DECENISKITE POSTAPKI JADAT IMOT VREDEN STOTICI MILIONI EVRA
NARODNATA BANKA PROGNOZIRA ZA@IVUVAWE NA EKONOMIJATA
KOJ I ZO[TO GI ODOL@UVA STE^AITE?
BANKITE GLEDAAT RIZICI I NEMA DA DAVAAT POVE]E KREDITI
STRANA 12-13
STRANA 11
ponedelnik. 09 maj. 2011
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... par
~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
PO MATEMATIKATA NA PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI
OD KADE LI ]E DOJDAT
500 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII?!
DURI 500 MILIONI EVRA DIREKTNI STRANSKI INVESTICII O^EKUVA GODINAVA PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI. NE KA@A KAKO STIGNAL DO OVAA SUMA. FAKTITE PREM GOVORAT DEKA 500 MILIONI EVRA VO MAKEDONIJA SE INVESTIRANI SAMO VO 2007, GOVO KOJA BE[E GODINA NA BUM NA SVETSKO NIVO. 2011 E DALEKU OD 2007 ponedelnik. 09. maj. 2011 | broj 283 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111
STRANA 02-03
NA ZATVORAWE, PETOK, 06.05.2011, 13.00~.
MBI 10 MBID OMB
00,92% 92% 00,50% 00,03%
EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR
61,50 441,51 1,48
NAFTA BRENT EURORIBOR
110,98 1 2,15%
I SDSM I VMRO-DPMNE BEZ SU[TINSKI REFORMI ZA ADMINISTRACIJATA Edn doma{na Edna i tri stranski kompanii zainteresirani za Svedmilk
INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (06.05)
MBI 10 2.560
DR@AVNITE SLU@BENICI I PO IZBORITE ]E OSTANAT PARTISKI VOJNICI! WWW.KAPITAL.MK
STRANA 4
2.555 2.550
...POGLED D NA DENOT...
QUP^O ZI ZIKOV
2.545
NEMA ID IDNINA SO “POLITI^KI “POLITI KARTELI”! KARTEL
2.540 2.535 2.530
STRANA 5
2.525 29.4
01.5
03.5
05.5
REKORDNO IPO NA LONDONSKATA BERZA
Glenkor gi razbudi investitorite STRANA 18
KOLUMNA KLAJV KRUK
GOLEMIOT NAPAD NA OBAMA VRZ BOGATITE
STRANA 14
VOVEDNIK KATERINA POPOSKA
STRANA 7
VARDAKSVLADA 5:0!
STRANA 2
SE ^ITAME...
Navigator
2
PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.
PONEDELNIK 09 MAJ 2011
VARDAKS-VLADA 5:0!
K
Kompanijata Vardaks, koja stopanisuva so naftovodot Solun-Skopje i ja snabduva Okta so surova nafta (za koja e misterija dali e evtina uralska ili “brent”), kako da ne postoi za Vladata, iako dr`avata ima udel od 20%, procenet na okolu 20 milioni evra vo 2008 godina. Koga }e pra{ate vo Vladata, dr`avniot pretstavnik na Makedonija vo Vardaks, Okta ili vo Regulatornata komisija za energetika kolkav e protokot na surova nafta godi{no niz naftovodot, kolkav profit godi{no ostvaruva Vardaks i zo{to mnozinskiot akcioner odlu~il da ne ispla}a dividenda ve}e pet godini, site zanemuvaat. Kako vo dr`avata da e staveno veto na s$ {to e povrzano so Vardaks. Neoficijalno, Vardaks godi{no vrti od 65 do 300 milioni evra i ostvaruva ogromni profiti. Nikoj ne saka da ka`e to~no kolkavi se profitite na Vardaks. “Kapital” edinstveno uspea da izvle~e podatok deka godi{nite profiti na kompanijata koja nosi surova nafta od Solun do Okta iznesuvaat desetici milioni evra profit. Za~uduva zo{to cela Vlada mol~i za Vardaks. Netransparentnosta na instituciite upatuva na premnogu somne`i za raboteweto na Vardaks i na odnosite na Vladata so gr~kiot partner vo ovaa firma - Elpet Balkanini, firma-}erka na Helenik petroleum. Osven faktot {to Vardaks, koja oficijalno raboti ve}e pet godini, a postoi sedum godini, nikoga{ dosega ne isplatila nitu denar dividenda, sporno e i toa {to duri sega, po pet godini rabotewe Vardaks dobiva licenca za vr{ewe energetska de-
jnost, odnosno za transport na surova nafta i nafteni derivati. Pazarniot i Tehni~kiot inspektorat, a i Regulatornata komisija za energetika ne prifa}aat odgovornost kako dozvolile edna kompanija da raboti bez da dobie dokument za transport na surova nafta ili nafteni derivati. Vladata i Vardaks se dogovorile deka uslov za dr`avata da dobiva dividenda (sekako ako Vardaks re{i da ja raspredeli ostvarenata dobivka, a ne da ja reinvestira) e Makedonija da gi re{i site imotno-pravni odnosi, da izdade licenca za rabota i da dade licenca za koristewe na opti~kiot kabel za interna upotreba. No, za sevo ova na dr`avata & trebaa pet godini? Zarem ne mo`e{e administracijata da se koordinira i da gi zavr{i ovie birokratki proceduri za pokuso vreme i za vozvrat, normalno, da insistira na dividendata od Vardaks?! Apsolutno e neobjasnivo zo{to Vladata ~ekala pet godini za da gi zadovoli barawata na Vardaks, a za smetka na toa da gi `rtvuva milionskite profiti koi ne gi dobiva od 2006 godina. Vo me|uvreme, dodeka vremeto raboti vo interes na Vardaks, vo Grcija se vode{e praven spor me|u dr`avata i samoto pretprijatie. Vardaks plati {est milioni evra danok na Grcija poradi toa {to gr~kata dano~na vlast utvrdi deka kompanijata ne ja izvezuva surovata nafta (vo toj slu~aj Vardaks bi bil osloboden od pla}awe danok), tuku transportirala nafta od majka na }erka firma, vo slu~ajot od Solun do Skopje. Navistina e simptomati~no zo{to akcionerskoto pretprijatie, vo koe 20% u~estvuva Vladata i 80% Elpet Balkaniki, ne ispla}a dividenda ako raboti tolku dobro? Ili, pak, zo{to ne gi investira parite od profitot? Ili {to ve}e im pravi i zo{to finansiskite izve{tai na Vard-
KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop posk posk oska@k a@k @ api p tal.co .com com.m m.mk mk
aks se tajna za javnosta? Dali mo`ebi pri~ina {to mnozniskiot akcioner re{il da ne ispla}a dividenda le`i vo faktot {to Vardaks isplatil golema suma pari za danok i e vo praven spor so Grcija? Vladata mol~i pet godini za Vardaks. Duri ni javno ne ja otvora “gorlivata” tema za kupoproda`bata na Okta, {to se slu~i vo vremeto na vladata na Qub~o Georgievski, vo koja minister be{e tokmu Gruevski. Deka Vladata o~ekuva{e dividenda pred dve godini, ama ne ja dobi ima i javen dokaz. Vo 2009 godina Vladata najavi deka na dr`avna smetka }e legnat 9,5 milioni evra dividenda od dobivkata na Vardaks za periodot 2002-2006, koja iznesuva{e 49 milioni evra. Vo 2008 godina, pak, toga{niot portparol na Vladata, Ivica Bocevski, izjavi deka “neisplatenite dividendi se za~uvani na posebna smetka i }e bidat isplateni otkako }e bidat sredeni tehni~kite raboti, a parite }e se iskoristat, najverojatno, za razvojni proekti”. So vakvata inertnost na instituciite se poka`uva deka Makedonija nema kontrola vrz rabotata na zaedni~kata firma {to upravuva so naftovodot Skopje-Solun, kade {to dr`avata ima sopstvenost vrz 20% od kapitalot.
Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,
ODGOVOREN UREDNIK
kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital
Spasijka Jovanova
ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;
POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK
Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI
IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)
Gordana Mihajlovska
Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska
GRAFI^KI I IT DIREKTOR
Nikolaj Toma{evski
ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI
OFFICE MANAGER I FINANSII
Verica Jordanova
Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101
ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK
nikolova@kapital.com.mk
Aleksandar Jan~eski
PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL
Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA
Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk
OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk
181
urist pristignaa vo Ohrid so prviot let na holandskata avTiokompanija Korendon, na relacija Amsterdam-Ohrid. Ovaa aviolinija e obnovena otkako koncesionerot TAV go modernizira{e ohridskiot aerodrom Sv. Apostol Pavle. Korendon }e leta na relacija Amsterdam-Ohrid-Amsterdam dvapati nedelno, a od juni brojot na letovi }e se zgolemi na tri pati nedelno. Holandskata kompanija ve}e potpi{ala dogovori so hotelite, so {to garantira 70% ispolnetost na kapacitetite. Holandija veti deka }e donese 14.000 turisti do 2012 godina.
PO MATEMATIKATA NA PREMIEROT NIKOLA GRUE
Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk
DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555
OD KADE LI ]E DOJ STRANSKI INVESTI Duri 500 milioni evra direktni stranski investicii o~ekuva godinava premierot Nikola Gruevski. Ne ka`a kako stignal do sumata od 500 milioni evra, dali vrz osnova na veteni investicii ili vrz osnova na pusta `elba. Faktite govorat deka 500 milioni evra vo Makedonija se investirani samo vo 2007 godina, koja be{e godina na bum na svetsko nivo. 2011 e daleku od 2007 godina ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk
]
]e ima li novi stranski investitori i novi proizvodstveni pogoni ili i godinava iznosot na stranskite investicii }e se pumpa so zaemi i reinvestirana dobivka na kompaniite? Duri 500 milioni evra direktni stranski investicii o~ekuva godinava premierot Nikola Gruevski. Ne ka`a kako stignal do sumata od 500 milioni evra, dali vrz osnova na veteni investicii ili vrz osnova na pusta `elba. Faktite govorat deka 500 milioni evra vo Makedonija se investirani samo vo 2007
godina, koja be{e godina na bum na svetsko nivo. 2011 e daleku od 2007 godina. Svoite o~ekuvawa Gruevski gi bazira na pominuvaweto na svetskata ekonomska kriza i na januarskite podatoci, spored koi, obemot na stranski investicii porasna za 50% vo odnos na januari. Spored nego, dokolku tempoto od prviot mesec prodol`i vo tekot na celata godina, mo`eme da o~ekuvame me|u 450 i 500 milioni evra stranski investicii. No, toa vsu{nost, ne e pogolem priliv na stranski investicii. So ogled na toa {to od 52 milioni evra stranski investicii presmetani vo januari godinava samo 9,3 milioni vlegle kako reinvestirana dobivka i akcionerski kapital, a ostanatite 45,6 milioni se povle~eni kako zaemi na doma{ni kompanii od mati~nite kompanii vo stranstvo, jasno e deka so ova tempo e nevozmo`no da se dostigne sumata na Gruevski od 500 milioni evra. Od Vladata ne uspeavme da dobieme oficijalen odgovor
221
milioni evra stranski investicii vlegle vo dr`avata vo 2010 godina, od koi 186 milioni evra se reinvestirana dobivka i akcionerski kapital
2
milijardi evra stranski direktni investicii vo periodot 2008-2012 godina proektira{e VMRO-DPMNE vo izbornata programa vo 2008 godina
kako premierot gi presmetal stranskite investicii do krajot na godinata, pred s$ vo izborna godina, koga investitorite poradi politi~kata nestabilnost mo`e i da se vozdr`at od pogolemi investicii vo Makedonija. Ne dobivme odgovor ni dali kone~no nekoja od najavenite stranski investicii i potpi{ani memorandumi za
STRATEGIJATA ZA PRIVLEKUVAWE INVESTICII DO@IVEA FIJASKO dna od dvete klu~ni celi na vladata na VMRO-DPMNE na poslednite izbori be{e tokmu privlekuvaweto stranski investicii i zgolemuvawe na doma{nite investicii. Na 54 stranica od Prerodbata pi{uva: “Stranskite direktni investicii vo periodot 2008-2012 godina kumulativno }e dostignat dve milijardi evra. Samo vo 2010 godina se o~ekuva priliv od 500 milioni evra”. Statisti~kite podatoci, pak, poka`uvaat deka lani investiciite odnadvor iznesuvaa samo 221 milion evra, a najgolem del otpa|aat na neraspredelenata dobivka na kompaniite i krediti {to gi zemale od mati~nite kompanii od stranstvo. Osven investicijata na turskata kompanija TAV, koja lani po~na da go gradi skopskiot aerodrom, i na britanskata fabrika za katalizatori Xonson Meti, koja po~na da raboti vo Bunarxik, nema drugi grinfild-investicii. A pred izborite Gruevski kako glaven adut go najavuva{e vlezot na francuskata kompanija Montipe, slovene~kata Iskra, italijanskata Orlandi, turskata [i{exam. Site najaveni investicii propadnaa, iako premierot instistira na zborot “se odlo`ija”. Duri nitu milionite potro{eni za ekonomska promocija, nitu 23 ekonomski promotori, osven turisti, ne donesoa nitu edna nova investicija. Glavnata vina za fijaskoto na stranskite investicii Vladata ja locira vo ekonomskata kriza. Vo istovreme, dodeka trae{e ekonomskata kriza, koja duri i posilno se odrazi kaj zemjite vo regionot, prilivot na stranski kapital kaj sosedite se broi vo milijardi.
E
Navigator
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
LIDERI
NE IM BE[E DENOT
3
POBEDNIK PRVO ZLATO ZA MAKEDONSKOTO KARATE
VLADIMIR PE[EVSKI
SESILIJA MALSTROM
SEP BLATER
IVAN GAШPAROVIЌ
rvata grupa od 189 turisti IFA }e mora da sprovede vrokomesarkata e najulova~kiot pretsedatel go P od Holandija osobeno go Eporna vo obidite da se najde Sisturi gnevot vrz premier- Fistraga za pove}e od 300 izraduva vicepremierot, koj na~in da se spre~i pogolem kata Radi~ova, koja bukvalno natprevari za koi se somneva im priredi srde~no dobredojde i im veti nezaboraven prestoj
migrantski bran vo EU bez povtorno voveduvawe na vizniot re`im
deka bile namesteni, so toa {to sudiite dobivale najmalku po 10.000 dolari
ja izbrkal od lift, lut {to hokej-timot na Slova~ka izgubi od Rusija
EVSKI
JDAT 500 MILIONI EVRA ICII?! fabriki vo Bunarxik }e se realiziraat godinava.
Izvori od Vladata za “Kapital” neoficijalno, sepak, komentiraat deka e mnogu te{ko godinava stranskite investicii da gi dostignat posakuvanite 500 milioni evra. Spored nivnite proekcii, stranskite investicii godinava nema da nadminat 250 do 300 milioni evra, sli~no kako i minatata godina. Od Vladata ne komentiraat ni dali proekciite na Gruevski za rast na stranskite investicii se vrz baza na o~ekuvawa za vlez na pogolema stranska investicija. No, istaknuvaat deka, kako i sekoja godina, vo presmetkata za stranski investicii pokraj grinfild-investiciite }e vlezat i reinvestiranata dobivka, kako i zaemite na stranskite kompanii od nivnite mati~ni firmi, a so toa maksimum mo`eme da o~e~ekuvame povtorno okolu 300 milioni evra. Ekspertite objasnuvaat deka nevozmo`no e vo izborna godina da se o~ekuva investiciski bum ili vlez na nekoja golema stranska kompanija, bidej}i izborite imaat golemo vlijanie na odlukata na investitorite.“Koga ima politi~ka nestabilnost investitorite se rezervirani kon pogolemi investicii i ne mo`eme da o~ekuvame investiciski bum. Investitorite se ~uvstvitelni na vakvi pra{awa i toa {to se slu~uva na politi~ki plan vo golema mera vlijae na odlukata da investiraat”, objasnuva Verica Haxivasileva-Markovska, konsultant vo konsultantskata ku}a AAG. Spored nea, Vladata treba da ja smeni strategijata za privlekuvawe stranski investitori i pove}e da se soncentrira na celite koi gi imaat investitorite koga nosat odluka za investirawe, a ne kon celite {to saka da gi postigne Vladata. Stranskite investitori, pak, koi ve}e se prisutni vo zemjata, osven politi~kata nestabilnost, kako najgolemi pre~ki za pogolem priliv na stranski investicii gi poso~uvaat lo{ata javna infrastruktura i nedovol-
506
399,9 344,8
260,7
221
200
145
100,4
77,2
100 0 2003
2004
K
2005
2006
2007
2008
2009
2010
STRUKTURA NA STRANSKITE INVESTICII VO JANUARI 2011 (vo milioni evra)
9,5
3,1
reinvestirana dobivka i akcionerski kapital pobaruvawa
45,6
noto vlo`uvawe na Vladata vo izgradba na pati{ta i `eleznici, bavnata i neefikasna javna administracija, vo ~ii lavirinti zaglavuvaat procesite za investirawe. Duri 75% od germanskite biznismeni {to rabotat vo zemjava vo anketata {to ja napravila Germanskata stopanska komora vo Makedonija procenile deka biznis-klimata vo zemjava e lo{a i {to e u{te polo{o, ne o~ekuvaat nitu podobruvawe. Poradi toa, pogolem del od niv odgovorile deka koga povtorno bi odlu~uvale bi izbrale druga lokacija za
NATA[A AI ILIEVSKA donskoto karate. Upornosta na Ilievska, koja cel `ivot e posvetena na karateto, a ve}e e i trener vo mati~niot klub Makpetrol, vrodi so plod. Da se nadevame deka vakvite uspesi na mladi sportisti nema da pominuvaat nezabele`ano, {to e praktika vo zemjava, i deka }e bidat primer za mladite koi svojata idnina ja gledaat vo ramkite na skromniot, no ne i beznade`en makedonksi sport.
DR@AVNITE ZAKONI NE VA@AT ZA DR@AVATA!
500
300
aratistkata Nata{a Ilievska, koja dve godini e i najdobra sportistka na Makedonija, pred dva dena vo Cirih, definitivno go zaveri svojot uspeh. Na Evropskoto prvenstvo vo kar karate Ilievska osvoi zlate zlaten medal, {to za Makedon Makedonija e dosega neviden rez rezultat na ova pole. Kako {to ja javija od makedonskat makedonskata Karate federacijat federacijata, do zlatoto Ilievs Ilievska dojde po ostvareni pobedi, a pet ostvare vo finaleto ja sovlada Jelena Kova Kova~evi} od Hrvatska so 3:1. Uspehot, koj definitivno ja nadgradi bleskavata kariera na mladata karatistka, voedno e i skalilo pogore za make-
GUBITNIK
STRANSKI INVESTICII PO GODINI (vo milioni evra)
400
K
obvrski
investirawe, a ne Makedonija. Spored nivnata anketa, zemjata seriozno zaostanuva zad regionot. “Situacijata so najva`nite lokalni faktori koi vlijaat na biznis-klimata mora itno da se podobri. Biznismenite o~ekuvaat od Vladata pogolemi napori vo reformite za pobrzo za~lenuvawe vo Evropskata unija, transparentnost na javnite tenderi, obezbeduvawe pravna sigurnost i efikasna javna administracija. Podobruvaweto kaj site tie osnovni uslovi e va`no pri noseweto odluki za investirawe. Najpozi-
VERICA HAXIVASILEVA-MARKOVSKA KONSULTANT VO AAG “Koga ima politi~ka nestabilnost investitorite se rezervirani kon pogolemi investicii i ne mo`eme da o~ekuvame investiciski bum. Investitorite se ~uvstvitelni na vakvi pra{awa i toa {to se slu~uva na politi~ki plan vo golema mera vlijae na odlukata da investiraat.”
NIKOLA GRUEVSKI PRETSEDATEL NA VLADATA “Vo januari 2011 godina pristignaa 52 milioni evra stranski direktni investicii, koi se za 50% pove}e otkolku vo januari prethodnata godina. Dokolku odi taka celata godina, mo`eme da o~ekuvame me|u 450 i 500 milioni evra stranski investicii.” tivni ocenki od germanskite kompanii dobija dano~nite olesnuvawa i namalenite stapki za socijalni pridonesi za vrabotenite, no toa sepak ne e dovolno za zna~itelno da ja podobrite delovnata klima i da ja napravat zemjata poataraktivna za vlez na stranski kapital”, konstatira{e direktorot na Germanskata stopanska komora, Mihael [mit.
M
Ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, koj periodov teoretski se aktualizira{e kako “pobornik” za rabotni~kite prava, periodov s$ po~esto potfrluva vo praktika. Prvo, nikoj ne vodi smetka dali grade`nite kompanii, koi vrabotuvaat stotici lu|e, imaat licenca za rabota ili samo ja podgrevaat nelojalnata konkurencija vo ovoj sektor. Vtoro, na dr`avnite gradili{ta rabotat lu|e koi ne se prijaveni, a plata zemaat na raka! Treto, namesto istite tie rabotnici dostoinstveno da go proslavat Denot na trudot 1-vi Maj, tie cel den crn~ea po skeliwa. Epa kade se videlo edna dr`ava da ne gi po~ituva zakonite {to sama si gi nosi?!
XELAL BAJRAMI Duri sega ministerot ne si ostavi prostor i ponatamu da go ~e{la privatniot sektor. Na Bajrami treba da mu bide sram vo idnina da pobara od privatnite firmi da gi po~ituvaat zakonite, a kamo li da gi kaznuva za nivno prekr{uvawe! A po ova, te{ko deka }e mu upali i fintata procenka na rizik pri rabota! Non{alantniot odnos na vlasta kon sekojdnevnoto kr{ewe na rabotni~kite prava, definitivno im dava sila na biznismenite i tie da go sledat nivniot primer!
MISLA NA DENOT GOLEMITE IDEI DOA\AAT KOGA IMATE GOLEMA @ELBA DA GI NAJDETE. UMOT TOGA[ STANUVA STRA@ARSKA KULA ZA IDEITE
^ARLS SPENSER POZNAT KAKO ^ARLI ^APLIN, ANGLISKI KOMI^AR
Navigator
4
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
OGLASOT ZA PRODA@BA NA MLEKARNICATA NA KRAJOT NA MESECOT
EDNA DOMA[NA I TRI STRANSKI KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA SVEDMILK Najgolemite doveriteli NLB Tutunska banka, Hipo alpe adria i ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski, po zavr{uavweto na procenkata ja izgotvuvaat zaedni~kata ponuda za proda`ba na fabrikata, koja terba da bide objavena najdocna do 25 maj ALEKSANDRA SPASEVSKA
\or|i Jan~evski. Jan~evski nema procenka kolkava e vrednosta na mlekarnicata vo momentot, bidej}i sekoj posebno }e dade ponuda, no spored neoficijalnite informacii, vrednosta na fabrikata i na opremata se procenuva na okolu 12 do 13 milioni evra. Otkako sudot re{i da ja zatvori ste~ajnata postapka za Svedmilk i da ja likvidira mlekarnicata, na krajot na mart be{e zaka`an oglas za licitacija na imotot na fabrikata. Poradi gre{ka na izvr{itelite vo procenkata na imotot proda`bata na Svedmilk se odlo`i za
spasevska@kapital.com.mk
dna doma{na i tri stranski kompanii se najzainteresirani da ja kupat mlekarnicata Svedmilk, doznava “Kapital”. Iako be{e najaven za po~etokot na mesecot oglasot za javna licitacija e zaka`an za krajot na maj. Vo me|uvreme, najgolemite doveriteli vo mlekarnicata, NLB Tutunska banka, Hipo alpe adria i ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski ve}e zavr{ile so procenkata na imotot i podgotvuvaat zaedni~ka ponuda za imotot na fabrikata. Objavata se o~ekuva da bide najdocna do 25 maj. Od NLB Tutunska banka, najgolemiot doveritel na Svedmilk, se nadevaat deka po nekolku obidi mlekarnicata kone~no }e se prodade. “Gi informiravme site dosega{ni zainteresirani
E
investitori za ponudata za proda`ba. Najzainteresirani da ja kupat mlekarnicata se edna doma{na i tri stranski kompanii. So drugite doveriteli odlu~ivme deka mlekarnicata }e ja prodavame
zaedno, vo paket, no sekoj posebno pravi procenka i }e dade ponuda za imotot. Potoa }e napravime zaedni~ki paket so koj }e ja ponudime mlekarnicata na proda`ba”, veli generelniot direktor na bankata,
po~etokot na maj. Najgolem doveritel na Svedmilk e Tutunska banka, koja pobaruva 9,5 milioni evra, koi kako kredit gi dade u{te koga mlekarnicata po~na so rabota. Hipo alpe adria za opremata koja e dadena pod lizing pobaruva ~etiri milioni evra. Vkupniot dolg na mlekarnicata kon site doveriteli iznesuva 32 milioni evra, a na trojcata osnova~i, Ala Al Kafagi, Josif Sarxovski i Roxer Oskarson, policijata im podnese krivi~ni prijavi za finansiski zloupotrebi. Fabrikata ne raboti re~isi edna godina.
Otkako Svedmilk otide vo ste~aj, vo juni minatata godina, kako zainteresiran da ja prezeme mlekarnicata se javi porane{niot direktor na Bitolska mlekara, @ivko Radevski . No, poradi neispolnuvawe na uslovite na biznis-planot, odnosno bidej}i ne uspeal da se dogovori so najgolemiot doveritel Tutunska banka, negoviot biznisplan ne be{e prifaten, po {to mlekarnicata be{e likvidirana.
\OR\I JAN^EVSKI GENERALEN DIREKTOR NA NLB TUTUNSKA BANKA “Gi informiravme site dosega{ni zainteresirani investitori za ponudata za proda`ba. Najzainteresirani da ja kupat mlekarnicata se edna doma{na i tri stranski kompanii. So drugite doveriteli odlu~ivme zaedno vo paket da ja prodavame mlekarnicata “.
3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA
KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija
R
Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.
Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski
Navigator
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
3 FAKTI ZA...
87 12 83,9% K
PROCENKI... MATIAS VARNIG
ODOBRENIJA ZA UPOTREBA SE IZDADENI VO PRVIOT KVARTAL OD 2011 GODINA, POKA@UVA IZVE[TAJOT NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA
SEVEREN POTOK POKRIVA SAMO 25% OD DEFICITOT NA GAS VO EVROPA asot, koj }e se dostavuva preku Severen potok, mo`e da pokrie samo edna ~etvrttina od deficitot na gas vo Evropa, no ne se planira pro{iruvawe na toj proekt, izjavi izvr{niot direktor na konzorciumot Nord Strim, Matias Varnig. “Neodamne{nite istra`uvawa na razli~ni organizacii poka`uvaat deka razlikata me|u ponudata i pobaruva~kata na gas vo Evropa }e bide okolu 200 milijardi metri kubni. Severen potok mo`e da pokrie samo 55 milijardi metri kubni, odnosno samo ~etvrttina od koli~inata koja nedostasuva”, naglasi Varing.
G
OD VKUPNIOT BROJ IZDADENI ODOBRENIJA ZA GRADBA SE NAMENETI ZA OBJEKTI OD VISOKOGRADBA
M
E
R
C
I
J
QUP^O ZIKOV
izvr{niot direktor na konzorciumot Nord Strim
MILIONI EVRA IZNESUVA VKUPNATA VREDNOST NA IZGRADENITE OBJEKTI KOI SE PREDADENI VO UPOTREBA
O
5
A
L
E
N
O
G
L
A
S
84
...POGLED NA DENOT...
NEMA IDNINA SO “POLITI^KI KARTELI”!
to e bre... Iznenadeni ste od listite za kandidati za pratenici od dvete makedonski najgolemi partii SDSM i VMRODPMNE!? Ne ste iznenadeni? Frapirani ste? Ili mo`ebi razo~arani! Oti Branko Crvenkovski izleguva so dobitni mesta popolneti so likovite koi i taka celo vreme se vo vrvot na partijata pove}e godini (!?). Izrazi nemo} na otvorena scena... Ili mo`ebi razo~arani ste od Nikola Gruevski koj so sudbinite na svoite ~lenovi vo partijata si igra kako so sudbinata na “toveni jagniwa”, koi ako ne pred Veligden, toga{ pred Nova godina }e bidat stasani za kolewe! I potoa, normalno imame situacija... Koga jagniwata }e stivnat...! Toa li ve zagri`uva po~ituvani ~itateli na ovaa kolumna i moi zagri`eni prijateli! Neka ne ve zagri`uva. Za arno }e se vaka nacrtanite {itovi na listite na dvete partii ... Ima nekolku va`ni vredni poenti {to na 6 maj (den po izborite) }e svetnat silno kako vrednost koga stanuva zbor za makedonskata politi~ka idnina. ]e vi objasnam vo narednite nedeli, a i samite }e stanete svesni za toa. Od druga strana, vo petok na ova mesto }e pro~itate za desetina do petnaeset mitovi koi Makedonija i Makedoncite so site ostanati gra|ani morame da gi zakopame, pred tie mitovi da n$ zakopaat nas – zasekoga{!? Zna~i, makedonskiot Parlament nikoga{ ne bil politi~ki va`en! Se soglasuvame li? Negovata uloga e pove}e promocionalna! Institucionalna adresa so sedi{te, ulica i broj vo centarot na gradot. Mesto od koe razni pratenici zadovoluvaat evropska i svetska li~na frustracija kako nagrada za poslu{noto digawe na dvata prsta, ~esto i koga ne se soglasuvaat! Nagradata e pro{etka do Barisel, Strazbur, Va{ingotn, razni treninzi za dobri parlamentarni praktiki... I tolku... Vpro~em, site znaeme deka su{tinata na makedonskiot politi~ki proces podolgo vreme nanazad se odviva na sosema drugi neformalni, ~esto i tajni lokacii: na primer, Klubot na pratenici, rezervatot Jasen, Hotelot Bistra na Mavrovo, nekolku ohridski kafeani... i taka! [to bi mo`elo vaka vo pet reda napi{ano - da se slu~uva po ovie vonredni izbori... Pa ni{to zna~ajno osven slednite nekolku interesni momenti: Prvo, SDSM i negovata koalicija mo`ebi nema da pobedi, no izvesno e i toa deka Gruevski }e izgubi. Zna~i, prerodbata }e uspori, a Gruevski ~esto }e mora da objasnuva {to pravi so parite od gra|anite ({to sega ne e slu~aj poradi raznite promovirani formi na pritisok {to se proizvod na negovoto apsolutno vladeewe vo site sferi na op{testvoto)! Vtoro, mandatot na Nikola Gruevski, ako go dobie s$ razbira }e bide obrement so silni pritisoci od uslovite na albanskiot partner so koj toj eventualno }e koalicira. Ovie uslovi na albanskiot faktor }e bidat definirani kako proizvod na politi~kata izborna debata i ponudite na drugite albanski partneri, koi vo predizborieto na svoite glasa~i Albanci }e im vetat mnogu novi ne{ta i nadvor od Ramkovniot dogovor. Ova }e bide novata agenda i za sekoja idna Vlada... Ottuka, dali Gruevski }e ja pravi Vladata ili, pak, Radmila [e}erinska, ne{tata, sekako, }e ostanat da bidat “krizni”. Ako voop{to dobieme Vlada vo bliska idnina po 5 juni, toa }e bide Vlada vo koja }e sedat ministri so premier na ~elo na koi po izvesno vreme prakti~no nema da im se odi na rabota! E ova }e bide porazot na Gruevski! Ili pirovata pobeda na Radmila [e}erinska! Kako sakate... Dopolnitelno buxetskata kasa }e bide prili~no prazna ili }e se isprazni vo periodot septemvri-Nova godina koga }e dojdat esenskite fakturi za raznite uslugi i pregreani proekti proletva. Oti taa sega zabrzano se prazni! Na primer, ajde {to skeletot na Muzejot od koj padna jadniot rabotnik ne bilo ispravno... no slu{am deka i ne bilo plateno!? Trebalo da ~ekaat na pla}awe podizveduva~ite!? Da, da... a znaete li u{te kolku ~ekaat? Novata Vlada nema da zazdravi od vakvi transakcii vo narednite dve do tri godini. Prazni kasi... nema igra! Kako zaklu~ok deneska nudam moja li~na proekcija deka po 5 juni Makedonija vleguva vo period na politi~ka nestabilnost koja neminovno }e ne dovede do novi izbori (so ovaa teza, se razbira, }e se zanimavam vo narednite triesetina dena na izbornata kampawa kade {to argumentite za ova {to go ka`uvam }e se pojavat so seta silina). Na{ata politi~ka scena, tesno-etni~ki definirana i raskarana vo makedonskiot blok, proizveduva tri politi~ki bloka (vmrovski, sdsmovski i albanski) nalikuvaat na karteli na stegnat monopolski pazar, otkolku na politi~ki partii koi postavuvaat strategiski celi za napredok na gra|anite i na dr`avata. Kako {to napi{av i vo petokot – niv gi interesiraat samo mo`nostite {to gi dava Buxetot (blizu 3 milijardi evra godi{no)! Za ~etiri godini vlast 12 milijardi. Ili za pet (2006-2011) godini vlast 12 milijardi evra! Eeej! Kade se parite? A celi kontingenti na zdravata makedonska inteligencija svesno stoeja nastrana celo vreme. Sega ~uvstvuvam revolt kaj mnogumina... Po~nuvaat seriozno da izrazuvaat gnev! Stanaa autsajderi doma, vo svoeto maalo, a tolku investiraa vo sebe. Pa zo{to nie voop{to rabotime i pla}ame danoci? Za kogo? Zatoa, ovie targeti se dovedeni vo situacija da izlezat od zonata na samoisklu~enost od politikata i da vlezat vo zonata na re{itelno zemawe na rabotite vo svoi race. Da vlezat na politi~kata scena i da gi neutraliziraat “retrogradnite monopoli”! Se razbira, se pra{uvate kako... ]e analizirame mnogu na ovaa tema vo naredniot period!
[
6
Politika / Pari / Dr`ava
PREGLED VESTI OBSE: IZBORITE ]E BIDAT TEST ZA DEMOKRATSKATA ZRELOST retstojnite izbori }e pretstavuvaat test za demokratskata zrelost, istakna pretstavnikot na misijata na OBSE, Xulijan Jelp. Vo taa nasoka, dopolni Jelp, site u~esnici vo izborniot proces treba da ja odigraat svojata uloga. Toj informira{e deka ve}e se pristignati 12 nabquduva~i od OBSE, a vo naredniot period }e pristignat u{te dvaesetina dolgoro~ni nabquduva~i i u{te 300 kratkoro~ni nabquduva~i. Jelp istakna deka brojot na nabquduva~ite za pretstojnite izbori se dvi`i vo ramkite na normalata, {to mo`e da se protolkuva deka OBSE ne o~ekuva poproblemati~ni izbori od dosega odr`anite vo zemjava. Misijata kompletno }e go sledi izborniot proces i na~inot na koj }e izvestuvaat mediumite. Jelp veruva deka izborite }e bidat fer i demokratski i deka informaciite za odredeni pritisoci kako zakana za izborniot proces nema da se ostvarat. Vo tekot na izborniot proces OBSE nema da odr`uva pres-konferencii, tuku so informacija }e izleze eden den po izborite, a finalniot izve{taj }e go prezentira dva meseci po izborite.
P
DIK SO NOVI PODATOCI ZA IZBORITE VO DIJASPORATA
BROJOT NA PRIJAVENI GLASA^I ZNA^AJNO PORASNAL VO POSLEDEN MOMENT
I so drasti~no zgolemeniot broj prijavi za glasawe vo dijasporata vo “5 do 12” interesot na iselenicite za ostvaruvawe na glasa~koto pravo ostanuva tolku mal {to legitimitetot na od niv izbranite pratenici }e bide sporen, a pri eventualni tesni izborni rezultati tie }e bidat faktor za sozdavawe na novoto parlamentarno mnozinstvo
PAVEL [ATEV: VMRO-DPMNE – 58 PRATENI^KI MESTA, SDSM – 30 o idniot prateni~ki sostav, koalicijata na vladeja~kata VMRO-DPMNE so svoite nositeli na izbira~ki listi i kandidati za pratenici vo izbornite edinici, }e ima dominantno mnozinstvo vo idniot parlament so vkupno 58 prateni~ki mandati i }e mo`e da formira stabilna Vlada, ~ij mandator povtorno }e bide aktuelniot premier Nikola Gruevski, dodeka opoziciskata SDSM }e osvoi 30 mesta vo parlamentot, poka`uvaat rezultatite od anketata na institutot Pavel [atev sprovedena so cel da se izmeri rejtingot na politi~kite partii i da se napravi to~na simulacija na prateni~ki mesta spored dontoviot izboren model za sekoja izborna edinica posebno. Od vkupno 120 pratenici, spored rezultatite od istra`uvaweto, najgolema poddr{ka za kandidatite od izbornite listi na politi~kite partii ima koalicijata predvodena od VMRO-DPMNE, koja vo idniot parlament mo`e da se nadeva na 58 pratenika, koalicijata predvodena od SDSM spored rezultatite bi imala 30 mandati, DUI - 15, DPA - 7, ND - 3, NDP - 4 i drugite pomali partii 3 prateni~ki mandati. Partiite za koi tradicionalno glasaat etni~kite Albanci, spored anketata, }e dobijat vkupno 29 mesta vo noviot parlament, dodeka pomalite partii bi dobile 3 prateni~ki mesta.
V
POLITI^KITE ELITI SE NESPOSOBNI ZA SU[TINSKI REFORMI?! oseweto stotici zakoni vo otsustvo na opozicijata, neobjavuvaweto na izve{taite od strana na Dr`avniot zavod za revizija, tro{eweto sredstva za promocija na Vladata, sostojbite vo sudstvoto i borbata so kriminalot i korupcijata se del od slu~aite za koi Transparentnost Makedonija predupreduva vo mese~niot izve{taj za april. Spored niv, noseweto stotici zakoni i imenuvaweto javni funkcioneri vo otsustvo na opozicijata pred raspu{taweto na Parlamentot poka`uva deka se raboti za otsustvo na elementaren demokratski kapacitet na klu~nite partiski igra~i vo zemjata. “Faktot deka negativnite ocenki samo se perpetuiraat sekoja godina odnovo ne ja poka`uva samo nesposobnosta na na{ite politi~ki eliti za su{tinski reformski zafati, tuku i nepodgotvenosta na Evropskata komisija da go redizajnira pristapot kon glavnite politi~ki faktori vo zemjata vo nasoka na producirawe poinakvi politi~ki produkti so koi bi se napravil presvrt vo makedonskite reformski procesi”, veli Ana Janevska-Deleva, izvr{en direktor na Transparentnost Makedonija.
N
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
MAKSIM RISTESKI
risteski@kapital.com.mk
rojkata na prijaveni glasa~i za izborite vo dijasporata se menuva so nepredvidliva dinamika. Vo ~etvrtokot pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija, Boris Kondarko, izleze so brojka od 4.771 prijaveni glasa~i, za ve}e sledniot den brojot na zainteresirani iselenici za ostvaruvawe na glasa~koto pravo da porasne na 7.379. Drasti~nata promena Kondarko ja objasni so ispra}awe na najgolem del od prijavite vo “5 do 12”, odnosno vo poslednite 24 ~asa od rokot, koj iste~e na 4. maj. “I ova ne e kone~na brojka, za{to ima najava od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti deka denes (petok) dopolnitelno }e pristignat u{te 1.280 prijavi, a ottamu o~ekuvame u{te okolu 500 prijavi. U{te 625 prijavi imame primeno po elektronska po{ta, so {to bi se dobila vkupna brojka me|u 9 i 10 iljadi zainteresirani glasa~i”, re~e Kondarko, koj pojasni deka ovaa brojka mo`e da se namali otkako prijavite }e bidat obraboteni. ]e otpadnat iselenicite koi se prijavile dva pati, i vo DIK i vo MNR, i tie {to od drugi pri~ini ne gi ispolnuvaat uslovite da bidat izbira~i. “Kakva i da bide kone~nata brojka na prijaveni glasa~i koi }e bidat zapi{ani na posebniot izbira~ki spisok (za dijasporata), nejzinata
B
relevantnost }e se utvrdi na denot na izborite, za{to ne zna~i deka site prijaveni }e se pojavat na glasa~kite mesta, osobeno tamu kade {to za taa cel }e treba da patuvaat na pogolema relacija”, re~e Kondarko. Vo me|uvreme, prodol`uvaat reakciite na ekspertite koi ja sporat ustavnosta na izborite vo dijasporata pri tolku maliot interes na glasa~ite. I maksimalniot mo`en broj iselenici koi bi izlegle na izbori, {to e 10 iljadi, podeleni na tri izborni edinici e nesporedlivo pomal od potrebniot broj glasa~i za da se izbere pratenik vo izbornite ednici vo zemjata. Toa avtomatski zna~i diskriminacija na glasa~koto pravo, odnosno na vrednosta
na glasot na naselenieto koe `ivee vo Makedonija. Stru~nata javnost ne go prifa}a argumentot {to doa|a od odredeni strukturi na vlasta deka ova }e bidat prvi izbori vo dijasporata, pa zatoa na organizaciskoto potfrlawe mo`e da mu se progleda niz prsti. Osobeno vo okolnosti {to pri eventualen tesen izboren rezultat trojcata pratenici od dijasporata izbrani so tenok legitimitet mo`ebi }e odlu~uvaat za toa koj }e bide mandatarot na novata vlada. Zasega, izborot na pratenicite me|u iselenicite so cenzus od 2% od prijavenite glasa~i e legalen, utvrden so Izborniot zakonik, no sekako e nelegitimen, smetaat ekspertite, i naglasuvaat deka toa }e ostane taka
s$ dodeka nekoj ne podnese inicijativa do Ustavniot sud za preispituvawe na ustavnosta i dodeka sudot ne se proiznese. “So maliot broj izbira~i koi so svojot glas }e im dadat mandat na trojcata pratenici od dijasporata se naru{uva principot koj e vo srcevinata na izbornoto pravo, a toa e ednakvosta na vrednosta na glasot. I drugi aspekti od izbornoto pravo se seriozno naru{eni so vakvite izbori vo dijasporata. No, iako e sporen legitimitetot na taka izbranite pratenici, legalnosta e zadr`ana s$ dodeka Ustavniot sud ne gi ospori odredbite od Izborniot zakonik {to ovozmo`uvaat takov izbor”, veli profesorot po ustavno pravo Bajram Polo`ani.
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
Politika / Pari / Dr`ava
SDSM I VMRO-DPMNE BEZ REFORMI ZA ADMINISTRACIJATA
DR@AVNITE SLU@BENICI I PO IZBORITE ]E OSTANAT PARTISKI VOJNICI!
I pokraj toa {to reformata na javnata administracija se najde pred izbornite programi na vlasta i opozicija, namesto za su{tinskite reformi, glavnata “bitka” se vodi za toa koj }e dobie pove}e glasovi od dr`avnite slu`benici koi se najgolemo glasa~ko telo vo dr`avata GABRIELA DELOVA
delova@kapital.com.mk
eformata na javnata administracija se najde visoko na listata na prioriteti vo predizbornite programi na dvete najgolemi partii, VMRODPMNE i SDSM. I vlasta i opozicijata nudat i vetuvaat isti merki i reformi, samo razli~no spakuvani. Profesionalizacija i stru~nost na administracijata se klu~nite reformi na dvete partii, no nitu edna ne nudi na~in kako da se spravi so prekubrojnata i glomazna dr`avna uprava. Najhrabriot i najbolniot ~ekor, namaluvaweto na brojot na vraboteni vo javnata administracijata, ostanuva da go napravi nekoja idna vlada. Ottuka, spored ekspertite, razlikite vo re{enijata {to gi nudat predizbornite programi na dvete najgolemi politi~ki partii se samo pra{awe na nijansi. Spored niv, predizbornite politi~ki programi se samo na~in na dodvoruvawe na dr`avnite slu`benici i pridobivawe na nivnite
R
glasovi, a ne su{tinska reforma na javnata administracijata. “Nikoj ne ja reformira administracijata vo vreme na izbori. Toa se pravi na po~etokot na mandatot vedna{ po pobedata na izbori, a ne na krajot. Jasno e deka nikoj nema da ja se~e grankata na koja sedi, bidej}i znaeme deka ogromen broj glasa~i se zgri`eni vo administracijata”, veli profesorot po javna administracija, Bor~e Davitkovski. Site se soglasuvaat deka vistinskite reformi koi treba da se napravat vo administracijata treba da po~nat so namaluvawe na brojot na vraboteni, {to bi bilo poguben poteg vo vreme na izbori i za partijata na vlast i za opozicijata. “Bez kratewe nema reforma na administracijata. Najpotrebno e da se prezemat radikalni reformi vo glomaznata, neefikasna i skapa administracija. Nie kako partija toa }e go napravime prvo preku namaluvawe na brojot na ministerstva od 22 na 12, no i preku spojuvawe na organite i instituciite koi imaat isti nadle`nosti.
Spored nas, brojot na vraboteni vo administracijata treba da e soodveten na stopanstvoto”, veli od LDP, Roza Topuzova- Karevska. [TO PREDVIDUVAAT PROGRAMITE? Stru~nost i profesionalizacijata na administracijata, se najistaknatite reformi vo programite na dvete partii. SDSM toa }e go pravi preku stru~ni testovi, dodeka VMRO-DPMNE preku psiholo{ki test i test za integritet. Obukata e, isto taka, praktika, koja vetuvaat deka }e ja vovedat dvete najgolemi partii. Edinstveno ne{to po {to se razlikuvaat e politikata na otpu{tawe. Dodeka VMRO -DPMNE voveduva nova osnova za prekin na rabotniot odnos so cel polesno otpu{tawe, SDSM garantira deka menuvawe na kadarot }e ima samo vo vrvot, me|u ministrite i
nivnite politi~ki sovetnici, dodeka ostanatite }e ostanat trajno vo administracijata so nivno nadgraduvawe i profesionalizirawe. Dvete partii vo svoite programi predviduvaat formirawe Registar, koj }e vodi evidencija za site vraboteni vo administracija. So ogled na toa deka i dvete partii koga bea na vlast ve{to ja kriea ovaa brojka, ostanuva da po~ekame po izbori za da vidime dali partijata koja }e ja ponese pobedata }e ja objavi vistinskata brojka na vraboteni vo javnata administracija. Posledniot podatok koj javno go soop{ti ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, be{e deka administracijata ima okolu 120.000 vraboteni. No, del od upatenite velat deka brojot na vraboteni vo upravata e daleku pogolem.
7
PREGLED VESTI NAJDOBRO NAPI[ANIOT ZAKON, AKO NE SE IMPLEMENTIRA - NE ^INI ajdobro napi{aniot zakon, ako ne se implementira adekvatno - ne ~ini. Toa zna~i deka bez razlika kakvi se izbornite pravila vo ovaa faza i kakov e na~inot na koj{to se doneseni, toa {to e klu~no e instituciite nadle`ni za sproveduvawe na izborniot proces maksimalno korektno da gi po~ituvaat zakonskite odredbi i da gi sproveduvaat izborite soglasno so zakonot, veli Darko Aleksov, izvr{en direktor na gra|anskata asocijacija Most, vo intervju za Radio Slobodna Evropa. “Toa ne e ekskluziva samo na instituciite, tuku obvrska na site akteri vo izborniot proces, bez razlika dali se u~esnici koi ja baraat doverbata na gra|anite ili institucii {to go sproveduvaat toj proces”, veli Aleksov. Vo vrska so nekolkute incidenti i o{teteni izborni {tabovi denovive, Aleksov veli deka toa {to dosega mo`e da se zaklu~i e oti ovie nastani imaat izoliran karakter i oti tie }e sledat dali instituciite, poto~no MVR, }e gi adresira ovie pojavi i }e gi re{i, s$ so cel, dodava, vakviot efikasen pristap da ni donese mirna kampawa od denot na nejzinoto oficijalno po~nuvawe.
N
SDSM PREDLAGA REFORMI VO ZDRAVSTVOTO ov Klini~ki centar vo Skopje i prva dr`avna kardiohirurgija vo Makedonija, }e izgradi novata vlada na SDSM, dokolku gi dobie izborite na 5 juni. Kako {to istakna sekretarot na partijata, Andrej Petrov, }e se zalo`at za besplatno zdravstvo za site penzioneri na vozrast od nad 65 godini, za decata do 14 godini i za site siroma{ni gra|ani-osigurenici so mese~en neto-prihod vo semejstvoto pomal od 50% od prose~nata neto-plata isplatena vo dr`avata vo prethodnata godina. Vo programata na SDSM e spomenata i nova samostojna zdravstvena ustanova za itna medicinska pomo{, koja }e gi obedini site podra~ni slu`bi od zemjava. SDSM ne isklu~uva i izgradba na nov sovremen dijagnosti~ko-urgenten centar vo Bitola, opremen so aparatura za najvisoki dostignuvawa vo zdravstvoto, so {to, velat, }e bidat sozdadeni uslovi za razvoj i unapreduvawe na zdravstvenata za{tita za naselenieto na ova podr~je. Vo odnos na strukturata na zdravstvenite ustanovi, Petrov potencira deka }e go obnovat konceptot na edinstven Klini~ki centar, vo koj klinikite }e bidat funkcionalno povrzani. Od VMRO-DPMNE reagiraat na vetuvawata na Petrov. Spored portparolot na partijata, Aleksandar Bi~ikliski, so SDSM po~nalo toneweto na makedonskoto zdravstvo. “Tie imaa 15 godini da prezemat reformi vo zdravstvoto, no ne napravija ni{to. Vo tie 15 godini napravija dolg od 80 milioni evra”, se veli vo reakcijata.
N
@IVOTOT VO MAKEDONIJA OD DENESKA NA EURONEWS d deneska na internacionalniot televiziski kanal Euronews po~nuva prika`uvaweto na emisiite posveteni na Makedonija, koi se vo nivna produkcija. Kako {to informiraat od Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot vo ramkite na programata naslovena Macedonian Life (@ivotot vo Makedonija) }e se prika`uvaat 5-minutni emisii vo koi se opfateni temite `ivot, biznis i kultura. Istite }e bidat emituvani 20 pati vo tekot na edna nedela, vo narednite tri nedeli na arapski, angliski, francuski, germanski, italijanski, portugalski, ruski, {panski i turski jazik. Programata @ivotot vo Makedonija zapo~nuva so temata Lifestyle Changing Face of Skopje (Novo lice na Skopje) i istata }e se prika`uva od 9 do 15 maj. Od 16 do 22 maj sleduva Business – Building a strong business motor (Gradewe silen biznis-sistem), dodeka, pak, poslednata tema Culture - Soul of young nation (Du{a na mlada nacija) }e se emituva vo periodot od 23 do 29 maj. TV ekipata na Euronews pri neodamne{niot ednonedelen prestoj vo Makedonija, napravi nekolku intervjua i snima{e na pove}e lokacii vo zemjava.
O
PROGRAMA NA SDSM:
RASTOT NA PLATATA]E BIDE VRZAN SO RASTOT NA EKONOMIJATA ]E SE DONESE ZAKON ZA OBUKA NA SLU@BENICITE ]E SE FORMIRA CENTAR ZA OBUKA VOVEDUVAWE STRU^EN ISPIT ZA VLEZ VO ADMINISTRACIJATA UKINUVAWE NA ZAKONOT ZA JAVNI SLU@BENICI DR@AVNITE SEKRETARI NEMA DA BIDAT POLITI~KI IMENUVANI ]E SE MENUVAAT SAMO MINISTRITE I NIVNITE POLITI^KI SOVETNICI, NE I VRABOTENITE VO ADMINISTRACIJATA VOVEDUVAWE REGISTAR ZA JAVNI PRETPRIJATIJA VOVEDUVAWE REGISTAR ZA VRABOTENI VO ADMINISTRACIJATA NEDR@AVNITE FUNKCII NA MINISTERSTVATA ]E SE DELEGIRAAT NA NEVLADINIOT SEKTOR ]E SE NAPRAVI SISTEMATIZACIJA NA SITE PARADR@AVNI, REGULATORNI TELA, AGENCII I DIREKCII ^IJ BROJ E PREGOLEM ]E OBEZBEDI ZADOL@ITELNA KVOTA ZA VRABOTUVAWE NA LICA SO POSEBNI POTREBI.
PROGRAMA NA VMRO-DPMNE:
VOVEDUVAWE PROBNA RABOTA PROVERKA NA STRU^NOSTA NA SEKOJ [EST MESECI OLESNUVAWE NA KRITERIUMITE ZA UNAPREDUVAWE VOVEDUVAWE NOVA OSNOVA ZA PREKIN NA RABOTNIOT ODNOS VOVEDUVAWE PSIHOLO[KI TEST I TEST NA INTEGRITET VOVEDUVAWE SISTEM NA INTEROPERABILNOST (POVRZANOST NA INSTITUCIITE) VOVEDUVAWE EDNO[ALTERSKI SISTEM VOVEDUVAWE NA INSTITUTOT “MOL^EWETO E ODOBRUVAWE” VOVEDUVAWE VISOKI KAZNI ZA SL@UBENICITE KOI POSTAPUVAAT SPROTIVNO NA ZAKONITE ZGOLEMUVAWE NA NADLE@NOSTITE NA UPRAVNATA INSPEKCIJA KOJA ]E JA SLEDI RABOTATA NA ADMINISTRACIJATA PODGOTVUVAWE NA GODI[NA PROGRAMA ZA GENERIRA^KA OBUKA FORMIRAWE REGISTAR ZA ADMINISTRACIJA
SAMO VMRO-DPMNE I SDSM SO KANDIDATI ZA SITE IZBORNI EDINICI vaeset partii i edna grupa izbira~i podnesoa listi so kandidati za pratenici do Dr`avnata izborna komisija do istekuvaweto na rokot. Najmnogu listi se podneseni za izbornite edinici eden i {est od duri 17 partii, a najmalku vo izbornata edinica devet (Avstralija i Azija), vo koja na izborite }e se trkaat kandidatite na samo ~etiri predlaga~i. Vo site devet izborni edinici svoi kandidati }e imaat dvete najgolemi partii, VMRO-DPMNE i DUI. Nositeli na listite od VMRO-DPMNE se Nikola Gruevski, Gordana Jankulovska, Vlatko \or~ev, Zoran Stavreski, Antonio Milo{oski i Nikola Todorov. Listite na SDSM }e gi predvodat Radmila [e}erinska, Ana Pavlova-Daneva, Stev~o Jakimovski, Zoran Zaev, Jani Makraduli i Stojko Paunovski. Kaj vladeja~kata partija od albanskiot blok nositeli se Ali Ahmeti, Izet Mexiti, Ermira Mehmeti Devaja, Bujar Osmani i Arben Labuni{ta, a opoziciskata DPA na prvite mesta na listite gi postavi Menduh Ta~i, Orhan Ibraimi i Bekim Fazliu. Otkako }e gi razgleda site podneseni listi i vrz osnova na uvidot DIK ili }e gi prifati listite ili }e im gi vrati na predlaga~ite da gi korigiraat dokolku nekoj od kandidatite ne gi ispolnuva uslovite za da stane pratenik.
D
8
Politika / Pari / Dr`ava
PREGLED VESTI VIZNATA LIBERALIZACIJA ZA ZAPADEN BALKAN BEZBEDNA DO JUNI vropskata komisija zasega ne planira da prezeme kakvi bilo merki koi }e dovedat do ukinuvawe na viznata liberalizacija za zemjite od Zapaden Balkan, izjavi vo petokot vo Brisel, Marcin Grabiec, portparol na evrokomesarkata za vnatre{ni raboti, Sesilija Malmstrom. Grabiec potvrdi deka Komisijata pred nekolku dena dobila pismo od belgiskata Vlada vo koe izrazuva zagri`enost za odredeni zloupotrebi na viznata liberalizacija, no dodade deka stavot na EK e jasen. “Vospostavivme mehanizam za nadzor vo ramkite na koj redovno ispra}ame ekspertski misii, od koi poslednata be{e vo Srbija vo april”, istakna toj. Grabiec dodade deka EK mo{ne vnimatelno ja sledi situacijata i objavuva izve{tai sekoi dve nedeli.
E
UNGARIJA Í PORA^UVA NA MAKEDONIJA
IMPLEMENTACIJATA NA ZAKONITE E POVA@NA OD @ELBATA ZA VLEZ VO EU
Noseweto zakoni so evropsko znamence ne zna~i deka zemjata si ja zavr{ila rabotata. Evropskite diplomati sovetuvaat da prodol`ime na patot kon EU preku evropeizacija i modernizacija na zakonodavstvoto koe se postignuva samo so implementacija na zakonite
FILE: MEDIUMITE RABOTAT POD SILEN PRITISOK ediumite se soo~uvaat so ekonomski pritisok, politi~ko vlijanie i nasilstvo vrz novinarite, istakna evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, vo ramkite na konferencijata za sloboda na mediumite vo Zapaden Balkan i Turcija, naslovena kako “Prozbori”. Spored nego, potrebna e silna zakonodavna ramka za da se spre~i zakanata od politi~ko vlijanie. “S$ pove}e slu{am za indirekten pritisok koga novinarite se smetaat za zakana za ne~ii interesi. U{te edna pri~ina za zagri`enost e sopstveni~kata struktura na mediumite. Koga organiziraniot kriminal e svetska zakana te{ko e da se misli deka mediumite }e bidat izzemeni. Va`no e da se vidi koj e vistinskiot sopstvenik na mediumot”, istakna File. Koga politi~koto vlijanie i ekonomskiot pritisok ne uspevaat, toga{, kako {to veli File, ~esto se koristat nasilstvoto i zapla{uvaweto. “Na{iot predizvik e da se borime protiv zakanite za slobodata na izrazuvawe, bidej}i tie se zakana za vrednostite vrz koi se gradi na{ata unija”, re~e File. Strategijata za pro{iruvawe od 2010 godina, spored evrokomesarot, poka`ala deka slobodata na izrazuvawe i na mediumite se pra{awa koi se soo~uvaat so stagnacija ili u{te polo{o, so nazaduvawe vo odnos na prethodnite postignuvawa.
M
NAUMOVSKI: GRCIJA SAMO DOMA MO@E DA ODLU^UVA ZA REFERENDUM r~ite pretstavnici mo`at da davaat sugestii dali da se odr`i referendum ili ne vo Grcija, a ne tuka, pora~a vicepremierot za evropski integracii Vasko Naumovski na izjavata na portparolot na gr~koto MNR, Gregoris Delavekuras, deka Grcija ne se soglasuva na referendum za imeto. Spored Naumovski, vo Grcija dosega se odr`ale sedum ili osum referendumi koga se rabotelo za pra{awa od nacionalen karakter koi trebalo da bidat odlu~eni od site gra|ani. “Imaj}i predvid deka i za nas se raboti za edno isku~itelno zna~ajno pra{awe koe navleguva dlaboko vo intimata na sekoj gra|anin, ostanuvame na opredelbata da se odr`i referendum za ova pra{awe. Gr~kite pretstavnici mo`at da davaat sugestii dali da se odr`i referendum ili ne vo Grcija, a ne tuka. Za toa dali tuka }e se odr`i referendum }e odlu~ime nie”, izjavi Naumovski. Minatata nedela od gr~koto MNR izlegoa so stav deka ne se soglasuvaat so dogovor za referendum, bidej}i so toa bi ostanele pra{awa koi dopolnitelno }e treba da se re{avaat. “Nie zboruvame za ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba, erga omnes, i toa }e mora da bide rezultatot so koj Grcija }e se soglasi”, izjavi Delavekuras.
G
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
MARIJA SEVRIEVA
sevrieva@kapital.com.mk
ro{iruvaweto na Evropskata unija }e bide visoko na agendata i na sledniot pretsedava~ Polska, uveruva ungarskiot ambasador vo zemjava Ferenc Keke{i, ~ija zemja e aktuelen pretsedava~. Iako Ungarija saka{e da bide zemjata koja }e ja promeni rigidnata politika na EU vo pogled na pro{iruvaweto, sepak, kako {to veli Keke{i, kontekstot na ungarskoto pretsedavawe vo te{ka ekonomska kriza vo Unijata i drugi globalni problemi imale golemo vlijanie vo realizacija na nivnata agenda. “Zemjite od regionot treba da se usoglasat so barawata na EU i vistinskite predizvici od teren. Imame bliski konsultacii so na{ite polski prijateli koi }e n$ nasledat i tie }e go stavat visoko na svojata agenda pro{iruvaweto na EU”, izjavi Keke{i na konferencijata “Op{testvo na ednakvi mo`nosti – me|u vladeeweto na pravoto i tradicijata”. Ambasadorot Keke{i apelira doma{nite zada~i navreme da se zavr{uvaat bez razlika na toa {to zemjava ja o~ekuvaat izbori. Noseweto zakoni so evropsko znamence ne zna~i deka zemjava si ja zavr{ila rabotata. Evropskite diplomati sovetuvaat deka zemjava treba da prodol`i po patot kon EU preku evropeizacija i modernizacija na makedonskoto zakonodavstvo koe se
P
postignuva samo preku implementacija na zakonite. “Tradicijata e sinonim na navika koja {to e na~in na koj{to nekoj voobi~aeno ili rutinski se odnesuva vo odredena situacija. Za da se postigne edno op{testvo
da ima ednakvi mo`nosti treba zakonite da stanat tradicionalna praktika koja }e bide cvrsto vospostavena za da nema podocna potreba od nekoj zakon”, potencira Robert Lidl, pretstavnik na misijata na EU vo zemjava.
ITALIJANECOT SANINO, NOV DIREKTOR ZA PRO[IRUVAWE VO EK Italijanskiot diplomat Stefano Sanino e imenuvan za generalen direktor na sektorot za pro{iruvawe vo Evropskata komisija. Sanino dosega be{e zamenik na britanecot Majkl Li, koj deset godini gi predvode{e rabotite na pro{iruvaweto na Zapaden Balkan. Sanino va`i za poznava~ na regionot. Toj pred doa|aweto vo EK, vo periodot od 1993 do 1995 godina bil zamenik{ef na misijata vo ambasadata na Italija vo Belgrad, a potoa do 2002 godina i {ef na misijata na OBSE vo SR Jugoslavija. Evropskata kariera Sanino ja po~na vo 2002 godina od funkcijata sovetnik vo rabotite na nadvore{na politika i trgovija na toga{niot pretsedatel na EK, Romano Prodi, a potoa vo 2005 godina be{e imenuvan na dol`nosta pretstavnik na EK vo Komitetot za politika i bezbednost.
Iako zemjava re~isi e na samiot fini{ vo procesot na harmonizacija na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo, svoite slabosti }e gi poka`e pri implementacijata na zakonite, smeta porane{niot diplomat Vladimir Mir~ev. “Za implementacijata na vnatre{niot praven poredok sozdadeni se odredeni uslovi, no s$ u{te nemame dovolen kapacitet na dr`avnite organi, javnata administracijata i bizniszadnicata za pohrabro da navlezat vo implementacija na toa zakonodavstvo”, smeta Mir~ev. Poslednite {pekulacii govorat deka za vreme na ungarskoto pretsedatelstvo Makedonija voop{to nema da se najde na agendata na Sovetot na Evropa, tuku za nejze }e se rasprava duri vo dekemvri, na krajot od pretsedatelstvo na Polska.
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
Kompanii / Pazari / Finansii
POLITIKATA “SITE NA FAKULTET” SPORNA ?!
9
PREGLED VESTI PIVARA SKOPJE ODBEL@UVA 125-TI RODENDEN NA KOKA-KOLA
BIZNISOT BARA KVALITET, P OBRAZOVANIETO NUDI KVANTITET
Kompaniite se soo~uvaat so dosega neviden paradoks. Velat, vo vreme koga raste brojot na diplomirani kadri i se {irat spisocite vo agenciite za vrabotuvawe opa|a brojot na solidno educirani kadri VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk
iperprodukcijata na univerziteti i politikata “site na fakultet” gi ostavi makedonskite firmi bez kvalifikuvani rabotnici. Pogolemite kompanii se soo~uvaat so dosega neviden paradoks. Velat, vo vreme koga raste brojot na diplomirani kadri i rastat spisocite vo agenciite za vrabotuvawe opa|a kvalitetot na educiranite kadri. Duri i so fakultetska diploma mladite se “bosi” i apsolutno nepodgotveni da po~nat so rabota duri i po nekolku meseci od vrabotuvaweto, velat biznismenite, revoltirani od nekompatibilnosta na makedonskiot obrazoven sistem so potrebite na pazarot na trudot. “Hiperprodukcijata na visokoobrazovni institucii, osobeno vo poslednite dve godini, dovede do nagla erozija na kvalitetnoto obrazovanie. Imaj}i predvid deka nie kako narod imame slabi setila i bavno se budime vo vreme na vakvi pojavi, mislam deka so tek na vreme ovoj problem }e stane golema glavobolka. Trendot na bildawe na kvantitetot na studenti sozdava lo{ fokus. Vo taa plejada od studenti koi studiraat, zavr{uvaat ili kupuvaat diplomi se zapostavuva i faktot deka kvalitetot na podgotveniot magister ili diplomec e antireklama na institucijata od koja proizleguva”, veli Elizabeta Nestorovska-Dimi} od Oddelot za nabavki na Makstil.
H
BEZ SOODVETNO EDUCIRAN KADAR KOMPANIITE NE MO@AT DA ODAT NAPRED Od farmacevtskata kompanija Alkaloid, pak, velat deka ako firmite ne go dobijat potrebniot kvalitet kaj kadarot ne mo`at da odat napred i da gi ostvaruvaat svoite celi. “Obrazovniot sistem na kompaniite ne im go ispora~uva baraniot kvalitet kaj novovrabotenite. A firmite tro{at mnogu vreme i pari za doedukacija i dokvalifikacija na kadarot. Trpi i vremeto i produktivnosta na iskusnite vraboteni, koi se prinudeni detalno da gi educiraat pomladite. Dokolku obrazovnite instititucii odat na kvalitet, mora da imaat aplikativno ednakov broj resursi koi mo`at da go pokrijat i kvantitetot. Ako go nemaat toa, treba da go namalat brojot na studenti i da vovedat pospecifi~ni programi koi }e gi odr`at na povisoko nivo kako institucija. Isto e i so kompaniite - ako nemaat kvalitetno obrazovan kadar ne mo`at da odat napred i da gi ostvarat svoite celi”, veli Nikola Eftimov, direktor na Oddelot za ~ove~ki resursi vo Alkaloid. Toj potencira deka obrazovnite institucii vo zemjava najverojatno svesno grabaat po pogolemi profiti za smetka na kvalitetot na studentite. Sopstvenikot na informati~kata kompanija Ultra-Unet i pretsedatel na Stopanskata komora, Antoni Pe{ev, pak, veli deka nekolkumese~na kvalifikacija na eden novovraboten mo`e da go ~ini i do 17.000 evra. “Godi{no ovaa suma
ivara Skopje kako del od sistemot Koka-Kola ja odbele`uva 125-godi{ninata od po~etokot na proizvodstvoto na najpoznatiot bezalkoholen pijalak vo svetot. Kompanijata vo tekot na celata godina so organizacija na inovativni, promotivni i op{testveno odgovorni programi im se zablagodaruva na site koi go ovozmo`uvaat osve`uvaweto na svetot u{te od momentot na pojavata na prvata Koka-Kola na 8 maj 1886 godina. “Gordi sme {to sme del od sistemot koj nesomeno e broj eden dobavuva~ na bezalkoholni pijalaci vo svetot, no toa {to navistina n$ pravi sre}ni e {to so na{ata rabota, pridonesuvame kon sozdavaweto i spodeluvaweto sre}a i u`ivawe vo osve`uvaweto so najpoznatiot pijalak na svetot, Koka-Kola, zaedno so golem broj lu|e vo pove}e od 200 zemji od svetot”, izjavi generalniot direktor na Pivara Skopje AD, Konstantinos Spanudis, ~estitaj}i im ja na potro{uva~ite vo Makedonija i vo celiot svet, 125godi{ninata na Koka-Kola. Vo ~est na godi{ninata kompanijata Koka-Kola izdade kniga koja gi sodr`i reklamite, fotografiite i umetni~kite dela za Koka-Kola, vo tekot na izminatite 125 godini.
DODELENI NAGRADITE ZA INOVACII I PRETPRIEMNI[TVO a Regionalnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj, koja se odr`uva vo Ohrid, pretsedatelot \orge Ivanov i avstriskiot ambasador Alojz Kraut dodelija 10 nagradi za najinovativni biznis-planovi. Prvoto mesto go osvoi biznis-planot “Bidi viden”, koj go podgotvija Marko Georgievski, Viktor Mitevski i Aleksandar Krstev, studenti na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Vtoroplasiran e “Dobivawe na biogas kako obnovliv izvor na energija”, izraboten od Ivana Koleva, Martina Blinkova, Darko Pepovski i Aleksandar Don~evski. Tretoto mesto go osvoi Nenad Markovski za idejata “Odmori.mk”. Organizator na natprevarot za najuspe{en biznis-plan e Nacionalniot centar za inovacii i pretpriemni~ko u~ewe, a vkupniot fond za nagradenite iznesuva 23.000 evra. Prvoplasiranite za implementacija na biznis-planot dobija 5.000 evra, dodeka vtoro i tretoplasiranite po 4.000, odnosno 3.000 evra. Konferencijata trae od 5. do 7. maj, a na nea za pretpriemni{tvo i inovacija debatiraa pove}e od 200 eksperti od 40 dr`avi {irum svetot.
N
SLOVENIJA SO POINAKVA OBRAZOVNA STRATEGIJA OD MAKEDONIJA ekanot na Ekonomskiot fakultet-Qubqana i porane{en minister za finansii na Slovenija, Du{an Mramor, veli deka vo vreme koga sekoja dr`ava vlo`uva maksimum vo istra`uva~ki proekti i vo vo kvalitetno obrazovanie zemjite kako Makedonija i Slovenija ne mo`at da konkuriraat so ni{to drugo, osven so fantasti~no znaewe. “Ne e mo`no da ja pre`iveeme ovaa kriza bez poseriozni posledici ako ne gi vlo`ime site raspolo`livi resursi vo obrazovanieto. Dr`avite koi nema da uspeat vo toa }e zaostanat zad site”, veli Mramor. Poradi neophodnosta od kvalitetno, namesto kvantitetno obrazovanie, Mramor prethodnata godinina gi namalil kvotite za bruco{i za 10%, so tendencija namaluvaweto na studentite da prodol`i i vo idnina.
D
ponekoga{ dostignuva i do 100.000 evra. Kompaniite mora da investiraat vo mladi lu|e koi ~etiri godini pominale vo nekoja obrazovna institucija. Na diplomiraniot student mora da mu dodademe vrednost za da mo`e da bide upotrebliv vo ramkite na
proizvodstvoto. Toa, pred s$, e rezultat od nesinhroniziranosta na obrazovniot sistem so realniot sektor”, veli Pe{ev. Biznismenite se ednoglasni deka poradi neusoglasenosta na obrazovanieto i pazarot na trud vo zemjava reformite vo obrazovanieto se jalovi.
NOVI VAGONI VO MAKEDONSKITE @ELEZNICI akedonski @eleznici pu{tija vo upotreba nov telekomanden centar so koj }e se sledi celokupnata `elezni~ka mre`a vo zemjava, kako i novite 36 tovarni vagoni, ~etiri dizel-lokomotivi i dve sovremeni elektri~ni lokomotivi. Za toa kompanijata potro{ila 10 milioni evra. “Ova e investicija kakva {to odamna nemalo vo makedonskata `eleznica i e krupen is~ekor vo nasoka na podobruvwe na uslovite za rabota, na podobruvawe na bezbednosta na vozovite i s$ {to zna~i podobar kvalitet na uslugite”, re~e vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski na sve~enoto pu{tawe vo upotreba na novata oprema. Toj najavi i deka vo `eleznicata mora da se investira i ponatamu, kako i vo podobruvawe na brzinata, bezbednosta i sigurnosta na prugite. Vladata ve}e sklu~ila dogovor so Svetskata banka vo vrednost od 17,5 milioni evra, investicija koja }e po~ne ovaa godina, a se odnesuva na rekonstrukcija na Koridorot 10. Proektot, kako {to istaknaa direktorite na infrastruktura i transport, Besim Deari i Oliver Derkoski, se realizira od 2007 godina i treba da gi zadovoli evropskite standardi koga e `eleznicata vo pra{awe.
M
Kompanii / Pazari / Finansii
10 MBI 10
MBID
OMB
2.699 2.696 2.693 2.690 2.687 2.684 2.681 2.678 2.675 2.672
2.560 2.555 2.550 2.545 2.540 2.535 2.530 2.525 29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11 04/05/11 05/05/11 06/05/11
MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
117,25 117,20 117,15 117,10 117,05 117,00 116,95 116,90
29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11 04/05/11 05/05/11 06/05/11
29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11 04/05/11 05/05/11 06/05/11
MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA
OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA
OPTIMIZAM KAJ [PEDITERSKITE KOMPANII
[PEDITERITE PRVIOT KVARTAL GO ZAVR[IJA SO DOBIVKI
NEDELNO TRGUVAWE
Iako poradi izborite nastapuva stagnacija vo raboteweto kaj del od doma{nite kompanii, sepak, vo {pediciite se optimisti i smetaat deka i vo vakov period kompaniite mora da prodol`at so nivnoto redovno funkcionirawe milioni denari. Spored obrazlo`enieto na kompanijata, namaluvaweto na dobivkata e rezultat na porastot na tro{ocite za razlika od prihodite. “Najgolem del od prihodite proizleguvaat od proda`ba na doma{en pazar i toa 72,3% i od proda`bata na stranski pazari, so u~estvo od 27,6%. Vkupnite tro{oci, operativni i finansiski, iznesuvaat 19,9 milioni evra i tie se za 64% pogolemi od rashodite ostvareni vo istiot period lani. Najgolemi tro{oci se napraveni za uslugi od drugi subjekti, osobeno transportni, so 84%, koi pak, vo najgolem del u~estvuvaat vo vkupnite tro{oci, odnosno so 83%. Porastot na prihodite avtomatski pridonese i za porast na ostanatite rashodi, kako potro{eni surovini i materijali”, pi{uva vo obrazlo`enieto na finansiskiot izve{taj na Fer{ped. Dobivka od 2,2 milioni denari ostvari i Mako{ped, iako taa e za 14% pomala od istiot period lani, koga iznesuva{e 2,6 milioni denari. “To~no e deka dobivkata e pomala za 14%, no toa ne e golem pad. Glavna pri~ina za toa se momentalnite prelevawa od eden kvartal vo drug. Isto taka,
METODI PENOVSKI
penovski@kapital.com.mk
ozitivnoto rabotewe na pogolemiot del od proizvodstvenite kompanii i zgolemenata pobaruva~ka na nivnite proizvodi na doma{niot i na stranskite pazari, no i na surovini i repromaterijali za proizvodstvo rezultira{e i so pozitivni rezultati kaj doma{nite {pediteri. Dru{tvoto za me|unarodna {pedicija Fer{ped vo svojot konsolidiran finansiski izve{taj za prviot kvartal od 2011 godina prijavi dobivka od 431.000 denari, za razlika od zagubata od 10,7 milioni denari istiot period lani. Ostvarenite konsolidirani proda`bi za prviot kvartal od godinava porasnaa 52% vo odnos na lani. Najgolem rast na proda`bata Fer{ped ima na stranskite pazari i toa 91%, dodeka, pak, na doma{niot pazar e ostvaren rast od 41%. Spored nekonsolidiraniot finansiski izve{taj, Fer{ped ostvaril dobivka od 30,4 milioni denari, koja e za 3% pomala od dobivkata ostvarena vo prethodnoto trimese~je, koga taa iznesuva{e 31,2
P
VO REGIONOT EDINSTVENO PORASNA MAKEDONSKATA BERZA
rvata nedela od maj pomina vo znakot na rastot na osnovnite berzanski indeksi na doma{nata berza i na evropskite berzi za razlika od berzite vo regionot, SAD i Azija. Glavniot berzanski indeks MBI-10 minatata nedela porasna za 0,75 % na 2.558,15 indeksni poeni, a identi~en rast ima{e i MBID indeksot, koj nedelata ja zatvori na vrednost od 2.696,52 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB padna za 0,13 % na 117,04 indeksni poeni. Za 11% porasna prometot na doma{nata berza minatata nedela, koj iznesuva{e 64,9 milioni denari za razlika od prethodnata nedela koga be{e na nivo od 58,4 milioni denari. Vo regionot i berzata vo Zagreb i berzata vo Belgrad nedelata ja zavr{ija so pad na indeksite i na prometite. Prometot na berzata vo Zagreb padna za 33,3% i iznesuva{e 10,8 milioni evra, a za 1,2% padna i vrednosta na glavniot berzanski indeks CROBEX, koj zatvori na 2.206,95 indeksni poeni. Berzata vo Belgrad ostvari dvojno pomal promet od prethodnata nedela, a za 0,1% padna i glavniot berzanski indeks Belex15. Nedelniot promet iznesuva{e 2,1 milioni evra, a Belex15 zatvori na 744,81 indeksni poeni. Indeksite na evropskite berzi nedelata ja zavr{ija vo plus za razlika od tie na berzite vo SAD i Azija. Panevropskiot indeks FTSEurofirst 300 porasna za 1,2% na nedelno nivo na vrednost od 1.144,91 indeksni poeni. Indeksite na berzata vo Wujork, pak, nedelata ja zavr{ija so pad, a najmnogu padna S&P 500 i toa za 1,7% na 1.340,20 indeksni poeni, {to e negov najgolem pad od mart navamu. Dow Jones ima{e pad od 1,3% na vrednost od 12.638,74 indeksni poeni. Pad ima{e i na indeksite na berzite vo Azija. Toj gi izbri{a dobivkite koi berzite vo Azija uspeaja da gi ostvarat ovaa godina. Panaziskiot indeks MSCI Asia Pacific padna za 1,4% gubej}i 137,57 indeksni poeni. Pad od 1,75 nedelava ima{e i Avstraliskiot indeks S&P/ASX 200, a 2,4% od vrednosta izgubi i hongkon{kiot berzanski indeks Hang Seng. Edinstveno japonskiot berzanski indeks Nikkei 225 nedelata uspea da ja zavr{i so rast od 0,1%.
P
vrz dobivkata se odrazi i odlukata del od na{ite objekti da bidat renovirani, poradi {to bea izdadeni pod kirija, {to dopolnitelno se odrazi vrz prihodite na kompanijata. Toa {to o~ekuvam vo naredniot period e da ostvarime daleku podobri finansiski rezultati. Spored mene, dobivkata bi trebalo da raste 10% od kvartal vo kvartal”, veli Qup~o Zafirovski, {ef na smetkovodstvo vo Mako{ped. Od dru{tvoto, pokraj podobri finansiski rezultati, isto taka o~ekuvaat i podobri operativni rezultati godinava. “Postojano kontaktirame i sorabotuvame so doma{nite kompanii i od na{a strana
vlo`uvame maksimalni napori za ostvaruvawe na dobri rezultati i na operativen plan. Sepak, od toa {to mo`e da se vidi na teren kaj doma{nite kompanii postoi mala stagnacija vo nivnoto rabotewe. Toa e voobi~aeno vo period na izbori, koga pogolem del od kompaniite se pritaeni vo svoite aktivnosti vo o~ekuvawe na izbornite ishodi. Sepak, kompaniite i vo vakov period mora da funkcioniraat i da rabotat”, velat od Mako{ped. Spored sogleduvawata na Mako{ped, doma{nite kompanii koi se nivni klienti procentualno pove}e uvezuvaat otkolku {to izvezuvaat.
BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ
06.05.2011 Просечна цена (МКД)
Агро Тиквеш Кавадарци Стопанска банка Скопје Гранит Скопје
Име на компанијата
ОКТА Скопје Стопанска банка Скопје
Отворен инвестициски фонд
1М
3М
6М
YTD
1Y
ILIRIKA JIE
29.083.601,91
-6,33%
-7,31%
4,26%
-3,69%
-3,79%
04.05.2011
ILIRIKA GRP
45.897.894,03
-9,09%
-7,44%
-6,71%
-10,69%
-0,76%
04.05.2011
529.850
Иново Статус Акции
14.133.643,87
-1,16%
-7,92%
2,65%
2,61%
-7,04%
05.05.2011
2,45
328.000
KD Brik
35.264.532,50
-7,70%
-5,82%
-4,73%
-7,21%
2,36%
05.05.2011
2,43
56.340
KD Nova EU
27.142.905,50
-3,78%
-6,18%
0,26%
-0,75%
-4,85%
05.05.2011
КБ Публикум балансиран
30.095.643,22
-2,09%
-5,51%
-0,36%
-0,27%
-1,79%
05.05.2011
КБ Публикум -обврзници
19.250.173,22
0,49%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
05.05.2011
800,00
33,33
16.000
400,00
5,26
8.800
585,47
2,73
2.050,00 211,00
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Охридска банка Охрид
06.05.2011 %
Износ (МКД)
ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10
1636
-0,85
24.540
130
-0,76
231.530
Стопанска банка Битола
2.617,27
0,08
287.900
Комерцијална банка Скопје
3.700,23
-0,08
551.335
ХВ
Раде Кончар Скопје
1.799,09
-0,05
206.900
ALK (2010)
Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Скопје
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ
СОКОТАБ Битола 10 емисија на обврзници за денацион.
Топлификација Скопје Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје
06.05.2011
Вкупно издадени акции 1.431.353
06.05.2011
ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ
06.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции
Просечна цена
Нето добивка по акција
P/E
P/B
4.378,22
401,26
10,91
0,95
54.562
7.100,00
567,72
12,51
0,20
GRNT (2010) *
3.071.377
585,47
95,35
6,14
0,55
KMB (2010)
2.279.067
3.700,23
628,36
5,89
1,05
BESK (2010) *
Име на компанијата
06.05.2011 Податоците се однесуваат за
%
Просечна цена (МКД)
ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)
Износ (МКД)
Просечна цена (МКД)
%
Износ (МКД)
MPT (2010) *
112.382
26.850,00
/
/
0,79
19680
0,15
5.569.440
REPL (2010) *
25.920
39.000,00
2.980,40
13,09
0,79 0,62
85,93
0,12
3.769.737
SBT (2010) *
389.779
2.617,27
39,99
65,44
3.835,80
0,51
648.250
STIL (2010) *
14.622.943
198,00
0,47
425,79
2,49
3700,23
-0,08
551.335
TPLF (2010) *
450.000
3.835,80
279,12
13,74
1,05
585,47
2,73
529.851
ZPKO (2010) *
271.602
2.111,00
/
/
0,33
% на промена
обврзници
64.594
20
0,38
обични акции
47.238
56
-64,66
111.833
76
-43,53
обични акции
Вкупно Официјален пазар
117.448
30
2,30
Вкупно Редовен пазар
117.448
30
2,30
0
0
0,00
Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно
0
0
0,00
229.281
106
-26,71
(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 06.05.2011)
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
Kompanii / Pazari / Finansii
11
NARODNATA BANKA PROGNOZIRA ZA@IVUVAWE NA EKONOMIJATA
17.03.2010 BANKITE GLEDAAT RIZICI I NEMA DA DAVAAT POVE]E KREDITI
11
Iako Narodnata banka procenuva deka ekonomijata posilno zazdravuva, so rast na bruto-doma{niot proizvod od 5,1% vo prviot kvartal, bankite ostanuvaat konzervativni i nema da davaat pove}e krediti ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk
ako Narodnata banka (NBM) procenuva deka ekonomijata posilno zazdravuva so rast na brutodoma{niot proizvod (BDP) od 5,1% vo prviot kvartal i o~ekuva pozitivniot trend da prodol`i, bankarskiot sektor ostanuva na konzervativna pozicija vo odnos na kreditiraweto na biznis-sektorot. Bankarite ocenuvaat deka s$ u{te postojat mnogu rizici vo ekonomijata koi mora vnimatelno da se sledat i poradi toa o~ekuvaat rastot na kreditiraweto godinava da ne nadmine 10%, {to zna~i samo blago zgolemuvawe vo odnos na lani. Ne se o~ekuva ni namaluvawe na kamatite, bidej}i inflacijata ve}e gi nadmina prvi~nite proekcii i dokolku cenite prodol`at da rastat, }e rastat i kamatite. NBM zasega odlu~i da ne ja zategnuva monetarnata politika, no vo zavisnost od inflaciskite pritisoci vo tekot na godinata, ne ja isklu~uva mo`nosta od zgolemuvawe na osnovnata kamata. “Razgoruvaweto na inflacijata vo tekot na godinata mo`e da predizvika povtorno zgolemuvawe na pasivnite kamati za {tedewe, so {to avtomatski }e se zgolemat i kamatite na kreditite. Toa zna~i deka vo vakvi uslovi vo ekonomijata Narodnata banka za da gi ubla`i in-
I
flaciskite pritisoci }e ja zgolemi osnovnata kamata i }e po~ne da izvlekuva pove}e pari od promet. Vo takov slu~aj ne mo`e da stane zbor za namaluvawe na kamatite”, komentira generalniot direktor na TTK Banka, Dragoqub Arsovski. I Evropskata centralna banka i centralnata banka na Anglija odlu~ija zasega da ne gi zgolemuvaat osnovnite kamati kako merka za ubla`uvawe na inflacijata. Del od bankarite, pak, komentiraat deka bez ogled na dvi`eweto na osnovnata kamata, ekonomijata nema dovolno kapacitet za da apsorbira pove}e krediti. “Sosema e nebitno dali NBM }e ja zadr`i osnovnata kamata na ova nivo ili, pak, }e ja zgolemi, bidej}i nie kako banki barame samo dobri proekti i }e odlu~ime da gi finanisrame bez ogled na toa kolkava e osnovnata kamata. Inflacijata sozdava problemi, no toa e poizrazeno kaj gra|anite, a ne kaj kompaniite. Problemot e {to biznis-sektorot s$ u{te se soo~uva so likvidnosni problemi i glavno s$ u{te se baraat krediti za tekovni potrebi, a ne za novi investicii”, veli Maja [terieva, finansiski direktor na Komercijalna banka. Spored ocenkite na bankarite, kreditiraweto vo slednite meseci duri i u{te pove}e }e zamre bidej}i nastapuva predizboren period, koj voobi~aeno ja zagu{uva ekonomijata. Narodnata banka, spored
DRAGOQUB ARSOVSKI
FINANSISKI REZULTATI NA BANKITE VO PRV KVARTAL 2011 Komercijalna banka NLB Tutunska banka Stopanska banka Prokredit banka Uni banka TTK Banka
2,6 milioni evra 1,8 milioni evra 1,6 milioni evra 570.000 evra 400.000 evra 260.000 evra
poslednite proekcii, o~ekuva bankite godinava da podelat za 12% pove}e krediti vo odnos na 2010 godina, {to e blaga nadolna korekcija vo odnos na prvi~nite pooptimisti~ki procenki. Kreditniot porast vo prviot kvartal iznesuva samo 8%. BANKITE KNI@AT ZGOLEMENI PROFITI VO 2011 Spored analizite na finansiskite izve{tai za bankarskiot sektor vo prviot kvartal godinava, re~isi site banki
ostvarija pogolem profit i vo odnos na prethodnite dve godini, koi pominaa vo znakot na ekonomskata kriza. Najgolema dobivka za prvite tri meseci od 2011 godina objavi Komercijalna banka, od 2,6 milioni evra, {to pretstavuva minimalen porast od 3,1% vo odnos na istiot period lani. NLB Tutunska banka ostvari dobivka od 1,8 milioni evra, so {to profitot vo sporedba so prethodnata godina porasna za 30%.
GENERALEN DIREKTOR NA TTK BANKA Razgoruvaweto na inflacijata godinava mo`e da predizvika povtorno zgolemuvawe na pasivnite kamati za {tedewe, so {to avtomatski }e se zgolemat i kamatite na kreditite. Toa zna~i deka vo vakvi uslovi vo ekonomijata Narodnata banka za da gi ubla`i inflaciskite pritisoci }e ja zgolemi osnovnata kamata i }e po~ne da izvlekuva pove}e pari od promet. Vo takov slu~aj ne mo`e da stane zbor za namaluvawe na kamatite Najgolem rast na dobivkata objavi Stopanska banka i toa za 58% vo odnos na prvite tri meseci vo 2010 godina, so {to dostigna do suma od 1,6 milioni evra. Ostanatite banki ostvarija pomali
MAJA [TERIEVA FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA Sosema e nebitno dali NBM }e ja zadr`i osnovnata kamata na ova nivo ili }e ja zgolemi, bidej}i bankite baraat samo dobri proekti. ]e odlu~ime da gi finansirame takvite bez ogled na toa kolkava e osnovnata kamata. Inflacijata sozdava problemi, no toa e poizrazeno kaj gra|anite, a ne kaj kompaniite. Problemot e {to biznis-sektorot s$ u{te se soo~uva so likvidnosni problemi i glavno s$ u{te se baraat krediti za tekovni potrebi, a ne za novi investicii dobivki, koi se dvi`at od 570.000 evra kaj Prokredit banka, okolu 400.000 evra kaj Uni banka, 260.000 evra vo TTK Banka. [parkase banka vo prviot kvartal objavi zaguba od 17.000 evra.
WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ
1 нед.
1 мес.
3 мес.
Благајнички записи
4,00%
СКИБОР
2,48%
3,50%
4,24%
5,11%
Ломбарден кредит
5,50%
МКДОНИА
2,10%
ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ
Рочности
Извор: НБРМ
КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка
КУРСНА ЛИСТА
3м
6м
12м
24м
36м
Стопанска
4,60%
5,50%
6,10%
8,10%
8,30%
Среден курс Држава
Валута
во денари
ЕМУ
евро
61,5050
Комерцијална
4,80%
5,50%
6,00%
8,00%
8,50%
САД
долар
41,5182
НЛБ Тутунска
4,50%
5,50%
6,00%
8,20%
8,40%
В.Британија
фунта
68,4416 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ
Швајцарија
франк
48,3150
Канада
долар
43,0015
EUR
USD
GBP
CHF
Австралија
долар
44,3024
61,6
43
69,8
49,3
Извор: НБРМ
Fokus
12
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
DECENISKITE POSTAPKI JADAT IMOT VREDEN STOTICI MILIONI EVRA
KOJ I ZO[TO GI ODOL@UVA STE^AITE? Ste~ajnite upravnici, koi naj~esto se poso~uvaat kako glavni vinovnici za odol`uvaweto na ste~ajnite procesi, vinata ja prefrlaat kaj dr`avnite institucii, koi vo deceniskite ste~ai se javuvaat kako doveriteli. Od druga strana, pak, tokmu na dr`avata i na drugite doveriteli im odgovara ste~aite da zavr{at {to pobrzo za da se spasi {to mo`e da se spasi od imotot i vrednosta na propadnatata firma. I pokraj toa, nema re{enie na problemot, nitu zaedni~ki jazik, pa ste~aite vo Makedonija stanaa sinonim za kriminal i korupcija SOWA JOVANOVA
s.jovanova@kapital.com.mk
V
o Makedonija ima 12 ste~ajni postapki koi traat pove}e od 10 godini. Interkomerc od Skopje, Ogra`den od Ko~ani, @itokop,
AD Treska, Bujoto, Putnik, Juris, se imiwata na del od 12-te pretprijatija koi nekoga{ bile uspe{ni firmi, a denes zjaat prazni i imaat nere{en status, pa ne ni mo`e da se razmisluva za nivno restartirawe. Vo me|uvreme bea doneseni mo`nosti za elektronski ste~aj, objavena e crna lista
SE ZGOLEMUVA LI ODGOVORNOSTA NA STE^AJNITE UPRAVNICI?
o izmenite vo Zakonot za ste~aj, usvoeni minatiot mesec, ste~ajnite upravnici imaat obvrska site promeni i odluki so zna~ewe za ste~ajnata postapka da gi vnesat na internetportalot na Centralniot registar. Zakonskite izmeni predviduvaat i polesno otvorawe ste~ajna postapka vo slu~aj koga predlaga~ e dol`nikot, a se zajaknuva i odgovornosta na ste~ajniot upravnik vo slu~aj na odlo`uvawe na ste~ajnata postapka.
S
so direktori koi namerno gi odnele firmite vo ste~aj i se usvoija eden kup zakoni so koi im se zategna rabotata na ste~ajnite upravnici. No, 12-te deceniski ste~ai ostanaa nere{eni i svedo~at za s$ u{te nezavr{enata makedonska tranzicija. Aktivni se vkupno 358 ste~ajni postapki. Vo Ministerstvoto za ekonomija, pod ~ija nadle`nost e sproveduvaweto na ste~ajnite postapki, velat deka ne mo`e da se poso~i eden vinovnik za odol`uvaweto na ste~aite. Imalo mnogu pri~ini, no glavniot problem go lociraat vo golemata ste~ajna masa, nepostoeweto klu~na dokumentacija, bavnosta na instituciite i nepostoeweto specijalizirani sudii za problematikata ste~aj.
Ste~ajnite upravnici, koi ~esto se poso~uvaat kako vinovnici za predolgoto traewe na postapkite, odgovornosta ja prefrlaat na dr`avnite institucii i na zakonskite ograni~uvawa. Tvrdat deka rabotata najmnogu ja ko~at sudovite i Katastarot. Vasil Markov, ste~aen upravnik od Skopje, veli deka vo predmetite koi gi rabotel najgolem problem imal koga trebalo da se dobijat informacii za dol`nikot od Upravata za javni prihodi. “Za da se proglasi ste~aj,baraat eden kup dokumenti. Navistina }e zaglavi{ ako ti trebaat podatoci od Upravata za javni prihodi za sostojbata na dol`nikot, na primer, kolku dol`i za pridonesi za plata, za danok za dobivka i sl. Treba da pomine dolgo vreme, zatoa {to
i tie samite nemaat evidencija. Firmite koi odat vo ste~aj prethodno sigurno ne pla}aat danoci�, veli Markov. Vo Upravata za javni prihodi se pravdaat deka vo site ste~ajni postapki vo koi se involvirani kako institucija vo prilog im e vo dogledno vreme da se zatvorat ste~aite za da si gi naplatat dolgovite od firmata. “UJP postapuva i e sekoga{ zainteresirana za brzo zatvorawe na ste~ajnite postapki, {to, sekako, }e zna~i i brza i efikasna naplata na dano~nite dolgovi od ste~ajniot dol`nik. Ako se zeme predvid deka osnovnata dejnost i cel na dano~nata administracija e naplata na javnite prihodi, postoeweto kakvi bilo pri~ini za prolongirawe na rokovi i odol`uvawe
no.
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
TOP 25
100
iljadi evra e najvisokata nagrada {to mo`e da ja dobie ste~aen upravnik vo zemjava, no spored niv, dosega nikoj ne ja dobil
358
aktivni ste~ajni postapki ima vo Makeodnija
128
novi ste~ai se otvoreni samo minatata godina
apka da se zatvori, no na kraj izleguva deka del od imotot vo katastar e vpi{an na ime na ste~ajniot doveritel, {to zna~i deka se pravi novo barawe za otvorawe ste~ajna postapka so cel povtorno raspredeluvawe na imotot. Mora da se sfati deka ste~ajot ne e dolg proces, sekoga{ postojat drugi pri~ini”, veli Andreev.
Vo Makedonija ste~ajnite postapki se vodat spored tri zakoni. Najstarite postapki, koi traat i podolgo od 10 godini, se vodat spored Zakonot za prisilno poramnuvawe, ste~aj i likvidacija od 1989 godina, a spored Zakonot za ste~aj od 1997 i Zakonot za ste~aj od 2006 godina.
Spored ekspertite, naj~esti pri~ini za odol`uvawe na ste~ajnata postapka e samata slo`enost na postapkite, golemiot broj doveriteli, dol`nici na ste~ajnata postapka ne se vo interes na UJP kako ste~aen doveritel”, veli Vesna Novakovi}, {ef na Kancelarijata za odnosi so javnosta vo Upravata za javni prihodi.
Ste~ajnite upravnici ~esto se na ni{an i na javnosta i na sudovite i se poso~uvani kako glavni vinovnici za dolgoto traewe na ste~ajnite postapki.
Protiv ste~ajni upravnici imalo i mnogu krivi~ni prijavi, no edinstveno biv{iot ste~aen upravnik na pove}e firmi vo Makedonija, Vladislav Tamburkovski, be{e proglasen za vinoven i dobi zatvorska kazna. Tamburkovski vo poslednite desetina godini be{e ste~aen upravnik vo pove}e propadnati makedonski pretprijatija, kako Gazela, vele{kata topilnica i FAS 11 Oktomvri, a be{e nadle`en i za ste~ajot na Eksport Import banka. Vane Andreev, advokat na sto~arskiot kombinat od Strumica, koj kako doveritel pobara otvorawe ste~aj vo fabrikata Svedmilk, veli deka vinata voop{to ne e nitu kaj ste~ajnite upraviteli, nitu kaj dr`avnite institucii. Spored negovoto iskustvo, vo nekolku ste~ajni postapki problemot so odol`uvaweto nastanuval naj~esto koga imalo dol`ni~kodoveritelski odnosi. “Stanuva zbor za slu~ai koga firmata vo ste~aj e tu`ena ili pak, }e dobie vo nekoj sudski proces, {to zna~i pove}e pari vo ste~ajnata masa. Mo`e da se slu~i i ste~ajnata post-
koi se vodat spored prviot zakon i se pred zavr{uvawe. Ako sega se koristi samo posledniot zakon, {to }e pravime so tie 12 firmi?”, veli Tome Velkovski, rakovoditel na Oddelenieto za ste~aj vo Ministerstvoto za ekonomija. Spored nego, unifikacija vo trite zakonski odredbi postoi edinstveno vo delot na ste~ajnite upravnici, koi zadol`itelno treba da poseduvaat licenca. Ste~ajnata postapka po~nata po eden zakon prodol`uva da se vodi spored istiot do nejzinoto zaklu~uvawe. Toa zna~i deka noviot zakon se primenuva samo na ste~ajnite postapki koi }e se otvorat po negovoto vleguvawe vo sila. Vo Makedonija e mnogu mal brojot na firmi vo koi e izvr{ena reorganizacija po zavr{uvaweto na ste~ajnata postapka. Ste~ajnite upravnici velat deka pri~inata za takvata sostojba e toa {to firmite od socijalisti~kiot sistem, kako prva faza na firmi koi oti{le vo ste~aj, namerno se o{tetuvale do toj stepen {to podocna bilo nevozmo`no da prorabotat. “Koga se predlaga ste~ajna postapka prvo {to se pravi e popis na imotot, odnosno vrednosta na firmata. Firmite od socijalisti~kiot sistem bea tolku o{teteni {to duri koga }e vleze{ vo nekoi od niv te fa}a strav zatoa {to tie namerno se isto{tuvaa pred da otidat vo ste~aj. Vtora rabota {to nema dokumentacija za sopstvenost, nema{ finansiskosmetkovodstvena dokumentacija. Za sporedba, vtoriot ciklus na ste~ai, privatnite firmi koi se kolku tolku so~uvani i imaat katastarska dokumentcija, se odi so plan za reorganizacija”, veli Aco Petrov, pretsedatel na Komorata na ste~ajni upravnici. Samo vo 2% od firmite koi oti{le vo ste~aj e napraven
LICENCI IMAAT 72 STE^AJNI UPRAVNICI pored oficijalnata lista na Ministerstvoto za ekonomija, vo zemjava ima 72 licencirani ste~ajni upravnici. Nivniot broj zna~itelno se namali po voveduvaweto strogi kriteriumi za procedurata za dobivawe licenca. Dopolnitelno, spored zakonskite odredbi, site ste~ajni upravnici na sekoi dve godini treba povtorno da go polagaat ispitot za ste~aen upravnik.
S
LI^EN STE^AJ VO MAKEDONIJA? o Ministerstvoto za ekonomija postoi razmisluvawe za mo`nosta prezadol`enite gra|ani vo zemjava da proglasat li~en ste~aj, no poradi socijalniot moment najverojatno idejata nema da se realizira vo bliska idnina. “Toa ne e tolku ednostavna rabota, bidej}i vo Makedonija nema educirani sudii ili ste~ajni upravnici za li~en ste~aj, iako e sli~na materija so obi~niot ste~aj. Za takvo ne{to potrebna e politi~ka odluka, no neophodno e i bankite da dadat signal kolku gra|anite ne gi vra}aat kreditite”, veli Tome Velkovski, rakovoditel na Oddelenieto za ste~aj vo Ministerstvoto za ekonomija.
V
na dol`nikot, golem broj sudski parni~ni postapki, nere{eni imotno-pravni odnosi, kako i nepostoewe dokumentacija za sopstvenosta na imotot koj vleguva vo ste~ajna masa, a i nedovolen interes za negovo kupuvawe. Dopolnitelna maka zadava i toa {to ste~ajnite postapki se vodat spored tri va`e~ki zakoni. Vo Ministerstvoto za ekonomija tvrdat deka nevozmo`no e da se sozdade eden edinstven zakon po koj }e se sproveduvaat site ste~ajni postapki, zatoa {to bi se sozdal haos vo nivnoto re{avawe i u{te pogolemo odol`uvawe. “Ne mo`e so posledniot zakon da gi ukinete drugite, bidej}i imate u{te 12 drugi postapki
plan za reorganizacija, dodeka 8% po zavr{uvawe na ste~ajnata postapka se likvidirani. I ekspertite komentiraat deka vo Makedonija nema uslovi za reorganizacija na kompaniite, a maliot procent kompanii koi go probale toj model zavr{ile neslavno. “Site tie firmi povtorno zavr{ile vo ste~aj, zatoa {to posle e pote{ko da se zavr{i taa ste~ajna postapka. Rakovodnite lica gi potro{ile parite, so {to se sozdavaat novi doveriteli, bidej}i rakovodnite lica se zadol`uvale, {to e dozvoleno so planot za reorganizacija do opredelen iznos kredit da se zeme”, objasnuva Dejan Kostovski, praven konsultant za ste~aj.
3
13
NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT
EXXON MOBIL, PRIMER VO NAFTENIOT SVET na cenata na naftata, koj se povrzuva Rastot so aktuelnite politi~ki tenzii vo svetot, go pottikna rastot na profitot na naftenite kompanii. Exxon Mobil, so rast na profitot od 69% vo prviot kvartal od godinava, se najde na ~etvrtoto mesto na listata so najuspe{ni kompanii vo svetot na magazinot “Forbs” BORO MIR^ESKI o poslednite slu~uvawa vo svetot, kako smrtta na Osama Bin Laden, vojnata vo Libija i namalenoto proizvodstvo na nafta vo ovaa dr`ava, koja 80% od crnoto zlato izvezuva vo Evropa, cenata na naftata do`ivea ogromni turbulencii. Visokata cena na naftata se dobli`i do rekordot od 2008 godina i na amerikanskite berzi se prodava{e za pove}e od 126 dolari, so {to pridonese naftenite kompanii da ostvarat drasti~en rast na profitot vo prviot kvartal godinava. Toa se slu~i i so korporacijata Ekson mobil (Exxon Mobil Corporation), edna od najgolemite svetski energetski kompanii. Za kompanijata ova be{e najuspe{niot kvartal od 2008 godina, a Ekson mobil vo prvite tri meseci go zgolemi profitot za neverojatni 69%. Toa ja smesti na ~etvrtoto mesto na listata so najuspe{ni kompanii vo svetot na magazinot “Forbs”, a na prvo mesto me|u naftenite kompanii. Za ekspertite ne iznenaduva toa {to dobivkata na Ekson dostigna 10,6 milijardi dolari, a vo prviot kvartal od 2010 godina iznesuva{e 6,3 milijardi dolari. Vo istoto vreme Ekson mobil go zgolemi proizvodstvoto na energensi 10% poradi zgolemeniot obem na rabotata vo Katar. Hemiskiot oddel na kompanijata do`ivea rekordna zarabotka od 1,52 milijardi dolari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 30,4% vo odnos na zarabotkata od 889 milioni dolari vo prviot kvartal od 2010 godina. Vo prviot kvartal od 2011 godina kompanijata otkupi akcii vo vrednost od pet milijardi dolari, a dividendata od 44 centi ja zgolemi za 5% sporedeno so prviot kvartal od 2010 godina. Kompanijata najavi i deka }e ja zgolemi dividendata vo vtoriot kvartal od 44 na 47 centi, a ova e 29-ta posledovatelna godina vo koja kompanijata ja zgolemuva svojata dividenda. Taa momentalno iznesuva okolu 2% od vkupniot profit na Ekson mobil. Kompanijata, koja e ve}e 125 godini vo energetskiot biznis, proizveduva nafta i priroden gas na {est kontinenti. U~estvuva vo ranite fazi na proizvodstvo –
S
istra`uvawe i iskopuvawe surova nafta i priroden gas - kako i vo docnite fazi – rafinirawe i distribucija na goriva i lubrikanti. Toa {to e pomalku poznato e deka petrohemiskiot oddel na kompanijata e eden od najgolemite vo svetot i pretstavuva zna~aen izvor na prihodi. Neodamna nafteniot gigant najavi deka }e otvori nova vremena benzinska pumpa vo Rikucentakata, Japonija, so cel da obezbedi gorivo potrebno vo oblastite opusto{eni od prirodnata katastrofa koja ja pogodi ovaa dr`ava vo mart godinava. Vo izminative 125 godini Ekson mobil od regionalna kompanija za trgovija so kerozin vo SAD se razvi vo najgolemoto svetsko pretprijatie za trgovija so petroleum i petrohemikalii. Denes Ekson mobil ima nekolku desetici objekti vo mnogu zemji vo svetot i e poznata po svoite brendovi Ekson (Exxon), Eso (Esso) i Mobil (Mobil). Nudi proizvodi za sovremen transport, del e od industrijata za lubrikanti (masla) i gradi objekti za proizvodstvo na petrohemikalii, koja vodi do proizvodstvo na iljadnici drugi proizvodi. Vo septemvri 1990 godina Ekson i Mobil se zdru`ija za da ja formiraat korporacijata Ekson mobil (Exxon Mobil Corporation). “Ova spojuvawe }e ni pomogne da bideme efikasen globalen natprevaruva~ vo agresivnata svetska ekonomija i vo sektor koj e s$ pove}e konkurenten”, izjavi Li Rejmond Loi Noto, toga{niot rakovoditel i izvr{en direktor na Ekson i Mobil. Na po~etokot od noviot milenium kompanijata po~nuva da se zanimava i so obrazovna dejnost. Vo 2002 godina Ekson mobil so pomo{ na drugite sponzori go po~nuva proektot “Globalna klima i energija” (Global Climate and Energy) pri Univerzitetot Stendford - istra`uva~ki proekt za pronao|awe tehnologija koja mo`e da ja zadovoli pobaruva~kata na energija so zna~itelno pomala emisija na gasovi od staklenata gradina. Vo 2005 godina Ekson mobil se zdru`i so profesionalniot golfer Fil Mikelson za da ja otvorat akademijata Mikelson Ekson mobil (Mickelson Exxon Mobil Teachers) za da podu~uva profesori na znaewe i ve{tini koi se potrebni za motivirawe na decata da se orientiraat kon profesii kako nauka i matematika.
14
Komentari / Analizi
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
GOLEMIOT NAPAD NA OBAMA VRZ BOGATITE
Ne
treba da mislite deka vra}aweto kon zakonot koj go donese Bu{ za namaluvawe na dano~nite stapki }e ja uni{ti stimulacijata i }e gi oslabe malite biznisi, kako {to tvrdi republikanskata partija, spored koja, povisokite marginalni stapki ne se najdobroto re{enie. I ne treba da mislite deka Obama e protivnik na veruvaweto deka neuspehot na “milionerite i milijarderite” da go platat svojot vistinski udel }e gi izla`e glasa~ite vo vrska so toa {to vistinski treba da se napravi
oga Barak Obama zboruva za fiskalna kontrola, idejata koja ja naglasuva - ~esto edinstvenata koja ja nudi so ubeduvawe - e zgolemuvawe na danokot na bogatite. Ova naiduva na ovacii od Demokratite, vozbudeni {to amerikanskiot pretsedatel ne se prodal celosno. Podednakvo stabilen e odgovorot na Republikancite: obvinuvawe za klasna vojna i ekonomski vandalizam. Poradi ubaviot govor na Obama, veli starata partija, Demokratite }e se potrpat vrz nivnite tradicionalni lekovi za site bolesti. Izgledot za javniot dolg na SAD ja pravi pozicijata na Republikancite za danocite (bez zgolemuvawe) krajno neodgovorna. Za da se izramnat smetkite, potrebni se povisoki prihodi. Ovoj pretsedatel premnogu se smee za da bide ubedliv klasen borec, iako ne mo`ete da go ka`ete istoto za sekoj Demokrat. Sepak, pogre{no naso~eni kako {to mo`at da bidat i nivnite protivnici, Demokratite ne se vo pravo ako smetaat deka “molzeweto na bogatite” e dobra ekonom-
K
ska politika i 100% garantira pobeda na izborite. Ne e nitu edna od ovie raboti. Prvo mislete na ekonomijata. Amerikanskite stapki na danok na prihod ne se razlikuvaat mnogu so tie vo drugite zemji. Xorx Bu{, prethodnikot na Obama, go namali danokot na plata od re~isi 40% na 35%, {to pretsedatelot saka da go vrati nazad. Sepak, dodava vo dr`avnite danoci na prihod, Medicare danokot, povlekuvaweto na odredeni dano~ni osloboduvawa kako {to raste prihodot i interakcijata so alternativniot minimalen danok i najvisokite marginalni stapki, koi ve}e dostignaa 50% - pred Obama da go dodade nazad i toa {to Bu{ go skrati. Amerikanskiot dano~en sistem na prihod e abnormalen, ne deka negovite stapki se niski, tuku ako se zemat predvid negovite prose~ni stapki, sobira mnogu malku danok. Me|u 2004 i 2008 godina, amerikanskite dano~ni obvrznici se otka`aa vo prosek pogolem od 12% od nivnite prihodi za dr`avniot danok na prihod. Okolu 50% od niskite sloevi od doma}instvata se soo~ija so prose~na dano~na stapka od 3%, polovi-
marginalna stapka. Potrebno e pro{iruvawe na bazata so cel marginalnite stapki da ostanat isti ili da se spu{tat, a prihodite da se zgolemuvaat. Ova go predlo`ija Komisijata Bouls-Simpson (Bowles-Simpson commission) i drugite fiskalni istra`uvawa. Obama “skr{na” vo ovaa nasoka vo posledno vreme, spomnuvaj}i i limitirawe na vrednosta na dano~nite olesnuvawa, no pretsedatelot dojde do ideja deka ni{to nema pogolemo zna~ewe od najvisokite marginalni stapki. Ne treba da mislite deka vra}aweto kon zakonot koj go donese Bu{ za namaluvawe na dano~nite stapki }e ja uni{ti stimulacijata i }e gi oslabe malite biznisi, kako {to tvrdi republikanskata partija, spored koja, povisokite marginalni stapki ne se najdobroto re{enie. I ne treba da mislite deka Obama e protivnik na veruvaweto deka neuspehot na “milionerite i milijarderite” da go platat svojot vistinski udel }e gi izla`e glasa~ite vo vrska so toa {to vistinski treba da se napravi. [to se odnesuva do izbor-
na od povisokiot sloj na doma}ins tvata se soo~i ja so prose~na dano~na stapka od 14%, u{te pogorniot sloj (5%) se soo~ija so prose~na dano~na stapka od 21% i najvisokiot sloj na doma} instvata (1%) e soo~ija so prose~na dano~na stapka od 23%. Sistemot se odnesuva krajno regresivno za tie koi se mnogu bogati. A najvisokiot sloj od dano~nite obvrznici (tie so prihod me|u 1,5 milioni i 2,2 milioni dolari) se soo~uvaa so malku poniska prose~na dano~na stapka od tie koi za nijansa ne se tolku bogati. Postojat dve pri~ini za jazot me|u prose~nite i marginalnite stapki. Prvata, e dano~noto olesnuvawe za hipotekarnata kamata, zdravstvenoto osiguruvawe koe go obezbeduvaat rabotodavcite i drugi raboti koi Kongresot saka da gi promovira. Drugata pri~ina, na vrvot na skalata za prihodi, e faktot {to kapitalnite dobivki i dividendi se odano~uvaat po mnogu poniski stapki otkolku platite na vrabotenite. Nema poenta da se predlo`i korigirawe na takviot sistem preku zgolemuvawe na najvisokata K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
noto telo, koi se politi~kite zaslugi na metodite na pretsedatelot? Ekonomijata e nestabilna, mo`e da si pomislite, no ishodot od izborite mo`e da go popravi toa. Spored presmetkite na demokratite, toa mo`ebi, sepak, e vistina. Vo vrska so ova bi bilo po`elno da se bide vnimatelen. Pogolem del od glasa~ite mo`e da se soglasat so zgolemuvawe na danocite na bogatite, zaedno so u{te nekoi drugi merki. No, tie }e zabele`at dokolku demokratite nemaat {to drugo da predlo`at i mo`ebi nema da im godi tolku zgolemuvaweto na danocite na bogatite dokolku tuka se vklu~at i ne tolku bogatite. Obama se obiduva da ne ostavi takov vpe~atok, no negovite sojuznici na Kongresot, koi se “onesvestuvaat” sekoga{ koga toj }e go spomne zborot “milioneri i milijarderi”, ne smetaat taka. Problemot go vlo{uva toa {to pretsedatelot se nao|a me|u srednata klasa (~ii danoci veti deka nema da gi zgolemuva) i toa {to eden potparol na Demokratite neodamna go definira{e kako ultra-bogati so doma{en
KLAJV KRUK urednik vo “Fajnen{al tajms”
prihod od 250.000 dolari. Cifrite se premnogu niski. Navistina, pomalku od 3% od doma}instvata zarabotuvaat tolku, no policaec o`enet so dr`aven slu`benik bi vlegle vo taa kategorija. Prihodot varira vo tekot na `ivotot, taka {to mnogumina ja preminaa granicata, } e ja preminat ili postojat izgledi za toa vo nivnite najuspe{ni godini na zarabotka. Toa poka`uva deka par koj zarabotuva 240.000 dolari e sredna klasa, dodeka tie koi zarabotuvaat 260.000 dolari se vo ista kategorija kako i Mark Zakerberg i Voren Bafet, koga se raboti za dano~nata pravda. Toa e pravilno. SAD gi prazni tajkunite od Volstrit poradi nivnite nelegalno dobieni pari, no o~ekuva bogatite da pomognat za dr`avniot buxet da bide pod kontrola. No, ova s$ u{te e zemja koja gi ceni rabotata, sposobnostite, genijalnosta i dobro zaraboteniot uspeh.
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
Balkan / Biznis / Politika
15
LO[ITE PATI[TA VO TURCIJA PROBLEM ZA GRADEWE VETROPARKOVI odeka Turcija se obiduva da ja razvie svojata “zelena” ekonomija, tie {to sakaat da investiraat vo sektorot energija od veter se soo~uvaat so ekolo{ki i proceduralni prepreki. Potencijalnite investitori otkrija deka vkupnite tro{oci za izgradba na golemi objekti na obnovlivi izvori na energija mnogu gi nadminuvaat tro{ocite na instalaciite: evidenten problem se pristapnite pati{ta vo zapadna Tur-
D
cija. Vo Turcija vetroparkovite s$ u{te se novina, iako na ovie proekti se raboti vo poslednite 30 godini. Izgradbata na bazi za razvoj na proektite za koristewe na energijata od vetrot e “poseben proces”, kako {to veli pretstavnik na edna od najgolemite turski kompanii za obnovlivi izvori. Spored nego, sekoj vetroenergetski proekt vo Turcija bara novi pristapni pati{ta
SVETSKA BANKA I POZAJMI NA HRVATSKA 150 MILIONI EVRA dborot na izvr{nite direktori na Svetskata banka & odobri na Hrvatska 150 milioni evra zaem za poddr{ka na razvojnata politika, koja bi trebalo da obezbedi zazdravuvawe na hrvatskoto stopanstvo, soop{tija od ovaa me|unarodna organizacija. Zaemot e odobren so kamatna stapka od okolu 2,5%, so ednokratna otplata na glavninata po 15 godini. Svetska banka najavuva u{te eden vakov zaem, no ne soop{ti koga }e bide odobren. So ovoj zaem bankata saka da gi poddr`i fiskalnata konsolidacija, preku prilagoduvawe na tro{ocite vo javnata uprava i vo sistemite za zdravstveni, penziski i socijalni uslugi. No i razvojot na privatniot sektor preku podobruvawe na uslovite za rabotewe i namaluvawe na ulogata na dr`avata vo korporativniot sektor.
O
PENZISKI FONDOVI OD ROMANIJA INVESTIRAAT VO BMW rivatnite penziski fondovi koi se aktivni vo Romanija gi investiraat parite na klientite vo akcii na kompaniite kako BMW, Daimler, Louis Vuitton i korporativnite obvrznici izdadeni od Royal Bank of Scotland, Lloyds i Bank of Ireland. Fondovite, koi od ovaa godina se obvrzani da ja objavat sostojbata na nivnite sredstva i investicii, imaat ~etiri milioni klienti, koi odvojuvaat 3% od nivniot mese~en bruto-prihod za zadol`itelniot penziski fond. Od ovie fondovi se izdvoeni re~isi 32 milioni evra za akcii vo stranski kompanii, okolu 75 milioni evra za korporativni obvrznici i okolu 74 milioni evra za akcii na kompaniite koi kotiraat na berzata vo Bukure{t. Najgolemiot privaten penziski fond vo Romanija, ING, vlo`i 24 milioni evra na stranskite berzi.
P
3,6 MILIJARDI EVRA GRANT OD EU ZA SRBIJA rpskiot vicepremier, Bo`idar \eli}, izjavi deka od 2001 godina Srbija od Evropskata unija (EU) dobila 3,6 milijardi evra nepovratna pomo{. \eli} navede deka samo vo energetikata se investirani 1,2 milijardi evra, a parite se upotrebeni i za unapreduvawe na rabotata na instituciite, na pravosudniot sistem, no i za unapreduvawe na vodovodot. Najgolem donator na Srbija e Germanija, koja investirala 980 milioni evra, od koi 450 milioni evra se nepovratna pomo{. Germanskiot minister za ekonomska sorabotka i razvoj, Dirk Nibel, izjavi deka Germanija ima investirano mnogu pari vo razvoj na obnovlivite izvori na energija vo Srbija. Toj izjavi deka Germanija ja poddr`uva Srbija na patot kon Evropskata unija i uka`a deka zemjata mora da raboti na gradeweto na pravnata dr`ava i pazarnata ekonomija.
S
poradi problemati~nite lokacii pogodni za farmi na veternici. Pove}eto vetrocentrali ~estopati se podigaat na vrv na ridovi ili vo planinski predeli, koi glavno se nepristapni. “Potrebno e da se gradat novi i da se popravaat starite glavni pati{ta, osobeno ako imaat mnogu krivini i golemi infrastrukturni pre~ki za transport na turbini, zatoa {to kamionite ne mo`at da pravat ostri zavrtuvawa. Turcija
K
O
M
ne e kako Germanija, kade {to pove}eto vetrocentrali se izgradeni vo blizina na avtopati{ta i zemjata e ramna. Vo ovie oblasti mora da se pravat novi pati{ta, zatoa {to ednostavno gi nema ili ne se proektirani da izdr`at golemo optovaruvawe”, veli investitorot. Pretsedatelot na Zdru`enieto na turskata energija na vetrot, Mustafa Ataseven, veli deka uslugite za izgradba na pati{ta
E
R
C
I
J
A
L
E
vo Turcija mo`at da se izvr{at na dva na~ini. “Investitorite mo`at da se dogovorat so nekoja turska kompanija, koja potoa direktno bi anga`irala razli~ni podizveduva~i i grade`ni kompanii. Me|utoa, dokolku investitorot e vo mo`nost sam da gi finansira tro{ocite, bez nikakvi krediti, mo`e direktno da vraboti podizveduva~i, bez posrednici”, veli Ataseven za turskiot vesnik “Huriet”.
N
O
G
L
A
S
Balkan / Biznis / Politika
16
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
HRVATSKIOT GUVERNER JA KRITIKUVA PREMIERKATA
SVRTETE SE KON PROIZVODITELITE, A NE KON ADMINISTRACIJATA!
Guvernerot, so umereni prognozi za hrvatskata ekonomija, gi kritikuva potezite na Vladata, potsetuvaj}i deka na premierkata Jadranka Kosor u{te vo juli 2009 godina & predlo`il plan za izlez od krizata, me|utoa, sostanokot zavr{il bez konkretni zaklu~oci ne zavr{il so konkretni zaklu~oci. “Aktivnostite mora{e da bidat naso~eni kon prerabotuva~kata industrija i uslugi, a ne kon infrastrukturata i za{tita na administracijata”, kritikuva Rohatinski. [to se odnesuva na drugite prognozi za 2011 godina, guvernerot o~ekuva zabrzuvawe na rastot na plasmanot na bankite i toa za 9,5%, na 3,5 milijardi evra. Od toa plasmanite za gra|anite i pretprijatijata }e porasnat za 7%, na 2,3 milijardi evra. Osvrnuvaj}i se na sostojbata vo realniot sektor, izjavi deka po drasti~niot pad vo 2009 godina i vo prvoto polugodie od minatata godina ovoj sektor momentalno e vo stagnacija. “Taa stagnacija ne e homogena, a so toa ne e ni stabilna. Osobeno zagri`uva ponatamo{niot pad na industriskoto proizvodstvo i krizata vo grade`ni{tvoto. Izvozot raste, no toj ne mo`e da mu dade dovolno silen pridones na rastot na brutodoma{niot proizvod (BDP)”, smeta guvernerot. Potro{uva~kite ceni vo prvoto trimese~je vo Hrvatska porasnaa za 1,8%, {to e pove}e otkolku za celata prethodna godina.
ELENA JOVANOVSKA rvatska ovaa godina mo`e da o~ekuva pozitivno pomestuvawe vo ekonomijata, no toa so svojot intenzitet }e gi potvrdi prognozite deka zakrepnuvaweto }e bide bavno i dolgo. Vaka ja oceni momentalnata sostojba guvernarot na Hrvatskata narodna banka (HNB), @eqko Rohatinski, i dodade deka za vakvata sostojba “samite si se vinovni”. Guvernerot vo svoeto izlagawe na sobirot “Hrvatski finansiski pazar” vo Opatija oceni deka ovaa godina mo`e da se o~ekuva rast na stopanstvoto od 1% dokolku turisti~kata sezona bide dobra i dokolku prodol`i da raste izvozot. “Mo`e da se o~ekuva i rast na izvozot, kako i zgolemuvawe na deficitot na platniot bilans, no toj bi mo`el da ostane vo prifatlivi granici”, dodade Rohatinski. Zboruvaj}i za ekonomskite prognozi, guvernerot gi kritikuva{e i potezite na Vladata, potsetuvaj}i deka na premierkata Jadranka Kosor u{te vo juli 2009 godina & predlo`il plan za izlez od krizata, me|utoa, sostanokot
H
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
“Inflacijata ovaa godina od 1,1% se iska~i na 2,2%. Toa se ~ini malku, no malku e samo ako taka ostane”, konstatira Rohatinski i predupredi deka isto kako vo 2008 godina i ponatamu se izbegnuva rasprava za toa kako mo`at da se iskoristatt naftenite koncesii i subvencioniraweto cioniraweto na zemjodelstvoto to za kontrolirawe na inflacijata. cijata. Rohatinskii smeta deka treba da se poraboti oti na ograni~uvawe na rastott na platite, {to e ponizok od rastot na produktivnosta. A za takvo ne{to potrebnii se prvenstveno strukturni ni reformi, kako i fiskalna konsolidacidacija. Toj preduredupredi i deka javniot dolg
naa za 51% i nivniot udel vo strukturata na vkupnite krediti e zgolemen na 11,2%”, tvrdi guvernerot. Promeni ima i vo strukturata na {tedewe, koe e zgolemeno za 4,5%. “Deviznite depoziti porasnaa za 9%, no kunskite padnaa za 11% i vo momentov se za edna tretina pomali otkolku pred krizata”, naglasi toj. Rohatinski go prenese misleweto na Evropskata unija deka HNB vo tekot na krizata dobro reagirala i toa preku kreirawe na likvidnosta i na korisna kursna politika, kako i preku olabavuvawe na monetarnata politika. “Koga stanuva zbor za predizvicite {to ja o~ekuvaat hrvatskata monetarna politika, Evropskata komisija naglasuva ~etiri. Toa e porastot na inflacijata, no i deka i pokraj padot na platniot bilans nadvore{nata ranlivost na zemjata ne e ubla`ena, tuku duri e i zgolemena poradi disparitetot me|u kursot i doma{nite tro{oci, so {to se namaluva konkurentnosta. Predizvik }e bide i fiskalnata konsolidacija, koja e osnoven preduslov za odr`liv ekonomski rast, a }e treba da se prodol`i i so naporite da se namali upotrebata na valutnata klauzula”, veli Rohatinski.
kata na adekvatnost na kapitalot za oddelni banki od 12% na 14%. Vo tekot na 2010 godina HNB oslobodi 1,2 milijardi evra, a del od tie pari se staveni na raspolagawe za kreditirawe po modelite A i B. “Podocna se poka`a deka Pod rezultatite od tie modeli se rezu zna~itelno pod o~ekuvawata. zna~ Od iinicijalnite 271 milioni evra, {to & bea dodeleni na evra Hrvatskata banka za obnova Hrva razvoj, za modelot A se i ra iskoristeni samo 116 milioni isko evra. Modelot B nikoga{ ne evra implementiran”, naglasi e im Rohatinski. Finansiskite inRoha jekcii na HNB minatata godina jekci dovedoa do rast na kreditite dov od 7,5%, no istovremeno i do rrast na lo{ite krediti. ““Lo{ite krediti poras-
bi mo`el da stane neodr`liv ako Hrvatska go oddr`uva buxetskiot deficit na nivo od 2010 i 2011 godina. RASTE UDELOT NA LO[ITE PLASMANI NA BANKITE Rohatinski potseti i na toa {to s$ napravi centralnata banka pred i po krizata i najavi mo`nost za zgolemuvawe na stap-
MORA RA DA SE [TEDI I VO DOBRI GODINI a pra{aweto za fiskalnata konsolidacija se osvrna i ministerkata za finansii, Martina Dali}, koja konstatira deka reakcijata na hrvatskata fiskalna politika bila poblaga otkolku vo Evropa. “Kolku mo`e da reagira fiskalnata politika zavisi od toa koga vlegla vo kriza. Hrvatskata fiskalna politika poka`a deka mo`e da reagira, no nejziniot fokus be{e na za~uvuvawe na
N
O
G
L
A
S
doverbata na finansiskite pazari, a ne na stabilizacija”, oceni Dali}. Najva`nata lekcija {to ja izvle~e hrvatskata fiskalna politika od ovaa kriza e deka mora da se {tedi i vo tekot na dobrite godini. “Smenata na dobri i lo{i godini e ekonomska zakonitost. So prifa}aweto na Zakonot za fiskalna odgovornost Hrvatska poka`a deka ja nau~i lekcijata”, zaklu~i ministerkata za finansii.
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
Balkan / Biznis / Politika
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
17
PO NEUSPE[NIOT TENDER ZA PRODA@BA
SRPSKITE GRA\ANI ]E DOBIJAT BESPLATNI AKCII OD TELEKOM SRBIJA
Otkako proda`bata na dr`avniot udel vo srpskiot Telekom propadna, dr`avata re{i da im podeli besplatni akcii na gra|anite i na vrabotenite vo Telekomot. Vo tekot na letoto akciite }e se pojavat na berza VESNA KOSTOVSKA
NEBOJ[A ]IRI]
v.kostovska@kapital.com.mk
d propadnatiot tender za proda`ba na dr`avniot udel vo najprofitabilnata kompanija, Telekom Srbija, najgolem }ar }e imaat gra|anite i vrabotenite vo ovaa kompanija, koi za dva meseci }e dobijat akcii od srpskiot teleoperator vo vrednost od 70 evra. Srpskiot minister za ekonomija i regionalen razvoj, Neboj{a ]iri}, veti deka Vladata dobro }e se podgotvi za podelbata na besplatni akcii na gra|anite da se zavr{i najdocna do juli. Vo tekot na letoto akciite }e se pojavat i na berza. Nominalnata vrednost na akciite }e zavisi od procenetata vrednost na Telekom Srbija. Gordana Dostani}, direktorka na Belgradskata berza, o~ekuva ogromen interes za trguvawe so ovie akcii. Direktorot, pak, na Agencijata za privatizacija, Vladislav Cvetkovi}, vo ~ija nadle`nost e podelbata na besplatni akcii, istakna deka za da se sprovede ovaa postapka neophodno e da se donesat niza novi odluki vo Telekom Srbija i vo Agencijata za
SRPSKI MINISTER ZA EKONOMIJA Vladata e decidna deka cenata na Telekomot ne mo`e da bide pod 1,4 milijardi evra. Mislam deka site ~lenovi na vlada imaat ist stav.
O
GORDANA DOSTANI] DIREKTORKA NA BELGRADSKATA BERZA Koga e vo pra{awe trguvaweto so akcii na Telekom Srbija, o~ekuvam ogromen interes.
Trguvaweto so akciite na Telekom Srbija na Belgradskata berza se o~ekuva do krajot na letoto, a na sekoj gra|anin, spored presmetkite na srpskiot vesnik “Blic”, }e mu pripadne paket-akcii koj vo start }e vredi 70 evra. privatizacija, no deka celiot proces mo`e da zavr{i za dva meseci. PROPADNATIOT TENDER NEMA DA GI ISPLA[I DRUGITE INVESTITORI Ministerot za ekonomija, Neboj{a ]iri}, izjavi deka neuspehot na tenderot za proda`ba na Telekom Srbija nema negativno da vlijae na privlekuvaweto stranski investicii vo zemjata. “Vladata zazema jasen stav
1,1
milijardi evra ponudi Telekom Avstrija za mnozinskiot udel vo Telekom Srbija
deka cenata na Telekomot ne mo`e da bide pod 1,4 milijardi evra. Mislam deka site ~lenovi na vlada imaat ist
nela Doga Entegre Geri Donu{um industri, prvata turska kompanija za recikla`a na elektri~en i elektronski otpad otvori fabrika za recikla`a na avtomobili vo Turcija vredna 20 milioni dolari. Fabrikata za recikla`a Otokumbara ima za cel so prerabotkata na avtootpadot da doprinese za ekonomijata na zemjata. Kompanijata Anela Doga planira 2020 godina, da reciklira godi{no okolu 100.000 vozila i montira 23 pogoni za prerabotka na otpad vo razli~ni regioni vo Turcija. “Pove}e od 100.000 vozila godi{no zavr{uvaat na nekoj od otpadite vo Turcija. Za samo eden mesec sobravme okolu 50 vozila i o~ekuvame da pristignat u{te 50”, izjavi Kerim Daskaia, generalen direktor na kompanijata Anela Doga. Vo ramki na propisot za kontrola na `ivotniot vek na vozilata, a koj stapi na sila na prvi januari, avtomobilite koi
A
K
O
M
E
R
C
I
J
A
stav”, istakna ]iri}. Sovetnikot za razvoj i investicii, Mahmud Bu{atlija, istakna deka procesot na privatizacija bil lo{o sproveden. “Ako se znae deka Telekom Avstrija ima pribli`no ista golemina kako na{iot Telekom, no so pomal broj fiksni priklu~oci, pogolem dolg i nema nikakvo u~estvo vo fiksnata telefonija vo okolnite zemji, logi~no e K
TURCIJA OTVORI FABRIKA ZA RECIKLA@A NA AVTOMOBILI ne se nao|aat vo vozna sostojba mo`at da se ostavat samo na odredeni mesta koi imaat dozvola od turskoto Ministerstvo za `ivotna sredina i {umarstvo. “Recikla`ata na avtootpadot godi{no nosi pove}e od 100 milioni dolari”, izjavi Daskaia.
pra{aweto dali voop{to tie mo`ea da bidat vistinski kupuva~. Edinstven seriozen kupuva~ be{e germanski Doj~e telekom”, smeta Bu{atlija. Sepak, mnogumina od ministrite smetaat deka Vladata od start ja preceni vrednosta na srpskiot operator i deka vo idnina Telekomot samo }e gubi od vrednosta. “Na dolg rok, dokolku bi se odlo`ila privatizacijata na Telekomot na dve do tri godini ovaa kompanija bi go gubela u~estvoto na pazarot, a so toa }e ja gubi i vrednosta na nekoj sleden tender. Nov tender definitivno nema da
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
ima naskoro”, istakna urednikot na magazinot “Ekonomist”, Milan ^ulibrk. Porane{nata ministerka za telekomunikacii Aleksandra Smiqani}, koja be{e eden od golemite protivnici za proda`ba i govore{e deka Telekom Srbija vredi mnogu pove}e od baranite 1,4 milijardi evra, propasta vo tenderot ja gleda vo ekonomskata situacija vo svetot. “Te{ko e da se predvidi {to }e se slu~uva so vrednosta na Telekomot poradi golemata ekonomska kriza i neo~ekuvanite nastani”, istakna Smiqani}. O
G
L
A
S
I.br.78/2011
JAVNA OBJAVA (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Republika Makedonija - Dr`avno pravobranitelstvo od Skopje, zasnovano na izvr{nata isprava VII TS.br 683/08 od 13.05.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksportimport Skopje so EMBG 4030994276124 i sedi{te na ul. Pavel [atev br. 20A, go
L
E
N
O
G
L
A
S
Vrz osnova na ~len 22 i 23 od Zakonot za rabotnite odnosi („Sl.vesnik na RM” br.158/10) pre~isten tekst, Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje raspi{uva
OGLAS za vrabotuvawe na eden higieni~ar vo neopredelen raboten odnos Kandidatite pokraj op{tite uslovi utvrdeni so Zakonot za rabotni odnosi treba da gi ispolnuvaat i posebnite uslovi zavr{eno osnovno obrazovanie. Oglasot trae 5 dena od denot na oglasuvaweto. Izborot na prijavenite kandidati }e se vr{i vo rok od 8 dena od denot na istekot na oglasniot rok. Prijavite so dokumentite se dostavuvaat do Fakultetot za dramski umetnosti, ul.„Ru|er Bo{kovi}” bb, Skopje.
P O V I K U V A Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, da se javi vo kancelarijata na Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, so sedi{te na bul. K.J. - Pitu br.28-4/4 zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe zaradi ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nost (vrz osnova na ~len 218 stav 2 od ZI), I.br. 78/2011 od 22.02.2011 god., Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od ZI) I.br. 78/2011 od 22.02.2011 godina i Zaklu~ok za izvestuvawe na strankata za popis (vrz osnova na ~len 86 stav 4, 5,i 6 od ZI), VO ROK OD 1 (EDEN) DENA smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za [ESTTA. I Z V R [ I T E L PAVEL TOMA[EVSKI
Svet / Biznis / Politika
18
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
DOJ^E TELEKOM SO PAD NA DOBIVKATA ZA 37%
KINA PARI^NO JA KAZNI UNILEVER
ermanskiot telekomunikaciski gigant Doj~e telekom zabele`a zna~itelen pad na dobivkata vo prvoto trimese~je od godinava, pod vlijanie na lo{ite rezultati na gr~koto i romanskoto oddelenie, kako i zagubata na golem del od korisnicite na amerikanskiot pazar. Kompanijata so sedi{te vo Bon objavi deka vo prviot kvartal od godinava ostvari neto-dobivka od 480 milioni evra, {to pretsta-
ineskata Vlada pari~no ja kazni britansko-holandskata prehranbena kompanija Unilever, poradi toa {to vo kineskite mediumi izlegla so prikazna za mo`no zgolemuvawe na cenite na proizvodite vo vreme koga Vladata vlo`uva golemi napori za namaluvawe na inflacijata. Vladinata agencija za planirawe potvrdi deka Unilever e kazneta po izjavata na menaxerot vo Kina
G
vuva pad od duri 37% vo odnos na lani. Rezultatot gi izneveri o~ekuvawata na analiti~arite na Blumberg, koj o~ekuvaa prose~na dobivka od 572 milioni evra. Trimese~nite prihodi i se namalija za 7,7% na 14,6 milijardi evra, {to e, isto taka, pod o~ekuvawata na ekspertite. Prilagodenata dobivka pred kamatata, danokot, deprecijacija i amortizacijata se namali za 8,4% na 4,48 milijardi
evra. Doj~e telekom vo mart sklu~i dogovor za proda`ba na amerikanskoto oddelenie za mobilna telefonija T-Mobile USA, koj }e go prezeme telekomunikaciskiot gigant AT&T za 39 milijardi dolari. Dogovorot s$ u{te ~eka “zeleno svetlo” od regulatorite. T-Mobile USA vo izminatiot kvartal izgubi 471.000 korisnici i ostvari pad na operativnata dobivka za 14%.
K
REKORDNO IPO NA LONDONSKATA BERZA
GLENKOR GI RAZBUDI INVESTITORITE
I pokraj znacite na slabost {to gi poka`uva pazarot na surovini, se o~ekuva IPO na Glenkor da dostigne vrednost od 61 milijarda dolari, najgolema na Londonskata berza dosega
deka cenite na odredeni proizvodi za li~na higiena }e se poskapat po {to Kinezite “navalile” na kupuvawe na tie proizvodi. Poradi toa, Unilever treba da & isplati na kineskata Vlada dva milioni juani (308.000 dolari). Vladata, od site proizvoditeli na hrana i drugi kompnanii pobara da gi zadr`at cenite na svoite proizvodi na isto nivo so cel da se ubla`i galopira~kata inflacija, koja vo mart se
iska~i na 5,4%. Kina ve}e podolgo vreme sproveduva stroga politika za kontrola na rastot na cenite. Toa se dol`i na dvegodi{nite problemi koi gi ima{e so drasti~niot rast na cenata na nedvi`nostite, za koja Vladata se izbori i iznajde na~in kako da ja kontrolira - go ograni~i pravoto na kupuvawe nedvi`nosti i donese novi postrogi kriteriumi za potro{uva~ite.
DVA, TRI ZBORA
" SAD i nejzinite bliski sorabotnici mora da prodol`at da rabotat zaedno so Pakistan vo borbata so teroristi~kata grupa Al-kaeda po ubistvoto na nivniot lider, Osama Bin Laden. Negovata smrt be{e cel na SAD vo poslednite 10 godini, no toa ne zna~i kraj na borbata so terorizmot." HILARI KLINTON
dr`aven sekretar na SAD
VASE CELESKA
celeska@kapital.com.mk
olgoo~ekuvanata inicijalna javna ponuda na {vajcarskata kompanija Glenkor (Glencore International AG), koja e eden od najgolemite trgovci i proizvoditeli na surovini vo svetot, gi ostvari o~ekuvawata na analiti~arite i investitorite. Pove}e od sigurno e deka od trguvaweto so nejzinite akcii, zaka`ano za 24. i 25. maj, }e se rodat novi milijarderi. Kompanijata u{te pred tri nedeli ja iznenadi javnosta so najavata deka planira da izleze na berzata, pa vedna{ se pojavija prognozi deka javnata ponuda na akciite na Glenkor }e dostigne vrednost od 61 milijarda dolari, vklu~uvaj}i go i izdavaweto novi akcii. Koga minatata sreda be{e objavena inicijalnata javna ponuda na Glenkor investitorite u{te na prviot den intenzivno se zapi{uvaa za kupuvawe akcii i pokraj znacite na slabost {to gi poka`uva pazarot na surovini. “Akciite na Glenkor predizvikaa ogromen interes kaj investitorite vo London. Od toa {to go slu{am, listata na ~ekawe vo knigata na zapisi e mnogu, mnogu dolga”, izjavi eden investitor od London. Wujor{ki “Volstrit `urnal” prenesuva deka glavniot izvr{en direktor na Glenkor, Ivan Glasenberg, se o~ekuva da stekne sopstvenost vrz 15,8% od listiranite akcii, so {to } e se zbogati za pove}e od 9,6 milijardi dolari. Golemi se o~ekuvawata Ivan Glasenberg da bide nov milijarder vo svetot, bidej}i samo na prviot den od ponudata se pojavija premnogu zainteresirani investitori za akciite na Glenkor. 54-godi{niot ju`noafrikanec Glasenberg ima godi{na plata od 925.000 funti, a sigurno na svojata smetka ima i zna~itelna suma pari, zatoa {to 30 godini rakovodi so kompanijata.
D
IVAN GLASENBERG VO CENTAROT NA VNIMANIETO Ivan Glasenberg e vo centarot na vnimanieto poslednite nekolku nedeli, a od Glenkor se bara da bide pove}e prijatelski nastroena kon mediumite kako {to se pribli`uvaat denovite za trguvawe na akciite na berzite vo London (24. maj) i Hong Kong (25. maj). Investitorite vo Glenkor ja skeniraat i vrednosta na ostanatite Glavniot izvr{en direktor na Glenkor, Ivan Glasen}e stekne sopstvenost na 15,8% od listiranite klu~ni menaxeri, ~ija prose~na berg, vozrast e 46 godini. Vrednosta na akcii, so {to }e se zbogati 9,6 milijardi dolari. akciite na glavnite menaxeri na vo poslednite 25 godini koja }e vleze na diviziite za bakar, cink i olovo mo`e da blue-chip listata na FTSE 100 indeksot, 100 iznenadi, smetaat analiti~arite. najvisoko kapitalizirani kompanii vo svetot Pozitivnata reakcija na investitorite se na prviot den od trguvaweto. Avtomatskiot odrazi vrz odlukata na Glenkor da ja namali vlez vo ovoj indeks gi pottiknuva investitosvojata procenka vo odnos na vrednosta na rite u{te pove}e da kupuvaat akcii. javnata ponuda. Vo oficijalnoto soop{tenie Inicijalnata javna ponuda na Glenkor, koja na kompanijata pi{uva deka Glenkor o~ekuva ja vodat bankite Sitigrup, Kredit Suis i inicijalnata javna ponuda na akciite vo Morgan Stenli, e najgolemata vo istorijata London i vo Hong Kong da dostigne 48 do na berzata vo London i treta po golemina 58 milijardi dolari, {to e pod prose~nata vo Evropa, po privatizacijata na Doj~e prognoza od 62 milijardi dolari, koja doa|a telekom i italijanski Enel vo docnite 90od bankite koi ja finansiraat ponudata. ti godini. Zaedno so emisijata novi akcii, vo vrednost I pokraj goleminata, nekoi investitori od 7,9 milijardi dolari, kompanijata }e ima gledaat na Glenkor so rezerva, bidej}i te{ko pazarna kapitalizacija od 61 milijarda mo`e da ja procenat vkupnata vrednost dolari, a mo`ebi i pove}e, prognoziraat poradi unikatniot biznis-model, koj pretstaanaliti~arite na Blumberg. vuva kombinacija na proizvodstvo i trgovija “Pobaruva~kata na akciite od javnata po- so surovini. Minatata nedela od Glenkor nuda na Glenkor vo prviot den e dovolna soop{tija deka kompanijata obezbedila za da pokrie 10 milijardi dolari od poddr{ka od nekolku investitori, vklu~uvajprognoziranata vrednost na ponudata, a }i gi Abar (Aabar), investiciski fond od dopolnitelno mo`e da donese i milijarda Abu Dabi, investiciskata korporacija na dolari od novata emisija na akcii”, velat Vladata na Singapur, razni hex-fondovi, analiti~arite na Sitibank. {vajcarski privatni banki i amerikanski investiciski menaxeri, koi se procenuva NAJGOLEMA JAVNA PONUDA deka vkupno }e investiraat 3,1 milijarda NA LONDONSKATA BERZA Od Glenkor soop{tija deka o~ekuvaat da dolari. Od kompanijata planirat da ja obbidat tretata kompanija vo svetot i prva javat cenata na novite akcii na 19. maj.
"Slobodata na izrazuvawe nosi so sebe odgovornosti i potreba za profesionalizam. Nema potreba od regulativi za odr`livost i podobruvawe na standardite koi preminuvaat preku zakonodavnite nacionalni ramki na dr`avite od Evropa. Te{ko e da se balansira izrazuvaweto, no toa e toa kon {to treba da se stremime." [TEFAN FILE
evrokomesar za pro{iruvawe i evropska nadvore{na politika
"O~ekuvame proizvodstvoto na `itnite kulturi vo Rusija zna~itelno da zakrepne od po`arot koj gi opusto{i ruskite poliwa pred dve godini. Iako }e se slu~i toa, ruskoto proizvodstvo na `itarki nema da gi ispolni o~ekuvawata na me|unarodnata zaednica." ABDOLRES ABASIJAN
glaven ekonomist na FAO
Svet / Biznis / Politika
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
19
SVET
0-24
...IZVINUVAWE!
...POTFRLUVAWE!
...LIBIJA SO NOV PLAN!
TEPKO im se izvini na rabotnicite
Vo Tunis povtorno protesti
Buntovnicite so plan za demokratizacija
ako s$ u{te se izleva radioaktivna materija, rabotnicite vo nuklearkata Fuku{ima vo Japonija se vratija na rabota, a odgovornite im se izvinija za lo{oto spravuvawe so nuklearnata kriza.
ovata vladata vo Tunis ne odgovori na barawata na narodnata revolucija so koja se simna od vlast pretsedatelot Ben Ali. Poradi toa, stotici demonstranti gi preplavija tuniskite ulici vo centarot na gradot vo znak na revolt.
acionalniot preoden sovet na libiskite buntovnici go pretstavija planot za formirawe politi~ki instucii vo N dr`avata dokolku pretsedatelot Moamer Gadafi se povle~e
I
N
od vlast.
LIBIJA GI KA^I BERZANSKITE CENI, SAD GI SPU[TA?!
PA\AAT CENITE NA ENERGENSITE, NA SUROVINITE I NA HRANATA
Bavnoto zakrepnuvawe na globalnata ekonomija i ubistvoto na Osama Bin Laden ja namalija cenata na naftata za 12%, {to e najgolem nedelen pad vo istorijata. Poevtinija i srebroto, bakarot, zlatoto, prirodniot gas i del od prehranbenite proizvodi BORO MIR^ESKI
adot na cenata na naftata za pove}e od 10 dolari po barel, namalenite ceni na surovinite i na prehranbenite proizvodi, kako i neo~ekuvanite slabi rezultati na amerikanskata i na evropskata ekonomija predizvikaa drasti~en pad na cenite na akciite na Volstrit. Cenata na naftata minatata nedela do`ivea rekorden nedelen pad od 12%, srebroto poevtini 8%, bakarot 3%, zlatoto 2%, prirodniot gas 7%... I cenite na hranata do`iveaja slab pad. Ekspertite istaknuvaat deka s$ u{te e rano da se prognozira dali vakvata sostojba }e potrae podolgo ili }e
P
12%
se namali cenata na naftata minatata nedela, {to e rekorden nedelen pad
se slu~i nov nastan vo svetot koj }e predizika drasti~ni promeni i }e go prekine padot na cenite na energensite, na surovinite i na hranata. Tie smetaat deka ubistvoto na liderot na teroristi~kata grupa Al-kaeda, Osama Bin Laden, be{e laden tu{ za berzite poradi potencijalnoto zgolemuvawe na bezbednosta vo svetot, {to na dolg rok mo`e da ja vrati doverbata na investitorite kaj pazarite. Od druga strana, ekspertite potsetu-
vaat deka politi~kite tenzii vo dr`avite od Sredniot Istok i Severna Afrika s$ u{te traat, a Libija go nema obnoveno proizvodstvoto na nafta od 1,6 milioni bareli na den od pred voeniot period. Za sedum dena indeksot Dow Jones se namali za 139 poeni (1,10%) na 12,584 poeni, S&P 500 padna za 0,91%, na 1.335 poeni, dodeka Nasdaq se namali za 0,48%, na 2.814
CENATA NA HRANATA SO POMALI VARIJACII gencijata na Obedinetite nacii za zemjodelstvo i hrana, FAO, godinava o~ekuva proizvodstvoto na `itarki kone~no da zakrepne, bidej}i visokite ceni gi ohrabrija zemjodelcite, pa zasadija pogolemo koli~estvo. Indeksot na cenite na hranata vo svetot ostana re~isi nepromenet sporedeno so prethodniot mesec, poradi toa {to padot na cenata na {e}erot i na orizot gi amortizira{e visokite ceni na ostanatite prehranbeni proizvodi. Indeksot na FAO koj gi meri mese~nite promeni na cenata na `itarkite, maslodajnite rastenija, mle~nite proizvodi, mesoto i {e}erot vo april iznesuva{e prose~ni 232,1 poeni, {to e za 0,1 poen povisoko od mart, koga se spu{ti na rekordno nisko nivo vo poslednite osum meseci. Indeksot na cenite na `itarkite, koj gi vklu~uva osnovnite prehranbeni proizvodi, kako p~enica, oriz i p~enka, vo april se zgolemi za 5,5%, na 265,1 poeni. Indeksot na cenata na {e}erot vo april iznesuva{e 348 poeni, {to e 7% pomalku od mart. “So ogled na zgolemenata pobaruva~ka na hrana, izgledite deka cenite }e se normaliziraat najmnogu zavisi od toa kolku }e se zgolemi proizvodstvoto vo 2011 godina i vo koja mera sezonava }e se napolnat rezervite na `itarki”, izjavi direktorot na Oddelenieto za trgovija i pazar na FAO, Halam Dejvid.
A
poeni. Za samo eden den cenata na naftata padna za 9%, {to e eden od najgolemite dnevni padovi vo istorijata. Terminskata cena na crnoto zlato na berzata vo Wujork se namali za 10%, {to e prvo namaluvawe pod nivoto na 100 dolari za barel od pred dva meseci. Na Londonskata berza vo eden moment cenata na naftata se namali 12% i dostigna 110,9 dolari za barel. Pri~ina za ova se slabite makroekonomski pokazateli, koi uka`uvaat na zabavuvawe na rastot na amerikanskata i na evropskata ekonomija, silniot rast na kursot na dolarot i avtomatskoto aktivirawe na pobaruva~kata na nafta vo slu~aj koja cenata pa|a pod klu~noto cenovno nivo od 100 dolari za barel. Stravuvaweto od namaluvawe na rastot na svetskite ekonomii mo`e da predizvika ostar pad i na cenite na drugite surovini. Srebroto poevtini 8%, zlatoto 2%, bakarot 3%, prirodniot gas 7%... Reuters/Jefferies CRB indeksot, koj gi sledi cenite
na surovinite, minatata nedela se namali za re~isi 5% i e na pat da ostvari najgolem pad od krajot na 2008 godina. “Ova mo`e da zna~i deka pukna balonot na nadueni ceni na surovini”, izjavi Hju Xonson, direktor vo Hju Xonson advajzors. Vo poslednite nekolku meseci cenite na surovinite dostignaa najvisoko nivo vo izminatite godini, bidej}i investitorite o~ekuvaa deka rastot, odnosno, zakrepnuvaweto na svetskata ekonomija }e ja zgolemi pobaruva~kata za surovini. Od druga strana, mnogu eksperti predupreduvaa deka cenite na surovinite se previsoki so ogled na slaboto zakrepnuvawe na ekonomiite. Vo celata “problematika” na namaluvawe na cenite, najgolemi dobitnici od poeftinuvaweto na naftata na berzite bea aviokompaniite. Dodeka indeksot na energetskite kompanii se namali za 2,3%, indeksot na aviosektorot porasna za 3,2%. Kolku gi voznemiri investitorite padot na cenite na surovinite poka`uva silniot rast na VIX indeksot na ~ika{kata berza. “Indeksot na strav” se zgolemi za 6,6%, na 18,20 poeni, {to e najvisoko nivo od mart. Toa poka`uva deka investitorite se podgotveni da platat pove}e za da go za{titat svoeto portfolio od ponatamo{en pad na cenata na akciite.
Feqton
20
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: TOT: SL-1
09
NERASKA@ANATA PRIKAZNA ZA PRVATA NUKLEARNA KATSTROFA VO AMERIKA PETAR GOGOSKI
gogoski@kapital.com.mk
tacionarniot nuklearen reaktor, ili SL-1, bil eksperimentalen nuklearen reaktor na armijata na SAD vo koj do{lo do eksplozija i topewe na jadroto na 3 januari 1961 godina, ubivaj}i tri rabotnici. Direktnata pri~ina bila nesoodvetnoto povlekuvawe na centralnata kontrolna ra~ka, odgovorna za aprosbirawe na neutroni vo lo{o dizajniranoto jadro na reaktorot. Toj nastan e edinstvenata poznata fatalna nesre}a vo nuklearen reaktor vo SAD. Nesre}ata oslobodi okolu 80 kuri (edinica za radioaktivnost), {to ne se smeta{e za zna~ajno poradi lokacijata vo napu{tenata pustina vo Ajdaho. Kompleksot, koj se nao|a kaj Nacionalnata stanica za testirawe na reaktori (National Reactor Testing Station) pribli`no 60 kilometri zapadno od Ajdaho Fols, Ajdaho, be{e del od programata na armijata za nuklearna energija. Taa be{e nameneta da
S
Pred r nuklearnata u r katastrofa r f vo Tri r Majl j Ajlend, j , vo SAD D se slu~ila u druga, ru , pokatastror falna nesre}a. nesre}a Toa e razoruvaweto na nuklearniot reaktor SL-1 koj pri eksplozijata odnel tri ~ove~ki `ivoti. Po ovaa katastrofa vo zemjata se nosat postriktni merki za izgradba na reaktori, a javnosta do dene{en den doznava po nekoja novina, koja Armijata uporno se obiduvala da ja sokrie dava elektri~na energija i zatopluvawe za maliot, oddale~en voen kompleks, kako {to e radarskata oblast vo blizina na Severniot polaren krug. Operativnata mo} iznesuva{e 200 kilovati elektri~na i 400 kilovati termalna energija. Energijata na jadroto za samo nekolku milisekundi dostigna 200 gigavati, {to go predizvika incidentot so reaktorot i eksplozijata. EDEN SANTIMETAR POVE]E, TRI @IVOTI POMALKU Na 21 Dekemvri, 1960 godina, reaktorot SL-1 bil zatvoren za odr`uvawe, prilagoduvawe na instrumenite, instalirawe na pomo{ni instrumenti i instalacija na 44 `ici za protok za sledewe na nivoto na protokot na neutronite vo jadroto na reaktorot. @icite bile od aluminium i sodr`ele sloevi od aluminium-kobalt. Na 3 Januari 1961 godina, reaktorot se podgotvu-
val za restartirawe po isklu~uvaweto koe bilo prezemeno 11 dena pred praznicite. Postapkite za odr`uvawe bile vo tek, pa edinstveno preostanuvalo glavnata centralna ra~ka da se povle~e ra~no i toa samo za nekolku santimentri so cel povtorno da se povrze glavniot mehanizam. Nenadejno, ovaa ra~ka bila povele~ena premnogu, {to naedna{ predizvikalo kriti~na sostojba na SL-1. Za samo 4 milisekundi, toplinata sozdadena od ogromnoto zgolemuvawe na energija predizvikala vodata okolu jadroto da po~ne eksplozivno da isparuva. Isparuvaweto na vodata predizvikalo bran od pritisok da udri vo vrvot na reaktorot, so {to do{lo do izleguvawe na vodata i pareata nadvor od reaktorot. Ovaa ekstremna forma na “voden ~ekan” gi protresla kontrolnite ra~ki, za{titnite
oklopi i celiot reaktor. Podocne`nata istraga zaklu~uva deka (zamislete!) reaktorot te`ok 12 toni se pomrdnal za 2,77 metri. Branot od vodata i pareata kutnale dve lica na zemja, ubivaj}i edno i seriozno povreduvaj}i u{te edno lice. Eden od oklopite na reaktorot padnal vrz treto lice i mu go probil ramoto. Inaku trite `rtvi bile specijalisti na armijata. Amerikanskata istorija do dene{en den gi pameti Xon A. Brns koj imal samo 27 godini, Ri~ard Liroj Mekkinli (22 godini) i mornarskiot elektri~ar Ri~ard S. Leg (26 godini). Ovie trojca mladi lu|e im podlegnale na povredite od fizi~kite udari. Kako i da e, se doka`alo deka ovie mladi vojnici barem ne nastradale od radijacijata. SL-1 I “POGREBAN” SÉ U[TE ZRA^I?! Ostatocite od reaktorot SL-1 sega se zakopani blizu ne-
govata nekoga{na lokacija. Ovoj incident predizvika ovoj dizajn da se napu{ti, a idnite reaktori da se dizajniraat na toj na~in {to ednostavno otstranuvawe na kontrolnata pra~ka da ne mo`e da prediizvika tolku golemo prolevawe radijacija, koe bilo mo`no so ovoj dizajn. Denes ova e poznato kako kriterium “edna ra~ka” i bara sposobnost za celosno zatvorawe duri i koga pove} eto reaktivni ra~ki }e se zaglavat vo pozicija na celosno zatvorawe. Namaleniot vi{ok na reaktivnost gi ograni~uva mo`nite golemina i brzina na energetskiot protok. Incidentot, isto taka, poka`a deka vo realnosta, ekstremnoto topewe na jadroto i pretvoraweto na vodata vo parea }e ja prekine nuklearnata reakcija. Inaku, nuklearnata eksplozija bara dovolno sila za da gi dr`i zaedno komponen-
tite na nuklearnata reakcija za kratko, no potrebno vreme. Ova se postignuva kaj oru`jata za nuklearna fisija so opkru`uvawe na jadroto so vnimatelno dizajnirana za{tita. Ova, zaedno so drugite podsistemi na oru`jeto ja dr`at superkriti~nata masa zaedno dovolno dolgo za reakcijata na fisija da go postigne posakuvaniot efekt. Pri ovoj incident, bez ovie ograni~uvawa da gi dr`at komponetite na jadroto zaedno, reaktorot se raspadnal. Toga{ reakcijata zavr{ila i rezultirala so eksplozija koja lo{o go o{tetila jadroto na reaktorot. Za sre}a, toa ne bil vid eksplozija kako {to bi se dobila so nuklearno oru`je. Duri i so za{titnite mehanizmi koi gi ima denes, reaktorot SL-1 zadr`a pogolem del radioaktivnost, iako nivoto na “jodin 131” vo tekot na narednite denovi po nesre}ata bilo 50 pati
PRIKAZNI OD WALL STREET
FEJSBUK I GUGL SE BORAT ZA SKAJP
Dodeka dvajcata internet-mo}nici se borat za “brak” so Skajp, se ~ini deka Fejsbuk }e bide poagresiven dodvoruva~ od Gugl, a najgolemata socijalna mre`a vo svetot mo`ebi e i podobra prigoda
o}nite internet kompanii Fejsbuk (Facebook) i Gugl (Google) i javno objavija deka razmisluvaat za partnerstvo so Skajp (Skype), popularnata internet-usluga za videotelefonija, preku koja komuniciraat milioni lu|e na planetava. Razgovorite so Fejsbuk i Gugl se s$ u{te preliminarni, no koj bilo od dogovorite mo`e da vklu~uva celosno prezemawe ili zaedni~ko partnerstvo. Dogovorot so Skajp, koj se podgotvuva za inicijalna javna ponuda, bi mo`el da dostigne
M
vrednost od 3 do 4 milijardi dolari, dodeka spored drugi izvori preku javnata ponuda na Skajp se o~ekuva da soberat okolu edna milijarda dolari. Analiti~arite i tie koi ja sledat tehnologijata se oblo`uvaat na Fejsbuk, smetaj}i deka ovie dve kompanii pove}e si odgovaraat i deka Skajp go nadopolnuva Fejsbuk so toa {to obezbeduva sredstva koi socijalnata mre`a gi nema. “Ne me za~uduva toa {to dvete kompanii se zainteresirani”, veli Erik Xekson, osnova~ i menaxer na investiciskata
kompanija Ajronfajer kapital (Ironfire Capital). “No, ova e mnogu povredna prigoda za Fejsbuk otkolku za Gugl”. Gugl ve}e ima usluga za glasoven razgovor (voice chat) i video mo`nosti, iako Skajp e pokompleten proizvod, veli Rori Maher, analiti~ar vo Hudson Square Research. Gugl mo`e da go inkorporira Skajp vo Gugl Vojs (Google Voice) i so toa da dobie duri i odreden kredibilitet me|u socijalnite mediumi, otkako toa ne im uspea so Baz (Buzz). “Sekako deka Gugl ima korist od spojuvaweto so Skajp,
no mislam deka taa korist e poizrazena kaj Fejsbuk”, veli Maher. Od druga strana, Fejsbuk mnogu pove}e nastojuva da go dobie Skajp, zatoa {to toa bi gi pottiknalo lu|eto da minuvaat pove}e vreme na stranicata otkolku dosega – {to e i samata pri~ina za postoewe na socijalnata mre`a. “Komunikacijata e su{tinata na aktivnostite na korisnicite na Fejsbuk”, izjavuva Mo Kojfman, direktor na kompanijata za rizi~en kapital Spark kapital (Spark Capital). “Poseduvaweto na taa platforma bi
bilo mo{ne interesno”. UMETNOSTA NA SKAJP Skajp s$ u{te ja podgotvuva inicijalnata javna ponuda koja treba da se slu~i vo tekot na 2011 godina, so koja, spored nekoi procenki, mo`e da sobere okolu edna milijarda dolari. Toa {to se pretvori vo “glavna yvezda na zabavata”, privlekuvaj}i go vnimanieto na dvete najdominantni internet-sili, samo mu nosi dopolnitelni poeni. Minatata godina, Skajp ima{e okolu 124 milioni povrzani korisnici sekoj mesec, do krajot na juni. No, samo 8,1
Feqton
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.
povisoko. Granicata na izlo`uvawe na radijacija pred incidentot bila 100 rontgeni (edinica za ilo`uvawe na jonizira~ka radijacija) za `ivot. Za vreme na incidentot, 22 lica primile 3 do 27 rontgeni i tri dozi pove}e od 27 rontgeni. Otstranuvaweto na radioaktivniot otpad i negovoto reciklirawe podocna izlo`ilo 790 lica na opasno nivo na radijacija. Vo Mart 1962 godina, Komisijata za atomska energija im dala ordeni za heroizam na 32 u~esnici vo ovaa reakcija. Po nuklearnata katastrofa na SL-1, dokumentacijata i postapkite potrebni za rabota so nuklearnite reaktori zna~itelno se pro{irile, stanale mnogu poformalni, odnosno stranici koi prethodno bile po 2 strani, ovojpat se pro{irile na 100, a merkite za radijacija se promenile i dozvoluvaat povisok stepen na radijacija za iten odgovor. Po pauza od postapkite za procena, Amerikanskata armija prodol`ila so upotrebata na reaktori, kako {to bilo upravuvaweto so podvi`niot reaktor ML-1, koj po~nal so rabota na 28 fevruari 1963 godina, stanuvaj}i “najmladiot” nuklearen reaktor na svetot. No, i ovoj dizajn podocna se napu{til poradi problemi so korozija. Na ~istewe na lokacijata kade {to se slu~ila nesre}ata so SL-1 se rabotelo vo 1961 i 1962 godina, pri {to bil otstranet i zakopan najgolemiot del od zagadeniot otpad.
EFEKTIVNO KORISTEWE NA ZAKONOT ZA SLOBODEN PRISTAP DO INFORMACII {te eden avtor, Tod Taker, se zanimaval so prou~uvawe na nesre}ata i objavil kniga vo vrska so detalite od istoriskite aspekti na programata za nuklearni reaktori na amerikanskite voeni edinici. Taker go iskoristil aktot od Zakonot za sloboden pristap do informacii so cel da go napravi izve{tajot, vklu~uvaj}i autopsii od `rtvite, detali za smrtta na site zaginati vo nesre}ata i za toa kako nivnite trupovi bile sekcirani za da bidat podlo`eni na analiza i zakopani kako radioaktiven otpad. Autopsiite bile sprovedeni od strana na patolog poznat po svojata rabota na nesre}ata. Bidej}i nesre}ata SL1 gi odnesla `ivotite na trojca od voenite rabotnici na lokacijata, Taker ja narekuva “najsmrtonosnata nuklearna katstrofa vo istorijata na Amerika”.
U
21
Ostatocite od reaktorot SL-1 sega se zakopani blizu negovata nekoga{na lokacija. Ovoj incident predizvika ovoj dizajn da se napu{ti, a idnite reaktori da se dizajniraat na toj na~in {to ednostavnoto otstranuvawe na kontrolnata pra~ka da ne mo`e da prediizvika tolku golemo prolevawe radijacija, koe bilo mo`no so ovoj dizajn
Retka fotografija od uni{tenoto nuklearno jadro Mestoto kade {to amerikanskata vojska vr{i nuklearno testirawe
2.800
metri kubni kontaminiran materijal e zakopan po nesre}ata
Procedurata na masivno ~istewe vklu~uvala praznewe i ~istewe na reaktorot, kako i negova povtorna izgradba. Mestoto kade {to bil zakopan nuklearniot otpad se nao|alo otprilika na 488 metri severoisto~no od prvi~noto mesto na reaktorot. Ova mesto bilo odbrano so cel da se minimizira izlo`enosta na radijacija vrznaselenioeto i rabotnicite na reaktorot, koja bi mo`ela da nastane pri transport na nuklearniot otpad od SL-1 do kompleksot za spravuvawe so radioaktiven otpad, koj se nao|a na 26 km od tamo{niot avtopat. Prvi~noto ~istewe na ovaa lokacija traelo okolu 18 meseci. Celokupnata izgradba na reak-
milioni od niv bea korisnici koi pla}aat, koristej}i go Skajp za da se javuvaat na standardni telefoni po poniski ceni. Kompanijata e formirana vo 2003 godina, a Ibej (eBay) ja kupi dve godini podocna, za 3,1 milijardi dolari. Vo 2009 godina, Ibej go prodade mnozinskiot del od akciite vo Skajp na edna investiciska grupacija, a za sebe zadr`a tretina od kompanijata. Sega, i Skajp i Fejsbuk bi mo`ele da dobijat novi korisnici {irum svetot, a Fejsbuk se stremi da dobie nov izvor na prihodi, veli Kojfman. Fejsbuk ima{e neto-dobivka od 355 milioni dolari vo prvite devet meseci od 2010
torot, otstranuvaweto na kontaminiranite materijali od sosednite zgradi, kako i zagadenata po~va i pesok, kako del od procedurata na ~istewe bile zakopani vo mestoto za nuklearen otpad. Najgolemiot del od zakopanite materijali se sostojat od po~va i ~akal. Nekoi delovi od jadroto na reaktorot, vklu~uvaj}i go i gorivoto, bea zna~ajni za istragata na nesre}ata i bile odneseni vo severnata oblast za testirawe (Test Area North) za prou~uvawe. Otkako istragata za nesre} ata zavr{ila, gorivoto od reaktorot bilo isprateno na povtorna prerabotka vo hemiskata fabrika vo Ajdaho (Idaho Chemical Processing
godina, od prihodite koi iznesuvaa 1,2 milijardi dolari. Ova e edna od nekolkute internet-kompanii, me|u koi se i Tviter (Tweeter), Grupon (Groupon) i Zinga (Zynga), koi go privlekoa vnimanieto na investitorite zainteresirani da vlezat vo svetot na socijalnite mediumi. Isto taka, gi natera golemite internet-kompanii – vklu~uvaj}i go i Gugl – da bidat pretpazlivi. Vsu{nost, nekoi od glasinite tvrdat deka Gugl se naddava za Skajp samo za da go dr`i podaleku od racete na drugi kompanii. “Sekoj dogovor so koj Fejsbuk }e izgubi dragoceni sredstva pretstavuva pobeda za Gugl”, veli Xekson.
Centralata pred eksplozijata Plant). Jadroto na reaktorot, bez gorivoto, zaedno so ostanatite komponenti koi bil ispraten vo severnata oblast za nuklearni testirawa, a najposle site zaedno bile otstraneti vo poseben kompleks za spravuvawe so radioaktiven otpad. Mestoto kade {to e zakopana centralata SL-1 se sostoi od tri iskopini, vo koi se smesteni vkupno 2.800 metri kubni kontaminiran materijal. Iskopinite se praveni {to e mo`no poblisku do basaltot (kolku {to dozvoluvala opremata) i imaat dlabo~ina od 2,4 do 4,3 metri. Sekoja od iskopinite e pokriena so najmalku 0,6 metri ~ista po~va. Na krajot od akcijata za
ras~istuvawe, vo septemvri 1962 godina, vrz celata deponija bil poslan tenok sloj po~va. Lokacijata i iskopinite zaedno se poznati kako Operativna edinica 5-05 na Amerikanskata agencija za za{tita na `ivotnata sredina . Vo godinite po nesre}ata na SL-1, bile napraveni brojni istra`uvawa vo vrska so radijacijata i ~isteweto na povr{inata na deponijata, kako i na okolnata oblast. Servisot EG&G izvr{ila vozdu{ni istra`uvawa vo 1974, 1982, 1990 i 1993 godina. Pokraj toa, Laboratorijata za radiolo{ki i ekolo{ki nauki na sekoi 3 do 4 godini, isto taka, vr{ela istra`uvawa za
Vo potraga po novi korisnici ili nov izvor na prihodi?
nivoto na radijacijata. Rezultatite poka`ale deka glavnite zagaduva~i na po~vata se cezium-137 i produktite koi proizleguvaat od nego so tekot na raspa|aweto. Za vreme na istra`uvaweto na po~vata vo juni 1994 godina, na deponijata bea pronajdeni to~ki so povisoka radijacija, ~ija aktivnost se dvi`e{e od 0,1 do 50 milirentgeni na ~as, a i lokalnoto pozadinsko zra~ewe bilo nad dozvolenoto. Vo 1995 godina Amerikanskata agencija za za{tita na `ivotnata sredina (EPA) prepora~a da se stavi za{titen poklopec vrz iskopinite, koj }e bide izraboten prete`no od prirodni materijali. Ovaa akcija be{e sprovedena vo 2000 godina, a povtorno be{e razgledana vo 2003 godina od strana na EPA. I, normalno, kako {to se pravi toa vo Amerika, amerikanskata Vlada izdala video za nesre}ata. Sepak, vo 60-tite godini ova video bilo samo za interna upotreba. Videoto bilo objaveno ne{to podocna i pred celata javnost, a dostapno e vo arhivata na Internet i Jutjub. Filmot koj do`ivea svoja publikacija vo 1983 godina e nasloven kako SL-1, vo scenario i re`ija na Dajen Or i C. Leri Roberts i e vo vrska so eksplozija vo nuklearen reaktor. Filmot sodr`i intervjua so nau~nici, arhivski podatoci, kako i sekvenci so zabaveni dvi`ewa. Ovaa nesre}a, isto taka, e iskoristena kako tema za dve knigi, od koi ednata be{e objavena vo 2003 godina, “Ajdaho Fols: Neraska`anata prikazna za prvata nuklearna katstrofa vo istorijata na Amerika”. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za katastrofata na ezeroto Pener, vo ~ija blizina se izvr{uvale istra`uvawa za pronao|awe na sol
FunBusiness
22
Kejt Mos, so 13,5 milioni dolari zarabotka za minatata godina
Kabrioletot “rols - rojs” na maharaxata od Rajkot za 14 milioni dolari
KAPITAL / 09.05.2011 2011 / PONEDELNIK
Hajdi Klum, u germanska germans ska supermodsupermo u r odelka seg sega ega delovnaa `ena
Ruski milijarder, qubitel na “mercedesot” na Hitler
MODA I PARI
OD SUPERMODELI DO BIZN IVA BAL^EVA e ~ini deka svetot poleka zazdravuva od ekonomskata kriza, kriza pa poleka “vo igra” se vra}aat tie granki koi bea pomalku pogodeni, kako pazarot na luksuzni stoki, a najnovite podatoci poka`uvaat i deka modnata industrija na golemo se vra}a vo poln efekt. Iako i tamu se po~uvstvuva finansiskiot udar, sepak, svetskite top modeli mo`at da se pofalat so zgolemena zarabotuva~ka. Duri deset top modeli koi se na vrvot spored zarabotuva~kata, vkupno napravija 112 milioni dolari od po~ekotot na godinata do maj, {to e za 30% pove}e od site 12 meseci od minatata godina, koga imaa vkupna suma od 86,5 milioni dolari. Najgolem del od ovaa zarabotuva~ka im pripa|a na prvite top tri svetski modeli, i toa @izel Bundhen, Hajdi Klum i Kejt Mos. Slavnata trojka, od super modeli poleka se pretvori vo super biznis-moguli. Modnite pisti i objektivite na fotoaparatite go zamenija za biznis-svetot. Tie vlegoa vo ulogata na uspe{ni pretpriema~i, modni dizajneri i pop-ikoni.
S
IME - BREND SAM PO SEBE @izel e nepobedliva e obedli a koga o a stanuva s a u a zbor za modnata industrija, ime u r j a nejzinoto j e poznat brend. Deka nejzinata mo} za r j proda`ba e ogromna, zboruva faktot {to se najde vo centarot na vnimanieto otkako minatiot mesec gi objavi finansiskite rezultati od sorabotkata so Procter & Gamble. So nejzinoto pojavuvawe vo reklamnata kampawa, proda`bite na kompanijata vo tretiot kvartal vo Latinska Amerika se zgolemile za 40%. “Jasno e deka @izel e klasa. Sama po sebe pretstavuva brend, i kako takva, so godini opstojuva i vo modniot i vo binissvetot”, veli Edvard Razek, pretsedatel na marketing-sektorot za Limited Brands. Toj rabotel so super modelot za vreme na nejzinata sorabotka so Victoria’s Secret. “Taa e internacionalen model, svetska ikona, koja eden obi~en {ampon mo`e da go pretvori vo brend i visoka moda”, neskromno dodava toj. Ekonomskoto vlijanie od kampawata vo koja i samata zema u~estvo, i donese ogromna prednost pred nejzinite kole{ki od modniot svet. Ne samo {to ugledot i karierata & skoknaa vo nagorna linija, tuku toa na brazilskata modna princeza & ovozmo`i zarabotka od 45 milioni dolari vo izminatite 12 meseci. Nejzinite
u r j na golemo se vra}a r po Modnata industrija krizata r i toa preku r u modelite. Tie najdoa j na~in kako da ostvarat vkupna zarabotka od 112 milioni dolari od po~etokot na godinata do maj, {to e za 30% pove}e od minatata godina, koga imaa vkupna suma od 86,5 milioni dolari prihodi vo odnos na minatata godina, se zgolemile za 20 milioni dolari, a vlijanie imal i ekonomskiot bum {to se slu~i vo nejzinata zemja, poradi porastot na vrednosta na brazilskata valuta vo odnos na dolarot, bidej}i najgolem del od nejzinite honorari & se ispala}ale vo evra i brazilski reali. Otkako ja napu{ti Victoria’s Secret vo 2007 godina, mnogumina mislea deka ve}e nema da vidat ili slu{nat ni{to od ubavata manekenka. No, taa stana za{titno lice na mnogu kampawi i reklamni dogovori vo SAD, Evropa, Azija i Latinska Amerika. Od H&M, do Dior i Versa~e, @izel stoi zad mnogu brendovi koi vo isto vreme pretstavuvaat i luksuz i dostapnost. Tokmu tie dogovori & nosat mnogu pove}e pari od manekenstvoto.
USPE[NO SE PROBIVA VO “MA[KIOT” BIZNIS - SVET Germanskata super modelka, voditelka i izvr{en producent na Project Runway, iako zaostanuva so nejzinata kole{ka @izel, sepak, zaslu`eno go osvoi vtoroto mesto. Nejzinata zarabotka za poslednite meseci se procenuva na 20 milioni dolari. Otkako & zavr{i sorabotkata so Victoria’s Secret & stavi kraj na karierata kako del od “Angelite na Viktorija” minatata godina, Hajdi stana delovna `ena, koja uspe{no se probi vo “ma{kiot svet” na biznisot. Taa zapo~na sorabotka so New Balance i Amazon.com, so koi se obvrza da lansira modna linija vo javnosta. Se raboti za poke`ual varijanta na obleka koja sodr`i i fustani i sportska obleka, i }e bide pu{tena vo proda`ba preku
IZLO@EN VOZNIOT PARK NA RALF LOREN
AVTOMOBILITE NA DIZAJNEROT “SRE]NI” I SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk
ko patot letovo ve odnese nakaj Pariz, nemojte da go propu{tite muzejot Luvr. Tamu }e imate mo`ost da vidite ne{to {to e vistinska retkost i privilegija ne samo za qubitelite na avtomobili, tuku i na site koi znaat {to zna~at zborovite bezvremenski, luksuz i unikat. Gospodinot Ralf Loren (71) i negovata sopruga Riki, vo momentov se vo Pariz na otvoraweto na izlo`bata L’Art de l’Automobile: Chefs-d’Oeuvre la Collection Ralph Lauren, vo muzejot Luvr, kade {to s$ do avgust, }e bidat izlo`eni 17 klasi~ni i luksuzni avtomobili na dizajnerot. Na priemot, koj ja ozna~i izlo`bata za otvorena, prisustvuvaa golemi imiwa i toa ne samo od avtomobilskiot svet. Tuka bea porane{niot izvr{en direktor na Formula1,
A
Bezvremenskite avtomobili na dizajnerot Ralf Loren na izlo`ba vo muzejot Luvr vo Pariz...
@an Todt, akterite @an Reno i Ziji Xang, negovite prijateli poznava~i i qubiteli na avtomobilite Arturo Keler i Ser Xeki Stjuart. Loren im gi pretstavil avtomobilite na prisutnite velej}i: “Site avtomobili {to gi gledate razgovaraat me|usebe i se navistina sre}ni {to se tuka”. Za izlo`bata samiot muzej gi odbiral avtomobilite, bidej}i pove}e od o~igledno e deka nemalo mesto za site avtomobili na poznatiot dizajner, koj vo gara`ata ima pove}e od 60 avtomobili. Ostanatite avtomobili se smesteni vo novata supergara`a vo okrugot Vest~ester vo Wujork. Loren ne go saka epitetot “kolekcioner”, bidej}i kako {to veli: “Avtomobilite se emocionalna qubov za mene, kupuvam koli bidej}i se romanti~ni i ubavi”. Vo negovata
gara`a se nao|aat edni od najva`nite istoriski avtomobili na site vremiwa. Od Ferrari 250 Testa Rossa (1958), so karoserija Scaglietti, Alfa Romeo 8C 2900B spider (1938) so karoserija Touring, Mercedes-Benz 300SL Gullwing (1955) od retka legura i Jaguar XKSS (1957) od posebna legura. Za site ovie avtomobili e karakteristi~no toa {to se isklu~itelno brzi, mnogu skapi i bo`enstveno ubavi. YVEZDATA NA [OUTO No, yvezdata koja go ima centralnoto mesto na izlo`bata vo Pariz e negovoto Bugatti 57SC Atlantic. Toa {to go opravduva statusot na yvezda e {to ova e eden od dvata vakvi avtomobili vo svetot. Drugiot prestojuva vo avtomobilskiot muzej Mulin vo Oksnard, Kalifornija, otkako minatata godina bil kupen
Unikatot na Ralf Loren Bugatti 57SC Atlantic za 30 milioni dolari, so {to bil postaven i svetski rekord za proda`ba. Ovoj avtomobil e proglasen za najdobar na svetot, a koga }e go poglednete navistina }e vi bide te{ko da mu pronajdete barem edna maana na ova ~udo. No, dizajnerot Loren ne bi bil toa {to e, ako ne go napravi u{te pounikten i taka ve}e unikatniot avtomobil, pa taka mu ja promenil sinata
FunBusiness
KAPITAL PI ITAL / 09.05.2011 / PONE PONEDELNIK
23
@izel, nepobedliva sila vo modnata industrija
MODNIOT BREND TOMI HILFIGER
OD SAAT-KULA ]E PRAVI HOTEL
NIS-MOGULI Amazon. Isto taka, Hajdi potpi{a dogovor za snimawe 20 epizodi na novo televizisko {ou na programot Lifetime, nare~eno Seriously Funny Kids (Seriozno sme{ni deca). “ANGELITE NA VIKTORIJA” VLADEAT SO MODNATA BIZNIS - INDUSTRIJA Kejt Mos se najde na tretoto mesto, so zarabotka od 13,5 milioni dolari. Taa vo svetot na modata pretstavuva “dvojna zakana”, bidej}i osven uspe{en model na modnite pisti, Kejt se poka`a i kako uspe{en dizajner. Ovaa suma od minatata godina se dol`i na nejziniot profitabilen dizajnerski dogovor so TopShop vo Velika Britanija. Nekoga{nata “lo{a devojka” vo modniot svet, ostvari pet milioni dolari dopolnitelna zarabotka vo tekot na minatata godina, blagodarenie na novite dogovori potpi{ani so Dior, Vog i Cidade Jardim. Del od svetskite modeli koi se najdoa me|u desette so najgolema zarabotka e i brazilkata Adriana Lima. Ubavata modelka ostanuva jadroto na katalozite i modnite revii na Victoria’s Secret. Neodamna se najde vo reklamite za {panskiot luksuzen brend Loewe. Lima ja prodol`i sorabotkata so Rikardo Ti{i od @ivan{i i stana za{titno lice za brazilskiot moden brend Forum. Taa
IVA BAL^EVA
ja kariera j zapo~na svojata j r r kako pobednik na natprevarot na Ford za “Supermodel na godinata”. Se procenuva deka godinava zarabotila okolu osum milioni dolari. U{te edna brazilska modelka i “angel na Viktorija” vladee so modnata industrija. Alesandra Ambrosio izminatite meseci zaraboti pet milioni dolari. Taa stana poznata po nejzinite kampawi za Dolce & Gabbana i Moschino. Supermodelot neodamna stana za{titno lice za brazilskiot brend za sportska obleka Colcci, zaedno so akterot E{ton Ka~er. Be{e izbrana da ja pretstavuva internacionalnata kampawa za farmerki na Karlos Miele. Novi lica koi se najdoa na ovaa lista na modeli so najgolema zarabotka se Daria Verbovi i Lara Stoun. Vo tekot na minatata godina Daria potpi{a profitabilen dogovor so gigantot za parfemi i {minka Lancome, Pariz, od koj izleze so zarabotka od 4,5 milioni dolari. Taa potpi{a dogovori i so Hudson Bay, Stefanel, Joseph, H&M, Versace. Lara Stou,n pak, se poka`a kako vistinski model vo visokata moda. Potpi{a golemi dogovori so Calvin Klein, Versace, H&M, Forum, Prada i Donna Karan i so drugi poznati svetski brend kompanii. Stoun e za{titno lice na Calvin Klein Inc. Minatata godina zaraboti okolu 4 milioni dolari. K O M E R C I J A L E N
Modnata ku}a ja kupi saat-kulata na Medison Skver Garden i planira da ja pretvori vo luksuzen hotel. Ova ne e prv pat moden dizajner da se obide da investira vo hotelierski biznis. I Xorxo Armani e poznat po svoite hotelski investicii
{te edno ime od svetot na modata im se pridru`i na brendovite koi navlegoa vo biznis so hoteli. Ov Ovojpat se raboti za modnata ikona, brendot Tomi Hilfiger, koj neodamna kupi ni pomalku, ni pove}e, saat-kula na Medison Skver Garden. Za saat-kulata, Hilfiger potro{i 170 milioni dolari, a se pretpostavuva deka planira da ja pretvori vo hotel. Se ~ini deka milionerite od modnata i biznis-indutrija ponekoga{ imaat vi{ok pari, pa odvreme navreme si ja zbogatuvaat kolekcijata na luksuzni i skapi raboti, koi i ne im se ba{ neophodni. Kulata koja se nao|a na elitnata Petta avenija vo Wujork, bila prazna do 2007 godina, koga izraelskiot biznismen i magant so dijamanti, Lev Leviev, ja kupil za 200 milioni dolari. Toj imal plan da ja pretvori vo elitno mesto so 55 luksuzni stanovi, no ne uspea vo negovata zamisla. Spored amerikanskite mediumi, Tomi Hilfiger, ve}e podolgo vreme planiral da vleze vo biznisot so hotelierstvoto. Modniot brend razgleduval imoti na razli~ni destinacii, no saat-kulata najmnogu gi zadovolila negovite barawa i ja ocenil kako odli~na investicija. Nekoi agenti za nedvi`nosti potvrduvaat deka modnata kompanija ja kupila kulata na Pettata
U
O G L A S
K O M E R C I J A L E N
BEZVREMENSKI vo sjajna crna boja. Loren veli deka “atlantikot” ne mu e omilen za vozewe, no go obo`ava poradi ~istata ubavina i neverojatnost. Zaedno so negovite Count Trossi i Mercedes –Benz SSK, imaat pobedeno na najdobroto i najpresti`noto {ou za klasi~ni avtomobili na svetot. @IVOTNATA FILOZOFIJA NA DIZAJNEROT “Sakam bezvremenski avtomobili. Koga gi vozam, ne gi ~uvstvuvam kako stari, bidej}i nemaat vozrast. Toa e mojata `ivotna filozofija”, veli Loren, zboruvaj}i za negovata strast kon niv. Toj gi sakal u{te pred voop{to i da pomisli deka eden den }e gi poseduva najunikatnite avtomobili na svetot. Poteknuva od skromno semejstvo od Bronks, poka`al interes i darba za obleka, pa taka poleka se razvival. Tipi~no za amerikanskite mom~iwa od 50-te godini, negova opsesija stanale avtomobilite. Koga se o`enil so soprugata Riki vo 1964 godina, moral da go prodade sakaniot sportski avtomobil Morgan. No, negoviot biznis rastel, pa za kratko vreme nadoknadil so mnogu interesni serii na avtomobili. Denes gi ima najpoznatite, najbrzite, najretkite avtomobili so najdobri performansi i ma{ini koi nekoga{ se napraveni.
K O M E R C I J A L E N
O G L A S
O G L A S
avenija Medison, i deka planira da ja pretvori vo luksuzen hotel. Spored bliski izvori na kompanijata, pred da se izvr{i kupuvaweto, modnata ku}a razgleduvala i drugi mesta, pogodni za ovaa namena. Tuka se na{lo i zemji{teto na hotelot Чelzi, koj bil staven na proda`ba minatata godina, no vo posleden moment odlu~il da ne go kupi. Tomi Hilfiger ne e edinstveniot moden dizajner koj re{il da gi spoi modata i hotelskiot biznis i da investira vo nedvi`noti. Versa~e ima svoi hoteli vo Avstralija i Dubai, a Xorxo Armani gi dizajnira{e neodamna otvorenite hoteli Armani vo Dubai i Milano. Modniot gigant Armani, nedelava objavi deka e vo pregovori so angliski investitori za gradewe prv hotel od brendot i vo London. Dokolku pregovorite zavr{at uspe{no, toga{ bi mo`elo da se zboruva za investicija vredna 335 milioni evra. Ovoj hotel bi trebalo da ima 200 luksuzni sobi i bi trebalo da bide izgraden vo Najtsbrix, vo blizina na najpoznatat ku}a Harods. Tuka se ostava otvorena mo`nosta dali del od prostoriite da se iskoristat za delovni prostorii ili, pak, hotelot da bide celosno ureden vo stilot na starite vremiwa. Kako {to prenesuvaat mediumite, po s$ izgleda Armani planira da sozdade vistinska hotelierska imperija. Na po~etokot na godinata, modniot dizajner izjavi deka ima seriozni nameri da izgradi hotel i vo Rusija. K O M E R C I J A L E N
O G L A S
24
Konferencii i saemi
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
WWW.KAPITAL.MK
Obuki / Menaxment
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
25
Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.
KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje
tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk
Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki
Obuka za aplikacija na EU fondovi 10.05 - 11.05.11 Clear View
Organizaciska kultura 12.05 - 13.05.11 Clear View Proekt menaxment strategii 13.05.2011 Kosmo Inovativen Centar
Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP Komunikacija i odnosi so klienti 14.05.2011 Clear View
Pravni aspekti za menaxeri i profesionalci 14.05 - 15.05.11 CS Global
Finansii za nefinansiski specijalisti 16.05.2011 Clear View
Biznis plan 15.05.2011 Clear View
Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 22.05.2011 Clear View
Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.05 - 25.04.11 Clear View
Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk
26
Obuki / Finansii i smetkovodstvo
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje
tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk
KAPITAL / 09.05.2011 / PONEDELNIK
Rabota / Tenderi
27
KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proekti za sistem za za{tita od atmosferski praznewa so fa}a~ so ured za rano startuvawe, za objektite na 19 sredni u~ili{ta na grad Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f1c63dee-65f9-40f4-a072ec6ec8be42c7&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Akcionersko dru{tvo za prireduvawe na igri na sre}a Dr`avna lotarija na Makedonija Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Bankarski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=13b1af98-1786-43b5-851ddeedc4b212f3&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Strumica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na urbanisti~ki planovi za sela vo op{tina Strumica so izrabotka na planska programa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3be916e3-3741-45f0-808cade4994bf3a4&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konsultantski in`enerski uslugi vo vrska so `ivotnata sredina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cd335674-2b2c-4227-aa0f-8f9269027367&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Instalacija na lokalna kompjuterska mre`a Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=779e1a0b-77c2-48b0-aca9-8abadf6560d9&Level=2
OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za supervizija na osiguruvawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na oprema i vraboteni Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=441ef086-47ea-4db6-96c1cc9db9214ad7&Level=2
Izbor na aktuelni oglasi MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 21.04.2011 IDEA PLUS KOMUNIKEJ[NS, DOO SKOPJE objavuva oglas za slednive rabotni pozicii: 1. IZVR[EN DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 2. DIREKTOR ZA RAZVOJ NA NOVI BIZNISI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 3. DIREKTOR NA SEKTOR ZA KLIENTI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 4. ART DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 5. RAKOVODITEL NA SMETKOVODSTVO na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 6. IT MENAXER na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, Va{ata profesionalna biografija, pismo za motivacija i li~na fotografija so naznaka
i naslov za koja pozicija se aplicira, ispratete ja na e-mail: office@ideaplus.com.mk. Oglasot trae do 09 Maj 2011 godina. SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Vreme Objaveno: 04.05.2011 ACCOUNTANT POSITION. Competences/ Skill: - University degree Economy Financial, CMA qualification, - Should have knowledge of accounting principles and practices, - Clear concepts on knowledge of financial principles, - Knowledge of financial reporting, - Should have sound technical accounting skills, - At least 5 years previous practical experience of general accounting, - Expert in necessary accounting software and very good computer skills, - Flexible, able to work in team and under pressure,
- Very good knowledge of English language. The interest and qualified candidates should submit the updated CV, letter of interest and copies of supporting documents including letters of reference, to the following e-mail: info@amadeus-group.com. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme od 04.05.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 05.05.2011 „MOKEL-EEII” AD Bitola objavuva Javen oglas za vrabotuvawe na rabotnik na neopredeleno vreme na rabotno mesto Generalen Direktor na „MOKELEEII” AD Bitola. Oglasot e 8 rabotni dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti da se dostavat vo arhivata na „MOKEL-EEII” na ul.
Prilepska, br. 90a sekoj raboten den od 07.30 do 14.00 ~asot ili preku po{ta. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Utrinski vesnik od 05.05.2011 godina OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.05.2011 Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” – Fakultet za informati~ki nauki i kompjutersko in`enerstvo vo Skopje raspi{uva Konkurs za izbor vo zvawe: 1. Pomlad asistent po predmetite od nastavnonau~nata oblast kompjuterska tehnika i informatika (3 izvr{iteli), 2. Asistent po predmetite od nastavnonau~nata oblast biznis i menaxment sistemi – 1 izvr{itel. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite
se dostavuvaat do Arhivata na Rektoratot na UKIM. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 05.05.2011 godina.
otvoren od 06- 16 Maj. Kandidatite potrebno e da dostavat motivaciono pismo, rezime (CV na makedonski jazik) i fotografija po elektronski pat na adresa: robert@perspektiva.com.mk.
KOMERCIJA Izvor: Ve~er Objaveno: 06.05.2011 Produkcija Perpektiva dooel, agencija za outdoor advertising ima potreba od NADVORE[EN KOMERCIJALIST – 2 rabotni mesta (za teritorijata na Skopje). Kandidatite treba da gi poseduvaat slednive kvalifikacii: - VSS, - Min. 1 godina rabotno iskustvo na soodvetna pozicija, - Dobro poznavawe na rabota so kompjuter, - Poznavawe na angliski jazik, - Odli~ni komunikaciski ve{tini, - Iskustvo za terenska rabota, - Voza~ka dozvola B- kategorija. Konkursot }e bide
OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.05.2011 Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij”, Fakultet za likovni umetnosti Skopje raspi{uva konkurs za izbor na nastavnik vo site zvawa, po predmetite grafika, grafi~ki tehniki i crtawe na Katedrata po grafika. Prijavite so potrebnata dokumentacija se dostavuvaat do Dekanatot na Fakultetot, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Kontakt telefoni: 30-66-779, 30-66308.
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
K
A
O
S
M
K
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
O
G
L
M
A
E
S
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S