267-12.04.2011 by Kapital Media Group

NOVIOT PRETSEDATEL ZAFIROVSKI VEDNA[ SE FATI ZA RABOTA

VLADATA I KINESKATA CWE POTPI[AA MEMORANDUM ZA SORABOTKA

ANTIKORUPCISKA KOMISIJA GO "IS^ISTI" TELEKOM

KINEZI ]E GRADAT HIDROCENTRALI VO “VARDARSKA DOLINA”

STRANA 8

STRANA 4

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VLADINATA ODLUKA NE E CELOSNO FER ZA BIZNISOT

BIZNISMENITE BARAAT CENA OD EDNO EVRO ZA KVADRAT ZA SEKOE IZGRADENO ZEMJI[TE KOMPANIITE LOCIRANI VO GOLEMITE GRADSKI REONI BARAAT NAMALUVAWE NA CENATA ZA PRIVATIZACIJA NA ZEMJI[TETO KADE SE IZGRADENI FABRIKITE NA SAMO EDNO EVRO ZA METAR KVADRATEN. SEGA ]E TREBA DA PLATAT PET DO SEDUM EVRA

STRANA 11

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK,11.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,66% 0,40% 0 0,00% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,52 6 442,72 1,44

NAFTA BRENT EURORIBOR

125,27 12 2,08%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (11.04)

MBI 10 2.548 2.538 2.528 2.518 2.508 2.498

BIZNISMENITE JA PREDUPREDUVAAT VLADATA DA NE RABOTI NAOPAKU

Slovenija od zemja za primer stanuva zemja {to se srami od kriminalot STRANA 12-13

PRVO DOGOVOR ZA SLOBODNA TRGOVIJA, PA PROMOCIJA NA IZVOZOT VO RUSIJA! WWW.KAPITAL.MK

HOSNI MUBARAK

Nemam smetki vo stranski banki, a imot poseduvam samo vo Egipet STRANA 18

2.488 2.478 05.4

07.4

09.4

11.4

TU[ marketite vo Makedonija zasega ne se interesni za Agrokor STRANA 10

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

NOVA PRESTOLNINA STRANA 14

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

STRANA 2-3

STAPOT E NA SILA! STRANA 2

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 12 APRIL 2011

STAPOT E NA SILA!

Evropskata Unija apsolutno ne ja interesira dali na premierskata pozicija vo Makedonija sedi Nikola Gruevski ili Branko Crvenkovki, ili Liljana Popovska ako sakate. Brisel insistira da se najde re{enie za sporot za imeto vo najbrz moèn rok i porakata koja {to pretsedatelot na Evropskata Komisija, Hoze Manuel Baroso ja isprati vo Ohrid ne moè da bide pojasna (povtorena mnogupati). Toj “prijatelski ne posovetuva” deka ne smee da se gubi ni minuta i deka dvodeceniskiot spor mora da se zavr{i. Jasno, na na~in koj pretpostavuva Makedonija da napravi kompromis, zo{to so Grcija Evropejcite odamna imaat ras~isteno. Baroso kaà, dobil uveruvawe od premierot Jorgos Papandreu deka Atina bila podgotvena na kompromis (!?) i sega bara od makedonska strana da go vidi istoto. Na Papandreu mu se veruvalo na zbor, od nas se baraat konkretni ~ekori vo nasoka na menuvawe na ustavnoto sose privremenoto ni ime, so nekoe drugo, trajno! Koe kako i da svrtite, nema da ni bide od }eif! Kolku e pozicijata na celata me|unarodna zaednica nefer, kolku e sporot nepravden, kolku se Grcite so maksimalisti~ki barawa, site znaeme i toa e fakt za koj nema potreba da se debatira. Isto kako {to e fakt, ona {to i samiot pretsedatel \orge Ivanov go zabeleùva – deka Grcite se sosema komotni vo taa svoja pozicija i deka nemaat {to da izgubat. Ottuka, ovoj spor prestanuva da bide niven problem! Makata e nametnata, da, ama taa si e na{a! I na{a Vlada }e mora da ja re{i! Na{iot narod da ja istrga! Ako sakame se razbira!

Ako, ne, moème da si gi terame istoriskite reformi vo sudstvoto,vo javnata administracija, vo zdravstvoto i obrazovanieto, vo grade`ni{tvoto! Moème da odime dva –pati godi{no na “dijalozi na najvisoko oficijalno nivo”! I skrining moème da go krstime toa ako sakame! Ako vaka prodolìme da redime preporaki sekoja godina (bez efekt), verojatno i nekoj nov institut }e ni izmislat specijalno za nas kako forma na dobliùvawe do Unijata! Ama ~lenstvo nema da dobieme! I toa e glavnata poraka na Brisel! Toa e ona {to EU go bara! Reformite se “tehni~ko – birokratski”! Tie se ve}e trgnati i koj i da dojde na vlast tie }e si te~at, pobrzo ili ne, pouspe{no ili ne! Zatoa, Baroso moè da bide pomalku ili pove} e zadovolen od napredokot na dràvata, a porakite koj kako saka moè da gi ~ita! Vladata {to }e dojde }e mora da go re{ava problemot! Brisel saka da znae kako i koga, pove}e otkolku koj! Nas ne ~eka isklu~itelno vaèn politi~ki period, i formirawe na istoriska Vlada, koja pred da po~ne so istoriskite reformi }e donese istoriski dogovor! Sekoja poninakva i se drugo } e zna~i novi izgubeni godini na prazna politika, dnevni dozi na populizam, kriminalni aferi i tonewe vo se pogolema siroma{tija! Ako Nikola Gruevski bide mandatar, }e mora drasti~no da ja smeni svojata politika! Grcite sami velat deka baraat “10 za da dobijat 2”! Taka funkcioniraat diplomatskite igri, topkata sekoga{ se kreva previsoko, liniite se postavuvaat pocrveni od {to se i potoa se pregovara! Ama da se pregovara! A ne da se koristi pra{aweto za poeni po doma! Politikata deka imeto ni e “Republika Makedonija” i to~ka neka mu se ostavi na Vasko Naumovski koga saka da {armira na pres – konferencija! Pregovorite tajni ili kakvi i da bidat

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

}e mora da rezultiraat so re{enie za generacii {to bi rekol Baroso! U{te pove} e ova se o~ekuva ako Branko Crvenkovski se zafati da go kroi vladiniot sostav (ili nekoj od nego postaven). SDSM ja ima istata odgovornost, zo{to tie sekojdnevno obvinuvaat deka poradi neracionalnosta na Gruevski pra{aweto se tretira kako nevozmo`na misija! Neka demonstriraat deka ne e taka! Na krajot na krai{tata, neka sednat zaedno! Pa edna{ vo istorijata da pokaàt deka osven spomenici i “nade`ni strategii” znaat da izgradat i dràven stav! Kako sakaat neka gi napravat kombinatorikite, samo ova pra{awe da zavr{i! Pa site da po~neme da ìveeme! Zo{to od “problemot na Grcija” nie stoime vo mesto dodeka demek reformiranata Albanija vleguva vo NATO, a isto taka evropski – sredenata Crna Gora se nagraduva so kandidatski status. Vremeto te~e i samo za nas ne raboti! Evropa go batali morkovot! Dojdeno e vremeto na stapot! Preku site sugestii i prijatelski soveti za brzo re{enie ni go pretvorija jazikot vo “oficijalen”! I od sega tie se metodite {to }e se koristat! Kolku stapovi }e izedeme, nie da si prera~uname!

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

MAJA BAJALSKA -GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

Dogovor za slobodna trgovija, a potoa finansiska poddr{ka za marketin{ka promocija za nastap na ruskiot pazar, kako {to doznavame deka ve} e planira Vladata. Ova se dvete najva`ni raboti koi biznismenite {to prodavaat vo Rusija o~ekuvaat Vladata da gi izdejstvuva za da im go olesni izvozot na ogromniot ruski pazar. Spored biznismenite, prvo {to treba dr`avata da obezbedi e konkurentnost na makedonskite proizvodi na ruskiot pazar, a toa ne mo`e da

se postigne ako Vladata ne izlobira sklu~uvawe dogovor za slobodna trgovija so Rusija. Dosega takov dogovor ne e staven na agendata na sorabotka me|u dvete zemji. Ako se analizira strukturata na izvozot vo Rusija, lekovite se najgolemata izvozna stavka. Alkaloid, najgolemata farmacevtska ku}a vo zemjava, ima svoja firma vo Rusija, koja kupuva lekovi od svojata mati~na kompanija i potoa vo lokalna valuta gi prodava na ruskiot pazar so cel proizvodite da bidat konkurentni. Za godinava Rusija e definirana kako klu~en pazar za Alkaloid, koj spored generalniot direktor @ivko Mukaetov, od pazar broj ~etiri, vo 2011 treba da stane pazar broj dva. “Na Alkaloid najmnogu }e mu pomogne dogovor za slobodna trgovija so Rusija. Toa zna~itelno }e ni gi namali carinskite tro{oci, posebno zatoa {to na{ata firma vo Rusija uvezuva na{i proiz-

65%

od vkupnite potrebi za hrana vo Rusija se uvezuvaat od stranstvo

140

milioni ruski potro{uva~i se ogromen potencijal za makedonskite izvoznici

vodi, koi potoa gi prodava vo lokalna valuta na ruskiot pazar. Isto taka, potrebno e dr`avata da participira vo odredeni marketin{ki tro{oci vo mediumite za promocija na izvozot, {to bi ni pomognalo za rast na ruskiot pazar”, veli Mukaetov. Spored statisti~kite podatoci za nadvore{na trgovija, lani

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

odlu~i Regulatornata komisija za energetika. Spored novite ceni, sega cenata na Eurosuper BS-95 }e iznesuva 80,50 denari za litar a , na Eurosuper BS-98 }e ~ini 82 denari za litar. Novata cena na dizelot }e bide 71 denari za litar. Ekstra lesnoto maslo za doma}instvo }e se prodava za 60 denari za litar, a maloproda`nata cena na mazutot se zgolemuva za 1,616 denari za kilogram i }e iznesuva 42,908 denari za kilogram

PRVO DOGOVOR ZA PA PROMOCIJA N

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

enari poskapuvaat benzinite od Д no}eska na polno}, a dizelot i ekstra lesnoto maslo za 1,50 denari,

BIZNISMENITE JA PREDUPREDUVAAT VLADATA DA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MAKEDONIJA “GI ZATOPLUVA” ODNOSITE SO RUSIJA?

ali Makedonija se obiduva da gi zatopli ekonomsko-politi~kite odnosi so D Rusija? Po vesta deka ruskiot minister za nadvore{ni raboti Sergej Lavrov ovoj mesec }e dojde vo oficijalna poseta na zemjava, doznavame deka vrz osnova na zaklu~okot od ~etvrtata me|uvladina sednica, odràna vo dekemvri lani vo Moskva, dogovoreno e godinava da se odràt dva bilateralni foruma. Eden energetski vo Makedonija i eden zemjodelski vo Rusija. Od Vladata se ~eka da kaè dali i so kolku finansii }e go poddrì nastapot na saemot za hrana vo Moskva, ideja koja prvi~no bila prifatena vo Ministerstvoto za zemjodelstvo. “Dobivme barawe od komorata na Ruskata federacija da napravime eden business to business forum. Zainteresirani sme i spremni za toa i zatoa na Ministerstvoto za zemjodelstvo i na biznismenite im predloìvme toa da bide vo septemvri vo ramki na saemot za hrana vo Moskva Mirpitanija”, veli Be{liev. Spored nego, na forumot na makedonskite kompanii }e im obezbedat 120 kontakti od ruski distributeri.“Kako komora }e go finansirame toa zatoa {to samo za eden posrednik da vi obezbedi kontakt od distributer vo Rusija se pla}aat 1.250 evra”, objasnuva Be{liev.

Navigator

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK PO^NUVA GASIFIKACIJATA NA STRUMICA

\ORGE IVANOV

retsedatelot na blag i P odli~en diplomatski jazik ja demonstrira{e reakcijata na Makedonija za bri{eweto na “makedonski” jazik

XEJKOB ZUMA

MIHAJLO MANEVSKI

BORUT PAHOR

lovencite mu dadoa silno “ne” retsedatelot na Repubite go “~istat” izbira~kiot P lika Ju`na Afrika zasega S spisok, pa duri i aktivisti Sna noviot zakon za rabotni ima najgolem uspeh vo pregovna partiite, a vo Minister- odnosi, so {to se poka`a deka araweto so Moamer Gadafi, koj go prifati planot za stavawe kraj na vojnata vo Libija

stvoto za pravda se mirni, bidej}i tie se ubedeni deka si ja zavr{ija rabotata

slovene~kata Vlada te{ko }e obezbedi poddr{ka za reformite na penziskiot sistem

A NE RABOTI NAOPAKU

A SLOBODNA TRGOVIJA, A IZVOZOT VO RUSIJA! od Makedonija vo Rusija se izvezeni proizvodi vo vrednost od 26 milioni dolari, a se uvezeni vo vrednost od 580 milioni dolari. Vo 2009, pak, uvozot opfa}a 93% od vkupnata trgovska razmena me|u dvete zemji vo vrednost od 58 milioni dolari. Pokraj lekovi, vo Rusija najmnogu se izvezuvaat avtodelovi, grade`ni materijali i zemjodelski proizvodi. Spored Viktor Petrov, sopstvenik na konzervnata fabrika Vipro, Makedonija docni so institucionalnite podgotovki koi bi go olesnile nastapot na kompaniite na ruskiot pazar. Spored nego, tokmu poradi nepostoeweto na tradicionalni biznis vrski na makedonskite kompanii od prehranbeniot sektor so Rusija, doma{nite biznismeni sega se vo lo{a pozicija vo odnos na sosednite od Bugarija. “Najgolem del od konekciite so stranski pazari se od vremeto na porane{na Jugoslavija i se za balkanskiot pazar i za zapadnoevropskite zemji. Zatoa {to nemame tradicija na dobri trgovski relacii so Istokot, kako {to imaat Bugarite, probivaweto na ovoj pazar e mnogu te{ko. Na prsti se brojat konzervnite fabriki koi izvezuvaat vo Rusija, a i najgolem del od tie {to izvezuvaat prozvodite ne gi plasiraat pod sopstven brend. Vakvite proizvodi od Makedonija naj~esto odat preku Bugarija, a vo maloproda`bata vo Rusija se prodavaat pod privatni marki”, veli Petrov. Pri~inata za vakvata sostojba Petrov ja locira vo carinskite tro{oci i zadocnetiot pristap do sredstvata od IPARD programata, {to makedonskite konzervni proizvodi gi pravi nekonkuretni vo odnos na bugarskite. Ako eden konzerzeven proizvod bugarskite fabriki go proizveduvaat za 40 evrocenti, vo Makedonija toj ~ini 80. Sovremeni ma{ini koristat bugarskite konkurenti, a gi imaat nabaveno so pari od IPARD. Petrov tvrdi deka carinata pri uvoz na surovini vo konzervnata industrija vo Bugarija e 0%, za razlika od Makedonija, kade proizvoditelite na prerabotki od zelen~uk i ovo{je pla}aat 50% carinska stapka za uvoz na osnovnite zemjodelski proizvodi zatoa {to dr`avata go {titi doma{noto proizvodstvo. Spored nego, ova zna~itelno gi poskapuva makedonskite konzervni proizvodi vo uslovi koga na doma{niot pazar ~esto se javuva nedostig od sve` zelen~uk i ovo{je.

Prvo dogovor za slobodna trgovija, a potoa finansiska poddr{ka za marketin{ka promocija, baraat biznismenite od Vladata. I kaj marketingot treba da se vnimava, bidej}i kaj Rusite ne pominuvaat skapi reklami i nepoznati promotori. Poznava~ite predlagaat Makedonija da otvori kancelarija za ekonomsko lobirawe vo Rusija! Kaj Rusite ne pominuvaat reklami vo magazini i anonimni promotori Otkako }e gi namali carinskite tro{oci za izvozot vo Rusija, dr`avata treba da najde soodveten model za promocija na izvozot koj nema da bide {ablonski. Skapite reklamni spotovi i formaliziranata aktivnost na ekonomskite promotori ne e recept za probiv na ruskiot pazar, velat poznava~ite. Spored Dejan Be{liev, pretsedatel na makedonsko-ruskata stopanska komora, Makedonija primenuva nesoodvetna

strategija za promocija na izvozot vo Rusija. “Pravilata za promocija na izvozot {to Makedonija gi primenuva preku reklami vo stranski mediumi ne se presudni za uspeh pri izvoz na ruskiot pazar zatoa {to tamu mnogu pove}e zna~i ako imate lice koe fizi~ki e prisutno i postojano kontaktira so biznisot i so dr`avnite institucii. Toa treba da ima nekakvo minato vo Rusija, da e ve}e etablirano na toj pazar, da go znaat. Ubavo e Rusite da doznaat kade e Makedonija preku nekoja reklama, no }e ja vidat i }e ja frlat, nema da ja ~itaat!”, veli Be{liev. Toj sovetuva Makedonija

da formira kancelarija za ekonomsko lobirawe vo Rusija, koja }e go pomogne plasmanot na makedonski proizvodi. Novata Strategija za promocija na izvozot so koja nadle`nosta preminuva od Ministerstvoto za ekonomija kaj Agencijata za stranski investicii se u{te ne e usvoena od Vladata. Po javnata rasprava za ovoj dokument, koja po~na vo fevruari, dobienite preporaki bile inkorporirani. Stanuva zbor za dokument koj treba da dade jasna vizija za dr`avnata politika pri promocijata na izvozot.

@IVKO MUKAETOV DIREKTOR NA ALKALOID “Na Alkaloid najmnogu }e mu pomogne dogovor za slobodna trgovija so Rusija. Toa zna~itelno }e ni gi namali carinskite tro{oci. Isto taka, potrebno e dr`avata da participira vo odredeni marketin{ki tro{oci i promocija na izvozot, {to bi ni pomognalo za rast na izvozot na ruskiot pazar”.

I pokraj toa {to Vladata go odbi proektot za gasifikacija na Strumica i ne dade soglasnost za zadolùvawe kaj Svetska banka, gradona~alnikot Zoran Zaev uspea da odvoi pari od op{tinskiot buxet i ja zapo~na gasifikacijata na gradot. So investicija od okolu milioni denari }e se 230 mil virtuelna gasifikacija gradi vi so distributivna distr mreà dolga 13,2 kilo kilometri. Spored primerot na nekoi zemji vo svetot, gasificiraweto }e se realgasifici izira be bez izgradba na glaven gasovod, tuku so postavuvawe specijalni gasni centrali. specijal Gasot }e se uvezuva od Bugarija, kade {to {t se kompresira, so trajleri ili matovi se doveduStrumica, a tamu preku va do St dekompresioni stanici koi dve dekom se pu{ta vo mreàta. Za realizacijata na ovoj kapi-

ZORAN ZO ORA RAN N ZAEV ZAEV ZAE ZA talen proekt od oblasta na energetikata za prenos, upravuvawe i distribucija so priroden gas e formirano i javno pretrprijatie za energetika “Strumica-gas”. Mre`ata od 13,2 kilometri se o~ekuva se bide gotova do oktomvri koga se planira da se pu{ti gasovodot vo upotreba, a potoa }e treba da se adaptiraat site stopanski proizvodstveni pogoni, u~ili{ta, detski gradinki, protivpo`arnata stanica, bibliotekata, op{tinskite institucii so dopolnitelnite merni instrumenti i vgradeni sogoruva~i na gas, za da bidat podgotveni za narednata grejna sezona

GUBITNIK

MLADIOT AMBASADOR GLEDA DUHOVI!

Otkako skandalozno be{e ispraten vo ambasadata vo Ungarija, mladiot ambasador Darko Angelov sega e predmet na novo omalova`uvawe. Mladiot kadar na MNR, bara od Vladata da zema novi prostorii i vedna{ da ja preselat ambasadata, bidej}i vo sega{nata, kako {to tvrdi toj, ima duhovi (no najverojatno me|u niv ne e i dobriot duh Kasper), bidej}i Angelov oko ne sklopil nekolku meseci. Kolku i da izgleda ovaa neverojatna slu~ka kako prvoaprilska {ega, izvori od MNR neoficijalno gi potvrduvaat vakvite somnevawa na diplomatskiot personal

DARKO DARK RKO O ANGELOV AN

vo Ungarija. Vakvoto detsko odnesuvawe na mladi~ot od 31 godina ne samo {to go donesuva vo pra{awe kredibilitetot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, tuku e u{te edna povrda deka mladiot i neiskusen kadar samo & nosi {teta na imixot na dr`avata. Po qubovxijata Pero Stojanovski, sega Ministerstvoto }e gi “brka” duhovite na mladi~ot Angleov. Taka im e, koga ambasadorskite mesta gi pretvorija vo detski gradinki.

MISLA NA DENOT

DEJAN BEШLIEV PRETSEDATEL NA MAKEDOSKO-RUSKA STOPANSKA KOMORA “Pravilata za promocija na izvozot {to Makedonija gi primenuva ne se presudni za uspeh na ruskiot pazar. Tamu mnogu pove}e zna~i ako imate lice koe fizi~ki e prisutno tamu. Ubavo e Rusite da doznaat kade e Makedonija preku nekoja reklama, no }e ja vidat i }e ja frlat, nema da ja ~itaat!”

VIKTOR PETKOV SOPSTVENIK NA VIPRO “Na prsti se brojat konzervnite fabriki koi izvezuvaat vo Rusija, a i najgolem del od niv ne plasiraat pod sopstven brend. Proizvodite od Makedonija naj~esto odat preku Bugarija, a vo Rusija se prodavaat pod privatni marki. Pri~inata se carinskite tro{oci koi ne pravat nekonkurentni”

ONIE NA KOI SISTEMOT NE IM DOZVOLUVA BRZO DVI@EWE SE OSUDENI NA PROPAST

AJN RAND AMERIKANSKI NOVELIST, FILOZOF, SCENARIST

Navigator

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

VLADATA I KINESKATA CWE POTPIШAA MEMORANDUM ZA SORABOTKA

KINEZI ЌE GRADAT HIDROCENTRALI VO “VARDARSKA DOLINA”

Deceniskiot proekt 12 mali i sredni hidrocentrali na rekata Vardar treba da se realizira vo slednite 10-15 godini. Izgradbata }e ~ini 1,5 milijardi evra KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o podadena raka i potpis na hartija, vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski, ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, pretsedatelot na Kineskata me|unarodna korporacija za voda i elektri~na energija (CWE), Vang Ju, i pretstavnikot na Kineskata razvojna banka, Fan li Xin, v~era vetija deka proektot Vardarska dolina kone~no }e se realizira. Izgradbata na 12 mali i sredni hidrocentrali po te~enieto na rekata Vardar }e ~ini 1,5 milijardi evra. Vladata kako investitor na Vardarska dolina }e u~estvuva vo proektot so 15% od vkupnata suma, a za ostanatite 85% }e se pozajmi kaj Kineskata razvojna banka. I ministerite i kineskite investitori uveruvaa deka za 10 do 15 godini hidrocentralite }e bidat funkcionalni. Iako od 1998 do 20003 godina Vladata izraboti ~etiri fizibiliti studii za ureduvawe i razvoj na slivot na rekata Vardar, kineskite investitori vo slednite 18 meseci treba povtorno da izrabotat fiz-

]E SE POMESTUVAAT PRUGATA I AVTOPATOT KAJ VELES okraj izgradbata na 12 hidrocentrali, za da se realizira ovoj proekt neophodno P e i da se prenaso~at okolu 20 kilometri od `elezni~kata pruga kaj Veles i da se izmesti avtopatot me|u dvata grada, {to ~ini mnogu pari. Od Vladata go prifa}aat i ovoj infrastrukturen zafat, no ne preciziraat kolku buxetski pari }e lapne premestuvaweto na prugata poradi izgradbata na hidrocentralite na Vardar. Realizacijata na proektot Vardarska dolina podrazbira izmestuvawe na prugata kaj Veles. No, kolku toa }e ne ~ini vo ovoj moment ne mo`am da definiram. Nie kako Vlada sme spremni kako iznos da go prifatime”, kuso objasni vicepremierot Pe{evski..

ibiliti studija za hidroenergetskoto polzuvawe na Vardar, koja treba da poka`e kolku od vodata }e bide za proizvodstvo na elektri~na energija, a kolku za navodnuvawe i za voda za piewe na lokalnoto naselenie. “Proektot e obemen i multifunkcionalen. Se raboti za najgolem proekt od oblasta na hidroenergijata vo Makedonija. Nie planirame da se vklu~ime vo proektot preku proektirawe, izvedba, nabavka na oprema, isporaka, instalacija i pu{tawe vo upotreba na hidrocentralite”, izjavi pretsedatelot na CWE, Vang Ju. Ovie 12 hidrocentrali, godi{no treba da proizveduvaat okolu 1.400 gigavat/~asovi struja, {to e 15% od vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija na Makedonija. Preoktot Vardarska dolina podrazbira izgradba na dve pogolemi hidrocentrali Gradec i Veles, so visina na branite do 59 metri, a ostanatite 10 hidrocentrali treba da imaat brani visoki 8-10 metri. Vkupniot instaliran kapacitet na malite hidrocentrali dol` rekata Vardar treba da bide do 350 megavati. Spored poslednite vladini proecenki, Vardarska do-

lina se procenuva{e na 1,2 milijardi evra, a sega 300 milioni evra pove}e. Proektot e star so decenii. Na posledniot tender na Vladata, vo juni 2009 godina, dve kompanii bea zainteresirani za realizacija na proektot italijanskata ENEL i gr~koto elektrostiopanstvo PPC. Najavite i od makedonskite ministri i od kineskite investitori go probivaat rokot - 2018 godina, koga ovie hidrocentrali, spored energetskata strategija na Makedonija, treba da gi proizveduvaat prvite kilovati elektri~na energija.Kineskata me|unarodna korporacija za voda i elektri~na energija CWE na makedonskata javnost & e poznata po izgradbata na hidrocentralata Kozjak od 2004 godina. Istata ovaa kompanija se kvalifikuva{e me|u 10-te kompanii za izgradba na hidrocentralite ^ebren i Gali{te. Premierot Nikola Gruevski v~era samo im ~estita{e na potencijalnite kineski investitori i ja napu{ti pres-konferencijata. Od Vladata uveruvaat deka ne se raboti za predizborna agenda i sobirawe poeni kaj elektoratot, tuku za seriozna namera za investirawe.

Navigator

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

180.300 120.814 177.413 K

PROCENKI... LILJANA POPOVSKA

DOLARI ZARABOTIL RUSKIOT PREMIER VLADIMIR PUTIN VO 2010 GODINA, SE NAVEDUVA VO PODATOCITE ZA PRIHODI I IMOT NA ^LENOVITE NA RUSKATA VLADA

pretsedatel na DOM

SO ENERGETSKA EFIKASNOST I SONÊVA ENERGIJA NEMA DA UVEZUVAME STRUJA akedonija mora da se naso~i kon koristewe obnovlivi izvori na energija, ne i trebaat opasni tehnologii kako {to e nuklernata, smeta prateni~kata i pretsedatel na DOM Liljana Popovska. “So koristewe son~eva energija samo za topla sanitarna voda i so zgolemuvawe na energetskata efikasnost dràvata } e za{tedi 40% energija, delot {to go uvezuva. Vo Makedonija ima uvoz na 40% od vkupnata energija. Toa moè da se nadmine i da imame odr`liv energetski sistem, bidej}i ovie postoe~ki resursi moème da ja za{tedime energijata” istakna Popovska.

DOLARI PAK ZARABOTIL PRETSEDATELOT NA RUSIJA, DMITRIJ MEDVEDEV VO 2010 GODINA

DOLARI NA 14 SMETKI VO RUSKI BANKI POSEDUVAAT RUSKIOT PRETSEDATEL I NEGOVATA SOPUGA M

5 PREGLED VESTI MAKEDONIJA SO NAJGOLEMA NEVRABOTENOST I NAJMAL RAST NA BDP akedonija ima najvisoka stapka na nevrabotenost i najmal rast na BDP vo 2010 godina, potvrduva poslednata procenka na Evropskata komisija (EK) za ekonomskoto zakrepnuvawe na Zapadniot Balkan. Spored procenkata na EK ekonomskiot napredok na zemjite vo regionot minatata godina godina bilo neramnomerno. Vo Srbija rastot na bruto-doma{niot proizvod (BDP) dostignal “skromni 1,8%”, a vo Hrvatska do{lo do opa|awe na BDP od 1,2%. Vo Crna Gora, spored procenkite na EK, BDP vo 2010 godina porasnal za 1,1%, vo Bosna i Hercegovina 0,9%, vo Makedonija 0,7%, a na “Kosovo pod rezolucijata 1244 na SBON” rastot na bruto-doma{niot proizvod iznesuval 4,6%. Od druga strana, pak, vo istiot period, Albanija ja nadminala krizata bez recesija i dostignala rast na bruto-doma{niot proizvod od dopolnitelni 5,7% i vo poslednoto trimese~ie vo 2010 godina, a vo celata godina 1,4%. Ekonomskata komisija vo ekonomskata analiza naveduva deka do rast na ekonomijata i na BDP na nekoi zemji vo vo regionot do{lo prvenstveno blagodarej}i na porastot na izvozot, {to dovelo i do namaluvawe na nadvore{no-trgovskiot deficit. Nevrabotenosta, kako {to se naveduva vo procenkata na EK ostanuva golem problem za celiot region, pa taka vo Makedonija, Srbija i Hrvatska do{lo do pogolem porast na nevrabotenosta. Vo Makedonija stapkata na nevrabotenost minatata godina iznesuva 30,9%, vo Srbija taa stapka dostigna 20%, a vo Hrvatska 11,8% od rabotnosposobnoto naselenie. Spored procenkata na Komisijata, nevrabotenosta e mnogu pozagri`uva~ka, iako stagnira ili nezna~itelno opa|a, vo drugi dr`avi od Zapaden Balkan.

TUNESKI: VMRO-DPMNE VO ENERGETIKATA NE GRADI, TUKU KRADE orane{niot direkjtor na MEPSO i ~len na SDSM, Atanasko Tuneski, obvinuva za nov skandal vo REK Bitola, te`ok okolu 15 milioni evra. Tuneski tvrdi deka vo periodt 2007-2010 godina, potro{uva~kata na mazut vo REK Bitola porasnala za 4,5 pati, od prose~nata godi{na potro{uva~ka od 7.000 toni vo 2003-2006 godina, na 9.073 toni mazut vo peslednite ~etiri godini. Na toj na~in se pravi {teta od okolu 3,75 milioni evra na godi{no nivo ili zamislete vkupno za ~etirite posledni godini okolu 15 milioni evra spored sega{nite ceni na mazutot. Koja i godina da se zeme za sporedba situacijata e katastrofalna. Mo`e nekoj }e pomisli deka vo 2010godina proizvele pove}e struja. Arno ama ne e tak. Kako e mo`no REK Bitola vo periodot 2007-2010 prose~no da tro{i 464 % pove}e mazut vo sporedba so periodot 2003-2006, a da proizveduva re~isi 8 % pomalku struja? Pra{aweto e dali ne znaat uspe{no da rabotat ili pak svesno kradat? Ili pak i dvete? funkcionerite na VMRO-DPMNE vo energetikata ne gradat tuku kradat”, veli Tuneski. Od ELEM pak, velat deka Tuneski nema kredibilitet da zboruva za energetikata, bidej}i “kako prv ~ovek na MEPSO, mu se slu~il raspad na elektroenergetskiot sistem”. “Ekspertot na SDSM za energetski pra{awa treba da znae, a veruvame i deka znae, no od nego poznati pri~ini ne mu e vo prilog da priznae, deka vo periodot 2003-2006 godina rakovostvoto na SDSM vo REK Bitola nasledi 12 milioni toni otkrien jaglen vo rudnikot Suvodol so visoka kalori~na vrednost, {to im be{e dovolno dve godini da ne vklu~at kakva bilo mehanizacija i da ne iskopaat nitu gram jaglen”, velat od ELEM.

SVETSKA BANKA ]E GO FINANSIRA DALNOVODOT OD [TIP DO SRBIJA vetska banka, Makedonskiot elektroprenosen sistem operator (MEPSO) i Ministerstvoto za finansii potpi{aa dogovor za zaem, vreden 19 milioni dolari. Del od ovie pari se nameneti za izgradba na 70 kilometri od 400 kilovoiltniot dalnovod od [tip do Srpskata granica, kako i za da se zavri izgradbata za prenos Skopje 1-Tetovo. Ovoj dalnovod e kriti~na to~ka vo elektro-prenosniot sistem na MEPSO. Del od ovie pari pak, se povrzani so zaemot za zavr{uvawe na Atinskiot dogovor pome|u zemjite na Jugoisto~na Evropa i Evropskata unija, ~ija {to cel be{e sozdavawe na otvoren, konkurenten nacionalen i regionalen pazar na elektri~nata energija i povisoko nivo vo trgovijata so elektri~na energija.

DO ^ETVRTOK APLIKACII ZA TRETIOT POVIK ZA IPARD ite zainteresirani zemjodelci ili kompanii koi sakaat da apliciraat za koristewe na sredstva od IPARD programata za poddr{ka vo zemjodelstvoto imaat rok do ~etvrtok da gi dostavat svoite barawa. Tretiot javen povik za sredstvata od IPARD programata e proektiran na vkupno 20,72 miliona evra. Spored Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, pristignatite aplikacii }e se obrabotuvaat do sredinata na juli po {to e predvideno i potpi{uvawe dogovori za odobrenite proekti. ^etvrtiot oglas se planira za periodot 14 juli - 29 avgust 2011 godina, a pettiot za 24 oktomvri - 8 dekemvri 2011 godina. Dogovorite za odobrenite proekti od ovie dva sledni javni povika bi trebalo da se potpi{at kon krajot na godinava, odnosno vo mart ili april 2012.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI

RAZRE[EN TRENDAFIL IVANOVSKI o 64 glasovi “za” i nitu eden protiv pratenicite v~era konstatiraa deka ustavniot sudija Trendafil Ivanovski ne ispolnuva dopolnitelen uslov za vr{ewe javna funkcija i zatoa mu prestanuva pravoto na vr{ewe na javna funkcija. Predlogot za razre{uvawe na Ivanovski do sobranieto e dostaven vo petokot potpi{an od grupa pratenici vrz osnova na Zaklu~okot na Komisijata za verifikacija na faktite so koj se kontatira deka Re{enieto na Komisijata za verifikacija na faktite e potvrdeno so presuda na Upravniot sud i Vrhovniot sud so koi se potvrdi deka Ivanovski sorabotuval so tajnite slu`bi. Ivanovski veli deka ova e o~ekuvana odluka na orkestriranata politi~ka hajka protiv nego. No spored nego, vakvata odluka na Sobranieto e protivustavna. Toj od denes pove}e nema da odi na svoeto rabotno mesto - Ustavniot sud. “Sega tie koi me razre{ija }e moàt bez mene vo sudot da si gi proturkaat zakonskite re{enija koi dodeka jas bev del od sudot bea sru{eni, kako penzioniraweto na pripadnicite na MVR, “Skopje 2014” i drugi”, veli Ivanovski. Toj e pri kraj so podgotovkata na tu`bata protiv dràvata pred sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur na koja, kako {to veli, ovaa odluka na Sobranieto }e bide samo u{te eden plus za dokaùvawe na negovata nevinost.

JANKULOSKA NEGIRA NEPOTIZAM VO MVR inisterkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, veli deka ne e zapoznaena so slu~aj na rodnina na soprugata na premierot Nikola Gruevski , Borkica koj e vraboten vo Ministerstvoto. Za informaciite {to v~era gi iznese SDSM, deka vo MVR e vraboten rodnina na soprugata na premierot Gruevski, Jankuloska istakna deka vo MVR se vraboteni blizu 12 iljadi i taa nema informacija, kako {to re~e, koj na kogo mu e rodnina. Tvrdi deka vo MVR nema nitu eden vraboten pri ~ie anga`irawe ne se ispolneti site zakonski obvrski. “Toa i ne e relevantna informacija koj so kogo e blizok po koj bilo osnov. Za nas e najva`no kadrite koi se anga`irani na razli~ni pozicii da odgovaraat so svojata naobrazba i kvalifikacii i ve{tini za rabotnoto mesto na koe gi izvr{uvaat rabotnite zada~i i da gi ispolnuvaat site uslovi predvideni so zakonite za vnatre{ni raboti, za policija i za rabotni odnosi”, veli Jankuloska.

ZA DA IMA IZBORI NA 5 JUNI

PARLAMENTOT SE RASPU[TA VO ^ETVRTOK

Vladeja~koto mnozinstvo }e gi iskoristi poslednite dva dena za da gi doizglasa stotinata zakoni, najgolemiot del povrzani so izmenite vo legislativata za javnata administracija. Sreda }e im bide “prazen den” za popolnuvawe na eventualnite proceduralni propusti

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

obranieto }e se raspu{ti vo ~etvrtok, na 14 april, a sledniot den }e bidat raspi{ani vonrednite parlamentarni izbori najaveni za 5 juni. Ova go objavi sobraniskiot spiker, Trajko Veqanoski, po v~era{nata koordinacija so potpretsedatelite na Sobranieto i so koordinatorite na prateni~kite grupi. V~era i denes se sobir aat pot pisite na pratenicite na odlukata za raspu{tawe, koja }e se najde na dneven red vo ~etvrtok. Po raspu{taweto na Parlamentot, vo petok na 15 april, spikerot Veqanoski }e ja potpi{e odlukata za raspi{uvawe na izborite. “Po dostavenata odluka od

moja strana do koordinatorite na prateni~kite grupi za raspu{tawe na Sobranieto, gi dogovorivme konkretnite ~ekori {to }e dovedat do raspu{tawe na Parlamentot i do raspi{uvawe na izbori”, re~e Veqanoski. ^ekorite gi podrazbiraat v~era donesenite zakoni, stotina na broj, povrzani so reformite na javnata administracija, a bea izglasani i izmenite i dopolnuvawata na Izborniot zakonik i na Zakonot za pratenici. Denes, pratenicite }e glasaat za zakoni koi se nosat so dvotretinsko mnozinstvo, kako i za izbor na pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija i za ustavnite izmeni za ekstradicija. Sreda e prazen den vo agendata {to }e dovede do raspu{tawe na Sobranieto i do raspi{uvawe na izborite.

Veqanoski na krajot od svoeto obra}awe upati apel do pratenicite na opozicijata da u~estvuvaat vo ovie posledni aktivnosti na s$ u{te aktuelniot parlamentaren sostav. “Posakuvam odlukata za raspu{tawe na Sobranieto da bide potpi{ana od site pratenici, ne samo od vlasta, tuku i od opozicijata. Zaedno da ja izglasame odlukata da im go vratime mandatot na gra|anite i tie da odlu~at koj }e rakovodi so dr`avata”, re~e Veqanoski. Toj pobara opozicijata da dojde da glasa za izborot na Boris Kondarko za pretsedatel na DIK, bidej}i, kako {to re~e, toj bil predlo`en od strana na SDSM. Apelite na spikerot ostanaa bez rezultat, zo{to od SDSM ostanuvaat na stavot deka nemaat namera da

se vratat vo prateni~kite klupi. “So VMRO-DPMNE }e se vidime samo na izbornoto soo~uvawe. Vo Parlamentot ne se vra}ame, zatoa {to dokolku tie sakaa konsenzus nema{e dosega da donesat pove}e od 200 zakoni bez opozicija. Za nas e najva`no, {to me|u drugoto tie izbornata regulativa ja donesoa sami, a sega licemerno n$ vikaat da go izglasame samo Kondarko”, veli koordinatorot na prateni~kata grupa na SDSM, Cvetanka Ivanova za “Kapital”. Na v~era{nata koordinacija kaj Veqanoski prisustvuvaa samo koordinatorite na VMRO-DPMNE i DUI, Silvana Boneva i Tahir Hani. Opozicijata ne dojde, vklu~itelno i DPA, partijata {to neodamna se vrati vo Sobranieto tokmu za da go pomogne negovoto raspu{tawe.

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

MINISTEROT NA[I[A KNIGA ZA SVOITE USPESI

PREGLED VESTI NOV PO^ETOK ZA “IZGREV”

SAMO MANEVSKI GI GLEDA S REFORMITE VO SUDSTVOTO Dodeka Mihajlo Manveski tvrdi deka vo negoviot resor se pravat istoriski reformi, pa po toj povod prezentira{e i kniga za celiot napredok vo negovata ministerska kariera, Evropskata komisija od partiziranosta i me{aweto na politikata vo sudvoite ne mo`e da gi vidi reformite MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

o re~isi eden ~as govor i na 662 stranici ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, gi prestavi Predizvicite i dostignuvawata vo pravosudstvoto vo periodot od 2006 do 2010 godina. Dali ova iscrpno proiznesuvawe na ministerot be{e i posledno vo negovata kariera Manevski ne odgovori zo{to na prezentacijata ne bea dozvoleni pra{awa. Na promocijata na ministerot ne dojdoa najzasegnatite prvi lu|e na obvinitelstvoto, Qup~o [vrgovski, pretsedatelkata na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, pretsedatelkata na Apelacija, Qupka Arsenievska. Vo "Predizvicite" Manevski gi istakna nedovolnata pravna ramka nekolku zakoni koi bile doneseni pred negovoto vreme nasproti 143 zakoni, 98 podzakonski akti i 69 pravilnici koi bile usvoeni za vreme na negovoto ministeruvawe, postojaniot golem priliv na sudski predmeti - 900 iljadi vo 2005 nasproti 685 iljadi predmeti zaostanati vo 2010 godina. Predizvik za ministerot se i formiraweto na 10 novi institucii me|u koi i Sudskiot sovet koj postoi od 1992 godina i pre`ivea samo transformacija, Apelacionen sud vo Gostivar, javno obvinitelstvo za organiziran kriminal i korupcija, oddelenie za postapuvawe po barawa za sudewe vo razumen rok pri Vrhovniot sud institucii koi spored ocenkata na ekspertite pretstavuvaat samo preraspredelba na rabotata na sudovite i obvinitelstvata i vnatre{nite pregrupirawa. Manevski potencira{e deka pokraj dvete celosno novi zgradi, na Krivi~niot sud i Obvinitelstvo, renovirani bile 210 sudski kancelarii, 59 sudnici, 6 {alter sali, promeneta bila duri i ele-

GR^KI PREFEKT OSUDEN PORADI MAKEDONIJA

ktri~nata i sanitarnata instalacija, voveden sistemot na elektronska raspredelba na predmetite, kako i celosno povrzuvawe na sudovite so Internet so cel pogolema transparentnost preku objavuvawe na presudite i aktivnosti na sudovite na Internet. Pokraj falbite na Manevski, s$ u{te se pametat izjavite na obvinitelot [vrgovski deka obvinitelstvoto kuburi so prostorni i ~ove~ki resursi, a obvinitelstvata nemaat nitu hartija nitu Internet. [TO MANEVSKI NE KA@A VO NEGOVIOT OT^ET? Ograni~en napredok, no napredok! Samo ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, za ~ij resor ima{e najgolemi kritiki vo izve{tajot za napredokot na Makedonija od Evropskata Komisija, vo nego gleda pozitivni zabele{ki. “Konstatiran e napredok, no po nitu edna to~ka nema stagnacija”, vaka Manevski go objasnuva{e napi{anoto vo izve{tajot. No, koga }e pro~itate ponatamu, Komisijata ne samo {to konstatirala ograni~en napredok tuku upati ostri zabele{ki za konkretni situacii za koi direktno e odgovoren tokmu ministerot za pravda. Prva i najva`na to~ka za Komisijata

e u~estvoto na ministerot za pravda vo Sudskiot sovet i Sovetot na javni obviniteli. Tokmu u~estvoto na Manevski vo ovie dve institucii be{e najsporno za Komisijata: “U~estvoto na ministerot za pravda vo Sovetite ne e vo duhot na ispolnuvawe na evropskite standardi. U{te pove}e {to vo izminatata godina se slu~ija nekolku kontroverzni razre{uvawa na sudii {to pretstavuva seriozna zagriènost deka izvr{nata vlast se me{a vo sudskata odnosno deka postoi politi~ka kontrola vrz rabotata na sudovite”, se veli vo izve{tajot. SITE "GREVOVI" NA MINISTEROT No, pokraj zabele{kite od EK koi Manevski uspe{no gi “preìvuva”, toj preìvea i nekolku krupni aferi direktno povrzani so negovoto ime. Vo 2009 godina Manevski be{e povrzan so aferata plata-penzija. Toj pet meseci zemal plata, no i penzija so {to go o{tetil Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Po nekolku meseci nategawe, obvinitelstvoto go zatvori slu~ajot kako neosnovan, bidej}i ministerot gi vratil parite koi Fondot mu gi prefrlal. Problemati~no be{e i zami-

PARTISKA VOJNA SO SME[NI NASTAPI risteski@kapital.com.mk

odeka Sobranieto se raspu{ta, popu{taat i poslednite bedemi na kriteriumot na politi~kite partii za toa {to ima smisla, a {to ne, da bide predmet na me|upartiski prepukuvawa vo funkcija na predizborna kampawa. Vo ovoj pogled predni~at najgolemite dve, VMRO-DPMNE i SDSM, koi definitivno ne biraat sredstva za me|usebna diskvalifikacija. V~era{niot den ponudi nekolku dokazi za

r~kiot prefekt na Severna Grcija, Panajotis Psomijadis, koj e osuden na edna godina zatvor i razre{en od ovaa funkcija, tvrdi deka negovata presuda ima politi~ka pozadina, prenesuva Kanal 5. Toj obvinuva, deka vakvata presuda e zatoa {to sakale da go zamol~at poradi Makedonija. “Sakaat da me zamol~at. Treba da se zavr{i so pra{aweto za Makedonija. Bidej}i deneska treba{e ova da go imate kako glavna tema. Mojot sporen kolega, evropratenik, gospodinot Tremopulos, e edinstveniot evroparlamentarec koj zav~era vo Evropskiot parlament izjavi deka Skopje treba da se vika Makedonija i deka vo Skopje postoi makedonski jazik. A deneska nie razgovarame za Psomijadis”, re~e Panajotis Psomijadis, prefekt vo Severna Grcija za gr~kata TV Alter. Psomijadis dodade deka ostanuva na negovite crveni linii: “Makedonija ne se prodava”. Inaku, Psomijadis e osuden poradi toa {to vo 2009 godina, nelegalno ja namalil kaznata od 88 iljadi evra na 5 iljadi {to trebalo da ja plati benziska pumpa za izmama.

G nuvaweto vo penzija na negovata sopruga, porane{na sudijka vo Apelacioniot sud. Simptomati~no ili ne nejzinoto penzionirawe, poradi ispolnuvawe na staòt za penzionirawe, tri meseci ne se najde dneven red pred Sudskiot sovet, ~ij ~len e i ministerot, iako Sovetot treba{e samo da konstatira prestanok na funkcijata. Aferata so dràvno zemji{te vo Butel so povr{ina od 432 metri kvadratni koe Manevski go prisvoil kako dvor na semejnata ku}a, nepotizmot, pritisokot vrz sudstvoto, bea samo del od pri~inite opozicijata vo april minatata godina da podnese interpelacija za ministerot za pravda. “Ovde imate politi~ar kameleon, koj ne be{e eliminiran od prethodniot komunisti~ki sistem koj so bol{evi~kite metodi koi gi koristi uspea da go preìvee i pluralizmot i denes da bide garant za nezavisnosta”, izjavi toga{ Vlado Bu~kovski. “Interpelacijata e apsolutno motivirana poradi toa {to Ministerstvoto za pravda e eden od klu~nite motori za sproveduvawe na politikata za borba na korupcijata”, go opravda ministerot Ilija Dimovski od VMRO-DPMNE.

PRES-KONFERENCII NA SEKOJ ^AS

MAKSIM RISTESKI

lu~ajot Izgrev kone~no go ima{e svojot povtoren start. Otkako propadnaa prethodnite obidi za odrùvawe na ro~i{te poradi baraweto na prvoobvinetite vo slu~ajot, bra}ata Miladinovi, da bide izzemena obvinitelkata Gordana Ge{koska poradi toa {to nastapila so istite tezi vo obvinenieto koi bea sporni za Apelacioniot sud koj odlu~i slu~ajot da go vrati na povtorno sudewe. Obvinitelot Qup~o [vrgovski go odbi baraweto na Miladinovi. Na v~era{noto ro~i{te zboruva{e samo Dimitar Miladinov koj vo detali objasnuva{e kako se rabotelo vo semejnata firma koja sorabotuvala so MPC. Isto taka, toj prezentira{e dokumenti i dokazi deka kreditite koi bile zemani bile vrateni za {to bankata potpi{ala dokument so koj potvrduva deka Miladinovi ni{to ne i dolàt. Po negovoto soslu{uvawe sudijata go prekina sudskiot proces i soop{ti deka }e prodolì sledniot mesec iako be{e planirano sudewe da se odrì i utre. Vo istovreme vo sudot so silno policisko obezbeduvawe se odviva{e i sudskiot proces Mavrovski rabotnici. Sudeweto se odloì bidejki eden od obvinetite bil bolen.

ova tvrdewe. VMRO-DPMNE se vrati duri dvaeset godini nazad, na samiot po~etok na nezavisnosta na Makedonija, za da go obvini liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, deka nemal dràvni~ki kapacitet, tvrdej}i deka vo 1991 godina pokaàl pogolema lojalnost kon porane{nata SFRJ, otkolku kon Makedonija. “Na Plo{tadot Makedonija, na 8 septemvri 1991 godina, koga gra|anite ja proglasija i ja proslavija nezavisnosta na na{ata dràva, liderite na opozicijata, gospodata Branko Crvenkovski, Tito

Petkovski i Stojan Andov izbegaa.”, izjavi v~era portparolot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski. Vo ponatamo{niot tekst, Bi~ikliski se zanimava so toa koga Crvenkovski stoel, a koga sedel i na koja himna – jugoslovenskata ili makedonskata. Deka ne znaat mudro da mol~at poka`aa i vo SDSM, od kade {to na iznesenite obvinuvawa od Bi~ikliski odgovorija so ~etirite stana na majkata na premierot, Nikola Gruevski, kupeni navodno vo ist den koga se slu~il masakrot na make-

donskite vojnici vo Vejce. Kako dokaz za licemerniot patriotizam na VMRO-DPMNE ja spomnaa i knigata na aktuelniot minister za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, vo koja golemiot Bla`e Koneski toj go narekuva “xuxeto od Nebregovo”. So `ol~ni nastapi protiv politi~kiot protivnik od partiskite govornici, v~era se izredija i Marija Andonova od VMRO-DPMNE, i Atanasko Tuneski od SDSM, i na sekoja pres-konferencija slede{e odogovor od drugata strana.

SOVETOT NA EVROPA ]E GI NABQUDUVA PREDVREMENITE IZBORI VO MAKEDONIJA arlamentarnoto Sobranie na Sovetot na Evropa odlu~i da isprati „ad hok” komisija za nabquduvawe na predvremenite parlamentrani izbori vo Makedonija. Odlukata za nabquduvawe v~era ja donese Biroto na Parlamentarnoto sobranie. Spored pretsedatelot na Sobranieto Mevlut ^avo{oglu, panevropskata asambleja odlu~ila da isprati izborna misija vo Makedonija, iako barem zasega ne e dobiena oficijalna pokana od makedonskite vlasti za nabquduvawe na izborite. Prethodno, Sovetot na Evropa }e isprati vo Makedonija i predizborna misija, eden mesec pred izborite, bidej} i koga Sovetot gi nabquduva izborite ne se zadovoluva samo so prisutsvoto na denot na samite izbori, tuku se obiduva i da gi nabquduva i uslovite za da tie bidat pravedni i demokratski.

IVANOV BARA POMO[ OD UNGARIJA ZA EVROINTEGRACIITE atamo{na poddr{ka i pomo{ za sledniot ~ekor vo evrointegraciite - odreduvawe datum i po~etok na pristapnite pregovori. Ova }e go pobara pretsedatelot \orge Ivanov na tet-a-tet sredba so svojot ungarski kolega, Pal [mit, soop{tuvaat od negoviot Kabinet. Odreduvaweto datum za pregovori }e zna~i silno ohrabruvawe na Republika Makedonija da prodolì so reformite, pozitivno }e vlijae na regionalen plan i }e go odrì kredibilitetot na pro{iruvaweto kako najuspe{na politika na EU. Ova }e bide klu~nata poraka na Ivanov koj osven so [mit, }e se sretne i so premierot na Ungarija, Viktor Orban. [efot na dràvata od ungarskata vlast }e pobara i zasilen anga`man vo ukaùvaweto i ubeduvaweto na partnerite vo EU za po~ituvawe na preporakite od Evropskata komisija i Evropskiot parlament i postavuvawe na ova pra{awe na sostanocite na EU na najvisoko nivo.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SOBRANIETO IMENUVA[E NOVI ^LENOVI NA SOVETOT NA MRT obranie donese odluka za imenuvawe 23 ~lenovi na Sovetot na Makedonskata radiotelevizija, na predlog na Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata, koja e eden od ovlastenite predlaga~i. Za novi ~lenovi na Sovetot na MRT se imenuvani Nikola @eòv, Daniela Blaèvska, Adean Beadini, Visar Ganiu, \ ulen Emin, Demu{ Bajrami, Drita Kaba Karaga, Atila Klin~e, Sneàna Klin~arova, Sa{o Popovski, Goran Trpenoski, Fejzi Ajdari, Ivan Tuxarov, Metodija Pejoski, Gordana Josifova Nedelkovska, Slave Dimitrov, Jordan~o êvreski, Milica Trpevska, Slobodan â{ule, Jagnula Kunovska, Mile Menkovski, Agim Leka i Arsim Kaleci. Predlozite za nivnoto imenuvawe se od razli~ni op{testveni grupi, kako od univerzitetite, od gra|anski zdruènija, zdruènija na mladite. Spored Zakonot za radiodifuznata dejnost, mandatot na ~lenovite na Sovetot na MRT e pet godini, so pravo na reizbor. Sobranieto gi imenuva novite ~lenovi na Sovetot najdocna 15 dena pred istekot na mandatot na aktuelniot Sovet na MRT.

TRAJANOVSKI: NOVA OGRADA ZA POUBAV MOST „GOCE DELÊV” radot Skopje po~na so rekonstrukcija na za{titnata ograda na mostot „Goce Del~ev” – proekt {to sledi po rekonstrukciite na ulicite vo centarot. Starata ograda }e bide zameneta vo dolìna od 600 metri, a na nejzino mesto }e bide postavena nova, so 26 kandelabri i reflektori. Proektot }e go ~ini gradot Skopje 350 iljadi evra. „Spored tenderot, grade`nite raboti treba da zavr{at za tri meseci, a vo dogovor so izveduva~ot ovoj rok moè i da se namali. So ovaa rekonstrukcija na ogradata na mostot, glavniot grad }e dobie most so poubav izgled”, re~e skopskiot gradona~alnik, Koce Trajanovski. Denes }e bide pu{tena vo upotreba i asfaltiranata ulica „Mito Haxi Vasilev Jasmin”, a }e zapo~nat i najavenite rekonstrukcii na u{te 6 ulici vo centralnoto gradsko podra~je.

I NAUMOVSKI VO MISIJA VO UNGARIJA icepremierot zadol`en za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, v~era vo glavniot grad na Ungarija, Budimpe{ta, ostvari sredba so tamo{niot Minister za evropski pra{awa, g-|a Eniko \eri, na koja be{e povtorena ungarskata poddr{ka za ~lenstvo na Makedonija vo Evropskata Unija. Sogovornicite se soglasija vo sledniot period da se intenzivira razmenata na ekspertski iskustva, odnosno, da se prenesat iskustvata na Ungarija vo procesot na pregovarawe i iskoristuvawe na evropskite fondovi. Naumovski i \eri konstatiraa deka Ungarija ostanuva posvetena na svojata zalo`ba da se pravi ~ekor napred vo procesot na pro{iruvawe na EU za sekoja od zemjite kandidatki. Naumovski e del od oficijalnata delegacija na Makedonija vo Ungarija, predvodena od pretsedatelot, \or|e Ivanov.

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

NOVIOT PRETSEDATEL VEDNA[ SE FATI ZA RABOTA

ANTIKORUPCISKA GO IS^ISTI TELEKOM

Rabotata na noviot sostav na Antikorupciskata komisija predvoden od Voislav Zafirovski, po~na so partiskite predmeti. Otkako go razgleda slu~ajot za AD Telekom, antikorupcionerite sega }e rabotat na aferata “Nade` 2” GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

o b i li a f e r ata te{ka 16,6 milioni evra za slu~ajot so trampata na trite zgradi na Telekom, so taa na nedoizgradeniot hotel Meriot, amin od noviot sostav na Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija? Novoizbraniot pretsedatel na Komisijata, Voislav Zafirovski, re~e deka u{te na prvata sednica na Komisijata, odr`ana v~era, ovoj slu~aj bil razgledan, i za nego ve}e antikorupcionerite donele mislewe. “Na prvata rabotna sednica, Komisijata go razgleda baraweto na Akcionerskoto dru{tvo AD Telekom”. Tie baraa od nas da izlezime so mislewe dali imaat obvrska da baraat odobrenie od Komisijata da dostavat dokumentacija za nie da ocenuvame i procenuvame dali tie dogovori se validni ili ne se validni. DKSK se prozinese po baraweto i utvrdi deka AD Telekom nema obvrska da ja izvesti Komisijata za navedenata transakcija. Takva obvrska ne postoi. Zakonot ne obvrzuva nikogo da bara od nas takva soglasnost ili

protivewe”, re~e Zafirovski i dodade deka so ogled na sopstveni~kata struktura na kapitalot na akcionerskoto dru{tvo, delovnata politika na firmata ja vodi bordot na direktorite od akcionerskoto dru{tvo. Toj poso~i deka postapkata vo Telekom traela pove}e od edna godina i kako {to veli toj, nema prostor za somnevawe deka preku dràvniot kapital vo kompanijata, se odelo kon toa da mu se obezbedi na nekoj subjekt podobra pozicija vo presret na izborite. SDSM, koi ja otkrija ovaa afera, velat deka celata zdelka e delo na premierot Nikola Gruevski, bidej}i tokmu Vladata ja ima zlatnata akcija vo ovaa kompanija i bez soglasnost na Vladata, sedi{teto na Telekom ne bi moèlo da se preseli. PARTISKITE OBVINUVAWA PRVI PREDMETI NA ANTIKORUPCIONERITE! Inaku, v~era, nekolku minuti pred odrùvaweto na preskonferencijata na noviot sostav na Komisijata,

vladeja~kata VMRO-DPMNE, gi predade materijalite za aferata “Nade` 2” do anitkorupcionerite. “Se raboti za afera te{ka 530.000 evra vo koja centralna uloga ima Kabinetot na Branko Crvenkovski. Od ovoj moment o~ekuvame od Komisijata, kako i od ostanatite nadle`ni institucii, da go ras~istat somne`ot za storen kriminal, nepo~ituvawe, zaobikoluvawe i izigruvawe na zakonskite proceduri”, izjavi prateni~kata Marija Andonovksa od VMRO-DPMNE. Na ova vedna{ reagiraa od SDSM. “Cirkuzantite na VMRO-DPMNE teatralno gi predadoa navodnite materijali za nivnata valkana i la`na konstrukcija na samite sebe, odnosno, na filijalata na Gruevski i familijata, nare~ena Antikorupciska komisija. Sega Mirjana Dimovska i kompanija, povtorno }e se stavat vo funkcija na kampawata na nivniot {ef, Nikola Gruevski. Vpro~em,

tokmu i zatoa bez izbrani, nabrzina, pred predvremenite izbori”, se veli vo soop{tenieto na SDSM. Od komisijata, pak, potvrdija deka ja primila dokumentacija i najavija stav po nezjinoto razgleduvawe. Dali tvrdewata na noviot pretsedatel, Zafirovski, deka noviot sostav na antikorupciska }e ima neselektiven pristap, }e raboti bez kavki bilo predrasudi i }e stori s$ za taa da bide prepoznatliva po, kako {to re~e toj, imeto i prezimeto na nejziniot nositel, bez razlika kako se vika i na koja pozicija se nao|a,}e se poka`at vistinite, ostanuva pra{awe, osobeno poradi toa {to tokmu partiskite presmetki se predmetite po koj najmnogu rasprava Atnikorupcsika, velat poznava~ite. Tie se ednogalsni deka, s$ dodeka ne mu se dade nezavisnot na ova telo, odlukite i mislewata na Antikorupciska naj~esto }e zavr{uvaat neslavno vo javnoto obvinitelstvo, kade {to ostanuvaa zaglaveni poradi toa {to obvinitelot Qup~o [vrgovski gi smeta za kupi{ta hartija koi ne uka`uvaat na ni{to konkretno.

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

OD KADE DOA\AAT FALSIFIKUVANITE EVRA I DOLARI?

PREGLED VESTI

LA@NI DEVIZI SE UVEZUVAAT OD BUGARIJA I ALBANIJA

Gra|anite i firmite sekoga{ treba da baraat od slu`benikot vo banka i menuva~nica da im ja proveri banknotata na aparat so ultravioletovi senzori BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

o platniot promet na Makedonija ima pove}e falsifikuvani denari i devizi od tie {to, po prijava, gi otkrivaat Narodnata banka na Makedonija i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, tvrdat ekspertite. Gra|anite ~esto ne prijavuvaat deka dobile la`ni pari. Spored NBM, u~estvoto na otkrienite la`ni denari vo vkupniot platen promet lani iznesuvalo samo 0,001%. Poznava~ite na problematikata tvrdat deka ne e redok slu~aj la`ni denari i devizi da izdadat i samite banki i menuva~nici. Toa e taka bidej}i vrabotenite na bankarskite i na blagajnite vo menuva~nicite iako imaat oprema i znaewe ne sekoga{ gi po~ituvaat procedurite. Vo NBM tvrdat deka ne evidentirale slu~ai banki da izdale la`ni denari. “Gra|anite i firmite pri sekoja isplata ili konverzija na valuti treba da baraat od slu`benikot da im ja proveri banknotata na aparatot so ultravioletovi senzori, koj gi ~ita i proveruva site skrieni i vidlivi za{titni znaci na parite”, sovetuvaat ekspertite. Bidej}i na uplatnicite ili na potvrdite za konverzija na valuti {to gi dobivaat vo bankite i vo menuva~nicite nema seriski broj za banknotite, te{ko e da se doka`e deka nekoja finansiska institucija izdala la`ni pari. Celata {teta od la`nite pari ja snosat tie {to ne znaej}i gi

dobile, a ~esto gra|anite i ne gi prijavuvaat la`nite pari. Pravnicite predupreduvaat – i toa e krivi~no delo. Brojot na prijaveni slu~ai za falsifikuvani banknoti lani porasnal. Pa, sepak, MVR otkrilo i pokrenalo sudski postapki za pomalku dela sporedeno so 2009 godina. Vo 2010 godina, se otkieni 317 falsifikuvani banknoti, a vo 2009 godina - 494. Toa e dokaz deka raste tranzitniot kriminal so falsifikuvani pari. “Ako se zgolemil brojot na prijavi, a se otkrieni i pokrenati postaki za pomal broj krivi~ni dela falsifikuvawe na banknoti, toa zna~i deka policijata re{ila pomalku slu~ai. No, i deka raste brojot na tranziten kriminal so la`ni pari”, veli Svetlana Nikolova, ekspert po ekonomsko-finasiski kriminal. Spored statistikata na MVR, najgolem broj nere{eni slu~ai ima vo Ohrid, Tetovo i vo [tip. Vo Ohridsko ostanale nerasvetleni 32 prijavi, vo Tetovsko 16, a vo [tipsko 14 dela. Vo poslednite dve godini vo Bugarija i Albanija bea otkrieni fabriki za proizvodstvo na la`ni pari. Albanija pred eden mesec ja trese{e skandal so falsifikuvani dolari, koj prerasna vo politi~ka kriza. Bea otkrieni i evra. No, dolarot be{e poproblemati~en bidej}i falsifikatot e mnogu kvaliteten. La`nite banknoti vo apoeni od po 100 dolari se od emisijata 1996 i 2001 godina, a tehnikata na izrabotka i kvalitet upatuval na poznat falsifikator od Iran, pi{uva{e pred eden mesec tiranskiot vesnik

PO^NA IZGRADBATA NA GASIFIKACISKIOT SISITEM VO STRUMICA NBM: DENAROT E SIGUREN Vo programata za rabota za 2011 godina NBM ima vo plan da go “doopremi” denarot so u{te za{titni elementi. Na pra{aweto dali denarot e lesen za falsifikuvawe, kategori~no odgovaraat: “Denarot e sigurna valuta so visok stepen na za{tita od falsifikuvawe i vo dosega{nata praktika site izraboteni falsifikati se so lo{ kvalitet”. “[ekuli”. Socijalisti~kata partija na Albanija obvini deka vlasta gi kupuva gra|anite so la`nite pari. “Nesomneno ovie la`ni devizi }e se pojavat i vo platniot promet na Makedonija. Zatoa MVR i NBM treba da bidat povnimatelni. Treba da go podigaat znaeweto i opremenosta na menuva~nicite i na bankite. Sepak, da potenciram, zemjite od Balkanot nemaat golem problem so ovoj vid kriminal”, veli Nikolovska. Lani vo MVR ima{e 217 prijaveni slu~ai za falsifikuvani banknoti. Od toa policijata ne uspea da im vleze vo trag na 117 dela. Odnosno, od vkupnite prijavi, MVR otkrila 181 osomni~en, a za 80 slu~ai policijata ne

PRVITE OP[TINSKI OBVRZNICI VO 2012!? penovski@kapital.com.mk

radot Skopje izgradbata na podzemnata soobra}ajnica, osven so pomo{ na pari od Ministerstvoto za finansii i buxetot na op{tinata, planira da ja finansira i so pari koi }e bidat pribrani so izdavawe na op{tinska obvrznica. Od grad Skopje velat deka seriozno se razmisluva za finansirawe na ovoj proekt preku izdavawe na op{tinska obrznica, no i deka s$ u{te e rano da se ka`e na kolkav iznos }e bidat izdadeni ovie obvrznici. “Prvo mora da pri~ekame

proektot da bide zavr{en za da znaeme kolkava }e vide kone~nata negova vrenost. Zatoa s$ u{te e rano da se ka`e na kolkav iznos bi bile izdadeni op{tinskite obrznici. Zna~i mora da se vidi kolku }e iznesuva proektot i podocna da se vidi kolkav del od toj iznos }e se finansira so buxetski pari, a kolku so op{tinski obvrznici. O~ekuvame toa da se slu~i vo 2012 godina”, velat od grad Skopje. Spored prvi~nite procenki, ovoj proekt iznesuva okolu 30 milioni evra od koi 10 milioni evra }e gi pokrie gradot Skopje. Pretstavnici na del od makedonskite op{tini [tip, Kumanovo, Gostivar, Ilinden, Gevgelija i Kavadarci bea vo poseta na hrvatskite op{tini Rijeka i Split,

ljadnici par~iwa brendirana obleka, vikendov bile zapleneti od ku}a vo Bitola, kade {to nelegalno se prodavale, informiraat od Carinskite uprava. Oddelenieto za istragi, vo privatnata ku}a otkrilo nelegalen butik za obleka, vo koj bila izloèna raznovidna tekstilna stoka, kade {to pokraj brendirani farmerki i ko{uli, se prodavale i koèni jakni. Pri pretresot se pronajdeni i privremeno zadràni 963 gotovi tekstilni proizvodi, me|u koi teksas i somotni farmerki marka Levis, somotni jakni i ko{uli, ma{ki ko{uli od platno so postava, razni ko`ni jakni i ènski odela i fustani. Spored informaciite na Carinskata uprava, osomni~eniot ja o{tetil dràvata za visoka suma pari, poradi {to po zavr{uvaweto na predistra`nata postapka, }e bide podnesena krivi~na prijava.

go otkrila falsifikatorot. Vo problemot so falsifikuvani banknoti Makedonija si ima pogolema maka so la`nite devizi, otkolu so denarite. “Na doma{nite kriminalci so la`ni pari ne im e isplatlivo da investiraat vo falsifikuvawe na denarot. Negovata vrednost e niska, a potro{uva~kata na naselenieto slaba. Zatoa, pove}e rabotat so devizi, koi gi nabavuvaat od okolnite zemji. Na primer, od pe~atnici za la`ni devizi vo Bugarija gi kupuvaat po dogovorena cena, a doma gi prodavaat po soodnos eden sprema tri od nabavnata vrednost”, raska`uvaat eksperti po finansisko forenzi~arstvo.

GRAD SKOPJE ]E IZDAVA OP[TINSKA OBVRZNICA

METODI PENOVSKI

ZAPLENETI ILJADNICI PAR^IWA BRENDIRANA OBLEKA

so cel da se zapoznaat so iskustvoto pri izdavaweto op{tinski obvrznici. Gradona~alnikot na op{tina Gostivar, Rufi Osmani, koj be{e del od delegacijata koja gi poseti hrvatskite op{tini veli deka mora mnogu da se vnimava so izdavaweto obvrznici, bidej}i postojat rizici vo mo`nosta za nivna isplata. “Komparativnata analiza na na{ite op{tini vo sporedba so tie od Hrvatska, koi ve} e imaat izdadeno obvrznici, poka`uva deka kaj nas, isto taka, postojat mo`nosti za finansirawe na proekti so pomo{ na obvrznici, no vo isto vreme ima i rizici. Op{tina Zadar, koja finansira{e proekti so obvrznici, po nivnoto dospevawe, se soo~i so problem da gi isplati poradi {to,

mora{e da se zadolì so kredit pod mnogu nepovolni uslovi”, veli Osmani. Toj veli deka op{tinite vo Makedonija koi planiraat da izdavaat obvrznici, mora da posvetat golemo vnimanie na tekovnata i na idnata likvidnost na op{tinata so cel redovno da se servisiraat obvrskite i da ne se najdat vo sli~ni problemi. “Za po~etok mislam deka e dobro op{tinite da se zadolàt so 30% do 40% od mo`nosta za zadolùvawe so obvrznici, bidej}i sekoja op{tina ima ograni~uvawa za toa kolku moè da se zadolì. Gostivar ima limit od okolu 4 milioni evra pa zatoa planirame da se zadolìme so 20% ili 30% odnosno eden milion evra”, veli Osmani.

a izlezot od Strumica na pravecot kon Novo Selo i makedonsko-bugarskata granica, kade {to }e bide locirana edna od dvete planirani stanici za dekompresirawe na priroden gas, v~era be{e ozna~en po~etokot na izgradbata na gasovodniot sistem. Kako {to e planirano, gasifikacijata za koja od buxetot na op{tina Strumica se odvoeni 230 milioni denari treba da zavr{i zaklu~no so oktomvri, odnosno do po~etokot na novata grejna sezona. Za realizacijata na ovoj kapitalen proekt, Strumica formira{e javno pretrprijatie za energetika “Strumicagas”. Se raboti za izgradba na virtuelna gasifikacija so gasovodna mreà od 13 kilometri i kompletna oprema za kompresirawe, dekompresirawe i transport na prirodniot gas od Petri~, Republika Bugarija. “Za nas toa e mnogu vaèn proekt, bidej}i toj }e zna~i direktna za{teda na energija vo doma}instvata, vo stopanstvoto, vo javnite op{tinski i dràvni institucii i vo najgolemata ekonomska granka – zemjodelstvoto”, izjavi gradona~alnikot Zoran Zaev.

OD DENESKA DO 17 APRIL SAEM ZA KNIGATA NA SKOPSKI SAEM d 12 do 17 april na Skopski saem }e se odrì 23 Me|unaroden saem na knigata. Na saemot }e se pretstavat {eesetina izdava~i od Makedonija i nekolku od sosednite zemji. Manifestacijata se organizira vo sorabotka so Zdruènieto na izdava~i i kniàri na Makedonija (ZIKM) i Zdruènieto na albanski izdava~i. Pokrovitel na saemot e Ministerstvoto za kultura, koe prvpat }e u~estvuva so svoj {tand, na koj }e gi prezentira svoite knièvni proekti, a }e se fokusira na jubilejnite 50 godini Stru{ki ve~eri na poezijata. Ovaa godina Saemot na knigata }e se pretstavi pod mototo “Podari kniga, podari bogatstvo”. ZIKM i ovaa godina }e gi dodeli pette tradicionalni nagradi, me|u koi i nagradata za najdobro izdanie me|u dva saema, za {to }e odlu~uva ìri. Vo ramki na manifestacijata, od 13 do 15 april vo vtorata saemska hala }e se odrùvaat i 14 Denovi na obrazovanie i kariera

ZA TRI GODINI TREBA DA SE OTVORAT TRI NOVI RUDNICI ZA BAKAR retsedatelot na Makedonskata Asocijacija za rudarstvo i izvr{en direktor na radovi{kiot rudnik Bu~im, Nikolaj~o Nikolov najavi deka vo slednite tri godini treba da se znae dali vo Strumica, Radovi{ i Peh~evo }e “niknat” tri novi rudnici. Pogolemiot broj koncesii za detalni geolo{ki istraùvawa {to se dodeleni po podolg zastoj se dobar ~ekor i preduslov za otvorawe novi rudnici vo Makedonija, oceni Nikolov. “Za sre}a sega sme na pat za da moème da o~ekuvame za dve - tri godini otvorawe na novi rudnici so zna~itelen kapacitet, osobeno metali~ni. Najkarakteristi~ni se potencijalnite rudnici za bakar bidej}i se dodeleni tri koncesii za bakarna ruda. Edniot lokalitet e Ilovica kaj Strumica, vtorata Borov Dol vo blizina na Radovi{ i Kadiica vo okolinata na Peh~evo. Stanuva zbor za investicii od nekolku stotina milioni evra. Vo poslednive 20 godini ne e otvoren zna~aen rudnik vo zemjava”, objasnuva Nikolov. Toj dodava deka od krajot na 2010 do po~etokot na ovaa godina, dodeleni se nad 300 pomali i pogolemi koncesii za detalni geolo{ki istraùvawa. Od Asocijacijata velat deka makedonskoto rudarstvo poleka izleguva od krizata vo koja zapadna kon krajot na 2008 godina.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10 2.548

2.745

2.538

2.735

MBID

116,90

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

OMB

116,70 116,50

2.528 2.518

2.725

116,30

2.715

115,90

116,10

2.508 2.498

115,70

2.705

2.488

115,50

2.478

2.695

05/04/11

06/04/11

07/04/11

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

05/04/11

115,30 06/04/11

07/04/11

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

05/04/11

06/04/11

07/04/11

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

TODORI] NE PLANIRA INDIREKTEN VLEZ NA MAKEDONSKIOT PAZAR MAKEDONSKA BERZA

TU[ MARKETITE VO MAKEDONIJA ZASEGA NE SE INTERESNI ZA AGROKOR I pokraj {pekulaciite vo makedonskite biznis-krugovi deka sopstvenikot na Agrokor, Ivica Todori}, koj planira da gi kupi TU[ marketite vo Srbija, }e ja upotrebi istata strategija i za odamna planiraniot vlez na makedonskiot pazar, od hrvatski Agrokor velat deka toa, barem zasega, ne im e vo plan VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

marketi poseduva TU[ vo Makedonija

rvatski Agrokor zasega ne planira da vleze na makedonskiot pazar preku marketite na slovene~ki TU[ vo zemjava, doznava “Kapital”. I pokraj {pekulaciite vo makedonskite biznis-krugovi deka sopstvenikot na Agrokor, Ivica Todori}, koj planira da gi kupi TU[ marketite vo Srbija, }e ja upotrebi istata strategija i za odamna planiraniot vlez na makedonskiot pazar, od hrvatski Agrokor za “Kapital” velat deka toa barem zasega ne im e vo plan. “Mo`eme da iskomentirame samo deka Agrokor zasega nema po~nato pregovori za makedonskiot pazar”, Veli Kristina Mari} od kabinetot na Todori}. I od slovene~ki TU[ ja demantiraat informacijata deka nivnite marketi }e bidat otsko~na daska za vlez na Agrokor na makedonskiot pazar. “Pretpostavkite za navodno prezemawe na TU[ marketite vo Makedonija od strana na Agrokor se nevistiniti. Ovie marketi ostanuvaat sostaven del na TU[ holdingot”, veli Ana Marjeti} od oddelenieto za odnosi so javnost vo TU[

vo Slovenija. Neoficijalno, od izvori vo Agrokor doznavame deka tamo{nite slu`bi za informirawe imaat zabrana od prvite lu|e na kompanijata da komentiraat {to bilo vo vrska so osvojuvawe na regionalnite pazari. No, pri~ina za {u{kaweto me|u makedonskite biznismeni deka Todori} e novope~eniot sopstvenik na TU[ marketite vo Makedonija e i sli~nata finansiska sostojba na ovie marketi vo Srbija i vo zemjava. Neoficijalno, poradi golemi dolgovi TU[ ve}e dolgo vreme bara kupuva~ na proda`nite objekti vo nekolku srpski gradovi, a nezavidnata finansiska situacija vo koja, spored poznava~ite, se nao|aat i TU[ marketite vo Makedonija e u{te eden dokaz deka prisutnosta na Agrokor vo zemjava e s$ poizvesna. Spored neoficijalni podatoci so koi raspolagaat srpskite mediumi, poradi visokite dolgovi od 200 milioni evra koi gi ima napraveno slovene~kata kompanija TU[, ve}e podolgo vreme se bara kupuva~ za proda`nite objekti vo nekolku gradovi. Navodno, od dobavuva~ite pobarale

OBVRZNICITE I TELEKOMOT NAPRAVIJA POLOVINA OD PROMETOT

olovina od v~era{niot promet na Makedonskata berza be{e napraven so desettata obvrznicata za denacionalizacija i so akciite na Makedoski Telekom. V~era{niot promet na Berzata be{e 10,2 milioni denari. Od toa 4,2 milioni denari bea od desetata emisija na obvrznici za denacionalizacija, a 1,6 milioni denari od istrguvanite akcii na Makedonski Telekom. V~era bea istrguvaa 3.015 akcii na Telekom. Prometot so akcii v~era padna za 67% na dnevna osnova. Prometot od trguvawe so obvrznici se namali za 82%. Od akciite koi{to se trguvaat na oficijalniot pazar najmnogu se baraa akciite na Makedonijaturist. Se istrguvaa 300 akcii od ovaa kompanija od {to se napravi promet od 915.000 denari. Od istrguvanite akcii na Komercijalna banka se ostvari promet od 823.000 denari, a na Toplifikacija 637.000 den-

DRASTI^NO ZGOLEMEN OTKUPOT NA ZEMJODELSKI PROIZVODI VO MAKEDONIJA Za 191,6% se zgolemeni otkupot i proda`bata na zemjodelski proizvodi vo fvruari godinava, sporedeno so istiot mesec lani. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vrednosta na otkupenite zemjodelski proizvodi od individualnite proizvoditeli vo istiot period e zgolemena za 357,3%, dodeka proda`bata od sopstveno proizvodstvo e namalena za 8,1%. Najgolemo zgolemuvawe na otkupot i proda`bata od celi 358,6% e zabeleàno kaj poljodelskite proizvodi, kade {to spa|aat ìtoto, industriskite, gradinarskite i fura`nite rastenija. Zgolemuvawe od 80,2% e evidentirano kaj otkupot i proda`bata na ovo{je i grozje. Kaj mle~nite proizvodi zgolemuvaweto iznesuva 130%. Tokmu ova se povrzuva i so raboteweto na Agrokor vo Makedonija, odnosno so otkupot {to ovaa kompanija go vr{i vo zemjava. Otkupot i izvozot na zemjodelski proizvodi od Agrakor e drasti~no zgolemen. Toa, pak, go nametnuva pra{aweto koga hrvatskata kompanija kone~no }e ja zavr{i izgradbata na agroberzata vo Strumica, koja treba da pridonese za poorganiziran otkup na zemjodelski proizvodi vo Makedonija. dve do ~etiri godini za da gi podmirat dolgovite. Po Merkator, TU[ e najgolemata slovene~ka trgovska

kompanija vo Srbija, koja pokriva okolu 2% od pazarot. Vo Makedonija, pak, poseduva marketi vo tri grada.

ari. V~era bea istrguvaa 95 akcii na Alkaloid po vkupno 413.000 denari. Nasproti slabiot promet, indeksite v~era rastea. Osnovniot indeks MBI10 porasna za 0,66% na vrednost od 2.534,83 indeksni poeni, a drugiot akciski indeks MBID ima{e rast od 0,40 %, zavr{uvaj}i go trguvaweto na 2.730,08 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB ostana na istata vrednost od petokot minatata nedela, koga trguvaweto go zatvori na 115,81 indeksni poeni. Od istrguvanite 18 hartii od vrednost samo akcijata na R@ Uslugi padna za 0,5%. Rast na cenite ima{e kaj duri 11 hartii od vrednost, a na {est hartii od vrednost cenite im ostanaa na isto nivo, kako i na po~etokot od trguvaweto. Najgolem dobitnik od v~era{noto trguvawe be{e akcijata na Komuna koja porasna za 2,88%, pri {to po prose~na cena od 464 denari za akcija, od Komuna se istrguvaa 800 akcii vredni 371.000 denari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Комуна Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Реплек Скопје Макстил Скопје Комерцијална банка Скопје

11.04.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.957.200,97

0,67%

0,57%

12,03%

2,67%

-0,68%

08.04.2011

ILIRIKA GRP

52.016.497,19

2,97%

-3,34%

3,27%

-1,90%

4,46%

08.04.2011

123.900

Иново Статус Акции

14.502.367,44

-3,74%

3,65%

4,56%

3,90%

-10,04%

10.04.2011

1,35

284.420

KD Brik

39.650.376,76

2,67%

-0,55%

4,97%

-0,30%

3,35%

10.04.2011

1,19

823.560

KD Nova EU

27.988.592,53

-2,83%

2,74%

6,88%

2,22%

-1,05%

10.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.558.537,77

-1,53%

1,40%

3,11%

1,66%

-3,49%

10.04.2011

КБ Публикум -обврзници

18.520.068,80

0,00%

08.04.2011

464,00

2,88

371.200

129,20

2,54

64.600

41.300,00

1,72

189,74 3.743,45

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

11.04.2011 %

Износ (МКД)

247,18

-0,50

95.410

0,00

Име на компанијата РЖ Услуги Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0,00

ХВ

0,00

ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Десета емисија на обврзници за Македонски Телеком Скопје Македонијатурист Скопје Комерцијална банка Скопје Топлификација Скопје

11.04.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

11.04.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

11.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

4.348,82

401,26

10,84

0,94

Вкупно Официјален пазар

% на промена

обврзници

69.606

обични акции

63.782

-82,02 -76,47

113.388

-79,73

54.562

7.350,00

567,72

12,95

0,21

обични акции

33.057

47,79

GRNT (2010) *

3.071.377

580,00

92,61

6,26

0,54

Вкупно Редовен пазар

33.057

47,79

KMB (2010)

2.279.067

3.743,45

628,36

5,96

1,07

0,00

MPT (2010) *

112.382

24.999,00

0,73

0,00

25.920

41.300,00

2.996,49

13,78

0,87

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

166.445

113

-75,54

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

84,42

0,64

4.282.462

REPL (2010) *

557,86

0,42

1.681.946

SBT (2010) *

389.779

2.800,33

39,99

70,02

0,66

3.050,00

0,00

915.000

STIL (2010) *

14.622.943

189,74

0,47

408,02

2,39

3743,45

1,19

823.560

TPLF (2010) *

450.000

3.600,00

279,12

12,90

0,99

3600

0,00

637.200

ZPKO (2010) *

271.602

2.231,00

0,35

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 11.04.2011)

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

RUBIN ZARESKI JA PROMOVIRA[E KNIGATA FARMAKOEKONOMIJA -r Rubin Zarevski ja promovira{e svojata kniga Farmaekonomija. Stanuva zbor za prva kniga od ovaa oblast, koja vo idnina }e se upotrebuva kako u~ebnik po predmetot farmaekonomija, koj Zareski go predava na Farmacevtskiot fakultet. Farmakoekonomijata, koja ja prou~uva ekonomskata opravdanost od primenata na sovremenite skapi terapevtski pristapi vo testiraweto

na odredeni bolesti vo odnos na terapevtskiot efekt koj se postignuva so primena na istite, e nau~na disciplina koja moè da obezbedi najvisok moèn stepen na kvaliteten ìvot na lu|eto na koi neophodno im e potrebna odredena terapija vo uslovi na limitirani monetarni resursi. Zareski, koj na javnosta & e pove}e poznat kako menaxer na nekolku golemi i uspe{ni makedonski kompanii, pred

HALK BANKA GO KUPI MNOZINSKIOT PAKET AKCII NA IK BANKA nekolku godini be{e i direktor na Fondot za zdravstvo, iskustvo koe spored nego mnogu mu pomognalo za polesno da ja napi{e ovaa kniga. Recenzenti na knigata Farmakoekonomija se profesorkata na Farmacevtskiot fakultet Qubica [uturkova, Qubomir Drakulevski, profesor i dekan na Ekonomskiot Fakultet, profesorot na Ekonomskiot fakultet Metodija Nestorosvki i Qup~o Zikov, sopstvenik na Kapital Media Group.

urskata Halk banka go kupi mnozinskiot paket od 91,65% od vkupniot broj na akcii na IK Banka - Skopje. Akciite se otkupeni od Demir Halk banka od Holandija (DHB Bank), koja poseduva{e 66,56% od akciite na IK Banka, kako i 25% od akciite koi bea vo sopstvenost na Evropska banka za obnova i razvoj (EBOR). Halk banka, isto taka, poseduva 30% od akciite vo DHB Bank.

“Halk banka e sedma po golemina banka vo Turcija od aspekt na goleminata na aktivata. Najgolem del od nejzinite akcii, 75% se vo dr`avna sopstvenost, dodeka 25% od niv slobodno se trguvani na berzata vo Istanbul”, se veli vo soop{tenieto od IK Banka. Minatata 2010 godina Halk banka ja zavr{i so aktiva koja nadminuva 35 milijardi evra, kapital od 3,5 milijardi evra i ostvarena neto-

dobivka od edna milijarda evra. Bankata ima pove}e od 700 filijali vo Turcija i nadvor od zemjata i preku 13.000 vraboteni.

VLADINATA ODLUKA NE E CELOSNO FER ZA BIZNISOT

17.03.2010 BIZNISMENITE BARAAT EDNO EVRO ZA 11 KVADRAT ZA SEKOE IZGRADENO ZEMJI[TE Menaxerite na kompaniite locirani vo golemite gradski reoni baraat namaluvawe na cenata za privatizacija na zemji{teto kade se izgradeni fabrikite na samo edno evro za metar kvadraten. Tvrdat deka povtorno se staveni vo neramnopravna polo`ba vo odnos na kompaniite od ruralnite sredini. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

iznismenite ~ii fabriki se locirani vo golemite gradski reoni baraat namaluvawe na cenata za privatizacija na izgradenoto zemji{te na samo edno evro za metar kvadraten. Tie ja pozdravuvaat zalo`bata na Vladata da gi podobri uslovite za otkup na izgradenite imoti, no tvrdat deka povtorno se staveni vo neramnopravna polo`ba bidej}i Vladata so poslednata odluka za poevtinuvawe na grade`noto zemji{te vo ovie podra~ja predviduva ceni od pet do sedum evra, a za pomalku razvienite op{tini i vo ruralni mesta cenite se daleku poniski i se dvi`at me|u edno i 2,7 evra za kvadrat. “Zemji{teto na koe se nao|a fabrikata Makstil vsu{nost e eden integriran fizi~ki prostor na koj se locirani u{te nekolku drugi fabriki neslednici na nekoga{nata stara `elezarnica. Stanuva zbor za vkupna povr{ina od 320 hektari, za koja po starite ceni od okolu 12 evra za kvadrat treba{e da se platat nad 35 milioni evra. No, iako se nao|a vo skopskiot region, ova e specijalna i strogo definirana zona so industriska namena i zatoa o~ekuvame Vladata da dozvoli da go otkupime izgradeniot imot po cena od edno evro za kvadrat. Vo sprotivno,

povtorno }e bidat potrebni mnogu pari koi treba da se izvadat od tekovnoto rabotewe za da se otkupi grade`nata povr{ina, a toa moè seriozno da se odrazi vrz razvojot na kompanijata”, izjavi za “Kapital” generalniot direktor na Makstil, Aleksandar Panov. SE OTVORAAT USLOVI ZA POGOLEM BIZNIS Menaxerite na nekoi od najuspe{nite kompanii vo zemjava komentiraat deka duri i so poevtinuvaweto na otkupot na izgradenoto zemji{te, tie povtorno se diskriminirani vo odnos na investitorite koi doprva po~nuvaat da gradat na zemji{te kupeno po samo edno evro za metar kvadraten. Razlikata e {to prvite upravuvaat so golemi i uspe{ni kompanii, koi ja preìveale tranzicijata, sega rabotat profitabilno i se glavni izvoznici, pa tie }e mora poskapo da go platat zemji{teto. Vtorite, pak, nova biznis-{ansa }e baraat preku izgradba na kompanii na dràvno zemji{te kupeno po samo edno evro za metar kvadraten, {to zna~i neramnopravni biznis-uslovi. Fabrikata za proizvodstvo na konditorski proizvodi Evropa, koja se prostira na povr{ina od 26.000 metri kvadratni, dosega ne uspea da go privatizira imotot bidej}i za toa treba{e da plati nad 310.000 evra. Sega ve}e razmisluvaat da podnesat barawe za otkup na celiot

evra za kvadrat ~ini izgradeno zemji{te vo razvieni gradski op{tini ako se plati vo gotovo

imot so {to }e se zaokruì procesot na privatizacija. “Novite poniski ceni {to gi ponudi Vladata za otkup na izgradeno dràvno zemji{te, so {to celosno }e se zakoruì procesot na privatizacija na biv{ite op{testveni fabriki, se daleku poprifatlivi za nas. Prethodnata cena za otkup na zemji{teto na koe e izgradena Evropa be{e 12 evra, dodeka so popustot taa se namaluva na pet evra za kvadrat za pla}awe vo gotovo. Toa e zna~itelna suma bidej}i stanuva zbor za privatizacija na povr{ina od 26.000 metri kvadratni, za koja treba da se platat 130.000 evra. Na toj na~in prakti~no se osloboduva kapital koj ve}e razmisluvame da go investirame vo novi kapaciteti. So celosna sopstvenost na zemji{teto, slobodno moème da aplicirame i za krediti bidej}i imame pogolem imot {to moè da go stavime pod hipoteka”, ocenuva generalniot direktor, Savka Dimitrova. VO RURALNITE SREDINI NAJEVTINO ZEMJIШTE Najgolema pri~ina za zadovolstvo sepak imaat menaxerite na kompanii koi rabotat vo pomalite op{tini bidej-

}i cenata za privatizacija na izgradenoto zemji{te se namali najmnogu i do samo edno evro za kvadrat. Kompanijata Vipro od Gevgelija, koja do pred izvesno vreme treba{e da odvoi duri 1,2 milioni evra, sega mo`e da go privatizira celio imot za 300.000 evra. “Se u{te ne sum siguren vo koj reon spa|a imotot na na{ata kompanija i dali otkupot za kvadrat }e ne ~ini po 2,7 evra ili po edno evro, no sigurno deka vo dvata slu~ai stanuva zbor za zna~itelno namaluvawe na cenata. No, predolgo se ~eka{e da se donese ovaa odluka. Ve}e 20 godini ~ekavme podobruvawe na uslovite za otkup na dr`avno izgradeno zemji{te. Den porano }e zna~e{e pove-

}e prihodi vo buxetot od danoci i drugi dava~ki i mnogu pogolem razvoj na kompaniite. Spored procenkite, nere{en imotno-praven status so zemji{teto imaat okolu 2.000 firmi koi sozdavaat okolu edna milijarada evra od bruto doma{niot proizvod (BDP). O~ekuvam site firmi, kako i nie, dvojno da go zgolemat obemot na rabotewe {to zna~i deka BDP mo`e da porasne za u{te edna milijarda evra”, veli generalniot menaxer na Vipro, Viktor Petrov. Sepak, generalna ocenka na site biznismeni e deka ovaa merka se nosi predocna i osobeno e simptomati~no {to periodot se sovpa|a tokmu so predizborniot proces vo koj vleguva zemjata.

Ministerot za finansii Zoran Stavreski izjavi deka vladinata odluka za namaluvawe na cenata za privatizacija na grade`noto zemji{te za firmite do 70% }e go zabrza ekonomskiot rast na zemjava, }e se re{i sopstvenosta na zemji{teto i }e vnese dopolnitelen input za novi investicii i otvorawe rabotni mesta. Novite, poniski ceni, spored Stavreski, }e vaàt i za firmite koi ve}e podnele barawa za privatizacija. Nema ograni~en rok do koga firmite moè da gi dostavuvaat barawata. Celta na vladinite politiki za zemji{te e da se zaokruì istoriskiot proces na privatizacija na celokupnoto zemji{te i za gra|anite i za firmite.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,49%

3,44%

4,26%

5,14%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5242

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

42,7222

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,8385 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,7403

Канада

долар

44,7742

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,9508

61,6

69,5

47,8

Извор: НБРМ

Fokus

Najgolemata dr`avna banka Nova Qubqanska banka, gordosta na bankarskiot sektor vo Slovenija, e involvirana vo aferi vo Srbija i Hrvatska

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Pivovarna La{ko gi prodava svoite udeli vo Merkator, Delo i vo Fruktal, a nejziniot direktor preku mediumite pora~a deka prednost im dava na doma{nite kupuva~i.

[TO SE SLU^UVA VO NAJRAZVOJNATA EKONOMIJA NA BALKANOT?

SLOVENIJA OD ZEMJA ZA PRI ZEMJA [TO SE SRAMI OD KRI Po raspadot SFRJ, Slovenija edinstvena od porane{nite republiki uspe{no ja pomina tranzicijata. Pretprijatijata prete`no ostanaa vo dràvna sopstvenost, a i tie {to se privatiziraa, ostanaa vo racete na Slovenci. No, dali moè Slovenija da ja preìvee ekonomskata kriza bez da im dozvoli vlez na stranskite investitori? I ne e samo krizata pri~ina za privatizacijata na dràvniot kapital. Mnogu pove}e se aferite i aknadalite koi ja tresat slovene~kata javnost, a se rezultat na kriminali vo kompaniite ELENA JOVANOVSKA d osamostojuvaweto, Slovenija dve decenii vaì za edna od najuspe{nite srednoevropski ekonomii. So uspe{na tranzicija od planirana ekonomija se preorientira kon pazarna i so uspe{en razvoj na malite i srednite pretprijatija mu se pridruì na ostatokot od Evropa. No, dràvniot kapital ostana dominanten vo najgolemite slovene~ki kompanii. Slovencite bea posebno gordi na toa zatoa {to ne go raskr~mija kapitalot kako drugite dràvi od porane{na SFRJ. No, dali sega toa im se vra}a kako bumerang? Dali dràvata od primer za dobar ekonomski model stanuva zemja koja se srami od kriminalot i korupcijata? Ekonomskata kriza vo Jugoslavija i nejziniot raspad Slovenija najbrzo i najbezbolno gi preìvea.

Taa i dotoga{ vaè{e za edna od porazvienite i ponapredni republiki i prodolì po toj pat. Po osamostojuvaweto, brzo vovede nov monetaren sistem, gi reorganizira{e bankite i finansiskite institucii, ja kontrolira{e inflacijata, ja namali nevrabotenosta. Bidej}i e pazar od samo dva milioni potro{uva~i, Slovenija be{e zavisna od izvoz, pa brzo najde novi pazari. Slovenija uspe{no ja pomina tranziciskata kriza i ottoga{ beleì neprekinat ekonomski rast. Ova se slu~i blagodarenie na toa {to gi ignorira{e sovetite na Zapadna Evropa da ja upotrebi takanare~enata “{ok terapija” za tranzicijata i da gi pottikne stranskite investicii. Qubqana go odbi i Me|unarodniot monetaren fond. Slovenija se odlu~i za pokonzervativni reformi i celiot proces se odviva{e etapno. U{te vo 1992 godina, vladata na gra|anite im podeli vau~eri, specijalni privatizacioni pari, so koi potoa moèa da kupuvaat akcii vo pretprijatija

ili vo razli~ni dr`avni fondovi. Vau~erskata privatizacija teoretski pretstavuva eleganten i relativno brz metod na privatizacija, mnogu povolen za politi~kiot rejting na vladata {to ja sproveduva. Za razlika od Slovenija, ostanatite republiki od Jugoslavija (Hrvatska, Srbija i Makedonija) go prifatija akcionerstvoto na vrabotenite kako model za privatizacija, {to podrazbira{e popusti na cenite na akciite. Na toj na~in Slovenija ja izbegna zavisnosta od stranskite investitori vo privatizacijata i dokapitalizacijata na kompaniite. No, vo celata taa prikazna Slovenija stana na nekoj na~in ksenofobi~na, a stranskite investitori ne bea ba{ dobredojdeni. Najgolem broj pretprijatija ostanaa vo dr`avna sopstvenost, a i tie {to bea privatizirani, otidoa vo racete na Slovenci. Vakvata postavenost na rabotite vo ekonomijata ja kritikuva{e amerikanskiot ambasador vo Slovenija, Xozef A. Masomeli. Toj izjavi deka

TU\O SAKAME, SVOETO NE GO DAVAME Slovenija e zatvorena za stranski investicii, no e mnogu prisutna kako investitor vo regionot. Tokmu zatoa analiti~arite na {ega velat deka za nea va`i parolata “Tu|o sakame, svoeto ne go davame”. Ekonomistot Rado Pezdir, avtor na knigata “Slovene~kata tranzicija me|u Kerdeq i tajkunite”, faktot {to Slovencite se me|u najgolemite investitori vo Srbija, a srpskiot kapital te{ko i bavno prodira vo Slovenija, go obajsnuva na sledniot na~in: “Za razlika od srpskiot, slovene~kiot nacionalizam sekoga{ se manifestiral preku ekonomijata. Ekonomistot Frawo [tiblar, so godini glaven ekonomist na NLB i vlijatelen sovetnik vo skoro site vladi, u{te vo 2000 godina napi{a esej vo koj jasno stoi deka ju`nite pazari se smetaat za prostor za iskoristuvawe od slovene~kite pretprijatija so poddr{ka od dr`avata. Zna~i Srbija vo o~ite na slovene~kata politika sekoga{ bila odli~en pazar {to treba da se osvoi, a nikako pazaren partner”. Pezdir konstatira deka Slovenija od site zemji

vo tranzicija najmalku im ja otvorila vratata na stranskite investitori. “Pri~inata za toa e ednostavna – doma{nite interesni grupi imaa apetiti za prezemawe na pretprijatija vo tekot na privatizacijata, a toa mo`ea da go napravat samo so zatvorawe na granicite i so poddr{ka na politikata. Taa konsolidacija na sopstvenosta glavno se slu~uva{e pred vleguvaweto vo Evropskata unija, taka {to sega izolacionizmot pove}e ne e ekonomska, tuku delovna politika”, zaklu~uva Pezdir.

mnogumina od potencijalnite amerikanski investitori skepti~no gledaat na visokiot stepen na dràvna sopstvenost vo Slovenija i pre~kite so koi se sretnuvaat stranskite investitori. “Va{ata politika e zapadna, otvorena i liberalna, no va{eto stopanstvo s$ u{te e mnogu socijalisti~ko, pove}e otkolku vo koja bilo dràva vo sredna i isto~na Evropa. Mnogu pretprijatija s$ u{te se vo dràvna sopstvenost, a nikade vo regionot nema takvi pote{kotii za stranskite investitori kako vo Slovenija. Te{ko e da se veruva, no, za àl, taka e, deka imate sloboda na mediumi, vladeewe na pravoto i demokratijata, nizok stepen na korupcija, a delovnite lu|e naiduvaat na yid koj e mnogu “jugoslovenski”, re~e ambasadorot vo intervju za eden slovene~ki vesnik. Toj dodava deka problem za raboteweto na strancite se i birokratskite pre~ki, kako i neelasti~niot pazar na trud. Proda`bata na slovene~kite kompanii, pak, vo javnosta sekoga{ go otvora pra{aweto na “nacionalniot interes”. Najgolemite proda`bi se slu~ija vo periodot od 2005 do 2008 godina. Toga{, vo vremeto na premierot Janez Jan{a, vo privatna sopstvenost preminaa akciite {to dràvata gi ima{e vo Merkator, Merkur, Delo, Splo{na plovba, Sava Re, Alpina, holdingot Istrabenc. Kompaniite vo ovoj period ~esto gi kupuvaa slovene~ki menaxeri ili nivni firmi i holdinzi, koi za taa cel se zadolùvaa kaj bankite. Potoa dojde finansiskata kriza, proda`bite zaprea, akciite na cenite pa|aa, parite gubea na vrednost. Kompaniite s$ pote{ko gi vra}aa kreditite, pa nekoi od zaloènite akcii ostanaa vo sopstvenost na bankite. Taka i zgasna politi~kata volja za privatizacija na dràvniot imot.

Da se prodava ili ne? Dali sega e vistinskiot moment za proda`ba?

Dali ima drug izbor? Ova se pra{awata {to se vrtat vo posled-

nite nekolku meseci vo slovene~kata javnost, pokrenati od najavite za proda`ba na akcii vo golemite dràvni pretprijatija, kako Merkator, Intereuropa, Nova Qubqanska banka, Telekom Slovenija, Adria ervejs, @ito, Delo, Fruktal, Elan... Vo vreme na kriza, pod pritisok na bankite, no i poradi potrebata za pari, zadolènite pretprijatija i finanskiskite institucii gi prodavaat svoite akcii. Poradi toa {to doma{nite investitori nemaat dovolno pari, postoi strav deka akciite moè da bidat kupeni od stranci, {to be{e zasileno od neodamne{nata najava na hrvatski Agrokor deka saka da gi kupi akciite na Merkator. Na ova reagiraa i slovene~kite vlasti, koi povikaa da ne se prodavaat akcii na stranci, pa duri i ako treba, dràvata da gi otkupi akciite. Pretsedatelot na Centarot za korporativno upravuvawe, Andrej Koci}, neodamna duri im sugerira{e bankite da vovedat nekakov vid moratorium na otplatata na kreditite na firmite za da ne se stavat akciite na prisilna proda`ba, kako {to nalaga zakonot. I prviot ~ovek na Pivovarna La{ko, koja go prodava svojot del vo Merkator, Delo i Fruktal, Du{an Zorko, preku mediumite pora~a deka prednost im dava na doma{nite kupuva~i. Spored ekspertite, ovie povici za za{tita na nacionalniot interes se pove}e ili pomalku nerealni. Javniot dolg na dràvata za vreme na ekonomskata kriza stigna skoro 40% od bruto doma{niot proizvod (BDP). Dokapitalizacijata na NLB, vo koja najgolemiot broj akcii gi kupi dràvata, so {to go zgolemi sopstveni~kiot udel, ve}e predizvika seriozni finansiski problemi. Nacionalnite banki se vo lo{a sostojba poradi lo{ite krediti {to gi davaa na t.n. tajkuni, grade`ni kompanii i drugi pretprijatija, pa stavawe moratorium na otplatata na kreditite ednostavno ne moàt da si dozvolat. Raspravata okolu toa {to treba da se prodava, a

no.

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

TOP 15

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

Modelot na tajkunsko prezemawe go dovede porane{niot direktor na Merkur pred li~en bankrot.

SUDAN ]E BANKROTIRA?! javen dolg od 104,5% od BDP, politi~ki So tenzii i o~ekuvanoto otcepuvawe na Ju`en

IMER STANUVA IMINALOT {to ne, naskoro }e se prefrli na politi~ko nivo. Vladata mora do krajot na juni da izgotvi strategija za upravuvawe so kapitalni investicii, koi potoa }e bidat razgledani od strana na Nacionalniot sovet. Dosega za strate{ki investicii se smetaa NLB, Triglav osiguruvawe, Luka Koper, Krka, Telekom Slovenija, energetskata kompanija Petrol...

Dr`avnite pretprijatija – plodno tlo za kriminal i korupcija

No, po 20 godini funkcionirawe na modelot na privatizacija vo zatvoren krug, rabotite po~naa da se uslo`nuvaat. Vremeto i iskustvoto pokaàa deka zatvorenosta kon stranskite investitori ne e dobar izbor za razvoj na ekonomijata. Deka ne{to ne e vo red, prizna i slovene~kiot pretsedatel Danilo Tirk. Spored nego, te{kotiite so koi se soo~uva dràvata se rezultat na pregolemite o~ekuvawa od EU i lo{iot model na privatizacija, koj dovel do enormno bogatewe na mnogu mala grupa lu|e. “Neosnovano o~ekuvavme deka EU so svoite pravila }e ni go olesni razvojot. Zatoa nekoi problemi se zanemaruvaa ili se stavaa pod tepih i toa denes se ~uvstvuva”, izjavi Tirk, poso~uvaj}i gi kako primer penziskiot sistem, koj ne e prilagoden na slovene~kata situacija, pa vladata ima problemi. Ekspertite i analiti~arite smetaat deka ovoj model na privatizacija dovede do sozdavawe na sistem koj celosno podleì na takanare~eni tajkunski prezemawa i deka e isklu~itelno optovaren so nacionalizam. Posledniot period vo Slovenija se vodat nekolku intenzivni istragi za vakviot model na privatizacija, otkako izbija aferi deka direktorite na nekolku firmi {to propadnaa, kako Bo{ko [rot (direktor na Pivovarna La{ko) i Igor Bav~ar (Istrabenc), podigale golemi krediti za da gi otkupuvaat akciite na firmite ~ii upravi gi kontrolirale, no so po~etokot na finansiskata kriza, ne moèle da gi vra}aat. Takov e slu~ajot i so porane{niot pretsedatel na upravata na slovene~kiot trgovski sinxir Merkur, Bine Korde`. Toj sega e pred li~en bankrot otkako bankite trgnaa vo prisilna naplata. Protiv Bine Korde` vo Slovenija trae istraga poradi zloupotreba na polo`bata, malverzacii i finan-

sisko iscrpuvawe na firmata vo menaxerskata privatizacija. Toj, zaedno so menaxerskiot tim, vo 2007 godina ja otvoril firmata Merfin, preku koja se obidele da izvr{at prezemawe na Merkur, a ja koristele i za izvlekuvawe pari. Spored revizorskite podatoci, toga{nata uprava na Merkur mu nanela {teta od 180 milioni evra. Korde` se tovari deka sproveduval takanare~en “tajkunski” model na “menaxerska privatizacija”, podigaj}i visoki bankarski krediti so koi go optovaril Merkur. Najgolemata dràvna banka NLB, osven {to minatata godina ja zavr{i so neverojatna zaguba od 202 milioni evra na nivo na cela grupacija, (samo vo Slovenija zagubata iznesuva{e 183,4 milioni evra) ima problem i so nekolku aferi vo koi se provlekuva nejzinoto ime. Pred pove}e od edna nedela, slovene~kata policija po~na istraga vo ovaa banka poradi somnevawe deka preku kreditirawe na srpskata kompanija Agroìv, od bankata is~eznale 30 milioni evra. Spored istragata, ovie pari zavr{ile na smetkite na direktorot na Agroìv, Miroslav @ivanov, i organizirana grupa vnatre vo bankata. So falsifikuvani knigovodstveni iskazi, @ivanov od bankite baral milionski krediti, dokaùvaj}i deka firmata navodno dobro stoi. Naj~esto go kreditirala NLB i pokraj toa {to odgovornite lu|e bile konkretno predupredeni na fiktivnite dogovori na @ivanov. Tie bile predupredeni i na lo{ata sostojba vo koja se nao|ala Agroìv, deka vrabotenite se ispla}ale na raka i ne im se pla}ale pridonesite, no toa ne gi spre~ilo bankarite vo nivnata namera. “@ivanov do parite do{ol so pomo{ na lu|e od NLB. Toa bile poedinci na najodgovornite pozicii vo operativniot del na NLB zadolèn za balkanskiot pazar”, pi{uvaa slovene~kite vesnici po obelodenuvaweto na ovaa afera. Iako ne e prisutna na hrvatskiot pazar, NLB se somni~i za kriminal i vo ovaa zemja, preku nejziniot del za lizing. Postoi somnevawe deka NLB lizing, preku kreditirawe na dva proekti na hrvatskata firma Invest Zadar preku firmite Optima lizing i OL Nedvi`nini, povrzani so NLB, isprala 90 milioni evra.

Kriminalot, mitoto i korupcijata vo Slovenija se prisutni i vo grade`niot sektor. Neodamna, rakovoditelite na najgolemata slovene~ka grade`na kompanija SCT (Slovenija ceste tehnika) bea osomni~eni deka sistematski ja osiroma{uvale kompanijata preku fiktivni firmi vo Srbija, Bosna i Hercegovina i Bugarija. Direktorot na ovaa kompanija, Ivan Zidar, u{te vo 2005 godina po~nal da bara lu|e koi “za dobar pari~en nadomestok” bi osnovale pretprijatija i bi izdavale smetki od SCT za uslugi {to ne postojat, a potoa parite bi se podigale. Spornite pretprijatija bile osnovani vo Srbija, Bugarija i BiH, a imiwata na ovlastenite lica ~esto bile izmisleni ili dobieni so kra`ba na identitet, se tvrdi vo obvinenieto. Site dogovori nastanati na ovoj na~in gi potpi{uval Ivan Zidar. Parite se prefrlale na smetka na pretprijatieto vo Hipo alpe adria bankata vo Klagenfurt, Avstrija, od kade sekoj vtornik gi podigale dvajca pomo{nici na Zidar. Tie od sekoja suma zadr`uvale po 20% do 30%, a ostatokot mu go predavale na “{efot”. Zidar potoa parite gi staval na pet svoi smetki vo Slovenija, taka {to za tri godini, do 2008 godina na smetkite sobral skoro tri milioni evra.

I pretsedatelot na dr`avata, Danilo Tirk, priznava deka “ne{to e trulo vo dr`avata Slovenija”.

Sudan, ostanuva neizvesno dali i zaemot od 38 milijardi dolari od MMF }e bide dovolen Sudan da se izvle~e od petgodi{nata dol`ni~ka kriza BORO MIRÊSKI udan e najgolemata dràva vo Afrika, no ironi~no i dràva so najgolemi finansiski problemi, kade {to ve}e nekolku godini vladee dol`ni~ka kriza. Javniot dolg s$ pove}e se zgolemuva od godina vo godina, za vo 2010 godina da dostigne duri 104,5% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Po dolgi godini nategawa, minatiot mesec vladeja~kata partija NCP i opoziciskata SPLM se dogovorija deka e potrebno da pobaraat zaem od me|unarodnite kreditori od 38 milijardi dolari za stabilizacija na finansiskiot pazar vo nacionalni ramki. Koga stanuva zbor za problemite na ovaa dràva, neizbe`no e da se spomene i otcepuvaweto na Juèn Sudan vo juli godinava, koga se o~ekuva da proglasi nezavisnost. I pokraj politi~kite tenzii, na minatomese~niot sostanok liderite na dvete najgolemi partii odlu~ija deka dràvata mora da se spravi so dol`ni~kata kriza. Baraweto pari od MMF na dvete politi~ki strani im izgleda najsoodvetno re{enie. NCP i SPLM vo mart godinava se dogovorija deka mora da gi ubedat me|unarodnite kreditori deka kreditot e najdobro re{enie. So toa, me|unarodnata zaednica }e & pomogne na dràvata da ja vrati finansiskata stabilnost i ekonomijata da zastane na noze. Na sostanokot, dvete partii zaklu~ija deka vo vreme koga Juèn Sudan }e ja proglasi svojata nezavisnost, dvete dràvi ne smeat da dozvolat ekonomijata da ostane nesolventna. Tabo Mbeki, pretsedatel na Panelot na afrikanskata unija, po zavr{uvaweto na sostanokot izjavi deka od juli saka dvete dràvi da gi vidi so zna~itelno podobrena ekonomska slika. Toj stravuva deka na Sudan mu se zakanuva bankrot ako dràvite ne najdat zaedni~ki jazik za mnogu pra{awa koj }e se otvorat po osamostojuvaweto na Juèn Sudan. Glaven problem ostanuva podelbata na prirodnite resursi, a najglaven e naftata. Poradi toa, ovoj mesec dràvite treba da potpi{at dogovor za kontrola na proizvodstvoto na naftata i ednakva podelba na izvorite. Glaven akter za stabilizacija na ekonomiite na dvete dràvi po juli godinava }e bide MMF, koj }e im pomogne da ja reorganiziraat

ekonomijata. Sudan e tret po golemina proizvoditel na nafta vo supsaharska Afrika, vedna{ zad Nigerija i Angola. Naftata e dvigatel na ekonomskiot rast na dràvata i pokraj toa {to zemjodelstvoto pridonesuva so edna tretina vo BDP, a vo ovoj sektor se vraboteni okolu dve tretini od Sudancite. Vo 2008 godina, naftata pridonese so duri 22% od BDP, a prihodite od proizvodstvoto i izvozot na nafta, Vladata na Sudan gi iskoristi za da ja obnovi infrastrukturata uni{tena od gra|anskata vojna. Drasti~niot pad na cenata na naftata po 2008 godina i po~etokot na globalnata finansiska kriza ostavija tragi~ni posledici vrz ekonomskata, fiskalnata i cenovnata stabilnost vo Sudan. Prihodot od naftata vo 2009 godina se namali za 21% od 11,1 milijardi dolari vo 2008, a BDP na 4,9% od 7%. Ova im nanese ogromni {teti na javnite finansii i gi namali vkupnite resursi. Vo izminatite dve godini, Sudan uspea da dostigne proizvodstvo na nafta od ne{to pomalku od 500.000 bareli na den, a do krajot na 2011 godina se o~ekuva proizvodstvoto da dostigne 600.000 bareli dnevno. Vo tekot na finansiskata kriza najpogodeni bea uslu`niot i zemjodelskiot sektor poradi drasti~niot pad na stranskite direktni investicii. Zemjodelskata politika na Sudan vo 2009 godina ostana fokusirana na obezbeduvawe na samoefikasnost i zgolemena bezbednost na hranata. Toa be{e napraveno so cel da go podobri kvalitetot na i taka ograni~enoto proizvodstvo. Za polesen izlez od krizata, Vladata na Sudan sprovede politika za namaluvawe na uvozot na prehranbeni proizvodi, a zgolemuvawe na upotrebata na doma{nite, lokalni proizvodi. I pokraj s$, Sudan ostanuva najranliva dràva kade {to besneat politi~ki tenzii. Spored ekspertite, zgolemuvaweto na investiciite, so {to direktno }e im se pomogne na ogromniot broj siroma{no naselenie, osobeno vo zemjodelstvoto, i namaluvaweto na vnatre{niot i nadvore{niot trgovski bilans se klu~nite elementi so koi Sudan moè da ja prebrodi finansiskata kriza na kratok rok. Ostanuva neizvesno da go vidime rezultatot od julskoto proglasuvawe na nezavisnost na Juèn Sudan, potenciraat ekspertite i dodavaat deka duri toga{ }e se znae ekonomskata idnina na dvete dràvi.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

NOVA PRESTOLNINA

Kako ekonomski region, koj verojatno dava 70% od vrednosta na uslugite vo BDP, popularnite “tatkovci” mora da poka`at znaewe, vizija i liderstvo za toa kako na efikasen na~in da gi re{at kumuliranite problemi vo Skopje. Opciite sekoga{ postojat, pra{awe e dali postoi vizija

a{iot glaven grad po mnogu ne{ta e najposakuvan, a voedno i najneposakuvan grad za ìveewe vo Makedonija. Vo nego se producira 60% od BDP, ìvee edna tretina od naselenieto vo Makedonija, se tro{at pove} e od 70% od kapitalnite investicii na dràvata. Skopje e grad vo koj nema metro nitu tramvaj, no ima dvokatni avtobusi i taksi vozila obeleàni kako za na maskenbal. Nema velosipedski pateki, no ima velosipedi za rentawe. Na{iot glaven grad ima ezero Matka bez plaà i reka so gradski plaì. Verojatno ovoj grad e edinstveniot vo koj ìtelite se borat da ìveat vo strogiot centar, a kompaniite da begaat na periferijata. Postojano n$ iznenaduva so svoeto gostoprimstvo, no koga podobro }e razmislime, od druga strana, verojatno i nema drug glaven grad vo svetot vo koj oficijalno ìvee samo eden Kinez. Skopje e grad poznat po odli~nata hrana i no}nata zabava, a od druga strana po svojata

ne~istotija i turbofolk kultura. Grad so edna i polovina kino sala i so samo tri teatri, {to e premalku, gledano i kako prosek na broj na teatarski pretstavi po ìtel. Moèbi poradi site ovie pri~ini i go sakame. Kontradiktoren poradi op{tata monopolizacija so koja se nametnuva kako grad/dràva, gledano i niz pregovorite za t.n. problem koj Grcija go ima so na{eto ime, “Republikata Skopje” stana prepoznatliva i po brendot “Skopje 2014”. Migracijata kon Skopje odamna ne se meri, a na site ni e jasno deka lokalnite dijalekti od Makedonija vo glavniot grad s$ pove}e gi slu{ame i toa ne samo na ulica. Namesto decentralizacijata na hartija, na teren imame silna centralizacija. Dovolno e da se sledat site novi vrabotuvawa vo administracijata i proda`bata na stanovi za da se potvrdat nepovolnite tendencii. Duri i pozitivnite idei za disperzija na visokoto obrazovanie preku otvorawe na univerzitetite vo [tip, Tetovo, Ohrid se dezaK

vuiraa preku otvorawe disperzirani studii na ovie fakulteti vo Skopje. Postoi li re{enie? Odgovorot moèbi treba da se pobara vo idejata koja so eden poteg treba{e, a za koja ne postoe{e re{itelnost da se postavi i realizira. Nekako srame`livo, a moèbi i malku na {ega, vo toa vreme pred 17 godini za prv pat se progovori za idejata drug grad vo Makedonija da prerasne vo administrativna prestolnina. Da, to~no, idejata be{e Parlamentot, Vladata i golem del od ministerstvata da se preselat i da deluvaat vo drug grad. Vo svetot ovaa praktika ne e nova. Otava, Brazilija, Alma Ata, Kjoto, Bon, spisokot ne e mal. Ohrid be{e inicijalnata opcija. Testot treba{e da se napravi preku preselba na odredeni institucii vo letnite meseci vo na{iot juèn grad. Potoa brojot na meseci bi se prodolùval do kone~noto preseluvawe. Logikata govori deka Ohrid e lokacijata vo koja vo juni, juli i avgust ima brojni priemi na dràvniot O

vrv, a i ministrite se ~esto videni vo stariot grad. Li~no mislam deka iako idejata e dobra, izborot na Ohrid }e be{e lo{. Pri~inata e ednostavna, }e se kreira{e ve{ta~ki lo{o upravuvan centar, a }e izgubevme dobar turisti~ki centar. Vtorata opcija be{e da se proektira sosema nov grad vo centralna Makedonija, kade {to bi se dislocirale instituciite, a bi se pottiknal zna~aen lokalen razvoj. Bazi~nite pridobivki treba da se o~ekuvaat od dvojnata win win situacija. Se sozdava bipolarnost, {to e dobar balans, a vtoro, se rastovaruva eden centar koj go “siluvame” bez odredena vizija i cel. Vo nego, denes sme svedoci na blokirani ulici, ne~ist vozduh, nedovolna komunalna infrastruktura, prenatrupanost, neprepoznatlivost. Denes gledame ve{ta~ko kreirano Skopje, koe za mnogu stari generacii ja ima izgubeno sodr`inata. Na{iot glaven grad gi nema osnovnite elementi za da bide metropola, a go ima izgubeno i klasi~niot maalski `ivot po koj sme L

ponekoga{ nostalgi~ni. Da se vratime na fikcijata. Izborot na druga lokacija od Skopje za prestolnina vo odredena faza nosi brojni koristi. Go rastovaruva brojot na administracija, koja zna~ajno se doseli vo poslednite 20 godini. Paralelno se podobruva kvalitetot na ìvot preku pokvalitetno planirana infrastruktura, pati{ta, ulici, vodovod, zdravstvo, energetika. Ne treba da se zanemari faktot {to ovoj poteg vodi kon namaluvawe na tro{ocite na uslugi koi zna~itelno rastat vo uslovi na pogolema pobaruva~ka na pazarot. Eden neodamna objaven podatok pokaà deka cenata na espreso vo drugite gradovi se dviì me|u 30 i 40 denari, a vo Skopje taa e ve}e nekolku godini pove}e od 60 denari. Ist e slu~ajot so zakupot na prostor, frizerskite i kozmeti~kite uslugi, cenata na vodata i mnogu drugi proizvodi i uslugi. Od druga strana, dokolku samo 30% od dene{nite kapitalnite investicii koi se realiziraat vo Skopje se naso~at vo druga op{tina, ova }e predizA

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz niv erz r ite itetsk tskii prof tsk pprofesor rooffeso rrof esorr eso

vika zna~ajna ekonomska, obrazovna, kulturna i socijalna gravitacija kon noviot centar. Zamislete sostojba vo koja 100 milioni evra godi{no se investiraat vo novata administrativna prestolnina. Novi investicii vo delovni zgradi, rezidencijali objekti, metro, {koli, gradinki, muzei. Premnogu dobro za da bide realno. Verojatno denes e docna za da se po~ne so ovoj proekt, otkako vo me|uvreme s$ {to se prave{e be{e centri~no fokusirano kon i vo Skopje. Kako ekonomski region, koj verojatno dava 70% od vrednosta na uslugite vo BDP, popularnite “tatkovci” mora da poka`at znaewe, vizija i liderstvo za toa kako na efikasen na~in da gi re{at kumuliranite problemi. Opciite sekoga{ postojat, pra{awe e dali postoi vizija.

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Balkan / Biznis / Politika

VO HRVATSKA PAD NA DIREKTNITE STRANSKI INVESTICII ZA 80% irektnite stranski investicii vo Hrvatska vo 2010 godina iznesuvale samo 439,9 milioni evra, {to e skoro 80% pomalku otkolku vo 2009 godina, objavi Hrvatska narodna banka (HNB). Vo 2009 godina direktnite stranski investicii vo Hrvatska iznesuvale 2,1

milijarda evra, dodeka pak vo 2008 godina iznesuvale duri 4,19 milijardi evra. Spored podatocite na HNB, najgolem priliv na stranski investicii vo 2010 godina imalo pod “ostanati delovni aktivnosti”, od 249,3 milioni evra. Potoa sleduvaat finansisko posreduvawe,

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

KOZLODUJ E BEZBEDNA NUKLEARKA pa sopstveni~ki investicii vo nedvi`nini. Najmnogu vo Hrvatska investirale Belgijcite so 116,3 milioni evra, Italijanite so 112,8 milioni evra, a od Luksemburg se vleale 111,6 milioni evra. Od Slovenija minatata godina vo Hrvatska se investirani 86,6 milioni evra.

ugarskata atomska centrala Kozloduj e edna od najkontroliranite vo Evropa, izjavi izvr{niot direktor na nuklearkata Kostadin Dimitrov. Toj istakna deka razli~ni nezavisni organizacii sekoga{ podnesuvale izve{taj so ocena “A”, koja uka`uva deka bugarskata atomska centrala e edna

od najbezbednite vo svetot. Nuklearkata Kozloduj vo prvoto tromese~ie od ovaa godina proizvela 200.000 megavati elektri~na energija, a minatata godina inkasirala 36,5 milioni evra prihod. Edinstvenata bugarska nuklearka sostavena e od {est reaktori, no prvite ~etiri se zatvoreni od bezbednosni pri~ini,

neposredno pred vlezot na zemjata vo Evropskata unija.

ZAVR[I DVODNEVNATA POSETA NA SRPSKIOT PRETSEDATEL NA KUVAJT

SRBIJA ]E BILDA IZVOZ SO POPRAVKA NA KUVAJTSKI TENKOVI

Kuvajt e zainteresiran da investira vo patnata i `elezni~kata infrastruktura vo Srbija, a Srbite da ja pro{irat razmenata so Kuvajt (koja minatata godina iznesuva{e 1,3 milioni evra). Srbija saka da izvezuva vo Kuvajt zemjodelski i prehranbeni proizvodi, obleka, obuvki, avtomobili VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija i Kuvajt sakaat da ja zgolemat ekonomskata sorabotka, a osobeno trgovskata razmena. Toa be{e glavnata tema na razgovori me|u srpskiot pretsedatel Boris Tadi} i nekolku najvisoki dr`avni funkcioneri od Kuvajt. Na sredbi so direktorite na Kuvajtskiot fond za arapski ekonomski razvoj i na Investicionata uprava, Tadi} ja po~na dvodnevnata poseta na ovaa mala, no bogata arapska zemja, koja poseduva 10% od svetskite rezervi na nafta, no samo 0,84% obrabotlivo zemji{te. Na biznis-forumot Kuvajt– Srbija, na koj osven funkcionerite od dvete zemji,

TADI] E PRV SRPSKI PRETSEDATEL KOJ GO POSETIL KUVAJT Tadi} e prv pretsedatel na Srbija koj go posetil Kuvajt, a serijata sredbi so najvisokite pretstavnici na vlasta vo Kuvajt ja ozna~i kako prilika za razgovor so starite prijateli. Tadi} gi poseti nau~niot centar i poznatite vodeni kuli so visina od 187 metri, koi stanaa simbol na Kuvajt, a gi izgradija srpski grade`nici. u~estvuvaa i pretstavnici od 20 srpski kompanii, bea razgledani mo`nostite za ekonomska sorabotka i investicii. Kuvajt e zainteresiran za investirawe vo patnata i `elezni~kata infrastruktura vo Srbija, a Srbite da ja pro{irat razmenata so Kuvajt (koja minatata godina iznesuva{e 1,3 milioni evra), osobeno koga stanuva zbor za zemjodelski i prehranbeni proizvodi, obleka, obuvki, avtomobili. Postoi i ideja srpskite lekari i medicinski personal da rabotat vo Kuvajt. Interes za pro{iruvawe na sorabotkata postoi i vo oblasta na turizmot, a Srbija ima namera da se vrati na grade`niot pazar

VUK JEREMI] MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI NA SRBIJA Vo Belgrad treba da ja organizirame konferencijata Dvi`eweto na nevrzanite, na koja }e u~estvuva i Kuvajt, a dijalogot }e go prodol`ime na najvisoko nivo.

vo Kuvajt, bidej}i srpskite grade`ni kompanii svoevremeno odli~no kotiraa tamu. Kuvajtskite funkcioneri o~ekuvaat srpskite kompanii da u~estvuvaat vo razli~ni proekti koi vo narednite ~etiri godini }e bidat realizirani vo ramki na planot za razvoj na ovaa zemja. POTPI[ANI ^ETIRI ME\UDR@AVNI DOGOVORI Na sredbite na delegaciite od Srbija i Kuvajt bea potpi{ani ~etiri me|udr`avni dogovori, a posebno interesen e Memorandumot za razbirawe vo oblasta na odbranata. Ovoj dokument go potpi{a srpskiot minister za odbrana, Dragan [utanovac, koj prethodno najavi deka toa }e bide nov ~ekor kon dobivaweto rabota za remont na 149 tenkovi “M-84”, koi na po~etokot na 90-te godini od minatiot vek Kuvajt gi kupi od SFRJ. “Srbija mu dade ponuda na Kuvajt za modernizacija i remont na tenkovi “M-84”. Tenkot, koj be{e zaedni~ki proizvod na 24 kompanii od

Kuvajtskite funkcioneri o~ekuvaat srpskite kompanii da u~estvuvaat vo razli~ni proekti porane{na Jugoslavija, be{e eden od ambicioznite proekti za razvoj na vooru`uvaweto na toga{na Jugoslavija, a napraven e po licenca na sovetskiot tenk “T-72M”“, izjavi [utanovac. Toj dodade deka postoi golem potencijal za sorabotka vo oblasta na voenoto zdravstvo. Srpskiot minister za ekonomija, Neboj{a ]iri}, potpi{a trgovski dogovor so pretstavnicite na Kuvajt, so koj se o~ekuva zgolemuvawe na izvozot na Srbija vo ovaa zemja. ]iri} istakna deka trgovskiot dogovor e konkreten dokument koj precizira konkretni na~ini za sorabotka, osobeno vo domenot na trgovijata. “Dogovorot konkretno precizira me|usebno davawe

status najpovlastena nacija, {to spored na{ite o~ekuvawa }e ovozmo`i zgolemuvawe na momentalno skromniot izvoz na Srbija vo Kuvajt”, izjavi ]iri}. Vo Kuvajt bea potpi{ani i dogovori za vozdu{en soobra}aj i ukinuvawe na vizite za diplomatski i slu`beni paso{i. JEREMI]: ODLI^NI POLITI^KI ODNOSI Ministerot za nadvore{ni raboti na Srbija, Vuk Jeremi}, oceni deka politi~kite odnosi me|u dvete zemji se odli~ni i bez otvoreni pra{awa. “Celosno se podr`uvame na me|unarodnite forumi i me|usebno sorabotuvame vo diplomatska smisla. Ova e dobar primer kako otvorawe-

to na politi~kite odnosi moè da dovede do razvoj na odnosite vo site oblasti, vklu~uvaj}i ja i ekonomijata”, izjavi Jeremi}. Toj istakna deka dvete zemji }e prodolàt da sorabotuvaat. “Pred nas e organiziraweto na konferencijata Dvièweto na nevrzanite vo Belgrad, na koja }e u~estvuva i Kuvajt, a dijalogot }e go prodolìme na najvisoko nivo”, izjavi Jeremi}. Tadi} na po~etokot na dvodnevnata oficijalna poseta na Kuvajt se sretna so emirot Sabah Al Ahmed Al Xaber, pretsedatelot na Vladata, Naser Al–Mohamed Al Sabah, i so pretsedatelot na Nacionalnoto sobranie, Xasim Al Kharafi.

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Balkan / Biznis / Politika

TRGOVSKITE ZAGUBI NA TURCIJA PORADI REGIONALNITE NEMIRI IZNESUVAAT 384 MILIONI DOLARI

GRA\ANITE NA SRBIJA ]E MO@AT DA JA ODDOL@AT OTPLATATA NA KREDITI

rgovijata na Turcija so zemjite od Bliskiot Istok i Severna Afrika – region koj mu ponudi novi pazari na turskiot biznis za vreme na neodamne{nata ekonomska kriza – be{e dlaboko pogodena od politi~kite previrawa i nemiri, poka`uvaat podatocite.

ankite vo Srbija od v~era moàt da odobruvaat odloùvawe na otplata na kreditite na gra|anite, re~e guvernerot na Narodna banka na Srbija (NBS), Dejan [o{ki}. Upravniot odbor na Zdruènieto na banki na Srbija im prepora~a na site banki da se vklu~at vo programata za dvogodi{no odlagawe na otplatata na kreditite na gra|anite, no pobara od centralnata banka

Izvozot na zemjata kon Libija, Egipet, Jemen, Tunis i Sirija se namali za re~isi 384 milioni dolari do krajot na prviot kvartal od 2011 godina, sporedeno so istiot period od minatata godina. Najgolem pad e zabele`an vo odnos na izvozot kon Libija, koj se namalil za 43%, potoa

sledat Egipet i Jemen so pad od 24% i Tunis so pad od 20%. Nemirite vo Sirija vo poslednite tri nedeli predizvikaa namaluvawe od re~isi 5% vo turskiot izvoz vo prviot kvartal od ovaa godina, poka`uvaat podatocite na Zdru`enieto na turski izvoznici.

dopolnitelni tolkuvawa kako da se presmetuva u~estvoto na mese~nite rati vo zarabotuva~kata na korisnikot na kreditot. [o{ki} objasni deka NBS go ukinala dosega{noto ograni~uvawe ratata da ne mo`e da bide povisoka od 30% od zarabotuvba~kata, odnosno 50% za stanbeni krediti i deka vo idnina bankite porealno }e procenuvaat kolkava e kreditnata sposobnost na dol`nicite.

SERIOZNI PREDUPREDUVAWA OD HRVATSKATA NARODNA BANKA

HRVATSKA NADVOR DOL@I POVE]E OTKOLKU [TO PROIZVEDUVA!

Za samo edna godina nadvore{niot dolg na Hrvatska porasna za najmalku 1,2 milijardi evra i vo 2010 godina iznesuva{e 45,8 milijardi evra. Javniot dolg, pak, dostigna 41,6% od BDP i se predviduva deka }e ja premine granicata od 60% od BDP ELENA JOVANOVSKA

ruto-nadvore{niot dolg na Hrvatska na krajot na 2010 godina iznesuva{e 45,8 milijardi evra, objavi Hrvatskata narodna banka (HNB). Za samo edna godina, ovoj dolg porasna za najmalku 1,2 milijardi evra. So ova, za prvpat vo ekonomskata istorija na Hrvatska, vkupniot nadvore{en dolg i oficijalno be{e pogolem od ostvareniot bruto-doma{en proizvod (BDP), koj za 2010 godina be{e procenet na 45,5 milijardi evra. So nadvore{en dolg od 45,8 milijardi evra, Hrvatska za samo deset godini od niskozadolèna prerasna vo previsoko zadolèna zemja. Vo 2001 godina, nadvore{niot dolg iznesuva{e samo 13,6 milijardi evra. Spored analiti~arite, podatocite pokaùvaat deka e ostvareno naj{tetnoto od site scenarija za Hrvatska i za nejzinata ekonomska perspektiva. “I pokraj rasproda`bata na pove}eto najkvalitetni finansiski i ekonomski potencijali na golemite evropski banki i kompanii, Hrvatska s$ u{te ne stana novo poletno stopastvo, pa ni ~lenka na Evropskata unija, tuku naprotiv od esenta 2008 godina so prezadolènost vo stranstvo potona vo ekonom-

ska depresija, koja u{te trae. Zatoa, prvite 10 godini od 21 vek vo Hrvatska }e se pametat kako vreme vo koe BDP porasna za 77%, dodeka nadvore{niot dolg e zgolemen za duri 240%”, komentiraat analiti~arite. Prezadolènata Hrvatska e osudena na pove}egodi{na visoka zavisnost od s$ poskapite stranski pozajmici i na pove}egodi{na ekonomska stagnacija. Osven toa, pregolemata zadolènost go sniùva kreditniot rejting na dràvata i go poskapuva refinansiraweto na pove}eto pristignati rati. Sre}na okolnost e {to vo centralna banka s$ u{te ima visoki devizni rezervi i toa vo

iznos od 10,5 milijardi evra, {to & ovozmo`uva i vo najcrnoto scenario da gi izdr`i nadvore{nite {okovi barem edna godina. Na osnova na toa ima i stabilen kurs na nacionalnata valuta, iako toj ja ograni~uva konkurentnosta na hrvatskiot izvoz, pa go blokira posakuvanoto ekonomsko zakrepnuvawe. NEVRABOTENOSTA I PROIZVODSTVOTO VO NEGATIVA Analiti~arite ne se voop{to optimisti deka ne{to }e trgne na podobro. Pokraj depresijata vo industriskoto proizvodstvo, izvozot, doma{nite i stranskite in-

vesticii, tuka e i armijata nevraboteni, koja se o~ekuva da ja dostigne brojkata od 340.000 lu|e do krajot na godinava. “Vo Hrvatska i godinava, poradi predizborniot ambient, za~inet so stravot od toa {to golem broj menaxeri se vo zatvor, }e bide ote`nato donesuvaweto odluki ili javni nabavki. Vo takva Hrvatska te{ko deka }e jurnat pogolemi investicii. Zatoa, namaluvaweto na platite, vo kombinacija so otpu{tawe na vi{okot vraboteni vo dr`avniot i javniot, a ne samo vo privatniot sektor, }e bide edinstven izlez od ovaa depresija, od koja vo dogledno vreme

izlez nema”, zaklu~uvaat analiti~arite. JAVNIOT DOLG MO@E DA NADMINE 60% OD BDP U{te edna jamka okolu vratot na hrvatskoto stopanstvo e javniot dolg, koj vo 2010 godina dostigna 41,6% od BDP, a godinava bi trebalo da iznesuva 44,9%, no bez presmetani dràvni garancii (vklu~uvaj}i gi brodogradili{tata) i bez garanciite na Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR). Spored procenkite na Rajfajzen konsalting, javniot dolg vo 2011 godina }e iznesuva 21 milijarda evra, bez garanciite. Ako na toa se dodadat i garanciite i plasiranite sredstva na HBOR, javniot dolg moè da se iska~i na 29,3 milijardi evra, odnosno 62,5% od BDP. Toa zna~i deka, spored t.n. “Mastriht kriterium” za prifa}awe na evroto, Hrvatska ne }e moè da go vovede evroto dokolku ne se sprovedat drasti~ni rezovi. Direktorkata na Direkcijata za ekonomski istraùvawa na Rajfajzen konsalting, Zrinka @ivkovi}-Matijevi}, veli deka, spored visinata na javniot dolg, Hrvatska s$ u{te gi ispolnuva kriteriumite za vlez vo Evropskata monetarna unija. “Me|utoa, toa {to zagriùva e dinamikata na rastot na javniot dolg, osobeno vo poslednite dve godini, kako i golemata verojatnost deka del od garanciite }e vlezat

vo javniot dolg kako direktna obvrska na centralnata dràva”, predupreduva @ivkovi}-Matijevi}. Taa istaknuva deka iako se raboti za krizni godini, ostanuva faktot deka potrebite na dràvata i vo narednite godini }e ostanat visoki i deka s$ u{te ne e po~nato so zna~ajni rezovi i reformi koi bi dovele do odr`livost na javnite finansii. Analiti~arot na Splitska banka, Zdeslav [anti}, predupreduva deka javniot dolg do krajot na godinata moè da dostigne i 67% od BDP. “Do 2014 godina moè da iznesuva i do 75% od BDP dokolku ne dojde do zna~ajni promeni vo upravuvaweto so javnite finansii”, predupreduva [anti}. Toj veli deka rastot na udelot na javniot dolg vo BDP }e bide posledica i na relativno skromnata stapka na ekonomski rast, poradi {to ne treba da se o~ekuva vidliv pad na premiite za rizik, odnosno na cenite za zadolùvawe. Ako situacijata ne se promeni, se postavuva pra{aweto kako voop{to da se re{i ovoj gor~liv problem. “Vo pesimisti~noto scenario vleguvame vo opasnost Hrvatska da ne bide vo mo`nost da gi refinansira svoite obvrski na me|unarodnite finansiski pazari, pa }e bide prinudena da bara pomo{ od MMF i od EU”, predupreduva [anti}.

Svet / Biznis / Politika

PUTIN ZARABOTI 60.000 DOLARI POVE]E OD MEDVEDEV VO 2010 GODINA uskiot premier Vladimir Putin minatata godina zaraboti 5,042 milioni rubqi (180.300 dolari), se naveduva vo izve{tajot za prihodite, imotot i imotnite obvrski na ~lenovite na Vladata na Rusija za 2009 i 2010 godina. Za razlika od lani, prihodite na Putin vo 2009 godina iznesuvale 3,889 milioni rubqi (165.272) dolari, pi{uva ruskata agencija Interfaks. Od nedvi`nosti, ruskiot pre-

tsedatel na Vladata poseduva edna parcela od grade`no zemji{te od 1.500 metri kvadratni, stan od 77 metri kvadratni, stan od 153,7 kvadrati i gara`a od 18 kvadrati. Putin poseduva tri avtomobili i edna avtoprikolka. Negovata sopruga lani prijavi prihodi od 5.227 dolari. Od druga strana, ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev lani osvari prihod od 3,378 milioni rubqi (120.814 dolari), a vo 2009 godina

3,335 milioni rubqi ili 118.262 dolari. Zaedno so soprugata, Medvedev poseduva stan vo Rusija so povr{ina od 368 metri kvadratni i 14 smetki vo ruski banki na koi ima 177.413 dolari. Ruskiot pretsedatel poseduva edno grade`no zemji{te so povr{ina od 4.700 metri kvadratni, dva avtomobili (GAZ 20 od 1948 godina i Golf od 1999 godina) i dve gara`i so vkupna povr{ina od 32,5 kvadrati.

SHELL SE PRIKLU^I NA PROEKTOT WHEATSTONE VO ZAPADNA AVSTRALIJA

oyal Dutch Shell sklu~i dogovor so amerikanskiot rival Chevron za sorabotka vo proektot za ekstrahirawe i dostavuvawe na gas od Zapadna Avstralija vo vrednost od 25 milijardi dolari, investicija koja se o~ekuva da se odobri do krajot na godinava. Proektot Wheatstone pod rakovodstvo na Chevron e eden od desette gole-

HOSNI MUBARAK PROGOVORI

NEMAM SMETKI VO STRANSKI BANKI, A IMOT POSEDUVAM SAMO VO EGIPET Za prvpat po padot na reìmot na porane{niot egipetski pretsedatel Hosni Mubarak, toj javno progovori. Gi obvini mediumite za la`no izvestuvawe, a se zakani so tu`bi za za{tita na svojot integritet, voena i politi~ka kariera BORO MIRÊSKI orane{niot egipetski pretsedatel Hosni Mubarak, koj na 11 fevruari podnese ostavka po masovnite uli~ni demonstracii za pad na avtoritarniot reìm vo Egipet, za prvpat ottoga{ progovori vo intervju za arapskata televizija Al-Arabija. “Jas sum `rtva na kleveti, a za toa sekoj }e si ja snosi odgovornosta!”. So ovie zborovi Mubarak se brane{e od brojnite obvinuvawa od mediumite, ekspertite i privremenata vlast vo Egipet. Egipetskiot pretsedatel izjavi deka toj i negovata familija se `rtvi na nepravedna kampawa i la`ni obvinuvawa, koi imaat za cel da go uni{tat negoviot ugled i integritet, kako i negovata voena i politi~ka kariera. Vo intervjuto, Mubarak potvrdi deka e podgotven da sorabotuva so sudskata vlast vo potencijalnata istraga za proverka na negoviot li~en imot i imotot na negovata familija vo stranstvo. Koga stanuva zbor za bogatstvoto na porane{niot pretsedatel, Egip}anite se tie

koi najmnogu go pritiskaat vladeja~kiot Voen sovet da go obvini Mubarak za korupcija i drugi kriminalni dejstva. Porane{niot egipetski pretsedatel dodade deka e podgotven da im pomogne na dràvnite javni obviniteli vo istragata. Mubarak se ponudi, zaedno so obvinitelstvoto, da bara od site Ministerstva za nadvore{ni raboti vo svetot lista za potencijalen imot koj toj i negovata familija go poseduvaat vo stranstvo. Toj gi kritikuva{e mediumite poradi toa {to postojano objavuvaa deka poseduva “ogromen imot” nadvor od Egipet, i demantira{e deka ima smetki vo stranski banki. Toj istakna deka poseduva samo edna smetka vo edna banka vo Egipet. Isto taka, potvrdi deka poseduva imot samo vo Egipet i nikade na drugo mesto. “Imam pravo da go tuàm sekoj eden koj se obidel da go uni{ti mojot ugled i ugledot na mojata familija”, izjavi Mubarak za Al-Arabija. Porane{niot pretsedatel i negovata familija, od padot na reìmot vo Egipet se nao|aat vo ku}en pritvor vo pretsedatelskata palata vo [arm el [eik.

Iako site sredstva mu se zamrznati, familijata Mubarak s$ u{te formalno ne se soo~ila so nitu edno obvinenie. DR@AVNOTO OBVINITELSTVO ]E GI SOSLU[UVA ^LENOVITE NA MUBARAK FAMILIJATA Egipetskiot javen obvinitel pobara da bidat soslu{ani Hosni Mubarak i negovite sinovi poradi obvinenijata za korupcija lstvo nad i nasilstvo demonstrantite trantite me na za vreme adiantivladinite protesti. Spored podatocite te na Javbnoto obelvinitelubastvo, Mubarak i negovite sinovi se somni~at deka se direkovrzatno povrzani so napadite vrz ciu~esnicite vo demonstranrantite, {to dovede do

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

brojni `rtvi i raneti. Segmentot na korupcija, dràvnite obviniteli go povrzuvaat so faktot deka vo tu`bata se naveduva januarskata ostavka, koja Mubarak mu ja dal na porane{niot premier Ahmed Nazif, koj bil priveden poradi somnenie za korupcija. Izminatiov vikend, nekolku stotici demonstranti protestiraa na plo{tadot Tahrir vo glavniot grad na Egipet, Kairo, baraj}i na vlasta da im se predade pre r civilite. Egipetskite Egipetsk generali koi se nna vlast predupredija deka se podgotveni dda upotrrebat sila i da gi protestite, prekinat r pr r otkaàa no se ot od pplanovite. Armijata so {ir o k a poddr{ka ja prezede vlasta na vl no 11 fevruari, fevr protestite proprotest r dolìja baraj}i Voeniot ssovet da vegi realizira rrealiz tenite rerformi rerf i porane{nite pripadreìmot da nici na rreì bidat izvedeni ppred lic e t o n a pravdata. pravd

mi proekti za ekstrahirawe na priroden gas vo Avstralija koj Shell i drugite golemi kompanii za gas i nafta gi gradat za da ja zadovolat pobaruva~kata na gas od Kina i drugite aziski pazari. Shell, e partner i vo proektot Gorgon, koj go upravuva Chevron vo Zapadna Avstralija, {to e eden od najgolemite proekti so LNG (te~en

priroden gas) so proizvodstven tro{ok od 42 milijari dolari. Dogovorot }e mu pomogne na Shell da gi postigne ambicioznite ceni za rast za negoviot biznis so LNG. Shell planira da investira pove}e od 100 milijardi dolari od 2011 do 2014 godina kako pomo{ da se poddr`i rastot vo istra`uvaweto i proizvodstvoto na kompanijata.

DVA, TRI ZBORA

"Vo edno demokratsko op{testvo mnogu e va`no protekuvaweto na tajni informacii, zatoa {to toa e edinstveniot na~in da se utvrdi dali imalo legitimna pri~ina ne{to da se krie. Nie sme poodgovorni od vladite koi se izbiraat sekoi ~etiri godini otkako }e dobijat pari od golemi biznisi." XULIJAN ASAN@

osnova~ na Vikeliks

"Go otfrlam obvinenieto za zatajuvawe na danok i vo sudot vo Milano }e se pojavuvam tolku kolku }e mi dozvolat dol`nostite. Obvinenijata protiv mene se sme{ni, neosnovani i ludi. Tie se izmislica na javniot obvinitel." SILVIO BERLUSKONI

premier na Italija

"Poradi negativniot rezultat od referendumot vo Island za vra}awe na depozitot na Britanija i Holandija od 3,9 milijardi dolari, koj & go dodelija na banakta Ajssejv, Evropskata unija detalno }e go nabquduva raboteweto na ovaa dr`ava vo idnina, koja e pred pragot za vlez vo Unija." [TEFAN FULE

evrokomesar za pro{iruvawe na Evropskata unija

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...NA VOJNATA I NEMA KRAJ

...PROTESTI!

...OD POMEN DO PROTESTI

NATO Alijansata uni{ti 17 libiski tenkovi

Jemencite sakaat promena na vlasta

Poljacite vo odbrana na Ka~inski

ilite na me|unarodnata voena koalicija predvodena od NATO uni{tija 17 tenkovi na armijata na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi vo Misrata kade {to toj gi napa|a{e protestantite.

ekolku desetici iljadi Jemenci protestiraa vo glavniot grad na Jemen, koi neumorno se borat da go “butnat” avtoritarniot re`im. Protestite vo ovaa dr`ava traat od po~etokot na godinava.

omenot na pokojniot pretsedatel na Polska, Leh Ka~inski, koj se odr`a pred pretsedatelskata palata vo Var{ava kade {to P prisustvuvaa pove}e od 1.000 privrzanici na konzervativnata

partija se pretvori vo demonstracija protiv polskata Vlada.

OGROMNI PROBLEMI VO GLOBALNI IZMENI

FUKU[IMA GO PRECRTA PATOT NA NUKLEARNATA INDUSTRIJA

Dodeka vo brzoraste~kite ekonomii, kako Kina i Indija, raste pobaruva~kata za elektri~na energija i toa od nuklearni centrali, Evropskata unija vovede novi standardi za nivoto na dozvolena radijacija, a germanskata kancelarka Angela Merkel se soo~i so politi~ka kriza poradi odlukata da zatvori sedum od 17 aktivni nuklearki BORO MIR^ESKI

amo eden mesec po katastrofalniot zemjotres i cunamito vo Japonija, svetot se soo~i so radikalni promeni. Nukelarnata kriza vo Fuku{ima i radijacijata nad granicite od dozvolenoto go natera svetot da ja restrukturira cela nuklearna industrija. Japonskata drama, koja nema kraj, se vpi{a vo istorijata ramo do ramo so radijacijata vo 1986 godina vo ^ernobil, objavi Si-en-en. Dodeka vo brzoraste~kite ekonomii, kako Kina i Indija, raste pobaruva~kata za elektri~na energija i toa od nuklearni centrali, Evropskata unija vovede novi standardi za nivoto na dozvolena radijacija, a germanskata kancelarka Angela Merkel se soo~i so politi~ka kriza poradi odlukata da zatvori sedum od 17 aktivni nuklearki. Mnogu dr`avi se preorientiraa kon “zeleno” energija, pa ekspertite prognoziraat deka veternicite doprva }e napravat “bum” vo proizvodstvoto na elektri~na energija.

Pred nesre}ata vo Fuku{ima, nuklearnata renesansa, kako {to ja narekuvaa mediumite ovaa industrija, se ~ine{e deka se odviva sosema vo red, osven toa {to proizvodstvoto na struja vo nuklearnite centrali po~na da opa|a. Od 2000 do 2008 godina, nuklearnata energija doìvea pad od 16,7% na 13,5% od globalnoto proizvodstvo na energija, pokaùvaat podatocite za 2009 godina vo “Izve{taj za statusot na svetskata nuklearna industrija”. Ekspertite o~ekuvaat trendot na opa|awe na proizvodstvoto na elektri~na energija vo nuklearkite da prodolì i godinava. MERKEL GO IZVLEÊ DEBELIOT KRAJ Krizata vo Fuku{ima najmnogu ja pogodi stabilnosta na germanskata politi~ka scena. Hristijansko-demokratskata partija na kancelarkata Angela Merkel ostvari istoriska zaguba od Partijata na zelenite na regionalnite izbori poradi odlukata da zatvori sedum od 17 nuklearki vo Germanija. Taa odluka vaè{e samo za nuklearnite centrali

izgradeni pred 1980 godina, koi spored analizite, se rizi~ni i potrebno e nivno modernizirawe. Ekspertite o~ekuvaat drasti~en pad na rejtingot na politi~arite koi }e donesat sli~na odluka na taa na Merkel, osobeno vo dr`avite kade {to kaj nuklearkite istekuva rokot na licencite za rabota ili za zamena na o{tetenite delovi. Prvo, period na turbulencii vo nuklearnata industrija gi o~ekuva Velika Britanija, SAD i Japonija, pi{uva Si-en-en. VO KAKVA SOSTOJBA SE NUKLEARKITE VO SVETOT?! Prose~nata starost na 443-te nuklearni reaktori vo svetot e okolu 25 godini, se veli vo “Izve{tajot za statusot na svetskata nuklearna industrija”. “Vo slednite 10 godini, nuklearnata industrija }e se soo~i so enormen pritisok vo golemite demokratii, kako SAD i Indija”, velat od ^ilenej, organizacija za za{tita na ovaa industrija. Spored Me|unarodnata agen-

cija za nuklearna energija (IEAE), Kina e dr`ava so najgolem broj nuklearni centrali (27) koi se vo proces na izgradba. Vedna{ po nea e Rusija so 11, so po pet reaktori sleduvaat Indija i Ju`na Korea. Francija, dobiva re~isi 75% od energijata od nuklearnite centrali, dodeka SAD samo 20% iako e dr`ava so najgolem broj reaktori (104) koi rabotat

so polna parea. Spored procenkite na kanadskiot institut za nuklearna energija, za izgradba na nulearna centrala potrebni se okolu 10 milijardi dolari i sedum godini naporna rabota. Alternativnoto proizvodstvo na energija e poevtino i pobrzo, se veli vo analizata na amerikanskata televizija Si-en-en. Izgradbata na

nuklearkite e premnogu zavisna od vladinite subvencii i zaemi, so koi se garantira nivnata izgradba. Ogromni se tro{ocite koi dr`avata mora da gi pokrie vo slu~aj na nesre}a ili skladirawe na radioaktivniot otpad. No, javno-privatno partnerstvo za ekspertite e dovolno proizvodstvoto na struja vo nuklearnite centrali da bide poevtino.

Feqton

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: VOLKSWAGEN 13

KAKO FOLKSVAGEN SE IZVLE^E OD KANXITE NA SVASTIKATA? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ekoi brendovi se osudeni da se pojavat vo pogre{no vreme od istorijata i podocna da go nosat bremeto na prepoznatlivost uslovena od politi~kite uslovi vo koi se rodile. Takov e Folksvagen, germanskiot brend avtomobili, {to se pojavil vo temnoto doba na nacizmot. Spored etimologijata, negovoto ime ozna~uva “naroden avtomobil”. Korenite mu datiraat vo triesettite godini na minatiot vek, koga e osnovana kompanijata Volkswagen mbH, no vistinskata ideja za voziloto se rodila nekolku godini porano, na 11 fevruari 1933 godina. Toa e vremeto koga Adolf Hitler, noviot kancelar na Germanija, go ostvaril svojot prv javen govor na berlinskoto Avto [ou. Pred tolpata direktori na avtomobilskite ku}i i mediumite, Firerot go izlo`il svojot plan za “motorizacija”

Toa {to nalikuva u na dene{noto logo se pojavilo j po zavr{uvaweto r u na svetskata vojna Vo toa vreme, vojna. vreme “gazdi” na avtomobilskata kompanija stanuvaat Britancite, Britancite koi vedna{ gi isfrlile kukastite krstovi od staroto logo i gi postavuvaat novite idei za kapitalisti~ko upravuvawe na fabrikata na dràvata. Glavnite to~ki na ovoj plan bile konstrukcija na prviot avtopat i idejata za nov avtomobil {to sekoj }e moè da si go dozvoli. Re~isi istovremeno, talentiraniot germanski dizajner na avtomobili, Ferdinand Por{e, dizajniral i napravil prototip na evtin, ~uden na izgled, no so eleganten dizajn, mal avtomobil, koj moèl da sobere pet lica. Toa vsu{nost bila prvata “buba”. Por{e i Hitler ostvarile nade`ni sredbi vo 1933 i 1934 godina, so vetuvawe deka slednata godina Por{e }e gi dostavi prototipite. Trite ra~no napraveni avtomobili bile dostaveni za testirawe, a u{te 30 novi bile napraveni od strana na Mercedes-Benz dve godini potoa. Taka, vo 1938 godina, otkako testiraweto se pokaàlo kako uspe{no,

dr`avata ja po~nala izgradbata na novata fabrika koja }e gi proizveduva “narodnite vozila”, no, vsu{nost, namesto niv, prvata proizvodna linija bile voeni vozila, koi svoevidno najavuvale i za temniot period vo koj podocna Germanija go vovle~e svetot. Koga bile pretstaveni prvite verzii na Folksvagenot, Hitler odnenade` go smenil imeto na avtomobilot vo KdF Wagen. KdF e kratenka za Kraft durch Freude {to zna~i “Radosta preku sila”. Promenata na imeto ne mu se dopadnala na Por{e, bidej} i negovata avtomobilska kompanija ne bila del od Hitlerovata “Naci-Soci zabava”,pa toj ne & izlegol vo presret na nacisti~kata propaganda na Hitler za reklama na avtomobilot. Za originalnoto ime KdF, Hitler istaknal: “Ova ime

go simbolizira toa so {to organiziranosta pridonese za da gi ispolni {irokite narodni masi so zadovolstvo i sila. ]e se vika KdF Wagen”. Od toa vreme poteknuva i prvoto logo na brendot Folksvagen. Toa {to malkumina go znaat za toj prv simbol e faktot deka toj bil samiot simbol svastika postaven vo grafi~ki stiliziran zap~anik. Spored edna istoriska fotogorafija koja poteknuva od vremeto na otvoraweto na novata fabrika, moè da se zabeleì zname na koe e prikaàno ova logo, a i na kalendarot za 1939 godina, koj bil izdaden od avtomobilskata kompanija, moè da se zabeleì kako od dvete strani na imeto, stoi toj simbol . Spored objasnuvawata na d-r Reks Kari, istori~ar i semanti~ar, ova bilo sosema normalno,

zatoa {to samata svastika, ili popoznata kako “kukast krst”, kako {to ja vikale Germancite, bila simbol na Nacionalnata socijalisti~ka rabotni~ka partija na Germanija, koja bila zakrilnikot na idejata za voziloto. Podocna bilo izbrano novo logo, koe, spored analiti~arite, se zema kako prvoto logo, zatoa {to kukastiot krst, spored svojata upotreba i prepoznatlivost, ne e umesno da se zeme kako primer na logo. Novoto logo go dizajniral Franc Ksavier Rimspis, vraboten vo kompanijata Por{e koj dobil samo 50 germanski marki za trudot. Vsu{nost se rabotelo za pari koi gi zarabotil kako prvonagraden na natprevarot za logo dizajn, koj bil odr`an vo 1939 godina. Vo ova logo koe bilo izbrano da ja krasi novata germanska avtomo-

bilska ikona kreatorot gi stiliziral bukvite V i W so zadebelen font i gi postavil edna vrz druga, a okolu niv go postavil i kukastiot krst. Kako i vo prvoto logo, zap~anikot ne bil promenet. NOV GAZDA – NOV IMIX Za vreme na Vtorata svetska vojna, fabrikata, izvorot na voeni vozila, o~igledno pretstavuvala primarna cel za sojuni~kite bombarderi i normalno, pretrpela golema {teta, no za iznenaduvawe ne bila celosno uni{tena. Otkako zavr{ila vojnata, britanskata armija na ~elo so majorot Ivan Hirst, ja prezela kontrolata vrz razru{enite fabriki. Pod negova komanda, ma{inite bile povtorno napraveni i popraveni, liniite restartirani i fabrikata

PRIKAZNI OD WALL STREET

GI PRODADOA AKCIITE I ZARAB inatata godina be{e beri}etna za pove}emina {efovi na golemi amerikanski korporacii, sudej}i spored pari~kite {to gi stavile vo xeb prodavaj}i del od svoite udeli vo tie firmi. Sumata od 6,5 milijardi dolari, do koja istra`uva~kata kompanija Ekvilar (Equilar) dojde preku analiza na podatocite {to gi pribra od pove}e od 7.000 direktori i sopstvenici na kompanii {to kotiraat na amerikanskite berzi, stanuva u{te poimpresivna koga } e se zeme predvid faktot deka stanuva zbor za ~ista zarabotka, osnosno iznos koj im ostanuva koga }e se odzemat sumite koi nekoga{

mo`ebi morale da gi platat za akcii. Ekvilar }e gi predade podatocite i na amerikanskata Komisija za hartii od vrednost. Najmnogu od ovie pari, duri dve milijardi dolari, gi zarabotil izvr{niot direktor na Majkrosoft, Stiv Balmer, koj vo tekot na noemvri 2010 godina prodal 75 milioni akcii od tehnolo{kiot gigant, i toa po cena od 25,26 i 27,18 dolari za akcija. Osnova~ot i generalniot direktor na Orakl, Lorens Elison, vo periodot od septemvri do dekemvri minatata godina prodal 51 milioni akcii od negovata kompanija i 360 iljadi akcii od Lipfrog (Leapfrog), i taka svoeto bogatstvo go

Deset menaxeri na razli~ni amerikanski korporacii, od koi pogolemiot del doa|aat od tehnolo{kiot sektor, minatata godina so proda`ba na svoite akcii zarabotile vkupno 6,5 milijardi dolari. Na vrvot na listata e Stiv Balmer od Majkrosoft, a tuka se Lari Elison od Orakl i Xef Bezos od Amazon

zgolemi za dopolnitelni 1,4 milijardi dolari. Amerikanskiot dizajner Ralf Loren, koj e i izvr{en direktor na kompanijata Polo Ralf Loren (Polo Ralph Lauren), ~ija obleka ~esto mo`e da se vidi na bogata{ite koi “ubivaat” vreme igraj}i golf, lani prodal 10,9 milioni akcii od kompanijata {to ja vodi, i taka zarabotil 860,3 milioni dolari. Glavniot izvr{en direk-

tor na Amazon, Xef Bezos, vo periodot od fevruari do noemvri minatata godina, prodal {est milioni akcii od onlajn-aukciskata ku}a ~ij osnova~ e, i na niv zaraboti 793 milioni dolari. Koosnova~ite na Gugl, Sergej Brin i Leri Pejx, prodale po 916.674 akcii od internetskiot gigant. No, bidej} i niv Pejx gi prodaval po cena me|u 403,03 i 630 dolari po akcija, a Brin

od 433,87 do 619,39 dolari za akcija, Pejx zarabotil 493 milioni, a Brin ne{to pomalku, poto~no 481,2 milioni dolari. ^elnikot na Salesforce.com, Mark Beniof, vo 252 transakcii {to gi napravil minatata godina, prodal 2,5 milioni akcii na taa kompanija, i toa po cena od 61,28 do 149,27 dolari. Ova mu donese zarabotka od 243,8 milioni dolari. Generalniot direktor na

Vin Resorts (Wynn Resorts) samo vo edna transakcija sprovedena na 1 dekemvri prodal milion akcii od sinxirot hoteli i kazina, za 103,3 dolari po akcija, {to mu donelo zarabotka od 103,3 milioni dolari. Glavniot izvr{en direktor na najgolemata kompanija za zdravstvena nega, Mekeson (McKesson), Xon Hamergren, zaraboti 70,4 milioni dolari so proda`ba na 2,2 milioni akcii od

Feqton

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so feqtonot: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

povtorno po~nala so rabota. Neverojateni 2.000 vozila bile proizvedeni vo 1945 godina i toa samo od delovi najdeni vo smetot od fabrikata. Slednata godina, Britancite go zgolemile proizvodstvoto na 10 iljadi vozila, ja preimenuvale kompanijata vo Folksvagen, i na gradot mu go dale imeto Volfsburg, prezemeno od lokalniot zamok. Spored istori~arite, otkako Folksvagen potpadnal pod vlijanie na kapitalizmot, do`iveal moderen presvrt. Od logoto bila isfrlena svastikata i bilo pretstaveno novoto logo od koe bil isfrlen zap~anikot. No, tokmu toga{ Britancite sakale da izlezat od avtomobilskiot biznis i da baraat da im se dade kontrola na kompanijata kako na kvalifikuvana kompanija. Me|u ostoumnite kompanii koi ja odbile otvorenata ponuda za prezemawe kontrola nad kompanijata bila i kompanijata Ford Motor, koja smetala deka toj podvig bara mnogu potro{eni pari. Dali ova zna~elo kraj? Tie ne mo`ele da ja ostavat kompanijata kako ve}e postoe~ki biznis. Taka, vo 1949 godina, kompletno ja dale fabrikata na novata germanska vlada vo doverba. So novata sila i anga`man, dodadeni kako del od amerikanskiot Mar{alov Plan, Folksvagen stanal vidliv raste~ki biznis. Bile napraveni podobruvawa na fabrikata, bile pretstaveni novi modeli (vklu~itelno

“FOLKSVAGEN BUBA” - NAJPOPULAREN AVTOMOBIL ME\U @ENITE pored istraùvaweto koe pred nekoj den go objavi analiti~kata kompanija TrueCar, novata “buba” vo 2010 godina najmnogu ja kupuvale amerikanskite èni. Vkupno 60,6% od Amerikancite koi go kupile avtomobilot bile èni, so {to go postavi Nisan kako vtor na listata od najsakani avtomobili me|u ènite. Tie koi go kupile Nisan Rogue prestavuvaat 56,3% od vkupniot broj na kupuva~i.

Koncept za idnite avtomobili na Volkswagen

Folksvagen, brendot koj se pojavil vo temnoto doba na nacizmot, vo po~etokot na korporativnata istorija na svojot proizvoditel, bil osuden da se kiti so kukastiot krst kako logo. Avtomobilot bil zamislen kako “narodno vozilo”, a latentno pretstavuval i propaganda za nacional-socijalizam i vo avtomobilskata industrija i Transporterot poznat kako Folksvagen Bus), proda`bata vo Germanija rastela, izvozot vo drugite evropski dr`avi bil razvien, proizvodstvoto postepeno se podobruvalo i bile najmuvani novi rabotnici. @ivotot stanuval ubav. DALI REBRENDIRAWETO & POMOGNA NA “BUBATA” VO SAD? Vo 1949 godina, prvite Folksvagen “bubi” bile eksportirani vo SAD od pretpriema~ot po ime Ben Pon, no za nesre} a, so slab uspeh. Za toa postoele pove}e pri~ini: Amerikancite ne sakale avtomobil {to li~i na buba~ka, vozilo {to pravi mnogu bu~ava, {to nema sinhronizirana transmisija, bez mera~i za benzin i bez radio. Proda`bata bila nula, osobeno poradi antigermanskoto raspolo`enie po vojnata. Folksvagen napravil u{te eden obid vo ranite 50-ti godini za proda`ba na amerikanskiot pazar vo sorabotka so kompanijata Hofman, koja po~nala da gi uvezuva “bubite” vo Amerika. Vtoriot obid povtorno rezultiral so slab uspeh, pokraj faktot {to bil pretstaven nov model, vo razli~ni boi, so podobreni performansi. Vo periodot na sredinata

na 50-tite godini rabotite vo Amerika se promenile. Taka promenata vo odnesuvawata, zabavata i navikite na lu|eto ja razbranuvale i ekonomijata. Vremiwata bile dobri, i pokraj Studenata vojna i @eleznata zavesa. Bil izgraden i prviot {opingcentar, a i avtomobilite stanale ne{to pove}e od na~in na transport. Toga{ odedna{, re~isi misteriozno i bez nikakva reklama, Folksvagen po~nal da se prodava. Proda`bata porasnala od 2.000 modeli vo 1953 godina do toga{ni rekordni 150 iljadi za 1959 godina. Edna malku poznata reklamna agencija od Wujork, koja stanala slavna otkako srabotila nekolku reklami za otvoraweto na noviot proda`en salon na Folksvagen na Long Ajlend, a od druga strana i edna druga agencija so evrejski gazda {to pravela reklami posebno za evrejskite klienti, go osvoile Folksvagen pokraj site drugi tradicionalni reklamni

agencii. Germanska kompanija i evrejska agencija... pove} e od ~udno, no sepak, ovaa agencija ne bila za konvencionalni klienti. Izvr{niot direktor {to ja napravil ovaa spogodba bil Karl Han, ~ovekot koj nekolku godini podocna ja krenal reputacijata na svojata kompanija. Imeno, do 60-tite godini Folksvagen vo Amerika i ne bil mnogu poznat. Se znaelo deka e germanska kompanija, vozilata bile inspirirani od Hitler, bile praveni kako voeni vozila, a za nivno proizvodstvo bila koristena i “robovskata” rabota od logorite. No, kako evrejskata agencija uspeala da ja promovira kompanijata pokraj vakviot imix? Ednostavno. Gi ignorirale site ovie fakti. Tokmu taka, niedna reklama ne govorela za germanskoto nasledstvo, istorija i asocijacija. Brendot vo Amerika preku reklamite bukvalno bil pronajdok vo 60-tite godini.

Bexot koj im se daval na vrabotenite, a na koj se zabele`uva prvoto logo PROEKCIITE ZA IDNINATA Dekadata pred noviot milenium be{e tranziciska za Folksvagen. Vo 1991 godina, vo Kalifornija be{e otvoreno novoto dizajnstudio na kompanijata. Rabotata na talentiranite dizajneri }e dojde do izraz vo narednite godini. Taka, vo 1994 godina na avtomobilskoto {ou vo Detroit, koga se pojavi Kocept Eden reakciite me|u publikata i pisatelite od avtomobilizmot bile izvonredni. No, toa be{e dve godini pred da po~ne proizvodstvoto na novata “buba” {to se pojavi vo 1996 godina.

Denes, i pokraj te{koto opkruùvawe, brendot Folksvagen cvrsto se stremi do celite na nivnata “Strategija 2018” za zgolemuvawe na globalnata proda`ba do 6,6 milioni vozila za godina, {to treba da ja ostvarat za pomalku od devet godini. Brendot zabeleà progres i so mnogu pozitiven impuls za novi proizvodi gi po~na zakaànite naredni godini. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete kako sportskata ikona Najk (Nike) go pronajde svojot vistinski simbol.

LEKCIJA:

LEKCIJA: NE POVRZUVAJTE GO VA[IOT BREND SO POLITIKA I IZBEGNETE GI SITE ASOCIJACII PRI NOVA REKLAMNA KAMPAWA

BOTIJA 6,5 MILIJARDI DOLARI kompanijata koja ja vodi od minatoto leto. Akciite gi prodaval vo periodot od juni do avgust. Denis Vilson, pretsedatelot na Lululemon Atletik (Lululemon Athletic), kompanija {to proizveduva skapa obleka za ve`bawe, kako pantoloni za joga koi ~inat pove}e od 100 dolari, prodade 1,3 milioni akcii od proizveduva~ot i toa vo 30 transakcii realizirani vo prvite 10 meseci vo 2010 godina, {to mu donese dobivka od 57,3 milioni dolari. Kako {to mo`e da se zabele`i, mnozinstvoto od direktorite koi zarabotija golemi sumi od svoite akcii doa|aat od kompanii od tehnolo{kiot sektor. Godinava se o~ekuvaat i drugi

krucijalni nastani vo toj sektor, dokolku se ostvarat najavite deka Fejsbuk i Tviter }e objavat inicijalna javna ponuda na svojot kapital. Dokolku minatata godina Zakerberg i Xek Dorsi od Tviter ja imaa taa prednost kako nivnite kolegi Brin ili Beniof, sigurno }e se najdea na prvite mesta od ovaa lista, a i vkupnata zarabotka }e iznesuva{e mnogu pove}e. A dodeka sme kaj Tviter, interesno e da se kaè deka edno istraùvawe koe go sprovel nekoj postdiplomec od Tehni~kiot univerzitet vo Minhen po ime Tim Sprenger, pokaàlo deka tie {to se dovolno avanturisti~ki nastroeni, pa svoite investicii gi temelat na akciite koi se

pojavuvaat vo “tvitovite”, vo prosek mo`e da zarabotat sosema solidni 15%. Na Tviter sekojdnevno se pojavuvaat po iljadnici poraki koi se povrzani so akcii i berzi, a avtorite na takvite “tvitovi” obi~no gi ozna~uvaat so simbolite pod koi se trguvaat spomenatite akcii. Za vreme od {est meseci, Springer sledel 250 iljadi poraki na Tviter i utvrdil deka, osven {to so investiraweto vo tie akcii mo`elo da se zaraboti, postoela i “iznenaduva~ka koordinacija” me|u toa {to za akciite govori Tviter i informaciite koi doa|aat od investitorite i analiti~arite, pi{uva Bibi-si wuz.

Pokraj uspehot vo nivnite kompanii, menaxerite se poka`aa i kako izvonredni brokeri

FunBusiness

MARK ZAKERBERG - neodamna go promeni statusot od “vo vrska” vo “veren”

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Germanskiot princ, ALBERT VON TURN TAKSIS ima 27 godini, 2 milijardi dolari i status “singl”

NAJBOGATITE “SINGL” LU\E NA SVETOT

MLADI, USPE[NI, ULTRABOGATI, A SLOBODNI SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ako “Forbs” se smeta za seriozen i relevanten medium koj gi odbira samo najbogatite i najuspe{nite, odvreme na vreme izleguva od {emata i prezentira ne{to koe povtorno e povrzano so pari i bogatstvo, no so malku poinakva cel. Ovojpat napravi spisok na nekolku milijarderi koi se mladi, uspe{ni i pred s$, slobodni. Ako ste èna, a va{iot bra~en status e ist, toga{ moèbi ova istraùvawe na “Forbs”, }e vi se najde. Vo 25-godi{noto postoewe na listata na “Forbs” za najbogatite lu|e na svetot, koja dosega sru{ila mnogu rekordi, zabeleàni se nekolku zanimlivosti. “Forbs” izbrojal vkupno 1.210 milijarderi vo svetot, ~ie vkupno bogatstvo iznesuva neverojatni 4.500 milijardi dolari. Edna od pointeresnite zabele{ki me|u ekspertite na “Forbs” e deka 100 od ultramo}nicite se slobodni, odnosno ne se vo brak, a duri 197 barem edna{ se razvele. Nesekojdnevnoto istraùvawe za ergenite milijarderi pokaàlo deka najgolem broj od niv se od SAD. Sepak, pred da se vpu{tite vo nekoja nevozmo`na misija, mora da vi dademe eden sovet. Razmislete dobro pred da se vpu{tite vo avantura po sloboden milijarder. Obidete se da ja otkriete pri~inata zo{to s$ u{te e

1.210

milijarderi ima vo svetot. Nivnoto vkupno bogatstvo iznesuva neverojatni 4.500 milijardi dolari, a duri 100 od niv se slobodni

takov kakov {to e. Ako me|u va{ite zaklu~oci ne e pregolemata posvetenost na rabotata, lo{ata reputacija, nepopravliv ènkar, alkoholi~ar ili ne{to sli~no, toga{ trgnete vo pohod. Izborot e golem i raznoviden, od internet-genijalci, “naftovodxija”, pa duri i vistinski princ. Ergenite se pred vas, drugoto e spored va{ite preferencii. “FEJSBUKOVCITE” NAJGOLEMI, NO I NAJPOSAKUVANI ERGENI Samo polovina od prvata desetka najmladi svetski milijarderi (do 35 godini), bogatstvoto go steknale tolku mladi blagodarenie na sozdavaweto na dru{tvenite mreì. Me|u niv, s$ u{te nikoj go nema kaàno sudbonosnoto “DA”. Tuka, sekako, e Mark Zakerberg, osnova~ot na Fejsbuk, koj za samo tri godini go zgolemi bogatstvoto 10 pati pove}e od dotoga{noto. Od “skromni” milijarda i polovina na po~etokot na razvivaweto na Fejsbuk, stigna do 13,5 milijardi dolari. Dvaeset i {est godi{niot

Ovie “nesre}nici” imaat s$, osven poubavata polovina. Zarabotuvaat milijardi, postojano se na “meta” na ènskiot pol, no nikoja zasega ne uspeala da gi ulovi. Od vkupno 1.210 milijarderi vo svetot, ~ie vkupno bogatstvo iznesuva neverojatni 4.500 milijardi dolari, duri 100 se slobodni genijalec, oficijalno e najbogatiot mlad milijarder, no za samo osum dena ne ja nosi i titulata, najmlad bogat milijarder. Taa mu pripa|a na porane{niot cimer i koosnova~ na Fejsbuk, Dastin Moskovic, koj ima bogatstvo od 2,7 milijardi dolari. Iako Zakerberg ne e oènet, devojkite nemaat mnogu prostor za nade`. Neodamna negoviot status od “vo vrska”, se promeni vo “veren”. Sepak, ako ve}e navistina gi sakate mladite “genijalci” na Fejsbuk, ima nade`. I ostanatite koosnova~i na socijalnata mreà, [on Parker (30) i porane{niot pretsedatel na Fejsbuk, Eduardo Severin (28), koi imaat bogatstvo po 1,6 milijardi dolari, vleguvaat vo ovaa kategorija. Tie ja zaokruùvaat prvata ergenska ~etvorka, koja mediumite ja narekoa “fejsbukovska” ~etvorka za koja sonuvaat mnogu korisni~ki na globalnata mreà. Vo sli~na situacija e i nivniot japonski kolega, Jo{ikazi Tanaka, osnova~ot na so-

cijalnata mreà “Gri”, koja vo negovata dràva go nosi istiot status kako Fejsbuk vo svetot. Tanaka ima 34 godini, bogatstvo od 2,2 milijardi dolari, a s$ u{te nema so kogo da gi podeli. Sledniot na spisokot na “Forbs”, nema nikakva vrska so Fejsbuk. Toa e germanskiot princ, Albert von Turn Taksis, koj stanal milijarder u{te na osum godini. Taksis go nasledil tatko mu koj po~inal, a oficijalno moèl da upravuva so nasledstvoto od dve milijardi dolari na 18 godini. Germanskiot princ ima 27 godini, s$ u{te e so status “singl”, a negovata privle~nost u{te pogolema ja pravi semejnata ku}a, ili podobro zamokot vo koj ìvee, kako i 30-te iljadi hektari {uma, koi se smetaat za nacionalno bogatstvo na Germanija. Princot Albert e strasen qubitel na avtotrkite vo germanskata liga, kade {to vo 2007 godina go osvoil vtoroto mesto. Bez naslednik i poubava polovina e Skot

LO[ KVALITET I REPUTACIJA NA AVTOMOBILSKIOT PAZAR

BRENDOVI KOI O^AJNI^KI SE BORAT DA SE VRATAT NA

Nekoi od avtomobilskite brendovi s$ u{te se dràt cvrsto za vrvot na listata na najdobrite avtomobilski imiwa, a nekoi ednostavno ne uspeaa. Tojota i Leksus plivaat na povr{ina, Mercedes, BMV, Honda i Ford se dviàt po nagorna linija, dodeka za Xip nema problemi IVA BALÊVA oga stanuva zbor za kvalitetot, ne postojat pravila, bidej}i kolku lu|e tolku vkusovi. Pa taka, i potro{uva~ite, osobeno tie vo avtomobilskata industrija, poimot kvalitet e sekoga{ se opi{uva razli~no. Tuka spa|aat mnogu karakteristiki na avtomobilite, od sigurnosta {to ja nudat, preku potro{uva~kata, pa s$ do unikatniot dizajn. I, sekako, zadovolstvoto na potro{uva~ot e sekoga{ na prvoto mesto. Mnogu avtomobilski imiwa pominale niz istorijata i ostanale kako ve~ni brendovi koi nikoga{ ne umiraat, ne{to {to se pameti i za

FIAT }e mora mnogu da se potrudi za potro{uva~ite da gi zaboravat lo{ite serii avtomobili koi bile ponudeni na pazarot

koe se zboruva so generacii podocna. Toa zna~i deka nivniot kvalitet – i pokraj razli~nosta kaj potro{uva~ite, go zadr`al svoeto nivo. No, denes, koga ve}e avtomobilot ne e luksuz, tuku neisklu~iva potreba, ponudata na avtomobili e tolku golema {to navistina e te{ko da se odlu~i na koj brend da mu se dade potrebnata doverba. Mnogu faktori ja imaat klu~nata uloga vo odlukata na potro{uva~ot. Nekoi od avtomobilskite brendovi s$ u{te se dr`at cvrsto za vrvot na listata na najdobri avtomobilski imiwa, nekoi postojano dobivaat na popularnost, no nekoi od niv ednostavno ne uspeaa. TOJOTA I LEKSUS I POKRAJ PADOT NA PAZAROT, U[TE NA VRVOT PO KVALITET

Specijaliziranata amerikanska kompanija ALG, za odreduvawe na vrednostite na upotrebuvani avtomobili, dvapati godi{no utvrduva koi od avtomobilite, odnosno avtomobilskite brendovi se visoko ceneti kaj potro{uva~ite, a koi od niv voop{to ne se. Ispituvaj}i od 3.000 do 4.000 potro{uva~i, na amerikanskiot pazar, kompanijata ja napravi svojata lista za procenka na kvalitetot, a so toa i na rejtingot na avomobilskite imiwa. Pri ispituvaweto utvrdena e “emocionalnata povrzanost” me|u potro{uva~ot i avtomobilot. Po objavuvaweto na rezultatite, mnogu od avtomobilskite proizveduva~i mo`ea “polesno da di{at”. Tojota i Leksus, i pokraj neodamne{nite

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

FunBusiness

KRALSKOTO SEMEJSTVO GO ODVRZA ]ESETO

SVADBATA NA VEKOT ^INI 34 MILIONI DOLARI ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

JO[IKAZI TANAKA, osnova~ot na socijalnata mre`a “Gri” ima 34 godini, 2,2 milijardi dolari, a s$ u{te nema so kogo da gi podeli.

o~na odbrojuvaweto. Za dve nedeli okolu 1.900 gosti }e se upatat kon Vestminsterskata opatija, potoa na dvata gala-priemi na kralicata Elizabeta Vtora i princot ârls. Za ovoj nastan na 29 april, }e bidat potro{eni neverojatni 34 milioni dolari Kapelata vo koja }e slu~i ven~avaweto }e bide ukrasena so cveten aran`man, vreden 800.000 dolari. Bezbednosta e najva`niot segement na svadbata, za koj }e se potro{at duri 32 milioni dolari. Okolu iljada policajci, voeni lica i privatni telohraniteli }e gi {titat gostite na kralskata svadba, kako i tolpata narod vo blizina. Po svadbata, princot Vilijam i Kejt, pridruèni od 600 gosti }e se vozat do Bakingamskata palata, vo istata ko~ija kako i pokojnata ledi Dijana i princot ârls, kade }e se odrì svadbeniot ru~ek prireden

K O M E R C I J A L E N

od kralicata Elizabeta Vtora. Potoa sleduva ve~erata za 300 gosti, organizirana od princot ârls. Na menito }e se najdat vrvni specijaliteti koi }e ~inat okolu 150.000 dolari. Cela ve~er }e se pie {ampawot “bolinger”, koj ~ini 50 dolari za {i{e. Za ovoj pijalak, kralskoto semejstvo }e plati 60.000 dolari. Kejt Midlton, koja sega go nosi vereni~kiot prsten od 18 karati opkruèn so dijamanti, naskoro }e dobie i burma od vel{ko zlato, koja ~ini 11.000 dolari, a ven~anicata koja ~ini 434.000 dolari e podarok od nejzinata familija. Princot Vilijam }e ja oble~e najubavata uniforma na kralskoto voeno vozduhoplovstvo. Spored analiti~arite, kralskata svadba, koja }e bide proglasena za dràven praznik, }e & donese na britanskata ekonomija ekstra 1,6 milijarda dolari. Na ovoj nastan }e ima pokaneti gosti od drugi 40 kralski semejstva, 200 lu|e od Vladata, diplomatskiot kor, 60 guvereneri i premieri, me|utoa i okolu 100 “obi~ni smrtnici”.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

Kineskata kralica na nedvi`nostite, JANG HJUJAN, e vo brak, a privatniot ìvot go ~uva daleku od javnosta Dankan, sinot na ruskiot magnat Den Dankan, koj nasledi naftovod dolg 50 iljadi kilometri, kako i bogatstvo od 3,1 milijardi dolari. Ist e i statusot na bogata{ite od Azija. Ri~ard Li, sinot na eden od najgolemite biznismeni vo Hong Kong od oblasta na grade`ni{tvoto ima milijardi na smetkata i s$ u{te e ergen. SAMO DVAJCA MLADI MILIJARDERI SE VO BRAK No, prosekot na prvite 10 najmladi “singl” milijarderi do 35 godini, im go “rasipuvaat” dvajca vo kategorijata, koi se vo brak. Tuka e i prvata èna milijarderka, kineskata kralica na nedvi`nostite, Jang Hjujan, koja ima 29 godini.Taa ne se eksponira vo javnosta i nejziniot ìvot go ~uva samo za sebe i semejstvoto. Bogatiot libanski naslednik, Ajmin Hariri, edno od pette deca na pokojniot premier na Liban, Rafik Hariri. Toj ima 32 godini, oformeno semejstvo i mnogu milijardi na smetkata. No, onie devojki koi ne znaele za negoviot

bra~en status, ne treba da se razo~araat, bidej}i Ajmin ima pomlad brat, Fad Hariri, koj s$ u{te e sloboden i ìvee so majka mu i sestra mu vo Pariz. I VDOVEC SO EDNO DETE I NEKOLKU MILIJARDI MO@E DA BIDE ZGODEN Istraùvaweto na “Forbs” opfatilo dosta aspekti. Ne samo {to se napraveni statisti~ki presmetki za vkupniot broj na milijarderite vo svetot, nivnoto zaedni~ko bogatstvo, najgolemiot me|u najmladite, slobodni, zafateni, razvedeni, tie napravile i istraùvawe me|u ènite, kade {to se baral fizi~ki najprivle~niot milijarder. Pobednik e britanecot Dejvid Ros, ~ij bra~en status e vdovec so edno dete. Milijardite gi zarabotil so biznisot so mobilnite telefoni. Toa {to go privlekuva kaj ènite e qubovta kon operata, koja ne samo {to so zadovolstvo ja slu{a, tuku i ja izveduva, ni pomalku, ni pove}e vo sopstvenata gradina.

A AMERIKANSKIOT PAZAR izjavi deka brendovite ve}e izumiraat, sepak, moè da se vidi deka s$ u{te se na vrvot na listata po kvalitet. Kako {to istaknuvaat od ALG, i pokraj lo{oto vlijanie od objavite od mediumite i pritisokot {to se sozdava, sepak, potrebno e podolgo vreme, a moèbi i godini, avtomobilskiot brend da se “otka~i” od racete na vernite potro{uva~i. Mercedes-Benz, BMW, Honda i Ford prodolùvaat da se dviàt po nagorna linija, i ostanuvaat ceneti kaj potro{uva~ite. I NAJPOZNATITE IMIWA SO GOLEMI PROBLEMI Italijanskiot avtomobilski brend Fiat, ve} e podolgo ne e aktuelen na amerikanskiot pazar. Kako {to istaknuva ALG, Fiat }e mora mnogu da se potrudi za potro{uva~ite da gi zaboravat lo{ite serii avtomobili koi bile ponudeni na pazarot vo sedumdesettite i osumdesettite godini. Nitu modelot Smart na Mercedes nema{e dobra godina. Amerikanskite dileri i potro{uva~i se vrzani za Mercedes, no, sepak, proda`bata na maliot SmartFortwo odi lo{o. Prviot od trite brendovi na Krajsler

vklu~eni vo istraùvaweto, Dox i negoviot pad i ne pretstavuva{e nekoe iznenaduvawe. Konkurencijata go “pobedi”, a drugite brendovi se iska~ija, istisnuvaj}i go nadvor od pazarot. I japonskite proizvoditeli na avtomobili ne kotiraat dobro na amerikanskiot pazar. Slaboto pretstavuvawe na brendot na Suziki i nedovolnata koli~ina karakteristi~ni avtomobili, napravija da se najde na listata, no kako avtomobil so lo{ kvalitet. Kia, pak, e dobar primer za toa kolku brzo vkusot na potro{uva~ite i percepcijata za toa {to e dobar kvalitet moè da se smeni. Reputacijata na ovoj avtomobilski brend raste, a najnovite modeli na “sorento”, “soul”, “sportejx” i “optima”, ednostavno, gi poseduvaat kvalitetite {to potro{uva~ite gi baraat. I, sekako, Xip, so jasna brend-slika bez da ima nikakvi marketing ili sli~ni problemi, kakvi {to gi imaat drugite avtomobilski imiwa, ostanuva baran avtomobil na amerikanskiot pazar. Tuka, Grand îroki se najde kako del od taa grupacija {to, sepak, ne gi zadovoluva celosno potrebite za kvalitet na potro{uva~ite.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

24 Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.05 - 25.05.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Parkovi i zelenilo - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izveduvawe na vremeni proda`ni objekti za proda`ba na cve}e na cveten pazar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=67187877-7a43-4f76-acbc-613c6772790d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Poliamidna tekstilna podna obloga Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=88ff20d4-d19f-46ce-9fbbe0a4086fa0fa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Nacionalna AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvedba na sistem za bez`i~no povrzuvawe i prenos na signali pome|u brana Globo~ica i elektrana Globo~ica vrz osnova na izraboten proekt Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7bf5db92-2cee-4a6b-bbeca98e4e18c582&Level=2

WWW.KAPITAL.MK KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za izvedba na ~e{mi~ki za piewe voda na teritorija na op{tina Aerodrom. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=c6d4e508-5430-4442-9c63-78ceb8f28227&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Institut za belodrobni zaboluvawa i tuberkuloza c.o. Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA nadgradba na integriran softver Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1d69d050-1c3b-4b15-94350de2a7d4b566&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Digitalni sertifikati za elektronski potpis Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=46b77646-c31b-4855-a8f6-7cf021bc782e&Level=2

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Obuki / Menaxment / Me|unarodna trgovija

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 12.04.2011 / VTORNIK

Rabota / Proda`ba / Smetkovodstvo

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091 SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 08.04.2011 DR. PANOVSKI Skopje ima potreba od: 1. SMETKOVODITEL, 2. EKON-

OMIST – ZA VNATRE[NA REVIZIJA. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomija, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Voza~ka dozvola, - Za pozicija pod reden broj 1 – iskustvo 2 godini. Rok za prijavuvawe do 15.04.2011 godina. Zainteresiranite kandidati mo`at da apliciraat so svoe CV na e-mail: spasov.s@drpanovski.com.mk i panovski@panovski.com.mk

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 AAG Komunikacii za potrebite na svoj klient, kompanija rangirana vo listata na prvite 200 kompanii, objavuva oglas za RAKOVODITEL VO OBLASTA NA FINANSII. Odgovornosti: Planirawe, koordinirawe i kon-

trola vrz raboteweto na Sektorot finansii, - Finansiska analitika i izvestuvawe, - Kontrola na gotovinskiot tek i finansiskite instrumenti, - Obezbeduvawe usoglasuvawe so barawata na regulativite, - Razvoj na vrabotenite vo delovnata edinica. Potrebni se: - Najmalku ekonomski fakultet - Iskustvo od 5 godini vo finansii, - Poznavawe na angliski jazik i MS Ofis, - Visoka rabotna etika i liderski sposobnosti. - Diploma od MBA, Msc i profesionalen sertifikat za smetkovodstvo ili revizija ~e se smeta za prednost. Dostavete va{e CV na recruitment@aag.com.mk ne podocna od 16 April 2011. Napomenuvame deka }e bidat kontaktirani samo onie kandidati koi tesno gi zadovoluvaat kriteriumite.

MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 06.04.2011 @ITO LUKS objavuva oglas za vrabotuvawe na MENAXER ZA PROIZVODI VO MARKETING. Potreben profil: - VSS – biznis administracija/ marketing/ ekonomija, - Strate{ko razmisluvawe, kreativnost, ambicioznost, motiviranost, analiti~ki i komunikaciski ve{tini, - Sposobnost za rabota pod pritisok i ispolnuvawe na dadeni rokovi, - Najmalku 2 godi{no iskustvo vo oblasta na marketingot, po mo`nost vo kompanija {to se zanimava so proizvodi za {iroka potro{uva~ka, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Voza~ka dozvola B- kategorija, - Odli~ni kompjuterski ve{tini (Word, Excel, Power Point). Kandidatite da ispratat CV na angliski jazik ne podocna od 13 April na adresa: @ito Luks AD Skopje, „Makedonsko – Kosovska

brigada” 44, 1000 Skopje, do divizija za ~ove~ki resursi, so naznaka „Aplikacija za rabota” ili alternativno da ispratite e-mail na zitoluks@zitoluks.com.mk. Oglasot e dostapen i na www.zitoluks.com.mk.

iskustvo vo trgovija i rabota so kompjuter. Zainteresiranite da gi ispratat svoite biografii so zadol`itelna fotografija na adresa: PFah 793, 1000 Skopje najdocna do 15 April 2011 godina.

FARMACIJA Izvor: Kapital Objaveno: 08.04.2011 BETA MEDIKO TRADING objavuva oglas za vrabotuvawe na: 1. 1 lice so VSS i so zavr{en Medicinski fakultet ili Farmacevtski Fakultet za vodewe na administrativno rabotewe i marketing za proizvodi od oblasta na Interna medicina, 2. 1 lice so SSS – Farmacevtski tehni~ar so poloèn dràven ispit za rabota vo apteka, 3. 1 lice so SSS Opti~ar za proda`ba i rabotewe so opti~ki stakla. Zadolìtelno potrebno: Poznavawe na angliski jazik, rabotno

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.04.2011 LOGING ELECTRONICS DOO objavuva konkurs za slobodni rabotni mesta – dva rabotnika vo sektorot Finansii/Administracija: 1. Administrativen rabotnik na neopredeleno vreme, 2. Tehni~ki preveduva~ po Albanski jazik na opredeleno vreme. Va`nost na konkursot 7 dena! Uslovite, detalite kako i e-prijavata za navedenite oglasi mo`e da gi najdete na na{ata internet strana: www. loging.mk (vo delot VRABOTUVAWE).

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

EDUKACIJA

MAJ

AVTOMOBILIZAM

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA