285-11.05.2011 by Kapital Media Group

KOJ ]E GI RABOTI IZBORNITE KAMPAWI NA PARTIITE?

ZA MAKEDONSKATA BERZA SE ZBORUVA SAMO DVA DENA VO GODINATA

PARTIITE GI IZBIRAAT “SVOITE” AGENCII, ]E POMAGAAT EKSPERTI OD SAD

“TIVKA VOJNA” ME\U INSTITUCIITE NA PAZAROT NA KAPITAL?!

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 7

STRANA 2-3

sreda. 11 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

GR^KATA FIRMA VARDAKS S.A. RABOTI TURBO

ZO[TO VARDAKS SKOPJE SEDUM GODINI NE RABOTI?! NE MISLAM DEKA VARDAKS S.A. MORA DA RABOTI PREKU FIRMA REGISTRIRANA VO SKOPJE. MO@E DA RABOTI DIREKTNO OD SOLUN, TOA E KAKO MAKEDONIJA DA PRAVI UVOZ OD STRANSTVO, TVRDI IZVOR BLIZOK DO GR^KATA FIRMA VARDAKS

STRANA 4

NA ZATVORAWE, VTORNIK ,10.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,27% 0 1% 0,1 0, 0 0,09%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 6 4 42,72 1,44

NAFTA BRENT EURORIBOR

115,79 2,15%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.05)

MBI 10 2.560 2.555 2.550 2.545 2.540 2.535 2.530 2.525 04.5

06.5

08.5

Se blokira proda`bata na dr`avnite parceli STRANA 11

10.5

POLOVINA OD PROEKTITE VO ZDRAVSTVOTO NE SE NI PO^NATI

[TO SRABOTI MINISTEROT OSMANI VO SVOJOT MANDAT?

STRANA 12-13

Ivo Sanader povtorno e bogat? bo STRANA 15

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

KOJ JA “JAVNA” ADMIJAVNATA ADMI NISTRACIJA? STRANA 14 4

KOLUMNA TRPESKI D-R QUBE TRPES

REGULIRAWE NA ODNOSITE SO MMF I IBRD STRANA 14

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

KANCELARISKI GLUVCI ZA PARTISKI MA^KI! STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 11 MAJ 2011

KANCELARISKI GLUVCI ZA PARTISKI MA^KI!

Dva dena pred da pukne “brukata” so pribirawe glasovi od administracijata preku organiziran sistem na pritisok od VMRO–DPMNE izleze Antikorupciskata komisija so informacija deka za 78 oglasi za 340 vrabotuvawa vo dràvnata uprava dale negativno mislewe. Stanuva zbor za oglasi za novi vrabotuvawa vo ministerstva i javni pretprijatija raspi{ani otkako premierot Nikola Gruevski najavi predvremeni izbori. Dovolno za Komisijata da se izjasni negativno, odnosno da se posomneva deka stanuva zbor za partiski kadar so koj }e se polni dràvnata uprava vo funkcija na glasaweto! Dotuka ne{tata izgledaat benigno, pa duri i nade`no. Detektiran slu~aj na partizacija, reakcija na nadle`nata Komisija by the book! Ottuka natamu... Neceli 48 ~asa po ovaa ocenka na DKSK, vo nedela, vo Agencijata za administracija se vr{ea testirawa na kandidati za dràvni slu`benici. Portparolot na Vladata, Martin Martinovski, vidno za~uden {to nekoj ja spori celata rabotodavna akcija, veli deka - pod eden, nema zakonska pre~ka za da se sprovedat oglasite za vrabotuvawe slu`benici objaveni pred izborite; a pod dva, normalno bilo toa da bide nedela, oti stanuvalo zbor za mnogu kandidati, pa Vladata bila humana i za da nema turkanici vo rabotni denovi, pa se odlu~ila za maksimata – 24/7! Da mu kaème sega nie nekolku raboti na po~ituvaniot portparol! Pod eden, celiot sistem na polnewe na administracijata (paralelno so nejzinata, neli, dvodeceniski nevidena reforma) e

sporen! Toa {to od Vladata potr~ale, pa oglasite gi objavile vo pet do 12, pred da se raspi{at izborite (koi bea izvesni otkako Gruevski se vrati od Va{iongton), ne gi pere! Ovaa Vlada o~igledno (i vo mnogu navrati potvrdeno) si ima problem so determinirawe {to e legalitet, a {to legitimitet! Da vrabotuva{ pred da ti po~ne kampawata, so obrazloènie deka zakonot toa ne ti go zabranuva (za{to oglasite si gi objavil pred da se raspu{ti Parlamentot) e legalno! To~no! Oti polesno e da go po~ituva{ zakonot otkolku da se drì{ do demokratskite nepi{ani normi! Na krajot na krai{tata, samite si gi nosat zakonite! Ama tuka ima eden drug moment {to se vika legitimitet! A ovie slu`benici {to }e gi napikaat po administrativnite dupki (za{to so stol~iwa sme vo deficit) go nemaat ovoj kvalitet! Oti se tamu poradi partiski vrski! Oti odat da vozat velosipedi, da protestiraat, da se maskiraat kako sre} ni tutunobera~i, mlekari, profesori! I se neprofesionalni! Tie koi po ~ista slu~ajnost se ne moàt da dojdat do izraz od prenatrupanost. Za nivnite rabotni zada~i pred niv ve}e se vrabotile u{te desetici “niì” i “vi{i” referenti, pomo{nici, asistenti, stratezi. îni{ strategii so dràvni tajni razrabotuvaat! Zakonski i da e nesporno – sporno e za gra|anite zad òltata linija! Za tie {to smeat da sporat! Pod dva, site malverzacii, partizacii, sporni javni nabavki, pritisoci i partiski ka{i zavr{uvaat isto! Osobeno isto zavr{uvaat predizbornite! Antikorupciska }e reagira, organizaciite za transparentnost }e se vxa{at i zgrozat, }e se javat u{te nekolku frapirani eksperti i gnevni novinari, [vrgovski }e otvori predmet i potoa nikomu ni{to! Kade e odgovornosta, kade se sankciite? Ne moè vo

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadi sin adinov adi novska nov ska@ka ska @ pit @ka p al al.com al. com.mk mk

ovaa dràva nieden golem slu~aj na korupcija ili kriminal da ne dobie zavr{nica! Ako pritvorot e uspeh – molam! Ama ne }e da e, za{to potoa tie pritvorenite se àlat vo Strazbur, pa kaj ne odgovaraat za toa {to go storile, biduvaat i obes{teteni. Zatoa, reakciite, ocenkite, zakanite za presmetka so mitaxiite od Antikorupciska (istata taa koja ne vide ni{to sporno vo zapalenite dokumenti vo Ministerstvoto za kultura i zamià pred aferata za zgradata na Telekom) ne ni zna~at ni{to! S$ dodeka [vrgovski otvora predmeti (istiot [vrgovski koj vo kutiite na Vane Cvetanov ne najde somnevawe za kriminal) za slu~ai koi generacii obviniteli po nego }e moàt da gi najdat vo fioka ili }e se zatvorat kako neosnovani, reakciite na nadle`nite institucii moè da se primat kako dneven politi~ki za~in. Dotoga{, gluvcite po kancelariite na dràvnata uprava, tie koi nie gi pla} ame, }e prodolàt da se vrabotuvaat po somnitelni kriteriumi, da rabotat po u{te posomnitelni i da go grizat sistemot i dràvniot buxet! Ma~kite se zafateni so me|useben masoven kole`... barem na sekoi dve godini!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

arawa za koristewe na sredstvata od IPARD se podneseni vo Bpoddr{ka tretiot javen povik. Kako {to soop{ti Agencijata za finansiska na zemjodlstvoto i ruralniot razvoj so povikot {to be{e objaven na 28 fevruari godinava, a zavr{i na 14 april, za kofinansirawe bea ponudeni pove}e od 20 milioni evra vo denarska protivvrednost. Od niv 75% se obezbedeni od IPARD programata, a 25% se od Buxetot na Makedonija. Za investicii vo zemjodelski stopanstva so cel nivno prestrukturirawe i nadgradba vo Agencijata pristignale 39 barawa. Za investicii za prerabotka i marketing na zemjodelski proizvodi stignale 13 barawa, a za diverzifikacija i razvoj na ruralni ekonomski aktivnosti stignale 22 barawa. Kako {to informira Agencijata, vkupnata vrednost na investiciite po odnos na primenite barawa iznesuva okolu 7,3 milioni evra ili pobaran e iznos za kofinansirawe od 3,7 milioni evra. Spored godi{niot plan, vo 2011 godina treba da bidat objaveni u{te dva javni povika za koristewe IPARD sredstva, vo juli i oktomvri.

ZA MAKEDONSKATA D BERZA SE ZBORUVA SAMO D DVA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

“TIVKA VOJNA” M NA PAZAROT NA

Ne samo {to problemite na pazarot na kapital ne pobuduvaat pogolem interes, tuku i od godina vo godina brojot na prisutni na berzanskata konferencija se namaluva. Vo 2009 godina ima{e pove}e od 200 u~esnici, lani okolu 170, a godinava vo Ohrid se sobraa samo 150 pretstavnici na berzanskata fela. MAJA BAJALSKA -GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

Edni isti problemi so godini gi ma~at makedonskite investitori, brokeri i investiciski fondovi, a toa se slabata likvidnost, siroma{nata ponuda na hartii od vrednost, te{koto menuvawe na zakonite, so {to bi se pottiknal razvoj na pazarot na kapital. Tokmu zatoa i sekoja godina prisutnite od konferencijata na Makedonskata berza od Ohrid si zaminuvaat so istite vpe~atoci. “Ve}e mi e dosadno sekoja godina da zboruvam za istite problemi. Tie i ponatamu ostanuvaat glavna pre~ka za razvoj na Berzata, a nie kako da zboruvame vo prazno, kako da nema koj da n$ slu{ne”, veli eden od brokerite so najdolg sta` na makedonskiot pazar na kapital. I navistina e taka. Za `al, za problemite na makedonskiot pazar na kapital se zboruva samo dva dena vo godinata, za vreme na konferencijata

na Makedonskata berza. U{te polo{a slika dava faktot {to i za vreme na ovie dva dena prvite lu|e na resornite ministerstva i na regulatorot, Komisijata za hartii od vrednost, ne bea prisutni da gi slu{nat problemite i da ponudat mo`ni re{enija. A direktorot na Makedonskata berza, Ivan [teriev, vo svojot govor potencira deka klu~na uloga za razvojot na pazarot imaat dr`avnite institucii.

Pazarot na kapital vo Makedonija po po~nuvaweto na finansiskata kriza e prepu{ten sam na sebe.

Sorabotkata me|u odgovornite institucii, Komisijata za hartii od vrednost, Makedonskata berza, Centralniot depozitar i Ministerstvoto za finansii, kako i da ne postoi za da se pottikne razvojot na berzata. A pazarot mo`e da se razvie samo so postojana komunikacija i sorabotka. Od KHV izjavija deka ne ispratile svoj pretstavnik na diskusiite zatoa {to ne bile aktivno vklu~eni vo programata?! Glavniot izvr{en direktor na Berzata vo Praga, Petar Koblic, potencira deka uspehot na momentalno najatraktivnite svetski pazari na kapital e tokmu kako rezultat na pomo{ta od vladite. “Cela moja kariera na pazarot na kapital ja pominav nadvor od dr`avnite insti-

tucii. Bev trener, investiciski bankar... No, mora da ka`am deka krucijalno za razvoj na pazar so golemina kako {to e makedonskiot e dobra sorabotka so dr`avnite institucii. Gledajte gi uspe{nite prikazni na pazarite na kapital vo svetot vo poslednite 10 godini. Koja e zaedni~kata rabota za tie berzi? Sekade vladata ima golem udel vo nivniot razvoj. Vo Polska, Brazil, Kina. Vo site tie zemji najgolema uloga za razvojot na pazarite na kapital imaat vladite”, re~e Koblic. Za profesorot Goran Koevski vakvite konferencii pomagaat zatoa {to gostuvaat vrvni vode~ki lu|e od razvieni berzi, koi bile del od niv i koga tie berzi bile na nivoto na koe sega se nao|a Makedonskata berza. Toj smeta deka Makedonija treba da go iskoristi nivnoto iskustvo. “Eve, na primer, deneska ~uvme deka e potrebna golema komunikacija i poddr{ka od Vladata za razvoj na pazarot na kapital. Zna~i, treba da ima komunikacija, koga } e se voo~at problemite da se reagira, no ne samo vo smisla da se prezemat nekoi regulativi i direktivi na EU, zatoa {to tie ve}e se vo nekoj del usoglaseni. No, edno e formalno pravna usoglasenost, a drugo e funkcionalnoto rabotewe na samiot pazar na kapital, {to vo momentov otsustvuva”, naglasi Koevski. Spored nego, neprisustvoto na konferencijata na prvite

Navigator

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

SOWA MEKGURK

merikansko-makedonskata stopanska komora gi potseti kompaniite vo zemjava na nivnata op{testvena odgovornost, koja treba da bide del od biznis-strategijata

IVO JOSIPOVI]

BORUT PAHOR

SADI BEXETI

rvatskiot pretsedatel e dobitnik na nagradaта za mir “Galileo” za залагање за ~ovekovi prava, me|unarodna pravda i za evropska vizija za JIE

d edna strana pla~e za pari za komunalni investicii vo Tetovo, a od druga mu ostanaa nepotro{eni 1,2 milioni evra od EIB zatoa {to nema proekti

ladata na slovene~kiot premier ostana bez mnozinstvo vo Parlamentot otkako Demokratskata partija na penzionerite izleze od vladeja~kata koalicija

AD DENA VO GODINATA D

ME\U INSTITUCIITE A KAPITAL?! I na samite brokeri ve}e im stana dosadno na godi{nata berzanska konferencija da gi povtoruvaat istite problemi sekoja godina. Do koga “}e ja vrtat istata plo~a” bez da ima koj da gi slu{ne? Pazarot na kapital vo Makedonija po po~nuvaweto na finansiskata kriza e prepu{ten sam na sebe. Sorabotkata me|u odgovornite institucii, Komisijata za hartii od vrednost, Makedonskata berza, Centralniot depozitar i Ministerstvoto za finansii, kako i da ne postoi za da se pottikne razvojot na berzata lu|e na klu~nite dr`avni institucii, ~ija rabota e pazarot na kapital, e tokmu dokaz deka edno e ne{tata da bidat regulirani so zakon, a drugo e kako toa funkcinira vo praktika. “Ako vo svetot sme svedoci na spojuvawa na regulatornite tela, na primer komisiite za hartii od vrednost so centralnite banki i drugite regulatorni tela na finansiskiot pazar i na berzite so centralnite depozitari, vo funkcija na namaluvawe na tro{ocite i na brzo menuvawe na informacii, ovde gledame kakva e komunikacijata me|u instituciite. Toa e u{te eden indikator vo kakov pravec treba da odi podobruvaweto na sorabotkata i komunikacijata”, veli Koevski.

Spored Laze Kam~ev, direktor na KD fondovi, berzanskite konferenciii sami po sebe imaat pozitiven efekt, no vo sekoj slu~aj toa ne e dovolno.

“Za industrijata da po~ne malku pofunkcionalno da egzistira ne moète so eden, dva ili tri dena vo godinata da ja zaìveete ili da gi kanalizirate problemite za da ja naso~ite vo vistinski pravec. Barem vo delot na pretstavnicite ili u~esnicite na pazarot na kapital potrebni se mnogu po~esti sredbi, na koi }e bidat izloèni stavovi, mislewa, problemi. Ovie dva dena bevme svedoci na iznesuvawe na mnogu raboti i tie ne treba da ostanat samo kaàni do narednata konferencija, treba malku poseriozno, pokonkretno od site u~esnici na pazarot na kapital da se pristapi za iznao|awe najseriozen na~in za nivno re{avawe”, veli Kam~ev. Toj potencira deka u~esnicite na pazarot i regulatorot mora da iznajdat

na~in za da go pottiknat razvoj na pazarot, prezemaj} i iskustva od regionot ili od porazvieni pazari na kapital. “Vo Makedonija ne moème ve~no da o~ekuvame deka nekoj treba da dojde od strana i da ni gi sredi rabotite. Ve}e ima soliden broj subjekti koi so svoeto postoewe i iskustvo moè da dadat konkreten pridones za razvoj na pazarot. Prezemaweto na Makedonskata berza moèbi e ~in sam za sebe. Pove}e prezemaweto na nekoja pogolema makedonska kompanija }e go razdviì pazarot na kapital, zatoa {to }e sozdade vi{ok sredstva koi }e se preleat i kaj ostanatite hartii od vrednost”, dodava Kam~ev. Toj ne saka{e da go komentira odnosot me|u instituciite na pazarot na kapital. Sepak, u{te edna{ naglasi

deka samo so zaedni~kata sorabotka i iznesuvawe na site fakti na masa moè da se unapredi celokupnata egzistencija na finansiskite pazari. Aleksandar Petreski od Eurobroker veli deka na ovaa konferencija postojano se aludira{e deka e potrebna promena na zakonite so cel penziskite fondovi da investiraat pove}e na Makedonskata berza. “Tie raspolagaat so imot pogolem od 200 milioni evra, a investiraat malku i prete`no vo obvrznici za denacionalizacija. Pretstavnikot na bugarskite penziski fondovi kaà deka so forsiraweto na penziskite fondovi da investiraat pove}e na Sofiskata berza tie go podignale prometot i gi predizvikale stranskite investitori”, veli Petreski. Me|utoa, spored nego, dràvnite institucii

ne prezemaat obvrska da gi naso~at penziskite fondovi da investiraat pove}e na makedonskiot pazar, tuku postavuvaat samo globalna ramka za strukturata na nivnoto investirawe. “Mislam deka ne postoi tivka vojna me|u instituciite, no vo idnina treba da ima nekoja pogolema sorabotka. Fakt e deka trguvaweto na Berzata, brokerskite ku} i i sekundarniot pazar se staveni vo vtor plan. Sorabotkata me|u instituciite treba da se zajakne, no klu~nite lu|e treba da ja pravat. Ne mo`e nie da im nalo`ime da sorabotuvaat. Toa se neposredni kontakti. Na nivnite sredbi treba da se razgovara za konkretni predlozi vo nasoka na podobruvawe na sostojbite na pazarot”, veli Petreski.

PETAR KOLIC GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA BERZATA VO PRAGA “Cela moja kariera na pazarot na kapital ja pominav nadvor od dràvnite institucii. Bev trener, investiciski bankar... No, mora da kaàm deka krucijalno za razvoj na pazar so golemina kako {to e makedonskiot e dobra sorabotka na dràvnite institucii. Gledajte gi uspe{nite prikazni na pazarite na kapital vo svetot vo poslednite 10 godini. Koja e zaedni~kata rabota za tie berzi? Vo Polska, Brazil, Kina, sekade vladata ima golem udel vo nivniot razvoj.”

LAZE KAMÊV DIREKTOR NA KD FONDOVI “Za industrijata da po~ne malku pofunkcionalno da egzistira ne moète so eden, dva ili tri dena vo godinata da ja zaìveete ili da gi kanalizirate problemite za da ja naso~ite vo vistinski pravec. Potrebni se mnogu po~esti sredbi, na koi }e bidat izloèni stavovi, mislewa, problemi. Ne moè ve~no da o~ekuvame nekoj da dojde od strana i da ni gi sredi rabotite. Ve}e ima soliden broj subjekti koi so svoeto postoewe i iskustvo moè da dadat konkreten pridones za razvoj na pazarot.”

POBEDNIK INVENTIVNI I KREATIVNI

[

[vedskiot institut vo sorabotka so Nacionalniot muzej za nauka i tehnika vo Stokholm i [vedskata ambasada vo Makedonija organiizraat mesec na inovacii i pronajdoci vo Skopje. @enite od [vedska }e im poka`at na Makedonkite kako se neguva pretpriemni{tvoto i se pretpriem ra|a bizn biznis. @enite-inovatori od [ved@enite-in ska }e gi prika`at svoite izumi na izlo`bata koja }e bide ootvorena eden mesec vo Nacionalnata biblioteka Sv.Kliment bibliotek Ohridski. Dobra mo`nost za site { {to sakaat da vidat {to zzna~i inovatorski duh, ne{to {to nedostiga Makedonija. Sekoja povo Makedo ffalba b za pretstavni~kata na [vedskiot institut, Judit Blek, koja smeta deka so ovaa izlo`ba }e se pottiknat i stimuliraat

JUDIT BLEK ènite od Makedonija da ja razvijat sopstvenata ideja i da ja realiziraat vo proizvod. Izlo`bata se sostoi od 40 primeri za inovacii od {vedski èni, koi se podeleni vo tri grupi: za~uvuvawe na ìvotnata sredina, izumi vo zdravstveniot sektor i pronajdoci za op{tite ènski potrebi. So ovoj proekt se pokaùva deka ènite ne se ni{to pomalku inventivni i kreativni od posilniot pol. Pa èni od Makedonija, povelete, iskoristete ja svojata mo`nost.

GUBITNIK

MINISTER VO PARTISKA KO@A

Ministerot za nadvore{ni raboti i ~len na vladeja~kata VMRO-DPMNE, Antonio Milo{oski, od {tabot najavi deka negovata partija ja stava vo miruvawe odlukata za netuèwe novinari za kleveta. Otkako protiv nivnata partija bea objaveni pove}e kompromitira~ki statii od strana na mediumite za pritisocite vrz administracijata, VMRO-DPMNE odlu~i da go povle~at svojot zbor za povtorno da moàt da tuàt novinari. I na ministerot ostana ova da go kaè! Kako partijata da nema lider ili portparol ili direktor na cenatrot za komunikacii. Milo{oski bil ~len na Izvr{en odbor? Pa {to! Sramota e {efot na diplomatijata da se zanimava so dnevno-partiska politika, (duri i da e za merki na

ANTONIO O MI MIL MILO[OSKI LO[OSKI podolg rok). Namesto preku seriozen nastap i dokazi da gi pobijat tvrdewata na mediumite i da gi odbranat svoite, tie izbraa na kleveta da odgovorat ne samo so kleveta, tuku i so tu`ba. Demantite na VMRO-DPMNE naj~esto se sme{ni, neosnovani i ne se nitu demanti, tuku se recenzii za objavenite tekstovi! Nejse, mo`ebi e podobro i novinarite da se soo~uvaat so partijata na sud, pa tamu tie da nau~at {to e demant, {to e reakcija, a {to e kleveta. Ako sudot dozvoli, se razbira!

MISLA NA DENOT

KREATIVNOSTA DOZVOLUVA GRE[KI. UMETNOST E DA ZNAE[ KOI TREBA DA SE ZADR@AT.

SKOT ADAM AMERIKANSKI AVTOR NA STRIPOVI, KOMENTARI I BIZNIS-LITERATURA

Navigator

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

GR^KATA FIRMA VARDAKS S.A. RABOTI TURBO

ZO[TO VARDAKS SKOPJE SEDUM GODINI NE RABOTI?!

Ne mislam deka Vardaks S.A. mora da raboti preku firma registrirana vo Skopje. Mo`e da raboti direktno od Solun, toa e kako Makedonija da pravi uvoz od stranstvo, tvrdi izvor blizok do gr~kata firma Vardaks KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

onsultanti i pravni eksperti od oblasta na trgovskoto pravo se somnevaat vo na~inot na koj gr~ko-makedonskata firma Vardaks S.A., registrirana vo Solun, raboti vo Makedonija. Ovaa kompanija stopanisuva so naftovodot Solun-Skopje, preku koj transportira nafta do rafinerijata Okta. Otkako “Kapital” v~era objavi deka gr~ko-makedonskata firma od 2004 godina do deneska ja zaobikoluva makedonskata podru`nica Vardaks i raboti direktno so rafinerijata Okta, nikoj od involviranite javno ne zboruva za problemite. Deka pretprijatieto za nafteni cevovodi Solun-Skopje ADPodru`nica Vardaks Skopje sedum godini voop{to ne rabotela, doka`uvaat i finansiskite izve{tai na kompanijata dostaveni do Centralniot registar na Makedonija. Bilansot na uspeh na Vardaks-Skopje poka`uva deka kompanijata pet godini nema nikakvi prihodi, nitu vraboteni. Edinstveno vo 2007 godina,

Vardaks-Skopje prijavil zagubi od 34.826 denari. Spored makedonskoto zakonodavstvo, stranska firma za da raboti vo zemjava treba da otvori firma, pretprijatie ili podru`nica vo Makedonija (vo slu~ajov Vardaks Skopje), preku koja }e se odvivaat site dejnosti povrzani so naftovodot na makedonska teritorija. Formalno, Vardaks S.A. od Solun gi ispo~ituval zakonite, no na teren podru`nicata sedum godini voop{to ne raboti vo zemjava. Za ekspertite, faktot {to stranskata firma raboti vo Makedonija, a ne registriranata vo zemjava e simptomati~en. Nejasno e kako Makedonija, koja e 20% sopstvenik na kapitalot vo Vardaks S.A. od Solun, so godini go dozvoluva vakvoto odnesuvawe na Vardaks S.A. Vo otsustvo na javno objasnuvawe od Vladata, se nametnuva dilemata dali Vardaks so sedi{te vo Solun sedum godini ne gi po~ituva zakonite vo Makedonija. U{te poskandalozno e {to tokmu Makedonija e akcioner vo Vardaks, a nikoj od Vladata javno ne go otvora pra{aweto, nitu go re{ava problemot. Nejasno e zo{to

Vardaks od Grcija niza godini ja zaobikoluva svojata podru`nica vo Skopje i raboti direktno so Okta. Ekspertite vina gledaat i vo Vladata, koja od 2004 godina doega ne gi re{ava problemite so naftovodot. “Ne mo`e stranska firma da raboti od svojata mati~na zemja vo Makedonija bez da formira pretprijatie koi }e gi vr{i site raboti vo ime i za smetka na mati~nata kompanijata. Firma koja ima nekakva aktivnost vo zemjava ima prihodi, mora da pla}a i danoci vo Makedonija. Vo konkretniot slu~aj, nejasno e i dali Vardaks od Solun voop{to pla}a nadomest za koristewe na naftovodot koj pominuva niz makedonskata teritorija i komu. Ako toa go pravi, prihodite treba da bidat na smetkata na Vardaks Skopje. Za~uduva i {to transportot na nafta niz zemjava e permanenten proces, od koj nekoja firma ostvaruva prihodi. Implicitno, niz naftovodot vo zemjava postojano te~e nafta. No, pra{aweto ovde e koja firma ostvaruva prihodi, ako toa ne e podru`nicata na Vardaks od Skopje? Nejasno e i zo{to pla}aweto ne se odviva preku Vardaks Skopje, tuku preku

GODI[NA EVIDENCIJA NA PRENESENOTO KOLI^ESTVO SUROVA NAFTA OD SOLUN DO SKOPJE (metri~ki toni) 1.100.000 1.054.787

1.050.000

1.055.840

1.057.532

1.000.000

998.954 960.534

950.000 900.000 850.000 800.000

813.603

828.291

750.000 2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

izvor: Elpet Balkaniki

[TO KA@UVAAT FINANSISKITE IZVE[TAI? Vo finansiskite izve{tai na Helenik petroleum za 2007 i 2008 godina pi{uva deka vo 2008 godina Okta kupila uslugi od Vardaks S.A. vo vrednost od 13,5 milioni evra, a vo 2007 vo vrednost od re~isi 18 milioni evra. Vardaks S.A.”, velat od edna konsultantska firma. Ekspertite se ~udat i poradi inertnosta na Vladata. “Dràvata treba da se zagriì pove}e za sostojbata vo firmata vo koja ima sopstveni~ki udel. Spored sostojbite, dràvata se odnesuva kako lo{ sopstvenik samo za da ima “mir vo ku}ata”. Spored zakonite, ne bi smeelo da se zaobikoluva makedonskata firma. Site stranski firmi, kako {to se TAV, Lukoil, EVN i drugi, za da rabotat vo Makedonija

formiraa svoi pravni lica vo zemjava, bidej}i zakonite ne dozvoluvat stranska firma direktno da raboti vo Makedonija”, velat tie. Ako Vardaks-Skopje ne rabotela pet godni, a sepak postoi, se otvora pra{aweto koja e ekonomskata opravdanost za ovaa podru`nica? Izvori bliski do Vardaks S.A, koi javno ne zboruvaat, samo objasnuvaat deka vsu{nost gr~ki Vardaks trpi poradi neraboteweto na podru`nicata vo Skopje. “Bidej}i Makedonija i Grcija

nemaat potpi{ano dogovor za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, Grcija pla} a zadràn danok, koj ne moè da si go povrati. Ne mislam deka Vardaks S.A. mora da raboti preku firma registrirana vo Skopje. Moè da raboti direktno od Solun so Makedonija, bidej}i toa e kako Makedonija da pravi uvoz od stranstvo. Podru`nicata vo Skopje e formirana od 2004 godina, so namera kone~nata licenca da ja dobie mnogu brzo i da raboti vo ime na

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

4 56 10

PROCENKI... \OR\I JAN^EVSKI

OD VKUPNO 189 LABORATORII ZA DR@AVNITE VISOKOOBRAZOVNI NAU^NI USTANOVI DOSEGA SE PU[TENI VO UPOTREBA

pretsedatel na Upraven odbor na Tutunska banka

KAMATNITE STAPKI NA NIVO POD KOE NE MO@AT DA ODAT amatnite stapki na kreditite vo Makedonija vo momentov se na nivo pod koe ne moè da odat, smeta pretsedatelot na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski. “Vo momentot kamatnite stapki se korektni za ovoj pazar. Moè toa e odraz na monetarnata i cenovnata stabilnost vo odnos na drugite i izbalansiranosta kaj trgovskiot bilans”, smeta Jan~evski. Spored nego, dokolku se namali zadolìtelnata rezerva, ovie kamatni stapki bi ostanale vo dogledno vreme. Vo prvite tri meseci od godinava ima porast na kreditite za naselenieto za 3%, a na kompaniite za 0,9% i oti dokolku se prodolì so vakviot trend }e se dostigne minatogodi{noto nivo.

OD VKUPNIOT BROJ LABORATORII SE OD OBLASTA NA MEDICINSKITE NAUKI, OSTANATITE SE ZA TEHNI^KITE, PRIRODNO-MATEMATI^KITE, BIO-TEHNI^KITE I OP[TESTVENITE NAUKI MILIONI EVRA E VREDNOSTA NA DVETE NOVI MEDICINSKOBIOHEMISKI LABORATORII KOI V^ERA BEA PU[TENI VO UPOTREBA K

5 PREGLED VESTI [TO RAZGOVARAA PE[EVSKI I IVANOVSKI VO ERIKSON? icepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, i ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, v~era vo Stokholm imaa sredba so glavniot i izvr{en direktor na kompanijata Erikson, Hans Vestberg. Kako {to informiraa od Vladata, dvajcata ministri na direktorot }e mu gi prezentiraat mo`nostite {to gi nudi Makedonija za stranskite direktni investitori. Osven sredbata, {to drugo }e dogovoraat ministrite so direktorot na Erikson nema informacii. Erikson e vode~ki svetski provajder na telekomunikaciska oprema i uslugi povrzani so mobilnite i fiksnite operatori vo svetot. Pove}e od 1.000 mreì vo pove}e od 175 zemji ja koristat nivnata mreà i oprema i 40% od site mobilni povici se napraveni preku nivnite sistemi. Erikson e edna od retkite kompanii vo svetot koi moàt da ponudat end-to-end re{enija za site pogolemi javni mobilni komunikaciski standardi.

KOMORATA ORGANIZIRA MAKEDONSKO-UNGARSKI BIZNIS-FORUM o ramkite na oficijalnata poseta na premierot na Ungarija, Viktor Orban, na 12. maj vo Stopanskata komora }e se odrì makedonsko-ungarski biznisforum, na koj }e se odràt bilateralni sredbi me|u makedonski i ungarski kompanii. Vo ramkite na posetata ungarskiot premier }e potpi{e i makedonsko-ungarska spogodba za ekonomska sorabotka.“Biznis-forumot pretstavuva mo`nost za prodlabo~uvawe na ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Ungarija, osobeno imaj}i predvid deka Makedonija vo 2010 godina ima trgovski deficit od 39 milioni dolari”, informiraat od Stopanskata komora. Vo ungarskata industrija se zastapeni rudarstvoto, metalurgijata, grade`nata industrija, prehranbenata industrija (prerabotka na hrana), tekstilnata, hemiskata (osobeno farmacevtskata industrija), avtomobilskata industrija. Ungarija e proizvoditel na ìto, p~enica, son~ogled, kompir, {e}erna repka, svinsko, govedsko meso, ìvina i mle~ni proizvodi. Ungarija e najgolem izvoznik na ma{ini i oprema, prehranbeni proizvodi, surovini, gorivo i elektri~na energija, a uvezuva ma{ini i oprema, gorivo i elektri~na energija, prehranbeni proizvodi, surovini.

KOKA-KOLA HELENIK, SO ZAGUBA OD MILION EVRA VO PRVIOT KVARTAL

r~kata kompanija Coca-Cola Hellenic Bottling Company SA, sopstvenik na Pivara Skopje pokaà zagubi od eden milion evra vo prvoto trimese~je od godinava, predizvikani od povisokite ceni na porizvodite, prenesoa amerikanskite mediumi. Vtorata po golemina kompanija na Koka-Kola vo svetot za polnewe bezalkoholni pijalaci, vo poslendoto trimese~je od minatata godina pokaà neto-dobivka od 33 milioni evra. “Zgolemenite ceni za vreme na sezonski najmalku zna~ajniot trgovski period ja namalija na{ata dobivka za edna ~etvrtina. Nie o~ekuvame trgovskite napori da se podobrat i se dviìme kon pova`niot prodaèn period - letoto, izjavi izvr{niot direktor na kompanijata, Doros Konstantinu. Dobivkite, isto taka, zavisat i od datumot na veligdenskite praznici, koi godinava bea vo tekot na vtoroto trimese~je, dodeka minatata godina padnaa vo prvoto trimese~je. Za vreme na veligdenskite praznici konsumacijata na bezalkoholni pijalaci tradicionalno se zgolemuva. Kompanijata soop{ti deka o~ekuva nezna~itelno zgolemuvawe na cenite na pijalacite, glavno poradi zgolemenata cena na {e}erot na svetskiot pazar.

MAKEDONSKITE I [VEDSKITE INOVATORKI SO ZAEDNI^KA IZLO@BA reativnite èni od Makedonija im se pridruìja na ènite inovatori od [vedska na novata izlo`ba na pronajdoci i inovacii, koja }e bide otvorena od 10 maj do 10 juni vo Nacionalnata biblioteka Sv.Kliment Ohridski, vo Skopje. Ovaa izlo`ba ja organizira [vedskiot institut vo sorabotka so Nacionalniot muzej za nauka i tehnika od Stokholm. Vo ramkite na ovoj mesec na inovacii }e bidat organizirani pogolem broj rabotilnici za da moàt da se stimuliraat najmladite vo Makedonija, no i tie postarite, kako da ja razvijat sopstvenata ideja i kako da ja realiziraat vo proizvod. Preku panel-diskusii i predavawa }e se obrne vnimanie i na toa kako da se patentira idejata vo Makedonija i na me|unarodno nivo, i kako da se razvie ènskoto pretpriemni{tvo vo na{ata dràva. Spektarot na izumite e mnogu {irok, me|utoa vo ramkite na ovaa izlo`ba postojat tri kategorii na pronajdoci. Eden del se nameneti za za~uvuvawe na ìvotnata sredina, potoa izumi koi se od polza vo zdravstevniot sektor i tretata kategorija se izumite za op{tite potrebi kaj ènite.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI VMRO-DPMNE DOSTAVI SPISOCI DO MVR ZA IZBORNI NASILSTVA NA SDSM d VMRO-DPMNE v~era do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti dostavija dokumenti od SDSM na koi stoi li~niot potpis na Andrej Petrov i oficijalniot pe~at na partijata “so koi se zadolùvaat op{tinskite organizacii na SDSM da dostavat spisok na 5 najsilni partiski ~lenovi koi }e gi koristat na denot na izborite”. “Ova se dokumentite so koi se zadolùvaat op{tinskite organizacii na SDSM da dostavat spisok na 5 najsilni partiski ~lenovi koi }e gi koristat na denot na izborite. Moète samo da pretpostavite za {to }e se koristat ovie najsilni ~lenovi na SDSM - za zapla{uvawe, za teror, za nasilstvo”, izjavi Aleksandar Bi~ikliski, portparol na VMRO-DPMNE. Bi~ikliski istakna deka na dokumentite se nao|aat imiwa i prezimiwa, mati~ni i telefonski broevi na lu|eto koi SDSM gi poso~uva vo dokumentite.

EVROPRATENICITE PROTIV NOVA VIZNA BARIERA retsedatelot na grupata na evropskite narodni partii vo Evropskiot parlament, @ozep Dol, veli deka e protiv predlogot za vremeno vra}awe na vizniot reìm za Balkanot. Zakanite za mo`noto ukinuvawe na slobodniot vizen reìm za zemjite od Zapaden Balkan se odnesuvaat i na makedonskite gra|ani. “Jas velam ne! S$ u{te oficijalno ne sum izvesten za takviot predlog. Za toa }e mu postavam pra{awe na pretsedatelot na Komisijata. Jas ne sum vo tek i sum protiv takviot predlog”, izjavi Dol za Radio Doj~e vele. Najgolemiot broj od branot lu|e koi vo zemjite na EU, glavno Belgija, Germanija i [vedska, baraat status na azilanti im pripa|aat na romskite zaednici od balkanskite zemji. “Romite sekoga{ se dvièle slobodno vo Evropa. Ne moè taka lesno da se zapre nivnoto dvièwe. Nim treba da im se pomogne konkretno so konkretni akcii, a za toa postojat neiskoristeni sredstva vo EU”, izjavi francuskiot evropratenik.

IVANOV: PO IZBORITE NOVA DINAMIKA ZA RE[ENIE ZA IMETO ~era, docna popladne, pretsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, ostvari sredba so generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki-mun, na marginite na konferencijata organizirana od Me|unarodnata strategija na Obedinetite nacii za namaluvawe na katastrofi, koja se odrùva vo @eneva. Na sredbata glaven akcent bil staven na procesot za nadminuvawe na razlikite me|u Skopje i Atina za ustavnoto ime na zemjava, {to se vodi pod pokrovitelstvo na Svetskata organizacija. Pred sredbata Ivanov izrazi o~ekuvawe deka po izborite na 5. juni vo pregovorite so Grcija za imeto }e bide vnesena nova dinamika. Pretsedatelot informira deka ime so geografska odrednica ne & odgovara na Republika Makedonija, dodeka za predlogot Republika Makedonija (Skopje), {to be{e prifatliv vo Bukure{t, vredi da se razmisli i da im se objasni na gra|anite deka so toj predlog nema da se vlijae na identitetot. [efot na makedonskata dràva najavi deka po zavr{uvaweto na izborite se planira sredba na makedonskiot pregovara~, Zoran Jolevski i gr~kiot pregovara~, Ademantios Vasilakis. Pokraj toa, vo @eneva, Ivanov se obrati na Tretata sesija na Globalnata platforma za namaluvawe na rizici od katastrofi, organizirana od Me|unarodnata strategija na ON za namaluvawe na katastrofi. Glaven fokus na Tretata sesija e “Investiraj denes za posigurno utre- zgolemeno vloùvawe vo lokalnata akcija”.

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

MRT ]E GO OBNOVUVA VOZNIOT PARK

DIREKTORITE NE ZNAAT ZA KOLKU I KAKVI VOZILA DAVAAT 86.000 EVRA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

akedonskata radiotelevizija }e dade 86.000 evra za avtomobili, ama menaxmentot ne znae ni kolku ni kakvi. Po objavata na dokumentot za javna nabavka, spored koj MRT gi potro{ila ovie pari, rakovodstvoto vo javniot servis izleze so konfuzni informacii. Izvr{niot direktor, Eftim Ga{tov, ne be{e dostapen za komentar oti otpatuval vo Dizeldorf na festivalot Evrosong, no negoviot kolega Petar Karankov informira{e deka MRT se podnovila so osum vozila “{evrolet spark” so dogovor sklu~en so zastapnikot vo zemjava, kompanijata Automakedonija od Skopje. Karanakov ka`a deka nema pove}e detali za nabavkata. Pove} e od nego znaeja vo Automakedonija, od kade {to izlegoa so druga brojka. Velat

deka MRT od kaj niv, pokraj osumte avtomobili “spark”, kupila u{te dve vozila na [evrolet, od koi ednoto e od modelot “kruz”, ~ija cena se dvi`i od 12.950 do 22.035 evra, a drugoto i tie ne znaeja kakvo(!?). Vkupnata potro{ena suma za osumte vozila e 86 iljadi evra, {to zna~i deka ako Karanakov e vo pravo, javniot servis se odlu~il za najskapata varijanta od ponudata za ovoj model, koja ~ini 10.300 evra zo{to, najevtiniot “spark” kaj nas mo`e da se kupi po cena od 7.790 evra. Poverojatno e deka sepak vo Automake-

donija znaat {to prodale, pa pokraj najevtinite vozila “spark” MRT kupila u{te dve, za koi doprva treba da objasnat kakvi i po koja cena. Izvr{niot direktor na MRT, Petar Karanakov, iako ne znae{e za cenata i brojkata na vozilata, znae{e da ja objasni potrebata od nabavkata. Avtomobilite im trebale za da moàt da gi pokrijat pretstojnite izbori, koi }e baraat zgolemena novinarska aktivnost. “Mora da sozdademe uslovi za na{ite novinari da moàt da izvestuvaat za tekot na izborite od celata dràva. Vozniot park so koj

raspolaga MRT vo momentov ne go ovozmo`uva toa. Se odlu~ivme za vozilata “{evrolet spark”, od koi }e nabavime osum, poradi nivnata cena, koja e najpovolna na pazarot”, izjavi Karanakov. MRT poslednive meseci raspi{a dvaesetina javni nabavki vo funkcija na temelnite reformi na servisot {to gi najavija izvr{nite direktori. Del od tenderite se odnesuvaat na ispolnuvaweto na akciskiot plan za premin od analogno vo digitalno televizisko emituvawe, a del na renovirawe na zgradata na MRT. Direktorot, koj vo momentov e zafaten so Evrovizija, Ga{tov, pred nekolku meseci za “Kapital” ja otslika o~ajnata sostojba vo koja se nao|a televiizjata. Bez toaleti, bez soodtvetna tehni~ka oprema i so zastaren vozen park. Toga{ toj izjavi deka ~esto pati moral da ja vozi sopstvenata “tojota” za slu`beni potrebi.

DODEKA PREDIZBORNATA ATMOSFERA SE V@E[TUVA

RIKER: SAD NEMAAT NAMERA DA SE ME[AAT VO VA[ITE IZBORI! asproti grubite i valkani potezi na najperspektivnite u~esnici vo izbornata trka, VMRO-DPMNE i SDSM, amerikanskiot ambasador, Filip Riker, veruva vo kapacitetite na makedonskata demokratija da spre~i pogolemi izborni incidenti. “SAD o~ekuva fer i demokratski izbori vo juni, na koi gra|anite }e go iskoristat svoeto pravo na glas. Veruvame deka ste sposobni toa da go napravite i }e gi o~ekuvame rezultatite”, izjavi Riker v~era na konferencija organizirana od Amerikanskata stopanska komora. Stavot na

ambasadorot ne go pokolebaa nitu tvrdewata za postoewe predizborni spisoci so sigurni glasa~i od dr`avnata administracija, koi toj odbi da gi komentira. “Ne sakam da se me{am vo va{ite izbori. Se nadevam deka lu|eto }e izlezat na glasawe i }e u~estvuvaat na izborite kako i vo sekoja demokratska zemja vo svetot”, izjavi Riker. SDSM v~era go povika Javniot obvinitel neodlo`no da deluva po tvrdewata za postoewe spisoci so glasa~i, bidej}i spored Izborniot zakonik site krivi~ni dela povrzani so izborite treba da se procesiraat po itna

postapka. “Toj ima odgovornost vedna{ da gi sankcionira storitelite na ova mnogu seriozno krivi~no delo i da go vrati izborniot proces vo zakonski ramki”, izjavi potpretsedatelot, Gordan Georgiev. Vo me|uvreme, nevladinata organizacija Civil go promovira{e proektot “Izbori bez nasilstvo 2011”, posveten na jakneweto na javnata svest za izbori bez nasilstvo i akcijata vo zaednicata za prevencija od nasilstvo, osobeno oru`eno nasilstvo vo izborniot proces vo Makedonija. “Samo so silen glas }e mo`-

eme da gi spre~ime i da gi obeshrabrime tie {to mislat preku nasilstvo da dojdat do vlast i sakame da dopreme do site {to ve}e rabotat vo svoite kujni na toa da dojdat do funkcii po pat na nasilstvo”, izjavi pretsedatelot na organizacijata, Xabir Derala. Civil vo pove}e op{tini sproveduva terenski aktivnosti za prevencija od nasilstvo, osobeno od oru`eni incidenti. Za da se ovozmo`i kontinuirano prisustvo i uo~livost na teren na organizacijata, Civil }e formira rabotni grupi za izbori bez nasilstvo vo najgolemiot broj od ovie op{tini.

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI LDP ]E GO OSPORI GLASAWETO NA DIJASPORATA PRED USTAVNIOT SUD tkako Kapital ja otvori dilemata za ustavnosta na izborite vo dijasporata, Liberalnodemokratskata partija podnese inicijativa pred Ustavniot sud: "Se konsultiravme so ugledni eksperti od sferata na ustavnoto pravo i izbornoto zakonodavstvo so cel da go ospori re{enieto za glasawe na dijasporata pred Ustavniot sud, istakna ~lenot na Izvr{niot odbor na partijata, Roza T.Karevska. Po poslednite informacii za brojot na prijaveni glasa~i od iselenicite, LDP zaklu~uva deka dràvata ne e vo mo`nost da go obezbedi zagarantiranoto pravo na glas na sekoj makedonski dràvjanin. “Na 25 dena pred izborite Dràvnata izborna komisija s$ u{te nema relevantni podatoci kolku glasa~i }e ima na edno izbira~ko mesto vo dijasporata”, re~e Karevska, koja se povika na brojka dobiena od iseleni~kite dru{tva, spored koja nadvor od dràvata na privremena rabota ima nad 400.000 Makedonci so pravo na glas, a spored neoficijalnite brojki na partijata za glasawe se prijavile nad 4.000 lica, od koi najgolemiot del, pove}e od 3.000, se od izbornata edinica sedum - Evropa i Afrika. “Ako se zemat predvid dosega{nite neoficijalni rezultati, teoretski e mo`no vo izbornite edinici osum i devet pratenik da bide izbran so 12 glasovi, a vo izbornata edinica sedum so 36. Dokolku i dvojno se zgolemi brojot na prijaveni, pak se doa|a do nelogi~en broj na glasovi so koi moè da se stane pratenik od dijasporata”, izjavi Karevska.

RI^AR HOVIT ]E BIDE NOV IZVESTUVA^ ZA MAKEDONIJA VO EP

KOJ ]E GI RABOTI IZBORNITE KAMPAWI NA PARTIITE?

PARTIITE SO “SVOITE” AGENCII, ]E POMAGAAT EKSPERTI OD SAD!

Dodeka vo izbira~kite {tabovi vrie, analiti~arite sovetuvaat umeren i pozitiven nastap na politi~arite vo pretstojnata izborna kampawa. Spored niv, iako vo poslednite dvaeset dena mo`at da se aktiviraat samo dlaboko “zaspanite” glasa~i, sepak, partite treba da go zadr`at dostoinstvoto i integritetot – svojot i na gra|anite MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

merikanski eksperti za politi~ki marketing, doma{ni poznati market-ing-agencii i afir-mirani estradni umetnici }e bide dekorot na politi~kata kampawa, koja treba da startuva idnata nedela. Partiskite {tabovi pod polna parea go podgotvuvaat nastapot na svoite kandidati na pretstojnite parlamentarni izbori od koj vo golem del }e zavisi kolku glasa~i }e privle~at. Spored analiti~arite, partiite treba da vnimavaat na svojata retorika vo izbornata kampawa, bidej}i vo op{testvo kako na{eto, kade {to imixot go formiraat politi~kite eliti, na~inot na komunikacija ja odreduva eti~kata ramka. “Politi~kite predizborni kampawi se dinami~na i vizuelizirana forma na kompresirani politi~ki poraki, koja imaat cel, pred s$, da go mobiliziraat partiskoto ~lenstvo i da gi motiviraat “zaspanite” glasa~i da go dadat svojot glas. Samata predizbiorna kampawa ne mo`e da napravi “~udo” za 20 dena, ako prethodno e izgubeno dragoceno vreme, ili u{te polo{o, doklku ne se odr`ani vetuvawata”, veli Angelka Pe-

eva, izvr{en direktor vo Agencija za komunikaciski menaxment i odnosi so javnosta ImixPR (ImagePR). Partiite namesto da gi predizvikuvaat politi~kite konkurenti tie stanuvaat me|usebni neprijateli. Dokolku dosega{nata praktika bila najèstoka da bide retorikata me|u partiite od albanskiot blok sega imame sprotivna situacija, smeta profesorot Jove Kekenovski. “Pra{awata na koi najmnogu }e se koncentriraat partiite od makedonskiot blok, VMRO-DPMNE i SDSM, }e bidat me|usebni navredi, montirani slu~ai, diskvalifikacii. Kaj albanskite partii, pak, potpi{uvaweto na izborniot pakt za uslovno re~eno izbori bez nasilstvo moè da ja smiri tenzijata. Sepak, najdobro e partiite da ja napu{tat zastarenata retorika na navredi”, veli Kekenovski. KAMPAWITE ]E GI OSMISLUVAAT PROFESIONALCI Kreativniot del na kampawata za vladeja~kata partija, neoficijalno, } e ja raboti Republika, so pomo{ na eksperti od Evropskata narodna partija i Republikanskata partija od SAD. Tie i dosega pomagaa vo kampawite na VMRO-DPMNE. Deka iskustvoto od stranstvo, osobeno od SAD, e mnogu va`no pokaùva i

faktot deka i opozicionata SDSM na ovie izbori doverbata za kreirawe na kampawata }e im ja doveri na amerikanski eksperti. Neoficijalno se spomenuva imeto na sovetnik za onlajn i telefonska kampawa na pretsedatelot na Amerika, Barak Obama. “Vo izbornata kampawa nema da anga`irame agencija, }e nastapime sami so svoi sili, no pomognati so eksperti od doma i stranstvo”, veli Gordan Georgiev potpretsedatel na SDSM. I najgolemata partija vo albanskiot blok, DUI, } e se potpre na amerikanskoto iskustvo. Izborniot {tab na integrativcite ve} e ostvaril nekolku sredbi so marketing-eksperti od SAD i se ~eka na nivna sredba so liderot Ali Ahmeti za celosno kompletirawe na strategijata kako }e nastapat vo izbornata kampawa. Nose~kata numera ve}e se snima, a }e ja izveduva poznat albanski izveduva~, velat od DUI. - “Zaedno kon celta” e sloganot so koj }e nastapime na ovie izbori. Kako i dosega }e vodime pozitivna kampawa, }e gi istakneme dosega{nite dostignuvawa na partijata, no }e ponudime i dobra programa za idnina”, izjavi Abdulakim Ademi, {ef na izborniot {tab na DUI. Za Nova Demokratija “Pri-klu~i se, vreme e”

}e bide sloganot so koj }e gi privlekuvaat glasa~ite preku svojata izborna kampawa. “Vo kreiraweto na kampawata }e bidat angaìrani isklu~ivo kadrite so koi raspolaga partijata. Nadvore{ni eksperti moè }e bidat konsultirani vo tekot na kampawata”, veli portparolot na ND, Arijanit Hoxa. Namesto me|usebni diskvalifikacii, kako {to od LDP pretpostavuvaat deka }e ja vodat bitkata dvete najgolemi partii, tie }e ponudat Izlez. “Za kreativniot del od kampawata }e bide angaìrana marketing-agencijata Idea Plus so koja i dosega sme sorabotuvale. No, za razlika od politi~kite protivnici, nie }e se fokusirame na promocija na na{ata programa, bidej}i izlezot e vo toa”, pojasnuva Andrej @ernovski. Analiti~arite pora~uvaat partiite visoko na svojata agenda da gi postavat re{enijata za ekonomskite i socijalnite problemi koi gra|anite pove}e od koga i da e gi smetaat za najva`ni. Spored niv, mnogu e va`no politi~kata poraka da ima svoj koncept, koj dava nova vrednost za javniot interes, a toa da bide vo sklad so performansite i prethodnite deluvawa na politi~kite subjekti.

ritanskiot evropratenik Ri~ar Hovit }e bide nov izvestuva~ vo Evropskiot parlament za Republika Makedonija. Spored informaciite na Komisijata za nadvore{ni raboti na EP, Hovit doa|a od redovite na Progresivnata socijalisti~ka grupa vo Evropskiot parlament kako ~len na britanskata Laburisti~ka partija. Toj kako izvestuva~ za Makedonija doa|a na mestoto na slovene~kiot evropratenik Zoran Taler, koj zamina od funkcijata po skandalot so korupcija. Posledniot izve{taj za Makedonija pred Evropskiot parlament go brane{e bugarskiot evropratenik Kristijan Vigenin.

[VRGOVSKI OTVORIL PREDMET ZA PARTISKITE SPISOCI avniot obvinitel, Qup~o [vrgovski, po dopren glas otvoril predmet vo vrska so afera {to be{e obelodeneta denovive, a vo koja centralno mesto ima najgolemata vladeja~ka partija VMRO-DPMNE. Dràvniot obvinitel informira deka obvinitelstvoto formiralo predmet protiv nepoznat storitel. Toj naveduva deka dokolku se pokaàt navodite kako vistiniti stanuva zbor za storeno krivi~no delo povreda na slobodata na opredeluvawe na izbira~ite, predvideno vo Чlen 160, Stav 1 od Krivi~niot zakonik. [vrgovski gi pobaral site dokazi od A1 televizija za obvinitelstvoto po nivnoto analizirawe da donese odluka kako }e postapuva. Pokraj toa, A1 televizija dokazniot materijal so koj tvrdat deka e napravena izborna zloupotreba od strana na vladeja~kata partija go dostavija do Dràvnata izborna komisija, Most, OBSE, kako i do kabinetot na pretsedatelot na dràvava, ambasadata na SAD. Kancelarijata na delegacijata na EU i drugi doma{ni nevladini institucii.

VMRO-DPMNE SE PREDOMISLI, SEPAK ]E TU@I NOVINARI efot na makedonskata diplomatija i ~len na VMRO-DPMNE na pres-konferencija izjavi deka partijata ja povlekuva svojata odluka za netu`ewe na novinarite, s$ so cel da ja za{titi i odbrani svojata ~est od mediumite na Velija Ramkovski, koi podolgo vreme na neviden vulgaren na~in ja klevetat partijata. Podolgo vreme, kako politi~ka partija, sme izlo`eni na eden neviden, neargumentiran, nizok i vulgaren atak od strana na mediumite na Velija Ramkovski. Na{ata ocenka, no i ocenkata na site relevantni strukturi e deka ovie mediumi pove}e ne ja vr{at novinarskata dejnost, tuku vr{at edno prili~no manipulativna dejnost. Novinarskata dejnost se vr{i vrz baza na eti~kite i profesionalni standardi za nepristrasno, balansirano i argumentirano novinarstvo, {to ve}e ne e slu~aj so mediumite na gospodinot Velija Ramkovski. Toa e vpe~atok ne samo na VMRO-DPMNE, tuku toa e vpe~atok na po{irokata makedonska javnost, istakna Milo{oski. Ovie mediumi svojata dejnost ja baziraat na gola politi~ka presmetka i taa presmetka, re~isi sekoga{ e klevetni~ka, niska, bezobrazna i prili~no vulgarna.

[

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PRV USPEH NA ZAKONOT ZA BESPLATNA PRAVNA POMO[ snovniot sud vo Negotino, so presuda donesena na 8. april, go uva`i tu`benoto barawe na strankata na koja & be{e odobrena besplatna pravna pomo{, {to e prva presuda so koja pozitivno e re{eno po odobreno barawe za besplatna pravna pomo{ od strana na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. “Od primenite barawa za besplatna pravna pomo{ ministerot za pravda donese 42 re{enija za ostvaruvawe na pravoto na besplatna pravna pomo{. Odobreni se barawa na barateli koi se `rtvi na semejno nasilstvo, za imotno-pravni sporovi, za rabotni sporovi i sporovi od oblasta na za{titata na deca i mladinci”, informiraat od Ministerstvoto za pravda vo kontekst na prvata presuda so koja pozitivno e re{eno po odobreno barawe za besplatna pravna pomo{. Proektot “Besplatna pravna pomo{“ startuva{e lani so cel da im se ovozmo`i na socijalno najzagrozenite kategorii gra|ani da ja koristat za{titata na pravosudniot sistem toga{ koga im e potrebna.

SDSM NAJAVUVA IZMENI VO DANO^NATA POLITIKA I NAMALUVAWE NA KAZNITE ropisite za danocite pove}e nema da se menuvaat nenajaveno i da stapuvaat vo sila vedna{... ]e ja podobrime objektivnosta na `albenata postapka vo ramkite na dano~nata postapka... Kaj danokot na imot } e vovedeme odano~uvawe spored utvrdeni skali i stapki, imaj}i ja predvid pazarnata vrednost na nedvi`niot imot. Pritoa, gra|anin so vkupen nedvi`en imot so vrednost do 50 iljadi evra nema da pla}a danok na imot. Ova go najavi v~era potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski, dokolku SDSM pobedi na pretstojnite izbori. Toj najavi i deka }e ja namalat dano~nata stapka za danokot na promet na nedvi`nosti od postojnite 2% do 4% na 1% do 3%. “]e go ukineme odano~uvaweto na prihodite od kamati; }e go ukineme danokot na kapitalna dobivka; namesto ramniot danok, od koj najgolema polza imaa najbogatite, }e vovedeme progresivno odano~uvawe; }e ja namalime stapkata na DDV od 18% na 5% za veterinarnite lekovi, so {to }e se olesni rabotata na sto~arite”, re~e Jovanovski i dodade deka od koren }e se promeni i politikata na kazni.

NSDP: VLADATA ZA IZBORITE ]E KORISTI NAFTA OD STOKOVITE REZERVI ova socijaldemokratska partija (NSDP) obvini deka Vladata }e tro{i od stokovite rezervi na nafta vo funkcija na falsifikuvawe na izborite. Kako {to re~e Goran Misovski od NSDP, na samo tri dena pred raspu{tawe na Sobranieto Vladata donela odluka za otstapuvawe na gorivo “eurodizel BS” (gorivo {to se koristi i za lesni vozila i za avtobusi) od stokovite rezervi, i toa bez nadomest. Toj tvrdi deka Vladata otstapila 55 iljadi litri gorivo na op{tini vo koi se gradona~alnici od redovite na VMRO-DPMNE i deka odlukata za vakviot poteg e objavena vo Slu`ben vesnik bez nikakvo obrazlo`enie. Od NSDP pra{uvaat dali najgolemiot broj na gorivoto }e se koristi vo izbornata kampawa za vozilata na aktivistite na VMRO-DPMNE, za avtobusite za mitinzi ili za kupuvawe glasa~i. Demantiraat od VMRO-DPMNE. Ottamu velat deka ovie stokovi rezervi se odnesuvale za pokrivawe na tro{ocite na op{tina Bosilovo i op{tina Veles. Vo op{tina Bosilovo bile za pokrivawe na tro{ocite na op{tinata pri spravuvaweto so poplavite, a vo Veles kako del od akcioniot plan za ~istewe na re~nite korita.

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

PREDIZBORNATA KAMPAWA TRGNA PREDVREME

SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA PO^NA SO KAZNUVAWATA! Promenite vo Izborniot zakonik voop{to ne ja promenija predizbornata atmosfera vo dr`avata. I pokraj precizno utvrdenite odredbi koga i kako mo`e da se reklamiraat partiite, prekr{uvaweto na izborniot proces i predvremenoto reklamirawe i ovoj pat ne izostana. Zasega so prekr{o~ni prijavi se soo~ija samo Kanal 5 i Televizija ALB GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

pokraj izmenite vo Izborniot zakonik, partiite i ovojpat odlu~ija da gi zaobikolat zakonite i odredbite koi samite gi predlagaat i glasaat. Iako ve}e se utvrdija odredbite za toa koga i kako po~nuva i zavr{uva izborniot proces i ovie izbori u{te sega se polni so prekr{uvawe na izborniot proces. Zaobikoluvaweto na Izborniot zakonik i zloupotrebata na periodot pred po~etokot na izbornata kampawa stana tradicija pred po~etokot na izbornata istata, velat ekspertite. Zasega, na vakvite prekr{uvawa na izborniot proces reagiraa samo od Sovetot za radiodifuzija. Tie podnele prekr{o~ni postapki protiv TV ALB poradi emituvawe plateno politi~ko reklamirawe; TV Kanal5, poradi toa {to pri objavuvawe rezultati od ispituvawe na javnoto mislewe ne obezbedile dovolno informacii vrz osnova na koi javnosta }e moè da ja proceni verodostojnosta na ispituvaweto. Osven prekr{o~ni prijavi, od SRD velat deka upateni se i ukaùvawa do TV A1, poradi emituvani reklami, finansirani od buxetite na op{tinite; do Radio Metropolis, poradi emituvawe na reklami na dràvni organi, finansirani od buxetot na RM; do MTV1, poradi emituvani reklami na dràvni i organi na gradot Skopje, finansirani od buxetot na RM i buxetot na gradot; i do TV Sitel, poradi emituvawe reklami na dràvni organi, finansirani od buxetot na RM.

3-5.000

evra e kaznata za nepo~ituvawe na rokot za startot ili fini{ot na kampawata

DIK NAMESTO DA REAGIRA, ^EKA DOKAZI! Za prekr{uvawata na izborniot proces, koi nastanaa preku banerite koi osamnaa na internet-stranicite, i preku bilbordite “Dali ste za pobeda”, za koi nepoznato e koj e nara~atelot, za koj SRD nema nadle`nost, od Dr`avnata izborna komisija s$ u{te nema reakcii. Ottamu velat deka za da postapat po takov prekr{ok za

toa im se potrebni dokazi, a takvi dokazi do nivnata institucija s$ u{te nikoj nema dostaveno. “Do Dr`avnata izborna komisija do sega nema pismeno dostaveno reakcija ili dokazi za toa deka postoi prekr{uvawe na izborniot proces. Bez dokazi nie ne mo`eme da postapuvame i da utvrdime dali navistina ima povreda na ~lenot 69-a, koj se odnesuva na prekr{uvawe

[TO PREDIVDUVA ^LENOT 69-A? “^len 69-a: Za izborna kampawa se smeta javno sobirawe i drugi javni nastani organizirani od strana na organizatorot na kampawata, javno istaknuvawe na plakati, videoprezentacii na javni mesta, izborno mediumsko i internet-pretstavuvawe, distribuirawe pe~ateni materijali i javno pretstavuvawe na potvrdenite kandidati od nadle`nite izborni organi i nivnite programi. Kaznite za nepo~ituvawe na rokot za startot ili fini{ot na kampawata za pravnoto lice iznesuvaat od tri do pet iljadi evra.”

na izborniot proces”, re~e potpretsedatelot na DIK, Subhi Jakupi. Na prekr{uvaweto na izborniot proces reagiraat i od gra|anskata asocijacija MOST, kako i od nevladinata organizacija Transparensi intere{nal. Od MOST velat deka politi~kite partii na razli~ni na~ini po~naa da go zaobikoluvaat Izborniot zakonik za da go zloupotrebat periodot pred po~etokot na kampawata. Zatoa, tie apeliraat deka site nedozvoleni aktivnosti ako se sprovedeni predvreme treba da bidat adresirani od DIK vo soglasnost so ~lenot 179, kade {to e predvidena i globa za vakvoto odnesuvawe. So sli~na reakcija i od Transparensi interne{nal. Tie gi povikuvaat site relavantni faktori da ne ostanat ramnodu{ni na vakvite informacii.

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

RASTE BROJOT NA BLOKIRANI SMETKI

VO CELOST ISPLATENI SUBVENCIITE ZA TUTUNOT ZA 2011

ZA EDNA GODINA BLOKIRANI 30.000 SMETKI D SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

aste brojot na kompanii i gra|ani koi imaat blokirani smetki. Spored podatocite {to gi objavi Narodnata banka na Makedonija, vo april godinava vo sporedba so mart ima 1.647 novi blokirani smetki, so {to vkupniot broj se iska~i na 95.676 blokirani smetki. Dokolku se sporedat brojkite na `iro-smetkite na gra|anite i firmite koi bile blokirani vo istiot period lani, izleguva deka za edna godina bile blokirani re~isi 30.000 smetki. So ogled na toa {to brojot na blokirani smetki raste u{te od po~etokot na godinava, stanuva jasno deka gra|anite i kompaniite s$ pomalku mo`at da gi servi-

ràvata im isplati vkupno 25,7 milioni evtra na pove}e od 31 iljada tutunoproizvoditeli, so {to celosno ja ispolni svojata obvrska, soop{ti vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski. “Tutunarite gi dobija sredstvata i }e moàt da gi iskoristat za slednata rekolta. Vo poslednive ~etiri godini tutunoproizvoditelite dobija pove}e od 73 milioni evra poddr{ka i ovaa dinamika prodolùva”, istakna Stavreski. Spored ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, od vkupno proizvedenite 25.000 toni tutun neprezemeni ostnaa u{te 60 toni. “Stanuva zbor za proizvoditeli koi imaat dogovori so Strumica tabak. Dokolku od objektivni pri~ini ne uspele da go prodadat rodot, tie, soglasno sklu~enite dogovori, }e moàt da gi tuàt otkupuva~ite”, istakna Dimovski.. Spored ministerot, Sokotab Bitola ima otkupeno 9,5 milioni kilogrami od 11.700 proizvoditeli, Alijansa od Kavadarci 6,1 milioni kilogrami od pove}e od 8.000 proizvoditeli, Strumica tabak 5,1 milioni kilogrami od 6.799 proizvoditeli, Tutunski kombinat Prilep 3,66 milioni kilogrami od 2.701 proizvoditel.

95.676

e vkupniot broj na blokirani smetki na firmi i gra|ani zaklu~no so april godinava

1.647

smetki bile blokirani za samo eden mesec

siraat obvrskite i poradi neservisiranite dolgovi prisilno im se naplatuvaat pari od smetkite. Smetkite na firmite i gra|anite mo`at da se blokiraat po razli~ni osnovi. Za nenaplateni pobaruvawa kon dr`avata, odnosno Upravata za javni prihodi, dostasani, no nenaplateni pobaruvawa kon bankite, no i poradi pobaruvawa {to si gi imaat

firmite me|u sebe. Spored ekspertite, vakvata sostojba, koja go sledi zgolemuvaweto na brojot na blokirani smetki vo kontinuitet, zna~i deka krizata s$ u{te ne e nadminata, a dokaz za toa e i podatokot {to vo vreme koga

postojano rastat blokiranite se namaluvaat novootvorenite smetki. Spored podatocite na Narodnata banka, vo april imalo vkupno 3.301.352 otvoreni smetki, za razlika od januari godinava, koga imalo vkupno 3.451.966 smetki.

OP[TESTVENATA ODGOVORNOST TABU-TEMA ZA KOMPANIITE

SAMO STRANSKITE FIRMI VO ZEMJAVA SE ODNESUVAAT ODGOVORNO SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

nogu kompanii op{testvenata odgovornost ja sfa}aat kako dodaten del na nivniot biznis namesto kako ne{to {to integrirano treba da bide od nivnata delovna strategija. Vo Makedonija op{testveno odgovorni se edinstveno pretstavni{tvata na stranskite kompanii, dodeka s$ u{te e mal brojot na doma{nite pretprijatija koi projavuvaat vakva inicijativa. Vakov zaklu~ok iznese Stefan Plavjanski, pretsedatel na Upravniot odbor na Amerikanskata stopanska komora vo zemjava, na konferencijata za pottiknuvawe na svesta kaj firmite za zna~eweto na op{testvenata odgovornost. Borjanski istakna deka odr`livosta na prirod-

nite resursi treba da bide edna od klu~nite praktiki na sekoja kompanija. “Odlukite {to se nosat denes mora da bidat funkcionalni, odnosno da vaàt i za narednite 50 godini, za{to resursite, osobeno energijata, vodata, vozduhot i po~vata, se ograni~eni. Kon niv e neophodno da se postapuva odgovorno”, dodade Plavjanski. Fokusot na kompaniite vo zemjava koi projavile interes za odgovornost kon op{testvoto naj~esto e naso~en kon za{titata na ìvotnata sredina, obrazovanieto i informiraweto na potro{uva~ite. Iskustvata na stranskite kompanii pokaùvaat deka toa ne e dovolno i deka op{testvenata odgovornost mora da pretstavuva javen imix na kompanijata. Menaxerot na Koka-Kola za Jadranskiot region, Sandro Bari~evi}, smeta deka eden biznis moè da bide dobar dokolku dràvnata i lokalnata

RE[ENIE ZA AMBALA@NIOT OTPAD DO KRAJOT NA JUNI ompaniite do krajot na juni mora da najdat re{enie za ambala`niot otpad na nivnite proizvodi. Spored Zakonot za pakuvawe i otpad od pakuvawe, site proizvoditeli i uvoznici na proizvodi koi se plasiraat na makedonskiot pazar, treba da organiziraat sistem za sobirawe na otpadot od pakuvawe {to se sozdava od nivnite proizvodi, selektirawe po tipovi i negovo reciklirawe, i toa zakonski moàt da go napravat na tri na~ini. “Sekoja kompanija treba posebno da se registrira i da go menaxira upravuvaweto so ambala`niot otpad s$ do negovata reciklaà, ako ne go napravi toa }e treba da & pla}a na dràvata nadomest za svojata ambalaà od 350 evra od ton za plasti~na ambalaà. Tretata opcija da e da stanat ~lenki ili zaedno so drugi kompanii da osnovaat posebno dru{tvo koj }e go menaxiraa ovoj proces po primerot na Pakomak”, istakna Filip Ivanovski, direktor na Pakomak, prvata kompanija osnovana za reciklirawe i sobirawe otpad. Spored Ivanovski, celta na novata kompanija e namaluvawe na divite deponii, prodolùvawe na ìvotniot vek na postoe~kite, reciklirawe na pove}e od 60% od ambala`niot materijal i negovo energetsko iskoristuvawe. Pakomak e formirana od vode~kite proizvodstveni kompanii Pivara Skopje, Prilepska pivarnica,Vitaminka, Pelisterka, Koùv~anka, Magroni, Koding, Vivaks, Blagoj \orev i vinarskite vizbi Tikve{ i Stobi.

VIP SO EDEN DENAR MINUTA KON SITE MRE@I zaednica e odr`liva. “Nie vo Koka-Kola op{testvenata odgovornost ja narekuvame odr`livost. Prioritet na Koka-Kola e odr`uvawe na resursite za voda sekade vo svetot. Edno od na{ite glavni partnerstva e toa so svetskite fondovi za priroda za za~uvuvawe voda, zatoa {to mora da ja vratime vodata nazad vo prirodata. Site kompanii mora da sfatat deka nemame

drug izbor osven so reursite da postapuvame odgovorno”, dodade Bari~evi}. Amerikanskiot ambasador vo zemjava, Filip Riker, pora~a deka kompaniite mora da se odnesuvaat odgovorno kon zaednicata. Na konferencijata doma{nite pretprijatija gi slu{naa iskustvata za op{testveno odgovorno deluvawe od golemite stranski kompanii kako Koka-Kola, Avon i Prokter i Gembl.

ite Vip pripejd-korisnici ponudata za razgovori od eden denar minuta vo koe bilo vreme ja dobivaat so dopolnuvawe so koj bilo iznos na svojata pripejd-smetka, a cenata za vospostavuvawe povik e 3,5 denari, informiraat od Vip operator. Kako {to informiraat od kompanijata, mo`nosta za razgovori od eden denar minuta kon site mreì za edno dopolnuvawe e so va`nost od sedum dena, a po istekot na ovie denovi promocijata prodolùva so povtorno dopolnuvawe na pripejdsmetkata so koj bilo iznos, }e trae do 31 juni ovaa godina. “Proletta e period koga prirodata se budi, lu|eto se pove}e nadvor i vo dvièwe. Vo ovoj period na{ite korisnici imaat pove}e potreba od koristewe na mobilnite uslugi, taka {to Vip operator gi presretnuva potrebite na svoite korisnici i sekoga{ im nudi pove}e”, izjavi Mario Cvitkovi}, glaven marketing-direktor na Vip operator.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

117,18

2.699 2.696 2.693 2.690 2.687 2.684 2.681 2.678 2.675 2.672

2.560 2.555 2.550 2.545 2.540 2.535 2.530 2.525 04/05/11

05/05/11

06/05/11

07/05/11

08/05/11

09/05/11

10/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

04/05/11

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

OMB

117,13 117,08 117,03 116,98 116,93 05/05/11

06/05/11

07/05/11

08/05/11

09/05/11

10/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

04/05/11

05/05/11

06/05/11

07/05/11

08/05/11

09/05/11

10/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

TE[KA GODINA ZA HOTELIERSTVOTO?!

HOTELITE JA PO^NAA GODINATA SO ZAGUBI Od hotelite komentiraat deka rezultatite se karakteristi~ni za ovoj period od godinata, no golem problem e {to ne znaat {to da o~ekuvaat vo ostatokot od godinata, bidej}i posledicite od krizata s$ u{te gi ~uvstvuvaat METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

agubi i pad na dobivkite prijavuvaat najgolemite smestuva~ki kapaciteti vo zemjava za prvoto trimese~je godinava. Od Interne{nal hotels, Hoteli Metropol i Makedonijaturist, koi kotiraat na doma{nata berza, a se zanimavaat so turisti~ko ugostitelski uslugi, samo Makedonijaturist vo prviot kvartal od godinava prijavi dobivka od 40.800 evra. No, i pokraj ostvareniot profit, od Makedonijaturist ne se zadovolni od postignatoto godinava vo sporedba so ostvarenite 393.000 vo prviot kvartal lani. “Mnogu faktori vlijaat vrz vakviot rezultat. Kako i site doma{ni kompanii, taka i Makedonijaturist ne e imuna na krizata. Gra|anite svoite patuvawa gi sveduvaat na minimum. Ima golem pad i na kongresniot turizam. Kompaniite organiziraat konferencii i drugi nastani, no brojot na u~esnici e s$ pomal, iako nie postojano kontaktirame so niv za da gi sogledame pri~inite za namaleniot broj no}evawa”, veli Done Tanevski, pretsedatel na Upravniot odbor na Makedonijaturist. Toj o~ekuva deka sostojbite }e se podobrat do krajot na godinata, osobeno vo letnata sezona. “Menaxmentot na Makedoni-

AKCIJATA NA TIKVE[ PADNA ZA 14,74% kcijata na vinarskata vizba Tikve{ v~era padna za 14,74%. Pad od 12,37%, pak, ima{e i cenata na akcijata na Ading. Na v~era{noto berzansko trguvawe, investitorite se interesiraa za 25 hartii od vrednost, od koi samo kaj pet nema{e promeni na cenata. Na 10 hartii od vrednost im se namali cenata,a na isto tolkav broj im porasna cenata. Najmnogu se zgolemi akcijata na Ohridska pastrmka od Ohrid i toa za 210%. Rast od 43,75% ima{ea kcijata na Agro Tikve{ od Kavadarci. Od 24,3 milioni denari promet ostvaren vo tekot na v~era{noto trguvawe, 20 milioni denari ili 82% od prometot go napravija samo dve hartii od vrednost. Obvrznicata od 10 emisija na obvrznici za denacionalizacija v~era ostvari promet od 10,6 milioni denari, dodeka, pak, akcijata na Komercijalna banka ima{e promet od 9,3 milioni denari. Od ostanatite hartii od vrednost promet pogolem od eden milion denari os-

A jaturist naporno raboti na privlekuvawe {to pove}e gosti. No, za da gi podobrime rezultatite kako kompanija re{ivme da se fokusirame na Balkanot, odnosno na dr`avite vo regionot”, veli Tanevski, dodavaj}i deka godinava }e investiraat okolu 300.000 evra vo renovirawe na apartmanite vo Holidej In. Za razlika od Makedonijaturist, Interne{anal hotels i Hoteli Metropol prijavija zagubi od raboteweto vo prviot kvartal od godinava. Hoteli Metropol ostvari zaguba od 303.000 evra. Od dru{tvoto velat deka zagubata se dol`i na nepovolnite uslovi na stopanisuvawe, kako rezultat na globalnata ekonomska kriza. Negativnite efekti od krizata s$ u{te se ~uvsvuvaat, velat od kompanijata. Ottamu o~ekuvaat

deka vo ostanatiot del od godinata }e ostvarat podobri rezultati, bidej}i treba da se realiziraat ve}e sklu~enite dogovori za letuvawe na turisti od Izrael, Finska, Holandija. “Prviot kvartal ne treba sekoga{ da se zema kako reper za toa kakvi }e bidat rezultatite na krajot od godinata. Od 2005 godina pa navamu vo prvite tri meseci od godinata re~isi sekoga{ ima trend na namaluvawe na no}evawata i kongresniot turizam, koj pak, se kompenzira so ostanatiot del od sezonata. Vtoriot kvartal ve}e go po~navme so 10% rast vo odnos na lani i o~ekuvam deka }e go zavr{ime so minimum 15% pogolem rast od lani”, veli Filip Mi{evski, rakovoditel na marketingot vo Hoteli Metropol i Belvi.

Zaguba od re~isi eden milion evra prijavi Interne{nal hotels vo periodot januarimart godinava. Taa e za 22,7% pomala od zagubata ostvarena istiot period lani. I od ovoj hotel, kako i od Makedonijaturist, ne se zadovolni od rezultatite vo ovoj kvartal. “Prvite ~etiri meseci od godinava bea navistina te{ki i zatoa e ostvarena zaguba. Na po~etokot od godinata rezultatite sekoga{ se slabi, bidej}i grupite naj~esto doa|aat po maj, a i kongresniot turizam vo golema merk e premesten vo Ohrid. Nie naporno rabotime za da gi podobrime rezultatite, a ve}e ima i najavi za grupa gosti od stranstvo”, veli Aleksandra Cvetanovska, eden od menaxerite na Interne{nal hotels.

tvari i akcijata na Prosvetno delo, od koja v~era se istrguvaa 705 akcii vredni 1,1 milion denari. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo, vo odnos na ponedelnikot porasna za duri 294,8%, a rast od 78% ima{e i na prometot so obvrznici. Na oficijalniot pazar na hartii od vrednost pokraj za akcijata na Komercijalna banka, investitorite najmnogu se interesiraa i za akcijata na Alkaloid, koja ostvari promet od 445.000 denari. Na redovniot pazar, pak, najgolem interes ima{e za akcijata na NLB Tutunska banka od koja se istrguvaa 200 akcii, odnosno 700.000 denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 na dnevno nivo porasna za 0,27% na vrednost od 2.547,71 indeksni poeni, a za 0,09%, na vrednost od 117,14 indeksni poeni, porasna i indeksot na obvrznici OMB. Za razlika od niv akciskiot indeks MBID padna za 0,11% na vrednost od 2.676,34 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

10.05.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.243.221,84

-5,62%

-7,55%

2,62%

-3,45%

1,31%

09.05.2011

ILIRIKA GRP

48.158.370,73

-6,08%

-5,48%

-6,40%

-8,46%

3,60%

09.05.2011

120.300

Иново Статус Акции

14.196.717,07

-0,82%

-6,52%

2,62%

3,05%

-3,84%

09.05.2011

2,46

137.660

KD Brik

36.746.594,32

-4,82%

-2,16%

-3,02%

-5,10%

6,40%

09.05.2011

1,99

193.000

KD Nova EU

25.749.256,24

-3,72%

-7,27%

-0,35%

-1,58%

-4,05%

09.05.2011

КБ Публикум балансиран

30.272.540,75

-1,33%

-4,32%

-0,39%

0,32%

0,78%

09.05.2011

КБ Публикум -обврзници

19.501.654,73

0,41%

0,00%

09.05.2011

Охридска пастрмка Охрид

1.550,00

210

434.000

Агро Тиквеш Кавадарци

1.150,00

43,75

34.500

40.100,00

2,82

198,35 129,53

Реплек Скопје Макстил Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тиквеш Скопје

10.05.2011 Просечна цена (МКД)

Адинг Скопје

Износ (МКД)

1620

-14,74

64.800

340

-12,37

34.000

Гранит Скопје

566,67

-3,13

17.000

Стопанска банка Скопје

205,00

-2,84

59.040

52.501,00

-2,78

52.500

Фершпед Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

10 емисија на обврзници за денацион.

10.05.2011

P/E

P/B

4.320,81

401,26

10,77

0,94

54.562

7.100,00

567,72

12,51

0,20

GRNT (2010) *

3.071.377

566,67

95,35

5,94

0,53

KMB (2010)

2.279.067

3.749,87

628,36

5,97

1,07

MPT (2010) *

112.382

26.192,46

0,77

25.920

40.100,00

2.980,40

13,45

0,81 0,62

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

0,00

10.684.133

REPL (2010) *

1.431.353

3749,87

1,35

9.374.670

SBT (2010) *

389.779

2.611,00

39,99

65,28

1.600,00

0,00

1.128.000

STIL (2010) *

14.622.943

198,35

0,47

426,54

2,50

НЛВ Тутунска банка Скопје

3500,35

-0,27

700.070

TPLF (2010) *

450.000

3.798,79

277,07

13,71

1,04

Алкалоид Скопје

4320,81

0,00

445.043

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

0,33

Комерцијална банка Скопје Просветно дело Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

10.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

ХВ ALK (2010)

Вкупно издадени акции

10.05.2011

Нето добивка по акција

BESK (2010) *

Име на компанијата

10.05.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

% на промена

обврзници

177.198

78,01

обични акции

177.007

272,83

354.206

140,39

обични акции

Вкупно Официјален пазар

42.275

424,17

Вкупно Редовен пазар

42.275

424,17

0,00

396.481

155,66

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 10.05.2011)

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

EMO O^EKUVA 10 PATI POMALA ZAGUBA hridskiot zagubar EMO godina{nata zaguba ja proektira na 394.000 evra, koja e re~isi za 10 pati pomala od zagubata vo 2010 godina, koja iznesuva{e 3,8 milioni evra. Spored konsolidiraniot izve{taj na kompanijata, EMO godinava treba da ostvari 11,5 milioni evra operativni prihodi, od koi 11,4 milioni evra treba da bidat prihodi od proda`ba. Operativnite rashodi, pak, rakovodstvoto na EMO gi proektira na 11,7

milioni evra. Vrabotenite }e go ~inat EMO godinava 5,4 milioni evra. Tro{ocite za uslugi, potro{en materijal i siten inventar ovaa godina EMO }e go ~inat 4,8 milioni evra. Nekonsolidiraniot bilans na uspeh na EMO, pak, poka`uva deka za ovaa godina kompanijata o~ekuva da ostvari dobivka od 50.400 evra, koja e za tripati pogolema od nekonsolidiranata dobivka ostvarena lani koja iznesuva{e 15.200

KREDIT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST OD EBOR I NLB TUTUNSKA evra. Spored ovoj izve{taj, operativnite prihodi na dru{tvoto iznesuvaat 9,9 milioni evra od koi 9,8 milioni evra se prihodi od proda`ba. Operativnite rashodi, pak, se proektirani na iznos od 9,7 milioni evra. Za prvite tri meseci od godinava, ohridski EMO na Berzata prijavi konsolidirana zaguba od 560.000 evra, koja e za 18,2% pomala od zagubata ostvarena vo prethodnoto trimese~je.

redit vo iznos od ~etiri milioni evra im e dostapen na makedonskite kompanii koi sakaat da ja podobrat energetskata efikasnost. Kreditnata linija na Evropskata banka za obnova i razvoj } e se plasira preku NLB Tutunska banka. Kompaniite koi }e podgotvat uspe{en proekt, na krajot }e dobijat povrat od okolu 15-20% od vkupnata investicija. Dogovorot za kreditot, v~era go potpi{aa pretsedatelot na

UO na NLB Tutunska banka, \or|i Ja~evski, i direktorot vo EBOR, Fransis Mali`. Spored Jan~evski, kreditot ne e golem spored iznosot, no e zna~aen bidej}i nudi niza povolnosti za korisnicite. “Spored na{ite presmetki, kompaniite koi }e go dobijat kreditot, na krajot }e pla}aat kamatna stapka od 1,82%”, re~e Jan~evski. Za direktorot na EBOR ova e zna~ajna kreditna linija za Makedonija, kako zemja

koja e uvozno zavisna od energija. Investiraweto vo energetska efikasnost za kompaniite, spored Mali`, e investicija vo idninata.

OP[TINITE SÉ U[TE NEMAAT SOFTVER ZA ELEKTRONSKO NADDAVAWE

NEMA PRODA@BA NA DR@AVNA17.03.2010 ZEMJA 11 Nitu edna op{tina dosega ne go impelemntirala sistemot za elektronsko naddavawe za proda`ba na dr`avnoto zemji{te. So ogled na toa {to izborite se na 5 juni, a za nekolku dena po~nuva i predizbornata kampawa, elektronskata proda`ba na dr`avnoto grade`no zemji{te najverojatno }e se prolongira ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ejasno e dali firmite i gra|anite od 1 juli }e moàt da kupuvaat evtino zemji{te. Iako op{tinite imaat samo polovina mesec da implementiraat elektronski sistem za javno naddavawe, {to e uslov za da moàt da prodavaat dràvno grade`no zemji{te, dosega nitu edna op{tina ne instalirala vakov sistem. Zakonot za grade`no zemji{te e deciden - ako op{tinite ne gi obezbedat potrebnite uslovi za proda`ba, dràvnoto grade`no zemji{te }e ostane vo nadle`nost na Ministerstvoto za transport i vrski. No, poradi pretstojnite izbori i formiraweto na novata Vlada, zasega proda`bata na dràvnite parceli e blokirana i re~isi e izvesno deka parcelite nema da po~nat da se nudat s$ dodeka ne se sostavi novata Vlada. Iako od Ministerstvoto za transport i vrski velat deka izrabotkata na aplikacijata za voveduvaweto na elektronskoto javno naddavawe za op{tinite e vo zavr{na faza, op{tinite stravuvaat deka sistemot }e po~ne da funkcionira vo predvideniot rok. “USAID ja izrabotuva aplikacijata za elektronsko

naddavawe za op{tinite, a vo me|uvreme }e po~neme so obukite za op{tinskata administracija koi }e bidat zadolèni za sproveduvawe na elektronskite javni naddavawa. Slu`benicite koi }e treba da ja sproveduvaat ovaa postapka na 15 juni, treba da polagaat ispit za da dobijat ovlastuvawe za rabota. Op{tinite koi vo predvideniot rok nema da gi ispolnat uslovite za elektronska proda`ba na parcelite, nema da dobijat ovlastuvawe za proda`ba na zemji{te i vo toj slu~aj Ministerstvoto za transport i vrski }e go prodava zemji{teto koe{to se nao|a vo taa op{tina”, objasnuvaat od Ministerstvoto za transport i vrski. No, ako se zeme predvid faktot deka izborite se na 5 juni, a za nekolku dena po~nuva i predizbornata kampawa, period vo koj instituciite ne smeat da potpi{uvaat dogovori ili da objavuvaat tenderi, voveduvaweto na noviot sistem vo op{tinite i proda`bata na dràvnoto grade`no zemji{te, najverojatno }e se odloì najmalku za mesec i polovina. IZBORITE ]E JA ODLO@AT ELEKTRONSKATA PRODA@BA NA ZEMJI[TETO Od op{tinite potvrduvaat deka dosega nitu tehni~ki,nutu prakti~no ne{to e napraveno za da se implementira softverot. Gradona~alnicite velat

5,97

milioni evra sobralo Ministerstvoto za transport i vrski od proda`ba na dr`avni parceli vo prvite ~etiri meseci godinava

142

dr`avni parceli po pat na javno naddavawe se prodadeni vo prvite ~etri meseci

deka iako se podgotveni da ja prezemat novata nadle`nost, stravuvaat deka so izborite mo`no e da se prolongira instaliraweto na elektronskiot sistem za javno naddavawe vo o{tinite. “Softverot e vo sopstvenost na ZELS i nie s$ u{te go nemame. Dosega tehni~ki i prakti~no ne e ni{to napraveno za negova implementacija. Edinstveno pred edna nedela dobivme izvestuvawe od Ministerstvoto za transport i vrski deka po~nuvaat obukite za slu`benicite koi }e rabotat na elektronskoto naddavawe na zemji{teto. Za ostanatata procedura nemame nikakvi informacii. Ne znaeme kako }e se odviva procesot na opremuvawe na op{tinite”, objasnuva Darko Mitevski, gardona~alnik na op{tina Makedonska Kamenica.

ZA TRI MESECI SOBRANI 5,97 MILIONI EVRA OD PRODA@BA NA DR@AVNI PARCELI

pored podatocite od Ministerstvoto za transport i vrski, od po~etokot na godinata do 30 mart, prodadeni se vkupno 142 parceli, dràvno grade`no neizgradeno zemji{te po pat na javno naddavawe. Od proda`bata Ministerstvoto pribralo vkupno 5,97 milioni evra. Najmnogu zemji{te se prodalo vo op{tinite Bitola, Ilinden, Strumica, Valandovo, Veles i \or~e Petrov, Skopje, Ohrid, Bitola i vo [tip. Lani, Vladata odlu~i dràvnoto grade`no zemji{te nameneto za izgradba na hoteli, fabriki i pogoni da se prodava so po~etna cena od edno evro za metar kvadraten, a pred dva meseci ja dopolni ovaa odluka i so dràvnite parceli nameneti za izgradba na ku}i i individualno domuvawe.

Od op{tina Karbinci, pak, velat deka imaat potreba od elektronski sistem za javno naddavawe na dr`avnite parceli, no deka s$ u{te ministertvoto ne im ka`uva koga }e se vovede softverot. “Minatata nedela dobivme pokana da u~estvuvame na obukata za koristewe na

sistemot za vrabotenite vo op{tinata, odnosno za adminstrativnite proceduri koi }e treba da se sprovedat za proda`ba na zemji{teto. Otkako }e zavr{at obukite bi trebalo da se instalira softeverot, a ako s$ odi spored najavenata dinamika ne bi terbalo da

ima problem za da po~ne da funkcionira od 1 juli”, objasnuva gradona~alnikot na Karbinci, Vasil Bogdanski. I od dvete op{tini velat deka s$ u{te ima nekolku slobodni, atraktivni parceli koi najverojatno bi bile interesni za invetsitorite.

WWW.KAPITAL.MK Ѓ МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,41%

3,45%

4,24%

5,10%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5163

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50

САД

долар

42,7286

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40

В.Британија

фунта

69,9645 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,7567

Канада

долар

44,3073

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

45,9454

61,6

43,6

49,

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

POLOVINA OD PROEKTITE VO ZDRAVSTVOTO NE SE NI PO^NATI

[TO SRABOTI MINISTERO OSMANI VO SVOJOT MAND r “Kapital” poka`uva u deka od desette najgolemi j proekti r vo zdravstr Analizata {to jja napravi voto,, koi bea bombasti~no najavuvani j u pet godini,, polovina ne se nituu po~nati. Ostanatite pet, ~ija realizacija se intenzivira{e vedna{ po najavata za izbori, izbori vo momentov se vo po~etna faza. Najbrzo po~na skapata reklamna kampawa na Ministerstvoto za zdravstvo za novata oprema vo klinikite, iako i taa ne e celosno pristignata VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

d desette najgolemi proekti vo zdravstvoto, koi bea bombasti~no najavuvani izminative pet godini, polovina ne se nitu po~nati, a ostanatite pet, ~ija realizacija se intenzivira{e vedna{ po najavata za izbori, vo momentov se vo po~etna faza. Analizata {to ja sprovede “Kapital” poka`uva deka poslednive godini zdravstvenata politika ne samo {to ne gi sanira{e problemite vo ovoj sektor, tuku otvori i novi, za {to govorat i milionskite dolgovi na bolnicite. Za sive ovie problemi ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, se ograduva i tvrdi deka reformite se sproveduvaat. Koi reformi, ministre? [to srabotivte vo Va{iot mandat, koj trae ve}e tri godini? Imate kadrovska kriza poradi odlevawe kadar vo privatnoto zdravstvo, koja se obiduvate da ja re{ite so partiski vrabotuvawa i so vra}awe na penzioniranite doktori, kriza vo upravuvaweto so zdravstvenite institucii i nivnoto finansirawe zatoa {to eksperimentot vtor ekonomski menaxer vi se poka`a kako premnogu skap, a bez rezultati. Vi ostanaa i starata oprema na klinikite, zatoa {to novata s$ u{te ne e celosno stignata, i dotraenite objekti, koi ne se saniraat, a novite ~ekaat pari za da dobijat tehni~ka dozvola. Vo isto vreme, dodeka nema pari za pu{tawe na novata zgrada na Ginekologija, ima{e pari za da nara~ate reklamna kampawa koja }e ja promovira novata oprema vo bolnicite. A {to veti ili nasledi kako obvrska ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani? Pred polovina godina na sve~ena pres-konferencija soop{ti deka }e pravi novi modeli za finansirawe za kolabiranoto zdravstvo i prezentira{e dva, koi gi odob-

rila i Vladata. “Na zdravstveniot sistem mu se neophodni sveì pari za da prodolì da se razviva, a niskite pridonesi za zdravstveno osiguruvawe od godina vo godina gi namaluvaa prihodite”, re~e toj. Ministerot re~e i deka vo plan e zakonska regulativa koja }e nalaga da se izdvojuva procent od proda`bata na proizvodi {tetni po zdravjeto, kako {to se cigarite i alkoholot, pa duri i od osiguritelnata premija za motornite vozila. Od noemvri navamu od novite modeli na finansirawe nema ni{to. Pred ~etiri meseci Osmani najavi deka mati~nite lekari ne }e smeat da gi upatuvaat svoite pacienti na klinika, tuku samo kaj specijalist vo najbliskiot zdravstven dom, bolnica ili privatna specijalisti~ka ordinacija, potenciraj}i deka lavirintot na dvièwe vo zdravstveniot sistem }e go pretvori vo avtopat. Vakviot koncept na vmreùvawe na bolnicite s$ u{te lebdi vo vozduh, zatoa {to po spektakularnata najava proektot ednostavno se zaboravi. Elektronskata zdravstvena karti~ka, najavuvana u{te za vreme na mandatot na prethodniot minister za zdravstvo, do pred nekolku meseci nikoj ne ja spomenuva{e. Vedna{ po raspi{uvaweto na izborite podgotovkite za ovaa reforma bea staveni vo petta brzina, otkrivaat izvori od klini~kite centri. Dokaz za toa, velat, se intenziviranite poseti na pretstavnici na Ministerstvoto za zdravstvo vo klini~kite centri vo [tip i vo Tetovo. “Po na{e gledawe, mo`no e za eden do dva meseci karti~kite da bidat pu{teni vo upotreba, iako toa ne zavisi od nas, tuku od Ministerstvoto za zdravstvo i od Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Po toj povod, ovie dena }e imame sostanok so pretstavnici od Ministerstvoto. Vo bolnicata ve}e se raboti na mre`no povrzuvawe na kompjuterite”, veli direktorkata na Klini~kata bolnica-[tip, Silvana Si~eva. Podgotovkite se zabrzani i vo Klini~kiot centar-Tetovo. Ot-

tamu velat deka pred dve nedeli dostavile kompletna dokumentacija so podatoci za vrabotenite, koi spored akcionen plan prvi } e dobijat karti~ki. I ministerot Bujar Osmani potvrduva deka primenata na karti~kata }e po~ne za dva meseci. Demantira deka stanuva zbor za izborno izre`irano tempo. Spored direktorkata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Maja Parnaxieva-Zmejkova, realizacijata na proektite elektronskata zdravstvena karti~ka i integriran informati~ki sistem te~e nepre~eno. “N$ ~eka te`ok period, a toa za nas vo isto vreme e i golem predizvik. Ovie dva proekti se revolucionerni. So karti~kata prvi~no }e se zamenat sinite kartoni, a podocna i zdravstvenite kni{ki. Vo narednite 12 meseci }e bidat gotovi karti~kite za vrabotenite i za penzionerite, dodeka sega gi imaat samo vrabotenite vo Fondot. Integriraniot sistem, pak, }e go zgolemi uvidot vo dokumentacijata na pacientite i }e ja namali mo`nosta za lekarski gre{ki”, veli Zmejkova. Iako ne znae od kade }e najdat pari i lekarski kadar, pred sedum meseci Vladata pompezno najavi deka godinava }e po~ne da gradi nov klini~ki centar vo Bardovci, vreden pove}e od 450 milioni evra. Vo ramkite na noviot klini~ki centar najavija i izgradba na parking za 2.000 vozila, ednokrevetni sobi so pove}efunkcionalni aparati i nekolku ~ekalni. Od Vladata u{te vo oktomvri rekoa deka proektot e vo po~etna faza. Fizibiliti studijata lani ja izrabotija francuski konsultanti, a do denes ne se znae dali e izdadena markica za gradewe. Poznava~ite na zdravstveniot sistem i toga{ bea skepti~ni vo odnos na najavite za nov klini~ki centar. Pove}eto od niv procenija deka za izgradba na vakov objekt bi bile potrebni duri dve milijardi evra. Novata medicinska oprema Makedonija }e ja ~ini dvojno pove}e od najavenoto. Otkako po~naa da pristignuvaat aparatite vredni pove}e od 100 milioni evra, Vladata treba da potro{i u{te tolku za da obezbedi uslovi

KOMPJUTER ZA SEKOJ LEKAR a nepoln mesec do izborite Vladata najavi tablet-kompjuter za sekoj lekar. Vo Vladata ne znaat nitu kolku kompjuteri se potrebni, nitu pak, za kolku pari ovoj proekt }e ja olesni dr`avnata kasa. Od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija velat deka idejata za vakva reforma ja dobile pred nekolku meseci, so cel da se potkrepat vladinite proekti za modernizacija na zdravstvoto. Ministerot Osmani se ogradi od sekakvi komentari za ovoj proekt. Poznava~ite na makedonskiot zdravstven sistem tvrdat deka idejata kompjuter za sekoj lekar e apsurdna.

Spored porane{niot minister za zdravstvo \or|i Orov~anec, najavata za digitalizirano zdravstvo e samo obid za politi~ki marketing. “Po pet godini vladeewe Vladata se seti za tablet-kompjuteri dva dena pred izbori. Ova e samo predizboren marketing i opravdanie za napi{anoto vo jadniot vladin ot~et. Ne mo`e da kupuvaat kompjuteri za sekoj lekar koga ne znaat ni kolku lekari ima, ni u{te kolku im trebaat po bolnicite. Makedonija nema nitu finansiski kapacitet za da obezbedi takva platforma. A i ne mo`e da se digitalizira eden zdravstven sistem koj kuburi so osnovni sredstva”, veli toj.

VESNA VELI]STEFANOVSKA

PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA PACIENTI rincipot na ubeduvawe preku reklami ne moè da gi ozdravi pacientite. Samo toa e toa {to treba{e da go sfatat nadle`nite pred da potro{at milioni od Buxetot za ovaa namena. Ako sega sumirame, }e vidime deka izminative pet godini ne se napravilo ni{to, osven sitni kozmeti~ki intervencii na dotraenoto zdravstvo. Sram mi e da kaàm, no vo momentov ne moàm da se setam na nitu eden najaven proekt koj dosega e realiziran.

DEJAN STAVRI]

OFTALMOHIRURG I PRETSEDATEL NA SLOBODNIOT SINDIKAT NA KLINI^KI CENTAR e frlija mnogu pari badijala. Se potro{ija milioni evra za administrativni tro{oci, za rasformirawe na Klini~kiot centar, za skapi kameri koi sega ne ni funkcioniraat i za reklami koi ni{to ne menuvaat. Zgolemuvaweto na administrativniot kadar i voveduvaweto vtor direktor isto taka dopolnitelno ja iscrpija zdravstvenata kasa. Da ne zboruvame za kriminalnite nabavki na skapi klini~ki lekovi preku sporni tenderi.

MAJA PARNAXIEVAZMEJKOVA

DIREKTOR NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO $ ~eka te`ok period, a toa za nas vo isto vreme e i golem predizvik. Ovie dva proekti se revolucionerni. So elektronskata karti~ka prvi~no }e se zamenat sinite kartoni, a podocna i zdravstvenite kni{ki. Vo narednite 12 meseci }e bidat gotovi karti~kite za vrabotenite i za penzionerite, dodeka sega gi imaat samo vrabotenite vo Fondot. Integriraniot sistem, pak, }e go zgolemi uvidot vo dokumentacijata na pacientite i }e ja namali mo`nosta za lekarski gre{ki.

za nivno koristewe vo bolnicite. Evropskite standardi nalagaat grade`nite zafati i rekonstrukcii da ~inat kolku i nabavenata oprema, pa Vladata po~na da se zadolùva za da moè da gradi novi prostorii i da gi renovira postojnite. I privatnite kliniki vo Makedonija se opremeni po istiot princip. Neodamna Osmani za “Kapital” izjavi deka bez problem moè da podignat zaem od 100 milioni evra. “Standardite nalagaat kolku {to }e bidat potro{eni pari za grade`ni raboti tolku da prikaème vo bankata deka vredi opremata. Taka nie moè da povle~eme i 100 milioni evra za grade`ni raboti bez problem”, re~e toj.

Poznava~ite na makedonskoto zdravstvo tvrdat deka svesnoto ignorirawe na lo{ite sostojbi vo klinikite ne samo {to gi revoltira pacientite, tuku go doveduva vo pra{awe nivnoto zdravje. Pretsedatelot na Zdru`enieto na pacientite, Vesna Veli}-Stefanovska, veli deka od site dosega{ni vetuvawa pacientite ne videle nikakov benefit. “Principot na ubeduvawe preku reklami ne mo`e da gi ozdravi pacientite. Samo toa e toa {to treba{e da go sfatat nadle`nite pred da potro{at milioni od Buxetot za ovaa namena. Ako sega sumirame, }e vidime deka izminative pet godini ne se napravilo

no.

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

OT DAT?

ni{to, osven sitni kozmeti~ki intervencii na dotraenoto zdravstvo. Sram mi e da ka`am, no ne mo`am da se setam na nitu eden najaven proekt koj dosega e realiziran”, veli Veli}-Stefanovska. Oftalmohirurgot i pretsedatel na Slobodniot sindikat na Klini~ki centar, Dejan Stavri}, veli deka makedonskoto zdravstvo potfrli pred s$ organizaciski. “Se frlija mnogu pari badijala. Se potro{ija milioni evra za administrativni tro{oci, za rasformirawe na Klini~kiot centar, za skapi kameri koi sega ne funkcioniraat i za reklami koi ni{to ne menuvaat. Zgolemuvaweto na administrativniot kadar i voveduvaweto vtor direktor isto taka dopolnitelno ja iscrpija zdravstvenata kasa. Da ne zboruvame za kriminalnite nabavki na skapi klini~ki lekovi preku sporni tenderi”, veli Stavri}. Lekarite ednoglasno komentiraat deka naredniot minister za zdravstvo treba pomalku da zboruva, a pove}e da raboti. “Idniot minister za zdravstvo ne mora da najavuva ni{to, dovolno e samo da go ostvari seto toa {to go veti Bujar Osmani. A }e ima mnogu rabota zatoa {to ne se sraboti re~isi ni{to”, veli izvor od lekarskata fela.

PETROCHINA NAJVREDNA AZISKA KOMPANIJA

naften gigant PetroChina so profit od Kineskiot 5,7 milijardi dolari za samo eden kvartal e najvrednata aziska kompanija, a na listata na amerikanskiot magazin “Forbs” za najuspe{ni kompanii vo svetot se najde na {esto mesto BORO MIR^ESKI

Toa {to ne be{e najaveno vo zdravstvenata programa na vladeja~kite partii, a sepak go realiziraa, se skapite reklami koi treba da gi ubedat pacientite deka letaweto bolni~ki pokrivi, iskr{enite ambulantni vozila i prastarite ma{ini za ~ukawe se la`na slika NOVATA GINEKOLOGIJA PRIMER ZA IMPROVIZACIJA ladata planira da ja otvori novata Klinika za ginekologija pred izbori i po cena na denot na otvoraweto zgradata da ne bide podgotvena za funkcionirawe, prizna Osmani na Svetskiot den na zdravjeto. “Ne o~ekuvajte deka denot koga }e se otvori bolnicata } e bide celosno podgotvena za funkcionirawe. Zgradata e tolku golema {to celiot proces na prefrluvawe }e trae pove}e od eden mesec. A duri i po celosnoto prefrluvawe }e ostanat delovi koi }e bidat neiskoristeni, bidej}i prostorot e mnogu pogolem od realnite potrebi”, re~e toj.

VETENO/(NE)OSTVARENO

Nova medicinska oprema vredna 100 milioni evra DELUMNO OSTVARENO Rekonstrukcija i dogradba na bolnicite 100 milioni evra TUKUШTO PO^NATO Novi modeli na finansirawe na zdravstveniot sistem NEOSTVARENO Po~etok na izgradba na nov klini~ki centar vo Bardovci NEOSTVARENO Pla}awe na lekarite po u~inok ODLO@ENO Izgradba na 17 novi ambulanti vo ruralnite podra~ja NEOSTVARENO Povtorno otvorawe na 100 ambulanti vo selata NEOSTVARENO Formirawe mre`a od zdravstveni ustanovi vo koja prednost }e imaat dr`avnite kliniki NEOSTVARENO Voveduvawe elektronski zdravstveni karti~ki namesto zdravstveni kni{ki TUKU[TO PO^NATO Voveduvawe integriran zdravstven informati~ki sistem VO TEK

etroChina, najgolemata aziska kompanija spored pazarnata vrednost, nagolemo profitira{e vo prviot kvartal od godinava poradi zgolemenoto proizvodstvo na nafta i gas. Za toa pridonese i strogata vladina kontrola na cenata na dizel i benzin gorivata, koja vlijae{e vrz namaluvawe na zagubite na naftenite kompanii. Kompanijata so sedi{te vo Peking, vo prvite tri meseci godinava go zgolemi profitot za 14% na 5,7 milijardi evra. Sepak, ova ne gi ispolni o~ekuvawata na analiti~arite na Blumberg, koi o~ekuvaa profit 38,4 milijardi juani. No, ova be{e dovolno amerikanskiot magazin “Forbs” da ja smesti kompanijata na {esto mesto na listata najuspe{ni kompanii vo svetot. “Naftenata industrija e razvoen biznis, koj godinava do`ivuva ekspanzija, {to }e napravi PetroChina da ima zna~itelno podobra godina od minatata, koga se soo~i so zagubi”, istakna Neil Beverix, analiti~ar od kineskata brokerska kompanija Senford Bernstein. Zagubite vo ovoj segment od raboteweto na PetroChina vo prviot kvartal godinava dostignaa 6,1 milijarda juani, pred s$, poradi zgolemuvaweto na cenata na gorivoto vo nacionalni ramki za 6%, nasproti drasti~niot rast na cenata na surovata nafta, koja za edna godina se zgolemi za pove}e od 20%. Toa predizvika PetroChina zna~itelno da go zgolemi proizvodstvoto na nafta i gas, koe se o~ekuva dopolnitelno da se zgolemi poradi prekuokeanskite akvizicii koi gi napravi kompanijata. Na denot na objavuvaweto na vesta, akciite na PetroChina na berzata vo Hong Kong se trguvaa za okolu 11 juani, dodeka indeksot Hang Seng opadna za 0,4%. Sporedno so lani, vrednosta na akciite na kineskiot naften gigant se zgolemi za 25%. Vo Kina e interesna regulatornata politika za cenata na gorivata. Vladata ima pravo da ja zgolemi maloproda`nata cena na gorivata dokolku cenata na surovata nafta se zgolemi za pove}e od 4% vo poslednite 22 dena. Poslednoto zgolemuvawe na cenata na gorivata za 5,8% vo Kina se slu~i na po~etokot od minatiot mesec, {to pretstavuva vtoro drasti~no poskapuvawe od

po~etokot na godinava. Za PetroChina e dobro toa {to iskopuvaweto i proizvodstvoto na nafta pridonesuva so 78% vo operativniot profit na kompanijata, dodeka rafiniraweto i maloproda`bata samo so 12%. Vo prvoto trimese~je od godinava, proizvodstvoto na surova nafta PetroChina go zgolemi za 4,3% sporedeno so istiot period lani i dostigna 219 milioni bareli, dodeka proizvodstvoto na priroden gas go namali za 7,1% na 639,3 milijardi metri kubni. Proizvodstvoto na rafinirana nafta go zgolemi za 16% na 250,2 milioni bareli. Do krajot na godinata, PetroChina planira da go zgolemi proizvodstvoto na nafteni derivati za da gi zadovoli potrebite na kineskite farmeri, kako i da ostvari pogolem udel vo snabduvaeto so gorivo na avtomobilskiot pazar. Od po~etokot na minatata godina, PetroChina potro{i 9,2 milijardi dolari na akcii. Vo fevruari, kompanijata kupi akcii od korporacijata za proizvodstvo na gas Enkana vo britanska Kolumbija i Alberta vo vrednost od 5,7 milijardi dolari. Ova pretstavuva najgolemata prekuokeanska akvizija na PetroChina. Kineskiot proizvoditel na energensi do 2020 godina ima za cel 50% od proizvodstvoto na gas da mu doa|a od sopstvenite prekuokeanski podru`nici. Denes, samo edna desettina od proizvodstvoto na PetroChina i doa|a od prekuokeanskite podru`nici. PetroChina e osnovana kako akcionersko dru{tvo so ograni~ena odgovornost vo 1999 godina, kako del od planot za restrukturirawe na kineskata nacionalna kompanija za proizvodstvo na nafta (CNPC). Iako PetroChina e najvrednata kompanija vo Azija i uspehot moè da se prepi{e na korporativniot menaxment, sepak, del od uspehot se dolì i na vkupnata proda`ba na nafta i maloproda`bata na nafteni derivati koi gi proizveduva vo sorabotka so naftenata kompanija Sinopec vo Kina. Del od ekspertite smetaat deka uspe{nosta na PetroChinase dolì i na dobivaweto na proektot za iskopuvawe te~en priroden gas od Gordonskoto Pole vo Zapadna Avstralija vo sorabotka so Exxon Mobil, vreden 50 milijardi dolari. So ova se sklu~i i najgolemiot dogovor vo naftenata industrija me|u Kina i Avstralija, {to go osiguruva snabduvaweto so gas na Kina.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

KOJ JA “JAVNA” JAVNATA ADMINISTRACIJA? Ako

saka nekoj da bide vraboten ili bil vraboten od ovaa vlast, toga{ toa treba da go opravda so nosewe glasovi za sega{nata vladeja~ka partija. Toa u{te edna{ potvrduva deka VMRO-DPMNE ja gleda javnata administracija kako svoja prodol`ena raka {to treba da & slu`i na partijata, a ne na zemjata

avnosta vo zemjava e zgrozena od toa {to go vid e na malite ekrani. Vra boteni vo javnata administracija zboruvaat za spisocite {to gi napravile i na koi se staveni lica koi na pretstojnite izbori treba da glasaat za VMRODPMNE. Vakva degradacija na javnata administracija, omalovaùvawe “do koska” ne e videno vo dosega{nata istorija na Makedonija. Kolku i da bilo lo{o, nikoga{ ne bilo do tolku katastrofalno. Od videnoto vo mediumite proizlegu va d eka povrzu vaweto e jasn o, nema “besplatno” vrabotuvawe vo javnata administracija, bez ogled kolku nekoj e kvaliteten. Ako saka nekoj da bide vraboten ili bil vraboten od ovaa vlast, toga{ toa treba da go opravda so nosewe glasovi za sega{nata vladeja~ka partija. Toa u{te edna{ potvrduva deka VMRO-DPMNE ja gleda javnata administracija kako svoja prodolèna raka {to treba da & sluì na partijata, a ne na zemjata.

Mislam deka nikoj ne e iznenaden od ova. I strancite ja lociraa javnata administracija kako slaba alka vo sistemot. Vo posledniot izve{taj na EU od 2010 godina za napredokot na Makedonija e navedeno deka “zna~itelni ponatamo{ni napori se potrebni za da se obezbedi transparentnost, profesionalnost i nezavisnost na javnata administracija”. Potrebata od poefikasna i podobra javna administracija so godini ja istaknuvaat i biznismenite, potencijalnite investitori, doma{ni ili stranski. Potrebna e drasti~na promena. Nema da zboruvame za brojnosta na javnata administracija, bidej}i kako mo`ete da imate stav za ne{to za {to go nemate osnovniot parametar – kolku vraboteni ima vo javnata administracija. Na Vladata & treba polovina godina za da gi izbroi site vraboteni i s$ u{te ne ja slu{navme to~nata brojka. No, najva`nata rabota e ne{to drugo. Potrebna e promena na mentalitetot na javnata administracija. Taa sega sebesi se gleda

kako izoliran ostrov, kako ne{to {to ne zavisi od ostatokot na zemjata, platata od buxetot treba da stigne bez ogled {to se slu~uva vo ekonomijata. So takvo sfa}awe na rabotite ne pomaga kakva bilo obuka na administrativcite. Samo so toa rabotite nema da se podobrat. Zatoa, SDSM najavi voveduvawe na nov sistem na odreduvawe na platata na administrativcite. Platata na vrabotenite vo javnata administracija }e bide povrzana so toa {to se slu~uva vo makedonskata ekonomija. Sekoja godina }e se vr{i usoglasuvawe na platata na adminis trativcite. Otkako Dr`avniot zavod za statistika }e go objavi podatokot za ostvaruvaweto na makedonskata ekonomija vo prethodnata godina, platite na site vraboteni vo javnata administracija }e se promenat za polovina od stapkata na realna promena na makedonskata ekon omi ja. Na primer, ako minatata godina ekonomijata imala realen porast od 6%, toga{ vo tekot na 12 meseci po objavuvaweto na podatokot na

DZS vrabotenite vo javnata administracija }e zemaat plata povisoka za 3%. Sekoja godina edna{ godi{no }e se vr{i usoglasuvawe na platite na administrativcite i taka usoglasenata plata }e se zema 12 meseci, do noviot podatok na DZS. [to }e se postigne so vakvata merka na SDSM? Na administrativcite sega ve}e nema da im bide seedno {to se slu~uva vo ekonomijata. Tie sega imaat motiv da ra botat {to poefikasno i da mu dadat {to pokvalitetna i pobrza usluga na privatniot sektor. Odedna{, uspehot na privatniot sektor stanuva uspeh i na vrabotenite vo javnata administracija i za toa }e bidat nagradeni. Javnata administracija i privatniot sektor kone~no stanuvaat vistinski partneri so ista cel. Opi{aniot pristap na novata vlada na SDSM zna~i voveduvawe transparenten princip na rabotewe i jasni pravila na igra. Zgolemu vaweto na platata na administrativcite e zaslu`eno, zaraboteno, ne e podarok i ne zavisi od dobrata volja

na premierot. Ne zastanuvame tuka. Na slu`benicite treba da im se pomogne za da bide efektot pogolem. Za da dobijat kvalitetna obuka }e se formira poseben centar za obuka na slu`benicite. Toj }e bide javna ustanova, a obu~uva~i }e bidat poznati doma{ni i stranski eksperti. Na javen konkurs }e se bira upravniot odbor na centarot, a toj potoa }e go bira direktorot. Ovoj centar }e se griì i za proverka na znaewata i ve{tinite na dràvnite slu`benici, od {to }e zavisi nivnoto napreduvawe vo karierata. Centarot }e bide nadleèn i za stru~niot ispit, koj e zadolìtelen za vlez vo administracijata. Mora da se vovedat i cvrsti pravila za popolnuvawe na klu~nite mesta vo administracijata. Novata vlada na SDSM }e izgotvi izmeni na soodvetnite zakoni, spored koi mestata dràvni sekretari vo ministerstvata }e se popolnuvaat so najkvalitetnite kadri na organot na uprava, a ne so politi~ki funkcioneri imenuvani od Vladata. Kone~no, znaej}i

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

go finansiskiot status na administrativcite, novata vlada na SDSM dopolnitelno }e gi motivira preku proektot “Potro{uva~ki kredit”. Ako administrativecot ima mese~na neto-plata do 25.000 denari i zeme kredit vo banka do 2.500 evra so kamatna stapka do 10% godi{no, toga{ dr`avata }e pla}a do edna ~etvrtina od kamatata na kreditot. Begawe ve}e nema. ]e izgradime ~ista situacija. Jasni motivi i pogodnosti, no kvalitet, profesionalnost, odgovornost i rezultati za vozvrat. Nam ni e jasno deka nema uspeh, nema reformi, nema napredok bez kvalitetna administracija, toa e ma{inerijata {to treba da im dade `ivot na ubavo zamislenite proekti. Kolku e podobra administracijata, tolku }e bide podobar i privatniot sektor. Kone~no mora da se prezemat hrabri ~ekori.

REGULIRAWE NA NADVORE[NIOT DOLG – KADE BEVME, KADE SME I KADE ODIME?

REGULIRAWE NA ODNOSITE SO MMF I IBRD Vo

nekolku kolumni }e se obidam, kako neposreden u~esnik vo pregovorite me|u Vladata i nadvore{nite kreditori, da pojasnam na koj na~in go reguliravme dolgot {to go nasledivme od porane{nata SFRJ kon me|unarodnite finansiski institucii, Pariskiot i Londonskiot klub na kreditori, dali go postignavme maksimumot vo pregovorite i dali mo`evme da dobieme otpis na dolgovite, kako {to dobija nekoi porane{ni jugoslovenski republiki. ]e napravam kriti~ki osvrt na predvremenata otplata na del od nadvore{niot dolg {to go napravija vladite vo poslednive 5-6 godini

akedonija, paralelno so aktivnostite vo 1991 i 1992 godina za me|unarodno politi~ko priznavawe, prezema{e aktivnosti i za me|unarodno finansisko priznavawe. Borbata be{e priemot vo ovie dve institucii da se izvr{i spored modelot na t.n. Generalna sukcesija. Spored toj model, kvotata {to ja ima{e SFRJ vo MMF i vo Svetskata banka bi se podelila na pet alikvotni delovi i priemot bi se izvr{il odedna{, vo paket na site novonastanati dràvi na tloto na porane{na SFRJ. Ovoj model be{e najadekvaten za Makedonija zatoa {to ne bara upla} awe novi sredstva za za~lenuvawe vo MMF, se odviva mnogu pobrzo i se dobiva status naslednik na ~lenstvoto. Takviot priem podocna ovozmoùva brzo sklu~uvawe aran`mani i povlekuvawe kreditni linii od ovie institucii, koi ni bea pove}e od neophodni vo toa vreme. No, se ispre~ija dve pre~ki: prvo, sankciite na OON kon SR Jugoslavija. MMF i Svetskata banka ne moè da odat nasproti merkite

na OON; vtoro, stavot na Grcija, a so toa i na EU, vo vrska so imeto na na{ata dr`ava. A bez glasovite na EU ne mo`e da se izvr{i priem vo ovie institucii. Koga gi uvidoa Slovencite ovie dva problema, izrazija podgotvenost da pobaraat priem i kako nova ~lenka so uplata na novi sredstva. Postoe{e opasnost da preovlada toa stanovi{te, da gi primat oddelno Slovenija i Hrvatska, a ostanatite da gi ostavat da se borat so svoite problemi. No, vo denovite po Godi{noto sobranie na MMF i Svetska banka vo 1992 godina uspeavme, prvo, da se izborime priemot vo MMF da ne bide vrz baza na novo ~lenstvo, tuku vrz baza na nasleduvawe na ~lenstvoto na SFRJ vo Fondot. (Verojatno sega se svesni i pratenicite od prviot Parlament koi podnesoa barawe za za~lenuvawe na Makedonija kako nova ~lenka vo MMF. Kakva gre{ka }e naprave{e Vladata ako gi poslu{a{e i ako ne istrae{e na kursot da bideme primeni vo MMF kako sukcesori na porane{na SFRJ). Izvr{niot odbor na MMF kone~no na 14.12.1992

godina donese odluka, so koja gi proglasi pette dr`avi (Makedonija, Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina i SR Jugoslavija) za nasledni~ki na ~lenstvoto na SFRJ vo MMF otkako tie poedine~no }e ispolnat odredeni uslovi. Od vkupnata kvota na SFRJ vo MMF, na Makedonija & pripadnaa 5,4%. Kvotata be{e podelena spored kriteriumot na u~estvo na sekoja republika vo op{testveniot proizvod na SFRJ. Na nasledni~kite na SFRJ ne im be{e dadena mo`nost da pregovaraat so MMF za procentot na kvotata. Im be{e daden rok od eden mesec (do 14.01.1993 godina) od MMF da se izjasnat dali se soglasuvaat so podelbata na kvotata. Site pet nasledni~ki pozitivno odgovorija na predlogot. Republika Makedonija na 21.04.1993 godina, so odluka na izvr{niot odbor na direktorite, be{e primena vo MMF kako edna od nasledni~kite na SFRJ. Taka uspea da se smeta za ~lenka na MMF od negovoto osnovawe vo 1944 godina, {to nema samo istoriska va`nost, tuku i mnogu prakti~na. Toa ovozmo`uva{e brzo sklu~uvawe aran`mani,

{to Makedonija mnogu dobro go iskoristi. Se izbegna i dolgata, makotrpna i skapa procedura za za~lenuvawe vo Fondot kako nova ~lenka. Makedonija nasledi 33,5 milioni specijalni prava na vle~ewe od kvotata na porane{nata SFRJ i 16,7 milioni specijalni prava na vle~ewe od obvrskite na SFRJ. So priemot na Makedonija vo MMF se sozdadoa formalno-pravni uslovi za priem i vo Svetska banka i nejzinite asocijacii. Vo januari 1993 godina, pretsedatelot na Svetska banka, gospodinot Preston, isprati pismo do Vladata na Makedonija, so koe ja izvesti deka Svetska banka predlaga da se primeni kriteriumot na MMF i za podelba na akcionerskiot kapital vo Svetska banka. Po pozitivnoto izjasnuvawe na zemjite-nasledni~ki, Svetska banka vo mart 1993 godina donese rezolucija deka na porane{nata SFRJ & prestanalo ~lenstvoto vo bankata i deka ~lenstvoto i kapitalot gi nasleduvaat pette zemji-nasledni~ki. Na 13.04.1993 godina, so usvojuvawe na Zakonot za pravno nasledstvo na Makedonija na ~lenstvoto

vo Me|unarodna banka za obnova i razvoj (IBRD) go ispolnivme formalno pravniot aspekt za za~lenuvawe na Makedonija vo Svetskata banka. Me|utoa, treba{e da se ispolni mnogu pote`ok uslov - da gi isplatime site dostasani, a nenaplateni obvrski kon ovaa institucija. Vkupniot dolg na Makedonija kon Svetska banka be{e 150,3 milioni dolari. Najgolemiot del (112,8 milioni dolari) vo septemvri 1993 godina bea vodeni kako dostasani, a neisplateni. Ne mo`e{e da se napravi reprogram, bidej} i ne saka{e Svetska banka da napravi presedan. So golema pomo{ na Holandija, osobeno na izvr{niot direktor od Holandija vo Svetska banka, Evelin Herfkens, na MMF, kako i na nekoi drugi zemji-prijateli na Makedonija se razre{i i ovoj problem. Prvo se dogovorivme obvrskite {to dostasuvaat vo ~etvrtiot kvartal od 1993 godina (7,62 milioni dolari) da se platat od deviznite rezervi. So toa se ispolnuva{e uslovot deka sme po~nale redovno da gi servisirame tekovnite obvrski. Za ostanatite 105,18

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

milioni dolari Svetska banka napravi golema otstapka - dozvoli Makedonija da bide primena za ~lenka samo na baza na cvrsto vetuvawe deka }e gi plati. Sekako, pred da ja donese taa odluka, bea prezemeni niza aktivnosti od Vladata i od Svetskata banka da se obezbedat potrebnite pari za podmiruvawe na dolgot. Finansiskata konstrukcija se “zatvori”, da se izrazam so àrgonot na investitorite, so donacii od zemjite-donatori, kreditot od MMF so STF aran`manot, kreditite od Me|unarodnoto zdruènie za razvoj (IDA) i od Soros. Bidej}i nitu Svetska banka, nitu nejzinite afilijacii ne moàt da odobrat kredit za vra} awe star kredit, tehni~ki toa se izvede taka {to Holandija go plati dolgot na Makedonija kon Svetskata banka, a naredniot den od odobreniot kredit od IDA & gi vrativme parite. Taka i se slu~i. Makedonija, so odluka na Izvr{niot odbor na Svetskata banka od 30.12.1993 godina, be{e primena za ~lenka vo ovaa institucija, a obvrskite od 105,18 milioni dolari gi plati na 14.02.1994 godina.

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika PORANE[NI DIREKTORI NA INA PREPRODAVALE NAFTA NA SADAM HUSEIN

TURCIJA PLANIRA DA PU[TI "VOZ STRELA" DO SOFIJA ugarija i Turcija planiraat da pu{tat "voz strela" me|u Sofija i Edrene, izjavi direktorot i pretsedatel na odborot na Turskata dr`avna `eleznica, Sulejman Karaman, i dodade deka ministrite za transport na Bugarija i Turcija razgovarale za ovoj proekt. Izgradbata na trasata treba da po~ne vo 2012 godina. Proektot e del od

planovite na Turcija za izgradba na mre`a za brzi vozovi i prenaso~uvawe na del od soobra}ajot kon `eleznicite, za da se povrzat Evropa i Sredna Azija. Vrednosta na ovie ambiciozni planovi se presmetuva na okolu 12 milijardi dolari. “Od na{a strana proektot e gotov. Чekame odgovor od bugarskata strana. Nie nastojuvame trasata da

bide realizirana {to e mo`no pobrzo. Zasega o~ekuvame proektot da bide zavr{en vo slednite pet godini. Novata `elezni~ka linija }e go olesni transportot od Turcija za Evropa”, re~e Karaman. Ovaa godina treba da bide pu{tena ekspresnata linija me|u Ankara i Konja so dol`ina od 212 kilometri, vo koja se investirani 750 milioni dolari.

lenkor kupuval nafta od Obedinetite nacii, pa ja preprodaval na Sadam Husein. Poznatata katarska televizija Al Xezira objavuva deka Deltagrip na Umi}evi} i Per{e iznajmila skladi{ta na Janaf za 165.000 toni nafta od tipot “basra”. Hrvatskite skladi{ta vo Omi{qe u{te od fevruari 2001 godina se koristat za skladirawe

milion bareli nafta, koja me|unarodniot distributer na nafteni derivati Glenkor ja kupil od Obedinetite nacii, programata za hrana, dodeka zemjata bila pod embargo od strana na Sadam Husein, objavi Al Xezira. Mediumot pottikna debata za istorijata na kompanijata, poznata po somnitelnite trguvawa so nafta, otkako Glenkor objavi deka saka da gi prodade

svoite akcii na Londonskata berza, vredni 11 milijardi amerikanski dolari. So toa {to Glenkor skladiral nafta vo Omi{qe vo fevruari 2001 godina i ja prodaval vo Jugoisto~na Evropa gi prekr{il pravilata na ON i zarabotil tri milioni dolari pove}e otkolku {to bilo predvideno vo vremeto koga ja kupil naftata, tvrdi Al Xezira.

AVSTRIJA GI ODBLOKIRA SMETKITE NA PRITVORENIOT HRVATSKI PREMIER

IVO SANADER POVTORNO E BOGAT?

Ivo Sanader e povtorno bogat otkako avstriskoto Dr`avno obvinitelstvo mu gi odmrzna smetkite, na koi se pretpostavuva deka ima 1,3 milioni evra. Avstrija dozvoli i ekstradicija na Sanader, no toj ne saka da se vrati vo Hrvatska, zatoa {to se pla{i od nefer sudewe ELENA JOVANOVSKA

apseniot porane{en hrvatski premier Ivo Sanader povtorno e bogat otkako avstriskoto Dràvno obvinitelstvo gi deblokira{e negovite smetki, na koi se pretpostavuva deka ima 1,3 milioni evra, a bea zamrznati vo tekot na istragata poradi somnevawe za perewe pari. No, nekoi tvrdat deka na smetkite nema ni edno evro. Sepak, Avstrija utvrdi deka vo ovoj slu~aj nema ni{to nezakonsko. No, i pokraj toa, Sanader ne saka da bide ekstradiran vo Hrvatska, kade {to go ~eka sudewe za drugi krivi~ni prijavi. “Dobivme odluka od Dràvnoto obvinitelstvo na Avstrija, od Oddelot za korupcija, deka se deblokirani site sredstva na smetkite na Sanader, zatoa {to vo istragata e utvrdeno deka nema nikakvi nepravilnosti”, izjavi advokatot na Sanader, Goran Sui}. Portparolot na avstriskoto Dràvno obvinitelstvo za korupcija, Eva Habiher, objasni deka del od parite navistina se oslobodeni, zatoa {to e utvrdeno deka ne se isprani, no stanuva zbor samo za del od vkupnata suma. “Ostatokot od parite na smetkata vo Rajfajzen landesbank vo Tirol ostanuva blokiran, zatoa {to za toj iznos prodolùva istragata za pere-we pari. Za koja suma stanuva zbor, za àl, ne moàm da vi kaàm”, izjavi Habiher. Ovaa odluka be{e soop{tena vedna{ otkako sudot vo Salcburg nepravosilno odlu~i deka Sanader moè da bide ekstradiran vo Hrvatska i deka ve}e ne postojat nikakvi pre~ki za negovoto vra}awe doma. No, Ivo Sanader ne

Sanader vo Avstrija e vo pritvor od 10 dekemvri 2010 godina saka da se vrati vo Hrvatska. Negoviot avstriski advokat, Verner Zupan, vedna{ po objavuvaweto na odlukata za ekstradicija najavi àlba, zatoa {to negoviot klient vo Hrvatska }e nemal fer sudewe. “Vedna{ }e dostavime àlba na ovaa odluka, a potoa povisok sud }e odlu~uva dali }e se prifati”, izjavi Zupan. Za podnesuvawe na àlbata Zupan ima 14 dena, a ekstradiciskata postapka }e potrae u{te nekolku meseci, zatoa {to ne e realno da se o~ekuva deka Sanader }e se soglasi da bide ispora~an. Sudijkata Klodi Lehner istovremeno mu go prodolì ekstradiciskiot pritvor. Zatoa, moè da se o~ekuva deka negoviot advokat }e se obide dolgotrajniot pritvor

KON^AR PLANIRA IZVOZ VO SRBIJA OD SEDUM MILIONI EVRA rvatskata kompanija Kon~ar minatata godina vo Srbija izvezla stoka vo vrednost od sedum milioni evra, a tolku planira da izveze i vo 2011 godina, izjavi pretsedatelot na upravata, Darinko Bago. Bago istakna deka Kon~ar vo Srbija najmnogu izvezuva bela tehnika i transformatori, a najmnogu uvezuva repromaterijali, bakar, metalni proizvodi i

baterii. Spored nego, idejata e firmite od Srbija i od Hrvatska da se zdru`at i zaedni~ki da nastapat na treti pazari. “[ansite na Srbija i Hrvatska se ednakvi”, istakna Bago. Pokraj Evropskata unija, najva`ni izvozni pazari se zemjite od porane{na Jugoslavija, a me|u prvite 10 pazari od 2006 godina se nao|aat Bosna i Hercegovina, Srbija i Slovenija.

da go zameni so sloboda pod kaucija. Na golemo se {pekulira i deka Sanader ve}e iznajmil stan vo Salcburg za taa namena. Ako Sanader vo narednite nekolku dena ne se premisli i ako se soglasi na ekstradicija, toga{ od odlukata na sudot do negovoto vistinsko ispora~uvawe bi mo`elo da pomine najmalku edna godina. Otkako sudot oceni deka protiv Sanader vo Hrvatska ne se vodi politi~ka postapka i deka postojat garancii deka sudskata postapka protiv nego }e bide ~esna, mali se {ansite slednite dve sudski istanci, @albeniot, pa Vrhovniot sud, da donesat poinakva odluka. Na krajot na ekstradiciskata postapka dozvola za negovo ispora~uvawe mora da dade

Spored mediumite, iako formalno ima eden advokat vo Hrvatska, vo odbranata na Sanader ve}e se vklu~eni cel tim advokati. Mnogu analiti~ari i politikolozi o~ekuvaat deka koga }e dojde do sudski proces vo Hrvatska, Sanader }e progovori za s$ i za site, a navodno, }e se fokusira na klu~nite lu|e za koi misli deka go predale. So toa bi moèlo da bide zagrozena kompletnata garnitura na HDZ, pa zatoa odlukata na Avstrija posredno bi moèla da gi zabrza parlamentarnite izbori. Direktorot na Centarot za politikolo{ki istraùvawa vo Zagreb, An|elko Milardovi}, smeta deka HDZ treba da se pla{i od vra}aweto na Sanader. “So ogled na politi~koto

i avstriskata ministerka za pravosudstvo, Beatriks Karl. DALI HDZ SE PLA[I OD VRA]AWETO NA SANADER? Prvoto vra}awe na Sanader vo zemjata po ostavkata od funkcijata premier zavr{i so isfrlawe od partijata Hrvatska demokratska zaednica (HDZ). Vtoroto vra}awe vo prateni~kite klupi i vo politikata zavr{i so begstvo preku granica. A tretoto }e go odnese pravo vo zagrepskiot zatvor Remetinec. “Kako {to ne postigna ni{to so prethodnite dve vra}awa, nema da postigne ni{to nitu so tretoto, najlo{oto za nego. Na Hrvatska & ostanaa HDZ, Jadranka Kosor, krizata i propa|aweto”, pi{uvaat hrvatskite mediumi. K

vreme na negovoto deluvawe, Sanader be{e involviran vo s$, a vo toj vremenski interval se nasobraa mnogu informacii, koi sigurno ne se bezopasni za negovata partija”, smeta Milardovi} i dodava deka koga nekoj e napadnat toj }e se brani, zna~i, }e iznesuva informacii. Spored nego, informaciite {to gi ima Sanader nema da bidat od sreden ili od dolen rang, tuku od najvisok, odnosno }e bidat prili~no neprijatni za strukturata na partijata. Sprotivno na Milardovi}, politikologot Davor \enero smeta deka nikoj ne treba da se pla{i od vra}aweto na Sanader. Toj nepravosilnata odluka na avstriskiot sud ja gleda kako potvrda od Avstrija deka Hrvatska gi ostvaruva uslovite za zatvorawe na poglavjeto za pravosudstvoto. “Uslovno re~eno, ovaa odluka e vetar vo grbot za Kosor. Druga rabota }e bide koga }e po~ne sudskiot proces”, smeta \enero, dodavaj}i deka procesot sepak, nema da se vodi vo nasoka na diskreditirawe na porane{nite kolegi na Sanader, tuku porane{niot {ef na HDZ }e se zanimava so toa da se za{titi sebe i svojot imot. Sanader vo Hrvatska se tovari za pove}e slu~ai. Pod istraga e negovata uloga vo slu~ajot Fimi media, preku koja od ministerstvata i dr`avnite firmi se izvlekuvani milioni evra za reklami. Se somni~i i za nezakonsko rabotewe so Hrvatskoto elektrostopanstvo, kako i za primawe mito od Hipo banka za kreditirawe na dr`avata. Pod istraga e i deka im nanel {teti i na Hrvatski avtopati{ta i Jadranski naftovod. Vo Avstrija, pak, e pod istraga za perewe pari.

Balkan Rial Isteit Divelopment DOOEL Skopje BARA ZA KUPUVAWE ZGRADA, SO NAMENA ZA DELOVEN PROSTOR, VO SKOPJE, CENTRALNO GRADSKO PODRAЧJE, LOKACIJA – MAL RING So povr{ina od min. 4000 m2 do maks. 5500 m2 Ponudite pra}ajte gi na e-mail Balkan.re@gmail.com

Balkan Real Estate Development DOOEl Skopje IS INTERESTED IN BUYING A BUILDING FOR BUSINESS PURPOSES with area 4000 m2 to 5500 m2 in the Center of Skopje, location-Mal Ring. Please send your offers on Balkan.re@gmail.com

Svet / Biznis / Politika

DVA, TRI ZBORA

GRCIJA VO FISKALNO-MONETARNA PANIKA

“Iran naskoro }e odgovori na pismoto na visokiot pretstavnik na EU za nadvore{na politika, Ketrin E{ton, za prodol`uvawe na pregovorite so zemjite od grupata 5+1 za iranskata nuklearna programa."

KAKO [TO PA\A REJTINGOT, GRCIJA BARA POVE]E PARI

MAHMUD AHMADINEXAD

Rejting-agencijata Standard i Purs go namali kreditniot rejting na Grcija za dva stepeni. Spored ekspertite, toa mo`e da bide znak deka Grcija e pred bankrot BORO MIR^ESKI

o objavuvaweto na vesta deka Evropskata unija (EU) gi razgleduva gleduva mo`nostitee za vtor zaem za Grcija, koja nekolkupati ve}e pobara bara polesni uslovi za isplata splata na prviot zaem od 110 10 milijardi evra, pazarite te se ispla{ija, rejting-agenciite enciite reagiraa, a svetskitee mediumi {pekuliraaa deka na Grcija & nema spas, as, pa sama pobarala daa ja napu{ti evrozonata. Rejting-agencijata Standard andard i Purs go namali kredreditniot rejting na Grcija cija za dva stepeni, od BBB- na B, a vo slu~aj na u{te {te edno namaluvawe, Grcija rcija bi bila najlo{o oceneta eneta zemja vo Evropa. Po ~etiri namaluvawa od april il 2010 godina e izedna~ena so rejtingot na Belo-rusija. Ova najmnogu gi o{teti akciite naa gr~kite banki na berrzata vo Atina, koi vo poslednite {est sesii ii na trguvawe do`iveaja aja pad na vrednosta od

na Francija, Germanija, Italija i [panija se razgleduva{e mo`nosta za namaluvawe na kamatata na gr~kiot dolg za 50% ili prodol`uvawe na rokot zaemot.. Voo za ootplata la a naa zaemo isto vreme, se zaklu~i deka na Grcija & e potreben nov zaem za izlez od krizata, pa taka Unijata po~na da gi razgleduva opciite. Spored ekspertite, ova u{te pove}e }e ja prodlabo~i finansiskata kriza vo zemjata, a postoi golema mo`nost dr`avata naskoro i da bankrotira. “Maslo na ognot” doturija i {pekulaciite na ger-

10%. Atinskata berza se soo~uva so pad na vrednosta na site akcii otkako vo javnosta izleze vesta deka Grcija ima problemi so vra}aweto zaemot od EU ra a e o naa zaemo U i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Na denot na objavuvawe na vesta, atinskiot indeks General opadna za 2,36%, dodeka vrednosta na akciite na bankite se namali za 4,20%. Na sredbata koja se odr`a vikendov me|u gr~ki pretstavnici i pretsedatelot na evrozonata, @an-Klod Junker, i ministrite za finansii

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

iranski pretsedatel

10%

“Investiraweto vo najsiroma{nite nacii na svetot }e pomogne za globalno zazdravuvawe. Najmalku razvienite zemji }e bidat najva`en bran za razvoj. Jas ne se zalo`uvam za milostina, tuku za investirawe.”

padna vrednosta na akciite na gr~kite banki

manskiot vesnik “[pigel”, mansk objavi deka minatata koj ob nedela pretstavnici na nedel gr~kata Vlada bile na gr~ka tajni pregovori vo Luksemburg za izlez na Grcija sembu evrozonata. Spored od ev germanskiot vesnik, Grcija germa dolg pogolem od 142% od so do bruto-doma{niot proizvod bruto mo`e da najde na~in da ne mo spre~i rastot na dolgot, go sp nitu, pak, soodvetno da go isplati kreditot kon EU i ispla MMF bez da predizvika masovni gra|anski protesti. masov Poradi toa, Grcija pobaraPora spas vo starata drahma. la sp Ovie navodi gi negira{e portparolot na germanportp skata Vlada, [tefan Cajbert, koj istakna deka Cajbe ovie informacii nemaat ovi nni{to zaedni~ko so eevropskata agenda za oovaa problematika. I ooficijalna Atina gi nnegira{e navodite na [pigel. [ L

BAN KI-MUN

generalen sekretar na Obedinetite nacii

“Germanija go poddrùva baraweto na Francija dràvite od [engen zonata da moàt pod opredeleni uslovi privremeno da prestanat da go koristat [engenskiot dogovor za slobodno dvièwe, so cel da go kontroliraat prilivot na imigranti od zemjite nadvor od zaednicata.” HANS-PETER FRIDRIH

germanski minister za vnatre{ni raboti

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

SVET

17 0-24

...@ESTOKI NAPADI

...TEPA^KA ZA SMART-TELEFONI

...OD PRETSEDATEL DO AKTER

Avionite na NATO go bombardiraa Tripoli

Presmetka zatvori prodavnica na Epl vo Peking

Mesi} na Hvar po~na da snima film

r`avnite objekti vo Tripoli bea cel na avionite na NATO. a sekoja promocija na nov model na Epl voobi~aeni se orane{niot hrvatski pretsedatel Stjepan Mesi} na Hvar ja D Libiskite slu`benici tvrdat deka toa se naj`estokite napadi Zdolgite redici i netrpelivi kupuva~i. No, ovojpat vo Pe- Psnimi prvata klapa od filmot Visoka modna napnatnost, na Tripoli vo poslednite nekolku nedeli, a vo napadite ima king nastana vistina turkanica, a prodavnicata kade {to se kade {to toj ima edna od ulogite. Akterite vo filmot izjavija povredeno ~etiri deca.

prodava{e noviot Ajfon be{e celosno demolirana.

deka Mesi} mnogu dobro se snao|a vo akterskite vodi.

OBAMA VO INTERVJU ZA CBS

OBAMA: TOA BEA NAJLUDITE 40 MINUTI VO MOJOT @IVOT! Na tie koi smetaat deka Osama Bin Laden ne zaslu`i da bide ubien, amerikanskiot pretsedatel Barak Obama im prepora~a da otidat na doktor i da ja pregledaat “glavata”! ja izdal naredbata na specijalnata edinica Foki, izgledite vo kompleksot vo Abotabad da se krie Bin Laden bile proceneti na 55 nasproti 45. “Dokolku vo toj kompleks se nao|a{e nekoj bogat princ od Dubai, a nie tamu ispratevme specijalci, sega }e imavme golemi problemi”, naglasi Obama. Amerikanskiot pretsedatel im prepora~a na site koi smetaat deka Osama Bin Laden ne zaslu`il da bide ubien deka mora da “otidat da si ja pregledaat glavata na doktor”. Toj soop{ti deka za ovaa akcija znele samo nekolku lu|e, a ne ja spomenal nitu pred svoeto semejstvo. “Ako ne im otkriv na naj-bliskite lu|e

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

oa bea najludite 40 minuti vo mojot `ivot, ako se odzeme momentot koga }erka mi Sa{a na samo tri meseci se razbole od meningitis, a jas go ~eakav doktorot da mi ka`e deka so nea s$ }e bide vo red,- izjavi pretsedatelot na SAD, Barak Obama, vo intervju za amerikanskata televizija Si-bi-es (CBS) vo emisijata “60 minuti” vo vrska so akcijata za eliminirawe na najgolemiot neprijatel na SAD, Osama Bin Laden. Toj naglasi deka akcijata nosela golem rizik, pa re~e deka vo momentot koga

na {to rabotev, sekako deka nema da im otkrijam i na nepoznati”, odgovori Obama na pra{aweto zo{to ne gi informirale pakistanskite slu`bi. Obama od Pakistan pobara sproveduvawe na istraga so koja treba da se razotkrie koj pomagal za sokrivawe na najbaraniot svetski begalec. Pakistanskata razuznava~ka slu`ba ISI na ovaa izjava vozvrati so objavuvawe na imeto na glavniot {ef na Centralnata razuznava~ka agencija na SAD, CIA vo Islamabad, Mark Karlton. Belata ku}a vedna{ ja demantira{e ovaa informacija, tvrdej}i deka Karlton ja napu{til pozicijata u{te vo dekemvri minatata godina. S

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Feqton

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: IXTOC I

PEKOLNITE OGNOVI NAD MEKSIKANSKIOT ZALIV PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk gogoski@kapital com mk

inatogodi{noto izlevawe na nafta od platformata Dipvoter horajzon, koe go ocrni imixot na korporacijata Briti{ petroleum, sepak, ne pretstavuva najgolemata katastrofa od vakov karakter vo vodite na Meksikanskiot Zaliv. Erupcijata na izvorot Ixtoc I, koja se slu~ila na 3. juni 1979 godina, predizvikala izlevawe na nafta koe traelo duri 290 dena. Zagubite od izlevaweto bile daleku pogolemi od tie na BP, a za zagubite vo odnos na prirodata i ekosistemite dovolno e da se vidi slikata {to ja ostavi Briti{ petroleum. Ovaa bila tripati postra{na, velat svedocite. Sepak, ova ne e s$. Gasot koj istekuval od izvorot predizvikuval postojan po`ar na povr{inata na okeanot, pa zalivot za mnozina izgledal kkao “ezero od pekolot”. Najgolemoto istekuvawe vo istorijata na SAD, pri koe se izleale nekade me|u 500.000 i 780.000 bareli nafta, a mo`ebi i pove}e, zna~itelno gi agadi vodite na Meksikanskiot Zaliv

Najgolemoto j istekuvawe u vo istorijata r j na SAD, D, pri r koe se izleale nekade me|uu 500.000 i 780.000 bareli nafta, a moèbi i pove}e, zna~itelno gi zagadi vodite na Meksikanskiot Zaliv u{te pred Briti{ petroleum da ja napravi “beqata” lani. Erupcijata na izvorot Ixtoc I, koja se slu~i na 3. juni 1979 godina, predizvika izlevawe na nafta koe traelo duri 290 dena u{te pred Briti{ petroleum da pomisli na toa. GRE[KA VO ÊKORI?! Kon krajot na 70-tite godini i meksikanskata dràvna naftena kompanija Pemeks (Pemex - Petroleos Mexicanos) operirala vo Meksikanskiot Zaliv. Operaciite odele spored planiranoto s$ dodeka platformata Sedco 135F ne doìvela problem so cirkulacijata na rastvorot za dup~ewe. Pri modernoto rotaciono dup~ewe rastvorot cirkulira po dolìnata na cevkata za dup~ewe i nazad po dup~alkata s$ do povr{inata. Celta e da se izedna~i pritisokot okolu oskata i da se nadgleduva rastvorot koj se vra}a na povr{inata za da se otkrie pojava na gasovi. Bez sprotivniot pritisok, koj go obezbeduva rastvorot {to cirkulira, pritisokot vo formacijata & ovozmoìl na naftata da navleze vo kanalot na izvorot, po {to nastanala erupcija. Spored podocne`nite dokazi,

den pred izvorot Ixtoc I da do`ivee erupcija dup~alkata pogodila region so mek sloj po~va. Naskoro cirkulacijata na rastvorot za dup~ewe bila popre~ena poradi nedostig od hidrostati~ki pritisok. Namesto da se vra}a na povr{inata, rastvorot za dup~ewe begal vo puknatinite koi se oformile vo karpata na dnoto od dupkata. Pretstavnicite na Pemeks re{ile da ja otstranat dup~alkata, da ja vratat nazad cevkata vo dupkata i da pumpaat materijali niz nea za da gi zape~atat puknatinite koi predizvikuvaa problemi vo cirkulacijata. Za vreme na izvlekuvaweto na cevkata na Sedco 135F rastvorot naedna{ po~nal da se vra}a kon povr{inata. Koga do{ol momentot za otstranuvawe na cevkata izvorot bil ~ist, pa toa dovelo do erupcija na naftata. Normalno, ova mo`e da se spre~i so aktivirawe na hidrauli~ni pumpi, koi se del od sistemot za prevencija na izlevawe.

Ovie pumpi se dizajnirani da go otse~at i zape~atat izvorot na dnoto od okeanot. Sepak, vo ovoj slu~aj dup~alkata bila na isto nivo so sistemot za prevencija, koj ne mo`el da gi probie debelite ~eli~ni yidovi. Toa dovelo do katastrofalno izlevawe. Rastvorot bil prosleden so golema koli~ina nafta i gas, ~ij dotok bil s$ posilen. Isparuvawata od naftata i gasot eksplodirale pri kontaktot so motorite na pumpite koi rabotele, predizvikuvaj}i po`ar koj dovede do kolaps na kulata za dup~ewe na Sedco 135F. Ru{eweto predizvikalo o{tetuvawe na podvodnite strukturi na izvorot, pa ova o{tetuvawe dovede do osloboduvawe na zna~itelni koli~estva nafta vo zalivot. Naftata ja zafatil ogan, a platformata Sedco 135F izgorela i potonala vo moreto. “Eksplozijata {to izbi be{e tolku golema {to n$ izbezumi site. Duri i na pogolema

oddale~enost, kade {to se nao|avme nie, mi se ~ini deka gore{e povr{ina vo dolìna od okolu 90-ina metri”, se se}ava Xerom Milman, profesor vo penzija na Institutot za tehnologija vo Masa~usets, koj rabotel na zapirawe na izlevaweto na naftata od Ixtoc I. “Imav ~uvstvo deka }e mi izgorat u{ite.” “Toj poàr, vsu{nost, be{e od golema pomo{“, zabeleùva toj, “bidej}i gi sogori toksi~nite gasovi, samo {to ne moèvme da mu se pribliìme.” Vo sporedba so izlevaweto na Dipvoter horajzon, koe se slu~i na dlabo~ina od 1.524 metri, istekuvaweto na naftata od Ixtoc I se slu~ilo na pomala dlabo~ina, okolu 50ina metri, i toa vo ramkite na pliva~kata zona. I pokraj s$, mnogu okolnosti vo ovie dve nesre}i bea sli~ni, kako {to se izlevaweto na naftata od skr{ena cevka vo more, me{aweto so voda i gas pod visok pritisok, predizvikuvaj}i emulzii. I na dvete istekuvawa im

prethodela eksplozija, i vo dvata slu~ai potonale nivnite skapi platformi za vadewe nafta. Obidite za spre~uvawe na prolevaweto i vo dvata slu~ai bile bezuspe{ni. SPRAVUVAWETO SO “CRNITE VODI” Lu|eto koi se obiduvale da go spre~at izlevaweto na Ixtoc I toa go pravele so zatka od metal i xinovsko “sombrero” staveno vrz izvorot, so cel da se spre~i istekuvaweto. Nieden od ovie metodi ne vrodil so plod. Faktot {to izlevaweto nastanalo vo topli vodi gi namali lo{ite efekti od izlevaweto od Ixtoc I. Barem pomali otkolku {to bi bile voobi~aeno, se soglasuvaat ekspertite. Toplite temperaturi go zabrzuvaat isparuvaweto, erozijata i konsumacijata na mikrobi vo naftata. Golem del od naftata ostanala kraj bregot, isparuvaj}i ili propa|aj}i na dnoto od moreto. “Nie bevme iznenadeni {to ima{e relativno mali efekti”, veli Olof Linden od

PRIKAZNI OD WALL STREET

NA CISCO MU E POTREBNO NE[TO POVE]E OD “BRZO ZAKRPUVAWE” irektorot Чambers, ikona od Silikonskata Dolina, koj ja vodi kompanijata ve}e 16 godini, minatiov mesec go stavi svoeto rabotno mesto na rizik koga na investitorite im ka`a deka Cisko (Cisco) izminative godini ja zagubi svojata traektorija, tro{ej}i “te{ki” pari za pro{iruvawe na mnogu novi pazari. Po dozvolata koja retko mo`e da se dobie, toj ja suredi naduenata struktura na menaxmentot na kompanijata, nudej}i rani penzii za nekoi vraboteni, isklu~uvaj}i ja Flip

kamerata od proizvodstvo i otpu{taj}i 550 vraboteni. Vo plan se pove}e promeni. Analiti~arite od Volstrit s$ u{te ~ekaat da vidat {to }e ima novo kon sredina od nedelava koga Cisko }e go odr`i svoeto kvartalno obra}awe. O~ekuvawata se mali, bidej}i kompanijata razo~ara vo poslednite tri kvartali. Nejzinite akcii zagubija 20% od nivnata vrednost otkako izleze posledniot kvartalen izve{taj na 9 fevruari. Analiti~arite sakaat da slu{nat kako Чembers planira da go o`ivee biznisot na Cisko, prodavaj}i gi svoite

instalacii na Internet i na korporativnite mreì. Tie }e celat direktno kon promena na biznisot, kade {to prodaàbata padna za 7% vo posledniot kvartal. “Tie se pod marginalen i akcionerski pritisok, a toa samo }e se vlo{uva”, veli Xo Skorupa, analiti~ar od Gartner. Negovata istraùva~ka firma neodamna izdade izve{taj kade {to gi sovetuva klientite koi dolgo vreme koristele Cisko svi~ovi da gi zbogatat nivnite mreì so proizvodi od drugi proizvoditeli kako HjulitPakard (Hewlett-Packard Co.) i Xuniper Netvorks (Juniper

Verojatno }e bide potrebno ne{to pove}e otkolku brzata reorganizacija, koja izvr{niot direktor na Cisko, Xon Чembers, ja prezede za da go pridvi`i problemati~niot tehnolo{ki predvodnik

Networks). Op{to mislewe e deka poevtino e da se izgradi mre`a so oprema od eden proizvoditel, Cisko, bidej}i tie svi~ovi se dizajnirani da rabotat zaedno. No, Gartner im ka`a na svoite klienti deka podobro e da koristat razli~ni proizvoditeli, zaklu~ok do koj dojde razgleduvaj}i go trendod vo poslednive

godini na pazarot na svi~ovi vo vrednost od 21 milijardi dolari. Vo ovoj pazar Cisko upravuva duri so 67% udel. Rivalite kako Xuniper i Hjulit-Pakard se soglasija so Cisko vo odnos na karakteristikite, da gi prodavaat nivnite proizvodi mnogu poevtino i so toa da davaat softver za upravuvawe so nivnite svi~ovi koi

Feqton

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

MO^URI[TATA NAJRANLIVI OD IZLEVAWE NAFTA

pokraj sli~nostite so prolevawata Ixtoc I i Dipvoter horajzon, postoi edna golema razlika - mo~uri{tata. Spored Linden, vo Ixtoc I nemalo tolkavo zagaduvawe na mo~uri{tata. Zagaduvaweto na mo~uri{teto e te{ko da se nadomesti. Bidej}i korewata na rastenijata vo mo~uri{tata se su{at i venat, talozite se mijat, ne ostavaj}i mesto za nov rast na za{titen sloj. Sepak, pri Ixtoc I se zagubile nekolku oblasti so rizofori. I pokraj svojata golemina, Ixtoc I ne be{e najgolemoto izlevawe na nafta vo svetskata istorija. Najgolemata katastrofa od vakov vid se slu~i vo Kuvajt za vreme na Zalivskata vojna vo 1991 godina, koga silite na Irak isfrlija od {est do osum milioni bareli nafta od tankerite i naftenite stanici vo Persiskiot Zaliv, so namera da ja zapalat i da & popre~at na amerikanskata vojska.

“Naftata gi pokri grebenite i dojde na bregot. Ribite umrea, a oktopodite bea zakopani pod naftata, koja gi pokri prazninite vo karpite kade {to ìveeja tie”, se se}ava Huan Antonio Xul, ìtel na zalivot Svetskiot pomorski univerzitet vo Malme, [vedska i del od ekspertskata grupa na ON koja go proceni prolevaweto Ixtoc I. Postoi pravilo deka pri sekoj porast od 10 stepeni Celziusovi na temperaturata na vodata dva pati pobrzo doa|a do hemiski i biohemiski reakcii. “Toa zna~i deka ako go sporedite vremeto na zakrepnuvawe na Ekson Valdez, kade {to imavte prose~na temperatura od, da re~eme, pet stepeni, so vremeto vo Meksikanskiot Zaliv, kade {to temperaturata e okolu 25 stepeni, imate dvojno udvojuvawe. Ako ne{to treba da se slu~i na Aljaska za 20 godini, istoto vo Meksikanskiot Zaliv }e se slu~i za pet godini”, veli Arne Jernelov, koj go vodi timot na ON. “Sepak, {tetata predizvikana od prolevaweto na Ixtoc be{e ogromna”, veli toj. “Plaìte bea pogodeni, najmnogu vo Meksiko, no so ist stepen i vo SAD, a golem del od pticite izumrea i pokraj obidite za spasuvawe. Poradi {ireweto, stradaa morskiot rak, ligwite i nekoi drugi vidovi, pri {to najmnogu be{e pogodeno ribarstvoto”. Upotrebata na povr{inski disperzanti pomogna da se namali brojot na ubieni ptici,

Gasot od izvorot predizvikal postojani po`ari

Naftena katastrofa na drugata strana od zalivot

30.000 bareli nafta dnevno istekuvale vo Meksikanskiot Zaliv

veli toj, no toa zema pogolem danok vrz malite ìvotni koi ìveat vo vodata. Inaku, vo po~etnite fazi od izlevaweto od izvorot istekuvale okolu 30.000 bareli nafta dnevno. Vo juli 1979 godina pumpaweto rastvor vo izvorot go namalilo dotokot na 20.000 bareli dnevno, a vo po~etokot na avgust pumpaweto na re~isi 100.000 ~eli~ni, èlezni i olovni topki vo izvorot go namalilo dotokot na 10.000 bareli dnevno. Kompanijata Pemeks tvrdela deka polovina od oslobodenata nafta izgorela koga stasala na povr{inata, tretina od nea isparila, a ostatokot se disperziral. Isto taka, meksikanskata vlast iskopala u{te dva pomo{ni izvori vo glavniot izvor za da go namalat pritisokot od izlevaweto, no sepak, naftata prodolì da istekuva celi tri meseci po zavr{uvaweto na prviot pomo{en izvor. Podocna Pemeks sklu~ila dogovor i so Koner aviej{n (Conair Aviation) za da isprskaat hemiski disperzant vrz naftata. Taka bile ostva-

se polesni za upravuvawe od ponudata na Cisko. Ova i Gartner im go ka`uva na klientite. “Lu|eto se zajadlivi koga se raboti za tehnologija”, veli @erard Gibert, direktor na Ven~r tehnoloxis (Venture Technologies) od Misisipi, firma koja prodava Cisko oprema. Edna oblast kade {to zaostanuva Cisko e menaxiraweto. Kompanijata prodava nekolku vidovi svi~ovi, koi rabotat na nekolku operativni sistemi. Sprotivno od ova, Hjulit-Pakard i Xuniper Netvorks, na svoite potro{uva~i im nudat eden softver za upravuvawe so site nivni svi~ovi. So toa kupuva~ite tro{at pomalku vreme na obuka na IT-personalot. Cisko ja pokrena ovaa tema preku noviot proizvod, sinhroniziraniot Cisko Prajm (Cisco Prime), koj neodamna se pojavi na pazarot. “Smetam deka nekoi od nivnite proizvodi mo`at zna~ajno da se

reni vkupno 493 vozdu{ni misii i bile opfateni 2.800 kvadratni kilometri naften sloj. Disperzantite ne bile koristeni vo amerikanskiot del od izlevaweto, bidej} i tamu nafatata ve}e bila isu{ena. Vo Teksas bil staven akcent na krajbre`nite za{titni merki, {titej}i gi plaìte i zalivite koi se formiraa poradi bariernite ostrovi. Vlijanieto na naftata vrz plaìte na bariernite ostrovi bilo nazna~eno kako vtora najva`na grià pri za{titata na plaìte i zalivite. Naporite za za{tita bile naso~eni kon preminot Brazos-Santjago, kanalot Port Mensfild, preminot Aransas i re~niot zaliv Sedar, koj za vreme na izlevaweto be{e zakopan od pesok. Plaìte na bariernite ostrovi bile ~isteni sekoj den, no sepak, neefikasno, bidej}i rabotnicite koristele grebla i lopati za da gi ~istat plaìte, pla{ej}i se deka nekoja pote{ka oprema }e otstrani premnogu pesok. Najposle, okolu 260 kilometri

podobrat”, veli Rolf Versluis, izvr{en direktor na Adkep netvorks sistems (Adcap Network Systems), u{te eden preprodava~ na Cisko. Od Hjulit-Pakard na po~etokot na nedelava pretstavija nekolku novi svi~ovi na saemot Interpop (Interpop), edna od najva`nite konferencii vo mre`nata industrija. Cisko, pak, najavi partnerstvo so Kseroks (Xerox), no ne prezentira{e nov svi~. Potpretsedatelot na Hjuli-Pakard, David Donateli, izjavi deka novite svi~ovi na Hjuli-Pakard ~inat pomalku, a imaat podobri performansi od ponudenite proizvodi na Cisko. Hjulit-Pakard, koja minatata godina ima{e udel od 9% na pazarot za svi~ovi, voobi~aeno napla}a od 35% do 40% pomalku otkolku Cisko za sli~ni proizvodi, veli Donateli. Taa so site sili se trudi da ja zgolemi proda`bata, preku zgolemuvawe

Naftata go zede danokot od `ivotnite od amerikanskite pla`i bea zafateni od izlevaweto na 71.500 bareli nafta, a bea otstraneti preku 8.000 metri kubni nafteni materii. Vo slednite devet meseci na mestoto pogodeno od nesre}ata bile dovedeni eksperti za da go poklopat i zacvrstat nafteniot rezervoar. No, s$ do 23. mart 1980 godina re~isi, 10 meseci po nesre}ata, dodeka kone~no ne se zatvoril izvorot, vo Meksikanskiopt Zaliv istekuvale prose~no 10.000 do 30.000 bareli nafta na den. Sli~no na naftenoto izlevawe {to go predizvika eksplozijata na Dipvoter horajzon, koja se slu~i 31 godina podocna, listata na isprobani metodi za popravawe na istekuvaweto

na presonalot za proda`ba i brojot na preprodava~ite za da go stigne Cisko. “Na{ata cel e da go razvieme ovoj biznis. Gi prezemame site potrebni ~ekori za da ja postigneme taa cel”, izjavi Donateli za Rojters. Kako i da e, konkurencijata ja namali profitabilnosta na Cisko, so {to pridonese marginata na dobivka da se namali od 64,3% na 62,4% vo prviot kvartal. Ova e taka, delumno bidej}i Cisko be{e prisilen zna~itelno da gi namali cenite so cel da mu ja ote`ne rabotata na HjuliPakard. “Koga Hjuli-Pakard e vme{an, nastanuva vojna. Toa e vistinska vojna”, veli Brajan Osbom, potpretsedatelot Sentinel tehnoloxis (Sentinel technologies), drug preprodava~ na proizvodite na Cisko. “Tie ne sakaat da do`iveat poraz od HjuliPakard “.

vklu~uvala simnuvawe na kapakot vrz rezervoarot. EKONOMSKITE [TETI OD IXTOC I Korporacijata Pemeks potro{ila 100 milioni dolari za ~istewe na izleanata nafta. Toa go prezela i so cel da gi izbegne pove}eto obidi za kompenzirawe preku davawe dràven imunitet kako na dràvna kompanija. Zagubenata nafta pri istekuvaweto zagadi zna~itelen del od krajbre`niot region vo Meksikanskiot Zaliv, kako i drugi delovi {to primarno se sostojat od peso~ni plaì i ostrovi koi ~esto opfa}aat golemi plitki zalivi. Presmetkite na naftata na meksikanskite plaì iznesuvale 6.000 toni. Vrz baza na

izve{taite od razni grupi i lica, se veruva vo pet pati pogolema koli~ina od toa. Ispituvawata na bregot od Teksas pokaùvaat deka pribli`no 4.000 toni nafta ili pomalku od 1% do{le tamu. Ostatokot od naftata, okolu 120 iljadi toni ili 25%, propadnale na dnoto od zalivot. “Naftata gi pokri grebenite i dojde na bregot. Ribite umrea, a oktopodite bea zakopani pod naftata, koja gi pokri prazninite vo karpite kade {to ìveeja tie”, se se}ava Huan Antonio Xul, ìtel na Zalivot. “Duri i denes moète da vidite damki vrz karpite dlaboki po nekolku santimetri i ako vmetnete nekoja metalna pra~ka vo niv s$ u{te se ~uvstvuva mirisot na nafta”, tvrdi toj za eden amerikanski medium. Kako i pove}eto od naftenite katatstrofi i ovaa imala impakt vrz ribolovot, koj se smeta za edna od glavnite egzistencionalni granki vo ovie oblasti. Fa}aweto riba i oktopod taa godina, navodno, opadna za 50%-70% vo odnos na nivoata od 1978 godina na toa mesto, spored izve{tajot na Jernelov i Linden. Odreden period ribarnicite vo taa oblast napolno gi zatvorile portite za potro{uva~i. Me|utoa, od ovoj aspekt, kako {to tvrdat Jernelov i Linden, {tetata koja ja predizvikala naftata, do odreden stepen, se nadomestila ili duri i prenadomestila so faktot {to nemalo ribarstvo. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za katastrofata vo Teksas Siti, najsmrtonosnata industriska katastrofa vo SAD, za koja i dràvata ja dobi prvata kolektivna tu`ba

Xon Чembers, {efot na Cisko, treba da ja vrati kompanijata na pozicijata na koja{to ja iska~i izminative 16 godini

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

NINOSLAV MARINA

BIZNIS-ETIKA

NAJVA@NO E DA SE ^UVSTVUVATE PRIJATNO NA SVOETO RABOTNO MESTO! STRANA 26

ZA USPEH NAJVA@NI SE VIZIJATA I NAPORNATA RABOTA STRANA 25

EFIKASNI KOMUNIKACISKI STRATEGII, SISTEMI I VE[TINI STRANA 24

WWW.KAPITAL.COM.MK

KAPITAL / SREDA / 11. MAJ. 2011

TEMA NA BROJ

Ekonomskata kriza i recesijata kako nikoga{ dosega gi ispla{ija rabotodavcite i vrabotenite. Otkako bea primorani da otpu{atat iljadnici rabotnici niz svetot so cel da skratat na tro{oci za da ne bankrotiraat, rabotodavcite denes baraat na~ini kako da ja zgolemat produktivnosta kaj svoite vraboteni. Vrabotenite, od druga strana, pove}e se griàt za svoeto rabotno mesto od porano, bidej}i mo`nostite za prona|awe nova soodvetna rabota za niv se namalija, pa mnogu istraùvawa pokaùvaat deka vrabotenite denes s$ po~esto se odlu~uvaat da ne zaminat na odmor za da ja istaknat svojata produktivnost i zavisno od dogovorot so rabotodavcite da primat nekakva nagrada za toa. Posledniot primer za primena na ovaa praktika doa|a od [vedska. Tamu rabotodavcite po~naa da im nudat na svoite vraboteni od 1.100 do 4.500 evra bonus dokolku se otkaàt od svojot leten odmor, so {to bi go zadràle kontinuitetot na rast na kompanijata. Toa isto taka go napravija i pove}e od polovina od regionalnite sobranija vo [vedska, najmnogu poradi nedostig od personal. Na svoite vraboteni odlu~ija da im ponudat specijalen bonus dokolku letovo se otkaàt od koristewe godi{en odmor. Spored podatocite {to gi objavi {vedskata televizija SVT, visinata na bonusite varira. Najmnogu pla}a regionot Vestmanland, odnosno ne{to pomalku od 4.500 evra za vrabotenite vo zdravstvenite ustanovi koi godinava se podgotveni da se otkaàt od koristewe ~etirinedelen leten odmor. Drugi okoliski sobranija nudat okolu 3.300 evra, a najniska e ponudata na Gavleborg, so samo okolu 1.100 evra kako maksimalen iznos. Dvanaeset od vkupno 21 okolisko sobranie vo [vedska odgovorile vo anketata na {vedskata televizija deka bonusite im se nudat na tie {to }e rabotat namesto da odat na leten odmor. Vo sli~na situacija se nao|aat i amerikanskite rabotodavci. Najgolemata ekonomija na svetot, koja istovremeno najsilno be{e pogodena od krizata, momentalno se bori so najvisokata stapka na nevrabotenost (9,1%), a istovremeno se trudi da ja odrì motivirana i aktivna rabotnata sila. Spored poslednite istraùvawa, duri 66% od aktivno vrabotenite vo SAD ne uspeale da go iskoristat svojot odmor vo 2010 godina, {to isto taka sugerira deka godi{nite odmori se kolateralna {teta na krizata.

PRED PRETSTOJNITE LETNI ODMORI

Namesto na pla`a, rabotnicite vo trka po profit

PRODOL@UVA NA STR.22

KLU^NI INPUTI ZA USPE[NO VODEWE NA VA[IOT BIZNIS KOLUMNI ANA OKLESKA

NATA[A IVANOVSKA

KAKO DA SE BIDE EFEKTIVEN MENTOR?

KOI SE VA[ITE (PRENOSLIVI) VE[TINI?

STRANA 24

MISLA NA NEDELATA STRANA 25

GOLEMITE O^EKUVAWA SE KLU^ ZA USPE[EN BIZNIS.

SEM VOLTON OSNOVA^ NA TRGOVSKIOT SINXIR WALMART

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 11/05/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

Namesto na pla`a, rabotnicite vo trka po profit PRED PRETSTOJNITE LETNI ODMORI

PLATEN ODMOR VO DENOVI, SPORED STATISTIKATA NA OECD 33 30

28 25

13 10 10

Spored neodamne{nata studija Vacation Deprivation survey, napravena od agencijata Expedia od SAD, sprovedena vo pove}e od 11 zemji so pove}e od 1.000 pretstavnici od sekoja zemja, Japonija se najde na prvoto mesto na listata so zemji ~ii rabotnici najmalku gi iskoristuvaat godi{nite odmori koi im stojat na raspolagawe. Iako prosekot vo Japonija za iskoristuvawe na godi{nite odmori e 16,5

Kanada

Japonija

Holandija

Velika Britanija

SAD - ne e odredeno so zakon

[vajcarija

Grcija

Irska

Avstralija

Danska

Belgija

Italija

[panija

Avstrija

Portugalija

Germanija

[vedska

Norve{ka

Dodeluvaweto bonusi kako zamena za neiskoristuvawe na godi{nite godi{ odmori stanuva praktika ovoj period, najmnogu poradi toa {to rabotodavcite vnimavaat da ne go izgubat kontinuitetot na rastot na kompanijata i performansite na vrabotenite

Francija

o dekemvri minatata godina konsultanskata ku}a Right Management od Wujork sprovede anketa na reprezentativen primerok od 3.000 ispitanici za toa kolku Amerikancite go iskoristile svojot odmor vo 2010 godina, na koja samo 34% od ispitanicite odgovorile deka celosno go iskoristile svojot odmor. Ostanatite 66%, koi ne gi iskoristile celosno svoite slobodni denovi, navele pove}e pri~ini za toa, a duri 56% od tie {to ne go iskoristile svojot odmor od rabotodavcite primile nekakov vid nagrada ili pari~en bonus za toa! Me|u pri~inite koi gi navele poradi {to odlu~ile da ne go iskoristat svojot odmor na prvo mesto se nao|a nagradata ili beneficijata {to bi ja dobile od kompanijata, dodeka na vtoro mesto e stravot od gubewe na rabotnoto mesto, {to donekade e i razbirlivo, so ogled na podatokot deka od po~etokot na recesijata, dekemvri 2007 godina, do krajot na minatata godina duri 2,7 milioni lu|e ostanale bez rabota vo SAD. So site pridru`ni ekonomski faktori tro{ocite na rabotodavcite se zgolemuvaat, pa trendovite se naso~uvaat vo nasoka da mora da vnimaat i na vremeto za odmor, boleduvawe i plateni otsustva na svoite vraboteni. Amerikanskoto Biro za statistika na trudot gi presmeta prose~nite tro{oci za beneficiite na vrabotenite. Spored istra`uvaweto, prose~niot tro{ok po vraboten iznesuva deset

dolari r na ~as ili vkupno u 30% od nadomestot k j bbi go obezbedile koj b b dokolku k k vraboteniot b zamine na platen odmor. I Evropa i SAD se soo~uvaat so sli~na situacija: rabotodavcite so cel da go odràt rastot na kompaniite bez da gi zgolemat tro{ocite za vrabotuvawe im nudat na postojanite vraboteni nekakov vid kompenzacija za da ne gi iskoristat odmorite koi im sleduvaat i da gi stimuliraat nivnite performansi, a so toa i rastot na kompanijata. Ekspertite velat deka rabotodavcite imaat pravo da im ponudat kakva bilo kompenzacija na vrabotenite da ne gi iskoristat svoite odomori, pa od vraboteniot }e zavisi {to moè da dobie za vozvrat. [VE\ANITE SO NAJDOLG GODI[EN ODMOR VO EU So prosek od 33 dena godi{en odmor, [ve|anite imaat najdolgi odmori od rabota sporedeno so drugite zemji od EU, a Kipar i Estonija se zemji so najkratki godi{ni odmori, svedeni na minimalni 20 dena, pokaùva godi{niot izve{taj na Evropskata fondacija za podobruvawe na ìvotnite i rabotni uslovi (Eurofound). Evropskite rabotnici so tek na vremeto pominuvaat pomalku vreme na rabota, no taa za niv e i pove}e stresna vo sporedba so porano. [vedska uìva prosek od 33 dena “kolektivno dogovarawe” za godi{ni odmori, dodeka prosekot vo EU iznesuva 25,2 dena. Ako vo Velika Britanija rabotnicite za eden leten godi{en odmor izdvojuvaat dve nedeli, vo [vedska takviot odmor nekoga{ trae i po cel mesec. Vedna{ zad [vedska se nao|a i sosedot Danska, kako i Germanija, ~ij prosek na godi{en odmor trae celi 30 dena.

Finska

VASE ASE CELESKA celeska@kapital.com.mk eska@kapital.com.mk IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

dena, sepak, duri 94% od Japoncite uspevaat da iskoristat samo devet dena za da se odmorat od napornata rabotna atmosfera. Vo ostanatite zemji koi isto taka malku gi iskoristuvaat godi{nite odmori se vbrojuvaat SAD, Avstralija i Indija, koja za prv pat ovaa godina e vklu~ena vo istra`uvaweto. Vo Indija, iako postoi mo`nost za iskoristuvawe na godi{ni odmori so vremetraewe

REGIONALNATA KONFERENCIJA ZA PRETPRIEMNI[TVO, INOVACII I RAZVOJ

PREKU SOODVETNO OBRAZOVANIE DO PRETPRIEMNI^KA INICIJATIVNOST IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

akedonija treba da izodi dolg pat za da ja podobri sostojbata na pretpriemni{tvoto i inovaciite, a osobeno da vlo`uva vo obrazovanie na idni kadri vo ovie klu~ni oblasti. Nedostiga obrazovanie koe mladite lu|e }e gi podgotvi i obu~i po zavr{uvawe na obrazovanieto da po~nat sopstven biznis. Se ~uvstvuva i potreba za posilen spoj me|u naukata i realniot biznis-sektor, no i aktivna vklu~enost i poddr{ka od strana na dr`avata. Ova se samo del od zaklu~ocite do koi se dojde na

diskusiite i debatite na Regionalnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj {to vikendov se odrà vo Ohrid. Celta na Konferencijata be{e preku brojni diskusii da se razgovara za temi od su{tinsko zna~ewe za nacionalnata konkurentnost i unapreduvaweto na regionalniot razvoj. Na konferencijata prisustvuvaa pove}e od 200 pretstavnici i eksperti od 40 dràvi {irum svetot. “Momentalno vo Evropa i vo svetot postoi t.n. inovaciski paradoks i edna od glavnite griì e premostuvawe, odnosno spojuvawe na jazot me|u akademskoto istraùvawe i kreiraweto ekonomski politiki. Ovaa konferencija se stremi

Konferencijata ja otvori prof. Radmil Polenakovi} a na nea prisustvuvaa nad 200 eksperti od 40 razli~ni zemji

KARIERI 23

SREDA / 11/05/2011 / KAPITAL

66%

od vrabotenite vo SAD minatata godina ne go iskoristile svojot odmor

[ve|anite imaat najdolgi, a Kipar i Estonija najkratki godi{ni odmori sporedeno so evropskiot prosek, koj iznesuva 25,2 rabotni dena. Od druga strana, pak, Francija uìva najgolema iskoristenost, a Japonija, SAD, Avstralija i Indija najmala iskoristenost na raspolo`livite denovi za odmor od 26 dena, iskoristeni se najmnogu 22 dena vo prosek, pokaùvaat rezultatite od istraùvaweto. Samo 35% od ispitanicite izjavile deka se vo mo`nost da iskoristat okolu 15 dena od odmorot odedna{, a 22% od niv izjavile deka nivnite {efovi ne ja poddrùvaat praktikata da se iskoristuva celiot godi{en odmor koj im sleduva spored zakon. Zemja vo koja najmnogu se iskoristuvaat godi{nite odmori od strana na vrabotenite e Francija, kade {to prosekot dostignuva 37,5 slobodni denovi vo godinata, a realno se iskoristuvaat 34,5. KOGA NAJÊSTO SE KORISTAT GODI[NITE ODMORI? Polovina od Evropejcite godi{nite odmori gi koristat vo tretiot kvartal od godinata, pokaùva istraùvaweto na Eurostat za sostojbite od minatata godina. Spored nego, 48% od site evropski ìteli se odmoraat vo mesecite juli, avgust i septemvri, {to, sekako, e vo korelacija so vremenskite uslovi na letniot period. Zemja koja predni~i vo iskoristuvaweto na godi{niot odmor za vreme na tretiot kvartal e Kipar, kade {to duri 83% od naselenieto go tro{i slobodnoto rabotno vreme za letniot period. No, iskoristuvaweto na godi{nite odmor ne sekoga{ zna~i vistinski odmor za vrabotenite. Edno istraùvawe od me|unarodnata kompanija za regrutacija na kadri Hason doa|a do zaklu~ok deka edna pettina od

da stane tokmu takva referentna to~ka za ispolnuvawe na prazninata preku razvivawe analizi na poleto na inovaciite i regionalnata politika”, izjavi Radmil Polenakovi}, glavniot incijator i organizator na konferencijata. Na tridnevniot nastan be{e istaknato i rangiraweto na zemjava spored Globalniot indeks na konkurentnost, kade {to Makedonija se nao|a na 79-toto mesto od vkupno 139 pozicii, smestena vo listata na zemji koi se temelat na efikasnosta. Dopolnitelno be{e istaknato i deka vakvite inicijativi i nastani ja dobli`uvaat zemjata ~ekor poblizu kon dostignuvaweto na zemjite koi razvojot go temelat na znaewe i so toa ja dostignuvaat celta na Lisabonskata agenda 2020 na Evropskata unija. Na konferencijata se dodelija i pari~ni nagradi vo vkupen fond od 21.000 evra za desette najdobri idei

13% OD VRABOTENITE SRBI NE GO KORISTAT ODMOROT ako imaat zakonsko pravo za iskoristuvawe na godi{en odmor vo vremetraewe od 20 dena, 13% od Srbite voop{to ne odat na godi{en odmor, pokaùva anketata na srpskata internet-stranica Poslovi. Spored dobienite podatoci od nad 500 vraboteni ispitanici, 24% od vrabotenite iskoristuvaat odmor od samo dve nedeli, 21% tri nedeli ili 15 rabotni dena, a samo 42% gi iskoristuvaat site zakonski propi{ani denovi za odmor. Pogolemiot del od niv ne se zadovolni nitu so rasporedot za iskoristuvawe na odmorite. Toa go dokaùva skromniot procent od 38% koi se zadovolni i 62% od istite koi voop{to ne se zadovolni od rasporedot. Re~isi edna tretina od ispitanicite velat deka godi{niot odmor go koristat koga rabotodavecot dava odobrenie, a samo 13% od niv moàt da si zemat sloboda da odlu~at sami koga }e odat na odmor. Iako pogolemiot del od godi{nite odmori se finansiski pokrieni od strana na srpskite rabotodavci, sekoj ~etvrti ispitanik nema platen godi{en odmor ili pak, dobiva samo del od svojata mese~na zarabotka. Iskaàno vo brojki toa zna~i deka 25% od ispitancite nemaat platen godi{en odmor ili pak, dobivaat samo del od mese~nata zarabotka, dodeka ostanatite 75% dobivaat plata i toga{ koga odat na godi{en odmor. KOJ ODLUÛVA VO SRBIJA? 28% koga rabotodavecot dava dozvola 30% vo dogovor so kolegite 20% moè sam da odbere koga, no samo za dve nedeli odmor 13% potpolno sam odlu~uva

vrabotenite pred da odat na odmor mora da ostavat kontakt-telefon i adresa, a pove}e od edna tretina od menaxerite veruvaat deka vrabotenite treba postojano da bidat dostapni, duri za vreme na godi{nite odmori.

na Nacionalniot natprevar za najinovativen biznis-plan, kako i nagradite za biznis-plan natprevarot na nivo na sredni u~ili{ta. Celta na natpre-

2 Italija

Germanija

Francija

3 Velika Britanija

3 Avstralija

Japonija

SAD

94%

od Japoncite prose~no koristat devet dena godi{en odmor od dozvolenite 16,5

26 7

STARTUP WEEKEND ZA PODDR[KA NA MLADITE PRETPRIEMAÎ ako del od Globalnata nedela na pretpriemni{tvo koja po ~etvrtti pat se odrùva vo Skopje, PSM fondacija go najavi prviot Startup Weekend nastan {to }e se odrì od 24 do 26 juni na Univerzitetot FON. Nastanot pod mototo “Od ideja do biznis za 54 ~asa” ima za cel da generira novi inovativni idei na pove}e od 50-ina mladi lu|e od cela Makedonija koi najprvo }e gi pretvorat ideite vo prototipovi, a potoa }e gi transformiraat i vo uspe{ni biznis-modeli. Stanuva zbor ne samo za klasi~en vikend-natprevar za kreirawe na mobilni, desktop ili internetre{enija, tuku i za intenziven trening na mladite, koi }e imaat mo`nost da dobijat soveti i konsalting od strana na 30-ina mentori od poleto na ITtehnologiite, ekonomijata i pravnite raboti, za pretvorawe na idejata vo vistinski uspeh.

rabotni dena e najdolgiot odmor vo EU, koj go ima samo vo [vedska

ISKORISTENI I NEISKORISTENI DENOVI OD ODMOR, SPORED VACATION DEPRIVATION SURVAY

HR BRIEF

VO HRVATSKA “NAJODMORENI” SE VRABOTENITE VO GOLEMITE KOMPANII o cel da se proveri zadovolstvoto na vrabotenite od dolìnata na godi{nite odmori vo Hrvatska, portalot Moj Posao vo sprovedenoto istraùvawe na pove}e od 600 ispitanici do{ol do zaklu~ok deka vrabotenite vo golemite hrvatski kompanii imaat podolgi godi{ni odmori. Dolìnata na odmorite vo Hrvatska zavisi i od rabotnoto iskustvo na vrabotenite. Tie {to rabotat dve ili pomalku godini vo istata kompanija vo prosek imaat godi{en odmor od 19,3 denovi, dodeka tie so iskustvo pogolemo od dve decenii imaat vo prosek godi{en odmor od 27,4 dena. Rezultatite pokaùvaat i deka najdolg godi{en odmor imaat vrabotenite vo obrazovniot sektor, a najmalku tie vo proizvodniot sektor i industrijata. Interesen e podatokot i deka kaj vrabotenite koi voobi~aeno sabotata ne ja smetaat za raboten den, za vreme na iskoristuvaweto na godi{niot odmor kaj 20% od ispitanicite sabotata se broi za raboten. Duri 45% od ispitanicite sakaat da dobijat podolg godi{en odmor, a samo 2% veruvaat deka poradi premnogu slobodno vreme se namaluva produktivnosta na kompanijata. Najgolemiot del nezadovolstvo od godi{nite odmori se odrazuva kaj malite i srednite pretprijatija, za razlika od golemite, kade {to 60% od ispitanicite se zadovolni od odmorite koi gi iskoristuvaat. PRIÎNI ZA NEISKORISTUVAWE NA GODI[NIOT ODMOR VO HRVATSKA 38% premnogu rabota 19% pritisok od rabotodavecot 11% lo{o organizirawe na vremeto 4% strav od pregolemo zaostanuvawe vo rabotata 4% strav od otkaz 26% drugi pri~ini

varot e da se stimulira formiraweto na najmalku deset novi pretpriemni~ki biznisi i da se pottikne nivoto na konkurentnost i inovativnost vo zemjava.

HR NASTANI REVOLUCIJA NA SOCIJALNITE MEDIUMI a 27 maj vo glavniot grad na Hrvatska, Zagreb, }e se odr`i konferencija posvetena na tajnite na socijalnite mediumi, naslovena kako Social Media Revolution, vo organizacija na markertingagencijata P. Glaven spiker na nastanot }e bide Skot Goldstin, koj e porane{en onlajn-direktor na kampawata na sega{niot pretsedatel na SAD, Barak Obama, koja be{e sprovedena na socijalnite mre`i.

PETTI ME\UNARODEN BIZNIS-FORUM ettiot me|unaroden biznis-forum }e se odr`i od 13. do 15. maj 2011 godina vo Skopje, vo ramkite na KOSMO 2011 Konferencijata za mal biznis, vo organizacija na Kosmo inovativniot centar. Forumot pretstavuva networking nastan na doma{ni i stranski kompanii i organizacii zainteresirani za razvoj na ~ove~kite resursi, regionalni biznis-aktivnosti, razmena na znaewe i informacii - kompanii i organizacii koi gledaat vo svojata vizija: moderni organizacii so superiorni uslugi, in`enering i proizvodi.

ME\UNARODEN KONGRES ZA ODNOSI SO JAVNOSTA PRO.PR 2011 d denes do sabota, 14. maj, na ezeroto Pali} vo Srbija se odrùva devettiot po red me|unaroden kongres za odnosi so javnosta PRO.PR 2011, a glavna tema }e bide kriznoto komunicirawe. Ovaa godina kako predava~i se pojavuvaat renomirani svetski imiwa od oblasta na odnosite so javnosta, kako Ri~ard Lining, pretsedatel na Svetskoto zdruènie za odnosi so javnosta (IPRA), Huan Sola, pretsedatel na Svetskoto zdruènie na agencii za sledewe i analiza na mediumski objavi (FIBEP), a so svoi predavawa }e izlezat i mnogu regionalni eksperti od razli~ni sektori so cel da go pretstavat svoeto viduvawe za kriznite re{enija i vlijanija.

1,1% Pretsedatelot \or|e Ivanov gi dodeli nagradite za najinovativni biznis planovi

BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO MART OVAA GODINA E ZGOLEMEN ZA 1,1% VO SPOREDBA SO ISTIOT MESEC LANI, OBJAVI DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

24 KARIERI

SREDA / 11/05/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

KAKO DA SE BIDE EFEKTIVEN MENTOR?

ANA OKLESKA Direkor na Divizijata za ~ove~ki resursi i obuka a.okleska@procreditbank.com.mk ProKredit Banka

rocesot na mentorstvo e prisuten niz istorijta vo razli~ni sferi na ~ovekovoto deluvawe. Mentorstvo ozna~uva odnos me|u mentor i proteè, pri {to mentorot ja prenesuva svojata ekpertiza na proteèto, koj e pomalku iskusen ili novovraboten. Mentorstvoto moè da bide neformalno, pri {to mentorot i proteèto spontano razvivaat me|useben odnos ili formalno, kade {to vo ramkite na kompanijata novovrabotenite ili neposredno unapredenite vraboteni dobivaat formalen mentor. Mentorstvoto e proces na poddr{ka i se razlikuva od obukata, koja e proces na osposobuvawe. Za razlika od obukata koja novovrabotenite ja

Mentorstvoto im bilo poznato u{te na starite Grci. Mentor mu bil prijatel na Odisej i po negovoto zaminuvawe vo Trojanskata vojna odgovoren za vospituvaweto na Telemah, sinot na Odisej. Zemaj}i go likot na Mentor, boìcata Atina vlijaela na razvojot na Telemah. Vo svoeto sovremeno zna~ewe zborot mentor ozna~uva ~ovek od doverba, sovetnik i u~itel, koj voobi~aeno ima golemo ìvotno i profesionalno iskustvo dobivaat od neposrednite rakovoditeli a ima za cel da gi osposobi efikasno da gi izvr{uvaat rabotnite zada~i, mentorstvoto niz poddr{ka i vnimatelno vodewe i sovetuvawe doveduva do celokupen razvoj na vraboteniot, kako profesionalno, taka i li~no. Za da bide mentorstvoto efektivno potrebno e da se ima dolgoro~en interes vo postignuvawata na vraboteniot, a ne neposreden fokus na rezultatite, kako {to imaat neposrednite rakovoditeli. Najprvin, potrebno e da se utvrdat celite na vraboteniot. Korisno e da se zapi{at, taka {to moè da se meri postignatiot napredok niz procesot na mentorstvo, so {to se zgolemuva motivacijata i samodoverbata na vraboteniot. Se razbira, vo ovoj proces gre{kite i problemite se neizbe`ni. Efektivniot mentor }e postavuva pra{awa koi

}e mu dozvolat na vraboteniot sam da gi analizira pri~inite za nastanatite barieri. Toa }e go ohrabri vraboteniot sam da upravuva so sopstveniot proces na u~ewe i da gi re{ava nastanatite problemi. Vo slu~aj vraboteniot da ne moè samiot da dojde do zadovolitelno re{enie mentorot moè da predloì svoe. No, toa treba da se pravi samo vo kraen slu~aj. Odgovornosta treba da e pred s$ na vraboteniot. Poddr{kata e mnogu vaèn del od procesot na mentorstvo. Ulogata na mentorot ne e da mu sudi na vraboteniot za eventualnite gre{ki, tuku da mu ovozmoì da gleda na gre{kite kako na mo`nosti za u~ewe i razvoj. Iskustvoto e vaèn faktor vo procesot na mentorstvo. @ivotnoto i profesionalnoto iskustvo gi zbogatuvaat mentorite so znaewa na koi vrabotenite treba da se nadovrzat

i usovr{at. Toa ne zna~i deka mentorite mora da bidat vozrasni lu|e. I mladi lu|e mo`e da imaat zavidno iskustvo koe treba da se prenese. Efektivniot mentor nikoga{ ne se vpu{ta vo vrska so vraboteniot, nitu pak, mu nareduva ili pretpostavuva deka toj ni{to ne znae. Va`no e da se zapameti deka i vrabotenite imaat prethodni iskustva i treba da se bide otvoren i podgotven za u~ewe, kako od vrabotenite, taka i od drugite mentori. Niz procesot na mentorstvo klu~no e da se ohrabruva vraboteniot i da mu bidete na raspolagawe koga e potrebno. Neguvajte otvorenost i gradete me|usebna doverba so vraboteniot. I kone~no, ne zaboravajte da go proslavite postignatiot uspeh. Mentorstvoto treba da bide prijatno i korisno iskustvo, kako za vraboteniot, taka i za mentorot.

KOLUMNA SAMOPROCENKA VO KARIERNOTO SOVETUVAWE (3)

KOI SE VA[ITE (PRENOSLIVI) VE[TINI? “Golem broj kandidati ne uspevaat da dojdat do posakuvanata rabota, ne poradi nedostig od informacii na pazarot na trud, tuku poradi nedostig od informacii za niv samite”, Ri~ard N.Bols, “Koja boja e tvojot padobran?” NATA[A IVANOVSKA Sertificiran sovetnik za razvoj na kariera - GCDF natasakiril.ivanovska@gmail.com Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera ASK www.askariera.webs.com

vie ve{tini se osnovnite sostojki na posakuvanata rabota. Tie se vaèn del od receptot za rabotata koja ja rabotite da vi bide interesna! Prenoslivite ve{tini ne se karakteristika na li~nosta ili stil na rabota. Se raboti za steknati ve{tini koi moàt da se primenat vo razni situacii i sredini. Na primer, prenosliva ve{tina e sproveduvawe istraùvawa od razli~ni tipovi, a stil na rabota e – sklonost kon vnima-

vawe na detali, preciznost (koja, sekako, pomaga vo istraùvawata, no ne e ista so ve{tinata). Spored Sidney A. Fine, ve{tinite moàt da se grupiraat vo tri generalni kategorii: • Rabota so podatoci. Sporedba, kopirawe, procesirawe, analizirawe, koordinirawe, sintetizirawe/izve{tai itn. • Rabota so lu|e. Sluèwesledewe, instrukciipomagawe, zboruvawe, ubeduvawe, supervizija/ nadgleduvawe, davawe instrukcii, pregovarawe, mentorirawe itn. • Rabota so predmeti. Koristewe, kontrolirawe, precizno rabotewe, sostavuvawe i sl. Napravete lista so va{ite prenoslivi ve{tini, razmisluvaj}i na site pozicii na koi ste bile, no i na rabotite koi

gi izvr{uvate doma, vo zaednicata. Rangirajte gi po va`nost. Koi od ovie ve{tini bi sakale da gi sodrì va{ata idealna rabota? VO KAKVA SREDINA SAKAM DA RABOTAM? Poto~no, pra{aweto e – so kakvi LU\E sakam da rabotam? Zamislete deka se nao|ate vo edna soba so {est agli i vo sekoj od tie agli se smesteni lu|e koi rabotat vo odredena sredina, vo sekoj agol se nao|a edna od slednite rabotni sredini: realisti~na – R; istraùva~ka – I; umetni~ka (artistic)-A; socijalna – S; pretpriema~ka (enterprising) – E i konvencionalna – C. Izberete kade bi zastanale vie PRVO, kade SLEDNO, a kade kako TRET izbor? Na primer – eden tip bi moèl da bide – SEI (izbor – socijalna,

pa pretpriema~ka, pa istraùva~ka sredina). Spored Holland i t.n. RIASEC MODEL, ovaa ve`ba ni pomaga da odredime kade “prirodno” se ~uvstvuvame komotno vo svojata koà, preku izbor na najmnogu tri tipa sredini (vo realnosta, naj~esto se raboti za kombinacija). Da zememe primer eden programer na koj mu se nametnuvaat strogi pravila na delovno oblekuvawe, koj treba da raboti so kolegi koi se primarno vo “agolot” na konvencionalnata grupa. Kolku }e bide sre}en na svojata rabota? Otkrijte gi ovie odgovori za sebe. Razmislete i za rabotnite uslovi – {to bi sakale, {to vi smetalo vo minatoto? Stroga hierarhija, pravila ili, pak, fleksibilno rabotno vreme i fokus na rezultatite? (prodolùva vo naredniot broj)

EFIKASNI KOMUNIKACISKI STRATEGII, SISTEMI I VE[TINI “Pred da kaète {to mislite, bidete sigurni deka ste formirale misla”, Malkolm Forbs, porane{en izdava~ na spisanieto “Forbs” omunikacijata e istovremeno i simptom i pri~ina za organizaciskite problemi pri raboteweto. Niz godinite stotici menaxeri ja iskoristile komunikacijata kako izgovor za site mo`ni organizaciski i timski problemi. Naj~esto osnovnata pri~ina za golem broj “komunikaciski problemi” e mnogu podlaboka. Lo{o isplanirani organizacii, neefikasen na~in na rabota, birokratski sistemi, nesoodvetni nagradi, nejasna fokusiranost na klientot/partnerot, matni vizii, vrednosti i nameri, zbrkani celi i prioriteti, nedoverba i slabi sredstva za ocenuvawe i fidbek – seto toa moè da predizvika komunikaciski problemi. Komunikaciskite strategii, sistemi i ve{tini igraat glavna uloga vo postignuvaweto visoki rezultati. Informaciite, zaemnoto razbirawe i znaeweto se krvta vo organizaciskoto telo. Vnimatelnata i razbirliva komunikaciska strategija e su{tinska komponenta za sekoja uspe{na promena i napredok. Obrazovnite i komunikaciskite strategii vlijaat vrz stepenot na energijata koja se koristi za promeni i napredok. Zdravata komunikacija gi odrùva vrabotenite naso~eni kon celite i prioritetite, istovremeno obezbeduvaj}i i fidbek vo vrska so napreduvaweto i potrebite za menuvawe na nasokata. Efikasnite komunikaciski strategii, sistemi i ve{tini imaat ogromno i direktno vlijanie vrz znaeweto i novostite vo kompaniite. Efikasnite komunikaciski strategii, sistemi i ve{tini: Prenesuvaat jasni i dosledni poraki do site delovi od organizacijata; Ednostavni se, direktni i brzi, so minimalen broj filtri i prenositeli; Inspiriraat i ispolnuvaat so energija; Lesno se koristat, imaat human i li~en karakter; Gi prenesuvaat informaciite, iskustvata, znaeweto, ideite, upatstvata i fidbekot ednakvo dobro vo site nasoki – nagore, nadolu i niz organizacijata; Obezbeduvaat pove}e kanali na komunikacija; Vozmo`ni se samo vo atmosfera na doverba i otvorenost. I pokraj toa {to postojano zboruvaat za komunikaciite, golem broj menaxeri ne ja cenat va`nata strate{ka uloga koja ja igra komuniciraweto vo nivnite obidi za podobruvawe. Kako posledica na toa, ne razmisluvaat dovolno detalno za toa {to sakaat da go kaàt i za toa koj e najdobriot na~in da go soop{tat istoto. No, koli~inata i vidot na komunikaciite koi gi ostvaruvame zboruvaat za toa kolku im veruvame na lu|eto i dali gi gledame kako sorabotnici ili kako podredeni koi rabotat za mene. Na{ite komunikaciski strategii, sistemi i ve{tini gi postavuvaat dimenziite na rabotnata sredina vo koja }e gi smestime vrabotenite. ODBLISKU I LI^NO, NASPROTI DIGITALNO “Vizijata e prazen son dodeka ne se spodeli i ne bide prifatena. Duri toga{ ja dobiva neophodnata sila za da ja promeni organizacijata i da ja pridviì vo posakuvaniot pravec”, Bert Nanus, “Vizionersko liderstvo” Najdobrite informati~ki i komunikaciski sistemi, strategii i tehnologii moàt duri i da gi vlo{at ne{tata ako ne poseduvame silni komunikaciski ve{tini. So dene{nata tehnologija mnogu po{irokata publika za mnogu pokratko vreme }e zaklu~i deka ne znaeme {to pravime. Mo}niot kontekst i fokus (vizija, vrednosti i nameri), jasnite celi i prioriteti i dobro osmisleniot plan za razvoj }e go postignat sakaniot rezultat samo ako se dobro preneseni. Golem broj menaxeri smisluvaat ve{ti vnatre{ni marketing-kampawi i vloùvaat vo skapi informati~ki tehnologii. No, ako klientite i sorabotnicite ja cenat i (ako se dobro obu~eni) ja upotrebuvaat taa tehnologija, sepak, kompaniite treba da se trudat da ja probijat mehani~kata ottu|enost koja moàt da ja nametnat ovie sredstva. Lu|eto sakaat li~en kontakt. Sakaat da ja po~uvstvuvaat strasta, energijata i ~ove~kata strana na liderite za da moàt da rabotat so niv.

1 2 3 4 5 6 7

KARIERI 25

SREDA / 11/05/2011 / KAPITAL

INTERVJU

NINOSLAV MARINA MAKEDONSKI NAU^NIK NA UNIVERZITETOT PRINSTON VO SAD

Za uspeh najva`ni se vizijata i napornata rabota

Makedonskiot nau~nik so bogato iskustvo na brojni svetski poznati univerziteti vo svojot interes gi ima bez`i~nite mre`i, kooperativnite komunikacii, prenosot na informacii. Veli deka tehnologiite vo idnina }e se stremat kon kvaliteten prenos na podatoci i elektronska oprema, koi }e bidat vo funkcija na digitalnoto op{testvo.Toj gi ohrabruva i sovetuva mladite da obrnat pove}e vnimanie na matemati~kite, prirodnite i tehni~kite nauki, koi iako baraat malku pove}e trud, imaat ogromen potencijal VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

rofesorot Ninoslav Marina e makedonski nau~nik koj momentalno raboti na Univerzitetot Prinston vo Soedinetite Amerikanski Dràvi. Visokoto obrazovanie go zavr{il na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Vo 1998 godina zaminuva na doktorski studii pri [vajcarskiot federalen institut za tehnologija vo Lozana, a del od istraùvawata za doktorskata teza gi izveduval vo Istraùva~kiot centar na Nokia vo Helsinki. Sleduva dveipolgodi{no industrisko iskustvo vo tehnolo{ka start ap firma vo Lozana, po {to zaminuva na Univerzitetot Havai. Po prestojot vo Honolulu, se priklu~uva na Univerzitetot vo Oslo, od kade {to zaminuva na Prinston. So nego diskutirame za negovata kariera, nau~nite proekti, Univerzitetot

Prinston, sorabotkata so makedonskite univerziteti, perspektivite na mladite nau~nici od Makedonija, kako i za toa koi mo`nosti gi otvora nau~no-istraùva~kata kariera. Profesore Marina, Vie ste diplomiran student od Elektrotehni~kiot fakultet pri Univerzitetot “Sveti Kiril i Metodij”. Momentalno rabotite na Univerzitetot Prinston, a ~esto ste i pokanet predava~ na drugi poznati univerziteti. Dali postoi formula za uspehot koj vie go imate postignato? Formulata za uspehot e ednostavna: qubov kon predizvicite {to gi nosat nau~nite istraùvawa vo kombinacija so dobra organizacija i mnogu naporna rabota. So ogled na toa deka ova intervju }e bide objaveno vo specijalniot prilog na “Kapital”, koj se vika Karieri, moète li od va{ aspekt da ni raskaète

kako Vie kako mlad, uspe{en ~ovek upravuvate so svojata kariera? Upravuvaweto so karierata e individualna rabota za sekogo. Najva`na e vizijata i planovite na kratok, sreden i dolg rok. Vo praktika planovite naj~esto ne se ostvaruvaat taka kako {to ste gi zamislile, no toa doveduva do eden proces na u~ewe po koj izleguvate posilen i pomudar. Barem taka e so mojata kariera dosega. Ako mojot prestoj vo [vajcarija do nekade be{e predvidliv, toa ne be{e slu~aj so Finska, Havai, Norve{ka, Prinston... Mislam deka, kako i vo sekoja kariera, taka i vo nau~noistraùva~kata, prezemaweto rizici nosi napredok. [to zna~i da se bide del od poznatiot Univerzitet Prinston? Nepotrebno e da se naglasi deka Prinston e eden od najdobrite i najpoznatite univerziteti vo svetot. Karakteristi~no e {to vo odnos na brojot na studenti Prinston e mal univerzitet, {to go pravi u{te poprestièn i poeliten. Poznat e po toa {to ima pridoneseno mnogu vo vrvnata svetska nauka i tehnologija, a i den denes se smeta za najpresti`no mesto za matematika i ekonomija. Me|u poznatite nau~nici koi se povrzani so Prinston spa|aat imiwa kako Alan Turing, Xon Ne{, Ri~ard Fejnman, Endrju Vajls. Normalno deka tradicijata prodolùva, pa i denes na Prinston rabotat vrvni svetski nau~nici, me|u koi i desetina Nobelovci. Va{e pole na interes se bezì~nite mreì, kooperativnite komunikacii, prenosot na informacii. Na kakvi proekti rabotite vo momentov? Vo koja nasoka se dviàt va{ite istraùvawa? Momentalno rabotam na proekti od oblasta na bezbednosta na podatocite vo novite generacii na mobilni telekomunikaciski mreì. Proektite prou~uvaat novi metodi za za{tita na podatocite bez koristewe klu~evi za enkripcija. Ova e mnogu va`no za novite generacii bezì~ni mreì koi }e se sostojat od golem broj terminali, so mo`nost za direktna vrska me|u niv, bez potreba od infrastruktura (bazni stanici, pristapni to~ki i sl.). Inaku, glavno pole na istraùvawe mi e teorija na informacii. Toa e oblast od aplikativnata matematika {to se zanimava so teoretski problemi pri prenos i memorirawe na podatoci vo telekomunikaciskite sistemi. Vo moite istraùvawa mnogu ~esto se sluàm so bazi~ni matemati~ki koncepti, kako algebra, teorija na verojatnost, algebarska geometrija, teorija na igri i sli~no. Koi se najnovite trendovi vo

ovie oblasti, od koi vo golema mera zavisi i idninata na biznisot i voop{to na~inot na vodewe i na upravuvawe so kompaniite. [to n$ o~ekuva vo idninata vo ovoj pogled? Momentalno trend vo telekomunikaciite se seprisutnite komunikacii, senzorskite mreì, socijalnite mreì, distribuirano smetawe itn. Kako {to sme svedoci, preku neverojatnite uspesi na Majkrosoft, Jahu, Gugl, Fejsbuk, Epl, telekomunikaciskite i informati~kite tehnologii se ne samo uspe{en model, tuku stanaa i neophoden element za koj bilo biznis. Toa podrazbira deka tehnologiite od idninata }e se stremat kon kvaliteten prenos na podatoci i elektronska oprema, koi }e bidat vo funkcija na digitalnoto op{testvo. Dodeka rabotevte na va{ata doktorska teza, izvesno vreme pominavte i vo istraùva~kiot centar na Nokia vo Helsinki. Moè da ni kaète ne{to pove} e za ova iskustvo? Kako {to kaàvte, vo poslednata godina od doktorskite studii, vo proletta 2003 godina, prestojuvav tri meseci vo istraùva~kiot centar na Nokia vo Helsinki. Toa be{e mnogu dragoceno iskustvo, kade {to profitirav kako na profesionalen, taka i na li~en plan. Vo Nokia rabotev na proekt koj be{e povrzan so ~etvrtata generacija mobilni mreì (4G), koi se mnogu aktuelni, bidej}i denovive po~nuvaat da se nudat za masovna upotreba. Vo 2003 godina, Nokia be{e vode~ki industriski subjekt vo istraùvawata i razvojot za 4G. Pokraj ~uvstvoto deka ste del od timot na edna od najuspe{nite tehnolo{ki kompanii vo svetot, vo isto vreme imate mo`nost da nau~ite mnogu od vrvnite istraùva~i i inèneri za razvoj na Nokia. Pokraj akademskata kariera, imavte i kratko industrisko iskustvo vo start ap kompanija vo [vajcarija. Kako bi go opi{ale ova iskustvo? Toj period ima{e golemo vlijanie na mojata kariera. Od eden idealen akademski svet, vleguvate vo realniot svet kade {to ima mnogu predizvici. Toa e periodot kade {to steknav golema samodoverba i znaewe kako da se donesat nadvore{ni fondovi, bidej}i rabotev na proekti finansirani od Evropskata komisija, Evropskata vselenska agencija, kako i od nekoi {vajcarski agencii i fondacii. Isto taka, mreàta od lu|e so koi po~nav da komuniciram stana mnogu pogolema. Dali Vi e vo plan nekoj anga`man na mati~niot univerzitet, Univerzitetot “Sveti Kiril i Metodij”, kade {to gi steknavte prvite znaewa od

oblasta vo koja ste aktiven? Znaewata {to gi steknav na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje za mene se od neprocenliva vrednost i iako dosega ne sum imal nekoja pozna~ajna sorabotka, o~ekuvam vo idnina istata da se slu~i, bidej}i mislam deka vo Makedonija ima kvalitetni nau~nici so koi moè da se raboti na vrvni svetski proekti. Idni planovi vo nau~noistraùva~kata rabota? Se obiduvam sekoga{ da bidam ponapred od mejnstrimot, pa obi~no rabotam na proekti koi se aktualiziraat vo praktika za 6-7 godini. Eve kako toa izgleda: najprvin mora da go razberete fenomenot, da si gi postavite vistinskite pra{awa, da go formalizirate problemot, da predloìte konstruktivno re{enie i da gi tolkuvate rezultatite. Idnite planovi gi povrzuvam so formirawe istraùva~ka grupa pri nekoj univerzitet ili istraùva~ki centar. Me|u drugoto, isto taka se trudam da otvoram pove}e mo`nosti za sorabotka so makedonskite visokoobrazovni i nau~ni institucii. Kako ja ocenuvate mo`nosta plodovite od nau~nite istraùvawa da se pretvorat vo soodveten biznis-model? Toa e mnogu interesen aspekt. Iako mene od primaren interes mi e akademskata kariera, nikoga{ ne ja isklu~uvam mo`nosta za realizirawe na nekoja ideja za otpo~nuvawe biznis. Toa e eden predizvik koj ja nadopolnuva nau~no-istraùva~kata rabota, a e vo isto vreme golem potencijal koj bi otvoral novi rabotni mesta i bi generiral znaewe i prihodi za dràvata. Na kraj, dràvata gi pla}a nau~nicite od parite na dano~nite obvrznici, pa kreiraweto biznis e idealen na~in nau~nikot da & se oddolì na dràvata, sekako, ne zanemaruvajki gi svoite profesorski obvrski. Za kraj, {to bi im pora~ale na mladite koi se pred po~etok na nivnite karieri? Na mladite bi im prepora~al da investiraat vo svoeto znaewe, zatoa {to toa e najvredniot kapital. Bi gi ohrabril, isto taka, da obrnat pove}e vnimanie na matemati~kite, prirodnite i tehni~kite nauki, koi iako baraat malku pove}e trud, imaat ogromen potencijal na svetskiot pazar na trudot. Zabeleùvam deka mladite od Makedonija stanuvaat s$ pootvoreni i jas bi gi poddràl da odat na razmena i prestoj na stranskite univerziteti, pri {to }e steknat dopolnitelni znaewa i }e razmenat iskustva. Ako samo del od ovie iskustva se donesat nazad, Makedonija }e profitira mnoguzna~no. Vsu{nost, ova e slu~aj i so mnogu porazvienite zemji.

SOVETI

KLU^NI INPUTI ZA USPE[NO VODEWE NA VA[IOT BIZNIS Piter Fisk e momentalno eden od najbaranite marketing-gurua na globalno nivo, kogo, ne slu~ajno, mediumite go narekuvaat The Marketing Genius. Negovata marketingstrategija stana del od uspe{nata prikazna na mnogubrojni svetski renomirani kompanii Coca Cola, Procter & Gamble, Marks & Spencer, Virgin, Microsoft i drugi.

Koristete gi dvete hemisferi na mozokot. Za da uspeete vo svetot na biznisot i da se izdvoite od konkurencijata treba da gi vklu~ite levata i desnata hemisfera na mozokot. Treba da bidete proaktivni i fokusirani, kreativni i analiti~ni, stratezi i prakti~ni. Imate samo 2,6 sekundi da ja donesete vistinskata odluka. Klientite ne nosat racionalni odluki pri kupuvawe. Potrebno e va{iot brend da se vreè vo nivnite glavi i preku direktna komunikacija da osigurate emocionalna vrska so va{iot klient, koja za niv }e bide vredna za pametewe. Trikratno zgolemuvawe na va{ata konkurencija. So namaluvawe na barierite za vlez na pazarot, so konstantoto unapreduvawe na tehnologijata i so promena na potrebite na kupuva~ite pazarot pote{ko moè da se definira. Seto toa obi~no generira pogolema konkurencija, pobrzo imitirawe na va{ite proizvodi i uslugi i nemilosrden pritisok na maràta. êtiri aktivnosti koi mladite moàt da gi pravat istovremeno. Dokolku gi targetirate mladite lu|e,

ne zaboravajte deka vi e potreben sosema razli~en pristap. Tie se sposobni da se spravat so pokompleksni situacii, konstantno se pod razli~no vlijanie i stimuli i imaat sosema poinakvo mislewe za toa {to e dobro, pravilno i najva`no. 5,9% pogolem povrat na investiciite od strana na marketing-direktorite. Biznis-liderite koi imaat formalno znaewe od oblasta na marketingot pouspe{no gi koristat {ansite i mo`nostite na koi sekojdnevno naiduvaat, gi targetiraat vistinskite potencijalni klienti, sozdavaat konkurentska prednost i ispora~uvaat superiorna i dolgoro~na vrednost za kompanijata. 25% od portfolioto na proizvodi kreira vrednost za kompanijata. Mnogu mal del od klientite, proizvodite i pazarite go kreiraat pogolemiot del od ekonomskata vrednost na kompanijata. Imajte doverba da se fokusirate na ovie pova`ni vrednosti i eliminirajte gi ostanatite. 50% od marketingot e zaludno potro{en. Koja polovina? Ovaa proporcionalna vrednost bi mo`ela da bide povisoka kako rezultat na fragmentacijata

i kompleksnosta na mediumite, a sepak, marketingmenaxerite se konstantno opsednati so s$ pogolemo vloùvawe vo marketingot, iako s$ u{te ne se vo mo`nost da ja izmerat vrednosta koja ja kreira. 54% od lu|eto zabranija pristignuvawe na reklamni poraki. Doma}instvata vo Amerika koi se registirani za zabrana na telemarketingot na internetstranicata donotcall.com ja pottiknuvaat potrebata za komunikaciski model baziran na dozvola i personalizacija na reklamnite poraki. 60% od pazarot ostanuva neistraèn. Ovaa brojka ja istaknuva pomalata angaìranost i va`nosta na konvencionalnoto istraùvawe. Menaxerite treba da gi sogledaat potrebite na klientite vo celost, subjektivno i objektivno. 86% od pazarnata vrednost ne moè da se izmeri. Poradi toa, potrebno e da go proektirate idniot namesto tekovniot profit, da go uvidite potencijalnoto vlijanie na pazarnata strategija i inovaciite vo bliska idnina i da ja osigurate i odrìte mo}ta na va{iot brend, no istovremeno da gi podobrite i da gi gradite relaciite so va{ite klienti.

26 KARIERI

SREDA / 11/05/2011 / KAPITAL

CV IVANA SAVI]-GEORGIEVA a rabotnata pozicija marketingspecijalist Ivana Savi}-Georgieva pove}e od pet godini raboti vo INet, kompanija od oblasta na informacionite tehnologii i uslugi. Na toa pole pridonesuva vo delot na aktivnostite vrzani so proda`bata na produktnoto portfolio, organizacijata na nastani, treninzi i rabotilnici, no i vo delot na realizacija na marketing-kampawi. Prethodnoto rabotno iskustvo na Savi}Georgieva ja vrzuva za kompanijata NIK List, kade {to taa aktivno rabotela vo delot na marketing-konsultantstvoto. Ivana Savi}-Georgieva veruva deka profe-

CV VLADICA KOKALOVI]

MARKETING-SPECIJALIST VO INET

ladica Kokalovi} e direktor za marketing i odnosi so javnosta vo kompanijata Mak Autostar, generalen zastapnik za brendovite Daimler AG, Mercedes-Benz i Mitsubishi Motors vo Makedonija. Najgolem del od dosega{noto rabotno iskustvo kako ma{inski inèner go steknuva preku rabotata so avtomobili, naj~esto kako lice zadolèno za proda`bata i marketing-komunikaciite. Rabotnata kariera na Kokalovi} po~nuva so rabotata kako televiziski novinar i realizacija na dokumentaren film. Del od svojot profesionalen anga`man go pominuva i vo agencija za komunikacii, rabotej}i na razli~ni problematiki za pove}e poznati kompanii i dràvni institucii vo Makedonija. Iskustvoto na Kokalovi} e bogato i vo delot na proektite vrzani za unapredu-

sionalniot pristap kon rabotata i verbata vo vrednostite na kompanijata vo koja raboti e toa {to ja dvi`i napred vo karierniot razvoj. No, dobrata obrazovna podloga, isto taka, zna~ajno pridonesuva za podobruvawe na performansite, a taa mo`e da se pofali so znaeweto dobieno na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, kako i na Londonskata {kola za odnosi so javnost.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

TOMAS EDISON NAU^NIK I PRODAVA^

NAJPOSAKUVANI KOMPANII ZA RABOTA: REI

Najva`no e da se ~uvstvuvate prijatno na svoeto rabotno mesto! nogu lu|e sakaat da rabotat vo REI (Recreational Equipment Inc.), kom p a n i j a z a maloproda`ba, koja obezbeduva oprema i obleka za prestoj vo nadvore{ni uslovi, bidej}i taa pretstavuva mesto kade {to vrabotenite moàt da bidat prirodni, islu{ani i po~ituvani, i da uìvaat vo balansot me|u rabotata i ìvotot. U{te edna pri~ina za toa e {to REI pretstavuva zdruènie otvoreno za sorabotka. “Nie ~esto pravime analiza na na{ata rabota i se fokusirame na toa {to e najva`no za na{ite ~lenovi, vo isto vreme vodej}i go biznisot, koj se odnesuva odgovorno kon op{testvoto i ìvotnata sredina. Sakame na lu|eto da im bide prijatno dodeka se nadvor”, veli Sali Xuel, izvr{en direktor i pretsedatel na kompanijata. “Nie sme kompanija koja nudi ednakvi mo`nosti za site vraboteni”, naglasuva taa, i dodava deka koga magazinot Fortune ja objavi dolgata lista na najdobri kompanii vo SAD, verabotenite vo REI “bea po~esteni”. V o 2 011 god i n a REI se plasira{e na 9-toto mesto na ovaa lista, a se pojavuva na listata na magazinot u{te od 1998 godina. “Na{iot postojan plasman na listata na magazinot Fortune se odrazuva na posvetenosta na na{ite vraboteni da obezbedat znaewe,

Od samoto osnovawe REI prezema r odgovorni r ~ekori r za za{tita na pravoto na sekoj k j vraboten b b vo sredina vo koja kj da raboti nema da bide izloèn na nikakov pritisok ili strav poddr{ka i pottik da im pomognat na lu|eto da vodat aktiven ìvot i da se povrzat so neprofitnite organizacii koi ja delat na{ata nasoka kon rekreacija vo nadvore{ni uslovi”, veli Mi{el Klements, zamenikpretsedatel na oddelot za ~ove~ki resursi vo REI. “Nivnata strast e toa {to go pravi REI dobro mesto za rabota i pri~inata poradi koja dobivame po~esti 14 godini po red”, naglasuva taa. Od samoto osnovawe REI prezema odgovorni ~ekori za za{tita na pravoto na sekoj vraboten da raboti vo sredina vo koja nema da bide izloèn na nikakov pritisok ili strav. Kako firma vo koja site uìvaat ednakvi prava, REI ne primenuva diskriminacija vrz baza na rasa, pol, religija, vozrast, nacionalna pripadnost, seksualna orientacija, genetski kod, hendikep ili vrz koja bilo druga osnova za{titeni so zakon ili so polisata na kompanijata. “Sekoj den, na{ite vraboteni ja spodeluvaat svojata nesebi~na qubov me|u sebe i im pomagaat na drugite da gi iskusat ~udata na prirodata. Toa e ona {to ja pravi REI odli~no mesto za rabota i koe najmnogu pridonesuva za na{iot uspeh, koj ne n$ odminuva sekoja godina”, veli

Sali Xuel. REI im nudi edinstvena programa na beneficii na svoite vraboteni, kako {to se zdravstvenite uslugi (i za rabotnicite so polno rabotno vreme, i za tie koi rabotat skrateno), velikodu{en pridones kon penziskiot plan, popust na opremata koja ja prodavaat, grantovi vo vid na oprema za vrabotenite, besplatno iznajmuvawe na opremata, pokrivawe na tro{ocite za javen prevoz i plateno otsustvo po 15- godi{na slu`ba.

SALI XUEL

IZVR[EN DIREKTOR NA REI:

“Nie ~esto pravime analiza na na{ata rabota i se fokusirame na toa {to e najva`no za na{ite ~lenovi, vo isto vreme vodej}i go biznisot, koj se odnesuva odgovorno kon op{testvoto i `ivotnata sredina”.

STIPENDII

PhD Fellowship – German Literature, Literary Theory and the Philosophy of Literature, Belgium KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 MAJ Univerzitetot od Antverpen dodeluva stipendii za doktorski studii vo oblasta na literaturata i filozofijata. Stipendiite }e gi poddràt istraùvawata koi }e rezultiraat so pi{uvawe doktorska disertacija, kako i povremeno u~estvo vo organiziraweto istraùva~ki aktivnosti vo sostav na Univerzitetot.

Junior Faculty Development Program Fellowship, USA KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 20 JUNI 2011 GODINA Vladata na SAD ja objavi programata za edukativen razvoj za 2011-2012 godina. Primarna cel na ovaa programa e da im obezbedi na univerzitetskite mentori mo`nost podobro da gi zapoznaat nastavnite programi, da gi istra`uvaat alternativnite nastavni metodologii, pro{iruvaj}i gi svoite znaewa i nastavni resursi. U~esnicite na JFDP programata isto taka }e bidat poddr`ani vo gradewe na odnosite me|u univerzitetite vo SAD i nivnite doma{ni univerziteti.

DIREKTOR ZA MARKETING I ODNOSI SO JAVNOSTA VO MAK AUTOSTAR

vaweto na proda`bata, gradeweto organizaciska struktura, kultura i kompaniska strategija, ~ove~ki resursi, istra`uvaweto na pazarot, situaciski menaxment, odnosite so javnosta i istra`uvawata od oblasta na mediumite. Stru~nata podgotvenost za da odgovori na razni profesionalni predizvici se vrzuva za formalnoto obrazovanie kako diplomiran sociolog i profesionalna specijalizacija od oblasta na komunikaciite na Univerzitetot Bredli vo SAD.

So sedi{te vo Va{ington, REI e osnovana e vo 1938 godina, od grupa planinari od severozapadniot del na Pacifikot, koi imale potreba od kvalitetna planinarska oprema. Ottoga{ pa navamu kompanijata e posvetena na toa da ja promovira gri`ata za `ivotnata sredina i dostapnosta na rekreativnite aktivnosti vo nadvore{ni uslovi preku dobrovolci, donacii na oprema i finansiski pridones. [to e toa {to ja pravi REI najposakuvana za rabota?

• penziski plan za koj ne se potrebni individualni pridonesi; • zdravstveno osiguruvawe za site, vklu~uvaj}i gi vrabotenite so skrateno rabotno vreme; • kultura koja se bazira na aktivnosti vo priroda kako del od biznisot; • popust za sportska oprema i besplatno iznajmuvawe na istata; • dodeluvawe na oprema za “spravuvawe so predizvicite na prirodata”; • primamliva plata.

nogumina se se}avaat na Tomas Edison (1847-1931 godina) kako na briligodi janten nau~nik i izumitel jant na fonografot, filmskata kamera i elektri~nata kam svetilka. Sepak, i pokraj sve negovata golemina kako nego nau~nik, Edison golem nau del od svojot `ivot go pominal prodavaj}i gi pom svoite idei i izumi na svo toga{ nepodgotveniot svet toga za niv. Edison konstantno rabotel na nivna prorab mocija, pozicionirawe i moc reklamirawe, preku eden rek nesvesen marketing-proces, preku koj go ubeduval ostatokot od svetot da ja prifati tehnologijata koja vo toa vreme pretstavuvala vistinsko ~udo. Negovata efikasnost i uspe{nost kako prodava~ denes se stava na isto ramni{te so negovata brilijantnost kako nau~nik. Od tamu proizleguva i poznatata lekcija: “Duri i da ste brilijantni, sepak, mora da prodavate!”.

UNIVERZITET UKLO - POSVETENI NA EDUKACIJATA niverzitetot Sv. Kliment Ohridski - Bitola, poznat pod akronimot UKLO, e vtoriot dràven univerzitet vo Makedonija i e najzna~ajna ustanova od oblasta na visokoto obrazovanie vo regionot na Jugozapadna Makedonija. Specifi~nata heterogena, obrazovna ponuda na Univerzitetot, koja{to pokriva najrazli~ni nau~ni disciplini i educira profili kompatibilni so barawata na aktuelniot pazar na trudot e pretstavena so 43 studiski programi za dodiplomski i 41 za poslediplomski studii (od koi dve specijalisti~ki), raspredeleni vo 11 edinici: deset fakulteti, edna visoka stru~na {kola i Nau~niot institut za tutun. Vo sostavot na UKLO so status na pridru`ni ~lenki se i dve nau~noistraùva~ki edinici, edinstveni od vakov vid vo dràvata, Univerzitetskata biblioteka i studentskiot dom. Univerzitetot ima specifi~na pozicija vo odnos na ostanatite vo zemjata poradi negovoto sedi{te vo Bitola, a visokoobrazovnite i nau~no-istraùva~kite edinici vo negoviot sostav i disperziranite studii se smesteni vo pove}e centri: Bitola, Prilep, Ohrid, Skopje, Veles, Ki~evo. Toa {to e zaedni~ko vo vakvoto pluralisti~ko opkruùvawe e posvetenosta vo edukacijata na mladite, definirana vo misijata i vizijata na Univerzitetot. UKLO godi{no, vo prosek, privlekuva okolu 3.000 novi studenti, a vkupniot broj studenti vo posledniov period se dviì okolu 12.000.

EURIAS Fellowship Programme 2012/ 2013

PhD in Political Theory, Luiss University, Rome, Italy

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 MAJ 2011 GODINA Stipendiite EURIAS (European Institutes for Advanced Study) vo golem del se dodeluvaat vo oblasta na op{testvenite i humanisti~ki nauki so vremenski prestoj od 10 meseci na eden od 14-te instituti vo Berlin, Bolowa, Brisel, Bukure{t, Budimpe{ta, Helsinki, Pariz i dr.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 MAJ 2011 GODINA Univerzitetot Luiss vo Rim dodeluva stipendii za doktorski studii vo oblasta politi~ki teorii. Primenite kandidati }e po~nat so studiite naesen, a se o~ekuva od niv tezata da ja zavr{at do krajot na tretata godina. Studiraweto }e se odviva na angliski jazik.

16 PhD Fellowships at Universirty of Rome-La Sapienza

MSc in Biosciences Scholarships, UK

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 MAJ 2011 GODINA Univeriztetot vo Rim La Sapienza dodeluva 16 stipendii za doktorski studii vo razli~ni oblasti na prirodnite i op{testveni nauki. PhD programata trae tri godini, so mo`nost za prodol`uvawe na u{te edna.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA University of Exeter dodeluva tri stipendii vo slednite oblasti: biokataliza, biohemija, bioinformatika, biotehnologija, bezbednost na hranata i odr`livo zemjodelstvo, medicinska informatika, bionformatika. www.mladiinfo.com

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Konferencii i saemi

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Menaxment / Marketing

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Organizaciska kultura 12.05 - 13.05.11 Clear View

Proekt menaxment strategii 13.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Komunikacija i odnosi so klienti 14.05.2011 Clear View

Biznis plan 15.05.2011 Clear View

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Pravni aspekti za menaxeri i profesionalci 14.05 - 15.05.11 CS Global

Finansii za nefinansiski specijalisti 16.05.2011 Clear View

Pi{uvawe na CV, propratno pismo i podgotovka za intervju 16.05.11 CS Global Kako da gi razre{i{ konfliktite edna{ zasekoga{ 17.05 - 18.05.11 Embra Korporej{n

“Kako da napravi{ nesoborlivi dogovori za rabota i da izbrka{ od rabota nesovesen rabotnik” 17.05 - 18.05.11 Embra Korporej{n Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na idejni re{enija za grb i zname na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=78039200-e4fe-473d-8b11a9479a18b80d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na sistem za upravuvawe so dokumenti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f1c63dee-65f9-40f4-a072ec6ec8be42c7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ventili, za Termoelektrani, REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0397d0c8-8b66-4a55-ac33dd3580a40602&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Sopi{te PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi od Avtorska agencija za isplata na avtorski honorar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a1cfc263-d0e0-48db-87c4c3b095010d1b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Telekomunikaciski uslugi za mobilna telefonija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c09fa897-26bf-44c4-a0a9-1ffe9945517a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Klinika za kardiologija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA LEKOVI koi ne se na tovar na FZOM (tableti, rastvori za injektirawe, ostanati lekovi i dr) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=84413727-2a19-411c-a69e-7e62f59f6f31&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.05.2011 Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” – Fakultet za informati~ki nauki i kompjutersko in`enerstvo vo Skopje raspi{uva Konkurs za izbor vo zvawe: 1. Pomlad asistent po predmetite od nastavno- nau~nata oblast kompjuterska tehnika i informatika (3 izvr{iteli), 2. Asistent po predmetite od nastavno- nau~nata oblast biznis i menaxment sistemi – 1 izvr{itel. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite se dostavuvaat do Arhivata na Rektoratot na UKIM. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 05.05.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 05.05.2011 „MOKEL-EEII” AD Bitola objavuva Javen oglas za vrabotuvawe na rabotnik na neopredeleno vreme na rabotno mesto Generalen Direktor na „MOKEL- EEII” AD Bitola. Oglasot e 8 rabotni dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti da se dostavat vo arhivata na „MOKEL-EEII” na ul. Prilepska, br. 90a sekoj raboten den od 07.30 do 14.00 ~asot ili preku po{ta. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Utrinski vesnik od 05.05.2011 godina OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.05.2011 Univerzitet „Sv. Kiril i

Metodij”, Fakultet za likovni umetnosti Skopje raspi{uva konkurs za izbor na nastavnik vo site zvawa, po predmetite grafika, grafi~ki tehniki i crtawe na Katedrata po grafika. Prijavite so potrebnata dokumentacija se dostavuvaat do Dekanatot na Fakultetot, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Kontakt telefoni: 30-66-779, 30-66-308. KOMERCIJA Izvor: Ve~er Objaveno: 06.05.2011 Produkcija Perpektiva dooel, agencija za outdoor advertising ima potreba od NADVORE[EN KOMERCIJALIST – 2 rabotni mesta (za teritorijata na Skopje). Kandidatite treba da gi poseduvaat slednive kvali-

fikacii: - VSS, - Min. 1 godina rabotno iskustvo na soodvetna pozicija, - Dobro poznavawe na rabota so kompjuter, Poznavawe na angliski jazik, - Odli~ni komunikaciski ve{tini, - Iskustvo za terenska rabota, - Voza~ka dozvola B- kategorija. Konkursot }e bide otvoren od 06- 16 Maj. Kandidatite potrebno e da dostavat motivaciono pismo, rezime (CV na makedonski jazik) i fotografija po elektronski pat na adresa: robert@perspektiva.com.mk. PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.05.2011 ADVOKATSKA KANCELARIJA RADOJ^I] so sedi{te vo Skopje, ul. Maksim Gorki, br.1/5

go objavuva sledniot oglas za ADVOKATSKI STRUÊN SORABOTNIK (4 izvr{iteli). Prijavenite kandidati potrebno e da gi ispolnuvaat slednive uslovi: - Zavr{en Praven fakultet, - Poloèn pravosuden ispit, - Poznavawe na stranski jazik (Angliski jazik), - Poznavawe na rabota so kompjuter (Word, Excel). Ve molam potrebnite dokumenti vo smisla na CV (kratka biografija), fotografija, uverenija i diplomi da gi dostavite na slednata adresa: ul. Maksim Gorki, br.1/5, Skopje, najkasno do 18.05.2011 godina. GRADE@NI[TVO Izvor: Ve~er Objaveno: 09.05.2011 AD za urbanizam, proektirawe i inènering ZUM Skopje so

sedi{te na ul. Pajko Maalo, br.6 vo Skopje, objavuva Oglas za otvarawe na rabotni mesta na eden rabotnik na opredeleno vreme za slednite rabotni mesta: 1. Arhitekt (za izrabotka na planovi za vnatre{en vodovod i kanalizacija), 2. Gradeèn inèner (pati{ta i èleznici). Za navedenite rabotni mesta, zainteresiranite kandidati treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi- kvalifikacii: Zavr{en arhitektonski/ gradeèn fakultet, Autocad, voza~ka dozvola B- kategorija i prethodno rabotno iskustvo. Zainteresiranite kandidati da dostavat CV, vo prostoriite na dru{tvoto ili po po{ta, najdocna do 15.05.2011 godina.

Fun Business

KAPITAL / 11.05.2011 / SREDA

Sou~esnik na CECA bila sestra & Lidija

Vdovicata na voeniot zlostornik i gangster Arkan

SVETSKITE MEDIUMI SE ZAINTERESIRAA ZA KRIMINALOT NA CECA

PO KAZNATA CECA ]E IMA SVETSKA KARIERA?!

Epitetot “vinovna”, }e ja sledi cel `ivot, no toa {to sleduva po otslu`uva-weto na kaznata e svetska slava i mnogu pari. Slu~ajot na Ceca gi zainteresira site svetski mediumi za neobi~nata presuda na belgradskoto obvinitelstvo, koe go narekoa “Najslavnoto sudewe na decenijata” SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

kandalot, priznanieto i spogodbata na Ceca so srpskoto obvinitilstvo, na poznatata peja~ka & donese u{te edna korist. Slu~ajot privle~e ogromno vnimanie, ne samo kaj srpskite i balkanskite mediumi, tuku i vo svetot. Po pozitivnata presuda i prifa}aweto na spogodbata, site mediumi pi{uvaat za “Najslavnoto sudewe na decenijata” vo Srbija. Si-bi-es (CBS), Skaj wuz (Sky news), Rojters, pa duri i tajvanskite mediumi ne {tedat na zborovi. Ja narekuvaat Kralicata na ki~ot, vdovica na voen zlostornik i gangster, a ne ispu{taat nitu eden detaq od slu~ajot i kriminalnite dela za koi taa, i nejzinata sestra Lidija se tovarea pove}e od osum godini.Britanski Gardian, mo`ebi e najekspliciten vo prenesuvaweto na informacijata. Tie pi{uvaat deka Kralicata na ki~ot, vdovicata na voeniot zlostornik i najdobro platenata pop-peja~ka vo Srbija, poznata kako Ceca }e bide stavena vo doma{en pritvor i }e plati kazna od 1,5 milioni evra za pronevera i nelegalni transferi na fudbaleri. Eden od najpoznatite mediumi slu~ajot go nare~e “Najslavnoto sudewe na decenijata” vo Belgrad. Svetskite ku}i izvestuvaat deka Belgradskiot sud ja izrekol

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

dosega najgolemata pari~na kazna vo istorijata na krivi~nite dela, no i deka javnosta vo Srbija e podelena. Spored edni, presudata, odnosno spogodbata so sudot pokaùva deka nekoi lu|e vo zemjata imaat pogolemi prava i privilegii od drugite. CECA VO OÎTE NA SVETOT Glamuroznata slavna li~nost, ~ie vistinsko ime e Svetlana Ra`watovi}, i poznata po scenskoto ime Ceca, se izjasni za vinovna za proneverata na pari i nelegalni transferi na igra~ite od fudbalskiot klub Obili}. Klubot, koj be{e vo sopstvenost na nejziniot pokoen soprug, gangsterot i voen lider, @eqko Ra`watovi}, poznat kako Arkan, nekoga{ bil evropski klub, a sega edvaj uspeva vo amaterskata liga, pi{uva amerikanski Si-bies. Bitanskata agencija Skaj wuz, veli deka Ceca bila obvineta i za nezakonsko poseduvawe na 11 pi{toli, kako i deka nejzinoto ime se povrzalo i so ubistvoto na premierot Zoran \in|i}. Tie potsetuvaat za nejziniot soprug Arkan, koj go narekuvaat eden od najstra{nite lideri vo vremeto na vojnata vo Srbija vo 2000 godina. Prifa}aweto na spogodbata predizvika trn vo okoto na javnosta, prodolùva poznatata britanska agencija. Spored nea, Ra`watovi} }e pomine osum meseci vo doma{en pritvor, iako spored teìnata na K O M E R C I J A L E N

O G L A S

obvinenijata, maksimalnata kazna e 12 godini zatvor. Advokatite ostanale zaprepasteni od presudata. Velat deka peja~kata go izvlekla podobriot kraj i od “kaznata” duri izvlekla profit, bidej}i proneverila 2,3 milioni evra, a “vra}a” samo 1,5 milioni, {to & ostavaat 800 iljadi evra plus. Advokatot Slobodan Beljanski, za srpskiot vesnik “Blic” izjavil: “Mnogu lo{a poraka e ispratena do javnosta. Ova e samo dokaz deka ne se site ednakvi pred zakonot”. Porane{niot sudija Slobodan Batri~evi}, dodava: “Ra`watovi} zaraboti od kriminalnoto delo”, dodeka, pak, sudijkata Sla|ana Markovi}, go pofalila nejziniot “dobar” karakter. [TO PO DOMA[NIOT PRITVOR? Toa {to odamna e doka`ano e deka samo lo{ publicitet e dobar publicitet. Ceca, koja pred skandalot ne be{e mnogu interesna za svetskite mediumi so nejzinata muzi~ka kariera, preku no} stana poznata vo svetot. Izgleda ja zaboravija nejzinata vina i pove}e se naso~ija na ozboruvawata za “slavnoto” sudewe i nejzinite uslovi, otkolku na nejzinite motivi i ~ove~ki osobini. Pokraj toa {to Ceca e kriminalec, do nejzinite prestapi stoi i deka e najgolemata turbofolk yvezda vo Srbija, koja blagodarenie na pesnite, zavladeala na Balkanot. Toa {to K O M E R C I J A L E N

O G L A S

& ostanuva na Ceca e da si ja “otsedi” kaznata doma, a posle da po~ne da go osvojuva svetot. Mediumite, a i elektri~nata alka okolu nogata, }e & go sledat sekoj “~ekor”, a turbofolkerkata samo }e dobiva na slava i pari. Sigurno ve}e se planira na koj na~in da se zadr`i mediumskoto K

vnimanie dodeka Ceca e vo “zatvor”. Denovive slu{ame kako vo nejziniot dom se pravi studio za da snima pesni za nejzinoto zarobeni{tvo i `ivot. Zamislete u{te ako ima novo realno {ou nare~eno “Zatvorot na Ceca”, duri toga{ }e go vidime “Golemiot brat” vo {outo “Pre`ivean”... A

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

JUNI ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111 TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI