276-27.04.2011 by Kapital Media Group

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 27 APRIL 2011

ISELENI^KI XUBOKS!

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MAJA BAJALSKA -GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

DVI@EWE NA MBI 10 EDNA GODINA NANAZAD 3.050,00

2.850,00 2.650,00

Moè li sostojbite na Makedonskata berza da stanat polo{i od toa {to momentalno se? Vo uslovi koga dnevniot berzanski promet e tolku nizok {to trguvaweto àrgonski kaàno moè da se opi{e kako prefrlawe “od {uplivo vo prazno”, vlijanieto na pretstojnite parlamentarni izbori vrz trguvaweto na Berzata moè da bide samo negativno, velat berzanskite analiti~ari. Spored niv, investitorite ne o~ekuvaat radikalni ekonomski promeni vo op{testvoto, bez razlika na toa koja politi~ka garnitura }e dojde na vlast, pa zatoa toa {to izborite moè da go predizvikaat se samo kratkotrajni padovi na indeksite, posebno ako ima izborni incidenti. “Iako izbornite programi

2.250,00

2.050,00

s$ u{te ne sme gi videle, mislam deka investitorite ne o~ekuvaat seriozni promeni na vkupniot ekonomski ambient. A tokmu tie o~ekuvawa gi dviàt investitorite - o~ekuvawata za rast na BDP, podobrenoto rabotewe na kompaniite. No, za razlika od stranskite pazari, na primer, vo SAD kade {to dvata politi~ki bloka imaat sprotivstaveni ekonomski programi, kaj nas i dvete opcii se zalagaat za privlekuvawe stranski investicii i za podobruvawe na biznis-klimata. Zatoa, ne o~ekuvam promeni vo raspoloènieto na investitorite”, veli Goran Markovski, direktor na dru{tvoto KB publikum invest. Spored nego, ako za vreme na izborniot proces se slu~at odredeni nepravilnosti ili izborni incidenti, toa na kratok rok moè da vlijae negativno, bidej}i takvi nas-

19.04.2011

06.04.2011

15.03.2011

25.03.2011

24.02.2011

31.01.2011

14.02.2011

17.01.2011

24.01.2011

17.01.2011

18.11.2010

22.12.2010

18.10.2010

30.08.2010

30.09.2010

12.08.2010

20.08.2010

13.07.2010

03.08.2010

1.850,00 21.06.2010

2.450,00

01.07.2010

Kako da ne moè{e navreme da im tekne da gi proverat zakonite vo ovie dve dràvi! Pa sega baraat Dràvnata izborna komisija da im pomaga, od kade {to kulturno si ja trgaat odgovornosta nastrana, oti MNR e zadolèna za ova da go obezbedi! Ne moèle vo Grcija da go sprovedat javniot povik zaradi sporot za imeto! A vo Kina? I tamu spor za imeto imame? Pa {to ne ~ekavme sporot da go re{ime pa da organizirame glasawe na isselenicite? I u{te kolku vakvi problemi }e se javat do kraj? Sramota! S$ da se pravelo bez plan, neorganizirano, stihijno, vo borba za pust rejting i partiski i li~ni interesi! Go videla àbata kowot, pa ja krenala nogata! A dràva ti se bruka! Mnogumina ja otvoraat dilemata dali ovoj haos go sozdadoa od {to se nesposobni i neprofesionalni, izgubeni vo dnevnite politiki ili, pak, moèbi e svesno kreiran! Vo golema gu`va polesno }e se pravdaat izborni neregularnosti... A ako imate kombinacija od nesposbni so takvi so svesni nameri, ishodot na 4. juni }e bide porazitelen!

NI IZBORITE VA@NI ZA B

17.05.2010

sinadinovska@kapital.com.mk sinadi sin adinov adi novska nov ska@ka ska @ pit @ka p al al.com al. com.mk mk

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

10.06.2010

KATERINA SINADINOVSKA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

ljadi evra }e ~ini izgradbata na noviot park so plo{tad vo skopskata op{tina Aerodrom. Kamen-temelnikot be{e v~era postaven na agolot me|u bulevarite Jane Sandanski i Srbija, a zaedni~koto ime i na parkot i plo{tadot e Jane Sandanski. Osven plo{tad, parkot }e ima i pe{a~ki pateki, kulturni i multimedijalni komponenti, ezerca so fontani i vodopad. Parkot }e se prostira na okolu 4.000 metri kvadratni, a negovata izgradba se o~ekuva da zavr{i kon krajot na letoto. Izgradbata e finansirana so pari na op{tinata Aerodrom, no i so donacija od op{tina Prilep.

MO@E LI DA BIDE POLO[O NA MAKEDONSKATA A

18.03.2010

Somneìte deka Makedonija nema kapacitet da organizira izbori vo dijasporata se javija so samoto spomenuvawe na ovaa ideja. Mo`nostite za falsifikati se nayrea otkako do posledno ne se znae{e kako i koj }e glasa, pa kako }e se transportira izbira~kiot materijal, pa kako }e se tera kamapawata, po koi zakoni, po kakvi pravila. Makedonija pameti, i toa ne tolku odamna, nefer i nedemokratski, a bogami i nasilni izbori doma, pa navistina e nejasno zo{to rizikuvavme sega, vaka polupodgotveni ili nepodgotveni, da se zafa}ame so olku golem potfat. Izborite nadvor moàt da bidat i toa kako crna damka na celiot proces! A taa damka nema da ~ini samo 780.000 evra za izbira~ki odbori vo stranstvo ili 360.000 evra za transport i vizi ili 300.000 evra, kolku {to }e n$ “olesni” reklamata na izborite na pette kontinenti! Cenata }e bide povisoka! Drugo pra{awe e od kade ni e nam nu`nosta za plus trojca pratenici? Kako na{ive da ne ni se dovolni so krajno neseriozniot odnos {to go manifestiraat kon zakonodavniot dom i rabotata {to ja vr{at, so praznite govori, niskoto nivo na debata i politi~ka nekultura!? Ili moèbi ovie dojdencive }e vnesat nekoj nov demokratski duh i sveìna? Pa }e razmisluvaat so svoja glava i }e gi branat so site sili interesite na svoite izbira~i od jabana namesto par-

447

07.05.2010

tiskite? Revnosno }e gi ~itaat zakonite za koi }e stisnat kop~e, redovno }e se pojavuvaat na rabotno mesto, a raspravite }e gi vodat so argumenti namesto so nedoli~ni “epiteti”? A mora taka da bide koga ve}e vrednosta na trojcata im e okolu 100.000 evra godi{no! Za tie pari }e treba da ispora~aat stranska demokratija! I da se izborat za site barawa na svoite izbira~i! Koi, vsu{nost, zasega i nemaat barawa! Oti tie, vsu{nost, i ne baraa svoi pratenici! Ama ova kaj nas nikoj ne go spomenuva. Na{ata dijaspora nikoga{ ne pobara svoi pratenici. Lu|eto samo baraa pravo na glas, dràvata da go po~ituva Ustavot i da ovozmoì glasawe na celata teritorija na Republika Makedonija, a taa teritorija, sekako, gi vklu~uva i diplomatsko-konzularnite prestavni{tva. Ama da glasaat za postoe~kite doma{ni listi! I da u~estvuvaat vo izborot na 120-te postoe~ki pratenici! Koga dijasporata pobarala trojca novi za Vladata da potr~a toa patriotski da go ispora~a? Ottuka, tezata deka so ova se zadovoluvaat barawata na iselenicite, koi insistiraat da imaat svoi narodni izbranici vo tatkovinata, e laga! No, sega pri~inite poradi koi Gruevski, poddràn od SDSM (!), se re{i da go nadgraduva i pro{iruva prateni~kiot sostav se najmalku va`ni! Na~inot na koj toa se pravi iritira i otvora milion dilemi! Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti se vo panika otkako sfatija deka ne moàt da sprovedat javen povik do iselenicite na makedonski jazik vo Grcija i vo Kina. Doprva sfatija!

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

tani go zgolemuvaat rizikot na Berzata. Markovski objasnuva i deka vo period na izbori na stranskite pazari na kapital, iako s$ se bazira na zbir na politi~ki planovi, trguvaweto moè da go razdviàt najavi za dano~ni olesnuvawa na investiciite. No, na makedonskiot pazar direktnite vloùvawa vo akcii ne se mnogu dano~no optovareni. “Vo SAD kapitalnata dobivka se odano~uva so 30%. Vo Makedonija personalniot danok e 10%, a koga }e se presmeta i dano~noto osloboduvawe od 30%, odnosno se zeme dano~nata osnova od 70%, izleguva deka efektivnata dano~na stapka za kapitalna dobivka e 7%”, objasnuva Markovski. Spored nego, najmnogu {to vo ovoj del moè da se napravi za stimulirawe na investitorite, e ako povtorno se

Navigator

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

LIDERI

VLADIMIR BAH^OVANOVSKI

akedonija kone~no dobi sportska arena kakva {to e potrebna za afirmacija i razvoj na makedonskiot sport

NE IM BE[E DENOT

ANDREAS GROS

MIHAJLO MANEVSKI

den kup nedoslednosti i propusti izlegoa vo Izborniot zakonik, predlo`en od Ministerstvoto za pravda, koi te{ko }e mo`e da se re{at vo o~i na izborite

vajcarskiot pratenik ne E Ш se otka`uva od bitkata da doka`e deka avionskata nesre}a vo koja zagina pretsedatelot Trajkovski e daleku od prirodna nesre}a

STIV XOBS

evolucionerniot rast na telekomunikaciskiot gigant Epl dobi poinakva dimenzija po skandalot so nedozvoleno sledewe na korisnicite na negovite proizvodi

A BERZA?

E VEЌE NE SE BERZATA! vovede dano~no osloboduvawe za investicii na Berzata, na odreden vremenski period, kakvo {to ve}e postoe{e do 2006 godina. Vo dru{tvoto Ilirika fund menaxment, pak, smetaat deka izbornite procesi vo Makedonija voop{to ne vlijaat na trguvaweto Berzata, za razlika od razvienite pazari na kapital. Tamu napravile statisti~ko istraùvawe za vlijanieto na dosega{nite izborni procesi vrz dvièweto na MBI-10. Zemeni se lokalnite izbori vo 2005 godina, parlamentarnite izbori vo 2006 i 2008 godina i pretsedatelskite i lokalnite izbori vo 2009 godina, pri po~etna vrednost na indeksot od 1.000 indeksni poeni i 150 trgovski denovi. Koristele t.n. statisti~ki ttest za istraùvaweto, pri {to napravile sporedba na prose~nite vrednosti na prinosite na MBI-10 vo period od eden, dva i tri meseci pred i po odrùvaweto na izborniot proces. “Istraùvaweto so 95% sigurnost pokaà deka prviot, vtoriot i tretiot mesec pred i po izborite nemaat vlijanie vrz dvièweto na MBI-10. No, zatoa vrz trguvaweto vlijaat drugi faktori od op{tata politi~ka situacija vo dràvata”, veli Aleksandar Manev, direktor na Ilirika. Krste [ajnoski, univerzitetski profesor, veli deka po definicija koga ima izbori, bidej} i tie nosat nesigurnost, kapitalot sekoga{ stagnira. Spored nego, vo takvi periodi investiciite te{ko se realiziraat vo realniot sektor, a takvata stagnacija, sekako, se prenesuva i na finansiskite pazari, koi se naj~uvstvitelni. “Iako izborite sekoga{ nosat nesigurnost, mislam deka nema da ima zna~ajni pomestuvawa na pazarot zatoa {to toj i taka e nelikviden i neatraktiven. Od edna strana akciite se potceneti, no od druga strana Berzata ne e interesna, zatoa {to ne e likvidna”, veli [ajnoski. Analiti~arite duri o~ekuvaat vo sledniot period cenite i prometot na Berzata da se namaluvaat zatoa {to pomina euforijata od najavite za podelba na dividendi. Nov pottik na pazarot se o~ekuva

Vo uslovi koga dnevniot berzanski promet e tolku nizok {to trguvaweto àrgonski kaàno moè da se opi{e kako prefrlawe “od {uplivo vo prazno”, parlamentarnite izbori moè da predizvikaat samo kratkotrajni padovi na cenite i na trguvaweto na Makedonskata berza, posebno ako ima izborni incidenti da dadat polugodi{nite finansiski izve{tai, koi ako se podobreni }e predizvikaat optimizam kaj investitorite.

S$ dodeka na Makedonskata berza ne se pojavat novi emisii na akcii, kotacii, finansiski instrumenti, ne se vovede instrumentot t.n. market mejkeri i ne po~nat pogolemi prezemawa, likvidnosta nema da se zgolemi.

Analiti~arite smetaat deka za da se zajakne trguvaweto, prvo treba da za`ivee primarniot pazar na Berzata, a potoa novite proizvodi da se pu{tat na sekundarniot pazar. Spored niv, doma{nite vlo`uva~i na Berzata ne treba da o~ekuvaat

vo sledniot period pazarot da go razdviì stranski kapital vnesen od slovene~kite i hrvatskite investitori, kako {to be{e vo 2007 godina. Prvo, poradi toa {to i ovie pazari, osobeno slovene~kiot, momentalno go doìvuva svoeto “dno”. A potoa i poradi toa {to vo celiot region momentalno ima pointeresni slu~uvawa od trguvaweto na Makedonskata berza. “Vo Slovenija e aktuelno prezemaweto na Merkator i kako rezultat na toa najgolem del od regionalnite fondovi posledniov mesec se naso~eni na Qubqanskata berza”, veli Ivica Karapetrov, direktor na privatniot fond SEE invest. Ako se analiziraat statisti~kite podatoci za trguvaweto na Makedonskata berza izminatata godina, }e se vidi deka dnevnite prometi koi vo prosek se dviàt od 200

do 300 iljadi evra se mnogu mali za da moè da se o~ekuva seriozno razdviùvawe. Faktot deka sedumte otvoreni investiciski fonda raspolagaat so samo 3,5 milioni evra, koi, pak, ne se site investirani na Makedonskata berza, pokaùva vo kakov o~aj e makedonskata investitorska javnost. Za sporedba, vo 2007 godina za vreme na berzanskiot bum, dnevno na Berzata se vrtea i po pet milioni evra. Problem e i toa {to potencijalot na penziskite fondovi, koi raspolagaat so pove}e od 200 milioni evra kapital, ne e dovolno iskoristen.

ALEKSANDAR MANEV ILIRIKA FUND MENAXMENT “Ako se zemat lokalnite izbori vo 2005 godina, parlamentarnite vo 2006 i 2008 godina i pretsedatelskite i lokalnite vo 2009 godina, pri po~etna vrednost na indeksot od 1.000 indeksni poeni i 150 trgovski denovi, istraùvaweto so 95% sigurnost pokaà deka prviot, vtoriot i tretiot mesec pred i po izborite nemaat vlijanie vrz dvièweto na MBI-10. No, zatoa vrz trguvaweto vlijaat drugi faktori od op{tata politi~ka situacija vo dràvata.”

GORAN MAROVKI KB PUBLIKUM INVEST “Iako izbornite programi s$ u{te ne sme gi videle, mislam deka investitorite ne o~ekuvaat seriozni promeni na vkupniot ekonomski ambient. A tokmu tie o~ekuvawa gi dvi`at investitorite - o~ekuvawata za rast na BDP, podobrenoto rabotewe na kompaniite. No, za razlika od stranskite pazari, na primer, vo SAD kade {to dvata politi~ki bloka imaat sprotivstaveni ekonomski programi, kaj nas i dvete opcii se zalagaat za privlekuvawe stranski investicii i za podobruvawe na biznis-klimata. Zatoa, ne o~ekuvam promeni vo raspolo`enieto na investitorite.”

POBEDNIK

NOV PROEKT

So najnoviot tvinig proekt, vreden 1,3 milioni evra, holandskata ambasada i nejziniot prviot ~ovek, ambasadorkata Simone Filipini, u{te edena{ na delo ja potvrdi svojata maksimalna zalo`ba i posvetenost na reformite vva`ni za zemjata. Holandskata ambasada u{te H eedna{ se potvrdi kako eden ood najgolemite donatori vvo Makedonija i pottiknuvva~ na reformi, klu~ni za ppribli`uvawe na zemjata kon EEvropskata unija. TTvining proektot so Hollandija za zajaknuvawe na vvnatre{nata finansiska konttrola i finansiska revizija }}e se realizira vo narednite 224 meseci, a krajnata cel e da zajaknat kapacitetite nna dr`avnite institucii zza vnatre{na finansiska kontrola i finansiska re-

SIMONE FILIPINI vizija. Spored ambasadorkata na Holandija vo zemjava, Simone Filipini, proektot }e pridonese za zgolemuvawe na doverbata vo instituciite na patot na zemjata kon EU i }e pridonese za podobra naplata na danocite. Ovoj koncept ima za cel da ja spre~i korupcijata i da ja zgolemi transparentnosta, re~e Filipini i u{te edna{ ja potencira{e va`nosta na reformite i ulogata na Vladata vo efikasno sproveduvawe na reformite. Proektot }e se odviva vo pove}e od 70 dr`avni institucii i na centralno i na lokalno nivo vo zemjava.

GUBITNIK PRO[ETKA PO SVETOT DODEKA MU GORI POD NOZE

Predizbornata v`e{tena atmosfera go “pregore” kompasot na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski. Koga vo zemjava pod noze gori za na~inot na koj }e se organizira glasaweto na dijasporata, koe najmnogu zavisi od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, {efot na diplomatijata,kako da bega od odgovornasta, pa zamina vo oficijalna poseta na Japonija vo potraga za direktni investicii. Od Japonija, pak, Milo{oski direktno }e se upati za SAD, na sredba so Ban Ki-mun, kade {to vo vreme na predizborie }e sobira politi~ki poeni za sporot za imeto, iako kako bel den e jasno deka vo vreme na izbori procesot na re{avawe na sporot za imeto e vo faza

ANTONIO O MIL M MILO[OSKI ILO[OSKI stend baj. Taka, namesto vistinsko anga`irawe i organizirawe na dijasporata, koja za prv pat se vklu~uva vo glasaweto, glasaweto na na{ite vo stranstvo se pretvori vo `e{ka topka koja sega si ja prefrlaat DIK i MNR, a nikoj ne saka da ja prezeme odgovornosta za istata, bidej}i jasno e deka glasaweto na dijasporata pove}e }e napravi “zabuna” vo izborite otkolku {to }e pridonese za pobedata na koja bilo partija.

MISLA NA DENOT KREATIVNIOT UM NE MORA DA JA IMA CELATA PALETA DOVOLNO E EDNO DEL^E I TOJ MO@E DA JA PREDVIDI CELATA SLIKA, OD PO^ETOK DO KRAJ

ROBERT H. DENARD

AMERIKANSKI ELEKTROIN@ENER I PRONAO\A^ NA DRAM

Navigator

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

SE NAVESTUVAAT NOVI RUDARSKI OKNA PO IZBORITE

PRILEP I KAVADARCI LE@AT NA NIKEL I @ELEZO?! Novite rudni nao|ali{ta vo Makedonija }e ostanat neistraèni do izborite zatoa {to Vladata ne moè da donese odluka koja kompanija detalno }e gi istraùva ovie lokacii KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ali }e se otvorat ~etiri novi rudarski okna vo okolinata na Prilep, Ki~evo i Kavadraci treba da pokaàt detalnite geolo{ki istraùvawa na nekolku zainteresiranite investitori, koi s$ u{te se krijat od javnosta. Bidej}i Vladata na Nikola Gruevski, predizborno ne smee da sklu~uva nikakvi dogovori, i idninata na ovie potencijalni rudni nao|ali{ta se odloùva za po izborite. Prvi~nite informacii na geolozite vo zemjava se deka kaj lokalitetite Rakle i Crna Tumba vo okolinata na Prilep najverojatno ima golemi nao|ali{ta na nikel i èlezo. Kaj lokalitetot Arni~ko, pak, vo blizina na Kavadraci, geolozite navestuvaat deka dlaboko pod zemjata ima rezervi na hrom. Vo lokalitetot Strelci vo Oslomej, pak, geolozite procenuvaat deka mioè da se iskopa molibden i drugi metali. Iako vo Ministerstvoto za ekonomija znaat koi doma{ni i stran-

ski kompanii sakaat da ja dobijat koncesijata za detalni geolo{ki istraùvawa na ovie lokaliteti, s$ u{te e neizvesno koi i koga ovie potencijalni rudnici }e po~nat da se istraùvaat. Analizite na koncesionerite treba da pokaàt dali }e se otvorat novi rudnici za èlezo, nikel i molibden vo zemjava. Otvoraweto na novi rudarski okna go posakuvat i makedonskite kompanii koi ja prerabotuvaat ovaa ruda i Vladata, bidej}i toa }e zna~i rast na makedonskata ekonomija, otvorawe novi rabotni mesta, kako i poevtina doma{na ruda. Mo`noto otvorawe na rudnici vo Prilepsko e osobeno pozitivno ako se zeme predvid faktot deka tokmu kavadare~ki Feni prerabotuva feronikel. “Makedonija ima dobar potencijal i za istraùvawe i za eksploatacija na metalnite mineralni surovini. Postojano ima stranski kompanii, dokaàni vo istraùvaweto na mineralnite surovini, koi sakaat detalno da gi istraùvaat potencijalite na zemjava. Koga e rudarstvoto vo pra{awe, Makedonija ima potencijali koi doprva

treba da se istraùvat”, veli Ejup Qatifi, rakovoditel na sektorot za mineralni surovini vo Ministerstvoto za ekonomija. Ministerstvoto u{te od septemvri minatata godina po~na postapka za davawe koncesii za istraùvawe na mineralni surovini na 73 lokacii. Nadle`nite odlu~ile deka najpovolni ponudi pristignale samo za 31 lokacija, koja moè da se istraùva. Spored Nikolaj~o Nikolov, direktor na rudnikot Bu~im i pretsedatel na Makedonskata Asocijacija za rudarstvo (MAR) ocenuva deka dodeluvaweto novi koncesii za detalni istraùvawa }e bide zna~itelen input vo rudarstvoto, granka koja godinava dava znaci na zazdravuvawe od krizata. “]e vr{ime detalni geolo{ki istraùvawa na bakar na lokalitetot Borov Dol kaj Peh~evo, {to }e zna~i prodolùvawe na kontinuitetot na rabotata na Bu~im od Radovi{ za slednite 10 godini. Godinava treba da po~neme i so istraùvawe na lokalitetot Kadiica kaj Radovi{, koj o~ekuvame deka }e go prodolì kontinuitet na Bu~im vo periodot 2019-

ponatamo{en industriski razvoj. “Vo poslednite 5-6 godini ne se otvoreni novi rudnici. O~ekuvame pozitivni rezultati zatoa {to }e se otvoraat novi firmi, {to }e zna~i novi vrabotuvawa i, sekako, rast na makedonskata ekonomija”, veli Nikolov.Vo momentov vo Makedonija dodeleni se 300 koncesii za eksploatacija i 109 koncesii za detalni geolo{ki istra`uvawa. Duri 28 lokaliteti vo zemjava bogati so kvarc, varovnik, dolomit, glina, andezit i {krilec go ~ekaat svojot koncesioner. 2030 godina. Se raboti za investicija od nekolku stotini milioni evra, sekako, dokolku istra`uvaweto gi dade o~ekuvanite rudni rezer-

vi”, objasnuva Nikolov. Toj dodava deka mo`noto otvorawe novi radarski okna e zna~aen moment za rudarstvoto i za negoviot

NIKOLAJ^O NIKOLOV,

ZAMENIK-GENERALIEN DIREKTOR NA BUÎM “]e vr{ime detalni geolo{ki istraùvawa na bakar na lokalitetot Borov Dol kaj Peh~evo, {to }e zna~i prodolùvawe na kontinuitetot na rabotata na Bu~im od Radovi{ za slednite 10 godini. Godinava treba da po~neme i so istraùvawe na lokalitetot Kadiica kaj Radovi{, koj o~ekuvame da go prodolì kontinuitet na Bu~im vo periodot 2019-2030 godina. Se raboti za investicija od nekolku stotini milioni evra.”

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

6% 49% 41% K

PROCENKI... VLADIMIR GLIGOROV

NAMESTO DOSEGA[NITE 25% E PODDR[KATA ZA NUKLEARNATA ENERGIJA PO SLU^UVAWATA VO JAPONIJA, POKA@UVA ISTRA@UVAWETO NA BRIMA GALUP

ekspert od vienskiot Institut za me|unarodna ekonomija

BALKANOT BAVNO IZLEGUVA OD RECESIJA o globalnata ekonomska kriza razvienite zemji pobavno se razvivaat od zemjite vo razvoj, osobeno Aziskite, veli Vladimir Gligorov, ekspert na vienskiot Institut za me|unarodna ekonomija. Analizite na institutot poka`uvat deka ekonomskiot porast ma balkanot e pomal od 3%, bidej}i Hrvatska, Romanija i Crna Gora s$ u{te se co recesija. “Ovoj region od Balkanot e eden od najlo{ite koga zboruvame za izlezot od recesijata. Za razlika od prethodnite krizi, klu~nite rizici sega se vnatre{ni. Socijalnite i politi~kite tenzii se visoki. Mnogu biznismeni se vo te{ka sostojba, a seto toa pritiska vrz finansiskiot sektor”, istaknuva Gligorov.

OD 34.000 ISPITANICI IMAAT POZITIVNO MISLEWE ZA NUKLEARNITE ELEKTRANI PADNA PODDR[KATA KAJ JAPONCITE ZA NUKLEARNATA ENERGIJA, PO ZEMJOTRESOT I CUNAMITO

5 PREGLED VESTI TIKVE[ SO EKO INVESTICII inarskata vizba Tikve{ po~na postepeno da ja namaluva teìnata na staklenata ambalaà na vina, kako del od strategijata za kontrola na koristeweto prirodni resursi i za za{tita na ìvotnata sredina. “Koristeweto polesni {i{iwa, potenki kartonski kutii za pakuvawe i navojni zatvora~i za {i{iwa }e priodonese za zna~itelno namaluvawe na emisijata na stakleni~ki gasovi vo atmosferata и na koli~inata otpad {to ja degradira ìvotnata sredina. Ovie merki se samo del od strategijata za odr`liv razvoj na Tikve{“, soop{ti vinarnicata. Kompanijata dosega vovede nekolku merki za za{teda na prirodnite resursi, kako {to e namaluvawe na potro{uva~kata na voda za 50%, na potro{uva~kata na mazut za 50% i na potro{uva~kata na elektri~na energija.

OTKUPNITE CENI NA RANIOT ZELENÛK POVOLNI ZA ZEMJODELCITE emjodelskite proizvoditeli od Strumi~kiot region se zadovolni od otkupnite ceni na raniot zelen~uk. Na prifatnite punktovi proletnata zelka momentalno se otkupuva po 25 denari za kilogram, {to ne be{e slu~aj minatata prolet, koga zelkata se prodava{e po 10 denari, a proizvoditelite reagiraa za{to ne moèa da gi pokrijat ni najosnovnite proizvodni tro{oci. Proletva po povolni ceni se otkupuvaat i drugite ranogradinarski proizvodi. Krastavicite po 50 do 60, domatite od 70 do 80, a mladiot kompir po 60 denari za kilogram, dodeka cenata na lutite piper~iwa od tri do ~etiri denovive skokna na pet do {est denari za par~e. “Ovie otkupni ceni se povolni za ovoj period od godinata blagodarenie na toa {to najgolem del od proizvodstvoto se plasira na stranskite pazari, {to vlijae vrz otkupot i cenite. O~ekuvame deka vakviot trend }e potrae barem do polovinata na maj, koga }e po~ne masovnata berba i zgolemena ponuda na ran zelen~uk vo regionot”, velat vo zemjodelskoto zdruènie Gradinar. Vo Strumi~ko godinava se o~ekuva da bidat nabrani pove}e od 150.000 toni gradinarski proizvodi, od koi edna tretina ran zelen~uk.

U[TE DVA DENA ZA PRIJAVUVAWE ZA SUBVENCII ZA MLEKOTO gencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj gi potsetuva mlekoproizvoditelite deka 29. april 2011 godina e krajniot rok za podnesuvawe barawa za direktni pla}awa za proizvedeno i prodadeno kravjo, ov~o i kozjo mleko vo period od 1. oktomvri do 31. dekemvri 2010 godina. Barawata se podnesuvaat vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Visinata na direktnite pla}awa e 3,5 denari po litar proizvedeno i prodadeno mleko na prerabotuva~kite kapaciteti.

MAKEDONIJAPROEKT POTPI[A DOGOVOR SO INTERNATIONAL HOSPITALS GROUP roektantskata kompanija Makedonijaproekt AD Skopje potpi{a dogovor za primena na novi standardi vo proektirawe medicinski objekti so najiskusnata kompanija za proektirawe i menaxment vo zdravstvoto, International Hospitals Group (IHG), koja ve}e 30 godini e prisutna vo 45 zemji vo Evropa, Azija i Afrika. International Hospitals Group }e deluva vo Makedonija preku Makedonijaproekt AD Skppje vo delot na proektirawe, dizajn, treninzi i operativen menaxment vo zdravstvoto. Ovie aktivnosti }e bidat primeneti vo proektot za rekonstrukcija, dogradba, nadgradba i sanacija na JZO interni kliniki, koi Makedonijaproekt gi dobi na tender lani, a se o~ekuva da bide realiziran ovaa godina. Pri sproveduvaweto na ovoj proekt akcentot se stava na optimizacija na procesite, namaluvawe na tro{ocite, za{teda na energija i podobruvawe na efikasnosta na bolnicite koi treba da se saniraat i rekonstruiraat. Rekonstrukcijata na Klini~kiot centar vo Skopje }e bide prv zaedni~ki proekt na Makedonijaproekt i IHG.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI OBJAVEN PRVIOT BROJ NA SPISANIETO “MAKEDONIKA” ru{tvoto za izdava~ka dejnost Makedonika Litera od Skopje go objavi prviot broj na spisanieto “Makedonika”, vo koe se sodràni petnaesetina tekstovi koi tematski se povrzani so Makedonija. “Makedonika” sodrì prilozi od pove}e oblasti koi gi afirmiraat sovremenite makedonski kulturni vrednosti, makedonskata kulturna istorija, kulturno nasledstvo, istorija, etnologija, literatura, jazik... Vo spisanieto }e bidat objaveni trudovi so novi soznanija i }e inicira istraùva~ki potfati na makedonski temi, no i na univerzalni i civilizaciski temi koi se zna~ajni i za makedonskiot kulturolo{ki prostor. ]e bidat objaveni i tekstovi na stranski avtori koi se odnesuvaat na Makedonija, koi dosega se nedovolno poznati za po{irokata, no i za stru~nata ~itatelska javnost vo dràvata. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto e prof. d-r Naume Radi~eski, a ~lenovi se prof. d-r Volf O{lis (makedonist od Germanija) i Nove Cvetanoski.

MANEVSKI: MAKEDONIJA GO PODOBRUVA SISTEMOT ZA ZA[TITA NA ÔVEKOVITE PRAVA akedonija dava poddr{ka na aktivnostite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava i Sovetot na Evropa, koi se posveteni na podobruvawe na sistemot na efikasna za{tita na ~ovekovite prava, istakna ministerit za pravda, Mihajlo Manevski, na Konferencijata posvetena na idninata na Sudot, koja se odrùva vo Turcija. Ministerot Manevski osobeno go istakna pridonesot na Makedonija vo taa nasoka, preku organizacijata na Konferencijata vo Skopje posvetena na principot na supsidijarnosta na Evropskata konvencija za ~ovekovite prava, vo ramkite na makedonskoto pretsedatelstvo so Sovetot na Evropa. Ovaa konferencija, potencira{e Manevski, dade silna poddr{ka i kontinuitet na reformite i pretstavuva{e most me|u procesite vo Interlaken i Izmir. Vo tekot na Konferencijata ministerot Manevski ima{e bilateralna sredba so svojot kolega, ministerot za pravda na Republika Turcija, Ahmet Karaman. “Ministerot Karaman ja povtori poddr{kata na Turcija kon reformskite procesi na pravosudstvoto i zatvorskiot sistem na Makedonija i izrazi volja ovaa sorabotka da prodolì i da se prodlabo~uva po pat na razmena na iskustva”, soop{tuvaat od Ministerstvoto.

[TO ]E SE GRADI NA ZEMJI[TETO KAJ RAMSTOR? d Obedineti za Makedonija ja pra{uvaat vlasta dali na zemji{teto {to go prodadoa kaj Ramstor voop{to }e se gradi hotel so pet yvezdi ili, pak, }e se gradat apartmani so delovni prostorii. “Po tri neuspe{ni tenderi vo 2007 i 2008 godina, vlasta prodade zemji{te na stranska firma povrzana so omileniot vladin biznismen, Orce Kam~ev. Cenata na zemji{teto be{e 135 evra za kvadraten metar za izgradba na hotel so pet yvezdi, iako ekspertite predupreduvaa deka dokolku tamu bide dozvolena izgradba na apartmani cenata na zemji{teto }e dostigne{e 1.500 evra. Toa e okolu 11 pati pove}e od prethodno dobienata cena. So ednostavna matematika mo`e da se presmeta deka buxetot mo`el da dobie najmalku 3,5 milioni evra pove}e dokolku zemji{teto bilo licitirano kako zemji{te nameneto za apartmani i deloven prostor”, velat od Obedineti za Makedonija.

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

KONDARKO ^UVSTVUVA BOJKOT OD INSTITUCIITE

DIK NEMA NI PARI, NI IZBIRA^KI SPISOK MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ivok bojkot na Dràvnata izborna komisija od drugite dràvni institucii. Pretsedatelot na DIK, Boris Kondarko, upati apel do nekolku klu~ni ministerstva i institucii da & ovozmoàt na Komisijata nepre~ena rabota i podgotovka na pretstojnite predvremeni parlamentarni izbori. Komisijata s$ u{te nema dobieno 6 ipol milioni evra od Ministerstvoto za finansii, kolku {to proceni deka }e & bidat potrebni za sproveduvawe na izborite. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Dràvniot zavod za statistika ne odgovorile na ba-

raweto na DIK za proverka na po~inatite lica 30 dena pred objavata na izborite i maloletnicite koi do 5 juni }e se steknat so pravo na glas i soodvetno, vrz osnova na tie podatoci da dobijat pro~isten izbira~ki spisok. Ministerstvoto za nadvore{ni, pak, namesto da gi ovozmo`i site potrebi na Komisijata za uspe{no sproveduvawe na glasaweto vo dijasporata, dopolnitelno bara objasnuvawa od DIK. “Poradi toa, navremeno i pismeno i javno apelirame do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, DZS, Ministerstvoto za finansii i MNR sekoj vo domenot na svoite zakonski ovlastuvawa da si gi izvr{at obvrskite kon DIK, a so toa da dadat pridones kon zakonsko odvivawe na izborniot pro-

ces. Fakt e deka dosega nema prefrleni sredstva, deka Zavodot ne garantira oti se izbri{ani po~inatite lica, deka Izbira~kiot spisok gi sodrì maloletnite lica”, izjavi Kondarko. Toj ne znae na {to se dol-àt ovie docnewa, no pobara instituciite otsega navreme da gi ispolnuvaat svoite obvrski, bidej}i te~at izbornite rokovi od kalendarotrokovnik {to go donela Komisijata. Spored predvidenite rokovi, Kondarko informira deka uvidot vo izbira~kiot spisok, koj po~na pred dva dena, }e trae do 4 maj. Za taa cel, re~e Kondarko, na usluga na gra|anite im stojat 34 podra~ni edinici na DIK, 144 kancelarii na Upravata za vodewe na mati~nata evidencija, a uvid moàt da

napravat i preku internetstranicata na Dr`avnata izborna komisija. Paralelno so toa te~at i rokovite za sobirawe potpisi za nezavisni kandidati koi }e u~estvuvaat na izborite.

KAKO UPRAVNIOT SUD ]E DELI PRAVDA NA IZBORITE?

VI[IOT SUD SÈ U[TE NE E FORMIRAN MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ajdocna do sredinata na maj se o~ekuva odlukata na Ustavniot sud, koj povede postapka za izborot na sudii vo Vi{iot upraven sud. Spored Ustavnite sudii, sporen e kriteriumot za izbor na sudii koi mora da bidat od redot na Upravniot sud so najmalku tri godini rabotno iskustvo ili da imaat najmalku 6 godini rabotno iskustvo vo dràvnata uprava. No, toa ne go spre~i Sudskiot sovet da izbere 12 od vkupno 15 sudii kolku {to treba da broi novata sudska institucija vo dràvata. Pokraj po voobi~aenite àlbi na odlukite na Upravniot sud, Vi{iot upraven letovo }e bide aktuelen i po àlbite na prigovorite

na politi~kite partii koi nema da bidat zadovolni od sproveduvaweto na izborniot proces. No, za negovoto konstituirawe i po~etok so rabota se presudni nekolku elementi - kakva }e bide odlukata na Ustavniot sud i }e ima li vreme sudot, koj treba da po~ne so rabota na 1 juli vedna{ da se zafati so `albite na partiite. Iako osum sudii koi Sudskiot sovet gi izbra za sudiskite stol~iwa vo Vi{iot upraven doa|aat od Upravniot sud, pretsedatelkata Rozalija Ko~kovska veli deka nivnoto stapuvawe na funkcija e odlo`eno i tie celosno } e bidat na raspolagawe na Upravniot sud, koj se o~ekuva da ima zgolemen priliv na predmeti po zavr{uvaweto na izborite. “Nezavisno od toa {to del od sudiite od Upravniot sud se izbrani za sudii vo Vi{iot upraven sud nie

imame napraveno procenka na situacijata. Vo momentot koga se o~ekuva da pristignat prvite tu`bi na odlukite na Dràvnata izborna komisija sudot }e raboti so poln kapacitet”, veli pretsedatelkata na Upraven, Ko~kovska. Taa uveruva deka se prezemaat site merki za sproveduv aw e n a site od r e d b i, obvrski i dol`nosti na Upravniot sud spored Izborniot zakonik. Za àlbite po odnos na izbira~kiot spisok }e odlu~uvaat soveti vo sostav od trojca sudii, a po tu`bite na odlukite od DIK }e odlu~uva sovet vo sostav od 5 sudii. Odlu~uvaweto na Upravniot sud e vrzano so mnogu kratki rokovi. Po àlbite koi pristignuvaat do niv se odlu~uva za eden do tri dena i tokmu poradi toa, veli Ko~kovska, celiot sudski potencijal od ovoj sud }e bide staven vo funkcija

na re{avawe na izbornite predmeti. Od Ministerstvoto za pravda ne uspeavme da dobieme detali za toa do kade e podgotovkata na noviot sud. Kako mo`na lokacija se spomenuva administrativnata zgrada na Slavija. Od Ministerstvoto zavisi dali do predvideniot rok }e se sozdadat uslovi i }e se izdvojat sredstva za da po~ne so rabota Vi{iot upraven sud. Dosega po `albi na odluki koi gi nosi Upravniot sud odlu~uva{e Vrhovniot sud. Od odlukata na Ustaven } e zavisi dali vi{ite upravni sudii }e po~nat so rabota. Dokolku Ustaven donese ukinuva~ka odluka ve}e izbranite sudii }e mo`e da rabotat, no dokolku donese poni{tuva~ka odluka }e padne vo voda izborot na sudiite, a so toa i startot na rabotata na Vi{iot upraven sud.

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

PRERODBATA SO REALIZACIJA OD 98%!?

GRUEVSKI ]E OSTVAREL I SÈ [TO VETIL DA NEMALO NADVORE[NI FAKTORI MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ladata predvodena od VMRO-DPMNE vo prethodnive ~etiri ipol godini ne znae za neuspeh, za{to i za malkute nerealizirani proekti od svojata programa partijata ili ima opravduvawe vo vid na vi{a sila koja gi nadminuva nejzinite ingerencii, ili, pak, se otkaàla od realizacijata za{to vo me|uvreme na{la podobri re{enija. Ova moè da se zaklu~i od “Ot~etot za raboteweto na Vladata predvodena od VMRO -DPMNE 2006 -2011”, rasposlan na 263 stranici i {iroko distribuiran preku nekoi od najtira`nite dnevni vesnici. “Vo ovoj predizboren period, vo duhot na na{ite zalo`bi za transparentnost i odgovornost pred gra|anite, Vladata predvodena od VMRO-DPMNE po ~etiri ipol godini rabota go izdava ovoj Ot~et... Za{to ovie izbori }e odlu~at dali Makedonija }e se vrati vo minatoto ili }e dviì kon idninata”, pi{uva nepoznatiot avtor na vovedot vo Ot~etot. A partijata na Gruevski vo samiot ot~et i toa kako se navra}a na minatoto. Iako kampawata za ovie izbori treba da se odnesuva na srabotenoto vo posledniot mandat, od 2008 godina pa navamu, vo ot~etot najmnogu se zboruva za reformite napraveni vo prvite dve godini od nivnoto doa|awe na vlast - 2006 do 2008 godina - period za koj ve} e dobija poddr{ka izrazena vo 560.000 glasovi. A {to s$ sodrì vodi~ot za orientirawe vo politikite na Vladata? Stepenot na realizacija na proektite od programata na VMRODPMNE vo procenti izgleda vaka: 82,90% se zavr{enite proekti, vo tek e realizacijata na 15,10% od vetenoto, 1,33% se nerealiziranite proekti so obrazloènie, a 0,56% nema da se sporevedat poradi najdeni podobri re{enija. Ili, kako {to se veli vo Ot~etot, “proektite {to se realizirani i {to se vo tek zaedno so~inuvaat 98% od toa {to go vetivme na izborite”. Vaka pretstaveno izleguva deka problemite na makedonskoto op{testvo proizleguvaat od dvata procenti nerealizirani proekti, za{to vo “Prerodbata vo 100

82,9% se zavr{enite proekti

15,1%

V PETOK SREDBA MILO[OSKI-BAN KI MUN? petok ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, }e ima nova sredba so Ban Ki mun, objavi Kanal 5. Sredbata e zaka`ana za v petok, vo 17 ~asot po lokalno vreme, a na sostanok so generalniot sekretar na Obedinetite nacii insistiral {efot na makedonskata diplomatija. Spored istite izvori, ne se isklu~uva mo`nosta Milo{oski da se sretne i so medijatorot Nimic, no zasega nema oficijalna potvrda. Poslednite slu~uvawa so tu`bata vo Me|unarodniot sud na pravdata se pri~inata poradi koja Milo{oski pobaral tet-a-tet razgovor so Ban Ki mun. Ministerot }e go informira generalniot sekretar do kade e sudskiot proces, paralelno so pregovorite {to se vodat so medijatorot Nimic. Osven imeto, Milo{oski }e go favorizira i pra{aweto za makedonskata kandidatura za Sovetot na ~ovekovi prava vo 2013 godina.

PROGRES: ZA SDSM BI GLASALE 20,3%, ZA VMRO-DPMNE 19,1%

se vo faza na realizacija

DSM ja nadminuva poddr{kata na VMRO-DPMNE, pokaùva najnovata anketa na institutot Progres. 20,3% od gra|anite na izborite bi glasale za SDSM, dodeka 19,1% bi se izjasnile za VMRO-DPMNE, pokaà anketata koja minatata nedela ja sprovede institutot Progres. So “S$ u{te ne sum odlu~il” odgovorile 18,3%, a “Nema odgovor” izbrale 19,2%. Solgasno so anketata 57,9% od ispitanicite odgovorile deka Nikola Gruevski ne zasluùva povtorno da bide izbran na istata funkcija, a 26,5 % smetaat deka zasluùva da bide reizbran na premierskata funkcija. Za noviot izbor na SDSM, Radmila [e}erinska, pak, 58,3% smetaat deka e pozitivna odluka, nasproti 27,4% koi smetaat deka toa e negativno. Vo odnos na poddr{kata koja bi ja osvoile drugite partii, soglasno so anketata za DUI se izjasnile 8,2% od ispitanicite, DPA bi osvoila 5,4%, za novoformiranata NDP (na Rufi Osmani) bi glasale 3,1%, a Nova Demokratija bi ja dobila poddr{kata od 2,2% od ispitanicite. Pove}e od 1% ili 1,8% bi osvoila VMRO-NP na Qub~o Georgievski i Obedineti za Makedonija na Qube Bo{kovski (1,4%). Spored ovaa anketa, pomalku od 1% bi osvoile NSDP (0,6%), kako i LDP i DOM so 0,2%

1,33% se nerealizirani, ama so obrazlo`enie

0,6%

nema da se sprovedat poradi najdeni podobri re{enija

USPESITE NA SOBRANIETO -SE NA VMRO-DPMNE! Na krajot od Ot~etot pomesteno e poglavjeto “Postignuvawa na pretsedatelot na Sobranieto i na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE”, vo koe vladeja~kata partija kako svoi uspesi gi nabrojuva, vsu{nost, postignuvawata na Sobranieto. Taka, na kontoto na VMRO-DPMNE se staveni pozitivnite ocenki od 2009 i 2010 godina za Parlamentot izneseni vo izve{taite od Brisel, noseweto na noviot Delovnik, na site zakoni, odluki, rezolucii i drugi akti, voveduvaweto na sistemot e-Parlament, podobruvaweto na rabotata na Sobraniskiot kanal, dogradbata na zgradata na Sobranieto, proektot za otvorawe kancelarii na pratenicite vo mestata kade {to se izbrani itn. ~ekori”, a osobeno vo nejzinata nadgradena i pro{irena verzija, se opfateni site oblasti od op{testveniot `ivot, a 98% od nea VMRODPMNE tvrdi deka e realizirano. Vo Ot~etot vo sekoja od temite ima rubrika “Ne vetivme, no realiziravme!”, vo koja, kako {to samoto ime ka`uva, nabroeno e storenoto nadvor od programata realizirana so re~isi maksimalna efektivnost. Periodot od 2006 do 2008 godina, so koj VMRO-DPMNE najmnogu se fali, ja vklu~uva izgradbata na obikolnicata okolu Skopje, kako najgolemo infrastrukturno dostignuvawe, a glavnite dostignuvawa im se vo ekonomskite parametri - namalena stapka na nevrabotenost od 36,5% na 33,5%, porast na izvozot za 60% i rast na BDP po

ìtel od celi 63%. Toa {to vladeja~kata partija ne go kaùva vo Ot~etot, vo koj se brojat samo uspesi, e kolkavi se ovie vrednosti vo poslednite tri godini, koga na primer se beleì minimalen rast na BDP ili duri i negativen trend vo 2009 godina. Nema brojki, nitu argumenti vo prilog na postojanoto “pumpawe” na vrabotuvawata vo javniot sektor, nitu, pak, se nudi na~in kako da se namali prevrabotenosta. Za trite godini od noviot mandat, osven proektite vo sklop na “Skopje 2014”, Gruevski se fali so nizata zakoni za reformi na javnata administracija, so akcent na konceptot “mol~eweto e odobruvawe”, na koj Vladata se seti na krajot od svojot mandat. Vo sferata na sudstvoto Vladata naveduva statistika

za rabotata na sudovite vo 2010 godina, spored koja moè da se konstatira zgolemuvawe na nivnata efikasnost, iako vo Izve{tajot na EK za napredokot na Makedonija vo istata godina sudstvoto e navedeno kako eden od glavnite problemi vo dràvata, pri {to konkretno se spomenuva ulogata na ministerot za pravda i me{aweto na izvr{nata vo sudskata vlast. Me|u pointeresnite momenti od Ot~etot e i “proektot” za “zgolemuvawe na brojot na makedonskite sodrìni na Vikipedija”, kako vrvno informati~ko ostvaruvawe. Vladata kako svoja zasluga go nabroila i implementiraweto na uslugata tripl plej i startuvaweto na mobilnite mreì od treta generacija, koi kabelskite i mobilnite opratori gi vovedoa od ~isto komercijalni pri~ini. Vo rubrikata “Ne vetivme, no realizirame!” od poglavjeto za nadvore{na politika i evropski integracii Vladata kako svoj uspeh go naveduva i samoto analizirawe na mo`nostite za ostvaruvawe na nekoi nejzini zalo`bi: “Gi analizirame mo`nostite za ukinuvawe na makedonskite vizi za nekolku dràvi kade {to ìvee brojna makedonska zaednica”, se veli vo konkretnata stavka.

JANI MAKRADULI

DIME SPASOV

SDSM Taksimetarot na familijata zabrzuva. Ako do v~era za eden mesec usepaa da potro{at neverojatni 1 milion evra za reklami, sega za samo eden den uspeaa da potro{at isto tolku pari za sme{na kniga polna so lagi. A vo nea nema odgovor ili grafikon kako toa Nikola Gruevski i familijata od partija so blokirana smetka vo 2006-ta uspeaa deneska da dojdat do nivo koga sekojdenvno frlaaqt milioni. Gra|anite tonat vo siroma{tija.

PRETSEDATEL NA UMS NA VMRO -DPMNE Za da ne se gri`i SDSM kolku ~ini pe~ateweto na ot~etot } e informirame deka toj ~ini kolku torbite "Luj Viton" na Radmila [e} erinska. Dodeka go ~itaat na{iot ot~et od SDSM mo`at da vidat {to se VMRO - DPMNE sraboti i {to se tie ne srabotija dodeka bea na vlast.

SRD GO TU@I SLU@BEN VESNIK retsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanoski, najavi krivi~ni prijavi za Slu`ben Vesnik. Spored Stefanovski, Slu`ben vesnik go prekr{il zakonot i poradi toa }e treba da odgovara za povreda na izborniot proces. Protiv odgovorni lica vo Slu`ben vesnik }e bidat podneseni prijavi i za zloupotreba na slu`bena dol`nost, najavuva Stefanovski. Slu`ben vesnik ne go prekr{il zakonot so toa {to vo ~etvrtokot ne go objavi pravilnikot za odnesuvawe na radijata i televiziite pred po~etokot na predizbornata kampawa i pravilnikot za ramnopraven pristap vo mediumskoto pretstavuvawe za vreme na izbornata kampawa, veli direktorot na Slu`ben vesnik, Toni Trajanov, vo izjava za Radio Slobodna Evropa. “Pravilnicite, soglasno Ustavot, }e bidat objaveni sedum dena od denot na donesuvaweto, vo prviot nareden broj. Zna~i, kompletirame ne samo pravilnici. Imame i drugi akti, dokumenti... Imame nie ureduva~ka politika za koja{to nema da odime nadvor od zakonskata regulativa. S$ }e si bide objaveno kako {to treba. Nikade ne stoi takvo ne{to deka sme odbile ili }e odbieme objavuvawe na akt”, veli Trajanov.

QUBÔ GEORGIEVSKI ]E SE BORI VO PETTATA IZBORNA EDINICA MRO-NP gi soop{ti nositelite na {este izborni edinici za pretstojnite predvremeni parlamentarni izbori, koi }e se odràt na 5 juni. Kako nositel na izbornata edinica broj eden, VMRO-NP go nazna~i Vlatko Andonovski, profesor na [umarskiot fakultet, na vtorata izborna edinica porane{niot minister za transport i vrski, Qup~o Balkovski, na tretata aktuelniot pretsedatel na VMRO-NP, Marjan Dodovski, na ~etvrtata Mile Jakimovski, generalen sekretar na partijata, na pettata po~esniot pretsedatel na VMRO-NP, Qub~o Georgievski, i na izbornata edinica broj {est, Dragan Davidovski, ~len na sovetot vo Tetovo. Porakata so koja partijata }e izleze na izbori e “Da, tuka sme da ja kreneme Makedonija na noze”, a konvencijata na koja }e bidat promovirani site 20 kandidati za sekoja lista }e se odrì na 8 maj vo Kumanovo, re~e pretsedatelot na partijata, Marjan Dodovski.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

PREGLED VESTI MILO[OSKI VO OFICIJALNA POSETA NA JAPONIJA inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, od v~era do 28. april prestojuva vo rabotna poseta na Japonija, kade {to }e ostvari sredba so svojot japonski kolega, Takeaki Macumoto, kako i so drugi visoki funkcioneri od japonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Na sredbite se o~ekuva da se razgovora za aktuelnata situacija vo Japonija, po katastrofalniot zemjotres i cunamito {to ja pogodija zemjata na 11. mart. Isto taka, }e bidat razmeneti mislewa i za aktuelnite bilateralni pra{awa od interes na dvete zemji, kako i za mo`nostite za unapreduvawe na bilateralnata sorabotka me|u Makedonija i Japonija, so poseben akcent na ekonomskata sorabotka, trgovskata razmena i privlekuvaweto direktni japonski investicii vo dr`avava. Pokraj toa, }e se razgovara i za regulirawe na dogovornata sostojba, posebno vo sferata na ekonomijata, soop{tuvaat od makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Vo ramkite na prestojot vo Japonija }e bide istaknat interesot od makedonska strana za podinami~na ekonomska sorabotka so Japonija i zgolemuvawe na direktnite japonski investicii vo Republika Makedonija, se veli vo soop{tenieto.

ZEMJITE OD SFRJ SO KOMISIJA ZA ZLOSTORSTVATA OD 1991-2001 o “regionalno odmrznuvawe” na ulica Makedonija v~era po~na kampawata “Milion potpisi za REKOM”, so koja se o~ekuva da bidat sobrani eden milion potpisi za poddr{ka za formirawe na REKOM, Regionalna komisija za utvrduvawe na faktite za voeni zlostorstva i drugi te{ki kr{ewa na ~ovekovite prava izvr{eni vo periodot od 1991 do 2001 godina vo porane{na Jugoslavija. Pokraj vo Skopje, pet minuti pred pladne, kampawata po~na i vo Saraevo, Belgrad, Qubqana, Zagreb, Bawa Luka, Pri{tina i Podgorica, a od denes potpisi }e se sobiraat i vo Tetovo, Bitola, [tip i Struga. Inicijativata za REKOM, kako {to dodade, dobila javna poddr{ka od pretsedatelite na Hrvatska i na Srbija, Ivo Josipovi} i Boris Tadi}, kako i od crnogorskiot Parlament. Sobranite potpisi vo juni }e bidat predadeni vo parlamentite vo site dr`avi.

MARKET VISION BARA IZVINUVAWE OD GORDAN GEORGIEV gencijata Market Vision ne samo {to ne dobi del od kampawata za promocija na reformite vo sudstvoto, tuku i voop{to ne u~estvuva{e na tenderot, se veli vo reakcijata na upravitelot na Market Vision, Vladimir Cvetinovski, vo odnos na obvinuvawata koi gi iznese potpredsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev, za navodnata vrska na agencijata so novinarot Dragan Pavlovi}-Latas preku koja taa navodno go dobila vladiniot tender. “Georgiev na svojata pres-konferencija se poslu`i so la`ni informacii za koi nema soodvetni dokazi, a koi vo sekoj moment mo`at da bidat provereni vo site nadle`ni institucii, po~nuvaj}i od Biroto za javni nabavki”, veli Cvetinovski. Toj bara izvinuvawe od Georgiev poradi iznesenite dezinformacii vo vrska so raboteweto na Market Vision, preku koi bil naru{en ugledot i profesionalnoto rabotewe na kompanijata. Georgiev pred dva dena obvini deka Vladata vo posledniot mesec potro{ila pove}e od eden milion evra za reklami, pora~ani kaj agenciite Rapublika i Market Vision.

POLITI^ARI JAKI SAMO NA MONOLOZI

PO PROTIVNIKOT SE PLUKA OD DALEKU DUEL NI ZA LEK! Otsustvoto na javno soo~uvawe na kandidatite ve}e prerasna vo praktika. Sedum godini javnosta e isklu~ena od vistinski dijalog i politi~ka komunikacija me|u kanidatite za koi treba da glasaat gra|anite GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

avnoto soo~uvawe i TV duelite vo Makedonija se re~isi istorija. Ve} e sedum godini vo zemjava otsustvuva debata me|u kandidatite na dvete najgolemi partii bilo za parlamentarni ili za pretsedatelski izbori. Posledniot TV duel be{e za vreme na pretsedatelskite izbori koga kandidati bea Branko Crvenkovski od SDSM i Sa{ko Kedev na VMRO-DPMNE. Vo prestret na ovogodine{nite izbori, Makedonskite gra|ani najverojatno povtorno }e bidat po{tedeni od demokratskoto pravo da gi vidat vo debata kandidatite me|u koi }e se kr{at kopjata na 5 juni. Iako SDSM ve}e neformalno upati pokana za TV duel do kandidatot na VMRO-DPMNE, aktuelaniot premier, Nikola Gruevski, sepak, potvrda s$ u{te nema. A, ako se napravi retrospektiva otkako Gruevski e kandidat na VMRO-DMNE za premier, }e se zaklu~i deka toj nikoga{ ne prifatil pokana za debata. Ot-

tuka, velat poznava~ite, bi bilo ogromno iznenaduvawe dokolku pozitivno odgovori na pokanata. Vo uslovi koga s$ u{te se ~eka oficijalen odgovor od VMRO-DPMNE, v~era od partijata se oglasija so “lektira” od okolu 230 stranici preku koja, nivniot kandidat dava ot~et za dosega srabotenoto. Vo vakviot na~in na komunikacija so gra|anite, upatenite go gledaat odgovorot za javnoto soo~uvawe. Taka, namesto vizuelna debata, gra|anite sega }e odlu~uvaat za kogo }e glasaat otkako } e gi pro~itaat “knigite” na partiite kade {to vo otsustvo na kritika stojat samo “falbite” na partiite za toa {to dobro napravile za dr`avata od najavenite proketi, pa i nadvor od najavenite, velat ekspertite. Komunikologot Klime Babunski veli deka vo politi~kata komunikacija e mnogu va`no da postoi otvorena debata i soo~uvawe na kandidatite. So toa, veli toj, mnogu pojasno se sozdava slika za programata na edniot i programata na drugiot kandidat. “Rabotite stanuvaat pojasni

samo koga se vo dijalog, a ne vo monolog. Vo sekoja pres-konfernecija ili miting ostustvuva edna takva konfrontacija, a samo ako se ima uvid vo tezata i kontratezata toga{ se dobiva celosna pretstava za kandidatite i nivnite programi. Tokmu takvoto soo~uvawe obezbeduva kritika koja e vaèn element vo edna politi~ka komunikacija”, veli Babunski. So sli~en stav e i sociologot Ilija Acevski. Toj smeta deka javnoto soo~uvawe na kandidatite, bilo za premier ili za pretsedatel, treba da prerasne vo praktika koja } e bide zadolìtelna. Samo na toj na~in, veli toj, moè da se dobie jasna slika za li~nosta koja pretendira da ja vodi dràvata vo narednite nekolku godini. “Javnoto soo~uvawe treba da prerasne vo obvrska, kade {to kandidatite bi se soo~uvale najmalku dvatri pati. Izbegnuvaweto na takvoto soo~uvawe e golem minus za kandidatite. Zatoa, javnoto soo~uvawe mora da prerasne vo praktika. Kako nie }e razbereme {to planira li~nosta koja }e bide

iden premier i li~nost koja }e ja vodi dràvata, ako ne postoi vakvo soo~uvawe”, veli Acevski. Stravot od vakvo soo~uvawe, velat tie, e od upatenite kritiki i nedovolniot kapacitet na politi~arite vistinski da odgovorat na predizvikot. Mnogu posleno e, velat ekspertite, da se nau~i i pro~ita na pres-konferencija ili miting toa {to e na{i{ano prethodno, otkolku direktno da se kontrira pred kritikite upateni od protivkandidatot na eventulano javna debata ili TV duel. Za razlika od nas, javnoto soo~uvawe me|u kanidatite e praktika vo site razvieni demokratski op{testva. Iako ne e zadolìtelno, TV duleite vo vakvite zemji se redovna praktika. Taka, na primer, vo SAD javnite soo~uvawa na kandidatite na najgolemite partii stanaa redovna praktika koja po~na od 1960 godina po soo~uvaweto na Ri~ard Nikson i Xon Kenedi. Vakvite debati vaàt za najgledanite emisii, a ~estopati se i presudni za toa koj }e bide pobednikot vo izborite.

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

NOVI PRAVILA NA IGRA VO ZDRAVSTVOTO

FONDOT GI OSTAVA PRIVATNITE BOLNICI BEZ RABOTA?!

Izmenite vo Zakonot za zdravstvena za{tita nalagaat da ne se priznava terapijata prepi{ana od lekarite vo privatnite kliniki koi nemaat sklu~eno dogovor so Fondot za zdravstveno osiguruvawe VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ondot za zdravstvo nema ve}e da ja priznava terapijata prepi{ana od lekarite vo privatnite kliniki koi nemaat sklu~eno dogovor so FZO, {to zna~i deka pacientite }e mora na privatno da gi kupuvaat prepi{anite lekovi, velat od privatnite bolnici otkako vo Slu`ben vesnik se objaveni izmenite na Zakonot za zdravstvena za{tita. Zakonskite izmeni go spre~uvaat mati~niot lekar da popolnuva boleduvawa za operacii izvr{eni vo privatnite bolnici koi ne rabotat so Fondot. Lekarite od ovie institucii se `alat deka Fondot se obiduva da im gi vrze racete i na

smetka na privatnite bolnici da go izdigne javnoto zdravstvo. “So ovaa postapka FZO pravi direkten upad vo rabotata na lekarite i gi zagrozuva pravata na osigurenicite koi cel `ivot pla}aat zdravstveni pridonesi. Ve}e zborot na lekarot koj raboti vo privatna klinika stanuva neva`e~ki. FZO prezema ne{to {to ne e vo negova nadle`nost imaj}i predvid deka ovaa institucija ne treba da im dava stru~ni ovlastuvawa na klinikite. Vakvata politika se kosi so sekoe ustavno pravo”, veli direktorot na privatnata bolnica Remedika, Andreja Arsovski. Od klini~kata bolnica Sistina se nadevaat deka Fondot preku pravilnici }e gi nadmine ovie zakonski pre~ki. “Se nadevam deka vo in-

teres na pacientite Fondot za zdravstvo }e napravi seriozni pravilnici, koi korektno }e gi reguliraat pravata na osigurenicite vo toj del. Ne veruvam deka situacijata }e se svede na sega{noto tolkuvawe na Zakonot. Zatoa, dodeka ne vidime crno na belo ne bi sakale da komentirame”, veli sopstvenikot, Orce Kam~ev. Ekspertite predupreduvaat deka Fondot voveduva nefer pravila, koi bi mo`ele seriozno da ja zako~at rabotata na privatnite kliniki, a so toa i da go dovedat vo pra{awe kvalitetot na celokupniot zdravstven sistem. Fondot se ogradi od komentari na ovaa tema. Vo kratkoto soop{tenie se veli deka voveduvaat novini koi zna~at pove}e prava na osigurenicite, kako i pokvaliteten zdravstven sistem.

ANDREJA ARSOVSKI DIREKTOR NA PRIVATNATA BOLNICA REMEDIKA

So ovaa postapka FZO pravi direkten upad vo rabotata na lekarite i gi zagrozuva pravata na osigurenicite koi cel `ivot pla}aat zdravstveni pridonesi. Zna~i, ve}e zborot na lekarot koj raboti vo privatna klinika e neva`e~ki. FZO prezema ne{to {to ne e vo negova nadle`nost imaj}i predvid deka ovaa institucija ne treba da im dava stru~ni ovlastuvawa na klinikite. Vakvata politika se kosi so sekoe ustavno pravo.

SVETSKI DEN NA INTELEKTUALNATA SOPSTVENOST

PIRATERIJATA SÉ U[TE CVETA VO ZEMJAVA VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

e zapira povredata na intelektualnata sopstvenost. Okolu 30.000 piratski cedea i 3.600 {teki cigari od poznati brendovi v~era se uni{tija na deponijata Drisla, po povod Svetskiot den na intelektualna sopstvenost. Pretsedatelot na Koordinativnoto telo za intelektualna sopstvenost, Mite Kos-

tov, istakna deka Makedonija napreduva vo delot na za{tita na intelektualnata sopstvenost i deka ve}e ne ja prekr{uva Spogodbata za stabilizacija i asocijacija vo ovoj del. Direktorot na Dr`avniot zavod za industriska sopstvenost vo Makedonija, Safet Emruli, pak, potencira deka ogromnite koli~estva hardverski otpad i otpad od mobilnata telefonija se problem {to seriozno mu se zakanuva na ~ovekot. Tokmu zatoa, vo posledno vreme se insistira na dizajnirawe proizvodi koi pokraj zadol`itelnite }e gi

zadovoluvaat i dopolnitelnite ekolo{ki standardi. “Svetot nalo`uva ekolo{ki dizajn namesto stari dizajni, koi go naru{uvaat zdravjeto i predizvikuvaat seriozni posledici vrz prirodata. Zatoa, Vladata u{te pred nekolku godini gi oslobodi od sekakvi dava~ki tvorcite na patenti koi se prijatelski nastroeni kon prirodata. Vo inicijativata na Svetskata organizacija za za{tita na intelektualnata sopstvenost (WIPO) se insistira da se pravat proizvodi koi }e gi zadovoluvaat ne samo krite-

^AEVITE NA ALKALOID GOOD NATURE - DEL OD PONUDATA NA AMAZON.COM

aevite Good Nature na skopski Alkaloid otsega }e bidat dostapni i za po{irokata svetska javnost, preku najgolemata me|unarodna kompanija za elektronsko trguvawe Amazon.com.Inc, preku portalot amazon.com. Ovaa kompanija ja posetuvaat pove}e od 620 milioni potencijalni kupuva~i godi{no, vo site zemji vo svetot. Samo vo SAD, sekoj mesec ovoj portal go posetuvaat i preku nego trguvaat pove}e od 65 milioni lu|e, ostvaruvaj}i za 2010 godina operativen prihod od 1.406 milijardi dolari. Kako del od bogatata ponuda na amazon.com, ~aevite Good Nature na Alkaloid }e se promoviraat i prezentiraat na potencijalnite kupuva~i {irum svetot. Ovie ~aevi na Alkaloid moàt, isto taka, da se kupuvaat i preku portalot www.goodnaturtea.com, kade {to se prikaàni i opi{ani so svoite visokokvalitetni karakteristiki. Alkaloid AD od Skopje so {irokata paleta organski, ovo{ni i medicinski ~aevi i ovaa godina, kako i minatata, se pretstavi na saemot natural Products Expo West 2011, odràn pred eden mesec vo Los Anxeles, SAD.

STRUMI^KATA VINARNICA DALVINA PRISUTNA VO STRANSTVO inata na strumi~kata vizba Dalvina poslednite dve godini dobro kotiraat na stranskite pazari, osobeno vo Kina. Spored ekspertite, toa e mo{ne zna~ajno za plasman nadvor od Evropa, kade {to makedonskite proizvoditeli s$ u{te ne se dobro poznati. Kineskiot pazar ne samo {to ima odli~na apsorpciska mo}, tuku tamu se postignuvaat i mnogu povolni ceni za kvalitetnite makedonski vina, velat od vinarnicata. “Na{ata vinarnica postoi samo ~etiri godini, a zad sebe ve}e ima brojni uspesi i priznanija za kvalitet, koj se temeli, pred s$, na bogatata makedonskata tradicija. Praktikuvame da ja neguvame tradicijata, a nastojuvame i da postigneme maksimalen kvalitet preku investirawe vo novi planta`i i sorti grozje, kako i vo postojan razvoj na tehnologijata”, veli Zoran Peev, rakovoditel na Dalvina. Ovaa vinarnica raspolaga so 370 hektari sopstveni lozovi planta`i vo mesnosta Hamzali. Godi{niot kapacitet iznesuva okolu 4,2 milioni litri vino ili dvapati pove}e od sega{noto proizvodstvo na 15 razli~ni vidovi beli i crni vina.

STAVRESKI: BUXETSKITE PRIHODI NATFRLIJA VO MART riumite na potro{uva~ite za originalnost i privle~nost na proizvodite i uslugite, kako i na ekolo{kata komponenta na proizvodite poradi za~uvuvawe na ~ovekovata okolina”, istakna Emruli. Evropejcite vo 2008 godina od Internet nelegalno prezele muzika, filmovi i drugi sodr`ini so vkupna vrednost od 10 milijardi evra, soop{ti Me|unarodnata trgovska komora, predupreduvaj}i deka maloproda`bata poradi toa do 2015 godina }e ostane skratena za duri 240 milijardi evra promet.

kupnite prihodi vo Buxetot vo mart se ispolneti 100,1%, a dano~nite prihodi 100,3%, izjavi v~era ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Spored nego, vakvite rezultati za ispolnetost na prihodnata strana na buxetot se o~ekuvani. “Imame natfrlawe kaj dano~nite prihodi za 0,3%, {to e vo soglasnost na toa {to o~ekuvavme, deka vo prvite meseci od godinava }e imame dobra ispolnetost na prihodnata strana, bidej}i i ekonomskite rezultati, odnosno industrijata, osobeno uslu`niot sektor imaat pozitivni rezultati”, veli Stavreski. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, minatiot mesec vkupnite prihodi iznesuvale 11 milijardi denari, dodeka dano~nite prihodi i pridonesi iznesuvaat 9,6 milijardi denari. Stavreski o~ekuva deka i vo ostanatite meseci do krajot na godinava Buxetot }e se polni i tro{i soglasno predvidenata dinamika i odobreniot buxet od Sobranieto.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.545

2.699

MBID

116,50

2.540

2.692

116,45

2.535

2.685

116,40

2.530

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

OMB

116,35

2.678

2.525

116,30 2.671

2.520

116,25

2.664

2.515

116,20

2.510

2.657

116,15

2.505

2.650

116,10

18/04/11 19/04/1120/04/1121/04/1122/04/1123/04/1124/04/1125/04/1126/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

18/04/11 19/04/1120/04/1121/04/1122/04/1123/04/1124/04/1125/04/1126/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

VLADATA I NAFTENITE KOMPANII SI JA PREFRLAAT TOPKATA

MAKEDONSKA BERZA

BENZINITE POSKAPUVAAT ZA 2 DENARI Naftenite kompanii ja obvinija Vladata za zadocneta reakcija so namaluvaweto na akcizite i baraat taa povtorno da intervenira, ovojpat so namaluvawe na DDV za mazutot SOWA JOVANOVA

78,50

s.jovanova@kapital.com.mk

ovi, povisoki ceni na benzinite donese v~era Regulatornata komisija za energetika. Od deneska maloproda`nite ceni na beniznite eurosuper 95 i na eurosuper 98 se povisoki za dva denari i se prodavaat za 77 denari za litar, odnosno za 78,50 denari. Se zgolemuva i maloproda`nata cena na mazutot za 0,270 denari za kilogram, pa taka, ova gorivo od deneska se prodava po cena od 43,178 denari za kilogram. Cenite na dizelot i ekstra lesnoto maslo za doma}instvo ostanuvaat nepromeneti. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, gi povika trite najgolemi distributeri na nafteni derivati vo zemjava Makpetrol, Okta i Lukoil da ja namalat maràta za da se ublaì cenovniot {ok od visokata cena na naftata na svetskite berzi. Stavreski tvrdi deka dràvata dovolno napravila so namaluvaweto na akcizata i na tro{okot za nafteni rezervi za benzinite za 4,5 denari i za dizel gorivoto za 2,2 denari. Sega na red bile naftenite kompanii, veli ministerot. “Nikoj ne moè celiot tovar od svetskite dvièwa na cenite da go ponese sam. Potrebno e site subjekti, i stopanstvoto i distributerite na nafta da ponesat tovar. Jas imam predlog za distributerite na nafta. Nivnata marà koja vo

denari za litar od deneska se prodava eurosuper 98

momentot e 3,2 denari po litar, dobro bi bilo da ja namalat na 1,5 denari i so toa }e im pomognat na gra|anite”, veli Stavreski. Od Makpetrol, najgolemiot distributer na nafteni derivati vo zemjava, velat deka e neopravdano Vladata da bara od niv da gi namalat mar`ite koi i taka ne bile visoki. Generalniot direktor na Makeptrol, Andreja Josifovski, ja obvini Vladata deka zadocnila so merkata i sega saka preku nivniot profit da izdejstvuva namaluvawe na cenite na gorivata. “Odlukata na Vladata e pozitivna, ama zadocneta, no i necelosna, zatoa {to cenite na naftata ne rastat otsega tuku u{te od minatata godina. Ako Vladata razmisle{e porano da ja donese merkata, efektot }e be{e pogolem zatoa {to kaj nas cenite na benzinite se formiraat na dve nedeli. Taka {to poskapuvaweto }e ode{e so usporeno tempo”, veli Josifovski za “Kapital”. Za navistina da se spre~i poskapuvaweto na gorivata, Josifovski sugerira Vladata da intervenira so namaluvawe na DDV za mazutot od 6,5 denari za kilogram, {to e glaven adut na stopanstvoto. Na svetskite berzi v~era, cenata na naftata se namali

AKCIJATA NA AGRO-TIKVE[ PORASNA 20% nezna~itelno. Na berzata vo Wujork `oltoto zlato v~era se prodava{e za 111,20 dolari za barel, a za okolu 70 centi poevtini i evropskata brent nafta na Me|unarodnata berza vo London. Ekonomistite neodamna predupredija deka naftata na svetskite berzi e nestabilna i vo idnina }e poskapuva, a namaluvaweto na akcizite nema mnogu da pomogne. “Namaluvaweto na akcizata nema da promeni apsolutno ni{to vo odnos na inflaciskite pritisoci koi proizleguvaat od cenite na gorivata. Nema da poevtinat gorivata bidej}i nafatata na berzite postojano poskapuva, tro{ocite za kompaniite nema da se namalat”, veli profesorot od Univerzitetot na JIE, Miroqub [ukarov. I energetskite eksperti komentiraat deka maloproda`nite ceni ne samo {to nema da se namalat, tuku gorivata dopolnitelno }e

poskapuvaat vo o~ekuvawe na natamo{en rast na berzanskata cena na nafatata. Namaluvaweto na akcizata za uvoz na nafteni derivati }e vaì vo slednite ~etiri meseci i }e go ~ini buxetot 10 milioni evra. Spored ministerot Stavreski, zagubata }e se kompenzira so drugi za{tedi. “Se znae kakvi za{tedi se tie, }e gi stegneme site rashodi na ministerstvata pri tekovnite tro{ewa. Toa se odnesuva i na javnite pretprijatija i na site institucii koi se dol`ni da {tedat vo ovoj period dodeka ima posledici od krizata ili svetskata inflacija. Dràvata mora doma}inski da se odnesuva”, veli Stavreski. Neodamna Stavreski negira{e deka namaluvaweto na prihodite poradi namaluvawe na akcizata moè da se nadomestat preku zgolemeni prihodi od DDV {to }e se naplatuva na povisoka cena na gorivata.

kcijata na dru{tvoto Agro-Tikve{ od Kavadarci, koja se nao|a na redovniot pazar na Berzata, v~era porasna za 20%, {to be{e i najgolemiot poedine~en rast na edna akcija vo vkupnoto trguvawe. Na oficijalniot pazar najgolem rast od 0,42% zabele`aa akcite na R@ uslugi, a najgolem pad od 2,99% ima{e akcijata na Skopski pazar. Na redovniot pazar najgolem pad zabele`aa akcite na Stopanska banka od Skopje, so namaluvawe na prose~nata cena od 4,52%. Od akciite koi {to se trguvaat na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Alkaloid so promet od 3,3 milioni denari. Dodeka, od akciite koi se trguvaat na redovniot pazar, najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na @ito Karaorman od Ki~evo, so promet od 3,2 milioni denari.

Prometot od redovno trguvawe na Makedonskata berza v~era be{e 15,3 milioni denari, od koi 10,9 milioni denari se ostvareni na oficijalniot pazar, dodeka na redovniot pazar se istrguvani hartii od vrednost vo vrednost od 4,4 milioni denari. Oficijalniot pazar u~estvuva so 71,33% vo ostvareniot promet, dodeka redovniot pazar so 28,66%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo zabele`a zgolemuvawe od 26,85%, dodeka prometot so obvrznici se zgolemi za 58,35%. Glavniot berzanski indeks MBI10 v~era padna za 0,03 % i trgovskiot den go zavr{i so vrednost od 2.531,51 indeksni poeni. Makedonskiot berzanski indeks MBID porasna za 0,14 % i trgovskiot den go zavr{i so vrednost od 2.658,91 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB ostana na isto nivo vo odnos na prethodniot trgovski den.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

26.04.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

600,00

6.000

3.422,31

2,52

266.940

241,00

0,42

9.640

Алкалоид

4.471,36

0,27

3.290.921

Комерцијална банка

3.702,00

0,05

72.000

Име на компанијата Агро-Тиквеш Кавадарци НЛБ Тутунска банка РЖ Услуги

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата 10 емисија на обврзници за

26.04.2011 Просечна цена (МКД)

Гранит

Износ (МКД)

-0,15

4.797.123

587,44

-0,64

103.390

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30.240.212,11

0,18%

-5,42%

10,64%

0,23%

-3,23%

20.04.2011

ILIRIKA GRP

49.566.593,31

4,50%

-2,94%

3,25%

-3,05%

4,48%

20.04.2011

Иново Статус Акции

14.268.747,56

-3,32%

-4,76%

5,26%

2,33%

-11,48%

24.04.2011

KD Brik

38.568.141,35

3,31%

-0,62%

3,52%

-1,13%

4,59%

20.04.2011

KD Nova EU

27.452.561,47

-2,85%

-4,11%

3,45%

-0,25%

-4,60%

20.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.248.762,52

-1,88%

-3,02%

1,32%

48,00%

-3,93%

25.04.2011

КБ Публикум -обврзници

18.566.268,08

0,00%

25.04.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ЗК Пелагонија

2.111,00

-0,81

50.664

Стопанска банка Битола

2.775,80

-0,85

277.580

ХВ

Скопски пазар

6.399,00

-2,99

191.970

ALK (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата 10 емисија на обврзници за денацион.

Алкалоид Жито Караорман АД Кичево Комерцијална банка Реплек

26.04.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

26.04.2011

P/E

P/B

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

26.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

обврзници

79.789

58,35

обични акции

97.328

-20,76

1.431.353

4.471,36

401,26

11,14

0,97

Вкупно Официјален пазар

177.117

2,25

BESK (2010) *

54.562

7.100,00

567,72

12,51

0,20

обични акции

71.167

612,39

GRNT (2010) *

3.071.377

587,44

92,61

6,34

0,54

Вкупно Редовен пазар

71.167

612,39

KMB (2010)

2.279.067

3.702,00

628,36

5,89

1,05

0,00

MPT (2010) *

112.382

24.300,60

-2.037,51

-11,93

0,71

0,00

25.920

42.000,00

2.996,49

14,02

0,88

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

248.284

122

-18,36

0,66

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

-0,15

4.797.124

REPL (2010) *

4471,36

0,27

3.290.921

SBT (2010) *

389.779

2.775,80

39,99

69,40

6.150,00

0,00

3.198.000

STIL (2010) *

14.622.943

187,22

0,47

402,60

2,36

3702

0,05

1.018.050

TPLF (2010) *

450.000

3.600,10

279,12

12,90

0,99

42000

-0,07

714.000

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

-168,56

-12,52

0,33

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtorniк - 26.04.2011)

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

DR@AVATA TRANSPARENTNO DA GO TRO[I BUXETOT rabotenite vo dràvnite i lokalni institucii }e u~at kako transparentno da menaxiraat so buxetskite pari. Stanuva zbor za proekt finansiran od Evropskata unija, poddràn od holandskoto Ministerstvo za finansii. Celta e da se zajaknat kapacitetite na dràvnite institucii za da se sprovede vnatre{na finansiska kontrola i finansiska revizija. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, celta na proektot e rako-

voditelite vo dr`avnite institucii da stanat odgovorni za sproveduvaweto na sistemot na finansisko upravuvawe i kontrola. “Proektot se odviva vo 70 dr`avni institucii i na centralno i lokalno nivo preku obuki za zajaknuvawe na kapacitetot na stru~nite slu`bi za vnater{na revizija i finansiska kontrola”, veli Stavrevski. Xo{ Nojut, menaxer na proektot, veli deka od 2007 godina, od koga i se prisutni vo

Makedonija zaklu~ile deka rakovoditelite vo dr`avnite i lokalnite institucii izbegnuvale odgovornost za tro{ewe na buxetskite pari. “Osven donesuvawe na Zakonot sledniot ~ekor e i negovo implementirawe, {to e te{ko da se sprovede vo zemjava, bidej}i na momenti ima ignorantski odnos kaj rakovodnite slu`bi. So toa sakaat da gi izbegnat rizicite i gre{kite, me|utoa tokmu vo toa e i predizvikot”, dodava Nojut.

OHRIDSKA BANKA ZEDE REVOLVING KREDIT OD SOSIETE @ENERAL hridska banka sklu~i dogovor za revolving kredit so Sosiete `eneral na iznos od 30 milioni evra. Dogovorot e sklu~en za period od edna godina, so mo`nost za obnovuvawe po {est meseci. Dozvoleni se delumni povlekuvawa na sredstvata soglasno so potrebite na bankata. Otplatata na kreditot e linearna so mo`nost za revolving.

Kreditot e namenet za redovno izvr{uvawe na tekovnite i na komercijalnite aktivnosti od raboteweto na Ohridska banka. So sklu~uvaweto na ovoj dogovor za kredit, Ohridska banka koristi vkupen iznos na krediti od Sosiete `eneral od 80 milioni evra. Se procenuva deka so ovoj kredit }e se zajakne kreditniot potencijal

na Ohridska banka so {to dopolnitelno }e se zgolemi kreditiraweto za gra|anite i firmite.

OTVORENI PREDIZVICI ZA MONETARNATA VLAST

17.03.2010 DALI KRIZATA BARA PREISPITUVAWE NA11 RE@IMOT NA FIKSEN KURS NA DENAROT? Guvernerot vo zaminuvawe, Petar Go{ev, naredi nekolku otvoreni predizvici za NBM vo postkrizniot, a go na~na i pra{aweto za re`imot na devziniot kurs. Negoviot naslednik, Dimitar Bogov, nema dilemi deka Go{ev s$ u{te zastapuva fiksen kurs na denarot i deka takvata politika }e ostane vo NBM i vo idnina SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

avestuva li guvernerot vo zaminuvawe, Petar Go{ev, potreba od menuvawe na reìmot na Narodnata banka na Makedonija za devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto? Na denot koga se slave{e 19 godini monetarno osamostojuvawe na Makedonija (26 april), Go{ev, na kogo mu ostanuva u{te pomalku od eden mesec od mandatot, isprati mnogu dvosmislena poraka do svojot naslednik, Dimitar Bogov, koj be{e prisuten na proslavata vo NBM. “Krizata povtorno ja reaktuelizira{e va`nosta na devizniot kurs za mala i otvorena ekonomija. Nema lesen izbor za upravuvawe so devizniot kurs. Izborot na reìmot sekoga{ e povrzan so pra{aweto za kontrola na kapitalnite tekovi. Makedonija dosega nema{e problemi so kapitalnite tekovi {to bi ja zagrozilo strategijata na de fakto fiksen devizen kurs. Vo sekoj slu~aj, mnozinstvoto se tie {to preferiraat fleksibilen reìm na devizen kurs, so pootvorena kapitalna smetka. No, re~isi ne moàm da navedam mislewa deka opredelbata za fleksibilen zna~i i otkaùvawe od intervencii na devizniot pazar ili deka kapitalnata smetka treba da bide kompletno otvorena”,

NAGRADA ZA NAUÊN TRUD NA NIKICA MOJSOVSKA-BLA@EVSKI Godi{nata nagrada za najdobar nau~en trud od oblasta na makroekonomijata ja dobi Nikica Mojsovska-Blaèvski, profesor na Amerikan kolex vo Skopje. Naslovot na nejziniot trud e “Detaksacija – efekt na tro{okot na trud vrz vrabotenosta vo Republika Makedonija. re~e guvernerot Go{ev, vo kontekst na temata za potrebata od povtorno aktuelizirawe na ulogata na centralnite banki po globalnata finansiska kriza. Go{ev vo svojot sedumgodi{en mandat be{e kategori~no protiv menuvawe na fiksniot reìm na devizniot kurs na denarot so obrazloènie deka toa nema mnogu da pomogne za namaluvawe na deficitot vo nadvore{nata trgovija. Stavot na najgolemite izvoznici vo zemjava e deka denarot e precenet vo odnos na evroto poradi {to uvozot e evtin, a izvozot skap i nekonkurenten vo odnos na drugi zemji kade {to devizniot kurs e pofleksibilen. Idniot guverner Dimitar Bogov smeta deka ni{to ne se promenilo vo stavot na Go{ev vo odnos na reìmot na devizen kurs. “Nemam voop{to dilema deka guvernerot preferira fiksen kurs na denarot, kako {to be{e i dosega. Negoviot govor pove}e be{e za sostojbite vo globalni ramki. Nema potreba da se menuva reìmot na fiksen devizen kurs zatoa {to toj dobro & sluì na makedonskata ekonomija”, veli

Bogov. Go{ev ima zabele{ki i za odnosot me|u Narodnata banka i Ministerstvoto za finansii za kreirawe na makroekonomskata politika vo zemjava. Spored Go{ev, me|u dvete institucii postoi samo Memorandum za sorabotka za pra{awa od oblasta na finansiskata stabilnost. “No, kako {to govori naslovot, zboruva za formalniot proces na sorabotka bez `e{koto pra{awe na precizna specifikacija na konkretnite obvrski vo slu~aj na kriza na solventnosta na sistemot ili kaj takanare~enite *too big to fail entiteti”, istakna guvernerot. Toj zameri i {to Centralniot registar & gi napla}a na NBM podatocite koi taa gi bara od ovaa dr`avna institucija za podgotovka na godi{niot izve{taj za finansiskata stabilnost vo zemjata. Guvernerot Go{ev im pora~a na kreatorite na makroekonomskata politika vo zemjava deka centralnata banka mora da dejstvuva vrz osnova na jasna strategija za finansiska stabilnost, so jasno formulirani celi i dobro definirani funkcii i

odgovornosti za nea i za site drugi nadle`ni institucii. “Bez toa, opasnosta na nesoodveten na~in da bide vovle~ena vo politi~kiot diskurs vo zemjata e golema”, smeta Go{ev i veli deka na globalno nivo e vo tek proces na intenzivni diskusii i kreirawe novi odgovornosti na centralnite banki, vo ~ij fokus e finansiskata stabilnost i od koj i Makedonija mora da bide del. Toj o~ekuva na ovie predizvici da odgovorat kreatorite na ekonomskite politiki, regulatorite, supervizorite, istra`uva~ite... TREBA DA SE MENUVA I EKONOMSKIOT MODEL Postkrizniot period bara i promena na ekonomskiot model na zemjite vo tranzicija, koi za razlika od pred krizata sega se soo~uvaat so mnogu mal rast na bruto-doma{niot proizvod. Profesorot od

BANKARITE NE DOJDOA Na v~era{nata proslava na 19 godini monetarno osamostojuvawe na Makedonija vo Narodnata banka prisustvuvaa samo trojca direktori na bankite vo zemjava. Iako monetarnata nezavisnost e vo funkcija i na bankarskiot sektor vo zemjava, a politikata na NBM definitivno gi definira uslovite vo koi }e rabotat, najgolem del od bankarite v~era ne bea na proslavata vo centralnata banka. Fakultetot za ekonomija vo Qubqana, Mojmir Mrak, v~era vo NBM istakna deka pretkrizniot ekonomski model na zemjite vo regionot ve}e ne e e odr`liv. “Ne e vreme za celosno nov model tuku za revizija na pretkrizniot. Postkrizniot treba da se bazira na reformi na nacionalnata politika i pristapuvawe kon Evropskata unija. Reformite baraat rast na doma{noto {tedewe, privatno i javno so cel da se

podobrat biznis-okolinata i fiskalnata pozicija. Za ovie zemji ne e odr`liva pozicijata na visok buxetski deficit i nizok rast zatoa {to }e nema od kade da se finansira deficitot”, veli Mrak. Spored negovite prognozi, zemjite vo tranzicija pred krizata, vo periodot 1999-2008 godina, imaa prose~en godi{en ekonomski rast od 6%, a od 2009 do 2013 godina }e imaat od samo 2%.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,43%

3,45%

4,24%

5,13%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5263

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

42,1875

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,8131 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,8767

Канада

долар

44,5004

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3667

61,6

42,8

70,5

48,2

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

CENTRALNATA I LOKALNATA VLAST SI PREFRLAAT ODGOVORNOST ZA KRIMINAL

KAKO OHRID DOJDE PRED BANKROT SO DOLG OD [EST MILIONI EVRA?

10,2

milioni evra iznesuva buxetot na op{tinata Ohrid za 2011 godina

Iako va`i za glaven i najrazvien turisti~ki centar vo zemjava, vo koj i mnogu se investira vo grade`niot sektor, Ohrid istovremeno e i najzadol`ena op{tina. Za 20 godini natrupa dolgovi pogolemi od {est milioni evra.

Pratenikot od VMRO-DPMNE, Cvetko Grozdanov, tvrdi deka ohridskiot gradona~alnik, Aleksandar Petreski, so nekolku firmi so koi tesno sorabotuva pravi finansiski malverzacii so parite od op{tinskiot buxet. Gradona~alnikot Petreski, pak, celosno gi otfrla ovie obvinuvawa i veli deka vlasta e dobro upatena kako se pravi kriminal, bidej}i tokmu gradona~alnicite na VMRO go pravele toa vo nivnite op{tini. Javniot obvinitel gi slu{nal obvinuvawata za ohridskiot gradona~alnik, no ne pokrenuva postapka za da go ispita navodniot kriminal ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

uxetskata kasa na Ohrid e pred bankrot zatoa {to op{tinata dolì {est milioni evra, dolg nataloèn so godini. ûdno e kako op{tinata koja vaì za najatraktivna turisti~ka destinacija vo Make-

donija i vo koja vo poslednive godini se slu~uva gradeèn bum e pred bankrot. I po dvata osnovi vo op{tinskata kasa treba da se slevaat prihodi, koi treba da go namalat finansiskiot problem, na koj se “pla~e” i gradona~alnikot Aleksandar Petreski. “Kapital” istraùva{e zo{to Ohrid e edna od najzadolènite op{tini vo zemjava. ûdno, ama sekoja strana (vlast i opozicija) ima svoja prikazna za navoden kriminal, no nikoj ne prezema ni{to za da go istraì slu~ajot. Pratenikot od VMRO-DPMNE, Cvetko Grozdanov, tvrdi deka ohridskiot gradona~alnik so nekolku firmi so koi tesno sorabotuva pravi finansiski malverzacii so parite od op{tinskiot buxet. Gradona~alnikot Petreski, pak, celosno gi otfrla ovie obvinuvawa i veli deka vlasta e dobro upatena kako se pravi kriminal bidej}i tokmu gradona~alnicite na VMRO go pravele toa vo nivnite op{tini. Javniot obvinitel gi slu{nal obvinuvawa-

ta za ohridskiot gradona~alnik, no ne pokrenuva postapka za da ne se tolkuva kako politi~ki revan{izam, bidej}i gradona~alnikot e od SDSM. Od VMRO-DPMNE go obvinuvaat gradona~alnikot Petreski deka ja zaglavil op{tinskata kasa vo ogromni dolgovi i deka ja koristi blokiranata smetka na op{tinata za li~no da profitira. Pratenikot na VMRO-DPMNE od Ohrid, Cvetko Grozdanov, veli deka Petreski pravi finansiski malverzacii preku koi se perat milioni evra, koi zavr{uvaat vo negovite xebovi i xebovite na najbliskite sorabotnici. Toj tvrdi deka Petreski igra matni igri so nekolku firmi koi najmnogu sorabotuvaat so op{tinata. Poradi toa {to gradot Ohrid raboti so blokirana smetka pla}awata se vr{ele so cesii. Grozdanov obvinuva deka na toj na~in se gubi vistinskata vrednost na izvr{enite raboti, se dogovaraat zdelki koi vredat pomalku, a se naplatuvaat pove}e. “S$ dodeka nema trezorsko prefrlawe pari i se raboti so blokirana smetka ima prostor za manipulacii. Dokolku, na primer, se napravi finansiska inspekcija kaj grade`nite firmi koi najmnogu sorabotuvaat so

op{tinata }e se utvrdi kolku imaat fakturirano za asfaltirawe za ovie {est godini i kolku ima za pla}awe po toj osnov. Od vleznite fakturi za nabavka na repromaterijali, pak, }e proizleze deka firmite imaat dvojno pomalku nabavki na repromaterijali za izgradba na tie pati{ta. Toa zna~i deka ako izgradbata na eden pat ~inela eden milion evra, se fakturiralo za naplata za izvr{eni raboti na dvojno pogolema suma. Se pravat nerealni fakturi so mnogu povisoki ceni, koi potoa zavr{uvaat vo ne~ii xebovi i toa se pravi so cesii. Nikoga{ ne e napravena analiza dali navistina se izgradile planiranite pati{ta. Mislam deka e izvr{ena inspekcija kaj odredeni firmi i ova e utvrdeno na delo, no nadle`nite organi ne prezedoa ni{to”, tvrdi Grozdanov. Op{tinata Ohrid raboti so blokirana smetka poradi neplaten dolg od okolu {est milioni evra, za {to neodamna Petreski pobara soglasnost od dr`avata za zaem za reprogramirawe na dolgovite. Grozdanov, koj porano be{e del od Sovetot na op{tinata, priznava deka op{tinskata smetka e vo minus i blokirana u{te od 90-tite godini. So godinite dolgovite samo se talo`ele. Toj tvrdi deka dolgot

ALEKSANDAR PETRESKI GRADONAÂLNIK NA OHRID o ova se dokaùva deka VMRO-DPMNE postapuva diktatorski. Partijata stana i glaven obvinitel i sudija. Op{tinata redovno ja posetuvaat sekakvi kontroli, od UJP, Finansiska policija, do Dràvniot zavod za revizija (DZR), koi dosega ne otkrija nikakvi malverzacii za koi obvinuva vladeja~kata partija. Se somnevaat deka vo Ohrid ima kriminal bidej}i verojatno toa tie go pravat vo op{tinite kade {to upravuvaat, pa se dobro upateni. Jas tvrdam deka cenite na tenderite {to se sklu~uvaat vo Ohrid se dvojno poniski vo sporedba so cenite {to gi dogovaraat gradona~alnicite na VMRO-DPMNE. Za sporedba, spomenikot na Sv.Kliment vo centarot na gradot, visok 6,5 metri i izraboten od najkvalitetena bronza, ~ini 200.000 evra, dodeka sli~ni takvi spomenici, pa i mnogu pomali vo Skopje, nadminuvaat i eden milion evra.

na op{tinata sega e mnogu pogolem i nadminuva 10 milioni evra. “Samo dve firmi od Ohrid i Struga sega imaat pobaruvawa od op{tinata od okolu {est milioni evra. Tie ne se fakturiraat redovno po barawe na gradona~alnikot i dolgovite zaostanuvaat. Koga smetkata bi se odmrzanala }e po~nat da stignuvaat novi fakturi so novi pobaruvawa, a dolgot }e se prodlabo~i mnogu pove}e”, tvrdi Grozdanov. Gradona~alnikot na Ohrid, Petreski, celosno gi otfrla obvinuvawata od vlasta. Spored nego, ova se nevistini so koi se sluì VMRO-DPMNE za da go diskreditira negovoto rabotewe zatoa {to pripa|a na druga politi~ka opcija. “So ova se dokaùva deka VMRO-DPMNE postapuva diktatorski, partijata stana i glaven obvinitel i sudija. Op{tinata redovno ja posetuvaat sekakvi kontroli, od UJP, Finansiska policija, do Dràvniot zavod za revizija i dosega ne otkrija nikakvi malverzacii za koi obvinuva vladeja~kata partija. Se somnevaat deka vo Ohrid ima kriminal bidej}i verojatno toa tie go pravat vo op{tinite kade {to upravuvaat, pa se dobro upateni. Jas tvrdam deka cenite na tenderite {to se sklu~uvaat vo Ohrid se dvojno poniski vo sporedba so cenite {to gi dogovaraat gradona~alnicite na VMRO-DPMNE. Za sporedba, spomenikot na Sv. Kliment vo centarot na gradot, visok 6,5 metri i izraboten od najkvalitetena bronza, ~ini 200.000 evra, a sli~ni takvi spomenici, pa i mnogu pomali vo Skopje nadminuvaat i eden milion evra”, izjavi Petreski. Toj veli deka vo predizborniot period povtorno e zakaàna kontrola na raboteweto na op{tinata od DZR i UJP.

Simptomati~no e toa {to iako vlasta obvinuva za te`ok finansiski kriminal, nitu edna institucija dosega ne otkrila nitu pokrenala postapka za sankcionirawe na navodnite malverzacii vo Ohrid.

Spored informaciite od Javnoto obvinitelstvo, zasega nema pokrenato postapka za dokaùvawe na kriminalot vo Ohrid, za koj se somneva vlasta. Iako nema nikakva inicijativa nitu od pratenicite od vlasta, nitu od koi bilo drugi gra|ani za istraùvawe na obvinuvawata za kriminal, sepak, dokolku se somneva deka se pravat zluopotrebi, Javnoto obvinitelstvoto ima pravo da pokrene postapka samoinicijatvno. “Jas sum slu{al za gradona~alnikot na Ohrid i od moi prijateli deka duri i od mene moè da pobara mito, no seto toa e frlawe pepel vo o~i ako nema dokazi. Eventualniot kriminal treba da go utvrdi Dràvniot zavod za revizija, no nie ne moème da nalagame kade treba da se pravi revizija. Sekako deka i Javnoto obvinitelstvo ima pravo da pokrene postapka za dokaùvawe na somneìte, no toa moè da se sfati kako politi~ki revan{izam, bidej}i, sepak, gradona~alnikot e od druga politi~ka opcija”, izjavi za “Kapital” javniot obvinitel Qup~o

no.

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

TOP 15

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

Eliten stanben kompleks so 60 zgradi, bazeni i fontani {to go gradat nekolku privatni investitori na lokacijata Biljanini izvori KAKO ]E SE TRO[I BUXETOT NA OHRID VO 2011?! o buxet pogolem od 10 milioni evra za godinava, prioriteti na op{tinata }e bidat zgolemuvawe na efikasnosta na lokalnata administracija, pove}e pari za re{avawe na komunalni problemi i infrstaruktura, vospostavuvawe na sistem za transparentnost i ot~etnost na tro{ewe na buxetski sredstva, namaluvawe na zadol`enosta na op{tinata. Najgolem tro{uva~ na parite od buxetot na op{tina Ohrid }e bide sektorot za urbanizam. Pogolemiot del od programite predvideni vo nacrt-fiskalnata strategija za 2011 godina se od ovoj sektor. Sektorot za urbanizam e najgolem potro{uva~, no preku nego doa|a i najgolemiot priliv na sredstva vo op{tinskata kasa. Ovoj sektor predviduva za izgradba na fekalna i atmosferska kanalziacija da potro{i 44 milioni denari, a za izgradba i rekonstrukcija na sistemot za vodosnabduvawe da se potro{at 51 milioni denari. Gradona~alnikot Petreski, sepak, veli deka nekolku krupni proekti kako rekonstrukcija na gradskiot pazar, avtobuskata stanica, kako i izgradba na zimsko rekreativen centar na Gali~ica, koj } e go razvie i zimskiot turizam vo gradot nemo`e da se realiziraat, bidej}i op{tinata raboti so blokirana smetka.

ZA RAZVOJ NA TURIZMOT TREBAAT INVESTICII VO INFRASTRUKTURATA a razvoj na eliten turizam vo Ohrid, potrebno e da se vloùva pove}e vo izgradba na infrastrukturata. “Najva`no od s$ e Ohrid da se povrze so avtopat so Skopje za da moè i pobrzo i polesno da se stigne do gradot. Sega ako trgnete od Skopje do tuka, koga }e stignete }e si re~ete nikoga{ pove}e”, veli Petreski. Toj suegrira da se subveniconiraat so pari od dràvniot buxet avionski kompanii koi }e vospostavat redovni linii do Ohrid od nekolku evropski centri {to }e donese mnogu pogolem broj turisti na bregot na Ohridskoto Ezero.

[vrgovski. Gradona~alnikot Petreski bara ministerot za finansii, Zoran Stavreski, da mu dozvoli da zeme kredit od banka za da gi is~isti dolgovite. No, Stavreski odbiva i tvrdi deka soglasnosta za iznosot od {est milioni evra {to ja bara gradot Ohrid e sprotivno na Zakonot za finansirawe na edinincite na lokalnata samouprava, bidej}i taa suma bila mnogu pogolema od vkupnite prihodi na tekovno operativniot buxet na op{tinata. “Osven {to baraweto e neusoglaseno so Zakonot, isto taka e i nekompletno. Gradona~alnikot Petreski zaboravil da dade izjava zaverena na notar, so li~na krivi~na odgovornost za toa dali ima pristignati neservisirani obvrski kon doveritelite, kako i drugi potrebni dokumenti. Ja potsetuvame op{tinata pri aplicirawe za zaem da ja podnese dokumentacijata predvidena so Upatstvoto za na~in i postapka za zadolùvawe na op{tinite i javnite pretprijatija”, velat od kabinetot na Stavreski. Pratenikot Grozdanov, pak, smeta deka Vladata treba da dade soglasnost za zadolùvawe na op{tinata za da se vratat dolgovite. No, spored nego, toa samo delumno }e go re{i problemot, bidej}i imalo fakturi koi doprva }e pristignuvaat za naplata. Se postavuva pra{aweto kako e mo`no op{tina koja vaì za edna od najrazvienite vo zemjava i e glaven turisti~ki centar da nataloì dolgovi koi ne moè da gi vrati nitu po 20 godini. Dolgovite se glavna pri~ina {to op{tinata s$ u{te ne moè da premine vo vtorata faza od decentralizacijata i toa dopolnitelno go ko~i razvojot na gradot. Gradona~alnikot Petreski objasnuva deka soglasnosta {to ja bara za zadolùvawe, vsu{nost, e za vra}awe stari dolgovi napraveni vo vreme koga so op{tinata upravuvale

drugi gradona~alnici. “Koga ja prezedov funkcijata vo 2005 godina op{tinata ima{e dolg od nad sedum milioni evra. Potoa dopolnitelno pristignuvaa fakturi za naplata bidej}i se gradele kapitalni objekti, kako sportskata sala i kolektor, koi ne bile plateni. Sega pristignuvaat re{enija za naplata i od eksproprijacija na zemji{te, so koe duri i ne stopanisuva op{tinata. Site dolgovi gi pla}ame sega i toa so ogromni za-

tezni kamati. Ovoj problem go imaat i nekolku drugi op{tini i zatoa barame od dràvata da ne go ko~i razvojot na ovie gradovi i da dade soglasnost da gi vratime dolgovite i da prodolìme da rabotime normalno”, komentira Petreski. Toj tvrdi deka za edna do dve godini op{tinata i sama }e moè da gi vrati dolgovite od redovnite prihodi, no dodeka edni so drugi se obvinuvaat, biserot na Balkanot, kako {to go narekuvaat Ohrid, e osuden na bankrot.

QUP^O [VRGOVSKI JAVEN OBVINITEL

as sum slu{al za gradona~alnikot na Ohrid, i od moi prijateli, deka duri i so mene da sedi na masa moè da mi pobara mito. No, seto toa e frlawe pepel vo o~i ako nema dokazi. Eventualniot kriminal treba da go utvrdi Dràvniot zavod za revizija, no nie ne moème da nalagame kade treba da se pravi revizija. Sekako deka i Javnoto obvinitelstvo ima pravo da pokrene postapka za dokaùvawe na somneìte, no toa moè da se sfati kako politi~ki revan{izam, bidej}i, sepak, gradona~alnikot e od druga politi~ka opcija.

CVETKO GROZDANOV PRATENIK NA VMRO-DPMNE

okolku se napravi finansiska inspekcija kaj grade`nite firmi koi najmnogu sorabotuvaat so op{tinata }e se utvrdi kolku za ovie {est godini imaat fakturirano za asfaltirawe i kolku ima za pla}awe po toj osnov. Od vleznite fakturi za nabavka na repromaterijali, pak, }e proizleze deka firmite imaat dvojno pomalku nabavki na repromaterijali za izgradba na tie pati{ta. Toa zna~i deka ako izgradbata na eden pat ~inela eden milion evra, se fakturiralo za naplata za izvr{eni raboti na dvojno pogolema suma. Se pravat nerealni fakturi so mnogu povisoki ceni, koi potoa zavr{uvaat vo ne~ii xebovi i toa se pravi so cesii. Nikoga{ ne e napravena analiza dali navistina se izgradile planiranite pati{ta.

ZIMBABVE NA RAB NA PROPAST tro{ewe na dr`avnite Nekontroliranoto pari ja odvede Zimbabve vo najte{kata

dol`ni~ka kriza od site afrikanski dràvi. So dolg nad 149% od BDP i inflacija od 200 milioni procenti, Vladata intervenira{e na fiskalno-monetarniot pazar so pari vo optek, koi enormno ja namalija vrednosta na parite. BORO MIRÊSKI ekontroliraniot dolg ja dovede Zimbabve, nekoga{ edna od najsilnite ekonomii vo Afrika, do ekonomska propast i humanitarna kriza koja doprva treba da se re{ava, pi{uva Rojters. Nekontroliranoto tro{ewe na pretsedatelot Mugabe go zgolemi dolgot na Zimbabve do enormno visoki granici, a minatata godina dràvata pobara olesnuvawe na dolgot kako del od programata za visokozadolèni siroma{ni zemji (Heavily Indebted Poor Countries). Vo me|uvreme, dolgot na Zimbabve nadmina 5,7 milijardi dolari ili 149% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Poradi ova, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) oceni deka dràvata se nao|a vo “dol`ni~ki stres”. Ova gi zagriì ekspertite, koi potenciraat deka raste~kiot nacionalen dolg }e dovede do inflaciska kriza. @itelite na Zimbabve, ~ija brojka iznesuva okolu 12 milioni, doìveaja edna od najlo{ite valutni inflacii vo istorijata. Iako inflacijata na dolarot na Zimbabve be{e visoka so godini (okolu 50% vo 1998, 1999 i 2000 godina), duri vo 2001 godina krizata stana seriozna. Toga{ Zimbabve ne moè{e da go isplati zaemot od MMF, a zgora na toa, im dolè{e pove}e od 4,5 milijardi dolari na stranski dràvi, na Afrikanskata banka za razvoj, na Evropskata investiciona banka (EIB) i na Svetskata banka (SB). Spored procenkite na MMF, vo 2001 godina nadvore{niot dolg na Zimbabve iznesuval 64% od nacionalniot BDP. Toa go uni{ti ugledot na dràvata, a Vladata nikade ne moè{e da dobie zaem, pi{uva Rojters. Investitorite {irum svetot ne sakaa da gi rizikuvaat svoite pari davaj}i & zaem na zemja koja ve}e ima zaostanat dolg od nekolku milijardi dolari, kritikuvaa ekspertite. Taka po~na dol`ni~kata kriza. Li{ena od stranski izvori na krediti, Vladata na Zimbabve po~na da pe~ati golemi sumi pari. Parite potoa se prodavaa na devizniot pazar za amerikanski dolari i se koristea za isplata na dràvnite zaemi. Ovoj obid da se vrati kreditniot rejting na zemjata predizvika “poplava” na pazarot so golemi sumi od valutata na Zimbabve, namaluvaj}i ja vrednosta na parite na gra|anite. Vladata brzo stana zavisna od pe~atewe na s$ pove}e pari, so cel da gi isplati svoite

vnatre{ni i nadvore{ni dolgovi. Kako rezultat na toa, vrednosta na parite koi bea vo optek postojano se namaluva{e. Ako treba{e da se izgradi nova op{tinska zgrada Vladata na Zimbabve samo pe~ate{e novi pari. Poradi malite prihodi za isplata na dràvnite slu`benici Vladata sekojdnevno pe~ate{e novi pari za da im plati. Me|unarodnata zaednica brzo ja sfati ovaa {ema, no ìtelite na dràvata bea zarobeni. Ovoj krug na hiperinflacija gi uni{ti ìvotnite za{tedi na lu|eto. Ekonomijata po~na da propa|a. Funkcioniraweto na ovaa afrikanska ekonomija stana nevozmo`no, bidej}i vrednosta na valutata opa|a{e od ~as na ~as. Dolgoro~nite investicii is~eznaa. Osnovnite produkti i uslugi nikade ne bea dostapni. Kreditite bea nepostoe~ki. Stapkata na inflacija raste{e tolku brzo {to vrednosta na dolarot na Zimbabve se menuva{e na sekoj ~as, a do 2008 godina cenite se zgolemuvaa sekoi 1-3 dena. So taa stapka, ako vre}a oriz ~inela 10 dolari vo ponedelnik, do petok cenata ve}e bi bila 80 dolari. Vo juli 2008 godina stapkata na inflacija be{e proceneta na pove}e od 200 milioni procenti. Amerikanskiot magazin “Tajm” vo juli 2008 godina objavi deka polovina litar mleko vo Zimbabve ~ini tri milijardi zimbabvejski dolari ili okolu 30 amerikanski centi. Spored druga procenka, pak, napravena od Institutot za komercijalen menaxment, 1.200 milijardi dolari od Zimbabve vredele kolku edna britanska funta. I pokraj obidite na toga{nata Vlada da ja namali valutata, otfrlaj}i 10 nuli vo avgust 2008 godina i 12 nuli vo fevruari 2009 godina, inflacijata prodolì nekontrolirano da raste. Pou~eni od lo{oto iskustvo, vlasta vo Zimbabve se obiduva{e da iznajde soodvetni na~ini za nadminuvawe na inflaciskata i dol`ni~kata kriza vo nacionalni ramki. Koalicijata na Zimbabve za dolg i razvoj (ZIMCODD) vo svojata programa prepora~uva da se podu~i mladinata na Zimbabve za dolgot na zemjata. Spored ovaa koalicija, prioritet na Vladata treba da bide itno razgleduvawe na momentalnata pravna ramka i sistemite koi go vodat javniot dolg i upravuvaweto so dolgot kako prv ~ekor vo opredeluvaweto na ramkata za odr`livosta na dolgot. Eden na~in za da se postigne ova e da se ograni~i izvr{nata vlast, {to }e obezbedi odgovornost i transparentnost vo biznisot i i dràvnata administracija.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

[TO MORA DA SE NAPRAVI? Pratena

e kristalno jasna poraka do de~kite od vlasta: mo`ete da plukate kolku sakate, nema da se zanimavame so vas. ]e im gi prezentirame na gra|anite na{ite idei i proekti.

otegot e povle~en. SDSM go soop{ti kandidatot za premier i najbliskite sorabotnici. Izvonredno e ~uvstvoto da se bide del od toj tim, tim {to }e ja naso~i Makedonija kon idninata, a ne kon minatoto. Pobedni~ki tim na narednite izbori. Psiholo{kata bitka po~na. Pratena e kristalno jasna poraka do de~kite od vlasta: moète da plukate kolku sakate, nema da se zanimavame so vas. ]e im gi prezentirame na gra|anite na{ite idei i proekti. Seto toa gi pravi politi~kite protivnici stra{no mnogu nervozni. Nervozata e nepogre{liv pokazatel za stravot. Po~etnoto pra{awe vo celiot proces e mnogu ednostavno: Dali vo Makedonija moè podobro da se ìvee? Odgovorot e u{te poednostaven: Moè. Toa zavisi samo od nas. Treba da znaeme {to sakame, da veruvame vo uspehot, dobro da se organizirame i mnogu pove}e i podobro da rabotime.

Najnovata

Nema drug pat do podobar ìvot za sekoj gra|anin. Kako zemja imame kapacitet, imame sposobni lu|e, imame idei. Nekoi mi velat deka sum idealist. Da, jas sum idealist, bidej}i se soglasuvam so misleweto na Henri Ford, poznatiot proizvoditel na avtomobili od SAD, koj veli deka idealist e ~ovek koj im pomaga na drugi lu|e za da ìveat poprosperitetno. Kako zadolèn prvenstveno za ekonomijata, moàm da kaàm deka vo toj del novata vlada na SDSM }e bide idealist. ]e & pomaga na zemjata da bide poprosperitetna. Podgotveni sme za toa. Imame odgovor na najva`noto pra{awe: znaeme {to }e pravime u{te od prviot den po pobedata na izborite. Toa e taka zatoa {to ponudata, nare~ena izborna programa, e gotova. Vo nea se vgradeni mislewata i sugestiite na gra|anite, biznismenite, profesorite, site dobronamernici {to sakaat da u~estvuvaat vo kreiraweto na novata

vladina politika. ]e zabeleìte deka ni{to od na{ite sredbi so gra|anite, biznismenite, profesorite, ne ste videle na televizija i toa ne e slu~ajno. Ne ni trebaat kameri i pompa. Sakame ~esnost, iskrenost i rezultati. Samo taka, so cvrsta re{enost moè da se izleze od ovaa ramka {to ni e nametnata vo op{testvoto, od ovoj laèn privid {to ni se kreira. Site znaeme deka denes stvarnosta vo Makedonija e poinakva od reklamite. Morame kone~no da gi stavime na piedestalot vistinskite vrednosti i da se borime za niv. Krajno vreme e da po~neme da razmisluvame kako moème da napravime ne{to, a ne zo{to ne moème ne{to da napravime. Dosega{niot pristap vo ekonomskite politiki mora da se napu{ti. S$ mora da bide naso~eno, direktno ili indirektno, kon otvorawe novi rabotni mesta i podobruvawe na ìveja~kata na narodot. Za da se ostvari taa cel mora da se sozdadat uslo-

vi, ambient, koj }e gi pottiknuva investiciite. Tie se uslov za otvorawe novi rabotni mesta, prvenstveno vo privatniot sektor. Ova vaì za site investitori, bez razlika dali se golemi ili mali, doma{ni ili stranski. Istovremeno, dràvata mora da ima mnogu aktivna uloga vo procesot. Investitorite mora da imaat pogolema predvidlivost. Ako se menuva nekoj zakon za danocite, toj ne smee da po~ne da vaì vedna{, tuku narednata godina, mora da ima period na prilagoduvawe. Mora da se promeni sega{nata porazitelna sostojba so stranskite direktni investicii vo zemjata. Katastrofalno e deka pari ima, pari doa|aat, ama doa|aat vo regionot, ne vo Makedonija. Mora doma}inski da se vodi buxetot na dràvata. Pritoa, klu~noto pra{awe ne e kolkava e dano~nata stapka, tuku {to dobivaat gra|anite za vozvrat za danokot {to go platile. Dali dobile podobro

zdravstvo, podobro obrazovanie, podobri pati{ta, posigurno snabduvawe so elektri~na energija vo idnina. Nema posilno obedinuva~ko ~uvstvo deka site zaedno sme eden tim so zaedni~ka cel, od toa koga gra|anite ~uvstvuvaat deka so pla}aweto danok, vsu{nost, davaat pridones za pokvaliteten ìvot na op{testvoto. Mora da se znae kade odi sekoj denar {to izleguva od buxetot, dali }e sozdade vrednost, dali }e pridonese za otvorawe novi rabotni mesta. Mora da se vodi ekonomska politika {to motivira, a ne ekonomska politika {to se potpira na drakonski kazni {to zatvoraat firmi i ostavaat semejstva bez par~e leb. Mora da se veruva vo zdrava logika. Ne moè zemjata da se zadolùva vo stranstvo, a gra|anite da ne znaat za {to }e se upotrebat pozajmenite pari. Ne moè najdobri rezultati od trgovskata razmena so stranstvo da imame so Kosovo, od dràvniot buxet da se

potpretsedatel na SDSM

tro{at pari za s$ i se{to, a da nema avtopat do granicata so Kosovo. Dosega trpelivo go gradevme kredibilitetot. Mnogu pouspe{ni sme od Vladata vo proekciite za idnite dvi`ewa na makedonskata ekonomija. Predlagavme konkretni merki. Na primer, ako Vladata ne zadocne{e i navreme gi realizira{e merkite na SDSM sega lebot }e be{e poevtin. I u{te ne{to. Vo ekonomskata politika mora da se po~ituvaat temelnite vrednosti vrz koi e izgradena na{ata zemja. Mora da se po~ituvaat principite na zaedni{tvo i solidarnost. Ekonomskata politika mora da ima human lik. Znaeme {to s$ mora da se napravi. I }e go napravime. Ne zatoa {to mora. Zatoa {to veruvame vo toa i znaeme deka e ispravno.

NOVATA ULOGA NA MONETARNATA POLITIKA

finansiska kriza i ulogata na centralnite banki, koi so svoeto (ne)deluvawe pridonesoa za nejzinata pojava, go razni{a konsenzusot deka so monetarnata politika treba da se postignuva edna cel - odr`uvawe cenovna stabilnost. S$ pove}e nau~nici naglasuvaat deka i odr`uvaweto finansiska stabilnost treba da bide va`na cel na monetarnata politika, odnosno na centralnata banka

onetarnata politika bila, e i }e bide eden od najva`nite delovi od ekonomskata politika. Ako se zanemarat specifi~nite celi, koi se menuvaat od godina vo godina se javuvaat sporadi~no, glavni celi na ekonomskata politika se: odrùvawe na odredena stapka na stopanskiot raste`, odredeno nivo na proizvodstvoto, stabilnost na op{toto nivo na cenite i uramnoteènost na platniot bilans. Vo ostvaruvaweto na ovie celi na ekonomskata politika, pokraj monetarnata, na raspolagawe & stojat i fiskalnata, politikata na ceni i na dohod, itn. Monetarnata politika, spored toa, e samo eden od pozna~ajnite delovi na ekonomskata politika. Ako se analiziraat ovie celi, }e se vidi deka prvite dve imaat razvoen karakter, a vtorite dve stabilizacionen. Postoi odredena inkompatibilnost me|u ovie celi iako na prv pogled me|u razvojot i stabilnosta na stopanstvoto ne bi trebalo da postoi inkompatibilnost. Dosega{noto iskustvo (na{e i svetsko) pokaùva deka ne e mo`no istovremeno da se ostvaruvaat site celi vo podednakva mera. Dokolku so ekspanzivna monetarna politika se vlijae vrz zabrzuvawe na stopanskiot raste` i

M-R ZORAN JOVANOVSKI

proizvodstvoto, takvata politika vo isto vreme negativno dejstvuva vrz cenite i platniot bilans. Od tie pri~ini potrebata od sinhronizirano dejstvuvawe vrz site instrumenti od ekonomskata politika e pove}e od neophodna. Ako vo 70-te i 80-te godini od minatiot vek, vo akademskite krugovi dominira{e misleweto deka so monetarnata politika e mo`no da se postignuvaat pove}e celi istovremeno (na primer, odrùvawe niska stapka na inflacija, pottiknuvawe na stopanskiot rast, odrùvawe uramnoteèn platen bilans i sl.), vo 90-te godini od minatiot i vo prvata dekada od ovoj vek definitivno re~isi postoe{e konsenzus vo naukata deka monetarnata politika moè da bide plodotvorna i efikasna samo ako so nea se nastojuva da se postignuva edna cel odrùvawe cenovna stabilnost. Za volja na vistinata i vo 70-te i 80-te godini od minatiot vek ima{e seriozni ukaùvawa za konfliktnosta na celite {to se saka da se postignat so monetarnata politika, no tie naj~esto ne dopiraa do polismejkerite, pa eksperimentite so monetarnata politika i nejzinata upotreba vo postignuvawe razvojni celi rezultiraa so visoki inflacii. Visokite inflacii niz koi pominaa

mnogu zemji, ne samo od Ju`na Amerika tuku i od Evropa, pridonesoa da se zacvrsti misleweto deka monetarnata politika moè da ima samo edna cel - odrùvawe cenovna stabilnost. Re~isi site relevantni nau~nici go delea stavot koj najdobro go ima{e formulirano Meltzer: “Cenovnata stabilnost e najdobriot na~in so koj monetarnata politika moè da pridonese kon stopanskiot rast”. Na drugite delovi od ekonomskata politika, spored nego, treba da se prepu{tat ostanatite celi na ekonomskata politika. So drugi zborovi, ne e sporno deka so ekonomskata politika moè da se ostvaruvaat pove}e celi, no preovladuva{e stavot deka monetarnata politika treba da ima samo edna cel - cenovna stabilnost - od pri~ina {to, kako {to veli Mi{kin, na dolg rok vlijae samo vrz inflacijata, a na kus moè plodotvorno da vlijae samo vrz edna cel. Ako se nastojuva da se ostvarat pove}e celi istovremeno, toa ima pove}e {teta od korist, vo smisla {to se zgolemuvaat inflatornite o~ekuvawa, se namaluva odgovornosta na centralnata banka, bidej}i taa za neuspehot vo kontrolata na inflacijata }e bara izgovor vo sledeweto pove}e celi istovremeno. Kako rezultat na konsenzusot

me|u akademskite krugovi, koj postoe{e do neodamna, deka monetarnata politika moè da ima samo edna cel (odrùvawe cenovna stabilnost) i koj se prifati i od najgolem broj vladi i centralni banki vo razvienite zemji, a poslednite 7-8 godini i od zemjite vo tranzicija, stapkite na inflacija re~isi vo site zemji se namaluvaa. Poslednive godini svedoci sme deka vo mnogu zemji se ode{e i ~ekor ponatamu - zakonski da se regulira primarnata, ili ako sakate, edinstvenata cel na monetarnata politika - odrùvawe cenovna stabilnost. Na primer, vo dokumentite za osnovawe na Evropskata centralna banka stoi: “Osnovnata cel na Evropskiot sistem na centralni banki (ESCB) e odrùvawe cenovna stabilnost. Bez {tetni posledici za osnovnata cel - cenovnata stabilnost, ESCB }e gi poddrùva generalnite ekonomski politiki vo zaednicata za da pridonese kon postignuvawe na celite na zaednicata. Vo postignuvaweto na svoite celi, ESCB }e deluva vo soglasnost so principot na otvorena pazarna ekonomija so slobodna konkurencija, zalagaj}i se za efikasna alokacija na resursi”. Re~isi istovetni stavovi se navedeni i vo Zakonot za Narodnata banka na Re-

publika Makedonija. Toa e, vsu{nost, del od dolgiot pat na usoglasuvawe na na{eto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata unija. Re~isi site zemji koi od 1 maj 2004 godina stanaa ~lenki na Evropskata unija i tie koi se podgotvuvaat da stanat ~lenki imaat vgradeno odredbi vo zakonite za centralnata banka mnogu sli~ni ili isti (za osnovnata cel na monetarnata politika) so tie na ECB. Zakonskoto regulirawe na osnovnata cel na monetarnata politika & ovozmoùva na centralnata banka povisok kredibilitet, pogolema transparentnost, no i pogolema odgovornost pri sproveduvaweto na monetarnata politika. Toa ja zacvrstuva nejzinata nezavisnost zatoa {to nikoj organ ili institucija ne moè da ja natera da sledi druga cel, barem ne bez izmena na zakonot. Za vakvite odredbi vo zakonite za centralnite banki postoe{e konsenzus vo naukata, koj moèbi najdobro go ima formulirano Svenson: “Prete`na i glavna cel na monetarnata politika treba da bide dolgoro~nata stabilnost na cenite, a stabilizacija na proizvodstvoto da bide sekundarna, pri {to ovaa treba da se sledi samo ako ne e vo konflikt so prvata”. No, najnovata finansiska

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

kriza i ulogata na centralnite banki, koi so svoeto (ne)deluvawe pridonesoa za nejzinata pojava, go razni{a konsenzusot. S$ pove}e nau~-nici naglasuvaat deka i odr`uvaweto finansiska s ta biln os t treba da bide va`na cel na monetarnata politika, odnosno na centralnata banka. I na poslednata konferencija {to se odr`a na 7-8 mart 2011 godina vo organizacija na MMF vo Va{ington, i na koja u~estvuvaa i nau~nici od rangot na nobelovcite Joseph Stiglitz i Robert Solow, kako i guvernerite na najgolemite centralni banki vo svetot, na tema: makroekonomskite politiki vo uslovi na ekonomska kriza, se dodade u{te edna cel - ekonomskata aktivnost. Op{tata soglasnost na konferencijata najdobro ja sublimira glavniot ekonomist na MMF, Olivier Blanchard, so zborovite: “monetranata politika treba da premine od ednostranoto fokusirawe na inflacijata i da se fokusira i na finansiskata stabilnost i na ekonomskata aktivnost.” Faktot {to e toa zaklu~ok na konferencijata formuliran od glavniot ekonomist na MMF zna~i seriozno svrtuvawe na monetarnata politika kon pove}e celi.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

NOV REKORD NA TELEKOM SRBIJA DOBIVKA OD 155,69 MILIONI EVRA elekom Srbija grupa, vo ~ii ramki rabotat Telekom Srbija, Telekom Srpska i MTel Crna Gora, vo 2010 godina ostvari netodobivka od 167,5 milioni evra, pi{uva vo finansiskiot izve{taj na kompanijata. Toa pretstavuva rast od 27,6% vo odnos na 2009 godina. So toa e nadminat rekordot od 2009 godina i ostvaren e najdobar deloven rezultat vo

istorijata na kompanijata, se veli vo soop{tenieto. Prihodite na grupata iznesuvaat 1,156 milijardi evra, {to e za 3,9% pove}e vo odnos na 2009 godina. Telekom Srbija vo 2010 godina ostvari neto-dobivka od 155,69 milioni evra, {to pretstavuva rast od 1,5% vo odnos na 2009 godina i e nov rekord vo raboteweto. Istovremeno, ostvaren e rast

SLOVENIJA JA BLOKIRA[E PRODA@BATA NA MERKATOR NA AGROKOR na vkupnite prihodi za 0,3% vo iznos od 872 milioni evra. Minatata godina brojot na korisnici na fiksnata telefonija na nivo na grupata iznesuval 3,3 milioni, a na mobilnata telefonija 7,3 milioni. Minatata godina e izvr{ena dokapitalizacija na kompanijata MTel vo Crna Gora, koja sega e vo celosna sopstvenost na Telekom Srbija grupa.

lovene~kiot Ured za za{tita na pazarnata konkurencija & zabrani na kompanijata Pivovarna La{ko da gi prodava i otkupuva akciite koi gi poseduva vo trgovskiot sinxir Merkator. Za mnogumina ovaa odluka e simptomati~na poradi faktot {to be{e donesena istiot den koga nadzorniot odbor na Pivovarna La{ko treba{e da odlu~i dali ja

prifa}a ponudata na hrvatski Agrokor za kupuvawe na paketot akcii od 23,34% {to kompanijata gi poseduva vo najgolemiot trgovski sinxir Merktor ili, pak, }e se prodol`i postapkata za iznao|awe nov zainteresiran kupuva~ koj }e ponudi podobra cena. Odluka za zamrznuvawe na proda`bata na akciite vo Merkator, pokraj Pivovar-

na La{ko, dobija i u{te nekolku banki, me|u koi Nova Qubqanska Banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka, Banka Ceqe, Gorewska banka i bankata Koper. Toa prakti~ki zna~i deka Pivovarna La{ko i bankite }e mo`at da gi prodadat akciite vo Merkator samo so soglasnost i odobrenie na dr`avniot Ured za za{tita na konkurencijata.

ZA 10 GODINI SRPSKITE ISELENICI PRATILE 42,96 MILIJARDI EVRA

SRPSKATA DIJASPORA DAVA POVE]E OD INVESTITORITE

Spored rezultatite na najnovite istra`uvawa na analiti~arite na Svetskata banka od 2000 do 2009 godina, sekoj `itel na Srbija od dijasporata vo pari ili vo stoka dobival prose~no po 73.600 dolari godi{no ili 6.130 dolari mese~no VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija inkasirala 42,96 milijardi dolari od svojata dijaspora vo periodot 2000-2010 godina, {to e za 2,5 pati pove}e od stranskite direktni investicii (16,8 milijardi dolari) vloèni vo istiot period. Spored podatocite na Svetskata banka, Srbija kotira na visokoto petto mesto me|u 155 rangirani dràvi od svetot, spored prilivot na pari od svoite iselenici vo periodot 2000-2009 godina. Vo 2010 godina vo Srbija pristignale 3,1 milijardi evra od nejzinite iselenici vo svetot, pokaùvaat podatocite od Narodnata banka na Srbija (NBS), dodeka, pak, za periodot 2000-2010 godina vkupniot devizen priliv od doznaki od stranstvo dostignal 27,6 milijardi evra. “Spored rezultatite na najnovite istraùvawa na analiti~arite na Svetskata banka, od 2000 do 2009 godina sekoj ìtel na Srbija od dijasporata vo pari ili vo stoka prose~no dobival po

73.600 dolari godi{no ili 6.130 dolari mese~no”, izjavi Vladimir Gre~i}, sorabotnik na Institutot za me|unarodna politika i ekonomija. Site se soglasuvaat deka ka bez devizite na Srbite koi oi rabotat vo stranstvo vo izmiinatite 10 godini, kako i vo vtorata polovina na minatiot ot vek, bi se `iveelo mnogu gu poskromno. Se postavuva va pra{aweto kolku denes bi ~inelo evroto dokolku dijassporata pra}ala za tretina na pomalku pari. Taa presmetka ka s$ u{te nikoj ne ja napravil, l, no granicata od 100 dinari ri za evro mnogu porano bi bila nadminata, procenuvaat at ekspertite. Spored pressmetkite na ekonomistite, e, vo izminatite 10 godini vo prosek Srbite tro{ele za pettina pove}e otkolku {to to zarabotuvale. “Vo 2010 godina potro{ivme me 16% pove}e otkolku {to to zarabotivme, {to e okolu 4,8 ,8 milijardi evra, a toa vo doobar del se pokri so doznakite te na na{ite gra|ani od dijassporata. Najva`no e {to tie ie pari ne moravme da gi vra} a} ame”, istakna Goran Nikoli}, }, sorabotnik na Institutot za

evropski studii. Nikoli} potsetuva deka tokmu doznakite od dijasporata bile najva`en faktor za rast na deviznite rezervi na NBS po 2000 godina. Najmnogu doznaki na deviznite smetki na Srbite doa|aat od

DEVIZEN PRILIV OD DIJASPORATA VO SRBIJA

viokompanijata Svift er od juni godinava voveduva direktni linii îkago–Zagreb i îkago-Belgrad. “Boing 767” na ovaa kompanija vo Zagreb }e sleta na 3. juni, a vo Belgrad na 17. juni. Ova e prviot interkontinentalen let me|u Hrvatska i SAD po pove}e od 20 godini. Letovite }e se odvivaat edna{ nedelno, a cenata na povraten bilet za letovite îkago–Zagreb i Zagreb–îkago e 1.147 dolari. Vo aviosektorot izra-

zuvaat ~udewe poradi otvoraweto na dve interkontinentalni linii vo kratko vreme, so ogled na malata oddale~enost me|u aerodromite vo Zagreb i Belgrad. Avionot “boing 767” prima 235 patnici, a od Svift er velat deka se uvereni deka avionot }e bide popolnet do posledno sedi{te. Kompanijata Svift er e osnovana vo 1997 godina i ima flota od 11 avioni. Sedi{teto na kompanijata e vo Feniks, Arizona.

kapaciteti i da ja ohrabri dijasporata da investira mnogu pove}e otkolku dosega. Najgolem del, odnosno 40,6% od investiciskite proekti se odnesuvaat na mo`nosta za vlo`uvawe vo postoe~ki ili novi kapaciteti vo turizmot, 20,3% za investicii vo industriski zoni, 18,7% vo infrastruktura, 9,3% vo ekologija, a 10,3% se proekti od oblasta na agrarot i proizvodstvoto na zdrava hrana. Ministerstvoto za dijaspora na Srbija ovoj multimedijalen

prihodi i otvoraat novi rabotni mesta”, istaknuva Gre~i}. Za ovie pari da se investiraat vo proizvodstvo i vrabotuvawa srpskoto Ministerstvo za dijaspora izraboti elektronski katalog za investiciski proekti za biznismenite od dijasporata, nudej}i im 193 konkretni proekti od 68 op{tini i gradovi. Proektite gi podgotvuvaa lokalnata samouprava, Stopanskata komora na Srbija i

NBS: Od 2000 godina, zaklu~no so 2010 godina, vkupniot iot devizen priliv od doznaki od stranstvo vo Srbija dostigna 27,6 milijardi j evra SVETSKA BANKA: Od 2000 do 2010 godina Srbite od stranstvo vo zemjata pratile vkupno 42,96 milijardi dolari Spored pristignatite doznaki po `itel od 2000 do 2009 godina, Srbija se nao|a na pettoto mesto me|u 155 rangirani dr`avi Doznakite od 2000 godina do denes prose~no so~inuvale 13,7% od BDP, a vo poslednite pet godini 15,3% U~estvoto na doznakite vo BDP e 2,5 pati pogolema od u~estvoto na stranskite direktni investicii vo poslednite 10 godini.

SVIFT ER VOVEDUVA DIREKTNI LETOVI OD ^IKAGO ZA ZAGREB I BELGRAD

centrite za dijaspora pri regionalnite stopanski komori. Srpskata Vlada so ovoj proekt nastojuva zna~itelno da gi iskoristi golemite ekonomski

Germanija, [vajcarija, SAD, Francija i Avstrija. “Samo mal procent na deviznite doznaki se koristi za {tedewe i za produkproduk tivni investicii, koi nosat

investiciski katalog dosega go pretstavi vo Avstrija, vo Kina i vo Ju`noafrikanskata Republika. Ovoj investiciski katalog treba da se distribuira na pove}e od 5.000 adresi na srpskite delovni lu|e, na adresite na klubovite, organizaciite i asocijaciite vo dijasporata, kako i vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva vo stranstvo. DIJASPORATA MO@E DA INVESTIRA POVE]E Od 2000 godina do denes dijasporata direktno investirala 550 milioni dolari vo srpskata ekonomija, a so osnovawe na mali i sredni pretprijatija vrabotila 25.000 lu|e. “Dijasporata e faktor za stabilnost na sekoja zemja, no i investiciite koi doa|aat moraat da bidat pogolemi”, izjavi dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za dijaspora, Milorad Jak{i}. Anka Vojvodi} od Stopanskata komora na Srbija izjavi deka dijasporata e podgotvena da investira, no deka e premnogu vnimatelna koga gi vlo`uva svoite pari. Za da se privle~at stranskite investitori neophodno e da se sozdade ambient na pravna sigurnost i da se obezbedi ednostavna birokratska procedura, bidej}i toa e edna od glavnite pri~ini poradi koi biznismenite ne sakaat da investiraat vo Srbija, predupreduva Vojvodi}. “Instituciite vo Srbija se obiduvaat da ja animiraat ekonomijata i na{ite lu|e vo stranstvo za da dojdat tuka i da investiraat. Zatoa PKS organizira dva pati godi{no sostanok so Sovetot za dijaspora”, istakna Vojvodi}.

Balkan Rial Isteit Divelopment DOOEL Skopje BARA ZA KUPUVAWE ZGRADA, SO NAMENA ZA DELOVEN PROSTOR, VO SKOPJE, CENTRALNO GRADSKO PODRAЧJE, LOKACIJA – MAL RING So povr{ina od min. 4000 m2 do maks. 5500 m2 Ponudite pra}ajte gi na e-mail Balkan.re@gmail.com

Balkan Real Estate Development DOOEl Skopje IS INTERESTED IN BUYING A BUILDING FOR BUSINESS PURPOSES with area 4000 m2 to 5500 m2 in the Center of Skopje, location-Mal Ring. Please send your offers on Balkan.re@gmail.com

Svet / Biznis / Politika

DVA, TRI ZBORA

PORADI ELEMENTARNITE NEPOGODI VO JAPONIJA

XONSON KONTROLS SO PAD NA PRIHODOT ZA 500 MILIONI DOLARI

“Setete se na Srbija vo 1999 godina, koga be{e upotrebena ednostrana sila bez odobrenie na me|unarodnata zaednica. Se nadevam deka vo sproveduvaweto na rezolucijata na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii za Libija nema da se pre~ekori mandatot." SERGEJ LAVROV

Poradi zemjotresite i cunamito koi ja zafatija Japonija vo mart godinava, Xonson kontrols najavuva lo{i finansiski rezultati. BORO MIR^ESKI

onson kontrols (XK), eden od najgolemite svetski proizvoditeli na avtomobilski delovi o~ekuva pad na proizvodstvoto i namaluvawe na profitot na kompanijata vo tretiot kvartal od godinava. Pri~inata za vakvite negativni finansiski o~ekuvawa se elementarnite nepogodi koi ja zafatija Japonija. Spored predviduvawata na XK, najmalku za 500 milioni dolari }e padne prihodot na kompanijata vo tretoto trimese~je, koe zavr{uva vo juni godinava. Dobivkata od akciite, pak, najverojatno }e se namali me|u 16-18% po akcija. Spored anketata na Rojters, akcionerite na Xonson kontrols o~ekuvaat dobivka od maksimalni 67 centi po akcija, dodeka kompanijata proektira dobivka od 2,45 dolari po akcija za fiskalnata 2011 godina. “Da ne be{e zemjotresot i cunamito vo Japonija, denes nema{e da gi restrukturirame prognozite za raboteweto na kompanijata”, re~e Brus Mekdonald, glaven finansov menaxer na XK. Prirodnata nepogoda koja ja zafati Japonija i predizvika nuklearna kriza ja ote`na distribucijata na klu~nite avtomobilski delovi i gi pri-

mora avtomobilskite proizvoditeli privremeno da gi zatvorat fabrikite, prvo vo Japonija, a potoa i niz celiot svet. Toa, pak, zna~itelno vlijae{e na proizvodstvoto na avtomobili. Mekdonald istakna deka proizvodstvoto na avtodelovi na XK vo Japonija }e opadne za najmalku 50% vo tretiot kvartal. Pred zemjotresot, proda`bata na delovite na XK na japonskite avtomobilski proizvoditeli za fiskalnata 2011 godina se o~ekuva{e da dostigne ~etiri milijardi dolari. Od japonskite proizvoditeli na avtomobili, Xonson kontrols najmnogu sorabotuva so Nisan. Dejvid Lejker, analiti~ar od Baird istakna deka okolu 85% od rabotata na XK vo Japonija e nameneta za modelite na avtomobilite na Nisan. Zemjotresot go natera avtomobilskiot proizvoditel na pet dena da go stopi-

minister za nadvore{ni raboti na Rusija

ra proizvodstvoto na avtomobili vo Japonija, {to zna~i i zaguba na del od profitot na dvete kompanii. Prirodnata nepogoda vo Japonija nanese najgolemi {teti na avtomobilskata i informati~kotehnolo{kata industrija. Osven Nisan, svoite fabriki gi zatvorija i Tojota, Ford, Honda i Xeneral Motors. Spored izve{tajot na Xonson kontrols, najpogodeno e proizvodstvoto na mikrokontrolori koi se vgraduvaat vo del od avtomobilskite proizvodi. Osven toa, najmalku 50 od vkupno 250 prodavnici za brza isporaka na avtodelovi {irum svetot }e bidat o{teteni. Docneweto na isporakata na avtodelovi, vo vaka krizno vreme za avtomobilskata industrija mo`e da zna~i zaguba na del od klientite za Xonson kontrols, smeta Mekdonald. “Crnite” prognozi na Xonson kontrols dojdoa vedna{ po izve{tajot na Tojota so koj se obelodeni deka proizvodstvoto na avtomobilite na ovoj proizvoditel kako posledica na krizata vo Japonija se namalilo za 63% za samo eden mesec. Analiti~arite predviduvaat vistinska revolucija vo avtomobilskata industrija, smestuvaj}i ja Tojota, od prvoto na tretoto mesto koga stanuva zbor za najgolemi proizvoditeli na avtomobili vo svetot. K

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

“Japonija, soo~ena so nuklearnata kriza vo elektranata Fuku{ima, izvlekuva pouki od iskustvata po eksplozijata vo êrnobil vo 1986 godina. Istraùvawata za toa koi zdravstveni problemi moàt da se javat vrz osnova na êrnobil pretstavuvaat znaewe koe go deli celoto ~ove{tvo.” JUKIO EDANO

generalen sekretar na japonskata Vlada

“Tajland i Kamboxa mora da prekinat so ognot. Pograni~nite sporovi nikoga{ ne mo`e da se re{at dokolku postoi voen konflikt. Za re{enie na bilateralni sporovi od takov vid neophodno e liderite na dvete dr`avi da sednat na ista masa i da po~nat so seriozen dijalog.” BAN KI-MUN

generalen sekretar na Obedinetite nacii

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

SVET

0-24

...POSLEDNA NADE@!

...NOVI SILI?!

...VO SE]AVAWE!

Vo Japonija se traga po is~eznatite

Italija se priklu~i na napadot vrz Libija

25 godini od ^ernobil tragedijata

Okolu 25.000 japonski vojnici so ~amci, helihopteri i avioni ja po~naa masovnata potraga po telata na najmalku 12.000 is~eznatite Japonci od zemjotresot i cunamito, za koi se pretpostavuva deka se poginati.

Po razgovorot na italijanskiot premier Silvio Berluskoni so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, italijanskata Vlada soop{ti deka Italija }e se priklu~i na napadot na “Zapadot” vrz Libija.

Svetskite lideri u{te edna{ ja dokaàa svojata golemina na odbeleùvaweto na 25-godi{ninata od nuklearnata katastrofa vo êrnobil. Se}avaj}i se na tragi~nite posledici, najavija postrogi merki za kontrola na nuklearkite.

APPLE I GOOGLE VO ULOGA NA [PIONI?!

SMARTFON GIGANTITE POD ISTRAGA NA PRETSTAVNI^KIOT DOM NA SAD

Otkako minatata nedela vo javnosta prostrui informacijata deka gigantite Apple i Google go sledat sekoj ~ekor na korisnicite, sozdavaj}i data-bazi za lokaciite koi gi posetile, administracijata na SAD gi prezema prvite ~ekori stavaj}i gi pod istraga Apple, Google, Nokia, Microsoft, Research in Motion i Hewlett Packard ite bazi, objavi wujor{kiot vesnik “Volstrit `urnal”. Komisijata nadle`na za privatnost na korisnicite vo ramkite na Pretstavni~kiot dom na SAD, vo ponedelnikot isprati pisma do {est glavni izvr{ni menaxeri, odnosno do tvorcite na mobilnite operativni sistemi, me|u koi Apple, Google, Nokia, Microsoft, Research in Motion i Hewlett Packard, i bara pove}e informacii za toa dali ovie

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o bliska idnina tehnolo{kite giganti Apple i Google najverojatno }e se soo~at so milionski tu`bi, bidej}i preku softverot za pametnite telefoni koi go proizveduvaat i prodavaat, sobiraat podatoci za lokacijata na korisnicite i gi skladiraat vo sopstven-

kompanii gi sledat lokaciite na korisnicite na nivnite mobilni uredi. Vo verzijata na pismoto isprateno do izvr{niot direktor na Apple, Stiv Xobs, Komisijata za energetika i trgovija bara od nego da odgovori na pra{awata: “Koi lokaciski podatoci gi koristi operativniot sistem i dali istite gi upotrebuva, skladira ili spodeluva, i zo{to uredite imaat takva O

iot proizvod na Apple, iPhone, bez znaewe na korisnicite vo sebe skladira bazi na informacii za lokaciajta na korisnikot, koi ponekoga{ se ~uvaat i po nekolku meseci. Dokumentite i podatocite analizirani od strana na “Volstrit `urnal”, isto taka, otkrivaat deka pametnite telefoni na Google, koi rabotat na Android operativen sistem, redovno gi prenesuvaat lokaciite na

finkcija, voop{to?” Na ovie pra{awa Stiv Xobs treba da odgovori najkasno do 9 maj. Komisijata isprati sli~ni pisma i do ostanatite kompanii, no se ~ini deka Apple i Google se kompaniite koi najmnogu se najdoa na udar od ovaa postapka, bidej} i nivnite pametni telefoni se najprodavani. Minatata nedela dvajca istra`uva~i vo javnosta izlegoa so informacii deka najprodavanK

korisnicite na uredot, kon soodvetnata kompanija od kade {to poteknuvaat. Vedna{ po obelodenuvaweto na ovoj “skandal”, po~naa da stignuvaat tu`bi na ime na ovie tehnolo{ki giganti, so koi korisnicite baraat objasnuvawe, a glavnite obviniteli od nekolku dr`avi na SAD gi povikaa kompaniite da izlezat so podatoci za toa kolku dolgo gi sledat svoite korisnici. O

Feqton

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: BOPAL OPAL

SMRTONOSNIOT GAS [TO JA ZAVITKA INDIJA “VO CRNO” PETAR GOGOSKI OSKI

gogoski@kapital.com.mk gogoski@kapital.c com.mk

o}ta nasproti 3. dekemvri vo 1984 godina lu|eto vo blizina na fabrikata za pesticidi {to ja otvori hemiskata korporacija Union karbid (Union Carbide) vo Bopal, Indija, se razbudile ka{laj}i, davej}i se, borej}i se za vozduh, a iljadnici od niv po~nale bavno da umiraat. Utroto, pak, na drugata strana na svetot direktorite od korporativnoto sedi{te vo Denberi se razbudile zevaj}i i negoduvaj}i poradi konstantnoto yvonewe na telefonot, koj sakal da im soop{ti deka nivnata al~nost za pogolem profit tuku{to odnela iljadnici ~ove~ki `ivoti. Ironi~no, no vo reklamata objavena vo magazin od 1962 godina, soop{tuvaj}i planovi za izgradba na fabrika vo Bopal, Union karbid se falat so “poznavaweto na tehnologijata” i “op{irnite nau~ni dostignuvawa”. Vetuvaj}i im podobra idnina na Indijcite preku izgradba na hemiskata fabrika, pe~ateniot advertajzing go sodr`i ta`niot, no vistinit slogan na kompanijata od toa vreme - “Pomo{ vo

Oficijalnite f j podatoci govorat r deka ispu{taweto u na toksi~niot gas metil izocijanat od fabrikata f b k vo Bopal B rezultira{e so 2.259 2 259 akutni k smrtni slu~ai i okolu 11 iljadi smrtni slu~ai po nesre}ata. Od dene{en aspekt se postavuva pra{aweto, vsu{nost, kolku znaela kompanijata za opasnite uslovi koi gi nametnal nivniot na~in na rabota i niskoplatenite sredstva koi gi koristele? idninata”. No, raka na srce, koga rabotite stanaa gusti taa “pomo{“ stana imaginaren poim. Oficijalnite podatoci govorat deka ispu{taweto na toksi~niot gas metil izocijanat od fabrikata vo Bopal rezultira{e so 2.259 akutni smrtni slu~ai i okolu 11 iljadi smrtni slu~ai po nesre}ata, od koi 3.000 po~inale samo po dve nedeli po katastrofata, a ostanatite 8.000 od bolesti povrzani so otrovniot gas. Impaktot od nesre}ata, koj do dene{en den e tema na debata, se odnesuva{e na zagubi i kaj kompanijata i kaj lokalnoto naselenie, no pove}e od jasno e deka po edna od najgolemite industriski nesre}i, kakva {to be{e i nesre}ata vo Bopal, javnosta zasekoga{ ja izgubi doverbata vo hemiskata industrija. “DA SE UNI[TI PO UPOTREBA” Vo 1984 godina, godinata koga se slu~i katastrofata vo Bopal, hemiskata korpo-

racija Union karbid bele`e{e proda`ba od 9,5 milijardi dolari, {to ja reflektira{e nejzinata pozicija kako edna od najgolemite industriski kompanii vo SAD i svetot. Istata godina internacionalnite operacii na kompanijata pretstavuvaa 30% od totalnata proda`ba. Indija, pak, be{e edna od trite dr`avi kade {to kompanijata ima{e podru`nici i biznis-interesi. Inaku, u{te vo 60-tite godini indiskata vlada inicirala politiki da gi ohrabri stranskite kompanii da investiraat vo lokalnata industrija. Od korporacijata Union karbid se pobaralo da izgradi fabrika za proizvodstvo na “sevin”, naj~esto koristeniot pesticid vo Azija. Kako del od dogovorot, Vladata na Indija insistira zna~itelen procent od investicijata da doa|a od lokalnite akcioneri. Duri i politi~kata garnitura imala udel od 22% vo podru`nicata, zavedena kako Union karbid Indija limited (Union Carbide

India Limited - UCIL). Union karbid ja gradi fabrikata vo Bopal poradi negovata centralna lokacija i pristapot do transportnata infrastruktura. Specifi~niot predel okolu gradot bil u{te prethodno planiran za zona vo koja }e cveta lesnata industrija ili, pak, }e se gradi ne{to za komercijalna upotreba, no nikako ne se razmisluvalo za rizi~na industrija. Fabrikata inicijalno bila odobrena samo za proizvodstvo na pesticidi od hemikalii, kako {to e metil izocijanidot, koj bil uvezuvan od parentalnata kompanija vo relativno mali koli~ini. Sepak, pritisokot od konkurencijata vo hemiskata industrija vodel do toa indiskata podru`nica da imlementira “obratna integracija” – proizvodstvo na surovini i svrzuva~ki materijali za pravewe finalni proizvodi vo edna fabrika. Ova po priroda e i posofisticiran, no i porizi~en proces. Proizvodstvoto na metil

cijanid vo pogonite na Bopal po~nalo vo 1979 godina, koga kompanijata go po~na “integriraweto”, otvoraj}i go “kobniot” oddel na fabrikata. Vo dekemvri 1984 godina vo eden od rezervoarite so metil izocijanad navlegla voda, koja predizvikala egzotermi~na reakcija, so {to temperaturata vo rezervoarot se poka~ila do 200 stepeni Celziusovi. Toa go zgolemilo pritisokot i predizvikalo eksplozija na yidovite na rezervoarot, eksplozija od koja vo atmosferata bile ispu{teni otrovni gasovi. Blagodarenie na severozapadnite vetrovi ovie gasovi direktno se “nafrlile” na naselenite mesta. Vedna{ po nesre}ata vo Bopal od kompanijata tvrdea deka toa bilo sabota`a od strana na “frustriran rabotnik”, no od dene{en aspekt se postavuva pra{aweto kolku znaela kompanijata za opasnite uslovi koi gi nametnal nivniot na~in na rabota i niskoplatenite

sredstva koi gi koristele? Dokumentite koi bea otkrieni vo tekot na parni~nata postapka, dostaveni od strana na Grupata za za{tita na `ivotnata sredina (Environmental Working Group), poka`aa deka od Union karbid primenuvale neproverena tehnologija pri izgradbata na fabrikata. Kompanijata funkcionirala so neproveren dizajn, imaj}i predvid deka postoi “opasnost od zagaduvawe na vodata vo oblasta na Bopal” spored dokumentot koj kompanijata go zape~atila so oznakata “Da se uni{ti po upotreba”. Minimalnite tro{oci i maksimizacijata na profitot bile glavna cel, koja bila postavena pred osiguruvaweto na bezbednosta na rabotnicite vo fabrikata i okolnite op{tini. NESOGLEDIVI POSLEDICI Impaktot od katastrofata pred s$ be{e “katastrofalen” za glavata na biznisot. Toga{niot izvr{en direktor na kom-

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZGOLEMENATA POBARUVA^KA ZA “PERSONALCI” GI KA^I PRODA@BITE NA INTEL pokraj seta fama okolu Ajpad na Epl, kako i cela armija drugi konkurenti, Intel soop{ti deka svojot prv kvartal godinava go zavr{uvaat so 29% rast vo dobivkata, kako rezultat na pobaruva~kata za personalni kompjuteri od strana na kompaniite, so {to rastat i nara~kite za ~ipovi od Intel. Rezultatite lesno gi na-

dminaa proekciite na analiti~arite, a akciite na gigantot porasnaa pove}e od 4% vo trguvaweto na berza. Pridvi`uvaweto na akciite, vsu{nost, go reflektira veruvaweto na mnogumina investitori, deka Intel ima mno{tvo mo`nosti da gi ispravi svoite klu~ni biznisi za pogolem profit kako {to se menuva slikata za tehnologijata. Gigantot Intel, osnovan

vo 1968 godina, e eden od najstarite “braniteli” na komjuterskata industrija. Intel e i najgolemiot proizvoditel na ~ipovi vo svetot, a okolu 80% od komjuterite vo svetot rabotat na nivnite ~ipovi. Vo grafata na prihodi, Intel zabele`a 12,8 milijardi dolari, {to e porast od 25% sporedeno so 10,3 milijardi dolari golemiot prihod zabele`an pred edna godina, no i nesporedlivo

pove}e od o~ekuvawata na analiti~arite koi proektiraa prihod od 11,9 milijardi dolari. Silnata korporativna pobaruva~ka za perosnalni komjuteri mu pomaga na Intel vo prebroduvaweto na serija problemi. Vo januari godinava, na primer, kompanijata ima{e seriozni gre{ki vo proizvodstvoto, koga dizajnerska gre{ka vo noviot ~ip go odlo`i proizvodstvoto na novi kommju-

teri, a Intel proceni deka im se potrebni 1 milijarda dolari za da “ras~istat” so gafot. Sepak, pobaruva~kata za personalni komjuteri vo SAD i Evropa slabee poradi pojavata na tabletite i ekonomskite problemi. A i pobaruva~kata vo Japonija opadna poradi smrtonosniot zemjotres i cunamito {to ja zafatija zemjata vo mart. Intel profitira{e poradi dopolnitelnata sedmica {to ja dobi po voobi~aeniot

datum za podnesuvawe na izve{tajot, poradi promenata na na~inot na koj kompanijata gi meri kvartalite. Inovativnata proizvodna tehnologija {to ja koristi kompanijata, a koja sekoja godina bara investirawe na milijardi dolari, isto taka, mu pomogna na Intel da “iscedi” pogolem profit od svoite biznis-operacii. Tehnologijata na Intel mu ovozmo`uva da go namali ciklusot na proizvodstvo na

Feqton

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka svetot gi sledi naporite i borbata na japonskiot narod so posledicite od nuklearnata katastrofa vo Fuku{ima, “Kapital” pravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

KAKO MEDIUMITE JA PROSLEDIJA NESRE]ATA VO BOPAL?

mpresiite od incidentot {to bea plasirani od masovnite mediumi pove}e bea fokusirani na dramata od prvi~niot nastan otkolku na podlabinsko pokrivawe na mo`nite pri~ini. Pove}e od 85% od pe~atenite i televiziskite novinarski storii za incidentot vo Bopal bea koncentrirani na samite nastani (ispu{taweto na hemikalijata, bilansot na povredeni i sli~no), dodeka pribli`no 15% bea fokusirani na po{irokata ramka na nastanot (industriskite havarii, korporativnata odgovornost, pre`ivuvaweto na Union karbid i sli~no). Prvite vesti, osobeno televiziskite, isto taka bea fokusirani na slikite od humanata tragedija {to ja iskusile lu|eto vo Bopal. Prvi~nata krizna strategija na Union

karbid be{e centrirana na finansiskata {teta od tragedijata, prikrivaj}i ja odgovornosta za smrtta na iljadnici nevini lu|e, idninata na korporacijata, kako i kritikite na akcionerite i analiti~arite na Volstrit, koi se soo~ija so pritisocite od strana na potro{uva~ite vo celiot svet, kako i grupite za za{tita na `ivotnata sredina. Te{kotijata pri dobivawe navremeni informacii od Indija nekolkupati ja spre~ija Union karbid da dade navremeni informacii za mediumite. Ova vode{e do op{ta impresija za “surovost” od strana na kompanijata.

Nesre}ata go pogodi srceto na Indija

Vo po~etokot Union karbid ponudi 350 milioni dolari kako suma za kompenzacija. Vladata na Indija bara{e mnogu pove}e, duri 3,3 milijardi dolari. Vo 1989 godina be{e postignat kone~en dogovor, spored koj Union Karbid plati 470 milioni dolari panijata, Voren Anderson, po~uvstvuval deka e va`no za nego li~no da pojde vo Bopal i da ja demonstrira re{enosta na kompanijata vo spasuva~kite napori i istragata. Pove}eto od negovite kolegi, pa duri i Stejt departmentot, go sovetuvale protiv negovoto odewe. Korporativnite advokati od Union karbid bile cvrsti na stavot deka prisutnosta na Anderson vo Bopal samo }e ja zgolemi povrzanosta na Union karbid so tragedijata vo Bopal. Voren Anderson go odbil ovoj sovet. ^uvstvuval deka obemot na tragedijata e tolku zabele`liv i deka vo mislite na javnosta toj e povrzan so Union karbid, taka {to bi bile zaludni naporite kompanijata da se distancira od tragedijata. Taka, zaminal za Indija, no vo momentot na samoto pristignuvawe itno bil uapsen od indiskata vlast. Za da ja izbegne naplatata na cenata za zlostorstvoto kaznivo so zakon Anderson pobaral ekstradicija od Indija. Poradi negovoto odbivawe da se vrati vo zemjata za da se soo~i so posledicite, Anderson tamu se smeta za najgolemiot prestapnik koj ne saka da izleze pred liceto na pravdata. Iako vo 2009 godina javniot obvinitel od

Bopal pobara apsewe na Anderson, sepak, amerikanskata vlast do dene{en den ni{to ne prezema za da pomogne so negovata ekstradicija. Mediumite pi{uvaat deka denes Voren `ivee sre}ni penzionerski denovi nekade me|u Long Ajlend i Florida, igraj}i golf daleku od o~ite na javnosta. No, dokolku se proglasi za vinoven, Anderson go ~eka kazna od 10 godini zatvor i ogromen pari~en nadomest. Za donekade da se zadovoli pravdata tokmu minatata godina vo juni sedum porane{ni vraboteni vo indiskata podru`nica, vklu~itelno i porane{niot pretsedatel na indiskata fabrika, bea osudeni na dve godini zatvor. Dopolnitelno, site od niv treba da platat po dve iljadi dolari, kolku {to odreduva maksimalnata kazna spored zakonot. Spored presudata, tie se vinovni za ubistvo od nemarnost. Pokraj ovie obvineti, vo minatogodi{noto ro~i{te treba{e da se osudat u{te osum ostanati lu|e vme{ani vo nesre}ata, no tie po~inale pred da se donese presudata. No, ova bea posledicite na personalot i odgovornite. Od aspekt na celata korporacija i posledicite so koi taa se soo~i, prikaznata e

Pred vlezot na indiskata podru`nica

Vo ~est na `rtvite od smrtonosniot gas malku polo{a. Vo po~etokot Union karbid ponudi 350 milioni dolari kako suma za kompenzacija. Vladata na Indija bara{e mnogu pove}e, duri 3,3 milijardi dolari. Vo 1989 godina be{e postignat kone~en dogovor spored koj Union karbid plati 470 milioni dolari (osiguruvawe plus interesi). Podocna, vo 1994 godina, Vrhovniot sud na Indija dozvoli korporacijata da prodade okolu 50,9% od udelot vo kompanijata. Kone~no, vo 2001 godina celata kompanija Union karbid be{e prodadena na kompanijata Dau hemikal (Dow Chemical) za 7,3 milijardi dolari. Inaku, pred kompanijata

Korporacijata Intel isprati silna poraka do Volstrit:

Tablet kompjuterite mo`e da ja transformiraat kompjuterskata industrija, no s$ u{te ima golemi pari vo ogromniot pazar so tradicionalni personalni komjuteri

nivnite ~ipovi, so {to se reduciraat tro{ocite dodeka rastat performansite. Sepak, zakanata na tabletite e realna, i Intel i drugite kompanii od komjuterskata industrija se vo mete`. Analiti~arite od Goldman Saks velat deka nivnite o~ekuvawa se deka najmalku 21 milioni lu|e moè da kupat tableti namesto laptopi godinava, i deka taa brojka moè da skokne do 26,5 milioni vo narednata 2012 godina. Tie, isto taka, o~ekuvaat deka Ajpad, koj na proda`nite polici se pojavi pred edna godina, moè da bide tolku mnogu uspe{en {to godinava na Epl }e mu donese mnogu pove}e pari

otkolku celata divizija {to go proizveduva Mekinto{. Makar {to pobaruva~kata za tableti se o~ekuva rapidno da porasne, ambisot me|u goleminata na pazarot za tableti i goleminata na pazarot za personalni kompjuteri e mnogu golem. Od Goldman Sahs o~ekuvaat globalnite proda`bi na tableti vo 2011 godina da iznesuvaat 35 milijardi dolari, so okolu 60 milioni prodadeni uredi, dodeka pazarot za personalni komjuteri mo`e da iznesuva pove} e od 250 milijardi dolari, so pribli`no 370 milioni prodadeni edinici. Toa, sepak, }e bide zna~ajno dostignuvawe na tabletite,

dokolku se zeme predvid deka personalnite komjuteri se prodavaat ve}e 30 godini. Ova e zagri`uva~ki trend za Intel, bidej}i dizajnot na ~ipot na Ajpad e sopstvenost na Epl, a drugite proizvoditeli na tableti upotrebuvaat drugi ~ipovi koi baraat pomalku energija od ~ipovite na Intel. Intel ima ~ipovi i za smartfonite i za tabletite, no zadocni vo navleguvaweto na pazarot. Pra{aweto ne e dali Intel }e go “zarobi” celokupniot pazar. Zna~itelnite resursi na Intel, kako i nivniot in`enerski talent se zakana za sekoj biznis vo koj kompanijata }e se obide da vleze. No, te{kotiite se po-

da go prodade svojot udel vo indiskata podru`nica Vrhovniot sud na Indija & odredi da finansira bolnica so okolu 500 kreveti so cel da se obezbedi medicinska grià za preìveanite. Memorijalnata bolnica i istraùva~kiot centar vo Bopal oficijalno se otvorija vo 1998 godina. Ovaa institucija be{e obvrzana osum godini da dava besplatna grià za preìveanite. [to se odnesuva, pak, na nastradanite, katastrofata be{e so nesogledlivi posledici po zdravjeto i realniot ìvot na lu|eto. Po katastrofata,vo Bopal nemalo nieden registriran gra|anin pod 18 godini. Brojot na deca koi

javuvaat pred da se navleze na nekoj nov pazar. Nekoi analiti~ari pra{uvaat dali Intel moè da bide zloben rival vo prozivodstvoto na mobilni telefoni bidej}i se soo~uva so nefleksibilni rivali, a se ~ini deka i Epl }e ostane dominantna sila vo proizvodstvoto na tableti. Od Intel diskutiraat deka o~ekuvaat novite vidovi uredi da go zazemat komjuterskiot pazar. Vo intervju za Aso{iejted Pres, direktorot Otelini re~e deka podatocite koi dosega gi pribral Intel ne ja poddrùvaat idejata za te{ka “kanibalizacija” – lu|eto da kupuvaat tableti namesto personalni komjuteri. Edna od pri~inite e cenata. Tabletite moè da bidat stotici dolari pokapi od personalnite komjuteri. Drugo, pak, pretstavuva ulogata na tabletite kako rivali,

2.085

dolari prose~no ispla}ala kompanijata za sekoj smrten slu~aj

bile izlo`eni na {tetnoto vlijanie od gasot bil najmalku 200 iljadi. Toa be{e rezultat na toa {to medicinskite lica ne bile podgotveni za iljadnici od slu~aite koi nastradaa od nesre}ata. Doktorite i bolnicite ne bile soodvetni i pravilno informirani za metodite za tretman na metil izocijanid, tuku ednostavno im bilo re~eno na svoite pacienti da im stavaat kapki vo o~ite. Finalnata kompenzacija (vklu~itelno i privremenata pomo{) za personalnite povredi za mno{tvoto Indijci iznesuva{e 25 iljadi rupii ili okolu 830 amerikanski dolari. Za smrtnite slu~ai

poradi nivnite ograni~eni mo`nosti. Na kraj, Otelini veli deka negovata kompanija ne gleda nekakov efekt od katastrofata vo Japonija. Toa e

prose~nata suma koja kompanijata ja ispla}ala na semejstvata od zaginatite iznesuvala 62 iljadi rupii, odnosno 2.085 dolari. Za kraj, smrtonosniot gas be{e katastrofalen i za prirodata. Po nekolku dena od negovoto ispu{tawe site lisja od drvjata {to bile nasadeni tamu padnale. Od okolinata na mestoto morale da bidat otstraneti okolu 2.000 podueni `ivotinski trupovi. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za nesre}ata {to se slu~i na ostrovot Tri Milji vo 1979 godina, {to se smeta za edna od najgolemite energetski katastrofi vo SAD

bidej}i kompanijata nema fabriki vo zemjata, koja e glaven proizvoditel na memoriski ~ipovi i klu~ni materijali za proizvodstvo na komjuterskite ~ipovi.

“Site uredi kako tabletite se kako dodatoci. Nivniot target se razli~ni lu|e i site se fokusirani na postarite pazari. Vo razvojnite pazari, PC e poprifatliv. Na kraj s$ e pra{awe na izbor”, veli direktorot Otelini.

WWW.KAPITAL.MK K

HR PRAKTIKI

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat... NADA ZUPAN

JASNO UTVRDENITE VREDNOSTI SE SOVR[ENA RAMKA ZA USPE[NO ODLU^U STRANA 26 VAWE STRANA 25

LU\ETO KAKO GLAVEN PRIORITET WWW.KAPITAL.COM.MK

BIZNIS-ETIKA

KAKO DO KVALITETNA SORABOTKA NA RABOTNO MESTO? STRANA 24

KAPITAL / SREDA / 27. APRIL. 2011

TEMA NA BROJ

I Ni za menaxerite nikoga{ ne e docna “u~eni~ka” klupa SOZDAVAWE POZITIVNI SITUACII I REZULTATI STRANA 25

PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA NA NEDELATA NAJNESRE]NITE KLIENTI, K SE NAJGOLEMIOT IZVOR NA ZNAEWE.”

KOLUMNI NATA[A IVANOVSKA

BRAJAN TREJSI

KAKO DO RABOTA KOJA ]E JA RABOTIME SO NASMEVKA?

SAMODISCI SAMODISCIPLINATA I LIDERSTVOTO

STRANA 24

Izrekata deka ~ovekot u~i dodeka e ìv ne e samo stara izreka koja ja ilustrira prirodno vrodenata ~ovekova potreba postojano da u~i novi raboti, tuku i neophodnost vo svetot na biznisot. Edukacijata na top-menaxmentot zema s$ pogolem zamav i ja potvrduva ve}e dobropoznatata teza deka vloùvaweto vo novi znaewa e MUST. Ne samo za, uslovno kaàno, obi~nite rabotnici so golemi ambicii za napredok vo karierata, tuku i za najvisokite menaxerski pozicii, koi kako i s$ drugo vo ìvotot ne se dadeni edna{ zasekoga{. Edukativnite programiza top-menaxmentot, dizajnirani i osmisleni specijalno za prvite lu|e na kompaniite, se posebno popularni vo svetot, a vo posledno vreme i vo regionot i vo Makedonija. Za razlika od pobliskoto opkruùvawe, kade {to edukativnite programi se podeleni na tie za top-menaxment i drugi za sreden menaxment, vo Makedonija takvata podelba ne e prisutna poradi s$ u{te skromnata ponuda na menaxerska edukacija. Specijalizirani programi dizajnirani za menaxeri kaj nas nudat CEED Makedonija, centar za razvoj na pretpriema~i i menaxeri, del od me|unarodna mreà na pretpriema~ki centri koi funkcioniraat vo Jugoisto~na Evropa. Edna od nivnite najpoznati programi e CEED Top Class, koja opfa}a obuka, delovni kontakti i mentorstvo za mladi menaxeri i pretpriema~i. Ovaa programa, koja ve}e zapi{uva ~etvrta generacija u~esnici, e poznata po toa {to kako predava~i i mentori na u~esnicite, naj~esto menaxeri od mali i sredni pretprijatija, se mnogu poiskusni i poznati top-menaxeri od makedonskite golemi kompanii. Najnovi derivati od ovaa programa se CEED Middle Management, nameneta isklu~ivo za rakovoditeli na sredno nivo, ni a CEED Top Finance, dizajnirana za finansiski finansisk menaxeri i za menaxeri koi nosat finansiski odluki, ve}e zapi{a u~esnici vo tretata gener generacija. Novina vo doma{nata d ponuda na menaxerska edukacija e pprogramata za obuka na menaxeri na Univerziteto Univerzitetot Amerikan kolex, koja e vovedena kon krajot na n minatata godina. Celta na ovoj univerzitet e da gi napravi podostapni svetski eminentnite profesori p na makedonskite menaxeri, koi naj~esto patuvaat vo drugi zemji. Za taa cel, vo juni godinava godin Univerzitetot Amerikan kolex organizira kurs k za kreativnost vo donesuvawe odluki od pro profesorot Viktorio De Pedis, profesor po menaxmen menaxment na Univerzitetot vo Rim. Predmetite koi se nameneti n za menaxerite ve}e se i vo proces na akreditacija. ak

STRANA 24

BIL GEJTS OSNOVA^ NA MAJKROSOFT I FILANTROP

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 27/04/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

Ni za menaxerite nikoga{ ne e docna “u~eni~ka” klupa VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk ordanova@kapital.com.mk

o na{eto portfolio vnesovme i kursevi koi }e gi predavaat eminentni eksperti od oblasta na strate{kiot menaxment, brend-menaxment (marketing), kako i od oblasta na korporativnite finansii. Vo naredniot period, {tom bidat me|unarodno priznati, kursevite }e gi nudime kako paket-programa koja bi se sostoela od pet povrzani kursevi, so cel menaxerite da se podgotovat za predizvicite koi sekojdnevno gi nosi sovremeniot na~in na rabota i upravuvawe so kompaniite”, veli Vaqon Sara~ini, direktor za komunikacii na Univerzitetot Amerikan kolex. Druga dobropoznata ponuda za makedonskite menaxeri e Cotrugli Business School, me|unarodno priznata delovna {kola koja vo Makedonija se promovira preku dodeluvawe stipendii za MBA i MBA Executive, ~ii predavawa se odr`uvaat na razli~ni lokacii vo regionot. EMBA ili Executive MBA e programa nameneta za visok i sreden menaxment, koja se realizira preku vikend-moduli za minimalno otsustvo od rabotnoto mesto. Od Cotrugli Business School potenciraat deka u~esnicite doa|aat od site zemji

vo regionot, pri {to pove}e od 60% od niv se na rakovodni pozicii, direktori na kompanii ili oddeli i samostojni pretpriema~i. Interesno e {to najgolem interes za menaxerski obuki ima vo farmacijata, inènerstvoto i informak S tikata. Silno zastapeni se i menaxerite od telekomunikacii, internet i veb, kako i od bankarskiot i od finansiskiot sektor. Vo Cotrugli ni potvrdija deka u~esnicite od Makedonija ne se razlikuvaat mnogu od prosekot od celiot region. Imeno, stanuva zbor za menaxeri od bankarskiot sektor, farmacijata, telekomunikaciite, IT, mediumi i marketing. “Statistikata pokaùva deka recesijata gi pottiknuva lu|eto da porabotat na sebe, no posebno va`no e programata za koja }e se odlu~at so svojot kvalitet da im donese komparativna prednost na pazarot na trud. Od klu~na va`nost e da se odbere vistinskata {kola i pritoa da se ima predvid kvalitetot na predava~ite, prakti~nosta i primenlivosta na programata, otvorenata mo`nost za netvorking so kolegi od regionot i sli~no”, potenciraat od Cotrugli Business School. ISKUSTVA NA MAKEDONSKITE MENAXERI Globalniot svet vo koj{to ìveeme e malo mesto vo koe site se spoeni na

Iako e pove}e od jasno j deka obrazovanieto r ne e odgovor odgov na s$, sepak, menaxerskata r u j e posebno va`na vo vreme vre r edukacija koga promenite r r i neo~ekuvani, u r se po~esti po~es i se brzi koga krizite posilni, a menaxerskite r odluki u temeleni na kvalitetno znaewe i dovolno informacii s$ pove}e od neophodni! tehnolo{ko nivo, vo koe nastanite se slu~uvaat so molwevita brzina. Delikatnite vremiwa vo koi sega se nao|a svetot baraat potpolna i postojana podgotvenost na menaxerite. Eden od popopularnite i po~esto primenuvani na~ini za odrùvawe na takvata podgotvenost i kondicija za spravuvawe so predizvicite na menlivata realnost se tokmu edukativnite programi nameneti za menaxeri! Iako vo na{iot region vo poslednite nekolku godini po~na poseriozno da se sfa}a va`nosta od posetuvawe kvalitetni delovni {koli koi ja prenesuvaat praktikata na delovna edukacija na svetko nivo, sepak, brojkite pokaùvaat deka s$ u{te zaostanuvame zad globalnite trendovi. Na primer, vo SAD godi{no MBA programi zavr{uva 0,1% od vkupnoto naselenie. Vo regionot toa e deset pati ponisko, poradi {to moè da se zaklu~i deka pazarot s$ u{te e vo mnogu rana faza i ima golem prostor za ponatamo{en razvoj. Ako se sporeduvaat eks-jugoslovenskite zemji najgolema

va`nost na delovnata edukacija se posvetuva vo Slovenija i vo Hrvatska, kade {to istorijata na postoewe delovni {koli e najva`na. Pogolem rast se zabeleùva vo Makedonija i vo Srbija, dodeka vo BiH ovoj pazar s$ u{te e vo zarodi{. Za da go opipame pulsot na u~esnicite vo nekoja od menaxerskite edukativni programi istite gi pra{avme zo{to re{ile da se zapi{at i kakvi beneficii steknale. “Nekolku relevantni faktori vlijaea vo donesuvaweto na odlukata da bidam del od Executive MBA na Cotrugli Business School. Tuka pred s$ bi gi izdvoil o~ekuvawata vo odnos na kvalitetot i na~inot na odrùvawe na nastavata, strukturata na predmetite i relativno povolnata vremenska dimenzija. Vo ovaa nasoka bitna e i mo`nosta za pro{iruvawe na mreàta na kontakti so lu|e koi se vo rakovodnite strukturi na najuspe{nite kompanii od regionot. Se razbira, stipendijata koja mi be{e dodelena vo sorabotka so “Kapital”

ELEKTRONSKI SAEM ZA KARIERA

PREKU INTERNET DO [ANSA ZA PRAKTIKA I VRABOTUVAWE VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

o u~estvo na pove}e od 30 kompanii i obrazovni institucii, kako i pove}e od 3.000 studenti od univerzitetite i u~enici vo srednite u~ili{ta {irum Makedonija, minatata nedela se odr`a ~etvrtiot elektronski saem za kariera vo Jugoisto~na Evropa. Elektronskiot saem za kariera se odviva preku portalot www.mojakariera.com.mk i e organiziran od programata Moja kariera, razviena vo ramki na USAID Proektot za konkurentnost. “Ova e zna~aen nastan, kako za studentite i licata {to baraat rabota, taka i za kompaniite koi sakaat da gi regrutiraat najtalentiranite lu|e vo Makedonija”, re~e

Xozef Lesard, direktor na Kancelarijata za ekonomski razvoj pri misijata na USAID vo Makedonija, vo svoeto videoobra}awe na otvoraweto na elektronskiot saem. Kompaniite kako Ohridska banka (Societe Generale Group), ProKredit banka, Kroacija Osiguruvawe, Viner–Viena, Melon Solu{ns, Pan Ekspert i mnogu drugi od 18. do 21. april, vo odredeni termini na portalot www. mojakariera.com.mk vodea onlajn-razgovori so studentite i u~enicite, a pove}e od 30 kompanii i 11 obrazovni institucii se pretstavija so svoi virtuelni {tandovi. “So u~estvoto na elektronskiot saem za kariera na{ata kompanija za{tedi vreme i resursi za da dojde do najdobrite talenti na pazarot na trudot, a mladite lu|e dobija mo`nost za razvoj na svojata kariera”, veli

KARIERI 23

SREDA / 27/04/2011 / KAPITAL

HR BRIEF Kompanijata e ìv organizam i mora postojano da se menuva i razviva. Ako ne se sproveduvaat novi, inovativni idei, kompanijata tapka vo mesto, a konkurencijata ja gazi. Samo znaeweto, rabotata i posvetenosta vodat kon napredok. Eden od na~inite da se postigne toa e - kontinuiranata edukacija! odigra bitna uloga vo odlu~uvaweto”, veli Mladen Markoski, rakovoditel na Oddelot za finansii vo Vip operator. Markoski, koj e prviot menaxer od Makedonija koj ja zavr{i ovaa programa, veli deka negovite o~ekuvawa bile ispolneti vo celost. Veli, “investiraweto vo li~na nadgradba e edna od najisplatlivite investicii, a steknatata diploma pretstavuva solidna osnova za ponatamo{en razvoj na profesionalno pole”. “Sepak, ne bi sakal da napravam direktna korelacija me|u povisokiot stepen na obrazovanie i razvojniot pat vo karierata na kratok rok”, veli Markoski. Za prednostite i beneficiite od menaxerskoto {koluvawe zboruva i Goran Mitreski, sopstveniik i menaxer na Kabtel, kompanija od IT-sektorot. Za nego najva`ni se slednive prednosti: mo`nosta da se slu{aat predava~i so isklu~itelno bogato iskustvo vo delovnata sredina, kako predava~i na vrvni menaxerski {koli i instituti kako Harvard, Kellogg School of Management, MIT, World Business Academy, ESCP Europe, Henley, Duke, Oxford Leadership Academy. Kolaborativniot na~in na u~ewe vo grupi iskusni menaxeri so razli~ni profili i stilovi na rakovodewe, preku koj se u~i kako da se podeli me|usebnata odgovornost, kako i me|usebnite iskustva i znaewa za postignuvawe celi od zaemna korist. [irokata mreà od cvrsti prijatelstva so kolegi-menaxeri i drasti~no zgolemenata samodoverba pri donesuvawe odluki i menaxirawe na kompanijata se isto taka zna~itelni beneficii koi gi potencira Mitreski, kako i pro{ireno i prodlabo~eno znaewe vo mnogu sferi na menaxersko deluvawe i zasekoga{ steknatiot kontakt so predava~ite koi sekoga{ se dostapni za sugestii i soveti. “Prepoznav mnogu situacii vo izminative nekolku godini na ~elo na Kabtel i koga sum nosel pogre{ni odluki i {to, vsu{nost, pritoa sum moèl i trebalo da napravam i se razbira, koga sum nosel ispravni odluki i zo{to i kako, vsu{nost, sum go pravel toa. Se razbira, u{te pove}e {koluvaweto mi dade nasoki vo koj pravec

BLEDSKATA [KOLA JA ZAPI[A PRVATA GENERACIJA DOKTORI PO MENAXMENT

GOLEMA POPULARNOST NA MENAXERSKATA EDUKACIJA VO HRVATSKA

IEDC, delovnata {kola Bled, razvi doktorski studii po menaxment, nameneti za iskusni menaxeri, koja } e se koncentrira na {iroko podra~je na strategii, vodewe i op{t menaxment. Na doktorskite studii } e predavaat me|unarodno priznati profesori od oblasta na strate{ko upravuvawe, menaxment, inovacii so vode~ki istraùva~ki univerziteti od Evropa i Severna Amerika. o Hrvatska menaxerite imaat na raspolagawe golem broj studii, visoki delovni {koli i fakulteti na koi moàt da steknat novi ili da gi usovr{at postoe~kite znaewa. Samite univerziteti i ekonomski fakulteti razvivaat posebni poslediplomski programi nameneti za pretpriema~i i menaxeri. Na Univerzitteot VERN mnogu popularna e trigodi{nata programa “Ekonomija na pretpriemni{tvo”, a razvieni se i specijalni programi za pretpriemni~ki menaxment, nameneti za site delovni lu|e koi sakaat da steknat po{iroki znaewa od oblasta na menaxmentot i pretpriemni{tvoto. Specijalizirani poslediplomski programi ima razvieno i Zagrepskata {kola za ekonomija i menaxment, no i kratki obuki vo sorabotka so poznati stranski univerziteti koi se poznati pod terminot Executive Education. Tajmingot za izveduvawe na nastavata e celosno adaptiran kon menaxerite i nivnoto polno rabotno vreme, a del od nastavata se odviva i preku Internet, vo nasoka na za{teda na vreme. Poslediplomski specijalisti~ki studii za menaxment na delovni sistemi ima i na Fakultetot za organizacija i informatika vo Vara`din. Vakvata golema ponuda na hrvatskiot pazar na delovna edukacija se dolì i na golemata pobaruva~ka od strana na menaxerite. Marko Lackovi}, sekretar na Hrvatskoto zdruènie na mladi menaxeri YES, potencira deka sekoj mlad menaxer saka i mora kontinuirano da vloùva vo li~niot razvoj, a vo rabotnata sredina da bide opkruèn so rabotlivi i pametni lu|e. Toj, od edna strana, go naglasuva zna~eweto na obrazovanieto kako klu~no za spravuvawe so predizvicite i dilemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat menaxerite, no e kriti~en koga stanuva zbor za kvalitetot. “Ne se neguva dvonaso~niot odnos me|u vraboteniot i kompanijata kade {to vraboteniot dava maksimum, a za vozvart dobiva {ansa za dopolnitelen razvoj na svoite sposobnosti. Vo takvi okolnosti mladite dobivaat mo`nost vo koja moàt da se iskaàt. Nekoordiniranosta na obrazovnite programi i barawata vo rabotniot proces, kako i nerazbiraweto na potrebite na mladite, ~esto se javuvaat kako ko~nica za nivniot razvoj”, naglasuva Lackovi}.

IMD, poznatata {vajcarska delovna {kola, od strana na Financial Times e proglasena za svetski najdobra programa za edukacija na menaxeri minatata godina, a Economist ja proglasi za najdobra MBA programa. treba da se dviàm vodej}i ja firmata i {to treba, a {to sekako ne treba da pravam vo idnina za da stanam menaxer od svetski kalibar”, potencira toj. Osven od programite na ovaa me|unarodno priznata delovna {kola, za zna~ajni prednosti i li~ni podobruvawa zboruvaat i del od u~esnicite vo CEED programite. Vladimir Trpanoski, komercijalen direktor vo Vitaminka, veli deka odlika na eden sovremen menaxer e da bide vo tek so novite trendovi vo oblasta na pretpriemni{tvoto i tokmu vakvite programi ovozmoùvaat da se doznae ne{to novo ili po~esto da se osoznae nekoe novo gledi{te za nekoja ve}e poznata rabota. “Golema prednost na celata programa e toa deka e taka koncipirana {to znaeweto se prenesuva od menaxer na menaxer, glavno spodeluvaj}i go sopstvenoto iskustvo od tekovnata rabota. Ovie iskustva edinstveno preku vakvi programi retko kade moète da gi doznaete na edno mesto. Pokraj edukativniot del na programata, toa {to bi go istaknal kako pridobivka e vmreùvaweto i pro{iruvaweto na kontaktite, {to pretstavuva mo`nost plus za biznisot”, veli Trpanoski.

VISOKATA [KOLA ZA NOVINARSTVO I ODNOSI SO JAVNOSTA STARTUVA SO UPISI kolu 80-ina studenti }e imaat mo`nost slednata u~ebna godina da studiraat na nasokite Novinarstvo i produkcija i Korporativni komunikacii i odnosi so javnosta na Visokata {kola za novinarstvo i odnosi so javnosta. Konkursot za prijavuvawe e otvoren do 1. oktomvri. Studiite se odvivaat pod mentorstvo na predava~i od praktikata i preku rabota vo mediumi, kompanii i institucii, a fakultetskiot centar Kariera obezbeduva mo`nost za studentite da sta`iraat dva pati vo godinata ,so mo`nost tie da se vrabotat u{te za vreme na studiite. Studentite mo`at besplatno da pominat eden semestar vo pove}e od 50 univerziteti vo Evropa kako del od me|unarodnata sorabotka na fakultetot.

BALKANSKI HR SAMIT VO TIRANA lbanskata asocijacija za ~ove~ki resursi, HR institutot od Kosovo i Egnatia Group, poddr`ani od Makedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi, organiziraat Balkanski HR samit, koj }e se odr`i od 23. do 26. maj 2011 godina vo Tirana, Albanija. Glavna tema na samitot }e bide “Produktivnosta kako osnova za razvoj” (Productivity the basis for growth). Na najgolemiot balkanski HR nastan, kade {to }e prisustvuvaat pretsedatelot na EAPM (Evropskata asocijacija za ~ove~ki resursi) i golem broj ugledni gosti i spikeri, na prisutnite u~esnici }e im se obezbedi mo`nost za u~ewe, povrzuvawe, {irok spektar na informativni plenarni sesii, rabotilnici, specijalizirani korporativni obele`ja i sli~no.

HR NASTANI RAZVIVAWE I RAZVOJ NA DATABAZATA NA POTRO[UVAÎ ako lojalnite klienti se najvredniot kapital {to edna kompanija moè da go ima, sepak, tie ne se stabilna prednost za organizaciite. Postojaniot rast na konkurencijata i kvalitetot, vo kombinacija so zgolemuvaweto na cenite e konstanten test za kompaniite vo borbata za zadrùvawe na klientite. Vo organizacija na edukativniot centar M6, denes i utre }e se odrì rabotilnica na tema: “Razvivawe i razvoj na databazata na potro{uva~i”, a celta e makedonskite kompanii da gi doznaat najdobrite praktiki za da gi presretnat o~ekuvawata na sega{nite i potencijalni potro{uva~i. Rabotilnicata podetalno }e se zadrì na problemite vrzani za lojalnosta na klientite i klu~nite faktori za nejzinoto prepoznavawe, kako i merkite za zgolemuvaweto na lojalnosta kaj oddelnite celni grupi na potro{uva~i.

KAKO DA MENAXIRATE SO EMOCIITE? enaxmentot na emociite stanuva s$ poneophoden vo dene{niot brz i dinami~en svet, a kontrolata na ~uvstvata i izvlekuvaweto na najdobroto od tie koi ne mo`ete da gi kontrolirate e temata na rabotilnicata naslovena “Kako da gi menaxirate svoite emocii”, koja vo organizacija na Embra Korporej{n }e se odr`i na 3 i 4 juni. U~esnicite koi }e participiraat na obukite }e imaat mo`nost da gi nau~at tehnikite za efektivno iskoristuvawe na menxmentot na svoite i emociite na drugite, so {to }e stanat i gospodari na onoj kratok interval na odluka me|u stimulansot i reakcijata na istiot.

M Za vreme na ~etvrtiot elektronski saem za kariera www.mojakariera. com.mk ponudi onlajn-razgovori so menaxerite na poznati kompanii, pristap do ekskluzivni oglasi za praktikantska rabota i vrabotuvawe, promocija na univerziteti i sredni stru~ni u~ili{ta, kako i mo`nosti za studentite i licata koi baraat rabota da razgovaraat so praktikanti i kolegi koi bile vraboteni kako rezultat na praktikantskata rabota Vilma U~eta Duzlevska, direktor na Sektor za planirawe, razvoj i proda`ba na `ivotni osiguruvawa vo Kroacija Osiguruvawe. Preku Moja kariera dosega se obezbedeni pove}e od 1.600 strukturirani i organizirani mesta za praktikantska rabota, od koi 300 bea preto~eni vo postojani vrabotuvawa. Vo momentov ima pove}e od 10.000 studenti i 400 kompanii koi se registrirani na portalot. Za vreme na ~etvrtiot elektronski saem za kariera www.mojakariera.com.mk ponudi onlajn-razgovori so menaxerite na poznati kompanii, pristap do ekskluzivni oglasi za praktikantska rabota i vrabotuvawe, promocija na univerziteti i sredni stru~ni

u~ili{ta, kako i mo`nosti za studentite i licata koi baraat rabota da razgovaraat so praktikanti i kolegi koi bile vraboteni kako rezultat na praktikantskata rabota. Isto taka, studentite dobija povratni informacii za nivnite kratki biografii (CV), motivacioni pisma, kako i od simulaciite na intervjua za vrabotuvawe, a voedno imaa mo`nost da se prijavat za obuka za pi{uvawe na CV, podobruvawe na komunikaciskite ve{tini i rabotna etika. Ovogodine{nata statistika poka`uva deka na portalot vo prosek dnevno bile napraveni 1.382 posebni najavi, a od najavata za saemot dnevno vo prosek se registrirale 311 korisnici.

Vo tekot na ~etirite saemski denovi ostvareni se pove}e od 28 ~asa programa preku 25 chat sesii na direktna komunikacija me|u u~esnicite, deset sesii so kompanii, 11 sesii so obrazovni institucii i ~etiri sesii so praktikanti i vraboteni. Brojot na u~esnici vo ovie sesii varira{e od 15 (vo popladnevnite sesii) do pove} e od 20. Isto taka, na posetitelite im bea ovozmo`eni ~etiri edukativni videoprezentacii od Studentskata organizacija AIESEK, Asocijacijata na Sovetnici za kariera, Razvoj na kariernoto sovetuvawe vo Makedonija spored programata GCDF i MASIT so prezentacija na Izve{tajot za IKT rabotna sila. Programata Moja kariera po~na so aktivnosti vo fevruari 2009 godina so finansiska poddr{ka od USAID, a od septemvri 2010 godina e registrirana kako nevladina organizacija. Po~nuvaj}i od noemvri 2009 godina dosega Moja kariera organizira{e tri elektronski saemi za kariera, na koi aktivno u~estvo imaa pove}e od 13.000 posetiteli i 100 kompanii.

157

SPORED PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA, VO 2010 GODINA, ZVAWETO DOKTOR NA NAUKI GO STEKNALE 157 LICA, [TO PRETSTAVUVA ZGOLEMUVAWE ZA 31,9% VO SPOREDBA SO 2009 GODINA.

24 KARIERI

SREDA / 27/04/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA SAMOPROCENKA VO KARIERNOTO SOVETUVAWE (1)

KAKO DO RABOTA KOJA ]E JA RABOTIME SO NASMEVKA? “Golem broj kandidati ne uspevaat da dojdat do posakuvanata rabota, ne poradi nedostig od informacii na pazarot na trud, tuku poradi nedostig od informacii za niv samite”, Ri~ard N.Bols, “Koja boja e tvojot padobran?” NATA[A IVANOVSKA Operativen direktor vo Genezis komunikacii natasa.ivanovska@genesis.com.mk Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera ASK

zborot na rabotata koja }e ja rabotime s p a |a m e | u najva`nite od l u k i ko i ~ovek gi nosi vo svojot `ivot. Na koj na~in doa|ame do izborite koi ni go odreduvaat patot po koj }e se dvi`ime, kade }e stigneme i koi vrednosti }e gi sozdademe preku na{ata rabota? Dali sme vo sostojba svesno da izbirame i kreirame posakuvana kariera ili samo odgovarame na mo`nostite koi ni se otvoraat? Kolku pove}e vnimanie posvetime na pra{awata koi se va`ni pri izborot, tolku pogolema e verojatnosta deka }e uspeeme da vlijaeme na celta i tekot

na patuvaweto. Procesot na samoprocenka vo kariernoto sovetuvawe e eden od metodite za kreirawe na slika za karierata koja sakame da ja realizirame, a se izveduva preku set od pra{awa i odgovori koi se rangiraat po va`nost. Vo tekstot se dadeni nekoi od pra{awata za samoprocenka koi vodat kon idejata za posakuvanata rabota. PROCES NA SAMOPROCENKA Kolkupati ste se na{le vo situacija da slu{ate kako nekoj so strast raska`uva za svojata rabota i ste pomislile – ovoj navistina imal sre}a! Kolku dobra rabota ima! Sepak, koga bi ste se na{le na negovoto mesto, verojatno prikaznata bi bila razli~na – zatoa {to sekoj e razli~en, so unikaten set od poznavawa, ve{tini i barawa. Ili mo`ebi rabotata za vas e samo rabota, ne{to {to samo vi nosi plata na krajot na mesecot? Duri i

vo toj slu~aj, verojatno bi sakale osven iznosot na krajot na mesecot, rabotata da vi nosi i nasmevka na liceto nautro, koga }e pomislite kako }e vi pomine denot. A toa kako ni pominuva denot, vodi kon toa kako }e si go pomineme ìvotot, {to, sekako, e interesno i va`no pra{awe. Procesot na samoprocenka e iskren razgovor so samite sebe – za nas samite. Ovoj razgovor verojatno }e potvrdi ne{ta koi ve}e gi znaeme, a na nekoi pra{awa }e dade sosema novi odgovori. Tie odgovori }e ni ja dadat slikata za kariera spored li~nite potrebi i barawa. Preku ovoj proces, moème da dojdeme poblisku do ispolneta ìvotna cel i li~na misija. Pa da trgneme. Za sekoja od temite podolu se davaat serija od odgovori (na nekoi od pra{awata lista od poimi koi ponatamu se rangiraat po va`nost, na nekoi rang od tipot “od-do”).

Odgovorite moàt da se zapi{uvaat na eden pogolem list hartija, koj na krajot }e stane na{ata slika za posakuvanata rabota. KOJ(A) SUM JAS? Zapi{ete barem 10 poimi koi Ve opi{uvaat kako li~nost. Na primer - èna, majka, sopruga, sovetnik za kariera, }erka, kole{ka, sosed. Ili - ma`, menaxer, teniser, voza~... Pod sekoj poim napi{ete kratko objasnuvawe {to zna~i taa uloga za vas, {to ve pravi sre} en, zo{to ja sakate ulogata. Rangirajte gi ulogite po prioritet (va`nost samo za vas). Zbirot od komentarite vo delot “[to me pravi sre} en” e prv ~ekor kon opisot na kariera koja }e odgovara na Va{ite mnogubrojni ulogi (na primer, kariera koja } e vi ovozmoì posvetenost i mo`nost da pomagate na lu|eto okolu sebe, }e ima sportski duh, itn.) (prodolùva vo naredniot broj)

KOLUMNA

SAMODISCIPLINATA I LIDERSTVOTO

BRAJAN TREJSI svetski poznat guru za motivacija i proda`ba

iderstvoto i disciplinata odat raka pod raka. Nevozmo`no e da se zamisli delotvoren lider komu mu nedostigaat samodisciplina, sila na voljata i sposobnost da upravuva i da gospodari so sebesi. Osobinata koja kaj eden lider gi zasenuva site drugi e negovata sposobnost vo celost da upravuva so sebesi i so sekoja situacija. Vo istorijata nikoga{ ne postoela tolkava potreba i pobaruva~ka za lideri kako denes. Lideri ni trebaat na site ramni{ta na op{testvoto, i vo profitnite i vo neprofitnite sektori. Neophodni ni se lideri vo semejstvata, vo firmite, vo mestata na bogopo~ituvawe, vo op{testvenite organizacii, osobeno vo politikata. Potrebni ni se maì i èni koi svoite odgovornosti gi sfa}aat seriozno i se podgotveni da istapat i da go prezemat upravuvaweto so situacijata. Za sre}a, liderstvoto moè da se nau~i. Predvodnic-

ite so vreme se razvivaat - so trudoqubiva rabota, so iskustvo i so obuka. Kako {to rekol Piter Draker: “Moèbi postojat rodeni lideri, no, gi ima tolku malku {to ne vlijaat vrz op{tiot poredok na ne{tata”. SEDUM PRINCIPI NA LIDERSTVOTO Za da bidete delotvoren lider mora da gi vovedete slednive sedum principi vo svoeto predvodni~ko odnesuvawe i aktivnosti. 1. JASNA KONCEPCIJA Ova moèbi e va{ata najva`na odgovornost. Mora celosno da razjasnite koj ste i {to zastapuvate. Mora sosema jasno da ja izloìte svojata vizija i toa kade sakate da gi vodite svoite lu|e. Mora da imate celosno jasna pretstava za toa koi se stremeìte i celite na va{ata organizacija i kako da se ostvarat. Osobeno e va`no celosno da objasnite koi se vrednostite, misijata i celta na organizacijata {to ja vodite i {to zastapuva taa. Site okolu vas mora to~no da znaat zo{to pravat ne{to i so koja cel e osnovana nivnata kompanija. 2. SPOSOBNOST Kako lider, mora da postavite standardi na isklu~itelno kvalitetno izvr{uvawe na rabotite, kako za organizacijata, taka i za sekoja li~nost i aktivnost vo kompanijata. Celta mora da bide va{ata kompanija da e dobra kolku i va{iot najdobar konkurent

ili u{te podobra. Mora postojano da barate na~in da go podobrite kvalitetot na proizvodite i na uslugite za svoite klienti. 3. POSVETENOST Liderot e celosno posveten na uspehot na svojata organizacija i bezrezervno veruva deka negovata organizacija e najdobra vo svojata oblast ili deka }e bide najdobra vo idnina. Vakvata strasna posvetenost na organizacijata - i na uspehot i na postignuvaweto rezultati - gi motivira i gi inspirira lu|eto da rabotat najdobro {to moàt i svojata rabota da ja izvr{uvaat so celo srce. 4. OGRANIÛVAWA Rabota na liderot e da opredeli koi se granicite i limitira~kite faktori {to ja opredeluvaat brzinata na ostvaruvaweto na najva`nite celi na kompanijata, na prihodite i na profitabilnosta. Potoa, liderot gi rasporeduva lu|eto i sredstvata za da gi pomrdne tie granici i da gi otstrani pre~kite, za da moè kompanijata da bide edna od najdobrite vo svojata dejnost. 5. KREATIVNOST Liderot e otvoren za novi idei od sekoj vid i od site izvori. Toj postojano gi pottiknuva lu|eto da nao|aat pobrzi, podobri, poevtini i polesni na~ini za doa|awe do odli~ni proizvodi i uslugi za da bidat klientite pozadovolni.

6. NEPREKINATO UÊWE Liderot e li~no posveten na ~itaweto, slu{aweto tonski obrazovni materijali i na usovr{uvaweto na svoite znaewa i ve{tini potrebni za rakovodewe. Toj treba da posetuva i dopolnitelni seminari i kursevi za da gi unapredi svoite dobri karakteristiki i sposobnosti. Ednovremeno, predvodnikot gi ohrabruva i site drugi vo organizacijata da u~at i da se razvivaat i toa da go smetaat za priroden del od svojot deloven ìvot. Liderot obezbeduva vreme i sredstva za obuka i razvoj. Toj znae deka najdobrite kompanii imaat najdobro obu~eni lu|e. Vtoroklasnite kompanii imaat poslabo obu~en kadar, a tretoklasnite najmalku obu~eni lu|e - i se na najdobar pat da propadnat. 7. DOSLEDNOST Blagodarenie na samodisciplinata, liderot vleva doverba, siguren e, miren i predvidliv vo site situacii. Vo delovniot svet edna od najgolemite utehi za vraboteniot e da znae deka negoviot lider e celosno dosleden i deka moè da mu se veruva. Delotvorniot lider ne se menuva od deneska do utre. Liderot ne e kako “slamka na vetrot” vo sekoja nova situacija, problem ili vo vonredni okolnosti {to }e se pojavat. Namesto toa, liderot e miren, pozitiven i siguren vo sebe – posebno pod pritisok.

KAKO DO KVALITETNA SORABOTKA NA RABOTNO MESTO?

Koj od vas se soglasuva dobro so svoite nadredeni? A kolku va{i prijateli i poznanici dobro se soglasuvaat so nivnite nadredeni? Ponekoga{ na ovie pra{awa nema mnogu pozitivni odgovori. [efovite ~esto se osudeni na toa da gi gledaat kako negativci, a ~esto se veli deka ako site go sakaat {efot toj ne e dobar {ef. Toa nikako ne smee da bide taka!

a podobro da se sloùvate so kolegite i nadredenite, so koi pominuvate i do 40 ~asa nedelno, sorabotuvaj}i pri izvr{uvaweto na rabotnite zada~i, potrebno e da se pridrùvate kon pravilata za vospostavuawe kvalitetna sorabotka. Me|utoa, fakt e deka postojat lu|e so koi ednostavno ne moème da rabotime – tie se materijal koj e teòk i problemati~en i za stru~nite lica. Vo takvi situacii morame da odlu~ime dali }e se prilagodime ili }e se otkaème. [to i da odlu~ime treba da izbegnuvame preterano razmisluvawe i analizirawe na nadredeniot, da se nervirame poradi ne{to {to go napravil ili kaàl. Pri~inata za toa e samo edna – so toa nema da promenime ama ba{ ni{to. Mora da se pomirime so faktot deka drugite lu|e ne moème da gi promenime. Koga situacijata ne moè da se promeni, odlu~ete dali }e se prilagodite na situacijata ili }e se otkaète, pa potoa dejstvuvajte soglasno va{ata odluka. [TO SE OÊKUVA OD VAS? Sekoj menaxer znae deka svoite rezultati moè da gi ostvari so pomo{ na resursite koi mu se na raspolagawe, a najva`ni od tie resursi se lu|eto. Odnosno, vie. A za da moète da mu pomognete vo ostvaruvaweto na planovite toj mora jasno da znae {to saka od vas i so vas toa jasno da go komunicira. Vie i va{iot nadreden ste potrebni eden na drug za da uspeete i zatoa {to va{iot me|useben odnos e mnogu vaèn! Nau~ete se kvalitetno da sorabotuvate za da rabotite efikasno, timski i da postignuvate vrvni rezultati. Odgovornost za sozdavawe odnosi so nadredenite ima sekoj vraboten, a ne samo menaxerskata struktura. Smetate deka so va{iot {ef nekoga{ e te{ko da se sorabotuva?! No, ako poglednete od drug agol }e zabeleìte deka i so vas ponekoga{ e te{ko da se sorabotuva. Mora da znaete dali va{iot nadreden saka vie da bidete samoinicijativni ili ne saka ni{to da prezemete bez jasna pri~ina i upatstvo, dali saka da bidete kreativni, dali saka da bidete proaktivni, {to ne saka, dali tolerira intuitivno odlu~uvawe ili o~ekuva racionalnost... Dali gi znaete odgovorite na ovie pra{awa? Ako sakate da vospostavite kvalitetna sorabotka mora da znaete {to se o~ekuva od vas. Pokraj toa, vie mora svesno da prezemete inicijativa i da go podobrite odnosot so va{iot nadreden, za od nego da izvle~ete maksimalna korist za vas li~no i za organizacijata. BENEFICII OD KVALITETNA SORABOTKA: Kvalitetnata sorabotka so nadredenite moè da vi donese mnogu korist, duri i koga nekoga{ ne se sloùvate so nekoja odluka ili mislewe. Taa }e vi ovozmoì da gi razviete va{ite kompetencii, znaewe i ve{tini, da steknete dragoceno iskustvo, da se podgotvite za prezemawe pogolemi odgovornosti, da rabotite sodrìnska rabota, pa i kone~no da napreduvate i da ja razviete va{ata kariera. So kvalitetnata sorabotka va{iot nadreden moè da ima doverba vo vas, {to }e dovede pomalku da ve proveruva i kontrolira, so vas da se konsultira, da go slu{a va{eto mislewe, pa }e vi dava zada~i preku koi sami }e u~ite, }e se usovr{uvate i razvivate kako li~nost. Vo takvite situacii toj (ili taa) sigurno }e bidat razumni vo svoite barawa, pa so vas po~esto }e gi razgleduva mo`nostite za re{avawe nekoja zada~a so razumni rokovi, a vie polesno }e gi predviduvate i izbegnuvate potencijalnite problemi i }e gi podobrite kvalitetot i kvantitetot na va{ata rabota. Toa }e vi donese i pove}e samodoverba i motivacija, kako i po~it od kolegite i uùvawe vo zavr{enata rabota. Preku kvalitetnata sorabotka sigurno }e bidete poddràni i nagradeni za va{ata rabota i anga`man soglasno mo`nostite. Ako na toa dodademe deka vakvata sorabotka }e ja zgolemi sigurnosta na va{eto rabotno mesto i }e go namali stresot, toga{ sigurno e va{iot napredok. Me|utoa, ovoj tekst ne e magi~no stap~e koe vam }e vi ponudi instant-re{enie za sozdavawe idila na rabota, najmnogu poradi sloènata ~ove~ka priroda koja ne nudi poednostavni re{enija.

1 2 3

KARIERI 25

SREDA / 27/04/2011 / KAPITAL

INTERVJU

NADA ZUPAN PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET PRI UNIVERZITETOT VO QUBQANA

Jasno utvrdenite vrednosti se sovr{ena ramka za uspe{no odlu~uvawe Vrednostite koi gi ima edna kompanija se krucikruci jalni za odr`uvawe na organizaciskata kultura vo `ivot, a isto taka pretstavuvaat patokaz za menaxerite pri donesuvaweto odluki za toa koi aktivnosti i metodi se najdobri VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

eka makedonskite kompanii imaat potreba od gradewe i odr`uvawe na organizaciskata kultura svedo~i zainteresiranosta na HR profesionalcite od zemjava za ovaa tema. Tie neodamna imaa mo`nost da nau~at kako da kreiraat organizaciska kultura koja }e gi motivira vrabotenite i kako da se menaxiraat promenite koi gi sledat sovremenite trendovi vo organizaciite, preku interaktivnata rabotilnica na tema “Organizacsika kultura”, vo organizacija na Makedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi. Vo sorabotka so Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot vo Qubqana, predava~ na ovaa rabotilnica be{e profesorkata Nada Zupan, ~ie pole na interes pretstavuva menaxmentot i organizacijata vo kompaniite i strate{koto upravuvawe so ~ove~kite resursi.

Vrednostite na edna kompanija se krucijalni za odrùvawe na organizaciskata kultura vo ìvot, a isto taka pretstavuvaat patokaz za menaxerite pri donesuvaweto odluki za toa koi aktivnosti i metodi se najdobri. “Kulturata pretstavuva “socijalno lepilo”, koe & pomaga na organizacijata da se za~uva kako celina preku ovozmoùvawe soodvetni standardi za toa {to treba da napravat ili da kaàt vrabotenite. Organizaciskata kultura e karakterot na organizacijata!”, naglasi profesorkata Zupan vo svoeto izlagawe, koja isto taka e predava~ i na Konzorciumskite poslediplomski studii na Ekonomskiot fakultet od Slovenija vo Skopje. Ve}e podolgo vreme va{e pole na interes e organizaciskoto odnesuvawe i kulturata vo ramkite na kompaniite. [to to~no se podrazbira pod konceptot na organizaciska kultura?

Konceptot na organizaciska kultura gi podrazbira klu~nite pretpostavki za vrednostite i veruvawata spored koi se odnesuvaat ~lenovite vo ramkite na edna organizacija me|usebe i vo pristapot kon nivnite rabotni obvrski. Kulturata, vsu{nost, e “socijalnoto lepilo” koe im pomaga na organizaciite da ostanat edinstveni, ovozmoùvaj}i im soodvetni standardi za toa {to treba da kaàt ili da napravat vrabotenite. Ednostavno, preku kulturata nastanuva mentalno programirawe u na mozokot, so {to se razlikuvaat mo ~lenovite na edna od druga grupa. ~leno Nakratko, organizaciskata kultura Nakra go pretstavuva karakterot na edna pre kompanija. kompa Na koj na~in menaxerite najlesno les moàt da ja sozdadat i odredat organizaciskata od kultura vo kompanijata? kul Pred s$, menaxerite treba da prepoznaat poznaa kolku i kako e definirana organizaciskata kultura vo komorgan panijata. Me|u balkanskite zemji panija do pred pr deset godini ne se ni razmisluva{e za toa kakva orgarazmi nizaciska kultura imaat kompaninizac ite ili il za toa od koi elementi bi moèla moèl da bide sostavena, pa, pred s$, dokolku menaxerite se nao|aat do na po~etokot od vospostavuvaweto po na organizaciskata kultura tie treba da gi prepoznaat elementite, vode~kite principi na organizacijata, odnesuvaweto i standardite vo ramkite na samata kompanija. Sekoja kompanija ima organizaciska kultura, duri i ako ne pominala nitu edna minuta so namera da ja kreira. Toa {to najprvin treba da go napravat menaxerite e da gi uvidat najva`nite principi spored koi raboti kompanijata. Treba da se sledi odnesuvaweto na vrabotenite i da se utvrdat pri~inite zo{to vrabotenite se nagraduvaat ili kaznuvaat. Krucijalna uloga vo vospostavuvaweto na organizaciskata kultura imaat misijata, vizijata i vrednostite, koi me|usebno treba da bidat povrzani i da go trasiraat patot na kompanijata vo idnina. Zaradi toa {to lu|eto vo organizaciite imaat razli~ni vrednosti, nekoi od niv moè da bidat dominantni. Zatoa, najdobro e dvnonaso~no da se istraàt vrednostite me|u vrabotenite, trgnuvaj}i od vrvot (top-menaxmentot) nadolu, so cel da se prenesat klu~nite vrednosti do vrabotenite i obratno, da se osiguraat deka tie se vo soglasnost so misijata i vizijata na kompanijata. Denes, koga se soo~uvame so konstantno promenlivi uslovi za

rabota, jasno utvrdenite vrednosti pretstavuvat ramka za donesuvawe odluki. [to treba da prevzemat HR menaxerite za da moàt da ja odràt vo ìvot organizaciskata kultura, a so toa da gi motiviraat vrabotenite i da gi podobrat performansite na kompanijata? Za da se odrì vo ìvot organizaciskata kultura potrebno e da se zeme predvid celata slika na kompanijata. Vrabotenite treba da ja prifatat, razberat i spodeluvaat kulturata na organizacijata, no seto toa treba da poteknuva od top-menaxmentot, bidej}i tie treba da bidat primer za vrabotenite. Dokolku top-menaxmentot ne gi znae vrednostite zad koi stoi kompanijata i ne upravuva spored prinicipite na samata organizacija, istite nema da vaàt za ostanatite vraboteni. Dokolku top-menaxmentot bide primer za vrabotenite vo upravuvaweto i primenata na principite na organizaciska kultura, vrabotenite }e go sledat toj primer. Organizaciskata kultura ne smee da bide proekt samo na odelot za upravuvawe so ~ove~kite resursi. Kolku i da se obiduvaat da ja odrùvaat i nadgraduvaat organizaciskata kultura, HR menaxerite mora da imaat poddr{ka od top-menaxmentot. Koi se klu~nite elementi na organizaciskata kultura? Naj~esto, koga se definiraat elementite na organizaciskata kultura se trgnuva od vidlivite elementi koi se prisutni vo kompanijata, a toa se klu~nite vrednosti na organizacijata, principite spored koi raboti. Ponatamu, se zemaat predvid o~ekuvawata na vrabotenite i nivnoto odnesuvawe. Va`no e koga se primenuva koja bilo praktika za upravuvawe so ~ove~kite resursi vo edna kompanija da se zemat predvid vrednostite na lu|eto koi rabotat vo nea. Sekoj poedinec ima razli~na kultura i vrednosti, pa mora da se vnimava i na odnesuvaweto na vrabotenite, nivnata motivacija i podobruvaweto na performansite. Supkulturata vo ramkite na edna kompanija isto taka ima va`na uloga, no ponekoga{ moè da predizvika i konfliktni situaciji me|u vrabotenite. [to treba da se prezeme vo vakvite slu~ai? Vo konfliktnite situacii najva`no e da se istaknat glavnite vrednosti koi se odnesuvaat na site vraboteni vo kompanijata. Zatoa,

za preventivno da se eliminiraat konfliktite najdobro e po~esto da se organizairaat treninzi i team building, preku koi vrabotenite }e nau~at pove}e edni za drugi. Golema uloga tuka ima i nacionalnata kultura, koja e eden od najvlijatelnite faktori vrz organizaciskata kultura, voop{to. Tuka klu~na uloga moè da ima odnesuvaweto na dominantniot lider/osnova~ vo kompanijata, kako i vidot na biznisot i okolinata vo koja funkcionira kompanijata. Kakva e sostojbata vo HR sektorot vo Slovenija? Ako se zeme predvid faktot deka HR asocijacijata na Slovenija ovaa godina polni 30 godini od svoeto osnovawe, moè da se kaè deka vo odnos na Makedonija sme ponapred vo nekoj segment. Poradi dolgogodi{nata rabota specijalistite za ~ove~ki resursi moèbi se porazvieni od kolegite tuka od nau~na gledna to~ka, no, dokolku stanuva zbor za primenata na upravuvaweto so ~ove~ki resursi vo kompaniite, moàm da kaàm deka s$ u{te postojat prepreki, pa HR menaxerite s$ u{te pravat napori da zastanat na strate{kite pozicii vo kompaniite. Sepak, postojat kompanii koi podolgo vreme uspe{no gi implementiraat HR praktikite i imaat benefit od toa, kako Trimo, Merkator, Slovenija Telekom. Me|u kompaniite vo Makedonija retko moè da se sretne celosno utvrdena organizaciska kultura, duri moè da se kaè deka kaj nekoi kompanii ne postoi svesnost za nejzinata potreba. Od koja pojdovna to~ka treba da se trgne za da se napravat promeni? Vo situacija vo koja ne postoi svesnost za potrebata od organizaciska kultura, pred s$ treba da se sozdade svesnosta deka pravilno postavenata organizaciska kultura ima pozitivno vlijanie vrz rabotata na kompanijata. Treba da se po~ne od top-menaxmentot. Ako menaxmentot veruva deka ovoj koncept moè da e korisen i da donese rezultati, toga{ treba da se vovede, a tie da bidat inicijatori na voveduvaweto. Sepak, potrebno e vreme za da se razvie, no za uspeh treba da se implementira “celiot paket” vrednosti, misija i vizija i sli~no, a ne samo edna ili dve aktivnosti da se primenuvaat vo s$ {to pravi kompanijata. Samo so utvrduvaweto na vrednostite ne se sozdava organizaciskata kultura. Potrebno e tie da bidat del od sekojdnevniot ìvot na organizacijata.

MSP SOVETI

SOZDAVAWE POZITIVNI SITUACII I REZULTATI olku i da sakame i da barame od lu|eto da bidat objektivni vo svoeto odnesuvawe kon nas, toa e nevozmo`no da se postigne. Percepcijata i emociite se sekoga{ prisutni i ispra}aat skrieni signali koi vlijaat vrz na{ata objektivnost. Toa se elementi koi sekoga{ se prisutni vo komunikacijata i mnogu vlijaat na slikata koja }e ja sozdademe za sebe, no i na slikata koja nie ja sozdavame za drugite. Iako oblekata ne go pravi ~ovekot, taa na na{eto rabotno mesto e ednakvo va`na kako i na{iot imix, odnesuvawe i neverbalnata komunikacija. Na{ata delovna slika treba prvenstveno da se odlikuva so profesionalnost, a toa vklu~uva kompetentnost, doverlivost i verodostojnost. Me|utoa, profesionalniot vpe~atok sam po sebe ne zna~i ni{to, ako zad nego ne stojat rezultati. ^estopati mislime, uvereni sme, deka

morame da bideme nagradeni ako rabotime mnogu. No, koli~estvoto na rabota e sekundaren kriterium za ocenuvawe na na{ata rabotna uspe{nost. Nikoj nema da bide impresioniran od faktot deka “mnogu ste zafateni”. Primaren kriterium za ocenuvawe, sepak, se rezultatite koi gi postignuvate. A za da gi postignete, pred s$ mora to~no da znaete koi se va{ite odgovornosti. EFIKASNO DO CELTA Ako sakate da bidete efikasni, morate dobro da gi razbirate, a podocna i da gi dostignete specifi~nite celi koi ste gi postavile i od koi zavisi va{ata rabota. So drugi zborovi, morate vo zadadeniot rok da gi dostavite tie vrednosti koi se baraat od vas. Uspe{no izvr{enata zada~a zna~i deka e napraveno tokmu toa {to se bara od vas, deka toa e napraveno na vreme i vo ramki na definiraniot buxet. Uspe{nosta

na ostvarenata zada~a se meri preku kvalitetot, vremetraeweto i tro{okot. Pri izvr{uvaweto na zada~ite, ~estopati se sre}avame so brojni prepreki. Sigurno ste zabele`ale kako nekoi lu|e vo va{ata sredina gi sovladuvaat tie pre~ki bez golemo vozbuduvawe. Tie ednostavno ne gi zamoruvaat so svoite prikazni tie koi ne mo`at da im pomognat okolu problemot i sovladuvaweto na pre~kata, pa taka {tedat vreme i energija, koi im se potrebni za izvr{uvawe na zada~ata. Me|utoa, otkako }e ja izvr{ite zada~ata, porano ili podocna, rezultatite, sepak, }e vrodat so plod, pa zatoa nemojte da si dozvolite da gi izgubite entuzijazmot i motivacijata.

26 KARIERI CV STEFAN LAZAREVSKI tefan Lazarevski momentalno e finansiski kontrolor vo Siemens Austria AG, kade {to planira i analizira finansiski izve{tai, no raboti i na proektot za centralizirawe i grupirawe na finansiskite izve{tai na 22 evropski dr`avi. Za vreme na postdiplomskite studii od poleto na finansiski i smetkovodstven konsalting na Fakultetot za Primeneti nauki vo Wiener Neustadt- Avstrija, Lazarevski aktivno se anga`ira i kako studentski pretsedatel. Denes, toj s$ u{te go promovira fakultetot, pa taka na posledniot saem “Denovi na obrazovanie i kariera” vo Skopje, toj be{e i pretstavnik na avstriskata obrazovna institucija. Stefan Lazarevski (MA) paralelno so studiite

SREDA / 27/04/2011 / KAPITAL

FINANSISKI KONTROLOR VO SIEMENS AUSTRIA AG

steknuva rabotno iskustvo vo Porsche Holding Austria vo Salzburg, vo odelot za finansiska kontrola za Balkanskiot region i vo Brau Union International, kompanija so sedi{te vo Avstrija, odgovorna za uvoz i izvoz na Heineken proizvodite vo Centralna i Isto~na Evropa, kade {to steknuva iskustvo vo poleto na smetkovodstvoto.

CV LEN^E KARPUZOVSKA en~e Karpuzovska e rakovoditel na oddelot za komunikacii vo kompanijata EVN, kade {to gi menaxira odnosite so javnosta, internata i eksternata komunikacija, marketingot i organizacijata na nastani. Na ovaa pozicija aktivno raboti od 2006 godina, koga prakti~no za prv pat e formiran i poseben oddel za komunikacii vo EVN, dodeka prethodnoto rabotno iskustvo taa go steknuva vo kabinetot na generalniot direktor na kompanijata. Pred da po~ne aktivno da se zanimava so odnosite so javnosta, Karpuzovska bila televiziski novinar i voditel na ekonomski vesti. Menaxerskite sposobnosti na Len~e Kar-

MRE@NIOT MARKETING NA MARY KAY ASH

NAJPOSAKUVANI KOMPANII ZA RABOTA: CAMDEN PROPERTY TRUST

Lu|eto kako glaven prioritet

organizaciskata kultura na Camden najmnogu se naso~uva kon vrabotenite koi gi spodeluvaat vrednostite i ja definiraat kompanijata i na~inot na koj taa raboti. “Gri`ata za lu|eto vo Camden sekoga{ bila na vrvot na listata so prioriteti. S$ po~nuva so obvrskata da se gri`ime edni za drugi, {to pretstavuva dobra osnova za gradewe efektivni timovi i sozdavawe pozitivna

KIT ODEN

PRETSEDATEL NA CAMDEN PROPERTY TRUST

“Gri`ata za lu|eto vo Camden sekoga{ bila na vrvot na listata so prioriteti.”

re`niot marketing, vo ~ija osnova e regrutiraweto na nezavisni agenti koi sluàt kako distributeri za proizvodi i uslugi, koi podocna sami upravuvaat so nivna sopstvena proda`na sila, postoi ve}e mnogu decenii nanazad, koga Mary Kay Ash vo 1963 godina ja osnova{e svetski poznatata firma za kozmetika, Mary Kay. Taktikata koja denes uspe{no ja razbiraat i upotrebuvaat mnogu drugi kompanii za kozmetika, kako Avon ili Oriflejm kaj nas, ne bila otsekoga{ pravilno sfatena od proizvoditelite. Toa {to ne im uspea na poznatite kompanii Amway i Wachters, ja stavi Mary Kay vo liderska pozicija, koja uspea da go vovede mre`niot marketing me|u amerikanskite doma}inki od srednata klasa, koi ne sakaa da imaat standardno rabotno vreme od 9 do 17 ~asot kako site ostanati. Nejzinata brilijantnost kako vrvna biznis-èna se dokaà i po na~inot na motivacija na ènite, koi imaa mo`nost preku naporna rabota da bidat nagradeni so rozevi “kadilak” vozila.

Pozitivnata korporativna kultura na kompanijata ima mo}no vlijanie vrz nejziniot uspeh. Organizaciskata kultura na Camden e naso~ena kon vrabotenite koi gi spodeluvaat vrednostite i ja definiraat kompanijata i na~inot na koj raboti no sme izbrani za edno od najdobrite rabotni mesta vo SAD”, izjavi Kit Oden, pretsedatel na Camden Property Trust. Toj dodade deka kotiraweto na ovaa lista e proizvod na golem trud i posvetenost na pove}e od 1.800 rabotnici vo Camden. Camden Property Trust, e kompanija za nedvi`nosti koja se zanimava so razvoj, kupuvawe, menaxment i dispozicija na stanbeni zaednici za pove} e semejstva. Kompanijata momentalno upravuva so 185 imoti, koi sodr`at 63.168 stanovi {irum SAD. So zavr{uvaweto na trite imoti koi se vo izgradba portfolioto na kompanijata } e se zgolemi na 63.885 stanovi i 188 imoti. Pozitivnata korporativna kultura na kompanijata ima mo}no vlijanie vrz uspehot na ovaa kompanija. Pretsedatelot Kit Oden veli deka

puzovska se temelat na obrazovniot razvoj na poleto na menaxmentot na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, kako i na postdiplomskite MBA studii. Za vreme na studiite taa gi steknuva i prvite prakti~ni iskustva vo semejniot privaten biznis od oblasta na proizvodstvoto i trgovijata.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

oa {to e interesno za kompanijata za nedvi`nosti Camden Property Trust, so sedi{te vo Hjuston, Teksas, e faktot deka na interesen na~in ja prebrodi recesijata, so toa {to rabotnicite u~estvuvaa vo pokrivaweto na tro{ocite vo iznos od {est milioni dolari i toa preku obnovuvawe na dogovorite i namaluvawe na platite. Denes edna od mnogute pridobivki koi gi imaat vrabotenite na ovaa kompanija e toa {to mo`at da iznajmuvaat apartmani za 20 dolari za ve~er na elitni lokacii vo Orlando, San Diego, Denver i Ostin, koristej}i go svojot odmor. Camden Property Trust ovaa godina be{e rangirana na sedmoto mesto na listata na magazinot “For~n” za 100 najdobri kompanii za koi vredi da se raboti, na koja se nao|a ~etvrta godina po red. Kompanijata se najde na tretoto mesto vo kategorijata mali kompanii. “Gordi sme {to povtor-

RAKOVODITEL NA ODDELOT ZA KOMUNIKACII VO EVN MAKEDONIJA

rabotna atmosfera, {to ja pravi razlikata me|u Camden i ostanatite vo industrijata”, veli Oden. Mototo na Camden, “@ivej izvonredno”, go poka`uva odnosot na kompanijata kon svoite klienti, no i kon svoite vraboteni, za koi menaxmentot smeta deka se “duhot na kompanijata”. Vrednosti na Camden Property Trust:

1. Liderstvo za primer 2. Sekoga{ pravete go vistinskoto ne{to 3. Zabavuvajte se 4. Bidete timski igra~i 5. Lu|eto vo centarot na vnimanieto 6. Dejstvuvajte so integritet 7. Orientiranost kon rezultati 8. Rabotete pametno 9. Fokusirajte se na klientite

UNIVERZITET MA[INSKI FAKULTET – SKOPJE POSTOJANO VO ÊKOR SO VREMETO a{inskiot fakultet pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” od Skopje ima za cel da educira visokostru~en kadar od oblasta na ma{instvoto vo site stepeni na obrazovanie. Vizijata na Ma{inskiot fakultet e postojano da bide vo ~ekor so vremeto, vo site segmenti i oblasti vo koi deluva. Vo nastavno-obrazovniot proces Fakultetot nudi dve programi za dodiplomski studii, i toa: ~etirigodi{ni studii (akademski) so ~ie zavr{uvawe studentite se zdobivaat so titulata diplomiran inèner po ma{instvo i trigodi{ni studii (profesionalni), po koi studentite se zdobivaat so nekoe od titulite: diplomiran inèner po proizvodna informatika, diplomiran inèner po industriski dizajn, diplomiran inèner po primeneto termi~ko inènerstvo, diplomiran inèner po hidraulika i informatika, diplomiran inèner po zavaruvawe i dizajn na konstrukcii. Poslednata reforma na studiskite programi na Ma{inskiot fakultet be{e napravena vo 2004 godina, koga bea implementirani i novite trendovi od oblasta na ma{instvoto. Denes Ma{inskiot fakultet vo Skopje nudi obrazovanie koe odgovara na poslednite trendovi na evropskata oblast za visoko obrazovanie, kako EKTS i postulatite na Bolowskata deklaracija. Studiskite programi se soglasno so potrebite za proizvodstvo na kadar koj }e odgovori na barawata za razvoj na industriskite granki vo Republika Makedonija i kadar koj }e odgovara na potrebite na svetski poznatite kompanii.

STIPENDII Postgraduate Studies at Euro-Balkan Institute, Skopje

Convention of Young European Citizens, France

Hello Handmade Poster Competition

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 21 JUNI 2011 GODINA Institutot za op{testveni i humanisti~ki nauki Euro-Balkan od Skopje dodeluva stipendii za postdiplomci na slednive studiski programi: rodovi studii (od oblasta na filozofijata i sociologijata), kulturolo{ki studii i studii za vizantiskiot period.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 APRIL 2011 GODINA Vo Klini, Francija, sekoja godina se odrùva seminarot “Evropski leten univerzitet” (Université Européenne d’Eté) koj e poddràn od francuskoto Ministerstvo za edukacija i istraùvawe. Cenata za u~estvo zavisi od zemjata-u~esni~ka.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA Prodavnicata Hello Handmade e vo potraga po atraktiven i unikaten poster so koj prodavnicata }e se pretstavi na 23 oktomvri vo Hamburg na originalen na~in. Sekakov vid dizajn e dozvolen. Nagradata iznesuva 500 evra, a posterot }e bide izlo`en niz celiot grad.

Roma Rights Summer School, Budapest

Internship at Analytica Think Tank, Skopje

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 9 MAJ 2011 GODINA Evropskiot centar za pravata na Romite (ERRC) gi pokanuva site koi se zainteresirani da prisustvuvaat na letnata {kola na tema “Pravata na Romite”, koja }e se odr`i vo Budimpe{ta od 21 juli do 1 avgust 2011 godina.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 APRIL 2011 GODINA Site zainteresirani studenti i diplomci koi poseduvaat dobri istraùva~ki ve{tini od oblasta na politikata, administrativni ve{tini i poznavawe na angliskiot jazik moàt da se prijavat za staìrawe vo institucijata Analytica vo Skopje.

Call for 2 Volunteers for Approved Project in Banska Stiavnica, Slovakia KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 05 MAJ 2011 GODINA Mladiinfo e vo potraga po dvajca mladi lu|e od Makedonija koi sakaat da bidat EVS volonteri vo Slova~ka za period od 12 meseci, po~nuvaj} i od 1 septemvri 2011 godina. Glavniot proekt se sostoi od razni aktivnosti so cel revitalizacija na Banska Stiavnica Calvary, a ostanatite pomali proekti se vo sostav na izvidni~kiot centar smesten vo prekrasna priroda. Proektot e vo ramkite na programata “Mladi vo akcija”. www.mladiinfo.com

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Ovlastena firma za merewe na po~va, vozduh, voda i bu~ava, za potrebite na Op{tina Karpo{ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f43649dc-4197-496f-b986e668a7a58adf&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Ulici i Pati{ta - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Potro{en materijal za vertikalna i horizontalna signalizacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=561bc799-7483-4130-909fa383f2c0569f&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina - Kako do sopstven dom? 28.04.2011 Sinergija Plus

Obuka za aplikacija na EU fondovi 28.04 - 29.04.11 Clear View Finansisko smetkovodstvo 28.04.11 KDS

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: MJP Proakva PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Polietilenski cevki za distribucija na voda za piewe (PE 100,PN 10); Polietilenski cevki Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7b5ca727-3d85-44e8-99e4-5f06681a31e3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Prehranbeni produkti i pijaloci, spored Specifikacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7c648ec6-aa2a-4533-b195-5c9cf4be839d&Level=2

Podobrete go Va{iot biznis preku socijalnite mediumi 28.04.2011 PSM Fondacija Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Operativen sistem Windows 7 Professional x64 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d8d8711c-a3ea-4e37-9fc2e49c689187ef&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Struga PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na tehni~ka dokumentacija za pati{ta i ulici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=cb01d550-f8c8-4a7b-b09bad1c6478858f&Level=2

Merchandising 29.04 - 30.04.11 Triple S Learning

Angliski jazik za menaxirawe EU proekti 03.05 - 03.06.11 Consulting Macedonia

Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 01.05.2011 Clear View

Umetnost na di{ewe 06.05 - 09.05.11 Umetnost na `iveewe Makedonija

Biznis delovno pregovarawe 06.05 - 07.05.11 Detra Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Obuki / Menaxment / EU

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

WWW.KAPITAL.MK

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Medicina / Marketing

30 Izbor na aktuelni oglasi EKONOMIST Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.04.2011 PEKABESKO AD objavuva oglas za vrabotuvawe na: 2. REFERENT ZA PLA]AWE I NAPLATA NA POBARUVAWA. Potrebni uslovi: - VSS – Ekonomski fakultet – otsek smetkovodstvo, revizija ili finansiski menaxment, - So i bez rabotno iskustvo, - Odli~ni kompjuterski ve{tini (MS Office, Internet, Windows), - Poznavawe na angliski jazik se smeta za prednost, - Voza~ka dozvola B- kategorija. Ispratete va{e CV na e-mail: pravna@ pekabesko.com.mk najdocna do 28.04.2011 godina. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 16.04.2011 godina. MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.04.2011 VIP OPERATOR objavuva oglas za MENAXER ZA PRODUKT MARKETING – SEGMENT ZA DELOVNI KORISNICI. Potrebni kvalifikacii: VSS – Ekonomski fakultet – smer marketing ili diploma od tehni~kite fakulteti – IT, - Najmalku 3 godini rabotno iskustvo vo produkt marketing ili proekten menaxment, po mo`nost vo telekomunikaciskata ili IT industrijata, - Napredno poznavawe na Excel, - Odli~no poznavawe na deloven angliski, Ako imate hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabotite vo oblastite navedeni pogore, ispratete motivaciono pismo i kusa biografija na angliski jazik so naznaka: Produkt menaxer- delovni korisnici na slednata adresa: Vip Operator dooel Skopje, ul. Vasil Axilarski, bb, 8 kat, 1000 Skopje, e-mail: HR@vipoperator.mk. Rok za dostavuvawe na aplikacii e 30.04.2011 godina

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

Izbor na aktuelni oglasi KREATIVA DIZAJN Izvor: Vreme Objaveno: 15.04.2011 Evgenium Solutions objavuva oglas za 1 GRAFI^KI DIZAJNER. Potrebni kvalifikacii: - Dobro poznavawe na Adobe Indesign, Adobe Photoshop i Adobe Illustrator, - Komunikaciski sposobnosti, Sposobnost za timska rabota. Prednost }e imaat kandidati koi imaat: - Poznavawe od digitalna fotografija i nejzina obrabotka (svetlina, kontrast, koloritnost), Iskustvo vo podgotovka na materijali za pe~atewe. Samo kandidatite koi gi poseduvaat gorenavedenite kvalifikacii da ispratat CV na e-mail: contact@evgenium.com. MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 21.04.2011 IDEA PLUS KOMUNIKEJ[NS, DOO SKOPJE objavuva oglas za slednive rabotni pozicii: 1. IZVR[EN DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 2. DIREKTOR ZA RAZVOJ NA NOVI BIZNISI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 3. DIREKTOR NA SEKTOR ZA KLIENTI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 4. ART DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 5. RAKOVODITEL NA SMETKOVODSTVO na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 6. IT MENAXER na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, Va{ata profesionalna biografija, pismo za motivacija i li~na fotografija so naznaka i naslov za koja pozicija se aplicira, ispratete ja na e-mail: office@ideaplus.com. mk. Oglasot trae do 09 Maj 2011 godina.

Fun Business

KAPITAL / 27.04.2011 / SREDA

Li~nite predmeti na TOШE: laptop, mobilni telefoni, parfemi, omilenata literatura...

Qubitel na sportot i brzite motori - negovite trenerki, sportskata oprema i ko`nite jakni

SE OTVORI SPOMEN-KU]ATA NA TO[E PROESKI

SPOMENI, NEZABORAV, QUBOV I SOLZI NA EDNO MESTO SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

pomen-ku}ata na To{e Proeski, koja be{e otvorena vo ponedelnikot, 25. april, vo prisustvo na iljadnicite obo`avateli od celata dr`ava i stranstvo, e samo u{te eden dokaz za qubovta, goleminata i neprebolot za na{ata najgolema makedonska yvezda. Na povr{ina od 870 metri kvadratni, izgraden od staklo i beton, ukrasen so bazeni niz koi postojano te~e voda, so edna mala cre{a pred samiot vlez,

Redici

obo`avateli so ~asovi ~ekaa da vlezat vo Spomen-ku}ata na To{e, slika koja nekoga{ ja gledavme za negovite koncerti. Ve~niot spomen na negoviot lik i delo zasekoga{ }e ni go toplat i rastreperuvaat srceto, a ovaa ku}a na se}avawe samo potsetuva kolku e te{ko {to To{e ne e ve}e me|u nas

se nao|a s$ {to zna~e{e i pretstavuva{e To{e. Od prvata bebe{ka obleka, preku svidetelstvata, omilenite trenerki, ko`nite jakni i garderobata, sportskite dresovi, opremata za ve`bawe, do li~nite dokumenti, paso{ot, zdravstvenata kni{ka, kreditnite

karti~ki, mobilnite telefoni, parfemi, laptop, omilenite knigi, duri i verskite predmeti koi gi poseduval, a golem del od niv gi nosel so sebe, ikoni, alki, brojanici, negovata “buba”, motor, velosiped, “orbitrek”, dnevnata soba, doma{noto studio, kako i dvete voso~ni fi-

guri, koi }e vi go zamrznat srceto istiot moment koga }e gi vidite. Vo ku}ata ima u{te bezbroj detali od negoviot `ivot, a pred izlezot se nao|aat pismata koi To{e gi dobival od obo`avatelite, kako i telegramite za so~uvstvo po negovata smrt za ne-

govite roditeli od site krai{ta na svetot, od Kralstvoto na Srbija, gradot Split, Zagreb, pretsedateli i politi~ari od celiot svet, kako i oficijalnata potvrda za negovata tragi~na smrt. “Kade {to sega se nao|a Spomen-ku}ata, To{e saka{e da napravi svoe muzi~ko studio. Sega e vo forma na krst, kakov {to To{e nose{e na gradite, no sega naso~en kon neboto, kon rajot, od kade {to To{e }e mo`e najubavo da go vidi”, izjavi Anastas Proeski, ~i~koto na To{e. Vo ~est na To{e negoviot

bend zaedno so Vlatko Stefanovski i akterot Rade [erbexija promotivno ja izvedoa pesnata “Kru{evo”, koja e komponirana od To{e, so tekst na Miroslav Rus. Od semejstvoto na Proeski prisustvuvaa negovata sestra Dori, vnukot Kristijan, zetot Slaven, ~i~koto na To{e, bratu~edot Andrej, koj e izvr{en direktor na Fondacijata To{e Proeski. Spomen-ku}ata ja otvorija premierot Nikola Gruevski, ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eskaMilevska, a ne izostanaa ni ostanatite pretstavnici od politi~kiot vrv.

FUDBALSKI PROFITNI GIGANTI

MAN^ESTER JUNAJTED NAJBOGAT FUDBALSKI KLUB NA SVETOT IVA BAL^EVA ngliskiot fudbalski gigant, Man~ester Junajted e proglasen za najbogat fudbalski klub na svetot. Ova ne e ni{to novo so ogled na toa deka ovaa titula ja dobiva sedma godina po red. “Forbs” objavi deka vkupnata vrednost na klubot e 1,84 milijardi dolari, a nivnite prihodi iznesuvaat 428 milioni dolari. Real Madrid povtorno se najde na vtoroto mesto so vrednost od 1,45 milijardi dolari, i ostvareni prihodi od 537 milioni dolari, a zad nego

angliskiot klub Arsenal, koj vredi 1,19 milijardi dolari. Sleduva Baern Minhen so vrednost od 1,1 milijardi dolari i Barselona koj vredi 975 milioni dolari. Klubot na Silvio Berluskoni Milan, se najde na {estototo mesto so 838 milioni dolari. Sleduvaat angliskiot ^elzi so 658, italijanskiot Juventus so 628, Liverpul so 552 milioni dolari, a krugot od najvredni top deset fudbalski klubovi proglaseni od “Forbs” go zatvora italijanskiot Inter, koj vredi 441 milion dolari. Ovie procenki se napraveni spored prihodite na fudbalskite klubovi ostvareni od

GADGETS “OBI^EN” POLNA^ ZA IPOD/IPHONE a site koi imaat iPod/ N iPhone dosega verojatno im pritrebalo polna~ koj }e mo`at da go priklu~at vo {teker, a ne da go povrzuvaat uredot vo PC za polnewe, kako {to e standardno za ovie uredi. Ednostavno priklu~ete go uredot vo yiden {teker i priklu~ete go za va{iot iPod/iPhone. Isto taka, avtomatski prestanuva koga uredot celosno }e se napolni.

pravata za emituvawe, sponzorstvata i od proda`bite na biletite za fudbalskite natprevari. “Forbs” najavi deka celosnata lista }e ja objavi na 9 maj. Ottamu velat deka prose~nata vrednost na 20 vrvni fudbalski kluba e zgolemena za 1,3% na 640 milioni dolari. Koga se objavuvaat vakvi sumi, nema somnevawe deka svetot na sportot, a osobeno fudbalot, go vrtat mnogu pari. Neodamna be{e objaveno i deka {panskite klubovi Barselona i Real Madrid, koi se najdoa na listata na “Forbs” za najvredni svetski klubovi, najmnogu gi pla} aat svoite igra~i. Stanuva

zbor za prose~na suma od okolu sedum milioni dolari godi{no. Minatata godina fudbalerite na Barselona zarabotile okolu osum milioni dolari, a fudbalerite na Real Madrid vo prosek 7,5 milioni dolari. No, ne e samo tr~aweto na terenite na fudbalskite golgeteri zaslu`no za visokite sumi. Re~isi bez isklu~ok, svetskite fudbaleri svoite konta gi polnat i od drugi aktivnosti, so {to nivnata cena, a i nivnata slava raste. Fudbalskite klubovi se “tepaat” za mladite nade`ni, a osobeno za ve}e doka`anite fudbalski imiwa, no i svetskite brendovi ne

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

sedat so “skrsteni race”. Pijalaci, parfemi, sportski brendovi, dolna obleka... sekade kade {to mo`e da se najde imeto i likot na fudbalerot, a brendot da stane {to poeksponiran vo javnosta.

Najdobro platen klub K O M E R C I J A L E N

O G L A S

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

AVTOMOBILIZAM

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

JUNI ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111 TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI