284-10.05.2011 by Kapital Media Group

TRGOVSKIOT DEFICIT ZA TRI MESECI PORASNA 47%

DVANAESETTA GODI[NA KONFERENCIJA NA MAKEDONSKA BERZA

XONSON METI I XONSON KONTROLS GO ZGOLEMIJA I IZVOZOT I UVOZOT

KAKO PAZAROT NA KAPITAL DA IZLEZE OD HRONI^NIOT GR^?

W WWW.KAPITAL.MK

STRANA 2-3

STRANA 11

vtornik. 10 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

L A D N A SK

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

RABOTI SAMO GR^KIOT VARDAKS, A NE I MAKEDONSKIOT?

PARITE OD VARDAKS ZAVR[UVAAT VO GRCIJA?!

GR^KO-MAKEDONSKATA FIRMA KOJA STOPANISUVA SO NAFTOVODOT SOLUN-SKOPJE PET GODINI JA ZAOBIKOLUVA MAKEDONSKATA PODRU@NICA VARDAKS I RABOTI DIREKTNO SO RAFINERIJATA OKTA. IAKO ZAKONSKI STRANSKA FIRMA MORA DA OTVORI SVOJA PODRU@NICA ZA DA MO@E DA RABOTI VO MAKEDONIJA, VARDAKS-SKOPJE SK NEMA NI VRABOTENI NI PRIHODI.

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,09.05.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,68% 0,64% 0 0,00% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,500 4 42,41 1,45

NAFTA BRENT EURORIBOR

112,35 11 2,15%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (09.05)

MBI 10 2.560 2.555 2.550 2.545 2.540 2.535 2.530 2.525 03.5

05.5

07.5

09.5

Doj~e telekom so pad na profitot od 37% STRANA 19

A @ A BEZ VODA I BEZ DEPONIJA, T R O P TETOVCI BISTRAT POLITIKA! RE

STRANA 4

BOGOV: Kurs Kursot na ddenarot osta ostanuva fiksen! fiks STRANA 10

MILIONI EVRA OD DR@AVATA NE STIGNAA ZA TETOVO DA DOBIE VODOVOD! WWW.KAPITAL.MK

DEJAN [O[KI] GUVERNEROT NA NARODNATA BANKA NA SRBIJA

Vrednosta na dinarot e realna i kursot }e bide stabilen! STRANA 17

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

[TO SE SLU^UVA? STRANA 14

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

STRANA 12-13

KOJ SAKA DA BIDE PRETPRIEMA^? STRANA 2

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 10 MAJ 2011

KOJ SAKA DA BIDE PRETPRIEMA^?

Vo nedelata bilo ìvo vo prostoriite na Agencijata za adminstracija. Komisiite na Agencijata testirale kandidati za dràvni slu`benici, rabotni mesta za koi{to po obi~aj se tepaat najmalku po pet-{est du{i za edna pozicija. Vladata veli deka samo gi dovr{uva po~natite postapki po prethodno raspi{ani oglasi za vrabotuvawe, a Antikorupciskata komisija smeta deka vo vreme na izbori ne smee da ima nitu testirawa na kandidati za dràvni slu`benici. Ku~iwata si laat, karvanot si vrvi, Antikorupciska moè da skoka kolku {to saka, Vladata }e si izbutka u{te edna tura vrabotuvawa vo dràvniot aparat, a na 5 juni, ako ne drugo, }e dobie barem u{te nekolku stotini sigurni glasa~i, ako gi smetame i najbliskite na ovie “sre} nici” {to }e vlezat so ovoj konkurs. I dodeka kandidatite za dràvni slu`benici se prepotuvaa na testovite, vo Ohrid zavr{uva{e golema me|unarodna konferencija za pretpriemni{tvo i inovacii, kade {to na govornicite polna im bila ustatata so zborovite kako inovacii, idei, rizik... Po kojznae koj pat bilo istaknato deka odr`liva ekonomija na dolg rok se sozdava so stimulirawe na slobodniot pazar, konkurentnosta i kvalitetot, a malite i sredni kompanii se nositeli na ekonomskiot razvoj na sekoja uspe{na zemja. Vo ramki na konferencijata bea dodeleni i nagradi za najuspe{nite biznis-idei na mladi makedonski pretpriema~i, edni od retkite vo zemjava {to razmisluvaat poinaku od svoite vrsnici koi{to karierata sakaat da ja gradat vo dràvnite slu`bi,

a ~ij{to procent e sekoga{ visok vo anketite {to periodi~no se pravat. I tie malkumina pretpriema~ki nastroeni mladi lu|e samo se isklu~ok {to go potvrduvaat praviloto deka dràvnata slu`ba e ubedlivo najposakuvana. Makedonskite politi~ki lideri, osven nekoj protokolaren govor pri otvoraweto na konferenciite od ovoj tip, nemale i najverojatno nemaat namera da napravat ne{to pove}e za razvivawe na pretpriemni~kiot duh kaj mladite makedonski gra|ani. Golemata nevrabotenost vo zemjava kako bauk gi tera mladite da baraat zakrila vo dràvnata administracija, kade {to }e bidat zadovolni so relativno pristojna plata, rabotno vreme od osum do ~etiri i glava da ne gi boli. A, negativniot oreol {to go dobi kategorijata biznismen ovie izminati dve decenii na makedonski kapitalizam, ne pomaga mnogu vo populariziraweto na idejata za po~nuvawe svoj biznis. Namesto na privatnata inicijativa da se gleda preku dioptrijata na kreativnost, dobra ideja, prezemawe rizik, natprevaruvawe so pokvalitetna usluga i proizvod... gra|anite prete`no mislat deka za da bide{ biznismen mora da si izvrzan so nekoja politi~ka garnitura, da ne pla}a{ danok, da {vercuva{ i sl. Ne deka ova delumno i nema dopirni to~ki so vistinata. Dràvata od svoja strana ne se pretrgna za da ja smeni ovaa percepcija. Sekoja vlada dosega, bez isklu~ok, me|u dva izborni ciklusi se interesira samo za toa kolku pove}e partiski vojnici da pikne vo dràvnite slu`bi, a najbolnoto pra{awe nikoj ne saka ni da go postavi, a ne, pak, da go re{ava: koga }e po~ne da se kastri glomazniot dràven aparat koj{to od godina vo godina s$ pove}e go jade buxetot, a realniot sektor go nosi na svoite ple}i. Ne znam

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk igo g r@k @ api p tal.co .com com.m m.mk mk

ni samiot ve}e kolku pati sme napi{ale vo “Kapital” deka eden den nekoj “junak” kone~no }e mora da go zadrì è{kiot kosten v race i da po~ne da ja namaluva prekubrojnata administracija. Kolku i da bide toa bolen proces, Evropa toa od nas }e go bara, a i firmite nema da moàt pove}e da go izdràt tovarot {to }e im go nametnuva glomaznata birokratija. Ako sakame ovie procesi da minat so pomalku traumi, vo me|uvreme mora da se napravi dràvnata rabota {to pomalku atraktivna, a mladite lu|e da se naso~uvaat kon svetot na pretpriemni{tvoto. Da se stimulira ambientot za pogolemo finansirawe na malite biznisi preku t.n. angeli-investitori, fondovi za rizi~en kapital i ostanatite formi na nebankarsko finansirawe na biznis-proektite. A, dràvata da bide inicijator i sproveduva~ na obrazovni programi koi{to }e go stimuliraat pretpriemni{tvoto u{te od mali noze. A, onamu kade {to ve}e re{ila na nekakov institucionalen na~in da gi pomaga start-ap biznisite, da ne pravi ~ekor nazad, kako {to be{e namaluvaweto na buxetot na Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

na istiot mesec minatata godina, soop{ti Dràvniot zavod za statistika. Sporedeno so mart godinava, tro{ocite za ìvot porasnale za 0,3%. Analizirano po glavni grupi, porast vo odnos na prethodniot mesec e zabeleàn kaj grupata rekreacija i kultura za 1,6%, hranata i bezalkoholnite pijalaci i ostanati stoki i uslugi za 0,6%, alkoholnite pijalaci, tutun, obleka i obuvki, domuvawe, voda, elektrika, gas i drugi goriva, mebel, poku}nina i odrùvawe na poku} nina i transport za 0,1%. Namaluvawe na indeksite na tro{ocite na ìvotot za 0,6% e zabeleàno vo grupata komunikacii.

XONSON METI I GO ZGOLEMIJA I Kaj izvozot vo prviot kvartal godinava na prvo mesto izbi Xonson Meti, so izvozot na katalizatori. Kaj uvozot, pak, na prvo mesto e platinata, koja ja uvezuvaat i Xonson Meti i sosednata fabrika vo Bunarxik, Xonson kontrols. Dali ovie brojki su{tinski ja menuvaat strukturata na trgovijata na Makedonija so stranstvo? Te{ko SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Prviot kvartal godinava isfrli novi, drasti~no porazli~ni podatoci za makedonskiot izvoz i uvoz. Spored izve{tajot na Dràvniot zavod za statistika za trgovskata razmena na zemjava so stranstvo, kaj izvozot na prvo mesto izbi Xonson Meti, so izvozot na katalizatori. Kaj uvozot, pak, na prvo mesto e sosednata fabrika vo Bunarxik, Xonson kontrols, so uvozot na platina. Dali ovie brojki su{tinski ja menuvaat strukturata na me|unarodnata trgovija na Makedonija? Te{ko. Po izvozot na katalizatorite na nosa~i so blagorodni metali ostanuvaat tradicionalnite izvozni proizvodi od èlezo i ~elik, oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta. Promena i ima vo grupata dràvi so koi Makedonija ima najgolema trgovska sorabotka, taka

godinava vo zlatnata petka, pokraj Germanija, Rusija, Srbija i Bugarija, se najde i Velika Britanija, kade {to Xonson Meti gi izvezuva katalizatorite. Zemjite od Evropskata unija ostanuvaat tradicionalni pazari na koi makedonskite kompanii go fokusiraat izvozot. Poblagi se promenite kaj

lisku ne e dovolno za postignuvawe pogolem ekonomski rast. Ekspertite analiziraat deka e potrebna radikalna promena, odnosno neophodna e prom-

934.707

iljadi dolari e vkupnata vrednost na izvozot na stoki vo prviot kvartal godinava

uvoznata struktura. Vo prviot kvartal godinava vo uvozot najmnogu se zastapeni platinata i legurite na platina, surovini koi osven Xonson Meti gi koristi i Xonson kontrols. Ostanatite najuvezuvani proizvodi se blagorodnite metali vo koloidna sostojba, nivnite organski i neorganski soedinenija, surovata nafta, motornite vozila i elektri~nata energija.

Iako raboteweto na Xonson kontrols i na Xonson Meti za nijansa ja smeni izvoznata struktura na zemjava, sepak, toa ni odb-

ena na proizvodnata struktura na zemjava preku investirawe vo industriite za koi }e bide definirano deka imaat poseben prioritet. Profesorkata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, Irena Kikerkova, veli deka od osobeno zna~ewe se i direktnite stranski investicii, koi dokolku go ima vo pogolem obem vo zemjava }e proizveduvaat finalni proizvodi koi mnogu lesno mo`e da go najdat svoeto mesto na stranskite pazari. “Potrebno e prifa}awe i institucionalizirawe na

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

4,8%

orasnale tro{ocite za `ivot mereni P preku cenite na stokite i na uslugite za li~na potro{uva~ka vo april vo odnos

TRGOVSKIOT DEFICIT ZA TRI MESECI PORASNA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

UVOZOT SO KONSTANTEN PORAST o prviot kvartal godinava uvozot iznesuva 1,6 milijardi dolari, {to Vgodina e 46% pove}e od istiot period lani. Ako vo istiot period od minatata surovata nafta i patni~kite vozila bea najuvezuvani proizvodi, godinava zabele`itelno e namaluvawe na uvozot na motornite vozila za prevoz na patnici. Spored podatocite, vo januari i vo fevruari uvezeni se patni~ki vozila vo vrednost od 50,5 milioni dolari. Uvoznicite na polovni vozila komentiraat deka od fevruari minatata godina, koga stapi na sila merkata za uvoz na vozila so EURO 1 standard, se uvezeni zna~itelno pogolem broj polovni vozila vo sporedba so sega{niot period, koga e dozvolen uvoz na polovni vozila so EURO 2 standard. “Uvozot si te~e. Momentalno uvezuvame vozila so EURO 2 standard, no poslabo e od lani. Mo`ebi bidej}i vozniot park e ve}e obnoven. Ima {pekulacii deka samo okolu 30.000 polovni vozila momentalno se na proda`ba, lani bea okolu 70.000 vozila”, veli uvoznik na polovni vozila.

Navigator

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK POBORNIK ZA EU IDEALITE

BARAK OBAMA

MUHTAR KENT

NIKOLA SARKOZI

NIKOLA TODOROV

bistvoto na Osama Bin ajprepoznatlivot Umi rejtingot Laden drasti~no go zgole- Nsvetski brend, pina amerikanskiot jalakot “koka-kola”, go

olku e padnat rejtingot na oa {to obrazovniot sistem Tentirani ne pravi razlika me|u tal- Tfrancuskiot pretsedatel, i prose~ni deca e {to postoi opasnost da ne

pretsedatel, poddr{kata od gra|anite porasna od 46% na 52%

samo dokaz deka obrazovanieto e pod prose~no nivo nasproti site “reformi”

proslavi svojot 125-ti rodenden i s$ u{te e neprikosnoven na vrvot

vleze ni vo vtoriot krug od pretsedatelskite izbori idnata godina

A 47%

I XONSON KONTROLS IZVOZOT I UVOZOT

Evrokomesarot zadol`en za vnatre{ni raboti, [ve|ankata Sesilija Malmstrom, koja vodi smetka i za viznata liberalizacija vo Evropskata unija, pora~a deka Evropa mora da ja za{titi svojata najgolema pridobivka - pravoto na slobodno dvi`ewe. Vakvata rreakcija na Malmstrom doa| doa|a otkako Francija i Italija podnesoa inicijativa za povtorno vra}awe na vnatre{nite vnatre granici vo ramkite na n [engen zonata, otkako ov ovie dve zemji bea pogodeni od ogromen bran ilegalni aazilanti. Iako visokoto viso rakovodstvo vo Brisel ja prifati inicijativata nna dvete evropski j sepak, Malmstrom, zemji, svesna deka ova e edno od osnovnite na~ela na koe po~iva Evropskata unija, na

SESILIJA MALMSTROM odbeleùvaweto na Denot na Evropa pora~a deka “ova najskapoceno pravo “mora da ostane karakteristika na EU”. Iako zasega ostanuva mo`nosta da se vrati grani~nata kontrola, sepak, od Unijata potenciraat deka toa }e bide samo pod “specijalni uslovi” i pod nadle`nost na rakovodostvoto na Brisel. So vakvoto razmisluvawe Malmstrom u{te ja pokaùva serioznosta i izdrànosta na Evropskata unija vo svoite ideali i deka Unijata znae da bide i nad interesite na zemjite-~lenki.

GUBITNIK

ZAMI@UVA PRED NEZAKONITOSTA

VREDNOSTA NA IZVEZENITE PROIZVODI OD MAKEDONIJA (VO ILJADI AMERIKANSKI DOLARI) I-2011 Proizvodi za hrana

I-2010

I-2009

I-2008

izvoz

uvoz

izvoz

uvoz

izvoz

uvoz

izvoz

uvoz

153,3

59,731

128,341

45,375

126,313

60,089

148,988 307,23

Ma{ini i transportni uredi

44,4

256,4

26,115

234,778

35,992

304,92

44,366

Surovini osven gorivo

64,2

66,66

64,721

35,937

26,707

34,365

74,712

88,45

Razni gotovi proizvodi

185,93

83,4

176,128

83,737

180,024

83,718

232,114

94,642

Mineralni goriva

69,85

324,26

50,298

193,473

31,591

215,289

66,595

395,46

Hemiski proizvodi

194,03

242,74

53,136

151,248

31,02

115,759

37,519

137,421

676.856

iljadi dolari iznesuva trgovskiot deficit samo za tri meseci

dolgoro~na strategija na ekonomski ravzoj. Strategijata treba da gi definira prioritetnite industriski dejnosti i granki {to moàt da go pottiknat razvojot i da obezbedat pogolem kvalitet i povisok stepen na finalizacija na proizvodstvoto, pa ottuka i na izvozot”, dodava Kikerkova. Tekstilnata industrija, koja e edna od vode~kite prerabotuva~ki idustrii vo zemjava, proizvodstvoto s$ u{te go bazira na lon, iako pove}e od jasno e deka povisokata faza na dorabotka zna~i i povisoka cena. Iako tekstilcite vo izminatiot period se raduvaa na zgolemeniot obem na rabota, sepak, ekspertite potenciraat deka ne e isto da izvezuva{ proizvod od Makedonija i da izvezuva{ makedonski proizvod. Podatocite na Dràvnata zavod za statistika pokaùvaat zgolemuvawe na lon-izvozot vo prviot kvartal godinava od duri 40% sporedeno so istiot period lani. Pozitivni znaci vo izvozot povlekuva metaloprerabotuva~kata industrija, koja najbrzo pokaà znaci na zakrepnuvawe. Ilija Ge~ev, direktorot na IGM od Kavadarci, smeta deka iako biznisot so ~elik, bakar, ferosilicium i nikel e profitabilen, Make-

donija mora da gi za`ivee metaloprerabotuva~kite kapaciteti i fabrikite od avtoindustrijata, koi sega nemaat dovolno rabota ili se zatvoreni. Spored nego, potrebno e i grade`ni{tvoto da raste za da se postigne vistinski pozitiven efekt vrz makedonskiot bruto-doma{en proizvod, a so toa i na

1.611.563 iljadi dolari e vrednosta na uvozot

izvozot. “To~no e deka kako sektor pridonesuvame najmnogu za izvozot. Pove}e od 50% od izvozot e rezultat na na{ata rabota. No, s$ dodeka metalurgijata, kako baza, ne otvora razvoj na drugite industriski granki, osobeno na metaloprerabotuva~kata

industrija i grade`ni{tvoto, ne mo`e da se o~ekuva podobra perspektiva za celata ekonomija”, potencira Ge~ev.

IRENA KIKERKOVA PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET VO SKOPJE “Edinstven na~in da se promeni izvoznata struktura na zemjava e da se promeni proizvodnata struktura na ekonomijata. Neophodno e prifa} awe i institucionalizirawe na dolgoro~na strategija na ekonomski ravzoj. Strategijata treba da gi definira prioritetnite industriski dejnosti i granki {to mo`at da go pottiknat razvojot i da obezbedat pogolem kvalitet i povisok stepen na finalizacija na proizvodstvoto, pa ottuka i na izvozot.”

TAJNA E IZVOZOT NA XONSON METI I XONSON KONTROLS pored zakon, ne smee da se objavi vrednosta na izvezeniot proizvod S dokolku stanuva zbor za samo edna kompanija {to go izvezuva. Neodamna, ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, samo ka`a deka Xonson Meti ostvaril rekordno proizvodstvo, a za godinava planira obrt od 300 milioni evra. “Toa }e pomogne za pobrzo prestrukturirawe na ekonomijata i vo delot na proizvodstvoto i vo delot na izvozot. Vo januari na prvata uvozna pozicija ne bea naftata i avtomobilite, kako {to be{e dosega, tuku platinata, tokmu za potrebite na Xonson Meti, odnosno za proizvodstvo na katalizatori, koi se na{ glaven izvozen proizvod za januari”, istakna Stavreski.

Gradona~alnikot na Struga, Ramiz Merko, iako gleda kriminal vo negovata op{tina, sepak, ne reagira na nepravilnostite {to se slu~uvaat pred negovi o~i. Merko, iako potvrduva deka koncesionerite na stru{kite plaì gi prekr{uvaat dogovorite za koncesija i namesto monta`ni gradat objekti od cvrsta gradba, toj nema da prezeme nikakvi merki za da go spre~i toa i nemalo da odgovara za prekr{uvaweto na dogovorite. Vinata i odgovornosta za prekr{uvawe na dogovorite za koncesija ja prefrla kaj Ministerstvoto za transport i vrski, koi gi davaat koncesiite na plaìte. Kako moè gradona~alnikot da ne reagira i da nema ingerencii za nezakonski gradbi koi se gradat vo

RAMIZ MERKO negovata op{tina i da ~eka da po~ne da upravuva so zemji{teto i potoa da gi kaznuva koncesionerite. Pa, neli tie koncesioneri treba da dobijat odobrenie od op{tinata za da gradat objekti vo cvrsta gradba ili nemaat ni odobrenie. Gradona~alnikot izgleda gi pome{al rabotite, {to e vo ~ija nadle`nost. Namesto da gi re{ava problemite vo svojot dvor, toj odgovornosta ja prefrla na drug. Ova u{te edna{ go potvrduva neodgovornoto odnesuvawe na Merko.

MISLA NA DENOT SEKOJ MLAD ^OVEK NA PO^ETOKOT NA KARIERATA E SO SVE@, NEIZVE@ BAN, NEPRISTRASEN UM, SO KOJ SE OBIDUVA DA GI BARA EDINSTVENO KONTURITE NA GOLEMITE RABOTI

VILIJAM HAZLIT BRITANSKI PISATEL I ESEIST

Navigator

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

SKANDALOZNO: RABOTI SAMO GR^KIOT VARDAKS, A NE I MAKEDONSKIOT?

PARITE OD VARDAKS ZAVR[UVAAT VO GRCIJA?!

Gr~ko-makedonskata firma koja stopanisuva so naftovodot Solun-Skopje pet godini ja zaobikoluva makedonskata podru`nica Vardaks i raboti direktno so rafinerijata Okta. Iako zakonski stranska firma mora da otvori svoja podru`nica za da mo`e da raboti vo Makedonija, Vardaks-Skopje nema ni vraboteni ni prihodi. Finansiskoto rabotewe, pak, na gr~kata Vardaks S.A. e tajna KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

retprijatieto za nafteni cevkovodi Solun-Skopje AD-Podru`nica Vardaks Skopje pet godini e registrirano vo makedonskiot Centralen registar, no ne rabotelo. Ova go pokaùvaat finansiskite izve{tai od Centralniot registar na Makedonija za periodot 2007-2010 godina. Kompanijata koja stopanisuva so naftovodot Solun-Skopje i prenesuva surova nafta do rafinerijata Okta ima nula prihodi, nula rashodi i nula vraboteni. Bilansot na uspeh na Vardaks Skopje pokaùva deka kompanijata pet godini nemala prihodi od raboteweto. Edinstveno vo 2007 godina VardaksSkopje prijavil zagubi od 34.826 denari. Poznava~i na raboteweto na Vardaks za “Kapital” objasnuvaat deka podru`nicata na Vardaks vo Skopje e registrirana u{te od 2004 godina, koga e formirana i Vardaks S.A vo Solun, no do denes ne raboti. “Podru`nicata na Vardaks vo Skopje dosega nema{e nikakva aktivnost i ne izvr{i nikakva transakcija. Od podru`nicata ne izlegla nitu edna faktura. Vardaks od Skopje ne moè{e da raboti bidej}i ne gi uspolnuva{e uslovite,

9,5

milioni evra, od re~isi 50 milioni evra dobivka na Vardaks za periodot 2002-2006 godina, o~ekuva{e Vladata pred dve godini

odnosno nema{e dobieno licenca za rabota. Dosega site transakcii gi prave{e Vardaks S.A od Solun, bidej} i taa gi poseduva site licenci za rabota. No, sega, otkako Vardaks od Skopje dobi licenca za transport na surova nafta i nafteni derivati preku nafotovodi, }e po~ne da raboti”, velat izvori bliski do Vardaks. Spored izvorite na “Kapital”, zagubata od 570 evra vo 2007 godina bila poradi tro{oci za firmarina, revizija i za Upravata za javni prihodi, koi kompanijata morala da gi prokniì. Nejasni ostanuvaat dilemite dali Vardaks so sedi{te vo Solun pet godini raboti kr{ej}i gi zakonite vo Makedonija, bidej}i raboti vo Makedonija preku gr~kata firma, a makedonskata ja drì neaktivna. U{te poskandalozno e {to tokmu Makedonija kako dràva e akcioner vo Vardaks S.A., a nikoj od Vladata ne go otvora, nitu go re{ava problemot so raboteweto na Vardaks. Se nametnuva dilemata kako Vardaks od Grcija, kako stranska firma,

rabotela direktno so Okta, nameto toa da go pravi nejzinata podru`nica vo Skopje, poto~no vo op{tinata Miladinovci? Na ovie pra{awa ne dobivme odgovor od Romela Popovi}Trajkova, rakovoditel na Sektorot za ekonomski politiki i regulatorna reforma vo kabinetot na vicepremierot za ekonomski pra{awa, koja od lani e pretstavnik na Makedonija vo Vardaks S.A. Trajkova ja pra{avme kako gr~ki Vardaks sive ovie godini transportiral surova nafta od Solun i zo{to aktivnostite ne odele preku registriranata firma vo Skopje. Taa ne odgovori nitu kakvi se finansiskite rezultati na Vardaks, ako se znae deka od 2008 godina Makedonija e sopstvenik na 20% od akciite vo Vardaks, {to toga{ se procenuvaa na re~isi 20 milioni evra. Na oficijalnata internetstranica na Elpet Balkaniki, koja e sopstvenik na Okta, pi{uva deka pretprijatieto Vardaks e so akcionerski kapital od 60.000 evra. Na stranicata pi{uva i deka Vardaks raboti so polna parea, a 2007 godina ja karakteriziraat kako mnogu podobra od 2006 godina, so celosna iskoristenost na naftovodot i so vkupno preneseni 1.060.000 metri~ki toni surova nafta. Vardaks S.A. e so sedi{te vo Solun i ima 10 vraboteni. Neoficijalnite informacii se deka godi{niot obrt na Vardaks

se dvi`i me|u 65 i 300 milioni evra, a profitot se procenuva na desetina milioni evra.Toa {to VardaksSkopje ne raboti za Vladata ne e nezakonsko. Objasnuvaat deka Vardaks-Skopje ne e firma, tuku podru`nica i deka pravo na gr~kata Vardaks e da re{i dali firmata vo Skopje }e raboti ili ne. Vakvoto tvrdewe go potkrepuvaat so Zakonot za

trgovski dru{tva. “Stransko dru{tvo ima pravo preku svojata podru`nica da gi vr{i spored formata i predmetot na rabotewe site raboti, da steknuva i da prezeme obvrski, pravo na pristap pred sudovi i drugi organi vo Republika Makedonija pod isti uslovi kako doma{nite dru{tva od ista ili srodna forma. Stranski trgovec ili poedi-

nec mo`e so odluka vo pismena forma da organizira podru`nica vo Makedonija samo ako e zapi{ana vo Centralniot registar i ima pravo da osnova samo edna podru`nica”, velat od Vladata. No, s$ u{te e nejasno kako gr~ki Vardaks, a ne formiranata podru`nica, mo`e da stopanisuva so naftovodot.

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG VO

ENERGETSKA EFIKASNOST KAKO NEKOLKU MAKEDONSKI KOMPANII PREKU PRIMENA NA KONKRETNI MERKI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST USPEAA DA GI NAMALAT TRO[OCITE ZA ENERGIJA, I SO TOA DA STANAT ENERGETSKI POEFIKASNI? KOI SÈ FINANSISKI INSTRUMENTI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KOMPANIITE KOI PLANIRAAT ZAFATI VO POGLED NA ENERGETSKATA EFIKASNOST? ULOGATA NA KVALITETNITE PROZORCI, VRATI, PODOVI, GRADE@NI I IZOLACIONI MATERIJALI VO NAMALUVAWE NA SMETKITE ZA LADEWE I GREEWE. APARATITE ZA DOMA]INSTVO IMAAT GOLEMO VLIJANIE VO POTRO[UVA^KATA NA STRUJA - NIVNITE PROIZVODITELI ODAT KON PROIZVODSTVO NA NOVI, ENERGETSKI POEFIKASNI KLASI.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Navigator

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

22,5 15,1% 14,2% K

PROCENKI... potpretsedatel na Vladata na Srbija

SRBIJA ЌE NAPRAVI SÉ DA GO ZAШTITI BEZVIZNIOT RE@IM rbija }e napravi s$ za da go za{titi bezvizniot reìm, a od dràvite vo EU }e pobarame konkretna sorabotka i podatoci za azilantite so cel ovoj problem da bide {to pobrzo re{en”, istakna potpretsedatelot na Vladata na Srbija za evropska integracija, Boìdar \eli}. Spored nego, Srbija }e go zavr{i svojot del od rabotata, no o~ekuvaat od [engen zonata da dade elementi i informacii za da moàt da deluvaat. Kako edna od merkite so cel da se izbegne ukinuvaweto na viznata liberalizacija \eli} najavi deka }e razgleda izmeni na krivi~niot zakon, so {to organiziraweto ilegalna migracija }e bide jasno definirano kako krivi~no delo.

E NAAMLEN OTKUPOT I PRODA@BATA NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI ZA EDNA GODINA E NAMELEN OTKUPOT NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI OD INDIVIDUALNI ZEMJODELCI M

PREGLED VESTI

BO@IDAR \ELI]

MILIONI EVRA E VREDNOSTA NA OTKUPOT I PRODA@BATA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI VO MART GODINAVA

JSP VOVEDUVA NOV SISTEM NA ELEKTRONSKA NAPLATA avnoto soobra}ajno pretprijatie JSP po tret pat bara partner za voveduvawe na inteligenten sistem za naplata, kako i sistem za avtomatska lokacija na vozilata na JSP. Javnoto pretprijatie, vo isto vreme otpo~na i postapka za javno-privatno partnerstvo za odr`uvawe na avtobuskite stojali{ta i za postavuvawe na elektronski informacioni displei na liniite vo gradot. Spored oglasot na JSP objaven vo Slu`ben vesnik, kompanite koi{to }e sklu~at dogovor za javno privatno partnerstvo so javnoto pretprijatie }e treba da instaliraat nov sistem za naplata vo 450 avtobusi na JSP, kako i 40 avtomati za izdavawe bileti koi }e bidat postaveni na postojkite. Kompanijata, pak, koja }e go dobie dogovorot za modernizacija na stojali{tata }e treba da postavi 275 novi stojali{ta vo centralnoto gradsko podra~je i 80 elektronski informativni displei na gradskata mre`a na linii. Kako del od dogovorot za javno-privatno partnerstvo, na partnerite JSP }e treba da im otstapi del od reklamniot prostor vo 150 avtobusi i na del od stojali{tata, kako i del od prihodite. Dogovorot }e trae 10 godini. Spored oglasot, voveduvaweto na ovoj sistem na naplata vo avtobusite, kako i postavuvaweto na novite stojali{ta i displei se o~ekuva da po~ne da se implementira do krajot na godinata ili po~etokot na slednata godina.

NEOPHODNA E EDUKACIJA I NA VOZRASNITE ozrasnoto naselenie mora da se doeducira i da steknuva novi ve{tini za da se namali visokata nevrabotenost kaj ovaa kategorija lu|e, a starosnata granica ne smee da bide prioritet pri vrabotuvaweto, pora~uvaat od Centarot za obrazovanie na vozrasni. Spored direktorkata Svetlana Pineva, Zakonot za obrazovanie i vozrasni od 2008 godina nudi mo`nost sekoj vozrasen da stekne dopolnitelno obrazovanie, so {to }e si go olesni patot do brzoto vrabotuvawe. Spored poslednite podatoci na Stopanskata komora, duri 35,9% od nevrabotenite vo zemjava se so osnovno obrazovanie, a samo 7,4% se so visoko obrazovanie. Spored koordinatorot Len~e Zikova, ova direktno uka`uva na faktot deka e neophodno dopolnitelno educirawe na vozrasnite, koi firmite ne gi vrabotuvaat poradi neposeduvawe soodvetni kvalifikacii. “Sekoe anga`irawe nedovolno educiran vraboten ili praktikant zna~i i tro{ok za samiot rabotodavec. Vo nasoka na podobruvawe na takvata sostojba, Stopanskata komora pobara od Vladata odredeni dano~ni olesnuvawa za firmite koi se otvoreni za edukacija na nov kadar”, istakna Zikova. Taa potencira deka na makedonskiot pazar na trud najdeficitarni se rabotnici za grade`nata, metalnata i ma{inskata industrija. Zikova dodava deka vo ramkite na zemjodelskiot sektor i prerabotuva~kata industrija vozrasta na kadarot ne e presudna pri vrabotuvaweto, pa zatoa e dobro i vraboteni koi imaat nad 35 godini da bidat prekvalifikuvani vo ramkite na svojata dejnost. V~era{nata konferencija za mediumi, naslovena “Obrazovanieto na vozrasnite vo funkcija na potrebite na stopanstvoto”, spored organizatorite, treba da go olesni protokot na informacii me|u obrazovniot sistem i potrebite na biznis-zaednicata.

BENZINOT POEVTINI 0,5 DENARI, DIZELOT DVA DENARI rasti~noto poevtinuvawe na surovata nafta na svetskite berzi vo zemjava rezultira{e so skromno namaluvawe na cenata na naftenite derivati. Benzinite poevtinuvaat za samo 0,5 denari za litar. Eurosuper-95 vo slednite dve nedeli }e ~ini 76,50 denari, dodeka pak, litar od eurosuper-98 ~ini 78 denari. Dizelot pak, poevtinuva za dva denarai i sega se prodava po cena od 66,5 denari za litar. Ekstralesnoto maslo za doma}instvo poevtinuva 1,5 denari i }e se prodava po 58 denari za litar. Mazutot pak, se namaluva za 1,602 denari i }e se prodava po cena od 41,576 denari za kilogram. Regulatornata komisija za energetika pri formiraweto na ovie ceni predvid gi zela prose~nata cena na naftata vo izminatite 14 dena, 122,8 dolari za barel, i kursot na denarot vo odnos na dolarot, koj iznesuval 41,7 denari za dolar.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI ERIK BRAUN: DOBRO E [TO IMATE MNOGU MEDIUMI ediumite vo Makedonija imaat ogromna rabota pred sebe vo etablirawe na svojot kredibilitet, vo podigawe na nova generacija na novinari, i mislam deka e dobro za gra|anite toa {to za relativno mala zemja imate golem broj mediumi, veli mediumskiot konsultant, potpretsedatel i upraven direktor za Me|unarodna televizija na novinskata agencija Aso{iejted pres, Erik Braun, vo intervju za Radio Slobodna Evropa. Toj smeta deka bez razlika dali stanuva zbor za statija objavena na Internet ili za novinarski tekst napi{an na par~e hartija, za novinarot treba da vaàt istite principi. “Mora da bidete iskreni, interesni, dobro da go poznavate novinarstvoto i da napravite na brz na~in informacijata da stigne do lu|eto”, sovetuva Braun. Makedonskoto novinarstvo, spored nego, na vreme se adaptira na novite mediumi, a predizvikot za tradicionalnite mediumi ili za tie koi po~nuvaat onlajnmedium e da ja pronajdat vistinskata kombinacija me|u sodrìnata i publikata i nekakov vid finansiska pomo{. “Mislam deka na novinarite koi nekolku godini rabotat vo televizija, radio ili vesnik, novite mediumi im davaat mo`nost da ja pro{irat nivnata rabota na pogolema publika. Koga }e postavite nekoja storija na Internet, taa e dostapna na javnosta {irum svetot za razlika od prethodno koga moèla da se slu{ne ili vidi samo vo Makedonija”, veli Braun.

SDSM: VO MAKEDONIJA VLADEE STRAV I PANIKA OD VLASTA oslednive pet godini vladeewe na Gruevski naj~esto upotrebuvana re~enica stana “Nemoj na telefon, podobro da se vidime...”. Lu|eto se pla{at da zboruvaat glasno i na ulica, vo kafeana, vo kancelarija. Sekoj ima vpe~atok deka e prislu{uvan i sleden. Vladee strav i panika od vlasta. Ve}e nikoj ne veruva vo vladeewe na pravoto i ednakvost na gra|anite pred zakonot. U{te pomalku lu|eto veruvaat vo sudstvoto. Ova go izjavi v~era potpretsedatelkata na SDSM, Ana Pavlova-Daneva. Taa veti deka so novata vlada na SDSM }e prestanat nezakonskite prislu{uvawa i sledewa na gra|anite, kako i spektakularnite mediumski apsewa i priveduvawa. “So novata vlada na SDSM vedna{ }e prestanat spektakularnite mediumski apsewa i priveduvawa; } e prestanat nezakonskite prislu{uvawa i sledewa na gra|anite; }e ja podobrime rabotata na sudstvoto i na javnoto obvinitelstvo. ]e go otstranime i ministerot za pravda od Sudskiot sovet i od Sovetot na javni obviniteli”, poso~i Pavlova-Daneva, promoviraj}i gi novite proekti vo oblasta od pravosudstvoto koi }e gi ostvari SDSM dokolku pobedi na pretstojnite izbori.

SOJUZ NA BORCI: DENES E NEJASNO KOJ E OKUPATOR e povikuvam da se vratime na trasata na Narodnoosloboditelnata vojna. Borete se, no nemojte da go pobeduvate narodot, pobeduvajte se edni so drugi. Ponudete programa. Jasno mi e deka nam ni be{e polesno od vam. Polesno ni be{e za{to na{iot okupator be{e jasen, deneska ne e taka lesno, pora~a general Todor Atanasovski, pretsedatel na Sojuzot na borcite od NOB, na 66-godi{ninata od Denot na pobedata nad fa{izmot. Ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, re~e deka pobedata nad fa{izmot ne bila podadena na tacna tuku izvojuvana i zaslu`ena. "Toa e osnovnata vodilka na site generacii, da se borime za zaslu`enoto, da go napravime vozmo`noto, da uspeeme vo podobroto, da pobedime. Mora da istraeme vo sekoj dene{en predizvik, bez pritoa da ostavime prostor za kakov i da e razdor ili siten interes”, re~e Kowanovski.

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

ZA KOGO SE ODR@UVAAT IZBORITE VO STRANSTVO?

SE SOBRAA EDVAJ 10.000 GLASA^I OD DIJASPORATA

Niedna partija, nitu relevantna institucija ne se oglasi so stav za opasnosta glasaweto na iselenicite da padne na Ustaven, otkako ekspertite po ustavno pravo i politi~ki sistem reagiraa deka toa {to se prijavija edvaj 10 000 glasa~i na celata planeta e dokaz za nelegitimnosta na prateni~kite mandati na narodnite prestavnici od stranstvo MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

kolu 9000 makedonski iselenici }e moàt da glasaat na izborite {to vo dijasporata }e se odràt den porano otkolku vo zemjava, na 4 juni. Denes se o~ekuva Dràvnata izborna komisija da ja potvrdi ovaa brojka, otkako vo prethodnite 48 ~asa nejzinite ~lenovi gi obrabotuvaa pristignatite prijavi. Najmnogu prijavi pristignale do DIK i do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo poslednite 24 ~asa od predvideniot rok, i toa skoro polovina od vkupniot broj. Pretsedatelot na DIK, Boris Kondarko, vo ~etvrtokot soop{ti deka ima 4.771 prijaveni glasa~i, za ve}e sledniot den da ja koregira cifrata re~isi za dvojno pove}e - objavuvaj}i deka 7.397 iselenici projavile interes za glasawe, i najavuvaj}i deka od MNR Komisijata o~ekuva u{te okolu 1.800 prijavi. Denes Kondarko }e go soop{ti i brojniot raspored na glasa~ite spored Diplomatsko-konzularnite pratstavni{tva, po {to }e sledi izgotvuvawe na Posebniot izbira~ki spisok za dijasporata. Brojkata od 9.000 prijaveni glasa~i me|u iselenicite ne ja popravi slikata za neuspehot na prvite izbori koi Makedonija gi organizira za svojata dijaspora. Na mnogubrojnite problemi i nedore~enosti {to gi sledea podgotovkite za izborite vo stranstvo, se nadovrza i mnogu maliot interes kaj potencijalnite glasa~i, {to od svoja strana se zakanuva da bide i ustavno sporen, poradi toa {to izborot na trojcata pratenici od dijasporata }e se slu~i so mnogu pomalku glasovi, otkolku vo izbornite

edinici vo zemjata. NIKOJ NE JA KOMENTIRA NEUSTAVNOSTA NA IZBORITE VO DIJASPORATA Otkako ekspertite po ustavno pravo ednoglasno reagiraa na o~iglednata dis-

kriminacija na izbira~koto pravo preku na~inot na koj }e se slu~at izborite za makedonskite emigranti, nikoj, a nitu relevantnite institucii ne se oglasija so stav za opasnosta da se

BAJRAM POLO@ANI PROFESOR PO USTAVNO PRAVO “So maliot broj izbira~i koi so svojot glas }e im dadat mandat na trojcata pratenici od dijasporata se naru{uva principot koj e vo srcevinata na izbornoto pravo, a toa e ednakvosta na vrednosta na glasot. I drugi aspekti od izbornoto pravo se seriozno naru{eni so vakvite izbori vo dijasporata. No, iako e sporen legitimitetot na taka izbranite pratenici, legalnosta e zadràna se dodeka Ustavniot sud ne gi ospori odredbite od Izborniot zakonik {to ovozmoùvaat takov izbor. Ne drì argumentot na vlasta deka ova }e bidat prvi izbori vo dijasporata, pa zatoa na organizaciskoto potfrlawe moè da mu se progleda niz prsti. Osobeno vo okolnosti {to pri eventualen tesen izboren rezultat trojcata pratenici od dijasporata izbrani so tenok legitimitet moèbi }e odlu~uvaat za toa koj }e bide mandatarot na novata vlada".

prekr{i Ustavot. Pravnicite poso~ija na golemata neednakvost na vrednosta na glasot pome|u izbornite ednici vo dijasporata, od kade {to kandidatite }e sednat vo prateni~kite klupi so drasti~no pomala poddr{ka izrazena vo broj na glasovi, otkolku nivnite kolegi so mandat dobien vo Makedonija. Vo vakvi okolnosti toa bi otvorilo prostor za somnevawa deka vo dijasporata }e bide napraven izboren falsifikat, kade {to kontrolata na izborniot proces }e bide mnogu pomala, ili, vo najmala raka, seriozno da go dovede vo pra{awe legitimitetot na trojcata pratenici, koi pri tesen izboren rezultat (kakov {to spored site o~ekuvawa }e imame) mo`ebi }e odlu~uvaat za parlamentarnoto mnozinstvo {to }e ja formira novata Vlada.

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

KADE SE RASPOREDUVAAT NOVITE ADMINISTRATIVCI?

PREGLED VESTI MINISTERSTVOTO ZA PRAVDA SE POFALI SO NAMALEN BROJ PRETSTAVKI PROTIV SUDOVITE

ADEMI, STAVREVSKI, KOWANOVSKI I MANEVSKI P NAJMNOGU VRABOTUVAAT! Po Sekretarijatot za ramkovni vrabotuvawa, kade {to o~ekuvano ima najmnogu oglasi za novi raboti mesta, Vladata najmnogu vrabotuva vo Ministerstvoto za finansii, Kabinetot na Vladata, Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za pravda. Od javnite pretrpijatija, najmnogu na udar se najdoa AD Makedonska po{ta i Javnoto pretprijatie Makedonski {umi GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

redizbornata treska najmnogu se gleda po vrabotuvawata vo dràvniot i javniot sektor od koi partiite o~ekuvaat najmnogu glasovi. Otkako premierot Nikola Gruevski najavi predvremeni izbori, na Agencijata za administracija sekojdnevno osamnuvaa novi oglasi za pove}e od 200 novi rabotni mesta vo administracija. O~ekuvano, najmnogu oglasi za vrabotuvawa bea za Sekretarijatot za ramkovni vrabotuvawa. Od 24 fevruari, otkako po posetata na premierot na oficijalen Va{ington najavi izbori, be{e objaven oglas za pove}e od 150 vrabotuvawa samo vo ovaa institucija. Od istiot datum navamu, pove}e od 50 oglasi ima{e za Ministerstvoto za finansii . Po niv, kako dràvni institucii vo koi se baraa novi administrativci, se Ministestvoto za odbrana, Ministerstvoto za obrazovanie, Ministerstvoto za pravda i Ministerstvoto za kultura. Na lokalno nivo, pak, lider po najgolem broj oglasi e Gradot Skopje. Po nego, sleduva op{tina Centar, op{tina \or|e P etrov, op{tina Karpo{ i op{tona Kisela Voda. Golem broj vrabotuvawa ima{e i vo javnite pretrpijatija koi se pod kapata na Vladata, no i vo akcionerskite dru{tva kade {to Vladata ima mnozinstvo od akciite. Taka, samo 264 novi vrabotuvawa ima{e vo AD Makedonska po{ta, kako i 219 vo javnoto pretprijatie Makedonski {umi. Za site ovie vrabotuvawa, od instituciite velat deka gi pretstavuvaat realnite potrebi na instituciite, no poznava~ite velat deka vo ovoj predizboren haos vakvite vrabotuvawa se samo zasolni{te na partiski vojnici preku koe partiite im se dodvoruvaat na glasa~ite i so toa kupuvaat novi glasovi. ADMINISTRATIVCITE MORA DA PRIVLEKUVAAT GLASAÎ! Kako {to “zovriva” predizbornata atmsfera, taka “zovrivaat” i pritisocite vo administracijata. Mediumite i del od partiite sekojdnevno izleguvaat so listi od partiite, koi vo dopis do vrabotenite slu`benici po partiska linija baraat zadolìtelno sekoj od niv da garantira deka }e obezbedi najmalku 20 glasa~i. Od partijata na Filip Petrovski, Demokratska desnica,

retstavkite koi gra|anite gi podnesuvaat nezadovolni od rabotata na sudovite lani se namalile za 37%. Do Ministerstvoto za pravda minatata godina pristignale 558 pretstavki, informiraat od Ministerstvoto. Namaleniot broj pretstavki, kako {to informira Ministerstvoto, e rezultat na zgolemenata efikasnost na sudstvoto. “Toa najdobro se zabeleùva od podatokot deka vo 2010 godina se primeni 355 pretstavki koi se odnesuvaat na zabrzuvawe i aùrirawe na postapkite pred sudovite, {to e za 232 pretstavki ili 40% pomalku vo odnos na 2009 godina”, velat od Ministerstvoto. Namaleni se i pretstavkite {to od tamu gi prepratile do Sudskiot sovet. Vo 2010 godina bile preprateni 282 pretstavki, {to e za 196 pretstavki ili 41% pomalku vo odnos na 2009 godina. “Namaluvaweto na brojot na predmetite vo sudovite i zgolemuvaweto na brojot na re{enite predmeti direktno se odrazuva na traeweto na sudskite postapki. Taka, kako kuriozitet se zabeleùva primerot kade {to stranka vo fevruari 2011 godina se poplakuva poradi re{avawe na predmet po àlba vo rok od eden mesec, {to pretstavuva cel na prezemenite reformski aktivnosti i obvrska na sudiite za navremeno re{avawe na predmetite”, se naveduva vo soop{tenieto od Ministerstvoto za pravda.

SORENSEN: DENOT NA EVROPA GO PROSLAVUVAM VO EVROPSKO MESTO adovolstvo mi e {to Makedonija ovoj den go slavi zaedno so EU. Toa ne e nikakvo iznenaduvawe i sum go podvlekol vo nekolku moi intervjua. Zadovolstvo mi e {to gi usvojuvate evropskite vrednosti. Tuka se ~uvstvuvam mnogu evropski kako vo evropsko mesto. Ova go istakna v~era, evroambasadorot Piter Sorensen na proslavata na 9 maj - Denot na Evropa. Za vicepremierot, Vasko Naumovski, odbele`uvaweto na dene{niot den e dokaz deka Makedonija gi ceni evropskite vrednosti i aktivno e vklu~ena vo istite s$ so cel dr`avata da stane del od evropskoto semejstvo. Gradona~alnikot na, kako {to be{e najaveno, evropskata op{tina Centar, Vladimir Todorovi}, poso~i deka Republika Makedonija e Evropa vo malo. “Osnovna zalo`ba na op{tinata i li~no moja kako gradona~alnik e da se zajakne makedonskata kultura so kulturata na Evropa i site ostanati zemji”, re~e Todorovi}. Po povod proslavata na Denot na Evropa bea organizirani niza aktivnosti vo pove}e gradovi niz Makedonija.

BO[KOSKI: ADMINISTRACIJATA DA NE SE PLA[I OD VLASTA KOJA SI ODI ZA 27 DENA v~era izlegoa so soop{tenie vo koe gi objavuvaat spisocite koi vladeja~kata partija gi pu{tila do svoi slu`benici vraboteni do institucii vo Kavadarci. “Ve izvestuvame deka do partijata DE MOKRATSK A DESNICA se dostaveni spisoci na aktivisti od DPMNE koi treba da glasaat na 5 juni do 12 ~asot. Ova zna~i deka izborite nema da bidat slobodni zatoa {to na niv nema da bide izrazena slobodnata volja na glasa~ite, tuku }e glasaat pod prisila i zakana od strana na DPMNE. [to zna~i deka izborite nema da bidat nitu fer, nitu demokratski”, se veli vo soop{tenieto od Demokratska desnica. Od Antikorupciska komisija iako se obidovme da pobarame odgovor, zasega nema najavi dali }e pokrenat inicijativa da gi razgledat

i ohrabruvam site funkcioneri, rakovoditeli i ostanati vraboteni vo javnata administracija da ne stravuvaat i da ne potkleknuvaat na pritisocite na VMRO-DPMNE deka }e go izgubat svojot status i rabotno mesto, izjavi liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, na pres-konferencija po povod aferata spored koja vladeja~kata partija bara od licata {to gi vrabotila vo administracijata da dostavat listi so sigurni glasa~i. “Ne dozvoluvajte instituciite so koi rakovodite i vo koi rabotite da zali~at na onie od vremeto na Stalin. Za~uvajte go dostoinstvo i ne vr{ete pritisoci vrz svoite kolegi i prijateli, za{to torturite na vlasta, koja ispora~uva diktatorski naredbi, }e zavr{at za samo 27 dena”, re~e Bo{koski. Sporeduvaj}i go pretsedatelot na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, so Neron, Bo{koski pora~a deka “ova e u{te eden primer so koj zlostorni~kata vlast doka`a deka slednite izbori }e bidat izbor na SLOBODA ILI SMRT”. Vo toj kontekst toj pobara Dr`avnata izborna komisija, MVR i Javnoto Obvinitelstvo da postapat spored odredbite od Izborniot zakonik koi za povreda i zloupotreba na izbira~koto pravo i za povreda na slobodata na opredeluvaweto na izbira~ite predviduvaat krivi~na odgovornost koja treba da se sprovede po itna postapka.

G KADE ]E SE VRABOTUVAAT ALBANCI ? Spored poslednite podatoci na Vladata, Albanci najmnogu }e se vrabotuvaat vo Kabinetot na pretsedatelot \orge Ivanov (kade {to tie se zastapeni so 3,1%), vo Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj (so 2,1% vraboteni Albanci), vo Upravata za hidro-metereolo{ki raboti (3,4%) i Agencijata za stranski investicii (4,3%) se dràvnite institucii kade {to pravi~nata zastapenost e najmalku obezbedena. Vedna{ po niv se Upravata za javni prihodi (koja vrabotuvila 6,5% Albanci), Sekretarijatot za evropski pra{awa (7%), Dràvniot zavod za revizija (7,4%), Dràvniot zavod za statistika (10,1%) i Javnoto obvinitelstvo (10,3%). vakvite prestavki. I od opoziciskata SDSM obvinuvaat za vakvi pritisoci od vladeja~kata partija narekuvaj}i go ovoj proekt na VMRO-DPMNE - Rabotno mesto za 20 glasa. Zatoa, tie go povikaa javniot obvinitel vedna{ da reagira na ovie

Institucii: Sekretarijat za ramokoven dogovor Ministerstvo za finansii Grad Skopje Op{tina Centar

Ministerstvo za obrazovanie Ministerstvo za odbrana Ministestvo za pravda

slu~uvawa. “Javnoto obvinitelstvo i drugite nadle`ni institucii mora da gi za{tita gra|anite i nivnite ustvano zagarantirani slobodi i prava”, re~e kandidatot za premier na SDSM, Radmila [e}erinska.

Broj na vrabotuvawa: 152 78 28 12 264 219 10 7 5

LDP: EVROINTEGRACIJA ZA 40 MESECI imboli~no, na 9. maj, Denot na Evropa, Liberaldemokratskata partija ja povika Vladata da ja vrati na piedestalot evropskata integracija kako strate{ki prioritet na Makedonija. Tokmu poradi toa tie vo svojata programa “Ima izlez” vetuvaat deka Makedonija }e bide podgotvena za ~lenstvo vo Evropskata unija na po~etokot na ~etvrtata godina od nivniot mandat, site institucii vklu~eni vo evrointegrativniot proces }e se pretvorat vo model-institucii za idnata celosna administrativna reforma vo Republika Makedonija. “LDP se obvrzuva deka na{ata vlada }e iskoristi najmalku 95% od sredstvata {to & stojat na raspolagawe na na{ata dr`ava. Za da se osigura ova nivo na koristewe na evropskite fondovi LDP }e inicira izmeni vo regulativata, koi }e povle~at avtomatsko barawe odgovornost od sekoj politi~ki i administrativen rakovoditel na koja bilo institucija {to nema da uspee da povle~e najmalku 95% od sredstvata {to & stojat na raspolagawe od evropskite pretpristapni fondovi”, izjavi Ivica Bocevski, ~len na Izvr{niot odbor na LDP.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SO SOFTVER ]E SE ONEVOZMO@UVAAT AKADEMSKITE TRUDOVI PLAGIJATI inisterstvoto za obrazovanie i nauka najavi voveduvawe na softver koj }e ovozmoì brzo i lesno pronao|awe na plagijati na ve}e objaveni, ocenuvani ili prezentirani trudovi. Resorniot minister, Nikola Todorov, informira{e deka softverot }e go izraboti makedonska kompanija, a istiot }e ~ini okolu 20 iljadi evra i }e po~ne da funkcionira za okolu {est meseci. Univerzitetite }e moàt da go koristat besplatno. “Korisnici na sistemot }e bidat site studenti i istraùva~i na univerzitetite vo zemjava, vo uloga na avtori na trudovi za koi }e se utvrduva dali se plagijati. Vo sistemot }e se vnesuvaat site trudovi od seminarski raboti na studentite, preku diplomski, magisterski i doktorski disertacii, nau~ni i stru~ni trudovi, pa s$ do univerzitetski skripti i u~ebnici”, izjavi Todorov. Sistemot }e koristi napredni tehniki za indeksirawe i mapirawe na tekst i }e raboti so dokumenti napi{ani na makedonski, albanski, angliski ili koj bilo drug jazik. “So razvivaweto na ovoj softver }e se onevozmoì objavuvawe na trudovi koi se plagijati i objavuvawe na knigi i u~ebnici koi vo sebe sodràt delovi koi ne se izvorno delo na avtorot na trudot. ]e se prekine edna pove}edeceniska lo{a praktika vo makedonskoto visoko obrazovanie”, veli Todorov. Toj pojasni deka }e treba da pominat edna ili dve godini za da se napolni bazata so trudovi za da moè softverot da go sporedi ve}e objavenoto so toa {to }e se objavuva vo idnina.

IVANOV VO @ENEVA NA KONFERENCIJA ZA NAMALUVAWE NA RIZICITE OD KATASTROFI akedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov, denes }e u~estvuva i }e se obrati na otvoraweto na tretata sesija na Globalnata platforma za namaluvawe na rizici od katastrofi, koja do 13. maj se odrùva vo @eneva. Osnovna tema na tretata sesija, organizirana od Me|unarodnata strategija na ON za namaluvawe na katastrofi, e “Investiraj denes za posigurno utre - zgolemeno vloùvawe vo lokalnata akcija”. Na marginite na konferencijata pretsedatelot Ivanov }e se sostane so generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki-mun, a se o~ekuva so nego da razgovara i za procesot na pregovorite {to gi vodi zemjata so Grcija za sporot za imeto. Spored informaciite od kabinetot na pretsedatelot, Ivanov na Ban Ki-mun }e mu ja iskaè celosnata podgotvenost na Makedonija za iznao|awe zaemno prifatlivo re{enie i }e ja potvrdi konstruktivnata uloga vo procesot vo uslovi koga dràvata gi trpi posledicite od ovoj problem, koi se reflektiraat vo site sferi od op{testveniot ìvot, ekonomijata i politi~kiot ìvot. Ivanov }e apelira do Ban Ki-mun da insistira i vtorata strana vo ovoj proces da se pridrùva do Rezolucijata na ON 817 i do Vremenata spogodba.

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

SE MNO@AT SPOMENICITE OD “SKOPJE 2014”

URBANISTI^KA RENESANSA ILI URBAN HAOS? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

rerodbata” vleguva vo zavr{na faza. Dokaz za toa se zabrzanite raboti na proektot “Skopje 2014, koi }e bidat izboren adut na vladeja~kata partija. Vikendov preku no} se pojavija ~etiri novi spomenici - spomenikot na branitelite, na Krste Petkov Misirkov, Dimitrija ûpovski i \or|ija Puleski. Ovie vkupno ~inat 700 iljadi evra. Osven spomenikot na branitelite, ostanatite tri spomenici na prerodbenicite ne bea del od vizuelizacijata za proektot “Skopje 2014”. Proektot gi podeli mislewata na ekspertite, no i na gra|anite. “Skopje 2014” dobi ili apsolutna poddr{ka ili protivewe. Podelba ima{e i po etni~ka linija, poradi {to novi skulpturi bea vmetnati vo proektot na barawe na DUI. Najgrandiozniot spomenik, Aleksandar Makedonski na Bukefal zaedno so fontana so vojnici, neoficijalno treba da bide postaven do septemvri. Kowanikot i fontanata ~inat 9,4 milioni evra. Kako se izbirani tokmu ovie li~nosti za spomen-obele`ja, nivnata lokacija, spored arhitektot Vangel Boìnovski, e strogo opredeleno pri noseweto na planovite za izrabotka na spomenicite. “Spomen-obele`jata se podgotvuvaat za posebno utvrdeni mesta, vrz osnova na koi se pravi i proektot na spomenikot. Niedna od postavenite li~nosti ili predvidenite ne otstapuva od toa {to e makedonska kultura i tradicija i li~nosti koi vlijaele vo menuvawe na tekot na istorijata na zemjava”, veli Boìnovski. Spored nego, na ovoj na~in ja zapoznavame sopstvenata istorija i ja promovirame na svetot, koj spored nego dosega ne bil zapoznaen so nea.

[MIZLI I PITA^I GO PREPLAVIJA GRADOT

KOLKU ^INAT DEL OD SPOMENICITE? Spomenici: Karpo{ Sv. Kliment Ohridski Dva lava Gemixii Sv. Kiril i Metodij Kliment i Naum

Taka, od istoriskite li~nosti koi treba da zboruvaat za istorijata na Makedonija gi imame Dame Gruev i Goce Del~ev, car Samoil, Justinijan Prvi, gemixiite, Filip Vtori Makedonski, Kiril i Metodij i mnogu drugi koi se ve}e postaveni ili treba da go najdat svoeto mesto na plo{tadot vo Skopje. Od druga strana, pak, arhitektot Miroslav Gr~ev veli deka lokaciite izbrani za postavuvawe spomenobele`ja se sprotivni so Detalniot urbanisti~ki plan na op{tina Centar i Generalniot plan na gradot. Za centralen spomenik na plo{tadot Gr~ev pojasnuva{e deka jasno se utvrdeni ~etiri lokacii za mo`na izgradba. Ednata e vo linija me|u Dal Met Fu i Tipo, drugata na agolot kaj kafuliwata Trend i London, a ostanatite dve se preku Kameniot most na aglite od plo{tadot Karpo{ovo vostanie.

540 185 1.150 970 540 540 1,100

iljadi iljadi iljadi iljadi iljadi iljadi iljadi

Cena: evra evra evra evra evra evra evra

Spored nego, vakvi arhitektonski spomenici, vakvi skulpturi se gradeni samo vo fa{isti~ki i drugi fa{izoidni avtoritarni reìmi. Tokmu poradi vakvite zabele{ki, no i procedurata vo koja be{e izglasan DUP za “Mal ring” od strana na op{-tina Centar, Gr~ev istiot go ospori i pred Ustavniot sud. Na forumite na portalot build.mk arhitekti, urbanisti, no i ednostavni vqubenici vo gradot davaat ili apsolutna poddr{ka ili celosno, no argumentirano nesoglasuvawe so proektot “Skopje 2014”. “Navistina dostojni spomenici za dostojni li~nosti od istorijata na Makedonija. Plo{tadot na glaven grad na edna dràva e najposetenoto i moèbi najsoodvetnoto mesto za spomenici, kako i vo mnogu mesta vo svetot, posebno vo Evropa”, smeta eden od u~esnicite na forumot.

Pokraj spomenicite na istoriski li~nosti koi zna~ele ne{to vo istorijata na Makedonija, kako nepotrebni bea oceneti 35-te skulpturi koi gi postavi Ministerstvoto za kultura, a pretstavuvaat {mizli, pita~, ~ista~ na ~evli, ~ovek drvo i sli~no. Dosega se postaveni 33 skulptori, a od Ministerstvoto informiraat deka nedostigaat u{te vrbite vo vodite na Vardar i Porta Makedonija. Triumfalnata kapija, kako {to informiraat od Ministerstvoto za kultura, treba da bide gotova vo vtorata polovina na godinata. Spored neoficijalni informacii, sve~enoto pu{tawe vo upotreba na portata }e se slu~i na denot na nezavisnosta na Makedonija, 8 Septemvri. “Problemot so “Skopje 2014” e {to nikoj ne sednal da isplanira s$, tuku se planira }o{ po }o{, spomenik po spomenik i nastanuva eden urban haos, koj }e mora potoa da se korigira vo nekoja idnina”, veli drug nezadovolen komentator. Vo me|uvreme, dodeka nepl-aniranite spomenici go polnat centarot na Skopje, s$ u{te ne sme gi videle spomenikot na Justinijan Prvi, koj treba da bide postaven pokraj Vardar, na car Samoil, koj }e se najde pokraj grandiozniot Aleksandar Makedonski, kako i Nikola Karev, spomenikot na osnova~ite na VMRO, Prezidiumot na ASNOM i Padnati heroi vo @ena park i drugi.

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

ZAKONOT ZA GRADBA SO NOVINI ZA ADMINISTRACIJATA

PREGLED VESTI AMCHAM ORGANIZIRA KONFERENCIJA ZA KORPORATIVNA ODGOVORNOST

7.000 EVRA KAZNA AKO SLU@BENIK NE ODGOVORI A

Spored upatenite vo grade`niot biznis administracijata s$ u{te ne e podgotvena za sproveduvawe na zakonot. Stravuvaat deka mo`no e da se slu~i blokada na celiot grade`en proces SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

azna od 5.000 do 7.000 evra }e zaraboti op{tinski slu`benik dokolku po istekot na rokot od petnaeset dena ne mu izdade re{enie na investitorot na odobrenie za gradba, so koe }e konstatira dali baraweto e uvaèno ili odbieno. Ova e edna od najgolemite kazni so koi }e se soo~i op{tinskata administracija dokolku ne gi po~ituva odredbite od najnoviot Zakon za gradba. Kazni za slu`benite lica }e sleduvaat i dokolku pri postapkata za izdavawe dozvola za gradewe mu pobaraat na investitorot dopolnitelna dokumentacija osven taa {to e predvidena so Zakon. Pari~nata kazna za ova delo na slu`benoto lice iznesuva od 3.000 do 5.000 evra. Iako zakonskite izmeni treba da go zabrzaat grade`niot proces, upatenite vo grade`niot biznis stravuvaat od mo`na blokada na celiot gradeèn proces. Spored niv, kolku i da se dobri zakonskite izmeni, administracijata s$ u{te ne e podgotvena za nivno sproveduvawe. “Moèbi ne tolku rigorozni, no vakvi kazni ima{e i vo prethodniot Zakon za gradba i se vostanovi deka ni{to ne se menuva. So sigurnost moàm da kaàm deka nikoj nema prijaveno takanare~ena mol~eliva administracija. Tie slu`benici sekoga{ }e vi najdat zapirka ili to~ka nekakva tehni~ka gre{ka za da ti go vratat predmetot i povtorno da podnesete barawe. Taka {to tie }e si go ispo~ituvaat rokot, no ni{to produktivno nema da zavr{at vo toj rok”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdruènie na

PARI^NI KAZNI ZA ADMINISTRACIJATA

Kazna vo iznos od 1.000 do 2.000 evra }e zaraboti slu`benoto lice ako ne izdade odobrenie za gradba vo rok od pet rabotni dena, otkako }e bide dostaven dokaz za platen nadomest za ureduvawe na grade`noto zemji{te. Globa od 1.000 do 2.000 evra }e dobie gradeèn inspektor ako sovesno ne gi vr{i rabotite na inspekciski nadzor Od 3.000 do 5.000 evra kazna }e zaraboti op{tinskiot slu`benik dokolku vo rok od tri rabotni dena od priemot na odobrenieto za upotreba na objektite od prva kategorija i izve{tajot za izvr{en tehni~ki pregled od nadzorniot inèner za objektite od vtora kategorija, ne gi povrze istite so vodovodna i kanalizaciona mreà. Od 3.000 do 5.000 evra e kaznata za administrativecot dokolku vo rok od tri rabotni dena od denot na priem na geodetski elaborat za izvr{en primer na objektot i dokaz za plateni tro{oci, ne go zapi{e objektot vo javnite knigi na nedvi`nosti vo ime na investitorot.

grade`nici pri Stopanska komora . ZGOLEMEN BROJOT NA ODBIENI BARAWA Za da se za{titat od ogromnite kazni, pogolem del od vrabotenite vo op{tinite pobezbedno im e da go odbijat baraweto na inevstitorot, otkolku da ne go izdadat vo opredeleniot rok. Gradona~alnicite komentiraat deka otkako Zakonot stapil na sila, vo op{tinite

ve}e se zabeleùva zgolemen broj na odbieni barawa za odobrenija za gradewe. “Svesen sum deka vo mojot grad golemiot broj negativni odluki se dolì tokmu na stravot na administrativecot od kazni. Izleguva polesno da go odbie{ baraweto otkolku da & objasni{ na strankata deka docni{ so baraweto poradi sloènosta na predmetot ili sli~no”, veli gradona~alnik

koj ne saka{e da go imenuvame. Gradona~alnikot na Чair, pak, e svesen za pote{kotiite so koi }e se sudri negovata op{tinska administracija na po~etokot na sproveduvaweto na Zakonot, no e ubeden e deka, sepak, treba da se dade {ansa Zakonot da profunkcionira. “Ako navistina slabostite izbijat na povr{ina mo`e da se interevenira so izmeni na Zakonot va`no e na po~etokot da se po~ituva pa duri i visokite kazni da pretstavuvaat zapla{uvawe za administrativcite”, veli Izet Mexiti, gradona~alnik na op{tina Чair. Izmenite na Zakonot za gradba se del od reformite na vladata za ekspanzija na grade`niot sekotr.Kako del od reformite be{e skratuvawe na postapkata za dobivawe dozvola za gradba od 150 na 30 dena, kako i site soglasnosti koi treba da sleduvaat za dobivawe dozvola za gradba - od komunalii do priklu~ok na struja, voda i kanallizacija da gi pravat instituciite, taka {to strankite }e nemaat potreba da tr~aat od edna institucija do druga. Procedurata za dobivawe dozvola za gradba so izmenite na Zakonot sega se skratuva od 21 na 4 ~ekori. Investitorot podnesuva glaven proekt do op{tinata koja treba vo istiot den da gi informira instituciite kako {to Direkcijata za za{tita i spasuvawe, javnite komunalni pretprijatija ili drugi institucii koi, pak, vo rok od sedum dena treba da dadt zabele{ka na predmetot. Dokolku ne se izjasnat, toa }e zna~i pozitiven odgovor. Ponatamu op{tinata ima u{te sedum dena da gi razgleda bele{kite na instituciite i se proiznesuva za predmetot vo rok od 15 dena.

meriksnaskata stopanska komora AmCham organizira konferencija za strate{ki pristap kon socijalnata korporativna odgovornost. Glavna tema na konferencijata }e bide socijalnata korporativna odgovornost kako del od delovnata strategija na kompanijata, a ne kako dodatok na redovnite delovni operacii. Celta na konferencijata e da se vidi kako socijalnata korporativna odgovornost pridonesuva za konkurentnost na kompanijata, za produktivnosta, javniot imix i za upravuvawe so rizikot, kako i da ja istakne va`nosta na korporativnata odgovornost za odr`liv razvoj na biznisot. Na konferencijata, kako {to informiraat od AmCham svoe obra}awe }e imaat menaxeri od globalno poznati kompanii kako {to se Prokter i Gembl, Avon Kozmetiks, Dr`avniot univerzitet vo Kent i Koka-Kola. Tie so u~esnicite na konferencijata }e go spodelat svojot strate{ki pristap za socijalnata korporativna odgovornost vo nivnite kompanii.

AVON PROSLAVUVA 125 GODINI OD SVOETO POSTOEWE od mototo “Progovorete za doma{noto nasilstvo”, kozmeti~kata kompanija Avon godinava go proslavuva svojot 125 rodenden. Po povod zna~ajniot jubilej, izvr{niot direktor, Andrea Xang, }e poseti 12 svetski metropoli i }e donira sredstva na nevladini organizacii, nameneti za borba protiv semejnoto nasilstvo. Ovoj gigant na poleto na kozmetikata minatata godina ja zavr{i so rast od 6% i za 4% pogolem broj pretstavnici vo odnos na 2009 godina. Analizite na Avon pokaùvaat deka godinava od pet èni vo svetot dve gi kupuvaat nivnite proizvodi. Generalniot menaxer za Makedonija, Albanija, Bugarija, Ungarija, Srbija i Crna Gora, Sebastijan Bako, potencira deka Avon veruva deka edinstveniot na~in da se izmeni ~ove{tvoto e masovna edukacija na ènskite deca. Avon vo Makedonija e prisutna {est godini, a ve}e tri godini po red se vbrojuva vo 200 najuspe{ni kompanii, me|u koi e edinstvena od oblasta na kozmetikata. Osobeno e prepoznatliva i po kampawite za borba protiv rak na dojkata.

TUTUNSKI KOMBINAT OD PRILEP SO ZAGUBA OD 1,7 MILIONI EVRA utunskiot kombinat od Prilep prviot kvartal od godinata go zavr{i so zaguba od 1,7 milioni evra, {to e re~isi identi~no so kvartalnata zaguba koja ja ostvari kombinatot vo istiot kvartal lani. Spored finansiskiot izve{taj na kompanijata, objaven na Makedonskata berza, operativnite prihodi na Tutunski kombinat od Prilep vo prviot kvartal porasnale za 56%, na vkupno 10,2 milioni evra, za razlika od istiot period lani, koga bea ostvareni 6,5 milioni evra operativni prihodi. Vo isto vreme porasnale i rashodite na kompanijata. Vo prviot kvartal kombinatot ostvaril operativni rashodi od 11,7 milioni evra, {to e za 47% pove}e sporedeno so osum milioni evra prokni`eni vo prviot kvartal lani. Tutunski kombinat od Prilep ne e edinstveniot zagubar koj prviot kvartal od ovaa godina go zavr{i so minusno saldo. Skopski OHIS vo svojot konsolidiran bilans na uspeh prijavi zaguba od 49,2 milioni denari. Taa e za 21,7% pogolema zaguba od istiot period lani, koga OHIS ima{e ostvareno zaguba od 40,4 milioni denari. Ohridski EMO, pak, na internet-stranicata na Makedonska berza prijavi zaguba od 560.000 evra evra za prvite tri meseci od ovaa godina, koja e za 18,2% pomala od zagubata ostvarena vo prethodnoto trimese~je.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

117,23

2.699 2.696 2.693 2.690 2.687 2.684 2.681 2.678 2.675 2.672

2.560 2.555 2.550 2.545 2.540 2.535 2.530 2.525 03/05/11

04/05/11

05/05/11

06/05/11

07/05/11

08/05/11

09/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

03/05/11

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

OMB

117,18 117,13 117,08 117,03 116,98 116,93 04/05/11

05/05/11

06/05/11

07/05/11

08/05/11

09/05/11

03/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

04/05/11

05/05/11

06/05/11

07/05/11

08/05/11

09/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NOVIOT GUVERNER PROTIV PROMENA NA DEVIZNIOT KURS

BOGOV: KURSOT NA DENAROT OSTANUVA FIKSEN! Dimitar Bogov, koj treba da ja prezeme guvernerskata funkcija za desetina dena, smeta deka nema seriozni argumenti koi dokaùvaat deka fluktira~ki kurs vo interval od +/- 5% bi bil podobra strategija za doma{nata ekonomija na devizniot pazar. Analizite na NBM pokaùvaat deka tekovniot kurs ne ja namaluva konkurentnosta na ekonomijata. Osven toa, fiksniot kurs ja drì fiskalnata politika podisciplinirana. Toa se nekolku pri~ini poradi koi NBM nema da pottiknuva rast so devalvacija ili prekumeren krediten rast. Toa bi bilo pottiknuvawe na ekonomska propast”, izjavi Bogov. Guvernerot Bogov se obvrza deka i ponatamu }e ja odrùva cenovnata i finansiskata stabilnost vo ekonomijata. Toj o~ekuva vo vtorata polovina od godinata da popu{tat inflatornite pritisoci i nema namera da ja zategnuva monetarnata politika so zgolemuvawe na osnovnata kamata. “Nemam dilemi deka povisokata inflacija vo momen-

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

tabilniot devizen kurs na denarot dobro & sluì na makedonskata ekonomija i taa pridobivka treba da se zadrì i vo idnina, pora~a novoizbraniot guverner na Narodnata banka (NBM), Dimitar Bogov, vo svoeto prvo obra}awe pred javnosta i so toa im stavi kraj na {pekulaciite deka vo negoviot mandat devizniot kurs od fiksen }e se promeni vo fluktira~ki. Spored nego, nema seriozni argumenti koi dokaùvaat deka fluktira~ki kurs vo interval od +/- 5% bi bila podobra strategija za doma{nata ekonomija. “Pogre{no e ekonomskiot rast da se vrzuva so politikata na kursot. Razvojot na ekonomijata zavisi od ekonomskite politiki i vo taa nasoka potrebno e restrukturirawe na ekonomijata, a ne na politikata na kursot. Dokolku kursot se promeni, toa }e zna~i depresijacija na denarot i ne bi go pottiknalo izvozot, bidej}i finalnite proizvodi {to gi izvezuvame imaat glavno uvozna komponenta. Iskustvoto pokaà deka i pri najmal somne` vo stabilnosta na kursot brzo se zgolemuvaat depozitite vo evra, a se namaluvaat denarskite i so toa se sozdava pritisok

ZADOL@ITELNATA REZERVA NEMA DA SE NAMALI Poradi inflaciskite pritisoci nema uslovi za namaluvawe na zadol`itelnata rezerva, {to bankarite postojano go baraat kako uslov za zgolemuvawe na kreditiraweto i namaluvawe na kamatite. Spored Bogov, ova pra{awe }e mora da se diskutira otkako inflacijata }e se namali. tov e posledica na rastot na cenite na naftata i na hranata vo svetot. Spored toa, zgolemuvaweto na osnovnata kamata sega bi predizvikalo pove}e {teta za ekonomijata otkolku pridobivki. Kamatata na blagajni~kite zapisi }e ostane na optimalno najnisko nivo koe obezbeduva stabilnost na kursot i na cenite”, pora~a Bogov. Toj vo svojot sedumgodi{en mandat najavi deka }e ja zacvrsti i bankarskata

supervizija preku individualen pristap kon sekoja banka, so utvrduvawe na site rizici i prezemawe soodvetni mikromerki. Bankarskata regulativa, isto taka, mora da se unapreduva preku poednostavuvawe i zgolemuvawe na brzinata na deluvawe na NBM za da se sozdade konkurenten bankarski sektor koj }e producira krediten rast dovolen za da go pottikne ekonomskiot rast.

8 PRI^INI NA BOGOV ZA FIKSEN KURS 1. Devalvacijata nema da go pottikne ekonomskiot rast 2. Vo malite zemji vo Evropa dominiraat tie so fiksen kurs, 3. 4. 5. 6. 7. 8.

a tie so fluktira~ki ne ostvaruvaat podobri ekonomski rezultati Depresijacija na denarot nema da go pottikne izvozot poradi negovata zavisnost od uvozni komponenti Devalvacijata }e go zgolemi pritisokot na devizniot pazar, }e raste pobaruva~kata za evra Promenata na kursot }e zna~i zgolemeni tro{oci za kreditite Postoe~kiot kurs ne ja namaluva konkurentnosta na ekonomijata Devalvacijata ne e re{enie tuku restrukturirawe na ekonomijata Fiskniot kurs ja dr`i fiskalnata politika podisciplinirana

INDEKSITE VO CRVENO, PROMETOT PADNA 32,7% laba investitorska aktivnost na po~etokot od trguvaweto na Makedonskata berza za ovaa nedela. Vkupniot berzanski promet v~era iznesuva{e 9,5 milioni denari i e 32,7% pomal vo odnos na 14,1 milioni denari ostvareni vo petokot. Nedelava so pad ja po~naa i dvata akciski indeksi, MBI10 i MBID, a indeksot na obvrznici ostana bez promena na vrednosta od 117,04 indeksni poeni. Glavniot berzanski indeks MBI-10 padna 0,68%, na 2.540,86 indeksni poeni, dodeka padot na MBID iznesuva{e 0,64%, zatvoraj}i go trguvaweto na vrednost od 2.679,36 indeksni poeni. Pad od 66,2% ima{e i kaj klasi~noto trguvawe so akcii, no zatoa prometot od trguvawe so obvrznici porasna 54,1%. Vkupniot promet so obvrznici v~era be{e napraven od desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija i iznesuva{e 6,1 milioni denari, odnosno 64,2% od vkupniot berzanski promet.

Od akciite najtrguvana, so promet od 1,2 milioni denari, be{e akcijata na Komercijalna banka, koja be{e i edinstvenata koja ostvari promet pogolem od eden milion denari. Od drugite akcii najblisku do ovoj promet be{e akcijata na Makpetrol, od koja se istrguvaa 32 akcii vredni 857.000 denari. Na redovniot pazar na akcii najgolem promet be{e ostvaren so akcijata na Makedonski Telekom. Od Telekomot se istrguvaa 565 akcii po cena od 490 denari za akcija, pri {to e ostvaren promet od 276.000 denari. Investitorite v~era poka`aa interes za 20 hartii od vrednost, od koi duri 14 trguvaweto go zavr{ija so poniski ceni. Najmnogu padna cenata na akcijata na Arcelormittal Skopje (HRM) i toa 3,33%. Rast na cenata ima{e kaj tri hartii od vrednost i toa kaj akciite na TTK banka, koja porasna 2,41%, NLB Tutunska banka, so rast od 0,29%, i desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja porasna 0,08%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

09.05.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

28.815.213,75

-6,97%

-7,77%

0,51%

-4,65%

-3,19%

05.05.2011

ILIRIKA GRP

45.249.201,90

-9,98%

-9,02%

-10,37%

-11,90%

-1,59%

05.05.2011

Иново Статус Акции

14.189.850,82

-0,88%

-6,74%

2,80%

3,00%

-3,89%

08.05.2011

KD Brik

35.264.532,50

-7,70%

-5,82%

-4,73%

-7,21%

2,36%

05.05.2011

KD Nova EU

27.142.905,50

-3,78%

-6,18%

0,13%

-1,26%

-4,86%

05.05.2011

КБ Публикум балансиран

30.315.539,86

-1,35%

-4,42%

0,13%

0,46%

0,92%

08.05.2011

КБ Публикум -обврзници

19.496.058,74

0,44%

0,00%

07.05.2011

850,00

2,41

246.500

3.510,00

0,29

14.040

86,00

0,08

6.123.437

0,00

ТТК Банка Скопје НЛБ Тутунска банка Скопје 10 емисија на обврзници за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

09.05.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

125,67

-3,33

75.400

253

-2,69

48.320

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

127,00

-2,31

44.450

Макстил Скопје

193,58

-2,23

78.210

ХВ

66,00

-1,49

23.100

ALK (2010)

Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ХРМ) РЖ Услуги Скопје

Силекс Кратово

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата 10 емисија на обврзници за денацион.

09.05.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

09.05.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2010) * GRNT (2010) * KMB (2010)

09.05.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.321,00

401,26

10,77

0,94

54.562

7.100,00

567,72

12,51

0,20

3.071.377

585,00

95,35

6,14

0,55

2.279.067

3.699,94

628,36

5,89

1,05

112.382

26.800,00

0,78

6.123.437

REPL (2010) *

25.920

39.000,00

2.980,40

13,09

0,79 0,62

Износ (МКД)

0,08

3699,94

-0,01

1.220.981

SBT (2010) *

389.779

2.611,00

39,99

65,28

26.800,00

-0,19

857.600

STIL (2010) *

14.622.943

193,58

0,47

416,28

2,44

Македонски Телеком Скопје

490

-1,01

276.850

TPLF (2010) *

450.000

3.797,44

279,12

13,61

1,04

ТТК Банка Скопје

850

2,41

246.500

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

0,33

Комерцијална банка Скопје

Макпетрол Скопје

09.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

MPT (2010) *

Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

99.560

обични акции

47.485

0,52

147.045

31,49

Вкупно Официјален пазар

54,13

обични акции

8.067

-93,30

Вкупно Редовен пазар

8.067

-93,13

0,00

155.112

-32,35

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 09.05.2011)

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

RAST NA DOBIVKATA NA UNIBANKA VO PRVIOT KVARTAL NIBanka vo prviot kvartal godinava ostvari rast na dobivka od 49%, na 25 milioni denari, za razlika od 16,7 milioni denari vo istiot period minatata godina, informiraat od bankata. Spored finansiskiot izve{taj za raboteweto, neto-kamatnite prihodi vo odnos na prviot kvartal 2010 godina se zgolemeni od 91,7 milioni denari na 92,3 milioni denari, odnosno rast od 0,63%. Kako {to informiraat od bankata, sporedeno so istiot period

2010 godina neto-prihodite od provizii i nadomestocii i neto-kursnite razliki vo istiot period porasnale od 37,98 milioni denari na 40,4 milioni denari ili za 6,37%. Vo prviot kvartal vkupnite neto-prihodi od bankarski operacii porasnale za 2,33% vo odnos na istiot period lani. “Neto-aktivata vo mart 2011 godina dostignuva nivo od 9.868,48 milioni denari, {to zna~i zgolemuvawe na istata od 5,09% vo odnos na mart

2010 godina, koga bila 9.390,35 milioni denari”, se veli vo soop{tenieto od bankata. Vkupnite depoziti bele`at porast od 6,17%, {to se dol`i glavno na porastot na depozitite na naselenie kako rezultat na golemata doverba {to bankata ja ima kaj niv. Vo periodot mart 2010-mart 2011 godina tie se zgolemile od 5.736,86 milioni denari na 6.066,05 milioni denari, odnosno za 5,74%. Brojot na klienti na bankata vo istiot period porasnal za 7,19%.

VEROPULOS JA ZGOLEMI OSNOVNATA GLAVNINA ZA 4,2 MILIONI EVRA r~kiot trgovski sinxir Veropulos ja zgolemi osnovnata glavnina na dru{tvoto za 4,2 milioni evra. Spored podatocite od Centralniot registar, trgovskoto dru{tvo za proizvodstvo, promet i uslugi Veropulos DOOEL so pari~en vlog od 4,3 milioni evra ja zgolemi osnovnata glavnina za kompanijata na vkupno 24 milioni evra, od prethodnite 19,8 milioni evra so koi bila sonovana kompanijata

vo Makedonija. Dokapitalizacijata na Veropulos, spored informaciite od Centralniot registar e sprovedena od strana na Adelfi Veropuli, anonimno i trgovsko industrisko dru{tvo AE od Atina, Grcija. Veropulos minatiot septemvri go otvori svojot prv trgovski centar vo Makedonija. Vkupnata investicija na kompanijata za izgradba na Vero centarot iznesuva{e 40 milioni evra, toj se prostira na

40.000 metri kvadratni i e eden od najgolemite trgovski centri vo dr`avata.

DVANAESETTA GODI[NA KONFERENCIJA NA MAKEDONSKA BERZA

KAKO PAZAROT NA KAPITAL 17.03.2010 DA IZLEZE OD HRONI^NIOT GR^? Direktorot na Makedonskata berza, Ivan [teriev, pora~a deka dr`avnite institucii mora poaktivno da se vklu~at, za berzanskiot pazar da izleze od sostojbata na anemija, vo publikata ne bea prisutni nadle`nite ministri, nitu, pak, pretsedatelkata na Komisijata za hartii od vrednost, Marina Kavrakova MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

ako da se izleze od hroni~niot gr~ vo koj ve}e podolgo vreme se nao|a makedonskiot pazar na kapital? Ova e klu~noto pra{awe koe tri godini po red si go postavuvaat investitorite, a v~era vo Ohrid go nametna i direktorot na Makedonskata berza, Ivan [teriev, otvoraj}i ja dvanaesettata godi{na konferencija na berzata. “I ovaa berzanska konferencija, treta godina po red, se odrùva vo ambient vo koj investitorite i finansiskite posrednici ne moàt da se pofalat. Celiot makedonski pazar na kapital podolgo vreme e vo hroni~en gr~”, re~e [teriev. Spored nego, pokraj ekonomskite akteri, u~esnici na pazarot, mnogu golema uloga za negoviot razvoj }e imaat instituciite na dràvata. “Potrebno e da se organizira nekoj tip sistemsko i permanentno stimulirawe i poddr{ka od dràvata za razvoj na pazarot. Planirame, po primerot na Avstrija, da kreirame nacionalno koordinativno telo, koe raznite politiki od razli~ni sferi vo ekonomskiot i finansiskiot sektor }e gi analizira i } e predlaga merki koi }e zna~at nov impuls za razvoj na

pazarot”, veli [teriev. Toj potencira deka pottik za razvoj na pazarot na kapital vo sledniot period bi bilo i izedna~uvawe na dano~niot tretman na vloùvawe vo akcii i obvrznici so vloùvaweto vo depoziti. Momentalno, bankarskite depoziti se oslobodeni od odano~uvawe, a kapitalnite dobivki ne se. “Drugi merki {to moè da se prezemat e so nekakva dinamika da se izleguva so novi privatizacii na berzata. Toa se akciite vo Telekomot i vo odrugi akcionerski dru{tva vo dràvna sopstvenost. Op{t konsenzus na berzite vo regionot e deka edinstven i avtonomen faktor za razvoj na pazarot se penziskite dru{tva vo site tri stolba. A vo Makedonija, od vkupnata aktiva so koja raspolagaat zadolìtelnite penziski fondovi, samo 3% se vloèni vo makedonski akcii, a zakonskoto ograni~uvawe kaj niv e 30%. Zna~i, so opredeleni naso~uvawa i stimulacii penziskite dru{tva moè da pridonesat za razvoj na pazarot”, objasnuva [teriev. ZA RAZVOJ, NEOPHODNI SE NOVI PROIZVODI I TEHNIKI Prvo transparentnost na kompaniite, edukacija na investitorite, a potoa i voveduvawe na instrumentot t.n. marketmejkeri, {ortseling, namaluvawe na vremeto za poramnuvawe na transakcii, amnestija na kapitalot, doprivatizacija na dràvnite kompanii. Sevo ova, spored u~esnicite na

IVAN [TERIEV GENERALEN DIREKTOR NA MAKEDONSKA BERZA Potrebno e da se organizira nekoj tip sistemsko i permanentno stimulirawe i poddr{ka od dr`avata za razvoj na pazarot na kapital. Planirame, po primerot na Avstrija, da kreirame edno nacionalno koordinativno telo, koe raznite politiki od razli~ni sferi vo ekonomskiot i finansiskiot sektor }e gi analizira i }e predlaga merki koi }e zna~at nov impuls za razvoj na pazarot.

RAST NA PROSE^NIOT DNEVEN PROMET ZA 45%

ZO[TO KHV NEMA SVOJ PRETSTAVNIK VO OHRID?

pored podatocite od Makedonska berza, do krajot na april glavniot berzanski indeks MBI-10 iznesuva 2.540 poeni, {to zna~i deka op{toto nivo na cenite na pazarot, mereno preku dvièwata na 10-te najlikvidni akcii, e zgolemeno za 11,4%. Toa s$ u{te e za okolu 67% ponisko od po~etokot na 2008 godina i za okolu 75% od rekordnoto nivo vo septemvri 2007 godina. Vo prvite ~etiri meseci godinava, vrednosta na berzanskiot promet iznesuva okolu 72 milioni evra, nasproti 17,7 milioni evra vo istiot period lani. Ova se dolì na faktot {to ova e vrednosta na vkupniot promet (blok-transakcii, javni ponudi i dràvni aukcii). Dokolku se analizira samo trguvaweto so akciite na MBI-10, prometot iznesuva okolu 15,4 milioni evra (so vklu~eni blokovi), vo sporedba so lanskite 7,9 milioni evra, {to e dobro, no s$ u{te mnogu pomalo od, na primer, 35,1 milioni evra vo prvite ~etiri meseci od 2008 godina.

~esnicite na konferencijata upatija kritiki kon regulatorot - Komisijata za hartii od vrednost, od kade {to nema{e prisuten pretstavnik. Savovski od Amerikan kolex, duri i javno povika dali ima pretstavnik na KHV vo publikata. “Toa {to ovde nema pretstavnik od KHV go poka`uva neseriozniot odnos na ovaa institucija kon pazarot na kapital i potrebata da se slu{nat site pozitivni i negativni problemi direktno od u~esnicite”, re~e Savovski. Od KHV, pak, velat deka na godinava na Berzata nemaat svoj pretstavnik bidej}i aktivno ne u~estvuvaat vo programata. “KHV dosega poka`a deka sekoga{ e podgotvena da dade svoj aktiven pridones vo debati koi se naso~eni kon natamo{en razvoj na pazarot na hartii od vrednost. Deneska, za koga e najaveno deka na KHV }e & bide dodelena plaketa za 15 godini uspe{na sorabotka, KHV }e ima svoj pretstavnik vo Ohrid”, velat od Komisijata.

prvata diskusija na berzanskata konferencija, treba da se slu~i za da se razdvi`i trguvaweto. “Najgolem del od makedonskite individualni investitori koga kupuvaat akcii na nekoja kompanija ne se zamisluvaat sebesi kako nejzini menaxeri.

Toa ne treba da bide taka zatoa {to ako nekoj ne saka da bide generalen direktor na nekoja kompanija, toga{ toj ne treba da vlo`uva vo nejzinite akcii, bidej}i verojatno ne veruva vo nejzinata idnina”, naglasi Kiril Savovski od Amerikan kolex.

Spored nego, golem problem e {to pove}e od polovina od kompaniite koi imaat obvrska da izvestuvaat kon Komisijata za hartii od vrednost ne go pravat toa, a za 30 % od kompaniite vo registarot investitorite voop{to ne slu{nale.

Katerina Nonkulovska, direktor na Direkcijata za rabota so hartii od vrednost vo Stopanska banka, smeta deka najkriti~na za makedonskiot pazar e malata likvidnost, a za nejzino podignuvawe potrebni se novi instrumenti.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,44%

3,44%

4,25%

5,11%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

42,4143

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,5837 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,5515

Канада

долар

44,0013

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,2875

61,6

43,3

49,5

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

REPORTA@A: BEZ VODA I BEZ DEPONIJA, TETOVCI BISTRAT POLITIKA!

5 MILIONI EVRA NE STIGNAA ZA TETOVO DA DOBIE VODOVOD! Edna decenija gradot pod [ara ne mo`e da go re{i problemot so vodosnabduvaweto, otkako 2,3 milioni evra {to od proda`bata na Telekom vo 2001 godina zavr{ile po privatni xebovi. Dr`avata ottoga{ ima dadeno u{te minimum tolku, no gradot voda nema, a nema ni deponija, pa tetovskiot otpad se raznesuva 35 kilometri do improvizirano skladi{te vo Rusino. I dodeka vo vakvi uslovi, glavnite politi~ki rivali DPA i DUI ja po~naa bitkata za prateni~ki mesta, 1 milion i 250 iljadi evra od EIB ostanuvaat neiskoristeni. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

00 izvori, 25 planinski reki i 27 ezera na [ar Planina ne se dovolni za da obezbedat voda za Tetovci. Gradot so 100.000 `iteli raste sekojdnevno, novi zgradi niknuvaat kako pe~urki, se menuva infrastrukturata, se gradat i moderniziraat ulicite, no za problemot so vodosnabduvaweto edna decenija nikoj ne najde re{enie. Tetovo, koj e vtor glaven ekonomsko–politi~ki centar vo Makedonija vo 21 vek nema vodovod. Poslednata golema suma koja e nameneta za izgradba na vodovodnata mre`a se 2,3 milioni evra od proda`bata na Telekom, odobreni od Ministerstvoto za lokalna samouprava na krajot na voenata 2001 godina. Parite se

prefrlani vo tri navrati od Ministerstvoto na smetka na firmata Idnina inènering od Skopje, vo vreme koga minister za lokalna samouprava be{e Faik Arslani, a dràven sekretar, Mahir Ziberi. Arslani go prifatil predlogot na komisijata za javni nabavki i pokraj toa {to bilo jasno deka firmata nema ni tehni~ka ni kadrovska sposobnost za izveduvawe na dogovorenite raboti. Za ovoj slu~aj ~etvorica zavr{ija vo pritvor, no ne ministerot, nitu negoviot sekretar. Po skandalot, rabotite so izgradbata na vodovod tapkaat vo mesto. Nieden minister i nieden gradona~alnik dosega ne najdoa re{enie. Direktorite na javnoto komunalno preprijatie se menuvaat, problemot ostanuva. Sega{niot direktor Asan Quma se àli deka dràvata ne vodi smetka: “Vo Ministerstvoto velat - vam vi se dadoa pari i parite gi snema. Jas im velam – vie ste dràva, ot-

GRADBITE OSTANUVAAT DIVI akonot za legalizacija na divo izgradenite objekti ne e popularen vo Tetovo. Gradona~alnikot Bexeti se `ali deka interesot za legalizacija na divogradbite vo Tetovo e re~isi nikakov: “Problemot so divogradbite kaj nas e ogromen. Vrie od nelegalni objekti, a nikoj ne saka da gi legalizira. Rokovite te~at, a prijavenite re~isi na prsti se brojat. Odime bukvalno od ku}a do ku}a za da im objasnuvame deka vo niven interes e da se legaliziraat objektite. Vo sprotivno, s$ }e treba da ru{ime po 1 septemvri, pa }e treba cel grad da se ru{i”, veli Bexeti.

krijte kade se parite i neka se sankcionira kriminalot. Kade e kontrolata? Vodata ne e politi~ka nitu marketin{ka kategorija.”, veli Quma. Toj e revoltiran {to narodnite pari se tro{at na proekti koi na gra|anite direktno ne im se vo polza: “Cevkite za vodovod se pod zemja, tie ne se gledaat. Kaj nas pova`no e spomenici da se izgradat koi }e se gledaat sekoj den i }e ne potsetuvaat koj gi izgradil. [to deka mi gradat sportski sali, koga decata treba race da izmijat, da se istu{iraat, da ispijat ~a{a voda. So parite od “Skopje 2014” }e se re{ea 90% od komunalnite problemi ne vo Tetovo, tuku na nivo na cela dràva. Tetov~ani Aleksandar edna{ }e go vidat vo ìvotot, voda im treba sekoj den”, smeta Quma. Gradona~alnikot na Tetovo, Sadi Bexeti, veli deka op{tinata ima golemi finansiski problemi i deka ovaa godina ne se planirani nikakvi golemi investicii. Vodovodot } e po~eka poubavi vremiwa: “Jas imam ideja za izgradba na ~etiri novi hidrocentrali po tekot na rekata Pena. Planirame da gi dademe na privaten koncesioner, koj treba da se obvrze deka pritoa }e ja izgradi vodovodnata mreà. Tenderot e vo procedura, ova e sega ideja vo zarodi{, ama ne znam kako poinaku osven so privaten kapital moè da se re{i problemot.” Od Ministerstvoto za transport i vrski velat deka decentralizacijata nalaga op{tinite sami da si go re{at problemot so vodosnabduvawe. Vladata moèla samo da

gi poddr`uva: “Vo izminatiot period od buxetot se dadeni 2 milioni evra. Vo 2011 godina soglasno so dogovorot za obezbeduvawe na finansiski sredstva po proektot “Vodosnabduvawe i odveduvawe na otpadni vodi”, od Evropskata investiciona banka na op{tinata i se raspredelni 1 milion i 252 iljadi evra. Op{tinata treba da aplicira za koristewe na ovie sredstva so cel izgradba na prioritetnite proekti od komunalnata infrastruktura”, velat od Ministerstvoto.

se snimat za toa kako rabotime. Zamislete kolku plus tro{oci se toa. Nie sme pred bankrot. Edvaj go drìme sistemot, a za razvojna komponenta ne moè da stane zbor”, veli Quma. Toj bara Rusino da se dade pod koncesija so javno–privatno partnerstvo: "Gra|anite moèbi }e imaat poskapi uslugi, ama pokvalitetni. Nie uslugata ja davame soglasno so naplatata. A naplatata ni e katastrofa! Za da kaznam nekoj koj ne pla}al treba da kopam pod zemja. Ako ne mu go soberam |ubreto od doma, }e mi go sotavi na plo{tad, pa od tamu }e moram da go trgnam”, veli toj.

Tetovo nema deponija, pa otkako propadna dogovorot so skopska Drisla sega mesnosta Rusino, koja e na 35 kilometri od Tetovo, e privremeno skladili{te. Problemite so koi se soo~uvaat od JSP Tetovo koga go nosat smetot se nadvor od ovoj vek. “Otpadot go nosime no}no vreme. Patot do tamu e planinski, pa lo{ite terenski uslovi i dale~inata ne dozvoluvaat so na{ite kamion~iwa da raznesuvame. \ubreto go nosime vo {leperi i mo`at dokumentarci da

Vladeja~kata DUI pretrpe silen poraz na lokalnite izbori vo 2009 godina, koga nivniot kandidat Hazbi Lika ne dobi vtor mandat. Pobedi rektorot na Tetovskiot univerzitet, Sadi Bexeti, kako kandidat na DPA. Ovie izbori “kole`ot” za pobeda vo {estata izborna edinica e na povidok. Lutite rivali, liderite na DUI i na DPA, Ali Ahmeti i Menduh Ta~i }e se sudrat kako nositeli na izbornite listi. Od DUI velat deka vo 2009 godina mnogu se opu{tile i zatoa gi izgubile izborite. Sega

Tetovskoto |ubre patuva 35 kilometri do improvizirana deponija!

Vojna na Ta~i i Ahmeti!

KOLKU DADE DR@AVATA VO POSLEDNITE 5 GODINI ZA VODOVODOT? • • • •

2007 godina 2008 godina 2009 godina 2010 godina

1 milion evra 846.000 evra 293.000 evra 138.000 evra

no.

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

1.2

милиони evra odobreni od EIB se neiskoristeni oti op{tinata ne nudi proekti

iljadi studenti imaat dvata Univerziteti, Dr`avniot Tetovski i Univezrzitetot na Jugoisto~na Evropa

HISNI XEMAILI

PRATENIK NA DUI OD TETOVO radona~alnikot Sadi Bexeti gi sproveduva direktivite od Menduh Ta~i za partizacija na site sferi. Od gradskata kasa se pla}aat 250 vraboteni od koi samo 29 se so re{enie. Se postavija partiski kadri na site direktorski mesta po javnite pretprijatija i u~ili{tata. Op{tinata e do gu{a vo dolgovi, pa firmite na koi im se dol`i se zakanuvaat deka }e ja blokiraat smetkata.

SADI BEXETI partiskata ma{inerija ve}e e aktivirana, pa lu|eto na Ahmeti se postojano na teren: “Gra|anite se nezadovolni od toa kako vladee Bexeti. Dolì na site strani, kompaniite na koi ne im pla}a se zakanuvaat deka }e ja blokiraat smetkata na op{tinata. A brojot na administrativci go zgolemi dvojno. Ja napolni op{tinata so partiski vojnici na DPA. Od vetenite proekti samo kru`ni tekovi izgradi. Ulicite se katastrofa, parkingot ne e re{en, soobra}ajot potesen ne moè da bide, divogradbite nitu se legaliziraat, nitu se ru{at. Site direktori na javnite pretprijatija se od DPA, direktorite na u~ili{tata isto. Bankrotiravme od partiskata vojska na Ta~i”, veli Hisni Xemaili, pratenik na DUI od Tetovo. Gradona~alnikot Bexeti ostro gi demantira ovie obvinuvawa. Veli deka nasledil dupka vo gradskiot buxet od 3 milioni evra, od koi toj uspeal da vrati cel milion. "Sega pred izbori jasno mi e deka sekakvi obvinuvawa }e izlezat, ama jas so toa ne sakam da se zanimavam.Za vrabotuvawata laàt. Okolu 500 vraboteni se vkupno na tovar na op{tinata sose site sektori i pretprijatija, no sega pravime sistematizacija. Ad–hok vrabotuvawa nema, nitu ima partiski vrabotuvawa bez potreba”, veli Bexeti. Vo Sovetot na op{tina Tetovo mnozinstvoto go ima DUI. I pokraj toa Bexeti veli deka dosega ne se soo~il so opstrukcii ili so nekakvi problemi

Cveta biznisot na crno

Tetovskite stopanstvenici se `alat na nelojalnata konkurencija od firmi koi ne se nitu registrirani. Velat deka toa e glavniot problem so koj se soo~uvaat biznismenite koi re{ile da pla}aat danok i da rabotat spored pravila vo gradot vo koj i zakonite selektivno se po~ituvaat. Sa{e Tomevski, sopstvenik na privatnata tekstilna kompanija Sin

GRADONA^ALNIK NA TETOVO aslediv dupka vo gradskiot buxet od neverojatni 3 milioni evra, od koi uspeavme da vratime cel milion. Sega op{tinskiot dolg e 2 milioni evra. Nie }e vratevme i pove}e ama se zaftivme so investicii i gra|anite toa go gledaat. Rekonstruiravme nekolku u~ili{ta, postavivme vertikalna i horizontalna patna signalizacija, fekalni i atmosferski kanalizacii na nekolku glavni ulici, postavivme novi semafori, popolnuvavme udarni dupki po ulicite, postavivme `ardinieri.

ASAN QUMA

DIREKTOR NA JKP TETOVO od itno da vleze privaten kapital vo komunalnata dejnost. Nie pari nemame, op{tinata nema pari. Gradot vo 21 vek nema ni vodovod, ni deponija. Za da zavr{am kakva bilo rabota treba da se dogovaram so Sovetot, koj e od edna partija, i gradona~alnikot, koj e od druga itn. Vaka, na nekoj privatnik nema da mu bide gajle koj od koja partija e.

–Ag, koja ima dvaesetina vraboteni veli deka poradi rasteweto na cenata na pamukot poslednata godina imale te{kotii vo raboteweto. “Nie rabotime i so proizvodstvo i so proda`ba, no malku rabotime doma, na{ite proizvodi, pred s$, se nameneti za izvoz zo{to pazarot ve}e se smeni i vo Tetovo nema mnogu leb za tekstilcite. Videte {to se slu~uva so Teteks. Toa e tragedija. Kombinatot koj ima{e 8.000 vraboteni sega ima edvaj 700. A firmata e brend, vo stranstvo site u{te go baraat Teteks. Mi pre~i {to se tolerira rabota na crno. 70 % od maloproda`bata vo gradot se odviva na crno. Od kolonijali pa s$ do firmi so po 50 vraboteni rabotat neregistrirano i toa n$ ubiva. Ako ne si registriran, ni dr`avata ni{to ne ti mo`e. Kaznite za nas registriranite se pogolemi zo{to nas ne kaznuvaat po razni osnovi”, veli toj.

Na ulicite vo Starata ~ar{ija, no i na glavniot bulevar na vlezot od Skopje vo Tetovo vrie od divi tezgi i du}an~iwa. Od ovo{je, preku obleka, do aparati za doma} instvo – s$ se prodava na ulica. Fiskalnite aparati se izmislena kategorija. Inspektorite velat deka se nao|aat pred dilemata - kako da go po~ituvaat zakonot, a da ne ja zagrozat egzistencijata na mnogu semejstva od Tetovo koi so godini rabotat vaka. “Zakonot ne gi deli trgovcite dali rabotat na tezga ili vo nekoja moderna prodavnica, tuku dali ja regitrirale svojata firma ili ne. Ne ni e lesno da se spravime so raboteweto na crno i odgovornosta ne e samo kaj na{ite inspektori. Nie sme postojano na teren i vo akcija, no ni treba poddr{ka i od dr`avata”, velat vo tetovskoto oddelenie na Dr`avniot pazaren inspektorat.

ROYAL DUTCH SHELL - EDEN VEK USPE[NA RABOTA

cena na naftata na svetskite berzi Visokata od nad 126 dolari za barel pridonese danskobritanskata korporacija da ostvari rast na profitot od 60% vo prviot kvartal godinava BORO MIRÊSKI rasti~niot rast na cenata na naftata pridonese naftenite kompanii da go zgolemat profitot vo prviot kvartal godinava. S$ do ubistvoto na liderot na teroristi~kata grupa Al-kaeda, Osama Bin Laden, naftata se trguva{e za pomalku od 130 dolari za barel. No, minatata nedela cenata doìvea najgolem nedelen pad od 12% od po~etokot na godinava. Sepak, visokoto nivo od prvite tri meseci be{e dovolno za me|u prvite pet najuspe{ni kompanii na magazinot “Forbs” da se najdat dva nafteni giganti. Vedna{ zad Ekson mobil, na ~etvrtoto mesto e Rojal da~ {el (Royal Dutch Shell), koj vo prviot kvartal godinava objavi rast na profitot od 60%. Neto-profitot na [el vo prvoto trimese~je od godinava se zgolemi na 8,78 milijardi dolari, a drugite prihodi i prilivi za 30%, na 114,84 milijardi dolari. Profitot, koj ne go vklu~uva vlijanieto na promenlivite ceni na naftata vrz raboteweto na kompanijata, porasna 30%, na 6,29 milijardi dolari i ja nadmina op{tata prognoza od Dow Jones Newswires, koja iznesuva{e 6,11 milijardi dolari. Na denot na objavuvaweto na vesta za rast na profitot vrednosta na akciite na [el na Londonskata berza se zgolemi za 0,8%, nadminuvaj}i go rivalot BP PLC, koj ima{e pad od 1,3%. Analiti~arot Dejvid Klajn od Kralskata banka na [kotska (Royal Bank of Scotland) izjavi deka aktivnostite na [el vo pronao|aweto i proizvodstvoto na nafta se malku pod o~ekuvawata. Analiti~arite od Sosiete èneral, pak, istaknaa deka vkupniot profit bil 37% nad op{tata prognoza i dodavaat deka moè da gi zgolemat o~ekuvawata za rast na profitot na [el za 2011 godina. Od [el informiraa deka proizvodstvoto na nafta i gas e namaleno za 3%, na okolu 3,5 milioni bareli nafta, no toa ne vlijae{e na kvartal-

noto ispla}awe na dividendite od 42 centi po akcija. [el e globalna grupacija na energetski i petrohemiski kompanii, so kancelarii vo Hag, Holandija i vo London, Velika Britanija. Na ~elo na kompanijata e izvr{niot direktor Piter Voser, a kompanija-roditel na grupacijata [el e Rojal da~ {el, koja e smestena vo Anglija. Glavna strategija na [el e zajaknuvawe na liderskata pozicija vo industrijata za nafta i gas. [el raboti vo pove}e od 90 dràvi i vrabotuva pove}e od 93.000 lu|e. Od proizvodstvoto 48% se priroden gas. Minatata godina kompanijata prodade 16,8 milioni toni te~en priroden gas, a dostigna proizvodstvo na gas i nafta od 3,3 milioni bareli na den. Vo 2010 godina brojot na rafinerii so koi upravuva [el dostigna 30, a brojot na benzinski pumpi vo svetot se iska~i na 43.000. Lani [el prodade 145 milijardi litri gorivo. Rabotata na [el e podelena vo tri fazi. Kompaniite koi rabotat na po~etnite fazi na proizvodstvo baraat i iskopuvaat surova nafta i priroden gas. Kompaniite koi rabotat na zavr{nite fazi od proizvodstvoto vr{at rafinirawe, nabavka, trgovija i transport na surova nafta {irum svetot, proizveduvaat i prodavaat {iroka paleta na proizvodi i proizveduvaat petrohemikalii za industrijata. Kompaniite zadolèni za proekti i tehnologii upravuvaat so izvedbata na proektite na [el i go vodat procesot na istraùvawe i inovacii so cel da se dojde do tehnolo{ki re{enija. [el e osnovana vo 1907 godina, koga kompanijata Rojal da~ {el petroleum (Royal Dutch Petroleum) i trgovskotransportnata kompanija [el gi spoija operaciite, {to be{e odgovor na barawata za konkurentnost na toga{niot gigant na Xon Rokfeler, Standard oil (Standard Oil). Novata sopstveni~ka struktura mu dade 60% od udelot na danskoto pretstavni{tvo, a 40% na britanskoto.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

[TO SE SLUÛVA? Iako najavi, Doj~e telekom ne podnese konkretna ponuda za kupuvawe na 51% od akciite na Telekom Srbija, a se o~ekuva istoto da go napravi i na Kosovo. Poleka no sigurno, kompanijata se povlekuva od direktnite operacii vo Makedonija i vo Crna Gora, kade {to upravuvaweto celosno go prepu{ta na ungarskiot Matav torot. Posledicite od ovaa negativna transakcija }e bidat prisutni do onoj moment koga Slovencite }e se odlu~at za nova proda`ba na One, no sega nikoj nema da plati cena pogolema od 110 milioni evra. Te{ko e deka ovaa zaguba od celi 70 milioni evra e podnosliva za Slovencite i zatoa e nerealno da se o~ekuva vakov razvoj na nastanite. Od druga strana, Telekom Slovenija za prvpat vo istorijata od raboteweto ostvari zaguba vo prviot kvartal od 2010 godina samo poradi rezultatite vo Makedonija. Slovencite odvaj nekako uspeaja da se sozemat od {okot i da doturkaat do profit od 6,3 milioni evra za trite posledni kvartali vo 2010 godina, {to e katastrofalen rezultat vo odnos na 37,8 milioni, kolku {to zabeleàa vo 2009 godina. Zatoa, denes s$ pove}e e diskutabilna celta postavena so kupuvaweto na One i IPKO, d eka preku zgolemen oto pazarno u~estvo i brojot na pretplatnici }e se obezbedi zgolemuvawe na vrednosta na Telekom Slovenija. Planot e da se ~eka tie da se prodadat vo komplet so majkata kompanija. Ova e pri~inata zo{to Telekom Slovenija uporno }e gi drì ovie dve

egionalnite telekomunikaciski pazari nikoga{ ne bile pove}e dinami~ni, no vo isto vreme i {okantni. ]e zapo~nam od severot. Slovene~kiot Telekom gi objavi godi{nite rezultati od svoeto rabotewe. Sumiran o tie se zagri`uva~ki i davaat jasen signal deka ne{to mora itno da se menuva. Udobnosta koja ja vidovme vo 2008 godina koga ja otfrlija ponudata od 2,1 milijarda evra dobiena od Doj~e telekom, rezultira{e so pro{iruvawe na na Telekom Slovenija vo Makedonija i na Kosovo. Procenkata i biznis-logikata denes se potvrdija kako mnogu pogre{ni. Na ovie dva pazari Telekom Slovenija zagubi ogromni sredstva i kredibilitet. One i IPKO, zaedno, samo vo 2010 godina vlijaele vrz namaluvawe na prihodite na Telekom Slovenija za celi 210 milioni evra. Чekorot {to sleduva{e be{e otpis na 190 milioni evra kapital na nivo na grupacijata. Samo za potsetuvawe, cenata koja Telekom Slovenija ja plati za Kosmofon iznesuva{e 185 milioni evra. Denes e ve}e jasno deka Grcite gi namestija Slovencite da go preplatat telekom-opera-

negativni investicii u{te nekoe vreme otvoreni. Ovaa “umri ma{ki” igra ja doveduva sostojbata do paradoks, vo koja vrednosta na Telekom Slovenija vo poslednite tri godini ima padnato od dve milijardi evra na nekade pomalku od edna milijarda evra. Dokolku dràvata kako dominanten sopstvenik ne ja stavi na listata na kompanii koi mora da se privatiziraat godinava, toga{ Telekom Slovenija }e bide regionalen provajder so najniska EBITDA margina od samo 29%. Samo za sporedba, Makedonski Telekom ostvaruva margina od 48%. Iako navidum sostojbata izgleda mnogu porelaksirana kaj na{iot severen sosed, razvojot na nastanite od minatata nedela otvorija nova zagriènost. Telekom Srbija, koj e vo dràvna sopstvenost so ostvaren profit od 160 milioni evra, ne uspea da ja postigne cenata {to ja bara{e Vladata. Tenderot za proda`ba na 51% od akciite be{e odnapred osuden na neuspeh. Prvo, dokolku se saka da se postigne odredena dobra cena, treba{e direktno da se ponudat 31% od akciite na Doj~e telekom, koj preku OTE ve}e ima 20% sopstvenost vo Telekom Srbija. No, dràvata se odlu~i da O

Telekom Avstrija i Чalik, zaedno so Telekom Albanija. Prostorot e mnogu stesnet i pra{awe e dali ovoj razvoj bi gi zadovolil o~ekuvawata na Vladata, koi povtorno kaàno se preoptimisti~ki. Ostanuva i vtorata opcija, a toa e da po~ne nov proces na tenderirawe i direktno targetirawe na kupuva~ite. Deka rabotite se, kako {to kaàv na po~etokot, {okantni govori i razvojot na politikite na najgolemiot regionalen telekom-igra~ Doj~e telekom. Prvo na globalen plan Doj~e go prodade za golemi pari T-Mobile Amerika. Iako za mnogumina se raboti za zlatnata koko{ka, analizite pokaùvaat deka dokolku sega ne se postigne{e ovaa cena od 39 milijardi dolari, sekoja naredna godina ovoj prekuokeanski biznis na Doj~e telekom }e & nosi negativni finansiski rezultati. Regionalno, Doj~e telekom vo poslednite tri godini kompaniski se odnesuva nejasno. Po kupuvaweto na 25% plus edna akcija od gr~ki OTE, se pozicionira{e na pazarite vo Srbija i Romanija. Zaedno so sopstvenosta vo vode~kite operatori vo Crna Gora, Makedonija, Ungarija, Albanija i Hrvatska, Doj~e telekom na ovoj na~in stavi raka na regionalniot

prodade 51% preku tender i da najavi o~ekuvana cena od 1,4 milijardi evra. Vo drugi vremiwa ovaa vrednost bi bila realna, no ne i denes. Zatoa, edinstven ponuduva~ na tenderot ostana Telekom Avstrija, koj ponudi “skromni” 950 milioni evra, koi podocna gi podigna na 1,1 milijarda evra. Sledea brojni akrobacii. Vo niv se nude{e zamena na 20% od akciite na Doj~e telekom so 100% akcii na VIP Srbija, pa tie da se kompletiraat so 31%, namesto 51%, kolku {to bi se kupile od dr`avata. U`as matematiki. Rabotata propadna isto kako i porakata deka treba da se bide realen vo o~ekuvawata. Se ~ini deka ovoj razvoj na nastanite e korisen samo za Slovencite, koi sfa}aat deka pazarot na investitori e celosno raspadnat. Ova me doveduva do drugiot na{ sosed, Kosovo kade {to postapkata za proda`ba na 75% od akciite na Telekomot ne mrda od mrtvata to~ka vo poslednite {est meseci. Vo igra se ostanati pet ponuduva~i, koi ja pominaa prvata faza na pretkvalifikacii. Informaciite govorat deka Doj~e telekom najverojatno se povlekuva, po {to kako najseriozni ponuduva~i ostanuvaat samo K

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesorr

telekom-pazar. Neuspe{niot obid ova da go napravi so Telekom Slovenija samo privremeno gi pome{a kartite. Iako najavi, Doj~e telekom ne podnese konkretna ponuda za kupuvawe na 51% od akciite na Telekom Srbija, a se o~ekuva istoto da go napravi i na Kosovo. Poleka no sigurno, kompanijata se povlekuva od direktnite operacii vo Makedonija i vo Crna Gora, kade {to upravuvaweto celosno go prepu{ta na ungar skiot Matav. Ovaa strategija jasno se gleda i so doveduvaweto na Ungarecot Daniel Sas na mestoto na Germanecot Nikolaj Bekers. Dali na Ungarcite }e im go prepu{tat i po{irokoto strate{ko menaxirawe so operaciite vo drugite dr`avi, zasega e neizvesno. No, deka postoi silno lobirawe vo ovaa politika na linija ZagrebBudimpe{ta e s$ poizvesno. Klop~eto zasega se zamrsuva, no mora da po~ne nabrgu da se odmotuva. O

Balkan / Biznis / Politika

16 AVSTRIJA ]E GO EKSTRADIRA SANADER VO HRVATSKA vstriskiot sud odlu~i porane{niot premier Ivo Sanader da bide ekstradiran vo Hrvatska. Advokatite na Sanader najavija `alba na ovaa odluka. @albenata postapka trae 15 dena od denot koga Sanader i oficijalno }e ja primi odlukata za ekstradicija.

Toj do novata odluka ostanuva vo pritvor, a negovite advokati mo`at da baraat re{avaweto na `albenata postapka, koja trae od tri do {est meseci, da ja ~eka na sloboda. Advokatot na Sanader pred sudot povtori deka negoviot klient vo Hrvatska ne go o~ekuva

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

MRKOWI]: IMAME RE[ENIE ZA JAT fer sudewe. Porane{niot premier se protivi na ekstradicijata vo Hrvatska so obrazlo`enie deka na negovite advokati ne im e ovozmo`en uvid vo dokumentacijata za obvinuvawata za koi se tovari, kako i poradi navodnata politi~ka hajka {to se vodi protiv nego.

rpskiot minister za infrastruktura, Milutin Mrkowi}, najavi deka srpskata Vlada vo tekot na maj bi mo`ela da ja razgleduva privatizacijata na aviokompanijata Jat ervejs. “Privatizacionit sovetnik ve}e podgotvi nekoi dokumenti, no ne bi govorel za toa pred da bidat razgledani od srpskata

Vlada”, izjavi Mrkowi}, nesakaj}i da precizira koga bi mo`el da bide raspi{an tender za izbor na strate{ki r partner r r na Jat. Toj dodade deka vo tie dokumenti menti ima re{enie za Jat at i navede ede dekaa srpskakata Vlada lada ja sledi ledi dinamikata

na privatizacija. “Jat }e bide privatiziran vo rokot koj go vetivme”, izjavi Mrkowi}. Vladata na Srbija r j prethodno r najavi j deka Jat bi trebalo da dobie strate{ki partner do krajot na godinata.

ANALIZATA NA RAJFAJZEN POKA@A

HRVATSKA DOBIVA SEDUM, A MO@E DA IMA 15 MILIJARDI EVRA OD TURIZAM Zemjata, gorda i zavisna od prihodite od turizam, bi mo`ela da postigne mnogu podobri rezultati ako objektivno gi sogleda brojnite problemi i sistemski pristapi kon nivno re{avawe ELENA JOVANOVSKA rvatska od turizmot godi{no zarabotuva do sedum milijardi evra, no bi mo`ela da zaraboti dvojno pove}e dokolku celosno gi iskoristi potencijalite. Spored Analiti~arite na Rajfajzen banka, vo poslednata analiza za sostojbite vo hrvatskiot turizam konstatiraat deka zemjata od godina vo godina se soo~uva so istite problemi: organi~ena ponuda, kratka letna sezona, visoki dava~ki, niskoprofitabilen hotelierski sektor i otsustvo na dolgoro~na strategija za razvojot na turizmot. Iako Hrvatska verojatno nikoga{ nema da go dostigne italijanskiot turisti~ki prihod od 30 milijardi evra ili {panskiot od 40 milijardi, prostor za napredok ima. Spored analizata na Rajfajzen banka, za da postigne podobri rezultati potrebno e da se napravi dolgoro~na strategija, da se otvori novo poglavje i da se postavat novi celi. Prvo, treba da se postavi cel za dve ili ~etiri godini da se zarabotat 10 milijardi evra, a potoa za nekoja godina celta da se pomesti na 14 ili 15 milijardi evra. Analiti~arite se slo`ni vo ocenkata deka na hrvatskiot turizam mu treba nova vizija. Vizija so koja prvo }e gi dostigne Grcite so 15 do 17 milioni turisti godi{no i zarabotka od 12 milijardi evra, a potoa “}e ja napadne” Turcija, koja godi{no zarabotuva 15 milijardi

130 dena godi{no se polni hrvatskite hoteli

90% gosti od kruzerite doa|aat samo vo Dubrovnik

evra. NA CRNO DURI 30% OD IZNAJMENITE LEGLA Glavniot problem koj analiti~arite od Rajfajzen prepora~uvaat prv da se re{i e reorganizacijata na sistemot na turisti~ki zaednici, koi funkcioniraat na nivo na ùpanii. Direktorite na lokalnite turisti~ki zaednici naj~esto gi dobivaat ovie mesta blagodarenie na rodninski i prijatelski vrska, a na rabota doa|aat edna{ mese~no, zatoa {to pova`no im e da si gi napolnat sopstvenite apartmani so gosti, otkolku da gledaat za dobroto na dràvata. Zatoa i ne e ~udno ako na vratata na nekoja turisti~ka zaednica vidite zaka~en list na koj pi{uva “Ako mu trebam nekomu neka me bara na mobilen”. A tokmu tie lu|e treba da osmisluvaat dopolnitelni sodrìni za da se prodolì turisti~kata sezona, no tie ne sakaat da rabotat dve raboti za edna plata. Posledica na vakvoto odnesuvawe e toa {to privatnoto smestuvawe vo Hrvatska e popolneto 41 den vo godinata, kampovite 60, a hotelite 130 dena vo godinata. Potpoln haos vo turizmot vo Hrvatska vladee i vo

420.000 posteli e kapacitetot na privatnite iznajmuva~i

iznajmuvaweto privatni legla. Spored posledniot popis, vo zemjata ima registrirano pove} e od 54.000 privatni iznajmuva~i so pove}e od 420.000 posteli. Mnogu e realna pretpostavkata deka poradi blagite i neefikasni zakoni na crno rabotat duri 20% do 30% dopolnitelni iznajmuva~i. Legalnite iznajmuva~i, od druga strana, nemaat zdru`enie i svoi pretstavnici vo turisti~kite institucii. A stanuva zbor za sila koja dr`i pove}e od 40%

IJA SLOVENCITE SÈ POKASNO VO PENZIJA lovene~kiot minister za trud, Ivan Svetlik, najavi deka vremeto za zaminuvawe vo penzija postepeno }e se zgolemuva vo narednite 15 godini. “Kampawata pred referndumot za penziska reforma }e ja po~neme so uveruvawe deka kako vlada i parlament na gra|anite preku noviot Zakon za penzisko osiguruvawe }e dademe najdobro {to mo`eme da dademe. So zakon }e go odredime sistemot na me|ugeneraciskata

solidarnost, na koja oja se temeli penziskata reforma”, izjavi Svetlik. Vtora va`na to~kaa na reforma e postepenoto voveduvawe uvawe niza novi uslovi za penzionirawe. irawe. Profesorite od Ekonomskiot konomskiot fakultet vo Qubqana, ana, Mitja ôk i Joè Sambt, najavija ija deka spored noviot slovene~ki Zakon za penzionirawe rabotbotniot vek vo prosekk }e se prodolì zaa tri godini.

raspolo`livi smestuva~ki kapaciteti vo dràvata. NA GOSTITE IM NEDOSTIGA ZABAVA I dodeka Dubrovnik e prepoln so gosti od kruzeri, koi na Dubrov~anite im odat na nervi zatoa {to pravat mete`, ostanatite pristani{ta se èlni za vakvi turisti. Dubrovnik zema 90% od gostite od plove~kite hoteli. Samo mal broj brodovi za kru`ni patuvawa prodolùvaat do Kor~ula ili Split ili do s$ poatraktivniot Zadar, a za Kvarner i Istra ne

stanuva nitu zbor. Ponatamu, dodeka prometot na aerodromite vo Split, vo Zadar ili vo Dubrovnik neprekinato raste, pomalite aerodromi sistemski propa|aat. Vo Grcija re~isi sekoe selo ima svoja pista, a vo Hrvatska i toa {to postoi ne funkcionira kako {to treba. No, i koga }e se popolnat kapacitetite problemite ne prestanuvaat. Poslednoto istraùvawe na Institutot za turizam Tomas pokaà deka pove}eto gosti se àlat na nedostig od zabava. Postarite generacii turisti moàt da se zadovolat so glavniot “proizvod” sonce i more, no mladite, èlni za dobra zabava, }e pobaraat drugi krajbre`ja. Osven na nekolku mesta, pri {to plaàta Zr}e na ostro-

vot Pag koja e edna od evropskite top-destinacii za vrvna zabava, gostite vo Hrvatska generalno se dosaduvaat. Za da gi zadràt dojdenite gosti i da gi namamat povtorno da se vratat vlasta mora da osmisli sodrìni i na~ini kako da gi animira, a so toa i da tro{at pove}e pari. S$ na s$, ako saka kvalitetno da ja do~eka idninata na hrvatskiot turizam mu treba temelna promena. Povtoruvaweto na “minatogodi{nite rezultati” ili rekorden rast od 1%, 2% ili 3% moè da se povtoruva u{te niza godini. Se raboti od godina za godina i izgleda deka nikogo ne go interesira {to }e se slu~uva vo turizmot za pet ili deset godini. A moè da se napravi mnogu pove}e.

SOCIJALISTI^KATA PARTIJA PROGLASI POBEDA NA IZBORITE VO ALBANIJA a lokalnite izbori {to se odr`aa zav~era vo Albanija, Socijalisti~kata partija proglasi pobeda vo pove}eto op{tini, iako procesot na broewe na glasovite s$ u{te ne e zavr{en. Liderot na socijalistite, Edi Rama, proglasi pobeda vo glavniot grad Tirana. Spored podatoci na partija-

ta, sega{niot gradona~alnik, Edi Rama, dobi 53% nasprema kandidatot na Demokratskata partija, Lulzim Ba{a, koj osvoi 42% od glasovite. Ova }e bide ~etvrti mandat za Rama. Lokalnite izbori gi odbe-le`aa serija incidenti, a ~etiri lica se uapseni poradi nasilstvo. Izbira~kite mesta gi obezbeduvaa pove}e od 5.000 policajci.

Spored podatocite na Centralnata izborna komisija, na izborite glasaa 50,9% od gra|anite so pravo na glas, prenese ATA. Po zatvoraweto na izbira~kite mesta albanskiot premier, Sali Beri{a, izjavi deka }e gi priznae rezultatite od izborite. Spored nego, izborite pominale mirno i evropski.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

Guvernerot na Narodnata banka na Srbija vo intervju za “Pres” tvrdi deka nema pri~ina za nestabilnost na dinarot i deka bankata nema da otstapi od posakuvanata inflacija od 4,5%

DEJAN [O[KI] GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA SRBIJA

VREDNOSTA NA DINAROT E REALNA I KURSOT ]E BIDE STABILEN!

uvernerot na Nardodnata banka na Srbija, Dejan [o{ki}, veli deka sega{nata vrednost na dinarot e realna i deka nema pri~ina za zna~itelna nestabilnost na kursot vo naredniot period. Iako e te{ko da se predvidi

kolku }e iznesuva inflacijata ovaa godina, [o{ki} tvrdi deka NBS, nema da otstapi od posakuvanata inflacija od 4,5%, koja vklu~uva otstapuvawe od 1,5% pove}e ili pomalku. Pokraj site te{kotii so koi se soo~uva otkako pred devet meseci sedna vo guverner-

skata foteljata vo NBS, toj priznava deka da znael {to }e go o~ekuva, povtorno bi prifatil da bide guverner. Golem predizvik koj go o~ekuva ovaa godina e da ja namali inflacijata koja vo mart godinava se iska~i na 14%. Vetuva deka inflacijata do krajot na ovaa godina }e

potro{uva~ka i drugite faktori. Oddelni biznismeni, pred s$ izvoznicite, smetaat deka }e gi “ubie” silniot dinar, dodeka drugi tvrdat deka toa im pomaga. Koj e vo pravo? NBS vr}e ukaùva{e deka za Srbija vaàt isti principi kako i za drugite zemji. Po pravilo, apresijacijata na doma{nata valuta im koristi na uvoznicite i dol`nicite dokolku imaat dinarski prihodi, a devizno indeksirani kreditni otplati, dodeka depresijacijata im koristi na izvoznicite. Noviot model na razvoj na Srbija e naso~uvawe kon izvozot. Kako vo takov model se vklopuva jakneweto na dinarot? Toa go destimulira izvozot? Jakneweto na dinarot e vo relativno skromni razmeri, vo relativno kratok period i posledica e na pazarnite dvièwa. Inaku ste vo pravo, dolgoro~niot trend na jaknewe na dinarot ne e stimulativen za izvoz pod uslov toj trend da ne e prosleden so odgovara~ki rast na produktivnosta. Evroto za nedela dena padna za pove}e od dva dinari, no NBS ne reagira{e so kupuvawe na devizi. Zo{to? NBS, kako i prethodno, go zadrà pravoto da intervenira na pazarot dokolku dojdo do prekumerni oscilacii vo kursot na doma{nata valuta. Po na{a ocena, dosega{nite dnevni oscilacii na kursot ne bea dovolni za intervencija na NBS. Moème li da o~ekuvame ponatamo{no jaknewe na

se namali. Kako }e ja ostvarite posakuvanata inflacija, koga ve}e vo mart go premina zacrtanoto nivo? NBS nema da ja revidira inflacionata cel za ovaa godina i }e gi koristi site raspolo`livi instrumenti na monetarna politika za inflacijata vo vtorata polovina od godinava da po~ne da se pribliùva kon inflacionata cel. Dali moète sega da predvidite kolkava }e bide inflacijata ovaa godina? Toa e te{ko precizno da se predvidi, bidej}i zavisi od niza faktori, dvièwe na doma{nite i svetskite ceni na hranata, dvièweto na cenata na naftata i drugite energensi, javnata K

dinarot? Ne gledame pri~ina za zna~itelna nestabilnost na kursot vo naredniot period. Predupreduvavte na visoko nivo na problemati~ni krediti. Zagrièn li ste deka najnovite krediti na srpskata Vlada koi gi poddrà NBS }e ja vlo{i situacijata? Naprotiv. Dvièweto vo domenot na problemati~ni krediti budno go sledime. To~no e deka NBS ja poddrà inicijativata na srpskata Vlada i Zdruènieto na banki na Srbija, no na na~in koj ne pottiknuva rast na problemati~ni krediti ni vo ovoj ni vo naredniot period. Kogo sovetuvate da gi zeme ovie krediti, a koj ne? Kreditite sekoga{ treba da gi zemaat samo tie na koi im se navistina potrebni i koi moàt bez problem da gi finansiraat. Koga kreditite vo Srbija }e bidat povolni? Potrebno e vo na{ata zemja da imame dolg period so niska inflacija, stabilen i odr`liv ekonomski rast i stabilen finansiski sistem vo svetot. Porane{niot guverner, Radovan Jela{i}, pora~a deka sekoga{ }e bide dostapen za vas. Dali se slu{ate so nego? Vo posledno vreme ne sme bile vo kontakt. Koj od doa|aweto na pozicija guverner vi dade najdobar sovet? Ima{e mnogu korisni soveti, te{ko mi e da izdvojam eden. G

Svet / Biznis / Politika

ERNST & YOUNG: AFRIKA E PRIVLE^NA ZA INVESTIRAWE

EVROPA IMA REZERVI NA GAS ZA 60 GODINI gromnite rezervi gas vo Evropa se dovolni da ja zadovolat potro{uva~kata na kontinentot za duri 60 godini i da ja namalat negovata zavisnost od Rusija, a pod zemja vo Evropa se nao|aat duri 624 milijardi metri kubni gas. Ova se zaklu~ocite od analizata na US energy information administration (EIA).

Vo analizata se istaknuva deka pred potencijalno koristewe na rezervite }e se organizira dolgotrajna debata, dali eksploatacijata vo toj obem }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na ìvotnata sredina. Za donesuvawe na vakov zaklu~ok, EIA istraùva{e 48 nao|ali{ta na gas vo 32 evropski dràvi,

dodeka oblasti vo Rusija i Bliskiot Istok ne bea del od istraùvaweto. Dokolku ova istraùvawe bide zemeno predvid od Vladite na dràvite~lenki na Evropskata unija (EU) i bide razvien sistem za iskopuvawe, proizvodstvo i rafinirawe na gasot, toga{ EU }e uspee celosno da ja prekine zavisnosta od uvozot na gas od Rusija.

transkite investitori se svesni za golemiot potencijal za dolgoro~en rast koj “leì” vo Afrika. Toa se odrazuva na rastot na investiciite na afrikanskiot kontinent, zabeleàn vo poslednite 10 godini. Ova se zaklu~ocite na revizorskata ku}a Ernst & Young od svoeto prvo istraùvawe za atraktivnosta na Afrika za investitorite. Analizata na direktnite investicii vo Afrika, koja

OTVORENITE @E[KI PRA[AWA NEMA DA BIDAT ZATVORENI

SAD I KINA VO EKONOMSKA VOJNA?!

Na tretiot godi{en sostanok za strate{ki i ekonomski dijalog me|u visoki pretstavnici od amerikanskata i kineskata vlada vo Va{ington, SAD ja obvini Kina deka pazarot & e zatvoren i diskriminira~ki BORO MIR^ESKI

orabotkata na Kina i SAD vo dràvnata bezbednost i ekonomijata se vo fokusot na tretiot godi{en sostanok za strate{ki i ekonomski dijalog, koj se odrùva vo Va{ington. Glavni temi na sredbata se regulirawe na kineskiot devizen kurs, za{tita na intelektualnata sopstvenost, pazarna r prir stapnost i reformi rmi na finansiskiot sistem em vo Kina. Mnogu è{ki pra{awa za koi diskutiraat amerikanskata dràvna sekretarka, Hilari Klinton, sekretararot na dràvnataa blagajna, Timoti Gajtner, lideritee na 16 vladini agencii na SAD i 20 pretstavnici na kineskata vlada. Iako sredbata treba da bide konstruktivna, sepak, fr~at obvinuvawa me|u dvete dràvi, koi si zameruvaat za politika na protekcionizam na doma{noto proizvodstvo i na doma{niot pazar. Ovaa sredba se odrùva samo ~etiri meseci otkako kineskiot pretsedatel, Hu Xintao, se sretna so negoviot amerikanski kolega, Barak Obama. Ekspertite ne o~ekuvaat da se usoglasat stavovite na dvete strani za nitu edno pra{awe, tuku o~ekuvaat dràvite da bidat dominantni vo sekoe pole, pa ottamu i nema

da proizleze efektivno re{enie za sorabotka. Za najproblemati~ni pra{awa amerikanskiot magazin “Forbs” gi poso~i protekcionizmot na kursot na kineskiot juan, amerikanskiot buxetski deficit i sostojbata so ~ovekovite prava vo Kina. Od najvlijatelnata biznis-grupa vo SAD, amerikanskata Stopanska komora, istaknaa deka se najzagri`eni za pristapot na amerikanskite biznisi do ogromniot kineski pazar. “Za razlika od pred pet godini, denes vo Kina e mnogu pote{ko da po~ne{ biznis”, smeta Mejron Brilijant, potpretsedatel na Sto-

panskata komora na SAD SAD, zadol`en za me|unarodnite odnosi. Spored Komorata, Kina sproveduva diskriminatorska politika vo korist na kineskite kompanii, a na {teta na amerikanskite biznisi. Sekretarot na amerikanskata Stopanska komora, Geri Lok, pred po~etokot na sostanokot potencira{e deka amerikanskite kompanii vo Kina naj~esto se isklu~eni od kineskite industrii ili se primorani da ja delat tehnologijata so Kina za da dobijat pristap do pazarot. Ova e treta po red

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

sredba od vakov vid. Za prvpat godi{niot sostanok za strate{ki i ekonomski dijalog se odr`a vo SAD vo juli 2009 godina, a vtoriot vo Peking vo avgust 2010 godina. KINA SE BRANI Na vakvite obvinuvawa Kina vozvrati so kontraudar - deka i amerikanskiot pazar e diskriminatorski. Peking poso~i deka i SAD voveduva restrikcii na kineskite investicii, pravdaj} i se na kartata “Ja {titime r nacionalnata bezbednost”. [ang-Xin Vei, profesor na Kolumbiskiot univerzitet vo Wu-

da jja smiri jjork, k se obide b topkata i izjavi deka dvete dràvi se identi~no otvoreni za trguvawe i investicii kolku i ostanatite dràvi od svetot. Sekretarot na dràvnata blagajna na SAD, Timoti Gejtner, gi vodi ekonomskite pregovori so kineskiot vicepremier, Vanf Ki{an, dodeka dràvnata sekretarka, Klinton, e zadolèna za strate{ki pregovori so kineskiot dràven kancelar, Dai Binguo. Vo nedelata ve~erta, pred po~etokot na sostanokot, Gejtner izjavi deka }e

se obide povtorno da ja “pritisne” Kina za olabavuvawe na stegite na kineskata fiskalno-monetarna politika, problem za koj so godini ne e najdeno re{enie me|u dvete najgolemi svetski ekonomii. Kineskiot zamenik-minister za finansii, Zu Guanguao, na istiot brifing so Gejtner istakna deka dvete strani se soglasile deka treba da se definira vo koj pravec }e se reformira kineskata nacionalna valuta, no s$ u{te nemaa nemaat opredeleno kak kako }e se slu~i toa i za kolku pr procenti }e se ddozvoli jaknewe nna juanot. Ne Nekolku godini SA SAD se `ali deka Ki Kina namerno ja dr dr`i nisko vredno nosta na juanot za da im pomogne na ki kineskite kompanii za pogolem izvoz. Go Golem del od ameri rikanskite zakonoda davci smetaat deka juanot e potcene net za 15%-40%. I pokraj brojnite nere{eni ppra{awa, na sostanokot kineskite pretstavnici gordo izjavija deka Peking e najgolem finansier na amerikanskite dol`ni~ki hartii od vrednost i gi potsetija Amerikancite deka se o~ekuva godinava buxetskiot deficit da dostigne 1,4 milijardi dolari. Administracijata na Obama potvrdi deka iako ekonomijata e vo fokusot na sostanokot, }e se debatira i za sostojbata so ~ovekovite prava vo Kina, tretmanot na disidentite i po~ituvaweto na individualnite ~ovekovi prava.

ja sprovede Ernst & Young, poka`a deka brojot na ovie investicii od 338 vo 2003 godina se zgolemil na 633 vo 2010 godina, {to pretstavuva zgolemuvawe od 87%. Investiciite do`iveale maksimum vo 2008 godina, a vo poslednite tri godini iako se vo pad, sepak, afrikanskata ekonomija ostanuva privle~na za investitorite. Za investirawe vo Afrika najzainteresirani se inves-

titorite od brzoraste~nite ekonomii. Brojot na nivnite investicii vo Afrika od 100 vo 2003 godina, se zgolemim na 240 do 2010 godina, {to e rast od 38%. Evropskite i severnoamerikanskite investitori se malku povnimatelni. Mnogu od niv smetaat deka poslednite godini ima zastoj vo razvojot na afrikanskata ekonomija, pa poradi toa ne investiraat vo dr`avite od ovoj region.

DVA, TRI ZBORA

" Na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, mu iste~e vremeto. Nie go spre~ivme vo negovite nameri za ponatamo{no promovirawe na avtoritarizmot. Na konfliktot mu e potrebno politi~ko, a ne voeno re{enie. Dojde vremeto koga Gadafi treba da si zamine od funkcijata pretsedatel." ANDERS FOG RASMUSEN

generalen sekretar na NATO

" Na Grcija mo`ebi & e potrebna pomo{ od evrozonata poradi dol`ni~kite problemi, no Velika Britanija ne saka da u~estvuva vo nitu eden nareden paket finansiska pomo{ za Grcija." XORX OZBORN

minister za finansii na Velika Britanija

" Evropskite zemji ponekoga{ interesot za regionalnata stabilnost go stavaa na prvo mesto i bea podgotveni da gi zemat vo za{tita nedemokratskite reìmi. EU gi poddrùva{e reìmite vo Tunis i Egipet s$ do momentot na nivnoto raspa|awe, a sega se odnesuva sli~no i kon diktaturite vo Saudiska Arabija i drugite zemji." HERMAN VAN ROMPUJ

pretsedatel na Sovetot na EU

TUROPERATOROT TOMAS KUK O^EKUVA NAMALUVAWE NA PROFITOT

PRODA@BATA NA AVTOMOBILI NA XM VO KINA OPA\A, A VO SAD RASTE

uristi~kiot operator Tomas Kuk predupredi deka negovoto rabotewe vo britanskoto oddelenie }e ostvari zna~itelno polo{i rezultati vo prvite dva kvartali od godinava, sporedeno so lani. Vtorata po golemina evropska turisti~ka kompanija istakna deka se soo~uva so te{ki problemi poradi nepovolnata ekonomska sostojba na dr`avite od opkru`uvaweto na Velika Britanija kade {to vladee visoka nevrabotenost i inflacija

merikanskiot avtomobilski gigant Xeneral motors (XM) vo Kina prodade 203.000 avtomobili i se soo~i so pad na proda`bata od 5% vo april, sporedeno so istiot period minatata godina. Na kvartalno nivo vo prvoto trimese~je od godinava kineskata proda`ba na avtomobili na XM e zgolemena za 8%. Proda`bata na modelite na Xeneral motors vo prvite ~etiri

{to ja namaluva kupovnata mo} na gra|anite. Poradi toa, od kompanijata po~naa da nudat aran`mani za letni odmori po diskontni ceni. Od Tomas Kuk neodamna objavija deka vo izminatite {est meseci, zaklu~no so mart ostvarile zaguba od 166 milioni funti, {to e za 36 milioni funti pove}e od zagubata edna godina prethodno. Isto taka, potsetija deka rezultatite se disbalansirani poradi nemirite vo Egipet i Tunis,

koi zna~itelno ja o{tetija kompanijata. “Prviot kvartal od godinata e{e pod vlijanie i od podocnoto odr`uvawe na Veligdenskite praznici, nemirite vo Severna Afrika i Bliskiot Istok, kako i nepovolnata ekonomska klima vo dr`avite od evrozonata”, izjavi izvr{niot direktor Meni Fontenla- Novoa. Spored neoficijalnite presmetki na turoperatorot, ova ja o{teti kompanijata za 15 milioni funti.

meseci od godinava se zgolemi 6,3% sporedeno so istiot period lani, so {to dosega se prodadoa 889.000 avtomobili. Kapacitetot na kineskiot pazar na avtomobili, koj go nadmina amerikanskiot vo 2009 godina, i ponatamu bele`i visok rast, a sporedeno so lani, ovaa godina se prodadoa 18 milioni avtomobili, {to e za 32% pove}e. Se procenuva deka vkupnata proda`ba na av-

tomobili vo Kina ovaa godina }e se zgolemi za 10%, na 20 milioni prodadeni avtomobili. Od druga strana, XM vo SAD vo april prodade 26% pove}e avtomobili sporedeno so istiot period lani, {to e zna~itelno pove} e od proda`bata vo Kina. Od kompanijata istaknuvaat deka toa se dol`i na zgolemenata pobaruva~ka na avtomobili od sredna klasa i {tedlivi terenci vo SAD.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...66 GODINI OD PADOT NA FA[IZMOT

...NOVI VOENI NAPADI

...STOP ZA NASILSTVOTO VO MEKSIKO!

Vo Moskva parada na 20.000 vojnici

Misrata povtorno bombardirana

Protesten mar{ za kraj na nasilstvoto

a Crveniot plo{tad vo Moskva, po povod Denot na pobedata nad fa{izmot (9 Maj), se odr`a voena parada na koja u~estvuvaa rekorden broj vojnici - 20.000. So toa se odbele`a 66-godi{ninata od padot na fa{izmot.

ojnata protiv avtoritarniot re`im na pretsedatelot na Libija, Momamer Gadafi, s$ u{te trae. Po bombardiraweto na skladi{tata so nafta od NATO alijansata vo glavniot grad Misrata, buntovnicite vozvratija so kontranapad.

gra|ani vo Meksiko Siti izlegoa na protesti protiv nasilstvoto za da pobaraat promena na vladinata politika 1vo 0.000 ovaa problematika. Vo izminatite ~etiri godini vo Meksiko

`ivotot nasilno go zagubija okolu 40.000 lu|e.

LO[ PO^ETOK NA GODINATA ZA GERMANSKIOT TELEKOMUNIKACISKI GIGANT

DOJ^E TELEKOM SO PAD NA PROFITOT OD 37%

Po objavuvaweto na lo{ite finansiski rezultati germanskiot telekomunikaciski gigant Doj~e telekom vinata ja prefrli vrz ekspoziturite vo SAD, vo Grcija i vo Romanija, kade {to kompanijata gi gubi korisnicite i profitot drasti~no opa|a BORO MIR^ESKI

ermanskiot telekomunikaciski gigant Doj~e telekom podolgo vreme se obiduva da gi napravi profitabilni me|unarodnite operacii, no ne mu odi. Drasti~niot pad na profitot vo prviot kvartal godinava se dol`i na lo{oto rabotewe na del od podru`nicite, a najgolemi vinovnici se amerikanskiot T-Mobile USA i gr~ki OTE, koj pak, vlijae{e za namaluvawe na profitot i na del od filijalite na Doj~e telekom vo Romanija: Combridge, Cosmote Romanian Mobile i Romtelecom. Neto-profitot na kompanijata vo prvoto trimese~je od godinava se namali za 37% i padna na 480 milioni evra, sporedeno so 767 milioni evra koi Doj~e telekom gi ostvari lani. I prihodite se namaleni 7%, na 14,6 milijardi evra. “Dodeka Doj~e telekom objavi zna~itelno golemi biznis-rezultati vo nacionalni ramki, operatorot se soo~i so nekolku predizvici na me|unarodniot pazar”, objavi Doj~e vele. Telekomukaciskiot gigant go “zgazi” konkurencijata vo SAD, bavnoto zakrepnuvawe na ekonomiite vo Grcija i vo Romanija, povisokite danoci vo Ungarija i skapite merki za privlekuvawe novi i zadr`uvawe na postoe~kite klienti vo Holandija i vo Polska. Poradi toa germanskiot gigant neo-

480

milioni evra e neto-profitot na Doj~e telekom vo prviot kvartal od 2011 godina

damna objavi deka planira zaedno so Frans telekom da investira na pazarite vo Sredna i vo Isto~na Evropa za da go razvie raboteweto vo ovoj region i da go zgolemi profitot na kompanijata. Vo SAD, kade {to Doj~e Telekom ja prodava svojata edinica T-Mobile USA, se soo~i so drasti~en pad na brojot na korisnici za 471.000 od vkupno 33,6 milioni. Doj~e telekom se nadeva deka }e go prodade TMobile USA na AT&T za 39 milijardi dolari, za {to s$ u{te ~eka odobruvawe od regulatornata komisija. Vo SAD profitot na Doj~e telekom se namali 14%, na 1,19 milijardi dolari. “Zagubata na tolku golem broj korisnici vo SAD be{e brutalna za kompanijata, dodeka rabotata na Doj~e telekom vo Germanija izgleda sosema vo red. Ova be{e potprose~en kvartal za telekomukaciskiot gigant”, istakna Adrian Pel, analiti~ar od frankfurtskata Equinet AG. Profitot na kompanijata se namali i poradi odvojuvaweto na T-Mobile UK, koja sega e del od zaedni~ka kompanija so France Telecom's Or-

ange. GERMANIJA RAJ, EVROPA PEKOL Operativniot profit na Doj~e telekom vo Germanija se zgolemi za 3,7%, so {to Germanija u{te edna{ se doka`a kako najbezbeden raj za kompanijata koja se soo~uva so nepovolni ekonomski uslovi vo ostanatiot del od svetot. Vo Evropa, kade {to ne spa|a britanskiot T-Mobile, proda`bata i profitot pred odano~uvawe, depresijacijata i amortizacijata vo prviot kvartal od godinava opadnaa 20%. Evropskite prihodi se namalija 8%, dodeka operativniot profit 13,1%. Ekspoziturite na Doj~e telekom vo Jugoisto~na Evropa, kade {to

dr`avite se borat so te{ka ekonomska kriza, se soo~ija so drasti~en pad na profitot. Gr~kata OTE vo prviot kvartal ostvari profit pod o~ekuvawata na ekspertite. Netoprofitot opadna 54% kako rezultat na pari~niot nadomest od 40 milioni evra koj kompanijata im go isplati na 1.600 vraboteni koi gi izbrka od rabota vo ekspoziturite vo Grcija i vo Romanija. OTE, kade {to Germancite poseduvaat 30% od kapitalot, ostvari neto-profit od 30,2 milioni evra, {to e reisi dvojno pomalku od 59,9 milioni evra, kolku {to o~ekuvaa analiti~arite. Ekonomskata kriza vo Grcija & na{teti na OTE,

poradi {to kompanijata izgubi 35.000 korisnici od fiksnata mreà, a mobilnata mreà se soo~i so pad na korisnicite od 20%. ZDRU@ENA BORBA PROTIV KRIZATA Doj~e telekom i Frans telekom }e osnovaat zaedni~ka kompanija, so koja planiraat da za{tedat 1,3 milijardi evra preku zaedni~ko kupuvawe na telekomunikaciska oprema vo idnina. Spored pravno-neobvrzuva~kiot dogovor, kompaniite se soglasija zaedno da kupuvaat telefoni, oprema za mreàta, platformi za uslugi i drugi tehnolo{ka infrastruktura. So ova francuskiot telekomunikaciski gigant za tri godini }e za{teti 900 milioni evra, a germanskiot 400 milioni evra. “Potrebni se brojni prilagoduvawa i dolgotrajna borba vo Evropa za uspe{en izlez od krizata. Bidej}i vladite ne favoriziraat direktni spojuvawa na kompanii, tie se obiduvaat da iznajdat efektivni na~ini za spravuvawe so krizata”, veli Vil Draper, analiti~ar od londonskata Santo Investment Bank. Francuskite i germanskite telekomunikaciski operatori se obiduvaat da gi skratat tro{ocite za uspe{no da se izborat so ekonomskata kriza. Ova ne e prva sorabotka me|u ovie kompanii. Vo septemvri 2009 godina kompaniite se soglasija da se spojat nivnite ekspozituri vo Velika Britanija, so {to go sozdadoa najgolemiot britanski operator.

Feqton

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: OT: EZEROTO PEIWORR

GOLEMIOT VRTLOG NA PROPASTA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

red 1980 godina, ezeroto Peiwor vo Luizijana bilo malo i plitko ezero so ~ista i slatka voda. Me|utoa, utroto na 20 noemvri 1980 godina, naftenata kompanija Teksako (Texaco) napravila ogromna gre{ka vo dup~eweto koe trebalo da poka`e dali pod ezeroto se nao|ale rezervi na nafta. Bidej}i pod ezeroto se nao|al i rudnikot za sol koj go operirala kompanijata Dajmond Kristal Salt (Diamond Crystal Salt Company), lo{ite kalkulacii na Teksako bile katastrofalni. Dup~alkata gi probila yidovite na rudnikot za sol. Iako ne e doka`ano {to se slu~ilo poradi faktot {to site dokazi is~eznale vo nastana-

Na 21 noemvri r 1980 godina,, dup~alkata u za vadewe nafta f koja j rabotela r nad ezeroto r Peiwor r vo Ju`na u Luizijana, u j , udrila u r vo rudnikot ru za sol,, koj,j, isto taka,, se nao|al pod i okoluu ezeroto. r Kako rezultat r u na pogre{na r presmetka, r , ezeroto r so volumen u od re~isi r 2,5 , milijardi j r galoni bilo vpieno vo rudnikot, ru , zaedno so platformata f za vadewe nafta, kako i 11 tankeri, drvja, pa duri i del od okolnoto zemji{te vrtlog katastrofata tiot vrtlog, glavno se pripi{uva na pogre{nata presmetka na timot na Teksako. Taa lo{a presmetka predizvikala lan~ana reakcija, pa slatkata voda po~nala masovno da navleguva vo rudnikot, ~ija surovina, solta, ja vpivala vodata re~isi so ista brzina kako {to taa vleguvala. Na povr{inata od ezeroto, se sozdal golem vrtlog koj mnogu drvja i golemi povr{ini od okolniot teren, ednostavno gi “v{mukal” vo rudnikot. KAKO OTVORAWE “ZATKA” Na 21 noemvri 1980 godina, 12 lica odlu~ile da ja napu{tat nivnata platforma za nafta pod somnenie deka taa po~nuva da se ru{i pod nivnite noze. Tie barale nafta

pod ezeroto Peiwor koga nivnata dup~alka nenadejno zarinkala na 370 metri dlabo~ina, a tie ne mo`ele da ja oslobodat. Koga se obidele da rabotat so ne mnogu cvrsta dup~alka, {to obi~no ne e mnogu te{ko vo plitki vodi, lu|eto slu{nale serija na udari, neposredno pred dup~alkata celosno da padne kon vodata. Vo toa vreme, ezeroto Peiwor bilo negolema vodena povr{ina blizu Wu Iberija, Luizijana, mnogu poznato vo krugovite na sportskite ribolovci. Iako pokrivalo povr{ina od 913 kilometri kvadratni, sepak, bilo dlaboko samo 3 metri. Me|utoa, pokraj ribolovcite, vo nego golem interes videle i golemite kompanii.

Maliot ostrov na edniot breg bil dom na prekrasen batani~ki park, vo okolinata imalo nekolku nafteni rezervoari, a dlaboko pod povr{inata le`ele tuneli od nekolku kilometri, so koi operiral rudnikot za sol na kompanijata Dajmond Kristal Salt. Zaklu~uvaj}i deka ne{to navistina ne e vo red, lu|eto na platformata gi oslobodile ~amcite, se simnale od platformata i otplovile kon bregot, oddale~en okolu 275 metri. Za kratko vreme po napu{taweto na platformata za dup~ewe na nafta, koja vredela pet milioni dolari, ekipa`ot so neveruvawe gledal kako ogromnata platforma i dup~alka se prevrtuvaat i is~eznuvaat vo ezeroto

koe navodno bilo plitko. plitko Naskoro, vodata okolu toa mesto po~nala da se vrti. Otprvin dvi`eweto bilo bavno, no postepeno toa po~nalo da se zabrzuva s$ dodeka ne se pretvorilo vo brz vrtlog so dijametar od okolu 400 metri, ~ij centar se nao|al tokmu nad platformata za dup~ewe. Dodeka na povr{inata se formiral vitelot, Junius Gadison, elektri~ar koj rabotel vo rudnicite za sol, slu{nal glasen, ~uden zvuk koj doa|al od hodnikot. Naskoro, toj go otkril izvorot na zvukot, koj brzo mu se pribli`uval: toa bile rezervoarite za gorivo, koi se udirale eden od drug, dodeka bile noseni niz rudnikot od mlaz voda, ~ija dlabo~ina vo

toj moment dostigala do kolena. Чovekov vedna{ go vklu~il alarmot, a svetlata na rudnikot trepnale tripati, davaj}i znak za itna evakuacija. Mnogumina od 50-te rabotnici koi rabotele vo rudnikot toa utro bile na dlabo~ina od okolu 450 metri pod povr{inata, pa koga go videle signalot, po~nale da tr~aat kon nivoto na 400 metri, kade {to gi ~ekal liftot koj moè da gi preveze kon povr{inata. No, koga stignale na tretoto nivo, bile blokirani od dlabokata voda. Jasno bilo deka leì{teto na sol, vo koe bil smesten rudnikot, bilo produp~eno od ekipaòt na platformata za dup~ewe. Naftenata kompanija Teksako,

PRIKAZNI OD WALL STREET

APPLE STANA NAJVREDEN BREND VO SVETOT rendot na Epl (Apple), proizvoditelot na Ajfon i Ajpad, vredi 153 milijardi dolari, {to e re~isi polovina od negovata pazarna kapitalizacija, pokaà posledniot izve{taj BrandZ za 100-te najvredni brendovi vo svetot. Portfolioto na Epl, koe sodrì najposakuvani proizvodi me|u potro{uva~ite, go nadmina i vtoriot brend na listata na Milvord Braun (Millward Brown), brendot na Majkrosoft, zad kogo prethodno zaostanuva{e. Piter Vol{, direktorot na Milvord Braun, koj e zadolèn za globalnite brendovi, veli deka “pedantnosta” vo zdelkite

na Epl, zaedno so zgolemenoto prisustvo na nivnite gaxeti vo korporativnoto opkruùvawe mu ovozmoìja da se na mnogu poinakva pozicija od ostanatite proizvoditeli na konsumentski elektronski proizvodi. “Epl gi prekr{i pravilata vo odnos na negoviot model na odreduvawe ceni. Toj go pravi toa {to go pravat luksuznite brendovi, kade {to kolku e povisoka cenata na brendot, tolku toj stanuva pocvrst i pottiknuva èlba za negovo poseduvawe”, veli Val{. “O~igledno, toj treba da e poblisku do golemite proizvodi i izvonrednite iskustva, a Epl se odgleduva{e tokmu taka”, dodava

Пrвиот кваrтал ветuва дека во 2011 година Епл ќе поsтигне вrвни rезuлтати

Feqton

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK K

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

FILM ZA NESRE]ATA o produkcija na History Channel, za ovaa nesre} a koja go naru{i celiot eko-sistem na ezeroto Peiwor, e snimen dokumentaren film vo koj za pogolemiot del od nastanite i posledicite zboruvaat eksperti.

Za ~udo, vo ovaa katastrofa nikoj ne nastradal. Site rudari uspeale bezbedno da go napu{tat rudnikot i ~lenovite na ekipa`ot koi rabotele na dup~eweto na nafta uspeale da izlezat od tankerot pred vodata da rastvori pogolema koli~ina sol, koja ja zgolemila dupkata i bila pri~ina za sozdavawe na u{te pogolem vrtlog. Naj~udnoto ne{to vo ovaa katastrofa e {to po nekolku dena od nastanot, 9 od 11 tankeri nafta isplovile na povr{inata

Vo nesre}ata bile potopeni i privatni objekti

Mnogu delovi od uni{tenite objekti podocna isplovile na povr{inata k koja ja nara~ala potraggata po nafta, znaela ddeka tamu ima rudnik i ggo zele predvid toj fakt ppri praveweto na planovite. No, nekade se javila gre{ka vo presmetkite, poradi {to platformata bila postavena to~no nad edno od oknata na rudnikot, visoko 24 metri, a {iroko 15 metri. Dupkata niz koja navlegla vodata najprvo iznesuvala 35 centimetri, no solta brzo se rastopuvala, a dupkata stanuvala s$ pogolema so sekoja naredna sekunda. Isto taka, vodata vo rudnikot gi rastopila i ogromnite soleni stolbovi koi go potpirale tavanot, pa oknata po~nale da se ru{at. Dodeka najgolemiot del od rudarite se upatile kon povr{inata, brigadirot za odr`uvawe, Rendi LaSal oti{ol vo oddale~enite delovi od rudnikot, koi ne go videle signalot za evakuacija i gi predu-

predil rudarite da se evakuiraat. Rudarite, ~ie begstvo be{e zabaveno od vodata na tretoto nivo, koristele rudarski koli~ki i vozila na dizel za da stasaat na nivoto od 400 metri, kade {to ~ekale na red da se iska~at so bavniot lift, koj mo`el da preveze na povr{inata najmnogu 8 lica. Vo toa vreme rudnikot se polnel so voda. Iako izleguvaweto od rudnikot se ~inelo cela ve~nost, sepak, site 50 rudari uspeale da si gi spasat `ivotite. Vo me|uvreme, na povr{inata, ogromnata privlekuva~ka mo} na vrtlogot predizvikuvala ogromna katastrofa. Celosno progoltala u{te edna platforma koja bila vo blizina, kako i pristani{teto za tovar. Vo vrtlogot se izgubile i 283.280 metri kvadratni od Xeferson Ajlend, pa kamioni, drvja, gradbi

milioni dolari ot{teta dobile sopstvenicite na rudnikot za sol

Katastrofa vo blizina na “crniot” zaliv?! i parkirali{ta. Silata na privlekuvawe bila tolku golema {to uspeala duri i da go prenaso~i tekot na kanalot, dolg 20 kilometri, koj vodel do Meksikanskiot Zaliv. Vo vrtlogot bile progoltani i 11 tankeri od toj kanal, koi is~eznale dolu vo poplavenite rudnici. Na kraj, ekipa`ot moral da izleze na bregot, gledaj}i kako ezeroto go golta nivniot brod. Po tri ~asa, ezeroto presu{ilo i gi snemalo negovite 3,5 milijardi galoni voda. Vodata od kanalot, koja sega dotekuvala od Meksikanskiot Zaliv, formirala vodopad visok 45 metri, vo kraterot kade {to bilo

ezeroto, polnej}i go so solena voda od okeanot. Otkako kanalot go napolnil karterot vo period od dva dena, devet od potonatite tankeri povtorono izlegle na povr{inata, a platformite i remorkerot ostanaa vo uni{teniot rudnik na sol. POSLEDICITE OD NESRE]ATA Bez ogled na ogromnata imotna {teta koja ja predizvikala ovaa nesre}a, za sre}a, ne odnela ~ove~ki `ivoti, nitu, pak, nekoj bil seriozno povreden. No sepak, za dva dena, ona {to prethodno bilo bistro ezero so dlabo~ina od 3,3 metri, se pretvorilo ezero so solena

Apple go prezede mestoto na Gugl kako najvreden brend vo

svetot, so {to zavr{i ~etirigodi{noto vladeewe na liderskiot internet-prebaruva~, potvrdi studijata na globalnata agencija za brendovi Millward Brown. Istovremeno, Ajfon stana vtor najprodavan smartfon na svetskiot pazar. O~igledno, 2011 }e bide godina na Apple

Vol{. Spored izve{tajot na negovata brend-kompanija, koj izleze na po~etokot na nedelava, {est od vrvnite 10 brendovi na listata pripa|aat na tehnolo{kite i telekomunikaciskite kompanii. Gugl e vtor, po nego sleduva IBM, Majkrosoft e na pettoto mesto, a AT&T se nao|a na mestoto broj sedum. Me|utoa, Epl stana ko{mar za mnogu kompanii. “Liderstvoto na pazarot za smartfoni, vo koe so godini u`ivaa kompaniite Nokia (Nokia) i Risr~ in mou{n

(Research in Motion - RIM), rapidno isparuva”, tvrdi izve{tajot koj minatata nedela go objavi Interne{enel data korporej{n (IDC), firmata koja vr{i istra`uvawa na pazarot specijalizirani za informati~kata tehnologija i telekomunikaciite. Nivniot glaven problem e Epl, koj dostavi 18,7 milioni Ajfon telefoni vo prviot kvartal godinava, pove}e od dvojno sporedeno so prethodnata godina. So toa proda`bata na proizvodite na Epl gi nadmina proda`bite na Blekberi, kako

i telefonite na Nokia, koi koristat Simbian sistem. S$ dodeka Nokia menaxira so tranzicijata od Simbian-smartfonite do smartfonot na Majkrosoft, Windows Phone 7, koja se odviva pobavno od o~ekuvanoto, pred krajot na godinava Epl moè da go prezeme i nejzinoto mesto. Sepak, kako i vo svetot na brendovite, taka i na pazarot so smartfoni s$ u{te se razgoruva vojnata na Epl so Gugl. Poprecizno kaàno, proizvoditelite na Android na Gugl, Samsung i HTC zabeleàle gidi{ni rastovi

voda, dlaboko 400 metri. Celokupnata biologija na ezeroto drasti~no se smenila, i toa stanalo dom na mnogu vidovi rastenija i ribi koi prethodno gi nemalo. Bile podneseni brojni tu`bi, za koi zasegnatata kompanija trebalo da plati ot{teta od nekolku milioni dolari. Sopstvenicite na rudnikot za sol dobile totalna ot{teta od 45 milioni dolari od Teksako i kompanijata za dup~ewe nafta, zasekoga{ povlekuvaj}i se od biznisot za rudnici so sol. Kompanijata za dup~ewe, Teksako i Vilson Bradrs & platija 32 milioni dolari na Dajamond Kristal i 12,8 milioni na okolnite Lajv Oak Gardens vo von sudskite spogodbi kako nadomest za napravenata {teta.

na proda`bite za 350% i 230% soodvetno. Spored IDC, vo prviot kvartal godinava bile ispora~ani vkupno 99,6 milioni smartfoni, {to e zabeleìtelen porast sporedeno so istiot period minatata godina, koga na pazarot cirkuliraa vkupno 55,4 milioni smartfoni. “Uslovite na pazarot za smartfoni kreiraat bura koja }e go pridviì odr`liviot rast i na proizvodstvoto na ovie uredi”, veli Ramon Lamas, del od timot na IDC. Osven ovie golemi presvrti vo tehnolo{kata i telekomunikaciskata industrija, interesno e da se kaè deka sporedeno so minatogodi{nata lista so najvredni brendovi, na godine{nata, kade {to Epl e na prvo mesto, brendot na Mekdonalds se iska~i za dve mesta pogore, zazemaj}i ja ~etvrtata

Nema oficijalen vinovnik za pogre{nata presmetka poradi koja nastanala katastrofata, bidej}i mnogu dokazi bile odneseni so vrtlogot, no ovaa prikazna pretstavuva op{toprifatena teorija za pri~inite za nesre}ata od golemi razmeri. U{te eden interesen podatok e, {to od 1994 godina le`i{teto za sol pod ezeroto Peiwor bilo koristeno kako skladi{te na priroden gas, kako i objekt kade {to se ~uval priroden gas pod pritisok. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za prvata energetska katastrofa vo koja strada{e Meksikanskiot Zaliv, poznata kako naftenoto izlevawe na Ixtoc I.

pozicija. Brendot na Koka-Kola se lizna za edno mesto podolu i momentalno e {estiot najskapocen brend vo svetot. Marlboro e na osmoto mesto, a 10-ti e brendot na Xeneral elektrik. Vo odnos na rastot na brendot Mekdonalds, direktorot na istra`uva~kata kompanija, Piter Vol{, objasnuva deka pri~ina za toa bila negovata golemata pobaruva~ka vo Kina. “Kinezite go otkrivaat pazarot so brza hrana. Starbaks (Starbucks), Mekdonalds se hit vo Kina”, veli toj. “Na~inot na koj Mekdonalds napravi reinvencija, nivnoto adaptirawe na menito, dodavaweto zdravi opcii, pro{iruvaweto na rabotnoto vreme, seto toa odi vo linija na rastot vo brzoraste~kite pazari, koi navistina mu pomognaa na toj brend”, objasnuva Vol{.

FunBusiness

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

KAKO GO OSVOIJA SVETOT VIKTORIJA I DEJVID BEKAM??

NE E SÉ VO NOZETE, IMA NE[TO I VO MODATA SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

miwata Dejvid i Viktorija Bekam ne se samo imiwa na eden fubaler i edna porane{na peja~ka. Ne postoi nekoj vo svetot koj ne slu{nal za ovaa slavna dvojka, koja od s$ {to }e “dopre” pravi zlato. Neodamna svetskite mediumi objavija deka nivnoto bogatstvo dostignalo vrednost od neverojatni 185 milioni evra, a samo vo izminatata 2010 godina zarabotile 22 milioni evra. Se ~ini deka ni{to od ova ne bi bilo taka dokolku s$ {to pravat ne pravat zaedno. Bekamovi go dobija primatot najmo}na i najuspe{na dvojka, stanaa vistinski ikoni blagodarenie na vkusot na Viktorija i “nozete” na Dejvid. Deka sekoj niven ~ekor budno se sledi primer e kralskata ven~avka, za koja slobodno moè da se kaè deka po princot Vilijam i Kejt bea najpopularni i najbarani. Celiot svet ~eka da doznae dali kone~no }e dobijat devoj~e i }e prestane “trudni~kata” agonija na Viktorija da rodi devoj~e ili }e prodolì da raste doma{nata fudbalska ekipa na Bekam. KAKO IM USPEA? Pred da se preselat vo SAD, Dejvid Bekam tamu be{e poznat kako soprugot na Po{ Spajs (Viktorija Bekam), koj podigruva fudbal vo Evropa. No, vo ostanatiot del od svetot rabotite bea malku poinakvi. Tamu Viktorija Bekam e porane{nata peja~ka na ènskiot pop-bend od 90-tite godini, Spajs grls, koja e omaèna so Dejvid Bekam, eden od najtalentiranite i najdobrite igra~i na svetot. Dvajcata mnogu dobro go znaeja toa, pa re{ija da gi “zdruàt” silite i da sozdadat ednakov status na dvete strani. Vo toa i uspeaja - denes se edna od najslavnite dvojki na svetot, ikoni na modata, kulturata i sportot, spoj koj svetot dosega ne go videl. U{te so nivnoto doa|awe vo SAD sozdadoa vistinska bura.

Vo svojata avtobiografija b f Bekam k raskaùva k kako vo 1996 godina (koga ne bil tolku poznat kako denes), dosaduvaj}i se so svojot soigra~ Geri Nevil, vo nekoja ne tolku luksuzna hotelska soba vo Isto~na Evropa na televizija videl spot od Spajs grls, koi toga{ bea edna od najpopularnite grupi na svetot. Gledaj}i gi devojkite, Bekam mu rekol na Nevil: “Navistina e “fensi” ovaa Po{. Taa e za mene, taa e ènata so koja }e se oènam”, a Nevil samo glasno se nasmeal, ne sfa}aj}i go seriozno. No, samo tri godini podocna Viktorija mu go podarila prvoto dete, edno od mnogute mom~iwa koi podocna }e gi imaat, a edna godina potoa vo 1999 godina se ven~aa. Nivniot spoj be{e raj za paparacite: edna od najseksi peja~kite i del od svetski poznatite Spajs grls vo brak so neverojatno ubaviot i talentiran fudbalski heroj, koj igra za Man~ester Junajted i nacionalna fudbalska reprezentacija. Samo edno zaedni~ko pojavuvawe vo javnosta predizvikuva{e neverojaten interes i milioni fotografii. Ottoga{, parot se vreà vo kulturnata svest na narodot. Sakale ili ne, stanaa ikoni na stilot. Vo Velika Britanija se pojavuvaa vo site tabloidi i vo òltiot pe~at, koj ne gi po{teduva{e od ozboruvawa. Koga Bekam odlu~i da igra za Real Madrid vo 2003 godina cel tim paparaci i novinari, koi bukvalno ìveele i izgradile karieri sledej}i go parot, se preselija vo [panija. MODNATA INVAZIJA NA NEVEROJATNATA DVOJKA Toa {to go napravi ovoj par tolku mo}en e pro{iruvaweto na nivnite “vidici” podaleku od muzi~kata i fudbalskata kariera. Viktorija, kako moden zavisnik, go vovede Bekam vo svetot na modata i go nau~i kako se raboti i zarabotuva vo toj biznis. Otkako Bekam go nau~i biznisot, na nivnoto vladeewe mu nema kraj. Nivnoto involvirawe vo sekakvi proekti im dade mnogu vnimanie i sila, a im donese i mnogu verni oboàvateli i mnogu milioni. Pred Bekam terminot “met-

Kako im uspea na ovie lu|e da krenat tolkavo vnimanie na sebe? Kako im uspea na “ladnite” Britanci da napravat invazija vo Amerika i “bekamomanijata” so godini da vladee so svetot? Najverojatno tajnata e vo toa toa {to taa ima s$ {to mu treba na eden ma`, a toj s$ {to & treba na edna èna... roseksualec” ne postoe{e i be{e tabu-tema za ma{kiot pol, za koj be{e nezamislivo da se sreduva ili da vnimava na sebe. Bekam go promeni toa... Koga Bekam po~na da se pojavuva na natprevarite so sekakvi frizuri stana hit me|u maìte. Celiot svet po~na da go imitira i da go sledi. Dotoga{ fudbalerite nemale nekoj osoben stil na terenite, no po Bekam s$ e istorija. Sozdade sopstvena linija sportska obleka so negoviot potpis i interesno logo vo vid na zmej. Vo 2006 godina Viktorija ja lansira{e ènskata modna linija, kako i brendot na farmerki DVB, no nejziniot soprug so ni{to ne zaostana zad nea. Lansiraa sopstvena linija parfemi Intimately Beckham, a Dejvid izdade i kolonska voda. I dvajcata go dadoa svojot pe~at u~estvuvaj}i vo dizajot na samite {i{iwa i vo izborot na aromata

na parfemot. Nejziniot e bledo rozev, a negoviot se opi{uva kako nijansata na temen tutun. Viktorija otide i ~ekor podaleku dizajniraj}i o~ila za sonce, koi gi reklamira{e naj~esto na fudbalskite natprevari na nejziniot soprug. Nejzinite o~ila se popularni bidej}i gi ima vo razli~ni stilovi i se pogodni za se~ij vkus. Taa neumorno rabote{e i na linija ~anti, koi gi kreirala vo sorabotka so dizajnerskata ku}a Samantha Thavasa, so sedi{te vo Japonija. No, od sive ovie nejzini “proekti” so najgolema strast raboti na nejzinata linija farmerki. Upotrebuvala samo visokokvaliteten teksas, a li~no so ~asovi i denovi sedela vo fabrikata kade {to se proizveduvale so cel da dobie sovr{enstvo. Dejvid se pojavuva na mnogu reklami za najgolemite svetski brendovi, a seto toa mu nosi ogromna zarabotka.

KOGA INVESTITORITE ]E STANAT PRODAVA^I

VOREN BAFET ZA EDEN ÂS “ZARABOTI” 30 IVA BALÊVA den od najpoznatite amerikanski investitori i pretpriema~i, Voren Bafet, izvr{en direktor na kompanijata Berk{ir Hetavej, dokolku ne bi bil toa {to toa e denes so sigurnost bi moèl da stane zlatar. Minatata nedela Bafet se najde vo uloga na prodava~. Toj pomognal vo zgolemuvaweto na proda`bata na nakitot vo zlatarnicata Borsheims, koja e vo sopstvenost na negovata korporacija. Za vreme na standardniot godi{en popust od zlatarnicata evidentirale rekordna proda`ba dosega, a toa najmnogu se dolì na u~estvoto na Bafet, koj im go zgolemil prihodot za duri 45%. Na aukcijata koja se odràla minatiot vikend vo Omaha, pokraj standardnite naddava~i, prisustvuvale i akcionerite na Berk{ir Hetavej.

Amerikanskiot pretpriema~ Voren Bafet za samo eden ~as uspea da “zaraboti” okolu 30.000 dolari. Toj se pojavi vo uloga na prodava~ na zlato vo negovata podru`nica, poznatata zlatarnica Borsheims, i go zgolemi profitot za 45%

Ulogata na prodava~ Bafet ja igral okolu eden ~as i se pokaàl kako mnogu ve{t prodava~, no i poznava~ na zlatoto. Izvr{niot direktor na Borsheims, Suzan @ak, iznenadeno raskaùvala kako Bafet & prodal prsten na edna gospo|a, kako i ma{ka dijamantska narakvica na gospodin koj bukvalno ja drèl ja kreditnata karti~ka vo racete, nastojuvaj}i da kupi ne{to od Bafet. Vrednosta na prodadenoto od strana na Bafet se procenuva na 30.000 dolari. “Ako ne go poznava{ nakitot, poznavaj go

dobro prodava~ot”, izjavil Bafet, koj e eden od najbogatite lu|e na svetot, a magazinot “Forbs” godinava go rangira{e na tretoto mesto po goleminata na bogatstvoto. Borsheims privlekol rekordni 14.000 kupuva~i vo eden den, a sledniot den 8.000 kupuva~i. Uspehot na Bafet vo proda`bata na nakitot ne bil iznenaduvawe, bidej}i u{te so prvi~nite najavi deka }e u~estvuva na proda`bite, direktorot na Borsheims izjavil deka se voodu{eveni i polaskani {to odlu~i da zeme u~estvo na proda`bata.

“Ubedena bev deka }e napravi rekord vo proda`bata po samo nekolku minuti otkako }e se pojavi”, izjavila direktorkata na poznatata zlatarnica. Spored @ak, cenata na zlatoto bilo mal faktor vo zgolemuvaweto na proda`bata, a toa {to najmnogu vlijaelo na zgolemenata proda`ba bila odlukata Berk{ir da go prodava nakitot vo vid na suveniri vo Qwest Center, kade {to se odr`uvala sredbata na akcionerite. Akcionerite kupile nakit po poniska cena, no sepak, napravile odli~na zdelka. Kupile osum para dijamantski obetki i platile po 2.000 dolari za sekoj par. Borsheims e edna od najgolemite nezavisni luksuzni prodavnici za nakit koja postoi od 1870 godina, no od 1989 godina e vo sopstvenost na korporacijata Berk{ir Hetavej, so koja pak, pretsedava tokmu Voren Bafet. Nejzinoto sedi{te vo e vo Omaha, Nebraska. Voren Bafet go otkupil najgolemiot del od akciite,

FunBusiness

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

23 Najpresti`en, no bez sufiks palace

Sе што ќе допrат sтанuва злато - Дејвид и Vиктоrија Бекам

FRANCUSKITE PALATI

NOVI STANDARDI NA LUSKUZ

Francuskata Vlada neodamna ja objavi listata na hoteli koi go dobija sufiksot palace. Toa se mesta koi poseduvaat kvaliteti pove}e od pet yvezdi, a so toa istovremeno im nanese udar na najelitnite hoteli vo gradot na svetlinata, Pariz toa: Bristol, The Maurice, Park Hyatt i Plaza Athenee. Isto taka, ovoj sufiks go dobija i drugi ~etiri imoti nadvor od glavniot grad na Francija kako Palais vo Biaric, Airelles i Cheval Blanc vo alpskoto odmorali{te K u r { e v e l i Grand Hotel Cap Ferrat. Sepak, nekolku visoko rangirani zvu~ni hoteli ne go dobija ova priznanie, a toa gi za~udilo involviranite vo francuskiot turizam. Four Seasons, najpoznatiot hotel na [anzelize be{e otfrlen od ovaa grupa i pokraj toa {to poseduva restoran so Mi{elin yvezda i moèbi najluskuzniot spa-centar vo Pariz kako 30 apartmani so privatni balkoni. I pokraj toa {to Ritz – Paris vaì za eden od najpresti`nite svetski hoteli, mesto vo koe prestojuvale legendite kako Ernest Hemingvej, Чarli Чaplin, Koko [anel i princezata Dijana, sepak, ostana so eden nedostatok, a toa e sufiksot palace. Ritz – Paris poseduva i ogromen vinski podrum so moèbi pove}e od 30.000 {i{iwa, kade {to najstaroto {i{e kowak datira od 1830 godina, a najstaroto vino od 1947 godina i ~ini 850 evra. Me|utoa, vo ovoj hotel moè da se najde i pro~uenoto vino Petris koe ~ini neverojatni 9.000 evra. Hotel de Crillon, koj bil izgraden vo 1758 godina, kako palata za francuskata monarhija (koja bila egzekuirana po 35 godini od gradbata na palatata) ne uspea da se najde na ovaa lista i pokraj toa {to vaì za edna od najstarite gradbi vo svetski ramki. Spored mnogumina, golem broj propusti bile napraveni a so toa kredibilitetot na nagradata se stava pod znak pra{alnik.

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

Кога Бекам почна да sе појавuва на натпrеваrите sо sекакви фrизurи, sтана hит меѓu мажите PO AMERIKANSKIOT SON ILI PROFESIONALNA KARIERA? Se ~ine{e deka prestolot vo Evropa im e dovolen, no samo do 2007 godina, koga Bekam ja najavi golemata preselba vo zemjata kade {to fudbalot i ne e vtorata najva`na rabota na svetot. Semejstvoto Bekam se preseli vo SAD, a Bekam potpi{a za Los Anxeles Galaksi, pretstavuvaj}i novi uniformi na timot. Negovite fudbalski obo`avateli bea razo~arani {to Bekam trgnal vo pohod po “amerikanskiot son”, slavata i parite, na smetka na karierata, no Bekam prodol`i da zarabotuva pari i da postignuva uspesi. Vo prvite denovi od negovoto doa|awe bea prodadeni pove}e od 250 iljadi dresovi Bekam/Galaksi po cena od 89 dolari, {to bilo sosema dovolno za dvete strani da bidat zadovolni. No, ni toa ne e s$. Spored petgodi{niot dogovor, Bekam treba da zaraboti do 250 milioni dolari, no toa i ne izleze tokmu taka. Toj zaraboti mnogu pove}e. Godi{nata “plata” od timot mu iznesuva “samo” {est milioni dolari,

oga stanuva zbor za rangirawe na hotelite spored nekoi kvaliteti, ponekoga{ postoi i doza na dvosmislenost. Toa se dolì na toa {to nekoi dràvi si imaat svoi sopstveni standardi kako treba da izgleda eden luskuzen hotel, dodeka drugite gi prifatile tie koi se standardizirani na regionalno nivo. Postojat i takvi zemji koi samite im dodeluvaat yvezdi na hotelite, najmnogu poradi marktetin{ki celi. Generalno gledano, goleminata na sobata, dopolnitelnite pogodnosti vo prostorijata, restoranot, zabavata, bazenot, spa-centarot, teretanata i fitnes-centarot, potoa apartmanite, konferenciskite sali, {oping i sportskite objekti, dobrata lokacija, moàt da se smetaat za standardi na eden hotel so pet yvezdi. Kako i da e, pette yvezdi nasekade vo svetot zna~at klasificirawe na luksuznite hoteli koi nudat izvonreden komforen ambient za svoite gosti. Francuskata Vlada ja objavi listata na hoteli koi go dobija sufiksot palace, a so toa istovremeno im nanese udar na najelitnite mesta vo gradot na svetlinata, Pariz. Da se dobie ovoj epitet, zna~i deka ovie hoteli poseduvaat kvaliteti nad pette yvezdi koi im gi dodelila francuskata turisti~ka vlast – a toa e od golema va`nost za turistite, da moàt da go identifikuvaat kremot me|u najpoznatite hoteli. Ovaa nagrada ja dobija ~etiri hoteli, i

Ако не sтанеше Vиктоrија Бекам, денеs sигurно ќе беше одамна забоrавената wannabe Пош Sпајs dodeka celata ostanata zarabotka mu e od sponzorstvata, anga`manite so golemite imiwa, kako Adidas, kako i s$ ostanato na koe stoi imeto i potpisot na Bekam. Sepak, toa {to go donese Bekam vo SAD ne se pojavuvawata na televizija, provokativnite fotografii na naslovnite strani, nitu pak, negovite frizuri. Negoviot uspeh se dol`i na negovite sposobnosti i ogromniot talent za fudbal. “Tie {to velat deka Bekam s$ pravi za pari ne go cenat negovoto iskustvo”, velat mediumite vo Britanija i SAD, koi zastanaa vo negova odbrana. Dogovorot na Bekam istekuva na krajot na godinava. S$ u{te ne se znae dali }e prodol`i vo Galaksi ili }e potpi{e za nekoj drug tim. Toa {to se znae e deka toj ne bi bil toa {to e bez Viktorija, koja mu gi prosti neverstvata i skandalite i go nau~i re~isi s$ za biznisot. No, nitu Viktorija denes nema{e da bide kade {to e bez poddr{kata i imeto na Bekam. Ako ne stane{e Viktorija Bekam, denes sigurno }e be{e odamna zaboravenata wannabe Po{ Spajs. K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

0.000 DOLARI pravej}i ja firmata del od negoviot holding. Na 5.810 metri kvadratni, raspolagaj}i so pove}e od 100.000 par~iwa, kompanijata kotira visoko, so potro{uva~i vo site zemji vo SAD i na {este kontinenti. Borsheims so svojot luksuzen i prefinet nakit so godini im pomaga na kupuva~ite da go zbogatat svoeto unikatno “portfolio”, sekoga{ koga imaat `elba ili potreba za toa.

O G L A S

Konferencii i saemi

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Menaxment

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Obuka za aplikacija na EU fondovi 10.05 - 11.05.11 Clear View

Organizaciska kultura 12.05 - 13.05.11 Clear View Proekt menaxment strategii 13.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP Komunikacija i odnosi so klienti 14.05.2011 Clear View

Pravni aspekti za menaxeri i profesionalci 14.05 - 15.05.11 CS Global

Finansii za nefinansiski specijalisti 16.05.2011 Clear View

Biznis plan 15.05.2011 Clear View

Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 22.05.2011 Clear View

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.05 - 25.04.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 10.05.2011 / VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na idejni re{enija za grb i zname na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=78039200-e4fe-473d-8b11a9479a18b80d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Klinika za kardiologija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA LEKOVI koi ne se na tovar na FZOM (tableti, rastvori za injektirawe, ostanati lekovi i dr) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=84413727-2a19-411c-a69e-7e62f59f6f31&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Sopi{te PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi od Avtorska agencija za isplata na avtorski honorar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a1cfc263-d0e0-48db-87c4c3b095010d1b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Telekomunikaciski uslugi za mobilna telefonija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c09fa897-26bf-44c4-a0a9-1ffe9945517a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Akcionersko dru{tvo za prireduvawe na igri na sre}a Dr`avna lotarija na Makedonija Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Bankarski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=13b1af98-1786-43b5-851ddeedc4b212f3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proekti za sistem za za{tita od atmosferski praznewa so fa}a~ so ured za rano startuvawe, za objektite na 19 sredni u~ili{ta na grad Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f1c63dee-65f9-40f4-a072ec6ec8be42c7&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.05.2011 Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” – Fakultet za informati~ki nauki i kompjutersko in`enerstvo vo Skopje raspi{uva Konkurs za izbor vo zvawe: 1. Pomlad asistent po predmetite od nastavno- nau~nata oblast kompjuterska tehnika i informatika (3 izvr{iteli), 2. Asistent po predmetite od nastavno- nau~nata oblast biznis i menaxment sistemi – 1 izvr{itel. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite se dostavuvaat do Arhivata na Rektoratot na UKIM. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 05.05.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 05.05.2011 „MOKEL-EEII” AD Bitola objavuva Javen oglas za vrabotuvawe na rabotnik na neopredeleno vreme na rabotno mesto Generalen Direktor na „MOKEL- EEII” AD Bitola. Oglasot e 8 rabotni dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti da se dostavat vo arhivata na „MOKEL-EEII” na ul. Prilepska, br. 90a sekoj raboten den od 07.30 do 14.00 ~asot ili preku po{ta. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Utrinski vesnik od 05.05.2011 godina OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.05.2011 Univerzitet „Sv. Kiril i

Metodij”, Fakultet za likovni umetnosti Skopje raspi{uva konkurs za izbor na nastavnik vo site zvawa, po predmetite grafika, grafi~ki tehniki i crtawe na Katedrata po grafika. Prijavite so potrebnata dokumentacija se dostavuvaat do Dekanatot na Fakultetot, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Kontakt telefoni: 30-66-779, 30-66-308. KOMERCIJA Izvor: Ve~er Objaveno: 06.05.2011 Produkcija Perpektiva dooel, agencija za outdoor advertising ima potreba od NADVORE[EN KOMERCIJALIST – 2 rabotni mesta (za teritorijata na Skopje). Kandidatite treba da gi poseduvaat slednive kvali-

fikacii: - VSS, - Min. 1 godina rabotno iskustvo na soodvetna pozicija, - Dobro poznavawe na rabota so kompjuter, Poznavawe na angliski jazik, - Odli~ni komunikaciski ve{tini, - Iskustvo za terenska rabota, - Voza~ka dozvola B- kategorija. Konkursot }e bide otvoren od 06- 16 Maj. Kandidatite potrebno e da dostavat motivaciono pismo, rezime (CV na makedonski jazik) i fotografija po elektronski pat na adresa: robert@perspektiva.com.mk. PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.05.2011 ADVOKATSKA KANCELARIJA RADOJ^I] so sedi{te vo Skopje, ul. Maksim Gorki, br.1/5

go objavuva sledniot oglas za ADVOKATSKI STRUÊN SORABOTNIK (4 izvr{iteli). Prijavenite kandidati potrebno e da gi ispolnuvaat slednive uslovi: - Zavr{en Praven fakultet, - Poloèn pravosuden ispit, - Poznavawe na stranski jazik (Angliski jazik), - Poznavawe na rabota so kompjuter (Word, Excel). Ve molam potrebnite dokumenti vo smisla na CV (kratka biografija), fotografija, uverenija i diplomi da gi dostavite na slednata adresa: ul. Maksim Gorki, br.1/5, Skopje, najkasno do 18.05.2011 godina. GRADE@NI[TVO Izvor: Ve~er Objaveno: 09.05.2011 AD za urbanizam, proektirawe i inènering ZUM Skopje so

sedi{te na ul. Pajko Maalo, br.6 vo Skopje, objavuva Oglas za otvarawe na rabotni mesta na eden rabotnik na opredeleno vreme za slednite rabotni mesta: 1. Arhitekt (za izrabotka na planovi za vnatre{en vodovod i kanalizacija), 2. Gradeèn inèner (pati{ta i èleznici). Za navedenite rabotni mesta, zainteresiranite kandidati treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi- kvalifikacii: Zavr{en arhitektonski/ gradeèn fakultet, Autocad, voza~ka dozvola B- kategorija i prethodno rabotno iskustvo. Zainteresiranite kandidati da dostavat CV, vo prostoriite na dru{tvoto ili po po{ta, najdocna do 15.05.2011 godina.

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

JUNI ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111 TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI