268-13.04.2011 by Kapital Media Group

MAKEDONIJA SO NAJMNOGU NEVRABOTENI

RUSIJA ODBIVA DOGOVOR ZA SLOBODNA TRGOVIJA

NEVRABOTENOST POGOLEMA OD 30% E SRAM ZA DR@AVA KANDIDAT ZA VO EU

MAKEDONIJA BARA ^ARE PREKU CARINSKI PREFERENCII ZA IZVOZ VO RUSIJA

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 11

STRANA 4

sreda

...samo idejata d j e kapital,, sè drugo d e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZO[TO ZEMJAVA E NA OPA[KATA NA SVETOT?

MAKEDONIJA NE MRDA OD DNOTO ZATOA [TO NEMA INVESTICII SPORED SITE ME\UNARODNI STATISTI^ARI, MAKEDONIJA E NA OPA[KATA NA SVETSKATA EKONOMIJA. TAMU JA SMESTIJA REKORDNO NAJSLABITE SVETSKI REZULTATI ZA STRANSKI DIREKTNI INVESTICII. NO, TOA NE E SÈ. SPOREDENO SO DR@AVITE OD BALKANSKIOT REGION, POSLABI REZULTATI IMAME RE^ISI KAJ SITE KLU^NI EKONOMSKI PARAMETRI – EKONOMSKIOT RAST I NEVRABOTENOSTA

STRANA 2-3

MBI 10 MBID OMB

00,15% 0,83% 0 0,00% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR NAFTA BRENT EURORIBOR

661,51 442,61 1,44

MBI 10

2.535 2.525 2.515 2.505 2.495 2.485 2.475 06.4

08.4

10.4

12.4

Sindikatot tvrdi deka grade`nici na crno gradat dr`avni objekti STRANA 11

FINANSISKATA DUPKA VO PIOM GI JADE PARITE NA IDNITE PENZIONERI

... .Ka Karieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

KOMPANISKA KULTURA KAKVA [TO SEKOJ VRABOTEN BI POSAKAL STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

ANA OKLESKA

BIZNIS-ETIKA

VRABOTENITE SE NA[IOT NAJGOLEM KAPITAL!

BIZNIS-ETIKA: KAKO DA PRE@IVEETE POKRAJ LO[ [EF? STRANA 24

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 13. APRIL. 2011

TEMA NA BROJ

GODINATA PO^NA SO POGOLEM BROJ ORGANIZIRANI NASTANI VO MAKEDONIJA

Ivent industrijata Ivent-industrijata godinava zema silen zamav

125,44 112 2,09%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (12.04) 2.545

DENES, ^ITAJTE

NA ZATVORAWE, VTORNIK,12.04.2011, 13.00~.

KAKO DA IZBEGNETE KATASTROFA KOGA VRABOTUVATE LU\E NA KLU^NI POZICII?! POZ STRANA 25

PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA NA NEDELATA BIZNISOT E POVOZBUDLIV OD KOJA BILO DRUGA IGRA NA SVETOT!”

KOLUMNI

ZA DVE DECENII PENZIONERITE ]E OSTANAT BEZ PENZII?!

Ako denot se gleda po utroto, kompaniite i agenciite koi se zanimavaat so organizirawe nastani vo Makedonija moàt da bidat sosema zadovolni i optimisti~ki raspoloèni za toa kakva godina gi o~ekuva. Ekonomskoto zazdravuvawe i blagoto zgolemuvawe na marketin{kite i promotivnite buxeti ve}e se ~uvstvuvaat, pa tie osven {to imaat polni race rabota, gi sledat i najnovite trendovi vo ivent-industrijata so cel istite da im gi ponudat na svoite klienti. Spored kvartalniot izve{taj na agencijata za planirawe i organizacija na nastani Momenti, vo prviot kvartal od godinava bile organizirani vkupno 552 nastani. Najmnogu od nastanite bile organizirani minatiot mesec i brojot na nastani e tri pati pogolem sporedeno so prviot kvartal od minatata godina. Porastot najmnogu e vidliv vo fevruari od ovaa godina. Imeno, minatata godina ovoj mesec bile organizirani samo 40 nastani, a godinava duri 233 nastani. Prviot kvartal od ovaa godina pokaùva deka kompaniite poleka po~naa da se budat i da go zgolemuvaat svoeto prisustvo na pazarot preku organizirawe nastani. Ova go potvrduva i eden od najgolemite igra~i vo ivent-industrijata vo poslednite deset godini, kompanijata KLS Light & Sound, koja pokraj toa {to ovozmoùva tehni~ka poddr{ka vo smisla na audio, video i osvetluvawe, minatata godina startuva{e i poseben oddel za ivent-menaxment. Sopstvenikot na KLS Light & Sound, Petar Georgievski, vo javnosta poznat kako Pero Kamikaza, veli deka ovaa godina definitivno se o~ekuva podobruvawe na pazarot, po katastrofalnite 2009 i 2010 godina. “Moàm da kaàm deka mart 2011 godina be{e najdobar mesec za nas vo poslednite pet godini, a o~ekuvam ovoj trend da prodolì i vo april i vo maj. Dobar pokazatel za toa se najavenite izbori, {to zna~i deka }e ima i najavenit naglasuva Georgievski. Toj veli rabota za nas”, n najdobrata godina za niv, 2008, 2009 deka po naj katastrofalna, najmnogu zaradi krateweto bila katastr {to posledovatelno se na marketing-buxetite, marketi odrazilo i vo 2010 godina. Od eden od naj~esto koristenite prostori za odrùvawe nastani, hotelot Aleksandar Palas, velat deka i pokraj toa {to minatata godina bila isklu~itelno povolna od aspekt na ostvareni isklu~iteln no}evawa i organizirani nastani, zabeleàno e namaluva namaluvawe na buxetite za nastanite koi tradicionalno se odrùvaat vo ovoj hotel. tradicional

IRINA TULEVSKA-JOVANOVSKA

BRAJAN TREJSI

REGRUTA REGRUTACIJA TA T ACIJA I SELEKCIJA NA KADAR R (1)

SAMODISCIPLINATA I CELITE STRANA 24

STRANA 24

LORD BIVERBRUK, VILIJAM MAKSVEL AITKEN BRITANSKI MEDIUMSKI MAGNAT I POLITI^AR

K1- Karieri, r r , e redoven r dodatok vo Kapital - vo sreda! r Kako da se postavat po celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na na krizni situacii, i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so rreagirawe, r , na~inite na re{avawe r r u c , motiviranosta motiviran r od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira! vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element el

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

FALBI I DOLGOVI

STRANA 14 KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

GRCIJA “ZADOL@ENA “ZADOL@E GR^KA” KAKO GR^K STRANA 14

STRANA 9

INTERVJU

QUBE BO[KOVSKI

LIDER NA OBEDINETI ZA MAKEDONIJA

NE TREBA DA SI MNOGU INTELIGENTEN ZA DA SFATI[ DEKA QUB^O IGRA ZA GRUEVSKI STRANA STRANA12-13 2-3

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

PO^NA SEZONATA NA MEMORANDUMI

STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 13 APRIL 2011

PO^NA SEZONATA NA MEMORANDUMI

Po~na sezonata na potpi{uvawe memorandumi isto kako i vo prethodnata predizborna kampawa. Ako pred tri godini vo moda bea memorandumite za stranski investitori vo Bunarxik, ovaa godina na ni{an e energetikata. Otkako nekako trgna od mrtva to~ka proektot êbren i Gali{te i kone~no se javija pove}e zainteresirani kompanii, Vladata se “ambicira{e” da go realizira i deceniskiot proekt “Vardarska Dolina”, koj predviduva izgradba na 12 mali i sredni hidroelektrani. So kredit od Kineskata razvojna banka, kineskata korporacija za voda i elektri~na energija CWE, koja e i edna od 10-te kompanii koi se kvalifikuvaa za izgradba na hidrocentralite êbren i Gali{te, vo narednite 10-15 godini }e gradi hidrocentrali i na rekata Vardar. Premnogu slu~ajnosti za tolku malku vreme. Proektot “Vardarska Dolina” od 2003 godina prakti~ki stoi vo fioka bidej}i dosega za nego ne se javi nitu eden zainteresiran investitor. E sega, tokmu pred izbori, se najde investitor. Toa e prvata slu~ajnost. No, iako e samo memorandum, koj po logikata na ne{tata i poradi iskustvoto {to go imame kako zemja so potpi{uvawe memorandumi ne zna~i i realizacija na proektot, sepak, nenadejnata odluka na Vladata so ve} e dogovorena kompanija da go gradi ovoj vaèn energetski proekt otvora

mnogu pra{awa. Prvo, kako e mo`no koga sme svedoci na dolgometra`nata tenderska postapka za barawe investitor za êbren i Gali{te, kade {to Vladata uporno bara investitor, preku no} da se najde investitor za “Vardarska Dolina”. Vtoro, zo{to za êbren i Gali{te se molime na tender da se prijavi nekoj zainteresiran investitor, a za “Vardarska Dolina” nema tender, tuku rabotata se zavr{i so memorandum na masa vo Vladata? Treto, kako e mo`no Vladata da potpi{uva memorandum za izgradba na hidrocentralite koga s$ u{te nema utvrdeno {to to~no }e gradi, kade }e se gradi i kolku }e ~ini realizacijata na celiot proekt? Iako dràvata u~estvuva so 15% vo vkupnata investicija, vra} aweto na kreditot pak }e padne na tovar na dràvniot buxet. êtvrto, kako od 1,2 milijardi evra odedna{ proektot dostigna cena od 1,5 milijardi evra? Petto, na Kinezite ne im se verodostojni ~etirite fizibiliti studii za “Vardarska Dolina” koi gi napravi Vladata, pa sega }e pravat nova. Moè studijata }e pokaè deka proektot, vsu{nost, vredi dve milijardi evra. [to } e pravime toga{ kako dràva? Dali i toga{ } e se nafatime da go gradime? [esto, zo{to Kinezite se zainteresiraa odedna{ za êbren i Gali{te i za “Vardarska dolina”? Toa nikoj ne go objasnuva. Sedmo, dali sive ovie raboti (slu~ajni ili ne) zna~at deka Vladata i Kinezite imaat nekoj dogovor? So ogled na toa {to kineskata kompanija ve} e rabotela na energetski

ilioni evra kredit dobi AD MEPSO od Svetska banka za izgradba na 400-kilovolten dalnovod me|u Makedonija i Srbija. So noviot kredit celosno }e se zatvori finansiskata konstrukcija za izgradba na nov dalnovod od TS [tipmakedonsko-srpska granica i za revitalizacija na 110kilovolten dalnovod od Skopje do Tetovo. Ovie proekti, koi, kako {to istaknuvaat od AD MEPSO, se krucijalni idni investicii za prenosnata mre`a, se realiziraat so kredit od Svetska banka i so sopstveni sredstva. Finansiskata konstrukcija na dvata proekti iznesuva pove}e od 25 milioni evra. Od toa sopstveno u~estvo na MEPSO e pove}e od 11 milioni evra, a kreditna poddr{ka od Svetska banka 14 milioni evra. Noviot 400-kilovolten dalnovod, so koj se povrzuvaat Republika Makedonija i Republika Srbija, e najva`na investicija na AD MEPSO za pretstojniot period.

ZO[TO ZEMJAVA E NA OPA[KATA NA SVETOT?

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spa p sev sevska ska@ka ska @ pit @ka p al al.com al. com.mk mk

proekti vo zemjava (ja izgradija branata Kozjak), potpi{uvaweto na memorandumot dava drugo svetlo na tenderskata postapka za êbren i Gali{te. Partnerstvoto so dràvata vo vaèn energetski proekt gi stava vo nekonkurentna polo`ba drugite kompanii koi se nafatija da vlezat vo trkata za êbren i Gali{te. Dali so toa Kinezite dobivaat prednost i za ovoj energetski proekt. Druga rabota e {to celiot proekt “Vardarska Dolina” mnogu te{ko }e se realizira, pred s$ vo makedonski uslovi, zatoa {to za da se izgradat 12 hidrocentrali na Vardar treba da se prenaso~at okolu 20 kilometri od èlezni~kata pruga i da se pomesti avtopatot me|u Skopje i Veles. Nikoj od Vladata ne kaùva kolku }e ~ini toa i kako }e se pravi zatoa {to od presot vo Vladata se dobi vpe~atok deka “Vardarska Dolina” }e po~ne da se realizira od narednata godina. Ako znaeme deka deset godini nikako da se rekonstruira avtopatot, mnogu te{ko moè da poveruvame deka za edna godina }e izgradi nov.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija)

MAKEDONIJA NE ZATOA [TO NEMA Spored site me|unarodni statisti~ari, Makedonija e na opa{kata na svetskata ekonomija. Tamu ja smestija rekordno najslabite svetski rezultati za stranski direktni investicii. No, toa ne e s$. Sporedeno so dr`avite od balkanskiot region, poslabi rezultati imame re~isi kaj site klu~ni ekonomski parametri – ekonomskiot rast i nevrabotenosta BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

Makedonija e na dnoto na listata na zemji spored obemot na privle~eni stranski investicii. Dosega sme privlekle 3,7 milijardi evra direktni stranski investicii i sme na 84 mesto od vkupno 88 zemji na listata {to ja sostavi Amerikanskata centralna razuznava~ka agencija (CIA). No, toa ne e s$. Sporedeno so dràvite od balkanskiot region, poslabi rezultati imame re~isi kaj site klu~ni ekonomski parametri – ekonomskiot rast i nevrabotenosta. Me|unarodniot mometaren fond (MMF) vo godi{niot izve{taj objaven vo ponedelnikot prognozira deka i vo idnina (do 2016 godina) makedonskata ekonomija }e raste pobavno sporedeno so drugite dràvi od regionot. Od site lo{i sumirawa za ekonomskite bilansi lani, najporazitelen e podatokot za direktnite stranski investicii {to dosega se vloèni vo Makedonija, {to gi soop{tuva CIA. Od nas pomalku stranski investicii pribrale samo Moldavija,

Kenija, Paragvaj i Kuvajt. Kosovo, koe re~isi pove}e od polovina decenija be{e vo vojna i go tresea te{ki bezbednosni problemi, ima pribrano {est pati pove} e investicii od nas. Tamu dosega se sleale 21,2 milijardi dolari direktni stranski investicii. Srbija, koja procesot na privatizacija na op{testveniot kapital go po~na pred nepolna decenija, dosega privle~e 15,7 milijardi evra, presmeta CIA. Stranskite direktni investicii se edinstveniot izvor koj mo`e da pottikne pogolem razvoj, a potoa i povisok standard na naselenieto vo zemjava. Makedonija ne sozdava dovolno i nema dovolno kapital za da si obezbedi podobra ekonomska idnina.

Bidej}i stranskite investitori ne vlo`uaat vo Makedonija, nacionalnata ekonomija so godini tapka vo mesto. Taka bilo i lani. Statistikata na Evropskata komisija potvrduva deka ekonomskiot rast na Makedonija bil me|u poslabite sporedeno so drugite dr`avi vo regionot. Spored Evropskata komisija, makedonskata ekonomija lani porasna za 0,7%, a polo{ rezultat od nas ima samo Hrvatska, koja godinata ja zavr{i so recesija od 1,2%.

Ekonomskiot rast na Kosovo lani dostigna 4,6%. Dràvniot zavod za statistika izleze so identi~no sumirawe za toa kolku nova ekonomska vrednost lani se sozdala vo Makedonija. Belata ku}a, pak, ne se sloùva nitu so dràvnata statistika na Makedonija, nitu so evropskata. Spored CIA, rastot na bruto-doma{niot proizvod na Mkaedonija lani iznesuva{e 1,3% i e podobar od realiziraniot vo Slovenija, BiH, Hrvatska. Spored Amerikanskata centralna razuznava~ka agencija, ekonomii so podobri rezultati od nas se Kosovo, Albanija i Crna Gora. Brutodoma{niot proizvod na Kosovo porasnal za 4,5%, na Albanija za 3,1%, a na Crna Gora za 1,8%. Spored Me|unarodniot monetaren fond i vo narednite godini ne ni se pi{uva podobro. Iako vo revidiraniot godi{en izve{taj za svetskata ekonomija MMF potvrduva deka godinava makedonskata ekonomija }e porasne za 3%, za vo 2012 godina prognozira deka drugite regionalni ekonomii }e se razvivaat pove}e sporedeno so godinava. Spored Fondot, na{ata ekonomija }e porasne za 0,7 procentni poeni sporedeno so proektiranovo godinava. Srpskiot rast vo istiot period treba da se zgolemi za dva procentni poeni, a bosanskiot za 1,8 procentni poeni. Ako se ispolnat o~ekuvawata na MMF, vo 2016 godina

UREDNICI IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MMF: INFLACIJATA MU SE ZAKANUVA NA GLOBALNIOT RAST isokite ceni na repromaterijalite i golemoto poskapuvawe na naftata i nafVzaklu~uva tenite derivati se novite zakani na zakrepnuvaweto na svetskata ekonomija, Me|unarodniot monetaren fond vo revidiraniot godi{en izve{taj za sostojbite vo globalnata ekonomija. “Stravuvawata sega se svrtija kon cenite na proizvodite. Cenite na proizvodite se zgolemile pove}e od o~ekuvanoto, kako odraz na kombinacijata - silen rast na pobaruva~kata i golem broj na {okovi pri snabduvawe so surovini. Ovie poskapuvawa gi vratija seni{tata na stagflacija od 1970-tite godini. No, iako tie se pojavija verojatno nema da go popre~at zakrepnuvawe na globalnata ekonomija”, izjavi Olivie Blan{ard, glaven ekonomist na MMF na pres-konferencija vo Va{ington.

Navigator

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK PET YVEZDI ZA RANKO BUBAMARA

BORIS KONDARKO

SIMONE FILIPINI

VACLAV KLAUS

ZORAN KOWANOVSKI

r`avnata izborna komisiakedonskite politi~ari D ja kone~no dobi pretsedaМ mo`e da u~at od holanI tel, koj }e ima te{ka zada~a, dskata ambasadorka kako se

pretsedatel u{te ^kogae{kiot edna{ ja {okira{e javnosta vo “Ne im be{e denot`ivo”

ovie parlamentarni izbori da gi istera kako {to treba, a ne kako {to sakaat partiite

si go “spakuva” vo xebot protokolarnoto penkalo na sredbata so pretsedatelot na ^ile

manifestira gri`ata kon op{tetstvoto i nadvor od predizborna kampawa

zleze rabotava deka porane{niot direktor na REK Bitola ne znael ni{to {to se slu~uva so nabavkite, tuku se gri`el samo za proizvodstvoto, no toa direktno zavisi od nabavkite

MRDA OD DNOTO A INVESTICII ekonomiite vo regionot treba da imaat izbalansiran rast. Na{ata treba da porasne za 4%, a sli~ni treba da bidat i rezultatite na sosedite, predviduva Me|unarodniot monetaren fond. Rabotite moèbi i nema da se odvivaat kako {to prognizira MMF, ako se sudi spored podaotokot na CIA deka Makedonija e me|u prvite vo regionot spored toa kolku lani e investirano vo oprema, ma{ini i ostanati sredstva za proizvodstvo. Makedonskite investicii vo opremi i ma{ini lani dostignale u~estvo od 23,2% od BDP, tvrdi CIA. Najmnogu investirala Crna Gora, 30,5%. Dobri se rezultatite i na ostanatite sosedi. Najslabi se na Slovenija, 18,7%. Otkako po site ekonomski parametri, kako i po klu~niot – standardot – Slovenija odamna go ostavi regionot zad sebe, pa lani moè{e da si dozvoli investiciite vo ma{ini i opremi da & iznesuvaat samo 18,7% od BDP. No, za rekordno lo{ite rezultati ne e vinovno samo niskoto nivo na direktni stranski investicii. Makedonija e na dnoto i spored vnatre{nite investicii. Makedonskite banki dosega go finansirale stopanstvoto i gra|anite so 4,1 milijardi dolari, tvrdi CIA. Spored istiot izvor, ovie investicii vo Slovenija iznesuvaat 52,6 milijardi dolari, vo Bugarija 34,5 milijardi dolari, Srbija 20 milijardi, Bosna i Hercegovina 10 milijardi dolari, a vo Albanija 7,7 milijardi dolari. Eden od klu~nite faktori za toa kolku bankite }e investiraat vo stopanstvoto i vo gra|anskata potro{uva~ka e osnovnata kamatna stapka na centralnite banki. Makedonskata referentna kamata e me|u najvisokite vo regionot, no i vo svetot. Spored visinata na osnovnata kamata, Makedonija e na 63 mesto od listata na 140 referentni dràvni kamatni stapki. Ova CIA go zaklu~uva spored kamatata od krajot na 2009 godina, koga kamatata be{e 6,5%. Povisoka od nas vo regionot be{e samo srpskata 9,9%. Albanija ima{e osnovna kamata od 5,5%, a Slovenija 3%. Po kamatite vo komercijalnite banki Makedonija stoi podobro sporedeno so drugite vo regionot. Poradi sevo ova gra|anite na Makedonija so decenii ve}e imaat eden od najniskite standardi vo regoinov i vo Evropa. Taka bilo i lani. Bruto-doma{niot

Ranko Petrovi}, ili kako {to site go prepoznavaat Ranko Bubamara, u{te edna{ ja poka`a svojata velikodu{nost i humanost. Za da ja podobri higenata vo toaletite vo u~ili{tata i vo gradinkite gi sobra site zvezdi od makedonskata estrada da se priklu~at vo negovata nova akcija, takanare~ena “VC so pet zvezdi” da se zalo`at za ~isti toaleti vo u~ili{tata. Ranko gi povika site dobitnici na Zlatna Bubamara da pomognat vo podobruvawe na higenata vo toaletite i prostoriite vo gradinkite, osnovnite u~ili{ta i bolnicite, so {to preku mediumskata kampawa bi terbalo da stigne i do adresata na nadle`nite institucii. Kako glavna motivacija na Ranko za da ja po~ne ovaa akcija e nedostigot od standardi i kontrola vo toale-

RANKO RANK NK KO PETROVIЌ PETTR PE TROVIЌ TRO tite, kade {to se slu~uva vo 90% od toaletite da nema vgradeno aparati so te~en sapun i toaletna hartija, a nema evidencija za redovno ~istewe i koristewe na specijalizirani sredstva za dezinfekcija gi izlo`uva decata na bakteriski infekcii i razni bolesti, {to ~esto se slu~uva vo obrazovnite ustanovi niz dr`avata. So ogled na uspe{nite proekti na Petrovi}, pred s$ na Radio Bubamara, potoa manifestacijata Bubamara na popularnosta i proektot “Kru{evo etnograd”, sigurno e deka ovaa akcija }e bide uspe{na i }e bidat podobreni sanitarnite uslovi za decata i za u~enicite.

GUBITNIK REKONSTRUKCII ZA REJTING

G PROCENKI ZA DVI@EWE NA BDP I INFLACIJA SPORED EK Makedonija Srbija Hrvatska Albanija Crna Gora Kosovo Bosna

BDP 0,70% 1,80% -1,20% 1,40% 1,10% 4,60% 0,90%

Inflacija 1,60% 10,30% 1% 3,60% 0,50% 3,50% 2,10%

Glavniot grad stana `rtva na predizbornata politi~ka kampawa. Gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, iako planirani kako proekti vo agendata na gradot za 2011 godina pobrza da gi realizira rekonstrukciite na nekolku klu~ni gradski soobra}ajnici, postavuvaweto na novi ogradi na dvata najgolemi mostovi koi i bez toa se “crna dupka” za voza~ite, da gi osveùva Skopjani so u{te edna gradska plaà, ureduvawe na platoto pred Mileniumski krst i sli~no. Soobra}ajot vo Skopje, koj i taka e premnogu gust, so dopolnitelniot predizboren “folklor” moè da stane i nepodnosliv. Samo v~era gradot po~na rekonstrukcija na pet soobra}ajnici vo centarot. Spored prviot

Makedonija Srbija Albanija Bosna Hrvatska Kosovo Bugarija Turcija Ungarija Polska Romanija

proizvod po `itel lani iznesuval 9.400 dolari, presmeta CIA. Posiroma{ni od nas bile samo gra|anite na Kosovo i na Bosna i

2012 3,7% 5,0% 4,0% 4,0% 1,8% 5,2% 3,5% 4,5% 2,8% 3,6% 4,4%

Hercegovina. Eden Slovenec lani raspolagal so pove}e od dvojno pogolem godi{en buxet od eden Makedonec. Bruto-doma{niot proiz-

Inflacija 2011 2012 3,0% 7,5% 6,0% 4,0% 4,0% 2,9% 5,0% 2,5% 3,5% 2,4% 5,6% 2,0% 5,3% 2,4% 7,0% 5,4% 3,9% 3,2% 3,8% 2,7% 4,0% 3,0%

vod po `itel na Slovenija vo 2010 godina bil 28.400 dolari, na Hrvatska 17.500 dolari, a vo Srbija 11.000 dolari.

DARKO DARK KO ANGELOV AN ~ovek na gradot, vakvite krupni zafati se tekovna rabota i ne o~ekuva pogolemi problemi pri nivnata realizacija. Odli~no e {to gradskiot tatko re{i da go sreduva gradot, no, za 3,5 milometri pat da se blokira celiot soobra}aj neplanski e nedozvolivo. Priodot kon Centar e onevozmo`en, a Trajanovski za toa se izvini. Namesto da se izvinuva, Trajanovski treba{e da znae deka ulici se rekonstruiraat na leto i edna po edna. Se drugo e ~ist politi~i marketing

MISLA NA DENOT

PROGNOZI NA MMF ZA BDP I INFLACIJA BDP 2011 3,0% 3,0% 3,7% 2,2% 1,3% 5,5% 3,0% 4,6% 2,8% 3,8% 1,5%

PODOBRO E DA DO@IVEE[ NEUSPEH VO ORIGINALNOSTA, OTKOLKU DA USPEE[ VO IMITACIJATA

HERMAN MELVIL AMERIKANSKI NOVELIST

Navigator

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

RUSIJA ODBIVA DOGOVOR ZA SLOBODNA TRGOVIJA SO MAKEDONIJA

MAKEDONIJA BARA ^ARE PREKU CARINSKI PREFERENCII ZA IZVOZ VO RUSIJA Makedonskata Vlada pregovara so Vladata na Ruskata federacija za nov preferencijalen carinski tretman za odredeni proizvodi od Makedonija otkako ruskata vlast kategori~no go odbila makedonskoto barawe za potpi{uvawe dogovor za slobodna trgovija, neoficijalno doznava “Kapital”. Od Vladata ne ka`uvaat za kakvi preferencii se pregovara MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

akedonskata Vlada pregovara so Vladata na Ruskata federacija za nov preferencijalen carinski tretman za odredeni proizvodi od Makedonija, otkako ruskata vlast kategori~no go odbila makedonskoto barawe za potpi{uvawe dogovor za slobodna trgovija, doznava neoficijalno “Kapital”. Spored na{ite informacii, stanuva zbor za “plan B” na Vladata vo obidite da ja liberalizira trgovijata me|u dvete zemji, so ogled na ogromniot potencijal na ruskiot pazar. Ova se slu~uva neposredno pred najavenata poseta na ruskiot minister za nadvore{ni raboti, Sergej Lavrov, na Makedonija, koja e planirana za ovoj mesec. V~era ne dobivme oficijalen stav i objasnuvawe po ova pra{awe od Vladata. Ottamu ne odgovorija na pra{awata vo vrska so liberaliziraweto na

trgovijata so Rusija. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, ne odgovori dali i koga Makedonija pobarala potpi{uvawe dogovor za slobodna trgovija, dali i koga ruskata strana definitivno odbila, se pregovara za nov preferencijalen carinski status za odredeni izvozni proizvodi i za koi? Od krajot na 2001 godina so odluka na Vladata na Ruskata federacija 62 izvozni proizvodi od Makedonija registrirani vo carinskiot tarifnik imaat preferencijalen carinski tretman. Za izvoz na ovie proizvodi od 2001 godina Rusija dozvoli 25% namaluvawe na visinata na carinskata stapka. Od 62 tarifni broja 20 se prehranbeni proizvodi, vo koi vleguvaat meso, jajca, riba, oriz, zelen~uk, semiwa i drugi proizvodi, a ostanatite se glavno surovini za drugi industrii. Site se prete`no neobraboteni proizvodi, odnosno repromaterijali. Poznava~ite na me|unarodnata trgovija velat deka ovie carinski preferencii ne se su{tinsko olesnuvawe na izvozot so ogled na toa {to

od Makedonija vo Rusija, osven sve` zelen~uk i ovo{je, najmnogu se izvezuvaat gotovi proizvodi. Dali pregovorite se za namaluvawe ili celosno ukinuvawe na carinite za najizvezuvanite makedonski proizvodi vo Rusija, kako {to se lekovite, avtodelovite, grade`nite materijali i prehranbenite proizvodi? LIBERALIZIRAWETO NA TRGOVIJATA ЌE PRIVLE^E STRANSKI INVESTICII! Od Stopanskata komora velat deka Makedonija mora da najde na~in da ja liberalizira trgovijata so Rusija. Ne samo poradi zgolemuvawe na izvozot na makedonskite kompanii, tuku i bidej}i toa }e vlijae na privlekuvawe stranski investicii vo zemjava. “Koga kompaniite od Evropskata unija gledaat kade bi investirale baraat zemjata da ima dogovori za slobodna trgovija. Koga ja razgleduvaat Makedonija gledaat dali mo`e ottuka da izvezuvaat so niski carini vo Rusija. Zna~i, liberaliziraweto na trgovijata so Rusija ne

e samo pra{awe na ednostavna bilateralna trgovska razmena, tuku treba da se ima predvid deka }e vlijae na privlekuvaweto stranski investicii. Zarem proizvodstvoto na Fiat vo Srbija e nameneto za izvoz samo vo EU? Ne, tuku za isto~nite zemji”, veli Qubica Nuri od Stopanskata komora na Makedonija. Spored nea, Makedonija bi moèla da pregovara so Rusija za namaluvawe ili celosno ukinuvawe na carinite za proizvodite koi najmnogu moàt da uspeat na ruskiot pazar, a toa se prehranbenite od konzervnata industrija, tekstilnite proizvodi koi ne se lon-proizvodstvo, kako i proizvodite od koàrskata industrija. Spored Nuri, tie bi bile dobredojdeni pred s$ vo pomalku razvienite ekonomski regioni na Rusija, kade {to momentalno dominiraat proizvodite od Kina. Makedonskata Vlada nitu edna{ dosega javno ne pobara dogovor za slobodna trgovija so Rusija. Pred nekolku nedeli vo Skopje ruskiot ambasador vo zemjava, Oleg [~erbak, re~e deka nepostoeweto dogovor

za slobodna trgovija so Makedonija e rezultat na objektivni problemi. “Znaeme deka ova pra{awe e mnogu va`no, no nie imame objektivni problemi, bidej} i Rusija vo 2010 godina sklu~i dogovor za carinska unija so Belorusija i so Kazahstan. Za da sklu~ime dogovor za slobodna trgovija so Makedonija treba da gi usoglasime site raboti i so ovie zemji. U{te eden problem e {to Rusija pregovora za za~lenuvawe vo Svetskata

trgovska organizacija. Taka {to treba da se usoglasat site pra{awa”, izjavi [~erbak. Ministerot Stavreski re~e deka goleminata na ruskiot pazar e impozantna, a so toa i mo`nosta za biznis-zdelki, no za da se olesni pristapot na pazarot potrebno e da se sklu~i spogodba za slobodna trgovija me|u dvete zemji. Edinstvena zemja so koja Ruskata federacija ima sklu~eno dogovor za slobodna trgovija e Srbija.

Navigator

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

15,5% 3,3% 6,3% K

PROCENKI... HERMAN VAN ROMPUJ,

PORASNALE PRODA@NITE CENI NA PROIZVODITELITE NA INDUSTRISKI PROIZVODI VO MART SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD MINATATA GODINA IZNESUVA RASTOT NA CENITE NA PROIZVODITELITE NA INDUSTRISKI PROIZVODI VO MART SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC

pretsedatelot na Evropskiot sovet

OD KRIZATA, EVROZONATA ЌE IZLEZE POSILNA inansiskata kriza vo Evropa bi trebalo da ja po{tedi [panija, a Evropa ima mo`nosti i re{enost da se spravi i da ja pobedi krizata izjavi pretsedatelot na Evropskiot sovet, Herman van Rompuj, vo intervju za Katimerini. Vo intervjuto, Van Rompuj veli deka Evrozonata }e izleze “posilna” od krizata so finansiskite dolgovi. Spored nego, EU ja po~nala najradikalna revizija vo oblasta na ekonomskoto upravuvawe od voveduvaweto na evroto. “Silite koi n$ povrzuvaat se posilni od tie {to ne razdeluvaat. Nemam somnevawe deka evrozonata }e izleze posilna i poedinstvena od ovaa kriza” izjavi toj.

PORASNALE PRODA@NITE CENI NA PROIZVODITELITE VO GRUPATA ENERGIJA VO MART O

5 PREGLED VESTI ELEM ZEMA KREDIT OD SVETSKA BANKA ZA АКУМУЛАЦИЈАТА LUKOVO POLE D Elektrani na Makedonija (ELEM) sklu~i dogovor za zaem so Svetska banka vo iznos od 2,24 milioni evra, koi }e gi nameni za realizacija na aktivnosti pred po~etokot na izgradbata na akumulacijata Lukovo Pole. Za podgotvitelnite raboti za proektot se potrebni vkupno 3,4 milioni evra, poradi {to ostatokot od 1,16 milioni evra ELEM najavuva deka }e go obezbedi od sopstveni sredstva. ELEM vo rok od edna godina treba da izgotvi studija za ìvotna sredina spored najvisoki me|unarodni standardi. Potoa }e bidat sprovedeni dopolnitelni geolo{ki istraùvawa na terenot, }e se angaìraat inèneringkonsultanti koi treba da gi aùriraat proektite i da ja podgotovat tenderskata dokumentacija, a }e se formira i panel od eksperti za sigurnost na brani i panel od eksperti za ìvotna sredina i socijalni efekti. Zavr{uvaweto na izgradbata na akumulacijata e predvvideno za krajot na 2016 godina. So Lukovo Pole }e se obezbedi stabilen doma{en kapacitet so prifatliva cena na elektri~na energija, koja nema da bide zavisna od cenata na elektri~nata energija na berza, }e se obezbedi dopolnitelno godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od 159 GWh, a }e se zgolemi i instaliraniot hidrokapacitet na ELEM. Sistemot }e bide nadgradba na postojniot sistem Mavrovski hidroelektrani. Vkupnata investicija za izgradbata na Lukovo Pole e proceneta na 62 milioni evra, od koi 52 milioni evra }e se obezbedat preku kredit od Svetska banka, dodeka 10 milioni evra AD ELEM }e gi obezbedi od sopstveni sredstva.

NIKI FLAJ ]E LETA DVAPATI NEDELNO SKOPJE-VIENA vionskata kompanija Niki Flaj, }e vovede evtini letovi od Skopje do Viena i nazad, dvapati nedelno. Aviokompanijata Niki Flaj, koja e ~lenka na Er Berlin, cenite i rasporedot na letawe od skopskiot aerodrom }e gi objavi utre. A svoe obra}awe }e ima i generalniot menaxer ma Mak san Travel, Eval Kenig. MakSan Travel e kompanija so avstrisko-makedonski kapital. Se zanimava so obezbeduvawe turisti~ki anga`mani za stranci vo Makedonija. Od neodamna kompanijata vospostavi sorabotka so turski TAV, kako del od strategijata za za`ivuvawe na makedonskite aerodromi. Pred dva meseci niskobuxetnata aviokompanija Viz Er vleze na makedonskiot pazar i ponudievtini letovi na relacija Skopje-London po cena od 35 evra. Od juni }e leta tripati vo nedelata, a planira naskoro da vovede i novi destinacii. Na otvoraweto na ohridskiot aerodrom Sveti Apostol Pavle, generalniot direktor na TAV Aerodromi najavi deka o~ekuvaat vo naredniot period pove}e niskobuxetni kompanii, koi }e nudat evtini letovi do evropskite metropoli me|u koi Rim, Venecija i Barselona.

SKM ORGANIZIRA MAKEDONSKO– TURSKI BIZNIS-FORUM topanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Evropskiot informativen i inovativen centar, kako i so Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” i Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto vo Republika Makedonija, }e organiziraat makedonsko-turski biznis-forum. Kalo {to informiraat od Stopanskata komora, osnovnata cel na nastanot koj }e se odr`i utre vo prostoriite na Stopanskata komora e vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni partneri od Gazijantepe, Republika Turcija Na nastanot }e se potpi{e Memorandum za sorabotka na Trgovskata komora na Gazijantepe so partnerite na konzorciumot na Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija (UKIM, Stopanskata komora na Makedonija i APPRM).

SO BLOK-TRANSAKCIJA ISTRGUVANI 8.471 AKCIJA OD TELEKOMОТ reku blok-transakcija na Makedonskata berza v~era bea istrguvani 8.471 akcija od Makedonski Telekom, {to pretstavuva 0,01% od negovata osnovna glavnina. Akciite bea istrguvani po cena od 599 denari za akcija, {to e za 9,2% povisoka cena od prose~nata cena od 548,51 denari, cenata po koja se trguvaa prethodniot den. Vkupniot promet koj be{e ostvaren so ovaa blok-transakcija iznesuva pet milioni denari, dodeka, pak, vo redovnoto trguvawe akcijata na Makedonski Telekom ostvari promet od 333.000 denari. Poslednata godina od akcijata na Makedonski Telekom istrguvani se vkupno 352.263 akcii, pri {to e ostvaren promet od 2,8 milioni denari. Ova e prva blok-transakcija so akcii na Makedonski Telekom vo poslednite ~etiri godini. Poslednata blok-transakcija be{e napravena vo 2007 godina, na iznos od 8,3 milioni denari.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SREDNO[KOLCITE NE SE ÛVSTVUVAAT BEZBEDNO NA UÎLI[TE odeleno e misleweto me|u sredno{kolcite vo odnos na bezbednosta na u~enicite vo u~ili{tata. Re~isi polovina smetaat deka ne se bezbedni, dodeka vtorata polovina rekle deka se ~uvstvuvaat bezbedni vo u~ili{tata, pokaàlo istraùvaweto na Zdruènieto za bezbednosni istraùvawa i edukacija, sprovedeno vo mart me|u 500 u~enici vo tretata godina od 23-te skopski sredni u~ili{ta. Spored u~enicite, najserizoni problemi vo u~ili{tata se nasilstvoto, kra`bite, tepa~kite, noseweto oru`je na {kolo, alkoholot i drogata. 92% od anketiranite smetaat deka za problemot so nasilstvoto vo u~ili{tata se zboruva samo koga }e se slu~i incident, a 65 % deka bezbednosta na decata e posledna grià na dràvata.

TODOROV E ODGOVOREN, RAZOÂRAN I GNEVEN inisterot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, ~uvstvuva odgovornost, razo~aranost i gnev i se soglasuva oti treba da se razgovara, no, spored nego, toa ni{to nema da prevenira vo nasoka na podobruvawe na sostojbata so nasilstvoto vo u~ili{tata. Todorov o~ekuva kaznenata politika vo dràvava da ja odigra svojata uloga i na storitelite na ubistvoto na u~enikot od GUC “Zdravko Cvetkovski” da im opredeli kazni koi }e bidat na marginite na zakonskiot maksimum. “Se obidovme preku mnogu merki da inicirame razli~no razmisluvawe i deluvawe vo ovoj del i da se obideme da prevenirame vakvi nastani i zatoa gi predloìvme reformite vo zakonite za osnovno i sredno obrazovanie, koi po~nuvaat od septemvri so roditelski {koli {to treba da ovozmoì roditelite da imaat pogolema kontrola i uloga vo vospituvaweto na decata”, izjavi Todorov. Ministerot vinata ja prefrli i na drugi faktori {to pridonesuvaat za vakvi slu~uvawa me|u koi gi nabroi nasilnite televiziski serii, politi~ki slu~uvawa i nasilni videoigri, koi predizvikuvaat decata da se delat na bandi vo u~ili{tata i da se poistovetuvaat so niv.

IVANOV BARA VIZIJA I LIDERSTVO OD EU ZA MAKEDONIJA otrebna e vizija i liderstvo vo Evropskata unija {to }e ja pomesti status kvo sostojbata na Makedonija vo odnos na po~nuvaweto pristapni pregovori, za{to preku na{iot slu~aj moè da se o~ekuvaat pozitivni promeni i za celiot region, izjavi {efot na makedonskata dràva \orge Ivanov na v~era{nata sredba so pretsedatelot na ungarskiot Parlament, Laslo Kover. Spored Ivanov, dosega{nite intenzivni razgovori, so pretsedava~ot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso minatiot vikend vo Ohrid i sega{nite so pretsedatelot i premierot na Ungarija, Pal [mit i Viktor Orban, naglasi Ivanov, vlevaat nade` deka, sepak, situacijata na Makedonija vo odnos na EU poziciite }e se pomesti. Vo taa nasoka, i pretsedatelot na ungarskiot Parlamet, Leslo Kover, iskaà celosna podgotvenost za sorabotka i uveruvawe deka Makedonija moè da smeta na Ungarija, koja e aktuelen pretsedava~ so EU.

MANEVSKI PU[TI VO UPOTREBA SUDNICI VO KUMANOVSKIOT SUD inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, gi predade vo upotreba renoviranite prostorii na zgradata na Osnovniot sud vo Kumanovo. Renoviraweto i osovremenuvaweto na zgradata se realizira vo ramkite na Proektot za pravna i pravosudna implementacija i institucionalna poddr{ka pri Ministertvoto, so koj{to Sudot dobi dve novi sudnici, tri sudski kabineti, sala za izvr{iteli i devet kancelarii za sudska administracija. “Vloèni se 230 iljadi evra za renovirawe na objektot, a so toa se sozdadeni uslovi za poefikasno izvr{uvawe na rabotite na sudiite”, re~e Manevski. Manevski potseti deka na nivo na dràvata opremeni se i renovirani vkupno 11 sudovi so pro{irena nadle`nost. Ministerot najavi deka do krajot na mesecot }e po~nat i rabotite za dovr{uvawe na aktivnostite za zatvorot vo K{awe. Se o~ekuva i izgradba na patot vo dolìna od 1.100 metri, a potoa }e se dovr{uva izgradbata na objektite od ovoj zatvor.

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

NEPLANSKO RAZUBAVUVAWE NA GRADOT

SKOPJE VO KAMPAWSKI PREDIZBOREN REMONT MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

lavniot grad stana `rtva na predizbornata politi~ka kampawa. Gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, iako planirani kako proekti vo agendata na gradot za 2011 godina pobrza da gi realizira rekonstrukciite na nekolku klu~ni gradski soobra} ajnici, postavuvaweto na novi ogradi na dvata najgolemi mostovi koi i bez toa se “crna dupka” za voza~ite, da gi osveùva Skopjani so u{te edna gradska plaà, ureduvawe na platoto pred Mileniumski krst i sli~no. Soobra}ajot vo Skopje, koj i taka e premnogu gust, so dopolnitelniot predizboren “folklor” moè da stane i nepodnosliv za voza~ite, no i za ostanatite u~esnici vo soobra}ajot koi }e re{at da zavr{at nekoja rabota vo centarot na gradot. Samo v~era gradot po~na rekonstrukcija na pet soobra} ajnici vo centarot. Spored prviot ~ovek na gradot, v ak v ite k rupni z af at i se tekovna rabota i ne o~ekuva pogolemi problemi pri nivnata realizacija. “Sigurno }e ima malku pogolem problem otkolku {to e sega, me|utoa nema da ima golem zastoj i mislam deka gra|anite }e najdat razbirawe za ova. Ova e mnogu prirodna postapka i voop{to ne e vo funkcija na parlamentarnite izbori i ne bi sakal da gi vrzuvate so niv”, izjavi gradona~alnikot Trajanovski. Od Gradot pojasnuvaat deka se voveduva privremen reìm na soobra}aj na del od ulicite koi }e se rekonstruiraat i soobra}ajot } e se odviva vo poote`nati

KOI ]E BIDAT KRITI^NITE SOOBRA]AJNI TO^KI? Gradot Skopje v~era ja po~na rekonstrukcijata na pet soobra}ajnici vo centralnoto gradsko podra~je, i toa bulevarot Partizanski odredi, na potegot od krstosnicata so bulevarot VMRO (objekt Tifani) do krstosnicata so ulicata Ruzveltova, bulevarot Dame Gruev, od objektot Tifani do trgovskiot centar Paloma Bjanka, ulicite Vasil Axilarski i Stiv Naumov, od Gradskata bolnica do objektot na MNT, bulevarot Krste Misirkov, od klu~kata Detelinka do Sudskata palata i bulevarot Kuzman Josifovski-Pitu, od @elezni~kata stanica do krstosnicata so bulevarot Ko~o Racin. uslovi, no apeliraat do u~esnicite vo soobra}ajot vo toj period da bidat vnimatelni i da ja po~ituvaat postavenata soobra}ajna signalizacija. Vakvata aktivnost se o~ekuva da trae najmalku dva meseci, no kako {to velat i od gradot i od javnoto pretprijatie Ulici i pati{ta, vakvite zafati mo`at da bidat i odlo`eni od nepredvidlivi pri~ini, pa zatoa najavuvaat rabota pod “polna parea” vo tri smeni. “Ovaa rekonstrukcija e planirana. Sekoja ulica

ima posebna dolìna i ne moème da predvidime kolku }e trae, no }e gledame toa da bide vo najkratko mo`no vreme. Naedna{ e po~nato, no ne e i naedna{ planirano rekonstruiraweto, }e ima potrebna signalizacija za upatuvawe na gra|anite po koj pat moè pobrzo da stignat”, veli direktorot na JP Ulici i pati{ta, Sini{a Ivanovski. Gradot za rekonstrukcijata na pette soobra}ajnici vo vkupna dolìna od 3,5 kilometri }e potro{i 2,5 milioni evra. Za gra|anite da

3,5

km e vkupnata dol`ina na site pet ulici

2,5

milioni evra }e se izdvojat od kasata na gradot

go izbegnat mete`ot, gradot podgotvil i nekolku reklami i bilbordi, no ottamu ne otkrivaat kolku sredstva }e bidat potro{eni za vakviot “korisen” marketing, kako {to go narekuvaat. “Gradot se reklamira vo j a v n i te gl a sil a so c e l gra|anite pove}e da se zapoznaat so aktivnostite za da go izbegnat mete`ot. Nie nitu eden drug proekt znaete deka ne sme go reklamirale zo{to ne vlijael na vlo{uvawe na sostojbite, i smetavme deka e va`no da go napravime toa”, veli Trajanovski.

TEATRALNO SO GLASOT NA AMDI BAJRAM

BORIS KONDARKO E IZBRAN ZA PRETSEDATEL NA DIK MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

oris Kondarko e noviot pretsedatel na Dràvnata izborna komisija! So 80 glasovi “za”, od koi posledniot, najva`niot, go dade pratenikot Amdi Bajram, Kondarko kone~no go dobi svojot polnovaèn izbor za prv ~ovek na Komisijata. Vladeja~koto mnozinstvo, i pokraj masovnoto prisustvo na svoite pratenici, uspea da obezbedi brojka od samo 79 glasa~i. No, ponudi izobilstvo od dramski elementi na poslednata sednica pred raspu{taweto na Parlamentot, zakaàno za v ~etvrtok. Vo salata be{e napnato pred vleguvaweto na DUI. Sredniot red be{e poln so site pratenici na VMRODPMNE i nivnite koalicioni partneri. Levo i desno site

stol~iwa bea prazni. Otkako sobraniskiot spiker, Trajko Veqanoski, go zazede svoeto mesto, vlegoa i pratenicite na DUI. Za zasiluvawe na scenskiot efekt toa go napravija grupno, vo poln sostav, so isklu~ok na prateni~kata Teuta Arifi. Za ovaa prigoda liderot na DUI, Ali Ahmeti, koj i samiot prisustvuva{e na sednicata, uspea da go obezbedi prisustvoto duri i na negoviot vujko, Fazli Veliu, eden od najneredovnite parlamentarci. Koga vo salata vleze Amdi Bajram, pratenikot {to prakti~ki ja spasi situacijata, be{e pre~ekan so ovacii i aplauz. “Bez Amdi Bajram ne mo`eme da po~neme. Sega ima 80 pratenici, tolku kolku {to se bara”, re~e spikerot Veqanoski. Na po~etokot na sednicata vo sobraniskata sala nema{e nitu eden pretstavnik na

opozicijata, a po prvite nekolku to~ki vlegoa trojca pratenici na LDP. Risto Penov, Andrej @ernovski i Roza Topuzova-Karevska ja sledea sednicata, no ne glasaa. “Ne glasavme za izborot na noviot pretsedatel na DIK bidej}i odbivame da u~estvuvame vo ednostrani akti. Vlasta sama go izglasa Kondarko, a ironi~no, toj e predlog na opoziciskata SDSM”, izjavi @ernovski po sednicata, koj go objasni prisustvoto na LDP so o~ekuvawe na diskusija za izborot na prv ~ovek na DIK, no Veqanoski prethodno re~e deka fazata na rasprava po ovaa to~ka zavr{ila na prethodnata sednica. Za pratenikot na VMRO-DPMNE, Vlatko \or~ev, izborot na kandidat predlo`en od SDSM za pretsedatel na DIK e izraz na demokrati~nosta na VMRO-DPMNE.

“@alime {to SDSM ne be{e na dene{nata sednica. Toa ne e dobro za demokratijata, zatoa {to gra|anite na Makedonija gi izbrale pratenicite da bidat na nivnoto rabotno mesto”, izjavi \or~ev. So stav za izborot na Kondarko se oglasi i SDSM. “Bez razlika {to Boris Kondarko e izbran za pretsedatel na DIK, toa nema da go smeni faktot deka za prvpat vo istorijata na Makedonija se odi na izbori bez konsenzus; Celokupnata odgovornost za sozdavawe uslovi za fer i slobodni izbori pa|a na vlasta”, izjavi potpretsedatelkata na partijata, Ana Pavlova-Daneva. Sobranite 79 potpisi se dovolni za Parlamentot da se raspu{ti utre. Sednicata e zaka`ana za 12 ~asot, a vo petok }e se raspi{at a vonrednite parlamentarni izbori, zaka`ani za 5 juni.

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava Makedonskata ambasada vo Va{inton

PREGLED VESTI MAKEDONIJA POD USTAVNOTO IME NA PROMOCIJA NIZ EVROPA epublika Makedonija, pod ustavnoto ime }e se prezentira vo 20 evropski gradovi niz sedum dr`avi, vo ramki na proketot “Nie sme Evropejci”. Na{i makedonski ambasadori-promotori se Aleksandar Bogatinov od op{tina Sveti Nikole, kako partner na ovoj proket, i Aneta Spasevska od Skopje. Vo ovoj ogromen evropski proekt se vklu~eni 17 organizacii od zemji od EU i {est organizacii od zemji od Jugoisto~na Evropa. Makedonija }e se prezentira od 15 april do 8 maj 2011 godina vo Avstrija, ^e{ka, Francija, Germanija, Italija, Holandija i Polska. Ovoj proket go finansisra Evropskata unija, a celata e da gi zapoznae gra|anite na EU so sovremenata realnost na potencijalnite zmjikandidatki od Jugoisto~na Evropa i nivnite potencijali.

I POKRAJ IZDVOENITE 40 MILIONI EVRA ZA NOVI PROSTORII SDSM: MILANOV POTVRDI DEKA VODATA OD ZLETOVICA E OPASNA

VLADATA POVE]E SAKA DA PLA]A KIRIJA OTKOLKU S DA KUPUVA AMBASADI!

Vladata za ovie ~etiri godini potro{ila samo osum milioni evra za novi objekti, a platila okolu 2.400.000 za kirija, {to e ednkavo na okolu dve novi ambasadi GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

d najavenite 40 milioni evra vo 2007 godina za kupuvawe novi ambasadi vo Evropa Vladata dosega potro{ila samo osum milioni evra i kupila ambasadi vo Praga, Budimpe{ta, Viena, Qubqana i eden konzulat vo Istanbul. I dodeka za sekoj drug slu~aj pomalku potro{eni narodni pari e podobro za gra|anite, vo ovoj slu~aj e tokmu sprotivnoto, velat poznava~ite. Tro{okot za kirii e mnogu pogolem otkolku da se kupi ambasada tamu kade {to Makedonija ima isprateno svoi diplomati. Ottuka, ostanuva nejasno, velat tie, zo{to parite koi bile planirani vo 2007 godina ne se iskoristeni dosega. Deka kupuvaweto ambasadi e podobra opcija za dràvata velat i porane{ni diplomati. “Makedonija gre{i {to namesto da pla}a kirii ne gi otkupuva ambasadite. Osnovnata slabost vo Makedonija e toa {to ne postoi razvien model pri kupuvawe ambasadi. Na primer, Bugarija toa go pravi preku krediti od zemjata vo koja se kupuva ambasadata i samata ambasada se stava na hipoteka. Namesto da se pla}aat kirii, vo toj slu~aj se pla}aat rati za kredit. Ako samo se napravi matematikata kolku pari se izleani od dràvata na ime kirija za ambasadite vo poslednite 17-18 godini } e se dobie vtoglavo golema suma. Na primer, vo Brisel samo kirijata na eden pomal stan e vo prosek 3.000 evra mese~no, a nekade i od 6-7000 evra”, veli porane{niot amvasador vo NATO, Nano Ruìn.

Na sli~en stav e i pora n e { n i o t m i n i s te r z a nadvore{ni raboti Slobodan â{ule. “[to se odnesuva do toa dali e podobro da se kupuvaat ambasadi ili da se pla}a kirija, se razbira deka prvoto e pologi~no, bidej}i vo toj slu~aj zemjata }e raspolaga so toj imot i so toa imotot na Makedonija se zgolemuva. Pritoa, presudno vo kupuvaweto na ambasadite povtorno e cenata po metar kvadraten na mestoto ili prostorot {to go kupuvate. Na primer, ako kupuvate ambasada vo Tokio cela dràva treba da pla}a samo za da se kupi ambasada tamu. Zatoa, ambasadite se kupuvaat tamu kade {to toa e izvodlivo i dopustlivo za buxetot na zemjata”, veli â{ule. Od MNR ne davaat informacii za toa kolku ambasadi se kupeni, nitu, pak, kolku pari godi{no se tro{at na kirii. Soglasno objavenite podatoci, dosega Vladata kupila pet ambasadi, a za ovaa godina nema najavi deka }e se kupuvaat novi. Inaku, procenkite se deka godi{no se tro{at me|u 500.000 i 600.000 evra za stanarini na diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva. Tokmu vo vakvata vladina politika opozicijata gleda somne` za koruptivni dejnosti vo odnos na kupuvaweto na ambasadite. Tie na po~etokot

od godinata obvinija deka celiot ovoj proekt e smisleno scenario od koe se dobivaat visoki provizii. “Visoki funkcioneri na DPMNE namirisuvaat dobra zarabotka od celiot proekt i razrabotuvaat scenario za kradewe na narodnite pari pri kupuvaweto na ambasadite. Objektite se poevtini bidej}i glavno se neugledni, nerenovirani ili so nere{eni imotno-pravni pra{awa. Bidej}i vo objektite ne mo`ete da se vselite i treba temelno da se renoviraat, istiot posrednikpartner dogovara firma koja }e gi renovira. Vo pove} e slu~ai istata firma (ili sestrinska firma) koja go prodava objektot se javuva i kako izveduva~ na rabotite. Vo celata ovaa operacija se dogovaraat mrsni provizii za akterite”, obvinija toga{ od SDSM. Na sli~ni manipulacii poso~uva{e i revizorskiot izve{taj od 2007 godina. PRI KUPUVAWETO NAJVA@NA E CENATA! Vo odnos na toa {to e najpresudno pri kupuvaweto na ambasadite i kakvi kriteriumi treba da ispolnuvaat lokaciite i prostoriite koi se kupuvaat, upatenite velat deka toa e cenata. Po cenata po metar kvadraten, va`ni se i bezbednosniot aspekt, goleminata na prostorijata, lokacijata, ekskluzivnosta itn., velat poznava~ite. Pri-

KUPENI AMBASADI AMBASADA Praga Budimpe{ta Konzulat vo Istanbul Viena Qubqana

cena 2.000.000 evra 1.070.000 evra 600.000 evra 3.500.000 evra 830.000 evra

toa, tie velat deka prikaznata za duhovi vo makedonska ambasada se ~ista glupost i velat deka dokolku mladiot ambasador navistina obvinuva deka gleda duhovi, toga{ toj vedna{ treba da bide otpovikan.

DSM smeta deka direktorot na JP Hidrosistem Zletovica, Stojan Milanov, na svojata pres-konferencija priznal deka vodata od hidrosistemot e opasna za piewe. “Vladata u{te vo 2007 godina znaela za japonskata strategija i {to e u{te postra{no, do denes, celi 5 godini, ni{to ne prezela za sanacija na jalovi{tata i otvorenite rudarski okna! Isto taka, Vladata zela namenski 3,5 milioni evra za sanacija na zagadenata po~va, no ne gi iskoristila za taa cel”, stoi vo reakcijata od SDSM. Od partijata poso~uvaat deka i zamenik-ministerot za zdravstvo, Vladimir Popovski, na sobraniskata sednica odr`ana na 24 juni 2010 godina konstatiral deka se napraveni analizi, pri {to se pronajdeni te{ki metali. Od SDSM velat deka “so ova e staveno vo opasnost zdravjeto na gra|anite poradi ogromniot kriminal na vlasta povrzan so ovoj slu~aj”. deni te{ki metali. Od SDSM velat deka “so ova e staveno vo opasnost zdravjeto na gra|anite poradi ogromniot kriminal na vlasta povrzan so ovoj slu~aj”.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KOWANOVSKI VO OFICIJALNA POSETA NA POLSKA elegacija na makedonskoto Ministerstvo za odbrana, predvodena od ministerot Zoran Kowanovski, vo periodot 12-14 april }e prestojuva vo oficijalna poseta na Polska. Za vreme na posetata ministerot Kowanovski }e ostvari sredba so svojot kolega, ministerot za odbrana na Republika Polska, Bogdan Klih i sredbi so visoki pretstavnici na Vladata na Polska, a }e bide potpi{an i Planot za bilateralna sorabotka od oblasta na odbranata me|u dvete zemji za 2011 godina. Oficijalnata sredba na ministrite za odbrana na Makedonija i Polska }e bide iskoristena za jaknewe na sorabotkata me|u dvete zemji, kako i za ponatamo{no prodlabo~uvawe na vospostavenite bilateralni relacii vo delot na odbranata vo site sferi, vklu~uvaj}i ja i odbranbenata industrija.

MIM: NEMA PRVONAGRADEN NOVINAR ZA ISTRA@UVA^KA STORIJA omisijata za izbor na najdobra istraùva~ka storija za 2010 godina vo ramki na inicijativata na Makedonskiot institut za mediumi (MIM), re{i godinava da ne ja dodeli prvata nagrada, bidej}i nitu edna od prijavenite storii ne gi ispolnuvala celosno kriteriumite za da bide prvorangirana. Vtorata nagrada ja dobi novinarot Aleksandra Filipovska za serijata napisi za nezakonskite primawa na pretsedatelot na Sojuzot na sindikati na Makedonija, objaveni vo dnevniot vesnik “Dnevnik”. Tretoto mesto i pripadna na novinarkata Kristina Ozimec za serijata napisi za iznudenata ~lenarina za studentite za Studentskiot parlament pri UKIM, objaveni od agencijata “Makfaks”. Komisijata vo sostav Jasmina Mironski, Qubi{a Nikolovski, Naser Selmani, Qup~o Zikov i Biljana Petkovska apelira{e nedodeluvaweto na prvata nagrada vo idnina da bide pogolema motivacija za site novinari da pra}aat s$ podobri storii i da bidat pouporni. Spored niv, godinava pove}eto prijaveni storii sodrèle elementi na istraùva~ko novinarstvo, no vo celina problemite {to se obrabotuvale ostanuvale ~esto nedoistraèni.

PROMOVIRANI PRVITE 10 TOMA „MAKEDONSKA KNI@EVNOST” a promotivniot {tand na Ministerstvoto za kultura vo ramki na 23. Me|unaroden saem na knigata bea promovirani prvite 10 toma od kapitalniot proekt na Vladata “130 toma makedonska knièvnost” prevedeni na angliski jazik. Ministerkata za kultura Elizabeta Kan~eska-Milevska istakna deka prevodot e isklu~itelno retka mo`nost za afirmacija na makedonskata kultura i literatura i za nejzina pogolema dostapnost do kulturnata javnost od angliskoto jazi~no podra~je. “Preku realizacijata na ovoj najnov proekt svetskata ~itatelska javnost }e bide soo~ena so specifikite na makedonskite knièvni vrednosti, sozdadeni od samite po~etoci na makedonskata knièvna produkcija. Ova e eden istoriski proekt i nie sme mnogu gordi {to kone~no po~na da se realizira“, re~e Kan~eskaMilevska. Naslovite se od avtorite: Ilija Velev, Stale Popov, \or|i Abaxiev, Meto Jovanovski, Simon Drakul, Jovan Strezovski, Vladimir Kostov, Petar [irlov, Branko Varo{lija i Mile Nedelkovski. Proektot go realizira NUB “Sv. Kliment Ohridski” i se o~ekuva celosno da bide zavr{en vo juni godinava.

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

O^EKUVAWA ZA BEZBEDNOSTA NA PRETSTOJNITE IZBORI

]E SE IZMERI POLITIKATA ILI MUSKULITE? Site politi~ki partii, pa duri i vladeja~kata DUI o~ekuvaat izbori so incidenti. Isklu~ok e VMRO-DPMNE, koi tvrdat deka redot }e bide garantiran MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

taòt na dràvata vo odnos na organiziraweto na izbori po 20 godini nezavisnost ne e nikakva garancija za miren izboren proces, za{to Makedonija ima negativen kontinuitet od ovoj aspekt. Na predvremenite izbori vo 2008 godina ima{e ubistvo, a ekspertite kako najkorektni gi poso~uvaat izbornite ciklusi do 1994 godina. Partiskite o~ekuvawa se razlikuvaat spored toa dali doa|aat od organizatorot na izborite, odnosno od partiite vo Vladata, ili od opozicionerite. SDSM, e so najskepti~ni o~ekuvawa: „O~ekuvame najstra{ni, najnefer i najnedemokratski izbori dosega. VMRO-DPMNE nema politi~ka volja zaedno so opozicijata da go donesat Izborniot zakonik, da go pro~istat Izbira~kiot spisok. Toa kaùva se”, izjavi koordinatorot na prateni~kata grupa na SDSM, Cvetanka Ivanova. Od najproblemati~ni izbori dosega se pla{at i vo LDP: „Na poslednite izbori nema{e takva napnatost samo poradi toa {to rezultatskiot ishod be{e pojasen u{te pred izborite.Najzagriùva~ko e toa {to poraki deka } e imame tenzi~ni izbori stignuvaat i od Brisel”, veli potpredsedatelot na LDP, Andrej @ernovski. Po~esniot pretsedatel na VMRO-NP, Qub~o Georgievski e isto skepti~en: „Spored nervozata koja vo posledno vreme se sozdava, ovie izbori moè da bidat ekstremno valkani. Dosega toj del im pripa|a{e pove}e na albanskite politi~ki partii, a ovojpat moème da imame ekstremnosti i vo makedonskiot politi~ki blok. Posebno me iritira i pla{i toa {to

atmosferata povtorno dojde na taa tema - koj kolku }e zatvori i koga }e zatvori”, veli Georgievski. Za DPA postojat nekolku lokacii, kade tie o~ekuvaat incidenti:„Da go obezbedi potrebniot izboren monitoring, osobeno vo nekolku naseleni mesta, kako Ki~evo, i nekoi planinski sela, kade {to postoi opasnost izbira~kite kutii masovno da se polnat”, veli noviot portparol na DPA, Agon Ferati. [TO VELI VLASTA? VMRO-DPMNE uveruva deka Makedonija }e ima fer izbori, pred s?, povikuvaj}i se na kapacitetot na dràvnite institucii involvirani vo procesot. „Ne se ovie izbori neizvesni kako {to SDSM saka da gi prikaè. Da bea sigurni tie nema{e da baraat predvreme milion alibija kako da ne se odràt, a ako se odràt kako da bidat neregularni. Siguren sum vo kapacitetot na instituciite i garantiram deka Makedonija }e ima demokratski izbori, koi kako takvi }e bidat verifikuvani

od me|unarodnata zaednica”, veli direktorot na Centarot za komunikacii na VMRODPMNE, Ilija Dimovski. Ovoj stav na koalicioniot partner ne go deli DUI. Od partijata na Ahmeti ne isklu~uvaat incidenti. „Incidenti }e ima! Do koja merka, }e zavisi od drugite partii”, izjavi koordinatorot na prateni~kata grupa na DUI, Tahir Hani. [TO OÊKUVAAT NABQUDUVAÎTE? ODIHR i OBSE ja zavr{ija procenkata za na~inot na koj }e go nabquduvaat procesot. Prethodno pretstavnici na orgaznizacijata ostvarija konsultativni sredbi so liderite na politi~kite partii. „Vo odnos na bezbednosta, va`no e da im se ovozmoì na glasa~ite da u~estvuvaat na izborite bez nikakovo zapla{uvawe i problemite vo ovaa oblast treba da se razgledaat vnimatelno”, izjavi portparolot na ODIHR, Jens E{enbaher, za „Kapital”. Doma{niot nabquduva~, gra|anskata asocijacija MOST,

ne o~ekuva crni scenarija: „So ogled na faktot deka site pogolemi subjekti na politi~kata scena se soglasija da u~estvuvaat na izborite, ne bi trebalo da ima prostor za ostvaruvawe na nekakvi crni scenarija. Sepak, mora da naglasime deka izborite ne se cenat samo po povedenieto na subjektite na denot na izborite, tuku i vo celokupniot period od raspi{uvaweto na izborite, pa se do objavuvaweto na kone~nite rezultati od izborite”, izjavi prviot ~ovek na MOST, Darko Aleksov. Istorijata na izborite vo Makedonija pameti dve ubistva (na lokalnite izbori vo 2000 godina vo Kondovo, i na parlamentarnite vo 2008, vo Ara~inovo), te{ki ranuvawa, tepa~ki, vleguvawe na izborni mesta so oru`je. Od Dr`avnata izborna komisija kako pozitivni primeri gi izdvojuvaat lokalnite i pretsedatelski izbori od 2009 godina, parlamentarnite izbori vo 2002, i prvite nekolku izborni ciklusi do 1994 godina.

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

FINANSISKATA DUPKA VO PIOM GI JADE PARITE NA IDNITE PENZIONERI

ZA DVE DECENII PENZIONERITE ]E OSTANAT BEZ PENZII?!

Pri~inata za bankrotot na Fondot za penzisko ekspertite ja gledaat vo faktot {to site koi }e se penzioniraat za 20 godini penzii }e ~ekaat samo od prviot stolb, a vo nego }e se slevaat pomalku pridonesi od vrabotenite, bidej}i site }e prefrlaat pari i vo vtoriot stolb, voveden pred pet godini VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) }e ostane bez pari za penziite na vrabotenite koi }e se penzioniraat za dvaesetina godini, predupreduvaat ekspertite. Pri~inata za proektiranata finansiska dupka ja gledaat vo faktot {to site koi }e se penzioniraat za dve decenii, penzii }e ~ekaat samo od prviot stolb, koj toga{ }e se polni pomalku od vrabotenite, bidej}i odreden procent od nivnite pridonesi }e se vleva i vo vtoriot stolb, voveden pred pet godini. Alarmot dopolnitelno go vklu~uva i samiot Fond, koj vo aktuarskiot izve{taj naveduva deka tranzicionite tro{oci na penziskiot sistem vo 2030 godina }e bidat za celi 160 milioni evra povisoki otkolku sega. Godinava se proektirani na 53 milioni evra, a vo 2030 godina, spored proekciite, }e iznesuvaat 211 milioni evra. Pokraj toa, od godina vo godina PIOM stanuva s$ pozavisen od dr`avnata kasa. Buxetskite transferi, koi ja krpat finansiskata dupka vo ovaa institucija, vo 2008 godina bea 27,1% od vkupniot buxet na Fondot, vo 2009 godina celi 33,7% za lani da dostignat duri 35%. I godinava, spored podatocite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, buxetskite transferi iznesuvaat okolu 35% od vkupniot buxet na

MLEKOPROIZVODITELITE BARAAT DA SE KUPUVA DOMA[NO MLEKO druènieto ma proizvoditeli i prerabotuva~i na mesni i mle~ni proizvodi, Znak za kvalitet, baraat od potro{uva~ite da im dadat prednost na makedonskite mle~ni proizvodi. Kako {to potenciraat od novoto zdruènie, na toj na~in }e im se pomogne na pove}eto doma{ni mlekoprerabotuva~i koi sekoja godina naprolet, vo period na laktacija, se soo~uvaat so golemi rezervi na mleko poradi nedovolnata pobaruva~ka, no i poradi kontinuiraniot uvoz na mleko. “Na vakov na~in se poddrùva razvojot na proizvodstvo na mleko kako granka, se podobruva sostojbata vo platniot bilans i sevkupno se vlijae na razvojot na doma{nata ekonomija”, naveduvaat od Zdruènieto. Spored niv, potrebni se i merki od nadle`nite institucii kako vi{okot mleko da se otkupi, da se preraboti vo drug mle~en proizvod, ili, pak, da se subvencionira izvozot kako motiv za mlekoprerabotuva~ite. Smetaat deka proizvodstvoto i prerabotuva~kata na mleko, treba da bide edna od najkonkurentnite granki vo zemjodelstvoto vo Makedonija, granka za koja postojat preduslovi, tradicija i vrz koja }e se gradi razvojot na ekonomijata vo idnina.

T-MOBILE NA 16. APRIL ORGANIZIRA LIKE DAY ZA SVOITE FANOVI OD FEJSBUK

a 16. april T-Mobile organizira Like day za svoite fanovi od fejsbuk vo Skopje, Veles, Prilep i Bitola. Na ovoj den fanovite na T-Mobile }e moàt da dobijat besplatni vleznici za pove}e kulturni nastani, kako teatar, kino ili poseta na zoolo{ka gradina. Biletite moè da se dobijat so popolnuvawe na aplikacija koja }e bide specijalno kreirana i postavena na stranicata na fejsbuk na T-Mobile. Kako {to soop{tuvaat od T-Mobile, fanovite moàt da izberat eden od ponudenite nastani za koj }e dobijat po dve besplatni vleznici. Aplikacijata }e bide dostapna od 13 do 15 april, koga }e moàt da se podignat biletite. Vo Skopje fanovite moàt da dobijat besplatni vleznici za MNT Teatar Centar, Teatar za deca i mladinci, kino Milenium i Zoolo{kata gradina. Vo Bitola zainteresiranite moàt da apliciraat za pretstavite vo Narodniot teatar i kino-proekciite vo Domot na kulturata. Fanovite vo Prilep }e dobijat besplatni vleznici za pretstava vo teatarot Vojdan êrnodrinski, dodeka vo Veles za NUCK Jordan Haxi Konstantinov-Xinot. Stranicata na T-Mobile na Fejsbuk e kreirana vo 2009 godina i dosega ima 100.000 ~lenovi.

PIOM. Spored porane{nata direktorka na MAPAS, Zorica Apostolska, namaluvaweto na pridonesite bilo presudno za PIOM da trgne nadolu. Taa stravuva buxetskite transferi da ne dostignat do 40%, {to bi bilo seriozna opasnost za ovaa institucija. PENZIITE ]E ZAVISAT OD MILOSTA NA DR@AVATA Ovaa situacija, spored ekspertite, dokaùva deka penziite na toga{nite penzoneri }e zavisat isklu~ivo od milosta na centralniot buxet. “So samoto toa {to vo prviot stolb }e ima pomalku pari po osnov na pridonesi e pove} e od jasno deka dràvniot buxet }e treba da go finansira PIOM. Iako ne moè da se proceni kolkavi bi bile finansiskite potrebi na fondovata kasa, zatoa {to toa zavisi od celokupnata ekonomska slika vo toj period, mnogu verojatno e deka deka buxetskiot transfer }e bide mnogu pogolem otkolku sega”, veli Petar Taleski,

35%

160

od vkupniot buxet na PIOM vo momentot se pokriva so transferi od centralniot Buxet

milioni evra }e bidat povisoki tranzicionite tro{oci na penziskiot sistem vo 2030 godina, sporedeno so denes

ekspert i avtor na nekolku dela od oblasta na penziskite sistemi. Duri i poznava~ite koi vo golem del u~estvuvale vo donesuvaweto na penziskata reforma vo Makedonija stravuvaat deka za dvaesetina godini }e ostanat bez penzii. “Site {to reabotat vo momentov vlo`uvaat vo penziskiot sitem, no ne i postarite generacii koi vlo`uvaat samo vo prviot stolb. Koga }e dojde red nie da se penzionirame, za nas }e pla} aat pomladite generacii, no odreden procent od nivnite pridonesi }e se sleva i vo vtoriot stolb, so {to prviot }e bide poprazen. Imaj} i predvid deka na pazarot na rabotna sila imame golem broj nevraboteni, se

dobliùvame do alarmantna stapka, eden vraboten da pokriva eden penzioner. O~ekuvame fiskalen nedostig vo prviot stolb, zatoa {to dràvata ne }e moè da gi nadomesti sredstvata koi nedostigaat, a Fondot nema da bide sposoben da ni ispla}a penzii”, veli Olga MihajlovaTikvarovska, porane{en zamenik-direktor na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS). Spored ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, PIOM e vo dobra kondicija. Toj veli deka reformite, koi se sprovedeni vo nasoka na odr`livosta na penziskiot sistem, se dovolna garancija za idnite penzioneri.

PENZIJA ZA MAKEDONSKITE GRA\ANI KOI RABOTELE VO KOSOVO akedoncite koi rabotele vo Kosovo i kosovskite gra|ani koi rabotele vo Makedonija }e moàt da ostvarat pravo na penzija, soop{ti v~era ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, po sredbata so kosovskiot kolega, Nenad Ra{i}. Ako se potpi{e preodniot dogovor me|u Makedonija i Kosovo, okolu 2.000 makedonski dràvjani koi vo minatoto rabotele vo Kosovo i okolu 800 gra|ani od Kosovo koi rabotele vo Makedonija }e moàt da ostvarat pravo na socijalno i penzisko osiguruvawe. Spored ministerot za trud i socijalna za{tita na Kosovo, Ra{i}, iako dogovorot }e ima privremen karakter, sepak, }e bide funkcionalen. “Razgovaramvme za ~ekorite {to treba da se napravat do doa|aweto na makedonskata delegacija vo Pri{tina, na 27 april. Jas mislam deka toga{ }e bide zavr{en finalniot dokument, {to }e se koristi kako baza za eden finalen dogovor {to }e se slu~i nabrzo”, re~e toj.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.735

MBID

116,90

2.548

2.730

116,70

2.538

2.725

116,50

2.528

2.720

116,30

2.518

2.715

116,10

2.508

2.710

115,90

2.498

2.705

115,70

2.488

2.700

115,50

2.478

2.695

115,30

06/04/11

07/04/11

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

06/04/11

07/04/11

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

OMB

06/04/11

07/04/11

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

CARINSKATA UPRAVA LANI SO 18% ZGOLEMEN OBEM NA RABOTA

400% PORASNALE PRIHODITE NA DR@AVATA OD UVOZ NA NAFTA! 400% porasnale prihodite na dr`avata po osnov na nadomestocite koi se pla}aat pri uvoz na mineralni masla i nafteni derivati lani kako rezultat na nadomestot za zadol`itelni nafteni rezervi, koj se vovede vo 2009 godina

DVE AKCII OD REDOVNIOT PAZAR OSTVARIJA MILIONSKI PROMET

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

etiristotini procenti porasnale prihodite na dràvata po osnov na nadomestocite koi se pla}aat pri uvoz na mineralni masla i nafteni derivati minatata godina, pokaùva godi{niot izve{taj za raboteweto na Carinskata uprava. Spored izve{tajot, lani vo delot na naplata na nadomestocite pri uvoz na mineralni masla i nafteni derivati se naplateni 141 milion denari, {to e zgolemuvawe od 400% vo odnos na 2009 godina. Spored izve{tajot, ova e rezultat na nadomestot za zadolìtelni nafteni rezervi, koj se vovede vo 2009 godina. Inaku, vkupnata suma za nadomestoci isplatena vo buxetot porasnala za 100% vo odnos na 2009 godina, kade {to najgolemi zgolemuvawa ima kaj nadomestocite za polovni vozila i nadomestocite za uvoz na nafteni derivati. I nadomestocite za uvoz na tutunski proizvodi lani na dràvnata kasa & donesoa 14% pove}e prihodi. Kaj polovnite vozila lani naplateni se 246 milioni denari od nadomestoci, {to e rast od pove}e od 1.000% vo odnos na 2009 godina, koga

rguvaweto na Makedonskata berza v~era zavr{i so promet od 23,7 milioni denari, {to e dvojno pove}e od ponedelnikot, koga bea ostvareni samo 10,2 milioni denari. Glavna karakteristika na trguvaweto be{e interesot za akcii na redovniot pazar na hartii od vrednost, kade {to akciite na Eurohotel od Struga i Tekstil od Skopje bea edinstvenite koi vo ramkite na klasi~noto trguvawe ostvarija promet pogolem od eden milion denari. Akcijata na Tekstil ostvari promet od 1,3 milioni denari, a akcijata na Eurohotel eden milion denari. Interesot za akciite na redovniot pazar go potvrdi i blok-transakcijata so akcii na Makedonski Telekom na iznos od pet milioni denari, dodeka, pak, na redovniot pazar taa ostvari promet od 333.000 denari. Na oficijalniot pazar najblisku do iznosot od milion denari be{e akcijata na Alkaloid, koja ostvari promet od 898.000 denari. Akcijata na Toplifikacija ostvari promet od 612.000 denari, dodeka, pak, od Komercijalna banka se istrguvaa 141 akcija, vredni 527.000 denari.

bile naplateni 22 milioni denari. Vo izve{tajot na Carinata stoi deka zgolemuvaweto e rezultat na zgolemenata brojka na uvezeni polovni avtomobili, koja lani bila 52.000. CARINATA LANI SO 18% ZGOLEMEN OBEM NA RABOTA Carinskata uprava minatata godina obrabotila 18% pove} e carinski deklaracii od 2009 godina. Pritoa, pri uvoz brojot na obraboteni poednostaveni carinski deklaracii porasnal za 74,42%. Pri izvoz brojot na poednostavenite carinski deklaracii porasnal za 42,92%, a brojot na redovni carinski postapki se namalil za 3,92%. Direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov, re~e

deka glavna cel na Carinata godinava }e bide pristapuvaweto kon konvencijata za zaedni~ki tranzit i ~lenstvo vo EU. “Intenzivno treba da rabotime na pristapuvawe kon ovaa konvencija. Mo`no e da se pristapi kon ovaa konvencija i pred vlezot vo EU, a toa e mo`no ako se povrzeme so noviot kompjuteriziran tranziten sistem na EU. Spored na{ite planovi, nie mo`e da dobieme pokana nekade vo vtorata polovina na 2012 godina, a prethodno mora da gi napravime site podgotovki”, izjavi Kargov. Inaku, organite na Carinata lani spre~ile {verc i zadr`ale stoka i devizi vo pove}e navrati. Pritoa, zaplenile 56 iljadi par~iwa

falsifikuvana stoka, od koi 55,1 iljada se falsifikuvani cedea, 24,5 iljadi par~iwa tekstilni proizvodi, 20.400 etiketi, 18.000 para patiki, 13,3 iljadi par~iwa o~ila za sonce i ko`na galanterija, 9,3 iljadi par~iwa avtodelovi, 7 iljadi par~iwa kozmetika i parfemi, 2,4 iljadi par~iwa mobilni telefoni i oprema, 2.6 iljadi par~iwa audiooprema i 220 iljadi par~iwa drugi stoki. Pred dva dena na grani~niot premin Bogorodica carinicite fatile falsifikuvani 28.000 evra, koi dvajca gr~ki dràvjani vo vozilo so bugarski tabli~ki se obidele da gi iznesat od dràvata. Carinskata uprava v~era odbeleà 19 godi{en jubilej.

Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo padna za 0,26% vo sporedba so pondelnikot, dodeka, pak, prometot so obvrznici porasna za duri 198,03%. So obvrznicite e ostvaren vkupen promet od 12,7 milioni denari, a najtrguvana, so promet od 12,6 milioni denari, be{e desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Indeksite v~era{noto trguvawe go zatvorija so poniski vrednosti za razlika od ponedelnikot. Edinstveno indeksot na obvrznici ostana so ista vrednost, 115,81 indeksni poeni, kako i na po~etokot od trguvaweto. Glavniot berzanski indeks MBI-10 padna za 0,15%, na vrednost od 2.531,12 indeksni poeni, a po{irokiot akciski indeks MBID ima{e pad od 0,83%, zatvoraj}i go trguvaweto na 2.707,41 indeksni poeni. Od istrguvanite 20 hartii od vrednost,rast na vrednosta ima{e samo kaj ~etiri. Najmnogu porasna akcijata na Grade`en institut Makedonija i toa za 33,29%. Trguvaweto so poniski ceni go zavr{ija osum hartii od vrednost, a najmnogu padna akcijata na Ohridska banka i toa za 9,12%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Градежен институт Македонија Гранит Скопје Алкалоид Скопје Десета емисија на обврзници за 0

12.04.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.784.722,26

1,15%

1,00%

10,32%

2,06%

-2,13%

11.04.2011

122.800

ILIRIKA GRP

51.312.883,62

3,25%

-3,19%

2,04%

-3,20%

2,75%

11.04.2011

0,81

898.710

Иново Статус Акции

14.523.566,57

-2,99%

3,07%

4,72%

4,04%

-9,91%

11.04.2011

84,53

0,13

12.634.230

KD Brik

39.446.678,21

1,90%

-2,65%

3,91%

-0,75%

2,89%

11.04.2011

0,00

KD Nova EU

27.932.394,74

-2,80%

2,08%

6,59%

2,07%

-1,20%

11.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.565.029,97

-1,49%

0,57%

3,11%

1,68%

-3,47%

11.04.2011

КБ Публикум -обврзници

18.524.480,70

0,00%

11.04.2011

4.000,00

33,29

60.000

584,76

0,82

4.383,97

12.04.2011 Просечна цена (МКД)

Македонијатурист Скопје

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Макпетрол Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

Износ (МКД)

1635

-9,12

26.160

2800

-8,20

42.000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

P/E

P/B

1.431.353

4.383,97

401,26

10,93

0,95

Вкупно Официјален пазар

54.562

7.350,00

567,72

12,95

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

584,76

92,61

6,31

KMB (2010)

2.279.067

3.742,25

628,36

MPT (2010) *

112.382

24.500,00

25.920

122.500

ХВ

706,82

-1,83

244.560

ALK (2010)

Десета емисија на обврзници за Текстил Скопје Еурохотел Струга Алкалоид Скопје Топлификација Скопје

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

84,53

0,13

12.634.230

REPL (2010) *

11.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Нето добивка по акција

6.150

-2,00

12.04.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

Просечна цена

-4,80

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

12.04.2011

Вкупно издадени акции

123,00 24.500,00

BESK (2010) *

Име на компанијата

12.04.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Охридска Банка Охрид

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

207.480

198,04

39.035

-38,81

246.516

84,79

обични акции

57.573

74,14

0,54

Вкупно Редовен пазар

57.573

74,14

5,96

1,07

0,00

0,72

0,00

41.300,00

2.996,49

13,78

0,87

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

386.573

103

132,22

6290

0,00

1.383.800

SBT (2010) *

389.779

2.800,33

39,99

70,02

0,66

39.975,00

0,00

1.079.325

STIL (2010) *

14.622.943

186,74

0,47

401,57

2,35

4383,97

0,81

898.714

TPLF (2010) *

450.000

3.600,00

279,12

12,90

0,99

3600

0,00

612.000

ZPKO (2010) *

271.602

2.231,00

0,35

обврзници

% на промена

обични акции

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 12.04.2011)

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

SINDIKATOT TVRDI DEKA GRADE@NICI NA CRNO RABOTAT ZA DR@AVNI OBJEKTI METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

indikatot na grade`nicite vo Makedonija tvrdi deka grade`nite kompanii {to rabotat na proekti finansirani od dr`avata anga`iraat rabotnici na crno. Sindikalcite baraat Makedonija da ja implementira Konvencijata 94 na Me|unarodnata organizacija na trudot (MOT), so cel da se spre~i zloupotrebata

na trudot na grade`nite rabotnici. Klu~nite elementi na ovaa konvencija se spre~uvawe na vrabotuvaweto na crno kaj izveduva~i i podizveduva~i, bezbednost i zdravje pri rabota i po~ituvawe na zakonite. Dokolku se konstatira naru{uvawe na bezbednosta, pla}awe na rabotnicite nadvor od javnite dogovori i vrabotuvawe na crno, konvencijata predviduva kaznuvawe i isklu~uvawe na operatorite od postapkata za

dobivawe javna nabavka. Pretsedatelot na Sindikatot za grade`ni{tvo, industrija i proektirawe na Makedonija, Pavle Trendafilov, uka`uva deka pri javnite nabavki sekoga{ se gleda bonitetot na firmata i finansiskata konstrukcija, no vo zemjava ima pove}e od 4.000 kompanii koi se ~ovek-firma. “Tie poka`uvaat pomali tro{oci so toa {to dobivaat rabota, a nemaat ni kapacitet, ni rabotna sila, pa vrabotuvaat lu|e i ne gi

prijavuvaat. Angaìraat 100 lu|e, a od niv 90 se vraboteni na crno. Nie sakame da spre~ime zloupotreba na parite od buxetot i vrabotuvawe na rabotnicite nadvor od javni dogovori”, istakna Trendafilov. Toj pora~a deka dokolku dràvnite organi vo dogovorite za nabavki ne gi implementiraat dosledno konvenciite na MOT, moè da se ote`ni dobivaweto na nekoi kreditni linii od Evropskata banka za obnova i razvoj i

od Svetskata banka. “Nie }e pravime pritisok za imlementacija na konvencijata, zaedno so BWI (Buildings and Wood Worker's International), koi sorabotuvaat so EBRD i so Svetskata banka. Podgotveni sme duri i da insistirame na zabavuvawe na odredeni kreditni linii ako nekoj gi zloupotrebuva buxetskite pari”, izjavi Trendafilov. Pretstavni~kata na BWI, Xin Li, istakna deka nejzinata organizacija e zapoz-

naena so lo{ata sostojba na grade`nite rabotnici vo Makedonija, {to, spored nea, e golem problem, osobeno vo situacija koga ima visoka stapka na nevrabotenost, a postojat golem broj grade`ni kompanii koi se borat za javni tenderi. Sindikatot na grade`nicite e zagri`en i od rastot na cenata na energensite, osobeno na surovata nafta, {to mo`e da ja dovede do kolaps industrijata na grade`ni materijali.

MAKEDONIJA ZAGLAVENA NA DNOTO SO NAJMNOGU NEVRABOTENI

17.03.2010 11 NEVRABOTENOST POGOLEMA OD 30% E SRAM ZA DR@AVA KANDIDAT ZA VO EU Nevrabotenost pogolema od 30%, kolku {to ima Makedonija, e porazitelen podatok za dr`ava koja va`i za top reformator i pretendira da vleze vo Evropskata unija. Iako Vladata tvrdi deka zemjata postignala zna~itelen napredok vo namaluvawe na stapkata na nevrabotenosta, ekonomistite se decidni deka site dosega{ni reformi za stimulirawe na vrabotuvawata ne gi dadoa o~ekuvanite rezultati ALEKSANDAR JANEV

NEVRABOTENOSTA SE NAMALUVA SO NOVI ADMINISTRATIVCI?!

janev@kapital.com.mk

evrabotenost pogolema od 30%, kolku {to ima Makedonija, e porazitelen podatok i sram za dràva koja vaì za top reformator i pretendira da vleze vo Evropskata unija. Iako Vladata tvrdi deka zemjata postignala zna~itelen napredok vo namaluvawe na stapkata na nevrabotenost, ekonomistite se decidni deka site dosega{ni reformi za stimulirawe na vrabotuvawata ne gi dadoa o~ekuvanite rezultati. So stapka na nevrabotenost od 30,9%, kolku {to izmeri Dràvniot zavod za statistika, samo Bosna od site evropski zemji ima pogolem problem od Makedonija da gi vraboti rabotosposobnite lu|e. Od zemjite vo regionot, vo Srbija nevrabotenosta iznesuva 20% i so tekot na godinite ovaa stapka postojano se namaluva. So priliv na stranski investicii od duri 1,3 milijardi evra samo minatata godina i vlez na nekoi od najuspe{nite svetski kompanii, se procenuva deka nevrabotenosta vo Srbija dopolnitelno }e opa|a. Vo Albanija, pak, stapkata na nevrabotenost iznesuva samo 13,7%, {to e trojno ponisko nivo vo sporedba so Makedonija. No, i albanskata ekonomija, koja vleze vo investiciski bum i

Se zgolemuva brojot na vraboteni vo administracijata, a se namaluva brojot na vraboteni vo industrijata. Iako Zavodot za statistika presmeta deka nevrabotenosta se namalila, sepak, namesto vo prerabotuva~kata industrija, koja nosi ekonomski rast, brojot na vraboteni porasna vo trgovijata i vo javnata administracija. Brojot na novovrabotenite vo 2010 godina se zgolemi za 36.837 lu|e. Najgolem del od vrabotuvawata {to se na tovar na buxetot, Vladata gi realizirala vo obrazovanieto. Samo vo dràvnite u~ili{ta i fakulteti brojot na rabotnici porasna za pove}e od 3.000 lu|e. Vo bolnicite i zdravstvenite institucii, pak, brojot na vraboteni od dràvata se zgolemi za dopolnitelni 1.000, a vo javnata uprava za 500 vrabotuvawa. Vkupno vo sektorite zdravstvo, obrazovanie, policija, vojska i komunalii, kade {to rabotodavec e dràvata, vrabotuvawata porasnaa na okolu 5.500. Za smetka na niv, brojot na vraboteni vo industrijata se namali za 1.500 lica.

ostvari ekonomski rast od duri 5,7% vo posledniot kvartal od 2010 godina, ovozmo`uva otvorawe mnogu novi rabotni mesta koi gi apsorbiraat nevrabotenite lu|e. Nevrabotenosta vo Hrvatska, i pokraj toa {to ekonomijata be{e silno pogodena od globalnata kriza, ne nadmina pove}e od 12%. STAPKATA NA NEVRABOTENOST (NE) E REALNA?! Na doma{en teren, slabiot ekonomski razvoj so prose~en godi{en rast od okolu 2%, niskata investiciska aktivnost, koja ne producira novi biznisi, i razvojot na malite kompanii vo golemi korporacii se glavnite pri~ini poradi koi nevrabotenosta ostana glaven problem vo makedonskata

ekonomija. Del od ekonomistite i me|unarodnite finansiski institucii tvrdat deka realnata stapka na nevrabotenost vo Makedonija e pomala od oficijalnata i iznesuva okolu 20%. Vakvite procenki se temelat na sivata ekonomija, koja ne gi evidentira lu|eto koi rabotat na crno i vo instistuciite se vodat kako nevraboteni. Zavodot za statistika cvrsto stoi zad relevantnosta na podatocite, bidej}i gi dobiva spored unificirana metodologija. Kako vraboteni lu|e se smetaat duri i tie koi ne se prijaveni, a, sepak, rabotat najmalku eden ~as nedelno i ostvaruvaat prihodi, pa duri i lu|eto koi pomagaat na semejniot imot ili vo semejnata

firma bez plata. “Istra`uvaweto za nevrabotenosta se vr{i vrz osnova na primerok od 20.000 doma}instva, koi odgovaraat na posebni pra{alnici od koi dobivame podatoci za toa dali lu|eto se vraboteni ili ne, ili, pak, ostvaruvaat prihodi po nekoi drugi osnovi. Toa e relevantna anketa koja se vr{i kontinuirano i dava soodvetni podatoci za stapkata na nevrabotenost”, komentiraat od Zavodot za statistika. Podatokot za nevrabotenost od 30,9% gi devalvira site aktivni politiki {to dosega gi prezede Vladata za suzbivawe na problemot so nevrabotenosta. Ekonomistite i biznismenite sugeriraat dopolnitelno

da se namalat tro{ocite {to gi imaat rabotodavcite za prijavuvawe na rabotnicite so cel da se stimulira pogolema vrabotenost. “So namaluvawe na tro{ocite po vraboten, kako {to se pridonesite za zdravstveno i penzisko osiguruvawe i za vrabotuvawe, }e se sozdade podobar ambient za prijavuvawe na vrabotenite i za vrabotuvawe novi. Moite analizi poka`uvaat deka trendot na opa|awe na tie tro{oci ja odigra klu~nata uloga {to i vo uslovi na kriza nevrabotenosta vo zemjava ne se zgolemi. Mora da se prodol`i i ponatamu so site aktivni politiki za obuka na kvalifikuvani kadri za koi ima pobaruva~ka na pazarot

NIKICA MOJSOVSKABLA@EVSKA PROFESOR NA AMERIKAN KOLEX Mora da se prodolì i ponatamu so site aktivni politiki za obuka na kvalifikuvani kadri za koi ima pobaruva~ka na pazarot i da se stimulira investiraweto vo novi kapaciteti koi otvoraat rabotni mesta. Duri toga{ moè da se o~ekuva pozna~itelno namaluvawe na nevrabotenosta. i da se stimulira investiraweto vo novi kapaciteti koi otvoraat novi rabotni mesta. Duri toga{ moè da se o~ekuva pozna~itelno namaluvawe na nevrabotenosta”, ocenuva Nikica Mojsovska-Blaèvska, profesor na Amerikan kolex.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,49%

3,47%

4,25%

5,13%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5163

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

42,6190

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,6201 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,8553

Канада

долар

44,5383

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,9024

61,6

69,5

47,8

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

QUBE BO[KOVSKI LIDER NA OBEDINETI ZA MAKEDONIJA

NE TREBA DA SI MNOGU INTELIGENTEN ZA DA SFATI[ DEKA QUB^O IGRA ZA GRUEVSKI Q b Gerogievski G k veli deka k negoviot porane{en Ministerot za vnatre{ni raboti vo vladata na Qub~o lider kreira navodna kavga so Nikola Gruevski dodeka vo su{tina, se sre}avaat sekoja nedela vo premierskiot kabinet. Najavuva silna ekonomska programa na izborite, zo{top tvrdi deka dodeka site se zanimavame so politi~ki analizi, Makedonija tone vo bankrot KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

oi }e bidat prioritetite na va{ata programa? Na{ata filozofija od moeto vra}awe od Hag do denes pa i od 90-tite godini se temeli na ona {to pretstavuva ~ovekovi prva i slobodi, celata na{a strategija e da ja oslobodime Makedonija, po sekoja cena, bidej} i Makedonija se nao|a vo eden kompleten bankrot. Dodeka site nie zasedavame i se natpravaruvame so nekakvi politi~ki idei realniot ~ovek, realnata situacija zboruva deka vo Makedonija umira ekonomijata, Makedonija stanuva zarobena beznade`na zemja. Dvièweto na kapitalot i na uslugite, {to vpro~em se i postulati na koi se bazira EU. Nam ni se plasira eden virtuelen svet, onaka kako {to moème da go vidime na dràvnata polti~ka televizija, kade vo 21 vek gledame reklama kako tutunarot zema subvencii, mu se ispla}a, celiot radosen, odi doma ima ogroma ku}a. Toa e virtuelniot svet na Nikola Gruevski svetot kako {to toj saka da go gleda ne gledaj}i go realniot ~ovek. I toa zamislete, go izbraa tutunarot, vo ovaa godina koga tutun vo vrednost od najmalku 25 milioni evra koi }e ostane vo domovite na ovie tutunari. Toa e vladinata banda so propaganda. I navistina celata nivna koncepcija se temeli na propaganda na prikaùvawe i investirawe vo proekti so koj treba da se izmesti realniot svet vo nekoj imaginaren neostvarliv i nivnite neispol-

neti obvrski da gi prekrijat preku skapite propagandi deka toa e relanosta. Na ovie izbori toa }e se vidi zatoa apelirame gra|anite da go napu{tat ovoj imaginaren svet. Dosega glasale za partii koi 20 godini Makedonija ja odvlekuvaat podaleku od Evropa, 20 godini ja odvlekuvaat od EU, NATO, a istite Makedonija ja zadolìja od 2,5 sega na 4,5 milijardi nadvore{en dolg. Da se vratime na izbornata programa, kaàvte {to vi pre~i, no {to vie kako Obedineti za Makedonija }e ponudi vo kriti~nite oblasti, javnata administracija, sudstvo, ekopnomijata? Prvo i osnovno nie ne treba da dozvolime Nikola Gruevski dva pati godi{no da bide povikuvan od Baroso. Ova mora da mu bide posledna sredba od pozicija na premier. Toa e prva na{a zada~a. Prioritet sekako }e bidat kapitalnite investicii, gradewe na objekti vo produktivni objekti. Kako }e privle~ete stranski investicii? Najva`na e gradbata na infrastrukturalnite objekti. Za niv planirame izdvojuvawe na 20-22% od buxetot so koi }e ja razdviìme ekonomijata vo dràvata. Znaete se e toa kako povrzani sadovi, dokolku nie investirame nekolku milijardi vo zavr{uvawe na prugata kon Bugarija, avtopati{tata, regionalnite pati{ta i na pribliùvaweto na makedonskoto selo kon makedonskiot. Da imame uslovi do poslednata selska ku}a da imame vodovod i struja. Zamislete vo 11-tata godina od 21 vek i nie zboruvame za struja vodovod kanalizacija, asfalt. Akcentot na na{iot ekonomski

programa ja gledame tokmu vo ovoj del. I da napravime edna distinkcija me|u toa {to zna~i stranska invetsicija vo na{ata dràva. Dali e stranska investicija koga ni se pokaùva kupuvawe na ve}e postoe~ki produktivni objekti,ili osiguritelni kompanii, ili banki? Stranska investicija e koga }e se izgradi objekt na zelena povr{ina no toj da bide produktiven objekt koj }e vraboti ne 200 lu|e bidej}i so toa ne gi re{avame problemite na nevrabotenosta. Objekti koi }e vrabotuvaat pove}e gra|ani, no ne i fabriki od tipot na lon sistem, kade }e bide platata 6.000 denari, od nekakvi kvazi biznismeni koi zatoa {to do{le od stranstvo nie treba da gi po~ituvame. Akcent OM }e stavat na na{ite biznismeni koi se dokaàni vo nivnata bran{a i nie }e napravime se da im ovozmoìme podednakvi uslovi koi gi imaat i strancite koi investiraat vo Makedonija. Deneska gledame pusto{ prazni hali i gledame edna anemija. Beznade`nost koja nie morame da ja prekineme. Gra|anite nemaat èlba da trgnat napred, oti vo ovie 20 godini ubeduvaweto â&#x20AC;&#x153;tumorou beterâ&#x20AC;?, se pokaà kako "beter" od turskite serii, kako polo{o. Ovaa banda prodava zemja po edno evro kvadrat i toa tie e reforma? îja li ti toa Gruevski zemja prodava{? Dali e toa zemjata koja ja nasledi od tvojata majka tatko, dedo, pradedo? So koe pravo }e prodava zemja za edno evro kvadrat za da vamu stotici iljadnici kvadrati zemja se prodadat isto za edno evro, a vredat minimu po nekolku stotici ako ne i iljada evra po kvadtar. Vo mojot opravdan i semakedonskiot opravdan revolt na vladeeweto na ovie

nomenklaturi vo ovie 20 godini, se postavuva pra{aweto kako vakvi bandi povtorno sakaat da odat na izbori demek so vizija za Makedonija. Koja toa vizija }e ja ponudat posle 6 godini a ne gi gledame nikade 8-te veteni milijardi od poslednata kampawa na Grievski, ne gledamereformi vo sudstvoto osven reformi na hartija, ne gledame reformi vo zdravstvoto osven na hartija, vo administracijata, vo zemjopdelieto. Ne slu~ajno jas ovaa vlada ja narekuvam hartiena vlada, vlada koja isto kolku {to moè hartija da izdrì pod pritisok i vo voda tolku moè i ovaa vlada da izdrì so tie proekti. Kako ovaa banda so skapa propaganda kako {to ja narekuvate, }e gi organizira izborite? Najgolemata borba vo ovoj moment e borbata da se pobedi stravot kako fenomen, kako psiholo{ka kategorija. Na ovie izbori nikoj koj }e pomisli deka }e pobedi narod, ìvee vo zabluda. Ovoj pat narodot }e gi pobedi politi~arite, nivnite skapi propagandi i }e pokaè deka moè i poinaku vo Makedonija ]e izlaezat na glasawe tie 40% neopredeleni? Ne smeeme da im dozvolime na onie nabildani so sredstva za bildawe tipovi koi se ubavo o{i{ani i koi se dobri za raperski pesni tie da upravuvaat so makedonskata dràva. Edna prosta~ka kategorija na nabildani gra|ani muskulesti so gram intelegencija vo glavata, za izborite dejstvuvaat kako partiski vojnici zombi koi oslu~uvaa za akademikot za profesorot nastavnikot, za razo~araniot gra|anin. Povikuvam gra|anite na sami da odlu~at za svojata

sudbina, da ne mu ja dadat sudbinata na praznoglaviot zomba vojnik toj da odlu~uva za nego. Da go dade glasot, a toa se dava so ufrluvawe na prazni spisoci, zatvorawe na izbira~ki mesta, nadopolnuvawe tamu kade ne e zaokruèno. Samo so masovna izleznost }e bide porazen reìmot na Gruevski i }e bide porazena 20 godi{nata porazitelna politika. Koi se o~ekuvawata za rasporedot na silite? ]e go povtorite li uspehot od pretsedatelskite izbori? Ne sakam da {pekuliram za brojki, oti moàt da se zloupotrebiat. Da se vrzat lu|eto za taa brojka. 150 -te iljadi glasovi od pretsedatelskite izbori se startni za mene i ne slu~ajno velam deka intimno za mene }e bide golem poraz (iako e golema pobeda taa brojka) ako ne ja zgolemam za u{te tolku. Kako planirate da go izvedete toa koga glasa~koto telo sega vi e rascepkano. Se pojavija Filip Petroski i Stojan~e Angelov, a tuka e sekako i Qub~o Georgievski? Qub~o Georgievski e formiran so dogovornoto delewe na dve partii so Nikola Gruevski 2004 godina, so navodnata raspravija me|u niv i ovie izbori e vo funkcija da mu se pomogne na Gruevski. Ne treba da bide{ mnogu intelegenten za da ja rabere{ porakata na Zoran Dimitrovski, glavniot i odgovoren urednik na Dnevnik koj veli deka ovie mali partii, vklu~uvaj}i me i mene deka }e mu bile pomo{ na Gruevski da ostane na vlast. Nikola i Qub~o se edno isto, i ne gledam deka Qub~o ponudi ne{to razli~no za vizijata na Makedonija od Gruevski. So koja retorika i nastap, osven so

no.

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

TOP 15 Preku edna afera go sru{ivme mitot za bato Sa{o Mijalkov i poka`avme kako toj raboti, kolku firmi ima i kako krie danok. Otkako anti-korupciskata komisija gi otfrli na{ite dokumenti, go bataliv slu~ajot. ]e po~ekam posre}ni vremiwa za sudstvoto, koga nekoj nezavisen sud }e mu presudi

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

îja li ti toa zemja prodava{ Gruevski? Dali e toa zemjata koja ^ jja nasledi od tvojata majka tatko, dedo, pradedo? So koe pravo }}e se prodava zemja za edno evro kvadrat, zemja koja vredi minimum po nekolku stotici ako ne i iljada evra po kvadrat. m toa {to {t go fali deka Nikola e dobr dobra ekonomist, izlegol so su{tinska kritika? Jas ne sum su{tin optereten so niv, fakt e deka optere moè dda zemat ne{to glasovi, no toa se nivni glasovi od prijateli i rodnini. Tvrdite deka tie sorabotuvaat? Tvrdit Se sre sre}avaat postojano vo Vladata i ve}e ne se ni krijat. Gerogievski tvrdi Gerogi deka nnemaat kontakti? Toj za mnogu raboti samiot se demantira, mu pa|a koncendem tracijata tracija vo posledno vreme. Ne znae{e deka jas sum eden od zna osnova~ite na VMRO vo 90-ta osnova godina. godina Vo kampawata nema nitu 5 mini miniti da se zanimavam so Qub~o. Qub~o Toj e za mene minato vreme kako i site dosega{ni premieri premie koi mora da odgovorat na pra pra{aweto kade od makedonskata ekonomija makedo se ukradoa 22 milijardi. ukr Ako imaat odgovor nie } im e moème moè da debatirame. Jas ne sakam da vleguvam

so Crvenkovski? Apsolutno, Crvenkovski e isklu~en, isklu~eni aktuelniot premier i taa banda ili malata grupa okolu niv. So niv nema koalicija, a so ~lenstvoto na VMRO-DPMNE sekako. Da no se tvrdi deka ne samo [to igrate soCrvenkovski tuku ste i finansiran od negovite oligarsi? Ako mi najdat i eden oligarh da mi podaril i 10 centi, neka izlezat. Ova go veli va{iot dov~era{en potpretsedatel, Petrovski? Ima odluka koja zboruva deka Filip Petrovski e izbrkan od partijata, a ne deka toj ne napup{til. Da ne go izbrkav nikoga{ nema{e da zamine. Jas navistina so Qup~e i so Filip~e i so takvi kako niv ne sakam da se opteretuvam. Toj saka da se poka`e kako poznavatel na politi~koto `iveewe i deka ima vizija za Makedonija, a go gledame kako se {etka so

Kako }e se re{i sporot za imeto? [iroka koalicija }e ja podeli odgovornosta? Nikola Gruevski e predavik “par ekselans”. Toj go ponudi imeto na tacna i re~e Republika Makedonija Skopje e prifatlivo za nas i primete ne vo NATO, a potoa jas }e gledam {to }e pravam so gra|anite. Takov izmamnik so detska zagri`enost na likot, glumi deka ne znae {to mu se slu~uva okolu nego, pa duri i ne znae deka go ponudil imeto. I toj sega vo negovata patriotska rolja treba da go proglasi Qube za predavik, za kodo{. Na{iot stav e jasen - nacionalna harmonizirana pozicija, toa zna~i deka site politi~ki partii bez razlika dali se parlamentarni ili ne, sekoj koj odlnel 1000 lu|e da potpi{at pred notar, da sedneme zaedni~ki na masa i da doneseme re{enie. I da nema porazeni i pobedeni. Ako e dogovorot da jademe korewa i da `iveeme vo takva Makedonija kako denes, toa e ok, no ne nekoj od toa da si pravi politi~ki poeni, kako Nikola Gruevski. ni vo debatni emisii so lu|e koi ne mi se na ramni{te na iskrenost na ~esnost [to velite za {iroka koalicija na site protiv Gruevski? Qube Bo{kovski ne ja vodi kampawata protiv nikogo, ja vodam kampawata za Makedonija, a toa na patot {to }e mi naletaat nekoi kako Nikola Gruevski i sli~ni politi~ki figuri, toa ne e moj problem tuku nivni i }e gi zgazime na ovie izbori. Site tie }e treba da se soberat so onoj poznat nivni kancerogen avtobus koj treba da go uvezat od Kina, ili ovie so motori na traktor {to deneska gi gledame niz ulicite. Vo avtobusot }e ima konkurenti od porane{ni vladi i visoki funkcioneri i tie }e treba pred nezavisnoto, reformiranoto sudstvo da odgovorat zo{to go napravija ova zlostorstvo. Go isklu~uvate partnerstvoto i

grupa na de~iwa i se pojavuva na nekakva konvencija. Go isklu~ivme zatoa {to rabote{e sprotivno na na{ite akti partiski. Mislam deka i imeto na partijata zboruva se. Ako mene me finansisrale oligarskite a negovata partija se vika, odnosno partijata na Dragan Daravelski, so inicijali DD demokratska desnica. Verojatno toj e negoviot finansier po kumanovska linija. Da go doìvuvam FP kako politi~ki protivnik za 14 minuti }e go snema od makedonskata polti~ka scena za site aferi koi gi znam za nego i po{irokoto negovo opkuùvawe. Go obvinivte Mijalkov za 500 iljadi evra neplaten danok, no antikorupciska ne jade dokazi vo va{ite dokumenti? Nie po~navme so aferite i ru{eweto na mitot na bato na Nikola Gruesvki Pokaàvme deka Sa{a koj se pojavuva tajno i ne

dava izjavi moè da se sru{i so edna obi~na akcija koja zapo~na so avtobusite a zavr{i so neprijavenata transakcija. Toj moè da ne uveruva deka firmata mu e formirana pred da stane funkcioner. Moè da se vidi na stranicata koga firmata e registrirana koga se slu~uva prenesuvaweto na kapitalot i toa se slu~uva vo vreme koga Mijalkov e na visoka funkcija i koga negoviot prv bratu~ed e premier, negoviot brat e {ef neformalen na carinata a nivniot kum ja ima dràvna kasa. I toa e taa mala grupa koja deneska ja zloupotrebuva Makedonija i ja tera vo bezdna, bezizleznost, bankrot. Besmsleno e vo dràva kade nie nemame nezavisno sudstvo kade sudiite nezavisno mislat zavr{uvaat kako razre{eni ili so milion aferi koi }e im gi prika~i reìmot kako zlo koe nikoga{ ne go napravile, kade presumcijata na nevinost e izmislena kategorija da se nadevate na uspeh vo borbata so kriminalot. Istite tie te sudat i te tuàt, i ti gi uni{tuvaat semejstvata karierite. Vidovme od mnogu aferi koi gi organiziraat za da ja defokusiraat javnosta od vistinskiot organiziran kriminal, koj e tokmu vo nivnite redovi, vo samiot vrv. Pa go izmislija Zmisko oko, Metastazi... Najgolemiot del pokaà kolku e toa organizirano i pokraj naredbite da se dràt vo pritvor nemo}en e sudot bez argumenti i na krajot da gi osudi. Zamislete {to da o~ekuvate od edna Antikorupciska komisija vo vakva konstalacija. Zatoa i prekinav so serijalot Sa{a. ]e po~ekam da se reformira sudstvoto, da pokaème navistina deka nema gra|anite da gi delime po partiska pripadnost i na toj na~in da bide selektiven pristapot kon kriminalot, no toa da go napravime na na~in {to site pred zakonot }e bidat isti. Sega toa moèbi zvu~i utopisti~ki no toa e makedonskata realnost i nie nikako poinaku nie ne moème da se pribliìme kon Evropa. Obvinuvate deka ima scenarija za va{a likvidacija? Taka e. No ima i mnogu posofisticirani policiski metodi i onie poznati japonski sledewa koi gi gledame. Sega najnovoto soznanie koe go imam e deka za mene i moite nositeli na listi imaat otvoreno dosieja i }e vadat bezbroj aferi. Da ne ve uapsat spektakularno? Toa bi bilo dobro za kampawata, no do takov potez nema da posegnat. Gruevski funkcionira po maksimata na Gebels, lansiraj laga 100 pati za da stane vistina. ]e gledame aferi od sekakov tip, koj so kogo, kade, koga, aferi so obvinuvawa za nemoral, sekakvi gadosti.

EU I MMF JA SPASIJA IRSKA OD BANKROT

od EU i MMF treba da bide dovolen Zaemot stimul irskata Vlada da go namali javniot dolg od 94,2% od BDP vo 2010 godina na 60% vo narednite nekolku godini. EU i MMF so 85 milijardi evra ja spasija Irska od bankrot na krajot od minatata godina BORO MIR^ESKI

inansiskata kriza, koja po~na da se {iri niz svetot vo 2008 godina, vo Evropa direktno ja pogodi Irska, koja stana vtorata najzagrozena ekonomija na evropskiot kontinent. Bankarskiot sektor po~na s$ podlaboko da tone, korporaciite gi prijavuvaa svoite zagubi, a javniot dolg na Irska enormno raste{e. Spored poslednite merewa, na krajot od 2010 godina dostigna 94,2% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Vladata po~na da sproveduva radikalni reformi. Bankite prestanaa da davaat krediti, dràvata sekojdnevno otpu{ta{e vraboteni od javnata administracija, gi zaostri i kriteriumite za socijalna pomo{, a sprovede izmeni i na zakonot za penzija. Toa gi krena Ircite na noze. Masovni protesti go okupiraa Dablin. Na Irska & se zakanuva{e bankrot, a toa be{e dovolen znak me|unarodnata zaednica da intervenira. Po nekolku mese~ni pregovori i otpor od irskata Vlada, Irska posegna po }eseto na Evropskata unija (EU) i na Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Dràvite-~lenki na EU na krajot od minatata godina go odobrija planot za pomo{ na Irska, spored koj, za prvpat nekoi od doveritelite od privatniot sektor bi moèle da podnesat del od tro{ocite. Ministrite za finansii na zemjite od EU go odobrija me|unarodniot finansiski paket za Irska vo iznos od 85 milijardi evra so kamata od 5,8%. Od toa, 50 milijardi evra se nameneti za finansirawe na irskiot buxet, 35 milijardi za bankite, od koi 10 milijardi za “itna rekapitalizacija” i 25 milijardi }e bidat na raspolagawe vo slu~aj na potreba. Prethodno planot na EU i na MMF za finansiska pomo{ na Irska go odobrija ministrite za finansii od evrozonata. So toa, EU i MMF ja spasija Irska od bankrot. Pomo{ta za izvlekuvawe na Irska od finansiskata kriza i spas za nejzinite banki treba da prati signal deka evrozonata moè da se spasi so pari od svoite zemji. No, so ovoj plan “finansiskata bolka”, pokraj bankite, }e ja spodelat i ostanatite kreditori od privatniot sektor, {to pokaùva deka dare`livosta na zemjite od EU nema da bide ve~na.

Irska e vtorata zemja vo evrozonata koja dobiva finansiska pomo{ {est meseci po Grcija. Planot za pomo{ na Irska ima za cel da se vnesat sveì pari vo irskite banki koi se vo dolgovi. Site ministri se soglasuvaat deka zaemot pretstavuva edinstven na~in da se so~uva finansiskata stabilnost na evrozonata i na EU vo celina. Finansiskata poddr{ka e odobrena vrz osnova na programata koja ja dogovorija irskata Vlada, Evropskata komisija, MMF i Evropskata centralna banka (ECB). Vo odobreniot iznos, samata Irska u~estvuva so 17,5 milijardi evra. Vo ostatokot od 67,5 milijardi evra, so dve tretini u~estvuva EU, a MMF so 22,5 milijardi. Vo paketot za finansiska pomo{ na Irska bilateralno pridonesoa i Velika Britanija so 3,8 milijardi, [vedska so 0,6 i Danska so 0,4 milijardi evra. Kako uslov za pomo{, irskata Vlada mora{e da donese ~etirigodi{na programa za drasti~no kratewe na tro{ocite i {tedewe so cel golemiot buxetski deficit od 32% da go namali na dozvolenite 3% do 2015 godina. Merkite za {tedewe predviduvaat namaluvawe na buxetot za 15 milijardi evra i poka~uvawe na danocite do 2014 godina. Se predviduva i namaluvawe na nadomestocite za nevrabotenite, za penzionerite i minimalnite plati, dodeka 25.000 rabotni mesta }e bidat ukinati. Irska be{e prvata evropska dràva koja vleze vo recesija. Momentalno ima najvisok dolg na doma}instvata vo svetot, koj iznesuva duri 190% od vkupnite prihodi na doma}instvata. Kako napreduva{e finansiskata kriza, rejting-agenciite go namalija kreditniot rejting na Irska na AA-, poradi ogromnite sumi koi irskata Vlada gi tro{e{e za spas na bankarskiot sektor vo 2010 godina. Globalnata recesija zna~itelno vlijae{e na irskata ekonomija. Od ekonomski rast od 4,7% vo 2007 godina, Irska se soo~i so pad na ekonomijata od 1,7% vo 2008 i od duri 7,1% vo 2009 godina. Po dobivaweto na zaemot, Irska se soo~i so vonredni parlamentarni izbori, na koi se slu~i promena na vlasta. Poradi aùrnosta na Vladata i merkite {to gi prezede za spas na ekonomijata i ispolnuvaweto na prestrogite uslovi prepi{ani od EU i MMF, Evropskata komisija proceni deka irskata ekonomija do krajot na ovaa godina }e ostvari rast od 0,3%.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

FALBI I DOLGOVI

Prvoto

pra{awe {to si go postavuvame e {to }e najdeme vo dr`avniot buxet, vo kakva kondicija }e bide toj. Kakvi i kolkavi }e bidat obvrskite prezemeni od sega{nava vlada. Toa e startnata to~ka

ako {to se bliàt izborite, taka s$ pove} e }e slu{ame s$ i se{to. Nekoi od politi~kite partii po~naa da zboruvaat za svoite izborni programi. Gi gledam i ne moàm da se izna~udam so kakva lesnotija se davaat vetuvawa, osobeno koga stanuva zbor za ekonomijata. Se davaat predviduvawa i vetuvawa koi neodolivo li~at na spisok so èlbi. SDSM ima seriozen i odgovoren pristap. Prvoto pra{awe {to si go postavuvame e {to }e najdeme vo dràvniot buxet, vo kakva kondicija }e bide toj. Kakvi i kolkavi }e bidat obvrskite prezemeni od sega{nava vlada. Toa e startnata to~ka. Zo{to go zboruvam ova? Zamislete situacija vo koja nekoj va{ sosed odedna{ se pojavuva so nov, svetkav, luksuzen avtomobil i za avtomobilot se fali pred site rodnini, kom{ii, prijateli. I mnogu e fin, galanten, veli deka i vas do rabota

}e ve prevezuva sekoj den. Koj ne bi posakal takov sosed, neli? S$ dodeka imate pretstava deka avtomobilot e kupen i platen, deka e sopstvenost na sosedot, toj vam vi izgleda uspe{en i dobar. I vi li~i kako nekoj koj mnogu se gri`i za vas. E vakva e sostojbata vo Makedonija i toa vo pove}e oblasti. Vo zdravstvoto postojano gi slu{ame falbite na Vladata za nabavkata na nova medicinska oprema. Cenata na opremata e celi 68 milioni evra. Vo ovaa prigoda nema mnogu da zboruvame za toa kako cenata se zgolemi za pove}e od polovina, od prvi~no predvidenite 40 na celi 68 milioni evra. Samo }e spomeneme deka edno od objasnuvawata za povisokata cena e deka toa delumno se dol`i na odlukata na Vladata novata medicinska oprema da se ispora~a vedna{, a pla}aweto da bide na ~etiri godi{ni rati. Falbata vedna{, a dolgovite za narednite godini. Zna~i, dodeka

slu{ate kakvi s$ medicinski aparati se nabavuvaat i toa za desetici milioni evra - tomografi, magnetni rezonanci, endoskopi, ehoaparati itn., setete se deka toa ne e plateno. Vo grade`ni{tvoto gi gledame kako sekojdnevno rastat site objekti od proektot “Skopje 2014” muzej, teatar, filharmonija, administrativni zgradi. Nekoi zgradi imaat i po 5-6 kata. Plateno li e s$ {to e dosega izgradeno? Koga firmite se `alea deka docni povratot na DDV, firmite imaa motiv da ne dostavuvaat fakturi do Vladata za srabotenoto zatoa {to }e moraa vedna{ da platat DDV, a potoa }e ~ekaa podolg period da dobijat povrat na DDV. Za da ne ja gubat likvidnosta dodeka go ~ekaat povratot na DDV za firmite be{e poisplatlivo da go odlo`at fakturiraweto. Site tie fakturi, site tie pobaruvawa {to gi imaat firmite }e izlezat na povr{ina vo momentot koga }e po~uvstvuvaat

deka ima vlada koja ima iskrena namera da gi plati obvrskite. Pogoduvate, toa }e se slu~i po izborite vo juni. Vo obrazovanieto slu{ame deka }e se nabavuvaat novi laboratorii. No, vnimavajte, pla}aweto e na tri godini. Muabetot e deka vo prvata godina e predvideno da se platat samo 10% od vkupniot iznos. Ostatokot treba da se plati vo narednite dve godini. Da se razbereme, koj ne bi sakal vo zdravstvoto da ima novi aparati i oprema, vo obrazovanieto da ima novi laboratorii, da ima nova filharmonija, teatar itn. No, pra{aweto za Vladata e: plateno li e seto toa so {to se falite? Zatoa, znaej}i kolku od toa za {to se fali Vladata ne e plateno vo momentot na falbite, Vladata bi trebala da ima minimum ~uvstvo za odmerenost poradi elementarna po~it kon gra|anite. Sega im stanuva jasno na pogolem broj gra|ani deka

pra{aweto {to re~isi cela godina SDSM & go postavuva{e na Vladata za toa kolkav e nejziniot dolg kon privatniot sektor ne be{e prazen muabet iniciran za dnevno-politi~ki potrebi, tuku pra{awe so dlaboka su{tina. Sega{nava vlada e vlada koja e zavisna od mediumite, zavisna od toa da bide prisutna vo mediumite. Za nea e va`no kaj gra|anite da sozdade percepcija deka taa pravi raboti {to ne bile napraveni porano. Dali rabotite se navistina takvi kakvi {to gi prika`uva Vladata, toa e drugo pra{awe. Vladata igra na kartata deka gra|anite nema da razberat za {to stanuva zbor. Zatoa, gledame falbi, a za neplatenoto, za dolgovite ni zbor. Ova e vreme na falbi i dolgovi. Me|u drugoto i zaradi vakviot odnos kon gra|anite ovaa vlada treba da si odi. Zna~i, koga }e slu{ate falbi vo narednite dva

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

meseci za toa kakva s$ medicinska oprema se stava vo upotreba, kakvi zgradi se izgradeni od “Skopje 2014”, kakvi novi laboratorii se stavaat vo upotreba itn., potsetete se na faktot deka toa ne e plateno. Seto toa doprva }e treba da go pla}a novata vlada na SDSM. Zatoa i site vetuvawa {to }e gi slu{ate od drugite politi~ki partii vo narednite dva meseci se spisok so èlbi. Dodeka ne vidime {to navistina se slu~uva vo buxetot na dràvata, vo kakva sostojba se nao|a toj i kolkavi se dolgovite na dràvata kon firmite, nikoj ne moè da so sigurnost da kaè kolku vreme }e bide potrebno za zdravo ekonomski da se sanira ovaa neodgovorna politi~ka avantura nare~ena Vlada na Gruevski.

GRCIJA “ZADOL@ENA KAKO GR^KA” Dali,

dene{nava situacija na “trojkata” MMF, ECB i Evropskata komisija, koi se gri`at da & obezbedat sredstva na Grcija da mo`e da go servisira dolgot, pritoa nametnuvaj}i & odredeni ekonomski reformi i programi, ne vi zna~i deka istorijata se povtoruva

d ~etirite najzadolèni zemji vo evrozonata, nare~eni so pogrdnoto ime “PIGS” (sviwi), tri padnaa na kolena i pobaraa od Evropskata komisija, Evropskata centralna banka i od MMF finansiska pomo{ za da gi servisiraat dospeanite dolgovi. Prva {to pobara pomo{ be{e Grcija, vtora Irska i treta Portugalija. Ostana u{te [panija. Za nea mislewata se podeleni dali }e uspee sama da se spravi so problemite ili, porano ili podocna, }e pobara pomo{. Nas, kako sosedi, najmnogu ne interesira sudbinata so dolgovite na Grcija i toa ne samo kako sosed, tuku i kako eden od najgolemite trgovski partneri na Makedonija. Ako se prou~i povnimatelno ponovata istorija na Grcija, }e se vidi deka izrekata “prezadolèn kako Gr~ka”, {to e vreàna kaj ostanatite balkanski narodi, ne e slu~ajna tuku vle~e koreni od osnovaweto na gr~kata dràva. Istoriskite fakti potvrduvaat deka golema uloga vo konstituiraweto i zacvrstuvaweto na Grcija kako dràva imaat odigrano trite, vo toa vreme, a i denes golemi sili: Velika Britanija, Francija i Rusija. Po priznavaweto vo 1828 godina, tie se pogriìle i za ustavnoto ureduvawe na Grcija, so toa {to re{ile taa da bide monarhija i & go donele princot od Bavarija Otto of Wittelsbah da im bide kral na Grcite. I navistina, go donele vo

bukvalna smisla na zborot na voen brod vo 1833 godina. Podocna, i ministrite {to rakovodele so administracijata i vojskata bile noseni od Bavarija. I vtoriot kral, 30 godini podocna, isto taka bil izbran i postaven od trite spomenati zemji. Dodu{a, za toa koj princ da go odberat se vodela podolga raspravija, no na kraj se sloìle toa da bide danskiot princ, koj go zel imeto George I, kral na Grcija. Grcite nikoj ne gi pra{uval, ni dali sakaat kral, nitu, pak, koj da bide. Golemite sili, Velika Britanija, Francija i Rusija, se pogriìja i finansiski da & pomognat na Grcija vo prvite dekadi po osamostojuvaweto. No, pred da go objasnam na~inot na koj finansiski & pomognaa, sakam da go svrtam va{eto vnimanie kon edna pesna od Lordot Bajron, po mene eden od najgolemite poeti na romantizmot, a koja ima vrska so Grcija i nejzinite dolgovi. Lordot Bajron, pokraj toa {to bil poet-romanti~ar, bil i avanturist. Koga gr~kiot narod go po~na vostanieto protiv Otomanskata imperija, Lordot Bajron, slu~ajno ili namerno, se na{ol vo Grcija. Vo isto vreme (1823 godina) vo London mu se objavuvaat pesni, vo koi, me|u drugoto, ukaùva na mo}ta na parite i koj so pomo{ na parite upravuva so svetot. Eve {to napi{al Bajron, a podocna }e vidite zo{to gi spomenuvam ovie stihovi: “Koj go drì svetot, i stariot i noviot, Vo bolka ili zadovolstvo?

Koj pravi politikata da se vodi mazno? ... Evreinot Rot{ild i negoviot drugar, Hristijaninot Baring.” Familijata Rot{ild vo sodejstvo so Velika Britanija , Francija i Rusija ima odigrano presudna uloga vo obezbeduvaweto na prviot zaem za novoformiranata dràva – Grcija. No, najnapred da kaème nekolku zborovi za famili jata Rot{ild. Vo toa vreme (30te godini od 19 vek) nea ja so~inuvale pet bra}a: Amschel, Solomon, Nathan, Calmann i Jacob (ili James). Pette bra}a bile na ~elo na filijalite na familijarnata banka vo Frankfurt, Viena, London , Neapol i Paris. Eden od najgolemite poznava~i na finansiskiot fenomen – Rot{ild, profesorot Ferguson pi{uva: “Ako ima edna edinstvena “tajna” na uspehot na Rot{ild, toa be{e sistemot na kooperacija me|u pette finansiski ku}i, formirani od bra} ata, koi ako se zemat kako edna, ja so~inuvaat najgolemata banka vo toa vreme vo svetot”. Tie go disperziraa nivnoto vlijanie preku pette finansiski centri niz cela Evropa. Sega da se vratime na Grcija. Vo fevruari 1830 godina, koga Leopold od Saxe Couburg bil spomnuvan me|u golemite sili kako moèn iden kral na Grcija, James mu pi{uva na Nathan, koj bil cenet me|u bra}ata za najpameten: “Poseti go tvojot Couburg, moè biznis da se napravi so Grcija. Anglija

ve}e se soglasi, ako Couburg prifati, toga{ tie }e dadat garancii za zaemot vo ist iznos kako {to }e dadat Francija i Rusija”. No, kako {to znaeme, ne se slu~i Couburg da bide kral tuku drug. Seedno, na Rot{ildi ne im smeta{e toa {to golemite sili izbraa drug princ za kral na Grcija, niv im be{e va`na garancijata {to ja imaa obezbedeno za zaemot {to sakaa da & go dadat na Grcija. “Grcija sama po sebe mo`e da bide “bezvredna”, no 60 milioni franci zaem garantiran od Francija, Anglija i Rusija izgleda sigurna rabota”, }e se slo`at bra}ata. No, najinteresn o, dragi ~itateli, i {to jas ne go znaev s$ do objavuvaweto na studijata za Rot{ildovi na profesorot Ferguson, e deka od tie 60 milioni franci, 11 milioni bile nameneti za Otomanskata imperija kako obe{tetuvawe od Grcija. Toa zna~i deka Grcija, so pomo{ na Francija , Anglija i Rusija i na finansiskata ku} a na Rot{ildi prakti~no ja kupila nezavisnosta od Otomanskata imperija. Rot{ildi imale problemi so isplatata na prvata rata na Sultanot na Turcija Mahmud II, zatoa {to vo toa vreme Francija kasnela so ratifikacijata na garancijata na zaemot i zatoa {to problemi se javile i okolu podelbata na parite vo samata Otomanska imperija. Mehmed Ali, (Albanec po poteklo), a vo toa vreme pa{a na Egipet, sozdal golemi problemi, za{to toj ne dobil del od parite i re~isi go dovel vo pra{awe

celiot aran`man me|u trite golemi sili, Otomanskata imperi ja i Rot{ildovi. Sultanot bil prinuden da bara pomo{, prvo od Anglija, koja ne sakala da se me{a vo vnatre{nite raspravii na Otomanskata imperija, potoa od Rusija, koja prifatila da mu pomogne, no i toj moral da vozvrati so protivuslugi, a i Rot{ildovi morale da pravat dopolnitelni anga`mani za na kraj uspe{no da se realizira zaemot. Grcija podocna (vo 1836-37) imala problemi so otplatata na zaemot, pa finansiskite pazari vedna{ reagirale, kako vpro~em i denes, i gr~kite obvrznici dobivaat razli~ni pazarni ceni, vo zavisnost od toa koj e garantot, Anglija , Francija ili Rusija. Problemite se provlekuvale i vo 1840-tite godini, koga zemjite re{ile da ja platat kamatata, no ne i provizijata na Rot{ildi. S$ do poslednata dekada od 19 vek Grcija vaèla za prezadolèna zemja, za vo 1893 godina da proglasi bankrotstvo i da prifati me|unarodna finansiska kontrola, {to }e ja monitorira otplatata na dolgot. Dali, dene{nava situacija na “trojkata” MMF, ECB i Evropskata komisija, koi se griàt da & obezbedat sredstva na Grcija da moè da go servisira dolgot, pritoa nametnuvaj}i & odredeni ekonomski reformi i programi, ne vi zna~i deka istorijata se povtoruva. I vo obezbeduvaweto na posledniot finansiski paket, glavni igra~i bea Fran-

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

cija i Anglija, samo {to denes tretata sila ne e Rusija, tuku Germanija, a vo ulogata na Rot{ild nastapuvaat ECB i MMF. Vo nekoja naredna kolumna }e se navratam povtorn o na na{iot juèn sosed i golemiot wimdow dressing ({timuvawe na ekonomskite pokazateli) {to go napravi za da gi ispolni kriteriumite za vlez vo Evropskata monetarna unija i za toa koj & pomogna vo toa, pa i za dolgoto i nekazneto manipulirawe so podatocite okolu nejzinite nadvore{ni i vnatre{ni dolgovi. Zo{to se va`ni ovie raboti da gi znaeme site nie, a posebno tie {to gi vodat pregovorite, pardon, razgovorite vo Wujork so Grcite za poznatiot problem {to go imame so niv. Ako znaeme deka Velika Britanija, Francija i Rusija od samoto konstituirawe na Grcija kako dràva igrale klu~na uloga i deka i vo podocne`niot period bile glavni sojuznici za nejzinoto pro{iruvawe i za ekonomsko i finansisko opstojuvawe, ne moème denes da o~ekuvame da se odnesuvaat poinaku. Toa e nerealno. Grcija e nivnoto razgaleno dete, na koe se mu se dozvoluva i oprostuva. Toa e taka, ni se dopa|alo na nas ili ne.

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

GOREWE ]E OPREMUVA STANOVI VO HONG KONG

GRCITE REGISTRIRAAT FIRMI VO BUGARIJA

lovene~kata kompanija Gorewe do krajot na slednata godina bi trebalo so svoi aparati za doma}instvo da gi opremi stanovite vo elitniot oblakoder vo Hong Kong. Gorewe na toj proekt sorabotuva so Henderson Land, eden od najgolemite grade`ni investitori vo Hong Kong, a celata

ove}e od tri iljadi Grci registrirale firmi vo Bugarija, koristej}i gi pogodnostite koi im gi ovozmo`uva ovaa zemja. Spored gr~kiot vesnik “Imersija”, postojano raste brojot na Grci, glavno od severniot del na zemjata, koi sakaat da registriraat firmi vo Bugarija. Vo Bugarija mo`e da se ot-

sorabotka e vo vrednost od 500.000 evra. Stanovite {to }e gi opremuva Gorewe se nao|aat vo oblakoder so 34 kata, {to e namenet za finansiski dobro potkrepeni kupuva~i, a vo niv }e bidat instalirani najdobrite aparati {to gi ima ovaa kompanija vo svojata proizvodna programa. Spored zborovite na

pretsedatelot na upravata na Gorewe, Frawo Bobinac, kupovnata mo} na `itelite na Hong Kong e natprose~na, a ovoj proekt e odli~na otsko~na {tica za kineskiot pazar. “Stanuva zbor za perspektiven pazar, no istovremeno i pazar so golemi barawa, koj ni ja otvora vratata kon Dale~niot Istok”, izjavi Bobinac.

vori firma za deset dena, a osnova~kiot kapital e minimalen i iznesuva dva leva, odnosno edno evro. Osven Grcite, isto taka, golem interes za registrirawe na firmi vo Bugarija poka`uvaat i Romancite. Bugarskite mediumi neodamna objavija deka te{kite merki koi gi prezema romanskata Vlada poradi baraweto

na me|unarodnite finansiski institucii, gi natera Romancite svoite biznisi da gi preselat vo Bugarija, poradi niskite danoci.

JADRANKA KOSOR DONESE NOVA MERKA ZA KRPEWE NA BUXETOT

HRVATSKA ]E PROFITIRA 136 MILIONI EVRA OD DR@AVNITE KOMPANII Hrvatskata Vlada donese odluka kompaniite i trgovskite dru{tva vo koi dràvata ima mnozinski ili malcinski udel da uplatat najmalku polovina od ostvareniot prihod vo buxetot. Na ovoj na~in vo buxetot bi moèle da se sleat pove}e od 136 milioni evra ELENA JOVANOVSKA o buxetot na Hrvatska }e se sleat pove}e od 136 milioni evra od dobivkite na dràvnite pretprijatija, otkako Vladata donese odluka so koja na kompaniite i trgovskite dru{tva vo koi dràvata ima mnozinski ili malcinski udel im se naloùva najmalku polovina od ostvareniot prihod, preku dividendi, da go upla}aat vo buxetot. Ovaa odluka, za koja se znae{e deka vo dràvniot sektor nema da bide prosledena so ovacii, Vladata ja donese zatoa {to dràvniot buxet se polni pobavno od o~ekuvanoto. “Vo uslovi koga mnogu kompanii na koi se odnesuva ovaa odluka rabotat dobro, pozitivno, barame del od dobivkata otkako }e se platat site obvrski da se uplati vo buxetot. Na ovoj na~in sakame da go zajakneme prihodniot del od buxetot”, izjavi premierkata Jadranka Kosor. Se raboti za privremena odluka koja se odnesuva na dobivkata ostvarena samo vo 2010 godina, no dokolku Vladata zaklu~i deka ima potreba, taa moè da prodolì da se primenuva i podocna. Spored presmetkite na analiti~arite, samo od Hr-

Kopjata }e se kr{at okolu dobivkata na INA vatskoto elektrostopanstvo (HEP), vo koe dràvata e 100% sopstvenik, vo buxetot bi se sleale 67,87 milioni evra, zatoa {to ova pretprijatie minatata godina ima{e dobivka od 131,6 milioni evra. Hrvatskoto finansisko pazarno zdruènie ACI, vo koe dràvniot udel dostignuva pove}e od 83%, bi trebalo da se odvojat 1,27 milioni evra vo buxetot. Od Kroacija osiguruvawe, koja lani ostvari dobivka od 5,7 milioni evra, vo buxetot bi se odleale 2,28 milioni evra. Dvojno pove}e, odnosno 5,2 milioni evra, bi uplatila naftenata kompanija Jadranski naftovod (Janaf), koja 2010 godina ja zavr{i so dobivka od 14,4 milioni evra. Od pulskoto brodogradili{te Uqanik, vo

koe dràvata ima 79% udel, od dividenda dràvata bi dobila 4,5 milioni evra. Vrz osnova na udelot od re~isi 72% od Hrvatska po{tenska banka (HPB),dràvata bi izvlekla 2,47 milioni evra. Udelot od 71,6% vo Luka Rieka ovaa godina za dràvata se pokaà kako vistinski pogodok, so ogled na toa deka kompanijata objavi dobivka od 28,32 milioni evra, od koi vo buxetot bi se sleale 10,18 milioni evra. MOL I PODRAVKA NE GI DAVAAT DOBIVKITE Od firmite vo koi dràvata ima malcinski udeli isto taka e pobarana isplata na dividenda, a vo taa dividenda dràvata }e u~estvuva vo soodnos so svojot sopstveni~ki udel. Se o~ekuva kopjata najmnogu da se kr{at okolu

dobivkata na naftenatata industrija INA. Imeno, ungarskiot MOL, koj e kosopstvenik na INA, saka da ja zadrì dobivkata od 130 milioni evra, {to ne e po volja na Vladata. Od druga strana, pretsedatelot na Nadzorniot odbor (NO) na INA, Davor [tern, najavi deka dràvata na Sobranieto na akcioneri }e pobara isplata na dividenda, iako Nadzorniot odbor go usvoi predlogot na Upravata za zadrùvawe na dobivkata. Ako dràvata uspee da izdejstvuva dividenda od 6,1 evro po akcija, toga{ bi imala pravo na 27,4 milioni evra. MOL smeta deka sega ne e vreme za delewe dividendi. Sli~no razmisluvaat i vo Podravka, kade {to dràvata ima udel od 26%. Ovaa kompanija lani prikaà dobivka od 11,4 milioni evra, a na Vladata bi & pripadnale 1,5 milioni evra. No, dali Vladata }e gi dobie tie pari zavisi od Sobranieto na akcioneri, istakna pretsedatelot na NO Podravka, Qubo Jur~i}. “NO go prifati predlogot na upravata dobivkata od 2010 godina da se zadrì kako pokritie za zagubite nastanati vo prethodnite godini. So takvata politika na zadrùvawe na dobivkata vo slednite tri do ~etiri godini bi gi pokrile site

zagubi. Zatoa, smetam deka deleweto dividendi ne e ekonomski opravdano. No, dali }e bide taka zavisi od Sobranieto na akcioneri”, veli Jur~i}. Od ostanatite kompanii koi rabotele pozitivno minatata godina, vo koi dràvata ima zna~itelen udel, ostanuvaat Atlantska plovidba, Kon~ar EI i Zvijezda, del od koncernot Agrokor. Od dobivkata na Kon~ar dràvata bi moèla da dobie eden milion evra, a na Ivica Todori} bi moèla da mu zeme 270.000 evra. DR@AVATA DA VNIMAVA SO ZADOL@UVAWETO Analiti~arite smetaat deka primarniot motiv za vakvata odluka na Vladata treba da se bara vo potrebite za zadolùvawe na dràvata. Do neodamna preku javnite nastapi na ministerkata za finansii, Martina Dali}, moè{e da se naseti deka dràvata dopolnitelni izvori na prihodi }e pobara vo privatizacija ili koncesija na del od patnata infrastruktura, no i ednata i drugata opcija vo izborna godina se politi~ki ~uvstvitelni zafati. Vo prvite tri meseci Ministerstvoto za finansii nema{e problemi so finansirawe na otplatata na starite dolgovi (najgolem del od izdadenite obvrznici) i na buxetskiot deficit. Do sredinata na godinava e na-

javeno u{te edno izleguvawe na me|unaroden pazar, ovojpat evropski, na koj Hrvatska nema izdadeno obvrznica pove}e od dve godini. Vo situacija koga evrozonata se soo~uva so eskalacija na dol`ni~kata kriza na Portugalija, analiti~arite smetaat deka ne bi bilo lo{o dràvata da poraboti na namaluvawe na pritisokot za ponatamo{no zadolùvawe. Spored glavniot ekonomist na Sosiete èneral – Splitska banka, Zdeslav [anti}, Hrvatska sega go pla}a danokot za toa {to Vladata ne gi sprovede potrebnite merki za {tedewe vo dràvniot buxet za 2010 i 2011 godina, pa mora da povlekuva o~ajni~ki merki koi se {tetni za ekonomskiot razvoj i za investiciskiot zalet. “Poradi problemite so polnewe na prihodnata strana na buxetot, Vladata o~igledno be{e prinudena na takva odluka, no toa e navistina lo{a vest za investiciskiot ciklus, koj se potpira na firmite vo dràvna sopstvenost. Pritoa, ne mislam deka ovie firmi }e se otkaàt od najavenite investicii, moèbi samo vo pomal del, no sega del od tie investicii }e mora da gi finansiraat preku krediti. Zna~i, izvorot na finansirawe }e bide mnogu poskap”, ja komentira sostojbata [anti}.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

SVET

0-24

...AVIONSKA NESRE]A

...UBISTVA!

...TERORISTI^KI NAPAD

Avion na Erbas udri vo pomal avion

Ubieni 11 pripadnici na Al-kaeda vo Jemen

Eksplozija vo metro vo Belorusija

vion “Erbas 380” na kompanija ErFrans udri vo kriloto ajmalku 11 pripadnici na teroristi~kata grupa Al-kaeda eloruskata vlast smeta deka eksplozijata na edna od A na pomal mlazen avion pri sletuvaweto na aerodromot Nbea ubieni vo Jemen vo konfliktot so jemenskata vojska Bglavnite stanici vo metroto vo glavniot grad Minsk, kade “Xon F. Kenedi” vo Wujork. Spored Federalnata agencija za vo Abixan. “Zapadot” stravuva deka Al-kaeda mo`e da se {to nekolku desetici gra|ani bea povredeni, e organiziran vozduhoplovstvo, vo incidentot nema povredeni.

odmazdi za ova na mnogu nemilosrden na~in.

VO MILIJARDI EVRA SE MERI [TETATA NA INDUSTRIJATA VO JAPONIJA

ZEMJOTRESITE I RADIJACIJATA NE DOZVOLUVAAT OTVORAWE NA FABRIKITE Avtomobilskata industrija vo Japonija s$ u{te ne raboti, a elektronskiot sektor trpi golemi zagubi poradi prekinot na izvozot VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

aponskiot industriski sektor prodolùva da tone po katastrofalniot zemjotres i cunamito koi go pogodija severoisto~niot del od zemjata na 11 mart. Dopolnitelni te{kotii za industrijata sozdade posledovatelnata serija zemjotresi, od koi samo dva pogolemi se slu~ija v~era, kako i sostojbata vo nuklearnata centrala Fuku{ima 1. Po ovie vesti cenite na akciite na japonsko-pacifi~kite berzi v~era zna~itelno padnaa zatoa {to investitorite se zagrièni. Avtomobilskata industrija s$ u{te ne raboti, a analiti~arite predupreduvaat deka na kompaniite od ovoj sektor “naskoro }e im se zgolemat makite”. Dopolnitelen udar pretrpuva i elektronskiot sektor poradi prekinot na izvoznata distributivna mreà na elektronski delovi. Otkako elektronskite gigatni To{iba, Hita~i i Panasonik najavija deka }e zatvorat del od svoite fabriki vo Japonija za proizvodstvo na te~en kristal, koj se koristi vo proizvodstvoto na LCD-televizorite, najgolemiot japonski izvoznik na ovie televizori, [arp, najavi deka }e go namali proizvodstvoto vo svoite dve najgolemi fabriki. Fabrikite na [arp nema da rabotat so poln pogon najrano do 6 maj, a menaxerite procenuvaat deka zagubata za ovoj period moè da iznesuva 590 milioni dolari. Poradi nedostigot od elektronski ~ipovi koi se koristat za proizvodstvo na pametnite telefoni, analiti~arite

i odnapred osmislen teroristi~ki napad.

DVA, TRI ZBORA

“Vojnata vo Libija }e predizvika ponatamo{no krvoprolevawe, a dr`avata }e se najde na rabot da bide podelena. Sakam zemjata da ostane cela i obedineta. Dokolku izbuvne i se razgori gra|anskata vojna, Libija mo`e da se pretvori vo nova Somalija." MUSA KUSA

porane{en minister za nadvore{ni raboti na Libija

FUKU[IMA I OFICIJALNO STANA JAPONSKIOT ÊRNOBIL Koli~estvoto ispu{tena radijacija od japonskata nuklearna centrala Fuku{ima 1 moè da go nadmine obemot od nuklearnata havarija vo êrnobil od 1986 godina, izjavi v~era pretstavnik na kompanijata-operator na nuklearnata centrala, TEPKO. “Istekuvaweto na radijacijata ne e celosno zapreno. Zagrièni sme deka taa moè da ja nadmine radijacijata od êrnobil”, izjavi pretstavnikot na TEPKO. Po ova soop{tenie nadle`nite vo Japonija go zgolemija stepenot na nuklearnata katastrofa vo Fuku{ima 1 na maksimalniot sedmi stepen spored Me|unarodnata skala za nuklearni incidenti. Sedmi stepen, spored dosega{nite ocenki, imala samo nuklearnata havarija vo êrnobil. proizvodstvo. Japonskite avtomobilski giganti Tojota, Nisan i Honda najavija deka planiraat kon sredinata na ovoj mesec da go obnovat proizvodstvoto, koe zapre po 11 mart. Tojota planira da gi startuva ma{inite vo 15 fabriki, Nisan vo “najbrzo vreme” }e ja pu{ti vo pogon glavnata fabrika za proizvodstvo na motori vo Ivaki, a Honda e pri kraj so remontot vo pogonite vo To~igi, kade {to po zemjotresot izbuvna poàr. Nivnite procenki govorat deka poradi prekinot na rabotata godina{noto proizvodstvo }e bide namaleno za 200.000 vozila vo Tojota, 55.000 vo Nisan i 45.000 vo Honda. Trite kompanii poradi nedostig od delovi beleàt namaluvawe na proizvodstvoto i vo nivnite fabriki vo SAD, Kanada i vo Meksiko. Poradi nedostig od delovi od Japonija ima namaluvawe na proizvodstprognoziraat deka proda`bata na ovie voto i vo fabrikite na Xeneral motors, uredi moè da se namali za 5% vo ovoj Ford, Opel i Peò-Sitroen. kvartal. Gigantot Soni, koj e eden od Poradi nnuklearnata kriza, TEPKO ve}e vode~kite proizvoditeli na ~ipovi, s$ e vo zaguba od 23,6 milijardi dolari, u{te ne moè da potvrdi koga negovite dodeka procenkata na celosnata {teta fabriki }e po~nat da rabotat so polno iznesuva 133 milijardi dolari.

“NATO ne prezema soodvetni merki za za{tita na civilnoto naselenie vo Libija i treba da uni{ti pove}e te{ki oru`ja okolu gradot Misrata, koj e pod opsada. Alijansata mora da go spre~i Gadafi da koristi te{ko oru`je za napad na civilno naselenie.” ALEN @IPE

minister za nadvore{ni raboti na Francija

“Italija treba da razmisli dali vo idnina treba da ostane ~lenka na Evropskata unija (EU). Vo red e koga Italija pridonesuva vo spasuva~kiot fond i vo voenite akcii, no koga Italija se soo~uva so specifi~en problem, kako branot imigranti od Tunis, toga{ dr`avite od EU odbivaat da & pomognat.” ROBERTO MARONI

minister za vnatre{ni raboti na Italija

Feqton

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: NIKE 14

NA KRILJATA NA BO@ICATA NA POBEDATA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

arketingstrategijata na kompanijata Najki (Nike Inc.) e mnogu va`na komponenta od nejzinata uspe{na prikazna. Taa e pri~inata poradi koja Najki e pozicioniran kako premium-brend koj prodava dobro dizajnirani i skapi proizvodi. No, toa {to strategijata e naso~ena na imixot na brendot, {to go kreira odli~noto logo i sloganot za advertajzing Just Do It, pokaùva kako edno obi~no znak~e, koe Amerikancite go vikaat swoosh logo, a mojata kole{ka simpati~no ja asocira na “{tikla”, moè da bide pri~ina za vrtoglaviot uspeh na edna kompanija. Pojavuvaweto na logoto i celata negova evolucija vo sebe ja sodrì prikaznata za rebrendiraweto koe go prezela kompanijata Blu ribon sports (Blue Ribbon Sports), osnovana vo 1964 godina. Po 1971 godina, otkako ovaa kompanija go prifatila novoto logo za fudbalskite kopa~ki {to gi proizvela, po~nalo

Pojavuvaweto j u na logoto na Najki j i celata negova evolucija u j vo sebe jja sodrì r prikaznata za rebrendiraweto koe go prezela kompanijata Blue Ribbon Sports Sports, osno osnovana vo 1964 godina. Po 1971 godina, otkako ovaa kompanija go prifatila novoto logo za fudbalskite kopa~ki {to gi proizvela, po~nalo nejzinoto prepoznavawe na pazarot, pa vo 1978 godina i taa oficijalno go promenila imeto vo Najki, inspirana od imeto na gr~kata boìca na pobedata nejzinoto prepoznavawe na pazarot, pa vo 1978 godina i taa oficijalno go promenila imeto vo Najki. Iako krajot na rebrendiraweto go ozna~i pojavuvaweto na advertajzing-kampawata vo koja be{e promoviran i eden od najuspe{nite slogani, sepak, poslednata promena {to se zabeleùva na evolutivniot pat na logoto svoevidno pretstavuva slika za sozrevaweto na kompanijata. Denes Najki e lider vo proizvodstvoto i snabduvaweto so sportska obleka i oprema, koj minatata godina prokniì ne{to pove}e od 19 milijardi dolari. Spored podatocite od Komisijata za hartii od vrednost (SEC), kompanijata vrabotuva duri 34.400 lu|e. LOGO ZA 35 DOLARI Famoznoto znak~e na Najki pretstavuva dizajn od 1971 godina, koj go kreirala Kerolajn Dejvidson, stu-

dentka po grafi~ki dizajn na Dràvniot univerzitet Portland. Tamu go zapoznala Filip Najt, koj predaval smetkovodstvo, i po~nala da raboti honorarno za negovata kompanija Blu ribon sports (Blue Ribbon Sports). Sedum godini od osnovaweto kompanijata {to Najt ja osnoval zaedno so negoviot trener od studentskite denovi koga bil atletski prvak se zanimavala so uvoz na patiki za tr~awe, proizvedeni od japonskiot proizvoditel Onicuka Tajger. Taa godina koga na dogovorot so Tajger mu se blièl krajot Blu ribon sports odlu~ila da lansira svoj brend. Brendot trebalo da se pojavi na patikite za fudbal koi bile proivedeni vo Meksiko, a spored zamislata na trenerot Bil Boverman toj trebalo da se vika Najki, kako imeto na starogr~kata boìcata na

pobedata. Ovaa mitolo{ka bo`ica Nika,(kako {to se vika spored makedonskata translacija) pretstavuva i simbol na sila i brzina, pa na nekoj na~in ovie asocijacii bile odli~en povod za ime na sportska marka. Taka, Najt ja najmil Dejvidson da dade svoi dizajnerski idei za noviot brend, a taa se soglasila da raboti za samo dva dolari na ~as. Proletta 1971 godina Dejvidson gi prezentirala razli~nite dizajnerski re{enija pred direktorite na kompanijata. Spored nejzinata zamisla, na edna od grafikite bilo pretstaveno kriloto na bo`icata, koe samo po sebe pretstavuva najvpe~atliva odlika na mitolo{kiot lik. Krilata na }erkata na titanot Palas i re~nata nimfa Stiks bile sekoga{ podvitkani koga trebalo da presudi dali nekoj e praveden i so

toa da mu ja donese pobedata i silata. Za volja na vistinata, Fil Najt toga{ ne go videl golemiot potencijal na ova logo. “Ne mi se dopa|a kojznae kolku”, rekol toj,”no najverojatno }e se naviknam na nego” i na Dejvidson & isplatil 35 dolari za nejzinata rabota. Podocna, spored nekoi podatoci, vo 1983 godina, koga kompanijata stana golem igra~ na amerikanskiot pazar, Najt na Dejvidson & podaril mnogu vreden dijamantski prsten so logoto koe taa go kreira{e, zaedno so pismo vo koe ja izrazil svojata ogromna blagodarnost. Originalnoto logo na Najki, pokraj “{tiklata”, go sodr`elo i imeto ispi{ano vrz simbolot. Vo Amerikanskoto biro za patenti i za{titni marki bilo registrirano duri tri godini po pojavuvaweto, vo 1974 godina, otkako kompanijata zabele`ala

deka toa navistina go pravi nivniot proizvod prepoznatliv. Ovaa prepoznatlivost po~nala da se gradi vo fevruari 1972 godina, koga Blu ribon sports na amerikanskiot pazar lansirala cela proizvodna linija patiki so brendot Najki. No, vo 1974 godina, vsu{nost, se pojavil prviot proizvod koj bil kompletna kreacija na kompanijata, denes legendarnite patiki “vafl trejner” (Waffle Trainer), patent na trenerot Boverman. Druga komponenta koja pridonela za prepoznatlivosta, a so toa i kon rastot na proda`bata pretstavuvale dogovorite za sponzorstvo koi kompanijata uspeala da gi sklu~i so profesionalnite sportisti. Prv koj sklu~il takov dogovor bil Ilie Nastase, romanski profesionalen teniser. Sogleduvaj}i go vinovnikot

PRIKAZNI OD WALL STREET

VOJNA NA VOLSTRIT ZA WUJOR[KATA BERZA pravata na Wujor{kata berza (NYSE Euronext), koja vo fevruari najavi “spojuvawe” so Deutsche Boerse, so koe germanskata berza bi do{la do pogolem udel vo amerikanskata berza, vo nedelata ja odbi zaedni~kata ponuda na dvete amerikanski berzi Nasdaq i Intercontinental Exchange (ICE), velej}i deka “podelbata na NYSE Euronext, optovaruvaweto so visoki dolgovi i uni{tuvaweto na neprocenliviot ~ove~ki kapi-

Vistinski mete` na Volstrit

tal bi bilo strate{ka gre{ka.” Imeno, Nasdaq i ICE na po~etokot na mesecov na NYSE im ponudija 11.3 milijardi dolari, pove} e otkolku {to nudi germanskata berza , no, isto taka, najavija deka biznisot so Wujor{kata berza bi go podelile, taka {to NASDAQ bi go prezel biznisot so akciite i opciite, a ICE rabotata so finansiskite derivativi. Sepak, “korpata” od NYSE ne gi obeshrabri Nasdaq i ICE, koi podgotveno odgov-

orija deka Wujor{kata berza so ignoriraweto na pogolemite ponudi raboti na {teta na svoite akcioneri. Izgleda deka vistinskata vojna, vo koja glavni likovi }e bidat dvete berzi od Volstrit - NYSE i Nasdaq - doprva }e po~ne, a ova mislewe go deli i porane{niot pretsedatel na Nasdaq i aktuelen sovetnik vo Grant Thornton, Dejvid Vild IV, koj za “Volstrit `urnal” izjavi deka toa }e bide “vistinski mete`”. Od dobro upateni izvori

se doznava deka Nasdaq i ICE sega svojata ponuda direktno }e ja iznesat pred akcionerite na NYSE. Pretstavnicite na tie dve kompanii navodno u{te minatata nedela po~naa so sostanoci so akcionerite na Wujor{kata berza, a vo prilog im odi i faktot deka mnogu akcioneri na NYSE po odbivaweto na ponudata na Nasdaq po~nale besno da telefoniraat so cel da doznaat zo{to upravata ne saka ni da razgleda podobra finansiska ponuda.

Feqton

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo peto~niot broj }e po~ne so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja se u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici , “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre} i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

SPONZORSTVO ajki gi pla}a vrvnite sportisti vo razni disciplini za da gi nosat nejzinite proizvodi i da gi promoviraat nejzinata tehnologija i dizajn. Izminative godini, a i denes, “{tiklata” na Najki moè da se zabeleì na oblekata od Xejms Blejk, Roè Federer, Andre Agasi, Rafael Nadal, Pit Sampras, Marija [arapova, Serena Vilijams... Kako sponzor na vode~kite fudbalski timovi, vklu~itelno i nacionalnite na nekoi zemji, Najki e neizostaven i na zeleniot teren. Golf-yvezdata Tajger Vuds isto taka koristi oprema od Najki. Minatata godina proizvodnata linija Najki golf napravi rebrendirawe na svoite pakuvawa i dizajn i za toa dobi vrvna nagrada od kompanijata Ribrend (Rebrand), koja e svetski lider fokusiran na efektivnite brendtransformacii.

Gejm-set-me~ na Federer so Nike

“Logoto na Najki e edno od moite najomileni logoa, osobeno od logoata bez zborovi. So tekot na vremeto ova logo stekna samodoverba i kapital i se oslobodi od zborot Najki, {to pretstavuva mnogu zna~aen i hrabar poteg. Toa, isto taka, pretstavuva logo koe mo`e da se pojavi vo koja bilo boja i pak da bide prepoznatlivo kako Najki”, veli Endi Pejn, pobednik na edna od prvite trki {to bile odr`ani vo SAD za svojot rast, Blu ribon sports kone~no vo 1978 godina se primenuvala vo nazivot na nejziniot najuspe{en brend i stanala kompanijata Najki (Nike Inc.). Vo 1980 godina pazarniot udel na novoimenuvanata kompanija dostignal 50%, pa vakviot uspeh, vo koj nesomneno mnogu pridonelo rebrendiraweto, bil ovekove~en so incijalnata javna ponuda na kompanijata, koja vo dekemvri taa godina vlegla vo dru{tvoto na kotirani kompanii. VO POBEDA SO JUST DO IT No, tuka ne zavr{il celiot proces na rebrendirawe. Vo 1978 godina, preimenuvaj}i ja kompanijata, menaxmentot re{il da vnese i mali promeni vo logoto. Na simboli~en na~in ozna~uvaj}i go isplivuvaweto na kompanijata na povr{inata, ramo do ramo so najprofitabilnite kompanii vo SAD, zbor~eto nike bilo ka~eno pogore od “{tiklata”. Sepak, s$ u{te gradej}i ja svojata brend -ozicija, vo 1982 godina i Najki re{ila da dade ne{to pove}e pari (od 35 dolari) i da najmi advertajzing-

agencija koja }e go promovira brendot vo najdobro svetlo. Vo 1982 godina, Najki se pojavi so televiziski reklami kreirani od novoformiranata reklamna agencija Vejden+Kenedi (Wieden+Kennedy). Reklamite bea lansirani za vreme na Wujor{kiot maraton i se poka`aa mnogu uspe{ni. Toa se dol`elo na inventivnosta na lu|eto od Vejden+Kenedi i na ovoj na~in po~nalo uspe{noto partnerstvo me|u Najki i reklamnata agencija, koja do dene{en den raboti za sportskiot gigant. Vo 1988 godina agencijata go sozdade sloganot Just Do It, koj stana ikona vo advertajzingot na kompanijata Najki, a najrenomiraniot magazin za marketing, “Advertajzing ejx” (Advertizing Age) go proglasi za eden od vrvnite pet slogani na 20-tiot vek. Inaku, Just Do It go sozdal Den Vejden, osnova~ot na reklamnata agencija. Nego go inspirirale poslednite zborovi na Geri Gilmor, Let’s do it, koi gi izrekol pred negovata egzekucija. Po uspehot so Just Do It, Vejden+Kenedi otvorija kancelarii i vo Wujork,

Mitolo{kata “kuma” na brendot

Малите измени на оriгиналното лого London, Amsterdam, Tokio, a minatata godina i vo Delhi. Spored podatocite, taa e i edna od najnagraduvanite agencii vo svetot, a najpresti`nite magazini za advertajzing, Creativity i Ad Age ja proglasija za agencija na 2010 godina. Za toa {to Vejden+Kenedi go napravija za Najki bea nagradeni so priznanieto “Advertajzer na godinata” i toa na Kanskiot festival za reklami. Vo 1985 godina, kako del od promenata koja treba{e da donese sve`ina vo imixot na Najk se pojavi novoto logo, koe ne be{e ni{to porazli~no od prethodnoto, tuku istoto be{e postaveno vo crveno kvadrat~e. So ova logo bea ozna~uvani site proizvodi na Najki s$ do 1995 godina.

Toga{ korporativniot identitet go dooformi novata promena na logoto, vo koja kompanijata celosno go otfrli imeto od svojot za{titen znak i kako logo go patentira{e samiot simbol - “{tiklata”. Blagodarenie na nejziniot ednostaven dizajn, koj minimalisti~ki prika`uva aerodinami~nost, kompanijata uspea da sklu~i dogovori so mnogu yvezdi od sportskoto nebo. Bele`ej}i rast vo narednite godini, kompanijata po~na da akvizira i drugi brendovi,i blagodarenie na svojata pozicija od niv napravi novi ikoni vo svetot na sportot. Do 2008 godina Najki kupi duri ~etiri kompanii, koi stanaa nejzini klu~ni podru`nici. Me|u niv

- PO^NA BITKATA A Borbata za najpoznatata berza na svetot i ultimativniot simbol na amerikanskiot kapitalizam – Wujor{kata berza (NYSE), {totuku po~na. Ekspertite velat deka toa }e bide vistinski mete`

[to se odnesuva do akcionerite, Nasdaq i ICE se nadevaat deka mo`at da smetaat na poddr{kata na tie koi imaat udel i vo NYSE i vo barem eden od ponuduva~ite, a tuka stojat prili~no dobro - duri ~etiri od pette najgolemi akcioneri na NYSE Euronext imaat i golemi udeli vo ICE.

Inaku, spored izvori od Volstrit, NYSE Euronext i Deutsche Boerse s$ u{te gi razgleduvaat predlozite za novata prekuokeanska kombinacija od 6.500 vraboteni i prihod od 5,4 milijardi dolari. A toa ne e neva`na rabota. Imiwata im se va`ni na politi~arite. Prilagoduvaweto na niv-

nata osetlivost }e bide klu~no, bidej}i dvete kompanii se obiduvaat da si go probijat patot niz regulatornata `elezna rakavica, koja vklu~uva evropski regulatori od Germanija, Brisel i drugi mesta, kako i Komisijata za hartii od vrednost vo SAD. Otkako dvete berzi go objavija svojot dogovor

vo fevruari, senatorot ^arls [umer izjavi deka imeto treba da po~nuva so New York ili NY za dogovorot da dobie poddr{ka. Za nekolku dena, izvr{niot direktor na NYSE, Dankan Niderauer, izjavi deka predlogot DB NYSE ve}e ne e vo igra. Imeto e osetliva tema i vo Evropa. Akcionerite na Deutsche Borse poseduvaat 60% od zaedni~kata kompanija i kontroliraat 9 od 15 mesta vo bordot. No, planovite Niderauer da bide izvr{en

bea i kompanijata Konvers (Converse Inc.), kako i dobropoznatata Umbro (Umbro). Za Konvers, kompanijata {to gi prodava legendarnite “ol stars” (All Stars), vo 2003 godina Najki plati 305 milioni dolari, a vo 2008 godina, otkako frli oko na snabduva~ot za angliskata nacionalna fudbalska liga, kompanijata Umbro, gigantot se “rasfrli” so 600 milioni dolari i stana kompanijamajka, kompanija {to stoi zad novoakviziraniot brend. “Logoto na Najki e edno od moite najomileni logoa, osobeno od logoata bez zborovi. So tekot na vremeto ova logo stekna samodoverba i kapital i se oslobodi od zborot Na-

jki, {to pretstavuva mnogu zna~aen i hrabar poteg. Toa, isto taka, pretstavuva logo koe moè da se pojavi vo koja bilo boja i pak da bide prepoznatlivo kako Najk”, veli Endi Pejn, pobednik na edna od prvite trki {to bile odràni vo SAD. Dokolku ~ovek podzastane i podrazmisli {to be{e inicijalnata ideja za brendot, mistikata i simbolikata {to ja krie boìcata na pobedata, } e sfati deka najposle kompanijata sozrea i gi pobedi site prepreki koi se najdoa na nejziniot pat. Spored starogr~kata legenda, lu|eto od toa vreme koi bile poklonici na ovaa boìca koga odele vo borba ja povikuvale taa da im pomogne i da se vratat so pobeda. Svoevidno i kompanijata Blu ribon sports, vleguvaj}i vo te{kata bitka za brend-pozicionirawe i rebrendirawe, otkako ja pobara pomo{ta od ovoj mitolo{ki lik uspea da se vrati so pobeda i golema profitabilnost. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete kako svetskiot brend za kameri i fotoaparati Kanon mora{e da go rebrendira svojot imix na “budisti~ka kompanija” otkako po~na da se pro{iruva na globalno nivo

LEKCIJA:

ODBERETE LOGO KOE ]E GI ULOVI POGLEDITE NA POTRO[UVA^ITE. SPOJOT ME\U EDNOSTAVNOSTA I PODLABOKATA PRIKAZNA ZAD RABOTITE NESOMNENO MO@E DA DONESE GOLEM USPEH.

direktor na kompanijata predizvikaa zagri`enost pregolem del od mo}ta }e migrira od Frankfurt. Ovaa dilema go ma~i Niderauer u{te od objavuvaweto na dogovorot na 15 fevruari, a prvoto pra{awe glase{e: kako } e se vika novata kompanija? “Zo{to ne sum iznenaden?”, odgovori Niderauer na pra{aweto za imeto. “Ovde ima mnogu nacionalna gordost, osobeno vo na{ite biznisi. Zatoa, del od soveto-

davcite lobiraat za neutralno ime, no toa ne e lesno kako {to izgleda. Global Exchange Inc., edno od mo`nite imiwa na po~etokot, ve}e e iskoristeno od organizacija za ~ove~ki prava, a potsetuva i na Globex, trgovskata platforma koja ja koristi kompanijata CME Group od ^ikago. Innovex, kombinacija od innovation (= inovacija) i exchange (=razmena, berza), e, isto taka, iskoristeno od kompanija za proizvodstvo na oprema za golf, no i od drugi kompanii.

,, GRANIT,, GRADE@NO DRU[TVO AD - SKOPJE O G L A S U V A PRODA@BA NA STANOVI, DELOVEN PROSTOR I GARA@I

SKOPJE •Stanben objekt KTK na ul. ,,Zagrebska,, br. 28A naselba ,,Kozle,, - parking prostor ( vo podrum ) so povr{ina od 15,00m2 i so cena 420,00E/m2 •Deloven prostor na ul. ,,Atinska,, br. 12 - prizemje so povr{ina od 319,00m2 i so cena 1.600,00E/m2 + DDV - suteren so povr{ina od 334,00m2 i so cena 800,00E/m2 + DDV TETOVO •Stanbeno - deloven objekt P+11 na ul. ,,Ilindenska,, bb - stanovi so povr{ina od 40,00m2 do 111,00m2 i so cena od: - od 1 do 5 kat so cena 790,00E/m2 + DDV - od 6 do 10 kat so cena 750,00E/m2 + DDV - 11 kat so cena 710,00E/m2 + DDV BITOLA •Stanbeno - deloven objekt - KULA 1 - P+9+Pk ,,OBLASTA,, - stanovi so povr{ina od 39,00m2 do 85,00m2 i so cena : - od 1 do 4 kat so cena 730,00E/m2 ( so DDV ) - od 5 do 8 kat so cena 690,00E/m2 ( so DDV ) - potkrovje 9 kat so cena 650,00E/m2 ( so DDV ) - lokali so povr{ina od 17,00m2 do 27,00m2 i cena od 1.100,00E/m2 ( so DDV ) •Stanbeno - deloven objekt ,,Obitel,, na ul. ,,Boris Kidri~,, (vo strog centar)

- podrum - magacin so povr{ina od 22,97m2 i cena 328,00E/m2 ( so DDV ) RESEN •Deloven objekt - Trgovski Centar - Granit - Resen - lokal so br. 3 so povr{ina 25,45m2 so cena od 400,00E/m2 (so DDV) - lokal so br. 20 so povr{ina 19,31m2 so cena od 435,00E/m2 (so DDV) Lokalite se kompletno obraboteni i vedna{ vselivi. •Stanbeno - delovna zgrada br. 1 na ul. ,,Leninova,, bb Resen - kancelarija vo vlez 1 na prizemje so P =89,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV KI^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na ul. ,,Rudni~ka,, Ki~evo - lokal so br. 7 so povr{ina 32,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV - lokal so br. 8 so povr{ina 18,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - lokal so br. 8 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV - lokal so br. 9 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - B4 - lokal so br. 1 so povr{ina 17,56m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV DEL^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na Bul. ,,Makedonija,, - lokal so povr{ina 68,00m2 so cena od 250,00E/m2 + DDV - lokal so povr{ina 120,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV •Stanbeno - deloven objekt P+M+2+PK na ul. ,,M. M. Brico,, Del~evo - stanovi so P = od 57,00m2 do 101,00m2 i so cena 600,00E/m2 + DDV - lokali- mezanin so P = od 26,00m2 do 34,00m2 i so cena 900,00E/m2 (so DDV) Zainteresiranite pravni i fizi~ki lica za pobliski informacii da se javat vo GD Granit - AD Skopje vo Slu`bata za proda`ba na stanben i deloven prostor koja se nao|a na ul. ,,Nikola Parapunov,, vo Skopje ili na telefon 3092-853 lok. 122 i 119 sekoj raboten den od 8 do 16 ~asot.

G.D. ,,GRANIT,, - AD SKOPJE

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

ANA OKLESKA

BIZNIS-ETIKA

KOMPANISKA KULTURA KAKVA [TO SEKOJ VRABOTEN BI POSAKAL

VRABOTENITE SE NA[IOT NAJGOLEM KAPITAL!

BIZNIS-ETIKA: KAKO DA PRE@IVEETE POKRAJ LO[ [EF?

STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 13. APRIL. 2011

STRANA 24

TEMA NA BROJ

GODINATA PO^NA SO POGOLEM BROJ ORGANIZIRANI NASTANI VO MAKEDONIJA

Iventindustrijata godinava zema silen zamav KAKO DA IZBEGNETE KATASTROFA KOGA VRABOTUVATE LU\E NA KLU^NI POZICII?! STRANA 25

PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA NA NEDELATA MIS BIZNISOT E POVOZBUDLIV OD KOJA BILO DRUGA IGRA NA SVETOT!”

KOLUMNI IRINA TULEVSKA-JOVANOVSKA

BRAJAN TREJSI

REGRUTACIJA I SELEKCIJA NA KADAR (1)

SAMODISCIPLINATA I CELITE STRANA 24

Ako denot se gleda po utroto, kompaniite i agenciite koi se zanimavaat so organizirawe nastani vo Makedonija moàt da bidat sosema zadovolni i optimisti~ki raspoloèni za toa kakva godina gi o~ekuva. Ekonomskoto zazdravuvawe i blagoto zgolemuvawe na marketin{kite i promotivnite buxeti ve}e se ~uvstvuvaat, pa tie osven {to imaat polni race rabota, gi sledat i najnovite trendovi vo ivent-industrijata so cel istite da im gi ponudat na svoite klienti. Spored kvartalniot izve{taj na agencijata za planirawe i organizacija na nastani Momenti, vo prviot kvartal od godinava bile organizirani vkupno 552 nastani. Najmnogu od nastanite bile organizirani minatiot mesec i brojot na nastani e tri pati pogolem sporedeno so prviot kvartal od minatata godina. Porastot najmnogu e vidliv vo fevruari od ovaa godina. Imeno, minatata godina ovoj mesec bile organizirani samo 40 nastani, a godinava duri 233 nastani. Prviot kvartal od ovaa godina pokaùva deka kompaniite poleka po~naa da se budat i da go zgolemuvaat svoeto prisustvo na pazarot preku organizirawe nastani. Ova go potvrduva i eden od najgolemite igra~i vo ivent-industrijata vo poslednite deset godini, kompanijata KLS Light & Sound, koja pokraj toa {to ovozmoùva tehni~ka poddr{ka vo smisla na audio, video i osvetu luvawe, minatata godina startuva{e i poseben od oddel za ivent-menaxment. S Sopstvenikot na KLS Light & Sound, Petar Georgi gievski, vo javnosta poznat kako Pero Kamikaza, ve veli deka ovaa godina definitivno se o~ekuva po podobruvawe na pazarot, po katastrofalnite 20 2009 i 2010 godina. “M “Moàm da kaàm deka mart 2011 godina be{e na najdobar mesec za nas vo poslednite pet godi dini, a o~ekuvam ovoj trend da prodolì i vo april i vo maj. Dobar pokazatel za toa se i najavenite izbori, {to zna~i deka }e ima rrabota za nas”, naglasuva Georgievski. Toj veli de deka po najdobrata godina za niv, 2008, 2009 bbila katastrofalna, najmnogu zaradi krateweto na marketing-buxetite, {to posledovatelno se od odrazilo i vo 2010 godina. O Od eden od naj~esto koristenite prostori za od odrùvawe nastani, hotelot Aleksandar Palas, ve velat deka i pokraj toa {to minatata godina bila is isklu~itelno povolna od aspekt na ostvareni no no}evawa i organizirani nastani, zabeleàno e namaluvawe na buxetite za nastanite koi tr tradicionalno se odrùvaat vo ovoj hotel.

STRANA 24

LORD BIVERBRUK, VILIJAM MAKSVEL AITKEN BRITANSKI MEDIUMSKI MAGNAT I POLITI^AR

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 13/04/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

GODINATA PO^NA SO POGOLEM BROJ ORGANIZIRANI NASTANI VO MAKEDONIJA

Ivent-industrijata godinava zema silen zamav VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

ako nastanite ne gi delime vo odnos na kategorijata ili industrijata od koja doa|aat, moàm da kaàm deka minatata godina kaj tradicionalnite i golemi nastani koi se odrùvaat sekoja godina kaj nas se zabeleà namaluvawe vo buxetite. Duri nekoi od kompaniite odlu~ija da gi izbegnat tradicionalnite godi{ni nastani. Sudej}i spored startot na ovaa godina, smetam deka }e bide uspe{na godina za ivent-industrijata”, veli Goran Ta{kov, pomo{nik-direktor na hotelot Aleksandar Palas. Toj potvrduva deka se zgolemuva i opsegot na organizatori na nastani, pa osven doma{nite, s$ po~esto i regionalnite zdruènija sakaat da gi organiziraat svoite nastani vo Makedonija. “Ako minatata be{e krizna godina, ova e godina na zazdravuvawe poradi vra}awe na del od buxetite na kompaniite. No, veruvajte, ako imate dobar koncept i ideja koja dava rezultat, menaxerot }e vi dade odvrzani race za organizirawe nastan”, potvrduva Ajnur Selmanova od Element PR. Taa dodava deka interesniot i nesekojdnevniot na~in na prezentirawe na kompaniite }e bide pravec vo koj Element PR }e se dviì i ponatamu. “S$ pove}e se organiziraat nastani povrzani so komponenta na op{testvena odgovornost, trend {to se sledi i odli~no funkcionira bidej}i kompaniite na eden na~in se vklu~uvaat aktivno vo op{testvenite slu~uvawa”, istaknuva Selmanova.

Deka kompaniite s$ pove}e se svesni za va`nosta na nastanite, no i za toa so kkakov k nastan kakov efekt mo`at da postignat potvrduvaat i drugite subjekti vo ovaa industrija. “Kompaniite baraat pogolema inovativnost, bidej}i kreativnite nastani ostanuvaat vo se}avaweto na lu|eto, pa tie }e bidat vo is~ekuvawe na toa {to bi mo`elo da se slu~i idnata godina. Kompaniite se uvereni deka im se potrebni mnogu pari za da organiziriraat dobar nastan, iako vistinata e deka najgolema uloga imaat ne samo parite, tuku idejata i kreativnosta”, velat od agencijata za planirawe i organizacija na nastani Momenti. Site tie gi sovetuvaat kompaniite nastanite {to planiraat da gi organiziraat da bidat razli~ni i da otskoknuvaat od drugite, s$ so cel da ostavat vpe~atok, a javnosta polesno da ja prepoznae kompanijata ili brendot. DIREKTNATA KOMUNIKACIJA VO FOKUS [to se odnesuva do trendovite, kompaniite koi se nositeli na novite trendovi vo iventmenaxmentot na svetsko nivo ve}e voveduvaat poinakov tip promocija preku nastanite koi gi organiziraat. Tie gi naso~uvaat buxetite kon direktna i pove}enaso~na komunikacija so potro{uva~ite preku upotreba na Internet i socijalni mediumi i organizacija na efektivni nastani preku tehniki na gerila-marketingot, so koi komuniciraat so pogolem broj svoi potencijalni korisnici. Vo Makedonija ovie trendovi se vo svojot zarodi{, bidej}i kompaniite naj~esto se podgotveni buxetot da go naso~at kon organizacija na poskromen i poobi~en nastan za

Brojot na organizirani nastani vo prviot kvartal od godinava im dava pravo na lu|eto od ovaa industrija da o~ekuvaat navistina plodna i aktivna godina smetka na klasi~noto reklamirawe. Pogolemite kompanii, pak, se odlu~uvaat za pomasovni nastani, koi gi realiziraat edna{ do dva pati godi{no, naj~esto za proslava na jubilej, uspe{no zavr{ena godina ili proekt, me|unarodni saemski pretstavuvawa, korporativen tim bilding i sli~no. “Korporativnite nastani i odbeleùvaweto na va`nite datumi pretstavuvaat glavna pri~ina za organizirawe nastani. Nie se obiduvame da go promenime klasi~noto razbirawe za organizirawe nastani. Iskustvata pokaàle deka upotrebata na gerila-marketingot vo organiziraweto nastani ponekoga{ ima pogolem efekt od organizirawe na klasi~en nastan. Denes kompaniite imaat potreba so pomali sredstva da postignat pogolem efekt. Toa se pokaà deka funkcionira kaj nas”, veli Ajnur Selmanova, ivent-direktor vo agencijata Element PR. Vo Makedonija po~esti se nastanite od pomal obem, kako pres-konferencii, promocii na proizvodi ili uslugi, otvorawe nov objekt ili proslavi za vraboteni vo kompanijata. Pozitivno e toa {to za~estuvaat takanare~enite PR nastani, koi se kombinicija od promotivna aktivnost i pres-konferencii, koi treba da bidat dovolno atraktivni za da obezbedat mediumska poddr{ka. Nastani od me|unaroden karakter naj~esto organiziraat instituciite i internacionalnite organizacii, a toa se seminari, treninzi ili konferencii. Kaj ovie

nastani pogolem del od programskite sodrìni se odnapred podgotveni, a od marketingagenciite se bara realizacija na kreativniot, produkciskiot i logisti~kiot del. KAKVA E REALNATA SLIKA NA IVENT-INDUSTRIJATA VO MAKEDONIJA? Seopfatna slika za ivent-industrijata dade neodamne{noto istraùvawe {to go sprovede agencijata za organizacija na nastani Momenti, koja ~etiri godini e prisutna na makedonskiot pazar. Bile koristeni podatoci od informativnite agencii, internet-stranicite na kompaniite, nevladinite, javnite organizatori na nastanite i sorabotnici koi direktno ispra}ale pokani za nastani do niv. Vo 2010 godina vkupno ima objaveno 1.619 biznis-nastani na blogot Macedonia Business Events, koj go kreira{e Momenti za li~na upotreba i polesno sledewe na nastanite vo industrijata. Lani najmnogu nastani imalo vo juni i toa 17% i vo oktomvri i noemvri po 15% od vkupniot broj organizirani nastani vo 2010 godina. Pritoa, nasproti o~ekuvawata za sezonskite varijacii vo odnos na organizacijata na nastani, istraùvaweto pokaùva deka vo zimskite meseci pove}e se organiziraat biznis-nastani, konferencii i promocii, dodeka vo letnite meseci pove}e se organiziraat kulturni nastani, konvencii, simpoziumi, kako i nastani vo organizacija

ZA PODOBRI PERFORMANSI I POMAL RIZIK

LLOYD`S REGISTER QUALITY ASSURANCE (LRQA) NUDI NOVI RE[ENIJA ZA MAKEDONSKITE KOMPANII IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

ertifikacionoto telo Lloyd`s Register Quality Assurance (LRQA), ~lenka na grupacijata Lloyd`s Register Group, koja ima 250-godi{na tradicija vo poleto na sertifikacijata soglasno so me|unarodnite standardi i menaxment obukite, minatata nedela gi prezentira{e novinite vo oblasta na standardite i uslugite koi mo`at da se obezbedat za makedonskite kompanii. Stanuva zbor za novini vo metodite zasnovani na rizikot vo organizaciite, timskoto nadgleduvawe, kontinuiranoto podobruvawe, kako i biznis-osiguruvawe-

to vo kompaniite. Kaj risk management, benefitite za kompaniite se ogleduvaat vo za{tedata na vreme i pari, namaluvawe na mo`nite zakani za kompanijata i zgolemuvawe na doverbata na idnite akcioneri ili investitori vo kompanijata. “Za rizikot najprvin e va`no vo kakov ambient se javuva, potoa sledi negovata identifikacija i analiza, za da se stigne i do negovata evaluacija i na~inot na koj }e se tretira za toj da se namali ili otstrani. Sepak, najva`noto e sekoga{ da ima benefit i nekakva korist od vakvite metodi zasnovani na rizik vo organizacijata”, objasni Milan Ivanovi}, direktor na centarot na Lojds vo Srbija,

Kontinuiranoto podobruvawe na menaxment-sistemite, ovozmoùva kompaniite da gi otkrijat svoite vistinski potencijali i da ja podobrat rabotata na dolg rok koj go pokriva i makedonskiot pazar. Vsu{nost LRQA im pomaga na kompaniite vo upravuvaweto so sistemite i rizicite, za da gi za{titat i podobrat tekovnite i idni nastapi vo opkruùvaweto, odnosno da ja vidat golemata slika za kompanijata, koga taa ne moè da go napravi toa sama. Implementacijata na kontinuirano podobruvawe kaj menaxment-sistemite, ovozmoùva kompaniite da gi otkrijat svoite vistinski potencijali i da go odràt podobruvaweto na dolg rok. Ova

e mnogu va`no od aspekt na efektivnosta na menaxment-sistemite, koja dokolku podolgo vreme bide ostavena sama na sebe, mo`e da is~ezne. So vakvi tipovi kontinuirano podobruvawe na sistemite vo kompaniite, organizaciite potvrduvaat deka imaat kapaciteti da gi presretnat sega{nite i idni obvrski za isporaka, obezbeduvaj}i doverba i sigurnost kaj site zasegnati strani. Na nastanot pozitivnoto iskustvo go prenesoa i del od klientite na LRQA, me|u koi bea kompaniite Pivara Skopje

KARIERI 23

SREDA / 13/04/2011 / KAPITAL

HR BRIEF Komapniite koi se nositeli na novite trendovi vo ivent-menaxmentot gi naso~uvaat buxetite kon direktna i pove}enaso~na komunikacija so potro{uva~ite preku upotreba na Internet i socijalni mediumi i organizacija na efektivni nastani so tehniki na gerila-marketing NAJNOVI TRENDOVI

konferenciite se zamenuvaat so forumi, debati, trkalezni masi i sli~no; kulturnite nastani se novite biznis nastani; vo prviot kvartal od 2011 godina 92 kompanii organizirale nastani, sporedeno so istiot period minatata godina, koga vo uloga na organizatori bile samo 29 kompanii; zgolemen broj na organizirani nastani vo kulturnite centri; naj~est izbor za lokacija se konferenciskite sali i toa konferenciskata sala na Stopanskata komora na Makedonija; vo sopstveni prostorii pove}e nastani organizirale privatnite organizacii od dràvnite; 85% od nastanite vo zemjava se organizirale vo Skopje; najmnogu nastani se organizirale vo pretpladnevnite i ve~ernite ~asovi; sreda e najnepovolen den za organizacija na nastani. na dràvni institucii. Vlijanie za maliot broj nastani vo 2010 godina ima{e tvrdeweto deka stanuva zbor za postrecesija i buxetite za marketing i organizacija na nastani se zna~itelno namaleni. Spored vidot na nastanite, vo poslednite tri meseci nema golema promena vo sporedba so lani. Najzastapen vid povtorno se pres-konferenciite, 21% od vkupniot broj organizirani nastani. Isto kako i minatata godina, vtororangirani se promociite (20%), a ovaa godina vidlivo e opa|aweto na organizacijata na konferencii. Trendot pokaùva deka konferenciite }e bidat zameneti so forumi, debati, trkalezni masi i sli~no. Me|u industriite,vo 2010 godina najmnogu nastani ima od oblasta gra|ansko op{testvo, prose~no 35,6 nastani mese~no, po {to sleduva kultura - 34 i ekonomija so dvojno pomalku - vo prosek 16,17. O~ekuvano, kompaniite koi naj~esto organiziraat nastani prozleguvaat od sektorite telekomunikacii, avtomobilizam, vinarnici i informati~ki tehnologii. Informati~kite tehnologii se osobeno prisutni zaradi neverojatnata popularnost na socijalnite mediumi i nastanite koi se organiziraat na ovaa tema postojano privlekuvaat golem broj posetiteli. Vo podatocite na istraùvaweto za prviot kvartal od 2011 godina moè da se zabeleì

i Dojran Stil, kako i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka (MON), koe e i prvoto Ministerstvo vo zemjava sertificirano soglasno so barawata na me|unarodniot standard ISO 9001:2008. “Dejnostite koi se opfatija so sertifikacijata minatata godina, se vo oblasta na obrazovniot sistem za osnovno, sredno i visoko obrazovanie, tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj i poddr{kata na me|unarodnata sorabotka”, naglasi Bosilka Galeva od MON, potenciraj}i deka pridobivkite se ogleduvaat vo skratuvawe na rokovite za isporaka na uslugite do krajnite korisnici, podobruvawe na kvalitetot i navremenoto otkrivawe na neusoglasenostite vo site dejnosti, oddelenija i sektori. Za Dojran Stil, proizvodna kompanija za toplo-ladni valani ~eli~ni proizvodi, sorabotkata so LRQA & donese zgolemuvawe na proizvodstvoto, namaluvawe na zastojot i zagubite pri rabo-

PO^NUVAAT DENOVITE NA OBRAZOVANIE I KARIERA a 13 april po~nuvaat ~etirinaesettite po red denovi na obrazovanie i kariera. Za dva dena kolku {to }e trae ovaa manifestacija, site dr`avni i privatni univerziteti }e gi promoviraat svoite programi. Pokraj doma{nite, }e u~estvuvaat i univerziteti i fakulteti od Srbija, Grcija, Turcija, Velika Britanija, Slova~ka. Partner na manifestacijata e Republika Slova~ka. Na 12 april, pak, }e se otvori 23 me|unaroden saem na knigata na koj }e se pretstavat izdava~i od Makedonija, Srbija, Bugarija, Italija, Turcija.

N PETAR GEORGIEVSKI

AJNUR SELMANOVA

“Ovaa godina mart be{e najdobar mesec za nas vo poslednite pet godini. O~ekuvam ovoj trend da prodol`i i vo april i vo maj. Dobar pokazatel za toa se i najavenite izbori, {to zna~i deka }e ima rabota za nas.”

“Iskustvata poka`ale deka upotrebata na gerila-marketingot vo organiziraweto nastani ponekoga{ ima pogolem efekt od organiziraweto klasi~en nastan. Denes kompaniite imaat potreba so pomalku sredstva da postignat pogolem efekt.”

KLS LIGHT & SOUND

IVENT-DIREKTOR VO ELEMENT PR

ORGANIZIRANI NASTANI VO 2010 300

271 250

248

OTVORENI DENOVI NA UKIM

250

200 156

150

108

100 50

153

125 105 67

zgolemen procent na organizirani nastani od kulturata, koi iznesuvaat duri 30% od vkupniot broj. Se smeta deka kulturnite nastani pretstavuvaat nov vid biznis-nastani. Duri i kompaniite pri izborot na lokacija za svoite nastani izbiraat kulturni centri za da bidat vo trend so slu~uvawata vo industrijata. P o n i v s l e d u- ORGANIZATORI NA NASTANI PO SEKTORI vaat nastanite 2010 Q1 - 2011 od ekonomijata so 21%. Vidlivo Dr`avni institucii 41% 33% namaluvawe ima 27% 22% vo organizacijata Nevladini organizacii na humanitarnite Kompanii 15% 22% nastani. 8% 5% Kako najgolemi or- Me|unarodni organizacii ga n i z a to r i n a Fakulteti 6% 6% nastani i vo ovoj 3% 6% Stopanski komori kvartal se dr`avnite institu Izvor: agencija Momenti cii. Sepak, sporedeno so 2010 goorganizirale nastani, dodeka za ovie tri dina, ovaa godina ima zgolemeno prisustvo meseci vo uloga na organizatori se javile na kompanii koi se javuvaat kako organi- duri 92 kompanii, {to pretstavuva odli~en zatori na nastani. Vo prvite tri meseci pokazatel za ponatamo{niot napredok na od minatata godina samo 29 kompanii industrijata vo zemjava.

teweto, za{tita na `ivotnata sredina i Dojranskoto ezero, gri`a za klientite i dobavuva~ite, podobar kvalitet na upravuvaweto i visok kvalitet na proizvodite. Od Pivara Skopje velat deka desetta godina po red uspe{no sorabotuavaat

so ova sertifikaciono telo. Iako na po~etokot procenkite na LRQA za nivnoto rabotewe gi do`ivuvale kako golem stres, podocna sfatile deka e potrebna otvorena i iskrena sorabotka koja uka`uva na slabostite i problemite vo kompanijata.

niverzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (UKIM) od 16 do 18 april 2011 godina organizira otvoreni denovi na Univerzitetot. Od devet do 17 ~asot vratite na fakultetite se otvoreni za da mo`at idnite studenti da se zapoznaat so mo`nostite za studirawe. UKIM, isto taka, dodeluva 230 stipendii. Na sekoj fakultet najdobro rangiranite dest kandidati na kone~nite rang-listi na primeni kandidati vo kategorijata redovni studenti se dodeluva stipendija. Site kandidati so prijavata za zapi{uvawe istovremeno konkuriraat za stipendija. Stipendijata ja pokriva {kolarinata za studirawe vo u~ebnata 2011/2012 godina.

HR NASTANI PODOBRETE GO VA[IOT BIZNIS PREKU SOCIJALNITE MEDIUMI iveeme vo era na interaktiven marketing, masoven, no sepak, celosno personaliziran i targetiran. Socijalnite mediumi kako Facebook, Twitter, YouTube, Foursquare i drugi im ovozmo`uvaat na korisnicite interakcija i potencijalno vlijanie vrz iljadnici lu|e. So pove}e od 800.000 “`iteli”, Facebook e najgolemiot “grad” vo Makedonija. Dokolku sakate da doznaete kako da kreirate i implementirate efikasna strategija za nastap na socijalnite mediumi, PSM Fondaciajta i NewMediaMK organiziraat obuka na 28 april. Ovaa obuka e nameta za sopstvenici i menaxeri na mali i sredni pretprijatija, direktori na marketing, marketing-specijalisti, specijalisti za odnosi so javnost i tie koi imaat potreba da nau~at kako internet-marketingot treba da se vklu~i vo postoe~kata marketing-strategija.

MHRA ORGANIZIRA RABOTILNICA ZA ORGANIZACISKA KULTURA akedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi vo sorabotka so Atinskiot i Qubqanskiot Univerzitet i nivnite dokaàni eksperti vo oblasta upravuvawe so ~ove~kite resursi i organizaciska kultura, organizira interaktivnata rabotilnica na tema “Organizaciska kultura”, koja }e se odrì na 15 april 2011 godina (petok), hotel Best Vestern. Za vreme na rabotilnicata }e se razrabotuvaat pra{awa od oblasta na organizaciskata kultura i }e se ponudat patokazi i opcii za nivno efikasno re{avawe vo praktikata preku osvrtite na prof. Nada @upan od Slovenija, koja }e govori na tema “Kako da se poddrì organizaciskata kultura preku sistemot na motivacija i nagraduvawe”, i Sotiris Karajanis od Grcija, koj }e govori na tema “Promena na organizaciskata kultura”.

SPORED NAJNOVIOT IZVE[TAJ NASLOVEN KAKO “@ENI NA RABOTA”, KANCELARIJATA ZA STATISTIKA NA RABOTNATA SILA VO SAD SOOP[TI DEKA SAMO 3% OD IZVR[NITE MENAXERI NA 1.000 NAJGOLEMI KOMPANII VO ZEMJATA SE @ENI.

24 KARIERI

SREDA / 13/04/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

REGRUTACIJA I SELEKCIJA NA KADAR (1)

IRINA TULEVSKAJOVANOVSKA Head of Recruitment and Selection Department DEKRA HR Consulting www.dekra.com.mk

[TO E REGRUTACIJA? Efikasnata regrutacija i selekcija e prviot vitalen ~ekor vo gradeweto uspe{na organizacija. Primarnata funkcija na procesot na regrutacija i selekcija e "izbor na vistinskata li~nost za vistinskoto rabotno mesto". Ova, sekako, e va`na zada~a za sekoj menaxer i posledovatelno vlijae vrz ostvaruvaweto na celite, kvalitetot na uslugite i produktite nameneti za potro{uva~ite, kako i vrz samiot tim. Regrutacijata na kadar e proces na locirawe i privlekuvawe individui, so cel popolnuvawe na slobodnite rabotni mesta. Kompaniite imaat kontinuirana potreba za regrut-

Dene{niot pazar na rabotna sila im go ote`nuva na kompaniite pronao|aweto, regrutiraweto i selekcijata na talentirani i kvalitetni kadri. Intenziviraweto na konkurencijata i nedostigot od kadri go onevozmo`uva efektivnoto regrutirawe, selekcijata i retencijata na kvalitetni kadri. Od druga strana, kvalitetniot kadar, koj e adekvatno rakovoden i motiviran, pretstavuva krucijalen faktor za uspehot na sekoja kompanija acija na novi vraboteni so cel popolnuvawe na slobodnite rabotni mesta kako rezultat na napreduvawe ili otkaz, so {to se steknuvaat novi ve{tini i seto toa vodi kon kompaniski rast i razvoj. Procesot na regrutacija se odviva vo nekolku fazi. PRVATA FAZA E DEFINIRAWE NA ULOGATA. Pred da po~ne procesot na regrutacija i selekcija va`no e da se odvoi vreme za sobirawe informacii za prirodata na rabotata ili so eden zbor analiza na rabotata. Ovie informacii se odnesuvaat na sodr`inata, celta, autputot na rabotata, kako i nivoto na organizaciskata struktura. Vrz osnova na ovie aktivnosti se forimra baza za opis na rabotnite mesta i profilot na

rabota/li~nost. Opisot na rabotno mesto e pi{an dokument koj gi opi{uva obvrskite, odgovornostite, potrebnite kvalifikacii, delokrugot na rabota, nazivot na pozicijata i sl. Profilot na li~nost gi sodr`i potrebnite i posakuvanite kriteriumi vo vrska so selekcijata. Ovoj profil se bazira na set od kompetencii koi se identifikuvani kako va`ni za performansite vo vrska so rabotnoto mesto. VTORATA FAZA E PRIVLEKUVAWE KANDIDATI. Postojat dva tipa regrutacija. Interna regrutacija, koja se odnesuva na kadarot koj tekovno raboti vo kompanijata. Ovoj tip privlekuvawe na kandidati e ekonomski i vremenski poefikasen vo odnos na eksternata regru-

tacija, koja se odnesuva na privlekuvawe kandidati nadvor od kompanijata. Postojat pove}e kanali za regrutacija na kadar kako, na primer, oglasuvawe vo pe~ateni mediumi, dr`avni i privatni agencii za vrabotuvawe, univerziteti, saemi na kariera i elektronsko ili internetregrutirawe. Celta na koj bilo kanal na regrutacija e privlekuvawe {to pogolem broj kvalifikuvani kadri za popolnuvawe na rabotnite mesta. Brojot na regrutirani kadri koi gi poseduvaat vistinskite znaewa i ve{tini e va`en garant za uspe{nosta na procesot na selekcija. (vo sledniot broj ~itajte za procesot na selekcija na kadar i kako da se napravi najdobar izbor na kandidati)

KOLUMNA

SAMODISCIPLINATA I CELITE isciplinata e most me|u celite i ostvaruvawata” Xim Ron Sposobnosta da se disciplinirate sebesi za da si postavite jasni celi i potoa sekojdnevno da rabotite na nivnoto ostvaruvawe }e pridonese za va{iot uspeh mnogu pove}e od koj i da e drug poedine~en faktor. Potrebno e da imate celi za da postignete dragoceni ne{ta vo ìvotot. Verojatno ste slu{nale deka “Ne moète da ja pogodite celta {to ne ja gledate”, “Ako ne znae{ kade odi{ sekoj pat }e te odvede tamu” i kako {to rekol Vejn Grecki, “Sekoj neispukan kur{um e proma{uvawe”. Ve}e so samoto toa {to }e izdvoite vreme za da re{ite {to navistina sakate vo sekoja oblast moète celosno da go promenite svojot ìvot. FAKTOROT NA 3% Se ~ini deka samo 3% od vozrasnite imaat napi{ani celi i planovi i ovie 3% zarabotuvaat pove}e otkolku site drugi zaedno. Zo{to e taka? Najednostavniot odgovor e deka ako imate jasna cel i plan za nejzino ostvaruvawe zna~i deka imate pateka po koja }e tr~ate sekoj den. Namesto razni pre~ki i popre~uvawa da ve skr{nat od patot, za da se zagubite ili da zatalkate, s$ pogolem del od va{eto vreme e naso~en vrz pravata linija od mestoto na koe se nao|ate do mestoto kade {to sakate da stignete. Zatoa, lu|eto

Brajan Trejsi, svetski poznat guru za motivacija i proda`ba i pretsedatel na Brajan Trejsi interne{nal, kompanija specijalizirana za obuka i razvoj na poedinci i organizacii. Vo prodolènie sleduvaat izvadoci od negoviot bestseler “Bez opravduvawa!”, koj pokaùva kako da uspeete na tri glavni poliwa vo va{iot ìvot: va{ite li~ni celi, va{ite rabotni i finansiski celi i va{ata sevkupna sre}a so cel ostvaruvaat mnogu pove}e od tie {to ja nemaat. Tragi~no e toa {to pove}eto mislat deka ve}e imaat cel. No, tie, vsu{nost, imaat nadeì i èlbi. Me|utoa, nade`ta ne e strategija za uspehot, a èlbata moè da se definira kako “cel bez energija za ostvaruvawe”. Celite koi ne se zapi{ani i razraboteni vo planovi se sli~ni na kur{umite b ez baru t vo ~aurata. Lu|eto bez zapi{ani celi niz ìvotot odat pukaj}i so prazni kur{umi. Bidej}i mislat deka ve}e imaat cel, nikoga{ ne se vpu{taat vo naporno, disciplinirano postavuvawe na celite - a toa e glavnata ve{tina za nivno postignuvawe. SOZDADETE POVE]E [ANSI ZA USPEH Vo 2006 godina USA Today objavi istraùvawe napraveno vrz golem primerok ispitanici koi imale novogodi{ni èlbi. Gi podelile vo dve kategorii - tie {to imale novogodi{ni èlbi i gi zapi{ale i tie {to imale èlbi, ama ne gi zapi{ale. Po dvanaeset meseci povtorno razgovarale so ispitanicite vo toa istraùvawe, a toa {to go otkrile bilo nevero-

jatno. Od lu|eto koi imale novogodi{ni èlbi, a ne gi zapi{ale, samo 4% gi ostvarile. No, vo grupata na tie {to gi zapi{ale svoite èlbi (za {to im bile potrebni samo nekolku minuti) 44% gi ostvarile. Ova e razlika vo uspe{nosta od 1.100%, a e postignata so ednostavniot ~in na oblikuvawe na èlbite i na celite vrz hartija. DISCIPLINATA NA ZAPI[UVAWE Od moeto iskustvo, zasnovano vrz nekolku milioni lu|e vo poslednite 25 godini, discipliniraniot ~in na zapi{uvawe na celite, praveweto planovi za nivno ostvaruvawe i sekojdnevnata rabota za deset pati ja zgolemuvaat verojatnosta za postignuvawe uspeh ili za 1.000%. Ova ne zna~i deka zapi{uvaweto na va{ite celi go garantira uspehot, tuku deka poprvin moè da se kaè deka dvojno ja zgolemuva verojatnosta za uspeh. Ova se mo{ne golemi {ansi za dobivka, osobeno so ogled na toa deka zemaj}i go molivot i hartijata ni{to ne gubite, nitu rizikuvate - samo malku vreme. Pi{uvaweto se narekuva “psiho-nevro-

BRAJAN TREJSI svetski poznat guru za motivacija i proda`ba

motorna aktivnost”. Samiot ~in ve tera da razmisluvate i da se koncentrirate. Ve prisiluva da izberete {to e pova`no za vas i za va{ata idnina. Poradi toa, koga }e ja zapi{ete celta vie ja vtisnuvate vo va{ata potsvest, koja potoa raboti 24 ~asa na den za da ja ostvari. Ponekoga{ na publikata na seminarite & ka`uvam: “Samo 3% od vozrasnite gi imaat zapi{ano celite, site ostanati rabotat za niv”. Vo `ivotot rabotite vrz ostvaruvaweto na svoite ili na tu|ite celi. [to }e izberete?

BIZNIS-ETIKA: KAKO DA PRE@IVEETE POKRAJ LO[ [EF?

Bi mo`ele do utre da nabrojuvame od kakvi {efovi se `alat vrabotenite denes. Verojatno, so zadovolstvo bi dale otkaz poradi niv, no sepak, zo{to da ne isprobate nekolku metodi so koi }e gi predupredite na nivnoto odnesuvawe [EF KOJ NE UPRAVUVA

Koj {ef e najlo{? Prvi }e podignat raka tie {to imaat {ef, no isto kako da go nemaat. Toa e {efot koj dozvoluva ne{tata da se odvivaat sami po sebe s$ dodeka nekoj drug ne donese odluka. Toj ~estopati ne znae {to se slu~uva, a za da go doznae toa zavisi od vrabotenite. Tuka upravuvaweto i vodeweto na procesite pa|a na tovar na samite vraboteni. Toa ~esto se slu~uva koga }e se unapredi lice so tehni~ka stru~nost i koga }e stane del od menaxmentot, bidej}i taa li~nost ja poznava strukata, no nema upravuva~ki sposobnosti. Seto toa moè nekako da funkcionira ako {efot ima pomo{nici i vredni vraboteni koi moàt da gi namalat lo{ite efekti od mlitavoto upravuvawe. Ako se nao|ate vo situacija tokmu vie da ja rabotite rabotata na {efot, nemate mnogu izbor (barem ne vo brzo vreme), osven da ja prezemete taa odgovornost i da se fatite vo kostec so site barawa. Najposle, ako dojde do promeni vo kompanijata, vie prvi }e znaete da se snajdete. Zatoa, prifatete gi slednive soveti: 1. Ako postoi vakuum vo menaxmentot, moète sami da go popolnite; 2. Ako imate {ef koj ne se odnesuva kako {ef, moèbi toa e zatoa {to toj navistina ne saka da bide {ef, tuku pove}e bi sakal da bide tehni~ki ekspert; 3. Ako vie samite ste podobar menaxer od nego, toga{ bidete menaxer – dolgoro~no gledano, odgovornite }e go prepoznaat toa, iako sega vi se ~ini deka va{iot trud ne se ceni dovolno; 4. Ako {efot ne nosi nikakvi odluki, zna~i deka ne saka da ja promeni postoe~kata sostojba. Ako toa ne se sovpa|a so va{ite èlbi, samite donesete odluka. Taka pobrzo }e go dobiete toa {to go sakate. [EF KOJ NEMA POIM, NO IMA VRSKI Ima i {efovi koi na pozicijata do{le preku svoeto semejstvo, a nemaat poim kako da ja vodat kompanijata, nitu, pak, se svesni za svoeto neznaewe. Vakvata situacija e mo{ne nezavidna. A edinstveniot sovet koj vi go nudime, dokolku sakate da ostanete na toa rabotno mesto, e isto taka neblagodaren – treba da po~nete da go obu~uvate svojot {ef. Zatoa: 1. Lu|eto koi ne znaat ~estopati ne se ni svesni za svoeto neznaewe. Kolku i da ve vxa{uva seto toa, nemate drug izlez osven diskretno da mu objasnite na va{iot {ef {to e toa {to ne go znae; 2. Vtoriot ~ekor e da go podu~ite va{iot {ef, pa ako treba i celoto semejstvo; 3. Dolgoro~no gledano, najdobro za site strani, pa i za vas, e da go nau~ite {efot koj nema poim sam da gi pronao|a odgovorite. Ako samo mu gi soop{tite odgovorite na gotovo nikoga{ nema da izlezete od toj krug. NEPRISTOJNI POGLEDI Ova e problem koj s$ po~esto izleguva na videlina,otkako ènite (i ne samo tie) se ohrabrija da progovorat vo javnosta za raznite oblici na voznemiruvawe na rabotnoto mesto. Vie, sekako, sakate na pameten i lukav na~in edna{ zasekoga{ da gi zaprete nepristojnite pogledi na va{iot {ef ili {efica. Ako {efot sekoj pat razgovara so va{ite gradi namesto so vas sekako deka nervite }e po~nat poleka da vi popu{taat. Toa nema da moète dolgo da go trpite, a moèbi ne sakate vedna{ da prijavite kaj nadle`nite, barem ne na po~etokot. Moèbi ne ste vo situacija da dadete otkaz, a toa ne e ni edinstveniot izlez – prethodno vredi da se obidete so drugi metodi: 1. Ako ve voznemiruva odnesuvaweto na {efot, na primer, ako ve gleda na na~in koj ne e primeren, dajte mu jasna nasoka da gleda na drugo mesto. Pokaète na nekoj dokument, kniga ili na desktopot; 2. Ako mu se javi va{ prijatel od nekoj medium i mu soop{ti deka saka da razgovara za seksualnoto voznemiruvawe vo kompaniiite, toa bi moèlo prili~no da go ispla{i i da go natera da go smeni odnesuvaweto; 3. Ako {efot ja preminal sekoja granica so svoeto odnesuvawe, prozborete za toa i kaète mu na {to ste podgotveni; 4. Ako ne uspeete da go re{ite problemot, àlete se na drugo mesto, najprvin kaj nadredeniot, a potoa i kaj ostanatite; 5. Ne mu popu{tajte na {efot koj ja preminal granicata. Sprotistavete mu se i zaprete go.

KARIERI 25

SREDA / 13/04/2011 / KAPITAL

INTERVJU “Vrabotenite i nivniot kontinuiran profesionalen i li~en razvoj se klu~ot za uspehot na sekoj deloven subjekt.”

ANA OKLESKA DIREKTOR NA DIVIZIJATA ZA ^OVE^KI RESURSI I OBUKA VO PROKREDIT BANKA

Vrabotenite se na{iot najgolem kapital!

Transparentnosta, kulturata na otvorena komunikacija, op{testvena odgovornost i tolerancija, uslu`na orientiranost, visokoprofesionalni standardi i visok stepen na li~na posvetenost se temelite vrz koi ProKredit banka upravuva so svoite ~ove~ki resursi. Vo ProKredit banka smetaat deka dokolku vrabotenite ja znaat i razberat strategijata na institucijata vo koja rabotat, polesno }e gi identifikuvaat svoite li~ni celi so celite na bankata VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

ako del od ProKredit grupacijata, od 2003 godina vo Makedonija ProKredit banka gi zadovoluva potrebite na malite biznisi i obi~nite lu|e. Otvorenosta kon klientite i kon vrabotenite e toa po {to ovaa banka e poznata na pazarot. Preku investiraweto vo obuka na vrabotenite bankata ne samo {to ovozmo`uva stru~na i visokokvalitetna usluga za klientite, tuku sozdava prijatna i efikasna rabotna atmosfera. Serioznosta vo svoite nameri za efikasno upravuvawe so ~ove~kiot kapital, grupacijata ProKredit ja doka`a so toa {to vo Makedonija ja otvori Regionalnata Akademija za Isto~na Evropa, so sedi{te vo Veles, koja obezbeduva vrvna, sistematizirana i kontinuirana obuka na vrabotenite od sredniot menaxment vo ProKredit bankite od regionot na Isto~na Evropa i Afrika, pritoa imaj}i ja predvid zgolemenata potreba od visoko kvalifikuvan menaxerski kadar. Za toa kako ProKredit banka menaxira so svojot ~ove~ki kapital razgovaravme so Ana Okleska, direktor na Divizijata za ~ove~ki resursi i obuka...

Na {to se osnova strategijata za upravuvawe so ~ove~kite resursi vo ProKredit banka. Koi se vrednostite vrz ~ij temel se gradi ~ove~kiot kapital vo ProKredit banka? Osnovnite korporativni vrednosti na ProKredit Banka, koi se temel na celokupnoto rabotewe na bankata vklu~uvaj}i ja i strategijata za upravuvawe so ~ove~ki resursi se transparentnosta, kulturata na otvorena komunikacija, op{testvena odgovornost i tolerancija, uslu`na orientiranost, visokoprofesionalni standardi i visok stepen na li~na posvetenost. Nie sme transparentni i kako banka vo odnosot so na{ite klienti, no mnogu va`na za nas e i transparentnosta vo odnosot so na{ite vraboteni so akcent na relacijata pretpostaven-vraboten. Toa zna~i deka toa {to go pravime sakame da objasnime kako i zo{to go pravime, bidej}i dokolku vrabotenite ja znaat strategijata istite }e gi identifikuvaat svoite li~ni celi so celite na bankata i }e dadat maksimalen pridones za nivno ostvaruvawe. Seto toa pomaga vo gradewe dobra rabotna atmosfera i vo kreirawe timski duh, koj dava rezultati vo ponatamo{noto rabotewe. Za nas mnogu se va`ni i intenzivnite obuki na vrabotenite koi vo ProKredit banka se prak-

tikuvaat redovno i toa lokalno vo bankata, na Regionalnata Akademija na ProKredit banka za Isto~na Evropa vo Veles i na Akademijata vo Germanija. Za ovie obuki se izdvojuvaat zna~itelni sredstva od strana na bankata, bidej}i toa za nas pretstavuva investicija vo na{iot najvreden resurs, vrabotenite koi so svoite znaewa i ve{tini }e pridonsat za ponatamo{en dolgoro~en razvoj na institucijata. Ponatamu, mnogu e va`no da se po~ituvaat i osnovnite vrednosti, kako {to se principite na ~esnost i iskrenost kon kolegite. Vo ProKredit banka ne postoi nastapuvawe od pozicija na super avtoritet. Site sme kolegi koi rabotime vo najdobar interes na institucijata, socijalno sme odgovorni i se griìme za sredinata vo koja postoime i rabotime. Kakva uloga ima Regionalnata Akademija na ProKredit vo Veles za vrabotenite vo bankata vo Makedonija, no i na nivo na grupacijata? Grupacijata ProKredit cvrsto veruva deka vrabotenite i nivniot kontinuiran profesionalen i li~en razvoj se klu~ot za uspehot na sekoj deloven subjekt. Toa e i glavnata pri~ina za postoeweto na centrite za obuka na ProKredit bankite. Vo taa smisla ulogata na Regionalnata Akademija e da obezbedi vrvna, sistematizirana i kontinuirana obuka na vrabotenite od sredniot menaxment vo ProKredit bankite od regionot na Isto~na Evropa i Afrika, imaj} i ja pritoa predvid zgolemenata potreba od visoko kvalifikuvan menaxerski kadar. Pod kvalifikuvan menaxerski kadar podrazbirame menaxeri so visoki li~ni i profesionalni vrednosti, koi gi razbiraat potrebite na klientite i koi moàt zna~itelno da pridonesat za razvojot na bankata i op{testvoto vo koe deluvaat. Vo toj kontekst na Regionalnata Akademija se izu~uvaat predmeti i se steknuvaat ve{tini od tri glavni oblasti: bankarstvo i finansii, upravuvawe so ~ove~ki resursi, i humanisti~ki nauki. Ova proizleguva od prethodno kaànoto - na{ite menaxeri ne samo {to se tehni~ki podgotveni da odgovorat na predizvicite na sovremenoto bankarsko rabotewe, tuku i se sposobni da gi prepoznaat vrednostite i potencijalite na svoite vraboteni, i so svoite li~ni i profesionalni vrednosti da pretstavuvaat primer i za svoite kolegi i za zaednicata vo koja deluvaat.

Povratnata vrska {to vo kontinuitet ja dobivame od bankite vo grupacijata govori deka vo golema mera sme uspeale vo ostvaruvaweto na celite na postoeweto na akademijata, kako na primer, zgolemeniot stepen na razmena na iskustva i podobrenata komunikacija me|u kolegite vo grupacijata, brziot i kontinuiran razvoj na karierite na u~esnicite i sl. Kolku postoeweto na ovaa akademija vlijae vrz podobruvawe na rabotata i performansite na ProKredit banka? So ogled na toa {to ProKredit bankite funkcioniraat vo isklu~itelno dinami~ni sredini, od su{tinska va`nost e na{ite vraboteni od sredniot menaxment da poseduvaat odli~ni komunikaciski ve{tini, da se podgotveni da re{avaat kompleksni problemi i da nosat va`ni odluki vo ote`nati uslovi na rabotewe, da rezoniraat logi~no, strukturirano i kreativno, da analiziraat razli~ni vidovi informacii i brzo i efikasno da iznao|aat re{enija, individualno ili vo diskusija so svoite kolegi. Me|utoa, najva`no od s$ e {to tie mora dlaboko da go poznavaat biznis-modelot na ProKredit, zatoa {to tokmu tie se nose~kiot stolb na negovata implementacija. Kolku vo ramkite na grupacijata postoi praktika da se “pozajmuva” rabotna sila, od edna zemja vo druga, koga za toa postoi potreba? Taa praktika se primenuva vo ProKredit banka i toa ~esto, blagodarenie na {irokata mreà na ProKredit banki vo 21 zemja vo svetot. Tokmu toa i dava mo`nosta na ProKredit banka da gi prezeme najdobrite iskustva i praktiki od site zemji. Kadrite od ProKredit banka Makedonija se me|u najbaranite i so gordost moè da izjavime deka golem del od niv zaminuvaat na odgovorni i visoki menaxerski pozicii vo drugite ProKredit banki ili, pak, vo ProKredit holding vo Germanija. Ovde moàm da go spodelam i li~noto iskustvo steknato vo Romanija, kade {to imav mo`nost da rabotam vo tekot na 2008 godina. Za mene be{e od osobena korist {to uspeav i da go sogledam romanskiot finansiski sektor i iako se raboti za kompletno razli~ni pazari vo Makedonija i Romanija, sepak, rabotej}i za ProKredit bankata vo Romanija, zaklu~iv deka pristapot kon klientite i kon vrabotenite, isto taka, bazira na transparentnost, profesionalnost i visoka usluga. Istata godina be{e i po~etokot na finansiskata kriza, koja{to mnogu podlaboko go pogodi nivniot finansiski sektor i mislam deka e ne samo profesionalno, tuku i

ìvotno iskustvo za mene toa {to se razviva{e kako strategija od strana na menxamentot vo Romanija so cel da se prlagodi na fluktuaciite koi doa|aa odnadvor. Dali moè da navedete primeri na interesni taktiki koi ProKredit banka gi upotrebuva vo upravuvaweto so ~ove~kite resursi? So cel uspe{na integracija na novovraboteni vo bankata, ProKredit banka organizira takanare~ena “obuka za podobro orientirawe”. Bez razlika vo koj sektor ili na koi rabotni zada~i }e po~ne vraboteniot, ProKredit banka mu ovozmoùva obuka za celokupnoto rabotewe na bankata, vklu~uvaj} i prezentacii od sekoj sektor za negovite nadle`nosti i rabotni zada~i. Na toj na~in novovraboteniot moè polesno da se integrira, znae komu da se obrati dokolku ima potreba. Vo ProKredit banka kako edna od strategiite na razvoj na ~ove~kite resursi se koristi i mentorstvoto kako proces na poddr{ka koj se razlikuva od obukata, koja e proces na osposobuvawe. Za razlika od obukata, koja ima za cel da gi osposobi efikasno da gi izvr{uvaat rabotnite zada~i, mentorstvoto niz poddr{ka i vnimatelno vodewe i sovetuvawe doveduva do celokupen razvoj na vraboteniot, kako profesionalno taka i li~no. Toa {to e mnogu va`no vo na{ata strategija za upravuvawe so ~ove~ki resusri e transparentnata komunkacija me|u vrabotenite i pretpostavenite, {to podrazbira i vklu~uva i redovna povratna informacija od pretpostaveniot kon vraboteniot za negovite performansi i mo`nosti za ponatamo{en razvoj. Za na{ata banka e karakteristi~no i toa {to mnogu lesno moè da se pristapi i do najvisokiot menaxement, imame politika na “otvoreni vrati”, pa ne sekoga{ kontaktot na vraboteniot mora da bide samo so negoviot direkten pretpostaven. Bi gi dodala i redovnite team- building aktivnosti koi se organiziraat najmalku edna{ godi{no, zaedni~kite proslavi na godi{ninata na bankata, koi se trudime sekoga{ da bidat interesni i zabavni, no da sodràt i nekoja op{testveno odgovorna aktivnost. Toa e voobi~aeno den koga site vraboteni od Bankata zaedno organiziraat aktivnosti za ìvotnata sredina, me|u pointeresnite bi gi spomenala poribuvaweto na Dojranskoto ezero, akcijata za po{umuvawe vo Veles, golemata eko-akcija za ras~istuvawe na kejot na Vardar, eko-akcijata na Matka i golem broj drugi aktivnosti. Inicijator na ovie aktivnosti se samite vraboteni.

MSP SOVETI

KAKO DA IZBEGNETE KATASTROFA KOGA VRABOTUVATE LU\E NA KLU^NI POZICII?! ostojano gledame direktori i menaxeri koi vrabotuvaat ili unapreduvaat lu|e koi apsolutno go nemaat potrebnoto znaewe, iskustvo i ve{tini za da rabotat na soodvetnata pozicija. Ne stanuva zbor za “sitni raboti”, tuku za toa kako nekoi lu|e se na{le na pogre{ni mesta, vo pogre{no vreme. Ako se pra{uvate zo{to tolku mnogu novi menaxeri i direktori propa|aat tolku spektakularno, odgovorot mo`e da se pronajde vo odeweto po polesniot pat, so toa {to sopstvenicite na kompaniite najmuvaat ili unapreduvaat lu|e so neslavno minato za klu~na pozicija, a so toa tro{at i vreme i pari. Tuka stanuva zbor i za propa|awe na mo`nostite, mu{teriite, pazarniot udel... Za da go izbegnete ova treba da ja nau~ite

ednostavnata lekcija koja stoi zad izrazot, “Koristi ja pravilnata alatka za vistinskata rabota”. Ako ne se pridrùvate do ova, pogre{nite odluki moè da ve ~inat skapo. No, sprotivno na ova, vo Silikonskata Dolina, postojat mnogu slu~ai kade {to menaxerite ili unapreduvaat inèneri so nula pazarno iskustvo za da go vodat sektorot za marketing. Postojat slu~ai na programeri koi{to rabotat vo proda`ba, lu|e so nula finansisko ili smetkovodstveno iskustvo kako menaxeri itn. Ova pokaùva deka lu|eto treba da rabotat i na drugi funkcii ili deka treba da im se dade {ansa da se dokaàt, no treba da se znae {to da se pravi vo vakvite situacii ili barem menaxerite da gi znaat rizicite so koi }e rabotat.

Problemot e vo toa {to premnogu direktori i menaxeri go biraat polesniot pat i o~ekuvaat rabotite ubavo da se zavr{at. Koga imate nemera da popolnite klu~na pozicija, eve nekolku soveti koi }e moàt da vi pomognat: Nau~ete kako da gi slu{ate izgovorite za odbirawe na polesniot pat, osobeno koga tie doa|aat li~no od vas; Ako mislite da vrabotite nekoj koj, poradi koi bilo pri~ini, nema iskustvo, poznavawe ili ve{tini za rabotata, toga{ razmislete povtorno, zo{to vo nekoi situacii toa moè da ve ~ini mnogu pove}e; Ako mislite deka vrabotuvaweto e nizok prioritet ili isklu~ivo rabota na sektorot za ~ove~ki resursi, se laète. Toa e rabota na menaxerite. Napravete ja prioritet i seriozno sfatete ja;

1 2 3

Ako mislite deka e va`no brzo da se popolni pozicijata, samo zamislite kolku pove}e vreme }e treba da se popolni pozicijata koga pogre{nata li~nost neizbe`no }e ja upropasti rabotata.

26 KARIERI CV EMA ANDRA[EVSKA

SREDA / 13/04/2011 / KAPITAL

CV DANIELA NA^EVSKA-STOJ^EVSKA

MARKETING-MENAXER NA PERMINDEKS

ma Andra{evska e marketing-menaxer na dru{tvoto za proizvodstvo, posreduvawe, promet i uslugi, Permindeks – oficijalen zastapnik na najnovata i najmoderno koncipirana makedonska vinarnica, vinarnica STOBI. Na ovaa rabotna pozicija se gri`i za site marketing{ki aktivnosti {to se fokusiraat na izgradbata i razvojot na brendot Stobi na makedonskiot i srpskiot pazar. Nejzinoto rabotno iskustvo po~nuva vo pretstavni{tvoto na Unilever vo Skopje, rabotej}i vo sektorot za marketing so odgovornost za razvivawe na brendovite Dove, Rexona, Axe, Sunsilk i Signal na makedonskiot, albanskiot i kosovskiot pazar. Na patot na svojot karieren razvoj, Andra{evska rabotela i vo marketing-

EKSPERT ZA KORPORATIVNI KOMUNIKACII VO VIP OPERATOR

sektorot na @ito Luks , no i vo AD IMB Mlekara - Bitola, za vreme na rebrendiraweto na Bimilk. Visokoto obrazovanie po biznis-administracija go steknuva na American College of Thesasaloniki, so nasoka kon marketingot i digitalnite mediumi, dodeka postdiplomskite studii gi zavr{ila na New York College vo Solun, spored programata na institutot Universitaire Kurt Bösch - I.U.K.B. za biznisadministracija.

aniela Na~evska-Stoj~evska go vodi delot na korporativni komunikacii vo Vip operator, kade {to e odgovorna za internata i eksternata komunikacija vo kompanijata, vklu~uvaj}i gi i op{testveno odgovornite aktivnosti. Nejzini glavni zada~i se da obezbeduva proaktiven media pristap i odnosi so javnosta, promocija na brendot i kompanijata kon eksternata i internata javnost. Prvoto rabotno iskustvo na Stoj~evska e vo grade`niot sektor kako preveduva~ od angliski na makedonski jazik, a potoa karierata ja prodol`uva vo Makedonski Telekom AD, kade {to za period od {est godini ja dostignuva pozicijata menaxer za interni

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

STEPHAN PATERNOT^OVEKOT [TO JA IZMISLI SOCIJALNATA MRE@A

Kompaniska kultura kakva {to sekoj vraboten bi posakal

Operativnata filozofija i kultura na NetApp se definirani od zamislata za kompanija-model koja }e da gi dostavuva najdobrite mo`ni rezultati za zaednicite na koi im slu`i, pritoa prifa}aj}i gi i `iveej}i spored zaedni~kite osnovni vrednosti

TOM XORXENS

PRETSEDATEL I IZVR[EN DIREKTOR NA NETAPP

“Na{ite talentirani vraboteni se obedineti okolu edna cel: da im pomognat na na{ite klienti da uspeat.” za vrabotenite najmnogu poradi kompaniskata kultura. Operativnata filozofija i kultura na NetApp se definirani od zamislata za kompanija-model koja }e da gi dostavuva najdobrite mo`ni rezultati za zaednicite na koi im sluì, pritoa prifa}aj}i gi i ìveej}i spored zaedni~kite osnovni vrednosti. “Na{ata posvetenost na vrednostite i na toa da bideme prepoznaeni kako odli~no mesto za rabota se klu~ni za na{iot uspeh”, naglasuva Xorxens. Op{to poznato e deka vrabotenite koi se sre}ni na svoeto rabotno mesto podobro se griàt za kompanijata i za nejzinite kli-

STIPENDII

enti. Pove}e se trudat, podobro komuniciraat i pove} e sorabotuvaat. Vo osnova, sre}nite vraboteni pove}e se gri`at za svojot uspeh i za uspehot na site koi se del od timot – klientite, akcionerite, vrabotenite, partnerite i sorabotnicite. Vrabotenite vo NetApp se posveteni na dobrite rezultati, bidej}i sme gordi na na{ata kompanija i bidej} i toa ni pomaga da imame odli~no iskustvo so klientite i partnerite. “Na{ite talentirani vraboteni se obedineti okolu edna cel: da im pomognat na na{ite klienti da uspeat”, istaknuva Xorxens. Vo NetApp smetaat deka ova rangirawe e eden od na~inite na koj kompanijata mo`e da se sporedi so najdobrite svetski kompanii. “Rezultatite od rangiraweto pretstavuvaat inspirativen osvrt na iskustvoto i misleweto na vrabotenite vo vrska so na{ata kultura i vrednosti, doverba vo

liderstvoto, integritetot i fer odnosite, timska rabota i prijatelstvo. Tie ni pomagaat da prepoznaeme vo koi ne{ta sme dobri i {to treba da popravime, za i ponatamu da ostaneme dobro mesto za rabota za na{ite vraboteni i dobra kompanija za sorabotka za na{ite klienti i partneri. Isto taka, ova pretstavuva odli~en na~in za regrutirawe i privlekuvawe na najdobrite talenti vo na{ite redovi”, dodava Xorxens. Osnovni vrednosti na NetApp

• • • • •

Doverba i integritet Liderstvo Ednostavnost Prilagodlivost Timska rabota i sinergija • Prezemawe ~ekor pove}e • Izvr{uvawe na zada~ite

UNESCO-L’OREAL International Fellowships

Ride for your Rights!, European Tour

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA UNESCO-L’OREAL stipendiite se nameneti za mladi èni-istraùva~i koi se angaìrani vo poleto na prirodnite nauki: biologija, biohemija, biotehnologija, zemjodelstvo, medicina, farmacija i sl.

DOSTAPNA ZA: MLADI STUDENTI I AKTIVISTI OD CELA EVROPA Specijalnata pan-evropska velosipedska trka }e se slu~uva niz 12 evropski zemji od 3 do 15 septemvri 2011 godina, na koja se povikuvaat studenti od cela Evropa da ja poddr`at idejata za pogolema mladinska mobilnost, kako i za jaknewe na mirot i tolerancijata vo Evropa.

Australian Endeavour Awards for Study/Research in Australia KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA Endeavour nagradite se del od programata na avstraliskata Vlada, se dodeluvaat na me|unarodni studenti, a so cel da im obezbedi mo`nost za studirawe, istra`uvawe i profesionalen razvoj vo Avstralija.

ko denes najdobariot sinonim za poimot socijalna mreà e Fejsbuk, (ili za nekoi moèbi Tviter, Majspejs i Frendster), nekoga{ toa be{e prvata socijalna mreà theGlobe.com, ~ij inovator e nekoga{niot student na Univerzitetot Kornel, Stiven Paternot, vo sorabotka so negoviot kolega Tod Krizelman. Toa po {to moèbi najmnogu se pameti prvata socijalna mreà theGlobe.com e nejzinoto “so brzina na svetlinata” pojavuvawe na site naslovni stranici na mediumite {irum svetot, kako i nejzinata najgolema inicijalna javna ponuda na hartii od vrednost vo 1998 godina. Iako nejziniot osnova~ dolgo vreme uìva{e vo slavata i profitot, ovaa prva socijalna internetmreà, sepak, ne doìvea tolku golem uspeh kako toj na gigantot Fejsbuk, koj e bukvalno prisuten vo sekoj del od svetot.

Najposakuvani kompanii za rabota: NetApp

e}e devetta godina po red, magazinot Fortune na svojata presti`na lista na vrvni “100 kompanii vo koi e najdobro da se raboti”, ja vklu~uva korporaciajta za kompjutersko skladirawe i menaxirawe so podatoci, NetApp (Network Applications), so sedi{te vo Sanivil, Kalifornija. Ovaa godina, Fortune go smesti NetApp na pettoto mesto na listata, so {to ve}e treta godina po red se nao|a me|u najdobrite deset kompanii, a petta godina po red ovaa komapanija e rangirana me|u najdobrite 15. “Ne samo {to Fortune u{te edna{ mu go soop{ti na svetot toa {to nie vrabotenite vo kompanijata ve} e go znaeme, deka NetApp e super rabotodavec, tuku i rezultatite od na{ata godi{na anketa na vrabotenite porasnaa, i toa vo godina vo koja se soo~ivme so ekonomski predizvici”, veli Tom Xorxens, pretsedatel i izvr{en direktor na NetApp. Poprecizno, vrabotenite mu dadoa na NetApp povisoki oceni vo kategoriite: privilegii, otvorena komunikacija, doverba vo liderstvoto i fer tretman. NetApp e posebna kompanija

komunikacii. Od 2005 do 2007 godina, Stoj~evska e frulance copywriter. Daniela Na~evska-Stoj~evska diplomira na otsekot za op{ta i komparativna kni`evnost na Filolo{kiot fakultet, pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje i momentalno e postdiplomec na Institutot za sociolo{ki i politi~ko pravni istra`uvawa.

Summer School: Human Rights and Transitional Justice, Sarajevo KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 MAJ 2011 GODINA Od 18 do 31 juli 2011 godina, vo Saraevo }e se odr`i me|unarodna letna {kola na tema “^ovekovi prava i tranziciska pravda”.

UNIVERZITET

LSBF - UNIVERZITET KOJ GI REFLEKTIRA GLOBALNITE PAZARNI TRENDOVI

ondon School of Business and Finance (LSBF) e unikatna edukativna institucija koja obezbeduva biznis-fokusirani programi, dizajnirani da gi reflektiraat globalnite pazarni trendovi. LSBF gi privlekuva najtalentiranite i najambicioznite kandidati od pove}e od 150 dr`avi niz celiot svet, a toa go pravi preku razvoj na programi strukturirani so internacionalna perspektiva, koi gi kreira zaedno so korporativni partneri. LSBF nudi i nenadminato portfolio na profesionalni kvalifikacii, kako i inovativni dodiplomski i postdiplomski programi, so fleksibilnost studiite da se prilagodat na kariernite ambicii na studentite. LSBF e business hub univerzitet, koj kreira kadri za posebnite potrebi na rabotodavcite niz celiot svet i obezbeduva edukacija za svetski najpoznatite profesionalni kvalifikacii za: finansiska analiza (CFA), smetkovodstvo i revizija (ACCA), upravuva~ko smetkovodstvo (CIMA) i marketing (CIM). Pretstavni~kata kancelarija na LSBF za Republika Makedonija e otvorena vo 2010 godina.

Greenpeace International Internship, Amsterdam KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: VO TEK Oddelot za istra`uvawe na Greenpeace International nudi mo`nost za {estmese~en platen sta` vo Amsterdam, so polno rabotno vreme od 40 ~asa nedelno.

The Economist Film Project Competition KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: JANUARI 2012 GODINA The Economist Film Project e iniciran od magazinot The Economist, vo partnerstvo so PBS NewsHour, i ima za cel da promovira nezavisni dokumentarni filmovi na re`iseri od celiot svet. Filmovite koi }e bidat selektirani na razli~ni istra`uva~ki temi }e bidat redovno emituvani na PBS NewsHour od po~etokot na mart 2011 do januari 2012 godina.

Dr. Erhard Busek SEEMO Award KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 25 MAJ 2011 GODINA South East Europe Media Organisation (SEEMO) ja dodeluva nagradata Dr. Erhard Busek – SEEMO vo vrednost od 3.000 evra. Za ovaa nagrada mo`at da konkuriraat novinari, urednici, mediumski direktori, mediumski eksperti, pisateli od Ju`na i Centralna Evropa, koi so svojata rabota pridonele vo podobruvawe i nadminuvawe na problemite na malcinstvata vo regionot.

www.mladiinfo.com

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Tenderi / Konferencii i saemi

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Nacionalna AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvedba na sistem za bez`i~no povrzuvawe i prenos na signali pome|u brana Globo~ica i elektrana Globo~ica vrz osnova na izraboten proekt Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7bf5db92-2cee-4a6b-bbeca98e4e18c582&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na ekonomski operator za podgotovka na energetski kontroli za implementacija na merki za energetska efikasnost vo objekti spostvenost na Op{tina Veles Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=380436a2-0ddf-4cfe-be2ec16044a610f9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Institut za belodrobni zaboluvawa i tuberkuloza c.o. Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA nadgradba na integriran softver Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1d69d050-1c3b-4b15-94350de2a7d4b566&Level=2

WWW.KAPITAL.MK KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Studeni~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe na postojno i izgradba na novo uli~no osvetluvawe na podra~jeto na Op{tina Studeni~ani Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=c787923a-69d3-4cbd-8b07-7d504cb95829&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Digitalni sertifikati za elektronski potpis Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=46b77646-c31b-4855-a8f6-7cf021bc782e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.05 - 25.05.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za izvedba na ~e{mi~ki za piewe voda na teritorija na op{tina Aerodrom. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=c6d4e508-5430-4442-9c63-78ceb8f28227&Level=2

Obuki / Menaxment / Me|unarodna trgovija

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Proda`ba / Smetkovodstvo

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@ vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091 SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 08.04.2011 DR. PANOVSKI Skopje ima potreba od: 1. SMETKOVODITEL, 2.

EKONOMIST – ZA VNATRE[NA REVIZIJA. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomija, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Voza~ka dozvola, - Za pozicija pod reden broj 1 – iskustvo 2 godini. Rok za prijavuvawe do 15.04.2011 godina. Zainteresiranite kandidati mo`at da apliciraat so svoe CV na e-mail: spasov.s@drpanovski.com.mk i panovski@panovski.com.mk SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 AAG Komunikacii za potrebite na svoj klient, kompanija rangirana vo listata na prvite 200 kompanii, objavuva oglas za RAKOVODITEL VO OBLASTA NA FINANSII. Odgovornosti: - Planirawe, koordinirawe i kontrola vrz raboteweto na Sektorot finansii, - Finansiska analitika

i izvestuvawe, - Kontrola na gotovinskiot tek i finansiskite instrumenti, - Obezbeduvawe usoglasuvawe so barawata na regulativite, - Razvoj na vrabotenite vo delovnata edinica. Potrebni se: - Najmalku ekonomski fakultet - Iskustvo od 5 godini vo finansii, - Poznavawe na angliski jazik i MS Ofis, Visoka rabotna etika i liderski sposobnosti. - Diploma od MBA, Msc i profesionalen sertifikat za smetkovodstvo ili revizija ~e se smeta za prednost. Dostavete va{e CV na recruitment@aag.com. mk ne podocna od 16 April 2011. Napomenuvame deka }e bidat kontaktirani samo onie kandidati koi tesno gi zadovoluvaat kriteriumite.

MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 06.04.2011 @ITO LUKS objavuva oglas za vrabotuvawe na MENAXER ZA PROIZVODI VO MARKETING. Potreben profil: - VSS – biznis administracija/ marketing/ ekonomija, - Strate{ko razmisluvawe, kreativnost, ambicioznost, motiviranost, analiti~ki i komunikaciski ve{tini, - Sposobnost za rabota pod pritisok i ispolnuvawe na dadeni rokovi, - Najmalku 2 godi{no iskustvo vo oblasta na marketingot, po mo`nost vo kompanija {to se zanimava so proizvodi za {iroka potro{uva~ka, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Voza~ka dozvola B- kategorija, - Odli~ni kompjuterski ve{tini (Word, Excel, Power Point). Kandidatite da ispratat CV na angliski jazik ne podocna od 13 April na adresa: @ito Luks AD Skopje, „Makedonsko – Kosovska

brigada” 44, 1000 Skopje, do divizija za ~ove~ki resursi, so naznaka „Aplikacija za rabota” ili alternativno da ispratite e-mail na zitoluks@zitoluks.com. mk. Oglasot e dostapen i na www. zitoluks.com.mk.

navawe na angliski jazik, rabotno iskustvo vo trgovija i rabota so kompjuter. Zainteresiranite da gi ispratat svoite biografii so zadol`itelna fotografija na adresa: PFah 793, 1000 Skopje najdocna do 15 April 2011 godina.

FARMACIJA Izvor: Kapital Objaveno: 08.04.2011 BETA MEDIKO TRADING objavuva oglas za vrabotuvawe na: 1. 1 lice so VSS i so zavr{en Medicinski fakultet ili Farmacevtski Fakultet za vodewe na administrativno rabotewe i marketing za proizvodi od oblasta na Interna medicina, 2. 1 lice so SSS – Farmacevtski tehni~ar so poloèn dràven ispit za rabota vo apteka, 3. 1 lice so SSS Opti~ar za proda`ba i rabotewe so opti~ki stakla. Zadolìtelno potrebno: Poz-

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.04.2011 LOGING ELECTRONICS DOO objavuva konkurs za slobodni rabotni mesta – dva rabotnika vo sektorot Finansii/Administracija: 1. Administrativen rabotnik na neopredeleno vreme, 2. Tehni~ki preveduva~ po Albanski jazik na opredeleno vreme. Va`nost na konkursot 7 dena! Uslovite, detalite kako i e-prijavata za navedenite oglasi mo`e da gi najdete na na{ata internet strana: www.loging.mk (vo delot VRABOTUVAWE).

Fun Business

KAPITAL / 13.04.2011 / SREDA

PO OSUMGODIШNATA ISTRAGA ZA PRONEVERA

CECA PRIZNA, 8 MESECI ]E BIDE VO DOMA[EN PRITVOR

Peja~kata }e odle`i osum meseci doma{en pritvor vo nejzinata luksuzna vila vo Belgrad, nosej}i elektri~na alka i }e vrati 1,5 milioni evra na dr`avata. Sevo ova e del od spogodbata so belgradskoto obvinitelstvo koe pove}e izgleda kako odmor, otkolku kako vistinska kazna SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

rpskata turbofolk peja~ka, Svetlana Ceca Ra`natovi}, po osumgodi{nata istraga, kone~no ja prizna vinata za zloupotreba na pozicijata, nezakonsko prisvojuvawe pari od transferite na fudbalerite na fudbalskiot klub “Obeli}” vo vrednost od pove}e od 1,5 milioni evra, kako i deka nelegalno poseduvala oru`je. Za svoeto priznanie, pobarala spogodba so belgradskoto obvinitel-

stvo, koe po pregovorite odredilo merka doma{en pritvor vo nejzinata vila vo Belgrad, vo vremetraewe od edna godina (odnosno osum mecesi, odzemaj}i gi ~etirite meseci koi Ceca gi odle`ala vo zatvor vo 2003 godina) i pari~na kazna od 1,5 milioni evra koi treba da & gi vrati na dr`avata. Istoto se odnesuva i na nejzinata sestra, Lidija Ocokoli}, koja priznala deka & pomagala na sestra & pri transferot na parite, a pregovara za {estmese~en doma{en pritvor. No, spogodbata

ne va`i za porane{nite rakovoditeli na fudbalskiot klub “Obeli}”, Dragi{a Bini} i Jovan Dimitrievi}. Protiv niv e krenato obvinenie za nezakonska proda`ba na fudbalerot Milan Obradovi} na moskovskiot klub, Lokomotiv. Bini} i Dimitrijevi} napravile izmama od 2 milioni evra so negoviot transfer, koi ne gi uplatile na smetkata na klubot. Vo soglasnost so spogodbata so obvinitelstvoto, za Ceca i nejzinata sestra nema da ima sudewe, tuku }e im bidat izre~eni

kaznite. Za vreme na izvr{uvaweto na kaznata doma{en pritvor, peja~kata }e mora da nosi elektri~na alka okolu nogata, {to zna~i deka }e bide pod elektronski nadzor. Peja~kata }e ima dozvola da odi samo na tri lokacii i }e mora da gi otka`e site svoi nastapi. Srpskite mediumi neodamna pi{uvaa deka peja~kata i nejzinite advokati sakaat spogodba, bidej}i Ceca bila svesna deka ovoj slu~aj }e ja sledi cel `ivot i edna{ zasekoga{ mora da stavi kraj, makar

na nejzinite fanovi, koi, isto taka, buntuvaa za nejzinata sloboda. Istragata koja pove}epati be{e pro{iruvana, krena obvinenie protiv najpoznatata srpska folk peja~ka, koja na krajot mora{e da ja prifati vinata. Sepak, kaznata ne ispadna tolku stra{na i seriozna kako obvinenijata so koi se tovare{e. Osum meseci pritvor vo luksuzna vila so site privilegii, samo bez nastapi, pove}e izgleda kako odmor, otkolku kako kazna. Izgleda navistina se isplati {oubiznisot.

GADGETS

“APRILSKI BALETSKI VE^ERI” VO MOB

NOVA TRADICIJA NA BALETSKATA UMETNOST So

izvedbite na popularnite baleti “Bolero” i “Izgubena verba”, ve~erva sve~eno }e se otvorat prvite “Aprilski baletski ve~eri” vo Makedonskata opera i balet. Celta e manifestacijata da prerasne vo tradicija na nivoto na Majskite operski ve~eri SILVANA JOVANOVSKA

USB ZA MOBILNI

va stik~e e O re{enie za lu|eto koi

nemaat vreme za nivnite mobilni telefoni, a sakaat da vodat evidencija za propu{tenite povici. So nego mo`e da se sledi telefonot, primenite i ispratenite poraki, povicite, imejl-porakite, seto toa so priklu~uvawe na ova USB na kompjuter. Povrzano so GOOGLE Maps, vo sekoj moment }e znaete kade e va{iot telefon, {to e osobeno dobro ako go zagubite. K O M E R C I J A L E N

jovanovska@kapital.com.mk

o baletot “Bolero” na Moris Ravel, vo koreografija na Iskra [ukarova i “Izgubena verba” na Sa{a Evtimova, ve~erva vo Makedonskata opera i balet, za prvpat }e se odr`i manifestacijata “Aprilski operski ve~eri”. Na manifestacijata }e bidat izvedeni sedum moderni baleti, a pokraj solistite i baletskiot ansambl na Makedonskata opera i balet, }e ima i mnogu gosti, baletski ansambli i solisti od SAD, Italija, Portugalija i Romanija. Manifestacijata }e se zatvori na Svetskiot den na tancot, na 29 april, so svetskata premiera na pretstavata “Drakula”, kako koprodukciski proekt na baletskite grupi od Portugalija, Romanija i MOB. Qubitelite na baletot }e imaat mo`nost da u`ivaat vo izvedbite na “Karmina Burana” na 15 april, “Ako be{e...

i po cena da priznae deka e vinovna samo za da ja ostavat na mir. So ovie o~ajni~ki obidi da se spasi sebesi i karierata, turbofolk divata, u{te pove}e ja potvrdi vinata i be{e pra{awe na vreme koga }e dobie presuda. Istragata protov Ceca Ra`natovi}, po~na po ubistvoto na srpskiot premier Zoran Xingi}, za vreme na operacijata “Sabja”, vo mart 2003 godina. Taa odle`a ~etiri meseci pritvor, kade {to {trajkuva{e so glad, ne priznavaj}i ja vinata, u`ivaj}i vo poddr{kata

“Bolero” – vo izvedba na solistite Aleksandra Mijalkova i Dmitro ^ebotar sega e” i “Zemjata umre vreskaj}i” na 17 april, vo izvedba na gostite od Italija. Na 19 april na malata scena }e se izvede baletot “Vrati”, a na 22 april, gostite od SAD }e go izvedat prviot ~in

od pretstavata “Osnovni upatstva” i vtoriot ~in od “Patot na bludniot”, dodeka, pak, istiot sostav na 23 april, }e go odigraat baletot “Skrivali{te”. Na 29 april e zatvoraweto na manifestacijata so izvedbata na “Drakula”.

Spored Goran Bo`inov, direktorot na MOB, celata ideja za formiraweto na ovaa manifestacija e sozdavawe baletski festival, koj }e prerasne vo tradicija, i }e se izdigne na nivo so Majskite operski ve~eri.

O G L A S

22 APRIL SPECIJALEN PRILOG VO

EDUKACIJA KAKO DA SE IZBERE VISTINSKATA PROFESIONALNA

ORIENTACIJA ZA IDNITE STUDENTI? KOI PROFILI ]E BIDAT NAJBARANI VO PRESRET NA GODINE[NIOT UPIS ZA FAKULTET? NOV TREND NA MAKEDONSKATA BIZNIS SCENA: KOMPANIITE OTVARAAT SOPSTVENI TRENING CENTRI! PRIVATNO SREDNO OBRAZOVANIE -RASTE PONUDATA NA MAKEDONSKIOT PAZAR. KAKO I KADE DA SE RAZVIVAAT MEKITE VE[TINI, KOI SPORED KRITERIUMITE NA KOMPANIITE, SE ISKLU^ITELNO VA@NI ZA NIVNITE IDNI VRABOTENI? OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG EDUKACIJA, KOJ KE IZLEZE NA 22 APRIL 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

EDUKACIJA

MAJ

AVTOMOBILIZAM

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA