279-03.05.2011 by Kapital Media Group

AL-KAEDA KAPITULIRA[E, SAD TRIUMFIRA[E!

PAZAROT NA KAPITAL NE E ATRAKTIVEN ZA DR@AVATA

УБИЕN TERORISTOT BROJ EDEN OSAMA BIN LADEN

JAVNITE PRETPRIJATIJA NE SAKAAT DA IZLEZAT NA BERZATA STRANA 11

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 18

vtornik. 3 maj. 2011

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

U[TE DEVET GODINI ZALO@NICI NA DOGOVOROT

TAJNA E DALI OKTA UVEZUVA EVTINA RUSKA ILI SKAPA “BRENT” NAFTA NITU OKTA, NITU DR@AVATA OTKRIVA KAKVA SUROVA NAFTA UVEZUVA SKOPSKATA RAFINERIJA. VO FORMULATA ZA PRESMETKA NA CENATA NA BENZINITE SE ZEMA CENATA NA NAJKVALITETNATA NAFTA “BRENT”, A POZNAVA^ITE TVRDAT DEKA OKTA UVEZUVA EVTINA RUSKA NAFTA

STRANA 4

NA ZATVORAWE, PETOK ,29.04.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,27% 0,17% 0 0,30% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 441,57 1,47

NAFTA BRENT EURORIBOR

125,46 12 2,13%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.04) 2.547

MBI 10

2.545 2.543 2.541 2.539 2.537 2.535 2.533 2.531 2.529 2.527 21.4

23.4

25.4

27.4

MO@E LI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA ZA ^ELIK DA JA IZVADI OD KRIZA EKONOMIJATA?

^ELIKOT GO NOSI IZVOZOT, NO NE MO@E DA GO SPASI BDP!

Padot na avtoritarnite re`imi gi ostavi liderite so prazni xebovi?! STRANA 12-13

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

1,400.00

STRANA 9

STRANA 10

IZVOZ NA @ELEZO I ^ELIK

29.4

Proizvoditelite i uvoznicite ne se osuduvaat da go poskapat mebelot

Mr.Bricolage }e M goo otvori prviot market vo ma a Makedonija Makedonija

1,268.511,296.46

1,200.00

PE^ATNICA NA PARI

1,000.00 800.00

777.81

STRANA 14

668.61

600.00

535.24

534.03

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

405.36

400.00 289.38

200.00

195.74 156.14

250.97

0.00 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

(VREDNOSTITE SE VO MILIONI DOLARI)

2007

2008

2009

2010

STRANA 2-3

POTREBNI SE MLADI LIDERI! STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 03 MAJ 2011

POTREBNI SE MLADI LIDERI!

Stanuva li svetot podobro mesto za ìveewe? ûvstvuvate li deka vie i va{eto semejstvo ìveete polo{o otkolku va{ite roditeli? Se borite li so stravot od neizvesnosta vo kakov svet }e porasnat i vo kakvi lu|e }e izrasnat va{ite deca? Vi se ~ini li deka svetot stanuva mesto vo koe s$ pove}e vladeat i dominiraat negativnite sili, koi kako vo holivudskite filmovi ne uspevaat da bidat nadvladeani od dobroto? Ne, ovie dilemi i stravovi gi nemame samo nie Makedocite, koi ~estopati sakame da kaème deka predolgata tranzicija, siroma{tijata, blokadite, vizniot reìm, sosedite... ni se glavnite problemi poradi koi “glava ne moème da digneme”. Naprotiv. Stravovite i neizvesnosta od idninata se premnogu prisutni vo celiot svet. Razli~en e pristapot i aktivnostite koi se pravat za podobra idnina. Mladi globalni lideri (Young Global Leaders) e dru{tvo od 750 mladi lu|e od 80 razli~ni zemji vo svetot, me|u koi ima pretpriema~i, konsultanti, menaxeri, aktivisti, politi~ari, umetnici i mnogu drugi. Toa {to gi spojuva site niv e zaedni~kata strast - preku rabotata {to ja rabotat, preku kontaktite i vlijanieto {to go imaat da deluvaat za svetot da stane podobro mesto. Mreàta na Mladi globalni lideri ne e tajno dru{tvo so neidentifikuvani ~lenovi,

organizacija i celi. No, toa ne zna~i deka sekoj moè da bide ~len. Koga stanuva zbor za predizvicite so koi se soo~uva i }e se soo~uva ~ove{tvoto vo idninata se bara isklu~itelno nivo na ekspertiza i posvetenost. ^lenovite na ovaa zna~ajna organizacija, koja dobiva s$ pogolema i s$ pomasovna poddr{ka od vlijatelni grupi i poedinci {irum svetot, se zanimavaat so pra{awa kako {to se globalnoto zatoluvawe, klimatskite promeni, raste~kata siroma{tija, ograni~enite resursi i site sli~ni pra{awa od koi prizleguva masovnata anksioznost koja go zafa}a svetot. Ne samo {to se zanimavaat so ovie dilemi, u{te pova`no novite mladi lideri so site svoi sili i resursi pokrenuvaat konkretni inicijativi i proekti. Prikaznata za misijata i vizijata na mladite globali lideri e navistina impresivna. I optimisti~ka. Zatoa {to ovie mladi lu|e so svojata energija i posvetenost i poddr{ka {to ja dobivaat navistina otvoraat nade` deka podobro utre e mo`no! A kade se mladite lideri i vizioneri vo Makedonija? Pra{awevo si go postavuvaat mnogumina, posebno {to premnogu ~esto konstatirame deka vo ovie 20 godini nezavisna Makedonija na scena se edni isti politi~ari, edni isti biznismeni, istite kreatori na javnoto mislewe. Se pra{uvam, zarem e mo`no vo edna Makedonija, koja moè da se pofali so navistina impresivna lista so nau~nici, umetnici, lekari, da ne moè da prkne edna nova

VERICA JORDANOVA

jjordanova@kapital.com.mk jor danova dan ova@ka ova @ pit @ka p al al.com al. com.mk mk

mlada fidanka, olicetvorena preku likot na tie Mladi lideri? Za `al, za~maenata atmosfera koja vladee vo Makedonija, kade {to “na cena” se napredok vo kariera po partiski klu~, devizata “podobro }uti otkolku da dobie{ etiketa” i meinstrimot deka ako premnogu zboruva{ za nekoi povisoki celi - ne{to ti fali - n$ dovedoa do ova derexe na koe sme. Se pra{uvam do koga vo Makedonija }e vladeat vakvite “vrednosti”, koi od den vo den dopolnitilno go unazaduvaat op{testvoto, gi degradiraat znaewata i {irat edna takva depresija i apatija poradi koja potencijalnite mladi lideri so znaewe, vizija i eti~ki vrednosti imaat edna i edinstvena cel – da fatat magla,{to podaleku od besperspektivnata Makedonija. Bez nikakva namera za {irewe pesimisti~ko raspolo`enie, istaknuvaj}i go primerot na Mladite globalni lideri, sakame da dademe primer i ideja za vakvi inicijativi i vo Makedonija. Mladi lideri i toa kako ni se potrebni!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

948

ljadi evra e profitor na Makpetrol vo prviot kvartal od godinava. Lani, pak, prviot kvartal I ovaa naftena kompanija go zavr{ila so zaguba od 3,5 milioni evra. Vo prvoto trimese~je Makpetrol inkasiral 101 milion evra od proda`ba, od koi 98 milioni na doma{en pazar i tri milioni na stranski pazar. Ostvareniot profit od Makpetrol go objasnuvaat so zgolemuvaweto na koli~inskiot promet na nafteni derivati i priroden gas za 13 indeksni poeni, so zna~ajnoto zgolemuvawe na iznosot na prihodite od proda`ba na stranskite pazari, {to e rast za 626 indeksni poeni sporedeno so lani, kako i so namaluvaweto na rashodite po osnov na kamati. Od Makpetrol dodavaat i deka ovie rezultati gi ostvarile vo ambient na stagnacija na stopanskata aktivnost vo zemjava i namalenata kupovna sila na naselenieto poradi visokata stapka na nevrabotenost i pojava na znaci na nekontrolirana inflacija.

MO@E LI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA ZA ^ELIK

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ЧELIKOT GO N NO NE MO@E D Premierot denovive izjavi deka zgolemenata pobaruva~ka za ~elik vo svetski ramki }e pridonese Makedonija da izleze od ekonomskata kriza. Menaxerite od metalurgijata potvrduvaat deka ~elikot ima dobra konjuktura, no velat deka toa ne mo`e da povle~e rast na celata ekonomija! MAJA BAJALSKA -GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

“Zgolemenata pobaruva~ka na ~elik e pokazatel deka svetskata ekonomska kriza poleka zaminuva i oti ima zakrepnuvawe na stopanstvoto.” Ova go izjavi denovive premierot Nikola Gruevski, potenciraj}i deka kako rezultat na proekciite za 13% rast na pobaruva~kata na ~elik vo svetski ramki, makedonskite ~eli~arnici koi se golemi izvoznici i golemi vrabotuva~i, }e imaat zgolemena pobaruva~ka i pogolemi izvozni profiti. “Ova } e bide dobro za celata zemja. Ova e u{te eden pokazatel deka svetskata ekonomska kriza poleka zaminuva i deka imame zakrepnuvawe na stopanstvoto”, re~e Gruevski. No, dali e navistina vaka? Fakt e deka ~eli~nata industrija ima dobra konjuktura u{te od minatata godina i deka pobaruva~kata i cenite rastat, no dali toa e dovolno da ja ìvne celata makedonskata ekonomija? Svetskite prognozi za dvièwata na pazarot na ~elik, napraveni vrz osnova na proekciite na najzna~ajnite lu|e vo industrijata, na po~etokot od godinava pokaàa deka do krajot na 2011 godina ~elikot }e poskapi 66%. Po nuklearnata katastrofa vo Japonija, koja e vtor svetski proiz-

voditel na ~elik i sostojbite vo Severna Afrika, ekspertite predviduvaa deka vo svetot doprva }e se sozdava nedostig od ~elik. No, kolku ovaa povolna pazarna sostojba za makedonskata ~eli~na industrija }e potrae? Kakvi dvi`ewa o~ekuvaat vo kompaniite do krajot na godinata?

Zo{to cenite pa|aat poslednite 20 dena? Dali postrecesivniot period e zavr{en? ]e ima li dovolno kapitalni investicii da ja odr`at stabilna pobaruva~kata za ~elik?

Generalniot direktor na Makstil, Aleksandar Panov, veli deka i pokraj dobrata konjuktura koja ja zafati ~eli~nata industrija u{te minatata godina, svetskiot pazar na ~elik vo posledno vreme e nepostojan. “O~igledno e deka pazarot e nepostojan. Imame nemirni ceni, koi vo poslednite 15-20 dena po~naa da pa|aat. Samo vo ovoj period cenite ni se namaleni za 7%. Stanuva zbor za ceni za novite pora~ki, no sepak, ova e nepovolno, zatoa {to istovremeno cenata na staroto èlezo se zgolemi za 10%. Zatoa, ne moème so sigurnost da tvrdime dali povolnite ceni i zgolemenata pobaruva~ka za ~elik }e prodolàt vo tekot na godinata”, veli Panov. Toj veli deka na globalno nivo ima zgolemuvawe na proizvodstvoto na ~elik, {to go naveduva na zaklu~okot deka postrecesivniot period ne e zavr{en. Pri~inite za vakvata promena na sostojbite na pazarot za ~elik vo svetski ramki, spored Panov, se nekolku. Prvata e momentalniot vi{ok na ~elik na globalno nivo, potoa deprecijacijata na

dolarot i namaluvaweto na kapitalni investicii, {to predizvikuva namaluvawe na pora~kite za ~eli~ni proizvodi. “[tom cenata na ~eli~nite proizvodi pa|a, zna~i deka ima vi{ok na ~elik i vo toj slu~aj konjukturata ve}e ne e aktuelna. Od druga strana, namaleni se i kapitalnite investicii, {to predizvikuva namaluvawe na pora~kite za na{ite proizvodi. Treta rabota e deprecijacijata na dolarot, {to gi pravi evropskite, odnosno makedonskite ~eli~arnici nekonkurentni vo odnos na proizvoditelite od Kina, Bliskiot Istok, Rusija i Ukraina”, veli Panov. Toj objasnuva deka poradi namalenata cena na dolarot, vo odnos na evroto, ~eli~nite proizvodi koi doa|aat od zemjite na Bliskiot Istok i od Kina, Ukraina i Rusija se poevtini, odnosno pokonkurentni na svetskiot pazar na ~elik, na smetka na proizvoditelite od EU. Od druga strana, golem del od turskoto proizvodstvo na ~elik, koe dosega se prodavalo vo Severna Afrika, sega, poradi sostojbite tamu, se plasira na evropskiot pazar. Panov e zagri`en dali ovaa godina }e ja zavr{at kako {to planirale, odnosno dali Makstil }e go ostvari operativniot plan. Sepak, vo odnos na vtoriot kvartal, Panov smeta deka kompanijata }e go realizira operativniot plan, a toa e proizvodstvo na vkupno 90.000 toni ~elik i lim. Ilija Ge~ev direktorot na IGM od Kavadarci veli deka metalurgijata odi napred i smeta deka cenite i pobaruva~kata }e ostanat stabilni. “Vo prvite tri meseci godinava postignavme odli~ni rezultati. Obemot na proizvodstvoto i na proda`bata porasna za 40%. A od vkupnata proda`ba, 95% e izvoz. Чekame isto dobri rezultati

Navigator

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK HOLANDSKA INVAZIJA VO OHRID

BARAK OBAMA

MIHAEL [MIT

XELAL BAJRAMI

@IVKO MITREVSKI

obi mnogu golema bitka proez dokazi tvrdi deka raboto “bombasti~nata” naermanskite investitori vo D tiv terorizmot, a {to e mnogu GMakedonija & go ka`aa na Б nicite se tretiraat kako P java na SSM deka }e bara va`no, ja oslabna silata na Al- Vladata toa {to ne saka da “potro{en materijal”. Mo`ebi zgolemuvawe na minimalnata Kaeda. Posle 10 godini Obama uspea da ja zaovoli pravdata za nastradanite na 11 septemvri

saka da gi izedna~i so dr`avnite slu`benici, da ne odat na rabota, a da zemaat plata

plata za 100%, SSM go prespa 1 Maj, ~ekaj}i ja predizbornata kampawa

go ~ue, deka biznis-klimata vo zemjava ne im godi na investitorite

K DA JA IZVADI OD KRIZA EKONOMIJATA?

NOSI IZVOZOT, DA GO SPASI BDP!

Holandskiot turoperator Korendon interne{nal, vo ~ij aran`man holandski turisti organizirano preku zakup ovaa godina }e letuvaat vo Ohrid i vo Struga, vo {picot na pretstojnata sezona voveduva tret ~arter~et od Amsterdam za Ohrid. Od po~etokot na juli s$ do krajot na avgust avgus Ohrid o~ekuva nedelno od Holandija da doa|aat po 500 turisti. Holan|anite vi vikendot gi posetile site smest smestuva~ki i uslu`ni kapaciteti vo v Ohrid i vo Struga za u{t u{te edna{ da se uverat vo kval kvalitetot koj }e im go ponudi zem zemjava na turistite. Korendon, koj samo za promocija na zemjava zemj kako destinacija dosega turisti~ka destinaci investiral okolu 500.000 } evra, uveruva deka sigurno s dogovorot za e go prodol`at dogo zakup na aran`mani za 2012

DON^O TANESKI godina, so {to raste mo`nosta za nivno dolgoro~no prisustvo vo Makedonija. Pokraj Ohrid, turistite od Beneluks sakaat da gi posetat i Kavadarci, Negotino, Strumica, [tip, Skopje i Vev~ani. Direktorot na Asocijacijata na hotelieri na Makedonija (HOTAM), Taneski, e svesen deka iako Holan|anite sakaat da letuvat na ohridskoto krajbre`je, vo idnina s$ }e zavisi od nas samite, dali } e uspeeme da se nametneme kako dobri doma}ini ili ne. Pove}e od jasno e deka ambicioznite planovi da se privle~at turisti od Evropa i toa kako }e zavisi od komentarite na prvite gosti {to }e dojdat vo Makedonija.

GUBITNIK ZOШTO EDNOSTAVNO, KOGA MO@E SLO@ENO

IZVOZ NA @ELEZO I ^ELIK 1.400,00 1.268,511.296,46

1.200,00 1.000,00

800,00

777,81

668,61

600,00

535,24

534,03

405,36

400,00 289,38

200,00

195,74 156,14

250,97

0,00 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

(VREDNOSTITE SE VO MILIONI DOLARI)

i vo slednoto trimese~je, zatoa {to sum uveren deka ovaa godina }e bide dobra za ~elikot”, veli Ge~ev. Spored nego, moèbi vo letniot period }e ima blago namaluvawe na rabotata, no toa }e bide samo privremeno. Varirawata na cenata na ~elikot na svetskite berzi, spored Ge~ev, ne se za zagriùvawe, bidej}i se kratkoro~ni i pretstavuvaat odraz na politikata na uramnoteùvawe na ponudata i cenite vo odnos na pobaruva~kata, od strana na nekolkute golemi kompanii koi vo svetski ramki “go dràt” pazarot na ~elik. Ge~ev smeta deka }e ima dovolno kapitalni investicii na globalno nivo koi }e ja odrùvaat stabilna pobaruva~kata za ~eli~ni proizvodi vo sledniot period. “Investiciite vo EU se opadnati, no }e prodolàt investiciite vo BRIK zemjite i vo Ju`noafrikanskata republika. Tamu se investira, toa se dràvite koi sega gi diktiraat pazarnite promeni”, veli Ge~ev. Metalurgijata ne moè da ja povle~e celata ekonomija napred, ako nema razvoj i vo metaloprerabotuva~kata industrija i vo grade`ni{tvoto! Ge~ev predupreduva deka treba da se ima predvid deka rastot na metalurgijata ne moè da ja povle~e celata makedonska ekonomija napred! Barem ne dodeka dobroto rabotewe na kom-

paniite vo metalurgijata ne se iskoristi za razvoj na metaloprerabotuva~kata industrija i na grade`ni{tvoto. “Vo Makedonija problemot so metalurgijata e star 20 godini. To~no e deka kako sektor pridonesuvame najmnogu za izvozot. Pove} e od 50% od izvozot e rezultat na na{ata rabota. No, s$ dodeka metalurgijata kako baza ne otvora razvoj na drugite industriski granki, osobeno na

metaloprerabotuva~kata industrija i grade`ni{tvoto, toga{ ne mo`e da se o~ekuva podobra perspektiva za celata ekonomija”, potencira Ge~ev. Spored nego, samoto crpewe na rudite i nivnata obrabotka vo poluproizvodi, ne mo`e da dade pozitiven efekt vrz celata ekonomija, duri i ako biznisot so ~elik, bakar, ferosilicium i nikel e profitabilen. Ge~ev potencira deka Make-

donija mora da gi za`ivee metaloprerabotuva~kite kapaciteti i fabrikite od avtoindustrijata, koi sega nemaat dovolno rabota, ili koi se zatvoreni. Istovremeno, potrebno e i grade`ni{tvoto da raste, za da se postigne vistinski pozitiven efekt vrz makedonskiot bruto-doma{en proizvod.

ILIJA GE^EV DIREKTOR NA IGM “Vo Makedonija problemot so metalurgijata e star 20 godini. To~no e deka kako sektor pridonesuvame najmnogu za izvozot. Pove}e od 50% od izvozot e rezultat na na{ata rabota. No, s$ dodeka metalurgijata kako baza ne otvora razvoj na drugite industriski granki, osobeno na metaloprerabotuva~kata industrija i grade`ni{tvoto, toga{ ne mo`e da se o~ekuva podobra perspektiva za celata ekonomija.”

ALEKSANDAR PANOV DIREKTOR NA MAKSTIL “O~igledno e deka pazarot e nepostojan. Imame nemirni ceni, koi vo poslednite 15-20 dena po~naa da pa|aat. Samo vo ovoj period cenite ni se namaleni za 7%. Stanuva zbor za ceni za novite pora~ki, no sepak, ova e nepovolno, zatoa {to istovremeno cenata na staroto èlezo se zgolemi za 10%. Zatoa, ne moème so sigurnost da tvrdime dali povolnite ceni i zgolemenata pobaruva~ka za ~elik }e prodolàt vo tekot na godinata.”

Na eden mesec pred izborite i dva meseci pred predvideniot rok za start so rabota Vi{iot upraven sud s$ u{te e bez oficijalna lokacija. Sudot, koj ekspertskata javnost go karakterizira kako “luksuz” i “avantura” na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, s$ u{te e neizvesno kako }e po~ne so rabota na 1. juli, koga za nego ne e utvrdena nitu lokacijata, nitu, pak, kriteriumite za izborot na sudiite koi }e ja nosat pravdata vo ovoj sud. Taka, namesto poednostavuvawe na sudskite lavirinti za gra|anite, so vakvata nepopularna odluka ministerot Manevski voop{to ne pridonesuva kon zalo`bite

MIHAJLO MIHAJL LO MANEVSKI MA i reformite so koi toj na golemo se fale{e za pobrzo re{avawe na sudskite predmeti za koi se ~eka so godini, pa i decenii. Vi{iot upraven sud na Manevski vo ovoj period pretstavuva i “dolevawe maslo na ognot”, bidej}i soglasno nadle`nostite na Sudot vo nego }e se `alat i partiite koi nema da bidat zadovolni od izborite. Toa u{te pove}e go zgolemuva izborniot haos, koj i taka ve}e nastana so vklu~uvawe na dijasporata vo glasaweto.

MISLA NA DENOT SÉ [TO E VREDNO VO ^OVE^KOTO OPШTESTVO ZAVISI OD MO@ NOSTA ZA RAZVOJ, NO PREPU[TENA NA POEDINECOT

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

U[TE DEVET GODINI ZALO@NICI NA ANEKSITE OD DOGOVOROT ZA OKTA

TAJNA E DALI OKTA UVEZUVA EVTINA RUSKA ILI SKAPA “BRENT” NAFTA

Nitu Okta, nitu dr`avata otkriva kakva surova nafta uvezuva skopskata rafinerija. Vo formulata za presmetka na cenata na benzinite se zema cenata na najkvalitetnata nafta “brent”, a poznava~ite tvrdat deka Okta uvezuva evtina ruska nafta KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

nigma e kakva surova nafta Okta uvezuva vo Makedonija - evtina ruska ili skapa “brent” nafta. Rakovodnite lica na rafinerijata ve}e pet dena ne odgovaraat na pra{aweto kakva nafta uvezuvaat. Odgovor na pra{aweto kakov vid nafta vleguva vo zemjava bi trebalo da imaat i vo Carinskata uprava, vrz osnova na uvoznite deklaracii, no ni od tamu ne uspeavme da dobieme informacija. ^lenot na LDP, Risto Penov, koj vo nekolku navrati ostro gi kritikuva{e dogovorot me|u Vladata i Helenik petroleum za Okta i zalo`ni~kata formula za presmetka na cenite na gorivata vo zemjava, tvrdi deka Okta ne uvezuva “brent” nafta, koja Regulatornata komisija za energetika ja zema predvid koga ja kroi cenata na benzinite. “Okta nosi ruska nafta, koja e poevtina od “brent” naftata. No, problemot e {to tokmu metodologijata za presmetka na cenite

na derivatite e profitna formula. Frapira toa {to nikoj ne kontrolira kakva nafta vleguva vo zemjava, nikoj ni{to ne znae. Jas neodamna pismeno pobarav odgovor kakva nafta uvezuva Okta, no konkreten odgovor s$ u{te ne sum dobil nitu od Carinskata uprava, nitu od Pazarniot inspektort, nitu od Ministerstvoto za ekonomija. Vladata, ako saka, moè zakonski da pobara da se uvezuva samo “brent” nafta i taa da se zema kako reper vo opredeluvaweto na cenata na gorivata. No, vo takov slu~aj nekoj treba da se otkaè od ekstra profitite. Ako “brent” naftata momentalno na svetskite berzi ~ini okolu 130 dolari za berel, uralskata mi se ~ini deka e okolu 100 dolari. Profitite rastat so rastot na cenata na “brent” naftata samo zatoa {to metodologijata e dogovorena so famozniot kupoprodaèn dogovor me|u toga{nata vlada na VMRODPMNE i Helenik petroleum”, veli Penov. Deka stopanstvoto i gra|anite se o{teteni so cenata na naftenite derivati potvrduva i porane{en ~len na Regulatornata komisija za

energetika, koj saka da ostane anonimen. “Edinstveno koga }e iste~e dogovorot me|u Vladata i Helenik petroleum mo`e da se pravat promeni vo formulata. Sega ne. Problemati~no e toa {to bez razlika kakva nafta uvezuva rafinerijata, predvid se zema cenata na “brent” naftata. Vo dogovorot ne e predvideno od Okta da se bara uvoz na pokvalitetna nafta, odnosno “brent” nafta, a na pazarot nema poevtina nafta od ruskata, uralskata, taka {to sekoj trgovec voden od profitot verojatno bi kupuval poevtina nafta. Metodologijata e utvrdena so kupoproda`niot dogovor, taka {to Komisijata e samo izvr{itel na formulata”, veli porane{en ~len na RKE. Aktuelniot pretsedatel na Komisijata, Dimitar Petrov, ne saka da navleguva vo problemot dali Okta navistina uvezuva “brent” nafta i ako ne uvezuva, zo{to toga{ najkvalitetnata i najskapa nafta na pazarot se zema predvid koga se opredeluvaat cenite na gorivata. “Za formirawe na cenata na naftenite derivati predvid se zema dvi`eweto na ce-

nata na “brent” naftata, na cenata na naftata na Londonskata berza i kursot na dolarot vo odnos na denarot. Metodologijata na opredeluvawe na cenata na naftenite derivati ne ni ovozmo`uva da gi kontrolirame tro{ocite na kompaniite i kvalitetot na gorivata, vo slu~ajov Okta”, veli Petrov. I porane{niot minister za ekonomija Stev~e Jakimovski, vo ~ie vreme bea ukinati del od odredbite

na {tetniot kupoproda`en dogovor, tvrdi deka Okta ne uvezuva “brent” nafta. “Ne e nepoznato deka Okta kupuva te{ka uralska nafta, so poskap kvalitet od “brent” naftata. Tokmu metodologijata za presmetka na cenite na gorivata proizleze od zlostorni~kiot dogovor na Vladata so Okta, vo koj u~estvuva{e makedonskiot Maradona, Nikola Gruevski”, kritikuva Jakimovski. Od Dr`avniot pazaren inspektorat velat deka ne

raspolagaat so podatoci za potekloto na naftata koja se prerabotuva vo Okta. Posledniot finansiski izve{taj na rafinerijata poka`uva deka samo za prvite tri meseci od godinava taa ostvarila rekordna dobivka od ~etiri milioni evra - profit pogolem za 23 pati sporedeno so prviot kvartal lani. Evtin uvoz, a skapi gotovi proizvodi e pri~inata za profitot na rafinerijata za ovoj period.

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

17% 0,3% 200 K

PROCENKI... EMIL BOK

OD ELEKTRI^NATA ENERGIJA DO 2030 GODINA EU PLANIRA DA DOBIE OD VETER

premier na Romanija

ROMANIJA ]E VLEZE VO EVROZONATA VO 2015 GODINA omanija ostanuva na odlukata za voveduvawe na evroto vo 2015 godina i pokraj previrawata vo evrozonata i zazdravuvaweto na ekonomijata na dràvata, izjavi premierot na Romanija, Emil Bok. â&#x20AC;&#x153;Nema pri~ina za otstapuvawe od taa celâ&#x20AC;?, veli Bok. Vo petokot Vladata usvoi programa za periodot 2011-2014, vo koja se planira i voveduvawe na evroto. Pretsedatelot na dràvata, pak, Trajan Basesku, re~e deka celta za voveduvawe na evroto vo 2015 godina treba da bide zadràna kako pottik za da ne se zabavat reformite.

VO ZADOVOLUVAWE NA EVROPSKITE POREBI ZA STRUJA U^ESTVUVAAT KRAJBRE@NITE FARMI NA VETERNICI MILIONI TONI EMISIJA NA JAGLEN DIOKSID ]E SE IZBEGNAT SEKOJA GODINA O

5 PREGLED VESTI BEZ A@URIRANI PODATOCI BANKITE NE ISPLATUVAAT PARI slov za nekoja firma ili gra|anin da zavr{i koja bilo rabota vo banka e da gi ima aùrirano svoite podatoci, soop{ti Zdruènieto za bankarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija. Popolnetata aplikacija so aùriranite podatoci kompaniite moraat da ja priloàt vo banka, zaedno so potvrda za tekovna sostojba ne postara od {est meseci, izdadena od Centralniot registar na Makedonija. Na gra|anite im e potrebna samo li~na karta ili paso{ za da gi aùraaat svoite podatoci vo bankata. Bankite go vovedoa uslovnoto aùrirani od po~etokot na mesecov za da gi pottiknat svoite klienti pobrzo da gi obnovat li~nite podatoci vo bankite. Ovaa obvrska proizleze od Zakonot za perewe pari i finansirawe na terorizam. Toj gi obvrza bankite do maj 2012 godina celosno da gi aùriraat li~nite podatoci na gra|anite i na kompaniite. Vo Zdruènieto na bankarstvo velat deka morale da ja zabrzaat rabotata, bidej}i iako obvrskata za aùrirawe se primenuva re~isi edna godina, do fevruari 2011 godina samo 17% od klientite gi aùriraa podatocite. Bankarite velat deka aùriraweto na podatocite e od golemo prakti~no zna~ewe i za samite firmi i gra|ani, bidej}i bankite }e moàt poredovno da gi informiraat za site promeni vo kamatnata i vo drugite uslu`ni politiki na bankite.

INDUSTRIJATA VO MART PROIZVEDE 24,5% POVE]E OD LANI ndustriskoto proizvodstvo vo mart godinava porasna za 24,5% na godi{na osnova, objavi Dr`avniot zavod za statistika. Vo prvite tri meseci vo 2011 godina industriskoto proizvodstvo porasna za 13,8% sporedeno so istiot kvartal lani. Najgolem rast vo ovoj period ostvari prerabotuva~kata industrija. Proizvodstvoto vo ovoj sektor vo mart bil za 28,9% pogolemo od istiot mesec vo 2010 godina. Vo sektorot rudarstvo i vadewe kamen vo mart godinava se proizvede 24,4% pove}e sporedeno so istiot mesec lani. Zavodot za statistika evidentira porast od 4,1% vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija. Spored glavnite industriski grupi, proizvodstvoto vo mart 2011 godina vo sporedba so mart 2010 godina bele`i porast kaj energijata za 31,8%, kapitalnite proizvodi za 47,4%, trajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 150,2%.

STATISTIKA: RASTE TRGOVIJATA NA GOLEMO I NA MALO rometot vo trgovija na golemo i na malo i na popravkite na motorni vozila i motocikli vo fevruari godinava porasna 15% sporedeno so istiot mesec vo 2010 godina, soop{ti Dràvniot zavod za statistika. Gledano po oddeli, vo fevruari godinava sporedeno so istiot mesec lani prometot po~nal da se namaluva vo trgovijata na golemo i na malo so motorni vozila i motocikli, delovi i pribor i nivno odrùvawe i popravka za 19%. Dràvnata statistika registrirala rast kaj trgovijata na golemo za 1,2%, kako i rast od 36,8% vo trgovijata na malo.

5,3 MILIONI EVRA KVARTALNA ZAGUBA NA STOPANSKA BANKA OD BITOLA topanska banka od Bitola prijavi zaguba od 5,3 milioni evra za prvite tri meseci od ovaa godina, pokaùvaat podatocite od Makedonska berza. Minatata godina bankata vo ovoj ist period ostvari dobivka od 368.000 evra. Zagubata ostvarena vo prviot kvartal od 2011 godina vo najgolem del se dolì na zagubite poradi o{tetuvawa na sredstva kaj dadeni krediti i vloùvawa, koi vo ovoj period iznesuvaa 5,8 milioni evra. Godinava, spored izve{tajot na bankata, ostvareni se vkupno neto-prihodi od kamata vo iznos od 697.000 evra, koi se za re~isi 40% pomali od istiot period lani, koga iznesuvaa 1,1 milioni evra. Za 17,8% vo prviot kvartal godinava padnaa i neto-prihodite od provizii i nadomestoci na bankata. Tie godinava iznesuvaat 206.000 evra, za razlika od 250.000 evra ostvareni vo prviot kvartal lani.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KANDIDATITE ZA NEZAVISNI PRATENICI SOBIRAAT POTPISI DO 4. MAJ okot za sobirawe potpisi za predlagawe lista so kandidati za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija od grupa izbira~i, {to po~na na 25. april, spored rokovnikot na Dràvnata izborna komisija treba da zavr{i na 4. maj. Istiot rok vaì i za sobirawe potpisi za predlagawe lista so kandidati za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija od dijasporata, so ogled na toa {to na predvremenite parlamentarni izbori prvpat }e imaat mo`nost da predlagaat kandidati i da glasaat makedonskite gra|ani koi ìveat vo stranstvo. Listite so kandidati za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija ovlastenite pratenici na predlaga~ite treba da gi dostavat do DIK najdocna 30 dena pred denot na odrùvaweto na izborite, odnosno do 24 ~asot na 5. maj. Soglasno kalendarot na DIK, od 25. april do 4. maj e rokot vo koj makedonskite gra|ani moàt da izvr{at uvid vo izbira~kiot spisok i dokolku imaat zabele{ki da dostavat barawa za bri{ewe ili izmena na podatoci.

“PAJA@INA” VO SUDNICA NA 23 MAJ o~etokot na sudskiot proces za slu~ajot “Pajaìna” e zakaàn za 23 maj. Za pomalku od eden mesec Velija Ramkovski i ostanatite obvineti }e sednat na obvinitelnata klupa, potvrduvaat od Skopskiot Krivi~en sud. Datumot za sudeweto go odredi sudijkata Pavlina Hristova, koja }e go sudi slu~ajot “Pajaìna”. Do startot na sudeweto prvoobvinetiot Ramkovski i u{te osum lica ostanuvaat vo pritvorskoto oddelenie vo zatvorot [utka, dodeka petmina po~etokot na sudeweto }e go ~ekaat vo ku}en pritvor. Policijata s$ u{te traga po ~etiri lica me|u koi i Hedi Ramkovski, koj se bara so me|unarodna poternica. Spored obvinitelniot akt, dejstvata vo “Pajaìna” po~nuvaat da se pletat vo 2006 godina, koga sopstvenikot na A1, Ramkovski, preku osnovawe trgovski dru{tva vo zemjava i vo stranstvo vo sorabotka so ostanatite 22 obvineti, rodnini i sorabotnici, preku me|usebno pla}awe nevistiniti fakturi i fiktivni zaemi vr{ele perewe na pari i izbegnuvale da platat danok. Spored prvi~nite pretpostavki na obvinenieto, {tetata od vakvite dejstva iznesuva pove}e od 5 milioni evra.

VMRO-DPMNE I DOM JA OBNOVIJA KOALICIJATA ikola Gruevski, liderot na VMRO-DPMNE i Liljana Popovska, pretsedatel na Demokratskata obnova na Makedonija (DOM), se dogovorija da ja prodol`at koaliciskata sorabotka za predvremenite parlamentarni izbori, koi }e se odr`at na 5. juni. “I politikite na zelenite }e bidat del od na{ite zaedni~ki nastojuvawa, celi i strate{ki predizvici vo naredniot ~etirigodi{en period, period vo koj VMRO-DPMNE, DOM i koalicijata Za podobra Makedonija }e ja predvodat vladata na Republika Makedonija”, izjavi Gruevski vo sabotata po sredbata so Popovska. Na sredbata, kako {to soop{tija sogovornicite, razgovarale za toa kako da se podobri ekonomijata, privlekuvaweto stranski investicii, evroatlantskite integracii, obrazovanieto i naukata. Osven DOM, i partijata na Pavle Trajanov, Demokratskiot sojuz, }e koalicira so VMRO-DPMNE.

VMRO-DPMNE: SDSM PRAVI PLAN ZA NASILSTVA NA IZBORITE lanot na SDSM za nasilstvo na denot na izborite e obelodenet. Celta na ova scenario na SDSM se nasilni izbori, koi }e mu bidat alibi na Branko Crvenkovski za katastrofalniot poraz koj }e go do`ivee na izborite na 5. juni. Gospodine Crvenkovski, nemojte da ja pogazuvate voljata na narodot. Otka`ete se od mestenkite, od planovite za nasilstvo, od konsturkciite”. Ova go izjavi v~era portparolot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski. Od VMRO-DPMNE tvrdat deka vakvite izjavi gi temelat na dokumenti koi sekojdnevno gi dostavuvaat do VMRO-DPMNE razo~arani ~lenovi na SDSM. Ottamu velat deka SDSM od svoite op{tinski organizacii baraat da odberat po pet najsilni ~lenovi koi }e sozdavaat nemiri vo izbira~kite mesta na denot na izborite

LE KORBIZJE ]E SE POVLE^E OD FUNKCIJATA? kopskiot sovetnik za kogo Komisijata za lustracija soop{ti deka vo 70-tite godini od minatiot vek sorabotuval so tajnite slu`bi pod psevdonim Le Korbizje denes najverojatno }e se povle~e od funkcija, soop{ti Kanal 5. Soglasno navodite na Kanal 5, koi telefonski razgovarale so sovetnikot, toj }e se povle~el od funkcijata poradi li~ni pri~ini, a izjavil i deka negovoto povlekuvawe bilo planirano mnogu porano. “Utre }e odam vo Komisijata za lustracija za da gi proveram informaciite za koi sum izvesten. Pretpostavuvam deka stanuva zbor za podatoci koi jas po slu`bena dol`nost sum gi prenesuval po usten pat”, izjavi Le Korbizje za Kanal 5.

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

VO PREDIZBORNIOT HAOS

SITE PARTII SE ZA ^LENSTVO VO EU, NIEDNA NE ZNAE KAKO!

Najgolemite partii vo zemjata tvrdat deka dokolku go dobijat mandatot na pretstojnite izbori }e napravat s$ za da n$ vnesat vo EU. Kako }e go postignat toa, nikoj ne otkriva GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

sven tvrdewata na politi~kite partii deka maksimalno }e se zaloàt za pribliùvawe na Makedonija do Evropskata unija, dokolku na pretstojnite izbori go dobijat mandatot, nitu edna partija ne otkriva so koi mehanizmi }e go napravi toa. Jasno e deka najè{kiot kosten na patot kon evropskoto semejstvo, e pra{aweto so imeto, pa ottuka e jasno zo{to nitu edna partija, na mesec do izborite, s$ u{te nema izlezeno so konkretna programa kako }e pridonese Makedonija kone~no da dobie datum za pregovori. Partiite kako dogovoreni, osven faktot deka EU agendata }e bide vo centralniot fokus na nivnata partija, ne davaat konkretni predlozi i idei na koj na~in }e pridonesat Makedonija da se pomesti od mrtva to~ka vo odnos na evrointegraciite. Od vladeja~kata VMRO-DPMNE velat deka dokolku na izborite povtorno osvojat u{te eden mandat }e prodolàt po patot po koj odea i prethodno. “Integracijata ostanuva da bide eden od centralnite fokusi na VMRO-DPMNE. Kako i za vreme na mandatot od 2006 godina do momentot na raspu{tawe na

Sobranieto, koga bea ostvareni najgolemite is~ekori na patot koj EU, kako {to be{e viznata liberalizacija i dvete preporaki za zapo~nuvawe na pregovorite, VMRO-DPMNE i vo sledniot mandat } e prodol`i po toj pat. Za VMRO-DPMNE integracijata pretstavuva najdobriot recept za modernizirano op{testvo. Pritoa, integracijata vo Unijata, VMRODPMNE prvenstveno ja pravi za Republika Makedonija, a ne za Brisel”, veli pretsedatelot na me{ovitiot komitet na EU - Makedonija, Aleksandar Spasenovski. Sli~en stav i od najgolemata opoziciska partija. Ottamu velat deka vo uslovi koga gra|anite `iveat vo siroma{tija, izolirana integracija i politi~ki problemi, SDSM }e ponudi perspektiva za site ovie problemi i }e napravi gra|anite da

~ustvuvaat deka ìveat vo normalna dràva. “Ako postoelo nekoga{ {ansa Makedonija da vleze vo NATO i EU toa be{e vo 2008 godina. Gruevski so taktizirawe i laèwe na makedonskta javnost ja propu{ti taa {ansa i sega doznavame deka daval zeleno svetlo i za drugi predlozi za imeto za koi toga{ javnosta ne znae{e ni{to. Gra|anite denes ìveat vo siroma{tija, izolirani integracii i politi~ki problemi i SDSM, sekako, }e ponudi re{enija za site ovie problemi i }e ponudime perspektiva gra|anite da ~uvstvuvaat deka ova } e bide normalna dràva vo koja politi~arite nema da se zanimavaat samo so protivnikot”, izjavi kandidatkata za premier na SDSM, Radmila [e}erinska. Od DUI davaat “pokonkreten” mehanizam vo odnos na pribliùvaweto na zem-

jata kon Unijata. Tie smetaat deka pogolem broj pratenici od nivnata partija vo Sobranieto }e pridonese za pomrdnuvawe na sostojbata status kvo. “Mislam deka lu|eto razbiraat deka nie ni{to ne sme promenile vo odnos na na{ite prioriteti za EU I NATO. Za `al, ne sme bile dovolno mo}ni toa da go sprovedeme i o~igledno drugite da gi ubedime vo toa. Zatoa, }e pobarame pogolem broj pratenici za da bideme pomo}ni. EU agendata }e bide visokopozicionirana vo na{ata predizborna programa”, veli potpretsedatelkata na DUI, Teuta Arifi. Vakviot stav na DUI e sosema o~ekuvan, so ogled na toa {to tie nemaat problem so toa {to za makedonskite partii prestavuva najgolemi problem i najgolem ko~ni~ar vo EU integraciite - sporot za imeto so Grcija.

NA EDEN MESEC PRED IZBORITE

SE BARA LOKACIJA ZA VI[IOT UPRAVEN SUD MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

a eden mesec pred izborite i dva meseci pred predvideniot rok za start so rabota Vi{iot upraven sud s$ u{te e bez oficijalna lokacija. Ovoj sud be{e vmetnat vo zakonskite izmeni otkako Ustavniot donese odluka deka gra|anite mora da imaat pravo na àlba na povisoka institucija na odluki na Upraven. Iako vo periodot od odlukata na Ustaven do denes po àlbite odlu~uva Vrhovniot sud, od 1. juli ovaa funkcija treba da premine vo racete na novata sudska institucija. Od Ministerstvoto za pravda velat deka informacijata za toa kade }e bide smesten Vi{iot upraven sud treba da se najde na sednica na Vlada ovaa nedela. “Kako mo`na lokacija kade {to treba da bide smesten Vi{iot upraven sud e predloèna administrativnata zgrada na Slavija.

Prostorot ne pretstavuva pre~ka, bidej}i toj e vo sopstvenost na dr`avata, samo se ~eka toj predlog da pomine na Vlada”, potvrduvaat za “Kapital” od Ministerstvoto. Od tamu se nadevaat deka site podgotovki za konstituirawe na Sudot }e zavr{at vo predvidenite zakonski rokovi. Re{avaweto na prostornite preduslovi ne e edinstvenata pre~ka za formirawe na ovoj sud. S$ u{te e

neizve sna od lukata na Ustavniot sud, koj povede postapka i za uslovite za izbor na sudii koi }e ja delat pravdata vo Vi{iot upraven sud. Spored ustavnite sudii, sporen e kriteriumot za izbor na sudii koi mora da bidat od redot na Upravniot sud - so najmalku tri godini rabotno iskustvo ili da imaat najmalku {est godini rabotno iskustvo vo dr`avnata uprava. Odlukata na Ustaven se o~ekuva da

bide donesena kon sredinata na maj. No, toa ne go spre~i Sudskiot sovet da izbere 12 od vkupno 15 sudii, kolku {to treba da broi novata sudska institucija vo dràvata. Pokraj voobi~aenite àlbi na odlukite na Upravniot sud, Vi{iot upraven letovo }e bide aktuelen i po àlbite na prigovorite na politi~kite partii koi nema da bidat zadovolni od sproveduvaweto na izborniot proces.

UPRAVNIOT SUD PODGOTVEN ZA POSTIZBORNITE PRIGOVORI Iako osum sudii koi gi izbra Sudskiot sovet za sudiskite stol~iwa vo Vi{iot upraven doa|aat od Upravniot sud, pretsedatelkata Rozalija Ko~kovska veli deka nivnoto stapuvawe na funkcija e odlo`eno i tie celosno }e bidat na raspolagawe na Upravniot sud, koj se o~ekuva da ima zgolemen priliv na predmeti po zavr{uvaweto na izborite. “Nezavisno od toa {to del od sudiite od Upravniot sud se izbrani za sudii vo Vi{iot upraven sud, nie imame napraveno procenka na situacijata. Vo

momentot koga se o~ekuva da pristignat prvite tu`bi na odlukite na Dr`avnata izborna komisija Sudot }e raboti so poln kapacitet”, veli pretsedatelkata na Upraven, Ko~kovska. Taa uveruva deka se prezemaat site merki za sproveduvawe na site odredbi, obvrski i dol`nosti na Upravniot sud spored Izborniot zakonik. Za `albite po odnos na izbira~kiot spisok }e odlu~uvaat soveti vo sostav od trojca sudii, a po tu`bite na odlukite od DIK }e odlu~uva sovet vo sostav od pet sudii.

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI BITKATA VO “KECOT” ME\U GRUEVSKI I [E]ERINSKA o skopska “edinica” Radmila [e}erinska }e mu se sprotistavi na premierot Nikola Gruevski. Prethodno pred Kongresot, SDSM ima{e Sednica na Centralniot odbor na koja osven nositelite na listite, be{e utvrdena i izbornata programa. Na Kongresot SDSM gi izvadi prateni~kite listi i oficijalno gi promovira{e imiwata na kandidatite za pratenici. So ova borbata po izborni edinici }e izgleda vaka. Vo kecot, na adutite na dvete najgolemi partii }e im se priklu~at gradona~alnikot na âir, Izet Mexiti kako kandidat na DUI, Miru{e Hoxa od DPA, za Nova Demokratija, liderot Imer Selmani, potoa liderot na LDP Jovan Manasijevski i za partijata na Rufi Osmani, Nuhi Aliu, sopstvenik na Euro Aktiva. Za VMRO-DPMNE vo „dvojkata” najverojaten izbor e skopskiot gradona~alnik Koce Trajanovski. Listata na SDSM }e ja vodi profesorkata Ana Pavlovska-Daneva so poddr{ka na kumanovskiot gradona~alnik Zoran Damjanovski-Cic. Risto Penov e kandidadot na liberaldemokratite a za glasovite na Albancite }e se borat Ermira Mehmeti od DUI, Vaqon Beqa od DPA i Selver Ja{ari od partijata na Rufi Osmani. Vo tretata izborna edinica bitkata e moèbi i najinteresna. Vlatko \or~ev od VMRO – DPMNE }e se sprotistavi na gradona~alnikot na Karpo{ Stev~o Jakimovski. No, tuka se i liderot na Obedineti za Makedonija Qube Bo{koski i Marijan Dodovski od VMRO – DPMNE Narodna. Vo ~etvorkata strumi~kiot gradona~alnik Zoran Zaev kako kandidat na SDSM, Silvana Boneva kako trka~ na valdeja~kata partija i eks-ambasadorot Nano Ruìn od LDP. Vo bitolsko-ohridskiot izboren region bitkata }e se vodi me|u ministerot za finansii Zoran Stavreski i Jani Makraduli. Smetkite }e gi mati porane{niot lider na VMRO-DPMNE, Qub~o Georgievski, liberaldemokratot Andrej @ernovski. Musa Xaferi od DUI, Zijadin Seqa od DPA i [petim Poloàni od od kaj Rufi Osmani . Vo polo{kiot region ima albanska vojna me|u Ali Ahmeti, Menduh Ta~i i Rufi Osmani pikira na Gostivar. Makedonskite izbira~i }e gi osvojuvaat Gordana Jankuloska ili Antonio Milo{oski od VMRODPMNE, i Stojko Paunovski od SDSM. Do po~etokot na Kongresot na socijal-demokratite ovaa edinica be{e neizvesna. Kandidat na liberaldemokratite }e bide Roza Karevska-Topuzovska.

Sедниците на staro-новиот sоsтав на DIK po~naa so serija prepukuvawa. Ako Komisijata sega tro{i energija na vnatre{ni kavgi, kako li }e bide na denot na glasaweto?

PRESMETKI NA ^LENOVITE OD OPOZICIJATA I OD VLASTA

DIK VO VNATRE[NA VOJNA!

Na peto~nata sednica Komisijata re~isi eden ~as ne mo`e{e da po~ne da raboti po dnevniot red poradi presmetkite na relacija vlastopozicija. Ona [to e interesno e deka ~lenot na DIK od redovite na DUI, Subhi Jakupi, so svojot glas go poddr`a predlogot na Kondarko MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

{te ne po~nala izbornata kampawa, a rabotata na Dràvnata izborna komisija e seriozno ote`nata poradi principielni nesoglasuvawa me|u ~lenovite. Na peto~nata sednica Komisijata re~isi eden ~as ne moè{e da po~ne da raboti po dnevniot red poradi presmetkite na relacija vlast-opozicija. @estokiot verbalen sudir me|u pretsedatelot na DIK, Boris Kondarko, i ~lenot na Komisijata od VMRO-DPMNE, Sa{o Srcev, go inicira{e predlogot na Srcev, koj pobara dnevniot red da se dopolni so to~ka vo koja Komisijata }e izgotvi inicijativa za barawe do Ustavniot sud za ocenka na ustavnosta i zakonitosta na pravilnicite na Sovetot za radiodifuzija, koi neodamna stapija na sila. Srcev go obrazloì svojot predlog so stavot deka e storena zakonska

povreda pri donesuvaweto na pravilnicite, za{to toa e napraveno bez mislewe od DIK. Kondarko pojasni deka soglasno Statutot na Ustavniot sud inicijativi do nego ne moàt da podnesuvaat institucii, vo slu~ajov DIK, tuku samo fizi~ki lica. Toj go oceni predlogot na Srcev kako neosnovan, za{to po negovo barawe na porane{na sednica na DIK to~kata na koja Komisijata treba{e da dade mislewe za pravilnicite na SRD be{e otfrlena so nadglasuvawe. “Misleweto na DIK za pravilnicite ne e zadolìtelno i obligatorno. Vie predloìvte da ne dademe mislewe za istite, a sega barate da se preispita nivnata ustavnost, za{to bile doneseni bez na{e mislewe”, re~e Kondarko, koj istakna deka nema da se potpi{e na inicijatvata dokolku mnozinstvoto vo Komisijata ja izglasa. Srcev burno reagira{e na vakviot stav na pretsedatelot: “Nie sme kolektiven organ i

vie ne moète da se izzemete od potpi{uvawe na inicijativata i mora da gi po~ituvate odlukite na mnozinstvoto”, odgovori Srcev. Sleduva{e èstoka reakcija i od Kondarko: “Ne mi kaùvajte {to moàm, a {to ne. Nema da dozvolam DIK da se involvira vo raspravi {to ne se vo nejzina nadle`nost, za{to po zakon nas ne treba da n$ interesira kako Sovetot gi donel pravilnicite, so javna raprava ili ne”, re~e Kondarko, aludiraj}i na zable{kite na Srcev deka Sovetot za radiodifuzija gi donel pravilnicite bez javna rasprava. “Vas, gospodine Srcev, nikoj ne moè da ve spre~i li~no da podnesete inicijativa od Sudot. So izmenite na Izborniot zakonik dobivte pravo so glasovite na ~etiri ~lenovi na DIK da si svikate sednica so koja }e pretsedava potpretsedatelot i da si nosite odluki kakvi {to sakate, no jas nema da se potpi{am na vakvata inicijativa”, prodolì Kondarko.

Komisijata, sepak, ne ja prifati to~kata predlo`ena od Srcev i toa poradi glasot na ~lenot od koalicioniot partner na VMRO-DPMNE, Subhi Jakupi. Otkako kone~no se izglasa dnevniot red i ~lenovite po~naa da rabotat, Komisijata zavr{i so usvojuvawe na setot obrasci potrebni za izbira~kiot proces vo zemjata i vo stranstvo. Na dneven red ~lenovite na DIK imaa rasprava i za izgledot na bexovite za nabquduva~ite, regulirawe na pra{aweto za zapi{uvawe, prijavuvawe i registrirawe na izbira~ite pri glasaweto vo dijasporata, formirawe pomo{no telo vo sektor za finansiski pra{awa vo DIK, informacija vo vrska so prira~nikot za edukacija na ~lenovite na izbornite komisii, razgleduvawe na izjavite za neprifa}awe na imenuvawe na ~lenovite na op{tinskite izborni komisii i informacija za pristignatite cenovnici za mediumi. Raspravata vo DIK trae{e do docna popladneto.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI STAVRESKI: IMAME DOVOLNO PARI ZA FER I DEMOKRATSKI IZBORI redvidenite sredstva od 315 milioni denari (5,1 milioni evra) se sosema dovolni za obezbeduvawe fer i demokratski izbori i za celosna realizacija na izborniot proces od aspekt na poddr{ka na vklu~enite institucii, oceni vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski. Toj informira{e deka pretstavnici na Ministerstvoto za finansii na sredba so Dr`avnata izborna komisija, zaklu~ile deka predvidenata suma e dovolna za organizirawe uspe{ni izbori. Dr`avnata izborna komisija prethodno pobara 6 milioni i 650 ijladi evra kako oranizator na izborniot proces, a cenata na ~inewe na pretstojnite vonredni parlamentarni izbori najmnogu ja zgolemi glasaweto na dijaporata – stavka od izborniot buxet proektirana na 1 milion i 200 iljadi evra.

MILOШOSKI VO OFICIJALNA POSETA NA BRAZIL inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, od v~era prestojuva vo dvodnevna rabotna poseta na Brazil, kade {to treba da se sretne so svojot brazilski kolega, Anotnio de Agujar Patriota. Kako {to soop{tuvaat od makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, na sredbata ministrite }e razmenat mislewa za ponatamo{no unapreduvawe na sevkupnite bilateralni odnosi me|u dvete dr`avi, a }e bide potpi{ana i spogodba za izzemawe na viznite barawa, so {to }e se ovozmo`i bezvizno patuvawe me|u dvete zemji. Prethodno, Milo{oski vo Wujork ima{e neoficijalna sredba so medijatorot Metju Nimic, na koja {efot na makedonskata diplomatija u{te edna{ gi potvrdil zalo`bite na Makedonija za brzo nao|awe re{enie na sporot za imeto i istaknal podgotvenost na makedonskata strana za aktivno u~estvo vo pregovara~kiot proces pod medijatorstvo na Obedinetite nacii.

GRA\ANSKI ZAKONIK PO EVROPSKI MODEL ra|anskiot zakonik e stolb na sekoj praven sistem i tokmu negovoto postoewe }e pridonese za dopolnitelen razvoj ne samo na Makedonija, tuku i na sorabotkata na zemjava so regionot, istakna Tomas Maer, nadvore{en ekspert koj }e u~estvuva vo izgotvuvaweto na Gra|anskiot zakonik. Za taa cel formirana e i komisija koja }e raboti na obedinuvawe i pribliùvawe na gra|anskoto pravo so evropskoto. Akademik Vlado Kambovski naglasi deka realizacijata na Gra|anskiot zakonik }e dovede do harmonizacija na gra|anskoto pravo, so {to Makedonija }e se pretstavi kako edna kulturna zaednica i }e odgovori na potrebite na svoremenosta, odnosno naukata. Za hrvatskiot profesor Mihajlo Dika analizata za celiot proekt, koja mu bila dostavena, e impresivna i makedonskiot gra|anski zakonik }e bide edinstveniot na Balkanot {to }e se izraboti. Spored premierot Nikola Gruevski, so ovoj zakon se dostignuva idealot vo pravoto i istiot se postavuva na visoko nivo preku pravnata moderniacija. Toj naglasi deka ovoj golem i kompleksen proces ima za cel pogolemo jaknewe na makedonskata pravna dràva na toj na~in {to Makedonija }e go dobliì svojot praven sistem so evropskiot.

ZNM SO NOVA INICIJATIVA

SOVET ZA PE^AT ]E GO SREDUVA MEDIUMSKIOT HAOS Vo zemjite kade {to postoi vakvo telo toa e sostaveno od novinari, sopstvenici i pretstavnici na gra|anskiot sektor, velat od makedonskoto zdru`enie na novinari MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

agrozenata sloboda na mediumite, mediumskata vojna, verbalnite napadi me|u novinari i urednici od konkurentni mediumi e momentalnata slika na mediumskiot prostor vo zemjava. Profesionalnosta i, pred s$, kvalitetot na sodrìnite koi se plasiraat vo mediumite vo zemjava e doveden vo pra{awe poradi otsustvoto na samoregulacija, smeta Zdruènieto na novinari na Makedonija. Spored ZNM, dokolku naskoro sopstvenicite, urednicite i novinarite ne go re{at problemot na samoregulacija se ostava prostor mediumite da bidat regulirani od vlasta. Za taa cel, Zdruènieto podgotvuva inicijativa za formirawe na Sovet za pe~at, koj }e ima zada~a

samostojno da gi regulira profesionalnite standardi vo javnite glasila. “Potrebno e formirawe na Sovet za pe~at so cel obedinuvawe na novinarskata fela. Toa e dobrovolno organizirawe so cel da se zajaknat profesionalnite standardi vo novinarstvoto, celosno obezbeduvawe na ureduva~kata sloboda i nezavisnost na mediumite”, istakna pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani. Sovetot na pe~at, pojasnuvaat od ZNM, e eden vid Sovet na ~esta, no so mnogu pogolemi ingerencii i mehanizmi za regulacija na mediumite. Vo zemjite kade {to postoi vakvo telo toa e sostaveno od novinari, sopstvenici i pretstavnici na gra|anskiot sektor. Glavnata zada~a mu e da razgleduva i postapuva po poplaki za rabotata na mediumite. Sovetot }e ima zada~a da posreduva me|u podnositelite na poplaki i mediumite i dokolku bi-

dat utvrdeni prekr{uvawa na eti~kiot kodeks na informirawe Sovetot }e utvrduva moralni sankcii za mediumite. “Sovetot }e pridonese za gradewe doverba i kredibilitet na mediumite kaj publikata, koja, realno, vo momentov e na mnogu nisko nivo, spre~uvawe na vlijanieto na vlasta, politi~kite partii i drugite centri na mo} vrz mediumite i namaluvawe na brojot na povedeni sudski postapki protiv novinarite”, velat od ZNM. Spored urednikot na TV Sitel, Dragan Pavlovi}Latas, za edno vakvo telo vistinski da profunkcionira i negovite odluki da bidat relevantni vo negoviot sostav treba da bidat vklu~eni i profesori od fakultetite i katedrite za novinarstvo. Za uspe{na rabota vo Sovetot za pe~at, kako {to najavuvaat od Makedonskiot institut za mediumi, predvideno e da ~lenuvaat advokati i sudii

koi rabotele na krivi~nata materija - kleveta so cel objektivno i nepristrasno da bidat re{avawe na eventualnite sporovi. Branko Gerovski, glavniot i odgovoren urednik na “[pic”, predlaga Sovetot na ~esta da bide celosno zamenet so Sovetot za pe~at, a toj da vleze i vo zakonot za mediumi, koj e vo podgotovka. “Dokolku ova telo ne bide vmetnato vo zakonot za mediumi i dokolku dopolnitelno ne bidat izvr{eni izmeni na krivi~niot zakonik vo koj klevetata s$ u{te postoi toga{ Sovetot za pe~at nema da ima nikakvi ingerencii, }e pretstavuva samo instrument vo racete na mediumskata fela so koj povtorno nema da se re{at site problemi”, istakna Gerovski. Formiraweto na Sovetot za pe~at kako inicijativa e poddr`an od najgolemiot broj sopstvenici i urednici na mediumi.

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

ZA DA IZBEGNAT ZATVORAWE NA BIZNISOT

PROIZVODITELITE NE SE OSUDUVAAT DA GO POSKAPAT MEBELOT

Iako repromaterijalite kontinuirano poskapuvaat, makedonskite firmi za mebel ne se osuduvaat da gi zgolemat cenite, i pokraj drasti~no namalenata zarabotuva~ka VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

pokraj najavite za proletno poskapuvawe na mebelot do 20%, nitu proizvoditelite, nitu uvoznicite ne se osudija da gi zgolemat cenite, iako repromaerijalite na globalno nivo kontinuirano poskapuvaat. Makedonskite firmi za mebel minatiot mesec si dozvolija poskapuvawe na proizvodite samo do 5%. Velat, duri i po cena na drasti~no namalena zarabotuva~ka }e prodol`at so starite ceni, koi ne im odgovaraat, samo za da se spasat od klu~ na vrata. “Ne se osmeluvame da go poskapime mebelot kolku {to planiravme pred samo eden mesec zatoa {to prometot po zavr{uvaweto na Saemot za mebel e tolku padnat {to novoto poskapuvawe sigurno }e ni stavi klu~ na vrata. Poradi nekoregiranite ceni zarabotuva~kata ni padna za okolu 10%, no svesni sme deka ovaa industrija e edna od najpogodenite od krizata”, veli sopstvenikot na OTO Mebel, Nikola Vasilevski. Uvoznicite na mebel velat deka novite ceni kaj niv se neizbe`ni, zatoa {to stranskite dostavuva~i im najavile povisoki ceni vo slednite katalozi. “Cenite na uvozniot mebel kontinuirano rastat ve}e podolgo vreme. Na{ite partneri najavija

VITALIA PONUDI DVA NOVI PROIZVODI ZA VITKA LINIJA italija pu{ti na pazarot dva novi proizvodi, ìtnite plo~ki - Slim & Beauty bar za vitka linija, kako i Choco & Nuts bar so vkus na ~okolado i le{nik. “Ovie dva proizvoda se del od linijata premium barovi na Vitalia vo koja spa|aat i antioksidant barot i barot so {umski ovo{ja. Ovie plo~ki se brza i zdrava uìna so visoka nutritivna vrednost pogodni za deca, tinejxeri, vozrasni, trudnici, sportisti”, informira Nela Despotovska, nutricionist od Vitalia. @itnata plo~ka za vitka linija Slim & Beauty bar sodrì integralni ìta i suvo ovo{je, Q10 i L–karnitin. Чokoladnata ìtna plo~ka Choco & Nuts bar e napravena od integralni ìta, i le{nik i temno ~okolado, zbogateno so proteini. Asortimanot na Vitalia sodrì pove}e od 200 proizvodi. Golem del od proizvodstvoto na Vitalia e nameneto za izvoz i toa vo evropskite zemji, SAD i Kanada.

GRUPACIJATA EOY JA PREZEMA CREDIREC e|unarodnata grupacija EOY, kompanija na OTTO grupacijata, vo petokot minatata nedela se stekna so 100% od akciite na francuskata kompanija Credirec, so {to prakti~ki vleze na francuskiot pazar. “Francija e vtorata najgolema ekonomija vo Evropa. Nie ve}e nekoe vreme bevme vo potraga po soodveten lokalen partner. Vo Credirec go najdovme toa {to najmnogu ni odgovara”, re~e Hans Verner [erer, pretsedatel na odborot na direktori na Grupacijata EOY. Credirec e pazaren lider na francuskiot pazar za otkup na pobaruvawa i spa|a vo desette vrvni kompanii na poleto na naplata na pobaruvawa. Kompanijata glavno raboti za kreditni institucii, avtomobilski kreditni kompanii i komunalni pretprijatija. “Od svoeto osnovawe, vo 1993 godina, Credirec gi zadrà site svoi steknati klienti. Ova pokaùva deka najdovme siguren i uspe{en partner koj }e go poddrì rastot na EOY grupacijata”, izjavi [erer.

12,1% pove}e mebel e proizveden vo prvoto trimese~je godinava vo sporedba so istiot period lani

novo poskapuvawe sledniot mesec, no nie ovde mora da prodol`ime so lanskite ceni, zatoa {to kupovnata mo} na gra|anite e svedena na minimum. Sekako, toa }e se odrazi na na{iot }ar, no periodov }e rabotime kako da isplivame od krizata”, veli sopstveni~kata na Salon Dom, Lidija Stefanova. Nekoi od firmite, pak, se obiduvaat da pre`iveat preku organizirawe akcii i namaluvawa. Prima mebel forsira vikend-akcii i atraktivni popusti do 40%. “Svesni sme deka godinava po~na slabo i posetenosta vo salonite

STATISTIKA BELE@I BLAG PORAST a razlika od prethodnata godina, koga proizvoditelite na mebel ja smetaat za pogubna, proizvodstvoto na mebel vo prvite meseci od godinava beleì blag porast. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, prvite tri meseci godinava bil proizveden za 12,1% pove}e mebel vo sporedba so prvoto trimese~je lani. Vo mart godinava e zabeleàn porast na proizvodstvoto od 21,6%, vo sporedba so istiot mesec lani. Proizvodstvoto na mebel vo 2010 godina, pak, se namalilo za 19,5% vo sporedba so 2009 godina. Inaku, vrednosta na pazarot na mebel vo zemjava se procenuva na pove}e od 200 milioni evra. Spored analizite na Klasterot za drvna industrija, okolu 60% od vkupnoto proizvodstvo na mebel i grade`na stolarija vo zemjava, odi za izvoz, koj vo pari iznesuva ne{to pove}e od 32 milioni evra. Sepak, problem za ovaa industrija e {to dvojno pove}e se uvezuvaat repromaterijali, otkolku {to se izvezuva gotov proizvod, potenciraat ottamu.

se namali. Poradi toj nadolen trend organizirame kontinuirani popusti, vikendakcii i se reklamirame preku flaeri, so cel da privle~eme kupuva~i”, velat ottamu. I uvoznicite i proizvoditelite se ednoglasni

deka prvite tri meseci godinava bea pogubni za industrijata za mebel poradi nekolkukratnoto poskapuvawe na repromaterijalite, povisokite transportni tro{oci i namalenata kupovna mo} i pobaruva~ka na mebel na doma{niot pazar.

“GLIVEK” OTSEGA NA POZITIVNA LISTA ekot “glivek” za pacientite so hroni~na mieloidna leukemija otsega }e bide na pozitivnata lista na lekovi. Ovoj medikament dosega ~ine{e pove} e od 2.000 evra. Ovaa odluka ja soop{ti ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, i direktorkata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, Maja Parnarxieva-Zmejkova. “Dosega Fondot pokriva{e 15 pacienti, a sega sekoj pacient }e go dobie lekot. Sakame da sozdademe sistem koj }e im gi ovozmo`i site uslugi na gra|anite”, re~e Osmani. Parnarxieva-Zmejkova istakna deka lekot koj e efikasen i skap od biolo{kite lekovi e vtor koj se najde na pozitivnata lista. “Stanuva zbor za 56 pacienti spored evidencijata na Klinikata za hematologija. Dosega 15 pacienti go dobivaa lekot, a ostanatite go nabavuvaa privatno. So ovoj poteg }e se obezbedi lek za site pacienti, poso~i Parnarxieva-Zmejkova. Parnarxieva soop{ti deka lekot }e se pla}a od buxetot na Fondot od kade {to za ovaa namena godi{no se predvideni okolku dva milioni evra.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.548 2.546 2.544 2.542 2.540 2.538 2.536 2.534 2.532 2.530

MBI 10

2.685

MBID

117,30 117,20 117,10 117,00 116,90 116,80 116,70 116,60 116,50 116,40 116,30 116,20

2.678 2.671 2.664 2.657 2.650

21/04/1122/04/1123/04/1124/04/1125/04/1126/04/1127/04/1128/04/1129/04/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

21/04/1122/04/1123/04/1124/04/1125/04/1126/04/1127/04/1128/04/1129/04/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

OMB

21/04/1122/04/1123/04/1124/04/1125/04/1126/04/1127/04/1128/04/1129/04/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

FRANCUSKIOT SINXIR MARKETI SE [IRI NA BALKANOT

MR.BRICOLAGE ]E GO OTVORI PRVIOT MARKET VO MAKEDONIJA

NEDELNO TRGUVAWE

Briko Makedonija, pokraj dva marketi vo Skopje, planira da izgradi i ~etiri drugi vo Tetovo, Bitola, Strumica i Gevgelija

BRAN POSKAPUVAWA NA AKCIITE VO REGIONOT I VO SVETOT

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

azarite na kapital vo svetski i regionalni ramki gi zafati bran poskapuvawa, poddràni od odlukata na Federalnite rezervi na SAD, no i od popu{taweto na pesimizmot predizvikan od havarijata vo Japonija. Porasnaa i cenite na akciite na doma{niot pazar na kapital. Glavniot berzanski indeks MBI-10 na nedelno nivo porasna za 0,28%, na vrednost od 2.539,13 indeksni poeni. Po{irokiot akciski indeks MBID isto taka porasna za 0,81%, zavr{uvaj}i na 2.676,49 indeksni poeni, a rast od 0,64% ima{e i indeksot na obvrznici OMB, koj trguvaweto go zavr{i so vrednost od 117,19 indeksni poeni. Berzanskiot promet ne go slede{e rastot na indeksite. Vkupniot nedelen promet padna 18,8% vo odnos na prethodnata nedela. Toj iznesuva{e 58,4 milioni denari. Po nekolku nedelni padovi kone~no pozitivni dvièwa ja zafatija i berzata vo Belgrad. Berzanskiot indeks Belex 15 porasna za 0,98%, na 745,58 indeksni poeni, a re~isi dvojno porasna i berzanskiot promet, koj minatata nedela iznesuva{e 4,7 milioni evra. Prometot na berzata vo Zagreb porasna za 52,48% i iznesuva{e 16,2 milioni evra. Osnovniot berzanski indeks CROBEX porasna za 0,44%, na vrednost od 2.233,97 indeksni poeni. Najavata od Federalnite rezervi deka i ponatamu prodolùvaat so liberalnata monetarna politika go digna S&P 500 indeksot na najvisoka vrednost od juni 2008 godina. Toj nedelata {to izmina porasna za 2%, na 1.363,61 indeksni poeni. 2,4% na nedelno nivo porasna i indeksot Dow Jones, koj trguvaweto na krajot od nedelata go zatvori na 12.810,5 indeksni poeni. Na evropskite pazari na kapital od 18 osnovni indeksi rast nema{e samo kaj dva i toa na berzite vo Avstrija i vo Danska. Francuskiot osnoven indeks CAC 40 porasna za 2,1%, na 4.106,92 indeksni poeni, londonskiot FTSE porasna za 0,9%, na 6.069,90 indeksni poeni, a najgolem rast od duri 3% ima{e germanskiot DAX, koj zatvori na vrednost od 7.514,46 indeksni poeni. Vtora nedela po red rast ima{e i na indeksite na aziskite berzi. Japonskiot Nikkei 225 minatata nedela porasna za 1,7%, na vrednost od 9.849,74 indeksni poeni, a za 0,47% porasna i pacifi~ko-aziskiot indeks MSCI Asia Pacific, koj trguvaweto go zavr{i na 139,48 indeksni poeni.

rancuskiot sinxir “napravi sam” marketi Mr.Bricolage }e go otvori svojot prv market vo Makedonija na krajot od godinava, najavuvaat od Briko Makedonija, firma-}erka na bugarskata Doverie Briko, koja ja ima fran{izata za otvorawe marketi Mr.Bricolage vo regionot. Od Briko Makedonija ambiciozno najavuvaat deka vo slednite pet godini planiraat da otvorat u{te pet drugi marketi vo zemjava, dva vo Skopje, a ostanatite vo Tetovo, Bitola, Strumica i Gevgelija, na povr{ina od 1.000 do 2.000 metri kvadratni. Od kompanijata ve}e pregovaraat so op{tina Karpo{ za lokacija za eden od marketite vo Skopje, so povr{ina od 10.000 do 15.000 metri kvadratni, od koi samo marketot }e se protega na povr{ina od 5.000 metri kvadratni. “Prviot market koj planirame da go otvorime }e bide smesten vo objekt na Skopski Pazar, koj go iznajmivme za period od 20 godini so mo`nost za otkup. Se raboti za investicija od okolu 4,5 milioni evra, od koi 1,5 milioni se za proizvodite vo marketot, a okolu polovina milion evra }e vlo`ime vo oprema. Parite za ovaa investicija

gi obezbedivme od na{ata majka-firma, Doverie Briko. Vtoriot market koj planirame da go otvorime za relativno kratko vreme, po po~etokot so rabota na prviot market, nekade vo sredinata na 2012 godina, }e bide u{te pogolema investicija, bidej}i treba da se otkupi i zemji{teto na koe }e se gradi marketot”, veli Blagoja Piska~ev, generalen menaxer na Briko Makedonija. Piska~ev objasnuva deka marketite }e rabotat vo dve smeni, sedum dena vo nedelata, osven za vreme na praznicite. Od Briko Makedonija velat deka planiraat vo dvata marketi vo Skopje da vrabotat okolu 120 lu|e, a so otvoraweto na ostanatite marketi o~ekuvaat brojkata na vraboteni da dostigne okolu 240. Edna od najgolemite prednosti na francuski Mr.Bricolage vo odnos na konkurencijata e {to tie mnogu vlo`uvaat vo obuka na svoite vraboteni,

veli Piska~ev. “Mr.Bricolage ima mnogu silna obuka na ~ove~kiot potencijal. Zna~itelna suma }e investirame vo obuka na na{ite vraboteni. Sredniot menaxment pred da po~ne so rabota marketot }e go pratime na nekolkumese~na obuka vo Francija, Bugarija i Srbija. Obuka vo stranstvo vo period od eden do tri meseci }e dobijat i drugite vraboteni”, objasnuva Piska~ev. Toj dodava deka tokmu dobrata obuka na svoite vraboteni i fokusiranosta kon kupuva~ite e klu~nata prednost vo odnos na konkurencijata vo Makedonija. “Na{ite najgolemi konkurenti vo Makedonija se marketite Hubo Replek, Merkur i Elektroelement. Toa {to }e n$ izdvojuva od niv, pokraj golemiot asortiman na kvalitetni proizvodi, cenite i uslugata na prodava~ite, }e bide i raboteweto na princip na proekti. Na{ite prodava~i }e

bidat na nekoj na~in konsultanti, taka {to na kupuva~ot }e mu predlagaat najdobro re{enie vo ureduvaweto na negovata bawa, dnevna soba ili gradina. Isto taka, tie }e bidat dol`ni na kupuva~ite da im ponudat ne najskap proizvod, tuku proizvod koj }e im ja zadovoli potrebata, a }e bide vo ramkite na nivniot buxet”, istaknuva Piska~ev. Toj veli deka celta na kompanijata e da stanat lideri na makedonskiot pazar, {to, spored nego, e lesno ostvarlivo ako se zeme predvid investicijata vo vrabotenite, uslugite koi }e gi nudat, cenite na proizvodite, no i goleminata na Mr.Bricolage. Iako pogolem broj gra|ani pod “napravi sam” market podrazbiraat sinxir od marketi nameneti za majstori ili ma`i koi vo slobodno vreme se zanimavaat so razli~no hobi, Piska~ev pojasnuva deka Mr.Bricolage vo golema mera se naso~uva i kon `enite.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

29.04.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.753.669,58

-2,88%

-6,18%

7,21%

-1,50%

-3,64%

28.04.2011

ILIRIKA GRP

47.851.551,06

-2,89%

-4,27%

-1,48%

-6,47%

1,22%

28.04.2011

Иново Статус Акции

14.303.479,41

-2,80%

-8,03%

5,34%

2,74%

-9,29%

28.04.2011

1.079.241

KD Brik

37.900.176,07

-0,91%

-0,95%

2,35%

-2,71%

5,07%

27.04.2011

1.542.911

KD Nova EU

27.242.890,77

-4,47%

-5,80%

1,69%

-0,82%

-5,16%

27.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.409.055,54

-1,24%

-3,60%

1,68%

1,01%

-2,52%

28.04.2011

КБ Публикум -обврзници

19.225.789,20

0,34%

0,00%

28.04.2011

474,74

1,27

417.290

87,88

1,01

4.966.282

Стопанска банка Битола

2.899,61

0,52

391.450

Топлификација Скопје 10 емисија на обврзници за

3.609,50

0,31

85,39

0,16

Македонски телеком Скопје 9 емисија на обврзници за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Фершпед Скопје

29.04.2011 Просечна цена (МКД)

ФЗЦ 11Октомври Куманово

Адинг Скопје Гранит Скопје

Скопски Пазар Скопје

Износ (МКД)

54000

-4,42

54.000

700

-2,78

24.500

388,00

-2,76

419.040

580,68

-1,36

343.180

ХВ

6.301,00

-0,83

176.430

ALK (2010)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата 9 емисија на обврзници за денацион.

Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје 10 емисија на обврзници за Топлификација Скопје

29.04.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

29.04.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

29.04.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.450,28

401,26

11,09

0,97

54.562

7.100,00

567,72

12,51

0,20

3.071.377

580,68

92,61

6,27

0,54

KMB (2010)

2.279.067

3.700,00

628,36

5,89

1,05

MPT (2010) *

112.382

24.500,00

0,72

25.920

42.000,00

2.980,40

14,09

0,85 0,68

Износ (МКД)

87,88

1,01

4.966.282

REPL (2010) *

29.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) *

Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

3700

-0,01

2.660.300

SBT (2010) *

389.779

2.899,61

39,99

72,50

4.450,28

-0,83

2.216.240

STIL (2010) *

14.622.943

191,08

0,47

410,90

2,40

85,39

0,16

1.542.911

TPLF (2010) *

450.000

3.609,50

279,12

12,93

0,99

3609,5

0,31

1.079.241

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

0,33

% на промена

обврзници

105.838

обични акции

123.206

-1,48

229.044

-28,99

обични акции

15.375

7,00

Вкупно Редовен пазар

15.375

7,00

0,00

244.419

-27,45

Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

-46,41

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 29.04.2011)

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

PAZAROT NA KAPITAL NE E ATRAKTIVEN ZA DR@AVATA

17.03.2010 JAVNITE PRETPRIJATIJA NE SAKAAT DA IZLEZAT NA BERZATA

So proda`ba na del od akciite ili na upravuva~kite paketi, javnite pretprijatija moè da se dokapitaliziraat i da soberat dovolno sve` kapital za novi investicii. Taka tie bi moèle da gi saniraat zagubite napraveni vo minatoto i da se simnat od grbot na dràvata od koja postojano “cicaat” subvencii. No, i da gi otvorat finansiskite i delovnite knigi za javnosta ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

avnite pretprijatija, koi so godini trupaat zagubi i dobivaat pari od dràvniot buxet, ne sakaat da kotiraat na Makedonskata berza, kade {to }e treba da gi otvorat finansiskite i delovnite knigi pred javnosta, no i }e moàt da soberat kapital. Iako ponudata na nov kapital na Makedonskata berza moè da bide uslov za zaìvuvawe na pazarot i animirawe na investitorite, dràvata nema takov interes. So proda`ba na del od akciite ili, pak, upravuva~kite paketi, javnite pretprijatija moè da se dokapitaliziraat i da soberat dovolno sve` kapital za novi investicii. Taka tie bi moèle da gi saniraat zagubite napraveni vo minatoto i da se simnat od grbot na dràvata, od koja postojano cicaat subvencii. “Celosna ili delumna privatizacija na javnite pretprijatija so nivno pretvorawe vo akcionerski dru{tva koi }e kotiraat na Berzata definitivno }e go podobri raboteweto na javniot sektor. Namesto da rabotat so zagubi, privatnite investitori }e imaat interes tie kompanii da rabotat so dobivka. Od pretprijatija, koi se prevraboteni so partiski zaslu`ni rabotnici, moè da stanat zdravi firmi koi }e imaat tolku vraboteni kolku

{to e navistina potrebno. Definitivno ova e proces {to e nu`no da se sprovede i vo Makedonija, no mislam deka kaj nas s$ u{te ima ideolo{ki barieri i nedovolno interes za da se implementira takva reforma”, izjavi profesorot Miroqub [ukarov. Dokolku javnite pretprijatija se privatiziraat, tie avtomatski }e stanat i kreditosposobni, {to }e im otvori nov pristap do kapital, {to potoa }e go vloàt za razvoj. DIREKTORITE BEZ VOLJA ZA REFORMI Makedonskite javni pretprijatija se daleku od principite na pazarnata ekonomija, duri i spored menaxiraweto na nivnite direktori. Pove}eto direktori smetaat deka procesot na korporatizacija na javnite pretprijatija vo akcionerski dru{tva e te{ko izvodliv. Spored niv, edna takva reforma }e ja potkopa nivnata socijalna uloga vo op{testvoto - privatnite investitori }e imaat interes da gi zgolemat cenite na javnite uslugi, {to }e se odrazi negativno vrz standardot na gra|anite. “Idejata za transformacija na dràvnite kompanii akcionerski dru{tva te{ko moè da se ostvari, bidej}i nivnata osnovna uloga vo op{testvoto e, na nekoj na~in, socijalna, odnosno so subvencii od dràvata da obezbeduvaat najevtini javni uslugi za gra|anite. Dokolku, na primer, JSP se transformi-

ELEM so dobivka od 3,1 milioni evra bi bila edna od najatraktivnite kompanii za investitorite ra vo AD so vlez na privatni akcioneri, sigurno deka prvo }e se namalat tro{ocite, }e se skratat prazni~nite linii ili dvièweto na avtobusite vo vikendi, koga se celosno ekonomski neisplatlivi. Poznato e deka privatniot kapital zna~i podobro menaxirawe od dràvniot, no toa moè da se slu~i samo pod uslov dràvata da prodolì da gi subvencionira pretprijatijata koi se od su{tinsko zna~ewe za op{testvoto”, objasnuva direktorot na Javnoto soobra}ajno pretprijatie Skopje, Mi{o Nikolov. Ekonomistite, pak, ja devalviraat ovaa teza i sugeriraat dràvata da vospostavi regulatoren sistem i da gi kontrolira cenite na komunaliite ili javniot prevoz, kako {to toa go pravi so cenite na strujata i parnoto, duri i ako

javnite pretprijatija stanat privatni. JAVNITE PRETPRIJATIJA KAKO AD ]E JA RAZDVI@AT BERZATA Finansiskite analiti~ari komentiraat deka ima kompanii kako {to se Javnoto stanbeno, ELEM ili Vodovod, koi dobro rabotat i bi bile ineteresni za privatnite investitori. Spored niv, samo javnite pretprijatija {to rabotat profitabilno moè da bidat atraktivni za privatnite investitori da kupat akcii od niv i da dobijat dobra cena. "Tie {to rabotat so zaguba ili imaat akumulirana zaguba od porano moè da se transformiraat vo AD i da ponudat akcii na pazarot na kapital, no nema da postignat dobra cena bidej}i, spored zakonot, tie ne }e moàt da delat nitu dividenda s$ dodeka rabotat

GORAN MARKOVSKI DIREKTOR NA KB PUBLIKUM INVEST Samo javnite pretprijatija {to rabotat profitabilno moè da bidat atraktivni za privatnite investitori da kupat akcii od niv i da dobijat dobra cena. Tie {to rabotat so zaguba, nema da postignat dobra cena bidej}i, spored zakonot, nema da moàt da delat nitu dividenda. A {tom ne moàt da delat dividenda, ne se interesni za investitorite. so zagubi. A {tom ne moàt da delat dividenda, ne se interesni za investitorite", veli Goran Markovski, direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi, KB Publikum Invest. Toj ocenuva deka vakviot poteg }e vlijae so zgolemuvawe na

MI[O NIKOLOV DIREKTOR NA JAVNOTO SOOBRA]AJNO PRETPRIJATIE SKOPJE Osnovnata uloga na javnite pretprijatija vo op{testvoto e socijalna, odnosno so subvencii od dràvata da obezbeduvaat najevtini javni uslugi za gra|anite. Privatniot kapital podrazbira podobro menaxirawe od dràvniot, no toa moè da se slu~i samo ako dràvata prodolì da gi subvencionira pretprijatijata od su{tinsko zna~ewe. obemot na trguvawe i pogolem promet na berzata. Nitu edna Vlada dosega ne sprovede reformi vo raboteweto na dràvnite kompanii, bidej}i toa }e rezultiura so otpu{tawa od rabota i negativni politi~ki poeni kaj glasa~ite.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,45%

3,40%

4,27%

5,17%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,48%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5013

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

41,5718

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,1959 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,4767

Канада

долар

43,7265

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,2681

61,6

42,5

70,3

48,5

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

BORBATA ZA DEMOKRATIJA Í NA[TETI NA EKONOMIJATA VO SEVERNA AFRIKA

PADOT NA AVTORITARNITE RE@ GI OSTAVI LIDERITE SO PRAZN

Antivladinite protesti vo dràvite od Severna Afrika ja primoraa me|unarodnata zaednica da gi namali prognozite za rast na ekonomijata na regionot. Spored MMF, do krajot na 2011 godina dràvite }e ostvarat edvaj 1% rast, dodeka Svetskata banka e pooptimisti~na i o~ekuva rast pogolem od 5%. I dvete institucii se soglasni deka na regionot mu e potreben ekonomski rast pogolem od 6% za stabilizirawe na postkonfliktnite ekonomii BORO MIRÊSKI orbata za pad na avtoritarnite reìmi vo pove}e dràvi od Severna Afrika (Egipet, Tunis, Maroko, Libija, Alìr i Sudan) }e gi isprazni dràvnite kasi za nekolku milijardi dolari i drasti~no } e go namali ekonomskiot rast. Dodeka tuniskiot pretsedatel Ben Ali i egipetskiot Hosni Mubarak po pove}e od 23 godini vladeewe ja predadoa vlasta vo racete na novoformiranite demokratski orientirani vladi, liderite na ostanatite dràvi hrabro se borat da ja zadràt pretsedatelskata fotelja. No, toa gi ~ini mnogu skapo. Antivladinite protesti, koi prvo zapo~naa vo Tunis i vo Egipet, se preleaja niz celiot region. Libiskiot pretsedatel Moamer

Gadafi dava najgolem otpor na demokratijata. Nitu gra|anite na Maroko, Al`ir i Sudan ne ostanaa imuni na demokratskiot bran koj ja preplavi Severna Afrika. Toa ja krena me|unarodnata zaednica na noze. NATO alijansata se bori so libiskite privrzanici na pretsedatelot Gadafi za za{tita na civilite, a Libija obvinuva za pre~ekoruvawe na mandatot na Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii (ON) od 1973 godina, so koja se garantira bezbednosta na civilite. Vojnata ja podeli me|unarodnata javnost. Dodeka Zapadot si gi odmeruva silite so Libija, kompaniite gi zatvoraat svoite pretstavni{tva vo ovoj region, a ekonomijata gi trpi posledicite. Nemirite vlijaea vrz kvartalnite izve{tai na brojni kompanii, a najo{teteni bea naftenite. Berzite se soo~uvaat so sekojdnevni turbulencii na vrednosta na akciite, dodeka naftata dostigna cena od 126 dolari za barel, so {to go

SAD GLAVEN FINANSIER NA LIBISKITE BUNTOVNICI?! merikanskiot pretsedatel Barak Obama odobri ispra}awe nevoena pomo{ za libiskite buntovnici od 25 milioni dolari. Pomo{ta se sostoi od medicinski materijali, uniformi, ~evli, {atori, sredstva za li~na higiena, radiostanici i prehranbeni proizvodi, koi }e mu bidat dostaveni na Preodniot nacionalen sovet vo Bengazi. Na buntovnicite ne e predvideno da im bidat dostaveni pari vo gotovina, nitu oru`je i municija. Amerikanskiot pretsedatel gi odvoi ovie sredstva otkako libiskite buntovnici pobaraa od Zapadot zaem vreden dve milijardi dolari, {to naide na otpor kaj me|unarodnata zaednica.

nadmina rekordot od 2008 godina. Ekonomskite analiti~ari imaat polni race rabota. Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Svetskata banka (SB) gi namalija prognozite za ekonomski rast na dr`avite od Severna Afrika i predupredija za u{te pogolem disbalans na globalnata ekonomija poradi neednakviot razvoj na ekonomiite vo svetot. Rejting agenciite go namaluvaat kreditniot rejting na rizi~nite dr`avi.

Na Severna Afrika & e potreben ekonomski rast pogolem od 6% godi{no za da sozdade dovolno novi rabotni mesta.

Guvernerot na centralnata banka na Tunis, Mustafa Nabli, na proletnoto zasedanie na MMF izjavi deka klu~na uloga ima zaìvuvaweto na ekonomijata za odr`livost na politi~kata stabilnost na dolg rok. “Vo zemjite so najdobri rezultati vo regionot, kako Tunis i Egipet, vo poslednite 40 godini stapkata na rast na ekonomijata iznesuva 4-5%, no toa ne e dovolno za sozdavawe dovolen broj rabotni mesta. Poradi toa i dojdovme vo ovaa situacija. Na dràvite od Severna Afrika im e potreben rast pogolem od 6% ili 7% za da se sozdadat novi rabotni mesta, bidej}i ovoj region minuva niz golema demografska tranzicija, a toa zna~i deka rabotnata sila se zgolemuva za 4%. Samo taka }e ja namalime nevrabotenosta”, izjavi Nabli. Spored prognozite na centralnata banka na Tunis, ekonomskiot rast vo Tunis i vo Egipet e onevozmoèn poradi politi~kite promeni. Poradi toa, se o~ekuva ekonomijata vo Tunis da porasne samo 1% do 2% do krajot na 2011 godina, {to e re~isi dvojno pomalku od minatogodi{niot rast od 3,7%. Ekonomskiot rast na Egipet dosega iznesuva samo 1%, {to pretstavuva pad vo odnos na prethodnite prognozi za rast od 5%, koj gi prezentira{e MMF

100

ekonomski rast e minimalno potreben za stabilizirawe na ekonomijata i otvorawe novi rabotni mesta

milijardi dolari se potrebni za zakrepnuvawe na ekonomiite od Severna Afrika vo narednite dve godini

minatiot juni. Glavniot izvr{en direktor na MMF, Dominik [tros-Kan, istakna deka na zemjite od Bliskiot Istok i Severna Afrika, koi uvezuvaat nafta, }e im bide potrebna finansiska pomo{ od 40 milijardi dolari za ovaa godina i 100 milijardi dolari za dve godini. Iako Svetskata banka ima crno scenario za razvojot na globalnata ekonomija, sepak, ima malku pooptimisti~ni prognozi od MMF za ekonomskiot rast na dràvite od Severna Afrika. Pretsedatelot na Svetska banka, Robert Zelik, na proletnoto zasedanie na bankata istakna deka }e bide potrebno podolgo vreme za stabilizirawe na drasti~nite neednakvosti vo ekonomskiot razvoj na razvienite dràvi i brzoraste~kite ekonomii. Spored procenkite na Svetskata banka, ekonomiite vo Severna Afrika }e porasnat za 5,3% ovaa godina i 5,5% vo 2012 godina, dodeka ekonomiite vo Ju`na Afrika i Bliskiot Istok }e porasnat za 4,3% godinava i 4,4% vo 2012 godina. “Krizata na Bliskiot Istok i Severna Afrika ima potreba od na{ite finansiski sredstva. Taa n$ tera {to pobrzo da gi zavr{ime ovie sostanoci i da gi doneseme zaklu~ocite {to }e pravime ponatamu vo spravuvaweto so globalnite problemi. Vo na{iot izve{taj se naglasuva va`nosta na bezbednosta, pravdata i otvoraweto novi rabotni mesta kako klu~ni segmenti za stabilizacija na del od aktuelnite ekonomski problemi”, istakna Zelik i ja povika Svetskata banka brzo da reagira i da gi poddrì site

reformi vo regionot. Spored nego, ~ekaweto da se stabilizira situacijata zna~i gubewe vreme i deka vo period na revolucija status kvo nikoga{ ne e pobedni~ka opcija. Dodeka Egipet se obiduva da ja zajakne oslabnatata turisti~ka industrija poradi nemirite, najgolemiot izvoznik na nafta vo Evropa, Libija i ponatamu prodolùva da gi broi zagubite {to & gi nanesuva vojnata. Pred po~etokot na vojnata Libija proizveduva{e 1,6 milioni bareli nafta na den, od koi 80% gi izvezuva{e vo Evropa. Denes, iako Katar se ponudi da posreduva za izvoz na nafta od Libija, dràvata maka ma~i da go sprovede toa poradi namalenoto proizvodstvo na edvaj 100.000 bareli nafta dnevno. Vojnata natera brojni kompanii da go prekinat proizvodstvoto na nafta vo Libija, kako {to se britanskata Briti{ petroleum, italijanskata ENI, amerikanskata Ekson mobil i mnogu drugi. Site tie se soo~ija so drasti~en pad na akciite na svetskite berzi, no visokata cena na naftata gi odrùva vo ìvot. Sostojbata vo ostanatiot del od Severna Afrika, iako e tenzi~na, s$ u{te e stabilna, a avtoritarnite reìmi i ponatamu opstojuvaat. Politi~kata stabilnost im dava i podobar ekonomski performans na tie dràvi, smetaat ekspertite. Spored analizata na rejting agencijata Standard i Purs, osiguritelniot biznis moè da stane glaven akter za pouspe{no zakrepnuvawe na postkonfliktnite ekonomii. Vo analizata se potencira deka najprimamlivi osiguritelni paketi

no.

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

TOP 15

NAJZADOL@ENI NAJZAD ENI DR@AVI

@IMI NI XEBOVI?!

RAST NA BDP NA DR@AVITE OD SEVERNA AFRIKA Dr`ava 2009 g. 2008 g. 2007 g. 2006 g. Al`ir

2,1

2,4

Egipet

4,6

7,2

7,1

6,8

Libija

2,1

3,8

5,9

Sudan

4,5

6,8

10,2

11,3

Tunis

3,1

4,6

6,3

5,7

Izvor: Svetska banka

za gra|anite na severnoafrikanskite dràvi }e bidat paketite za ìvotno, zdravstveno osiguruvawe i osiguruvawe na imotot. “Politi~kite nemiri pretstavuvaat predizvik na osiguritelite na sreden rok tokmu poradi faktot {to Severna Afrika dosega be{e zatvoren pazar”, istakna Fared Lutfi, generalen sekretar na Koordinativnata komisija za osiguruvawe i reosiguruvawe na zalivskite dràvi. Standard i Purs istaknuvaat deka Tunis ve}e otvori prostor za zna~itelen napredok za osiguritelnata industrija, koja se o~ekuva da doìvee vistinski bum do krajot na 2011 godina. Spored poslednite podatoci od agencijata, osiguritelite inkasirale 730 milioni dolari od proda`ba na osiguritelni paketi vo Tunis vo 2009 godina, {to e rast od 9,6% sporedeno so 2007 godina. Ekspertite istaknuvaat deka po Tunis, sleden pazar koj }e bide atraktiven za osiguritelite e Egipet. Za Libija ostanuva neizvesna sudbinata, pa tie smetaat deka s$ u{te e prerano da se prognozira idninata na osiguritelnata in-

dustrija. Vo arapskiot svet, po Ju`na Afrika, Maroko e vtor po golemina osiguritelen pazar iako brojot na gra|ani koi se osiguraat e na minimalno nivo od samo 3%. Za ekspertite, najgolemi {ansi da go nadmine Maroko vo ovaa industrija ima Al`ir, kade {to s$ u{te brojot na osigureni gra|ani e minimalen i iznesuva samo 0,7%.

Makedonija nema pogolema ekonomska sorabotka so dr`avite od Severna Afrika, pa poradi toa i ne trpi {tetni posledici od krizata vo ovoj region.

Premierot Nikola Gruevski na minatogodi{nata sredba so marokanskiot premier Abas el Fasi najavi pogolema ekonomska sorabotka so ovie dr`avi, no od toa nema ni{to. Ne zapo~na nitu sorabotkata na Makedonija so Egipet, koja ja najavi ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, na sredbata so negoviot egipetski kolega Ahmet Abul Geit vo fevruari godinava. Spored posledniot statisti~ki

EGIPET I TUNIS BARAAT ZAEM ZA IMPLEMENTACIJA NA DEMOKRATIJATA gipet pregovara so Me|unarodniot monetaren fond i so Svetskata banka za zaem od okolu {est milijardi dolari. Egipetskiot minister za finansii, Samir Redvan, veli deka Kairo bara pomo{ i od arapski dràvi, no zasega ni{to ne e dogovoreno. Egipet }e pobara i dopolnitelni 100 milioni dolari zaem od kuvajtskiot dràven fond za arapski ekonomski razvoj. Redvan prognozira rast na egipetskata ekonomija za 2% vo ovaa i okolu 4% vo 2012 godina i o~ekuva buxetskiot deficit idnata godina da dostigne 10 milijardi dolari. Po padot na avtoritarniot reìm, Svetskata banka mu dade 500 milioni dolari na Tunis za razvoj na ekonomijata i otvorawe novi rabotni mesta. Tunis ~eka u{te 200 milioni dolari, koi mu gi veti pretsedatelot na Svetskata banka, Robert Zelik.

izve{taj za nadvore{na trgovija na Makedonija za januari-fevruari 2011 godina, Makedonija s$ u{te najmnogu trguva so Germanija, Srbija, Velika Britanija, Rusija i Bugarija, a nitu edna od dràvite od Severna Afrika ne se najde na listata pogolemi trgovski sorabotnici. Stopanskata komora na Makedonija pora~a deka na Makedonija & e neophodno osvojuvawe novi pazari, osobeno vo zemjite od Bliskiot Istok i Severna Afrika, kako i podobruvawe na pravniot ambient preku potpi{uvawe bilateralni dogovori za nepre~ena ekonomska sorabotka so ovie zemji. Spored SKM, liberalizacijata na trgovijata }e ja zaostri konkurentnosta na kompaniite, no }e otvori i novi predizvici za razvoj i privlekuvawe stranski investicii. “So nekoi od ovie dràvi porano postoe{e sorabotka, koja sega treba da se obnovi, a so nekoi doprva }e se vospostavuva. Makedonija ima otvoreni mo`nosti za biznis-sorabotka so Egipet, Tunis, Libija i Irak, pred s$, vo zdravstvoto, obrazovanieto, grade`ni{tvoto i avtomobilskata industrija, no vizniot reìm ostanuva klu~en problem”, se veli vo soop{tenieto na SKM. Milo{oski i Ahmed Abul Geit na sredbata vo fevruari godinava potpi{aa protokol za sorabotka na dvete ministerstva i najavija deka vo bliska idnina }e potpi{at i spogodbi za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita na investiciite. Egipetskiot {ef na diplomatijata veti deka po vra}aweto vo Kairo }e gi pottikne stopanstvenicite od negovata zemja da razmislat za investirawe vo Makedonija, naglasuvaj}i deka za toa }e pomogne i potpi{uvaweto na spogodbite.Premierot Nikola Gruevski i negoviot marokanski kolega Abas El Fasi vo Maroko minatata godina potpi{aa dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita na investiciite so cel intenzivirawe na ekonomskite odnosi me|u dvete zemji.Otvoreno pra{awe za makedonskite stopanstvenici ostanuva obnovuvaweto na sorabotkata so grade`nite kompanii od Libija, koja vo vremeto na SFRJ be{e osobeno razviena. “Nemaweto kapacitet kaj doma{nite firmi, no delumno i nedostigot od poddr{ka od Vladata e glavna pri~ina {to Makedonija gi izgubi tradicionalnite pazari na Bliskiot Istok”, smetaat analiti~arite.

JAPONIJA SO NAJVISOK DOLG VO SVETOT ima najgolem nadvore{en dolg vo Japonija svetot, koj iznesuva 225,8% od BDP. Soo~ena so najte{kata prirodna katastrofa i nuklearna kriza, zemjata gi vloùva site napori za spas na ekonomijata. Ekspertite ja otfrlaat mo`nosta Japonija da bankrotira BORO MIRÊSKI ako da ne e dovolno {to Japoncite se borat so najte{kata kriza koja ja zafati dràvata od katastrofalniot zemjotres i cunamito, koe ja pogodi minatiot mesec, pa mora da gi trpat i kritikite od me|unarodnata zaednica za visokiot nadvore{en dolg, koj nadmina 225,8% od brutodoma{niot proizvod (BDP). No, japonskata Vlada e vo dolgovi u{te od pukaweto na meurot vo sektorot nedvi`nosti vo 90-tite godini od minatiot vek. So predloèniot buxet za 2011 godina od 1.000 milijardi dolari i finansiraweto na {tetite od elementarnite nepogodi, koi se o~ekuva da ~inat pove}e od 300 milijardi dolari, ekspertite smetaat deka Japonija e daleku od bankrot. Minatata nedela rejting-agencijata Standard i Purs (Standard & Poor's – S&P) go namali rejtingot na Japonija i go oceni dràvniot dolg kako “negativen”, so mo`nost za ponatamo{en pad na rejtingot i predupredi na potencijalno zgolemuvawe na buxetskiot deficit poradi tro{ocite od prirodnite nepogodi. Od S&P o~ekuvaat tro{ocite od prirodnite katastrofi da go zgolemat fiskalniot deficit nad o~ekuvawata, na 3,7 % od BDP vo 2013 godina. Takahira Ogava, direktor za dràven rejting vo S&P, izrazi zagriènost poradi zgolemuvaweto na danocite, ukaùvaj}i na mo`ni negativni posledici vrz ekonomskiot rast na zemjata. “Dokolku se zeme predvid makroekonomskata situacija, sekoe radikalno zgolemuvawe na danocite moè da go naru{i rastot”, soop{ti Ogava, poso~uvaj}i na slabata doma{na potro{uva~ka i biznis-tro{ocite vo Japonija. Zgolemuvaweto na danocite, dodade toj, moè samo da dovede do dopolnitelni tro{oci za Vladata, zatoa {to }e mora da ja zajakne ekonomijata preku merki za stimulirawe. Vo januari S&P go namali dolgoro~niot krediten rejting na Japonija za prvpat po devet godini, velej}i deka na vladata na premierot Naoto Kan & nedostiga koherenten pristap kon podobruvaweto na fiskalnoto zdravje na zemjata, koe e na najlo{o nivo me|u golemite razvieni ekonomii. Sekretarot na pretsedatelot, Jukio Edano, odbi detalno da ja komentira poslednata odluka na S&P. Ministerot za finansii, Jo{ihiko Noda, izjavi deka Vladata mora da gi izbalansira skapata obnova

na infrastrukturata i fiskalnata disciplina. “Rekonstrukcijata e va`na zada~a, dodeka fiskalnoto zazdravuvawe e neizbe`no. Na{ata osnovna pozicija ni ovozmoùva da gi ispolnime i dvete ne{ta”, izjavi Noda. Ocenkata od S&P nema{e golemo vlijanie vrz finansiskite pazari, dodeka prilivite od japonskite obvrznici so desetgodi{en rok na dostasuvawe ostanaa stabilni i po objavata na vesta. Kabinetot na premierot usvoi nacrt-plan za dopolnitelen buxet od 4.000 milijardi jeni za da se platat tro{ocite vo ranata faza od rekonstrukciite po nesre}ata, bez novi izdavawa na dolgovi za nivno finansirawe. Pra{aweto koe sega si go postavuvaat ekspertite e kako }e uspee Japonija da go isplati dolgot? Spored “Ekonomist”, moèbi pazarite }e se izmorat od odrùvawe na japonskiot dolg i }e nastapi nova kriza. Postojat dva faktori protiv ovoj argument. Edniot e deka japonskite doma}instva se nezasitni {teda~i i dràt golem del od japonskiot dolg. Ovaa struktura vo japonskata ekonomija ja namaluva verojatnosta za otstapuvawe od dolgot. “Sekako, nekoj mora da prodolì da go kupuva novoizdadeniot dolg, koj e prili~no golem. Moèbi toa }e sakaat da go storat japonskite {teda~i, no so krizata ne se znae dali }e moàt”, pi{uva “Ekonomist”. Spored magazinot, japonskata centralna banka e vtoriot akter koj moè da dejstvuva vo kupuvaweto na dolgot. Kako dopolnenie na masovnoto pu{tawe na likvidnost, so cel da se odrì stabilnosta na pazarot, bankata veti deka dvojno }e go zgolemi svojot plan za kupuvawe imoti, {to }e pomogne da se apsorbira del od dopolnitelniot dolg. Vo petokot japonskata Vlada go objavi najgolemiot pad na industriskoto proizvodstvo vo istorijata na postoeweto na dràvata, 15,3%. I ovojpat centralnata banka odigra vistinska uloga i povtorno ja ostavi kamatnata stapka nepromeneta, na rekordno nisko nivo od 0,1%, so cel da go pottikne rastot na ekonomijata, za koj ekspertite imaat crno scenario. Razvojot na ekonomijata dopolnitelno }e bide ote`nat od masovniot prekin na rabotata na brojni kompanii koi pretrpea {teti od martovskata prirodna katastrofa. So ova “Kapital” ja zavr{uva prikaznata za top 15 najzadolèni dràvi. Vo narednite 25 izdanija }e ~itate za “Top 25 kompanii vo svetot” spored magazinot “Forbs” (Forbs).

Komentari / Analizi

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

PE^ATNICA NA PARI

Dolarite se pe~atat, juanot se devalvira, inflacijata e stimulirana, a cenite na strate{kite proizvodi rastat. Дokolku pred 10 meseci ste investirale vo zlato, denes bi ostvarile profit od celi 25%. Nagorniot trend na porast cenata na zlatoto }e prodol`i. Pra{awe e samo so koja dinamika?

oga vo rakata imate samo ~ekan s$ okolu vas vi nalikuva na klinec. Da se bide vo pozicija da ja kontrolirate masata dolari, toga{ re~isi po pravilo }e gi pe~atite vo izobilie. Kade vodi ova odnesuvawe? Eden od klu~nite faktori koi ja kreiraa krizata vo 2008 godina e narasnatiot disbalans me|u visokopotro{uva~kiot Zapad i visokoproduktivnite aziski ekonomii. Po tri godini gledame deka ni{to ne e promeneto. Dolarite se pe~atat, juanot se devalvira, inflacijata e stimulirana, a cenite na strate{kite proizvodi rastat. Vklu~uvaj}i i zlatoto. Cenata na zlatoto vo poslednite 20 godini porasna od 250 dolari na 1.560 dolari za unca. Vo tekst za “Kapital”, publikuvan vo mesec juni 2010 godina, go napi{av slednoto: “zlatoto do krajot na godinata }e ja postigne cenata od 1.500 dolari za unca. Dinamikata na negoviot porast zavisi od visinata na inflacijata koja se podgreva i preku pe~ateweto dolari i visokite buxetski deficiti kaj nestabilnite evropski ekonomii”. Zlatoto vo mesec dekemvri ja

postigna vrednosta od 1.430 dolari za unca, odnosno porasna celi 18% sporedeno so 1.173 dolari, kolku {to iznesuva{e vo mesec juni. Magi~noto nivo od 1.500 dolari go dostigna vo mesec april ovaa godina, za denes dinami~no da go pominuva fantasti~noto nivo od 1.560 dolari. So drugi zborovi, dokolku pred 10 meseci ste investirale vo zlato, denes bi ostvarile profit od celi 25%. Nagorniot trend na porast cenata na zlatoto }e prodol`i. Pra{awe e samo so koja dinamika? Pesimistite analiziraat porast do nivo od 1.600 dolari do krajot na ovaa godina. Optimistite znaat deka so ogled na verskite praznici vo Indija, koi po~nuvaat vo mesec maj, sosema e izvesno deka zlatoto }e ja dostigne granicata od 1.600 dolari za unca vo tekot na ovoj mesec. Vtoroto i klu~no pra{awe za investitorite e dilemata dali zlatoto realno dobiva vrednost ili porastot e rezultat na slabiot dolar. Niz dioptrijata na investitorite toa mnogu gi menuva rabotite. Znaete, “ne e seedno”. Edna brza analiza veli deka realnata cena na zlatoto, vsu{nost, e nepromeneta vo poslednite 12 meseci. Nema

pojasna potvrda za ova od faktot {to cenata na zlatoto vo evra denes e 1.040 evra za unca, isto kako i vo juni 2010 godina. Toa {to se slu~i izminatite 12 meseci be{e gubewe na vrednosta na amerikanskiot dolar vo odnos na evroto. Za potsetuvawe, amerikanskiot dolar denes se trguva 1,44 vo odnos so evroto, sporedeno so 1,22, kolku {to se trguva{e vo mesec juni 2010 godina. Trendot na pad na vrednosta na dolarot prodolùva. O~ekuvano e deka }e moème povtorno da go vidime nivoto od 1,58, zabeleàno vo mesec april 2008 godina. Vo takov slu~aj, toa toa bi pretstavuvalo pad od 25%, identi~no na porastot na zlatoto vo dolari, za koj napi{av prethodno. Gledano i od aspekt na strukturata na pobaruva~kata, sostojbata e nepromeneta. Pobaruva~kata za zlaten nakit na svetsko nivo ostanuva na nivo od 54%, industriskoto zlato e 11%, a ostanatite 35% se vo zlatni pra~ki. Ovie brojki i fakti ja potvrduvaat tezata deka porastot na zlatoto isklu~itelno e rezultat na padot na dolarot i stravot od inflatornite dvièwa, koj s$ pove}e se zgolemuva. Kako i dali na ovie anaO

lizi }e reagiraat investitorite? Pro~itav eden fantasti~en podatok deka dokolku po nekoja osnova se pobara od SAD da gi pokrijat kratkoro~nite obvrski so pokritie vo zlato, toga{, teoretski, vrednosta na zlatoto bi se katapultirala do neverojatni 20.000 dolari za unca. No, ova nema da se slu~i, bidej}i ne postojat mehanizmi so koi vo momentov moè da se disciplinira ekspanzivnata monetarna politika na SAD. Prvata lekcija za investitorite e povrzana so faktot {to realnata vrednost na zlatoto }e zavisi od dinamikata na pe~atewe dolari i od politikata na centralnata banka na SAD za re{avawe na ekonomskite problemi preku zgolemena inflacija. Ova se dobri vesti za {pekulantite. Vsu{nost, najgolemiot porast na zlatoto vo procenti e zabeleàn vo poslednite denovi od minatata nedela, otkako vo sredata Bernanke ja najavi novata/stara monetarna politika na SAD. Kvantitativnoto vbrizguvawe sveì dolari na pazarite na kapital e ve}e videna politika. “Torpediraweto na dolarot”, koe go najavi Bernanke, svetskite ekonomii go do~ekaa na no` poraK

di iznenaduvaweto kako e mo`no prviot bankar na najgolemata svetska ekonomija da si ja uriva sopstvenata valuta. Valutnata vojna na ovoj na~in samo se podgreva. Juanot nema da popu{ti i }e devalvira so ist intenzitet kako i dolarot. Mrtva trka. Od druga strana, centralnite bankari vo SAD ja oboàvaat ovaa igra na nervi. Namesto da gi menaxiraat inflatornite o~ekuvawa, tie uìvaat vo mo`nosta da gi zavedat pazarite vo druga nasoka, vo ovoj slu~aj preku devalvirawe na dolarot, za potoa da gi kaznat site sledbenici na trendot. Toplo/ladno efektot vo minatoto im uspeva{e. Ovojpat igrata e pro~itana. Prvite reakcii na mnogu dràvi se drasti~no namaluvawe na rezervite koi gi dràt vo dolari i toa na smetka na kupuvawe zlato, poteg koj so pri~ini e narekuvan “zlatna rezerva”. Vakvite ~ekori zna~at deka pobaruva~kata za zlato }e raste, a so toa i negovata cena. Zlatoto s$ pove}e se nametnuva kako rezervna svetska valuta i pretstavuva odli~en za{titnik na bogatstvoto. Toa moè lesno da se razmenuva nadvor od normalnite bankarski C

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesorr

kanali, fakt {to denes go koristi i Gadafi za finansirawe na voenite dejstva. Taka doa|ame do va`niot odgovor za nivoto do koe }e raste zlatoto. Kolku e pogolema monetarnata ekspanzija, tolku poslab e dolarot, tolku pojako e zlatoto. Od druga strana, niedna dr`ava koja ima zna~ajni valutni rezervi vo dolari ne e soglasna da ja gubi vrednosta na ovoj na~in. Tie sigurno }e pritiskaat da ja stabiliziraat vrednosta na zlatoto izrazena vo dolari. Da ne go zaboravime i faktorot na porastot na cenite na energijata i na hranata, koj ja dr`i vrednosta na zlatoto nadolu. Ova e pri~inata zo{to del od investitorite o~ekuvaat stabilna cena na zlatoto nasproti padot na dolarot. Opcijata e da se kupuva zlato za{titeni od inflacijata i devalvacijata na dolarot. O

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

AVIOPREVOZNICITE VO REGIONOT SÈ U[TE VO KRIZA

BALKANSKITE AVIOKOMPANII TONAT VO OGROMNI DOLGOVI

Otkako ve}e nekoe vreme slovene~kata Adria ervejs i srpskata Jat Ervejs objavija deka baraat strate{ki partneri za izlez od krizata, najnova vest se problemite vo crnogorskiot avioprevoznik Montenegro erlajns. Tamu se zboruva za otpu{tawa i kratewe na platite za 20% VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

egionalnite aviokompanii s$ u{te ne izlegoa od krizata. Tie tonat nat vo dolgovi poradii namaleniot broj na patnici ci i lo{oto menaxirawe. Najnova ajnova vest se problemite vo crnogorskiot avioprevoznikk Montenegro erlajns, kade {to menaxmentot razmisluva sluva dali da podeli otkazi azi ili da gi namali platite. ite. Crnogorskite mediumi mi pi{uvaat deka ka nema da ima otkazi, tuku {tedeweto deweto }e se ostvarelo elo so namaluvawe na platite na vrabotenitee za 20%. “Napravivme monitoring vo kompanijata i utvrdivme deka vrabotenite se raspolo`eni za novi re{enija enija so koi platite }e im bidat namaleni za okolu 20%. Nema da prezememe drasti~ni asti~ni merki na otpu{tawa,, samo }e gi namalime platite”, atite”, izjavi direktorot naa Montenegro erlajns Zoran \uri{i}, koj pred desetina dena najavi deka brojot od sega{nite 450 }e se namali do 150 vraboteni.

Spored \uri{i}, Montenegro erlajns vo poslednite dva vikenda vo Crna Gora prevezol 20.000 patnici od koi polovinata se turisti. “So nivnoto doa|awe se popolnija kapacitetite na crcr nogorskite hoteli, a nie sme

dinata na januari se obrati do Ministerstvoto so molba za pomo{, a Ministerstvoto utvrdi deka kompanijata e blisku do ste~aj. Adria ervejs vo 2009 godina zabele`a 14 milioni evra zaguba, a spored ocenkata na izvr{niot direktor Klemen Bo{tjan~i~, zagubata za 2010 godina bi mo`ela da iznesuva 12 milioni evra. Adria ervejs na bankite im

nik Jat. Vo mart srpskata Vlada tvrde{e deka turska aviokompanija Turki{ erlajns e na pragot da go prezeme srpskiot nacionalen avioprevoznik, no turskata strana ja demantira{e ovaa in informacija. Inaku Jat bara strate{ki partner ve}e nekolku godini. Me|u potencijalnite kandidati be{e i ruskata kompanija Aeroflot, no Rusi-

zaslu`ni {to turisti~kata sezona po~na vo april”, istakna \uri{i}. Vo nezavidna polo`ba se nao|a i slovene~kata aviokompanija Adria ervejs. Slovene~kiot vesnik “Delo” pi{uva deka slovene~koto Ministerstvo za ekonomija mu predlo`ilo na premierot Borut Pahor da izdade dr`avni garancii na Adria ervejs za kratkoro~en kredit od 6,15 milioni evra. Slovene~kiot avioprevoznik u{te vo sre-

dol`i me|u 70 i 80 milioni evra, a na dobavuva~ite 20 milioni evra. Kako i crnogorskite kolegi, taka i vrabotenite vo Adria ervejs }e primaat 20% poniski plati, za da se namalat tro{ocite. Izlezot od lo{ata sostojba upravata go bara so vlez na strate{ki partner, a kako potencijalen partner se spomenuva germanskata Lufthanza. Strate{ki partner bara i srpskiot avioprevoz-

te se otka`aa od ovaa opcija. Dr`avniot sekretar vo srpskoto Ministerstvo za soobra}aj, Miodrag Miqkovi}, izjavi deka na potencijalnite strate{ki partneri Jat Ervejs im pratil oglasen tekst so informacii za kompanijata, a vo tekot na maj gi o~ekuva pretstavnicite na Turki{ erlajns da dojdat vo Belgrad. “Na sredbata vo maj o~ekuvame Turki{ erlajns da go ka-

àt nivniot stav za strategijata na srpskata Vlada za privatizacija na Jat”, izjavi Miqkovi}. Spored nego, ne e isklu~ena mo`nosta po privatizacijata Jat da prodolì da raboti kako ~arter-komk panija. Spored finansiskiot izve{taj fina za 2009 godina, Jat ostvagod ril zaguba od 6,7 milioni evra. VO KROA KROACIJA ERLAJNS POVTORNO POVTOR SE SPREMA [TRAJK [est sindikati i Uprasi vata na Kroacija erlajns povtorno r ppo~naa pregovori za kolektivni kolektivn dogovori, no od sindikatot najavuvaat deka do n 13 majj }e stapat sta vo generalen {trajk dokolku Upravata i doko ponatamu ostane nepopustliva ost vo svoite stavovi. st No, {trajkot ne bi trebalo {trajko r j da go paralizira aviosoobra} parali ajot. Vedran Sovi}, pretj Vedra r stavnik na sindikatot na koms panijata, izjavi deka vo denoj izjj vite na {trajk avionite }e {trr letaat za Frankfurt, Minhen, Fr Viena, London, Lond Cirih, Split, Pula, Dubrovnik, Podgorica, Dubro a otkaàni }e bidat samo ~arterskite letovi i letovite kon Kopenhagen ili Brisel. “Pove}e od polovina od letovite }e se odvivaat normalno,

a pove}eto od pilotite i vo denovite na {trajk }e moraat da rabotat”, izjavi Sovi}. Od Upravata na Kroacija erlajns soop{tija deka sakaat pozitivno da gi zavr{at pregovorite so sindikatite. “Treba da se potrudime da ne ni se povtori minatogodi{noto scenario, so koe kompanijata poradi sindikalnata akcija koja be{e organizirana vo period na podobra popolnetost na avionite kompanijata pretrpe milionski zagubi”, se naveduva vo soop{tenieto od Upravata na KA. Sindikatite na Kroacija erlajns pora~aa deka dokolku ima {trajk za nastanatata {teta }e bide odgovorna Upravata na kompanijata, koja ne poka`ala razbirawe za potrebite na rabotnicite koi dva meseca rabotat bez kolektiven dogovor. Hrvatskiot nacionalen avioprevoznik 2010 godina ja zavr{i so neto-zaguba od 21,4 milioni evra. Vo odnos na prethodnata godina zagubata e pomala za 5,2 milioni evra ili za 19,8 %, no toa, sekako, ne zna~i deka kompanijata isplivuva od krizata koja vladee vo vozduhoplovnata industrija.

Vrz osnova na odredbite na ~len 384, 387 st.3, 388-a i 388-b i 390 st.4 i 5, od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite dru{tva(Sl.vesnik na RM br.48/2010), i ~len 46 od Statutot na “Tehnometal-Vardar” izvoz-uvoz AD Skopje, Upravniot odbor na “Tehnometal-Vardar” izvoz-uvoz AD Skopje, objavuva JAVEN POVIK Do akcionerite za u~estvo na Sobranie Sobranieto na akcionerite na “Tehnometal-Vardar” izvoz-uvoz, AD, Skopje, }e se odrì na den 25.05.2011 godina so po~etok vo 13,00 ~asot vo upravnata zgrada na ul. ”Veqko Vlahovi}” br.11 Skopje (petti kat), so sledniot D n e v e n r e d: Proceduralen del: Izbor na pretsedava~ Verifikacija na kvorum na Sobranieto. Raboten del: 1. Razgleduvawe i usvojuvawe na godi{nata smetka, finansiskite izve{tai na Dru{tvoto, izve{tajot na ovlasteniot revizor i godi{niot izve{taj za raboteweto na Dru{tvoto za 2010 godina; 2. Donesuvawe odluka za raspredelba na ~istata dobivka ostvarena po godi{nata smetka za 2010 godina ; 3. Razgleduvawe i odobruvawe na rabotata na Upravniot odbor i Nadzorniot odbor za 2010 godina; 4. Donesuvawe odluka za nazna~uvawe na ovlasten revizor za 2011 godina; Zapisnikot od Sobranieto }e go vodi notar. Vkupniot broj na akcii na “Tehnometal-Vardar” AD Skopje iznesuva 80.186 obi~ni akcii so pravo na glas na denot na objavata na javniot povik. Sekoj akcioner koj ima namera da u~estvuva na Sobranieto, dolèn e da go prijavi svoeto u~estvo na Sobranieto najdocna pred po~etokot na sednicata na Sobranieto. Prijavite se dostavuvaat po po{ta na adresa: “Tehnometal-Vardar” AD Skopje, ul. “Veqko Vlahovi}” br.11 Skopje, ili li~no vo pisarnicata vo upravnata zgrada na “Tehnometal-Vardar”. Sekoj akcioner moè da ovalsti so polnomo{no svoj polnomo{nik na Sobranieto so davawe polnomo{no vo pismena forma, zavereno kaj notar. Akcionerot treba vo pismena forma da go izvesti Dru{tvoto za dadenorto polnomo{no. Akcionerot koj nema da go izvesti dru{tvoto za dadenoto polnomo{no }e se smeta deka ne go dal polnomo{noto. Polnomo{nikot moè da glasa po sopstvena opredelba, no sekoga{ vodej}i smetka za interesite na akcionerot koj go zastapuva. Sobranieto odlu~uva samo za pra{awa koi se uredno postaveni na dnevniot red soglasno Statutot na Dru{tvoto i Zakonot za trgovskite dru{tva. Glasaweto po to~kite od dnevniot red }e se vr{i na na~in predviden so Statutot i Zakonot za trgovskite dru{tva. Akcionerite koi poedine~no ili zaedno poseduvaat najmalku 5% od vkupniot broj na akcii so pravo na glas moàt po pismen pat da predloàt dopolnuvawe na dnevniot red so barawe za vklu~uvawe na novi to~ki dostaveno vo pismena forma do Upravniot odbor so priloèno obrazloènie za predloènata to~ka, kako i da predloàt usvojuvawe odluki po sekoja od to~kite od dnevniot red koi se vklu~eni ili }e bidat vklu~eni vo dnevniot red na sednicata na sobranieto, a seto toa vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na ovoj povik. Akcionerite moàt da postavuvaat pra{awa vo pismena forma do Upravniot odbor na dru{tvoto za to~kite od dnevniot red vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na ovoj povik. Materijalite za sednicata na Sobranieto se dostapni na akcionerite od denot na objavuvawe na ovoj povik i moàt da se razgleduvaat i podigaat vo soba 229 vo upravnata zgrada na ul.”Veqko Vlahovi}” br.11, Skopje, sekoj raboten den od 10,00 do 14,00 ~asot, kako i na oficijalnata internet stranica www.tehnometal-vardar.com.mk. UPRAVEN ODBOR na 'Tehnometal-Vardar' AD Skopje

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

SVETSKIOT FUDBALKI KUP 2022 OTVORA BIZNIS-MO@NOSTI

KATAR JA KANI TUCIJA DA GRADI PATI[TA I HOTELI

Vladata na Katar gi pokani turskite grade`nici da u~estvuvaat vo izgradbata na infrastruktura, hoteli i stadioni za potrebite na Svetskiot fudbalski kup. Vkupnata vrednost na investiciite }e bide okolu 170 milijardi dolari ELENA JOVANOVSKA

ladata na Katar gi pokani turskite grade`nici da u~es-tvuvaat vo izgradbata na infrastruktura, hoteli i stadioni za potrebite na Svetskiot fudbalski kup {to vo 2022 godina }e se odr`i vo ovaa zemja. Vkupnata vrednost na investiciite }e bide okolu 170 milijardi dolari, soop{ti pretsedatelot na instituciite za javni raboti vo Katar, Naser Ali al-Mavlavi. “Turskite kompanii }e bidat finansiski poddr`ani za novite proekti vo Katar”,

istakna toj. Spored nego, do krajot na 2010 godina, turskite kompanii investirale vkupno ~etiri milijardi dolari vo Katar, a vo momentot prisutni se 25 turski grade`nici vo zemjata. Al-Mavlavi izjavi deka Vladata na Katar vo narednite pet godini }e investira 20 milijardi dolari samo vo proekti za nov avtopat, a 30 milijardi dolari se odvoeni za podobruvawe na èlezni~kite linii vo Katar, koi ja povrzuvaat so zemjite od Persiskiot zaliv vo regionot. Turskite kompanii moè da se prijavat na tender za èlezni~kiot proekt, bez potreba od fin-

ansiski garancii, no dodade deka Katar, sepak, mo`e da gi obezbedi tie pari dokolku e potrebno. Pretsedatelot na Turskokatarskiot biznis-sovet, {to e vo ramkite na Bordot za stranski ekonomski vrski na Turcija (DEIK), Emin Sazak, smeta deka turskite kompanii najverojatno }e bidat favorizirani za novite proekti, kako {to se hotelite i aerodromite. Al-Mavlavi, pak, o~ekuva vo narednite deset godini da porasne regionalnata pobaruva~ka na grade`ni materijali i oprema. “Uvidovme deka turskite kompanii gi imaat potrebnite

SÈ POVE]E ARAPSKI INVESTICII VO TURCIJA No, i arapskite zemji investiraat vo Turcija. Na krajot od minatata godina nivnite investicii iznesuvaat 10,6 milijardi dolari. “Vo Turcija dosega investirale re~isi 2.000 arapski kompanii, a }e ima u{te. Turcija stana atraktivno mesto za arapski investicii i trgovija. Bilateralnata trgovska razmena me|u Turcija i Kuvajt od 2002 godina se zgolemuva vo prosek za 18% godi{no. Momentalno, za arapskite zemji odi 14% od turskiot izvoz”, izjavi izvr{niot direktor na Nacionalnata banka na Kuvajt, Ibrahim S. Dabdoub, dodavaj}i deka padot na izvozot vo arapskiot svet za 2011 godina verojatno }e bide privremen. Celosnata trgovija na Turcija so arapskiot svet do krajot na 2010 godina iznesuva{e re~isi 24 milijardi dolari, {to e za 14% pove}e vo odnos na minatata godina. Brojkite poka`uvaat deka rastot na trgovskata razmena so Bahrain, Kuvajt, Oman, Katar i Saudiska Arabija e u{te pozabrzana od 2002 godina i iznesuva vkupno 9,3 milijardi dolari. K

ve{tina, znaewe i tehnologija za golemi proekti. Vlasta vo Katar e podgotvena na grade`nite kompanii da im izdade sertifikat za kvalitet. Turskite kompanii lesno }e go dobijat ovoj sertifikat”, dodade toj. Katar mo`e da ja finansira {irokata infrastrukturna programa blagodarenie na rezervite na nafta i gas, a planira za potrebite na Svetskiot kup da renovira tri postoe~ki stadioni i da izgradi u{te devet novi. TAV PLANIRA DA SE [IRI NA BLISKIOT ISTOK Turskite kompanii intenzivno se prisutni vo arapskite zemji. Na grade`nata kompanija TAV mnogu & zna~i izgradbata na me|unarodniot aerodrom Medina vo Saudiska Arabija. Glavniot strateg na TAV Airports, Valid Jusuf, o~ekuva investiciite vo aerodromot Medina vo period od 25 godini }e iznesuvaat 1,5 milijardi dolari. Jusuf najavi deka za ponudata na Medina }e koristat zaemi od konzorciumot na saudiskite banki. “Saudiskite banki se konkurenti za takov proekt vo Saudiska Arabija, bidej}i im K

treba specijalna dozvola od centralnata banka za da gi finaliziraat investiciite nadvor od zemjata”, veli toj. TAV vo momentov upravuva C

so 22 aerodromi vo Turcija, Gruzija, Makedonija i Tunis, a planira da se pro{iri i vo zemjite od Bliskiot Istok, kako Sirija i Bahrain. O

I.br.78/2011

JAVNA OBJAVA (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Republika Makedonija - Dr`avno pravobranitelstvo od Skopje, zasnovano na izvr{nata isprava VII TS.br 683/08 od 13.05.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksportimport Skopje so EMBG 4030994276124 i sedi{te na ul. Pavel [atev br. 20A, go

P O V I K U V A Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, da se javi vo kancelarijata na Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, so sedi{te na bul. K.J. - Pitu br.28-4/4 zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe zaradi ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nost (vrz osnova na ~len 218 stav 2 od ZI), I.br. 78/2011 od 22.02.2011 god., Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od ZI) I.br. 78/2011 od 22.02.2011 godina i Zaklu~ok za izvestuvawe na strankata za popis (vrz osnova na ~len 86 stav 4, 5,i 6 od ZI), VO ROK OD 1 (EDEN) DENA smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za VTORA. I Z V R [ I T E L PAVEL TOMA[EVSKI

Svet / Biznis / Politika

PADOT NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO JA OSTAVI KAMATNATA STAPKA VO JAPONIJA NEPROMENETA entralnata banka na Japonija soop{ti deka ja zadr`uva klu~nata kamatna stapka na 0,1%, vo obid da go pottikne stopanskiot rast vo period po razorniot zemjotres i cunamito, {to ja pogodija dr`avata na 11. mart godinava. Od druga strana, Bankata na Japonija ja namali prognozata za rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo tekovnata fiskalna godina na 0,6% od prethodnite procenki za

1,6%. Me|utoa, gi podobri izgledite za rast vo fiskalnata 2012 godina na 2,9% od prethodno prognoziranite 2%, ukaùvaj}i deka pottikot na ekonomijata }e ovozmoì seopfatna obnova i izgradba vo severoisto~niot region na zemjata, pogoden od prirodnite katastrofi. Vo isto vreme Japonija zabeleà rekorden pad na potro{uva~kata i industriskoto proizvodstvo, otkako zemjotresot, cunamito

i nuklearnata kriza go spre~ija ekonomskoto zazdravuvawe na zemjata. Japonskata Vlada soop{ti deka industriskoto proizvodstvo minatiot mesec padnalo za 15,3% vo odnos na fevruari kako posledica od nepogodite koi prakti~ki go uni{tija industriski razvieniot severoisto~en del na zemjata i ja o{tetija nuklearnata elektrana, koja i ponatamu ispu{ta radijacija.

ZABAVI RASTOT NA AMERIKANSKATA EKONOMIJA astot na amerikanskata ekonomija vo prviot kvartal od godinava zabavi sporedeno so minatata godina. Amerikanskiot brutodoma{en proizvod (BDP) vo prviot kvartal se zgolemi za 1,8% sporedeno so prviot kvartal od 2010 godina, dodeka rastot na ekonomijata na SAD vo ~etvrtiot kvartal od minatata godina dostigna

Vo zaedni~ka akcija na CIA i pakistanskata policija vo sabotata e ubien liderot na teroristi~kata grupa Al-Kaeda. Dodeka svetot mu ~estita na Obama, Al-Kaeda se zakanuva so napad na Pakistan. Mediumite javuvaat za bomba{ki napad na xamija vo Pakistan. iderot na teroristi~kata grupa Al-kaeda, Osama Bin Laden e mrtov. Vaka amerikanskiot pretsedatel mu se obrati na svetot vo nedelata ve~er. So toa SAD stavi kraj na desetgodi{noto kriewe na Bin Laden, koj go predvode{e teroristi~kiot napad na kulite-blizna~ki vo Wujork na kobniot 11. septemvri 2001 godina, kade {to zaginaa pove}e od 3.000 lu|e. Amerikanskiot pretsedatel, Obama, potvrdi deka najbaraniot terorist vo svetot e ubien vo pakistanskiot grad Abotabadu, na 100 kilometri od Islamabada, so zdruèni sili na Amerikanskata razuznava~ka agencija (CIA) i pakistanskite bezbednosni sili. Vo nevoobi~aeno obra}awe na nacijata, preku kratka videoporaka, Obama izjavi deka za ubistvoto na Bin Laden se “vinovni” mala grupa amerikanski i pakistanski vojnici, koi spored pakistanskite mediumi go ubile Bin Laden vo prestrelka vo eden gradeèn objekt vo Pakistan. Neoficijalni izvori bliski do Belata ku}a tvrdat deka amerikanskite policiski slu`bi pravele DNK analizi na teloto na teroristot Bin Laden za podocna da go pogrebaat soglasno muslimanskite obi~ai. Amerikanskiot pretsedatel odlu~i da go pogreba teroristi~kiot lider vo more, za negovoto grobno mesto vo idnina da ne stane sobirali{te na ekstremistite. Poznava~ite uveruvaat deka tenziite me|u Va{ington i Islamabad traat podolgo vreme, so ogled na faktot {to Osama Bin Laden ìvee{e vo luksuzniot del na Islamabad. “Toa go namali kredibilitetot na Pakistan na me|unarodnata scena. No, zaedni~kata akcija na CIA i pakistanskata policija definitivno }e ja namali {tetata nanesena na imixot na Pakistan vo posledno vreme”, istaknuvaat ekspertite. Osama Bin Laden e vino-

Potro{uva~kata vo prvoto trimese~je od 2011 godina se zgolemi za 2,7% sporedeno so prethodniot kvartal, koga taa se zgolemi za 4%. Zabaveniot rast na potro{uva~kata Belata ku}a go pravda so visokite ceni na hranata i energensite, koi ja pottiknuvaat visokata inflacija vo SAD, a ja namaluvaat potro{uva~kata mo} na Amerikancite.

" Ovie surovi napadi vrz libiskiot narod, koi imaat neofa{isti~ki karakter, {irat plamen koj mo`e s$ da zapali. Dokolku libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi mu dade otpor na NATO bombardiraweto, }e vleze vo istorijata kako edna od najgolemite figuri na arapskiot svet."

УБИЕN TERORISTOT BROJ EDEN - OSAMA BIN LADEN ven za serija smrtonosni teroristi~ki napadi koi se intenziviraa vo 90-tite godini, kako ubistvoto na golema grupa amerikanski vojnici vo Somalija vo 1993 godina, bombardiraweto na dve amerikanski ambasadi vo Isto~na Afrika vo 1998 godina i napadot na pomorskata voena edinica na SAD vo 2000 godina. SVETOT MU ÊSTITA NA OBAMA Za vreme na televiziskoto obra}awe Obama gordo im soop{ti na familiite i prijatelite na zaginatite vo teroristi~kiot napad na SAD vo septemvri 2001 godina: “Pravdata e zadovolena!”, istaknuvaj}i deka pronao|aweto na Bin Laden se dolì na kontinuiranata sorabotka na SAD so pakistanskata Vlada. “Negovata zaguba treba da ja pozdravat site koi veruvaat vo mir i dostoinstvo”, izjavi Obama i ja potseti me|unarodnata javnost deka “SAD ne e i nikoga{ nema da bide vo vojna so islamot”. Spored amerikanskiot pretsedatel, voda~ot na Al-kaeda be{e simbol za neprekinato kreirawe zaveri protiv SAD, no negovata smrt ne zna~i kraj na naporite na amerikanskata Vlada vo borbata so teroristi~kata grupa Al-kaeda. Istovremeno, Obama gi povika Amerikancite da go obnovat ~uvstvoto na edinstvo koe postoe{e pred teroristi~kiot napad na kulite-blizna~ki vo 2001 godina. Po najavata na vesta za ubistvoto na Bin Laden pred Belata ku}a se sobraa nekolku stotici Amerikanci za da iskaàt blagodarnost i da mu dadat poddr{ka na Obama vo borbata so terorizmot i organiziraniot kriminal. Poddr{ka za amerikanskiot pretsedatel na golema vrata v~era doa|a{e od site strani na svetot. Osven narodot, na Obama mu ~estitaa i porane{nite amerikanski pretsedateli, Xorx Bu{ i Bil Klinton i gradona~alnikot na Wujork, Majkl Blumberg. “Im ~estitav i nemu i na pripadnicite na na{ite vooruèni i razuznava~ki

3,1% na godi{no nivo, poka`uvaat podatocite na Ministerstvoto za trgovija. Rastot na BDP e za 0,2% pomal od predviduvawata na ekspertite. Kako glavna pri~ina za toa se naveduva drasti~noto zabavuvawe na rastot na potro{uva~kata na doma}instvata, koja e “zaslu`na” za okolu 70% od aktivnosta na amerikanskata ekonomija.

DVA, TRI ZBORA

AL-KAEDA KAPITULIRA[E, SAD TRIUMFIRA[E!

BORO MIR^ESKI

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

FIDEL KASTRO

porane{en pretsedatel na Kuba

" Svadbata na princ Vilijam i Ketrin Midlton e golem den za Velika Britanija i za britanstvoto. Vo Velika Britanija deneska e neraboten den, a svadbata ja proglasivme za op{tonaroden praznik." DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

sili. Toa e pobeda na Amerika, site narodi koi te`neat kon mir i site tie {to gi izgubija svoite bliski vo napadite na 11. septemvri”, izjavi Xorx Bu{, za vreme na ~ij mandat se izvr{i teroristi~kiot napad vo SAD. Zadovolen od akcijata e i porane{niot pretsedatel na SAD, Bil Klinton. Duri i Blumberg se nadeva deka ubistvoto na voda~ot na Al-kaeda }e im donese uteha na tie {to gi izgubija najbliskite vo napadite od 11. septemvri. “Gra|anite na Wujork 10 godini ja ~ekaa ovaa vest. Se nadevam deka }e im donese uteha i nekako }e go zatvori ta`noto poglavje na tie {to gi izgubija svoite sakani”, re~e Blumberg. Poddr{kata za Obama ne izostana nitu od svetskite lideri. Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, istakna deka ubistvoto na Osama Bin Laden za nego e golema pobeda na dobroto protiv zloto. “Osama Bin Laden be{e promotor na ideologijata za omraza i lider na teroristi~ka organizacija koja predizvika iljadnici `rtvi vo celiot svet, posebno vo muslimanskite zemji”, veli francuskiot pretsedatel. Sarkozi poso~uva i deka so ova ne zavr{uva borbata protiv teroristi~kata grupa Al-

"Italija gi zajakna merkite za bezbednost i kontrola na svojata teritorija poradi zakanite za odmazda na libiskiot lider, Moamer Gadafi. Toj se naluti na odlukata na italijanskata Vlada za u~estvo vo vozdu{nite udari na NATO vrz negoviot re`im."

kaeda, a istaknuva i deka dr`avite treba so zdru`eni sili da se borat vo spravuvaweto so terorizmot vo globalni ramki. Sli~no predupreduvawe dade i Me|unarodnata kriminalisti~ka policiska organizacija Interpol, koja predupreduva na zgolemen rizik od teroristi~ki napadi.

ROBERTO MARONI,

minister za vnatre{ni raboti

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

SVET

19 0-24

...SMRTONOSEN NAPAD!

...PROMENI VO VOENITE REDOVI!

...POLICISKA AKCIJA

Tornadoto gi “napadna” SAD

Hrvatska se vklu~uva vo napadot vrz Libija

Masovno apsewe na kriminalci vo Atina

o serijata tornada vo ju`niot del od SAD poginaa pove}e od 300 Amerikanci, a nad dve tretini od zaginatite se gra|ani na Alabama. Smrtonosnata bura e najopasnoto nevreme vo SAD vo poslednite 40 godini.

rvatskata vojska se priklu~uva vo voenata operacija na NATO alijansata vrz Libija. Hrvatskite oficeri }e bidat rasporedeni vo komandniot centar na NATO vo Italija.

tinskata policija pokrena akcija protiv kriminalci vo centarot na Atina, vo koja za samo dva dena pritvori pove}e A od 100 lica i zapleni odredena koli~ina {vercuvana stoka.

VO PRVIOT KVARTAL OD 2011 GODINA

PREZEMAWATA VO SREDNA I ISTO^NA EVROPA DOSTIGNAA 27,6 MILIJARDI EVRA Kompaniskite prezemawa vo regionot dostignaa rekordna vrednost vo poslednite 10 godini. Kako najgolemi “oboàvateli” na procesot se javija ruskite pretpriema~i, bankari, dràvata i oligarsite BORO MIRÊSKI o prvite tri meseci od godinava vo Sredna i Isto~na Evropa se slu~ija korporativni spoju-

VTB PLATI 2,59 MILIJARDI EVRA ZA 50% OD AKCIITE NA BANK OF MOSCOW I 25% ZA AKCIITE NA CAPITAL INSURANCE GROUP on krajot na fevruK ari, ruskata investiciska banka VTB prezede polovina od dr`avnata Bank of Moscow i ~etvrtina od akciite vo osiguritelnata kompanija Capital Insurance Group. Kone~nata cel na VTB e stoprocentno prezemawe na sopstvenosta na Bank of Moscow i zajaknuvawe na maloproda`nite i korporativnite pozicii vo sredniot del na Rusija.

vawa i prezemawa vo vrednost od 27,6 milijardi evra. Toa e najgolema vrednost na vakvi dogovori vo regionot od 2001 godina, se veli vo poslednoto istra`uvawe na pazarite na Mergermarket. Najgolemiot del od spomena-

BANCO SANTANDER ZA 4,29 MILIJARDI EVRA JA PREZEDE POLSKATA BANK ZACHODNI rskata Allied Irish I Banks im ja prodade polskata Bank

Zachodni na [pancite od Banco Santander. Irskata banka najavi proda`ba na 70% akcii vo Bank Zachodni u{te minatata godina, otkako regulatorite odredija deka irskata banka mora da go zajakne bilansot, koj be{e oslaben poradi dol`ni~kata kriza i zagubite na pazarot so nedvi`nosti. Transakcijata ~eka{e da bide odobrena od polskiot finansiski regulator.

tite 27,6 milijardi dolari otidoa vo energetskiot sektor, industrijata i vo rudarstvoto koi inkasiraa duri 12,5 milijardi evra ili 45,4% od vkupnata vrednost na dogovorite. Najaktivniot akter vo pr-

ezemawata i spojuvawata be{e ruskata investiciska banka VTB Capital, koja posreduva{e vo spojuvaweto na Briti{ petroleum (BP) so ruskata naftena kompanija Rosneft. Spojuvaweto na naftenite kompanii go

ESU PREZEMA 92% OD UKRTELEKOM ZA 971 MILIONI EVRA WANHUA INDUSTRIAL GROUP ZA 1,23 MILIJARDI EVRA JA PREZEDE BORSODCHEM ineskata kompanija K Wanhua go iskoristi celosnoto prezemawe na ungarskata petrohemiska kompanija BorsodChem kako na~in za pro{iruvawe na svoeto vlijanie vo Sredna i Isto~na Evropa. Direktorite na Wanhua izjavija deka toa prezemawe poslu`i kako primer za ponatamo{noto navleguvawe na kineskiot kapital vo regionot i otvoraweto na Kina kon Evropa.

ako i vo Rusija, golemite prikazni za privatizacija se pojavija i vo Ukraina. Dr`avniot operator za telekomunikacii, Ukrtelekom, se prodade na privatna ukrainska firma, Epic Services Ukraine, koja, pak, e del od avstriskiot investiciski fond EPIC. Interesno e kako ukrainskiot telekom ne go prezede lokalniot mo}nik Rinat Ahmetov, tuku edinstveno Epic dade ponuda. Ova be{e najgolemoto prevzemawe vo Ukraina od po~ekot na 2011 godina.

~ine{e BP {est milijardi evra, dodeka investiciskata banka dobi devet milijardi dolari. Vo prviot kvartal od godinava, najvlijatelnite pravni sovetnici vo posredni~kite dogovori dojdoa od kompanijata Linklaters

koi pomognaa za sklopuvawe na {est dogovori vredni 13 milijardi evra. Pove}eto spojuvawa vo cela Sredna i Isto~na Evropa gi dogovaraat ruskite pretpriema~i, bankari, dr`avata i oligarsite.

FEDERAL GRID COMPANY PREZEDE EDNA PETTINA OD INTER RAO ZA 2,55 MILIJARDI EVRA

FRANCUSKIOT TOTAL PREZEDE 12% OD NOVATEK ZA 2,88 MILIJARDI EVRA

o najnovata Vmoskovskiot transakcija, operator na gradskata elektri~na mre`a Federal Grid prezede 20% od Inter RAO, eden od najgolemite ruski snabduva~i i prodava~i na elektri~na energija. Proda`bata na edna pettina od dr`avnata firma e del od planot za privatizacija koj ruskata Vlada go zapo~na vo u{te vo 2008 godina.

rancuskata naftena kompanija F Total na po~etokot na mart prezede 12% od ruskiot proizveduva~ na priroden gas Novatek so otvorena opcija za prezemawe na dopolnitelni 5%. Celata transakcija vrede{e 2,88 milijardi evra. So toa e zaklu~en vlezot vo strate{koto partnetstvo ~ija cel e, kako i vo slu~ajot so BP i Rosneft, eksplotacija na zemniot gas na ruskiot Arktik.

Feqton

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: EKSON VALDEZ

CRNATA DAMKA VO BELATA ALJASKA

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk ogoski@kapital.com.mk

red da se slu~i izlevaweto na naftata koe go predizvika eksplozijata na naftena platforma na Briti{ petroleum, izlevaweto nafta ne be{e tabu. Edna druga nesre}a koja ostavi trajni posledici vrz ekolo{kiot sistem, lokalnata ekonomija i kompanijata koja stoe{e zad katastrofata se slu~i pred pove}e od 20 godini. Spored tie {to najdobro znaat za prikaznata, se tvrdi deka na 24 mart 1989 godina to~no vo 9 ~asot nave~er nafteniot tanker Ekson Valdez dolg pove}e od 300 metri go napu{til pristani{teto na gradot Valdez vo Aljaska i navlegol vo morskiot tesnec Princ Vilijam. Tankerot trebalo da stigne do Kalifornija, a Princ Vilijam pretstavuva edinstveniot voden pat do tamu. “Okeanot be{e miren i vremeto be{e dobro. Lokalniot kormilar koj upravuva{e pri napu{taweto na pristani{teto be{e

Supertankerot Ekson Valdez se zarinka i ispu{ti 11 milioni galoni surova nafta vo morskiot tesnec kaj Aljaska. Izlevaweto be{e fatalno za iljadnici morski `ivotni i ptici i be{e edna od najgolemite takvi nesre}i, pred da se slu~i neodamne{nata katastrofa so Briti{ oil zamenet kratko po 11 ipol ~asot”, se veli vo svedo~eweto na pretpostaveniot na ekipa`ot. Samo 20 minuti podocna Ekson Valdez zarinkal vo karpite i po~nala edna od najgolemite katastrofi predizvikani od izlevawe surova nafta. Edinaeset milioni galoni nafta od tankerot direktno protekoa vo morskiot tesnec, sredina so bogata priroda. Katastrofata instantno stana svetska vest, a nastanot se vbroi vo najgolemite energetski katastrofi vo istorijata. PIJANA RABOTA?! Navedenite podatoci za tekot i pri~inata za nesre}ata se zemeni od sudskata istraga za nesre}ata. Tankerot Ekson Valdez (Exxon Valdez) trgnal od terminalot Trans Aljaska pajplajn vo 9:12 nautro, na 23 mart 1989 godina. Vilijam Marfi, vrven mornar koj upravuval so ogromniot

tenk, pominuvaj}i niz Valdez nerouz upravuval so kabinata na kormilarot. So nego rabotel i kapetanot na brodot, Xo Hejzelvud. Hari Klar bil vo uloga na kormilar. Otkako go pominale Valdez nerouz, pilotot Marfi se simnal od brodot za kapetanot Nejzelvud da ja prezeme negovata rabota. Tankerot nai{ol na santi mraz vo brotskite linii i kapetanot Hejzelvud mu naredil na Klar da go izvede Ekson Valdez nadvor od niv, so cel da go zaobikoli mrazot. Potoa kabinata rabotata vo kabinata ja ostavil vo racete na negoviot pomo{nik Gregori Kazns, davaj}i mu precizni instrukcii da se vrati nazad vo brodskata linija koga tankerot do{ol do odredeno mesto. Vo toa vreme mestoto na Klar go zazel kormilarot Robert Kagan. Poradi nejasni pri~ini, Kazns i Kagan ne uspeale da se vratat vo brodskata linija i brodot se zaril vo grebenot Blaj

to~no vo 12:04 po polno}, na 24 mart 1989 godina. Kapetanot Hejzelvud bil vo svojot dom vo toa vreme. Nacionalniot odbor za transportna bezbednost istra`uval za pri~inite na nesre}ata i odredil deka postojat pet verojatni pri~ini za zarinkuvaweto: 1. Tretiot pomo{nik ne uspeal pravilno da izmanevrira so brodot, najverojatno poradi premorenost i prekumerna rabota, 2. Kapetanot ne obezbedil soodvetno sledewe na navigacijata, najverojatno poradi pogolemata koli~ina ispien alkohol, 3. Brodskata kompanija Ekson Valdez ne uspeala da obezbedi dovolen ekipa` za Ekson Valdez. 4. Amerikanskata krajbre`na stra`a potfrlila vo obezbeduvaweto efektiven brodski soobra}aen sistem i 5. Imalo nedostig od soodveten pilot i slu`ba za pridru`ba.

KOGA “BRODOVITE” ]E TI POTONAT Kompanijata {to operira{e so tankerot, Ekson, koja po spojuvaweto so Mobil ve}e e nova kompanija {to spored magazinot “For~n” i godinava e na listata so najrespektiranite vo SAD. No, vo toa vreme posledicite za kompanijata i za ostanatite industrii bea stra{ni. Presmetano e deka izlevaweto na surovata nafta kompanijata ja ~ine{e najmalku 16 milijardi amerikanski dolari. Isto taka, cenata na akciite na kompanijata vo tekot na eden mesec po incidentot padna za 6,18%. Ekson go zagubi udelot na pazarot i od najgolema naftena kompanija se lizna na tretata pozicija na listata. Inaku, tri godini pred nesre}ata Ekson se nao|ala pod rakovodstvo na Lorens Raul. Sin na kamionxija, porane{en marinec i so 37 godini raboten sta` vo Ekson pred da stane

pretsedatel na bordot, Raul bil poznat po svojata antipatija kon publicitetot i novinarite. Mediumite gi smetal za opasnost i gi izbegnuval po sekoja cena. Nekolku ~asa po nesre}ata, koga mediumite pobarale komentar od sedi{teto na kompanijata vo Hjuston, toga{niot naften gigant Ekson odgovoril deka toa e rabota na Ekson {iping kompani. Ne mo`ele i ne sakale da dadat drugi po{iroki informacii. Koga mediumite gi pra{ale dali pretsedatelot }e dade intervju za televizija odgovorot bil deka pretsedatelot na bordot nemal vreme za takvi raboti. Podocna, portparolot za Ekson {iping ladno ja informira{e javnosta deka za vakvi nastani postojat vonredni proceduri i pravila. Vo me|uvreme, celiot svet gleda{e televiziski snimki za propustite na ovie “vonredni proceduri”, koi prika`uvaa iljadnici ptici, vidri i foki kako umiraat vo izleanata nafta. Inaku, vonrednite proceduri treba{e o~igledno da gi po~ne konzorciumot od sedumte nafteni kompanii koi go koristat naftovodot Trans Aljaska, bidej}i vo slu~aj na nesre}a konzor-

PRIKAZNI OD WALL STREET

BERK[IR TVRDI DEKA SOKOL, SEP oren Bafet izleze so soop{tenie deka revizorskata komisija na Berk{ir Hetavej, ja ispitala 10 milioni dolari vrednata investicija {to Dejvid Sokol ja napravil vo Lubrizol, hemiskata kompanija {to vleguva pod kapata na Berk{ir. Ne se znae dali Sokol }e se soo~i so nekakvi dopolnitelni sankcii za negovoto dejstvuvawe, bidej}i kompanijata veli deka nivnata politika ima postaveno povisoki standardi i od tie na Zakonot. Advokatot na Sokol, Beri Levin, vedna{ po soop{tenieto izleze so negirawe na site naodi od revizorskata komisija.

Kako {to znaete, Dejvid Sokol, “nesudeniot naslednik” na Bafet, dade ostavka vedna{ otkako P”prorokot od Omaha” gi objavi planovite deka go akvizira Lubrizol za deka milijardi dolari. Koga minatiot mesec be{e objavena ostavkata, Sokol re~e deka si zaminuval za da po~ne negova sopstvena firma. Revizorskata komisija od bordot na Berk{ir veli deka Sokol ponudil “neto~ni, nekompletni otkritija” za rabotata na Lubrizol, koi bile napraveni za vreme na negovata “izvidnica” po nova zdelka za Berk{ir. Revizorite velat deka iako dejstvata na Sokol mo`at

nekako da se opravdaat, tie sepak, gi naru{uvaat standardite koi gi ustanovi Bafet i toa vo periodi koga povremeno saka da gi pottikne site menaxeri vo Berk{ir da go izbegnat sekoe odnesuvawe koe barem malku izgleda neeti~no. Bafet ispra}a pismo do negovite menaxeri sekoi dve godini, potsetuvaj}i gi “posveteno da ja ~uvaat reputacijata na Berk{ir”. “Vleguvaj}i vo vakvo diskutabilno odnesuvawe, Sokol se zakani na reputacijata na Berk{ir Hetavej ili, pak, ve}e go napravil toa, pa si zamina od kompanijata”, veli revizorskiot izve{taj. Sokol ne dade odgovor za ovie navodi, no glavno

Berk{ir Hetavej tvrdi deka porane{niot direktor, za

koj se smeta{e deka }e go nasledni generalniot direktor Voren Bafet, gi naru{il kompaniskite politiki za insajdersko trguvawe i etika so toa {to kupil akcii vo hemiskata kompanija {to ja prezema Berk{ir

odbi da komentira otkako prvi~no se pojavi na televiziskiot kanal CNBC vedna{ po objavuvaweto na negovata ostavka, no veli deka “veruva deka ne napravil nipto lo{o”. Negoviot advokat Levin, pak, vedna{ reagira{e so izjava. Toj veli deka Sokol nemal nikakva pri~ina da veruva deka Bafet saka da go kupi Lubrizol vo vremeto koga toj ja prou~uval kompanijata so meseci pred Lubrizol da se pojavi

na sostanokot so investiciskite bankari na Siti (Citi) minatiot dekemvri. “Toj nikoga{ nema da trguva i nikoga{ ne ni trguval nepropisno, nitu, pak naru{il nekoi od politikite na Berk{ir Hetavej”, tvrdi Sokoloviot praven zastapnik. Advokatot Levin isto taka se `ali deka revizorskata komisija na Berk{ir ne go intervjuirala negoviot klent podgotvuvaj}i go izve{tajot.

No, Ron Olson, ~len na bordot na Berk{ir, vo svoe soop{tenie veli deka Sokol bil intervjuiran najmalku tripati pred da odbie da gi odgovori dopolnitelnite pra{awa. Ni Bafet ne dade oficijalna izjava, nitu odgovor na mediumskite pra{awa. Portparolot na Komisijata za hartii od vrednost veli deka nitu moè da gi potvrdi, nitu moè da otfrli dali agencijata gi istraùvala trgovskite

Feqton

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so n e s o g l e d i v i p o sledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

RASÎSTUVAWETO NA NAFTATA pеraciite za ras~istuvawe na mestoto prodolìle i za vreme na letnite meseci vo 1990 i 1991 godina. Do 1990 godina naftata na povr{inata zna~itelno se razvodnиla. Toa dovelo do nejzino pro{iruvawe niz vodnite povr{ini, {to predizvikalo zagaduvawe i na drugi oblasti pokraj bregot. Od druga strana, нафтата pod povr{inata ostanala pokompaktna, no sepak, vo te~na sostojba. Vo ras~iсtuvaweto od 1991 godina naftata {to bila pribrana od moreto bila tokmu taa {to se nao|ala pod povr{inata. Ostanatiot del, za àl, moralо da se “pro~isti” preku ìviot svet.

Katastrofa i na najdale~nite naseleni kraevi

Sojuznata dr`ava Aljaska napravila nekolku studii za kratkoro~niot ekonomski impakt od izlevaweto na naftata od Ekson Valdez. Tie se odnesuvaat na zagubite vo nekolku sferi koi se klu~ni za ekonomijata vo mestoto. Od zagrozenite granki najmnogu nastradale sportskiot ribolov i turizmot Od naftata nastradaa iljadnici ptici

milijardi dolari ~ine{e katastrofata za kompanijata

Satelitski snimki od odnesuvaweto na naftata po izlevaweto ciumot e prviot koj treba da reagira. No, vo ovoj slu~aj duri i najosnovnite ~ekori ne bile prezemeni, a brodot specijalno dizajniran za borba so nafteno zagaduvawe u{te nekoe vreme ostanal zakotven. I po pove}e od edna nedela Ekson s$ u{te promovira{e no comment politika. Javnosta stana tolku neprijatelski raspoloèнa {to na krajot direktorot na Ekson шiping, Frenk Jarosi, odleta direktno do tankerot da odrì pres-konferencija. Ova zavr{i so mala “bitka” so ribolovcite i novinarite. Odedna{, pretsedatelot na bordot na Ekson, Lorens Raul, odlu~il da se pojavi na televizija. Toj be{e intervjuiran vo ìvo i gledan od milioni ekstremno razgneveni lu|e vo

Amerika. Prvoto pra{awe koe mu be{e postaveno gi dopre poslednite planovi za ras~istuvaweto. ôvekot gi nemal pro~itano. Negovoto objasnување “deka ulogata na pretsedatel na bordot vo golemite svetski korporacii ne e ~itaweto na sekoj tehni~ki plan” samo ja pokaà неговата bezobyirna arogancija. EKONOMSKIOT IMPAKT VO ZAGROZENITE OBLASTI Dràvata Aljaska napravila nekolku studii za kratkoro~niot ekonomski impakt od izlevaweto na naftata od Ekson Valdez. Tie se odnesuvaat na zagubite vo nekolku sferi koi se klu~ni za ekonomijata vo mestoto. Zagubite vo rekreativniot sportski ribolov, edna od porazvienite granki pred katastrofata, bea presmetani preku zagubite vo

brojot na patuvawa za sportski ribolov, goleminata na zagaduvaweto vo okolinata kade што se lovi i sli~no. Za 1989, godinata koga se slu~i nesre}ata, tie zagubi bea proceneti do 580 milioni dolari, a za slednata 1990 godina ovaa suma dostignala 50,5 milioni dolari. Izlevaweto imalo i pozitivni i negativni efekti za turizmot. Eden od glavnite negativni efekti be{e masovnoto otka`uvawe na aran`manite za odmor. Od druga strana, dojde i do otpu{tawe na golem broj vraboteni vo sekotorot za turizam, {to be{e posledica na barawata za pogolema plata poradi toa {to lu|eto ne sakale da rabotat vo zagadeno mesto. Otka`uvaweto na aran`manite dopolnitelo

vlijae{e na ova. Duri 59% od niv, zakaàni vo pogodenite oblasti, ne se ostvarile, {to pretstavuvalo 16% pove}e od тоa {to se proektiralo. Edinstven pozitiven efekt vrz lokalnata ekonomija na Aljaska pretstavuвalа zgolemenata razdviènost pri ras~istuvaweto, vo koja bile koristeni taksislu`bite i motelite vo koi otsednuvale dojdenite rabotnici. Ekonomistite se obidoa da ja presmetaat i sumata na o{tetata vo t.n. vrednost na neupotreblivost na regionot po po~etokot na katastrofata. Inaku, ova e obid za merewe koj ne moè da bide upotreben za sledewe na pazarot. Ekonomistite ja presmetale vrednosta upotrebuvaj}i vredнosni kvoti, istraùvaj}i kako bi te~ele rabotite bez

nesre}ata, sporeduvaj}i gi so momentalnata sostojba i do{le do rezultat koj govori deka katastrofata so Ekson Valdez довела до zaguba od 4,9 do 7,2 milijardi dolari. Inaku, i {tetata vrz ìviot svet moè da bide izmerena vo ekonomski edinici. Vo tro{ocite za spravuvawe so ovaa energetska katastrofa bile vklu~eni i ovie ekonomski edinici izmereni preku tro{okot za relokacija, zamena i rehabilitacija za nekoi od pticite i cica~ite, kako i terestrijalnite ìvotni koi наstradale od izlevaweto na naftata. Za site тie aktivnosti Aljaska i kompanijata “iske{irale” od 20 do 300 iljadi dolari za edno morsko ìvotno (foki, kitovi, morski lavovi), od 125 do 500 dolari za kopneno ìvo-

tno (raznoviden dive~) i od 170 do 6.000 dolari za morskite ptici i orlite. Za pogolema plasti~nost tuka se i podatocite od ekolo{kite dru{tva, koi velat deka od direktniot kontakt so naftata samo za nekolku dena vo mestoto bile ubiеni najmalku 140 beloglavi orli, 302 foki, 28.000 morski vidri, kako i 25 iljadi ptici {to `iveat pokraj moreto. Ovie cifri po kone~noto zavr{uvawe na nesre}ata se multiplicirale so deset. Eden od najtragi~nite nastani be{e i zaginuvaweto na ~etvorica ma`i, koi nastradale vo naporite za ras~istuvawe. Vo sledniot broj na “Kapital” }e ~itate za najgolemata rudarska nesre}a vo SAD, vo koja zaginaa stotici Italijanci koi emigrirale vo “zemjata na soni{tata”

PAK, GI PREKR[IL POLITIKITE razmeni na Sokol. Inaku, noviot izve{taj za dejstvata na Sokol se objavi vo o~i godi{noto akcionersko sobranie na Berk{ir Hetavej, koe se odrà vo sabotata. Bafet i zamenikotpretsedatel na Berk{ir, ârli Munger, pred sostanokot bea uvereni deka } e se soo~at so pra{awa za Sokol na sostanokot. Berk{ir veti deka }e objavi transkript od site pra{awa i odgovori koi }e gi donese sostanokot. Endi Kilpatrik, broker i avtor na knigata “Permanentni vrednosti – Prikazna za Voren Bafet”, veli deka od Berk{ir se mnogu raspoloèni da gi otvorat site pra{awa. “Ne mislam deka Berk{ir

pravi ne{to lo{o”, veli Kilpatrik, koj isto taka e akcioner. Xef Metjuz, akcioner koj ja napi{a knigata “Tajnite na obi~nata gletka: Biznisite i investiciskite tajni na Voren Bafet”, veli deka noviot revizorski izve{taj e dobar start da se odgovorat spornite pra{awa za dejstvata na Sokol. ^ovekot za ~ie ime mediumite {pekuliraa deka e zapi{ano vo kovertot so koj Bafet }e go odredi svojot naslednik, Dejvid Sokol, vo januari godinava kupi pribli`no 100 iljadi akcii vo Lubrizol za okolu 100 dolari po akcija, iako znae{e deka bordot na Lubrizol ve}e diskutira za mo`niot interes na Berk{ir

Hetavej za da ja akvizira nivnata kompanija. Edna nedela otkako Sokol gi kupi svoite akcii za 10 milioni dolari, toj mu ja prepora~a hemiskata kompanija na Bafet. Bafet toga{ re~e deka Sokol mu spomenal deka ima akcii vo Lubrizol i deka }e gi prodade, no ete, stariot investitor nikoga{ ne doznal detali za transakcii s$ dodeka toa ne be{e objaveno kratko po kupuvaweto na kompanijata vo 14. mart godinava. Bafet veli deka odlukata da se ponudat 135 dolari vo gotovo za sekoja akcija vo Lubrizol bilo celosno negova ideja, no toa bilo zamisleno za druga kompanija za koja Sokol ni malku ne bil zapoznaen.

Sпоrед rевизоrите можна пrичина за оsтавката на Sокол е „кrшењето на пraвiлата“ на Бафет

FunBusiness

So novi tituli - vojvoda i vojvotka od Kembrix

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

Ven~anicata, dizajn na Sara Barton

KRALSKA VEN^AVKA

ISTO SCENARIO – NOVI LIKOVI ADRIJANA ATANASOVA Barton, kreativnata direktorka za atanasova@kapital.com.mk t @k it l k Aleksandar Mekkvin, ja dizajnira{e ven~anicata na vekot, koja ve}e po~na da gi dobiva svoite kopii, isto kako $ u{te se slu{a ehoto od kral{to se slu~uva{e so ven~nicata na ledi skata ven~avka, poradi koja ceDi. îpkanata ven~nica, dolga re~isi liot svet be{e na noze minatiot dva ipol metri, ~inela neverojatni petok. Edna od najpoznatite dvojki 400.000 dolari. Za mnogumina o~ekuvano, go kaà sudbonosnoto “da” i se za drugi preobi~na i ednostavna. Site zakolna na ve~na qubov. Taa go ~eka{e modni kriti~ari go pozdravija izborot na osum godini, a sega e negova princeza i Midlton, narekuvaj}i go mnogu glamurozen, idna kralica na Velika Britanija. takov kakov {to & dolikuva na idnata London be{e vo centarot na vnimanikralica. eto, a svetskata javnost netrpelivo go Princot Vilijam, idniot britanski presis~ekuva{e momentot na ven~avaweto, koe tolonaslednik, tradicionalno ja nose{e mo`bi }e zna~i i povtorno zacvrstuvawe uniformata na irskata garda. Toj zaedno na britanskata monarhija. so negoviot brat, princot Hari, pristigna Dvojkata zaedno gi pomina najubavite eden ~as pred nevestata vo Vestminsterstudentski denovi, zaedno porasnaa vo skata opatija za da moè da se pozdravi {kotskoto grat~e Sent Endrjuz. Imaa edno so 1.900 prisutni, pred koi go kaà sudposeriozno raskinuvawe na vrskata, bonosnoto “da”. povtorno pomiruvawe, iljadnici naslovni Me|u niv prisustvuvaa golem broj blagordstranici, a imaa i ednogodi{en pritinici, politi~ari, prijateli na kralskoto sok od strana na mediumite, koi postosemejstvo, kako i poznati li~osti. Bekajano pra{uvaa koga Kejt kone~o }e stane movi, Elton Xon i Dejvid Furnix, Dejvid princezata Katerina. U{te so samoto Kameron i soprugata Samanta, vojvodata objavuvawe na svr{uva~kata vo noemvri Spenser, bratot na pokojnata ledi Dijana minatata godina nadojde poplava od ini mnogu drugi. Ovaa ven~avka, sepak, formacii i detali za toa kakva }e bide ostana bez prisustvoto na amerikanskiot svadbata na vekot, koj s$ }e prisustvuva pretsedatel, Barak Obama, i porane{nite i najva`noto za mnogumina, kakov }e bide premieri na Velika Britanija, Toni Bler nevestinskiot fustan na Kejt Midlton. i Gordon Braun. Misterijata e ve}e razotkriena. Sara Toa {to moè{e da se zabeleì vo Vest-

minsterskata opatija bea ekstravagantnite toaleti na damite, kako i nivnite {apki, karakteristi~ni tokmu za Obedinetoto Kralstvo. Otkako se razmenija bra~nite zaveti, Katerina, sega ve}e vojvotkata od Kembrix, dobi burma od vel{ko zlato, {to e tradicija vo kralskoto semejstvo u{te od 1923 godina. Interesen be{e momentot koga Vilijam malku se poma~i da & ja stavi burmata na svojata sakana. Toj u{te pred svadbata se izjasni deka nema da nosi burma. Po zavr{uvaweto na ceremonijata tie se upatija kon Bakingamskata palata so istata ko~ija vo koja pred 30 godini se vozea roditelite na Vilijam, ârls i Dijana. Tamu be{e kulminacijata na denot, koga pred javnosta noviot bra~en par go spodeli svojot prv bakne`, a po nekolku minuti ja po~estija tolpata narod pred palatata so u{te eden. So toa zavr{i javniot del od ven~avkata, a zabavata, na koja prisustvuvale 300 najbliski prijateli i rodnini na dvojkata, prodolì do rano nautro. Katerina, vojvotkata od Kembrix, se pojavila vo svojata vtora ven~anica, povtorno dizajn na Sara Barton, vo koja izgledala spektakularno. Novata bra~na dvojka go odloìla medeniot mesec, za koj se {pekulira deka }e bide na nekoja misteriozna tropska destinacija. Po

DRAGA KEJT I VILIJAM... GREM NORTON Dejli Telegraf

estitki! Vie ste mladi i o~igledno zaqubeni. I pokraj site problemi vo zemjata i drugite problemi koi gi imavme so kralskoto semejstvo vo minatoto, site vi posakuvame s$ najdobro. Ignorirajte gi site lo{i spomeni od minatoto, ako mo`ete da ja preminete ulicata bez da ve vle~at mali devoj~iwa za raka, }e go po~uvstvuvate toa op{to ~uvstvo na dobrosostojba. Na nitu eden mlad par ne mu e lesno na po~etokot, a toa va`i osobeno

za vas. Patuvaweto koe go po~nuvate ima golemi pritisoci i problemi i nemate mnogu slavni prikazni od kade {to bi crpele inspiracija. Toa e bidej}i nemate model za sre}a, poradi {to se ~uvstvuvam obvrzan da vi poka`am eden. Mojot prv sovet bi bil: ne se obiduvajte da izgledate obi~no. Site tie obi~ni raboti deka nema da odite na meden mesec ednostavno n$ nerviraat. Ova ne e samo va{ poseben den, tuku e i na{ i sakame da bide golem i kralski kolku {to mo`ete. Ako i ponatamu insistirate deka i vie ste kako nas ostanatite po odredeno vreme nema da ni bidete interesni.

@ivejte kako kralevi i }e ve tretirame taka. Ako po~nete da vozite “opel korsa” i da kupuvate vo Aldi nabrzo }e vi predloìme kralskata rezidencija da si ja premestite kaj baba & na Kejt. Sakame da bidete posebni za da se ~uvstvuvame podobro kako nacija. Ne pla~evme koga umre Dijana, bidej}i ja ~uvstvuvavme kako na{a. Toa {to n$ voznemeri e toa {to zagubivme nekoj za kogo smetame deka be{e podobar od nas. Se razbira, ova mora da Ve zbunuva, Kejt, bidej}i Vie s$ u{te igrate uloga na princeza. Moèbi ste vozrasna èna so

vekot, Svadbata na vekot kako {to mnogumina ja narekuvaa, potseti na letoto 1981 godina, koga se ven~aa princot ârls i ledi Dijana. Sepak, Vilijam i Kejt, koi sega imaat novi tituli, vojvodata i vojvotkata od Kembrix, } e tkaat edna poinakva prikazna qubovna prodolèniot svadben vikend tie se vra} aat na svoite obvrski. Tie }e ìveat vo londonskata rezidencija Klarens haus, a pogolemiot del od vremeto }e go pominuvaat zaedno vo maloto vel{ko mesto Anglsi, kade {to se nao|a bazata na helikopterskata edinica na Vilijam.

FunBusiness

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

OFICIJALEN PRESEANS I NASLEDUVAWE NA PRESTOLOT inijata na nasleduvawe na prestolot se razlikuva od oficijalniot preseans na ~lenovite na kralskoto semejstvo, spored koj tie se pojavuvaat na oficijalni nastani i priemi. Preseansot vo kralskoto semejstvo ne e ist so linijata na nasleduvawe. Iako se temeli na zakonite i tradicijata vo zemjata, preseansot pri oficijalni priemi e isklu~itelno diskretno pravo na kralicata i taa go utvrduva po sopstvena volja. Taa odlu~uva koi ~lenovi od semejstvoto dobivaat status na kralsko semejstvo i taka go utvrduva preseansot. Iako soprugot na kralicata, princot Filip, ne se pojavuva vo linijata na nasleduvawe na tronot, toj vo preseans-listata se javuva vedna{ do kralicata. Op{to, za kralsko semejstvo se smetaat decata, vnucite, pravnucite na kralicata i nivnite sopru`nici. Decata se vklu~uvaat vo listata na preseans po odredena vozrast ili stepen na {koluvawe. Bi bilo premnogu ednostavno da se napravi spisok na preseans, osobeno zatoa {to postoi ma{ki i `enski preseans, no poednostaveno spisokot bi mo`el da izgleda vaka:

L Eden bakne`, pesni roj…

Pipa, sestrata na Kejt, gi ostavi prisutnite bez zdiv

TROШOCITE ZA VEN^AVKATA NE SE OBJAVENI, NO NEOFICIJALNITE PROCENKI VELAT DEKA SVADBATA NA STOLETIETO ]E MU DONESE NA LONDON ZARABOTUVA^KA OD OKOLU 120 MILIONI EVRA, PI[UVA PRAJS VOTERHAUS (PRICE WATERHOUSE).

privilegija, no da imate poni i mo} en mobilen telefon nikoga{ nema da go zameni toa da si ja vikate baba vi baba. Ve}e podolgo vreme go poznavate princ Vilijam, taka {to se nadevam deka }e razberete deka toa {to }e go vikate soprug nema da gi promeni ~ovekot kakov {to e. Toj e roden vo okolnosti so privilegija i dol`nosti {to bez razlika {to i da se slu~i vo idnina toj sekoga{ }e go odbere semejstvoto i zemjata pred vas. Ako ne mi veruvate ili ne se pomiruvate so toa, toga{ vedna{ odete si. Hju Edvards }e bide mnogu voznemiren, nekoi amerikanski turisti }e imaat prodol`en vikend, no podobro toa otkolku da se pretvorite i Vie vo tragi~na figura koja stoi na balkonot, koja dr`i mali deca dodeka gleda kako & se kr{i srceto.

Dejvid i Viktorija Bekam – kralski gosti

Euforija vo London za vreme na kralskata svadba

Ova ne e samo brak – toa e rabota i i pokraj prednostite taa e neverojatno naporna. Se nadevam deka toa {to go sakate e Vilijam, a ne vnimanieto i naslovite. Od Vas, Vilijam, }e pobaram trpenie. Tvojata nevesta porasnala so voobi~aena majka i tatko. Taa e vospituvana da bide dobroobrazovana, zadovolna `ena, a toa zna~i deka nejziniot mozok e svetlosni godini podaleku od maloto mom~e koe e rodeno da bide kral. O~ite na svetot }e bidat vpereni vo vas, a toplinata od globalnata qubov }e vi gi zacrvi obrazite. S$ {to vi posakuvam, mladenci, e sekoe utro koga }e se razbudite da se gledate o~i vo o~i edinstvenite, a obrazite s$ u{te da vi bidat crveni od qubov. S$ najdobro, Grem

LUKRECIJA MAQKOVIЌ-ATANASOVSKA (direktor na Akademijata za protokol)

1. KRALICATA ELIZABETA VTORA 2. PRINCOT FILIP, VOJVODATA OD EDINBURG, SOPRUG NA KRALICATA, KOJ SO DEKRET OD 1952 GODINA GO DOBIVA MESTOTO VEDNA[ ZAD NEA 3. PRINCOT ÂRLS (PRED DA POÎNE MESTOTO BROJ 3 Í PRIPA\A[E NA KRALICATA MAJKA 4. KAMILA PARKER, VOJVOTKATA OD KORNVOL, SOPRUGA NA ÂRLS 5-9. DECATA NA KRALICATA ELIZABETA VTORA SO NIVNITE SOPRU@NICI 10. PRINC VILIJAM 11. PRINC HARI 12. PRINCEZA BEATRIS 13. PRINCEZA EUGENIJA ITN.... Pravilata na nasleduvawe, utvrdeni so zakon, ne se tolku ednostavni, no ako se izvle~at nekoi pravila bi moèlo da se kaè deka dokolku ima ma{ki i ènski deca prednost dobivaat ma{kite, a dokolku se decata od ist pol, prednost dobiva najstaroto. Spored redot na ne{tata, sega{niot redosled na nasleduvawe na britanskiot tron e sledniot: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

PRINCOT ^ARLS PRINCOT VILIJAM PRINCOT HARI PRINCOT ENDRJU, VOJVODATA OD JORK (VTORIOT SIN NA KRALICATA) PRINCEZATA BEATRIS OD JORK (POSTARATA ]ERKA NA PRINC ENDRJU) PRINCEZATA EUGENIJA OD JORK (POMLADATA ]ERKA NA PRINC ENDRJU) PRINCOT EDVARD, ERLOT OD VESEKS (NAJMLADIOT SIN NA KRALICATA) 8. PRINCOT XEJMS OD VESEKS (POSTAROTO SIN^E NA PRINC EDVARD) 9. LEDI LUI OD VINDZOR (]ERKI^KATA NA PRINC EDVARD) 10. PRINCEZATA ANA (]ERKA I VTORO DETE NA KRALICATA) ITN. SESTRATA NA ELIZABETA VTORA, SEGA POKOJNATA PRINCEZA MARGARET, ]E GO DOBIE[E PRESTOLOT DOKOLKU NEMA[E NITU EDEN VERTIKALEN POTOMOK NA KRALICATA ELIZABETA VTORA.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Konferencii i saemi

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

Obuki / Menaxment / Jazici

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 01.05.2011 Clear View

Angliski jazik za menaxirawe EU proekti 03.05 - 03.06.11 Consulting Macedonia Umetnost na di{ewe 06.05 - 09.05.11 Umetnost na `iveewe Makedonija

Biznis delovno pregovarawe 06.05 - 07.05.11 Detra Centar

Re{avawe problemi i odlu~uvawe 07.05.2011 ESP

Organizaciska kultura 12.05 - 13.05.11 Clear View

Krizen menaxment 07.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Obuka za aplikacija na EU fondovi 10.05 - 11.05.11 Clear View

Proekt menaxment strategii 13.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP Komunikacija i odnosi so klienti 14.05.2011 Clear View Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 03.05.2011 / VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e86ed17c-eb9e-4b80-ab5affb0f168626c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Gradski Trgovski Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imotot na A.D. Gradski Trgovski Centar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e0297caa-24b3-4ad3-bfa0-455213a8a1d1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Zavod za zdravstvena za{tita [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Staklarija, hemikalii, reagensi, podlogi i sredstva za DDD Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5cb397de-ef34-474f-b9bbb45884f3ca16&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gevgelija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Betonirawe na ulici i trotoari vo op{tina Gevgelija (pomali ulici i kraci, trotoari i pe{a~ki pateki) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f2445e24-37c2-4a5e-89d0e303f9529ba6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija na bul. Sv. Kliment Ohridski, prva faza Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=859b2f2b-ab24-42fb-93a2b2a24b11d74c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka Bolnica Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi so referentni ceni koi pa|aat na tovar na FZOM Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e0b13f0b-32a5-4d4b-a507-4586db28e49d&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 21.04.2011 IDEA PLUS KOMUNIKEJ[NS, DOO SKOPJE objavuva oglas za slednive rabotni pozicii: 1. IZVR[EN DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 2. DIREKTOR ZA RAZVOJ NA NOVI BIZNISI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 3. DIREKTOR NA SEKTOR ZA KLIENTI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 4. ART DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 5. RAKOVODITEL NA SMETKOVODSTVO na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 6. IT MENAXER na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, Va{ata profesionalna biografija,

pismo za motivacija i li~na fotografija so naznaka i naslov za koja pozicija se aplicira, ispratete ja na e-mail: office@ ideaplus.com.mk. Oglasot trae do 09 Maj 2011 godina. ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.04.2011 AD „ZUAS” Skopje raspi{uva oglas za vrabotuvawe na: 1. Eden diplomiran Arhitekt na rabotno mesto Proektant planer so Ovlastuvawe za izrabotka na urbanisti~ki planovi po mo`nost ovlastuvawe za proektirawe na gradbi od arhitektura i ovlastuvawe za revizija na proektna dokumentacija od arhitekturata. 2. Eden diplomiran Grade`en in`ener- Hidro nasoka so Ovlastuvawe za proektirawe na gradbi od grade`ni{tvoto,

ovlastuvawe za revizija na proektna dokumentacija za grade`ni{tvo. Za prednost }e se smeta poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija. Pokraj prijavite, kandidatite treba da prilo`at dokaz za zavr{eno obrazovanie. Oglasot trae 15 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so kompletnata dokumentacija da se dostavat do AD „Zuas” – Skopje, bul. Partizanski Odredi, 89. MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Dnevnik Objaveno: 27.04.2011 Upravniot odbor na ZAMP objavuva konkurs za izbor na DIREKTOR NA ZAMP. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Praven fakultet, - Da ima najmalku 5 godini rabotno iskustvo, - Da poznava eden stranski jazik, - Da

e dr`avjanin na RM, - Da podnese plan i programa za razvoj, Diploma za zavr{eno obrazovanie, - Kratka biografija. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite da se podnesat do upravniot odbor na ZAMP na adresa: ul. Mitropolit Teodosij Gologanov, br. 28, Skopje. SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.04.2011 BIOTEK objavuva oglas za SMETKOVODITEL. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomski fakultet, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Odli~no poznavawe na rabota so kompjuteri (Word/Excel/Power Point) - Rabotno iskustvo od najmalku 3 godini kako smetkovodi-

tel (Kandidatite bez rabotno iskustvo da ne se prijavuvaat na ovoj oglas). - Sposobnost za timska rabota, analiti~nost, voza~ka dozvola B- kategorija. Dokolku gi ispolnuvate navedenite barawa vo Va{ata aplikacija vklu~ete gi slednive dokumenti: CV, Fotokopija od diploma za soodvetno obrazovanie, Edna kolor fotografija. Aplikaciite dostavete gi najdocna do 05.05.2011 godina na e-mail: finance@biotek.com.mk ili na adresa: Zagrebska 28V, 1000 Skopje. ARHITEKTURA Izvor: Vreme Objaveno: 29.04.2011 Salon za proda`ba na keramika i sanitarija objavuva oglas za vrabotuvawe na slednive rabotni mesta: - Diplomiran in`ener

Arhitekt so ili bez rabotno iskustvo, so zadol`itelno poznavawe na arhitektonski program za kompjutersko crtawe. CV so fotografija da se dostavat na e-mail: hanza_skopje@yahoo.com. Tel. 02/ 3246- 220. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 29.04.2011 PROTEX ima potreba od kreativna li~nost, Komercijalist ili Arhitekt za rabota vo izlo`beno proda`en salon za svetilki. Potrebni kvalifikacii: poznavawe na stranski jazik i kompjuteri. Molbite so kratko CV ispratete gi na adresa: ul. Vodwanska, br.2, lok.2, 1000 Skopje ili na e-mail: info@lux. com.mk. Informacii na telefon: 02/311 6735, 072/ 214 226. Rok za prijavuvawe 5 dena.