269-14.04.2011 by Kapital Media Group

PREDVREMENA KAMPAWA ZA PREDVREMENI IZBORI

MAKEDONIJA BARA INVESTITORI NA SAMITOT VO ISTANBUL

VO IME NA JAVNIOT INTERES SE TURKA PARTISKATA PROGRAMA

TURSKI METAL SAC SAKA DA GO KUPI OHRIDSKI EMO

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 7

STRANA 4

~etvrtok. 14 april. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MAKEDONSKI [UMI SO 2.500 VRABOTENI ZA RABOTA ANGA@IRA PRIVATNI FIRMI

KARAXOSKI: KAKO DA GI NATERAM RABOTNICITE DA ODAT V PLANINA DA SE^AT DRVA?! MAKEDONSKI [UMI LANI POTRO[ILE POVE]E OD 13 MILIONI EVRA ZA DA IM PLATAT NA PRIVATNI FIRMI DA JA VR[AT RABOTATA [TO PO OPIS TREBA DA JA SRABOTI JAVNOTO PRETPRIJATIE.

STRANA 11

NA ZATVORAWE, SREDA, 13.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,46% 0,37% 0 0,35% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 6 442,51 1,45

NAFTA BRENT EURORIBOR

121,69 12 2,09%

KOLKU MAKEDONIJA INVESTIRA VO SOOBRA]AJNATA INFRASTRUKTURA

Ivan Novakovski BIZNIS-MENAXER NA NOVA U^ENICITE KOI IZLEGUVAAT OD NOVA ]E BIDAT LIDERI NA MAKEDONIJA STRANA 17

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.04) 2,540

STOPANSKA BANKA

MBI 10

D-R ZLATKO [AJNOSKI

2,535

[TO PRETSTAVUVA PEREWETO PARI?

2,530 2,525 2,520

STRANA 10

2,515 2,510 2,505 07/4

09/4

11/4

13/4

Grcija ne uspea, ama Vladata }e go uni{ti izvozot na vino! STRANA 2-3

KOLUMNA KOL

ZA TRI GODINI IZGRADENI SAMO 7,7 KILOMETRI OD KORIDOROT 10

STRANA 12-13

ALEKSAND JAN^ESKI ALEKSANDAR STANISLAV PIGON STANIS

BRENDBR DR@AVA DR@ ST STRANA 14

VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

APSURDEN ZAKON ZA VINO STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 14 APRIL 2011

APSURDEN ZAKON ZA VINO

Ako dr`avata saka da go zgolemi izvozot na vino vo {i{iwa, prvo {to treba da sozdade e jasna zakonska ramka, koja im }e sozdade uslovi za izvoz na makedonskite vinarnici kakvi {to imaat vinarnicite od zemjite-~lenki na Evropskata unija. Ako Vladata pravi Zakon za vino koj te`nee da bide vo soglasnost so evropskoto vinsko zakonodavstvo, toga{ treba da vnimava zakonskite odredbi i su{tinski da im pomognat na proizvoditelite na vino da se vklopat na evropskiot pazar. A ne samo da ja sledi formata za zadovoluvawe na evropskite standardi, bez da ja gleda “golemata slika”. Bez da razmisli kako “prepi{anite” zakonski odredbi od EU vo praktika }e vlijaat na proizvodstvoto na vino vo Makedonija. Kako Zakonot i raznite pravilnici koi go doureduvaat }e vlijaat na konkurentnosta na makedonskite vina na stranskite pazari. Vo uslovi koga konkurencijata na svetskiot vinski pazar e ogromna, vinata od Makedonija trpat i dopolnitelen pritisok od Grcija da go smenat nazivot Makedonija kako odrednica za geografskoto poteklo. Tokmu poradi toa Vladata treba da gi konsultira vinarnicite vo procesot na donesuvawe na zakonite koi niv gi zasegaat, ako ne saka da se soo~uva

so apsurdni situacii. Kako na primer situacijata vo koja vinarnicite ne moàt da go deklariraat fakti~kiot kvalitet na odredeno vino vo {i{e zatoa {to grozjeto koe go koristat vo procesot na proizvodstvo ne doa|a od istoto vinogorje vo koe se nao|a i vinarnicata. Pri transportot od Tikve{ko do Skopsko grozjeto gubelo na kvalitet, pa zatoa od nego ne moèlo da se proizvede kvalitetno vino. Bez razlika {to toa grozje de fakto e kvalitetno, a sortata e propi{ana i nameneta tokmu za proizvodstvo na kvalitetno vino(!?). Kako Makedonija da e golema kolku {to e Amerika, pa za da se transportira grozje (koe, patem, se ~uva vo ladilnici) od Kavadarci do Skopje treba vreme kako za da se prenese od Napa do Wujork. Dali ovie apsurdni zakonski odredbi se samo previd vo podgotovkata na Zakonot i negoviot pravilnik, kako {to tolkuvaat del od direktorite na vinarnicite, ili Vladata navistina vaka zamislila deka treba da bide uredeno proizvodstvoto na vino i deklariraweto na negoviot kvalitet? Zatoa {to ako dràvata go degradira potekloto i kvalitetot na vinata, toga{ {to da o~ekuvame od konkurentskite zemji, kako sosedna Grcija, koja postojano vr{i pritisok makedonskite vina da go isfrlat zborot Makedonija od etiketite? Dràvata mora da najde na~in da go re{i ovoj problem, ako saka da go zgolemi izvozot na vino vo {i{iwa i negovata

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk baj jals alska@ ka@ @kappita itall.c l.com com. om.mk mk

vrednost. Zatoa {to degradiraweto na klasata na vinoto, od kvalitetno vo regionalno, ja namaluva i negovata vrednost, pa kako takvo toa lo{o pominuva na policite na stranskite marketi. A prebirlivite svetski potro{uva~i na vino ne posegnuvaat po {i{e ~ija etiketa ne im e poznata, po vino od zemja za koja nemaat slu{nato. Glavnata poraka koja na makedonskite proizvoditeli na vino sekoga{ im ja davaat stranskite distributeri e slednata: ako Makedonija saka da izvezuva kvalitetno vino vo {i{e prvo treba da stane prepoznatliva kako vinska zemja! Prikaznata za vinska zemja ne se gradi samo so reklamni videospotovi. Ili poprecizno ka`ano, marketin{kata promocija treba da dojde duri otkako vinarnicite }e znaat {to da napi{at na etiketite, a doma{nite zakoni nema da gi pretvoraat nivnite vina vo pomalku kvalitetni.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

2.500

ima dobieno MVR od 5.000 policajci poradi toa T{tou`bi ne im se ispla}alo nadomestok na razlika za ishrana, policiski dodatok i za tro{oci za prevoz. SDSM presmetala deka samo vrz osnova na ova MVR dol`i me|u sedum i 11 milioni evra. Od opoziciskata partija istaknuvaat deka Ministerstvoto ne znae kolkava bi bila finansiskata {teta, ako na ovaa suma se dodadat kamatite i sudskite tro{oci za zagubeni postapki. Vo SDSM velat deka site sudski tu`bi imaat izdr`ana pravna osnova

DONESEN PRAVILNIK KOJ GO DEGRADIRA KVALIT

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRCIJA NE USPEA ЌE GO UNIШTI IZ

MAJA BAJALSKA -GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

Ako Grcija so pritisokot za smena na geografskiot region Makedonija ne uspea, Vladata }e go uni{ti izvozot na makedonskite vina, bidej}i donese podzakonski akt so koj se degradira potekloto i kvalitetot na pakuvanite vina. Ova avtomatski ja namaluva nivnata konkurentska prednost na stranskite pazari. Otkako pred re~isi dve nedeli Sobranieto gi donese dopolnuvawata na Zakonot za vino, pred dva dena Vladata usvoi Pravilnik

za ozna~uvawe na geografskite oblasti za proizvodstvo na vino. Vinarnicite reagiraat, bidej}i stanuva zbor za podzakonski akt koj }e im sozdade problemi vo deklariraweto na kvalitetot na vinata. Velat deka ne bile konsultirani na vreme, Pravilnikot se podgotvuval vo rabotni grupi vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, a tie se zateknati od negovoto brzo usvojuvawe. “So ovie izmeni kako faktor za opredeluvawe na kvalitetot na vinoto se zema samo kvalitetot na grozjeto. So podelbata na geografski vinogorja ne e mo`no proizvodstvo na kvalitetno vino so kontrolirano poteklo so prerabotka na grozje koe ne e od istoto vinogorje kade {to se nao|a vinarnicata. Na primer, Skovin se nao|a vo Skopskoto vinogorje, a imame novi lozovi nasadi vo Tikve{koto, pa ako go nosime grozjeto od Tikve{ do Skopje

se smeta deka pri transportot grozjeto gubi na kvalitet i od nego ne moè da se napravi kvalitetno vino”, veli Marija Miteva, generalen direktor na Skovin. Spored nea, ova }e im sozdade seriozni problemi, bidej}i kvalitetnoto vino proizvedeno od kvalitetno grozje od specifi~ni sorti ne }e moè da se deklarira kako takvo, tuku kako regionalno, {to e so ponizok kvalitet. Miteva objasnuva deka vo praktika transportot na grozjeto se odviva vo ladilnici i se prenesuva mnogu brzo, so {to se zadrùva negoviot kvalitetot. Od druga strana, vo procesot na proizvodstvo vo Skovin ne dozvoluvale grozjeto da stoi po nekolku dena vo kamioni tuku vedna{ go pu{tale vo prerabotka. “Nekoi vinarnici moèbi nemaat sistem za ladewe ili dobra transporna logistika. Na drugi, pak, xabe im e {to se nao|aat vo vinogorje

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ZAKONOT DEFINIRA 4 KLASI PAKUVANO VINO! 1. Trpezno vino (najniska kategorija vino, koe e bez geografsko poteklo; za negovo proizvodstvo ne e potreben elaborat) 2. Regionalno vino (trpezno vino so geografsko poteklo; potreben e elaborat za proizvodstvo) 3. Vino so kontrolirano poteklo (za{titeno e vinogorjeto, mo`e da se navede i specifi~niot lokalitet; elaboratot e poopse`en) 4. Vino so kontrolirano i garantirano poteklo (za{titeni se vinogorjeto i specifi~niot lokalitet; elaboratot za proizvodstvo e najdetalen)

Navigator

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK @IVA LEGENDA

VAN^O KARGOV

arinata denovive im zastana na patot na mnogu krium~ari so {to ovaa institucija zaslu`eno e proglasena za edna od retko efikasnite vo zemjava

VIKTOR FRIDMAN

SVETLANA RA@NATOVI]

staknatiot amerikanski nau~nik i makedonist e godina{niot dobitnik na nagradata “Prijatel na Makedonija”, koja ja dobi pove}e od zaslu`eno

rpskata folk diva }e mora osum meseci da presedi vo doma{en pritvor i da & plati na dr`avata 1,5 milioni evra za da si ja kupi slobodata

KETRIN E[TON

a evropskata baronica & se otvori u{te eden problem – idninata na [engen-zonata, koja e najsilniot instrument na EU za da se za{titi od migranti od drugite zemji

TETOT NA PAKUVANITE VINA

A, AMA VLADATA ZVOZOT NA VINO! od koe doa|a i grozjeto za prerabotka ako go ostavaat po nekolku dena da stoi vo kamioni pred da vleze vo proizvodstvo. Zatoa smetam deka treba da zemat predvid i drugi faktori za odreduvawe na kvalitetot na vinoto, koi poteknuvaat pred s$ od tehni~ko-tehnolo{kite karakteristiki na vinarnicata”, veli Miteva. Taa alarmira deka ako ova ne se smeni, kvalitetnite vina napraveni od grozje od vinogorje vo koe ne e i vinarnicata, }e mo`e da se deklariraat samo kako regionalni vina, koi lo{o pominuvaat na stranskite pazari. “Vo Germanija, na primer, ima francuski regionalni vina koi se prodavaat za 99 centi. Kako da bideme konkurentni, koga }e treba da izvezuvame kvalitetno vino po poniski ceni zatoa {to mora da go deklarirame kako regionalno?”, pra{uva Miteva. I vo vinarnicata Stobi go imaat istiot problem. Velat deka Pravilnikot e napraven kako da sekoja vinarnica vo Makedonija se nao|a sred lozje, a vo praktika toa se poretki slu~ai. I Stobi del od grozjeto go nosi od lokalitetot Crveni Bregovi, koj se nao|a vo Tikve{koto vinogorje, vo Gradsko, kade {to se nao|a vinarijata, {to pripa|a na vele{koto vinogorje. “Vinoto proizvedeno od ova grozje }e pripadne vo regionalno vino, a ne e takvo, zatoa {to na tikve{kite nasadi gi imame site sorti koi vo istiot Pravilnik se prepora~ani za proizvodstvo na kvalitetni vina”, objasnuva direktorot na vinarnicata \or|i Jovanov. Spored nego, Stobi ima organiziran proces na proizvodstvo i transport koj gi zadovoluva standardite za proizvodstvo na kvalitetni vina. A i oddale~enosta od lozjata vo Tikve{ do Gradsko e 20 kilometri, {to zna~i deka grozjeto od lozjeto do pogonite stignuva mnogu brzo. Jovanov veli deka zakonskite izmeni treba da bidat vo funkcija na vkupnoto vinsko proizvodstvo, a ne da pravat problemi. “Smetame deka ova e previd i }e barame Zakonot dopolnitelno da se izmeni za da se slu{nat na{ite sugestii”, veli Jovanov. EDNA OD GLAVNITE IZMENI NA ZAKONOT ZA VINO E I UTVRDUVAWETO NA ROKOT ZA ISPLATA NA OTKUPENOTO GROZJE DO 30 APRIL

Ako Grcija so pritisokot za smena na geografskiot region Makedonija ne uspea, Vladata }e go uni{ti izvozot na makedonskite vina, bidej}i donese podzakonski akt so koj se degradira potekloto i kvalitetot na pakuvanite vina. Ova avtomatski ja namaluva konkurentskata prednost na makedonskite vina na stranskite pazari! [TO DEFINIRA SPORNIOT PRAVILNIK?

Geografska oblast na poteklo pogodna za proizvodstvo na regionalno vino ili trpezno vino so geografska oznaka (VGO) e reon. A toa e cela teritorija pod lozovi nasadi vo Republika Makedonija; Geografska oblast na poteklo pogodna za proizvodstvo na vino so kontrolirano poteklo (VKP) e vinogorje. Vinogorjata se: Skopsko, Vele{ko, Tikve{ko, Gevgelisko-Valandovsko, Strumi~ko-Radovi{ko, Ov~epolsko, Ko~ansko-Vini~ko, Kumanovsko, Kratovsko, Pijane~ko, Prilepsko, Bitolsko, Pprespansko, Ohridsko, Ki~evsko i Tetovsko; Geografskite oblasti na poteklo pogodni za proizvodstvo na vino so kontrolirano i garantirano poteklo se lokalitet, mesnost i ograni~ena lozarska edinica, koi se utvrduvaat so poseben elaborat.

MARIJA MITEVA DIREKTOR NA SKOVIN “So ovie izmeni kako faktor za opredeluvawe na kvalitetot na vinoto se zema samo kvalitetot na grozjeto. So podelbata na geografski vinogorja ne e mo`no proizvodstvo na kvalitetno vino so kontrolirano poteklo so prerabotka na grozje koe ne e od istoto vinogorje kade {to se nao|a vinarnicata. Na primer, Skovin se nao|a vo Skopskoto vinogorje, a imame novi lozovi nasadi vo Tikve{koto, pa ako go nosime grozjeto od Tikve{ do Skopje, se smeta deka pri transportot grozjeto gubi na kvalitet i od nego ne mo`e da se napravi kvalitetno vino”.

\OR\I JOVANOV DIREKTOR NA STOBI “Vinoto proizvedeno od grozjeto koe go nosime od Tikve{koto vinogorje }e pripadne vo regionalno vino, a de fakto ne e takvo zatoa {to na tikve{kite nasadi gi imame site sorti koi vo istiot Pravilnik se prepora~ani za proizvodstvo na kvalitetni vina. Imame organiziran proces na proizvodstvo i transport, a oddale~enosta od lozjata vo Tikve{ do Gradsko e 20 kilometri, {to zna~i deka grozjeto od lozjeto do pogonite stignuva mnogu brzo. Smetame deka ova e previd i }e barame Zakonot dopolnitelno da se izmeni.” SEKOJA GODINA. Dr`avata so ova gi pritiska vinarnicite da gi ispla}aat lozarite navreme. Vo sprotivno }e bidat izbri{ani od registarot na proizvoditeli na vino, {to zna~i deka nitu }e mo`at da otkupuvaat grozje nitu da prodavaat vino. Direktorite na vinarnicite komentiraat deka ovaa odredba }e padne na Ustaven

sud, zatoa {to ne mo`e isplatata na grozjeto da bide uslov za odzemawe licenca za rabota ako ne e uslov za nejzino dobivawe. Proizvoditelite go ocenuvaat Zakonot kako retrograden zatoa {to, naso~en da im pomogne na lozarite, }e im nanese {teta na vinarnicite, a so toa i na celoto doma{no proizvodstvo na vino. Spored \or|i Petru{ev, gen-

eralen direktor na vinarnicata Tikve{, Zakonot ja vra}a industrijata nazad i gi frla vo voda site strategii i zalagawa za razvoj na brendovi vo makedonskoto vinsko proizvodstvo. “So cel da go ispolnime rokot za isplata na lozarite, Zakonot }e ne vrati kon proizvodstvoto na nalivnoto vino, namesto kon brendiranoto”, veli Petru{ev.

So priznanieto za naj~itan ìv makedonski avtor me|u dva saema, Venko Andonovski u{te edna{ potvrdi deka e eden od najdobrite makedonski pisateli na dene{nicata. Spored evidencijata na 35 javni biblioteki vo Makedonija, pove}e od 1.200 pati bile pobarani tokmu knigite na Andonovski. Toa {to go pravi najbaran avtor e negovoto bogato tvore{tvo od poezija, proza, raskazi, romani, drami. Andonovski e raskaùva~, romansier, dramski avtor, poet, eseist, kriti~ar, knièven teoreti~ar. Dobitnik na nagradite “Roman na godinata”, “Balkanika”, “Racinovo priznanie”, nagrada za najdobar dramski tekst “Vojdan êrnodrinski”. Negovi najpoznati dela se: “Papokot na svetot”, “Ne`noto srce na varvarot”,

VENKO O ANDONOVSKI ANDO AN DON DO NO NOVSKI “Azbuka na neposlu{nite” i mnogu drugi. Nagradata za naj~itan `iv makedonski avtor me|u dva saema mu ja dodeli Nacionalnata i univerzitetskata biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, koja ja napravi analizata. Nagradata iznesuva skromni 15.000 denari, koi za avtor od vakov rang e ednakvo na tro{ka. Za sporedba, nagradite za najdobar novinarski tekst se duri ~etiri pati povredni. Sepak, delata ostanuvaat, a onie na Andonovski se edni od tie koi zasekoga{ }e `iveat me|u qubitelite na ubaviot zbor i umetnosta

GUBITNIK STRUGA KAKO NIKOJA DRUGA

Struga doprva }e se podgotvuva za turisti~kata sezona godinava, koja samo {to ne po~nala. I u{te kabinetot na gradona~alnikot, Ramiz Merko, se fali deka godinava popodgotveni }e gi do~ekale turistite. Morale da go zgolemat brojot na turisti, koj lani zna~itelno se namalil. Kako li samo }e bidat podgotveni koga u{te ne po~nale so podgotovkite? Direktno od op{tinata stigna najava deka ovaa turisti~ka sezona o~ekuvaat pove}e gosti, pred s$ poradi najavite od Holandija za odli~na proda`ba na aran`manite. I pokraj dobrite vesti od stranstvo, vrabotenite vo op{tinata u{te si sedat so skrsteni race. S$ u{te ne im e donesen ni planot kako }e se podgotvuvaat za turisti~kata sezona.

RAMIZ RAMI MIZZ M MERKO ERKO Duri na narednata sednica na gradskiot sovet planiraat da ja donesat programata za turizam, koja treba da utvrdi kako infrastrukturno }e se ureduva gradot. Struga doprva }e postavuva informativni tabli niz gradot, ne{to {to vo site drugi turisti~ki mesta e odamna zavr{ena rabota. Kako {to trgnale so vakvite podgotovki na turisti~kata sezona, te{ko deka godinava }e imaat pove}e turisti ili deka i tie {to }e dojdat }e gi iznenadat so kojznae kakvi sodr`ini

MISLA NA DENOT NE POSTOI NI[TO POOPASNO OD IDEJATA [TO JA IMATE, AKO E EDINSTVENA

ALEK OZBORN AMERIKANSKI BIZNIS-MENAXER

Navigator

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

MAKEDONIJA BARA I INVESTITORI NA EVROAZISKIOT EKONOMSKI SAMIT VO ISTANBUL

TURSKI METAL SAC SAKA DA GO KUPI OHRIDSKI EMO Vicepremierot Vladimir Pe{evski i direktorot na EMO, Zoran Traj~evski, prisutni na Evroaziskiot samit vo Istanbul, ne negiraat deka Metal Sac saka da vleze vo ohridskata fabrika za elektri~na oprema . Neoficijalno, stanuva zbor za kompanija koja raboti so transformatorska oprema, a e bliska do turskiot pretsedatel Abdula \ul Izvestuva od Istanbul

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

urskiot konzorcium Metal Sac e zainteresirana da go kupi ohridskiot zagubar EMO, ekskluzivno doznava “Kapital”. Neoficijalno, stanuva zbor za kompanija koja raboti so transformatorska oprema, a e bliska do turskiot pretsedatel Abdula \ul. Vicepremierot Vladimir Pe{evski i direktorot na EMO, Zoran Traj~evski, prisutni na Evroaziskiot samit vo Istanbul, ne negiraat deka Metal Sac saka da vleze vo ohridskata fabrika za elektri~na oprema . Pe{evski ne saka da gi komentira vakvite informacii do koi dojde “Kapital”, no objasnuva deka Vladata preku direktni sredbi postojano animira stranski investitori, koi podocna vo tenderska postapka }e se natprevaruvaat za kupuvawe na nekoj od ~etirite dr`avni zagubari. Dr`avnata delegacija vo Istanbul ja predvodi pretsedatelot \orge Ivanov. Pretstavnicite na Vladata se zadovolni od interesot na turskite investitori za Makedonija, pa o~ekuvaat investicii vo zdravstvoto,

rudarstvoto, tekstilnata i avtomobilskata industrija. Tie otkrivaat deka naskoro vo Berovo treba da po~ne so proizvodstvo turskata kompanija za lepila Ulak ambalaà, investicija vredna okolu tri miliona evra. Pompezno najavuvanata, no dosega nerealizirana investicija na [i{e xam, povtorno be{e na agendata na makedonskite vladini pretstavnici vo Istanbul. Pe{evski v~era ima{e raboten pojdok so pretsedatelot na bordot na direktori na [i{e xam, Ahmet Kirman. Toj uveruva deka vo [i{e xam ne ja izbri{ale Makedonija od nivnata biznisagenda. “Vo ramkite na Evroaziskiot ekonomski samit ostvarivme nekolku sredbi so turski biznismeni, koi se zainteresirani da vlezat vo Makedonija, me|u koi i so pretstavnici na [i{e xam. Iako nemam ni{to spektkularno da soop{tam vo odnos na ovaa investicija, sepak, bi potenciral deka procesot na pregovori prodolùva. Pokraj proizvodstvoto na staklena amblaà, od [i{e xam razmisluvaat da go pro{irat proizvodstvoto vo Makedonija vo delot na ramnoto i avtomobilskoto staklo. Se raboti za vkupna investicija pogolema od 150

milioni dolari iznesuva izvozot od Makedonija vo Turcija lani, a uvozot od Turcija vredi duri 311 milioni dolari

milioni evra. Nie pravime s$ {to mo`eme za da im pomogneme na investitorite koi sakaat da vlo`uvaat vo Makedonija”, izjavi vicepremierot Pe{evski. Toj uveruva deka potencijalnite turski investicii vo Makedonija }e zna~at i zgolemen izvoz. Na Evroaziskiot ekonomski samit, na koj prisustvuvaat pretsedateli, vicepremieri, ministri i investitori od dvata kontinenta, pretsedatelot Ivanov istakna deka vo vreme na globalni predizvici, kako ekonomskata kriza, kilimatskite promeni i zakanite od nedostig od hrana i resursi, individualnite rezultati na sekoja ekonomija direktno vlijaat na zajaknuvawe na vkupniot napredok na svetot. “Samo preku zgolemena regionalna sorabotka, koordinirano investirawe vo zelen i odr`liv razvoj }e uspeeme da ja iskorenime siroma{tijata, da gi namalime rizicite i da trasir-

ame predvidliva i sigurna idnina za gra|anite. Sakam da poso~am deka Republika Makedonija kontinuirano raboti na podobruvawe na biznis-klimata i na uslovite za rabota na doma{nite i stranskite firmi”, izjavi Ivanov na otvoraweto na samitot. Stopanstvenicite od Turcija uka`uvaat deka ener-

getikata, infrastrukturata i ekonomskata sorabotka me|u evroaziskite zemji e osobeno va`na vo vreme koga svetot se soo~uva so globalna ekonomska kriza, siroma{tija i raste~ka inflacija. “Za pobrzo zakrepnuvawe, zemjite treba da imaat predvid dve mnogu va`ni raboti silna i kvalifikuva-

na rabotna sila i zasileni investicii vo infrastrukturni proekti. Samo na ovoj na~in mo`e da zboruvame za pobrzo sovladuvawe na posledicite od globalnata recesija. Va`no e da se stimulira i privatniot sektor, koj e dvigatel na ekonomijata”, istakna turskiot minister za finansii, Mehmet Simsek.

KAKO SORABOTUVAAT EVROPA I AZIJA ove}e od 700 dr`avnici, investitori i bankari dva dena }e debatiraat za predizP vicite i mo`nostite na zemjite od Evropa i Azija na Evroaziskiot ekonomski samit, koj Marmara fondacijata go organizira ve}e 14 godini. Pokraj ekonomskite pra{awa, prisutnite debatiraa i na tema Evroazija - 20 godini podocna, odnosno za pridobivkite i zagubite vo poslednite dve decenii

Navigator

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

10 7 30

PROCENKI... premier

CRVENKOVSKI BARA ÔVEK ZA IZBOREN PORAZ remierot, Nikola Gruevski, v~era izjavi deka Branko Crvenkovski izbegnuva da se soo~i direktno so nego na izborite bidej}i znae oti }e izgubi i zatoa bara drug ~ovek koj }e ja prezeme odgovornosta za izborniot poraz. “Porazot na Branko Crvenkovski se dolì na negovoto rabotewe vo izminatite 20 godini. Mnogu lagi iskaàni kon narodot, iljadnici neostvareni vetuvawa i manipulacii {to gi prave{e celi 20 godini. Ednostavno, fakturata sega mu dojde i od toa {to se zboruva i se {pekulira e deka toj bara na~in kako da se izvle~e za da ne ja zavr{i karierata so poraz. Toa e taèn kraj na edna od najgolemite figuri vo makedonskata tradicija”, re~e Gruevski.

ÂSA RABOTAT BELGIJCITE, [TO E REÎSI ZA EDEN ÂS POD PROSEKOT NA POGOLEMIOT BROJ ZEMJI^LENKI NA OECD MINUTI NA DEN TRO[AT AMERIKANCITE NA GOTVEWE, [TO E NAJMALKU VO SVETOT

PREGLED VESTI

NIKOLA GRUEVSKI,

^ASA DNEVNO RABOTAT MEKSIKANCITE, PLATENA ILI NEPLATENA RABOTA,[TO GI PRAVI NAJRABOTLIVI VO SVETOT, POKA@A IZVE[TAJOT NA OECD

LAUDA DENESKA ]E SLETA VO SKOPJE iki Lauda, legendarniot as na Formula 1, }e upravuva so avionot na aviokompanijata Flajniki, koj deneska treba da sleta na skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki. Toa }e bide prviot let na novata niskobuxetna avionska linija Skopje-VienaSkopje, na koja }e soobra}a aviokompanijata Flajniki, ~lenka na Er Berlin. Niki Lauda, porane{niot pove}ekraten {ampion vo Formula 1, deneska vo Skopje }e ja promovira aviokompanijata Flajniki. Zaedno so prviot let na aviokompanijata Flajniki, za deneska e najaveno i pristignuvawe na turisti od Avstrija. Avstriecot Andreas Nikolaus Niki Lauda e sopstvenik na kompanijata Flajniki, koja raspolaga so avionite {to }e soobra}aat na ovaa linija. Avionot vo Skopje }e sleta vo 10.50 ~asot. Dogovorot za niskobuxetskata avionska linija i za doa|aweto na avstriskite turisti go postigna MakSan travel, kompanija so avstriskomakedonski kapital, koja se zanimava so obezbeduvawe turisti~ki anga`mani za stranci vo Makedonija.

MAKEDONIJA I ALBANIJA ENERGETSKI SE POVRZUVAAT lbanija i Makedonija gi po~naa podgotvitelnite raboti za izgradba na 400 kilovolten dalnovod me|u dvete dr`avi. Rakovodstavata na MEPSO i Albanskiot elektroprenosen sistem-operator OST v~era vo Ohrid sklu~ija memorandum za razbirawe. So dogovorot se ureduvaat pravata, obvrskite i aktivnostite na dvete kompanii vo izrabotkata na Studijata za opravdanost za izgradba na 400 kilovoltniot dalnovod me|u Bitola i Elbasan. Izrabotkata na studijata }e se finansira so donacija od Evropskata banka za obnova i razvoj i }e ~ini 650.000 evra. Proektot treba da bide izraboten za edna godina otkako }e bide usvoena proektnata zada~a od MEPSO, OST i donatorot EBOR. “Novoto elektroenergetsko povrzuvawe }e bide od golemo zna~ewe poradi toa {to preku elektroenergetskite sistemi na Albanija i Crna Gora }e se povrzeme i so elektroenergetskiot sistem na Italija. Dopolnitelno so ova povrzuvawe }e se namali opasnosta od ispadi i zgolemuvawe na nivoto na doverlivost i sigurnosta na makedonskiot elektroenergetski sistem, istaknuvaat od MEPSO.

INFORMATI^KITE KOMPANII OD MAKEDONIJA TAPKAAT VO MESTO akedonija lani se iska~i za edno mesto pogore, od 73-to na 72-ro mesto, na globalnata skala za konkurentnosta na informati~ka i komunikaciska tehnologija (IKT), ocenuva vo svojot izve{taj World Economic Forum (WEF). Konkurentnosta vo ovoj sektor minatata godina be{e merena kaj 138 dràvi vo svetot. Na prvo mesto se najde [vedska, dodeka, pak, na poslednoto mesto povtorno e afrikanskata dràva âd. Od porane{nite jugoslovenski republiki najdobro pozicionirana na ovaa rang-lista e Slovenija, koja se najde na 34-to mesto. Po nea sleduva Crna Gora, koja e na 44-to mesto, i Hrvatska, koja go zazede 54toto mesto. Od nas polo{o pozicionirani se Srbija i Bosna i Hercegovina, koi zazedoa 93-to, odnosno 110-to mesto soodvetno. Indeksot na mre`na podgotvenost, vrz osnova na koj se temeli ova istraùvawe i rangirawe, opfa}a tri dimenzii - op{t biznis-del, zakonska regulativa i infrastrukturno opkruùvawe za IKT i podgotvenosta na gra|anite, biznis-sektorot i na dràvnite organi za koristewe na najmodernata IKT-tehnologija.

VIP ЌE VRABOTUVA STUDENTI NA “DENOVI NA KARIERA” a studentite koi }e go posetat godine{noto izN danie na “Denovi na kariera”, Vip operatorot im nudi mo`nost da prisustvuvaat na predavawata na ~lenovite na Upravniot odbor na kompatijata, no i vrabotuvawe vo firmata. Studentite }e moàt da go pra{aat Vip operator kakvi se uslovite i mo`nostite za vrabotuvawe i kariera vo ovaa kompanija. Tie {to }e gi posetat predavawata dobivaat mo`nost da bidat intervjuirani za vistinsko vrabotuvawe za ~etiri otvoreni rabotni mesta vo Vip operator. “Prepoznavaj}i go potencijalot na mladite entuzijasti od univerzitetskite klupi i na{ata èlba da gi presretneme nivnite o~ekuvawa, da go zadovolime interesot za toa kako izgleda da se raboti vo internacionalna kompanija, Vip operator na studentite im ponudi pove}e edukativni i sovetodavni sodrìni povrzani so biznisot“, izjavi Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na Vip operator.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SAD JA KRITIKUVAAT GRCIJA ZA MAKEDONSKOTO MALCINSTVO r~kata Vlada ne priznava postoewe na slovenski dijalekt, nare~en “makedonski” vo severozapadniot del na zemjata, a maliot broj lu|e koi go govorat ovoj jazik insistiraat na samoopredeluvawe kako “Makedonci”, fakt {to naiduva na silno protivewe od drugite gra|ani, pi{uva vo godi{niot izve{taj od Stejt departmentot za Grcija, prenesuva Kanal 5. Vo delot za malcinstvata, se spomenuva deka Grcija priznava samo muslimani i pokraj toa {to postojat gra|ani koi se samoidentifikuvaat kako Makedonci, Turci, Romi, Vlasi. Makedoncite koi ìveat vo Grcija, spored izve{tajot, tvrdat deka Vladata vodi politika so cel da ja zabrani upotrebata na nivniot jazik. Vo izve{tajot duri e navedeno i deka tie koi jasno kaùvaat deka se etini~ki Makedonci se izloèni na diskriminacija i maltretirawe i se spre~eni da go registriraat zdruènieto “Dom na makedonskata kultura” vo Lerin.

MAKEDONIJA NA 102 MESTO PO SLOBODA NA MEDIUMITE akedonija se nao|a na 102 mesto spored slobodata na mediumite pi{uva vo Globalniot izve{taj za tehnologija 2010-2011 izdaden od Svetskiot Ekonomski Forum. So ocenka od 4.14 od 138 zemji vo svetot, pred Makedonija se nao|aat Slovenija (4,77), Crna Gora so ocena od 4,75, Bosna i Hercegovina (4,39), Hrvatska (4,32), Srbija (4,26) i Bugarija (4,20). Izve{tajot ja analizira slobodata na mediumite vo periodot od 2009 i 2010 godina i se meri so ocenkite od 1 {to zna~i kompletno restriktirani mediumi do ocenkata 7 za celosno sloboden pe~at. Najslobodni se mediumite vo Danska, vtora na listata e [vedska, potoa doa|aat Norve{ka, Holandija, Nov Zeland, Finska, [vajcarija, Germanija, Kanada i Belgija. Najlo{o, spored ovoj izve{taj, stoi Zimbabve kade {to slobodata na mediumite dobila najniska ocena od 2,43. Na dnoto na tabelata se i Libija, Iran, Turcija, Sirija, Venecuela, Madagaskar, Bolivija, a ne stoi dobro nitu Rusija, koja dobila ocenka od 3,47.

SDSM: MVR IM DOL@I 11 MILIONI EVRA NA POLICAJCITE DSM ja obvini ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, za neispla}awe nadomestoci na vrabotenite vo MVR za ishrana, za policiski dodatok i za tro{oci za prevoz, za {to, kako {to velat od partijata, do mart godinava MVR ima dobieno pove}e od 2.500 tu`bi od pove}e od 5.000 pripadnici na policijata. “Ako se ima predvid deka prose~nite pobaruvawa na policajcite se dviàt od 12-19.000 denari, samo vrz navedenite osnovi MVR dolì me|u sedum i 11 milioni evra. Nikoj, pa duri ni samoto MVR ne znae kolkava bi bila finansiskata {teta ako na ovaa suma se dodadat kamatite i sudskite tro{oci za zagubeni postapki”, re~e na pres-konferencijata potpretsedatelot na SDSM, Andrej Petrov. Po pravilo, sleduva{e ekspresen odgovor od VMRODPMNE, baziran na stavot deka “SDSM nema pravo da zboruva za MVR, bidej}i nikoga{ ni{to ne vloìla vo Ministerstvoto”. „So kakvo lice i obraz zboruvate za Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vie koi 15 godini ne vloìvte ni{to za makedonskata policija. Ne napravivte nitu edna reforma, ne kupivte nitu edno par~e oprema i obleka, no zatoa kupivte umetni~ki sliki za policijata, rasni kowi lipicaneri i preskapi “rej ban” o~ila za sonce”, re~e portparolot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski.

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

BRISEL GI ZASILUVA KRITERIUMITE

ISPOLNETI REFORMI U[TE PRED ZAPO^NUVAWE NA PREGOVORITE!

Lisabonskiot dogovor povtorno ja otvori vratata za novi pro{iruvawa vo Evropskata unija, no sepak, priemot na novi ~lenki nema da odi podma~kano. Dodeka bilaterlanite problemi i natamu }e go popre~uvaat pro{iruvaweto, donesuvaweto na odlukite i ponatamu }e bide so konsenzus GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ilaterlanite problemi sig urno } e bidat pre~ka za procesot na pro{iruvawe na EU, no i po Lisabonskiot dogovor nema da ima promena vo na~inot na glasawe vo Evropskiot sovet. Konsenzusot i ponatamu ostanuva edninstveniot na~in na glasawe i na donesuvawe odluki koi se odneuvaat na nadvore{nrata politika na EU i na procesot na pro{iruvawe. Ova go poso~i v~era germanskata ambasadorka vo Makedonija, Ulrika Marija Knoc, na panel-diskusijata po povod objavuvaweto na zbornikot “Evropa po Lisabonskiot dogovor”, {to se odr`a na Univerzitetot Amerikan kolex vo Skopje. I dodeka na~inot na glasawe vo EU ostanuva ist, toa {to se promenuva se kriteriumite koi zemjite– ~lenki mora da gi ispolnat. Profesorot Franc Lotar Altman, vonreden profesor po me|unarodni odnosi na Dr`avniot univerzitet vo Bukure{t, veli deka po poslednoto pro{iruvawe vo 2007 godina, Evropskata unija stana postroga vo odnos na ispolnuvaweto na kriteriumite za vlez vo evropskoto semejstvo. “Po poslednoto pro{iruvawe vo 2007 godnina, EU ja nau~i lekcijata. Sega potrebno e zemjata-aspirant, da gi ispolnuva site kriteriumi i da bide podgotvena u{te pred po~nuvaweto na procesot na pregovori. Harmonizacija na zakonodavstvoto,

no i implementiraweto na zakonite, isto taka, treba da bide napraveno pred po~nuvaweto na pregovorite. Ottuka, o~ekuvano e idnite pro{iruvawe na unijata da bidat mnogu podolgi otkolku prethodnite procesi na pro{iruvaweto”, veli Altman. Toj kako evroskeptik, smeta deka pro{iruvaweto na Evropskata unija kako proces }e se odol`i. Toa {to sega e potrebno, veli toj, e vreme na konsolidacija me|u zemjite-~lenki, bidej}i vo momentot vo EU, osobeno po finansiskata kriza, se ~ustvuva zamorenost. So sli~en stav se i doma{nite eksperti. Analiti~arite se

decidni, merit-sistemot, odnosno sitemot po zasluga se nametnuva kako najzna~ajniot sistem za vlezot na zemjiteaspiranti vo Unijata. Propustot {to be{e napraven so Romanija i Bugarija e lekcija koja Unijata nema da dozvoli da bide povtorena. Zatoa, velat tie, osven klu~nata pre~ka - re{avawe na sporot so imeto, za vlez vo Unijata se potrebni i reformi koi vo posledno vreme pozabele`itelno unazaduvaat. Deka toa e taka, velat upatenite, zboruva faktot {to Makedonija e s$ u{te vo prvata faza od Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i toa {to od lider vo regionot, sega se

nao|a na samata opa{ka. A deka vnimatelnosta na Evropskata unija se zgolemuva, potvrduva i faktot {to Hrvatska iako pregovara za poslednoto poglavje, sepak, s$ u{te e bez datum za toa koga }e stane polnopravna ~lenka na Unijata. Ako prethodno, 2011 godina be{e sigurna godina za polnopravno ~lenstvo na Hrvatska, porakite {to sega stignuvaat od Brisel se s$ pove}e rezervirani. Nekoi analizi velat deka Hrvatska }e stane ~lenka na Unijata vo paket so Island, a najskepti~nite odat i do tamu {to tvrdat deka Hrvatska } e gi ~eka ostanatite zemji od Zapaden Balkan.

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KONDARKO: NEMA DA DOZVOLAM IZIGRUVAWE NA IZBORNIOT ZAKONIK ovoizbraniot pretsedatel na Dràvnata izborna komisija, Boris Kondarko, v~era dade sve~ena izjava pred makedonskoto Sobranie. O~ekuva fer i demokratski izboren proces, i najavi deka za Komisijata ~ie pretsedatelstvuvawe go prezema toa }e bide prioritet za koj maksimalno }e se vloì. Kondarko istoto go pobara i od drugite institucii i politi~ki subjekti {to }e u~estvuvaat na izborite. “Dràvnata izborna komisija i jas, kako nejzin pretsedatel, }e napravime s$ {to e vo na{a mo} za obezbeduvawe uslovi za sproveduvawe na Zakonot i za negova voedna~ena i nepristrasna primena. Ostanuva mojot apel i povik do site koi kako institucii imaat udel vo sproveduvawe na izborite, na toj na~in da se odnesuvaat. ]e napravime s$ za da se obeshrabri i onevozmoì sekoj {to }e pomisli ili }e se obide da go izigra Zakonot. Nema da premol~ime i da pravime razliki kon nikogo”, re~e Kondarko po potpi{uvaweto na sve~enata izjava. So kontroverznite inforamacii za Spisokot i za Izborniot zakonik donesen bez konsenzus, Kondarko smeta deka se ispra}a lo{a poraka, a neprisustvoto sm na sednicata go objasni so toa {to ne bil pokanet da prisustvuva. Otsustvoto na SDSM go oceni kako del od pr politi~kata odluka na partijata za bojkot na Parlapo mentot, i kako poraka uptena kon vlasta, a ne kon nego. me Premierot Nikola Gruevski v~era gi iskritikuva deka P dal izjava oti toj si e partiski kadar so poraka deka da funkcijata pretsedatel na DIK bara profesionalnost i fu odgovornost i stavawe na dràvnite pred partiski inod teresi. "Mislam deka Kondarko ima{e lo{ den" izjavi te premierot. pr

PREDVREMENA KAMPAWA ZA PREDVREMENI IZBORI

VO IME NA JAVNIOT INTERES SE TURKA PARTISKATA PROGRAMA Vladeja~kata partija vo posledniot period gi zabrza site proekti, del vo planiranoto vreme, del malku porano. Se postavuva pra{aweto dali Vladata gi zloupotrebuva svoite finansiski mo`nosti pa periodot pred oficijalnoto raspu{tawe na Sobranieto go iskoristi i za predvremeno po~nuvawe na izbornata kampawa? Silno aktivni se i opoziciskite funkcioneri MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ovolno e da se poglednat agendite na premierot i ministrite od poslednive nekolku dena i da se voo~i kriteriumot spored koj gi izbiraat aktivnostite. I pokraj vladiniot stav deka dràvnite institucii rabotat so polna kondicija, neodminliv e vpe~atokot deka ministrite vo momentov pove}e mislat na partiskite, otkolku na dràvnite raboti. Analiti~arite samo ja potvrduvaat o~iglednosta na ovoj predizboren fenomen ,koj go odbeleùva re~isi sekoj predizboren period, no naglasuvaat deka takviot vid kampawa vo Makedonija se koristi do maksimum. Taka, vo posledniot mesec ipol, otkoga premierot povika na predvremeni izbori i tie stanaa izvesni, o~igledni stanaa i sekojdnevnite kamentemelnici, crveni lenti i pu{tawe vo upotreba na zavr{eni objekti, pati{ta od 200 metri i sli~no. I pokraj toa {to del od proektite za koi be{e ozna~en start ili fini{ na rabotite bea odamna najaveni i vlezeni vo agendata na Vladata, ministerstvata i op{tinite, sepak, vpe~atokot od teren pokaùva deka ne pominuva den bez u{te edno dostignuvawe na Vladata. Pokraj na postavuvaweto na kamen-temelnik ili na pu{taweto vo upotreba na nekolku kapitalni proekti, kako na Agencijata za elektronski komunikacii, ohridskiot aerodrom Apostol Pavle, arenata Filip Vtori, koja se o~ekuva da

bide pu{tena vo upotreba kon krajot na ovoj mesec, premierot ima{e i nekolku pojavuvawa na zavr{en lokalen pat vo Valandovo, monitoring nad rekonstrukcijata na skopskiot bulevar Mito Haxivasilev Jasmin ili na promocija na tezgi za knigi na plo{tadot vo Skopje. V~era premierot prisustvuva{e na sve~enoto pu{tawe vo upotreba na renoviraniot bulevar Srbija. Spored analiti~arot Kim Mehmeti, toa {to vladeja~kata garnitura go pravi vo periodot na predizborieto pretstavuva najgolemo poniùvawe na sopstveniot narod. “Najverojatno tie procenile deka nivnata rabota se gleda samo po toa kolku lopati frlile i kolku lenti presekle i sega maksimalno go zloupotrebuvaat toa i sozdavaat spomenici koi }e bidat samo grdo potsetuvawe na bedata vo koja, vsu{nost, se nao|ame. Ne e rabotata samo da kopate ili da bidete na teren za da ve zabeleì narodot, bidej}i vie su{tinski ne ste promenile ni{to dokolku ne gi slu{nete negovite realni problemi”, veli Mehmeti. Toj potencira deka toa {to sekoja politi~ka partija treba da go pravi vo ovoj moment na predizborie e dobro da ja analizira sostojbata i na gra|anite da im ponudi realni re{enija. Tipi~no e odnesuvaweto na vladite vo predizborieto da gi koristat dràvni~kite aktivnosti za paralelna promocija na izborni kandidati, veli @idas Daskalovski od Centarot za istraùvawe i kreirawe politiki. “Jasno e deka opoziciskite

partii se vo podredena polo`ba vo ovoj slu~aj, no da bideme fer, treba da istakneme deka sekoga{ mediumite vo predizborieto pove}e se naso~uvaat kon tie {to imaat poraka za promena na vlasta, odnosno tie {to ja predizvikuvaat vlasta, taka {to gore-dolu imame edna ramnopravna bitka ili barem takva bi trebalo da bide vo mediumite koi ne se ekstremno polarizirani ili partizirani”, smeta Daskalovski. OPOZICIONA PREDIZBORNA OFANZIVA I opozicijata ne miruva vo ovoj period. Op{tinskite {tabovi se ra{etani po selata, razgovaraat so gra|anite, vetuvaat i ja skeniraat sostojbata za, kako {to velat, da go podobrat `ivotot na gra|anite koga }e dojdat na vlast. Sredbi so gra|anite i pretstavuvawe na izbornata programa “Ima izlez” redovno organiziraat liberal-demokratite. Obedineti za Makedonija na Qube Bo{kovski “operira” vo ruralnite predeli, a ni{to pomalku ne se aktivni nitu Nova Demokratija. Gradona~alnikot od redovite na SDSM, Zoran Zaev, od Strumica napravi prva op{tina koja }e ja sprovede gasifikacijata i toa so sopstveni sredstva. Investicijata e okolu 230 milioni denari. Mre`ata od 13,2 kilometri se o~ekuva da bide gotova do oktomvri, a potoa na gas da se preorientiraat site proizvodstveni pogoni, u~ili{ta, gradinki, op{tinski institucii i sli~no. Proektot za gasifikacija e planiran nekolku godini, a Zaev veli deka u{te od dekemvri najavil oti vo april }

e po~ne izgradbata. I Stev~e Jakimovski od Karpo{ ne sedi miren i go koristi sekoj moment za promocija. Samo v~era toj gi promovira{e kreativnite rabotilnici na teritorijata na op{tina Karpo{.

DUI ]E FORMIRA KOALICIJA? D ova ili povtorna afirmacija na evropskata perspektiva kako edinstvena alternativa, ekonomski razvoj i afirmirawe na vrednostite i duhot na Ohridskiot ramkoven dogovor se trite osnovni stolbovi na izbornata programa na Demokratskata unija za integracija, koja s$ u{te e vo podgotovka. Ova v~era na sredbata so novinarite go istaknaa generalniot sekretar na DUI i {ef na izborniot {tab, Abdula}im Ademi, zaedno so ~lenovite na izborniot {tab, Fatmir Besimi i Ermira Mehmeti-Devaja. Spored Mehmeti-Devaja, DUI na ovie izbori se podgotvuva da nastapi so po{iroka alijansa, koja proizleguva od duhot na Ohridskiot ramkoven dogovor i prv ~ekor vo nastapot bi bil nadminuvaweto na etni~kite barieri vo op{testvoto. Neoficijalno, DUI planira da nastapi vo koalicija so PEI na Fijat Canovski, PDP na Sefedin Haruni, DUA na Barduq Mamuti i NDU na Hisni [a}iri.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KLIH: MAKEDONIJA [TO POBRGU DA STANE DEL OD NATO I EU a va{iot region, no i za evroatlanskata zaednica, zna~ajno e {to poskoro Makedonija da bide integratirana vo NATO i EU, oceni v~era polskiot miinister za odbrana, Bogdan Klih, po bilateralnata sredba vo Var{ava so makedonskiot kolega Zoran Kowanovski. “Imavme korisna sredba na koja razgovaravme za bilateralnata, polti~kata i voenata sorbotka me|u dvete zemji. Imav mo`nost da potvrdam deka Polska gi poddr`uva aspiraciite na Makedonija za vlez vo NATO i EU. Toa nema da bide va`no samo za va{iot region, tuku i za evroatlanskata zaednica”, izjavi Klih. Ministerot Kowanovski naglasi deka me|u Makedonija i Polska ima golem prostor za sorabotka poradi polskata politika koja se vodi na principite na odva`nost, principielnost i doslednost. Poradi toa, re~e toj, dvete zemji }e potpi{at bilateralen plan za sorabotka me|u polskoto i makedonskoto Ministerstvo za odbrana, koe, spored nego, }e pridonese za u{te posilna sorabotka vo idnina.

OTVOREN SAEMOT “DENOVI NA OBRAZOVANIE I KARIERA 2011” inisterot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, v~era sve~eno ja otvori manifestacijata “Denovi na obrazovanie i kariera 2011”, koja 14 godini po red se odr`uva na Skopskiot saem vo Skopje. Na saemot, koj }e trae do petok nedelava, mnogu univerziteti, fakulteti, kompanii i ambasadi od Evropa i od svetot }e im ovozmo`at na makedonskite sredno{kolci i studenti da se zapoznaat so studiskite programi, mo`nostite za stipendii i prakti~na rabota. Na otvoraweto Todorov i amasadorot na Slova~ka, Robert Kernek, ja potpi{aa petgodi{nata programa za sorabotka, so {to Slova~ka na ovogodine{niot saem e zemja-partner i po~esten gostin na Makedonija. “Vo dene{ni uslovi na silna konkurencija na pazarot na trudot, soo~uvawe so novi predizvici i socioekonomski promeni vo globalni ramki, mladite lu|e treba da znaat kade da gi naso~at svoite potencijali”, poso~i ministerot Todorov. Ambasadorot na Slova~ka ni izjavi deka o~ekuva saemot da bide golema rabotilnica na koja }e se prezentiraat mo`nostite za studirawe na makedonskite studenti vo Slova~ka, koi se nedovolno iskoristeni, iako nudat besplatni studii.

D-R AN^EVSKI GO OTVORI PRVIOT CENTAR ZA KOSA VO MAKEDONIJA tvoren e prviot centar za kosa vo Makedonija, pod palkata na d-r An~evski i fran{iza na svetskiot brend Bergman Kord. Od dermatolo{kata ordinacija informiraat deka centarot raspolaga so vrvna aparatura, stru~en tim i visokokvalitetni proizvodi. Pokraj pregledi i vrvna dijagnostika na site problemi so kosata i skalpot, vo centarot }e se vr{i i transplantacija na kosa, kako i laserski ozonski, kozmeti~ki i medicinski linii za razli~ni tipovi kosa. Medicinskiot tim na Bergman Kord ima 30-godi{no rabotno iskustvo vo 11 zemji vo svetot i dosega ima izvedeno pove}e od 60.000 tretmani i transplantacii na kosa na pacienti od celiot svet. D-r An~evski istakna deka paketite uslugi zavisat od sekoj pacient oddelno i deka pristapot koj }e bide primenuvan od strana na stru~niot tim, }e bide unikaten.

NOV USTAVEN SUDIJA PO ITNA POSTAPKA a itna sednica i so apsolutna poddr{ka od site ~lenovi na Sudskiot sovet vrhovniot sudija Vladimir Stojanovski }e bide nivniot predlog do Sobranieto za nov sudija vo Ustavniot sud. Sobranieto vo ponedelnikot bez rasprava donese odluka za prestanuvawe na funkcijata sudija za Trendafil Ivanovski, vrz osnova na odlukata na Komisijata za verifikacija na faktite i odlukite na Upravniot i Vrhovniot sud deka toj ne ispolnuva dopolnitelen uslov za vr{ewe javna funkcija, odnosno po negovoto proglasuvawe za sorabotnik na tajnite slu`bi. Stojanovski dojde kako predlog od pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski, i ~len na Sudskiot sovet. Vangelovski veli deka sudijata Stojanovski ima isklu~itelna biografija, rabotel kako sovetnik i dr`aven sovetnik vo kabinetot na pretsedatelot na Vladata, rakovoditel na Sektor za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, vo 2007 godina e izbran za sudija na Upravniot sud, a vo septemvri 2010 godina bil imenuvan za sudija na Vrhovniot sud. Iako Sudskiot sovet spored zakon ima mo`nost da nominira dvajca kandidati, ostanatite ~lenovi na Sovetot ne go iskoristija pravoto da predlo`at svoj kandidat. Spored pretsedatelkata na Sudski sovet, Aleksandra Zafirovska, nivnata odluka ne e izbrzana, tuku e obvrska koja morale da ja zavr{at. Od Ustavniot sud v~era ne sakaat da ja komentiraat ustavnosta na odlukata da bide razre{en Ivanovski bez ispolnuvawe na zakonskite uslovi: ako samiot si podnesol ostavka, ako e osuden na zatvorska kazna od {est meseci ili ako ja izgubil delovnata sposobnost.

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

NOVIOT PRAVILNIK NEMO]EN PRED GLAVNIOT PROBLEM

NEMA KRAJ ZA REKLAMIRAWETO PRED KAMPAWA MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

e postoi zakonska regulativa, a so toa i mo`nost za sankcionirawe na radiodifuzerite i politi~kite partii poradi zloupotreba na reklamiraweto vo aktuelniov period koga izborite s$ u{te ne se raspi{ani, a predizbornata kampawa e de fakto po~nata. Ova go zaklu~i pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski, na v~era{nata pres-konferencija, na koja go prezentira{e Pravilnikot za odnesuvawe na radiodifuzerite od raspi{uvaweto na izborite do po~nuvaweto na izbornata kampawa. Za periodot pred toa Stefanovski smeta deka regulativa ne moè da bide donesena za{to ne moè da se definira kolkava bi bila vremenskata ramka {to bi trebalo da se opfati. “Koga bi postoela vakva regulativa, toga{ bi trebalo da se pretpostavi deka partiite bi moèle da se reklamiraat i cela godina pred po~etokot na kampawata, so {to ne moè da se znae kolku vreme treba da bide pokrieno so zakon. Nekoi partii se reklamiraat celo vreme”, re~e Stefanovski. Prezentiraniot Pravilnik za odnesuvaweto na radiodifuzerite pred po~nuvweto na izbornata kampawa prv pat }e bide obvrzuva~ki, za{to sega e del od Izborniot zakonik. Pravilnikot go regulira periodot od raspi{uvaweto na izborite do po~etokot na kampawata. So nego im se zabranuva na radiodifuzerite da emituvaat politi~ko reklamirawe vo ovoj rok. Stefanovski smeta deka so ovaa zabrana }e se anulira efektot od

300-5.000 evra iznesuvaat kaznite za prekr{uvawe na Pravilnikot

reklamite so koi odredeni partii prethodniov period, koga izborite u{te ne se raspip{ani, bukvalno gi bombardiraat mediumite. “Smetame deka so zabranata za emituvawe reklami vo ovoj period }e im ovozmo`ime na site politi~ki subjekti na denot na po~nuvawe na kampawata da trgnat od ista startna pozicija”, re~e Stefanovski.

Radiodifuzerite ne smeat da emituvaat reklami na dràvnite i op{tinskite organi, odnosno, plateni od dràvniot buxet ili od buxetot na lokalnite samoupravi i toa do zavr{uvaweto na izborite. Pravilnikot go regulira i na~inot na koj mediumite }e izvestuvaat za redovnite aktivnosti na dràvnata i op{tinskata vlast.

PLATENA POLITI^KA PROGRAMA OD 15 MINUTI NA SEKOJ ÂS! Stefanovski gi prezentira{e i izmenite na Pravilnikot {to }e vaì vo izbornata kampawa. Za vremetraeweto na kampawata televiziskite i radiostanicite smeat da emituvaat po 15 minuti platena politi~ka programa i toa na sekoj ~as, a taa vremenska ramka ne moè da ja koristi samo edna politi~ka partija. Maksimalnoto vreme koe moè da koristi edna partija e 10 minuti.

“Nikoj ne moè da ja spre~i Vladata da prodolì so svoite aktivnosti, no tie } e bidat prezentirani vo informativnite emisii i toa bez tonski zapis, odnosno bez obra}awa na u~esnicite vo aktivnostite”, re~e Stefanovski. Za Sovetot da moè da sproveduva kontroli radiodifuzerite se dol`ni da go snimaat izlezniot kanal na svojata programa od denot na raspi{uvaweto na izborite i da dostavuvaat snimki na barawe na regulatornoto telo. Od r adiodifu z erite se bara vo rok od pet dena po raspi{uvaweto na izborite da utvrdat cenovnici za plateno politi~ko reklamirawe, koi ne smeat da se menuvaat s$ do zavr{uvaweto na kampawata. Cenovnicite mora da gi propi{uvaat eventualnite popusti, koi bez isklu~ok treba da se vaàt za site partii. Radiodifuzerite se dol`ni najmalku dva pati da gi objavat cenovnicite pred po~nuvaweto na kampawata.

NAMALENITE PENZISKI PRIDONESI “POKA@AA ZABI”

PIOM U[TE OTSEGA GI KASTRI PENZIITE NA IDNITE PENZIONERI

Vo aktuarskiot izve{taj od ovaa institucija jasno pi{uva deka zamenskata stapka koja sega iznesuva 80% do 2025 godina }e se namali na 72%. Toa zna~i deka ako eden vraboten ~ija prose~na plata vo tekot na celiot raboten vek iznesuvala 325 evra sega bi zemal penzija od 260 evra, za dvaeset godini taa suma bi se namalila na 225 evra VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe u{te otsega planira da im gi namali penziite na tie {to }e se penzioniraat za 20 godini, doznava “Kapital”. Vo aktuarskiot izve{taj na ovaa institucija jasno pi{uva deka zamenskata stavka koja sega iznesuva 80% do 2025 godina }e se namali na 72%. Toa zna~i deka ako eden vraboten ~ija prose~na plata vo tekot na celiot raboten vek iznesuvala 325 evra sega bi zemal penzija od 260 evra, za dvaeset godini taa suma bi se namalila na 225 evra.

Spored ekspertite, ova se neizbe`ni posledici planirani pri donesuvaweto na reformata, no neplaniranite politiki od tipot na namaluvawe na pridonesite ja potkopale dupkata vo PIOM. “Zamenskata stapka koja treba da se namali od sega{ni 80% na 72% vo prosek }e ja namali visinata na penzijata i do 50% od prose~nata plata vo rabotniot vek na osigurenikot. Toa e relativno nizok procent, koj treba da bide predmet na razmisluvawe. Ako, pak, se namaluva stapkata na pridones, kako {to e planirano, vo idnina mo`e da se o~ekuvaat i poniski penzii. Ovoj sistem e baziran na definirani pridonesi. Zna~i, kolku upla}a{, tolku

treba da zema{ penzija, a ako se namalat pridonesite, s$ }e padne vo voda”, veli za “Kapital” ekspert od bankarskiot sektor. Iako od PIOM velat deka penziskata reforma zasega dava zadovolitelni rezultati, porane{ni ~elnici na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) priznavaat deka ne treba da se potpirame na matematikite na hartija. “Da ne se potpirame samo na matemati~kata stabilnost na penziskiot sistem, zatoa {to mnogu e polesno da se balansiraat brojkite na hartija, otkolku vo realnosta. Kaj nas na sila e isklu~ivo politi~ka odluka

za odrùvawe na socijalnata ramnoteà vo dràvata”, veli porane{nata zamenikdirektorka Olga MihajlovaTikvarovska. I dodeka zemjite od regionot se trudat da ja zacvrstat reformata preku zgolemuvawe na pridonesite, na dolìnata na staòt, pa duri i so zgolemuvawe na vozrasnite granici, Makedonija go pravi tokmu sprotivnoto, {to poznava~ite go poistovetuvaat so sobirawe politi~ki poeni. Sepak, ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, zav~era istakna deka nema da gi olesni uslovite za penzionirawe, kako {to neodamna pobaraa sindikatite.

Intervju

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

IVAN NOVAKOVSKI BIZNIS-MENAXER NA NOVA

U^ENICITE KOI IZLEGUVAAT OD NOVA ]E BIDAT LIDERI NA MAKEDONIJA Od NOVA izleguvaat u op{testveno odgovorni r gra|ani, r , izrasnati r vo multikulturna sredina, so isklu~itelni profesori od Makedonija i od svetot. svetot Ne samo {to im go trasirame patot do vrvnite svetski fakulteti, tuku im nudime i zdrava sredina vo koja mo`at da se razvivaat. Zatoa, investicijata vo obrazovanieto bi ja stavil vo top tri me|u stavkite na eden semeen buxet VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

maj}i go predvid Va{eto amerikansko iskustvo vo obrazovanieto, kolku postoeweto na u~ili{teto NOVA na makedonskata obrazovna scena pretstavuva infuzija za celokupniot obrazoven sistem? Vo sekoj obrazoven sistem treba da ima nekolku institucii koi bi gi dvièle procesite napred. Vo Makedonija, NOVA so pravo go zazema mestoto na reformator poradi toa {to e prvata privatna institucija odobrena od Vladata i verificirana od Ministerstvoto za obrazovanie vo 1997 godina, no i poradi programskite sodrìni i ambientot {to go sozdava. Vo 2002 godina prvi dobivme dozvola za rabota vo osnovnoto obrazovanie, a NOVA e i prvo me|unarodno akreditirano u~ili{te. Site na{i obrazovni proekti imaat reformski karakter. Iako e u~ili{te so tipi~no me|unaroden karakter, NOVA isto taka e otvorena i kon dràvnite obrazovni institucii, koi moàt da u~at od na{eto iskustvo. Eden primer za ova e na{ata programa â&#x20AC;&#x153;Pomo{ na zaednicataâ&#x20AC;?. Vo ramkite na ovaa programa sekoj sredno{kolec mora zadolìtelno da ispolni minimum 10 ~asa dobrotvorna rabota godi{no. Pogolemiot del ispolnuvaat tri pati pove}e. Na ovoj na~in gi motivirame u~enicite da bidat op{testveno odgovorni. Osven {to u~enicite im pomagaat na tie na koi pomo{ta im e najpotrebna, istovremeno i samite doìvuvaat li~na transformacija. Jas veruvam deka ovoj proekt e lesno primenliv i vo dràvniot sitem, bez potreba od ogromni resursi. Zamislete go efektot na ovoj proekt ako se primeni na nivo na dràva. Preku vakvi i sli~ni proekti se obiduvame da dokaème

deka parite ne sekoga{ se klu~niot faktor, tuku potrebna e i vizija. Da si predvodnik vo obrazovniot proces ne zna~i samo da bide{ prv vo rabotite, tuku i da znae{ kako da go spodeli{ toa so drugite. Od toj aspekt, NOVA moè da bide laboratorija za sofisticirani proekti koi doprva }e se primenat vo obrazovanieto. Vo NOVA proektot so elektronski dnevnici funkcionira pove} e od deset godini, reforma koja dràvnoto obrazovanie ja pravi sega. Bi ni bilo milo da go spodelime dosega{noto na{e iskustvo so u~ili{tata koi sega go implementiraat ovoj proekt. Polovina od maturantite vo NOVA obrazovanieto go prodolùvaat na nekoj od visokokvalifikuvanite univerziteti vo svetot. êtvrta godina po red va{i u~enici dobivaat celosni stipendii za studirawe na Harvard. Na {to se dolàt vakvite rezultati? NOVA izgradi sistem koj producira u~enici po terk na svetskite univerziteti. Za ilustracija, za ~etiri godini imame pet u~enici na dodiplomski, eden na postdiplomski i eden na doktorski studii na Harvard. Toa {to edna mala institucija producirala sedum studenti na Harvard vo svetski ramki e isklu~ok na praviloto. Duri i Harvard se zainteresira za u~ili{teto od Makedonija i go opi{a ovoj fenomen vo svojot nedelnik. Mnogu biten element se profesorite i nivnite kvalifikacii. Sekako, odreduva~ki e i profilot na u~enicite, koi odnapred znaat deka sakaat da studiraat na presti`ni univerziteti. Vaèn del od procesot e i na{iot fakultetski sovetnik, koj gi sovetuva u~enicite vrz osnova na nivnite mo`nosti i interesi za studirawe, im pomaga vo podgotovkata na aplikacijata za priem, preporakite i priemnite ispiti. Mora da potenciram deka sme ednakvo gordi i na na{ite u~enici koi go prodolùvaat

obrazovanieto vo na{ata zemja. Faktot {to na{ite univerziteti se zainteresirani za na{i u~enici i dobrite rezultati na na{ite u~enici kaùva s$. Dobra institucija ne e samo taa {to gi pra}a studentite na Harvard, ne se site u~enici sozdadeni za tamu, tuku taa koja vrz osnova na sposobnostite na sekoj u~enik }e mu go najde soodvetnoto mesto. Vo sekoj slu~aj, impresiven e faktot deka vo nezavisna Makedonija cela zemja ima prateno na Harvard isto tolku u~enici kolku NOVA vo izminatite ~etiri godini. Koga ima{ odli~en rezultat, odgovornosta da go sledi{ toj uspeh e ogromna. Veruvam vo sintagmata deka e polesno da stigne{ na vrvot, a pote{ko da se odrì{ tamu. Vsu{nost, vo toa leì i predizvikot. Jas veruvam deka na{ite u~enici }e bidat idnite lideri na Makedonija. Nezavisno {to studiraat nastrana, golem del od niv }e se vratat. No, za da se slu~i toa, Makedonija treba da sozdade uslovi. Takvite kadri baraat pristojna rabota, nepolitiziran sistem, rabotna sredina vo koja vistinski }e se vrednuvaat. Koja e komparativnata prednost na NOVA vo odnos na drugite privatni gimnazii?

Toa {to NOVA ja pravi edinstvena e faktot {to sme vistinsko me|unarodno u~ili{te vo Makedonija. Na{ite u~enici doa|aat od 43 razli~ni zemji i kulturi. Duri 50% od u~enicite se od stranstvo, ne{to {to n$ pravi unikatni. Dopolnitelno, aktivno vrabotuvame lu|e od stranstvo. Imame kadar od Kanada, Avstralija, SAD, Britanija, Meksiko, Tajland i Indija. Na sostanok vo NOVA se zboruva na angliski jazik. Ne preovladuva eden mentalen sklop, ima razli~ni mislewa i stavovi vrz osnova na razli~nite kulturni segmenti i toj me|unaroden duh vladee vo samata u~ilnica, no i nadvor od nea. Samata programa, kako kompilacija od amerikanskiot, evropskiot i makedonskiot sistem, n$ pravi isklu~itelno unikatni. Zna~i, nema u~ili{te so koe bi mo`ele da se sporedime, pa da ka`eme dali sme podobri ili polo{i. Koga izleguva u~enik od NOVA toj ne se ~uvstvuva samo kako gra|anin na Makedonija ili zemjata od kade {to doa|a, tuku kako gra|anin na svetot. DOBRATA INSTITUCIJA ZNAE KADE TREBA DA ODI [to }e izdvoite kako najgolem uspeh, a {to kako najgolem predizvik vo raboteweto na gimnazijata? Me|u golemite uspesi te{ko e da se izdvoi najgolem. Ako,

Tradicionalno, sekoja godina NOVA organizira Semeen bazar i Otvoren den, koj ima multikulturen i humanitaren karakter. Koja e celta na ovoj nastan? Ovaa sabota, 16. april, od 11 do 15 ~asot vo prostoriite na NOVA }e se slu~uva na{iot godi{en Semeen bazar i Otvoren den, koj e idealna {ansa zainteresiranite roditeli i u~enici da ja zapoznaat NOVA i nejziniot me|unaroden karakter, multikulturalizam i akademskite programi. Posetitelite }e mo`at da kupat i unikatni suveniri i tradicionalni dela, kako i knigi od razli~na oblast na angliski jazik, seto toa po mnogu pristapni ceni. Celiot nastan e so humanitaren karakter, a sredstvata {to se sobiraat se nameneti za inhalatori na Oddelot za pulmologija pri Detskata klinika. Na nastanot posetitelite }e mo`at da probaat i internacionalni delikatesi podgotveni od semejstvata od NOVA. Vlezot e sloboden. Gi kanam site familii koi baraat interesen nastan so koj bi go ispolnile svojot vikend da dojdat i da n$ posetat.

sepak, treba da izdvojam ne{to, definitivno toa bi bilo 20-godi{noto postoewe na NOVA. Vo ovaa sredina e te{ko da opstojuva{, a kamoli da se razviva{ so galopira~ko tempo. Na{iot uspeh leì vo kontinuiraniot rast, vo koj se unapreduvaaa percepcijata, reputacijata i kvalitetot. Zasega, najgolem predizvik ni e da prodolìme so istoto tempo. Da rasteme vo brojki i vo kvalitet, da doneseme u{te pokvalitetni profesori, da se zgolemi svesnosta za toa {to go pravi NOVA. Dobra institucija ne e taa koja e zadovolna so toa kade e, tuku taa koja dobro znae kade treba da odi. Privatnoto obrazovanie e skapa usluga koja ne moè da si ja dozvoli sekoj. No, od druga strana e i povratna investicija. Kako vo takvi uslovi da se donese pravilna odluka? Edna investicija moè da se gleda samo niz prizmata na povratot na vloènite sredstva. Ako ja gledame izolirana kako suma, taa ne zna~i ni{to. Ako gi sporedime investiciite vo eden vakov tip obrazovanie i dràvnoto obrazovanie, koe, uslovno kaàno, e besplatno, komparacijata deluva stra{no. No, ako za nula denari dràvno obrazovanie dobiete mala vrednost, toa e pomala povratna investicija otkolku ako za odredena suma pari dobiete mnogu pove}e. Na Zapad lu|eto odnapred {tedat za obrazovanieto na svoite deca i go planiraat celiot proces. Edna ku}a kako investicija vi nudi mesto za ìveewe, dodeka, pak, investicijata vo obrazovanie, koja verojatno e pomala, vo isto vreme e i povredna, zatoa {to taa e mobilna, patuva so vas. Kade i da ste so vas e znaeweto. So nego se vrabotuvate i dobivate prihod vo ìvotot. Od dosega{noto iskustvo, roditelite i decata se zadovolni od investiciite za obrazovanie vo NOVA. Educirame op{testveno odgovorni gra|ani, izrasnati vo multikulturna sredina, so

vrvni profesori od Makedonija i od svetot, so trasiran pat do svetski priznati fakulteti. Zatoa, investicijata vo obrazovanieto bi ja stavil vo top tri me|u stavkite na eden semeen buxet. Biznis-zaednicata se àli na nekompatibilnost na makedonskiot obrazoven sistem so potrebite na kompaniite. Kako da se re{i ovoj problem? Problemot e pore{liv od toa {to izgleda. Sepak, nie sme mala zemja, mal pazar. Toj problem ne e samo vo Makedonija, tuku e prisuten vo re~isi site evropski zemji, bidej}i obrazovnite institucii imaat problem da gi sledat potrebite na pazarot. Prvo treba da se vospostavi komunikacija me|u obrazovnite ustanovi i rabotodavcite i taa da bide kontinuirana i dvonaso~na. Kaj nas toj dijalog e izoliran i ednonaso~en. A rabotite se menuvaat na dnevna osnova. Na vremeto imalo {kola za daktilografi, no denes pazarot nema potreba od takov profil, a u~ili{tata s$ u{te nudat stru~na podgotovka vo toj del. Vo slu~ajov dvete strani imaat obvrska da se zaloàt za ovoj problem. NOVA raboti i na princip stipendirawe na solidni u~enici. Koja e celta na ovaa strategija? Sakame doblesni i akademski podgotveni u~enici i zatoa se borime za niv. Takvite u~enici moète da gi naso~ite vo vistinska nasoka, a od niv imaat korist i drugite u~enici. Vo grupa od 20 deca so nekolku vrvni u~enici korist ima celata grupa, kako i samata dinamika na ~asot. Prvo, sakame preku toa da go podigneme akademskiot potencijal na site u~enici. Ova ne go izmislivme nie. Na Zapad u~ili{tata sfatija deka dobrite u~enici mora da dojdat od nekade. Toj pat naj~esto se stipendiskite programi. Vtoro, ubavo e NOVA da ja dobliìme do site socijalni krugovi. ûvstvoto na realnost se dobiva samo vo takva sredina.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2,540

MBI 10

MBID

2,737

2,535

2,730

2,530

2,723

2,525

2,716

2,520

2,709

2,515

2,702

2,510

2,695

116.30

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

OMB

116.20 116.10 116.00 115.90

07/04/11

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

13/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

115.80 115.70 115.60

07/04/11

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

13/04/11

07/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

[TO PRETSTAVUVA PEREWETO PARI? rocesot na perewe pari e star kolku i obidite na kriminalcite za kriewe na nezakonski steknatite pari od dràvata, s$ so cel tie da ne bidat konfiskuvani ili odano~eni. Taka, vo Kina okolu 2.000 godini p.n.e. trgovcite go kriele svoeto bogatstvo (steknato na legalen ili nelegalen na~in) od vladetelite, koi naj~esto, nekoga{ i bez nikakva pri~ina, im go odzemale, pa duri postoele i slu~ai na nivno proteruvawe od zemjata. Vrz ova po~ivaat i principite na pereweto pari – da se skrie, prenese i investira nelegalno steknatoto bogatstvo. Terminot “perewe pari” stanuva aktuelen vo SAD vo 1920 godina, za vreme na prohibicijata, koga poznatite kriminalci Al Kapone i Bagz Moran, so cel da gi sokrijat ogromnite iznosi gotovina steknati od proda`bata na alkohol i drugi kriminalni dejstva, kupuvale peralnici na ali{ta, koi bile rasprostraneti vo îkago, a imale mal promet. Preku ovie peralnici nelegalno steknatata gotovina se prijavuvala kako legalno steknati pari od “dnevniot promet” na peralnicite. Ova predizvikalo drasti~en porast na finansiskiot kriminal, koj ovozmoùval direkten pristap do prinosite od izvr{enite prekr{oci. Pritoa, za sekoe kriminalno dejstvo kriminalcite vedna{ se steknuvale so gotovina. Kako posledica se pojavil problemot {to da se stori so takvite pari~ni sredstva.

Po~nuvaweto biznis {to raboti so gotovina (restorani, kazina, turisti~ki agencii itn.) bilo o~igledno re{enie. Sledstveno, se sozdale “peralnicite”, a ottamu i potekloto na terminot “perewe pari”. So globalizacijata i razvojot na finansiskite pazari, kriminalcite po~nuvaat da formiraat i/ili investiraat vo advokatski kancelarii, smetkovoditelski biroa, kupuvaat banki, filmski studija, korporacii itn. Ako ne uspeat vo kupuvaweto cela organizacija ja kupuvaat ili na nekoj drug na~in ja dobivaat sorabotkata od lica vnatre vo organizacijata. Pereweto pari se definira kako aktivnost koja ima za cel filtrirawe na prinosite steknati od kriminalni dejstva preku serija smetki ili drugi finansiski proizvodi za da im se dade o~igledna legitimnost ili da se onevozmo`i detektirawe na nivnoto poteklo. Ovoj proces e obraboten i opfaten so pozitivnite zakonski propisi vo Republika Makedonija, kako {to e Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam, Krivi~niot zakonik, Zakonot za banki i relevantnata podzakonska regulativa. Procesot na perewe pari ~estopati involvira kompleksna serija transakcii, koi voobi~aeno e te{ko da se prepoznaat. Pritoa, pereweto pari se ostvaruva vo tri fazi. Prvata faza, plasman, vklu~uva fizi~ko odvojuvawe na sredstvata {to poteknuvaat od kriminalni

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

13/04/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

D-R ZLATKO [AJNOSKI SOVETNIK VO DIREKCIJATA ZA KONTROLA NA USOGLASENOSTA NA RABOTEWETO NA BANKATA SO PROPISITE STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

Pereweto pari se definira kako aktivnost koja ima za cel filtrirawe na prinosite steknati od kriminalni dejstva preku serija smetki ili drugi finansiski proizvodi za da im se dade o~igledna legitimnost ili da se onevozmo`i detektiraweto na nivnoto poteklo aktivnosti. Vo ovaa faza pera~ite na pari naj~esto gi vnesuvaat nelegalnite pari preku finansiski institucii, kazina, prodavnici, menuva~nici, berzi, brokerski i/ili osiguritelni dru{tva ili drugi biznisi, kako doma{ni taka i me|unarodni, no i preku nefinansiski institucii (smetkovoditeli, notari, advokati) koi vr{at odredeni finansiski aktivnosti. Fazata prikrivawe, pak, pretstavuva niza transakcii za konverzija na sredstvata {to poteknuvaat od kriminalni aktivnosti vo druga legalna forma, {to ima za cel prikrivawe na sekoja traga, izvor ili sopstvenost na sredstvata. Prikrivaweto na sredstvata ima za cel popre~uvawe na kontrolata na potekloto na sredstvata i obezbeduvawe anonimnost. Vo poslednata faza,

OMB KONE^NO MRDNA okraj slabiot promet od 15,9 milioni denari vo odnos na vtornikot, koga bea ostvareni 23,7 milioni denari, glavna karakteristika na v~era{noto trguvawe be{e rastot na indeksot na obvrznici OMB od 0,35%, osobeno ako se ima predvid deka negovata vrednost nema{e nikakvi promeni tri trgovski dena po red. Trguvaweto OMB v~era go zatvori na vrednost od 116,21 indeksni poeni, za razlika od drugite dva indeksi, MBI-10 i MBID, koi povtorno imaa pad na vrednosta. Osnovniot indeks MBI-10 na dnevno nivo ima{e pad od 0,46%, zatvoraj}i na vrednost od 2.519,50 indeksni poeni, a po{irokiot berzanski indeks MBID padna za 0,37%, na 2.697,49 indeksni poeni. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii vo sporedba so vtornikot padna za 33,73%, a mal pad od 5,92% ima{e i kaj prometot so obvrznici. Sepak, obvrznicite bea daleku poprivle~ni za investitorite. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 12 milioni denari, odnosno 75% od berzanskiot promet ostvaren

integracija, se ovozmoùva nelegalnite sredstva da se vnesat vo ekonomijata i da izgleda kako da poteknuvaat od legalni biznisi. Vo ovaa faza e mnogu te{ko da se razlikuvaat nelegalnite od legalnite sredstva. Pera~ite na pari moàt da gi investiraat sredstvata vo nedvi`nosti, luksuzni predmeti ili vo legalni ili, pak, povtorno vo nelegalni biznisi. Procesot na perewe pari opfa}a i niza tehniki {to sekojdnevno se osmisluvaat od kriminalcite, koi postojano se obiduvaat da iznajdat na~in za legalizacija na kriminalno steknatite sredstva. Nakuso kaàno, tehnikite i fazite za perewe pari se ograni~eni samo od imaginacijata na kriminalcite, a postojat tolku mnogu kriminalci {to se obiduvaat da iznajdat razli~ni na~ini za perewe pari...

vo ramkite na v~era{noto trguvawe. Povtorno najtrguvana, so promet od 10,8 milioni denari, be{e desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Od akciite, pak, najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet ima{e akcijata na Makedonski Telekom, od koja se istrguvaa 2.479 akcii vredni 1,3 milioni denari. Pogolem interes za drugi akcii re~isi i da nema{e. Na oficijalniot pazar edinstveno akcijata na Komercijalna banka ostvari promet od 595.700 denari, dodeka, pak, prometite na drugite akcii bea duri poniski od polovina milion denari. Najblisku do toj iznos be{e akcijata na Alkaloid, od koja se istrguvaa 85 akcii vredni 371.000 denari. Investitorite v~era poka`aa interes za 22 hartii od vrednost, od koi duri 13 imaa pad na cenata. Najgolem pad, 6,99%, ima{e akcijata na Fer{ped. Cenite porasnaa samo na pet hartii od vrednost, od koi tri bea obvrznici. Najgolem rast, 0,86%, ima{e ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja ostvari promet od 179.000 denari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

13/04/2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

4 емисија на обврзници за денацион.

93.50

0.86

179,450

9 емисија на обврзници за денацион.

85.60

0.71

61,660

10 емисија на обврзници за денацион.

84.80

0.32

10,851,036

Стопанска банка Скопје

200.48

0.24

206,700

Комуна Скопје

465.00

0.22

93,000

Име на компанијата

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Фершпед Скопје

13/04/2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

57000

-6.99

57,000

Раде Кончар Скопје

1797

-2.86

35,940

РЖ Услуги Скопје

240.90

-2.54

26,740

ЗК Пелагонија Битола

2,200.00

-1.39

33,000

Комерцијална банка Скопје

3,700.00

-1.13

595,700

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30,784,722.26

1.15%

1.00%

10.32%

2.06%

-2.13%

4/11/2011

ILIRIKA GRP

51,312,883.62

3.25%

-3.19%

2.04%

-3.20%

2.75%

4/11/2011

Иново Статус Акции

14,509,452.41

-3.07%

2.66%

4.97%

3.94%

-9.95%

4/12/2011

KD Brik

38,895,228.89

0.32%

-5.26%

2.71%

-2.15%

1.44%

4/12/2011

KD Nova EU

27,709,832.33

-3.59%

0.57%

5.76%

1.25%

-1.99%

4/12/2011

КБ Публикум балансиран

30,409,869.85

-2.06%

-0.80%

2.80%

1.17%

-3.91%

4/12/2011

КБ Публикум -обврзници

18,525,587.68

0.00%

4/12/2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

Десета емисија на обврзници за Македонски телеком Скопје Осма емисија на обврзници за Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје

Вкупно издадени акции 1,431,353 54,562

13/04/2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4,373.60

401.26

10.90

0.95

7,350.00

567.72

12.95

0.21

GRNT (2010) *

3,071,377

584.00

92.61

6.31

0.54

2,279,067

3,700.00

628.36

5.89

1.05

MPT (2010) *

112,382

24,500.00

0.72

10,851,036

REPL (2010) *

25,920

41,299.71

2,996.49

13.78

0.87

-1.04

1,345,626

SBT (2010) *

389,779

2,800.00

39.99

70.01

0.66

-0.08

891,796

STIL (2010) *

14,622,943

186.00

0.47

399.98

2.34

3700

-1.13

595,700

TPLF (2010) *

450,000

3,600.00

279.12

12.90

0.99

4373.6

-0.24

371,756

ZPKO (2010) *

271,602

2,200.00

0.35

13/04/2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

84.8

0.32

542.81 87.93

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

13/04/2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

13/04/2011

Нето-имот на фонд (ден.)

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

195,213

-5.91

33,047

-15.34

228,260

-7.41

обични акции

30,985

-46.18

Вкупно Редовен пазар

30,985

-46.18

0.00

259,244

112

-32.94

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 13.04.2011)

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

STOPANSKATA KOMORA ORGANIZIRA MAKEDONSKO-GR^KI BIZNIS-FORUM topanskata komora na Makedonija na 3. maj organizira makedonsko-gr~ki biznis -forum. Kako {to informiraat od Stopanskata komora, gr~kata biznis-delegacija }e bide predvodena od pretstavnici na gr~kata Regionalna komora na Imatija, sostavena od renomirani kompanii glavno od zemjodelskiot sektor, koi se seriozno zainteresirani za pronao|awe delovni

partneri od Makedonija. Spored najavenite u~esnici, od Grcija }e u~estvuvaat kompanii od konzervnata industrija, pred s$ za konzervirawe ovo{je, potoa za proizvodstvo na zemjodelski ma{ini. Najaveno e i prisustvo na nekolku vinarnici, proizvoditeli na sirewe i drugi mle~ni proizvodi, na `itni kulturi, kako i kompanii koi se proizvoditeli i izvoznici na pamuk.

7 MILIONI EVRA ZA NOVA KATNA GARA@A SPROTI SORAVIJA

“Biznis-forumot pretstavuva mo`nost za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Grcija, kako i za vospostavuvawe povisoki oblici na sorabotka i razvivawe na delovnite odnosi me|u kompaniite od dvete zemji”, velat od Stopanskata komora. Kako {to informiraat od Komorata, vo ramkite na ovaa poseta }e se odr`at bilateralni sredbi me|u makedonski i gr~ki kompanii.

ràvata }e gradi u{te edna nova katna garaà vo centarot na Skopje, locirana sproti trgovskiot centar Soravija, pred parkingot na Rabotni~ki univezritet. Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor (JPSSDP) se zadolì za 7 milioni evra kaj Komercijalna, Stopanska i [parkase banka. Sindiciraniot kredit e so kamatna stapka

od 4,75% plus ednogodi{en EURIBOR, koj vo momentov iznesuva 2,1%. Rokot za vra}awe e 12 godini so vklu~eni dve godni grejsperiod. Ve}e e objaven i oglas vo koj se bara grade`na kompanija koja }e gi izveduva rabotite na novata katna gara`a. Ponudite treba da se dostavat najdocna do 3 juni. Prethodno, Javnoto stanbeno pretprijatie i grad

11 Skopje se zadolìja kaj NLB Tutunska, Komercijalna i Stopanska banka za izgradba na dve katni garaì - baroknata vo centralnoto podra~je kaj MEPSO ~ija izgradba }e ~ini 8 milioni evra i u{te edna kaj Sudska palata. Katnata garaà kaj Cvetniot pazar pak, koja po~na da se grdai pred dve nedeli, se procenuva deka }e ~ini 10,7 milioni evra, a prite se obezbedeni od op{tinskiot buxet na grad Skopje i od zaem od Tutunska banka.

MAKEDONSKI [UMI IMA 2.500 VRABOTENI, A ZA RABOTA ANGA@IRA PRIVATNI FIRMI

17.03.2010 11 KARAXOSKI: KAKO DA GI NATERAM RABOTNICITE DA ODAT V PLANINA DA SE^AT DRVA?! Makedonski {umi lani potro{ile pove}e od 13 milioni evra za da im platat na privatni firmi da ja vr{at rabotata {to po opis treba da ja sraboti javnoto pretprijatie. Sklu~eni se pove}e od 600 dogovori so pove}e firmi za se~ewe {uma i prevoz na drva. Simptomati~no e {to tokmu ova javno pretprijatie, koe ima pove}e od 2.500 vraboteni i se smeta za edno od najgolemite vo zemjava, nema dovolno kapacitet da gi izvr{uva zada~ite od svojata dejnost ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akedonski { umi l a n i potro{ilo pove}e od 13 milioni evra za da im plati na privatni firmi da ja zavr{at rabotata {to po opis treba da ja vr{i javnoto pretprijatie. Sklu~eni se pove}e od 600 dogovori so pove}e firmi za se~ewe {uma i prevoz na drva. Za godinava, se procenuva deka za istata namena }e se potro{at isto tolku pari, a ve}e se dogovoreni nekolku firmi od Peh~evo i Berovo, koi na teren ja se~at {umata. Simptomati~no e {to tokmu ova javno pretprijatie,

koe ima pove}e od 2.500 vraboteni i se smeta za edno od najgolemite vo zemjava, nema dovolno kapacitet da gi izvr{uva zada~ite od svojata dejnost. Ako privatni firmi se~at {uma i go vr{at transportot na drvata, logi~no se postavuva pra{aweto {to rabotat 2.500 vraboteni vo Makedonski {umi za koi mese~no se tro{at 1,14 milioni evra za plati?! Direktorot na pretprijatieto, @arko Karaxoski, za “Kapital” priznava deka postoi problem i naveduva pove}e pri~ini {to Makedonski {umi ne uspeva samostojno da gi izvr{i planiranite raboti. “Deneska da najde{ seka~ e isto tolku te{ko kako da bara{ informati~ar-programer, osobeno ako treba da go natera{ za plata od 8.000 den-

Antikorupciska pobara Karaxoski da ja napu{ti foteljata ntikorupciskata komisija pobara od Vladata da go razre{i direktorot @arko Karaxoski poradi nedoma}insko rabotewe. Makedonski {umi vo 2010 godina na ekonomska kriza isplatilo 11.500 evra samo za ru~eci i za ve~eri vo kafeani. Frapantno e toa {to prviot ~ovek na Makedonski {umi potro{il 6.500 evra za reprezentacija, najgolem del za skapi alkoholni pijaloci - viski. Toj i negoviot voza~ mese~no primale nadomest za odvoen `ivot od 200 evra mese~no iako na relacija Skopje-Prilep patuvale so slu`benoto vozilo na pretprijatieto. Ova zna~i deka sekoj od niv lani stavil v xeb po 2.400 evra. Antikorupcionerite bea za~udeni od razuzdanoto raspolagawe i tro{ewe na javnite pari imaj}i predvid deka so godini rakovodstvoto na Makedonski {umi se `ali deka raboti ili so zagubi ili so minimum dobivka, so tendencija kon nula.

ari da otide vo planina. Isto taka, rabotnicite vo javnite pretprijatija se za{titeni so mnogu kolektivni dogovori i so utvrdena minimalna plata. Ne moè{ da natera{ nikogo da otide vo planina da se~e drva. Nie imame 500-600 vraboteni seka~i koi rabotat vo podru`nici na pretprijatieto locirani vo blizina na {uma. Ako treba da angaìrame i dopolnitelno, toa }e bide poskapa varijanta bidej}i treba da im dademe mnogu povisoka plata od pazarnata. Nemame kapacitet sami da vr{ime prevoz, bidej} i vozilata se stari pove}e od 40 godini. So tie malku pari {to gi dobivame od Vladata ne uspevame nitu da gi popravime starite, a kamoli da nabavime novi”, izjavi Karaxoski. Spored nego, varijantata za angaìrawe privatni firmi preku tenderi e poisplatliva. Firmite se pla}ale spored ve} e utvrden cenovnik, po ise~en kubik. Dokolku istata rabota ja vr{ele sami, }e ~inelo mnogu poskapo. JAVNITE PRETPRIJATIJA NE GO RABOTAT TOA ZA KOE SE FORMIRANI Ekspertite komentiraat deka e apsurdno {to javnite pretprijatija ne gi ispora~uvaat nitu osnovnite uslugi za koi se formirani. Problemot, spored niv, e vo lo{oto menaxirawe. “Dràvata e vsu{nost mnogu lo{ stopanstvenik. Lo{oto menaxirawe na javnite pretprijatija e osnovniot problem

milioni evra potro{ilo Makedonski {umi za da anga`iraat privatni firmi za se~ewe drva

@ARKO KARAXOSKI DIREKTOR NA MAKEDONSKI [UMI Rabotnicite vo javnite pretprijatija se za{titeni so mnogu kolektivni dogovori i so utvrdena minimalna plata. Ne mo`e{ da natera{ nikogo da otide vo planina da se~e drva. Nie imame okolu 500-600 vraboteni seka~i koi rabotat vo podru`nici na pretprijatieto locirani vo blizina na {uma. Ako treba da anga`irame i dopolnitelno, toa }e bide poskapa varijanta bidej}i treba da im dademe mnogu povisoka plata od pazarnata. Nemame kapacitet sami da vr{ime prevoz, bidej}i na{ite vozila se stari pove}e od 40 godini. So tie malku pari {to gi dobivame od Vladata ne uspevame nitu da gi popravime starite, a kamoli da nabavime novi.

{to tie i ponatamu rabotat so zagubi i duri ne gi vr{at nitu osnovnite celi za koi postojat. Ovie efekti doa|aat kako rezultat na toa {to partiski kadri se postavuvaat da gi upravuvaat javnite pretprijatija. Direktorite treba da se biraat na konkursi, vrz osnova na programa {to }e ja ponudat, so konkretni idei kako da gi reformiraat i kolku profit }e napravat, a ne po partiski klu~. So menaxerski dogovori treba da se definiraat site obvrski {to }e gi imaat, a vo delovi kade {to samoto pretprijatie ne mo`e da gi postigne o~ekuvanite rezultati, da pristapi kon javno-privatno pratnerstvo. Toa e reforma

{to treba da se postigne za da se is~istat site pretprijatija od prevrabotenost i namesto so zagubi, koi pa|aat na tovar na buxetot, da po~nat da rabotat profitabilno”, komentira profesorot Bor~e Davitkovski. Konkretno za Makedonski {umi, ve}e e dostaven predlog do Vladata za transformacija na pretprijatieto. Direktorot Karaxoski sugerira da se primeni avstriskiot model, koj predviduva koncesijata i za{titata na {umite da ostanat vo rabotnite zada~i na javnoto pretprijatie, dodeka komercijalniot del preku javno privatno partnerstvo da go rabotat zaedno so privatni kompanii.

“Taka }e se namali prevrabotenosta i }e se namalat tro{ocite”, deciden e Karaxoski. Spored poslednite podatoci {to gi objavi “Kapital”, Makedonski {umi e edno od javnite pretprijatija koi se najzaglaveni vo dolgovi. Na dr`avata & dol`at pove}e od 30 milioni evra za neplateni danoci, dodeka, pak, so zakonot {to go donese Vladata minatata godina, otpi{ani im se kazneni kamati vo vrednost od okolu 14 milioni evra. Direktorot tvrdi deka kompanijata ve}e gi reprogramira dolgovite koi se natrupani vo periodot od 2001 do 2004 godina i po~nuva da zazdravuva.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4.00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5.50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2.45%

3.47%

4.23%

5.11%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

4.60%

5.50%

6.10%

8.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 8.30%

ЕМУ

евро

61.5150

Комерцијална

4.80%

5.50%

6.50%

8.60%

9.00%

САД

долар

42.5121

НЛБ Тутунска

4.50%

5.50%

6.00%

8.20%

8.40%

В.Британија

фунта

69.2386

Швајцарија

франк

47.2574

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44.3703

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.6311

61.6

69.2

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

KOLKU MAKEDONIJA INVESTIRA VO SOOBRA]AJNATA INFRASTRUKTURA

ZA TRI GODINI IZGRADENI SAMO 7,7 KILOMETRI OD KORIDOROT 10 ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonija moè slobodno da konkurira vo knigata na Ginisovi rekordi za najbavno gradewe avtopati{ta. I toa malku {to go gradime vo patnata infrastruktura e nerealno bavno vo sporedba so me|unarodnite iskustva od ovaa oblast. Dovolen primer e izgradbata na 7,7 kilometri prav pat od Koridorot 10, od Kumanovo do Tabanovce, koja po~na vo 2008 godina i se u{te ne e zavr{ena. Makedonija e krstosnica na dva klu~ni koridori, 8 i 10. Ova se evropski patni koridori, koi pominuvaat i se se~at tokmu niz na{ata teritorija. No, i pokraj ogromnata va`nost {to ovie dva koridora ja imaat za Makedonija, dosega malku e napraveno za nivno celosno zavr{uvawe. Iako nekoi delovi od soobra}ajnata infrastruktura se izgradeni, s$ u{te ostanuvaat klu~nite delnici koi ne se dovr{eni. So ogled na toa {to Vladata re{i izgradbata na avtopati{tata od Koridorot 8 da ja dade na koncesioner, na dràvata & ostana da izgradi samo 30 kilometri od Koridorot 10, koi se najavuvaat so godini. Na 20 septemvri 2008 godina po~na izgradbata na 7,7 kilometri avtopat na delnicata Kumanovo–Tabanovce. Prvi~niot rok za zavr{uvawe na rabotite be{e godina ipol. Izgradbata na 7,7 kilometri dolgiot avtopat, iako za mnogumina eksperti nerazumno bavno proektirana vo odnos na malata dolìna, s$ u{te trae. Ednata strana od delnicata be{e gotova minatata godina. Spored najavite, lentata za pu{tawe na celiot avtopat vo upotreba treba da se se~e za nekolku meseci. Delnicata od Demir Kapija do Smokvica, so koja treba da bide finaliziran Koridorot 10, s$ u{te ne e ni po~nata da se gradi. Dolgo vetuvaniot avtopat vo dolìna od 28 kilometri se

Makedonija e krstosnica na dva klu~ni panevropski koridori, 8 i 10. No, i pokraj ogromnata va`nost za zemjata i za ekonomijata, posebno na Koridorot 10, dosega malku e napraveno za toj celosno da profunkcionira. Za da vidime kako funkcionira Koridorot 10, “Kapital” izvoze 200 kilometri od Koridorot 10 od Skopje do Ni{. Srbija za tri godini izgradi 60 kilometri avtopat, a Makedonija samo 7,7 od Koridorot 10, pri {to vedna{ se gleda razlikata koj kolku investira vo infrastrukturata planira{e da po~ne da se gradi vo sredinata na 2008 godina, a finansiskata konstrukcija iznesuva 250 mlioni evra. Tri godini podocna s$ u{te ne se znae datumot za po~etok na rabotite na avtopatot Demir Kapija–Smokvica. Minatiot mesec kone~no Vladata gi sobra parite za izgradba na avtopatot, koj treba da pominuva niz klisura. Spored najoptimisti~nite procenki na Vladata, ako ovaa godina po~ne izgradbata, Koridorot 10 bi trebalo da zavr{i do 2014 godina. No, so ogled na lo{iot

teren na koj treba da se gradi ovaa delnica, mnogu te{ko deka za tolku kratko vreme }e bide izgraden avtopatot.

Za tri godini Makedonija izgradi 7,7 kilometri, a Srbija 60 kilometri avtopat od Koridorot 10.

Za da vidime kakva e sostojbata na delot od avtopatot koj vo momentov se gradi i kolku e izgradeno kaj nas, a kolku vo Srbija “Kapital” gi izvoze klu~nite 200 kilometri od Koridorot 10 od Skopje do Ni{, kade {to so godini i makedonskata

i srpskata vlada zboruvaat deka ne{to se gradi. No, so ogled na faktot {to Srbija za tri godini izgradi 60 kilometri avtopat, a Makedonija samo 7,7, vedna{ se gleda razlikata. Prvi n$ pre~ekaa rabotnicite. Koga gi pra{avme do kade e izgradbata, pogolem del od niv bea optimisti. Spored nivnite komentari, vo poslednite nekolku meseci rabotele so zabrzano tempo za pred izbori da bide prese~ena lentata. Spored poslednata najava na ministerot za transport i vrski, Mile

VAKA LO[I PATI[TA IMA SAMO NA BALKANOT Problem ne e samo bavnata izgradbata na novite avtopati{ta, tuku i katastrofalnata sostojba na starite, koi voop{to ne se odrùvaat. Na niv zjaat dupki i krpenici kako rezultat na nekvalitetniot asfalt i na nekvalitetnoto i nedovolno odrùvawe. Ovaa slika se gleda vedna{ na samiot izlez od Skopje kon Kumanovo. Avtopatot, koj e prviot vpe~atok na Evropjanite koi doa|aat ili pominuvaat niz Makedonija, a taa voop{to ne e ubava. Voza~ite treba da se mnogu ume{ni za da gi izbegnat site dupki i krpenici na avtopatot. ûvstvoto e kako da se vozi po kaldrma. Taka e do samata granica kon Srbija. Desetina kilometri pred grani~niot premin Tabanovce ve}e po~nuvaat da se gledaat grade`ni aktivnosti. Voza~ite se razo~arani od makedonskite avtopati{ta, no generalno i od balkanskite. “Vozime po lo{ pat, so golem tovar. Namesto za tri ~asa, mi treba dvojno pove}e vreme za prevoz na stokata od edno mesto do drugo. Se vozi vo edna lenta, a nema ni znaci”, veli eden voza~ na kamion koj od Skopje prevezuva stoka do Novi Sad. Spored nego, lo{a e i patnata signalizacija. “Koga vozam niz Evropa, ne moàm da se izgu-

bam ili da najdam nekoe mesto. Kaj nas moè nekolku ~asa da kruì{ i da ne najde{ vlez ili izlez od avtopat, ili moè da go proma{i{ ako prvpat vozi{ vo toj pravec i ako si stranec. I tie znaci {to gi ima, {to ne se ukradeni, postaveni se na golema oddale~enost”, veli voza~ot. Toj istaknuva deka e mnogu naporno da se vozi po vakvi pati{ta. “Ni treba kvaliteten avtopat za transportot da bide pobrz”, veli voza~ot koj go zateknavme na makedonsko-srpskata granica. Negoviot kolega od drugiot kamion se poàli deka ova go ima samo na Balkanot. “Ne se investira vo izgradba na novi pati{ta. Jas sum voza~ pove}e od 20 godini i sum vozel niz cela Evropa. Tolku lo{i pati{ta ima samo kaj nas”, veli voza~ot. Spored nego, napredok ima samo vo Slovenija i Hrvatska, kade {to za kratko vreme se izgradile mnogu novi avtopati{ta. “Tuka e haos. Celo vreme se zboruva deka }e se gradi, no osven ovoj mal del od Tabanovce do Kumanovo i obikolnicata okolu Skopje, ne se se}avam deka vo poslednite godini e izgraden nekoj nov avtopat”, se poàli voza~ot.

Janakieski, izgradbata na ovaa delnica od Koridorot 10 treba da zavr{i vo noemvri godinava. No, spored eden od nadzornicite, avtopatot }e bide pu{ten vo upotreba nekolku meseci porano. “Izgradbata e pri kraj. Sega sme vo zavr{na faza. Se stava vtoriot sloj asfalt i za mnogu kratko vreme treba da bide pu{ten vo upotreba”, istakna nadzornikot. Na drugata strana od granicata, isto taka, bea postaveni znaci deka patot se gradi. I od srpska strana na granicata se dooformuva Koridorot 10. Avtopatot Pre{evo–Levosoje be{e pu{ten vo upotreba vo juli minatata godina. No, otkako be{e pu{tena prvata lenta vo dolìna od re~isi 22 kilometri, izgradbata na vtorata e so pobavno tempo. Vo momentot intenzivno se gradat osum kilometri od delnicata od Vrawe do Bujanovac. Ostanatiot del od avtopatot e trasiran i treba u{te malku za da se asfaltira. Se vozi na ednata kolovozna lenta vo dve nasoki. No, Srbija, za razlika od Makedonija, za tri godini izgradi pove} e od 60 kilometri od Koridorot 10. Zavr{eni se izgradbata na patot od Levosoje do Pre{evo dolg 21 kilometar, potoa obikolnicata vo Belgrad (7,7 kilometri) i 20 kilometri avtopatot od Novi Sad do Horgo{. Vo Srbija, na trasata na panevropskiot koridor otvoreni se gradili{ta na 170 kilometri avtopat, a dràvata za pobrza i poefikasna izgradba osnova{e i nova dràvna kompanija koja se vika Koridor 10. Spored poslednata najava na ministerot za infrastruktura i energetika na Srbija, Milutin

no.

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

TOP 15

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

Desetina kilometri pred grani~niot premin Tabanovce ve}e po~nuvaat da se gledaat grade`nite aktivnosti. So polna parea se gradi vtorata lenta od pro{ireniot avtopat pred grani~niot premin. Ovaa delnica vo dol`ina od 7,7 kilometri od Koridorot 10 vo Makedonija se gradi od 2008 godina, a bi trebalo da bide gotova za nekolku meseci. “Vozime po lo{ pat, so golem tovar. Namesto za tri ~asa, mi treba dvojno pove}e vreme za prevoz na robata od edno mesto do drugo. Se vozi vo edna lenta, a nema ni znaci”, se `alat voza~ite.

I BEZ VLADA BELGIJA FUNKCIONIRA

stana rekorder vo svetot kako dr`ava Belgija koja pove}e od 300 dena funkcionira so privremena tehni~ka vlada. Vo takvi uslovi zemjata neumorno se bori da go namali javniot dolg, koj minatata godina dostigna re~isi 99% od BDP BORO MIR^ESKI

Vo Srbija, vedna{ po makedonsko-srpskata granica, vo momentot intenzivno se gradat osum kilometri od delnicata od Vrawe do Bujanovac, del od Koridorot 10. Ostanatiot del od avtopatot vo ju`niot del na dr`avata e trasiran i treba da se asfaltira. Se vozi na ednata kolovozna lenta vo dve nasoki.

7,7

kilometri avtopat gradi Makedonija od Tabanovce do Kumanovo vo izminatite tri godini

250

milioni evra }e ~ini izgradbata na delnicata od Demir Kapija do Smokvica, posledniot del od Koridorot 10 koj treba da se izgradi vo Makedonija

kilometri avtopat od Koridorot 10 se izgradeni vo Srbija vo izminatite tri godini

Mrkowi}, pred po~etokot na letnata sezona }e se zabrzaat grade`nite aktivnosti na severniot krak od Koridorot 10. Toj veli deka ovaa godina intenzivno }e se gradat 110 kilometri poluavtopat, odnosno levata lenta od avtopatot od Horgo{ do granicata so Ungarija, potoa delnicata od Horgo{ do Novi Sad i od Kelebije do Subotica.

DEMIR KAPIJA - SMOKVICA ]E PO^NE DA SE GARDI SLEDNATA GODINA? Klu~nata delnica od Koridorot 10, Demir Kapija-Smokvica, bi trebalo da po~ne da se gradi na krajot na ovaa ili po~etokot na slednata godina. Odborot na direktori na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) v~era gi odobri poslednite 107 milioni evra potrebni za da se zatvori finansiskata konstrukcija na delnicata dolga 28,2 kilometri. Tenderot za izbor na izveduva~ spored proekciite na Vladata bi trebalo da bide objaven za eden mesec. “So obezbeduvaweto na zaemot od EBOR celosno se zaokruùva finansiskata konstrukcija vo iznos od 270 milioni evra za izgradba na poslednata delnica od ovoj koridor. Prethodno 130 milioni evra kredit se obezbedeni od Evropskata investiciska banka, 45 milioni evra kako grant od EU, a {est milioni evra obezbeduva Makedonija”, istakna vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavrevski. Spored ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, izgradbata na ovaa avtopatska delnica bi trebalo da zavr{i za pet do {est godini, odnosno do 2016 godina, a na nea }e bidat izgradeni ~etiri patarini. “Spored idejniot i osnovniot proekt, predvideno e da bidat izgradeni dva tuneli vo dolìna od 1.200 metri, {est mostovi vo dolìna od 100 do 500 metri i dve klu~ki. Avtopatot } e bide {irok 25,6 metri. Tenderot za izbor na izveduva~ na grade`nite raboti bi trebalo da bide objaven sledniot mesec, a izgradbata da po~ne na krajot na slednata godina”, istakna Janakieski. Vo me|uvreme, Ministerstvoto za transport i vrski za dva meseci go odloì rokot za dostavuvawe ponudi za koncesija na Koridorot 8. Iako pette konzorciumi koi se kvalifikuvaa vo vtorata faza na tenderot za koncesija na avtopati{tata od Koridorot 8 treba{e da gi dostavat ponudite do 26 april, od Ministerstvoto za transport objasnuvaat deka bidej}i vo izborniot period ne moàt da raspi{uvaat tenderi, rokot se odloùva za tri meseci.

d obid da stane najdobar primer za multikulturno op{testvo, kade {to dve razli~ni kulturi, holandskata i francuskata, moàt da ìveat i da funkcioniraat zaedno, Belgija stana dvokulturna dràva so dlaboki politi~ki tenzii i nesoglasuvawa me|u centralnata i regionalnata vlast. Od parlamentarnite izbori vo juni minatata godina politi~kata kriza se intenzivira{e. Godinava Belgija stana rekorder na politi~kata scena. Go nadmina Irak i stana dràva koja pove}e od 300 dena funkcionira so tehni~ka vlada, rastrgnata me|u borbata za prevlast na regionalnite i centralnite lideri. No, Belgija se soo~uva i so dlaboki ekonomski problemi. Istoriski gledano, Belgija otsekoga{ bila zaglavena vo dolgovi. Vo 1993 godina nejziniot dolg iznesuva{e 141% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Iako zna~itelno go namali, vo poslednite godini povtorno po~na da raste. Poradi golemata politi~ka nestabilnost, rejting-agencijata S&P se zakani deka }e go namali kreditniot rejting na Belgija dokolku ne uspee da formira vlada do juni. No, spored ekspertite, i pokraj visokiot javen dolg, tamu s$ funkcionira. So toa se soglasuvaat i gra|anite. Tie potenciraat deka vo takva haoti~na sostojba vo Belgija s$ e “normalno”. Avtobusite pristignuvaat navreme, otpadot se sobira dvapati nedelno, izvozot na lekovi, ~eli~ni kabli, ~okolado i pivo e neprekinat i s$ u{te e potreben okolu eden mesec za dobivawe nova telefonska linija, pi{uva Rojters. “Ova {to se slu~uva vo Belgija e apsurdno. Kriza bez publika”, veli Karl Devos, profesor po politi~ki nauki na Univerzitetot vo Gent. Vo dene{niot svet na presvrti faktot deka edna od najstarite demokratii prodolùva da funkcionira bez oficijalno politi~ko liderstvo e fascinanten, duri i ako nejzinite ìteli ne se svesni za toa. Belgija uspea za vreme na celiot {estmese~en mandat kako pretsedatel na Evropskata unija minatata godina da funkcionira so privremena tehni~ka vlada. Istata taa vlada izraboti buxet za 2011 godina i isprati borbeni avioni za da u~estvuvaat vo za{titata na zonata za zabraneto letawe nad Libija. Vo prvite tri meseci od 2011 godina ispolni re~isi polovina od godi{nata

kvota za izdavawe obvrznici. No, i pokraj s$, Belgija ne uspea da go namali javniot dolg, koj po finansiskata kriza vo 2008 godina dostigna duri 99% od BDP. Iako e prili~no bogata dràva, javniot dolg zna~itelno go nadmina prihodot, a danocite ne se sobiraat efikasno. Belgiskata vlada reagira{e so slaba makroekonomska politika pri naftenata kriza vo 1973 i 1979 godina so toa {to gi prevraboti javnata administracija i pomo{nite industrii, kako jaglenata, ~eli~nata, tekstilnata, staklenata i brodograde`nata, koi stanaa nekonkurentni. Kako rezultat na toa javniot dolg dostigna 121% od BDP do krajot na 80-tite godini. No, blagodarenie na visokata stapka na li~ni za{tedi na Belgija, belgiskata vlada go pokriva{e deficitot glavno od doma{nite za{tedi, minimiziraj}i gi {tetnite efekti vrz op{tata ekonomija. Federalnata vlada vo 1992 godina ima{e buxetski deficit od 7,1%. Me|u drugite kriteriumi koi bea navedeni vo dogovorot od Mastriht, belgiskata vlada treba{e da go zadrì buxetskiot deficit na okolu 3% od BDP do krajot na 1997 godina. Belgiskata vlada go postigna toa, so vkupen deficit vo 2001 godina (tokmu pred implementacijata na evroto) od 0,2% od BDP. Ottoga{ vladata sekoja godina go balansira{e buxetot do 2009 godina, koga zabeleà deficit od okolu 25 milijardi dolari. Modernata ekonomija vo Belgija ima korist od centralnata geografska polo`ba, visokorazvienata transportna mreà i raznovidnata industriska i trgovska baza. Taa be{e prvata evropska zemja vo koja se slu~i industriska revolucija na po~etokot od 19 vek. Belgija razvi odli~na infrastruktura za transport, sostavena od pristani{ta, kanali, èlezni~ki prugi i avtopati, za da ja povrze svojata industrija so sosednite zemji. Industrijata vo najgolem del e koncentrirana vo Flandrija na sever, okolu Brisel i vo gradovite Lie` i [arlroa. Osven jaglenot, koj ve}e ne e ekonomi~en za iskoristuvawe, Belgija re~isi i nema prirodni rezervi. Bez ogled na toa, vo ekonomijata se prisutni pove}eto tradicionalni industriski sektori, kako {to se ~eli~nata, tekstilnata, naftenata, hemiskata, prehranbenata, farmacevtskata, avtomobilskata, elektronskata i ma{inskata. I pokraj golemata industriska komponenta, uslu`nite dejnosti so~inuvaat 74,9% od BDP, a zemjodelstvoto samo 1%.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

BREND-DR@AVA

ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Denovive gi sledev slu~uvawata niz svetot na CNN i ne{to {to me zainteresira be{e golemiot broj reklami na dràvi od svetot. Me|u tie {to se reklamiraa ima{e i bogati, no i ne tolku bogati dràvi, poznati, no i pomalku poznati. Site tie na razli~en na~in se trudat da sozdadat brend od svojata dràva. Eden od najrenomiranite i svetski poznat indeks so koj se rangiraat dràvite po toa koja e kolkav brend e indeksot nacija brend (NBI) na AnholtGfK Roper. Ovoj indeks gi meri mo}ta i kvalitetot na “slikata za brend” na edna dràva so kombinirawe na {est dimenzii: izvozot, vladeeweto, kulturata i nasledstvoto, lu|eto, turizmot, investiciite i imigracijata. Vo poslednoto rangirawe, koe be{e objaveno lani vo oktomvri, na prvo mesto se nao|a{e SAD, a potoa sleduvaa Germanija, Francija, Obedinetoto Kral-

nekoi velat, za brendirawe na Makedonija i toa Invest in Macedonia i Macedonia Timeless. PIGON: Gledaweto ubavi i moderni televiziski spotovi od makedonskite kampawi e sekoga{ golemo zadovolstvo. No, vremeto pominuva i mnogute milioni dolari brzo se tro{at. Moèbi e vreme da se vidi {to se postigna? Koi se rezultatite? Kakov brend se obiduva da izgradi Makedonija, zemaj}i gi predvid najdobrite me|unarodni praktiki, kako tie {to gi prezentira Sajmon Anholt? JANÊSKI: Koga sme kaj ekspertot za brendirawe dràvi Sajmon Anholt, ~itav edno intervju od po~etokot na ovoj mesec so nego za Turcija kako brend. Toj upatuva nekolku interesni poraki. Veli, Turcija tro{i milioni dolari sekoja godina za promocija, no ne e rabotata vo marketingot ili komunikaciite, tuku vo konkretnite politiki koi } e ja stavat dràvata na globalnata mapa. Turcija trebalo da najde na~in preku “politiki, kulturni vrski, izvoz, nejzinata dijaspora i nejzinoto odnesuvawe na me|unarodnata scena” kako da se napravi “neophodna” za drugite lu|e. Da se sozdade ~uvstvo kaj lu|eto vo drugite dràvi za bliskost i da im e milo {to postoi Turcija. Prepora~uva turskata Vlada

stvo, Japonija itn. JANÊSKI: Za toa kolku toj indeks e relevanten moè da se vidi i od toa koj stoi zad nego. GfK e edna od najgolemite kompanii vo svetot za istraùvawe na pazarot, a Sajmon Anholt e ~ovek koj The Economist go opi{uva kako “eden od svetski vode~kite konsultanti na dràvi koi sakaat da izgradat globalen brend”. Toj bil sovetnik na vladi od 40 dràvi, vklu~itelno i dràvi od na{eto sosedstvo, kako Slovenija, Hrvatska, Romanija, Turcija. PIGON: Za mene najinteresna e seopfatnosta na pristapot na indeksot. Podobruvaweto na brendot na dràvata moè da bide postignato samo so prezemawe ~ekori vo mnogu me|usebno povrzani socioekonomski dimenzii. JANÊSKI: Ova e mnogu pove} e od reklamirawe na nekoja svetski poznata televizija, vesnik ili magazin. Treba da se raboti za da se pokaàt konkretni rezultati. Makedonija ja nema me|u pedesette brend-dràvi, iako prvite oficijalni dràvni ~ekori za sozdavawe “Brend Makedonija” bea prezemeni u{te vo 2005 godina po inicijativa na toga{niot pretsedatel na dràvata. Aktuelnata vlast vo poslednive pet godini sproveduva dve golemi me|unarodni mediumski kampawi, kako {to K

JANÊSKI: Spored Anholt, “najdobrite prikazni” se tie {to pravat edna dràva da bide relevantna kaj drugite dràvi. Vo Nacionalnata strategija za razvoj na turizmot 2009-2013 na Vladata na Republika Makedonija, koja e objavena na internet-stranicata na Ministerstvoto za ekonomija, ima eden interesen paragraf tokmu povrzan so “najdobrite prikazni” i se veli: “Makedonija nema niedna ikona. Kako najprepoznatlivite simboli koi moàt da bidat prepoznaeni vo svetski ramki sekako se Aleksandar Veliki i majka Tereza”. Za àl, mislam deka deneska Makedonija e najprepoznatliva vo svetot po sporot {to go imame so Grcija? PIGON: O v a e n a v i s tina kamena prepreka vo brendiraweto na Makedonija. Isto taka, percepcijata za regionot Balkan moè da ima odredeno vlijanie. Od druga strana, sozdavaweto novo logo ili slogan ne e dovolno i toa nema da go smeni misleweto na lu|eto niz svetot za dràvata. Vo slu~ajot na Hrvatska, zad sloganot “Hrvatska. Mediteranot kakov {to be{e porano” stojat kulturnoto nasledstvo kombinirano so luksuzni resorti. Celta na ova e da se ottrgne zborot Balkan, {to asocira na vojni, siroma{tija i opasno mesto

da se otkaè od naivnoto i nepotrebno veruvawe deka ugledot na edna nacija moè direktno da bide manipuliran preku marketing-komunikacii. Spored ekspertot, “dràvite se ocenuvaat po toa {to napravile i {to pravat”. PIGON: Koga toj rabotel na strategijata “Brend Slovenija” prepora~al deka u~enicite treba da u~at angliski, italijanski i germanski za da moàt da zboruvaat so stranskite posetiteli na nivniot maj~in jazik. Taka, strancite koga }e ja napu{tale Slovenija }e imale dobri impresii za dràvata. Dali nekoj moèbi pomislil za u~ewe holandski vo Makedonija? Ako strategijata e privlekuvawe turisti od Holandija toga{ treba da se odi vo taa nasoka! Bi bila ubava slikata lu|eto koi rabotat vo turizmot, pa i ìtelite vo turisti~kite regioni da znaat malku holandski jazik. Drug primer e koga “vistinskite prikazni” gi zasenuvaat site drugi raboti koi pomagaat vo formiraweto na brendot. I pokraj toa {to stana ~lenka na EU i NATO i privlekuva mnogu stranski investicii, Romanija s$ u{te e najmnogu prepoznatliva po svoite dvajca “vampiri”: edniot od petnaesetiot vek, a drugiot posledniot komunisti~ki diktator. L

STANISLAV PIGON za stranci. ^lenstvoto vo EU i vo NATO i modernata infrastruktura se silni stolbovi na brendot Hrvatska. JANÊSKI: Anholt definira dva tipa brend-dràva i toa funkcionalen i dekorativen. Germanija e klasi~en primer za dràva koja simbolizira funcionalna slika. “Toa e mesto kade {to saka{ ne{to da napravi{“. Italija, od druga strana, dràva koja ima dekorativna slika. “Toa e mesto kade {to saka{ da go pomine{ tvojot meden mesec”. Slikata za edna dràva e klu~na za uspehot na biznisite, trgovijata, turizmot... PIGON: Taa pomaga i za vospostavuvawe dobri diplomatski i kulturni odnosi so drugi dràvi. Ekstremno e va`no kakva e slikata za makedonskiot brend. Dali makedonskite gurua to~no znaat vo koj stil go gradat brendot Makedonija?

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

VO HRVATSKA PO 1.000 GRADE@NI RABOTNICI MESE^NO BEZ RABOTA

TURCIJA JA PRODOL@I TURISTI^KATA SEZONA ZA DVA MESECA

o Hrvatska, sekoj mesec bez rabota ostanuvaat okolu 1.000 grade`ni rabotnici. Ekonomskata kriza vo poslednite dve godini najte{ko go pogodi tokmu grade`niot sektor, vo koj 24.000 rabotnici ja zagubile rabotata, dodeka vrednosta na grade`nite raboti vo zemjata e namalena za edna tretina, soop{ti Hrvatskata stopanska

uristi~kata sezona vo Turcija, koja dosega trae{e pet meseci, od juni do oktomvri, sega }e po~nuva eden mesec porano i }e zavr{uva eden mesec podocna. Taka zemjata }e dobie sedum meseci period na aktivna turisti~ka sezona. Pri~ina za vakvata promena e zgolemeniot napliv na stranski turisti, koi poradi

komora (HGK). “Pa|ame ve}e treta godina po red. Pred krizata imavme tolku mnogu rabota, {to moravme godi{no da “uvezuvame” okolu 4.000 rabotnici, a denes izgubivme pove}e od 40.000 rabotni mesta, ako kon grade`nite firmi gi dodademe i prate~kite dejnosti”, predupredi direktorot na Sektorot za grade`ni{tvo pri HGK,

Rudolf Rom. Rom smeta deka grade`nicite gledaat izlez najnapred vo zgolemuvawe na investiciite vo Hrvatska, no i vo vra}aweto na stranskite pazari. “Na{ite grade`nici od severna Afrika treba da se prenaso~at kon Kazahstan i ostanatite srednoaziski zemji koi{to brzo se razvivaat”, prepora~uva Rom.

nemirite vo severna Afrika ja izbiraat Turcija kako destinacija za letuvawe. Rezervaciite za Antalija i drugite letuvali{ta godinava po~naa porano od voobi~aenoto. Poradi golemata pobaruva~ka, za turisti~kite uslugi vo Antalija ovaa sezona }e bidat anga`irani dopolnitelni 100.000 lu|e kako personal, a vkupniot broj

vraboteni }e bide 200.000. Najmnogu potreba }e ima od recepcioneri, kelneri i gotva~i. Pred Veligdenskite praznici, hotelskite rezervacii vo Istanbul se popolenti okolu 70%, objavi esnafot na hotelieri. Re~isi ista e sostojbata i za prvata polovina na maj, koga ovoj grad }e bide doma}in na trka na Formula 1.

NE ODI RABOTATA SO PRODA@BATA NA TELEKOMUNIKACISKATA KOMPANIJA

TELEKOM AVSTRIJA U[TE TRI NEDELI ]E SE MISLI ZA TELEKOM SRBIJA Vo nade` deka }e gi dobie baranite 1,4 milijardi evra, Rabotnata grupa za proda`ba na Telekom Srbija go prifati baraweto od Avstrijcite za dopolnitelno prodolùvawe na rokot ELENA JOVANOVSKA elekom Avstrija dobi u{te edna {ansa da ja podobri svojata ponuda za prezemawe na 51% od kapitalot na Telekom Srbija. Vo nade` deka }e gi dobie baranite 1,4 milijardi evra, Rabotnata grupa za proda`ba na Telekom Srbija go prifati baraweto na Avstrijcite za dopolnitelno prodolùvawe na rokot do 3. maj. Ova e vtor pat avstriskata kompanija, koja be{e edinstvenata prijavena na tenderot za proda`ba na Telekom Srbija, da dobie prodolùvawe na rokot za dostavuvawe ponuda otkako prvi~no ponudi samo 950 milioni evra i 450 milioni evra za investicii. Vakov epilog na nastanite ne o~ekuva{e nitu premierot, Mirko Cvetkovi}. Neposredno pred istekuvaweto na prviot prodolèn rok toj izjavi deka postojat tri mo`ni scenarija. “Ako ponudata gi zadovoli na{ite kriteriumi, a tuka pred s$ mislam na cenata, }e bide prifatena. Ako ponudata bide celosno neprifatliva, procesot }e se zatvori. Dokolku nedovolno se podobri ponudata tretoto scenario predviduva da se otvorat formalni pregovori so cel da se dojde do zacrtanata cena”, objasni Cvetkovi}. No, od trite o~ekuvani

Vladata ne se otka`uva od proda`bata na Telekomot, pa na Avstrijcite im dade nov rok za dostavuvawe podobra ponuda scenarija se slu~i ~etvrtoto. Avstrijcite, spored pi{uvaweto na vesnikot “Novosti”, se podgotveni da go dadat baraniot iznos od 1,4 milijardi evra, no i ponatamu insistiraat eden del od tie pari da se tretira kako investicija, koja }e bide realizirana vo narednite tri godini. Vo javnosta ovoj predlog se tolkuva kako kupuvawe vreme dodeka dr`avnata Komisija za za{tita na konkurencijata vo Srbija ne donese kone~na odluka. Antimonopolskata komisija do 12. maj treba da proceni dali vo slu~aj na kupoproda`ba }e dojde do nedozvolena koncentracija na pazarot

zatoa {to Telekom Avstrija e sopstvenik na operatorot Vip mobajl, koj ve}e e prisuten vo Srbija. Za vlez na srpskiot pazar kako tret mobilen operator svoevremeno Vip plati 320 milioni evra za licencata. SE ISPITUVA KONCENTRACIJATA NA PAZAROT Preliminarnite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka zaedni~kiot udel na Vip i Telekom Avstrija na pazarot na mobilnata telefonija bi bil zna~itelen. Po kriteriumot za prihodi od ovaa dejnost, nivniot udel e re~isi 60% od pazarot, a brojot na pretplatnici e 71,3%. Komisijata za za{tita na konkurencijata momental-

no vodi postapka za ovoj slu~aj, koja zakonski trae 90 dena. Pretsedatelkata na antimonopolskoto telo, Vesna Jankovi}, o~ekuva so ovaa rabota da zavr{at do krajot na maj. Neoficijalno, vo Komisijata velat deka teoretski postoi mo`nost da zavr{at i na po~etokot od maj, me|utoa, s$ zavisi od brzinata so koja }e gi dobivaat potrebnite dokazi. Komisijata so dopisi im se obratila na Telenor i na site ostanati u~esnici na pazarot i potencijalni konkurenti za da utvrdi dali postoi mo`nost od zloupotreba na dominantna polo`ba. “Duri po zavr{uvaweto na

postapkata }e moème da kaème dali koncentracijata e dozvolena, nedozvolena, uslovna ili bezuslovna”, izjavi Jankovi}. Upatenite velat deka dokolku na Telekom Avstrija mu se odobri koncentracija so nekakov uslov, toa bi moèlo da zna~i, na primer, da & se naloì na kompanijata da go prodade Vip. Me|utoa, od grupacijata navestuvaat deka ne prifa}aat takov uslov. Vtoro mo`no re{enie e Vip i MTS da stanat eden mobilen operator, a dràvata da izdade nova licenca za mobilna telefonija. Isto taka, mo`no e od Telekom Avstrija da se pobaraat nekolku pomali otstapki. Nekoi od niv bi bile ograni~uvawe na stapkata na pazarno {irewe do odreden procent, a bi moèle da se vospostavat posebni dopolnitelni i ~esti kontroli na raboteweto. PRODOL@UVAWETO ROKOVI ISPRA]A LO[A PORAKA Ekonomskite eksperti ukaùvaat deka povtornoto prodolùvawe na rokot ne e dobra poraka za idnite privatizacii, a konsultantot za stranski investicii Milan Kova~evi} davaweto vreme na Avstrijcite go gleda kako o~ajni~ki poteg na Vladata. Toj smeta deka tenderot za proda`ba na Telekomot e propadnat. “Prodolùvaweto rokovi i baraweto da se dopolni ponudata ve}e nemaat nikakva

vrska so tenderot. Tuka se raboti za direktni pregovori so potencijalen kupuva~. ûdno e {to voop{to se zboruva za rokovi, zatoa {to ako ve}e se otstapuva od tenderot i se odi na toa da se dobijat poinakvi uslovi, toga{ toa se tipi~ni pregovori me|u dva partneri”, veli Kova~evi}. I ekonomistot Qubodrag Savi} se soglasuva deka Vladata saka po sekoja cena da go prodade Telekomot. “Ako Vladata se soglasi na cena poniska od 1,4 milijardi evra, toga{ sme navistina vo mnogu te{ka sostojba, kolku i da zboruva vlasta deka sme izlegle od krizata”, istakna toj. Ekonomistot Vladimir Vu~kovi} smeta deka prodolùvaweto na rokovite vnesuva doza neserioznost i ne zboruva za cvrsti ramki za nekoi idni pregovori i privatizacii. Spored nego, najdobro bi bilo so parite od proda`bata da se vratat nadvore{nite dolgovi. Spored znaliti~arot Mahmut Bu{atlija, nitu edna suma od proda`bata na Telekomot ne moè da go opravda faktot deka se prodavaat dva monopoli i se utvrduva tret. Toj veli deka prviot monopol e fiksnata telefonija, koja vo Telekomot e zastapena so 98%, a vtoriot e prikrien i e monopolot na infrastrukturata, koj onevozmoùva kakov bilo pristap za drugite operatori.

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

VO BIH 50% OD PROIZVODITE NA POLICITE MORA DA SE DOMA[NI d idniot mesec na policite vo marketite vo golemite trgovski centri vo BiH }e mora 50% od prehranbenite proizvodi da bidat od doma{no proizvodstvo. Pomalite prodavnici za izvr{uvawe na ovaa obvrska }e gi ~ekaat izmenite na Zakonot za vnatre{na trgovija, zatoa {to spored aktuelniot

Zakon samo prodavnicite so povr{ina pogolema od 1.000 metri kvadratni se obvrzani da imaat 50% doma{ni prehranbeni proizvodi vo asortimanot na poudenata stoka. “Rabotime na odredbata. ]e bide definirano {to e doma{en proizvod, a toa e toj {to na deklaracijata ima ozna-

GRCIJA NE PLANIRA RESTRUKTURIRAWE NA DOLGOT r~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu, v~era ja otfrli mo`nosta za restrukturirawe na dolgot na svojata zemja. Papakonstantinu istakna deka iako golem broj analiti~ari ja poddr`uvaat idejata za izmena na uslovite za otplata na dolgot, Vladata vo Atina ne se so-

G ka BiH. ]e definirame i koi grupi proizvodi }e mora da bidat zastapeni so 50%”, izjavi pomo{nikministerot za trgovija na BiH, \ula \uki}.

glasuva so taa ideja. Grcija minatata godina se spasi od bankrot blagodarenie na pomo{ta od 110 milijardi evra od ostanatite zemji-~lenki na Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond. Vo zamena za kreditot, Vladata na Grcija gi namali penziite i platite na javnite slu`benici,

a gi zgolemi danocite i starosnata granica za zaminuvawe vo penzija. Merkite za {tedewe predizvikaa niza protesti na rabotnicite, a vo v~era{nite protesti vrabotenite vo Dr`avniot institut za smetkovodstvo go blokiraa vlezot na Ministerstvoto za finansii vo centarot na Atina.

KOSOVO GI PRIVATIZIRA DR@AVNITE PRETPRIJATIJA

RUDNIKOT TREP^A I PO[TA I TELEKOM NAJATRAKTIVNI ZA PRODA@BA Agencijata za privatizacija na Kosovo (KAP) planira da go privatizira rudarskiot kombinat Trep~a spored modelot na javno–privatno partnerstvo i davawe pod koncesija, kako {to be{e slu~aj so pri{tinskiot aerodrom, koj e daden pod koncesija na 20 godini VESNA KOSTOVSKA

TRETINA OD PRIVATIZIRANITE KOMPANII NE RABOTAT

v.kostovska@kapital.com.mk

osovo }e prodava nekolku dr`avni pretprijatija, kako Rudarskiot kombinat Trep~a, nacionalniot park Brezovica i Po{ta i telekom Kosovo (PTK). Kosovskata agencija za privatizacija (KAP) planira da go privatizira rudarskiot kombinat Trep~a spored modelot na javno–privatno partnerstvo i davawe pod koncesija, kako {to be{e slu~aj so pri{tinskiot aerodrom, koj e izdaden pod koncesija na 20 godini. “Celta na kosovskata Vlada e brzo da se razvie mo}en rudarski sektor preku privatni investicii vo forma na javno–privatno partnerstvo i koncesii”, se naveduva vo programata na Vladata za periodot 20112014 godina. Privatizacijata na najvrednite pretprijatija, kako Rudarskiot kombinat Trep~a i nacionalniot park Brezovica so ski-centar, e proceneta na dve milijardi evra. Kapacitetite na Trep~a se locirani vo ju`niot i severniot del na Kosovska Mitrovica, grad koj e podelen me|u Albanci i Srbi. Na ovaa privatizacija reagira{e srpskiot dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za Kosovo, Oliver

Direktorot na pri{tinskiot Reinvest institut, Muhamed Mustafa, izjavi deka na Kosovo ostanuva da se privatiziraat okolu 15% od op{testvenite pretprijatija. Toj istakna deka edna tretina od kompaniite po privatizacijata ne bile aktivni, a aktivnite pridonele za kosovskata ekonomija preku izvozot i investiciite. Strancite, kako {to istakna toj, ne se mnogu zainteresirani za privatizacijata na Kosovo i nivnoto u~estvo e okolu 20%. “Naj~esti investitori se biznismeni so poteklo od Kosovo, koi `iveat tuka ili vo dijasporata”, izjavi Mustafa. Spored nego, privatizacijata ne pridonela za rast na vrabotenosta, a novite sopstvenici ne investiraat mnogu ni vo tehnolo{kiot razvoj.

Trep~a ima 63,3 milioni toni olovo - cinkova ruda i raznovidni minerali Ivanovi}, koj apelira{e do kosovskata vlast da se otkaè od najavenata privatizacija na Trep~a, bidej}i taa ne moè da se sprovede bez soglasnost na nejziniot sopstvenik (dràvata Srbija). Kako celina, Trep~a opfa}a 41 pretprijatie, vklu~uvaj}i gi i tie nadvor od Kosovo. Trep~a, koja denes odvaj funkcionira, ima 63,3 milioni toni olovo–cinkova ruda, a od 1988 godina beleì seriozen pad na proizvodstvoto. Poseduva pet rudnici so olovo, cink

i srebro i mnogubrojni minerali. Od dosega{nite sporovi za sopstvenosta na firmite na Kosovo naj`e{ka be{e raspravata za Trep~a, poradi nejzinoto bogatstvo, i za Brezovica. Tenderot za proda`ba na turisti~kiot kompleks Brezovica e podgotvuvan nekolku pati, no Pri{tina i lokalnata samouprava vo [trpce ne mo`ea da se dogovorat za na~inot na privatizacija. Vladata odlu~i do krajot na godinata da prodade i 75% od akciite na Po{ta

i telekom Kosovo (PTK). Se procenuva deka od ovaa proda`ba }e se dobijat me|u 360 i 600 milioni evra. PTK nudi uslugi vo fiksnata i mobilnata telefonija i po{tenski uslugi. Ima 1,2 milioni korisnici vo mobilnata telefonija i uslu`uva 84.000 korisnici vo fiksnata. “Kako vlada, garantirame deka privatizacijata }e bide celosno transparentna i vo soglasnost so me|unarodnite standardi”, izjavi kosovskiot premier,

460 milioni evra se sobrani dosega od privatizacijata vo Kosovo

Ha{im Ta~i. Minatata nedela turskata grupacija Limak, koja go dobi tenderot za renovirawe i upravuvawe so pri{tinskiot aerodrom, ja prezede administracijata na me|unarodniot aerodrom Adem Ja{ari. Konzorciumot Limak Kosovo me|unaroden aerodrom (Limak Kosovo International Aiport JSC), koj go so~inuvaat Limak grup so 90% i francuskiot Aerodromi na Lion (Aeports de Lion) so 10%, }e upravuva so edinstveniot aerodrom vo zem-

jata vo period od 20 godini. Konzorciumot planira da investira 140 milioni evra i da go zajakne patni~kiot kapacitet od 1,5 milioni na ~etiri milioni lica. Investiciite vklu~uvaat izgradba na moderen patni~ki terminal so povr{ina od 27.000 kvadratni metri, kontrolna kula, parking, kako i renovirawe na pristapnite pati{ta do aerodromot. Spored oficijalni podatoci, dosega na Kosovo se privatizirani 545 pretprijatija. Od nivnata proda`ba Kosovskiot privatizaciski fond inkasira{e 460 milioni evra. Spored prvobitniot plan na KAP, ostanuva da se privatiziraat u{te nekolku stotini firmi, a pove}eto od niv se nao|aat na severot od zemjata, vo mestata so mnozinstvo srpsko naselenie.

Svet / Biznis / Politika

ZELIK: G-20 MORA DA GO PODDR@I ZAKREPNUVAWETO

EU SO DOPOLNITELNI NAFTENI SANKCII KON LIBIJA vropskata unija (EU) se podgotvuva da nalo`i sankcii kon u{te 26 libiski energetski kompanii, {to }e bide novo nafteno embargo kon re`imot na Moamer Gadafi, izjavi germanskiot minister za nadvore{ni raboti, Gido Vestervele. Toa e u{te eden odlu~uva~ki ~ekor za prekin na protokot na pari na Gadafi, izjavi

Vestervele. Vo isto vreme italijanskiot minister za nadvore{ni raboti, Franko Fratini, predlo`i delumno razlabavuvawe na sankciite vo isto~niot del na zemjata, kontroliran od buntovnicite, za da se potpomogne spravuvaweto so humanitarnata situacija vo regionot. EU porano gi zamrzna smetkite na 15 kompanii

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

i na deset lica, me|u koi i Gadafi, a naloì i zabrana za patuvawe na 21 ~len na reìmot vo Tripoli, vklu~uvaj}i go i Gadafi i negovi rodnini. V~era, ministrite za nadvore{ni raboti na Evropskata unija (EU) se dogovorija da sankcioniraat i 32 pretstavnika od vlasta vo Iran poradi nepo~ituvawe na ~ovekovi prava vo dràvata.

retsedatelot na Svetskata banka, Robert Zelik, v~era gi povika liderite na najgolemite svetski ekonomii i pokraj razli~nite prioriteti da prezemat konkretni merki za da se odrì brzoto ekonomsko zazdravuvawe. “Grupacijata G-20 najdobro }e pokaè deka e ìva i aktivna dokolku prezeme konkretni ~ekori”, naglasi Zelik vo konferencija za mediumite.

SO NOVIOT PLAN ZA NAMALUVAWE NA DEFICITOT

OBAMA ]E GO SPROVEDE NAJGOLEMOTO KASTREWE NA BUXETOT NA SAD

“Se nadevam deka zemjite od G-20 ne se zadovolni so postignatoto, bidej} i i samite se soo~eni so niza problemi, vklu~uvaj} i gi i rastot na cenite na hranata i naftata, politi~kite nemiri na Bliskiot Istok i dol`ni~kite problemi vo evrozonata”, re~e prviot ~ovek na Svetskata banka. Po sorabotkata za pre`ivuvawe na finansiskata i ekonomskata kriza vo 2008 i 2009 godina

prirodno e da se slu~at pomestuvawa vo prioritetite vo procesot na zakrepnuvawe me|u zemjite~lenki na G-20, najrazvieni ekonomii vo svetot i ekonomii vo razvoj. “Poradi ovie pomestuvawa nekoi od ekonomiite vo razvoj se soo~uvaat so rizikot od pregrevawe i nastanuvawe na potencijalni baloni na pazarot na nedvi`nosti, dodeka rastot vo SAD i EU e prigu{en”, naglasi Zelik.

DVA, TRI ZBORA

"Gord sum {to sum del od dr`avata koja go isprati prviot ~ovek vo vselenata, Jurij Gagarin. Ve uveruvam deka sovladuvaweto na vselenata i ponatamu ostanuva vo fokusot na interesi tena ruskata Vlada." DMITRIJ MEDVEDEV

pretsedatel na Rusija

Povisoki danoci za pobogatite Amerikanci, pomali tro{oci za administracijata se samo del od planot na Obama kako da go napali buxetskiot deficit na zemjata BORO MIR^ESKI

retsedatelot na SAD, Barak Obama, v~era go soop{ti planot spored koj najmo}nata ekonomija vo svetot }e se obide dolgoro~no da go namali svojot buxetski deficit so kratewe na tro{ocite na pove}e nivoa i so zgolemuvawe na danocite. So povisoki danoci za bogatite i promeni vo vladinite planovi za penziskiot i zdravstveniot sistem na nacijata Obama gi najavi najgolemite buxetski kratewa vo istorijata na SAD, so {to se obide da go namali kriticizmot koj be{e upaten kon negoviot na~in na liderstvo vo procesot na donesuvawe na merkite za namaluvawe na golemiot buxetski deficit. Obama ostro se sprotivstavi na predlozite na republikancite. Tie minatata nedela se zalagaa buxetskiot deficit da se namali za 4,4 iljadi milijardi dolari vo narednite deset godini. Republikancite predlagaa pogolemi kratewa na buxetskite tro{ewa, no baraa i poniski danoci za biznisite i gra|anite. Obama naglasi deka }e se stremi da gi zgolemi danocite na pobogatite Amerikanci. Spored poslednite anketi, pra{aweto i na~inite za namaluvawe na buxetskiot deficit }e bidat glaven odlu~uva~ki faktor na pretsedatelskite izbori vo 2012 godina, a tao {to sega go predlagaat demokratite i republikancite }e ima golemo vlijanie vo odlukata na izbira~ite.

NOVA RETORIKA VO PREGOVORITE SO REPUBLIKANCITE “So predloènite merki }e se promeni nasokata vo razgovorite me|u demokratite i republikancite”, veli Kris van Holen, pretsedatelot na Buxetskata komisija na demokratite vo Pretstavni~kiot dom. Se procenuva deka buxetskiot deficit na SAD ovaa godina }e dostigne 1,65 iljadi milijardi dolari, odnosno re~isi 11% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na SAD, dodeka pozajmuvawata na SAD moè da go dostignat limitot od 14,3 iljadi milijardi dolari. Belata ku}a, isto kako i republikancite, se zalaga Kongresot na SAD da go zgolemi limitot na granicata na zadolùvawe na zemjata pred dolgot da se iska~i na 14,3 iljadi milijardi dolari i toa najrano do sredinata na maj, se naglasuva vo planot na republikancite za namaluvawe na deficitot. “Toa {to e neprifatlivo e plan so koj }e se postigne seriozna redukcija na deficitot edinstveno preku `rtvuvawe

na srednata klasa”, soop{ti sekretarot na Belata ku}a, Xej Karni. POGOLEMI DANOCI Obama vo kompromis so Republikancite, vo dekemvri minatata godina odlu~i da gi prodol`i dano~nite olesnuvawa na pomalku bogatite semejstva, a isto taka ja prodol`i i pomo{ta za nevraboteni i ostanatite beneficii. No, republikanecot Xon Boner, koj e pretsedatel na Pretstavni~kiot dom, soop{ti deka zgolemuvaweto na danocite e neprifatliva pojdovna to~ka za pregovori. Toj naglasi deka SAD ima golem deficit zatoa {to Belata ku}a tro{i premnogu, a ne poradi toa {to Amerikancite imaat mali danoci. Obama najavi i reforma vo penziskiot i zdravstveniot sistem, odnosno vo programite Medicare i Medicaid. “Mora da gi zememe predvid site faktori dokolku planirame seriozno da go namalime deficitot. Mora da gi reducirame beneficiite, tro{ocite za odbranata i dava~kite za danoci”, naglasi Obama. Spogodbata koja minatata nedela nastana me|u Obama i dvata doma na Kongresot, od koi vo edniot mnozinstvo se republikancite, a vo drugiot demokratite, ja spasi SAD od paralizirawe na Vladata, ne{to {to se nema slu~eno izminatite 15 godini. Se o~ekuva ovaa nedela da bide donesen kone~niot buxet za 2011 godina, koj, kako {to ve}e napomena pretsedatelot na SAD, predviduva najgolemi buxetski kratewa vo istorijata na amerikanskite buxeti.

"Evropskata unija (EU) treba da razvie podobri partnerstva so afrikanskite zemji za da go zapre branot imigranti. Merkite vo ramkite na EU ne se dovolni. Tie dopolnitelno treba da se razvivaat vo korist na borbata protiv ilegalnata imigracija i {vercot so lu|e." HERMAN VAN ROMPUJ

pretsedatel na Sovetot na EU

"Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii gi dozvoluva borbite vo Libija na na~inot na koj se odvivaat. Na ognot vo Libija treba da mu se stavi kraj vo najbrzo vreme. Sekoe primirje mora da se slu~i vrz osnova na doverba i objektivnost." ANDERS FOG RASMUSEN

generalen sekretar na NATO

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...BRZA REAKCIJA

...NA STRANA NA BUNTOVNICITE

...SEKOJDNEVIE

Uapseni prvite osomni~eni za napadot vo Minsk

Muslimanskite bra}a so opozicijata vo Sirija

U{te eden zemjotres vo Japonija

lasta vo Belorusija gi pritvori prvite osomni~eni za aktivirawe na eksplozivot na stanicata Oktomvriska vo metroto vo Minsk na 11 april. Soop{tuvaat deka me|u niv sigurno se nao|a li~nosta odgovorna za napadot.

iderot na dvièweto Muslimanski bra}a, Mohamed Raid [akfa, koe e zabraneto vo Sirija, ja poddrà opozicijata vo ovaa zemja i soop{ti deka vooruènite akcii protiv nea }e predizvikaat pogolemi problemi i nemiri.

eca se kriajt pod u~ili{nite klupi vo Onagava, Japonija, kako bezbednosna merka protiv udarot na zemjotresot. U{te D eden silen zemjotres ja pogodi Japonija v~era, a od 11 mart

navamu se slu~ile pove}e od 400 zemjotresi.

ZEMJOTRESOT I CUNAMITO VO JAPONIJA SI GO NAPRAVIJA SVOETO

TOJOTA ]E GI ZATVORI SVOITE FABRIKI VO EVROPA

Avtomobilskiot gigant najavi deka vo april nema da rabotat fabrikite vo SAD, kade {to samo vo Severna Amerika se sozdava okolu 60% od operativniot profit na Tojota BORO MIR^ESKI

ojota najavi deka vo april }e zatvori pet fabriki vo Evropa. Avtomobilskiot gigant ima svoi fabriki vo Velika Britanija, Turcija, Francija i Polska. Istoto go najavi i za del od svoite fabriki vo Severna Amerika. Vaka, so zatvorawe i so zapirawe na proizvodstvoto, Tojota se bori protiv nedostigot od delovi za proizvodstvo na avtomobili. Tojota se najde vo vakva situacija otkako japonskite fabriki za avtodelovi, {to ja opsu`uvaat, pretrpea ogromni {teti od serijata zemjotresi i katastrofalnoto cunami. Prirodnite nepogodi vo Japonija gi uni{ti proizvodnata ma{inerija i elektronskite delovi za modelite na Tojota. “Iako dostavata na delovite za na{ite modeli ne e naru{ena i s$ se odviva vo normalen tek, sepak, ima nedostig od nekoi delovi {to se klu~ni za sostavuvawe na eden avtomobil na Tojota”, soop{ti kompanija koja doprvo treba da gi soop{ti

novite prognozi za intenzitetot na proizvodstvoto vo narednite nekolku meseci. Fabrikite na Tojota vo Evropa }e zgasnat do po~etokot na maj, se veli vo soop{tenieto na kompanijata. Tojota prvo gi zatvori fabrikite vo Japonija od strav da ne se pro{iri radioaktivniot oblak od nuklearnata centrala Fuku{ima kade {to sekoj den besneat eksplozii. Osven vo Evropa, Tojota }e go suspendira na pet dena i proizvodstvoto na avtomobili

i vo SAD. Nedostigot od delovi zna~italeno vlijae vrz rabotata na 11-te fabriki vo SAD, istaknuvaat od kompanijata. Spored soop{tenieto na Tojota za amerikanskiot pazar, kompanijata }e se soo~i so ogromni {teti od petdnevniot prekin vo SAD i toa }e vlijae vrz intenzitetot na svetskoto proizvodstvo na avtomobilite na Tojota. Najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo svetot gi predupredi amerikanskite

lideri deka gi o~ekuva turbulentno trimese~je. “Tojota mnogu limitirano }e proizveduva avtomobili. S$ u{te go nemame definirano intenzitetot na proizvodstvo za vtoriot kvartal od 2011 godina. No, sigurni sme deka nema da bide isto sporedeno so vtoriot kvartal od minatata godina”, istakna Bob Karter, potpretsedatel na amerikanskata divizija na Tojota. Vo Severna Amerika se sozdava okolu 60% od opera-

tivniot profit na Tojota. Spored ekspertite, Tojota mo`e da izgubi okolu 35.000 avtomobili i lesni vozila samo od petdnevniot prekin na raboteweto na fabrikite vo SAD. Momentalno, kompanijata ima ispora~ano okolu 300.000 modeli vo SAD koi ~ekaat da bidat prodadeni. Osven ovie problemi, raboteweto na Tojota lani be{e o{teteno i od ogromniot broj avtomobili koi poradi tehni~ki nedostatoci bea povle~eni od amerikanskiot pazar. Na krajot od minatata godina Tojota povle~e dopolnitelni 1,7 milioni avtomobili so {to brojot na vrateni avtomobili vo 2009 godina dostigna 16 milioni. Ova pridonese operativnata dobivka na kompanijata vo posledniot kvartal od 2010 godina da se namali za 50% na godi{no nivo. Spored ekspertite, osven na povlekuvaweto avtomobili od SAD, toa se dol`i i na padot na proda`bata na avtomobilite na Tojota vo Japonija, kako i zajaknuvaweto na japonskata valuta. Od oktomvri do dekemvri mi-

natata godina, Tojota ostvari operativna dobivka od 99,07 milijardi jeni, sporedeno so 189,1 milijardi jeni kolku {to iznesuva{e dobivkata vo istiot period vo 2009 godina. Na godi{no nivo neto-dobivkata na Tojota se namali za 40% i dostigna 93,63 milijardi jeni. Vo is~ekuvawe na godi{niot izve{taj za fiskalnata godina na kompanijata, koja zavr{i na 31 mart, Tojota vo dekemvri soop{ti deka o~ekuva da zaraboti 380 milijardi jeni i da prodade 7,48 milioni vozila {irum svetot. Pred da se slu~i katastrofalniot zemjotres vo Japonija vo Tojota o~ekuvaa deka do krajot na mart godinava }e prodadat 2.02 milioni avtomobili. Vo nacionalnite fabriki vo 2009 godina Tojota proizvede 3,28 milioni avtomobili. Honda proizvede 992.000, Nisan 1,13 milioni. I pokraj brojnite skandali so koi se soo~i Tojota na amerikanskiot pazar kompanijata ostana lider vo proizvodstvoto na avtomobili i minatata godina so proizvedeni vkupno 8,418 milioni avtomobili.

Feqton

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: CANON 15

USOGLASUVAWE NA KANONITE OD ISTOKOT I ZAPADOT PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o nekoja slu~ajnost, tatkoto na brendot Kanon (Canon) e roden vo Hiro{ima. Spomnuvaj}i go ova ime vedna{ si go postavuvame pra{aweto kako }e zavr{i aktuelnata nuklearna katastrofa vo “Zemjata na izgrejsonceto”, na koja kako da & e sudeno da se nao|a na raspa}e me|u najnovite tehnolo{ki otkritija i najgolemite katastrofi predizvikani od tehnologijata. Koga stanuva zbor za Kanon, }e zboruvame za povedrata strana, kade {to Japonija se pojavuva kako lider na pazarot za tehnologija. Uspe{nata prikazna na kompanijata Kanon po~nuva zaedno so prikaznata za nejzinoto rebrendirawe, vo koe, vsu{nost, i samta kompanija go promeni imeto. Deset godini po osnovaweto Laboratorijata za precizni opti~ki instrumenti, kako {to se narekuvala ovaa firma od Tokio, re{ila da se pojavi na internacional-

Japonskata kompanija Canon, vsu{nost, e proizvod na rebrendiraweto koe vo godinite pred i po Vtorata svetska vojna go prezela Laboratorijata za precizni opti~ki instrumenti, firma osnovana od Goro Jo{ida. Kreiraj}i go prviot fotoaparat vo Japonija, ovaa “laboratorija” najposle se probi i na internacionalno nivo, kade {to, sepak, ne va`ea “budisti~kite” zakoni niot pazar i tamu da go pretstavi noviot proizvod do koj stignala po mnogu neuspe{ni obidi. Osnovana vo 1937 godina od strana na Goro Jo{ida, ovaa “laboratorija” najposle uspeala da go razvie prviot japonski fotoaparat, koj go narekla “kvanon” (Kwanon) i go pratila na proda`ba vo Evropa i vo SAD. No, baraj}i prepoznatlivost na Zapad, firmata morala da otfrli svoeto “budisti~ko” logo od proizvodot i da go promeni svoeto ime. Ottoga{ do denes novoto logo i imixot na kompanijata retko koga prezedoa drasti~na promena, {to govori za stabilnosta na brendot, a svoevidno i za japonskata korporativna kultura. SONOT ZA JAPONSKATA KAMERA Site strasni qubiteli na fotografskite aparati

slu{nale za prvite komercijalni kameri koi gi proizvela Germanija. “Lajka model 2” (Leica Model II) bil pretstaven vo 1932 godina, po {to sledela promocijata na “kontaks model 1” (Contax Model I) vo 1933 godina. Ovie kameri, kralici me|u kamerite vo svetot, so koi Germanija neizmerno se gordee, se smetale za izvonredni kameri koi gi zadovoluvale site potrebi na obo`avatelite na kameri {irum svetot i bile navistina barani. Sepak, vo toa vreme prose~nata mese~na plata na ~ovek so diploma od eliten univerzitet vo Japonija ili, pak, vraboten vo banka, {to svoevremeno bila najdobro platena rabota, iznesuvala 70 jeni. Ova go ka`uvame za da ilustrirame kolku edna kamera od germanskite modeli bila skapa

vo Japonija. Edna kamera od modelot “lajka” tamu ~inela 420 jeni. Ovaa visokokvalitetna kamera se smetala za “takane no hana” (ne{to nedosti`no na japonski ) za obi~nite smrtnici. Vo toa vreme eden Japonec se obidel da ja dizajnira prvata doma{na kamera preku rasklopuvawe i prou~uvawe na vnatre{niot mehanizam na “lajka model 2”. Toj Japonec bil Goro Jo{ida, roden vo 1900 godina vo Hiro{ima. Do{ol vo Tokio pred da zavr{i sredno obrazovanie i rabotel kako ~irak vo edna kompanija, kade {to popraval i rekonstruiral kameri i proektori. Za vreme na vtorata polovina na 1920 godina, koga Jo{ida imal edvaj 30 godini, ~esto patuval vo [angaj, Kina, kade {to imal obi~aj da kupuva de-

lovi i mehanizmi koi mu bile potrebni za rabotata. Spored prikaznata, Jo{ida odlu~il da po~ne da pravi visokokvalitetni kameri od 35 mm so mehanizam za podobar fokus, koga vo [angaj se zapoznal so eden trgovec od Amerika, (Roj I. Dilej), koj mu rekol: “Zo{to si do{ol ovde da kupuva{ delovi za kamera? Tvojata dràva proizveduva odli~ni voeni brodovi i avioni. Ako proizveduvate tolku dobri voeni brodovi, nema pri~ina zo{to ne bi pravele va{i sopstveni delovi za kamera.” Jo{ida oboàval da majstorisuva so ma{ini i instrumenti, a ve}e se zanimaval i so popravawe kameri {to lovat dvièwe i proektori. Ottuka, prirodno bilo {to Jo{ida go privlekuvalo praveweto kameri.

Koga go pra{uvale {to go motivira da rekonstruira kamera od tipot na “lajka” so cel da proizvede japonska kamera od 35mm so podobri performansi, Jo{ida vo podocne`nite godini objasnil: “Ja rasklopiv kamerata bez nekoja osobena cel, samo za da gi razgledam delovite poedine~no. Otkriv deka vnatre nema dijamanti ili ne{to sli~no. Nejzinite delovi bea napraveni od bakar, aluminium, `elezo i guma. Bev iznenaden od faktot deka koga }e se vklopat ovie evtini materijali se dobiva preskap proizvod. Toa me izvadi od ko`a.” Jo{ida, zaedno so negoviot zet,Saburo U{ida i Takeo Maeda, porane{en pomo{nik na U{ida, ja osnovale Laboratorijata za precizni opti~ki instrumenti”vo noemvri 1933 godina. Tamu Jo{ida

PRIKAZNI OD WALL STREET

PORADI “[PIONSKI” SKANDA DIREKTOR NA RENO perativniot direktor na Reno (Renault) , P a t r i k Pelata, podnese ostavka po neo~ekuvaniot sostanok so bordot na direktori na Reno, i taa be{e prifatena, potvrdija izvori od kompanijata na po~etokot na nedelava. No sepak, francuskiot korporaciski veteran, koj vo avtomobilskata kompanija slu`i re~isi 30 godini, }e ostane na mestoto operativen direktor “u{te nekolku meseci”, dodeka taa se spravi so zagubata, nastanata kako rezultat na zemjotresot i cunamito koi ja opusto{ija

Japonija minatiot mesec. Koga }e zavr{i i ovoj dogovor so Francuzite, Pelata se seli vo japonskata kompanija-sestra na Reno, Nisan (Nissan), na, zasega, nepoznata funkcija. Vo toa vreme negovite rabotni obvrski vo Reno }e gi prezeme Karlos Gosn, izvr{niot direktor i pretsedatel na bordot na avtomobilskiot gigant. Osven Pelata, i trojca drugi pomladi menaxeri na Reno – @an Iv Kudriu, Kristijan Hason i Loren Dors , }e ja napu{tat kompanijata, kako i najmalku trojcata vklu~eni vo istragata za la`nite navodi za {piona`a – Remi

Patrik Pelata go napu{ta mestoto operativen direktor na Reno, a toa voedno zna~i i razre{uvawe na najvisokiot po rang ~elnik vo francuskiot proizvoditel na avtomobili, kako posledica na skandalot so navodnata industriska {piona`a vo vrska so programata za elektri~ni avtomobili

Pejni, Dominik Xevri i Mark Tiksador. Gigantot Reno e, isto taka, na pat da formira eti~ki komitet, da go rekonstruira komitetot, ~ija nadle`nost e da gi obvrze vrabotenite da gi po~ituvaat zakonite (Compliance committee). Kompanijata treba{e podetalno da gi objasni svoite planovi vo ponedelnikot, so

cel da se soo~i so skandalot za {piona`a, ~ie otkritie go izvalka imeto na Reno i ja posrami francuskata Vlada, koja poseduva 15% od proizvoditelot na avtomobili. Pelata saka{e da podnese ostavka u{te minatiot mesec, otkako Reno “iskreno im se izvini” na Majkl Baltazar, Bertrand Ro{e i Metju Tenenbaum, koi bea razre{eni vo

januari, po obvinenieto za primawe mito od smetki vo stranski banki, vo zamena da otkrijat ne{to za programata za elektri~ni avtomobili na kompanijata. Gosn toga{ odbi da ja prifati ostavkata na Pelata, no i na dvajcata im be{e smalena platata. [efot na Reno-Nisan toga{ im naredi na revizorite da istra`at

{to se slu~ilo me|u pristignuvaweto na anonimnite pisma do Reno minatiot avgust i otpu{taweto na trojcata direktori, koe se slu~i {est meseci podocna. Pelata vo Reno e u{te od 1984 godina. Igral va`na uloga vo presvrtnicata na japonskata kompanija-sojuznik Nisan, kade {to rabotel od 1999 do 2005 godina, koga se

Feqton

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo peto~niot broj }e po~ne so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja se u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici , “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

ja dizajniral kamerata od 35 mm so mehanizam za podobar po fokus, koja ja narekol “kvanon”. Ovaa narek labor laboratorija, vsu{nost, prets pretstavuvala soba vo eden apartman vo trikatna zgrad zgrada vo nekoj od kvartovite na Tokio. Jo{ida ja napu{til ovaa soba esenta napu{ 1934 godina bidej}i pove}e ne sakal da proizveduva kameri ka vo uslovite koi gi nu nudela prostorijata. Kame Kamerata prototip go dobila imeto “kvanon” bidej}i Jo{ida silno veruval vo istoimenoto “budisti~ko bo`estvo na milosrdieto”. Logoto na ovaa kamera go pretstavuvalo bo`estvoto koe ima iljada race, a duri le}ata na kamerata go nosela imeto Ka{japa, koe poteknuva od Mahaka{japa (Mahakasyapa), eden od u~enicite na Buda. Slika so trite verzii na prototipot “kvanon” se pojavuvala vo oglasi no ovie kameri ili pretstavuvale ilustracii, ili drveni modeli ili, pak, ne stanuvalo zbor za vistinski proizvodi. So drugi zborovi, “kvanon” nikoga{ ne bil plasiran na pazarot. Iako, spored Jo{ida, toj napravil deset “kvanon” kameri, nikoj, vsu{nost, ne videl niedna od niv. Vo Osaka bila pronajdena kamera “kvanon model D” (Kwanon Model D) nekade okolu 1955 godina, no, vsu{nost ,se rabotelo za kopija na “lajka model 2” i ne bil napraven od Jo{ida. Za nekoi s$ u{te e misterija koj e izumitel na ovoj ovoj model. Vo sekoj slu~aj, proizveo-

REKLAMIRAWE PREKU SPONZORSTVA a da gi ulovi svoite kupuva~i vo Evropa, Kanon se pojavuva kako sponzor na Angliskata fudbalska liga vo periodot od 1983 do 1986 godina. Isto taka, japonskiot proizvoditel ja sponzorira{e i Ligata na {ampionite. Iako e poznato rivalstvoto so Rusite koga stanuva zbor za fotografskite inovacii, podru`nicata na Kanon vo Evropa bila sponzor i na ruskata Premier liga vo 2008 godina. Vo SAD, Kanon mo`e da se zabele`i kako sponzor na mnogu sportski nastani i ekipi, vklu~itelno sponzorstvo na Wujork Jenkis, Otvoreniot teniski turnir, Amerikanskata asocijacija za golf i mnogu drugi.

Xeki ^en vo reklamen poster

Kamerata prototip go dobila imeto Kwanon bidej}i Jo{ida silno veruval vo istoimenoto budisti~ko bo`estvo na milosrdieto. Logoto na ovaa kamera go pretstavuvalo bo`estvoto koe ima iljada race, a duri le}ata na kamerata go nosela imeto Ka{japa, koe poteknuva od Mahaka{japa, eden od u~enicite na Buda

Od Kwanon do Canon

[irokata paleta proizvodi na Canon stvoto na prvata japonska kamera so fokus od 35 mm e rezultat na gordosta i sonot na eden in`ener koj ne sakal da & bide podreden na Germanija ili koja bilo druga zapadna nacija. POZICIONIRAWETO NA BRENDOT Baraj}i na~in da go komercijaliziraat proizvodot, Laboratorijata za precizni opti~ki instrumenti vo narednite godini sklu~ila sorabotka so prethodnikot na kompanijata Nikon (Nikon), firmata koja vo toa vreme se

vikala Japonska opti~ka industrija, so cel da gi koristi nivnite le}i vo proizvodstvoto. Po uspehot od sorabotkata, fotografskata kamera “kvanon” bila preimenuvana vo “hansa kanon” (Hansa Canon). Sepak, koga “hansa kanon” bil za prv pat pu{ten vo proda`ba na samiot proizvod ne stoelo imeto na Laboratorijata za precizni opti~ki instrumenti. Bidej}i kompanijata nemala svoi kanali za proda`ba, prethodno sklu~ila ekskluziven dogovor za proda`ba so kompanijata

Omija {a{in johin (Omiya Shashin Yohin), proizveduva~ na kameri i delovi za kameri. “Hansa” bil za{titniot znak na Omija i poteknuva od dogovorot potpi{an me|u evropskite trgovski unii nekade kon sredinata na 20 vek. Vo juni 1936 godina Laboratorijata za precizni opti~ki instrumenti bila premestena vo japonskata oblast Megur i go promenila svoeto ime, so cel da soodvetstvuva so nacionalisti~kiot duh koj preovladuval vo zemjata vo toa vreme, vo Japonska laboratorija za precizni opti~ki instrumenti. Ova ime za prv pat se pojavilo vo reklama za “hansa kanon” vo avgust 1936 godina, kako verzija na “asa{i” (Asahi) kamera. Po Vtorata svetska vojna,

pred Presi`n optikal industri (Precision Optical Industry Co.), kako {to toga{ bila nare~ena porane{nata “laboratorija” na Jo{ida, se otvoril nov pat za ostvaruvawe na proekciite na kompanijata, koi kako zavet gi ostavil i samiot osnova~. Vo 1947 godina, za da se pretstavi na svetskiot pazar, kompanijata oficijalno go promenila imeto vo Kakon kamera (Canon Camera Co.) i go premestila svoeto korporativno jadro vo [imomaruko. Pokraj toa {to kompanijata go promenila svoeto

logo za proizvodite, taa go promenila i imeto, povtorno slu{aj}i gi barawata na svoite novi potro{uva~i. Imeno, vo toa vreme stranskite oboàvateli na fotografijata se àlele deka razli~noto brendirawe za razli~nite proizvodi im sozdavalo zabuna. “Kanon” za kamerite, “serenar” za le}ite, a dopolnitelno i samata kompanija so drugo ime bilo te{ko za pametewe kaj novite kupuva~i. Odgovaraj}i na ovie poplaki i gledaj}i na~in za sozdavawe pogolema prepoznatlivost na internacionalno nivo, kompanijata vo septemvri 1947 godina go zavela svoeto novo ime. Podocna, vo 1953 godina, i brendot za proda`ba na opti~kite le}i bil promenet vo Kanon. Denes Kanon e multinacionalna korporacija koja ostvaruva godi{ni prihodi od 46 milijardi dolari i spored podatocite koi moàt da se najdat na nejzinite korporativni internet-stranici, svojot uspeh ,pokraj inovaciite vo fotoaparatite i kamerite, s$ u{te mu go pripi{uva na svoeto rebrendirawe i otfrlawe na “budisti~kiot” autluk. Nejzinoto logo, koe sodrì samo bukvi so koi e ispi{ano imeto, soodvetstvuva na kompanija koja raboti so precizni aparati, kade {to to~nosta e od fundamentalno zna~ewe. Isto taka, toa pretstavuva olicetvorenie na èlbata na kompanijata s$ da bide spored svetski kriteriumi i industriski standardi. Nekoi eksperti za brend, pak, uspe{nosta na rebrendiraweto ja poso~uvaat samo vo sli~niot izgovor na Kanon i Kvanon. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za rebrendiraweto koe go prezede eden od najgolemite mediumi vo svetot, Bibi-si, i za toa kako re{i da & se vrati na svojata “globalna vizija”

LEKCIJA:

KOGA KOMPANIJATA PREZEMA PRO[IRUVAWE NA INTERNACIONALNO NIVO, POTREBNO E OTFRLAWE NA NE[TATA KOI BRENDOT GO PRAVAT USPE[EN SAMO LOKALNO.

AL SI ODI OPERATIVNIOT vrati vo francuskiot proizvoditel na avtomobili, otkako Gosn ja prezede i ulogata na izvr{en direktor. Vo 2008 godina, Pelata stana operativen direktor na Reno i gi vode{e sekojdnevnite operacii na kompanijata, dodeka direktorot Gosn be{e na dolgo otsustvo od Pariz i slu`e{e kako glaven vodi~ na operaciite so elektri~nite vozila, {to kompanijata i nejzinite japonski partneri gi gledaat kako klu~na tehnologija. Samiot Pelata direktno se vovle~e vo denes diskreditira~kata, za nego, “{pionska” istraga. Vo januari, po kratko vreme otkako trojcata direktori bea suspendirani od rabotnoto mesto, za francuskiot vesnik

“L’mond”, Pelata izjavi deka Reno se soo~il so “organiziran sistem na pribirawe na ekonomski, tehnolo{ki i strate{ki informacii koi im slu`ele na nadvore{nite interesi”, i deka toa bilo rabota na “profesionalci”. No, minatiot mesec tvrdewata se stavija pod znak pra{alnik otkako javniot obvinitel vo Pariz gi otfrli obvinuvawata protiv trojcata otpu{teni direktori. Den pred tie da bidat oslobodeni od kakvo bilo obvinuvawe za lo{o izvr{ena rabota, eden od revizorite, Dominik Xevri, be{e staven pod formalna istraga poradi somenenie za organizirawe na izmama. Analiti~arite na avtomobilskata industrija velat deka

zaminuvaweto na Pelata mo`e da bide {ok za kompanijata, otkako taa se vpu{ti vo trigodi{niot strate{ki plan, koj celi kon zgolemuvawe na profitabilnosta, globalnite proda`bi i vodstvoto na kompanijata kako proizvoditel na elektri~ni vozila. No, drugi mislat deka ova mo`e da predizvika golem problem za kompanijata i ne pretstavuva samo {ok. “]e bide zaguba za Reno”, veli Stuart Pirson, analiti~ar za avtomobili, vraboten vo Morgan Stenli. “Na operativno nivo, Pelata napravi dobra rabota vodej}i go Reno za vreme na krizata”. Pjer Bergeron, pak, analiti~ar za krediti vo avtomobilskata industrija, koj raboti za Sosiete @eneral (Société

Générale) za “Fajnen{el tajm” pojasni deka rabotel so Reno podolgo vreme i deka kompanijata bila mnogu ceneta od strana na trgovskite zaednici. “Ne o~ekuvam nekakva kriza {to bi ja predizvikala ovaa ostavka. Najverojatno kompanijata treba da go razmrda menaxmentot za da po~ne nov start”, misli Bergeron. Na po~etokot na nedelava, zaedno so Pelata i akciite na Reno padnaa otkako se krena glasot na Erik Beson, francuskiot minister za industrija, koj re~e deka interniot revizorski izve{taj na videlina poka`al “seriozni nepravilnosti” vo kompanijata, i dodade deka lekciite treba da se nau~at.

Na vonredniot sostanok so bordot Pelata sam si ja podnel ostavkata

FunBusiness

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Kroazeta za vreme na Kanskiot filmski festival

Hotel KARLTON - luksuzen ambient za xet setot na festivalot

PO^NA ODBROJUVAWETO DO KANSKIOT FILMSKI FESTIVAL

DALI RECESIJATA ]E JA ZAOBIKOLI KROAZETA? ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ako se nabliùva mesec maj, s$ pove} e raste tenzijata i o~ekuvaweto na eden od najstarite filmski festivali, Kanskiot festival. Qubopitnosta da se doznae koj od poznatite li~nosti } e pro{eta po kanska Kroazeta e s$ pogolema. Najverojatno godinava festivalot, koj po~nuva od 11 maj i }e trae celi deset dena, do 22 maj, }e ponudi mnogu pozvu~ni imiwa vo sporedba so minatata godina koga recesijata si gi pokaà zabite. Poznatite Branxelina, Xoni Dep i Vanesa Paradis, Penelope Kruz i Havier Bardem, kako i novope~eniot par Skarlet Johanson i [on Pen, se o~ekuvaat na glamuroznata parada na crveniot kilim na Kroazeta. Za 64 izdanie na Kanskiot festival se isprateni pokani i do Kit Ri~ards, Madona, Blek Xek, kako i prvata dama na Francija, Karla Bruni, koja svoeto prvo filmsko debi go ima vo filmot na Vudi Alen “Polno} vo Pariz”. Ovaa romanti~na komedija }e go otvori festivalot, a direktorot Tieri Fremo ova filmsko ostvaruvawe go opi{a kako “preubavo qubovno pismo za Pariz” vo koj se preispituva odnosot kon istorijata, umetnosta i zadovolstvata vo ìvotot. Toa {to e sigurno e deka Robert de Niro

}e bide vo Kan za vreme na celiot festival festival, zatoa {to e pretsedatel na godine{noto ìri za glavnata programa. Na vrvot na listata na premieri godinava e filmot “Drvo na ìvotot”, vo koj se pojavuva Bred Pit i e vo reìja na Terens Malik. Bez somnevawe Pit }e prestojuva na jugot od Francija vo tekot na prvata polovina na festivalot. Isto taka, }e moè da se pogledne i “Kung Fu Panda 2”, vo koj e pozajmen glasot na negovata sopruga Anxelina, kako i glasovite na Dastin Hofman i Xek Blek. Xoni Dep se o~ekuva da bide pokraj francuskata riviera poradi premierata na “Piratite od Karibite - ûdnata plima”, so koj kapetanot Xek Sperou }e ima u{te eden kambek. Na festivalot }e se najdat i najnovite filmovi na [panecot Pedro Almodovar – “Vo svoja koà”, na Danecot Lars fon Trir – “Melanholija”, Italijanecot Nani Moreti – “Imame papa” i na Paolo Sorentino – “Ova mora da e toa mesto”. Isto taka, }e bidat prikaàni i filmovite “Deteto so velosiped” na bra}ata Darden, “Elena” na Andrej Zvagincev i “Faust” na Aleksandar Sokurov, “Be{e edna{ vo Anadolija” na Nuri Bilge Cejlan, kako i na britanskite “Orkanski visovi” na Andre Arnold i “Sram” na Stiva Mekvina. Srpskiot reìser Emir Kusturica e izbran za pretsedatel na ìrito za natprevaruva~kata programa, koj }e ja zameni reìserkata Kler Deni. Programata “Izvesen pogled”

Eden od pozna~ajnite glamurozni nastani e Kanskiot filmski festival, koj godinava se odr`uva po 64 pat. Od 11 do 22 maj jugot od Francija }e bide oboen vo glamur, niz nego se o~ekuvaat da pominat najluksuznite avtomobili i da se usidrat najekskluzivnite jahti, a na paradata na crveniot kilim, eden od najzna~ajnite segementi na festivalot, se o~ekuvaat u{te pozvu~ni imiwa od minatata godina ima natprevaruva~ki karakter kade {to se biraat dvaesetina ostvaruvawa koi imaat originalnost i avtorska estetika. Kusturica dosega dva pati ima osvoeno “Zlatna palma”, za filmovite “Tatko na slu`beno patuvawe” i za “Podzemje”, a nagradata “Roberto Rosleini” ja dobi za najdobra re`ija za “Dom za ve{awe”. PARADA NA GLAMUR I “TE[KI PARI” Koga ima napliv na selebriti imiwa na vakvi festivali, najluksuznite hoteli rabotat so polna parea. Dovolno e da se ispie edno kafe vo foajeto na eden od ovie hoteli i da vidite nekoe poznato ime. Mnogumina od niv se smesteni vo hotelot Martinez i hotelot Maxestik. Nikako ne go zaobokoluvaat i Karlton, najpoznatiot hotel na Kroazeta

kade {to cenite se so tri nuli. Dokolku nekoj “obi~en smrtnik” saka da prestojuva vo ovie hoteli treba da rezervira soba mnogu porano ne samo za da najde slobodno mesto, tuku i da za{tedi nekoe evro, bidej}i za vreme na festivalot cenite se navistina “soleni”. Toa {to e moèbi i najspektakularno vo maj e na~inot na koj se ìvee tie deset dena za vreme na festivalot. Jugot od Francija e oboen vo glamur, niz nego pominuvaat najluksuznite avtomobili se usidruvaat najekskluzivnite jahti, a niz voduhot se ~uvstvuva mirisot na skapite parfemi. Kroazeta e zadolìtelna destinacija vo maj, a }e bide interesno da se vidi dali ekonomskata kriza ja odminala francuskata riviera, koja be{e prisutna minatata godina za 63 izdanie na festivalot, no i na crveniot kilim i vo filmskite

SRPSKITE MEDIUMI Í JA KROJAT SUDBINATA NA FOLK-DIVATA

CECA “POD HIPOTEKA”?

Mediumite vo Srbija se podeleni vo odnos na spogodbata na Ceca so dràvata. Edni go osuduvaat Obvinitelstvoto, drugi velat deka lesno pominala bidej}i e javna li~nost, koja, me|u drugoto, e povrzana so vlasta, treti, pak, presmetale deka na Ceca duri }e & ostanat pari od proneverata, a ~etvrti deka }e mora da ja stavi vilata pod hipoteka i da ja prodade ku}ata vo Kipar SILVANA JOVANOVSKA Obili}. jovanovska@kapital.com.mk Otkako ja prizna vinata za pronevera i se spogodi so dràvata, Ceca eca najverojatno }e zeme kredit gi razgleduva opciite za pla}awe na vo gotovo za da ja otplati dogovorenite 1,5 milioni evra, a nejzisumata, a kako garancija pod noto priznanie sozdade podelenost me|u hipoteka }e ja stavi vilata vo mediumite, koi plasiraat razli~ni koja }e ja otsluùva kaznata i }e ja verzii vo vrska so slu~ajot. prodade ku}ata koja ja ima vo Kipar, BRZA RAZVRSKA ZA POLN BUXET pi{uva srpski “Pres”, povikuvaj}i se I SKRATENA AGONIJA na izvori od Obvinitelstvoto. Za brzata razvrska na slu~ajot portpaSprotivno od “Pres”, vesnikot “Blic”, rolot na Dràvnoto obvinitelstvo, pak, tvrdi deka peja~kata od ovaa Tomo Zori}, izjavil deka celta bila spogodba izvlekla korist. Spored da se izbegne maratonsko sudewe, a “Blic”, na Ceca }e & ostanat 800 iljadi toa podrazbiralo otstapki od dvete evra, bidej}i izvlekla mnogu pove}e strani. od 1,5 milioni evra so nelegalnite “Ova }e bide najgolemiot isplaten transferi na fudbalerite od klubot

Zatvorot na CECA, luksuznata vila vo Belgrad

pari~en nadomest dosega vo dràvata i zadovolni sme od spogodbata. Najmnogu bidej}i se raboti za pari koi }e se isplatat vo gotovo i direktno }e vlezat vo buxetot na Srbija , izjavil Zori} na pra{aweto zo{to Ceca }e plati pomala suma od ukradenata. Spored nego, toa {to parite }e se dobijat vedna{ e najdobroto re{enie, bidej}i vo drugi slu~ai se zaplenuvale ku}i i vozila, koi podocna se stavale na licitacija, {to e dopolnitelno prodolùvawe na slu~ajot i na krajot ne se dobiva vistinskata vrednost od prodadenata stoka. Zori} kategori~no gi otfrla pretpostavkite deka golem del od brziot rasplet na slu~ajot se dolì na politi~kiot pritisok. Toj veli

FunBusiness

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

MILJARDEROT POVTORNO OSVOJUVA NA PAZAROT

TRAMP SI KUPI VINARIJA IVA BAL^EVA ilijarderot i mogulot so nedvi`nosti Donald Tramp, periodov e vo centarot na vnimanieto so izjavite deka razmisluva da se kandidira na pretsedatelskite izbori vo 2012 godina, no i so napadite na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama za negovoto mesto na ra|awe. Nastrana od politi~kite ambicii, Tramp najde vreme da stane “heroj na dama vo nevojla”, spasuvaj}i dolgogodi{na prijatelka Patri{a Klux od finansiskite problemi. Toj ja kupi vinarnicata Kluge Estates Winery and Vineyard vo [arlotsvil, so povr{ina od 365 hektari, koja bila zapleneta od farmerski kreditori od Virxinija. Vinarnicata osven Tramp ima i drug sopstvenik, Sal Kanxiano, pretpriema~ so nedvi`nosti od severna Virxinija. Dvajcata biznis-moguli neodamna se naddavale na aukcijata vo Gadsen, kade vinarnicata se prodavala kako {est posebni povr{ini. Od 200 razgleduva~i i 23 prijaveni naddava~i, najgolema zdelka napravile kompaniite na

M ROBERT DE NIRO godine{niot pretsedatel na `irito

[ERIL KOL minatata godina nastapi za 280.000 evra

K O M E R C I J A L E N

Tramp i Kanxano. Donald Tramp kupil tri zemji{ta, za 6,6 milioni dolari, a Kanxano so drugite tri za 1,87 milioni dolari. I dvajcata ja sakale celata povr{ina od 365 hektari, no nieden ne sakal da dade pove}e pari i da go kupi celoto zemji{te. Tramp planira vinarnicata da prodolì so rabota, a celata operacija najverojatno }e ja vodat Klax i soprugot Vilijam Mozes, izvestuva “Va{ington post”. Taa ve}e zagubi 35 milioni dolari poradi kreditite podignati za vinarnicata, otkako propadnaa obidite za pro{iruvawe na proizvodtsvto na vino, kako i planot za izgradba na luksuzni nedvi`nosti. Nejziniot biznis propadna, iako vinata bile kvalitetni. Tie se na{le na masite na priemot za svadbata na êlzi Klinton minatata godina, a Tramp planira da prodolì vo taa nasoka. Klax go zagubila i imotot procenet na 100 milioni dolari, koj bil zaplenet vo fevruari, a be{e prinudena da go prodade i svojot nakit, umetni~kite dela i mebelot preku Sotbi minatoto leto.Inaku, Klux e porane{na sopruga na mediumskiot milijarder Xon Klux.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

Najspektakularnite after parti i zabavi na najskapite jahti ostvaruvawa. Minatata godina najmnogu se ~uvstvuva{e golemiot jaz me|u siroma{nite i bogatite, ogromnite danoci, svetskata ekonomska recesija, stegaweto na kai{ot. Sepak, ekskluzivnite gostuvawa na poznatite xet-seteri, kako i vrtoglavite honorari za 30 minutni pojavuvawa na scenata ne bea isklu~eni. Se slu~ija i najspektakularnite zabavi na jahtite na najsilnite biznismeni vo svetot i “`urkawe” do ranite utrinski ~asovi vo najskapite vili vo okolinata na Kan. Za ovie pojavuvawa nadvor od oficjalniot del na Kanskiot festival, za luksuznite “after parti” zabavi se frlija “te{ki pari”. Edna od pozna~ajnite zabavi lani, be{e taa na osnova~ot na Majkrosoft, Pol Alen. Me|u

deka spogodbata e napravena vo interes na gra|anite, efikasnosta na sudstvoto i sekako, priznavaweto na vinata moralo da & ovozmoì nekakvi otstapki na turbofolk divata. Vesnikot “Alo” ja osuduva odlukata na dràvata, velej}i deka so ovaa spogodba dràvata im gi otvora vratite na kriminalcite na Srbija da pravat {to sakaat, znaej}i deka so spogodba i golema suma pari kaznite }e moàt da si gi otsluàt vo luksuznite vili, {to sozdava ogor~enost kaj gra|anite. Spored “Alo”, o~igledno e deka slavata i statusot davaat privilegii koi gi nema obi~niot gra|anin. Vesnikot “Kurir” otide najdaleku, objavuvaj}i ja ekskluzivnata izjava od peja~kata: “Mojata agonija e zavr{ena. Kone~no }e go najdeme mirot so semejstvoto”. Izvorot na vesnikot, navodno, e blizok prijatel na Ceca, koja mu se doverila po razre{uvaweto na slu~ajot. NA SLOBODA DO NOVA GODINA Poznatata peja~ka se soglasi da ja priznae vinata za zloupotreba na polo`bata, nezakonsko prodavawe na 10 fudbaleri, prisvojuvawe na pove}e od dva milioni evra i poseduvawe na 11 pi{toli bez dozvola vo zamena za spogodba so dràvata. So nea prizna i sestra & Lidija, koja

pristunite bile Kejt Bekinsejl, Meg Rajan, Kevin Spejsi, Tim Barton, Benisio Del Toro, uìvale vo roze {ampansko i su{i koi gi sluèle egzoti~ni modeli oble~eni vo kimona. Preostanatata elita se odlu~ila za druga rasko{na zabava koja se odràla vo Cap d'Antibecu, kade {to poznatata angliska peja~ka [eril Kol za vrtoglava suma od 280.000 evra gi zabavuvala gostite vo popularnata vila Hotel du Cap. Ovaa vila e poznata po toa {to vo vtorata polovina na pedesetite godini od minatiot vek stanala vistinska Meka na slavni yvezdi poradi svoite izolirani lokacii me|u neproodnite karpi. Ovaa ubavica be{e angaìrana od strana na ku}ata De Grisogne.

dobi {est meseci doma{en pritvor za sou~estvo. Sestrite }e bidat 13-ti i 14-ti gra|anin na Srbija na koi im bilo dozvoleno otsluùvawe na kazna vo doma{en pritvor. Iako Ceca e “osudena” na edna godina pritvor, kaznata se namali na osum meseci, bidej}i vo mart 2003 godina, po ubistvoto na premierot Zoran Xin|i}, vo akcijata “Sabja” be{e uapsena i otsluì ~etiri meseci vo zatvor. Osummese~niot pritvor na Ceca nema da bide samo sedewe doma. Na nogata }e dobie elektri~na alka, koja }e & go registrira sekoj ~ekor. Peja~kata nema da moè da izleze vo dvorot bez dozvola, a da ne stane zbor za napu{tawe na vilata, za koja isto taka }e mora da dobie posebna dozvola od Upravata za krivi~ni sankcii na Ministerstvoto za pravda na Srbija. Ako s$ odi spored dogovorenoto, peja~kata bi trebalo da izleze od doma pred Nova Godina. Dotoga{ nema da nastapuva, nitu, pak, }e snima pesni, a u{te pove}e da se pojavuva vo mediumite. I pokraj damkata vo imixot, ovaa kazna nema da vlijae na karierata i statusot na peja~kata, bidej} i u{te vo 2003 godina oboàvatelite & ja iskaàa poddr{kata. Taka, moèbi Ceca na golemo }e se vrati za novogodi{nite praznici, odmorena za novi nastapi.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

24 Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Struga PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na pe{a~ki most na r.Crn Drim vo Struga Link: ttps://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=be406d1b-a765-4803-893f-68eb8e39113c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija na stara administrativna zgrada Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=034216dc-ea4b-487c-98e2aa6cb39d28cb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na konsultantski uslugi, poddr{ka i ekspertiza za primo predavawe na integriran zdravstven informati~ki sistem (IZIS) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=312391d7-2f95-4dfd-b3fb-31efa8787a83&Level=2

WWW.KAPITAL.MK KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na operativen lizing na 80 ambulantni vozila za potrebite na Javnite zdravstveni ustanovi vo Republika Makedonija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=fe70a73e-709e-4e67-99143aa7b712b159&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.05 - 25.05.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na ekonomski operator za podgotovka na energetski kontroli za implementacija na merki za energetska efikasnost vo objekti spostvenost na Op{tina Veles Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=380436a2-0ddf-4cfe-be2ec16044a610f9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Studeni~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe na postojno i izgradba na novo uli~no osvetluvawe na podra~jeto na Op{tina Studeni~ani Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=c787923a-69d3-4cbd-8b07-7d504cb95829&Level=2

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Menaxment / EU

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 14.04.2011 / ^ETVRTOK

Rabota / Proda`ba / Smetkovodstvo

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@ vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091 SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 08.04.2011 DR. PANOVSKI Skopje ima potreba od: 1. SMETKOVODITEL, 2.

EKONOMIST – ZA VNATRE[NA REVIZIJA. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomija, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Voza~ka dozvola, - Za pozicija pod reden broj 1 – iskustvo 2 godini. Rok za prijavuvawe do 15.04.2011 godina. Zainteresiranite kandidati mo`at da apliciraat so svoe CV na e-mail: spasov.s@drpanovski.com.mk i panovski@panovski.com.mk SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 AAG Komunikacii za potrebite na svoj klient, kompanija rangirana vo listata na prvite 200 kompanii, objavuva oglas za RAKOVODITEL VO OBLASTA NA FINANSII. Odgovornosti: - Planirawe, koordinirawe i kontrola vrz raboteweto na Sektorot finansii, - Finansiska analitika

i izvestuvawe, - Kontrola na gotovinskiot tek i finansiskite instrumenti, - Obezbeduvawe usoglasuvawe so barawata na regulativite, - Razvoj na vrabotenite vo delovnata edinica. Potrebni se: - Najmalku ekonomski fakultet - Iskustvo od 5 godini vo finansii, - Poznavawe na angliski jazik i MS Ofis, Visoka rabotna etika i liderski sposobnosti. - Diploma od MBA, Msc i profesionalen sertifikat za smetkovodstvo ili revizija ~e se smeta za prednost. Dostavete va{e CV na recruitment@aag.com. mk ne podocna od 16 April 2011. Napomenuvame deka }e bidat kontaktirani samo onie kandidati koi tesno gi zadovoluvaat kriteriumite.

FARMACIJA Izvor: Kapital Objaveno: 08.04.2011 BETA MEDIKO TRADING objavuva oglas za vrabotuvawe na: 1. 1 lice so VSS i so zavr{en Medicinski fakultet ili Farmacevtski Fakultet za vodewe na administrativno rabotewe i marketing za proizvodi od oblasta na Interna medicina, 2. 1 lice so SSS – Farmacevtski tehni~ar so poloèn dràven ispit za rabota vo apteka, 3. 1 lice so SSS Opti~ar za proda`ba i rabotewe so opti~ki stakla. Zadolìtelno potrebno: Poznavawe na angliski jazik, rabotno iskustvo vo trgovija i rabota so kompjuter. Zainteresiranite da gi ispratat svoite biografii so zadolìtelna fotografija na adresa: PFah 793, 1000 Skopje najdocna do 15 April 2011 godina.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.04.2011 LOGING ELECTRONICS DOO objavuva konkurs za slobodni rabotni mesta – dva rabotnika vo sektorot Finansii/Administracija: 1. Administrativen rabotnik na neopredeleno vreme, 2. Tehni~ki preveduva~ po Albanski jazik na opredeleno vreme. Va`nost na konkursot 7 dena! Uslovite, detalite kako i e-prijavata za navedenite oglasi mo`e da gi najdete na na{ata internet strana: www.loging.mk (vo delot VRABOTUVAWE). ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.04.2011 EURO BROKER objavuva oglas za vrabotuvawe na DELOVNA SEKRETARKA. Pokraj op{tite uslovi predvideni so zakon, kandidatite treba da gi ispolnuvaat

i slednive uslovi: - Po`elno e VSS od oblasta na ekonomijata, finansiite ili delovnoto pravo, - Poznavawe na angliski jazik, Poznavawe na Microsoft programi. Kandidatite da dostavat kratka biografija najdocna 7 rabotni dena od objavuvaweto na oglasot, na e-mail: eurobroker@eurobroker. com.mk ili po po{ta na adresa: ul. Veqko Vlahovi}, br. 1/2-2, Skopje. INFORMATIKA Izvor: Vest Objaveno: 13.04.2011 Pauer Sport Sistem Doo Skopje ima potreba od INFORMATI^AR so poznavawe na hardver i softver. Prednost }e imaat kandidati so referentna lista na softverski aplikacii i rabotno iskustvo od min. 2 godini. Telefon za kontakt: 078/ 255- 471, 5512-693, e-mail: contact@pss.com.mk

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

EDUKACIJA

MAJ

AVTOMOBILIZAM

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA