271-18.04.2011 by Kapital Media Group

DUI I VMRO-DPMNE NIKAKO DA SE DOGOVORAT KOJ POVE]E VRABOTUVA

DR@AVATA NESERIOZNA VO SPRAVUVAWETO SO OTROVNIOT INDUSTRISKI OTPAD

RAMKOVNIOT DOGOVOR OPRAVDUVAWE ZA SITE VRABOTUVAWA!

OPASNITE RUDNICI JA TRUJAT MAKEDONIJA

STRANA 8

STRANA 11

ponedelnik. 18 april. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VLADATA PRIZNAVA DEKA ZAKONOT ZA VINO TREBA DA PRETRPI PROMENI?

DR@AVATA BEZ KOMPAS, IZVOZOT NA VINO VO ]OR-SOKAK!

DALI VO EKOT NA EKSPRESNOTO PREDIZBORNO NOSEWE ZAKONI VLADATA NAPRAVILA PREVID KOGA GI SKROILA IZMENITE NA ZAKONOT ZA VINO BEZ DA IZMERI KAKVA [TETA MO@AT DA I NANESAT NA INDUSTRIJATA? STANUVA LI ZBOR ZA SLEPO SLEDEWE NA EVROPSKATA LEGISLATIVA, BEZ DA SE RAZMISLUVA ZA DOMA[NIOT IZVOZ NA VINO? ponedelnik. 18. april. 2011 | broj 271 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

STRANA 02-03

NA ZATVORAWE, PETOK, 15.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,36% 00,37% 00,05%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,53 442,72 1,44

NAFTA BRENT EURORIBOR

121,84 1 2,10%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (15.04) 2,540

MBI 10

NOVA FINANSISKA @RTVA

PORADI IZBORITE, NEMA DA STIGNAT

Koj go prodava imotot na gazda Nini? STRANA 4

Kakva e idninata na penziskiot sistem? STRANA 12-13

MILO[ BUGARIN 2,535 2,530 2,525 2,520 2,515 2,510 2,505 11/4

12/4

13/4

14/4

15/4

IFA 2011 VO ALIKANTE

Za industrijata za bela tehnika nema kriza STRANA 18

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA SRBIJA

50 MILIONI

Zagri`uva {to imame najvisoka inflacija vo regionot STRANA 16 KOLUMNA POL KRUGMAN

VISTINATA OSTANUVA NEPRIJATNA

EVRA

OD EIB ZA FIRMITE

STRANA 14

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

STRANA 10

BILOBIL DEMOKRATIJA! STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 18 APRIL 2011

BILOBIL DEMOKRATIJA!

“Se vrativme da vi ja ise~eme glavata”, im pora~a Imer Aliu na kolegite od DUI i trgna raspu{taweto na Sobranieto. Prateni~kiot sostav, vo koj vegetiraa narodni izbranici vo slu`ba na partijata, vo koj debatata se svede na metli i teatri, a tetkite so lokni i svetkavi kostumi se ma~ea da gi pro~itaat govorite za zakoni koi ne gi razbiraat, zamina vo istorijata! 120 pratenici, od koi dali polovina zedoa zbor, se prostija od spikerot Trajko Veqanovski, od klupite vo nadgradenata sobraniska zgrada, imunitetot, dnevnicite, bifeto i kafeto od {est denari. Se~eweto glavi, koe Aliu podocna go objasni kako politi~ko, dade “{mek” i n$ vovede vo srcevinata na kampawata {to n$ ~eka. Kolku “glavoseka~i”, kolku “krv” i “pot” }e se iznagledame denovive! Gnasna kampawa za gnasna politi~ka scena! ]e se iznaslu{ame koj {to napravil i koj {to ne napravil, koj kolku ukral i koj kolkumina zatvoril, od kogo po~nala i so kogo zavr{ila dekadencijata na makedonskoto op{testvo. Celi govori posveteni na toa so {to najmnogu sakame da se zanimavame – minatoto - dodeka partiskite vojnici vo trans }e go izvikuvaat imeto na liderot, }e se istepaat za da dojdat {to poblisku do nego i da mu ja doprat barem rakata i so seta sila i }e vikaat “ua” na sekoa spomenuvawe na rivalskata partija i drugiot, bo`emen voda~. Koe dno Makedonija }e go dopre vo kampawata {to sleduva se vide u{te minatata nedela, koga portparlot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski, ja aktivira{e vremenskata ma{ina, pa n$ vrati - od

1991 godina, koga Branko Crvenkovski imal, zamislete, popametna rabota od taa da se pojavi na gradskiot plo{tad i da ja slavi nezavisnosta, preku 1994 godina vo diskotekata Hard rok, kade {to Branko Crvenkovski go sozdal makedonskoto reketarstvo, preku 1995 godina i investicijata nad investiciite, Audi, koja zaradi Branko Crvenkovski ne se realizirala, s$ do ponovata istorija, vo 1997 godina, koga li~no i personalno na Branko Crvenkovski misteriozno mu is~eznuvaat pred nos (od MVR do du{a) 28 kilogrami ~ist kokain. Vo vreme koga so Bolivija i ne bevme vo vaka bratski odnosi! Sedumte toni cigari {to na Bajru{ mu gi snema ne se sega predmet na debata, za{to tamu, neli, Crvenkovski ne e vme{an! A kalendarot pokaùva april 2011 godina! Dvaesetta godina od kako ovie 25 iljadi kvadratni kilometri se ambiciraa da stanat suverena republika so demokratski ni{ani! April 2011 godina, koga aktuelni se selskite buni vo mesnosti {to nemaat vodovod ili struja, za asfalt da ne zboruvame. Koga toaleti nema vo u~ili{tata, sudovite i vo Makedonskata radio-televizija! Koga na bolnicite im pa|aat pokrivite, a rodilkite poprvin bi se porodile doma, zgadeni od buba{vabite i interklini~kite bakterii. Koga administracijata, koja e vo su{tinskata faza od svoeto reformirawe, ne moè da ve usluì oti e zafatena so partiski (kontra) protesti. Koga vrvno infrastrukturno dostignuvawe se rekonstrukciite na desetina kilometri skopski ulici, a za dve decenii }e ostaneme bez penzii, oti Fondot e na kolena. Koga nikoj ne im veruva na partiite, ama site se za~lenuvaat, za{to takov e redot makedonski. Taka se dobiva {ansa plus za tolku posakuvanata rabota vo dràvna slu`ba. April 2011 godina, {esta godina od dobivaweto na kandi-

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadi sin adinov adi novska nov ska@ka ska @ pit @ka p al al.com al. com.mk mk

datskiot status, ispraveni pred golemata pobeda duri po tret pat da dobieme preporaka za ~lenstvo vo EU! April 2011 godina, so stranski investicii vo banki i osiguritelni kompanii (fabrikite ne se vo moda). Koga sekoj tret e siroma{en, vikendite, godi{nite odmori i kulturnite manifestacii se spomen, a taksi–prevozot luksuz! I vo ovaa 2011 godina nema zo{to da se zanimavame so vaka sporedni raboti! Nas izbori n$ ~ekaat! Eeeej! [to mo`e da bide pova`no od toa? I toa ne obi~ni, tuku neizvesni izbori! Toj {to }e pobedi ne mora da zna~i deka }e pravi vlada! Nervozna e ovaa situacija, mora da se ima razbirawe. Pa mora da im se dava dnevna doza bilobil na glasa~ite, slaba ni e kolektivnata memorija... A po glasaweto, neli, kaewe nema! P.S: [to pravi opozicijata vo me|uvreme? Ima li programa? Ima li odgovor ili kontraproekt za vladinite aktivnosti? Kako }e izleze pred glasa~ite? So koj kadar? So koi nositeli na listi? ]e se povle~e li Crvenkovski od trkata? SDSM ne mo`e sega da odgovara na ovie pra{awa! Vo partijata se zafateni so analitika! Brojat kolku pati vmrovcite go spomenale imeto na Branko!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

5.000

ektari so ranogradinarski kulturi se poseani dosega vo Strumi~ko, {to e okolu edna tretina od vkupno planiranite povr{ini. Se o~ekuva so proletnata sediba da bidat opfateni pove}e od 18.000 hektari. Ranogradinarskite kulturi }e bidat zastapeni na okolu 7.800 hektari, pri {to re~isi na edna ~etvrtina }e zafa}aat posevite pod bostan. Proletnata zelka i raznite piperki se poseani na po 1.300 hektari, domatite na 1.200, krastavicite na 1.100, raniot kompir na 600 i drugite ranogradinarski kulturi na pove}e od 300 hektari.

VLADATA PRIZNAVA DEKA ZAKONOT ZA VINO TRE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

DR@AVATA BEZ KOM IZVOZOT NA VINO MAJA BAJALSKA -GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

Otkako “Kapital” objavi deka dràvata moè da go uni{ti izvozot na vino zatoa {to donese izmeni na Zakonot za vino koi }e go degradiraat potekloto i kvalitetot na pakuvanite vina, od Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka Zakonot za vino i pravilnicite koi go doureduvaat se napraveni spored evropskite standardi. Sepak, zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, priznava deka definiraweto na geografskite regioni vrz osnova na koi se vr{i za{titata na geografskoto poteklo e pra{awe od interes na pazarot i deka toa treba da se douredi so vinarskite vizbi. “O~ekuvame od vinarnicite inicijativata da potekne od kaj niv, kako pazarni subjekti. Ako sakaat da se smenat geografskite regioni, neka dadat predlog kako da se napravi toa. Neka izlezat so usoglasen stav, a Pravilnikot moè da se smeni bez problem”, veli Ivanovski. Vo vrska so toa {to del od menaxerite na vinarnicite rekoa deka ne bile konsultirani navreme dodeka se podgotvuvale zakonskite izmeni, Ivanovski objasnuva deka Pravilnikot moralo da se donese za da nema prekin vo izdavaweto re{enija za izvoz. Dali vo ekot na ekspresnoto predizborno nosewe zakoni Vladata napravila previd koga gi skroila izmenite na Zakonot za vino bez da izmeri kakva {teta moàt

istite da & nanesat na RASTE IZVOZOT industrijata? Stanuva li zbor za slepo sledewe NA VINO VO [I[E! na evropskata legislativa 2010 GODINA bez da se razmisluva za doma{niot izvoz na vino? Kako {to “Kapital” ve}e objavi, dva dena pred da toni, vrednost se raspu{ti Sobranieto, Vladata donese podzakonski akt (koj go doureduva izmenetiot Zakon za milioni dolari vino donesen pred pove} e od dve nedeli) spored 2009 GODINA koj proizvodstvoto na kvalitetno vino e mo`no samo od grozje koe se bere od istoto vinogorje kade iljadi toni, vrednost {to se nao|a i samata vinarnica. Ova }e im napravi seriozni problemi pri deklariraweto milioni dolari na kvalitetot na vinata na mnogu vinarnici ~ii pogoni se nao|aat vo edno trojno pogolema od cenata vinogorje, no grozje otkupuvaat na litar izvezeno nalivno od drugo. I pokraj toa {to vino. Ova dovolno kaùva sortata na grozjeto vo istiot kolku e va`no dràvata da Pravilnik koj gi defini- go poddrùva izvozot na ra geografskite oblasti e pakuvano vino. propi{ana za proizvodstvo Goran Damovski, ekspert za na kvalitetno vino, se smeta izvoz na vino, porane{en deka pri transportot na grozje rakovoditel na proektot za od Tikve{koto vo Skopskoto vino vo ramkite na AgBiz vinogorje, na primer, se gubi programata, potvrduva deka od negoviot kvalitet i od Zakonot za vino e praven nego ne moè da se napravi spored opredelbite na evropkvalitetno vino. Direktorite skata legislativa, no smeta na vinarnicite reagiraa na deka ima prostor toa da se vakvite apsurdni zakonski implementira vo makedonski ograni~uvawa, so koi av- uslovi. tomatski se namaluva nivnata Spored nego, dràvata treba konkurentska prednost na da bide vnimatelna samata stranskite pazari. da ne si napravi problem so deklariraweto na kvalitetot DA SE DETALIZIRAAT na vinata i so nivniot izvoz. USLOVITE ZA TRANSDamovski apelira ova dopolPORT NA GROZJETO Spored statistikata na Stopan- nitelno da se ispita, zatoa skata komora na Makedonija, {to, spored nego, ne smee da izvozot na vino vo {i{iwa se ograni~uva deklariraweto od godina vo godina raste i na kvalitetot na vinata na ako porano be{e okolu 10% vinarnicite na koi procesot od vkupniot izvoz na vino, na vinifikacija im e vo drugo sega opfa}a 50%. Analizite, vinogorje. pak, na AgBiz programata na “Smetam deka treba da se USAID govorat deka i cenata propi{at dopolnitelni uslovi za izvezeno {i{e vino od za transportot na grozjeto do Makedonija od godina vo momentot na vinifikacija, koi godina raste, odnosno deka detalno }e go uredat na~inot prose~nata cena po litar na negovoto prenesuvawe. izvezeno pakuvano vino e Zatoa {to ako grozjeto se

62.000 42,3 60,5 45,4

MAKEDONIJA NE E FRANCIJA! akedonija ne moè da se sporeduva so zemjite na Evropskata unija, kako {to e Francija, koja ima tradicija na vinska zemja. Francuskite vina, na primer, na etiketite voop{to ne ja deklariraat klasata na vinoto, dali e kvalitetno vino ili trpezno, tuku samo ja naveduvaat oblasta vo koja se proizveduva. No, svetskite potro{uva~i gi znaat francuskite vina i dobro znaat od koja vinska oblast vo Francija kakvo vino moàt da o~ekuvaat. Za Makedonija s$ u{te ne e izgradena percepcija za vinska zemja, pa zatoa ne moè da se o~ekuva deka ako nekoe vino e trpezno }e ima ist tretman od potro{uva~ite kako kvalitetnoto. Za eden evropski potro{uva~ da moè da konstatira deka nekoe makedonsko trpezno vino e kvalitetno toj treba prvo da go proba, a za da go proba treba da donese odluka da go kupi.

Navigator

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK INSPEKCIJA ZA GOLEMITE EKONOMII! I!

STANISLAV PIGON

ELIZABETA KAN^EVSKA–MILESKA

ANTE GOTOVINA

Najgolemiot Makedonec i protestite i pomen-ku}ata na To{e e Tisprati od site Makedonci im N pritisocite od S gotova i }e bide otvorena na evropratenicite Hrvatska ne mu pomogna 25 april, so {to Minismakedonski poemi za da ne go zaboravat makedonskiot jazik koj go izbri{aa

terstvoto za kultura zatvori eden zna~aen proekt za Makedonija

naa na porane{niot hrvatski general da se spasi od zatvorot vo Hag

SERXO MARKIONE

iat povlekuva 130.000 avF tomobili “punto” poradi problemi so sopira~kite, {to e u{te eden udar za ovaa kompanija koja ja deli krizata so drugata avtoindustrija

EBA DA PRETRPI PROMENI!?

MPAS, O VO ]OR-SOKAK!

Sosema realno i nepristrasno, Kristin Lagard, ministerkata za finansii na Francija, se povika na dobropoznatoto pravilo deka “podobro e da se sopre, otkolku da se lekuva”. Bez razlika na toa koja zemja kolkav pridones ima vo zakrepnuvaweto na globalnata ekonomija po finansiskata kriza, momentalnata kriza na Bliskiot Istok i posledicite od katastrofalniot zemjotres i cunamito vo Japonija, koi gi razni{aa ramkite na svetskata ekonomija, deviznite kursevi i cenata na naftata i ostanatite surovini, na posledniot sostanok na G-20 Lagard predloì najgolemite svetski ekonomii da bidat staveni pod lupa na Me|unarodniot monetaren fond, kako preventiva od nov kolaps na globalnata ekonomija. So cel da ja odrì dinamikata na zaìvuvawe na ekonomiite po globalanta finansiska kriza, Lagard ostana istrajna vo namerata dodeka taa

KRISTIN LAGARD pretsedava so Grupacijata 20 najrazvieni svetski ekonomii i brzoraste~ki ekonomii (G-20) da vospostavi merki so koi } e se namali rizikot od nastanuvawe nova kriza. Otsega pa natamu finansiskata sostojba i buxetskiot deficit na brzoraste~kite ekonomii ,kako Kina i Indija, a istovremeno i na SAD, Velika Britanija, Francija, Germanija, Japonija, }e bidat monitorirani, so {to bi se namalila neramnote`ata koja postoi me|u niv. Inicijativata predvodena od Lagard pretstavuva za~etok na edno podolgotrajno re{enie za za{tita na svetskata ekonomija. Kolku }e bide uspe{na ovaa inicijativa ostanuva da poka`e vremeto.

GUBITNIK

EU AGENDATA VO AUT!

Dali vo ekot na ekspresnoto predizborno nosewe zakoni Vladata napravila previd koga gi skroila izmenite na Zakonot za vino bez da izmeri kakva {teta moàt da & nanesat na industrijata? Stanuva li zbor za slepo sledewe na evropskata legislativa, bez da se razmisluva za doma{niot izvoz na vino? bere rano nautro pod idealni uslovi i vedna{ se transportira vo plasti~ni gajbi vo kamioni so sistem za ladewe, zo{to da ne moè od nego da se proizveduva kvalitetno vino?”, veli Damovski. Toj dodava deka ova ne smee da se poistovetuva so situacii kade {to i lozjeto i vinarnicata se nao|aat vo isto vinogorje, no grozjeto do pogonite za prerabotka patuva tri ~asa vo traktor. Spored nego, momentalnoto zakonsko re{enie ne samo {to }e go zagrozi izvozot, tuku i } e pridonese vinarnicite da go namalat otkupot i da se naso~at samo kon proizvodstvo na nalivno vino, zatoa {to nema da imaat interes da investiraat vo kvalitetni vina ako ne moàt da gi izvezuvaat kako takvi. Ovie izmeni za deklariraweto na geografskoto poteklo ne & pravat problem na vinarnicata Dalvina, zatoa {to taa ima 320 hektari sopstveni lozovi nasadi ,koi se nao|aat vo istoto vinogorje kade {to e i vinarnicata. Sepak, spored nejziniot sopstvenik, Del~o Baltovski, Vladata treba da gi konsultira vinarnicite za zakonskite izmeni. “Samo 10 vinarnici od Makedonija izvezuvaat vino vo {i{iwa. Poèlno e da bideme konsultirani koga se pravat zakonski izmeni. Da kaème

{to mislime pred da bidat doneseni izmenite. Zatoa {to celta na site treba da bide da imame zakonska ramka koja }e go pomaga izvozot”, veli Baltovski. Iako problemot {to se javuva so deklariraweto na kvalitetot ne go zasega li~no nego, toj smeta deka oddale~enosta na grozjeto od vizbata ne e glavniot faktor za kvalitetot na proizvedenoto vino. S$ e do principot na organizacija na vinarnicata, veli toj.

“Edno e grozjeto da se prenesuva 200 kilometri vo kamion so cerada i da go pe~e sonce ili da go vrne do`d. A drugo e ako toa se prenesuva vo plasti~ni gajbi vo kamioni so razladuvawe. Toga{ nitu 30 kilometri, nitu 500 kilometri se problem za odr`uvawe na negoviot kvalitet”, veli Baltovski i potencira deka kvalitetot na vinoto 70% zavisi od toa kako }e se odgleda grozjeto.

Makedonija godi{no proizveduva od 90 do 100 iljadi toni vino, od koi 60 iljadi toni se izvezuvaat.

Vicepremierot Vasko Naumovski so definiraweto na datumot za predvremeni izbori kako celosno da se opu{ti vo svojot sektor i prestana da se interesira za evrointegrativnite procesi vo zemjava. Ne deka i prethodno ne{to mnogu se angaìra{e za pribliùvaweto na zemjata do EU, no sega kako da znae deka nema povtorno da bide zadolèn za ovoj vaèn sektor, pa go napu{ti brodot u{te pred da potone. Taka, dodeka vo ~etvrtokot vo Brisel na golemo se debatira{e za idninata na Zapaden Balkan i nivnata integracija vo evropskoto semejstvo, Makedonija ostana bez svoj pretstavnik tamu. Dodeka vo Brisel pa|aat predlozi za imiwata i dodeka se kroe{e idninata na zemjite od ovoj region od strana na visoki prestavnici, kako

ZAMENIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO

GORAN DAMOVSKI AGBIZ

Treba da se propi{at dopolnitelni uslovi za transportot na grozjeto do momentot na vinifikacija, koi detalno }e go uredat na~inot na negovoto prenesuvawe. Zatoa {to ako grozjeto se bere rano nautro pod idealni uslovi i vedna{ se transportira vo plasti~ni gajbi vo kamioni so sistem za ladewe, zo{to da ne mo`e od nego da se proizveduva kvalitetno vino?

VASKO O NA NAUM NAUMOVSKI AUMOVSKI pretsedatelot na Komisijata, @oze Manuel Baroso i premierot na Ungarija kako pretsedava~ so EU, Viktor Orban, vo Evropskiot parlament otsustvuva{e oficijalen pretstavnik na zemjata da gi slu{ne preporakite i predlozite na Unijata. So vakvata politika Vladata samo go poka`uva vistinskoto lice od pari~kata za toa kolku Evropskata unija e vo fokusot na nivnite politiki. Da se nadevame deka slednata postava }e u~i od sega{nite gre{ki i }e bide pove}e posvetena na EU agendata.

MISLA NA DENOT

PERICA IVANOVSKI O~ekuvame od vinarnicite inicijativata da potekne od kaj niv, kako pazarni subjekti. Ako sakaat da se smenat geografskite regioni, neka dadat predlog kako da se napravi toa. Neka izlezat so usoglasen stav, a Pravilnikot mo`e da se smeni bez problem.

USPEШNITE LUЃE NE SE NASO^UVAAT KON PROBLEMOT, TUKU KON POVOLNITE MO@NOSTI

STIVEN KOVEJ AMERIKANSKI AVTOR

Navigator

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

KOJ GO PRODAVA IMOTOT NA GAZDA NINI?

BIZNISITE NA GAZDA NINI VO MAKEDONIJA SÉ U[TE KONTROVERZNI

Bliski lu|e na gazda Nini ve}e nekolku nedeli nudat na proda`ba akcii {to negovata kompanija Jaka 80 gi poseduva vo nekolku makedonski kompanii, velat izvori na “Kapital”. Del od negovite porane{ni sorabotnici velat deka nemaat informacii {to se slu~uva so kapitalot na Jovica Stefanovi} vo Makedonija ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ikoj ne znae koj go rasprodava imotot na gazda Nini vo Makedonija. Dodeka srpskiot biznismen ve}e {est meseci e vo zatvor, negovite biznisi vo Makedonija ostanuvaat kontroverzni. Iako negovi bliski lu|e ve}e nekolku nedeli nudat na proda`ba akcii {to negovata kompanija Jaka 80 gi poseduva vo nekolku makedonski kompanii, sepak, del od negovite porane{ni sorabotnici velat deka nemaat informacii {to se slu~uva so negoviot kapital vo Makedonija. Kako {to doznava “Kapital”, prijatelite na Jovica Stefanovi}-Nini se javuvale kaj nekolku akcioneri vo fabrikata za konditorski proizvodi Evropa, kade {to Jaka 80 ima udel od 16%, i im gi nudele akciite da gi otkupat. No, osven vo Evropa, lu|eto na Nini, koi se pretstavuvale kako

sorabotnici na srpskiot biznismen od Kumanovo, gi prodavale i udelite na Jaka 80 vo drugite firmi. Spored informaciite do koi dojde “Kapital”, za akciite vo Evropa zainteresirana bila i nekoja ruska kompanija. Menaxmentot na Evropa potvrdi deka imalo vakvi obidi, no ne saka{e da gi komentira {pekulaciite. Nivnata reakcija be{e samo deka tie go imaat mnozinskiot udel i deka ne e va`no dali nekoj }e gi kupi akciite na Jaka 80 vo fabrikata. Aleksandar Petrevski, porane{en direktor na Mak Broker, brokerskoto dru{tvo preku koe Nini gi prave{e transakciite i gi kupuva{e akciite na Make-

donska berza, pak, tvrdi deka nema nikakvi najavi deka se rasprodava imotot na kontroverzniot srpski biznismen. “Toa se samo {pekulacii. Kolku {to znam jas, nikoj ne gi rasprodava akciite na Nini nitu udelite koi preku Jaka 80 gi ima vo makedonski firmi. Ne sum informiran deka nekoj go pravi toa”, izjavi Petrevski. Za informacijata deka bliski lu|e na Nini gi nudele akciite {to Jaka 80 gi poseduva vo Evropa na nejzinite akcioneri Petrevski veli deka nema informacija, no komentira deka e mo`no da gi prodava, so {to site akcii bi se vratile vo sopstvenost na akcionerite na Evropa.

So biznisite koi sega gi ima Nini vo Makedonija ne e zapoznaen nitu Zoran Trpeski, porane{niot direktor na Makedonska banka, vo koja Nini be{e mnozinski sopstvenik. “Ne sum informiran {to se slu~uva so firmite na Nini vo Makedonija. Nemam informacija dali i {to planira da prodava. Znam samo deka e vo zatvor za finansiska izmama {to ja napravil vo Srbija. Nemam kontakti so nego u{te od propa|aweto na Makedonska banka”, izjavi Trpevski za “Kapital”. Jovica Stefanovi}-Nini ve}e {est meseci e vo pritvor vo Srbija za pronevera na lekovi “te{ka” pet milioni evra i za negovite kriminalni dela se vodi

istraga vo srpskite sudovi. Vo Makedonija nikoj ne se ni interesira, nitu, pak, znae {to }e bide so

kapitalot koj go poseduva vo nekolku firmi, nitu so Makedonska banka, koja s$ u{te e vo likvidacija.

[TO POSEDUVA NINI VO MAKEDONIJA? o Makedonija, Nini e mnozinski sopstvenik na Jaka 80 preku negovata firma NINI Vse javuva Ni{, koja poseduva pove}e od 60% od kapitalot na radovi{kata firma. Jaka 80, pak, kako sopstvenik na 16% od akciite vo konditorskata fabrika Evropa. Nini ima pove}e od 25% vo @ito Skopje, od koi 19,9% se vo sopstvenost na Jaka 80, a 7,4% na Apteki Maklek, koja isto taka e negova firma. Jaka 80 ima i udel od 12% vo farmacevtskata kompanija ICN farm.

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

4,3% 6,9% 2,6% K

PROCENKI... pretsedatel na Svetskata banka

RASTE BROJOT NA SIROMA[NI vetot zazdravuva od ekonomskata kriza, no s$ pove}e se zgolemuva brojot na siroma{nite poradi visokite ceni na hranata, izjavi pretsedatelot na Svetskata banka, Robert Zelik. Kako rizici toj gi navede visokite i nepostojani ceni na hranata, gorivoto, prirodnite katastrofi, politi~kata nestabilnost na Bliskiot Istok i na Bregot na Slonovata Koska, porastot na inflacijata vo ekonomiite so zabrzan razvoj i dol`ni~kite krizi vo Evropa. “Ova ne e vreme za spokojstvo, nitu za vrtewe grb na me|unarodnata sorabotka. Na svetot mu e potreben multilateralizam koj funkcionira”, dodade Zelik. Toj potesti deka vo svetot postojat okolu edna milijarda gladni lu|e, na koi sekoi 68 sekundi im se pridru`uva u{te po eden ~ovek.

PORASNAL PROMETOT VO INDUSTRIJATA NA DOMA[EN PAZAR VO ISTIOT PERIOD PORASNAL PROMETOT SO INDUSTRISKI PROIZVODI NA STRANSKI PAZARI VO FEVRUARI SPOREDENO SO JANUARI GODINAVA

PREGLED VESTI

ROBERT ZELIK,

E ZGOLEMEN PROMETOT VO INDUSTRIJATA VO FEVRUARI SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC, SOOPШTI DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA

U[TE 17 NISKOPODNI I EDEN DVOKATEN AVTOBUS PO SKOPSKITE ULICI oviot dvokaten avtobus so retro dizajn i u{te 17 niskopodni avtobusi bea pu{teni vo upotreba od strana na Javnoto soobra}ajno pretprijatie JSP. Dvokatniot avtobus so broj 15 }e soobra}a na relacija Novo Lisi~e–Karpo{, ima 39 mesta za sedewe na gorniot kat, 18 na dolniot kat, tri sedi{ta na preklopuvawe i 20 mesta za stoewe na patnicite. “So dvokatniot avtobus }e se obideme da go spoime staroto i novoto, a so niskopodnite }e se dobli`at gra|anite do moderen i efikasen gradski prevoz”, izjavi ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, i najavi deka ve}e e raspi{an javen oglas za nabavka na 15 novoproizvedeni niskopodni dvokatni avtobusi od otvoren tip. Spored najavata na Janakieski, do krajot na juli godinava se o~ekuva da pristignat ostanatite 48 ednopodni avtobusi, a vo septemvri 67 dvokatni avtobusi, so {to }e bide napravena celosna zamena na vozniot park na Javnoto soobra}ajno pretprijatie. Pred dva meseci bea promovirani 15 niskopodni gradski avtobusi, koi ve}e soobra}aat niz ulicite na glavniot grad, so {to dosega se pu{teni vo soobra} aj 32 niskopodni avtobusi. So toa, pove}e od 10% od vozniot park na JSP-Skopje e obnoven. Vkupnata brojka za nabavka na niskopodni avtobusi e 80, dodeka za dvokatni 202

MALITE HIDROCENTRALI PROIZVELE 40% POVE]E STRUJA alite hidrocentrali vo prviot kvartal od 2011 godina proizvele 40% pove}e struja od planiranoto. Kako {to informiraat od EVN Makedonija, proizvodstvoto na elektri~na energija vo prvite ~etiri meseci godinava iznesuva 45 GWh, nasproti planiranite 32 GWh, so {to e nadminato planiranoto proizvodstvo na elektri~na energija od obnovlivi izvori. Sporedeno so prosekot na proizvodstvo vo istiot period vo poslednite 10 godini, koj iznesuva 25,5 GWh, se beleì zgolemuvawe za celi 117%. “Vakvata sostojba se dolì na celosno zaokruènata revitalizacija na malite hidrocentrali i voveduvaweto oderna tehnologija vo niv”, se veli vo soop{tenieto od EVN.

VO TRANSPORT PO GRADE@NI DOZVOLI ZA STARIOT DEL NA OHRID o najnovite zakonski izmeni od Zakonot za gradewe se utvrduvaat granicite na za{titenoto podra~je vo Ohrid, odnosno strogo za{titenoto gradsko jadro, kade {to vo idnina }e mo`e da se gradi samo so soodvetna dozvola izdadena od Ministerstvoto za transport i vrski. Soglasno poslednite izmeni vo Zakonot, site pravni i fizi~ki lica koi }e imaat namera da gradat objekti vo stariot del na Ohrid dozvolite za gradba }e mora da gi baraat vo Ministerstvoto za transport i vrski. “Site gradbi vo za{titenata spomeni~na celina se definirani kako gradbi od prva kategorija. Nadle`nosta za izdavawe kakva bilo dokumentacija povrzana so gradewe objekti, izveduvawe dogradbi, nadgradbi, rekonstrukcii, prenamena i drugo e vo domen na Ministerstvoto za transport i vrski”, se veli vo soop{tenieto na ohridskata lokalna samouprava.

NEMA VE]E SKRIENI TRO[OCI ZA KREDITI orisnicite na potro{uva~ki krediti vo Makedonija vo idnina }e gi imaat istite prava i za{tita kako i gra|anite od zemjite-~lenki na Evropskata unija. Spored noviot Zakon za za{tita na potro{uva~ite, se unificira bankarskiot obrazec na koj }e bide navedena dogovornata informacija pri izdavawe potro{uva~ki kredit, so {to se izbegnuva mo`nosta za prikrivawe odredeni tro{oci ili razli~en na~in na nivna prezentacija. Izmenite na Zakonot propi{uvaat to~no koi informacii treba da gi sodrì obrazecot, pri {to definicijata za vkupni tro{oci na kreditot precizno se definira i gi opfa}a site tro{oci povrzani so kreditot {to treba da gi plati potro{uva~ot, odnosno kamati, provizii, danoci, nadomestoci i eventualno osiguruvawe. Spored izmenite na Zakonot, koj stapi na sila, se prodolùva i rokot od pet na 14 dena, vo koj kreditobaratelot moè da se premisli i da go otkaè kreditot. Zgolemena e gornata granica za potro{uva~ki kredit odobren na fizi~ki lica. Spored pretsedatelkata na Organizacijata za za{tita na potro{uva~i, Marija Lon~ar Velkova, zakonot pretstavuva pozitiven ~ekor napred kon za{titata na pravata na potro{uva~ite.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI VMRO-DPMNE: KONDARKO NASTAPUVA KAKO PARTISKA LI^NOST MRO-DPMNE predupredi deka pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Boris Kondarko, moè da se obide da mu na{teti na izborniot proces. Kondarko, kako {to poso~i Sa{o Stefanoski, ~len na Izvr{niot komitet na partijata, svojata zada~a ja najavil u{te pri negoviot prv televiziski nastap, po izborot za pretsedatel na Komisijata, kade {to nastapil kako politi~ar i ~len na SDSM, a ne kako pretsedatel na DIK. SDSM reagira deka obvinuvawata se besmisleni, osobeno poradi toa {to VMRO-DPMNE go izglasale Boris Kondarko za pretsedatel na Dràvnata izborna komisija. Spored niv, VMRO-DPMNE ne treba da ja diskreditira Dràvnata izborna komisija, kade {to imaat i svoi ~lenovi. Del od partiskite prepukuvawa izminatiot vikend bea i sostojbite vo zdravstvoto, za koe SDSM obvini deka se nao|a vo katastrofalna sostojba. VMRO–DPMNE, pak, pobara od generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov, da gi vrati parite od stipendijata {to ja dobil za tro{ocite za specijalisti~ki studii i za polagawe specijalisti~ki ispit.

[LUMBER@E: MONITORING ZA PODOBRA SORABOTKA SO EU oliti~kite odluki, a posebno odlukite za priklu~uvawe kon Evropskata unija treba da se donesat ednoglasno i so konsenzus. Francuskiot ambasador vo Makedonija, @an Klod [lumberè, za izjavata na pretsedatelot na Evropskata komisija deka dràvava }e bide pod monitoring namesto skrining za sostojbite i napredokot veli deka toa e dobra rabota. “Taa sugestija {to e dadena i naide na odobruvawe od makedonskata vlast e ne{to dobro i vospostavuvaweto takvi mehanizmi na redovni konsultacii, koi kolku {to jas znam }e gi vodi potpretsedatelot nadleèn za EU integracii, e pozitivna rabota. Ova e samo eden na~in za sorabotka so EU. Sekoja zemja toa moè da go pravi na razli~en na~in”, veli ambasadorot [lumberè. Vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski. se nadeva deka idniot izvestuva~ za Makedonija vo Evropskiot parlament }e bide profesionalen, objektiven i nepristrasen. “Nie }e sorabotuvame so koj bilo {to }e bide imenuvan kako izvestitel za Makedonija. Veruvame deka toa }e bide nekoj nepristrasen, objektiven evropratenik, koj nema da ima problem so na{eto postoewe. Sekako, i vo ovoj proces se mo`ni reakcii, vlijanija od nekoi dràvi-~lenki, pred s$ od na{ite ju`ni sosedi”, istakna Naumovski.

OMD OD NIMIC POBARA PREKIN NA PREGOVORITE regovorite za imeto vedna{ da se prekinat, pobarala delegacija na Obedinetata makedonska dijaspora na sredbata vo Wujork so medijatorot na ON vo makedonsko-gr~kiot dijalog za imeto, ambasadorot Metju Nimic. Makedonija otsekoga{ bila stranata koja demonstrira posvetenost vo pregovorite za razlika od Grcija koja gi otfrlila site predlozi, velat od OMD. “Rezolucijata na ON so koja se bara od Republika Makedonija da pregovara za nejzinoto oficijalno ime e bez presedan. Nametnatite pregovori za imeto de fakto im go odzedoa osnovnoto pravo na samoopredeluvawe na milioni Makedonci niz svetot”, istaknale od organizacijata na makedonskata dijaspora so sedi{te vo Va{ington. Spored OMD, pregovorite za imeto me|u Makedonija i Grcija se koristat za da se prikrijat kr{ewata na ~ovekovite prava na etni~kite Makedonci koi `iveat vo Grcija, a gi dozvoluva dr`avata.

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

RAMKOVNIOT DOGOVOR E DOVOLEN SAMO ZA DUI

PREDIZBORNA RADIKALIZACIJA VO ALBANSKIOT BLOK MAKSIM RISTESKI

ANKETA NA INSTITUTOT LIBERTA

risteski@kapital.com.mk

UI e edinstvenata partija od albanskiot politi~ki blok {to s$ u{te veruva vo Ohridskiot ramkoven dogovor i na izbori }e odi so zalo`bi za negova doimplementacija. Za DPA i za Nacionalnata demokratska prerodba Dogovorot e mrtov, a Nova Demokratija bara doprecizirawe na negovite odredbi za da se spre~at “tolkuvawa po vkus samo na Makedoncite”. Spored anketata na Institutot Liberta, 72,2% od Albancite smetaat deka Ramkovniot ne ja postignal celta, a 78,5% deka ne se implemetira soodvetno. 56,3% go ocenile u~estvoto na albanskiot partner vo vladite na Gruevski kako celosno inferioren. “Na{ata ponuda na izborite }e bide noviot dogovor {to }e go zameni Ohridskiot, koj nie go pretvorivme vo politi~ka platforma na DPA. Nema da prifatime u~estvo vo Vladata bez prifa}awe na na{ata programa, vo koja se predvideni mehanizmi kako da se uslovi toa od makedonskiot partner”, izjavi porane{niot koordinator na prateni~kata grupa na DPA, Imer Aliu. Nova Demokratija nudi kadrovski re{enija za podobro pozicionirawe na albanskata partija vo Vladata i so toa }e go uslovila svoeto eventualno u~estvo vo kabinetot na idniot premier, no se pla{at deka ako tie principielno odbijat vleguvawe vo vlasta bez ispolnuvawe na nivnite uslovi, toga{ nekoj drug toa }e go napravi bez problem. “Nie }e barame voveduvawe zamenik-premier, koj }e bide eden i }e bide na nivo na premier. Isto taka }e insistirame i pretsedatelot

49,5%

od anketiranite Albanci velat deka izborite nema da bidat fer i demokratski

0,1%

Albanci mu veruvaat na Nikola Gruevski kako politi~ar

1,5%

e doverbata {to ja imaat vo Branko Crvenkovski

8% na Sobranieto da bide Albanec, koga ve}e premierot i pretsedatelot na dr`avata se Makedonci. Dosega ne sme imale minister vo klu~nite resori, vnatre{ni raboti, nadovore{ni raboti, odbrana i finansii ,i toa mora da se smeni. So na{eto barawe }e go uslovime u~estvoto vo vladata i nema da prifatime kompromisi. No, se pla{ime deka ako nie odbieme }e se pojavi druga partija {to } e prifati da u~estvuva vo novata vlada preku nedozvolen kompromis”, izjavi porane{nata prateni~ka na ND, Flora Kadriu. Vo partijata koja se obvinuva za vazalski odnos kon premierot Nikola Gruevski, DUI, velat deka stavovite na rivalite se nerealni. Od iskustvo govorat deka za da se bide del od edna koalicija nedozvoleni se radikalni barawa, tuku neophoden e kompromis i dijalog, ne{to {to priznavaat deka go nemale so Gruevski. “Nepobiten fakt e deka

nie imavme 18, a VMRODPMNE 63 pratenici, so koi na{iot partner bez problem moè{e da gi sproveduva svoite politiki. Nie ne se otkaùvame od na{ite prioriteti, no, za àl, ne bevme dovolno mo} ni toa da go sprovedeme”, izjavi potpretsedatelkata na DUI, Teuta Arifi. NA GRUEVSKI MU VERUVAAT 0,1% OD ALBANCITE Deka albanskite partii }e imaat golem problem da gi motiviraat svoite glasa~i pokaùvaat rezultatite na institutot Liberta, spored koi 42,5% od potencijalnite albanski glasa~i se neopredeleni, a 26,8% voop{to nema da izlezat na glasawe. Spor ed is tr a ` uvaweto, partiite od albanskata opozicija bi dobile 18,4% od glasovite na Albancite, a vladeja~kata DUI 12,3%. Duri 49,5% od Albancite smetaat deka izborite na 5. juni nema da bidat slobodni i demokratski. Za eden od prezenterite na rezultatite od anketata, Kim Mehmeti, najgolemo vnimanie zasluùva

e doverbata koja ja ima Vlado Bu~kovski, kako dosega najpopularen premier kaj albanskiot elektorat

podatokot deka duri 72,5% od Albancite ne mu veruvaat i ne mu veruvale na nitu eden premer dosega, a aktuelniot, Nikola Gruevski, go ocenuvaat kako nacionalist i go poddrùvaat samo 0,1% od niv. “Albanskite partii }e imaat golem problem da gi motivirat glasa~ite. ]e treba da ponudat politika {to }e napravi Makedonija da dobie premier {to Albancite za prv pat }e go ~uvstvuvaat kako svoj. Albanskite partii dosega ne uspeaja da go iskoristat faktot deka ne moè da se napravi vlada bez niv. Ahmeti ne uspea da izdejstvuva ni{to od Gruevski i pokraj svoite 18 pratenici, kolku {to nema da ima nitu edna albanska partija vo idnina. Zatoa, ne moàm da zamislam Albanec za koj e prifatliv Gruevski, osven vo semejstvoto na Ahmeti”, izjavi Mehmeti.

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

SUDOT NAD SUDOVITE SO UGLED POD UGLEDITE

PRAVNI^KA ILI POLITI^KA KARIERA ZA MESTO VO USTAVEN? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

stavniot sud spored s v o j a ta us ta v n a polo`ba ne spa|a vo sistemot na organizacija na dràvnata vlast, nitu, pak, toj odgovara pred nekoja druga vlast. Toj e sud ~ija rabota e da prese~e dali zakonite koi gi predlaga Vladata, a gi nosi Sobranieto se vo soglasnost so ustavot. Negovata privle~nost e vo toa {to sekoj saka da ima vlijanie vrz nego, bidej}i na toj na~in moè da ima vlijanie vo site op{testveni slu~uvawa. Nesporno e deka zakonodavniot organ preku izborot na sudiite na indirekten na~in e vo uloga da vlijae i na rabotata sudot, no tokmu traeweto na mandatot od devet godini ne ostava mo`nost ili go ograni~uva takvoto vlijanie, bidej}i ne se sovpa|a so mandatot na parlamentarniot sostav, se veli vo objasnuvaweto na sostavot i organizacijata na Sudot. No i pokraj toa, na~inot na izbor na sudiite vo Ustaven i ponatamu se stava vo kontekst na prodolèna raka na politi~kite partii. Najsve` e primerot so ekspresniot izbor na Vladimir Stojanovski, koj be{e edinstven kandidat predloèn od Sudskiot sovet i bez realna rasprava dobi mnozinska poddr{ka od Sobranieto vo raspu{tawe. Opozicijata obvini za partizirawe na redovite na Ustaven i sproveduvawe na izbor po nalog na izvr{nata vlast, dodeka vlasta se opravda so potrebata od institucii koi vo periodot na predizborie }e funkcioniraat vo poln kapacitet. Pravnici za Kapital velat deka nazna~uvaweto na Sto-

janovski od formalno praven aspekt e napraveno soglasno zakonot. Razre{eniot sudija Ivanovski be{e predloèn od Sudskiot sovet i izbran od Sobranieto. Za itnosta na postapkata ne sakaat da komentiraat. Spored profesorkata Gordana Siljanovska pre{iroka e ramkata – iskusen pravnik vrz osnova na koja se izbiraat ~lenovite na Ustavniot sud. Itnosta na postapkata dopolnitelno frla somne` na kvalitetot na izbraniot sudija {to moèlo da bide izbegnato dokolku procedurata bila regularna. “Nie sekoga{ personalno kritikuvame i personalno reagirame na slu~uvawata, no vo ovoj slu~aj so Ustavniot sud toa e mnogu pogre{no, bidej}i potrebno e da se vospostavat silni i cvrsti kriteriumi odnosno eden sistem na zasluga odnosno meritokratija. Izborot i profilot na sudii koi sedele vo Ustavniot sud otsekoga{ bile simptomati~ni, imalo lu|e koi bile vrvni pravnici i so silen moralen i profesionalen integritet i lu|e koi doa|ale direktno od politikata”, veli Siljanovska. Spored nea fakt e deka Ustavniot sud ne moè da

ostane bez eden sudija, bidej} i toj mora da prodolì da funkcionira, i to~no e deka toj funkcioniral vo minatoto i bez trojca sudii, no i toga{ se otvoraa drugi pra{awa za toa kolku odlukite koi se doneseni se legitimni, dodava Siljanovska. Idealen model za izbor na ustavni sudii nema, smeta i pretsedatelot na Ustavniot sud, Branko Naumovski. Spored nego, bez razlika na toa dali sudiite }e gi izbira pretsedatelot, specijalno sudsko telo ili Parlamentot, sekoga{ tie koi se obiduvaat da go stavat Sudot ili negovite odluki vo politi~ki kontekst moàt da go napravat toa. “Obidite za diskreditacija na koj bilo funkcioner koj ne e izbran od aktuelnata vlast sekoga{ gi imalo i }e gi ima, i koga opozicijata bila pozicija, i obratno. No, sevo ova e najizrazito kaj nas, pred s$, poradi visokiot stepen na politizacija na dràvata i izrazitata netrpelivost na pozicijata i opozicijata, koja, za àl, eve se reflektira i vrz vakvi nezavisni i samostojni institucii, a se zanemaruva faktot za stru~nosta, kompetentnosta i odgovornosta

na toj koj ja izvr{uva doverenata funkcija. Ottamu, da zaklu~am modelot ne e tolku zna~aen kolku {to e pozna~ajno stru~noto, efikasno i odgovorno izvr{uvawe na funkcijata, odnosno svesta i sovesta na toj koj }e ja izvr{uva taa funkcija”, veli Naumovski. So vakviot raspored na silite vo Sudot, komentira razre{eniot Ivanovski, na vlasta vo idnina }e i bide polesno pri povtoren obid da gi proturka inicijativite za razgleduvawe na ustavnosta na zakonite za penzioniraweto na pripadnicite na MVR, izmenite vo zakonot za lustracija i drugu koi vo negovo vreme bea proglaseni za protivustavni. Sudskiot sovet dade apsolutna poddr{ka na predlogot koj go dade pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski, spored koj, najadekvatno bilo idniot sudija da doa|a od najvisokiot sud Vrhovniot, iako Stojanovski tamu pominal samo sedum meseci. Pred toa toj tri godini bil sudija vo Upravniot sud. Najgolem del od svojot raboten vek go pominal kako sovetnik vo Kabinetot na premierot i kako direktor na Biroto za sudski ve{ta~ewa.

PREGLED VESTI ATINA NE GO PRIFA]A PREDLOGOT NA ORBAN spolnuvawe na vetuvawata koi gi dade ungarskata vlast, vaka pretsedatelot \or|e Ivanov ja komentira izjavata na premierot na Ungarija, Viktor Orban, koj sugerira{e datum za pregovori so Unijata, pa potoa re{enie za problemot so imeto. Poddr{kata za po~etok na pregovorite za polnopravno ~lenstvo na Makedonija vo EU pretstavuva pomestuvawe od status kvo pozicijata vo odnos na pro{iruvaweto, smeta Ivanov. “Za da se pomesti status kvo pozicijata vo odnos na pra{aweto na imeto neophodno e liderstvo i vizija. Toa liderstvo go gledame preku izjavite na Orban, zatoa {to preku site razgovori {to gi imavme seto toa {to go vetija eve sega go ispolnuvaat. Me|utoa, i na sekoja idna sredba na Evropskiot sovet i sekade koga }e stane zbor za pro{iruvaweto na{ite ungarski prijateli }e go potenciraat toa {to be{e istaknato od premierot Orban”, izjavi Ivanov. No, pozitivnata izjava za Makedonija naide na negoduvawe od gr~ka strana. [efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, protestiral kaj negoviot ungarski kolega, Jano{ Martowi, poradi izjavata na Orban. Drucas, kako {to prenesuva gr~kata agencija ANA-MPA, rekol deka Ungarija kako pretsedava~ so EU treba da se dr`i do institucionalnite ramki i dogovori na EU. Budimpe{ta treba da gi po~ituva ednoglasno donesenite odluki na Sovetot na EU i da razbere deka koga zboruva za pra{aweto za imeto toa treba da go pravi kako pretstavnik na EU i site nejzini ~lenki.

ZNM: PRAVILNIKOT NA SRD ]E VLIJAE NA IZVESTUVAWETO Zdruènieto na novinari na Makedonija reagira na Pravilnikot za odnesuvaweto na radiodifuzerite vo period pred po~nuvawe na izbornata kampawa, predloèn od Sovetot za radiodifuzija. Smetaat deka so nego se pravi obid da se vlijae na na~inot na koj navinarite gi podgotvuvaat nivnite prilozi i koi sogovornici moàt da u~estvuvaat vo debatni emisii za izborite. Od ZNM baraat da otpadne delot od Pravilnikot koj na novinarite im zabranuva da koristat tonski par~iwa koga izvestuvaat za redovnite aktivnosti na javnite funkcioneri. Spored niv, Sovetot nedozvoleno navleguva vo na~inot na raboteweto na novinarite i na~inot kako tie gi izgotvuvaat prilozite. Osven toa, prilozite na elektronskite mediumi bez tonski par~iwa se nezamislivi, velat od ZNM. Od ZNM reagirat i na ~lenot so koj vo posebni informativni emisii na temata za izbori smeat da u~estvuvaat nezavisni eksperti, no ne i pretstavnici na politi~kite partii. Pokraj sopstvenicite i urednicite na elektronskite mediumi, na noviot Pravilnik na SRD reagiraa i partiite. Od VMRO–DPMNE velat deka Pravilnikot se podgotvuval bez prethodno konsultirawe so mediumite, na koi se odnesuva. Dopolnitelno, seto toa se pravi vo brza procedura, {to sozdava seriozni osnovi na somnenie deka Zoran Stefanovski, pretsedatelot na SRD, ispora~uva pravilnik napi{an od rakata na SDSM. Sovetot za radiodifuzija gi otfrli vakvite obvinuvawa, potenciraj}i deka Pravilnikot }e pretrpi izmeni.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI JAVNA ADMINISTRACIJA PO ISO STANDARD ladata donese odluka za voveduvawe na standardot ISO 9001:2008 vo site institucii na javnata administracija, so koj }e se ovozmo`i podigawe na kvalitetot na rakovodewe so instituciite, na uslugata i dopolnitelna profesionalizacija. Spored vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, ISO standardot ve}e e voveden i uspe{no funkcionira vo Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, a po~nata e postapkata za sertificirawe i na Generalniot sekretarijat na Vladata. ISO sertificiraweto, kako {to pojasni ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanoski, zna~i voveduvawe na pravila i protokoli kako da funkcioniraat instituciite i postojano sledewe na procesite, so cel nivno unapreduvawe. “Pokraj toa {to instituciite }e bidat poorganizirani, so voveduvaweto na ovie standardi i gra|anite }e imaat mo`nost da bidat podobro informirani do kade se nivnite predmeti”, re~e Ivanoski. Implementacijata na ovoj standard, spored ministerot za obrazovanie

SEPCA: ME\UNARODNA SORABOTKA ZA USPE[NA BORBA PROTIV KRIMINALOT socijacijata na {efovite na policiite na zemjite od Jugoisto~na Evropa(SEPCA) ima cel da obezbedi pobezbeden region, da ja zajakne demokratskata policiska slu`ba, da prevenira i da se bori protiv site formi na organiziran kriminal, da ovozmo`i unapreduvawe na sorabotkata, sozdavawe pobliski vrski i razmena na korisni informacii. “Za da bideme uspe{ni vo borbata protiv kriminalot i vo razmenata na informaciite koi se odnesuvaat za lica ili grupi koi ja zagrozuvaat bezbednosta na ~lenkite na SEPCA, preduslov e sozdavawe pogolema doverba me|u policiite, izjavi direktorot na Biroto za javna bezbednost, Qup~o Todorovski. Kako {to informira crnogorskiot {ef na policijata, Zlatko Mileti}, ~ija zemja od noemvri godinava go prezema pretsedavaweto so SEPCA, vo fokusot e borbata i razbivaweto na kriminalnite organizirani grupi na podra~jeto na JIE. “Za pomalku od edna godina pove}e od 300 lica se uapseni, glavno lica koi se zanimavaat so ilegalna trgovija so narkoti~ki sredstva, oru`je, reketirawe i drugi protivzakonski aktivnosti. Borbata protiv organiziraniot kriminal i ovaa i vo narednata godina e me|u prioritetite na SEPCA, za {to vo me|uvreme, mora da se razvie krim-razuznava~kata mre`a me|u ~lenkite na Asocijacijata vo JIE”, istakna Mileti}. Na tridnevnoto Generalno sobranie na Asocijacijata be{e potpi{an i memorandum za sorabotka so direktorite na policiite na Italija, Turcija i Avstrija.

DVE GODINI OD PRVATA E-PRODAVNICA snovopolo`nikot na kupuvaweto preku Internet vo Makedonija i osnova~ot na prvata elektronska prodavnica vo Makedonija, kompanijata Ekskvizit, napolni dve godini od svoeto postoewe. Kompanijata e formirana od dve mladi èni pretpriema~i, koi veruvaj}i vo svojata ideja po~naa da rabotat i da go promoviraat vo Makedonija noviot sovremen na~in na kupuvawe preku Internet, koj e mnogu razvien i uspe{no fukncionira vo svetot. “Sre}ni sme {to ve}e dve godini uspe{no funkcionirame i {to uspeavme da go odrìme prviot makedonski e-{oping centar, so {to na gra|anite im nudime {iroka paleta na proizvodi koi gi zadovoluvaat nivnite potrebi. Gi sledime svetskite trendovi i na svoite klienti koi gi koristat na{ite uslugi im nudime brzo i bezbedno pla}awe na proizvodite”, veli Biljana Radowanin, menaxer vo Ekskvizit. Internet-portalot www.ex.mk ili www.exquisite.mk ve}e dve godini uspe{no raboti na poleto na elektronska trgovija vo R.Makedonija, promoviraj}i go noviot na~in na kupuvawe preku Internet, so {to im ovozmoìja na gra|anite golemi privilegii i olesnuvawe vo sekojdnevniot ìvot. Po povod vtorata godi{nina kompanijata najavi svoja golema akcija, koja vklu~uva popusti na golem broj proizvodi, kako i vau~eri za popust za site kupuva~i.

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

DUI I VMRO-DPMNE SE PRESMETUVAAT KOJ POVE]E VRABOTUVA

RAMKOVNIOT DOGOVOR OPRAVDUVAWE ZA SITE VRABOTUVAWA!

Bez razlika na matematikite za toa koj pove}e vrabotuva, jasno e deka so reformite vo prenatrupanata administracija sleduvaat otpu{tawa. Toa e “postpejd” cenata na lo{ata politika na Vladata, veli potpretsedatelkata na DUI, Teuta Arifi GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ladeja~kata koalicija VMRO-DPMNE i DUI nikako da se dogovorot koj pove}e vrabotuval vo svojot ot mandat. Dodeka DUI tvrdii deka poslednite tri godinii najmalku administrativcii se vraboteni po Ramkovenn dogovor, VMRO-DPMNE tvrdii deka osven ramkovni nemaloo drugi vrabotuvawa. “Ovie tri godini najmalkuu se vrabotija po Ramkovenn dogovor. Brojkite se javni, i, lesno moè da se sporedi. i. Idejata na pravi~nata za-stapenost ne e da se polnii administracijata, tuku da see nadmine diskriminacijata i da se sfati deka vo admin-istracijata ima mesto zaa site. Vo momentov dràvnataa uprava e najprimamlivotoo mesto za vrabotuvawe. Taka ne moète da razgovarate ni za efikasnost, nitu za ispolnuvawe na filozofijata na Ramkovniot dogovor”, veli potpretsedatelkata na DUI, Teuta Arifi vo poslednoto intervju za “Kapital”. Sosema razli~na procenka, pak, imaat ministerot za administracija, Ivo Ivanovski i pratenikot na DPMNE, Ilija Dimovski. “A dministracijata ne e pogolema od taa vo 2006 godina. Osven po Ramkoven dogovor i po preporaki od EU nema drugi vrabotuvawa, a vrabotuvawata po Ramkoven ne se dovolen argument za da se napadne dali ima reformi. Toa e nasledena obvrska na ne{to {to ne se pravelo prethodno. Ako vo del od tie institucii ima samo 5% Albanci, jasno e deka mora da se vrabotat”, veli Dimovski. I dodeka tie ne moàt da se

dogovorat administracijata dogovorat, vo 2010 godina beleì najgolem porast, pokaà posledniot izve{taj na Agencijata za administracija. Rekordni 2.617 dràvni slu`benici

Vladat Vladata vrabotila lani, so {to sega dr`avnata administracija ima 12.480 vraboteni, odnosno 120.000 vraboteni vkupno (javna i dr`avna administracija).

U[TE KOLKU SLU@BENICI SEDAT DOMA, A ZEMAAT PLATA? Brojkata na kategorijata slu`benici, koja najostro be{e kritikuvana od Brisel, s$ u{te ostanuva nepoznata za javnosta. Nikoj ne otkriva kolku administrativci s$ u{te sedat doma, a zemaat plata. Ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, veli deka taa brojka e mnogu mala i deka iznesuva edna desettina od eden procent, bez da dade konkretna brojka za vakvite slu`benici. Kolku iznesuva ovaa brojka ne otkriva nitu pratenikot na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski. Toj kratko odgovori: “Ne bi znael da vi ka`am”. Poslednata brojka so koja se {pekulira{e vo mediumite be{e deka u{te 1.100 lu|e ~ekaat da bidat rasporedeni na svoite rabotni mesta. Edna desettina od eden procent od ovaa brojka e 1,1 slu`benik. So ogled na toa deka samo pred dve nedeli vicepremierot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, rasporedi 20 takvi {to sedat doma, a zemaat plata, o~igledno matematikata na ministerot Ivo Ivanovski ne mu e najjaka strana.

SLEDUVAAT OTPU[TAWA! Novite zakoni za reforma na administracijata golem del od ekspertite gi protolkuvaa kako vrata preku koja partiskite ~elnici }e gi otpu{taat nepodobnite i neistomislenicite. Deka }e ima otpu{tawa potvrduva i prateni~kata na DUI, Teuta Arifi. “Reformite }e imaat svoja cena, }e mora da ima otpu{tawe. Znaete, cenata na lo{ite politiki e “postpejd”, ja pla}ate otposle”. Dimovski, pak, mnogu posuptilen vo odgovorot. “Ne e predvideno otpu{tawe, no se predvideni mnogu precizni standardi koj s$ mo`e da raboti i kakvi se uslovite. Mnogu e va`no da se znae deka ne zavisi od Vladata dali nekoj }e ostane na rabota, tuku od samite niv. Ako nekoj gi izvr{uva rabotnite zada~i samiot si ja opredeluva sudbinata”, veli Dimovski.

MEDIJACIJATA VO MAKEDONIJA TE[KO ZA@IVUVA

DOVERITELITE BARAAT MEDIJACIJA, DOL@NICITE - SUDSKA POSTAPKA! METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ompaniite koi se soo~uvaat so naplata na svoite pobaruvawa se najzainteresirani za re{avawe na sporovite nadvor od sudovite, no dol`nicite preferiraat tie da se re{avaat na sud, zatoa {to taka gi koristat mo`nostite za odol`uvawe na sudskite proceduri, kako eden od na~inite da izbegnat servisirawe na obvrskite. Ova e zaklu~okot od seminarot “Finansiska korist od medijacija”, koj go organiziraa Komorata na medijatori i Biznis-konfederacijata na Makedonija.

“Mnogu ni e va`no kompaniite ili sprotistavenite strani da stanat svesni za mo`nosta za vonsudsko re{avawe sporovi. Zasega, najzainteresirani se medijatorite i advokatite, koi se direktni u~esnici vo medijacijata. Gledam deka vo posledno vreme i lozarite podgotvuvaat advokatski timovi, tokmu poradi dol`ni~ko-doveritelskite odnosi so vinarnicite i zatoa gi ohrabruvame deka mo`ebi treba da se priklonat kon medijacijata i na toj na~in da najdat re{enie”, veli Mile Bo{kov, pretsedatel na Biznis-konfederacijata na Makedonija. So poslednite izmeni vo

Zakonot za parni~na postapka sudiite i advokatite imaat obvrska da gi potsetat stranite deka za re{avawe na svoite sporovi prvi~no mo`at da pobaraat medijacija. “Zakonot za medijacija i Zakonot za mirno re{avawe sporovi se doneseni u{te vo 2006 godina i 2007 godina. Zatoa, za nas, rabotodava~ite, va`no e medijacijata da bide poprisutna me|u rabotnite, trudovite i dol`ni~ko-doveritelskite sporovi, bidej}i taka se namaluvaat tro{ocite vo postapkata i se dobiva vreme, zatoa {to nekoi sudski sporovi se odol`uvaat. Potencijalnite vinovnici ne sakaat da vlezat vo medijaci-

ja bidej}i sudskoto re{enie mo`at da go igraat na razni na~ini i da go odol`uvaat”, objasnuva Bo{kov. Spored podatocite na Me|unarodnata finansiska korporacija, IFC, dokolku sporno pobaruvawe od tri milioni denari se re{ava po sudski pat tro{okot }e iznesuva 477.800 denari, a sporot vo najoptimisti~ka varijanta }e bide re{en za period od {est do 10 meseci. Ako istiot spor se re{ava po pat na medijacija, toga{ tro{okot bi iznesuval okolu 7.100 denari (6.100 denari za medijacijata i 1.000 denari za notarski tro{oci), a re{avaweto bi traelo okolu dva meseci.

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREDLOG DO VLADATA ZA POMO[ NA GRADE@NIOT SEKTOR

GRADE@NICITE BARAAT 5% DDV ZA ENERGENSITE

Poradi ogromniot rast na cenata na mazutot, naftata i strujata, grade`nite kompanii se soo~uvaat so finansiska kriza i re{enie za namaluvawe na tro{ocite gledaat vo namaluvawe na DDV na site energensi METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

oradi rastot na cenata na energensite doma{nite proizvoditeli na grade`ni materijali se soo~uvaat so golema kriza, pa baraat pomo{ od Vladata. Od Grupacijata na proizvoditeli na grade`ni materijali pri Stopanskata komora na Makedonija baraat Vladata da go namali danokot na dodadena vrednost (DDV) na mazutot, naftata, strujata i na grade`nite materijali od sega{nite 18% na 5%. Spored grade`nicite, poslednata merka na Vladata za namaluvawe na akcizite za gorivata }e nema pozna~aen efekt vrz ovoj del od industrijata bidej}i s$ u{te ne e jasno dali so toa }e se namali i cenata na mazutot. “Od april 2010 godina do april godinava za okolu 50% e zgolemena cenata na energensite. Nie ne barame mnogu, nitu, pak, da bideme privilegirani. Sakame da

bideme tretirani ednakvo kako i drugite sektori, kade {to DDV na energensite e 5%, za razlika od nas, koi pla} ame 18% danok. Isto taka, barame ovoj danok da bide namalen i za na{ite gotovi proizvodi, bidej}i ne sme ednakvo tretirani kako firmite koi prodavaat stanovi, kade {to danokot isto taka e 5%”, veli Vasil Jovanovski od Grupacijata na proizvoditeli na grade`ni materijali i direk-

tor na IGM Xumajlija. Toj veli deka u{te pred po~etokot na ovaa godina, koga cenite na energensite ve}e bea na visoko nivo, se razgovaralo vo Stopanskata komora na Makedonija za toa kakvi merki treba da bidat prezemeni za ubla`uvawe na posledicite od vakvoto dvi`ewe na cenite, a sega tie se na u{te povisoko nivo, {to ja pravelo sostojbata pove}e od alarmantna.

“Cenite na energensite rastat postojano, a nie ne sme vo povolna situacija za da gi poka~ime cenite na na{ite proizvodi. Koga razgovaravme na ovaa tema problem be{e visokata cena na naftata. Denes mazutot ve}e ja dostigna toga{nata cena na naftata. Ako gi digneme cenite }e se bunat grade`nicite i }e se namali plasmanot, koj i sega e na nisko nivo”, objasnuva Jovanovski. Sepak, del od proizvoditelite gi zgolemija cenite na grade`nite materijali za 5%. Proizvoditelite na grade`ni materijali baraat i drugi merki od Vladata za da se podobri nivnata konkurentnost. “Proizvoditelite na grade`ni materijali vo Srbija i Bugarija se daleku pokonkurentni, bidej}i tamu fabrikite koristat gas, pa i tro{ocite im se pomali. Vladata kaj nas ne prezema ni{to, iako na ovoj problem uka`avme nekolku pati”, veli Nikola Velkovski od Zdru`enieto na grade`ni{tvo.

TENDEROT ZA MODERNIZACIJATA NA PATARINITE ]E PO^EKA

ELEKTRONSKI PATARINI NEMA DA SE IZGRADAT NITU GODINAVA ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.copm.mk

lektronskite patarini, koi dve godini gi vetuva Vladata i koi treba da stavat kraj na kriminalot vo naplatata na patnata taksa, najverojatno nema da bidat izgradeni nitu ovaa godina. Iako so kreditot od 107 milioni evra, koj Vladata go zema od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), se obezbedeni pari i za modernizacija na patarinite, tenderot za izbor na izveduva~ }e se objavi po izborite. Proektot za modernizacija na patarinite Vladata go najavi vo 2009 godina, koga odlu~i

da gi dade pod koncesija na stranci, no po edna godina se predomisli i odlu~i ovoj proekt da go finansira od sopstveni sredstva. So ogled na toa {to za vreme na izbori dr`avnite institucii ne smeat da raspi{uvaat tenderi ili da sklu~uvaat dogovori za vakov vid proekti, mali se {ansite elektronskiot sistem za naplata na patarina da bide implementiran do krajot na godinata. Od Miniterstvoto za transport velat deka se po~nati samo podgotvitelnite raboti za realizacija na proektot, no ne davaat informacija koga }e bide raspi{an tenderot. “Vladata odlu~i modern-

izacijata i naplatata na patarinite na Koridorot 10 da ne gi dava pod koncesija i noviot elektronski integriran sistem za naplata da bide sopstvenost na dr`avata. So zaemot od EBRD za ovoj proekt obezbedeni se 17 milioni evra, a Makedonija }e u~estvuva so okolu {est milioni evra”, informiraat od Ministertvoto. Od Agencijata za pati{ta, vo ~ija nadle`nost e implementacijata na sistemot, nemaat informacija nitu proekcija koga }e bide raspi{an tenderot za izbor na kompanija koja }e gi modernizira patarinite, ili, pak, za kolku vreme }e bide realiziran

ovoj proekt. Ottamu objasnuvaat deka za toa odlu~uva Ministerstvoto. Kolku to~no }e ~ini ovoj proekt s$ u{te nema proekcii. Iako prvi~no be{e proektiran na 3-5 milioni evra, na krajot od minatata godina ministerot za transport, Mile Janakieski, izleze so procenka od okolu 10 milioni evra. Sega za modernizacijata na patarinite se obezbedeni 22 milioni evra. Moderniziraweto na naplatnite stanici zna~i voveduvawe integriran sistem za gotovinska i bezgotovinska naplata na patarina bez koristewe ~ove~ki faktor, a seto toa }e se upravuva od Agencijata za dr`avni pati{ta.

PREGLED VESTI [EST MILIONI EVRA OD EBRD ZA MALI HIDROCENTRALI vropskata banka za obnova i razvoj odobri vtor kredit, vo iznos od {est milioni evra, za izgradba na mali hidrocentrali. Kreditot e odobren na firmata PCC hidro za izgradba na ~etiri mali hidrocentrali so vkupen kapacitet od 4,1 megavati. PCC e kompanija za obnovliva energija vo sopstvenost na germanskata PCC DEG Renewables GmBH. Ova e vtora investicija na EBRD vo privatniot sektor vo oblasta na energetikata i se finansira preku direktnata kreditna linija za investicii vo odr`livi izvori na energija vo Zapaden Balkan. Kreditot e dopolnet so sredstva od tehni~ka pomo{ obezbedena od Fondot na Zapaden Balakan, Specijalniot fond na akcioneri na EBRD i od norve{kata Vlada. “Ovaa investicija pretstavuva potvrda na kontinuiranata poddr{ka na bankata za makedonskata programa za koncesii na mali hidrocentrali i uka`uva na delovnata odd`livost na malite proekti za obnovliva energija, so koi se pridonesuva za re{avawe na raste~kite potrebi za energija vo Makedonija”, istakna Elena Urumovska, pretstavnik na EBRD za Makedonija. Od po~etokot na svoeto rabotewe vo Makedonija EBRD ima obezbedeno 550 milioni evra za pove}e od 60 proekti vo klu~nite sektori na ekonomijata, mobiliziraj}i dopolnitelni investicii od 700 milioni evra.

KREDIT ZA STUDENTI OD [PARKASE BANKA rediti za poddr{ka na studentite ponudi [parkase banka vo ramkite na Denovi na obrazovanie i kariera, koi se odr`uvaat na Skopski saem. Bankata nudi krediti za {koluvawe i za apsolventski ekskurzii. Studentskiot kredit za {koluvawe e so maksimalen iznos do 5.000 evra, so kamatna stapka za denarskiot od 12% i od 8,45% za devizniot. Rokot na otplata e 36 meseci. Studentskiot kredit za apsolventska ekskurzija e so maksimalen iznos soglasno so iznosot na profakturata od turisti~kata agencija. Kamatnite stapki se isti kako i za kreditot za {koluvawe, vo zavisnost od toa dali kreditot e devizen ili denarski, a rokot na otplata e 24 meseci. So podignuvawe na eden od dvata kredita, kreditobaratelot dobiva i gratis Visa kreditna karti~ka so krediten limit do edna prose~na mese~na plata.

PROMOVIRAN MAKEDONSKO-RUSKI BIZNIS-KATALOG amo vo prvite dva meseci minatata godina makedonskiot izvoz vo Rusija porasnal 4,5 pati, a vkupnata trgovska razmena se zgolemila za 24,3%. Ruskiot ambasadot vo Makedonija, Oleg Nikolaevi~ [~erbak na promocijata na makedonsko-ruskiot bizniskatalog re~e deka se nadeva deka dvete zemji }e ja zajaknat trgovskata razmena i nejzinata vrednost naskoro }e dostigne edna milijarda dolari, kako pred ekonomskata kriza. “Ovoj biznis-katalog }e go popolni informativniot vakuum koj postoi me|u biznismenite od dvete zemji. Ova e samo po~etok, a vtoroto izdanie na katalogot }e go objavime naesen. Se nadevame deka }e pridonese za natamo{en razvoj na trgovsko-ekonomskite odnosi me|u dvete zemji”, izjavi [~erbak. Spored nego, katalogot treba da prerasne vo dokument koj }e sodrì informacii za investiciskata klima vo Makedonija, za pogodnostite koi gi nudat ekonomskite zoni, site tenderi koi se objavuvaat vo zemjava i drugi sli~ni informacii, za da moàt ruskite kompanii koi se zainteresirani da vloùvaat pobrzo i polesno da se adaptiraat na ovoj pazar.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2,540

MBI 10

2,734

2,535

2,727

2,530

2,720

2,525

2,713

2,520

2,706

2,515

2,699

2,510

2,692

MBID

116.30

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

OMB

116.20 116.10 116.00

2,505

115.90 115.80

2,685

11/04/11

12/04/11

13/04/11

14/04/11

15/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

115.70

11/04/11

12/04/11

13/04/11

14/04/11

15/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/04/11

12/04/11

13/04/11

14/04/11

15/04/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NOVA FINANSISKA @RTVA

PORADI IZBORITE, NEMA DA STIGNAT 50 MILIONI EVRA OD EIB ZA FIRMITE

Bordot na Evropskata investiciska banka }e gi odobri novite 50 milioni evra vo sredinata na maj, no najrano do po~etokot na avgust Sobranieto nema da raboti za da go izglasa garantniot zakon, {to e uslov da po~nat da pristignuvaat evtinite zaemi za firmite vo Makedonija.

NEDELNO TRGUVAWE

JAPONIJA PREDIZVIKA RASPRODA@BA NA PAZARITE NA KAPITAL o{ite rezultati na kompaniite vo SAD, ostvareni vo prviot kvartal od ovaa godina, zaedno so vlo{uvaweto na sostojbata povrzana so nuklearnata havarija vo Japonija gi nateraa investitorite na rasproda`ba na akcii, {to dovede do pad na indeksite na svetskite pazari na kapital. Sli~en sentiment na trguvawe ima{e i kaj Makedonskata berza, kade {to prometot od klasi~noto trguvawe so akcii na nedelno nivo padna za 76,97%, dodeka, pak, prometot od trguvawe so obvrznici ima{e pad od 62,98%. Berzata ostvari promet od 1,2 milioni evra, za razlika od ~etirite milioni evra ostvareni vo ramkite na klasi~noto trguvawe edna nedela prethodno. Pad ima{e i kaj akciskite berzanski indeksi, za razlika od indeksot na obvrznici OMB, koj porasna za 0,31%, zatvoraj}i na 116,17 indeksni poeni. Glavniot berzanski indeks, MBI-10, padna za 0,08% na 2.516,28 indeksni poeni, dodeka, pak, padot na indeksot MBID iznesuva{e 1,06%, zavr{uvaj}i ja nedelata na 2.690,43 indeksni poeni. Trguvaweto lo{o pomina i kaj Belgradskata berza, kade {to osnovniot berzanski indeks, Belex 15, padna za 1,86%, na vrednost od 751,95 indeksni poeni, a prometot se namali za 27,6% i iznesuva{e 3,4 milioni evra. Kaj berzata vo Zagreb pad od 2,14% ima{e glavniot berzanski indeks, CROBEX, koj zatvori na 2.197,49 indeksni poeni, a rast od 5,68% ima{e prometot, koj iznesuva{e devet milioni evra. Pazarot na kapital vo SAD nedelata ja po~na vo o~ekuvawe na dobri vesti od tamo{nite kompanii. Sepak, do toa ne dojde, pa slabite rezultati na Alcoa Inc. i Bank of America Corp. go sru{ija Dow Jones za 0,3%, na vrednost od 12.341,83 indeksni poeni, a vtora nedela po red zaguba ima{e i indeksot S&P 500, koj se namali za 0,6%, na vrednost koja sega iznesuva 1.319,68 indeksni poeni. Identi~ni dvi`ewa imaa i indeksite na evropskite berzi. Evropskiot indeks na akcii Stoxx Europe 600 padna za 1,4%, dodeka, pak, panevropskiot indeks FTSEurofirst300 padna za 1,5%, na vrednost od 1.131,72 indeksni poeni. Na aziskite pazari na kapital dopolnitelen problem minatata nedela bea novite potresi na japonskoto tlo, no i podigaweto na stepenot na radioaktivnost. Glavniot indeks na Tokiskata berza, Nikkei 225, padna za 1,7%, na vrednost od 9.555,26 indeksni poeni.

BILJANA KRSTEVSKA

krstevska@kapital.com.mk

redvremenite izbori }e go odloàt noviot kredit od 50 milioni evra od Evropskata investiciska banka (EIB). Bordot na EIB ostanuva na svoeto - vo sredinata na maj godinava } e & odobri na Makedonija nov zaem, prodolènie na ve}e aktivniot popularno nare~en evtin zaem od 100 milioni evra. No, zakonot za garancija za zaemot }e ~eka u{te nekolku meseci, do formirawe na noviot parlamenatren sostav na Sobranieto. Toj e uslov za parite da po~nat da se povlekuvaat vo Makedonija. Vo Ministerstoto za finansii velat deka noviot zaem od 50 milioni evra }e se odobruva po starite uslovi za zaemot od 100 milioni evra. “Bordot na direktori na Evropskata investiciska banka vo maj godinava treba da odlu~uva za novata kreditna linija za Makedonija. Taa }e bide nameneta za finansirawe mali i sredni pretrijatija. Kreditnata linija vo iznos od 50 milioni evra } e moè da se koristi otkako na Sobranie }e pomine zakonot za garancija”, tvrdi Zoran Stavreski, minister

za finansii. Ako ima nekolku preglasuvawa, noviot parlamentaren sostav mo`e da se formira duri vo avgust. Neizvesno e kolku novite pratenici }e mu dadat prioritet na zakonot, koj treba da ja digne rampata i ovie pari da po~nat da se slevaat kako poddr{ka na makedonskoto stopanstvo. “Pa ova e u{te eden udar vrz privatniot sektor! I taka sme kusi so evtini sredstva za aplicirawe. Tokmu sega koga po~navme da dobivame pove} e nara~ki za izvoz, seknuva u{te eden izvor za finansirawe. Vo mojata kompanija sega se podgotvuva proektnata dokumentacija za aplicirawe za kreditot od EIB”, rezignirano komentira{e ~len na Sojuzot na stopanski komori. Stopanstvenicite mnogu se `alea na bavnata procedura za kreditot od 100 milioni evra od EIB. Otkako Bordot na direktori na EIB na 26 maj 2009 godina go odobri

zaemot, prvata tran{a od 12,4 milioni evra vo Makedonija kapna po sedum meseci. Tolku & be{e porebno na Vladta da go donese zakonot za garancija na zaemot od EIB, a Sobranieto da go izglasa. No, najmnogu mu treba{e na ministerot Stavreski da gi utvrdi so bankite kriteriumite i procedurite po koi } e go delat kreditite {to gi prezemaat od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR). Vo dràvnata banka ne kaùvaat dali novite 50 milioni evra }e gi delat sami ili povtorno kreditiraweto }e odi preku komercijalnite banki. Za noviot zakon za MBPR, bankata dobi ovlastuvawe samostojno da kreditira. Ako MBPR samo go odobruva zaemot, toa treba da gi zabrza procedurite i da go poevtini zaemot, neoficijalno komentiraat vo dràvnata banka. Vo Ministerstvoto za finansii informiraat deka

zaemite od novata kreditna linija od 50 milioni evra }e se odobruvaat po istite uslovi od kreditniot paket od 100 milioni evra. Tie se za investicionite proekti godi{na kamata od 5,5%, rok na otplata pet godini i grejs-period od edna godina. Za zaemite za trajni obrtni sredstva se napla}a godi{na kamata od 5,5%, gejs-period od {est meseci i rok na otplata ne pomal od dve godini i pogolem od tri godini. Makedonskite mali i sredni firmi za 15 meseci uspeaja da povle~at 69,55 milioni evra. Ostanuvaat u{te 30,45 milioni evra, informiraat vo MBPR. Od vkupno odobrenite i povle~eni zaemi se finansiraat proekti so proceneta vrednost od 149 milioni evra, od koi vo firmite {to gi dobile zaemite treba da se otvorat 1.977 rabotni mesta, sumiraat vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

15/04/2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30,042,736.94

0.42%

-5.94%

8.13%

-0.41%

-4.72%

4/14/2011

ILIRIKA GRP

50,651,685.98

3.70%

-6.92%

1.21%

-4.12%

2.42%

4/14/2011

1,983,200

Иново Статус Акции

14,380,283.52

-3.52%

0.45%

4.55%

3.00%

-13.15%

4/14/2011

0.13

4,685,346

KD Brik

39,026,362.70

0.62%

-4.01%

1.96%

-1.86%

3.49%

4/13/2011

KD Nova EU

27,716,534.50

-3.54%

-0.06%

5.30%

1.29%

-3.05%

4/13/2011

КБ Публикум балансиран

30,229,449.09

-2.44%

-1.57%

2.09%

0.57%

-4.40%

4/13/2011

КБ Публикум -обврзници

18,537,806.16

0.00%

4/14/2011

Макстил Скопје

187.73

3.15

140,800

РЖ Услуги Скопје

243.33

0.97

89,790

3,700.00

0.49

85.09 0.00

Комерцијална Банка Скопје 10 емисија на обврзници за 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Македонски телеком Скопје

15/04/2011 Просечна цена (МКД)

Гранит Скопје

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) 9 емисија на обврзници за денацион.

Тетекс Тетово

Износ (МКД)

530.25

-2.49

2,598,240

570.1

-1.54

142,530

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

121.50

-1.22

24,300

85.44

-0.19

169,550

ХВ

561.10

-0.16

359,100

ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата 10 емисија на обврзници за денацион.

15/04/2011 Просечна цена (МКД)

15/04/2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

15/04/2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

4,370.91

401.26

10.89

0.95

Вкупно Официјален пазар

% на промена

обврзници

78,901

обични акции

77,428

-39.79 -2.80

156,330

-25.80

54,562

7,300.00

567.72

12.86

0.21

обични акции

45,596

15.17

GRNT (2010) *

3,071,377

570.10

92.61

6.16

0.53

Вкупно Редовен пазар

45,596

15.17

KMB (2010)

2,279,067

3,700.00

628.36

5.89

1.05

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

0.00

201,925

110

-19.32

Износ (МКД)

MPT (2010) *

112,382

24,418.73

0.72

85.09

0.13

4,685,346

REPL (2010) *

25,920

41,326.47

2,996.49

13.79

0.87

530.25

-2.49

2,598,240

SBT (2010) *

389,779

2,800.00

39.99

70.01

0.66

0.49

1,983,200

STIL (2010) *

14,622,943

187.73

0.47

403.70

2.36

Топлификација Скопје

3600

0.00

792,000

TPLF (2010) *

450,000

3,600.00

279.12

12.90

0.99

Стопанска банка Битола

2800

0.00

501,200

ZPKO (2010) *

271,602

2,200.00

0.35

Комерцијална Банка Скопје

15/04/2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

3,700.00

Македонски телеком Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 15.04.2011)

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

DR@AVATA NESERIOZNA VO SPRAVUVAWETO SO OTROVNIOT INDUSTRISKI OTPAD

OPASNITE RUDNICI JA TRUJAT MAKEDONIJA 17.03.2010 11 Okolu 20 pretstavnici na Obedinetite nacii odnovo ja skeniraat Makedonija i ekolo{kite bombi vo zemjava. Spored ON, vo zemjava ima 20 opasni to~ki za ~ie sanirawe se potrebni 80 milioni evra KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

eprezemaweto re~isi ni{to od strana na dràvata za sanirawe na 20 opasni rudnici povtorno e vo fokusot na Obedinetite nacii, kako pred nekolku godini. Okolu 20 pretstavnici na Obedinetite nacii neodamna povtorno bile vo zemjava za da skeniraat do kade se sostojbite i dali Makedonija prezema konkretni merki za da gi sanira napu{tenite rudnici, po nivnata posledna analiza minatata godina. Vo poslednata analiza na Obedinetite nacii pi{uva{e deka na prostorot na porane{na Jugoslavija ima mnogu napu{teni opasni rudnici, ~ii katastrofalni posledici moàt da bidat sli~ni na tie od izleaniot toksi~en otpad od fabrikata za aluminium vo Ungarija. Konkretno za Makedonija, vo posledniot izve{taj na ON e poso~eno deka vo zemjava postojat 20-ina opasni rudnici ili industriski otpad, koi se zakana za zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina. Kontaminiranoto zemji{te

vo Ohis, rudnicite Lojane i ’Rànovo, vele{kata topilnica se samo del od najopasnite zoni vo zemjava, od koi vo momentov rabotat samo rudnicite Toranica, Sasa, Bu~im i Zletovo. Ostanatite s$ u{te ~ekaat sanacija. Vo otsustvo na dràvna intervencija napu{tenite rudnici s$ u{te se potencijalna “ekolo{ka bomba”. Spored Obedinetite nacii, za da se saniraat industriskiot otpad i jalovi{tata na rudnicite neohodni se re~isi 80 milioni evra. Od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe objasnuvaat deka praznite kasi, slabata implementacija na zakonite i nedovolno stru~nite kadri se glavnite aduti i na dràvata i na investitorite koi so decenii neve{to se spravuvaat so ekolo{kite bombi, predizvikani od otvorenite rudnici i industriskiot otpad vo zemjava. “Institucionalnoto zajaknuvawe treba da odi paralelno so implementiraweto na legislativata od EU. So harmonizacijata na zakonite vnesuvame obvrski za ~ija implementacija se neophodni visokostru~ni i posveteni kadri na rabotata {to ja vodat. Neohodni se i visokoprofesionalnite tela, kako

SOWA LEPITKOVA

ZAMENIK-MINISTER ZA @IVOTNA SREDINA “Ne sum zadovolna. Mnogu malku e napraveno dosega. No, treba site subjekti zaedno da bidat op{testveno odgovorni, i centralnata i lokalnata vlast i stopanstvenicite. Koga ekonomijata i ekologijata }e odat raka pod raka, toga{ mo`eme da zboruvame za celokupen napredok. Jas pravam malku po malku, kako zamenik-minister.”

RUDNIKOT LOJANE NAJOPASEN!

{to e Agencijata za ìvotna sredina i Fondot za ìvotna sredina, kade {to strogo }e se kontroliraat parite nameneti za ìvotnata sredina, kako i sredstvata koi se pribiraat od ìvotna sredina. Drugo pra{awe e i toa dali dràvata vloùva maksimum za da go iskoristi i toj buxet {to go ima na raspolagawe. Del od administracijata kaj nas ne e dovolno obu~ena pravilno da gi primeni normite na EU. Duri i pogolemiot del od makedonskata industrija nedovolno serizno gi sfa}a obvrskite koi gi nametnuvaat novite zakoni, vo pogled na upravuvaweto so opasniot otpad”, veli Filip Ivanov, direktor na Upravata za ìvotna sredina. MINISTERSTVOTO ZA @IVOTNA SREDINA GODINAVA SO 10% POMAL BUXET Ovie priznanija se seriozen alarm deka nadle`nite vo

dràvata nedovolno seriozno im pristapuvaat na problemite koi se zakana za ìvotnata sredina vo zemjava. Kolku dràvata odvojuva za da go re{i problemot so prisutnoto olovo, arsen, kadmium, hrom i jaglerod dioskid vo zemjata, vo vodata, vo vozduhot, a so toa i vo ~ove~kiot organizam pokaùva i namaleniot buxet za 2011 godina na Ministerstvoto za za{tita na ìvotnata sredina za 10%. No, iako ova ministerstvo za 2010 godina dobilo buxet od 7,9 milioni evra, a za ovaa 7,1 milioni evra, ottamu nema najavi deka so tie pari }e se sanira otvoreniot rudnik vo Lojane, okolinata na vele{kata topilnica ili jalovi{teto na rudnikot Jugohrom. Od Dràvniot inspektorat za ìvotna sredina alarmiraat deka dràvata mora da se svesti {to pobrzo so kakvi posledici moè da se soo~i Makedonija ako navreme

i soodvetno ne gi tretira potencijalnite ekolo{ki bombi. Nezadovolna od toa kako zemjava se spravuva so industriskiot otpad e i zamenik-ministerkata za ìvotna sredina. “Ne sum zadovolna. Mnogu malku e napraveno dosega. No, treba site subjekti zaedno da bidat op{testveno odgovorni, i centralnata i lokalnata vlast i stopanstvenicite. Koga ekonomijata i ekologijata } e odat raka pod raka, toga{ moème da zboruvame za celokupen napredok. Jas pravam malku po malku, kako zamenikminister”, objasnuva Sowa Lepitkova, zamenik-minister za ìvotna sredina. Vo analizata na Obedinetite nacii za Makedonija napu{teniot, a s$ u{te otvoren, rudnik Lojane go zazema prvoto mesto koga e vo pra{awe negriàta na dràvata i toksinite koi se osloboduvaat od rudnikot.

Vo analizata na Obedinetite nacii za Makedonija napu{teniot, a s$ u{te otvoren, rudnik Lojane go zazema prvoto mesto koga e vo pra{awe negriàta na dràvata i toksinite koi se osloboduvaat od rudnikot. “Pove}e od eden milion toni arsen, antimon i drugi opasni materii se rasfrleni vo deponijata golema kolku 15 fudbalski igrali{ta. Arsenot spa|a me|u najpoznatite otrovi. Negovoto vlijanie moè da predizvika leukemija, srcevi zaboluvawa i rak na pove} e organi. Otvorenata jama se nao|a vo blizina na u~ili{te i nekolku stanbeni i komercijalni objekti”, pi{uva vo poslednata analiza na Obedinetite nacii. “Pove}e od eden milion toni arsen, antimon i drugi opasni materii se rasfrleni vo deponijata golema kolku 15 fudbalski igrali{ta. Arsenot spa|a me|u najpoznatite otrovi. Negovoto vlijanie moè da predizvika leukemija, srcevi zaboluvawa i rak na pove} e organi. Otvorenata jama se nao|a vo blizina na u~ili{te i nekolku stanbeni i komercijalni objekti “, pi{uva vo poslednata analiza na Obedinetite nacii. Najmalku za tri meseci Makedonija povtorno }e se soo~i so kritikite od Obedinetite nacii koga se vo pra{awe opasnite rudnici i hidrojalovi{tata.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.00%

СКИБОР

2.48%

3.52%

4.25%

5.10%

Ломбарден кредит

5.50%

МКДОНИА

2.40%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

4.60%

5.50%

6.10%

8.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 8.30%

ЕМУ

евро

61.5312

Комерцијална

4.80%

5.50%

6.00%

8.00%

8.50%

САД

долар

42.7270

НЛБ Тутунска

4.50%

5.50%

6.00%

8.20%

8.40%

В.Британија

фунта

69.7237

Швајцарија

франк

47.7764

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44.2480

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.8576

61.6

43.2

70.3

48.3

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

KAKVA E IDNINATA NA PENZISKIOT SISTEM?

NEVRABOTENOSTA I SKROMNIOT EKONOMSKI RAST ]E GI “DOJADAT” PENZIITE NA IDNITE PENZIONERI VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

amaluvaweto na pridonesite za penzisko osiguruvawe od 21,2 na 18%, ja potkopa penziskata reforma vo Makedonija. Ekspertite koi u~estvuvaa vo reformata od samite po~etoci alarmiraat deka namalenite prilivi vo Fondot od pridonesi i rekordno visokata stapka na nevrabotenost }e imaat dolgoro~ni negativni posledici vrz penziskiot sistem. Za da se obezbedi kakva-takva odr`livost na penziskiot sistem i pogolema izvesnost deka idnite

k dotacii vo Fondot za penzisko k osiguruvawe od godina vo go Buxetskite dina rastat. Ekspertite predupreduvaat deka ova re{enie ne mo`e da funkcionira do beskraj, zatoa {to nevrabotenosta vo zemjata e pregolema. Nema koj da pla}a pridonesi, a brojot na penzioneri }e raste. Kako so ovoj problem se soo~uvaat razvienite zemji? penzioneri }e mo`at da si gi ostvaruvaat svoite prava, Vladata mora da da ja vodi ekonomskata politika vo pravec na namaluvawe na nevrabotenosta i zgolemuvawe na platite na vrabotenite, a ne

da im gi poka~uva penziite na penzionerite za sitni politi~ki poeni, predupreduvaat poznava~ite. Vo sprotivno, PIOM nema da bide sposoben da obezbedi penzii za idnite penzioneri.

ZA DVE DECENII PIOM NEMA DA IMA PARI ZA PENZII?! PIOM }e ostane bez pari za penziite na vrabotenite koi }e se penzioniraat za dvaesetina godini, predupreduvaat ekspertite. Pri~inata za proektiranata finansiska dupka ja gledaat vo faktot {to site {to }e se penzioniraat za dve decenii penzii }e ~ekaat samo od prviot stolb, koj toga{ }e se polni pomalku od vrabotenite, bidej}i odreden procent od nivnite pridonesi }e se vleva i vo vtoriot stolb, voveden pred pet godini. Alarmot dopolnitelno go vklu~uva i samiot Fond, koj vo aktuarskiot izve{taj naveduva deka tranziciskite tro{oci na penziskiot sistem vo 2030 godina }e bidat za celi 160 milioni evra povisoki otkolku sega. Godinava se proektirani na 53 milioni evra, a vo 2030 godina, spored proekciite, }e iznesuvaat 211 milioni evra.

ZORICA APOSTOLSKA PORANE[EN DIREKTOR NA MAPAS “Pritisikot {to nastana poslednive 2-3 godini vrz dr`avniot penziski fond, so namaluvaweto na stapkite na pridonesite, po~na da gi potkopuva rezultatite i pridobivkite od reformata na penziskiot sistem. Namaluvaweto na pridonesite so cel da se rastovari stopanstvoto, navidum izgleda korisno, no toa e samo kusogledo odnesuvawe koe dolgoro~no }e kreira novi finansiski problemi vo sistemot.”

“Namaluvaweto na pridonesite be{e kobno za celokupnata penziska reforma. Ako ja zememe predvid i visokata stapka na nevrabotenost, se dobliùvame do alarmanten soodnos eden vraboten da pokriva eden penzioner. O~ekuvame da nedostigaat pari vo prviot stolb, zatoa {to dràvata ne }e moè da gi nadomesti parite koi nedostigaat, a Fondot nema da bide sposoben da ni ispla} a penzii. Da ne se potpirame samo na matemati~kata stabilnost na penziskiot sistem, zatoa {to mnogu e polesno da se balansiraat brojkite na hartija, otkolku vo realnosta. Kaj nas na sila e isklu~ivo politi~ka odluka za odrùvawe na socijalnata ramnoteà

DAVOR VUKADINOVI] DIREKTOR NA NLB NOV PENZISKI FOND “Za da ne se soo~ime so negativni posledici od poniskite pridonesi, treba da raste vrabotenosta, visinata na platite i prioritet da bide ekonomskiot progres.”

vo dr`avata”, veli Olga Mihajlova-Tikvarovska, porane{en zamenik-direktor na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS).

PIOM s$ pozavisen od dr`avnata kasa

Drasti~no raste sumata koja PIOM od godina vo godina ja prima kako finansiska injekcija od centralniot Buxet. Ako buxetskite pari so~inuvale 27,1% od vkupniot buxet na Fondot vo 2008 godina, vo 2009 godina ovoj procent se iska~i na 33,7%. Najnovite brojki se u{te postra{ni. Lani buxetskiot transfer kon PIOM iznesuval 35%, a za godinava, iako oficijalni podatoci nema, od Ministerstvoto za trud i socijalna

no.

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

TOP 15

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

35%

iznesuvaat lanskiot i godine{niot buxetski transfer kon PIOM

NEREGULARNOTO RABOTEWEDOPOLNITELNA PRIÎNA ZA BULATA VO PIOM?! Vo posledniot Revizorski izve{taj, za 2009 godina, Dràvna revizija utvrdi deka PIOM izdaval re{enija za penzija na lica koi ne gi ispolnuvaat uslovite i dodeluval fiktiven sta` na nevraboteni lica. Pokraj toa, so godini se ~uvale vo fioka barawa za starosna penzija so kompletna dokumentacija i se izdavale re{enija za zemjodelska penzija doneseni spored nov zakon pred da stapat na sila zakonskite izmeni. Evidentirana e i zloupotreba na slu`bena dol`nost kaj pogolem del od vrabotenite vo nekolku op{tini, se veli vo izve{tajot. Samo vo Skopje i Tetovo, vo 2009 godina bile isplateni okolu ~etiri milioni denari za penzii na lica koi ne gi ispolnuvale uslovite. Bile isplateni i pove}e od eden milion denari za penzii, kaj penziski predmeti za koi ne bila obezbedena kompletna dokumentacija, {to spored revizorite, vo pogolem del moè da zna~i neosnovano steknato pravo za penzija. politika velat deka lanskiot procent ne e namalen. Porane{nata direktorka na MAPAS, Zorica Apostolska, smeta deka namaluvaweto na pridonesite bilo presudno za PIOM da trgne nadolu, no stravuva i buxetskite transferi da ne dostignat do 40%, {to bi bilo seriozna opasnost za ovaa institucija. “Pritisikot {to nastana poslednive 2-3 godini vrz dràvniot penziski fond, so namaluvaweto na stapkite na pridonesite, po~na da gi potkopuva rezultatite i pridobivkite od reformata na penziskiot sistem. Vladata uvide deka taa dinamika na namaluvawe be{e prebrza, pa so izmena na Zakonot intervenira{e da zapre namaluvaweto. Smetam deka namaluvawe na pridonesite so cel da se pomogne vo rastovaruvawe od dava~kite na stopanstvoto, navidum izgleda korisno, no toa e samo edno kusogledo odnesuvawe koe dolgoro~no }e kreira novi finansiski problemi vo sistemot”, veli Apostolska. Taa potencira deka kako posledica na toa sega se namaluvaat prihodite na Fondot, a so toa se pojavuva i nedostig od sredstva za isplata ne penziite. Taa predupreduva deka ako prodolì trendot na zgolemuvawe na buxetskite transferi, iznosot moè da dostigne i do 40% od fondovskiot buxet. Situacijata se obiduva da ja smiri ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami. Toj tvrdi deka PIOM e vo dobra kondicija. Reformite koi se sprovedeni vo nasoka na odr`livosta na penziskiot sistem, se dovolna garancija za idnite penzioneri, veli toj. No za razlika od nego, direktorot na NLB Nov penziski fond, Davor Vukadinovi}, smeta deka negativnite posledici od poniskite pridonesi se neizbe`ni, a za da se izbegnat ili ublaàt edinstveniot lek e da se podobri ekonomskata slika vo zemjava, edinstveniot lek e da porasne vrabotenosta, platite i generalno ekonomskiot rast na zemjata.

DVE DOKA@ANI TEHNIKI ZA ISKORISTUVAWE OD POVOZRASNITE RABOTNICI Osven dràvata, i kompaniite treba da razmislat poubavo: dali da im dadat pozadovolitelna kariera na postarite rabotnici? Postojat dve tehniki za dvojna korist koga e vo pra{awe povozrasniot kadar, koi vo svetski ramki se pokaàle kako mnogu uspe{ni. 1. Vozrasnite rabotnici da se tretiraat kako mentori. Na primer, avstraliskata banka Vespak pobara soveti od nejzinite postari rabotnici, za da go prenesat svoeto iskustvo na mladiot kadar; 2. Da im se ovozmoì fleksibilno rabotno vreme, zatoa {to tie pobudno reagiraat na vakvi stimulacii, otkolku na unapreduvwe i povisoki plati.

SINGAPUR SO DOLG POGOLEM OD 100% OD BDP

PIOM U[TE SEGA GI KRATI PARITE ZA IDNITE PENZIONERI Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe u{te otsega planira da im gi namali penziite na tie {to }e se penzioniraat za 20 godini. Vo aktuarskiot izve{taj na ovaa institucija jasno pi{uva deka zamenskata stavka koja sega iznesuva 80% do 2025 godina }e se namali na 72%. Toa zna~i deka ako eden vraboten, ~ija prose~na plata vo tekot na celiot raboten vek iznesuvala 325 evra sega bi zemal penzija od 260 evra, za dvaeset godini taa suma bi se namalila na 225 evra.

27,1%

od vkupniot buxet na PIOM vo 2008 godina bile dotacii od buxetot

“EKONOMIST”: STARITE RABOTNICI IMAAT I PREDNOSTI Evropa e zagri`ena poradi trendot na stareewe na naselenieto koj gi zgolemuva rashodite na penziskite sistemi. Spored analizata na ugledniot britanski magazin “Ekonomist”, dotraenata rabotna sila, vo mnogu slu~ai mo`e da bide i od golema korist za rabotodava~ite. Eksperti za britanskiot magazin objasnuvaat deka iako postarite lu|e pobavno razmisluvaat, tie imaat pogolemo iskustvo i daleku podobri sposobnosti. A i podolgiot raboten vek, velat, ima tri golemi prednosti. Prvata se sostoi vo toa {to rabotnicite pove}e godini zemaat plata, vtorata {to Vladata pribira pove}e pari od danoci, i treta, pribira pove}e pridonesi. Zna~i, ekonomijata raste pobrzo koga lu|e rabotat podolgo.

Evropa gi spasuva penziskite fondovi “Dupkata” vo penziskite fondovi ne e fenomen samo vo Makedonija. Naprotiv. So ovoj problem se soo~uvaat site evropski zemji vo koi naselenieto staree, a prilivite vo fondovite opa|aat. Se doveduva vo pra{awe finansiraweto na idnite penzioneri. Bugarskata Vlada, za da go potkrepi penziskiot sistem ja poka~i stapkata na pridonesi za penzisko za 2%, ja zgolemi dolìnata na staòt, pa duri i zadolìtelnata vozrast i kriteriumite za penzionirawe. Germanija u{te pred ~etiri godini usvoi reforma koja predviduva postepeno prodolùvawe na starosnata granica od 65 na 67 godini, vo periodot od 2012 do 2018 godina. Velika Britanija planira do 2016 godina da ja prodolì starosnata granica do 66 godini, a za desetici godini, granicata da ja poka~i i do 70 godini. I vo Grcija vlasta be{e pri-

XELAL BAJRAMI MINISTEROT ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA “PIOM e vo dobra kondicija. Reformite koi se sprovedeni vo nasoka na odr`livosta na penziskiot sistem, se dovolna garancija za idnite penzioneri.”

nudena, vo sklop na merkite za {tedewe, da ja prodol`i starosnata granica za dve godini. I holandskata vlast neodamna najavi deka do 2025 godina }e ja zgolemi starosnata granica od 63 na 65 godini. [panija, pak, planira da ja golemi starosnata granica od 65 na 67 godini starost. Ekspertite od Instututot “Peterson” vo Va{ington, tvrdat deka zgolemuvaweto na vozrasnata granica za penzinorawe vo EU, }e go amortizira vlijanieto od postaroto naselenie vo narednite 20 godini. Se procenuva deka vo Evropa do 2040 godina, vozrasta na penzionirawe }e se zgolemi na 70 godini. SAD, koi imaat pomlado naselenie, mo`at da si dozvolat starosnite granici da ostanat poniski.

za vreme na globalnata finansiska kri Iako za vo javnosta se sozdava{e bleda slika deka ekonomijata vo Singapur cveta, realnosta go pokaà sprotivnoto. Vo 2008 godina, javniot dolg na Singapur nadmina 100% od BDP BORO MIRÊSKI pored Businessweek, ekonomijata na Singapur bavno napreduva vo 2011 godina najmnogu poradi namalenoto proizvodstvo i blagoto slabeewe na finansiskite uslugi. Iako dràvnite prihodi porasnaa vo 2010 godina, novite dano~ni olesnuvawa vo iznos od 5,2 milijardi dolari i zgolemenata javna potro{uva~ka pred izborite najverojatno }e go zgolemat dràvniot dolg, smetaat ekspertite. ×estopati se zboruva za golemiot dolg na amerikanskata i na japonskata Vlada. Istovremeno slu{ame deka Singapur ima mal dolg. No, statisti~kite podatoci od 2008 godina pokaùvaat deka dràvniot dolg na Singapur vo ekot na svetskata finansiska kriza dostignal 255.464 milijardi dolari, a bruto-doma{niot proizvod (BDP) iznesuva 250.387 milijardi dolari. Spored ova, se ~ini deka i Singapur ima prili~no visok dràven dolg. Prvo, Singapur ima zasluèno dobra reputacija poradi konzervativnoto upravuvawe so dràvnite finansii. Sepak, dràvniot dolg na zemjata be{e povisok od 100% od BDP vo 2008 godina. Nekoi me|unarodni izvori predviduvaa deka }e se zgolemi na 112% do krajot na godinata, {to e ednakvo na 38.000 dolari po ìtel (populacija od 4,9 milioni lu|e), a toa i se slu~i. Ova e silen kontrast na predvidenata stapka na dràven dolg za SAD za 2010 godina od 60%. No, za razlika od SAD, Singapur ima{e postojan i golem suficit vo strukturniot buxet. Oficijalniot buxetski suficit na Singapur od 2003 do 2008 godina vo prosek iznesuva{e 7,4% od BDP godi{no. O~iglednata anomalija vo situacijata, t.e. da se ima golem suficit vo strukturniot buxet, od edna strana, a ogromen dràven dolg od druga strana gi zbuni analiti~arite. No, minatite buxetski suficiti sugeriraat deka ima zna~itelno akumulirano saldo na fiskalnata strana i deka nema potreba od izdavawe dràvni obvrznici. No, ne{to trgnalo naopaku. Glavnoto ograni~uvawe na brutodràvniot dolg kako indikator za fiskalnoto zdravje e toa {to toj gi isklu~uva vladinite pari od minatite suficiti, kako i site fondovi koi bile odvoeni za otpla}awe na dolgot, kako {to toa go stori Singapur. Spored oficijalnite podatoci vo 2008 godina, 82% od dolgot bil vo akcii i obvrznici, 14% vo dràvni zapisi, a preostanatite 4% vo napredni depoziti kaj monetarnata vlast na Singapur

(MAS), koi podocna treba da se konvertitaat vo nekoja od prethodnite dve kategorii. Isto taka, postojat podatoci vo vrska so rokot na dostasuvawe na bruto-dràvniot dolg. Na primer, vo 2008 godina najgolem del od dolgot imal rok na dostasuvawe podolg od edna godina. Sepak, nema podatoci vo vrska so nositelite na dolgot. Od druga strana, godi{niot izve{taj na Centralniot {teden fond (CPF) za 2008 godina pokaùva vkupen iznos na investicii vo vrednost od 153,4 milijardi dolari. Singapur ima visokorazviena kapitalisti~ka me{ana ekonomija. Dràvata poseduva akcii vo kompanii koi so~inuvaat okolu 60% od BDP, preku entiteti kako dràvniot investiciski fond Temasek. Vo dràvata postoi otvorena atmosfera za biznis, koja e relativno nekorumpirana i transparentna, ima stabilni ceni i edna od najvisokite svetski stapki na BDP po ìtel. Nivnata inovativna, a sepak, stabilna forma na ekonomija, koja go kombinira ekonomskoto planirawe so slobodniot pazar, dobi prekar “Modelot Singapur”. Izvozot, osobeno vo oblasta na elektronikata i hemikaliite, i uslugite pretstavuvaat glaven izvor na prihodi za ekonomijata, {to im ovozmoùva da kupuvaat prirodni resursi i surovini koi gi nemaat. Najgolem del od kompaniite vo Singapur se registrirani kako privatni so ograni~ena odgovornost. Vo Singapur, ovie kompanii se posebni pravni entiteti, a nivnite akcioneri ne se odgovorni za dolgovite na kompanijata {to go nadminuvaat akciskiot kapital koj tie go vloìle. Spored toa, za Singapur moè da se kaè deka se potpira vrz detalniot koncept na bescarinska zona, so kupuvawe surovini i prerabotuvaj}i gi za povtoren izvoz, kako na primer, vo elektri i vo nafteniot sektor. Singapur e strate{ko mesto {to go pravi pokonkurenten od mnogu negovi sosedi koi rabotat na sli~ni trgovski aktivnosti. Pristani{teto vo Singapur e najprometno vo svetot, nadminuvaj}i gi Roterdam i Hong Kong. Infrastrukurata na pristani{teto i efikasnite rabotnici, {to e rezultat na uspe{nata obrazovna politka na zemjata, se isto taka va`ni, bidej}i gi davaat ve{tinite potrebni za prerabotka na uvozot vo izvoz. Vo fevruari 2007 godina, Vladata na Singapur potvrdi deka ekonomskiot rast za 2006 godina bil 7,9%, a stapkata na nevrabotenost do 2009 godina se namalila na samo 2,2%. Od vtorata polovina od 2010 godina, Singapaur stana najbrzoraste~ka ekonomija vo svetot, so stapka na rast od 17,9% vo prvata polovina na 2010 godina.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

VISTINATA OSTANUVA NEPRIJATNA

U`asnuva sogleduvaweto deka ovoj vid cini~na ekspeditivnost, zatoa {to tokmu toa e vo pra{awe, verojatno se pogri`i za toa da ne prezememe ni{to vo vrska so klimatskite promeni s$ dodeka ne se soo~ime so katastrofa. Zatoa, koga podobro }e razmislam, gre{ev koga rekov deka na krajot na vicot bea sme{ni republikancite. Vsu{nost, sme{en e celiot ~ove~ki rod

icot po~nuva vaka: “Vo soba vleguvaat ekonomist, advokat i profesor po marketing”. Vo {to e poentata na vicot? Tie bile trojca od vkupno pette “stru~ni svedoci” koi republikancite gi povikale na minatomese~nata rasprava na amerikanskiot Kongres za klimatologija. No, vo finaleto sme{ni bile republikancite, koga eden od dvajcata nau~nici povikani za svedo~ewe prestanal da se pridr`uva na zadadenoto scenario. Profesorot Ri~ard Miler, fizi~ar-klimatolog, e voditel na proekt od Berkli za istra`uvawe na temperaturata na Zemjinata povr{ina, koja delumno e finansirana od fondacijata Koh. A tie {to gi negiraat klimatskite promeni, koi tvrdat deka nau~nicite vo NASA i ostanatite ustanovi {to gi analiziraat klimatskite trendovi gi iskrivile podatocite, se nadevaa deka proektot na Berkli }e dojde do zaklu~ok deka global-

noto zatopluvawe e samo mit. Me|utoa, namesto toa, profesorot Miler pretstavi preliminarni rezultati od istraùvaweto, spored koi trendot na globalnoto zatopluvawe e mnogu sli~en na toj za koj izvestuvale i prethodnite grupi. Odgovorot na negatorskata grupacija be{e predvidliv, no otkri mnogu. Nabrzo }e se posvetime na toa. No, prvo da go razgledame spisokot na svedoci koi go postavuvaat istoto pra{awe {to go imavme na brojnite kongresni raspravi otkako republikancite povtorno ja prezemdo kontrolata nad Kongresot, poto~no, kade {to gi pronajdovme tie lu|e. Sepak, moj najdrag primer e prvata rasprava na Ron Pol za monetarnata politika, kade {to glaven svedok be{e li~nosta poznata po toa {to ja napi{a knigata vo koja izjavi deka Abraham Linkoln bil uàsen tiranin i vo koja se zaloùva za novo secesionisti~ko dvièwe kako soodveten odgovor na novata amerikanska dràva K

nite rezultati, Vots ja otfrli celata rasprava kako “politi~ka scena na kraj na normalnata nauka”. A eden od vernite ~itateli na negovata stranica go proglasi profesorot Miler za “~ovek so skrieni nameri”. Sekako, vsu{nost, tie {to gi negiraat klimatskite promeni se tie {to imaat skrieni nameri, a nikoj koj ja slede{e ovaa rasprava nitu vo eden moment ne poveruva deka }e go prifatat rezultatot koj go potvrduva globalnoto zatopluvawe. No, vredi za moment da se otstapi eden ~ekor nanazad i da se pomisli ne samo za naukata, tuku i za moralnosta. Ve}e so godini mnogu ugledni nau~nici predupreduvaat, i toa s$ poglasno i poitno, deka rezultatite }e bidat mnogu lo{i, moèbi duri i katastrofalni, dokolku prodolìme vaka da se odnesuvame. Moèbi gre{at. No, ako navistina utvrdime deka gre{at, imame moralna odgovornost da & pristapime na taa tema isklu~itelno seriozno i so

kako klimatolo{ki skeptik se mnogu silni - gi otfrla tvrdewata kako na Al Gor, taka i na mojot kolega Tom Fridman i tvrdi deka preteruvaat, a u~esnik e i vo brojni napadi na klimatskite istraùvawa, vklu~uvaj}i go i lovot na ve{terki, poradi bezopasnoto dopi{uvawe preku elektronska po{ta so britanskite klimatolozi. Zatoa, ne e iznenaduvawe deka tie {to gi negiraat klimatskite promeni se nadevaa deka ovoj nov proekt }e go poddrì nivniot stav. Moète da pretpostavite {to se slu~i koga tie nadeì padnaa vo voda. Pred samo nekolku nedeli Entoni Vots, avtor na renomiranata internetstranica koja gi negira klimatskite promeni, go pofali proektot na Berkli i obznani: “Podgotven sum da prifatam kakvi bilo rezultati od toj proekt, duri i ako dokaàt deka mojot stav e pogre{en”. No, nema vrska. Koga se dozna deka profesorot Miler } e gi pretstavi preliminar-

na ekonomskiot fa{izam. Klu~nite svedoci na minatomese~nata rasprava ne bea od toj kalibar, no priredija svedo~ewa koi sodrèa navistina nezaboravni momenti. Eden od niv be{e izjavata na advokatot deka Agencijata za za{tita na ìvotnata sredina ne moè da gi proglasi gasovite od staklenata gradina za zakana po zdravjeto, bidej}i tie emisii rastat poslednite 100 godini, a op{tata zdravstvena sostojba vo ovoj period be{e podobrena. Ne izmisluvam. O da, profesor po marketing na popisot na prethodnite “istoimeni predureduvawa poradi opasnoto globalno zatopluvawe predizvikano od ~ove~kite aktivnosti” (koi, navodno, treba{e da pokaàt zo{to treba da gi zanemarime stravovite) gi vklu~i problemite, kako {to se kiseli do`dovi i ozonski dupki, koi se uspe{no re{eni tokmu so ekolo{ki zakoni. No, da se vratime na profesorot Miler. Negovite preporaki L

POL KRUGMAN nobelovec po ekonomija

otvoren um. Kone~no, ako nau~nicite se vo pravo, } e napravime mnogu golema {teta. Me|utoa, namesto krajna serioznost, dobivme farsa. Navodno, klu~nata rasprava, prepolna so lu|e na koi ne im be{e tamu mestoto, i momentalniot progon na klimatskiot skeptik, koj edinstven be{e podgotven da go smeni misleweto po pretstavuvaweto na novite dokazi. U`asnuva sogleduvaweto deka ovoj vid cini~na ekspeditivnost, zatoa {to tokmu toa e vo pra{awe, verojatno se pogri`i za toa da ne prezememe ni{to vo vrska so klimatskite promeni s$ dodeka ne se soo~ime so katastrofa. Zatoa, koga podobro }e razmislam, gre{ev koga rekov deka na krajot na vicot bea sme{ni republikancite. Vsu{nost, sme{en e celiot ~ove~ki rod.

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

EDUKACIJA

MAJ

AVTOMOBILIZAM

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

Balkan / Biznis / Politika

BUGARIJA DOBI EVROPSKI PARI ZA IZGRADBA NA PATI[TA ite sedum bugarski avtopati{ta i u{te ~etiri glavni pati{ta stanaa del od transevropskata patna mre`a. Bugarija gi zavr{i pregovorite so Evropskata komisija vo odnos na pra{aweto za {irewe na patnata mre`a, {to zna~i deka zemjata namesto so 2,5 milijardi, }e u~estvuva so 500 mil-

ioni evra vo izgradbata na avtopatot Sofija–Varna i na ~etiri brzi pati{ta. Ostanatite dve milijardi evra, odnosno 80% od sredstvata, Bugarija }e gi dobie preku evropskite programi. Pred dve godini na Bugarija & be{e zamrznat pristapot do evropskite fondovi poradi problemi

UKRAINCITE ZAINTERESIRANI ZA PRISTANI[TETO BAR so korupcijata. Premierot, Bojko Borisov, istakna deka so izgradbata na pati{tata vo zemjata }e dojdat i stranski investicii. Spored negovite zborovi, izgradbata na pati{tata zna~itelno }e go podobri `ivotot vo najsiroma{nite severnobugarski regioni zatoa {to }e gi povrze so drugite delovi na zemjata.

ve ukrainski kompanii ja razgleduvaat mo`nosta da u~estvuvaat vo privatizacijata na pristani{teto Bar, soop{ti pretstavnik na Konfederacijata na agrarot na Ukraina, Leonid Koza~enko. “Dve ukrainski kompanii se zainteresirani

MILO[ BUGARIN PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA SRBIJA

ZAGRI@UVA [TO IMAME NAJVISOKA INFLACIJA VO REGIONOT

f , tuku u u fluktuira~ki fu ur kurs. uurr Dr`avata Dr D se zadol`uva u Stopanstvoto ne saka fiksen, premnogu, a TTelekom k S Srbija, b j kkoja j e edna od retkite k jjavni kkompanii kkoja j ostvaruva golema dobivka, ne bi trebalo da se prodava pod cenata

rbija statisti~ki izleze od recesija, no krizata s$ u{te ne e zavr{ena i gra|anite ne ~uvstvuvaat podobruvawe na standardot vo svojot xeb. Stopanstvoto i ponatamu ima problem so nelikvidnosta, nevrabotenosta e visoka i toa treba da bide prioritet na rekonstruiranata Vlada, veli vo intervju za srpskiot vesnik “Novosti” pretsedatelot na Stopanskata komora na Srbija, Milo{ Bugarin. [to treba da napravi itno Vladata za da ne ja zavr{ime godinata so najlo{i ekonomski parametri vo re-

gionot, na {to predupreduvaat ekonomistite? Ni vo vreme na najè{kata kriza nemavme najlo{i ekonomski pokazateli vo regionot, pa veruvam deka taka nema da bide i sega. Zagriùvaat dve raboti – toa {to imame najvisoka inflacija vo regionot i toa {to na listata so zemji po konkurentnost padnavme od 93-to na 96-to mesto, a celta ni be{e da go dostigneme 70-toto mesto. Moè li premierot Cvetkovi} so noviot tim da go napravi toa {to ne moè{e da go postigne prethodnite tri godini? Se nadevam deka noviot kabinet }e po~ne naskoro da gi

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

realizira pette prioriteti: da gi namali nelikvidnosta i sivata ekonomija, da gi re{i problemite vo sektorot za javni nabavki, kade {to se gubi ogromna suma pari poradi netransparentnost, da ja dovr{at gilotinata na propisite i da donese paket-merki za pottiknuvawe na izvozot. Vo ovoj moment kolku firmi imaat problem so nelikvidnosta? Polesno e da se odgovori kolku firmi nemaat problem. Vladata docni so isplatata na obvrski na buxetskite korisnici i toa predizvikuva domino-efekt na celoto stopanstvo. Neophodna e promena

vo Zakonot za obligacioni odnosi, bidej}i toj sega go {titi dol`ni~koto lobi. Veruvate li vo izjavite na guvernerot [o{ki} deka po najvisokoto nivo na inflacija vo april taa stapka }e po~ne da pa|a? O~ekuvam toa da se slu~i. Mislam deka nema da se ostvari

za privatizacijata na pristani{teto Bar, osobeno poradi toa {to ova pristani{te so svojata lokacija e dobra mo`nost za trgovija me|u Ukraina i zemjite na Evropskata unija”, izjavi Koza~enko na biznis-forumot Ukraina– Crna Gora {to se odr`a vo Kiev. Na forumot e zaklu~eno

deka turizmot, infrastrukturniot razvoj, zemjodelstvoto, farmacijata, kako i vospostavuvaweto direktni avio i pomorski linii, se samo nekoi od oblastite za koi postoi interes za pro{iruvawe na sorabotkata me|u dvete zemji, se veli vo soop{tenieto na Unijata na rabotodava~i na Crna Gora.

najpesimisti~koto scenario za inflacija od 15% do 16% na krajot od godinata, tuku 2011 godina }e ja zavr{ime so planiranata ednocifrena stapka na inflacija. Koj kurs momentalno najmnogu & odgovara na srpskata ekonomija? Stopanstvoto, a tuka mislam na izvoznicite i na uvoznicite, o~ekuvaat predvidliv kurs. Ne fiksen, tuku fluktuira~ki, koj se dviì +/- 5%. Zasega, Narodnata banka na Srbija i noviot guverner uspevaat dobro da go izbalansiraat. Mene mnogu pove}e me zagriùva porastot na cenite na hranata, {to moè da predizvika golemi inflatorni udari. Vladata podgotvuva niza potezi za da ja kontrolira cenata na hranata... Se nadevam deka po ètvata, paketot-merki koi gi najavuva Ministerstvoto za zemjodelstvo }e ja stabilizira cenata na prehranbenite proizvodi. Tuka mora da se vnimava tie merki da ne bidat represivni i da ne gi kr{at pravilata na slobodniot pazar, bidej}i na dolg rok ne e vo interes na srpskata ekonomija. Moè li merkite za reprogramirawe na kreditot, koi gi najavi premierot, dolgoro~no da go zgolemat standardot ili za toa se neophodni investicii i otvorawe novi rabotni mesta? Toa e kratkoro~na merka koja ima efekt samo vo prviot moment, koga gra|anite }e po~uvstvuvaat relaksacija i zgolemuvawe na standardot za 30 do 50 evra mese~no. No, dokolku za dve godini ne porasne produktivnosta na

stopanstvoto, golemi problemi }e imaat i gra|anite i bankite koi davale krediti. Vladata treba da se orientira na dolgoro~ni merki koi }e privlekuvaat investicii i }e ovozmoàt otvorawe na novi rabotni mesta. Kolku zagriùva brzinata na zadolùvawe na dràvata? Javniot dolg vo fevruari dostigna 12,6 milijardi evra, {to e za 518 milioni evra pove}e vo odnos na krajot od 2010 godina. Nadvore{niot dolg e 23 milijardi evra. S$ u{te ne vlegovme vo crvenata zona na visokozadolèni zemji, no mnogu sme blisku do taa granica. Va`no e pod koi uslovi se zadolùva taa zemja, a klu~no e za {to se koristat sredstvata. Ako odat za popolnuvawe na buxetskiot deficit poradi javnata potro{uva~ka i socijalni pritisoci, toga{ }e imame golem problem. Mislite li deka Vladata treba da se otkaè od proda`bata na Telekom Srbija? Toa e edna od malobrojnite kompanii od javniot sektor koja ostvaruva visoka dobivka. Vladata ne treba da prifati kakva bilo ponuda koja e pod minimalnata pazarna cena od 1,4 milijardi evra. Sekako, ednakvo e va`no parite od Telekomot, kako {to e veteno, da bidat potro{eni na infrastrukturni proekti i poddr{ka za proizvodstvoto nameneto za izvoz. Koi raboti bi moèle da se realiziraat vo naredniot period, po posetata na srpskata delegacija vo Kuvajt? Kuvajt planira vo narednite pet godini za investicii da izdvoi 130 milijardi dolari i tuka e golemata {ansa za srpskoto stopanstvo vo mnogu oblasti, od zemjodelstvo do grade`na industrija. Biznismeni od Kuvajt }e dojdat vo oktomvri vo Srbija i toga{ }e im ponudime konkretni proekti od oblasta na bawskiot i planinskiot turizam, za {to najmnogu se zainteresirani.

Dali naskoro }e bide formirana razvojna banka, za {to Vie ve}e dolgo vreme se zalagate? Na toa insistirame 2,5 godini, no dosega ne postoe{e politi~ka volja. Strategijata 2020 predviduva osnovawe razvojna banka i se nadevam deka do krajot na godinava kone~no }e bide formirana. Taa e neophodna za da gi zgolemime razvojot na proizvodstvo, nivoto na konkurentnost i finansiraweto infrastrukturni proekti.

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

KRIZATA NE JA ZAGRI@UVA ATINA

GRCIJA I VO KRIZA ]E GRADI AVTOPATI[TA ZA 8,7 MILIJARDI EVRA

]e se gradat novi 720 kilometri avtopat i }e se obnovuvaat 530 kilometri od patnata infrastruktura, za {to gr~kata Vlada }e potro{i 8,7 milijardi evra, od koi del }e dadat evropski banki

ladata na Grcija, po pat na koncesii i javno-privatno partnerstvo, }e poprava i }e gradi pati{ta, {to }e ~ini 8,7 milijardi evra. ]e se gradat novi delnici so dolìna od 720 kilometri i }e se obnovuvaat dopolnitelni 530 kilometri od postoe~kite avtopati{ta, najavi ministerot za transport i infrastruktura, Dimitris Repas. Na ovoj proekt zeleno svetlo mu dade i ministerot za finansii, Jorgos Papakonstantinu. Vo koncesiite }e bidat vklu~eni dràvata, {est gr~ki i {est stranski investitori i 43 banki. Od finansiskite institucii {to }e bidat vklu~eni 11 se lokalni, a 32 stranski. Dràvata }e u~estvuva so 26,5% od vrednosta na proektite, {to e 2,3 milijardi evra, a 26,5% }e se obezbedat od prihodite od patarinite, koi }e se sobiraat samo za finansirawe na proektot vo

podocne`nata faza. Privatnite investitori vo proektot }e u~estvuvaat so 3,1 milijardi evra, koi }e gi pozajmat od bankite. Taa suma e ednakva na 38% od vkupniot iznos potreben za pette avtopati{ta, pri {to 50% }e bidat obezbedeni od gr~kite banki. Dosega za proektot se sobrani okolu

tri milijardi evra, od koi 984 milioni evra doa|aat od javniot sektor. Dr`avnite pari za proektot se obezbedeni od Programata za javni investicii, koja seriozno se namali, i od evropskite fondovi pod Nacionalnata ramka za ekonomski razvoj. Od patarinite za proektot se raspredelija 550 milioni

evra, a prvite zaemi od bankite iznesuvaat 270 milioni evra. Od investitorite se sobrani 500 milioni evra, a od kreditite potrebni za po~etokot na proektot obezbedeni se 800 milioni evra. NOVI RABOTNI MESTA VO VREME NA KRIZA Bez oficijalno da se najavi, ova e prviot golem ~ekor

SORABOTKA ME\U @ELEZNICITE NA HRVATSKA I BIH retstavnicite na @eleznicata na Federacijata BiH, Hrvatskata èleznica (H@) i pristani{teto Plo~e vo Saraevo dogovorija prodolùvawe i zajaknuvawe na sorabotkata. Na sostanokot dosega{nata sorabotka e oceneta kako mnogu uspe{na, a se razgovaralo i za patni~kiot prevoz. êlnicite na dvete

`elezni~ki kompanii razgovarale i za tovarniot prevoz, odnosno za zaedni~ki tarifi, a soop{teno e deka e postignat dogovor za dosega nerazjasnetite odnosi vo podra~jeto na finansiite. Stanalo zbor i za inicijativa za osnovawe na zaedni~ka firma na prostorot na pristani{teto Plo~e, odnosno za sozdavawe na stokovo-prometen centar.

“Toa }e bide pridones za ekonomiite i na BiH i na Hrvatska”, izjavi direktorot na H@, Zlatko Rogo`ar. Na sostanokot e zaklu~en dogovor za poracionalno i poefikasno koristewe na postoe~kite `elezni~ki i pristani{ni kapaciteti, a definirani se me|usebnite odnosi za tovarewe, istovaruvawe i pretovar vo prevoz na tovar.

SITE HRVATSKI MINISTERSTVA NA EDEN INTERNET-PORTAL rvatskata Vlada planira da gi zgasne zasebnite internetportali na ministerstvata i agenciite i namesto niv da go zajakne centralniot dr`aven portal Moja uprava, pi{uva “Poslovni dnevnik”. Dr`avniot sekretar za e-Hrvatska, Igor Luki},

objasni deka Vladata }e ja primeni dobrata praktika na Velika Britanija. “Se raboti za toa {to telata na dr`avnata uprava s$ pove}e go koristat portalot Moja uprava za davawe na informacii, sodr`ini i uslugi, pri {to se namaluva potrebata za pretstavuvawe na istite

informacii na zasebni internet-stranici. So toa prestanuva potrebata za nivno odr`uvawe i se gasnat”, pojasnuva Luki}. So drugi zborovi, hrvatskata Vlada planira da ima eden centralen portal, a ne desetici odvoeni i ~esto nea`urirani internet-portali.

CRNA GORA DONESE STRATEGIJA ZA UPRAVUVAWE SO JAVNIOT DOLG ladata na Crna Gora usvoi Strategija za upravuvawe so javniot dolg, koja predviduva negovo namaluvawe od 45% na 35% bruto-doma{en proizvod (BDP) do 2013 godina. Ministerot za finansii Milorad Katni} objasni deka so Strategijata za upravuvawe so javniot dolg e predvideno dr`avnite

rezervi vo gotovo da ne smeat da bidat pod 60 milioni evra, za da moè dràvata da reagira vo slu~aj na nadvore{ni ili vnatre{ni ekonomski potresi ili vonredni situacii. Katni} ukaà deka vo godinite na kriza javniot dolg se zgolemil i deka najgolemiot rizik za javnite fin-

samo rutinska popravka. “Sopstvenicite na vozilata so potencijalen problem se povikani da se obratat kaj ovlastenite servisi poradi proverka i po potreba za besplatna popravka na avtomobilite”, izjavija od FAS. Italijanskata kompanija Fiat gi povika sopstvenicite na 130.000 avtomobili “punto” da gi

Repas i dodade deka za da obezbedi nepre~eno finansirawe dr`avata }e sozdade garanten fond od 500 milioni evra preku Bankata na Grcija. Bankata }e gi dade potrebnite garancii za infrastrukturnite zaemi predvideni vo programata, no nema da go optovari buxetot, bidej}i ne se o~ekuva da se platat garanciite. Istovremeno, vVadata veti deka }e gi namali patarinite za 25% do 30% vo slednite tri godini. Na ovoj na~in gra|anite nema da ja platat celata suma za pati{tata koi s$ u{te ne se zavr{eni, {to be{e glavnoto barawe na dvi`eweto organizirano na krajot od minatata godina pod mototo “Nema da platam”. Spored ministerot Repas, proektite se va`ni zatoa {to }e ja stimuliraat ekonomijata i }e otvorat novi rabotni mesta vo vreme na kriza. O

,, GRANIT,, GRADE@NO DRU[TVO AD - SKOPJE O G L A S U V A PRODA@BA NA STANOVI, DELOVEN PROSTOR I GARA@I

SKOPJE •Stanben objekt KTK na ul. ,,Zagrebska,, br. 28A naselba ,,Kozle,, - parking prostor ( vo podrum ) so povr{ina od 15,00m2 i so cena 420,00E/m2 •Deloven prostor na ul. ,,Atinska,, br. 12 - prizemje so povr{ina od 319,00m2 i so cena 1.600,00E/m2 + DDV - suteren so povr{ina od 334,00m2 i so cena 800,00E/m2 + DDV TETOVO •Stanbeno - deloven objekt P+11 na ul. ,,Ilindenska,, bb - stanovi so povr{ina od 40,00m2 do 111,00m2 i so cena od: - od 1 do 5 kat so cena 790,00E/m2 + DDV - od 6 do 10 kat so cena 750,00E/m2 + DDV - 11 kat so cena 710,00E/m2 + DDV BITOLA •Stanbeno - deloven objekt - KULA 1 - P+9+Pk ,,OBLASTA,, - stanovi so povr{ina od 39,00m2 do 85,00m2 i so cena : - od 1 do 4 kat so cena 730,00E/m2 ( so DDV ) - od 5 do 8 kat so cena 690,00E/m2 ( so DDV ) - potkrovje 9 kat so cena 650,00E/m2 ( so DDV ) - lokali so povr{ina od 17,00m2 do 27,00m2 i cena od 1.100,00E/m2 ( so DDV ) •Stanbeno - deloven objekt ,,Obitel,, na ul. ,,Boris Kidri~,, (vo strog centar)

ansii e toa {to u~estvoto na garanciite na dràvata vo BDP dostigna 12%. Javniot dolg na Crna Gora iznesuva 1,2 milijardi evra, a dràvata vo poslednite {est meseci dvapati se zadolì so emitirawe na obvrznici na svetskiot pazar, vo vkupen iznos od 525 milioni evra.

VO SRBIJA 50 “PUNTA” SO GRE[KA ompanijata Fiat avtomobili Srbija (FAS) soop{ti deka povlekuvaweto na 130.000 avtomobili “punto” ne se odnesuva na “punto klasik” {to se proizveduva vo fabrikata vo Kraguevac. Vo Srbija, me|utoa, se prodadeni okolu 50 avtomobili “grande punto” i “punto evo” so potencijalen problem so sistemot za ko~ewe ABS, velat vo kompanijata. Kako {to objasnija, stanuva zbor za problem koj bara

na Vladata za javno-privatnata sorabotka. Koncesiite za pette avtopati{ta se planiraa u{te vo 2003 godina, no dogovorot se potpi{a duri vo 2007 godina. Poradi nesposobnosta i neuspehot na Vladata da gi ispolni svoite dol`nosti, koncesiite bea zamrznati, a obnovuvaweto na nacionalnata patna mreà zna~itelno zadocni. Po preporaka od Evropskata unija (EU), Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata centralna banka (ECB) i poradi toa {to evropskoto iskustvo pokaùva deka razvojot na infrastrukturnite proekti moè da bide vaèn za pozitivniot ekonomski rast na zemjata, Vladata be{e prinudena povtorno da gi razgleda starite koncesii, malku da gi podobri i da po~ne so nivna realizacija. “Proektite mora da se zavr{at do 2014 godina, no, za àl, ima nekoi docnewa”, izjavi ministerot

donesat vo servisite poradi gre{ka vo sistemot za ko~ewe. Pove}e od polovina od tie vozila se prodadeni vo Italija, a ostanatite vo drugite zemji od Evropa.

- podrum - magacin so povr{ina od 22,97m2 i cena 328,00E/m2 ( so DDV ) RESEN •Deloven objekt - Trgovski Centar - Granit - Resen - lokal so br. 3 so povr{ina 25,45m2 so cena od 400,00E/m2 (so DDV) - lokal so br. 20 so povr{ina 19,31m2 so cena od 435,00E/m2 (so DDV) Lokalite se kompletno obraboteni i vedna{ vselivi. •Stanbeno - delovna zgrada br. 1 na ul. ,,Leninova,, bb Resen - kancelarija vo vlez 1 na prizemje so P =89,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV KI^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na ul. ,,Rudni~ka,, Ki~evo - lokal so br. 7 so povr{ina 32,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV - lokal so br. 8 so povr{ina 18,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - lokal so br. 8 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV - lokal so br. 9 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - B4 - lokal so br. 1 so povr{ina 17,56m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV DEL^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na Bul. ,,Makedonija,, - lokal so povr{ina 68,00m2 so cena od 250,00E/m2 + DDV - lokal so povr{ina 120,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV •Stanbeno - deloven objekt P+M+2+PK na ul. ,,M. M. Brico,, Del~evo - stanovi so P = od 57,00m2 do 101,00m2 i so cena 600,00E/m2 + DDV - lokali- mezanin so P = od 26,00m2 do 34,00m2 i so cena 900,00E/m2 (so DDV) Zainteresiranite pravni i fizi~ki lica za pobliski informacii da se javat vo GD Granit - AD Skopje vo Slu`bata za proda`ba na stanben i deloven prostor koja se nao|a na ul. ,,Nikola Parapunov,, vo Skopje ili na telefon 3092-853 lok. 122 i 119 sekoj raboten den od 8 do 16 ~asot.

G.D. ,,GRANIT,, - AD SKOPJE

Svet / Biznis / Politika

FORD POVLEKUVA 1,2 MILIONI AVTOMOBILI OD SAD

GERMANIJA GI ZGOLEMI PROGNOZITE ZA RAST NA EKONOMIJATA ermanskata Vlada ja zgolemi prognozata za rast na ekonomijata vo 2011 godina, istaknuvaj}i ja zgolemenata potro{uva~ka koja ja odr`uva doverbata na Germancite za zadr`uvawe na nivnoto rabotno mesto na visoko nivo, {to e glavna pri~ina za zgolemuvaweto na prognozite. Poradi toa, Berlin ja zgolemi prognozata za ovogodine{niot rast na

ekonomijata na 2,6% od prethodnite 2,3%, {to e u{te eden dokaz deka Germanija najbrzo zakrepnuva od globalnata finansiska kriza od site dr`avi~lenki vo evrozonata. Od druga strana, po rekordniot pad na vrabotenosta vo Germanija poradi ote`netite vremenski uslovi vo tekot na zimata, koga Germanija be{e prekriena so sneg, vo prviot kvartal na

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

2011 godina pazarot na trud enormno zakrepnuva. Germanskata Vlada procenuva deka brojot na vraboteni do krajot na godinava }e dostigne rekordni 41 milion. So pretpostavka deka prose~nata cena na nafta }e iznesuva 115 dolari za barel, inflacijata godinava bi trebalo da dostigne 2,4%, a vo 2012 godina da se namali na 1,9%.

od pritisok na amerikanskata agencija za sigurnost na prometot (NHTSA) Ford Motor se soglasi da povle~e 1,2 milioni avtomobili od modelot “F-150” poradi prijavenite 269 slu~ai na otvorawe na vozdu{noto perni~e bez nikakva pri~ina. ]e se pregleduvaat avtomobilite proizvedeni od 2004 do 2006 godina za da se pronajdat

IFA 2011 GLOBALNA PRES-KONFERENCIJA VO ALIKANTE

ZA INDUSTRIJATA ZA BELA TEHNIKA NEMA KRIZA Proizvoditelite, potro{uva~ite, politi~kata i biznis-elitata vo Alikante, [panija, vo petokot se zapoznaa so najnovite trendovi kaj digitalnite tehnolo{ki proizvodi, koi }e bidat pretstaveni na IFA saemot za bela tehnika vo septemvri vo Germanija. Na Globalnata pres-konferencija na IFA prisustvuvaa pove}e od 300 novinari od 45 dr`avi od svetot

pri~inite za izbivawe na vozdu{nite perni~iwa, koi na lu|eto im nanesuvaat fizi~ki posledici po zdravjeto. Direktorot na agencijata izjavi deka e zadovolen {to Ford e posveten na sigurnosta, no istakna deka do povlekuvawe na avtomobilite do{lo duri po pritisokot na agencijata od januari godinava. Ford vo fevruari objavi deka povlekuva 135.000 od svoite modeli od ameri-

kanskiot pazar, no NHTSA pobara taa brojka da dostigne 1,2 milioni. Dosega, Ford dvapati go smeni sostavot na komponentite vo avtomobilite, no problemot so vozdu{nite perni~iwa ne se popravi. Otporot na kompanijata bil do toj stepen golem, {to NHTSA bila primorana da & se zakani so sudska tu`ba dokolku Ford ne postapi spored barawata na agencijata.

DVA, TRI ZBORA

" Nezamislivo e libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, koj se obide da izvr{i masakr vrz sopstveniot narod, da igra uloga vo idnata vlada. Hrabrite `iteli na gradovite {to se sprotivstavija na silite koi nemilosrdno se naso~ija vrz niv }e se soo~at so stra{na odmazda dokolku svetot go prifati takviot aran`man." DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

Izvestuva od Alikante

QUP^O ZIKOV

zikov@kapital.com.mk

atokazot za kreirawe na idninata na digitalnite tehnolo{ki proizvodi koi gi koristime vo na{eto sekojdnevie se iscrta vikendov vo [panija na najgolemata me|unarodna pres-konferencija IFA 2011, koja se organizira vo ~est na IFA saemot za inovacii vo bela tehnika, {to }e se slu~i vo septemvri godinava vo Berlin. Konferencijata, inicijator na novata revolucija vo digitalniot svet, e tradicionalen nastan, {esti po red, organiziran od IFA i partner-organizacijata [ou{opers. “IFA e najgolemiot saem za inovacii vo elektronikata nadvor od granicite na Severna Amerika, kade {to se sretnuvaat proizvoditelite, potro{uva~ite, politi~kata i biznis-elitata”, istaknuvaat organizatorite. Pove}e od 300 me|unarodni novinari od pove}e od 45 dr`avi bea del od preskonferencijata i tie }e imaat po~esno mesto na saemot vo Berlin. Na prisutnite novinari im se pretstavija menaxeri na gigantskite kom-

" Namaluvaweto na brojnosta na amerikanskiot kontingent vo Avganistan vo nikoj slu~aj ne treba da predizvika novo masovno povlekuvawe na vojnici od ostanatite dr`avi vo me|unarodnata koalicija."

HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

panii od ovaa industrija, koi imaa zada~a da gi poka`at novite globalni trendovi na pazarite za ovaa godina, kako i najnovite tehnolo{ki dostignuvawa. Spektakularnata pres-konferencija vo Alikante be{e prosledena i od “Kapital”. “Razvojot i uspehot na preskonferencijata vo poslednite nekolku godini gi reflektiraat dvojnite standardi na IFA. Konferencijata e najva`noto mesto na koe mo`e da se dolovi iskrata na digitalno-elektronskite proizvodi i na toa {to }e n$ o~ekuva vo idnina”, izjavi Stiv Leon, pretstavnik od partnerskata organizacija [ou{opers. Spored nego, IFA e neverojatna platforma koja gi inspirira gra|anite i gi

pridviùva napred globalnite pazari. “Brojot na izloùva~i na IFA 2010 be{e pogolem za 22% vo odnos na 2009 godina, a izlo`beniot prostor go zgolemivme za 11%. Brojot na me|unarodnite potro{uva~i i pretstavnici od maloproda`nite mreì {irum svetot porasna za 21%, na 125.000 akteri involvirani vo saemot. Samo na minatogodi{niot saem se prodadoa proizvodi vredni 3,5 milijardi dolari”, istakna Leon. Na agendata na konferencijata vo Alikante se vklu~eni i panel-diskusii i preskonferencija na klu~nite izloùva~i na saemot, {to }e im ovozmoì na u~esnicite da yirnat vo toa {to }e gi o~ekuva vo septemvri vo Berlin. Posebna prezent-

acija na rabotata i idnite planovi vo Alikante ima{e Samsung. Saemot za bela tehnika vo Berlin go organiziraat klu~ni ivent-organizacii, koi lani gi spoija stavovite, mislewata i xebovite na pove}e od 1.420 kompanii od 75 dr`avi i nad 235.000 posetiteli. U~estvoto na saemot ~ini 9.500 evra, a organizatorite o~ekuvaat brojot na posetiteli vo Berlin godinava da nadmine 250.000. Za organizatorite IFA 2011 Globalnata pres-konferencija pretstavuva mo`nost za kompaniite za promocija na nivniot brend i pozicionirawe na pazarot. “Vistinska mo`nost za otvorawe novi biznisi na globalnite pazari”, istaknuvaat tie.

" Grcija izbegna bankrot minatata godina so spasuva~ki zaem od 110 milijardi evra od nejzinite evropski partneri i MMF. Sega Grcija mora{e da donese novi merki za {tedewe za da gi ispolni kriteriumite na me|unarodnite kreditori i da go prebrodi vra}aweto na zaemot." DOMINIK [TROS- KAN

pretsedatel na Me|unarodniot monetaren fond

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...VOENI PROTESTI!

...NUKLEARNA KRIZA?!

...BRITANCITE LUTI!

Hrvatite gi poddr`aa voenite generali

^e{ka ja zatvori nuklearnata centrala Dukovaw

Protesti pred BP vo London

o Zagreb se odr`a protesten mar{ na 1.500 pripadnici na specijalnata policija i gardiskata brigada na hrvatskata vojska kako znak na poddr{ka na generalite Ante Gotovina, Mladen Marka~ i Ivan ^ermak.

e{kata vlast isklu~i eden od ~etirite reaktori vo nuklearnata centrala Dukovaw poradi tehni~ki nedostatok, iako toa ne pretstavuva nikakva opasnost za okolinata, nitu za ~ovekovoto zdravje.

red sedi{teto na Briti{ petroleum (BP) vo London se odr`aa masovni protesti tokmu za vreme na godi{niot P sostanok na rakovodstvoto na kompanijata koja e odgovorna za

izlevaweto nafta vo Meksikanskiot Zaliv.

G-20 SO RE[ENIE PROTIV IDNA EKONOMSKA KRIZA

NAJGOLEMITE SVETSKI EKONOMII POSTOJANO ]E BIDAT POD LUPA

Zemjite od Grupacijata 20 (G-20) prezedoa seriozni ~ekori za namaluvawe na rizikot od nova ekonomska kriza, soglasuvaj}i se na podetalna analiza na ekonomiite na oddelni dr`avi. Sepak, ne vospostavija mehanizmi za nadminuvawe na nedostatocite VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

od pretsedatelstvo na francuskata ministerka za finansii, Kristin Lagard, zemjite od G-20 na sredbata vo Va{ington, koja se odrà izminatiot vikend, postignaa soglasnost za postapkata koja ovozmoùva podetalna analiza na ekonomijata na zemjite-~lenki na grupacijata i soodvetni soveti za nadminuvawe na nedostatocite, me|utoa, ne vospostavija mehanizmi dokolku rizi~nata zemja ne uspee da gi nadmine nedostatocite. “Sega imame sredstva i na~in na koj }e moème vistinski da ja ispitame ekonomskata politika na odredena dràva i da gi analizirame efektite od nea”, naglasi Lagard vo Va{ington. Lagard istakna deka postignuvaweto na dogovorot e golem uspeh. So nego }e se zadrì dinamikata na ponatamo{no zaìvuvawe na ekonomijata i }e se spre~at sledni finansiski krizi. “Novite odluki }e bidat malku postrogi za zemjite ~ii ekonomii se od sistemska

va`nost”, naglasi Lagard i dodade deka site zemji-~lenki na G-20 }e bidat staveni pod lupa, pa ako se detektira crveno znamence istite moè da bidat staveni i pod postrog nadzor. Vo fevruari ministrite za finansii i guverneri na centralnite banki na zemjite od G-20 vo Pariz postignaa dogovor za indikatorite vrz ~ija osnova }e se utvrduva ekonomskata neramnoteà me|u zemjite. Tuka, me|u drugoto, vlegoa deficitite ili suficitite vo trgovijata i kapitalniot bilans, dràvnite zadolùvawa i javnite deficiti, kako i visinata na privatnite {tedni vlogovi. Vrz osnova na tie indikatori vo idnina ekonomiite na zemjite od G-20 treba da

bidat nadgleduvani i da se prezemaat merki za izramnuvawe na neramnote`ata, kako na primer vo nadvore{nata trgovija ili, pak, pri zgolemeni dr`avni dolgovi. MMF ]E BIDE DE@UREN POLICAEC Spored postignatiot dogovor, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) }e bide institucijata koja }e gi sledi nacionalnite nivoa na dolg na ekonomiite od G-20, kako i buxetskite deficiti i trgovskite bilansi, s$ so cel da odredi dali nacionalnata i ekonomskaa politika na zemjata ja doveduvaat globalnata ekonomija vo rizik od nova kriza. “Ekonomskoto zakrepnuvawe se zasiluva, no site zemji mora da bidat svesni deka toa ne pretstavuva zazdravuvaweto

koe site go posakuvame, bidej} i postoi neramnote`a me|u zemjite, so {to se zgolemuva nesigurnosta”, istakna pretedatelot na MMF, Dominik [tros-Kan, naglasuvaj}i deka za sproveduvawe na ovie merki treba da se zemat predvid pove}e makroekonomski pokazateli. Na novite odluki za postojan nadzor na ekonomiite od G-20 se sprotivstavi Kina, so izgovor deka istite }e pretstavuvaat samo u{te edna alatka na SAD i Evropa so koja } e se obidat da ja zabrzaat aprecijacijata na juanot. Skepti~nost za uspehot na novite pravila poka`a i Kanada. Predsedatelkata za valutna strategija na Bankata na Nova [kotska od Toronto, Kamila Saton, naglasi deka

razlikite me|u ekonomiite } e predizvikaat naru{uvawa, a ovaa inicijativa moè da bide potkopana zaradi nedostigot od mehanizmi za sproveduvawe. “Daleku sme od re{avawe na pra{aweto za globalnite disbalansi”, naglasi Saton. KOI OD ZEMJITE ]E BIDAT VOOBIÂENI OSOMNIÊNI? Zasega ostanuva otvoreno pra{aweto koi zemji od G-20 }e bidat staveni pod lupa. Me|utoa, se o~ekuva i vode~kite svetski ekonomii da bidat me|u ovie zemji, a toa podrazbira deka }e bidat vklu~eni SAD, Kina, Germanija, Japonija, Francija, Velika Britanija i Indija. Ovie zemji momentalno imaat najgolemo vlijanie vrz globalnata ekonomija, a zaedno so ostanatite zemji od G-20 pretstavuvaat 85% od svetskata ekonomija. Kako voobi~aen osomni~en kandidat se pojavuva Kina, poradi toa {to s$ u{te ve{ta~ki ja odrùva vrednosta na svojata valuta na nisko nivo, a pritoa ostvaruva golem trgovski suficit. Dopolnitelen faktor za ovaa brzoraste~ka ekonomija da se stavi pod istraga e i faktot {to nejziniot pazar na nedvi`nosti za ekonom-

skite analiti~ari pretstavuva sleden rizi~en finansiski balon koj nabrzo moè da eksplodira. Ekonomijata na Japonija isto taka moè da bide monitorirana poradi posledicite koi gi pretrpe od zemjotresot i cunamito od 11 mart. SAD se javuva kako seriozen kandidat za sproveduvawe na ekonomska istraga, poradi golemiot buxetski deficit, kako i nesoglasuvawata me|u levicata i desnicata za donesuvaweto na noviot buxet. So ogled na suficitot {to go ostvaruva vo nadvore{nata trgovija, evropskiot ekonomski motor, Germanija, moè da bide edna od ovie zemji. Ministerot za finansii na Germanija, Volfgang [ojble, na sostanokot soop{ti deka ne bi go ~udelo,dokolku Germanija navistina se najde me|u sedumte zemji {to }e bidat detalno ispituvani. Vo slu~aj da dojde do toa Berlin ima dobri kontraargumenti, naglasi [ojble. “Ako dojde do toa, toga{ } e se pokaè deka suficitite {to gi ostvaruvame vo izvozot se rezultat na golemata konkurentnost na privatniot sektor, a ne na devalvacija na zaedni~kata valuta, evroto”, se brane{e [ojble.

Feqton

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: MASTERCARD 17

KAKO DA SE PLENI “SRCETO” NA TRGOVIJATA? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk gogoski@kapital com mk

o bitkata za udel vo pazarot na kreditni karti~ki, Masterkard (MasterCard) zaostanuva{e zad rivalite Viza (Visa) i Amerikan ekspres (AmericanExpress). [to treba{e da se prezeme toga{, ako ne rebrendirawe? Otkako Viza napravi golem “bum” so lansiraweto na svojata nova mini-karti~ka, a Amerikan ekspres lansira{e golema kampawa so ponuda za nagradni poeni za nejzinite korisnici, Masterkard be{e virtuelno “nevidliv” vo centarot na ovoj napliv od preterani marketingaktivnosti prezemeni od strana na nejzinata konkurencija. Korisnicite na Masterkard imaa mo`nost da gi vidat negovite pe~ateni i radiooglasi za promocija na aktuelnoto “5D”, preku koe imaa {ansa da osvojat nagrada od 10.000 dolari (5.700 amerikanski dolari) sekoja ne-

Po r rebrendiraweto r r na Visa na po~etokot na 2006 godina,, MasterCard d vo juni ju istata godina go otkri k novoto korporativno k ime i svojot j nov identitet. Ovoj O j brend, b porano poznat kako Mastercard International, sega ima novo korporativno ime MasterCard Worldwide. Kompanijata, isto taka, go otkri svoeto novo korporativno obele`je i go usvoi noviot slogan, koj veli deka MasterCard e vo “Srceto na trgovijata” dela dokolku cifrite od nivniot mese~en smetkoven izvod se poklopat so “pobedni~kata” kombinacija. Koga Masterkard ja po~na ovaa kampawa, nare~ena Priceless vo 2000 godina, postoe{e golema nade` deka kone~no }e izleze od senkata na Viza, osobeno otkako be{e ismean konceptot na kampawata na Viza, a parodijata kru`e{e na Internet nasekade vo svetot. Iako preku ovaa kampawa, Masterkard go dobi statusot “sekojdnevna karti~ka”, koja ovozmo`uva efikasno i ednostavno pla}awe za dobrata i uslugite vo gotovo, sepak, vo toj del primatot s$ u{te go ima Viza so najgolem broj potro{uva~i i najgolem udel vo smetki, za {to govorat i podatocite od Pacifi~ka Azija, kade

{to Viza ima duri 59% udel vo smetkite. Inaku, otkako Viza ja izdade svojata mini-karti~ka vo Singapur preku Obedinetite Prekuokeanski banki (United Overseas bank), od Masterkard tvrdea deka prvi~nata ideja za minikarti~ki bila nivna – no s$ u{te ne prezela ni{to za da ja izdade. Dodeka Viza za svojot sponzor tamu go imaa The Great Singapore Sale, Masterkard dobi poddr{ka od pomalku poznatiot Malezian Mega Sale. No, vo 2006 godina, Masterkard prezede poseriozno rebrendirawe so koe gi zaseni (barem za ~as) svoite rivali, koi, mora da se ka`e, se lideri vo pla}aweto, poradi toa {to korisnicite retko prezemaat promena na plate`niot sistem, dokolku toj gi ispolnuva site stan-

dardi za bezbednost. NOVIOT KRUG VO LOGOTO NA MASTERKARD Po rebrendiraweto na Viza na po~etokot na 2006 godina, Masterkard vo juni istata godina go otkri novoto korporativno ime i svojot nov identitet. Ovoj brend, porano poznat kako Mastercard International, sega ima novo korporativno ime MasterCard Worldwide. Kompanijata, isto taka, go otkri svoeto novo korporativno obele`je i go usvoi noviot slogan, “Srceto na trgovijata” (The heart of Commerce), so cel da ja reflektira globalnata, integrirana struktura na kompanijata, kako i nejzinata strate{ka vizija za napredok na trgovijata nasekade vo svetot. No, poznatite brendovi, kako MasterCard credit and debit cards (za kreditni i deb-

itni Master karti~ki) i reklamniot slogan Priceless ne pretrpea promeni. Novata korporativna postavenost treba{e da slu`i kako platforma za soedinuvawe na biznisite, i da dovede do globalna efikasnost vo odnos na na~inot na koj MasterCard Worldwide se povrzuva so svoite potro{uva~i, trgovci i akcioneri preku site komunikaciski kanali. Trite krugovi od novoto korporativno logo, oboeni vo `olta i crvena boja, bea prezemeni od brendot MasterCard consumer. “Nie imame obvrska kon kompanijata porano poznata kako MasterCard International, koja be{e preimenuvana vo MasterCard Worldwide, da ja kompletirame so edno vpe~atlivo logo koe podobro }e ja odrazi globalnata integrirana struktura na kompanijata i

nejzinata strate{ka vizija za razvoj na trgovijata vo svetski ramki”, vo taa prigoda izjavi glavniot marketing-menaxer na Masterkard, Lorens Flenagan. Vo soop{tenieto za pe~at, koe kompanijata go izdade po otkrivaweto na novata brend-pozicija, toj govore{e i za natprevaruva~kiot duh na kompanijata. “Lansiraweto na noviot korporativen identitet na brendot }e sledi po iscrpnata analiza koja } e ja napravi brendot Masterkard i po koja } e im gi pretstavi svoite vrednosti na doveritelite. Koga uvidovme deka ovaa kompanija ima odli~en natprevaruva~ki potencijal, donesovme zaklu~ok deka MasterCard Worldwide e lider vo razvojot na vrskite, svojata intuicija i trgovija {irum svetot. Nie

PRIKAZNI OD WALL STREET

INVESTITORITE SE “ODQUBUVAAT” OD GUGL rednosta na akciite na Gugl e re~isi na istoto nivo na koe be{e vo septemvri 2007 godina, otkako vedna{ po ostavkata na Erik [mit od mestoto generalen izvr{en direktor zabeleàa pad od 9%. Problemot, velat investitorite, e vo toa {to za sekoja pri~ina {to ja zgolemuva doverbata vo Gugl postoi i protivteìnska pri~ina {to predizvikuva zagriènost. Kompanijata raste rapidno, no raste i vlijanieto na antimonopolskite zakani. Zgolemuvaweto na brojot na vrabotenite moè da pomogne vo kreiraweto na sledniot bi-

znis vreden milijarda dolari, no toa gi pla{i nekoi investitori. Noviot menaxment na Gugl, na ~elo so Lari Pejx, treba da ja napravi kompanijata poefikasna, a investitorite znaat deka toa e cel od koja moàt da nastradaat i kratkoro~nite dobivki. O~igledno, dobro prifatenoto podobruvawe na proizvodite na Gugl ne e dovolno za da gi namali griìte na nekoi investitori za raste~kata zakana na socijalnata mreà Fejsbuk vrz biznisot na najgolemiot prebaruva~ vo svetot, Gugl. “Postojat mnogu raboti vo Gugl koi gi ote`nuvaat procenkite na rastot, rizikot i dinami~nata konkurenci-

ja vo mnogu pazari na koi raboti”, veli Xoel Ahramovi~, analiti~ar vo Blejlok Robert Van (Blaylock Robert Van). “Ovie neizvesnosti pravat pazarot da bide vnimatelen kon Gugl”. Eve eden pogled odblizu na site raboti koi sozdavaat nedoverba kaj investitorite. RELATIVNO SLAB RAST Gugl objavi deka vo posledniot kvartal od 2010 godina ostvaril prihodi od 8,44 milijardi dolari, {to e rast od 26% vo sporedba so istiot kvartal od prethodnata 2009 godina. Ova e prvo objavuvawe rezultati od raboteweto na Gugl, otkako liderskata menaxerska funkcija ja prezede

Lari Pejx, eden od osnova~ite na Gugl. Ova ne se voop{to taka lo{i rezultati i sekoj drug menaxer bi bil zadovolen po objavuvaweto na vakvite rezultati. No, i pokraj toa {to kompanijata prodol`uva da raste, akciite na Gugl nekako “zgasnuvaat” i ne sjaat taka kako {to o~ekuvaat investitorite. No, ovie rezultati za investitorite se daleku poslabi od 40% rast ,koj kompanijata go bele`e{e vo sekoj posleden kvartal pred samo nekolku godini. “Koga }e gi programirate investitorite da se naviknat na 40% sekoj kvartal, toa e

[to gi mati mislite na investitorite vo Gugl?

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo peto~niot broj (22.04.2011 ) }e po~ne so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja se u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici , “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

Feqton

SO MASTERKARD NA FINALETO OD UEFA late`niot brend Masterkard, koj 18 godini ja sponzorira Ligata na {ampionite, denovive lansira{e integrirana kampawa koja na korisnicite im vetuva “besceneti” iskustva i “ultimativni ceni” za sedi{ta na finalnite natprevari koi }e se odr`at na 28 maj. Predvodnikot na brendot, [aun Springer, koj sponzorira{e i digitalen marketing, izjavi deka UEFA e mnogu va`na za Masterkard. “Finaleto na Ligata na {ampionite e va`na akcija vo na{eto sponzorsko portfolio, so toa {to e premium spektakl vo Evropa i najomilen natprevar kaj site fanovi, bez razlika od koj klub mu pripa|aat”, re~e Springer.

Poznava~ite na logoata dobro znaat {to se podrazbira pod poimot “iscrpna analiza”iljadnici lu|e stojat pred tabla i vnimatelno razgleduvaat prezentacii na koi e prikaàna vrskata me|u “Jing i Jang”, i vo niv ja baraat povrzanosta na svesta na brendot so negovata misijata. Dokolku vakva iscrpna analiza se napravi na trite krugovi od novoto korporativno logo na MasterCard, moè da se kaè deka ovojpat kompanijata uspea da go izrazi svojot trodelen edinstven biznis-model na kompanijata kako fran{iza, sovetnik i procesor razvivme nov korporativen brend koj }e go reflektira natprevaruva~kiot duh na kompanijata vo ovie oblasti, kako i vode~kata uloga na Masterkard vo izdvojuvaweto na poleto na industrijata”, re~e Flenagan. Poznava~ite na logoata dobro znaat {to se podrazbira pod poimot “iscrpna analiza” iljadnici lu|e stojat pred tabla i vnimatelno razgleduvaat prezentacii na koi e prikaàna vrskata me|u “Jing i Jang”, i vo niv ja baraat povrzanosta na svesta na brendot so negovata misijata. Dokolku vakva iscrpna analiza se napravi na trite krugovi od novoto korporativno logo na Masterkard, moè da se kaè deka ovojpat kompanijata uspea da go

izrazi svojot trodelen edinstven biznis-model na kompanijata kako fran{iza, sovetnik i procesor. ZA MASTERKARD Inaku Mastercard Worldwide pretstavuva amerikanska multinacionalna korporacija, so sedi{te vo internacionalni kancelarii vo Wujork. Vo svetski ramki, nejziniot primaren biznis e da vr{i isplati me|u bankite na trgovcite i bankite koi izdavaat karti~ki ili kreditni unii na kupuva~ite, koi go koristat brendot Masterkard za debitni i kreditni karti~ki so cel da napravat zdelki. No, kompanijata e prili~no mlada i na berzata, kade {to kotira od 2006 godina. Pred nejzinata po~etna

javna ponuda, MasterCard Worldwide be{e dru{tvo so~ineto od 25.000 ~lenovi, zaedno so finansiskite institucii koi gi izdavaat nejzinite karti~ki. Inaku Masterkard, prvi~no poznata kako Master~arx (MasterCharge) ja formirale nekolku kaliforniski banki, kako konkurencija na BenkAmerikard izdadena od Bankata na Amerika (Bank of America), koja podocna se pretvori vo kreditnata karti~ka Viza {to ja izdava korporacijata Viza. Prvite banki koi po~nale da ja izdavaat Master~arx bile Obedinetata Kaliforniska Banka (United California Bank, ili podocna First Interstate bank, koja prerasna vo Wells Fargo Bank), Wells fargo, Crocker National Bank (koja, isto

Od kampawata Priceless

MasterCard so grant za studentite po matematika taka, prerasna vo Wells Fargo), kako i Kaliforniskata banka (koja prerasna vo Obedinetata banka na Kalifornija -Union Bank of California). Vo 1966 godina gorenavedenata grupa od kaliforniski banki ja sozdale Interbank Card Association (ICA). So pomo{ na wujor{kata Marine Midland Bank, sega{nata HSBC Bank USA, ovie banki se soedinija so ICA i ja formiraa Mastercharge: The Interbank Card. Ovaa karti~ka zela golem zamav vo 1969 godina, koga im se pridru`i i prvata Nacionalna gradska banka (First National City bank), spojuvaj}i ja svojata licenca Everything Card so Master~arx. Vo 1979 godina, Master Charge: The Interbank Card go promeni svoeto ime

Kratko po najavata za antimonopolska istraga, investitorite vo Gugl po~naa da gubat verba vo Gugl. Spored niv, gigantot ve}e go zabavuva rapidniot rast koj go ima{e pred nekoja godina, a nekoi negovi delovi go ote`nuvaat negovoto menaxirawe. Se razbira, golema zakana za akciite na Gugl pretstavuva i neprekinatitot rast na Fejsbuk, a dopolnitelen problem e i neodamne{nata promena na menaxmentot vo kompanijata va{ata oznaka”, veli Xon [er, analiti~ar vo Visper namber (Whisper Number). “Investitorite ne baraat polovina od toa”, dodava toj. Investitorite se zagrièni deka rastot vo idnina moè da stane u{te pobaven. Kompaniskite slu~uvawa vo Kina ne pomognaa, no najgolemata grià e deka SAD i evropskite regulatori po~naa da istraùvaat dali kompanijata drì monopol. Kupuvaweto na kompanijata ITA, na primer, ja zgolemi antimonopolskata zagriènost vo Ministerstvoto za pravda vo SAD. Vo tekot na nedelava be{e kompletirana i taa akvizicija, no samo otkako Gugl prifati nagli otstapki.

“Idnata mo`nost za rast na Gugl preku akvizirawe kompanii stanuva problem”, veli Ken Sena, analiti~ar vo Evrikor partners (Everycore Partners). Toa gi natera akcionerite da se zapra{aat {to }e pravat so Gugl kako investicija. “Gugl se nao|a me|u raste~ki akcii i vredni akcii – “ni~ija zemja” za investitorite vo akcii”, veli Aron Kesler, analiti~ar vo Tink ekviti (ThinkEquity). RASTAT TRO[OCITE Noviot direktor, Leri Pejx, veti vra}awe na kompanijata kon nejzinite startuva~ki koreni, a toa go po~na so razbranuvawe na menaxmen-

tot i vetuvaweto deka }e gi izgradi klu~nite proizvodni oblasti na kompanijata. Pejx izjavi deka kompanijata }e gi zgolemi svoite kapitalni dava~ki i }e vlo`i pari vo najgolemiot bran vrabotuvawa vo istorijata na Gugl. Ova se potencijalno odli~ni vesti na dolg rok, otkako edna od tie investicii mo`e da stane sledniot Android. No, na kratok rok toa zna~i deka profitnite margini } e stanat potesni, {to e edno golemo “NE” od strana na investitorite. “Da se poseduvaat akcii vo Gugl e ne{to pove}e od zainteresiranosta da se investira vo toa {to go imaat, so cel da izgradi ne{to pove}e od

prebaruva~, na kraj }e bide vredno za investitorite”, veli Hit Teri, analiti~ar vo Kanakord xenjuiti (Cannacord Genuity), koj, sepak, dodava deka “toa nema da gi napravi slednite kvartali takvi kakvi {to o~ekuvaat”. M.N: Rivalstvoto od Fejbuk Spored istraùva~kata comScore, Fejsbuk momentalno e najposetenata internet-stranica na svetot, {to go stava Gugl na vtoroto mesto. A lu|eto tro{at zna~ajno pove}e vreme na stranicata na Fejsbuk otkolku {to prebaruvaat ili se koristat so Gugl. Istraùvaweto na analiti~arot Mark Mahani od Siti (Citi) pokaùva deka

so ednostavniot naziv Masterkard. Na po~etokot na devedesettite godini Materkard ja otkupi britanskata Access card so toa {to go isfrli imeto Access. Vo 2002 godina, MasterCard International se soedini so Europay International, u{te edna golema asocijacija za izdavawe karti~ki, koja dolgi godini praktikuvalo da izdava karti~ki pod imeto Eurokard (Eurocard). Kompanijata koja be{e organizirana kako unija od banki, ja ima{e svojata inicijalna javna ponuda na 25 maj, 2006 godina koja iznesuva{e 39 ameri-

kanski dolari. ADVERTAJZINGOT NA MASTERKARD Momentalno, Masterkard s$ u{te ja koristi reklamnata kampawa “Prajsles”. “Postojat nekoi raboti koi ne moàt da se kupat so pari (za s$ drugo, tuka e Masterkard)”, glasi sloganot na ovaa poznata kampawa. Kampawata na Prajsles se koriste{e i za kreditnite i debitnite karti~ki na Materkard. Tie, isto taka, ja koristat deskripcijata Prajsles za promocija na prizvodi kako {to e nivniot Prajsles trevl sajt, koj nudi dogovori za korisnicite na Masterkard. Prvite oglasi na Prajsles se prikaùvaa vo 1997 godina, a bea napraveni i mnogu drugi razli~ni televiziski, radiski i pe~ateni oglasi. Idejata be{e na Stjuart Emeri, no sepak, kompanijata go registrira{e nazivot “Prajsles” kako svoj slogan. Akterot Bili Kradap go pozajmil glasot za reklamite koi se pojavija na amerikanskiot pazar, a za reklamite vo Obedinetoto Kralstvo glasot bil na akterot Xek Devenport. Celta na kampawata bila Masterkard da se zdobie so status na prijatelski nastroena kompanija za kreditni karti~ki so smisla za humor, kako i da odgovori na javnata zagriènost deka s$ e materijalizirano, i deka lu|eto stanuvaat golemi materijalisti. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za rebrendiraweto na Intel, koj otkako go promeni svojot imix, se doutvrdi vo industrijata so visoka tehnologija.

LEKCIJA:

VA[ETO KORPORATIVNO OBELE@JE TREBA DA JA REFLEKTIRA CELATA FILOZOFIJA NA KOMPANIJATA. DOKOLKU TOA NE E TAKA, VREME E ZA REBRENDIRAWE

rastot na Fejsbuk nezna~itelno ja zagrozuva pozicijata na Gugl kako najposeten na Internet. No, investitorite ne se celosno ubedeni deka Fejsbuk i Gugl operiraat vo razli~ni svetovi. Mnogupati propadnatite socijalni strategii na Gugl isto taka ne napravija mnogu za smiruvawe na nivnite stravovi. “Fejsbuk sega le ider vo posetenosta na Internet, a generalno, dolarite go sledat udelot”, veli Majkl Hiki, analiti~ar vo Xanko partners (Janco Partners). TRANSPARENTNOST? Nekoi velat deka najgolemiot problem so investiraweto vo Gugl e toa {to kompanijata operira so iljadnici proizvodi na nekolku pazari, no sepak, toa frla mnogu malku svetlina na toa kako tie biznisi se spravuvaat individualno. Vo eden redok primer na takov vid transparentnost Gugl vo oktomvri objavi deka negovite sporedni biznisi, kako reklamiraweto na mobilnite telefoni, pretstavuvale biznis

od milijardi dolari. Gigantot isto taka re~e deka Jutjub ne samo {to go nosi svojot izvonreden prihod, tuku e i profitabilen. Dotoga{ pove}eto analiti~ari veruvaa deka Jutjub samo gubi pari. Zagriènosta e deka Gugl e samo edno trik-kow~e so prebaruvaweto kako negov edinstven zna~aen priliv na prihodi. Po otkrovenieto za Jutjub vo oktomvri, akciite rastea tri meseci neprekinato, so {to toj rast vo januari, pred objavata deka [mit ja napu{ta funkcijata, dostigna 15%. Da se ubeduvaat investitorite deka ostanatite proizvodi rabotat dobro moè u{te edna{ da gi zazdravi akciite na Gugl. “Ovie mom~iwa prodolùvaat da kaùvaat brojki, no ova e edna kompanija kade {to pazarot ja proma{uva {umata od visokite drvja”, veli Teri od Kanakord Xenjuiti. “Vsu{nost, Gugl ne dobiva kredit za mnogu raboti koi gi napravija pravilno”, smeta Teri.

FunBusiness

Бra~nata dvojka gi pre`ivuva posledicite od rakot na grloto na Daglas i bipolarnoto naru{uvawe na Xons

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Majkl Xej Foks - `iv primer za posledicite od Parkinsonovata bolest

SLAVNITE LI^NOSTI I NIVNITE “MODERNI” BOLESTI

CENATA NA SLAVATA SE PLA]A SO REHABILITACIJA SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ako svetot na slavnite ni se ~ini sjaen, sepak, ne e s$ taka kako {to mislime i kako {to izgleda. I yvezdite se lu|e so sekojdnevni problemi kako i site drugi, no nivniot na~in na `ivot znae da im donese situacii koi se manifestiraat vrz nivnata fizi~ka i psihi~ka sostojba. Stresot, naporot, pritisokot, problemite koi gi imaat doveduvaat do sekakvi naru{uvawa i bolesti. Golem broj poznati li~nosti stradaat od niv, i toa naj~esto retki bolesti, za koi re~isi nikoj ne slu{nal. Idealnata slika za Holivud treba{e da se sru{i, a faktorot realnost mora{e da izbie na povr{ina. Koga yvezdite po~naa otvoreno da zboruvaat za nivnite bolesti i problemi otkrivme deka ne se razlikuvaat mnogu od obi~nite lu|e. Naprotiv, mnogu od niv, blagodarenie na popularnosta, napravile promena vo svetot. Najbizarnite i najneverojatnite bolesti za koi mo`ebi nikoj ne slu{nal stanaa eden vid trend. I pokraj serioznosta na situacijata, yvezdite sfatija deka i toa e mo`nost za zarabotka i zgolemuvawe na publicitetot. Taka, od ne tolku poznati vo javnosta, bolestite kako bipolarno naru{uvawe, Parkinsonova bolest, disleksija, tiroidna `lezda i mnogu drugi

naru{uvawe, rak rak, Parkinsonova bolest bolest, anoreksija anoreksija, droga droga, alkoalko Bipolarno naru{uvawe holizam, depresija... Ova se modernite bolesti na 21 vek, koi ne gi po{teduvaat nitu poznatite li~nosti stanaa moderni bolesti na dene{nicata. “BOLNATA” DRAMA NA SLAVNATA DVOJKA DAGLAS - XONS Otkako mediumite objavija deka Ketrin Zeta Xons zavr{ila na psihijatrija, vnimanieto koe dotoga{ be{e naso~eno kon nejziniot soprug, Majkl Daglas, koj boleduva{e od rak na grloto, preku no} se svrte kon poznatata akterka. Pri~inata za nejzinoto psihi~ko naru{uvawe, vsu{nost, e bolesta na nejziniot soprug, koja ja dovela do sostojba bipolarno naru{uvawe od tipot dva. Xons pominala pet dena vo mentalna ustanova, vo koja samata se prijavila, sakaj}i da go nadmine stresot koj ja dovel do sostojbata psihi~ko rastrojstvo, karakterizirana so mani~ni epizodi, odnosno izrazeno eufori~no raspolo`enie, a potoa depresija, neraspolo`enie i taga. Problemite na semejstvoto nastanaa vo avgust 2010 godina, koga na 66-godi{niot akter Majkl Daglas mu bila soop{tena stra{nata dijagnoza rak na grloto. Mediumite postojano izvestuvaa za sostojbata na akterot, predviduvaj}i mu go krajot. Vo toj period 25 godini pomladata Ketrin Zeta Xons, so koja e 11

godini vo brak, mu ja davala bezrezervnata poddr{ka, stradaj}i vo sebe i potisnuvaj}i gi ~uvstvata. Po {est meseci terapii, neizvesnost i o~ekuvawe na najlo{oto Daglas odedna{ ozdrave i po~na da se vra}a vo forma. I pokraj sre}nata zavr{nica, stresot od bolesta na Daglas ostavil posledici vrz Xons, koi se manifestirale vo forma na psihi~ko rastrojstvo, odnosno bipolarno naru{uvawe. Iako se raboti za polesen oblik na zaboluvawe, sepak, potrebno e vreme za negovo nadminuvawe. Portparolot na Xons izjavil deka pominala niz te`ok period, no imala volja da go nadmine problemot. Toj soop{til deka akterkata se ~uvstvuva podobro i naskoro }e po~ne da raboti na dva novi filma. Neodamna i Xons se oglasi vo javnosta, izjavuvaj} i deka e mnogu sre}na, bidej}i nejziniot `ivot poleka se vra}a vo normala. Ovaa bolest ne e nepoznata vo krugot na poznatite li~nosti. Postoi u{te pred devetnaesettiot vek, a od nea stradale od Vinsent van Gog i Vivien Li s$ do soprugot na Keti Peri, Rasel Brend, koj ja dobil bolesta vo 2002 godina, koga prestanal so drogata.

Bipolarno naru{uvawe imale Mel Gibson, Kurt Kobejn, Ozi Ozborn, @an Klod van Dam i mnogu drugi. JAVNITE LI^NOSTI I NIVNATA BORBA ZA OSVESTUVAWE Od Parkinsonovata bolest stradale mnogu lu|e niz istorijata. Od umetnikot Salvador Dali do palestinskiot lider Jaser Arafat, Xoni Ke{, bokserot Mohamed Ali i mnogu drugi. No, ovaa bolest be{e tabu-tema vo javnosta s$ dodeka akterot Majkl Xej Foks ne re{i da & otkrie na javnosta kako ìvee toj, vsu{nost. Za nea s$ u{te nema lek, a na krajot rezultira so nesposobnost za dvièwe i normalna komunikacija, no so pravilen tretman se prodolùva vekot i normalnoto ìveewe. Otkako Foks javno progovori za svojot problem vo kongresot na SAD, zemaj} i se sebesi kako ìv primer na toa {to se slu~uva so teloto ako se prestane so terapijata, ja razbudi svesta ne samo na dràvata i zdravstvoto, tuku i na lu|eto da vodat pogolema grià za zdravjeto. U{te edna neobi~na bolest “zaka~ila” edna od najpoznatite voditelki, Opra Vinfri. Sigurno ste zabeleàle deka voditelkata ima problemi

KOGA GOLEMITE LUKSUZNI BRENDOVI ЌE STANAT VTORA KLASA

NA LUKSUZNIOT DOLCE & GABBANA, MU SE ZAKANU

Svetskite modni kompanii imaat golemi problemi koga treba da izberat dali da gi preplavat modnite pisti so modni linii na mnogu nivoa na brendot ili, pak, da “igraat na visoka noga” zadrùvaj}i gi tie 20% potro{uva~i na koi ne im e va`na cenata, tuku kupuvaat luksuz bez razlika kolku ~ini IVA BALÊVA vetot ostana iznenaden, otkako neodamna Dolce & Gabbana objavija deka planiraat vtorata klasa od poevtinata varijanta na nivniot brend D&G, da ja pretvorat vo visoka moda. No, nema potreba od premnogu iznenaduvawa, bidej}i so tek na vreme, uspehot na D&G go nadmina toj na poluksuznata i mnogu poskapa varijanta, Dolce & Gabbana. Vsu{nost, najgolemata lekcija koja moàt da ja dobijat ostanatite brendovi e deka luksuznot brend sekoga{ ja gubi svojata reputacija i cena koga }e ponudi poevtina stoka na pazarot. Mnogu ~udno i zbunuva~ki za

S Dolce & Gabbana, gigantot na modnite pisti

kupuva~ite i qubitelite na ovoj brend }e bide koga }e odat vo nekoj butik na Dolce & Gabbana i }e najdat fustani od 300 dolari pokraj tie od 3.000 dolari, a se od istiot brend. “Proizvodite od super brendot na Dolce & Gabbana imaat mnogu povisoka, preceneta vrednost, {to, pak, za mnogu kupuva~i e neprifatliva”, veli konsultantot za koristewe na luksuzni dobra, Xim Tejlor. Prednosta od ovaa situacija e {to najgolem del od kupuva~ite sega, koi kupuvaat luksuzni dobra, imaat s$ pogolema doverba vo modata i modnite linii i ne se potpiraat samo na nekolku brendovi na taa “tesna grupa” vode~ki imiwa. Ima i takvi koi ednostavno ne se otka`uvaat od

omileniot dizajner i koi ne prifa}aat niedna druga opcija kako vtor izbor. Vo me|uvreme, luksuznite brendovi na modnite pisti prikaùvaat najrazli~ni modni linii, a toa {to navistina im e va`no na potro{uva~ite koi moàt da si gi dozvolat tie par~iwa e samo imeto na dizajnerot. Za taa cel, Xim Tejlor, koj e mnogu uspe{en vo svojata profesija, od neodamna po~na intenzivno da gi sovetuva direktorite na svetskite modni brendovi, deka nepotrebno gi “vozemiruvaat” i ostavaat v~udovideni potro{uva~ite od “povisokata klasa”. “Ni{to ne moè da gi voznmiri i naluti vernite potro{uva~i na brendot od toa koga }e vidat deka postojat pove}e modeli od istiot brend na

FunBusiness

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

LUKSUZNI VELIGDENSKI JAJCA porcelanski jajca so rubini, smaragdi, safari i dijamanti. Ra~no izrabotenite skapoceni jajca se dostapni za kupuvawe po cena od 20.400 dolari za zlatnite, poto~no 7.000 dolari jaza porcelanskite ja jca ukraseni so kristali na Svarovski.

o presret na Veligdenskite praznici se pojavuvaat najrazli~ni idei za dizajnot na jajcata koi se simbol na Hristovoto voskresnuvawe. Od godina vo godina s$ pove}e privlekuvaat vnimanie onie unikatni i luskuzni dizajni, za koi nekoi biznismeni, politi~ari i kolekcioneri frlaat mnogu pari i se “tepaat” za da gi imaat vo svojata privatna kolekcija. Takov e primerot so Faber`e jajcata koi ~inat milioni, a imaat i golema istorija. Vakvite skapoceni dizajni pretstavuvaat sinonim za luksuz, pa poradi toa i nivnata cena e zna~itelno golema. Neodamna germanskiot juvelir Piter Nebengaus napravi odli~ni ra~no izraboteni xinovski jajca. Negovata kolekcija Peter Nebenghaus Collection kako simbol gi ima tokmu veligdenskite jajca koi pretstavuvaat olicetvorenie na `ivotot i na mudrosta. Ovie dela se aristrokratska tradicija koja e harmoni~no kombinirana so moderniot dizajn. Za niv upotrebil kvaliteten evropski porcelan so anti~ki simboli. Ovoj zlatar e poznat po toa {to vo svoite dela vmetnuva i skapoceni kamewa, kako i sjajni i mat materijali za poseben efekt i prekr{uvawe na svetlinata. Poradi veligdenskite praznici koi se na samiot prag, toj go zbogatil izgledot na negovite

Klinikata Passages luksuzen raj za rehabilitacija so teìnata, no toj problem ne & e samo od ubaviot ìvot. Vinfri boleduva od zadebelena tiroidna `lezda. Taa se nao|a na predniot del od vratot i e iznenaduva~ki golema `lezda, koja predizvikuva sekakvi komplikacii, ne samo so telesnata teìna, tuku i so pa|awe na kosata i sekakvi drugi manifestacii vrz zdravjeto. Vinfri ja obelodeni vistinata za svojata bolest vo 2007 godina, koga po~na i kampawa za pogolema informiranost na nacijata. Od zadebelena tiroidna `lezda stradal i peja~ot Rod Stjuart. NAJDOBRITE PRIJATELI ZA REHABILITACIJA – SKAPITE KLINIKI No, za volja na vistinata, yvezdite ne stradaat samo od “prirodnite” bolesti. Golem del od niv, podlegnuvaj}i na pritisokot od slavata, se razboluvaat od modernite bolesti na Holivud, kako alkoholizam, droga, anoreksija, depresija. Od nivnite problemi zarabotuvaat ne samo mediumite koi gi prodavaat nivnite vesnici, polnej}i gi svoite stranici, tuku i ustanovite kade {to se le~at. Vo SAD ima pove}e od 8.000 iljadi programi za rehabilitacija i ve}e e normalno koga }e imate problem da otidete nekade da “odmorite” nekoj den i potoa da izlezete kako novi. Eden vakov “tretman” za le~ewe od droga ili depresija, na primer, vo SAD ~ini od 25 do 80 iljadi dolari. Na imot vreden 22 milioni dolari, vo ku}a so pogled na Pacifikot vo Malibu, se nao|a privatnata klinika Passages, kade {to vo luksuz }e se le~ite od droga i depresija. Ovaa klinika pove}e izgleda kako hotel so pet yvezdi, tretmanite traat od 4 do 5 ~asa dnevno, a potoa ste slobodni da uìvate vo bazenot, saunite ili ostanatite pogodnosti za koi yvezdite kako Xorx Majkl, Vinona Rajder, Robi Vilijams, Ozi Ozborn i mnogu drugi gi ~inelo okolu 60 iljadi dolari. Od alkoholizam, depresija, anoreksija, droga i drugi bolesti stradale Ejmi Vajnhaus, Lindzi Lohan, Britni Spirs, potoa Eminem, Stiven Tajler, Ben Aflek, Dru Barimor... re~isi celiot javen svet. Najdobra terapija za niv bil domot za rehabilitacija koj go ima vo Malibu, Los Anxeles i Kalifornija. Vo ovoj dom bukvalno se ìvee pod reìm. Celta e da se promenat ìvotnite naviki, a tretman od eden mesec vo zavisnost od programata ~ini od 13 do 32 iljadi dolari. Anoreksijata e bolest koja naj~esto gi napa|a pripadni~kite od ènskiot pol. Od nea stradale Viktorija Bekam, Kejt Bekinsejl, Por{a de Rosi, koi pla}ale iljadnici dolari vo luk-

CHEVROLET DONIRA[E AVTOMOBIL NA SOS DETSKOTO SELO

Lindzi Lohan potro{i iljadnici dolari po klinikite vo SAD suzniot Centar za spravuvawe so anoreksija i bolimija vo Santa Monika, koj vaì za eden od najdobrite vo SAD. Iako pogolemiot del od niv se izle~ile, sepak, verojatnosta da se vratat ovie poroci sekoga{ postoi. No, koga nekoja yvezda povtorno }e potklekne, tuka se ovie institucii koi }e gi vratat na vistinskiot pat. Iskustvata i pomo{ta od poznatite vo borbata so ovie bolesti im pomognala na mnogu lu|e {irum svetot, ne samo da se educiraat, tuku i da nau~at kako polesno da se spravat so niv, da ìveat normalen ìvot ili ednostavno da imaat uteha deka nekoj drug go doìvuva istoto.

UVA POEVTINIOT D&G? pove}e nivoa na kvalitet”, izjavil Tejlor na American Express Luxury Summit vo Park Siti, vo Juta. Ova bi moèlo da zna~i deka Dolce & Gabbana ve}e se devalvirani so samoto postoewe na linijata D&G so pomal kvalitet. Tejlor od druga strana, pak, se obidel da ja objasni taa situacija. Toj se soglasuva deka svetskite modni kompanii treba da izberat me|u dve strategii, ili da go sledat patot na Majkl Kors i Ralf Loren i da gi preplavat modnite pisti so modni linii na mnogu nivoa na brendot ili, pak, da “igraat na visoka noga” zadrùvaj}i gi tie 20% potro{uva~i na koi ne im e va`na cenata, tuku samo imeto na modnata ku}a ili dizajnerot, pa kupuvaat luksuz bez razlika kolku ~ini. Vo vakva situacija ne e samo gigantot Dolce & Gabbana. I Brunelo Cucineli, pretsedatelot i izvr{en direktor na Brunello Cucinelli SpA, minatata godina gi preklopi negovite dve modni linii so pomal kvalitet Gunex i Rivamonti i toa bez apsolutno nikoj da go zabeleì toa. Negoviot

o povod stogodi{ninata na Chevrolet, minatata nedela klu~evite od sne`nobeliot Chevrolet Cruse bea sve~eno vra~eni na SOS Detskoto selo Makedonija. Doniraweto na ovoj avtomobil e del od programata Wheels for kids, koja }e im ovozmoì na decata i na nivnite SOS majki da patuvaat, kako i na socijalnite rabotnici da moàt polesno da gi posetuvaat zagrozenite semejstva vo op{testvoto. So ovaa donacija Chevrolet ja pokaà svojata solidarnost kon ovaa nezavisna organizacija, koja raboti so ogromna posvetenost i predanost, a toa go demonstrira preku sekojdnevna rabota i vo programite za ublaùvawe na posledici od katastrofi.

izlo`ben salon vo Milano be{e prepoln od negovata pro{irena kolekcija na ~evli, remeni, ta{ni i obleka. Na pra{aweto {to }e pravat sega qubitelite na Gunex i Rivamonti, toj spojuvaj}i po edno par~e od sekoja kolekcija mudro odgovori deka tie so pomal kvalitet se inkorporirani vo modnite linii na Brunello Cucinelli so povisok kvalitet. “Moite potro{uva~i razbiraat {to pravam”, izjavi toj. Brunello Cucinelli e moden dizajner od visokata klasa, no istovremeno i golem kockar. Toj saka da si igra so finansiite, prezemaj}i rizik vo sekoj mo`en moment. Profitot na negovata kompanija se zgolemi za 83% na 15 milioni evra (okolu 22 milioni dolari) minatata godina. No, sepak, vakvite odluki se protivat na toa {to zna~i kodeks i pravila na tradicionalniot luksuzen menaxment. Modniot direktor na *Dolce & Gabbana i *D&G, veli deka ne e siguren {to to~no }e se slu~i sega, i deka tie }e mora prvo da ja apsorbiraat promenata, pred da sfatat kako }e se spravat so toa.

Tenderi / Konferencii i saemi

PRETPLATETE SE NA

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Centar za javno zdravje - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tehni~ki aparati i oprema za laboratorii Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4b0463c0-806d-434d-b263b4269f6b58af&Level=2

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Podobruvawe na hidrolo{kiot re`im na reka vardar niz Skopje â&#x20AC;&#x201C; Prva faza Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5447dc6a-d78f-41d6-8822a0f86e358184&Level=2

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

WWW.KAPITAL.MK Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.05 - 25.05.11 Clear View

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

DOGOVOR ORGAN DOGOVOREN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za finansiska poddr poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka Nabav na Oracle licenci Link: ht https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. ti aspx?EntityId=c5c72fd9-0b3f-4667-8447c9476f08fd53&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Enterierno ureduvawe na objektot za dr`avni institucii - Ustaven sud na Republika Makedonija, Dr`aven arhiv i arheolo{ki muzej Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5cad2205-d9b8-42c8-a918f5fc24e2e787&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bogdanci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi od agencii za privremeno vrabotuvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1b9d50af-abdf-4e3f-aed0a18eb7ca6079&Level=2

Organizaciska kultura 26.05 - 27.05.11 Clear View

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Internet oglasuvawe 29.05.2011 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za ekonomija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka i voveduvawe na metodologija na indikatori vo oblasta na ~elikot, ferolegurite i oboenata metalurgija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=37f6f69f-5f7a-472e-ab92-6f83132e96f4&Level=2

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

KOMERCIJA LEN OGL AS

Obuki / Menaxment / EU

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 18.04.2011 / PONEDELNIK

Rabota / Marketing / Grade`ni{tvo

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom

KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091

TEHNOLOGIJA Izvor: vrabotuvanje.com Objaveno:15.04.2011 Johnson Matthey ima potreba od in`ener za kvalitet. Ve molime va{eto CV da go ispratite na mkjobs@matthey.com kako word dokument so naznaka za koja rabotna pozcija aplicirate, vo sprotivno va{ata dokumentacija nema da bide razgledana. ZDRASTVO I NEGA Izvor: Dnevnik Objaveno: 15.04.2011 PZU LA VITA POLIKLINIKA bara Medicinska sestra, stomatolo{ki tehni~ar, doktor po op{ta medicina za rabota na neopredeleno vreme. Telefon za kontakt: 2770-877.

GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 15.04.2011 FORTUNA IN@ENERING (www. fortunaing.com.mk) objavuva oglas za RAKOVODITEL NA OBJEKT. Potrebni kvalifikacii: Gradeèn/ Arhitektonski inèner ili - Gradeèn/ Arhitektonski/ Hidro tehni~ar, - 5 godini iskustvo kako rakovoditel, - Prednost- iskustvo vo izvedba na vodoinstalaterski raboti vo visokogradba, - Voza~ka dozvola i poznavawe na MS Office. Pratete CV na maneva.zorica@gmail.com. EKONOMIST Izvor: Dnevnik Objaveno: 15.04.2011 IMPERIAL TOBAKO TKS

AD Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na KOORDINATOR ZA PLANIRAWE NA PROIZVODSTVO â&#x20AC;&#x201C; 1 izvr{itel. Potrebni kvalifikacii: - VSS (Ekonomski fakultet), - Rabotno iskustvo vo oblasta }e se smeta za prednost, - Poznavawe na finansiski standardi i procesi, - Analiti~ki i komunikaciski sposobnosti i rabota vo tim, - Iskustvo vo internacionalna kompanija se smeta za prednost, - Napredno poznavawe na deloven angliski jazik, - Odli~no poznavawe na MS Office, - Poznavawe na SAP se smeta za prednost. Kandidatite koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi mo`at da ispratat motivaciono pismo so to~no nazna~uvawe na pozicijata, bi-

ografija i fotografija najdocna do 26 April 2011, na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi, Imperial Tobako TKS AD Skopje, ul. 11 Oktomvri 125, P. Fah 37, 1000 Skopje. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 15.04.2011 godina INFORMATIKA Izvor: Vest Objaveno: 13.04.2011 Pauer Sport Sistem Doo Skopje ima potreba od INFORMATI^AR so poznavawe na hardver i softver. Prednost }e imaat kandidati so referentna lista na softverski aplikacii i rabotno iskustvo od min. 2 godini. Telefon za kontakt: 078/ 255- 471, 5512-693, e-mail: contact@pss.com.mk

GRADE@NI[TVO

Izvor: Vrabotuvanje.com.mk

Vrabotuvanje.com za potrebite na svojot klient objavuva oglas za angaìrawe na eden gradeèn inèner. Va{ata profesionalna biografija dostavete ja na e-mail: slavicat@vrabotuvanje.com.mk so naznaka "za oglas za GRADE@EN IN@ENER". Imenuvawe na dokumentot za aplicirawe - CV (Ime i Prezime na aplikantot) - naznaka na pozicijata za koja se aplicira. Samo aplikaciite koi }e vlezat vo potesen krug }e bidat kontaktirani. Kandidatite koi ne gi ispolnuvaat site navedeni uslovi, nema da bidat vklu~eni vo selekcijata.