287-13.05.2011 by Kapital Media Group

“KAPITAL” DOZNAVA: AKCIONERSKOTO SOBRANIE NA VARDAKS ODLU^I

PROFIL

MAKEDONIJA ]E DOBIE PET MILIONI EVRA DIVIDENDA OD VARDAKS

KOJ E GUDSTAJN, SOVETNIKOT NA OBAMA I [E]ERINSKA?

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 9

petok / weekend. 13 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo dru rugo ru ugo o e pari... NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,12.05.2011, 13.00~.

STRANA 8

MBI 10 MBID OMB

0,03% 0 1,66% 1 00,22% 2%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,57 442,88 1,44

NAFTA BRENT EURORIBOR

110,62 11 2,14%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (12.05) 2.572

MBI 10

2.567 2.562 2.557 2.552 2.547 2.542 2.537 2.532 06.5

08.5

10.5

12.5

Vo Ungarija ne izvezuvame vino STRANA 11

Zakerberg grize od marketingkola~ot na Gugl! STRANA 18

EMIL TEDESKI

Ne bi arbitriral me|u Kosor i Rohatinski! STRANA 16

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

L A D N PREDIZBORNA ZDELKA ZA A SK NOVA KAMPAWA NA DR@AVATA

EDEN MILION EVRA ZA REPUBLIKA DA GO PODOBRI IMIXOT NA AEK!

STRANA 4

DENES, VO

INTERVJU

DEJVID SMIT CROWN AGENTS

CARINATA IM GO OLESNI RABOTEWETO NA KOMPANIITE STRANA 12-13

KOLUMNA

IVAN KRSTI] PROKREDIT BANKA

ODGOVORNO KREDITIRAWE PREKU STIMULACIJA NA ENERGETSKA EFIKASNOST STRANA 10

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

NEMA IDNINA SO “POLITI^KI KARTELI”! STRANA 5

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

KOLKU E @ALNO DA SE TRGUVA SAMO SO 20 ZEMJI! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 13 MAJ 2011

KOLKU E @ALNO DA SE TRGUVA SAMO SO 20 ZEMJI!

Samo 15 makedonski kompanii se prijavija da u~estvuvaat na makedonsko-ungarskiot biznis-forum, koj v~era se odrà vo Skopje. Od iljadnici firmi vo zemjava, samo 15 menaxeri zaklu~ile deka imaat interes da se sretnat so biznismeni od Ungarija, so koi }e moè da razgovaraat za biznis, a moèbi i da dogovorat nekoja zdelka. Stra{no. Ungarija voop{to ja nema na listata od 20 zemji so koi Makedonija ostvaruva trgovska razmena. U{te postra{no. Ungarija e ~lenka na Evropskata unija, {to zna~i deka ne se potrebni vizi za vlez vo ovaa zemja (sekako, dokolku ne ni se vratat, ama toa e druga prikazna). Oddale~ena e od Makedonija pomalku od 1.000 kilometri, dvete zemji se direktno povrzani so avtopat, a gi deli samo edna zemja – Srbija. I seto toa ne e dovolno za makedonskite kompanii da ja targetiraat Ungarija kako pazar kon koj }e gi naso~at svoite proizvodi. Ungarskiot pazar e atraktiven za prehranbenata industrija, za metalurgijata i, sekako, za vinoto. Tokmu za najizvezuvanite makedonski proizvodi. Od ungarskite kompanii moè i mnogu da se nau~i. Tie imaat iskustvo od iskoristuvawe na evropskite fondovi. Ama i toa o~igledno ne e pri~ina za makedonskite kompanii da se sretnat so ungarskite koi v~era prestojuvaat vo Skopje. Za sre}a i od Ungarija dojdoa petnaesetina kompanii, pa nema{e problem so vpe~atokot {to treba{e da se ostavi na biznisforumot. Problemot {to go imame so toa {to nemame ekonomska sorabotka so Ungarija (a, nema ni interes za sorabotka), za àl, ne se odnesuva samo na ovaa

zemja. Dràvnata statistika vadi frapantni podatoci za strukturata na nadvore{nata trgovija na Makedonija po zemji. Vo prvite tri meseci od 2011 godina, Makedonija imala razmena samo so 20 zemji. Samo 20 od cel svet! Ni{to ne e promeneto od 2005 godina navamu. Toga{ sme imale trgovska sorabotka so 21 zemja. Razlikata e samo {to e zgolemen obemot na razmena od 5.275.133.000 dolari za cela 2005 godina na 2.546.269.000 dolari samo za tri meseci vo 2011 godina. No, za tolku porasna i trgovskiot deficit na makedonska strana. Ima razlika i vo toa {to vo 2011 me|u zemjite so koi Makedonija ostvaruva najgolem del od razmenata ve}e gi nema Crna Gora, Polska, SAD i Britanskite Devstveni Ostrovi. A, se pojavuvaat Kosovo i Romanija. Kosovo go ima{e i porano, no statisti~ki se vode{e zaedno so Srbija. Zna~i za {est godini Makedonija ja pro{irila trgovskata sorabotka samo na edna zemja – Romanija, a gi izgubila Crna Gora, Polska i SAD kako pogolemi trgovski partneri. Vsu{nost, tie zemji {to Zavodot za statistika gi poso~uva kako najgolemi trgovski partneri na Makedonija se bezmalku i edinstvenite so koi zemjava vr{i uvoz i izvoz. Ako vkupnata razmena vo prviot kvartal godinava iznesuva 2.546.269.000 dolari, duri 2.217.793.000 dolari se trgovija so Germanija, Velika Britanija, Rusija, Srbija, Bugarija, Grcija, Italija, Kosovo, Turcija, Kina, Ukraina, Hrvatska, Slovenija, [vajcarija, Romanija, Holandija, Avstrija, Bosna i Hercegovina, Belgija, Francija. Zna~i so drugi zemji kako i da nemame izvoz ili uvoz. Neangaìranosta i nezainteresiranosta za osvojuvawe novi pazari ne dozvoluva rast na makedonskiot izvoz, kolku i da se trudime okolu toa. Ne moè zemji kako Slova~ka, Polska,

SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ ano va@ @kappita itall.c l.com com. om.mk mk

Чe{ka ili skandinavskite zemji, a u{te pomalku severnoafrikanskite ili bliskoisto~nite da ne se pojavuvaat na spisokot na dr`avi so koi Makedonija ima trgovska sorabotka. Kade se tuka i SAD, Avstralija i Kanada, kade {to ja imame dijasporata? Zatoa postojat biznisforumite, me|unarodnite saemi, globalnite bizniskonferencii, ekonomskite samiti na koi se zboruva za biznis. Da, tokmu za biznis, ama na globalno nivo, a ne za toa kako da se obezbedi nekoj tender od dr`avata, da kapne nekoj denar od javna nabavka, da se proturka nekoj {leper do Srbija ili Hrvatska, kade {to potro{uva~ite ve}e gi znaat makedonskite proizvodi. Najdaleku dofrlame do Germanija ama najmnogu poradi lon-proizvodstvoto na tekstil. Site drugi zemji se nedostapni za makedonskite proizvodi zatoa {to kompaniite, od milioni pri~ini (slab menaxerski kapacitet, nedostig od marketing i od pari za marketing, nemawe izvozna strategija, ograni~ena vizija za rast i razvoj, vizni barieri, ograni~eni transportni mo`nosti ili skap transport, deficit na izvori za finansirawe na biznisot...) ne se ni trudat da gi osvojat. Toa ne e odr`liva strategija za biznis.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

HOLANDIJA

115

[VAJCARIJA [VEDSKA

325

AVSTRIJA

325

885

BELGIJA

2085

GERMANIJA 0

500

1000

1500

2000

2500

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Smiruva~ki tonovi od Brisel po najavite za povtorno voveduvawe na vizniot re`im za Makedonija i za Srbija. Koordinatorot i portparol vo Evropskata komisija, Karolina Kotova, veli deka mo`nite promeni vo grani~nite kontroli vnatre vo [engenskiot prostor nema da se odrazat na postoe~kiot bezvizen re`im za gra|anite na jugoisto~na Evropa. “Problemite so begal-

pati pogolem broj na makedonski gra|ani pobarale azil lani sporedeno so 2009

mesto se najde Makedonija spored UNHCR po broj na barateli na azil vo 2010

cite od Afrika ne se vo nikakva vrska so bezviznoto patuvawe na gra|anite od pette zemji vo regionot koi pred pove}e od edna godina dobija liberalizacija. Sepak, EK nastojuva da ja prilagodi svojata vizna politika i mo`no e da se o~ekuvaat odredeni sankcii vo slu~ai na zloupotreba”, veli Kotova. Den prethodno evroprateni~kata Tawa Fajon, koja e i izvestuva~ za ukinuvaweto na vizite za zemjite od Balkanot, ja isprati dosega najserioznata zakana - deka Brisel e maksimalno seriozen vo namerata da ja spu{ti povtorno viznata zavesa, pred s$ zaradi azilantite od Makedonija. Fajon predupredi za stravuvawata deka predlogot za reaktivirawe na vizite, koj za prv pat EK go stava na

masa, mo`e da se usvoi bez da se otvori debata vo Parlamentot, a u{te poneizvesno e kakov }e bide mehanizmot na suspenzija ili kolku } e trae. Diplomatski izvori za “Kapital” velat deka procesot na voveduvawe na suspenzijata bara vreme i deka ako sepak, se odlu~i na vakva odluka, taa bi stapila na sila po nekolku meseci. Sepak, ako stravuvawata na Fajon se ispolnat i predlogot pomine bez rasprava se kratat nekolku meseci, pa vra}aweto na vizite bi se slu~ilo porano. Glavnata debata na koja treba da padne odlukata, e zaka`ana za 24. maj, iako v~era ministrite za pravda i za vnatre{ni raboti na zemjite-~lenki debatiraa na temata. Makedonskata vlast e smire-

ANTONIO MILO[OSKI

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 REKLAMA

ZEMJI KADE [TO NAJMNOGU MAKEDONCI ^EKAAT AZIL ZAKLU^NO SO 2010

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

pretplati@kapital.com.mk

zonata, pak, na godi{no nivo industriskoto proizvodstvo porasnalo za 5,3%. Na mese~no nivo, od fevruari do mart ovaa godina, industriskoto proizvodstvo vo EU padnalo za 0,3%, dodeka, pak, vo evrozonata padot iznesuva 0,2%, pokaùvaat podatocite na Evrostat. Vo fevruari industriskoto proizvodstvo vo EU i vo evrozonata pokaà soodveten rast od 0,4%, odnosno 0,6%. Na godi{na osnova zemji koi imaat najgolem pad na industriskoto proizvodstvo vo mart se Grcija so -7,5%, Irska so -5,4% i Portugalija so -2,4%, a najgolemo zgolemuvawe e zabeleèno vo Estonija, +32,7%, vo Litvanija +14,5%, vo [vedska +13,7% i vo Germanija +10,9%.

BRISEL IGRA TOPL

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

4,6%

orasnalo industriskoto proizvodstvo P vo Evropskata unija vo mart godinava sporedeno so istiot period lani. Vo evro-

SE V@E[TUVA EVROPSKATA RASPRAVA ZA NOVI P

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI “Viznata liberalizacija e trajna pridobivka vo odnos na makedonskite gra|ani i makedonskiot paso{ denes e del od slobodniot bezvizen del vo Evropa i taka }e ostane.”

Navigator

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

LIDERI

EDMOND TEMELKO

akedoncite vo Pustec povtorno imaat svoj gradona~alnik – Temelko osvoi vtor mandat so ubedliva pobeda na lokalnite izbori

NE IM BE[E DENOT

DEJAN DUKOVSKI

ILIR META

XELAL BAJRAMI

a dobi prvata nagrada za dramski tekst “Kole Чa{ule” za 2011 godina na Makedonskiot naroden teatar za dramata “Izgubeni Germanci”

inisterot za trud }e ima mnogu rabota ako saka da vidi kolku firmite gi ispolnuvaat standardite za bezbednost pri rabota, osven ako izborite ne im se prioritet

iderot na Socijalisti~kata partija vo Albanija }e odgovara za “aktivna korupcija” zatoa {to kako vicepremier lobiral firma da dobie koncesija bez tender

PRAVILA VO [ENGEN ZONATA!

LO-LADNO SO VIZITE! na. Ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, veli deka se ispolneti site uslovi za vizna liberalizacija, i pokraj predupreduvawata {to stignuvaat od Brisel. “Viznata liberalizacija e trajna pridobivka vo odnos na makedonskite gra|ani i makedonskiot paso{ denes e del od slobodniot bezvizen del vo Evropa i taka }e ostane”, izjavi toj. Sepak, porakite od Zapad se deka tokmu neseriozniot pristap na makedonskoto rakovodstvo po ova pra{awe e klu~niot problem. Makedonija mo`ebi nema najgolem broj azilanti, no vlasta se poka`a nepodgotvena da se nosi so problemot so toa {to izostanaa sankciite za prekr{itelite na obvrskite od Dogovorot.

Danska se zakanuva so voveduvawe grani~ni kontroli za spre~uvawe na azilantite od [vedska i vo Germanija, no Evropskiot parlament & pora~a deka ako se osmeli na toa }e bide isklu~ena od [engen zonata!

@estokata debata za voveduvawe novi {engenski pravila vo Unijata se otvori poradi 25.000 begalci od Tunis, koi pred nekolku nedeli stignaa vo Italija.Francija i Italija pobaraa povtorno voveduvawe kontrola na granicite so cel da se otstrani slabostite na [engenskiot dogovor. Voznemirenosta na zemjite~lenki se ka~i na najvisoko nivo. Danska v~era odlu~i da gi vrati grani~nite kontroli poradi naplivot na emiranti od [vedska i od Germanija {to otvori ostra debata, pri koja pratenicite & pora~aa na Danska deka ako se osmeli na ovoj ~ekor, }e bide isklu~ena od [engen zonata! “Kopenhagen go kr{i [engenskiot dogovor. Ova e merka koja e donesena pod pritisok na ekstremno desnite politi~ki partii vo sou~estvo na vladeja~kata Konzervativna partija. Toa zna~i deka }e ima direktno kr{ewe na trgovskata razmena i toa } e predizvika seriozni problemi. Nie se nao|ame vo edno populisti~ko naddavawe na krajnata desnica vo koe konzervativnite vladi vo Evropa se obiduvaat da se trkaat i da gi nadminat predlozite na

Po najserioznata zakana od Evropskata komisija, deka na povidok e reaktivirawe na vizite za Makedonija i za Srbija poradi neseriozniot odnos kon dogovorot za liberalizacija, v~era od Brisel smiruvaa deka problemot so vizite ne e poradi balkanskite dr`avi, tuku pred s$ za severnoafrikanskite emigranti. Velat, Balkanot zasega e siguren! No, na teren dr`avite ve}e po~nuvaat merki za zatvorawe na granicite

POBEDNIK

POZITIVEN DEMOKRATSKI BELEG

Zaslugata od sednuvaweto na 30 lideri na politi~ki partii na ista masa i potpi{uvaweto Kodeks za fer i demokratski izbori mo`e da ja dobie samo direktorot na Nacionalniot demokratski institut, Kris Hen{ou. Dodeka liderite na najgolemite politi~ki partii gi pu{taat vo v javnosta samo svoite portp portparoli ili “sigurni” igra~i za da ja “potresuvaat” jav javnosta so skandalite koi bbile napraveni vo mandatite nna protivnicite, uspea, i toa vo pet Hen{ou uspe ciklusi, da bide izborni ci glavniot akter akte na politi~kata scena i da inicira kampawi za fer i demokratski izbori. Lajtmotivot na vakviot Kodeks e izbori bez zapla{uvawe, korupcija i neregularni praktiki na glasawe, odnosno Makedonija vo izbori od 21 vek.

KRISS H HEN HEN[OU EN[ EN [O [OU Iako, kako {to veli Hen{ou, percepcijata e deka izborite nema da gi zadovolat standardite na demokratijata, potpisot staven na Kodeksot od strana na 30 lideri mu dava za pravo da veruva deka realnosta }e bide pozitivna. Iako Kodeksot ne e zakonski dokument, tuku e obvrzuvawe za dobro odnesuvawe i u~estvo na izborite, dokaz za negovata va`nost e prisustvoto na celiot diplomatski kor na negovoto potpi{uvawe.Sega na instituciite vo dr`avata ostanuva obvrskata da ja opravdaat doverbata.

GUBITNIK

PAPANDREU JA GUBI DOVERBATA

ZA KOLKU E ZGOLEMEN PROTOKOT NA PATNICI VO MAKEDONIJA? o Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nemaa podatok za kolku e zgolemen brojot Vosnovi. na lu|e koi otpatuvale od dràvata vo minatite meseci vo odnos na lani po razni Ottamu izlegoa so presmetki za vkupniot protok na patnici na grani~nite premini i na aerodromite vo poslednite tri meseci, spored koi vkupno 14 milioni lu|e vlegle i izlegle od dràvata, {to e za 3% pove}e od istiot period lani. Od niv najgolemiot del se stranci. [engen zonata, vo koja ~lenuvaat 26 zemji, e ukinat sekoj vid postojani i sistematski kontroli. Mo`no e edinstveno privremeno obnovuvawe na kontrolite Vkogaograni~ni e zagrozena javnata bezbednost vo nekoja zemja, {to, spored op{toto mislewe, e visoko postaven uslov. Vakvata merka e ograni~ena na 30 dena. ekstremnata desnica, izjavi francuskata evroprateni~ka Elen Flotre. Pratenikot Rajmar Bege najdirektno pora~a deka potegot na Danska e napad vrz osnovnoto pravo na slobodno dvièwe – postulat na koj se temeli Unijata. “Jas sum ve}e potresen od ova povtorno rasplamtuvawe na nacionalnata vozdrànost. Toa e napad vrz gra|anskite slobodi vo EU”, izjavi Bege.

Biznismenite stravuvaat deka vra}aweto na {engenskiot yid }e im go popre~i patot kon osvojuvawe novi evropski pazari

Eventualnoto povtorno

voveduvawe na vizniot reìm dopolnitelno moè da ja zagu{i ekonomijata koja samo {to po~na da zakrepnuva od udarot od ekonomskata kriza. Najseriozni negativni efekti moè da pretrpi izvozot od zemjava, bidej}i vadeweto vizi dopolnitelno }e go ote`ni transportot na makedonskite proizvodi vo Evropa. “Vra}aweto na {engenskiot yid za Makedonija } e se odrazi katastrofalno lo{o vrz ekonomijata. Ova e lo{a vest {to doa|a od Brisel i dokolku najavite se ostvarat, Makedonija namesto napred, }e se vrati nazad vo svojot razvoj. Toa zna~i povtorno visewe pred ambasadite, ote`nuvawe na dvièweto na lu|eto i stokite vo zemjite od EU, namaluvawe na rabotata i

izvozot za mnogu firmi vo zemjava”, komentira generalniot direktor na Renova, [efki Idrizi. Zemjite od EU se najgolemi trgovski partneri na makedonskite kompanii. Najgolem del od izvozot, odnosno 64% od stokite se izvezuvaat na EU pazarite. Najgolem poedine~en pazar, pak, e germanskiot, kade {to se izvezuvaat nad 30% od makedonskite proizvodi. Po Germanija, doma{nite kompanii najmnogu izvezuvaat vo Bugarija, Italija i Grcija. Godinata koga ni se slu~i viznata liberalizacija izvozot od zemajva porasna za 22,7%, za razlika od prethodnata godina, koga toj ostvari pad od celi 32%.

HOZE MANUEL BAROSO PRETSEDATEL NA EK “Gra|anite na EU ostvaruvaat 1,25 milijardi patuvawa godi{no. Pravoto na slobodno dvi`ewe e otelotvoruvawe na evropskiot proekt i eden od najdobrite rezultati na Unijata”

TAWA FAJON EVROPRATENI^KA “Za prv pat Evropskata komisija ima predlog za suspenzija na viznata liberalizacija i Komisijata mo`e da go usvoi bez da se otvori debata vo Parlamentot. U{te poneizvesno e kakov }e bide mehanizmot na suspenzija ili kolku }e trae.”

Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, ne uspea da go namali natrupaniot javen dolg na zemjata i sega Grcija seriozno se soo~uva so mo`nost za bankrot. Na Grcija & se slu~i u{te eden {trajk na koj preovladuva{e nasilstvoto na ulicite, sudiri na demonstrantite so policijata i nekolku desetici `rtvi. Vo momentite koga {trajkuva~ite diveea na atinskite ulici, vo Grcija pristignaa inspektori na Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond so cel da izvr{at pritisok vrz Atina da ja podobri svojata finansiska situacija iako vo zemjata se odr`uva{e 24-~asoven {trajk. Vladata na Papandreu dokolku ne uspee da postigne dogovor za dopolnitelen zaem od EU i MMF od 60 milijardi

JORGOSS PAPANDREU P PAP APA AP ANDREU evra, }e mora da sprovede bolna privatizacija koja e rak-rana za Grcite. Sega, premierot Jorgos Papandreu tokmu poradi prodlabo~uvaweto na krizata koja vladee vo zemjata se soo~uva so golem pad na rejtingot. Spored istra`uvawe na javnoto mislewe, razlikata me|u vladeja~kata PASOK i Nova demokratija sega iznesuva samo 2%, i toa poka`uva deka Papandreu s$ pove}e ja gubi doverbata kaj negovite gra|ani. No, pra{awe e koga Vladata na Papandreu }e ja stabilizira ekonomijata.

MISLA NA DENOT

SEKOJ GOLEM NAPREDOK VO NAUKATA PROIZLEGOL OD NOVATA SMELOST NA TVORE^KATA FANTAZIJA

DAGLAS ENGELBART AMERIKANSKI IZUMITEL, POZNAT PO PRONAOЃAWE NA KOMPJUTERSKOTO GLUV^E

Navigator

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

SKANDALOZNA PREDIZBORNA ZDELKA ZA NOVA KAMPAWA NA DR@AVATA

EDEN MILION EVRA ZA REPUBLIKA DA GO PODOBRI IMIXOT NA AEK!

Dr`avata vleguva vo nova skandalozna predizborna zdelka za kampawa so svojata najomilena marketing-agencija Republika, koja za eden milion evra treba da izraboti strategija za podobruvawe na imixot na Agencijata za elektronski komunikacii (AEK). So toa, sumata {to ja inkasira{e Republika od dr`avata od po~etokot na godinata dostigna duri tri milioni evra, {to e za 1,2 milioni evra pove}e od vkupnite prihodi na agencijata za cela 2010 godina ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

r`avata vleguva vo nova skandalozna predizborna zdelka za kampawa so svojata najomilena marketing-agencija Republika. Agencijata za elektronski komunikacii (AEK) sklu~i dogovor so Republika vreden blizu eden milion evra za izrabotuvawe i promovirawe strategija za podigawe na svesnosta kaj javnosta za ulogata i funkcijata na AEK i za site nejzini servisi i uslugi. Republika }e ima zada~a da izgradi vizuleno prepoznatliv pozitiven imix za AEK vo javnosta, za da se zgolemi doverbata vo raboteweto na ovaa institucija preku informirawe i popularizacija na merkite za regulirawe na pazarot na elektronski komunikacii, promovirawe na elektronski sistem na telekomunikaciski mre`i i izrabotka na strategija za odnosi so javnosta. So ovie pari, sumata {to ja inkasira{e Republika

Minatiot mesec po~na izgradbata na novata zgrada na AEK {to isto taka treba da go podobri imixot i raboteweto na ovaa agencija od Vladata i nejzninite institucii od po~etokot na godinata dosega dostigna duri tri milioni evra, {to e za 1,2 milioni evra pove}e od vkupnite prihodi na agencijata vo cela 2010 godina. Interesno e {to i prethodno vo izbornite godini, prihodite na Republika dramati~no rastea. Vo 2008

godina, koga se odr`aa poslednite izbori, prihodite na Republika se zgolemile za 65% vo sporedba so prethodnata godina. Kako {to objavi â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;?, ovaa marketing-agencija ostvari neverojaten rast na prihodite otkako po~na da sorabotuva so dr`avata. Bliskosta na Republika so

vlasta se povrzuva u{te od 2005 godina, koga toga{niot direktor na JP Vodovod, a sega{en minister za transport, Mile Janakieski, ja anga`iral Republika za promotivna kampawa za rebrendirawe na pretprijatieto za cena od 300.000 evra. Ottoga{ prihodite na Republika od samo 430.000 evra

vo 2005 godina porasnaa na duri 1,8 milioni evra vo 2010 godina, a dobivkata vo ovoj period porasna za 13 pati. Me|utoa, sudej}i spored anga`manot na Republika od dràvata samo vo prvite nekolku meseci od godinava, ovaa agencija doprva }e prikaùva izvonredni finansiski rezultati. Dokaz deka Republika e milenik na Vladata e i faktot {to tokmu ovaa marketingagecija zagriza najgolem del od kola~ot za dràvni kampawi. Vo poslednite tri godini, Republika dobila zdelki so dràvata vo vrednost od duri {est milioni evra. Nekolku drugi agencii dobija ~etiripati pomalku, a del od niv voop{to i nikoga{ ne se angaìrani da rabotat za Vladata ili za nejzinite institucii. Slu~ajot so mediumskite vladini kampawi {to gi raboti Republika, spored antikorupciskite eksperti, mnogu potsetuva na kriminalna afera koja izbi neodamna vo Hrvatska so agencijata Fimi media, koja be{e bliska do toga{niot premier Ivo Sanader, koj podocna zavr{i vo

pritvor poradi ovaa i u{te nekolku drugi aferi. Fimi media samo poradi zdelkite so dràvata i nejzinite institucii od mala agencija so prihodi od 90.000 evra vo 2003 godina, po doa|aweto na vlast na HDZ, po~na da ostvaruva prihodi pogolemi od 24 milioni evra godi{no. Hrvatskite institucii otkrija deka uslugite na agencijata bile preplateni i so naduvuvawe na vrednostite se izvlekuvale pari od dràvata. Buxetski pari se prelevale na smetka na Fimi media, koi ponatamu zavr{uvale kako gotovina do stanot na Sanader i vo sedi{teto na HDZ. Makedonskata Dràvna komisija za spre~uvawe na korupcijata, iako najavi deka }e gi proveruva somneìte za kriminal vo javnite tenderi na Vladata za mediumskite kampawi {to gi dobivaat edni isti firmi, istragata ja odloì za po zavr{uvaweto na izborite, bidej}i bile preokupirani so rabota okolu izborniot proces i nemale kapacitet da se posvetat na drugite slu~ai za koi postoi somne` za finansiski malverzacii.

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

33% 925 115 K

PROCENKI... ZLATKO KRAMARI]

OD HRANATA [TO SE PROIZVEDUVA VO SVETOT GODI[NO ILI 1,3 TONI HRANA PROPA\A ILI SE FRLA, PREDUPREDI FAO

VO JUNI ЌE PRORABOTI STRUMI^KATA AGROBERZA mbasadorot na Hrvatska vo zemjava, Kramari}, vo tekot na v~era{nata rabotna poseta na op{tina Strumica, najavi deka sledniot mesec }e po~ne so rabota otkupno distributivniot centar {to vo Strumica go gradi Agrokor. “Plod na na{ata dosega{na uspe{na sorabotka so Republika Hrvatska e izgradbata na strumi~kata agroberza, odnosno na prviot od vakov vid otkupno-distributiven centar {to vo Strumica go gradi hrvatskata kompaninja Agrokor, koj }e bide daden vo upotreba vo tekot na naredniot mesec”, istakna Kramari}.

KILOGRAMI HRANA VO PROSEK FRLAAT GODI[NO GRA\ANITE NA EVROPA ILI SEVERNA AMERIKA M

QUP^O ZIKOV

ambasador na Hrvatska vo Makedonija

MILIONI LU\E [IRUM SVETOT SE GLADNI

...POGLED NA DENOT...

NEMA IDNINA SO “POLITI^KI KARTELI”!

to e bre... Iznenadeni ste od listite za kandidati za pratenici od dvete makedonski najgolemi partii SDSM i VMRO-DPMNE!? Ne ste iznenadeni? Frapirani ste? Ili moèbi razo~arani! Oti Branko Crvenkovski izleguva so dobitni mesta popolneti so likovite koi i taka celo vreme se vo vrvot na partijata pove}e godini (!?). Izrazi nemo} na otvorena scena... Ili moèbi razo~arani ste od Nikola Gruevski koj so sudbinite na svoite ~lenovi vo partijata si igra kako so sudbinata na “toveni jagniwa”, koi ako ne pred Veligden, toga{ pred Nova godina }e bidat stasani za kolewe! I potoa, normalno imame situacija... Koga jagniwata }e stivnat...! Toa li ve zagriùva po~ituvani ~itateli na ovaa kolumna i moi zagrièni prijateli! Neka ne ve zagriùva. Za arno }e se vaka nacrtanite {itovi na listite na dvete partii ... Ima nekolku va`ni vredni poenti {to na 6 maj (den po izborite) }e svetnat silno kako vrednost koga stanuva zbor za makedonskata politi~ka idnina. ]e vi objasnam vo narednite nedeli, a i samite }e stanete svesni za toa. Od druga strana, vo petok na ova mesto }e pro~itate za desetina do petnaeset mitovi koi Makedonija i Makedoncite so site ostanati gra|ani morame da gi zakopame, pred tie mitovi da n$ zakopaat nas – zasekoga{!? Zna~i, makedonskiot Parlament nikoga{ ne bil politi~ki vaèn! Se soglasuvame li? Negovata uloga e pove}e promocionalna! Institucionalna adresa so sedi{te, ulica i broj vo centarot na gradot. Mesto od koe razni pratenici zadovoluvaat evropska i svetska li~na frustracija kako nagrada za poslu{noto digawe na dvata prsta, ~esto i koga ne se soglasuvaat! Nagradata e pro{etka do Barisel, Strazbur, Va{ingotn, razni treninzi za dobri parlamentarni praktiki... I tolku... Vpro~em, site znaeme deka su{tinata na makedonskiot politi~ki proces podolgo vreme nanazad se odviva na sosema drugi neformalni, ~esto i tajni lokacii: na primer, Klubot na pratenici, rezervatot Jasen, Hotelot Bistra na Mavrovo, nekolku ohridski kafeani... i taka! [to bi moèlo vaka vo pet reda napi{ano - da se slu~uva po ovie vonredni izbori... Pa ni{to zna~ajno osven slednite nekolku interesni momenti: Prvo, SDSM i negovata koalicija moèbi nema da pobedi, no izvesno e i toa deka Gruevski }e izgubi. Zna~i, prerodbata }e uspori, a Gruevski ~esto }e mora da objasnuva {to pravi so parite od gra|anite ({to sega ne e slu~aj poradi raznite promovirani formi na pritisok {to se proizvod na negovoto apsolutno vladeewe vo site sferi na op{testvoto)! Vtoro, mandatot na Nikola Gruevski, ako go dobie s$ razbira }e bide obrement so silni pritisoci od uslovite na albanskiot partner so koj toj eventualno }e koalicira. Ovie uslovi na albanskiot faktor }e bidat definirani kako proizvod na politi~kata izborna debata i ponudite na drugite albanski partneri, koi vo predizborieto na svoite glasa~i Albanci }e im vetat mnogu novi ne{ta i nadvor od Ramkovniot dogovor. Ova }e bide novata agenda i za sekoja idna Vlada... Ottuka, dali Gruevski }e ja pravi Vladata ili, pak, Radmila [e}erinska, ne{tata, sekako, }e ostanat da bidat “krizni”. Ako voop{to dobieme Vlada vo bliska idnina po 5 juni, toa }e bide Vlada vo koja }e sedat ministri so premier na ~elo na koi po izvesno vreme prakti~no nema da im se odi na rabota! E ova }e bide porazot na Gruevski! Ili pirovata pobeda na Radmila [e}erinska! Kako sakate... Dopolnitelno buxetskata kasa }e bide prili~no prazna ili }e se isprazni vo periodot septemvri-Nova godina koga }e dojdat esenskite fakturi za raznite uslugi i pregreani proekti proletva. Oti taa sega zabrzano se prazni! Na primer, ajde {to skeletot na Muzejot od koj padna jadniot rabotnik ne bilo ispravno... no slu{am deka i ne bilo plateno!? Trebalo da ~ekaat na pla}awe podizveduva~ite!? Da, da... a znaete li u{te kolku ~ekaat? Novata Vlada nema da zazdravi od vakvi transakcii vo narednite dve do tri godini. Prazni kasi... nema igra! Kako zaklu~ok deneska nudam moja li~na proekcija deka po 5 juni Makedonija vleguva vo period na politi~ka nestabilnost koja neminovno }e ne dovede do novi izbori (so ovaa teza, se razbira, }e se zanimavam vo narednite triesetina dena na izbornata kampawa kade {to argumentite za ova {to go kaùvam }e se pojavat so seta silina). Na{ata politi~ka scena, tesno-etni~ki definirana i raskarana vo makedonskiot blok, proizveduva tri politi~ki bloka (vmrovski, sdsmovski i albanski) nalikuvaat na karteli na stegnat monopolski pazar, otkolku na politi~ki partii koi postavuvaat strategiski celi za napredok na gra|anite i na dràvata. Kako {to napi{av i vo petokot – niv gi interesiraat samo mo`nostite {to gi dava Buxetot (blizu 3 milijardi evra godi{no)! Za ~etiri godini vlast 12 milijardi. Ili za pet (2006-2011) godini vlast 12 milijardi evra! Eeej! Kade se parite? A celi kontingenti na zdravata makedonska inteligencija svesno stoeja nastrana celo vreme. Sega ~uvstvuvam revolt kaj mnogumina... Po~nuvaat seriozno da izrazuvaat gnev! Stanaa autsajderi doma, vo svoeto maalo, a tolku investiraa vo sebe. Pa zo{to nie voop{to rabotime i pla}ame danoci? Za kogo? Zatoa, ovie targeti se dovedeni vo situacija da izlezat od zonata na samoisklu~enost od politikata i da vlezat vo zonata na re{itelno zemawe na rabotite vo svoi race. Da vlezat na politi~kata scena i da gi neutraliziraat “retrogradnite monopoli”! Se razbira, se pra{uvate kako... ]e analizirame mnogu na ovaa tema vo naredniot period!

[

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

PREGLED VESTI DVE GODINI OD MANDATOT NA PRETSEDATELOT IVANOV o dvegodi{niot mandat na pretsedatelot \or|e Ivanov toj ostvaril 10 oficijalni bilateralni sredbi, naj~esto vo zemji od sosedstvoto. Za dve godini Ivanov bil doma}in na pet oficijalni poseti na stranski dràvnici na Republika Makedonija, kako i na dve rabotni i neformalni poseti na dràvata od stranski dràvnici, se veli vo soop{tenieto od Kabinetot na pretsedatelot. Me|u vrvnite prioriteti na pretsedatelot Ivanov, kako {to e poso~eno od negoviot Kabinet, e podobruvawe na biznis-klimata i privlekuvawe stranski investicii, unapreduvawe na regionalniot razvoj i revitalizacija na stopanstvoto. Vo uslovi na nestabilna politi~ka klima, a vo funkcija na odrùvawe politi~ki dijalog, pretsedatelot Ivanov vo obedinuva~ko svojstvo gi povikuva na zaedni~ka masa liderite na vode~kite politi~ki partii, pottiknuvaj}i gi otvoreno da razgovaraat za aktuelnite nastani na politi~kata scena, se veli vo soop{tenieto. Vo nasoka na jaknewe na etni~kata i religioznata tolerancija Ivanov ostvaruval redovni sredbi so liderite na verskite zaednici, pridonesuvaj}i kon naporite za zajaknuvawe na op{testvenata kohezija i soìvotot vo ramkite na multietni~koto op{testvo na Makedonija.

KOWANOVSKI GO DOBI SUDSKIOT SPOR PROTIV BO[KOSKI retsedatelot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, e vinoven za krivi~noto delo kleveta, odlu~i Osnovniot sud vo Resen, vo svojstvo na prvostepen krivi~en sud, po privatna tu`ba na ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski. Spored presudata na resenskiot sud, Bo{koski za storenoto krivi~no delo }e treba da plati pari~na kazna vo visina od 1.000 evra. Sudskiot proces po~na so podnesuvaweto privatna tu`ba od Kowanovski protiv Bo{koski, po govorot na liderot na OM na 11 dekemvri minatata godina vo Resen, koga toj, spored obvinenieto, pred prisutnite gra|ani na sobirot go omalovaìl i diskreditiral Kowanovski kako li~nost, kako minister i kako ~len na politi~kata partija VMRO–DPMNE, so {to vlijael vrz formiraweto na javnoto mislewe. Na mitingot vo Resen, pretsedatelot na OM, Qube Bo{kovski, voedno se zakanil deka “}e apsi za napraveniot kriminal od ovaa Vlada”, zabeleàno e vo obrazloènieto od presudata {to ja donese sudijkata Biljana Jonovska od Osnovniot sud vo Resen.

NAREDNATA NEDELA DOA\AAT NABQUDUVAÎTE OD SOVETOT NA EVROPA a 17. i 18. maj vo poseta na Makedonija }e prestojuva pet~lena delegacija na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa. Delegacijata doa|a vo predizborna misija vo ramkite na sledeweto na predvremenite parlamentarni izbori, zakaàni za 5. juni, i istata }e ja predvodi pratenikot od Monako, @an-[arl Gardeto, od grupata na narodnite partii. Za vreme na nivnata poseta vo Makedonija delegacijata }e se sretne so makedodnskiot dràven vrv, so ministrite za vnatre{ni raboti i pravda i so pretstavnici na politi~kite partii, vklu~eni vo predizbornata trka. ^lenovite na delegacijata }e imaat sredba so pretsedatelot na DIK, so {efot na misijata na ODIHR/OBSE, so pretstavnici na gra|anskoto op{testvo, mediumite i diplomatskata zaednica. Po izborite, na junskata sesija vo Sovetot na Evropa ovaa delegacija }e podnese izve{taj za izborite vo Makedonija.

UNGARSKIOT PREMIER VO POSETA NA MAKEDONIJA

SO KOLEGATA ORBAN, PREMIEROT GI ZAOKRU@I SREDBITE NA OVAA VLADA! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ez kritiki i bez z a b e l e { k i . V a ka pomina sredbata me|u premierot Nikola Gruevski i negoviot ungarski kolega, Viktor Orban. Osven pofalbi i samopokana za pretstojnata kampawa na vladeja~kata partija, ungarskiot premier Orban, inaku ~len na sestrinskata partija na VMRO-DPMNE, ne dade nikakov komentar za zabavenite reformi na zemjava, kako i za mo`nosta od suspenzija na viznata liberalizacija na Makedonija. Dodeka ostanatite pretstavnici na oficijalen Brisel postojano upatuvaa kritiki i zabele{ki za zabavenite reformi na Vladata vo odnos na EU agendata, {to donekade se potvrduva i so mo`nosta za suspenzija na viznata liberalizacija, Orban dade samo pofalni zborovi za Vladata i pobara od Evropa vedna{ da gi po~ne pregovorite so Makedonija. “Makedonija treba da bide ~lenka na EU, a ~as poskoro treba da gi po~ne i pretpri-

stapnite pregovori. Smetam deka ako Makedonija bide vo mo`nost da gi po~ne pregovorite, mnogu pobrzo }e se razviva otkolku {to ima mo`nost sega. Dobivaweto status za ~lenstvo dava mnogu pove}e mo`nosti za da gi rezlizirate svoite interesi i zatoa nema logika i pri~ina nekoj da go spre~uva po~nuvaweto na toj razgovor. Makedonija e sposobna za mnogu pogolemi uspesi otkolku {to postigna sega”, re~e Orban. Premierot Gruevski izjavi deka posetata na ungarskata delegacija e od osobena va`nost za zemjata bidej}i dava silen pottik za ponatamo{noto ostvaruvawe na neophodnite reformi na Makedonija kon EU. “Sakam da potenciram deka

ovaa poseta pretstavuva i silen politi~ki signal deka ungarskoto pretsedatelstvo aktivno se zalaga za prodol`uvawe na procesot na pro{iruvawe na EU, {to za nas pretstavuva i silen pottik za ponatamo{no ostvaruvawe na neophodnite reformi za ostvaruvawe na na{ata vrvna strate{ka cel - polnopravno ~lenstvo vo EU”, re~e Gruevski. SPOROT ZA IMETO NEPRIRODNA SOSTOJBA Za dvodeceniskiot spor za imeto, koj e najgolemata pre~ka na patot na Makedonija kon EU, ungarskiot premier, Orban, veli deka ne e negova rabota da zazema stav, bidej}i stanuva zbor za bilateralen spor. Sepak, toj si dozvoli vakvata

situacija da ja oceni kako neprirodna. “Toa za {to morame da zboruvame e edna neprirodna sostojba za koja morame iskreno da zboruvame, bidej} i {est godini otkoga stanavte zemja-kandidat s$ u{te gi nemate po~nato pregovorite. Ovaa situacija nikomu ne mu odgovara. Ne e moja rabota da zazemam stav vo odnos na bilateralnite pra{awa {to gi ima Makedonija so druga dr`ava, no moja rabota e da gi zastapuvam interesite na Evropa. Interes na EU e ovie pregovori da po~nat ~as poskoro. Jas i ponatamu }e se zalagam za ova i }e napravam s$ {to e vo moja mo`nost pra{aweto za Makedonija da go stavam na dneven red na agendata na EU.

ORBAN VO KAMPAWATA NA GRUEVSKI? Ungarskiot premier, Viktor Orban, koj e pretsedatel na sestrinskata partija na makedonskiot premier, Nikola Gruevski, ne ja isklu~uva mo`nosta dokolku bide pokanet da prisustvuva vo izbornata kampawa na VMRO-DPMNE. “Ako me pokanat na kampawa }e ja prifatam pokanata na vladeja~kata

partija i }e u~estvuvam. Nie sme politi~ko semejstvo, sestrinska partija sme. Nema da krijam deka nie sme gordi vo EU na uspesite postignati od eden pretstavnik na politi~kata familija na na{ata partija, koj preku ovaa vlada uspea da postigne mnogu za Makedonija”, re~e Orban.

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

KODEKS ZA FER IZBORI

CELA OPOZICIJA NE VERUVA VO POTPISOT NA GRUEVSKI!

Site partiski lideri garantiraat deka cvrsto }e zastanat zad svoite potpisi na Kodeksot za fer i demokratski izbori, no opozicionerite se somnevaat deka }e imame korekten izboren proces vo uslovi koga, spored niv, vlasta go prekr{uva Kodeksot so pritisocite {to gi vr{i vrz gra|anite u{te vo momentot koga go potpi{uva

VLADATA ]E DADE 63 ILJADI EVRA ZA ZNAMIWA I STALACI rgovsko dru{tvo za proizvodstvo i trgovija Stelateks Dooel - Skopje i Dru{tvo za novinsko izdava~ka dejnost, proizvodstvo, uslugi i trgovija na golemo i malo Unipres Doo se firmite koi za potrebite na Vladata poto~no Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti }e izrabotuvaat znamiwa, stalaci za znamiwa i jarboli. Postapkata bila otvorena za site zainteresirani ekonomski operatori. Spored tenderskata specifikacija za najpovolna bila izbrana ekonomski najisplatlivata ponuda. Kvalitetot e ocenet so 30%, dodeka cenata na proizvodot so 70%. Za prvata nabavka kako najniska cena bile ponudeni 53 iljadi evra, dodeka za vtorata ponuda 9 iljadi evra. Dogovorot za izrabotka na znamiwa, jarboli i stalaci za znamiwa e vo trawe od edna godina.

DELAVEKURAS: REPUBLIKA MAKEDONIJA (SKOPJE) NE E RE[ENIE

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

rieset lideri na politi~ki partii od Makedonija se obvrzaa deka }e dadat pridones za fer i demokratski izbori potpi{uvaj}i soodveten Kodeks na odnesuvawe. So ova po~na kampawata {to ja sproveduva Nacionalniot demokratski institut, a ja finansira USAID, ~ija cel e pottiknuvawe na site strani vklu~eni vo izborniot proces da se fokusiraat na sozdavawe atmosfera za fer izbori. Sloganot na kampawata - “Kakov beleg } e ostavime?” – e zamislen kako potsetnik, osobeno za politi~arite, deka na~inot na koj }e se odnesuvame vo tekot na izborniot proces } e ostavi neizbri{liv beleg vrz idninata i istorijata na zemjata. Teìna na liderskite potpisi na Kodeksot im dodade prisustvoto na nastanot na diplomatskiot kor, pove}e dràvni funkcioneri, pretstavnici na nevladiniot sektor i na mediumite. Direktorot na Nacionalniot demokratski institut, Kris Hen{ou, koj be{e voditel na ceremonijata na potpi{uvaweto, izrazi zadovolstvo od odyivot i od kooperativnosta na politi~kite partii. Na novinarskoto pra{awe kolku veruva vo iskrenosta na liderskite potpisi Hen{ou odgovori: “Potpisite se realni i jas im veruvam. Postojat percepcii deka ovie izbori nema da bidat fer i demokratski, no utrovo liderite toa go demantiraa i sega treba da napravat s$ za da gi promenat ovie percepcii i toa da go prenesat vo realnosta”, izjavi Hen{ou. Direktorot na misijata na USAID vo Makedonija, Robert Vurts, so nekolku zborovi ja opfati esencijata na potpi{aniot Kodeks. “Politi~kite lideri se soglasija deka zapla{uvaweto, korupcijata i neregularnite praktiki na glasawe nemaat mesto vo Makedonija vo dvaeset i prviot vek”, re~e Vurts. Po sve~enosta i lideritepotpisnici dadoa svoja ocenka za zna~eweto na nastanot, garantiraj}i vo ime na svoite partii deka }e go po~ituvaat Kodeksot. No, po nivnite izjavi ne moè{e da se zaklu~i deka go delat optimizmot na Hen{ou. Site opozicioni lideri, vklu~itelno i tie nadvor od koalicijata sobrana okolu SDSM, izrazija somnevawe vo namerite na vlasta da organizira fer i demokratski izbori. Boite na koalicijata na VMRO-DPMNE gi brane{e samo pretsedatelot na Soju-

r~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti go otfrla predlogot Republika Makedonija (Skopje) kako mo`nost za re{enie na sporot. Republika Makedonija (Skopje) ne e predlog i ne e re{enie, re~e portparolot na gr~koto MNR, komentiraj}i ja izjavata na makedonskiot pretsedatel, \or|e Ivanov, za eventualniot dogovor za imeto so ju`niot sosed, prenesuva Kanal 5. Portparolot Delavekuras go obvini Ivanov deka odvreme-navreme dava razli~ni izjavi. Za Grcija edinstveno ne{to {to e prifatlivo e sloèno ime so geografska odrednica erga omnes, ne{to {to makedonskiot pretsedatel pred nekolku dena go otfrli kako mo`no re{enie. Delavekuras izjavi deka oficijalna Atina ima postaveno konstruktivni predlozi {to moàt da dovedat do pravedno re{enie, {to }e im ovozmoì sorabotka na dvete zemji. Toj povtori deka Grcija od novata makedonska vlada o~ekuva konstruktivni pozicii {to }e ovozmoàt napredok kon re{enie.

BUREN POLITI^KI VIKEND! Vikendov {to sleduva pred ponedelni~kiot po~etok na izbornata kampawa }e go obeleàt dva krupni nastani organizirani od “golemata dvojka” – VMRODPMNE i SDSM. Kako voved vo kampawata, vo sabota, na 14. maj, VMRO-DPMNE }e ja promovira svojata izborna programa vo hotelot Aleksandar Palas, a ve}e sledniot den (nedela, 15. maj) SDSM pred Vladata so protest }e ja promovira svojata koalicija, kandidatite i izbornata programa, otkako prethodno Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor go odbi baraweto za koristewe na arenata Filip vtori Makedonski. zot na Romite, Amdi Bajram. Predvodnicite na partiite od vladeja~kata koalicija, VMRO-DPMNE i DUI, Nikola Gruevski i Ali Ahmeti, ne dadoa izjavi. Liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, obvini deka potpisot deponiran na Kodeksot od strana na Gruevski e beleg samo za negovoto licemerie. “Potpisot na Nikola Gruevski e izraz na vrvno licemerie, za{to doa|a tokmu vo momentot koga toj pravi s$ za da nema fer i demokratski izbori. Toa {to go pravi Gruevski so pritisokot vrz vrabotenite vo javnata administracija, da dostavuvaat spisoci so sigurni glasa~i na VMRO-DPMNE, go nema nikade vo Evropa, osven moèbi vo Belorusija. Objektite od “Skopje 2014” zemaa danok vo krv samo za Gruevski da moè da ise~e u{te nekoja lenta”, izjavi Crvenkovski. Liderot na Nova Demokratija, Imer Selmani, povika

na masovnost na denot na izborite kako odgovor na obidite koi, spored nego, vlasta gi pravi za mestewe na izbornite rezultati. “Apelirame do site gra|ani masovno da izlezat i da glasaat, za{to samo taka } e onevozmo`at manipulacija so nivnite glasovi, kakva {to ima namera da pravi vlasta so zloupotreba na javnata administracija”, izjavi Selmani. Nadvor od nastanot kompenzacija za mol~eweto na vladinata koalicija ponudi Ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, koj najavi deka kampawata na VMRO-DPMNE }e ja karakterizira pozitiven pristap. “VMRO-DPMNE za vreme na pretstojnite predvremeni parlamentarni izbori } e vodi pozitivna kampawa, bez navredi i kavgi so politi~kite oponenti ili oponentite {to doa|aat od drugi akteri na makedonskata op{testvena scena”, izjavi Milo{oski.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SEGA: MLADITE VOOP[TO NE UÊSTVUVAAT VO KREIRAWETO POLITIKI ladite vo Makedonija re~isi voop{to ne u~estvuvaat vo kreirawe politiki i donesuvawe odluki, {to se dolì na nivnata apati~nost i strav, velat od Koalicijata na mladinski organizacii SEGA, koja ~etiri meseci go sproveduva proektot “Mladinsko u~estvo vo procesite na kreirawe politiki” vo nekolku op{tini vo zemjava. Proektot e finansiski poddràn od Generalniot sekretarijat na Vladata. “Postoi apati~nost kaj mladite. Tie se nezadovolni od op{testvoto, a od druga strana i ne veruvaat vo sebesi deka moè da napravat odredeni promeni. Instituciite mora da im obezbedat prostor na mladite da kaàt {to im treba. Apati~nosta zna~i nezadovolstvo, no ne zna~i i deka ne postoi kapacitet kaj mladite”, izjavi Zoran Ilieski, izvr{en direktor na SEGA. Mladite ne znaat kade da pobaraat pomo{ i oti treba da bidat informirani kade da se obratat, potrebna e kampawa {to }e inicira pogolema aktivnost, velat od Volonterskiot centar – Skopje. Od Mladinskiot obrazoven forum (MOF) informiraat deka spored nivnoto istraùvawe dve trettini od mladite ne veruvaat vo vlasta, nitu vo lokalnite, nitu vo centralnata, i oti smetaat deka ne e nivna rabota tuku na politi~arite da go podobruvaat op{testvoto.

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

PROFIL

KOJ E GUDSTAJN, SOVETNIKOT NA OBAMA I [E]ERINSKA?

MAKEDONSKA ALIJANSA ZA EVROPSKA INTEGRACIJA OSVOI 11 SOVETNI^KI MESTA o zavr{uvaweto na lokalnite izbori vo Albanija, kako {to informiraat od makedonskata partija, Makedonska alijansa za evropska integracija, Edmond Osmani ne uspeal da go dobie gradona~alni~kiot mandat. “Izbornata trka ja izgubi so tesna razlika od samo dvaeset glasovi. Na{ata partija vo ovaa op{tina vo naredite ~etiri godini }e ima trojca ~lenovi na Sovetot, a o~ekuvame sovetni~ki mesta i vo op{tina Ostreni”, izjavi Vasil Sterjovski. So osvoenite tri sovetni~ki mesta vo Trebi{te, makedonskata partija zasega ima osvoeno vkupno edinaeset sovetni~ki mesta. Spored Sterjovski, sigurno e edno sovetni~ko mesto vo Elbasan, kako i nekolku vo nekolku op{tini vo oblasta Gora. Na ovie izbori Edmond Temelko ja dobi dverbata na `itelite na Pustec za nov ~etirigodi{en mandat.

DEMOKRATSKATA DESNICA GI PRETSTAVI NOSITELITE NA LISTITE artijata na Filip Petrovski, Demokratska desnica, v~era gi prezentira{e nositelite na listite. Vo prvata izborna edinica }e nastapi Filip Petrovski kako pretsedatel na partijata, vo vtorata izborna edinica }e nastapi Aleksandar Da{tevski, vo tretata izborna edinica Elizabeta Ristovska-Petrovska, vo ~etvorkata }e nastapi Aneta Gigova, vo pettata izborna edinica }e bide Angelka Veljanovska, a vo {estata izborna edinica Petrovski re~e deka nema da nastapat. Osven prezentacijata na listite, Petrovski prezentira{e i del od ekonomskata programa, vo koja se predviduva rast na BDP od 9.000 evra po `itel, a poso~i i deka toj }e se zalaga da ja transformira makedonskata ekonomija od zavisno uvozna vo izvozna ekonomija.

82.000 EVRA ZA MASOVNITE SCENI VO MUZEJOT NA VMRO-DPMNE

inisterstvoto za kultura }e potro{i 81.841 evra za izrabotka na masovna scena za potrebite na Muzejot na VMRO-DPMNE. Soglasno so podatocite na Biroto za javni nabavki, masovnite sceni }e gi izrabotuvaat umetnicite Antoni Maznevski, Aleksandar Sitov-Kapitanovi}, Nikolaj Kolupaev-Vladimirovi} i Aleksandar Samsonov-Maratovi}. Izvedbata na Maznevski }e ~ini 19.053 evra, na Sitov Kapitanovi} }e ~ini 22.396 evra, na Kolupaev Vladimirovi} }e ~ini 20.796 evra, a na Samsonov Maratovi} 19.596 evra. Soglasno so podatocite objaveni na Biroto za javni nabavki, tenderot koj go raspi{alo Ministerstvoto za kultura, bil raspi{an po postapka so pregovarawe bez prethodno objavuvawe na oglas. Spored Ministerstvoto za kultura, oglasot ne e javno raspi{an, bidej} i stanuva zbor za avtorski prava na avtorite, bidej}i gorenavedenite dela se avtorsko delo na samite avtori.

Skot Gustajn ima 12 godi{no iskustvo vo upravuvawe so poli~ki kampawi i gradewe na progresivni koalicii. Specifi~nosta vo negovoto rabotewe e me{aweto na novite digitalni mediumi, muzikata i politikata. Uspehot na kampawata na Obama vo 2008-ma, no i na pretsedatelkata na Brazil, Dilma Rusev vo 2010 godina, ekspertite go prepi{uvaat pred se na negoviot anga`man MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ri ~asot po polno} e, a va{ite deca se bezbedni i zaspani. No, eden telefon yvoni na Ilindenska bb, ne{to se slu~uva vo svetot. Va{iot glas }e odlu~i koj }e odgovori na toj telefonski povik, vaka nekako vo makedonski uslovi bi trebalo da izgleda telefonskata poraka koja vo 2008 godina ja dobija milioni korisnici na mobilni telefoni vo Amerika, a koi go poddrùvaa pretsedatelot Barak Obama. Porakata ja smisli kreativniot tim na Skot Gudstajn, nadvore{en sovetnik vo kampawata “Obama za Amerika” kreator na platformata za kampawa na socijalnite mreì. Gudstajn }e bide del od timot na Socijaldemokratskiot sojuz koj }e go osmisli kreativniot del na nastapot na partijata i na~inot na koj }e se informiraat, no i }e privle~at pogolem broj glasa~i. Od partijata velat deka glaven interes e “Kako da se unapredi aktivnosta na SDSM na novite mediumi i socijalni mreì”. Kako {to velat od tamu, tie se ve}e aktivni na novite mediumi i socijalni mreì kako Fejsbuk, Tviter i Jutjube. Izborot na Gudstajn ne e

slu~aen, toj ima 12 godini iskustvo vo upravuvawe so poli~ki kampawi i gradewe na progresivni koalicii. Pred da raboti za Obama, Skot rabotel za Komitetot za kampawa na demokratite, Komitetot za kampawa na demokratskite kongresmenite i upravuval so pove}e od desetici politi~ki kampawi. Specifi~nosta vo negovoto rabotewe e me{aweto na novite digitalni mediumi, muzikata i politikata. Gudstajn e eden od kreatorite na “Katalizira~ka kampawa” (Catalyst Campaign) kompanija koja nudi definirawe na interesite na klientite i pomo{ kako tie da bidat ostvareni. Preku novi na~ini na komunikacija ovaa kompanija im pomognala na razli~nite grupi da sozdadat svoj poseben Dr`aven komitet za politi~ki dejstva. So eden zbor, kako {to naveduvaat, tie se katalizator me|u `elbite na klientot i nivnoto ostvaruvawe. Gudstajn veli deka kampawata treba da se bazira na logika, a ne na sovr{enstvo. “Ako sakate da signete do lu|eto morate da gi koristite istite kanali. Pametnata politika zna~i komunikacija so lu|eto na mestoto kade {to tie go minuvaat vremeto”, veli Gudstajn. Gudstajn veruva deka samo

vistinskata poraka i direkten dijalog na kandidatot so gra|anite preku socijalnite mreì moè da dade uspeh i rezultat vo pretstojnata kampawa. Toj politi~kite kandidati gi sovetuva zaedno so svojite timovi postojano da bidat vo kontakt so internetkorisnicite, so poseben akcent na dvonaso~noto, odnosno interaktivno komunicirawe. Interesot na Gudstajn za muzika i politika pridonese za spojuvawe na nekolku desetici bendovi i mobilizirawe na mladinata preku spojot na muzikata vo politi~kiot kontekst. Gudstajn e e koosnova~ na Punkvoter.com i Rock Against Bush vo 2004 godina koi dostignaa vrednost do 4 milioni dolari. Toj drèl politi~ka obuka vo nacionalniot demokratski institut, UNICEF, Demokratija za Amerika, Institutot za vodewe kampawa i dugo. Skot Gudstajn vo momentot raboti kako direktor na konsultantskata kompanija “Revolucionerni poraki” (Revolution Messaging) DIGITALNIOT GURU NA OBAMA Gudstajn koj i pred sorabotkata so Obama organiziral nekolku kampawi, naj~esto anti Bu{ i anti voeni kampawi, vedna{ ja prifatil ponudata da ja kreira onlajn kampawata za

senatorot od Чikago. “Prethodno rabotev na nekolku antivoeni kampawi i navistina ~uvstvuvav i bev siguren deka Obama e silniot i jasen glas koj e protiv kakva bilo vojna. Smetav deka toj e najdobriot kandidat za mene i moite prijateli”, veli Gudstajn vo intervju za Los Angeles Tajms. Spored Skot, voop{to ne e ednostavno da se oseti pulsot na glasa~ite i da se predvidi kade kampawata bi bila najuspe{na. Tie po~nale so najpopularnite Fejsbuk , Majspejs, Jutjub i Tviter. “Na{ata cel be{e da se osigurame deka }e im pruìme na posetitelite na ovie mreì mnogu informacii, site informacii koi moè da gi objavime so cel tie informacii da stignat do niv duri i tie nikoga{ da ne se zainteresiraat poseriozno za kampawata”, dodava Gudstajn. I tokmu dobrata strategija i suptilniot na~in na plasirawe na informacii na po~etokot na kampawata koi rezultiraa so prenos vo ìvo na mobilen telefon od inauguracijata na Obama go napravija ovoj proekt uspe{en. Pove}e od eden milion lu|e na svoite telefoni ja instaliraa aplikacijata Obama i vo sekoj moment bea informirani.

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

“KAPITAL” DOZNAVA: AKCIONERITE NA VARDAKS ODLU^IJA

MAKEDONIJA ]E DOBIE PET MILIONI EVRA DIVIDENDA OD VARDAKS Najdocna za eden mesec Bordot na direktori na Vardaks povtorno treba da se sretne i da ja verifikuva odlukata donesena v~era. Parite treba da legnat na smetkata na firmata Naftovod, koja od 2004 godina Vladata ja formirala namenski delba na dividendata e rezultat na ispolnetite poposka@kapital.com.mk obvrski od Vladata. “Izminatata godina rabotemilioni evra dividenda o {estgodi{no vme zaedno so lu|e od Okta treba da & isplati Vard~ekawe Makei od Helenik petroleum na aks S.A na Vladata donija kone~no niza otvoreni pra{awa i dobi vetuvawe golem del od niv uspe{no Na v~era{noto Akcionerod firmata gi zavr{ivme. Odnosite sko sobranie na VardVardaks deka me|u Vladata, Helenik aks S.A. vo Solun po }e dobie dividenda od petroleum i Vardaks se na nekolku~asovni razgovori okolu pet milioni evra bilo re{eno da se isplati visoko profesionalno nivo. od vkupniot profit na Vo ovoj period se sozdaakumuliraniot profit od kompanijata od 30 mil2005 godina do denes. Pret- doa site zakonski uslovi ioni evra za {est godini, za Vardaks da ja dobie stavnikot na dr`avniot doznava “Kapital”. Oslicencata za naftovodot. kapital vo Vardaks, tatokot od profitot kako No, postignavme i dogovor Romela Popovi}-Trajkova, dividenda }e si go podigne za “Kapital” samo kratko deka Vardaks S.A. treba mnozinskiot akcioner Elpet objasni deka o~ekuvawata da pristapi kon isplata Balkaniki. na dividenda, koja se so koi zaminala vo Grcija raspredeluva za prvpat se ispolnile. Makeod postoeweto na firdonija najdocna za mata. Se pravat zavr{nite eden mesec treba presmetki za pla}aweto da gi dobie parite na danokot, no o~ekuvame koi & sleduvaat Republika Makedonija da kako akcioner vo dobie me|u ~etiri i pet kompanijata koja stopanisuva so naf- milioni evra od Vardaks”, tovodot od Solun do veli Pe{evski za “Kapital”. Skopje i ja snabOd Vladata dodavaat deka duva rafinerijata Okta so surova nafta najdocna za eden mesec od Helenik petroleum. Bordot na direktori na Vardaks povtorno treba da Vicepremierot za se sretne i da ja verifiekonomski pra{awa, kuva odlukata donesena Vladimir Pe{evski, v~era vo Solun za raspreza “Kapital” veli deka delba na dividendata. odlukata na VardOvie pari treba da legnat aks S.A. za raspre- na smetkata na firmata Naftovod, koja od 2004 godfina Vladata ja formirala namenski za na nejzina smetka da legne diviVICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA dendata koja Izminatata godina rabotevme so lu|e od Okta i od Helenik petroleum sega i vo na niza otvoreni pra{awa i golem del od niv uspe{no gi zavr{ivme. idnina bi Odnosite me|u Vladata, Helenik petroleum i Vardaks se na visoko proja ispla}al fesionalno nivo. Vo ovoj period se sozdadoa site zakonski uslovi za Vardaks S.A. Vardaks da ja dobie licencata za naftovodot. No, postignavme i dogovor U{te od deka Varadks S.A. treba da pristapi kon isplata na dividenda, koja se 2008 godina raspredeluva za prv pat od postoeweto na firmata. Se pravat zavr{nite Vladata i presmetki za pla}aweto na danokot, no o~ekuvame Republika Makedonija Elpet Balda dobie me|u ~etiri i pet milioni evra od Vardaks. kaniki, kako KATERINA POPOSKA

VLADIMIR PE[EVSKI

sopstvenici na Vardaks, potpi{aa dogovor, spored koj uslov za Vardaks da ja isplati akumuliranata dobivka bil izdavaweto licenca za vr{ewe transport na nafta i nafteni derivati na podru`nicata na Vardaks vo Skopje. Profitot na Vardaks e strogo doverliva tajna. Nitu na internet-stranicata na Elpet Balkaniki, firma-}erka na Helenik petroleum, nitu vo revidiranite finansiski izve{tai na Helenik petroleum moè da se dojde do profitot na Vardaks vo poslednite sedum godini. Finansiskite izve{tai za Vardaks gi ima i Vladata i Regulatornata komisija za energetika, no i konsultantot na Vardaks vo zemjava, no ne gi otkrivaat. So “strogo doverlivo” se pravdaat za neobelodenuvaweto na podatocite kolkav godi{en profit ostvaruva Vardaks. Izvori bliski do podru`nicata na Vardaks vo zemjava za “Kapital” samo kratko velat deka profitite na Vardaks ne se zanemarlivi. Podatocite za finansiskoto rabotewe na ovaa kompanija javno se objavuvale samo vo gr~kite vesnici. Vo otsustvo na najnovite informacii za profitot i godi{nite prihodi na Vardaks, porane{niot pretstavnik na dràvniot kapital vo Vardaks, Boris Rikalovski, pred re~isi edna godina za “Kapital” objasni deka prose~nata godi{na dobivka na Vardaks se dviì me|u dva i sedum milioni evra. Spored neoficijalnite informacii, gr~ki Vardaks godi{no vrti od 65 do 300 milioni evra.

PREGLED VESTI NA BANKOMATITE NA SB MO@ETE DA PLA]ATE RATI ZA KREDITI ILI KARTI^KI BEZ PROVIZIJA 24 ^ASA NA DEN

RASTAT CENITE NA PROIZVODITELITE NA INDUSTRISKI PROIZVODI a 13,3% porasnaa proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar vo april godinava, sporedno so istiot period lani. Statisti~kite podatoci poka`uvaat i deka, na mese~no nivo, cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi porasnale za 1,2%. Vo april 2011 godina, vo sporedba so istiot mesec lani, proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar se povisoki vo grupata energija za 20,4%, intermedijarnite proizvodi, so isklu~ok na energijata, porasnale za 9,9%, netrajnite proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 8,2%, trajnite proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 3,6% i kapitalnite proizvodi za 2,2%. Na mese~no nivo, pak, proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar se povisoki vo grupata energija za 3,1%, kaj trajnite proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 2,5% i kaj kapitalnite proizvodi za 0,1%.

OKTA Í PRODADE NA DR@AVATA BENZIN VREDEN 2,7 MILIONI EVRA ZA ZADOL@ITELNI REZERVI irekcijata za zadolìtelni rezervi na nafta i nafteni derivati kupila od rafinerijata Okta benzin eurosuper od 95 i od 98 oktani vo vrednost od 2,7 milioni evra. Koli~estvoto e dràvna tajna, velat od Direkcijata. Direktorot na ovaa institucija, Jovan Siljanovski, za “Kapital” objasnuva deka nabavkata e za da se obezbedat potrebnite zadolìtelni dràvni rezervi, koi bile strogo doverliva i strate{ka informacija za dràvata. “Nie nabavuvame nafteni derivati soglasno godi{niot i petgodi{niot plan na Direkzijata za zadolìtelni rezervi na nafta i nafteni derivati po pat na aukcii. Bidej}i imavme pove}e ponuduva~i, Okta ima{e najprifatliva ponuda, poevtina za tri denari od vtororangiranata. Vo tek e i nabavka na mazut i ekstralesno maslo za doma}instvo za da se formiraat zadolìtelnite rezervi”, veli Siljanovski.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.572

MBI 10

2.740

2.567

2.730

2.562

2.720

2.557

MBID

117,53

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

OMB

117,43 117,33

2.710

2.552

117,23 2.700

2.547

117,13

2.690

2.542 2.537

2.680

2.532

2.670

06/05/11

07/05/11

08/05/11

09/05/11

10/05/11

11/05/11

06/05/11

12/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,03 116,93 07/05/11

08/05/11

09/05/11

10/05/11

11/05/11

12/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA ODGOVORNO KREDITIRAWE PREKU STIMULACIJA NA ENERGETSKA EFIKASNOST

Direktor na sektor za upravuvawe so rizici i.krstic@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

07/05/11

08/05/11

09/05/11

10/05/11

11/05/11

12/05/11

MAKEDONSKA BERZA

o poslednive godini vo Makedonija, a vo razvienite zemji i mnogu podolgo, s$ poglasni se debatite i s$ pogolemi se resursite koi se oddeluvaat za podobruvawe na energetskata efikasnost. Za da se razbere va`nosta na ovaa problematika bi trgnal od definicijata za energetska efikasnost, koja spored Agencijata za energetika, pretstavuva koristewe pomalku energija bez da se namali kvalitetot na ìvot. Na prv pogled stanuva jasno deka za zemji kako Makedonija, koi se soo~uvaat so energetski deficit, prezemaweto merki za energetska efikasnost moè da ja ublaì zavisnosta od uvoz na energija, da go prodolì traeweto na doma{nite rezervi i da ja odloì potrebata od investirawe vo nova energetska infrastruktura, so poniski tro{oci vo odnos na investirawe vo zgolemuvawe na zalihite i pro{iruvawe na infrastrukturata. Zgolemenata svest za za{tita na ìvotnata sredina na globalno nivo ja aktualizira{e i ja prodlabo~i vrskata me|u ekonomskiot razvoj i ìvotnata sredina. Novata globalna realnost pokaùva deka nasokata na energetsko razvivawe na Makedonija ima golemo vlijanie vrz ekonomskiot rast i vo za{tita na okolinata i uslovite za ìveewe. Iskustvata od zemjite koi se lideri vo ovaa oblast pokaùvaat deka èlbata na mala grupa lu|e ne e dovolna energetskata efikasnost da stane prioritet i realnost. Dolgoro~nosta na taa opredelba i potrebata site segmenti od op{testvoto da bidat vklu~eni ja pravat borbata za energetska efikasnost s$, osven ednostavna. Pokraj vladite, koi ja imaat ogromnata uloga da ja pottiknat svesta na javnosta i preku regulativata za energetska efikasnost dadat i realen pottik za site subjekti da investiraat vo takvi proekti, ne pomala e ulogata na sekoj gra|anin ili na biznis-zaednicata. Iskustvata govorat deka nema zagarantiran recept za uspeh, no site se slo`ni za neizbe`nite negovi sostojki. Tuka vleguva informacijata, opredelbata, regulatorniot pottik i neizbe`niot del na finansiite. Vo prvite tri e va`no da se spomene deka investiraweto vo energetska efikasnost e na dolg rok i deka subjektite treba da se otkaàt od

brzi kratkoro~ni dobivki za smetka na dolgoro~en benefit. Imaj}i predvid deka biznis-odlukite gi sledat istite pazarni pravila koga se raboti za energetska efikasnost, odloùvaweto na investiciite vo proekti ili novi tehnologii moè da zna~i golem ~ekor nazad vo postignuvaweto na krajnata cel. Za nadminuvawe na ovie prepreki, treba da se zgolemi dijalogot na vladinite institucii, biznis-sektorot, edinicite na lokalnata samouprava, nevladinite organizacii i ekspertite. Ne smee da se zaboravi deka dobroto upravuvawe so proektite za energetska efikasnost ~esto e pozna~ajno od tehnologijata koja se koristi. I na kraj, osobeno e va`no proektite za energetska efikasnot da se implementiraat na po~etokot, bidej}i prevencijata nosi pomalku tro{oci od sanacijata, {to osobeno doa|a do izraz vo golemi infrastrukturni investicii. Finansiite se nerazdelen i odlu~uva~ki del od uspehot vo podobruvawe na energetskata efikasnost, {to, n$ vodi do pra{aweto za ulogata i pridonesot na finansiksiot sektor, osobeno na bankite. Edna od ulogite e da gi napravat dostapni stranskite kreditni linii za energetska efikasnost do biznisite i doma}instavata. Bankite moè da napravat i ~ekor plus vo stimulacija na eko-proekti preku dizajnirawe specijalni produkti so popovolni kamatni stapki. Dokolku nekoj biznis ili doma} instvo investira vo energetski efikasen proekt, treba da bide stimulirano so namaleni kamatni stapki {to go olesnuva izborot me|u kratkoro~nite pobedi i dolgoro~niot benefit. Na pazarot ve} e postojat takanare~eni eko-krediti, za koi se pridonesuva so za{teda vo potro{uva~kata na elektri~na energija. Me|u drugoto, se ovozmoùva obnova na opremata, podobra izolacija i primena na novi metodi za za{teda na energija. Ednakvo zna~ajno e bankata i nejzinite vraboteni da obezbeduvaat ekspertiza i transfer na znaewe {to }e ovozmoì realizacija na inovativni pristapi i metodi za za{teda na energija, vklu~uvaj} i i presmetuvawe na za{tedata. Na toj na~in bankata e vistinski odgovoren partner na ekonomijata, go poddùva dolgoro~niot rast na malite i sredni biznisi, odr`livoto koristewe na elektri~nata energija vo doma}instvata i zna~itelno pridonesuva vo sredinata vo koja ìvee i raboti.

Kreditite za energetska efikasnost go poddr`uvaat dolgoro~niot i odr`liv rast i razvoj na zemjata

Ivan Krsti}

06/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ISTRGUVANI 705 AKCII NA ALKALOID ZA NAD 48 ILJADI EVRA kcijata na Alkaloid v~era trguvaweto go zavr{i so promet od tri milioni denari i istrguvani 705 akcii, dodeka prometot ostvaren so akcijata na Komercijalna banka voop{to ne nalikuva{e na prethodnite dena od ovaa nedela. Taa v~era ostvari promet od 159.000 denari, za razlika od 6,9 milioni denari ostvareni vo sredata, 9,3 milioni denari ostvareni vo vtornikot i 1,2 milioni denari od ponedelnikot. Vkupniot promet na Makedonska berza v~era iznesuva{e 15,7 milioni denari i e za 15,5% pomal vo odnos na sredata, koga bea ostvareni 18,6 milioni denari. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii padna za 28,74% vo odnos na sredata, dodeka pak, prometot od trguvawe so obvrznici porasna za 61,4%. Najtrguvana obvrznica, so ostvaren promet od 3,7 milioni denari, povtorno be{e desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Od akciite, osven Alka-

loid, promet od nad eden milion denari ostvarija u{te akciite na Toplifikacija i Replek. Akcijata na Toplifikacija ostvari promet od 1,8 milioni denari, pri {to se istrguvaa 486 akcii, dodeka pak, od Replek bea istrguvani 28 akcii po prose~na cena od 40.090,54 denari za akcija, vredni 1,1 milioni denari. Indeksite i ponatamu vo zeleno. Najgolem rast, 1,66%, ima{e po{irokiot akciski indeks MBID, koj zatvori na 2.731,26 indeksni poeni, dodeka pak, osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,03%, na 2.568,17 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB ima{e rast od 0,22%, na vrednost od 117,49 indeksni poeni. Kaj investitorite interes ima{e za 29 hartii od vrednost, od koi rast ima{e kaj duri 17. Najmnogu, 4,95%, porasna akcijata na Ar~elormital Skopje (CRM). Pad na cenata ima{e kaj sedum hartii od vrednost, a najmnogu, 1,47%, padna akcijata na Makmetal.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Прилепска Пиварница Прилеп Арцелормиттал Скопје (ХРМ) ФЗЦ 11 Октомври Куманово Фершпед Скопје

12.05.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.493.392,60

-4,81%

-6,89%

1,90%

-2,63%

-3,09%

10.05.2011

121.000

ILIRIKA GRP

48.775.040,99

-4,91%

-4,38%

-6,02%

-7,32%

0,76%

10.05.2011

4,3

348.350

Иново Статус Акции

14.116.897,90

-1,52%

-7,11%

1,81%

2,46%

-8,69%

11.05.2011

721,00

2,89

39.660

KD Brik

37.920.744,85

-4,16%

-0,98%

-2,46%

-4,44%

1,71%

10.05.2011

54.000,00

2,86

108.000

KD Nova EU

25.673.560,75

-4,03%

-7,69%

-0,77%

-1,91%

-4,70%

10.05.2011

КБ Публикум балансиран

30.391.383,69

-0,94%

-3,79%

0,16%

0,71%

-1,18%

10.05.2011

КБ Публикум -обврзници

19.507.662,31

0,43%

0,00%

10.05.2011

135,94

4,95

176.720

11.000,00

4,76

134,55

12.05.2011 Просечна цена (МКД)

Комерцијална банка Скопје

Стопанска банка Битола Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје

Износ (МКД)

6230

-1,47

87.220

3701

-1,25

159.140

2.650,39

-1,10

108.670

26.424,00

-0,29

132.120

493,54

-0,29

202.350

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата 10 емисија на обврзници за денацион.

12.05.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Макметал Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

12.05.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.355,96

401,26

10,86

0,95

7.300,00

567,72

12,86

0,21

3.071.377

585,19

95,35

6,14

0,55

KMB (2010)

2.279.067

3.701,00

628,36

5,89

1,05

MPT (2010) *

112.382

26.424,00

0,77

3.738.624

REPL (2010) *

25.920

40.090,54

2.980,40

13,45

0,81 0,63

Износ (МКД)

86,2

-0,01

4355,96

0,17

3.070.951

SBT (2010) *

389.779

2.650,39

39,99

66,27

Топлификација Скопје

3.893,58

0,93

1.892.280

STIL (2010) *

14.622.943

204,96

0,47

440,75

2,58

Реплек Скопје

40090,54

0,00

1.122.535

TPLF (2010) *

450.000

3.893,58

277,07

14,05

1,07

204,96

2,49

885.628

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

0,33

Алкалоид Скопје

Макстил Скопје

12.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) *

12.05.2011 Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

71.941

61,44

161.964

137

-21,18

233.906

155

-6,45

обични акции

22.600

-57,77

Вкупно Редовен пазар

22.600

-57,77

0,00

256.505

179

-15,50

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~етвrток - 12.05.2011)

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

DANIEL SAS NOV GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA TELEKOM dborot na direktori na Makedonski Telekom go izbra Ungarecot Daniel Sas za nov izvr{en ~len, odnosno za nov glaven izvr{en direktor na kompanijata, a istovremeno go nazna~i i za pretsedatel na odborot na direktori na sestrinskata kompanija T-Mobile. Sas, od pozicijata pretsedatel na odborot na direktori na Crnogorskiot telekom, doa|a na ~elnata pozicija na Makedonski Telekom na mestoto na Nikolaj Bekers. Sas, koj ima 38

godini, prethodno rabotel vo Opel, XM Daevu, a potoa i vo ungarskata kompanija T-online kako finansiski direktor. Bekers od Makedonski Telekom zaminuva po 4 godini uspe{en anga`man. Toj go donese T brendot na makedonskiot pazar i ja postavi osnovata za izgradba na silna pazarna pozicija na kompanijata. So Bekers na ~elo, Telekom ja razvi 3G mre`ata, go po~na proektot za postavuvawe opti~ka mre`a i za prvpat na makedonskiot pazar se vovedoa 3 Max paketite

MMF JA POTVRDI PROEKCIJATA ZA RAST NA EKONOMIJATA OD 3% GODINAVA

i IPTV uslugata. Odborot na direktori na Makedonski Telekom do krajot na 2013 godina gi prodol`i dogovorite na glavnite direktori Branka Pavo{evi} - za ~ove~ki resursi, Matijas Hanel - za marketing i Torsten Albers za tehnika. Odborot na direktori na T-mobile, pak, go odobri proektot za modernizacija i pro{iruvawe na 2G i 3G mobilna mre`a, koj }e trae do 2015 godina, za {to }e se investiraat pove}e od 20 milioni evra.

e|unarodniot monetaren fond (MMF) vo posledniot izve{taj ja potvrdi procenkata deka makedonskata ekonomija godinava }e porasne za 3%, a slednata za 3,7%. Istoto se odnesuva i na stapkata na inflacija, koja spored ekspertite na MMF godinava }e iznesuva 5,2%, a vo 2012 godina }e se namali na 2%. Vo poslednata prognoza MMF ja zgolemi procenkata za rast na Evropskata ekonomija, koja vo 2011 godina bi trebalo da

porasne so stapka od 2,4%, za razlika od procenkata od 2% vo nivnite redovni proletni prognozi. Vo isto vreme e zgolemena i procenkata za rast na evropskata ekonomija za 2012 godina na 2,6%, za razlika od prethodno prognoziranite 2,2%. Za pod regionot na nova Evropa, kade {to spa|aat Turcija, Polska, Romanija, Ungarija, Bugarija, Srbija, Latvija, Litvanija, kako i Hrvatska, MMF o~ekuva ekonomski rast

na nivo od 4,3% i ovaa i slednata godina. Vo poslednata procenka ovoj rast be{e proektiran na 3,7% godinava i na 4% slednata godina. Prognozata za rast na takanare~eniot podregion na razviena Evropa, vo koja osven 17 zemji-~lenki na evrozonata se i Velika Britanija, [vedska, [vajcarija, ^e{ka, Norve{ka, Danska i Island, MMF ja potvrdi prognozata za rast od 1,7% vo tekovnata i 1,9% vo 2012 godina.

VLADATA O^EKUVA ZGOLEMUVAWE NA UNGARSKITE INVESTICII

17.03.2010 VO UNGARIJA NE IZVEZUVAME VINO

Makedonija ima deficit vo trgovskata razmena so Ungarija, a od 23 izvozni proizvodi samo eden nadminuva vrednost od eden milion dolari. Zo{to pokraj potencijalot na makedonskiot prehranben sektor, vo Ungarija najmnogu se izvezuvaat proizvodi za igri na sre}a? ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ko se pogledne trgovskiot bilans me|u Makedonija i Ungarija vo izminatite deset godini }e se vidi deka Makedonija bele`i milionski trgovski deficit, koj od godina vo godina s$ pove}e se zgolemuva. Iako ima golem broj makedonski proizvodi koi se izvezuvaat na ungarskiot pazar, sepak, dosega ne e izvezen nitu eden litar vino, nitu eden kilogram tutun, koi se edni od strate{kite proizvodi vo makedonskoto zemjodelstvo. Zelen~uk i ovo{je, pak, se izvezeni vo vrednost od dva milioni dolari, {to e navistina malku imaj}i ja predvid blizinata na dvete zemji i potencijalite. Vo delot na investiciite na Ungarija vo Makedonija, kako najzna~ajna e investicijata na Maxar telekom, koj go kupi Makedonskiot Telekom. No, osven vo telekomunikaciskiot sektor, me|u dvete zemji postoi ogromen potencijal za sorabotka vo pove}e sektori kako {to se prehranbenata, ma{inskata industrija, industrijata za metali, zemjodelstvoto, turizmot, energetikata, kako i vo delot na obnovlivite izvori na energija. Za taa cel dvete Vladi, vo ramki na prvata oficijalna poseta na Makedonija od ungarskiot premier Viktor

VO IZVOZOT NA UNGARSKIOT PAZAR DOMINIRAAT PROIZVODI ZA IGRI NA SRE]A

d Stopanskata komora na Makedonija se nadevaat deka ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Ungarija }e ima nagoren trend vo naredniot period. Antoni Pe{ev, presedava~ so sobranieto na Stopanskata komora potseti deka Matav be{e najgolemata stranska investicija vo Makedonija u{te pred da bidat definirani evropskite i evroatlanskite nasoki na zemjava, re~e toj. No sepak, Pe{ev e zagrièn {to 10 godini nanazad, Makedonija so Ungarija postojano beleì milionski trgovski deficit i ne ja nadminuva vrednosta od 8,5 milioni dolari izvoz na stoki. “Izvozot vo Ungarija e zastapen so 23 proizvodi vo 2010 godina i samo eden proizvod nadminuva vrednost od eden milion dolari, a toa se “drugi proizvodi za igra {to se pu{ta so pari ili èton”. Od Makedonija ne e izvezeno nitu eden litar vino, nitu tutun, a zelen~uk i ovo{je se izvezeni vo vrednost od dva milioni dolari, {to e navistina malku imaj}i ja predvid blizinata na dvete zemji i potencijalite. Makedonija ima uvezeno od Ungarija stoki vo vrednost od 47 milioni dolari vo tekot na minatata godina. Vo uvozot se zastapeni 76 proizvodi, od koi pove} e od eden milion dolari se p~enica vo zrno, naften koks, polietilen, polivinilhlorid, detergenti, toplo valani proizvodi od legiran ~elik, TV i telefonski aparati i drugo”, objasni Pe{ev. Od Stopanskata komora, poddr{ka na patot kon Evropskata unija za Makedonija, gledaat i vo pogolem obem na investicii od Ungarija.

Vo delot na investiciite na Ungarija vo Makedonija, najzna~ajna e investicijata na Maxar telekom, koj go kupi Makedonskiot Telekom Orban, sklu~ija Spogodba za ekonomska sorabotka. Na biznis-forumot koj se odr`a vo Stopanskata komora na Makedonija, na koj u~estvuvaa dvajcata premieri be{e istaknata potrebata od prodlabo~uvawe na ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji koi imaat golem potencijal, pred s$, poradi geografskata blizina. “Makedonija e otvorena za ungarski investicii. Na ovoj biznis-forum se nadevam deka }e ima konkretni dogovori za sorabotka me|u stopanstvenicite na dvete zemji”, istakna premierot Nikola Gruevski. Kako mo`nosti za idna sorabotka i potencijalni sektori za ungarski investicii Gruevski gi navede IKT sektorot, avtomobilskata

industrija, zemjodelstvoto, prehranbenata industrija, farmacevtskata industrija, energetikata i obnovlivite izvori na energija, grade`ni{tvoto, turizmot i infrastrukturata. “Vo Makedonija ve}e ima okolu 400 miloni evra ungarski investicii, prete`no vo oblasta na telekomunikaciite. Gi ohrabruvam i ostanatite investitori od Ungarija da gi razgledaat mo`nostite za investirawe vo Makedonija, re~e Gruevski, naglasuvaj}i deka zemjava nudi potencijal za investitorite. ORBAN GO POFALI RAMNIOT DANOK Ungarskiot premier, Viktor Orban, istakna deka Ungarija mo`e mnogu da nau~i od dano~nata politika na Makedonija.

“Mnogu e va`na poukata koja ja izvlekovme od Makedonija, a toa e restrukturirawe na dano~niot sistem. Ekonomskata politika na Vladata treba da e svrtena kon biznisot, a ne kon politikata. Jas ne sum ekonomski ekspert, no smetam deka mnogu va`na rabota e prestrukturirawe na dano~niot sistem. Toj mora da bide mnogu ednostaven i taka strukturiran da ne go kaznuva uspehot na kompaniite. Vo ovoj del Makedonija uspea da ne

pretekne, so voveduvawe na ramniot danok od 10% i nie na toa gledame kako eden dobar pokazatel koj } e go sledime”, re~e Orban, vo svoeto obra}awe kon makedonskite i ungarskite biznismeni. Toj naglasi deka vo idnina prosperitet }e imaat zemjite koi }e se odlu~at na bilateralna sorabotka i dodade deka Balkanot mo`e da bide uspe{na prikazna. “Ungarija pred edna godina be{e vo mnogu pote{ka ekonomska sostojba od

VIKTOR ORBAN PREMIER NA UNGARIJA Mnogu e va`na poukata koja ja izvlekovme od Makedonija, a toa e restruktuirawe na dano~niot sistem. Ekonomskata politika na Vladata treba da e svrtena kon biznisot, a ne kon politikata. Jas ne sum ekonomski ekspert, no smetam deka mnogu va`na rabota e dano~niot sistem da bide mnogu ednostaven i strukturiran, taka {to nema da go kaznuva uspehot na kompaniite. Grcija i vo sekoj moment mo`e{e da bankrotira, no toa ne se slu~i. Sega brzo zazdravuvame i se nadevam deka }e se vratime na starite pateki. Imame potencijal i iskustvo, a imame i znaewe kako Makedonija da privle~e stranski investicii”, re~e Orban.

WWW.KAPITAL.MK Ѓ МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,41%

3,45%

4,24%

5,04%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5714

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50

САД

долар

42,8860

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40

В.Британија

фунта

70,7108 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,6308

Канада

долар

44,9393

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

46,4515

61,6

43,8

71,3

49,

Извор: НБРМ

Intervju

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

DEJVID SMIT

GLAVEN SOVETNIK VO CROWN AGENTS ZA CARINSKO I TRGOVSKO OLESNUVAWE

CARINATA IM GO OLESNI RABOTEWETO NA KOMPANIITE Najcelishodnata ramnote`a se postignuva koga Carinata i legalnite biznisi sorabotuvaat vo nasoka na zabrzuvawe i poednostavuvawe na procesite i koga na carinata & se ovozmo`uva da gi naso~i svoite resursi kon oblasite od povisok rizik. Veruvam deka Carinskata uprava vo Makedonija postigna ogromen napredok vo izminatite ~etiri godini, ja podobri efikasnosta i im go olesnuva raboteweto na trgovcite. Ova veruvawe ne proizleguva samo od toa {to e napraveno vo Carinata vo odnos na poednostavuvawe na postapkite, tuku, {to e u{te pova`no, toa proizleguva od samite trgovci SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

o 2007 godina be{e potpi{an dvegodi{en dogovor, vreden 7,5 milioni evra, me|u Crown Agents i Carinata za unapreduvawe na carinskoto rabotewe. Koi se efektite od ovoj proekt? Crown Agents sorabotuva so Carinskata uprava od 2007 godina, a jas li~no sum vo Skopje od januari 2010 godina, iako mojata povrzanost so makedonskata carina datira u{te od 1997 godina, {to zna~i deka imam dolgo iskustvo. Ne e samo moe mislewe, tuku toa go veli i Evropskata komisija, pa i drugi, deka Carinskata uprava postigna ogromen napredok, posebno po 2006 godina. Mora da ka`am deka posebno me voodu{evuva profesionalizmot i posvetenosta na vrabotenite od site rangovi na organizacijata. Ova ne zna~i deka ne postoi prostor za podobruvawe â&#x20AC;&#x201C; sekoga{ postoi â&#x20AC;&#x201C; no, relativno zemeno, vo Makedonija i vo regionot imate carinska slu`ba za gordost. Pridonesot na Crown Agents kon reformskiot proces be{e mnogu uspe{en, no u{te pova`no e {to takva be{e i ocenkata na Carinata, na Vladata i na site zasegnati strani, vklu~itelno i na me|unarodnata zaednica, koja be{e del od Upravuva~kiot odbor na proektot. Imavme mo`nost da dademe poddr{ka vo razni oblasti, kako {to se upravuvawe so rizici, razuznava~ki aktivnosti, sobirawe

prihodi, sorabotka so delovnata zaednica, merki za zgolemuvawe na integritetot i obukite. Svedoci sme na zgolemeni prihodi, pobrza obrabotka na carinski deklaracii, povisok stepen na otkrivawe izmami i op{to podobreni stepeni na po~ituvawe na regulativata od trgovcite. Ovie rezultati gi postignavme na osnova na odli~nite odnosi so Carinskata uprava. Na{ite eksperti rabotea ramo do ramo so carinicite na prakti~ni zadolènija, na operativno i strate{ko nivo, voveduvaj} i evropski i me|unarodni najdobri praktiki {irum organizacijata. Vo toa se sodrì edinstveniot pristap {to go nudi Crown Agents, koj im pomogna i na Carinskata uprava, no i na drugi zasegnati strani, kako {to se proektite finansirani od Evropskata komisija, da izvle~at maksimum od reformite. Carinskata uprava vaì za edna od najreformskite institucii vo Makedonija. Porano be{e etiketirana kako visokokorumpirana institucija. Kako Vie ja gledate, kolku e is~istena od korupcija i kolku e celosno orientirana kon reformi? Vo na{ata programa naporno rabotevme zaedno so visokoto carinsko rakovodstvo na unapreduvawe na integritetot i namaluvawe na nivoto na korupcija. Veruvam deka ovoj del od rabotata be{e mnogu vaèn i deka sega pokaùva konkretni rezultati. Mnogu e te{ko to~no da se kvantificira korupcijata i moè da se javi zna~itelna razlika me|u percepcijata i realnosta. Jas od iskustvo znam deka percepcijata za korupcija vo carinata moè da

bide krajno naveduva~ka. Na primer, anketite na patnicite moè ~esto da rezultiraat so podatoci za korumpirano povedenie na granicite, koe voop{to nema dopirna to~ka so carinata, no moè da se odnesuva na nekoja od drugite grani~ni slu`bi. Isto taka, percepcijata voobi~aeno zaostanuva zad realnosta, bidej}i zavisi i od toa kolku ~esto lu|eto se vo kontakt so upravata od interes. Imaj}i go toa na um, silno veruvam deka carinata ima prezemno zna~ajni ~ekori za namaluvawe na nivoto na korupcija vo organizacijata i deka napredokot se gleda i se ceni kako od delovnata zaednica, taka i od javnosta. Ova, sepak, ne zna~i deka korupcijata e iskoreneta. Jas bi se sprotivstavil na koja bilo carinska organizacija vo svetot {to bi go tvrdela toa. Sekoga{ ima u{te rabota i u{te napredok da se postigne. Sepak, carinata ne raboti vo vakuum. Voobi~aeno, korupcijata e ne{to {to ima udel vo site sferi na op{testvoto, bez ogled dali e toa administracija, sudstvo, mediumi ili biznis-zaednica, a zna~ajnite promeni ne moè da se slu~at s$ dodeka site zaedno ne odlu~at da se spravat so problemot. Sepak, mislam deka reformite vo carinata moàt da deluvaat kako katalizator za drugite sektori i deka ima potencijal za primena na mnogu od nau~enite lekcii i vo drugi organizacii. Kompaniite se direktno zasegnati od efikasnosta vo raboteweto na Carinata. Kolku odgovara toa na nivnite potrebi? Fakt e deka Carinata vovede nekolku novini i olesnuvawa vo raboteweto. No, kolku i kompaniite se podgotveni da gi koristat?

ejvid Smit e porane{en carinik od Velika Britanija. Od 1995 godina raboti vo pove}e zemji od Centralna i Isto~na Evropa na programi za reformi i modernizacija i na nivna podgotovka za vlez vo EU. Smit od januari 2010 godina e sovetnik vo Carinskata uprava na Makedonija. Prethodno ima raboteno na proekti vo Bugarija od 2001 do 2010 godina.

Carinata mora sekoga{ da ja najde ramnoteàta me|u sproveduvaweto na zakonite i olesnuvaweto na trgovijata i ova voop{to ne e lesno. Osnovnite obvrski na Carinata se da sobira prihodi od zakonskiot uvoz i da go za{titi op{testvoto od nelegalen uvoz, kako {to e uvozot na droga i oru`je. Najcelishodnata ramnoteà se postignuva koga carinata i legalnite biznisi sorabotuvaat vo nasoka na zabrzuvawe i poednostavuvawe na procesite i koga na Carinata & se ovozmoùva da gi naso~i svoite resursi kon oblasite od povisok rizik. Veruvam deka Carinskata uprava vo Makedonija postigna ogromen napredok vo izminatite ~etiri godini, ja podobri efikasnosta i im go olesnuva raboteweto na trgovcite. Ova veruvawe ne proizleguva samo od toa {to e napraveno vo Carinata vo odnos na poednostavuvawe na postapkite, tuku, {to e i u{te pova`no, toa proizleguva od samite trgovci. Redovno odrùvam sredbi so delovnata zaednica i pretstavni{tvata i tie site izvestuvaat za zna~itelen napredok na ova pole. Vo odnos na inovaciite i novite tehnologii, ve}e mnogu ne{ta se napraveni so koi u{te pove}e }e se zabrzaat i poednostavat postapkite. Sepak, vo ovaa faza site kompanii ne uspevaat

da gi iskoristat ovie mo`nosti. Carinata toa go prepoznava i naporno raboti na toa pra{awe so davawe pogolema javnost na uslugite koi se na raspolagawe i poddr{ka za kompaniite za da gi polzuvaat. [to im sovetuvate na kompaniite, {to treba da napravat za da moàt da gi koristat benefitite od modernizacijata na Carinata i polesno i poevtino da gi zavr{uvaat carinskite proceduri? Mojot sovet e polzuvawe na mnogute benefiti {to gi nudat novite sistemi i tehnologii. Sepak, za da se postigne toa kompaniite mora da razvijat sopstveni IKT-sistemi i da gi podobrat internite akti. Ova moè da vklu~i i primena na ISO standardi, kade {to e potrebno i pove}e investicii vo ~ove~ki resursi i obuki. Dokolku Carinata se uveri deka kompaniite imaat i primenuvaat dobri rabotni praktiki i ako toa moè jasno da se pokaè, }e se namali i potrebata za carinski intervencii vo delovnite procesi, a ottuka }e se namalat i docneweto i tro{ocite na trgovcite Koi se najefikasnite merki i novini vo raboteweto na Carinata koi dadoa najzadovolitelni rezultati? (mobilni rendgen-sistemi, obuka na inspektori, zelen/crven kanal).

no.

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

TOP 25 Carinskata uprava gi prifa}a no- novnata dejnost na Carinata e razmena, kako {to se promoviraat vite sistemi i tehnologii, posebno sobirawe na prihodite. Za da ja od EU, pove}e zaedni~ki operacii, primenata na informati~kata teh- zgolemi efektivnosta pri sobi- forumi za diskusija i mo`nosti nologija i tehni~kata oprema. Site rawe prihodi mora da go zgolemi za formalni i neformalni sredbi tie imaat pozitivno vlijanie, no i stepenot na pridrùvawe kon preku koi bi se osnovale i razvivosnovata sepak, leì vo efikasnata propisite od trgovcite. Ova bi ale dobri odnosi. primena na upravuvaweto so riz- moèlo da zna~i deka kako {to se Na koe nivo e makedonskata ici. Investiciite vo rendgenskite zgolemuva pridrùvaweto, taka se Carina spored opremenosta, skeneri sami po sebe nema da gi namaluva otkrivaweto na {ver- efikasnosta i kadrovskata ekipire{at problemite. Sepak, efektiv- cot, iako ne mislam deka Make- ranost vo sporedba so carinite vo nata primena na skenerite moè donija go ima dostignato toj stepen. regionot i vo odnos na standardda dade ogromni pridobivki, me|u Mora da se ima predvid deka ite na EU? koi poto~na i pobrza obrabotka krium~areweto e aktivnost gener- So makedonskata Carina sorabotuna uvozot, podobro otkrivawe irana od pobaruva~kata. Dokolku vam od 1997 godina, a na postojana izmami i krium~arewe i namalu- pobaruva~kata za krium~arena osnova ve}e edna i pol godina. Mivawe na korupcijata so pogolema stoka se zgolemuva, toga{ postoi native 20 godini rabotev so re~isi avtomatiziranost na procesite. potencijal za pogolem profit za site carinski upravi vo Evropa i Makedonskata Carina sproveduva kriminalnite organizacii {to gi so nekoi od Azija, Ju`na Amerika moderni procesi na upravuvawe so vr{at ovie aktivnosti. Ovaa situ- i Afrika i poznati mi se raznite rizik. Tie se osnovani na evropski acija postojano se menuva. Razlikite modeli spored koi carinite moè standardi i najdobri praktiki i vo cenite, na primer, kaj cigarite i treba da rabotat, kako i prometoa za vozvrat ja podobruva i }e vo dve zemji vedna{ }e ja zgolemat nite slu~eni vo tie organizacii vo ja podobruva efektivnosta na site profitabilnosta na odreden {verc. toj period. Mora da kaàm deka novi tehnologii. Cenovnite razliki me|u Makedonija Carinskata uprava na Makedonija i Bugarija sega se pogolemi od koga treba da bide gorda na napredokot, MAKEDONIJA NE E VO bilo i ova pretstavuva zakana, posebno vo poslednite ~etiri godini. CENTAROT NA BALKANSKATA iako pove}e za Bugarija otkolku Napredokot vo postignuvaweto na RUTA NA [VERCOT SO DROGA za Makednija. Isto taka, dokolku evropskite standardi e odli~en i Evropol minatata nedela gi promakedonskata Vlada odlu~i da gi izve{taite na EK toa go potvrduglasi zemjite od Balkanot kako raj zgolemi akcizite za tutunot ili vaat. No, tuka ne e krajot. Kako za {verc na narkotici. Kako Vie gorivata, toa }e ima del i vrz {to rekov, Carinata raboti vo ja komentirate ovaa zabele{ka i {emite na {verc. Carinata mora dinami~na i menliva sredina i kade e tuka Makedonija? postojano da bide svesna za promeU{te vo osumdesettite godini bev nite vo {emite na krium~arewe i nejzinite odgovornosti se menuvaat, kako, na primer, vo posledno vreme del od sproveduvaweto kontroli soodvetno da deluva. so fokusiraweto kon bezbednosta na vo odnos na drogite i iako ottoga{ POTREBNA E POGOLEMA sinxirot na trgovijata. Ponekoga{ se slu~ija mnogu promeni, posebno CARINSKA SORABOTKA VO direktnite sporedbi moè pogre{no vo odnos na rastot na pazarot za REGIONOT da navedat i ne moème sekoga{ sinteti~ki drogi, sepak, ostanuva da generalizirame, no bi moèl da eden konstanten faktor ili t.n. Kako ja ocenuvate sorabotkata kaàm deka Carinskata uprava vo Balkanska ruta. Sekako, postoi edna me|u carinskite organizacii vo Makedonija gi zazema prvite redovi osnovna geografska pri~ina za toa, regionot? Dali se raspoloèni za vistinska sorabotka ili postojat vo reformite i moè vo mnogu posebno vo odnos na trgovijata so oblasti da se zeme kako model za heroin, bidej}i Jugoisto~na Evropa e problemi (pred s$ politi~ki), koi drugi agencii, bilo da se tie vo postavena tokmu me|u glavnite proiz- ja obremenuvaat sorabotkata? vodstveni oblasti za heroin vo Azija Te{ko moè da se dade odgovor Makedonija ili nadvor. i glavnite potro{uva~ki pazari vo na ova pra{awe. Bez somne` ima Vo koja nasoka }e se dviì idnata Zapadna Evropa. Sega rabotite se golem napredok vo sorabotkata vo sorabotka me|u Carinata i Crown u{te posloèni, a poslednata pro- regionot, posebno inspirirana od Agents? cenka na zakanite od organiziraniot pristapuvaweto kon Evropskata unija So gordost so-rabotuvavme so makekriminal na Evropol (OKTA) jasno gi i vovedenite sistemi za olesnu- donskata Carina izminative ~etiri godini. Veruvam utvrduva klu~nite deka na{ata problemati~ni rabota be{e od oblasti. Bez korist za Carinsomne` i Makeskata uprava, {to donija igra uloga rown Agents e specijalist za me|unaroden razvoj, koj be{e i na{ invo ova, a so toa sorabotuva so mnogu zemji vo svetot so cel da pridonese za teres. Tekovniot ima i odgovornost promeni vo sistemite, organizaciite i op{testvoto. Ovaa dogovor zavr{uva vo spravuvaweto agencija nudi ekspertiza vo oblasta na javnite finansii, banvo juni, a idnite so problemot. karstvoto, investiciite, institucionalniot razvoj i poddr{kata i aktivnosti ostaSepak, kako {to obukata na vladite za prosperitet, namaluvawe na siroma{tijata nuvaat otvoreni. veli izve{tajot, i podobruvawe na zdravjeto. So godini rabotela kako javna korpoNa nekoj na~in, Makedonija ne racija vo Velika Britanija, a od 1997 godina e privatna kompanija moè da se re~e e vo sredi{teto vo sopstvenost na The Crown Agents Foundation. deka Carinata na balkanskiot Kancelarijata na Crown Agents vo Skopje e otvorena vo 1999 goe `rtva na sopcentar. Toj se dina, a od 2009 godina e regionalen centar za balkanskite zemji. stveniot uspeh. locira vo BuGlavnite aktivnosti na Crown Agents vo Makedonija se naso~eni Vo izminative garija-Romanijakon reformi na Carinata i pridonesoa ovaa institucija da stane ~etiri godini e Grcija. Sepak, top-reformator vo zemjava. napraven tolku postavenosta na go l e m n a p r e Makedonija na dok {to kolku krstopat me| u i da sakame da Jugoisto~na Evprodolìme poropa i Zapaden Balkan, potoa zakanite od Kosovo vawe na razmenata na informacii, natamu moèbi prioritetite se i Albanija, kako i drugiot centar dogovorite za unapreduvawe na nao|aat vo nekoi drugi oblasti. vo ju`na Italija zna~i deka od bilateralnata i multilateralnata Edna od oblastite za koi veruvam su{testveno zna~ewe e odgovorot sorabotka i nekoi drugi merki. I deka bi moèle da prodolìme na ovaa pojava da bide {to e Svetskata carinska organizacija da ja razvivame e zajaknuvawe na mo`no posilen. Organiziraniot obezbeduva mo`nosti preku koi car- akciznite reìmi. Odgovornosta za kriminal sekoga{ }e uspee da ja inskite upravi sorabotuvaat. Sepak, akcizite se prenese na Carinata najde najslabata alka – dali se toa najefikasnata sorabotka sekoga{ se vo 2010 godina i iako postignaa neefikasni kontroli, visoka koru- osnova na doverba, a toa e ne{to zna~aen napredok vo podobruvawe pcija ili ne{to treto. Makedonija {to mnogu te{ko se postignuva. Ova na sistemite i kontrolite, mislam mora da pokaè deka nema da stane se gleda ne samo na me|unarodno deka postoi u{te mnogu rabota. raj za organiziraniot kriminal. nivo me|u razni zemji, tuku i vo U{te edno pole koe dava prosSepak, Makedonija sama ne moè samite zemji kade {to pove}e upravi tor za napredok e podobruvawe da postigne zna~itelen pridones vo se vklu~eni vo sobirawe prihodi, na sorabotkata me|u instituciite. namaluvawe na va`nosta na balkan- grani~ni kontroli i vo borbata Ovde bi se vklu~ile Upravata za skiot centar. Toa bara postojana i protiv kriminalot. Moè da se javni prihodi, Ministerstvoto za podobra sorabotka me|u site zemji vovede zakonska osnova i bezbeden vnatre{ni raboti, Finansiskata vo regionot, posebno najzasegnatite, sistem za razmena na podatoci, no policija, Grani~nata policija, Upa Makedonija moè da igra va`na dokolku lu|eto nemaat doverba vo ravata za spre~uvawe na perewe poedincite ili organizaciite so pari i drugi, so cel dopolnitelno uloga. koi imaat rabota nema efektivno zasiluvawe na grani~nite kontroli Fakt e deka Carinata sekojdnevno da go koristat sistemot. Veruvam i podobruvawe na naplatata na priobjavuva informacii za spre~en deka sega e postavena dobra osnova hodite. Navistina se nadevam deka {verc, {to zna~i deka efikasza sorabotka, no potrebni se u{te pozitivnite odnosi {to gi imame nosta e zgolemena. No, moè li da mnogu napori od site zasegnati so Carinata, so Ministerstvoto za ni kaète, vrz osnova na Va{eto iskustvo i analizi, ima li s$ u{te strani za taa da bide pouspe{na. finansii i so drugite }e moè da Potrebni se pogolemi zalo`bi od prodolàt i da davaat rezultati kriti~ni to~ki na koi treba da se vladite. Tie treba da dadat primer i vo idnina. Crown Agents i jas raboti i koi se tie? li~no imame dobri poznavawa na Spre~uvaweto na krium~areweto i da ponudat prakti~ni merki za sostojbite i predizvicite so koi }e zgolemuvawe na doverbata me|u e vaèn, a verojatno i najizloèn se soo~uva Makedonija vo idnina na del od carinskoto rabotewe. No, upravite na operativno nivo. Vo nejziniot pat kon EU i veruvam deka toj pogled, moè da se vklu~at ne smee da se zaboravi deka osmnogu ne{ta, me|u koi programi za imame u{te mnogu da ponudime.

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

BERK[IR HETAVEJ - SKANDALOZNO USPE[NA!

amerikanski konglomerat Berk{ir Najpoznatiot Hetavej, sopstvenost na milijarderot Voren Bafet, sepak, lo{o ja po~na 2011 godina. Ostavkata na glavniot menaxer Dejvid Sokol i prirodnite katastrofi niz svetot vo prviot kvartal go namalija profitot za 58,4% BORO MIRÊSKI dna od svetski najpoznatite kompanii, holdingot Berk{ir Hetavej na amerikanskiot milijarder i biznismen Voren Bafet sekojdnevno ja iznenaduva javnosta. Duri i vo najgolemata recesija {to gi zafati Soedinetite Amerikanski Dràvi, Bafet ne prestana da investira na svetskite pazari. Toa ja smesti kompanijata na osmo mesto na listata so najuspe{ni kompanii vo svetot spored parametrite na magazinot “Forbs”. No, ovaa godina moèbi }e zavr{i lo{o za investiciskiot mogul. Vo prviot kvartal Berk{ir ostvari pad na profitot od 58,4%, kako rezultat na zagubite vo sektorot za osiguruvawe poradi prirodnite katastrofi koi gi pogodija Japonija, Nov Zeland i Avstralija. Od kompanijata smetaat deka najverojatno nema da ostvarat profit vo ovoj sektor ovaa godina. “So ogled na goleminata na zagubata, kako i potencijalot za dopolnitelna zaguba poradi uraganite koi ja pogodija Amerika vo periodot me|u juni i septemvri, kompanijata ne veruva deka }e ostvari profit vo osiguritelniot sektor ovaa godina”, se veli vo izve{tajot na Amerikanskata komisija za hartii od vrednost. Od Berk{ir o~ekuvaat profitot od investiciite vo vtoriot kvartal od 2011 godina, a moèbi i ponatamu, da opadne vo sporedba so 2010 godina, zemaj}i gi predvid relativno niskite dobivki od novite investiciski mo`nosti. Vo prvoto trimese~je od godinava neto-prihodot od investicii vo osiguritelniot sektor na Berk{ir opadna za 3,6%, na 952 milioni dolari. Vkupniot neto-prihod padna na 1,51 milijardi dolari, a minatata godina iznesuva{e 3,63 milijardi dolari, koga osiguritelniot sektor prijavi zaguba od 821 milioni dolari. “So tek na vreme, ako gi ~uvame va{ite pari, }e ni treba natprose~en prihod. Zasega dobro ni odi, no rabotata sekoja godina stanuva s$ pote{ka”, izjavi Bafet na godi{noto zasedanie na akcionerite vo Berk{ir. Na po~etokot od godinava Berk{ir Hetavej plati okolu 1,5 milijardi dolari za da gi zgolemi akciite vo holdingot Marmon od 64% na 80%, a vo tretiot kvartal planira da potro{i devet milijardi dolari za da go prezeme Lubrizol, proizvoditelot na motorni delovi od Ohajo.

Poradi vozrasta na Bafet, koj neodamna napolni 80 godini, mediumite i ekspertite {pekuliraat koj moè da bide negov naslednik. Site aludiraa na sega ve}e porane{niot glaven menaxer Dejvid Sokol, koj go izneveri Bafet i poradi toa si podnese ostavka. Sokol investira{e okolu 10 milioni dolari vo akcii na Lubrizol vo januari, kratko vreme pred da & prepora~a na Berk{ir da ja kupi ovaa kompanija. Koga Bafet i ostanatiot del od rakovodstvoto na Berk{ir go pra{ale za toa im dal necelosni informacii za svojata investicija. Bafet izjavi deka odnesuvaweto na Sokol e neprostlivo i deka jasno gi prekr{uva eti~kite pravila na Berk{ir i politikata na vnatre{no trguvawe. Po ostavkata na Sokol, Bafet odbiva da gi imenuva vnatre{nite kandidati za izvr{en direktor, od koi bordot na Berk{ir }e izbere eden po negovata smrt. No, na godi{niot akconerski sostanok, sepak, zboruva{e za kvalitetite koi treba da gi poseduva negoviot naslednik. Spored nego, naslednikot treba da bide eti~ki lider, koj }e moè da se odnesuva kako zainteresiran akcioner za 80te podru`nici na Berk{ir. No, spored Bafet, idniot izvr{en direktor ne mora da znae kako se rakovodi osiguritelna kompanija, èleznica ili drugi biznisi koi tie gi poseduvaat. Berk{ir Hetavej e prili~no decentralizirana kompanija, so samo 21 vraboten vo Omaha, koi se zadolèni za nadgleduvawe. Bafet gi potseti akcionerite deka podru`nicite na Berk{ir sami rakovodat so kompaniite. Naslednikot na Bafet moèbi nema da privle~e tolpa od 40.000 lica na godi{nite sostanoci, kako {to napravi Bafet, no toj e siguren deka kompanijata vo Omaha }e bide ostavena vo dobri race. Menaxerite na Berk{ir, koi bi moèle da bidat idnite naslednici na izvr{niot direktor, se: Ajit Jain, koj go vodi osiguritelniot oddel; Greg Ejbl, pretsedatel i izvr{en direktor na MidAmerican; Toni Najsli, izvr{en direktor na Geico; i izvr{niot direktor na Burlington Northern Santa Fe, Met Rouz. Berk{ir poseduva okolu 80 podru`nici, me|u koi i kompanii za tekstil, mebel i nakit, no pove} e od polovina od neto-prihodot na kompanijata go so~inuvaat osiguritelniot i biznisot na uslugi. Ima golemi investicii vo kompanii kako Coca-Cola i Wells Fargo & Co. Kompanijata ja osnova{e Oliver êjs vo 1839 godina kako fabrika za proizvodstvo na tekstil.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

GR^KATA KRIZA JA ILUSTRIRA MO]TA NA PAZARITE Ova

e lud na~in na upravuvawe so civilizacijata – se obiduvame da gi pogodime kapricite na trgovcite i spored toa da ja oblikuvame politikata. No, {to mo`eme da storime?

orano samo poslabo razvienite zemji moraa da ìveat pod vlasta na kapricioznite “me|unarodni pazari”. Klasi~en primer za ova se pojavi vo 2003 godina, koga novata vlada na Brazil, pod vodstvo na Luis Ignacio Lula da Silva, mora{e privremeno da ja napu{ti svojata socijalno-demokratska misija i da napravi s è$ {to e potrebno za da gi natera trgovcite da gi stavat pod kontrola cenite na dràvnite obvrznici. No, sega nepredvidlivata mo} na pazarite se ~uvstvuva i vo najbogatite delovi od svetot. Vladata na Grcija i pretstavnicite na evrozonata {totuku sfatija deka planot za finansiska pomo{ koj go sozdadoa pred edna godina ne funkcionira – t.e. deka ne & ovozmoì na Grcija povtorno da vleze na pazarot. Ovie rezultati za prviot od trite paketi finansiska pomo{ ne vetuvaat ni{to dobro ni za Portugalija, ni za Irska. Tokmu fluktuaciite na ovie pazari ja po~naa krizata, a se zakanuvaat da predizvikaat i novi krizi. Vo Britanija ministerot za finansii, Xorx Ozborn, ne mora da go krie faktot deka britanskiot paket {tedni merki prvenstveno e namenet za da se izbegne gnevot. Idejata e da se izbegne vo Britanija toa {to se slu~uva vo Portugalija. Toj priznava deka pazarite funkcioniraat na ~uden na~in, zabeleùvaj}i deka buxetskiot deficit na Britanija, vsu{nost, e pogolem od toj na Portugalija. Site nie sega go u~ime toa {to posiroma{nite zemji ve}e go nau~ija: me|unarodnite investitori vo obvrznici vo golema mera go odreduvaat spektarot na odluki koi im se dostapni na demokratskite vladi. A ovie odredbi se daleku od racionalni. Stanuva re~isi nevozmo`no da se otkrie {to }e fukcionira

i kolku maka i {tedewe se potrebni za da se izbegne katastrofa. Poukata ne e deka vladite treba da si ja sredat finansiskata sostojba vo dràvite. Toa pravilo otsekoga{ vaèlo. Poukata e deka toa {to odreduva dali dràvata e vo dobra finansiska sostojba ili ne za vreme na krizni situacii e zbirot od

No, ne e samo toa. Pri~inata poradi koja cenite tolku ~esto se menuvaat e toa {to lu|eto prenesuvaat ogromni sumi pari od edno na drugo mesto so cel da profitiraat od postojanite promeni na pazarot. So vakvite slu~uvawa cvrstinata na vladinata politika pa|a vo vtor plan. Da ja parafraziram pozna-

kako {to bi ja sostavile i drugite lu|e, znaej}i deka site drugi se obiduvaat da go napravat potpolno istoto. Vo takva situacija, grupnoto razmisluvawe i mo}ta na glasinite mo{ne brzo stapuvaat na scena, a nezavisnata procenka na ne{tata stanuva pomalku va`na. Krajniot rezultat e deka promenlivite i neposto-

najdobrite signali naj~esto se podgotvenosta da se namalat tro{ocite ili da se zgolemat kamatnite stapki – dodeka iljadnicite lu|e koi go oblikuvaat “pazarot” odlu~uvaat {to zna~i toa to~no. Ako ova se ~ini kako lud na~in za upravuvawe so ~ove~kata civilizacija (i ako navistina nie, lu|eto, sme s$ u{te ’glavni”), toga{

kaprici i glasini preku koi trgovcite se obiduvaat da zarabotat {to pove}e. Odnadvor s$ izgleda ednostavno. Lu|eto im pozajmuvaat na na{ite vladi ogromni sumi pari, zemaj}i go predvid i rizikot tie pari da ne im bidat vrateni. Vo red, fer.

tata formulacija na Kejns - donesuvaweto odluki na ovoj na~in e kako da gleda{ sliki od 100 lu|e i da se obiduva{ da sostavi{ lista od lica koi ti se fizi~ki najprivle~ni. Samo {to celta ne e tokmu toa – celta e da ja sostavi{ listata na ist na~in

jani pazari pretstavuvaat podvi`ni celi za vladite, koi se obiduvaat da odredat {to e prifatlivo za lu|eto koi prakti~ki gi poseduvaat. Ottuka proizleguva ovoj izma~uva~ki tanc vo koj vladata se obiduva da gi isprati vistinskite “signali” – a

{to moème da storime? Vo momentov na nacionalno nivo re~isi ni{to. Osven ako ne se podgotveni da bankrotiraat, protestantite ne moàt da baraat kraj na merkite za {tedewe. Moàt samo da pobaraat zgolemuvawe na danocite kako zamena. Samite

VINSENT BEVINS Avtorot e komentator na “Gardijan”

vladi mora da odlu~at kako bezbedno da ja odigraat igrata na pogoduvawe koja }e gi zadovoli investitorite ili }e gi odvede do bezdnata nare~ena “kriza na doverbata”. Za àl, ova se pravilata na igra. No, dolgoro~no gledano, sega{nite pravila na me|unarodnata ekonomija ne se ni{to poprirodni ili poneizbe`ni otkolku reìmot na zlatniot standard ili kapitalnite kontroli koi vladeeja pred samo 40 godini ili voop{to, od bilo koj drug sistem vo istorijata. Po krizata vo 2008 godina razgleduvaweto na globalnite pra{awa povtorno stana del od planot za diskusija -globalno upravuvawe na globalnite pazari, “Wu Breton Vuds” ili kakva bilo sorabotka koja }e ja namali nestabilnosta. No, potoa dozvolivme ovie pra{awa da ni is~eznat od vid. Toa e pogre{no. Priznavame, nema lesni re{enija i mala e verojatnosta deka golemite sili }e postignat dogovor po ovie pra{awa vo skoro vreme. No, toa ne e izgovor za da zaboravime deka postojat. Nikoj ne vide ni deka situacijata “vrie” vo arapskiot svet, a }e be{e dobro nekoj da obrne{e vnimanie na problemite pred nivnoto izlevawe na ulicite. No, sekako, zapadnite vladi se zafateni vo momentov, obiduvaj}i se da ja spasat Evropskata unija, da ja odràt mo}ta na SAD i da se osiguraat deka britanskata ekonomija }e bide zna~ajna i poradi drugi ne{ta, a ne samo poradi drebuliite od kralskata svadba. Za da zaklu~ite dali }e uspeat vo ova ili ne ne ja gledajte silata na nivnite politiki. Gledajte gi bele{kite za niv, koi me|usebno si gi podavaat trgovcite so obvrznici.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

FIAT ]E IZVEZUVA PREKU CRNOGORSKOTO GORSKOTO PRISTANI[TE BAR

M PROGNOZIRA BRZO ZAZDRAVUVAWE NA MMF ROMANSKATA EKONOMIJA NAREDNATA GODINA RO

d Kraguevac preku crnogorskoto pristani{te Bar me|u 200.000 i 300.000 avtomobili na Fiat godi{no }e se transportiraat vo svetot. Delovi od ovie avtomobili so brodovi od Italija }e pristignuvaat vo pristani{teto Bar, a potoa }e bidat transportirani do Kraguevc, kade {to }e se sklopuvaat i go-

omanija zazdravuva po dvegodi{nata ekonomska kriza, izj izjavi {efot na delegac acijata na Me|unarodniot monetaren fond ni (MMF) vo Romanija, Xe(M fri Frenks. fr “Optimist sum i veruvam “O vo na{ata prognoza”, izjavi Frenks, dodavaj}i deka MMF o~ekuva rast na romanskata ekonomija

tovite avtomobili }e bidat vra}ani na pristani{teto, preku koe }e bidat izvezeni vo svetot. Do krajot na ovoj mesec pretstavnici na pristani{teto eto Bar, italijanski Fiat, ffabrikab k ta Kraguevac i brodarite treba da potpi{at dogovor za izvoz na avtomobi-

R lite na Fiat preku ova crnogorsko pretstavni{tvo, potvrdi pretsedatelot na op{tina Bar, @arko Pavi~evi}.

EMIL TEDESKI

PRETSEDATEL NA UPRAVATA NA ATLANTIK GRUP

NE BI ARBITRIRAL ME\U KOSOR I ROHATINSKI, NO EKONOMSKO ZAZDRAVUVAWE NEMA! mil Tedeski, pretsedatelot na Upravata na Atlantik grup i nejzin sopstvenik, koj se smeta za eden od najinteresnite biznismeni vo Hrvatska, ~ija kompanija lani ja prezede Droga kolinska, vo intervju za “Novi list” gi komentira razli~nite mislewa na guvernerot na hrvatskata Narodna banka (HNB), @eqko Rohatinski, i premierot, Jadranka Kosor, za aktuelnata ekonomska situacija vo Hrvatska. Tedeski koj e atipi~en vo delovniot svet i poradi svoite aktivnosti nadvor od delovniot svet, kako finansiraweto na nekoi muzi~ki grupi, otvoreno govori za odnosot so prviot ~ovek na Agrokor, Ivica Todori}, efektite od prezemaweto na Droga kolinska, kako i za za nasokata na razvoj kon koja Hrvatska treba da pojde.

Kako deloven ~ovek ne bi investiral ako nemam verba deka }e bide podobro. Sepak, Hrvatite ne treba da o~ekuvat golemi ekonomski promeni nekolku meseci pred izborite Slu{aj}i ja premierkata Kosor, 2011 e godina na izlez od krizata. Guvernerot Rohatinski go tvrdi sosema sprotivnoto, veli deka zazdravuvaweto na hrvatskata ekonomija }e bide dolgo i bavno. Nivnite izjavi se krajno kontradiktorni. Na ~ija procenka pove}e veruvate? Ili pove}e veruvate vo brojki? Te{ko e da se dade ednozna~en odgovor. Prvo, treba da se zeme predvid horizontot koj go imaat guvernerot i makroekonomistite, za razlika od horizontot na politi~arite, osobeno vo predizborno vreme. Gra|anite, javnosta, naj~esto se interesiraat za kratkoro~ni re{enija – koga K

i kako }e ni bide podobro, dali }e ima novi investicii i vrabotuvawa. Li~no, imam golema doverba vo toa {to go govori guvernerot Rohatinski, bidej}i stanuva zbor za dokaàn ekspert. Isto taka, realnata sostojba na na{ata ekonomija, za àl, moème da kaème deka govori vo prilog na zaklu~ocite koi doa|aat od HNB. Ne bi sakal da arbitriram me|u stavovite na guvernerot i premierkata, no fakt e deka ekonomskata situacija ne e dobra. Od druga strana, vodam kompanija koja minatata godina napravi najgolema poedine~na investicija –prekugrani~na akvizicija. Tuka e i mojot A

odgovor na pra{aweto {to mislam - dali }e ni bide podobro. Kako deloven ~ovek ne bi investiral da nemam verba deka }e bide podobro. Dali sega ni e podobro otkolku pred {est meseci ili edna godina? So po~it kon statisti~kite podatoci, ne mislam deka gledame nekoi golemi znaci na zazdravuvawe. Mnogu zavisi i od turisti~kata sezona, iako ìvotot ne prestanuva na 15 septemvri, koga sezonata zavr{uva, a vleguvame vo predizboren period. Ne bi trebalo da o~ekuvame golemi promeni vo dràvata nekolku meseci pred izborite. Hrvatskoto zdruènie S

Balkan Rial Isteit Divelopment DOOEL Skopje BARA ZA KUPUVAWE ZGRADA, SO NAMENA ZA DELOVEN PROSTOR, VO SKOPJE, CENTRALNO GRADSKO PODRAЧJE, LOKACIJA – MAL RING So povr{ina od min. 4000 m2 do maks. 5500 m2 Ponudite pra}ajte gi na e-mail Balkan.re@gmail.com

Balkan Real Estate Development DOOEl Skopje IS INTERESTED IN BUYING A BUILDING FOR BUSINESS PURPOSES with area 4000 m2 to 5500 m2 in the Center of Skopje, location-Mal Ring. Please send your offers on Balkan.re@gmail.com

vo narednata godina od 1,5%. [efot na delegacijata na MMF izrazi zadovolstvo poradi odlukata na romanskata Vlada da privatizira nekolku dr`avni kompanii koi rabotat vo sektorot energetika, me|u koi se Romgas, Transgas i Nuklearenergetika. Frenks isto taka insi-

stira na sproveduvawe “realni reformi” vo dano~niot sistem i politika na ceni. “Vo Romanija sega e nevozmo`no namaluvawe na danokot i danokot na dodadena vrednost, bidej}i vladinite merki za borba so buxetskiot deficit se poka`aa kako pomalku efikasni”, istakna toj.

na rabotodava~i (HUP) vo situacija na golema ekonomska kriza izleze so nekoi konkretni predlozi: poradi stabilniot kurs na kunata, na primer, predlaga namaluvawe na stapkata na danok na dobivka na 20% za izvoznicite, a zgolemuvawe na danokot na dobivka za uvoznicite. [to mislite za toa? Dali HUP na ovoj na~in e protiv Vladata na Jadranka Kosor? HUP napravi lista na prioriteti koja e konzistentna so godini. Treba da imame predvid deka HUP e heterogena organizacija na ~lenovi koi imaat sprotistaveni mislewa, stanuva zbor za interesna organizacija i tuka nema mesto za politi~ko opredeluvawe. [to se odnesuva do danokot, mislam deka toa e nedovolno dobra interpretacija. Slu{nav za inicijativata vo Hup vo ramki na industriskite granki da se obide da se stimuliraat izvoznicite. Iako go razbiram interesot na izvozno orientiranite kompanii, mislam deka e nevozmo`no da se regulira preku takov danok, bidej}i toa }e bide diskriminatorski i sprotivno na zakonot. Toa ne postoi nikade vo Evropa. Moèbi ste protiv toa bidej}i Atlantik grup e zna~aen uvoznik? Nie sme zna~aen izvoznik. Ne govoram za toa od li~en interes, toa e delovno-politi~ka realnost. Kako se nosite so rizicite vo raboteweto, donesuvaweto na te{ki odluki od koi zavisat 4.300 vraboteni vo va{ata kompanija i brojni kooperanti i delovni partneri? Bi kaàl deka sum odgovoren, no rabotite ne zavisat samo od mene. Va`no e da kaàm deka Atlantik grup ne e one man show. Najstojuvame da ne zavisime od eden dobavuva~, kupuva~.. Na{ite odluki se donesuvaat po kolegijalni konsultacii. Koga stanuva zbor za rizik, sekako deka deka sum podgotven da go prezemam, no ne sum kockar da investiram vo nepremisleni situacii. Vo Atlantik reagirame na prigodi, rabotime temelni analizi i mnogu razgovarame. Sekako, se trudime da bideme brzi i fleksibilni.

Kade ja gledate Atlantik grup za edna godina? Neodamna imavme golema akvizicija. Atlantik grup denes vo regionot e vtor najmo}en proizvoditel na hrana i pijalaci, imame najsilen distribuciski sistem i paleta na najsilni brendovi vo razli~ni kategorii. Vo kompanijata sigurno }e rabotime na unapreduvawe i harmonizacija na procesot, {to e logi~no so ogled na toa {to kupivme kompanija koja e podednakvo golema kako i na{ata pred akvizicijata. Vo prviot kvartal narednata godina moàm da kaàm deka Droga kolinska }e bide celosno integrirana vo ramki na Atlantik grup. O~ekuvam deka }e ostvarime rast na prihodot. Prezemaweto na slovene~ka Droga kolinska pomina bez problemi, dodeka planot na Todori} za prezemawe na del od slovene~ki Merkator propadna. Zo{to negoviot plan propadna, a va{iot lesno pomina? Tuka ima dve razli~ni prikazni. Prvo, Merkator e mnogu pogolema kompanija od Droga kolinska. Potoa, od pozicija na slovene~kata javnost, Merkator se smeta za kompanija od nacionalen interes, dodeka kaj Droga kolinska toa ne e izrazeno. Treto, na{eto prezemawe na Droga kolinska be{e ovozmoèno so jasen konsenzus na sopstvenicite za toa {to se prodava i koja cena saka da se postigne, dodeka sopstvenicite na Merkator ne bea soglasni okolu va`nite aspekti za proda`ba. Vo Slovenija, isto taka, e va`na i momentalnata politi~ka situacija. Treba da se istakne deka obidot na Agrokor za vlez vo sopstveni~kata struktura na Merkator e delovno opravdan i logi~en poteg. Agrokor e najsilna i najuspe{na kompanija vo regionot. S$ {to prezema Agrokor uspea, od maloproda`ba i logistika, do prehranbena industrija. Spored va{e mislewe, }e se otkaè li Todori} od Merkator? Ne moàm da kaàm dali }e se otkaè, no veruvam deka nema, bidej}i postoi strate{ka logika vo toa prezemawe.

SRPSKI BIZNISMEN UAPSEN ZA SPORNA PRIVATIZACIJA “TE[KA” 32 MILIONI EVRA rpskiot biznismen Milo \ura{kovi}, sopstvenik na Nibens grupa, koja se zanimava so izgradba i odr`uvawe na pati{tata vo Srbija, v~era be{e uapsen poradi zloupotreba pri privatizacija na pretprijatieto Fam od Kru{evac, “te{ka” 32 milioni evra. \ura{kovi} e sopstvenik na [er korporacija, kako i na pretprijatijata za izgradba na pati{tata Belgrad, Ni{, Vrawe i Kraguevac. \ura{kovi} i negovite

sorabotnici vo 2007 godina otkupile 70% od akciite na Fam, koja vo Srbija ima monopol vo proizvodstvoto na masla za podma~kuvawe. Preku fiktivni zdelki \ura{kovi} i negovite sorabotnici izvlekle 32 milioni evra. \ura{kovi} od prethodno e poznat kako trgovec so goriva koj na toj na~in vo devedesettite godini dojde do po~eten kapital, a poslednive godini va`i za kral na pati{tata.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

KRIZATA GO KOLABIRA PAZAROT NA NEDVI@NOSTI VO REGIONOT I VO EU

PA\AAT CENITE NA METAR KVADRATEN, KUPUVA^I NEMA

Ekonomskata kriza, slabata kupovna mo}, kako i stravot za podigawe novi krediti se glavnite pri~ini poradi koi lu|eto se pretpazlivi koga treba da investiraat vo nedvi`nosti. Vo ovoj sektor na Balkanot vo momentov ponudata e pogolema od pobaruva~kata ELENA JOVANOVSKA

enite na nedvi`nostite vo regionot i po{iroko za dve godini padnaa duri i 40%, no kupuva~i re~isi i da nema. Ekonomskata kriza, slabata kupovna mo}, kako i stravot od zemawe novi krediti se glavnite pri~ini poradi koi lu|eto se pretpazlivi koga treba da investiraat vo nedvi`nosti. Vo mnogu zemji ovoj sektor se nao|a vo situacija koga ponudata e pogolema od pobaruva~kata. Takva e situacijata i vo Bugarija. Tamu cenite na nedvi`nostite pa|aat od krajot na 2008 godina, a toj trend prodolùva i godinava. Bumot vo proda`bata na nedvi`nosti vo Bugarija pred taa da & se pridruì na Evropskata unija vo 2007 godina dovede do duewe na cenite i masovno gradewe, no vo godinite potoa krizata predizvika drasti~en pad vo sektorot. Ako pred pet godini cenata za metar kvadraten vo luksuzen planinski kompleks za odmor iznesuvala 1.000 evra, sega e pomalku od 750 evra. Na Crnoto More metar kvadraten e ne{to poskap i se dviì do 875 evra. Hrvatite ve}e odamna re~isi i ne kupuvaat stanovi i vikendi~ki vo svojata zemja, a sega toa e slu~aj i so stran-

875

evra ~ini kvadraten metar na bregot na Crno More

50% padna proda`bata na nedi`nosti vo Zadar

cite. Vo Opatija proda`bata re~isi zapre, a vo Zadar padna 50% vo odnos na krajot od 2009 godina. Pomina i vremeto na luksuzot. “Vremeto koga vo Dalmacija sekoja podobra ku}a se proglasuva{e za vila i se prodava{e za pove}e od eden milion evra definitivno e minato. I pokraj padot na cenite, slabo odi proda`bata i na zemji{teto. Vikendi~kite i apartmanite se prodavaat tuka i tamu po nekoja, no strancite sega baraat poniski ceni i pomali kvadraturi”, veli Jasminka Bili{kov od agencijata za nedvi`nosti Bili{kov. Sostojbata ne e podobra nitu vo Evropa. Mediteranot e na kolena i nema nikakva korist od toa deka se bli`i u{te edna turisti~ka sezona, zatoa {to Evropa s$ u{te e vo kriza, a i zemjite {to zakrepnuvaat s$

u{te ne zazdravele. Rejtingagencijata Standard i Purs vo neodamne{nata analiza tvrdi deka na {panskiot pazar za nedvi`nosti }e mu trebaat godini za da se vrati vo pretkriznoto vreme ako se sporeduvaat brojkite od proda`bata. Na {panskiot breg stojat prazni duri 700.000 nedvi`nosti. Stan so edna spalna soba vo [panija ~ini 100.000 evra, a vo Italija, na primer, vo Kalabrija, 70.000 evra. Vo Francija za istata kvadratura se potrebni najmalku 200.000 evra. Vo [panija ima rizik cenite i

TESLA BANKA – PRVA BANKA VO HRVATSKA SO SRPSKI KAPITAL ovetot na Hrvatska narodna banka (HNB) na Fondot za razvoj na Vojvodina mu dade soglasnost za steknuvawe na 55% udel vo zagrepskata A {tedna banka. Na toj na~in so rabota }e po~ne prvata banka na hrvatskiot bankarski pazar so srpski kapital. Steknuvaweto }e bide realizirano so kupoproda`ba na del od sega{nite redovni akcii i so dokapitalizacija na {tednata banka. Vojvodinskiot fond za razvoj preku dokapitalizacija vredna 813.000

evra }e go prezeme mnozinskiot udel od Spektator grupa. Celiot proekt predviduva preimenuvawe na institucijata vo Tesla banka i novi investicii vo vrednost od 13,5 milioni evra. Pretsedatelot na novata banka, Zvonko Agi~i}, izjavi deka raboteweto na Tesla banka }e bide naso~eno kon finansirawe na razvojot na nerazvienite podra~ja vo Hrvatska, kako, na primer, malite familijarni stopanstva.

CRNA GORA O^EKUVA DOBRA TURISTI^KA SEZONA pored prognozite na turisti~kite organizacii, Crna Gora e pred dobra turisti~ka sezona. Ve}e e zgolemen interesot za pretsezonata, pa vo april hotelite i privatnoto smestuvawe bile 40% pove}e poseteni otkolku istiot period minatata godina. Vo Kotor vo momentov prestojuvaat 29% pove}e prijaveni gosti vo sporedba so istiot period lani. “Prakti~ki v~era zavr{i zimskata, a

ve}e se ~uvstvuva letnata sezona. Pretsezonata po~na, a pogolem broj poseti o~ekuvame kon krajot na maj. U{te sega imame dobri pokazateli deka ovaa sezona }e bide uspe{na i beri}etna”, izjavi Boro Nikoli} od turisti~kata organizacija @abqak. Cenite se na nivo na minatata godina. Cenite za dvokrevetna soba na baza na polupansion vo hotelite so ~etiri yvezdi~i se dvi`at od 24 do 37 evra.

SMETKATA NA SLOVENE^KIOT PREMIER PAHOR VO CRVENO lovene~kiot premier, Borut Pahor, ja iznenadi javnosta otkrivaj}i deka negovata smetka {to ja ima vo NLB e vo dlabok minus. Pahor za slovene~kite mediumi izjavi deka sostojbata na negovata smetka na 5 maj godinava bila minus 1.820 evra. Premierot otkril i deka sekoj mesec od smetkata mu se simnuvaat 150 evra kako rata od kredit {to treba da go otpla}a do 2013 godina. Za dvete polisi za `ivotno osiguruvawe mese~no pla}a 350 evra, a vo Rajfajzen banka ima kredit od 3.247 evra. Spored Antikorupciskata komisija,

vo 2008 godina koga be{e nazna~en za premier, Pahor vo banki i fondovi imal 271.065 evra, nasledena edna trettina od ku}a i avtomobil “reno 4”. Pred edna godina, vo razgovor so studentite Pahor izjavi deka so premierska plata od 3.002 evra e te{ko da se pre`ivee, a sostojbata na negovata smetka denes e potvrda za toa, pi{uvaat slovene~kite mediumi.

ponatamu da pa|aat, a otkako bankite gi zgolemija kamatite na hipotekite se o~ekuva da pa|a i pobaruva~kata. BUGARIJA, HRVATSKA I CRNA GORA NAJMALKU ATRAKTIVNI Spored podatocite od teren, se ~ini deka Rusite se najzainteresirani za kupuvawe nedvi`nosti vo Bugarija i vo Evropa, voop{to, no i tie se mnogu pretpazlivi. Rusite se tolku detalni koga se vo pra{awe parite {to duri imaat napraveno i analiza kade treba da se kupuva i so koja cel. Spored analizata objavK

ena vo ruskoto izdanie na “Komersant”, kako mesto za kupuvawe imot za investicija Evropa e broj eden. Prvata preporaka e da se investira na Azurniot breg vo Francija, no tamu cenite se previsoki i se o~ekuva u{te pove}e da rastat. Potoa sleduvaat Italija i [panija, kade {to cenite se “demokratski”. Duri na kraj Rusite ja prepora~uvaat Bugarija, vo dru{tvo so Hrvatska i Crna Gora. Tie naveduvaat deka vo Bugarija vo kompleks so dobra infrastruktura vo prva linija kraj moreto, studio ~ini me|u 50.000 i 60.000 evra, a apartC

man so edna spalna odi i do 120.000 evra. Vo Crna Gora istite ~inat me|u 60.000 i 80.000 evra, a apartmanite do 150.000 evra. Vo Bugarija se kupuva imot samo dokolku se koristi za li~ni celi, na primer, za letuvawe, no nikako so cel da se investira. I pokraj krizata, s$ u{te vredi da se investira vo imot vo blizina na morskiot breg, no dobro e da se znae deka imot kupen so cel da se izdava pod naem e povrzan so tro{oci preku celata godina, a nosi prihod samo vo turisti~kata sezona. Zatoa, investitorot treba prvo da napravi analiza kolku e dolga letnata sezona. Potoa, dobro e da se kupuva so cel iznajmuvawe samo vo regioni so dobra infrastruktura. Treto, treba da se znae deka nedvi`niot imot ne e likvidna investicija. Ako investicijata vo imot se vrati so 5% godi{no ekspertite se soglasni deka toa e dobra investicija. Vo svojata analiza Rusite se osvrnuvaat i na Kipar, kade {to minatata godina cenite na nedvi`nostite padnaa 10%. Tie sovetuvaat da ne se kupuva na samata krajbre`na linija, tuku na rastojanie od dva do pet kilometri od moreto, bidej}i cenite pa|aat drasti~no nadolu, a ovie objekti mo`at polesno da im se iznajmat na stranci koi rabotat vo Kipar. O

Svet / Biznis / Politika

GERMANIJA SO REKORDNA INFLACIJA OD 2008 GODINA nflacijata vo Germanija, ~ija ekonomija e najgolema vo Evropa, vo tekot na april e zgolemena pove}e od predviduvawata na germanskata vlast poradi drasti~noto poskapuvawe na naftata. Stapkata na inflacija vo Germanija, smetana spored va`e~kata metodologija na Evropskata unija, vo april porasnala od 2,3%, kolku {to

iznesuva{e vo mart, na 2,7%, smetano na godi{no nivo, soop{ti germanskiot Federalen zavod za statistika. Na godi{no nivo inflacijata e zgolemena za 2,4%. Ova e najvisoka stapka na inflacija vo Germanija od septemvri 2008 godina, a germanskata vlast stravuva deka inflacijata drasti~no }e gi poka~i cenite na

KARLSBERG GO ZGOLEMI PROFITOT 38%

maloproda`nite prehranbeni proizvodi. Spored analiti~arite, ova mo`e da zna~i podigawe na referentnata kamatna stapka od Evropskata centralna banka (ECB). Od Zavodot za statistika se pravdaat deka inflacijata se dol`i na visokite ceni na benzin i dizel-gorivata, kako i naftata za greewe.

anskata pivarska grupacija Karlsberg ostvari zna~aen rast na operativniot profit vo prviot kvartal od godinava blagodarenie na zakrepnuvaweto na pobaruva~kata na pazarite vo Isto~na Evropa, osobeno vo Rusija. Kompanijata izvesti deka vo prviot kvartal od godinava ostvarila operativen profit od 194 milioni dolari, {to pretstavuva rast od 38% sporedeno so istiot period lani. Profitot gi nadmina o~e-kuvawata na ekspertite. Sporedeno so minatata godina, analiti~arite koi gi anketira{e agencijata Blumberg prognoziraa prose~en profit od 188,5 milioni

ZAKERBERG GRIZE OD MARKETING KOLA^OT NA GUGL!

Fejsbuk godinava }e zaraboti pove}e od Gugl od onlajn-oglasuvawe. Iako prihodite na Fejsbuk ~inat samo mal del od biznisot na Gugl za prebaruvawe, korisnicite na ovaa socijalna mre`a pridonesoa prihodite da rastat rapidno VASE CELESKA

gromnata korisni~ka baza na najpopularnata socijalna mreà Fejsbuk }e pridonese ovaa godina kompanijata na Mark Zakerberg da ostvari najvisok prihod od onlajn-advertajzing, so {to }e gi nadmine Gugl i Jahu. Ovoj fakt go potvrduvaat rezultatite od istraùvaweto objaveno ovaa nedela na kompanijata Komskor, agencija za monitoring na internet-soobra}aj, spored koe, pribli`no sekoj tret oglas objaven na Internet vo SAD e prikaàn na Fejsbuk. Vo prviot kvartal godinava vo SAD se prikaàni vkupni 1,11 ,11 iljadi milijardi oglasi na Internet, et, od koi 346 milijardi na Fejsbuk, odnosno 31,2% od vkupniot broj. Ovaa aa brojka e pove}e od tri ri pati pogolema od naajbliskiot konkurent i re~isi dva pati pogolema od istiot period lani,, koga stanuva zborr za prikaùvaweto onlajn-oglasi. Spored istraùva-weto, na vtoro mesto to vo SAD se stranicite ite na Jahu so 112,5 miliilijardi prikazi na oglasi, lasi, odnosno so udel od 10,1% vo vkupniot onlajn-adveradvertajzing kola~. Majkrosoft osoft e na treto mesto so 53,5 ,5 milijardi prikazi, odnosno sno 4,8% od vkupniot broj, AOL OL e ~etvrti so 33,4 milijardi, a Gugl se nao|a na petto mesto so 27,9 milijardi oglasi. glasi So sli~ni procenki za goleminata na Fejsbuk vo oblasta na onlajn-oglasuvawe ovaa nedela izleze i londonskata kompanija Enders analajzis. Analiti~arite na Enders predviduvaat deka Fejsbuk }e gi zgolemi svoite prihodi od onlajnoglasuvawe od 1,8 milijardi dolari na 3,5 milijardi vo 2011 godina, {to }e pretstavuva rast od 95%. Istovremeno, tie predviduvaat deka biznisot na Gugl za onlajn-marketing, vo koj se vklu~eni i

stranicata za spodeluvawe videomaterijali Jutjub i negovata mreà na baneri, se o~ekuva da ostvari rast na prihodi od dve milijardi minatata godina na 2,6 milijardi ovaa godina. Ender analajzis predviduva deka ovoj trend, vo koj Fejsbuk ja zazema vode~kata pozicija, }e prodolì i vo 2012 godina. BITKA ZA “DISPLEJ ADVERTAJZING” Takanare~eniot “displej advertajzing”, za koj momentalno se borat Fejsbuk i Gugl, vklu~uva sliki i video prikaàni na edna internet-stranica, no gi isklu~uva prebaruvawata, zatoa {to Gugl kako lider na pazarot vo ovoj del ima zna~itelno pogolemi prihodi. Iako prihodite na Fejsbuk od onlajn-reklamirawe ~inat samo mal del od biznisot na Gugl za prebaruvawe, korisnicite na ovaa socijalna mreà, koi momentalno se pove}e od 500 milioni, pridonesoa prihodite na Fejsbuk

da rastat rapidno. r r “Fejsbuk vo mar“F j b k ja j menuva dinamikata k ketingot, nosej}i mnogu novi oglasuva~i na pazarot, isto kako {to napravi Gugl vo 2002 godina so prebaruvaweto informacii na Internet”, veli Ian Mod, interenet-analiti~ar vo Enders. Minatiot septemvri od Gugl soop{tija deka prihodite od onlajn-oglasuvaweto ovaa godina }e iznesuvaat okolu 2,5 milijardi dolari. Sepak, analiti~arite velat deka biznisot na Gugl vo ovoj del zabrzano raste, pa taka, do krajot na godinata

proekti, so koi imame namera da pomogneme vo zazdrvuvaweto na ekonomijata. Veruvame deka ovoj proekt }e otvori novi rabotni mesta i }e pridonese za vra} awe na doverbata kaj naselenieto i kompaniite, so {to bi se pottiknale stranskite investitori”, soop{ti irskiot minister za finansii, Majkl Nunan. Toj dodade deka penzisko-

" Dokolku se pokaè deka Grcija ne moè da se vrati na finansiskite pazari spored predvideniot raspored, }e treba prvo da se razgovara kakvi merki moè da prezeme samata dràva. Dopolnitelna pomo{ za Grcija moè da ima samo pod jasno definirani uslovi." VOLFGANG [OJBLE

minister za finansii na Germanija

31,2%

od vkupniot broj onlajn-oglasi vo SAD se objavuvaat na Fejsbuk

moè da se o~ekuva prihodite na Gugl od displej/onlajn-oglasuvawe da iznesuvaat pove}e od tri milijardi dolari. I pokraj naporite na Fejsbuk da go pro{ori svojot dofat i da ja dostigne televizijata kako medium na koj najmnogu se oglasuva, prinosot po objavuvawe na reklama ostanuva r u na nisko nivo, {to go pravi oglasuvaweto na ovaa socijalna mreà relativno evtino. ev “Bez razlika na rapidniot rast na ra Fejsbuk, prihodot priho po korisnik ostanuva nizok niz sporedeno so ostanatite internet-biznisi, in dodeka Gugl generira osum pati pogolem prihod na eden p korisnik”, korisnik veli Mod. Moè da se zabeleì deka pove}eto klienti na Fejsbuk se so “relativno nizok “r kvalitet”, kvalite kako internet-sstranicite za grupnet-sstra no kupuvawe, a pomala e kupuva prisutnosta prisutnos na pogolemi i poznati brendovi, pa zatoa rastot na kompanijata nastanuva zaradi volumenot za na prikaànite reklami prikaà i vremeto pominato na mreàta od o eden korisnik. “Sepak, se pojavuvaat po~etni poj znaci deka Fejsbuk po~nuva da go jade po~ biznisot na Gugl za preb prebaruvawe. Rano e da se potvrdi, svedoci sme na toa potvrdi no sved deka se slu~uva!”, naglasuva Mod. Fejsbuk isto taka go predizvikuva Gugl kako prenaso~uva~ na soobra}ajot na drugi stranici, iako s$ u{te se nao|a daleku zad mo}niot prebaruva~ na Gugl. Brojkite od istraùvaweto na Komskor pokaùvaat deka soobra}ajot na najpoznatite onlajn-stranici za kupuvawe od Gugl pa|a vo zemjite kako SAD, Velika Britanija i Francija, dodeka Fejsbuk stanuva s$ pozna~aen vo ovie zemji.

"Voeniot vrv na Velika Britanija treba da izgotvi plan za po~etok na povlekuvaweto na britanskite vojnici od Avganistan najdocna do juli godinava. Voenata misija vo Avganistan mora da zavr{i najdocna do krajot na 2014 godina." DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

"Federalnite rezervi na SAD razvivaat postrogi standardi za golemite bankarski organizacii i finansiski kompanii, a so toa }e se osigurame dali instituciite se sposobni da izdr`at novi ekonomski turbulencii ili disbalansi na kreditniot pazar." BEN BERNANKE

pretsedatel na Federalnite rezervi na SAD

FORBES NASKORO SO EVROPSKO IZDANIE

IRSKA VOVEDUVA DANOK ZA PENZISKO [TEDEWE rska }e vovede 0,6% godi{en danok za penzisko {tedewe. Ovoj danok }e go polni buxetot na dràvata vo narednite ~etiri godini, a na Irska }e & nosi 470 milioni evra godi{no. “Ne moème da go zanemarime faktot deka nemame na raspolagawe sredstva so koi }e moème da gi finansirame golemite politi~ki

dolari za godinava. Neto-dobivkata na kompanijata iznesuva{e 32,8 milioni dolari i e poniska od o~ekuvawata na analiti~arite. Na neto-rezultatite nepovolno vlijaeja tro{ocite za restrukturirawe i kursnite promeni. Na denot na objavuvawetoo na vesta za zgolemuvawe rg na profitot na Karlsberg akciite na kompanijata na berzata vo Kopenhagenn zabele`aa rast od 3%.

DVA, TRI ZBORA

SEKOJ TRET OGLAS VO SAD E NA FEJSBUK

celeska@kapital.com.mk

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

to {tedewe vo minatoto imalo ogromni dano~ni olesnuvawa, taka {to sega stanuva zbor za dano~no re{enie koe }e nanese najmala {teta na ekonomijata. Odano~uvaweto na penziskoto {tedewe }e zna~i deka dr`avata od sekoj od 750 iljadi Irci, koi {tedat za penzija vo privatnite fondovi, godi{no }e zema po 500 evra.

lobalno poznatiot biznis-magazin “Forbs” (Forbes) naskoro }e objavi svoe evropsko nedelno izdanie, koe }e bide dostapno vo 11 zemji. Magazinot }e se objavuva standardno samo na angliski jazik, so tira` od 20.000 primeroci, koi }e se distribuiraat do celnata publika - top-menaxerite vo biznisot. Magazinot isto taka }e bide dostapen i vo trafikite vo zemjite kade

{to }e se distribuira. Negovata cena }e varira zavisno od zemja do zemja, no }e se dvi`i me|u pet i sedum evra. Aziskata verzija na poznatiot biznis-magazin “Forbs” ve}e e dostapna preku 16 edicii na lokalen jazik, a izdava~ot Forbs media (Forbes Media) veli deka vkupniot tira` niz svetot na magazinot iznesuva {est milioni primeroci. Pretsedatelot na

izdava~kata ku}a Forbs media, milijarderot Stiv Forbs, koj e porane{en republikanski pretsedatelski kandidat za SAD, veli deka so evropskoto izdanie “Forbs }e & prkosi na globalnata priroda na ekonomijata”. Stiv Forbs, koj voedno i e glaven i odgovoren urednik na magazinot, veli deka advertajzing-industrijata rapidno zazdravuva, poradi {to se odlu~il na ovoj ~ekor.

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...ATINA VO HAOS!

...ZAMJOTRES!

...BEZBEDNOST VO [ENGEN-ZONATA

Gr~kite demonstranti i policijata vo sudir

Dva jaki potresa vo {panskiot grad Lorka

Se vra}aat li granicite vo EU?!

ajmalku 27 lu|e se povredeni vo sudirite me|u policijata i pove}e od 1.000 demonstranti, koi v~era {trajkuvaa vo Atina protiv novi merki za {tedewe na gr~kata Vlada i prisustvoto na pretstavnicite na EU i MMF vo zemjata.

o zemjotresot koj sredata nave~er go pogodi {panskiot grad Lorka, zaginaa osum lu|e, a nekolku iljadi ostanaa bez svoite domovi. Epicentarot na zemjotresot bil na dlabo~ina od 10 kilometri, a so ja~ina od 5,2 stepeni spored Rihter.

inistrite za vnatre{ni raboti na EU v~era se sretnaa so cel da se dogovorat za zaostruvawe na odredbite vo M [engenskiot dogovor i privremenoto voveduvawe kontrola na

dr`avnite granici.

PRIRODATA KONTRA OSIGURITELNITE KOMPANII

ZEMJOTRESITE GI URNAA PROFITE NA OSIGURITELITE

Vo prviot kvartal profitot na germanskiot osiguritelen gigant Alijanc padna za 43%, Mjunih Re rabote{e so zaguba od 947 milioni evra, a profitot na amerikanska AIG se namali za 85%. Za toa se vinovni zemjotresite vo Japonija i vo Nov Zeland i poplavata vo Avstralija BORO MIR^ESKI

rirodnite nepogodi koi go zafatija svetot na krajot od minatata godina i po~etokot na ovaa mnogu gi o{tetija osiguritelnite kompanii, koi prebrojuvaat finansiski zagubi. Vo prviot kvartal godinava, germanskata osiguritelna grupacija Alijanc objavi namaluvawe na profitot za 43% sporedeno so istiot period lani, a samo za pokrivawe na {tetite od prirodnite katastrofi vo Japonija, Avstralija i Nov Zeland odvoi 697 milioni evra. Nitu germanskata reosiguritelna kompanija Mjunih Re ne pomina podobro. Kompanijata soop{ti deka vo prvite tri meseci godinava zabele`ala zaguba od 947 milioni evra, a istiot period minatata godina rabote{e so profit od 482 milioni evra. So ogromen pad na profitot od 85%, godinava ja po~na i najgolemata amerikanska osiguritelna kompanija AIG. Za ekspertite vakvite rezultati se o~ekuvani. Nitu kompaniite ne bea optimisti za profitot za prviot kvartal godinava. Golem del od “akterite” vo ovaa industrija duri imaa i “pocrni” scenarija od fakti~kata sostojba. Analiti~arite istaknaa deka toa {to mu se slu~uva na svetot e nepredvidliva rabota, pa gi predupredija kompaniite deka treba da bidat

697

milioni evra isplati Alijanc za {tetite od nepogodite vo Japonija, Avstralija i Nov Zeland

36%

opadna vrednosta na akciite na AIG vo prvite ~etiri meseci od 2011 godina

podgotveni na podemi i padovi vo raboteweto vo sekoe vreme. Vo prvoto trimese~je godinava, profitot na osiguritelnata grupacija Alijanc se namali za 43% najmnogu poradi zemjotresot vo Japonija. Neto-profitot na germanskiot osiguritel od 1,6 milijardi evra se namali na 915 milioni evra, a prihodite padnaa za 2%, na 29,9 milijardi evra. “So ogled na vremenskite uslovi vo koi `iveeme i surovite prirodni katastrofi koi za~estija vo posledno vreme, smetame deka rezultatite ni se solidni”, istaknuvaat od Alijanc. Rivalot, germanskata reosiguritelna kompanija Mjunih Re, vo prvoto

trimese~je rabote{e so zaguba poradi o{tetata {to ja isplati po zemjotresite vo Japonija i vo Nov Zeland. Sepak, zagubata e pomala od o~ekuvanata. Germanskiot osiguritel e vo zaguba od 947 milioni evra, a istiot period minatata godina rabote{e so profit od 482 milioni evra. Analiti~arite koi gi anketira{e agencijata Blumberg o~ekuvaa zaguba vo prosek od 1,09 milijardi evra. Kompanijata vo mart otstapi od prognozite godi{nata neto-dobivka ovaa godina da iznesuva 2,4 milijardi evra, so ogled na prirodnite katastrofi koi se slu~ija i najavite za restrukturirawe. I pokraj toa, germanskite osiguriteli

o~ekuvaat Mjunih Re da ja zavr{i 2011 godina vo pozitiva. AIG NAJO[TETENA ME\U O[TETENITE Amerikanskata internacionalna grupacija (AIG), osiguritelnata kompanija koja be{e spasena od bankrot od Vladata na SAD vo 2008 godina, objavi pad na profitot vo prviot kvartal godinava za duri 85%. Toa se dol`i na masovnite materijalni {teti od zemojtresite. Neto-profitot & padna na 269 milioni dolari od 1,78 milijardi lani. Ova e znak deka kompanijata ne se snao|a najdobro. Poradi toa, planira da prodade akcii vo vrednost od devet milijardi dolari.

Najgolemiot privaten akcioner vo AIG, Brus Berkovic, koj poseduva akcii vo AIG vo vrednost od 1,2 milijardi dolari, stravuva od najavenata proda`ba na akciite na AIG. Toj stravuva od potcenuvawe na vrednosta na akciite i o~ekuva tie da se prodadat za maksimalni 29 dolari, {to e zna~itelno ponisko od knigovodstvenata vrednost na akciite od 47,66 dolari, kolku {to iznesuva{e vo mart. Vrednosta na akciite na AIG dostigna 50 dolari vo januari godinava, a na po~etokot od ovaa nedela dostigna najnisko nivo od septemvri 2008 godina, od samo 29,70 dolari. Vrednosta na akciite na AIG pa|a ve}e 27 posledovatelni trgovski sesii. Vo soglasnost so planot za spas na kompanijata, AIG go prodade me|unarodnoto portfolio za `ivotno osiguruvawe nadvor od SAD, koe ostvaruva{e najgolemi zagubi od zemjotresite i uraganite. Za ovaa godina, AIG o~ekuva da ostvari profit od 1,9 milijardi dolari kako posledica na proda`bata na dve edinici za `ivotno osiguruvawe vo Japonija. Vrednosta na akciite na AIG na Wujor{kata berza vo prvite ~etiri meseci godinava opadna za 38%. AIG za zemjotresot vo Japonija isplati 1,3 milijardi dolari, a samo 207 milioni dolari ja ~inea {tetite od zemjotresot vo Nov Zeland.

Feqton

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: HIDROCENTRALATA NA JENISEJ

NESRE]ATA [TO GO PROTRESE ZASPANIOT SIBIR PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

red dve godini, na 17 avgust 2009 godina, Sajano-[u{enskata hidroelektri~na centrala na sibirskata reka Jenisej, doìvea katatstrofalna nesre}a vo koja be{e uni{tena salata za turbini i zaginaa 75 lu|e. Isto taka, nesre}ata uni{ti tri hidroelektri~ni energetski edinici i o{teti u{te sedum. Vo januari godinava ruskite mediumi objavija deka porane{niot glaven inèner na centralata e obvinet za prekr{uvawe na bezbednosnite pravila, za {to dobi kazna zatvor do pet godini. Denes hidrocentralata se rekonstruira, a kompanija RusHidro (RusHydro), sopstvenik na centralata, }e potro{i to~no 20,6 milijardi rubqi (okolu 680 milioni dolari) na obnova na postrojkata, {to }e trae do 2013 godina. Ovaa energetska katastrofa go privle~e vnimanieto na javnosta i be{e proglasena za edna od najgolemite katastrofi vo Rusija. EKSPLOZIJA NA GOLEMATA REKA Na denot na nesre}ata koja ja pogodi najgolemata hidrocentrala vo juèn Sibir, ruskite mediumi objavija

Pred dve godini, Sajano-[u{enskata hidroelektri~na centrala na sibirskata reka Jenisej, do`ivea katatstrofalna nesre}a vo koja be{e uni{tena salata za turbini i zaginaa 75 lu|e. Spored ispituvawata koi gi sprovede Ruskata Federacija, {tetata od nesre}ata be{e proceneta na pove}e od 7,4 milijardi rubqi, odnosno 244 milioni dolari deka najmalku osum lu|e zaginale, a 54 bea prijaveni za is~eznati. “Preliminarnite izve{tai velat deka osum lica, koi rabotele vo sobata so turbinata, se zaginati, 10 povredeni, a 54 se is~eznati”, izjavi Vladimir Markin, potparol na komisijata za ispituvawe. Sepak, radiostanicata Eho Moskvi prenese govor od eden vraboten koj ka`a deka s$ u{te nema informacii za pogolem broj lica od toj koj go soop{ti vlasta. “Ne se znae sudbinata na 68 lica”, re~e Andrej Kjujev za radiostanicata. Vo katastrofata be{e uni{ten vtoriot hidroelektri~en oddel na cenralata, a sobata so turbinata be{e te{ko o{tetena. Spored podatocite, nesre}ata nastanala koga nafteniot transformator eksplodiral dodeka rabotncite izvr{uvale popravki. Eksplozijata gi o{teti vodnite kanali na centralata, poplavuvaj}i ja sobata so turbinata i prekinuvaj}i go proizvodstvoto vo centralata. Podocne`nite izve{tai

poka`aa deka, isto taka, se uni{teni sedmiot i desettiot oddel. “Vo edna od sobite so turbina eksplodira transformatorot za vreme na popravkite vo eden od oddelite”, izjavi portparolot na istra`nata komisija, dodavaj}i deka obvinitelite poso~uvale prekr{uvawe na bezbednosnite standardi kako pri~ina za fatalniot incident.

vorena vo 1978 godina, izjavi deka generatorite koi ne se o{teteni od eksplozijata mo`ele da se reaktiviraat za 45 dena. “Zamena na turbinata }e trae od 18 meseci do dve godini”, izjavi Vasilij Zubakin, eden od rakovodnite lica vo kompanija. Centralata koja se nao|a na rekata Jenisej, reka koja te~e od Mongolija do Arktikot,

31.500

amerikanski dolari odobri ruskiot premier Putin za semejstvata na sekoj od zaginatite

Nesre}ata ja prekina nabavkata na elektri~na energija vo domovite i kompaniite, vklu~uvaj}i gi metalnite giganti Evraz Group i RusAl, teraj}i gi da ja preminat na strujata za itni slu~aevi. [est fabriki vo okolniot region Altaj bea zatvoreni poradi nedostig od struja. Kompanijata RusHidro, sopstvenik na fabrikata Sajano[u{enskaja, koja be{e ot-

ima{e 10 generatori pred incidentot. OGROMNA EKONOMSKA ZAGUBA Nekolku dena po nesre}ata, na 22 avgust, ruskiot premier Vladimir Putin potpi{a naredba za izdvojuvawe na eden milion rubqi, odnosno 31.500 amerikanski dolari, za semejstvata na sekoj od zaginatite i is~eznatite lica od incidentot vo sibirskata

centrala. Vladiniot pe~at objavi deka naredbata, isto taka, vklu~uva ednokratni isplati po 100.000 rubqi (3.150 dolari) na sekoj povreden. Parite doa|aa od rezervnite fondovi na ruskoto Ministerstvo za finansii i gi podeli op{tinata Kakasija, koja na Vladata & dostavi lista na zaginati, is~eznati ili povredeni lica vo nesre}ata. Isto taka, ima{e i nadomest od 4 milioni rubqi (126.000 dolari) koi se potro{ija na sanatorium i zadravstveni ustanovi za rodninite na `rtvite i povredenite rabotnici. Tie pari gi dade Socijalniot osiguritelen fond. Po detalnata procenka, sopstvenikot na branata, kompanijata RusHidro, soop{ti deka za popravka na {tetata mo`e da se potrebni do dve godini, a ministerot za energija Sergej [matko presmeta deka toa mo`e da ~ini do 40 milijardi rubqi (1,2 milijardi dolari). Sepak, za sanacija na centralata ne ostanaa gluvi i drugite finansiski institucii. Istata nedela po vladinoto

soop{tenie, Evropskata banka za obnova i razvoj re~e deka e podgotvena da & izleze vo presret na Rusija poradi nesre}ata. Pri posetata na ruskiot premier Vladimir Putin vo negovata rezidencija, Tomas Mirou, pretsedatelot na EBOR, go izrazi svoeto so~uvstvo poradi tragedijata koja odnese mnogu ~ove~ki `ivoti i istakna deka bankata e podgotvena da obezbedi finansiska pomo{ za povtorna izgradba na hidroelektri~nata centrala i da ja podobri energetskata efikasnost vo Rusija. Vo odnos na parite za restavracija, drugi eksperti ne bea tolku optimisti~ni, tvrdej}i deka za obnova na hidrocentralata Sajano-[u{enskaja }e bidat potrebni nekolku milijardi dolari. Dotoga{, EBOR ve}e be{e investirala pove}e od 11 milijardi dolari vo ruski proekti za proizvodstvo na avtomobili i modernizacija na sistemite za proizvodstvo na struja vo brojni regioni, za {to potvrdi i Putin. “Ja analizirame novata programa za Rusija za 20102012 godina”, re~e ruskiot premier, navestuvaj}i deka Rusija mo`ebi }e pobara pove}e zaemi “dokolku kamatnite stapki ne se tolku visoki.” Mirou izjavi deka akcionerite na bankata, vklu~uvaj}i gi i Rusite, }e odlu~at dali }e

PRIKAZNI OD WALL STREET

INVESTITORITE SE PREFRLAAT OD STOKI NA GOTOVINA e~isi sekoj eden od trojca ispitanici veli deka }e za~uva pove}e gotovi pari, dodeka 30% od ispitanicite imaat namera da gi namalat investiciite na stokovniot pazar, se veli vo kvartalnata globalna anketa na Blumberg (Bloomberg Global Poll), so koja bea opfateni 1.263 investitori, analiti~ari i trgovci koi se pretplateni na Blumberg. Ova se najvisoki rezultati dosega, a ispituvaweto po~na minatiot juni. Golem del, okolu 40%, o~ekuvaat opa|awe na cenite na naftata vo narednite {est meseci. Ova e prvpat ispitanicite da izrazat vakov stav, od po~etokot na ovaa anketa vo juli 2009 godina.

“Golemata, stimulira~ka igra e gotova”, izjavi Bil O’Konor, u~esnik vo anketata i osnova~ na hex-fondot Sag mejn kapital (Sagg Main Capital) vo Wujork, objasnuvaj}i zo{to gi prefrla parite vo gotovina, dodeka Federalnite rezervi ja prekinuvaat programata za otkup na obvrznici, a amerikanskite zakonodavci se trudat da go namalat buxetot. Pomalku od ~etvorica od sekoi deset ispitanici smetaat deka amerikanskata i globalnata ekonomija se podobruvaat, dodeka vo januari ovoj stav go delea okolu 50% od ispitanicite. Ekonomskiot rast vo SAD se namali na 1,8% vo prviot kvartal od ovaa godina, dodeka vo poslednite tri meseci od 2010

Globalnite investitori go smirija svojot optimizam vo vrska so amerikanskata i svetskata ekonomija i planiraat pogolem del od svoite pari da gi ~uvaat vo gotovina, a pomal del vo vid na stoki vo narednite {est meseci, poka`aa rezultatite od anketata na Blumberg

godina, ovoj procent iznesuva{e 3,1%. Cenite na domovite padnaa vo pove}e od tri ~etvrttini od amerikanskite gradovi vo prviot kartal od 2011 godina, spored Nacionalnata asocijacija na trgovci so nedvi`nini (National Association of Realtors). Anketata vo vrska so berzite, sprovedena na 9 i 10 maj, poka`uva deka `estokosta na investitorite za akcite stivnuva. Dvajca od pet ispi-

tanici imaat namera da ja zgolemat svojata izlo`enost na pazarot na kapital vo narednite {est meseci, za razlika od minatata anketa vo januari, koga odnosot iznesuva{e re~isi trojca od sekoi pet ispitanici. Amerikanskite investitori se osobeno vnimatelni vo odnos na akciite: samo 37% velat deka }e ja zajaknat svojata izlo`enost, {to pretstavuva namaluvawe na brojkata od prethodnata anketa,

koja iznesuva{e 57%. Anketata be{e sprovedena po turbulentnata nedela na pazarite kade {to cenite na stokite go do`iveaja svojot najgolem pad vo poslednive dve godini. Total Return Index, koj za 24 stoki go odreduva Standard i Purs, minatava nedela padna za 11%, predvoden od kolapsot na cenata na srebroto koja padna za 27%. Isto taka, na trguvaweto vo Wujork, sirovata nafata padna pod

Feqton

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre} i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

ima potreba od dopolnitelni zaemi vo uslovi koga ima s$ pogolema potreba za stranski investicii. Sepak, sledniot mesec, septemvri, be{e mesec na pribirawe na finansii. Toga{ ruskiot minister za energija pobara da se izdvojat 9,6 milijardi rubqi (303 milioni dolari) od buxetot od 2010 godina za obnova na hidroelektri~nata centrala, “koja pomina niz pekol”, kako {to izjavi zamenikot na ministerot. Istiot mesec, fondot napraven so cel da im pomogne na tie koi gi zagubija svoite rodnini vo katastrofata raspolaga{e so 16 milioni rubqi (520.000 dolari) sobrani preku donacii. Toga{ be{e objaveno deka bile pronajdeni telata na 74 `rtvi, a edna èna s$ u{te se vode{e kako is~eznata. Ruskata kompanija za proizvodstvo na elektri~na energija RusHidro, koja go otvori fondot na 20 avgust, izjavi deka s$ u{te dobiva donacii. RusHidro istakna deka na uàlenite rodnini }e im isplati ot{teta. Po~nuvaj}i od 10 septemvri, isplatata dostigna 95 milioni rubqi (3 milioni dolari). Na 9 septemvri, bordot na direktori na kompanijata odobri dopolnitelni isplati, koi do krajot na godinata dostignaa suma od 55,5 milioni rubqi (1,8 milioni dolari). Sepak, to~nata pri~ina za incidentot vo toa vreme ostanuva{e nepoznata, a istraùvawata bea vo tek. Specijalnata istra`na

21 SBERBANK OVOZMO@I POLOVINA OD PARITE ZA RESTAVRACIJA o eden mesec od nesre}ata, Sberbank (Sberbank) soop{tи deka e podgotvena da dade kredit od 660 milioni dolari za restavracija na sibirskata hidrocentrala. “Spremni sme da ja finansirame restavracijata na Sajano-[u{enskata hidrocentralata. Uslovite za kreditot }e bidat minimalni od gledi{te na pazarnata pozicija”, re~e direktorot na bankata, German Gref. Gref pojasni deka sé zavisi od menaxmentot na RusHidro, vo koja ruskata Vlada ima mnozinstvo od akciite. “Ja informiravme kompanijata deka sme spremni da ja dademe prvata tran{a od 10 milijardi rubqi”, re~e Gref, dodavaj}i deka uslovite }e bidat najmalku pet godini i interes pomal od 16%. Kako {to prethodno be{e poznato, spored presmetkite na ruskata vlast za restavracija bile potrebni 40 milijardi rubqi. Kreditot na Sberbank iznesuva{e polovina od taa suma.

Vo halata so generatori - pred i po nesre}ata

Spored otkritijata na ruskiot regulator za industriska bezbednost, treba{e da se obvinat najvisokite porane{ni energetski funkcioneri vo Rusija, me|u koi e i porane{niot {ef na dr`avnata kompanija za elektri~na energija, Anatolij Чubajs, za postapki koi dovedoa do nesre}ata

Nesre}a na marginite na Rusija komisija s$ u{te se somneva{e vo mo`ni povredi na regulativite za bezbednost na rabotnoto mesto. TERORISTI^KI NAPAD?! Ruskiot regulator za industriska bezbednost, Rostehnadzor, dva meseci po nesre}ata gi objavi rezultatite od istragata vo vrska so nesre}ata. “Ne krijam deka prvata pretpostavka be{e teroristi~ki napad... S$ be{e detalno ispitano, no ne najdovme nikakva traga od teroristi~ki napad”, izjavi za novinarite Nikolaj Kutjin, pretsedatel na Rostehnadzor. Toj izjavi deka golem broj faktori, me|u koi se i dizajnot, raboteweto i nedostatocite pri popravkite, ja predizvikale nesre}ata. Spored otkritijata na Rostehnadzor, treba{e da se obvinat najvisokite porane{ni energetski funkcioneri vo Rusija, me|u koi e i porane{niot {ef na monopolot na elektri~na energija, Anatolij Чubajs, za postapki koi dovedoa do

nesre}ata. Rakovodstvoto na samata centrala i nejziniot sopstvenik, RusHidro, isto taka ne prezele s$ {to moèle za da ja spre~at nesre}ata, a vrabotenite vo Sajano-[u{enskaja ne bile obu~eni da reagiraat vo slu~aj na katastrofa, pokaàa tehni~kite ispituvawa. Pretsedatelot na Rostehnadzor izjavi deka Timur Kaziahmetov, zadolèn za raboteweto i sektorot za kontrola vo RusHidro, pobaral da bide spomenat me|u “vinovnicite”. No, Kutjin predupredi deka tie {to se vinovni }e bidat povikani na sud. Kutjin izjavi deka Rostehnadzor }e prodolì da raboti na ponatamo{na procenka na neodstatocite vo dizajnot i reboteweto na opremata vo centralata, za {to }e bidat potrebni u{te nekolku meseci. Vo me|uvreme, pretsedatelot na komitetot na semejstvata na `rtvite od 17 avgust za radio Eho Moskva izjavi deka e nezadovolen od rezultatite od

Menaxerite so hex-fondovi gi prefrlaat parite vo gotovina, dodeka Federalnite rezervi ja prekinuvaat programata za otkup na obvrznici, a amerikanskite zakonodavci se trudat da go namalat buxetot

So stra{ni posledici ispituvawata na Rostehnadzor i deka listata na vinovnici treba da sodrì barem 30 funkcioneri. “Nesre}ata e rezultat na negrià, opu{tenost i nedostatok od inènersko razmisluvawe”, izjavi Nikolaj @olob. [tetata od nesre}ata be{e proceneta na pove}e od 7.338 milijardi rubqi (244 milioni dolari), spored ispituvawata. Vo sumata se vklu~eni zagubite predizvikani od uni{tuvaweto na golem del od opremata za proizvodstvo na elektri~na energija, vo vrednost od 7 milijardi rubqi (232,4 milioni dolari) i {tetata vrz ìvotnata sredina vo vrednost od okolu 63 milioni rubqi (2 milioni dolari). Ruskiot minister za energetika, Sergej [matko, prethodno izjavi deka e odobren buxet za popravka na centralata Sajano-[u{enskaja vo visina od 21,6 milijardi rubqi (717 milioni dolari) za periodot 2009–2010 godina. “Odobren e buxet za po-

cenata od 100 dolari za barel. Pove}e od polovina od ispitanicite na Blumberg o~ekuvaat cenite na srebroto i ponatamu da pa|aat i deka toj trend }e trae vo narednive {est meseci. Od druga strana, 16% od niv za pazarot na stoki predviduvaat najlo{i dobivki slednata godina, pove}e od dvojno od proporcijata koja be{e objavena vo januari godinava. Stokite stanaa “meur, so golem broj nespecijalizirani investitori,” izjavi Ken Velbi, zastapnik na KNG Sekjuritis vo London i eden od ispitanicite. “Pobaruva~kata ne mo`e da se spravi so poka~enite ceni so koi se soo~uvame.” I pokraj toa {to atraktivnosta na SAD opa|a, sepak, tie s$ u{te se vbrojuvaat vo najdobrite zemji za investicii, spored ispitanicite od istra`uvaweto koe go sprovele od Blumberg. 31% od ispitanicite gi navele SAD kako pazar koj }e ostvari najgolem profit vo tekot na slednata godina, {to e za 37% pomalku od ispitanicite koi go

pravka na hidroelektri~nata centrala Sajano-[u{enskaja vo visina od 5,6 milijardi rubqi (186 milioni dolari) vo 2009 godina i 16 milijardi rubqi (531 milioni dolari) vo 2010 godina”, izjavi Sergej [matko. [matko izjavi deka iako ne se navedeni federalni fondovi vo buxetot na RusHidro za 2009- 2010 godina, sepak, bea zemeni predvid razni izvori na sredstva, me|u koi i dopolnitelni zaemi. “Smetam deka proektot za popravka na centralata Sajano[u{enskaja mo{ne vetuva od ekonomska gledna to~ka”, izjavi ministerot, dodavaj}i deka kone~nata odluka za izbor na banka }e bide napravena vrz osnova na pazarot. Toj izjavi deka fizibiliti studijata za popravkata na centralata e vo zavr{na faza, a preliminarnite tro{oci se presmetani na okolu 40 milijardi rubqi (1,3 milijardi dolari). Ruskiot minister za energe-

dale ovoj odgovor vo januari. Amerikanskite investitori se poentuzijasti koga stanuva zbor za nivnata zemja, otkolku investitorite vo Evropa ili Azija. Re~isi dvajca od pet Amerikanci ja navele Amerika kako eden od najdobrite pazari. Samo edna trettina od Azijatite i pomalku od edna ~etvrttina od Evropejcite go delat istoto mislewe za svojot region. Brazil i Kina sledele po Amerika, spored ispituvaweto, so eden na ~etvorica investitori koi gi citirale ovie zemji kako zemji vo koi e dobro da gi vloìte svoite pari. 15% ja izdvoile Japonija, re~isi dvojno pove}e od tie koi ja navele Japonija vo januari, pred zemjata da bide opusto{ena od uàsniot zemjotres i cunami koi ìvotot go zagubija i is~eznaa 24.837 do 7 maj i pred da kreira svoja berza. “Amerikanskite berzi }e doìveat pad od 5% do 8% vo pretstojnite meseci”, veli Xo Larica, direktor vo Vining Sparks IBG vo

tika izjavi deka najgolemiot proizvoditel na energetska oprema, Pauer Ma{ins, e odbran za da obezbedi oprema za popravkite. Sepak, re~e toj, ostanatite kompanii, me|u koi i stranskite, mo`at da dostavat dopolnitelna oprema. “Smetam deka bi bilo korisno da se vklu~at stranski kompanii za da se pronajde najobjektivnata pri~ina za toa {to se slu~ilo”, re~e [mitko. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za Kuvajtskite nafteni ognovi, energetska katastrofa koja be{e rezultat na megalomanijata na eden diktator.

Memfis, Tenesi, koj bil eden od u~esnicite vo anketata. “Mislam deka cenite na hranata i energijata ja vlo{uvaat sostojbata na ekonomijata.” Globalnite investitori s$ u{te smetaat deka akciite se edni od najprofitabilnite mesta kade {to moàt da gi vloàt svoite pari, so pove}e od edno vo tri predviduvawa deka akciite }e ostvarat golem profit vo tekot na narednata godina. Aziskite investitori najmnogu veruvaat vo nivnata regionalna ekonomija - 42% od niv velat deka taa se podobruva, {to e pove}e za sporedba so 31% kaj amerikanskite ispitanici i 26% Evropejci koi go delat istoto mislewe za svoite regioni. Polovina od globalnite investitori predviduvaat deka indeksot na MSCI Asia Pacifik }e porasne vo tekot na slednite {est meseci, {to e za 58% od vrednosta vo januari. Indeksot denovive zabeleà mal pad od 1,6%.

FunBusiness

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

KOGA MODNITE BRENDOVI DIZAJNIRAAT JAHTI

LUKSUZ NA VODA PREKU VISOKA MODA SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

uksuznite krstosuvawa ve}e odamna pretstavuvaat izbor i na~in na tie {to imaat takov ìvoten stil. A tie {to imaat takov ìvoten stil imaat i mnogu pari i go sakaat samo najdobroto. Zatoa, ne e ~udno {to luksuznite brendovi kako BMW, Hermes, LVMH, Gucci i drugi se zdruùvaat so proizvoditelite na jahti kako Riva, Weyves i Wally za da im ja ispolnat èlbata na qubitelite na brendiranite proizvodi, no i za da dobijat del od “kola~ot”. Taka, dosega nekolku luksuzni brendovi se zdruìle so nekolku luksuzni proizvoditeli na jahti, a nivnite krajni rezultati se i pove}e od uspe{ni. LVMH – PRINCESS YACHTS Vo 2008 godina,kompanijata Louis Vuitton-Moet Hennesy (Luj Viton-Moet Henesi) se zdruì so proizvoditelot na luksuzni jahti Princess Yachts (Princes jahti). Na po~etokot na 2011 godina zdruènite sili na ovie dva brendovi gi lansiraa prvite superjahti od klasata M, dolgi 32 metri. Kupuva~ite dobivaat golem luksuzno ureden salon, a imaat izbor me|u ~etiri ili pet kabini. Toa zna~i deka imaat

Bogatite se poznati po toa {to sakaat k skapi k jahti j k i luksuzni modni brendovi. No, dali ste slu{nale za jahti koi se dizajnirani od tie brendovi? Veruvale ili ne, poznatite kreatori pokraj jahtite dizajniraat i soodveten baga`, ~anti i ~evli koi odgovaraat so niv eden ekskluziven apartman i tri ili ~etiri dvokrevetni sobi. Vnatre{niot na jahtata, vo koi preovladuvaat rasko{ni detali od mermerni bawi, do brendirani par~iwa mebel, postelnina i s$ ostanato, e ureden od modnite brendovi Fendi i Armani kasa. Ovaa jahta mo`e da ja imate za “samo” 11 milioni dolari, a ako sakate u{te pogolem luksuz od ovoj, po~ekajte u{te nekoj mesec. Ovie jahti se idealni za odmori i dolgi krstosuvawa. Do krajot na godinata }e izleze vtorata serija superjahti, koi }e bidat dolgi 40 metri, a so nea doa|a i baga` na Luj Viton, koj odgovara na jahtata. Ako ova ne e `ivot na visoka noga, toga{ ni{to ne e. INTERMARINE - BMW Koga najdobroto na asfaltot }e se spoi so najdobroto na vodata so sigurnost }e dobiete vistinska kombinacija za brzo i

kvalitetno plovewe niz golemite branovi. Vo juli }e imame mo`nost da ja vidime ultraluksuznata jahta koja ja sozdadoa brazilskiot proizvoditel na jahtite Intermarine i dobropoznatiot amerikanski BMW Design Group. Nivniot zaedni~ki proizvod, jahtata Intermarine 55, }e bide dolga 17, metri i }e ima tri kabini, dve bawi, golem salon i galerija. Toa {to ja pravi osobeno moderna ovaa jahta se golemite prozorci {to gi ima vo sekoja soba. Vo ovaa jahta, koja }e ~ini 2,2 milioni dolari, udobno i so stil }e mo`at da se smestat {est lu|e. Vo glavniot apartman ima ogromen bra~en krevet, posebna bawa i u{te mnogu luksuzni dodatoci. RIVA & GUCCI Po povod 90-godi{ninata od postoeweto na brendot Gu~i modnata imperija ovoj zna~aen nastan, koj }e se obele`i godinava, go ozna~i

zdru`uvaj}i se so proizvoditelot na jahti Riva. Nivniot proizvod se vika Aquavira by Gucci, a kreativniot direktor na Gu~i, Frida Xanani, e “vinovna” za izgledot na ovoj luksuzen brod. Toa {to e malku poinakvo od drugite jahti e {to nivnata e luksuzen gliser. Nadvore{nosta e napravena od pleksiglas, vnatre{nosta od mahagon. Legendarniot prepoznatlivv za{titen znak na Gu~i e vtisnat na sedi{tata i na palubata na brodot. So ovoj gliser, koj ~ini 760 iljadi dolari, }e dobiete ~anta i ~evli na brendot Gu~i, koi odgovaraatt so gliserot. FEARLESS & PORSCHE DESIGN Timot na Porsche Design i kompani-jata Fearless Yachts so sedi{te vo Majami, kreiraa linija luksuznii jahti. Prvata od serijata,be{e jahtata Fearless 28, za koja Por{e go adaptiral motorot od Dodge Viper za u{te pogolema brzina. Izgrabotena e od srebren pleksiglas, glas, a vo nea mo`at da se smestat pet lica. Na gornata paluba od jahtata se nao|aat ao|aat simbolite na luksuznite avtomobili bili na Por{e, a ovoj luksuzen model naa jahti }e ve ~ini “skromni” 300 iljadi dolari. olari.

RUSIJA SE PODGOTVUVA ZA FORMULA 1 I ZA ZIMSKITE OLIMPISKI IGRI

]E ZAVR[I LI RUSIJA DVATA GOLEMI PROEKTI? IVA BALÊVA zgradbata na patekata za Formula 1 vo gradot So~i vo Rusija }e ~ini 125 milioni evra. Ova se najnovite informacii od ruskoto Ministerstvo za regionalen razvoj, a sredstvata za proektot, koj ima olimpiski status, treba da bidat obezbedeni od dràvniot buxet. So~i e odbran za doma}in na Zimskite olimpiski igri i Zimskite paraolimpiski igri vo 2014 godina, kako i doma}in na Grand pri vo Formula 1 vo periodot od 2014 godina do 2020 godina. “Cenata od 125 milioni dolari e samo vodi~. Do esen proektot treba da e celosno podgotven, a tro{ocite za izgradba da bidat pojasni”, izjavi Mihail Kapirulin, generalen direktor na dràvnata kompanija

Dodeka traat podgotovkite za izgradbata na patekata za Formula 1, koja treba da go popolni buxetot na dr`avata, Me|unarodniot olimpiski komitet e zagri`en za pravilnosta na odlukata da se turkaat dva golemi i isklu~itelno va`ni proekti vo isto vreme

Omega (Omega). Dogovorot za sproveduvawe na natprevarite vo Formula 1 vo So~i minatata esen, vo prisustvo na premierot Vladimir Putin, go potpi{aa guvernerot Aleksandar Tka~ov i izvr{niot direktor na Formula 1, Berni Eklston. Ruskata vlast planira da ja iskoristi postojnata patna infrastruktura na Olimpiskiot park, a predvideno e patekata, koja }e minuva i niz parkot, da bide dolga 5,5 kilometri. Izgradbata na patekata e proekt na glavniot arhitekt na patekite na Formula 1, Herman Tilke.

Vo me|uvreme, Me|unarodniot olimpiski komitet (MOK) izrazuva somnevawe vo odlukata deka e pravilno da se turkaat istovremeno dva golemi proekti, kako {to se Formula 1 i Olimpiskite igri. MOK go zadr`uva pravoto da go odlo`i prvoto Grand pri vo Formula 1 vo Rusija za 2015 godina ako grade`nite raboti na patekata gi ote`nuvaat podgotovkite za Olimpiskite igri. Za razlika od Komitetot, ruskata vlast i organizatorite se optimisti i velat deka dvata proekti se dopolnuvaat eden so drug.

Patekata za Formula 1 vo So~i vo Rusija }e ~ini 125 milioni evra.

FunBusiness

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

SEDMA MAJSKA REGATA

Vnatre{nosta na jahtata na Luj Viton

AVANTURA ZA VQUBENICITE VO MORETO P Po

Fearless 28 - luksuznata jahta na Por{e WEYVES YACHT - AGENT DE LUXE Weyves Yacht se zdru`i so dizajnerite od agencijata Agent de Luxe i napravija odli~en spoj na luksuzot, modata i jahtite. Idejata bila da se kombinira visokata moda so kulturata na plovewe so jahti (krstosuvawe). Potoa, Weyves first association na pazarot se pojavi so luksuzniot brend Thierry Mugler. Dvata brenda zaedno ja dizajniraa najbrzata jahta na svetot, Gentry Eagle 112. Za dizajnirawe na enterierot i nadvore{nata ramka na luksuznite jahti Weyves sorabotuvale so Eli Saab.

WALLY-HERMES YACHTS Wally-Hermes Yachts (WHY) e sorabotka me|u proizvoditelot na jahti Wally i luksuzniot brend Hermes, koi imale za cel da sozdadat “luksuzno iskustvo na more”. Ako sakate da iskombinirate odmor na privaten ostrov so krstosuvawe na luksuzni jahti ova e va{ata najdobra mo`nost. WHY ima dizelmotor, no isto taka delumno raboti i na solarna energija. Enterierot i mebelot se od sorabotnicite na Hermes, RDAI. Vo 2010 godina Hermes gi ostavi “koncite” vo racete na Wally, koi go prezedoa promoviraweto na ovaa jahta.

povod sedmata Majska M j k regata, koja k j }e se odr`uva od 21 do 28 maj vo Dubrovnik, v~era vo klub-restoranot vo MKC, se odr`a predregatna zabava vo ~est na po~inatiot paraglajderist Slave Gerasimovski

edmata majska regata, koja godinava se odr`uva vo Dubrovnik, }e bide posvetena na makedonskiot paraglajderist Slave Gerasimovski, koj vo noemvri minatata godina go zagubi `ivotot na Skopska Crna Gora. Edrili~arskiot klub Pampur, koj e organizator na pomorskata regata, so sino}e{nata zabava vo klubrestoranot na Mladinskiot kulturen centar, gi povika prisutnite od 21 do 28 maj na nova avantura, kade {to }e imaat mo`nost da go vidat preubaviot u r Dubrovnik od edna druga, morska per-

spektiva. Regatata koja za po~etna i krajna to~ka go ima Dubrovnik, }e bide celosno posvetena na Slave Gerasimovski, koj bil eden od osnova~ite na Pampur i ~len na klubot Vertigo. Toj nesre}no go zagubil `ivotot koga poradi turbulencii, paraglajderot se zatvoril i padnal na nepristapen teren kaj mesnosta Ramno – Crn Kamen. Edrili~arskiot klub Pampur postoi od 2007 godina koga grupa vqubenici vo moreto i edreweto re{ile da si gi izmerat ve{tinite i znaewto i da ja organiziraat prvata regata na more.

K O M E R C I J A L E N

Intermarine 55, modelot na BMW za kvalitetno plovewe K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Konferencii i saemi

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Menaxment / Marketing

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Komunikacija i odnosi so klienti 14.05.2011 Clear View

Pravni aspekti za menaxeri i profesionalci 14.05 - 15.05.11 CS Global Biznis plan 15.05.2011 Clear View

Ednodneven seminar “ASPEKTI NA UPRAVUVAWETO SO AKCIONERSKO DRU[TVO, GOLEMI ZDELKI I ZDELKI SO ZAINTERESIRANA STRANA, TAJNO DRU[TVO” 27 maj 2011 godina 10:00-15.00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat

Finansii za nefinansiski specijalisti 16.05.2011 Clear View Pi{uvawe na CV, propratno pismo i podgotovka za intervju 16.05.11 CS Global

Kako da gi razre{i{ konfliktite edna{ zasekoga{ 17.05 - 18.05.11 Embra Korporej{n

Obuka za upravuvawe so vreme 17.05.11 CS Global

Adizes - The best executives 17.05.11 Clear View

Biznis plan 18.05.11 Clear View

Obuka za odnos so korisnici 18.05 - 19.05.11 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Seminar na Krf vo Republika Grcija od 26 do 29 maj 2011 godina KORPORATIVNO UPRAVUVAWE I UPRAVUVAWE SO OPERATIVEN RIZIK Hotel Messonghi Beach 4* PREDAVA^: V. PROF. D-R EVICA DELOVA JOLEVSKA, Univerzitet Amerikan kolex – Skopje.

PREDAVA^I: D-R ZORAN MIHAJLOSKI, sudija vo Apelacioniot sud vo Skopje

D-R MARKO ANDONOV, univerzitetski profesor pri Univerzitetot Amerikan Kolex -Skopje Prijavuvawe najdocna do 23 maj 2011 godina. KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk

Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar moàt da se prijavat najdocna do 20 maj 2011 godina. Prijavniot list i agendata moè da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT: LENÊ ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 13.05.2011 / PETOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na idejni re{enija za grb i zname na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=78039200-e4fe-473d-8b11a9479a18b80d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na sistem za upravuvawe so dokumenti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f1c63dee-65f9-40f4-a072ec6ec8be42c7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ventili, za Termoelektrani, REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0397d0c8-8b66-4a55-ac33dd3580a40602&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Del~evo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na ulici i pristapni pateki so behaton vo Del~evo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=ce9806cd-ac34-4e81-a624-25b2bbe364c8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tekovno odr`uvawe na lokalnite pati{ta i ulici so krpewe na udarni dupki na teritorijata na Op{tina \or~e Petrov Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0c6bbc75-0e5f-4506-9791f28f5c113d13&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvr{uvawe na uslugi za osiguruvawe na nacionalnite ustanovi od oblasta na kulturata i Ministerstvoto za kultura za period od 1 (edna) godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4666980a-b4c5-4d28-8c99-6908b309c56c&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA Izvor: Ve~er Objaveno: 06.05.2011 Produkcija Perpektiva dooel, agencija za outdoor advertising ima potreba od NADVORE[EN KOMERCIJALIST – 2 rabotni mesta (za teritorijata na Skopje). Kandidatite treba da gi poseduvaat slednive kvalifikacii: - VSS, - Min. 1 godina rabotno iskustvo na soodvetna pozicija, - Dobro poznavawe na rabota so kompjuter, - Poznavawe na angliski jazik, - Odli~ni komunikaciski ve{tini, - Iskustvo za terenska rabota, - Voza~ka dozvola B- kategorija. Konkursot }e bide otvoren od 06- 16 Maj. Kandidatite potrebno e da dostavat motivaciono pismo, rezime (CV na makedonski jazik) i fotografija po elektronski pat na adresa: robert@perspektiva.com.mk.

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.05.2011 ADVOKATSKA KANCELARIJA RADOJÎ] so sedi{te vo Skopje, ul. Maksim Gorki, br.1/5 go objavuva sledniot oglas za ADVOKATSKI STRUÊN SORABOTNIK (4 izvr{iteli). Prijavenite kandidati potrebno e da gi ispolnuvaat slednive uslovi: - Zavr{en Praven fakultet, - Poloèn pravosuden ispit, - Poznavawe na stranski jazik (Angliski jazik), - Poznavawe na rabota so kompjuter (Word, Excel). Ve molam potrebnite dokumenti vo smisla na CV (kratka biografija), fotografija, uverenija i diplomi da gi dostavite na slednata adresa: ul. Maksim Gorki, br.1/5, Skopje, najkasno do 18.05.2011 godina.

GRADE@NI[TVO Izvor: Ve~er Objaveno: 09.05.2011 AD za urbanizam, proektirawe i inènering ZUM Skopje so sedi{te na ul. Pajko Maalo, br.6 vo Skopje, objavuva Oglas za otvarawe na rabotni mesta na eden rabotnik na opredeleno vreme za slednite rabotni mesta: 1. Arhitekt (za izrabotka na planovi za vnatre{en vodovod i kanalizacija), 2. Gradeèn inèner (pati{ta i èleznici). Za navedenite rabotni mesta, zainteresiranite kandidati treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi- kvalifikacii: Zavr{en arhitektonski/ gradeèn fakultet, Autocad, voza~ka dozvola B- kategorija i prethodno rabotno iskustvo. Zainteresiranite kandidati da dostavat CV, vo prostoriite na dru{tvoto ili po po{ta, najdocna do 15.05.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 10.05.2011 SNV Holandska Razvojna Organizacija oglasuva rabotna pozicija PRETSTAVNIK za SNV vo Republika Makedonija. Requirements: - Master’s degree or equivalent with an academic level of working and thinking, - Knowledge of and insight into the international development sector, and set up of (official) actors and relevant organizations as well as the regional and international issues and development taking place in that field, - Senior management experience: able to lead, stimulate, inspire and coach professionals in a development context, - Strategic planning and strategy implementations experience and skills, - Resource mobilization skills such as networking, partnership development, opportunity identification, and proposal/project writ-

ing/preparation using knowledge about the donor community and other funding sources which lead to concrete results, - Knowledge of monitoring and evaluation tools and processes and other project management skills, - Experience in the Balkan is preferred, - Excellent command of English (written and spoken). To apply, please send your CV and motivational letter in English by e-mail to Mrs. Biring-Pani, Balkans@snvworld.org with a subject line of “Country Representative Macedonia”. Deadline for submission in June 6th, 2011. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 10.05.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 10.05.2011 NESTLE is looking for a candidate who will become a part of Nestle

team in the position: PRODUCT MANAGER (m/f). Profile: - 2-3 years experience in marketing in similar positions, - Cost and commercial awareness, - Service orientation and result focus, - Team player and proactive personality, - Fluency in English and Albanian, - Overall knowledge of consumers and customers. Position is based in Prishtina and reports to Senior Product Manager. Candidates who will be invited for interview/psychological testing will get a notification latest 2 weeks after advert expiry. Applications should be submitted in English until 16 May 2011. Nestle Adriatic dooel Makedonija, bul. Partizanski odredi, 59a, 1000 Skopje or human.resources@hr.nestle. com. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 10.05.2011 godina

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MAJ

PATUVAWA

JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI