272-19.04.2011 by Kapital Media Group

KADE ]E GO PROSLAVAT VELIGDEN MAKEDONCITE?

NOVI ZAKONSKI SOPKI PRI DEKLARIRAWETO NA KVALITETOT NA VINATA

OHRID PRAZEN, EVROPA PREPOLNA OD MAKEDONSKI TURISTI!

LISTATA VINSKI SORTI NEREVIDIRANA 20 GODINI?!

STRANA 10

STRANA 4

vtornik. 19 april. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NBM GI NAMALI KRITERIUMITE ZA FIRMATA [TO ]E PE^ATI DESETDENARKI

KOJ E SOPSTVENIK NA PEÂTNICATA [TO GO PEÂTI DENAROT? NITU NA MAKEDONSKATA BERZA, NITU VO CENTRALNIOT REGISTAR POSTOI PODATOK KOJ E SOPSTVENIK NA 11 OKTOMVRI, PEÂTNICATA KOJA VE]E DVE DECENII GI PEÂTI BANKNOTITE OD PONISKI APOENI

STRANA 11

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK,18.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,09% 00,11% 0,02% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 6 442,58 1,44

NAFTA BRENT EURORIBOR

122,22 12 2,11%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.04) 2.535

MBI 10

2.530 2.525 2.520 2.515 2.510 2.505 12.4

14.4

16.4

Dr`avata prodava 630.000 evra vredni akcii vo EMO STRANA 9

18.4

[TO POKA@UVAAT POSLEDNITE PODATOCI OD NBM?

OD STRANSTVO DOJDOA MILIONI EVRA ZA EDEN MESEC, A NE SE GRINFILDINVESTICII

45,6

STRANA 2-3

Medve i Putin Medvedev “u`ivaat” “u`iva u vo borba borbata r za prevla prevlast i luksuz STRA STRANA 12-13

Samo edna gre{ka go deli svetot od nova finansiska kriza STRANA 18

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

LO[I VESTI STRANA 14

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

ALTERNATIVA NA ALTERNATIVATA STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 19 APRIL 2011

ALTERNATIVA NA ALTERNATIVATA

Hrvatskite kompanii i gra|ani baraat alternativa na gasot. Alternativa na alternativata {to makedonskite kompanii i gra|ani ja nemaat. I ednite i drugite se àlat deka pla}aat premnogu skapi energensi i deka toa ne im dozvoluva da di{at vo vreme na kriza. Rastot na cenata na naftata, gasot, strujata na svetsko nivo postojano go drì zapaleno crvenoto svetlo kaj kompaniite na stranata na rashodite. Problemot ne e vo imaweto ili nemaweto alternativa. Taa {to nie ja nemame Hrvatite ja imaat so decenii, u{te od vremeto na porane{na SFRJ. I pak imaat problem zatoa {to ja imaat i INA, koja im e primer za monopol, koj ne se vodi od niedna pazarna logika i e pod za{tita na dràvata. I nie imame takov – Okta, ~ija monopolska pozicija e zacementirana so kupoproda`niot dogovor za rafinerijata, sklu~en pred edna decenija. Edna decenija kompaniite i gra|anite gi pla}aat aneksite na ovoj dogovor, vo koi se napi{aa eden kup privilegii za Okta i u{te tolku obvrski za Makedonija, koja ne moè da gi ispolni ni so nekolkukratno zgolemuvawe na potrebite za energija. Imame u{te eden monopol – Makpetrol vo sorabotka so Gama. Pa, makedonskite kompanii pla}aat najvisoka cena za gas sporedeno so cela Evropa. Toa avtomatski gi pravi nekonkurentni

na evropskiot pazar, kade {to glavno se naso~eni proizvodite na kompaniite koi go koristat gasot kako gorivo vo proizvodniot proces. Akterite od ovaa sfera sigurno }e izreagiraat deka nafteniot pazar e liberaliziran i deka edinstveniot gasovod vo zemjava e so tolku mal kapacitet, {to na Gazprom odvaj mu se isplatuva da ja snabduva Makedonija, pa i zatoa cenata e visoka. I toa drì. No, da be{e liberaliziran pazarot na nafteni derivati nema{e site distributeri na goriva da se dràt za maksimalnite rafineriski i proda`ni ceni {to gi utvrduva Regulatornata komisija za energetika, namesto da si konkuriraat so razli~ni ceni preku intervencii kaj maràta. Pogolemo razbirawe ne moè da postoi. Koga cenata na naftata odi nagore, cenite na benzinite vo Makedonija odat u{te pobrzo. Koga cenata na surovata nafta odi nadolu, benzinite vo zemjava poevtinuvaat mnogu pobavno. Toa im odgovara i na naftenite kompanii i na dràvata, zatoa nema nedorazbirawe. Isto e so gasot. Dràvata nema namera da mrdne so prst za da izgradi gasifikaciska mreà vo Makedonija za da go napravi gasot dostapen za pove}e kompanii, da ja gasificira TEC Negotino, za da proizveduva pove}e struja od doma{no poteklo. Namesto toa, uvezuva struja, koja pak poskapuva. Vo Makedonija se bara alternativa i na strujata od uvoz. Stranski kompanii sakaat da gradat veternici za da proizveduvaat

SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ ano va@ @kappita itall.c l.com com. om.mk mk

struja od obnovlivi izvori. Ama te{ko im odi zatoa {to Makedonija nema karta “ruà na vetrovite”, koja e patokaz za toa kade treba da se postavat veternici. Te{ko e da se dokaè dali ima ili nema, zatoa {to nekoi velat deka ima, no deka dràvata ja krie za da ne dozvoli konkurencija, a taa, pak, im veli deka nema. Zna~i, problemot ne e vo alternativata. Problemot e vo politikata {to se vodi vo oblasta na energetikata, koja so mnogu aneksi na dogovori, pravilnici i potpravilnici, formuli i sli~ni zafrkancii im odgovara samo na nekolku kompanii i na site drugi im {teti. I Hrvatite }e pla} aat skap gas zatoa {to Vladata ja za{titila INA (glavnata naftena rafinerija vo zemjata). I Makedoncite }e pla} aat skapa nafta, gas i struja zatoa {to vo ovie biznisi te{ko se pomestuvaat rabotite vo pazarna nasoka. Toa {to go moè OPEK na globalno nivo, na mikro nivo go moè sekoja kompanija koja ja ima poddr{kata od dràvata.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

585

ljadi Evra obezbedi op{tina Strumica od evropskata programa IPA za dogradba i rekonstrukcija na dve u~ili{ta vo Strumica i edno vo naselenoto mesto Dabile. Ovie pari op{tinata }e gi vlo`i za da ja dovr{i izgradbata na SOU Jane Sandanski, kako i za postavuvawe nadvore{na stolarija vo u~ili{teto. So ovie pari treba da se obnovi i fasadata, no i da se zamenat prozorcite i pokrivot vo OOU Nikola Vapcarov vo Strumica. So proektot na IPA za razvoj na lokalnata infrastruktura e predvideno da se postavi sistem za greewe vo OOU Sv. Kiril i Metodij od Dabile, velat vo lokalnata samouprava na op{tina Strumica. Za izveduva~ na rabotite e izbrana firma od Republika Bugarija.

[TO POKA@UVAAT POSLEDNITE PODATOCI OD

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

OD STRANSTVO DOJDO ZA EDEN MESEC, A NE S

STRANSKI INVESTICII (vo milioni evra)

2003

Akcionerski kapital 109,2

Zaemi od stranstvo -7,6

2004

124,4

125,1

2005

123,6

-7,5

2006

304,3

43,1

2007

369,2

162,6

2008

223,3

193,9

2009

45,7

145,8

2010

186,9

99,6 izvor: NBM

svetot vlegol kapitalot

ALEKSANDAR JANEV vo Makedonija, no se janev@kapital.com.mk

Ne vleguvaat grinfildinvesticii vo Makedonija, a posledniot podatok od 51,9 milioni evra stranski kapital {to go објави Narodnata banka samo za januari, poka`uva deka duri 45,6 milioni evra se povle~eni kako zaemi. Toa se pari koi doma{ni kompanii ili biznismeni gi vle~at od mati~nite kompanii vo stranstvo ili od kompanii registrirani vo nekoja od zemjite dano~ni raevi. Bez tie pari, Makedonija }e ima nekolku milioni evra stranski investicii, {to povtorno ja otvora tezata deka dr`avata treba da proglasi dano~na amnestija za {to pobrzo da pribere zna~itelni iznosi sve` kapital. NBM zasega ne objavuva od koi destinacii vo

procenuva deka del od doma{nite biznismeni najgolem del od svojot kapital go ~uvaat vo zemji kako Velika Britanija, Holandija, [vajcarija, Sent Vinsent i Grenadini, Kajmanskite ostrovi i Panama, kade {to im se nudi podobar dano~en tretman, sigurnost i anonimnost. Se slu~uva i da se iznesuva profitot od zemjava vo firmite {to imaat mati~ni kompanii vo stranstvo, a potoa po potreba se povlekuva del od toj kapital vo zemjava. Vo prviot mesec od godinava od zemjava se odleale samo 3,1 milioni evra. Tokmu poradi vakvite trendovi, prviot ~ovek na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski, nedoamna povtorno ja aktuelizira{e idejata za voveduvawe dano~na amnestija. Ekspertite komentiraat deka so toa samo bi se ozakonilo toa {to sega se pravi bez zakon i bi im se ovozmo`ilo na tie koi gi ~uvaat parite vo stranski banki, namesto da gi vra}aat vo zemjava

kako “takanare~eni stranski investicii” ili doznaki prateni od na{ite iselenici, legalno da gi evidentiraat vo makedonskata ekonomija. Se procenuva deka dokolku se sprovede amnestija na kapitalot, spored najoptimisti~koto scenario, mo`e da se o~ekuva vlez na pove}e od tri milijardi evra vo doma{nata ekonomija. Iako statisti~kite podatoci navidum poka`uvaat zgolemena investiciska aktivnost na po~etokot od 2011 godina, samo 9,5 milioni evra od vkupno 51,9 milioni se akcionerski kapital. Osven turskata kompanija TAV, koja neodamna go pu{ti vo upotreba renoviraniot ohridski aerodrom, od po~etokot na godinata nema nitu edna druga pozna~ajna stranska investicija. Ekonomistite i biznismenite komentiraat deka glavna pri~ina za odbegnuvaweto na Makedonija od potencijalnite investitori e nestabilnata politi~ka i biznis-klima – totalna izolacija od evroatlantskite procesi, {to

Navigator

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK EKSPANZIJATA NA EPL PRODOL@UVA

VASKO NAUMOVSKI

IVO JOSIPOVI]

BORIS TADIЌ

ROBERT ZELIK

na vicepremierot za pokalipti~nite” predui mitingot na opozicionerot asproti site obidi za N evrointegracii mu pre~at N Nikoli}, ni signalite od Apreduvawa na prviot ~ovek N dobli`uvawe na Hrvatska izvestuva~ite za Makedonija Vladata ne go pokolebaa srp- na Svetskata banka treba da do EU, poslednata odluka na vo Brisel, pa najgolema `elba mu e idniot da ne bide od sosednite zemji

Hag go krena evroskepticizmot kaj gra|anite do maksimum, a go prenese i vrz politi~arite

skiot pretsedatel vo re{enosta da nema izbori dodeka zemjata ne dobie jasna poraka od EU

gi osvestat site zemji deka ekonomijata s$ u{te e ranliva i ne dozvoluva zaspanost

NBM?

OA 45,6 MILIONI EVRA SE GRINFILD-INVESTICII Ne vleguvaat grinfild-investicii vo Makedonija, a posledniot podatok od 51,9 milioni evra stranski kapital {to go објави Narodnata banka samo za januari, pokaùva deka duri 45,6 milioni evra se povle~eni kako zaemi. Toa se pari koi doma{ni kompanii ili biznismeni gi vle~at od mati~nite kompanii vo stranstvo ili od kompanii registrirani vo nekoja od zemjite dano~ni raevi. Bez tie pari, Makedonija }e ima nekolku milioni evra stranski investicii, {to povtorno ja otvora tezata deka dràvata treba da proglasi dano~na amnestija za {to pobrzo da pribere zna~itelni iznosi sve` kapital predizvikuva nestabilnost. Profesorot od Ekonomskiot fakultet, ~ija specijalnost e tokmu sferata na stranski investicii, Metodija Nestorovski, ocenuva deka politi~kiot spor na zemjata e najseriozen problem {to determinira nestabilnost i gi vozdrùva investitorite da donesat odluka za investirawe. Spored nego, ve}e se iscrpeni instrumentite od ovoj model za privlekuvawe stranski kapital. Sugerira investitorite da se stimuliraat so direktna finansiska pomo{ od buxetot. “Vistinski investicii se samo grinfildinvesticiite, a ne zaemi od stranstvo ili reinvestirana dobivka. Stranskite investitori vo zemjava dobija duri i nadnacionalen tretman, {to zna~i deka se poprivilegirani i od doma{nite, no sepak, grinfild-investicii nema. Smetam deka edinstveno re{enie {to moè da dade podobri rezultati e metodot na investiciska premija, odnosno direktna finansiska poddr{ka od buxetot za stimulirawe na investiciite, kako {to be{e slu~ajot so Xonson kontrols. Tie stimulacii treba da se namenat samo za investicii vo izvoznite sektorii i nikako da ne se uslovuvaat investitorite {to treba da napravat za vozvrat. Toa e lo{a taktika”, izjavi Nestorovski. Spored nego, mreàta na promotori niz svetot e pre{iroka, del od tie mladi lu|e i ne znaat zo{to se tamu prateni i zatoa ne dava dobri rezultati. Sugerira da se nastapi udarno, vo pomalku zemji koi se od strate{ko zna~ewe i od koi moè najmnogu da se o~ekuva da investiraat vo Makeodnija. Biznismenite, pak, osven

politi~kite faktori, gi naveduvaat i problemite od ekonomska priroda, koi determiniraat biznis-klima nedovolno povolna za da gi privle~e investitorite namesto vo zemjite od regionot, da investiraat tokmu vo Makedonija. “Vo biznisot postojat pove}e problemi koi pridonesuvaat za postoewe na ne tolku povolen ambient za vodewe biznis vo dràvata. Problem se funkcioniraweto na sudskiot sistem, bidej} i sudskite sporovi traat i po pove}e od 10 godini, potoa osnovnite infrastrukturni problemi, bavnoto funkcionirawe na dràvnata administracija i postoeweto na mnogu birokratski instrumenti (licenci, dozvoli, barawa, sertifikati) za razli~ni raboti, koi ako ne gi poseduvate, kaznite se mnogu golemi. Dodeka ne sfatat vo administracijata, koja e pregolem tovar za stopanstvoto, za kogo postojat i koj gi pla} a, ne moè da o~ekuvame nikakvi rezultati. Bez

razlika kakvi dobri zakoni nosime, ako ne se sprovedat ili se sprovedat izmeneto, ni{to ne sme napravile”, izjavi generalniot direktor na Prilepska pivarnica, Sa{ko Samarxioski. Portokalovata strategija na premierot Nikola Gruevski za privlekuvawe investicii do`iveja totalno fijasko. Spored vetuvawata na ovaa vlast vo predizbornata kampawa vo 2008 godina, stranskite direktni investicii vo periodot od 2008 do 2012 godina kumulativno treba{e da dostignat dve milijardi evra. Po okolu 500 milioni evra godi{no. Statisti~kite podatoci, pak, poka`uvaat deka lani investiciite od nadvor iznesuvaa samo 221 milioni evra, od koi najgolem del otpa|aat na neraspredelena dobivka na kompaniite i krediti {to gi zemale od mati~nite kompanii od stranstvo. Osven investicijata na turskata kompanija TAV, koja minatata

godina po~na da go gradi skopskiot aerodrom i britanskata fabrika za katalizatori Xonson Meti koja po~na da raboti vo Bunarxik, nema drugi grinfild-investicii koi realno otvoraat novi rabotni mesta. A pred izborite, Gruevski kako svoj glaven adut go najavuva{e vlezot na francuskata kompanija Montipe, slovene~kata Iskra, italijanskata avtomobilska fabrika Orlandi, turskata kompanija [i{exam. Site najaveni investicii propadnaa iako premierot instistira na zborot “se odlo`ija”. Duri nitu milionite potro{eni za ekonomska promocija, nitu 23 ekonomski promotori ne donesoa nitu edna nova investicija. Glavnata vina za fijaskoto na stranskite investicii, Vladata ja locira vo ekonomskata kriza. No, vo istovreme, dodeka trae{e ekonomskata kriza, koja duri i posilno se odrazi kaj zemjite vo regionot, prilivot na stranski kapital kaj sosedite se broi vo milijardi.

METODIJA NESTOROVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR

“Vistinski investicii se samo grinfild-investiciite, a ne zaemi od stranstvo ili reinvestirana dobivka. Stranskite investitori vo zemjava dobija duri i nadnacionalen tretman, {to zna~i deka se poprivilegirani i od doma{nite, no sepak, grinfild-investicii nema. Smetam deka edinstveno re{enie {to mo`e da dade podobri rezultati e metodot na investiciska premija, odnosno direktna finansiska poddr{ka od buxetot za stimulirawe na investiciite, kako {to be{e slu~ajot so Xonson kontrols. Tie stimulacii treba da se namenat samo za investicii vo izvoznite sektori i nikako da ne se uslovuvaat investitorite {to treba da napravat za vozvrat. Toa e lo{a taktika.”

Iako amerikanskiot kongresmen Xesi Xekson go obvini Epl i negoviot osnova~ Stiv Xobs deka so pu{taweto na Ajpad na pazarot kompanijata de fakto ukinuva iljadnici rabotni mesta vo SAD, kompanijata ~ij za{titen znak e jabolkoto na bela pozadina, prodol`uva ekspanzija. Najnovata so ekspan vest od EEpl e pu{taweto beliot Ajfon 4 na na belio amerikanskiot pazar, koe e amerikan najaveno za 26 april. Tie sledat ovaa probkoi ja sl lematika znaat deka prvi~no varijanta na Ajfon ovaa var treba{e da bide dostapna pazarot vo juni minatata na pazar godina, nno proda`bata be{e odlo`ena poradi problemi proizvodstvoto. Pokraj vo proiz Ajfon 4, najnov predizvik Xobs, koj momentalno na Xobs poradi zdravstveni problemi otsustvuva od rabota, e slednata verzija na pametniot komunikator Ajfon 5.

STIV XOBS Spored najavite, taa treba da se pojavi na pazarot do 2012 godina. Stanuva zbor za verzija so po{irok ekran, ist procesor A5 kako kaj prenosniot miniured Ajpad 2 i ~ip NFC za beskontaktno pla}awe. Deka Epl odli~no raboti, doka`uvaat finansiskite rezultati. Samo vo prviot kvartal godinava kompanijata prodala 16,2 milioni modeli Ajfon. Spored procenkite, o~ekuvanite prihodi na Epl samo od proda`bata na Ajfon vo prviot kvartal e 10,5 milijardi dolari. Dodeka vkupnite prihodi, od proda`bata na Ajfon, Ajpad, Ajpod i Mekinto{ se proceneti na 22,6 milijardi dolari.

GUBITNIK GLAVEN I (NE)ODGOVOREN UREDNIK

Sakaj}i da stavi red vo na~inot na koj{to se vodi kampawata, Sovetot za radiodifuzija zapliva vo nedozvoleni vodi i so svojot pravilnik se “drzna” da gi ureduva vestite i drugite informativni izdanija na elektronskite mediumi. Namesto da ponudi realni i ostvarlivi re{enija za balansirano pretstavuvawe na partiite pred po~etokot i za vreme na izbornata kampawa, prviot ~ovek na Sovetot, Zoran Stefanovski, ne go zel predvid naru{uvaweto na edno od najva`nite ustavni na~ela slobodata na mediumite i slobodata na govorot pri sostavuvaweto na Pravilnikot. Za samo edna nedela bez prethodno da ja konsultira stru~nata javnost i najmnogu zasegnatite sopstvenicite i urednicite na mediumite Sovetot izleze so restriktivna politika na “slika bez govor” vo pretstavuvaweto

ZORAN ST STE STEFANOVSKI EFANOVSKI EFA na aktivnostite na funkcionerite bez pritoa da potencira ili da go razgrani~i partiskata od redovnata aktivnost na funkcionerite. Sovetot dade samo edna nedela za dostavuvawe na zabele{ki koi od den vo den, prvo reagiraa mediumite, pa partiite, zdru`enieto na novinari i Makedonskiot institut za mediumi. Preveniraj}i gi mediumite od mo`na politi~ka zloupotreba kako {to tvrdi Stefanovski, Sovetot samiot napravi zloupotreba, odnosno ne gi za{titi mediumite od svoite ureduva~ki ambicii.

MISLA NA DENOT

UMOT E KAKO PADOBRAN. OD NEGO IMATE KORIST SAMO AKO E OTVOREN

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

NOVI ZAKONSKI SOPKI PRI DEKLARIRAWETO NA KVALITETOT NA VINATA

LISTATA VINSKI SORTI NEREVIDIRANA 20 GODINI?!

Nerevidiranata lista na vinski sorti od koi mo`e da se proizveduva vino vo Makedonija e u{te eden propust vo izmenite na Zakonot za vino, koj na vinarnicite im pravi problemi pri deklariraweto na kvalitetot na vinata MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

odeka svetot poluduva po najnovite dostignuvawa na vinskata industrija, a vinarnicite se natprevaruvaat koja }e izvadi pointeresno vino napraveno so me{awe na razli~ni vinski sorti ili so klonovi na odredena vinska sorta, vo Makedonija se proizveduvaat vina spored lista na vinski sorti napravena vo vremeto na porane{na Jugoslavija. Vinarnicite reagiraat deka Pravilnikot za klasifikacija na sortite grozje za proizvodstvo na vino e star 20 godini, a kako takov e vnesen i vo novite izmeni na Zakonot za vino doneseni pred pove}e od dve nedeli. Stanuva zbor za lista i tabela na prepora~ani i odobreni sorti za proizvodstvo na vino koi mo`at da se odgleduvaat vo Makedonija, koja Vladata ja ima usvoeno vo januari 2007 godina, koga minister za zemjodelstvo be{e Aco Spasenovski. Listata so 54

sorti poteknuva od vremeto na porane{na Jugoslavija i ottoga{ navamu ne e smeneta. “Noviot zakon za vino se povikuva na taa tabela donesena na po~etokot na 2007 godina bez voop{to da napravi redefinirawe na prepora~anite i odobreni sorti grozje po vinogorje”, veli Del~o Baltovski, sopstvenik na vinarnicata Dalvina. Spored nego, ova e seriozen propust vo Zakonot, koj gi ograni~uva vinarnicite vo deklariraweto na kvalitetnite vina, odnosno na vinata so geografsko poteklo. “Listata i tabelata e napravena u{te vo vremeto na porane{na Jugoslavija.

Tolkuvaj}i go zakonot, vino i garantirano poteklo Venera Geleba{eva-Krsti}, narite objasnuvaat deka od (VKGP). “Treba da se napravi glaven enolog i tehni~ki Pravilnikot za klasifikaci- revizija na ovaa lista, za- direktor vo vinarnicata ja na vinskite sorti, kade toa {to tie sorti se dadeni Skovin. Spored nea, vo re{to se nao|a tabelata na vrz osnova na klimatskite vidiraweto na listata treba prepora~ani i odobreni sor- i po~venite karakteristiki seriozno da se vklu~at i ti za proizvodstvo na vino, na odredeni vinogorja. No, nau~nite institucii, za {to se gleda od koja sorta grozje po globalnoto zatopluvawe treba da se napravat pove} koja klasa na vino moè da sostojbite se promeneti. e istraùvawa. Geleba{evase proizvede. Od odobren- Ima mnogu nelogi~nosti vo Krsti} smeta deka listata ite sorti grozje vo princip ovoj Pravilnik, na primer, prepora~ani i odobreni moàt da se proizvedat crveni sorti koi voop{to ne sorti treba da se pro{iri, prvite dve klasi pakuvano uspevaat vo nekoi regioni, a vo nea da se vklu~at sorvino, odnosno trpezno i a vo me|uvreme se pojavija tite vinsko grozje koi se vo regionalno vino, dodeka od novi sorti koi odgovaraat trend vo svetot. prepora~anite sorti grozje za Skopskoto vinogorje. No, moè da se napravat vtorite xabe i da gi zasadime, ako Toga{, nekoi na{i nau~nici dve klasi vino, toa se vino potoa vinoto ne moème da od regionalen karakter nem- so kontrolirano poteklo go deklarirame kako vino ale poim deka sortite grozje (VKP) i vino so kontrolira- so geografsko poteklo”, veli imaat klonovi. Ako eden klon ne odgovara na Skopskoto vinogorje, }e odgovara na nekoe drugo vinogorje. Tabelata SOPSTVENIK NA VINARNICA DALVINA navistina nema smisla, a mnogu vlijae vrz deklarirawe“Listata i tabelata e napravena u{te vo vremeto na porane{na to na kvalitetot na vinata. Na Jugoslavija. Toga{, nekoi na{i nau~nici od regionalen karakter primer, nie imame vrvno vino nemale poim deka sortite grozje imaat klonovi. koe e fantasti~no prifateno Ako eden klon ne odgovara na Skopskoto vinogorje, na stranskite pazari, a osvoi }e odgovara na nekoe drugo vinogorje. Tabelata navisi zlaten medal na natprevarot tina nema smisla, a mnogu vlijae vrz deklariraweto na Mundis vindi vo Germanija. kvalitetot na vinata. Na primer, nie imame vrvno vino Toa e od sortata “ùpqanka”, koe e fantasti~no prifateno na stranskite pazari, a a spored Pravilnikot od osvoi i zlaten medal na natprevarot Mundis vindi nea vo Tikve{koto vinogorje vo Germanija. Toa e od sortata “ùpqanka”, a spored ne moè da se proizvede Pravilnikot od nea vo Tikve{koto vinogorje ne kvalitetno vino”, veli Balmoè da se proizvede kvalitetno vino.” tovski.

DEL^O BALTOVSKI,

Navigator

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

109 123 147

PROCENKI... ABDULA EL BADRI,

AMERIKANSKI DOLARI V^ERA ^INE[E BAREL NAFTA

generalen sekretar na OPEK

VISOKATA CENA NA NAFTATA ZAGRI@UVA PEK e zagri`en od visokata cena na naftata, a isporakite na svetskite pazari se pogolemi od pobaruva~kata, smeta generalniot sekretar na OPEK Abdula el Badri. “Visokata cena na naftata zagri`uva. Spored na{ite procenki, vo nea vo momentov e presmetana premija za rizik od okolku 15 do 20 dolari”, istakna El Badri. Toj na sostanokot na aziskite ministri za energetika, kade {to se zboruva{e za vlijanieto na cenata na naftata vrz stopanstvoto, istakna deka pazarite vo momentov se dovolno obezbedeni so nafta i deka nema potreba od zgolemuvawe na proizvodstvoto.

DOLARI V^ERA SE PRODAVA[E “BRENT” NAFTA NA LONDONSKATA BERZA DOLARI ZA BAREL, BE[E REKORDOT KOJ GO DOSTIGNA NAFTATA VO 2008 GODINA

5 PREGLED VESTI VO KARPO[ ]E SE GRADI TEHNOLO[KI PARK o blizina na hotelot Aleksandar Palas, do kejot na rekata Vardar }e se gradi Tehnolo{ki park. Izgradbata na noviot objekt, koj e prv od vakov vid vo Makedonija i na Balkanot, kako {to informiraat od op{tina Karpo{ treba da po~ne za pet-{est meseci. Objektot }e bide izdr`liv na zemjotresi i }e koristi obnovlivi izvori na energija od sonce, veter i voda. Vo sredinata na objektot }e ima staklena kula so nadrealisti~ki izgled na tri kata visoka 16 metri. Objektot }e ima tri glavni sodrìni. Vo prviot, vo holot koj }e bide izlo`ben i obrazoven centar, }e ima LCD displej na koj za posetitelite, glavno u~enici i studenti, }e bidat pretstaveni site vidovi obnovlivi izvori na energija, a so koi objektot sam }e se snabduva. Vtorata sodrìna e salata za konferencii, nameneta za makedonskite nau~nici i inènerite od ovaa oblast. Tretata sodrìna, pak, }e bide kompjuterskiot centar za obuka i nadgradba na mladite i talentirani kadri. Op{tinata Karpo{, eden od kreatorite na proektot, vo koj e vklu~en tim od 13 makedonski nau~nici od razni oblasti.

ELEM ]E INVESTIRA ÊTIRI MILIONI EVRA VO NOV BIZNIS-INFORMACISKI SISTEM D Elektrani na Makedonija (ELEM) po~na so implementacija na biznis-informaciski sistem (SAP ERP), ~ija primena treba da gi standardizira, integrira i avtomatizira biznis-procesite vo site podru`nici na kompanijata. “Ovoj napreden softver }e ovozmoì pobrzo donesuvawe odluki i efikasno organizirawe na proizvodstvoto i uslugite. Pokraj toa, implementacijata na softver za planirawe resursi vo pretprijatieto }e mu pomogne na ELEM da se naso~i kon evropskite trendovi vo svoeto delovno rabotewe, se veli vo soop{tenieto od ELEM. Kako {to informiraat od kompanijata, sistemot }e se implementira vo dve fazi vo tekot na slednite 18 meseci. Vo prvata faza softverot }e po~ne da se primenuva vo sektorite finansii, ~ove~ki resursi, nabavki, zalihi i magacini, kupoproda`ba na elektri~na energija i upravuvawe so kapitalni investicii. Vo vtorata faza, pak, biznis-sistemot }e bide voveden vo segmentite odrùvawe, finansiska kontrola i dokument menaxment-sistem, so {to celosno }e bidat opfateni site postojni delovni edinici vo kompanijata. Vkupnata investicija vo implementacija na noviot sistem iznesuva ~etri milioni evra. finansiska kontrola i dokument menaxment-sistem, so {to celosno }e bidat opfateni site postojni delovni edinici vo kompanijata. Vkupnata investicija vo implementacija na noviot sistem iznesuva ~etri milioni evra

FERШPED ЌE DELI DIVIDENDA OD 32,7 EVRA ZA AKCIJA kcionerite na Fer{ped na godine{noto akcionersko sobranie odlu~ija da podelat dividenda vo iznos od 32,7 evra za akcija. Za taa namena Fer{ped }e odvoi 648.000 evra od akumuliranite dobivki od prethodnite godini zaklu~no so ostvarenoto do 2007 godina. Spored usvoeniot dividenden kalendar, posleden den na trguvawe so pravo na dividenda za ovaa godina }e bide 26 april. Dividendata }e bide isplatena do 30 septemvri ovaa godina, vo so zakon predvideniot rok, informira Fer{ped. Kompanijata minatata godina ostvari dobivka vo iznos od 2,1 milioni evra. Grupacijata Fer{ped lanskata godina ja zavr{i so dobivka od 1,4 milioni evra. Toa e za 41,5% pomalku od dobivkata vo 2009 godina koja iznesuva{e 2,4 milioni evra.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI ANTIMOS PREDVIDUVA VOJNA ZA TERMINOT “MAKEDONIJA” erminot “Makedonija” vo imeto na Skopje e golema {teta za Grcija. Jasni se rabotite, }e se slu~i istoto {to se slu~i so Korea i so drugite zemji {to imaa isto ime, }e zavr{at so vojna. Ova go istaknal solunskiot mitropolit za vreme na nedelnata liturgija, prenesuva Kanal 5. “Ne sakame da postoi terminot Makedonija, nitu sam, nitu so pridavki, vo imeto na sosednata zemja, za dobroto na Skopje. Vi govoram iskreno, so crkovna, hristijanska, pravoslavna iskrenost. Duri i nivnata crkva e otse~ena od site hristijanski crkvi, poradi upornosta i strasta {to se vika fanatizam”. Vo svojata liturgija Antimos, gi spomenal i poslednite natpisi vo gr~kite mediumi deka vo igra se tri imiwa, Severna, Gorna i Vardarska Makedonija, no izjavil deka nitu edno od niv ne smee da prifati oficijalna Atina. Za Antimos, izjavite na ungarskiot premier deka sporot so imeto e apsurden i tu`bata vo Hag, se dve raboti koi pretstavuvaat nacionalno ma~ewe.

TALER ]E TU@I ZA[TO BIL TAJNO SNIMAN orane{niot pratenik vo EP, Zoran Taler, koj podnese ostavka po objaveniot tekst vo “Sandej tajms”, }e ja tu`i korporacijata Wuz Interne{nal na Rupert Murdok za nezakonsko snimawe na razgovorot so nego. “Novinarite se poslu`ile so nezakonski metodi da dobijat mediumski efekt” izjavi Taler. Pozitivniot ishod na tu`bata nema da go promeni misleweto vo slovene~kata javnost koja go osudi ~inot, no bi bil “mal flaster na ranata”, izjavi Taler, prenesuva Beta. Inaku, tokmu so tajnoto snimawe razgovori, “Sandej tajms” otkri korupcija me|u pove}e pratenici vo Evorpskiot parlament. Me|u niv be{e i Taler komu vo razgovorot mu bile ponudeni 100.000 evra da podnesuva odredeni amandmani na finansiski zakoni vo EP, na {to, soglasno so snimkite, toj se soglasil.

SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA GI POPRAVA GRE[KITE lenovi na Sovetot za radiodifuzija (SRD), rakovodstvoto na Zdru`enieto na novinarite (ZNM), pretstavnici od nevladinata MOST i od ostanatiot gra|anski sektor i mediumite v~era zaedni~ki gi razgledaa, gi komentiraa i gi dousovr{uvaa pravilnicite za mediumskoto pokrivawe na izborite pred kampawata i za vreme na izbornata kampawa, {to vo nacrt-verzija gi ponudi SRD. “Zadovolstvo mi e {to mo`am da konstatiram deka zaedno so pretstavnicite na ZNM i na gra|anskiot sektor so {irok konsenzus definiravme pravila za mediumsko pokrivawe na izborite, koi{to maksimalno }e ja garantiraat izbalansiranosta pri izvestuvaweto, a pritoa nema da zadiraat vo ureduva~kata politika i negativno da vlijaat vrz kreativnosta na mediumskite profesionalci. Celta na SRD ostanuva poddr{ka na pluralizmot vo radiodifuzijata, kako i za{titata na slobodata na slobodnoto informirawe”, re~e pretsedatelot na SRD, Zoran Stefanoski, po zavr{uvaweto na sredbata. Prethodno, na pravilnikot na Sovetot, ima{e ostri rakcii od site politi~ki partii, kako i od Makedonskiot institut za mediumi vo vrska so izvestuvaweto na mediumite pred i za vreme na izborite.

MILO[OSKI: VINATA ZANERE[ENIOT SPOR SO IMETO E KAJ GRCIJA akedonija ja pla}a realnata cena za postoeweto na ovoj spor, koj smetam deka e nametnat od Grcija bez osobeno opravduvawe i e prili~no iracionalen. Vinata zo{to dosega nema re{enie ne treba da se bara vo nas, bidej}i dosega sme napravile mnogu otstapki, so menuvaweto na znameto, Ustavot, amandmanite, koristeweto na referencata vo nekoi drugi me|unarodni organizaci... Tie se napraveni za da moè da se zadovoli toj iracionalen poriv na Grcija koja ima problem so na{eto ustavno ime. Ova v~era go istakna ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski koj odrà predavawe na Univerzitetot za turizam i menaxment vo Skopje. Milo{oski smeta deka nemaweto re{enie e rezultat na nemaweto pragmatizam i ~uvstvo za realnost vo na{iot region od strana na odredeni politi~ari vo Republika Grcija. “Toa za àl eskalira{e i kulminira{e do taa merka {to sega pretstavuva golem tovar za koj bilo gr~ki politi~ar ili Vlada za da moè da se vrati na racionalnosta, istakna makedonskiot minister za nadvore{ni raboti”, istakna Milo{oski. [efot na diplomatijata, isto taka gi otfrli {pelulaciite deka re{enieto e dogovoreno, no }e se soop{ti po izborite. Vo vrska so noviot izvestuva~ za Makedonij vo EU, Milo{oski re~e deka najdobro za zemjata e da dobie izvestuva~ koj uìva golem ugled i reputacija.

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

EDEN MESEC PO OBELODENUVAWETO NA AFERATA

CRVENKOVSKI GI IZVADI ORIGINALNITE DOKUMENTI ZA “NADE@” KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o iscrpno objasnuvawe, koe go nare~e “10-te lagi na VMRO– DPMNE za aferata “Nade`”“, {eficata na Kabinetot na Branko Crvenkovski i toga{en generalen sekretar, Nata{a SavovaSalkovska, ja objasni aferata “Nade`”, vo koja Crvenkovski se tovari deka potro{il 530.000 evra narodni pari za organizacija na pretsedatelskiot Samit vo Ohrid 2008 godina. Savova, demantiraj}i obvinuvawe po obvinuvawe, ka`a deka za Samitot se

potro{ile vkupno 451.000 evra, no, kako {to tvrdi, do evro soglasno so Zakonot za javni nabavki. Obvinuvawata deka se sklu~uvale dogovorite, a agencijata Pristop se anga`irala da go organizira Samitot, pred voop{to da se dobijat izve{taite od Agencijata za javni nabavki za najpovolen ponuduva~, Savova gi otfrli so originalnite dokumenti, na koi to~no stoi datumot na dogovorite. Kopiite koi potoa se dostavuvaat se so podocne`en datum, no toa ne zna~i deka dogovorot e sklu~en toga{, za {to postojat i jasni zabele{ki od Zavodot za revizija. Od SDSM obvinuvaat deka VM-

SDSM SO KONTRAAFERA: ZA NATO–EAPS FORUMOT GRUEVSKI POTRO[I TRI MILIONI EVRA Dodeka traat prepukuvawata za aferata “Nade`”, od SDSM izlegoa so obvinuvawa deka vo 2007 godina za NATO–EAPS forumot na ministersko nivo toga{nata vlada na Gruevski potro{ila neverojatni tri milioni evra. “200.000 evra za vozila, 400.000 evra za kombi-vozila, 300.000 evra za simultan prevod, koj ne go obezbedile dokraj, pa [tabot na NATO od Brisel donel besplatno dopolnitelna oprema, 350.000 evra za skeneri i detektori, za mebel 100.000 evra, obleka isto 100.000 evra, za podaroci 100.000 evra i taka natamu”, nabroi ~lenot na izvr{niot odbor na partijata, Igor Ivanovski. Od VMRO–DPMNE, namesto odgovor, vratija deka site informacii SDSM mo`e da gi dobie od toga{niot minister bez resor, Adnan ]ahil, zadol`en za organizacija na nastanot, a sega{en koalicionen partner na Crvenkovski vo Opoziciskiot front.

RO–DPMNE manipulira i vo javnosta gi prezentira samo kopiite. Pra{uvaat dali voop{to gi ~uvaat originalnite dokumenti ili i tie zavr{ile kako tenderskata dokumentacija vo Ministerstvoto za kultura. SDSM gi demantira I podatocite za drugite sumi potro{eni za Samitot. Namesto 12.000 evra za logoto, kako {to obvinuvaat od VMRO–DPMNE, Kabinetot na pretsedatelot “iske{iral” 7.461 evra, potenciraj}i deka pove}e ~inat logoata na nekoi op{tini rakovodeni od VMRO–DPMNE. 45.000 evra dadeni za hostesi i preveduva~i, spored timot na Crvenkovski, se notorna laga. Dadeni bile 36.793 evra, no so niv, me|u drugoto, bile isplateni i 40 vraboteni vo MRTV, zadol`eni da go sledat nastanot i 70 profesionalni ugostiteli. Demant imaat i za ~ineweto na bilbordite. Dodeka VMRO–DPMNE tvrde{e deka samo za eden bilbord se platile 9.000 evra, Savova soop{ti deka spored oficijalnite dokumenti bile potro{eni 1.850 evra za 20 bilbordi vo Skopje i vo Ohrid i eden pred hotelot Metropol. Vo

toa {to glavniot ~ovek na Pristop, Igor Ivanov, e sin na Zoran Ivanov, porane{en sovetnik za odnosi so javnosta vo Kabinetot na Crvenkovski, SDSM ne gleda ni{to stra{no, zatoa {to, kako {to velat, Ivanov ne mo`el na nikakov na~in da vlijae vo izborot na agencijata. Ni{to sporno ne gledaat nitu vo preporakata za anga`irawe na Pristop, koja ja dal soprugot na Savova, Tomi Salkovski, zo{to toj ja dal od pozicija na toga{en direktor na festivalot Bra} a Manaki. Od SDSM objasnuvaat deka Pristop imale najseriozni preporaki, ne od Salkovski, tuku tokmu od Vladata na Nikola Gruevski, so koja ovaa agencija rabotela mnogu reklamni kampawi, me|u koi i taa za “Makedonija e ve~na”.

CRVENKOVSKI GI KRIE I LISTITE I EVENTUALNIOT MANDATAR

BRANKO CRVENKOVSKI

Den pred rodendenot i dve nedeli pred partiskiot kongres, na koj treba da se oficijaliziraat listite so kandidati i da se obelodeni imeto na eventualniot mandatar, liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, veli deka ne e vreme da se obznanat ovie podatoci. Toj odbi da odgovori dali }e bide nositel na lista, so obrazlo`enie deka site informacii }e se znaat na kongresot, koga }e pominat niz vnatrepartiska procedura. Programata bila gotova vo nacrt verzija, no i taa }e ja prezentirale na kongresot.

Celata vlast e vo racete na VMRO-DPMNE. Tie gi kontroliraat instituciite, pa namesto da dr`at pres-konferencii za moj navoden kriminal, neka povelat da go sankcioniraat.

EU PO^EKA PRATENICITE DA SE RASPU[TAT!

600.000 EVRA POMO[ ZA PARLAMENTOT GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

o uslovi koga pratenicite go napu{tija Sobranieto i se prefrlija da rab-otat od teren vo funkcija na predizbornite kampawi, po~na proektot “Tehni~ka pomo{ za Sobranieto”, finansiran od Evropskata unija. Iako tajmingot na po~nuvawe na proektot e navidum paradoksalen, so ogled na toa {to Parlamentot se raspu{ti, liderite na proektot velat deka toa e duri podobro, bidej}i na ovoj na~in pove}e vnimanie }e mo`e da se posveti na tehni~kata podgotovka na sobraniskiot personal. Tokmu celta na proektot, velat tie,

e da se podobrat tehni~kite kapaciteti na zakonodavniot dom, ne samo zaradi usvojuvawe na evropskoto zakonodavstvo, tuku i zaradi ispolnuvawe na politi~kite kriteriumi i podobruvawe na politi~kiot dijalog. “Na{ite napori i poddr{ka }e prodol`at bez razlika na izborite {to doa|aat naskoro. Raspu{taweto na

Parlamentot nema da vlijae na tehni~kata poddr{ka koja EU ja dava na Parlamentot. Soodvetnoto funkcionirawe na Parlamentot e preduslov za postignuvawe konsenzus za poddr`uvawe i realizirawe na site reformi {to se potrebni.”, re~e evroambasadorot Piter Sorensen. Spikerot na Parlamentot,

EU INFOCENTAR I VO SOBRANIETO! So ovoj proektot e planirano otvorawe na EU infocentar vo ramkite na Sobranieto. Ovoj centar, kako {to re~e spikerot Veqanoski, }e bide opremen so sodr`inite i literatura od oblastite na EU. Pokraj pratenicite i stru~nite slu`bi, ovoj centar }e mo`at da go koristat i gra|anite, a }e ima za cel poblisku da ja prenese Evropa i nejzinite vrednosti do javnosta.

Trajko Veqanovki, veli deka preku ovoj proekt }e se zgolemi tansparentnosta i ot~etnosta na Sobranieto i }e pomogne ovaa insistucija da prerasne vo vistinski evropski parlament. “Sobranieto na ovoj na~in }e gi sprovede potreb nite reformi koi ne se ni malku lesni, nitu ednostavni. Ekspertizata vo delot na stru~nite oblasti }e ovozmo`i zna~itelno podobruvawe na stru~nite s lu `bi, a so toa i na pratenicite, no }e pridonese i za zgolemuvawe na kvalitetot na zakonite so evropsko znamence {to gi donesuva Sobranieto”, re~e Veqanoski. Proektot }e se sproveduva 18 meseci, a e vo vrednost od 600.000 evra.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI

BRZAJ]I NA IZBORI

VMRO-DPMNE ZABORAVI DA KA@E KAKO SE FINANSIRA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

MRO-DPMNE go prekr{i Zakonot za finansirawe na politi~kite partii, koj nalaga najdocna do 31 mart da se dostavi izve{taj kako partijata se finansirala vo prethodnata godina do Dràvniot zavod za revizija. Od pogolemite partii, dosega toa go stori samo SDSM, i tie so zadocnuvawe. Finansiskiot izve{taj za 2010 godina go utvrdija i objavija na 2 april, spored Zakonot, na partiskata internet-stranica i vo eden od dnevnite vesnici. Pre~ekoruvaweto na rokot za dostavuvawe na izve{taite povlekuva kazna od 5.000 evra za partijata i do 1.500 evra za odgovornoto lice vo nea. Godi{niot finansiski izve{taj na VMRO-DPMNE s$ u{te ne e objaven nitu na nivnata internet-stranica, nitu vo dneven vesnik. Od vladeja~kata partija ne uspevme da dobieme komentar za docneweto vo ispolnuvaweto na zakonskata obvrska. So izve{tajot docnat i partiite od albanskiot politi~ki blok. Iskustvoto pokaùva deka partiite dosega redovno docnele so izgotvuvaweto na izve{taite, me|utoa glavnite zabele{ki od ekspertite se deka ne e samo docneweto problem, tuku i samata sodrìna na izve{taite. Dodeka vo ostanatite dràvi partiite pi{uvaat po ime i prezime od kade im e sekoja donacija i od kade do{lo sekoe evro koe zavr{ilo vo partiskata kasa, na{ite partii pi{uvaat suvoparni izve{tai vo koi naveduvaat edna suma. Sumata {to e navedena, od druga strana, ~estopati e sporna, oti e premala, i ostava somne` kako edna golema partija moè da raboti

so tolku malku pari. Za izborite partiite se dol`ni da otvorat posebni smetki i kampawata da ja

finansiraat isklu~ivo so pari deponirani na niv. Za izborite vo 2008 godina, VMRO-DPMNE prijavile deka

potro{ile ne{to pove}e od 1 milion i 250.000 evra, a SDSM tripati pomalku, 450.000 evra. Zabele{kite na Dr`avniot zavod za revizija se deka e nejasen delot kako i kolku mediumite, koi se najgolemi finansieri na kampawite im davaat popusti na partiite. Mediumite ne ja dostavile do Zavodot potrebnata dokumentacija za da se doznae kolku pari pominale niz niv za vreme na kampawata, a tokmu parite koi se slevaat vo gotovo, se crna zona za korupcija. Lani, spored informaciite od Dr`avniot zavod za revizija samo 11 politi~ki partii, me|u koi ne bea VMRODPMNE i SDSM, ja ispolnija zakonskata dol`nost i podnesoa godi{ni izve{tai za finansiskoto rabotewe vo 2009 godina. Obvrskata za dostavuvawe kvartalni izve{tai za dobieni donacii, vo 2010 godina ja ispolnija samo tri od politi~kite partii: Liberalnata partija na Makedonija, Demokratskiot sojuz i Demokratskata unija za integracija (DUI).

BUGARSKITE PARTII OT^ETNI ZA PRIMER Vo sosedna Bugarija Zakonot za politi~kite partii, koj predviduva godi{nite finansiski izve{tai partiite da gi dostavuvaat do tamo{niot Zavod za revizija vo ist rok kako vo Makedonija, do 31 mart, se

po~ituva besprekorno osobeno od relevantnite partii. Duri 146 partii (od vkupno 176) navreme gi dostavile izve{taite za 2010 godina, a me|u 28-te koi docnat, nema nitu edna parlamentarna partija.

FINANSIITE NA SDSM VO 2010 GODINA Spored dostaveniot godi{en finansiski izve{taj na SDSM za 2010 godina, partijata lani ostvarila prihodi od okolu 500 iljadi evra, a potro{ila iljada evra pomalku. Najgolem del od buxetot partijata dobila od ~lenarina ili okolu 220 iljadi evra. Tolku pari na smetkata na SDSM legnale i od buxetot na dr`avata. Kako sredstva od donacii prika`ani se samo 500 evra. Najgolemata opoziciska partija okolu 90

iljadi evra vo 2010 godina potro{ila za plati na vrabotenite, a za komunalii (struja, voda, telefon...) 104 iljadi evra. Za stavkata Obezbeduvawe i odr`uvawe na osnovni sredstva, vo koja vleguvaat transportnite tro{oci, potro{enoto gorivo, registracija, popravka i odr`uvawe na vozilata i opremata, partijata potro{ila 200 iljadi evra. Ostatokot e potro{en za naemnini, reprezentacija, intelektualni uslugi i sli~no.

ISPPI: VMRO-DPMNE MU BEGA NA SDSM ZA SAMO 2 % ezmalku 22% od gra|anite na pretstojnite izbori } e glasaat za VMRO-DPMNE, a 20% za opoziciskata SDSM, pokaùva poslednoto istraùvawe na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” (ISPPI). Spored istraùvaweto, DUI }e dobie dobie 8,8%, DPA 5,9%, a Nova Demkoratija so 1,9% od poddr{kata na glasa~ite. Sekoj vtor anketiran gra|anin, spored istraùvaweto na ISPPI, smeta deka dràvata odi vo pogre{na nasoka, nasproti 25% koi smetaat deka Makedonija se dviì vo vistinski pravec i 19,3% koi ne moat da procenat. Na pra{aweto, koj nastan imal najnegativno vlijanie vrz Vladata na Gruevski, 40% odgovorile deka toa e proektot “Skopje 2014”. 14,6% se opredelile za slu~uvawata vo A1 televizija, dodeka 16% izjavile deka ovaa Vlada nema skandali koi vlijaat negativno na nejziniot rejting. Istraùvaweto e sprovedeno vrz 1.602 ispitanici vo periodot od 6 do 11 april. Otkako izleze ovaa anketa se javi i institutot Dimitrija ûpovski so svoja. Spored nivnata, VMRO-DPMNE ubedlivo vodi pred SDSM so 28,4% doverba kaj gra|anite, nasproti 11,7% koi veruvaat vo SDSM.

DIK: IZBORITE ]E ÎNAT [EST MILIONI I 650 ILJADI EVRA a pretstojnite predvremeni parlamentarni izbori Dràvnata izborna komisija }e bara {est milioni i 650 iljadi evra od Ministerstvoto za finansii. Od niv duri eden milion i 200 evra }e se potro{at za glasaweto na dijasporata. “Okolu 800 iljadi evra }e bidat potro{eni za nadomest za izbira~kite odbori vo dràvnokonzularnite pretstavni{tva (50 na broj), za tro{oci za nivno smestuvawe, prevoz, vizi i honorari. Okolu 300 iljadi evra }e ~ini objavuvaweto oglasi, povrzani so glasaweto na iselenicite, vo najtira`nite vesnici vo zemjite kade {to tie ìveat i toa na sedumte jazici od preambulata na makedonskiot Ustav i na oficijalniot jazik na zemjata”, pojasni po v~era{nata sednica na DIK potpretsedatelot Subhi Jakupi. Sumata za glasaweto na dijasporata ja zgolemuvaat i predvidenite tro{oci za telefonija, bidej}i, kako {to obrazloì Jakupi, DIK }e mora da odrùva intenzivna komunikacija so dràvno-konzularnite pretstavni{tva. “Najgolemi i najnepredvidlivi stavki nosat tokmu izborite vo dijasporata i zatoa ne smeeme da dozvolime da nedostigaat sredstva za ovoj proces. Prepora~uvame parite za ovaa cel da se koristat racionalno, a ako ne se potro{at do kraj }e bidat vrateni vo Buxetot na dràvata”, re~e pretsedatelot na DIK, Boris Kondarko. Komisijata na odrànata sednica gi usvoi i predlogodlukite za utvrduvawe na potrebata od javna nabavka za objavuvawe javen povik za raspi{uvawe na predvremeni izbori za pratenici od dijasporata, koj }e bide objaven vo stranski pe~ateni mediumi, i za formirawe pomo{ni, privremeni tela na DIK za specifi~ni potebi povrzani so izborite. Za ras~istuvawe na nejasnotiite {to gi sledat podgotovkite za prvoto glasawe na makedonskata dijaspora denovive }e bide objaven i poseben prira~nik, najavi Kondarko.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI PACIENTITE BARAAT SAMI DA SI IZBIRAAT KADE ]E SE LEKUVAAT acientot mora da dobie pravo sam da izbere vo koja zdravstvena ustanova }e se lekuva, a nadle`nite institucii da prestanat mehani~ki da gi delat sredstvata vo zdravstveniot sektor, pora~a Koalicijata na zdruènija na pacientite, na odbeleùvaweto na evropskiot den za prava na pacientite. Ottamu pobaraa i itno osovremenuvawe na pozitivnata lista, koja ne e smeneta tri godini, aktivno vklu~uvawe na zdruènijata vo definiraweto na paketot na zdravstveni uslugi i vo izrabotka na zakonot za zdravstveno osiguruvawe i prisustvo na pretstavnici na zdruènijata na sostanocite na Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. “Vo zdravstvoto nema mesto za improvizacii, nema mesto za minimalni korekcii, bidej}i stanuva zbor za ~ove~ki ìvoti. Kolku sme ponazad so svetskite tekovi vo prisutnosta na sovremeni lekovi, kolku sme bez interes da se vklu~at pacientite vo donesuvaweto na odluki, a namesto toa imame mehani~ka podelba na sredstva, tolku zdravstveniot sistem }e gi gazi pravata na pacientite”, izjavi Vesna Veli}-Stefanovska od Koalicijata na zdruènijata na pacientite.

ODBIENI PRIGOVORITE ZA “PAJA@INA” rivi~niot sovet pri Oddelenieto za organiziran kriminal i korupcija na Osnovniot sud gi odbi progovorite na obvinetite i branitelite vo slu~ajot “Pajaìna”. Po pribavenoto mislewe od obvinitelstvoto Sovetot na zatvorena sednica u{te minatata nedela donel re{enie so koe se odbivaat site prigovori na odbranata kako neosnovani. Vo prigovorite advokatite baraa nova istraga za “Pajaìna” poradi povreda na pravoto na odbrana, propusti vo ve{ta~eweto i dokazniot materijal. Obvinenieto sega e pravosilno i se o~ekuva sudijata Pavlina Hristova, koja }e go vodi slu~ajot, da go zakaè prvoto ro~i{te. Velija Ramkovski, prvoobvinetiot i u{te 22 lica se o~ekuva da sednat na obvinitelna klupa do sredinata na maj.

OTKRIEN TELEFONSKIOT ZAKANUVA^ NA NEDELKOVA akanuva~ot na pretsedatelkata na Osnovniot sud, Lidija Nedelkova, e otkrien i protiv nego e podnesena krivi~na prijava, informira policijata. Po proverkata na povicite koi gi dobivala Nedelkova i vo sorabotka so Interpol konstatirano bilo deka liceto H.S. od Duren Germanija e onoj koj na Nedelkova telefonski i se zakani da vnimava {to pravi. Toj i od prethodno i bil poznat na germanskata policija kako storitel na nekolku krivi~ni deka iznuda,zakani, navreda, te{ka telesna povreda, pronevera i drugo. Vo razgovorot {to so nego go vodela germanskata policija, osomni~eniot priznal deka se javil vo sudot, no rekol deka nemal namera i ka`al deka toa go storil zaradi navodno nezadovolstvo od slobodata na mediumite vo zemjava i sudskiot proces koj se vodi okolu slu~ajot „Paja`ina”. Od strana na SVR-Skopje prevzemeni se operativno takti~ki merki i aktivnosti so cel pronao|awe na liceto koe gi upatilo zakanuva~kite pisma do pretedatelkata i istra`niot sudija. Pismata se pu{teni od Prilep, no od po{ta izvestuvaat deka pismata ne se prepora~ani tuku istite najverojatno se pu{teni preku po{tensko sanda~e.

DR@AVATA GUBI PORADI DOLGOTRAJNI SUDSKI PROCESI

OD PET DO 240 ILJADI KAZNA ZA SUDEWE VO NERAZUMEN ROK MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ajmalku pet, a najmnogu 240 iljadi denari moè da dobijat gra|anite kako ot{teta dokolku ja tuàt dràvata poradi prekr{uvawe na pravoto za sudewe vo razumen rok. Vo Oddelot za postapuvawe po barawa za sudewe vo razumen rok pri Vrhovniot sud od negovoto konstituirawe, vo 2008 godina, dosega se pristignati 869 predmeti. Od niv vo 222 slu~ai e doneseno re{enie za pravi~en pari~en nadomest. Kako {to veli pretsedatelot na oddelot, vrhovniot sudija Nikol~o Nikolovski, iako parite za obes{tetuvawe na gra|anite se odvojuvaat od Sudskiot buxetski sovet, toj garantira deka sudiite ne se skràvi i vo golem broj slu~ai dosuduvaat vo polza na gra|anite. “Voop{to ne se obiduvame da go {tedime Sudskiot buxetski sovet. Koga odlu~uvame za pravi~niot pari~en nadomest se vodime od praktikata na Evropskiot sud za ~ovekovi

prava, {to zna~i deka nadomestocite koi se dosuduvaat vo ovoj sud se nadomestocite koi gi dosuduvame i nie ili 60% od toa {to go dosuduva Sudot vo Strazbur soglasno na{ata socioekonomska polo`ba”, veli Nikolovski. Toj se nadeva deka ovoj oddel }e stane relevanten za gra|anite i deka brojot na àlbite }e se zgolemuva na smetka na namaluvawe na brojot na àlbite pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Nikolovski o~ekuva deka }e dobijat pozitivna ocenka od Evropskata komisija, so {to }e se ovozmoì i vra}awe na predmetite koi gra|anite gi pokrenale pred Sudot vo Strazbur za po niv da odlu~uva Vrhovniot sud.

No, brojot na predmetite gra|anite protiv Makedonija pred Sudot za ~ovekovi prava e konstanten. Godi{no do nego stignuvaat od 400 do 450 predmeti, a najgolem broj od niv se odnesuvaat na povreda na pravoto za sudewe vo razumen rok pred makedonskite sudovi. “Taa brojka e visoka za zemja kako Makedonija, bidej}i ako se sporedi po brojot na `iteli, Makedonija e me|u prvite 10 zemji po brojot na podneseni `albi pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava”, istakna sudijata vo Evropskiot sud za ~ovekovi prava, Mirjana LazarovaTrajkovska. Od site tu`bi koi minatata godina pristignale do Sudot

SRBIJA SO NAJMNOGU @ALBI PRED SUDOT ZA ^OVEKOVI PRAVA Vo sporedba so Srbija, sostojbata so ostvaruvawe na pravoto na sudewe vo razumen rok Makedonija se nao|a vo mnogu podobra polo`ba. Od Srbija godi{no do Strazbur pristignuvaat okolu 3.000 pretstavki. So ova Srbija se nao|a na osmo mesto vo Evropa, vo dru{tvo so zemji kako Rusija i Turcija.

od Makedonija tuìtelite pobarale pove}e od 7,5 milioni evra ot{teta, a dobile malku pove}e od 20.000 evra. Statistikata pokaùva deka so presudite na ES^P nasprema Makedonija vo prosek se dosuduva pravi~en nadomest od 3.000 evra. Spored Lazarova, presudite na Sudot ne nosat tolku vo nasoka za za{tita na individualnoto pravo na podnositelot na àlbata, tuku treba da se tretiraat i kako primeri koi treba na dràvava i sudovite vo nea da & posluàt kako pokazatel takvite povredi da ne se slu~uvaat vo idnina. Vo izminative 10 godini protiv Republika Makedonija se doneseni 87 presudi i 195 odluki. Vo poslednite tri godini od 87-te presudi 56 se doneseni protiv Republika Makedonija i 175 odluki za prijatelsko spogoduvawe. “Ako se zeme ovaa brojka, }e se vidi deka dobar del od aplikaciite na makedonskite àliteli Sudot gi uvaìl, odnosno deka dràvata ja prifatila vinata deka ima povreda”, istakna Lazarova-Trajkovska.

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

I ZAGUBARITE VLEGUVAAT VO IZBORNATA TRKA

DR@AVATA PRODAVA 630.000 EVRA VREDNI AKCII VO EMO

Samo nekolku dena po objavata na “Kapital” deka turskiot konzorcium Metal Sa~ e zainteresiran za kupuvawe na fabrikata EMO, Fondot za penzisko objavi proda`ba na 20.393 prioritetni akcii vo EMO. Nikoj ne ka`uva dali ovie akcii se za ve}e poznat kupuva~

april

mart

fevruari

januari 2011

dekemvri

noemvri

oktomvri

septemvri

avgust

juli

juni

l a d a ta p r e d i z borno prodava akcii vo ohridskiot zagubar EMO. Ve}e ~etiri dena Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) prodava 20.393 prioritetni akcii vo ohridskata kompanija za proektirawe, proizvodstvo i izgradba na energetski i industriski objekti, vredni re~isi 630.000 evra. Ovie akcii na PIOM, koi vo vkupniot kapital na EMO u~estvuvaat so 25%, se prodavaat po nominalna vrednost od 30,68 evra. Nikoj ne otkriva dali ovie akcii se za ve}e poznat kupuva~. Vladata vo EMO ima 40% od akciite. Proda`bata na del od dr`avnite akcii se slu~uva vo period koga ve}e postoi zainteresiran kupuva~ za EMO. “Kapital” ekskluzivno objavi pred nekolku dena deka turskiot konzorcium Metal Sa~ e zainteresiran za ohridskiot zagubar. Neoficijalno se raboti za kompanija mnogu bliska do turskiot pretsedatel Abdula \ul, so godi{en obrt od 1,5 milijarda evra. Spored na{ite informacii, vicepremierot za ekonomnski pra{awa, Vladimir Pe{evski, i direktorot na EMO, Zoran Traj~evski, go iskoristija neodamne{noto u~estvo na Evroaziskiot ekonomski samit vo Istanbul za da se sretnat so pretstavnici na Metal Sa~ i izvorno da im objasnat vo kakva kondicija e sega kompanijata. Nitu Pe{evski, nitu Traj~evski sakaat da gi komentiraat ovie informacii. Samo objasnuvaat deka Vladata preku direktni sredbi

maj

poposka@kapital.com.mk

postojano animira DVI@EWE NA CENATA NA AKCIJATA NA EMO stranski investitori, koi podocna 170 164 163 160 vo tenderska post- 160 155 150 apka }e konkuriraat 145 za vlez vo nekoj od 140 130 130 ~etirite dràvni 120 120 zagubari. 115 Dràvata momen- 110 107 106 101 100 99 talno poseduva 65% 100 90 od akciite vo ohrid80 skiot zagubar. Vo izminatata godina, istrguvani bea 3.028 akcii na EMO vredni okolu 6.000 evra. Iako zagubar, cenata izvor: Makedonska berza na akcijata na EMO ru{e{e rekordi vo novonazna~enite direktori po 5.000 denari vo gotovo, 2007 godina, koga ovie hartii ne gi dadat posakuvanite re- samo za da se so~uva sociod vrednost se prodavaa zultati, zagubarskata golgota jalniot mir. Menaxmentot duri po 3.500 denari. Vo na krajot moè da zavr{i demantira{e, obvinuvaj}i 2008 godina, pak, najvisokata tokmu so ste~aj. Dodavaat ja SDSM deka preku nejzini cena na akcijata na EMO i deka po izborite, ako kadri go uni{tila EMO, iznesuva{e 1.900 denari, Vladata na Nikola Gruevski ostavaj}i go vo 2007 godina za sega da se prodava po povtorno dobie mandat, }e ja so zaguba od okolu ~etiri prose~na cena od samo 120 iskristaliziraat odlukata - milioni evra i kredit od denari. }e gi pokrivaat i ponatamu okolu eden milion evra. zagubite na EMO, OHIS, “So pomo{ na Vladata, preku EMO SO ZAGUBA Eurokompozit i Tutunski kom- Zakonot za pretvorawe na OD 3,8 MILIONI EVRA êtirite dràvni kompanii- binat od Prilep, baraj}i obvrskite kon dràvata vo zagubari gi zgolemija dolgo- strate{ki investitori, }e traen vlog uspea da gi namiri vite vo 2010 godina - OHIS ~ekaat novite direktori da gi obvrskite i vo golema merka za 2,4 milioni evra, EMO za zaìveat fabrikite ili ovie da ja zgolemi konkurent3,8 milioni evra, a Eurokom- ~etiri fabriki }e se soo~at nosta na EMO. Vo uslovi na globalna kriza, EMO pozit za okolu 500.000 evra. so ste~ajna postapka. Pred nekolku meseci Vladata Finansiskite izve{tai na iako so te{kotii, sepak, go nazna~i i novi direktori vo EMO dostaveni do Makedon- odrùva proizvodniot proces. EMO i vo Tutunskiot kombinat skata berza pokaùvaat deka Vo 2009 godina, na EVN mu za da gi oìveat zagubarite, vo 2009 godina kompanijata ispora~avme elektrooprema no s$ u{te nikoj od niv javno prijavila zaguba od 1,7 mil- vredna tri milioni evra, ne go elaborira planot kako ioni evra. Prethodnata 2008 vo Albanija izveduvavme }e gi namalat zagubite na godina EMO ja zavr{i so dalnovodi i trafostanici ovie dve kompanii. Poradi neto-zaguba od 1,9 milioni vredni 2,7 milioni evra, gi vakvite sostojbi, na zagubar- evra, a 2007 godina so 2,1 zavr{ivme golemite trafosskata ~etvorka i se zakanuva milioni evra. Vo 2007godina tanici vo Bunarxik, Dra~evo imala 2.237 vraboteni, vo i Tearce, a lani rabotime ste~aj. Vo o~ekuvawe da se po- 2008 godina brojot se na- na dalnovodot Pri{tinajavi zainteresiran kupuva~, mali na 2.076, za vo posled- Uro{evac vreden 1,4 milioni Vladata ne ja isklu~uva niot tender za proda`ba na evra”, veli eden od rakovodmo`nosta da proglasi ste~aj EMO minatata godina brojot nite vo kopanijata. za zagubarite. Izvori od na vrabotenite da izne- Poznava~ite velat deka dolVladata otkrivaat deka suva 1.835. Opozicijata lani govite na EMO se natrupaa iako ste~ajot i likvidaci- obvini deka vo fabrikata poradi neisplateni plati i jata ne se prvoto re{enie odvreme-navreme nezakonski pridonesi i poradi kamati po koe }e posegnat, dokolku im se delat na vrabotenite na kamati. april 2010

KATERINA POPOSKA

USAID VIRTUELNO ]E GI POVRZE KOMPANIITE I STUDENTITE ove}e od 30 kompanii, obrazovni institucii i nad 3.000 studenti i u~enici od u~ili{ta vo Makedonija u~estvuvaat na ~etvrtiot Elektronski saem za kariera vo Jugoisto~na Evropa, {to po~na v~era i trae do 21 april. Elektronskiot saem za kariera, {to se odviva preku portalot www.mojakariera. com.mk, vo organizacija na programata Moja kariera, vo ramkite na USAID Proektot za konkurentnost, ovozmo`uva onlajn-razgovori na makedonskite kompanii, kako Ohridska banka (Sosiete `eneral grup), ProKredit banka, Kroacija Osiguruvawe, Viner–Viena, Melon Solu{ns, Pan Ekspert i mnogu drugi so studentite i u~enicite preku virtuelnite {tandovi koi gi razvivaat. “Ova e zna~aen nastan, kako za studentite i licata koi baraat rabota, taka i za kompaniite koi sakaat da gi regrutiraat najtalentiranite lu|e vo Makedonija”, izjavi Xozef Lesard, direktor na Kancelarijata za ekonomski razvoj pri misijata na USAID vo Makedonija. Preku Moja kariera dosega se obezbedeni pove}e od 1.600 mesta za praktikantska rabota, od koi 300 se preto~eni vo postojani vrabotuvawa.

OHIS ]E SE DELI NA 40 PARCELI ov Detalen urabnisti~ki plan za fabrikata OHIS treba da usvoi Sovetot na Kisela Voda na edna od slednite sednici. Spored noviot detalen urbanisti~ki plan, povr{inata na fabrikata }e se podeli na 40 delovi. Ova go najavi gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda, Marijan \or~ev. “OHIS nema da bide ve}e potencijalen zagaduva~. Na slednata sednica go usvojuvame Detalniot urbanisti~ki plan, vo koj predviduvame sodr`ini koi se mnogu va`ni za nas. OHIS }e bide podelen na 40-ina parceli. Predvideno e na tri hektari da bidat smesteni Javnoto pretprijatie Komunalna higiena, Ulici i pati{ta, a na okolu sedum hektari }e se pravi memorijalen centar”, izjavi \or~ev.

98 MILIONI EVRA ZA EKOINOVACII I INTELEGENTNA ENRGIJA d slednata nedela kompaniite }e imaat mo`nost da apliciraat so proekti za koristewe na evropskite fondovi od Programata za konkurentnost i inovativnost CIP Ekoinovacii, kako i za Programata za inteligentna energija na Evropskata komisija, od koi godinava se dostapni vkupno 98 milioni evra. “CIP programata predviduva vkupno 40 milioni evra za kofinansirawe inovativni proekti za podobruvawe na `ivotnata sredina, tehnolo{ki re{enija za pokvalitetno proizvodstvo. Polovina od sumata e investicija na samata kompanija”, izjavi Jadranka Arizankovska, direktorot vo Stopanskata komora. Komorata o~ekuva godinava da ima barem 20 do 30 aplikacii. Od minatata godina mo`e da se vklu~ime i vo EU Programata za inteligentna energija, koja za 2011 godina iznesuva 58 milioni evra.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.535

MBI 10

2.713

MBID

116,30

2.530

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

OMB

116,20 2.706

2.525

116,10 2.699

2.520

116,00

2.515

115,90 2.692

2.510

115,80

2.505

2.685

12/04/11

13/04/11

14/04/11

15/04/11

16/04/11

17/04/11

12/04/11

18/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

115,70 13/04/11

14/04/11

15/04/11

16/04/11

17/04/11

18/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

12/04/11

13/04/11

14/04/11

15/04/11

16/04/11

17/04/11

18/04/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ZA VELIGDEN, POLOVINA MILION EVRA ]E ODAT VO STRANSTVO

MAKEDONSKA BERZA

OHRID PRAZEN, EVROPA PREPOLNA OD MAKEDONSKI TURISTI!

Spored procenkite na “Kapital”, 500 gra|ani nedelava }e poletaat za Rim ili Pariz, dodeka 3.000 turisti so avtobus }e se upatat kon Istanbul, Praga, Venecija, Budimpe{ta i vo nekolku gradovi vo Grcija

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

kolu 3.500 makedonski gra|ani potro{ija nad 650 iljadi evra za veligdenski turisti~ki aran`mani vo stranstvo. Okolu 500 gra|ani preku turisti~kite agencii vo zemjava nedelava }e poletaat za Rim ili za Pariz, dodeka 3.000 uplatile avtobuski turi za Istanbul, Praga, Venecija, Budimpe{ta i za nekolku gradovi vo Grcija. Ova se procenki spored informaciite od nekolkute pogolemi turisti~ki agencii, Turisti~kiot sojuz i Turisti~kata komora na Makedonija. Site potvrduvaat deka interesot za patuvawe vo stranstvo za vreme na veligdenskite praznici godinava e zna~itelno pogolem od lani. Razdvi`uvaweto na turisti~kiot pazar, spored niv, se dol`i na poniskite ceni koi gi nudat evropskite metropoli, za razlika od Ohrid, koj, velat, godinava e poskap i od Praga, iako nudi nesporedlivo pooskudni uslugi. Prose~nata cena na ~etiridneven aran`man so avionski prevoz e okolu 400 evra, dodeka avtobuskite turi ~inat okolu 150 evra vo prosek. Sopstvenicite na turisti~kite agencii se ednoglasni deka s$

PROMETOT SO OBVRZNICI PORASNA 30,08%

Zgolemeniot interes za patuvawe vo stranstvo za vreme na veligdenskite praznici, agenciite go tolkuvaat so prifatlivite ceni vo evropskite metropoli. Velat, godinava Praga e poevtina od Ohrid!

650

iljadi evra uplatija 3.500 makedonski gra|ani za Veligden vo stranstvo

dodeka ohridskite hotelieri ne po~nat da se adaptiraat na pobaruva~kata vo nivnite ponudi }e dominiraat stranskite destinacii. “Dodeka gr~kite hotelieri pla}aat [panci za da im ja napravat turisti~kata programa i da im gi razrabotat objektite, na{ite {tedat na osnovni raboti. Za pogolema investicija od bojosuvawe i za{rafuvawe ne ni razmisluvaat. Toa e isto kako na saem za moderni avtomobili da odnesete “jugo” koe prethodno ste go bojadisale i

tapacirale. I namesto da go iskoristat faktot deka Makedonija kako zemjodelaska zemja mo`e da ponudi bogato meni so sve`i produkti vo sekoja sezona, tie s$ u{te n$ pre~ekuvaat so dve liv~iwa marula”, veli Angel Ivanov, sopstvenik na turisti~kata agencija Adriatik Mavrovo i pretsedatel na Sobranieto na stopanskata komora za turizam. Toj, sepak, potencira deka pogolemiot interes za patuvawe vo stranstvo ne go zgolemuva i profitot na agenciite, zatoa {to cenite na turite godinava se krajno namaleni. I pretsedatelot na Turisti~kata komora, Tatjana Perovi} ,veli deka uslovite koi gi nudat makedonskite turisti~ki centri se mnogu skapi vo sporedba so toa

rguvaweto na Makedonskata berza ovaa nedela po~na so promet od 14,3 milioni denari ili so 15% pogolem promet od prometot ostvaren vo petokot minatata nedela, 12,4 milioni denari. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo porasna za 5,62% vo sporedba so petokot, a pozna~aen rast, 30,08%, ima{e prometot od trguvawe so obvrznici. Investitorite povtorno pretpazlivi pri trguvaweto i glavno zainteresirani za desettata emisija na obvrznici, koja v~era ostvari promet od 6,1 milioni denari. Kaj akciite najgolem promet ostvari akcijata na Makedonski Telekom, od koj se istrguvaa 3.495 akcii, vredni 1,8 milioni denari. Pokraj Telekomot, u{te tri drugi akcii trguvaweto go zavr{ija so promet pogolem od milion denari. Akcijata na Komercijalna banka ostvari promet od 1,5 milioni denari po prose~na cena od 3.700 denari za akcija. Promet od 1,3 milioni denari be{e ostvaren so akcijata na Alkaloid, pri

{to se nudi na evropskiot turisti~ki pazar i deka pove} e od normalno e gra|anite za isti pari da se odlu~at za nekoja evropska metropola otkolku za Ohrid. “Poslednive godini Veligden bukvalno stana asocijacija za turisti~ka sezona. Interesot za patuvawe vo ovoj period kaj na{ite klienti e ogromen. Dosega, brojot na lica koi uplatija avtobuska tura do nekoja od evropskite metropoli se iska~i na 400, {to e rekord za ovoj period”, velat od agencijata Savana. I od turisti~kata agencija Atlantis se iznenadeni od porastot na brojot na turisti za vreme na veligdenskite praznici i od noviot trend na zgolemena pobaruva~ka za poluksuzni destinacii.

{to se istrguvaa 307 akcii po prose~na cena od 4.368,02 denari. Interes ima{e i za akciite na Skopska pivara. Po cena od 20.000 denari za akcija se istrguvaa 50 akcii i se ostvari promet od eden milion denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 trguvaweto ovaa nedela go po~na so pad od 0,09%, na vrednost od 2.513,90 indeksni poeni. Za razlika od nego, akciskiot indeks MBID i indeksot na obvrznici OMB trguvaweto go zatvorija so povisoki vrednosti. Indeksot MBID porasna za 0,11%, na vrednost od 2.693,30 indeksni poeni, dodeka indeksot na obvrznici OMB ima{e rast od 0,02% i zatvori na 116,19 indeksni poeni. Od istrguvanite 24 hartii od vrednost duri kaj 13 cenite miruvaa. Pad na cenata ima{e kaj pet hartii od vrednost, a kako dobitnici se zapi{aa {est hartii od vrednost. Najgolem rast ima{e akcijata na Agro-tikve{ od Kavadarci i toa za 426,32%, a najgolem pad od 1,41% ima{e akcijata na R@ uslugi.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

18.04.2011 Просечна цена (МКД)

Агро -Тиквеш Кавадарци Арцелормиттал Скопје

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.042.736,94

0,42%

-5,94%

8,13%

-0,41%

-4,72%

14.04.2011

ILIRIKA GRP

50.651.685,98

3,70%

-6,92%

1,21%

-4,12%

2,42%

14.04.2011

Иново Статус Акции

14.361.148,30

-2,41%

-0,90%

5,17%

2,86%

-12,95%

17.04.2011

72.020

KD Brik

38.934.920,30

-0,12%

-3,46%

2,18%

-2,16%

2,28%

14.04.2011

56.090

KD Nova EU

27.716.534,50

-3,27%

-1,23%

4,96%

0,72%

-3,81%

14.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.229.449,09

-2,44%

-1,57%

2,09%

0,57%

-4,40%

14.04.2011

КБ Публикум -обврзници

18.537.806,16

0,00%

14.04.2011

500,00

426,32

50.000

123,00

1,23

35.670

Гранит Скопје 8 емисија на обврзници за

575,00

0,86

575.000

88,00

0,08

9 емисија на обврзници за

85,50

0,07

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Услуги Скопје

18.04.2011 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје

3 емисија на обврзници за Македонски телеком Скопје

Алкалоид Скопје

Износ (МКД)

239,91

-1,41

189.530

185,35

-1,27

146.430

94,00

-0,21

46.280

529,36

-0,17

1.850.100

ХВ

4.368,02

-0,07

1.340.983

ALK (2010)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата 10 емисија на обврзници за денацион. 1

Македонски телеком Скопје Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје Скопска пивара Скопје

18.04.2011 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции

Просечна цена

18.04.2011

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

4.368,02

401,26

10,89

0,95

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

575,00

92,61

6,21

0,53

KMB (2010)

2.279.067

3.700,00

628,36

5,89

1,05

MPT (2010) *

112.382

24.418,73

0,72

6.105.401

REPL (2010) *

25.920

41.326,47

2.996,49

13,79

0,87 0,66

18.04.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

85,15

0,07

529,36

-0,17

1.850.100

SBT (2010) *

389.779

2.800,00

39,99

70,01

3.700,00

0,00

1.587.300

STIL (2010) *

14.622.943

185,35

0,47

398,58

2,33

4368,02

-0,07

1.340.983

TPLF (2010) *

450.000

3.600,00

279,12

12,90

0,99

20000

0,00

1.000.000

ZPKO (2010) *

271.602

2.200,00

0,35

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

18.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

102.627

30,08

68.238

-11,86

170.865

103

9,31

обични акции

61.689

35,31

Вкупно Редовен пазар

61.689

35,31

0,00

232.554

131

15,18

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 18.04.2011)

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NOVI ^LENOVI VO NADZORNIOT ODBOR NA SKOPSKI PAZAR rofesorot Sa{o Arsov, kako nezavisen ~len, i Bo{ko Ristovski se novite ~lenovi vo nadzorniot odbor na Skopski pazar. Tie doa|aat na mestoto od Qubomir Kekenovski i Boce Slavkov, ~ij mandat zavr{i ovaa godina, a funkcijata ~lenovi na nadzoren odbor }e ja izvr{uvaat vo narednite {est godini. Za tret ~len na nadzorniot odbor povtorno e reizbran Predrag Milosavqevi}, koj vo prethodniot mandat ja izvr{uva{e funkcijata pretsedatel na nad-

AVTOMOBILSKI KREDITI OD STOPANSKA BANKA SO KAMATA OD 5,7%

topanska banka Skopje vo sorabotka so Avtonova i Automobile SK nudi novi avtomobilski krediti za Citroen, Fiat, Lan~ia i Alfa Romeo. Noviot avtomobilski kredit e so kamatna stapka od 5,77% so rok na otplata od tri do {est godini i so minimalno u~estvo od 20% od cenata na avtomobilot. “Se odobruva krediten limit podelen na ednakvi mese~ni rati plus edna Maksi rata, koja dostasuva na istekot

zorniot odbor. Isto taka, Skopski pazar donese i odluka za isplata na dividenda vo neto-iznos za obi~ni i prioritetni akcii i toa 124 denari za akcija i 186 denari za akcija soodvetno. Spored odlu-

kata na dru{tvoto, posleden den za trguvawe so pravo na dividenda za 2010 godina e odreden 26 april ovaa godina, dodeka, pak, isplatata na dividenda }e bide do 30 septemvri godinava.

na rokot na otplata. Maksi ratata e vsu{nost odlo`eno beskamatno u~estvo, odnosno kamatata i administrativnite tro{oci se presmetuvaat i pla}aat samo na iznosot na kreditot namalen za vrednosta na Maksi ratata. Godi{nata kamatna stapka iznesuva 7,62%, no stapka na vkupni tro{oci poradi specijalnata programa Maksi rata, iznesuva samo 5,77% godi{no, {to e najmala kamatna stapka za avtomobilski kredit vo Makedonija”,

se veli vo soop{tenioto od Bankata.

NBM GI NAMALI KRITERIUMITE ZA FIRMATA [TO ]E PE^ATI DESETDENARKI

KOJ E SOPSTVENIK NA PE^ATNICATA 17.03.2010 [TO GO PE^ATI DENAROT?

Nitu na Makedonskata berza, nitu vo Centralniot registar postoi podatok koj e sopstvenik na 11 Oktomvri, pe~atnicata koja ve}e dve decenii gi pe~ati banknotite od poniski apoeni. Kako nejzin mnozinski sopstvenik javno se prijavuva Vawa Gligorovski, no vo dokumentite ne se sre}ava negovoto ime. BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

o{to ili za kogo Narodnata banka na Makedonija go spu{ti kriteriumot za toa kakva firma treba da go pe~ati makedonskiot denar? Guvernerot Petar Go{ev ve}e edna nedela ne odgovara na ova pra{awe na “Kapital”. Na po~etokot od mesecov NBM go simna minimumot od 500.000 evra godi{en prihod od pe~atewe pari na 150.000 evra, kako eden od glavnite kriteriumi za toa koja firma mo`e da go dobie biznisot za pe~atewe banknoti vo apoeni od 10 denari. Preku televizijata Kanal 5 protiv povisokiot limit se buntuva{e prilepskata pe~atnica 11 Oktomvri, edinstvenata koja vo Makedonija pe~ati banknoti. Kako mnozinski sopstvenik na pe~atnicata 11 Oktomvri se pojavuva skopjanecot Vawa Gligorovski. No, trgnuvaj}i od faktot deka neizvr{en ~len na odborot na direktori na 11 Oktomvri e Jelica Psaltirova, li~na sekretarka na biznismenot Boris Stojmenov, se nametnuva pra{aweto dali i Stojmenov nema svoj kapital vo prilepskata pe~atnica? Eksministerot za finansii i pretsedatel na VMRO-Makedonska, Stojmenov, v~era ne odgovara{e na pozivite i na SMS-porakite na “Kapital” za toa dali e mnozinski sopstvenik na 11 Oktomvri. Zlate Veljanovski, prv menaxer

KOI SE SPORNI MOMENTI

Od 500.000 evra godi{en prihod od pe~atewe pari, kriteriumite na NBM padnaa na 150.000 evra za firma da dobie tender za pe~atewe na kni`nata deset-denarka Iako najavi deka }e gi povlekuva banknotite vo apoeni od 10 denari, centralnata banka s$ u{te gi pe~ati. Lani ispe~ati 25.733.452 par~iwa, a vo 2009 godina napravi 25.999.030 par~iwa. Ne se javni podatocite za sopstvenosta i bilansite na 11 Oktomvri, koja 20 godini go pe~ati denarot ^len vo Bordot na direktori na 11 Oktomvri e Jelica Psaltirova, li~na sekretarka na Boris Stojmenov

na 11 Oktomvri, ne saka{e da komentira. “Ne moàm da go komentiram toa. Toa se raboti koi voop{to ne moàm da gi komentiram i da zboruvam vo kontekstot vo koj razgovarame”, izjavi Veljanovski. Toj informira deka pe~atnicata sigurno }e u~estvuva vo posledniot tender za pe~atewe na banknotata od 10 denari. Za pe~atnicata, koja pe~ati edna od najstrate{kite i najdràvotvorni hartii na Makedonija – denarot, ne postojat nikakvi javno dostapni informacii za sopstvenosta i finansiskite bilansi, iako taa kotira na Makedonskata berza. Vawa Gligorovski javno na pres-konferencii se pretstavuva kako sopstvenik na pe~atnicata. No, podatokot za toa koj e gazda ne e javen. Vo tekovnata sostojba na pe~atnica 11 Oktomvri akcionersko dru{tvo od Prilep vo grafata sopstvenici stoi samo – akcionerski kapital. Toa zna~i deka samo akcionerite na pe~atnicata znaat koj kolku poseduva od kapitalot.

Transparenten e samo podatokot deka dràvata preku Fondot za penzisko poseduva 2%, odnosno 31.000 evra od osnovnata glavnina, koja iznesuva 1,6 milioni evra. Nitu na Makedonskata berza, kade {to kotiraat 32.000 izdadeni akcii, nitu vo Centralniot depozitar od hartii od vrednost nema nikakov podatok za sopstvenosta i raboteweto na prilepskata pe~atnica. Sekoj akcioner koj poseduva pove}e od 5% od edno akcionersko dru{tvo e dolèn javno da ja prikaè sopstvenosta i identitetot. PONISKI TENDERSKI KRITERIUMI Na tenderot za pribirawe ponudi za pe~atewe banknoti vo apoeni od 10 denari, objaven vo prvata nedela od mesecov, NBM go spu{ti kriteriumot za toa kakva kompanija moè da go pe~ati makedonskiot denar. Sega kako uslov za u~estvo NBM odredi limit od 150.000 evra, prihod {to zainteresiranite kompanii treba da dokaàt deka go imale vo poslednite tri

godini od pe~atewe pari. Ova e vtor obid na NBM za istata usluga. Prviot propadna bidej} i na nego se prijavija samo dve kompanii, 11 Oktomvri i polskata Vitvorija papirov, no tie ne gi ispolnuvaa kriteriumite od tenderot. Klu~niot uslov na prviot tender be{e 500.000 evra godi{en prihod od pe~atewe pari godi{no. Od pe~atnicata 11 Oktomvri toga{ tvrdea deka toa se nevozmo`ni uslovi, so koi NBM saka da gi eliminira doma{nite kompanii. Od 11 Oktomvri preku Kanal 5 obvinuvaa deka centralnata banka saka od biznisot da gi istisne doma{nite pe~atnici i da im go dade na stranski. Spored godi{nite smetki na pe~atnicata, 11 Oktomvri lani vkupno prihoduvala 2,126 milioni evra, vo 2009 godina 2,191 milioni denari, a vo 2008 godina 2,999 milioni evra. Upatenite vo rabotata na pri-

lepskata pe~atnica tvrdat deka prihodot od pe~ateweto pari ne iznesuva nitu 5% od vkupnite prilivi od site biznisi na pe~atnicata. “Narodnata banka ne treba da gi spu{ta kriteriumite za u~estvo vo tenderite, ami treba da sozdade optimalni uslovi so koi bi moèle da se vklu~at i drugi pe~atnici vo pe~ateweto denari so poniski apoeni. No, se razbira, samo najbonitetni, so besprekoren rejting. Neprimerno e eden od najstrate{kite i najdràvotvorni hartii vo Makedonija – denarot - da go pe~ati koja bilo kompanija”, komentira izvor na “Kapital” upaten vo dejnosta so pe~atewe pari. Ma{inata {to gi pe~ati banknotite so poniski apoeni od 10, 50 i 100 denari e sopstvenost na Narodnata banka na Makedonija. Dràvata ja odnese tamu koga Sobranieto pred 20 godini donese odluka banknotite od 10, 50 i 100 denari da se

pe~atat vo 11 Oktomvri. Vo po~etokot na 90-tite godini timovi specijalno bea obu~uvani kako da gi pe~atat banknotite na hartijata {to ja dobivaat od angliskata pe~atnica De La Ru. Procesot na pe~atewe vo 11 Oktomvri trae kratko, samo nekolku dena vo godinata. Vo nego u~estvuvaat samo del od obu~enite vraboteni vo pe~atnicata i ekspertskiot tim na NBM. Pe~atnicata toga{ e pod poseben nadzor. Potoa, specijalna povorka od blindirani kombiwa na Narodnata banka, obezbedeni od specijalni edinici na MVR, banknotite gi ispora~uvaat vo trezorot na NBM. Koga Petar Go{ev dojde na pozicijata guverner ja ukina odlukata na Sobranieto banknotite vo apoeni od 10, 50 i 100 denari da se pe~atat samo vo 11 Oktomvri. No, ovie pari prodol`ija da se pe~atat vo 11 Oktomvri.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,49%

3,49%

4,26%

5,16%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5367

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

42,5860

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,6274 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,7140

Канада

долар

44,1630

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,8192

61,6

43,5

70,2

48,5

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

RUSIJA VE]E @IVEE SO PRETSEDATELSKATA TRKA

MEDVEDEV I PUTIN “U@IV VO BORBATA ZA PREVLAST I Edni predviduvaat deka pretsedatelskata fotelja vo 2012 godina }e si ja vrati Vladimir Putin i deka aktuelniot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, }e se povle~e od politi~kata scena. Prognozite gi temelat na rejtinzite. Toj na Medvedev e namalen za 11%, a na Putin za 4%. No, daleku e od vistinata deka Medvedev se soglasuva so ova scenario. Naprotiv, mu zadava seriozni udari na svojot konkurent. Me|unarodnata javnost kolku {to se zabavuva so nivniot rivalitet, tolku e vo is~ekuvawe da vidi {to }e donesat pretsedatelskite izbori vo Rusija vo 2012 godina BORO MIR^ESKI usija edna godina pred pretsedatelskite izbori vo 2012 godina e zafatena od predizborna kampawa. Ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev i premierot Vladimir Putin na golemo se prepukuvaat za politi~kite programi na Partijata na progresot i na Partijata na stabilnost. Edni predviduvaat deka pretsedatelskata fotelja vo 2012 godina }e si ja vrati Vladimir Putin i deka aktuelniot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, }e se povle~e od politi~kata scena. Prognozite gi temelat na rejtinzite. Toj na Medvedev e namalen za 11%, a na Putin za 4%. No, daleku e od vistinata deka Medvedev se soglasuva so ova scenario. Naprotiv, mu zadava seriozni udari na svojot konkurent. Me|unarodnata javnost kolku {to se zabavuva so nivniot rivalitet, tolku i e vo is~ekuvawe da vidi {to } e donesat pretsedatelskite izbori vo Rusija vo 2012 godina. Optimizmot ne mu go namalija

180.300 dolari zaraboti ruskiot premier Vladimir Putin vo 2010 godina

ni informaciite {to gi objavija mediumite deka Putin e za 60.000 dolari godi{no poplaten od nego, iako ima pomalku va`na funkcija. Ni toa {to negoviot rejting me|u gra|anite padna pove}e od toj na Putin. Spored anketite vo mart, rabotata na ruskiot pretsedatel im se dopa|a na 66% od Rusite, {to e pad od 11% vo odnos na 2010 godina, a rabotata na premierot im se dopa|a na 69% od Rusite, {to e za 4% pomalku od minatata godina, pi{uva “Ria novosti”. Spored ekspertite i analizite na svetskite mediumi, toa e taka zatoa {to mo}ta na Putin s$ u{te e pogolema od taa na Medvedev, iako ne e prv ~ovek na dr`avata. Spored ruskite zakoni, pretsedatelot e odgovoren za nadvore{nata politika, no glavni aduti na premierot se ekonomijata i vnatre{nite raboti.

Premierot ima pogolema plata od pretsedatelot Spored izve{tajot za prihodite, imotot i imotnite obvrski na ~lenovite na Vladata na Rusija za 2009 i 2010 godina, ruskiot premier, Vladimir Putin, zaraboti 5,042 milioni rubqi (180.300 dolari). Vo 2009 godina negovite prihodi iznesuvale 3,889 milioni rubqi

VLADIMIR PUTIN PREMIER NA RUSIJA GRADE@NO ZEMJI[TE OD 1.500 METRI KVADRATNI STAN OD 77 METRI KVADRATNI STAN OD 153,7 KVADRATI GARA@A OD 18 KVADRATI TRI AVTOMOBILI PRIKOLKA ZA AVTOMOBIL

(165.272) dolari. Od nedvi`nosti Putin poseduva edna parcela grade`no zemji{te od 1.500 metri kvadratni, stan od 77 metri kvadratni, stan od 153,7 kvadrati i garaà od 18 kvadrati. Ima i tri avtomobili i edna prikolka. Negovata sopruga lani prijavi prihodi od 5.227 dolari. Ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, pak, lani ostvari prihod od 3,378 milioni rubqi (120.814 dolari), a vo 2009 godina 3,335 milioni rubqi (118.262 dolari). Zaedno so soprugata Medvedev poseduva stan vo Rusija so povr{ina od 368 metri kvadratni i 14 smetki vo ruski banki, na koi ima 177.413 dolari. Poseduva grade`no zemji{te so povr{ina od 4.700 metri kvadratni, dva avtomobili (“GAZ” 20 od 1948 godina i “golf” od 1999 godina) i dve garaì so vkupna povr{ina od 32,5 kvadrati. Koga stanuva zbor za platite, Medvedev se pokaà kako mnogu skràv, a posebno mu pre~at platite i honorarite na ministrite na Putin. Zatoa donese odluka site ministri koi dràt direktorska fotelja vo nekoja od dràvnite kompanii najdocna do 1 juli da ja napu{tat. Za ekspertite i mediumite interesen e faktot deka stanuva zbor za najgolemite kompanii vo Rusija i za lu|e nazna~eni na direktorskata funkcija li~no od Putin. Ne moè da se garantira dali so ova Medvedev u{te edna{ saka da go obeli obrazot pred me|unarodnata zaednica na Putin za site negovi pogre{ni odluki vo tekot na vladeeweto koi bile protiv osnovnite demokratski principi, no za Rusija ova zna~i dlaboki reformi. Medvedev izjavi deka gi saka site ministri nadvor od odborite na najgolemite banki, nafteni i gasni kompanii, vklu~uvaj}i gi vicepremierot Igor Se~ina od mestoto

120.814 dolari zaraboti ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev vo 2010 godina

pretsedatel na naftenata kompanija Rosweft i ministerot za finansii, Aleksej Kudrina, od funkcijata pretsedatel na odborot na najgolemata ruska banka, VTB, i rudnikot za dijamanti Alzora. Na listata za otpu{tawe se najdoa i ministerot za soobra}aj, Igor Levitin, koj }e bide smenet od direktorskata fotelja na aviokompanijata Aeroflot i moskovskiot aerodrom [eremetjevo, dodeka prviot zamenik na premierot, Viktor @ubkov, treba da podnese ostavka od Zemjodelskata banka. Medvedev smeta deka ovaa odluka e vo korist na podobruvaweto na investiciskata klima vo Rusija, {to, pak, e od zna~ewe za borbata so finansiskata kriza, visokata inflacija od nad 7% za godinava i za pogolem ekonomski rast. No, analiti~arite naveduvaat deka Medvedev se obiduva da ja zacvrsti svojata pozicija vo presret na pretsedatelskite izbori vo 2012 godina. Ekspertite ova go smetaat za odnapred osmislen obid na pretsedatelot da gi otstrani od klu~nite funkcii site privrzanici na premierot Putin. Svetskite nastani koi ja drmaat globalnata ekonomija bea dopolnitelna pri~ina za nestabilnost vo odnosite PutinMedvedev. Voenata akcija na me|unarodnata voena koalicija vrz Libija be{e pri~ina za ruskite lideri javno da se prepukuvaat za toa {to zna~i za niv vojnata. Tie imaa sprotivstaveni pozicii za rezolucijata na Obedinetite nacii (ON), koja e opravdanie za voenata operacija protiv re`imot na pretsedatelot, Moamer Gadafi. Putin ja sporedi operacijata so “krstonosna vojna”, a pretsedatelot ja nare~e negovata formulacija “neprifatliva”. Spored ekspertite, za prvpat se pojavija javni nesoglasuvawa me|u dvajcata lideri. Za aktivnostite na SAD vo stranstvo Putin veli deka vo niv nema “nitu logika, nitu sovest”. No, nekolku ~asa podocna Medvedev mu pora~a deka pretsedatelot e vrhoven komandant na Rusija. Spored Medvedev, celiot svet mora da bide vnimatelen i precizen koga ocenuva tolku ~uvstvitelna tema kako {to e vojnata vo Libija. “Stavot na ruskiot pretsedatel e li~en stav na Rusija za

Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na ON za Libija i toa e oficijalnata pozicija, a stavot na Vladimir Putin e samo negovo li~no mislewe”, se pravda{e ruskata Vlada.

Koga po~na sorabotkata me|u ruskite lideri?!

Kako pretsedatel, Dimitrij Medvedev e {ef na ruskata dràva. No, neobjaslivo e pra{aweto zo{to ekspertite, mediumite i javnosta na nego gledaat kako na pomlad partner na negoviot mentor, premierot Vladimir Putin. Za apsurdnosta da e u{te pogolema, Medvedev e vrhoven komandant na vooruènite sili i zakonski toj ja ima nadle`nosta da go nazna~i ili otpu{ti premierot i ruskite regionalni upravnici. Putin go imenuva{e Medvedev kako negov najposakuvan naslednik tri meseci pred pretsedatelskite izbori vo 2008 godina, koga Putin be{e ustavno spre~en da se kandidira za tret rok. Medvedev pobedi so pove}e od 70% od glasovite. Den po negovoto oficijalno stapuvawe na dol`nost Medvedev go nazna~i Putin za premier. Medvedev po profesija e advokat, koj studiral na univerzitetot vo Sankt Peterburg i rabotel kako praven sovetnik za edna kompanija. Stanal prijatel so Putin koga zaedno rabotele vo oddelot za nadvore{ni raboti vo gradona~alni~kata uprava vo Sankt Peterburg vo ranite 90-ti godini. Vo pogolem del od pretsedatelstvoto na Putin, Medvedev bil glaven na bordot vo dràvnata kompanija za priroden gas Gazprom. Medvedev dojde na funkcija vetuvaj}i prodolènie na popularnata politika na Putin, no i so namera da ja otstrani golemata korupcija, da gi reformira policijata i sudstvoto, da go podobri vladeeweto na pravoto i da go zajakne op{testvoto. Negov najgolem adut be{e moderniziraweto na ruskata ekonomija i nejzinoto zasnovawe vrz prihodi od energetikata. Re~isi nekolku godini od negoviot mandat Rusite slu{aa mnogu vetuvawa, no dobija malku vidlivi rezultati, {to go pokrena pra{aweto za negovata sposobnost da vlijae i da izleze od zad senkata na Putin.

no.

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

TOP 15

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

VAAT” I LUKSUZ ITALIJA NEMA DA BANKROTIRA!

dolg od 118% od BDP ostanuva neizvesna So sudbinata, dali Italija }e pobara pomo{ od me|unarodnite kreditori ili sama }e ja prebrodi globalnata finansiska kriza BORO MIRÊSKI talija e na vtoroto mesto spored visinata na dràvniot dolg vo evrozonata, vedna{ zad Grcija. Tokmu poradi toa, vo juni minatata godina Italija mora{e da sprovede paket merki za {tedewe, za da gi namali tro{ocite. Spored poslednite analizi na dràvite od evrozonata, Italija ima 19,3% kumulativna mo`nost za bankrot. Iako Italija dosega ja izbegnuva{e krizata koja gi zafati Grcija i Irska i pokraj toa {to ima najslaba stapka na rast vo regionot, ogromen dràven dolg i nestabilna politika, poznava~ite velat deka na ovaa zemja potreben & e spasuva~kiot fond na Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Koga vo javnosta se javi zagriènost deka tretata najgolema ekonomija vo evrozonata e zafatena od dol`ni~kata kriza, koja se {iri vo regionot, italijanskata vlast gi vloì site napori da ja vrati doverbata na investitorite vo italijanskata ekonomija. No, investitorite ja podignaa kamatnata stapka me|u italijanskite i germanskite obvrznici na najvisoko nivo i mnogu pove}e se fokusiraa na slabostite na Italija, otkolku na nejzinite silni strani, pi{uva Rojters. “Ova li~i na kriza na likvidnosta na dràvniot pazar na obvrznici, koj e klu~en za Italija, poradi nejzinite ogromni potrebi za refinansirawe. Pazarite ve}e se ubedeni deka na Portugalija }e & treba spasuva~ki paket, a ne se isklu~uva mo`nosta toa da se slu~i i so [panija i Italija. Sega samo ECB moè da pomogne, so toa {to }e kupi dràvni obvrznici”, veli analiti~arot na Sitibank, Xada Xani. Analiti~arot na Unikredit, pak, Marko Vali, izjavi deka iako situacijata vo Italija e zagriùva~ka, vlasta za sega ja drì situacijata pod kontrola. Vali sugerira deka na Italija & treba “masovna” intervencija od ECB. “Ne smeeme da bideme tolku skepti~ni. Prinosite od italijanskite obvrznici so rok na dostasuvawe od 10 godini s$ u{te iznesuvaat pomalku od 4,7%, {to ne pretstavuva problem vo odnos na tro{ocite za refinansirawe”, izjavi toj. Italija ima edno od najvisokite nivoa na dolg vo evrozonata i pokrivaweto na svoite potrebi za refinansirawe vo slednite tri godini }e ja ~ini pove}e od 800 milijardi evra. Spasuva~kite fondovi na EU, so poddr{ka na MMF, moàt da soberat vkupno 750 milijardi evra za zemjite na koi im e potrebna pomo{. Irska ve}e dobi 85 mili-

I PUTIN IMA “VIKENDI^KA” VREDNA MILIJARDA DOLARI?! RuLiks, ruskiot pandan na Vikiliks, pred nekolku meseci objavi sliki od grandioznata vila na ruskiot premier, Vladimir Putin, na krajbre`jeto na Crnoto More. Spored Sergej Kolesnikov, poznat ruski biznismen, vilata, koja s$ u{te e vo izgradba, vredi najmalku edna milijarda dolari. Vilata e do toj stepen luksuzna {to sodr`i eden amfiteatar i duri tri heliodromi. Izgradena vo italijanski stil, izobiluva so etnoelementi koi ja karakteriziraat grade`nata renesansa od sredniot vek. Se prostira na 750.000 metri kvadratni, a ima i kazino, bazen i nekolku sali za ve`bawe. Vistinski raj za odmor i relaksacija na ruskiot premier, komentiraat ruskite mediumi. Del od ekspertite i lu|eto li~no zapoznaeni so slu~ajot gi negiraa naodite na RuLiks i istaknaa deka vilata, koja s$ u{te ve o izgradba, ~ini najmnogu 350.000 dolari. Mediumite podocna {pekuliraa deka vilata po skandalot koj izbi na RuLiks zavr{ila vo racete na nekoj od vrvnite ruski biznismeni. Spored poddr`uva~ite na ruskiot premier, Vladimir Putin, obvinuvawata za palatata se del od edna dobro osmislena kampawa protiv nego vo presret na pretsedatelskite izbori.

MEDVEDEV SI KUPI LUKSUZNA JAHTA ZA 29,2 MILIONI EVRA Ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, potro{i okolu 29,2 milioni evra za ekstraluksuzna jahta so xakuzi, ve{ta~ki vodopadi i doma{no kino. Jahtata, dolga 55 metri, ima 12 kabini i moè so eden rezervoar gorivo da pomine 5.000 milji. Vo luksuznata jahta ima ogromna dnevna soba, edna glavna spalna soba so kupatilo i 12 gostinski sobi. Ruski Kremq ja kupi jahtata minatata godina od turskata kompanija Proteksan, pi{uva britanski “Gardijan”. Se veruva deka novata jahta e kupena vo kompenzacija za starata, pa taka Rusija go “iske{irala” ostatokot od vrednosta za noviot model. Za ruskata vlast tro{eweto pari za ovaa namena e sosema opravdano, bidej}i mu gi davaa soodvetnite uslovi na pretsedatelot, koj dokolku saka relaksirano da raboti, a pritoa i da se odmori, moè da uìva vo jahtata. Duri go sovetuvaat i da ja koristi za vreme na Olimpiskite igri vo 2014 godina, iako ne se znae dali Medvedev s$ u{te }e bide na vlast. Vesta za kupuvaweto na jahtata za Medvedev e objavena samo desetina dena otkako ruskite mediumi prenesoa deka na bregot na Crnoto More se pravi luksuzna palata za premierot, Vladimir Putin, vredna nekolku milijardi dolari. Viktor Hrenikov, DMITRIJ MEDVEDEV portparolot na Kremq, PRETSEDATEL NA RUSIJA go potvrdi kupuvaweto STAN OD 368 METRI KVADRATNI na luksuznata jahta, no GRADE@NO ZEMJI[TE OD 4.700 METRI KVADRATNI odbi da kaè kolkava suma bila platena DVA AVTOMOBILI za nea. DVE GARA@I SO POVR[INA OD 32,5 KVADRATI

jardi evra, a Grcija 110 milijardi evra. “Ova e navistina zagriùva~ki, bidej}i [panija e re~isi spasena od prezadolùvawe.Italija e ve}e prezadolèna za da moè da se spasuva”, izjavi Everet Braun, evropski strateg za hartii od vrednost vo IDEA global. Toj ocenuva i deka vo poslednite nekolku meseci, ekonomistite i vlasta insistiraa deka Italija, koja ima prili~no stabilni temeli e imuna na udarot od pazarite, no se ~ini deka pazarite ne slu{aat. Za razlika od prethodnite uspe{ni prikazni za brziot rast na Irska i [panija, Italija, so site svoi problemi, sega ne izgleda mnogu porazli~no otkolku pred recesijata vo 2008 i 2009 godina. No, del od ekspertite, pak, ne se soglasuvaat deka Italija e blisku do bankrot. Tie objasnuvaat deka blagodarenie na vnimatelnata fiskalna politika, dràvnite finansii na Italija mnogu pomalku se vlo{ija, vo sporedba so tie na pove}eto zemji od evrozonata. Italija ne doìvea kriza vo pazarot na nedvi`nosti, a niedna od bankite nema{e potreba da bide spasuvana so dràvni pari. So okolu 118% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), dràvniot dolg na Italija e vtor po golemina vo evrozonata, po toj na Grcija. “Naporite koi & se potrebni na Italija za stabilizacija se mnogu pomali od tie koi im se potrebni na drugite zemji”, istakna Pjer Karlo Padovan, glaven ekonomist vo Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj. Italijanskite doma}instva i privatnite kompanii, isto taka, se pomalku zadolèni otkolku doma}instvata i kompaniite vo zemji kako Irska i Britanija. Vkupniot doma{en i korporativen dolg vo Italija iznesuva okolu 125% od BDP, sporedeno so 210% vo [panija, 240% vo Portugalija i 280% vo Irska. So niskiot dolg i visokite za{tedi, finansiskata mo} na italijanskite doma}instva iznesuva 200% od BDP, sporedeno so 150% vo Irska i [panija i samo 100% vo Grcija. Samo okolu 50% od italijanskiot dràven dolg go poseduvaat stranski investitori, {to e najniska proporcija vo evrozonata. Italijanskiot deficit na tekovnata smetka e samo 3% od BDP, sporedeno so deficitot od 10% vo Portugalija i [panija. No, poradi faktot deka Italija e edna od najbavno raste~kite ekonomii vo svetot i ne uspea da ja podigne produktivnosta na povisoko nivo ili da sprovede klu~ni reformi za zajaknuvawe na rastot, nekoi analiti~ari s$ u{te so sigurnost ne moàt da tvrdat deka Italija e na prav pat i uspe{no }e ja prebrodi finansiskata kriza.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

LO[I VESTI

Potpiraweto na ekonomiite vrz slabiot bankarski sektor samo go prefrla problemot od edno mesto na drugo. Denes se sanira buxetskiot deficit na dr`avite, utre }e se saniraat bankite, ve}e sledni na red se kompaniite

stokot i Zapadot ekonomski nikoga{ ne bile pove}e polarizirani. MMF nikoga{ ne sme go videle pove}e bespomo{en. Mnogu ekonomski politiki gi gledame za prvpat, isto kako i odgovorot na dràvite na problemite koi se multipliciraat. Minatata nedela zavr{i godi{noto sobranie na MMF i sredbata na ministrite za finansii od G-20. Nasproti najavite na pretsedatelot na MMF, [tros-Kan, deka nema mesto za zagriènost, s$ {to se slu~uva so tekovite na kapital, finansiskite reformi, cenite na surovinite i so raste~kiot Gini koeficient govori deka 2011 i 2012 godina }e bidat isklu~itelno nepredvidlivi i te{ki. Koga kon ova }e se dodade toplo-ladnoto reagirawe na Svetskata banka sfa}ame deka zimata e pred nas bidej}i “bliznacite” nemaat jasen koncept kako da reagiraat vo novonastanatite sostojbi. Postojnite monetarni politiki na MMF povtorno se potvrdija kako slabi, a obidot neramnoteìte da se re{avaat preku pogolema fleksibilnost kaj valutite na BRIK dràvite e odloèn za re{avawe do naesen. Osven ovaa odloèna odluka, ne e postignato razbirawe i

za merkite za reformi na golemite finansiski institucii i na me|unarodniot monetaren sistem. Zatoa, kako alibi zvu~i odlukata na MMF da gi sporeduva javniot dolg na dràvite i deficitite vo G-20 kako osnova za idna reakcija. Samo u{te da ima{e faktor koj } e reagira. Svetskata ekonomija ima ~etiri glavni problemi. Prviot e neodr`livo visokiot razvoj na BRIK dràvite. Toj e finansiran so visoka inflacija. Vtoriot problem e visokiot dràven dolg na SAD, zaedno so depreciraniot dolar. Tretiot problem se evrozonata i buxetskite deficiti, zaedno so dolgovite na t.n. PIGS dràvi. êtvrtiot problem e otporot kon reformi, koj go gledame kaj finansiskite institucii, vklu~uvaj}i gi i MMF i Svetska banka. Re{avaweto na ovie problemi bara globalen model na stabilizacija i razvoj {to bi se implementiral vedna{. No, vo realnosta se slu~uva sekoj da vle~e na svoja strana i so svoi argumenti. Na Istokot vo Azija inflacijata i depreciranite doma{ni valuti kreiraa diskutabilen visok razvoj. Vo Kina inflacijata vo dekemvri dostigna 8,4%, a vo mart 2011 godina 5,4%. Pritoa, juanot

ja zadrà istata vrednost vo odnos na amerikanskiot dolar. Ovoj razvoj direktno vlijae{e vrz porastot na kineskata konkurentnost i suficit vo trgovijata od celi 102 milijardi dolari. Za sporedba, ekonomijata na SAD ostvari deficit od celi 115 milijardi dolari. Jasen pokazatel deka postoi golema zagriènost za porastot na inflacijata i neizvesnata finansiska stabilnost e cenata na zlatoto. Taa stigna do istoriskoto nivo od 1.489 dolari, {to e porast za celi 11% ili 150 dolari za unca vo poslednite 100 dena. Jasno e deka vo ovie uslovi golemite svetski zapadni ekonomii mora da reagiraat i toa niz ustata na Dominik [tros-Kan, koj kritikuva{e deka e lesno da se kreira razvoj so tolku visoka inflacija i dolgoro~no potcenet jen. Ist e slu~ajot i so Indija i so Brazil. Porakata od godi{niot sostanok na MMF e “momci namalete gi investiciite poddràni so visoka javna potro{uva~ka i niski kamati i aprecirajte gi kursevite”. Se somnevam deka politikite na dràven kapitalizam kaj BRIK dràvite pod ovoj pritisok }e bidat promeneti. Problemot moè da go re{i samo Kina preku zabrzana aprecijacija na O

juanot, od {to i samata bi imala korist, bidej}i }e go destimulira uvozot i }e vlijae vrz stabilizirawe na svetskite ceni na naftata i na hranata. Vtoriot predizvik se odnesuva na glavniot mentor na MMF, SAD. Vo obid da se fati tempoto na ekonomski razvoj so BRIK dràvite, SAD kontinuirano ufrla sveì dolari vo svetskata ekonomija. Milijardite dolari imaat za cel da ja razdviàt amerikanskata ekonomija i da ja namalat nevrabotenosta. Zaludno, bidej}i ovaa politika predizvikuva deprecijacija na dolarot vo odnos na evroto (11% za samo tri meseci) i gi poskapuva naftata, zlatoto, hranata, no ne ja pomestuva vo pozna~ajna pozitiva amerikanskata ekonomija. So inflacija od 0,7%, pumpaweto dolari od Federalnite rezervi nema da prestane, MMF nema da pritiska, a so toa }e nema uslovi za pozna~ajna stabilizacija na cenite. Evropskiot razvoj s$ u{te e bez kompas. Bankite samo delumno stabilizirani, no nerestruktruirani, pumpaat pari vo ekonomiite bez soodvetna kontrola. Evtinite krediti so samo 1,25% kamata stimuliraat razvoj koj e sleden so golemi rizici. Meurot samo K

se pumpa, isto kako i inflacijata vo evrozonata, koja dostigna 2,7%, najvisoko nivo vo izminatite dve godini. Potpiraweto na ekonomiite vrz slabiot bankarski sektor samo go prefrla problemot od edno mesto na drugo. Denes se sanira buxetskiot deficit na dràvite, utre } e se saniraat bankite, ve}e sledni na red se kompaniite. Nemo}ta zemjite od EU da se spravat so problemot na PIGS dràvite se gleda i vo faktot {to totalen neuspeh postigna obidot za restrukturirawe na gr~kiot dolg od 340 milijardi evra. Gr~kite dràvni obvrznici se prodavaat so fantasti~na kamata od 18,445%, a niskata verojatnost deka tie }e se isplatat navreme i vo celost ja spu{ti cenata na trguvawe na 79,1% vrednost od nominalnata. Ist e slu~ajot i so Portugalija, ~ija dràvna obvrznica ve}e nosi 9% kamata. No, ova e problem na doma{nite banki, odnosno na Francija i na Germanija, koi se glavni nositeli na gr~kiot dràven dolg. Zatoa se predvidlivi i negativni efektite vrz evroto i evropskiot finansiski sistem. Brojkite i optimisti~kite najavi za brz razvoj na svetskite ekonomii se dvièni od aziskite ekonomii, koi profitiraat poradi razli~nite C

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesorr

ekonomski modeli. Zatoa, zaludni se smiruva~kite tonovi od MMF. Svetot e daleku od izleguvawe od globalnata finansiska kriza. Recesijata i krizata povtorno }e udrat po svetskata ekonomija. Cenite na proizvodite za {iroka potro{uva~ka }e prodol`at da rastat. Koga ovoj porast na energensite i hranata e za~inet so politi~ki krizi vo severna Afrika i na Bliskiot Istok, pad na tretata svetska ekonomija, japonskata, i visoki deficiti i dr`aven dolg vo evrozonata, ednostavno nema osnova za pozitivni prognozi. Svetskite ekonomii se nestabilni, politikite neusoglaseni, MMF i SB nerestrukturirani, postoi postojana valutna borba i poradi ova nema ekonomija ili grupa ekonomii koi }e deluvaat kako lokomotiva na razvojot. Dilemata e samo kolku dolgo ova }e trae po 2012 godina? O

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

Balkan / Biznis / Politika

SRBIJA DOGOVORI KREDIT OD 800 MILIONI DOLARI SO SVETSKA BANKA rpskiot premier i minister za finansii, Mirko Cvetkovi}, vo sabotata dogovori aran`man so Svetskata banka, so koj na Srbija }e & bide odobren kredit od vkupno 800 milioni evra za podr{ka na buxetot i finansirawe na proekti. Prisustvuvaj}i na proletnoto zasedanie na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Svetskata banka, Cvetkovi} dogovori kredit koj podrazbira mo`nost na Srbija da povlekuva po 200 milioni dolari godi{no vo narednite ~etiri godini.

TURCITE ZAINTERESIRANI ZA MONTENEGRO ERLAJNS urskiot avioprevoznik Turki{ erlajns e zainteresiran za nekoj vid privatizacija ili strate{ko partnerstvo so crnogorskata nacionalna aviokompanija, Montenegro erlajns, pi{uva “Novosti”. Pretstavnici na Turki{ erlajns ve}e vo nekolku navrati razgovarale vo crnogorskata Vlada za vlez vo sopstvenosta na Montenegro erlajns. Vladata na Crna Gora neodamna dade dr`avni garancii za svojata nacionalna aviokompanija. Ministerot za finansii, Milorad Katni}, objasni deka namerata na Vladata e “da pomogne vo restrukturirawe na kompanijata i jaknewe na nejzinata profitabilnost”. Za crnogorskite aerodromi seriozno e zainteresirana u{te edna turska kompanija, Limak holding, vklu~uvaj}i go i voeniot aerodrom vo Berane.

SLOVENIJA I HRVATSKA NAGRADENI NA SAEMOT ZA TURIZAM VO KINA

lovene~kata turisti~ka organizacija (STO) vo sorabotka so Hrvatskata turisti~ka zaednica (HTZ) minatata nedela vo Kina ja promoviraa svojata turisti~ka ponuda na saemot China Outbound Travel and Tourism Market. Za zaedni~kata promocija pretstavnicite na dvete dràvi ja primija nagradata CTW Chinese Tourists Welcoming Award 2011 za dobrata praktika i privlekuvawe na kineski turisti. Kineskiot turisti~ki pazar se razviva brzo, a vo porast e brojot na imotni Kinezi koi moàt da si dozvolat skapi patuvawa vo stranstvo. Minatata godina, spored podatocite na STO, vo Slovenija e zabeleàno zgolemuvawe za 46% na kineski turisti, ~ij broj vo prvite dva meseci od 2011 godina porasnal za 43%.

EMIL BOK GI POVIKA KINESKITE INVESTITORI DA GRADAT VO ROMANIJA

omanskiot premier Emil Bok gi povika kineskite investitori da dojdat vo Romanija i preku javno-privatno partnerstvo da u~estvuvaat vo izgradba na avtopati{ta i hidroelektrani. Premierot dodade deka po usvojuvaweto na zakonot za javno-privatni dru{tva, Vladata o~ekuva u~estvo na kineskite investitori vo modernizacijata na infrastrukturnata mre`a. “Bez ogled dali govorime za avtopati{ta ili mostovi koi gi gradat ovie kompanii, Kinezite se dobredojdeni vo site oblasti”, izjavi premierot vo tekot na sredbata so kineskata delegacija, koja e vo oficijalna poseta na Romanija. Najinteresni sektori za kineskite investitori se energijata i patnata infrastruktura.

Polovina od sredstvata }e bidat nameneti za buxetot, dodeka so drugata polovina }e se finansiraat infrastrukturni proekti. Osven ovaa programa, Srbija s$ u{te nema iskoristeno 400 milioni dolari od prethodno odobreniot zaem na Svetska banka, namenet za izgradba na pati{ta, {to govori za nedovolno brzo izveduvawe na rabotite. Verojatno poradi toa noviot dogovor podrazbira deka Srbija }e mo`e da povle~e i pove}e od 800 milioni dolari pod uslov dinamikata na koristewe na sredstvata

da bide dobra. Iako Cvetkovi} tvrdi deka stanuva zbor za povolno pozajmuvawe, nitu ekonomskite eksperti, nitu biznismenite ne se preterano sre}ni poradi toj poteg. Spored ekonomistot Mla|an Kova~evi}, ~udno e toa {to Svetskata banka prifatila aran`man so koj e opfateno popolnuvawe na buxetot, bidej}i voobi~aeno toa e oblast vo koja “uskoknuva” MMF i dodade deka sigurno }e ima problemi pri otplatata na kreditot. “Taa nepodnosliva lesnotija na

zadolùvawe e neprifatliva, bidej}i dràvata ve}e premnogu dolì na fiansiskite organizacii, doma{ni banki, drugi dràvi, kako Kina i Rusija, ili za izdadeni hartii od vrednost”, izjavi Kova~evi}. I sopstvenikot na modnata ku}a Todor, Mirko Todorovi}, e zagrièn kako }e se vra}a kreditot. “Toa ne e dobra vest. Iako premierot izjavi deka uslovite za zadolùvawe se povolni, mislam deka pra{aweto za kamati vo ovoj moment voop{to ne e va`no. Koga nekoj sega bi ni dal beska-

maten kredit ne znam kako bi go vra}ale, bidej}i nemame pazar, nitu proizvodstvo. Ne mislam deka so novoto kreditirawe bi ja popravile sostojbata vo stopanstvoto”, istakna Todorovi}. Vo tekot na prestojot vo Va{ington, Cvetkovi} ima{e bilateralni razgovori so ministerot za finansii na Rusija, Aleksandar Kudrin, a se sretna i so pretstavnici od [vajcarija, so koi razgovara{e za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka, osobeno vo oblasta na energijata, farmacijata i prehranbenata industrija.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

BOSANSKITE KOMPANII SAKAAT DA SORABOTUVAAT SO FIAT

PREGOVORITE ME\U PIVOVARNA LA[KO I AGROKOR PRODOL@UVAAT?

a najzna~ajniot regionalen saem na dobavuva~i na avtodelovi vo Jugosito~na Evropa, koj }e bide odr`an vo Kraguevac, Bosna i Hercegovina }e se pretstavi so sedum kompanii koi }e se obidat da dogovorat sorabotka so Fiat i drugi poznati svetski avtomobilski koncerni.

oradi toa {to se poka`a deka za kupuvawe na slovene~ki Merkator ne se zainteresirani golemite evropski trgovski sinxiri, mo`nosta za dopolnitelni pregovori na negoviot kosopstvenik Pivovarna La{ko so hrvatski Agrokor stanuva s$ porealna, pi{uva slovene~kiot vesnik “Finance”.

Na saemot na SEE Auto Kompo Net 2011, koj }e se odr`i od 10 do 12 maj, bosanskite proizvoditeli }e nastapat na zaedni~ki {tand od 75 metri kvadratni. Nadvore{no trgovskata komora na Bosna i Hercegovina }e finansira 50% od vrednosta za naem na prostorot. “Dosega se prijavija pet

P kompanii za u~estvo na saemot, a o~ekuvame da se prijavat u{te dve”, izjavi Midhat ^ehaji}, sekretar na Asocijacijata na metalski sektor i elektrosektor.

“Slovene~kata diplomatija minatata nedela dojde do soznanie deka Merkator ne go sakaat ni britanskiot Tesko, ni francuskiot Kerfur, ni belgiski Delez. Zatoa, preostanuvaat pregovorite so Agrokor, koj na tenderot dade najvisoka ponuda”, pi{uva vesnikot povikuvaj}i se na neoficijalni izvori. Agrokor na

tenderot ponudi 206 evra za akcija za 23,34% udel {to Pivovarna La{ko go ima vo Merkator, a Finance naveduva deka dokolku La{ko postigne dogovor so bankite koi, isto taka, imaat sopstveni~ki udeli vo ovaa komopanija, toga{ Agrokor bi mo`el da ja zgolemi cenata na 230 evra po akcija.

RASTE EVROSKEPTICIZMOT VO HRVATSKA

PRESUDITE ZA GOTOVINA I MARKA^ ZNA^AT KRAJ NA PREGOVORITE VO JUNI?

Poslednite ha{ki presudi za hrvatskite generali vo javnosta se tolkuvaat kako posledni ~ekori do finalniot vlez vo EU. No, odlukite drasti~no go zgolemija i nezadovolstvoto na narodot i golemiot evroskepticizam ELENA JOVANOVSKA

den den otkako Ha{kiot tribunal gi osudi hrvatskite generali Ante Gotovina na 24 godini zatvor, Mladen Marka~ na 18 godini, a Ivan êrmak go oslobodi, poddr{kata na gra|anite za vlez vo Evropskata unija drasti~no opadna. Edna nedela pred donesuvaweto na presudata “za” EU bea 60% od gra|anite, a sega na referendum “za” bi glasale samo 35% od niv. Ova e definitivno najnisko nivo na poddr{ka za vlez na Hrvatska vo EU otkako se meri. Za da bide ironijata u{te pogolema so padot na poddr{kata proporcionalno rastat {ansite pregovorite da se zavr{at vo juni. So toa se nametnuva pra{aweto dali generalite se `rtvi {to Hrvatska mora{e da gi dade za kone~no da gi zavr{i pregovorite so EU? Niz hrvatskite mediumi ve}e kruàt pretpostavki deka po presudata ve}e e izvesno deka }e nema novi pre~ki za zemjata i deka pregovorite kone~no } e zavr{at vo juni. Kako {to pi{uva “Ve~erwi list”, evropskite diplomati istaknuvaat deka e va`no dràvniot vrv da ne podlegne na pritisokot na ulicata. Brisel prethodno ja predupredi hrvatskata Vlada deka so neodmereni reakcii na

presudata moè da go zagrozi dovr{uvaweto na pregovorite i zatvoraweto na poglavjeto za pravosudstvoto, zatoa {to i po reakcijata }e se meri zrelosta na Hrvatska. I prviot ~ovek na EU vo Zagreb, Pol Vanderon, javno povika deka odlukata, kakva i da e, mora da se po~ituva i deka presudata ne e presuda za Hrvatska, tuku za konkretni lu|e. A po odmerenoto odnesuvawe na vlasta, moè da se zaklu~i deka evropskite predupreduvawa se sfateni seriozno. Za premierkata Jadranka Kosor neprifatliva e definicijata deka hrvatskoto vodstvo u~estvuvalo vo zaedni~ki zlostorni~ki potfat i deka } e gi iskoristat site pravni mo`nosti taa kvalifikacija da se poni{ti. “Svesni sme deka sekoja na{a reakcija vnimatelno se sledi i odmeruva, no sakam da go kaàm toa {to go ~uvst-

vuva sekoj gra|anin – nie ne se pla{ime, gordi sme na pobedata i na site tie {to ovozmoìja Hrvatska da bide nezavisna, slobodna i demokratska dràva”, izjavi Kosor. Taa istakna deka Hrvatska e zemja vo koja vladee pravoto, vo koja se po~ituvaat zakonite, pravosudnite institucii i nivnite odluki i im se zablagodari na gra|anite i na veteranite za dostoinstvenoto i odgovorno odnesuvawe. PRESUDATA NA GENERALITE, GOLEM TEST ZA HRVATSKA Pretsedatelot na opozicionata Socijaldemokratska partija (SDP), Zoran Milanovi}, izjavi deka protiv nepravednata ha{ka presuda za u~estvo vo zdruèni zlostorni~ki potfati treba da se borat so legalni sredstva i oceni deka ova e golem test za Hrvatska. Milanovi} & pora~a na EU deka sega pove}e od koga bilo

Hrvatska i nejzinite gra|ani zaslu`uvaat kone~no da se zavr{at pregovorite, zatoa {to Hrvatska tokmu vo ovie te{ki momenti poka`a golema doza zrelost, sposobnost i trpenie. Toj istakna i deka gra|anite moraat da veruvaat deka Evropskata unija ima smisla “zatoa {to ~lenstvoto e dobro za Hrvatska”. “Odlukata na sudot ne e pravedna i protiv nea }e se borime so site legalni i zakonski sredstva, no koga ve}e se slu~i toa, toga{ morame da ja povikame i EU kone~no da ni dade poddr{ka da gi zavr{ime pregovorite za ~lenstvo”, pora~a Milanovi}. Slovene~kiot pratenik voEvropskiot parlament, Jelko Kacin, vo razgovor za slovene~kata televizija izjavi

deka ne veruva deka poradi izrekuvaweto na presudata na generalite, na Hrvatska } e & bide zagrozeno ~lenstvoto vo EU. “Mislam deka Hrvatska e dovolno zrela da proceni {to & zna~i ~lenstvoto”, izjavi Kacin dodavaj}i deka eventualnata odluka Hrvatska da ne vleze vo EU negativno }e vlijae na site ostanati dr`avi od zapadniot Balkan i }e gi stavi 10 godini nazad, dodeka so za~lenuvawe na zemjata vo Unijata, se otvora perspektiva za ~lenstvo i na drugite dr`avi vo regionot, kako i za nivno ekonomsko zazdravuvawe. Dali navistina pregovorite }e zavr{at vo juni }e se znae kon sredinata na maj, koga se o~ekuva zatvorawe-

to na poglavjeto “Pazarna konkurencija” i re{avaweto na prestrukturirawe na brodogradili{tata. Dokolku ova se ostvari, na krajot na juni bi se odràla poslednata Me|uvladina pristapna konferencija koga bi se razgovaralo za zatvorawe na poslednite tri poglavja. Za da se zatvori toa klu~noto, 23-to poglavje, Hrvatska mora da dokaè deka go usvoila evropskoto zakonodavstvo i deka istoto navistina se sproveduva. Kone~nata odluka za zatvorawe na pregovorite se o~ekuva na 24 juni na sostanokot na {efovite na dràvite ili vladite vo Brisel, koga Evropskiot sovet bi upatil nacrt-pristapen dogovor vo Evropskiot parlament.

HRVATSKA GO ODI NAJDOLGIOT PAT KON EU Hrvatska mo`e da se pofali so evropski rekord vo dol`ina na svoite prestapni pregovori za priklu~uvawe kon Evropskata unija, pi{uva “Vjesnik”. Dosega, za pristapniot proces na pregovori na zemjite im trebaa prose~no po ~etiri godini, a nekoi zemji go napravija toa mnogu pobrzo. Taka na primer, Slova~ka, Latvija, Litvanija i Malta celiot proces go zavr{ija za samo dve godini i deset meseci, a Romanija i Bugarija gi zavr{ija pregovorite za ~etiri godini i deset meseci. Hrvatska formalno pregovorite gi po~na na 3 oktomvri 2005 godina i ottoga{ pominaa re~isi {est godini. Hrvatska na ovoj pat naiduva{e na mnogu pre~ki. Nekoi od niv bea sorabotkata so Ha{kiot tribunal, pa grani~niot spor so Slovenija, a posledno e Hrvatska da pri~eka so pregovorite dodeka Srbija ne dobie kandidatski status. Iako be{e dogovoreno pregovorite da zavr{at vo juni, vo posledno vreme po~naa da se pojavuvaat i drugi datumi i toa so objasnuvawe deka Hrvatska ne e dovolno podgotvena i deka treba u{te da se poraboti na nekoi reformi, osobeno vo sudstvoto. “Nema nikakvi dilemi deka Hrvatska ima mnogu nedostatoci, kako vo sudstvoto, taka i vo stopanstvoto. Jasno e deka EU e zasitena od pro{iruvawe, bidej}i poslednite ~lenki Bugarija i Romanija vlegoa nepodgotveni. Me|utoa, ne e vo red na Hrvatska postojano i uporno da & se podmetnuvaat sopki na patot kon EU. Ve}e ima najdolgi pregovori, a na nea se testirani i novi merki za otvorawe nekoi poglavja, {to gi nemaa prethodnite kandidati za ~lenstvo vo Unijata”, zaklu~uva “Vjesnik”.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

DA SE UKINE OGRANI^UVAWETO NA MAR@ITE VO FBIH

IKEA ]E GRADI POMAL CENTAR VO ZAGREB OD PLANIRANOTO

ederalniot minister za trgovija, Milorad Bahiq, pobara vo Federacijata Bosna i Hercegovina da se ukine ograni~uvaweto na trgovskite marì na osnovnite ìvotni produkti. “Razmisluvam kako ekonomist i smetam deka slobodnoto formirawe na cenite e najdobar na~in za regulirawe na pazarot. Ograni~uvaweto na marìte e eden vid garancija na cenata i toa im ovozmoùva na trgovcite da se opu{tat i da ne gi sledat dvièwata

irektorot na kompanijata Inter Ikea za Slovenija i Hrvatska, Branko Mihajlov, najavi deka trgovskiot centar na Ikea vo Zagreb }e bide so pomala kvadratura od planiranata, zatoa {to se promenile pazarnite okolnosti. Prodavnicata za mebel na Ikea treba{e da se otvori vo esen 2012 godina, a ostatokot

na svetskite pazari. Trgovcite moàt najmnogu kupuva~i da privle~at so kvalitetot i so cenata”, veli ministerot Bahiq. Na ova vedna{ reagiraa nekolku zdruènija za za{tita na potro{uva~ite koi pora~aa deka ukinuvaweto na ograni~uvaweto na marìte }e dovede do nov bran poskapuvawa.

od trgovskiot centar vo prolet 2013 godina. Mihajlov objasni deka centarot }e se otvora vo dva navrati zatoa {to firmata Dekatlon, nivniot najgolem zakupnik za sportska oprema, gi uslovila deka vo momentot na otvoraweto na objektot, Hrvatska mora da bide ~lenka na EU. “Vo ovoj moment ne znam dali Hrvatska }e bide ~lenka na

EU vo esen 2012 godina. Ne mo`eme da si dozvolime da imame 5.000 metri kvadratni prazni. Osven Dekalton, u{te nekolku iznajmuva~i na na{iot prostor ni postavija ist uslov, pa slobodni bi bile 10.000 kvadrati. Zatoa, eden del od izgradbata na trgovskiot centar go ostavivme za vtorata faza”, objasni Mihajlov.

GRCIJA NA RASPRODA@BA

PRIVATIZACIJATA NA DR@AVNITE KOMPANII ]E DONESE 50 MILIJARDI EVRA Grcija }e gi namali udelite vo gr~kiot Telekom OTE, vo kompanijata za igri na sre}a OPAP, vo Javnata kompanija za elektri~na energija (PPC), vo Javnata kompanija za gas, kako i vo gr~kata Po{tenska banka i vo Zemjodelskata banka (ATE) VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rogramata za masovna privatizacija, koja opfa}a proda`ba na zgradi, zemji{te, udeli vo dràvni institucii i pretprijatija, se smeta za spasuva~ki pojas na Grcija, koja s$ u{te zakrepnuva od silniot udar na ekonomskata kriza. Sobranite sredstva }e & pomognat na zemjata da se spravi so dràvniot dolg, koj se procenuva deka iznesuva 340 milijardi evra. Programata za privatizacija se o~ekuva da donese 50 milijardi evra vo dràvnata kasa

do 2015 godina. Programata }e bide implementirana vo tri fazi. Prvata }e gi vklu~uva najprofitabilnite dràvni kompanii, koi se najprivle~ni za investitorite. Tuka spa|aat dràvnata lotarija OPAP, kazinoto Mon parn, gr~kite odbranbeni sistemi, nacionalnata po{ta i 49% od dràvnata èleznica. Za da go zabrza procesot Vladata isprati pokani do sedum najgolemi gr~ki banki da bidat konsultanti vo zdelkite preku nivnite specijalizirani sektori za nedvi`nosti. Nacionalnata banka na Grcija, Alfa banka,

SE PRODAVAAT I GR^KI PLA@I I KAMPOVI Zlatnite plaì i kampovi vo Grcija isto taka se vklu~eni vo programata za privatizacija. Imotot }e bide raspredelen na zemji{te, zemji{te so gradbi i krajbreèn pojas. Spored prvi~nite informacii, krajbre`niot imot koj }e vleze vo programata e od oblasta Pireja, ostrovot Evija, Kavala, Volos i Ftiotida. I ostrovite Krf, Tesprotija i Kefalonija }e im ponudat na zainteresiranite investitori del od nivnite son~evi plaì pod koncesija.

Eurobank, Pireus banka, Marfin, ATE banka i Emboriki }e vr{at procenka na dràvniot imot so cel da go podgotvat za pretstojnite tenderi. Tie }e imaat celosen pristap do arhivite na kompanijata za upravuvawe so dràvni nedvi`nosti. ]e po~nat od imotite koi nemaat zakonski problemi so sopstveni{tvoto, a potoa }e prodolàt so haosot vo koj moè da se pokaè deka, na primer, edna zgrada e poseduvana od tri ili ~etiri dràvni institucii. Grcija }e ja privatizira i najgolemata doma{na elektroenergetska kompanija, PPC, no vo nea }e go zadrì mnozinskiot

Od golema rasproda`ba na dr`avnite kompanii do krajot na 2013 godina vo buxetot treba da vlezat 15 milijardi evra udel. “Vo 2012 godina }e go namalime vladiniot udel vo PPC od 51 % na 34%, no }e ja zadr`ime javnata kontrola i menaxmentot”, se naveduva vo soop{tenieto na gr~kata Vlada. Dosega vladini pretstavnici pove}e pati ja otfrlaa mo`nosta za proda`ba na udelot vo PPC, kompanija koja kontrolira pove}e od 90% od gr~kiot pazar na elektri~na energija, vreden {est milijardi evra. Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond & vr{at pritisok na Grcija da go spre~i

monopolot na kompanijata, no nejzinite silni rabotni~ki sindikati `estoko se protivat na privatizacijata. Vladata vo Atina soop{ti deka godinava }e go namali udelot od 20% vo najgolemata gr~ka telekomunikaciska kompanija OTE vo ramkite na planovite za obezbeduvawe okolu 15 milijardi evra od proda`bata na dr`aven imot do 2013 godina, poradi namaluvawe na ogromniot javen dolg. Rudarskata i metalur{kata kompanija LARKO }e bide celosno prodadena, dodeka kompaniite za snabduvawe

so voda }e ostanat pod kontrola na dràvata, so toa {to del od akciite }e bidat vo sopstvenost na privatni investitori. Grcija planira postepeno da gi namaluva svoite akcii vo me|unarodniot aerodrom vo Atina od narednata godina, kako del od nejziniot plan za proda`ba na dràvni imoti. “Na{a obvrska e da go iskoristime dràvniot imot, ne samo za namaluvawe na stranskiot dolg, tuku i za da postigneme ekonomski rast i da go zgolemime brojot na rabotni mesta”, soop{tija od gr~kata Vlada.

Svet / Biznis / Politika

FIAT KUPUVA NOVI 16% OD AKCIITE NA KRAJSLER talijanskiot avtomobilski gigant Fiat se podgotvuva da isplati 1,5 milijardi dolari so cel da go zgolemi sopstveni~kiot udel vo amerikanski Krajsler na 16%, doznava Blumberg od neoficijalni izvori. “Osven ova, italijanskata kompanija razmisluva da podigne kredit od 1,5 milijardi evra za da ja zacvrsti likvidnosta na kompanijata”, pi{uva wujor{kata novinska

agencija. Fiat momentalno poseduva 30% od akciite na Krajsler koi gi kupi za vreme na bankrotot na amerikanskiot avtomobilski gigant, koj be{e spasen od finansiska injekcija od amerikanskata vlast. “Krajsler momentalno dol`i 5,8 milijardi dolari na amerikanskata vlast i dopolnitelni 1,3 milijardi dolari na Kanada”, poka`uva finansiskiot izve{taj na

kompanijata za ~etvrtiot kvartal. Amerikanskata kompanija odbra ~etiri banki da rakovodat so celiot proces na refinansirawe na dolgot i planira nova ponuda za otplata na dolgot da im ponudi na dr`avite najdocna do maj godinava. Serxo Markione, direktorot na Fiat i Krajsler, neodamna izjavi deka Krajsler }e go vrati dolgot kon Vladata na SAD najdocna do juni godinava.

KLINTON: JAPONCITE NI SE NEOPHODNI NA GLOBALNATA SCENA merikanskiot dr`aven sekretar Hilari Klinton gi povika Japoncite da prodol`at da bidat aktivni na svetskata scena, vo period koga se borat so posledicite od nuklearnata kriza, koja be{e posledica po katastrofalniot zemjotres i cunamito. “Na ekonomsko, diplomatsko i site drugi poliwa, Japoncite ni se neophodni vo re{avaweto na globalnite problemi. Poradi toa,

SVETSKA BANKA I MMF SO PESIMISTI^KI PROGNOZI

SAMO EDNA GRE[KA GO DELI SVETOT OD NOVA FINANSISKA KRIZA

Pretsedatelot na Svetskata banka, Robert Zelik, go predupredi svetot deka samo eden finansiski udar go deli od nova globalna kriza. Direktorot na MMF, Dominik [tros Kan, pak, precizira deka nevrabotenosta me|u mladite e najgolem problem, no nema da se re{i vo narednite 10 godini BORO MIR^ESKI

vetot e daleku od izleguvawe od finansiskata kriza i samo edna gre{ka go deli od nova. Ovoj pesimizam go nametnaa svetskite ekonomski lideri na proletnite zasedanija na Svetskata banka i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), koi vikendov zavr{ija vo Va{ington. Pretsedatelot na Svetskata banka, Robert Zelik, go predupredi svetot deka samo eden finansiski udar go deli od nova globalna kriza. Spored Zelik, najgolema opasnost e nekontroliraniot rast na cenata na hranata, {to vo visokosiroma{nite dràvi moè da dovede do “is~eznuvawe” na edna cela generacija. Pretsedatelot na MMF, Dominik [tros Kan, pak, ja istakna nevrabotenosta me|u mladite kako golem problem, koj nema da se re{i vo narednite 10 godini. Izve{tajot na Svetskata banka pokaùva deka cenata na hranata na godi{no nivo e zgolemena za 36%, a na toa najmnogu vlijaela situacijata vo Libija. Bankata precizira deka od juni 2010 godina do mart godinava novi 44 milioni lu|e zapadnale vo siroma{tija. No, Libija i crpi pari od me|unarodnite organizacii. Na Samitot na ministrite za finansii na dràvite od grupa G-20 najrazvieni

ROBERT ZELIK dr`avi se istakna deka finansiskata pomo{ za Libija }e bide naskoro ovozmo`ena, a Zelik go pozdravi ovoj ~ekor na G-20, na ~ie ~elo godinava e francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi. “Krizata na Bliskiot Istok i Severna Afrika ima potreba od na{ite finansiski sredstva. Taa n$ tera {to pobrzo da gi zavr{ime ovie sostanoci i da gi doneseme zaklu~ocite {to }e pravime ponatamu vo spravuvaweto so globalnite problemi. Vo na{iot izve{taj se naglasuva va`nosta na bezbednosta, pravdata i otvoraweto novi rabotni mesta kako klu~ni segmenti za stabilizacija na del od aktuelnite ekonomski problemi”, istakna Zelik i ja povika

DOMINIK [TROS KAN Svetskata banka brzo da reagira i da gi poddrì site reformi vo regionot. Spored nego, ~ekaweto da se stabilizira situacijata zna~i gubewe vreme i deka vo period na revolucija status kvo nikoga{ ne e pobedni~ka opcija. JAVNATA POTRO[UVA^KA POTFRLI Na sostanocite vo Va{ington se razgovara{e i za kontinuiraniot rast na cenata na naftata i enormnoto zgolemuvawe na nevrabotenosta vo svetski ramki. Spored ocenkata na MMF, globalnata kriza gi pokaà site nedostatoci na javnata politika vo spravuvaweto so sistemskite rizici koi imaat {tetni ekonomski i op{testveni posledici vo mnogu dràvi. “Makroumerenata” regu-

tovremeno evropskata nafta “brent” na Me|unarodnata berza vo London poevtine za 33 centi i iznesuva 123,12 dolari za barel. Pred dva dena Wujork stana {estata sojuzna dr`ava vo SAD kade {to prose~nata cena na benzinot dostigna ~etiri dolari za galon, po Aljaska, Kalifornija, Konektikat, Havai i Ilinois. Cenata na benzinot vo SAD se zgolemuva ve}e 26 den po red i dostigna 3,83 dolari za

lacija stana nov ~ekor na razvojnata politika, ~ija cel e jaknewe na finansiskiot sistem vo zemjite i nadvor od nivnite granici. Vakvata politika se definira kako umerena so cel da gi ograni~i sistemskite finansiski rizici ili tie koi go pogoduvaat celiot sistem. Razvivaweto na politi~kata ramka za da se popolnat nedostatocite e iten predizvik i stana tema na interes kaj politi~arite i akademicite, ocenuvaat vo MMF. “Pred nas ima mnogu rabota. Potrebni ni se dobri metodi za identifikacija i kontrola na sistemskite rizici, razvieni alatki za ograni~uvawe na sistemskite rizici, kako i jasno odredena odgovornost”, istakna [tros Kan. Na neodamne{no predavawe na [tros Kan pred studentite na amerikanskiot univerzitet Xorx Va{ington, toj istakna deka se zalaga za novi temeli na stabilnost na globalnata ekonomija. Spored nego, toa e vozmo`no samo ako se vospostavat nov pristap na makroekonomskata politika, op{testvenata kohezija i multilateralna sorabotka. Vo negoviot govor, nasloven “Globalni predizvici globalni re{enija”, [tros Kan oceni deka ekonomskata situacija vo svetot prodolùva da zakrepnuva, no deka toa zakrepnuvawe ne e ednakvo nitu me|u dràvite, nitu vnatre vo dràvite.

neohoden e i amerikanskojaponski sojuz, koga se vo pra{awe globalnata sigurnost i ekonomskiot razvoj”, istakna Klinton. Spored nea, celiot svet e svesen za toa niz koe pominuva Japonija i poradi toa, Klinton saka da go pottikne japonskiot narod, vo periodi koga zakrepnuva od prirodnite katastrofi, i ponatamu da ostane vo me|unarodniot fokus, a ovaa kriza da

ne gi prenaso~i samo na re{avawe na vnatre{nite problemi. Japonskiot premier, Naoto Kan, izjavi deka sostojbata so nuklearkata Fuku{ima poleka se stabilizira, i deka Japonija sega treba da se fokusira na re{avaweto na problemite od zemjotresot i cunamito. Amerikanskiot dr`aven sekretar u{te edna{ povtori deka SAD i ponatamu ostanuva glaven podr`uva~ na Japonija.

DVA, TRI ZBORA

" Iako Obedinetite nacii (ON) ve}e obezbeduvaat humanitarna pomo{ za buntovni~koto upori{te Bengazi, osnovnite potrebi na desetici iljadi lu|e vo Libija i ponatamu ostanuvaat nezadovoleni. Zatoa, ON postignaa dogovor so libiskata Vlada za ispra}awe humanitarna pomo{ vo glavniot grad Tripoli." BAN KI-MUN

generalen sekretar na Obedineti nacii

" Dr`avite-~lenki na Evropskata unija (EU) ne treba da gi preuveli~uvaat rizicite poradi prilivot na imigranti na Stariot kontinent i tie se obvrzani da gi po~ituvaat evropskite pravila na sloboda na dvi`ewe." HERMAN VAN ROMPOJ

pretsedatel na Evropskiot sovet

" Neophodna e kontinuirana sorabotka vo Kongresot za da se zgolemi granicata za dozvoleniot dolg na SAD, koj momentalno iznesuva 14,3 iljadi milijardi dolari. Site sme ednoglasni deka treba da go kontrolirame tro{eweto na federacijata, no potreben e kompromis me|u Demokratite i Republikancite." BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

BOA SO PAD NA PROFITOT ZA 38%

SKAPIOT BENZIN VO SAD ]E JA NAMALI CENATA NA NAFTATA enite na naftata na aziskite berzi v~era se namalija na okolu 109 dolari za barel, otkako benzinot vo {est sojuzni dr`avi vo SAD poskape na ~etiri dolari za galon, {to pottiknuva strav deka visokite ceni na gorivoto }e ja namalat pobaruva~kata na surovata nafta. Cenata na naftata na Wujor{kata berza se namali za 58 centi, dostignuvaj}i 109,08 dolari za barel, a is-

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

galon, {to e 29 centi pove}e otkolku pred eden mesec. “Proletnata cena na benzinot vo SAD nikoga{ ne bila povisoka”, ukaùva konsultantskata firma [ork grup. Od kompanijata istaknuvaat deka za razlika od SAD, kade {to benzinot poskapuva, cenata na dizel-gorivoto vo Britanija e na rekorden maksimum, a cenata na dizelot vo Evropa zabrzano se pribliùva kon nivoata koi ne se zabeleàni od 2008 godina.

ajgolemata amerikanska banka, Bankata na Amerika (BoA), vo prviot kvartal od 2011 godina pretrpe neo~ekuvan pad na profitot kako posledica od zagubata vo raboteweto na hipotekarniot pazar. Spored oficijalnite podatoci na Bankata, profitot na godi{no nivo do`iveal pad od 38%, pi{uva Blumberg. Iako bankata ostvari profit od dva milijardi

dolari, BoA zagubi pove}e od 2,39 milijardi dolari vo sektorot za hipotekarni krediti otkako prihodite se namalija, a tro{ocite se zgolemija. Samo za potsetuvawe, pred edna godina hipotekarnite zagubi iznesuvaa 2,07 milijardi dolari. Globalnata finansiska kriza koja go zafati svetot vo 2008 godina, ogromni {teti im nanese na amerikanskite banki,

koi izdavaa hipotekarni krediti. Toa se dol`i na balonot koj se sozdade me|u bankite, ponudata i pobaruva~kata na nedvi`nosti, prosledeno so drasti~no opadnatata kupovna mo} na Amerikancite. Rezultat od prviot kvartal godinava e zna~itelno podobruvawe od zagubata od 1,2 milijardi dolari, koja BoA ja napravi vo posledniot kvartal od 2010 godina.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

SVET

19 0-24

...NATO NE ZAPIRA

...ZAVR[IJA IZBORITE

...POPLAVA

Vo Tripoli 17 zaginati za eden den

Vo Finska pobedija nacionalistite!

Pove}e od 66.000 zagrozeni od poplavata vo Kolumbija

o konfliktite me|u pobornicite na avtokratskiot reìm na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, i negovite vooruèni sili, poginaa 17, a pove}e od 80 lica bea povredeni. NATO ne se otkaùva od misijata, a Gadafi od vlasta!

a parlamentarnite izbori koi se odr`aa vo Finska najmnogu glasovi osvoi konzervativnata Nacionalna koalicija, koja e glaven pobornik za evrointegraciskiot proces na dr`avata.

ajmalku 70 lica go izgubija `ivotot, a pove}e od 66.000 bea zagrozeni od obilnite do`dovi koi ja zafatija Kolumbija, N koi uspeaja da blokiraat duri 16 ulici od dr`avata.

ZEMJITE VO RAZVOJ SAKAAT ZAPADOT DA GO SLU[NE NIVNIOT GLAS

BRIKS BARA ALTERNATIVA NA DOLAROT Brazil, Rusija, Indija, Kina i novata ~lenka na BRIKS, Ju`na Afrika, }e go menuvaat globalniot monetaren sistem i }e se obidat da go simnat dolarot od vode~kata pozicija kako valutna rezerva. Osven zgolemena bilateralna sorabotka i trgovska razmena, BRIKS najavi i inicijativa za reformi na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii Dràvite na BRIKS se zagrièni za sudbinata na dolarot na dolg rok poradi ogromniot buxetski deficit i nadvore{niot dolg na SAD. Na samitot ima{e brojni nesoglasuvawa i za toa dolarot i ponatamu da ostane vode~ka valuta kaj deviznite rezervi. Vo borbata so toa liderite se dogovorija razvojnite banki vo pette dràvi da izdadat zaedni~ka kreditna linija vo nivnite nacionalni valuti, a ne vo dolari. Liderite na BRIKS gi pozdravija sostanocite na G-20, Svetskata banka i MMF za globalnata uloga na specijalnite prava na vle~ewe (SPV) na MMF, a kineskiot pretsedatel glasno se bore{e i juanot da stane del od SPV, koi momentalno gi ~inat dolarot, evroto, japonskiot jen i britanskata funta.

BORO MIRÊSKI apadot da go slu{ne glasot na brzoraste~kite ekonomii vo donesuvaweto klu~ni odluki za krucijalni problemi koi go zasegaat celiot svet. Ova go pobaraa zemjite-~lenki na grupata BRIKS (Brazil, Rusija, Indija, Kina i novata Ju`na Afrika) na minatonedelniot sostanok, koj be{e pandan na sesijata na MMF i Svetskata banka i na grupata G-20. Ovie zemji predlagaat od promeni na globalniot monetaren sistem, izmeni vo procesot na donesuvawe odluki na Sovetot na bezbednost na Obedinetite nacii (ON) do zgolemena sorabotka vo trgovijata i inovaciite vo digitalniot svet. Na Samitot vo kineskiot grad Sanija, BRIKS dràvite se dogovorija da go zacvrstat globalnoto vlijanie vrz vospostavuvawe unificiran sistem na valutni rezervi, koj }e garantira stabilnost na svetskata ekonomija. Liderite na ovie dràvi potenciraa deka finansiskata kriza koja go

ma~i svetot gi izvadi na povr{ina neednakvostite i slabostite na aktuelniot monetaren poredok, so dolarot na ~elo.

“Ova vreme bara dr`avite BRIKS da gi zasilat dijalogot i sorabotkata me|u niv”, izjavi kineskiot pretsedatel, Hu Xintao.

REFORMI NA SOVETOT ZA BEZBEDNOST NA ON?! Pretsedatelite Hu Xintao i Dmitrij Medvedev, ~ii dr`avi, Kina i Rusija, se postojani ~lenki na Sovetot za bezbednost na ON, i ostanatite tri dr`avi od BRIKS semejstvoto povikaa na reformi vo ova telo. Indija, Bra-

zil i Ju`na Afrika pobaraa nivnoto privremeno ~lenstvo da se zameni so postojano. Dokolku toa ne e vozmo`no, liderite na ovie tri dràvi }e se zadovolat i so eden postojan regionalen pretstavnik vo Sovetot na ON. Vaka dopolnitelno }e se zgolemi vlijanieto na dràvite na BRIKS za svetski zna~ajnite pra{awa, pi{uvaat stranskite mediumi. “Reformite na Obedinetite nacii i Sovetot za bezbednost se od su{tinsko zna~ewe. Ne e vozmo`no nie da ostaneme vrzani za institucionalnite sistemi koi nastanaa vo postkonfliktniot period”, istakna pretsedatelkata na Brazil, Dilma Rusef. Spored pretsedatelot na Ju`na Afrika, Xejkob Zuma, potrebata za reformirawe na rabotata na ON i na Sovetot za bezbednost e za da se zgolemi efikasnosta i reprezentativnosta na organizacijata. Kina i Rusija go poddràa baraweto na Indija, Brazil i Ju`na Afrika. “Kina i Rusija ja istaknuvaat va`nosta za zgol-

emuvawe na statusot na Indija, Brazil i Ju`na Afrika vo me|unarodnite odnosi i celosno ja razbirame i poddr`uvame nivnata aspiracija za {to pozna~ajna uloga vo ON”, se veli vo soop{tenieto. JU@NA AFRIKA E DOBAR IZBOR Odlukata na Ju`na Afrika da se priklu~i na BRIK semejstvoto na brzoraste~ki ekonomii otvora novi mo`nosti za me|unarodna ekspanzija i sorabotka na kompaniite vo tehnolo{kiot sektor, smetaat analiti~arite. Spored niv, strate{kata pozicija na Ju`na Afrika na afrikanskiot kontinent e samo porta za vlez na kompaniite od site sektori na afrikanskiot pazar. Tie smetaat deka formalnoto ~lenstvo na Ju`na Afrika vo BRIKS }e im otvori prostor i na informati~kotehnolo{kite kompanii od dr`avata za polesen probiv na globalnite pazari. Osven toa, ekspertite o~ekuvaat drasti~no zgolemuvawe na trgovskata razmena, investiciite i sorabotkata me|u Brazil, Rusija, Indija, Kina i Ju`na Afrika.

Feqton

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: INTEL

NOVOTO RUVO NA INTEL PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

e~isi sekojdnevno na oficijalnata internet-stranica na korporacijata Intel se objavuvaat soop{tenija za pe~at, preku koi klientite i javnosta se informiraat za sekoja tehnolo{ka inovacija {to ja ostvarile nau~nicite od kompanijata. Poa|aj}i od ovoj podatok, moè da se kaè deka lu|evo se neumorni. No, za razlika od neumornosta vo podobruvaweto i promenata na mikroprocesorite, vo odnos na marketingot i brendiraweto, moè da se kaè deka korporacijata e daleku “pomrzliva”. Vo tekot na nejzinata korporativna istorija taa samo edna{ go promeni svoeto obele`je i svojot advertajzing slogan. No, dali toa govori za nesposobnost ili, pak, samata pozicija na brendot ponudi mo`nost za neodvojuvawe na sredstva za advertajzing? Zatoa {to re~isi nema ~ovek {to ne go prepoznava ovoj brend, vo najmala raka zapoznavaj}i se so nego, koga saka da doznae ne{to pove}e za svojot personalen komjuter. Imaj}i vakva pozicija, sep-

“Intel Insajd? j Treba r da se otfrli. fr Pretpoznatlivoto r “e” od korporativnoto r r logo na Intel? Relikvija”, j , rekol r noviot marketing-menaxer r r na Intel na sostanokot kojj bil odràn vo 2005 godina. godina Po nekolku meseci korporacijata se pretstavi vo novo svetsvet lo so koe gi zaseni site dotoga{ni rivali i ja dozacvrsti svojata brend-pozicija ak, za tehnolo{kiot brend postoe{e opasnost koja bi moèla da ja donese promenata na imixot, za {to dokaùvaat i nekolkute PR katastrofi (pomali ili pogolemi), koi se pojavija vo tekot na prethodnata decenija i pokaàa kako klientite preku no} moè da ja zagubat doverbata vo proizvoditelot na delovite vo nivniot komjuter. No, kako del od strategijata da se navleze na novite pazari, Intel na 6 januari 2006 godina oficijalno po~na nova brend-kampawa i go objavi svoeto novo logo. Kompanijata od Kalifornija go otfrli svoeto logo koe go koriste{e u{te od svoeto osnovawe vo 1968 godina, a isto taka go “penzionira{e” i dobropoznatiot slogan “Intel Insajd” {to vo advertajzingot na kompanijata se koriste{e u{te od 1991 godina. Po detalnite analizi na ekspertite za brend, nema{e somne` deka rebrendiraweto koe go prezede korporacijata be{e edno od najuspe{nite vo korporativnata istorija

i ja dozacvrsti negovata pozicija kako petti najskapocen bredn vo svetot, kako {to poka`a listata na konsultantskata ku}a Interbrend. NOVIOT MENAXMENT I NOVITE PLANOVI U{te vo dekemvri 2005 godina, niz blogovite na Internet se pu{ti glas deka najprepoznatlivoto, najstaroto i najrasprostranetoto korporativno logo vo tehnolo{kata industrija e pred “umirawe”. Barem taka go narekoa toa fanovite na personalnite komjuteri, koi na edna francuska internet-stranica gi objavija skicite za novoto logo. Sepak, toa be{e samo mala podgotovka, a od strana na kompanijata ne be{e isprateno nikakvo oficijalno soop{tenie. No, “zagovorot” za promenata be{e napraven nekolku meseci pred fanovite da “otkopaat” kakvi bilo informacii. Toj zagovor go objavi i Endrju S. Grouv, po~ituvaniot porane{en izvr{en direktor na korporaci-

jata Intel, a sega eden od postarite sovetnici, koga do{ol do mikrofonot vo sve~enata sala vo sedi{teto na Intel vo Santa Klara (Kalifornija), so cel da ja iskomentira neverojatnata prezentacija na noviot marketing-menaxer Erik B. Kim. Poznavaj}i go Grouv kako izgleda koga }e se rezbesni, mnogumina od najdobrite menaxeri na sobirot koj se odr`al na 20 oktomvri 2005 godina, vo svoite sedi{ta napnato gi o~ekuvale negovite ostri prekori. “Nikoj ne znae{e {to }e se slu~i”, se se}ava eden od prisutnite, koj ja raska`al prikaznata na magazinot “Biznis vik” (Business Week). Se razbira, pri~ina za ovaa napnatost bil planot na Kim koj bil smislen vo sojuz so noviot direktor Pol Otelini, i koj trebalo da rezultira so kompletna promena na kompanijata koja ja formiral Grouv. Dodeka noviot direktor Otelini sedel na masata pred nego, Kim izjavil deka Intel mora “da ja

ras~isti pajaìnata” i da gi eliminira izumite koi datiraat od generacijata na Grouv. “Intel Insajd? Treba da se otfrli”, rekol toj. “Brendot Pentium? Zvu~i zastareno. [irokoprepoznatlivoto “e” od korporativnoto logo na Intel? Relikvija.” Dlabokiot bariton na Grouv, proniknat so negoviot ungarski akcent, ja prekinale ti{inata. No, namesto da izbuvne, patrijarhot na Intel “isturil sveta vodi~ka” na planot na Otelini. Toj ne se sprotivstavil, za{to sfatil deka vremiwata se menuvaat, a Intel, isto taka, mora da podlegne na promenite. “Sakam da kaàm”- izjavil toj na mikrofonot, “deka ovaa programa, spored mene, pretstavuva najverodostojnoto olicetvorenie na vrednostite na Intel, prezemaweto rizici, disciplinata i stremeòt kon uspeh, koja nekoga{ sum ja videl. I celosno ja poddrùvam.” Momentot koga menaxerite

stanale da mu aplaudiraat, pretstavuva celosen istoriski presvrt za edna od najuspe{nite kompanii za tehnologija. Iskonskoto Intel ja ostavi erata na Grouv zad sebe i se upati vo neobeleàna teritorija. I kako {to pristigna novata godina, taka pristigna i noviot lik na Intel. Najgolemiot (spored prihodite) proizvoditel na mikroprocesori vo svetot, go otfrli svojot slogan “Intel insajd” i gi ohrabri svoite kupuva~i so noviot “Skok napred”(Leap Ahead). Za rabotata da trgne napred, gigantot go promeni i svoeto korporativno logo, zamenuvaj}i go toa na koe be{e prikaàno spu{teno “e”, so ova koe do denes e aktuelno. Na novoto logo e prikaàn elipsoviden vitel okolu kompaniskoto ime. Otelini ja otkri novata strategija i novite proizvodi na 5 januari 2006 godina, na Konzjumer Elektronik [ou (Consumer Electronics Show) odràno vo Las Vegas. “Glavnata cel

PRIKAZNI OD WALL STREET

BLISKIOT ISTOK GI PRIVLEKUVA HRABRITE INVESTITORI oloni kapital (Colony Capital) e najgolemiot akcioner vo francuskiot malopordaèn sinxir Kerfur (Carrefour) i upravuva so privatniot kapital i vloùvawata vo nedvi`nosti vredni 36 milijardi dolari, od koi 200 milioni se vloèni vo arapskite zemji. “U{te pove}e, Bliskiot Istok mnogu podobro funkcionira vo haoti~nite vremiwa”, veli sopstvenikot na Koloni, Tomas Barak. I dodeka drugite in-

vestitori go zaobikoluvaat Bliskiot Istok so {irok lak, Barak veli deka “vnimatelno sledi” vo {to u{te bi moèl da vloùva, a ve}e ima udel vo hotelite vo Kairo i Bahrein, kako i maloprodaèn sinxir vo Sirija, pi{uva “Wujork tajms”. “Treba da se kupuva toga{ koga site begaat”, veli Barak. Taka, od kompanijata za privatni investicii Karlajl grup (Carlyle Group), vo koja udel od sopstvenosta ima i investiciskata kompanija Mubadala

development (Mubadala Development) od Abu Dabi, najavija deka prekinuvaat so rano planiranite vlo`uvawa vo Egipet. Eden od koosnova~ite na Karlajl grup, Dejvid Rubin{tajn, predupreduva “deka sega ne e moment za vlo`uvawe vo toj region”. Do neodamna Bliskiot Istok be{e glavna cel na investiciskite kompanii koi tamu slevaa milijardi dolari, no brzo se uverija deka od brzata zarabotka nema da bide ni{to. Mnogu investitori se pla{at deka vo toa podra~je site }e im go zavrtat grbot,

bidej}i nemirite se {irat od severot na Afrika do Persiskiot Zaliv, duri i do Jemen i Sirija. “Ima{e golemi investitori od SAD i Evropa koi se zainteresiraa za vlo`uvawe vo privatniot kapital na ovoj region”, veli Ahmed Jusef, partner na konsultantskata kompanija Buz end kompani (Booz & Company), koja svoe sedi{te ima vo Dubai. Toj dodava deka “sega najmnogu go zagri`uva pra{aweto za toa koga }e se vrati vakviot trend”. No, Tomas Barak, vnuk na libanski iselenici koi

vodele prodavnica vo blizina na Los Anxeles, ima ve}e mnogu iskustvo so delovni potfati koi se mnogu poinakvi od o~ekuvanite, a so kupuvawe na neposakuvan imot toj stanal milijarder. Me|u takvite potfati mo`e da se nabrojat otkupot na neotplatenite krediti vo tekot na amerikanskata kreditno-{tedna kriza i kupuvaweto nedvi`nosti vo Azija vo tekot na aziskata valutna kriza kon krajot na devedesettite godini. I dvete investicii se poka`aa kako isklu~itelno prihodni.

Spored zborovite na eden investitor, od investiciite {to gi napravila kompanijata Koloni vo periodot od 1998 do 2003 godina ostvarena e godi{na dobivka od pove}e od 20%. Tomas Barak, koj inaku govori arapski, do{ol vo Saudiska Arabija na po~etokot na sedumdesettite godini, vedna{ otkako zavr{il praven fakultet. Nekoj rabotodavec go pra{al dali igra skvo{, bidej}i nekoj igra~ nemal partner. “Nemav poim koj e toj ~ovek”, denes se prisetuva 60-godi{niot Barak, “a na kraj izleze deka toj e eden

Feqton

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo peto~niot broj (22.04.2011 ) }e po~ne so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja se u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici , “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

PR KATASTROFATA NA INTEL o 1994 godina, eden univerzitetski profesor po matematika otkri deka personalnite kompjuteri koi rabotat so inteloviot Pentium procesor, ne davaat to~ni podatoci pri slo`eni procesi. Po objavuvaweto na alarmot na Internet otkritieto stana vest, a Intel po~na da ja gubi doverbata kaj potro{uva~ite. Koga izvr{niot direktor dobi povik od PR slu`bata vo kompanijata i be{e predupreden deka ekipata na Si-en-en e na pat kon Intel, ne mo`e{e ni da pret~uvstvuva kako }e zavr{at dramati~nite nastani koi vo po~etokot na 1995 godina, rezultiraa so povlekuvawe na celata serija Pentium ~ipovi. Za da go pokrie tro{okot, kompanijata mora{e da odvoi 420 milioni dolari vo rezerva.

Vo Silikonskata Dolina, nema{e somne` deka Intel ja izgubi bitkata vo odnosite so javnosta. Mediumskiot i industriskiot pritisok ja prisilija kompanijata vo skapo svrtuvawe vo obratna nasoka, {to ja naru{i nejzinata zlatna reputacija. Toa be{e realna lekcija za toa kako ignoriraweto na objavite moè brzo da prerasne vo kriza. Profesorot Kevin Keler od univerzitetot Stenford zaklu~uva deka vo klu~nite ~ekori, navremenost i iskrenost, so koi moè da se izbegne kriza, Intel se pokaàle nedovetni.

“Ovaa programa, spored mene, pretstavuva najverodostojnoto olicetvorenie na vrednostite na Intel prezemaweto rizici, disciplinata i streme`ot kon uspeh, koja nekoga{ sum ja videl. I celosno ja poddr`uvam”, izjavil eden od najva`nite lu|e vo Intel koga gi razgledal planovite za rebrendiraweto

Najnovata generacija na Core procesori na izmena }e bide novoto korporativno logo, koe }e pretrpi izmeni po tri decenii i noviot na~in na reklamirawe i marketing za koi }e bidat potrebni 2,5 milijardi dolari”, vo taa prigoda pi{uva{e “Biznis vik”. No, izmenite otidoa mnogu podaleku od samiot brend na kompanijata. Vo vremeto na Grav i negoviot naslednik Kreg R. Maret, Intel prosperira{e koncentriraj}i se na proizvodstvoto na mikroprocesori koi se “srcata” na personalnite kompjuteri. So namaluvaweto na fokusot na kompanijata, ova duo gi zakopa voenite sekiri. Tie investiraa milijardi vo hiperproduktivni ma{ini

koi mo`at da proizvedat pove}e mikroprocesori za eden den, otkolku {to mo`at da proizvedat nivnite rivali za edna godina. Vo me|uvreme, tie pridonesoa da se razvie erata na informacii so proizvodstvoto na mnogu brzi i mo}ni ~ipovi. Otelini go isfrli od upotreba stariot model. Namesto da ostane fokusiran na kompjuterite, toj ima{e za cel Intel da ja ima klu~nata tehnolo{ka uloga vo nekolku poliwa, vklu~uvaj}i ja elektronikata na potro{uva~ite, Wireless komunikacijata i zdravstvenata za{tita. Toj se zalaga{e Intel da kreira sekakvi vidovi ~ipovi , kako i softver, i da

Otelini so revolucionerniot Core 2 Duo gi soedini vo toa {to toj go narekuva “platforma”. Idejata be{e da se razvijat sekakov vid inovacii, koi se potrebni od dnevnata soba, s$ do salata za itni intervencii. “Ova e vistinskoto za na{ata kompanija, i do odreden stepen za samata industrija”, re~e Otelnini za mediumite. “Sekoj od nas posakuva tehnologijata da bide pomo}na i poednostavna, da pravi raboti za nas bez voop{to da pomislime na niv.” ZO[TO BE[E POTREBNA PROMENA? Razvojot na kompjuterite se zabavuva, sega koga mobilnite telefoni i ra~nite uredi go zazemaat cen-

tralnoto mesto vo `ivotite na lu|eto. Otelini mora{e ili povtorno da go preporodi Intel ili da se soo~i so nesigurnata idnina. Rastot na prihodite go dr`e{e prosekot od 13% vo poslednive tri godini, no analiti~arite smetaa deka Intel }e ima razvoj od samo 7% vo 2006 godina, od 42,2 milijardi dolari. Vo me|uvreme, profitite, koi variraa okolu 40% godi{no vo tekot na minatite tri godini, se o~ekuvaa da porasnat od 5% do 9,5 milijardi dolari. “Intel i drugite kompanii se vo postojana trka da otkrijat kolku brzo prihodite od novite prizvodi }e se zgolemat, dodeka

zna~itelno se namaluvaat tie od personalnite kompjuteri,” re~e Ragu Garamarti, odgovoren za tehnolo{kata praktika na tehnolo{kiot konsultant Boston pri korporacijata Adventis. So ova rebrendirawe kompanijata saka{e da se repozicionira kako provajder na tehnologija koj stoi zad mnogu digitalni proizvodi, a ne samo zad personalnite kompjuteri. Vo sklop na rebrendiraweto bea promeneti i imiwata na ~ipovite, a nekoi proizvodi gi dobija svoite imiwa, koi mu obezbedat odli~na pozicija na pazarot za viska tehnologija. Taka ednojadreniot procesor koj s$ u{te be{e vo test-faza go dobi imeto “Kor Solo”, a dvojadrenite verzii bea nare~eni “Kor Duo”. Inaku, dolgogodi{niot rival na Intel, korporacijata Advanced micro devices (AMD) vo 2003 godina gi lansira{e svoite ~ipovi Operation Athlon 64, frlaj}i go vo senka Intel. Udelot na pazarot na AMD se zgolemil do 17,8% kon krajot na 2005 godina, od 16,6% na po~etokot na 2003 godina. Izvr{niot direktor na AMD, Hektor J. De Ruiz, ja poistovetuva pozicijata na Intel so taa na amerikanskite proizvoditeli na avtomobili, koi se stremat po sekoja cena da gi pokorat japonskite rivali. “Lu|eto se dovolno pametni da izberat kvalitet koga imaat izbor, a ne{to {to se narekuva platforma ne garantira kvalitet”, vele{e Ruiz. Na pazarot na mobilnata telefonija, Texas instruments i korporacijata

Qualcomm, pak, imaa za cel da izvr{at invazija vrz Intel. Potpretsedatelot na Intel, [on M. Meloni, na edna konferencija na kompanijata nosel ~izmi so cel da ja ilustrira makotrpnata rabota. Na kraj, vo 2006 godina, AMD i Texas Intruments planiraa da sozdadat svoi sopstveni platformi za ~ipovi. Od dene{en aspekt, ova bea pri~inite koi go nateraa Otelini da napravi vrtoglavi promeni vo ramkite na kompanijata. Osven celosnoto reorganizirawe na aktivnostite, toj napravi i golemi promeni vo odnos na na~inot na koj se razvivaat proizvodite. Dodeka vo minatoto in`enerite rabotea na ~ipovi so ogromna brzina i im dopu{taa na menaxerite za proda`ba da gi prodadat, sega postojat timovi na lu|e so posebni ve{tini. Spored konsutantskata ku}a Interbrend, taa godina Intel be{e pettiot najskapocen bred vo svetot, procenet na 36 milijardi dolari. So rekonstrukcijata na brendot korporacijata u{te posilno da se vkotvi na ova mesto, {to poka`uva i minatogodi{nata lista od najskapoceni brendovi, koja ja podgotvuva ovaa renomirana konsultantska ku}a, kade {to Intel se najde na sedmoto mesto kako najvreden brend vo svetot. Vo sledniot broj na “Kapital” }e se zapoznaete so rebrendiraweto koe go prezede u{te eden golem igra~ od visokata tehnologija, komapnijata IBM, koja za razlika od Intel, mnogupati go promeni izlgedot na svojot brend.

LEKCIJA:

DOKOLKU E MO@NO, RETKO PREZEMAJTE PROMENI NA VA[IOT IMIX. NO KOGA TOA ]E GO NAPRAVITE – NEKA BIDE VISTINSKOTO NE[TO!

[to se odnesuva na vloùvawata vo Bliskiot Istok, Tomas Barak gleda kako na dolgoro~na korist. Nestabilnosta vo toj region ne e nikakva novost, veli, situacijata e takva ve}e 500 godini. Bliskiot Istok e “naviknat na ìvot vo haos”, veli Barak, inaku, sopstvenik na investiciskata kompanija Colony Capital od kralskite sinovi”. So tie vrski i poznanstva, Barak se posluìl vo 1974 godina, koga kako praven sovetnik u~estvuval vo sostavuvaweto na dogovorot me|u nekoj Amerikanec koj kupil zemja na Haiti, kade {to planiral da gradi rafinerija, diktatorot na Haiti, @an Klod Duvalie, i dvajca saudiski princovi koi sakale da kupat prava za proda`ba na saudiska nafta vo Haiti, no za niski ceni. Taka, raskaùva Barak, toj se posovetuval so slu`benicite na amerikanskoto Ministerstvo

za nadvore{ni raboti i Ministerstvoto za trgovija vo vrska so delovnite aktivnosti na mladite pazari. Spored Barak, denes glaven adut na Bliskiot Istok e naftata. “22 dr`avi se zanimavaat so proizvodstvo na nafta i u`ivaat isklu~itelno golemi dobivki”, veli Barak. “Za sekoj dolar za koj }e porasne cenata na naftata regionot godi{no se bogati so dopolnitelni devet milijardi dolari vo dobivka”, tvrdi toj. Potoa parite se slevaat vo doma{nite investi-

ciski kompanii, kako {to e Koloni, kompanijata na Barak. Vo juli minatata godina Barak sorabotuval so fondot na Vladata na Katar i drugite fondovi vo odnos na kupuvaweto na kompanijata Miramaks Films (Miramax Films) od kompanijata Volt Dizni (Walt Disney), vredna 660 milioni dolari. Me|utoa, kako i mnogu drugi kompanii koi vo periodot od 2005 do 2007 godina se zadol`ija vo iznos od nekolku milijardi dolari, kompanijata Koloni golemi sredstva vlo`i vo nedvi`nosti, koi

potoa gi pokri so zaemi. Nekoi od nejzinite novi fondovi trpat zaguba od duri 50%. Barak za toa go obvinuva zaedni~kiot efekt od lo{iot tajming i pregolemoto zadol`uvawe, osobeno vo slu~ajot na otkup na Stej{n kazino vo Las Vegas (Station Casino), koe vo 2007 godina iznesuvalo 8,8 milijardi dolari, a kazinoto ve}e vo 2009 godina otide pod ste~aj. No, Tomas Barak ne se somneva vo sebe, “Koga }e te snajde pekol”, veli, “ne ti ostanuva ni{to drugo osven da prodolo`i{ ponatamu”.

Dali potegot na Tomas Barak e neosnovana hrabrost ili investiciska mudrost vo ovie krizni vremiwa?

FunBusiness

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

ECLIPSE na ABRAMOVI^, najdolgata jahta vo svetot

GERMANCITE PROIZVEDUVAAT, A MILIONERITE KUPUVAAT

“MALI” PARÎWA BOGATSTVO NA VODA IVA BALÊVA o svetot na bogatite, bogatstvoto ne samo {to se izrazuva preku parite, tuku i preku nivnite luksuzni “igra~ki”. Avtomobilite odamna izlegoa od moda. Sega milijarderite mo}ta ja pokaùvaat na mondenskite plaì, vozej}i se so nivnite prekrasni jahti i brodovi. No, jahtite ve}e ne se samo zadovolstvo i predmet na uìvawe. Vo vremeto na krizata, koja ne gi po{tedi nitu bogatite, jahtite stanaa edni od najvrednite investicii i imoti, koi ne ja izgubija vrednosta. Sleduvaat nekolku soveti kako da ne zgre{ite koga kupuvate jahta, koj proizvoditel da go odberete, da za{tedite, a i da se za{titite od izmami, koi ne se redok slu~aj, koga stanuva zbor za biznisot so jahtite. JAHTATA KAKO NAJSIGURNA INVESTICIJA VO KRIZATA Najva`no od s$ e koga investirate vo vakvi “par~iwa” luksuz pri kupuvaweto da bidete mnogu vnimatelni. Mnogu e va`no da znaete dali jahtata koja sakate da ja kupite, navistina mu pripa|a na toj koj ja prodava i dali toj ima pravo da trguva so nea. Sekoga{ postoi

Ako jahtite porano bea znak za luksuz i bogatstvo, bogatstvo toga{ za vreme na krizata bea spas i sigurnost za parite na bogata{ite...

mo`nosta prodava~ot da nema pravo na nea i potoa da bide zaloèna od sudot. Zatoa, ekspertite sovetuvaat deka kupuvaweto jahti od poznati svetski proizvoditeli e najdobra odluka. ]e dobiete dobar proizvod so odli~en dizajn i luksuz na nivo. Ova se pokaàlo kako mnogu zna~ajno za vreme na krizata. “Jahtite koi gi imale bogatite za vreme na recesijata stanaa izvor na bezbednost”, veli Dominik Smildirs, upraven direktor vo kompanijata za trgovija i odrùvawe na jahti i ~amci Bray Marine Sales. “Pred dve godini, koga recesijata be{e vo poln efekt, mnogu na{i klienti koi izgubija golemi sumi ni se javuvaa da pra{aat dali jahtite im se vo red. Da ima{ prednost od 115 iljadi evra, za koi znae{ kaj se i deka ni{to ne moè da se slu~i, e mnogu smiruva~ki vo takvi momenti. Barem ne postoi nikakva opasnost deka }e gi izgubi{ parite pri kolaps na nekoja banka”, dodava Smildirs. NAJSIGURNA OPCIJA, ZA NAJGOLEM KVALITET Ako sakate da go imate najdobroto, toga{ kako najsigurna opcija e germanskata kompanija

Nobiskrug, koja e najposakuvana vo bogatite krugovi. Kompanijata raboti so godini i e specijalizirana za izgradba na luksuzni megajahti so dolìna pogolema i od 60 metri. Za pokratki i ne tolku luksuzni jahti, proizvoditeli ima nasekade, Azija, Italija,Turcija, i toa po mnogu povolni ceni.Vo kategorijata na proizvodstvo na jahti so dolìna od 60 do 80 metri, i kapacitet za okolu 5 jahti godi{no, krugot na proizvoditeli, sepak, se stesnuva i re~isi site se od podra~jeto na Holandija i Severna Germanija. “Koga se raboti za proizvodstvo na jahti so pogolema dolìna, toga{ konkurencijata stanuva s$ pomala. Holandskite proizvoditeli otpa|aat od igra, a konkurenti na Nobiskrug se Blohm +Voss i Lurssen”, izjavila Suzan Vigand, izvr{en direktor na Nobiskrug. Kako primer e poso~ena Sapphire, proizvod na Nobiskrug, jahta koja e dolga 73,5 metri i raspolaga so takov rasko{ nepoznat za obi~nite smrtnici. Istata se procenuva na 75 milioni evra. Nudi dovolno {irok i visok prostor i kujna koja e slika na tie od hotelite so 5 yvezdi, otvoreno kino,

heliodromi i, se razbira, ogromna son~eva terasa. Platformata za kapewe e ogromna i e sosema logi~no nare~ena Beach Club. Nudi rasko{ i luksuz od koj zastanuva zdivot i moè da probudi samo voodu{evuvawe. A Nobiskrug moàt u{te pove}e, proizveduvaat jahti so dolìna do 200 metri. I nivnite konkurenti moàt da se pofalat so istoto. Najdolgata nara~ana jahta dosega e Eclipse, 163 metri, proizvedena od germanskata Blohm+Voss za ruskiot magnat, Roman Abramovi~. Rekordot na Nobiskrug, zasega e Tatooch od 2000 godina, dolga 93 metri. Potoa Triple Seven 68 metri, Siren 74 metri, Jamaica Bay 60 metri i Sycara V 68 metri. Vo 2011 godina se o~ekuvaat na pazarot da izlezat Mogambo 74 metri i Graffiti so ista dolìna. Iako najgolemata jahta na svetot momentalno ja poseduva Roman Abramovi~, sepak, {eikot od Dubai, Mohamed bin Ra{id al Maktum, re{i da go nadmine i da go dostigne svetskiot rekord. Toj planira na negovata jahta Dubai da napravi popravki i istata da ja prodolì, so {to negovata jahta }e bide podolga od Eclipse na Abramovi~.

PRODA@BA NA STAN KOJA VLEZE VO ISTORIJATA

NAJPOSAKUVANATA ADRESA NA SVETOT

Nepoznat ukrainski tajkun u{te vo 2007 godina kupil luksuzen stan na tri kata za 155 milioni dolari vo centralniot del na London, {to e dosega najskapata investicija za nedvi`nost vo svetot. Po vesta za proda`bata zgradata One Hyde Park stana najbaranata lokacija na svetskite biznismeni, koi na investitorite im donesoa profit od milijardi dolari SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

o proda`bata na luksuzen stan za neverojatni 155 milioni dolari, Anglija vleze vo istorijata za najskapoplateni stanovi vo svetot. Stanot vo gotovo go platil nepoznat ukrainski tajkun u{te vo 2007 godina, a zdelkata bila realizirana od strana na pravna firma od Ukraina. Apartmanot, koj e del od najbaranata zgrada Uan Hajd park (One Hyde Park), se protega na celi tri kata. Ima povr{ina od 2.300

metri, privaten parking, vinarska vizba i pravo na upotreba na sobnata posluga od sosedniot, Mandarin Ooiental hotel (Mandarin Oriental). Nepoznatiot kupuva~ gi kupil 11tiot, 12-tiot i 13-tiot kat i toa sosema prazni, a samo za opremuvaweto odvoil u{te dopolnitelni 68 milioni evra. Detalite za kupuvaweto se izneseni sega, otkako celosno zavr{ila procedurata za sopstvenost vo katastarot na britanskata prestolnina. Vo dogovorot za godi{en zakup, koj va`i od noemvri 2006 godina, sopstvenikot ima “pravo” na prostorot

celi 999 godini. Zgradata, koja spored ekspertite za nedvi`nosti go ima i najdobriot pogled na Hajd park, se nao|a vo luksuznoto mesto Najtsbrix vo centralen London. Otkako vesta za investicijata na tajkunot vo 2007 godina se pro{irila niz bizniskrugovite, najgolemite svetski biznismeni se borat za svoe mesto so pogled na Hajd park. Toa ja podigna vrednosta na stanovite, {to im dojde odli~no na investitorite vo zgradata, bra}ata Nik i Kristijan Kendi, koi zarabotija milijardi i pokraj krizata. Nik i Kristijan Kendi, na vozrast od

ONE HYDE PARK – zgradata koja gi nadmina proda`bite na luksuzni imoti na najskapite mesta na svetot

FunBusiness

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

TEHNOLOGIJA

GOLEMI IDEI ZA GOLEMI PARI

Afrikanskiot kontinent go trese tehnolo{ka reneansa, no nema nedostig od vizionerski idei, tuku od poddr{ka i investicii na istite ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

PORTOFINO, Italija edno od najskapite mesta za “parkirawe” na superjahtite ZO[TO GERMANCITE SE LIDERI VO PROIZVODSTVOTO NA JAHTI? Postojat dva argumenti koi im odat vo prilog: istorijata koja veli deka se odli~ni bordograditeli i natpisot po koj svetot poluduva Made in Germany, ili poprecizno kaàno Truly made in Germany. Duri i vo izborot na dobavuva~ite i na site komponenti, do poslednata pumpa, bogata{ite se obiduvaat da izberat germanski kvalitet. Svesni za ova, germanskite proizvoditeli postojano se obiduvaat da ne gi razo~araat nivnite klienti. “Ne sakam na{ite klienti da se najdat na Karibite i namesto da se odmaraat, da se pra{uvaat zo{to ne raboti klimata za ladewe”, veli Suzan Vigand. Vo me|uvreme kompanijata pravi 75% do 80% od svojot godi{en obrt ili 120-130 milioni evra od biznisot so jahti. Ostanatite 20-25%, podednakvo se raspredeluvaat me|u popravki i skladi{ni dejnosti, kako i izgradbata na konstrukcii kako mostovi, vrati, komponenti za nafteni platformi i sli~no. Op{to poznato e deka jahtite moàt da bidat lesna cel na piratite. Iako najnovite jahti, ve}e ja sodràt standardnata bezbednosna oprema kako kameri, uredi za no}no gledawe, radari, senzori za dvièwe, sepak, germanskata Nobiskrug, vo sorabotka so britanskiot koncern Ultra Electronics, koja e specijalizirana za voen razvoj, go podgotvija t.n. Mega Yacht Defence System. “Odbranbenite komponenti se povrzani so sistem za rano predupreduvawe, koj ne samo {to alarmira za potencijalnata opasnost, istovremeno gi prepora~uva site za{titni merki koi momentalno moàt da se prezemat”, velat od Nobiskrug. KADE SE KOTVAT SVETSKITE LUKSUZNI JAHTI? Italijanskite marini se najskapite pristani{ta za preno}uvawe na jahtata. Cenata za edna ve~er iznesuva 2.900 evra za jahti od 24 metri, i se dviì nagore vo zavisnost od dolìnata. Vo po~etokot na minatata godina, tri italijanski pristani{ta osvoija prvo mesto za najluksuzni i najskapi mesta za odmor. Odmorali{tata Kapra, Porto i Portofino se

okolu 30 godini, ja po~nale karierata so nedvi`nosti so zaem od nivnata baba vo visina od 6.800 evra. Dosega prodale duri 45 od 86-te luksuzni stanovi vo nivnata zgrada, za koi zarabotile ne{to pove}e od edna milijarda dolari ili, pak, 25 milioni dolari po stan. Iako izgradbata na stanovite bila celosno zavr{ena na po~etokot na 2011 godina, vo januari, brojot na prodadeni stanovi bra}ata go dr`ele vo tajnost i izjavile deka nikoj vo svetot dosega nema postignato vakva proda`ba. “Vo London ima mnogu kineski i indiski pari, a mnogu od na{ite zdelki se sklu~eni so lu|e od Bliskiot Istok. Kupuva~ite investiraat vo London i na drugite mesta poradi nemirite vo zemjite kako Egipet, Bahrein i Sirija. Zaradi buntot, treba da najdat sigurno mesto za svoite pari”, izjavil Nik Kendi. Cenata na ovie apartmani vrtoglavo gi nadminuva i cenite na edni od najskapite imoti na svetot. Vilata Herst vo Beverli Hils, kade {to Xon i @aklin Kenedi bile na meden mesec,

najskapite mesta vo svetot, a spored ekspertite tie se poznati i kako isklu~itelno frekventna destinacija me|u sopstvenicite na luksuznite jahti. Cenata za edna no} za jahta vo Kapra e 2.900 evra, vo Porto 2.500 evra, a vo Portofino 2.350 evra. Vo Monako, Sen Trope i Kan, vo letnata sezona, prose~na cena za edna no} za smestuvawe na jahta e 1.400 evra. Skap e prestojot na super jahti i na pristani{teto na ostrovot Ibica. Tamu cenata za edna no} e 2.300 evra. Me|u najevtinite pristani{ta vo listata za jahti e Wealth Bulletin i toa vo Abu Dabi, kade {to cenata za edna no} e 421 evra. Edna od najvisokite ceni za prestoj na jahta na pristani{te e 15 iljadi evra, koja minatata godina trebalo da ja plati nekoj sopstvenik na jahta, koj sakal da gleda Grand Pri na Formula 1 vo Monako. REZERVEN PLAN ZA TIE KOI NE SE TOLKU BOGATI No, tie na koi ova im zvu~i kako son, ne treba da o~ajuvaat. Dobrata vest e deka investiraweto vo jahti ne e privilegija ve}e samo za ultra bogatite. Spored ekspertite, i tie so pomali mo`nosti moàt da najdat poevtini jahti, a postoi re{enie i za tie koi ne moàt da si dozvolat nitu mala jahta. A ako i pokraj s$ nikako ne moète da kupite, tuka e sekoga{ iznajmuvaweto. Edna od poisplatlivite opcii za kupuva~ite na kredit e ako samiot prodava~ im go dade kreditot, odnosno mo`nosta za pla}awe na rati. Ako porano prodava~ot ja ispora~uval jahtata otkako }e se platela celata suma, sega tie im ja iznajmuvaat na nivnite idni sopstvenici, dodeka ne ja isplatat. “Ova e relativno nov fenomen na pazarot koj o~igledno zema s$ pogolem zamav, no s$ u{te e rano da se prognozira dali }e naide na golema prifatenost kaj korisnicite”, veli Stjuard Makintair, izvr{en direktor na britansko brodogradili{te. Toj dodava deka so ograni~en buxet ne moè mnogu da se napravi, pa zatoa namesto da se kupuva, treba da se iskoristat prednostite na drugite mo`nosti.

se prodava za “samo” 95 milioni dolari. Duri i luksuznite apartmani vo hotelot Plaza na Menheten, so pogled na Central park, ~inat 50 milioni dolari. Kolku za sporedba, bra}ata Kendi presmetale deka so parite za stanot nepoznatiot kupuva~ mo`el da kupi 1.564 ku}i vo Barnli, vo gradot Lanka{ir, koj edno vreme se smetal za mesto so najevtini imoti. Sosedi na kupecot }e mu bidat kazahstanskiot milijarder Vladimir Kim, koj raboti so ruda, premierot na Katar, {eikot Hamad bin Jasim al-Tani i irskiot investitor Rej Grean. Zgradata e gradena od 15 razli~ni vidovi skapocen mermer, kako i od najdobrite dabovi drva od Evropa. Vo nea ima privatna kinosala, bazen od 21 metar, sala za ve`bawe, sauni, simulator na golf, konsier` i sekako, sobnata usluga od sosedniot hotel. Za da vlezete vo zgradata, koja, patem ,ima obezbeduvawe kako cela tvrdina i stakla otporni na kur{umi, treba da ve prepoznae bezbednosniot sistem, koj povtorno }e ve proveri dodeka ste vo liftovite.

frika si gi ima svoite Mark Zakerberg, Endrju Mejsons, Leri Pejxis i Sergej Brins, me|utoa, gi nema Juri Milners, Xon Doers, Vinod Koslal i Y Combinators. Juri Milner e ruski milijarder i investitor koj svoeto bogatstvo go ima napraveno so toa {to investiral vo edni od najpopularnite i nabrilijantnite internet-stranici i socijalni mreì od tipot na Fejsbuk (Facebook), Zinga (Zynga) i Grupon(Groupon). Ovie kompanii vovedoa novi pravila za socijalnoto vmreùvawe, uspeaja da gi povrzat lu|eto od celiot svet i gi remodeliraa {opingnavikite i trgovskite iskustva. So pojavata na ovie internet-stranici i socijalni mreì se promenija ìvotite na lu|eto na poseben na~in. So svetot zavladea edna popularna kultura, koja, od druga strana, im donese eden kup pari na lu|eto koi investirale vo tie idei. Afrika e kontinent od koj dosega nema proizlezeno nitu eden nov izmislen softver, nema nitu edna socijalna mreà ili mobilna aplikacija. Zo{to e toa taka? Spored brojnite istraùvawa, Afrika e plodna po~va vo koja ima golem broj genijalci koi bi moèle da go zdrmaat svetot so najnovi tehnolo{ki dostignuvawa. Mnogu od niv imaat cvrsti i strate{ki osmisleni biznis-planovi i poseduvaat komercijalno znaewe za da realiziraat koncept od koj }e ima benefit cel svet. Vo Afrika ne postoi nedostig od kapacitet. Minatata godina keniskiot proizveduva~ na sofvter za mobilni uredi, Xon Vaiboki, gi pretrka “softvera{ite” od SAD i Kanada i ja dobi nagradata od eden milion dolari na Nokia za najnova inovacija. Denes negovata kompanija Virtual sits VirtualCits) izrabotuva softver za mobilni, koj e najprodavan na

JURI MILNER - ruski milijarder koj prepoznava dobra investicija ju`noafrikanskiot pazar. Mark [atlvort e tajkun koj ja osnoval Thawte, kompanija za veb-bezbednost i sertifikati. Thawte stana uspe{na otkako ja kupo Verisajn za 575 milion dolari. Kaj Afrikancite nema nedostig od idei. Naprotiv, razvivaat uspe{ni tehnolo{ki inovacii, no mnogu od niv moèbi i nema da ja vidat svetlosta na denot poradi nedostigot od finansiski sredstva. Najverojatno toa e i pri~inata poradi koja Afrikancite nikoga{ nema da proizvedat nekoja nova verzija na Fejsbuk, Zinga ili Gugl. Nema firmi koi bi moèle da investiraat, zatoa {to smetaat deka toa e neprofitabilno za niv. Afrika e momentalno vo tehnolo{ka renesansa. Lu|eto s$ pove}e se nakloneti kon novite tehnolo{ki dostignuvawa i se zavisni od socijalnite mreì. Dokolku se javat investicii vo ovoj sektor imeto na ovoj kontinet moèbi }e se dodade na svetskata mapa na tehnolo{ki dostignuvawa. L

Tenderi / Konferencii i saemi

PRETPLATETE SE NA

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na novi nereparirani rezervni delovi za REK Bitola i REK Oslomej Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0d1e0593-c1ec-43dc-805a-4bb1e1c59629&Level=2

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalna higiena Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na agencija za privremeni vrabotuvawa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0766b793-a6de-420a-ae07e862775db5f3&Level=2

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

WWW.KAPITAL.MK Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.05 - 25.05.11 Clear View

Organizaciska kultura 26.05 - 27.05.11 Clear View

Internet oglasuvawe 29.05.2011 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

DOGOVOR ORGAN DOGOVOREN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe Vr{ew na nadzor na proektot - Proektirawe i izgra izgradba na filterska stanica na sistemot za vodosnabduvawe vo Gostivar. vodosn Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntht egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c29479ee-9eff-4a50-888ce3720397e4cf&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Medicinski pomagala (potro{en materijal) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c9b9b56e-709a-4b27-88e2f7b46d5b9d79&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na izdava~ka ku}a za izdavawe i pe~atewe na literaturni dela od proektot „Yvezdite na svetskata kni`evnost” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0d2cd661-360b-4306-96c1f20216d21d42&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na elektro potro{ni materijali, rezervni delovi i oprema, za sklu~uvawe na ramkovna spogodba vo traewe od 1 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=eec9d842-990d-49cd-8b8b-16ced6a10565&Level=2

Obuki / Menaxment / EU

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 19.04.2011 / VTORNIK

Rabota / Marketing / Grade`ni{tvo

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom

KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091

ZDRASTVO I NEGA Izvor: Dnevnik Objaveno: 15.04.2011 PZU LA VITA POLIKLINIKA bara Medicinska sestra, stomatolo{ki tehni~ar, doktor po op{ta medicina za rabota na neopredeleno vreme. Telefon za kontakt: 2770-877. GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 15.04.2011 FORTUNA IN@ENERING (www. fortunaing.com.mk) objavuva oglas za RAKOVODITEL NA OBJEKT. Potrebni kvalifikacii: Gradeèn/ Arhitektonski inèner ili - Gradeèn/ Arhitektonski/ Hidro tehni~ar, - 5 godini iskustvo kako rakovoditel, - Prednost- iskustvo vo izvedba na vodoinstalaterski raboti vo

visokogradba, - Voza~ka dozvola i poznavawe na MS Office. Pratete CV na maneva.zorica@gmail.com. KREATIVA DIZAJN Izvor: Vreme Objaveno: 15.04.2011 Evgenium Solutions objavuva oglas za 1 GRAFI^KI DIZAJNER. Potrebni kvalifikacii: - Dobro poznavawe na Adobe Indesign, Adobe Photoshop i Adobe Illustrator, - Komunikaciski sposobnosti, - Sposobnost za timska rabota. Prednost }e imaat kandidati koi imaat: - Poznavawe od digitalna fotografija i nejzina obrabotka (svetlina, kontrast, koloritnost), - Iskustvo vo podgotovka na materijali za pe~atewe. Samo kandidatite koi gi poseduvaat gorenavedenite kvalifikacii da ispratat CV na e-mail: contact@evgenium.com.

EKONOMIST Izvor: Dnevnik Objaveno: 15.04.2011 IMPERIAL TOBAKO TKS AD Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na KOORDINATOR ZA PLANIRAWE NA PROIZVODSTVO â&#x20AC;&#x201C; 1 izvr{itel. Potrebni kvalifikacii: - VSS (Ekonomski fakultet), - Rabotno iskustvo vo oblasta }e se smeta za prednost, - Poznavawe na finansiski standardi i procesi, - Analiti~ki i komunikaciski sposobnosti i rabota vo tim, Iskustvo vo internacionalna kompanija se smeta za prednost, - Napredno poznavawe na deloven angliski jazik, - Odli~no poznavawe na MS Office, - Poznavawe na SAP se smeta za prednost. Kandidatite koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi mo`at da

ispratat motivaciono pismo so to~no nazna~uvawe na pozicijata, biografija i fotografija najdocna do 26 April 2011, na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi, Imperial Tobako TKS AD Skopje, ul. 11 Oktomvri 125, P. Fah 37, 1000 Skopje. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 15.04.2011 godina INFORMATIKA Izvor: Vest Objaveno: 13.04.2011 Pauer Sport Sistem Doo Skopje ima potreba od INFORMATI^AR so poznavawe na hardver i softver. Prednost }e imaat kandidati so referentna lista na softverski aplikacii i rabotno iskustvo od min. 2 godini. Telefon za kontakt: 078/ 255- 471, 5512-693, e-mail: contact@pss.com.mk

GRADE@NI[TVO

Izvor: Vrabotuvanje.com.mk

Vrabotuvanje.com za potrebite na svojot klient objavuva oglas za angaìrawe na eden gradeèn inèner. Va{ata profesionalna biografija dostavete ja na e-mail: slavicat@vrabotuvanje.com.mk so naznaka "za oglas za GRADE@EN IN@ENER". Imenuvawe na dokumentot za aplicirawe - CV (Ime i Prezime na aplikantot) - naznaka na pozicijata za koja se aplicira. Samo aplikaciite koi }e vlezat vo potesen krug }e bidat kontaktirani. Kandidatite koi ne gi ispolnuvaat site navedeni uslovi, nema da bidat vklu~eni vo selekcijata.

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

EDUKACIJA

MAJ

AVTOMOBILIZAM

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA