280-04.05.2011 by Kapital Media Group

MAKEDONIJA IMA ATLAS NA VETROVI STAR DURI [EST GODINI

[TO ]E PONUDI NAJGOLEMATA OPOZICISKA PARTIJA?

DR@AVATA SAKA MONOPOL NA VETERNICITE?!

I SDSM SAKA REFERENDUM ZA IMETO! STRANA 7

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 4

sreda. 4 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, VTORNIK ,03.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,02% 0,05% 0 0,02% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 41,39 1,49

NAFTA BRENT EURORIBOR

123,67 12 2,14%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.05)

MBI 10 2.547 2.545 2.543 2.541 2.539 2.537 2.535 2.533

2.531 2.529 26.4

28.4

30.4

02.5

Skapite surovini ja jadat dobivkata STRANA 11

Inflacija vo april 4,8% STRANA 5

Hrvatska }e proizveduva pove}e mleko, a pomalku {e}er STRANA 15

Kafeto poskapuva 40%

STRANA 16

EXCLUSIVE

KOLKU ZARABOTI MARKETING-AGENCIJATA REPUBLIKA OD DR@AVATA?

PRIHODITE NA REPUBLIKA ZA PET GODINI PORASNAA OD 430.000 NA 1,8 MILIONI EVRA FINANSISKI REZULTATI NA MARKETING AGENCIJATA REPUBLIKA (VO EVRA)

U{te dva lava i ddevet muzi u }e go krasat kras r “Skopje 2014” 20 STRANA 9

Smrtta na Bin Laden gi o`ivea svetskite bberzi STRANA 12 12-13

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

IZBORNA PROGRAMA

STRANA 14

KOLUMNA TRPESKI D-R QUBE TR

SUKCESIJA SUKCESIJATA I PODELBATA NA IMOTOT I OBVRSKITE NA PORANE[NA SFRJ

2.000.000 2 000 000 1.800.000 1.600.000 1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0

STRANA 14

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

2005

2006

2007 PRIHODI

2008

2009 DOBIVKA

2010

1-4 2011

STRANA 2-3

ZA [TO SE FRLIJA 30 MILIONI EVRA? STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 03 MAJ 2011

ZA ШTO SE FRLIJA 30 MILIONI EVRA?

Po pet godini sumata e kristalno jasna. Najmalku 30 milioni evra se potro{eni za reklamni kampawi na Vladata i na drugi dràvni institucii. Toa e zaokruèna brojka izvadena od podatocite {to gi objavuva Biroto za javni nabavki. I koj e efektot od toa? Vladata ne meri. Ne meri ni javnosta, zatoa {to nema instrumenti za da meri. S$ {to e povrzano so vladinite reklami e stroga tajnost. No, javnosta znae deka be{e bombardirana od desetici agresivni marketing-kampawi, reklami i vladini videospotovi. I pokraj site kritiki od javnosta i od nevladinite organizacii, ovaa ma{inerija prodolùva da raboti so polna parea. Sekojdnevno se kreiraat novi reklamni kampawi, koi voop{to ne se potrebni, od naftalin se vadat starite, a vo nedostig od ideja kako pobrzo da se potro{at parite, namesto proekti i reformi po~naa da se reklamiraat ministerstvata i dràvnite institucii, koi, vsu{nost, se monopoli. Iako od Vladata dosega nekolkupati se bara{e da dade ot~et za potro{enite dràvni pari za reklami, nikoj transparentno ne kaùva koj e benefitot. A treba da go napravi toa, zatoa {to tro{i dràvni pari i toa bez nikakov usul. “Kapital” istraùva{e za da vidi kako se odnesuvaat drugite zemji. E pa, i tie od sosedstvoto se mnogu ponapred od nas. Za razlika od Makedonija, Bugarija, koja vaì za edna od najkorumpiranite dràvi vo Evropskata unija, minatata nedela izleze so

izve{taj za potro{enite pari za reklami i za efektite od niv. Dodeka kaj nas nikoj ne znae koj se reklamira i kade se reklamira, bugarskoto Ministerstvo za ekonomija izleze so op{irna analiza kolku pari potro{ila dràvata za reklamirawe na bugarskiot turizam. Izve{tajot sodrì brojki za toa kolku pati i na koi svetski TVkanali se emituvani vladinite reklamni spotovi i kolku gleda~i gi gledale, vo koi termini i koi bile efektite. Spored proektot na bugarskata Vlada, podatocite od sprovedenoto istraùvawe treba da pokaàt koi od dosega sprovedenite kampawi i reklami dale efekt i }e prodolàt da se emituvaat, a tie {to ne dale efekt }e se ukinat. Ovaa transparentna postapka neka bide primer za makedonskata Vlada, koja so godini pravi nepotrebni kampawi koi ne davaat nikakvi efekti. Namesto toa, transparentnosta Vladata ja iskaùva preku skapi reklamni kampawi, so koi, vsu{nost, se reklamira netransparentnoto rabotewe na instituciite. Samo za primer. Nelogi~no e Ministerstvoto za transport i vrski ili Ministerstvoto za odbrana, koi se dràvni institucii, da reklamiraat {to rabotat i {to srabotile dosega vo interes na dràvata i za toa da gi tro{at parite na gra|anite. Pa, {to drugo bi rabotele ako ne za interesite na dràvata? U{te ponelogi~no e Elektrani na Makedonija, koja e dràvna kompanija, da se reklamira deka proizveduva struja. Pa, {to drugo e nejzinata rabota? Apsurdno e preku marketing-kampawa da se informiraat gra|anite za funkcioniraweto na sudskiot sistem. Zarem e potrebno vo edna pravna dràva preku reklama da

ilioni evra se ostvareni lani od izvoz na zemjodelski i M sto~arski proizvodi od Strumi~ko, {to e rekord vo poslednite 5-6 godini. Na stranskite pazari se plasirani pove}e od 120.000 toni ran i industriski zelen~uk, fermentiran tutun, grozje, vino, jagne{ko meso, konzerviran zelen~uk i ovo{je, a najgolemi izvozni rezultati se ostvareni na pazarite vo sosednite zemji, no i vo zemjite od EU, Ukraina, Rusija, Belorusija. Se o~ekuva godinava vkupniot izvoz na zemjodelski proizvodi od strumi~kiot region da porasne za 5%.

“KAPITAL” EXCLUSIVE: KOLKU ZARABOTI MARKET

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spa p sev sevska ska@ka ska @ pit @ka p al al.com al. com.mk mk

se ubeduvaat gra|anite kako rabotat sudiite? Sramno e vo 21 vek da se reklamira Ministerstvoto za zdravstvo deka nabavile oprema za bolnicite, kade {to ima eden aparat, a za pregled ~ekaat stotici gra|ani. Vo koja dràva nekolku godini po voveduvaweto subvencii vo zemjodelstvoto Vladata pravi kampawa so koja gi informira zemjodellcite za nivnoto koristewe. Nejasno e koj bi trebalo da bide efektot od ovaa vladina kampawa. Od “efektite” na vladinite reklami najo~igledna e kampawata so koja Makedonija se promovira{e kako investiciski raj. Prazniot Bunarxik i rangot na zemja so najnisko nivo na stranski investicii vo regionot e vistinskiot indikator kolku bila uspe{na edna kampawa. No, i nasproti brojnite ukaùvawa na javnosta i na nevladini institucii deka Vladata e netransparentna vo tro{eweto na javnite pari za reklamnite kampawi i ponatamu ostanuva enigmata kolku pari se potro{eni dosega za ovaa namena. Za oficijalna brojka } e po~ekame moèbi koga }e vlezeme vo Evropskata unija.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija)

PRIHODITE NA REPU PORASNAA OD 430.0 ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Omilenata marketing-agencija na Vladata, Republika, koja raboti najgolem del od vladinite promotivni kampawi i reklami, za pet godini gi zgolemi prihodite od 430.000 vo 2005 na neverojatni 1,8 milioni evra vo 2010 godina, pokaùvaat podatocite od Centralniot registar. Spored finansiskite izve{tai na Republika, samo vo 2010 godina marketing-agencijata ostvarila rekordna dobivka od polovina milion evra. A, samo za ~etiri meseci od 2011 godina, Republika ve} e dobi tenderi od dràvni institucii vo vrednost od dva milioni evra. Ovie finansiski rezultati pokaùvaat deka ovaa marekting-agnecija e definitivno edna od kompaniite koi najmnogu se ofajdi od dràvniot buxet i od vladeeweto na VMRO-DPMNE. Edukativnite kampawi za borba protiv drogata i pu{eweto, zgolemuvawe na tolerancijata i po~itta me|u lu|eto, proizvodstvoto na struja se samo del od kampawite {to gi izraboti Republika, a za vozvrat dobi nekolku milioni evra od dràvnata kasa. No, se ~ini deka Republika doprva }e prikaùva dobri finansiski rezultati, ako se zeme predvid deka za ~etiri meseci godinava,

Omilenata marketing-agencija na Vladata, Republika, koja raboti najgolem del od vladinite promotivni kampawi i reklami, za pet godini gi zgolemi prihodite od 430.000 vo 2005 na neverojatni 1,8 milioni evra vo 2010 godina, pokaùvaat podatocite od Centralniot registar. Spored finansiskite izve{tai na Republika, samo vo 2010 godina marketing-agencijata ostvarila rekordna dobivka od polovina milion evra. A, samo za ~etiri meseci od 2011 godina, Republika ve}e dobi tenderi od dràvni institucii vo vrednost od dva milioni evra za osmisluvawe na nekolku reklamni kampawi, dobi okolu dva milioni evra od buxetot - okolu 860.000 evra za promocija na dràvnite elektrani, re~isi 300.000 evra za reklamirawe na reformite vo sudstvoto i blizu 100.000 evra za kampawa za informirawe na gra|anite za podobra zdravstvena za{tita i novonabavenata medicinska oprema. Samo za ovie nekolku zdelki {to gi napravila so Vladata, Republika ve}e inkasira{e pove}e pari otkolku vo cela 2010 godina. Spored podatocite od Centralniot registar do koi dojde “Kapital”, vkupnite prihodi za site kampawi {to gi izrabotila Republika vo poslednite pet godini nadminuvaat {est milioni evra. Osven so Vladata i nejzinite institucii, Republika sorabotuva i so nekolku privatni kompanii vo zemjava. Site obidi na “Kapital” v~era da stapi vo kontakt so ra-

kovodstvoto na ovaa agencija za da ja otkrieme formulata kako se stanuva edna od najuspe{nite kompanii vo zemjava za tolku kratok period ostanaa bezuspe{ni.

Vladata za ~etiri godini potro{i pove}e od 30 milioni evra za reklami i promotivni spotovi, za koi nikoj ne gi meri efektite?!

[to se odnesuva do vkupnata suma {to ja potro{i Vladata za finanisrawe na reklamite minatata godina, zasega ostanuva enigma. Iako redicata vladini kampawi s$ pove}e se izdol`uva, dosega Vladata nitu edna{ ne dade ot~et za toa kolku dr`avni pari se potro{eni za samoreklamirawe. Podatocite od revizorskite izve{ati za raboteweto na Vladata vo 2007 i 2008 go-

UREDNICI IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

NAJGOLEMITE KAMPAWI NA AGENCIJATA REPUBLIKA ZA DR@AVATA

864.000 evra za mediumska kampawa za promocija na ELEM 615.000 evra za osmisluvawe kampawa za Vladata za borba protiv drogata 580.000 evra za kampawa za podigawe na svesta za zna~eweto na doma{noto proizvodstvo na struja so ELEM 515.000 evra za promovirawe na zakonot za bespravno izgradeni objekti so Vladata 470.000 evra za promovirawe na pridobivkite od reformite na personalniot danok i konceptot bruto-plata so Ministerstvoto za finansii 310.000 evra za kampawata za otkup na grade`no zemji{te po edno evro za kvadrat so Ministerstvoto za finansii 300.000 evra za promovirawe na reformite vo sudstvoto

Navigator

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK NAJPRESTI@NA ME\U GIGANTITE!

ANTONIO MILOШOSKI

ЛИДИЈА BURUN^UK

one~no dobra vest od vetskata banka К posetite na ministerot Spu{ti u{te 211.000 za nadvore{ni raboti, koj se evra za podobruvawe {eta niz svetot, Brazil }e gi ukine vizite za makedonskite gra|ani

na patnata infrastruktura vo strumi~kiot region

MIRKO CVETKOVI]

rpskata Vlada vleguva vo s$ pogolem lavirint so proda`bata na Telekom Srbija, zatoa {to sakapari posekoja cena, a od druga strana, ja ima obvrskata da bara duri 1,4 milijardi evra

JORGOS PAPAKONSTANTINU

ema kraj na makite na N Grcija so otplata na dolgovite, pa ministerot za finansii bara u{te vreme od EU i od MMF i pomala kamatna stapka

TING-AGENCIJATA REPUBLIKA OD DR@AVATA?

UBLIKA ZA PET GODINI 000 NA 1,8 MILIONI EVRA 13 pati e pogolema dobivkata na agencija Republika vo 2010 vo sporedba so 2005 godina

milioni evra potro{i Vladata za reklamni kampawi vo poslednite ~etiri godini

FINANSISKI REZULTATI NA MARKETING AGENCIJATA REPUBLIKA (VO EVRA) 2.000.000 1.800.000 1.600.000 1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 2005

2006

2007 PRIHODI

2008

2009

2010

1-4 2011

DOBIVKA

dina, kako i dogovorite za reklamirawe sklu~eni vo 2009 i vo 2010 godina pokaùvaat deka Vladata vo ovie nekolku godini potro{ila pove}e od 30 milioni evra za reklamni kampawi. Kriteriumite za izbor i pla}awato na operatorite koi gi izgotvuvaat ovie kampawi, isto taka, se dràvna tajna. Spored antikorupcionerite, simptomati~no kaj ovie nabavki e toa {to kako odlu~uva~ki kriterium za izbor dominira kvalitetot, nasproti cenata. I vo posledniot dogovor {to go sklu~i dràvnata kompanija Elektrani na Makedonija za nova reklamna kampawa so Republika, koja patem bila i edinstvenata agencija {to se javila na tenderot, glaven kriterium bil kvalitetot, a ne cenata. “Na tenderite se pojavuvaat KAKO BUGARIJA POTRO[I 3,3 MILIONI EVRA edni isti firmi i postojano ZA PROMOCIJA NA DR@AVATA gi dobivaat tenderite. Se ugarskata Vlada izleze vo javnosta so ot~et deka pravat dogovori vo ~etiri vo ramkite na kampawata za promocija na turizmot o~i, odnapred se dogovaraat preku TV-spotovi na najgledanite evropski kanali za kriteriumite taka {to }e edna godina potro{ila 3,3 milioni evra. Televiziskite odgovaraat na odredena pospotovi vo traewe od 30 sekundi bile emituvani 561 pat nuda od firma {to e bliska na Eurosport, 952 pati na Euronews, 504 pati na National do vlasta, taka {to odnapred Geographic Channel i 1.020 pati na Discovery. Naj~esto se znae koj }e gi raboti spotovite bile emituvani vo najgledanite televiziski vladinite kampawi. Tokmu potermini i, spored procenkite, pove}e od 137 milioni lu|e gi poglednale ubavinite na Bugarija po najmalku radi toa ovie javni nabavki ~etiri pati. Vladata vo Makedonija nikoga{ ne objavi ostavaat seriozni somneì vakva statistika. deka stanuva zbor za zas-

novana korupcija”, velat antikorupcionerite. IAKO EKSPERTITE JAVNO JA KRITIKUVAA VLADINATA POLITIKA NA AGRESIVEN MARKETING, SO CEL BILDAWE NA REJTINGOT, TAA NE SE OTKA@A OD KAMPAWITE. “Krajnosta vo koja otidovme so reklamirawe na s$ i se{to, od promovirawe na novi zakoni do demografski podatoci, za {to se tro{at milioni evra na gra|anite, ne samo {to ne dava efekti, tuku ispora~uva i negativni efekti. Trendot na intenzivno reklamirawe vo posledniot period o~igledno e vo funkcija na predizbornata kampawa i toa stanuva totalno nevkusno i degutantno. Se izgubi smislata na kampawite, se pravi reklama poradi reklama. Toa dopolnitelno ra|a grdi asocijacii za toa koi firmi gi dobivaat tenderite, kolku pari inkasiraat od buxetot. Vladata mora da izleze i javno da kaè kolku pari tro{i za reklami i koi se efektite od tie kampawi. Narodot ima pravo da go znae toa”, komentira profesorkata Vesna [opar. Dràvnata revizija vo eden od izve{taite duri obelodeni deka se tro{ele pari za zakup na reklamen prostor vo elektronski i pe~ateni mediumi, a kampawite ne se pojavuvale nitu vo vesnicite nitu na televizija. Toa {to e jasno e samo deka Vladata s$ pove}e se odlu~uva na reklamirawe na svoite politiki pred javnosta, obiduvaj}i se da prikaè razli~na realnost na virtuelen na~in. So ogled na toa deka nema jasno razgrani~uvawe na toa koi kampawi se od javen interes, a koi za samoreklamirawe, ~estopati Vladata ja zloupotrebuva vakvata zakonska mo`nost preku reklami od javen interes da reklamira odluki za da ostvari svoi politi~ki celi.

Samo kratko vreme otkako povtorno go prezede kormiloto na najgolemiot internet-tehnolo{ki gigant na svetot Google, glavniot izvr{en direktor Leri Pejx treba da bide zadovolen od mnogu ne{ta. Goolge od po~etokot na ovaa godina se najde re~isi na ssekoja lista podgotvena od svetski poznata konsul konsultantska kompanija ili magazin, vo koja se ocenuva dobrata rabota i mo}ta na kompanijata na pazarot. Do Dobrite kvartalni rezultati se samo nadopolnuvawe na uspehot koj ja napravi Google edna od najpresti`nite kompanii vo najpresti`n svetot. Spored poslednata anketa za istra`uvawe na pazarite, koja ja sprovede Haris Interaktivja, Google se najde na prvoto mesto

LERI PEJX na listata najpresti`ni kompanii vo SAD, me|u ostantite giganti na pazarot so koi ne e lesno da se natprevaruva. Ramo do ramo so svoite rivali, Google uspea da opstane vo visokotehnolo{kiot sektor preku na~inot na rabota i odnosot kon vrabotenite, kako i celokupniot imix koj go u`iva ovoj brend. Postapkite na Leri Pejx i negoviot partner Sergej Brin se dobro promisleni, a za toa svedo~i i postapkata za povtorno zastanuvawe na kormiloto na gigantot, po 10-godi{nata pauza, so koja mladite milijarderi si dozvolija prostor za sozrevawe.

GUBITNIK

EVRODRU[TVOTO NEMA RE[ENIE ZA GRCIJA

Restrukturiraweto na gr~kiot dolg “ne e opcija”, bidej} i toa }e predizvika ogromni problemi, izjavi pretsedatelot na evrozonata, @an-Klod Junker. No, evrogrupacijata ve}e podolgo vreme nema kakva bilo opcija za Grcija. Junker re~e deka restrukturiraweto na gr~kiot dolg ne e opcija, bidej}i }e predizvika ogromni problemi, koi s$ u{te ne se identifikuvani. Prviot vo evrogrupata prokomentira deka voop{to ne mo`at da se identifikuvaat problemite od edna takva akcija. Finansiski analiti~ari smetaat deka na Grcija ne & bega rekonstrukcija na dolgot, a toa zna~i deka sopstvenici na nejzini obvrznici }e gi zagubat parite.

@AN-KLOD @AN-KL KLOD OD JUNKER Gr~kiot buxetski deficit lani be{e 10,5% od BDP, soop{ti Evrostat. Prvi~nata proekcija be{e 9,4% BDP. Vo 2009 godina deficitot dostigna 15,4%. Dolgot na Grcija se zgolemi na 142,8% od BDP. Vkupnata suma e re~isi 330 milijardi evra. Grcija e lider po zadol`enosta vo EU. Pred Italija, so dolg od 119% od BDP i Belgija, ~ij dolg dostignuva 96,8% od BDP. Jorgos Papandreu, premierot na Grcija, e kategori~en – dr`avata ne prifa}a restrukturirawe na dolgot.

MISLA NA DENOT POSTOJAT DVA KLU^A ZA KREATIVNA PLODNOST. EDNIOT E DA BIDETE POSTOJANO OPTOVARENI SO STRAVOT OD NEUSPEH, A DRUGIOT E ^ISTA ISTRAJNOST

MERI KLER KING AMERIKANSKI GENETI^AR

Navigator

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

MAKEDONIJA IMA ATLAS NA VETROVI STAR DURI [EST GODINI

DR@AVATA SAKA MONOPOL NA VETERNICITE?! Spored zakonite, maksimalno dozvoleniot instaliran kapacitet za proizvodstvo na struja od vetar, koja }e se otkupuva po subvencionirana tarifa, na cela teritorija na Makedonija e 150 megavati. Ako se realizira investicijata na ELEM i na privatnata firma Inval Makedonija za izgradba na veternici, prostor za vlez na nov investitor nema KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ako do 2020 godina Makedonija mora 12% od proizvedenata energija da ja dobie od vetar, veternite elektrani zasega se samo proekt na hartija. Deka sostojbata na teren }e odi te{ko, dokaz e nepostoeweto kvalitetna i detalna studija - Atlas na vetrovi. Poslednata datira od 2005 godina i e samo preliminarna. No, kako pre~ka se pojavuvaat i zakonite i ambicijata na dr`avata da ima ekskluzivno pravo vo proizvodstvo na elektri~na energija od vetar. Spored zakonite, maksimalno dozvoleniot instaliran kapacitet za proizvodstvo na struja od vetar, koja }e se otkupuva po subvencionirana tarifa, na cela teritorija na Makedonija e 150 megavati. Ottuka, ako se realizira investicijata na Elektrani na Makedonija i na privatnata firma Inval Makedonija za izgradba na veternici, prostor za vlez na nov investitor nema. Direktorot na ELEM, Vlatko Чingoski, neodamna vo intervju za “Kapital” izjavi

deka sekoja seriozna dràva treba da razmisli koj e benefitot ako biznisot so veternici & go prepu{ti na nekoja privatna kompanija. “Insistiram ELEM da gradi veternici. Ako, na primer, vo no}nite ~asovi proizveduvame struja od vetar, moè da zatvorime nekoja od hidrocentralite, pa vodata }e ja ~uvame. Poradi intenzitetot na vetrot, ako ne proizveduvame struja od nekoja hidrocentrala, moè da pumpame voda vo nea i da ja ~uvame za drug den. Zamislete, ako se raboti za privatna firma, koja na najmal vetar }e ja uklu~i veternicata, }e go fakturira toa za 89 evra po megavat-~as na MEPSO, a nie }e mora da go namalime proizvodstvoto, i kako dràvna firma }e izgubime 30 evra regulirana cena. Taa energija dràvata }e ja ~ini 130 evra, bidej}i prvo na privatnata firma }e treba da & platime 89 evra, a nejzinata energija }e ima prioritet. Odgovorna dràva mora ova da go ima predvid. Dràvnata kompanija treba da bide prva vo ovoj proekt za da gi vidime site implikacii {to }e se pojavat na pazarot”, veli Чingoski. ELEM najavi deka naesen }e po~ne da gradi 18 veternici

vo Bogdanci so instalirana mo}nost od 40 megavati. So vkupno 55 milioni evra, od koi 33 milioni se kredit od germanskata banka KFV, a ostanatite se pari na ELEM, dr`avnite veternici godi{no treba da proizvedat 100 gigavat-~asovi struja. Dvojno pogolem kapacitet od parkot na ELEM, odnosno 100 megavati instalirana mo}nost vetuva i Inval Makedonija, firma-}erka na {panskata kompanija Inval, koja so ju`nokorejskite Samsung hevi industri i Koseb, za tri meseci treba da po~ne da gradi 66 vetrnici vo [tipsko, proekt procenet na 180 milioni evra. Ottuka se nametnuva pra{aweto dali Makedonija vodi konzistentna energetska politika koga ambiciozno najavuva investicii vo obnovlivite izvori na energija, a na teren se soo~uva so limitira~ki faktori. Od Ministerstvoto za ekonomija priznavaat deka postojnata studija ne mo`e da im pomogne na investitorite koi sakaat da gradat veternici vo zemjava. “Vo juni 2005 godina amerikanskata kompanija AWS Truewind LLC izraboti preliminaren atlas na vetrovite za Makedonija, so koj treba

da se identifikuvaat, selektiraat i izberat regionite i lokaciite koi imaat dovolen potencijal i kade moè da se prodolì so merewa na parametrite na vetrot so postavuvawe merni stanici. No, tie ne moè da posluàt nitu za generalna, nitu za kvantifikacija na potencijalot na vetrot na specifi~na lokacija”, velat od Ministerstvoto. Deka dràvata ne pravi re~isi ni{to za da privle~e investitori, tvrdi i kiberneti~arot Trpe Gruevski. Toj veli deka Makedonija e edna od retkite zemji

VLATKO ЧINGOSKI DIREKTOR NA ELEM “Insistiram ELEM da gradi veternici. Ako, na primer, vo no}nite ~asovi proizveduvame struja od vetar, mo`eme da zatvorime nekoja od hidrocentralite, pa vodata }e ja ~uvame. Zamislete ako se raboti za privatna firma, koja na najmal vetar ja uklu~uва veternicata, }e go fakturira toa za 89 evra po megavat-~as na MEPSO, a nie }e mora da go namalime proizvodstvoto i kako dr`avna firma }e izgubime 30 evra”

koi s$ u{te nemaat karta na vetrovite. “Site moi inicijativi na ovoj plan dosega propadnaa. Potrebno e Makedonija na 28 metereolo{ki stanici da instalira avtomatski meteorolo{ki punktovi na viso~ina 60-100 metri, koi denono}no, vo period od tri godini, }e gi merat dvi`eweto i intenzitetot na veterot. Na osnova na ovie podatoci }e se znae na koja lokacija, viso~ina i so koj kapacitet bi se gradele veternici. Ova se glavnite pri~ini zo{to do denes nema razvoj na obnovlivite izvori na energija”, veli Gruevski.

Navigator

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

1 88 200 K

PROCENKI... VOREN BAFET

MILIJARDA EVRA ^INI BIZNISOT NA POZNATIOT FRANCUSKI MODEN KREATOR PJER KARDEN

DOLAROT ]E PA\A U[TE POBRZO

e me pra{uvajte dali i ponatamu }e pa|a kupovnata mo} na dolarot. Pra{awe e samo so kolkavo tempo }e se slu~uva toa”, izjavi Voren Bafet. Toj re~e deka stravuva oti dolarot bi mo`el da pa|a u{te pobrzo od dosega. I pokraj ova, Voren Bafet ne e zainteresiran za sudbinata na dolarot, bidej}i, kako {to veli, fakt e deka otkako toj se rodil i po~nal da investira dolarot konstantno depresira. Sepak, toa ne vlijae na negovoto s$ pogolemo bogatewe, komentira Bafet. Procenkata za idninata na nacionalnata valuta na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Voren Bafet im ja dade na site {to planiraat da zarabotat od trgovijata so valuti.

N A

PREGLED VESTI INFLACIJATA VO APRIL 4,8%

investitor

GODINI STARIOT KARDEN ODLU^I DA JA PRODADE SVOJATA KOMPANIJA ZA[TO NEMA NASLEDNIK, NO DA OSTANE VO NEA KAKO KREATIVEN DIREKTORA MILIONI EVRA BANKARSKITE ANALITI^ARI JA PROCENIJA VREDNOSTA NA POZNATATA FRANCUSKA MODNA KU]A

nflacijata vo april godinava iznesuva 4,8%, sporedeno so istiot period lani. Dràvniot zavod za statistika izmeril i deka tro{ocite na cenite na malo porasnale 4,6% na godi{no nivo. Tro{ocite na ìvot na mese~no nivo, pak, odnosno vo april sporedeno so mart godinava porasnale 0,3%. Statistikata pokaùva deka tro{ocite za ishrana na godi{no nivo porasnale za 8,3%, za stanarina 7%, za domuvawe 4,2% i za higiena i zdravje 3,3%. Edinstveno namaleni se tro{ocite za kultura i razonoda za 0,1% vo april, sporedeno so minatogodi{niot april. Statisti~kite podatoci, pak, pokaùvaat deka inflacijata vo mart, sporedeno so mart 2010 godina, iznesuvala 5,2%.

POBARUVA^KATA ZA ZAPISI POMALA ZA 93,7 MILIONI DENARI a v~era{nata aukcija na trimese~ni dr`avni zapisi, koja ja organizira{e Ministerstvoto za finansii, pobaruva~kata be{e pomala od ponudata za 93,7 milioni denari. Pri ponudeni trimese~ni zapisi vo iznos od 2.100.000.000 denari, se prodadoa samo 2.006.250.000 denari, odnosno poradi pomal interes ne se realizira vkupnata ponudena suma na dr`avata. Zapisite bez devizna klauzula, koi dostasuvaat za 90 dena, se prodadoa so kamata od 4,2%. Vo sopstveni~kata struktura na prodadenite trimese~ni zapisi na v~era{nata aukcija na Ministerstvoto za finansii, so 94,45% u~estvuvaat bankite, a klientite so 5,55%.

DIREKCIJATA ZA TIRZ GI NAMALI CENITE ZA KORISTEWE NA ZONITE irekcijata za tehnolo{ki industriski ravzojni zoni (TIRZ) gi namali tarifite za uslugi i za koristewe na industriskta zona Bunarxik 1, i za koristewe na drugite industriski zoni. Spored noviot tarifnik objaven vo Slu`ben vesnik, namaleni se cenite za izvr{eni uslugi za koristewe na zonite vo prosek od 30% do 100%. Od 1.000 denari na 700 denari po zapis e namalena cenata na parking-tarifata za koristewe na terminalot pri uvoz, izvoz i reeksport na stoka vo Bunarxik 1. Za 50%, od dosega{nite 700 denari na 350 denari godi{no, e namalena cenata na izdavawe na dokumenti za identifikaciski karti~ki za vraboteni i za posetiteli vo ovaa zona. Sedum pati pomalku }e pla}aat kompaniite koi }e sakaat da vr{at dejnost vo TIRZ. Namesto 200.000 denari za barawe na soglasnot za vr{ewe dejnost i sklu~uvawe dogovor za zakup na parcela vo nekoja od zonite, spored noviot tarifnik investitoirot }e treba da plati samo 31.000 denari. Dvojno e namalena cenata za re{enieto koe mu e potrebno na investitorot da po~ne so rabota, od dosega{nite 62.000 na 31.000 denari, a za isto tolku pari e namalena tarifata koja }e treba da ja platat kompanite koi }e baraat dano~no olesnuvawe za svoite investicii vo TIRZ. Spored objavata vo Slu`ben vesnik, novite tarifnici, Upravniot odbor na Direkcijata za tehnolo{ki zoni go donela na 25 mart, po~nuva da va`i od denot na donesuvawe i }e se primenuva otkako }e dobie soglasnost od Vladata.

SDSM SAKA MINIMALNATA PLATA DA JA OZAKONI NA NE POMALKU OD 9.000 DENARI DSM se zalaga za utvrduvawe na minimalna plata u{te od januari 2008 godina i oti vo izbornata programa predviduvaat predlog-zakon so koj minimalnata plata nema da bide poniska od 9.000 denari. “Denovive aktuelna e temata za minimalna plata. Za ova SDSM ima jasen stav, koj e vgraden vo izbornata programa za pretstojnite izbori. SDSM vo konsultacija so Ekonomsko-socijalniot sovet }e predloì zakon vo koj }e bide vgradena opredelbata na novata vlada platata da ne bide poniska od 9.000 denari. So ovoj zakon }e se za{titi standardot na ìvot na gra|anite so najniski primawa”, istakna Dragan Tevdovski, ~len na Izvr{niot odbor na partijata. Toj poso~i deka e va`no pra{aweto za minimalna plata da se re{i so zakon, zatoa {to spored poslednite podatoci na Zavodot za statistika, vo Makedonija ima najmalku 50.000 vraboteni koi imaat plata poniska od 9.000 denari. Tevdovski ja obvini Vladata na VMRO-DPMNE deka ne sakala da gi za{titi vrabotenite so najniski primawa, iako ìvotniot standard opa|al.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI OTPOVIKAN BUGARSKIOT AMBASADOR - BIL KODO[! ugarskiot ambasador vo Makedonija Rakovski Simeonov La{ev e otpovikan pod obvinenie deka sorabotuval so tajnite slu`bi. Bugarskata lustracija "fati" 35 ambasadori me|u koi onie vo Atina, Belgrad, Saraevo koi zaedno so La{ev v~era se vratija vo Sofija. Vo Makedonija, pak, Slobodan Ugrinovski e noviot kodo{ za kogo komisijata za lustracija minatata nedela objavi deka negovata izjava ne korenspondira so nivnite naodi. Liderot na Sojuzot na Titovite levi sili e “Le Korbizie” od Sovetot na Grad Skopje za koj{to Komisijata za lustracija minatata sedmica donese zaklu~ok deka bil sorabotnik so tajnite slu`bi Za Ugrinovski pak celiot proces na lustracija pretstavuva farsa i toj ne go priznava kako {to veli “takanare~niot zakon za lusteri i }e odgovara samo pred zakonite na SFRJ i na SRM”. Toj re~e deka Komisijata ne poseduvala relevantni dokazi za negovata sorabotka so porane{nite tajni slu`bi. Ugrinovski potvrduva deka vo minatoto kako pretsedatel na sojuzot na studentite imal sredbi so pretstavnici na slu`ite, no veli deka pove}e informacii mu davale tie, otkolku {to toj im dal nim za sostojbite me|u studentite.

LIBERTA: MALA RAZLIKA ME\U AHMETI I TAÎ pored poslednoto istraùvawe na Centarot za politi~ki i ekonomski istraùvawa Liberta, na pra{aweto za koja politi~ka partija }e glasaat Albancite na 5. juni 13,7% od niv se opredelile za DUI, dodeka za DPA 12,8%, {to e najtesnata razlika dosega me|u ovie dve partii. Po niv sleduvaat NDP so 8,4%, ND so 7,2%, PDP so 1,2%, dodeka 2,2% se opredelile za drugi partii. I ponatamu ostanuva visok procentot na tie {to s$ u{te ne re{ile za kogo }e glasaat, odnosno 34,9%. Okolu 55,9% od albanskite glasa~i potvrduvaat deka }e izlezat na glasawe na izborite na 5. juni, dodeka 19,6% nema da izlezat, a 24,5% s$ u{te ne re{ile. [to se odnesuva na pra{aweto za politi~kite lideri, za toa koj bi preferirale da gi brani interesite na Albancite vo idnata makedonska vlada, 19,6% se opredelile za Menduh Ta~i, po nego e liderot na NDP, Rufi Osmani, so 15,1%.

BEZ LEGNATI PARI NA SMETKA, DIK RASPI[UVA JAVNA NABAVKA retsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Boris Kondarko, na v~era{nata sednica re~e deka se u{te ne e pristignata potvrda od Ministerstvoto za finansii za toa dali e odobrena sumata za izbori i dali parite se prefrleni na smetka. Na ova reagira{e potpretsedatelot, Subhe Jakupi, koj re~e deka ve}e se odobreni 315 milioni denari i deka pra{awe na vreme e koga parite }e legnat na smetka. Po vakvata informacija, DIK donese odluka da raspi{e tender za javna nabavka za izboren materijal, stoki, raboti i ulugi za sproveduvawe na predvremenite izbori. Na sednicata, isto taka, ~lenot Tawa Altanxieva pobara DIK da rasprava po predlog Komisijata da bide nadle`na za sledewe na pe~atenite mediumi vo odnos na reklamirawe na politi~kite partii i dali se ispolnuva praviloto za ramnopraven pristap. Me|utoa, mnozinstvoto ~lenovi odlu~ija da ne go prifatat vakviot predlog so obrazloènie deka istoto se kosi so nadle`nostite na DIK. Osven ovoj predlog, i pretsedatelot Kondarko dostavi predlog da se pobara od MVR da dostavi informacija za gra|anite koi se nadvor od dràvata ve}e tri meseci, a vo izbira~kiot spisok ne se obeleàni kako takvi, so cel aùrirawe na izbira~kiot spisok, me|utoa i ovoj predlog ne be{e prifaten od mnozinstvoto.

SREDBA AHMETI – SORENSEN retsedatel na Demokratska Unija za Integracija Ali Ahmeti na sredba so {efot na delegacijata na Evropskata unija vo Makedonija,Piter Sorensen u{te edna{ gi povtoril zalo`bite na DUI za miren i fer izboren proces. Za vreme na sredbata sogovornicite razgovarale za aktuelnata politi~ka situacija vo presret na izbornata kampawa, ponatamo{nata posvetenost kon sproveduvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, odnosite so drugite politi~ki partii i drugi pra{awa od politi~ki, ekonomski i socijalen karakter, stoi vo soop{tenieto od DUI. Ahmeti potenciral deka DUI i ponatamu }e prodol`i da sozdava uslovi za soodvetna i pravi~na zastapenost na albancite vo instituciite, slobodni, fer i demokratski izbori. Na sredbata, isto taka, bilo razgovarano i za tekovnite zalo`bi za pobrz razvoj na evroatlanskite integracii kako i posvetenost za re{avawe na sporovite. Ponatamu, Ahmeti mu vetil na Sorensen deka Demokratskata unija za integracija na ovie izbori }e gi promovira evropskite vrednosti, gradewe na me|uetni~kite odnosi, dobrososedskite odnosi, standardi i vladeewe na pravoto, razviena ekonomija i podobri uslovi za otvorawe na novi rabotni mesta.

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

]E GLASAAT POMALKU OD 2.000 MAKEDONCI NIZ SVETOT

DVE EVRA NÈ ^INI GLASA^ DOMA, 700 EVRA ISELENIK! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ove}e od eden milion evra }e potro{i Vladata za samo 1.554 prijaveni glasa~i za dijasporata. Na nekolku ~asa pred istekuvaweto na rokot za prijavuvawe vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva interesot na makedonskite gra|ani vo stranstvo da glasaat na ovie izbori e minimalen. Iako makedonskite prestavni{tva niz svetot se podgotvuvaat, s$ u{te e neizvesno dali vo site 48 prestavni{tva }e se odviva glasawe, bidej}i za toa treba da ima najmalku 10 prijaveni glasa~i - brojka {to te{ko se obezbeduva. I pokraj vakviot slab odyiv na glasa~ite vo stranstvo, Vladata ne ja razgleduva mo`nosta da ja povle~e odlukata za glasaweto na dijasporata. Spored podatocite od Dràvnata izborna komisija, do zav~era na polno} se prijaveni samo 1.554 glasa~i. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, pak, ne sakaat da kalkuliraat so brojki. Velat, to~nite podatoci }e se znaat vo momentot koga }e iste~e rokot, a toa e na 4. maj do polno}. Dotoga{, velat ottamu, te{ko e da se kaè kolku i vo koi dràvi ima najmnogu prijaveni glasa~i. Ako se zeme predvid deka 5.100.000 evra odvoi Vladata za izborite, od koi 1.100.000 evra se za dijasporata, pritoa vo zemjava ima 1.800.000 glasa~i, nasproti 1.554 prijavenite vo dijasporata, izleguva deka dve evra po glasa~ ~inat izborite doma, nasproti neverojatnite 707 evra za glasa~ vo dijasporata. Tokmu skapiot vlez i prestoj na dijasporata vo Sobranieto go pottiknaa stavot kaj odredeni politi~ari i kaj del od javnosta deka ovaa novina vo izborniot proces

1,1

milion evra najmalku }e ~ini glasaweto na dijasporata

e apsolutno neisplatliva, odnosno razlikata me|u vloùvawata i toa {to se dobiva e nesrazmerna. No, tro{ocite za dijasp o r ata n e z a v r { u v a at tuka. Povisokite tro{oci po~nuvaat tokmu po izborite, koga dràvata }e treba da obezbedi stan, prevoz vo dràvata i {est avionski karti za izbranite pratenici za da odrùvaat kontakti so iselenicite. Grubata matematika pokaùva deka godi{no dràvata } e pla}a okolu 60 iljadi evra za trite pratenici od dijasporata. ISTEKUVA I ROKOT ZA PRIJAVUVAWE PRATENICI DOMA! Rokot za sobirawe potpisi

PREDIZBORNI TRO[OCI ZA DIJASPORATA: 300- iljadi evra za oglasite za izborite 780- iljadi evra za izbira~kite odbori 210- iljadi evra za smestuvawe na ~lenovite vo odborite 360- iljadi evra za transport i vizi za patuvawe

1.554

glasa~i od nadvor se prijavile na eden den do zatvoraweto na konkursot

za predlagawe lista so kandidati za pratenici vo Sobranieto od grupa izbira~i, {to po~na na 25. april, istekuva utre na polno}. Listite za nezavisni pratenici, kako i listite predlo`eni od politi~kite partii najdocna do 5. maj na polno} treba da se dostavat do Dr`avnata izborna komisija. DIK }e organizira `drebu-

vawe za utvrduvawe na edinstvenata lista so kandidati za izbor na pratenici vo Sobranieto na 13 maj. Vo soglasnost so kalendarotrokovnik na DIK, utre na polno} istekuva i rokot vo koj makedonskite gra|ani mo`at da izvr{at uvid vo Izbira~kiot spisok i ako imaat zabele{ki da dostavat barawa za bri{ewe ili za izmena na podatoci.

[E]ERINSKA NA DENOT NA SLOBODATA NA MEDIUMITE

SDSM NEMA DA BIDE NI UREDNIK, NI FINANSIER! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

akedonskite gra|ani ne ja ~uvstvuvaat slobodata {to treba da im ja ovozmoì sistemot i novata vlada na SDSM nema da dozvoli vakvata sostojba da prodolì, izjavi kandidatot za mandatar na idnata vlada od redovite na SDSM, Radmila [e}erinska, po sredbata so pretstavnici na Zdruènieto na novinarite na Makedonija, a po povod Me|unarodniot den na slobodata na mediumite. [e}erinska se povika na najnoviot izve{taj na Fridom Haus, spored koj Makedonija

prodolùva da pa|a na listata so zemji koga e vo pra{awe slobodata na mediumite. “Makedonija od 34-to padna na 68-moto mesto po slobodata na mediumite vo izve{tajot na Reporteri bez granici i e na 102-ro mesto vo ovoj odnos spored Globalniot izve{taj za tehnologija. Novata vlada na SDSM nema da bide nitu cenzor, nitu glaven finansier, nitu urednik na mediumite i }e ovozmoì transparentno tro{ewe na parite od dràvniot buxet. Nema da dozvolime zakani za kleveta ili ocrnuvawe na novinarite”, izjavi [e} erinska. Nekolku ~asa pred sredbata

propadna i vtoriot obid na Zdruènieto na novinarite na Makedonija da gi sobere glavnite urednici na javnite glasila so cel da prodiskutiraat za mediumskoto pokrivawe na pretstojnite izbori zavr{i neuspe{no. Nitu eden od glavnite urednici ne dojde na debatata organizirana po povod Me|unarodniot den na slobodata na mediumite, iako ZNM tvrdi deka uredno gi pokanilo. Vo ime na Zdruènieto revolt poradi ignorantskiot odnos izrazija ~lenovi na negovite organi. “Vo predizborieto n$ ~eka èstoka debata me|u politi~kite protivnici ,koja

}e se skr{i na grbot na mediumite i zatoa be{e neophodno denes ovde da sedat glavnite urednici, od koi treba{e da ~ueme koj ni vr{i pritisok i n$ popre~uva nas, novinarite, vo obidot da bideme ogledalo na demokratijata”, izjavi ~lenot na Upravniot odbor na ZNM, Maja Jovanovska od TV Kanal 5. ^lenot na Sovetot na ~esta na ZNM, @arko Jordanovski, iznese svoja teza zo{to urednicite se oglu{uvaat na pokanite od Zdru`enieto: “Sram im e na urednicite da se poglednat vo o~i po s$ {to si ka`ale edni na drugi”, re~e Jordanovski na krajot od neuspe{nata debata.

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI 520 EVRA ZA SEKUNDA PARTISKA REKLAMA NA A1 bedlivo najskapa sekunda za reklamirawe na pretstojnite parlamentarni izbori, zainteresiranite politi~ki partii i nezavisnite kandidati }e treba da platat dokolku sakaat reklama na A1 televizija. Spored cenovnikot dostaven do Dràvnata izborna komisija, edna sekunda od reklamen spot po najavata na vestite vo 19 ~asot na A1 televizija }e ~ini 520 evra. Za sporedba, najskapata sekunda {to politi~kite partii }e ja platat za emituvawe nivna reklama na TV Sitel iznesuva 20 evra, na TV Alsat 6 evra, a na TV Telma i na TV Alfa 5 evra. Cenovnikot na A1 televizija dostaven A do Dràvnata izborna komisija e i najdetalen, za{to vo nego cenata na ~inewe po sekunda e opredelena vo zavisnost od programskata sodrìna vo koja } e se emituva spotot. Najskapiot reklamen prostor na prvata makedonska privatna televizija e povrzan so vestite, a vedna{ po nego se vrednuvani blokovite so marketin{ki poraki smesteni vo premiernoto izdanie na epizodite od serijata “Koga lisjata pa|aat”, so cena po sekunda od 340 evra. Istata suma zainteresiranite za reklamirawe na A1 } e treba da ja odvojat po ednica vreme i za oglas vo informativnite emisii Evrozum, Indeks, Hodnici, i zabavnoto {ou Ekskluziv. Najevtinata sekunda vo delot podelen po programski sodrìni na A1 }e ~ini 50 evra. Cenovnicite na ostanatite televiziski ku} i se podeleni po periodi od denot, i se dviàt od najevtinata sekunda na TV Pink vo iznos od 0,5 evra za periodot me|u 6 i 8 ~asot nautro, do najkapata na TV Sitel, koja ~ini 20 evra, vo periodot me|u 17 i 24 ~asot. Vo cenovnicite na televiziite se sodràni i cenite vo kategorijata komercijalna prezentacija, koja partiite ja koristat za emituvawe podolgi snimki od nivnite mitinzi. I vo ovaa kategorija A1 televizija e ubedlivo najskapa, so cena po minuta od 6.000 evra vo periodot me|u 16 i 23 ~asot. Drugite televizii ovaa usluga po minuta ja nudat po cena od 60 do 400 evra. Na stranicata na DIK s$ u{te ne se objaveni cenovnicite na nacionalnite koncesioneri Makedonska televizija i TV Kanal 5.

100

200 500

REFORMA NA MRT

dena }e im trebaat na SDSM za izmeni na zakonite vo obrazovanieto

kilometri magistralni pati{ta vetuva SDSM

kilometri lokalni pati{ta

na SDSM e ~ekor natamu, kon pribliùvawe na poziciite so politi~kiot rival, zaradi pogolemata dràvna cel – kone~na deblokada na evroatlantskite integracii. SKOPJE 2014 NEMA DA SE RU[I Ako SDSM dojde na vlast planira kako {to veli „su{tinska revizija na identitetskiot sram Skopje 2014-ta”, no gradbite koi se funkcionalni nema da se ru{at: „ O b e j k t i te ko i ima a t op{tetsvena opravdanost }e gi doizgradime i pu{time vo upotreba (Makedonskata filharmonija, Stariot teatar), a nepo~natite ili tuku{to zapo~natite objekti (Mostot Oko so 28 skulpturi, Mostot na umetnosta i sli~ni) }e se stopiraat vedna{“ stoi vo programata na SDSM. Za zavr{enite proekti za koi ne e izvr{ena konsultacija so gra|anite, za da odlu~i dali da gi ru{i ili ne, SDSM }e otvara {iroka javna debata so lokalnite vlasti, so stru~nata javnost i esnafskite zdruènija. Nekoi od planiranite spomenici, SDSM }e gi dislocira vo drugite gradovi. STRANSKI INVESTICII! Stranskite investicii }e se privlekuvaat preku ekonomski diplomati, namesto kako dosega preku promotori. Paralelno so toa }e se pottiknuva doma{niot ekonomski rast i doma{nite investicii kako garancija za onie od nadvor. Proektot se vika “~etiri plus dva” stolba na ekonomska aktivnost” i opfa} a promocija na trgovija, na investicii, privlekuvawe na sovremeni tehnologii i menaxirawe na ekonomska pomo{. Poseben akcent se stava na socijalnata politika, pri {to predvdieni se subvencii

SDSM }e promovira model na integrirano ministerstvo, vo koe se opfateni nadvore{nite raboti, nadvore{nata trgovija i promocija na investicii, po principot na “edinstvo na akcija” vo ramkite na diplomatskata mre`a pod direktna nadle`nost na MNR.

Vedna{ po doa|aweto na vlast SDSM za 6-8 meseci planira da ja zavr{i prvata faza od osovremenuvawe i digitalizacija na javniot servis. Menaxmentot }e proglasi celosna i kompletna ostavka na site vraboteni vo MRTV i vo istiot moment }e objavi konkurs za vrabotuvawa vo site sektori, bazirani na realnata procenka za potrebniot broj na vrabotenite. Na konkursot so isti prava }e mo`at da se prijavat site {to i do toj moment rabotele vo MRTV. Site {to nema da bidat vrateni na rabota preku ovoj konkurs }e dobijat ili ednokratna otpremnina ili ednogodi{na apana`a.Izborot na kandidatite }e go vr{i nadvore{no telo preku kombinirana selekcija na najkvalitetni afirmirani kadri i mladi talentirani novinari.

MAKEDONIJA BEZ KAL Toa e proekt so koj }e se ovozmoì infrastrukturno povrzuvawe i ovozmoùvawe na normalen ìvot vo malite ruralni mesta. Vo vrska so sobra}ajot SDSM }e ja namali cenata na zeleniot karton, }e vovede sistem na elektronska naplata na patarini, }e gradi pet heliodromi i tri hidrodromi, nameneti za posebni i }e izgotvuvi nacionalna strategija za razvoj na vozdu{niot soobra}aj.

300-700

milioni evra SDSM o~ekuva od Evropskiot socijalen fond koga dr`avata }e stane ~lenka na EU

za vrabotuvawe na ~uvstvitelni kategorii na gra|ani. Politikata na vrabotuvawe se temeli na pet elementi,: EU mo`nosti, politika za pobrz ekonomski rast, pottiknuvawe na vrabotuvaweto, dobro platena raboti i socijalno partnerstvo Vo energetikata predviden e „energetski prsten” {to opfa}a izgradba na visokonaponski dalekuvod [tip –Ni{, rekonstrukcija na postojniot dalekuvod Skopje - Kosovo Pole i izgradba na dalekuvod kon Albanija i kablovska vrska kon Italija. PENZISKI SISTEM SDSM planira da vovede “penzionerska potro{uva~ka ko{ni~ka”, koja bi slu`ela kako osnova za sledewe na tro{ocite na `ivotot na penzionerite. Namesto na sekoi 6 meseci, visinata na penziite }e se usoglasuva na sekoi tri, a za da se zgolemi prilivot na pari vo penziskiot fond po osnov na plateni pridonesi i isplatata na penziite da bide sigurna, }e se prezemaat

merki za otvarawe na novi rabotni mesta i namaluvawe na sivata ekonomija Namesto besplaten gradski prevoz vo vtornik i petok, penzionerite vo Skopje bez pari }e se vozat sekoj den. REFORMI VO ZDRAVSTVOTO Vo slednite ~etiri godini SDSM vetuva obnova na konceptot na edinstven Klini~ki centar vo Skopje vo koj klinikite }e bidat funkcionalno povrzani. ]e se izgradi nov sovremen dijagnosti~ko urgenten centar vo Bitola i prva dr`avna kardiohirurgija vo Makedonija. Na spisokot planovi e i Centar za transplantacija na organi i tkiva, Centar za dijaliza vo Skopje, 50 novi aparati za dijaliza i nova samostojna zdravstvena ustanova za itna medicinska pomo{ koja }e gi obedini site slu`bi za itna medicinska pomo{ na cela teritorija na dr`avata. SDSM }e ja preispita kompjuterizacijata na zdravstveniot sistem i }e nabavi nov softver za vistinska digitalizacija.

INSTITUT ZA DEMOKRATIJA I MCMS: GRUEVSKI SO NAJGOLEMA DOVERBA iderot na VMRO-DPMNE i premier, Nikola Gruevski, e politi~arot vo koj najmnogu veruvaat makedonskite gra|ani, poka`uvaat rezultatite od telefonskata anketa sprovedena od Institutot za demokratija i Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka.

VO KOJ POLITI^AR IMATE NAJGOLEMA DOVERBA?

Nikola Gruevski

Branko Crvenkovski

Ali Ahmeti

Radmila [ekerinska

2,30%

a pra{awata od najvisok nacionalen interes ne e mo`no da se razgovara bez prethoden konsenzus na site relevantni politi~ki subjekti. Novata Vlada e podgotvena da traga i da iznajde kompromisno re{enie za nadminuvawe na problemot so Grcija. Novata Vlada po ova pra{awe }e vloì silni napori da obezbedi konsenzus pome|u site relevantni politi~ki subjekti. Novata Vlada pra{aweto za nadminuvawe na nametnatiot spor so Grcija }e go konsultira so gra|anite preku referendum, stoi vo izbornata programa na SDSM. Ovoj stav na partijata na Branko Crvenkovski e totalno razli~en od ona {to tie go propagiraa minatite godini – deka liderite se tie koi treba da ja ponesat odgovornosta za idninata na dràvata i deka referendumot e samo obid za begstvo na premierot Nikola Gruevski. Na pra{aweto zo{to po tolku vreme kriewe na poziciite okolu problemot, SDSM izleguva so stav identi~en kako onoj na VMRO – DPMNE, potpretsedatelot Gordan Georgiev veli deka toa e neminovna odluka, otkako Gruevski sozdal atmosfera vo dràvata deka sekoj koj }e prifati poinakva igra e predavnik par-ekselans: „Nikola Gruevski ja legitimira{e temata za referendum i nema ve}e partija koja bi moèla da go re{ava ovoj spor bez da se sprovede gra|ansko izjasnuvawe. [tetata od manipulativnata politika na VMRO – DPMNE koja igra{e na nacionalnite i patriotski ~uvstva site }e ja pla}ame” veli Georgiev. Ova e prv pat SDSM otvoreno da kaè kako planira da go re{ava ~uvstvitelniot spor, pri {to, dopolnitelno e interesno izedna~uvaweto na poziciite so VMRO – DPMNE. Poradi partiski kalkulacii ili predizborni matematiki, dvete najgolemi partii fakti~ki postignaa konsenzus – za imeto vo sekoj slu~aj }e odlu~at gra|anite. Informaciite vo politi~kite krugovi denovive odat vo nasoka deka Makedonija ja ~eka edna {iroka Vlada, koja }e ima zada~a da go raspi{e referendumot, da istera pozitivna kampawa {to bi garantirala deka toj }e bide uspe{en, da ro zatvori sporot za imeto, pa potoa naprolet bi se odelo na novo izborno soo~uvawe. Izvori velat deka i potegot

NOVO MINISTERSTVO

2,90%

sinadinovska@kapital.com.mk

4,30%

KATERINA SINADINOVSKA

4,60%

I SDSM SAKA REFERENDUM ZA IMETO!

20%

[TO ]E PONUDI NAJGOLEMATA OPOZICISKA PARTIJA?

Rufi Osmani

Za ispitanicite koi odgovorile deka nema da glasaat na izborite bilo dopolnitelno postaveno pra{aweto zo{to nema da go napravat toa. Rezultatite od istra`uvaweto poka`uvaat deka gra|anite vo najgolem del ili 39,1% nema da glasaat poradi razo~aranost vo politi~kite partii, 11,6% poradi toa {to ne gi interesira politika.

VMRO-DPMNE I SDSM SE SKARAA KOJ KOGO KOPIRA rogramata so koja socijaldemokratite }e nastapat na pretstojnite izbori tema na partiskite prepukuvawa. Spored vladeja~kata partija, golem del od re{enijata ponudeni vo programata se idei na VMRO-DPMNE. Tie istr~uvaat so predlogot za minimalna plata, otkako pretsedatelot na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, ve} e izrazi podgotvenost i otvorena zalo`ba za utvrduvawe na minimalnata plata vo Republika Makedonija, izjavi denes Aleksandar Bi~ikliski, portparol na VMRO-DPMNE. “Toa pokaùva deka SDSM nema nitu avtenti~na ideja, nitu re{enija za problemite na gra|anite. Tie samo kopiraat i gi preraskaùvaat ideite na VMRO-DPMNE. Kako deneska, taka i vo idnite denovi SDSM }e se rasfrla so lesni vetuvawa koi mislat deka }e im se dopadnat na gra|anite. Da potsetime deka kolegite od SDSM imaa {ansa, no nikoga{ ne sprovedoa vakov proekt”, veli Bi~ikliski. Od SDSM reagiraat deka minimalnata plata ja promovirale i predloìle kako zakonsko re{enie u{te vo januari 2008 godina, a Gruevski i Stavreski ne uspeale pet godini da go vovedat ova re{enie.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

PREGLED VESTI IVANOV SO PODDR[KA DO OBAMA ZA BORBATA PROTIV TERORIZMOT akedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov ,isprati pismo do pretsedatelot na SAD, Barak Obama, vo koe ja pozdravuva akcijata vo koja e ubien teroristot Osama Bin Laden i ja izrazuva poddr{kata i partnerstvoto na Republika Makedonija. “So golemo olesnuvawe ja primiv vesta za akcijata na SAD, koja rezultira{e so otstranuvawe na zakanata koja see{e strav vo svetot, olicetvorena vo Osama Bin Laden. Ne samo SAD, tuku i celiot svet }e bide posiguren i pobezbeden kako rezultat na Va{ite akcii”, se naveduva vo pismoto. Ivanov veli deka osobeno e va`no da se pobedat povicite kon verska omraza i netrpelivost – so argumenti koga e mo`no, so sila koga e neophodno "Makedonija }e prodol`i da dejstvuva kako posveten ~len na koalicijata na slobodoqubivi dr`avi, predvodena od SAD za otstranuvawe na zakanite koi proizleguvaat od terorizmot”, pi{uva Ivanov

MAKEDONIJA I BRAZIL SO DOGOVOR ZA BEZVIZEN RE@IM efovite na makedonskata i brazilskata diplomatija, Antonio Milo{oski i Antonio de Agujar Patriota, za vreme na sredbata odràna vo Brazilija go potpi{aa dogovorot za bezvizen reìm me|u dvete zemji. Ministerot Milo{oski izrazi zadovolstvo od razgovorite so svojot brazilski kolega i gi oceni kako produktivni. “Potpi{avme brazilsko-makedonski dogovor za bezvizen reìm. Od strana na Republika Makedonija postoi silna politi~ka poraka deka sakame da gi prodlabo~ime diplomatskite, politi~kite i ekonomskite odnosi so Brazil. Vo isto vreme, ja po~ituvame aktivnata uloga na Brazil na me|unarodno nivo, osobeno nivnite zalo`bi vo Obedinetite nacii za reformite na Sovetot za bezbednost. Kako vtoro, se dogovorivme da ja po~ituvame tradicijata za me|usebna poddr{ka za pretstavnicite vo ON, taka {to Republika Makedonija }e go poddrì brazilskiot kandidat na organizacijata za hrana i zemjodelstvo FAO”, izjavi Milo{oski. Dvajcata ministri razmenile mislewa i za slu~uvawata na Zapaden Balkan, Severna Afrika i op{to Evropskata unija.

[

GRADONAÂLNIKOT NA OHRID SO INICIJATIVA PRED USTAVEN akonot za proglasuvawe na Staroto gradsko jadro na Ohrid za kulturno nasledstvo }e se najde pred Ustaven sud, najavi gradona~alnikot na Ohrid, Aleksandar Petreski. Spored nego, Zakonot za Ohrid se kosi so stavovite na ZELS. “Nekoj go zamisluva Ohrid kako eksponat. Da dojdat da se fotografiraat i da si zaminat. Me|utoa, jas Ohrid go gledam kako grad koj ìvee, kako ìv grad vo koj ìveat gra|ani”, veli Petreski. Spored Zakonot, za odobrenie za gradba sega ohri|ani }e treba da odat vo Skopje. So Staroto gradsko jadro }e upravuva Zavodot za za{tita na spomenicite, no za dozvola }e treba da se dobie potpis od 11 institucii. Del od ekspertskata javnost, pak, go pozdravi Zakonot za proglasuvawe na Staroto gradsko jadro na Ohrid za kulturno nasledstvo, bidej}i toj vleva nade` deka kone~no }e se za~uvuvaat istoriskite, umetni~kite, arhitektonskite, duhovnite i kulturnite vrednosti, kako i avtenti~nosta i retkosta vo gradot.

MNOGU PROEKTI - MALKU EFEKTI

REKONSTRUKCIJA NA ZATVORITE SAMO VO NAJAVI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

odobruvaweto na uslovite vo kazneno-popravnite ustanovi vo zemjava e vidlivo samo vo Ot~etot na vladeja~kata partija za srabotenoto na Vladata. Namesto renovirawe ili izgradba na novi zatvorski kapaciteti vo koi }e postojat pristojni uslovi za `iveewe na osudenite lica, vo izminative 5 godini Vladata se pofali so otvorawe na pekarnica, nabavena oprema za peralnica, “[kolo”, osum {etali{ta, stomatolo{ka ordinacija i sli~no . No, najavata za renovirawe i izgradba na novi zatvorski kapaciteti vo ramki na programata na Vladata i iskoristuvaweto na kreditot od 46 milioni evra od Bankata na Sovetot na Evropa ja pomatija i lokalnite selani od selo Brvenica koi ne dozvoluvaat izgradba na nov kazneno-popraven dom. Od upravata za izvr{uvawe na sankcii velat deka zatvor na toa mesto }e ima. “Izraboten e osnoven proekt za objektite vo kompleksot na Zatvor Kumanovo i se o~ekuva izgradbata da po~ne okolu 15 maj. Vo faza na izrabotka se osnovnite proekti na KPD Idrizovo i VPD Tetovo ”, veli direktorkata na Upravata, Lidija Gavriloska. POINAKVA REALNOST VO ZATVORITE Od kancelarijata na Narodniot pravobranitel tradicio-

milioni evra, kredit od Bankata na Sovetot na Evropa za renovirawe na kazneno-popravnite ustanovi

iljadi metri kvadratni, planira da renovira Ministerstvoto za pravda vo slednite tri godini

nalno vo sekoj izve{taj konstatiraat deka sostojbite vo kazneno-popravnite ustanovi se zagri`uva~ki. “Rak-rana vo makedonskiot kaznen sistem se zatvorot Idrizovo i pritvorskoto oddelenie [utka. Ostanatite kapaciteti ne funkcioniraat vo besprekorni uslovi, no sepak, generalnata ocenka e zadovolitelna" veli portparolot na Narodniot pravobranitel, Uranija Pirovska. Iako kreditot e najaven u{te minatata godina, od Ministerstvoto za pravda najavuvaat deka vo narednite tri godini toj }e bide realiziran. So ovie sredstva planirana e izgradba na kompletno novi objekti vo KPD Idrizovo i kompletno renovirawe na zgradata na zatvorot [utka, ili kako {to veli ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, }e bidat izgradeni 63 iljadi metri kvadratni novi zatvorski prostorii.

SOSTOJBITE SLEKTIVNO SE PRETSTAVUVAAT!? Nasproti apelite na doma{nite organizacii za za{tita na ~ovekovite prava, me|unarodnata zaednica, Komitetot za prevencija od tortura pri Sovetot na Evropa i porane{niot evroambasador Ervan Fuere, koj gi sporedi na{ite zatvori so begalski kampovi vo Latinska Amerika, od Upravata velat deka podobruvawata na uslovite vo zatvorite selektivno se plasiraat vo javnosta. “Site {pekulacii se nato~ni i nameneti za devalvirawe na napredokot na Upravata vo podobruvawe na uslovite za licata li{eni od sloboda i po~ituvawe na nivnite prava. Vo 2009 godina be{e pu{teno vo upotreba novoto pritvorsko krilo vo Zatvor Skopje so kapacitet od 170 pritvoreni lica. Na po~etokot na 2010 godina bea renovirani postoe~kite pritvorski prostorii”, veli Gavriloska. Od druga strana pak, analiti~arite za za{tita na ~ovekovite prava komentiraat deka Makedonija ima najneodr`liv kaznen sistem. “S$ dodeka zatvorskiot sistem se pla}a samo od parite na dano~nite obvrznici i od pozajmuvawa od stranstvo, a osudenicite bukvalno samo ja izleùvaat kaznata zatvor ne moème da o~ekuvame podobruvawe na sostojbite vo zatvorite. Zatvorite treba da po~nat da stanuvaat produktivni , da po~nat so sopstveno proizvodstvo i oddrùvawe, zatoa {to debeli pari se izdvojuvaat za nivna egzistencija”, veli Toni Menkinovski. Porane{niot direktor na Upravata za izvr{uvawe sankcii, Viktor Cvetkovski, e iznenaden od ogromnata suma predvidena

za rekonstrukcija na zatvorite. “Vo 2003 godina nie go zavr{ivme prvoto krilo vo zatvorot Idrizovo, a vo 2006 godina i vtoroto krilo, za suma od 1,3 milioni evra, kolku {to otprilika be{e potro{eno i za prvoto krilo. Ostana u{te samo centralniot del. So proektot na EU, CARDS 2006, obezbedivme sredstva za prilepskiot i {tipskiot zatvor i za Zatvorot Skopje, a vo 2006 godina ostavivme re~isi 1 milion evra za izgradba na kumanovskiot zatvor, koj i dosega ne e izgraden”, izjavi Cvetkovski za “Kapital” po objavuvaweto na proektot. Toj se somneva deka so kaznenoporavnite ustanovi e povrzan golem kriminal, a parite od zaemot mo`e da zavr{at vo nepoznati xebovi.

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

SE BARA LEAR ZA SPOMENICITE PRED KOLONADATA

U[TE DVA LAVA I DEVET MUZI VO “SKOPJE 2014”

Vkupno 108.000 evra }e im plati op{tina Centar na avtorite koi }e gi izrabotat idejnite re{enija za devette muzi i dvata lava, koi }e bidat postaveni pred administrativnite zgradi ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

kupno 108.000 evra }e im plati op{tina Centar na avtorite koi }e gi izrabotat idejnite re{enija za devet muzi i dva lava koi se del od proektot “Skopje 2014”. Spomenicite }e bidat postaveni pred administrativnite zgradi koi se gradat od levata strana na rekata Vardar. Op{tinata minatata nedela objavi oglas so koj bara learnica koja }e gi lie novite spomenici, koi bi trebalo da bidat gotovi do oktomvri. Vo isto vreme se bara i firma koja

}e ja izgradi Kolonadata, koja }e se nao|a vedna{ do Agencijata za elektronski komunikacii. Objektot }e bide visok osum metri, izgraden od nekolku stolba izvedeni vo anti~ki stil i povrzani vo venec. Spomenicite na muzite so motivi od mitologijata }e bidat visoki 2,5 metri, a i lavovite, koi }e bidat postaveni vedna{ do Kolonadata, }e bidat visoki 2,5 metri, a {iroki pet metri. “Avtori na sklupturite na devette muzi se @arko Ba{evski, Bedi Ibrahim i Blagoja Angelkovski. Avtor na lavovite e Miroslav Stankovi}, koj }e dobie honorar za izrabotka na samo eden lav. Honorarot na avtorite za devette muzi

iznesuva 10.000 evra po avtor, a za lavot iznesuva 18.000 evra. Site }e bidat izraboteni od bronza. Momentalno e raspi{an tender za liewe na skulpturite, koi se vo faza na izrabotka”, informiraat od op{tina Centar. Osven za honorarite, od op{tinata ne davaat informacija kolku vkupno }e ~ini izrabotkata na spomenicite. Kolku pari }e potro{i op{tinata za liewe na spomenicite i za izgradba na objektot, }e se znae duri po kone~niot izbor na learnicata i izveduva~ite. Od op{tina Centar ne ka`uvaat nitu kolku pari imaat predvideno za ovaa namena. Za koga se planirani grade`nite

aktivnosti na kolonadata i vo koj rok }e treba da bide gotova }e se znae duri po zavr{uvawe na tenderite.

NA HEMATOLOGIJA SE VRABOTUVAAT DOKTORI, A FALAT SESTRI?! milanovska@kapital.com.mk

a Klinikata za hematologija pred izbori bile vraboteni dvajca doktori, eden Makedonec i eden Albanec, iako nemalo potreba od toa, zatoa {to imalo pove}e od dovolno doktori, a nedostigale medicinski sestri i bolni~ari. No, takvi kadri ne se vrabotuvale, a del od tie {to ve}e bile anga`irani na ovie rabotni mesta so godini rabotele kako volonteri, velat izvori na “Kapital”. Ekonomskiot direktor na Klinikata za hematologija, Petar @upanoski, tvrdi deka nema novi vrabotuvawa, no priznava deka }e se slu~at otkako nadle`nata komisija }e go dostavi potrebniot izve{taj za novi vrabotuvawa vo ovaa

zdravstvena institucija. Opravdanosta da se vrabotuvaat u{te lekari ja gleda vo statisti~kite podatoci koi neodamna gi pro~ital. “O~ekuvame izve{taj od komisijata, koja denovive treba da utvrdi kolku i kakvi lekari ni se potrebni. Dodeka ne gi dobieme podatocite nema da vrabotuvame. Ne se se}avam koi bea kriteriumite za da se vraboti eden lekar. Spored nekoi podatoci koi neodamna gi pro~itav 100% e zgolemena incidentnosta na zaboluvawa od oblasta vo koja fukcionira Klinikata za hematologija, {to zna~i deka }e ni trebaat novi lu|e”, veli toj za “Kapital”. Direktorkata Lidija ^evrevska ostana nedostapna za komentar na ovaa tema. Od klinikata velat deka taa ve}e edna godina e na boleduvawe. No, izvori od klinikata tvrdat deka nema potreba od novi doktori, zatoa {to ve}e imalo

NOVI 80 VOZILA VO ZDRAVSTVOTO inisterstvoto za zdravstvo bara firma preku koja }e nabavi novi 80 ambulantni vozila na lizing. Preku javna nabavka se baraat blindirani i vozila za kurirski uslugi, za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi. Glaven tenderski kriterium e cenata, a na vtoro mesto e kvalitetot.

pove}e od dovolno, a novite {to bile vraboteni bile bez specijalizacija od oblasta na hematologijata. Nema informacii za toa kade diplomirale novovrabotenite doktori. Lekarite od Klini~kiot centar obvinuvaat deka, generalno, vo javnoto zdravstvo se vrabotuvaat i doktori so sporni diplomi, kupeni vo Bugarija. Na Hematologija o~ekuvaat u{te vrabotuvawa, zatoa {to imale najgolem buxet. “Klinikata za hematologija raspolaga so 35 bolni~ki legla i 21 lekar, a ima i najava deka }e se vrabotuvaat u{te. Kako

PREGLED VESTI ME\UNARODNA KONFERENCIJA ZA PRETPRIEMNIШTVO VO OHRID o ~etvrtok po~nuva Me|unarodnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj {to po ~etvrti pat }e se odrì vo Ohrid. Konferencijata e organizirana od Nacionalniot centar za inovacii i pretpriemni~ko u~ewe, a se odrùva pod pokrovitelstvo na pretsedatelot na dràvata, \orge Ivanov, Evropskata akademija na nauki i umetnosti i Evropskiot sovet za mal biznis i pretpriemni{tvo. Konferencijata ima za cel da ja sobere evropskata akademska i biznis-elita vo zemjava. Predvideno e na sve~enoto otvorawe vo ~etvrtok da se obratat Xon Klakston, generalniot direktor za istraùvawe i inovacii od Evropskata komisija, kako i pretsedatelot na Evropskata akademija na nauki i umetnosti, Feliks Unger. Pozdravni govori }e odràt i rektorot na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Me|unarodnata konferencija e so naslov “Od pretpriema~ko u~ewe do inovacii i regionalen razvoj”, a svoe u~estvo imaat potvrdeno i pretstavnici od pedesetina svetski univerziteti kako Kembrix i Oksvord i regionalni agencii, kako i doma{ni i regionalni biznismeni.

POTREBNI SE BILATERALNI DOGOVORI SO MEDITERANSKITE ZEMJI

PREDIZBORNI VRABOTUVAWA VO ZDRAVSTVOTO

VIKTORIJA MILANOVSKA

{to trgnale rabotite, brojot na lekari }e se izedna~i so brojot na kreveti za bolni~ko lekuvawe. Realno, nemame potreba od novi lekari, tuku od sreden medicinski personal. Dojde red lekarite da vr{at del od rabotata na bolni~arite”, veli izvor od klinikata. Ministerot za zdravstvol, Bujar Osmani, se ograduva od novite vrabotuvawa. “Ministerstvoto dava soglasnost za vrabotuvawe, a izborot go pravat samite kliniki. Dosega nikoj ne se po`alil kaj nas deka izborot na kandidatite e lo{“, veli Osmani.

ràvata da gi potpi{e bilateralnite dogovori so mediteranskite zemji so cel uspe{no sproveduvawe na Regionalnata konvencija za panevro-mediteransko poteklo, apeliraat od Stopanskata komora na Makedonija. Ottamu velat deka neophodno e ministerstvata za ekonomija i nadvore{ni raboti vo zemjava zabrzano da rabotat na potpi{uvawe ne samo na dogovori za slobodna trgovija, tuku i na bilateralni dogovori za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita na stranski investicii so zemjite od Mediteranot, koi, pak, se neophodni za od slednata godina da moème bez carina da uvezuvame surovini koi potoa kako gotov proizvod bez carina }e gi izvezuvame vo zemjite od Evropskata unija. Regionalnata konvencija za panevro-mediteransko poteklo, {to Makedonija ja potpi{a minatiot mesec, podrazbira promena na site bilateralni dogovori koi gi ima Evropskata unija so treti zemji, vklu~uvaj}i n$ i nas, vo edinstvena konvencija za poteklo na stoki za bilateralna trgovija me|u Evropskata unija i zemji od Zapaden Balkan, EFTA i zemjite od Mediteranot, kako Sirija, Jordan, Liban, Gaza, Egipet, Tunis, Maroko i Alìr. Vo momentov Makedonija moè da uvezuva bescarinski surovini od Srbija, Crna Gora, Turcija i od zemjite od Evropskata unija.

VITAMINKA SO PET NOVI PROIZVODI ZA DVA MESECI zminatite dva meseci Vitaminka lansira{e pet novi proizvodi na pazarot, “cevitana” so vkus na ananas i valensija portokal, “Fruti” keks so ovo{no èle od malina i vi{na i nov integralen keks “despina” prelien so crno ~okolado. “Gi sledime trendovite i postojano vnesuvame inovacii vo na{ite proizvodi so cel da gi zadovolime barawata i èlbite na potro{uva~ite, kreiraj}i proizvod koj tie go baraat. Vitaminskiot pijalak “cevitana”, keksite “fruti” i “despina” im se dobro poznati na na{ite potro{uva~i, pa sega }e imaat mo`nost da uìvaat vo pove}e vkusovi. Novite proizvodi ne zaostanuvaat od ve}e dobro poznatiot kvalitet na proizvodite na Vitaminka”, izjavi Vladimir Trpanoski, komercijalen direktor na Vitaminka.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.548 2.546 2.544 2.542 2.540 2.538 2.536 2.534 2.532 2.530

MBI 10

2.685

MBID

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

OMB 117,30 117,15

2.678

117,00 2.671

116,85 116,70

2.664

116,55 2.657 116,40 2.650

26/04/11 27/04/11 28/04/11 29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,25

26/04/11 27/04/11 28/04/11 29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

26/04/11 27/04/11 28/04/11 29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

GAZDUVAWE NA MAKEDONSKI NA^IN

IMOTOT NA MLAZ BOGDANCI SE TOPI Vrednosta na kapitalot na firmata lani dvojno se namali sporedeno so prethodnata godina i se svede na 586.471 evra. Od 641 vraboten vo 2007 godina, lani vo kompanijata ostanaa 464 BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

o{oto menaxirawe ja ni~kosa, a odlukata na Makpetrol da osnova svoja distributivna firma ja dokusuri nekoga{ najgolemata transportna kompanija – Mlaz Bogdanci. Vaka poznava~ite na prilikite ja komentiraat sega{nata sostojba vo Mlaz Bogdanci. Golem del od nejziniot vozen park ve}e polovina godina se nao|a vo proda`niot baraban na Upravata za javni prihodi za dr`avata da si go naplati pobaruvaweto po osnov na danoci. Prihodite na Mlaz Bogdanci se topat od godina vo godina. Lani padnaa na 1,9 milioni evra, pove} e od dvojno pomalku od i taka lo{ata 2009 godina, koga iznesuvaa 5,2 milioni evra. Se sitni i kapitalot na akcionerskoto dru{tvo, vo koe najgolem poedine~en akcioner e Vase Petru{ev, direktor na kompanijata. Vrednosta na kapitalot lani dvojno se namali sporedeno so prethodnata godina i se svede na 586.471 evra. Od 641 vraboten vo 2007 godina, lani vo kompanijata ostanaa 464. Upravata za javni prihodi minatata nedela uspea da prodade samo edno od 55-

AKCIITE NA STOPANSKA BANKA OD BITOLA V^ERA PADNAA ZA 9,9% enata na akcijata na Stopanska banka - Bitola v~era padna za 9,9% na Makedonskata berza, otkako bankata denovive objavi deka vo prvoto trimese~je imala zaguba od 5,3 milioni evra. Od istrguvanite 460 akcii na Stopanska v~era be{e ostvaren promet od 1,2 milioni denari. Prose~nata cena na edna akcija na Stopanska banka iznesuva{e 2.610,03 denari. Makedonska berza v~era ostvari vkupen promet od 15,7 milioni denari. Od toa duri 95% ili 14,9 milioni denari bea ostvareni na oficijalniot pazar. Mal be{e interesot za hartiite od vrednost {to se trguvaat na redovniot pazar. Po praznikot i nerabotniot den vo po~etokot na nedelata, v~era berzata ostvari rast od 29,2% kaj prometot so akcii sporedeno so ostavrenoto vo minatiot petok. Zatoa pak, prometot so obvrznicit padna za 27,1%. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 4,7 milioni denari od koi 4,6 milioni denari bea ostvareni so de-

te te{ki motorni vozila, koi lani poradi neplaten dano~en dolg mu gi zapleni na Mlaz Bogdanci. Toa be{e ~etvrtata po red aukcija na nedvièn imot na Mlaz Bogdanci. Procenetata vrednost na motornite vozila za koi se licitira{e iznesuva{e 34,2 milioni evra. Dràvata zapleni vkupno 66 te{ki motorni vozila so vkupna proceneta vrednost od 66 milioni evra. So sekoja sledna javna rasproda`ba pa|a vrednosta na nedvi`niot imot na Mlaz Bogdanci. No, interesot za nego e slab, pa dràvata te{ko si doa|a po svoeto. Ovoj imot nekoga{ & nose{e golemi prilivi na distributerskata firma

od Bogdanci, porane{en glaven distributer na Makperol, trgovska kompanija so nafta i nafteni derivati. Deneska tie se s$ pomali. Mlaz Bogdanci minatata godinata ostvari pove}e od dva pati pomali prihodi vo odnos na 2009 godina. Vo 2010 godina, Mlaz Bogdanci ostvari 1,9 milioni prihodi, a vo kriznata 2009 ima{e prihodi od 5,2 milioni evra. Lo{ite bilansi ne dojdoa vo Mlaz Bogdanci preku no}. Skandali, protesti na del od malite akcioneri i zatvor za nekoi od rakovodnite strukturi se slu~ija pred Makpetrol da ja donese klu~nata odluka za Mlaz Bogdanci – da go formira Oilko. Mesto

Mlaz Bogdanci, sega Oilko e glavniot distributer na najgolemata makedonska kompanija za distribucija i trgovija na nafta. Potvrda deka Makpetrol ne e vinoven za lo{ite bilansi na Mlaz Bogdanci se godi{nite izve{tai koi svedo~at za topeweto na akcionerskiot kapital na dru{tvoto. Vrabotenosta i prihodite se namaluvaa i pred Makpetrol da ja prekine sorabotkata so Mlaz Bogdanci. I pokraj prepolovenite prilivi, Mlaz Bogdanci lani ne zavr{i so zaguba. A toa najmnogu se dol`i na golemoto kastrewe na rashodite, koi vo 2010 godina iznesuvaa 348.000 evra, a vo 2009 godina bea 870.000 evra.

setata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Taa voedno be{e i najtrguvanata hartija od vrednost kaj doma{niot pazara na kapital. Od akciite, najtrguvani bea tie na Komercijalna banka. So niv v~era be{e ostvari promet od 3,2 milioni denari. Promet pogolem od eden milion denari ostvarija u{te tri akcii i toa Alkaloid, Stopanska banka od Bitola i Toplifikacija. So akciite na Alkaloid be{e napraven promet od 1,3 milioni denari, a na Toplifikacija od eden milion denari. I n d e ks i t e z a v r { i j a s o me{ani vrednosti. Glavniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,02 % na 2.539,55 indeksni poeni dodeka, pak, MBID i indeksot na obvrznici OMB padnaa za 0,05 % na 2.675,15 indeksni poeni i za 0,02 % na 117,17 indeksni poeni. Rast na cenite ima{e kaj osum hartii od vrednost od istrguvanite 22 pri {to najgolem rast od 2,76% ima{e akcijata na Makstil.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.05.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.753.669,58

-2,88%

-6,18%

7,21%

-1,50%

-3,64%

28.04.2011

ILIRIKA GRP

47.851.551,06

-2,89%

-4,27%

-1,48%

-6,47%

1,22%

28.04.2011

Иново Статус Акции

14.236.439,71

-2,41%

-8,18%

3,88%

2,24%

-9,29%

02.05.2011

923.030

KD Brik

36.574.858,67

-0,91%

-0,95%

1,16%

-3,30%

4,25%

28.04.2011

288.000

KD Nova EU

27.423.660,84

-4,47%

-5,80%

1,69%

-0,16%

-4,19%

28.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.409.055,54

-1,24%

-3,60%

1,68%

1,01%

-2,52%

28.04.2011

КБ Публикум -обврзници

19.225.789,20

0,34%

0,00%

28.04.2011

Макстил Скопје

196,36

2,76

164.740

РЖ Услуги Скопје

249,33

2,6

377.490

3.691,97

2,28

1.092.823

24.946,86

1,82

480,00

1,11

Топлификација Скопје Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Битола

03.05.2011 Просечна цена (МКД)

Охридска банка Охрид

Гранит Скопје Стопанска банка Скопје

ОКТА Скопје

Износ (МКД)

2610,03

-9,99

1.200.616

1653

-8,12

307.460

565,35

-2,64

649.590

200,40

-2,24

100.200

ХВ

2.160,00

-0,14

108.000

ALK (2010)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата 10 емисија на обврзници за денацион.

03.05.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

03.05.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.450,05

401,26

11,09

0,97

7.100,00

567,72

12,51

0,20

3.071.377

565,35

92,61

6,10

0,52

KMB (2010)

2.279.067

3.700,00

628,36

5,89

1,05

MPT (2010) *

112.382

24.946,86

0,73

4.688.428

REPL (2010) *

25.920

42.000,00

2.980,40

14,09

0,85 0,62

Износ (МКД)

85,63

0,28

3700

0,00

3.256.000

SBT (2010) *

389.779

2.610,03

39,99

65,26

4.450,05

-0,01

1.339.464

STIL (2010) *

14.622.943

196,36

0,47

422,26

2,47

Стопанска банка Битола

2610,03

-9,99

1.200.616

TPLF (2010) *

450.000

3.691,97

279,12

13,23

1,01

Топлификација Скопје

3691,97

2,28

1.092.823

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

0,33

Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје

03.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) *

03.05.2011 Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

77.118

-27,12

166.402

111

35,08

243.520

134

6,34

обични акции

12.656

-17,67

Вкупно Редовен пазар

12.656

-17,67

0,00

256.176

144

4,83

обични акции Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 03.05.2011)

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

NOVI POVOLNOSTI SO KREDITNITE KARTI^KI NA UNI BANKA ni banka ja po~na kampawata “Letno isku{enie” za kreditnite karti~ki od brendovite na VISA i MasterCard, izdadeni od bankata. Kampawata }e trae od 1 maj do 31 avgust, pri {to }e se izdavaat karti~ki so isklu~itelno povolni uslovi: krediten limit do ~etiri plati, 4% mese~na otplata, do 40% popust na site provizii so karti~ki. “Tradicionalno e za

na{ata banka, za sezonata leto da ponudime dopolnitelen ambient za uslovite pod koi }e gi odobruvame kreditnite karti~ki od brendot Visa ili MasterCard. Ponudenite 4x4 karakteristiki na kreditnite karti~ki se sovr{en po~etok za planirawe na letoto za site koi }e se odlu~at da apliciraat za kreditnite karti~ki na Uni banka”, izjavi Biqana Donovska–Ge~eva, direktor

NLB NOV PENZISKI FOND ]E SE DOKAPITALIZIRA na Direkcijata karti~no rabotewe vo Uni banka. Karti~kite koi }e bidat izdadeni vo promotivniot period }e bidat bez ~lenarina.

omisijata za hartii od vrednost ja odobri tretata emisija na akcii na NLB Nov penziski fond po pat na privatna ponuda, pri {to dru{tvoto }e izdade 1.200 obi~ni akcii so nominalna vrednost od 100 evra po akcija. Emisijata se vr{i so cel zgolemuvawe na osnovnata glavnina i toa so pari~ni vlogovi. Akciite se nameneti za institucionalnite investitori – postojni akcioneri na NLB Nov penziski fond. I toa

612 akcii za Nova Qubqanska banka od Qubqana i 588 akcii za NLB Tutunska banka od Skopje. KHV dade soglasnost na izmenite i dopolnuvawata na Statutot na Centralniot depozitar za hartii od vrednost, so koi se dava mo`nost akcioner na CDHV da se stekne so akcii bez ograni~uvawe, dokolku gi ispolni utvrdenite zakonski uslovi za kvalifikuvano u~estvo, nasproti sega{niot maksimum od 15%. Istovremeno se voveduva mo`nost CDHV

osven so dr`avni hartii od vrednost da se steknuva i so sopstveni hartii od vrednost i mu se zabranuva na izvr{niot direktor na CDHV da gi prenesuva svoite ovlastuvawa na treti lica.

KAKO GO ZAVR[IJA PRVIOT KVARTAL PROIZVODNITE I TRGOVSKITE KOMPANII?

17.03.2010 11 SKAPITE SUROVINI JA JADAT DOBIVKATA Iako pove}eto se so pozitivni rezultati vo prviot kvartal, proizvodnite kompanii i kompaniite od trgovskiot sektor ne o~ekuvaat deka godinava celosno }e zazdravat od krizata METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

d site kompanii koi gi objavija kvartalnite finansiski izve{tai na Makedonskata berza Skopski pazar e kompanijata koja dosega ima ostvareno najgolem rast na dobivkata, 70%. Trgovskata kompanija koja poseduva pogolem broj marketi pod imeto SP market i diskont marketi Maksi D, vo prvite tri meseci godinava ostvari dobivka od 5,5 milioni denari, za razlika od istiot period lani, koga nejzinata dobivka be{e 3,2 milioni denari. Od kompanijata vakviot pozitiven rezultat vo raboteweto go objasnuvaat so podobrenite performansi vo raboteweto, kako i poradi naplata na stari pobaruvawa, {to vo bilansot se poka`uva preku rast vo stavkata za vonredni prihodi od rabotewe. “Sledej}i go dosega{niot trend na sostojbite vo makedonskata ekonomija, ne o~ekuvame nekoi zna~itelni podobruvawa vo 2011 godina, no smetame deka }e imame {ansa da ostvarime podobri rezultati vo idnina. Ovaa godina planirame da ja zavr{ime po~natata investicija na porane{niot carinski terminal, nameneta za Mr.Bricolage i Neptun, na povr{ina od okolu 4.500 kvadratni metri, kako i celosna rekonstrukcija na pazarot vo Taftalixe”, velat od Skopski pazar za nivnite planovi za godinava. Ako Skopski pazar kako pret-

ZAGUBARITE I PONATAMU SO MINUSNO SALDO ompaniite-zagubari prijavija minusni salda vo svoite bilansi na uspeh. Skopski OHIS vo svojot konsolidiran bilans na uspeh prijavi zaguba od 49,2 milioni denari. Taa e za 21,7% pogolema zaguba od istiot period lani, koga OHIS ima{e ostvareno zaguba od 40,4 milioni denari. Ohridski EMO, pak, prijavi zaguba od 560.000 evra evra za prvite tri meseci od ovaa godina, koja e za 18,2% pomala od zagubata ostvarena vo prethodnoto trimese~je. Zagubata se odnesuva na nerevidiraniot konsolidiran uspeh na kompanijata, dodeka, pak, nekonsolidiraniot bilans na uspeh poka`uva dobivka od 7.788 evra, koja e 42 pati pomala od dobivkata ostvarena vo prethodnoto trimese~je, 327.000 evra.

stavnik na trgovskiot sektor e so podobreni rezultati, kompaniite od prehranbenata industrija vo prviot kvartal imaat razli~ni rezultati. Dobivka od 7,1 milioni denari, no pomala za 10% vo odnos na istiot period lani, ostvari prilepska Vitaminka. Ottamu velat deka rezultatot }e be{e daleku podobar dokolku cenite na surovinite imaa pomal rast. “Rastot na surovinite e glavna pri~ina za pomalata dobivka. Za idniot period o~ekuvam nivnoto dvi`ewe da bide vo sprotivna nasoka, odnosno tie da se namalat. Takvi se i momentalnite berzanski trendovi na svetskite pazari. Kako rezultat na toa o~ekuvam i podobri rezultati vo tekot na godinata. Mo`e da imame poslaba realizacija samo na doma{niot pazar, kako rezultat na predvremenite izbori, no po toj period pazarot }e se stabilizira, pa i rezultatite }e bidat daleku podobri”, veli Sa{o Naumoski, generalen direktor

na Vitaminka. ZK Pelagonija, spored konsolidiraniot nerevidiran izve{taj, vo prvite tri meseci godinava ostvari zaguba od 33,5 milioni denari, no taa e namalena za 42% vo odnos na prethodnoto trimese~je, koga iznesuva{e 57,2 milioni denari. @ito Luks, pak, za prviot kvartal od godinata prijavi dobivka od 13,4 milioni denari, za razlika od lani, koga vo prvite tri meseci od godinata @ito Luks ima{e zaguba od 32,1 milioni denari. Pozitivni rezultati vo raboteweto imaat i proizvoditelite na lekovi. Najgolemata farmacevtska kompanija vo Makedonija, Alkaloid, spored konsolidiraniot izve{taj vo prviot kvartal godinava ima dobivka od 177,5 milioni denari, koja e za 4% pogolema od 171 milioni denari ostvareni istiot period lani. Ova e rezultat na rastot na proda`bata na Alkaloid i na doma{niot i na stranskite pazari.

Proda`bata na doma{niot pazar porasna za 9%, a izvozot za 11%. Od drugite proizvodni kompanii skopska Komuna prvoto trimese~je go zavr{i so zaguba od 8,6 milioni denari, za razlika od lani, koga dru{tvoto prijavi dobivka od 1,4 milioni denari. Od Komuna velat deka vakviot slab rezultat se dol`i na vnatre{nite standardi za smetkovodstvo koi gi primenu-

va sopstvenikot na Komuna, avstriski Duropak. “Spored standardite na otpis na zastareni pobaruvawa na Duropak, otpis se pravi na pobaruvawa postari od 120 dena, za razlika od doma{nite standardi, spored koi se otpi{uvaat pobaruvawa postari od 365 dena. Toa ne zna~i deka tie pobaruvawa vo idnina nema da bidat naplateni. Tie vo idnina, otkako }e

se naplatat vo na{ite bilansi, }e vlezat vo delot na vonredni prihodi, {to }e rezultira i so pozitivna korekcija na bilansot na uspeh na kompanijata. Zatoa, vo idniot period o~ekuvam finansiskiot rezultat da bide pozitiven i podobar od lani, iako smetam deka fizi~kata realizacija godinava }e bide pomala”, veli Slobodan Mucunski, generalen direktor na Komuna.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,41%

3,42%

4,26%

5,13%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,06%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5125

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

41,3947

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

68,9834 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,8064

Канада

долар

43,6197

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3632

61,6

42,7

48,7

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

GOLEMATA POBEDA PROTIV TERORIZMOT OTVORA NOVA ERA

SMRTTA NA BIN LADEN GI O@IVE j r terorist r r vo svetot,, Osama Bin Laden,, ne e samo antiteroristi~ki r r Ubistvoto na najbaraniot ~in. Toa e i poteg kojj & ovozmoì na svetskata ekonomija j da zeme silen zdiv,, kojj direktno r gi razdviì evropskite, evropskite amerikanskite i aziskite berzi. berzi Cenite na evropskite akcii rastat, rastat cenata na naftata na berzata vo Wujork padna pod 113 dolari za barel, a vrednosta na dolarot zajakna. Investitorite ve}e prognoziraat i analiziraat kade e vreme da gi vloàt svoite pari BORO MIRÊSKI bistvoto na liderot na teroristi~kata grupa Alkaeda, Osama Bin Laden, vedna{ gi razbudi svetskite berzi i investitori. Eliminacijata na najbaraniot terorist vo svetot ne e samo antiteroristi~ki ~in. Toa e i poteg koj & ovozmoì na svetskata ekonomija da zeme silen zdiv, koj direktno gi razdviì evropskite, amerikanskite i aziskite berzi. Cenite na evropskite akcii rastat, na naftata na berzata vo Wujork padna pod 113 dolari za barel, a vrednosta na dolarot zajakna. Investitorite ve}e prognoziraat i analiziraat kade e vreme da gi vloàt svoite pari. Dali ova zna~i vra}awe na doverbata na investitorite vo berzite i poevtinuvawe na naftenite derivati, ~ija cena seriozno gi zagriùva politi~kite lideri i biznismenite. Na denot na objavuvaweto na vesta za smrtta na Bin Laden na Londonskata berza cenata na barel surova nafta za isporaka vo juni se namali za 4,22 dolari i dostigna 121,67 dolari. Na amerikanskiot pazar naftata poevtine za 2,40 dolari, na 111,5 dolari za barel. “Golema e verojatnosta da sledi refleksna reakcija na pazarite, bidej}i Al-kaeda be{e sostaven del od geopoliti~kite rizici koi vlijaeja vrz zgolemuvaweto na cenata na naftata”, istakna Xeremi

Frejzen od bankarskata grupacija Sosiete `eneral. Iako svetot stravuva od idni politi~ki tenzii predizvikani od Al-kaeda, ekspertite istaknuvaat deka teroristi~kata grupa nema kapacitet da go ote`ni proizvodstvoto i distribucijata na nafta. Za ekspertite ova e pokazatel deka politikata i ekonomijata se tesno povrzani indikatori vo kreiraweto na stabilnosta na globalnite pazari. “Ova {to se slu~i e navistina prekrasno. Radost! Masoven ubiec od takvi dimenzii be{e eliminiran isto kako {to se slu~i i so Hitler”, istakna pretsedatelot na Berk{ir Hetavej, milijarderot Voren Bafet. Spored Rudolf Xuliani, porane{en gradona~alnik na Wujork, koj upravuva{e so gradot koga se slu~i teroristi~kiot napad na kuliteblizna~ki vo 2001 godina, ubistvoto na Bin Laden e vistinska pobeda protiv terorizmot na dolg rok, iako na kratok rok ovaa sostojba mo`e da predizvika dopolnitelni opasnosti. Za aktuelniot gradona~alnik na Wujork, Majkl Blumberg, ubistvoto na Bin Laden e triumf na SAD. “Gra|anite na Wujork 10 godini ja ~ekaa ovaa vest. Se nadevam deka }e im donese uteha i nekako }e go zatvori ta`noto poglavje na tie {to gi izgubija svoite sakani”, re~e toj. Za edni ubistvoto na Bin Laden zna~i kraj na terorizmot vo svetot, a za drugi po~etok na novo vreme na teroristi~ki napadi. Edno e definitivno - me|unarodnata

TROJCA KANDIDATI ZA NASLEDNICI Koj }e bide noviot lider na Al-kaeda? Spored ekspertite, prv kandidat e Egip}anecot Ajmanel Zavahiri, koj be{e li~en doktor na Bin Laden. Zavahiri ve}e podolgo vreme se smeta za mozokot na Al-kaeda i dodeka Bin Laden be{e pretstavnik na organizacijata, Zavahiri be{e glaven organizator na teroristi~kite napadi. Vtor potencijalen naslednik e Anvar al Avlaki od Jemen, koj vaì za mnogu opasen ~ovek vo arapskiot svet. Avlaki poseduva amerikansko dràvjanstvo i mladosta ja pominal vo SAD. Posleden na listata so potencijalni naslednici e Abu Xahja al Libi. Ovoj libiski terorist e idol na ~lenovite na teroristi~kata grupa i kako komandant i kako propovednik. zaednica se pla{i od posledicite od vakviot presvrt vo borbata protiv terorizmot. Evropskata unija gi predupredi gra|anite na pogolemo vnimanie pri patuvawe vo stranstvo, amerikanskiot dràven sekretar, Hilari Klinton, se obiduva da gi otpovika Talibancite od ~lenstvoto vo Al-kaeda, SAD gi zatvori ambasadite vo Pakistan, a me|unarodnata kriminalisti~ka policiska organizacija Interpol predupreduva na zgolemen rizik od teroristi~ki napadi vo svetot. Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, koj li~no ja naredi eliminacijata, gordo izjavi deka so ubistvoto na Bin Laden svetot stana pobezbedno mesto za ìveewe. “Se nadevam deka site }e se soglasime deka ova e najdobriot den za SAD. Svetot e pobezbeden. Toj e podobro mesto po smrtta na Osama bin Laden”, re~e Obama. Nesporen e faktot deka so ova e zadovolena pravdata za familiite na `rtvite od napadot na kulite blizna~ki vo Wujork vo septemvri 2001 godina. Ova mislewe go delat pretsedatelite i premierite na

dr`avite {irum svetot. Poddr{ka do Obama s$ u{te pristignuva. Po telefonskiot razgovor na Obama so porane{nite amerikanski pretsedateli Xorx Bu{ i Bil Klinton, britanskiot premier, Dejvid Kameron, francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, bea prvite koi mu ~estitaa na pretsedatelot na SAD za uspe{nosta na akcijata. Poddr{ka ne izostana nitu od liderite na dr`avite od Zapaden Balkan, na koi im se priklu~ija i makedonskiot premier, Nikola Gruevski i pretsedatelot, \orge Ivanov. Mediumite vo regionot {pekuliraat deka Bin Laden pro{etal niz zemjite od Zapaden Balkan. Spored albanskite mediumi, vo ovaa zemja prestojuval vo 1997 godina. Albanija ~esto be{e poso~uvana i kako zemja kade {to ima }elii na Al-kaeda, no vlasta ostro go demantira{e toa s$ do 2000 godina, koga javno go prizna toga{niot premier Ilir Meta. Vo Albanija prestojuval i bratot na sega prviot ~ovek na Al-kaeda, Ajman al-Zavahiri, Mohamed al-Zavahiri,

OD BOGAT TINEJXER DO NAJBARAN TERORIST! agrada od 25 milioni dolari. Tolku nude{e Belata ku}a za toj {to }e uspee da go fati Osama Bin Laden i da go predade na amerikanskite specijalci. Najbaraniot terorist vo svetot nekoga{ be{e najbogat tinejxer vo Saudiska Arabija. “Neprijatelstvoto protiv SAD e religiozna dol`nost”, izjavi Osama Bin Laden za magazinot “Tajm” vo 1999 godina, prezemaj}i odgovornost za bomba{kite napadi vo 1998 godina vrz amerikanskite ambasadi vo Tanzanija i Kenija. Osama Bin Laden e roden vo Rijad, Saudiska Arabija, kade {to porasnal vo bogata, kosmopolitska sredina. Negoviot tatko, Mohamed Bin Laden, bil roden vo Jemen, no se preselil vo Saudiska Arabija, kade {to po~nal da gradi ekskluzivni palati i voeni kapaciteti za saudiskoto kralstvo kako lider na kompanijata Saudi Binladen grup (Saudi Binladen Group), koja denes e ogromna multinacionalna

kompanija. Mohamed zaginal vo avionska nesre}a koga Osama imal 10 godini, ostavaj}i go sinot so 80 milioni dolari. Bin Laden srednoto u~ili{te go zavr{il vo najpresti`noto privatno u~ili{te vo Jedah, ramo do ramo so saudiskite princovi, kade {to studentite nosele angliski uniformi, a ne tradicionalna obleka. Se o`enil na 17 godini i sakal da rakovodi so kompanijata na tatko mu. No, padnal pod vlijanie na Abdula Azam, palestinski ~len na Muslimanskoto bratstvo, koj veruval deka duhovnite muslimani treba da se borat za obedinuvawe na site muslimani. Ovaa ideologija na Bin Laden i na Al-kaeda }e im stane vode~ka pasija. Prvo Bin Laden be{e glaven poddr`uva~ na teroristi~kata grupa. Sobiral pari i pridonel za regrutirawe na muxahedinite, sveti vojnici koi se borele protiv Sovetite, za podocna da stane glaven koordinator i organizator na brojni svetski teroristi~ki napadi.

koj neodamna, otkako nekolku dena bil na sloboda, povtorno be{e uapsen vo Kairo. Toj se smeta za osnova~ na dvi`eweto Islamski xihad vo Albanija vo 90tite godini. Se {pekulira deka Bin Laden vo desetgodi{noto kriewe od amerikanskite specijalni sili gi posetil Tirana, Zagreb i Saraevo.

Vo site mediumski izve{tai se istaknuva{e deka Bin Laden se krie vo planinska oblast na granicata me|u Avganistan i Pakistan, kade {to go {titat lokalnite plemiwa.

No, realnosta be{e mnogu poinakva. Bin Laden bil krien vo naseleno mesto na 100 kilometri od prestolninata na Pakistan, Islamabad, vo luksuzna vila, uìvaj} i vo nasledstvoto od 80 milioni dolari, koe mu go ostavi tatko mu. Ako se nadeva{e deka }e proslavi 10 godini od napadot na Svetskiot trgovski centar toa ne se slu~i. CIA mu vleze vo traga na glavniot terorist. Po dvegodi{no sledewe vo nedelata ve~erta Obama potvrdi deka najbaraniot terorist vo svetot e ubien so zdruèni sili na Amerikanskata razuznava~ka agencija (CIA) i pakistanskite bezbednosni sili. Podocne`nata analiza na DNK na posmrtnite ostanki, koja ja izvr{i amerikanskata policija, go potvrdi identitetot na Bin Laden. Za grobnoto mesto na svetskiot terorist da ne stane svetili{te za ekstremistite SAD odlu~i da go pogrebaat teloto vo okean. Akcijata za ubistvoto traela nekolku ~asa, a celata akcija poznata pod psevdonimot “Xeronimo” bila vo ìvo sledena od amerikanskiot

no.

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

JP MORGAN BROJ EDEN KOMPANIJA VO SVETOT investiciska banka JRM e Amerikanskata najuspe{nata kompanija vo svetot i najgolem pri-

EA SVETSKITE BERZI

vaten rabotodavec vo SAD. Primatot go stekna poradi brojnite spojuvawa i prezemawa koi gi napravi vo tekot na svoeto postoewe BORO MIR^ESKI

NAPADI NA AL-KAEDA

29.12.1992 - bomba{ki napad na hotelot Gold Mihor vo Jemen 17.11.1997 - masakr na turisti vo Luksor, Egipet 07.08.1998 - bomba{ki napad na amerikanskata ambasada vo Tanzanija i vo Kenija 12.10.2000 - bomba{ki napad na amerikanskiot brod USS Kol vo Jemen 11.09.2001 - avionski napad na Wujork i Va{ington 12.10.2002 - bomba{ki napad na ostrovot Bali, Indonezija 15 i 20.11.2003 - teroristi~ki napad vo Istanbul, Turcija 11.03.2004 - napad na vozovi vo Madrid, [panija 07.07.2005 - eksplozija vo metro i vo avtobus vo London, Velika Britanija

DALI OVA E KRAJ I ZA AL-KAEDA? iroslav Lazanski, voen komentator za srpskiot vesnik “Politika” pi{uva podolga analiza za likvidacijata na Bin Laden, kade {to go obrazloùva klu~noto pra{awe - dali negovata smrt zna~i i kraj za Al-kaeda i kraj na vojnata vo Avganistan? “Ne e sporno deka Amerikancite dobija mnogu va`na bitka protiv Al-kaeda, no s$ u{te ne e sigurno dali toa e i posledna bitka od takov vid. ...Fizi~kata likvidacija na liderot na Al-kaeda ne e i kraj na vojnata vo Avganistan, ne e ni kraj na Al-kaeda, nitu kraj na terorizmot. Vistina, Al-kaeda vo poslednite nekolku godini doìvea niza te{ki udari od strana na Amerikancite, bea likvidirani desetina istaknati lideri na teroristi~kata organizacija, no, taa pokaà sposobnost za preìvuvawe, bidej}i ne e centralno organizirana i ne zavisi samo od eden izvor na finansirawe. ...Zapadnite razuznava~ki slu`bi zabrzano pravat analizi na mo`nite ~ekori na Al-kaeda. Ubistvoto na Bin Laden e kolosalen poraz za Al-kaeda, koja vo dogledno vreme }e mora da odgovori so nekoja teroristi~ka akcija za da go za~uva moralot na svoite pripadnici i nivnata motivacija za prodolùvawe na teroristi~kite akcii. Al-kaeda sigurno nema da brza so nekoja akcija, bidej}i e svesna deka site zapadni bezbednosni slu`bi go zgolemija stepenot za pretpazlivost na najvisoko mo`no nivo. Isklu~ok od takvo ~ekawe moè da bide samo situacija vo koja Al-kaeda u{te sega ima isplanirano izveduvawe na nekoj brz i ubistven teroristi~ki udar na vaèn zapaden objekt ili li~nost, za da se kompenzira zagubata na liderot.”

pretsedatel i od negovite najbliski sorabotnici. “Za {lemot na eden od specijalcite na CIA, pripadnik na edinicata Foka, bila prika~ena videokamera koja ja prenesuva{e akcijata vo Va{ington”, pi{uvaat mediumite. Spored arapskite mediumi, vo napadot u~estvuvale dva amerikanski helikopteri, koi go nadletuvale Pakistan rano utroto vo nedelata, i 20 do 25 specijalci. Koga CIA i pakistanskata vojska upadnale vo ku}ata na Bin Laden, vo prestrelka bil ubien toj i site okolu nego. Kako {to naveduvaat amerikanskite mediumi, vo prestrelkata zaginal i

sinot na Bin Laden. Pra{aweto koe sega si go postavuvaat ekspertite e kako teroristi~kata grupa }e prodol`i da se finansira bez dolgogodi{niot lider. Spored podatocite na Sovetot za nadvore{ni raboti, samo za najmaliot bomba{ki napad vo metroto vo London vo 2005 godina Al-kaeda potro{ila 15.000 dolari. Dejvid Koen, asistent na sekretarot na amerikanskata dr`avna blagajna, smeta deka vo poslednite tri godini finansiskata sostojba na teroristi~kata organizacija e zna~itelno oslabena i poradi toa slabee i nejzinata uloga vo svetot.

FAMILIJATA BIN LADEN IMA AKCII VO MAJKRSOFT I BOING?! d neoficijalni diplomatski izvori, amerikanskite mediumi doznavaat deka grade`niot konglomerat Saudi Binladen grup ima akcii vo informati~ko-tehnolo{kiot gigant Majkrosoft i proizvoditelot na avioni Boing. Ova e najgolemata grade`na kompanijata vo kralstvoto Saudiska Arabija, koja, Osama Bin Laden, po smrtta na negoviot tatko, ja nasledi vo “paket” so 80 milioni dolari. Kompanijata ja osnoval tatkoto na Osama, {eikot Mohamed Bin Laden i za mnogu kratko vreme se pro{iruva niz svetskite pazari. Najmnogu e prisutna vo nekolku gradovi vo Saudiska Arabija, no ima otvoreno i svoi pretstavni{tva vo svetot. Vo Egipet, Saudi Binladen grup ja poseduva najgolemata privatna kompanija so pove}e od 40.000 vraboteni, vo Libija, Bin Laden e prisuten preku istata kompanija, a vo London, reprezentativna kompanija e Bineksport. Posledniot najgolem proekt na Saudi Binladen e zaemot od 26,6 milijardi evra koj Vladata na Saudiska Arabija & go dodeli za izgradba na Ekonomskiot grad na kralot Abdulah. Kompanijata raboti na nekolku proekti vo dr`avite od arapskiot svet vo vrednost od okolu 10 milijardi saudiski dolari, a lani be{e rangirana na 32 mesto na listata najdobri kompanii od Severna Afrika i Sredniot Istok.

mer merikanskata banka JP Morgan Chase (JPM),spored Morg parametrite na magazinot “Forbs” e najuspe{nata kompanija vo svetot, so godi{en profit od 17,4 milijardi dolari i berzanska vrednost od 182,2 milijardi dolari, koi kompanijata gi ostvari minatata godina. No, uspehot na kompanijata ne zavr{uva tuka. Prviot kvartal od godinava JPM go zavr{i so profit pogolem za 67% vo sporedba so prethodnata godina, glavno poradi uspe{noto rabotewe vo oddelot za investicisko bankarstvo i oddelot za karti~no rabotewe. Wujor{kata banka zaraboti 5,6 milijardi dolari ili 1,28 dolari po akcija, sporedeno so 3,3 milijardi dolari ili 74 centi po akcija koi kompanijata gi zaraboti vo istiot period lani. So toa JPM gi nadmina o~ekuvawata na analiti~arite, koi prognoziraa maksimalni 1,15 dolari po akcija. Za kompanijata i ponatamu ostanuvaat problemati~ni hipotekarnite krediti, segment kade {to bankata ostvari zaguba. Xejmi Dimon, izvr{en direktor na JPM, priznava deka zagubite od hipotekarnite krediti se mnogu visoki i istakna deka lo{ata sostojba na toj segment od bankarskoto rabotewe }e prodol`i i vo idnina. Od druga strana, JPM minatata nedela objavi deka planira da otvori me|u 500 i 1.000 rabotni mesta za uslugi vo Oddelenieto za hipotekarni krediti vo centralno Ohajo, koi treba da im pomognat na gra|anite so pla}aweto na mese~nite rati od hipotekarnite krediti. Ova nema da napravi nikakvi izmeni vo korporativniot svet, bidej}i i bez toa bankata e najgolemiot privaten rabotodavec vo kolumbiskata oblast, istaknuvaat od JPM. “JP Morgan Chase }e prodol`i da investira vo centralno Ohajo i da kreira soodvetni rabotni pozicii. Imame i ogromna poddr{ka od ovde{nata zaednica poradi kontinuiranoto zgolemuvawe na rabotnite mesta vo Ohajo”, potencira{e Xejms Malc, pretsedatel na JPM vo Ohajo. Neodamna JPM izgradi nova zgrada, ~ie natre{no ureduvawe i osposobuvawe za rabota kompanijata }e ja ~ini dopolnitelni sedum milioni dolari. Vo 2009 godina bankata objavi deka planira da vraboti okolu 1.150 bankari od centralno Ohajo, no ekspertite ocenija deka ovaa brojka }e bide mnogu pogolema poradi potrebata od kvalitetno zavr{uvawe na rabotata.

Minatata nedela JPM objavi deka planira da dade zaem od 12 milijardi dolari za pomo{ i razvoj na biznisot na malite pretprijatija vo SAD vo 2011 godina. So toa,investiciskata banka stana broj eden pozajmuva~ za mali pretprijatija za fiskalnata 2010 godina. “Sopstvenicite na mali biznisi ne se samo na{i sosedi. Tie se pretpriema~i koi vrabotuvaat okolu 50% od Amerikancite. No, sepak, malku e rizi~no da finansirame mali pretprijatija, bidej}i finansiskata kriza gi istisna od ekonomskata agenda koga stanuva zbor za globalnoto zakrepnuvawe”, izjavi Majkl Kleri, izvr{en direktor vo JPM za biznisbankarstvo i finansiski uslugi vo maloproda`ba. Za vreme na prviot kvartal od 2011 godina JPM gi zgolemi zaemite za biznisi so godi{na proda`ba pod 20 milioni dolari za 64%. JP Morgan Chase e najstara finansiska institucija vo SAD i postoi okolu 200 godini. Bankata raboti vo 60 dràvi, vrabotuva okolu 200.000 lu|e vo svetot i usluùva nekolku milioni korisnici, mali pretprijatija i komercijalni banki. Sedi{teto na bankata e vo Wujork, dodeka direkcijata za mali finansiski uslugi i komercijalno bankarstvo se nao|a vo îkago. Korporativnata istorija na kompanijata se sostoi od kontinuirani inovacii vo finansiite i globalizacijata na svetskata ekonomija. Bankata po~na da se sozdava vo 1991 godina, koga Chemical Banking Corp se spoi so Manufacturers Hanover Corp. Vo 1995 godina First Chicago Corp se spoi so National Bank of Detroit's i ja formiraa First Chicago NBD, vtorata najgolema banka vo centralniot del na SAD. Prikaznata za spojuvawa i prezemawa trae{e s$ do 2004 godina, koga JP Morgan Chase se soedini so Bank One Corp i se formira{e dene{nata JP Morgan Chase&Co. Magazinot “For~n” go oceni kombiniranoto bankarsko rabotewe kako poln pogodok, a spojuvaweto be{e poddràno od site investiciski analiti~ari. Amerikanskiot vesnik “Wujork tajms” napi{a deka spojuvaweto ja zajakna kompetitivnosta vo bankarskiot sektor vo SAD. No, investiciskata banka ne zapre tuka. Vo 2008 godina JP Morgan Chase&Co ja prezede The Bear Stearns Companies Inc, so {to gi zajakna svoite sektori vo brokerskoto rabotewe i trguvaweto so energijata. Vaka se sozdade amerikanskiot bankarski gigant, pi{uva “Wujork tajms”, a magazinot “Forbs” ja proglasi bankata za najuspe{na kompanija vo svetot.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

IZBORNA PROGRAMA Ova

e biten moment. Ova zna~i deka izbornata programa na SDSM ne e mehani~ki zbir na proekti “pro{ireni i nadgradeni”, so posebno poglavje za energetika, posebno poglavje za infrastruktura, posebno poglavje za biznis-sektorot. Ne, seto toa e staveno pod eden pokriv, pod eden naslov, zatoa {to seto toa e povrzano i isprepleteno

dna od rabotite {to neizbe`no se povrzani so sekoi parlamentarni izbori se izbornite programi. Bez niv politi~kiot proces na izborite ne bi bil kompleten. Izbornite programi se eden od kanalite na komunikacija preku koj politi~kite partii javno i decidno im gi soop{tuvaat svoite viduvawa i vetuvawa na glasa~ite. Podgotvuvaweto izborna programa e prili~no unikaten anga`man. Koga }e poglednete {to pravat politi~kite partii vo drugite zemji, vi stanuva jasno deka postoi golema {arenolikost za toa koj kako gi razbira izbornite programi. Na primer, svoevremeno programata na demokratskata opozicija na Srbija ima{e samo 16 stranici i op{ti formulacii od tipot: “zgolemuvawe na javnite prihodi preku legalizacija na prometot vo sivata ekonomija” ili “prilagoduvawe na zakonodavstvoto

za ekonomijata na sovremenite svetski standardi” ili “kreditirawe na stopanstvoto i naselenieto” vo funkcija na obnova na doverbata na finansiskiot sistem i reforma na bankite. Zabeleùvate kolku se op{ti ovie formulacii? Nasproti toa, sostojbata vo Republika Makedonija e drasti~no razli~na. Vospostaven e standard, spored koj, izbornite programi sodràt stotici detali za pooddelni oblasti. SDSM ja podgotvi svojata izborna programa. Ova se nekoi od nejzinite klu~ni op{ti karakteristiki: Prvo, programata ne e pi{uvana od malku lu|e koi ne izlegle od kancelarija, tuku zaedno so gra|anite, firmite, ekspertite, preku brojni sredbi i razgovori. Toa zna~i deka za problemite na tekstilcite e razgovarano so tekstilcite, za problemite na biznismenite so nivna komora, za problemite na penzionerite so nivnite zdruènija itn. Zaedno gi utvrdivme

najgolemite problemi i zaedno baravme re{enija. So toa, prioritetite na gra|anite se prioriteti i na SDSM, preto~eni vo izbornata programa. Toa e golema rabota i silna poraka do gra|anite. Vtoro, programata e isklu~itelno konkretna, prakti~na i fokusirana. Nema filozofirawe. Na konkretni pra{awa programata nudi konkretni odgovori. Pritoa, ne gi ostavivme neodgovoreni pra{awata koi ja interesiraat javnosta, bez ogled za koja oblast stanuva zbor. Treto, programata ima pove}e od 170 stranici. Nekoj }e re~e, pa koj }e ~ita tolkava programa? Ne e toa klu~nata rabota. Najva`noto e deka imame konkretna ponuda za site, za nevrabotenite, za primatelite na socijalnata pomo{, za rabotnicite, za biznismenite, za zemjodelcite, za ste~ajcite. Za site. Чetvrto, programata ima ~etiri dela: “Rabotni mesta i `iveja~ka”, “Zdravi i obrazovani gra|ani”,

“Sloboda i pravda” i “Identitet i dostoinstvo”. Toa {to voobi~aeno se vika ekonomski del od programata e smesteno vo delot “Rabotni mesta i ìveja~ka”. So nego zapo~nuva programata i toj samiot opfa}a pove}e od polovina od programata. Dve objasnuvawa vo vrska so goleminata i naslovot na ovoj del od programata. Imaj}i ja predvid goleminata na ovoj del od programata, SDSM ispra}a silna poraka do gra|anite za toa kolku golemo zna~ewe pridavame na ekonomskite i socijalnite pra{awa, na seto toa {to zna~i ìvot za gra|anite. Vo Makedonija moè podobro da ìvee, gra|anite toa go zasluùvaat, SDSM ima obvrska toa da go ponudi, a potoa i da go realizira. Vo vrska so naslovot “Rabotni mesta i ìveja~ka”. Zo{to ne se zboruva za ekonomija, za ekonomski del? Ima najmalku dve pri~ini. Prvata pri~ina, taa o~iglednata, e deka zborot ekonomija

po pravilo e apstrakcija. Vtorata pri~ina e deka so naslovot “Rabotni mesta i ìveja~ka”, mnogu jasno sakame da ukaème deka s$ {to e sodràno vo ovoj del od izbornata programa, direktno ili indirektno, e povrzano so toa kako da gi so~uvame postojnite rabotni mesta i da otvorime iljadnici novi rabotni mesta, i kako dotoga{ da se so~uva ìveja~kata na gra|anite. Znaeme, toa se najva`nite pra{awa za najgolem del od gra|anite vo na{ata zemja. Ova e biten moment. Ova zna~i deka izbornata programa na SDSM ne e mehani~ki zbir na proekti “pro{ireni i nadgradeni”, so posebno poglavje za energetika, posebno poglavje za infrastruktura, posebno poglavje za biznissektorot. Ne, seto toa e staveno pod eden pokriv, pod eden naslov, zatoa {to seto toa e povrzano i isprepleteno. Koga zboruvame za novi pati{ta zboruvame za novi rabotni mesta, koga zboruvame za

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

hidrocentrali zboruvame za novi rabotni mesta, koga zboruvame za podobri uslovi za rabotewe na firmite i za poefikasna javna administracija zboruvame za novi rabotni mesta. Toa ne se izolirani, tuku povrzani svetovi. Za detali od programata }e pi{uvam vo kolumnite {to sledat. Ima tolku mnogu da se napi{e. So netrpenie ja o~ekuvav ovaa faza koga po~nuvame so promovirawe na na{ata vizija za idninata. Vo sekoj slu~aj, edno e jasno. VMRO-DPMNE ima za {to da `ali. Nivnite mediumski finti i prikazni za toa dali SDSM ima ili nema izborna programa – zavr{ija. SDSM ima seriozna, seopfatna, konkretna izborna programa. Toa e vladinata programa na novata vlada na SDSM.

SUKCESIJATA I PODELBATA NA IMOTOT I OBVRSKITE NA PORANE[NA SFRJ Se

pla{am deka sukcesijata na SFRJ moè da ja doìvee sudbinata na Avstroungarskata sukcesija. Kako anegdota se raskaùva deka i denes ima kancelarija za pra{aweto na sukcesijata na Avstro-Ungarija

storijata ni kaùva deka pri raspadot na edna zemja najsloèn problem e podelbata na imotot i obvrskite me|u dràvite-nasledni~ki. Ako, pak, zemjata se raspa|a niz krvava vojna, kako {to be{e slu~ajot so SFRJ, toga{ u{te pove}e se uslo`nuva problemot. Vo razre{uvaweto na podelbata na imotot i obvrskite na SFRJ, pod pritisok na me|unarodnata zaednica, relativno brzo se razre{i samo podelbata na obvrskite kon stranstvo. Stranskite doveriteli go upotrebija “finansiskiot policaec” MMF za da im nametne re{enie na dràvite-nasledni~ki. Na niv ne im be{e ostaveno da raspravaat za re{enieto tuku im be{e nametnato vo forma “zemi ili ostavi” (take it or live it). I, normalno, kaj sila nema pravdina - site zemjinasledni~ki go prifatija toa re{enie. A koe re{enie, koj klu~ go upotrebi MMF za podelba na kvotata i na obvrskite na SFRJ vo MMF? Klu~ot za podelbata be{e u~estvo na sekoja republika vo formirawe na op{testveniot proizvod na SFRJ. Spored toj klu~, na Republika Makedonija & pripadna 5,40% od kvotata na SFRJ vo MMF i isto tolku od obvrskite kon MMF, na BiH – 13,20%, na Hrvatska – 28,49%, na Slovenija – 16,39% i na SR Jugoslavija (Srbija i Crna Gora) – 36,52%. Dali moè{e da se upotrebi i drug klu~ ili kombinacija

od pove}e klu~evi? Se razbira deka mo`e{e i toa }e be{e popravedno. Primer: Чe{ka i Slova~ka pri podelbata na imotot i obvrskite na Чehoslova~ka se dogovorija da go upotrebat klu~ot spored u~estvoto na naselenieto na sekoja federalna edinka vo vkupnoto naselenie. Ako toj klu~ se primene{e pri podelbata na imotot na SFRJ, Makedonija }e u~estvuva{e so 8,70%, BiH so 18,60%, Hrvatska so 20,30%, Slovenija so 8,40% i SR Jugoslavija so 44%. Mo`ebi, najpraveden bi bil klu~ot {to se primeni pri uplatata na kapitalot vo Evropskata centralna banka (ECB) na zemjite-~lenki na evrozonata. Tie se dogovorija klu~ot za uplata na sekoja zemja-~lenka na evrozonata da bide: 50% u~estvoto na zemjata vo formirawe na vkupniot op{testven proizvod na evrozonata i 50% u~estvo na naselenieto vo vkupnoto naselenie vo evrozonata. Spored toj klu~, na Republika Makedonija bi & pripadnale 7,22%, na BiH 15,78%, na Hrvatska 22,92%, na Slovenija 12,62% i na SR Jugoslavija 41,46%, Se razbira, ima i drugi kriteriumi, klu~evi, no kako {to istaknav, MMF, a podocna i Svetskata banka, ne ostavija prostor za dogovarawe. Bidej}i me|unarodnata zaednica be{e mnogu pove}e, da ne re~am, isklu~ivo zainteresirana za razre{u vawe na problemot so nadvore{nite dolgovi na SFRJ, odnosno so nivnite pobaruvawa kon SFRJ, taa ne samo {to pritiska{e,

tuku i uslovuva{e so cel pobrza naplata na nivnite pobaru vawa od zemjitenasledni~ki na SFRJ. Taka, na primer, niedna zemjanasledni~ka ne moè{e da zaklu~i Stand–by aran`man so MMF ili so Svetskata banka ako prethodno ne gi regulirala svoite obvrski kon Pariskiot klub na kreditori. I taka zemjite-nasledni~ki na SFRJ, edna po edna, gi prezedoa obvrskite kon Pariskiot i Londonskiot klub i kon ostanatite me|unarodni i regionalni finansiski institucii, kako {to se Evropskata investiciona banka, Eurofima i drugi. Otkako go re{i problemot so pobaruvawata, splasna interesot na me|unarodnata zaednica da pomaga za podelba na imotot na SFRJ me|u zemjite-nasledni~ki. N$ ostavija sami da se raspravame i krajot na tie raspravii s$ u{te ne se gleda. Se pla{am deka sukcesijata na SFRJ moè da ja doìvee sudbinata na Avstro-ungarskata sukcesija. Kako anegdota se raskaùva deka i denes ima kancelarija za pra{aweto na sukcesijata na Avstro-Ungarija. ]e go navedam primerot so podelbata na deviznite rezervi na NB na SFRJ, bidej}i toa pra{awe be{e dovereno da go razre{uvaat guvernerite na centralnite banki na zemjite-nasledni~ki. Prvo, da istaknam deka guvernerot na NB na Srbija dolgo vreme ne saka{e da gi obelodeni podatocite kolku pari ostanale na smetkite na NB na SFRJ. Pred raspadot na SFRJ,

deviznite rezervi iznesuvaa okolu 10 milijardi dolari. Iako toga{nata SR Jugoslavija be{e pod sankcii na ON i & bea zamrznati site smetki vo stranstvo, sepak, re`imot na Milo{evi} uspea golem del od zaedni~kite devizni rezervi da gi potro{i. Mo`e li toa da se napravi bez pomo{ od odredeni krugovi vo zapadnite zemji?! Se razbira ne. Na krajot se obelodeni deka najgolem del, i pokraj embargoto, e potro{en, a bea ostanati na smetkite vo stranstvo ne{to pove}e od milijarda dolari. Koga dojde pra{aweto po koj klu~ da se podeli toa {to ostanalo, slovene~kiot i hrvatskiot guverner insistiraa toa da bide po klu~ot na MMF. Logi~no toa najmnogu im odgovara{e. Ostanatite trojca guverneri (BiH, SR Jugoslavija i Makedonija) predlagavme da se upotrebi klu~ot na u~estvoto na deviznite {tedni vlogovi na sekoja republika vo vkupnoto devizno {tedewe na SFRJ. Nie imavme mnogu pove} e argumenti da go branime na{iot predlog zatoa {to glavniot izvor za formirawe na deviznite rezervi bea deviznite za{tedi na naselenieto vo bankite. Spored toj klu~, u~estvoto na sekoja republika vo vkupnoto devizno {tedewe na SFRJ, so sostojba na 31.12.1990 godina, be{e: Makedonija – 8,7%, BiH – 14,7%, Hrvatska 29,2%, Slovenija – 10,2% i SR Jugoslavija – 37,2%. Presvrt nastana so smenata na vlasta vo SR Jugoslavija po padot na Milo{evi}. Noviot guverner se prikloni

kon predlogot {to go davaa guvernerite od Slovenija i Hrvatska, nezavisno {to toa re{enie be{e ponepovolno za negovata zemja. Na edna od pauzite go pra{uvam srpskiot guverner zo{to go pravi toa, toj mi odgovori deka mora da pokaàt deka se razlikuvaat od prethodniot reìm i deka so toj predlog }e se dojde do pobrzo re{enie i do devizni sredstva {to o~ajno im trebaa vo toa vreme. Kako reakcija, jas ja zaostriv diskusijata do kraj. Se povikav na eden dokument izraboten od eden relevanten me|unaroden institut, vo koj se predlaga{e deviznite rezervi na NB na SFRJ (tie {to ostanale nepotro{eni da gi podelat samo BiH i Makedonija, bidej} i drugite republiki so upadite vo monetarniot sistem ve}e zele pogolem del od toa {to im pripa|a). Toj moj predlog predizvika {ok za guvernerite od porane{nite SHS – republiki i toj sostanok, kako i mnogu drugi, neuspe{no zavr{i. Interesno e {to po ovoj sostanok novinarite od SHS–republikite me proglasija za vinovnik za neuspehot na sostanokot, a del i od na{iot pe~at nekriti~ki gi prezede pisanijata. O~igledno be{e deka soglasnost po ova pra{awe ne moè da se postigne bez “olesnuva~i” vo pregovorite. Podocna EU i SAD imenuvaa po eden pretstavnik, koi, posebno amerikanskiot pretstavnik, nastapija so tezata: {to bilo bilo, koj ukral ukral, zaboravete go toa, toa e istorija, svrtete se

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

kon sega{nosta i idninata. I predloìja nov klu~ za deviznite rezervi. Spored toj klu~, sepak, Republika Makedonija obezbedi povisoko u~estvo vo raspredelbata na deviznite rezervi od toa {to bi & pripadnalo so upotrebata na klu~ot na MMF. Namesto 5,4% taa dobi 7,5% od deviznite rezervi na NB na SFRJ. Mislam od sumata {to be{e ostanata. A {to da kaàm za imotot na porane{nata JNA? Na eden od sostanocite go pokrenav toa pra{awe. “Olesnuva~ite” gromko se iznasmeaja na mojata naivnost ili drskost, kako sakate, {to se osmeluvam da postavam takvo pra{awe. Jas se obidov da pojasnam deka JNA od Makedonija mirno si otide i go odnese celiot podvièn imot. JNA ima{e imot, na primer, grade`ni ma{ini, kamioni, podvi`ni bolnici i sli~no, koi moè da se upotrebat za civilni celi, a ne za voeni, i izraziv ~udewe zo{to “olesnuva~ite” od me|unarodnata zaednica voop{to ne dozvoluvaat da se rasprava za toa pra{awe. I denes se pra{uvam dali tie na toj na~in ja perea svojata sovest za bombite so osiroma{en uranium frleni na tloto na Srbija i Kosovo ili toa go pravea od ~isto pragmati~ni pri~ini da gi nateraat zemjite-nasledni~ki na SFRJ da po~nat da kupuvaat od niv oru`je za novoformiranite oruèni sili?

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

TURSKITE GRADE@NICI OSTVARIJA 20,3 MILIJARDI DOLARI OD PROEKTI VO STRANSTVO

GR^KITE KOMPANII BARAAT INVESTITORI VO WUJORK

urskite grade`ni kompanii minatata godina prezedoa 517 proekti so vkupna vrednost od 20,3 milijardi dolari vo 48 zemji {irum svetot, spored izve{tajot na Turkish Contractors Association (TCA). I pokraj namaluvaweto na rabotata vo ovoj sektor poradi neodamne{nata globalna finansiska kriza, turskite grade`nici postig-

a po~etokot na juni 17 gr~ki javni pretprijatija }e se sostanat so 90 stranski investiciski fondovi vo Wujork, izvestuva vesnikot “Imersija”. Sostanocite }e se odr`at vo ramkite na kampawata za privatizacija, so koja vladeja~kata partija PASOK se nadeva deka do 2015 godina }e soberat

naa golem uspeh vo stranstvo vo tekot na 2010 godina. Najgolem del od proektite se avtopati, mostovi i tuneli, koi so~inuvaat 12,6% od minatogodi{nata rabota vo stranstvo na Turcija, a po niv sleduvaat stanbenite proekti so 12,4%. Spored podatocite, Turkmenistan e na prvoto mesto vo odnos na turskite grade`ni

proekti vo stranstvo, so udel od 20,9% i vrednost od 4,3 milijardi dolari. Libija, koja be{e prviot pazar koj se otvori za turskite grade`ni kompanii, e na vtoroto mesto, so udel od 12,1%. Grade`nicite od Turcija minatata godina vo Libija prezedoa proekti vo vrednost od 2,5 milijardi dolari, se veli vo izve{tajot.

50 milijardi evra, koi zna~itelno }e pridonesat za namaluvawe na stranskiot dolg. Se o~ekuva biznisdogovorite vo Wujork da imaat pozitiven rezultat i da ja “o`iveat” atinskata berza, koja zabele`a zna~itelen pad otkako ekonomskata kriza dostigna kulminacija. Gr~kite kompanii {to

}e prisustvuvaat na sostanocite se me|u 20 najgolemi i najuspe{ni kompanii kotirani na atinskata berza. Me|u niv se i nekoi od najgolemite banki vo zemjata, {to spored ekonomskite analiti~ari pretstavuva prv znak za doa|awe stranski investitori na lokalniot finansiski pazar.

ZAGREB GO ZATVORI POGLAVJETO ZA ZEMJODELSTVO

HRVATSKA ]E PROIZVEDUVA POVE]E MLEKO, A POMALKU [E]ER

Vo idnina Hrvatska }e moè da izvezuva vo EU 193.000 toni {e}er godi{no i 765.000 toni mleko. Moè da go zgolemi samo izvozot na mleko za 2% milioni evra za direktni isplati, a toa odgovara i na na{ite presmetki. Dobivme i posebni finansii za vino od 10,8 milioni evra godi{no. Nam klu~ni ni bea merilata za zatvorawe na pregovorite od tehni~ka priroda, a ne od politi~ka. Koga zboruvame za planot za usoglasuvawe na merkite za ureduvawe na pazarot, tuka se pribliùvame do samata su{tina na zemjodelskata politika i idnite promeni. ]e mora da primenime sistem na intervencija na pazarot razli~en od na{iot. Evropskiot pazar ne e ureden na na~in site da imaat ednakov pristap, tuku postoi preferencijalen dogovor so nekoi zemji”, veli liderot na pregovara~kiot tim i direktor na Upravata za zemjodelska politika i me|unarodna sorabotka vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, Miroslav Boì}. HRVATSKA VO EU BEZ NOVI LOZOVI NASADI Boì} e zadovolen od dogovorenite kvoti za mleko i {e}er i dodava deka iako mnogu od zemjite-~lenki vo EU prigovarale, kvotata za {e}er od 193.000 toni godi{no e zadovolitelna. “Imame u{te i kvota od 40.000 toni za rafinirawe {e}er, a site tri na{i {e}erani dobija status na rafinerii. Pomalku od 15% {e}erani vo EU go imaat toj status, {to otvora perspektiva za na{ite {e}erani i ne zna~i nu`no deka edna od niv }e se zatvori, od {to se pla{evme. Sekako, }e bide te{ko zatoa {to denes proizveduvame 210.000 toni {e}er od repka, no vnimavajte, Ungarija ima kvota od 105.000 toni, a ima{e 12 {e}erani”, konstatira

ELENA JOVANOVSKA rvatska }e proizveduva 193.000 toni {e}er godi{no i 765.000 toni mleko. Mo`e da go zgolemi samo izvozot na mleko za 2%. Ova e dogovoreno so Brisel vo pregovorite za dvete va`ni poglavja, koi Hrvatska uspea da gi zatvori - Zemjodelstvo i ruralen razvoj i Regionalna politika. Za razlika od poglavjeto za pravosudstvoto, za zemjodelstvoto se pregovara{e tivko, {to e golema razlika vo odnos na posledniot krug na pro{iruvawe na EU, koga zemjodelstvoto be{e vo centarot ne samo na ekonomskite, tuku i na politi~kite prepukuvawa. Poglavjeto za zemjodelstvo privremeno be{e zatvoreno zatoa {to postoeja nekolku otvoreni pra{awa. Tie vo prv red se odnesuvaa na hrvatskite proizvodni kvoti za {e}er i mleko. [e}erot e najzna~aen hrvatski izvozen zemjodelski proizvod, pa zatoa, zemjata bara{e proizvodna kvota od 217.000 toni, a Evropskata komisija saka{e da ja

utvrdi proizvodnata kvota spored referenten period. [to se odnesuva do mlekoto, Hrvatska bara{e zgolemuvawe na kvotata od 750.000 toni mleko, od koi 673.000 toni se nameneti za otkup, a 77.000 toni za direktna

proda`ba. So zatvoraweto na ova poglavje, na Hrvatska & e odobrena kvota za {e}er od 193.000 toni godi{no, a mleko od 765.000 toni. Dokolku kvotata za proizvodstvo na mleko bide iskoristena,

dozvoleno e zgolemuvawe za u{te 2%. Isto taka e odobrena posebna finansiska injekcija od okolu 10 milioni evra za deminirawe na zemjodelskoto zemji{te, a za vinarstvoto se predvideni okolu 10 milioni evra. Vo prvite tri godini od ~lenstvoto vo EU se predvideni 373 milioni evra, koi direktno }e im se ispla}aat na zemjodelcite, a preku ruralen razvoj u{te 352 milioni evra. So vleguvaweto vo EU, novata ~lenka go menuva svojot sistem za subvencionirawe na zemjodelstvoto, izedna~uvaj}i go so evropskiot, a subvenciite ne se ispla}aat od dr`avniot tuku od evropskiot buxet. “Prifateno e na{eto barawe da imame trigodi{en period za finansiska pomo{. Zadovolni sme so iznosot od 373

NA HRVATSKA, DNEVNO I NEDOSTIGAAT 500.000 LITRI MLEKO Zavr{uvaweto na pregovorite za poglavjeto za zemjodelstvo so strav go do~ekaa hrvatskite zemjodelci, osobeno poradi visinata na subvenciite, no i poradi odreduvaweto na kvotite. Koga stanuva zbor za kvotite za mleko, Hrvatska bi trebalo da bide zadovolna zatoa {to dobi pogolema kvota. Me|utoa, kako {to veli zamenik`upanot na Osie~ko–barawskata `upanija, @eqko Kraqi~ak, proizvodnata kvota od 765.000 litri mleko e pogolema od vkupnoto hrvatsko proizvodstvo na mleko, no zna~itelno pomalo od potrebite. “Denes se nao|ame vo situacija koga na Hrvatska & nedostigaat re~isi 500.000 litri mleko {to go uvezuvame. So ogled na toa deka mlekoto go nema dovolno nitu vo zemjite vo Unijata, izgleda deka surovoto mleko se uvezuva od Srbija i BiH, kade {to ne se po~ituvaat normite na EU, nitu, pak, ima adekvatna kontrola vo laboratoriite”, veli Kraqi~ak.

ROKOT ZA DOSTAVUVAWE PONUDI ZA TELEKOM SRBIJA MO@E POVTORNO DA SE PRODOL@I rpskata Vlada po sekoja cena saka da ja prodade telekomunikaciskata kompanija, Telekom Srbija, a 31% od kapitalot na ovaa kompanija najverojatno }e go prodade na Telekom Avstrija po cena od 840 milioni evra. Kako {to prenesuva srpskiot vesnik “Blic”, Vladata bi mo`ela po vtor pat da go

prodol`i rokot za dostavuvawe na ponudi, a glavnata pri~ina e toa {to Telekom Avstrija s$ u{te se dogovara so Doj~e telekom po koja cena bi ja otstapila mobilnata mre`a VIP na germanskata kompanija za zamena na 20% od Telekom Srbija. Rokot za dostavuvawe na ponudite na Avstrijcite istekuva denes vo 14 ~asot.

Boì}. No, za da go zatvori ova poglavje, Hrvatska mora{e da se otkaè od pravoto za podigawe novi lozovi nasadi otkako }e vleze vo Unijata. Zabranata vaì za site 27 ~lenki na EU, a dozvolena e samo zamena na starite so novi vrvni sorti. Subvenciite od 10,8 milioni evra }e bidat naso~eni kon programite za obnova na starite vinovi nasadi, a za ovo{tarnicite i maslinovite nasadi nema ograni~uvawe. “Zabranata za sadewe }e se ukine vo 2015 godina. Pova`no ni be{e da dobieme nacionalni rezervi za ~uvstvitelni proizvodi, mleko, goveda, ovci, kozi i tutun, zatoa {to bez toa site direktni subvencii bi odele samo za hektari, {to bi predizvikalo seriozen potres vo sto~arstvoto”, objasnuva glavniot pregovara~. Pregovorite za zemjodelstvoto gi re{ija pra{awata na avtohtonite proizvodi. Specifi~nite hrvatski proizvodi }e se najdat na evropskata lista, kako {to se pijalacite “opolo”, “plavac”, “pelinkovac”, lozova rakija, slavonska slivovica, samoborski bermet. Zapo~na procesot na za{tita na proizvodite so hrvatski oznaki, kako {to se slavonskiot kulen, istarskiot pr{ut, no procedurata }e trae podolgo otkolku ~ekaweto za vlez vo EU. Osnoven uslov za Hrvatska da go otvori ova poglavje be{e prethodno da vovede integriran administrativen i kontrolen sistem za ispla}awe na subvenciite, sistem za identifikacija na zemji{nite parceli i da donese plan za vospostavuvawe Agencija za isplata na subvenciite.

Balkan Rial Isteit Divelopment DOOEL Skopje BARA ZA KUPUVAWE ZGRADA, SO NAMENA ZA DELOVEN PROSTOR, VO SKOPJE, CENTRALNO GRADSKO PODRAЧJE, LOKACIJA – MAL RING So povr{ina od min. 4000 m2 do maks. 5500 m2 Ponudite pra}ajte gi na e-mail Balkan.re@gmail.com

Balkan Real Estate Development DOOEl Skopje IS INTERESTED IN BUYING A BUILDING FOR BUSINESS PURPOSES with area 4000 m2 to 5500 m2 in the Center of Skopje, location-Mal Ring. Please send your offers on Balkan.re@gmail.com

Svet / Biznis / Politika

DVA, TRI ZBORA

REZERVITE KAFE NAJNISKI VO POSLEDNITE 50 GODINI

KAFETO POSKAPUVA 40%

“Ne treba da zaboravime deka bitkata za zapirawe na Al-kaeda nema da bide zavr{ena so ubistvoto na Bin Laden. Naprotiv, mora da ja iskoristime taa mo`nost da ja obnovime na{ata odlu~nost i dvojno da gi zgolemime na{ite napori."

Poradi stravot od zamrznuvawe na poliwata so kafe vo Brazil i silnata pobaruva~ka na ovoj pijalak vo Kina i Indija, cenata na surovoto kafe na berzata vo Wujork dostigna istoriska cena VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ubitelite na kafeto naskoro moè da “se izgorat” od svojot omilen pijalak, bidej}i analiti~arite predviduvaat deka vo slednite meseci cenata na surovoto kafe }e se zgolemi za duri 40%. Ovie proncenki tie gi temelat na klimatskite promeni vo Brazil, najgolemiot svetski proizvoditel na kafe. Vo ovaa afrikanska zemja stravuvaat od mo`no zamrznuvawe na rodot na surovoto kafe, otkako posevite so ovaa kultura minatiot mesec bea uni{teni od vrneì na grad. Dopolnitelen pritisok vrz cenata na kafeto sozdava i zgolemenata pobaruva~ka na ovoj pijalak na brzoraste~kite pazari, kako Kina i Indija. Amerikanskite proizvoditeli na kafe Kraft fuds (Kraft Foods) i X.M.Smaker (J.M.Smucker) na po~etokot od ovaa godina ve}e gi zgolemija cenite na svoite proizvodi. Kako {to prenesuva Blumberg (Bloomberg), povikuvaj}i se na podatocite na brazilskata meteorolo{ka slu`ba, mo`nosta za pojava na mraz vo Brazil se zgolemuva so slabeeweto na klimatskata pojava nare~ena La Niwa (La Nina), koja predizvikuva ladewe na vodata vo Pacifikot. Spored podatocite na slu`bata, mrazot koj poradi La Niwa nastanal vo 1994 godina, uni{til 35% od prinosite na kafe vo slednite tri godini. Ova predizvika rast na cenata na kafeto za 39%. Vo slu~aj studenoto vreme da go o{teti rodot i ovaa godina, cenata na kafeto, spored procenkite na ekspertite koi gi anketira{e Blumberg, moè da

dostigne rekordni 4,20 dolari za 0,45 kilogrami. Cenata na kafeto arabika (Arabica) ovaa godina ve}e se zgolemi 25% poradi zagriènosta deka pobaruva~kata ja nadminuva ponudata. Godi{niot nedostig, spored procenkite na bankata Radobank interne{nal (Rabobank International), }e iznesuva 6,2 milioni pakuvawa, odnosno 60 kilogrami. Cenata na terminskite dogovori za kafeto arabika, so rok na isporaka vo juli, na krajot od minatata nedela na stokovata berza vo Wujork iznesuvaa 2,9 dolari za 0,45 kilogrami. “Poskapuvawata naj~esto ne sakam da gi komentiram, zatoa {to nikoj ne moè da predvidi {to }e se slu~i. No, surovoto kafe, toa {to se prodava na berzata, sega ima najgolema cena otkako postoi berzata. Edna od najgolemite pri~ini za poskapuvawe na kafeto na berzite vo svetot e slabiot dolar. Te{ko e da se predvidi, cenite na berzanskite proizvodi moàt od denes do utre da padnat ili da porasnat za 30%”, veli analiti~arot

HILARI KLINTON

Xon Vajt od bankata JP Morgan. KAFETO SO REKORDNA CENA OTKAKO POSTOJAT BERZITE Kraft fuds, proizvoditel na kafiwata “makvel haus” (Maxwell House) i “juban graund” (Yuban ground), minatata godina tripati ja zgolemuva{e cenata na svoite proizvodi. Kraft ja zgolemi cenata na kafeto vo SAD 22% kon sredinata na mart, dodeka amerikanskiot proizvoditel na kafe X.M.Smaker, koj go proizveduva kafeto “folgers” (Folgers), vo fevruari ja zgolemi cenata na svoite proizvodi za 10%. Glavniot izvr{en direktor na najpoznatiot sinxir kafeterii, Starbaks (Starbucks), Hauard [ulc, minatiot vikend soop{ti deka pogolemata cena na kafeto i toa kako }e im gi namali prihodite na kompaniite, za koi kafeto e glavna surovina. “Se nadevam deka neverojatno visokata cena na surovoto kafe na berzata }e se namali na nekoe porazumno nivo. Vo sprotivno, posledicite }e bidat golemi”, naglasi [ulc. Cenata na kafeto vo izminatite sedum meseci se zgolemi pove}e od dva pati. Snabduvaweto so ovaa surovina istovremeno e ote`nato poradi porojnite do`dovi vo Kolumbija, zemja koja e vtor najgolem proizvoditel na kafe po Brazil, osobeno koga stanuva zbor sortata arabika. Rezervite od ovoj vid kafe padnaa na najniskoto nivo vo poslednite 33 godini. Me|unarodnata organizacija za kafe so sedi{te vo London minatata nedela soop{ti deka zalihite na kafe se na najnisko nivo vo poslednite 50 godini i deka najverojatno nema da se se stabiliziraat vo tekot na ovaa godina. K

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

amerikanski dr`aven sekretar

“Osama bin Laden e mediumska izmislica. Na~inot na koj se pojavi, kako po~ina, s$ se slu~i vo re~isi misti~ni okolnosti. Toa e moderna prikazna za vozrasni - dobro i zlo. Ako sakame, veruvame!” PETR HAJEK

sovetnik na ~e{kiot pretsedatel Vaclav Klaus

“ЕУ ги повикuва sите влади да ги почитuваат ме|uнаrодните ноrми за заштита на sлободата на печатот и медиuмите и итно да ги оsлободат sите незаконsки затвоrени новинаrи или блогеrи.” КЕТRИN ЕШТОN

пrетsтавник на ЕУ за надвоrешна политика и безбедноsт

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

SVET

0-24

...PROMENA NA KORMILOTO

...MASOVNOST VO VATIKAN

...BIZNIS VO SEKOE VREME

Germanija so nov lider protiv inflacijata

Jovan Pavle Vtori na ~ekor do status svetec

Maici so natpis â&#x20AC;&#x153;Obama go sredi Osamaâ&#x20AC;?!

go dobi najmladiot pretsedatel na Centralnata oglavarot na katoli~kata crkva, papata Benedikt XVI, za a pomalku od 12 ~asa po objavuvaweto na vesta za smrtta na Gmuermanija banka, poznata kako Bundesbank, vo istorijata. Ovaa ~est Pvreme na vikendot pred 1,5 milioni lu|e na plo{tadot Zliderot na Al-kaeda, Osama Bin laden, na ulicite vo SAD pripadna na 43-godi{niot ekonomist, Jens Veidman, koj se Sveti Petar i vo okolnite ulici go beatifikuva{e negoviot i na Internet vo proda`ba se pojavija i maici so karikaturi zakolna deka }e vodi antiinflaciska politika.

prethodnik, koj sega se pribli`i do statusot svetec.

posveteni na proslavata na ovoj nastan.

SKAPATA NAFTA GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO NA CRNOTO ZLATO

NAFTENITE KOMPANII SO DRASTI^EN RAST NA PROFITOT

Amerikanskata Ekson mobil ostvari pogolem profit za 69%, a evropskata [el za 30%. Profitot na ruski Gasprom minatata godina dostigna rekord vo korporativnata istorija na Rusija BORO MIR^ESKI

ojnata vo Libija, koja predizvika drasti~en pad na nacionalnoto proizvodstvo na nafta od 1,6 milioni bareli na den na 100.000 bareli, pridonese za nov rekorden rast na cenata na naftata, koja nadmina 126 dolari na berzata vo Wujork i ja zgolemi pobaruva~kata za rafinirana nafta. Poradi

toa, profitot na vode~kite evropski, amerikanski i ruski nafteni kompanii drasti~no se zgolemi vo prviot kvartal od godinava sporedeno so istiot period lani. Amerikanskata Ekson mobil ostvari pogolem profit za 69%, evropskata [el za 30%, dodeka profitot na ruski Gasprom porasna na rekordno visok profit vo korporativnata istorija vo Rusija, odnosno, 24% pove}e od minatogodi{niot profit. C

Spored oficijalnite podatoci na Ekson mobil, vo prvoto trimese~je kompanijata inkasirala 11 milijardi dolari, {to e za 69% pove}e sporedeno so istiot period lani. Vo SAD povisokite tro{oci za energensite ekspertite gi proglasija za glavni vinovnici za drasti~noto zgolemuvawe na cenata na naftenite derivati vo maloproda`bata. Pretsedatelot na Ekson, Reks Tilerson, istakna deka na negovata kompanija & se O

potrebni zna~itelno pogolemi profiti poradi najavenite investicii vo narednite pet godini za razvoj na novi resursi na energija, za koi kompanijata }e potro{i 33-37 milijardi dolari. Od druga strana, rekordno visok profit na godi{no nivo objavi ruskiot naften gigant Gasprom. Od kompanijata istaknuvaat deka zgolemuvaweto na profitot na Gasprom se dol`i na zgolemenata proda`ba na gas K

vo porane{nite dr`avi od Sovetskiot Sojuz. Kompanijata so sedi{te vo Moskva izvesti deka lani ostvarila dobivka od 35,2 milijardi dolari. Vkupnite prihodi na Gasprom se zgolemija za 20% na godi{no nivo i dostignaa 130,7 milijardi dolari. Prihodite od proda`bata na gas se zgolemija za 14%. Za rastot na profitot na Gasprom pridonese proda`bata na udelot vo ruskiot proizvoditel na gas, Novatek. C

Najgolemiot evropski proizvoditel na nafta, Rojal da~ {el ([el) objavi zgolemuvawe na profitot za 30% vo prviot kvartal od godinava. Bez akumulirawe na tro{ocite, kompanijata zarabotila 6,3 milijardi dolari od januari do mart, sporedeno so 4,8 milijardi dolari zaraboteni lani. Profitot gi nadmina o~ekuvawata na analiti~arite na Blumberg, koi o~ekuvaa maksimalen porofit od 6,2 milijardi dolari. O

Feqton

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: T: MONONGAH

“CRNIOT DEKEMVRI” [TO JA PROMENI ZAKONSKATA REGULATIVA NA SAD PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o spisokot so rudarski nesre} i vo SAD, taa vo rudnicite za jaglen vo Monongah, Zapadna Virxinija, {to se slu~ila vo 1907 godina, se smeta za edna od najgolemite rudarski katastrofi zapameteni vo istorijata. Vo silnata eksplozija {to ja zatresla zemjata i bila ~uena na kilometri podaleku od mestoto, `ivotot go zagubile 361 lice, site vraboteni vo rudnikot, sopstvenost na Fermont Koal Kompani, od rudari i in`eneri, pa s$ do lu|e na rakovodni pozicii. Bidej}i istragata nikoga{ ne poso~uva definitivna pri~ina za nesre}ata, vlasta vo SAD zaklu~uva deka eksplozijata nastanala poradi sudir na podzemen vagon, po {to situacijata se vlo{ila, ili, pak, ja predizvikal plamenot od otvorenite lambi {to se koristele vo rudnikot, so koj se zapalilo akumulirano koli~estvo gas preku jagle-

Ogromnata eksplozija, koja izbuvnala vo rudnicite za jaglen vo mestoto Monongah vo 1907 godina, se smeta za najgolemata rudarska katastrofa vo amerikanskata istorija. Realniot broj na zaginati se smeta deka e pogolem od oficijalniot, bidej}i vo eksplozijata nastradale i site dokumenti so koi vrabotenite se identifikuvale pred da vlezat vo “temninata” nata pra{ina. Eksplozijata se slu~ila vo rudnicite broj 6 i broj 8 (kako {to gi ozna~uvala rudarskata kompanija), koi za toa vreme bile mnogu dobro opremeni od aspekt na proizvodstvoto. Ova go svedo~i eden dolg novinarski natpis objaven vo januari 1908 godina, vo koj se prenesuvaat site fakti sobrani po nesre}ata. Spored ovoj izvor od istorijata, rudnikot broj 8 duri bil i “taze otvoren” pred fatalniot nastan, a negoviot vlez bil najgolem vo Zapadna Virxinija. Na 6 dekemvri, pred tie golemi porti, za posleden pat po rudarski “sre}no”si ka`ale mno{tvo emigranti od Evropa, koi baraj}i ja Vetenata Zemja, svoja egzistencija na{le vo nejzinite okna. Katastrofata ja {okira globalnata javnost.

“SUDNIOT DEN” ZA MIRNOTO RUDARSKO GRAT^E Monongah vo 1907 godina ne bil ni{to porazli~en od drugite rudarski grat~iwa vo Zapadna Virxinija, oblast bogata so industriski surovini. Glavniot dvigatel na ekonomijata vo gradot bil rudnikot za jaglen, a pogolemiot del od naselenieto pretstavuvale emigranti koi se doselile baraj}i egzistencija vo “noviot svet”. Taa godina bil probien patot i do novo nao|ali{te, rudnikot ozna~en so brojot 8, pa na novootvorenite rabotni mesta bila zabele`ana golema koncentracija na Italijanci, Ungarci i Rusi. Bidej}i platata bila mala, za da go prehranat svoeto semejstvo, vo rudnikot rabota barale i decata na rudarite. No, 1907 godina ne zavr{ila kako {to po~nala. Po~etokot

na posledniot mesec bil koben za celiot grad. Dokolku se zeme predvid deka populacijata vo gradot broela okolu 3.000 lu|e, nesre}ata vo rudnikot uni{tila okolu edna polovina od tie {to ja prehranuvaat taa populacija. Dopolnitelna te{kotija za semejstvata na zaginatite bilo toa {to ìveele vo domovi {to kompanijata gi izgradila za svoite vraboteni, pa po nivnoto preseluvawe kaj svoite rodnini vo Evropa, maliot rudarski grad za mnogu kratko vreme doìveal depopulacija. Razli~ni glasini i teorii se pojavile za pri~inata vedna{ po katastrofata vo Monongah. Nekoi go obvinuvale gasot. Rudarskite inèneri, pak, stoele cvrsto na toa deka vagonite za prenesuvawe na iskopanata ruda gi pregazile elektri~nite kabli dlaboko vo rudnicite, pa prisustvoto

na jaglenova pra{ina predivikalo poàr, koj ja zafatil celata elektri~na instalacija. Kako {to kaàvme, rudnicite vo Monongah bile mnogu solidno opremeni, {to vklu~uvalo sistem za ventilacija i ma{inska obrabotka, a vagonite so koi se iznesuvala rudata koristele elektri~na energija. A i spored izjavata na generalniot menaxer na rudnikot, tamu nikoga{ ne bile pronajdeni tragi od gas. Toj, isto taka, tvrdel deka ekonomskite tro{oci za operaciite i opremata nikoga{ ne gi povredile tro{ocite za bezbednost na rudnikot. Ovie pra{awa, pak, dopolnitelno bile razgleduvani vo istragata {to ja sprovela dràvata i dràvnata vlast. Sepak, edno op{irno ekspertsko pojasnuvawe dava poinakva slika na pri~inata za golemata katastrofa vo

Monongah. “Jaglenot vo rudnicite konstantno sozdava razli~ni gasovi, od koi eden, ozloglaseniot “jamski gas” {to se sozdava kako reakcija na gasot metan bil odgovoren za nesre}ata”, se veli vo ekspertskata izjava od golemata novinarska storija. “Neodamna”, veli ekspertot, “be{e otkrieno deka koga jaglenata pra{ina }e se pome{a so to~nata proporcija na vozduh e u`asno eksploziven. Eksplozijata vo Monongah mo`ela da bide minimizirana dokolku se koristele bezbedni lambi, preku obezbeduvawe na uredi za prevencija od iskri od elektri~nite aparati, kako i preku koristewe na dozvoleni eksplozivi, koi davaat pokratok i poladen plamen otkolku evtiniot eksploziv koj se korite{e vo Monongah”. Interesno e da se spomene i

PRIKAZNI OD WALL STREET

NASDAQ I ICE ]E SE OBRATAT KAJ AKC asdaq OMX i IntercontinentalExchange velat deka planiraat ponudata od 11,3 milijardi evra za NYSE Euronext direktno da im ja pretstavat na akcionerite. NYSE dva pati gi odbi predlozite na drugite berzi-rivali, povtoruvaj}i gi svoite planovi za spojuvawe so germanskata Deutsche Boerse vo dogovor vreden deset milijardi dolari. Minatiot mesec, Nasdaq i ICE “ja zasladija” nivnata ponuda so t.n. reverse termination fee od 350 milioni dolari, no i pokraj toa, NYSE ne projavi nikakov interes. Amerikanskite rivali na NYSE odlu~ija direktno da se obratat do akcionerite, otkako ovie navodno gi napadnale direktorite na berzata so pra{awa vo vrska

Nasdaq OMX i IntercontinentalExchange velat deka planiraat ponudata od 11,3 milijardi evra

za NYSE Euronext direktno da im ja pretstavat na akcionerite. Na ovoj ~ekor se odlu~ija otkako akcionerite na NYSE Euronext navodno gi napadnale direktorite na berzata so pra{awa vo vrska so odbivaweto na ponudata za prezemawe dobiena od svoite amerikanski rivali, na godi{niot sostanok na akcionerite koj se odr`a minatata nedela

so odbivaweto na ovaa ponuda za prezemawe, na godi{niot sostanok na akcionerite, koj se odr`a minatata nedela. “Se nadevame deka bordot na direktori }e odlu~i da ja prifati ovaa transakcija, im predlagame na akcionerite na NYSE Euronext... da razmislat za prifa}awe na na{iot predlog”, istakna direktorot na ICE, Xefri Spre~er. Direktorot na Nasdaq OMX, Bob Grifild go povtori misleweto, dodavaj}i deka se nadeva deka bordot na NYSE Euronext e ube-

den vo “serioznosta na negovite nameri”. Akciite na NYSE Euronext na po~etokot na nedelava zabele`aa blag porast. Vo soop{tenieto, koe izleze na krajot od trguvaweto, Euronext veli deka ponudata od Nasdaq i ICE bila “ista kako i prethodnata ponuda”, i deka ponudata ve}e bila anonimno odbiena. Minatiot mesec, pretsedatelot na NYSE, @an-Mi{el Hejsel izjavi deka “predlogot ne nudi predizvikuva~ka vrednost, sodr`i

neprifatliv rizik i poradi toa ne e od najdobar interes za akcionerite na NYSE Euronext. Inaku, spojuvaweto me|u NYSE Euronext i Deutsche Boerse, koe be{e najaveno u{te vo fevruari, za ekspertite be{e samo po~etok na pove}e prestojni spojuvawa. Obedinuvaweto na svetski golemi berzi voop{to ne be{e nekoja novina. Berzite se soo~uvaat so s$ pogolem pritisok za da ovozmo`at pobrzo trguvawe i pristap do pove}e pazari i pove}e proizvodi.

Vo poslednite pet godini, Wujor{kata berza go kupi Euronext, Nasdaq se spoi so OMX Group, a Chicago Mercantile Exchange se spoi so Chicago Board of Trade, koi toga{ gi kupija New York and Chicago Mercantile Exchanges, vo 2008 godina. No, so golemiot dogovor kako NYSE-Deutsche Boerse, se zgolemuva apetitot na berzite da pravat golemi dogovori. No, zo{to dogovorot na NYSE se semta{e za lo{a vest? “Ovoj pazar raboti na ednos-

Feqton

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so n e s o g l e d i v i p o sledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

MONONGAH OSTANUVA VE^NO DA SE PAMETI okmu na 1 maj vo 2009 godina, pretsedatelot na Italija, Xorxio Napolitano, na `rtvite od Monongah, posebno na tie od italijansko poteklo, posmrtno im dodeli priznanie nare~eno “Yvezda za zaslugi pri rabota” (Stella al Merito del Lavoro). Ova svedo~i deka najgolemata rudarska katastrofa zasekoga{ }e ostane da se pameti. Od druga strana, Hajnc Histori Center, edna amerikanska institucija ~ija grià i obvrska e istorijata, na 100–godi{ninata od nesre}ata otvori posebna izlo`ba so eksponati koi svedo~at za katastrofata. Izlo`bata se vika „Najcrniot mesec” i site {to imaat mo`nost da ja posetat, moè da gi razgledaat celosnite profili i li~nite prikazni na onie koi bile pogodeni od tragedijata, alatkite koi vo rudarstvoto se koristele na po~etokot na minatiot vek, kako i egzemplari od domovite na toga{nite ìteli na Monongah. Vo ~est na katastrofata snimen e i op{iren dokumentarec vo produkcija na Argentine Productions.

Rudarska katastrofa vo blizina na Wujork?!

Po nesre}ata celiot grad stanal pust. Vo rudnicite zaginale re~isi polovina od tie koi ja hranele celata populacija vo Monongah. Dopolnitelna te{kotija za semejstvata na zaginatite bilo toa {to ìveele vo domovi {to kompanijata gi izgradila za svoite vraboteni, pa po nivnoto preseluvawe kaj svoite rodnini vo Evropa, maliot rudarski grad za mnogu kratko vreme doìveal depopulacija dramata koja nastanala pri izvlekuvaweto na telata. Bidej}i vo toa vreme ne postoela spasuva~ka edinica, rudarite od okolnite rudnici vo Pensilvanija Merilend i Ohajo, pove} eto od niv emgranti kako i nivnite kolegi od Monongah, trgnale da pomognat. Ostavaj}i gi frustraciite na nacionalizmot zad sebe, ovoj “belosvetski” spasuva~ki tim operiral niz 700 iljadi metri kvadratni dolgite podzemni rabotilnici, borej}i se so ogan, odroni i eksplozivni gasovi, opremen so ne{to pove}e od kopa~ i lopata. Na kraj, osakatenite tela na maì i deca, nekoi i na vozrast od osum godini, bile izvle~eni od “pekolnata pe{tera”. Realniot broj na zaginati se smeta deka e pogolem od oficijalniot, bidej}i vo eksplozijata nastradale i site dokumenti so koi vrabotenite se identifikuvale pred da vlezat vo temninata. KOJ BIL IMPAKTOT OD NESRE]ATA? Politikata na Fermont Koal Kompani se smetala za dare`liva vo slu~aj na nesre}a. Nikoga{ ne gi zaboravala ènite na

po~inatite rudari i im davala {ansa za egzistencija, nudej}i im rabota kako higieni~arki ili baraj}i od drugite vraboteni da gi zgriàt. Isto taka, vrabotuvawe im davala i na decata, a spored toa bila rekorder vo kr{ewe na dràvnite standardi. Takvata korporativna politika se pokaàla efektivna po nesre}ata, vo ~ie spravuvawe, kompanijata odvoila 20 iljadi dolari, pari koi bile sobrani za pomo{ na vdovicite i ostanatite `rtvi na katastrofata. Isto taka, pomo{ za nastradanite ponudila i Karnegi Hiro Fondacijata, dobrotvorna organizacija koja bila vospostavena za priznavawe na nat~ove~kite napori na lu|eto koi pridonele ne{to za dràvata. Ovaa Fondacija za heroi, na nastradanite vo Monongah im distribuirala 35 iljadi dolari kako pomo{. Kako i da e, najgolemata pomo{ ja dodelila dràvata, koja formirala dobrotvorna akcija so koja za ~lenovite na nastradanite bile sobrani 200 iljadi dolari. Na kraj, bila odredena i to~nata suma za sekogo,

pa taka na sekoja vdovica & bilo podareno po 300 dolari, a na sekoj sirak {to go ostavila nesre}ata, po 200 dolari, dokolku e na vozrast pod 16 godini. Vo edna druga istoriska novinarska statija {to bila objavena po nesre}ata, naslovena kako “Nema Bo`i} vo Monongah”, se potvrduva deka kompanijata ve}e distribuirala 17.500 dolari koi bile iskoristeni za prazni~nite individualni potrebi na semejstvata na nastradanite. Sepak, spored avtorot na ovaa statija, advokatot na kompanijata, doti~en Fleming, koj prethodno bil na funkcijata guverner, koga gi predaval parite, toa go napravil so ogromna ladnotija, komentiraj}i deka kompanijata ne poseduvala sredstva za dodeluvawe “priznanija ili donacii”, i deka za toa ne postoel nikakov zakon. “Kompanijata nikoga{ ne bila zakonski obvrzana”, izjavil Fleming. “Mislam deka 2.000 dolari dodeleni na 41 dete i 20 vdovici pretstavuva pristoen bo`i}en podarok”, dodal toj. Po ova, ne postoi somnenie deka rudarskata katastrofa vo Monongah nemala

Italijancite bile najbrojni vo Monongah

3.241

vkupno rudari zaginale taa godina vo SAD

Te{kite uslovi dovele do eksploatacija na decata nekakov golem impakt vo ekonomijata na dr`avata ili kompanijata. Sepak, nejzinoto zna~ewe e mnogu mnogu pogolemo i nejzinoto pojavuvawe rezultiralo so promena na seta zakonskata regulativa na SAD povrzana so rudarskata industrija. Neobi~no, no samo nekolku nedeli po eksplozijata vo Monongah, vo SAD se slu~ile tri drugi golemi rudarski nesre}i, {to vdahnovilo posledniot mesec od 1907ta me|u Amerikancite da se nare~e “Crniot dekem-

vri”. Finalnata brojka na zaginati rudari taa godina, 3.241, e najgolemiot broj na zaginati rudari vo edna godina, zabeleàn vo istorijata na zemjata. Nasproti vakvite uàsni nesre}i, mno{tvo igra~i od rudarskata industrija, vklu~itelno i kompanijata {to go drèla rudnikot vo Monongah, prodolìle da gi ignoriraat prepoznaenite merki za pretpazlivost, povtorno koristej}i otvoreni lambi nasproti takvi so za{titni poklopci. Prodolìle i nabavkite na evtin dinamit nasproti kontrolni eksplozivi, a se preskoknuvale i testovite za prisustvo na metan. Za razlika od toga{nite nemarni amerikanski posednici na rudnici, vo Evropa tie merki na pretpazlivost re~isi vo celost se prak-

tikuvale. Kako rezultat na toa {to se slu~ilo vo Monongah, kako i vo drugite rudarski nesre}i, amerikanskiot Kongres iniciral fundamentalni reformi. Samo edna godina po najgolemata rudarska katastrofa vo zemjata, toga{niot pretsedatel na SAD, Teodor Ruzvelt, prepora~al formirawe na dr`avna agencija {to }e pravi istraga vo rudarskite nesre}i, }e implementira merki za pretpazlivost i }e predvodi nau~ni istra`uvawa za pogolema bezbednost vo rudnicite. Dve godini podocna, vo 1910 godina, vo SAD se formira Biroto za rudarstvo. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za “Golemiot smog” koj go obvil London vo crno vo 1952 godina.

CIONERITE NA NYSE taven na~in: ako ne ste vo prvata ili vtorata borbena linija na dogovorite, gotovi ste”, izjavi Leri Tab, direktor na TABB Group, finansiska istra`uva~ka firma koja se fokusira na berzi i drugi kapitalni pazari. Dodeka nekolku berzi na me|unarodno nivo najavija spojuvawe, - Toronto, Moskva, Singapur, Sidnej i London, amerikansite investitori se fokusiraat vrz sudbinite na Nasdaq OMX Group (NDAQ) od Wujork i IntercontinentalExchange (ICE) od Atlanta. Akciite na Nasdaq i IntercontinentalExchange naglo porasnaa ovaa godina po {pekulcijata deka i dvete berzi mo`ele da bidat celi na prezemawe. “Nasdaq mora brzo da porasne

ako saka da bide dominantna amerikanska berza”, izjavi Ri~ard Repeto, berzanski analiti~ar. Kako NYSE, Nasdaq e mnogu zavisna od tradicionalnoto trguvawe so akcii, zrel sektor koj vo poslednive godini se soo~i so silnata konkuencija od ne-tradicionalnite berzi. Minatata godina, Nasdaq ima{e 24% udel vo site trguvawa so akcii vo SAD, spored TABB Group. Toa e pad od pazarniot udel od 36% koj go ima{e pred samo 2 godini. Analiti~arite se somnevaat deka Nasdaq }e najavi kakov bilo vid proda`ba ili spojuvawa vo narednive meseci. Na vrvot na listata na najzainteresirani partneri se London Stock Exchange ili avstralisko-singapurskata

berza. Spojuvaweto so Nasdaq na tie stranski berzi }e im dade pristap do amerikanskite pazari. “Koga go kupuvate Nasdaq ja kupuvate istorijata na berzanstvoto”, veli Rafaj Kalid, berzanski analiti~ar pri Standard & Poor’s. Intercontinental, podobro poznat kako ICE, e vo posilna pozicija da bide prezema~. ICE primarno se zanimava so opcii na trguvawe, raste~ki i mnogu pomarginalizirana oblast. Analiti~arot Niam Aleksander zabele`uva deka ICE i Nasdaq mo`at da bidat odr`livi partneri poradi nivnite komplementarni biznisi, no, isto taka, toj re~e deka ne o~ekuva dogovorot da padne s$ do idnata godina.

Диrектоrот на Nasdaq Nasdaq,, Боб Гrифилд sе надева дека боrдот на NYSE Euronext е uбеден во „sеrиозноsта на неговите намеrи“

Vrz osnova na ~len 53 stav 1 od Zakonot za zdru`enija i fondacii (Sl.vesnik br.52 od 16,04,2010 g.), Zdru`enieto Lovno ribolovnoto Dru{tvo Studenec od Kon~e objavuva:

PRETPLATETE SE NA

GODI[EN IZVE[TAJ za raboteweto vo 2010 godina Vo tekot na 2010 godina ostvareni se slednite finansiski rezultati: - Vkupni prihodi 1204394 - Vkupni rashodi 639516 - Dobivka po odano~uvawe 564878 Sostojbata na sredstvata i izvorite e: - Sredstva 1062018 - Izvori 1062018

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

S. Kon~e 30,04,2011

Zdru`enie LRD Studenec s. Kon~e Pretsedatel Blagoj Jovanov

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

KONSTANTIN IKONOMOV

BIZNIS-ETIKA

VRABOTENITE KAKO KONKURENTSKA PREDNOST!

POSTOE^KITE KOMUNIKACISKI ALATKI SE DOSADNI I NEPRIMENLIVI

STIL NA RABOTA I ME\USEBNI ODNOSI NA RABOTNOTO MESTO

STRANA 26

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 04. MAJ. 2011

WWW.KAPITAL.COM.MK

STRANA 24

TEMA NA BROJ

ONLAJN-OGLASUVAWE

Sfatija li makedonskite kompanii deka ako ne si na Internet ne postoi{!

Dodeka vo svetski ramki Internetot dobiva status na dominanten kanal za biznis-oglasuvawe, makedonskite kompanii {totuku po~nuvaat poseriozno da ja percipiraat mo}ta na ovoj masoven medium. So samo 0,28% naso~eni kon Internet, od celiot reklamen kola~, Makedonija seriozno zaostanuva zad svetskite trendovi kade {to virutelnata mreà e seriozna i golema zakana za prihodite na klasi~nite mediumi za oglasuvawe i reklamirawe. Predvodnici na “izleguvaweto” na kompaniite na Internet se nekolu industrii koi imaat tradicija i iskustvo na ovoj mediumi, no i samite marketing-agenciite koi s$ po~esto go priklu~uvaat internet-oglasuvaweto vo svoite kampawi. “Onlajn-oglasuvaweto zema zamav vo poslednite nekolku godini, a se o~ekuva rast i vo idnina. [to e pova`no, kompaniite s$ pove}e gi razbiraat prednostite na ova oglasuvawe i Internetot kako medium, pa zadolìtelno go vklu~uvaat vo media miksot”, veli Savica Pop Toneva, direktor na Httpool Makedonija, vode~ki onlajn-oglasuva~ki provajder na na{iot pazar i vo regionot. Taa veli deka vo 2005 godina koga ovaa agencija ja otvori kancelarijata vo Makedonija, imala samo dva klienti, no denes, {est godini podocna situacijata e poinakva - sega ve}e ima klienti koi zadolìtelno go koristat Internetot kako medium”, naglasuva Pop Toneva. Iako minimalen, razvojot na internet-marketingot na na{iot pazar predizvika potreba od formirawe na posebni kompanii, agencii koi }e im ovozmoàt na kompaniite pomo{ i poddr{ka vo namerata da doprat do target-grupite preku Internetot kako alatka za komunikacija. Pojavata na kompaniite kako New Media MK ili IMA- Internet Marketng Agencija, kako i mnogubrojnite e-biznis entuzijasti koi preku svoite blogovi pridonesuvaat za razvoj na internet-marketingot kaj nas, pretstavuava dovolen dokaz za goleminata na Internetot kako marketing-sredstvo. Deka Internetot stanuva “mejnstrim” vo biznisot, potvrduva i Darko Buldioski od New Media MK. “Kompaniite poleka, no sigurno po~nuvaat da gi gledaat mo`nostite i predizvicite na Internetot, no, za àl, golem del od niv ne gledaat vistinska biznis-vredost vo nego, a {to e u{te pova`no ne gi strukturiraat svoite nastapi za da ovozmoàt toa da se slu~i”, veli Buldioski. PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA NA NEDELATA

MARKETING-AGENDA

STRANA 25

KOLUMNI RATKA NEDELKOVSKA

NATA[A IVANOVSKA

RAZVOJ I IMPLEMENTACIJA NA SOCIJALNITE MEDIUMI

KOI SE VA[ITE VREDNOSTI?

STRANA 24

“SAKAM DA RAZMISLUVAM NA GOLEMO. AKO SE ODLU^ITE DA NAPRAVITE NE[TO VO @IVOTOT, PODOBRO RAZMISLUVAJTE TAKA.”

DONALD TRAMP AMERIKANSKI BIZNISMEN

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 04/05/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

ONLAJN-OGLASUVAWE

Sfatija li makedonskite kompanii deka ako ne si na Internet ne postoi{! VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk l k @k it l k

oj istaknuva deka se zabele`uvaat promeni kaj kompaniite vo odredeni segmenti, no koga }e se sporedat so dnamikata na razvoj na Internetot i servisite koi se javuvaat tamu, stanuva jasno deka tempoto so koe se menuvaat kompaniite vo ovaa nasoka ne e dovolno. “Za da se ima efekten nastap na Internet potrebno e da se promeni i na~inot na koj razmilsuvaat kompaniite i da se raboti na kompaniskata kultura mnogu pove}e”, smeta Buldioski.

MOBILNITE OPERATORI I AVTOMOBILSKITE DILERI NAJAKTIVNI NA INTERNET

Httpool i Ipsos Strategic Puls na po~etokot od godinava gi prezentiraa rezultatite od nivnoto istraùvawe za onlajn-oglasuvaweto vo Makedonija za 2010 godina. Tie prodolìja da go sledat odnesuvaweto na kompaniite vo ovoj del od marketingot i vo prviot kvartal od godinava. Od nivniot posleden izve{taj, povtorno moè da

Makedonskite oglasuva~i bavno i so skepsa se odlu~uvaat del od svoite buxeti za reklamirawe da gi prefrlat na Internet. Iako napredok vo odnos na prethodnite godini ima, no s$ u{te sme daleku od svetskite trendovi kade {to internet-oglasuvaweto seriozno gi zasenuva drugite mediumi

se zaklu~i deka iako internet-reklamiraweto beleì porast, ovoj medium s$ u{te ima najmal udel vo celokupniot marketing-kola~. Ova e moèbi edinstvenoto relevantno istraùvawe napraveno dosega koe detalno gi analizira oglasuva~kite trendovi vo Makedonija, dava presek po meseci koga najmnogu ima oglasuva~i, od koja industrija, koj tip na baner najmnogu e zastapen itn. Spored ovaa analiza lani kompaniite potro{ile ne{to pove}e od 1.280.000 evra za onlajn-oglasuvawe. Iako zvu~i mnogu, toa e samo 0,26% od vkupniot buxet za reklamirawe. “S$ u{te Makedonija e daleku od navikite za oglasuvawe na Internet, no mora da se spomene deka od godina vo godina beleìme rast vo onlajn-oglasuvaweto”, veli Pop Toneva. Spored analizata za 2010 godina, najmnogu kompanii koi se pojavuaat kako internet-oglasuva~i ima od fevruari do juli i vo dekemvri. Tradicionalno, kako minatata godina, taka i vo

prviot kvartal od ovaa, najmnogu pari tro{at telekomunikaciskite kompanii, mobilnite operatori i zastapnicite na avtomobili. Trendot od lani ostanuva ist, taka {to najgolem del od kola~ot dobivaat internet-portalite koi tretiraat zabavni i informativni sodr`ini.

MOBILNITE OPERATORI NAJMNOGU KORISTAT INTERNET-MARKETING Vo prvoto trimese~je od ovaa godina, najgolem del od buxetot za oglasuvawe vo internetmediumite se zabele`uva kaj internet-stranicite vo kategorijata Zabava i razonoda. Telekomunikaciskite kompanii odvoile duri 95,5% od svojot buxet za oglasuvawe vo ovaa kategorija, industrijata Mobilna telefonija odvoila 82,5%, dodeka industrijata Avtomobili vo istata

INTERNET-MARKETINGOT SE NASOÛVA KON ONLAJN-VIDEOTO u|eto sakaat sodrìna, osobeno videosodrìna, koja za niv e pointeresna otkolku ~itawe tekst. Razvojot na digitalnata tehnologija go napravi videoto s$ popularno i dostapno. Re~isi sekoj proizveduva nekoja forma na video, a poradi onlajnvideoto internet-soobra}ajot }e se zgolemi za ~etiri pati do 2014 godina. Sevo ova pridonese do pojava na nov model na prenesuvawe i konzumirawe na videosodrìnata, koj fundamentalno go menuva na~inot na oglasuvawe. Za ilustracija, oglasuva~ite na video potro{ile pove}e od 12,1 miljardi dolari na Internet vo prvata polovina na 2010 godina, a toa pretstavuva 11,3% pove}e od 2009 godina. Videooglasuvaweto lani porasna za neverojatni 48%, a marketing-ekspertite o~ekuvaat ovoj na~in na reklamirawe da dostigne 16,1 miljarda dolari do 2012 godina.

Izvor:

kategorija odvoila 65,61% od svojot buxet za internet-marketing. Odgovorot na pra{aweto zo{to kompaniite od ovie industrii najmnogu gi naso~uvaat svoite oglasi kon stranicite za zabava i razonoda e ednostaven: poradi nivnata najgolema posetenost od internet-korisnicite. Osven na stranicite za zabava i razonoda, kompaniite od ovie industrii oglasuvale i na internet-stranicite od kategoriite No}en ìvot, Stil, Avtomobili, Informativni internetmediumi i Informatika. Kako edni od najgolemite oglasuva~i na onlajnmediumite, a so ogled i na postignatite rezultati, Vip operator planira i ponatamu da vloùva i da go koristi onlaj- oglasuvaweto kako marketing-alatka. “Strategijata na Vip e sekoga{ da im bide dostapen na svoite korisnici. Ottamu jasno e i prisustvoto na onlajn-mediumite koi sekojdnevno imaat s$ pogolema posetenost. Samite rezultati se vidlivi so posetenosta i interesot za na{iot portal i profil na socijalnite mreì. Rezultatite, odnosno zgolemuvaweto na posetite na internetstranicata, se jasen Httpool i Ipsos Strategic Puls indikator za dobro

ZA POGOLEMA LOJALNOST NA KLIENTITE

KOMPANIITE DA GO MERAT ZADOVOLSTVOTO NA POTRO[UVA^ITE IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

ko trgneme od izrekata “Zadovolniot potro{uva~ za dobrata usluga vo tekot na denot }e raska`e najmalku na dvajca do trojca prijateli, a nezadovolniot sigurno }e gi prenese iskustvata najmalku na sedum ili osum prijateli”, toga{ stanuva jasno kolku e va`no zadovolstvoto na klientite i zadr`uvaweto na nivnata lojalnost. Se ~ini deka makedonskite kompanii davaat s$ pogolema va`nost na lojalnosta na klientite. Pretstavnici od Titan, NLB Tutunska banka, Alkaloid, AMSM, Tikve{ i drugi

kompanii imaa mo`nost da gi doznaat najnovite trendovi, taktiki i metodi za merewe i odrùvawe na databazata na lojalnite potro{uva~i, na dvodnevnite predavawa od Vesna Kuzmanovi}, menaxer-direktor i ekspert za istraùvawe na pazarot od Gfk, globalnata kompanija za sproveduvawe pazarni istraùvawa. Na predavaweto be{e istaknato deka ako ne se pretvorat vo akcija podatocite koi kompaniite gi dobivaat od istraùvaweto na pazarot zaludno se nara~ani. Od druga strana, pak, globalizacijata mu dade na poedinecot mnogu pogolema mo} na individualizam, taka {to pazarite i nivnite segmenti go nemaat istoto zna~ewe kako porano.

Kompaniite ne treba da se trudat da bidat najdobri vo s$. Tie treba da se koncentriraat samo na zadovoluvawe na o~ekuvawata na grupata kupuva~i koja najmnogu generira profit i so naso~eni investicii da ja zgolemuvaat nejzinata baza

Vo takvi uslovi, za da se zadr`i lojalnosta na potro{uva~ite najva`no e kompaniite da po~nat so kontinuirano merewe na zadovolstvoto na potro{uva~ite. Tie treba da znaat kolku od bazata na tekovni potro{uva~i vo narednite godini }e ostanat lojalni na kompanijata, a kolku od niv }e preminat kon koristewe na proizvodite ili uslugite na konkurencijata. Kuzmanovi} gi sovetuva{e prisutnite

kompanii da ne se trudat da bidat najdobri vo s$, tuku da se koncentriraat samo na zadovoluvawe na o~ekuvawata na grupata kupuva~i koja najmnogu generira profit i preku naso~eni investicii da ja zgolemuvaat nejzinata baza. Toa e taka zatoa {to sekoga{ postojat kupuva~i koi bez razlika na zadovolstvoto od uslugite na kompanijata fluktuiraat kon upotreba na drugi proizvodi samo poradi `elbata da se proba ne{to novo. Ako kompaniite

KARIERI 23

SREDA / 04/05/2011 / KAPITAL

HR BRIEF NAGRADI ZA NAJINOVATIVEN BIZNIS-PLAN OGLASITE VO REALNO VREME - SLEDEN OGLASUVA^KI TREND

INTERNETOT PRED PE^ATOT?!

ajpopularnata internet-mreà, Fejsbuk, go testira noviot sistem za oglasuvawe vo realno vreme, so koj ima namera da gi zgolemi prihodite na dve milijardi dolari ovaa godina. Idninata na oglasuvaweto na Fejbuk izgleda isto kako i vo momentot, no so edna mala promena: oglasite }e bidat vo realno vreme! Oglasite vo realno vreme moè da sozdadat baza so golem potencijal, a nivnata primena e mnogu ednostavna i se sveduva na plasirawe na oglasite otkako korisnikot }e napi{e status poraka koja sodrì odreden klu~en zbor, naveduva advertajzing vesnikot AdAge. Fejsbuk vo 2010 godina od onlajn-oglasuvawe zaraboti 1,86 milijardi dolari, vo najgolem procent ostvareni od oglasuva~i vo SAD. Socijalnata mreà ima udel od 4,7% od buxetot za onlajn-oglasuvawe. Analiti~arite predviduvaat deka do 2012 godina, najpopularnata socijalna mreà }e zarabotuva dvojno pove}e od reklami, odnosno 2,89 milijardi dolari, so udel od 9%.

odbranata strategija za nastap na ovoj medium”, veli Simona Stefoska-Dukovska, rakovoditel na Marketing komunikacii vo Vip operator. Zastapnicite na avtomobilskite brendovi na na{iot pazar se pojavuvaat kako edni od pogolemite internet-oglasuva~i. Od Por{e Makeodnija velat deka i ponatamu }e prodolàt da ja koristat mo}ta ne Internetot kako medim so koj }e doprat do klientite, preku kombinirani marketing-kampawi. “Trendot koj s$ pove}e se aktualizira, osobeno poslednive nekolku godini t.e koristeweto na onlajn-reklamirawe dava rezultati. Od toj aspekt, na{ata kompanija, sledej}i gi trendovite go koristi Internetot kako kanal. No, sekoga{ vo kombinacija so klasi~nite ili podobro kaàno dokaàni marketing-kanali: pe~atenite mediumi i nadvore{noto reklamirawe. Klu~ot za uspeh e vo odbiraweto na soodveten miks za plasmani na porakata. Isto taka, osobeno e va`no seto toa da e dobro sinhronizirano, po~etok i kraj na kampawata vo ist moment”, veli Jadranka Nakova, marketing i PR menaxer na Por{e Makedonija. Taa naglasuva deka ne treba da se zaboravi mo}ta na socijalnite internet-mreì, kako Fejsbuk i Tviter, poradi {to Por{e Makedonija i ja odbira varijantata na neklasi~no i kombinirano onlajnreklamirawe.

rihodite od oglasuvaweto na Internet prodolùvaat da rastat, pa minatata godina e zabeleàn rekord. Spored izve{tajot, koj go objavi Interactive Advertising Bureau (IAB), prihodite od onlajn-oglasuvaweto skoknaa za 15%, {to e 26 milijardi dolari vo 2010 godina. Ova e ostar presvrt od prethodniot pad od 3,4% vo tekot na recesijata. IAB e najzna~ajnata institucija vo svetot na internet-marketingot, koja bukvalno gi postavuva standardite i praktikite na internet-oglasuvaweto vo svetot. Za prvpat minatata godina vo SAD prihodite od oglasuvawe na Internet bile pogolemi od tie vo pe~atenite mediumi. Prihodite od oglasuvawe vo pe~ateni medumi beleàt pad od 46% vo period od pred ~etiri godini. So ova definitivno se potvrduva tezata deka tradicionalnite mediumi zaminuvaat vo istorijata.

gi nemaat predvid ovie slu~uvawa, strategijata koja }e ja usvojat menaxerite za narednite godini mo`e da bide sosema pogre{no postavena. Mereweto na zadovolstvoto od potro{uva~ite e ednakvo va`no za site kompanii. Dodeka kaj uslu`nite kompanii direktno se meri zadovolstvoto na potro{uva~ite od uslugata, kaj proizvodstvenite kompanii treba da se meri zadovolstvoto na snabduva~ite ili distributerite kon krajnite potro{uva~i. “Kompaniite ne treba da bidat intuitivni, nitu, pak, da se potpiraat samo na mislewata na menaxmentot. Tie treba da gi upotrebuvaat metodologiite i alatkite koi im pomagaat da se poglednat sebesi preku o~ite na klientite”, objasnuva Kuzmanovi}, dodavaj}i deka poradi toa celta na predavaweto e makedonskite kompanii preku prakti~ni primeri da gi soznaat prednostite na alatkite za mereweto na zadovolstvoto na potro{uva~ite.

SAVICA POP TONEVA DIREKTOR NA HTTPOOL MAKEDONIJA

“Onlajn-oglasuvaweto zema zamav vo poslednite nekolku godini. Kompaniite s$ pove}e gi razbiraat prednostite na oglasuvawe na Internet, pa zadol`itelno go vklu~uvaat vo media miksot.”

DARKO BULDIOSKI NEW MEDIA MK

o rekordna potro{uva~ka od dve milijardi evra, Britanija neodamna stana prvata golema ekonomija koja potro{i pove}e pari na onlajnmarketing, otkolku na reklamirawe na televizii. Spored poslednite brojki od IAB (Interactive Advertising Bureau), vo Britanija na Internet otpa|a 23,5% od parite potro{eni na reklami, dodeka na televizijata odat samo 21,9%. Sumata, prestavuva seriozen udar za britanskite televizii, koi re~isi polovina vek bea vode~ki medium za reklamirawe. Internetot uspea da se probie na ovaa pozicija za ne{to pove}e od edna decenija. Sli~en trend marketingot ima{e i vo Danska, kade {to parite potro{eni na internet-reklamiraweto u{te pred {est meseci go nadminaa televiziskoto.

DRASTI^NI RAZLIKI VO INTERNET-OGLASUVAWETO ME\U INDUSTRIITE Minatata godina, industrijata za mobilna telefonija be{e lider vo potro{eni sredstva za onlajn-oglasuvawe. Po nea sleduvaat avtomobilskata industrija, telekomunikaciskite uslugi i mediumite. Site ostanati industrii koi se opfateni vo istra`uvaweto na Httpool i Ipsos Strategic Puls, se mnogu mali igra~i na pazarot za internet-oglasuvawe vo Makedonija. Buxetot za internet-oglasuvawe, iako e vo porast od izminatata godina, s$ u{te zazema mnogu mal procent od vkupniot buxet za reklamirawe. Vo januari 2010 godina buxetite za onlajn-marketing na kompaniite startuvaa mnogu

INTERNETOT ]E GI UNI[TI I TELEVIZIITE?!

Izvor: Httpool i Ipsos Strategic Puls nisko, za vo slednite meseci da doìvat zna~aen porast. Letnite meseci o~ekuvano sredstvata se namaluvaat, no toa {to e iznenaduva~ki vo poslednata ~etvrtina od godinata e toa {to buxetot zna~itelno se namaluva, za da dostigne najmalku alocirani sredstva vo noemvri. Vo dekemvri se zabeleùva porast kaj onlajn-oglasuvaweto, {to moè da se objasni so novogodi{nite i boì}nite kampawi

“Kompaniite poleka, no sigurno po~nuvaat da gi gledaat mo`nostite i predizvicite na Internetot, no, za `al, golem del od niv ne gledaat vistinska biznis-vredost vo nego.”

GENERALEN MENAXER NA GFK

“Kompaniite ne treba da bidat intuitivni, nitu, pak, da se potpiraat samo na mislewata na menaxmentot. Tie treba da gi upotrebuvaat metodologiite i alatkite koi im pomagaat da se poglednat sebesi preku o~ite na klientite.”

HR NASTANI

DELOVNO BIZNISPREGOVARAWE a site {to sakaat uspe{no da pregovaraat vo delovniot svet i bizniskrugovite, na toj na~in {to vo vistinskoto vreme i na vistinskiot ~ovek }e mu go kaàt vistinskiot zbor, Detra Centarot od Skopje organizira nekolkudnevna obuka vo periodot 06-08.05.2011, po ~etiri obu~uva~ki modeli. Realizator i predava~ na obukite e d-r Dragan Gruevski, samostoen konsultant i vode~ki obu~uva~ vo Detra, koj doktoriral na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo oblasta na delovnoto pregovarawe. Obukata }e se zadrì na pra{awata povrzani so osposobuvaweto i razvojot na kompetenciite za pregovarawe, pregovaraweto kako nedofatliv fenomen ili predmet na mo`na analiza, no i na pregovaraweto kako model na 3D pregovarawe.

JADRANKA NAKOVA

MARKETING I PR MENAXER, POR[E MAKEDONIJA

“Por{e Makedonija go koristi Internetot kako kanal, no sekoga{ vo kombinacija so pe~atenite mediumi i nadvore{noto reklamirawe. Klu~ot za uspeh e vo odbiraweto na soodveten miks za plasmani na porakata.” na kompaniite. Vo soglasnost so najgolemite igra~i na pazarot vo pogled na u~estvo po industrija, telekomunikaciskiot sektor e lider, direktno sleden od sektorot za transport i mediumi. Povtorno ostanatite sektori imaat zanemarliv udel vo vkupnite potro{eni sredstva sporedeni so vode~kiot sektor na pazarot za internetoglasuvawe. Mediumite i kako industrija i kako sektor zazemaat edno od vode~kite mesta vo pogled na potro{eniot buxet. Me|utoa, razgleduvaj}i gi kategoriite na mediumi koi tro{at najgolemi sredstva, mo`e da se zaklu~i deka makedonskiot pazar s$ u{te ne gi spoznava pridobivkite od koristeweto na internet-oglasuvaweto za biznis-celi. Vode~ka kategorija vo pogled na potro{eni sredstva za internet-oglasuvawe e zabava i razonoda so 66.72% u~estvo vo vkupniot potro{en buxet od strana na mediumite za internet-oglasuvawe, dodeka biznis-kategorijata e na dnoto na tableata so samo 0,07% u~estvo vo potro{enite sredstva.

NAJVA@NI ASPEKTI ZA PODIGAWE NA ZADOVOLSTVOTO NA POTRO[UVA^ITE?

VESNA KUZMANOVI]

o dolgiot proces na selekcija se objavi listata so desette pobednici na Nacionalniot natprevar za najinovativen biznis-plan, koj nekolku godini po red go organizira Nacionalniot centar za inovacii i pretpriemni~ko u~ewe (NCDIEL). Vo prviot krug na izbor od 80 biznis-planovi bea izbrani 22, koi so svoite prezentacii se pretstavija pred stru~noto `iri i komisija, koja gi odbra najdobrite deset. Vo niv se: “Agrobiznis DOO”, “Bidi viden”, “Biogas”, “Cvetna koli~ka ELEA”, “D-Mebel”, “Fineks”, “Hreka Konsalting”, “Lini~ka”, “Odmori.mk” i ”School Board Solutions”. Nagradite }e bidat dodeleni na 5. maj na otvoraweto na ~etvrtata Regionalna konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj vo Ohrid. Konferencijata, koja e pod pokrovitelstvo na pretsedatelot na Makedonija, \orge Ivanov, a finansirana od avstriskata Korporacija za razvoj i Centralnoevropskata inicijativa, } e bide doma}in na pove}e od 200 eksperti od 40 razli~ni zemji. Pokroviteli se i Evropskata akademija na nauki i umetnosti, Makedonskata akademija na nauki i umetnosti i Evropskiot sovet za mal biznis i pretpriemni{tvo.

Emotiven aspekt - Koga ~ovekot se ~uvstvuva dobro i opu{teno dodeka go konsumira ili kupuva proizvodot/uslugata i poradi toa gradi lojalnost kon kompanijata Racionalen aspekt - Zadovolstvoto na klientite raste zavisno od toa kolku kompaniite gi ispolnuvaat o~ekuvawata na potro{uva~ite. Vakvata teorija naglasuva generirawe na zadovolstvoto, no ne i sigurna lojalnost, poradi {to ova se smeta za visokointeligenten ~in Zadovoluvawe na potrebite - Zadovolstvoto zavisi isklu~ivo od potrebite na kupuva~ite, pri {to ostanatite varijabli ne vlijaat mnogu na odlukata za kupuvawe Aspekt na nameri - Koga kompaniite sozdavaat o~ekuvano zadovolstvo kaj kupuva~ite pri proda`bata na proizvodot so jasna namera da se povtori proda`bata i vo idnina

PREDAVAWE ZA “EVROZONATA - PREDIZVICI I RIZICI” NA EKONOMSKIOT FAKULTET o povod odbele`uvaweto na 9. maj, Denot na Evropa, Centarot za podatoci i informacii na Evropskata unija-EU pri Ekonomskiot fakultet–Skopje, Univerzitet Sv.Kiril i Metodij vo Skopje, na 11.05.2011 (sreda), so po~etok vo 17.00 ~asot, vo Amfiteatar II na Fakultetot organizira predavawe na tema “Evrozonata - predizvici i rizici”. Gostin-predava~ }e bide g. Luka{ Melka od Delegacijata na Evropskata unija vo R.Makedonija.

KAKO DO 100% USPEH? ehnikata Nevrolingvisti~ko programirawe ve}e so decenii e tajnata na mnogu svetski lideri, glumci i vlijatelni li~nosti koi gi pretstavuvaat najrenomiranite kompanii vo svetot. Ako sakate da nau~ite kako da ostvarite stoprocenten uspeh kako Vladimir Putin, Nelson Mendela, Bil Klinton, Opra Vinfri ili mnogu vlijatelni lu|e od kompaniite Dajmler Krajsler, Majkrosoft, Soni Erikson ili BMV, sega imate mo`nost na 13-14.05.2011 vo prostoriite na klubot Bi-Tu da gi doznaete najpoznatite tehniki za uspe{no komunicirawe i postavuvawe li~ni i profesionalni celi. Ovoj dinami~en i inspirativen trening za ostvaruvawe na razli~nite celi na poedincite e vo organizacija na Agencijata za komunikacii Ksantika.

2,2% OD EVIDENTIRANITE VRABOTENI VO MAKEDONIJA NE PRIMILE PLATA VO FEVRUARI 2011 GODINA, POKA@UVAAT POSLEDNITE PODATOCI NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

24 KARIERI

SREDA / 04/05/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

RAZVOJ I IMPLEMENTACIJA NA SOCIJALNITE MEDIUMI

RATKA NEDELKOVSKA Diplomiran ekonomist Direktor na Direkcija za marketing i odnosi so javnost, Stopanska banka AD – Skopje

azvojot na mediumite, osobeno v o po s l e d nite godini, otvori neograni~en prostor za raskaùvawe prikazni, mo`nost za podirekten i li~en razgovor so klientite, mo`nost za sobirawe podatoci, feedback i nasetuvawe na trendovi. Tokmu ovie mo`nosti na novite mediumi, osobeno na socijalnite mreì, } e ja napravat vo idnina razlikata me|u uspe{nite i megauspe{nite kompanii. Golem broj od svetskite brendovi go prepoznaa potencijalot i trpelivo investiraa resursi {to im pomognaa vo istraùvawe na mo`nostite, izbor na soodvetnite metodi i kanali za nivnite proizvodi, im pomognaa da go zajaknat lokalnoto vlijanie, da dobijat relevantni kritiki, komentari i preporaki od celnata grupa. Zatoa, na primer, denes kompanijata Dell kompjuteri postavuva rekordi za najaktivna kompanija na socijalni mediumi. No, pred samo {est godini Del be{e daleku od ovaa

Marketing-aktivnostite na edna kompanija imaat za cel da kreiraat komunikacija nameneta za to~no opredelena celna grupa i prenesena na soodveten na~in/jazik so cel da predizvikaat interes i vnimanie koe }e rezultira so pozitivna percepcija, aktivirawe na grupata i na kraj, finansiski benefit za kompanijata. Od ovoj aspekt, na marketing-aktivnostite moè da se gleda kako na “dobro raskaàna prikazna” pozicija. Imeno, vo 2005 godina blogerot Xef Xarvis, inaku, obi~en korisnik na Dell , kompletno razo~aran od uslugata za klienti, toj i site drugi nezadovolni klienti napi{aa kolumna Dell Hell (Deel pekol) na svojot blog, koja dobi ogromna mediumska pokrienost. Po re~isi edna godina molk od Dell, vreme potro{eno na istraùvawe i razvoj, Dell lansira{e dve mo}ni socijalni alatki – kanal za direktna komunikacija Direct2Dell i kanal za generirawe idei od klienti, IdeaStorm. Blagodarenie na niv, za samo nekolku godini Dell stana kompanija so najgolema baza na klienti povrzani so nea preku socijalni mreì – aktivni se na Twitter, Facebook, Second life ili LinkedIn. Samo preku nivniot Twitter profil, Dell generira{e pove}e od 6,5 milioni dolari proda`ba vo 2009 godina. Sekako, ovoj pozitiven rezultat za Dell doa|a po te{ko nau~enata lekcija i seriozno posvetenite resursi za iznao|awe na re{enieto koe funkcionira za kompanijata na socijalnite mediumi. Denes del od istorijata na Dell e Xef Xarvis, negoviot tekst Dell Hell, no i pozi-

tivnite rezultati koi sleduvaa i sleduvaat. Toa {to site eksperti za marketing preku socijalni mreì prepora~uvaat, bez razlika na obemot na kompanijata, e da se odrì kontinuiran i kvaliteten razgovor, odnosno da se ponudi sodrìna (“prikazna”) koja }e go zadrì vnimanieto na klientite i } e pridonese za zgolemuvawe na proda`bata, bilo preku direktna proda`ba ili preku zgolemuvawe na svesnosta za brendot. Dopolnitelno vpe~atlivo za novite mediumi e {to otvorija prostor “prikazni” da raskaùvaat ne samo kompanii, tuku i obi~ni lu|e i da gradat prepoznatliv brend od samite sebe. Internetprostorot ne diskriminira i ima dovolno za site i za prvpat vo istorijata na ~ove{tvoto ~ovek lesno moè da najde na~in da go izrazi svoeto mislewe. Ima tolku mnogu blogovi i tolku mnogu temi opfateni so blogovi {to ~ove{tvoto bukvalno nema vreme da gi konsumira. Sepak, borbata e da se istakne “brendot” i da ja postigne strate{kata opredelba poradi koja e formiran blogot. Toa {to moèbi ovaa nova okolina nalaga e podgotvenost

na kritika i nao|awe na~in za spravuvawe so istata bez pritoa da se kreira konflikt. Od ovie promeni vo svetot na mediumite zasegnati se i novinarite, koi dobija prostor i forma svoite stavovi da gi izrazuvaat i nadvor od ramkite na mediumot vo koj rabotat ili za koj pi{uvaat. Imaat mo`nost da vospostavat interakcija so svoite ~itateli direktno i da doznaat {to e toa {to saka da ~ita nivnata publika. Sekako, so pravilna upotreba na socijalnite mediumi od strana na novinarite mo`e da profitiraat i nivnite mediumi. Dopolnitelno, vo socijalnite mediumi dobra mo`nost uvidoa i politi~arite (Obama ima 7,5 milioni sledbenici na Twitter), kako i slavnite li~nosti od sportot, muzikata, televizijata, filmot, pa taka liceto so najgolem broj sledbenici na Twitter vo momentov ima ne{to pomalku od 10 milioni sledbenici (Lady Gaga). So s$ pogolemata masovnost na socijalnite mediumi mo`eme da o~ekuvame mnogu naskoro u{te golem broj noviteti koi }e vlijaat vrz sekoj aspekt na op{testvoto.

KOLUMNA SAMOPROCENKA VO KARIERNOTO SOVETUVAWE (2)

KOI SE VA[ITE VREDNOSTI? “Golem broj kandidati ne uspevaat da dojdat do posakuvanata rabota, ne poradi nedostig od informacii na pazarot na trud, tuku poradi nedostig od informacii za niv samite”, Ri~ard N.Bols, “Koja boja e tvojot padobran?” NATA[A IVANOVSKA Operativen direktor vo Genezis komunikacii natasa.ivanovska@genesis.com.mk Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera ASK

rednostite se set od veruvawa vtkaeni vo na{eto razbirawe na svetot koi gi zemame kako nemenlivi i postojani. Ovie veruvawa se kako vtemelena osnova na koja ponatamu nesvesno gradime “dokazi” deka na{ite vrednosti se najva`ni i vistinski. Se smeta deka vrednostite se usvojuvaat vo periodot 1-7 godina od lu|e koi se gri`at za deteto (roditeli, rodnini, u~iteli). Vrednosti se, na primer:

iskrenost, ~esnost, grià za bliskite, èlba za pobedi i sli~no i ~esto se povrzani so ìvotnata cel i misija. Od aspekt na kariera, vrednostite ja opredeluvaat i va{ata “scena” – {to e toa {to najmnogu ve “vle~e”? Koi se oblastite vo koi najmnogu sakate da pridonesete - na primer, razvojot na mislata, naukata, pove}e materijalni bogatstva, sovr{eno telo, {to e za vas najva`no? Mnogu ~esto od klu~na va`nost za uspehot na edno rabotno mesto e pra{aweto do koj stepen li~nite vrednosti se vo soglasnost so vrednostite koi gi zastapuva kompanijata. Voobi~aeno tie se sostaven del od misijata i vizijata i sekako deka e dobro da se znaat pri

prifa}aweto na ponudenata rabota. Zna~i – sostavete lista so va{ite vrednosti (moè da se 10 ili pove}e) i rangirajte gi po va`nost. Ete, tokmu tie ne{ta se va`ni za vas, pa ispitajte kako stoi po tie pra{awa kompanijata vo koja ste se prijavile za rabota. KOI SE VA[ITE POZNAVAWA? Razmislete za poznavawata i ekspertizata steknati dosega, koi SAKATE da gi upotrebuvate vo rabotata i ìvotot, voop{to (sekako ima i takvi koi, dokolku ima mo`nost, bi gi smetale za neva`ni). Ovie poznavawa moè da bidat steknati preku: -Formalno {koluvawe -Kompanijata, niz rabota -Konferencii, seminari

-Samostoen razvoj - knigi, spisanija, TV, Internet -Razni hobija, volonterska rabota i sl. Zapi{ete gi oblastite na poznavawa i specifi~nata ekspertiza, lista od, na primer, 10 oblasti. Napravete matrica – poznavawe/entuzijazam (nekoi poznavawa, kako na primer od oblasta na geografijata imam, no voop{to nemam entuzijazam da gi upotrebuvam!). Koi poznavawa bi U@IVALE da gi primenuvate, da gi prodlabo~ite i da gi prenesete na drugi? Bidete slobodni, pi{uvajte iskreno, duri i ako toa se sosema neobi~ni poznavawa. Ova e va`en del me|u osnovnite nasoki za idealnata rabota za vas! (prodol`uva vo naredniot broj)

STIL NA RABOTA I ME\USEBNI ODNOSI NA RABOTNOTO MESTO ekoja li~nost razli~no funkcionira, ima ralzi~ni preferencii i razli~en stil na rabota. Ako sakame da se prilagodime na toj stil i da izvle~eme najmnogu od nego najprvin mora da go prepoznaeme. Sekoj od nas ima edinstven stil na rabota i ako dobro go poznavame toj stil toa } e sozdava pomal stres. Poznavaj}i go toj stil, podobro funkcionirame, go namaluvame vremeto potrebno za izvr{uvawe odredeni zada~i i polesno komunicirame so okolinata. Poznavaj}i go toa {to nie ili na{ite kolegi go znaeme ili sakame da go rabotime i kako sakame da rabotime e po~etna to~ka za vospostavuvawe kvaliteti rabotni odnosi. Imeno, so temelnoto poznavawe na stilot na rabota moème da ja zgolemime rabotnata efikansost. Koi se tuka potrebite na vrabotenite i nadredenite, {to preferiraat, {to gi motivira, a {to demotivira? Za da otkriete del od tie elementi, moète da si gi postavite slednite pra{awa: • Treba li i kako da pokaàm deka vo mene moè da se ima doverba? • Treba li da gi izvestuvam vrabotenite za slu~uvawata vo firmata (pritoa da ne se misli na {pionirawe!?) • Treba li site dogovori da gi prezentiram vo pi{ana forma? • Dali problemite treba da gi re{avam po for malni standardi, ili “fleksibilno”? • Kako i koga da pobaram pomo{ vo re{avawe na problemite? • Kako da gi doznaam kriteriumite za odrùvawe na prioritetite? • Na koj na~in da gi prezentiram svoite mislewa i idei? Odgovorite na ovie pra{awa }e vi pokaàt kakvi odnosi }e sozdavate so va{iot nadreden. Ako se prilagodat, nadredenite }e gi smetaat vrabotenite za sposobni, lojalni i kompetentni sorabotnici. VNIMATELNO SO NADREDENITE Vo prodolènie sleduvaat op{ti soveti, bez ogled na toa kakov stil na rabota ima va{iot nadreden: • neposrednost – sekoga{ treba da znaete kako da & pristapite na nekoja zada~a ili problem. Na primer, mora da znaeme za {to treba da ~ekame odobruvawe od nadredeniot, a {to moème (i morame) vedna{ da go napravime. • otvorenost i doverba – ako sekoga{ mora da razmisluvame i da go proveruvame toa {to ni go govorat drugite, toga{ nepotrebno gubime vreme i energija, no i motivacija. • povrzanost so jasnite celi – jasno definirani celi i odgovornosti, koga e potrebno i vo pi{ana forma. • definiranost – podrazbira jasna definicija na pravilata, zada~ite, odgovornostite. • dvostranost – sozdavawe dvostrana komunikacija i interakcija, po~ituvawe na dvete strani. • zaedni~ka korist – iako so celite nie i na{ite nadredeni ne se soglasuvame sekoga{, s$ {to pravime mora da bide korisno za dvete strani. OPISOT NA RABOTNOTO MESTO E NEIZBE@EN Poèlno e da imate jasen opis na rabotata, iako toa, za àl, ne postoi vo site, osobeno vo pomalite ekonomski subjekti. Ako ne postoi, sozdadete sami svoj opis na rabota koj }e se temeli vrz toa {to go rabotite. Vo nego beleète i dokumentirajte gi site rabotni zada~i koi gi izvr{uvate, bez ogled na toa dali gi rabotite povremeno ili redovno. Vo praviot moment na svojot nadreden pokaète mu go toj opis na rabotata i podiskutirajte go toa so nego. Va{iot stav vo taa diskusija mora da dava takov ton koj va{iot nadreden }e go ubedi deka opsiot na rabota e samo temel za kvalitetno izvr{uvawe na rabotnite zada~i i jasno gi definira prioritetite, a ne alibi koe vam pri nekoja nova ili izmeneta zada~a }e vi bide izgovor deka “toa ne e vo va{iot raboten opis”. Zaedni~ki razgledajte go opisot i proverite dali e potrebno ne{to da se izmeni. Dokolku e potrebno, napravete go toa zaedni~ki.

KARIERI 25

SREDA / 04/05/2011 / KAPITAL

INTERVJU

KONSTANTIN IKONOMOV OSNOVA^ NA APRIORI KOMUNIKACII

Postoe~kite komunikaciski alatki se dosadni i neprimenlivi VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

dnosite so javnosta (PR - public relations) vo moderniot deloven svet se sekojdnevna potreba na kompaniite, instituciite i poedincite. Vo vreme na mobilna i internetkomunikacija jasna e potrebata na javnosta za navremena i primeneta komunikacija, koja pomaga za vospostavuvawe dobri odnosi, pogolema informiranost i na kraj - zgolemen profit. Za agencijata Apriori Komunikacii moè da se kaè deka e pioner vo edukacijata vo oblasta na odnosi so javnosta, preku organizirawe na regionalniot kongres PRO.PR. Osnovana vo juni 2006 godina vo Skopje, kako agencija za komunikaciski menaxment, od strana na Konstantin Ikonomov i Danijel Koleti}, ovaa agencija denes poseduva specifi~ni poznavawa so koi na klientite im nudi celosna usluga vo soglasnost so nivnite potrebi i èlbi. “Osnova na sekoj uspeh e znaeweto, a celta na na{eto dejstvuvawe e da gi preneseme specifi~nite znaewa od podra~jeto na odnosite so javnosta na na{ite klienti i na toj na~in da dojdeme do zaedni~kata cel”, veli Konstantin Ikonomov. Preku svojot avtorski proekt Apriori Komunikacii i ovaa godina go najavuva devettiot po red me|unaroden kongres za odnosi so javnosta PRO.PR, koj }e se odrì od 11. do 14. maj na ezeroto Pali} do Subotica, vo Srbija. So Konstantin Ikonomov razgovar-

avme za ovogodine{niot kongres, razvojot na agencijata i odnosite so javnosta vo zemjava... Kako dojdovte do idejata da organizirate regionalen kongres za profesionalcite od oblasta na odnosite so javnosta? Vo 2003 godina PRO.PR be{e eden od pionerite na ovoj trend na edukacija vo oblasta na odnosite so javnosta i odlu~i deka e vistinski moment da gi zdruì regionalnite eksperti vo ovaa nova industrija. Denes, devet godini podocna, ovoj kongres propatuva vo sedum zemji od regionot, a ovaa godina }e se odrì vo Srbija na ezeroto Pali}. Godinava podgotvivme mnogu interesni predavawa, pridruùvaj} i se na trendovite i na s$ u{te postoe~kata kriza, na {to ja prilagodivme i glavnata tema, koja voedno e i edna od najkompleksnite temi od oblasta na odnosite so javnosta. Od 11. do 14. maj na ezeroto Pali} vo Srbija prisutnite }e moàt da slu{nat renomirani svetski imiwa od oblasta na odnosite so javnosta i da razgovaraat na temata broj eden vo ovoj sektor – krizno komunicirawe. PRO.PR sekoja godina iznenaduva so renominirani predava~i od oblasta na odnosite so javnosta. Koi predava~i }e u~estvuvaat ovaa godina? Od London ni doa|a pretsedatelot na IPRA (Me|unarodnata asocijacija za odnosi so javnosta), Ri~ard Lining, koj }e zboruva za mo`nite reakcii vo krizna situ-

acija i za na~inite kako istata da se pretvori vo prednost. Huan Sola, pretsedatelot na FIBEP od Barselona, }e ni otkrie novi trendovi i koristewe na uslugite za sledewe na mediumite, kako i za povrzanosta so evaluacijata na PR. Profesorot Don V.Staks od Majami preku poznatata kriza od Meksikanskiot Zaliv }e gi opi{e celite i rezultatite od krizata. Znaj}i deka ovie denovi ni{to ne pominuva bez ve~nata dilema za Evropskata unija, od Brisel ni doa|a ekspertot za lobirawe Xorx Elis. Pokraj stranskite predava~i, donesovme i regionalni eksperti od razli~ni sektori so cel da ni go pretstavat svoeto viduvawe za kriznite re{enija i vlijanija (THome i T-Mobile Makedonija, McCann Erickson, Hipo banka, Univerzitetot vo Maribor, Univerzitetot vo Zadar, Nordiskata nacionalna reprezentacija, HGK i dr.). So kakvi pridobivki }e si zaminat prisutnite od ovogodine{niot kongres? Pokraj interesnite predavawa, tradicionalno organizirame i trkalezni masi. Ovogodi{na tema }e bide “Gledi{teto na menaxerite za PR”, ve~nata dilema za zna~eweto na funkciite na odnosite so javnosta koi se slu~uvaat vnatre vo organizaciite. Konferenciite i kongresite ne mora da pretstavuvaat samo ednonaso~ni predavawa. Toa go doka`avme u{te so prviot kongres, implementiraj}i gi sodr`inite koi }e go opravdaat mototo: Networking in motion. Nie, “PRO.PR-ovcite”, veruvame

deka novite znaewa, kontakti, motivacija, novite delovni sorabotki se najgolemata pridobivka od ovoj kongres. Toa e toa {to go nosite so sebe vo svoite organizacii po kongresot. Pokraj edukativnite sodrìni, prisutnite }e moàt da uìvaat i vo obikolkata na gradot Subotica, kako i na prekrasnata priroda okolu ezeroto Pali}. Pri organizacijata na ovogo ovogodine{niot kongres se trudevme dda se prilagodime na situacijat vo koja se nao|a regionot, acijata na pa na{ata kotizacija vklu~uva smest smestuvawe i site prirdru`ni sodr` sodrìni za vreme na kongresot. Organ Organiziran e poseben popust st za studenti i PR i marketingagenc kako i za sekoj prijaven agencii, u~esn sledniot prijaven dobiva u~esnik, 50% ppopust. Edna Edn od temite na ovogodine{niot kongres e i ovo komuniciraweto so javnosta vo krizni situacii. [to treba da prezemat menaxerite vo kriznite situacii i od istite da sozdadat prednost? Sekoja kriza ima svoja specifika i svoi posebni obele`ja. Toa {to treba da bide prednost na sekoj {to e direktno involviran vo krizata e istata da ja predvidi, dokolku e mo`no, i so toa da ja spre~i. Toa e prvata rabota {to treba da ja ima sekoj prose~en komunikator – ~uvstvoto. Koga ve}e }e nastane krizata i }e predizvika {teta, va`no e situacijata da se kontrolira razumno i ponatoma{nite odluki da se vle~at analiti~ki, vo zavisnost od interesite na kompanijata. Generalno, smetam deka upravuvaweto so krizni situacii e isklu~itelno va`na alka vo raboteweto na sekoja kompanija i deka ne sekoj moè da ja upravuva istata. Toa ili go imate ili ne. Vo zavisnost od industrijata kaj kompaniite ili interesite kaj dràvnite institucii, dali politi~kite ili dràvnite interesi, postojat razli~ni alatki i metodi koi treba da se prezemat. Tokmu zatoa, so interes go o~ekuvam ovogodine{noto predavawe na gostinot od Makedonija na PRO.PR, g. Dimitar Kova~evski od T-Mobile, koj }e ima predavawe na tema “Efektite na krizata vo eksternata i internata komunukacija”. Napredokot na tehnologijata i razvojot na Internetot kako alatka vlijae{e PR da

se upotrebuva i vo ramkite na globalnata mreà, kako neizostaven del od komunikacijata. Kolku kompaniite na makedonskiot pazar, no i vo regionot, vnimavaat na onlajn-odnosite so javnosta? Toa {to se zabeleùva vo posledno vreme e deka vo regionov, pa i vo Makedonija, poleka, no sigurno ne samo kompaniite, tuku i dràvnite institucii po~naa da komuniciraat preku globalnata mreà i novite mediumi (YouTube, Facebook, Twiter, i t.n). Sekako deka ima prostor za mnogu pove}e i mislam deka samo najmudrite }e go iskoristat Internetot za ispra}awe na svojata poraka i so toa da profitiraat vo ovie, od ekonomski aspekt, krizni vremiwa. Kako menaxerite na makedonskiot pazar denes gledaat na PR? So se ta d ol `n a p o~ i t ko n isklu~ocite, no s$ u{te mnogumina smetaat deka toa e prodavawe magla ili kako {to jas ~esto sakam da kaàm, “par~e vozduh spakuvano vo crvena ma{na”. Nie vo Apriori Komunikacii sme gordi na na{ite doma{ni klienti. Ova e devetta godina po red kako {to se odrùva PRO.PR kongresot vo regionot. Kakva e zainteresiranosta na makedonskite profesionalci niz godinite? PRO.PR e samo eden od na{ite avtorski proekti koi pretstavuvaat na{a konkurentna prednost. Lansiraweto na prvata konferencija za odnosi so javnosta vo Makedonija pod imeto PR Makedonija vo 2008 godina isto taka pretstavuva{e ~ekor napred vo unapreduvaweto na na{ata struka. PRO.PR e ve}e prepoznatliv brend vo regionov i vo Makedonija i redovno e posetuvan od strana na makedonskite profesionalci. Vo koja nasoka }e se dviàt PR trendovite vo idnina? @iveeme vo kozmeti~ki svet na ne{tata. Samo najkreativnite idei i re{enija }e ja doprat javnosta i }e moàt da ja ispratat svojata poraka na na~in na koj{to posakuvaat. Potrebno }e bide da se adaptirame na sekojdnevnite promeni i barawa na javnosta i na{ite ~ekori da bidat odnapred isplanirani i predvideni. Postoe~kite komunikaciski alatki stanuvaat dosadni i pove}e neprimenlivi.

SOVETI

MARKETING-AGENDA

Najvlijatelniot korporativen marketing-guru, Piter Fisk, vi gi prezentira desette najdobri faktori za uspeh vo biznisot...

arketing-agendata gi povrzuva klientite i biznisot. Od taa pri~ina, interesno e da se razgledaat biznis-agendata i agendata za klientite i da se razbere ulogata na marketingot vo povrzuvaweto na klu~nite faktori. Najvlijatelniot korporativen marketingguru, Piter Fisk, vi gi prezentira 10-te najdobri faktori za uspeh vo biznisot: Individualnost: [to e toa {to gi pravi lu|eto tolku razli~ni? Potreben e detalen pregled na pazarnite segmenti i sposobnost za zabele`uvawe na razlikite me|u niv. Pazaren ni{: Pove}e ne postoi masoven pazar. Otkrijte gi novite i najbrzo raste~kite pazarni oportuniteti. Mo}ta na klientot: Kupuva~ot e vo

M Piter Fisk e momentalno eden od najbaranite marketing-gurua na globalno nivo, kogo, ne slu~ajno, mediumite go narekuvaat The Marketing Genius. Negovata marketing-strategija stana del od uspe{nata prikazna na mnogubrojni svetski renomirani kompanii Coca Cola, Procter & Gamble, Marks & Spencer, Virgin, Microsoft, Shell, Vodafone, Volkswagen, Philips, Henkel, Nike i iljadnici mali pretpriema~ki biznisi. Avtor e na bestselerite na Marketing Genius, Creative Genius, Customer Genius, Business Genius, prevedeni na pove}e od 40 jazici.

centarot na biznisot i gi diktira uslovite na rabota. Inovacija: Iznao|awe na najdobrata celokupna ideja za ostvaruvawe na celite, vklu~uvaj}i go izborot na kanali i aplikacija. Gradewe relacii: Izdvojuvawe od konkurencijata za dolgoro~no da gi pridobiete srcata na kupuva~ite. Afinitet: Gradewe na relacii so klientite preku organizirawe humanitarni nastani, zabavi i sli~no, koi bi imale pozitivno vlijanie i vpe~atok vrz va{ite klienti. Kreativna fuzija: Najdobrite re{enija naj~esto proizleguvaat od soedinuvawe na razli~ni lu|e so raznovidni idei – atomski idei koi vodat do molekularen koncept.

Sozdavawe mreà na klienti: Povrzuvawe so klientite i rabotewe zaedno so niv. Zaedni~ko generirawe na idei za biznisot: Va{ite klienti se vsu{nost va{i partneri vo inovacijata i mnogu novi pogledi i uvidi tokmu od niv moàt da vi pomognat i da pridonesat da kreirate uspe{ni aplikacii. Pretstavnici: Lojalnosta na kupuva~ite e mnogu pove}e od promocija. Tie ja pretstavuvaat va{ata kompanija pred lu|eto so koi sorabotuvaat i se va{iot najdobar prodava~. Marketerite treba da prodolàt da se zalagaat za pogolemo u~estvo vo biznisot i pogolema efektivnost vo ramkite na istiot.

26 KARIERI

SREDA / 04/05/2011 / KAPITAL

CV M-R PAVLINKA \ORGIEVSKA-SANDEV -r Pavlinka \orgievska-Sandev momentalno ja gradi svojata kariera na rabotnata pozicija marketingspecijalist vo Kabtel, vode~ka kompanija na pazarot za informaciski i komunikaciski tehnologii (IKT) vo regionot. Na ovaa pozicija \orgievska-Sandev raboti od 2007 godina, so {to aktivno ja primenuva koncepcijata na gerila-marketingot, marketing-miksot na oddelnite instrumenti, odnosite so javnosta, implementacijata na internet-marketing strategiite, kako i analiza na efikasnosta od nivnata primena. Za vreme na postdiplomskite studii na

MARKETING-SPECIJALIST VO KABTEL

Ekonomskiot fakultet vo Skopje taa e del od brojni me|unarodni studentski proekti, kade {to steknuva dopolnitelno iskustvo za primenata na gerila-marketingot vo malite kompanii. Denes m-r \orgievska-Sandev svojot profesionalen i nau~en razvoj go naso~uva tokmu vo primenata na ovaa marketing-disciplina vo IKTindustrijata.

CV IVANA GLIGOROVSKA vana Gligorovska od neodamna e specijalist za ~ove~ki resursi vo Matrix Global, kompanija koja dejstvuva vo industrijata za informati~ka tehnologija, kade {to raboti kako koordinator na aktivnostite povrzani so ~ove~kite resursi. Nejzinite prethodni rabotni iskustva na toa pole se vo kompanijata od industrijata za ~ove~ki resursi, Executive Search Consulting, kako i kompanijata ITC Vrabotuvawe, kade {to raboti kako koordinator za selekcija i regrutacija na potencijalni kandidati za vrabotuvawe od databazata na kompanijata, kako i organizator na selektivnite proceduri za vrabotuvawe. Vo kompanijata Eurolink osiguruvawe, Gligorovska tri godini aktivno raboti vo proda`niot sektor.

SPECIJALIST ZA ^OVE^KI RESURSI VO MATRIX GLOBAL

Po diplomiraweto vo Skopje na Filozofskiot fakultet na katedrata za psihologija, Gligorovska postdiplomskite studii vo oblasta na ~ovekovite prava i demokratijata, gi zavr{uva na Univerzitetot vo Bolowa i Univrezitetot vo Saraevo. Istovremeno izvr{uva praktikantska rabota vo BiH Gender Equality Agency, kade {to vr{i istra`uvawe za master-tezata vo oblasta na pravata na `enite.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

GROUPON - OD EDNOSTAVNA IDEJA DO NAJBRZORASTE^KI BIZNIS! ndru Mejson e ~ovekot ~ija brilijantna ideja napravi revolucija vo svetot na internet-marketingot i proda`bata. Stanuva zbor za kompanijata Groupon, osnovana vo 2008 godina, ~ij osnoven biznis se “zdelkite na denot” {to so golemi popusti se nudat na internet-proda`ba na site zainteresirani potro{uva~i od svetot koi imaat pristap do Internet i soodvetni plate`ni karti~ki. Prviot pazar na Groupon e Чikago, a nabrzo potoa se pro{iruva vo Boston, Wujork i Toronto, dodeka po 2010 godina kompanijata uspeva da osvoi pove}e od 150 pazari vo svetot i da generira ogromen profit. Ovaa brilijantna ideja po nekolku godini pristigna i na makedonskiot pazar, pa sega kompaniite imaat mo`nost da gi prodavaat svoite uslugi i proizvodi preku ve}e dobro poznatite makedonski internet-stranici Grouper, Kolektiva, Gaga i drugi.

E NAJPOSAKUVANI KOMPANII ZA RABOTA: NUGGET MARKETS

Vrabotenite kako konkurentska prednost! esta godina po red, lokalnata semejna kompanija od Kalifornija, SAD, Nugget Markets se pojavuva na listata 100 najdobri kompanii za koi vredi da se raboti, na magazinot Fortune, a ovaa godina od minatogodi{noto petto mesto, magazinot ja rangira na osmoto mesto. Poznata po posvetenosta na lu|eto i op{testvoto, kompanijata postojano ja neguva organizaciskata kultura naso~ena kon pozitiven i dolgotraen kvalitet. Vo Nugget Markets se ceni semejno-orientiranata rabotna atmosfera i sredina, koja poddrùva pravilna rabotna i ìvotna ramnoteà. Rabotnata atmosfera na sekoe nivo na kompanijata e naglasena so mnogu motivirani rabotnici so pozitiven stav, pridonesuvaj}i za navistina, zabavno i dinami~no rabotno mesto. “Na{ite vraboteni definiraat koi sme nie!”, veli Erik Stil, pretsedatel i izrv{en direktor na Nugget Market. “Bez kreativnite,

[

Prioritet r r na liderite r na Nugget gg Marketss e da im ovozmoàt r j r {to moàt, nudeju j na svoite vraboteni da bidat najdobri } im mo`nosti za edukacija, k j liderski k obuki, b k mo`nost za {to }i pouspe{no izvr{uvawe na zada~ite i oddavawe priznanie za postignatite rezultati, so cel da se ostvari visokokvalitetno liderstvo, izvedba i inicijativa energeti~nite, pozitivni stavovi na na{ite rabotnici, nema da bevme kompanijata koja sme denes. Nie sme isklu~itelno blagodarni {to rabotime so takva telentirana grupa lu|e!”, naglasuva Stil. Prioritet na liderite na Nugget Markets e da im ovozmoàt na svoite vraboteni da bidat najdobri {to moàt, nudej}i im mo`nosti za edukacija, liderski obuki, mo`nost za {to pouspe{no izvr{uvawe na zada~ite i oddavawe priznanie za postignatite rezultati, so cel da se ostvari visokokvalitetno liderstvo, izvedba i inicijativa. Kompanijata, isto taka, nudi golemi beneficii i solidni plati, a liderite vo kompanijata ja poddrùvaat otvorenata politika, so {to vrabotenite gi pottiknuvaat da gi spodelat svoite idei i griì niz iskren razgovor.

NAJDOBRI BENEFICII VO SAD “Ako nekoga{ ste bile vo nekoja od na{ite prodavnici, znaete kolku se prijatelski nastroeni i nasmeani na{ite vraboteni. Vo Nugget velime: “Na{ite vraboteni se na{ata konkurentska prednost! Toa zna~i deka, koga rabotite vo Nugget, va{iot pozitiven stav i qubovta kon lu|eto se toa {to ja oddeluva kompanijata od ostanatata konkurencija. Nugget Markets sega e na osmoto mesto na listata na Fortune, a toa e poradi na{ite vraboteni od svetska klasa”. Sostanocite se sekojdnevna pojava vo sinxirot supermarketi, Nugget Markets, rasprostranet niz Severna Kalifornija, kade {to menaxmentot koristi golem kompjuterski monitor vo sekoja prodavnica za da objavuva va`ni informacii za proizvodite, poraki od liderskiot tim i po-

falbi za vrabotenite. Vrednite vraboteni postojano osvojuvaat bonusi, koi se dvi`at od 20 do 1.500 dolari, dodeka univerzalen bonus imaat site vraboteni, a toa e 10% popus za site proizvodi od kompanijata. Osven zabavnata rabotna atmosfera, Nugget Markets im nudi odli~ni beneficii na svoite vraboteni, {to pretstavuvaat eden od najdobrite paketi na beneficii vo SAD.

UNIVERZITET

HKUST- BIZNIS-[KOLATA OD HONG KONG GI OSVOJUVA STUDENTITE OD SVETOT ondonskiot vesnik “Fajnen{al tajms” na rang-listata Najdobri MBA programi vo svetot za 2011 godina, na visokoto {esto mesto ja smesti [kolata za biznis i menaxment pri Univerzitetot za nauka i tehologija vo Hong Kong (HKUST), koja e prvata {kola od takov vid vo regionot {to u`iva akreditacija od Amerikanskata asocijacija za napreduvawe na biznis-{kolite vo svetot, kako i od Evropskata asocijacija EQUIS. Pokraj visokiot rejting dodelen od strana na presti`niot “Fajnen{al tajms”, {kolata e rangirana i me|u najdobrite na teritorijata na Azija i Avstralija. Ovaa obrazovna institucija kako komparativna prednost nudi odli~ni objekti za studirawe, koi podocna na diplomiranite studenti im ovozmo`uvaat i lesen pristap do brzoraste~kite pazari. Diplomcite koi svoeto formalno obrazovanie i diploma ja steknuvaat preku nastavnite programi na HKUST se poznati i po silnata pobaruva~ka za visokokvalifikuvana rabotna sila od strana na rabotodavcite vo uspe{nite kineski kompanii.

ERIK STIL

PRETSEDATEL I IZVR[EN DIREKTOR NA NUGGET MARKET

“Na{ite vraboteni definiraat koi sme nie!”

STIPENDII Prishtina International Summer University 2011, Kosovo KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 10 MAJ 2011 GODINA Univerzitetot vo Pri{tina ova leto go organizira 11-tiot po red leten univerzitet, na koj }e se odr`at okolu 21 kurs i rabotilnici od oblasta na humanisti~kite, op{testvenite i prirodnite nauki. U~esnicite od Makedonija, Srbija, Crna Gora, Albanija, BiH imaat prednost pri apliciraweto za stipendija.

Sarajevo Students Symposium on “Power of Mobility”, Bosnia and Herzegovina KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 12 MAJ 2011 GODINA Vo Saraevo }e se odr`i ednonedelen simpozium na tema Power of Mobility, na koj }e prisustvuvaat studenti od pove}e evropski univerziteti. Participacijata za u~estvo iznesuva 90 evra, vklu~uvaj}i go smestuvaweto, patnite tro{oci (Saraevo-Jahorina-Saraevo) i materijalite {to }e se koristat za rabota.

Internship at the International Monetary Fund (IMF), Washington KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: / Ovaa programa za staìrawe ima cel na idnite diplomci da im ovozmoì da steknat prakti~no iskustvo vo Me|unarodniot monetaren fond vo Va{ington. Staìraweto e plateno, a se odviva vo period od 3-6 meseci.

Grants for Foreign Researchers, Romania KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 MAJ 2011 GODINA Ovaa programa e nameneta za istraùva~ite koi se zainteresirani akademskoto usovr{uvawe da go prodolàt vo Romanija. Izbranite proekti }e bidat nagradeni so grantovi vo vremetraewe od tri meseci, dodeka istraùvaweto treba da se odviva vo Romanija.

Croatia Government Scholarships KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 13 MAJ 2011 GODINA Ministerstvoto za nauka, edukacija i sport na Republika Hrvatska dodeluva stipendii na stranski studenti, istra`uva~i i profesori od visokoobrazovnite institucii koi sakaat da se nadgraduvaat vo Hrvatska.

Master Scholarships at the International University College Of Turin, Italy KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 MAJ 2011 GODINA Me|unarodniot univerzitet od Torino nudi stipendii za akademskata 2011-2012 godina. U~esnicite imaat mo`nost da dobijat celosna stipendija (smestuvawe, patni tro{oci, mese~ni `ivotni tro{oci i dr.). www.mladiinfo.com

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Konferencii i saemi

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Menaxment / Jazici

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Umetnost na di{ewe 06.05 - 09.05.11 Umetnost na `iveewe Makedonija

Biznis delovno pregovarawe 06.05 - 07.05.11 Detra Centar

Re{avawe problemi i odlu~uvawe 07.05.2011 ESP

Organizaciska kultura 12.05 - 13.05.11 Clear View

Krizen menaxment 07.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Obuka za aplikacija na EU fondovi 10.05 - 11.05.11 Clear View

Proekt menaxment strategii 13.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

I.br.78/2011

JAVNA OBJAVA (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Republika Makedonija - Dr`avno pravobranitelstvo od Skopje, zasnovano na izvr{nata isprava VII TS.br 683/08 od 13.05.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksportimport Skopje so EMBG 4030994276124 i sedi{te na ul. Pavel [atev br. 20A, go

P O V I K U V A Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, da se javi vo kancelarijata na Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, so sedi{te na bul. K.J. - Pitu br.28-4/4 zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe zaradi ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nost (vrz osnova na ~len 218 stav 2 od ZI), I.br. 78/2011 od 22.02.2011 god., Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od ZI) I.br. 78/2011 od 22.02.2011 godina i Zaklu~ok za izvestuvawe na strankata za popis (vrz osnova na ~len 86 stav 4, 5,i 6 od ZI), VO ROK OD 1 (EDEN) DENA smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za TRETA. I Z V R [ I T E L PAVEL TOMA[EVSKI

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP Komunikacija i odnosi so klienti 14.05.2011 Clear View

Pravni aspekti za menaxeri i profesionalci 14.05 - 15.05.11 CS Global Biznis plan 15.05.2011 Clear View Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

WWW.KAPITAL.MK K

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO KOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. R u zveltova 6, 10 0 0 Skop je

tel/ faks 02 / 3213-409 02 / 3215-026 e-mail : centarkds @ yahoo.com ; kdsa @ t-home.mk w w w.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e86ed17c-eb9e-4b80-ab5affb0f168626c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Gradski Trgovski Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imotot na A.D. Gradski Trgovski Centar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e0297caa-24b3-4ad3-bfa0-455213a8a1d1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Zavod za zdravstvena za{tita [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Staklarija, hemikalii, reagensi, podlogi i sredstva za DDD Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5cb397de-ef34-474f-b9bbb45884f3ca16&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gevgelija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Betonirawe na ulici i trotoari vo op{tina Gevgelija (pomali ulici i kraci, trotoari i pe{a~ki pateki) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f2445e24-37c2-4a5e-89d0e303f9529ba6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija na bul. Sv. Kliment Ohridski, prva faza Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=859b2f2b-ab24-42fb-93a2b2a24b11d74c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka Bolnica Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi so referentni ceni koi pa|aat na tovar na FZOM Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e0b13f0b-32a5-4d4b-a507-4586db28e49d&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 21.04.2011 IDEA PLUS KOMUNIKEJ[NS, DOO SKOPJE objavuva oglas za slednive rabotni pozicii: 1. IZVR[EN DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 2. DIREKTOR ZA RAZVOJ NA NOVI BIZNISI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 3. DIREKTOR NA SEKTOR ZA KLIENTI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 4. ART DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 5. RAKOVODITEL NA SMETKOVODSTVO na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 6. IT MENAXER na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, Va{ata profesionalna biografija,

pismo za motivacija i li~na fotografija so naznaka i naslov za koja pozicija se aplicira, ispratete ja na e-mail: office@ ideaplus.com.mk. Oglasot trae do 09 Maj 2011 godina. ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.04.2011 AD „ZUAS” Skopje raspi{uva oglas za vrabotuvawe na: 1. Eden diplomiran Arhitekt na rabotno mesto Proektant planer so Ovlastuvawe za izrabotka na urbanisti~ki planovi po mo`nost ovlastuvawe za proektirawe na gradbi od arhitektura i ovlastuvawe za revizija na proektna dokumentacija od arhitekturata. 2. Eden diplomiran Grade`en in`ener- Hidro nasoka so Ovlastuvawe za proektirawe na gradbi od grade`ni{tvoto,

ovlastuvawe za revizija na proektna dokumentacija za grade`ni{tvo. Za prednost }e se smeta poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija. Pokraj prijavite, kandidatite treba da prilo`at dokaz za zavr{eno obrazovanie. Oglasot trae 15 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so kompletnata dokumentacija da se dostavat do AD „Zuas” – Skopje, bul. Partizanski Odredi, 89. MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Dnevnik Objaveno: 27.04.2011 Upravniot odbor na ZAMP objavuva konkurs za izbor na DIREKTOR NA ZAMP. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Praven fakultet, - Da ima najmalku 5 godini rabotno iskustvo, - Da poznava eden stranski jazik, - Da

e dr`avjanin na RM, - Da podnese plan i programa za razvoj, Diploma za zavr{eno obrazovanie, - Kratka biografija. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite da se podnesat do upravniot odbor na ZAMP na adresa: ul. Mitropolit Teodosij Gologanov, br. 28, Skopje. SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.04.2011 BIOTEK objavuva oglas za SMETKOVODITEL. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomski fakultet, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Odli~no poznavawe na rabota so kompjuteri (Word/Excel/Power Point) - Rabotno iskustvo od najmalku 3 godini kako smetkovodi-

tel (Kandidatite bez rabotno iskustvo da ne se prijavuvaat na ovoj oglas). - Sposobnost za timska rabota, analiti~nost, voza~ka dozvola B- kategorija. Dokolku gi ispolnuvate navedenite barawa vo Va{ata aplikacija vklu~ete gi slednive dokumenti: CV, Fotokopija od diploma za soodvetno obrazovanie, Edna kolor fotografija. Aplikaciite dostavete gi najdocna do 05.05.2011 godina na e-mail: finance@biotek.com.mk ili na adresa: Zagrebska 28V, 1000 Skopje. ARHITEKTURA Izvor: Vreme Objaveno: 29.04.2011 Salon za proda`ba na keramika i sanitarija objavuva oglas za vrabotuvawe na slednive rabotni mesta: - Diplomiran in`ener

Arhitekt so ili bez rabotno iskustvo, so zadol`itelno poznavawe na arhitektonski program za kompjutersko crtawe. CV so fotografija da se dostavat na e-mail: hanza_skopje@yahoo.com. Tel. 02/ 3246- 220. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 29.04.2011 PROTEX ima potreba od kreativna li~nost, Komercijalist ili Arhitekt za rabota vo izlo`beno proda`en salon za svetilki. Potrebni kvalifikacii: poznavawe na stranski jazik i kompjuteri. Molbite so kratko CV ispratete gi na adresa: ul. Vodwanska, br.2, lok.2, 1000 Skopje ili na e-mail: info@lux. com.mk. Informacii na telefon: 02/311 6735, 072/ 214 226. Rok za prijavuvawe 5 dena.

Fun Business

KAPITAL / 04.05.2011 / SREDA

Kartsi naklon pred kralicata

Barak i Miшel Obama so kralicata Elizabeta Vtora

KODEKS NA ODNESUVAWE

AKO NEKOGAШ SE SRETNETE SO KRALICATA

ako toa moèbi e del od sekojdnevnoto vospituvawe na decata vo Velika Britanija, nie ostanatite moème samo da se nadevame deka eden den vo ìvotot }e se najdeme vo blizina na kralskoto semejstvo. Dokolku se slu~i toa, so kralicata ne treba da imate fizi~ki kontakt, osven vo slu~ai koga taa }e vi podade raka i toga{ se o~ekuva da se rakuvate ne simnuvaj}i gi rakavicite, dokolku gi nosite. Vo nikoj slu~aj nema da ja gu{nete, kako {to napravi prvata dama na SAD, Mi{el Obama, {to be{e protolkuvano kako golem diplomatski gaf. Koga kralicata Elizabeta vleguva ili izleguva od prostorija site stanuvaat, maìte se poklonuvaat, a damite pravat “kartsi” (osven kralicata majka dodeka be{e ìva). Kralskoto semejstvo sekoga{ sedi na desnata strana vo crkvata i vo posebni, kralski loì pri kulturni nastani ili sportski natprevari. Koga kralicata prestanuva da jade prestanuvaat site, {to, vsu{nost, e voobi~aen protokol za sekoj {ef na dràva! [apkite se

zadolìtelni za priemi po 18 ~asot. Dokolku damata se odlu~i za rakavici, tie ne smeat da bidat beli i ne se vadat pri pozdravuvawe. Kralicata Elizabeta Vtora moèbi e edinstvenata dama-{ef na dràva koja i koga prima najvisoki gosti ne se odvojuva od svojata ~anta. ântata sekoga{ e vo sli~en stil i ja nosi na levata podlaktica. Dokolku ja promeni rakata, lu|eto od protokolot znaat deka e vreme da se trgne ponatamu. Dokolku ~antata ja stavi na masata za vreme na obrok obrokot treba da zavr{i vo slednite pet minuti. A {to nosi vnatre? Poznava~ite velat mentol bonboni, kutija so {minka, o~ila, fotoaparat, {amiv~e i kuka na koja moè da ja zaka~i svojata ~anti~ka i... nekolku krstozbori ise~eni od vesnici. Iako golem del od tradicionalnite protokolarni pravila koi ja delele monarhijata od obi~niot narod ve}e gubat na rigidnost, sepak, Britancite sakaat da ja so~uvaat ovaa tradicija i se dràt do nekoi kurtoazii koi opstanale vo tekot na vekovite. Taka, gostite koi

OFF-FEST PO DESETTI PAT SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

o nastapot na eden od najpoznatite polifoniski vokalni ansambli “A Fileta” od Francija i brazilskiot virtuoz na gitara, Jamandu Kosta, na 2 juni po~nuva jubilejnoto desetto izdanie na festivalot OFF-Fest. Festivalot, koj e vo organizacija na Skopskiot xez festival }e se odr`uva od 2-7 juni vo salonot na Makedonskata opera i balet. Vtorata ve~er e rezervirana za muzikata na Мali: najpopularnoto afrikansko ime, slepata dvojka Amadu i Mariam, so svojot 7 ~len sostav, kako i avtenti~nite pustinski Tuarezi. Na 4 juni, makedonskata grupa Baklava }e ima koncertna promocija na najnoviot proekt Me Mankas Mucho, kako i na mo}niot i atraktiven performans na

JAMANDU KOSTA – virtuoz na gitara {panskata peja~ka Mersedes Peon. Na poslednata ve~er }e nastapat, Ju`nokorejcite Noreum Ma~i, koi niz spektakularni perkusivni dijalozi, {amanski refreni i akrobatski tanci, }e ja pretstavat specifi~nata kultura na svojata zemja, a istata ve~er, Zoran Maxirov premierno }e go izvede svojot proekt, Roots on a Roof: Balkano Nuevo.

Pri

sredba so ~len od britanskoto kralsko semejstvo ma`ite ja pozdravuvaat kralicata so mal naklon vo vratot, ne vo strukot, a `enite pravat takanare~en “kartsi” naklon, odnosno desnoto stapalo se stava zad levoto i blago se svitkuvaat kolenata

LUKRECIJA MAQKOVIЌ-ATANASOVSKA direktor na Akademijata za protokol

bea pokaneti na ven~avkata na Vilijam i Kejt dobile prira~nik po protokol od 20 stranici. I dodeka ostatokot na sodrìnata ostanuva nepoznat, poznato e deka gostinkite ne smeat da nosat bel ili be` fustan od razbirlivi pri~ini. Vsu{nost, ova i ne e ni{to nepoznato zatoa {to i nekralskiot bonton nalaga gostinkite da gi izbegnuvaat ovie dve boi koga odat na svadba za da ne ja zasenat ubavinata na nevestata. Se sugerira i kodeksot na oblekuvawe za maìte, zadolìtelno frak so {apka, koja mora da se simne za vreme na crkovnata ceremonija. Zabraneto e sekakvo koristewe mobilni telefoni, snimawe ili slikawe za vreme na ceremonijata. ANEGDOTI I GAFOVI Edna od anegdotite koi se preraskaùvaat vo site {koli za protokol e oficijalnata ve~era {to ja prireduvala kralicata za {efovi na dràvi pred mnogu godini. Koga bil posluèn sadot so voda i limon, vo koj{to gostite trebalo da gi izmijat prstite po jadeweto morski plodovi, eden od gostite, neznaej}i, go krenal sadot i go

Na ~len od kralsko semejstvo nikoga{ ne mu prozboruvate prvi, osven ako tie ne vi se obratat. Na kralicata ili kralot im se obra}ate so Va{e kralsko Veli~estvo (HRM - Her/His Royal Majesty) Dokolku vlezete vo razgovor so kralicata Elizabeta Vtora, na po~etokot i na krajot na razgovorot ja upotrebuvate titulata Va{e kralsko Veli~estvo, a za vreme na razgovorot moète da upotrebuvate “gospo|o”, odnosno “madam” ili “gospodine/ser” dokolku e kral. Na princovite i princezite im se obra}ate so Va{e kralsko viso~estvo (HRH - Her/His Royal Highness) Za sekoja aristokratska titula (najvisoka e taa za vojvodstvo) postoi posebna forma na obra}awe. Toa na {to treba da vnimavate e koristeweto na zborot Anglija, odnosno vo nikoj slu~aj kralicata Elizabeta Vtora da ne ja nare~ete “kralica na Anglija”, bidej}i toa {to govorno se opi{uva kako Anglija vo nikoj slu~aj ne e oficijalnoto ime na dràvata, nitu ja opfa}a celata monarhija. Ne obiduvajte se da zemete avtogram ili da se slikate so kralski ~len. poniùvaweto na gostinot! Eden od najozboruvanite diplomatski gafovi pri oficijalnata poseta na pretsedatelot na SAD, pokraj gu{nuvaweto na kralicata od strana na Mi{el Obama, be{e i razmenata na podaroci. Pretsedatelot Obama na kralicata & podari Ajpod. Sekoga{ gracioznite Britanci ova go prifatija so stil, no britanskite vesnici ne ja ispu{tija mo`nosta ironi~no da komentiraat

ispil! Ostanatite gosti bile {okirani od gletkata i nepoznavaweto na bontonot na gostinot. Kralicata ladnokrvno go zela nejziniot sad so voda i go ispila, davaj}i im primer na site da ja sledat. Mnogumina ovaa anegdota, ~ija vistinitost nikoga{ ne e oficijalno potvrdena, ja tolkuvaat kako gracioznost na kralicata i na~in na koj{to sekoj doma}in treba da postapi za da go izbegne navreduvaweto i K

dali moèbi na nego bile snimeni pesnite kako “Kralica {to tancuva” na ABBA, “Sekoj saka da vladee so svetot” na Tiars for Fiars i “Kralica-ubiec” na Kvin. Pri posetata nitu princot Filip ne ostana dolèn, pa vo razgovorot so Obama, koga ovoj gi nabrojuva{e dràvite i dràvnicite {to gi posetil i so koi se sretnal, princot Filip pra{a: “Pa, zarem umeete da gi razlikuvate?”

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

JUNI ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111 TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI