NA BALKANOT NAJNISKI, NO DOMA, SEPAK, VISOKI
ZRAK NADE@ ZA ZAGUBAROT OD OHRID
MAKEDONIJA IMA DVOJNO POSKAPI KREDITI OD EVROPSKITE
TURSKITE KOMPANII PALET IN[AAT I METALSA^ GO KUPUVAAT EMO?! STRANA 4
WWW.KAPITAL.MK
STRANA 11
vtornik. 26 april. 2011
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...
~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
EKSPANZIJA NA TRGOVSKATA DEJNOST
NE E KRIZA I ZA OTVORAWE [OPING-CENTRI
DALI VO VREME NA KRIZA E POMALKU RIZI^NO I POISPLATLIVO DA SE INVESTIRA VO TRGOVSKI CENTRI? PRAKTIKATA VO MAKEDONIJA, A I VO ZEMJITE VO REGIONOT POKA@UVA DEKA KRIZATA NE BE[E PRE^KA DA SE OTVORAT NEKOLKU [OPING-CENTRI I DA ZAPO^NE IZGRADBATA NA DRUGI
vtornik-26. april. 2011 | broj 275 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111
NAZATVORAWE,^ETVRTOK,21.04.2011,13.00~.
MBI 10 MBID OMB
00,28% 0,03% 0 0,00% 0
EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR
61,52 6 2 442,38 1,45
NAFTA BRENT EURORIBOR
124,18 12 2,12%
A @ A T R KAKO @IVEE EKONOMIJATA O P RE VO NEZAVISNO KOSOVO?
BORIS KONDARKO pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija
I IZBORNIOT ZAKONIK E ZAKANA ZA IZBORITE VO DIJASPORATA
INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (21.04) 2.542
STRANA 2-3
MBI 10
STRANA 6
2.537
VALERIJA DELA ROSA
2.532
direktor na BAS programata 2.527
CELTA NI E RAZVOJ NA MALITE I SREDNITE FIRMI!
2.522 2.517 2.512 2.507 15.4
17.4
19.4
21.4
Albanija ostvari rekorden rast na izvozot od 55% STRANA 17
PROIZVODSTVO NEMA, SÈ E ODDADENO NA POTRO[UVA^KA WWW.KAPITAL.MK
STRANA 9
KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI
EFEKT NA PRODUKTIVOST SO SKARA STRANA 14 VOVEDNIK IGOR PETROVSKI
ZAMKA 22
STRANA 12-13
STRANA 2
SE ^ ^ITAME...
Navigator
2
PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.
VTORNIK 26 APRIL 2011
ZAMKA 22
V
Ve}e si zdodeavme samite sebesi, a u{te pove}e na ~itatelite, pi{uvaj}i kako makedonskite kompanii se `alat za toa deka bankite nedovolno gi poddr`uvaat vo nivniot razvoj, a istovremeno ovie, vtorite, odgovaraat deka pari za kreditirawe ima dovolno, no nema dovolno dobri proekti. Najverojatno i ednite i drugite donekade se vo pravo. Sum sretnal kompanii koi{to se izjasnile deka nemaat nikakov problem so obezbeduvawe poddr{ka od bankite pri finansirawe na nivnite podolgoro~ni investicii, no i za kratkoro~nite potrebi za obrtni sredstva. Duri imalo i primeri kade {to sopstvenicite/ menaxerite tvrdele deka nekolku banki sami im doa|aat i im gi nudat svoite kreditni proizvodi, vo borbata za novi klienti i obidite da gi “ukradat” od konkurencijata. Za volja na vistinata ovie se poretki primeri {to sum gi sretnal. Pove}eto kompanii, sepak, se nezadovolni od, kako {to velat, premnogu “zihera{kiot” pristap na bankite i tendencijata da rabotat so kompanii {to imaat dobra kreditna istorija. Vo red, na krajot na krai{tata, bankite se organizacii {to rabotat so tu|i pari, funkcioniraat spored konzervativen i ednostaven princip (depoziti i krediti) i treba da napravat profit, pa razbirlivo e da bidat pretpazlivi pri svoite kreditni plasmani. No, lesno e da se raboti so klienti {to se etablirani
i za koi bankata nema re~isi nikakov rizik za svoite pari, obezbedeni so kvalitetni hipoteki. Bankite ponekoga{ mora da se odva`at da prezemat i tie del od rizikot na pretpriema~ite koi{to imaat biznis-idei so golem potencijal za povrat na investicijata, no nemaat kreditna istorija. Zatoa {to doa|ame vo situacija sli~na na onie opi{ani vo legendarnata “Zamka 22” na Xozef Heler: ne mo`e da dobiete kredit zatoa {to nemate kreditna istorija, a kako }e steknete kreditna istorija ako nikoga{ ne vi dale kredit. No, ako ve}e se obiduvame da ja razre{ime dilemata za koko{kata i jajceto, odnosno za toa dali nema krediti zatoa {to nema proekti, ili nema proekti zatoa {to nema pari, fer bi bilo da ka`eme deka i kompaniite ~esto pretpo~itaat da ne se poma~at mnogu okolu finansiraweto na nivnite biznis-potfati. Na primer, denovive, Stopanskata komora na Makedonija gi izvesti svoite ~lenki deka po~nuva rokot za podnesuvawe aplikacii za koristewe evropski pari, po principot na kofinansirawe proekti {to se inovativni, {to } e ja podobrat za{titata na `ivotnata sredina, } e go krenat tehnolo{koto nivo na proizvodstvoto, itn. Se raboti za nekolku desetici milioni evra, i toa e dobrata vest. Lo{ata vest e {to istata ovaa programa za kreditirawe funkcionirala i vo periodot 2008-2010 godina, no ne bil odobren nitu eden kredit zatoa {to ne bila podnesena nitu edna aplikacija!? A, ova e samo eden od izvorite za finansirawe koi ne doa|aat direktno od makedonskite
IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk igo g r@k @ api p tal.co .com com.m m.mk mk
komercijalni banki i {to prakti~no stojat neiskoristeni. Del od pri~inata e {to kompaniite ne se dovolno informirani za ovie kreditni linii, odnosno tie ne se dobro “izreklamirani” od nivnite institucionalni nositeli. No, del od vinata e i kaj samite kompanii koi ne sakaat da mrdnat nitu so maliot prst i da istra`at {to s$ im stoi na raspolagawe, da se zainteresiraat za toa kako da napravat dobar proekt, kako da dojdat do oprema {to }e im {tedi energija, ili, pak, }e go zgolemi kvalitetot na proizvodstvoto i produktivnosta... Ili kako {to mi re~e neodamna eden sopstvenik na prili~no golema konfekciska fabrika od [tipsko, koga razgovaravme za toa deka ima {ansa da zeme kredit so koj }e investira vo pre~istitelna stanica za eden od svoite pogoni, no procedurata bila malku pokomplicirana, se raboti za evropski pari, a Evropejcive “malku go tupele”: “Eee, zamisli, sega jas treba da platam ~ovek da mi tr~a za site ovie raboti!” Proaktiven pristap, nema {to.
Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,
ODGOVOREN UREDNIK
kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital
Spasijka Jovanova
ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;
POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK
Gordana Mihajlovska
Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska
GRAFI^KI I IT DIREKTOR
Nikolaj Toma{evski
ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI
OFFICE MANAGER I FINANSII
Verica Jordanova
Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101
ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK
nikolova@kapital.com.mk
Aleksandar Jan~eski
PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL
Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA
Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk
OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk
P
NE E KRIZA I [OPING-CEN Dali vo vreme na kriza e pomalku rizi~no i poisplatlivo da se investira vo trgovski centri? Praktikata vo Makedonija, a i vo zemjite vo regionot poka`uva deka krizata ne be{e pre~ka da se otvorat nekolku {oping-centri i da zapo~ne izgradbata na drugi. Poznava~ite duri komentiraat deka ima u{te pogolem interes za investicii vo ovaa oblast, osobeno od turski kompanii. Na {to se temeli isplatlivosta na ovoj biznis? nekolku {oping-centri i da
SOWA JOVANOVA zapo~ne izgradbata na drugi. s.jovanova@kapital.com.mk
I
Izgradbata na trgovski centri vo Makedonija stana vistinski trend vo poslednite nekolku godini. Ramstor, Soravija, Siti galeri, Vero, Zebra, Lumiks na plo{tadot vo Skopje niknuvaa godina za godina, a ve}e vo faza na izgradba se u{te nekolku novi grandiozni trgovski centri. Poslednoto otvorawe na stokovnata ku}a Most go nametna pra{aweto dali vo vreme na kriza e pomalku rizi~no i poisplatlivo da se investira vo trgovski centri? Praktikata vo Makedonija, a i vo zemjite vo regionot poka`uva deka krizata ne be{e pre~ka da se otvorat
Poznava~ite duri komentiraat deka ima u{te pogolem interes za investicii vo ovaa oblast vo Makedonija, osobeno od turski kompanii. I supermarketite ja pro{iruvaat svojata dejnost. Tineks, Vero, Tu{, Skopski pazar otvoraat novi objekti. Ima li potreba od tolku {oping-centri vo zemjava vo uslovi koga kupovnata mo} na gra|anite e na nisko nivo, a i generalnata ocenka e deka postoe~kite trgovski centri ne rabotat so poln kapacitet. Na {to se temeli isplatlivosta na ovoj biznis? Vo Stopanskata komora na Makedonija velat deka i pokraj golemiot broj vo zemjava s$ u{te ima prostor za novi trgovski centri i supermarketi. Jadranka Arizankovska, vi{ sorabotnik vo Komorata, veli deka novi centri se otvoraat bidej}i sekoj brend koga vleguva na nekoj pazar saka da ima sopstven prostor. “Spored analizite, o~ekuvawata se deka idnata godina vo Evropa }e se podobri ekonomskata
Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI
IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)
13,5%
orasna depozitnata baza vo bankite vo tekot na 2010 godina, so {to vkupnite depoziti do krajot na dekemvri iznesuvaat 347,3 milioni evra. Ovaa stapka na porast na {tedeweto e tri pati povisoka vo sporedba so prethodnata godina. Podatocite od Narodnata banka poka`uvaat deka trendot na zgolemeno {tedewe vo doma{na valuta prodol`il i minatata godina. Denarskite depoziti se zgolemile duri 29,3%, dodeka, pak, deviznite 8%. Toa poka`uva deka gra|anite imaat silna doverba vo stabilnosta na denarot, i pokraj {pekulaciite vo ekot na krizata deka }e ima devalvacija.
EKSPANZIJA NA TRGOVSKATA DEJNOST
Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk
DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555
ISKRA IVANOVSKA GENERALEN MENAXER NA ITALI NOVA “Hrvatska ima mnogu trgovski centri koi se seriozni zatoa {to tamu se prodavaat brendovi na fran{iza, a kaj nas site prodavnici se preplaveni so turska i kineska stoka. Ne potcenuvam nikoj, no zboruvam od aspekt na ekonomskata situacija koja ne dozvoluva tolku {oping-centri koi ne nudat ni{to novo i atraktivno.”
sostojba, a }e se zgolemi i kupovnata mo} na gra|anite. Ova }e vlijae i vo Makedonija da se normalizira situacijata, pa }e se javi potreba i za novi brendovi”. Osven postoe~kite trgovski centri, za dve do tri godini samo vo Skopje treba da se izgradat i ogromnite objekti, kako Skopje siti mol me|u bulevarot Partizanski odredi i Ilindenska, kade {to investitori se Fe{n grup i Balfin grup od Albanija, so vkupna investicija od 80 milioni evra. Istata suma se spomenuva i za delovno-trgovskiot centar na investitorite Gazit gloub, koi za dve godini treba da ja zavr{at izgradbata na lokacijata kaj porane{na Alumina. So proda`ba na dr`avnoto zemji{te po po~etna cena od edno evro za metar kvadraten doprva treba da se o~ekuva izgradba na trgovski centri i vo drugite gradovi vo Makedonija, kako vo Bitola, Gevgelija, Tetovo, Strumica. “Kapital” doznava deka i na Evroaziskiot samit {to neodamna se odr`a vo Istanbul turskite investitori se interesirale za otvorawe {oping-molovi vo Makedonija. A, Turcite se poznati po toa {to ve}e prepoznaa atraktiven biznis so trgovija na makedonskiot pazar. Tokmu grupacijata ESH od Turcija ja otvori stokovnata ku}a Most vo Starata skopska ~ar{ija, koja }e funkcionira kako department store, odnosno }e bide podelena na reoni so `enska, ma{ka, detska, dolna i sportska obleka,
Navigator
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
LIDERI
RADMILA [EЌERINSKA
astana povtorno na ~elo Zot sojuz na Socijaldemokratski(SDSM), so ogromen predizvik da gi osvoi parlamentarnite izbori za eden mesec
NE IM BE[E DENOT
IVO JOSIPOVI]
TRAJKO VEQANOSKI
VIKTOR ORBAN
ngarija se dvi`i kon rigidako Sobranieto ve}e e rvatskiot pretsedatel U na nacionalna politika I raspu{teno, pretsedateH prv go ubla`i revoltot na pod vodstvo na sega{nata lot ne bil, pa poradi toa Hrvatska poradi kaznata od Hag za general Gotovina, so poraka da se po~ituva me|unarodniot praven poredok
mo`el so slu`beno vozilo da se {eta niz Makedonija pred izbori
Vlada, koja im pre~i i na opozicijata vo zemjata i na Evropskata unija
I ZA OTVORAWE NTRI
3
POBEDNIK
PODDR[KA ZA SUDSKITE REFORMI
P
Pokraj postojaniot monitoring na sproveduvaweto na sudskite reformi vo zemjava, misijata na OBSE e i aktiven u~esnik i pomagatel vo procesot na prisposobuvawe na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo. Na ~elo so zamenik-ambasadorot na misijata na O OBSE, Natalija Drost, bea izda izdadeni i promovirani pet pub publikacii vo koi temelno se ob obraboteni site aspekti na na na~inot na koj treba da se sp sprovede noviot zakon za krivi krivi~na postapka, koj pretstavuva pretstavuv klu~na reforma vo bo borbata protiv organiziraniot kriminal i organiziranio korupcija. OBSE obezbed obezbedi kompletna ekspertiza, analiza pravna eksper i istra`uvawe na doma{noto komparativnoto pravo, s$ i komparativn so cel da se osigura deka kone~niot tekst tek na zakonot
NATALIJA DROST }e gi sodr`i najdobite mo`ni argumenti i }e ovozmo`i fer sudewe i za{tita na ~ovekovite prava, celi za koi OBSE postojano se zalaga. Pokraj toa OBSE najavi i finansiska, no i ekspertska pomo{ za obu~uvawe na okolu 4 iljadi obviniteli, sudii, policajci i advokati za podgotveno da go do~ekaat startot na primenata na noviot zakon. Kako {to najavi ambasadorkata Drost, misijata na OBSE vo idnina }e organizira i kursevi za obuka za noviot zakon za sudii, obviniteli, advokati i policiski slu`benici vo sorabotka so Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli.
GUBITNIK PORTUGALSKATA BUXETSKA DUPKA BEZ DNO
F parfimerija, igra~ki i kafe-restoran. Ekspertite istaknuvaat deka otvoraweto trgovski centri vo zemjava e investicija koja otvora rabotni mesta, no ne pridonesuva za dolgoro~en ekonomski razvoj na zemjata, za {to e potrebno izgradba na pove}e proizvodstveni
ZARA VO SKOPJE VO 2013 GODINA? e}e se {pekulira deka Vpregovara {panskiot brend Zara za otvorawe prodavnica vo Makedonija vo 2013 godina i toa vo Skopje siti mol, noviot trgovski centar koj se gradi vo skopskata naselba Karpo{ 4, a ne vo prethodno planiraniot trgovskiot centar Siti galeri.
kapaciteti. Analiti~arite velat deka vo vreme na kriza pomalku rizi~no e da se investira vo trgovski kapaciteti zatoa {to e isplatlivo, povratot na kapital e brz, a rizikot mal. Iako vo Makedonija vo poslednive godini se otvorija mnogu trgovski centri vo koi dominiraat prodavnici za obleka, trgovcite koi rabotat so fran{izi velat deka ovoj biznis izumra, a kako pri~ina gi poso~uvaat nekvalitetnite brendovi koi se prodavaat vo zemjava. Iskra Ivanovska, gen-
eralen menaxer na Itali nova, zastapnici na brendovite Kaliope i Teranova, veli deka primer za ova e Gradskiot trgovski centar na koj ne mu predviduva svetla idnina. “Hrvatska ima mnogu trgovski centri koi se seriozni zatoa {to tamu se prodavaat brendovi na fran{iza, a kaj nas site prodavnici se preplaveni so turska i kineska roba. Ne potcenuvam nikoj, no zboruvam od aspekt na ekonomskata situacija, koja ne dozvoluva tolku {oping-centri koi ne nudat ni{to novo i atrak-
tivno”, veli Ivanovska. Drugi trgovci velat deka vo Makedonija namesto da se nosat novi i atraktivni brendovi, se prodava evtina stoka koja lesno pominuva kaj gra|anite.“Se soo~uvame so nelojalna konkurencija zatoa {to golem broj nabavuva~i na obleka od Turcija ja nosat na kilo. I taka, par~e obleka koe go kupile za pet evra go prodavaat ovde za 50 i toa normalno funkcionira. Zatoa, nikoj ne nosi novi brendovi bidej}i vaka e poisplatlivo”, veli sogovornikot za “Kapital”.
I HRVATSKA SE PREORIENTIRA NA [OPING-MOLOVI naem, nedovolno atraktivnata ponuda i izgradbata na Vs$ isokiot pogolem broj trgovski centri vo Hrvatska se pri~inata za{to vo centarot na Zagreb se zatvoraat malite du}ani. Na najatraktivnite lokacii
na Ilica i na plo{tadot Ban Jela~i} zatvoreni se okolu 30 delovni prostorii vo koi nekoga{ imalo du}ani za obleka i me{ovita stoka, kafuliwa, slatkarnici, parfimerii i cve} arnici.
Fernando Tekseira dos Santos, ministerot za finansii na Portugalija, sega sam }e mora da se ot~etuva pred Evropskata unija za{to dr`avata lani go pre~ekori i taka vosokiot buxetski deficit. Santos se najde na neblagodarnata pozicija otkako vo mart godinava @ose Sokrate{ porane{niot premier si dade ostavka bidej}i ne mu be{e prifaten planot za za{tedi vo dr`avnata kasa. Nacionalniot institut za statistika denovive soop{ti deka Portugalija go natfrli proektiraniot buxetski deficit za 2010 godina na 9,1% od bruto-doma{niot proizvod. Prvi~nite proekcii na portugalskata Vlada bea deka godi{niot minus vo dr`avanata kasa vo 2010 godina }e bide 8,6%.
FERNANDO FERNAN AND DO SSANTOS DO Za ovaa nova realnost portugalskiot Institut denovive go informira i Eurostat, biroto za staististika na Evropskata unija. Pogolemiot minus go obrazlo`i kako zaguba “poradi zgolemeni potrebi na finasirawe i dolg na javnata uprava od okolu 0,5% do 0,6% od BDP”. Spored mastri{kite pravila, 27-te zemji-~lenki na Evropskata unija ne smeat da imaat pogolem godo{en buxetski deficit od 6% od BDP. Portugalskata Vlada denovive treba da bara dopolnitelna finansiska pomo{ od kriznite fondovi na EU.
MISLA NA DENOT
UMOT NE E SAD [TO TREBA DA SE NAPOLNI, TUKU OGAN [TO TREBA DA SE ZAPALI
PLUTARH GR^KI ISTORI^AR I ESEIST
Navigator
4
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
ZRAK NADE@ ZA ZAGUBAROT OD OHRID
TURSKITE KOMPANII PALET IN[AAT I METALSA^ GO KUPUVAAT EMO?! Ministerstvoto za ekonomija deneska gi o~ekuva direktorite na dvete turski kompanii, potencijalni investitori na EMO, doznava “Kapital”. Direktorite na Metalsa~ i na Palet in{aat sakaat da slu{nat vo kakva kondicija e ohridskiot zagubar, za koj pred dve nedeli Vladata raspi{a tender za proda`ba KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk
irektorite na turskite kompanii Metalsa~ i Palet in{aat, koi se zainteresirani za kupuvawe na ohridskiot zagubar EMO, deneska gi o~ekuvaat vo Ministerstvoto za ekonomija, doznava “Kapital”. Izvori za “Kapital” otkrivaat deka pretstavnicite na turskiot konzorcium, predvoden od Metalsa~, preku svojot praven zastapnik vo Makedonija najverojatno minatata nedela uplatile 1.000 evra na smetkata na Ministerstvoto za da ja podignat tenderskata dokumentacija za EMO. Izvori bliski do potencijalnite turski investitori informiraat deka EMO ne im e nepoznat teren na investitorite. Tie nekolku pati dosega go skenirale ovoj zagubar. Turskiot konzorcium go so~inuvaat tri kompanii od elektrometalnata industrija, ~ij vkupen godi{en obrt dostignuva okolu 1,5 milijarda evra.
D
1,5
milijardi evra e godi{niot obrt na turskiot konzorcium zainteresiran za EMO
Spored javno dostapnite informacii, Palet in{aat postoi od 1966 godina. Vo nejzinoto dosie najgrandiozen proekt e edna od pette najgolemi hidrocentrali vo svetot, branata Ataturk vo Turcija, proekt koj kompanijata go realizirala od 1983 do 2000 godina, vreden ne{to pove}e od edna milijarda evra. Metalsa~ postoi od 2006 godina i proizveduva topli i ladni valani proizvodi, pocinkovan ~elik i ~eli~ni proizvodi. Kompanijata se zanimava i so uvoz i izvoz na ~eli~ni konstrukcii za izgradba na golemi tankeri, dalnovodi i transformatori. Se {pekulira deka tokmu Metalsa~ e kompanija bliska do pretsedatelot na Turcija, Abdula \ul. I dvete kompanii vo svojata biznis-strategija pi{uvaat deka predizvik im se proek-
ti nadvor od granicite na Turcija. Pretstavnicite na Metalsa~ i na Palet in{aat sakaat od nadle`noto Ministerstvo za ekonomija da slu{nat vo kakva kondicija e EMO, koi se o~ekuvawata na dr`avata i dali imaat
rivali koga e vo pra{awe proda`bata na ohridskiot zagubar. Tokmu vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, i direktorot na EMO, Zoran Traj~evski, go iskoristija neodamne{noto
u~estvo na Evroaziskiot ekonomski samit vo Istanbul za da se sretnat so pretstavnici na turskiot konzorcium. Iako i Pe{evski i Traj~evski ne sakaat da gi komentiraat vakvite informacii, samo objasnuvaat
deka Vladata preku direktni sredbi postojano animira stranski investitori, koi podocna vo tenderska postapka }e se borat da vlezat vo nekoi od ~etirite dr`avni zagubari. Za ohridskiot zagubar dosega interes poka`ala i edna kompanija od Arapskite Emirati i edna od Belgija. No, izvori od Ministerstvoto za ekonomija objasnuvaat deka zasega nitu edna kompanija od ovie dr`avi ne podignala tenderska dokumantacija. Vladata predizborno gi prodava akciite vo EMO. Ve}e edna nedela Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) prodava duri 20.393 prioritetni akcii od EMO, kompanija za proektirawe, proizvodstvo i izgradba na energetski i industriski objekti, vredni re~isi 630.000 evra. Ovie akcii na PIOM, koi vo vkupniot kapital na EMO u~estvuvaat so 20%, se prodavaat po nominalna vrednost od 30,68 evra. Finansiskite izve{tai na EMO za minatata godina poka`uvaat deka kompanijata rabotela so zaguba od 3,8 milioni evra.
1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA
KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija
R
Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.
Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski
Navigator
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
3 FAKTI ZA...
31,9% 52,9% 51,6% K
PROCENKI... izvr{en direktor na Me|unarodnata agencija za energetika
SKAPATA NAFTA JA NAMALUVA POBARUVA^KATA NA KINA I SAD isokata cena na naftata ja namali pobaruva~kata na golemite potro{uva~i, kako {to se Kina i SAD”, izjavi izvr{niot direktor na Me|unarodnata agencija za energetika, Nobio Tanaka. Predupreduvawata za pad na pobaruva~kata na nafta se zasilija otkako izminatiot mesec svetskite ceni na ovoj energens se iska~ija na najvisokoto nivo vo poslednite 2,5 godini, do 127 dolari za barel, pred s$ poradi zagri`enosta od situacijata na Bliskiot Istok i severot na Afrika, prenesoa agenciite. Ministrite za nafta na Organizacijata na zemjite-izvozni~ki na nafta (OPEK) predupredija deka skapata nafta mo`e da predizvika golemi te{kotii za zemjitepotro{uva~i so slabi ekonomii.
V
OD DOKTORIRANITE LICA DOKTORIRALE VO OBLASTA NA OP[TESTVENITE NAUKI OD VKUPNIOT BROJ DOKTORIRANI LICA SVOJATA PROFESIJA JA VR[AT VO OBRAZOVNATA DEJNOST
M
E
R
C
PREGLED VESTI
NOBIO TANAKA,
SE ZGOLEMIL BROJOT NA DOKTORI NA NAUKI VO 2010 GODINA SPOREDENO SO PRETHODNATA GODINA
O
5
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
NACIONALNATA ARENA FILIP VTORI E SPREMNA ZA SPORTSKA BORBA acionalnata arena Filip Vtori vo Skopje na Veligden be{e pu{tena vo upotreba. Severnata, isto~nata i zapadnata tribina bea celosno izgradeni, a ju`nata be{e rekonstruirana. Prviot natprevar na noviot stadion }e go odigra makedonskata fudbalska reprezentacija na 4 juni na kvalifikaciskiot me~ protiv Republika Irska. Dodeka se gradea trite novi tribini, paralelno te~e{e rekonstrukcijata na ju`nata tribina, koja ~ine{e dve milijardi denari. Po site grade`ni raboti stadionot dobi spoen izgled, novi stol~iwa, displei za sledewe na natprevarite, kako i elektronski barieri na site ~etiri vleza. Arenata sega ima kapacitet od 32.580 gleda~i. Vo slednata faza planirana e rekonstrukcija na fudbalskiot teren i atletskata pateka. Vladimir Bah~ovanovski, direktor na arenata Filip Vtori, re~e deka ova e eden od najbezbednite proekti vo poslednite 20 godini, napraven po evropski i svetski standardi na koj }e mo`at da se odr`uvaat i atletski natprevari.
N
KOMPJUTER SO BRZ MOBILEN INTERNET OD VIP ip operator ja pro{iri ponudata na uslugi za korisnicite na Internet baziran na 3G tehnologijata. Vo ponudata na tablet–kompjuteri go priklu~ija i atraktivniot kompjuter od markata ASUS 1001 PXD Netbook, koj vo kombinacija so Vodafone USB stik i izbor na edna od Vip 3G Tablet tarifite ovozmo`uva neograni~ena mobilnost i internet-komunikacija. Noviot prenosen kompjuter ASUS 1001 PXD Netbook e dostapen za 0 denari so mese~na pretplata od 1.990 denari, vo koi e vklu~en brz Internet so 6 GB soobra}aj. Vip ponudi i dve drugi opcii - kompjuter za 5.999 denari i mese~na pretplata od 990 denari, so vklu~eni 1 GB Internet, i kompjuter za 2.999 denari i mese~na pretplata od 1.490 denari so vklu~eni 3 GB Internet vo pretplatata.
V
PO[TA SO DOBIVKA OD 150.000 EVRA akedonska po{ta minatata godina ostvari dobivka pred odano~uvawe od 150.000 evra, {to e dvojno pove}e od 2009 godina. Kompanijata minatata godina ja zavr{ila so rast na prihodite za 6,6% na vkupno 23,7 milioni evra. Vkupniot finansiski rezultat od site delovni aktivnosti, spored direktorot na Makedonska po{ta, Ejup Rustemi, iznesuva 1,2 milioni evra. Modelot za privatizacija na po{tenskata kompanija, ~ij akcioner e Vladata, spored Rustemi, u{te ne e utvrden, a odlukata treba da ja donese Sobranieto na akcioneri. Knigovodstvenata vrednost na Makedonska po{ta iznesuva 22 milioni evra. “Vo 2010 godina, Makedonska po{ta bele`i zgolemuvawe na obemot na po{tenskite uslugi vo vnatre{niot soobra}aj primeni za otprema za 16,5%, a kaj pismonosnite uslugi za 20,7%. A zgolemeniot obem na rabota e i pri~inata za novite 269 vrabotuvawa, od koi 95 se po{tari”, istakna direktorot Rustemi.
M
POEDNOSTAVEN UVOZ NA SUROVINI OD ZEMJITE OD JU@EN MEDITERAN akedonija naskoro }e ja potpi{e regionalnata konvencija za pan-evro-mediteranski pravila za poteklo. So toa }e se poednostavat procedurite preku koi makedonskite kompanii se steknuvaat so sertifikat za poteklo na stoki pri uvoz na surovini od zemjite od Jugoisto~en Mediteran. Dokolku gi potpi{at i bilateralnite dogovori za slobodna trgovija so ovie zemji, kompaniite }e imaat mo`nost i za pro{iruvawe na pazarite i zgolemuvawe na konkurentnosta na nivnite proizvodi. “Na toj na~in na{ite proizvoditeli na poednostaven na~in }e gi ispolnuvaat pravilata za poteklo, bidej}i so sertifikatot za poteklo {to }e go dobijat }e mo`at da izvezuvaat stoka vo Evropskata unija bez carina”, veli \or|i Iliev, na~alnik na Oddelenieto za poteklo vo Carinskata uprava. Stopanskata komora na Makedonija bara od kompaniite da gi detektiraat problemite so koi se soo~uvaat okolu pravilata za priznavawe na poteklo na stoki.
M
6
Politika / Pari / Dr`ava
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
PREGLED VESTI TA^I: NA 5 JUNI ]E IM POKA@EME NA MAKEDONCITE KOJ E DOMA]IN VO KU]ATA d dr`avniot buxet im se vra}a samo dva otsto za da gi osiroma{at i polesno da gi ugnetat i vladeat so niv. Makedoncite se odnesuvaat kako Albancite da se ostaveni sami na sebe. Jas gi potsetuvam niv deka na 5 juni tie }e se soo~at so doma}inot na ovaa ku}a i }e bidat prinudeni da ja prifatat novata platforma na Demokratskata partija na Albancite, izjavi liderot na DPA, Menduh Ta~i, na sredba vo Univerzalnata sala vo Skopje na koja u~estvuva{e celoto rakovodstvo na partijata, mladinata i gosti, me|u koj i general Daut Haradinaj, brat na Ramu{ Haradinaj od Kosovo i istoriskiot lider na DPA, Arben Xaferi Ta~i smeta deka izminatite 20 godini tranzicija bile pogubni za Albancite vo Makedonija. “So golema `alost sakam da zaklu~am deka programite i platformite na albanskite politi~ki partii vo Makedonija bea pogre{ni i zaludni. Po 21 godina tranzicija rezultatot ni e katastrofalen. Sostojbata na Albancite vo Makedonija e lo{a, nesomneno deka poslednive tri godini situacijata krajno se vlo{i. Glavnata cel be{e osiroma{uvawe na Albancite za da gi raselat od nivnite teritorii i zemji”, veli Ta~i.
O
MILO[OSKI: NA OVIE IZBORI ]E OSVOIME 61 PRATENIK ledaj}i gi razlikite me|u VMRO-DPMNE i SDSM, gledaj}i go katastrofalniot kadrovski izbor na SDSM, gledaj}i go otsustvoto na kredibilitet, gledaj}i ja programskata bezidejnost na SDSM, vrz osnova na sopstveniot potencijal, kredibilitet i programata koja }e ja ponudime, VMRO-DPMNE saka da potencira deka pove}e nema dilemi deka na ovie izbori }e osvoime 61 pratenik vo izbornite edinici vo Republika Makedonija. Ova go izjavi ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski. Milo{oski smeta deka i pokraj noviot izgled na SDSM, so novata kadrovska ponuda, SDSM povtorno nema ni{to novo {to da ponudi, aludiraj}i na Radmila [e}erinska, Zoran Zaev, Zoran Jovanovski i Stevo Pendarovski. “Nitu eden od ovie lu|e ne e nov na politi~kata scena, nitu eden od ovie ne pretstavuva osve`uvawe nitu za Makedonija, nitu, pak, za SDSM. Site ~etvorica se verni sledbenici na Crvenkovski niz sive ovie godini”, zaklu~i {efot na makedonskata diplomatija.
G
KRU[EVO JA OTVORI SPOMEN–KU]ATA NA TO[E PROESKI a Gumewe vo Kru{evo v~era be{e otvorena Spomen–ku}ata na To{e Proeski. Vo nea so pove} e od 350 avtenti~ni eksponati se pretstaveni `ivotot, vrvot na muzi~kata kariera i verbata i humanosta na makedonskiot muzi~ki idol. Vo Spomen-ku}ata e prezentirano muzi~koto studio vo koe{to To{e komponiral i dnevnata soba od semejniot dom vo Kru{evo. Me|u brojnite eksponati se i dve voso~ni figuri vo prirodna golemina, ednata kako stoi so mikrofon, a drugata kako sedi pred klavir, seto toa nadopolneto so negovata muzika, snimki od koncertite i spotovi koi postojano }e se prika`uvaat na LCD-ekrani. Vo centralniot del na objektot ima molitvenik i verski predmeti {to gi poseduval To{e i nekolku negovi zapi{ani razmisluvawa za verbata, qubovta, semejstvoto, prijatelstvoto. Na nekolku infoto~ki ~uvstvitelni na dopir }e mo`at da se dobijat informacii za To{e. Po dol`inata na ku}ata e izgraden yid na koj }e mo`e da se ostavaat poraki i vpe~atoci. Objektot ima i kafeterija, suvenirnica so repliki od predmetite na To{e, visinski platformi so panoramski pogled na Kru{evo, hortikulturno ureden prostor, park so cre{a i amfiteatar za sobiri i odmor na posetitelite. Spomen-ku}ata se prostira na okolu 870 metri kvadratni vo forma na krst, izgradena od beton i staklo spored proektot na arhitektite Dejan Sekulovski i Dejan Spasenovski, vo sorabotka so Ilija Bo`inovski. Spomen-ku}ata se gade{e pod pokrovitelstvo na Vladata. Na sve~enoto otvorawe prisustvuvaa golem broj gosti i mnogu obo`avateli na To{e od Makedonija i od Balkanot. Na ceremonijata prisustvuva{e i premierot Nikola Gruevski, koj prethodno polo`i cve}e na grobot na To{e.
N
SDSM: ZA EDEN MESEC VLADATA POTRO[I MILION EVRA ZA REKLAMI DSM ja obvini Vladata deka vo predizboren period nezakonski tro{i narodni pari za reklami. Socijaldemokratite obvinuvaat deka za samo eden mesec Vladata potro{ila pove}e od eden milion evra za reklami. “Od ovie pari duri 600.000 evra se potro{eni za promovirawe na navodnite reformi vo sudstvoto. Pogoduvajte, najgolem del od parite zela omilenata agencija na familijata, Republika. Del od kola~ot zela i agencijata Market vizion za koja se zboruva deka e povrzana so omileniot megafon na Gruevski, Dragan Pavlovi}–Latas”, izjavi Gordan Georgiev, potpretsedatel na SDSM.
S
BORIS KONDARKO PRETSEDATEL NA DR@AVNATA IZBORNA KOMISIJA
I IZBORNIOT ZAKONIK E ZAKANA ZA IZBORITE VO DIJASPORATA
“Se soo~uvame so mnogu konkretni problemi okolu sproveduvaweto na izborite vo dijasporata, bidej}i sega doa|aat do izraz slabostite od nabrzina i bez konsenzus doneseniot Izboren zakonik, vo koj mnogu pra{awa se neregulirani, odredeni re{enija se protivre~ni ili voop{to neprimenlivi”, veli Kondarko. Na smetkata na DIK se u{te ne se prefrleni pari, a dr`avata za predvremenoto glasawe planira da potro{i 6 milioni i 650 iljadi evra MAKSIM RISTESKI
risteski@kapital.com.mk
lasta tvrdi deka Izira~kiot spisok e pro~isten, a na poslednata javna sednica na Dr`avnata izborna komisija vidovme deka ~lenovite predlo`eni od vladeja~kite partii lesno nadglasuvaat. Kako vo takvi uslovi }e go sprovedete pro~istuvaweto na Spisokot? N a 15 a p r i l i s p r a t i v pismo do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Dr`avniot zavod za statistika, vo koe precizno se bara od ovie dr`avni organi da & go dostavat na Dr`avnata izborna komisija Edinstveniot izbira~ki spisok, soglasno so Izborniot zakonik, i toa so sostojba na denot na raspi{uvaweto na izborite (15 april 2011 godina), a vo koj }e bidat dodadeni site lica {to }e napolnat 18 godini zaklu~no so denot na odr`uvawe na izborite, 05 juni 2011 godina, kako i da bidat izbra{ani site lica koi po~inale 30 dena pred raspi{uvaweto na izborite , zaklu~no so 16 mart 2011 godina. Ova e osnovno ne{to od koe se gleda koja institucija kako ima postapeno i kako treba da postapi vo vrska so sostavot na Izbira~kiot spisok. Do denes s$ u{te go nemame dobieno Izbira~kiot spisok, koj treba da bide staven na javen uvid najdocna na 25 april, i o~ekuvam deka navreme }e ni bide dostaven so baranata sodr`ina. Za informaciite koi se pojavija vo javnosta deka na Spisokot se nao|aat i maloletni lica ili po~inati, treba da dadat odgovor i
V
objasnuvawa MVR i Ministerstvoto za pravda, koi objavija pred izvesno vreme deka Izbira~kiot spisok e vo celost pro~isten, a ova dotolku pove}e {to MVR zaedno so DZS se nadle`ni za vodewe na evidencijata na gra|anite, raspolagaat so nivnite li~ni podatoci i gi a`uriraat istite vo Izbira~kiot spikot, koj potoa go predavaat na DIK, koja, pak, go stava na javen uvid. Za `al, za takvata sostojba so spisokot DIK nema pridoneseno, a i ne e mo`no toa da go proveri vo ovoj mnogu kratok period koga te~at rokovite za izbornite dejstvija, tuku edinstveno preku 10-te dena javen uvid sekoj gra|anin i politi~kite partii }e mo`at da ja proveruvaat to~nosta na podatocite i da izvr{at izmeni. Propadna li mo`nosta za regulirawe na odnesuvaweto na radiodifuzerite od raspi{uvaweto na izborite do po~etokot na kampawata, so vra}aweto na Pravilnikot kaj Sovetot za radiodifuzija? Bidej}i Predlog-pravilnikot za regulirawe na odnesuvaweto na radiodifuzerite so nadglasuvawe na sednica na DIK be{e trgnat od dnevniot red, a vo me|uvreme Sovetot za radiodifuzija go donese istiot, so toa, za `al, e iscrpena zakonskata mo`nost DIK da dade mislewe pred da se donese istiot. Smetam deka odlukata so koja pokraj simnuvaweto na to~kata od dneven red, od strana na DIK se pobara i informacija za sprovedenata javna rasprava me|u SRD i radiodifuzerite, pretstavuva izleguvawe od ingerenciite na DIK i prezemawe na nadle`nostite na SRD, so {to DIK bi se
vpu{tilo vo rasprava po pra{awa koi se odnesuvaat edinstveno na odnosot me|u SRD i radiodifuzerite i za takvata odluka jas li~no se izjasniv protiv. Smetate li deka dr`avata e vistinski podgotvena da organizira uspe{ni izbori vo dijasporata, koga imame seriozna zakana od slaba izleznost i od zaludno potro{eni nad 2 milioni evra? DIK ve}e se soo~uva so mnogu konkretni problemi okolu sproveduvaweto na izborite vo dijasporata, bidej}i sega doa|aat do izraz slabostite od nabrzina i bez konsenzus doneseniot Izboren zakonik, vo koj mnogu pra{awa se neregulirani, protivre~ni se odredeni re{enija ili, pak, istite se te{ko ili voop{to neprimenlivi. DIK }e se obide da gi sozdade site zakonski uslovi da se odr`at izborite vo stranstvo i so vakov zakon, onolku kolku {to maksimalno e mo`no, za da im se ovozmo`i na na{ite gra|ani da go ostvarat svoeto pravo na glas i toa preku konkretni pojasnuvawa i upatstva, no sepak, treba da se napomene deka i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, preku Diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva ima ogromen del od nadle`nostite i obvrskite vo ovoj proces soglasno so zakonot, i od koi ne bi trebalo da se ogradi. Do ovoj moment od strana na DIK se prezemeni navremeno site neophodni dejstvija za ovoj vid glasawe. Stravuvate li od kampawa so mnogu incidenti, so ogled na zaostrenosta na me|upartiskata borba? O~ekuvana, i na nekoj na~in voobi~aena e zaostrenata
me|upartiska retorika, no sepak, o~ekuvam deka toa }e ostane vo ramkite na demokratskoto i dozvolenoto odnesuvawe i deka nema da odi vo pravec da rezultira so kakvi bilo incidenti koi bi vlijaele na izborniot proces, i posakuvam mirni, zakoniti i uspe{ni izbori, za {to kako DIK }e gi prezememe site zakonski ovlastuvawa koi ni stojat na raspolagawe, no toa go o~ekuvam i od site drugi dr`avni institucii, so svoeto odnesuvawe da pridonesat za demokratski ambient i da ovozmo`at uslovi za slobodno izrazuvawe na voljata na glasa~ite. ^uvstvuvate li deka mnozinstvoto ~lenovi na DIK ja bojkotiraat va{ata rabota kako pretsedatel, i deka mo`at da go napravat funkcioniraweto na Komisijata neefikasno vo klu~nite momenti na kampawata? Mojot glas kako pretsedatel se smeta ednakvo kako i na site ostanati ~lenovi, a dobro se poznati i zakonskite re{enija za sostavot na DIK, {to zna~i pretsedatelot i dvajca ~lenovi se predlo`eni od partiite vo opozicija, dodeka potpresedatelot i ostanatite trojca ~lenovi se predlo`eni od vladej~kite partii, no se nadevam deka site nie } e rabotime i odlu~uvame edinstveno soglasno so zakonskite re{enija. Koga }e izberete nov portparol? Za `al, nemaweto portparol vo ovoj moment pretstavuva realen hendikep i nedostig vo rabotatata i odnosot kon mediumite i se obiduvame {to pobrzo da pronajdeme soodvetna li~nost koja bi ja izvr{uvalo ovaa odgovorna funkcija, posebno vo vreme na izbori.
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI
I PO DVE GODINI ZAKONSKA REGULATIVA
VO MAKEDONIJA RABOTAT SAMO DIVI LOBISTI ! Toa {to vo Makedonija ne se otvara debata za vistinsko regulirawe na lobiraweto e zaradi “divite” lobisti, na koi ne im odgovara da referiraat za sumite koi gi dobivaat, {to e te{ka korupcija, predupreduvaat ekspertite. Postoe~kiot zakon, pak, priznava samo eden lobist! GABRIELA DELOVA
delova@kapital.com.mk
o Makedonija iako ve}e dve godini postoi zakonot za lobirawe, zasega e registriran samo eden lobist. No, toa ne zna~i deka vo Makedonija ne postojat lobisti, naprotiv, gi ima mnogu i vo najrazli~ni formi, velat poznava~ite. Jasno e samo deka tie se pojavuvaat vo pove}e formikako eksperti, specijalisti, nevladini organizacii, a nivnata brojka i ponatamu ostanuva tajna. Korupciskiot skandal “ke{ za amandamani” “te`ok” 100.000 evra vo koj be{e vklu~en izvestuva~ot na Makedonija, Zoran Taler, voop{to ne ja razbranuva ekspertskata javnos, nitu, pak, relevantnite institucii za podobruvawe na zakonskata regulativa za lobiraweto vo Makedonija. Vaka vrtoglavo visoki sumi {to gi dobivaat evropskite parlamentarci, se sumi koi se vrtat i me|u makedonskite lobisti, velat poznava~ite, no poradi toa {to ne se registrirani, te{ko e da se odredi vistinskata suma, kako i to~nata brojka na lobisti vo zemjava. Pri~inata za otsustvoto na volja za registracija, upaten-
V
7
100000 evra e te`ok skandalot vo Evropskiot parlament koga novinari - la`ni lobisti “fatija na delo” evropratenici
POVE]E OD 70 ALBANCI VRABOTENI VO SKOPSKITE KLINIKI ove}e od 70 Albanci-lekari vo izminatiot period se vrabotile na skopskite kliniki, no i vo bolnicite niz Makedonija, objavi vo nedelata skopskata televizija Alsat M. Vo izjava za televizijata, ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, veli deka ovaa brojka zna~i ispolnuvawe na sonot na Albancite, namesto vo ruralnite sredini da rabotat vo gradskite bolnici. “Sonot na koj bilo lekar Albanec pred 10 godini, pred 2010 godina be{e dali }e se vrabotat vo ruralnite ambulanti po diplomiraweto, dodeka vo klinikite vo Skopje Albancite vleguvaa samo kako pacienti i toa pokoreni, poni`eni, no mo`ebi duri i sre}ni koga } e nai{le na nekoj ~ista~ ili tehni~ko lice koe im zboruvalo na albanski jazik i gi upatuvalo kade da pobaraat lekarska pomo{“, izjavi Osmani. I lekarite-Albanci se zadovolni od brojkata na vraboteni vo gradskite bolnici. “Se raboti za mnogu golem broj Albanci-lekari integrirani vo dr`avnite institucii, bilo vo klinikite vo Skopje ili vo progradskite naselbi, vo tretmanot na zaednicite, bez razlika na koja zaednica i pripa|aat, posebno na Albancite”, veli Blerim Mustafa, lekar.
P
USVOENI PRAVILNICITE ZA RADIODIFUZERITE ovetot za radiodifuzija gi usvoi dvata pravilnici za odnesuvawe na radoiodifuzerite – edniot vo periodot pred po~nuvaweto na izbornata kampawa, a drugiot za ramnopraven pristap vo mediumskoto pretstavuvawe za vreme na izborna kampawa. Na sednicata, spored informaciite od SRD, ~lenovite konstatirale deka i pokraj pobaranoto mislewe od Dr`avnata izborna komisija, vo dokumentot {to Sovetot go dobil od Komisijata ne bilo navedeno misleweto na DIK, tuku informacija deka to~kata {to se odnesuva na pravilnicite ja trgnale od dnevniot red i deka baraat dopolnitelni informacii proizlezeni od javna rasprava. Poslednovo ne e vo nadle`nost na DIK, konstantira Sovetot, i naveduva deka vakviot stav na Komisijata e me{awe vo negovite ingerencii i vo nezavisnosta kako regulatorno telo.
S
ite ja gledaat vo mo`nosta na toj na~in da se izbegnat dava~kite kon dr`avata. “I kaj nas se vr{at lobira~ki aktivnosti, no pove} e se lobira pod masa, otkolku nad masa. Toa e taka za da se izbegnat dava~kite kon dr`avata. Toa e poradi faktot {to stanuva zbor za lica koi ja iskoristuvaat svojata struka, svoite vrski i kontakti, svojata mo} za da vlijaat ili ostvaruvaat vlijanija koi ~estopati se koruptivni ili se vo sostojba na sudir na interes”, velat od Dr`avnata komsija za
spre~uvawe korupcija, telo koe e nadle`no da vr{i nadzor vrz lobistite. No, osven nepreciziranata zakonska ramka, toa {to vlijae na s$ u{te neza`iveanoto zakonsko lobiraweto vo zemjava, e i lo{ata percepcija koja va`i za lobistite, velat ekspertite. “Dobiena e pogre{na percepcija za lobiraweto. Naj~esto toa se do`ivuva kako kriminal za koj se odi zad re{etki. Zatoa, pred s$ e potrebna e politi~ka poddr{ka koja } e gi pottikne lobistite na registracija, no i dobra
MIRJANA DIMOVSKA ^LEN NA ANTIKORUPCISKA KOMISIJA “I kaj nas se vr{at lobira~ki aktivnosti, no pove}e se lobira pod masa, otkolku nad masa. Toa e taka za da se izbegnat dava~kite kon dr`avata. Toa e poradi faktot {to stanuva zbor za lica koi ja iskoristuvaat svojata struka, svoite vrski i kontakti, svojata mo} za da vlijaat ili ostvaruvaat vlijanija koi ~estopati se koruptivni ili se vo sostojba na sudir na interes”
regulativa koja postojano }e se nadograduva”, veli pretsedatelot na eti~kata komisija vo Litvanija, Rekerta Remilijus. I dodeka vo Evropskiot parlament lobiraweto ve}e odamna se prakticira i va`i za najdemokratska alatka, kaj nas nikako da se sozdadat uslovi za nejzino podobruvawe. Po korupciskiot skandal vo Evropskiot parlament, koga reputacijata na ovoj zakonodaven dom be{e dovedena do pra{awe, Evropskata unija odlu~i da vnese u{te postrogi pravila vo odnos na lobiraweto. Taka, po skandlaot so ~etvoricata evropratenici, Evropskiot parlament pobara registracija na lobi grupite i pravila za nivno eti~ko rabotewe. Za razlika od Brisel, kaj nas s$ u{te nema nikakva inicijativa za podobruvawe na Zakonot za lobistite. Naprotiv, postoe{e inicijativa za negovo celosno ukinuvawe.
MNR GI SOVETUVA MAKEDONSKITE GRA\ANI VO JAPONIJA
inisterstvoto za nadvore{ni raboti gi sovetuva makedonskite gra|ani koi se nao|aat vo Japonija da ostanat 80 kilometri nadvor od zonata na nuklearnata centrala Fuku{ima Broj 1, poradi rizik od radijacija. “Prepora~uvame site {to s$ u{te se nao|aat vo zasegnatite podra~ja, da gi napu{tat vo najkus mo`en rok. Napomenuvame deka vo regionite nadvor do 80 kilometarskata zona, vklu~itelno i Tokio, zdravstvenite rizici se niski i nema opsnost po zdravjeto na lu|eto koi prestojuvaat tamu”, velat vo Ministerstvoto. Ottamu potenciraat deka iako vo izminatiot period rizikot od radijacija e namalen, s$ u{te postoele odredeni zdravstveni rizici. Prepora~uvaat makedonskite dr`avjani vnimatelno da gi sledat informaciite vo vrska so sostojbata i da se pridr`uvaat kon instrukciite koi gi dava japonskata vlast. Od Ministerstvoto napomenuvaat i deka vo naredniot period vo Japonija, koja se nao|a na seizmi~ki aktivna oblast, mo`e da se o~ekuvaat brojni postvlijanija od silniot zemjotres ,koj se slu~i vo mart godinava.
M
.
8
Politika / Pari / Dr`ava
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
PREGLED VESTI PRVOOBVINETIOT ZA “MAVROVSKI RABOTNICI” PU[TEN NA SLOBODA kodran Idrizi, prvoobvinet za slu~ajot “Mavrovski rabotnici”, koj be{e ekstradiran od Germanija, so odluka na Krivi~niot sovet na Osnoven sud Skopje e pu{ten od pritvor da se brani od sloboda, so obrazlo`enie deka istekuval maksimalniot zakonski period na traeweto na pritvorot, koj iznesuva dve godini za krivi~nite dela za koi mo`e da se izre~e kazna do`ivoten zatvor. “Doneseno e re{enie so koe se ukinuva merkata pritvor za obvinetiot [kodran Idrizi i se opredeleni preventivni merki, i toa privremeno odzemawe na postoe~ka patna isprava izdadena na ime na obvinetiot i zabrana za izdavawe nova ili druga isprava za preminuvawe na dr`avnata granica i nalo`eno mu e na obvinetiot Idrizi sekoj ponedelnik da se javuva vo Osnovniot sud Tetovo kaj ovlasteno slu`beno lice”, se veli vo soop{tenieto od Osnovniot sud Skopje 1, Skopje.
[
TODOROV: VOL[EBNO STAP^E ZA DA SE RE[I NEVRABOTENOSTA SO NEOBRAZOVANI KADRI o vakva obrazovna struktura ni vol{ebno stap~e ne mo`e da ja pridvi`i ekonomijata i da ja namali nevrabotenosta vo Makedonija, istakna ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, na trkaleznata masa “Predizvici na obrazovnata politika”. Spored nego, potrebni se razni doobu~uvawa, prekvalifikacii, dokvalifikacii i kratki ciklusi osobeno kaj visokoto obrazovanie, formi {to gi koristat mnogu zemji za da odgovorat na potrebite na brzodvi`e~kiot pazar na trudot. Na debatata univerzitetskiot profesor Vladimir Petru{evski uka`a na nezadovolstvoto od strana na akademskata zaednica za izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie i na s$ po~estite upadi vo avtonomijata na univerzitetite. Pratenikot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Spasenovski, pak, istakna deka makedonskiot obrazoven sistem go gleda niz prizmata na dva periodi. Prviot do 2008 godina, koga obrazovanieto bilo vo sloboden pad i vtoriot period poslednive nekolku godini, za vreme na koi, spored nego, se osovremenuva obrazovniot proces. Na nastanot organiziran od Fondacijata Konrad Adenauer i Institutot za demokratija Societas Civilis be{e promoviran i 33-tiot broj na izdanieto “Politi~ka misla”.
S
REAKCII ZA ZABRANETIOT VLEZ NA MAKEDONSKI NOVINARI VO BUGARIJA ediumskata organizacija za Jugoisto~na Evropa SEEMO so sedi{te vo Viena ja osudi odlukata na bugarskata vlast da ne dozvolat vlez na makedonski novinari vo zemjata bez objasnuvawe, so {to gi popre~ija da izvestat za nastanot vo Melnik kade {to vo 1872 godina bil ubien Jane Sandanski - pi{uva na oficijalnata stranica na organizacijata. Novinarite od TV Kanal 5,TV Sonce i od vesnikot “Dnevnik” na 17 april bea spre~eni da vlezat vo Bugarija kade {to trebalo da ja pokrijat komemoracijata vo Melnik. Na ekipata na Kanal 5 koja se obidela da obezbedi akreditacija od ambasadata & bilo re~eno deka nema dovolno vreme da se zavr{at formalnostite, ekipata na “Dnevnik” bila vratena od grani~nata policija, a na ekipata na Sonce aplikacijata za akreditacija ednostavno & bila odbiena - objasnuva SEEMO. Asocijacijata na evropski novinari-Bugarija ispratila otvoreno pismo do bugarskata vlast vo koe gi pra{uva dali istiot tretman bi go dobile i drugite evropski novinari, ili toj e rezerviran samo za novinarite od Skopje.
M
NA GODINA IPOL PRED STARTOT
4.000 LICA DOPRVA ]E SE OBU^UVAAT ZA ZAKONOT ZA KRIVI^NA POSTAPKA MARIJA SEVRIEVA
sevrieva@kapital.com.mk
a godina i polovina obvinitelstvoto treba da dobie nova zgrada, da go zgolemi svojot kapacitet za 30%, da obezbedi tehni~ki predispozicii i da obu~i okolu 4 iljadi lica za da mo`e da go sprovede noviot zakon za krivi~na postapka. Napu{tawe na dolgata i neekonomi~na predistra`na i istra`na postapka i skratuvawe na vremeto, no i sredstvata za pribirawe dokazi i izveduvawe na zaklu~oci se glavnite postulati na noviot zakon za krivi~na postapka. Javniot obvinitel vo slu~ajov nema samo da ja prezeme ulogata na istra`niot sudija tuku }e vr{i selekcija na dokazite i sam }e gi ocenuva za razlika od neefikasniot model na duplirawe na postapkata, veli profesorkata Gordana Bu`arovska del od timot koj go sostavi tekstot na noviot zakon za krivi~na postapka. Vo obvinitelstvoto ne e investirano nitu denar vo poslednite 15 do 20 godini istakna vo edna prigoda prviot ~ovek na obvinitelstvoto Qup~o [vrgovski. S$ u{te se vo faza na izrabotka na akcionen plan za kolku ~ove~ki i prostorni resursi
Z
im se potrebni za uspe{no prezemawe na glavnata uloga spored zakonot. I spored profesorot po krivi~no pravo, Gordan Kalajxiev, najte`ok del od implementacijata na zakonot }e bide materijalniot koj bara vlo`uvawe vo obvinitelstvoto vo kadri i prostor. “S$ u{te nema nikakov progres vo zgolemuvawe na buxetot i od toj aspekt se somnevam dali ima seriozen pristap kon primenata na ovoj zakon ili se odi na toa deka }e se odlo`i primenata na ovoj zakon. Ili, pak, }e se
primeni polovi~no i kilavo”, veli Kalajxiev. Spored obvinitelot Jovan Ilievski, oddelot za organiziran kriminal i korupcija ne potfrlil vo procesuiraweto na golemite korupciski predmeti kako Metastaza, Falanga i sega Paja`ina. I bez potrebniot kadar go sovladuvale prilivot na predmeti. “Naprotiv, za pogolem del od slu~aite bea potvrdeni kaznite i tie se pravosilni nie so ovoj kapacitet kadrovski so koj raspolagame bi rekol deka ne bez napor, no
[VRGOVSKI I ILIEVSKI SO NEKOORDINIRANI NASTAPI! Dali od premnogu rabota ili od nedostig od koordinacija za pomalku od eden mesec dr`avniot obvinitel [vrgovski i obvinitelot Ilievski dadoa razli~ni izjavi za stepenot vo koj se nao|a postapkata za slu~ajot “Nade`”. Obvinitelot [vrgovski izjavi deka i pokraj toa {to Antikorupciskata komisija go dostavi predlogot za pokrenuvawe na krivi~na odgovornost za slu~ajot “Nade`” u{te vo noemvri minatata godina, obvinitelkite koi rabotele na slu~ajot, me|u koi i Gordana Ge{koska, bile zafateni so drugi obemni slu~ai kako “Paja`ina”, poradi {to rokot za postapuvawe po predmetot bil prolongiran. Od druga strana, pak, prviot ~ovek na oddelenieto za organiziran kriminal Ilievski veli deka Ge{koska ne raboti na “Nade`”. “Dodeka ne gi dobie site odgovori na pra{awata {to se postavuvaat pred obvinitelstvoto nema da se proizneseme so odluka. Dali toa }e bide zapirawe na postapkata dali }e bide procesuirawe pred sud, zasega ne sakame da predviduvame”, veli Ilievski.
go sovladuvame obemot na rabotata”, veli Ilievski. O d d e l ot o d p ot r e b n i te 13 , s p o r e d p o s l e d n a ta sistematizacija, raspolaga so 12 obviniteli, a za da mo`e da go postigne kapacitetot i da bide ispolnitelno i spored noviot zakon za krivi~na postapka potrebni se u{te 4 obviniteli, za koi, sepak, ne se znae vo koe obvinitelstvo }e bidat rasporedeni. Izvori od obvinitelstvoto za “Kapital” potvrduvaat deka pogolem broj od diplomiranite kadri od Akademijata za sudii i javni obviniteli ne se zainteresirani za rabota vo obvinitelstvoto poradi toa {to, kako {to velat, polesno bilo da ja prodol`at svojata kariera kako sudii. Od Ministerstvoto za pravda s$ u{te ne soop{tuvaat kolku sredstva }e bidat izdvoeni za site pravni eksperti da se prilagodat na noviot sistem. Ministerstvoto }e obezbedi obuka za 4 iljadi advokati, sudii, obviniteli i policajci vo periodot na ovaa i 2012 godina. Zasega izvesna e i poddr{kata od misijata na OBSE, koja planira da organizira kursevi za obuka za noviot zakon za sudii, obviniteli, advokati i policiski slu`benici vo sorabotka so Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli.
Intervju
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
9
VALERIJA DELA ROSA DIREKTOR NA BAS PROGRAMATA
CELTA NI E RAZVOJ NA MALITE I SREDNITE FIRMI! So novata faza na BAS programata vo Makedonija nija planirano e da se sprovedat 96 proekti so pretprijatijata i najmalku {est pazarni aktivnosti so cel poddr{ka na konsultantite. Programata }e se osvrne na `enite vo biznisot, pogolema energetska efikasnost i za{tita na `ivotnata sredina MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA
bajalska@kapital.com.mk
vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) preku svojata BAS (Business Advisory Services) programa minatata nedela ja promovira{e novata tehni~ka pomo{ za mali i sredni pretprijatija vo Makedonija. Stanuva zbor za novi 1,6 milioni evra nepovratni sredstva za sovetodavni uslugi za malite i sredni biznisi, od koi 1,25 milioni evra se pomo{ od Evropskata unija. [to nudi novata faza od BAS programata vo zemjava objasnuva Valerija Dela Rosa, direktor na BAS programata, so sedi{te vo London. Koja e misijata na novata faza na BAS programata vo Makedonija i vo koja nasoka }e deluva?
E
Novata faza na BAS programata se nadovrzuva na dosega{nite proekti koi EBRD gi prave{e vo nasoka na razvoj na malite i srednite pretprijatija vo Makedonija, i, sekako, so cel da se zajakne infrastrukturata na ovoj sektor, posebno vo delot na lokalnite sovetodavni uslugi i nivnata poddr{ka vo idnina. Celta ni e da sprovedeme 96 direktni proekti so pretprijatijata i najmalku {est pazarni aktivnosti so cel poddr{ka na konsultantite. Isto taka, }e dademe poddr{ka na `enite vo biznisot i na proekti ~ija cel e pogolema energetska efikasnost i za{tita na `ivotnata sredina. Kakov tip konsultantski uslugi im nudite na kompaniite? Vo {to se sostoi tehni~kata pomo{ koja im ja nudite na firmite?
Klu~ot na na{ata programa e toa {to se bazira na barawata na klientot. Nemame standarden pristap tuku site na{i proekti se bazirani na potrebite na klientot. Nudime konsultantski uslugi kakvi {to }e pobara firmata. Na primer, im nudime marketingstrategija za pazarot, ako toa im treba, fizibiliti studija ili mo`ebi implementacija na sistem za upravuvawe za za{tita na `ivotnata sredina. Na{ata poddr{ka za firmite vo ovoj del e skroena bukvalno na potrebite na klientite. Ako zboruvame za toa koj tip sovetodavni uslugi naj~esto se baraat, pove}e od 30% se proekti za upravuvawe so kvalitetot i sertifikacija i okolu 30% se proekti za za{tita na `ivotnata sredina i podobruvawe na energetskata efikasnost. Koi uslovi treba da gi ispolnuvaat firmite koi sakaat da apliciraat za
vakva pomo{ vo ramki na BAS programata? Pretprijatijata treba da imaat do 250 vraboteni. Spored EU, toa e definicijata za mali i sredni pretprijatija. Treba da bidat vo privatna sopstvenost, ne smeat da bidat od industrijata za igri na sre}a, tutunskata i voenata industrija. Treba da imaat iskustvo vo koristeweto na konsultantskite uslugi i da imaat volja i resursi da go kofinansiraat proektot vo odreden stepen zatoa {to BAS programata obi~no pokriva do 75% od vkupnite neto-tro{oci, a 25% gi pla} a klientot, pri {to eden proekt najmnogu mo`e da ~ini 10.000 evra. Kompanijata treba da demonstrira potencijal za rast so prifatliva struktura na zadol`enost, da ima vistinska potreba za sovetuvawe i kapacitet da ja primi dadenata pomo{. Na
krajot, pravime kontrola za da bideme sigurni deka konsultantot ja zavr{il rabotata i potoa gi ispla}ame sredstvata. Pretprijatieto, isto taka, mora da pomine niz evaluacija na proektot, {to se pravi edna godina otkako }e zavr{i samiot proekt. Koi od dosega{nite poedine~ni proekti na BAS programata vo Makedonija se najuspe{ni? Vo koi ekonomski sektori postignavte najgolem uspeh so sovetodavna pomo{? Ne mo`am da vi ka`am imiwa na poedine~ni kompanii, toa mo`ebi podobro mo`e da go ka`e nacionalniot menaxer za BAS vo Makedonija, me|utoa mo`am da vi dadam statisti~ki rezultati od dosega{nata rabota. Edna godina po zavr{uvaweto na proektot pravime evaluacija na negovoto vlijanie i vrz osnova na toa konstatirano
e deka vo prosek kompaniite go zgolemuvaat obrtot za 30%, brojot na nivnite vraboteni raste za okolu 20%, no i produktivnosta na rabotnicite se zgolemuva za 15%. Okolu edna ~etvrttina od pretprijatijata mo`e da osiguraat nadvore{no finansirawe, odnosno da zemat kredit od banka ili od nekoja druga lokalna institucija, {to zna~i deka gi zajaknale nivnite kapaciteti vo pogled na mo`nostite m za pozajmuvawe vawe. [to se odnesuva do uspeh uspehot vo oddelni ekonomski sekto sektori, mo`am da ka`am deka vo Makedonija imame pokrieno mnogu industrii, pokr no pove}e od 30% od firmite se od sekt sektorot za prerabotka na hrana. hrana Kolku vreme vre treba da se odobri ed eden proekt? Koga edno pretprijatie }e mu pristapi na BAS timot, seto menaxira lokalno. Pod toa se men uslov da se konstatira deka kompanijata gi zadovoluva kompanija kriteriumite i pod uslov kriteriu taa da go ima odbrano konsultantot, nie sme podgotveni potpi{eme dogovorot da go pot grantot. S$ zavisi od toa za granto brzo kompanijata }e kolku br konsultantska firma. odbere ko na odoZna~i, procesot p bruvawe mo`e da bide od edna nedela nede do eden mesec. imame kapacitet mnogu No, imam brzo da odgovorime na baraweto. Kako gi birate konsultantskite kompanii od Makedonija so koi sorabotuvate na proektite za sovetodavna pomo{ na kompaniite? Imame lista na 180 aktivni konsultantski kompanii so koi sorabotuvame vo Makedonija. Site tie se kvalifikuvani od BAS, odnosno gi ispolnuvaat barawata na na{ata programa. Ako odredena firma ne mo`e da najde soodveten lokalen konsultant koj bi nudel uslugi kakvi {to & trebaat, toga{ BAS mo`e da pomogne so svojata baza od nad 200 konsultantski kompanii. Va`no e deka pretprijatijata imaat pristap do konsultanti vo site regioni vo zemjata, a mo`e da se donesat i od stranstvo. Sekako, na{ata cel e kolku e mo`no pove}e da se iskoristat lokalnite konsultanti. Okolu 97% od proektite ja koristat lokalnata ekspertiza. Duri i da se donese stranska konsultantska kompanija, vo procesot na rabota se anga`ira i lokalna.
Kompanii / Pazari / Finansii
10 2.545
MBI 10
2.699
MBID
116,50
2.540
2.692
116,45
2.535
2.685
116,40
2.530
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
OMB
116,35
2.678
2.525
116,30 2.671
2.520
116,25
2.664
2.515
116,20
2.510
2.657
116,15
2.505
2.650
116,10
15/04/11
16/04/11
17/04/11
18/04/11
19/04/11
20/04/11
15/04/11
21/04/11
MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA
16/04/11
17/04/11
18/04/11
19/04/11
20/04/11
21/04/11
MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA
15/04/11
16/04/11
17/04/11
18/04/11
19/04/11
20/04/11
21/04/11
OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA
MAKEDONSKITE GRA\ANI NE MO@AT DA ]ARAT OD ZLATNATA TRESKA
PROPADNA IDEJATA ZA FORMIRAWE ZLATEN FOND! Pri~inata e Zakonot za investiciski fondovi, koj go ograni~uva vlo`uvaweto vo blagorodni metali ili hartii od vrednost i drugi finansiski instrumenti povrzani so blagorodnite metali METODI PENOVSKI
NEDELNO TRGUVAWE
OPTIMIZMOT SE VRA]A NA BERZITE
1.500
penovski@kapital.com.mk
etskite berzi minatata nedela postignaa redica dobri rezultati so akciite na kompaniite od SAD. Ova gi nadomesti zagubite {to edna nedela prethodno se ostvarija poradi havarijata na nuklearnata katastrofa vo Japonija. I na makedonskiot pazar na kapital minatonedelnoto trguvawe zavr{i so dobri rezultati i pokraj skratenata trgovska nedela. Makedonska berza ima{e nedelen promet od 1,1 milion evra, re~isi identi~en kako predminatata nedela koga bea ostvareni 1,2 milioni evra. Glavniot berzanski indeks MBI-10 minatata nedelata postigna povisoka vrednost, 2.532,16 indeksni poeni. Po{irokiot akciski indeks MBID, pak, padna za 1,31% i nedelata ja zavr{i na 2.655,11 indeksni poeni. Raste{e i vrednosta na indeksot na obvrznici OMB i toa za 0,24 % na vrednost od 116,45 indeksni poeni. Dobra trgovska nedela ima{e berzata vo Zagreb kade {to prometot porasna za 18,31% i iznesuva{e 10,6 milioni evra. Za 1,22% porasna i glavniot berzanski indeks CROBEX, ~ija vrednost na krajot na nedela zavr{i na 2.224,28 indeksni poeni. Za razlika od doma{nata berza i berzata vo Zagreb, na pazarot na kapital vo Srbija ve}e treta nedela pa|aat prometot i berzanskite indeksi. Berzata vo Belgrad ostvari promet od 2,7 milioni evra {to e za 20,5% poslab promet vo sporedba so prethodnata nedela. Glavniot indeks Belex 15 padna za 1,81% na 738,33 indeksni poeni. Skratena trgovska nedela, poradi veligdenskite praznici, ima{e i na amerikanskiot pazar na kapital. Dvata indeksi Dow Jones i S&P 500 porasnaa za 1,3% na 12.505,99 indeksni poeni i 1.337,38 indeksni poeni. Indeksot *Nasdaq ripna za duri 2% i dostigna vrednost od 2.820,16 indeksni poeni. Na evropskite pazari na kapital, od 18 glavni berzanski indeksi duri deset porasnaa. Germanskiot DAX porasna za 1,6%, na 7.295,49 indeksni poeni, Francuskiot CAC 40 porasna za 1,2% na 4.021,88 indeksni poeni, a londonskiot FTSE porasna za 0,4% na 6.018,30 indeksni poeni. Indeksite na berzite vo Azija nedelata ja zavr{ija so razli~ni vrednosti. Kineskiot indeks Shanghai Composite padna za 0,5%, a MSCI Asia Pacific indeksot porasna za 2,2%.
S
dolari za unca dostigna cenata na zlatoto na svetskite berzi
ropadna mo`nosta makedonskite gra|ani preku kupuvawe udeli vo doma{nite investiciski fondovi da ostvarat zarabotka od zlatnata treska, koja povtorno gi zafati svetskite pazari na kapital. Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fond menaxment iako imalo ideja da otvori zlaten fond koj }e investira vo t.n. ETF (Exchange Traded Funds) koi investiraat vo zlato i vo vrednosni sertifikati za poseduvawe zlato, se otka`a od ova. Pri~inata e Zakonot za investiciski fondovi, koj gi ograni~uva investiciite vo zlato. Stanuva zbor za ~len 67 od Zakonot za investiciski fondovi, kade {to e ograni~eno vlo`uvaweto na otvorenite investiciski fondovi. Spored stav 13 od ovoj ~len na Zakonot tie ne smeat da vlo`uvaat vo blagorodni metali ili vo hartii od vrednost i finansiski instrumenti povrzani so blagorodnite metali. Od Ilirika velat deka vakvoto ograni~uvawe, osobeno zabranata da se investira vo ETF fondovite, go pravi otvoraweto zlaten fond neisplatlivo. “Ako eden zlaten fond ne
P
investira vo ETF fondovi koi rabotat so zlato, toga{ voop{to nema smisla preku nego da se vlo`uva vo drugi instrumenti povrzani so zlatoto, so ogled na toa {to tie ne gi sledat negovite cenovni promeni do toj stepen kako {to e slu~aj so ETF fondovite”, veli Kostadinovski. Ako ova zakonsko ograni~uvawe ne postoe{e, makedonskite gra|ani }e mo`ea mnogu da zarabotat od rekordnite poskapuvawa na zlatoto vo izminatiot period ako vo Makedonija postoeja zlatni fondovi. Odnosno, investicijata na eden gra|anin koj ima udel vo zlaten fond pri rast na cenata na zlatoto od 20% }e se zgolemi za 20%. “Zlatniot fond na Ilirika vo Srbija be{e formiran koga zlatoto ima{e cena od 1.250 dolari za unca. Sega zarabotkite na tie {to investirale vo nego se dvi`at od 10% do 15%. So ogled na cenata koja ja ima zlatoto vo momentov, mislam deka sega problem e i tajmingot za oformuvawe vakov fond. Koga cenata na zlatoto be{e poniska be{e poisplatlivo da se formira”, objasnuva Kostadinovski. Inaku, svetskite analiti~ari
VO [TO VLO@UVAAT ETF FONDOVITE? Investiciskite fondovi koi investiraat vo zlato naj~esto svoite investicii gi naso~uvaat vo instrumenti povrzani so zlatoto, a ne i vo fizi~ko zlato. Nivnoto portfolio e sostaveno od investicii vo ETF fondovite, akcii na kompanii koi se zanimavaat so proizvodstvo i prerabotka na zlato, kako i rudnici koi se zanimavaat so eksploatacija na zlato. Seto toa ovozmo`uva vrednosta na nivnite imoti postojano da ja sledi berzanskata cena na zlatoto. prognoziraat deka cenata na zlatoto do krajot na godinata mo`e da dostigne vrednost od 1.650 do 1.700 dolari za unca. No, i pokraj golemiot potencijal za zarabotka od vlo`uvawe vo ovoj blagoroden metal, so propa|aweto na mo`nosta za formirawe zlaten fond makedonskite gra|ani izgubija u{te edna mo`nost da profitiraat od vakvite berzanski dvi`ewa.
Pokraj toa, poradi restriktivniot Zakon za devizno rabotewe tie nemaat mo`nost nitu da kupuvaat zlatni pra~ki ili vrednosni sertifikati za poseduvawe zlato. Glavnata pre~ka vo ovoj del e {to osven bankite i investiciskite fondovi, nikoj drug ne mo`e da otvori nerezidentna smetka vo stranstvo za trguvawe na stranski berzi.
BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ
21.04.2011
Отворен инвестициски фонд
1М
3М
6М
YTD
1Y
ILIRIKA JIE
30.240.212,11
0,26%
-6,61%
9,76%
0,23%
-3,23%
20.04.2011
61.800
ILIRIKA GRP
49.566.593,31
4,50%
-2,94%
3,25%
-3,05%
4,48%
20.04.2011
0,89
72.000
Иново Статус Акции
14.364.336,02
-2,21%
-3,95%
5,74%
2,88%
-11,66%
20.04.2011
97,50
0,52
130.300
KD Brik
38.568.141,35
3,31%
-0,62%
3,52%
-1,13%
4,59%
20.04.2011
456,00
0,44
228.000
KD Nova EU
27.452.561,47
-2,85%
-4,11%
3,45%
-0,25%
-4,60%
20.04.2011
КБ Публикум балансиран
30.345.677,48
-0,74%
-2,73%
1,92%
0,81%
-3,97%
20.04.2011
КБ Публикум -обврзници
18.558.331,05
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
20.04.2011
Стопанска банка Скопје-
%
398,00
11,8
14.330
Стопанска банка Скопје
206,00
3
ФЗЦ 11 Октомври Куманово
720,00
РМ Девизни влогови Комуна Скопје
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Металец Скопје
21.04.2011 Просечна цена (МКД)
ЗК Пелагонија Битола
Скопски пазар Скопје Тетекс Тетово
Бетон Скопје
%
Износ (МКД)
40
-50,00
10.000
2128,18
-3,26
212.820
6.596,00
-3,00
349.590
545,00
-2,87
81.750
7.100,00
-2,74
369.200
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата 10 емисија на обврзници за денацион.
21.04.2011 Податоците се однесуваат за
Износ (МКД)
Име на компанијата
ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)
Просечна цена (МКД)
21.04.2011
ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10
21.04.2011
Нето добивка по акција
P/E
P/B
1.431.353
4.459,52
401,26
11,11
0,97
Вкупно Официјален пазар
BESK (2010) *
54.562
7.100,00
567,72
12,51
0,20
обични акции
9.990
16
-36,52
GRNT (2010) *
3.071.377
591,21
92,61
6,38
0,55
Вкупно Редовен пазар
9.990
16
-36,52
KMB (2010)
Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно
0
0
0,00
0
0
0,00
304.121
110
-30,59
ALK (2010)
3.700,19
628,36
5,89
1,05
112.382
24.307,23
/
/
0,71
2.535.997
REPL (2010) *
25.920
42.029,47
2.996,49
14,03
0,88 0,66
Износ (МКД)
85,13
-0,41
3700,19
0,00
1.964.800
SBT (2010) *
389.779
2.799,52
39,99
70,00
Алкалоид Скопје
4.459,52
0,24
1.748.133
STIL (2010) *
14.622.943
187,22
0,47
402,60
2,36
Реплек Скопје
42029,47
0,07
1.429.002
TPLF (2010) *
450.000
3.600,00
279,12
12,90
0,99
Гранит Скопје
591,21
0,30
441.045
ZPKO (2010) *
271.602
2.128,18
/
/
0,34
Комерцијална банка Скопје
% на промена
Просечна цена
2.279.067
%
21.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции
Вкупно издадени акции
ХВ
MPT (2010) *
Просечна цена (МКД)
ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ
обврзници обични акции
50.385
18
122.826
75
-78,16 -35,95
173.211
93
-59,00
(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~етвrток - 21.04.2011)
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
Kompanii / Pazari / Finansii
11
NA BALKANOT NAJNISKI, NO DOMA, SEPAK, VISOKI
17.03.2010 11 MAKEDONIJA IMA DVOJNO POSKAPI KREDITI OD EVROPSKITE Bankarskite kamati vo Makedonija se me|u najevtinite vo regionot, no sepak, se re~isi dvojno poskapi od evropskite. Toa e cenata na politi~kiot rizik na na{ata dr`ava, tvrdat bankarite BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk
akedonskite kamatni stapki na denarskite zaemi vo fevruari godinava vo prosek bea za 5,01 procentni poeni poevtini od istite vo Srbija, a za 4,6 procentni poeni od bugarskite, poka`uvaat statistikite na centralnite banki na ovie zemji. Bankarskite zaemi vo zemjava se me|u poevtinite vo regionov. No, sepak, se dvojno poskapi od kreditite vo ekonomski porazvienite ~lenki na Evropskata unija. Toa e cenata na politi~kiot rizik na dr`avata, komentiraat bankarite. Pozitivnata za Makedonija statistika za visinata na kamatite vo regionov na stopanstvenicite im e mala uteha, bidej}i poradi slabite prihodi {to gi ostvaruvaat te{ko go vra}aat pozajmenoto od bankite. Spored Narodnata banka na Makedonija, visinata na kamatnite stapki na denarskite krediti vo mart godinava bila vo prosek 9%. Ovaa ponderirana prose~na stapka {to ja presmetuva centralnata banka e za eden procenten poen pomala od krajot na minatata godina, koga iznesuva{e 10%. Istite zaemi vo Bugarija, koja e ~lenka na Evropskata unija, ~inat mnogu poskapo. Spored Narodnata banka na Bugarija, prose~nata kamatna stapka na
M
zaemite vo levovi iznesuvala 13,6%. Prose~nite dinarski zaemi vo mart ~inele 14,01%, presmeta Narodnata banka na Srbija. Iako Bugarija ima pogolem pristap do evropskite pazari na kapital, sporedeno so Makedonija, i evrozaemite {to gi odobruvaat tamo{nite banki ~inat poskapo od istite zaemi kaj nas. Spored centralnata banka na Bugarija, evrozaemite vo ovaa dr`ava vo mart vo prosek ~inea 11,69%. Prose~nata cena na denarskite zaemi so valutna klauzula vo fevruari godinava iznesuva{e 8,3%. Poradi rastot na kamatnata stapka na Evropskata monetarna unija, Eurolibor, vo poslednite meseci po~naa da poskapuvaat denarskite zaemi so devizna kluauzula, bidej}i kaj nas tie naj~esto se vrzani za evroto. Ponderiranata kamatna stapka na deviznite krediti vo poslednite dva meseci iznesuva 7,4%, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Najblisku do makedonskite kamati vo regionov se hrvatskite. Prose~nata kamatna stapka na zaemite vo kuni {to ja presmetuva Hrvatskata narodna banka e za okolu eden procenten poen povisoka od makedonskite denarski zaemi. “Kamatnite stapki vo sekoja zemja zavisat od ekonomskata sostojba vo dr`avata i od monetarnata politika na centralnata banka, no i od visinata na pasivnite kamatni stapki, odnosno od
5,01
procentni poeni makedonskite kamati se poevtini od srpskite
4,6
procentni poeni se poniski kamatite vo Makedonija od bugarskite
kamatite na depozitite, koi vo Makedonija se relativno visoki”, veli Jovanka JoleskaPopovska, generalen direktor na Prokredit banka. I spored godi{niot izve{taj za 2010 godina na Centralnata razuznava~ka agencija na SAD, (CIA), kamatite vo Makedonija se me|u poniskite vo regionot. Spored visinata na cenata na bankarskite zaemi, Makedonija se nao|a na 95-to mesto na listata so 156 zemji. Poskapi krediti od nas imaat Kosovo, Srbija, Albanija, Bugarija i Hrvatska. Poevtini zaemi od makedonskite vo regionov delat samo bankite vo Crna Gora, poka`uva statistikata na CIA. Na stopanstvenicite ova im e slaba uteha. “Servisiraweto na zaemite e |avolski te{ka rabota vo Makedonija. Od malite prihodi {to gi imame te{ko se izdvojuvaat pari za servi-
sirawe na obvrskite kon bankite. Poradi slabata doma{na ekonomija makedonskite firmi ostvaruvaat mali prihodi. Golem problem vo Makedonija e toa {to te{ko se naplatuvaat pobaruvawata za izvr{enite uslugi. Poradi seto toa plate`nata mo} na firmite e mala, pa zatoa, {to i da poka`uvaat statistikite nam kreditite ni se skapi”, veli stopanstvenik. Kreditite {to gi izdavaat bankite vo porazvienite dr`avi vo Evropskata unija se re~isi dvojno poevtini od makedonskite. Na primer, prose~nata godi{na kamatna stapka vo Germanija e 5,9, vo Avstrija 5%, a vo [vajcarija 2,7%. Bankarite komentiraat deka sporedbata na makedonskite so evropskite kamati e nepravedna. Velat deka politi~kiot rizik na na{ata zemja go poskapuva kapitalot.
Najobjektivna sporedba me|u kamatnite stapki me|u dr`avite e taa koga se sporeduvaat zaemite od zemjite koi imaat pribli`no isti krediten rejting, ekonomski rast, isto nivo na buxetski deficit i eskontna stapka po koja dr`avite se zadol`uvaat nadvor. Cenata na kapitalot zavisi i od politi~kiot rizik na dr`avata. Taka, ako toj e visok, kako vo slu~ajot so Makedonija, finansiskite institucii po povisoki ceni }e go kupuvaat kapitalot na me|unarodnite pazari. Toa vlijae i na cenata na doma{nite izvori za finansirawe. Makedonija ima najnizok buxetski deficit i referentna kamatna stapka sporedeno so drugite dr`avi vo regionot No, poradi visokiot politi~ki rizik Makedonija ne mo`e da dobie povisok krediten rejting, iako ima nizok nadvore{en i buxetski dolg.
JOVANKA JOLESKA-POPOVSKA DIREKTOR NA PROKREDIT BANKA Dali ima prostor so namaluvawe na tro{ocite i na bankarskite mar`i dopolnitelno da poevtinat kreditite vo Makedonija? “Iako 2011 godina e pooptimisti~na od 2009 i od 2010 godina, sepak, imaj}i gi predvid ekonomskata sostojba vo zemjata, inflatornite pritisoci, likvidnosnite problemi so koi s$ u{te se soo~uvaat pretprijatijata barem na kratok rok ili ako ne se slu~i nekoja zna~itelna promena na ekonomski plan, nema golem prostor za drasti~no namaluvawe na visinata na kamatnite stapki na kreditite. No, ne trba da se zaboravi deka od krajot na minatata godina i po~etokot na ovaa pove}eto banki, kako i ProKredit, zna~itelno gi namalija kamatnite stapki, sledej}i ja politikata na Narodnata banka.
WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ
Рочности
Благајнички записи
4,00%
СКИБОР
Ломбарден кредит
5,50%
МКДОНИА
преку ноќ
1 нед.
1 мес.
3 мес.
2,43%
3,46%
4,25%
5,16%
Извор: НБРМ
КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка
КУРСНА ЛИСТА
3м
6м
12м
24м
36м
Стопанска
4,60%
5,50%
6,10%
8,10%
8,30%
Среден курс Држава
Валута
во денари
ЕМУ
евро
61,5283
Комерцијална
4,80%
5,50%
6,00%
8,00%
8,50%
САД
долар
42,3895
НЛБ Тутунска
4,50%
5,50%
6,00%
8,20%
8,40%
В.Британија
фунта
69,3902 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ
Швајцарија
франк
47,5342
Канада
долар
44,5599
EUR
USD
GBP
CHF
Австралија
долар
45,2048
61,6
43,3
70,6
48,5
Извор: НБРМ
Fokus
12
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
“KAPITAL” REPORTA@A: KAKO @IVEE EKONOMIJATA VO NEZAVISNO KOSOVO?
PROIZVODSTVO NEMA, SÉ E ODDADENO NA POTRO[UVA^KA
Iako vo glavniot grad na Kosovo postojano se gradi, mnogu mal broj gra|ani mo`e da si dozvolat sopstven stan
Golemi proizvodni kapaciteti re~isi nema vo Kosovo, osven fabrikite otvoreni od nekolku stranski investitori, me|u koi se vbrojuvaat i nekolku makedonski kompanii. No, i toa {to se proizveduva e dovolno odvaj za zadovoluvawe na doma{nata potro{uva~ka. Izvoz nema, a uvozot cveta. “Kapital” na lice mesto vide kako funkcionira ekonomijata vo nezavisno Kosovo METODI PENOVSKI
penovski@kapital.com.mk
ko nekoja zemja vo regionot treba da go ponese epitetot za najgolema potro{uva~ka nacija, toga{ sigurno e Kosovo. Kogo i da pra{ate vo Kosovo za toa koj e nivniot najdobar proizvod, koj najmnogu go proizveduvaat i izvezuvaat, kako odgovor }e dobiete dignati ramenici. Vo najdobar slu~aj, odgovorot }e
A
bide deka toa se samite gra|ani na Kosovo, koi rabotaat vo stranstvo i potoa svojata makotrpna zarabotka ja nosat vo svojata mati~na dr`ava. So 70% od naselenieto pod 35-godi{na vozrast, Kosovo ja ima mo`ebi najmladata populacija vo Evropa. Okolu 25% od gra|anite `iveat vo Evropskata unija, glavno vo germanskoto govorno podra~je. Nivnite vrski so Kosovo, osobeno biznis-vrskite se postojani, a rezultat na toa e prenesuvawe na pretprima~kiot duh od EU vo Kosovo. No, i pokraj toa golemi proizvodni kapaciteti re~isi nema, osven fabrikite otvoreni od stranski investitori, me|u koi se vbrojuvaat i nekolku makedonski kompanii. No, i toa {to se proizveduva e dovolno samo za zadovoluvawe na doma{nata potro{uva~ka. “Proizvodstvo re~isi nema, duri ne mo`e da stane zbor i za trgovija bidej}i i proizvodite koi gi uvezuvame vedna{ odat za potro{uva~ka. Dojde mnogu te{ko vreme za `ivot, te{ko se nao|a rabota, a i tie {to }e najdat rabota, taa naj~esto nema nikakva vrska so obrazovanieto. Site
NAFI NUREDINI MENAXER VO FIRMATA ZA TRGOVIJA SO GRADEЖNI MATERIJALI I ARHITEKTURA SMART PROJECT Proizvodstvo re~isi nema, duri ne mo`e da stane zbor i za trgovija bidej}i i proizvodite koi gi uvezuvame vedna{ odat za potro{uva~ka. Dojde mnogu te{ko vreme za `ivot, te{ko se nao|a rabota, a i tie {to }e najdat rabota, taa naj~esto nema nikakva vrska so obrazovanieto. Site go rabotaat toa za {to se sposobni. Obrazovanieto e posebna prikazna. Toa e na mnogu ponisko nivo od porano.
go rabotat toa za {to se sposobni. Obrazovanieto e posebna prikazna. Toa e na mnogu ponisko nivo od porano”, veli Nafi Nuridini, menaxer vo firmata za trgovija so grade`ni materijali i arhitektura Smart project od Pri{tina. Negovata firma od gradot Pri{tina be{e zadol`ena da go izraboti proektot za pro{iruvawe i modernizacija na bulevarot Bil Klinton, a vo skoro vreme treba da gi pretstavat i dvata proekti za izgradba na dva plo{tadi. Toj potvrduva deka vo Kosovo mnogu se gradi, no veli deka s$ {to e izgradeno izgleda kako zgolemena investitorska aktivnost, bidej}i prethodno na celata teritorija na Kosovo voop{to ne se gradelo. “To~no e deka se investira mnogu. Se gradi infrastruktura, razni delovni objekti, no toa izgleda premnogu bidej}i prethodno re~isi ni{to ne be{e izgradeno. Od druga strana, na{ata infrastruktura e mnogu lo{a bez razlika dali stanuva zbor za pati{ta, vodovod ili elektri~ni mre`i. Makedonija vo toj pogled e daleku pred nas. Sega }e ima i privatizacija na del od dr`avniot imot, a del od parite }e se investiraat tokmu za vakvi infrastrukturni proekti”, veli Nuridini.
Kosovskata Vlada planira golem del od atraktivniot dr`aven imot, vo koj vleguvaat Kosovskiot telekom i po{ta, kako i rudnikot Trep~a, da gi privatizira, od {to o~ekuva vo buxetot da vlezat okolu tri miljardi evra.
So ovie pari gra|anite o~ekuvaat da bidat re{eni golem broj problemi,
me|u koi i eden od najbolnite - snabduvaweto so elektri~na energija. “Ima postojani problemi vo snabduvaweto so struja. Zatoa se potrebni golemi investicii vo elektri~nata mre`a i vo koristeweto alternativni izvori na energija. Kosovo ima golemi nao|ali{ta na jaglen koi mo`e da se koristat za proizvodstvo na elektri~na energija bez nikakov problem vo narednite 25 do 30 godini. No, i pokraj toa, elektrostopanstvoto na Kosovo ima problemi so snabduvaweto namesto da bideme izvoznici na struja vo regionot”, veli Nuridini. Toj se nadeva deka so proda`bata na del od dr`avnite kompanii }e se podobri kolku tolku ekonomskata sostojba na dr`avata, koja za razlika od prethodnite nekolku godini sega e daleku polo{a. “Prose~nata plata iznesuva 180 do 250 evra, {to e malku, osobeno ako se ima predvid postojaniot rast na cenite na proizvodite i na naftata. Vladata se obiduva toj cenoven
{ok da go re{i so zgolemuvawe na platite kaj del od administracijata, osobeno kaj policijata i vojskata, no dali toa }e ima nekakov efekt nikoj ne znae”, veli Nuridini. Svetskata ekonomska kriza, iako mo`ebi pokasno od ostanatite zemji vo regionot, sepak, vo posledno vreme zna~itelno se ~ustvuva i vo kosovskata ekonomija. Glavniot faktor koj vlijae negativno vrz planovite za idni investicii i gi limitira ekonomskite aktivnosti e i krevkata politi~ka sostojba, osobeno nere{nite odnosi so Srbija i so srpskoto malcinstvo koe ostana da `ivee tuka. Sepak, i pokraj toa, zabele`itelno e prisustvoto na mnogu multinacionalni i makedonski kompanii, kako i nekolku stranski banki, koi se mo{ne aktivni na kosovskiot pazar. “Ekonomskoto opkru`uvawe, odnosno biznis-klimata na Kosovo e mo{ne interesna vo smisla na mo`nostite i predizvicite koi gi nudi. Tuka bi go istaknal, pred s$, zakonodavstvoto, koe e kompatibilno so EU standardite, izedna~enite uslovi i za doma{nite i za stranskite investitori, a vo odredena mera pozitivno vlijae i primenatata na evroto kako oficijalna valuta”, veli Pece Milojkovski, Makedonec koj raboti vo Pri{tina kako generalen direktor na Prima tobako, glavniot uvoznik i distributer na tutunski proizvodi za kosovskiot pazar na Japan Tobacco International. Toj istaknuva deka Kosovo ima ednostaven dano~en sistem so mo`ebi najniski dano~ni optovaruvawa vo regionot, a vo tek e i proces na celosna fiskalizacija na dr`avata. “Kosovskata vlast ima vovedeno ednostavni postapki i proceduri vo instituciite, no isto taka zabele`itelen e i mo{ne razvien pretpriema~ki duh vo biznis-zaednicata”, veli Milojkovski. Prima tobako na Kosovo ima 38 vraboteni i e najsovremeno tehnolo{ki opremena za izvr{uvawe na svojata dejnost. Milojkovski za svoite kolegi veli deka se dobri sorabotnici i deka postoi dobra komunikacija me|u niv bez ogled na hierarhijata, imaj}i predvid deka sekoj vo kompanijata e svesen za odgovornosta {to ja ima. “Jas kako menaxer sum sekoga{ otvoren za dobri idei koi }e ja izdignat kompanijata na edno povisoko nivo, da postigneme povisok kvalitet na rabotewe, a so toa i efikasno da gi zadovolime potrebite na na{ite klienti”, veli Milojkovski. Vo pogled na jazi~nite barieri, toj veli deka tie re~isi ne postojat. Del od negovite kolegi imaat poznavawa na srpskiot jazik, a so tie koi toj jazik slabo go vladeat se komunicira na angliski. Sepak, so cel taa jazi~na bariera da bide nadminata, Milojkovski veli deka po~nal so izu~uvawe
KOSOVSKATA VLADA O^EKUVA RAST NA BDP OD 5,3% Od Ministerstvoto za finansii na Kosovo o~ekuvaat godinava da imaat rast na bruto-doma{niot proizvod od 5,3%. Toa go baziraat na slednite komponenti: Investicii - so pridones na rastot na BDP od 4,4% (vo najgolem del toa se odnesuva na zgolemenite aktivnosti na Koridorot 7) Potro{uva~ka - so pridones na rastot na BDP od 2,5% Izvoz - so pridones na rastot na BDP od 0,6% Negativen pridones na BDP od uvozot so - 2,2% Za ovaa godina ne se planira zgolemuvawe na doma{niot dolg. Edinstveno zgolemuvawe na vkupniot dolg se o~ekuva po osnov na isplata na stend baj aran`manot so MMF. Zatoa, vkupniot dolg kako procent od BDP za 2011 godina e predviden da iznesuva 7,1%. O~ekuvanata stapka na inflacija iznesuva 5,3%, dodeka trgovskiot deficit se o~ekuva da iznesuva 41% od nominalniot BDP, odnosno 1,9 miljardi evra.
no.
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
TOP 15
11
13
NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI
Fabrikata na Renova vo Kosovo, izgradena vo periodot 2001-2002 godina, pretstavuva investicija vredna pet milioni evra
GRCIJA E OSTAVENA NA MILOSTA NA MMF?! krizata vo Grcija ni odblizu ne & se Na gleda krajot. Najprivle~nata turisti~ka des-
tinacija zaglavi vo procesot na vra}awe na zaemot, pa me|unarodnata zaednica pobara itno restrukturirawe. Sega Grcija maka ma~i so planot za privatizacija so koj o~ekuva da sobere minimum 50 milijardi evra. Sudbinata na Grcija e vo racete na EU i MMF BORO MIR^ESKI
Se gradat mnogu golemi trgovski centri bez plan kako }e funkcioniraat, pa zatoa pogolem del se prazni ili poluprazni i na albanskiot jazik. Toj, kako i Nuridini, isto taka potvrduva deka vo posledno vreme se zabele`livi i nekoi infrastrukturni investicii, kako {to e obnovuvawe i pro{iruvawe na patnata mre`a, {to ima golemo zna~ewe za celokupnata ekonomija, no i deka se gradat mnogu reprezentativni trgovski centri. Vo vrska so niv Milojkovski veli deka na nekoj na~in site {to }e zarabotat pari vo stranstvo gradat objekti bez nekoj prethoden plan kako toj }e funkcionira, tuku ednostavno da ja poka`at svojata finansiska mo}. Zatoa, pogolem del od ovie objekti se prazni ili poluprazni poradi {to vo nekoi od niv za da se namalat tro{oci, kade {to nema prodavnici, postojano e ugasnato osvetluvaweto. Kako {to ni raska`uva Milojkovski, `ivotot vo Pri{tina e dobar i deka vo periodot od godina i polovina kolku {to raboti tuka ima steknato golem broj prijateli i dosega ne se soo~il so nikakvi problemi. Toj osobeno gi fali golemiot broj restorani koi nudat izvonredna usluga i kvalitetna hrana, koja po ceni e na isto nivo kako vo restoranite vo Skopje. Identi~na so Skopje e i cenata na stanbeniot prostor iako vo Pri{tina ima golema ponuda. Cenite na stanovite se dvi`at od 950 do 2.000 evra za metar kvadraten, a strancite koi doa|aat da rabotaat vo Kosovo prete`no pla}aat kirii i re~isi ne kupuvaat stanovi. Milojkovski smeta deka za razlika od prethodnata, ovaa godina se ~uvstvuvale negativnite efekti od globalnata ekonomska kriza. No, spored nego, i pokraj toa mo`nostite za podobar nastap i osvojuvawe na kosovskiot pazar se golemi i ne treba da se propu{taat. “Moja preporaka do site makedonski kompanii e deka s$ u{te ima prostor za niven poaktiven nastap na kosovskiot pazar”, istaknuva Milojkovski. Del od makedonskite kompanii ve}e imaat dolgoro~na sorabotka so tamo{nite biznismeni, bazirana na trgovska razmena, a del na Kosovo se prisutni i so sopstveni investicii ili planiraat vo bliska idnina da investiraat. No, i tie velat deka iako biznis-klimata vo Kosovo od godina vo godina se podobruva, sepak, mora da se podobrat i napravat u{te mnogu raboti za
Od privatizacija na dr`avnite kompanii se o~ekuva da se priberat okolu tri miljardi evra istata da bide po terkot na EU. Sepak, deka na Kosovo i vo takvi okolnosti ima dobri mo`nosti za makedonskite kompanii neodamna ni potvrdi i [efki Idrizi, direktorot na Renova od Tetovo, koj pokraj toa {to ima investirano vo fabriki vo Makedonija i vo Albanija, istoto go napravi i na Kosovo. Stanuva zbor za investicija vo vrednost od okolu pet milioni evra, realizirana vo periodot 2001-2002 godina. Vo izminatite osum godini od po~etokot na funkcionirawe na ovaa fabrika do denes Renova ja povratila ovaa investicija i poslednive nekolku godini raboti profitabilno. “Zadovolen sum od rezultatite koi gi postignavme na kosovskiot pazar. Sepak, iskreno ne mo`am da pravam sporedba za toa kade e podobro da se investira ili raboti vo Makedonija, Kosovo, Crna Gora, Hrvatska,
Albanija ili na drugi mesta vo regionov. Balkan si e Balkan. Sekade gi ima istite problemi, pa i na Kosovo ne e porazli~no. Iskreno, za ne{to da se smeni potrebno e da se smenat nekolku generacii za da ima promena vo ovoj na{ balkanski mentalitet”, smeta Idrizi.
PECE MILOJKOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA PRIMA TOBAKO Biznis-klimata na Kosovo e mo{ne interesna vo smisla na mo`nostite i predizvicite koi gi nudi. Tuka bi go istaknal, pred s$, zakonodavstvoto, koe e kompatibilno so EU standardite, izedna~enite uslovi i za doma{nite i za stranskite investitori, a vo odredena mera i pozitivnoto vlijanie i primenata na evroto kako oficijalna valuta.
rcija e prvata dr`ava od evrozonata koja gi pretrpe najte{kite posledici od globalnata finansiska kriza. So dolg od 144% od brutodoma{niot proizvod (BDP, Grcija e rekorder po ova pra{awe od site periferni ekonomii na koi im se zakanuva bankrot. Portugalija trgna po nejzinite stapki, pa momentalno pregovara za zaem vreden 110 milijardi evra, dodelen od spasuva~kiot fond na Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Ovoj zaem na Portugalija e pomal od Gr~kiot zaem za 30 milijardi dolari. No, na krizata vo Grcija ni odblizu ne & se gleda krajot. Denes, najprivle~nata turisti~ka destinacija zaglavi vo procesot na vra}awe na zaemot, pa me|unarodnata zaednica pobara itno restrukturirawe. Sega Grcija maka ma~i so planot za privatizacija so koj o~ekuva deka }e sobere minimum 50 milijardi evra, pi{uvaat stranskite mediumi. Kako zapo~na s$?! Vo 1973 godina, za 100 gr~ki drahmi mo`ea da se kupat 3,33 dolari. Vo maj 2000 godina, za taa suma mo`ea da se dobijat samo 27 centi. Taka opa|a valutata vo pomalite, ne tolku bogati zemji so ogromen buxetski deficit, inflacija i ne e ba{ besprekorna ekonomska politika, pi{uva “Biznis vik”. Ubeduvaweto od strana na stranskite investitori deka treba da se otkupuvaat dol`ni~ki hartii od vrednost od dr`avata, vo vakva sostojba e vistinska borba. Ovoj finansiski `ivot e te`ok, ne{to {to te{ko mo`at da si go zamislat `itelite na sre}niot (i mal) “klub” na zemji so stabilna valuta, istaknuvaat ekspertite. Iako Grcija edvaj uspea da gi ispolni kriteriumite za pristapuvawe vo noviot valuten sojuz na Evropa, vo juni 2000 godina, be{e dovolno sre}na da mu se pridru`i na “klubot”. Najprvo, vrednosta na drahmata be{e fiksirana vo odnos na zemji kako Germanija i Holandija, a nejzinoto dolgo opa|awe vo odnos na dolarot uspori. Vo 2002 godina, pak, drahmata mu otstapi mesto na evroto. Grcija nenajdeno se najde so stabilna, bezbedna valuta. Nejzinata Vlada i biznisite mo`e da pozajmuvaat po poniska kamatna stapka od prethodno. Zemjata “blesna”, so vistinski porast na BDP od 3,8%, osum godini po red. Kolku i da se ~ini te{ko, Grcija dobi ednonaso~en bilet do ekonomski prosperitet. No, odgovornite za fikalnata poli-
G
tika vo Atina prodol`ija po staro, pa taka, minatata esen, novata Gr~ka Vlada otkri deka buxetskiot deficit za 2009 godina be{e mnogu povisok od prethodniot. Ottoga{, svetskite finansiski pazari u{te edna{ ja zagubija doverbata vo Grcija. Denes, tro{ocite za osiguruvawe na gr~kiot dolg, za da se spre~i bankrot, dostignaa rekordna visina, otkako Moody's Investors Service go namali kreditniot rejting na zemjata za tri stepeni. Ministerstvoto za finansii vo Atina ja nare~e ovaa postapka, so koja rejtingot na Grcija se namali od B1 na Ba1, “sosema neopravdana”. Moody's, pak, smeta deka odlagaweto na naplatata na danocite i “rizicite za implementacija” go ote`nuvaat dostignuvaweto na celite za namaluvawe na buxetot, opredeleni so pomo{ta od 110 milijardi evra. “Rizikot se zgolemi so mo`nosta za bankrot. Na{eto centralno gledi{te e deka gr~kata Vlada }e gi postigne zacrtanite celi i nema da ima potreba od zagubi vo kreditite, no postojat materijalni rizici vo toj ishod”, izjavi Sara Karlson, analiti~ar na Moody's za Grcija. Evropskite lideri se obiduvaat da sostavat paket merki do krajot na mesecot so koi }e se odr`i dol`ni~kata kriza, koja minatata godina dovede do spasuvawe na Grcija i Irska. Optimizmot deka merkite podrazbiraat iskoristuvawe na Evropskiot fond za finansiska stabilnost, so {to }e & se dozvoli na Grcija da otkupi del od svojot dolg i da pla}a poniski kreditni stapki za pomo{ta, opadna otkako Germanija go zasili otporot protiv ovie predlozi. Toga{ kreditnite svopovi na Grcija skoknaa za 50 bazi~ni poeni na rekordni 1.036, spored CMA, a prinosite na gr~kite hartii od vrednost so desetgodi{en rok na dostasuvawe porasnaa za 11 bazi~ni poeni na 12,36%, {to stana najvisok procent vo evrozonata. Analiti~arite na Rojters predlo`ina ~etiri opcii kako Grcija da ja nadmine krizata. Tie predlagaat Grcija da sprovede dopolnitelni buxetski kratewa i merki za {tedewe za da gi ubedi gr~kite kreditori deka povtorno e vo “igra”. Vtoro, da gi ubedi zemjite od evrozonata, ili MMF, da go isplatat celiot dolg. Treto, voop{to da ne gi plati dolgovite ili ~etvrto da go ukine evroto i da ja napu{ti evrozonata. No, tie istaknaa deka nitu edna od ovie opcii ne e povolna vo momentot, nitu lesna za implementirawe koga bilo.
Komentari / Analizi
14
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
EFEKT NA PRODUKTIVOST SO SKARA
Bidej}i Makedonija generalno e tehnolo{ki slabo razviena, na{ata ekonomija }e bide uspe{na tolku kolku {to }e bide dobro anga`irana rabotnata sila. So sega{noto nivo na rabotna neanga`iranost, na dobar pat sme da gi pomineme Portugalija i [panija
a po~etokot da se zanimavame malku so prosta matematika. Koga }e gi sobereme denovite na praznici od ovoj Veligden do Denot na prosvetitelite Sv. Kiril i Metodij ispa|a deka od 21 april do 24 maj ima vkupno 18 rabotni denovi i 16 denovi na vikend i na praznici. Sli~en razvoj imavme i okolu Nova godina, a pred nas se golemite letni odmori, pa potoa denovite na drvoto, raznite praznici vo oktomvri i vo noemvri itn. Makedonija poleka, no sigurno nalikuva na nekoja od mediteranskite zemji ~ii “siesti” gi smestija vo grupata na ekonomski beznade`ni slu~ai. Sli~nosta se gleda i na sekoj ~ekor, osobeno vo denovite koga ubavoto sonce gi pravi pauzite od rabota na ulica Makedonija od 12 do 3. Kako kruna na uspe{no zavr{enata rabotna nedela petocite naskoro }e bidat imenuvani i kako “after party den”. Za nekogo ovoj pristap kon rabotnite obvrski ima pozitivna socijalna dimenzija. Golem broj slobodni denovi za semejstvoto i prijatelite. Za drugi premnogu otsustvo od rabota i u{te pote{ko vra}awe vo rabotna forma. Za privatniot sektor sekoj den otsustvo od rabota zna~i izguben pazar, dobivka i namaleni investicii. Za dr`avata i za
N
op{testvoto golemite praznuvawa prestavuvaat golema zaguba vo produktivnosta i konkurenci jata. Da se zadr`ime malku na brojkite. Eden od najdobrite pokazateli za uspehot na politikite e nivoto na produktivnost. Taa zavisi od tehnolo{kiot razvoj i od kvalitetot i anga`manost na rabotnata sila. Bidej} i Makedonija generalno e tehnolo{ki slabo razviena, na{ata ekonomija }e bide uspe{na tolku kolku {to } e bide dobro anga`irana rabotnata sila. Brojkite poka`uvaat deka vo 2008 godina Makedonija ima{e rast od samo 1,8%, vo 2009 godina pad od celi 4,2%, a vo 2010 godina nivoto nema da bide pogolemo od 1%. Se ~ini deka ne postoi faktor koj bi go promenil trendot. Naprotiv, prethodnata analiza potvrduva deka so ova nivo na rabotna neanga`iranost, na dobar pat sme da gi pomineme Portugalija i [panija, ili ne? Deka problemot ne e doma{en, govori faktot {to celiot industrijaliziran svet ima konflikt so kreiraweto na rabotniot den. Majnard Kejns vo 1930 godina prognozira{e deka vo 21 vek Evropejcite } e u`ivaat vo 15-~asovna nedela. Negovata logika e deka so visokite nau~ni dostignuvawa i visokite plati nema K
O
M
E
R
C
I
J
A
poradi prerabotuvawe. @ rtvuvaweto za ostvaruvawe na celite na industrijalizacijata, lojalnosta kon kompanijata i pritisokot od konkurencijata go donese problemot na nivo na kultnost. Germanija e edna od dr`avite vo Evropa koja ima najvisoko nivo na produktivnost i razviena “vorkoholi~nost” so vkupno 1,141 rabotni ~asovi na godi{no nivo. [panija i Portugalija imaat pomalku od 980, a za sporedba Ju`na Korea ima 2,316 rabotni ~asovi. Na vrvot na listata e Peru so fantasti~en prosek od 2,450 rabotni ~asovi. Za~uduva {to ovie brojki se obratno proporcionalni so percepiraniot kvalitet na `ivot. Gledano od makedonska perspektiva ova bi izgledalo vaka. Poleka, no sigurno rabotnoto vreme vo Makedonija se pomesti od 7-15 vo 9-17. Ovaa formula, zaedno so promenata na letno vo zimsko vreme ima seriozni posledici vo rabotnata disciplina i vo socijalizacijata vo Makedonija. Vo dr`ava kade {to sonceto izgreva vo 6 ~asot lokalno vreme, a rabotata zapo~nuva vo 9 ~asot, nie realno propu{tame 2 ~asa od najefektivniot del od denot. Da ne govoram za za{tedite vo koristewe na energijata.
no nasledstvo i op{testveni vrednosti. U{te malku za brojkite ovojpat od aspekt na privatniot biznis. Edna analiza poka`uva deka 16% od rabotnata sila vo zemjite od EU se samovraboteni, a so samoto toa relativno se nezasegnati od rabotnoto zakonodavstvo. Se raboti glavno za zemjodelci, IT-nezavisni profesionalci, vraboteni vo uslu`nite dejnosti kako vodoinstalateri, mehani~ari itn. Analizata poka`uva deka od ovaa grupa samovraboteni vo 2010 godina pove}e od 60% imale 7-dnevna rabotna nedela, za razlika od “redovno” vrabotenite od koi samo 15% ka`ale deka rabotat i vo sabotite. Od prvata grupa samovraboteni, 47% imaat 48-~asovna rabotna nedela, za razlika redovno vrabotenite, kade {to ova nivo se sretnuva samo kaj 13%. I {to e najinteresno, kaj najgolemiot broj EU dr`avi pove}e od 80% se izjasnile deka pove}e bi sakale da vodat svoj biznis, iako toj zna~i i pogolem raboten anga`man. Polariziranosta kaj dr`avite ja gledame kako me|u istokot i zapadot, taka i na nivo na evropskiot kontinent. ]e dadam nekolku primeri. Vo Japonija zborot “karoushi”ozna~uva smrt
da ima potreba od 40-~asovna nedela. Za `al, Kejnz ne bil vo pravo. Denes, Evropa vo najgolem del ima 37-~asovna rabotna nedela, vo koja se spakuvani s$ pogolem broj zada~i, obvrski i celi. Vo takva konstelacija, normalno e deka se razviva eden vid konflikt me|u rabotnata etika i ~asovite vo rabotnata nedela na edna strana i kulturata, religijata i na~inot na ishrana na druga strana. Bidej}i pra{aweto za brojot na anga`irani rabotni ~asovi po vraboten godi{n o e povrzan o so produktivnosta tuka se sretnuvame so eden paradoks. Porastot na produktivnosta zna~i pogolemo bogatstvo, pogolema kupovna mo}, vreme za u`ivawe, odmor, a so samoto toa i namaluvawe na brojot na rabotni ~asovi. Paradoksot e vo toa {to so porastot na produktivnosta i tehnolo{kiot razvoj, se zgolemuva i nacionalnoto bogatstvo. Zatoa, dr`avata pritiska kon razvivawe na op{testvo kade {to individuata nema slobodno vreme, vklu~uvaj}i i vreme za tro{ewe. So drugi zborovi, poedinecot stanuva bogat na hartija, no siroma{en vo duhot. Zatoa, vo ovie “pregovori” me|u dr`avata i rabotnikot s$ pove}e se vmetnuvaat elementite na kulturL
E
N
O
G
L
A
S
D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesorr
Koga ve}e sme poremeteni od nametnatata potreba da fatime t.n. evropsko rabotno vreme, najte{ko ni pa|a otsustvoto od popladnevnata dremka koja golem del od rabotniot narod ja praktikuva{e od 15.30 do 17 ~asot. Noviot stil n$ primoruva po vra}aweto od rabota vo 17.30 da se ispru`ime vo krevetot i nevolno da n$ “izdrogiraat” so vestite po {to nemame `elba za ni{to osven za doma{na raspravija. Posledica e kompletnoto otu|uvawe i socijalizacijata preku Facebook. Ve{ta~ki nametnatoto tempo, nasproti genetskite faktori koi gi razvivavme so generacii od 1945 godina, ni sozdavaat interni konflikti koi mora nekade da se manifestiraat. Ova e delumno objasnuvawe za dolgite pauzi, kafeto, spoenite vikendi, praznuvawata. Sre}ni praznici, ispolneti so dru`ewa, skara i karti.
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
Balkan / Biznis / Politika
16
FRANCUSKI AUCHAN GO PREZEMA MANDI VO HRVATSKA
DR. ETKER GO [IRI BIZNISOT VO SRBIJA ompanijata Dr.Etker, koja e evropski lider vo proizvodstvo na kola~i, deserti, pudinzi, smrznata hrana i mnogu drugi proizvodi, ja kupi programata na slatki i pra{kasti proizvodi na srpskata kompanija Centroproizvod. “Zadovolni sme od pro{iruvaweto na biznisot vo Srbija. Ovde se
K
~uvstvuvame dobredojdeni i veruvame vo potencijalot {to go nudi srpskiot pazar”, izjavi izvr{niot
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
potpretsedatel na kompanijata, Ralf Blomajer. Generalniot direktor na kompanijata vo Srbija, Zoran Miti}, izjavi deka potpi{uvaweto na ovoj zna~aen dogovor so edna od vode~kite kompanii na srpskata prehranbena industrija & ovozmo`uva na kompanijata Dr. Etker da go primeni svoeto znaewe i iskustvo.
den od najgolemite evropski trgovski sinxiri, francuskiot Auchan, naskoro vleguva na hrvatskiot pazar so prezemawe na trgovskiot centar Mandi {to se nao|a na periferijata na Zagreb, potvrdi sovetnikot na Upravata na Mandi vo Hrvatska, Dragurin Mami}. Otvoraweto na obnoveniot trgovski centar se o~ekuva
E
vo prolet idnata godina, vo novo ruvo i so novi brendovi. Mandi be{e prviot trgovski centar vo isto~niot del na Zagreb. Vo sopstvenost e na italijanskata grupacija Yamparini, ~ij{to osnova~ i sopstvenik e eden od najbogatite Italijani, Mauricio Yamparini, a negovi se i trgovskiot sinxir Merkatone i fudbalskiot klub Palermo.
Auchan e globalen trgovski sinxir so 1,318 trgovski centri. Osven vo Francija, prisuten e i vo [panija, Italija, Portugalija, Polska, Ungarija, Rusija, Romanija i Ukraina, a na aziskiot pazar vo Kina i Tajvan. Vo 2010 godina, pred odano~uvaweto, ima{e dobivka od 42,8 milijardi evra.
VO SRBIJA DOL@AT TIE KOI NAJMNOGU IMAAT
SRPSKITE FIRMI IM DOL@AT 20 MILIJARDI EVRA NA BANKITE
Spored poslednite podatoci, najzadol`ena kompanija bila Delta holding, a od dr`avnite firmi telekomunikaciskata kompanija Telekom Srbija VESNA KOSTOVSKA
v.kostovska@kapital.com.mk
kupniot dolg na srpskoto stopanstvo kon bankite na krajot od fevruari ovaa godina iznesuva 20 milijardi evra. Spored podatocite na portalot Makroekonomija, dolgot na stopanstvoto za edna godina e zgolemen za 1,9 milijardi evra. Koga stanuva zbor za zadol`uvaweto na oddelni firmi, istra`uvaweto na biznis-portalot Ekonomist poka`uva deka najmnogu dol`at tie {to imaat najmnogu. Spored poslednite podatoci, koi se odnesuvaat za 2009 godina, najzadol`ena kompanija bila Delta holding, koja dol`i 921 milion evra. Mirko Todorovi}, sovetnik na vicepremierkata
V
Verica Kalanovi}, izjavi deka e normalno tie {to imaat najmnogu, da bidat l`eni. Tojj smeta najzadol`eni. programiraweto deka reprogramiraweto na zaemite, ite, {to dr`avata r }e go osven naa gra|anite ponudi kako mo`nost i za tvoto, }e im postopanstvoto, mogne naa biznismenite. mot e toa {to “Problemot na tie koi se ve}e na kolena ne mo`e mnogu da omogne, a mislam im se pomogne, deka imaa mnogu takvi eni vo biznismeni Srbija”, izjavi Todorovi}. “Uceni i nervi”! So ovie zborovi srpski biznismen,, koj saka da osonimen, go tane anonimen, opi{uvaa svojot odnos
so bankarite. Iako spored ocenkite na srpskite dr`avni funkcioneri, ekonomskata kriza po~na da stivnuva, vo bilan-
na negovata kompanija s$ u{te se zapaleni crveni sijalici. “Duri i da ja restruk-
site
turiram ili da prodadam del od kompanijata, nema da gi re{am problemite. Pokraj bankite koi ne ucenuvaat deka }e ni gi blokiraat firmite, istoto toa ni go pravat i dano~nicite. Bez ogled na toa {to im ispla}ame plati na rabotnicite, dano~nata uprava ni gi blokira smetkite za da gi naplati danocite i pridonesite”, objasni srpskiot biznismen, dodavaj}i deka
dr`avata e najgolem neprijatel za biznismenite. Toj naglasuva i deka koga od bankite bbara odlo`uvawe na do dolgovite, na {alterite pok pokraj reprogramirawe mu nudat i povisoka kamata. “Sepak, najgolem pproblem e toa {to delovn delovnite lu|e gi fa}a nekoj vid apatija. Mislam deka toa e mnogu lo{o za srpskoto stopanstvo. I bank bankarite i dr` dr`avnite ffunkccioneri m mora se seriozno da go svatat na{ na{iot tova tovar. Ovde stanu stanuva rizi~ rizi~no da se raboti” raboti”, predupredi sr srpskiot biznismen. NIKOJ ZAEMOT NIKO NE GO SAKA Atanackovi}, Neboj{a Atanack koovi}, Unijata pretsedatel na U nnijata na istakna rabotodava~i, is ttakna deka sopstvenicite na mali i
NEBOJ[A ATANACKOVI] OVI] PRETSEDATEL NA UNIJATA NA RABOTODAVA^I Za `al, nie smee izgleda edinstvena zemjaa na noviot kapitalizam kade {to sopstvenicite naa kapitalot ne se pra{uvaat za ni{to.
sredni pretprijatija se bez nikakvo vlijanie, no se nao|aat na ist brod so svoite mo}ni kolegi. “Golemite biznismeni imaat pove}e mo} i na niv im e polesno da najdat izlez od bezizleznata situacija, no malite se prepu{teni samite na sebesi. Ako stopanstvoto prodol`i i ponatamu da propa|a, buxetskite prihodi }e bidat se pomali i toa vo idnina }e pridonese pove}e da se stega remenot. Za `al, nie sme izgleda edinstvena zemja na noviot kapitalizam kade {to sopstvenicite na kapitalot ne se pra{uvaat za ni{to”, izjavi Atanackovi}. Toj dodade deka mnogu od biznismenite vo ovoj moment ne bi zele zaem duri i nekoj da im go podari. “Duri i da e bez kamata, utre }e mora da go vratat”,, veli Atanackovi}. c
Balkan / Biznis / Politika
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
17
PROCUT NA ALBANSKATA EKONOMIJA
ALBANIJA OSTVARI REKORDEN RAST NA IZVOZOT OD 55%
Minatata godina vo Albanija od izvoz se ostvareni 1,2 milijardi dolari i toa e najvisoko nivo na izvoz vo istorijata na dr`avata. Trgovskata razmena e zgolemena za 20% vo sporedba so 2009 godina, izvozot za 55,7%, a uvozot za samo 11,4% neri & se Italija i Grcija. Minatata godina e zabele`an zgolemen izvoz vo Avstrija, Velika Britanija, Grcija, Italija, Turcija, a najmnogu e uvezeno od Grcija, Italija, Kina i [vajcarija. Duri 52% od izvozot otpa|a na obuvki i tekstil i drugi proizvodi, a 17% na minerali. Albanija e zemja so golemi mineralni rezervi, kako {to se hromot, nikelot, bakarot, metalnata ruda. Albanija mo`ebi e edinstvena zemja vo regionov koja od ekonomska gledna to~ka zabrzano graba napred. Mnogu golem udel vo ova ima za~lenuvaweto vo NATO pred dve godini, pri {to Albanija stana mnogu privle~na za stranskite investitori. Za dve godini se potpi{ani dogovori vo vrednost od {est milijardi dolari, najmnogu vo energetskiot sektor i vo turizmot. Potpi{ani se dogovori za gradewe na 220 hidrocentrali, me|u koi investicijata na vodopadite Divol e vredna
ELENA JOVANOVSKA lbanija vo 2010 godina postigna rekorden izvoz vo istorijata na ovaa dr`ava. Trgovskata razmena e zgolemena za 20% vo sporedba so 2009 godina, pri {to uvozot porasna samo za 11,4%, a izvozot za duri 55,7%, poka`a izve{tajot na albanskiot Centar za me|unarodna trgovija. Prihodite od izvoz iznesuvaat okolu 1,2 milijardi dolari i toa e najvisoko nivo na izvoz vo istorijata na dr`avata. Trgovskiot deficit vo 2010 godina e namalen od 28,7% na 26%. Samo vo fevruari godinava izvozot na Albanija dostigna 140.000 evra, {to e za 35,7% pove}e vo odnos na januari, a za 77,4% pove}e vo odnos na fevruari 2010 godina. Trgovskata razmena na Albanija so zemjite od Evropskata unija iznesuva 59,6%, a glavni trgovski part-
A
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
edna milijarda evra. Premierot, Sali Beri{a, so zadovolstvo go komentira uspehot na negovata zemja i posakuva vo Albanija da dojdat novi investitori. “Nie sme mala zemja, no so navistina ogromen potencijal za najgolemite kompanii vo svetot i se nao|ame tokmu vo srceto na Evropa i na golem pazar. Sakam da gi pokanam investitorite seriozno da razmislat za investirawe vo ovaa zemja. Nie sme blagoslovena zemja vo mnogu E
N
O
G
L
A
S
zemja so vode~ka ekonomija na Balkanot. “Proizvodstvoto na zemjata doa|a{e celosno od javniot sektor, a sega zemjata proizveduva 80% od brutodoma{niot proizvod (BDP) od privatniot sektor. Albanija treba da napravi u{te mnogu, no definitivno postignuva visoki celi”, veli Beri{a. Vo izve{tajot na World Economic Situation and Prospects na Obedinetite nacii za 2011 godina albanskata ekonomija e navedena kako edna od najprosperitetnite vo regionot. Ekonomiite na zemjite vo razvoj i vo tranzicija }e prodol`at da go predvodat globalnoto zakrepnuvawe. Faktot deka rastot vo ovie zemji e pogolem otkolku vo razvienite ekonomii privlekuva investitori koi baraat visoka dobivka, a niski kamatni stapki. Zatoa, postoi nade` deka kako vo slu~ajot na Albanija rabotite mo`e da trgnat na podobro za celiot region.
godina, koga brojot na populacijata pod granicata na siroma{tija (pomalku od dva dolari dnevno) zastana na 12% (sporedeno so 30% vo 2004 godina). Albanija e edna od evropskite ekonomii so najgolem procut. So godini, koga i da nedostiga{e izvoz na doma{nite proizvodi, deviznite doznaki na migrantite, pomo{ta za razvoj koja ja doniraa odredeni zemji i prilivot na pari od stranski kapital go dopolnuvaa ovoj nedostig. Osven {to ja finansira{e isplatata na uvozot, seto toa pridonese i za rastot na pazarot na nedvi`nosti, koj pretstavuva vode~ki ekonomski sektor. Albanija be{e edinstvena zemja vo Evropa koja vo 2009 godina ima{e ekonomski rast, koj prodol`i i vo 2010 godina. Od zemja vo koja re~isi 80% od naselenieto gladuva{e i be{e nevraboteno, od ambisot na siroma{tijata i mizerijata Albanija stana
pogledi”, zadovolno veli Beri{a. OD SIROMA[TIJA VO BLAGOSOSTOJBA Preliminarnite rezultati poka`uvaat deka vo 2010 godina ekonomskiot rast na zemjata bil 3,9%. So ogled na vakvite rezultati, i toa vo kriza, analiti~arite ja narekoa Albanija “tigar na Balkanot”. Od 2004 godina, koga ekonomskite indikatori ja ozna~ija Albanija kako najsiroma{na zemja vo Evropa, do 2008 K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
,, GRANIT,, GRADE@NO DRU[TVO AD - SKOPJE O G L A S U V A PRODA@BA NA STANOVI, DELOVEN PROSTOR I GARA@I
SKOPJE •Stanben objekt KTK na ul. ,,Zagrebska,, br. 28A naselba ,,Kozle,, - parking prostor ( vo podrum ) so povr{ina od 15,00m2 i so cena 420,00E/m2 •Deloven prostor na ul. ,,Atinska,, br. 12 - prizemje so povr{ina od 319,00m2 i so cena 1.600,00E/m2 + DDV - suteren so povr{ina od 334,00m2 i so cena 800,00E/m2 + DDV TETOVO •Stanbeno - deloven objekt P+11 na ul. ,,Ilindenska,, bb - stanovi so povr{ina od 40,00m2 do 111,00m2 i so cena od: - od 1 do 5 kat so cena 790,00E/m2 + DDV - od 6 do 10 kat so cena 750,00E/m2 + DDV - 11 kat so cena 710,00E/m2 + DDV BITOLA •Stanbeno - deloven objekt - KULA 1 - P+9+Pk ,,OBLASTA,, - stanovi so povr{ina od 39,00m2 do 85,00m2 i so cena : - od 1 do 4 kat so cena 730,00E/m2 ( so DDV ) - od 5 do 8 kat so cena 690,00E/m2 ( so DDV ) - potkrovje 9 kat so cena 650,00E/m2 ( so DDV ) - lokali so povr{ina od 17,00m2 do 27,00m2 i cena od 1.100,00E/m2 ( so DDV ) •Stanbeno - deloven objekt ,,Obitel,, na ul. ,,Boris Kidri~,, (vo strog centar)
- podrum - magacin so povr{ina od 22,97m2 i cena 328,00E/m2 ( so DDV ) RESEN •Deloven objekt - Trgovski Centar - Granit - Resen - lokal so br. 3 so povr{ina 25,45m2 so cena od 400,00E/m2 (so DDV) - lokal so br. 20 so povr{ina 19,31m2 so cena od 435,00E/m2 (so DDV) Lokalite se kompletno obraboteni i vedna{ vselivi. •Stanbeno - delovna zgrada br. 1 na ul. ,,Leninova,, bb Resen - kancelarija vo vlez 1 na prizemje so P =89,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV KI^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na ul. ,,Rudni~ka,, Ki~evo - lokal so br. 7 so povr{ina 32,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV - lokal so br. 8 so povr{ina 18,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - lokal so br. 8 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV - lokal so br. 9 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - B4 - lokal so br. 1 so povr{ina 17,56m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV DEL^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na Bul. ,,Makedonija,, - lokal so povr{ina 68,00m2 so cena od 250,00E/m2 + DDV - lokal so povr{ina 120,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV •Stanbeno - deloven objekt P+M+2+PK na ul. ,,M. M. Brico,, Del~evo - stanovi so P = od 57,00m2 do 101,00m2 i so cena 600,00E/m2 + DDV - lokali- mezanin so P = od 26,00m2 do 34,00m2 i so cena 900,00E/m2 (so DDV) Zainteresiranite pravni i fizi~ki lica za pobliski informacii da se javat vo GD Granit - AD Skopje vo Slu`bata za proda`ba na stanben i deloven prostor koja se nao|a na ul. ,,Nikola Parapunov,, vo Skopje ili na telefon 3092-853 lok. 122 i 119 sekoj raboten den od 8 do 16 ~asot.
G.D. ,,GRANIT,, - AD SKOPJE
Svet / Biznis / Politika
18
VO 2015 GODINA ZLATOTO ]E SE PRODAVA ZA 1.700 DOLARI ZA UNCA?!
KAFETO ARABIKA SO NAJVISOKA CENA VO POSLEDNITE 34 GODINI enata na kafeto od vidot arabika na pazarite ja nadmina granicata od tri dolari za libra (0,45 kilogrami) i so toa ja dostigna najvisokata vrednost vo poslednite 34 godini. Cenata na kafeto na Londonskata berza za surovini minatata nedela se zgolemi za 2,6% i dostigna 3,02 dolari za libra. Spored analiti~arite, cenata na kafeto, so ogled na istorisk-
C
ite podatoci i ponatamu }e prodol`i da raste. Na rastot na cenata vlijae{e padot na dolarot i nedostigot od visokokvalitetno zrno, pi{uva Rojters. Kafeto od vidot arabika so~inuva okolu edna ~etvrtina od vkupnoto proizvodstvo na kafe. Toa e kafe so najvisok kvalitet, koe sodr`i kofein i {irok spektar na delikatni vkusovi i aromi. Se odgleduva samo vo podra~ja so povisoki
nadmorski viso~ini. Brazil e najgolem odgleduva~ na ovaa kultura vo svetot. Spored ekspertite, edna od pri~inite za zgolemuvawe na cenata na kafeto se dol`i na nizata poplavi koi go zafatija Brazil vo tekot na minatata godina. Toa gi ote`na uslovite za odgleduvawe na arabika, a promenata na klimata vo ovaa dr`ava zna~itelno vlijae{e na kvalitetot na kafeto, vo negativna konotacija.
enata na zlatoto iako bavno, mo`e da prodol`i da raste vo nagorna linija vo narednite ~etiri godini, kako posledica na lo{ite ekonomski uslovi vo svetot, se veli vo analizata na Rojters. Okolu 12 analiti~ari ja istra`uvaa idninata na cenata na zlatoto i zaklu~ija deka do 2015 godina, taa mo`e da dostigne duri 1.700 dolari za unca. Del od
C
FINANSISKATA KRIZA VO SAD GI NAPLATUVA DOLGOVITE
BANKITE SO PAD NA PROFITOT OD 70%
Vo prviot kvartal od godinava, Goldman Saks objavi pad na profitot za 72%, Bankata na Amerika za 38%, a Sitigrup za 32% BORO MIR^ESKI
egativnite efekti od krizata vo bankarskiot sektor koja gi zafati SAD po~naa da izleguvaat na videlina. Del od amerikanskite bankarski giganti se soo~ija so drasti~no namaluvawe na kvartalniot profit. Vo prvoto trimese~je Goldman Saks prijavi pad na profitot od 72%, Bankata na Amerika od 38%, dodeka, pak, Sitigrup prijavi pomal profit za 32%, sporedeno so prviot kvartal lani. Sepak, rezultatite gi nadminaa o~ekuvawata na ekspertite. Iako bankarskiot gigant Goldman Saks objavi ogromen pad na profitot, od 3,3 milijardi dolari zaraboteni vo prviot kvartal od 2010 godina na 908 milioni dolari zaraboteni vo istiot period vo 2011 godina, vrednosta na akciite na bankata na denot na objavuvaweto na rezultatite se namali za samo 1,4% na 151,61 dolar. Bankata dolgo vreme va`e{e za “zarabotuva~ka ma{ina” koja kontinuirano gi prave{e najgolemite povrati na Volstrit. Sega, investitorite se pra{uvaat kako }e vlijaat izmenite na finansiskite zakoni vo SAD so koi bankite se “primorani” da se prenaso~at kon investicisko bankarstvo, koe pak, spored iskustvoto,
N
se poka`alo kako pomalku profitabilno. Ekspertite, pak, procenuvaat deka vlasta saka da gi ograni~i bankite vo nivnoto rabotewe i profitirawe. Za niv, Goldman Saks e vulkan koj se sprema da eruptira. Vo januari, bankata prijavi pad na profitot od finansiskite transakcii za 53% vo ~etvrtoto trimese~je od 2010 godina. Bankata ovoj negativen rezultat go pravda{e so objasnuvawe deka klientite zna~itelno pomalku izvr{uvale transakcii. Samo dva meseci podocna, rabotite drasti~no se promeneti. Profitot od finansiskoto trguvawe na klientite na Goldman Saks se zgolemi za 83% na kvartalno nivo. No, spored finansiskiot
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
direktor na Goldman Saks, Dejvid Vinijar, poradi ekonomskata i regulatornata politika, klientite na bankata s$ u{te se vnimanitelni. “Ja koristime prednosta na site opcii kade {to gledame deka postoi povolna biznisklima za profitabilno rabotewe, no takvi opcii vo momentov nema mnogu”, veli Vinijar. BANKA NA AMERIKA I SITIGRUP RABOTAT PODOBRO OD GOLDMAN SAKS Najgolemata banka vo SAD, Banka na Amerika ima{e pad na profitot za 38% vo prviot kvartal od 2011 godina, sporedeno so istiot period lani. Spored izve{tajot, profitot od samo dve milijardi dolari se dol`i na
padot na biznisot so zaemi vo nacionalni ramki, poradi neredovnoto ispla}awe na kreditite od strana na gra|anite i firmite. Spored ekspertite, krizata so koja se soo~uva bankarskiot sektor vo momentov se dol`i na minatogodi{nata rekordna nevrabotenost vo SAD i enormniot pad na cenite na nedvi`nostite. Toa gi odvrati Amerikancite od podignuvawe na hipotekarni krediti, poradi niskiot soodnos na parite dobieni kako zaem i nivniot dom. Lo{ata ekonomska sostojba vo SAD ostavi i mnogu gra|ani na ulica, koi poradi namaluvaweto na kupovnata mo} ne bea sposobni redovno da gi ispla}aat ratite od hipotekarnite krediti koi gi podignale. Osven na Bankata na Amerika, vo prvoto trimese~je od godinava, za pribli`no 32% se namali i neto-profitot na bankarskata grupacija Sitigrup, so {to dostigna tri milijardi dolari sporedeno so istiot period lani. Kako i od Goldman Saks, od bankata objasnuvaat deka toa se dol`i na namalenoto rabotewe vo investiciskoto oddelenie. “Rezultatite na Sitigrup poka`aa deka procesot na zakrepnuvawe na bankarskiot sektor e zapo~nat, no se odviva prebavno”, istakna Majkl Holand, od brokerskata ku}a Holand end Ko.
ekspertite prognoziraa deka cenata na zlatoto vo narednite ~etiri godini }e nadmine i 1.750 dolari za unca. Minatata nedela, vo eden moment, cenata na zlatoto dostigna istoriski maksimum od 1.508,20 dolari za fina unca, no se prodava{e za prose~ni 1.494,85 dolari. Cenata na zlatoto za isporaka za tri meseci se zgolemi vo Wujork za 2,60 dolari na
1.495,50 dolari za unca. “Se uka`uva na natamo{en rast na cenata poradi stravuvawata od nestabilnosta na evropskata valuta, inflacijata, amerikanskiot dolg, visokata pobaruva~ka vo Kina i }e bide ~udno dokolku cenite ne dostignat 1.500 dolari za unca, a iznenaduva~ki, dokolku se izdignat nad toa nivo”, izjavi analiti~arot od Mitsui Pre{s Metals, Devid Xoli.
DVA, TRI ZBORA
"Odlukite na Velika Britanija, Francija i Italija da ispratat svoi voeni sovetnici vo Libija, koi bi trebalo da im pomognat na buntovnicite protiv re`imot na libiskiot lider Moamer Gadafi, pretstavuva jasno kopneno anga`irawe vo konfliktot." SERGEJ LAVROV
minister za nadvore{ni raboti na Rusija
"Veruvam deka dolgot na Grcija e apsolutno odr`liv, {to se temeli na primenata na programata za ekonomsko prilagoduvawe od 2011 do 2015 godina. Grcija e prezadol`ena zemja, no sepak, mo`e da se nosi so svojot ogromen dolg." JORGOS PAPAKONSTANTINU
minister za finansii na Grcija
"Amerikanskiot magazin “Tajm” sekoga{ se obiduva da ja raska`e istorijata preku obi~nite lu|e... Otkrivme deka toa e fantasti~en na~in za da gi naterame lu|eto da razmisluvaat za toa {to se slu~uva niz svetot." MAJKL ELIOT
zamenik-glaven urednik na “Tajm”
Svet / Biznis / Politika
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
19
SVET
0-24
...DEMONSTRACII!
...POLITI^KA KRIZA.
...PO@AR
Vo Sirija demonstriraa 4.000 studenti
Belgija pove}e od edna godina bez vlada
Pove}e od 150 ku}i izgorea vo Teksas
kolu 4.000 studenti od gradot Dare i okolnite oblasti demonstriraa vo Sirija protiv nekolku deceniskiot avtoritaren re`im, otfrlaj}i gi najavite na pretsedatelot Ba{ar Asad deka }e gi po~ne reformite.
inatata nedela Belgija “proslavi” edna godina otkako Vladata podnese ostavka poradi nesoglasuvawata me|u Flamancite i frankofonite, so {to go nadmina svetskiot rekord na dr`ava bez vlada.
itelite na gradovite Palo Pinto i Stron se evakuirani poradi izbuvnuvawe na okolu stotina veri`ni po`ari vo @ Teksas, koi potpomognati od vetrovitoto vreme izgorea pove-
O
M
}e od 150 ku}i i najmalku 400.000 hektari {uma.
STANDARD & POOR’S GI IZNENADI INVESTITORITE
PAD NA REJTINGOT NA SAD ZNA^I INVESTICISKI BUM VO GERMANIJA?!
Vesta koja go potrese svetot, gi ispla{i investitorite i ja namali vrednosta na akciite na svetskite berzi za Germanija }e zna~i privlekuvawe investicii i zgolemuvawe na ekonomskata stabilnost. BORO MIR^ESKI
amaluvaweto na kreditniot rejting na SAD od strana na Standard & Poor’s }e zna~i novi investicii za Germanija, namaluvawe na kamatnata stapka na germanskite dol`ni~ki hartii od vrednost i namaluvawe na javniot dolg, pi{uva Doj~e vele. “Kolku pove}e raste rizikot kreditniot rejting na SAD da bide namalen vo slednite dve godini, tolku pobrzo najmo} nata evropska ekonomija }e uspee da go namali buxetskiot
N
deficit”, smetaat germanskite eksperti. Minatiot ponedelnik Standard & Poor’s go procenija dr`avniot dolg na SAD i za prv pat negativno kritikuvaa, zakanuvaj}i se deka najgolemata svetska ekonomija odblisku }e bide nabquduvana vo narednite dve godini. “Na ova pole Germanija gi pobedi SAD, a dopolnitelni pozitivni poeni dobi poradi ekonomskata stabilnost. Ova mo`e da zna~i drasti~no namaluvawe na kamatnite stapki na hartiite od vrednost za Germanija”, izjavi Klement Fust, ~len na sovetodavnoto telo na germanskoto
Ministerstvo za finansii. Germanija uspea da ja zadr`i najvisokata ocenka na kreditniot rejting. Pla}a pomalku za obvrznicite so 10-godi{en rok na dostasuvawe otkolku SAD i ima ustavno odredena i strogo limitirana visoka granica do koja smee da se zgolemuva dr`avniot dolg. “Vo Evropa germanskite hartii od vrednost dolgo vreme se atrakcija za investitorite. Denes ispla}aweto na dolgot na Germanija od 2.000 milijardi evra samo ovaa godina }e ja ~ini zemjata 40 milijardi evra – vtoriot najgolem tro{ok na Vladata po tro{ocite za programite
ZAKANATA ZA NAMALUVAWE NA REJTINGOT NA SAD GI ISPLA[I INVESTITORITE esta deka me|unarodnata rejting-agencija Standard & Poor’s mo`e da go namali kreditniot rejting na SAD im vlea nedoverba na investitorite na amerikanskite pazari. Toa se dol`i na negativnite slu~uvawa na Volstrit izminatata nedela. Po objavuvaweto na vesta naglo padna vrednosta na dolarot, a zlatoto dostigna nov rekord. Investitorite stravuvaat deka namaluvaweto na rejtingot na SAD mo`e da rezultira so odlevawe na kapitalot i zgolemuvawe na kamatite za amerikanskite dol`ni~ki obvrznici. Del od ekspertite, pak, stravuvaat deka toa mo`e da zna~i i kraj na dolarot kako glavna valutna
V
rezerva. Na Volstrit na denot na objavuvaweto na vesta cenite na akciite se namalija pove}e od 1%, {to e nivniot najgolem dneven pad vo posledniot mesec ipol. Dow Jones Industrial Average se namali 1,14%, dodeka S&P 500 opadna 1,10%. Osven amerikanskite akcii, {teta pretrpea i akciite na aziskite berzi. Akciite na avtomobilskiot gigant Tojota, koja pogolemiot del od prihodite gi ostvaruva vo SAD, se soo~i so pad na akciite od 3% vedna{ po padot na cenata na metalite na svetskite pazari. Rudarskata grupacija BHP Bilinton se soo~i so pad na akcii od 1,8%, a energetskata kompanija Knook 2,3%.
na socijalna za{tita. Vo SAD javniot dolg e ednakov na bruto-doma{niot proizvod (BDP) za edna godina. Toa ja stava Federacijata na isto ramni{te so zaglavenite Irska, Grcija i Portugalija. Za da stanat rabotite u{te polo{i, parlamentarite izbori koi sleduvaat }e vlijaat vrz finansiskite rezervi. ]e se potro{at ogromni sumi pari. No, toa e toa {to mora da se slu~i koga dr`avata primenuva prestrogi merki za {tedewe za uspe{no da ja nadmine finansiskata kriza koja ja trese evrozonata”, smeta Andreas Ris, ekonomist od bankata Unikredit. STABILNA EKONOMIJA ZNA^I SKAPI INVESTICII Koga stanuva zbor za ekonomija ~ij rejting agenciite go ocenuvaat so AAA (najvisokata ocenka), toa zna~i deka potrebni se ogromni investiciski fondovi koi }e uspeat da obezbedat stabilni hartii od vrednost. So namaluvaweto na rejtingot na koja bilo dr`ava toa }e zna~i i odliv na ogromen kapital nadvor od dr`avata. Spored Joakim [ejde, ekonomist od Kel Institut, sekoj ~ekor na investitorite vo nasoka na napu{tawe na
amerikanskiot pazar }e predizvika globalni reperkusii, osobeno za izvozno orientiranata Germanija. “Dokolku fond-menaxerite veruvaat deka kreditniot rejting na SAD po~nal da se namaluva, edna od opciite mo`e da bide prenaso~uvawe na investiciite vo germanski obvrznici, koi za razlika od obvrznicite od drugite dr`avi se najbezbedni. No, toa ne zna~i deka Germanija sekoga{ }e ima pridobivki od taa situacija. Ova bi predizvikalo drasti~en pad na dolarot, a rast na evroto. Toa negativno }e vlijae na konkurentnosta na german-
skiot, odnosno evropskiot izvoz”, potencira [ejde. Germanija ve}e iskusi eden stabilen period koga stanuva zbor za “poskapuvawe” na obvrznicite, vo ekot na dol`ni~kata kriza vo evrozonata. Koga rastea kamatite na obvrznicite kaj site drugi dr`avi Germanija be{e edinstvenata dr`ava koja svedo~e{e za pad na kamatite na obvrznicite. Ekspertite smetaat deka s$ u{te ne e docna za SAD da gi konsolidira finansiskite problemi i da go izbegne namaluvaweto na rejtingot od strana na Standard & Poor’s .
Feqton
20
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
NAJGOLEMITE TE ENERGETSKI KATASTROFI KATASTROFI VO SVETOT: ^ERNOBIL
01
^ERNOBIL “UDRI” KAKO 400 BOMBI OD HIRO[IMA PETAR GOGOSKI
gogoski@kapital.com.mk
tkako svetskite televizii objavija deka stotici iljadi lu|e gi napu{taat svoite domovi {to se nao|aat vo radius od 20 kilometri okolu Fuku{ima, japonskata nuklearna centrala koja do`ivea kolaps predizvikan od katastrofalniot zemjotres {to ja pogodi ostrovskata zemja, globalnata javnost povtorno gi vklu~i alarmite za opasnost. Vo fokusot na interesot na javnosta povtorno se vratija nuklearnite katastrofi i {tetnite posledici koi tie gi predizvikaa vrz lu|eto i `ivotnata sredina. Temnite damki od minatoto povtorno gi pottiknaa debatite dali i kolku nuklearnata energija e bezbeden izvor na energija. Za da se potsetime na posledicite, po~nuvaj}i od dene{niot broj, “Kapital” }e napravi edna retrospektiva na najgolemite energetski katastrofi. ]e go analizirame nivnoto vlijanie vrz ekonomijata, koj nesomeno e mnogu va`en faktor, posebno koga na dneven red }e dojde fazata na spravu-
O
Vedna{ {tom stigna alarmot od Fuku{ima, globalnata javnost povtorno gi otvori debatite za energijata i katastrofite koi taa gi predizvikuva, so {to povtorno vo fokusot na interesirawe se vratija temnite damki od minatoto i najgolemite katastrofi koi gi predizvika ~ove~kata “glad za energija” vawe so posledicite od tie katastrofi. Bidej}i se bli`i 25godi{ninata od edna od najgolemite nuklearni katastrofi koja se slu~i vo ^ernobil, vo Ukraina, a i poradi faktot {to katastrofata vo Fuku{ima mnogumina ve} e ja sporediuvaat so taa vo ^ernobil, prvata prikazna od ovoj feqton e tokmu prikaznata za nezaboravniot ^ernobil. NESRE]A OD NEMARNOST?! ^ernobil e najgolemata nuklearna katastrofa vo istorijata na ~ove{tvoto, koja ima{e razorni i dolgotrajni posledici na golem del od Evropa. Fuzijata na nuklearniot reaktor nuklearkata ^ernobil vo porane{nata sovetska socijalisti~ka republika Ukraina, grubo presmetano be{e 400 pati pogolem od toj {to go predizvika detonacijata na atomskata bomba vo
Hiro{ima. Nejzinoto zra~ewe se pro{iri niz cela Ukraina, Belorusija, Rusija i Isto~na i Severna Evropa. Moraa da bidat evakuirani ogromni povr{ini vo Ukraina, Belorusija i Rusija, i da bidat raseleni stotici i iljadnici lu|e od predelite koi bea najmnogu izlo`eni na radijacija. Katastrofata vo ^ernobil se slu~i kako rezultat na eksperiment napraven so cel da se sprovede nova procedura za bezbednost. Vo slu~aj da nastane totalen prekin na struja kako rezultat na zatvorawe na nuklearnoto jadro, nuklearnata centrala treba{e da gi vklu~uva generatorite za itni slu~ai za da gi vklu~i rezervoarite koi go ladat jadroto. Me|utoa, na dizel generatorite za itni slu~ai im e potrebno vreme od edna minuta za da dostignat maksimalna brzina, {to e nedozvolena granica. Noviot sistem za bezbednost dobival energija od zabaven-
ite turbini, proizveduvaj}i energija za nekolku minuti, dovolna za da se popolni vremeto dodeka po~nat da rabotat generatorite za itni slu~ai. Teoretski zvu~elo dobro, no bezbednosnite protokoli trebalo da doka`at i vo praktika preku eksperiment. Na 26 april 1986 godina, in`enerite vo ^ernobil koi go testirale ovoj sistem, mnogu nevnimatelno ja izvele celata postapka i gi predizvikale site nesakani efekti koi, vsu{nost, se obiduvale da gi spre~at. Rektorot celosno prestanal da raboti, a bez energija i sistemot za ladewe prestanal so rabota. Toa dovelo do izblik na struja, so dramati~en porast na temperaturata vo jadroto i rapidno isparuvawe na ladilnikot. Eksplozijata koja nastanala celosno ja uni{tila nuklearnata centrala i predizvikala ogromna radijacija. [tetite od katastrofata
se mnogu golemi. Ogromen e brojot na tie ~ie zdravje zna~itelno se vlo{ilo i ostanale invalidi. Posledici od akutnata radijacija imalo vrz 237 lu|e, od koi pove}eto bile rabotnici koi rabotele na sanacijata, od koi 31 podlegnale na bolesta. Zgolemenata radijacija bila pri~ina za mnogu bolesti od tipot na rak na tiroidnata `lezda, Daunov sindrom, abnormalnosti na hromozomite i mnogu drugi bolesti. Golema povr{ina borova {uma stanala kafeno-crvena i “izumrela”, a povr{inata na “crvena” {uma dvojno se zgolemila. Isto taka, brojni reki i ezera bile zagadeni kako rezultat na radijacijata od ^ernobil. KOLKU ^INE[E ^ERNOBIL? Nuklearnata katastrofa vo ^ernobil, kako i vladinite politiki i napori za da se saniraat nekoi od posledicite im nametnaa
ogromni finansiski tro{oci na Sovetskiot Sojuz i na trite zemji-nasledni~ki, Belorusija, Ruskata Federacija i Ukraina. Iako ovie tri dr`avi go ponesoa najgolemiot tovar od ovaa katastrofa, ako se zeme predvid {ireweto na radijacijata nadvor od granicite na Sovetskiot Sojuz, i mnogu drugi evropski zemji (kako na primer, Skandinavskite) pretrpea golemi finansiski i ekonomski {teti. Tro{ocite od nuklearnata nesre}a vo ^ernobil se u{te pogolemi ako se znae deka taa se slu~i vo vreme koga preovladuvaa mnogu lo{i i nepovolni pazarni uslovi, visoka inflacija i nepostojan devizen kurs. Toa be{e vremeto na tranzicijata, koja slede{e po raspa|aweto na Sovetskiot Sojuz vo 1991 godina. Kako i da e, sumata na procenkata od ovaa katastrofa iznesuva nekolku stotici milijardi dolari, a toa pred dve decenii bea ogromni pari. Inaku tro{ocite se odnesuvaa na dejstvata prezemeni so cel da se zatvori reaktorot i da se ubla`at posledicite vo kriti~noto podra~je, zgri`uvawe na lu|eto vo pogodenite oblasti i izgradba na ku}i i in-
PRIKAZNI OD WALL STREET
DALI MO@E DA GI OSVOITE PAZA oren Bafet, poznat kako “Prorokot od Omaha” i eden od najuspe{nite investitori vo svetot, mo`ebi e eden od najprou~enite i najimitiranite `ivi investitori. Dokolku imitacijata e poiskrena od umilkuvaweto, Bafet ima so {to da se gordee, kako {to investitorite niz celiot svet barem edna{ se obidele da gi kopiraat negovite investiciski strategii vo obid da u`ivaat barem so mal del od bogatstvoto koe se pripi{uva na negovata investiciska ve{tina. Inaku, ovoj cenet investitor retko ja menuva negovata dolgoro~na strategija, bez razlika kako se odnesuva
V
pazarot. Darbata za investirawe i bogatastvoto koe korespondira so nea, gi privlekua i inspirira razli~ni investitori. Ednostavno mo`e da se ka`e site vidovi investitori, vklu~itelno i individualnite i institucionalnite, koi se obiduvaat da go sledat tragot na Bafet. Edna od internet-stranicite koi nudat detali od negovoto portfolio e www.tickerspy. com. Investitorite mo`at da gi prosledat profesionalnite investicii i sami da kreiraat ili hipoteti~ko ili aktuelno investicisko portfolio, koe }e bide vo senkata na profesionalcite kako Bafet. Ovaa interesna internet-stranica poka`uva
Dokolku imitacijata e poiskrena od umilkuvaweto, Bafet ima so {to da se
gordee, bidej}i investitorite niz celiot svet barem edna{ se obidele da gi kopiraat negovite investiciski strategii vo obid da u`ivaat barem so mal del od bogatstvoto koe se pripi{uva na negovata investiciska ve{tina. Za da e pointeresno, ovoj cenet investitor, pak, i retko ja menuva negovata dolgoro~na strategija, bez razlika kako se odnesuva pazarot
deka pove}e od 5.250 ~lenovi go sledat portfolioto na Bafet, a nekoi od niv go prisvoile negovoto portfolio vo celost, dodeka ostanatite delat samo nekolku od negovite holdinzi. Spored edna studija nare~ena “Imitacijata e poiskrena od umilkuvaweto: Voren Bafet i Berk{ir Hatavej”, {to ja napravija profesorite Xerald Martin od edna amerikanska {kola
za biznis (Kogod School of Business) i Xon Putenpurakl od Univerzitetot vo Nevada, poka`uva deka investitorite statisti~ki mo`at da dobijat visok godi{en obrt dokolku kupat isti akcii kako Bafet. Ova pravilo va`i i pokraj toa {to postoi odredeno vreme me|u datumite koga Bafet ja napravil investicijata i vremeto koga investitorot imitator navodno gi
potpolnuva regulatornite hartii. Studijata od 2008 godina tvrdi deka vo poslednive tri dekadi, kupuvaweto na istite akcii kako Bafet mo`e da donese profit koj e re~isi dvojno pogolem od indeskot na Standard&Poor. Studijata zaklu~uva deka “eden investitor koj gi imitira investiciite napraveni od 1976 do 2006 godina, mo`e statisti~ki i ekonom-
ski da zabele`i zna~ajni pozitivni i nadnormalni dobivki”. Ova se dobri vesti za imitatorite koi sakaat da uspeat, zaseneti od investiciskite odluki na Bafet, pa duri i so zakasnuvawe. I pokraj naodite od istra`uvaweto, deka investitorite mo`e da postignat natprose~en profit dokolku go sledat primerot na Bafet, vo realnosta
Feqton
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka svetot gi sledi naporite i borbata na japonskiot narod so posledicite od nuklearnata katastrofa vo Fuku{ima, “Kapital” pravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.
[TO SE SLU^UVA DENES VO “OZRA^ENITE” OBLASTI? roni~no e deka vo takanare~enata “Teritorija na isklu~uvawe od ^ernobil”, oblasta koja be{e blokirana i vo koja be{e zabraneta ~ove~ka aktivnost se prerodi tokmu diviot svet. Brojni retki vidovi na `ivotni se preselile vo ovaa oblast, a {umata stanala bujna i nedoprena vo otsustvo na lu|eto. Ovaa oblast vo Ukraina e edno od najgolemite pribe`i{ta na divi `ivotni vo Evropa.
I
784.320
Nuklearnata centrala po katastrofata
hektari zemjodelska povr{ina ostana neupotrebliva od ^ernobil
frastruktura kade {to tie bi se smestile, obezbeduvawe na socijalna i zdravstvena za{tita za `rtvite, proverka na `ivotnata sredina, zdravjeto i proizvodstvoto na nezagrozena hrana, sledewe na radijacijata vo zagrozenite oblasti i osloboduvawe od radioaktivniot otpad. Indirektnite zagubi bea povrzani so tro{ocite za izolirawe na zemjodelskite povr{ini i {umi od upotreba i zatvorawe na zemjodelskite i industriskite objekti, a da ne zboruvame i za toa kolku ~inea dopolnitelnite tro{oci za energija, kako rezultat na zagubata na struja vo nuklearnata centrala vo ^ernobil i prekin na programata za nuklearna energija vo Belorusija. Spravuvaweto so posledicite od nesre}ata zna~itelno gi optovari nacionalnite buxeti na ovie zemji. Vo Ukraina, 5-7% od vladinite tro{oci sekoja godina se odvojuvaat za ^ernobil. Vo Belorusija, vladinite tro{oci predvideni za ^ernobil iznesuvaa blizu 22,3% od nacionalniot buxet vo 1991 godina, za duri vo 2002 godina da se smalat na 6,1%. Vkupnata suma pari koi ^ernobil i gi “iscica” na Belorusija vo periodot me|u 1991 i 2003 godina, iznesuvaa pove}e od 13 milijardi amerikanski dolari.
21
Ovoj ogromen tro{ok predizvika nepostojan finansiski tovar, osobeno za Belorusija. Iako intenzivnite kapitalni tro{oci planirani za programata za zgri`uvawe na `rtvite bea namaleni ili celosno prekinati, sepak, visoki sumi se isplatuvaa vo vid na socijalna pomo{ za okolu 7 milioni lu|e vo trite zemji. Poradi ograni~enite resursi, Vladata mora{e da gi racionalizira programite za ^ernobil so cel da obezbedi pofokusirana i pogolema pomo{, osobeno za grupite koi bea izlo`eni na najgolem rizik od zagrozuvawe na zdravjeto ili imaa niski, odnosno nikakvi prihodi. No, ^ernobil ostavi neizbri{ana “damka” i vrz lokalnata ekonomija. Imeno, pove}eto od pogodenite krai{ta bea ruralni. Pred nesre}ata, tamo{nite `iteli `iveele od zemjodelstvo, poseduvale golemi farmi (vo periodot na Sovetskiot Sojuz), preku koi obezbeduvale plata i socijalni pridonesi, kako i pomali parceli, kade {to odgleduvale zemjodelski kulturi nameneti za doma}instvata, no i za lokalna proda`ba. Industrijata vo najgolema mera, ne bila razviena, i bila koncentrirana na proizvodstvo na hrana i proizvodi od drvo,
Memorijalniot spomenik a ovaa biznis-slika ostana nepromeneta i po golemata katastrofa, iako site tri zemji na razli~en na~in go iskoristija nasledstvoto od kolektivnite farmi. Po golemata katastrofa, na ekonomski plan najpogoden be{e zemjodelskiot sektor. Vkupno 784.320 hektari zemjodelska povr{ina ostana neupotrebliva vo trite zemji, a za proizvodstvo na drvo ostanaa samo 694 200 hektari {uma. Ograni~uvaweto na zemjodelskoto proizvodstvo vlijae{e i na pazarot na
prehranbeni i drugi proizvodi od pogodenite oblasti. Proizvodstvoto na “~ista hrana” i ponatamu se odviva{e vo normalen tek vo mnogu oblasti, no samo blagodarenie na prezemenite merki za sanacija, {to podrazbiraa golemi tro{oci za ve{ta~ki |ubriva, aditivi i procesi na specijalna obrabotka na zemjata. Duri i tamu kade {to merkite za sanacija sozdadoa uslovi za bezbedno zemjodelstvo, “damkata” na ^ernobil be{e pri~ina za nekoi
potro{uva~i da gi odbivaat proizvodite od zagadenite podra~ja. Prerabotkata na hranata, koja be{e glavnata potpora na industrijata vo pogolemiot del od regionot, be{e najpogodena od ovoj problem so “brendiraweto”. Prihodite od zemjodelskite aktivnosti, kako i proizvodstvoto se namalija, a i odredeni objekti bea zatvoreni. Vo Belorusija, kade {to del od najobrabotlivoto zemji{te be{e isfrleno od funkcija, vlijanieto od zemjodelstvoto se odrazi na celokupnata ekonomija. “Vladinite politiki koi se odnesuvaat na za{tita na naselenieto od izlo`enosta na radijacija (preku nivno vdomuvawe i limitirawe na zemjodelskoto proizvodstvo) ne samo {to nema da pomognat, tuku i }e imaat negativno vlijanie na ekonomijata vo pogodenite predeli, posebno vrz zemjodelskata ekonomija”, se veli vo izve{tajot na ^ernobil Forumot {to se odr`uva{e od 2003 do 2005 godina. Sepak, mora da ka`eme deka regionot se soo~uva{e so golem ekonomski bunt vo 90-ite godini kako rezultat na faktori koi nemaa nikakva vrska so radijacija. Naru{uvaweto na trgovijata zaedno so kolapsot na Sovetskiot Sojuz, voveduvawe-
to na pazarnite mehanizmi, prolongiranite recesivni trendovi, za na kraj i krizata na rubqata vo Rusija, 1998 godina, pridonese da se namali `ivotniot standard, da se zgolemi stapkata na nevrabotenost i da osamne siroma{tijata. Denes, farmerite vo site tri zemji se me|u najnisko platenite kategorii na vraboteni. A i uslovite za vrabotuvawe nadvor od zemjodelskiot sektor se, isto taka, ograni~eni kako posledica od generi~kite faktori. Brojot na mali i sredni biznisi okolu ^ernobil se namalil pove}e otkolku na koe bilo drugo mesto. Mnogu obu~eni i obrazovani rabotnici, osobeno pomladite, go napu{tija regionot, a delumno i generalnata biznis-sredina gi naru{i uslovite za pretpriemni{tvo. Privatnite investicii kako i da ne postojat. Rezultatot od ovie tendencii e deka pogodenite predeli se soo~ija so pogolem rizik od siroma{tija otkolku na koe bilo drugo mesto vo svetot. (Vo sledniot broj na “Kapital” }e ~itate za katastrofata vo Bopal, Indija, koja do dene{en den podmolno go “ubiva” tamo{noto naselenie, a od druga strana pretstavuva “najcrnata damka” za kompanijata Union Karbid)
ARITE KOPIRAJ]I GO BAFET? mnogu investitori, bez razlika dali stanuva zbor za individualni ili institucionalni, ja nemaat taa finansiskata sposobnost da stavat na kocka opredelena suma pari, potrebna za da se stane sopstvenik na imot kako toj na Bafet, ili barem del od nego. Bez da se prezemaat rizici na raznovidni na~ini, {to pretstavuva taktika na Bafet, i namesto da se “sobiraat tro{kite” od akciite, }e se izgubi kakvo bilo o~ekuvawe za dobivka. Treba da se istakne deka Bafet ne veruva vo “golemata raznovidnost”, ili, pak, vo uspe{nosta na taktikata - celokupniot kapital da se vlo`i na pove}e mesta,
{to mo`e da se poka`e isto tolku {tetno kolku i malkute ponudeni mo`nosti za investirawe. Zgora na toa, strategijata na Bafet ja vklu~uva t.n. Strategija na by-and-hold investirawe. Nekoi od negovite pozicii se otvorija u{te pred nekolku decenii. Na primer, Bafet prv go otkupi Amerikan ekspres vo 1964 godina i prodol`i da go zgolemuva brojot na svoite holdinzi vo godinite {to sledea. Negovite investicii denes imaat nerealizirana dobivka od 4 milijardi dolari. No, ne site investitori bi mo`ele da poseduvaat kompanii vo tolku dolg vremenski period. Toa e taka ili poradi faktot
{to po~nale da investiraat predocna, ili od pri~ina {to rabotat so tolku golema zaguba poradi {to se primoreni da ja zatvorat samata kompanija. Ova vo nikoj slu~aj ne podrazbira deka investitorite-imitatori ne ostvaruvaat, ili ne mo`at da ostvarat profit koga pravat vakvi ili sli~ni investicii kako Voren Bafet, ili ednostavno dokolku gi sledat nekoi od negovite strategii, bez razlika na kotacijata na izbranite akcii. Duri i ako investitorot odbere sosem razli~na strategija, toj ili taa bi mo`ele da izvle~at benefit dokolku se pridr`uvaat kon tehnikite na Bafet, vklu~uvaj}i iscrpna analiza, dobropoz-
natata odluka na Bafet “da investirame vo toa {to ni e poznato”, kako i negova taktika “da se bide pretpazliv koga drugite se al~ni i da se bide al~en koga drugite se pretpazlivi”. Dokolku ja posetite internet-stranicata Amazon.com i vpi{ete Warren Buffet, }e se pojavat bezmalku 50 knigi ~ij avtor e Bafet, ili, pak, nekoi koi go sodr`at negovoto ime vo naslovot. Vo ovie statii se analizira negovata strategija, navikite na investitorite, a dostapni se i citati za snaodlivosta i mudrosta. Bafet i negovite tehniki za investirawe se postojano vo fokus, se prou~uvaat, se ocenuvaat, vrednuvaat i, normalno, se kopiraat.
Edna studija od 2008 godina tvrdi deka vo poslednive tri dekadi, kupuvaweto na istite akcii kako Bafet mo`e da donese profit koj e re~isi dvojno pogolem od rastot na indeksot na Standard&Poors
FunBusiness
22
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
FUDBALSKITE KLUBOVI BARSELONA I REAL MADRID NAJDOBRO PLA]AAT
GOLGETERSKI DOSTIGNUVAWA ZA MILIONSKI OSTVARUVAWA SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk
panskite fudbalski klubovi Barselona i Real Madrid se proglaseni za klubovi koi najmnogu gi pla}aat svoite igra~i ili vo prosek okolu sedum milioni dolari godi{no. Ovie dva tima standardno se nao|aat me|u prvite top tri najbogati fudbalski klubovi vo svetot, no ovojpat go prezedoa prvoto mesto na bejzbol
[
LAJONEL MESI, najdobro platen fudbaler na svetot
Barselona r i Real Madrid r izbija j na prvoto r i vtoroto r mesto na spisokot so sportski timovi koi najdobro gi pla}aat svoite igra~i. Fudbalerite na Barsa vo edna sezona zarabotuvaat do osum, a na Real 7,5 milioni dolari. Fudbalskite kubovi godinava zabele`uvaat zna~itelen napredok ne samo so honorarite na nivnite igra~i, tuku i so nivnite zarabotki
klubot Wujork Jenkis na globalnata lista so klubovi koi najdobro pla}aat, spu{taj}i go duri na tretata pozicija. Barselona go dobi prvoto, a Real Madrid vtoroto mesto. Vo prosek, fudbalerite na Barselona minatata sezona zarabotile okolu osum milioni dolari, dodeka fudbalerite na Real samo polovina milion pomalku ili okolu 7,5 milioni dolari. Kolku za sporedba, igra~ite na Jenkis, koi dosega bea na prvoto mesto, zarabotuvaat do 7sedum milioni dolari od sezona, pa ottuka e jasno zo{to ovoj tim padna na tretata pozicija. Najdobro platen fudbaler na Barselona e Lajonel Mesi, koj voedno e i najdobro platen fudbaler na svetot. Samo od timot Mesi dobiva po 15 milioni dolari, dodeka negovite vkupni prihodi od sponzorite i ostanatite privatni zdelki iznesuvaat i pove}e od 45 milioni dolari godi{no. Po
Mesi najdobro platen e negoviot kolega od Real Madrid, Ronaldo, koj zarabotuva 18,5 milioni dolari po sezona. Vkupnite primawa na Ronaldo na godi{no nivo iznesuvat okolu 40 milioni dolari godi{no. Godinava fudbalskite klubovi zabele`aa porast ne samo vo odnos na honorarite na nivnite igra~i, tuku i so nivnata zarabotka. Tie se iska~ija na svetskata lista so timovite koi najmnogu gi pla}aat svoite igra~i. Dominiraat ne samo prvoto i na vtoroto, tuku i na {estata pozicija, kade {to se nao|aat igra~ite na angliskiot klub ^elzi. Me|u prvite 30 na spisokot se nao|aat i klubovite Man~ester Junajted, Liverpul i Arsenal, so {to Premier ligata stana prvenstvo koe najmnogu gi pla}a igra~ite. Dodeka analiti~arite presmetuvaat koj najdobro pla}a, ve~nite rivali Barselona i Real Madrid se podgotvuvaat
za Ligata na {ampionite. Otkako po 18 godini Real Madrid go osvoi Kralskiot kup, trenerot na Real, Muriwo, u{te pove}e ja podgrea atmosferata so najavata deka negoviot tim planira da go povtori triumfot so natprevarite od L[ koi sleduvaat.
RONALDO, najdobro platen fudbaler na Real Madrid
TEHNOLOGIJA
IPHONE SO ZGOLEMENI KVARTALNI PRIHODI
Dobivkata na Epl vo tekovniot kvartal se zgolemila za 95% ili {est milijardi dolari, dodeka, pak, prihodite se zgolemile za 83% ili 27 milijardi dolari vo sporedba so minatata godina ADRIJANA ATANASOVA
atanasova@kapital.com.mk
ompanijata Epl zabele`ala zgolemuvawe na nejzinata dobivka vo posledniot kvartal za 95%, odnosno {est milijardi dolari i zgolemuvawe na prihodite za 83% ili 27 milijardi dolari vo sporedba so istiot kvartal minatata godina. Proda`bata na iPad tabletite, pak, se dvi`i okolu 4,7 milioni, po golemata bo`i}na pobaruva~ka. Promeni vo pobaruva~kata se zabele`uvaat od kvartal vo kvartal. Na primer, vo poslednite tri meseci od 2010 godina bile prodadeni 16,2 milioni modeli.
K
Sepak, brojot na prodadenite iPhone telefoni e 18,6 milioni, {to e dvojno pove}e od minatata godina, koga bile prodadeni samo 8,75 milioni. Promenite vo rasteweto se golema i se o~ekuva u{te pove}e da rastat. “Cunamito vo Japonija }e se odrazi na prihodite, a mo`ebi i }e gi namali za 200 milioni dolari vo tekovniot kvartal”, veli Tim Kuk, glavniot operativen direktor na Epl, koj momentalno go zamenuva glavniot izvr{en direktor, Stiv Xobs. Kuk ne o~ekuva nekoi posebni negativni efekti, iako situacijata e mnogu nepredvidliva. [to se odnesuva na momentalnata pobaruva~ka na iPad, ja ocenuva kako “zaprepastuva~ka”, bidej}i interesot
e ogromen, a modelot e rasprodaden. Ranlivosta na kompanijata, kako i o~ekuvawata na javnosta deka }e nastanat nekoi promeni kaj iPad na po~etokot na godinata rezultirale so nestabilni i promenlivi prihodi vo sporedba so kvartalot koj go pokril minatiot bo`i}en period. Me|utoa, Piter Openhjamer, glavniot finansiski direktor, tvrdi deka so lansiraweto na iPad 2 vo mart bilo zabele`ano golemo pobaruvawe u{te vo po~etokot. Tie bile iznenadeni od dinamikata so koja bil rasprodaden iPad 2. Proizvodite na Epl donekade i bile zagrozeni poradi slobodnoto koristewe na besplatniot operativen sistem na Gugl, Android.
FunBusiness
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
23
NOVOTO “PE@O 508” I NA MAKEDONSKIOT PAZAR
AVTOMOBIL ZA VISOKATA KLASA, NO I SEMEJNITE LU\E IVA BAL^EVA
Noviot
lavnite distributeri na avtomobilite Pe`o vo Makedonija, Euroimpeks, go promoviraa najnoviot model “pe`o 508”, koj blesna vo siot svoj sjaj i elegancija vo hotelot Aleksandar Palas. Noviot model, “pe`o 508”, be{e pretstaven kako preplet na minatoto i idninata, spoj od kvalitet i elegancija, vo karavan i sedan verzija. Promocijata na noviot avtomobil be{e vistinska zabava za prisutnite i pretstavnicite na biznis-elitata. Od Pe`o se zadovolni od noviot model, kako i od prifatenosta od mediumite i klientite koi imale mo`nost da go vidat. Sored niv, ovoj proizvod kako i sekoj drug od nivniot brend, gi ima site karakteristiki i potrebni elementi za da go napravat Pe`o pobednik. Za noviot “508” velat deka go prona{le vistinskiot izgled so inovativniot dizajn i vrvnata
G
model na avtomobilskiot brend Pe`o, “pe`o 508”, evropskiot pobednik vo svojata klasa, dostapen i na makedonskiot pazar. Noviot model e spoj na mo} nite 407 i 607, avtomobil za biznis-klasata, no i semejnite lu|e
oprema, vodej}i se po edinstvenata cel - sekoj moment pominat vo ovoj avtomobil da bide zapameten. Modelot “pe`o 508” raspolaga so najsovremena oprema i najnova tehnologija, sofisticiran izgled, elegancija, prakti~nost i zgolemena efikasnost, odnosno, ve}e doka`anite kvaliteti na ovoj brend. “Vo naredniot period }e se fokusirame na tri elementi: ekspertiza, emocii i stil. Ova e vistinsko vreme kade {to mo`am da ka`am deka ~ekorime po vistinskiot pat kon idninata. Siguren sum deka noviot model “pe`o 508” }e donese u{te pogolem kvalitet vo svojot segment i deka }e bideme najdobri, kako i dosega.
Znam deka “508” }e napravi bum na pazarot”, veli Daniel Voinovski, generalniot direktor na Euroimpeks. Inaku, noviot model go nosi brojot 508 kako spoj na dvete klasi 407 i 607. Istovremeno e avtomobil za biznis-elitata i za semejnite lu|e. Minatata godina be{e jubilejna za Euroimpeks, koi ja proslavija 20-godi{ninata od nivnoto postoewe, no i za brendot Pe`o, koi obele`aa 200 godini od dominacija na pazarot. Qubitelite na ovoj brend avtomobili ja imaat mo`nosta da se zapoznaat so najnovite modeli na Pe`o, koi ovojpat na makedonskiot pazar go ponudija evropskiot pobednik vo svojata klasa.
K O M E R C I J A L E N
O G L A S
WWW.KAPITAL.MK SÈ NA EDNO MESTO...
K O M E R C I J A L E N
O G L A S
K O M E R C I J A L E N
O G L A S
DANIEL VOINOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA EUROIMPEKS “Vo naredniot period }e se fokusirame na tri elementi: ekspertiza, emocii i stil. Ova e vistinsko vreme kade {to mo`am da ka`am deka ~ekorime po vistinskiot pat kon idninata. Siguren sum deka noviot model “pe`o 508” }e donese u{te pogolem kvalitet vo svojot segment i deka }e bideme najdobri, kako i dosega. Znam deka modelot “508” }e napravi bum na pazarot.”
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
24 Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki
Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus
Kako da gi vodi{ svoite proekti vo vistinska nasoka 26.04 - 27.04.11 Embra Corporation
Kako da se za{titi{ sebesi i kolegite 26.04 - 27.04.11 Embra Corporation
Finansii za nefinansiski specijalisti 27.04.2011 Clear View
Oglasi / Tenderi KO M E R C I J A L E N O G L A S
KAPITAL TENDERI Se prifa}a baraweto na akcioneri na MAKEDONIJAPROEKT AD Skopje koi zaedno poseduvaat najmalku 5% od vkupniot broj na akcii so pravo na glas, br.02-664/1 od 18.04.2011 godina, za vklu~uvawe na nova to~ka na dnevniot red na Godi{noto sobranie na akcioneri zaka`ano za den 03.05.2011 godina i toa: - Izve{taj i diskusija za uslovite pod koi kapitalot vo vid na nedvi`en imot na MAKEDONIJAPROEKT AD Skopje e ottu|en i koi se pridobivkite na malcinskite akcioneri po toj osnov. ODBOR NA DIREKTORI
PRETPLATETE SE NA
Developing and using a customer database to successfully manage, acquire and retain customers 27.04 - 28.04.11 M6 Edukativen Centar
Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk
Podgotvuvawe na tenderska dokumentacija i kriteriumi za dodeluvawe dogovor za javna nabavka 27.04.2011 KDS
WWW.KAPITAL.MK
Re{enie za va{ata finansiska idnina - Kako do sopstven dom? 28.04.2011 Sinergija Plus
Obuka za aplikacija na EU fondovi 28.04 - 29.04.11 Clear View
Finansisko smetkovodstvo 28.04.11 KDS
Podobrete go Va{iot biznis preku socijalnite mediumi 28.04.2011 PSM Fondacija
Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP
Merchandising 29.04 - 30.04.11 Triple S Learning
Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Struga PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na tehni~ka dokumentacija za pati{ta i ulici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=cb01d550-f8c8-4a7b-b09bad1c6478858f&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Prehranbeni produkti i pijaloci, spored Specifikacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7c648ec6-aa2a-4533-b195-5c9cf4be839d&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Ulici i Pati{ta - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Potro{en materijal za vertikalna i horizontalna signalizacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=561bc799-7483-4130-909faspx?E a383f2c0569f&Level=2 a383f2c
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Ovlastena firma za merewe na po~va, vozduh, voda i bu~ava, za potrebite na Op{tina Karpo{ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-
mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f43649dc-4197-496f-b986e668a7a58adf&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: MJP Proakva PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Polietilenski cevki za distribucija na voda za piewe (PE 100,PN 10); Polietilenski cevki Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7b5ca727-3d85-44e8-99e4-5f06681a31e3&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na lekovi po specifikacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=aad6aecc-6f8c-4710-9947085356f19c14&Level=2
Obuki / Menaxment / EU
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.
KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:
centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk
25
26
Obuki / Finansii i smetkovodstvo
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje
tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk
Rabota / Marketing / IT
KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
27
SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:
OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA
SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA
Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.
LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk
Izbor na aktuelni oglasi JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Ve~er Objaveno: 14.04.2011 Fond za Zdravstveno Osiguruvawe na Makedonija raspi{uva povtoren oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na 4 KONTROLORI vo podra~ni slu`bi Del~evo, Ki~evo, Gevgelija, Strumica. Dokumentite na kandidatite koi aplicirale na oglasot objaven na 02.03.2011 i 26.03.2011 } e bidat zemeni vo predvid. Rokot za priem na aplikacii e 15 rabotni dena od objavuvawe na oglasot. Zainteresiranite da apliciraat na adresa ul. Makedonija, bb – Skopje, do Arhiva. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 14.04.2011 godina.
EKONOMIST Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.04.2011 PEKABESKO AD objavuva oglas za vrabotuvawe na: 2. REFERENT ZA PLA]AWE I NAPLATA NA POBARUVAWA. Potrebni uslovi: - VSS – Ekonomski fakultet – otsek smetkovodstvo, revizija ili finansiski menaxment, - So i bez rabotno iskustvo, - Odli~ni kompjuterski ve{tini (MS Office, Internet, Windows), - Poznavawe na angliski jazik se smeta za prednost, - Voza~ka dozvola B- kategorija. Ispratete va{e CV na e-mail: pravna@pekabesko. com.mk najdocna do 28.04.2011 godina. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 16.04.2011 godina.
MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.04.2011 VIP OPERATOR objavuva oglas za MENAXER ZA PRODUKT MARKETING – SEGMENT ZA DELOVNI KORISNICI. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomski fakultet – smer marketing ili diploma od tehni~kite fakulteti – IT, - Najmalku 3 godini rabotno iskustvo vo produkt marketing ili proekten menaxment, po mo`nost vo telekomunikaciskata ili IT industrijata, - Napredno poznavawe na Excel, - Odli~no poznavawe na deloven angliski, Ako imate hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabotite vo oblastite navedeni pogore, ispratete motivaciono pismo i kusa biografija na ang-
liski jazik so naznaka: Produkt menaxer- delovni korisnici na slednata adresa: Vip Operator dooel Skopje, ul. Vasil Axilarski, bb, 8 kat, 1000 Skopje, e-mail: HR@vipoperator.mk. Rok za dostavuvawe na aplikacii e 30.04.2011 godina KREATIVA DIZAJN Izvor: Vreme Objaveno: 15.04.2011 Evgenium Solutions objavuva oglas za 1 GRAFI^KI DIZAJNER. Potrebni kvalifikacii: - Dobro poznavawe na Adobe Indesign, Adobe Photoshop i Adobe Illustrator, - Komunikaciski sposobnosti, - Sposobnost za timska rabota. Prednost }e imaat kandidati koi imaat: - Poznavawe od digitalna fotografija i nejzina obrabotka
(svetlina, kontrast, koloritnost), - Iskustvo vo podgotovka na materijali za pe~atewe. Samo kandidatite koi gi poseduvaat gorenavedenite kvalifikacii da ispratat CV na e-mail: contact@ evgenium.com. INFORMATIKA Izvor: Vest Objaveno: 13.04.2011 Pauer Sport Sistem Doo Skopje ima potreba od INFORMATI^AR so poznavawe na hardver i softver. Prednost }e imaat kandidati so referentna lista na softverski aplikacii i rabotno iskustvo od min. 2 godini. Telefon za kontakt: 078/ 255- 471, 5512-693, e-mail: contact@pss. com.mk
OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom
KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S