277-28.04.2011 by Kapital Media Group

KOI SE MO@NITE (POST)IZBORNI KOALICII?

VISOKOBUXETNIOT TURIZAM BARA INFRASTRUKTURA

PRED IZBORI SITE SAMI, POSLE SEKOJ SO SEKOGO

NA DR@AVATA NE I E GAJLE ZA TURIZMOT VO KAZINATA

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 7

...OD UTRE... ...SEKOJ PETOK I PONEDELNIK... QUP^O ZIKOV

POGLED NA DENOT

STRANA 2-3

~etvrtok. 28 april. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

@ELEZNICATA ZAGLAVENA VO MINATIOT VEK I VO FIZIBILITI STUDII

IZVOZNICITE PLA]AAT SKAP I BAVEN TRANSPORT NAJGOLEMITE IZVOZNICI VO MAKEDONIJA, KOI SE I NAJMNOGU ZAVISNI OD @ELEZNI^KIOT TRANSPORT, TRPAT OGROMNI [TETI PORADI ZASTARENITE PRUGI I BAVNI VOZOVI. IAKO BEA NAJAVENI INVESTICII VO MODERNIZACIJA NA @ELEZNI^KATA INFRASTRUKTURA I MO@NOST ZA PRIVATIZACIJA NA DEL OD M@ TRANSPORT, NI[TO OD TOA NE SE SLU^I.

STRANA 12-13

NA ZATVORAWE, SREDA,27.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,20% 00,15% 00,33%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 442,08 1,46

NAFTA BRENT EURORIBOR

124,36 12 2,12%

KOJ E EFEKTOT OD VISOKITE CENI NA NAFTENITE DERIVATI VO MAKEDONIJA

SÈ ZA KRALSKATA VEN^AVKA NA PRINCOT VILIJAM I KEJT MIDLTON

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.04) 2.542

MBI 10

UTRE SPECIJALEN PRILOG

OKTA SO REKORDNA DOBIVKA OD MILIONI EVRA ZA TRI MESECI WWW.KAPITAL.MK

DUKE BOJAXIEV

2.537

KOGA SE RABOTI SO QUBOV, NA USPEHOT MU NEMA GRANICI

2.532 2.527 2.522 2.517

STRANA 22-23

2.512 2.507 19.4

21.4

23.4

25.4

27.4

Zo{to penziskite fondovi ne vlo`uvaat vo nedvi`nosti? STRANA 4

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

DOBAR VETER STRANA 14

VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

PAZAR^E BEZ KAPITAL

STRANA 11

STRANA 2

SE ^ ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 28 APRIL 2011

PAZAR^E BEZ KAPITAL

Koga }e se spomene Berzata vo Makedonija koja e prvata asocijacija za nea? Na {to prvo pomisluvate? Sigurno ne na “razulaveni” brokeri, kako na amerikanskite filmovi, koi na parketot vo edna sala se turkaat vo naletot koj poprvo da kupi ili da prodade odredeni akcii. Ili sigurno ne na v`e{tena atmosfera pred eden golem ekran, na koj eden kup berzanski rabotnici, nervozno “grickaj}i nokti”, go sledat onlajn-trguvaweto. Prvata slika za trguvaweto na Makedonskata berza vo poslednite nekolku godini kaj najgolemiot del od makedonskata finansiska javnost verojatno e ne{to blisku do totalno apati~na atmosfera, kade {to site klu~ni akteri so “skisnati” lica postojano se `alat deka na pazarot ni{to ne se slu~uva. Patem, ili me|usebno se obvinuvaat za toa {to na pazarot na kapital nema “igra” ili kako edinstvena svetla to~ka za izlez od tunelot go gledaat pristapuvaweto na zemjata vo NATO i vo EU. Ako vo 2007 i 2008 godina, za vreme na berzanskiot bum, eurofijata sozdade turkanici pred brokerskite ku}i, kade {to gra|anite ~ekaa red za da kupat po nekolku akcii, za{to prvenstvo imaa klientite koi davaa nalozi na pogolemi sumi, denes pazarot ve}e ne funkcionira kako xekpot-ma{ina. Svetskata finansiska kriza go dupna makedonskiot berzanski balon, a trguvaweto na Berzata ottoga{ ne e dovolno profitabilno. Nema ve}e biznis-slu~aj, {to bi rekle samite berzanski lica.

Nema nitu za brokerite, nitu za investiciskite fondovi, nitu za samite institucii-organizatori na pazarot na kapital. Ili makedonskiot pazar na kapital, za àl na celata investitorska javnost, ve}e nekolku godini podobro moè da se opi{e so sentencata “pazar~e bez kapital”. No, namesto na fakti~kata sostojba da se gleda kako na “kletva” ~ija magija moè da ja razbijat samo evrointegraciskite procesi na Makedonija, moèbi site akteri od berzanskata fela treba razmisluvaat i da deluvaat zaedni~ki i poorganizirano. Zatoa {to svetskite pazari na kapital lani se vratija na poziciite na koi bea pred krizata, no na makedonskiot rabotite nikako da mrdnat od mrtva to~ka. Rastot na indeksot MBI10 vo cela 2010 godina za pove}e od 17% i malata euforija koja zavladea na pazarot na po~etokot od godinava, koga indeksot MBI-10 za eden mesec porasna nad 20%, ne se pokazateli za nov bikov pazar. Moèbi se odraz na èlbata za zazdravuvawe na Berzata, no za àl, nejzinite ~initeli kako da nemaat dovolno sila (~itaj pari!) da go odràt toj rast. A zo{to da nemaat? Zo{to na Berzata nema dovolno golemi “igra~i” koi }e go vratat sjajot na berzanskoto trguvawe i }e sozdadat pazar koj funkcionira na vistinskite pazarni principi? Vo uslovi koga makedonskite kompanii realativno dobro se snajdoa vo krizata, a nivnite pozitivni finansiski rezultati treba pozitivno da vlijaat na trguvaweto, potrebni se samo dobri inicijativi i volja pre~kite za zaìvuvawe na pazarot da stanat novi predizvici. A ne investitorskata javnost da ~eka Berzata

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk baj jals alska@ ka@ @kappita itall.c l.com com. om.mk mk

da ja razmrdaat stranski investitori. Ako vkupnata berzanska fela ne moè samata da si pomogne za pazarot da izleze od sostojbata vo koja{to e, ako samite akteri na pazarot ne veruvaat vo nego, toga{ ne treba da o~ekuvaat nitu investitorite koi vo 2007 godina “zaglavija” kupuvaj}i “nadueni” akcii da ja vratat doverbata. Ako nema novi proizvodi za trguvawe, kako {to se novite emisii na akcii, novi kompanii koi }e kotiraat na Berzata, novi finansiski instrumenti koi }e budat interes za trguvawe, toga{ ne moè nitu da se o~ekuva na Berzata da se “navle~at” novi investitori. Neophodno e na Berzata da se formiraat t.n. marketmejkeri, penziskite fondovi da se isforsiraat da vloàt pogolem del od sredstvata vo makedonski hartii od vrednost, namesto parite da gi vadat nadvor. I kone~no, Makedonskata berza da vleze vo integrativnite procesi. Inaku, site bajki za stranskite investiciski fondovi koi treba da gi spasat doma{nite investitori od o~ajot vo koj se nao|aat moè da se frlat direktno vo voda, zaedno so nadeìte za pobrzo pristapuvawe vo NATO i vo EU

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

ilioni evra sobra Narodnata banka od komercijalnite banki na v~era{nata aukcija na blagajni~ki zapisi. Zapisite so ro~nost od 28 dena se prodadeni so kamata od 4%. So toa, vkupnoto saldo na pari koi bankite gi dràt vo blagajni~ki zapisi iznesuva 260 milioni evra. Dopolnitelno, NBM odrà i aukcija na zapisi za {estmese~en depozit. Iako osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi e spu{tena na istoriski minimum, sepak, bankite prodolùvaat da gi investiraat slobodnite pari vo bezrizi~ni hartii od vrednost, namesto da gi plasiraat kako krediti.

VISOKOBUXETNIOT V ISOKOBUXETNIOT TURIZAM BARA INFRASTRUK K

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

NA DR@AVAT ZA TURIZMOT VIKTORIJA MILANOVSKA miladinovska@kapital.com.mk

So visoki danoci, nefleksibilno rabotno vreme, dotraeni pati{ta i jalova marketingstrategija Makedonija ne samo {to ne go razviva kazino-turizmot, tuku i mu pre~i. Menaxerite na kazinata, koi po~naa da niknuvaat osobeno na granicata kon Grcija, tvrdat deka dràvata ne im nudi ni{to dopolnitelno na stranskite gosti za da im zeme nekoja para plus. Spored niv, turistite so dlabok xeb koi doa|aat vo zemjava imaat problem so lo{ite pati{ta i so ograni~enoto rabotno vreme na kafuliwata. So vakva strategija Makedonija nema da moè da go odrì, a u{te pomalku da go razvie kazino-turizmot, istaknuvaat menaxerite. Dokaz za toa, spored niv, se propadnatite kazina vo Ohrid. Spored generalniot menaxer na luksuzniot kazino-kompleks Princes, êngiz Tekin, Makedonija ima potencijal za razvoj na ovoj vid turizam, no ne znae kako da go iskoristi. “Dodeka Makedonija stoi vo mesto drugite zemji ne spijat, tuku rabotat

Kazinata, koi po~naa da niknuvaat osobeno na granicata kon Grcija, privlekuvaat turisti,na koi dr`avata ne im nudi ni{to dopolnitelno za da im zeme nekoja para plus. Menaxerite na kazinata se `alat deka turistite so dlabok xeb koi doa|aat vo zemjava imaat problem so lo{ite pati{ta i so ograni~enoto rabotno vreme na kafuliwata so polna parea. Konkretno vo Gevgelija, blagodarenie na kazino-turizmot se razrabotija i frizerskite saloni, stomatolo{kite ordinacii i buticite. E pa, znaej}i deka Grcite i Turcite ostavaat ogromni pari vo edna Gevgelija, zemjata treba itno da ja podobri marketing-strategijata i da poraboti na promocija na postoe~kiot potencijal. Na primer, nikoj od strancite koi doa|aat ne znae deka Makedonija ima kvalitetno vino. Nie li sme tie {to treba da gi promovirame tie retki bogatstva?” pra{uva Tekin, potenciraj}i deka mora da se promeni i mentalitetot na narodot, da se raboti 24 ~asa vo denot i da se vrabotuva kvalifikuvan kadar. Spored nego, duri i najubav i najluksuzen hotel na gostite ne im zna~i ni{to ako ne dobijat kvalitetna usluga.

Vladata da gi namali danocite za da go zgolemi ekonomskiot rast, baraat sopstvenicite na kazinata.

Spored niv, visokite danoci koi kazinata gi pla}aat se

ko~nica za razvojot na ovoj biznis. Od kazinoto Apolonija grup velat deka ako se namalat danocite }e ostanat pari i za investirawe vo razvoj na sportski tereni i drugi sodrìni, koi gi baraat stranskite turisti, a Makedonija vo momentov ne moè da gi ponudi. “Makedonija ima golem potencijal za razvoj na kazinoturizmot, no neophodna ni e poddr{ka od Vladata. Na primer, namesto da pla}ame danoci, moème da investirame vo moderni sportski tereni i razvoj na sportski sodrìni koi gostite gi baraat pri sekoja poseta. Ili ne mora danocite da se ukinat, samo neka se namalat. Tie pari sekako nema da si gi stavime vo xeb. ]e gi reinvestirame i vo akvaparkovi, spa-centri i sli~no. Pokraj toa, mora da se investira i vo profesionalen kadar od strana. Vo delot na kazino-turizmot stranskite menaxeri imaat ogromno iskustvo i zatoa nie ne {tedime pari na toa”, veli Zorica Jovevska, menaxer-asistent vo Apolonija grup. I od kazinoto Flamingo velat deka dano~nite olesnuvawa vrtoglavo bi go zabrzale razvojot na ovoj vid turizam.

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

^ENGIZ TEKIN GENERALEN MENAXER NA KAZINO-KOMPLEKSOT PRINCES VO GEVGELIJA “Dodeka Makedonija stoi vo mesto drugite zemji ne spijat, tuku rabotat so polna parea. Konkretno vo Gevgelija, blagodarenie na kazino-turizmot se razrabotija i frizerskite saloni, stomatolo{kite ordinacii i buticite. E pa, znaej}i deka Grcite i Turcite ostavaat ogromni pari vo edna Gevgelija, zemjata treba itno da ja podobri marketing-strategijata i da poraboti na promocija na postoe~kiot potencijal. Na primer, nikoj od strancite koi doa|aat ne znae deka Makedonija ima kvalitetno vino. Nie li sme tie {to treba da gi promovirame tie retki bogatstva?”

Navigator

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK VISTINSKA INVESTICIJA!

SVETO JANEVSKI

PETR NE^AS

SAMIR REDVAN

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVSKA

koinvesticiite vo vinaro revolucijata stigna rivatnite bolnici se na e{kata Vlada go preìvea Eodli~na skata vizba Tikve{ se P smetkata za naplata, a P udar zatoa {to Fondot ^ vtoroto glasawe za nedoverstrategija na komtaa pokaùva {est miliim ja ukina mo`nosta da biba za pomalku od edna godina, panijata za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina

otkako premierot go dobi glasot na 114 pratenici od vkupno 198

jardi dolari, koi Egipet gi bara od MMF i od Svetskata banka

dat ramnopravni so javnite zdravstveni ustanovi vo le~eweto na pacientite

KTURA

TA NE Í E GAJLE T VO KAZINATA

Univerzitetot za turizam i menaxment, na ~elo so rektorot Ace Milenkovski, godinava e partner na saemot za turizam “Skopje travel market”, na koj mo`at da se vidat turisti~ki ponudi od zemjava, od Turcija Turcija, Grcija, Srbija, Crna Gor Gora, Hrvatska, Litvanija i I Italija. Odli~na bizni biznis-ideja za eden zna~aen sektor kako {to e turizmo turizmot, od koj vo golem del zavi zavisi i celokupniot ekonom ekonomskiot rast na zemjava. Za pozdravuva pozdravuvawe e i inicijativata na Univerzitetot za orga organiziraniot Me|unaroden kkongres za tema “Vlijanieturizam na tem to na turizmot vrz ekonomskiot razvoj”. nastani preku So vakvi nast koi na edno mesto mo`at

MILENKOVSKI ACE da se vidat site kariki koi na eden ili drug na~in go pridviùvaat makedonskiot turizam, za ovoj sektor ne bi imalo zima. Rektorot Mileknkovski treba po~esto }e organizira korisni iventi, koi proizveduvaat sigurni efekti duri i na kratok rok. A do slednata sredba, gra|anite }e moàt da uìvaat vo multikulturnite sodrìni vo ramkite na dvodnevniot “Skopje travel market”, kade {to slikovito e izloèna i bogatata etno-dimenzija na makedonskiot turizam.

GUBITNIK KR[ INFRASTRUKTURA

Iako re~isi nema biznismeni ili eksperti koi ne izjavile deka pati{tata i `eleznicata vo zemjava se katastrofalni, ministerot za transport, Mile Janakieski, bez ni malku sram v~era gordo izjavi deka postignal zna~ajni dostignuvawa vo infratrsukturata i transportot i niv gi ozna~i kako su{tinski. Koi se tie dostignuvawa? Pa ne treba da se odi podaleku od Skopje za da se vidi deka pati{tata se izre{etani so dupki i neobele`ani, nema signalizacija, se napla} a patarina za pati{ta za koi nema normalen alternativen pat. A tolku pari se pozajmeni od me|unarodnite institucii, pari odvoeni od buxetot, pari koi gra|anite gi pla}aat pri patarina i so registracija na vozilata. Toa {to vo svojot mandat

JANAKIESKI JANAKI KIEESK ESKI MILE kako minister najdobro go pravi Janakieski e krpewe i zakrpuvawe na dupkite. A, za @eleznicata - biznismenite go ka`aa svoeto. Milioni evra zagubi poradi docneweto na praistoriskite vozovi po ruiniranite prugi. Mile Janakieski na krajot od prezentacijata na svoite “dostignuvawa” istakna deka ekonomskiot razvoj podrazbira dobra infrastruktura. E pa ako ova {to go imame deneska e dobra infrastruktura, mo`e da se zboguvame so poimot ekonomski razvoj.

MISLA NA DENOT

Na toj na~in, velat, bi se zgolemila i konkurencijata. “Dr`avata treba da ponudi dano~ni olesnuvawa za

hotelsko-kazinskite kompleksi za tie da mo`at da pridonesat za u{te pogolem ekonomski rast. So takva

politika bi se zgolemil i brojot na kazina, a so toa i konkurencijata, od koja voop{to ne se pla{ime.

[to pove}e kazina za nas zna~i i pogolem broj gosti, a so toa i pogolem promet”, velat od Flamingo.

OSVEN KOCKAWE, STRANCITE BARAAT I DRUGA ZANIMACIJA d kazinata se ednoglasni deka stranskite gosti nemaat mo`nost da se zabavuvaat nadvor od kazinskite kompleksi. “Sekako deka ne e dovolno eden stranski turist da se zatvori vo kazinoto i celoto vreme da go pominuva tamu. Sekoj saka da pro{eta. Toa {to moè da go ponudi Gevgelija kako dopolnitelna razonoda se samo Negorski bawi i Smrdliva voda. S$ ostanato se odviva vo ramkite na na{ite kompleksi”, velat menaxerite. Od najnoviot vakov kompleks vo Gevgelija, Princes, se kategori~ni deka zemjava ne nudi ni{to drugo osven toa {to }e go izreìra menaxmentot na kazinoto. Od Apolonija grup velat deka nivnite gosti, osobeno [ve|anite, se voodu{eveni od gostoprimstvoto na makedonskiot narod, no ne i od kulturnite sodrìni i od zabavnata programa. I gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov, veli deka neophodno e da se vovedat interesni sodrìni so cel da se zadràt i turistite koi se samo na pominuvawe. “Realno, ovde pominuvaat 4-6 milioni turisti godi{no. So viznata liberalizacija cirkulacijata vo ovoj del e u{te pogolema. Ako nemame {to da ponudime nikoj nema da se zainteresira da zastane, duri i na pominuvawe od zemjava. Taka, na primer, funkcionira zabavniot park Voterlend po Solun. Ako nema{e interesna ponuda nikoj nema{e da odi i da tro{i po nekoja para vo tie ledini, kako {to pravi sega. A ako saka{ gostinot da go zadrì{ 4-5 dena ne moè{ samo da go odnese{ na ru~ek vo Mrzenci, mora da ima i drugi sodrìni”, veli Frangov za “Kapital”.

AKO PARITE SE VAШATA NADE@ ZA NEZAVISNOST, NIKOGA[ NEMA DA JA IMATE. EDINSTVENATA SIGURNOST [TO MO@E DA JA IMA ^OVEK SE REZERVITE NA ZNAEWE, ISKUSTVO I SPOSOBNOST

HENRI FORD SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA FORD

Navigator

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

RIGIDNIOT ZAKON GO OGRANI^UVA POTENCIJALOT NA PENZISKITE DRU[TVA

ZO[TO PENZISKITE FONDOVI NE VLO@UVAAT VO NEDVI@NOSTI?

KB Prvo penzisko dru{tvo bara od nadle`nite dràvni institucii da ovozmoàt penziskite fondovi, pokraj akcii, obvrznici i depoziti, da vloùvaat i vo nedvi`nosti MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

B Prvo penzisko dru{tvo bara od nadle`nite dràvni institucii promena na zakonot, so koja }e im se ovozmoì na penziskite fondovi, pokraj akcii, obvrznici i depoziti, da investiraat i vo nedvi`nosti. “Sakame da ni se pro{iri dijapazonot na mo`ni investicii vo Makedonija i vo taa nasoka, smetame deka vloùvawe vo nedvi`nosti bi bilo dobra mo`nost za nas. Na toj na~in }e moème da vloìme pogolema suma vo dràvata. Na primer, so investirawe vo edna zgrada vo zemjava bi moèle da vloìme pet milioni evra naedna{, pritoa, sepak, da se zadrì principot da bideme malcinski akcioner, bidej}i zakonot toa go nalaga za site investicii na penziskite dru{tva”, veli Trenkoski. Toj objasnuva deka vakva mo`nost za penziskite fondovi postoi vo Slovenija, od kade {to doa|a i eden od sopstvenicite na KB Prvo penzisko dru{tvo.

Sepak, naglasuva Trenkoski, vlo`uvaweto vo nedvi`nosti za penziskite dru{tva treba da bide pod odredeni uslovi. Slovene~koto iskustvo poka`uva deka na penziskite fondovi im se dozvoleni direktni investicii vo nedvi`nosti, no samo dokolku motivot na investicijata e ostvaruvawe kapitalna dobivka od iznajmuvawe (renta), a ne od trguvawe so samata nedvi`nost. “Na primer, nie bi kupile deloven prostor vo ve}e izgradena zgrada, kade {to prinosot bi doa|al od rentata koja }e ja pla}aat korisnicite, kako {to kaj bankarskite depoziti prinosot doa|a od kamatata”, objasnuva Trenkoski. Direktorot na NLB Nov penziski fond, Davor Vukadinovi}, vo odnos na ova barawe na kolegite od KB Prvo penzisko dru{tvo veli deka sekoja nova opcija nudi potencijal pove}e, no pred da se ponudi kako zakonska mo`nost treba da se napravi analiza na pazarot za nedvi`nosti. Od Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) velat deka dosega kaj niv ne stignala vakva

inicijativa. “Investiraweto na penziskite fondovi vo nedvi`nosti vo zakonot sega ne postoi kako mo`nost, no toa ne zna~i deka ne moè da se otvori takva mo`nost. Nitu edno od dvete dru{tva dosega nemaat dostaveno vakvo barawe, no ako dostavat }e go istraìme”, veli direktorot na MAPAS, Bulent Dervi{i. Na po~etokot od godinata se napravija promeni vo Zakonot za zadolìtelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, so koi se otvori mo`nosta penziskite dru{tva, pokraj akcii, na oficijalniot pazar na Makedonskata berza da moàt da vloùvaat i vo akcii na redovniot pazar, odnosno na pazarot na akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe i na slobodniot pazar. Pokraj ova, so izmenite na Zakonot im se ovozmoì na penziskite dru{tva da vloùvaat i vo hartii od vrednost koi bi gi izdale edinicite na lokalnata samouprava, odnosno vo op{tinski obvrznici, kako i vo privatni fondovi. Dopolnitelno, namesto do 30%, penziskite fondovi so izmenite }e moàt i do 50% od vkupnite sredstva da investiraat

na stranski pazari. Sobranieto gi izglasa ovie izmeni na Zakonot pred da se raspu{ti, a sega se ~eka MAPAS da

podgotvi pravilnici koi detalno }e go uredat na~inot na investirawe na penziskite fondovi vo ovie novi instrumenti.

JANKO TRENKOSKI

KB PRVO PENZISKO DRU[TVO “Na primer, nie bi kupile deloven prostor vo ve}e izgradena zgrada, kade {to prinosot bi doa|al od rentata koja }e ja pla}aat korisnicite, kako {to kaj bankarskite depoziti prinosot doa|a od kamatata.”

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

61,6% 19,8% 10,6% K

PROCENKI... ILIJA DIMOVSKI

IZNESUVA PROSE^NOTO ISKORISTUVAWE NA KOMPANIITE VO MART GODINAVA VO ODNOS NA NORMALNOTO

direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE

OT^ETOT NA VMRO-DPMNE NÉ ^INI EDEN MILION EVRA?! t~etot na VMRO-DPMNE, odnosno negovoto pe~ateno izdanie n$ ~ini eden milion evra, kako {to SDSM manipulira{e. Nie smetame deka nema cena za da gi izvesti{ gra|anite {to si srabotil i dali si go ispolnil toa {to si im go vetil. Ot~etot na VMRO-DPMNE ~ini isto tolku kolku {to ~inat skapite ~anti na Radmila [e}erinska od Luj Viton i “roleksot” na rakata na Branko Crvenkovski”, izjavi v~era Ilija Dimovski, direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE. No, toj ne odgovori kolku to~no ~ini ot~etot na VMRODPMNE, a kolku ~antite na [e}erinska, koi o~igledno mu bodat o~i.

VLIJANIE VRZ OGRANI^UVAWETO NA OBEMOT NA PROIZVODSTVO IMA NEDOVOLNATA STRANSKA POBARUVA^KA OD OGRANI^UVAWETO NA PROIZVODSTVOTO SE DOL@I NA NEIZVESNOTO EKONOMSKO OPKRU@ UVAWE

5 PREGLED VESTI SSM BARA UTVRDUVAWE NA MINIMALNA PLATA ojuzot na sindikati na Makedonija po~na so kampawa za utvrduvawe na minimalna plata vo zemjava. Spored procenkite na Sojuzot, minimalnata plata vo dràvata treba da iznesuva okolu 160 evra, a se razgleduvaat dve varijanti - dali taa da se utvrdi na nivo na dràva ili da se odi na model na utvrduvawe na minimalna plata po granki. “Stanuva zbor za aktivnost koja 20 godini ne e realizirana. Sozdadeni se site preduslovi za pokrenuvawe na ova pra{awe”, veli pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrevski. Toj najavi deka ova pra{awe }e bide institucionalno pokrenato na Ekonomsko-socijalniot sovet vedna{ po konstituiraweto na novata vlada. Od Organizacijata na rabotodavci ja poddrùvaat inicijativata za utvrduvawe minimalna plata, no predupreduvaat deka treba da se vnimava koga }e se dogovara iznosot na najniska plata, zatoa {to vo odredeni granki ve}e ima utvrdeno minimalna plata. “Vo kolektivnite dogovori na nivo na granka imame utvrdeno odredeni iznosi. Vo tekstilnata industrija iznosot e 5.500 denari, a vo koàrskata 5.200 denari”, izjavi Belinda Nikolovska, generalen sekretar na Organizacijata na rabotodavci. Samo dve tretini od zemjite od Evropskata unija imaat utvrdeno minimalna plata, a toa go imaat storeno i sosednite zemji. Vo Slovenija minimalnata plata e 599 evra, vo Hrvatska 380 evra, vo Srbija 160 evra, a vo Bugarija 123 evra.

ZAJAKNAT KAPACITETOT NA REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA ribliùvawe do zakonodavstvoto na Evropskata unija, polesno menaxirawe so obvrskite na Regulatornata komisija za energetika (RKE), kako i pogolema transparentnost i zgolemuvawe na konkurentnosta na doma{niot energetski pazar se del od efektite koi gi ovozmoì uspe{noto implementirawe na tvining-proektot za zajaknuvawe na Komisijata, potenciraat od Agencijata za evropska integracija i ekonomski razvoj i Regulatorno telo za energetika na Avstrija, kako nositeli na proektot. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, go istakna zna~eweto na uspe{nata implementacija na ovoj proekt vo delot na implementacija na zakonite i efikasno funkcionirawe na instituciite koi se neophodni za investitorite i gra|anite da bidat sigurni deka energetskiot pazar vo Makedonija e reguliran od silno regulatorno telo. [efot na Delegacijata na Evropskata unija vo Skopje, Piter Sorensen, istakna deka ovoj proekt doa|a vo vistinsko vreme so ogled na donesuvaweto na noviot Zakon za energetika i deka od negovata implementacija pa dosega toj zna~itelno ja podobril rabotata na Regulatornata komisija. Pretsedatelot na RKE, Dimitar Petrov, isto taka go iskaà zadovolstvoto od implementacijata na ovoj proekt, koj be{e naso~en kon realizacija na ~etiri bitni komponenti i toa: sledewe na soobraznosta na licencite, monitoring na pazarot na energija, proceduri za upravuvawe so kvalitetot i sorabotka so idni zainteresirani subjekti.

USAID INVESTIRA VO OTVORAWE KREATIVNI BIZNISI So izlo`ba na tradicionalni i sovremeni makedonski ra~no izraboteni predmeti be{e ozna~en po~etotokot na trigodini{niot proekt na USAID za poddr`uvawe na kreativnite biznisi. Stanuva zbor za proekt koj ima za cel da go pottikne razvojot na sektorot na kreativni industrii, preku kreirawe mo`nosti za vrabotuvawe i zgolemeni prihodi za kreativni mikro i mali pretpriema~i. USAID go sproveduva proektot zaedno so Makedonskata Artisanska trgovska asocijacija(MATA), grad Skopje, Muzej na grad Skopje i Fakultetot za umetnost i dizajn. “Ovoj proekt e golema mo`nost za kreativcite, zanaet~iite i dizajnerite od cela Makedonija da nau~at kako da gi razvivaat i prodavaat svoite proizvodi ne samo vo Makeodnija, tuku i po{iroko”, izjavi Solve Riker, soprugata na amerikanskiot ambasador vo zemjava.

REAKCIJA o izmenite na Zakonot za zdravstveno osiguruS vawe se voveduvaat novini koi zna~at pove} e prava na osigurenicite, kako i pokvaliteten zdravstven sitem, pi{uva vo reakcijata na FZO. Od Fondot potenciraat deka so izmenite vo Zakonot se ovozmo`uva FZO da sklu~uva dogovori so privatni zdravstveni ustanovi za uslugi koi ne se vr{at vo Javnoto zdravstvo, {to zna~i ovozmo`uvawe na osigurenicite da dobijat zdravstvena usluga vo Makedonija namesto vo stranstvo. FZO ima pravo za nadomest na {teta od zdravstvena ustanova koja neosnovano izdala medicinska dokumentacija za ostvaruvawe na pravo koe ne mu sleduva na osigurenikot. So ova se podiga nivoto na odgovornost na privatnite zdravstveni ustanovi i rabota spored pravila vo sistemot na zdravstveno osiguruvawe. So izmenite na Zakonot se vr{i i mo`nost za doregulirawe na pravata na osigurenicite koi proizleguvaat od koristewe na zdravstvenite uslugi kade {to Fondot ne obezbedil vr{ewe na takvi uslugi, koi }e bidat regulirani vo poseben pravilnik. Ova ne se odnesuva za porodilnite otsustva i boleduvawa, {to zna~i deka vo taa procedura nema promeni.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MILO[OSKI DOGOVORIL JAPONSKA POMO[ ZA PODZEMNATA @ELEZNICA odigawe na nivoto na diplomatsko pretstavuvawe na Makedonija vo Japonija, sklu~uvawe dogovor za tehni~ka sorabotka i multilateralna sorabotka i vo toj kontekst reformite na ON i kandidaturata na Makedonija za ~lenstvo vo Sovetot za ~ovekovi prava, se temite za koi {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, razgovara{e vo Tokio so negoviot japonski kolega Takeaki Macumoto, soop{tija od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Milo{oski za vreme na oficijalnata poseta na Japonija iniciral sredba i so porptersedatelot na Japonskata agencija za me|unarodna sorabotka Atsuo Kuroda za vklu~uvawe na Japonija vo izgradbata na pozemnata soobra}ajnica vo Skopje. “Japonskata agencija za me|unarodna sorabotka e podgotvena da pomogne vo izgradbata na podzemnata soobra}ajnica {to treba da se gradi vo Skopje i za taa cel se o~ekuva vo tekot na godinava nejzini pretstavnici da dojdat vo Makedonija”, se veli vo soop{tenieto.

JANKULOSKA: KONDARKO JA NEGIRA SORABOTKATA SO INSTITUCIITE dnosot na pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Boris Kondarko, e neodgovoren bidej}i toj ja negira sorabotkata, odnosno potrebata site institucii koi imaat nadle`nost vo izborniot proces da sorabotuvaat. Ova v~era go izjavi ministerskata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, reagiraj}i na v~era{nata izjava na Kondarko vo koja toj se poàli na bojkot od insitutciite. “Bi sakal da potenciram deka MVR, kako i dosega, celosno stoi na raspolagawe na site institucii koi rabotat vo interes na odrùvawe na fer i demokratski izbori. Tokmu vo prilog na toa govori faktot {to vedna{ po dobivaweto na prviot i zasega edinstven dopis od DIK vo rok od nepolni 48 ~asa, ovoj dopis be{e odgovoren i materijalot koj DIK go bara{e e li~no na raka predaden na ovlasteno lice od DIK za {to postojat dokumenati”, izjavi Jankuloska. Spored dokumentite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, od niv na 15-ti bilo pobarano da dostavat cede do Zavodot za statistika, na {to Ministerstvoto odgovorilo dva dena podocna dostavuvak}i 2 cedea do odgovornoto lice so baranite podatoci.

SDSM: SRAMNO SE KROI POZITIVNATA LISTA NA LEKOVI o izmenite na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, koi stapuvaat na sila na 1 juli, administrativci, a ne lekari, }e ja krojat pozitivnata lista na lekovi, tvrdi SDSM. “Spored zabeganite zamisli na Vladata vo zaminuvawe, od 1 juli, administrativci od Ministerstvata za finansii i za zdravstvo i od Fondot za zdravstveno osiguruvawe, }e odlu~uvaat so kakvi lekovi }e se lekuvaat bolnite od rak, leukemija, {e}erna bolest, tuberkuloza, sida i drugi zaboluvawa”, izjavi generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov. Toj re~e deka lekarite mandatot na ovaa Vlada }e go pametat po postojanite pritisoci, manipulirawe so nivnata rabota i odgovornost, omalova`uvawe i degradirawe, namaluvawa na nivnite plati. “Stravuvame deka sistemot za zdravstvena za{tita, zdravstveno osiguruvawe i dr`avnoto zdravstvo }e propadnat dodeka ovaa vlast nau~i {to e zdravstvo i zdravstveno osiguruvawe”, izjavi Petrov, za koj so novite izmeni na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe se pravat opasni eksperimenti so osigurenicite.

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

PROFIL NA MOJOT PRATENIK

GRA\ANITE BARAAT ODGOVORNI PRATENICI, A ZA KAKVI GLASAAT? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

esnost, trudoqubivost i odgovornost se trite imperativni karakteristiki koi treba da gi poseduva eden kandidat za pratenik za da ja dobie poddr{kata od gra|anite, pokaùva istraùvaweto na Institutot za demokratija. Spored ispitanicite na na{ata politi~ka scena nedostasuvaat èni, duri 51,8 % odgovorile deka na kandidatskite listi treba da ima pove}e èni. No, i pokraj toa {to politi~kata programa se smeta za presuden faktor za dobivawe pove} e glasovi, sepak, gra|anite, duri 74,6 %, smetaat deka e pova`no koi kandidati }e se najdat na izbornite listi. Iako nekolku partii izlegoa so najavi deka nositeli na listi }e bidat uspe{ni gradona~alnici od nivnite redovi, pored istraùvaweto gra|anite ne bi sakale prviot ~ovek na nivniot grad da sedne vo prateni~kite klupi. Spored ekspertite, potrebna e izmena vo zakonskata regulativa vo odnos na op{tite uslovi za stanuvawe prate-

nik. Spored niv, polnoletstvoto i delovnata sposobnost se premnogu op{ti kriteriumi koi predizvikuvaat edukativna devalvacija na li~nosta pratenik. “Za site funkcii sudija, dr`aven slu`benik, notar i sli~no potrebni se dopolnitelni kvalifikacii, testovi i obuki za da ja

vr{ite taa dejnost. Samo pratenikot ne se pottiknuva da se doobrazuva intelektualno. Potrebni se itni izmeni so koi }e se promeni starosnata granica i strogo }e se opredeli kakvi karakteristiki treba da ima eden kandidat za pratenik”, smeta Tawa Karakami{eva.

PRATENICITE NEZAINTERESIRANI ZA PROFILOT NA PRATENIKOT Iako pokaneti na tribinata za kakov treba da bide profilot na Mojot pratenik vo organizacija na Mekedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, interes za u~estvo poka`a samo Roza Topuzova-Karevska od LDP. Spored nea, nitu eden nejzin kolega ne treba da bide zadovolen so ocenkata pomala od trojka so kolku {to e oceneta rabotata na narodnite izbranici. “Otvorenite kandidatski listi se najblizok model do odgovornost na pratenicite pred svoite izbira~i za razlika od zatvorenite listi spored koi kandidatite im se lojalni samo na svoite lideri”, veli Topuzova-Karevska.

Spored nea, potrebno e da se vovede stepen na elitizam so cel da ne ni se slu~uva vo prateni~kite klupi da sedne koj bilo za istiot podocna, poradi prateni~kiot imunitet koj go u`iva, da ne mo`e da bide otpovikan od gra|anite koi ne se zadovolni od negovata rabota. Nedostigot od politi~ka debata i soo~uvawe na argumentite na politi~kite protivnici pridonese sterilna predizborna slika koja poznava samo edna strana, smeta Petrit Sara~ini od Makedonskiot institut za mediumi. “Poradi devetgodi{noto otsustvo na javno soo~uvawe nie imame nisko nivo na demokratija i otsustvo na procenka i analiza za toa kolku od vetuvawata koi se davaat vo predizborieto se ostvarlivi”, veli Sara~ini.

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

KOI SE MO@NITE (POST)IZBORNI KOALICII?

PRED IZBORI SITE SAMI, POSLE SEKOJ SO SEKOGO “Koga dogovarate koalicija e kako koga kupuvate kola – toj {to ja prodava saka poivisoka cena, kupuva~ot bara maani”. So ova moto partiite denovive gi pazarat svoite izborni zdru`uvawa. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ajni sredbi i u{te potajni dogovori – partiite periodov se krajno zatvoreni za komentari okolu mo`ni sorabotki i dogovori za (post) izborno koalicirawe. Od koalicijata “Za podobra Makedonija” predvodena od VMRO–DPMNE, vo posledniot period se isklu~ija nekolku pomali partii. DOM na Liljana Popovska i PEI na Fijat Canovski ja napu{tija koalicijata, a pred dva dena qubov na Gruevski mu otka`a i @ivko Jankulovski, liderot na PODEM, a i Demokratskiot Sojuz na Pavle Trajanov razmisluva za samostoen nastap. Vo VMRO-DPMNE velat deka zasega ne bi komentirale za razgovorite koi gi vodat so drugite partii za da ne gi naru{at istite: “Okolu 4 maj s$ }e bide jasno i dotoga{ }e se znaat site kombinatoriki. Na~elno ostanuva na{ata koalicija, so isklu~ok na DOM i PODEM, no za definitivno da znaeme mora da zavr{at pregovorite koi ni se vo tek. Idnite koalicii }e se znaat postizborno, zavisno od rezultatite. Ne bi komentiral dali so odredeni partii e isklu~ena sorabotka, ili ne e”, veli direktorot na Centarot za komunikacii na VMRO –DPMNE, Ilija Dimovski. Premierot Nikola Gruevski v~era demantira{e deka bil vo razgovori so Qube Bo{koski: " B o { ko s k i o d r a b o t u v a za Branko Crvenkovski, a i koalicijata na Fijat Canovski so SDSM e o~ekuvana otkako nie taka `estoko vlegovme vo borba protiv kriminalot". Premierot pora~a deka sekoj glas daden za partija koja ne e vo negovata koalicija e poddr{ka na pogubnata politika na Crvenkovski. I kaj opozicijata zasega ni{to ne e sigurno i dogovoreno. Opoziciskiot front predvoden od S DSM ne e izborna koalicija, pa dogovorot na site partii vklu~eni tamu za zaedni~ki nastap ne e definitiven. Vo SDSM velat deka razgovorite so partiite od Frontot so koi ideolo{ki se bliski se vo tek i deka verojaten e zaedni~ki nastap. Za razgovorite so Qube Bo{koski, so Jovan Manasijevski ili so Qub~o Gerogievski ne sakaat da komentiraat. Samo velat deka sorabotkata }e zavisi od izbornite rezultati. Kavgata so Manasijevski ne ja zaboravile, no velat deka sega so Radmila [e}erinska na ~elo se ru{i konceptot na LDP za zmijata i magareto. Izvori od SDSM velat deka do lu|eto bliski na Manasijevski pratile “pokana za smiruvawe” ili takanare~en nepristoen

predlog za da se zakopaat sekirite, so toa {to mu ponudile trojca do ~etvorica pratenici. Navodno izminative denovi imalo i kontakti na relacija [e} erinska – Manasijevski, no sorabotkata, sepak, e izjalovena: „Mnogu daleku otide Manasijevski vo svoite govori i celata kamapawa. Kako bi koalicirale so nego, koga zamislete utre treba na nekoja tribina da nastapi prvo Crvenkovski, pa toj. Crvenkovski za kogo Jovan se iznazbore s$ i se{to posledniot period. Neprirodna e sekakva sorabotka so nego”, velat vo SDSM. Od NSDP velat deka dosega imale edni poseriozni razgovori so rakovodstvoto na SDSM vo koi se otvorile kartite i partiite me|usebno si gi ka`ale poziciite i barawata, pa sega ~ekaat povraten odgovor od Crvenkovski. Vo sekoj slu~aj denovive treba da se znae kako }e se igra, zatoa {to NSDP vo sabota ima sednica na Izvr{niot odbor na koja definitivno }e se odlu~uvaat i imiwata na kandidatite i nastapot: “Nie imame podgotveni na{i listi i si imame programa, me|utoa moj li~en stav e deka potrebna e {iroka koalicija za da se urne ovaa vlast. Celta na celata opozicija e ista, pad na re`imot na Gruevski. So SDSM nemame ni{to dogovoreno sigurno denovive treba da se sretneme pak, pa da definirame, no ako sekoja partija si nastapi samostojno, uspehot ne e garantiran. Koga dogovarate koalicija e kako koga kupuvate kola – toj {to ja prodava saka poivisoka cena, kupuva~ot bara maani”, veli za “Kapital” Goran Misovski od NSDP.

ALBANSKITE PARTII ODAT SAMI Partiite od albanskiot blok vleguvaat samostojno vo izbornata trka. DUI smeta deka pobedata im e zagarantirana i deka nemaat potreba od partner. Pozicioniraweto po denot na glasaweto }e go pravat otkako }e gi vidat rezultatite. Partiski izvori otfrlaat deka so Gruevski navodno ve}e odnapred dogovorile nova koalicija i velat deka od pozicijata vo koja{to se nemaat namera otsega da dogovaraat {to bilo. “Ahmeti ima{e redovni sredbi i so Gruevski i so Crvenkovski, pred s$, poradi stravuvaweto deka SDSM moè da bojkotira. Toa }e be{e mnogu lo{o, pa vo ime na toa tie se sre} avaa. Sredbi vo nasoka da se izleze od krizata i da se odi na izbori. No, so niedna strana ne sme razgovarale za koalicirawe. Toa bi bilo mnogu neblagodarno i pogre{no”, veli Teuta Arifi. Samostoen nastap najavija i albanskite partii od opozicijata. Liderot na Menduh Ta~i, koj se zalaga{e za zaedni~ki nastap na opozicionite partii, vikendot pora~a deka vreme e Albancite vo dràvata da pokaàt koj e gazda vo ku}ata i deka celta } e im bide da gi izbri{at od politi~kata scena i Gruevski i Ahmeti. Ista cel ima i negoviot porane{en sopartiec Imer Selmani, no tie i dvajcata negiraat deka celta moè da gi obedini barem ne vo ovoj period. Gradona~alnikot na Gostivar, Rufi Osmani, koj neodmana ja formira{e novata partija Nacionalna demokratska prerodba, i toj v~era najostro gi demantira{e informaciite na nekoi mediumi deka

so pofalni izjavi mu se dobliùva na Gruevski. Osmani pora~uva deka ima “neutralen stav kon site makedonski partii”. Sredbi vo nasoka da se izleze od krizata i da se odi na izbori. No, so niedna strana ne sme razgovarale za koalicirawe. Toa bi bilo mnogu neblagodarno i pogre{no”, veli Teuta Arifi. Samostoen nastap najavija i albanskite partii od opozicijata. Liderot na Menduh Ta~i, koj se zalaga{e za zaedni~ki nastap na opozicionite partii, vikendot pora~a deka vreme e Albancite vo dràvata da pokaàt koj e gazda vo ku}ata i deka celta }e im bide da gi izbri{at od politi~kata scena i Gruevski i Ahmeti. Ista cel ima i negoviot porane{en sopartiec Imer Selmani, no tie i dvajcata negiraat deka celta moè da gi obedini barem ne vo ovoj period. Gradona~alnikot na Gostivar, Rufi Osmani, koj neodmana ja formira{e novata partija Nacionalna demokratska prerodba, i toj v~era najostro gi demantira{e informaciite na nekoi mediumi deka so pofalni izjavi mu se dobliùva na Gruevski. Osmani pora~uva deka ima “neutralen stav kon site makedonski partii”.

PREGLED VESTI VO BRISEL KONFERENCIJA ZA SLOBODATA NA MEDIUMITE VO ZAPADEN BALKAN od sloganot “Prozbori!” vo Brisel slednata nedela }e se odr`i celodnevna konferencija za slobodata na mediumite vo Zapaden Balkan i Turcija vo organizacija na Evropskata komisija. Vakvata konferencija doa|a otkako vo poslednata godi{na strategija za pro{iruvawe na Evropskata unija, usvoena vo noemvri minatata godina, osobeno be{e istaknata slobodata na izrazuvawe na mediumite vo zemjite-kandidati za vlez vo EU, kako eden od najva`nite predizvici za pro{iruvawe na Unijata. Konferencijata }e ja otvorat predsedatelot na Evropskiot parlament, Jir`i Busek, Neli Kros, zamenikpredsedatel na Evropskata komisija i [tefan Fule, komesar za pro{iruvawe na EU, a }e u~estvuvaat me|unarodni i regionalni organizacii, novinari od pove}e mediumi i akademici od Zapaden Balkan. Kako {to e najaveno, }e se rasprava i za aktuelnata sostojba vo regionot na Zapaden Balkan i Turcija, }e se baraat re{enija i }e se promoviraat najdobrite praktiki.

IVANOV: OÊKUVAM DATUM ZA PREGOVORI ZA VREME NA UNGARSKOTO PRETSEDATELSTVO ~ekuvam da se ispolnat vetuvawata na ungarskoto pretsedatelstvo i na Makedonija da & bide odreden datum za po~etok na pregovorite za ~lenstvo, istakna pretsedatelot \or|e Ivanov. “Jas sekoga{ sum realist. O~ekuvam toa {to ni go vetija da go ispolnat. Toa go veti premierot Orban i toa go kaà na konferencijata vo Brisel. Tie nastojuvaat Makedonija da gi po~ne pregovorite bidej}i gi ispolnuva site uslovi”, veli Ivanov. Spored pretsedatelot, posetata na ruskiot minister za nadvore{ni raboti, Sergej Lavrov, kineskata investicija vo Vardarska Dolina ne zna~at napu{tawe na evrointegrativniot pat i svrtuvawe kon “posigurniot” istok. “Nie sme se opredelile za na{ite strate{ki celi - EU i NATO, no ne moème da gi zapostavuvame na{ite odnosi {to gi gradime so drugite. Mora da gradime politika na otvorenost kon site i da go barame na{iot interes. Na{ite proizvoditeli imaat interes od pazari, napite gra|ani imaat potreba da komuniciraat so svetot”, pojasnuva Ivanov.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PO 10 DENA MNR REAGIRA ZA ZABRANETIOT VLEZ NA NOVINARI VO BUGARIJA e~isi po dve nedeli otkako na nekolku mediumski ekipi od zemjava ne im be{e dozvolen vlez vo Bugarija za da ja prosledat Semakedonskata sredba vo Melnik, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti go povika na razgovor bugarskiot ambasador Rakovski La{ev. Kako {to informira MNR, uka`ano e deka osobeno e zna~ajno novinarite od dvete zemji, vo soglasnost so evropskite standardi slobodno i nepre~eno da ja izvr{uvaat svojata dejnost vo interes na objektivnoto informirawe.. Od svoja strana, pak, ambasadorot La{ev istaknal deka trajna opredelba na Bugarija za razvivawe na dobrososedskite i prijatelski odnosi e i potrebata od zaedni~ko odbele`uvawe na istoriski nastani i li~nosti koi imaat posebno mesto vo istorijata na dvete zemji. No i pokraj toa, TV Sonce ne dobila soglasnost da go pokrie nastanot zatoa {to bugarskoto zakonodavstvo ne dozvoluva mediumsko pokrivawe na nastan koj e vo organizacija koja ne e registrirana vo Bugarija. TV Kanal 5 i novinarite na “Dnevnik”, pak, ne dobile soglasnost poradi kratkiot rok za izdavawe soglasnost.

BO[KOSKI: VLASTA VR[I GOLEM PRITISOK VRZ MENE I ^LENSTVOTO bedineti za Makedonija obvinuvaat deka vlasta vr{i seriozni pritisoci vrz liderot na partijata, Qube Bo{koski, i vrz ~lenstvoto, so cel da go namali nivniot izboren uspeh. “Ve}e podolg period inspektori na UJP kaj trojca ~lenovi na Pretsedatelstvoto na Obedineti za Makedonija vr{at pretres na celata dokumentacija vo nivnite firmi vo obid da pronajdat pri~ina za izrekuvawe na drakonski pari~ni kazni”, se veli vo soop{tenieto na OM, ~ij povod se o{tetuvawata na partiskite prostorii vo Inxikovo i Maxari, koi se slu~ija pred dva dena. OM tvrdat deka na nekoi lokalni televiziski kanali se pojavila platena politi~ka programa, ~ij nara~atel e VMRO-DPMNE, vo koja se zloupotrebuva snimkata od svedo~eweto na Qube Bo{koski vo Istra`niot zatvor vo Pula, so {to, smetaat vo partijata, se pravi obid da se diskreditira Bo{kovski i pokraj zabranata od strana na Ha{kiot tribunal za koristewe na toj materijal.

LDP: KADE E NEVRABOTENOSTA VO OTÊTOT evrabotenosta i siroma{tija se najgolemite problemi na dràvata koi ne najdoa mesto vo Ot~etot na VMRO-DPMNE, izjavi ~lenot na Liberalnodemokratskata partija, Nano Ruìn, na v~era{nata pres-konferencija. Toj obvini deka poradi bezidejnost i nemo} da gi re{at ovie problemi, dvete najgolemi partii, VMRO-DPMNE i SDSM, vodat antikampawa i zaemno se navreduvaat. „Vo Makedonija stapkata na nevrabotenost iznesuva 32%, a vaka golemata stapka generira siroma{tija, koja isto taka e rekordna, i iznesuva 33% ili nad 300 000 gra|ani na Makedonija ìveat pod pragot na siroma{tijata so 160 denari dnevno”, re~e Ruìn. Toj smeta deka VMRO-DPMNE ima porazitelni rezultati vo borbata so siroma{tijata i ne nudi nekoja pokonzistentna socijalna politika za bitka protiv nevrabotenosta. „Vo ot~etot ne postoi poglavje za ovoj problem, a vlasta se odnesuva kako da ne postoi Ministerstvo za trud i socijalna politika”, re~e Ruìn

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

RASTE ZAGRI@ENOSTA ZA GLASAWETO NADVOR

MOST ]E GI NABQUDUVA I IZBORITE VO DIJASPORATA MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ovinata na ovie izbori – glasaweto na dijasporata - }e zna~i novina i za nabquduva~kiot proces {to redovno go sproveduva gra|anskata asocijacija MOST na izborite vo Makedonija. Na 4. juni, datumot koga }e glasaat iselenicite, MOST }e rasporedi svoi nabquduva~i i vo del od diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva. Ovaa odluka na asocijacijata se nadovrzuva na prethodno izrazenoto somnevawe na nejziniot izvr{en direktor, Darko Aleksov, vo kvalitetot so koj }e bide organizirano glasaweto na dijasporata, naveduvaj}i deka eventualniot neuspeh bi moèl da ja naru{i celokupnata slika za izborite. “Planirame da angaìrame lica koi vo ramkite na MOST i prethodno nabquduvale izbori, a sega ìveat ili prestojuvaat vo stranstvo”, izjavi Aleksov. Glavnata zabele{ka se odnesuva na nedovolniot broj glasa~ki mesta so {to ne

3500 nabquduva~i }e rasporedi MOST za izborite doma.

mo`e da se ostvari ednakvost na pravoto na glas za site izbira~i od dijasporata. Potoa, deka ne e reguliran rokot za predavawe na izborniot materijal od pretstavni{tvata do Dr`avnata izborna komisija po zavr{uvaweto na glasaweto, so {to se ostava prostor za manipulacii. Kako problem MOST go navedu-

va i nepostoeweto to~en i a`uriran registar na licata koi prestojuvaat vo stranstvo. Za nabquduvaweto na izborite vo zemjata MOST }e rasporedi 3.500 nabquduva~i vo site {est izborni edinici. So vakva brojka na nabquduva~i asocijacijata gi pokrila i prehodnite {est izborni ciklusi, {to zna~i

deka MOST ne o~ekuva golemi otstapuvawa vo odnos na regularnosta na izborite. “Odnapred nema da dademe ocenka za odvivaweto na izborniot proces, dali }e ima pove}e ili pomalku incidenti od prethodno, tuku toa }e go kaème po izborite”, veli Aleksov. MOST gi povika gra|anite najdocna do 13. maj da se prijavat vo regionalnite kancelarii na asocijacijata i da konkuriraat za nabquduva~kite mesta. Kandidat za nabquduva~ moè da bide sekoj gra|anin so pravo na glas, koj e podgotven nepartiski objektivno da go nabquduva procesot i da izvestuva. Poradi seopfatna ocenka na izborniot tek, volonteri na MOST }e gi sledat i tekot na preizbornata kampawa, rabotata na izbornite organi, predvremenoto glasawe, kako i procesot na àlbi i poplaki. Od 25. april do 4. maj, periodot koga izbira~kiot spisok e staven na javen uvid, MOST preku svoite regionalni kancelarii }e organizira i lokalni akcii za pottiknuvawe na gra|anite da gi proverat svoite podatoci vo spisokot na Internet.

@IVKO GRUEVSKI, PO^ESEN KONZUL VO KANADA

VO DIPLOMATIJATA NI TREBAAT PO^ESNI KONZULI GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

o~esniot konzul e humanoto lice na Vladata i ~ove~kiot dopir n a dipl o matijata. Vo uslovi koga s$ po~esto se pristapuva kon diplomatija koja najmalku e naso~ena kon politi~kite odnosi, a s$ pove}e kon ekonomskite, po~esnite konzuli treba da bidat os-

novna za edna dr`ava kako Makedonija. Ova go istakna v~era po~esniot konzul na Kanada vo Makedonija, @ivko Gruevski za vreme na promocijata na svojata kniga “Konzularna diplomatija, transformacija na diplomatijata i ulogata na po~esnite konzuli”. Spore Gruevski, vakvata diplomatija e najdobroto re{enie za Makedonija, bidej}i vakvite konzuli nitu podle`at na imunitet na

dr`avata i {to e najva`no rabotat besplatno. Gruevski, iako za dobra ja smeta politikata na Vladata vo odnos na vospostavuvawe na ekonomskite promotori, sepak od finansiski aspekt, veli deka po~esnite konzuli se najdobroto re{enie za zemjava. Tokmu zatoa dodade toj, po~esnite konzulu imaat dvojna pozicija- pokraj toa {to ja prestavuvvat dr`avata od koja se imenuvani, rabotej}i

vo zemjata vo koja `iveat tie pridonesuvaat i za promocija na svojata dr`avata. So vakvata konstatacija se soglasuva i ambasadorot na SAD vo zemjava, Filip Riker. Toj veli deka “po~esnite konzuli vo modernata diplomatija se isto tolku relevantni vo 21 vek kolku {to i vo 13 vek bile sovetnicite nazna~eni da patuvaat niz svetot i so toa da ja zapo~nuvaat misijata na vnatre{no povrzawe na svetot”.

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

MINISTERSTVOTO ZA OBRAZOVANIE RETERIRA

SE UKINUVAAT DISPERZIRANITE STUDII BEZ STUDENTI?!

Vladinata reforma za pribli`uvawe na visokoto obrazovanie do mladite ne gi ispolni celosno o~ekuvawata. Slabiot interes na studentite }e stavi katanec na del od niv. Najzadovolni od merkata se dekanite na mati~nite fakulteti, za koi ovoj proekt e pregolem tro{ok VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za obrazovanie otkriva deka }e gi ukine disperziranite studii vo vnatre{nosta na koi nekolku godini po red se zapi{uvaat samo po dvajca do trojca studenti. Bez da precizira za koi i kolku fakulteti se raboti, ministerot Nikola Todorov za “Kapital” potvrdi deka vo pretstojnata u~ebna godina nema da odi kon disperzirawe na studiite po sekoja cena. “Ako vo nekoj grad postojat studii za koi nema interes, normalno deka nema da bidat staveni vo funkcija, no sepak, nema da gi zatvorime. Tamu kade {to ima interes disperziranite studii }e prodolàt da postojat. Vakviot koncept za zapi{uvawe na studenti e dobro izdràn, me|utoa, mora da bideme realni i da ne odime po sekoja cena vo sekoj grad kade {to nema interes”, re~e Todorov. Iako so ovaa izjava toj potvrduva deka proektot za disperzirani studii ne gi ispolnil celosno vladinite o~ekuvawa, toj sepak, tvrdi deka vo studiskata 2010/2011 godina na disperzirani studii se zapi{ale 30% pove}e studenti vo sporedba so prethodnata studiska godina. Podatocite od Ministerstvoto za obrazovanie pokaùvaat deka na disperziranite fakulteti na

PREGLED VESTI AGROBERZATA VO STRUMICA ]E PRORABOTI DO LETO rvatskata kompanija Agrokor go gradi dolgo najavuvaniot otkupno-distributiven centar za zemjodelski proizvodi, odnosno agroberzata vo Strumica, vo koja treba da bidat investirani okolu devet milioni evra, a kompleksot treba da bide gotov do po~etokot na letnata otkupna sezona. Se o~ekuva deka vo godina{niov proizvoden ciklus, so otkup na okolu 30.000 toni zelen~uk i ovo{je, agroberzata }e pomogne za re{avawe barem na del od problemite povrzani so otkupot i plasmanot na zelen~uk vo regionot. “Strumi~kata agroberza }e se prostira na povr{ina od okolu 8.000 metri kvadratni. O~ekuvame ve}e vo tekot na juli da po~ne otkupot na gradinarski proizvodi vo noviot otkupno-distributiven centar, kako eden od najsovremenite objekti od takov tip vo zemjata. Dosega imame sklu~eno dogovori za otkup na zelen~uk i ovo{je so nekolku iljadi kooperanti, koi odnapred dobivaat subvencii vo ve{ta~ki |ubriva, za{titni sredstva, semenski i drugi repromaterijali. Se nadevame deka godinava }e otkupime vkupno 30.000 toni gradinarski proizvodi, ili 30% pove}e od lani”, izjavi Bla`o Vitanov, direktor na firmata Plodovi-fruktus, pretstavnik na Agrokor. Predvideno e strumi~kata agroberza da raspolaga so najsovremeni merni uredi, razladni komori, kalibratori, hali za pakuvawe i transportni sistemi za distribucija na ran i industriski zelen~uk i ovo{je.

ISTANBUL ]E INVESTIRA VO UÎLI[TE VO KIÊVO urcite se zainteresirani da investiraat vo makedonskoto obrazovanie. Gradskata vlast od turskiot grad Istanbul projavila interes da investira vo osnovnoto u~ili{te D-r Vladimir Poleìnovski od Ki~evo, nudej}i pari~na pomo{ za regulirawe na prevozot za u~enicite koi ne ìveat vo blizina na u~ili{teto. Sorabotkata me|u Istanbul i Ki~evo datira u{te pred tri godini, a e na inicijativa na direktorkata na ki~evskoto u~ili{te i u~ili{teto Kanarija vo Istanbul, koi zbratimeni ostvaruvaat redovni komunikacii. Minatata nedela direktorkata, zaedno so grupa nastavnici i u~enici, prestojuvala vo sedumdnevna poseta na Istanbul, kade {to bile ostvareni sredbi so gradona~alnicite na nekolku op{tini. “Ne samo ovie dve u~ili{ta, tuku i Turcija i Makedonija kako dràvi se zbratimeni, pa zatoa i ja nudime na{ata pomo{ na u~enicite od Ki~evo. Mnogu raboti n$ povrzuvaat so Makedonija, zatoa }e go posetime u~ili{teto za da vidime kolku moè da se pomogne”, izjavi okru`niot direktor za obrazovanie, Nail Bolukbasi.

T dvata najgolemi univerziteti vo dràvata, Sveti Kiril i Metodij vo Skopje i Goce Del~ev vo [tip lani imalo 2.580 slobodni mesta, a se zapi{ale 1.080 studenti. Toa zna~i deka se zapi{ale 58% pomalku studenti od predvidenite. NAJZADOVOLNI REKTORITE NA DR@AVNITE UNIVERZITETI Neoficijalno, odlukata za ukinuvawe na neatraktivnite disperzirani fakulteti e donesena pod pritisok na rektorite na dràvnite univerziteti, za koi ovoj proekt e premnogu skap. Rektorite u{te pred dve godini ukaùvaa deka nemaat dovolno pari da gi izdrùvaat disperziranite studii, no Vladata uporno go odobruva{e i pottiknuva{e ovoj trend i pokraj slabiot interes za del od studiite. Od Univerzitetot Goce Del~ev velat deka pred u{te pred edna godina gi zamrznale studiite

58%

pomalku studenti se zapi{ale na disperziranite studii od slobodnite mesta

vo gradovite kade {to se zapi{uvale samo po nekolku studenti. “Poisplatlivo ni e na tie nekolku studenti da im pla}ame prevoz do mati~niot fakultet otkolku da gi odrùvame vo ìvot disperziranite studii, za koi interesot e minimalen”, velat ottamu. Tipi~en primer za proma{ena investicija vo delot na disperziranite studii se studiite za grade`ni{tvo vo Kriva Palanka, za geologija vo Prilep i za francuski jazik i pedagogija vo Debar, kade {to lani ne se zapi{al nitu eden student. I studiite po procesno inènerstvo vo Ki~evo lani ostanaa prazni.

NIKOLA TODOROV MINISTER ZA OBRAZOVANIE

Nema da odime na disperzirawe na studiite po sekoja cena, tuku samo vo delovite kade {to ima interes. Ako vo nekoj grad postojat studii za koi nema interes, normalno deka nema da bidat vo funkcija, no sepak, nema da gi zatvorime. Tamu kade {to ima interes disperziranite studii }e prodol`at da postojat.

OTVOREN SAEMOT NA MEDICINA 2011 o sve~ena ceremonija v~era be{e otvoren saemot za medicina pod logoto “Medicina 2011”. Okolu 70 kompanii se pretstavuvaat so najsovremena ponuda na medicinska, dentalna i farmacevtska oprema, instrumenti, potro{en materijal, kako i lekovi. Direktorot na Biroto za lekovi, Il~o Zahriev, na otvoraweto na saemot izjavi deka medicinata i farmacijata vo Makedonija bile imuni na ekonomskata kriza. “Medicinskata nauka, farmacijata i stomatologijata se dinami~ni i se razvivaat mnogu brzo. Za makedonskoto zdravstvo e mnogu zna~aen stru~niot kadar, no sekako, i tehnologijata koja vleguva na golema vrata. Zatoa, saemot e mo`nost za okolu 8.000 zdravstveni rabotnici vo vtorata saemska hala da ja vidat najnovata ponuda na 70 kompanii”, dodade Zahariev. Spored nego, i saemot za turizam i saemot za medicina se manifestacii koi se nadopolnuvaat. “Prvin treba nega, relaksacija i prevencija, a potoa medicina”, pora~a Zahariev.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.545

MBI 10

2.699

MBID

2.692

116,80

2.535

2.685

116,70

2.530

OMB

116,90

2.540

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

116,60

2.678

2.525

116,50 2.671

2.520

116,40

2.515

2.664

116,30

2.510

2.657

116,20

2.505

2.650

116,10

19/04/1120/04/1121/04/1122/04/1123/04/1124/04/1125/04/1126/04/1127/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

19/04/1120/04/1121/04/1122/04/1123/04/1124/04/1125/04/1126/04/1127/04/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

2010, SEPAK, NE BE[E LO[A ZA SITE INVESTITORI NA BERZATA

MAKEDONSKA BERZA

RADE KONÂR APARATNA TEHNIKA OSTVARI RAST NA DOBIVKATA OD 27% Interesno e {to profitot na ovaa kompanija ne e od proizvodstvo, tuku isklu~ivo od trguvawe so hartii od vrednost na Makedonskata berza Rade Kon~ar. Celta za koja e formirano e plasirawe i oploduvawe kapital vo dru{tva koi se pomalku rizi~ni vo svoeto rabotewe, no vo istovreme se delovno sposobni da ispla}aat dividendi. Holdingot, pak, lani ostvari dobivka od 1,5 milioni evra, koja e za 14,85% pogolema od dobivkata ostvarena vo 2009 godina. Holdingot e sostaven od {est dru{tva i toa: Rade Kon~ar aparatna tehnika, Kontaktori i relei, Servis i popravka na elektri~ni proizvodi, TEP, Zaedni~ki dejnosti i od minatata godina Rade Kon~ar nedvi`nosti, koe samo za osum meseci ostvari dobivka od 3,5 milioni denari. Vo holdingot postojat u{te pet drugi dru{tva, ~ii rezultati ne se zemeni predvid pri formiraweto na konsolidiraniot bilans, bidej}i spored Zakonot za trgovski dru{tva tie nemaat bitno vlijanie vrz rezultatot od raboteweto na Rade Kon~ar. Vo holdingot planiraat dru{tvata koi pokaùvaat lo{i rezultati postepeno da gi zatvoraat, a da plasiraat sredstva vo profitabilni. “Dru{tvata koi pokaùvaa negativni rezultati ve}e se zatvoreni ili se vodi ste~ajna postapka. Za dru{tvata koi rabotat so prose~na uspe{nost }e se napravi konsolidirawe i strukturni promeni so cel da se zgolemi efikasnosta i da se podobrat rezultatite. Za taa cel, odborot na direktori im predloì na

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ru{tvoto Rade Kon~ar aparatna tehnika minatata godina ja zavr{i so dobivka od 10,4 milioni denari, {to e za 27% pove}e od dobivkata ostvarena vo 2009 godina, koja iznesuva{e 8,2 milioni denari. Interesno e {to profitot na ovaa kompanija ne e od proizvodstvo, tuku isklu~ivo od trguvawe so hartii od vrednost na Berzata. Lani za 1,6% porasnaa i kapitalot i rezervite na dru{tvoto, pa sega tie iznesuvaat 5,2 milioni evra. “Minatata godina, i pokraj site te{kotii, uspeavme da ostvarime podobar rezultat od 2009 godina. Rezultatite na Rade Kon~ar aparatna tehnika zavisat isklu~ivo od trguvaweto so hartii od vrednost. Za ovaa godina mnogu e te{ko da gi definiram o~ekuvawata. Tie mnogu }e zavisat od slu~uvawata na Makedonskata berza i od dvi`eweto na hartiite od vrednost, a ni pretstojat i izbori, taka {to ima pogolema neizvesnost”, veli Zdravko Stojkov, pretsedatel na odborot na direktori na Rade Kon~ar. Dru{tvoto Rade Kon~ar aparatna tehnika e firma koja upravuva i e osnova~ na nekolku dru{tva vo holdingot

SAMO DVE AKCII SE ZAPI[AA VO “MILIONERI”

akedonskata berza v~era ima{e slab trgovski den, vo koj samo dve hartii od vrednost ostvarija promet pogolem od eden milion denari. Akcijata na Alkaloid trguvaweto go zavr{i so promet od 1,3 milioni denari, a na Ohridska banka so 1,2 milioni denari. Od drugite hartii od vrednost, najblisku do promet od eden milion denari be{e desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, so koi e ostvaren promet od 987.000 denari. Vkupno v~era be{e ostvaren promet od 7,4 milioni denari, koj e dvojno pomal od 15,2 milioni denari ostvareni vo vtornikot. Spored strukturata, od vkupniot v~era{en promet, 5,8 milioni denari bea ostvareni na oficijalniot pazar, dodeka na redovniot se istrguvani hartii od vrednost vo iznos od 1,5 milioni denari. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo v~era padna za 45,66% vo sporedba so vtornikot, a pad od 63,10% ima{e i na ostvareniot promet

enata na akcijata na Rade Kon~ar vo izminatiot C mesec padna za 10%, od 1.998,67 denari na 1.800 denari za akcija. Vo poslednite 52 nedeli vkupno se istrguvani 15.690 akcii na dru{tvoto, pri {to e ostvaren promet od 28,9 milioni denari. dru{tvata da napravat reorganizacija i da gi odvojat svoite primarni i sekundarni dejnosti vo posebni ru{tva”, se veli vo programata za razvoj na dru{tvoto, objavena vo godi{niot izve{taj za raboteweto vo 2010 godina. Ovaa firma izminatite nekolku godini celosno ja is~isti i zadol`enosta po site osnovi, pa zatoa podeli i dividendi. “Dividendata vo naredniot period ima mo`nost da se isplati na dva pati, edna{ kako avans na dividenda i kako dividenda po zavr{ena smetka”, velat od Rade Kon~ar aparatna tehnika.

Odborot na direktori i na dru{tvata od holdingot planira pogolem del od naporite da vlo`uva i vo nasoka na iznao|awe mo`nosti za kapitalno ili komercijalno povrzuvawe preku proda`ba na celoto ili na del od dru{tvoto, formirawe zaedni~ka me{ana firma, investirawe vo zaedni~ki proizvodi, izrabotka na proizvodi ili delovi za strate{ki partner. So ova o~ekuvaat pobrz izlez na evropskite i svetskite pazari, zgolemuvawe i podobruvawe na kvalitetot vo proizvodstvoto, pogolem izvoz i vlez na sve`i likvidni sredstva.

so obvrznici, koj v~era iznesuva{e 1,8 milioni denari. Kaj akciite, osven za Alkaloid i Ohridska banka, pogolem interes ima{e u{te za akciite na Tutunska banka i na Makedonski Telekom, so koi e ostvaren promet od 759.000 denari, odnosno od 713.000 denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 v~era porasna za 0,20%, zatvoraj}i na vrednost od 2.536,57 indeksni poeni, a po{irokiot indeks MBID na dnevno nivo ima{e pad od 0,15% i trgovskiot den go zavr{i na 2.654,88 indeksni poeni. Za 0,33% porasna i indeksot na obvrznici OMB, koj trguvaweto go zavr{i na vrednost od 116,84 indeksni poeni. Od istrguvanite 21 hartija od vrednost, rast na cenite ima{e kaj deset. Najmnogu poskape akcijata na Ohridska banka, za 6,83%. Pad na cenata ima{e samo kaj ~etiri hartii od vrednost, a najmnogu za 2,33% padna vrednosta na akcijata na Arcelormittal Skopje (CRM). Nepromeneti ostanaa cenite na sedum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

27.04.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.858.342,80

-3,06%

-3,83%

7,22%

-1,15%

-4,52%

26.04.2011

ILIRIKA GRP

48.783.928,13

0,00%

-2,25%

0,43%

-4,65%

1,97%

26.04.2011

1.780

Иново Статус Акции

14.213.856,30

-3,59%

-6,23%

4,51%

2,09%

-11,14%

26.04.2011

1,48

9.880

KD Brik

38.183.373,26

0,00%

-0,61%

2,36%

-1,89%

2,95%

26.04.2011

1,16

80.280

KD Nova EU

27.220.157,20

0,00%

-5,01%

1,67%

-0,86%

-5,32%

26.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.254.921,89

-1,86%

-3,00%

1,34%

0,50%

-3,91%

25.04.2011

КБ Публикум -обврзници

18.566.268,08

0,35%

0,00%

25.04.2011

Охридска банка Охрид

1.799,00

6,83

1.277.290

Македонијатурист Скопје

2.850,00

1,79

62.700

Жито Вардар Велес

1.781,00

1,71

190,00 87,00

Макстил Скопје 9 емисија на обврзници за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

27.04.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) СкопскиПазар Скопје

Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје

Алкалоид Скопје

Износ (МКД)

126

-2,33

6.300

6353,84

-0,71

362.170

3.700,00

-0,05

288.600

4.470,50

-0,02

1.350.090

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

27.04.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

27.04.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2010) * GRNT (2010) * KMB (2010)

27.04.2011

Просечна цена

P/E

P/B

4.470,50

401,26

11,14

0,97

54.562

7.100,00

567,72

12,51

0,20

3.071.377

592,45

92,61

6,40

0,55

2.279.067

3.700,00

628,36

5,89

1,05

MPT (2010) *

112.382

24.300,00

0,71

25.920

42.000,00

2.996,49

14,02

0,88 0,66

ХВ

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

4470,5

-0,02

1.350.090

REPL (2010) *

1799

6,83

1.277.290

SBT (2010) *

389.779

2.775,80

39,99

69,40

10 емисија на обврзници за

85,09

0,11

987.206

STIL (2010) *

14.622.943

190,00

0,47

408,58

2,39

НЛБ Тутунска банка Скопје

3450

0,81

759.000

TPLF (2010) *

450.000

3.600,00

279,12

12,90

0,99

Македонски телеком Скопје

460

0,00

713.000

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

0,33

Охридска банка Охрид

27.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Нето добивка по акција

ALK (2010)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

29.449

обични акции

65.841

-32,36

95.290

-46,21

обични акции

25.741

-63,84

Вкупно Редовен пазар

25.741

-63,84

0,00

121.031

-51,26

Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

-63,10

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 27.04.2011)

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

OHRIDSKI EMO SO ZAGUBA OD 560.000 EVRA VO PRVIOT KVARTAL agubarot EMO od Ohrid na internetstranicata na Makedonska berza v~era prijavi zaguba od 560.000 evra za prvite tri meseci od ovaa godina, koja e za 18,2% pomala od zagubata ostvarena vo prethodnoto trimese~je. Zagubata se odnesuva na nerevidiraniot konsolidiran bilans na uspeh na kompanijata, dodeka, pak, nekonsolidiraniot

bilans na uspeh poka`uva dobivka od 7.788 evra, koja e za 42 pati pomala od 327.000 evra, dobivka ostvarena vo prethodnoto trimese~je. Godinava EMO, vrz osnova na konsolidiraniot izve{taj za prviot kvartal, vo odnos na prethodnoto trimese~je, uspea da ostvari rast na operativnite prihodi za samo 1% i tie iznesuvaat 1,1 milion evra.

OKTA SO REKORDNA DOBIVKA OD 4 MILIONI EVRA ZA TRI MESECI Prihodite od proda`ba na doma{en pazar porasnaa za 32% i iznesuvaat 429.000 evra, dodeka, pak, prihodite od proda`ba vo stranstvo padnaa za 22% i iznesuvaat 473.000 evra. Za 24% se namaleni i operativnite rashodi koi iznesuvaat 1,7 milioni evra. Minatata godina, pak, EMO ja zavr{i so zaguba od 3,8 milioni evra.

o vreme koga cenite na gorivata na doma{niot pazar postojano rastat, rafinerijata OKTA objavi rekordna dobivka vo prviot kvartal od 2011 godina. Za prvite tri meseci OKTA zabele`a profit od 4 milioni evra {to e za re~isi 23 pati pove}e vo sporedba so istiot period minatata godina. Lani prika`ale profit od samo 170.000 evra za prvite tri meseci.

Iako paralelno so doma{nite ceni raste i berzanskata cena na naftata, OKTA, sepak, uspeala vrtoglavo da go zgolemi profitot. Vo OKTA najgolem akcioner e gr~kata kompanija Balkanik petroleum koja poseduva 83,64% od kapitalot. 8,46% od kapitalot poseduva i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Ottamu neodamna objavija

deka }e go prodadat svojot udel preku javna berzanska aukcija.

FIRMITE POTE[KO GI VRA]AAT KREDITITE

17.03.2010 11

SEKOJ DESETTI KREDIT E LO[

Re~isi sekoj desetti kredit {to go odobrile bankite do mart godinava e lo{, odnosno firmite i gra|anitekreditokorisnici docnat ili prestanale da si gi pla}aat obvrskite BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

o{ite krediti povtorno po~naa da rastat otkako pri krajot na minatata godina portfolijata na bankite po~naa da se ~istat od spornite plasmani. Re~isi sekoj desetti kredit {to go odobrile bankite do mart godinava e lo{, odnosno firmite i gra|anite-kreditokorisnici docnat ili prestanale da si gi pla}aat obvrskite. Vakvite zaemi na krajot na mart iznesuvale 290 milioni evra, a na krajot na dekemvri bea 281 milioni evra, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Bankarite se ubedeni deka ova e samo cikli~na promena i deka do sredinata na godinata rabotite }e se podobrat. Portfolioto so lo{i zaemi vo prvite tri meseci godinava e pote{ko za devet milioni evra sporedeno so krajot na dekemvri 2010 godina, poka`uva statistikata na NBM. Po kratkiot pad na spornite zaemi na 9,6% vo posledniot mesec od 2010 godina, vo prviot kvartal godinava rabotite povtorno trgnaa na lo{o. Lo{tite zaemi se iska~ija na 290 milioni evra, odnosno 10% od vkupnite bankarski zaemi. Spored ova, sekoj desetti

kredit {to go odobrile bankite e sporen. Analiti~arite velat deka ovoj podatok e kontradiktoren na tvrdeweto na nadle`nite dr`avni institucii deka izvozot raste, firmite imaat zgolemen obem na rabota, rastat izvoznite nara~ki od partnerite vo stranstvo, a buxetskata kasa e polna 100%. Bankarite, pak, ubeduvaat deka ova e samo privremena likvidnosna slabost na stopanstvoto. “Rastot na lo{ite zaemi vo prviot kvartal godinava e samo periodi~na slabost, koja do sredinata na godinata }e bide nadminata. Izvozot po~na da se zgolemuva, a nara~kite za izvoz na makedonski stoki na stranskite pazari raste. Firmite sega se vo faza na investirawe. Bidej}i op{to site imaat problem so likvidnosta, toa vedna{ lo{o se odrazuva na redovnoto servisirawe na bankarskite zaemi”, veli Nikol~e Petkovski, direktor na Eurostandard banka. Bankarite velat deka i Vladata ima vina za toa {to lo{ite plas-

mani vo odreden period od godinata rastat. Del od pri~inite za zadocneto servisirawe na kreditite e i toa {to Vladata ne pla}a redovno za uslugite od privatniot sektor. Bankarite o~ekuvaat deka parlamentarnite izbori dopolnitelno }e ja vlo{at sostojbata so likvidnosta i so nepla}aweto. Firmite vo vreme na izbori u{te pomalku si pla}aat me|usebno, a toa indirektno se odrazuva i vrz kreditnoto portfolio na bankite. Spored NBM lo{ite plasmani rastea i lani. Pove}e rastea lo{ite krediti vo devizi sporedeno so denarskite zaemi. Deviznite i zaemite so devizna klauzula vo poslenite meseci po~naa da poskapuvaat. Kamatna stapka na ovie zaemi e vrzana za Euroliborot, kamatata na Evropskata monetarna unija, a taa vo poslednite meseci

PORADI INFLACIJATA, I GRA\ANITE POMALKU VRA]AAT gra|anite vo prvoto trimese~je stanale poneispolnitelni kon bankite. Vo dekemvri lani, vkupnoto u~estvo na lo{ite zamni odobreni na gra|ani iznesuvale 5,7% od vkupnoto kreditno portfolio na bankite, a vo fevruari godinava nivnoto u~esto se iska~i na 6%. Poskapuvawata koi go namaluvaat standarot na gra|anite se glavnata pri~ina za ovoj lo{ dvomese~en bilans, komentiraat bankarite. Vo ovoj period bankite po~nale na gra|anite da im odobruvaat pove}e potro{uva~ki zaemi. Spored NBM, 35,9% od odobrenite zaemi za gra|anite bile potro{uva~ki. Spored centralnata banka, povtorno po~na da raste gra|anskoto zadol`uvawe preku kreditni karti~ki. Vo fevruari 2011 godina, dostigna 18,4% od vkupno odobrenite zaemi do ovoj period.

po~na da raste pod pritisok na inflacijata i na pogolemiot ekonomski rast vo dr`avite-~lenki na Evropskata unija. Na krajot na dekemvri, vkupno odobrenite zaemi iznesuvaa 3,102 milijarda evra od toa 2,316 milijardi bea vo denari, a 720 milioni evra vo devizi. Vkupno vo ovoj mesec, denarskite lo{i zaemi te`ea 211,7 milioni evra, a deviznite 69,2 milioni evra. Spored Narodnata banka na Makedonija, na krajot na mart godinava vkupno odobrenite zaemi se iska~ija na 3,174 milijardi evra, od koi 2,357 milijarda evra bile vo denari, a 817 milioni evra vo devizi. Lo{ite plasmani vo ovoj mesec se iska~ija na 290 milioni evra. “U~estvoto na lo{ite krediti na stopanski-

ot sektor vo vkupnite krediti lani iznesuva{e 9,3%. Vo 2009 godina be{e 9,1%. Vo 2010 godina, zabavi trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite. Na krajot na 2010 godina, godi{nata stapka na rast na vkupnite nefunkcionalni krediti iznesuva{e 9,3% i e poniska za 29,6 procentni poeni vo odnos na godi{nata stapka na rast na nefunkcionalnite krediti vo 2009 godina. Zabavuvaweto na nefunkcionalnite krediti se dol`i na nivniot isklu~itelno brz rast vo tekot na 2009 godina, no svoe vlijanie ima i zasilenata naplata na kreditite, vklu~uvaj}i ja i naplatata preku prezemawe na obezbeduvaweto”, stoi vo izve{tajot na Sovetot na NBM {to se odr`a vo minatata nedela.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,44%

3,46%

4,25%

5,14%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5144

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

42,0841

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,3393 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,9458

Канада

долар

44,1628

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,2611

61,6

42,9

70,5

48,5

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

@ELEZNICATA ZAGLAVENA VO MINATIOT VEK I VO FIZIBILITI STUDII

IZVOZNICITE PLA]AAT SKAP I Najgolemite izvoznici vo Makedonija, koi se i najmnogu zavisni od `elezni~kiot transport, trpat ogromni {teti poradi zastarenite prugi i bavni vozovi. Iako bea najaveni investicii vo modernizacija na `elezni~kata infrastruktura i mo`nost za privatizacija na del od M@ Transport, ni{to od toa ne se slu~i. @eleznicata ne samo {to ne mu pomaga na biznisot, tuku i go ko~i zatoa {to kompaniite i nemaat koj znae kakov izbor koga stanuva zbor za transportot do i od Solunskoto pristani{te SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

a da raboti normalno kavadare~kiot kombinat Feni industri, sekoj den so 120 kamioni mora da transportira ruda od Kavadarci do Solunskoto pristani{te. Tie kamioni sekoj den treba da ja minuvaat granicata kaj Bogorodica i da gi zavr{uvaat carinskite proceduri i pritoa da stignat navreme za tovarawe vo Solun. Taka se odviva izvozot na eden od najgolemite izvoznici vo zemjava. Zo{to? Zatoa {to

èleznicata ne funkcionira. I pokraj site veteni investicii vo modernizacija na prugite i vo nabavka na novi vagoni i lokomotivi, ni{to ne se slu~i. Ne se realiziraa ni najavite za privatizacija na del od M@ Transport. Najgolemite izvoznici vo Makedonija, koi se i najmnogu zavisni od èlezni~kiot transport, trpat ogromni {teti poradi zastarenite prugi i bavni vozovi. @eleznicata ne samo {to ne mu pomaga na biznisot, tuku i go ko~i zatoa {to kompaniite i nemaat koj znae kakov izbor koga stanuva zbor za transportot do i od Solunskoto pristani{te. No, toa ne e problem za Vladata, koja vo ot~etot za srabotenoto od 2006 do 2011 godina u{te & se fali so modernizirana èleznica. Biznismenite se àlat deka infrastrukturata e eden od najgorlivite problemi koi go ograni~uvaat izvozot na Makedonija, bidej}i zemjava ima isklu~itelno slabo èlezni~ko povrzuvawe, a najgolem del od industrijata zavisi od masovniot prevoz. Konstantinos Daskalos, glaven izvr{en direktor na Feni industri, veli deka poradi lo{ata èlezni~ka infratsruktura se prinudeni pri transport da go koristat patniot

soobra}aj, {to, pak, e lo{o za Kavadarci – gradot kade {to e locirana kompanijata, bidej}i tovarnite kamioni zna~itelno gi o{tetuvaat lokalnite pati{ta. “Transportot na nikelot od Kavadarci e posebna prikazna. Slabata èlezni~ka infrastruktura n$ prinuduva da go prevezuvame nikelot do Solunskoto pristani{te so 120 kamioni sekoj den. Moète da zamislite {to zna~i 120 kamioni sekoj den da gi pominuvaat granicata i carinskite proceduri?!”, veli Daskalos. Iako èleznicata treba da pretstavuva najevtin i najbrz na~in preku koj kompaniite }e gi prevezuvaat stokite, nefunkcionalnite i zastareni prugi im nanesuvaat ogromni {teti, bidej}i nivnite proizvodi ne stignuvaat na vreme do klientite. Koga, pak, i Solunskoto pristani{te }e zaglavi vo {trajkovi, nemaat nikakva alternativa zatoa {to èleznicata od Koridorot 8, koja obezbeduva izlez na bugarskite pristani{ta, e celosno zaboravena. “Ne e sporno deka modernizacijata na Koridorot 10 e klu~na i neophodna, no mnogu va`no za izvonicite, a i za site kompanii voop{to, e da imame alternativen izlez. Izgradbata na Koridorot 8 ne smee da se zaboravi i pokraj toa {to ima i takvi koi }e re~at deka ne e isplatlivo. Nie si znaevme kolku be{e pogubno za biznisot koga

ALEKSANDAR PANOV GENERALEN DIREKTOR NA MAKSTIL “Ne e sporno deka modernizacijata na Koridorot 10 e klu~na i neophodna, no mnogu pova`no za nas izvonicite, a i za site voop{to, e da imame alternativen izlez na more. Izgradbata na Koridorot 8 ne smee da se zaboravi i pokraj toa {to ima i takvi koi }e re~at deka ne e isplatlivo. Site znaeme kolku be{e pogubno za kompaniite i biznisot koga Solunskoto pristani{te be{e zatvoreno.”

Solunskoto pristani{te be{e zatvoreno”, istaknuva Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Panov potencira deka èleznicata e nezamenliva koga stanuva zbor za kompanii koi mora da ja prevezuvaat stokata so gabaritni vozila. Ekolo{ki e podobro, se za{tituva patnata infrastruktura, a zna~ajno e i od aspekt na politi~kite odluki na sosedite, bidej}i èlezni~kiot soobra}aj ne e tolku ~esto izloèn na blokadi. Del od stopanstvenicite ve}e pobaraa modernizacija na prugata Veles-Bitola, a potoa i do Lerin, Grcija. Tie smetaat deka rekonstrukcijata na prugata koja gi povrzuva Prilep i Bitola so Grcija }e go skrati patot za okolu 200 kilometri i }e gi namali tro{ocite na kompaniite od ovoj region.

Vo Makedonija nema uslovi nitu za liberalizacija na `elezni~kiot transport. Makedonski `eleznici s$ u{te se monopol vo transportniot biznis.

Iako Zakonot za `elezni~ki sistem e ve}e donesen, Makedonski `eleznici s$ u{te ja imaat monopolskata pozicija vo transportniot biznis. Dosega nitu edna privatna kompanija nema dobieno licenca za prevoz na tovar po doma{nite prugi. Privatnite operatori koi se zainteresirani za vlez vo biznisot velat deka iako Zakonot dozvoluva vlez i na privatni firmi, sepak, cenite {to gi diktira M@ Infrastruktura za koristewe na prugite se premnogu visoki, {to vo start gi pravi nekonkurentni vo biznisot. Vakviot stav go delat i vo M@ Transport, od kade {to

smetaat deka M@ Infrastruktura nudi previsoki ceni za pristap do prugite, {to duri i nim kako edinstven prevoznik im e preskapo i mora polovina od ostvareniot profit da go pla}aat na Infrastruktura za koristewe na prugite. Zoran Arnautov, operativen direktor vo Fer{ped, neodamna izjavi deka primenata na Zakonot koj ovozmoùva liberalizacija vo èlezni~kiot transporten biznis }e po~ne da se primenuva duri od po~etokot na 2012 godina. “Vo momentot edinstven operator e M@ Transport, ~ij edinstven akcioner, odnosno sopstvenik e dràvata. Mislam deka seriozna zainteresiranost od drugi operatori bi postoela samo od momentot koga dràvata bi gi prodala akciite i bi se ovozmoìl ramnopraven nastap na pazarot od site zainteresirani investitori”, veli Arnautov. Spored izjavite na direktorot na M@ Transport, Oliver Derkovski, 92% od èlezni~kiot soobra} aj e tovaren so godi{en prihod od 21 milioni evra, no sepak, pretprijatieto generiralo godi{ni zagubi od blizu 650.000 evra. Ova, spored upatenite, e signal za nova podelba na @eleznici i toa na M@ Transport na patni~ki i tovaren soobra}aj i delot na oddrùvawe (vle~a) kako posebni firmi.

Vo ot~etot na Vladata, kniga izdadena od vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, navedeni se niza aktivnosti koi doprva treba da se prezemat za podobruvawe na `elezni~kata infrastruktura, a koi bea najavuvani u{te pred {est godini.

no.

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

TOP 15

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

LIBAN E NA DOBAR PAT DA GO NAMALI DOLGOT libanskata Vlada go namali dolgot Iako od 180% vo 2006 godina na 150,7% od BDP vo 2011 godina, ekspertite predupreduvaat deka dolgot od 60 milijardi dolari e mnogu pogolem od gr~kiot, za ~ie spravuvawe be{e neophodna pomo{ od spasuva~kiot fond na EU i MMF

I BAVEN TRANSPORT Vo ot~etot stoi deka modernizacijata na èlezni~kata pruga dol` Koridorot 10 najverojatno }e zavr{i duri na krajot od 2013 godina. Vladata ve}e pozajmi 17,6 milioni evra od Evropskata banka za obnova i razvoj za modernizacija na infrastrukturata, koja treba da se odviva vo dve fazi. Vo prvata }e se moderniziraat 26 kilometri na pravecot Tabanovce-Kumanovo i Miravci-Smokvica, predvideno do juli 2012 godina, dodeka vo DO 2013 GODINA SE NAJAVUVAAT vtorata treba da se podobri pruINVESTICII OD 103,2 MILIONI EVRA gata Nogaevci-Gradsko-Negotino, proces predviden da zavr{i do kupno 103,2 milioni evra treba da se investiraat vo noemvri 2013 godina. èlezni~kata infrastruktura vo zemjava do 2013 godina. Za prugata od Koridorot 8 Najnovata nacionalna programa za modernizirawe na Vladata planira doizgradba èleznicata, osobeno za klu~nite koridori 8 i 10, predviduva i modernizacija od Kumanovovo slednite dve godini da se vr{i popravka na èlezni~kite Beqakovce-Deve Bair so pari od prugi i da se gradat novi. Za investicii, odrùvawe i izEBRD, no nema rok koga toa bi rabotka na investicisko-tehni~ka dokumentacija za Koridorot se zavr{ilo. Dosega izrabotena 10 }e se potro{at 75,6 milioni evra, a za Koridorot 8 se e samo studija za ekonomska potrebni 27,6 milioni evra. opravdanost i za vlijanie vrz ìvotnata sredina. Od M@ Transport velat deka dokolku navreme pari od IPA za izrabotka na treba da se ve}e stignati vo po~ne izgradbata, proekciite se osnovnite proekti za trasata, Makedonija, bidej}i rokot e do 20 deka }e zavr{i do sredina na èlezni~kite stanici i za mos- april godinava. Od M@ Transport ne dobivme odgovor 2018 godina. No, za ovaa delnica tovite i tunelite. dali ovie vagoni se s$ u{te e potrebna izrabotka Za modernizacija na pruve}e ispora~ani. na glavni proekti za mostovi i gata Bitola-Kremenica za tuneli i trasa. Finansiskata Vladata ima obezkonstrukcija za prugata kade {to bedeno 10 milgrade`nite raboti se prekinati ioni evra preku pove}e godini iznesuva okolu 447 IPA fondovite, milioni evra, pari koi dopol- no prugata kon nitelno treba da se obezbedat od Lerin }e bide EBRD i Evropskata investiciska gotova duri vo banka. Izgradbata }e po~ne po 2014 godina. zavr{uvaweto na site ovie studii Vo delot na èi druga proektna dokumentacija. I lezni~kiot transekspertite potenciraat deka Ko- port so pari od ridorot 8 e od ogromno zna~ewe Svetskata banka ne samo za Makedonija, Bugarija treba{e da se nai Albanija, tuku i za evropskite bavat 150 tovarni zemji, zatoa {to toj treba da vagoni, kako i pet gi povrzuva pristani{tata vo garnituri za preBari, Italija i Burgas i Varna, voz vo èlezni~kiot soobra}aj. Dosega Bugarija. I najavuvanata èlezni~ka pruga ispora~ani se samo 36 kon Albanija ne e zavr{ena. plato-vagoni za toVladata predvide da se gradi od varen prevoz. OsKi~evo do Lin na granicata so tanatite, spored Albanija, no dosega izraboteni se ot~etot na vlasta, samo fizibiliti studija so idejni proekti KONSTANTINOS DASKALАКИS i s t u d i j a z a GLAVEN IZVRШEN DIREKTOR NA FENI INDUSTRI vlijanieto vrz “[to se odnesuva do transportot na nikelot od Kavadarci, toa e posebna ìvotnata sre- prikazna. Slabata èlezni~ka infrastruktura ne prinuduva da go prevezudina. Doprva vame nikelot do Solunskoto pristani{te so 120 kamioni sekoj den. Moète t r e b a d a s e da zamislite {to zna~i 120 kamioni sekoj den da gi pominuvaat granicata a p l i c i r a z a i carinskite proceduri?!”

BORO MIRÊSKI o vreme na politi~ki tenzii i gra|anskosocijalni konflikti me|u dràvata i gra|anite vlasta vo Liban neumorno se obiduva da go namali dràvniot dolg, koj iznesuva 150,7% od brutodoma{niot proizvod (BDP), odnosno 60 milijardi dolari. Ekspertite baraat reformi vo dano~niot sistem, potenciraj}i deka dolgot na Liban go nadminuva gr~kiot dolg, za ~ie re{avawe be{e neophodna finansiskata pomo{ od Evropskata unija (EU) i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Otkako libanskata Vlada gi zgolemi dràvnite tro{oci za 14% vo 2010 godina, dolgot dostigna 55 milijardi dolari. Ministerkata za finansii, Raja al-Hasan, izjavi deka 4,3 milijardi dolari bile potro{eni za “obrabotka na dolgot”. Taa dodade deka poradi lo{ata ekonomska sostojba buxetskiot deficit se zgolemil na 3,7 milijardi dolari (10,7% od BDP), sporedeno so 3,25 milijardi (8,6% od BDP) vo 2009 godina. “O~ekuvavme ekonomijata da se zgolemuva pobrzo otkolku dolgot. Toa i se slu~i. Nie mora da se trudime da ja ispolnime na{ata cel, a toa e da go namalime dolgot na 147,47% od BDP”, izjavi taa. Minatata godina tro{ocite za socijalniot sistem bea zgolemeni za 24%, a za energetika za 27%. Ekspertite smetaat deka taa odluka }e go zgolemi dolgot. “So takov ambiciozen buxet nie se obidovme da re{ime del od strukturnite problemi na ekonomijata i da go podobrime javniot sistem, koj im sluì na gra|anite, bez drasti~no da gi zgolemime danocite”, izjavi ministerkata Hasan. Spored Vladata, iako se vloùvaat potrebnite napori za da se prebrodi finansiskata kriza, sepak, daleku e od realnosta deka vo narednite nekolku godini }e se namali soodnosot na dolgot so brutodoma{niot proizvod. Iako libanskata ekonomija ne pretrpe ekonomski {okovi kako SAD i

bankarskiot sektor ostana postabilen, sepak, dol`ni~kata kriza e na ramni{te so gr~kata ili polo{a od nea. Minatata godina ekonomijata se obide da se bori so postkriznata sostojba od globalnata finansiska kriza, pa ekonomijata ostvari rast od 9%. Od Ministerstvoto za finansii o~ekuvaat ekonomijata godinava da porasne 8% dokolku danocite ostanat nepromeneti i dol`ni~kata kriza ne se prodlabo~i. Agencijata za krediten rejting Mudis lani go zgolemi rejtingot na Liban poradi podobrenata nadvore{na likvidnost, zajaknuvaweto na bankarskiot sektor i mo`nosta za finansirawe na deficitot vo vreme koga se formira{e nova vlada. Spored ekspertite, klu~no re{enie na dol`ni~kata kriza vo Liban e privatizacijata, pred s$ na telekomot i elektroenergetskite sektori. Iako dolgot na Liban se namali od 180% vo 2006 godina na 150,7% od BDP godinava, ekspertite, sepak, ostanuvaat skepti~ni vo odnos na definitivnoto re{enie na problemot so dolgot, koj se natrupa za vreme na gra|anskata vojna od 1975 do 1990 godina. I MMF to~no go predvide minatogodi{niot rast na libanskata ekonomija. Spored procenkite na Vladata, ekonomskoto zazdravuvawe se dolì na podobrenata sostojba vo bankarskiot sektor, no glavni pri~ini se mirot i stabilnosta na dràvata. Od krajot na gra|anskata vojna vo Liban vlasta se fokusira na privlekuvawe stranski direktni investicii. Denes, koga Liban uspeva da odrì stabilna politi~ka scena i pokraj brojnite protesti i vojni koi go opkruùvaat, vlasta mora postojano da e podgotvena da ja zadrì poddr{kata od narodot. Spored ekspertite, Liban e edna od retkite afrikanski dràvi koja gi koordinira ekonomskite politiki, ja odrùva stabilnosta na dano~niot sistem i ostvari ekonomski rast od 9% vo vreme koga zapadnoevropskite dràvi tonat vo dolgovi i u{te pove}e se zadolùvaat kaj me|unarodnite kreditori.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

DOBAR VETER gordo informira deka rabotite na skopskiot aerodrom odat dobro i pred planot i deka tamu }e se investiraat 110 milioni evra. Za Denot na nezavisnosta, 8-mi Septemvri, novite zgradi i objekti }e bile gotovi i }e bil predaden vo upotreba noviot aerodrom. Me raduva i faktot {to po pove}e od edna godina od najavite deka makedonski kompanii }e u~estvuvaat vo izgradbata na aerodromot kone~no se pojavi javna informacija za takvo ne{to. Vesta {to ja prenesoa site mediumi e za rabotata vredna 2,3 milioni evra {to ja dobi edna od pogolemite makedonski grade`ni kompanii. Kamo sre}a {to pove}e makedonski kompanii da rabotat za stranski kompanii vo Makedonija. PIGON: Dobro e {to stranskite investitori gledaat biznis-partneri vo makedonskite kompanii. Za mene najimpresivno, pokraj slikata kako crvenata lenta na ohridskiot aerodrom zaedno ja se~at pet makedonski i turski oficijalni lica, be{e i izjavata za skopskiot aerodrom, koja mislam deka si ja propu{til, na direktorot na TAV Airports. “Aerodromot }e go zaslu`i imeto Aleksandar Veliki. Za vreme na izvr{uvaweto na grade`nite raboti na dvata aerodromi 95% od firmitepodizveduva~i, rabotnicite i materijalite bea makedonski,

ALEKSANDAR JAN^ESKI PIGON: Deneska ja po~nuvame vtorata godina od na{ite diskusii. Pred edna godina vo eden od na{ite prvi dijalozi postavivme pra{awe: veter vo grb ili vo gradi? Izgleda nekoj dobar veter se pojavi ovaa prolet vo Makedonija, dodeka ekonomskata kriza se povlekuva od Balkanot. Ohridskiot aerodrom e rekonstruiran i pro{iren i sega se o~ekuva zgolemuvawe na brojot na turisti. Investiranite 10 milioni evra se samo 5% od vkupnata investicija {to ja veti turskata kompanija koga go prezede upravuvaweto so makedonskite aerodromi. No, zna~eweto e mnogu pogolemo za biznisot so turizmot na Ohridskoto Ezero otkolku samata investicija? JAN^ESKI: Toa navistina e ubava vest i se nadevam deka }e ima i mnogu drugi ubavi vesti. Za vreme na ceremonijata na sve~enoto pu{tawe na ohridskiot aerodrom direktorot na TAV K

a vo idnina 99% od vrabotenite }e bidat Makedonci”, re~e toj. Sigurno promotorite na makedonskiot izvoz ja slu{nale vesta. Ima nekolku aerodromi vo regionot koi se rekonstruirani ili }e se rekonstruiraat. Ako noviot aerodrom vo Skopje e 95% made in Macedonia, toa zna~i makedonskite kompanii imaat golem izvozen potencijal vo taa oblast. Ministerot za finansii na Makedonija mora da e sre}en. 95% od 120 milioni evra investicija zna~i deka nekoi makedonski kompanii, dostavuva~i i podizveduva~i izdale fakturi na okolu 114 milioni evra i na ovoj obrt tie platile danoci. JANÊSKI: Ovoj “fiskalen efekt” od turskata investicija moè da e dobar veter za makedonskiot buxet, znaej}i go faktot deka Vladata pozajmuva pari od MMF. Kako i da e, “dobriot veter” na aerodromite bi trebalo da zna~i zgolemen broj letovi. No, spored podatocite za aviosobra}ajot objaveni na internet-stranicata na TAV Airports, za periodot januarimart 2011 godina vo odnos na istiot period lani (koga aerodromite s$ u{te bea pod makedonska kapa) se beleì rast kaj brojot na patnici za 7%, a brojot na letovi e namalen za 17%. Kako i da e, dobro e {to s$ po~esto go gledame crveniot tepih na aeroO

dromskata pista. Posledno be{e za FlyNiki na poznatiot Niki Lauda, ~ija kompanija od septemvri }e leta na relacija Skopje-Viena i nazad. Ve}e mo`eme da ja vidime po bilbordi ponudata na WizzAir za evtini letovi od Skopje do London. Germanskata ~arterkompanija XL Airways od juli do oktomvri }e nudi saboten let od Skopje do Fridrikshafen, grad na trome|eto na Germanija, Avstrija i [vajcarija. Pove}e konekcii, pove}e komunikacija, pove}e turisti i pove}e prihodi za Makedonija. PIGON: Apsolutno si vo pravo. Vidov na Tviter edna vest koja ja postirala Nejzinata ekselencija, ambasadorot na Holandija vo Makedonija. Taa entuzijasti~ki ja spodeli vesta za zgolemeniot broj planirani ~arter-letovi za pretstojnata letna sezona. Ovaa nedela taa informira deka MAT Airways }e ima edna{ nedelno let AmsterdamSkopje i Amsterdam-Ohrid. ]e ima mnogu dobri vetrovi me|u Holandija i Makedonija i mnogu Holan|ani koi }e doletaat vo Makedonija. Nekoi od niv mo`ebi se privle~eni od dobrata turisti~ka promotivna kampawa ili, pak, od prekrasnata izlo`ba na makedonskoto kulturno nasledstvo vo Utreht. Nekoi od niv }e go vidat spomenikot na holandskiot pisatel A. den Doolaard vo Ohrid, koj ~esto ja posetuK

val Makedonija. Pottiknat od Ohrid i od ubavinite na Ohridskoto Ezero, toj napi{al i roman u{te vo dale~nata 1939 godina. JANÊSKI: Makedonsko-holandskite odnosi se tradicionalno mnogu prijatelski i sega so novi i podobreni aerodromi u{te pove}e }e se razvivaat. Ne e s$ vo biznisot, tuku va`no e i gradeweto pobliski vrski so Evropa, koi moèbi i }e ni pomognat vo pregovorite so Evropskata unija. PIGON: Aerodromite se glavnite porti vo edna dràva i va`ni za razvivawe na turizmot. Toa {to se slu~uva vo dràvite vo Severna Afrika moè da zna~i profit za makedonskiot turizam. No, da vidime dali naskoro }e bide realnost Makedonija da ja posetat eden milion turisti godi{no, kako {to najavi edna{ eden makedonski vladin funkcioner. JANÊSKI: Ako se vistinite pi{uvawata vo mediumite deka Makedonskata agencija za civilno vozduhoplovstvo i Federalnata vozduhoplovna administracija na SAD se pred oficijalnoto finalizirawe na dogovorot za direktni letovi me|u dvete zemji toa }e zna~i mnogu. Makedonskata dijaspora vo SAD dolgo ~eka na edna vakva vest i sigurno polesnite konekcii }e se predizvik za otkrivawe na novite makedonski atrakcii. C

STANISLAV PIGON Da se nadevame deka naskoro ova }e bide realnost. PIGON: I Skopje i Ohrid i Kru{evo i drugi gradovi niz Makedonija se s$ poprivle~ni. Vo Ohrid sigurno se vo tek podgotovkite za tradicionalnata kulturna manifestacija “Ohridsko leto”. Vo Skopje, gledam, samo {to se otvori novata sportska arena, a ima i novi znamenitosti. Vo Kru{evo spomen-ku}ata na To{e Proeski. Definitivno, ova se “magneti” koi sledniov period }e bidat privle~ni i za doma}inite, no i za gosti od doma i stranstvo. JAN^ESKI: Pove}e }e se slu{a i zboruva za Makedonija. Se razbira, vo pozitivna smisla. PIGON: Izgleda treba i jas da si bukiram let za Makedonija za ova leto. Ima {to u{te da se vidi, vklu~uvaj}i gi i novite atrakcii, no i moite omileni mesta. No, da fatam i malku od toj dobar veter vo Makedonija. O

KAPITAL / 28.04.2011 / VTORNIK

Balkan / Biznis / Politika

STRANSKITE INVESTITORI VO SRBIJA GI INTERESIRAAT KLIMATA I ZEMJOTRESITE roj na son~evi denovi, izloènost na zemjotresi, kvalitet na kulturniot i sportskiot ìvot, broj na nevraboteni, nivo na obrazovanie, prose~na plata se nekoi od informaciite {to sakaat da gi znaat stranskite investitori za odredena lokacija vo Srbija kade {to sakaat da vloùvaat. Sepak, politi~kata i pravnata bezbednost se preduslovi za investitorite voop{to da po~nat da razmisluvaat za doa|awe na nekoj pazar. Vo Agencijata za stranski investicii i promocija na izvo-

IZVOZOT NA CRNA GORA ZGOLEMEN ZA 99% rna Gora vo periodot od januari do krajot na mart ovaa godina izvezla stoka vo vrednost podolema od 111 milioni evra, {to e za 99% pove}e otkolku vo istiot period vo 2010 godina. Nadvore{no-trgovskata razmena na Crna Gora vo ovoj period e pogolema za 26% otkolku vo istiot period minatata godina, soop{ti Republi~kiot zavod za statistika Monstat. Vo ovoj period nadvore{no-trgovskata razmena iznesuvala pove}e od 461 milioni evra, a vo periodot od januari do mart uvezena e stoka vo vrednost od 349 milioni evra, {to e zgolemuvawe od 12,5% vo odnos na minatata godina. Crna Gora ostvarila najgolema nadvore{no-trgovska razmena so Grcija, sleduvaat Srbija i Italija. Crna Gora uvezla najmnogu stoka od Srbija, Bosna i Hercegovina i Grcija.

NADVORE[NIOT DOLG NA BUGARIJA IZNESUVA 5,8 MILIJARDI EVRA advore{niot dolg na Bugarija e zgolemen za 710 milioni evra vo odnos na minatata godina i sega iznesuva 5,8 milijardi evra, soop{ti Evropskata agencija za statistika, Evrostat. Vo sporedba so zemjite-~lenki na EU, Bugarija spa|a vo pomalku zadolènite dràvi. Pred Bugarija e Estonija, so 6,6% zadolènost vo odnos na bruto-doma{niot proizvod (BDP), a najzadolèna e Grcija, so nadvore{en dolg od 142,8%. Bugarskiot dolg vo tekot na 2010 godina iznesuval 16,2%, a vo 2009 godina 14,6% vo odnos na BDP, koga nadvore{niot dolg iznesuva{e okolu pet milijardi evra. Zadolùvaweto na Bugarija po~na da raste vo po~etokot na 2009 godina. Spored podatocite na Evrostat, buxetskiot deficit na Bugarija minatata godina e namalen za 1,15 milijardi evra ili 3,2% od BDP.

ROMANIJA TREBA DA ODLUÎ DALI ]E PREMINE NA EVRO omanskata Vlada do krajot na mesecov treba da odlu~i dali vo 2015 godina }e premine na evro, kako {to prethodno be{e planirano, ili }e go prodolì toj rok. Romanskiot premier, Emil Bok, vo odnos na ova pra{awe }e se konsultira so pretsedatelot Trajan Basesku i guvernerot na Romanskata nacionalna banka (BNR), Mugur Isaresku. “Vo momentov romanskata Vlada planira da mu se pridruì na evropskiot mehanizam za zamena na valutata vo periodot od 2013 do 2014 godina, a za rokot za preminuvawe na evro treba da se odlu~i do krajot na ovoj mesec i za toa da se izvesti Evropskata unija”, izjavi Bok. Pred pristapuvaweto vo evrozonata sekoja zemja treba da gi ispolni ekonomskite kriteriumi sodràni vo Mastri{kiot dogovor, odnosno vo tekot na dve godini da se nao|a vo sistemot vo ~ii ramki nacionalnata moneta moè da ima otstapuvawe od +/-15% vo odnos na evroto.

zot (SIEPA) velat deka najmnogu pra{uvaat investitorite od Azija, osobeno od Japonija. Koga Japoncite se interesirale za da investiraat vo Svilajnac ispratile okolu 1.000 pra{awa, a za nekoi ne postojat odgovori, zatoa {to vo Srbija ne se vodi statistika za takvi raboti. Pra{awata se {arenoliki – od izlo`enost na zemjata na zemjotresi do brojot na vrne`livi denovi vo godinata. “Vistina e deka Japoncite postavuvaat najmnogu pra{awa, no s$ zavisi od investitor do investitor, kako i od oblasta vo koja investi-

raat. Na primer, sega investitorite ne pra{uvaa za sobiraweto pred Sobranieto i nie moravme da gi zapoznaeme so politi~kata situacija za da ja razberat konotacijata na slu~uvawata. Pra{awata za pravna i politi~ka stabilnost i bezbednost se na prvo mesto, no koga }e dojde do konkretni odluki investitorite se interesiraat za klimata, brojot na nevraboteni vo oblasta vo koja sakaat da investiraat, nivniot stepen na obrazovanie, kolku se prose~nite plati i sli~no”, objasnuva Milo{ ]ur~in od Sektorot

za odnosi so javnosta na SIEPA. ]ur~in napomenuva deka investitorite gi interesira i blizinata na Koridorot 10 ili povrzanosta na op{tinata za koja se zainteresirani so glavnite patni pravci vo zemjata. “Se obiduvame da gi zainteresirame i za op{tinite koi nekoga{ bile industriski centri, zatoa {to vo niv podgotvenosta na rabotnicite e pogolema. Investito-

rite gi interesira i infrastrukturata, poradi odlukata dali }e se raboti za braonfild ili grinfild investicii”, zaklu~uva ]ur~in.

Balkan / Biznis / Politika

DANO^NITE DOL@NICI VO GRCIJA OBJAVENI NA CRNA LISTA r~kata vlast po~na presmetka so dano~nite dol`nici po primerot na amerikanskata dano~na slu`ba, pri {to za taa cel objavija crna lista, na koja se pomesteni imiwata na deset iljadi fizi~ki lica, me|u koi ima lekari, advokati, peja~i, nositeli na slobodni profesii. Formirana e specijalna

grupa inspektori, koi od slednata nedela }e ja po~nat akcijata za spravuvawe so dano~nite dol`nici. Gr~koto Ministerstvo za finansii se nadeva deka dano~nite proverki }e obezbedat dopolnitelni prihodi vo moment, koga zemjata se soo~uva so dlaboka recesija i treba da se spravi so buxetski-

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR USPE[NO DOKAPITALIZIRANA ot deficit i golemiot dr`aven dolg. Od po~etokot na april dosega od vakvite dano~ni proverki vo dr`avnata kasa se vneseni 84,2 milioni evra. Vlasta vo Atina se nadeva deka do krajot na ovaa godina vo buxetot od neplateni danoci }e bidat sobrani 500 milioni evra.

ova kreditna banka Maribor (NKBM), vtorata banka po golemina vo Slovenija, uspe{no ja zavr{i dokapitalizacijata i so proda`ba na 13.040.989 akcii sobra 104,328 milioni evra, se naveduva na internet-stranicite na Qubqanska berza. Po upisot na zgolemuvaweto na osnovniot kapital vo sudskiot registar, vkupniot broj

akcii na bankata }e iznesuva 39.122.968, a nejziniot osnoven kapital }e iznesuva 40.814.313 evra. Postojanite akcioneri na NKBM go iskoristija svoeto pravo na predkupuvawe i kupija 8.056.622 akcii. Preostanatite 2.718.000 akcii im bea ponudeni na polskite institucionalni investitori, 1.978.568 akcii na institucionalnite investitori od drugite

evropski dràvi, 59.454 na malite polski investitori, a 228.345 akcii na malite slovene~ki investitori. Dràvata direktno i indirektno ostanuva 51,09% sopstvenik na NKBM. Samo dràvata ima 41,5% u~estvo vo bankata, a zaedno so dràvniot penziski fond Kapitalska dru`ba (KAD) i dràvniot investiciski fond Od{kodninska dru`ba (SOD).

LOKALNATA VLAST VO HRVATSKA PODELENA

AMERIKANCI I AVSTRIJCI VO TRKA ZA GOLF TERENITE KAJ [IBENIK

Za izgradba na golf tereni na hrvatskiot poluostrov O{trica kaj [ibenik, vo vrednost od 500 milioni evra, zainteresirani se dve renomirani firmi, ednata avstrijska, drugata amerikanska. Lokalnata vlast e podelena, edni gi sakaat Avstrijcite, drugi Amerikancite, a Vladata gi poddr`uva dvete ELENA JOVANOVSKA

a izgradba na golf tereni na hrvatskiot poluostrov O{trica kaj [ibenik, vo vrednost od polovina milijarda evra, zainteresirani se dve renomirani firmi, avtoindustriskiot koncern Magna na avstriskiot milijarder Frank [tronah i amerikanskata investiciska grupacija G2 na Tod Morli. Pred ~etiri godini, za ova zemji{te prv projavi interes [tronah, koj so pomo{ na toga{niot {ef na Agencijata za pottiknuvawe na izvozot i investiciite, Slobodan Mikac, napravi proekt, no pred da padne odluka se slu~i zaminuvaweto na Sanader od funkcijata premier, {to be{e voedno i prviot vo niza potresi vo Vladata. S$ stoe{e taka do pred nekoe vreme, koga noviot potpretsedatel na hrvatskata Vlada za investicii, Domagoj Milo{evi}, po~na da gi povikuva site {to sakaat da investiraat vo Hrvatska. Toj na Avstrijcite povtorno im go ponudi proektot {to vsu{nost go odobruva i lokalnata vlast, na ~elo so ùpanot na [ibensko-kninskata ùpanija, Goran Pauk. No, na scena se pojavi u{te eden zainteresiran investitor, G2 Investment grup, koj vo Hrvatska ve}e e prisuten preku proekt za golf tereni vo Istra. I G2 ja pikira istata lokacija, pa izraboti i go pretstavi svojot proekt, koj, isto taka, dobi poddr{ka od potpretsedatelot Domagoj Milo{evi}. I dodeka Milo{evi} gi poddrùva dvata sprotivstaveni proekti, vo Gradskiot sovet na [ibenik prednost im davaat na Amerikancite. “Toa e ednostavno razraboten proekt. Avstriskiot proekt niko-

ga{ ne sme go dobile vaka dobro definiran”, veli gradona~alnikot na [ibenik, Ante @upanovi}, i napomenuva deka nemal kontakti so [tronah ili so negovi pretstavnici vo Hrvatska. “Amerikanskite investitori na [ibenik mu nudat mnogu. Samata investicija vredi 500 milioni evra i ni nudat izgradenost od 12% na vkupnoto zemji{te, a s$ ostanato }e bide vo funkcija na golfot, iako zakonski e dozvoleno da se gradi do 25%. ]e se gradat dva hoteli so pet yvezdi~ki so 1.200 i 300 sobi, mala marina za 150 brodovi, 130 vili vklopeni vo pejsaòt, no i potpolna adaptacija na stariot hotel Krk vo centarot na [ibenik”, veli @upanovi}. Dopolnitelen plus na stranata na Amerikancite odi za mo`nite novi vrabotuvawa. Tie tvrdat deka }e vrabotat 4.000 lu|e koi{to i }e gi educiraat, a optimisti~no tvrdat deka vo [ibenik }e napravat najubav golf teren na svetot. “Ne e presudno, no takva investicija bi ni donela 10 milioni evra od komunalii. Moète da zamislite kako tie pari bi mu pomognale na gradot”, veli gradona~alnikot. AVSTRIJCITE NUDAT I INVESTICII VO AVTOINDUSTRIJATA Avstriskiot proekt, pak, vredi 450 milioni evra. Avstrijcite nudat postojana rabota za 1.000 lica, a nekolku iljadi }e bidat angaìrani za gradewe na terenite. Zastapnikot na [tronah vo Hrvatska, Jurij Pinter, tvrdi deka vo razrabotka na proektot se potro{eni nekolku godini i deka Avstrijcite i ponatamu se zainteresirani za

investirawe. “Odlukata nema da bide na{a, no mo`eme da garantirame kvaliteten proekt. Edinstvena razlika me|u nas i grupacijata G2 e toa {to tie se investiciski fond, a nie sme industrija. Vladata }e mora da odlu~i koja nasoka & e poprifatliva”, tvrdi Pinter, koj gi obvini Amerikancite deka go kopirale nivniot proekt. “Nam toa ne ni pre~i, toa samo zboruva za kvalitetot na na{ata ideja. Veruvame deka na Hrvatska & nosime odli~en proekt. Osven golfot i zarabotkata od turizmot, sakame da po~neme so avtoindustrija vo industriskata zona Podi kraj [ibenik i da & obezbedime odli~na promocija na ovaa zemja preku BMV Open turnirite {to se prenesuvaat na sportskite televizii”, veli Pinter. @upanovi} veli deka kone~nata odluka }e ja donese Gradskiot sovet na [ibenik, a Vladata mo`e samo

da sugerira prifatlivi i pomalku prifatlivi mo`nosti. “Zasega proektot na grupacijata G2 ni se ~ini mnogu pokonkreten i podobar za [ibenik. Ako Magna grupa isprati podobar proekt, moèbi }e go promenime misleweto”, veli {ibenskiot gradona~alnik. MNOGU VETUVAWA, A REÎSI NIKAKVA REALIZACIJA Vo me|uvreme, kako {to e slu~aj so site proekti za golf tereni vo Hrvatska, se pobunija mnogu nevladini zdruènija i aktivisti za za{tita na ìvotnata okolina. I ìtelite na [ibenik vesta za mo`niot megaproekt ja do~ekaa “na no`”. Od edna strana, mnozinstvoto ìteli se pobunija protiv stavaweto na O{trica vo Prostorniot plan kako mo`na lokacija za golf industrija, a od druga strana ne veruvaat vo megaproekti kakvi {to im se vetuvani vo izminatite godini, a pritoa ni{to od vetenoto ne e

realizirano. Imeno, vodena od presmetkite deka okolu sedum milioni Evropejci igraat golf i na taa zabava tro{at vo prosek 250 evra na den, Vladata u{te vo 2006 godina najavi izgradba na 63 golf igrali{ta, od Dalmacija do Slavonija. No, za pet godini, ne e napraveno re~isi ni{to. Sega vo Hrvatska postojat samo ~etiri respektabilni golf igrali{ta, dve na Brioni, edno na Kra{i} i edno vo Zagreb. A protivnicite protiv nivnata izgradba sekoga{ imaat isti argumenti – stravuvaat deka }e se slu~i apartmanizacija zatoa {to spored kontroverzniot Zakon za golf, zemjodelskoto zemji{te avtomatski se pretvora vo grade`no. Potoa, lokalnata vlast po~nuva dolgotrajni pregovori, izrabotki na studii, s$ so cel da ne se zamerat so izbira~koto telo, no tie proceduri gi brkaat investitorite, koi nemaat vreme za ~ekawe. Gradona~alnikot na [ibenik seto toa go luti, i veli deka nikoj ne bi investiral tolku mnogu pari za da go uni{ti toa {to prvi~no go privleklo. Govorej}i za amerikanskiot proekt, tvrdi deka se po~ituvaat site pravila za za{tita na okolinata i deka ne stanuva zbor za nikakva betonizacija i apartmanizacija. “Koga na edna sredina kako {to e [ibenik & se nudi vakov proekt, treba da se prifati so dvete race, zatoa {to toa ne se slu~uva ~esto, a sekoe razvlekuvawe mo`e da zna~i i zaminuvawe na kapitalot vo druga sredina”, komentira @upanovi}.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

SLOVENIJA I HRVATSKA VO BIZNIS-VOJNA

SLOVENCITE NE GO DAVAAT MERKATOR

Slovene~kata agencija za za{tita na pazarnata konkurencija ja zabrani proda`bata na akciite na Merkator. Pivovarna La{ko, koja poseduva 23,34% od akciite, saka da gi prodade, no Vladata smeta deka proda`bata dopolnitelno }e vlijae na nejzinata popularnost ne e vo soglasnost so zakonot. Akcionerite pri donesuvaweto odluki ne smeele odnapred da se dogovaraat. Odlukata za blokirawe na proda`bata na akciite od Merkator e donesena na denot koga Nadzorniot odbor na Pivovarna La{ko treba{e da odlu~uva dali }e ja prifati ponudata na hrvatskiot biznismen Ivica Todori} za kupuvawe na 23,34% od akciite na Merkator, so koi raspolaga zadol`enata Pivovarna La{ko, ili }e se raspi{e nov me|unaroden trender, na koj zainteresiranite od idniot kupuva~ bi obezbedile podobra cena za akciite.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

lovene~kata agencija za za{tita na pazarnata konkurencija na akcionerite vo Merkator im zabrani da raspolagaat so svoite akcii. Kako formalna pri~ina za ovaa odluka na Agencijata se naveduva toa {to Pi-vovarna La{ko, Nova Qubqanska banka (NLB), Nova kreditna banka Maribor, Banka Ceqe, Gorewska banka i Banka Koper zaedni~ki deluvale koga vo 2009 godina glasale za ~lenovite na Nadzorniot odbor na Merkator, {to

BITKATA ZA MERKATOR

FEVRUARI 2011 GODINA: neoficijalno, Agrokor saka da go prezeme Merkator; MART 2011 GODINA: pretsedatelot na Merkator, @iga Debeqak, predlo`uva Kozjum da go prezeme Merkator; MART 2011 GODINA: Agrokor na Pivovarna La{ko & nudi 206 evra po akcija za 23,34% od Merkator; APRIL 2011 GODINA: Todori} ja zgolemi ponudata od 206 na 221 evro za akcija; APRIL 2011 GODINA: nadzorniot odbor na Pivovarna Union i Radenska banka odobrija proda`ba za akciite na Merkator; 26 APRIL 2011 GODINA: Agencijata za za{tita na pazarnata konkurencija na sopstvenicite im zabrani da raspolagaat so akciite na Merkator. K

Slovene~kite mediumi naveduvaat deka odlukata na Agencijata prakti~ki zna~i zamrznuvawe na proda`bata na akciite na Merkator, bidej}i ograni~uvaweto za raspolagawe so akciite na slovene~kata trgovska kompanija se odnesuva i na {este slovene~ki banki–kosopstvenici: NLB, Nova kreditna banka Maribor, Abanka, Banka Ceqe, Gorewska banka i Banka Koper. Zabranata za raspolagawe so akciite na Merkator e ve}e na sila i prakti~ki zna~i deka tie svoite udeli }e mo`at da gi prodadat samo so soglasnost na Agencijata za za{tita na pazarnata konkurencija. Vladata na slovene~kiot premier Borut Pahor nema stabilna poddr{ka vo Parlamentot otkako go napu{ti partijata na penzionerite, a pra{aweto za proda`ba na Merkator e osetlivo politi~ko pra{awe, na koe sekoja vlada koja ne se obidela da go spre~i gubela od popularnosta. ^EKOR NAZAD Agencijata za za{tita na pazarnata konkurencija dosega nekolku pati na golemite akcioneri im zabrani da raspolagaat so akciite i toa sekojpat koga proda`bata stanuva{e aktuelna, G

bidej}i bankite najmnogu vodat smetka kolku pari bi mo`ele da soberat za svojot udel. Vo Slovenija namerata hrvatski Agrokor da go prezeme Merkator se smeta za neprijatelsko prezemawe, dodeka, od biznis-aspekt se ocenuva kako odli~na rabota so koja Todori} }e stane najmo}en trgovec na prostorot na porane{na Jugoslavija. Od kupuvaweto na Merkator zavisat strate{kite odluki na Ivica Todori}. O~igledno, na kraj, Agrokor na sopstvenicite na Merkator }e im ponudi javna ponuda na berza za prezema-we na mnozinskiot udel. Spored profesorot na Ekonomskiot fakultet vo Qubqana, Bogoslav Kova~, odlukata na regulatorot za pazarna konkurencija pretstavuva politi~ki pritisok. “Ovaa odluka pretstavuva neodgovoren poteg kade {to kolateralna `rtva e Pivovarna La{ko. Odlo`uvaweto na proda`bata na akcii za Pivovarna La{ko zna~i mo`nost za insolventnost i ste~aj, bidej}i kon sredinata na ovaa godina i dostasuvaat pove}e od 450 milioni evra kredit koi bankite ne gi reprogramirale”, oceni Kova~.

sekoga{ nao|aj}i formalno odr`liva pravna pri~ina. Na toj na~in, sekoga{ nao|aa vreme vo koe osmisluvaa re{enie koe ne podrazbira proda`ba na akciite. So ogled na toa {to golemite evropski trgovski kompanii ne se zainteresirani za kupuvawe na Merkator, mo`nosta za dopolnitelni pregovori na Pivovarna La{ko so Agrokor stana realna. Slovene~kata diplomatija dojde do soznanie deka Merkator ne go sakaat ni britanskata Tesko, ni francuskata Kerfur, ni belgiskata Delez. Hrvatski Agrokor, pak, dade ponuda za kupuvawe na Merkator po cena od 221 evro za akcija. Toj ja zgolemi ponudata od 206 evra na 221 evro za akcija minatata nedela i so toa se dobli`i ~ekor poblisku do Merkator, K

,, GRANIT,, GRADE@NO DRU[TVO AD - SKOPJE O G L A S U V A PRODA@BA NA STANOVI, DELOVEN PROSTOR I GARA@I

SKOPJE •Stanben objekt KTK na ul. ,,Zagrebska,, br. 28A naselba ,,Kozle,, - parking prostor ( vo podrum ) so povr{ina od 15,00m2 i so cena 420,00E/m2 •Deloven prostor na ul. ,,Atinska,, br. 12 - prizemje so povr{ina od 319,00m2 i so cena 1.600,00E/m2 + DDV - suteren so povr{ina od 334,00m2 i so cena 800,00E/m2 + DDV TETOVO •Stanbeno - deloven objekt P+11 na ul. ,,Ilindenska,, bb - stanovi so povr{ina od 40,00m2 do 111,00m2 i so cena od: - od 1 do 5 kat so cena 790,00E/m2 + DDV - od 6 do 10 kat so cena 750,00E/m2 + DDV - 11 kat so cena 710,00E/m2 + DDV BITOLA •Stanbeno - deloven objekt - KULA 1 - P+9+Pk ,,OBLASTA,, - stanovi so povr{ina od 39,00m2 do 85,00m2 i so cena : - od 1 do 4 kat so cena 730,00E/m2 ( so DDV ) - od 5 do 8 kat so cena 690,00E/m2 ( so DDV ) - potkrovje 9 kat so cena 650,00E/m2 ( so DDV ) - lokali so povr{ina od 17,00m2 do 27,00m2 i cena od 1.100,00E/m2 ( so DDV ) •Stanbeno - deloven objekt ,,Obitel,, na ul. ,,Boris Kidri~,, (vo strog centar)

- podrum - magacin so povr{ina od 22,97m2 i cena 328,00E/m2 ( so DDV ) RESEN •Deloven objekt - Trgovski Centar - Granit - Resen - lokal so br. 3 so povr{ina 25,45m2 so cena od 400,00E/m2 (so DDV) - lokal so br. 20 so povr{ina 19,31m2 so cena od 435,00E/m2 (so DDV) Lokalite se kompletno obraboteni i vedna{ vselivi. •Stanbeno - delovna zgrada br. 1 na ul. ,,Leninova,, bb Resen - kancelarija vo vlez 1 na prizemje so P =89,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV KI^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na ul. ,,Rudni~ka,, Ki~evo - lokal so br. 7 so povr{ina 32,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV - lokal so br. 8 so povr{ina 18,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - lokal so br. 8 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV - lokal so br. 9 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - B4 - lokal so br. 1 so povr{ina 17,56m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV DEL^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na Bul. ,,Makedonija,, - lokal so povr{ina 68,00m2 so cena od 250,00E/m2 + DDV - lokal so povr{ina 120,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV •Stanbeno - deloven objekt P+M+2+PK na ul. ,,M. M. Brico,, Del~evo - stanovi so P = od 57,00m2 do 101,00m2 i so cena 600,00E/m2 + DDV - lokali- mezanin so P = od 26,00m2 do 34,00m2 i so cena 900,00E/m2 (so DDV) Zainteresiranite pravni i fizi~ki lica za pobliski informacii da se javat vo GD Granit - AD Skopje vo Slu`bata za proda`ba na stanben i deloven prostor koja se nao|a na ul. ,,Nikola Parapunov,, vo Skopje ili na telefon 3092-853 lok. 122 i 119 sekoj raboten den od 8 do 16 ~asot.

G.D. ,,GRANIT,, - AD SKOPJE

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

RUSIJA OD PRIVATIZACIJATA ]E ZARABOTI 30 MILIJARDI DOLARI

STANDARD & POOR'S GO NAMALI REJTINGOT NA JAPONIJA

uskiot buxet od privatizaciajta vo narednite ~etiri godini }e obezbedi priliv pogolem od 30 milijardi dolari, soop{ti ministerkata za ekonomski razvoj, Elvira Nabiulina. “Vo naredniot period sleduvaat zna~ajni privatizacii na kompanii, gledano od finansiski aspekt. Do 2015 godina se o~ekuva prilivot vo dr`avnata kasa da

gencijata za krediten rejting *Standard & Poor's go namali rejtingot na Japonija od “stabilen” vo “negativen” i se zakani za dopolnitelno namaluvawe na rejtingot za dolgoro~no zadol`uvawe. Pritoa, agencijata predupredi deka visokite tro{oci za obnova na infrastrukturata i ostanatite {teti nastanati od razorniot zemjotres i cunamito, koi ja pogodija

nadmine 30 milijardi dolari”, istakna taa. Nabiulina soop{ti deka vo 2011 godina ruskata Vlada }e prodol`i so rabotata na zajaknuvawe na efikasnosta na korporativnite upravi vo dr`avnite kompanii. Vo ovaa nasoka taa najavi osnovawe na specijaliziran komitet za nadzor i strate{ko planirawe na kadrite i nagraduvawe.

Minatata godina vakvi komiteti bile osnovani vo 244 akcionerski dru{tva, no nivnoto formirawe mora da se zabrza, so ogled na toa deka vo Rusija postojat pove}e od 1.700 kompanii so dr`aven udel. Zboruvaj}i za programata za privatizacija, Nabiulina precizira{e deka se raboti za proda`ba na akcii vo pove}e od 1.300 akcionerski dru{tva.

JAPONIJA PREDIZVIKA REVOLUCIJA VO AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA Se prognozira deka Tojota }e bide nadminata od Xeneral motors i od Folksvagen i od prvo }e padne na treto mesto na listata so najgolemi proizvoditeli na avtomobili vo svetot

emjotresot i cunamito koi ja pogodija Japonija na 11. mart godinava se glavni pri~ini za drasti~ni promeni na pazarot na avtomobili vo svetot. Avtomobilskata industrija, koja pretrpe najte{ki posledici poradi zatvoraweto na japonskite fabriki na nekolku kompanii, se soo~uva so drasti~ni prestrukturirawa. Drasti~en rast na profitot beleì Ford, bidej}i delovite {to gi koristi najmalku se proizveduvaat vo Japonija. No, so pad se soo~uva japonskiot proizvoditel na avtomobili Tojota. Spored ekspertite, Tojota moè da bide nadminata od amerikanskiot proizvoditel Xeneral motors i od germanskiot Folksvagen spored brojot na proizvedeni avtomobili i od prvo da padne na treto mesto vo svetot do krajot na 2011 godina. Toa se dolì na namalenoto proizvodstvo na avtodelovi za re~isi dve tretini vo periodot po zemjotresot i spravuvaweto so nuklearnata kriza. Investitorite o~ekuvaat rivalite na japonskiot proizvoditel na avtomobili da imaat zna~itelni pridobivki od krizata vo Japonija poradi rekordno visokata vrednost {to ja imaa akciite na ju`nokorejskata kompanija Hjundai i na Kia motors vo ponedelnikot na aziskite berzi. Sepak, najgolemi pobednici vo prviot kvartal godinava se Hjundai, Xeneral motors i

Ford poradi preorentiraweto na proizvodstvoto i proda`bata na avtomobili od srednata klasa. Za razlika od niv, tretiot po golemina proizvoditel na avtomobili vo Japonija i ~etvrti vo SAD, Honda motors, objavi deka }e & bidat potrebni najmalku {est meseci za da go vrati proizvodstvoto na avtomobili vo normala. Honda, koja objavi deka proizvodstvoto na avtomobili vo mart & se namalilo za 63%, istakna deka o~ekuva pad na proizvodstvoto na avtomobili vo prvata polovina od 2011 godina za 50%. Za isto tolku procenti vo mart se namali i proizvodstvoto na avtomobili na Tojota, a za 11% pomalo e proizvodstvoto na modelite na Nisan. Ford, pak, go odlo`i zatvoraweto na fabrikite vo Tajvan, Kina i Ju`na Afrika, koe treba{e da se slu~i od april do maj godinava. XM I FOLKSVAGEN ITAAT NAPRED Re~isi e definitivno deka Tojota }e ja izgubi liderskata pozicija koga stanuva zbor za globalnoto proizvodstvo na avto-

na Vladata da ja re{i dol`ni~kata kriza vo nacionalni ramki. Agencijata procenuva deka tro{ocite za obnova na Japonija }e iznesuvaat od 20.000 do 50.000 milijardi jeni, dodeka japonskata Vlada smeta deka tro{ocite }e dostignat maksimalni 25.000 milijardi jeni, no ovaa vrednost gi vklu~uva {tetite nastanati samo od zemjotresot i cunamito.

DVA, TRI ZBORA

SU[TINSKI PROMENI “ZAD VOLANOT”

BORO MIR^ESKI

dràvata minatiot mesec, moè negativno da vlijaat na slabite dràvni finansii dokolku politi~arite ne postignat dogovor za zgolemuvawe na danocite. Japonija ima dolgoro~en rejting od AA-, {to e najnizok rejting na dràvata od postoeweto na vakvite agencii. Za prvpat od 2002 godina, Standard & Poor's go namali rejtingot na Japonija vo januari godinava, poradi nemo`nosta

mobili, titula koja ja dobi vo 2008 godina, koga go nadmina Xeneral motors (XM). “Golema e verojatnosta XM da si ja vrati vode~kata pozicija, a Tojota da padne na tretoto mesto, zad Folksvagen”, istakna Koji Endo, operativen direktor na japonskata kompanija za istra`uvawe Advanced Research. XM, so prodadeni 8,39 milioni avtomobili, & be{e verna “senka” na Tojota, koja lani prodade 8,42 milioni avtomobili. Prognozite na ekspertite za ovaa godina se malku “pocrni” i se dvi`at od 6,3 do sedum milioni avtomobili proizvedeni od Tojota. “Mnogu e golema verojatnosta XM da proizvede osum ili pove}e od osum milioni avtomobili, a Folksvagen okolu sedum milioni do krajot na 2011 godina”, potencira{e Endo. Od Folksvagen istaknaa deka sakaat da go zazemat liderskoto mesto na Tojota i prognoziraat deka do krajot na godinava }e prodadat 7,14 milioni avtomobili na svetskiot pazar. “Ne znam zo{to rabotite se odvivaat vaka. Koga Tojota stana lider vo avtomobilskata industrija ne se slave{e so {ampaw i kavijar, kako {to pravat denes rivalskite kompanii”, izjavi portparolot na Tojota, Pol Nolasko. Martovskata proda`ba za Tojota be{e najlo{a od 1988 godina, a kompanijata be{e del od {este japonski kompanii na koi rejtingagencijata Standard i Purs im go namali rejtingot od stabilen vo negativen.

"Li~no, ne odobruvam bombardirawe na Libija i sum protiv namerite da bide uni{ten Moamer Gadafi. Libiskiot reìm e monarhija... kriva, lo{a... Tamu ima vnatre{ni protivre~nosti koi prerasnaa vo vooruèn konflikt. Malku li se lo{ite reìmi vo svetot? I sekade li treba da se me{ame?!." VLADIMIR PUTIN

premier na Rusija

" Aktuelnite lideri na Ukraina se bezobrazni. Pra{ajte go pretsedatelot na Ukraina, Viktor Janukovi~, zo{to ne bev prisuten na odbele`uvaweto na 25-godi{ninata od tragedijata vo ^ernobil. A {to se odnesuva do kretenite kako {to e Baroso, be{e edna{ eden Baroso vo Portugalija od kade {to go isfrlija i sega raboti vo Evropskata komisija!" ALEKSANDAR LUKA[ENKO

pretsedatel na Belorusija

"Nema dokazi deka neodamne{noto poskapuvawe na energensite go predizvika takanare~eniot sekundaren rast na cenite. Momentalno ne gledam pokazateli za pozna~ajno pojavuvawe na sekundarni efekti, kako ni zgolemuvawe na prognozata za inflacijata." @AN-KLOD TRI[E

pretsedatel na Evropskata centralna banka

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

SVET

0-24

...PO@AR!

...KINA GI PREDUPREDI SAD

...VETROT NE ZAPIRA!

Najgolem {umski po`ar vo [vajcarija

Ne ni se me{ajte vo vnatre{nata politika

Tornado vo SAD odnese 10 `ivoti

ove}e od 300 po`arnikari, vojnici i dobrovolci se obiduvaa da go izgasnat najgolemiot {umski po`ar koj ja zafati ju`na [vajcarija vo kantonot Valew, a silnite vetrovi i suvoto vreme samo go ote`nuvaat gaseweto.

ina gi predupredi SAD da ne se me{aat vo politikata na Kina za po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. Za Peking e licemerno toa {to Va{ington gi kritikuva drugite dr`avi za ova pra{awe.

ornadoto i poplavite {to go zafatija centralniot del od SAD odnesoa pove}e od 10 `ivoti, a metereolozite predviduvaat Tvlo{uvawe na situacijata. Memfis, Dalas i Arkanzas se soo~ija

so predupreduvawe za opasnost od najvisok stepen.

ZA[TITATA NA PRIVATNOSTA NA INTERNET NA TEST!?

APPLE I GOOGLE MO@AT DA LOCIRAAT I PREKU PERSONALNITE KOMPJUTERI Nervozata na korisnicite na uredite na Apple i Google vo svetot raste, kako {to se mno`at informaciite na naru{uvawe na nivnata privatnost na Internet. Iako dvete kompanii vo svoite “pravila za privatnost” soop{tuvaat deka podatocite koi gi sobiraat se anonimni i ne se povrzani so specifi~na grupa korisnici, podatocite za lokacijata koi gi ispra}aat kompjuterot ili mobilniot ured, a istovremeno i za korisnikot, mo`e da gi upotrebuvaat za razni celi VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

sven toa {to Gugl ( Google) i E p l (Apple) sobiraat i skladiraat informacii za lokacijata na korisnicite od mobilnite uredi, tie toa go pravat i od personalnite kompjuteri,

objavi v~era wujor{kiot vesnik “Volstrit `urnal”, povikuvaj}i se na informacija od top menaxmentot na edna od kompaniite, so {to celiot slu~aj za sobirawe i skladirawe podatoci bez znaewe na korisnicite na ovie uredi, dobi nova dimenzija. informacii Epl skladira inform korisnici za svoite koris preku Mekinto{ kkompjuterite, dodeka ttie se priklu~eni na Wi-Fi Gugl toa mre`a, a Gu

go pravi preku svojot prebaruva~ Chrome, isto taka, koga kompjuterot e konekrtiran na Internet preku Wi-Fi mre`a. Kompaniite dobivaat informacii za lokacijata na korisnicite otkako kompjuterot koj go upotrebuvaat ja skenira okolinata za slobodni Wi-Fi mre`i, obi~no otkako korisnicite }e otvorat nekoja internet-stranica, so {to se utvrduva pribli`nata lokacija na korisnikot. Objasnuvaweto za ovie metodi, vesnikot go dobiva preku

produkt-menaxer od Gugl od povisok rang, kako i preku prismoto {to glavnite menaxeri na Epl go ispratile do federalnite slu`bi na SAD. Iako, dvete kompanii vo svoite “pravila za privatnost” soop{tuvaat deka podatocite koi gi sobiraat se anonimni i ne se povrzani so specifi~na grupa korisnici, podatocite za lokacijata na kompjuterot, a istovremeno i za korisnikot, ovie kompanii gi upotrebuvaat so cel da izgradat precizni databazi za Wi-Fi mre`ite, no

STIV X XO XOBS: EPL NE GI SLEDI SVOITE KORISNICI, INFORM INFORMACIITE KOI KRU@AT SE LA@NI! tiv Xobs X tvrdi deka ne e to~no deka Epl gi {pionira svoite korisnici. Iako ~elsvoit nikot na ov ovoj tehnolo{ki gigant ne se pojavi vo javnosta so oficijalna izjava otka otkako izbi skandalot deka najpopular najpopularniot pameten telefon, Ajfon (iPho (iPhone), ispra}a podatoci do bazata nna Epl za lokaciajta na korisnikot, negov n komentar uspea da dobie eden ko korisnik na ovoj ured, koj ispratil àlba do d sedi{teto na kompaniajta, prenesuvaat me mediumskite agencii. Vo lutoto pismo na kor korisnikot na Ajfon, stoi pra{aweto: “Moète li l da mi objasnite zo{to e potrebno mojot Ajfon Ajfo da sodrì alatka za

pasivno sledewe na mojata lokacija?! Soznanieto deka mojata lokacija sekojdnevno se evidentira vo va{ite bazi e voznemiriuva~ko! Mo`ebi }e se obidete da mi razjasnite, pred da se prenaso~am kon drug softver koj nema da me sledi...” Kako {to prenesuvaat agenciite, ovoj korisnik dobil odgovor, li~no od Stiv Xobs, ili barem toa bilo odgovor od nekoj drug, no so negov potpis. Vo odgovorot na mejlot stoi deka mediumskite napisi ne se to~ni i deka kompanijata ne go sledi sekoj ~ekor na korisnicite. “Nie nikogo ne sledime. Informaciite koi kru`at naokolu se la`ni”, navodno odgovoril Xobs.

i za drugi celi. Gugl gi koristi podatocite za lokacijata na korisnicite za da gi targetira istite so specifi~ni reklami, no i za gi podobri aplikaciite, kako na primer Google Maps, prenesuva “Volstrit `urnal”, povikuvaj}i se na izjavata na produkt-menaxerot na Gugl, Stiv Li. Epl s$ u{te ne izleguva so oficijalni informacii za ovoj skandal. ZA[TITATA NA PRIVATNOSTA VO FOKUSOT NA FEDERALNITE SLU@BI NA SAD Minatata nedela svetskata javnost be{e {okirana, otkako vo javnosta prostrui vesta deka mobilnite telefoni koi go koristat softverot na Epl i Gugl, postojano ispra}aat informacii do mati~nite kompanii za lokacijata na korisnikot, so {to se naru{uva nivnata privatnost. Poradi revoltot koj{to ovaa afera go sozdade me|u Amerikancite, v~era, senatorot Al Franken, koj e pretsedatel na Subkomisijata za privatnost, tehnologija i pravo, na Komisijata za pravosudstvo vo Senatot na SAD, soo{ti deka na 10 maj }e se odr`i rasprava za “za{tita na mo-

bilnata privatnost” na koja pokanil i pretstavnici od Epl i Gugl. Komisijata nadle`na za privatnost na korisnicite vo sklop na Pretstavni~kiot dom na SAD, vo ponedelnikot isprati pisma do {este glavni izvr{ni menaxeri na Epl,Gugl, Nokia (Nokia), Majkrosoft (Microsoft), RIM (Research in Motion) i Hjulit-pakard (Hewlett Packard), so koe baraat pove}e informacii za toa dali ovie kompanii gi pratat lokaciite na korisnicite na nivnite mobilni uredi. Vo pismoto isprateno do izvr{niot direktor na Epl, Stiv Xobs, Komisijata za energetika i trgovija, bara od nego da odgovori na pra{awata: “Koi lokaciski podatoci gi koristi operativniot sistem i dali istite gi upotrebuva, skladira ili spodeluva, i zo{to uredite imaat takva finkcija voop{to.” Na ovie pra{awa Stiv Xobs treba da odgovori najkasno do 9 maj. Komisijata isprati sli~ni barawa i do ostanatite kompanii, no se ~ini deka Epl i Gugl se kompaniite koi najmnogu se najdoa na udar od ovaa postapka, poradi toa {to nivnite pametni telefoni se najprodavani.

Feqton

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: TRI MAJL AJLEND

RADIOAKTIVNATA ZAKANA [TO JA “IZBEZUMI” AMERIKA PETAR GOGO GOGOSKI OSKI

gogoski@kapital.com.mk

red to~no eden mesec, na 28 mart, mno{tvo Amerikanci se sobraa vo Tri Majl Ajlend za da ja proslavat 32godi{ninata od najgolemata nuklearna katastrofa vo SAD. Na toj datum vo 1979 godina, kombinacija od propust vo mehanikata i gre{ka od ~ove~ki faktor rezultiraa so fuzija na eden od reaktorite vo nuklearnata centrala od Pensilvanija. Za sre}a, vo ovaa energetska katastrofa nema{e ~ove~ki `rtvi, no samiot nastan provocira{e ogromen strav i panika me|u amerikanskata javnost. Od druga strana, za nesre}a, godina{niov jubilej izmina vo senkata na nesre}ata vo Fuku{ima, i toa vo denovite koga idninata na Japonija, a mo`e da se ka`e i na celiot svet, be{e vo neizvesnost. Toa {to e izvesno, pak,

Pred pove}e od 30 godini i SAD ja doìvea svojata “Fuku{ima” “Fuku{ima”. Iako se tvrdi deka katastrofata vo koja be{e uni{ten nuklearniot reaktor vo centralata Tri Majl Ajlend ne predizvika {teta po ìvotot na naselenieto, sepak, traumata {to ja doìvuva{e amerikanskata javnost rezultira{e so otkaùvawe na izgradbata na ve}e nara~ani 120 novi reaktori e deka drugiot reaktor od amerikanskata nuklearna centrala denes s$ u{te raboti i prodolùva so proizvodstvoto na elektri~na energija. NESVESNI ZA NESRE]ATA DURI 4 DENA Nuklearnite centrali vo SAD voobi~aeno go dobivaat svoeto ime po mestoto kade {to se nao|aat. Centralata Tri Majl Ajlend opfa}a dve kompletni instalacii vnatre vo rekata Saskuehana, koja se nao|a ju`no od gradot Harisburg, glavniot grad na Pensilvanija. Interesen e podatokot deka po~nuvaweto na izgradbata na nuklearniot reaktor koj nastrada vo ovaa nesre}a, koincidira so godinata koga be{e po~nata i fabrikata vo Bopal. Izgradbata na prviot nuklearen reaktor {to go inicirala Metropoliten

Edison, podru`nicata na Xeneral Pablik Jutilitis, bila fini{irana vo 1974 godina, dodeka rizi~niot Reaktor TMI-2 po~nal so rabota duri po 4 godini, vo 1978 godina. Negovite operatori, spravuvaj}i se so pogre{nite performansi, gi falsifikuvale operativnite podatoci so cel postojano da gi zatskrijat lo{ite izve{tai od Regulatornata nuklearna komisija i da go spre~at eventualniot prekin na operaciite, koj mo`e da go pobara Komisijata. Nesre}ata {to podocna se slu~i, vo po~etokot izgledala kako u{te eden defekt vo operaciite koj se ~inelo deka za brzo }e se re{i. Delumno poradi ovaa pri~ina, operativcite ne prezele pravilna akcija, pri {to se slu~ilo defektot da stane golema nesre}a koja

go uni{ti vtoriot nuklearen reaktor, traumatiziraj}i go okolnoto naselenie i privlekuvaj}i go vnimanieto na celiot svet. Nesre}ata po~nala vo 4 ~asot nautro koga se pojavile defekti vo nenuklearniot sekundaren sistem, odnosno koga poklopecot na sprovodniot ventil vo primarniot sistem se zaglavil, po {to se izlila golema koli~ina voda od ladilnikot na nuklearniot reaktor. Mehani~kite defekti nastanale poradi nesposobnosta na rabotnicite da ja ocenat situacijata na ma{inite kako nesre}a poradi izlevawe na ladilnikot. Podocna se doka`a deka toa bilo rezultat na nesoodvetnata obuka. Sepak, golem udel imal i ~ove~kiot faktor, kako {to se gre{kite vo dizajnot na kompjuterite koi se nao|ale vo kontrol-

nata soba na nuklearnata centrala. Vo su{tina, nemo`nosta da se vidi zatskrienoto svetlo na indikatorot dovelo do toa operatorot da go ignorira avtomatskiot sistem za ladewe koj se aktivira vo itni slu~ai, bidej}i operatorot po gre{ka zaklu~il deka ima pogolema koli~ina voda vo samiot reaktor, {to predizvikalo da se oslobodi pritisokot od pareata. Javnosta stana svesna za obemot i kompleksnosta na nesre}ata duri po pet dena, otkako vrabotenite na Metropolitan Edison, dr`avnite slu`benici od Pensilvanija, kako i ~lenovite na Regulatornata nuklearna komisija se obidele da go re{at problemot, da ja soop{tat situacijata vo lokalniot i op{tinskiot pe~at, da odlu~at dali e potrebna itna evakuacija, za kone~no da se stavi

kraj na krizata. Ovlastuvaweto na Regulatornata komisija da oslobodi 40.000 galoni na radioaktivna otpadna voda direktno vo rekata Saskehana, pak, dovede do toa pe~atot i op{tinata da ja izgubat doverbata vo niv. Na krajot, reaktorot bil staven pod kontrola, iako s$ u{te ne bile otkrieni celosni detali od nesre} ata. Duri po dolgo vreme i po nekolkute iscrpni istragi sprovedeni od strana na Komisijata {to ja pratil i samiot pretsedatel na SAD, kako pomo{ na Regulatornata nuklearna komisija. Izve{tajot na pretsedatelskata komisijata navel deka “ili nema da ima slu~ai na rak, ili brojot na zabolenite }e bide toloku mal {to nema da bide vozmo`no da se identifikuvaat”. “Ovoj zaklu~ok va`i i za drugite mo`ni zabolu-

PRIKAZNI OD WALL STREET

EVROPSKITE TELEKOMI MU SE “VDADOA” NA GUGL vropskite telekomunikaciski operatori se àlat deka se spravuvaat so eksplozija na podatoci na nivnite mreì, koi vo najgolem del doa|aat od amerikanskite internet-stranici, kako {to e servisot Jutjub, koj momentalno e sopstvenost na Gugl. Kompaniite predvodeni od Telekom Francija, Telefonika i Vodafon sakaat da po~nat so naplata bazirana na volumenot na podatoci koi soobra}aat preku nivnite mreì, {to moè da dovede do toa onlajn-provajderite bogato da go “iske{iraat” toa {to prenesuvaat video-

materijal na korisnicite. Dogovorite za naplata moè da proizlezat od reformite na t.n. piring-sistem (peering system), preku koj operatorite razmenuvaat soobra}aj na mestata kaj {to nivnata mreà ima potreba. Inaku, Nili Kros, evropskiot komesar odgovoren za digitalnata agenda na EU, e zagrièn deka telekomunikaciskite kompanii nedovolno investiraat za da gi presretnat celite na EU za podoboruvawe na brzinata na {irokopojasnoto povrzuvawe. Kompaniite, pak, ve}e izjavija deka mora da ovozmoàt nova funkcionalnost na prihodite, koja }e im pomogne da gi platat ovie

investicii vo brzina. Spored toa, edna vakva finansiska preraspredelba isto taka moè da doa|a od interesot na mre`nite operatori za “popravka” na piring-dogovorite za razmenata na podatoci. S$ do 2008 godina piringsistemot funcionira{e dobro, bidej}i kompaniite nametnuvaa soobra}aj na operatorskite mreì kolku {to be{e vozmo`no, {to proizleze od delot vo dogovorot spored koj moàt da ja koristat nivnata infrastruktura, za koja pla}aat mnogu mali sumi, me|usebe. Sepak, ovoj balans be{e nadminat od internet-soobra}ajot na videosodrìnite {to

Дали евrопsките опеrатоrи ќе го најдат sпаsот пrекu наплата на онлајн пrовајдеrите?

Feqton

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so n e s o g l e d i v i p o sledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

CENTRALATA ]E RABOTI U[TE 20 GODINI? a prviot reaktor mu bila odzemena dozvolata za rabota na odredeno vreme, po nesre}ata {to se slu~i vo vtoriot. I pokraj toa {to `itelite od trite okruzi koi se nao|aat okolu ovoj objekt glasale so tri naprema eden {to dovelo do “trajno zatvorawe” na prviot reaktor, toj povtorno da prodol`i so rabota vo 1985 godina. Za toa da se slu~i, korporacijata Xeneral Pablik Jutiliti , vo ~ija sopstvenost e nuklearnata centrala, ja formira{e korporacijata General Public Utilities Nuclear Corporation kako nova podru`nica koja denes rakovodi so nuklearnata centrala. Prethodno, centralata ja rakovode{e Metropoliten Edison Kompani eden od regionalnite partneri na Xeneral Pablik. Pred okolu dve godini, poto~no vo 2009 godina, Regulatornata nuklearna komisija na novite upravnici im odobri licenca so koja prviot reaktor ima pravo da raboti s$ do 2034 godina.

Centralata C r Tri r M Majl Ajlend po nesre}ata be{e privremeno p r r zatvo zatvorena. Za dekontaminacija od nisskoto nivo na radijacija, rad r kako i za eliminirawe na radioaktivnoto n radioaktivnot gorivo bea potro{eni 975 milioni dolari m vawa”, vawa a” bilo dodeno kon izve{tajot. izve{ Kako i da e, ekonomskiot impakt od ovaa najgolema amerikanska katastrofa vo ime na energijata, nimlaku ne be{e sporedliv so tro{ocite {to sledat po nuklearnite katastrofi. Normalno i centralata Tri Majl Ajlend po nesre}ata be{e privremeno zatvorena. Za dekontaminacija od niskoto nivo na radijacija, kako i za eliminirawe na radioaktivnoto gorivo bea potro{eni 975 milioni dolari. Kako {to kaàvme, drugiot reaktor vo Centralata prodolì so rabota. DALI E SÉ CRNO NA BELO? Spored nekolku studii napraveni po nesre}ata, isto taka se tvrdi deka oslobodenata radijacija nema vidlivi efekti kako pojava na rak kaj ìtelite pokraj nuklearnata centrala, iako ovie naodi podocna se demantirani od strana na drug tim istraùva~i. Pri analizata na posledicite od nesre}ata, istraùva~ite bile fokusirani na koli~inata na radijacija koja se oslobodila pri nesre}ata.

Prviot reaktor raboti i denes

Nuklearna nesre}a vo glavniot grad na Pensilvanija?!

40.000 galoni radioaktiven otpad be{e ispu{ten vo prirodata

Nesoodvetnata obuka na personalot klu~en faktor za katastrofata Spored American Nuclear Society, koi se slu`at so oficijalnite merki za zra~ewe, prose~nata doza radijacija oslobodena vo predelite {to se nao|aat vo radius od {esnaesetina kilometri od nuklearnata centrala iznesuvala 8 miliremi, a ne pove}e od 100 miliremi na sekoj kilometar poedine~no. Ova zra~ewe od 8 miliremi e ednakvo na zra~eweto {to go predizvikuva rendgenot za gradi, a 100 mili-

remi pretstavuva tretina od prose~noto nivo na radijacija koja ja primaat Amerikancite na godi{no nivo. Vrz baza na ovaa izmerena radijacija, spored odredeni nau~ni izjavi od toa vreme, ka`ani vo vrska so posledicite vrz zdravjeto predizvikano od izlevaweto na nuklearnata pra{ina imalo eden ili dva slu~aevi na smrt kaj bolni od rak vo radius od 16 km oddale~enost

Vode~kite evropski telekomunikaciski kompanii sakaat

da go “odano~at” Gugl i ostanatite onlajn-provajderi na sodr`ini preku redefinirawe na re`imot za upravuvawe so toa kako patuvaat podatocite po Internet

doa|aat od nekoi amerikanski servisi. Komesarot Kros u{te vo fevruari im prenese na izvr{nite direktori od golemite telekomunikaciski kompanii deka nivnite neadekvatni investiciski planovi sozdavaat seriozen rizik da ne se ispolni baraweto na EU za zgolemuvawe na brzinata. No, raka na srce, goleminata na investiciite neophodni za podobruvawe na evropskite telekomunikaciski mreì e ogromna. Minatata godina konsultantskata firma Mekkinzi presmeta deka izgradbata na superbrzi fiksni linii vo {irokopojasnata mreà so fiberopti~ki kabli bi moèla da ~ini 300 milijardi funti, odnosno 266 milijardi dolari. Firmata

predupreduva deka ova bi moèlo da bide teòk finansiski tovar za kompaniite. No, evropskite vode~ki fiksni i mobilni operatori se podgotveni da gi zgolemat nivnite infrastrukturni tro{oci. Sepak, insistiraat deka za vozvrat }e mora da im bide ovozmoèno da obezbedat novi izvori za prihod. So mnogu kontroverzen ~ekor tie sakaat da po~nat da im naplatuvaat na onlajn-provajderite, od koi del po~nuvaat preplavuvawe so protok na videosoobra}aj na nivnite mreì. Ova zna~i deka evropskite operatori delumno odgovaraat na pra{aweto {to im go nametnuva EU preku podgotvitelni planovi za naplata na onlajn-provajderite za visokokvalitetno dostavuvawe

na nivnite videomaterijali pred korisnicite. Ovaa ideja e sporna, bidej}i poddrùva~ite na neutralnosta vo Internetot (ideja spored koja seta sodrìna na Internet treba da se tretira ednakvo) obvinuvaat deka naplatata na provajderite }e kreira dvoetapen Internet. Se pretpostavuva deka planovite na operatorite }e go odràt osnovniot, “najefikaseniot” Internet, no isto taka }e postoi i “bezgri`nost” za toa koj provajder na sodrìna moè da plati za da obezbedi prioritetno dostavuvawe na svojot materijal pred korisnicite. Problem za operatorite e toa {to dodeka nekoi provajderi na sodrìni moèbi }e se sloàt da platat za prioritetno dostavuvawe

od reaktorot. Brojot na zaboleni vo podale~nite kraevi od nuklearnata centrala nikoga{ ne bil proveren. Golem broj studii ne uspeale da utvrdat deka nesre}ata bila kobna po zdravjeto na lu|eto. Vo ramkite na proektot za radijacija i zdravje imalo navedeni presmetki napraveni od strana na Xozef Mangano, koj e avtor na 19 novinarski medicinski trudovi i edna kniga naslovena “Radi-

na nivnite materijali, no Gugl, vokalniot eksponat za neutralnost na Internetot, te{ko deka }e bide me|u niv. Erik [mit, pretsedatelot na Gugl, minatata godina pra{a zo{to mre`nite operatori treba da mu napla}aat na nekogo drug osven na nivnite prodavnici i biznis-klienti. Taka, nekoi od mre`nite operatori, osobeno Telekom Francija i Telefonika, isto taka javno pobaraa poinakvi reformi, koi bi moèle da im ovozmoàt da obezbedat zna~ajni pla}awa od site provajderi na sodrìna, vklu~itelno i Gugl. Za po~etok, telekomunikaciskite kompanii baraat vnimatelna analiza na piring-sistemot, koj rakovodi so toa kako rotiraat podatocite niz Internetot. Od ra|aweto na komercijalniot Internet vo sredinata na 90-tite godini golemite mre`ni operatori vlegoa vo dogovori za piring koi preciziraat kako moàt da

jacija od ponizok stepen i imunolo{ki bolesti”, koja svedo~i za smrt kaj golem broj deca od oblastite pokraj reaktorot, dve godini po nesre}ata. Anegdotskite dokazi, isto taka, davaat slika za efektite vrz ìvotinskiot svet vo regionot. Na primer, spored eden antinuklearen aktivist, Harvi Vaserman, izlevaweto bilo pri~ina za “golemiot broj smrtni slu~ai i bolesti kaj divite i doma{nite ìvotni”, vklu~uvaj}i go nagloto opa|awe na natalitetot kaj kowite i kravite od regionot, {to soodvetstvuva na statistikata od Zemjodelskiot oddel vo Pensilvanija, iako ottamu ististaknuvaat deka nema toa nema nikakva vrska so Tri Majl Ajlend. INTERESNI KOINCIDENCII Interesno e da se spomene gledi{teto koe go poddrùva i renomiraniot “Wujork tajms”,

si gi prenesuvaat podatocite me|usebe vo zaemnata vrska. Sistemot funkcionira{e dobro bidej}i operatorite mo`at da pratat i dobijat sli~na koli~ina soobra}aj, zavisno od odnesuvaweto na nivnite klienti. Kako rezultat, operatorite razmenija malku ili voop{to ne razmenija pari me|usebe. No, evropskite telekomunikaciski kompanii denes obvinuvaat deka piringsistemot propa|a, bidej}i toa {to soobra}ajot na podatoci “visi na konec” dopolnitelno gi optovaruva nivnite mre`i. Tie velat deka nivnata infrastruktura e preplavena od soobra}ajot na Jutjub, koj doa|a direktno od Gugl ili od mre`nite operatori koi gi nosat “amerikanskite” videomaterijali niz Internet. Izvr{nite direktori na Doj~e telekom, Telekom Francija, Telekom Italija, Telefonika i Vodafon prvo go pokrenaa slu~ajot za naplata na piring-sistemot, ispra}aj}i personalno pismo do komesarot

koj e mnogu vlijatelen duri i vrz globalnoto mislewe. Reakcijata na javnosta, spored vesnikot koj go natera i Medvedev da go promeni na~inot na smetawe na vremeto, najverojatno bila pod vlijanie na filmot “Sindromot Kina”. Imeno, nesre} ata vo Tri Majls Ajlend se slu~ila 12 dena po premierata na ovoj film vo koj glumi Xejn Fonda. Vo filmot se slu~uva kriza od golemi razmeri vo edna nuklearna centrala dodeka Fonda i nejziniot kamerman (Majkl Daglas) se vo nuklearnata centrala. Ovoj film ja pokrenal svesta kaj javnosta vo vrska so toa kolku e nebezbedna edna nuklearna centrala. Kako koincidencija, ima scena vo koja likot koj go igra Fonda zboruva so ekspert za nuklearna bezbednost, spored kogo, fuzijata moè da predizvika “uni{tuvawe na teritorija so golemina na Pensilvanija”. Isto taka, fiktivnata nesre}a koja vo filmot za vlakno se izbegnuva, se slu~uva poradi pogre{na presmetka na koli~inata voda vo jadroto. No, i izjavite na slu`benicite za vreme na po~etnite fazi na nesre}ata bile zbunuva~ki. Toa pridonese brojni “antinuklearni aktivnosti” za bezbednost prezemeni od aktivistite i javnosta. Na kraj, toa rezultira{e so novi odredbi za nuklearnata industrija. Iako se tvrdi deka katastrofata vo koja be{e uni{ten nuklearniot reaktor vo centralata Tri Majl Ajlend ne predizvika {teta po ìvotot na naselenieto, sepak, traumata koja ja doìvuva{e amerikanskata javnost rezultira{e so otkaùvawe na izgradbata na ve}e nara~ani 120 novi reaktori, a u{te dolgo vreme vo SAD ne moè{e da se kompletira nova nuklearna centrala. (Vo sledniot broj na “Kapital” }e ~itate za izlevaweto na nafta vo Meksikanskiot Zaliv, koe Briti{ petrol ja napravi edna od najgolemite zlostornici protiv ìvotnata sredina vo istorijata).

Kros minatiot oktomvri. Telekom Francija i Telefonika sega baraat novi dogovori za piring me|u niv samite i onlajn-provajderite na sodrìni, koi }e ovozmoàt mre`nite operatori da gi odano~at naplatite bazirani na toa kolkav soobra}aj na podatoci patuva preku nivnata infrastruktura. Spored ova scenario, Gugl }e bide primoran da im dade ogromni pari na operatorite. “Na{ite momentalni dogovori za piring ve}e ne se validni. Ako Internetot prodolì odr`livo da se razviva, nie mora da pottikneme naplata povrzana so koli~estvoto soobra}aj koj minuva niz na{ite mreì”, veli Elie @erard, glavniot strateg na Telekom Francija. “Ako dogovorite za piring se promenat, {to zna~i da se promenat onlajn-provajderite na sodrìni, nie }e mora da naplatime za soobra}ajot”, potvrduva i pretsedatelot na Telefonika.

FunBusiness

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

DUKE BOJAXIEV MUZI^AR

Makedonskiot muzi~ar Duke Bojaxiev, koj predizvika ovacii kaj publikata na negoviot koncert na edna od najpresti`nite sali Karnegi hol vo Wujork (kade {to i ìvee), e umetnik za kogo nema granici. Negovata muzika ne moè strogo da se definira kako muzika od 21 vek ili minatoto, a uspehot vo “Golemoto jabolko” se dolì na qubovta kon umetnosta i neumornaта rabota...

KOGA SE RABOTI SO QUBOV, NA USPEHOT MU NEMA GRANICI SILVANA JOVANOVSKA jjovanovska@kapital.com.mk k @k it l k

to zna~i za Vas nastapot na Karnegi hol, koja e edna od najpresti`nite sceni na svetot? Zna~i mnogu ne{ta. Od ostvareni sni{ta, do novi po~etoci vo izvedbata na mojata akusti~na i filmska rabota. Mnogu dolgo vreme, godina ipol, go podgotvuvav ovoj nastap, no toj voedno e i sublimat na seta moja dosega{na rabota na ova pole i donese presek na mnogute godini sozdavawe. Karnegi hol e scena koja mnogu umetnici i poznati muzi~ari ja posakuvaat, no ne site ja dobivaat taa privilegija da nastapat. Kako vie uspeavte vo toa? Kako se stignuva do ovaa scena? Ovde vo Wujork ima edna stara pogovorka, poznata me|u umetnicite, koja dava odgovor na pra{aweto “kako se stignuva do Karnegi hol?”. Toa e “rabota, rabota i rabota”. Jas gi priloìv mojot koncept i mojata biografija, koi bea prifateni od Karnegi institucijata. Zna~i, neophoden e minat trud {to ve}e e pokaàn i dokaàn. ûvstvuvavte li moèbi na nekoj na~in obvrska da go napravite koncertot u{te podobar, znaej}i deka pred Vas edinstveniot Makedonec koj nastapil vo Karnegi hol bil Simon Trp~eski?

[

Karnegi hol se sostoi od 3 sali. Simon e prv makedonski pijanist koj nastapil vo golemata sala na Karnegi hol (Stern auditoriumot). Vo pomalite sali prethodno imaat nastapeno pijanistkite Ilinka Manova i Ivana Ristova. Ova se klasi~ni pijanisti koi izveduvaat postoe~ki klasi~ni dela. Mojot nastap e prv nastap vo Karnegi hol so makedonska avtorska muzika, zna~i izvedba na avtorski dela od makedonski kompozitor. Toa go napravi nastanot poseben. Va{iot ìvoten pat e vistinska prikazna za uspeh. Ste diplomirale na presti`ni univerziteti, a sega ìveete vo Wujork kade {to rabotite na svetski proekti. Toa se dostignuvawa koi za na{i uslovi zvu~at neverojatno. Mislite li deka vo pra{awe bila moèbi sre}ata ili, pak, èlbata za uspeh? Mislam deka vo pra{awe bile pove}e faktori, eden e ogromnata èlba i ambicijata za ostvaruvawe na sonot da ìveam od toa {to najmnogu go sakam. Iako diplomirav medicina kaj nas, sepak sfativ deka strasta vo ìvotot e glaven pridviùva~ kon visoki celi kon koi otsekoga{ se stremev, a mojata strast be{e tokmu muzikata. Golem udel ima{e mojata qubopitnost kon ìvotot i svetot, kon istraùvaweto novi kulturi, tradicii i su{tinata na samiot ìvot: zo{to sme tuka, zo{to postoime i zo{to sme tamu kade {to sme. I na krajot e pra{aweto, kade e limitot

na na{ata realnost? Sfativ deka vistinski limit nema. Granicata si ja postavuvame samite zagraduvaj}i se vo nekoja kategorija koja ni e nametnata od op{testvoto i socijalnite koncepti vo koi ìveeme. Limitot se na{ite stravovi: od neuspeh, od toa {to mislat drugite za nas, od neizvesnosta i od mnogu drugi ne{ta. Celiot ìvot na nekoj filozofski na~in se sveduva na borba me|u stravot i qubovta. Ako pobedi stravot, ostanuvame zatvoreni vo eden mal krug so nevidlivi re{etki koi ve~no }e n$ frustriraat. No, ako pobedi qubovta, vleguvame vo edna dimenzija bez granici i bez limit. Taa e dimenzijata vo koja se po~nuva so soni{ta i neumorno se raboti na nivno ostvaruvawe, bez da se zapra{ame dali e vozmo`no ili ne. Se raboti za priod poln so qubov kon celta i kon s$ {to stoi na nejziniot pat, pritoa neumorno odej}i do vrvot. Va{iot muzi~i stil ne moè strogo da se definira kako elektronski, bidej}i vo nego ima vlijanija, ne samo od modernite muzi~ki stilovi kako hip hop, pop i drugi, tuku i tradicionalna, etno muzika. Od kade ja dobivate inspiracijata za sozdavawe vakva muzika? Mojot muzi~ki stil ne moè da se definira kako edno ne{to, najmalku kako elektronska muzika. Rabotam razli~ni proekti i komponiram zavisno od proektot i inspiracijata, od najelektronska, do najakusti~na klasi~na

muzika i kombinacija od dvete. “Kompozitor vo 21-ot vek” ima mnogu poinakvo zna~ewe od “kompozitor vo minatoto”. Tehnologijata e najnormalno sekojdnevie od na{ite ìvoti i avtomatski so toa stanuva del od alatkite koi eden moderen kompozitor gi koristi vo svojata kreativnost. Sekako deka boite na orkestarskite instrumenti imaat {irok dijapazon, no ne se bezgrani~ni, za razlika od imaginacijata. Toga{ vo igra vleguva elektronskiot zvuk, koj moè ne samo da odi frekvenciski neograni~eno do limitite {to moè ~ove~koto uvo da primi, tuku moè i da posluì za zvu~na manipulacija na postoe~kite akusti~ni zvuci. Toa na modernata muzi~ka ekspresija i dava neograni~en izraz i pove}e prostor za avtenti~nost vo muzi~kiot izraz. @iveete vo Wujork ve}e desetina godini. Vo Makedonija svesni sme za sostojbata na umetnicite i nivnata borba za opstanok. Kakov e ìvotot tamu? Se cenat li pove} e umetnicite? Moè li da se ìvee eden pristoen ìvot? Sostojbata na umetnicite, za àl, nasekade niz svetot e gore-dolu ista. I tuka, kako i kaj nas, pove}eto umetnici edvaj preìvuvaat. Ovde e i mnogu posurovo so ogled na enormnata konkurentnost {to ja nudi gradov. Toa go sfativ na po~etokot i vedna{ koga se vseliv vo Wujork po~nav da baram rabota vo TV i advertajzing industrijata. Sakav da si dozvolam pristoen ìvot dodeka ja

SPORTSKO-MODNA SORABOTKA NA DOLCE & GABBANA I ^ELZI

DOLCE & GABBANA ]E VNESUVA STIL VO ^ELZI

Dvata golemi giganti vo modnata i sportskata industrija re{ija da ja pokaàt svojata mo} i gi zdruìja silite, potpi{uvaj}i trigodi{en dogovor za sorabotka. Strategijata za u{te pogolema promocija na brendovite preku me|usebno reklamirawe, spored ekspertite, e mnogu pameten poteg i mo`nost za zarabotka na u{te pove}e pari IVA BALÊVA

odnata ku}a Dol~e i Gabana (Dolce & Gabbana) }e ja dizajnira formalnata obleka na fudbalerite na angliskiot klub ^elzi. Stanuva zbor za ma{ki kostumi na koi }e stoi potpisot na ovoj svetski brend. Dol~e i Gabana potpi{aa trigodi{en dogovor za sorabotka so fudbalskiot klub ^elzi. Koristej}i go za{titniot znak na klubot i nivnata boja, sinata, dizajnerite od Dol~e

i Gabana kreirale dva razli~ni izgledi, odnosno dve kombinacii na ma{ki kostumi za igra~ite na klubot êlzi. Prviot izgled se sostoi od tri dela, tri par~iwa od kostumot, na koi e izvezeno logoto na klubot. Vtoriot izgled, pak, e pove}e keùal varijanta i se sostoi od farmerki kombinirani so ko{ula i crni patiki. Dvata izgledi se kompletirani so crni volneni palta. Trenerot na êlzi, Karlo An~eloti, i ostanatite od klubot,isto taka }e bidat oble~eni vo obleka potpi{ana od Dol~e i Gabana, koja }e se sostoi od jakni, sini

ko{uli, volneni xemperi i visoki potpetici za pretstavni~kite na pone`niot pol. No, koga se raboti za brend od vakov tip koga rabotat mislat na s$, pa taka go ostavija svojot pe~at sekade, duri i direktorskata prostorija na klubot e celosno vo znakot na Dol~e i Gabana, opremena so mebel vo sina boja, dabovi podovi i srebreni elementi. Ova ne e prv pat dizajnerskiot tim na Dol~e i Gabana da raboti so nekoj glamurozen svetski fudbalski gigant. Minatata godina imiwata od ovoj brend kreiraa ke`ual

varijanti na nadvore{en izgled za fudbalerite na italijanskiot fudbalski tim Milan, za letnata sezona. Ovoj dizajnerski tim isto taka ja kreira{e oblekata za Italijanskata nacionalna fudbalska reprezentacija na poslednite dva svetski kupa. Nekolku igra~i od tamu bea vklu~eni vo kampawata za dolna obleka na Dol~e i Gabana, popoznata vo javnosta kako “Kal~o kampawa na Dol~e i Gabana za dolna obleka”. Po~esno mesto za u~estvo vo ovaa kampawa imaa fudbalskite imiwa kako Antonio di Natale, Vin~enco Jakinta, Klaudio Markisio,

FunBusiness

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

razvivam mojata artisti~ka kariera, voedno rabotejki vo istoto pole, muzikata. No, neizvesnosta vo ìvotot na umetnikot e ~esto i golem stimul i inspiracija za rabota. Koga sme vo kompletna zona na komfor mislam deka i kreativnosta se namaluva na nekoj na~in, taka {to malata neizvesnost i neudobnost moè da imaat stimulativno vlijanie vrz kreativnosta. Kaj poznatite svetski imiwa ~esto gledame deka vrvot vo kreativnosta go imaat na po~etokot od karierata, a kako stanuvaat poetablirani toa se namaluva... Ima nekoja vrska me|u ovie dve ne{ta: ili egoto stanuva presilno i ja ubiva kreativnosta, ili zonata na pregolem komfor go razgaluva i omeknuva artistot, pa toj go gubi svojot kreativen stimul. êstopati vo pra{awe se i dvete ne{ta. Se soglasuvate li deka kaj nas vaì nepi{anoto pravilo da se stane poznat i uspe{en nadvor, za da n$ cenat doma. Mislite li deka }e go postignevte ovoj uspeh ako ostanevte vo Makedonija? Ne mislam deka }e imav mo`nost da go ostvaram ova sedej}i kaj nas i toa od pove}e pri~ini. Ednata e deka vo vremeto koga dojdov Internetot be{e vo rana faza na razvoj i kontaktite so svetot bea na sosema drugo nivo od dene{novo. Vo Wujork ne moè da se gradi kariera ìveej}i kaj nas ili kade bilo osven tuka, a gradeweto kariera vo Wujork, avtomatski zna~i gradewe svetska kariera. S$ u{te vaì praviloto: ako moè{ da se realizira{ tuka, si se realiziral nasekade vo svetot. Kako dojdovte do sorabotkata za sozdavawe filmska muzika, ne samo za Holivud, tuku i za evropski televizii, filmovi i reklami? Filmskata muzika i rabota mi be{e prvi~niot son i glavniot pridviùva~ vo muzi~kite vodi. No, do rabota na film ne se stignuva taka lesno. Potrebno e mnogu iskustvo za eden avtor da stane kompozitor na filmska muzika. Po~nav so muzika za TV advertajzing i TV serii za amerikanskiot pazar, pa potoa seto toa evoluira{e kon rabota na internacionalniot pazar i filmskiot market. Ako yirnete i vo biografiite na pove} emina filmski kompozitori, tie vo serioznite vodi vleguvaat na pozreli godini. Filmskata rabota bara mnogu zrelost i iskustvo vo raboteweto muzika za slika, koe potpolno se razlikuva od komponiraweto muzika bez

vizuelen medium. [to zna~i za vas toa {to va{ata muzika e del od poznatite televiziski serii na Marta Sjuart, reklamite na vrvnite svetski brendovi kako Peò, Loreal, Lankom, Mercedes, Krajsler, kako i ekskluzivnite multimedija prezentacii na Vera Vong i Veniti Fer? Seto toa e del od mojata muzi~ka evolucija vo “Golemoto jabolko” i profesionalniot ìvot kako muzi~ki kompozitor i producent. Pogolemiot broj vakvi proekti go zgolemuva mojot kredibilitet na toa pole i otvora mo`nosti za novi nara~ki i pogolemi proekti. Filmskata rabota i samostojnite produkcii se mojot vistinski umetni~ki izraz kon koj se fokusiram, no ednoto bez drugoto ne moè. Niz site ovie proekti {to gi spomenavte i jas samiot muzi~ki mnogu evoluirav i seto toa mi pomogna da bidam toj {to sum i kade {to sum denes. Dosega imate sedum solo proekti. Posledniot go rabotevte sedum godini, a gosti Vi se mnogu zna~ajni imiwa ne samo od wujor{kata, tuku i od makedonskata scena. Koi se va{ite sledni planovi? Dali rabotite na nekoi novi proekti, albumi, sorabotki? Moite sledni planovi se pove}e fokusirani kon ìvite nastapi, kako so orkestarska, taka i so elektroakusti~na muzika. Voedno, takvi }e bidat i moite idni albumski izdanija. Sledniot akusti~en album sakam da go snimam so golem orkestar, na ~ii orkestracii ve}e rabotam (del od niv bea izvedeni vo Karnegi hol vo pomal orkestarski sostav). So sekoe novo izdanie se pojavuvaat i novi sorabotki. Na koncertot vo Karnegi hol, za prvpat rabotev so na{iot virtuozen klarinetist od Wujork i diplomec na Xulijard, Vasko Dukovski i so ~lenovite na stringkvartetot Ataka. Otkrivaweto novi talenti i inspirativni sorabotnici e sekoga{ predizvik za mene. Makedonija se gordee{e so va{iot uspeh na Karnegi hol. ]e ima li prilika na{ata publika da vidi so {to ja osvoivte wujor{kata publika? Mo`nosta da go pretstavam materijalot pred na{ata publika }e bide posebna vozbuda i zadovolstvo za mene. Sekako, vo plan e da se slu~i podocna vo tekot na godinava, no vo momentov ne znam ni{to precizno. [tom }e doznaam, }e doznaete site. K O M E R C I J A L E N

LA FURA DELS BAUS, prepoznatlivi po svojot urban teatarski nastap

NA OTVORAWETO NA OHRIDSKO LETO

SVETSKA PREMIERA NA “TRILOGIJA ROMANA”

Oficijalniot po~etok na festivalot Ohridsko leto }e go ozna~i “Trilogija Romana” na 12. juli, vo izvedba na Makedonskata filharmonija, a vo produkcija na {panskata kompanija La Fura dels Baus go grade{e ovoj bastion na umetnosta”, izjavi Gordana Josifova-Nedelkovska, selektor na muzi~kata programa na festivalot. Umetni~kiot direktor na kompanijata La fura dels baus, Karlus Padrisa, go iska`a zadovolstvoto {to za prv pat }e nastapuva na manifestacija so tolku dolga tradicija, dodavaj}i deka petdecenisko uspe{no postoewe na eden festival e retkost vo svetot. Teatarskata grupa La Fura deus Baus, {to na katalonski zna~i “gadinki od kanalizacijata”, e formirana vo 1979 godina vo Barselona. Prepoznatliva e po svojot urban teatarski nastap, so upotreba na nesekojdnevni postavki i razbivawe na granicite {to gi odvojuvaat publikata i akterite. Dosega imale nastapi vo mnogu zemji, kako Brazil, Kolumbija, Avstralija, Kina, Rusija, Italija, Holandija, [panija i drugi.

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

o izvedbata na simfoniskata poema “Trilogija Romana” na Otorino Respigi, vo izvedba na Makedonskata filharmonija, a vo produkcija na {panskata kompanija La Fura dels Baus, na 12. juli oficijalno }e se otvori 51-voto izdanie na Festivalot Ohridsko leto. Toa {to e od osobena va`nost e {to izvedbata e del od svetskata premiera na ova delo, koe pokraj vo Ohrid, }e se izvede vo Valensija na 17. juni i na 2. juli vo Rim. “Na pragot na {estata decenija od postoeweto na festivalot Ohridsko leto sakam da ka`am deka e golema ~est da se bide del od timot koj vo minatiot polovina vek so golem entuzijazam i vnimatelno

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

DOLÊ i GABANA }e dizajnira za êlzi Frederiko Marketi i Domeniko Kri{ito. Fotografiite za ovaa reklamna kampawa bea napraveni vo prostoriite za tu{irawe vo fudbalskite soblekuvalni i istite bea umetni~ko delo na me|unarodno poznatiot moden fotograf Mariano Vivanko. Kolekcijata, koja sodrì dolna obleka i obleka za trenirawe, vklu~uva trenerki, jakni, eleci, polo maici, {orcevi, bluzi so kratki rakavi i pantaloni. Celata kolekcija na obleka go nosi dizajnerskiot potpis na brendot Dol~e i Gabana i e kreirana vo znakot na sinata i belata boja, otslikano e nacionalnoto zname, kako i zborovite “kal~o” (Calcio) i “Italija”.

O G L A S

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Gradski Trgovski Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imotot na A.D. Gradski Trgovski Centar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e0297caa-24b3-4ad3-bfa0-455213a8a1d1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gevgelija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Betonirawe na ulici i trotoari vo op{tina Gevgelija (pomali ulici i kraci, trotoari i pe{a~ki pateki) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f2445e24-37c2-4a5e-89d0e303f9529ba6&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Komunikaciski ve{tini 29.04.2011 ESP Merchandising 29.04 - 30.04.11 Triple S Learning

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska Klinika za klini~ka biohemija-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reagensi, kontroli i potro{en materijal ekvivalentni na imunolo{ki analizator Immulite Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=907924ef-a23c-49e4-90da-76065db97d7e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Vrap~i{te PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Ramkovna spogodba za izrabotka na urbanisti~ki planovi za potrebite na Op{tina Vrap~i{te Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2d5ee2eb-e747-446e-8f8f-33e93e19821e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Operativen sistem Windows 7 Professional x64 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d8d8711c-a3ea-4e37-9fc2e49c689187ef&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Republika Makedonija, Univerzitet Sv. Kliment Ohridski - Bitola, Ekonomski fakultet - Prilep PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguritelni uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=33e5ed6b-82f7-4bf1-8a75ff85491a8c55&Level=2

Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 01.05.2011 Clear View

Umetnost na di{ewe 06.05 - 09.05.11 Umetnost na `iveewe Makedonija

Krizen menaxment 07.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Obuka za aplikacija na EU fondovi 10.05 - 11.05.11 Clear View

Angliski jazik za menaxirawe EU proekti 03.05 - 03.06.11 Consulting Macedonia

Biznis delovno pregovarawe 06.05 - 07.05.11 Detra Centar

Re{avawe problemi i odlu~uvawe 07.05.2011 ESP

Organizaciska kultura 12.05 - 13.05.11 Clear View

Proekt menaxment strategii 13.05.2011 Kosmo Inovativen Centar Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Menaxment / EU

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Medicina / Marketing

KAPITAL / 28.04.2011 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.04.2011 VIP OPERATOR objavuva oglas za MENAXER ZA PRODUKT MARKETING – SEGMENT ZA DELOVNI KORISNICI. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomski fakultet – smer marketing ili diploma od tehni~kite fakulteti – IT, - Najmalku 3 godini rabotno iskustvo vo produkt marketing ili proekten menaxment, po mo`nost vo telekomunikaciskata ili IT industrijata, - Napredno poznavawe na Excel, - Odli~no poznavawe na deloven angliski, Ako imate hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabotite vo oblastite navedeni pogore, ispratete motivaciono pismo i kusa biografija na angliski jazik so naznaka: Produkt menaxer- delovni korisnici na slednata adresa: Vip Operator dooel Skopje, ul. Vasil Axilarski, bb, 8 kat, 1000 Skopje, e-mail: HR@vipoperator.mk. Rok za dostavuvawe na aplikacii e 30.04.2011 godina EKONOMIST Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.04.2011 ArcelorMittal Skopje (CRM) AD Skopje is seeking for INDUSTRIAL CONTROLLER. Requirements: University degree in Economics, - Preferably- Financial management or Accounting and Audit department, - Fluent in English, - Communication and Organizational skills, - At least 1 year working experience is required, - Ideal candidate should be a student at any professional qualification body, - Pre- knowledge of SAP will be considered as advantage. ArcelorMittal is providing professional working environment. Please send motivational letter and your CV (with recent photograph) in English to HR.Skopje@arcelormittal.com. Please refer to the job position you are applying to in the subject of the mail. Closing date for applications: 30th April 2011. www.arcelormittal.com. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 23.04.2011 godina.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

27 Izbor na aktuelni oglasi MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 21.04.2011 IDEA PLUS KOMUNIKEJ[NS, DOO SKOPJE objavuva oglas za slednive rabotni pozicii: 1. IZVR[EN DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 2. DIREKTOR ZA RAZVOJ NA NOVI BIZNISI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 3. DIREKTOR NA SEKTOR ZA KLIENTI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 4. ART DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 5. RAKOVODITEL NA SMETKOVODSTVO na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 6. IT MENAXER na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, Va{ata profesionalna biografija, pismo za motivacija i li~na fotografija so naznaka i naslov za koja pozicija se aplicira, ispratete ja na e-mail: office@ideaplus.com. mk. Oglasot trae do 09 Maj 2011 godina. ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.04.2011 AD „ZUAS” Skopje raspi{uva oglas za vrabotuvawe na: 1. Eden diplomiran Arhitekt na rabotno mesto Proektant planer so Ovlastuvawe za izrabotka na urbanisti~ki planovi po mo`nost ovlastuvawe za proektirawe na gradbi od arhitektura i ovlastuvawe za revizija na proektna dokumentacija od arhitekturata. 2. Eden diplomiran Gradeèn inènerHidro nasoka so Ovlastuvawe za proektirawe na gradbi od grade`ni{tvoto, ovlastuvawe za revizija na proektna dokumentacija za grade`ni{tvo. Za prednost }e se smeta poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija. Pokraj prijavite, kandidatite treba da priloàt dokaz za zavr{eno obrazovanie. Oglasot trae 15 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so kompletnata dokumentacija da se dostavat do AD „Zuas” – Skopje, bul. Partizanski Odredi, 89.

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

AVTOMOBILIZAM

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

JUNI ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111 TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI