nabavki) i dobivme kodni broevi, zasega nemame konkretni rezultati”, izjavi Pavlin. Toj smeta deka vlezot na Hrvatska vo NATO e pozitivna rabota i za Hrvatska i za negovata kompanija. “Nema somne` deka ~lenstvoto vo NATO dava garancija za raboteweto”, istakna Pavlin.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

TURSKATA GRUPACIJA LIMAK GO PREZEDE OPERIRAWETO SO AERODROMOT VO KOSOVO

TURCITE ]E INVESTIRAAT 140 MILIONI EVRA VO PRI[TINSKIOT AERODROM

Investicijata, koja }e po~ne vedna{ otkako konzorciumot }e ja prezeme admistracijata na aerodromskoto pretprijatie, vklu~uva izgradba na moderen patni~ki treminal so vnatre{en prostor od 27.000 kvadratni metri, kako i izgradba na nova rampa so golemina od 77.000 kvadratni metri, nova kontrolna kula, parking so kapacitet za 1.750 vozila i cisterni so gorivo Investicijata, koja }e po~ne vedna{ otkako konzorciumot }e ja prezeme admistracijata na aerodromskoto pretprijatie, vklu~uva izgradba na moderen patni~ki treminal so vnatre{en prostor od 27.000 kvadratni metri, kako i izgradba na nova rampa so golemina od 77.000 kvadratni metri, nova kontrolna kula, parking so kapacitet za 1.750 vozila i cisterni so gorivo. Konzorciumot isto taka }e gi renovira i pristapnite pati{ta do aerodromot, a }e gi rehabilitira i transportnite pravci do aerodromot. Kako del od konzorciumot, Limak }e bide odgovoren za raboteweto i odr`uvaweto na patni~kiot terminal, za parkingot, za upravuvawe so zemji{teto, kargoblastite, kako i so pistata i so pridru`nite objekti. Konzorciumot }e pla}a naem za aerodromot na Republika Kosovo, kako dopolnuvawe na investiciite. Limak e prvata stranska kompanija koja vleze na kosovskiot pazar otkako po~na privatizacijata vo

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

urskata grupacija Limak, koja go dobi tenderot za koncesija na pri{tinskiot aerodrom, od po~etokot na nedelava i oficijalno po~na da operira so me|unarodniot aerodrom Adem Ja{ari vo Pri{tina. Konzorciumot na Limak Kosovo me|unaroden aerodrom (Limak Kosovo International Airport JSC), koj go so~inuvaat Limak grup so 90% i francuskiot Aerodromi na Lion (Aeports de Lion) so 10%, }e upravuvaat so edinstveniot aerodrom vo zemjata vo period od 20 godini. Ova e vtoriot me|unaroden aerodrom koj go prezema turskata kompanija Limak, po aerodromot Sabiha Gok~en vo aziskiot del na Istanbul. Spored planovite, konzorciumot planira da investira vkupno 140 milioni evra vo izgradba i rekonstrukcija na aerodromot i da go zajakne patni~kiot kapacitet od 1,5 milioni na ~etiri milioni lica.

140

milioni evra planira da investira tursko-francuskiot konzorcium vo izgradba i modernizacija na kosovskiot aerodrom

ovaa zemja. PRI[TINA ]E SE POVRZE SO ISTANBUL Spored najavata na pretsedatelot na Limak grup, Nihat Ozdemir, kompanijata planira da go zgolemi brojot na avioprevoznici koi letaat od pri{tinskiot aerodrom, kako i brojot na destinacii od samiot aerodrom. “Vedna{ }e vospostavme O

predavawe na upravuvaweto so aerodromot. Toj veti deka aerodromot }e gi zadr`i sega{nite vraboteni, dodavaj}i deka koga }e po~ne izgradbata }e se otvorat dopolnitelni 1.000 rabotni mesta. Vo momentov do pri{tinskiot aerodrom letaat re~isi 35 avioprevoznici, me|u koi se i Turki{ erlajns, Atlas

letovi me|u Pri{tina i aerodromot Sabiha Gok~en. Planirame da po~neme promotivna kampawa so cel {to podobro da go pretstavime pri{tinskiot aerodrom na globalnata scena, so {to vo krajna linija }e pridoneseme za zgolemuvawe na turizmot i kapacitetot za trgovija so stranstvo na Kosovo”, izjavi Ozdemir na ceremonijata na K

xet, Svis er, Briti{ ervejs, Austrian erlajns, Er Berlin i Xerman vings. So me|unarodniot aerodrom vo Istanbul, Sabiha Gok~en, rakovodi konzorcium na Limak, GMR infrastrak~r limited (GMR Infrastructure Limited) i Malezija erports holdings berhad (Malaysia Airports Holdings Berhad), od 2008 godina pa navamu, spored modelot “kupuvawe-rabotewe-transfer”, so 20-godi{en period na koncesija. Sabiha Gok~en e najmladiot grinfild-aerodrom vo Evropa i zabele`a najvisoka stapka na rast na kontinentot vo periodot me|u 2002 i 2009 godina. Noviot me|unaroden terminal na Sabiha Gok~en e izgraden za rekordno vreme od 18 meseci. O

Svet / Biznis / Politika

BRITANIJA GO OGRANI^I PRILIVOT NA IMIGRANTI OD ZEMJITE NADVOR OD EU

KINA ]E STANE NAJMO]NA EKONOMIJA VO SVETOT?!

elika Britanija od v~era po~na da gi primenuva imigraciskite propisi spored koi prilivot na imigranti od dràvite nadvor od Evropskata unija e ograni~en na samo 20.700 lu|e vo period od edna godina. Spored napravenata {ema, ovoj mesec, koj e prviot od primenata na novite merki, vo Velika Britanija }e moè da dojdat 4.200 stranci, dodeka vo slednite 12 meseci } e moè da vlezat samo 1.500

tkako minatata godina ja pomina Japonija i izbi na vtoroto mesto po golemina kako ekonomska sila, Kina vo pove}eto oblasti koi se smetaat za merka za razvojot i silata na dr`avite (ekonomija, nauka, vojska, kulturno vlijanie itn.) pred sebe ima samo u{te eden rival - SAD! Borbata me|u dvete mo}ni ekonomii na golemo se odviva, a so ogled deka razvojot na Narodna Republika Kina

lu|e, mese~no. Site imigranti {to doa|aat so rabotna viza }e mora prethodno da si obezbedat vrabotuvawe so plata ne pomala od 20.000 funti godi{no. Stanuva zbor za visokokvalifikuvani, visokoobrazovani i osposobeni rabotnici koi }e mo`at da dobijat rabotna viza za da mo`at da rabotat vo britanskata ekonomija. Britanskiot minister za imigracija, Demijan Grin, izjavi deka novite merki treba da ja

namalat vkupnata imigracija vo zemjata - od sega{niot priliv od 200.000 stranci na samo desetici iljadi - do 2015 godina, do koga se o~ekuva da trae mandatot na sega{nata koaliciska Vlada. Dopolnitelni iljada lica nadvor od ovaa kvota }e mo`e da dojdat i da rabotat vo Velika Britanija, no tie treba da bidat “isklu~itelni talenti i lu|e so priznati stru~ni kvaliteti” vo naukata i vo umetnosta.

SVETSKITE PAZARI “BESNEAT”

CENATA NA NAFTATA ]E PORASNE 50% VO NAREDNITE PET GODINI

vo site oblasti e zna~itelno pobrz od amerikanskiot, site prognozi se sovpa|aat vo toa deka vo dogledno vreme Kina }e go stigne svojot najgolem rival, a mo`no e i da go nadmine, pi{uvaat stranskite mediumi. Spored procenkite na Me|unarodniot-monetaren fond (MMF), vkupnata vrednost na kineskata ekonomija godinava }e iznesuva 5,4 milijardi dolari, dodeka amerikanskata ekonomija }e

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

bide duri tri pati pogolema i }e ostvari duri 14,8 milijardi dolari. Pritoa, MMF procenuva deka amerikanskata ekonomija godinava }e ostvari rast od 3,8%, dodeka kineskata 9,3%. So takov ili sli~en rast realno e da se pretpostavi deka Kina }e ja dostigne SAD nekade okolu 2030 godina, dodeka do 2040 godina postojat {ansi i da stane najgolema ekonomija vo svetot.

DVA, TRI ZBORA

"Ne sum podgotven da pregovaram za moeto zaminuvawe od vlast. Mislam deka e celosno besmisleno `ivotot na edna dr`ava da zavisi od igrite na me|unarodnata zaednica." LOREN GBAGBO

pretsedatel na Bregot na Slonovata Koska

Cenite na energensite i surovinite nekontrolirano rastat. Ovaa nedela cenata na naftata, zlatoto i srebroto go dostigna svojot maksimum. BORO MIR^ESKI

enite na naftata na me|unarodniot pazar po~naa da se stabiliziraat otkako pred dva dena go dostignaa najvisokoto nivo vo poslednite dve ipol godini. Na Londonskata berza nedelava naftata dostigna rekordni 121,06 dolari. Od druga strana, na amerikanskiot pazar naftata se trguva{e za okolu 108 dolari za barel, {to e najvisoka cena od 22. septemvri 2008 godina. Ekspertite predviduvaat poskapuvawe na ovoj energens od duri 50% vo narednite pet godini, a kako glavna pri~ina za enormniot rast na cenata na naftata i ponatamu go poso~uvaat libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi i nemirite vo Libija. Ekspertite potenciraat deka vakvata reakcija na pazarite se dol`i na odol`uvaweto na izvozot na nafta od Libija, koj Katar treba{e da go po~ne u{te pred dva dena. Stranskite mediumi {pekuliraat deka prvite pazari na koi }e ja izvezat naftata libiskite buntovnici se pazarite vo Katar, Britanija, Francija

ZLATOTO DOSTIGNA REKORDNA CENA Osven naftata, novi rekordi nedelava dostigna i cenata na zlatoto. Na berzata za metali vo Wujork se trguva{e za 1.457,10 dolari za unca. Spored ekspertite, toa se dolì na namaluvaweto na kreditniot rejting na Portugalija od agencijata za rejting Mudis (Moody’s), {to gi natera investitorite da se prenaso~at kon posigurni investicii. Golem del od ekspertite go povrzuvaat poskapuvaweto na zlatoto i so rekordnata cena na naftata. Osven zlatoto i naftata, rekordna cena vo poslednite 31 godina postigna i srebroto. Iako razli~ni grupi eksperti poso~uvaat razli~ni pri~ini za poskapuvawe na surovinite i energensite, site se soglasni deka glaven inicijator na poskapuvaweto e visokata inflacija o~ekuvaat f c j koja j muu se zakanuva u na svetot. Ekspertite r u ccenata na zlatoto dopolnitelno elno da raste poradi zgolemuvawe na kamatnite stapki od sstrana na centralnite bankii vo nekolku dràvi. Tie predviduvaat ma maksimalno poskapuvawe na zlatoto za 25 procentni poeni. i Italija, {to e dovolen dokaz deka vo ovoj slu~aj ~aj ekonomijata ja nadadvladea politikata. ta. NAFTATA NEMA MA DA PRESTANE DA POSKAPUVA VA “Naftata e dobraa investicija na kratok ratok rok. Poradi zgolemenata emenata pobaruva~ka na gorivo od SAD vo letniot period i kako {to se odvivaat ivaat nekoi nastani vo svetot, t, golema e verojatnosta naftata aftata vo narednite pet godini dini da poskapi duri 50%”, %”, smeta Frank Holms, izvr{en vr{en direktor vo hex-fondot fondot US Global investorss vo SAD. Spored nego, cenata ata na surovata nafta }e prodolì da raste do septemvri. emvri.

“Poskapuvaweto “P nna naftata stana trend na ddene{nicata. Kako {to se pribli`uva avtomobilskata sezona vo avtomobil lu|eto s$ po~esto SAD i lu| vozat svoite avtomo}e gi voza bili, s$ ppove}e }e po~ne poskapuva s$ pomalku da poskapu dostapniot energens”, potencira{e Holms. potencira{ Global investors Od US Glob istaknuvaat deka ne mo`at so sigurnost da potvrdat dali cenata na naftata }e go nadmine rekordot od dolari za barel naf147,27 dolar ta od 2008 ggodina do krajot godinava, no so sigurnost na godinava vrdat deka ddokolku rabotite ostanat nepromevo svetot os neti, cenata na naftata }e zabrzano tempo. raste so zab

"Mirovnite pregovori me|u Izrael i Palestina se vo tek. Sega e vistinskiot moment da se obideme da ja iskoristime mo`nosta da najdeme mirno re{enie na deceniskiot politi~ki, gra|anski i ekonomski problem me|u Palestincite i Izraelcite." BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

"Situacijata vo Libija e nejasna. Postoi opasnost da “zaglavime vo kalta”. Voenite operacii vo Libija stanuvaat poslo`eni otkako vojskata na Moamer Gadafi prezede taktika koja go zgolemuva rizikot za civilnoto naselenie." ALEN @IPE

francuski minister za nadvore{ni raboti

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...SO PRAZNI XEBOVI!

...AVIONSKA NESRE]A

...VLADINI PROMENI

SAD s$ u{te bez buxet

Vrz Rusija se urna voen avion

Libija so nov {ef na diplomatijata

ako rokot istekuva, debatite me|u republikancite i demokratite za usvojuvawe na buxetot za fiskalnata 2011 godina ne prestanuvaat. Zasega, buxetot vreden 1,2 milijardi dolari s$ u{te “lebdi” vo vozduh.

ovec od tipot “SU-27” na vozduhoplovnite sili na Rusija se urna pri izvr{uvawe na planski let vo Pomorskiot kraj. Pilotot e hospitaliziran, a pri~inite za incidentot doprva }e se utvrduvaat.

r`avniot sektretar vo libiskoto Ministerstvo za evropski pra{awa, Abdelati Obeidi, e imenuvan za {ef na D diplomatijata i zamenik na Musa Kusa, koj minatata nedela

mu podnese ostavka na pretsedatelot, Moamer Gadafi.

TEPKO GO ZAPRE ISTEKUVAWETO NA RADIOAKTIVNATA VODA

NUKLEARNATA KRIZA VO JAPONIJA E DALEKU OD ZAVR[ENA! Iako vo spravuvaweto so nuklearnata kriza ima izvesen napredok, krizata e daleku od gotova. Ekspertite predupreduvaat na dalekose`ni i seriozni posledici zra~eweto kon lu|eto za 0,6 milisiverti (sivert - merna edinica ekvivalentna na radiacijata), {to pretstavuva edna ~etvrtina od godi{nata doza radijacija od prirodnite izvori tipi~ni za taa oblast. Sprotivno na toa, vodata koja protekuva vo vtoriot reaktor na Fuku{ima 1 ima radioaktivno zra~ewe od pove}e od 1.000 milisiverti na ~as.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o serijata neuspe{ni obidi, japonskite inèneri go soprea istekuvaweto na radioaktivnata voda vo okeanot od o{tetenata nuklearna centrala Fuku{ima 1, soop{ti kompanijata Tokio elektrik pauer (TEPKO), koja e operator na centralata. “Ova e golem napredok vo bitkata za spre~uvawe na najgolemata nuklearna kriza po havarijata vo êrnobil”, prenesuva Rojters. I pokraj napredokot, TEPKO, sepak, treba da ja ispumpa ostanatata radioaktivna voda vo okeanot (11.500 toni), koja bila upotrebena za da se izladat reaktorite. Toa mora da se napravi zaradi nedostig od prostor vo centralata, da raboti na ladewe na reaktorite i da najde na~in da se izbegne u{te edna eksplozija, koja, spored ekspertite, moè drasti~no da ja vlo{i krizata. Nuklearnite eksperti velat deka o{tetenite reaktori s$ u{te ne moàt da bidat staveni pod kontrola, iako pomina re~isi eden mesec

otkako Japonija ja pogodi prirodnata katastrofa. Rabotnicite od TEPKO minatata nedela otkrija deka od puknatina vo betonska {ahta od 20 santimetri na vtoriot reaktor postojano istekuva voda so visoko nivo na radioaktivnost. “Istekuvaweto na radioaktivnata voda be{e namaleno vo vtornikot, otkako in`enerite injektiraa me{avina od te~no staklo i agens za stvrdnuvawe, pa zatoa denes istekuvaweto celosno zapre”, izjavi v~era portparolot na TEPKO.

Nivoto na radijacija na vodata koja istekuva{e vo okeanot be{e petpati povisoko od dozvolenoto, {to predizvika novi gri`i kaj japonskata vlast. Jukio Edano, generalniot sekretar na japonskata Vlada, soop{ti deka Vladata odlu~ila da go poddr`i ispumpuvweto na radioaktivnata voda vo okeanot otkako ekpertite napravile merewe na rizicite po zdravjeto. “Ova e edna neizbe`na merka za da se spre~i u{te pogolemo radioaktivno zra~ewe”, re~e

Edano i naglasi deka vlijanieto na ìvotnata sredina }e bide malo i deka situacijata }e prodolì da se sledi. “Vo okeanot treba da bide isfrlena koli~ina voda potrebna za pet olimpiski bazeni, so okolu 100 pati pogolemo nivo na radijacija od normalnoto”, velat analititi~arite koi ne go delat misleweto so inènerite na TEPKO. Od TEPKO soop{tija deka konsumiraweto morska hrana od ovaa oblast vo period od edna godina bi go zgolemila

RADIJACIJATA NA VODATA GI ZAGRI@I SOSEDITE Sosedite na Japonija, Ju`na Koreja i Kina se zagri`eni za slu~uvawata vo Fuku{ima 1 i postojano ja sledat situacijata so isfrlaweto radioaktivna voda vo okeanot, prenesuvaat mediumite. “Dostavuvame detalni objasnuvawa do sosednite dr`avi za celokupnata situacija vo Fuku{ima 1”, soop{ti generalniot sekretar na Kabinetot na Vladata, Jukio Edano. Japonskite eksperti insistiraa vodata so nisko nivo na radijacija da se isfrli vo okeanot poradi toa {to nema da pretstavuva opasnost po zdravjeto na lu|eto. “Originalniot iznos na radi-

jacija e mnogu mal, a koga }e se razredi so ogromnata koli~ina voda kone~nite nivoa na radijacija }e bidat u{te poniski od zakonskite ograni~uvawa”, veli Pradip Deb, postar predava~ za medicinski zra~ewa na Kralskiot institut za tehnologija vo Melburn. Iako japonskata vlast smiruva deka posledicite od ispu{taweto na radioaktivnata voda vo okeanot }e bidat minimalni, Evropskata unija planira da ja namali granicata na dozvolenata radijacija vo hranata od Japonija, soop{ti v~era pretsedatelot na Evropskata komisija (EK), @oze Manuel Baroso. “Ova e samo preventivna merka. Site proverki napraveni dosega od zemjite-~lenki za hranata vnesena od Japonija poka`uvaat nezna~itelni nivoa na radioaktivnost, {to se mnogu pod sega{nite evropski ili japonski standardi”, izjavi Baroso. Na 25. mart EU ja zasili kontrolata vrz hranata i dobito~nata hrana od Japonija kako reakcija na zgolemenite stravuvawa deka nuklearnata kriza vo Japonija mo`e da dovede do radijaciski zarazi.

Feqton

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: UPS

[TO MO@AT DA NAPRAVAT “KAFEAVITE” ZA VAS? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk gogoski@kapital com mk

ekoj bi go zavrtel pogledot dokolku pomine kafeav avtomobil. Edna vakva navidum neva`na kauza, vo glavata na dosetliviot ^arli Soderstrom od Sietl, ja izrodila idejata kombiwata od negovata kompanija za dostava na pratki da gi oboi kafeavo, i toa da bide nejzinata najgolema reklama. Ogromna e verojatnosta, zaklu~il toj, minuva~ot da go pro~ita imeto {to }e bide prika~eno na voziloto, pa toa }e bide prvata firma na koja ~ovekot }e se seti da & pobara usluga. Vo 1918 godina, koga se slu~ilo ova, amerikanskite kompanii {to se zanimavale so isporaka i dostava, baraj}i go svojot potro{uva~, postojano bile vo trka. Edno vreme predni~ele tie so novi vozila, drugpat tie {to bile pobrzi, za na kraj golemata bitka da se vodi me|u poznatite brendovi Junajted parsel servis (United Parcel Service) (UPS) i Fedeks (FedEx). Iako “kafeaviot” imix

Iako “kafeaviot” f imix enormno r mnoguu pridonese r za UPS, S, nekade kon krajot r j na 90tite godini, ovaa kompanija k j o~ajni~ki j k bara{e b na~in da go pobedi b svojot j rival. Fedeks vode{e so inovativnosta, za na krajot da gi vovede i ve~ernite isporaki i mo`nosta da se sledi isporakata na paketi so pomo{ na kompjuteri. Kako kontranapad, UPS povtorno ja iskoristi dosetlivosta i po~na da gi informira klientite za na~inot na koj kompanijata mo`e da gi zadovoli nivnite potrebi. Toa {to sleduva{e, 103-godi{nata kompanija s$ u{te go narekuva “najgolemata marketin{ka kampawa na site vremiwa” enormno mnogu pridonese za UPS, nekade kon na krajot na 90-tite godini, ovaa kompanija o~ajni~ki bara{e na~in da go pobedi svojot rival. Fedeks vode{e so inovativnosta, za na krajot da gi vovede i ve~ernite isporaki i mo`nosta da se sledi isporakata na paketi so pomo{ na kompjuteri. Ova pretstavuva{e vistinska zakana za “kafeavite”. Potro{uva~ite bea na ~ekor da se prepu{tat vo racete na rivalot, no odedna{, kako kontranapad, UPS povtorno ja iskoristi dosetlivosta i po~na da gi informira klientite za na~inot na koj kompanijata mo`e da gi zadovoli nivnite potrebi. Toa {to sleduva{e, 103-godi{nata kompanija s$ u{te go narekuva “najgolemata

marketin{ka kampawa”na site vremiwa. Pred s$, kompanijata go zameni svojot slogan “Dvièwe so brzina na parite” (Moving at the speed of business), so “[to moàt da napravat “kafeavite” za vas?” (What can Brown do for you?). Vo poddr{ka na promenata na sloganot, UPS lansira{e i reklami so likovi kako “po{tarot”, i “direktorot”, so cel da pokaè deka ako nekoj padne na ponisko nivo na menaxerskata skala, UPS sekoga{ }e mu pomogne. Noviot pristap se pokaà navistina plodotvoren. Vo 2001 godina servisot ostvari dvojno pogolem profit od profitot na Fedeks, pottiknuvaj}i go “Blumberg biznisvik” (Bloomberg Businessweek) da objavi deka, “UPS na pove}e frontovi ja

dobiva svojata bitka”. Deset godini podocna, UPS povtorno im pokaùva na klientite {to se moè da napravi. Kompanijata tvrdi deka nivniot posleden slogan “Nie ja sakame logistikata”(We [heart] logistics)e prviot globalen slogan na gigantot vo isporakata, sostaven da ja istakne negovata pozicija kako kompanija koja im sluì na svoite potro{uva~i {irum celiot svet. A navistina, UPS go ima nasekade. Negovite uslugi gi koristat duri i makedonskite potro{uva~i. “Sekoj den, na{ite klienti ~inat }e izvedeme kompleksna baletska igra preku neboto, okeanite i granicite”, be{e izjavata na portparolkata na UPS, Beti Vilson, vo soop{tenieto na kompanijata.

No, za volja na vistinata, ovie “pejza`ni” zborovi } e bea “glas vo pustina”, dokolku ne postoe{e prethodnoto rebrendirawe. Toa stana klu~en moment za kompanijata, koj stoi ramo do ramo so nastanite kako {to se nabavkata na prviot avtomobil vo 1913 godina, ili, pak, otkrivaweto na “kafeaviot” imix. POBEDATA NAD FEDEKS Vo 1999 godina, gigantot Filips ja otka`a svojata sorabotka so Fedeks i se prefrli na uslugite na UPS, koj po~na da gi poka`uva efektite od reizgradbata na operaciite. Vo prethodnite dve godini timot vo kafeavo gi be{e skratil tro{ocite za duri 15% {to pretstavuva{e golema prednost pred Fedeks,

koj po~na da poka`uva nefleksibilnost vo toa {to be{e glavna borba me|u rivalite. Vo toa vreme tie se natprevaruvaa vo toa koj }e napravi pokvalitetna i pobrza isporaka na integralnite plo~ki za proizvoditelite na elektronika. Vo noviot milenium, i dvete kompanii vlegoa so re~isi identi~en rast. Prihodite na UPS porasnaa za 11% vo 2000 godina i iznesuvaa 30 milijardi dolari, dodeka Fedeks so rast od 8,8%, porasna do 18 milijardi. Profitnata margina na UPS be{e re~isi dvojno pogolema od taa na Fedeks, koj dobi samo 688 milioni dolari taa godina. No, od Fedeks ne priznavaa za porazot. Vo pismeniot odgovor za “Biznis-

PRIKAZNI OD WALL STREET

PORANE[NI BROKERI NA Egzodusot na brokerite na golemite banki vo posledno vreme e pove}e isklu~ok otkolku pravilo i toa zatoa {to novite propisi, prete`no nastanati zaradi finansiskata kriza, na bankite im go ograni~uvaat rizi~noto trguvawe so sopstvenite pari, kako i vlo`uvaweto vo hex i ekviti-fondovi, poradi {to nekoi banki gi ukinuvaat operaciite specijalizirani za toa

eteranot na Doj~e bank, Kaj Haj, koj odigra klu~na uloga vo sozdavaweto na trgovskiot oddel na bankata, fokusiran na pazarite vo razvoj, zaedno so u{te sedummina brokeri ja napu{ti germanskata banka za da osnovaat hex-fond. Haj ja osnova{e kompanijata Avantium investment menaxment (Avantium Investment Management), a globalniot

makro hex-fond za pazarite vo razvoj, koj }e trguva so kamatni stapki, valuti i krediti vo zemjite vo razvoj, bi trebalo da bide lansiran vo ~etvrtiot kvartal, so ogled na toa {to dotoga{ se o~ekuva odobruvawe od britanskiot regulator. Avantium planira da otvori kancelarii vo London i vo Wujork, a pred startuvaweto na fondot verojatno }e vraboti u{te ~etvorica

lu|e. Haj be{e direktor na Oddelot za trguvawe so dol`ni~ki hartii od vrednost na zemjite vo razvoj vo Doj~e bank, a bankata ja napu{ti koga be{e na pozicijata direktor na globalnoto makrotrguvawe, pi{uva “Fajnen{al tajms”. Egzodusot na brokerite na golemite banki vo posledno vreme e pove}e isklu~ok otkolku pravilo i toa zatoa {to novite propisi, prete`no

nastanati poradi finansiskata kriza, na bankite im go ograni~uvaat rizi~noto trguvawe so sopstvenite pari, kako i vlo`uvaweto vo hex i ekviti-fondovi, poradi {to nekoi banki gi ukinuvaat operaciite specijalizirani za toa. Inaku, od industrijata na hex-fondovite (investiciski fondovi koi vlo`uvaat vo {irok asortiman na hartii od vrednost i koristat pove-

Feqton

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so feqtonot: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

vik , Vilijam Margaritis, vik”, korporativniot zamenikkorpo pretsedatel za globalni prets komun komunikacii vo Fedeks, demantira{e deka negovata deman kompanija gubi zna~itelno kompa mnogu mnogu. “UPS nikoga{ ne go pobedil F Fedeks, vo niedna arena. Najmnogu koga arena stanuva zbor za silata na stanu brendot”, vele{e Margabrend ritis. ritis No, m mediumite znaea deka toa nne e taka. Magazinot “Biznisvik” go postavi pra{aweto, {to e pri~inata UPS da porasne preku no}? Toa be{e diferencijacijata vo biznisot, glase{e zaklu~okot, vo koj be{e navedena odlukata “kafeavite” da navlezat vo logistikata na biznisite koi gi usluùvaat. Na toj na~in, tie uspeaa da dobijat i novi partneri i da go pro{irat svoeto portfolio od servisi. Vo napor toa da stane vidlivo za nivnite potro{uva~i, kompanijata go startira{e i reklamiraweto za svoeto rebrendirawe. Mnogumina od nivnite klienti, koi gi prepoznaa nivnite novi vrednosti, prodolìja so sorabotkata, a raka na srce, toa se imiwa od koi dovolno e da se nabrojat i stanuva jasno deka kompanijata ima svetla idnina. Osven dolgogodi{niot klient Ford, od kogo kompanijata gi kupila prvite vozila vo svoite po~etni denovi, na listata kompanii za usluùvawe UPS gi ima{e i Hjuli Pakard, Najk, Spirit, a lojalnosta kon niv kompanijata ja odrà so skratenite tro{oci za isporakite,

UPS VO ONLAJN-TRGOVIJATA red to~no edna godina, UPS stana logisti~ki partner so AliExpress, nov onlajn-pazar koj go lansira{e kineskata internet-agencija Alibaba.com, koj pretstavuva kineska verzija na Amazon. Na stranicata se inkorporirani ramkite na onlajn-tehnologijata {to ja koristi gigantot vo isporakata, pa kupuva~ite i klientite moàt da gi dobijat svoite pratki {to gi kupile onlajn, a vo me|uvreme, dokolku se nestrplivi, moàt i da go sledat patot na svojot paket. “Malite i srednite biznisi sega moàt da se natprevaruvaat so golemite biznisi koga tie ne go napravija toa prethodno”, izjavi direktorot na UPS, referiraj}i na toa deka so novite predizvici vo e-trgovijata, kompanijata moè nekoga{ celosno da se prefrli na dobivka od nea.

Golemite vozila na UPS popularno se nare~eni “fidersi”

UPS go promeni logoto vo 2003 godina

Najnovoto logo koe se pojavi vo 2003 godina be{e dizajnirano od strana na internacionalnata konsultantska ku}a za brendovi Future Brand, koja ima sorabotuvano so klienti kako Volt Dizni, Glekso Smit Klajn, MSN i Briti{ ervejs. Logoto go sodrì poznatoto UPS brown, no na mestoto na paketot ima zlaten lak na vrvot na {titot. Namerata e da se prenese vpe~atok na “sveìna i vozbuda” {to ja pretstavuva novata vizija na kompanijata za “sinhronizirana rabota” koi od druga strana bea pridobivka za site. KOMPANISKOTO LOGO Na kraj promenata se zaokruì i so promena na korporativnoto logo. Inaku logoto na UPS e edno od najpretpoznatlivite svetski logoa. Kompanijata ja ima smeneto svojata “sliki~ka” 4 pati vo tekot na stogodi{noto postoewe na kompanijata. Prvoto logo, na koe be{e pretstaven orel kako nosi paket vo negovite kanxi, UPS go objavila vo 1916 godina u{te koga se narekuvala Amerikan mesinxer kompani (American messenger company). Negovata promena, poto~no vtoroto logo se pojavilo vo 1935 godina. Redizajnot bil so namera da go reflektira novoto ime na kompanijata, toa pod koe do den-denes ja znaeme, a promenata be{e toa {to be{e staven {tit vo ramkite na bukvite UPS. Logoto na koe e pretstavena zavrzana bov~a be{e

dizajnirano vo 1961 od strana na dobro poznatiot brend dizajner Pol Rend, koj isto taka be{e odgovoren za dizajnirawe na logoata na IBM, Westinghouse, a me|u drugite i na univerzitetot Yale. Najnovoto logo koe se pojavi vo 2003 godina be{e dizajnirano od strana na internacionalnata konsultantska ku}a za brendovi Future Brand, koja ima sorabotuvano so klienti kako Volt Dizni, Glekso Smit Klajn, MSN i Briti{ ervejs. Logoto go sodrì poznatoto UPS brown, no na mestoto na paketot ima zlaten lak na vrvot na {titot. Namerata e da se prenese vpe~atok na “sveìna i vozbuda” {to ja pretstavuva novata vizija na kompanijata za “sinhronizirana rabota”. Novoto logo go otslikuva minatoto na kompanijata, ja podobruva vrednosta na samiot brend i gi sodrì tradicionalnite boi so cel dade do znaewe deka

kompanijata razmisluva napredno i go dr`i primatot vo isporakata na paketi i drugi biznisi. Lakot na vrvot i svetlinata pretstavuvaat energija i odli~ni kvaliteti na globalno nivo. Podobrenoto logo, vsu{nost pretstavuva temel na preporodeniot vizuelen sistem na kompanijata. Vo odnos na koloritot, kafeavata boja {to e prepoznatliva za kompanijata se narekuva Pulmanova kafeava. [to se odnseuva do fontot, UPS, isto taka, ima svoj font, UPS Sans, koj se koristi vo marketin{kite i komunikaciskite marterijali. NOVITE PREDIZVICI Vo promocija na pro{iruvaweto na biznisot, preku ponudata na logistika vo malite i srednite biznisi koi imaat za cel da gi prodavaat svoite proizvodi na globalno nivo, neodamna gigantot vo ispo-

rakata po~na so nova kampawa. Preku oglasite koi po~naa da se pojavuvaat vo pe~atot, televizijata i digitalnite mediumi na Amerika, Kina, Meksiko i Velika Britanija, UPS objavi i promena na legendarniot slogan so noviot “Nie ja sakame logistikata”(We [heart] logistics). Logistikata, vo su{tina, gi involvira kriti~nite ~ekori koi & ovozmo`uvaat na edna kompanija da go ispora~a svojot proizvod na potro{uva~ite, kako na primer, snabduvawe i vodewe stokovnata ku}a, sostavuvawe nalozi, carinska proverka, na~in na isporaka i zarabotka. Vo intervju so direktorot i pretsedatelot na bordot,

Skot Dejvis, se dozna deka inspiracijata za globalnata kampawa do{la od statistikite na kompanijata, koi indiciraat deka duri 70% od amerikanskite klienti, izvezuvaat vo Kanada. “Tie se na nekoj na~in ispla{eni od kulturniot predizvik za isporaka vo drugi zemji”, re~e Dejvis, i dodade deka “idejata za izvoz na Obama nema da se ostvari, osven ako na malite i srednite biznisi ne im se otvori prekugrani~nata trgovija”. Kreirana od strana na Ogilvi i mader vorldvajd (Ogilvy & Mather Worldwide), kampawata ima za cel da go educira biznisot deka dobro obezbedenata logistika mo`e da pretstavuva konkurentna prednost. Na televizija, noviot “xingl” po~na da e~i zaedno so melodijata na klasikot na Din Martin “Toa e qubov” (That’s amore), otpeana na mandarinski, {panski i angliski. Me|u stihovite ima i takvi kako “]e se vivne vo neboto za svoite klienti, toa e logistika” (When its planes in the sky for a chain of supply, that’s logistics), i “Nema potreba od nervoza ako gi povikate UPS, toa e logistika” (There will be no more stress, cause you’ve called UPS, that’s logistics). Sepak, UPS ne otkri kolku potro{i na kampawata. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za edno od najskapite rebrendirawa koe go prezede kompanijata Pepsi Cola, i napravi sekoe {i{e da se “sme{ka” na poseben na~in

LEKCIJA:

UPOTREBUVAJTE SOVREMENI SLOGANI KOI ]E GI UVERAT POTRO[UVA^ITE DEKA VA[ATA KOMPANIJA POSTOJANO NAO\A I ADAPTIRA NOVI NA^INI ZA DA GI ZADOVOLI NIVNITE POTREBI

A DOJ^E BANK OSNOVAAT HEX-FOND }e investiciski strategii so cel da sozdadat “hexirano” portfolio, odnosno da gi za{titat investiciite na svoite ~lenovi, istovremeno maksimiziraj}i go nivniot prinos) dojdoa i mnogu milijarderi na najnoviot spisok na “Forbs”. Pokraj “standardniot” broj milijarderi od tehnolo{kiot i internetsektorot, s$ pove}e raste i brojot na hex-milijarderi. Najbogatiot me|u niv e menaxerot i osnova~ na hexfondot Polson (Paulson & Co), Xon Polson, koj minatata godina se zbogati za novi pet milijardi dolari, pa sega bogatstvoto mu iznesuva 16 milijardi dolari, {to mu go donese visokoto 39-to mesto na listata so 1.210 svetski milijarderi.

Veteranot na industrijata na hex-fondovi, Xorx Soros, e na 46-to mesto na listata na “Forbs” za najbogati lu|e na svetot, a negoviot imot magazinot go procenuva na 14 milijardi dolari i napomenuva deka negoviot fond Kvantum (Quantum), koj upravuva so 28 milijardi dolari, lani go zgolemil imotot za 2,6%. Me|u 100 najbogati lu|e na svetot se najdoa i menaxerot na hex-fondovi Karl Ajkan, komu bogatstvoto od 12,5 milijardi dolari mu go donese 61-to mesto, kako i osnova~ot na Renesans teknoloxis (Renaissance Technologies), Xejms Simons, koj lani zaraboti me|u dve i tri milijardi dolari, pa sega e “te`ok” 10,6 milijardi, {to go pravi 74-ti najbogat ~ovek

vo svetot. ^elnikot na SAC Kapital advajzors (SAC Capital Advisors), Stiv Koen, ima osum milijardi dolari i e 114ti najbogat ~ovek na svetot, dodeka Rej Dalio od Brixvoter aso{iejts (Bridgewater Associates), fond ~ij imot minatata godina e zgolemen za 15,3 milijardi dolari, e 162-ri najbogat ~ovek i toa blagodarenie na bogatstvoto od {est milijardi dolari. Osnova~ot na Apaluz menaxment (Appaloos Management), Dejvid Teper, isto taka zarabotil me|u dve i tri milijardi dolari lani. Negovoto bogatstvo sega se procenuva na pet milijardi dolari, a na Forbsovata lista go zazede 208-to mesto. Brus Kovner od Kakston

aso{iejts (Caxton Associates), kompanija koja od svoeto osnovawe vo 1983 godina samo edna{ zabeleàla pad na imotot, ima 4,5 milijardi dolari, so {to e 235-ti najbogat ~ovek na svetot. Trojca bra}a {to vloìja zaedni~ki vo fondot Oh-Zif kapital menaxment (Och-Ziff Capital Management), Robert, Daniel i Dirk Zif, imaat po ~etiri milijardi dolari i go delat 268-to mesto na listata so najbogati, dodeka nivniot partner vo toj fond, Daniel Oh, ima 3,3 milijardi dolari i e 336-ti na Forbsovata lista. So bogatstvo od 3,3 milijardi dolari moè da se pofali i Pol Tjudor Xons od Tjudor investment (Tudor Investment).

Veteranot na hex-fond industrijata, Xorx Soros, e na 46-to mesto na listata na “Forbs” za najbogati lu|e vo svetot

FunBusiness

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

KLOP^ETO VO AFERATA “RUBI” PO^NA DA SE ODMOTUVA. PRA[AWETO E:

]E JA DR@I LI USTATA ZATVORENA!? @ivotot i karierata na italijanskiot premier, Silvio Berluskoni, mo`ebi }e go spasat 6 milioni evra. S$ e vo racete na srcekr{a~kata Rubi, po ~ie svedo~ewe ili }e go zakopa, ili }e go napravi svetec so golemo srce, koj na ponesre}nite im podaruva luksuzen `ivot ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o~na dolgoo~ekuvaniot sudski proces protiv italijanskiot premier Silvio Berlsukoni. Prvoto soslu{uvawe, do du{a od tehni~ka priroda, trae{e samo 7 minuti i pomina bez prisustvoto na premierot, kako {to be{e i najaveno. Toj be{e na ministerski sovet vo Rim kade se rasprava{e za situacijata vo Libija. Trite sudijki, Karmen D’Elia, Orsola de Kristofaro i Xulija Turi, }e go sudat Berluskoni, protiv kogo se pokrenati obvinenija za pla} awe na seksualni uslugi so maloletni devojki, kako i za potkupuvawe na policajci. Za prvoto obvine-

nie moè da dobie zatvorska kazna od 6 meseci do 3 godini, a za pritisokot vrz policajcite da odleì od 4 -12 godini. Dokolku Berluskoni bide proglasen za vinoven, edna od posledicite }e bide zabrana za izvr{uvawe javna dol`nost, {to zna~i }e treba da se prosti od premierskata fotelja, }e bide isfrlen od Parlamentot, kako i od negovata partija. Ednostavno }e treba da & kaè zbogum na politi~kata kariera.

Premierot na maki

Karima El Mahrug, popoznata kako “Rubi Srcekr{a~kata” Najgolema zakana za italijanskiot premier pretstvauva ubavicata so marokansko poteklo, Karima El Mahrug, popoznata vo javnosta kako “Rubi Srcekr{a~kata”. Taa mo`e da go “zakopa” Berluskoni so samo edno svedo~ewe. Aferata “Rubi” po~nala na privatnata vila na Berluskoni, Vili San Martino vo Arkor, blisku do Milano, kade {to egzoti~nata sedumnaesetgodi{na tan~erka, bila ~est gostin na privatnite zabavi {to bile organizirani od premierot. Zasega, samo se somneva deka Berluskoni & pla}al na maloletni~kata golemi sumi pari i deka & podaruval skapi predmeti, a obvinitelite o~igledno smetaat deka stanuva zbor za davawe pari~en nadomest za seksualni uslugi. VELIKODU[NOSTA NA BERLUSKONI Pla}aweto na lica pomali od 18 godini za seksulani uslugi vo Italija e kriminalno delo. Italijanskiot premier gi otfla site obvinenija, velej} i deka ne e svetec, me|utoa nikoga{ nemal potreba da pla}

a za seks. Vo vrska so zabavite, tvrdi deka toa bile opu{teni ve~eri ispolneti so {egi, kade {to se jadelo kvalitetna hrana, se pielo odli~no vino. A {to se odnesuva do skapite podaroci, toj smeta deka toa e samo velikodu{en gest od negova strana za da im pomogne na tie {to ne moàt samite da si dozvolat tolkav luksuz. Toa {to gi podgreva somneìte e {to se dozna oti Berluskoni li~no interveniral Marokankata da bide pu{tena od policiska stanica, otkako bila obvineta za kra`ba na 3.000 evra od druga prostitutka. Toga{ premierot izlaàl deka Rubi e vnuka na toga{niot egipetski pretsedatel Mubarak. Otkako bila oslobodena, Berluskoni ja predal Rubi vo racete na negovata qubovnica Nikol Mineti, koja vedna{ ja “transportirala vo nadle`nost” na registriranata brazilska prostitutka Mikeli Oliveira Dos Santos. [EST MILIONI EVRA KOI MO@EBI ]E GO SPASAT PREMIEROT Za italijanskiot premier se znae re~isi s$, duri i toa {to slu`beno “ne se znae”. Karima El Mahrug, vleze vo svetot na selebriti li~nostite so defiliraweto na Vienskiot bal, kade {to mu be{e pridru`ni~ka na bogatiot vienski biznismen, Ri~ard Lugner (78), poznat po toa {to

MUZEJOT NA KARLOS SLIM

BESPLATNA LEKCI

Muzejot ~ija investicija iznesuva 800 milioni dolari, neodamna be{e otvoren vo Meksiko. Vo nego se nao|aat pove}e od 66 iljadi dela na najgolemite umetnici koi nekoga{ postoele SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ajbogatiot ~ovek na svetot, Karlos Slim, pokraj toa {to e najgolemiot biznis-magnat vo svetot, isto taka e golem filantrop i qubitel na umetnosta. Neodamna vo Meksiko go otvori muzejot Sumaja, ~ija investicija iznesuva 800 milioni dolari. Slim e poznat qubitel na umetnosta, koj vo tekot na `ivotot sobiral unikatni par~iwa i umetni~ki dela koi se del ne samo od latinoamerikanskata, tuku i od svetskata istorija. Imeto na muzejot e vo ~est na negovata po~inata sopruga, a vo nego ima izlo`eno pove}e od 66 iljadi

Karlos Slim vlo`il 800 milioni dolari samo za izgradbata na muzejot

eksponati. Pogolemiot del od eksponatite ~inele vistinsko bogatstvo, no toa ne e ni{to za najbogatiot ~ovek na svetot, ~ie bogatstvo se procenuva na 74 milijardi dolari. Celata kolekcija na Slim e smestena vo muzejot, a tamu ima {to da se vidi. Od najgolemata zbirka zlatnici na svetot od pred vremeto na Kolumbo i golema kolekcija od meksikanski umetni~ki dela od pred {panskata kolonizacija, do modernite dela na meksikanskite poznati umetnici na dene{nicata, kako Diego Rivera i Rufino Tamaja. Posetitelite imaat pogolem izbor od evropskata umetnost i toa od periodot od 15 do 20 vek. Retko koj mo`e da se pofali deka vo svojata kolekcija gi ima umetni~kite dela na

FunBusiness

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

UPORNOST DO KRAJ ZA POVTORNO IZDIGNUVAWE

Berluskoni- ne moè da go trgne pogledot od mladite ubavici saka da bide viden so ubavi èni. So nego imaat pro{etano ubavici kako Sofija Loren, Pamela Anderson, Karmen Elektra, Paris Hilton i mnogu drugi. Avstriskite vesnici tvrdat deka za ovoj spektakl Lugner & platil na Rubi 40.000 evra. Dokolku e vistinito seto toa {to go tvrdi taa, i toa {to go doznale inspektorite od drugi izvori, }e izleze deka Karima El Mahrug, ili Rubi Srcekr{a~kata samo od eden klient ima izvle~eno 187.000 evra (a moèbi i 6 milioni evra). A toj klient e koj drug, ako ne Silvio Berluskoni. Od detalnite izve{tai od nejzinite telefonski razgovori, se gleda deka Rubi bila 100% sigurna deka Berluskoni za nejzinoto polnoletstvo }e & podari 6 milioni evra “za da ja drì ustata zatvorena” i da se “pravi luda”. Dali tie pari navistina gi dobila, }e se vidi od nejzinite izjavi na sudeweto koe e ve}e vo tek. Minatiot dekemvri, Rubi preku SMS–poraki pobarala od eden agent za nedvi`nosti da & najde stan do 350.000 evra, objasnuvaj}i deka toa & e podarok od “~i~ko &”. Sekako deka s$ {to taa }e kaè ne treba da se zeme zdravo za gotovo. Rubi tvrdela i deka fudbalerot Kristijano Ronaldo & dal 4.000 evra za edna no} koga imala 17 godini, no na krajot se dokaàlo deka laè, zatoa {to tie denovi Ronaldo bil vo Madrid, a ne vo Milano. “Kurtizani postele i vo prethodnite vekovi, me|utoa svojata slava ja steknale so {arm i so obrazovanie”, pi{uvaat italijanskite mediumi, koi ne se ni malku vozdràni koga stanuva zbor za slu~ajot Rubi-Berluskoni. Tie velat deka moèbi Karima El Mahrug ima doza {arm no, toa ne se zabelùva na fotografiite i vo nejzinata pojava. “Ne e ne{to posebno senzualna i izgleda kako da e postara. Toa ne se atributi za koi bi trebalo da pati ne~ie ma{ko srce ili, pak, pari~nik. Verojatno raspolaga so nekoi tajni ve{tini so koi pred noze & padnale edni od najbogatite maì na dene{nicata”, velat, pak,

nekoi od nejzinite kole{ki. Ponekoga{ znaela da ja spu{ti cenata i na 500 evra za edna ve~er, me|utoa, isto taka, znaela da “uslu`i” pet klienti, taka {to vo xeb stavala po 4.000 evra. Ni{to od ova mo`ebi i nema{e da se doznae ako Rubi ne gi ukrala tie 3.000 evra od drugata eskort-devojka, kaj koja prespala po nekoja luda zabava, a u{te pomalku, ako Silvio ne gi zame{al prstite vo nejzinoto osloboduvawe. Za ova sudewe postoi dolga lista so 203 svedoka, me|u koi ima golem broj VIPli~nosti. ]e bidat povikani i holivudskiot akter Xorx Kluni i negovata devojka Elizabeta Kanalis, koi treba da sevedo~at vo odbrana na Berluskoni. Dosega italijanskiot premier uspeva{e da se izvle~e od site negativni situacii i da gi svrti vo svoja polza. Kakov }e bide epilogot od ovoj seks-skandal, ostanuva da vidime.

Poznatite frazi koi [in gi upotrebuval, }e stanat negov za{titen znak i }e se najdat na penkala, hrana za milenici, mobilni telefoni, stripovi, pari~nici pa duri i gradnici. Ovoj marketin{ki trik, ne samo {to }e mu ja vrati slavata, tuku i parite

merikanskiot akter i yvezdata na poznatata serija “Dva ipol maì”, ârli [in, so svoeto skandalozno odnesuvawe, nedoli~nite izjavi i intervjua, periodov e vo centarot na vnimanieto na amerikanskata i svetskata javnost. Za mnogumina takvoto odnesuvawe na akterot e sosema neprifatlivo, no izgleda deka [in voop{to ne e zagrièn {to ja gubi publikata, bidej}i i pokraj lo{iot publicitet, “site o~i se svrteni kon nego”. Po skandalot “zaklu~ena prostitukta vo {kaf”, otkazot od “Dva ipol maì” i debaklot koj go doìvea negovoto {ou vo îkago, javnosta samo se pra{uva{e {to e sledno od problemati~niot akter, koj so godini uspeva{e da napravi balans so porocite i karierata, no vo posledno vreme izleze od kontrola. Toa {to sleduva moèbi }e ja iznenadi javnosta, bidej}i noviot poteg na [in, najverojatno }e go odnese na vrvot na slavata, so u{te pogolem mediumski probiv. Novoformiranata kaliforniska kompanija Hyro-gliff, raboti na nov proekt povrzan so akterot. Kompanijata sakala da gi ovekove~i frazite na [in, koi stanaa mnogu popularni. Ova zna~i deka ârli [in }e se najde na penkala, hrana za milenici, mobilni telefoni,

K O M E R C I J A L E N

IJA PO UMETNOST najgolemite umetnici koi nekoga{ postoele, a u{te poretko site tie dela da se smesteni na edno mesto. Delata na Salvador Dali, Pablo Pikaso, Leonardo da Vin~i, Pjer Ogist Renoar, Xoan Miro, Vinsent van Gog, Anri Matis, Klod Mone, Bartolome Esteban Miriqo, El Greko, Tintoreto i mnogu drugi se samo del od zbirkata na Slim. Najbogatiot ~ovek na svetot sebesi se smeta za najgolem obo`avatel na Ogist Roden. Toj ima zbirka od 380 skulpturi na Roden, a samo muzej vo Francija ima pogolema kolekcija od negovata. Me|u najvrednite umetni~ki dela vo muzejot e “Madona” na Da Vin~i, za koja se procenuva deka vredi okolu 50 milioni dolari. Za da ostane vo krugot na familijata, celoto proektirawe i dizajnirawe na muzejot Slim go prepu{til na arhitektot Fernandro Romero, koj, pak, e o`enet so negovata }erka. Nadvore{niot del od zdanieto, koe e mnogu impresivno, e napraven od specijalno uvezen mermer od Grcija. Za muzejot za ~ija izgradba bile potro{eni 800 milioni dolari, sekoj bi pomislil deka i vleznicata

^ARLI [IN SO NOV MEDIUMSKI BUM!

bi ~inela vistinsko bogatstvo. No, da ne zaboravime deka se raboti za najbogatiot ~ovek na svetot. Poslednoto ne{to koe mu e potrebno na Slim e zarabotka od ne{to koe mu pretstavuva najgolemo li~no zadovolstvo, prvo poradi soprugata, a potoa poradi qubovta kon umetnosta. Sekoj {to saka da se zapoznae so kulturata i umetnosta nema da plati nitu eden dolar, bidej}i vlezot e besplaten. Slim izjavil deka saka na meksikanskiot narod da mu ja pribli`i ne samo doma{nata, tuku i evropskata kultura, istorija i umetnost. Na spektakularnoto otvorawe na Sumaja prisustvuvale meksikanskiot pretsedatel, Felipe Kalderon, pisatelot Gabriel Garsija Markez, bogata{kata Evelin Robert de Rot{ild, no i penzioniraniot televiziski voditel Lari King. Meksikanecot so libansko poteklo e poznat po toa {to donira mnogu pari za razvojot na umetnosta. Negovite fondacii ne samo {to vrabotile mnogu lu|e, tuku ja zgolemile informiranosta i zainteresiranosta na narodot vo Meksiko.

stripovi, pari~nici pa duri i gradnici. 22 frazi na akterot }e se apliciraat na sekakvi proizvodi koi }e stanat za{titen znak na akterot. Me|u negovite “legendarni” izjavi i ispadi se frazite: duh, winning, tiger blood, rock star from Mars, I'm not bi-polar, I'm bi-winning, Sober Valley Lodge, Vatican assassin, Violent Torpedo of truth-Defeat is not an option i mnogu drugi, koi bea prifateni od publikata, koja po~na da gi upotrebuva vo sekojdnevniot govor. Zatoa, kompanijata re{ila da zaraboti od toa “lepej}i” gi na mnogu proizvodi i uslugi na pazarot, koi se barani od strana na javnosta. Winning, na primer, se planira da se najde na aparatite za kockawe. Spored advokat koj raboti na slu~ai za intelektualna sopstvenost, dosega 13 subjekti se obidele da dobijat pravo na frazata tiger blood, za da ja iskoristat vo dodatocite vo ishranata ili pijalaci, no najverojatno ^arli [in }e go dobie pravoto na upotreba . Ovoj najnov marketin{ki trik na [in i Hyro-gliff, ne samo {to }e mu ja vrati slavata i parite na akterot, tuku e odli~en probiv za kompanijata koja preku [in, }e se promovira na pazarot.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

24 Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI Razvoj i upravuvawe na ~ove~ki resursi 08.04 - 09.04.2011 ESP

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Revizija na proekti od komunalnata infrastruktura Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=fedf72f7-bc39-4429-96570d0f87c737ea&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Saraj PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proektna dokumentacija i revizija na proektna dokumentacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=692c2d15-173a-49a8-ab0a-0bcc6f21fedc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proekti za izgradba na objekti od komunalna infrastruktura Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=81d3f6a7-b187-4c55-b04cc3d879168aba&Level=2

WWW.KAPITAL.MK KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gevgelija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Urbanisti~ki planovi za op{tina Gevgelija (Detalni urbanisti~ki planovi, Urbanisti~ki planovi za selo i Urbanisti~ki planovi von naseleno mesto) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c1f9f6e3-ea67-41f4-88399c9ede62ba11&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za ekonomija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na “Zakon za uslugi” i revizija i dopolnuvawe na Akciskiot plan za usoglasuvawe so Direktivata na EU 2006/123/EZ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=aaf043f2-ca5b-4f85-8776d2efa60b431f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nadgradba i pro{iruvawe na postojniot SCADA/ EMS sistem (modelirawe na elektranite “TE-TO“ i “TE Bitola 1“ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=267b4b42-2583-4579-8d92-26dbd5c10a73&Level=2

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Menaxment / Liderstvo / HR

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 07.04.2011 / ^ETVRTOK

Rabota / Menaxment / Osiguruvawe

Izbor na aktuelni oglasi GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 01.04.2011 STRABAG SE edna od vode~kite evropski kompanii od oblasta na grade`ni{tvoto raspi{uva konkurs za: 1. IN@ENER ZA IZVEDBA – dipl. Arhitekt, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 8 godini rabotno iskustvo, poznavawe na Autocad, 2. IN@ENER ZA IZVEDBA- visoka ili vi{a stru~na sprema – Grade`na struka, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 2 godini rabotno iskustvo, poznavawe na Autocad, 3. GRADE@EN TEHNI^AR – SSS ili vi{a stru~na sprema, grade`na struka, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 10 godini rabotno iskustvo, 4. KOORDINATOR ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA – poseduvawe na

licenca. Ve molime prijavata so biografija i fotografija da ja ispratite do 11.04.2011 godina na: keti.petrovska@strabag.com. Strabag AG, ul. Vojvoda Vasil Axilarski, bb, Soravia Centar. OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091

CARINA Izvor: Ve~er Objaveno: 04.04.2011 Carinska uprava na RM objavuva javen oglas broj 01/2011 za vrabotuvawe na 2 lica kako carinski slu`benici na neopredeno vreme za rabotno mesto: 1. Carinik vo Bitola so SSS. Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat Prijava za vrabotuvawe carinski slu`benik na izgotven obrazec vo pismena forma koj mo`e da se podigne od arhivata na Carinska uprava ili vo elektronska forma preku www. customs.gov.mk. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 20 dena, izborot na kandidatite } e se vr{i vo rok od 6 meseci. Prijavata se dostavuva isklu~ivo po po{ta na adresa: Carinska uprava, Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi (so naznaka za oglas broj 01/2011), ul. Lazar Li~enovski, br. 13, 1000 Skopje.

Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 04.04.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 ARCELOR MITTAL Skopje AD Skopje vrabotuva MENAXER ZA ZDRAVJE I BEZBEDNOST. Kandidatite potrebnite dokumenti zaedno so motivira~ko pismo i kratkata biografija da gi pratat isklu~ivo najdocna do 10 April 2011 na HR.Skopje@arcelormittal. com. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 02.04.2011 godina. SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 AAG Komunikacii za potrebite

na svoj klient, kompanija rangirana vo listata na prvite 200 kompanii, objavuva oglas za RAKOVODITEL VO OBLASTA NA FINANSII. Odgovornosti: Planirawe, koordinirawe i kontrola vrz raboteweto na Sektorot finansii, - Finansiska analitika i izvestuvawe, - Kontrola na gotovinskiot tek i finansiskite instrumenti, - Obezbeduvawe usoglasuvawe so barawata na regulativite, - Razvoj na vrabotenite vo delovnata edinica. Potrebni se: - Najmalku ekonomski fakultet - Iskustvo od 5 godini vo finansii, - Poznavawe na angliski jazik i MS Ofis, - Visoka rabotna etika i liderski sposobnosti. - Diploma od MBA, Msc i profesionalen sertifikat za smetkovodstvo ili revizija ~e se smeta za prednost. Dostavete va{e CV na recruitment@aag.com.mk ne podocna od 16 April 2011. Napomenuvame deka }e bidat kontaktirani samo

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

onie kandidati koi tesno gi zadovoluvaat kriteriumite. ADMINISTRACIJA Izvor: Ve~er Objaveno: 06.04.2011 Regulatorna komisija za domuvawe objavuva oglas za vrabotuvawe na 1 izvr{itel na neopredeleno vreme za rabotno mesto: Stru~en sorabotnik za administrativna poddr{ka na Pretsedatelot na Regulatornata komisija za domuvawe. Potrebni uslovi: - VSS – Pravni studii ili dr.fakultet od oblasta na op{testvenite nauki, - Poznavawe na angliski jazik, - Rabota so kompjuter, - So ili bez rabotno iskustvo, Zainteresiranite kandidati potrebnite dokumenti da gi dostavat vo arhivata na op{tina Kisela Voda vo rok od 5 rabotni dena od denot na objavuvawe na oglasot.