270-15.04.2011 by Kapital Media Group

NEMA SOODVETEN KADAR, PA SE PLA]AAT PRIVATNI FIRMI ZA RABOTA

MNOGU KUMOVI, NIEDNO RE[ENIE ZA IMETO!

VO MAKEDONSKI [UMI VRIE OD DIREKTORI, NEMA RABOTNICI

KACIN BI NÈ KRSTIL “NA[A MAKEDONIJA” STRANA 7

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 9

petok / weekend. 15 april. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

I ZAVODOT ZA STATISTIKA SE VPU[TI VO KAMPAWA

100.000 EVRA ZA REKLAMIRAWE NA POPISOT

POPISOT NA NASELENIETO TREBA[E DA SE ODR@I VO APRIL, PA SE ODLO@I ZA OKTOMVRI, [TO BE[E DOBREDOJDENO ZA ZAVODOT DA RE[I DA POTRO[I 100.000 EVRA ZA TV-SPOT I RADIO PORAKA ZA POPI[UVAWETO. SKANDALOZNO E [TO REKLAMITE ]E TE^AT EDNA GODINA, A POPISOT ]E ZAVR[I DO NOEMVRI

STRANA 6

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,14.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,46% 0,37% 0 0,35% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 442,51 1,45

NAFTA BRENT EURORIBOR

121,69 12 2,01%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (14.04) 2,540

MBI 10

2,535 2,530 2,525 2,520 2,515 2,510 2,505 08/4

10/4

12/4

Komercijalna ja prodava zgradata San Marko vo Skopje STRANA 11

14/4

CENATA NA NAFTATA NA SVETSKITE BERZI NEZAPIRLIVO ODI NAGORE

POMALATA AKCIZA NEMA DA JA SPASI EKONOMIJATA OD SKAPI GORIVA STRANA 2-3

INTERVJU

TEUTA ARIFI

POTPRETSEDATEL NA DUI

NEPRAVEDNO E VO DUI DA SE BARA SPASOT OD NE^IJA POLITIKA STRANA 12-13

WWW.KAPITAL.MK

Gazda Nini go rasprodava imotot vo Makedonija STRANA 5

NIKOLAJ BEKERS OTPOVIKAN OD ODBOROT NA DIREKTORI NA TELEKOMOT STRANA 9

KOLUMNA KOLU

HRISTINA NAKOVA HRIS PROKREDIT BANKA PROK

DAL VISINATA DALI KAMATITE NA K NA KREDITITE K PRE^KA ZA E PR ZA@IVUVAWE ZA@ NA EKONOMIJATA? E STRANA 10

VOVEDNIK VIKTORIJA MILANOVSKA

NA KOLENA PRED BUXETOT STRANA 2

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 15 APRIL 2011

NA KOLENA PRED DR@AVNATA KASA!

Fondot za zdravstveno i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe kleknaa na kolena pred dràvata. Celi 40% od nivnite buxeti se pari “donirani” od dràvnata kasa, {to direktno svedo~i za nesposobnosta na ovie klu~ni institucii samostojno da se ispravat pred svoite obvrski i odgovornosti. Najtragi~no e {to dodeka direktorite na dvata klu~ni fondovi “pla~at” za pove}e pari na vladinite sednici, nivnite portparoli ve}e se namesteni pred kamera, falej}i se deka imaat dovolno pari za ovaa ili onaa reforma. Nivno vrvno dostignuvawe e da izjavat deka site tie koi alarmiraat oti fondovite se pred bankrot - laàt! Najverojatno nekoj treba da gi potseti ovie institucii deka gra|anite se tie koi im vbrizguvaat finansiska injekcija dvapati mese~no! Edna{ preku pridonesite od plata i vtor pat preku pla} awe danoci vo centralniot Buxet. I na krajot na denot, pla}a~aite povtorno ostanuvaat so prazni race! Dokaz deka ambicioznite vladini “reformi” gi dovedoa do prosja~ki stap ovie institucii, se i samite proekcii na fon-

dovite, koi vo zaviena forma se napi{ani vo nivnite izve{tai. Na primer, Fondot za penzisko, za dve decenii nema da ima pari za penzii za sega{nite vraboteni koi toga{ }e se penzioniraat. Toga{nite penzioneri }e ~ekaat penzii samo od prviot stolb, koj toga{ }e se polni pomalku, bidej} i odreden procent od pridonesite }e se vleva i vo vtoriot stolb. Procenkite se deka tro{ocite na penziskiot sistem vo 2030 godina }e bidat za celi 160 milioni evra povisoki otkolku sega. E, pa kako toga{ u{te sega penziskata reforma koja se turka edna decenija, e proglasena za uspe{na, koga za dvaesettina godini penziskiot sistem bukvalno }e bide vo milost i nemilost na centralniot Buxet?! Ili, od kade mu se na Fondot za zdravstveno osiguruvawe pari za godina{nite rekordni buxeti na klinikite, vo vreme koga brojot na nevraboteni vrtoglavo si raste? Za pozdravuvawe se naporite za zgolemuvawe na uslugite za pacientite, no dr`avniot Buxet ne e torba bez dno, pa koga i da e, vakvite bombasti~ni transferi na pari }e seknat. E toga{ }e vidime kako gra|anite }e kupuvaat lekovi na recept i za kolku metri }e se zgolemat listite na ~ekawe vo bolnicite. Kako i da e, kusogledata vladina politika za namaluvawe na

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk milano mil anovsk ano vska@k vsk a@k @ api p tal.co .com com.m m.mk mk

pridonesite, pokaà zabi. Iako slavnoto namaluvawe se slu~i samo edna{ (namesto tripati), zatoa {to Vladata se svesti deka poniskite tro{ocite za rabotodava~ite, zna~at pogolemi maki za fondovite, sepak, toj nepromislen poteg zna~itelno gi isten~i fondovskite buxeti. Faktot deka transferite od dràvnata kasa kontinuirano rastat ~etvrta godina po red, go doveduva vo pra{awe ispla}aweto na penzii na idnite penzioneri i lekuvaweto na osigurenicite, koi cel ìvot za zdravstveno osiguruvawe izdvojuvaat procent od svoite plati. So vakvi “reformi”, ne ni preostanuva ni{to drugo, osven da se molime centralniot Buxet sekoga{ da bide vo dobra kondicija. Vo sprotivno, zaedno so FZO i PIOM, na kolena pred dràvata }e padat i gra|anite!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

ljadi jagniwa ispora~aa gostivarskite И klani~ari na stranskite pazari, a nivnite o~ekuvawa se deka do krajot na godinata }e izvezat vkupno 50 iljadi jagniwa. “Izvozot na jagne godinava se odviva bez te{kotii i od dosega{niot tek se zadovolni i otkupuva~ite i sto~arite. Dnevno vo gostivarskata klanica IKL Gorni Polog,se obrabotuvaat od tri do ~etiri iljadi grla”, informiraat od podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Od najgolemiot klani~en kapacitet vo Polo{ko, IKL Gorni Polog, ocenuvaat deka ostanatite 15 do 20 iljadi jagniwa narednive denovi }e bidat ispora~ani do nara~atelite. Za jagne{koto meso, tradicionalno, najzainteresirani se Italijancite, Hrvatite i Grcite.

CENATA NA NAFTATA NA SVETSKITE BERZI NEZAP

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

POMALATA AKCIZ SPASI EKONOMIJ Postojaniot porast na cenata na naftata na svetskite berzi gi devalvira efektite od vladinata odluka za namaluvawe na akcizata na naftenite derivati. Maloproda`nite ceni ne samo {to nema da se namalat, tuku gorivata dopolnitelno }e poskapuvaat vo o~ekuvawe na npoatamo{en rast na berzanskata cena na naftata. Toa zna~i deka na kompaniite i gra|anite vo zemjava ne im bega nafteniot cenoven {ok ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Postojaniot porast na cenata na naftata na svetskite berzi gi devalvira efektite od vladinata odluka za namaluvawe na akcizata na naftenite derivati. Energetskite eksperti komentiraat deka maloproda`nite ceni ne samo {to nema da se namalat, tuku gorivata dopolnitelno }e poskapuvaat vo o~ekuvawe na ponatamo{en rast na berzanskata cena na nafaata. Biznismenite potvrduvaat deka namaluvaweto na akcizata i na tro{okot za nafteni rezervi za benzinite za 4,5 denari i za dizel-gorivoto za 2,2 denari nema da gi namali nivnite tro{oci na rabotewe. “Iako e donesena odluka za namaluvawe na akcizata za gorivata, vo praktika toa voop{to nema da se po~uvstvuva preku poniski ceni na benzinskite pumpi, osobeno {to naftata vo svetot postojano poskapuva. Za da se predizvika pozna~itelen pad na cenite na gorivata Vladata treba celosno da se otka`e od prihodite od

akciza od naftenite derivati, kako {to se uvezuva strujata i drugite energensi. So vakvi merki tro{ocite na kompaniite nema da im se namalat”, izjavi Xemail Dauti, sopstvenik na proizvodno-trgovskata kompanija Dauti komerc. Ekonomistite isto taka se skepti~ni deka namaluvaweto na akcizata na naftenite derivati }e gi zauzda inflaciskite pritisoci. “Namaluvaweto na akcizata nema da promeni apsolutno ni{to vo odnos na inflaciskite pritisoci koi proizleguvaat od cenite na gorivata. Nema da poevtinat gorivata, bidej}i naftata na berzite postojano poskapuva, pa i tro{ocite za kompaniite nema da se namalat. So kontinuiranoto zgolemuvawe na cenata na naftata prihodite {to se gubat so namaluvawe na akcizata }e se kompenziraat so zgolemeni prihodi od DDV, taka {to ovaa merka e samo preturawe od {uplivo vo prazno. Ova e kratkoro~na merka, koja nema da go spre~i porastot na cenite vo ekonomijata”, veli profesorot od Univerzitetot na JIE, Miroqub [ukarov.

Vladata, pak, ubeduva deka poniskite akcizi }e go ubla`at cenovniot udar od poskapuvaweto na naftata.

140

milioni evra sobra dr`avata od akciza na nafteni derivati vo 2010 godina

milioni evra pomalku prihodi vo buxetot o~ekuva Vladata poradi namaluvaweto na akcizata

Namaluvaweto na akcizata za uvoz na nafteni derivati }e vaì vo narednite ~etiri meseci, a kako {to izjavi ministerot za finansii, Zoran Stavreski, ovaa merka }e gi ~ini buxetot okolu 10 milioni evra. “Iako se o~ekuva naftata na svetskite berzi da prodolì da poskapuva, ovie 4,5 denari po litar za benzinite i 2,2 denari za litar dizelgorivo }e bidat vo korist na gra|anite i na firmite. Efektite od ovaa merka }e bidat zna~ajni, bidej}i kolku i da raste berzanskata cena vo slednite ~etiri meseci cenite vo maloproda`ba }e bidat poniski za tolku kolku {to e namalena akcizata. Otkaùvaweto od 10 milioni evra prihodi od akciza podrazbira {tedewe pri tro{eweto, taka {to buxetot

MMF PROGNOZIRA INFLACIJA OD 5,2%, VLADATA OD 3% ako ekspertite na MMF predviduvaat deka stapkata na inflacija vo Makedonija ovaa godina }e iznesuva 5,2%, Vladata e ubedena deka rastot na cenite nema da I nadmine 3%. Ministerot za finansii, Stavreski, tvrdi deka nekolkute merki {to gi prezede Vladata }e vlijaat vrz zadrùvawe na inflacijata vo proektiranite ramki. Ekonomistite, pak, prognoziraat deka do krajot na godinata inflacijata vo zemjava }e nadmine 6%. Osven rastot na cenite na svetskite berzi, vrz koi malku moè da se vlijae, ekspertite stravuvaat deka inflacijata }e se vivne i poradi zgolemenite tro{ewa na dràvata i partiite vo predizborniot period.Za idnata godina, pak, MMF prognozira deka inflacijata }e stigne do 7,5% na godi{no nivo.

Navigator

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK VISTINSKI PRIJATEL

MURAT ORNEKOL

AV Makedonija donese u{te edna niskobuxetka aviokompanija vo Makedonija – Niki flaj, koja }e leta na relacija Skopje-Viena

NIKOLA QU[EV

@OZE MANUEL BAROSO

ZORAN STEFANOVSKI

ip operator iskoristi dobra {ansa da najde novi vraboteni na “Denovi na kariera”, kade {to na edno mesto mo`e da se sretnat i tie {to nudat i tie {to baraat rabota

ako gra|anite i ekonomijata vo Evropa se borat so visokite ceni na gorivata, Evropskata komisija razmisluva da vovede novi danoci na energetskite goriva

ovetot za radiodifuzija im zabrani na partiite da se reklamiraat do 16 maj, kako da ne gleda deka tie ve}e ja “ubija” javnosta so partiski reklami

PIRLIVO ODI NAGORE

ZA NEMA DA JA JATA OD SKAPI GORIVA

Kongresmenkata od Mi~igen, Kendis Miler, u{te edna{ poka`a deka e vistinski prijatel na Makedonija. Na nejzina inicijativa vo Kongresot vo SAD e formirata prvata Grupa prijateli na Makedonija i Amerikanci so makedonsko poteklo. Idejata na Miler e na ovoj na~in da & se dade poddr{ka na Makedonija koja koj napravila golem napredok vo promocijata na demoktarijata i slobodata demoktari vo SAD, a Amerikancite so makedonsko maked poteklo se smetaat za aktivni i ceneti ~lenovi nna amerikanskata nacija. poddr{ka i Miler dobila do od dvata najgolemi tabori Kongresot i republivo Kongr kancite i demokratite }e bidat del od prijatelite na Makedonija. Miler i porano bezrezerv-

KENDIS KEND ND NDIS DIS M MI MILER IL ILER no ja istaknuvala svojata poddr{ka za Makedonija. Taa vo oktomvri minatata godina be{e inicijator i prv potpisnik na pismoto koe 19 kongresmeni go ispratija do pretsedatelot na SAD, Barak Obama, potpretsedatelot Xo Bajden, dr`avnata sekrtarka Hilari Klinton i sekretarot za odbrana Robert Gejts. Vo pismoto tie istaknaa deka zemjava imala golem pridones vo za~uvuvaweto na mirot, demokratijata i stabilnosta vo Jugoisto~na Evropa i po{iroko, potenciraj}i deka “Makedonija otsekoga{ bila i }e ostane blizok sojuznik na SAD”.

GUBITNIK

NESLAVEN KRAJ NA NESLAVEN MANDAT

M }e ostane vo proektiranite ramki preku namaluvawe na nekoi tekovni tro{oci za taa smetka”, izjavi Stavreski. Toj potencira deka Vladata }e nema dopolnitelni prihodi od zgolemuvaweto na cenata na gorivata, bidej}i tro{okot za akcizata e fiksen. Stavreski isto taka negira deka namaluvaweto na prihodite poradi namaluvawe na akcizata mo`e da se nadomesti preku zgolemeni prihodi od DDV, {to } e se napla}e na povisoka cena na gorivata. Spored nego, vo uslovi na postojan rast na cenite na energensite potro{uva~kata }e opa|a, a so toa i prihodite vo buxetot od DDV. Sepak, statisti~kite podatoci poka`uvaat deka prihodite od DDV od proda`ba na goriva poradi rastot na cenite vo 2010 godina zna~itelno se zgolemile. Spored oficijalnite podatoci od Carinskata uprava, koja od minatata godina celosno go prezede napla}aweto na akcizata, Vladata vo 2010 godina sobrala 140 milioni evra od akciza za uvoz na nafteni derivati.

Del od ekspertite, pak, vo ovoj poteg na Vladata prepoznavaat politi~ki motivi za sobirawe glasovi vo predizborniot period.

Iako, prethodno, ministerot za finansii, Stavreski i

premierot, Nikola Gruevski, tvrdea deka nema prostor za namaluvawe na akcizata, simptomati~no e {to odlukata padna tokmu vo period koga se raspu{ti Sobranieto i po~nuva predizborniot proces. Spored presmetkite, ima mnogu nelogi~nosti me|u dvi`eweto na doma{nite ceni i berzanskite dvi`ewa

na naftata. So poslednoto poskapuvawe, {to go objavi Regulatornata komisija za energetika, vo uslovi koga naftata na berzata vo London se prodava po 120 dolari za barel cenata na eurosuper-98 dostigna rekord od 82 denari za litar. Toa e za ~etiri denari pove}e od nivoto vo juli

2008 godina, koga naftata na svetskite berzi ~ine{e duri 140 dolari za barel. Tokmu tuka energeti~arite ja gledaat mo`nosta od nerealno zgolemuvawe na maloproda`nite ceni i na toj na~in sozdavawe uslovi za namaluvawe na akcizata.

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII

“Iako se o~ekuva deka naftata na svetskite berzi }e prodol`i da poskapuva, ovie 4,5 denari po litar za benzinite i 2,2 denari za litar dizel-gorivo }e bidat vo korist na gra|anite i firmite. Efektite od ovaa merka }e bidat zna~ajni bidej}i kolku i da raste berzanskata cena vo slednite ~etiri meseci cenite vo maloproda`ba }e bidat poniski za tolku kolku {to e namalena akcizata. Otka`uvaweto od 10 milioni evra prihodi od akciza podrazbira {tedewe pri tro{eweto, taka {to buxetot }e ostane vo proektiranite ramki preku namaluvawe na nekoi tekovni tro{oci za taa smetka.”

MIROQUB [UKAROV UNIVERZITETSKI PROFESOR

“Namaluvaweto na akcizata nema da promeni apsolutno ni{to vo odnos na inflaciskite pritisoci koi proizleguvaat od cenite na gorivata. Nema da poevtinat gorivata, bidej}i naftata na berzite postojano poskapuva, pa i tro{ocite za kompaniite nema da se namalat. So kontinuiranoto zgolemuvawe na cenata na naftata prihodite {to se gubat so namaluvawe na akcizata }e se kompenziraat so zgolemeni prihodi od DDV, taka {to ovaa merka e samo preturawe od {uplivo vo prazno. Ova e kratkoro~na merka koja nema da go spre~i porastot na cenite vo ekonomijata.”

Mnogu neuverlivo izgledaa falbite na porane{niot pretsedatel na Sobranieto, Trajko Veqanoski, dodeka gi sumira{e rezultatite na krajot od svojot mandat. Tvrdeweto deka Parlamentot so koj pretsedava{e vospostavil visoki demokraski standardi, padna vo voda koga vo posleden moment se vmetna to~ka za izbor na nov sudija na Ustavniot sud. Veqanoski dozvoli da se raspali somne`ot deka negoviot partiski lider, Nikola Gruevski, se pla{i od izbornite rezultati, pa saka da si obezbedi izvesen “bek-ap”, menuvaj}i go vaka pani~no sostavot na Ustavniot sud. Spikerot nema{e kontorola nitu vo ponatamo{niot tek na sednicata koga dozvoli sprotistavenite albanski partii da se karaat na pazarsko nivo, i toa sosem nadvor od kontekstot

TRAJKO O VVE VELJANOVSKI ELJANOVSKI ELJA na to~kata od dnevniot red. Povod da bide izbran za gubitnik, Veqanoski dal i pred toa, vo mnogu navrati. No, nema potreba da odime daleku nazad, dovolno e da vidime kako funkcionira{e Parlamentot posledniov period: se nosea zakoni (pove}e od 200 na broj) so tempo koe ne dozvoluva da bidat razgledani, a kamo li pro~itani i razbrani. Dozvoli bojkotot na opozicijata da se zloupotrebi preku najbukvalno pretvorawe na Parlamentot vo glasa~ka ma{ina, koja slu`i samo za na kop~eto za glasawe da ja prenese voljata na partiskiot lider.

MISLA NA DENOT PRETPRIEMLIVOSTA E KREATIVNOST. KREATIVNOSTA VI E POTREBNA PORADI POINAKOV PRISTAP, ZA DA BIDETE POINAKVI

XIM RON AMERIKANSKI PRETPRIEMA^

Navigator

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

EKONOMIJATA I ENERGETIKATA DOMINIRAAT NA EVROAZISKIOT EKONOMSKI SAMIT

ZA ENERGETSKATA IDNINA SE DISKUTIRA[E VO MRAK

Evropa, energetika, ekonomija - toa se trite stolbovi na koi ja gradime idninata na Republika Makedonija, istakna pretsedatelot \orge Ivanov vo svoeto obra}awe pred pretsedateli, vladini pretstavnici na nekolku evropski i aziski zemji, biznismeni i eksperti na samitot vo Istanbul Izvestuva od Istanbul

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o kratkotraen mrak 15 dr`avnici od Evropa i Azija debatiraa za energetskite predizvici i mo`nosti na globalniot energetski pazar vo ramkite na 14-tiot Evroaziski ekonomski samit, koj vtor den se odr`uva vo Istanbul. Iako trae{e kratko, prekinot vo snabduvaweto so elektri~na energija gi potseti politi~arite i biznismenite deka sigurnoto snabduvawe so energensi e neophodno za ekonomskiot razvoj na sekoja zemja. Makedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov, istakna deka trite stolbovi vrz koi se gradi idninata na Makedonija se tri E - Evropa, energetika i ekonomija. “Ekonomskiot razvoj, kon koj sme celosno posveteni, e nezamisliv bez energetska bezbednost i sigurnost. Makedonija najposle }e bide stavena na me|unarodnata mapa na energetski transportni koridori. So toa } e ni se otvori mo`nost za dobivawe evtini energensi za kompaniite i doma} instvata i namaluvawe na cenata na proizvodstvoto. Ova pretstavuva konkreten vlog vo energetikata i generalnata ekonomska stbil-

nost i sigurnost na zemjata. Veruvam deka so mudro koristewe na site obnovlivi, a neiskorieteni prirodni resursi }e imame stopanski razvoj temelen na znaewe i koristewe na raspolo`livite resursi”, istakna Ivanov. Toj dodade deka Makedonija ne treba da se gleda izolirana od evroaziskiot prostor i od mnogubrojnite mostovi na kulturna, ekonomska i energetska sorabotka. Ivanov ne ispu{ti da potseti deka ~lenstvoto vo NATO i vo EU e strate{ka cel za zemjava. Deka Makedonija doprva treba vo praktika da poka`e deka investira vo energetska infrastruktura potseti Vesna Borozan, po~esen profesor na Vienskiot univerzitet za tehnologija i professor na Univerzitetot Kiril i Metodij. Taa istakna deka najdocna do 2013 godina Makedonija mora da gi donese i primeni site podzakonski akti vo energetskiot sektor za da mo`e da im ponudi na investitorite soodvetna klima za plasman na nivnite pari vo klu~nite energetski proekti za zemjava, kako {to se hidrocentralite, gasifikacijata i iskoristuvaweto na obnovlivite izvori na energija. “So noviot Zakon za energetika ne docnime zad regionot, no mora da istaknam deka ni pretstoi golema rabota na podzakonskite akti, koi treba da se donesat od

Regulatornata komisija za energetika. Taa rabota ne treba da ja potcenuvame, bidej}i se raboti za mnogu seriozni akti, ~ija imlementacija }e bide presudna. Spored rokovite za donesuvawe na ovie akti, imame okolu devet meseci. Celta e vo 2015 godina Makedonija da

ima celosno liberaliziran pazar na energija”, objasnuva Borozan. Deka energetikata e nerazdelno vrzana so razvojot na ekonomiite vo Evropa i vo Azija se soglasija site porane{ni i sega{ni pretsedateli na dr`avi na Evroaziskiot samit. Albanskiot pretse-

datel, Bamir Topi, istakna deka namera na Albanija e razumno koristewe na energijata. Negoviot porane{en bugarski kolega Petar Stojanov izjavi deka energetikata e globalen predizvik.“EU i svetot mora da ja stavat energetikata na listata so prioriteti. Sigurnoto i

stabilno snabduvawe so energija e od su{tinsko zna~ewe za sekoja zemja, za {to e dokaz i ovaa sesija na samitot. Ekonomskata stabilnost mora da ja gledame niz sigurniot pristap do energija”, izjavi Stojanov.

Navigator

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

4,2% 6,7% 14,8% K

PROCENKI... izvr{en direktor na MMF

BANKITE TREBA DA SE STAVAT VO SLU@BA NA EKONOMIJATA ankite treba povtorno da se stavat vo slu`ba na ekonomijata i da po~nat da odobruvaat krediti za malite i sredni pretprijatija. Toa }e pridonese do namaluvawe na nevrabotenosta, koja se zgolemi kako rezultat na svetskata ekonomska kriza, istakna izvr{niot direktor Dominik [tros-Kan, vo obra}aweto na sobir na ekonomski eksperti vo Va{ington. “Globalnata ekonomska kriza bez rabota ostavi 30 milioni lu|e, so {to vo momentot se nevraboteni pove}e od 200 milioni lu|e na Zemjata. Potrebno e da se izvr{i reforma na finansiskiot sektor, so {to bankite povtorno }e se stavat vo slu`ba na realnata ekonomija so odobruvawe na krediti za malite i srednite pretprijatija”, istakna [tros-Kan.

SE NAMALI BROJOT NA DOMA[NI TURISTI VO ISTIOT PERIOD PORASNA BROJOT NA STRANSKI TURISTI VO FEVRUARI, SPOREDENO SO FEVRUARI 2010 GODINA

PREGLED VESTI

DOMINIK [TROS-KAN,

PORASNA BROJOT NA TURISTI VO FEVRUARI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC MINATATA GODINA, SOOP[TI DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA

FLAJ NIKI ЌE LETA SKOPJE-VIENASKOPJE ZA POMALKU OD 100 EVRA d septemvri niskobuxetnata aviokompanija Flaj Niki dva pati nedelno }e leta na destinacija O Skopje-Viena-Skopje. Cenata na povratniot bilet so vklu~eni tro{oci }e bide utvrdena sledniot mesec. Spored Edvard Kening, generalen menaxer na Mak san travel, koja go sklu~i dogovorot so Flaj Niki, nema da bide povisoka od 100 evra. So prviot avion na Flaj Niki pilotira{e porane{niot pove}ekraten {ampion vo Formula 1, Niki Lauda, a so nego na skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki pristignaa i pove}e turisti od Avstrija. “Od septemvri }e nudime evtini letovi i za Makedoncite. Startuvame so letovi za Viena. Vo plan ni se i letovi do Germanija, do Dizeldorf”, izjavi Kening. Ova e vtor obid na Niki Lauda za rabota na makedonskiot aviopazar, otkako pred 20 godini be{e prisuten so toga{nata aviokompanija Lauda er. Skopje e izbran kako destinacija otkako dobile ponuda od dva turoperatori. “Sega ima podobri uslovi za rabota bidej}i flaj Niki e niskobuxetna kompanija {to e sega trend”, izjavi Lauda. Ministerot za transport Mile Janakieski istakna deka so vleguvaweto na ovoj niskotarifen prevoznik }e se zgolemi i interesot za vlez na drugi aviokompanii.

GAZDA NINI GO RASPRODAVA IMOTOT VO MAKEDONIJA Bliski lu|e na gazda Nini ve}e nekolku nedeli gi nudat na proda`ba akciite {to negovata kompanija Jaka 80 gi poseduva vo nekolku makedonski kompanii. Kako {to doznava “Kapital”, prijatelite na gazda Nini se javuvale kaj nekolku akcioneri vo fabrikata Evropa, kade Jaka 80 ima udel od 16%, i im nudele akciit. Osven vo Evropa, lu|eto na Nini, koi se pretstavuvale kako sorabotnici na srpskiot biznismen od Kumanovo, gi prodavale i udelite na Jaka 80 vo drugite firmi. Spored informaciite na “Kapital”, za akciite vo Evropa zainteresirana bila i nekoja ruska kompanija. Menaxmentot na Evropa ne saka{e da gi komentira {pekulaciite. Vo Makedonija, Nini e mnozinski sopstvenik na Jaka 80 preku negovata firma NINI Ni{, koja poseduva pove}e od 60% od kapitalot na radovi{kata firma. Nini ima pove}e od 25% udel vo @ito Skopje, od koi 19,9% se vo sopstvenost na Jaka 80, a 7,4% na Apteki Maklek, koja isto taka e negova firma. Jaka 80 ima i udel od 12% vo farmacevtskata kompanija ICN farm. Jovica Stefanovi}, poznat kako gazda Nini, pred {est meseci be{e uapsen vo Srbija za pronevera so lekovi “te{ka” pet milioni evra.

75 MILIONI EVRA ZA SUBVENCII VO 2010 ladata ispla 4,6 milijardi denari (75 milioni Vistaknaa evra)za subvencii vo zemjodelstvoto vo 2010 godina, v~era vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski i ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski. Okolu 10,7 milioni evra se isplateni za lozarstvoto, od koi eden milion vo Kavadarci, a 750.000 vo Negotino. Spored Pe{evski, ovoj iznos e najvisok vo istorijata na Makedonija i zatoa Vladata planirala da prodol`i so sli~ni merki za stimulirawe na lozarstvoto. Ministrite se pofalija i so zgolemen izvoz na zemjodelski proizvodi. “Vo januari godinava vo odnos na januari lani vrednosta na otkupot i proda`bata na zemjodelskite proizvodi e za 222% pogolema, a vrednosta na otkupenite proizvodi od individualnite zemjodelci za 150%. Proda`bata od na pretprijatijata e zgolemena za 330%”, istakna Pe{evski.

TURCI SAKAAT DA IZVEZUVAAT HRANA OD MAKEDONIJA biznismeni eden od najinteresnite sektori Znataazaturskite ekonomska sorabotka so Makedonija e prehranbeindustrija, veli biznismenot Mahmud Ildrm, koj e pretsedatel na turskata trgovska komora Gazijantepe. Toj ima konzervna fabrika vo Turcija, a planira da otvori proizvodstvo i vo Makedonija. “Vo momentov vo svetot ima vojna za energija. Koga }e zavr{i taa vojna, slednata }e bide vojna za hrana. Zatoa, treba da se neguva toa {to se ima”, veli Ildrm i dodava deka trgovskata razmena me|u Makedonija i Turcija ima golem potencijal za rast. Spored nego, od Makedonija mo`e da se izvezuvaat preraboteni zemjodelski surovini, kako {to se su{enite domati, koi momentalno se najgolem “hit” vo prehranbenata industrija vo svetot.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

PREGLED VESTI PETROV: U^ESTVOTO VO MISIITE NA NATO NE E VRZANO SO ^LENSTVOTO a{eto u~estvo vo misiite na NATO alijansata ne go vrzuva so na{eto direktno ~lenstvo. Me|utoa, od druga strana, toa ne zna~i deka nie sme podgotveni da se otka`eme od na{ata cel, od na{iot nadvore{no-politi~ki strate{ki prioritet – evroatlantskoto integrirawe. I ponatamu, bez ogled {to ovaa misija vo Avganistan za nekolku meseci }e bide prekinata vo nejziniot voen del, podgotveni sme da u~estvuvame vo mirovnite misii na NATO. Ova go istakna zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti, Zoran Petrov, koj e vo Berlin na neformalnata sredba na ministri za nadvore{ni raboti na zemjite-~lenki na NATO. Po zavr{uvaweto na misijata vo Avganistan, Petrov veli deka mo`no e u~estvo vo misijata vo Libija, iako zasega ne postoi takva pokana.

SELMANI SE SRETNA SO RIKER mav mnogu prijatelska i konstruktivna sredba so ambasadorot na SAD, g. Riker. Na ambasadorot Riker mu gi obajsniv poziciite na Nova Demokratija za predvremenite parlamentarni izbori i na{ata politi~ka i ekonomska ponuda so koja vleguvame vo izbornata bitka. Definitivno politi~kiot kurs na Makedonija mora da se promeni. Poslednite tri godini, patot niz koj ~ekore{e Makedonija nalikuva na eden avtobus poln so patnici, no so {ofer koj vozi gledaj} i vo ogledaloto, a ne napred. Na ovie izbori, Nova Demokratija }e nastapi so konkretna ponuda za ustavni reformi, za gradewe na edna konsenzulana demokratija koja }e ovozmoì Albancite da bidat i dràvnotvoren narod, no i vistinski ~initeli vo procesite na ovaa dràva. Ova go re~e liderot na Nova Demokratija, Imer Selmani po sredbata so amerikanskiot ambasador, Filip Riker. Na sredbata tema na razgovor bile predvremenite parlamentarni izbori i potrebata tie da bidat fer i demokratski. Vo taa nasaoka, Selmani na ambasadorot Riker mu ja pretstavil i politi~kata i ekonomskata ponuda so koja negovata partija }e se pretstavi na ovie izbori, a vetil i angaìrawe za brzo re{avawe na sporot so imeto.

GRUPA PRIJATELI NA MAKEDONIJA VO KONGRESOT NA SAD a inicijativa na kongresmenkata Kendis Miler od Mi~igen vo amerikanskiot Kongres formirana e prvata Grupa prijateli na Makedonija i Amerikanci so makedonsko poteklo. Grupata ja so~inuvaat kongresmeni ~lenovi na Demokratskata i Republikanskata partija i nejzinata glavna cel e ohrabruvawe i odrùvawe na odnosite me|u SAD i Makedonija. “Makedonija e edna od zemjite na raste~ka demokratija i na{ najdobar interes e da go odrìme silnoto sojuzni{tvo so ovoj golem narod. Vo SAD Amerikancite so makedonsko poteklo se smetaat za aktivni i ceneti ~lenovi na na{ata nacija. Gorda sum {to ja formiram ovaa grupa vo ramkite na Kongresot”, izjavi kongresmenkata Miler. Spored Metodija Koloski, pretsedatel na Obedinetata makedonska dijaspora, ovaa Grupa e potvrda za toa kolku postignala Zaednicata na makedonskite iselenici. Miler be{e vo grupata kongresmeni koi bea prvi dobitnici na nagradata “Prijatel na Makedonija” vostanovena na Prvata Globalna konferencija na OMD vo Va{ington vo 2009 godina. Se smeta deka vo SAD denes ìevat okolu polovina milon Amerikanci so makedonsko poteklo.

I ZAVODOT ZA STATISTIKA SE VPU[TI VO KAMPAWA

100.000 EVRA ZA REKLAMIRAWE NA POPISOT MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ako popisot na naselenieto, {to treba{e da se odrì vo april, e odloèn za oktomvri, v~era na internetstranicata Elektronski sistem za javni nabavki e objaven dogovor vreden 100.000 evra za izrabotka i distribucija na TV-spot i radioporaka za potrebite na popi{uvaweto. Dogovorot raspi{an od Dràvniot zavod za statistika go dobila reklamnata agencija Wu moment wu ajdias kompani. Problemot so vremeto na objavuvawe na javnata nabavka nastanal za{to Zavodot, kako nara~atel, sklu~il dogovor so agen-

cijata na 3. mart, imaj}i go predvid prethodniot rok za odrùvawe na popisot, od 1. do 15. april. Od Zavodot pojasnuvaat deka bez razlika {to toga{ ve} e na golemo se zboruva{e za odloùvawe na popisot, tie sepak, morale da go sklu~at dogovorot za vo slu~aj statisti~kata operacija, sepak, da se odrì vo predvideniot rok. Za da se obezbedat tie ne utvrdile definitivni rokovi za realizacija na spotot vo dogovorot, tuku pobarale so aneks da se definira vremenskata dinamika. “Tenderot go raspi{avme nabrzo po formiraweto na Dràvnata popisna komisija (na krajot od 2010 godina), a ponudite gi otvorivme vo fevruari. Vo specifikacijata kandidatite

bea usloveni da napravat prezentacija na re{enijata {to gi predlagaat, taka {to izbranata agencija Wu moment ve}e toga{ ima{e zavr{eno golem del od izrabotkata na spotot, koj treba{e da po~ne da se emituva na 15. mart. No, poradi odloùvaweto na popisot se odloì i realizacijata na dogovorot”, izjavi odgovornoto lice za javni nabavki vo Zavodot, Violeta Panovska. Pla}aweto od strana na Dràvniot zavod za statistika ne e izvr{eno, a za toa }e se ~eka da zavr{i realizacijata na spotot i radioporakata, kako i distribucijata na istite, koja vleguva vo cenata i } e odi na site nacionalni televiziski i radiokanali i na 84 lokalni radios-

tanici. Predvideno e traeweto na TV-spotot da bide od 20 do 25 sekundi, a na radioporakata me|u 25 i 30 sekundi. Do Dràvniot zavod za statistika stignale vkupno pet ponudi, od koi najniskata vredela 90.000 evra, a najvisokata 165.000 evra. Vo kriteriumot za dodeluvawe na dogovorot cenata u~estvuvala so 60 bodovi, a kvalitetot so 40. Reklamiraweto na popisot kako statisti~ka operacija so najgolema va`nost, koja se slu~uva edna{ vo 10 godini, e voobi~aena praktika vo site dràvi koi ne sakaat da rizikuvaat poradi nedovolna informiranost na nivnite gra|ani da se dovede vo pra{awe n aj skap oto s tat i s t i~ko istraùvawe.

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

MNOGU KUMOVI, NIEDNO RE[ENIE ZA IMETO!

KACIN BI NÈ KRSTIL “NA[A MAKEDONIJA”

Predlogot na slovene~kiot evropratenik Jelko Kacin za “Na{a Makedonija” pomina bez poseriozni reakacii vo zemjava. Politi~arite ostanaa bez komentar, analiti~arite, pak, povtoruvaat deka politi~kite lideri vo zemjata, a ne nadvore{nite prestavnici, se tie {to treba da najdat re{enie za sporot so imeto MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

roaktivnata politika na slovene~kiot evroparlamentarec, Jelko Kacin, za re{avawe na sporot so imeto, ostanuva samo inicijativa. Negoviot predlog “Na{a Makedonija” voop{to ne probudi reakcii me|u poiliti~arite vo zemjava. Taka, oficijalnite strukturi voop{to i ne sakaat da go komentiraat predlogot na Kacin, a analiti~arite koi iako ovoj gest go ocenija za dobra namera, sepak, smetaat deka vakviot predlog ne e ni{to drugo osven u{te eden vo nizata drugi. Od komentar se ogradi i Delegacijata na EU, od kade {to objasnuvaat deka predlogot na Kacin ne treba da se gleda kako predlog na Evropskata unija i velat deka Unijata ostanuva na istiot stav re{enie za imeto da se bara vo ramkite na Obedineti nacii, kade {to i se vodi celiot ovoj proces. Kacin, so vakviot predlog koj go dade za vreme na raspravata za Zapaden Balkan vo ramkite na Evropskiot parlament, veli deka saka da inicira proaktivna politika od Skopje i Atina vo odnos na sporot so imeto. “Deneska sakam da bidam provokativen, sakam da gi naterame obete strani da go promenat svoeto viduvawe na problemot. Predlagam deneska od ova mesto Skopje i Atina da go razgledaat alternativniot predlog na imeto: “Na{a Makedonija”. Zo{to “Na{a Makedonija”? Vo okruènieto postojat tri regioni {to go nosat imeto Makedonija. “Na{a Makedonija” po definicija negira kakvi bilo teritorijalni aspiracii na dene{nata “FIROM” kon ovie regii. So toa ime site bi moèle da ìveat”, re~e Kacin za vreme na raspravata. Spored nego, ako prethodnite predlozi ne vrodile plod, nekoi novi }e moraat toa da go napravat i da ja iznesat zemjata nadvor od, kako {to re~e toj, ovoj ma|epsan krug. Univerzitetskiot profesor, Denko Maleski, iako ja sfa}a kako dobronamerna inicijativata na evropratenikot Kacin, sepak, veli deka odogovornosta za re{avawe na sporot e kaj politi~arite od zemjata, tie zaedni~ki da najdat najbezbolno re{enie. “Rabota e na na{ite politi~ari da sednat zaedni~ki i da vidat koe e najbezbolno re{enie za zemjava. Tie najdobro znaat koja e razlikata i posledicite od eden od drug predlog. Na dobar kompromis treba da se raboti mnogu naporno isklu~ivo me|u doma{nite politi~ki akteri. Ne e rabotata na drugi da davaat predlozi za

PREGLED VESTI DIMITROV VO HAG GO DOSTAVI KOMENTAROT NA GR^KIOT ODGOVOR mbasadorot Nikola Dimitrov, v~era vo Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag,go dostavi komentarot na gr~kiot odgovor na dopolnitelnoto pra{awe od sudot, informiraat od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Komentarot e izgotven od pravniot tim {to ja zastapuva zemjata pred sudot, po tu`bata protiv Grcija. Sudot ve} e go izvestil Ministerstvoto za nadvore{ni raboti deka sodr`inata na gr~kiot odgovor i makedonskiot komentar, nema da bidat objaveni vo javnosta, za razlika od usnata rasprava, koja se odviva{e javno so soglasnost na dvete strani. Inaku, komentarot doa|a otkako marokanskiot sudija, Mohamed Benuna, na krajot od usnata rasprava postavi dopolnitelno pra{awe za stavot na Grcija za za~lenuvaweto na Makedonija vo NATO, iznesen vo kontaktite so drugite zemji-~lenki na Alijansata. Toa be{e edinstvenoto dopolnitelno postaveno pra{awe od sudot. Grcija go dostavi svojot odgovor minatata nedela.

ORBAN: AKO EU NE GO INTEGRIRA BALKANOT, DRUG ]E GO NAPRAVI TOA apaden Balkan formira eden vid enklava na teritorijata na Evropskata unija. Postoi ~uvstvo deka tie pretstavuvaat nedovr{ena rabota na Unijata. Ne smeeme da ja ostavime ovaa ogromna dupka vo Evropa. Ako nie ne go integrirame ovoj region, drugi }e go napravat toa, ima premnogu potencijalni dodvoruva~i pred vratite. Evropa treba da bide otvorena za pro{iruvawe i zemjite od ovoj region treba da si ja zavr{at svojata rabota. Ova e porakata koja ja upati premierot na Ungarija, Viktor Orban, za vreme na raspravata za Zapaden Balkan vo Evropskiot parlament. Vo taa linija doa|a i izjavata na pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, koj istakna deka “Evropa gi gleda zemjite od Zapaden Balkan kako ~lenki na evropskoto semejstvo”.

PRISTOP DEMANTIRA DEKA BILA ANGA@IRANA NA KAMPAWATA “DR@AVNIK” ristop MK ne rabote{e na kampawata “Dr`avnik”, nitu, pak, gi ima realizirano spomenatite aktivnosti vo kampawata za Pretsedatelskite izbori vo 2004 godina, stoi vo reakcijata na agencijata Pristop MK vo vrska so informacijata plasirana vo del od mediumite. Od Pristop MK apeliraat do mediumite za korektno informirawe i tretman na Pristop MK i to~no izvestuvawe na javnosta za toa koja agencijata e realizator na predmetnata kampawa. “Podatocite za kreatorite i realizatorite na navedenata kampawa se dostapni vo arhivite na sredstvata za javno informirawe od toj period”, dodavaat od Pristop MK.

toa kako treba da se re{i sporot so imeto, bidej}i tie ne gi znaat posledicite od toa”, veli Maleski. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i od Delegacijata na EU vo Makedonija voop{to ne sakaa da ja komentiraat izjavata na Kacin. Od Ministerstvoto velat deka so ogled na toa {to procesot se odviva vo ramkite na Obedineti nacii, edinstveni relevatni predlozi za sporot so imeto mo`e da doa|aaat ottamu. “Toa e stav na evropratenikot Jelko Kacin, i ne bi sakale da go komentirame. Pregovorite se vodat vo ramkite na Obedineti nacii pod pokrovitelstvo na Metju Nimic i site relevantni predlozi doa|aat ottamu”, veli portparolot na MNR, Bor~e Stamov. So sli~en komentar i od Delagacijata na EU vo Makedonija. Ottamu velat deka toa e izjava na evropratenikot Kacin, a ne na Unijata. Zatoa, velat tie, komentari za takvata izjava treba da se baraat od samiot evropratenik. SE MENUVA LI POLITIKATA NA EU? Izjavata na slovene~kiot evropratenik Jelko Kacin, voop{to ne treba da se “~ita” kako promena na stavot na EU kon sporot so imeto, ubeduvaat analiti~arite. “Ova e izjava na eden dobronameren pratenik,koja, spored mene, voo{to nema{e potreba da ja dade. Makedonija dosega imala mnogu kumovi. No, na krajot obvrskata

povtorno e na politi~arite, nie da odlu~ime koj predlog e prifatliv. Dopolnitelno, ova izjava doa|a od pretsavnik na Evropskiot parlament. Zatoa, taa i nema svoja te`ina. Va`no e {to odlu~uva Sovetot na EU, a ottamu porakite se pove}e od jasni - da se najde zaemno prifatlivo re{enie za dvete strani i deka re{enieto treba da se najde pod pokrovitelstvo na Obedineti nacii”, veli Maleski. No, ova ne e edinstvena provokacija vo Evropskiot parlament vo odnos na sporot so imeto, jazikot i identitetot na zemjata. Edna nedela prethodno, koga Parlamentot ja razgleduva{e Rezolucijata za Makedonija, britanskiot evropratenik ^arls Tanok podnese amandaman so koj pobara namesto “oficijalen jazik” da stoi negovoto ime, no toj ne dobi poddr{ka. Mnogumina nastapot na pretsdetaelot na Evropskata komisija, Hose Manuel Baroso, vo Ohrid so decidnata poraka deka imeto mora da se re{i i so izjavata deka toj veruva vo kompromisnosta na Atina, go protolkuvaa kako znak deka Evropa go zaostruva re~nikot. Od DUI velat deka koga razgovaral so Ahmeti, toj bil podirekten vo barawata od prethodno, a pred nekolku meseci i samiot evrokomesar za pro{iruvawe [tefan File najavi deka Briseol }e po~ne poaktivno da se vklu~uva vo sporot. Dali so predlozi kako v~era{niot na Kacin, ne e jasno.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KOWANOVSKI: POLSKA E ZNA^AJNA ZEMJA ZA MAKEDONIJA d Polska imame {to da nau~ime zatoa {to politikata koja ja vodi e precizna, odva`na i solidarna vo odnos na pomalite zemji, {to mo`evme da ja vidime na delo pred nekolku godini koga n$ prizna pod ustavnoto ime. Ova go istakna ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, koj e vo dvodnevna poseta na Polska. Toj naglasi deka se nao|ame vo moment koga Polska za nekolku meseci go prezema pretsedavaweto so Evropskata unija. “Toa e {estmese~en period koj e mnogu za~aen za Zapaden Balkan i za Republika Makedonija, zatoa {to dve godini po red dobivame pozitiven izve{taj od Evropskata komisija i kone~no mislam deka doa|a periodot koga treba da gi po~neme pregovorite za polnopravno ~lenstvo vo EU”, re~e Kowanovski. Za vreme na posetata, ministerot Kowanovski ostvari sredbi so negoviot polski kolega Bogdan Klih, kako i so zamenik-ministerot za ekonomija Rafal Banijak, so pretsedava~ot na Parlamentarniot komitet za nacionalna odbrana Stanislav Vzjatek i so rakovoditelot na Biroto za nacionalna bezbednost, Stanislav Koziej.

MANEVSKI NA KONFERENCIJA ZA KONFISKACIJA VO SLOVENIJA inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, deneska }e u~estvuva na Konferencijata na ministri za pravda od zemjite od Zapaden Balkan, koja se odr`uva vo Brdo, Republika Slovenija. Vo ramkite na rabotniot del na Konferencijata, ministerot Manevski }e se obrati na temata na prvata paneldiskusija “Sistemi koi se koristat za konfiskacija na kriminalnite prinosi – Dali se dovolno efektivni”. Pokraj toa glavni temi na Konferencijata }e bidat: evaluacija na efektivnosta na postoe~kite sistemi koi se koristat za konfiskacija na kriminalnite prinosi, potrebata za efektivna finansiska istraga kako preduslov za efikasen sistem na konfiskacija, identifikacija na nedostatocite za efektivna sorabotka i gonewe na kriminalot vo regionot i kakvi pravni instrumenti mo`at da se primenat za da se odbijat kriminalnite profiti.

IVANOV - PO^ESEN DOKTOR NA NAUKI NA ISTANBULSKIOT UNIVERZITET retsedatelot na Makedonija, \orge Ivanov, od rektorot na istanbulskiot Univerzitet dobi priznanie - po~esen doktor na nauki na Univerzitetot vo Istanbul, Turcija. Vo taa ~est, pretsedatelot Ivanov govore{e pred turski profesori i studenti na tema “Magalopolisot kako model na upravuvawe so op{testvoto na 21 vek”. Onie {to upravuvaat so magalopolisite se lideri na idninata. Istanbul e pove}e od Turcija. Istanbul e svetot. So svoite 13 milioni `iteli Istanbul e tret grad vo svetot spored gustinata na naselenosta i sekako, najnaselen vo Evropa. Znaeme deka turskata ekonomija e so najgolem rast vo Evropa. Minatata godina izvozot na Turcija be{e 112 milijardi dolari. Istanbul, pak, ima 46% od udelot vo izvozot, istakna Ivanov. Toj dodade deka vo Univerzitetot vo Istanbul se ~uvstvuva kako na akademska Meka, bidejki tokmu prosvetitelite Sveti Kiril I Metodij po~nale da ja {irat pismenosta od istanbulskiot Univerzitet.

FZO GI USLOVI KLINIKITE: PARI ]E IMA SAMO ZA TIE KOI OPERIRAAT est javni kliniki i edna bolnica dobija usloveni buxeti vo vkupna vrednost od 170 milioni denari, od Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO). Toa zna~i deka ako ovie kliniki ne gi vr{at slo`enite operacii za koi dosega pacientite patuvaa vo stransvo, ili se operiraa vo privatnite kliniki, Fondot }e im gi odzeme parite za taa namena. Najvisok usloven buxet od 20 milioni denari dobi Klinikata za torakalna i vaskularna hirurgija, Klinika za detska hirurgija dobi okolu 17 milioni denari, dopolnitelni 15 milioni denari se obezbedeni za Klinikata za detski bolesti, a 8 milioni denari za Klinikata za uvo, nos i grlo. Vo delot od o~nata hirurgija, FZO dogovoril deka minimum 30% od site lekuvawa na katarakta (perde na o~ite), }e treba da se izveduvaat po fakometoda, koja e posovremena i se primenuva sekade vo svetot. Spored odgovorinite vo FZO, del od ovie kliniki, dosega dobivle pari i za hirur{ki intervencii koi voop{to ne gi realizirale. Direktorkata Maja Parnaxieva-Zmejkova istakna deka ne se opravdani izgovorite od strana na del od klinikite, deka nemaat kadar i oprema za izveduvawe sovremeni operacii. Ako gi sakaat parite, }e se snajdat, re~e taa.

[

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

NAJSLABIOT SOSTAV GO ZAVR[I MANDATOT

PRATENICITE SE SAMORASPU[TIJA MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ednicata za raspu{tawe na Sobranieto, koja trae{e do docnite ~asovi, ja odbeleàa obra} awa - poraki do glasa~ite, spakuvani da odgovaraat na povodot. Vakov ton na sednicata za samoraspu{tawe na Sobranieto & dade spikerot, Trajko Veqanoski, koj govore{e prv, vo svojstvo na prvopotpi{an na odlukata za raspu{tawe. Toj direktno ja obvini opozicijata, a napravi i jasni aluzii na liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. “Poslednite godini od politi~kiot razvoj na Makedonija gi odbeleàa debati za golemi temi - za ~ekoreweto napred nasproti vra}aweto vo godinite od tranzicijata, za prosperitetot nasproti siroma{tijata, za noviot model na politikata nasproti neiskrenosta na starata politika. Ovoj parlamentaren sostav postavi visoki standardi, za koi vloìvme mnogu trud i ne treba da dozvolime nekoj da gi sru{i. No, neodgovornoto odnesuvawe na nekoi politi~ari se zakanuva da go urne postignatoto. Bojkotot ne pomaga ne{to da se razre{i, tuku sozdava grda legitimacija za Makedonija pred svetot. Parlamentot ne smee da bide `rtva na uceni koi ne se odnesuvaat na negovata rabota, tuku na sudskata vlast. Politi~kata idnina na edna li~nost ne smee da & se sprotistavi na idninata na dràvata. Zatoa, odlu~ivme da zastaneme vo odbrana na Makedonija”, re~e Veqanoski. Po govorot na Veqanoski sednicata se pretvori vo arena za gruba borba me|u DPA i DUI. Koordinatorot na prateni~kata grupa na DPA, Imer Aliu, izrazi zadovolstvo {to mu do{ol krajot na ova „“ntialbansko parlamentarno mnozinstvo, vo koe DUI davala bespogovorna poddr{ka na site ednoetni~ki proekti na VMRO-DPMNE”. Odgovori Ermira Mehmeti. “DPA se nacionalisti koga

se vo opozicija, a najgolemi lojalisti koga se na vlast”, re~e Mehmeti i go isprovocira Aliu da upotrebi navredlivi zborovi za koi be{e opomenat od Veqanoski: “Nie se vrativme vo Parlamentot za da vi ja skineme

glavata. Zatoa, nema da ve komentiram, samo trgnete mi se od glava”. Kako najgolemi uspesi na ovoj parlamentaren sostav Veqanoski gi nabroi pozitivnite ocenki od Evropskata unija za 2009 i 2010 godina, noseweto na Zakonot za so-

branie, na noviot Delovnik, so koj se zgolemile pravata na opozicijata, proektot za otvorawe kancelarii za pratenicite za kontakt so gra|anite, voveduvaweto na e-parlamentot i rekonstrukcijata na sobraniskata zgrada...

SKANDAL: PRATENICI VO RASPU[TAWE IZGLASAA USTAVEN SUDIJA o 72 glasa “za” i tri “protiv” Sobranieto vo raspu{tawe go poddr`a predlogot na Sudskiot sovet i go izglasa Vladimir Stojanovski za sudija na Ustavniot sud. Po re~isi edno~asovna rasprava za prekr{uvawe na procedurite, za rabota po nalog na izvr{nata vlast, zakonodavniot dom bez dvoumewe dozvoli dopolnuvawe na dnevniot red i vo “pet do 12” izbra nov ustaven sudija, koj }e sedne na ispraznetoto stol~e na Trendafil Ivanovski, otkako Sobranieto vo ponedelnikot odlu~i deka toj pove}e ne ispolnuva dopolnitelen uslov za vr{ewe javna funkcija. Neposredno pred glasaweto vo salata vleze i, dosega vrhovniot sudija, Stojanovski, ~ij izbor be{e pozdraven so aplauz i vedna{ dade sve~ena izjava deka }e go po~ituva Ustavot i zakonite na Republika Makedonija. Edinstveni koi se sprotivstavija na izborot na Stojanovski po itna postapka i od

strana na Sudskiot sovet i od Sobranieto bea pratenicite od LDP, koi ja narekoa to~kata sramna i ~inot na dopolnuvawe na dnevniot red go karakteriziraa kako siluvawe na demokratijata vo Sobranieto po volja na Vladata. “Site znaeme koj e nara~atelot na ovaa to~ka. Setete se samo deka premierot Nikola Gruevski vele{e deka Ustavniot sud raboti pod partiski diktat. Da, tokmu sega Ustaven }e bide partiski poslu{en, bidej}i ova {to sega se slu~uva e eklatanten primer na postavuvawe partiski vojnik”, re~e Andrej @ernovski od LDP. Itniot izbor, spored Ilija Dimovski od VMRO-DPMNE, se dol`el na toa deka i pokraj raspu{taweto na Sobranieto, tie bile dol`ni na drugite institucii da im ovozmo`at nepre~eno funkcionirawe vo poln kapacitet. “Nema da dozvolime Ustavniot sud tri meseci da raboti vo nekompleten sostav”, istakna Dimovski.

PREDIZBORNO POLNEWE NA ADMINISTRACIJATA

NOVI 820 RABOTNI MESTA, OTKAKO GRUEVSKI GI NAJAVI IZBORITE! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

glasi za novi 820 r a b o t n i me s ta raspi{ala Agencijata za administracija vo poslednite dva meseca, otkako po posetata vo Va{ington premirot Nikola Gruevski najavi predvremeni parlamentarni izbori. Samo vo poslednite tri dena raspi{ani se 62 novi oglasi. Najgolem del od oglasite, o~ekuvano se za vo Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Osven tamu, oglasi za novi vrabotuvawa ima i vo Ministarst-

voto za finansii, Ministerstvoto za pravda, Kabinetot na pretsedatelot, Ministerstvoto za obrazovanie, kako i Vladata. Ne izostanuvaat nitu, pak, vrabotuvawata vo op{tinite. Me|u niv, lider e grad Skopje so 28 novi rabotni mesta otvoreni vo poslednite dve nedeli. Interesno e toa {to isti institucii sekoja nedela otvoraat novi rabotni mesta. Vo tekot na poslednite deset dena, osven grad Skopje, koj tripati se oglasi za novi rabotni mesta, po nekolkupati se oglasija i Agencijata za hrana i veterinarstvo i Ministerstvoto za pravda. Osven vo dr`avnata administracija, novi vrabotuvawa

ima i vo javnite pretprijatija vo koi mnozinski akcioner e Vladata. Minatata nedela NSDP obvini deka Vladata na 25 fevruari vrabotila 219 novi partiski poslu{nici vo javnoto pretprijatie Makedonski {umi. A vo istiot period, isto taka, be{e raspi{an i oglas za novi 264 rabotni mesta vo akcionerskoto dru{tvo Makedonska po{ta. Del od mediumite {pekuliraat deka o~ajnata borba za pove}e glasovi na prestojnite izbori e stignata dotamu {to na site vraboteni vo administracija im e dadena naredba da pridobijat najmalku pet novi glasa~i, dokolku ne sakaat da ja zagubat pozicijata vo administracija. Isto taka, se

{pekulira deka bile pu{teni spisoci vo site javni institucii, vrabotenite da se potpi{at deka svojot glas } e go dadat za vladeja~kata partija, dokolku ne sakaat go zagubat svoeto rabotno mesto. V`e{teni se i telefonite na partiskite poslu{nici vo potraga po novi ~lenovi, na koi vo zamena za glas im se vetuva mesto vo administracijata. Od Vladata, pak, site vakvi obvinuvawa gi otfrlaat i gi smetaat za tendenciozni. Ottamu, kako i od drugite institucii objasnuvaat deka novite oglasi gi otslikuvaat realnite potrebi na instituciite i ne gledaat povrzanost so predvremenite izbori.

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

DIVIDENDA ZA DR@AVATA OD 37,4 MILIONI EVRA

SB VODI^ KAKO OBEZBEDUVAWE ZA STANBEN KREDIT MO@E DA SE KORISTI I IMOTOT [TO SE KUPUVA

NIKOLAJ BEKERS OTPOVIKAN OD ODBOROT NA DIREKTORI NA TELEKOM Nov ~len na Odborot na direktori na Makedonski Telekom e Ungarecot Daniel Sas, koj doa|a od pozicijata pretsedatel na Odborot na direktori na Crnogorskiot telekom MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

i ko l a j B e ke r s , glavniot izvr{en direktor na Makedonski Telekom, e otpovikan od funkcijata ~len na Odborot na direktori na kompanijata, a za nov ~len e izbran Ungarecot Daniel Sas, so mandat od 1. juli godinava. Ovaa odluka be{e donesena na v~era{noto godi{no Sobranie na akcioneri na kompanijata. Od Makedonski Telekom objasnuvaat deka Bekers }e ja vr{i funkcijata glaven izvr{en direktor do 1. juli, a potoa od ~lenovite na Odborot }e se izbere nov glaven izvr{en direktor. Bekers na ovaa funkcija e od juli 2007 godina. Sas vo Makedonija doa|a od funkcijata pretsedatel na

Odborot na direktori na Crnogorskiot telekom, kompanija koja isto taka e del od grupacijata na Doj~e telekom. Toj e ekonomist, ima 36 godini, a karierata ja po~nal vo Xeneral motors, vo kompaniite na Opel vo Ungarija i Germanija. Vo 2004 godina stanal finansiski direktor na T-onlajn Ungarija, a kako najgolem pridones mu se pripi{uva brziot razvoj na biznisot so {irokopojasniot Internet. Vo Odborot na direktori na Crnogorskiot telekom vlegol vo 2007 godina. Sobranieto na akcioneri na Makedonski Telekom, poradi istekuvawe na mandatot na Metodi Stoimenovski i na Romeo Dereban, za novi nezavisni neizvr{ni ~lenovi na Odborot na direktori gi izbra Manojil Jakovlevski i Aleksandar Stojkov, so mandat od 18. maj godinava. Akcionerite donesoa odluka i za isplata na dividenda

za 2010 godina vo vkupen bruto-iznos od 96,7 milioni evra. Bruto-dividendata po akcija iznesuva 68,95 denari. Na fizi~kite lica akcioneri Telekom }e im naplati 10% danok na dobivka i 10% personalen danok na dohod, a 10% danok na dobivka i danok na zadr{ka }e platat akcionerite stranski pravni lica. Pravo na dividenda imaat site akcioneri koi }e bidat evidentirani na 21. april godinava. Isplatata }e se izvr{i od 24. april do 11. maj godinava. Na dr`avata, kako akcioner so udel od 35,8%, Makedonski Telekom }e & isplati dividenda vo vkupen iznos od 37,4 milioni evra. Sobranieto na akcioneri na Makedonski Telekom ja usvoi i odlukata za proda`ba na trite administrativni zgradi i za kupuvawe na novata na skopskiot plo{tad, no

odlu~i deka vleguvaweto vo kakva bilo dogovorna obvrska so investitorot Divelop grup }e nastapi otkako }e se napravi dlabinska analiza na celata postapka.

avnoto pretprijatie Makedonski {umi ima vraboteno pove}e od 50 direktori, isto tolku nivni voza~i, golem broj sekretarki, ekonomisti, pravnici i slu`benici, no nema dovolno stru~en kadar za da gi izvr{uva osnovnite dejnosti na pretprijatieto. Na platniot spisok na pretprijatieto ima okolu 2.500 vraboteni, za koi mese~no za plata se tro{at pove}e od 1,1 milioni evra. Otkako “Kapital” objavi deka samo vo 2010 godina

Makedonski {umi potro{ilo pove}e od 13 milioni evra za da im plati na privatni firmi za se~a i transport na drva, porane{ni direktori tvrdat deka pri~inata {to ova pretprijatie nema kapacitet da gi izvr{uva zada~ite e {to ima prenatrupano nesoodveten kadar. Nitu edna vlada dosega ne go reformira{e pretprijatieto za da go is~isti od prevrabotenost. “S$ u{te se vraboteni i lu|e koi ne se sposobni da ja izvr{uvaat zadadenata rabota, no se toleriraat i zemaat plati. Izobiluva nesoodveten kadar, a ne-

dostiga stru~na rabotna sila za rabotata za koja se angaìraat privatni firmi. Mora kone~no da po~ne transformacijata na ova pretprijatie za da se is~isti od site zagubi od lo{oto rabotewe so godini”, komentira eden porane{en direktor na Makedonski {umi. Aktuelniot direktor, @arko Karaxoski, go prizna problemot so prevrabotenosta. Spored nego, rabotnicite vo javnite pretprijatija se za{titeni so mnogu kolektivni dogovori i so utvrdena minimalna plata i se poàli deka ne moè da gi natera negovite rabotnici da otidat

d 20 do 22 maj vo salata Boris Trajkovski } e se odrì informati~kata manifestacija LAN Fest konferencija 2011, koja pretstavuva nov, moderen naslednik na Infokom. Lan Fest konferencijata e nastan koj e sostaven od pove}e podnastani koi im ovozmoùvaat na izloùva~ite i na posetitelite efektivna sorabotka na poleto na IKT. Glaven akcent na nastanot e saemskoto izloùvawe, koe im ovozmoùva na firmite da gi prezentiraat svoite uslugi, servisi i dejnosti {to gi vr{at so toa {to maloproda`bata na nastanot ne e dozvolena. Za vreme na nastanot }e se sprovedat pove}e od 80 IKT-konferencii, prezentacii i obuki od strana na ministerstvata, lokalni i stranski IKT-eksperti, kako i od samite firmi-izloùva~i, a istite }e bidat i elektronski prenesuvani vo ìvo na www.lanfest.mk, a za prv pat vo Makedonija }e se odrùva i najgolemiot digitalen festival.

redizvicite na broadband industrijata, tehnolo{kite dostignuvawa, kako i komercijalnite i ekonomski mo`nosti koi gi nudi ovoj del od telekomunikaciskiot sektor, bea glavnite temi na Tretata me|unarodna balkanska broadbend konferencija, koja v~era se odrà vo Skopje vo organizacija na Stopanskata komora za informati~ki i telekomunikaciski tehnologii, MASIT, vo sorabotka so Zdruènieto na broadbend profesionalci SCTE. Konferencijata vklu~uva{e analiti~ki brifinzi i izlagawa od vrvni profesionalci na temi koi se smetat za revolucionerni dostignuvawa, so poseben osvrt na 3D televizijata, kako i tehni~ki prezentacii i obuka na posetitelite za najnovite broadbend tehnologii. Potpretsedatelot na zdruènieto SCTE, Janhein Van Brienen, gi naglasi predizvicite na broadbend industrijata vo idnina, napomenuvaj}i deka najgolem predizvik }e bide celosnoto preminuvawe na televizijata od analogna vo digitalna do 2013 godina, kako i mo`nostie koi gi nudat 3G i 4G tehnologiite.

VO MAKEDONSKI [UMI VRIE OD DIREKTORI, NEMA RABOTNICI janev@kapital.com.mk

VO MAJ LAN FEST KONFERENCIJA

TRETA BALKANSKA BROADBAND KONFERENCIJA VO SKOPJE

13 MILIONI EVRA DADENI NA PRIVATNI FIRMI

ALEKSANDAR JANEV

vo planina da se~at drva. Ekspertite komentiraat deka klu~no za razvojot na javnite pretprijatija e tie da se reformiraat i da po~nat da rabotat profitabilno. Konkretno za Makedonski {umi ve}e e dostaven predlog do Vladata za transformacija na pretprijatieto. Direktorot Karaxoski sugerira da se primeni avstriskiot model, koj podrazbira koncesijata i za{titata na {umite da ostanat vo rabotnite zada~i na javnoto pretprijatie, a komercijalniot del preku javno-privatno partnerstvo da go rabotat zaedno so privatni kompanii.

VO NOVA HUMANITAREN SEMEEN BAZAR o me|unarodnoto u~ili{te NOVA ovaa sabota po petti pat }e se odr`i tradicionalniot semeen bazar, organiziran od samite u~enici, nivnite roditeli i profesorite na u~ili{teto. Celta na ovoj nastan, kako i sekoja godina, e da obezbedi humanitarna pomo{ za pripadnicite na op{testvoto na koi taa im e najpotrebna. Kako {to informiraat od NOVA, sobranite finansiski sredstva }e gi nameni za kupuvawe na inhalatori za oddelot Pulmologija vo sklop na Detskata klinika vo Skopje, kako i za opremuvawe na bibliotekata na u~ili{teto. Posetitelite }e mo`at da kupat unikatni suveniri i tradicionalni dela, kako i knigi od razli~na oblast na angliski jazik i seto toa po mnogu pristapni ceni.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2,540

2,737

2,535

MBID

116.30

2,730

116.20

2,723

116.10

2,716

116.00

2,709

115.90

2,702

115.80

KAPITAL / 08.04.2011 / PETOK

OMB

2,530 2,525 2,520 2,515 2,510 2,505 2,500

2,695

08/04/11

09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

13/04/11

14/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

08/04/11

115.70 09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

13/04/11

14/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

ANALIZIRAME ZA VAS koj Makedonija treba da raboti za da gi podobri svoite izgledi za ekonomski rast,toa bi bilo obrazovanieto. Moèbi na prv pogled ova tvrdewe iznenaduva, me|utoa, pokvalitetnoto obrazovanie zna~i pokvalitetna i poproduktivna rabotna sila, koja e eden od klu~nite faktori za postignuvawe i odrùvawe na ekonomskiot rast. So ova tvrdewe ne sakam da go zanemaram zna~eweto koe go ima razvieniot finansiski sektor i negovata poddr{ka na biznisite za zaìvuvawe na ekonomijata. Fakt e deka za da investiraat kompaniite treba da imaat pristap do izvori na finansirawe po ceni koi se poniski od o~ekuvanata stapka na prinos od planiranata investicija. Pritoa, visinata na kamatnite stapki na kreditite, kako glaven izvor na finansirawe na kompaniite vo Makedonija, direktno zavisi od nivoto na {tedewe. Nao|aweto optimalno nivo koe }e obezbedi dovolno visoko i uramnoteèno nivo na {tedeweto i investiciite vo celosno pazarnite ekonomii e rezultat na ponudata i pobaruva~kata. No, vo nitu edna ekonomija vo svetot rabotite ne se tolku ednostavni i vo praktika, nivoto na kamatnite stapki zavisi i od monetarnata i od fiskalnata politika, od rejtingot na zemjata kako direktna determinanta na cenata na stranskite izvori na finansirawe, od razvienosta na finansiskite institucii i na finansiskite pazari itn. Isto taka, finansiskite institucii pri opredeluvaweto na cenata na kreditite mora da vodat smetka i za stepenot na rizi~nost na investiciite, nivnata profitabilnost i odr`livost. Zna~i, obezbeduvaweto pristap do cenovno poatraktivni izvori na finansirawe zavisi kako od efikasnosta i razvienosta na finansiskite institucii, taka i od stepenot na rizi~nost na kompaniite i nivnite proekti. Kako zaklu~ok, poniskite kamatni stapki sami po sebe, sprotivno od simplificiraniot, no pogre{en zaklu~ok, verojatno nema da rezultiraat so zaìvuvawe na ekonomskata aktivnost. Za zabrzuvawe na ekonomskiot razvoj se potrebni i stabilno politi~ko opkruùvawe, otvorenost na ekonomijata za stranski investicii potkrepeni so visok i stabilen rejting na zemjata, visokoobrazovana i produktivna rabotna sila, kvalitetna infrastruktura i razvien finansiski sektor, koj }e ovozmoì pazarno formirawe na optimalnoto nivo na kamatnite stapki.

isinata na kamatnite stapki na kreditite ima vlijanie vrz nivoto na investicii prezemeni od ekonomskite subjekti. Sepak, ne moè da se tvrdi deka samo visinata na kamatnite stapki na kreditite e pre~ka za zaìvuvawe na ekonomijata. Ima mnogu faktori koi vlijaat na ekonomskiot rast. Tvrdeweto deka ekonomskiot rast zavisi samo od visinata na kamatnite stapki e pregolemo poednostavuvawe na ekonomskata nauka. Ekonomistite imaat napraveno mnogu istraùvawa, nastojuvaj}i da gi utvrdat glavnite determinanti na ekonomskiot rast, no postojat razli~ni mislewa za toa koi se najzna~ajnite faktori koi vlijaat vrz ekonomskiot rast. Dopolnitelno, istraùvawata pokaàle deka razli~ni se faktorite za zemji so razli~en stepen na razvienost. I pokraj razli~nite mislewa, slednite faktori se smetaat za zna~ajni za postignuvawe na odr`liv ekonomski rast: otvorenost na ekonomijata, nisko nivo na inflacija, kvalitet na rabotnata sila, razvienost i kvalitet na infrastrukturata i stepen na razvienost na finansiskiot sektor. Listata moè da se pro{iri so u{te mnogu drugi faktori, bidej}i ekonomskiot rast e rezultat na me|usebnoto kompleksno vlijanie na razli~ni segmenti od politi~koto i ekonomskoto opkruùvawe. Za sekoja zemja razli~na e kombinacijata od faktori koi }e dovedat do ekonomski rast, {to go nametnuva pra{aweto na koi faktori treba da rabotime za zaìvuvawe na ekonomijata i postignuvawe odr`liv ekonomski rast vo Makedonija. Republika Makedonija e otvorena ekonomija, so visok stepen na razmena so stranstvo i uspe{no gi kombinira monetarnata i fiskalnata politika za odrùvawe makroenomska stabilnost, {to sozdava preduslovi za ekonomski rast. Me|utoa, potrebno e da rabotime na podobruvawe na kvalitetot na rabotnata sila, infrastrukturata, biznis-klimata i na ponatamo{en razvoj na finansiskiot sektor. Minatiot mesec vo poseta na Makedonija be{e g. Indermit Gil, glaven ekonomist za Evropa i Centralna Azija na Svetskata banka. Toj u~estvuva{e na trkaleznata masa na tema “Kako da se postignat povisoki stapki na rast vo postkrizno opkruùvawe”, kade {to istakna deka dokolku treba da odvoi eden faktor na

Tvrdeweto deka ekonomskiot rast zavisi samo od visinata na kamatnite stapki e pregolemo poednostavuvawe na ekonomskata nauka

Hristina Nakova DIREKTOR NA SEKTOR ZA SREDSTVA I LIKVIDNOST h.velinovska@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

09/04/11

10/04/11

11/04/11

12/04/11

13/04/11

14/04/11

MAKEDONSKA BERZA

TEMA V DALI VISINATA NA KAMATITE NA KREDITITE E PRE^KA ZA ZA@IVUVAWE NA EKONOMIJATA?

08/04/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

18,8% PORASNA AKCIJATA NA ZAGUBAROT EMO ajgolem rast na cenata v~era na Makedonskata berza ima{e akcijata na zagubarot Emo. Apsurdno ili ne, nejzinata prose~na cena v~era porasna za 18,8%. Najtrguvana be{e akcijata na Alkaloid, pri {to be{e ostvaren promet od 23,8 iljadi evra. Od akciite koi se trguvaat na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Makedonski Telekom so promet od 16 iljadi evra. Na redovniot pazar najgolem rast zabeleàa akcite na Stopanska banka - Skopje od 2,75%, a na oficijalniot pazar najgolem pad zabeleàa akcite na Mako{ped od Skopje, ~ija prose~na cena na akcijata se namali za 21,43%. Najgolem pad na redovniot pazar zabeleàa akcite na Tutunska banka

od Skopje od 2,8%. Na Berzata v~era e ostvaren promet od redovnoto trguvawe od 250,3 iljadi evra, od koi 210,8 iljadi evra se ostvareni na oficijalniot pazar, dodeka na redovniot pazar se istrguvani hartii od vrednost vo vrednost od 39,6 iljadi evra. Oficijalniot pazar u~estvuva so 84,18% vo ostvareniot promet, dodeka redovniot pazar so 15,81%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii porasna za 86,28%, a od obvrznici se namali za 32,86%. Glavniot berzanski indeks MBI-10 v~era padna za 0,48 % i zatvori na 2.507,37 indeksni poeni. Indeksot MBID porasna za 0,11 % i zatvori na 2.700,45 indeksni poeni, a indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,02 % i zavr{i na vrednost od 116,23 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

14/04/2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

120.00

18.81

12,000

3 емисија на обврзници за денацион.

94.20

0.21

378,580

10 емисија на обврзници за денацион.

84.98

0.21

7,267,000

41,326.47

0.06

702,550

241.00

0.04

7,230

Име на компанијата ЕМО Охрид

Реплек РЖ Услуги

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

14/04/2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

579,04

-0.85

868,560

-2.02

129,630

Макстил

182.00

-2.15

14,920

Комуна

453.00

-2.58

22,650

Макошпед

220.00

-21.43

9,680

Име на компанијата Гранит Обврзница за девизни влогови

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30,332,204.03

-0.72%

-4.60%

8.77%

0.56%

-3.25%

4/13/2011

ILIRIKA GRP

50,719,556.31

1.86%

-7.95%

1.01%

-3.97%

3.15%

4/13/2011

Иново Статус Акции

14,412,327.53

-3.73%

1.47%

4.62%

3.23%

-10.59%

4/13/2011

KD Brik

39,026,362.70

0.62%

-4.01%

1.96%

-1.86%

3.49%

4/13/2011

KD Nova EU

27,716,534.50

-3.54%

-0.06%

5.30%

1.29%

-3.05%

4/13/2011

КБ Публикум балансиран

30,332,407.89

-2.30%

-1.17%

2.13%

0.91%

-3.81%

4/13/2011

КБ Публикум -обврзници

18,530,155.98

0.00%

4/13/2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010)

Име на компанијата 10 емисија на обврзници за денацион.

14/04/2011

Вкупно издадени акции

Просечна цена

14/04/2011

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници обични акции

% на промена

131,052

-32.85

79,664

141.11 -7.67

4,371.64

401.26

10.89

0.95

Вкупно Официјален пазар

210,716

7,300.00

567.72

12.86

0.21

обични акции

39,594

27.81

GRNT (2010) *

3,071,377

579.04

92.61

6.25

0.54

Вкупно Редовен пазар

39,594

27.81

KMB (2010)

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

0.00

250,310

116

-3.43

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

2,279,067

3,681.93

628.36

5.86

1.05

MPT (2010) *

112,382

24,418.73

-2,037.51

-11.98

0.72

84.98

0.21

7,267,358

REPL (2010) *

25,920

41,326.47

2,996.49

13.79

0.87

4371,64

-0.04

1,468,872

SBT (2010) *

389,779

2,800.00

39.99

70.01

0.66

543.80

0.18

989,720

STIL (2010) *

14,622,943

182.00

0.47

391.38

2.29

Гранит

579.04

-0.85

868,560

TPLF (2010) *

450,000

3,600.00

279.12

12.90

0.99

1600

0.00

800,000

ZPKO (2010) *

271,602

2,200.00

-168.56

-13.05

0.35

Просветно дело

14/04/2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

54,562

Македонски телеком

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

1,431,353

BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

14/04/2011

Нето-имот на фонд (ден.)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 14.04.2011)

KAPITAL / 08.04.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

BETON NEGIRA NEZAKONSKO RABOTEWE VO ZLETOVICA eneralniot direktor na grade`nata kompanija Beton, Trajko Trpevski, v~era gi demantira{e navodite vo nekoi mediumi za nezakonsko rabotewe povrzano so proektot “Zletovica”. “Beton raboti vo Evropa, Bliskiot Istok i vo Makedonija, pri {to raboteweto e vo soglasnost so site zakonski propisi i gri`ata za delovnite partneri e najvisok prioritet. Ottamu, nikakvi dokumenti za Zletovica ili za koj bilo drug objekt ne se

davaat za nadvore{na upotreba, osven za slu`bena upotreba”, istakna Trpevski. Spored nego, vo realizacijata na objektot “Brana Zletovica” imalo problemi, no so anga`manot na Beton i Granit tie bile brzo nadminati i objektot bil zavr{en vo dogovoreniot rok. “Izjavite vo odredeni mediumi vo odnos na Zletovica se izmislica, pu{teni vo javnosta od ~len na grupa koja svoevremeno bila vklu~ena vo raboteweto na Beton i

otstraneta po samo {est meseci poradi kra`bi i zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawa. So vakvite manipulacii, licata involvirani vo ovaa valkana kampawa vleguvaat vo predizbornite politi~ki igri na nekoi partiski kujni, se obiduvaat da izvle~at li~na korist za sebe i za odredeni centri na mo}, ne vodej}i gri`a deka so vakvite lagi predizvikuvaat {tetni posledici od po{irok interes”, pora~uva Trpevski.

[VE\ANEC ]E GRADI ENERGETSKI E FIKASNI KU]I VO MAKEDONIJA vedskiot biznismen Nader Lalinia }e gradi 40 energetski efikasni ku}i vo Makedonija. Investicijata }e se realizira vo sorabotka so drugi pretpriema~i od Internacionalnoto pretpriema~ko zdruènie (SIFFEK), a e pomognata od Makedonec {to ìvee vo [vedska. “Jas ne sum od Makedonija, no eden kolega vo na{ata mreà e ottamu i od nego dobivme mnogu pomo{“, veli

[

Lalinia. Spored nego, bez takov vid pomo{, bez poznavawe na jazikot i kontaktite, vo Makedonija bi bilo potrebno mnogu podolgo vreme za planirawe i izvedba na grade`niot proekt, a i rizikot bi bil pogolem da se napravat pove}e nepotrebni propusti i gre{ki. Nader Lalinia e sopstvenik na nekolku pretprijatija vo zapadna [vedska. Mre`ata za sorabotka

SIFFEK be{e inicirana pred dve godini od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na [vedska. Vo nea aktivno se vklu~eni i Makedonci koi osnovale svoj biznis vo [vedska. Makedoncite im pomagaat na {vedskite kompanii da gi zgolemat izvozot i investiciite vo stranstvo preku SIFFEK. ^lenovi na SIFFEK se 120 {vedski pretpriema~i so imigrantsko poteklo.

GOLEMA RASPRODA@BA NA HIPOTEKAREN IMOT

KOMERCIJALNA JA PRODAVA 17.03.2010 ZGRADATA SAN MARKO VO SKOPJE

Iako ekspresno stana gazda na zgradata San Marko na plo{tadot vo Skopje, Komercijalna banka zasega ne se vseluva tamu. Toa go poka`a v~era{niot oglas na banka i gi potvrdi tvrdewata na bankarite deka edvaj ~ekaat da se otarasat od zaplenetiot imot BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

omercijalna banka deneska po~na da ja prodava edna od najreprezentativnite, no istovremenio i najkontroverzni zgradi na plo{tadot Makedonija – ovalnata metalno-staklena zgrada vo neposredna blizina na Telekom, popularno nare~ena San Marko. Planiranata proda`ba gi demantira {pekulaciite deka upravata na Komercijalna }e se vseli vo objektot, bidej}i ekspresno go prezede vo svoja sopstvenost samo mesec i polovina otkako ja aktivira{e hipotekata. Komercijalna banka objavi deka delovnata zgrada }e ja nudi na proda`ba so po~etna cena od 13,5 milioni evra. Javnosta ve}e nekolku godini ne razbra koj e vistinskiot gazda na ovoj objekt. Ovaa zgrada e samo edna od moreto imot {to bankite go zaplenija otkako kreditokorisnicite prestanaa da gi pla}aat ratite od kreditite. Od vkupno 3,1 milijarda evra krediti {to bankite do fevruari gi odobrile, 218 milioni evra se somnitelni pobaruvawa, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Vkupnata vrednost na imot {to Komercijalna

banka vo minatata nedela za prvpat go objavi na licitacija e procenet na 15,8 milioni evra. Vo ovaa vrednost najgolemo u~estvo ima {estkatnata metalno-staklena zgrada so kupolen vrv na centralniot plo{tad. Za izgradbata na ovoj objekt firmata Uni-M pred nekolku godini zajmi od Komercijalna banka 12,3 milioni evra. Za ovaa firma vo Makedonija se znae samo deka so nea menaxira Marina Novi~i} i deka se nao|a vo stan vo Debar Maalo. Zgradata ja grade{e pretprijatieto Ilinden. Svoevremeno pred grade`niot objekt na oglasnata tabla za investitor stoe{e imeto na italijanskata firma San Marko. AKTIVIRANA HIPOTEKA VO OKTOMVRI 2010 GODINA Poradi nepla}awe na ratite od zaemot, Komercijalna na 5 oktomvri 2010 godina ja aktivira{e hipotekata {to ja polo`i na Uni-M, a toa be{e reprezentativniot deloven

objekt. Nevoobi~aeno brzo, potoa bankata samata ja otkupi. Ova gi pottikna {pekulaciite deka upravata na Komercijalna }e se seli vo objektot. “Postapkata za naplata so proda`ba na delovnata zgrada e sprovedena pred nadleèn izvr{itel na javni licitacii. Na prvata licitacija, odràna na 25 oktomvri lani, ne se javija zainteresirani kupuva~i. Na vtorata licitacija, koja se odrà na 22 noemvri 2010 godina, Komercijalna banka se javi kako kupuva~ i se stekna so praven osnov za sopstvenost na delovnata zgrada. Bankata go objavi imotot za proda`ba po zavr{uvawe na postapkata za kompletirawe na imotnopravnata dokumentacija i dobivawe na imoten list za objektot na ime na bankata. Pri kupuvawe na imotot na licitacija pred izvr{itel celata postapka ja sproveduva izvr{itelot i noviot sopstvenik na imotot nema obvrski kon prethodniot

SE PRODAVA IMOT VREDEN 24 MILIONI EVRA Komercijalna banka objavi i deka }e prodava zaplenet dvi`en i nedvi`en imot so vkupna vrednost od okolu 24 milioni evra. Od toa, okolu 15,8 milioni evra e imot koj bankata ve}e samata si go otkupila. Me|u drugoto, Komercijalna banka denes }e prodava i Mercedes Benz 200ml, vreden 7.500 evra.

218

milioni evra od vkupno odobreni 3,1 milijarda evra krediti od bankite do fevruari se somnitelni pobaruvawa

sopstvenik”, informiraat vo Komercijalna banka. Vo bankata velat deka Nadzorniot odbor na bankata s$ u{te ne odlu~il kako }e se koristi objektot. Minatonedelniot oglas poka`uva deka upravata na Komercijalna ne planira da se seli od drugata strana na Vardar, na plo{tad Makedonija. Barem ne zasega. ZAPLENET IMOT VREDEN 50 MILIONI EVRA Se procenuva deka vkupnata vrednost na imotot {to bankite go zaplenile od firmite i od gra|anite koi prestanale da si gi pla}aat ratite za kreditite iznesuva okolu 50 milioni evra. Vrednosta na spornite i na nenaplatlivite pobaruvawa postojano raste. Spornite krediti vo fevruari dostignaa 7% od vkupno odobrenite zaemi. “Statisti~kite brojki za sporni i nenaplatlivi krediti rastat, no sostojbata se podobruva. Aktiviraweto na nekolku golemi kolaterali, kako {to e mlekarnicata

Svedmilk i zgradata na UNI-M, samo statisti~ki ja iskrivuvaat vistinata. A taa e deka s$ pove}e se namaluvaat nenaplatlivite zaemi i se podobruva bankarskoto portfolio”, ubeduvaat bankarite. Izvr{itelite raska`uvaat deka retko se javuvaat kupuva~i na prvite licitacii, bidej}i cenite na dvi`niot i na nedvi`niot imot toga{ se najvisoki. Na vtorata licitacija, koja najdocna

mora da se odr`i po eden mesec, bankite se dol`ni za edna tretina da ja namalat vrednosta na imotot od prvi~nata procenka. Na licitaciite nema slu~ajni u~esnici i izvidnici. Sekoj {to saka da u~estvuva mora da uplati vo banka 10% od vrednosta na imotot {to se nudi na proda`ba. U~esnicite ne mo`e da si go vratat depozitot bez razlika od ishodot na proda`bata.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4.00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5.50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2.48%

3.49%

4.24%

5.11%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

4.60%

5.50%

6.10%

8.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 8.30%

ЕМУ

евро

61.5267

Комерцијална

4.80%

5.50%

6.00%

8.00%

8.50%

САД

долар

42.4527

НЛБ Тутунска

4.50%

5.50%

6.00%

8.20%

8.40%

В.Британија

фунта

69.1467

Швајцарија

франк

47.3464

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44.1431

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.5394

61.6

69.2

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

TEUTA ARIFI POTPRETSEDATEL NA DUI

NEPRAVEDNO E VO DUI DA SE BARA SPASOT OD NE^IJA POLITIKA KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ospo|o Arifi, }e ima li Makedonija fer i demokratski izbori? Imavme edni mnogu nezgodni izbori vo 2008 godina. Osobeno vo delot na nekoi izborni edinici kade {to ima{e nasilstvo, pa mora{e da se povtoruva re~isi 70% od glasaweto. Jas mislam deka toj tip nasilstvo nema da ni se slu~i. Toa {to retorikata e zaostrena e o~ekuvano, imaj} i go predvid faktot deka imavme eden kompliciran mandat i deka ne slu~ajno odime na predvremeni izbori, a ne na redovni. Kako poliit~ka partija maksimalno se zalagame vo ramkite na site na{i mo`nosti koi gi imame izborite da bidat fer, demokratski i da pobedat tie {to }e imaat najmnogu glasovi dobieni po regularen pat, sekako. Dobro e {to }e ima monitoring. Vo site zemji od Zapaden Balkan izborite se nabquduvaat i nam ni e potrebno da ni se dade taa ocenka odnadvor kako pominal izborniot proces. Koi }e bidat va{ite prioriteti? Za {to }e se zalaga DUI i {to }e ponudi pred glasa~ite? ]e ostaneme na na{ite bitni stolbovi, koi se odnesuvaat na na{ata programa, evroatlantskite integracii, Ohridskiot ramkoven dogovor, regionalnata sorabotka i sekako, ekonomskiot razvoj. ]e imame zna~aen del od programata posveten tokmu na ekonomskiot razvoj. Zboruvavte li za konkretni ~ekori, konkretni zakoni i reformi so koi }e se zafatite? Mislam deka vo ovoj moment s$ u{te e rano. Razgovarame samo vo celina, vo eden po{irok koncept. Za konkretiziraweto }e ni treba pribli`no u{te edna nedela. Velite, integraciite }e vi bidat

Potpretsedatelkata na DUI, Teuta Arifi, koja vaì za eden od najbliskite lu|e na Ali Ahmeti, za “Kapital” otvoreno zboruva za ve{ta~kata koalicija so VMRO–DPMNE, nadmeniot odnos na koaliciskiot partner i otsustvoto na razgovor za najva`nite dràvni pra{awa. No, taa pora~uva deka ne e fer da se kreira o~ekuvawe, oti nejzinata partija treba da izvojuva bitka protiv koja bilo makedonska. Veruva vo principot deka treba da koaliciraat partiite pobedni~ki vo dvata bloka fokus. Vie tri godini bevte so VMRO–DPMNE vo Vladata i ne uspeavte da napravite ~ekor pove} e od preporakite za ~lenstvo. Ne mislite li deka tie {to glasale za vas se razo~arani? Za{to i minatiot pat vetuvavte vlez vo EU i vo NATO. Mora da se priznae deka ima razo~aranost poradi toj fakt, imaj} i predvid deka programski, pa i nominalno nie sme integristi~ka partija, vo koja integraciite se bazi~na filozofija. Zna~i, }e bidete iskreni? Najdobro e so lu|eto da bidete iskreni. Toa e barem mojot pristap. Ne moète da im kaète na lu|eto deka ste stanale ~lenka na NATO dodeka ne ste stanale. Ne smeete da go potcenite tolku svojot narod. A moète da kaète deka ste dobile “skrining”, a ne ste dobile? Videte, vie moète s$ da kaète, no toa ne e na~in, zatoa {to duri toga{ }e ja izgubite doverbata kaj svoite glasa~i. Nepobiten fakt e deka nie imavme 18 pratenici, a na{iot koalicionen partner 63, so koi bez problem moè{e da si gi tera svoite politiki. Mislam deka lu|eto razbiraat deka nie ni{to ne sme promenile vo odnos na na{ite prioriteti vo odnos na EU I NATO. Za àl, ne sme bile vo mo`nost dovolno mo}ni toa da go sprovedeme i o~igledno drugite da gi ubedime vo toa. Zatoa, }e pobarame pogolem broj pratenici za da bideme pomo}ni.

VLADA ]E DOGOVARAME SO POBEDNICITE OD MAKEDONSKIOT BLOK, A DALI ]E DOGOVORIME E DRUGO PRA[AWE Od samiot po~etok na formiraweto na koalicijata se pojavija dilemi kako }e funkcionira. Velite i sami deka so VMRO–DPMNE ste imale osnoven nedostig od komunikacija. Mislam deka tokmu osnovniot problem vo na{ata koalicija be{e nemaweto dijalog u{te na samite po~etoci na koaliciraweto. Nedostiga{e eden, moèbi teòk, dolg, no vistinski razgovor i gradewe zaedni~ki poziciim kako zemjata da odi napred i kako da gi pribliìme stavovite za re{avawe na klu~nite pra{awa. Imavme situacii kade {to se razgovara{e, no ne su{tinski za idninata i politikite. Pa, ni se slu~i Kale. Me|u drugoto, toa se dolì na mnozinstvoto {to go imaa i se ~uvstvuvaa samodovolni, mo}ni da napravat ~ekori koi nam ne ni se dopa|aat. Bez razlika kako }e se sostavi edna idna kolaicija, bitno e da se napravat edni vistinski razgovori vo odnos na toa kako da se re{at najbitnite problemi koi zemata ja ~uvaat vo izolacija, bez investicii i bez perspektivi. Toj nedostig od komunikacija be{e evidenten sekoj den. Za mnogu vladini politiki odgovaraa od VMRO–DPMNE. Kako gi nosevte odlukite, na sednici na Vlada ili vo partijata na Gruevski? Ne se ~uvstvuvavte isklu~eni od vlasta?

Ima{e momenti koga bevme prili~no isklu~eni. Nemame potreba da se àlime, toa be{e na{a odluka, da ostaneme i da prodolìme so koalicijata, no vo princip, n$ isklu~uvaa. Tokmu vo tie momenti o~ekuvawata bea deka Ahmeti }e ja napu{ti koalicijata. Ne{to {to nikoga{ ne go napravivte, i pokraj site javni devalvirawa. Nie imavme edna intenzivna vnatrepartiska debata, koja{to trae ve} e edna godina, dali da se napu{ti koalicijata ili ne. Edni trgaa natamu, edni ne, no preovlada misleweto da se ostane do kraj, {to, sepak, ne izleze dokraj, tuku do predvremenite izbori. Neminovno se postavuva pra{aweto zo{to? Ako vie ste komotni vo svojot rejting, {to ve natera da ostanete vntare? So {to ve drè{e Gruevski? So tenderi ili so dosieja? Ne se ~uvstvuvavme zalo`nici. Avtoritetot na Ahmeti i kako lider i kako lider me|u Albancite e mnogu visok i ne e apsolutno zaradi toa {to go zboruvavte. Ednostavno nemavme sigurnost {to potoa. Tuka be{e dilemata. Pa, zatoa va{ite funkcioneri izjavuvaa “{to bi pravela DUI vo opozicija”? Jas ne sum me|u tie funkcioneri. Nemam problem da bidam opozicija, no za postoeweto i raboteweto na politi~kite partii da se bide del od vlasta dava edna pogolema komocija. Preovladaa ovie argumenti

vo ramkite na na{ata debata, kade {to del od nas ideolo{ki mislea deka ne smee da se prodoì so koalicijata, pred s$ poradi zastojot vo integraciite. Kako i da zavr{at sega izborite, jasno e deka Gruevski nema da go povtori istoto mnozinstvo. Prognozite se deka edinstveniot u~esnik vo slednata Vlada e DUI. Glasa~ite ni ja razbraa te{kata pozicija vo koja bevme tri godini i ne ~uvstvuvaat deka treba da se glasa protiv nas. Moèbi nema da ima golema mobilizacija, no sepak. Jas ne gi potcenuvam nitu Selmani, nitu Osmani, nitu Ta~i. Tie trojca imaat kapacitet za angaìrawe, no ne mislam deka toa }e im bide dovolno da n$ pobedi. Kako }e izigrate? Predolgo vreme vo javnosta kaj DUI se gleda i se bara odgovor ili spas. Toa ne e pravedno. Mnogu e va`no vo ramkite na samoto makedonsko glasa~ko telo da se javi ~uvstvo za idei i za odgovornost. Da ne se ~eka DUI da ja vodi borbata protiv vlasta? Taka e. Bara li Gruevski od vas garancii deka nema da mu izbegate po izborite? Vo momentov odime na izbori, a za s$ drugo }e zboruvame ponatamu. A sredbite Crvenkovski-Ahmeti, od druga strana? Nekoga{ javni, po~esto tajni. Ahmeti ima{e redovni sredbi i so Gruevski i so Crvenkovski, pred s$

no.

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

“Identitetot ne e pra{awe na pregovori. Ako nie pravime dobro pozicionirawe, Grcija tamu }e popu{ti. Vo ramkite na me|unarodnoto xentlmensko odnesuvawe ima ne{ta koi ne se ~epkaat i toa vaì i za Makedonija”, veli Arifi. Bara {iroka koalicija za da se re{i imeto, za{to veli deka kaj nas nema politi~ar dovolno hrabar da go iznosi toj tovar sam na ple}i. Lo{ite politiki veli, “postpejd” gi pla}aat gra|anite poradi stravuvaweto deka SDSM moè da bojkotira. Toa }e be{e mnogu lo{o, pa vo ime na toa tie se sre}avaa. Sredbi vo nasoka da se izleze od krizata i da se odi na izbori. No, so niedna strana ne sme razgovarale za koalicirawe. Toa bi bilo mnogu neblagodarno i pogre{no! Kako vi zvu~at najavite za {iroka koalicija na site protiv Gruevski? Nie ja imame na{ata filozofija koja pretpostavuva pobedni~kite partii vo albanskiot i vo makedonskiot blok da koaliciraat i nemame namera da ja napu{time taa filozofija. Ako nie pobedime, }e razgovarame so partijata koja }e pobedi kaj makedonskiot blok, a dali }e uspeeme da dogovorime koalicija, toa e ve}e ne{to drugo. DA SE SFATI DEKA NEMA DA SE MENUVA IMETO, ]E SE MENUVA REFERENCATA! Kako ja ocenuvate pozicijata na Makedonija na me|unaroden plan? Imavme ~udni druèwa so Bolivija, Zimbabve, Katar? Da, da. Kako toa da e diplomatijata!? Ne e dozvoleno kako dràva da reagirate luto i razo~arano. Toa ne e dozvolena reakcija na dràva. Toa moè da bide reakcija na ~ovek, no ne na dràva. Ako imate takvi reakcii pravite samo pogolema gre{ka. Sekako deka treba da imame dobri odnosi so cel svet. No, da se znae koi ni se prioritetite - ~lenstvo vo NATO, ~lenstvo vo EU, strate{ki odnosi so SAD i sekako, korektni odnosi so drugite zemji-~lenki na Sovetot za bezbednost, Rusija i Kina. S$ drugo, so Mugabe, so ovoj ili so onoj, e gubewe vreme i kreirawe neseriozna slika za dràvata. Ima li problemot so Grcija re{enie? Tolku li e toa nevozmo`na misija? Ne moè da nema re{enie. Nema {ansi da nema re{enie, za{to nema problem bez re{enie. U{te pomalku politi~ki problem. No, toj bara smisla za dogovor i pragmatizam. Vistina e deka toj problem dolgo tlee. Pred Samitot vo Bukure{t ne be{e problem da bideme ~lenki na me|unarodni organizacii pod referencata BJRM. Zo{to Grcija ja smeni politikata? Taka procenija vo tie momenti. Verojatno napravija svoja procenka deka vreme e taka da igraat. Ispu{tivme nie prethodno povolni momenti? Da, sekako. Kompromisot treba{e da se napravi porano. Ne moète sega da ja promenite sostojbata. Toe e realnosta. Mora da pokaète podgotvenost za dogovor, pa da dobiete posilna me|unarodna poddr{ka. Za mene li~no ne se raboti za promena na imeto i celata kampawa deka cenata na Makedonija da bide del od Evropa i NATO da go dade imeto e nefer kon gra|anite i nepravedna kon dràvata. Celiot proces na pregovori e da se smeni referencata. Taa mnogu sramna referenca BJRM, koja kaùva na ne{to porane{no, em jugoslovensko. Mora da ima interes taa referenca da se smeni itno. A identitetot? Identitetot ne e pra{awe na pregovori. Ako nie pravime dobro pozicionirawe, Grcija tamu }e popu{ti. Toa ne e pra{aweto na pregovori. Znaete, identitetot nitu moè da bide predmet na debatirawe. Vo ramkite na me|unarodnoto

xentlmensko odnesuvawe ima ne{ta koi ne se ~epkaat i jasno deka toa vaì i za Makedonija i za identitetot nema pregovori. Tuka stravovite se deka pridavkata makedonski nema da smee da se koristi za ni{to. Voop{to ne e taka. Toa e krajno emotivno i golemo pra{awe i àlno e {to partite premnogu go koristea za dnevni poeni, nesvesni deka cenata {to se pla}a raste od den na den. Toa e kontraproduktivno. Emotivnite i nacionalni pra{awa mora da se dràt pod kontrola vo odnos na politi~koto koristewe,

Vie ~esto pati ste davale izjavi koi ne sekoga{ korenspondiraat so poziciite na partijata. Ste imale li nekoga{ vnatre vo DUI problem poradi va{ite ostri zborovi i kolumni. Ve kara li Ahmeti? Nemame odnos nekoj nekogo da kara, a u{te pomalku mene da me karaat. Jas vo ovie tri godini maksimalno sum se obiduvala da ostanam Teuta Arifi i da go so~uvam integritetot na na{ata partija. I sega ako poradi u~estvoto vo nekoja vlada sme trebale da pravime kompromisi ili da gi stavime prioritetite vo miruvawe, vo red, no ne sum bila podgovtena toa da go odmol~am. Vo momentot koga }e go odmol~ite svojot identitet kako partija so {to utre }e odite kaj glasa~ite? Ne sekoga{ toa e lesno. Isto sum otvorena i vnatre vo partijata, na ist na~in kako sega koga govoram. Se raboti na gradewe ne samo na li~en avtoritet. Jas ne bi u~estvuvala vo partija koja nema sila da se izbori za sopstveniot kriti~ki proces vnatre. Ne moète da o~ekuvate nekoj da vi kaè izgradi identitet . Toa ne e lesno. ]e se soo~uvate so lu|e koi nema da se soglasuvaat, so takvi koi }e ve gledaat kako rastura~ na zabavi. Potoa liderite }e mora da ve po~ituvaat, za{to i tie ne moè do kraj da bidat sultani, im trebaat lu|e. zatoa {to se vra}aat kako bumerang. Ima li tajna diplomatija? Sekoga{ e dobro da se ima, ne tajna, tuku, ete, diskretna diplomatija. Ama znaete, toa ne moè da bide trajno. Ne moète da imate proces na takva diplomatija ni 20 godini, ni edna godina. Nema da izdrìte. Nema {ansi. Takov e terenot i temata koja e izlezena od {i{eto. Kako gi ~itate porakite od Brisel? Posetata na pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso i evrokomesarot [tefan File e na najvisoko nivo i vo isklu~itelen moment, pred izborite. Porakata koja ja dadoa za imeto e ista kako taa od Va{ington, za sporot za imeto bea mnogu jasni. ûvstvuvate li poostar ton od Brisel. Bri{eweto na jazikot li e “stapot” {to go koristi Evropa? E pa, ako sakate kon takvite institucii da pokaète ostrina, {to o~ekuvate za vozvrat? Ako se odnesuvate deka tie se nikoj i ni{to i deka {to i da vi kaùvaat ne vi e gajle, }e dobivate ne{to vakvo. Kako razgovaraa Baroso i File na masa? Direktno? Nema ve}e prijatelski preporaki, tuku realni soo~uvawa so toa {to n$ ~eka ako

ne mrdneme od mesto. Mnogu se podirektni od porano, a o~ekuvam da bidat u{te podirektni. Mora da go smenime kursot, toga{ i tie }e smenat ne{to. Da, no, neli, sega }e bide pote{ko? Zo{to sega Gruevski bi go menuval imeto ako toa ne go stori koga ja ima{e celata vlast vo svoi race? Ne mislam deka Gruevski }e go smeni imeto. Treba politi~kite partii vo ime na interesite na gra|anite da najdat eden procent na odgovornost, da sednat i da ja podelat. Mora da se napravi toa. Sekoja druga varijanta nema da uspee. Na vremeto imalo dràvnici koi nosele takvi tovari sami na ple}I, no sega gi nemame, pa }e mora da se podeli odgovornosta i da ima konsenzus. NEMA POGOLEMO PONI@UVAWE OD TOA [TO ALBANCITE SEDAT DOMA, A ZEMAAT PLATA! Kako go cenite prateni~kiot sostav koj se samoraspu{ti v~era? Pratenici koi ~itaa repliki, ne samo govori podgotveni vo partiski {tabovi. Nema{e nikakov motiv za debata, da priznaeme. Osven nekakvi teatri odvreme-navreme. Imavme slab sostav prateni~ki. Sega ni treba pokvaliteten sostav. Pratenici koi }e imaat sila i koi }e moàt da si gi potsoberat i svoite ponekoga{. Pa, {to e toa tolku stra{no da gi iskara{ tvoite? Povtorno se donesoa pove}e od 100 zakoni bez opozicija. Se povtori 2008 godina. Toa e katastrofa. Da ne se saka da se u~i od sopstvenite gre{ki. Mora da go pazime integritetot na instituciite. Vie moète i 500 zakoni da pominete za eden den, toa ne e problem ako imate mnozinstvo. No, kade e po~ituvaweto na Parlamentot. Taka lesno se zgazi. Najgolem del od zakonite koi pominaa se odnesuvaat na reformata vo javnata administracija. Se tvrdi deka nema nikakvi drugi vrabotuvawa osven tie po Ramkoven. Taka li e? Ovie tri godini najmalku se vrabotija po Ramkoven dogovor. Brojkite se javni, lesno moè da se sporedi. Idejata na pravi~nata zastapenost ne e da se polni administracijata, tuku da se nadmine diskriminacijata i da se sfati deka vo administracijata ima mesto za site. Vo momentov dràvnata uprava e najprimamlivo mesto za vrabotuvawe. Taka ne moète da razgovarate ni za efikasnost, nitu za ispolnuvawe na filozofijata na Ramkovniot dogovor. Neli e diskriminatorski da se sedi doma, a da se zema plata? Apsolutno. Toa e neprifatlivo. A nie imame takvi slu~ai i toa e ogromen problem. Reformite }e imaat svoja cena, }e mora da ima otpu{tawa. Znaete, cenata na lo{ite politiki e “postpejd”, ja pla}ate otposle. Za “Skopje 2014”. Vie reagiravte za toj proekt, no osven etni~kiot problem koj se pojavi, osven pra{aweto za celishodnosta na gradbite, se otvorija i somneìte za ogromniot kriminal vnatre. ”Skopje 2014” ne e dogovoren vo Vlada. Toa e dogovoreno vo prethodnata koalicija. Celiot proces se odviva{e bez na{a mo`nost nitu da vlijaeme, nitu da spre~ime. Lo{ite rezultati od ovoj lo{ proekt, ne samo vizuelni, za àl, }e bidat na smetka na gra|anite. “Postpejd”? Sekako.

TOP 15

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

PORTUGALIJA GO NAJDE SPASOT KAJ ME\UNARODNITE KREDITORI

gi zgolemi danocite Portugalija merki na {tedewe, najstrogi vo

i sprovede poslednive tri decenii, za da gi ubedi investitorite deka mo`e da se spravi so dolgot i da go namali buxetskiot deficit, no “padna na testot” BORO MIR^ESKI

o dolgi nategawa me|u Vladata i me|unarodnata zaednica, portugalskiot premier @ose Sokrate{ tropna na vratite na Evropskata unija (EU) i na Me|unardoniot monetaren fond (MMF) za da ja spasi portugalskata ekonomija. Iako tvrde{e deka dràvniot dolg na Portugalija kako procent od brutodoma{niot proizvod (BDP) e na nivo na ostanatite zemji od EU, sepak, pred dva dena Portugalija gi po~na pregovorite za zaem od 80 milijardi evra. Spored ministerot za finansii, Fernando Tekseira dos Santos, dràvniot dolg na Portugalija }e se iska~i na 86,6% od BDP do krajot na 2011 godina, {to e 4,5% pove}e od minatogodi{niot. Toj o~ekuva nivoto na dolgot da se stabilizira duri vo 2012 godina i da po~ne da opa|a vo 2013 godina. Portugalija gi zgolemi danocite i sprovede merki na {tedewe, najstrogi vo poslednive tri decenii, za da gi ubedi investitorite deka moè da se spravi so dolgot, da ja namali razlikata vo buxetot i da go izbegne baraweto finansiska pomo{ otkako krizata so dolgot na Grcija dovede do porast na tro{ocite za spasuvawe na evropskite zemji so visok deficit. Vo noemvri, Irska stana vtorata evropska zemja, po Grcija, koja pobara finansiska pomo{ i prva koja pobara pomo{ od Evropskiot fond za finansiska stabilnost, za vo april Portugalija i oficijalno da stane tretata dràva koja brcna vo keseto na spasuva~kiot fond na EU i MMF. “Prose~nata kamatna stapka na dol`ni~kite hartii od vrednost na Portugalija iznesuva 3,6% ili 3,7%”, izjavi Sokrate{. Dràvnata agencija za dolg vo januari istakna deka i pokraj predviduvaweto za “mnogu visoki” tro{oci od 7% kamata na dràvni obvrznici, “implicitnite tro{oci za finansiraweto” na Portugalija }e iznesuvaat pomalku od 5% do 2013 godina. Samo za sporedba, Irska pla}a kamata vo prosek od 5,8% za zaemot od spasuva~ki fond. Sepak, odbivaweto na novite merki za {tedewe, koi premierot Sokrate{ saka{e da gi proturka vo Parlamentot, ne mu uspea, pa toj dobrovolno si podnese ostavka. Na Portugalija & dojde

denot koga treba{e da gi isplati obvrznicite na investitorite vo vrednost pogolema od pet milijardi evra, a razmisluva{e i za denot vo juni godinava, koga na investitorite treba da im isplati dopolnitelni pet milijardi evra. Pregolem zalak za premnogu slaba ekonomija - toa i se slu~i na Portugalija! Sokrate{ stana premier vo 2005 godina, a negovata Socijalisti~ka partija povtorno pobedi na izborite vo 2009 godina bez mnozinstvo vo Parlamentot. Socijaldemokratite, najgolemata opoziciska partija, vo oktomvri dozvolija da pomine vladiniot predlog za buxetot za 2011 godina vo Parlamentot, so toa {to bea vozdràni pri glasaweto. Podocna, vo mart godinava ne premol~ea na novite {tedni merki. Kako preventivni merki od globalnata finansiska kriza, portugalskata Vlada gi namali platite na rabotnicite vo javniot sektor za 5%, gi zamrzna vrabotuvawata i go zgolemi danokot na dodadena vrednost na 23% za da go namali deficitot, koj dostigna 9,3% od BDP vo 2009 godina i sega e ~etvrt po golemina vo evrozonata, vedna{ zad Irska, Grcija i [panija. Vladata si postavi cel, buxetskiot deficit vo 2011 godina da bide 4,6% od BDP, a vo 2012 godina da go dostigne limitot na EU od 3%. No denes, ova se merkite na sega ve}e porane{niot premier na Portugalija i ostanuva neizvesno koj }e ja prezeme vlasta i kakvi s$ uslovi }e postavat EU i MMF za Portugalija da gi ispolni kriteriumite za dobivawe na zaemot. Toa treba da se odlu~i najdocna do maj godinava. Vo izminatata decenija, ekonomskiot rast na Portugalija vo prosek dostignuva{e pomalku od 1% godi{no, {to pretstavuva edna od najslabite stapki na rast vo Evropa. Kako napreduva{e finansiskata kriza vo svetot, taka rastea i problemite vo Portugalija. Nevrabotenosta se zgolemi na 11,1% vo ~etvrtiot kvartal, {to e najvisok procent od 1998 godina. Spored anketata za parlamentarnite izbori, objavena od Diario Ekonomiko na 25 fevruari, Socijaldemokratite imaat pogolemi {ansi za pobeda od Socijalistite. Anketata pokaà deka 47,8% od glasa~ite ja poddùvaat Socijaldemokratskata partija predvodena od Pedro Pasos Koeqo, a 29,1% od glasa~ite gi poddrùvaat Socijalistite.

Pismo

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

SETA ENERGIJA JA VLO@UVAM NA IZDIGNUVAWE NA UGLEDOT NA MAKEDONIJA

Vo vrska so pi{uvaweto vo mnogu cenetiot vesnik “Kapital” so naslov: “Gubitnik: Mladiot ambasador gleda duhovi” od 12 april, primoran sum da vi se obratam so slednovo

olgi godini sum ~itatel na vesnikot “Kapital”, koj osobeno go po~ituvam poradi negovata analiti~nost i poseben fokus na pra{awata od sferata na ekonomijata, no i politi~kite pra{awa od strate{ki karakter. Zatoa sum osobeno razo~aran, ne samo poradi frapantnite izmislici navedeni vo poso~eniot tekst, so koj se naru{uva mojot ugled pretstavuvaj}i apsolutni nevistini, tuku i poradi faktot deka tekstot e objaven vo istiot den koga se slu~i kulminacija vo ponovite makedonsko-ungarski odnosi, so tridnevnata oficijalna poseta na pretsedatelot Ivanov na Ungarija. Nema da odam vo detali za isklu~itelno uspe{nata poseta na pretsedatelot Ivanov, za koja op{irno i mo{ne korektno izvestuvaa site makedonski mediumi. Isto taka, nema da odam vo detali da ja objasnuvam neverojatnata prikazna koja ja prepi{uvate na moe ime za navodnoto postoewe “duhovi” vo objektot na makedonskata ambasada, {to e inaku tvrdewe i “iskustvo” na sosema drugo

gi ambasadori vo Budimpe{ta kata na Sovetot na Evropa so za da dobiete nivno mislewe za dràvite od Jugoisto~na Evropa, mojata aktivnost vo Ungarija. I Vi{ politi~ki sovetnik na pokraj gor~inata od napi{anoto, OBSE za Makedonija i prvoto }e prodolàm so istiot elan moe vrabotuvawe, pomo{niki entuzijazam da ja izvr{uvam analiti~ar vo Me|unarodnata rabotata koja so ogromna ~est krizna grupa od Brisel. Moeto i zadovolstvo ja izvr{uvam s$ dodiplomsko obrazovanie e po so cel afirmacija na na{ata politi~ki nauki na Univerdràva Republika zitetot vo Utreht, Holandija, Makedonija. dodeka magisterskite studii po me|unarodni odnosi gi zavr{iv na Centralnoevropskiot univerzitet vo Budimpe{ta. Avtor sum na kniga i pove}e nau~ni trudovi povrzani so me|unarodnite odnosi objaveni vo Makedonija, Germanija i Holandija. Sakam da veruvam deka napi{anite insinuacii vo va{iot cenet vesnik se samo splet na nesre}ni okolnosti i nedorazbirawa i deka vo idnina, koga bi se slu{nale nekakvi sli~ni glasini za mojata rabota, }e ja zapazite osnovnata korektnost i }e me kontaktirate so dadena mo`nost za moj komentar. Na krajot na krai{tata, dokolku vi e neophoden neutralen ocenuva~ za mojata rabota i dokolku ne se dovolni konkretnite postignuvawa DARKO ANGELOV navedeni pogore, ve poambasador na Republika kanuvam da se obratite kaj koj bilo od moite kole- Makedonija vo Ungarija

ziteti za Makedonija, objaveni se pove}e intervjua za vode~ki ungarski vesnici, ja zaìveav sorabotkata so pet dràvi ~ii ambasadi nerezidento se akreditirani za RM, kako i mnogu drugi aktivnosti za koi nema prostor vo ova pismo. No, pred s$, kako kulminacijata na skoro ednogodi{nata rabota ja organizirav tridnevnata oficijalna poseta na pretsedatelot Ivanov na Ungarija. Taa e bez presedan so ogled na faktot deka e vo dràva aktuelen pretsedava~ so EU, vo moment koga doma{nata politi~ka scena vo Ungarija e obremeneta so procesi od istoriski karakter (posetata na pretsedatelot Ivanov koincidira{e so po~etokot na parlamentarnata rasprava za donesuvawe nov ustav na dràvata, prv celosno nov ustav po 62 godini). Okolu mojata kompetetnost da bidam makedonski ambasador, povtorno sum primoran da go navedam slednovo - poslednive 11 godini mojot raboten anga`man vklu~uva{e: Generalen sekretar na pretsedatelot na RM, Glaven sovetnik za sorabotka na Sovetot na Evropa vo Strazbur so Ruskata Federacija, Koordinator za sorabot-

lice. No zatoa, primoran sum da reagiram na tendencioznite tvrdewa deka jas sum go naru{uval ugledot na dràvata i deka mojot izbor za ambasador “u{te od prviot moment bil skandalozen”. “Skandaloznosta” na moeto nazna~uvawe postoe{e samo vo o~ite na nekoi novinari i politi~ari, bidej}i od prviot moment na prezemaweto na ambasadorskata pozicija pred nepolna godina, seta svoja energija ja vloùvam tokmu na izdignuvawe na ugledot na na{ata dràva. Ako spored vas jas sum gubitnik na nedelata, iako skromnosta ja smetam za najgolema doblest, primoran sum da vi go ukaàm slednoto: vo 11 meseci otkako ja imam ogromnata ~est da bidam makedonski ambasador vo Ungarija, uspeav vo prvite dva meseci na mandat na novata ungarska Vlada da organiziram oficijalna poseta na Budimpe{ta na ministerot za nadvore{ni raboti na RM, da go zaìveam procesot za usoglasuvawe i potpi{uvawe na niza me|udràvni dogovori (del vo ekonomskata sfera), koi bea zaboraveni vo izminatite 5-6 godini, da odràm tri predavawa na ungarski univerR

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Balkan / Biznis / Politika

PET KOMPANII ZAINTERSIRANI ZA VLEZ VO KOSOVSKIOT TELEKOM

DVOJNO POVE]E DIREKTNI STRANSKI INVESTICII VO ROMANIJA

nteres za otkup na 75% od akciite na koosvskata telekomunikaciska kompanija PTK projavija pet kompanii. Na tenedrot za otkup na akciite na PTK se prijavile Doj~e telekom preku negoviot hrvatski partner T-HT, egipetskata kompanija Telekom Oraskom, jemenskiot mo-

irektnite stranski investicii vo Romanija se zgolemija pove}e od dvojno vo prvite dva meseci od ovaa godina, dostignuvaj}i 294 milioni evra vo sporedba so 140 milioni evra vo istiot period od minatata godina, soop{ti Romanskata nacionalna banka (BNR).

bilen operator SabaFon, a so zaedni~ki ponudi nastapile Turk Telekom i Albtelekom i turskata ^elik grup i avstriskiot Telekom. Od privatizacijata na PTK kosovskata Vlada o~ekuva da dobie me|u 300 i 600 milioni evra. So ovie pari se planira da se pokrie izgradbata na

avtopatot od Pri{tina do kosovskata granica so Albanija. Proda`bate na PTK e vo ramkite na fiskalniot paket za 2011 godina, koj, isto taka, predviduva i zgolemuvawe na platite vo javnata administracija, so {to se kr{i dogovorot so Me|unarodniot monetaren fond (MMF).

Od vkupnata suma na direktnite stranski investicii {to vlegle vo zemjata, 267 milioni evra bea krediti vo ramkite na grupaciite, a 27 milioni evra bea kapitalni investicii konsolidirani so procenkata za netozaguba. Direktnite stranski investicii celosno go

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

finansiraa deficitot na tekovnata smetka vo prvite dva meseci, vo iznos od 44 milioni evra. Minatata godina, vkupniot iznos na direktni stranski investicii be{e 2,5 milijardi evra, {to e za 25,5% pomalku vo sporedba so 2009 godina, koga dostignaa 3,4 milijardi evra.

BUGARSKATA KOMPANIJA NAJAVI [IREWE NA PRODA@BATA

CIGARITE NA BULGARTABAK SE PROBIVAAT VO REGIONOT

Najgolemata bugarska dr`avna kompanija za proizvodstvo na cigari svoite brendovi }e gi plasira vo Hrvatska, Slovenija, Polska i Moldavija, a se obiduva da vleze i na makedonskiot pazar ELENA JOVANOVSKA

ajgolemata dr`avna bugarska kompanija za proizvodstvo na cigari, Bulgartabak holding, najavi ambiciozno {irewe na proda`bata na svoite proizvodi na novi pazari. Direktorot na Bulgartabak, Ivan Bilarev, izjavi deka po dosega{noto pozicionirawe na doma{niot pazar ovaa kompanija vo mnogu kratok rok planira probiv na pazarite vo Hrvatska, Slovenija, Polska i Moldavija, a povtorno }e po~ne da izvezuva i za Japonija. “Izvesen period be{e stopiran izvozot za Japonija, no sega vo fabrikata vo Blagoevgrad ve}e e podgotvena prvata pratka za ovaa zemja. Minatata godina vo noemvri za prv pat na{ite proizvodi gi izvezovme vo Francija, a vodime pregovori na{ite cigari da se najdat na pazarite vo Izrael, Ju`na Afrika i Jordan”, izjavi Bilarev. Minatata godina se izvezeni 80% od proizvodite na Bulgartabak, za razlika od 2009 godina, koga izvozot bil 53%, a vo 2008 godina samo 30%. Vo mati~nata zemja ovoj proizvoditel na cigari dr`i 37% od pazarot. “Najsilni nadvore{ni pazari ni se Bliskiot Istok i Balkanot. So markata Eva na pazarite vo Bosna i Hercegovina i Crna Gora sme lideri vo toj segment, a se

obiduvame da vlezeme i na makedonskiot pazar. Vo poslednite tri godini izvozot na Bliskiot Istok ni e zgolemen tripati”, zadovolno konstatira Bilarev. Kompanijata od proda`ba na cigarite za izvoz vo prvite tri meseci od ovaa godina ostvari neto-prihod od 31 milioni evra, a vo istiot period lani 22 milioni evra. Bulgartabak vo 2010 godina ostvari prihod od 160 milioni evra, {to e za 17% pove}e od 2009 godina, koga ima{e prihod od 136 milioni evra. Dobivkata od 3,4 milioni evra vo 2009 godina porasna na 20,2 milioni evra, {to e za 16,5 pati pove} e. Bilarev e prezadovolen od ovie rezultati i veli deka rezultatite bile o~ekuvani po napornata rabota. BULGARTABAK ]E SE PRIVATIZIRA DO KRAJOT NA GODINAVA Spored godi{niot finansiski izve{taj, Bulgartabak e dr`aven monopol so sopstveni~ki udel na dr`avata od re~isi 80%. Fondovite i drugi firmi imaat ne{to pomalku od 20%, dodeka na fizi~ki lica otpa|a samo 1,89% udeli. Ovaa godina se o~ekuva da se privatizira, a spored oficijalnite lica od Vladata, dogovorot za privatizacija na Bulgartabak }e bide zavr{en za dve nedeli. Pretsedatelot na bugarskata Agencija za privatizaciska i postprivatizaciska kontrola, Emil Karanikolov, izjavi za

bugarskoto nacionalno radio deka dogovorot se bliì kon finalizacija. “Ne moème da kaème deka glavnata to~ka vo ovaa privatizacija }e bide cenata. Da be{e takov slu~ajot mislam deka Bulgartabak }e be{e u{te odamna privatiziran”, izjavi Karanikolov, dodavaj}i deka Vladata mora da najde ramnoteà me|u cenata i op{testvenite obvrski za da ne gi izbrka investitorite. Edna od odredbite koi }e bidat vklu~eni vo idniot privatizaciski dogovor e kupuva~ot da ne izvr{i masovno otpu{tawe barem vo prvite 2-3 godini i da pravi izmeni vo rabotnite uslovi. Dosega ve}e nekolku investitori projavile interes za privatizacijata. Spored ministerot za ekonomija, Traj~o Trajkov, kako kupuva~i bile zainteresirani kompanii od Bugarija, Grcija i Ju`na Koreja. Ovaa kompanija ima nekolku firmi vo Rusija, a prisutna e i vo Romanija. Vo Bugarija ima dve fabriki, vo Blagoevgrad i vo Sofija. Nejzini najzna~ajni brendovi na cigari se Eva, Viktori, Slims, Klas S, Femina slimi, GD. HRVATSKI TDR NE SE PLA[I OD KONKURENCIJA Iako ne se poznati detalite od doa|aweto na ovaa bugarska kompanija na hrvatskiot pazar, se naga|a deka vo prvo vreme bi vlegle preku pomal hrvatski distributer. “Stanuva zbor za pomala fir-

ma koja re~isi i ne e poznata nadvor od Bugarija i ne sum siguren deka so svoite brendovi }e napravat ne{to poseriozno vo Hrvatska”, veli direktorot na distributerot Smoking, Renato Perica, koj ima i sinxir prodavnici so tutunski proizvodi. Vo Hrvatska, osven Tvornica duhana Roviw (TDR), koj dr`i dve tretini od doma{niot pazar, deluvaat u{te tri golemi svetski tutunski kompanii, Filip Moris, Japan Tobako i Imperial so vkupno 90 brendovi na cigari. Nitu edna od niv ne e zagri`ena poradi mo`nata konkurencija od Bugarija, koja najavuva deka }e donese 20 novi brendovi. Od Roviw pora~uvaat deka ja po~ituvaat konkurencijata.

“TDR ima golemo iskustvo vo soo~uvawe so globalni kompanii vo regionot i vo toj biznis sme uspe{ni blagodarenie na silata na na{ite brendovi, organiziranosta i inovativnosta. Na{iot pazaren udel na regionalniot pazar e pogolem od 25%, a vo Hrvatska na{iot pazaren udel e 77%. Zatoa, nema nikakva dilema deka TDR i ponatamu }e ostane vode~ka regionalna tutunska kompanija”, pora~a Kristina Miqavac

od Kancelarijata za odnosi so javnosta na Adris grupa. Vo hrvatskata kancelarija na Japan Tobako velat deka nemaat obi~aj da gi komentiraat delovnite potezi na svoite pazarni konkurenti, no ja pozdravuvaat sekoja ponatamo{na liberalizacija na hrvatskiot pazar, kako i pro{iruvawe na ponudata na raspolo`livi tutunski proizvodi za potro{uva~ite.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

I POKRAJ ARAN@MANOT SO MMF

SRBIJA GI POKA^UVA PLATITE I PENZIITE ZA 5,5%

Vladata ja pravda ovaa merka so novite zakonski pravila koi predviduvaat platite i penziite da se usoglasat so rastot na inflacijata. Tvrdat deka so ova ne go prekr{uvaat dogovorot so MMF VESNA KOSTOVSKA

DVOJNO POGOLEMI PLATI ZA MINISTRITE

v.kostovska@kapital.com.mk

prilskite plati na vrabotenite vo javniot sektor vo Srbija i penziite }e bidat pogolemi za 5,5%. Srpskata Vlada zav~era{nata odluka ja pravda so Zakonot za buxetski sistem so posebni fiskalni pravila za dvi`eweto na platite i penziite, koi treba da gi sledat inflatornite dvi`ewa. Kon krajot na minatata godina, ovoj Zakon be{e izmenet i sega predviduva zgolemuvaweto na aprilskite plati i penzii soodvetno na {estmese~nata inflacija. Aprilskite plati }e bidat zgolemeni pove}e od o~ekuvanite 2,95% poradi zgolemenata inflacija. Penziite i platite vo javniot sektor, spored dogovorot na srpskata Vlada i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), edna{ se

Osven ministerskata plata od okolu 980 evra, pet ~lenovi na srpskata Vlada imaat i dopolnitelni primawa, a sekoj od niv i po nekolku zadolènija. Prikaznata za dopolnitelna zarabotuva~ka na scenata ja vrati ministerot za ekologija i rudarstvo, Oliver Duli}, koj dobi zeleno svetlo da raboti honorarno kako ortoped vo @elezni~kata bolnica. Duli} od ovoj dopolnitelen anga`man moè da zaraboti 230 evra. Pokraj nego, potpretsedatelkata na vladata, Verica Kalinovi}, dobiva i 312 evra kako pretsedatel na komisijata na Fondot za razvoj na Srbija. Ministerkata za pravda, Sneàna Malovi} zema i nadomest za ~lenstvo vo Visokiot sovet za sudstvo i Dràvniot sovet na obviniteli vo iznos od 155 evra, a Rasim Qaji}, ministerot za trud i socijalna politika zarabotuva i na Internacionalniot univerzitet vo Novi Pazar dopolnitelni 340 evra.

zgolemija vo januari, a po aprilsko sleduva i oktomvrisko zgolemuvawe. Pratenikot od PUPS (Partija na obedineti penzioneri), Moma ^olakovi} izjavi deka s$ u{te ne e odlu~eno dali na vrabotenite vo javniot sektor i na penzionerite }e

im se deli ednokratna pomo{ ili penziite i platite }e se zgolemat spored rastot na inflacijata. Ekonomistot Ivan Nikoli} izjavi deka dràvata mora da se pridrùva na zakonot spored koj fiskalnite pravila jasno kaùvaat deka

rastot na platite i penziite e ednakov na rastot na inflacijata vo prvoto trimese~je. Za nego, sekoja druga finansiska gimnastika e te{ko prifatliva. Misijata na MMF vo sredata po~naa oficijalni razgovori za poslednata kvartalna revizija na kreditniot aran`man, vreden okolku tri milijardi evra. Misijata so srpskiot minister za trud i socijalna politika, Rasim Qaji}, razgovara{e za novinite povrzani za podgotovka i K

LIZING-KU]ITE VO SRBIJA VO MINUS kupnata bilansna aktiva na 17 lizing-ku} i vo Srbija na krajot na 2010 godina iznesuva{e 974,3 milioni evra ili za 11% pomalku od 2009 godina, poka`uvaat podatocite na Narodnata banka na Srbija (NBS). Najgolema bilansna aktiva na krajot na minatata go-

dina imal belgradski Hipo alpe adria lizing, 282 milioni evra, a potoa sleduvaat NLB Lizing so 104,5 milioni evra i Rajfajzen lizing so 95,6 milioni evra. Vo 2010 godina pozitivno rabotele 10 lizing-ku}i, dodeka sedum rabotele so zaguba.

Od 17 lizing-ku}i {to rabotat vo Srbija 11 se vo stoprocentna ili vo mnozinska sopstvenost na stranci, pet se vo stoprocentna ili vo mnozinska sopstvenost na privatni pravni lica, a edna e vo sopstvenost na doma{na banka so stranski kapital i stransko pravno lice.

PREDLO@EN PLAN ZA STE^AJ NA HRVATSKI PEVEC pored predlo`eniot ste~aen plan za hrvatskata kompanija Pevec, novata firma }e ima 600 akcioneri, doveriteli, koi pobaruvawata }e gi pretvorat vo sopstveni~ki udel, a bankite svoite pobaruvawa }e gi reguliraat so sopstvenost nad imotot, pi{uva Liderpres. Vkupnata vrednost na firmata }e bide 102 milioni evra, kolku {to iznesuvaat pobaruvawata na doveritelite, a realnata vred-

nost }e zavisi od delovnite rezultati. Noviot Pevec }e bide potpolno osloboden od dolgovite, {to e preduslov za normalno rabotewe. Najgolemi akcioneri na novata firma }e bidat najgolemite doveriteli, me|u koi predvodat dr`avata, so 20% sopstvenost, potoa kompaniite Samoborka i Kon~ar. Bankite {to ne se zainteresirani za pretvorawe na dolgovite vo sopstvenost }e bidat isplateni so steknuvawe sopstvenost

nad trgovskite centri, koi so naem ili so lizing }e mu se izdavaat na noviot Pevec.

usvojuvawe nov zakon za socijalna za{tita, paket itni merki za pomo{ na zagrozenite kategorii od naselenieto vo 70 najnerazvieni op{tini vo Srbija. Qaji} najavi zgolemuvawe na pari~nata socijalna pomo{ za najsiroma{nite, a so realizacija na paketot itni merki za 70 najnerazvieni op{tini, na proekti }e bidat vraboteni pove}e od 500 socijalno zagrozeni lica. Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, ja predvodi delegacijata na Srbija koja denes R

}e otpatuva vo Va{ington na proletnoto zasedanie na sobirot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Toj najavi deka od pretstavnicite na MMF }e pobara novi pregovori za aran`man kako merka na pretpazlivost, koj bi trebalo da go dobie vo septemvri godinava. Cvetkovi} izjavi deka na Srbija ne & e potreben finansiski aran`man so MMF, no naglasi deka zemjata treba kontinuirano da sorabotuva so ovaa finansiska institucija. O

,, GRANIT,, GRADE@NO DRU[TVO AD - SKOPJE O G L A S U V A PRODA@BA NA STANOVI, DELOVEN PROSTOR I GARA@I

SKOPJE •Stanben objekt KTK na ul. ,,Zagrebska,, br. 28A naselba ,,Kozle,, - parking prostor ( vo podrum ) so povr{ina od 15,00m2 i so cena 420,00E/m2 •Deloven prostor na ul. ,,Atinska,, br. 12 - prizemje so povr{ina od 319,00m2 i so cena 1.600,00E/m2 + DDV - suteren so povr{ina od 334,00m2 i so cena 800,00E/m2 + DDV TETOVO •Stanbeno - deloven objekt P+11 na ul. ,,Ilindenska,, bb - stanovi so povr{ina od 40,00m2 do 111,00m2 i so cena od: - od 1 do 5 kat so cena 790,00E/m2 + DDV - od 6 do 10 kat so cena 750,00E/m2 + DDV - 11 kat so cena 710,00E/m2 + DDV BITOLA •Stanbeno - deloven objekt - KULA 1 - P+9+Pk ,,OBLASTA,, - stanovi so povr{ina od 39,00m2 do 85,00m2 i so cena : - od 1 do 4 kat so cena 730,00E/m2 ( so DDV ) - od 5 do 8 kat so cena 690,00E/m2 ( so DDV ) - potkrovje 9 kat so cena 650,00E/m2 ( so DDV ) - lokali so povr{ina od 17,00m2 do 27,00m2 i cena od 1.100,00E/m2 ( so DDV ) •Stanbeno - deloven objekt ,,Obitel,, na ul. ,,Boris Kidri~,, (vo strog centar)

- podrum - magacin so povr{ina od 22,97m2 i cena 328,00E/m2 ( so DDV ) RESEN •Deloven objekt - Trgovski Centar - Granit - Resen - lokal so br. 3 so povr{ina 25,45m2 so cena od 400,00E/m2 (so DDV) - lokal so br. 20 so povr{ina 19,31m2 so cena od 435,00E/m2 (so DDV) Lokalite se kompletno obraboteni i vedna{ vselivi. •Stanbeno - delovna zgrada br. 1 na ul. ,,Leninova,, bb Resen - kancelarija vo vlez 1 na prizemje so P =89,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV KI^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na ul. ,,Rudni~ka,, Ki~evo - lokal so br. 7 so povr{ina 32,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV - lokal so br. 8 so povr{ina 18,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - lokal so br. 8 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV - lokal so br. 9 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - B4 - lokal so br. 1 so povr{ina 17,56m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV DEL^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na Bul. ,,Makedonija,, - lokal so povr{ina 68,00m2 so cena od 250,00E/m2 + DDV - lokal so povr{ina 120,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV •Stanbeno - deloven objekt P+M+2+PK na ul. ,,M. M. Brico,, Del~evo - stanovi so P = od 57,00m2 do 101,00m2 i so cena 600,00E/m2 + DDV - lokali- mezanin so P = od 26,00m2 do 34,00m2 i so cena 900,00E/m2 (so DDV) Zainteresiranite pravni i fizi~ki lica za pobliski informacii da se javat vo GD Granit - AD Skopje vo Slu`bata za proda`ba na stanben i deloven prostor koja se nao|a na ul. ,,Nikola Parapunov,, vo Skopje ili na telefon 3092-853 lok. 122 i 119 sekoj raboten den od 8 do 16 ~asot.

G.D. ,,GRANIT,, - AD SKOPJE

Svet / Biznis / Politika

OPEK: ]E SE ZGOLEMI POTRO[UVA^KATA NA NAFTA VO 2011 GODINA PEK ja zgolemi procenkata za svetskata pobaruva~ka za nafta za ovaa godina i prognozata za sopstvenoto proizvodstvo. Svetskata potro{uva~ka na nafta ovaa godina }e se zgolemi za 1,39 milioni bareli na den, ili za 1,61%, na 87,94 milioni bareli, se veli vo aprilskiot izve{taj na OPEK. Kartelot prethodno o~ekuva{e rast na pobaruva~kata

od 87,74 milioni bareli dnevno. Organizacijata ocenuva deka 12-te ~lenki ovaa godina }e mora da proizvedat vo prosek po 29,9 milioni bareli dnevno za da se zadovoli zgolemenata pobaruva~ka, {to e za 100.000 bareli pove}e otkolku vo martovskata prognoza. Proizvodstvoto nadvor od OPEK }e se zgolemi za 600.000 bareli na den ovaa godina, na 52,8 mil-

ioni bareli. Me|unarodnata agencija za energija, IEA, prethodno ja ostavi nepromeneta prognozata za potro{uva~ka na nafta za ovaa godina na nivo od 98,4 milioni bareli dnevno, {to e za 1,6% pove}e otkolku vo 2010 godina i pokraj toa {to cenata od 100 dolari za barel po~nuva negativno da vlijae vrz svetskata ekonomija.

RO[ SO PAD NA PRIHODITE OD 9% vajcarskiot farmacevtski gigant Ro{ holding zabele`a pad na prihodite vo prviot kvartal godinava poradi nepovolnite kursni razliki i namalenite prihodi od proda`bata na lekot “avastin”. Osven toa, namaluvaweto na prihodite se dol`i na enormno visokata proda`ba na lekot “tami flu” minatata godina, koj po najavata na svinskiot

[

SE PRODLABO^UVAAT ODNOSITE RUSIJA-KINA

MEDVEDEV I XINTAO DOGOVORIJA NOVI ZAEDNI^KI PROEKTI

Pro{iruvawe na bilateralnata razmena i zasiluvawe na sorabotkata vo glavnite sferi kako nafta, proroden gas, voda i atomska energija se novite strate{ki proekti na Rusija i Kina godinava VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ineskiot pretsedatel Hu Xintao i negoviot ruski kolega Dmitrij Medvedev na sredbata koja se odr`a eden den pred Samitot na pette dr`avi so zabrzan ekonomski razvoj BRIKS (Brazil, Rusija, Indija, Kina i Ju`na Afrika) si vetija pro{iruvawe na bilateralnata sorabotka, najmnogu vo nafteniot sektor. Kineskiot pretsedatel najavi izgradba na vtor naftovod do Rusija i namera da u~estvuva vo drugi zaedni~ki energetski proekti. Ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, povika za zgolemuvawe na bilateralnata trgovska razmena i zasiluvawe na sorabotkata vo klu~ni sferi kako nafta, proroden gas, voda i atomska energija. “Svetskata ekonomija se nao|a pod vlijanie na zna~ajni i kompleksni promeni”, soop{ti kineskiot pretsedatel i naglasi deka “ovaa nova era bara vospostavuvawe na pobliska ekonomska sorabotka”. Ekonomskite mo`nosti, politi~koto vlijanie i izgledite za razvoj se isklu~itelni, naglasi ruskiot pretsedatel Medvedev za vreme na sredbata. “Na{ite zemji se strate{ki.

Sorabotkata }e ni ovozmo`i da ja koordinirame na{ata politika vo me|unarodnite relacii, i da razvieme partnerstvo vo ekonomijata i politikata”, izjavi Medvedev. Ruskiot i kineskiot pretsedatel samo minatata godina se sretnaa {est pati, {to ja potvrduva namerata za prodlabo~uvawe na sorabotkata me|u dvete zemji. “Ovaa godina re{ivme da napravime pogolemi napori i da gi prodlabo~ime bilateralnite odnosi so Rusija, so {to }e go zacvrstime partnerstvoto i multilateralnata sorabotka”, istakna kineskiot pretsedatel, Hu Xintao. Liderite ja razgledaa i situacijata vo Libija, Avganistan i na Korejskiot poluostrov, kako i ostanatite regionalni pra{awa. LIDERITE NA BRIKS ]E GO MENUVAAT ME\UNARODNIOT MONETAREN SISTEM Liderite na zemjite od grupata BRIKS (Brazil, Rusija, Indija, Kina i Ju`na Afrika), na v~era{niot Samit vo kineskiot grad Sanija se dogovorija deka e potrebna reforma vo me|unarodniot monetaren sistem i sozdavawe nov, koj pomalku }e se potpira na dolarot kako valuta. Pretsedatelite na brzoraste~kite ekonomii se slo`ija

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

grip vo svetot napravi bum vo medicinskata industrija. Kompanijata so sedi{te vo Bazel objavi deka vo prvite tri meseci od 2011 godina ostvarila prihodi od proda`bata vo visina od 11,1 milijardi franci, {to pretstavuva pad od 9% vo odnos na istiot period lani. Analiti~arite koi gi anketira{e Blumberg vo prosek prognoziraa prihodi od 11,3 mili-

jardi franci. Kvartalnata proda`ba na “avastin”, lekot za tretman na rak, padna za 15% na 1,4 milijardi dolari. Ro{ ve}e podolgo vreme se bori so ekspertite, medicinarite i javnosta da go doka`e kvalitetot i efektot od lekot “avastin” vo borbata so rakot. Vo praktik, Ro{ mnogu retko objavuva kvartalni izve{tai. Akciite na Ro{ na berzata vo Cirih denes bele`at pad od 0,97%.

DVA, TRI ZBORA

"Britanija }e prodolì so intervencijata vo Libija s$ dodeka libiskiot lider Moamer Gadafi ne si zamine od vlasta. Ova e prvpat od izbuvnuvaweto na krizata britanskata Vlada da priznae deka vo voenata intervencija }e ostane angaìrana s$ do soboruvaweto na sega{niot reìm vo Libija." VILIJAM HAG

minister za nadvore{ni raboti na Velika Britanija

"Diskriminacijata na Romite, zgolemuvaweto na ksenofobijata i rasizmot, islamofobijata, zagrozuvaweto na slobodata na mediumite i bezbednosta na novinarite, kako i polo`bata na `enata vo 2010 godina se pri~ini za zagri`enost vo 21 vek." TOMAS HAMARBERG

deka e potrebno nivniot glas da bide posilen vo ramkite na me|unarodnite finansiski institucii. Tie predloìja preku regulirawe na stokovnite derivati da se potisne prekumernata nestabilnost na cenata na hranata i energijata, za koi navedoa deka }e donesat novi rizici vo namerata za zakrepnuvawe na svetskata ekonomija. Liderite na BRIKS soop{tija deka e potreben “{irok internacionalen valuten sistem, koj }e ovozmoì stabilnost i sigurnost” i naglasija deka se zagrièni za golemiot trgovski i buxetski deficit na SAD, koj vo krajna linija moè da go destabilizira dolarot. Vo zaedni~kata izjava pretsedatelite na brzoraste~kite ekonomii, vo koi ìvee polovina od vkupnata svetska popu-

lacija, izrazija zagri`enost i stravuvawe deka zgolemeni-ot priliv na investicii vo nivnite zemji go zgolemuva inflatorniot pritisok i vlijae na zgolemuvawe na vrednosta na nivnite nacionalni valuti. Ova e tret godi{en samit na liderite na zemjite so zabrzan ekonomski razvoj, na koj prvpat u~estvuva i Ju`na Afrika, so {to dosega{nata grupa BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina), stana BRIKS (Brazil, Rusija, Indija i Kina i Ju`na Afrika). Na samitot pettemina lideri vo najgolem del se fokusiraa na ekonomski temi, no razgovaraa i za zaedni~koto deluvawe po pra{awata kako {to se borbata protiv klimatskite promeni i voveduvaweto odr`liv razvoj, a stana zbor i za podgotovkata za sostanokot na G-20.

komesar za ~ovekovi prava na Sovetot na Evropa

"Edinicite na bezbednosnite sili na Belorusija soodvetno si ja zavr{ija zada~ata i gi najdoa vinovnicite za teroristi~kiot napad na metroto vo Minsk. Zlodeloto koe im se nanese na Belorusite e podmetnato od opoziciskata partija, koja ja opstruira rabotata na aktuelnata vlada." ALEKSANDAR LUKA[ENKO

pretsedatel na Belorusija

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

SVET

19 0-24

...ZASPANATA “UBAVICA”.

...PO@ARNIKARNA AKCIJA!

...SUDSKO RO^I[TE!

Bajden go prespa govorot na Obama

Najgolem po`ar na zgrada vo Francija

Mubarak na sud

otpretsedatelot na SAD, Xozef Bajden, zadrema dodeka negoviot {ef, pretsedatelot Barak Obama, go obrazlo`uva{e planot za namaluvawe na amerikanskiot deficit za celi ~etiri iljadi milijardi dolari.

et stanari poginaa, a 35 bea povredeni vo najgolemiot poàr na stanbena zgrada koj se slu~il vo Francija dosega. Vo akcijata u~estvuvaa 300 poàrnikari, koi tri ~asa se obiduvaa da go izgasnat poàrot.

orane{niot pretsedatel na Egipet, Hosni Mubarak, i negovite sinovi se pojavija pred sudot vo Kairo, od kade {to P pretsedatelot zavr{i vo bolnica, a negovite sinovi zarabotija

15-dneven pritvor.

MMF SO OSTRO PREDUPREDUVAWE

MMF: NAREDNITE DVE GODINI SE RIZI^NI ZA BANKARSKIOT SEKTOR

Cela serija politiki, od sobirawe kapital, restrukturirawe na site banki i zgolemuvawe na transparentnosta za bankarskiot rizik se neophodni za re{avawe na slabostite na bankarskiot sektor, sovetuva MMF BORO MIR^ESKI

lobalniot bankarski sektor vo narednite dve godini }e se soo~i so isplata na ogromni finansiski sredstva poradi dostasuvawe na rokot na dol`ni~kite hartii od vrednost, ~ija vrednost nadminuva 3,6 iljadi milijardi dolari. Istovremeno, bankite }e mora da se “borat” so dol`ni~kite krizi na del od dr`avite za da si obezbedat finansiska stabilnost. Poradi toa, na golem del od evropskite banki }e im bide potrebna kapitalna poddr{ka za da ja vratat doverbata od investitorite i da se osiguraat deka se kreditosposobni da davaat zaemi. Od druga strana, golem del od slabite “igra~i” treba da se zatvorat, konstatira Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vo svojot posleden izve{taj za globalnata finansiska stabilnost. So vakvite neophodni promeni najprvin }e se soo~at irskite i germanskite banki, bidej}i pogolemiot del od nivnite hartii od vrednost im dostasuvaat vo narednite dve godini.

“Fondovite na bankite mora da koincidiraat so zaostreni pravila za refinansirawe od strana na dr`avata. Vo isto vreme, mora da se zgolemi kompetitivnosta i da se dopolnat deficitarnite izvori na finansirawe”, istaknuva MMF. Spored izve{tajot, najgolem problem vo 2011 godina }e bide finansiraweto na bankarskiot sektor i dr`avite, osobeno vo “ranlivata” evrozona.

MMF i Evropskata unija (EU) im dodelija zaem na Grcija i Irska a pregovaraat so Portugalija za uslovite i visinata na kreditot. Golem del od investitorite se pra{uvaat dali [panija }e mo`e da ja izbegne nivnata sudbina, no MMF smeta deka {panskite vlasti gi prezemaat vistinskite ~ekori vo spravuvawe so dol`ni~kata kriza vo nacionalni ramki. Evropskite banki poseduvaat ogromen broj obvrznici od

dr`avite vo evrozonata, {to e zakana za ogromni zagubi dokolku nekoi od tie dr`avi bidat prinudeni na restrukturirawa. Vinals istakna deka programite za zaemi na Grcija i Irska bile sozdadeni so pretpostavka deka takvo restrukturirawe nema da se slu~i i zatoa na programata & e potrebno vreme da profunkcionira. Amerikanskite banki gi popolnija kapitalnite praznini vo 2009 godina, koga

regulatorite gi sprovedoa stres-testovite. Za razlika od niv, stres-testovi vo Evropa doprva }e se sproveduvaat, a ostanuva neizvesno kolku golem nedostig od kapital }e se otkrie. BANKARSKIOT SEKTOR E VO GOLEMA OPASNOST Stres-testovite koi gi po~na Evropskata centralna banka (ECB) pretstavuvaat zlatna mo`nost za podobruvawe na transparentnosta na bilansot na sostojbata i namaluvawe na pazarnata nesigurnost za kvalitetot na sredstvata na bankarskite knigi. Evropskite banki nema da bidat vo mo`nost da go dobijat celiot kapital od pazarite, pa javnite finansii }e mora da popolnat del od prazninite. Bankite }e bidat primorani da gi namalat dividendite i da zadr`at za sebe pogolem del od zarabotuva~kata. “Vo celost, cela serija politiki, od sobirawe kapital, restrukturirawe na site banki, a osobeno na slabite banki i zgolemuvawe na transparentnosta za bankarskiot rizik se neophodni za re{avawe na slabostite na bankarskiot sektor. Bez ovie reformi bankarskiot sektor

moè da potone”, pi{uva MMF. Vo izve{tajot se naveduva deka ne moè so sigurnost da se utvrdi izloènosta na bankarskiot sektor na dol`ni~kite dràvni obvrznici. Dolgovite na golem broj od dràvite se enormno visoki i gi zagriùvaat duri i najnaprednite ekonomii. Kako primer za ova gi poso~i SAD i Japonija, koi se oso~ija so turbulentna dinamika na rast i pad na dràvniot dolg. Spored MMF, naprednite ekonomii ìveat vo golema opasnost i dràvniot dolg im e premnogu visok. Poradi toa tie se soo~uvaat so te{ki zada~i koga stanuva zbor za namaluvawe na buxetskiot deficit i restrukturirawe na ekonomijata. Zatoa, za razvienite ekonomii se potrebni sodràjni reformi za postignuvawe soodveten uspeh. Vo 2011 godina Japonija i SAD }e se soo~at so najgolem dràven dolg, koj }e iznesuva 56%, odnosno 29% od brutodoma{niot proizvod. MMF istakna deka o~ekuva i kamatata kaj dràvnite zapisi enormno da raste, no vo granici na prognoziranite politiki na sekoja dràva oddelno.

Feqton

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: BBC NEWS 16

OBOI SE VO CRVENO! PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

oga nekoj medium prezema rebrendirawe negovata uspe{nost moè da se izmeri preku sledewe na drugite igra~i vo toa pole. Taka, nekoi od “rivalite” }e po~nat da nalikuvaat na toj medium, nekoi }e ja promenat bojata kako nego, drugi }e gi konkretiziraat sodrìnite po terk na liderite. Edno vakvo uspe{no rebrendirawe prezede najrespektiraniot angliski, a i globalen medium, Bi-bi-si. “[to mislite za noviot izgled na Bi-bi-si wuz (BBC News)? Dali stanuva zbor za prisposobuvawe na brendot kon novata digitalna era? Ili moèbi zakonsko tro{ewe na parite od radiodifuznata taksa poradi koe vi se vrti vo glavata i vi se lo{i?”. So vakvi pra{awa toga{ nastapi vesnikot “Gardijan”, koj, kako {to znaete, raboti na istoto tlo kako i Bibi-si. Toa {to “Gardijan”

Bi-bi-si mnogupati u vo svojata j istorija r j napravila r promena r na imixot. Promenata r koja j se slu~i u vo 2008 godina se ~ini deka be{e najuspe{na za mediumot koj ovojpat kako svoja boja ja prisvoi bordo-crvenata, koja stana poprepoznatliva za publikata. Vedna{ po rebrendiraweto komentari pristigaa od mediumskite konkurenti, {to samo po sebe be{e pokazatel za uspe{nosta komentira{e za promenata isto taka govore{e za uspehot. Koga rivalite javno zboruvaat za va{ata promena toa e neizmerno skapa reklama, koja vie ste ja dobile za bez pari. Taka i vo prikaznata za rebrendiraweto na Bi-bi-si }e gi postavime postulatite na uspehot vo sporedbata i komentarite koi dojdoa od strana. VERBALNATA BITKA SO “GARDIJAN” Noviot brend na kanalite na Bi-bi-si 1 (BBC1), Bibi-si wuz 24 i Bi-bi-si vorld (BBC World), svetloto na denot go zdogleda na 21. april 2008 godina. Na po~etokot se pojavi crveniot globus vo malku poinakvo izdanie, vrtej}i se, a potoa be{e prika`ana famoznata “24-ka” od Bi-bi-si wuz 24. Ima{e u{te nekoi mali izmeni, a vkupniot

tro{ok za rebrendiraweto britanskiot medium go ~ine{e to~no 550.000 funti. Rebrendiraweto na Bi-bi-si go predvode{e vrvnata dizajnerska agencija Lambi najrn. Piter Horoks, direktorot na Bi-bi-si wuzrum (BBC newsroom), ne ostana ramnodu{en na komentarite na gleda~ite koi toj gi pokani da gi analiziraat promenite na stranata na negoviot blog. Vsu{nost, ima{e pove}e od 150 komentari u{te prviot den. Gledaj}i go uspehot na svoite kolegi, eden od va`nite lu|e vo “Gardijan”, preku svojot blog na internet-stranicata od vesnikot komentira{e deka “gleda~ite (i slu{atelite) na Bibi-si izgleda ne bile voodu{eveni od promenata”. “Vi teknuva li na zbr-

kata koja nastana koga vo vremenskata prognoza na Bi-bi-si be{e dodadena trodimenzionalnata mapa, koja be{e tolku trodimenzionalna {to virtuelno e nevozmo`no da se vidat odredeni delovi od [kotska i Severna Anglija?”, pi{uva{e toga{ kolumnistot Xon Planket. No ,promenata na izgledot na vestite be{e daleku posuptilna od “trodimenzionalnoto virtuelno navednuvawe” na Hav Edvards, surferot {to se pojavuva na novite reklami, za ~ija visina komentira{e Planket. “Edvaj mo`eme da mu ja vidime kosata”, pi{uva{e toj. Horoks na negoviot blog izjavi deka toj, vsu{nost, gi ~ekal rezultatite od nekoe istra`uvawe pred da po~ne da se “vedne”. “Mnogumina se pra{uvaat zo{to be{e potrebna

promena na brendot”, po~na Horoks. “Kako {to glasi eden komentar - brendot se smeni bez da bideme informirani. No, mislam deka ne e taka. Pomladite lu|e pomalku gi gledaat vestite na Bi-bi-si, otkolku postarite. Vo vakva konkurentna sredina sodr`inata na vestite, osobeno ako se sledi preku nekoja od mnogubrojnite internetstranici, ponekoga{ e te{ko da se identifikuva. Definiraweto i zajaknuvaweto na brendot na Bi-bi-si wuz ima za cel da gi zgolemi negovite vrednosti vo idnina, a ne da gi zapostavi starite”, se izjasni toj. Toa e dobra poenta, vele{e “Gardijan”, no so cel da se zajakne brendot ne smeelo da se podlegnuva na komentarite na nervoznite gleda~i i slu{ateli na koi im e

preku glava od xinglot na Bi-bi-si wuz koj se dava na sekoi pet minuti. “Znam deka se Bi-bi-si wuz, slu{am radio Bi-bisi 4 (BBC4)”, komentiraa nekoi blogeri. “Od na~inot i brzinata so koja se vrti globusot mi se vrti vo glavata”, pi{uva{e eden od gleda~ite. “Se pra{uvam kako toa moè da vlijae na ~ovek koj ima epilepti~ni napadi”. No, izmenata na globusot ne be{e tolku radikalna. Na komenatarite vedna{ odgovori urednikot na Bi-bi-si. “Ovie promeni se vo interes na stilot. Sepak, toa e brend {to odi vo ìvo, posle s$, no nivnata primarna namena e da ja za{titat sodrìnata na Bi-bi-si”, odgovori Horoks. ZA[TITA OD KONKURENCIJATA Sepak, vo toa vreme se pojavija i nekoi kontroverzii za rebrendiraweto na britanskiot radiodifuzen servis. Vo toa vreme be{e aktuelen noviot minister za komunikacii vo vladata na Gordon Braun, Stefan Karter,

PRIKAZNI OD WALL STREET

DETROIT DOBIVA @IVOTNA [ANSA otkleknuvaweto na Detroitskata trojka pred naletot na pomalite i poekonomi~ni vozila na Tojota, Honda i ostanatite “kosooki” proizvoditeli e fenomen {to trae polovina vek. Japoncite gi izdr`aa i trgovskite restrikcii, i precenetosta na jenot {to ne im ode{e vo prilog, kako i forsiraniot sentiment “kupuvajte amerikansko”, i osvoija pove}e od edna tretina od amerikanskiot pazar na avtomobili. Sega dojde moment za presvrt. Amerikanskite proizvoditeli ja imaat svo-

P Avtomobilskata trojka od Detroit

jata najdobra mo`nost vo poslednive nekolku decenii da go odbijat napadot na Japoncite. Neo~ekuvana serija nastani gi naredija kartite vo polza na Amerikancite: dolgoro~ni proizvodni trendovi, kratkoro~ni valutni fluktuacii, i na kraj, tragi~no, no sepak, tuka e i problemot vo snabduvaweto so avtomobilski delovi na japonskite fabriki vo SAD, poradi zemjotresot vo Japonija. Za po~etok, Detroit kone~no e pozicioniran da stavi kraj na }arot na japonskite proizvoditeli, tradicio-

nalno povrzan so periodi koga e visoka cenata na naftata. Vo minatoto, kako {to bea 1974 i 1980 godina (pa duri i neodamna vo 2008 godina), koga cenite na naftata spoulavea, Japoncite mo`ea da profitiraat, zatoa {to imaa podgotveno ponuda od ekonomi~ni male~ki avtomobili, a Amerikancite nemaa. Vo 70-tite godini, “tojota korola” i “honda sivik” se natprevaruvaa so obo`avatelite na “{evi vega” i “ford pinto”. Vo 2008 godina, “tojota prius” stana logi~en izbor na avtomobil za spravuvawe so visokata

cena na benzinot, koja toga{ se iska~i na 4 dolari za galon. Denes, vo 2011 godina, Xeneral Motors ve}e otkri pove}e od 50 iljadi kupuva~i za golemiot “{evi kruz”. Vo me|uvreme, do krajot na godinava se o~ekuva na pazarot da se pojavat maliot abvtomobil “sonik” i u{te pomaliot “spark”. Vo mart, kompanijata Ford prodade 17.178 stari i novi modeli na “fokus” i 9.787 modeli na “fiesta”, malite i golemi avtomobili koi pretstavuvaat edna tretina od proizvodnata linija na kompanijata. Krajsler uspea da prodade

Feqton

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo peto~niot broj (22.04.2011 ) }e po~ne so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja se u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici , “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

porane{en menaxer za odnosi so javnosta. Po nekoja slu~ajnost, vo timot na Lambi Najrn, agencijata {to go predvode{e rebrendiraweto, se najde soprugata na Karter, Ana Gorman, koja i prethodno ve}e 18 meseci rabotela na promenite zaedno so mediumot. “I pokraj visokata cena, naporot na Gorman moèbi }e vrodi so plod, za razlika od prvi~nite obidi na nejziniot soprug da go obnovi “brendot Braun”“, komentira{e “Sandej tajms”. No, za volja na vistinata, rekonstrukcijata na Bi-bi-si be{e napravena so edna ednostavna cel - da se unificiraat site produkcii na vesti (emituvani na radio, na televizija i na Internet) so eden postojan, prepoznatliv izgled. Redizajniraweto ima{e za cel da gi povrzi regionalnite, nacionalnite i me|unarodnite programi na vesti preku eden zaedni~ki brend. Toa {to moè{e da se zabeleì od rebrendioraweto bea novite vovedni naslovi za emisiite koi se emituvaat na glavnite kanali, kako {to se vestite vo 10 ~asot na Bi-bi-si 1. Namesto da odi crveniot globus na crnata pozadina, gleda~ite moèa da go vidat globusot opkruèn so prsteni koi pulsir-

Rekonstrukcijata na brendot na Bi-bi-si be{e napravena so edna ednostavna cel - da se unificiraat site produkcii na vesti vo eden postojan, prepoznatliv izgled. Redizajniraweto ima{e za cel da gi povrze regionalnite, nacionalnite i me|unarodnite programi na vesti preku eden zaedni~ki brend

BI-BI-SI POVE]E NE SE EMITUVA NA MAKEDONSKI JAZIK tkako na po~etokot na godinava Vladata na Velika Britanija skrati 16% od parite {to gi odvojuva za mediumot, Bi-bi-si re{i da ukine del od svoite servisi na stranski jazici. Me|u niv se najde i makedonskiot servis na Bi-bisi, a i sosednite balkanski dr`avi ne bea isklu~eni od planot za ukinuvawe. Spored planot, so ukinuvaweto na ~etvrtina od vkupniot broj vraboteni mediumot treba da za{tedi 46 milioni funti vo slednive tri godini. Inaku, Bi-bi-si raboti od 1932 godina. Dosega emituva{e programa na 32 jazici za re~isi 250-milionska publika.

aat, koi potsetuvaat na planetata Saturn na bela pozadina. Vestite za regionalnite zbidnuvawa bea vo sli~en format, no vo noviot imix imaa sini damki vo vovednite naslovi vo [kotska, zeleni vo Vels i beli vo novite programi niz Anglija, kako {to se Lok Nort (Look North) i Midlends tudej (Midlands Today). Vestite vo 10 ~asot i vo 1 ~asot po~naa da se emituvaat vo edno mnogu moderno studio, zaedno so oficijalniot kanal za vesti na Bi-bi-si, kade {to prezenterite na vesti, kako Hav Edvards i Fiona Brus, gi gledavme sednati na edna poformalna kru`na masa. Osven promenata na imeto na Wuz 24 (News 24), po pove}e od 10 godini od pojavuvaweto korporacijata go rebrendira{e i Bi-bi-si vorld, internacionalniot kanal za vesti, vo Bi-bi-si vorld wuz (BBC World News). Inaku, posleden pat koga mediumskata ku}a vraboti dizajnerski konsultanti za prika`uvawe na vestite be{e vo 2003 godina. Ottoga{ televizijata Aj-ti-vi (ITV) po~na da gi emituva vestite na kanalot Ten (Ten) so Trevor Mekdonald, a televizijata Fajv ja

So rebrendiraweto i studioto na VVS dobi nov izgled

Novata najavna {pica na vestite zgolemi svojata gledanost so toa {to ja vraboti Nata{a Kaplinski kako prezenter, sednuvaj}i ja na violetov kau~. Mark Bajford, zamenikdirektorot na Bi-bi-si i glaven novinar, toga{ prizna deka e vreme za vnesuvawe nova sve`ina, no gi negira{e glasinite deka rekonstrukcijata be{e pottiknata od neodamne{nite promeni kaj sopernicite. “Na eden konkurenten pazar, Bi-bi-si mora cvrsto da zastane zad toa {to e”, izjavi toj i dodade deka “toa Bi-bisi koe veli stojte mirno, ne mora ni{to posebno da napravime, sepak, ima izgledi da padne”. Bajford ja brane{e i sumata za noviot brendizgled, za koj potvrdi

deka }e bide aktiven vo narednite pet godini. Isto taka, mediumot re{i deka krateweto na tro{ocite }e bide napraveno so zatvorawe na golem del od mnogubrojnite studija koi bile koristeni za informativnite programi. Inaku, agencijata koja rabote{e na rebrendiraweto e mnogu dobro poznata po svojata nezamenliva rabota {to ja napravi za Bi-ti sel net (BT Cell-net), kompanijata za mobilni telefoni koja po sorabotkata so agencijata stana O2. NAJEVTINOTO REBRENDIRAWE Sumata od 550 iljadi funti, koja be{e potro{ena na rebrendiraweto na Bi-bi-si, ne be{e najgolemata suma {to nekoga{

Neo~ekuvana serija nastani gi naredija kartite vo polza na Xeneral Motors, Ford i Krajsler: dolgoro~ni proizvodni trendovi, kratkoro~ni valutni fluktuacii, i na kraj, tragi~no, no sepak, tuka e i problemot na japonskite fabriki poradi martovskiot katastrofalen zemjotres to~no 500 vozila na Fiat model “500” i toa za vreme od prviot mesec koga stanaa dostapni. Ova ne e golema brojka za da se bide samouveren, no dovolna za da se vleze vo igrata so male~ki avtomobili. Eden va`en segment kade {to Detroit s$ u{te zaostanuva se vozilata na alternativen pogon. Minatiov mesec Tojota prodade iznenaduva~ki 18.605 primeroci na modelot “prius”, koj raboti i na benzin i na struja, so {to prodol`i da vodi vo segmentot kade {to dominira pove}e od edna dekada. Za sporedba, Xeneral Motors prodade samo 608 primeroci od “{evi volt”, vozilo so kompleksen elektri~en motor, koj za pomo{ koristi i benzin.

Blikaj}i so prihodot od malite avtomobili, slednata golema {ansa za detroitskite proizvoditeli proizleguva od zgolemenite tro{oci na Japonija za vodewe na biznisot poradi silniot jen. Za vreme na spokojnite godini na japonskata ekspanzija vo 1970-tite godini, jenot ponekoga{ se trguva{e najnisko do 300 za dolar. Vo narednite godini postepeno se zajakna, no s$ u{te se trguva{e okolu 120 vo sredinata na prethodnata decenija. Porane{niot izvr{en direktor na Xeneral Motors, Rik Vagoner, nekolkupati se po`ali deka japonskata Vlada na nefer na~in go dr`i jenot ve{ta~ki slab za na avtomobilskite proizvoditeli da im dade konkurentna prednost. Japoncite nikoga{ ne go priznaa

toa. Vagoner, se rabira, si zamina. Jenot prodol`uva{e da se zajaknuva, i vo predve~erieto na katastrofalniot zemjotres vo Japonija, minatiot mesec, se iska~i na najvisokot nivo dosega – 76,53. Se ~ini nelogi~no deka prirodnata nesre}a }e go zajakne jenot, no trgovcite objasnuvaat deka Japoncite o~ekuvaat da si ja vratat cvrstinata na svojata valuta za da ja finansiraat rekonstrukcijata na zemjata. Ottoga{ jenot oslabna do 84 za dolar. No, toa s$ u{te iznuduva te{ki dava~ki za avtomobilskite proizvoditeli, od koi edna tretina na proda`bata doa|a od avtomobilite napraveni vo nivnata tatkovina i izvezeni vo SAD. Istoto va`i i za

proizvoditelite na delovi. Pokraj zgolemuvaweto na nivnite tro{oci za vodewe na biznisot, ova gi namaluva nivnite prihodi od proda`bata vo SAD, koga dolarot }e go vratat doma i }e go pretvorat vo jen. No, za{titata {to ja nosi silniot jen nema da trae zasekoga{ kako {to avtomobilskite proizvoditeli gi zabrzuvaat nivnite strategii za pokrivawe na rizikot. Tojota, na primer, dolgo gi citira{e svoite planovi za prefrlawe na proizvodstvoto na Prius vo SAD. Taka, Detroit, koj postigna golem progres vo namaluvaweto na zagubite so Japonija, treba da prodolì brzo da se dviì po toj pat. Kone~no, Detroit moè da iskoristi nekolku meseci

mediumot ja odvoil za rekonstrukcija na svojot brend. Vsu{nost, taa be{e najmalata suma potro{ena na promenata na imixot. Spored nekoi, toa {to ovoj proekt ~ine{e pomalku od prethodnite e pokazatel deka dobrata ideja vredi pove}e od parite za nejzinoto ostvaruvawe. Inaku, prethodno, vo 2006 godina, Bi-bi-si potro{i 1,2 milioni funti za osum kratki klipovi bazirani na temata so kruk~eto {to treba{e da gi povrze gleda~ite so emisiite na BBC1. Klipot so surferot, na kogo mnogumina se se}avaat, be{e snimen vo Meksiko, dodeka drug klip, na koj eden ribar ulovi ogromna mese~ina, be{e snimen vo Hrvatska. ^etiri godini prethodno istata redakcija isplatila 700 iljadi funti za da snimi klipovi so bolivudski tan~eri, a godinata pred uspe{noto rebrendirawe, isto tolkava suma be{e potro{ena za da se postigne prifa}aweto na Bi-bi-si kako

“prozorec kon svetot”. Za edna od ovie reklami bea napraveni snimki vo Ju`na Afrika, bidej} i na re`iserite im bilo potrebno “son~evo vreme”. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za rebrendiraweto na Masterkard, plate`niot sistem koj otkako odlu~i da lovi klienti na globalno nivo re{i da prezeme i promena na svojot imix

LEKCIJA:

KOGA DOBIVATE NEIZDR@ANI KOMENTARI OD KONKURENCIJATA TOA ZNA^I DEKA REBRENDIRAWETO E USPE[NO.

za da se pretstavi pred amerikanskite kupuva~i koi voobi~aeno kupuvaat japonski brendovi, no moàt da se predomislat poradi namalenite nabavki na avtomobilski komponenti {to gi predizvika zemjotresot, a so toa gi napravi i avtomobilite poskapi ili ednostavno nedosti`ni. Deficitot ne vlijae samo na avtomobilite napraveni vo Japonija. I Tojota, i Honda, i Nisan velat deka }e go skratat proizvodstvoto vo SAD poradi deficit od delovi. Toa }e predizvika problem za dilerite, a na kraj i za klientite. “Automotiv Wuz” ovaa nedela izvesti deka Auto Nej{n (AutoNation), najgolemata grupa dileri vo zemjata, o~ekuva 30% do 50% namaluvawe na isporakata od nekoi japonski brendovi. Tie proektiraat deka prekinot na dopolnuvawe na rezervite, }e bide najgolem vo maj godinava, i velat deka tie moè da prodolàt so rabota u{te samo ~etiri meseci. Toa }e

gi zgolemi cenite, a i }e ja namali dostapnosta. I amerikanskite proizvoditeli na avtomobili }e se soo~at so nedostig od delovi od Japonija, poradi problemite {to gi predizvika povlekuvaweto na Tojota. Detroit ve}e po~na so grabawe na nekakov pazaren udel vo Japonija poradi tie problemi. Udelot na SAD vo avtomobilskiot pazar na Japonija pred edna godina padna od 39,4% na 38,8% za prvpat vo prviot kvartal godinava. Detroit sobra pove}e od 20%, pro{iruvaj}i se na 44% (ostanatoto go “lapnaa” Hjundai i Kia). Da se prosperira od nesre}ata na druga kompanija, ili dr`ava, sigurno deka nema da vi donese oreol na svetec. Da go zapakuvame ova vo malku ponegativni termini – podobro e na ova da se misli kako iskoristuvawe prednost pri retka prigoda, i toa e premnogu dobra, za da ne se iskoristi do maksimalniot potencijal.

FunBusiness

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

DONALD TRAMP - za 20 godini doniral samo 3.7 milioni dolari

БИЛ ГЕЈТS - ima donirano 28 milijardi dolari vo sopstvenata fondacija

MILIJARDERI-FILANTROPI

KOLKAVA E GOLEMINATA NA GOLEMITE BOGATI SRCA? ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

den od najeksponiranite milijarderi vo svetot, Donald Tramp, e poznat po svoite luksuzni imoti izlieni vo zlato. Me|utoa, koga stanuva zbor za filantropijata o~igledno Tramp saka da gi odbegne site ekstravagantnosti. Iako negovoto bogatstvo se procenuva na re~isi tri milijardi dolari, toj za 20 godini ima donirano samo 3,7 milioni dolari vo humanitarni celi. Tajkunot, koj duri razmisluva i za pretsedatelska kandidatura, ne e nitu najgolemiot poddr`uva~ na sopstvenata fondacija Donald Tramp. World Wrestling Entertainment e najgolemiot donator vo fondacijata na Tramp, koja ima dadeno duri pet milioni dolari, a toj za vozvrat treba da ja promovira, tvrdi Smoking Gun. Magazinot People ima plateno okolu 150.000 dolari vo 2006 godina za ekskluzivni fotografii od negoviot najmal sin, Baron. Spored iz{tajot na UJP za periodot od 1990-2009 godina, spored Smoking Gun izleguva deka Donald Tramp samiot ima donirano okolu 3,7 milioni dolari, iako negovoto bogatstvo e vrtoglavo pogolemo. Toj `ivee vo negoviot luksuzen apartman inspiriran od vremeto na Luj XVI, koj vredi 50 milioni dolari, smesten vo kulata

Tramp na Menheten vo Wujork, kade {to celiot prostor e dizajniran od mermer i zlato. Tramp e sopstvenik i na privaten “boing 727”, koj ima pozlateni kai{i za vrzuvawe. Spored izve{tajot na fondacijata, Tramp doniral 6,7 milioni dolari vo dobrotvorni celi vo poslednive dve godini, suma koja e sme{na sporedeno so humanitarnite donacii na ostanatite tajkuni vo nivnite fondacii. Samo Bil Gejts, eden od osnova~ite na Majkrosft, doniral 30 milijardi dolari za negovata fondacija, a Leri Elison, Majkl Blumberg i S.I. Wuhaus isto taka se poznati po svojata filantropija. Donaciite na Blumberg iznesuvaat 235 milioni dolari samo za 2008 godina, a Elison dade akcii vo vrednost od 73,2 milioni dolari na svojata medicinska fondacija vo 2009 godina. Fondacijata na Wuhaus prijavila donacii od 11,8 milioni dolari za 2009 godina. Taka barem poka`uva izve{tajot od UJP. Od druga strana, pak, fondacijata na Tramp ima dadeno 1.000 dolari za edna kontroverzna skientolo{ka programa. Isto taka, spored UJP, doniral okolu 26.000 dolari za Amerikanskoto dru{tvo za borba protiv rakot, 5.000 dolari za Asocijacijata za borba protiv Alchajmerovata bolest i 6.000 dolari za fondacijata Zamisli si `elba. Strastveniot igra~ na

Dodeka nekoi od najbogatite lu|e doniraat milijardi vo humanitarni organizacii, nekoi od niv gledaat samo kako da se zakitat so epitetot strasen filantrop, a pritoa da dadat minimalna suma pari. Mediumite gi prikaùvaat kako spasiteli, a tie uìvaat vo luksuz, ne obrnuvaj}i vnimanie nitu na sopstvenite humanitarni fondacii golf, Donald Tramp, isto taka ja potpomognal fondacijata Tajger Vuds so 100.000 dolari. Toj e vklu~en vo razli~ni humanitarni akcii koi se odrùvaat so pomo{ na mediumite, kako {to e slu~ajot so Celebrity Apprentice, no nikako da dade nekoj dolar za pomo{. I pokraj minimalnite donacii vo sporedba so ostanatite tajkuni koi frlaat milijardi vo humanitarni akcii, oficijalnata internet-stranica na Tramp go opi{uva kako strasen filantrop. Spored anketite denovive, Tramp ima seriozni {ansi da stane kandidat na republikancite za pretsedatelskite izbori vo 2012 godina. Ovoj milijarder s$ u{te nema javno odgovoreno na dokazite {to gi objavi Smoking Gun, no dobi poddr{ka od Centarot za otvorena politika, koj go ocenuva kako ploden donator i na republikancite i na demokratite

celi 20 godini. POINAKVI FILANTROPI Otako minatiot mesec “Forbs” gi objavi najbogatite lu|e vo svetot, lista na koja se najdoa Bil Gejts, Voren Bafet, Karlos Slim, se poka`a deka tie s$ u{te se me|u prvite vo svetot iako imaat dadeno mo`ebi i tretina od svoeto bogatstvo vo humanitarni celi. Takov e slu~ajot so fondacijata Bil i Melinda Gejts, koja se zalaga za razvoj na obrazovanieto vo SAD. Tie dosega imaat donirano okolu 28 milijardi vo nivnata sopstvena fondacija, a celokupnoto bogatstvo na Gejts e proceneto na 53 milijardi dolari. Voren Bafet, koj e tret na listata so najbogati lu|e spored “Forbs”, ima donirano vo fondacijata na Bil Gejts osum milijardi dolari vo 2006 godina, a negovoto bogatstvo e proceneto na 47 milijardi

AUKCISKIOT PAZAR VO FRANCIJA, BORE^KI RING ZA PREVLAST

SOTHEBY’S ZA PRV PAT GO NADMINA CRISTIE’S

U{te od nivnoto formirawe, ovie dve ku}i go pretvorija aukciskiot pazar vo bore~ki ring, postojano natprevaruvaj}i se me|u sebe za prevlast vo proda`ba na skapi, ekskluzivni i isklu~itelni predmeti IVA BAL^EVA roda`bata na predmeti na aukcii sekoga{ bila popularna kaj narodot. Antikviteti, skapoceni kamewa, umetni~ki dela, nakit, se samo mal del od ne{tata koi se predmet na proda`ba na aukciite na koi sekoga{, bez isklu~ok, se “vrtat” golemi pari. Toa {to e tipi~no za aukciite e {to vo prvite redovi kako kupuva~i ili ponuduva~i se “golemite faci” so dlaboki xebovi. Ekonomskata kriza {to go zafati svetot izminatite dve godini, ostavi posledici vo site oblasti na `iveeweto, a nitu svetski poznatite

P SOTHEBY’S go nadmina CRISTIE’S

aukciski ku}i ne bea po{tedeni od udarot na recesijata. Po objavuvaweto na finansiskite rezultati od proda`bite vo 2010 godina, mo`e da se zaklu~i deka iako krizata imala vlijanie, sepak, aukciskite ku}i rabotat so uspeh i ostvaruvaat profit. Poslednite nekolku godini, aukciskata ku}a Cristie’s be{e vode~ka vo biznisot so aukcii vo Francija. No, spored posledniot izve{taj Handelsblatt, na francuskiot Sovet za tenderite, koj go regulira biznisot so aukcii vo zemjata, ovaa poznata aukciska ku}a e simnata od prvoto mesto od konkurentite Sotheby’s. Spored aktuelnite podatoci za biznisot so aukcii vo Francija, koj se odnesuva na 393 aukciski ku}

i, ostvaren e vkupen promet od 2,2 milijardi evra vo minatata 2010 godina. Sumata pretstavuva pad za 2,8%, vo odnos na 2009 godina. Vo ovaa suma spa|a i proda`bata na avtomobili i luksuzni vozila (935 milioni evra), kako i na rasni trka~ki kowi (98 milioni evra). Na sektorot kultura i umetni~ki kolekcii, pripa|aat 1,1 milijardi evra. U{te od nivnoto formirawe, pred okolu tri veka, ovie dve ku} i aukciskiot pazar go pretvorija vo bore~ki ring, postojano natprevaruvaj}i se za prevlast vo proda`ba na skapi, ekskluzivni i isklu~itelni predmeti. Spored finansiskiot direktor na Cristie’s, ovaa mala razlika od samo

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

FunBusiness

SPOMEN-KU]ATA NA TO[E SE OTVORA NA 25 APRIL

SVEDO[TVO ZA IDNITE GENERACII

Spomen–ku}ata, simbol na humanosta, visokite ~ove~ki kvaliteti i umetni~ki vrednosti na To{e SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

pomen ku}ata na To{e Proeski, oficijalno }e bide otvorena za site negovi oboàvateli i po~ituva~i na 25 april, vtoriot den od Veligden, vo 13 ~asot, na Gumewe vo Kru{evo. Taa }e pretstavuva materijalizacija na celiot ìvoten pat na To{e, preku hronolo{ko prikaùvawe na site etapi od negoviot ìvot, od detstvoto, do karierata. Muzejskata postavka e zbogatena so 350 avtenti~ni eksponati koi se vo sopstvenost na semejstvoto Proeski. Objektot se prostira na povr{ina od okolu 870 metri kvadratni i ima forma na krst. Vo centralniot del ima molitvenik so verskite predmeti na To{ i nekolku zapi{ani razmisluvawa i ìvotni filozofii, za verbata,

VOREN BAFET - prv ja prifati inicijativata na Gejts

K O M E R C I J A L E N

qubovta, semejstvoto, prijatelstvoto. Pretstaveno e i studioto vo koe{to komponiral, dnevnata soba od negoviot dom vo Zloku}ani. Dvete voso~ni figuri na To{e vo prirodna golemina, mo`ebi }e bidat najemotivniot segment vo ku}ata. Direktorot na Fondacijata To{e Proeski, Andrej Nikolovski, soop{ti deka na promocijata, vernite fanovi }e imaat mo`nost da slu{nat u{te edna neobjavena pesna na To{e. Ovojpat toa e pesnata koja ja napi{al za negoviot roden grad, “Kru{evo”, a }e ja izvede poznatiot akter, Rade [erbexija. Me|u drugite gosti }e nastapi Vlatko Stefanovski i horot Sveta Zlata Meglenska. Ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eskaMilevska, go izrazi zadovolstvoto {to kone~no negovite obo`avateli }e imaat mesto kade {to }e se neguva na dostoinstven na~in spomenot na na{iot To{e.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

TRAMP - Go odvrzuva }eseto samo za golferskite palki dolari. Inaku, toa {to e interesno e toa deka so zaedni~ki sili Bafet i Gejts ve}e izvesno vreme se trudat da gi ubedat site tajkuni koi imaat nekoj milion ekstra da doniraat barem 50% od nivnoto bogatstvo za vreme na nivniot `ivot ili, pak, otkako }e po~inat. Dosega okolu 59 milijarderi se priklu~ile kon kampawata Giving Pledge. Taa ne prifa}a pari~ni sredstva, nitu, pak, se javuvaat od tamu za da baraat ne~ie bogatstvo. Ednostavno baraat moralno obvrzuvawe. Toa {to e korisno od celata situacija e

400.000 evra, se dol`i na razlikite vo procenuvaweto na prodadenite premeti. Toj objasnil deka vo 2010 godina, varovni~kata glava na Amedeo Mediliani od modernata era, ja prodale spored realnata cena, odnosno 43,2 milioni evra, no, na procenkata, Sovetot ja presmetal neto-vrednosta na par~eto, koja bila 38,6 milioni evra. Na toj na~in, ja objasnil vlo{enata sostojba na izve{tajot na godi{niot bilans na Cristie’s, negiraj}i deka imaat finansiska kriza ili problemi vo raboteweto. Ocenkata na ekspertite vo odnos na uspehot na auciskite kompanii vo svetski ramki e deka imale impresivna godina na aukciskiot pazar. Na svetsko nivo, Cristie’s s$ u{te e prva aukciska ku}a. Vo 245-godi{nata istorija od nivnoto postoewe, napravile svetski rekord vo proda`ba vo poslednite 12 meseci. Aukciskata ku}a ostvarila profit od 5 milijardi dolari, od koi samo 572,4 milioni dolari se od privatni proda`bi, a 50 milioni dolari se od proda`bite na umetni~ki dela. Cristie’s bil izbor na nekoi od najgolemite kolekcionerski imiwa ovaa godina, bidej}i na proda`ba gi imale na-

toa {to se formiraat golem broj humanitarni fondacii ~ii osnova~i s$ u{te se ìvi, pa na toj na~in pomagaat pove}e kaj obi~nite smrtnici” a filantropijata zema dramati~en zamav. Donald Tramp seriozno treba da podrazmisli dali moè vo grob da gi odnese negovite milijardi ili, pak, moè da pomogne so niv da se napravi nekoja promena vo svetot. Biznismenot e poznat po negovoto ego i visoko mislewe za sebe, pa ako saka da go trgne prekarot “skràvecot Skrux” treba da go odvrze }eseto.

jpoznatite umetni~ki dela na svetskite umetnici. Na aukcijata odr`ana vo Wujork vo maj, delata na Pablo Pikaso bile prodadeni za okolu 106,4 milioni dolari. Delata na Alberto Xiakometi stignale do 53,2 milioni dolari. [to se odnesuva na konkurentite, profitot na Sotheby’s vo 2010 godina dvojno se zgolemil vo odnos na prethodnata. Toa go potvrduva i samata aukciska ku}a, od koja isklu~uvaj}i ja 2007 godina, velat deka ovaa e najdobra dosega. Vkupnite proda`bi minatata godina iznesuvale 4,8 milijardi dolari od koi 774,3 se prihodi na ku}ata. Taa operira vo 40 zemji, od koi glavnite sedi{ta se nao|aat vo Wujork, London, Hong Kong i Pariz. Vo 2009 godina, Cristie’s napravi rekord vo proda`ba koga na aukcija ja stavi 50-godi{nata kolekcija na Iv Sen Loren i Pjer Ber`e. Iako taa godina, Cristie’s imala bruto-proda`ba od 176,5 milioni evra, vo odnos na 175 milioni evra na Sotheby’s, minatata 2010 godina, gi zamenija mestata. Edna godina po krizata, Sotheby’s zarabotile 144,7 milioni evra i so toa ja nadminale proda`bata na nivnite konkurenti Cristie’s, so 144,3 milioni evra.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Tenderi / Konferencii i saemi

PRETPLATETE SE NA

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na vakcini za kontinuirana imunizacija i imunizacija po epidemiolo{ki indikacii na naselenieto vo Republika Makedonija za 2011 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=312391d7-2f95-4dfd-b3fb-31efa8787a83&Level=2

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na slu`beno vozilo za Ambasadata na RM vo Otava Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6743e8fe-5a57-40fc-a647-4ad3a8d95602&Level=2

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.05 - 25.05.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

WWW.KAPITAL.MK

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NA NABAVKA na Izbor na ekonomski operator za podgotovka p energetski kontroli za implementa implementacija na merki za energetska efikasnost vo objekt objekti spostvenost na Op{tina Veles Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcu https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. egration/PublicAccess/Dossie/dosieAC aspx?EntityId=380436a2-0ddf-4cfe-be2easpx?EntityId=380436a2 0ddf 4cfe b c16044a610f9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Zajas PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i odr`uvawe na javnoto osvetluvawe vo tekot na 2010 god Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=92fdbf68-1705-4499-ad6e-ff842f04b13c &Level=2aa6cb39d28cb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na operativen lizing na 80 ambulantni vozila za potrebite na Javnite zdravstveni ustanovi vo Republika Makedonija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=fe70a73e-709e-4e67-99143aa7b712b159&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Studeni~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe na postojno i izgradba na novo uli~no osvetluvawe na podra~jeto na Op{tina Studeni~ani Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=c787923a-69d3-4cbd-8b07-7d504cb95829&Level=2

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

KOMERCIJALEN OGLAS

Obuki / Menaxment / EU

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 15.04.2011 / PETOK

Rabota / Proda`ba / Smetkovodstvo

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@ vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091 SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 08.04.2011 DR. PANOVSKI Skopje ima potreba od: 1. SMETKOVODITEL, 2.

EKONOMIST – ZA VNATRE[NA REVIZIJA. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomija, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Voza~ka dozvola, - Za pozicija pod reden broj 1 – iskustvo 2 godini. Rok za prijavuvawe do 15.04.2011 godina. Zainteresiranite kandidati mo`at da apliciraat so svoe CV na e-mail: spasov.s@drpanovski.com.mk i panovski@panovski.com.mk SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 AAG Komunikacii za potrebite na svoj klient, kompanija rangirana vo listata na prvite 200 kompanii, objavuva oglas za RAKOVODITEL VO OBLASTA NA FINANSII. Odgovornosti: - Planirawe, koordinirawe i kontrola vrz raboteweto na Sektorot finansii, - Finansiska analitika

i izvestuvawe, - Kontrola na gotovinskiot tek i finansiskite instrumenti, - Obezbeduvawe usoglasuvawe so barawata na regulativite, - Razvoj na vrabotenite vo delovnata edinica. Potrebni se: - Najmalku ekonomski fakultet - Iskustvo od 5 godini vo finansii, - Poznavawe na angliski jazik i MS Ofis, Visoka rabotna etika i liderski sposobnosti. - Diploma od MBA, Msc i profesionalen sertifikat za smetkovodstvo ili revizija ~e se smeta za prednost. Dostavete va{e CV na recruitment@aag.com. mk ne podocna od 16 April 2011. Napomenuvame deka }e bidat kontaktirani samo onie kandidati koi tesno gi zadovoluvaat kriteriumite.

FARMACIJA Izvor: Kapital Objaveno: 08.04.2011 BETA MEDIKO TRADING objavuva oglas za vrabotuvawe na: 1. 1 lice so VSS i so zavr{en Medicinski fakultet ili Farmacevtski Fakultet za vodewe na administrativno rabotewe i marketing za proizvodi od oblasta na Interna medicina, 2. 1 lice so SSS – Farmacevtski tehni~ar so poloèn dràven ispit za rabota vo apteka, 3. 1 lice so SSS Opti~ar za proda`ba i rabotewe so opti~ki stakla. Zadolìtelno potrebno: Poznavawe na angliski jazik, rabotno iskustvo vo trgovija i rabota so kompjuter. Zainteresiranite da gi ispratat svoite biografii so zadolìtelna fotografija na adresa: PFah 793, 1000 Skopje najdocna do 15 April 2011 godina.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.04.2011 LOGING ELECTRONICS DOO objavuva konkurs za slobodni rabotni mesta – dva rabotnika vo sektorot Finansii/Administracija: 1. Administrativen rabotnik na neopredeleno vreme, 2. Tehni~ki preveduva~ po Albanski jazik na opredeleno vreme. Va`nost na konkursot 7 dena! Uslovite, detalite kako i e-prijavata za navedenite oglasi mo`e da gi najdete na na{ata internet strana: www.loging.mk (vo delot VRABOTUVAWE). ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.04.2011 EURO BROKER objavuva oglas za vrabotuvawe na DELOVNA SEKRETARKA. Pokraj op{tite uslovi predvideni so zakon, kandidatite treba da gi ispolnuvaat

i slednive uslovi: - Po`elno e VSS od oblasta na ekonomijata, finansiite ili delovnoto pravo, - Poznavawe na angliski jazik, Poznavawe na Microsoft programi. Kandidatite da dostavat kratka biografija najdocna 7 rabotni dena od objavuvaweto na oglasot, na e-mail: eurobroker@eurobroker. com.mk ili po po{ta na adresa: ul. Veqko Vlahovi}, br. 1/2-2, Skopje. INFORMATIKA Izvor: Vest Objaveno: 13.04.2011 Pauer Sport Sistem Doo Skopje ima potreba od INFORMATI^AR so poznavawe na hardver i softver. Prednost }e imaat kandidati so referentna lista na softverski aplikacii i rabotno iskustvo od min. 2 godini. Telefon za kontakt: 078/ 255- 471, 5512-693, e-mail: contact@pss.com.mk

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

EDUKACIJA

MAJ

AVTOMOBILIZAM

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA