288-16.05.2011 by Kapital Media Group

UAPSEN [EFOT NA MMF

PRERODBATA NA VMRO–DPMNE EVOLUIRA[E VO MANIFEST

DOMINIK [TROSKAN SILUVAL SOBARKA VO WUJORK?!

DOSTOINSTVENO IME I NISKI DANOCI ZA NOV MANDAT!

STRANA 18

STRANA 7

ponedelnik. 16 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

OBEDINETITE NACII SO FRAPANTNI PROGNOZI:

ZA 90 GODINI MAKEDONIJA ]E IMA SAMO 1,3 MILIONI @ITELI

MAKEDONIJA E ME\U DESETTE ZEMJI VO SVETOT KOI VO SLEDNITE 90 GODINI, PORADI SLABATA EKONOMIJA I SIROMA[TIJATA, ]E SE SOO^AT SO NAJDRAMATI^NO NAMALUVAWE NA BROJOT NA NASELENIE. EKSPERTITE PREDUPREDUVAAT DEKA NEGATIVNI DEMOGRAFSKI TRENDOVI ]E JA OSTAVAT MAKEDONIJA BEZ RABOTNA SILA, [TO MO@E DA GO BANKROTIRA PENZISKIOT SISTEM ponedelnik. 16. maj. 2011 | broj 288 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

STRANA 02-03

NA ZATVORAWE, PETOK, 13.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,61% 0 0,06% 0 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,55 443,49 1,42

NAFTA BRENT EURORIBOR

1114,37 2,14%

...POGLED NA DENOT...

DR@AVNITE TENDERI NEDOSTI@NI ZA DOMA[NITE KOMPANII

NEMIR! N STRANA 5

KOLUMNA DARKO STOJKOSKI [PARKASE BANKA MAKEDONIJA

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.05) 2.592

Q QUP^O ZIKOV

MBI 10

PRODOL@ENIE NA POLITIKATA NA STABILEN DEVIZEN KURS NA DENAROT

2.582 2.572 2.562

ZO[TO TRANSPORTNIOT SISTEM VO REK BITOLA NE E MAKEDONSKI PROIZVOD? WWW.KAPITAL.MK

STRANA 10

2.552 2.542

KOLUMNA HAROLD XEJMS

2.532 09.5

10.5

11.5

12.5

13.5

DALI EVROPA E PODGOTVENA ZA SEDUM GLADNI GODINI? STRANA 14

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

INTERVJU

HUSEIN ERKAN

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA BERZATA VO ISTANBUL

SÈ U[TE NE SME RAZGOVARALE ZA KUPUVAWE AKCII VO MAKEDONSKA BERZA! STRANA 9

PEREWE MOZOK NA DR@AVNA SMETKA

STRANA 4

STRANA 2

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 16 MAJ 2011

PEREWE MOZOK NA DR@AVNA SMETKA

Najgolemata partija na vlast, zamislete, bez nitu edna marketing-agencija, tuku so sopstvenite kapaciteti {to gi imala planira sama da ja organizira celata predizborna kampawa! Nitu Republika, nitu Genezis, Omega ili Wu moment, nitu koja bilo druga agencija nema da bide angaìrana da ja raboti politi~kata kampawa na VMRO-DPMNE, bidej}i partijata na Nikola Gruevski moèla i bez niv! Dali moèbi zgradata na VMRO-DPMNE e opremena i so kameri i studija kade {to }e se snimaat site reklamni spotovi koi doprva }e go okupiraat mediumskiot prostor za da ja promoviraat portokalovata ideologija?! Ili moèbi ovaa partija so svojot produkciski kapacitet planira da vleze i na marketin{kiot pazar?! Ako toa e taka, toga{ zo{to istata partija so sopstveniot produkciski kapacitet ne gi izraboti site vladini kampawi, za koi otkako dojde na vlast voop{to ne {tede{e i im frli na marketingagenciite pove}e od 30 milioni evra?! Osobeno e interesno {to tokmu vo izbornite godini nekoi marketing-agencii (postojano istite), koi najmnogu sorabotuvaa so Vladata, dobivaa najmnogu milioni evra. Samo od po~etokot na godinava mileni~kata na Vladata, agencijata Republika, sklu~i dogovori so dràvata i nejzinite institucii za kampawi vo vrednost od tri milioni evra. Zdelkite {to

gi dogovori Republika so dr`avata vo poslednite tri godini nadminuvaat {est milioni evra. Koga ve}e imaat tolku dobra sorabotka, nema da bide iznenaduvawe ako Republika, od blagodarnost, ja izraboti i izbornata kampawa na VMRO-DPMNE, i toa gratis?! Albanskata vladeja~ka partija, pak, najmnogu pari od buxetot odvojuva za agencijata Genezis. Dali i ovaa agencija }e vozvrati so usluga za izbornata kampawa na DUI? Modelot na finansirawe na partiskite kampawi so pari od buxetot preku naduvuvawe na fakturite za vladinite zdelki ne e nepoznat vo javnosta. Dr`avniot revizor obelodeni deka nekolku vladini reklami {to bile nara~ani i plateni nikoga{, ne se pojavile vo mediumite. Duri i gazda Velija otkako ja “pukna tikvata” so Vladata, javno prizna deka so pari od buxetot se pla}ale reklami za partijata, no potoa vo obid da ja spasi glavata od pritvor samiot se proglasi za “lud” i gi porekna informaciite. Javniot obvinitel [vrgovski, iako najavi deka }e go proveri slu~ajot, poradi “obemnost” na postapkata, procesot s$ u{te trae. Fakt e deka najgolemite dubiozi so zloupotrebi na pari od buxetot se pravat tokmu preku kampawite. Ne slu~ajno se odbiraat tie segmenti bidej}i ostavaat prostor za malverazcii, i toa ne e slu~aj samo vo Makedonija. Najverojatno modelot e kopiran od sosednite zemji, kade {to neodamna izbija golemi aferi za kriminal preku mediumskite kampawi. Agencijata Fimi media, vo sopstvenost na ~ovek blizok do toga{niot premier

ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk jan ev@ @kappital.com.mk

na Hrvatska, Ivo Sanader, od anonimna kompanija vo 2003 godina so prihodi od samo 93.000 evra, so doa|aweto na vlast na HDZ stana edna od najgolemite agencii so godi{ni prihodi pogolemi od 24 milioni evra. Kompanijata dobivala profitabilni zdelki, naj~esto bez javen tender, re~isi od site dr`avni i javni pretprijatija, pa duri i od ministerstvata. Klienti na Fimi media bile Hrvatski pati{ta, Hrvatska po{ta, Hrvatska po{tenska banka, Kroacija osiguruvawe, Hrvatski {umi i mnogu drugi. Uslugite na Fimi media bile preplateni i po ve}e vospostaven obrazec se sklu~uvale fiktivni dogovori ili so naduvuvawe na vrednostite se izvlekuvale pari od dr`avata. Glavniot blagajnik na HDZ, pak, koj posreduval vo sklu~uvawe dogovori, preku koi buxetski pari se prelevale na smetka na Fimi media, ponatamu gi distribuiral vo gotovo vo sedi{teto na HDZ za potrebite na partijata. Sanader po otkrivaweto na aferata, zavr{i vo pritvor.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

85%

d ekonomistite i investitorite o~ekuvaat O bankrot na Grcija, pokaùvaat rezultatite od trimese~noto istraùvawe na agencijata Blumberg. Spored ekspertite, mnogu e verojatno deka Grcija vo brzo vreme }e prestane so pla}awe na kreditite bidej}i dràvniot dolg na zemjata prodolùva da se zgolemuva, a parite od prezemenite merki za {tedewe ne moàt da gi pokrijat finansiskite potrebi na gr~kata ekonomija. Od po~etokot na januari brojot na tie {to smetaat deka Grcija nema da bide vo mo`nost da go servisira svojot dolg e zgolemen za 11%. Rezultatite od anketata pokaùvaat deka Portugalija i Irska se nao|aat na ista pozicija kako i Grcija

OBEDINETITE O BEDINETITE NACII SO FRAPANTNI PROGNOZI I

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ZA 90 GODINI M SAMO 1,3 MILIO Makedonija e me|u desette zemji vo svetot koi vo slednite 90 godini, poradi slabata ekonomija i siroma{tijata, }e se soo~at so najdramati~no namaluvawe na brojot na naselenie. Ekspertite predupreduvaat deka negativni demografski trendovi }e ja ostavat Makedonija bez rabotna sila, {to mo`e da go bankrotira penziskiot sistem VIKTORIJA MILANOVSKA miladinovska@kapital.com.mk

F Frapantni podatoci za brojot na naselenieto vo Makedonija objavuvaat Obedinetite nacii (ON), vo posledniot Izve{taj za naselenieto vo svetot objavuvaat deka brojot na `iteli vo Makedonija od sega{nite 2 milioni vo slednite 90 godini }e se namali na 1,3 milioni `iteli. Makeodnija e me|u desette zemji vo svetot vo koi brojot na naselenieto dramati~no }e se namaluva vo narednite nekolku decenii, me|u koi se nao|aat i ekonomski najslaborazvienite zemji od regionot, kako Albanija, Bugarija i Bosna i Hercegovina. Ekspertite koi gi sledat i analiziraat demografskite promeni trendot na namaluvawe na brojot na naselenieto go objasnuvaat so visokata smrtnost, namaleniot natalitet i migriraweto na gra|anite. No, ovie pri~ini se samo posledica od lo{ata ekonomska sostojba vo Makedonija, od ekstremno visokata stapka na nevrabotenost i siroma{tija, kako i partiziranoto op{testvo koe gi brka mladite lu|e da se iseluvaat vo stranstvo. Ovie ekonomskii socijalni faktori, velat ekspertite, se daleku poizrazeni od prirod-

nite, zatoa {to direktno vlijaat vrz ìvotniot proces na eden poedinec. LO[ATA EKONOMIJA I NEVRABOTENOSTA ]E NÉ OSTAVAT BEZ RABOTNICI Sociologot Ilija Aceski e kategori~en deka na Makedonija lo{o & se pi{uva so vakvi demografski trendovi. “Del od pri~inite za namaluvaweto na brojot na naselenie se globalni, bidej}i mnogu zemji ve}e se soo~uvaat so problemot na stareewe na naselenieto. No, Makedonija ima dopolnitelni faktori koi ja podgrevaat katastrofalnata situacija na teren. Takvi se lo{ata ekonomska sostojba, besperspektivnata situacija so koja se soo~uvaat mnogu mladi, vremetraeweto na obrazovniot proces. Normalno, ima i biolo{ki pri~ini, koi sega se poizrazeni od porano, poradi emancipacijata na ènata, brzoto tempo na ìvot, stresot... Trendot na namaluvawe na naselenieto otvora i eden drug mnogu seriozen problem, a toa e odlivot na kvalifikuvaniot kadar. Makedonija o~iglendo nitu znae, a nitu se trudi da go zadrì mladoto i obrazovano rabotosposobno naselenie”, objasnuva Aceski. Spored nego, ovoj trend zna~itelno }e se vlo{uva vo idnina, bidej}i evropskiot pazar na rabotna sila u{te pove}e }e se otvora, avionskiot prevoz ve}e poevtinuva, pa nema da ima nikakva pre~ka mladite da si gi spakuvaat kuferite i da si odat. “Ekonomskite efekti i posledici od proektiraniot drasti~en pad na brojot na naselenieto }e bidat mnogu negativni. Zatoa, Makedonija kako dràva mora da ima dolgoro~na strategija, koja nema da zavisi od politikite na

nitu edna vlada. Najprvo {to treba da se napravi e op{testvoto da se departizira i da prestanat vnatre{no-politi~kite presmetki”, veli Aceski. Demografite se decidni deka vakvite “crni” proekcii alarmiraat deka na Makedonija itno

ILIJA ACESKI SOCIOLOG “Pri~inite za vakvi stra{ni pojavi se globalni, no vo Makedonija ima mnogu dopolnitelni faktori koi go pottiknuvaat katastrofalniot trend na namaluvawe na brojot na ìteli. Lo{ata ekonomska sostojba, besperspektivnata situacija so koja se soo~uvaat mnogu mladi lu|e i vremetraeweto na obrazovniot proces se me|u pozna~ajnite faktori. Normalno, ima i drugi biolo{ki faktori ~ie vlijanie za namaluvawe na brojot na naselenie sega e posilno vo sporedba so minatoto kako {to se emancipacijata na ènata, brzoto tempo na ìvot, stresot, dietite... Ovde ima i eden drug mnogu pogolem problem za Makedonija, a toa e odlivot na kvalifikuvaniot kadar vo Evropa. O~igledno e deka Makedonija nitu znae, a nitu se trudi da go zadrì mladoto i rabotosposobno naselenie.”

Navigator

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

LIDERI

DANIEL SAS

NE IM BE[E DENOT

MARK ZAKERBERG

ako so samo desetina glasa snova~ot na Fejsbuk I pred rivalot, uspea da Оstanuva no}na mora za obezbedi ~etvrti mandat kako drugite internet-servisi gradona~alnik na Tirana i da odnese va`na pobeda za opoziciskite socijalisti

vo svetot, a vo momentot mu pravi gri`i na Gugl so onlajn-marketingot

DOMINIK [TROS-KAN

QUP^O DIMOVSKI

rviot ~ovek na MMF vleta P vo nov seksualen skandal, otkako go uapsija na aerodrom

a kakov izvoz na zemjodelski proizvodi zboruva ministerot koga makedonskoto vino go nema ni na ungarskiot pazar, oddale~en pomalku od 1.000 kilometri od zemjava

vo Wujork, pod somnenie deka siluval sobarka vo hotel na Tajms -Skver

MAKEDONIJA ]E IMA ONI @ITELI 32,6% }e se namali brojot na naselenieto vo Maкеdonija do 2100 godina

POBEDNIK

ZGOLEMENA DOVERBA

Pretsedatelot \orge Ivanov kone~no gi ostavi zad sebe sramnite procentni poeni na doverba, koi se dvi`ea i pod edinica, pa sega toj ima poddr{ka od polovina od gra|anite. Spored anketata na Institutot za politi~ki istra`uvawa od Skopje (IPIS), vkupno 49,3% od gra|anite se izjasnile deka imaat pozitivno mislewe za pr pretsedatelot, a celi 63,4% ssmetaat deka toj ~esno ja izv izvr{uva funkcijata. Za negovo ne povtorno izbirawe se 41%, a na skala od 1 do 5 vo odnos na negovata dose dosega{na rabota pretsedatelot dobi solidna pretsedatelo trojka za sv svojata rabota. Golema e i ppoddr{kata {to gra|anite za negovata ja dale gra|an diplomatska aktivnost, za posvetenosta na poleto na me|uetni~kite odnosi, kako i za obidite da vlijae za nadminuvawe na politi~kata

PREMALKU I PREDOCNA!

milioni `iteli }e ima Makedonija za 90 godini, velat podatocite od najnoviot izve{taj na ON

& e potrebna populaciona politika so koja } e se spre~at ili ublaì namaluvaweto na brojot na naselenieto. “Ovie demografski tendencii se pove}e od zagriùva~ki. Ekstremno niskata stapka na natalitet i visokata smrtnost, kako i otvoraweto na granicite, a so toa i zasiluvaweto na migracionite dvièwa, vlijaat mnogu vrz namaluvawe na brojot na naselenie. Potrebna e dobra populaciona politika koja }e gi naso~i demografskite procesi vo vistinski pravec. Politikite od tipot rodi treto dete se dobri kako ideja, no, za àl, ne se dovolni da gi saniraat frapantnite proekcii”, veli demografot Mirjanka Maxevi}. “ISÊZNUVAWETO” NA 700 ILJADI MAKEDONSKI @ITELI MO@E DA GO BANKROTIRA PENZISKIOT SISTEM Ekonomskite eksperti predupreduvaat deka drasti~noto namaluvawe na brojot na ìteli vo Makedonija vo narednite decenii moè da go razni{a postojniot penziski sistem. S$ pomaliot broj na mlado naselenie ja vodi Makedonija vo situacija vo koja }e nema dovolono rabotna sila, {to dopolnitelno }e ja namaluva i taka niskata stapka na vrabotenost vo zemjata. “Makedonija moè da dojde vo situacija da nema dovolno mlado naselenie koe bi rabotelo i bi gi pla}alo pridonesite za penzionerite. Poradi s$ poizrazeniot trend na stareewe na naselenieto, situacijata }e bide u{te potragi~na. Toa }e dovede

\ORGEE IV IVAN IVANOV ANO AN OV kriza vo periodot pred raspu{taweto na Sobranieto preku svikuvaweto liderski sredbi. Za {efot na dr`avata ovie brojki treba da bidat silen pottik za u{te posilna aktivnost na site poliwa koi se vo negov domen. Pretsedatelot treba da se postavi kako vistinski tatko na nacijata, pa preku aktivno u~estvo vo site politi~ki procesi da demonstrira deka e zna~aen ~initel na politi~kata scena, bez razlika {to negovite ingerencii ne mu dozvoluvaat vle~ewe direktni potezi.

GUBITNIK

1,3

Zemji so najopa|a~ki broj na naselenie vo svetot

Namaluvawe na brojot na `iteli do 2100 god.

Stepen na siroma{tija

Stapka na nevrabotenost

Bosna i Hercegovina

0,5

0,41

0,18

Gruzija

0,45

0,31

0,16

Bugarija

0,45

0,09

0,23

Albanija

0,42

0,125

0,135

Ukraina

0,33

0,08

0,35

Makedonija

0,32

0,29

0,32

Izvor: Centralna razuznava~ka agencija

odeka ON prognoziraat brojnosta na naselenieto vo Makedonija da se namali D za celi 32,6%, brojot na `iteli vo Grcija vo slednite 90 godini }e se namali za samo 2,5%, vo Slovenija za 9,7%, vo Hrvatska za 24,5%, dodeka vo Turcija e proektirano zgolemuvawe na brojot na naselenie od 7,5%. do ukinuvawe na prviot solidaren stolb na penzisko osiguruvawe, zatoa {to vo takva situacija toj princip bi bil celosno nefunkcionalen. Zatoa, vo idnina }e mora da se intenzivira principot

na kapitalno finansirawe, {to zna~i deka sekoj rabotnik }e si odvojuva odreden procent od platata, za da mo`e da dobiva penzija koga }e mu zavr{i rabotniot vek. Od vakvata situ-

acija mo`e da se spasime edinstveno ako milion Kinezi dojdat da rabotat i da gi pla}aat pridonesite vo Makedonija”, veli Petar Taleski, ekspert i avtor na nekolku knigi za penziskiot sistem.

REAKCIJA

Najavite na ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, deka Vladata kone~no odlu~ila da prezeme zasileni merki vo odnos na bezvizniot re`im i sledeweto na azilantite, se vo najmala raka zadocneti. I minatata godina isto kako i sega, na golemo se najavuvaa konkretni merki, kako odzemawe na paso{ot, sankcionirawe na organizatorite, posilna kampawa i jaknewe na svesta kaj gra|anite za bezvisniot re`im, kako zasileni grani~ni kontroli. No, od takvite vetuvawa ni{to. Za toa zboruva mo`nosta od suspenzija na viznata liberalizacija, no i faktot {to nitu eden slu~aj ne e procesuiran, nikoj dosega ne e sankcion-

GORDANA A JANKULOVSKA JAN JA NK NKULOVSKA iran, a i nieden paso{ ne e odzemen.So vakva neseriozna politika i zadocneti kampawi serioznosta deka Vladata e zagri`ena od suspenzijata na viznata liberalizacija, se poistovetuva, kako i za s$ drugo, edinstveno so predizbornata kampawa. No, Evropa ne veruva vo predizbornite vetuvawa, tuku vo ispolnetite! Ako na Makedonija povtorno & se slu~i viznata zavesa, toga{ edinstvenata odgovornost za toa }e ja ima samo Vladata.

MISLA NA DENOT

o vrska so novinarskiot tekst objaven vo “Kapital” so naslov “Skandal/ VRepublika Predizborna zdelka za nova kampawa na dr`avata”, “Eden milion evra za da go podobri imixot na AEK!” na 13.05.2011 godina bi sakale da dademe soodvetno doobjasnuvawe. Agencijata za elektronski komunkacii sprovede javen tenender koj ne se odnesuva samo za podobruvawe na imixot na AEK, tuku za niza aktivnosti povrzani so raboteweto na AEK. Ako se zeme predvid deka AEK e, pred s$, servis na gra|anite, toga{ site uslugi nameneti za niv, kako {to se: “Kontakt centarot na agencijata i besplatniot telefonski broj 190”, “Veb kalkulator kako sredstvo za pomo{ na korisnicite pri izbor na uslugi i operatori”, mora da se zapoznaat gra|anite. Del od sredstvata se predvideni za promocija na regulatornite merki koi AEK gi prezema, a ja zasegaat industrijata na telekomunikacii. Del od sredstvata } e bidat iskoristeni i za organizacija na pretstojnata tridnevna Me|unarodna regulatorna konferencija, na koja }e dojdat golem broj regionalni i me|unarodni regulatori. Spored gorenavedenoto, potrebata od profesionalna agencija e pove}e od neophodna. Tenderskata postapka be{e regularno sprovedena. Iako tenderot be{e delliv ({to zna~i, mo`ele del od tenderot da dobijat i drugi agencii), u~estvuva{e samo marketing-agencijata Republika, koja gi ispolnuva{e site uslovi. Za ovoj tender pobaravme soglasnost od Antikorupciskata komisija i dobivme odobruvawe okolu potpi{uvaweto na dogovorot so agencijata Republika. Mora da napomeneme deka stanuva zbor za ramkoven dogovor, koj ne mora da se ispolni do kraj. Kolkava }e bide na{ata potreba za marketing i PR-uslugi tolku sredstva }e bidat iskoristeni. Agencijata za elektronski komunikacii e regulatorno telo koe ne se finansira od buxetot, tuku od sredstva {to gi napla}a od operatorite.

IDEJATA KOJA SOZREALA E POSILNA OD MARШIRAWETO NA MOЌNITE VOJSKI

VIKTOR IGO FRANCUSKI PISATEL

Navigator

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

DR@AVNITE TENDERI NEDOSTI@NI ZA DOMA[NITE KOMPANII

ZO[TO TRANSPORTNIOT SISTEM VO REK BITOLA NE E MAKEDONSKI PROIZVOD? Del od doma{nite kompanii koi sakale, a procenuvaat i deka mo`ele da ja izrabotat transportnata lenta za REK-Bitola negoduvaat {to ne ja dobija ovaa zdelka, atraktivna ne samo od finansiski aspekt, tuku i za tehni~ko-tehnolo{ki progres KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ràvata }e za{tede{e okolu pet milioni evra ako za izrabotka na transportnata lenta vo REK Bitola angaìra{e doma{ni metaloprerabotuva~ki i elektrometalni kompanii. Izvori na “Kapital” komentiraat deka pri objavuvaweto dràvni tenderi voop{to ne se vodi smetka za interesot na doma{nata ekonomija, iako makedonskite kompanii nekoga{ nudat i kvalitetni i poevtini proekti. Taka, “Kapital” doznava deka doma{en konzorcium od nekolku kompanii pred okolu ~etiri godini projavil interes da go gradi transportniot sistem za jaglen vo termoelektranata Bitolwa, koj se protega od povr{inskiot kop Brod-Gneotino do rudnikot Suvodol. No, pred to~no edna godina Elektrani na Makedonija potpi{aa dogovor so germanskata kompanija Tisen krup vo vrednost od 17,3 milioni evra, koj predviduva nabavka i montirawe na

Germanski Tisen Krup pred to~no edna godina se obvrza deka }e go nabavi i montira transportniot sistem vo REK Bitola, vreden 17,3 milioni evra transportniot sistem. Del od doma{nite kompanii koi sakale, a procenuvaat i deka mo`ele da ja izrabotat transportnata lenta za REK Bitola negoduvaat {to ne ja dobija ovaa isklu~itelno vredna rabota, atraktivna ne samo od finansiski aspekt, tuku i za tehni~ko-tehnolo{ki progres, otvorawe mo`nosti za nastap na stranski pazari i sorabotkata so svetski brendovi. Od kompanijata za ~eli~ni

konstrukcii Fakom, koja raboti kako podizveduva~ na transportniot sistem od Brod-Gneotino, za “Kapital” objasnuvaat deka vakvite zdelki }e pridonesat ne samo za metaloprerabotuva~kata industrija, tuku i za makedonskata ekonomija. “Fakom se prijavi na tenderot za proizvodstvo i monta`a na transporten sistem za Brod-Gneotino, me|utoa, ne ja dobivme rabotata. Imaj} i predvid deka stanuva zbor

za proekt te`ok re~isi 20 milioni evra, mora da priznaeme i deka makedonskite firmi od ovoj sektor ne se osuduvaat da se soo~at so vakov predizvik, pred s$ poradi bankarskite garancii. Tokmu od tie pri~ini predlo`iv da se sobereme nekolku metaloprerabotuva~i i da napravime konzorcium. No, od odredeni pri~ini takvata ideja ne se realizira, a i najverojatno ELEM saka odgovornosta za proektot da

padne vrz edna firma. Otkako germanskata firma go dobi tenderot, nas n$ angaìraa kako podizveduva~i na nekoi delovi. Sepak, seto toa {to tie }e go proizveduvaat vo Polska moè{e da go proizvede i Fakom”, veli direktorot na Fakom, Zlatko Simonovski. I od elektrometalnata kompanija Rade Kon~ar uveruvaat deka proizvodstvoto i montaàta, konkretno na transportnen sistem za REK Bitola, e predizvik koj ne bi go ispu{tile. “Nie sme podgotveni za rabota vo sekoe vreme, u~estvuvame i na tenderite. Rade Kon~ar TEP ja ima najsovremenata fiber-laser ma{ina na Balkanot, koja, sekako, treba da se primeni vo proizvodstvoto na vakvi sistemi”, veli Ace Antevski, direktor na fabrikata za proizvodstvo na elektromotori i transformatori Rade Kon~ar-TEP. Poznava~ite ne se zadovolni {to dràvata samo deklarativno se zalaga za zgolemuvawe na izvozot i za rast na doma{noto proizvodstvo, a na teren angaìra dominantno stranski kompanii. “Deka na{eto stopanstvo moè{e da go proizvede transporterot zboruva faktot deka celosno makedonski

VO ПЕТОК SPECIJALEN PRILOG VO

PATUVAWA [TO GODINAVA DONESUVA PONUDATA NA

DOMA[NITE TURISTI^KI CENTRI? ULOGATA NA INTERNETOT VO PROMOCIJATA I PRODA@BATA NA TURISTI^KI ARAN@MANI POSAKUVANI DESTINACII ZA PRETSTOJNOVO LETO! KAKO DA SE PODGOTVITE ZA BEZBEDNI I BEZGRI@NI LETNI ODMORI DA SE OBEZBEDAT DOVOLNO FINANSII, DA SE OSIGURAME PRED PATUVAWETO I SEKAKO DA NE ZABORAVIME NA TORBI^KATA SO NEOPHODNI LEKOVI! OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG PATUVAWA, KOJ KE IZLEZE NA 20 MAJ 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

transporter ve}e 20 godini uspe{no funkcionira vo REK Oslomej, a u{te drugi tri pomali transporteri, isto taka kompletno doma{ni proizvodi, pove}e od {est godini rabotat vo REK Bitola. Za koli~inite rezervni delovi i sklopovi makedonskite kompanii imaat golemo iskustvo vo odrùvawe takvi sistemi. Site kalkulacii koi dosega sme gi napravile pokaùvaa deka vrednosta na doma{niot sistem nema da ja nadmine sumata od 10 milioni evra. Ne ni e jasno zo{to izbravme stranska kompanija, kako i toa dali i valcite }e se kupuvaat od uvoz, iako ELEM e sopstvenik na fabrika za proizvodstvo na takvi valci”, veli za “Kapital” izvor koj e zapoznat so proektot za transportnata lenta vo REK Bitola. Od ELEM, pak, velat deka vo odredena faza od proektot se angaìraat i makedonski podizveduva~i. Vo nizata stranski kompanii od Germanija, Srbija, Hrvatska i ê{ka, koi rabotat na mehanizacija vo rudnicite na REK Bitola, me|u makedonskite kompanii, glavno kako podizveduva~i, se samo Fakom, ohridska Elektromontaà i bitolski Goce Radosavqevi}.

Navigator

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

PROCENKI...

3 FAKTI ZA...

22,6% 22% 12,5% K

EVALD NOVOTNI

OD GRADE@NICITE SMETAAT DEKA NEMAWETO DOVOLNA POBARUVA^KA E NAJGOLEMA PRE^KA ZA PODOBRUVAWE NA GRADE`NATA AKTIVNOST

QUP^O ZIKOV

~len na Sovetot na ECB

GRCIJA NE GI ISPOLNUVA USLOVITE ZA PAKETOT MERKI ZA SPAS rcija izgleda deka ne gi ispolnuva usovite za dobivawe paket stranska finansiska pomo{, izjavi ~lenot na Sovetot na Evropskata centralna banka (ECB), Evald Novotni. “Grcija o~igledno ne gi ispolni uslovite. Pra{aweto za privatizacija }e bide naj~uvstvitelna to~ka vo ispolnuvaweto na programata na koja prethodno se obvrza Vladata vo Atina”, veli Novotni. Avstriski vesnik naglasuva deka izjavata na Novotni e prva javna potvrda deka inspekciski tim od ECB, EK i MMF, prona{le nedostatoci vo realizacija na prethodno odobrenata programa za spas na Grcija.

OD MENAXERITE VO GRADE`NITE KOMPANII, PAK, SMETAAT DEKA PRI^INA ZA NEPOVOLNATA SOSTOJBA VO GRADE`NI[TVOTO SE ZGOLEMENITE TRO[OCI ZA REPROMATERIJALI SMETAAT DEKA KONKURENCIJATA VO SOPSTVENIOT SEKTOR GO OGRANI^UVA PODOBRUVAWETO NA SOSTOJBITE VO GRADE`NIOT SEKTOR O

...POGLED NA DENOT...

NEMIR! ako po~naa i ednite i drugite da n$ siluvaat so niski strasti, sevo ova me potsetuva na vol{ebnata emocija i proniklivost na otka~enata srpska poetesa Isidora Bjelica, koja, inspiriraj}i se od “impotentnata srpska politi~ka scena”, niz godinite nanazad napi{a bleskav roman {to go naslovi – “Srbija bez orgazma”!!! Pri~inata zo{to Srbija, vsu{nost, ne odi napred taa ja vide vo nedostigot od seks kaj akterite na politi~kata scena vo ovaa dràva! Ne znam dali }e se soglasite do kraj so Bjelica, i so mene, no mislam deka poslednive dve-tri nedeli kaj nas se potvrduva ovoj fenomen... Prili~no se nervozni na po~etokot od ovaa kampawa i ednite i drugite! Po javno manifestiraniot nemir od mojot premier, pa koga go vidov i Milenko kako golta so otvorena usta misli iskaàni vo pretesnata hotelska sala ispolneta so beskrajni vozbudeni likovi na prerodbata, sega duri i jas sum nemiren! Gospod neka bide so nas i neka ni dade sila da go idrìme nivniot nemir...! Pomogni ni, Boè... No, mili moi, vidovte li kako zavr{i Dominik [tros-Kan, direktorot na MMF (Me|unarodniot monetaren fond), prviot svetski finansier! Go na{le vo hotelska soba “ka~en” vrz sobarkata koja mu davala otpor na 62-godi{niot finansiski mozok!? Sekako, vo toj moment, barem zasega, ne e poznato koja glava za mislewe to~no ja imal uklu~eno [tros-Kan! U{te pove}e {to jadnite Francuzi vo nego, kako socijalist (pandan na na{ Yingo ne{to mu doa|a!?), se krstea kako zamena za Nikola Sarkozi na slednite izbori! Uf... Vo nekolku navrati sum napi{al, a i sum citiral drugi {to napi{ale, deka Francuzite za ni{to specijalno ne gi biduva na modernata svetska scena osven za parfemi, ènski ga}i~ki i beskrajna smisla i energija za erotika ili ako sakate potvrdo - seks. Ah, daaa, i za belo vino koe tera na seks... se razbira. I koga {etate niz Pariz vozduhot vi go zema zdivot i vie samo na toa mislite... toj tainstven {arm naso~en samo kon budewe na va{ite strasti i fantazii... Sami sebe ne moète da se prepoznaete! Tokmu vakvata hemija niz pariskiot vozduh niz istorijata gi pozicionirala Galite kako op{testvo, i zaednica, koi svojot sopstven napredok, i pred Napoleon Bonaparta i po nego (a i toj samiot), go postignale isklu~ivo niz razni qubovni drami i seks-skandali! Prili~no razvrat... Ottuka, Nikola Sarkozi e dlaboko svesen za ovaa nepriko-

I Dominik [tros-Kan ima nemir? snovena francuska stvarnost na{iroko poznata, pa znael kade e [tros-Kan najtenok!? Videte ja samo Karla Bruni... Mislam deka otkako mu stana sopruga nacijata ne moè psiholo{ki da si dojde pri sebe! I tie se nemirni... kako na{ite! Site se tamu nekako uro~eni i prili~no napnati vo ga}ite!? Deka ne treskam gluposti potvrda e i toa deka ako gi zemete francuskite porno-filmovi od produkcijata na Marks Dorsel i ako malku istraùvate (osven {to “buqite” vo niv), }e vidite deka se najkvalitetni vo soodvetnata svetska produkcija! I najmnogu pari pravat, se razbira... Barem statistikite taka govorat... I sevo ova e normalno, }e se soglasite! Nema problem... Vo sekoj slu~aj, sekako se pra{uvate koj s$ ja vodi Evropa deneska! Sarkozi, Berluskoni (so svoite neograni~eni mo`nosti da dava zadovolstvo na manekenkite od milanskite modni pisti)... I razni drugi somnitelni i perverzno skapo plateni administrativci vo Brisel! Mnogu pari za malku rabota! îtame po razni internet-stranici za niv... I zamislete sega, vo isto vreme koga go fatija [tros-Kan so sobarkata, v~era i zav~era televiziite vrtea analiza na psiholo{kiot profil na ubieniot terorist Osama Bin Laden (!?) samo zatoa {to vo negoviot {tab bilo pronajdeno golemo koli~estvo porno-filmovi...!? A {to da pravi terorist koj ne moè da “onoduva” relaksirano... Gajle si imal ~ovekot! A koj da im napravi psiholo{ki profil na ostanatite spomenati junaci od po~etokot na tekstot... Od druga strana, sekako, ne znaeme kako na ovaa tema pomina Vlatko Ilievski (na{iot pretstavnik za Evrovizija), koga ve}e vidovme kako pomina so peeweto... Ako peeweto i moème da mu go prostime (oti za poarno i ne znaeme!?), sekako, nema da mu prostime ako barem ne “opnal” ne{to na “dràvna smetka” kako pretstavnik na MRTV!? Ako treba da ja tolkuvame negovata fotografija so Dana Internacional, toga{ mislam deka i tuka sme ja utnale... no, ajde da po~ekame da ~ueme direktno od Vlatko dali rentata za crvenoto “ferari” se isplati... Ubav de~ko e Vlatko... moèl toj toa... i kvalitetno, se razbira! Pa, Makedoncite ne se poznati samo po peewe i igrawe...! Taka li, Vlatko...? Isto taka, mislam deka ako ima{e u{te malku vreme za organizacija, osven kako glaven “onoduva~” na Evrosong, Vlatko moè{e da zavr{i u{te edna rabota. Kako ne mu tekna na premierot ili na direktorot na Agencijata za stranski investicii da mu dadea zada~a barem da posete{e i nekolku germanski kompanii, koga ve}e e tamu! Kako ekonomski promotor za stranski investicii! A! Mizo!? Na eden tro{ok barem... Moè{e i da izleze ne{to, nekoja investicija moèbi i }e dojde{e ili vo najmala merka memorandum~e moè{e da se potpi{e... Kako, bre, ne im tekna vo Vladata! Breee... Znam deka sega dodeka gi ~itaat ovie redovi ìvi se jadosuvaat poradi propustot... Nemir!

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI SRD SO KRIVI^NA PROTIV A1! ovetot za radiodifuzija }e povede prekr{o~na postapka protiv televizijata A1 poradi prekr{uvawe na Izborniot zakonik. “Analizata na emituvanata programa na TV A1 pokaà deka vo vestite na TV A1 bilo koristeno nenau~no i nereprezentativno ispituvawe na javnoto mislewe preku glasawe na gleda~i preku telefon. So ova TV A1 go prekr{i ~lenot 75 od Izborniot zakonik i ~lenot 13 od Pravilnikot za odnesuvaweto na radiodifuzerite vo periodot pred po~nuvaweto na izbornata kampawa. Propisite od ovie zakonski akti im zabranuvaat na radiodifuzerite da objavuvaat rezultati od nenau~ni i nereprezentativni ispituvawa na javnoto mislewe, kako {to se glasawe na gleda~i ili slu{ateli preku telefon (televouting), anketi, sprovedeni na Internet i sl.”, se veli vo soop{tenieto na Sovetot za radiodifuzija. Od denes, 16. maj, }e vaì “Pravilnikot za ramnopraven pristap vo mediumskoto pretstavuvawe za vreme na izborna kampawa”, a od Sovetot najavuvaat prodolùvawe so redovniot monitoring i izrekuvawe merki dokolku bidat zabeleàni nepravilnosti.

BERGANT: SLOVENIJA JA PODDR@UVA EVROPSKATA AGENDA NA MAKEDONIJA lovenija aktivno i silno ja poddrùva evropskata agenda na Makedonija, nejziniot pat kon Evropskata unija, kako i prezemaweto na evropskite standardi i normi. Dràvite tesno sorabotuvaat so cel da se ovozmoì pobrzo, poefikasno sproveduvawe na site potrebni reformi za ~lenstvo na Makedonija vo Unijata. Ova go istakna slovene~kiot ambasador Alan Brajan Bergant po potpi{uvaweto na Memoradnumot za bilateralna razvojna sorabotka me|u Makedonija i Slovenija. Memorandumot za sorabotka podrazbira slovene~ka finansiska poddr{ka vredna 1,2 milioni evra za realizacija na proekti za jaknewe na ekonomskiot razvoj, promocija i poddr{ka na ramnomerniot regionalen razvoj, za{tita na ìvotnata sredina, jaknewe na administrativnite kapaciteti. “So dene{niot ~in go potvrduvame partnerstvoto, odli~nata bilateralna sorabotka i posvetenosta na vladite na dvete zemji za prodolùvawe i natamo{no unapreduvawe na me|usebnite odnosi”, istakna dràvniot sekretar vo Sekretarijatot za evropski pra{awa, Jovan Andonovski.

FAJON: SÉ POIZVESNO E DEKA VIZITE SE VRA]AAT lovene~kata evroprateni~ka Tawa Fajon vo intervju za novosadskiot vesnik “Dnevnik” na liderite na dràvite od Zapaden Balkan, me|u koi i Makedonija, im pora~a deka, realno, vo juni moè da se o~ekuva Evropskata unija da vovede mehanizmi za privremena suspenzija na viznata liberalizacija bidej}i tie ne napravile dovolno za spre~uvawe na nejzinata zloupotreba. “Zemjite od regionot na Zapaden Balkan treba da napravat mnogu pove}e za da ja spre~at zloupotrebata na viznata liberalizacija”, izjavi taa, dodavaj} i deka ne ostanalo mnogu vreme za podobruvawe na vakvata sostojba. Za toa kolku vreme }e trae eventualnata suspenzija Fajon istakna deka }e zavisi od odnesuvaweto na zemjite vo regionot. Spored nea, po dobivaweto na viznata liberalizacija i stavaweto na Makedonija, Srbija, Crna Gora, Albanija i BiH na “belata [engen lista” se pojavile kriminalni mreì koi organiziraat patuvawa na la`ni azilanti vo zemjite na EU. Taa smeta deka [engen zonata i ponatamu }e prodolì da funkcionira i pokraj problemite so koi se soo~uva, vklu~uvaj}i gi tuka i barawata na del od ~lenkite na EU za promeni na dogovorot za nejzino voveduvawe. Spored nea, Evropskiot parlament nema da dozvoli nikakovi radikalni promeni na aktuelnite {engenski pravila. “Sekoja rasprava za izmena na {engenskite pravila e apsurdna i opasna, bidej} i slobodata na dvièwe e temelot na ~ovekovite prava na koj ja gradime evropskata zaednica”, pojasni Fajon.

PO SVADBA - TAPANI

VLADATA DOPRVA KRIVI^NO ]E GI GONI AZILANTITE! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

oveduvawe novo krivi~no delo za organizatorite na nelegalna migracija, zasilena kampawa za edukacija i zasileni kontroli pri izlezot od dr`avata. Ova se novite merki koi gi najavi ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, otkako vo Brisel seriozno se razvi debatata za suspenzija na viznata liberalizacija za Srbija i posebno za Makedonija. Neoficijalno, Ministerstvoto planira odzemawe na paso{ite na baratelite na azil. Ako se isklu~i voveduvaweto novo krivi~no delo, vetuvawata za zasilena kampawa i kontrola na granicite, Vladata veti u{te koga Brisel reagira{e na prviot pogolem bran azilanti vo Belgija, no ne prezema ni{to od toa. Najverojatno, treba{e pra{aweto za viznata liberalizacija da stigne na agendata na evropskite institucii, i Brisel da se zakani so suspenzija, za Vladata

da ja zapo~ne kampawata za poseriozna kontrola i obuka na gra|anite koi ja napu{taat dràvata. Deka vakvata politika na dràvata vlijae na ugledot na dràvata priznava i ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska. “Dràvata vra}aweto na azilantite ne ja ~ini pari tuku ugled, zatoa {to dràvite od koi doa|aat azilantite gi pokrivaat materijalnite tro{oci, no ugledot na Republika Makedonija e mnogu povaèn od koi bilo materijalni sredstva”, re~e

Jankulovska. Taa najavi deka }e se pobaraat i podatoci od zemjite kade {to ima najgolem broj azilanti, kako i od komesarot za vnatre{ni raboti i migracii za licata koi dosega pobarale azil za da se razgleda soodvetna mo`nost vo eventualna postapka da se primenat i dopolnitelni sankcii za tie lica. Spored informaciite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, na 19 maj grupa od 30-tina barateli na azil od koi samo pet se od Republika Makedonija treba da bidat vrateni od zemjite kade {to

AKTIVISTITE NA VMRO-DPMNE VO KAMPAWA ZA BEZVIZNIOT RE@IM Letocite za bezvizniot reìm koj Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo sorabotka so Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, gi najavi u{te po prvata reakcija na Brisel za golemiot broj makeodnski azilanti, duri sega Vladata re{i da gi distribuira do gra|anite. Mo`nosta od suspenzija na viznata liberalizacija, gi natera mladite aktivisti na vladeja~kata VMRO-DPMNE, predziborno da go dobliàt bezvizniot reìm do gra|anite i da im ukaàt deka ne zna~i pravo nitu na podolg prestoj, nitu pravo na azil vo dràvite od {engen-zonata.

barale azil. To~en broj kolkumina pobarale azil nema. Dosega vo nekolku navrati vrateni se grupi od po 10 do 50 lica. NEMA OPASNOST OD SUSPENZIJA !? Vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, smeta deka nema da ima suspenzija na viznata liberalizacija. “Ne veruvam deka mo`e da se dojde do gubewe na viznata liberalizacija, zatoa {to kako dr`ava seto toa {to go napravivme pred s$ vo oblastite koi gi pokriva MVR pri procesot na dobivawe vizna liberalizacija, be{e napraveno so mnogu napori, preku ispolnuvawe konkretni kriteriumi”, veli Naumovski. Nasproti optimizmot na Numovski, slovene~kata evroprateni~ka, Tawa Fajon smeta deka postoi realna {ansa Brisel da gi vrati vizite za Srbija i Makedonija. Kone~niot ishod od mo`nata suspenzija }e se znae na 12 juni koga Sovetot na ministri vo Brisel }e donese kone~na odluka.

NA 15 DENA PRED IZBORITE КОNДАRКО PORA^UVA

GLASAWETO VO DIJASPORATA POLNO SO APSURDI! SOWA MILOVANOVI] proveduvaweto na glasaweto vo dijasporata e najgolem predizvik i voedno te{kotija zatoa {to Izborniot zakonik ne e dovolno razraboten. Ova go potencira Boris Kondarko, pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija, vo intervju za Radio Slobodna Evropa i dodava deka toa e posledica na nedovolno osmislenite zakonski re{enija so koi se soo~uva DIK pri nivnata realizacija vo praktika. “]e se soo~ime so objektivni okolnosti koi ednostavno se neprimenlivi. Na primer, glasaweto na izbira~kite odbori, koi od Makedonija

}e odat vo stranstvo da go sprovedat glasaweto. Ne e predvidena postapka dali istite tie gra|ani }e glasaat tamu ili tuka, vo Makedonija. Zna~i, ne e predvidena nikakva postapka i tie prakti~ki go gubat pravoto na glas za drugi gra|ani da go dobijat pravoto na glas. Taka {to toa se apsurdi koi se nadevam deka za narednite izbori so intervencija vo Zakonot }e bidat ispraveni i regulirani”, objasnuva Kondarko. Toj veli deka maliot broj prijaveni kandidati za pratenici od dijasporata ne e rabota na ocenka na DIK. “To~no e d eka Z akonot veli deka ako ima prijaveno pomalku od deset lica vo edno izbira~ko mesto zna~i deka vo edno diplomatsko konzularno

pretstavni{tvo ne treba da se otvori izbira~koto mesto i ne treba da se isprati izbira~ki odbor za glasawe i dokolku bide, da ne se upatat izbira~kite odbori vo ovie izbira~ki mesta, kade {to ima pomalku od deset prijaveni glasa~i, toga{ sigurno deka }e se za{tedat mnogu pari”, veli Kondarko vo intervjuto. Politi~kite napadi i etiketirawa koi, kako {to objasnuva Kondarko, posledniov mesec, otkako dojde na funkcijata pretsedatel na DIK, se naso~eni pred s$ kon nego, gi sfa}a kako del od predizborieto, no potencira deka rabota na DIK e da go sproveduva Zakonot vo celost, bez razlika na napadite i etiketirawata. Vo odnos na predvremeno po~natata kampawa {to ja

po~naa partiite so postavuvawe bilbordi, plakati, reklami na Internet, Kondarko smeta deka za da se postapi po nekoj konkreten slu~aj treba prvo da se vidi dali se raboti za prezentacija na izborna programa, promocija na logo, na kandidati, a vo Zakonot, objasnuva toj, ne se razgrani~eni odnesuvaweto na partiite kako tekovni aktivnosti i kako predizborni aktivnosti i mnogu e te{ko da se napravi razlika. No, dokolku dobijat poplaka, pretstavka, barawe od nekogo, kako i konkretni dokazi deka e napraveno prekr{uvawe na ~lenot 69 od Izborniot zakon }e postapat ednakvo, bez razlika za koja partija se raboti. DIK e nadle`na da go sproveduva izborniot proces, no ne e istra`en organ, veli toj.

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

Politika / Pari / Dr`ava

PRERODBATA NA VMRO–DPMNE EVOLUIRA[E VO MANIFEST

DOSTOINSTVENO IME I NISKI DANOCI ZA NOV MANDAT! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ostoinstven kompromis so Grcija za nadminuvawe na sporot za imeto, {to potoa }e odi na referendum! Ova e staro–novata pozicija na VMRO–DPMNE za re{avawe na najgolemiot politi~ki problem {to ja prezentira{e liderot Nikola Gruevski na promocijata na izbornata programa, koja od “Prerodba vo 100 ~ekori – nadgradena i pro{irena” stana “Manifest za reformi i razvoj”. [to se podrazbira pod dostoinstven ne e objasneto, no se veli deka VMRO-DPMNE nema da prifati idei i predlozi {to bi go zagrozile makedonskiot nacionalen identitet, posebnosta na makedonskata nacija i makedonskiot jazik ili koe bilo re{enie za sporot {to go nametna Grcija da bide prifateno od strana na politi~ari poedinci, vlada ili sobranie bez prethodno za toa da se izjasnat makedonskite gra|ani na referendum – ideja koja SDSM ja iskopirala od niv. “Ovie izbori pove}e nalikuvaat na referendum. Na ednata strana }e bide na{eto “da”, na drugata strana nivnoto “ne”. Ili reformi i razvoj ili ve~na tranzicija”, izjavi Gruevski pred ~lenstvoto na promocijata na Manifestot. JAVNA ADMINISTRACIJA Vo delot na reformite na administracijata se promoviraat izmenite na zakonite za dràvna uprava i ve}e poznatite instituti – “Mol~eweto zna~i odobruvawe”, “Nema pogre{na vrata” i “Gra|aninot pred s$”. Novo e deka se predviduva do juni 2014 godina da se obezbedat uslovi za glasawe na site izbori preku Internet. So proektot “Mark Cukerberg” od Makedonija, pak, }e se ovozmoì registracija na internet-domen i na fizi~ki lica. So 250.000 evra, pak, proektot “Oceni ja administracijata” }e ovozmoì gra|anite pred sekoj {alter preku mal ured direktno da go ocenat slu`benikot za odnosot kon gra|aninot: zadovoluva, prose~no, ne zadovoluva. Ocenuvaweto }e moè i da se realizira preku Internet na posebna stranica, od {to }e zavisi i platata na slu`benikot. NULTA KORUPCIJA I EVROPSKA POLICIJA! Golem del od Manifestot na VMRO–DPMNE e posveten na borbata protiv korupcijata, kade {to se veli deka Vladata dosega napravila neverojatni ~ekori. Novata vlada }e prodolèla so istoto tempo, so toa {to }e se realizirale preporakite na Greko preku implementacija na izmenite i dopolnuvawata na Krivi~niot zakonik. ]e ima nov zakon za finansirawe na politi~kite partii

milijardi evra investiciski bum vetuva VMRO-DPMNE vo narednite ~etiri godini

vo nasoka na obezbeduvawe pogolema transparentnost na smetkite na politi~kite partii, a Dràvniot zavod za revizija }e ima vode~ka uloga vo sistemot na kontrola nad finansiraweto. Predvidena e Dràvna programa za represija na korupcijata i namaluvawe na pojavata na sudir na interesi. Silni reformi se predvideni za policijata, preku koi }e se stesnel prostorot za zloupotreba na slu`benata polo`ba na policajcite. Predvideno e sekoj vraboten vo MVR da dava ot~et za imotnata sostojba, da se formiraat edinici za kriminalisti~ko razuznavawe i baza na falsifikuvani banknoti, a novina e i {to se planira da se dozvoli so napolneti 16 godini da se polaga za voza~ka dozvola od B-kategorija i voveduvawe na elektronski li~ni karti. MEDICINA BAZIRANA VRZ DOKAZI Taka se vika proektot so koj novata Vlada planira da go podiga kvalitetot na zdravstvenite uslugi, a }e vklu~uva zakonska obvrska za lekarite vo sekojdnevnata praktika da primenuvaat medicina bazirana na dokazi, so najdobrite svetski praktiki, pa za ova } e se izdvojuva sekoja godina po 0,5% od buxetot na FZO. Se vetuva opremuvawe na regionalnite bolnici i Klinikata vo Skopje so moderna oprema za tretman na akuten srcev infarkt i unapreduvawe na metodite za transplantacija na organi, kako i izgradba na koma centar. Bolnicite }e se modernizirale i }e stanele evropski, }e ima centar za telefonsko zakaùvawe na pregledi, a bolni~kiot kadar }e se usovr{uva i doobu~uva. VMRO–DPMNE vetuva stabilen sistem za finansirawe na zdravstvoto preku zgolemuvawe na buxetot na Fondot, preku pro{iruvawe na bazata za naplata na pridonesi. Preku proektot “Zdravje vo sekoj dom” }e se nabavat novi 50 vozila za itna pomo{. ]e se doopremuvaat nekolku bolnici - Univerzitetskata klinika za hirur{ki bolesti Sv. Naum Ohridski so 3.933.000 evra,

NOV ZAKON ZA MEDIUMI! Vo noviot mandat vladata na VMRO–DPMNE }e predloì zakonska ramka za regulacija na mediumskiot prostor so koja na instituciite nadle`ni za kontrola na mediumite }e im se ovozmoì nepre~ena i neselektivna primena na zakonot i }e se ovozmoì ednakva i fer pozicija za site mediumi, pa }e se zajakne nezavisnosta i profesionalnosta na mediumite, transparentnosta na sopstvenosta, kako i transparentnosta na izvorite na finansirawe. Univerzitetskata klinika za detski bolesti, koja prethodno ne be{e vklu~ena vo nabavkata na oprema, a }e se izgradi i najsovremen PETcentar (centar za pozitronska emisiona tomografija). ]e se otvoraat ambulanti i apteki vo ruralnite mesta, a }e se finaliziral i proektot za voveduvawe na elektronskata zdravstvena karti~ka. PONISKI DANOCI – GLAVEN EKONOMSKI ADUT Zalagaweto na VMRO-DPMNE, Makedonija da ostane zemja so najniski danoci vo Evropa e glaven adut vo ekonomskiot del od “Manifestot”. Kako novina se promovira ukinuvawe na Danokot za mali i mikro-pretprijatija koi godi{no ostvaruvaat prihodi do 50.000 evra, a se najavuva i namaluvawe na DDV za turisti~ki uslugi i za surovo maslo za jadewe od 18% na 5%. Osven dano~nite olesnuvawa, kako svoj prioritet ovaa partija nudi namaluvawe i na carinata za uvoz na repromaterijali i surovini potrebni za proizvodstvo na makedonskite fabriki. Od idnata godina se planira da se namali carinata i za nekolku vidovi semenski materijali kako poddr{ka za razvoj na zemjodelstvoto. Kako subvencii za zemjodelcite VMRO-DPMNE vo naredniot period planira da podeli 670 milioni evra. Vo svojata nova programa VMRO-DPMNE povtorno go aktualizira namaluvaweto na socijalnite pridonesi {to gi pla}aat rabotodavcite za vrabotenite. Ovaa merka be{e silen adut na Gruevski i vo “Prerodbata” od 2008 godina, no poradi krizata be{e stavena vo miruvawe. Sega vo “Manifestot”, VMRO-DPMNE povtorno vetuva deka od idnata godina }e gi namali stapkite za pridonesi za zdravstveno, penzisko osiguruvwe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost od 26,5% na 26,3% vo 2012 godina, pa do nivo od 25,4% po ~etiri godini.

Vo periodot 2011-2015 godina na penzionerite im vetuvaat povisoki penzii za 24,2%, a platite na administracijata da porasnat za 21,4%. Identi~no so rastot na platite vo javniot sektor se najavuva i zgolemuvawe na socijalnata pomo{. STARI PROEKTI SO NOVI ROKOVI Od kapitalnite proekti VMRO-DPMNE najavuva deka do septemvri }e zavr{i izgradbata na delnicata TabanovceKumanovo od koridorot 10, no za da se zavr{i celosno izgradbata na ovoj koridor } e treba da se izgradi i delot me|u Smokvica i Demir Kapija i u{te {est mostovi i dva tuneli, za {to e predviden rok duri do krajot na 2018 godina. Dodeka, pak, za èlezni~ko povrzuvawe so Albanija i so Bugarija rokot e do 2020 godina. Izgradbata na hec êbren se predviduva da zavr{i do 2018 godina, a izgradbata na hec Gali{te }e po~ne duri potoa. Izgradba na klu~niot hidroenergetski proekt Bo{kov Most, {to }e ~ini 76 milioni evra treba da bide zavr{en za pet godini. Biznis-klimata }e ja podobruvaat so mo`nosti po elektronski pat da se otvoraat firmi, da se podnesuvaat fakturi i dokumentiti i da se pla}aat danoci. ]e se vovede edno{alterski sistem za investitorite za obezbeduvawe licenci i dozvoli za po~nuvawe biznis. VMRODPMNE povtorno najavuva investiciski bum so prilivi na stranski investicii od okolu dve milijardi evra vo slednite ~etiri godini. Za taa cel, }e prodolàt marketin{kite kampawi kako Invest in Macedonia i Makedonija ve~na, koi }e se emituvaat na svetski TV kanali za da se zajakne imixot na zemjata i da gi privle~e investitorite da dojdat tuka. Osven toa, Vladata planira da angaìra i pet izvr{ni direktori na nekoi od najpoznatite firmi vo svetot kako sovetnici za privlekuvawe investicii.

PREGLED VESTI OD POLNO] PO^NA PREDIZBORNATA KAMPAWA ampawata na politi~kite partii i drugite u~esnici na predvremenite parlamentarni izbori {to }e se odràt na 5. juni oficijalno po~na od polno}. Vo narednite 20 dena partiite, koliciite i nezavisnite kandidati koi se prijavija za u~estvo na izborite }e moàt da gi pretstavat svoite programi pred gra|anite i da obrazloàt zo{to ja baraat nivnata doverba. Kampawata }e trae do 3. juni do 24:00 ~asot, a denot pred glasaweto e izboren molk. Glasa~kite mesta na 5. juni }e bidat otvoreni od 7 do 19 ~asot, a na izborite gra|anite }e moàt da izbiraat me|u 18 kandidatski listi {to gi potvrdi Dràvnata izborna komisija. Izborite }e bidat sprovedeni spored proporcionalniot model vo {est izborni edninici na teritorijata na Republika Makedonija i tri za makedonskite gra|ani koi ìveat nadvor od dràvata. Pravo na glas imaat okolu 1,835 milioni gra|ani na Republika Makedonija koi se evidentirani vo Edinstveniot izbira~ki spisok. So cel fer i demokratski izboren proces 30 politi~ki partii minatata nedela potpi{aa Kodeks na odnesuvawe za vreme na parlamentarnite izbori, a apel za korektno izborno postapuvawe upatija SAD, EU, NATO i OBSE, kako i pove}e drugi doma{ni i me|unarodni pretstavnici i organizacii. Spored dosega{nite najavi, izborite }e gi nabquduvaat 332 pretstavnici na Kancelarijata na OBSE za demokratski institucii i ~ovekovi prava - ODIHR i 3.500 na gra|anskata asocijacija MOST.

VMRO-DPMNE PETKA, A SDSM DESETKA NA GLASA^KOTO LIV^E oalicijata na VMRO-DPMNE }e go ima redniot broj 5, a SDSM i negovite koalicioni partneri brojot 10 na glasa~koto liv~e za pretstojnite parlamentarni izbori. Redosledot na koaliciite i politi~kite partii na glasa~koto liv~e, {to go utvrdi Dr`avnata izborna komisija, se opredeli so `drebuvawe organizirano vo prostoriite na Komisijata, na koe u~estvuvaa pretstavnici na partiite. @drepkata odlu~i brojot eden na glasa~koto liv~e da go nosi partijata na Imer Selmani, Nova Demokratija, a na poslednoto, osumnaesetto, mesto na listata da se najdat Obedineti za Makedonija na Qube Bo{koski. Na vtoroto mesto e Partijata na obedinetite demokrati na Makedonija (PODEM), a na tretoto Socijaldemokratskata unija na Lazar Elenovski. Interesno e {to glavnite konkurentski partii od albanskiot politi~ki blok, DUI i DPA, se sosedi na glasa~koto liv~e i gi nosat broevite 7 i 8. Liberalno-demokratskata partija go dobi brojot 12. So `drebuvaweto bea opfateni vkupno 18 listi so kandidati za pratenici, od koi dve se na koalicii (na VMRO-DPMNE i na SDSM), a 16 na partii. Rednite broevi {to gi izvlekoa u~esnicite na izborite na `drebuvaweto }e bidat ednakvi vo site devet izborni edinici (doma{nite {est i trite vo stranstvo). Od osumnaesette podnositeli na listi so kandidati za pratenici svoj pretstavnik na `rebuvaweto ne isprati samo Partijata za demokratski prosperitet (PDP), pa vo nejzino ime redniot broj 16 go izvle~e pretstavnik na DIK.

KORUPCIJATA PRIÎNA ZA NEDOVERBA VO INSTITUCIITE pored poslednoto istraùvawe na Centarot za pravni soveti pri Transparensi Interne{nal Makedonija, gra|anite od sredniot sloj, iako se so vi{o i visoko obrazovanie i se posvesni za svoite prava, sepak, se pove}e izloèni na korupcija. Kako {to velat od TI Makedonija, gra|anite se svesni i ja prijavuvaat korupcijata so koja se soo~uvaat. Najgolem broj od pretstavkite koi pristignale do Centarot se povrzani so rabotata na sudovite ili 39% od gra|anite prijavile korupcija vo sudovite. Potoa sleduvaat pretstavkite vo vrska so imot i privatizacija, a se zabeleùva blag porast na pretstavkite povrzani so danocite i dano~nite organi. Vo najgolem broj slu~ai gra|anite smetale deka se `rtvi poradi prekr{uvawe na pravnite pravila vo vrska so pravata koi im pripa|aat vo sudski, imotnopravni pra{awa 38 i danoci 8. Ova se naj~estite poliwa kade {to gra|anite smetale deka poradi korupcija se povredeni nivnite prava.

SDSM: MANIFESTOT E ZBIR NA LAGI zbornata programa na VMRO – DPMNE moè da najde mesto samo vo kanta za otpadoci! Ova e ocenkata na najgolemata opoziciska partija za vetuvawata koi VMRO – DPMNE gi sro~i vo Manifestot nza reformi i razvoj: „Takanare~eniot manifest ne e ni{to drugo, osven novo pakuvawe na starite lagi i neispolneti vetuvawa, so toa {to ovoj pat lagite se u{te pogolemi i poso~ni. Vo nego nema da najdete ni{to novo, samo istite prerodbeni~ki vetuvawa so novi rokovi. I Manifestot i Ot~etot moète slobodno da gi frlite vo zelenite kanti na Stavrevski. Edinstvenata zaguba e {to za niv se potro{eni ogromni sumi na narodni pari” izjavi portparolot na Izborniot {tab i potpretsedatel Gordan Georgiev.. Toj veli deka so samoto toa {to Gruevski ja vratil crvenata boja pokaùva deka ni samiot ne veruval vo Prerodbata „Ja vratija crvenata boja, portokalovata Prerodba pocrvene od lagite na DPMNE”, veli Georgiev.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI GRADOT SKOPJE POSTAVUVA PANOA ZA IZBORNITE PLAKATI radot Skopje postavuva panoa za besplatno izborno reklamirawe, soglasno so Odlukata za uslovite za dobivawe pravo za koristewe mesto za istaknuvawe izborni plakati. Panoa se razmesteni na posebno odbrani lokacii. So Odlukata, soop{tuvaat od gradot, vkupno vo site skopski op{tini se predvideni 54 lokacii za postavuvawe izborni panoa. Za dobivawe pravo na koristewe mesto za istaknuvawe izborni plakati na navedenite panoa, organizatorite na izbornata kampawa treba da dostavat barawe do administracijata na Grad Skopje, poto~no do Sektorot za komunalni raboti, najdocna do denot opredelen za po~etok na izbornata kampawa (16 maj). Redosledot na istaknuvawe na izbornite plakati }e go opredeli `drepka, posebno za sekoj podnositel, a `drebuvaweto }e se odr`i vo ponedelnik na 16 maj.

43 MILIONI EVRA ZA OBUKA NA PILOTI! akedonskite voini na neboto }e se obu~uvaat vo Centar za obuka na piloti, za koj Ministerstvoto za odbrana }e treba vo narednite osum godini da investira 43 milioni evra, a drugiot del od proektot, koj soglasno dogovorot e klasificiran kako “dràvna tajna” ,}e go pokriva izraelskata kompanija Elbit. Parite }e bidat nameneti za kompletna izgradba na infrastruktura so opremeni objekti, ~etiri {kolski helikopteri, dva realni simulatori na helikopteri “MI 8” i “MI 24”, avioni “zlin”, logisti~ka poddr{ka, no i seto toa {to e potrebno za nivno odrùvawe i remontirawe. Po istekot na predvidenite partnerski osum godini celokupnata oprema i tehnika }e bide prefrlena kako imot na Ministerstvoto za odbrana. Zadovolstvo od otvoraweto na ovoj centar iskaà i ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, koj istakna deka ovoj proekt zna~i kapital i vizija, nov kvalitet na na{ata idnina i pristap vo obrazovniot sistem.

ODBELE@AN DENOT NA EVROPA! o povod Denot na Evropa vo sabotata vo Gradskiot park na Skopje be{e odràn golem hepening, koj tradicionalno go organizira Delegacijata na EU vo sorabotka so Sekretarijatot za evropski pra{awa, lokalnata vlast, ambasadite na zemjite-~lenki na EU i drugi partneri, na koj mladite osnovci preku tradicionalni nosii, hrana i pijalaci gi pokaàa svoite poznavawa za kulturata na zemjite-~lenki na EU. Vo taa prigoda vicepremierot za evrointegracii na Makedonija, Vasko Naumovski, istakna deka dene{nata generacija u~enici e taa {to }e porasne i }e raboti vo Republika Makedonija kako dràva-~lenka na EU i }e moè da go dade svojot pridones vo izgradbata na Evropskata unija i na na{ata zemja kako del od nea. Toj istakna deka Makedonija nema drug izbor osven da prodolì napred kon ispolnuvawe na site kriteriumi potrebni za ~lenstvo vo EU. Na hepeningot prisustvuva{e i evroambasadorot Piter Sorensen, koj, pozdravuvaj}i gi prisutnite na makedonski i na angliski jazik, istakna deka dene{nite aktivnosti se fokusirani na decata, za{to tokmu tie se idninata. Gradona~alnikot na Grad Skopje, Koce Trajanovski, istakna deka Gradot Skopje i dràvata postojano rabotat na implementacija na proekti za podobro utre na svoite gra|ani, koi }e ovozmoàt da bideme del od evropskoto semejstvo. Edna od tie aktivnosti, kako {to istakna Trajanovski, e i otvoraweto kancelarija vo Brisel minatata godina od strana na Gradot Skopje vo sorabotka so ZELS i site op{tini vo dràvata, preku koja se prezentiraat ideite {to gi preslikuvaat potrebite na gra|anite.

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

KLU^NATA REFORMA VO KAZNENOTO PRAVO JA POMAGA IPA

OKOLU DVA MILIONI EVRA ZA OBUKA NA PRAVOSUDNITE ORGANI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

o sredstva od donacii }e se obu~uvaat makedonskite sudii, javni obviniteli, advokati, sudska policija, site subjekti koi od noemvri 2012 godina }e treba da go sproveduvaat noviot Zakon za krivi~na postapka. Iako, spored Zakonot, obukite treba da traat dve godini, rokovite ve}e te~at, a Obvinitelstvoto postojano potsetuva deka nema nitu prostorni, nitu kadrovski kapaciteti za implementacija na Zakonot. Spored najavite na Ministerstvoto za pravda i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koi podgotvija Akcionen plan za sproveduvawe na ZKP, site involvirani vo procesot }e podle`at na obuka preku 14 edukativni seminari, koi }e po~nat so odr`uvawe kon krajot na ovoj mesec, a }e zavr{at do krajot na godinata. Nositeli na aktivnostite vo delot na obukite }e bidat Akademijata za sudii i javni obviniteli i Centarot za obuka pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija Kako {to informira Aneta Arnaudova, direktorkata na Akademijata za sudii i javni obviniteli, za ovaa namena }e bidat izdvoeni okolu dva milioni evra. “IPA proektot }e bide seo-pfaten i se odnesuva na obezbeduvawe na site uslovi vo site segmenti na sproveduvaweto na ZKP. Toa podrazbira obuki na kadarot, zajaknuvawe na kapacitetite na Obvinitelstvoto, oprema za audio-vizuelno snimawe,

PRAVDA I VNATRE[NI SO MEMORANDUM SE OBVRZAA ZA SPROVEDUVAWE NA ZKP Ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska i ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, deneska go potpi{aa Memorandumot za sorabotka me|u dvete institucii. “So Memorandumot se obezbeduva navremeno podgotvuvawe na dvete ministerstva za efikasno implementirawe i ponatamo{no institucionalno praktikuvawe na Zakonot za krivi~na postapka, so koj se voveduva sistem na sovremena i efikasna krivi~na postapka so celosno po~ituvawe na na~eloto

milioni evra spored ministerot Manevski }e ~ini implementacijata na noviot zakon

sovremen informati~ki sistem za sudovite i obvinitelstvata”, veli Arnaudovska. Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, uveruva deka }e bidat ispo~ituvani rokovite.

na vladeewe na pravoto i za{tita na ~ovekovite prava i slobodi, soglasno me|unarodnite dokumenti na ON, na Sovetot na Evropa i EU”, re~e Jankuloska. Preku harmonizacija na sorabotkata me|u ministerstvata, kako {to re~e Jankuloska, se postavuva nulta tolerancija kon kriminalot. “Obukite se organiziraat so celosna poddr{ka na OBSE, a za dva seminari dobivme poddr{ka od Pravnata kancelarija na ambasadata na SAD”, istakna Manevski.

“Nie pravime maksimalni napori za da se obezbedat soodvetni donacii i sredstva od donatori za da se obezbedi obukata za primena na Zakonot za krivi~na postapka. Se razbira, tuka se i sredstvata od buxetot" veli toj. No, obvinitelite ne se entuzijasti. Obvinitelot za organiziran kriminal, Jovan Ilievski veli deka ne se podgotveni da go sprovede noviot ZKP, no o~ekuva do 2012 godina da se doekipiraat. Toa

podrazbira zgolemuvawe na kapacitetot na obviniteli za 30%. “Obvinitelstvoto vo momentov ne e podgotveno za da go sprovede noviot Zakon za krivi~na postapka, no tokmu toa e pri~inata {to noviot Zakon e usvoen, a negovata primena e odlo`ena za edna ipol godina. Toa e dovolen period Obvinitelstvoto kadrovski da se doekipira, da se sozdadat site tehni~ki pretpostavki”, istakna Ilievski.

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

Intervju

HUSEIN ERKAN GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA BERZATA VO ISTANBUL

SĂ&#x2030; U[TE NE SME RAZGOVARALE ZA UDEL VO MAKEDONSKA BERZA!

Ako Makedonskata berza se priklu~i na nekoj golem pazar nema da vidite razvoj na pazarot na kapital. Dolgoro~no sakame da kreirame regionalen sistem za naso~uvawe na nalozite od edna berza kon druga. Mislam deka toa }e im pomogne na site pomali berzi vo regionot. Inaku, }e bidat progoltani od procesot na globalizacija, a brokerite }e go izgubat biznisot MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

stanbulskata berza, so vkupna pazarna kapitalizacija od 320 milijardi dolari, e najgolemata berza vo Evroaziskiot region. Pokraj toa {to neodamna na Balkanot stana aktuelna po potpi{uvaweto dogovor za kupuvawe akcii vo Saraevskata berza, taa e mnogu e interesna za analiza bidej}i e edna od retkite berzi vo svetot koja samostojno se razviva. Vo nejzini ramki egzistiraat nekolku razli~ni pazari. Pazar na akcii so 350 kompanii i dneven promet od 3,4 milijardi dolari; pazar na strukturirani proizvodi, kade {to se trguvaat 13 ETF (Exchange traded funds) i okolu 15 drugi vidovi strukturirani proizvodi, kako {to se investiciskite trustovi (investment trusts). Potoa, pazar na fiksen prihod, kade {to se trguvaat dr`avni obvrznici, korporativni obvrznici, vo ~ii ramki e i najgolemiot repo-pazar vo svetot. Kako rezultat na lanskata kampawa za zgolemuvawe na brojot na IPO (Initial public offering), na Berzata vo Istanbul vo 2010 godina imalo 22 IPO, a godinava se o~ekuvaat 30. â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;? razgovara{e so glavniot izvr{en direktor na berzata vo Istanbul, Husein Erkan, koj voedno e i pretsedatel na Asocijacijata na evroaziski berzi FEAS, kade {to e ~len i Makedonskata berza. Istanbulskata berza ne e integrirana so nekoja pogolema svetska berza, tuku samostojno se razvila. Kakov be{e patot do nivoto na koe{to ste denes, koe e va{eto iskustvo, zatoa {to ne e lesno edna berza da se razvie bez pomo{ od nekoj porazvien pazar? Turcija e golema zemja, so golem bruto-doma{en proizvod (BDP) i mnogu investitori. Imame mnogu kompanii koi se konkurentni vo Evropa i privlekuvaat stranski kapital. Do pred 6-7 godini najgolem del od berzite bea nacionalni. Sekoja nacionalna berza ima{e mo`nost da raste vo ramkite na doma{niot pazar. Vo takvi uslovi nekoi od berzite rastea i se razvivaa pove}e, nekoi mnogu pomalku. Toa {to go determinira{e rastot na Istanbulskata berza sekako

e i goleminata na pazarot. No, i tehnologijata isto taka ima{e golemo vlijanie. Ako imate sopstvena tehnologija i ne zavisite tolku od stranska tehnologija moète da se razvivate brzo. Zatoa {to moète da voveduvate novi proizvodi mnogu brzo, mnogu ~esto, bez da ~ekate nekoj drug da vi go ovozmoì toa, za {to }e vi bide potrebno mnogu vreme. Nie ja imavme taa sre}a da ja kontrolirame tehnologijata koja ja koristi Istanbulskata berza. Na stranata na likvidnosta strukturata na pazarot e mnogu va`na. Od toa kako }e go strukturirate pazarot }e zavisi i toa kolku }e moète da go zgolemite prometot. Operaciite za poramnuvawe i za kastodi se mnogu va`ni i tie mora da bidat mnogu efikasni. Vaèn e i balansot so proviziite i sekako mora da imate vistinski trgovski mehanizmi. Mora da go dizajnirate pazarot okolu pravila koi }e ja zgolemuvaat likvidnosta. Kako uspeavte da pottiknete tolku mnogu IPO za samo dve godini? Ova e osobeno va`no za investitorite na makedonskiot pazar, bidej}i vo Makedonija re~isi i nema novi ponudi na akcii! Bevme osobeno uspe{ni vo zgolemuvaweto na brojot na IPO (Initial Public Offering) lani. Napravivme nacionalna kampawa za pottiknuvawe na praveweto IPO vo Turcija, pri {to sorabotuvame so site stopanski komori za da moème na site kompanii da im go dobliìme ovoj model na pribirawe sredstva. Sega go obu~uvame personalot na komorite da ni pomaga vo podgotovkata na IPO. Minatata godina 22 kompanii dojdoa na pazarot i sobraa pove}e od 3,5 milijardi dolari, a 15 kompanii izdadoa korporativni obvrznici i tie sobraa okolu 2,5 milijardi dolari. Ovaa godina ve}e imame osum kompanii koi se vo proces na pravewe IPO i 20 koi apliciraa za da ja po~nat postapkata. Na{ite procenki se deka godinava na Berzata vo Istanbul }e se slu~at okolu 30 IPO, so {to }e go nadmineme lanskiot broj. Godinava se izdadoa i sedum korporativni obvrznici, prete`no od bankite, koi sobraa tri milijardi dolari. Dodeka, na pazarot so akcii od osum korporativni obvrznici od po~etokot na godinata dosega se sobraa 600 milioni dolari. Godinava po~navme nova kampawa za

zajaknuvawe na kompaniskoto znaewe vo delot na odnosi so investitorite i za finansiskata pismenost na investitorite. Rabotime zaedno so regulatorot, so zdruènieto na brokeri, so univerzitetite i so mediumite. Sakame vkupnata pazarna kapitalizacija na Berzata da stane ednakva na turskiot BDP. Sega e 40% od nego. Na raste~kite pazari prosekot e pazarnata kapitalizacija na berzata da bide okolu 80% od BDP. Nie sme polovina od toa i mislime deka moème da se podobrime do 2023 godina. [to mislite za globalizacijata na pazarite na kapital. Treba li Makedonskata i berzite vo regionot da go sledat ovoj trend na integracija ili postoi nekoj drug model za podobruvawe na sostojbata po finansiskata kriza? Zavisno od toa kade e locirana edna berza, integracijata moè da ima smisla, no vo nekoi slu~ai i nema smisla. Ako ste nacionalna berza i ne se soo~uvate so konkurencija, odnosno va{ite kompanii ne se trguvaat na nekoja druga berza, toa zna~i deka nemate konkurencija. Vie ste edinstvenata berza koja obezbeduva likvidnost za va{ite akcii. No, vo EU so MIFID regulativata konkurencijata me|u berzite e zgolemena. MIFID vovedoa nekoi novi platformi za trguvawe, kako {to se multilateralnite platformi MTFs, koi sozdadoa surova konkurencija me|u berzite. Ovie platformi moè da se vodat so 20 lu|e maksimum, dodeka edna berza ima mnogu pove}e tro{oci. MIFID sega gi razgleduva ovie pra{awa. Vo EU ima{e nekoi spojuvawa me|u berzite, no ne site od niv se zavr{eni, tuku traat. Edna od dilemite {to ja imam za globalnite spojuvawa e {to se obiduvaat da sozdadat platforma koja se koncentrira na brzinata na trguvaweto i na zgolemuvawe na volumenot na trguvawe. Kolku e pobrzo trguvaweto, tolku e pogolem volumenot i likvidnosta. No, pritoa se ispu{ta edna od osnovnite funkcii na berzite, a taa e sobiraweto nov kapital preku IPO. Zamislete mnogu golemi berzi koi se spojuvaat i sozdavaat eden pazar, kade e platformata za trguvawe? Taa e virtuelna. Koj }e trguva tamu? Samo globalnite investiciski banki }e imaat komparativna prednost da trguvaat na edna takva globalna

platforma. Lokalnite investitori }e is~eznat. A koj }e im go privle~e vnimanieto na globalnite investitori? Samo ogromnite kompanii, blu-~ipovite vo svetski ramki. Kompaniite so sredna golemina, koi }e bidat megakompanii vo Makedonija i vo Turcija, nema da go dobijat vnimanieto. Malite kompanii nikoga{ nema da go dobijat vnimanieto. Zatoa, veruvam deka ovoj trend na globalni spojuvawa me|u berzite ima maani. Koga pazarot }e ja izgubi pobaruva~kata, toa zna~i deka i brokerite }e go izgubat biznisot. Globalnite igra~i }e dominiraat. Tie moèbi imaat skap model na operacii, va{ite institucionalni investitori moè da ne ja dobijat vistinskata usluga, pa i tie }e bidat nadvor od igra. Lokalnite berzi nema da imaat poseben sistem na nalozi, tuku }e go koristat globalniot i toga{ koj }e gi sledi kompaniite? Globalnite platformi za trguvawe nema da gi sodràt najdetalnite informacii za lokalnite kompanii. Ako se izgubi ovaa ekspertiza i regulatorot }e ja izgubi svojata ekspertiza. Ako celata ekspertiza lokalno se izgubi, toga{ koj }e gi za{titi pravata na investitorite vo lokalnata ekonomija? Toa {to vo FEAS veruvame deka e podobar na~in e tehnologijata da se podobri na toj na~in {to bi se zabrzal sistemot na t.n. order-routing. Toa bi bila win-win situacija za site. Nacionalniot sistem za nalozi na kompanii koi doa|aat od edna zemja treba da bide vo ramkite na nacionalnata berza. Taa treba da go menaxira sistemot za nalozi, da gi sledi kompaniite, da go nabquduva pazarot, da im dozvoli na lokalnite brokeri da rastat, no i da dozvoli vlez na stranski posrednici i da se prodolì da se nadgraduva ekspertizata na lokalniot regulator za da se za{titat pravata na investitorite. Sorabotkata me|u berzite treba da bide vo naso~uvaweto na nalozite edna kon druga. Na primer, turski investitor zainteresiran za makedonska kompanija treba da bide vo mo`nost da isprati nalog na lokalen turski broker, so poddr{ka na Istanbulskata berza da se isprati nalogot na Makedonskata berza preku makedonski broker, da se trguva na makedonskiot pazar, poramnuvaweto i kliringot

da se napravat vo Makedonija, a turskata banka za kliring i poramnuvawe da ima bliska sorabotka so makedonskite institucii. Makedonskata berza na ovoj na~in }e porasne, a Istanbulskata isto taka }e ima nekakva korist, zatoa {to }e delime provizii. Order-routing platformata podobro }e im slu`i na potrebite na site. Na ovoj na~in }e mo`eme da se koncentrirame na razvivawe na tehnologijata za podobar sistem za order-routing, namesto da si ja krademe likvidnosta eden od drug. Primer za vakov na~in na sorabotka e Wujor{kata berza, koja dogovori order routing sistem so Berzata vo Tokio. Ako Makedonskata berza se priklu~i na nekoj golem pazar, nema da vidite razvoj na pazarot na kapital. Dolgoro~no sakame da kreirame regionalen order-routing sistem, {to mislam deka }e im pomogne na site pomali berzi vo regionot. Inaku, }e bidat progoltani od procesot na globalizacija, a brokerite }e go izgubat biznisot. Kakva e strategijata za {irewe na Istanbulskata berza vo regionot na Jugoisto~na Evropa, so ogled na toa {to naskoro }e stanete akcioneri vo Saraevskata berza? Strategijata za {irewe ne e povrzana isklu~ivo samo so prezemawe drugi berzi. No, sakame da bideme malcinski akcioneri vo berzite koi se interesiraat za toa. Nemame interes da staneme dominantni sopstvenici, odnosno da upravuvame so berzite vo regionot, ne sme zainteresirani

za prezemawa vo ovoj moment, no mislime deka mo`eme da im pomogneme na berzite vo na{iot region (so ili bez da staneme akcioneri). Ako ima {ansi i barawa za prezemawa, sekako deka }e razmislime, no momentalno toa ne e aktivna strategija na Istanbulskata berza. Inaku, so dogovorot so Saraevskata berza, Istanbulskata berza }e ima 5%, na{ata banka za poramnuvawe i kliring }e ima 5% i na{iot centralen registar }e ima 5% vo Saraevskata berza, so {to kako turski investitori }e imame 15% od vkupniot kapital. Akcioneri sme i na berzite vo Kirgistan i vo Baku. Razgovarate li so rakovodstvoto na Makedonskata berza za da stanete akcioneri vo nea? Vo koja nasoka }e odi me|usebnata sorabotka, so ogled na toa {to Makedonskata berza pred tri godini ima{e potpi{ano memorandumi za sorabotka so drugi berzi, {to treba{e da dovede do nejzina proda`ba? Ne, s$ u{te ne sme razgovarale za toa. S$ u{te ne sme doprele nitu edno od tie pra{awa. Imavme Memorandum za sorabotka so Makedonskata berza pred 10 godini, kako rezultat na {to vo Istanbulskata berza doa|aa mnogu posetiteli za da gi obu~uvame. Vo idnina vo ramkite na FEAS }e sorabotuvame so pravewe roud-{oua na koi }e treba da se prezentiraat potencijalnite kandidati koi sakaat da napravat IPO. Planirame na krajot od godinava ili vo prviot kvartal od 2012 godina da organizirame takov sostanok vo Istanbul.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.592

MBI 10

MBID

2.740

OMB 117,53

2.730

2.582

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

117,43

2.720

2.572

117,33 2.710

2.562

117,23

2.700 2.552

2.690

117,13

2.542

2.680

117,03

2.532

2.670

09/05/11

10/05/11

11/05/11

12/05/11

13/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,93

09/05/11

10/05/11

11/05/11

12/05/11

13/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

09/05/11

10/05/11

11/05/11

12/05/11

13/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

PRODOL@ENIE NA POLITIKATA NA STABILEN DEVIZEN KURS ajzna~aen nastan vo finansiskiot sektor vo minatata nedela be{e 12-ta Konferencija na Makedonskata berza. Bidej} i sostojbite na makedonskiot pazar na kapital se podolgo vreme sterilni i pazarot se karakterizira so niski ceni, slaba likvidnost na akciite i voop{to situacijata e malku promeneta vo poslednive godini, i godinava na Konferencijata se slu{naa sli~ni komentari i poraki, kako i na prethodnite 2-3 konferencii na Berzata. Moèbi poradi vakvite sos tojbi, posebn o vnimanie privle~e govorot na novonazna~eniot guverner Dimitar Bogov, {to be{e negovo prvo obra}awe vo javnosta po nazna~uvaweto na novata funkcija. Toj gi povtori zalo`bite za prodolùvawe na dolgoro~nata politika na centralnata banka za odrùvawe cenovna i finansiska stabilnost, izrazena pred s$ preku odrùvawe stabilen devizen kurs na denarot vo odnos na peg valutata - evro. Devizniot kurs posleden pat be{e aùriran vo juli 1997 godina na nivo od 61 denar, a so poslednite promeni na metodologijata na izrabotka na kursnata lista na NBRM od fevruari 2010, sredniot kurs EUR/MKD se svede na pazarno nivo, koe go formiraat bankite market-mejkeri preku svoi kotacii na devizniot pazar vo Makedonija i se dviì vo me|u 61,47 i 61,72, odnosno varira za 0,40%. Iako kursot e kontrolirano promenliv, de fakto e i pazaren, najmnogu poradi u~estvoto na NBM, koja po potreba se pojavuva i na stranata na pobaruva~kata za devizi na nivo od 61,47 i na stranata na ponudata na

nivo od 61,72. Dokolku NBM se trgne od kotacijata na 61,72, za mnogu kratko vreme pazarot i subjektite koi ja kreiraat pobaruva~kata za devizi }e predizvikaat direktno dvièwe nadolu na kursot na denarot vo odnos na evroto. Vakvata reakcija, pridruèna so pani~ni psiholo{ki faktori bi moèla da go dovede devizniot kurs minimum na aùrirano nivo od 65 do 70 denari , a moèbi i ponisko. No, ne griète se, vo svojot koncizen i jasen govor guvernerot Bogov navede osum krupni pri~ini za prodolùvawe na politikata na stabilen devizen kurs i rizicite koi moè da nastanat dokolku takvata politika koja ja sproveduva{e i sega{niot guverner Go{ev se smeni. So ova za dolgo vreme site potencijalni èlbi i najavi za eventualna devalvacija od zagovara~ite za promena na monetarnata politika pa|aat vo voda. I so pravo kontrolirano-promenliviot stabilen kurs na denarot vo odnos na evroto e i treba da ostane glavno sidro na monetarnata i na finansiskata politika na NBM. Ima dovolno ekonomii vo svetot koi vo momentov ili vo minatoto koristele reìm na sloboden promenliv devizen kurs, {to rezultiralo so golema nestabilnost, cenovni i inflatorni dvièwa, {to dava za pravo da veruvame vo makroekonomskata poleznost od stabilen devizen kurs, osobeno za ekonomii so nizok stepen na razvienost na finansiskiot pazar, kako makedonskata. Najblizok primer ni e Republika Srbija i promenite koi se slu~uvaa so kursot na srpskiot dinar. Toj pred 6-7 godini be{e na nivo od okolu 60 denari, na koe dolgi godini se nao|a makedonskata valuta, a do

DARKO STOJKOSKI DIREKTOR NA DIREKCIJA ZA FX I PAZAR NA PARI [PARKASE BANKA MAKEDONIJA

So pravo kontrolirano-promenliviot stabilen kurs na denarot vo odnos na evroto e i treba da ostane glavno sidro na monetarnata i na finansiskata politika na centralnata vlast denes, koga se nao|a na nivo od 100 denari deprecira{e za 70%. Intenciite da se dozvoli slobodno formirawe na kursot na dinarot od Vladata na Srbija pretpostavuvam bea najmnogu predizvikani od èlbite preku depresirawe na dinarot da se podobri konkurentnosta na srpskoto proizvodstvo vo stranstvo, pred s$ vo regionot, a i da se stimulira prilivot na stranski investicii. Li~no prisustvuvav na edna investiciska konferencija za zemjite od Jugoisto~na Evropa vo Belgrad minatiot oktomvri, koga porane{niot srpski minister za ekonomija, Mla|an Dinki}, ìvo i ekspresivno, kako {to eden Srbin moè toa da go napravi, se pofali so depresiraweto na dinarot kako edno od pozitivnite dostignuvawa vo finansiskata i monetarnata sfera. Pokraj podobruvawe na kompetitivnosta na srpskite proizvodi, osobeno na Balkanot, Dinki} se pofali i so s$ pogolema zainteresiranost na investitorite: Korejci, Japonci i kakvi s$ u{te ne, koi ~ekaat red za da investiraat vo Srbija. Vakvata monetarna politika moè da ja podobri kompetitivnosta

NEDELNO TRGUVAWE

I DOMA[NATA BERZA PODOBRA OD SVETSKITE

akedonskata berza i berzite vo regionot minatata nedela ostanaa imuni na padot na cenite na surovinite i prodol`uvaweto na dol`ni~kata kriza kaj del od evropskite dr`avi. Doma{nata berza ostvari promet od 1,5 milioni evra, vklu~uvaj}i 1,2 milioni evra ostvareni vo ramkite na klasi~noto trguvawe i 242.000 evra ostvareni so blok-transakcijata na akcii od Komercijalna banka. Ova e 41,6% pove}e od prometot realiziran edna nedela prethodno, koj iznesuva{e eden milion evra. Rast ima{e i kaj berzanskite indeksi. Glavniot berzanski indeks MBI-10 na nedelno nivo porasna za 1,01%, na vrednost od 2.583,94 indeksni poeni, a rast od 1,22% ima{e i drugiot akciski indeks, MBID, koj nedelata ja zatvori na 2.729,51 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB, pak, porasna za 0,38%, na 117,49 indeksni poeni. Pokraj doma{nata berza, vo regionot rast na prometot i na indeksite ima{e i kaj berzata vo Belgrad. Osnovniot berzanski indeks na belgradskata berza, Belex 15, porasna za 1,13%, na vrednost od 753,24 indeksni poeni, dodeka, pak, prometot ima{e rast od 57% i iznesuva{e 3,3 milioni evra. Za razlika od doma{nata i berzata vo Belgrad, kaj berzata vo Zagreb ima{e pad na prometot od 11,3%, no zatoa pak, osnovniot berzanski indeks, CROBEX, porasna za 0,05%. Berzata vo Zagreb ostvari promet od 9,6 milioni evra, a indeksot CROBEX nedelata ja zatvori na vrednost od 2.209,87 indeksni poeni. Indeksite na najgolemite svetski pazari na kapital nedelava ja zavr{ija so korekcija nadolu. Indeksite na berzata vo Wujork, S&P 500 i Dow Jones, na nedelno nivo imaa pad od 0,2% i 0,3% soodvetno, taka {to S&P 500 zavr{i na vrednost od 1.337,77 indeksni poeni i Dow Jones na 12.595,75 indeksni poeni. Evropskiot berzanski indeks Stoxx Europe 600 padna 0,3%, na vrednost od 280,5 indeksni poeni, a aziskiot indeks MSCI Asia Pacific padna 1%, na vrednost od 136,17 indeksni poeni.

na ekonomijata i da privle~e kapital, no samo na kratok rok, a dolgoro~no gi komplikuva ekonomskite politiki i delovni odluki i vlijae na sistemska nestabilnost. Protivnicite na politikata na promenliv devizen kurs bi se zapra{ale dali stranski investitor bi bil zaintersiran da vlo`i, na primer, 10 milioni evra, da gi pretvori vo domicilna valuta, koja vrtoglavo tone vo odnos na evroto, i da se soo~i so rizik investicija za nekolku meseci da se stopi na 8-9 milioni evra pri deprecijacija na domicilnata valuta za 10 ili 20%? Realno e da se o~ekuva devalviraweto na doma{nata valuta najmnogu da se odrazi vrz naselenieto koe odvaj vrzuva kraj so kraj so prose~na plata od 250-300 evra i pra{uvaat dali nivnata sledna plata }e se namali za desetina evra, a ratata na devizniot kredit koj go otpla}aat makotrpno }e se zgolemi za desetina evra? Mladen Dinki} od pred nekolku meseci ne e pove}e minister vo srpskata Vlada, mo`ebi delumno i kako rezultat na ovaa politika.

prodol`uva

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

13.05.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.493.392,60

-5,34%

-6,73%

1,14%

-3,40%

-2,68%

11.05.2011

2.470

ILIRIKA GRP

48.775.040,99

-5,03%

-3,33%

-6,56%

-8,07%

0,89%

11.05.2011

2,8

2.980

Иново Статус Акции

14.169.444,46

-1,07%

-6,76%

2,76%

2,83%

-7,71%

12.05.2011

1.699,00

2,23

8.500

KD Brik

37.654.350,68

-3,25%

-3,27%

-2,82%

-5,32%

0,25%

12.05.2011

3.538,75

1,08

14.160

KD Nova EU

25.756.452,34

-2,85%

-7,15%

-0,21%

-1,63%

-4,24%

12.05.2011

КБ Публикум балансиран

30.371.661,76

-0,54%

-3,88%

0,93%

0,62%

-1,50%

12.05.2011

КБ Публикум -обврзници

19.530.854,76

0,55%

0,00%

12.05.2011

2.899,00

9,38

14.500

РЖ Институт Скопје

412,00

РЖ Техничка контрола Скопје

331,00

Охридска банка Охрид НЛБ Тутунска банка Скопје

Стопанска банка Битола

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

13.05.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Прилепска Пиварница Прилеп Македонски Телеком Скопје

Алкалоид Скопје

Износ (МКД)

10800

-1,82

1.080.000

490,41

-0,63

695.408

4.349,11

-0,16

1.957.100

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

10 емисија на обврзници за денацион.

13.05.2011

P/E

P/B

4.349,11

401,26

10,84

0,94

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

585,82

95,35

6,14

0,55

KMB (2010)

2.279.067

3.720,00

628,36

5,92

1,06

MPT (2010) *

112.382

26.650,00

0,78

25.920

40.090,54

2.980,40

13,45

0,81 0,68

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

86,22

0,02

3.986.359

REPL (2010) *

1.431.353

4349,11

-0,16

1.957.100

SBT (2010) *

389.779

2.899,00

39,99

72,49

10.800,00

-1,82

1.080.000

STIL (2010) *

14.622.943

205,00

0,47

440,84

2,58

Македонски Телеком Скопје

490,41

-0,63

695.408

TPLF (2010) *

450.000

3.910,00

277,07

14,11

1,07

Гранит Скопје

585,82

0,11

228.470

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

0,33

Алкалоид Скопје Прилепска Пиварница Прилеп

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

13.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

ХВ ALK (2010)

Вкупно издадени акции

13.05.2011

Нето добивка по акција

BESK (2010) *

Име на компанијата

13.05.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

% на промена

обврзници

64.757

обични акции

43.366

-73,23

108.123

-53,78

обични акции

32.240

42,63

Вкупно Редовен пазар

32.240

42,63

0,00

383.058

49,31

Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

-10,00

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, peток - 13.05.2011)

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NE E SAMO [I[EXAM TAA [TO NE INVESTIRA VO MAKEDONIJA

17.03.2010 MAKEDONIJA PROKOCKA U[TE EDNA [ANSA DA PROIZVEDUVA STAKLO

“Kapital” doznava deka poznata evropska firma bila seriozno zainteresirana da otvori proizvodstven pogon vo zemjava. No, poradi birokratskite lavirinti so koi se sudrila, zaminala i pove}e ne se vratila. Ovaa propu{tena {ansa, Makedonija ja ~ini nekolku desetici milioni evra, imaj}i predvid deka lani, samo za tegli i {i{iwa dr`avata potro{ila celi 11,7 milioni amerikanski dolari VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonija propu{ti milionska investicija vo proizvodstvo na staklena ambala`a, koja drasti~no }e gi prepolove{e tro{ocite na konzervnata industrija. “Kapital” doznava deka poznata evropska firma bila seriozno zainteresirana vo septemvri minatata godina da otvori proizvodstven pogon, no izrevoltirana od birokratijata vo zemjava, zaminala i pove}e ne se vratila vo Skopje. “Pretstavnici na edna evropskata kompanija sakaa da investiraat vo proizvodstvo na staklena ambala`a vo zemjava. Dojdoa esenta vo Skopje i seriozno se interesiraa za mo`nostite, potencijalot, pazarot, no i administracijata vo zemjava. Se voodu{evija od navidum ednostavnata zakonska ramka i evtinata rabotna sila, no koga ja po~naa procedurata i koga po~naa da talkaat od {alter na {alter dolg period, si zaminaa i povtorno ne n$ iskontaktiraa. Na na{e interesirawe {to planiraat, doznavme deka planiraniot pogon sakale da go stacioniraat vo nekoja sosedna zemja”, veli za “Kapital” izvor blizok do investitorot.

Ovaa propu{tena {ansa, Makedonija ja ~ini najmalku nekolku desetici milioni evra, imaj}i predvid deka lani, samo za tegli i {i{iwa dràvata potro{ila celi 11,7 milioni amerikanski dolari. Del od poznava~ite, pak, se somnevaat deka zad ignorantskiot odnos na dràvata kon zainteresiranite investitori, moèbi se krijat ne~ii interesi. “Vo momentot koga zainteresiran investitor re{il da vloùva, dràvata pritiska ko~nica. Kaj nas mora ne{to da se slu~i. Ako za nekoe ~udo birokratskite proceduri i imotno-pravnite sporvi ne se pri~ina za otstapuvawe na prethodno zainteresiran investitor, toga{ pre~ka se nadle`nite institucii, koi {titej}i interesi na poedinci, go ko~at razvojot na ekonomijata”, veli makedonski biznismen, blizok do potencijalniot investitor na staklena ambalaà vo zemjava. Godi{no, Makedonija uvezuva okolu 20 milioni tegli, a transportnite tro{oci duri i od sosednite zemji, se ogromni. Vo zemjava momentalno ima 52 fabriki za konzervirani proizvodi. Biznismenite se kategori~ni uvozot na staklena ambalaà im e preskap. “Potrebna ni e fabrika za staklo, zatoa {to so toa mnogu }e za{tedime. Vo Bo-

11,7

UVEZENA STAKLENA AMBALA@A VO 2010 (vo USD) Tegli za konzervirawe

milioni amerikanski dolari potro{i Makedonija za tegli i {i{iwa lani

7.058.939

[i{iwa od bezbojno staklo

589.667

[i{iwa od oboeno staklo

3.958.143

Druga staklena ambala`a

146.745

Vkupno

11.753.494

Podatocite se od Dr`aven zavod za statistika

fabriki za konzervirani proizvodi rabotat vo Makedonija

num godi{no uvezuvame okolu ~etiri milioni tegli koi ~inat po 8,5 denari, a transportnite tro{oci od Srbija iznesuvaat okolu 600 evra, a od Hrvatska 1.000 evra za eden kamion. Naj~esto uvezuvame od Srbija, Hrvatska, Bugarija i Moldavija. Proizvodstvoto na staklena ambal`a vo Makedonija, bi bilo uspe{en biznis ako se ima strategija za osvojuvawe i na pazarite Albanija, Kosovo i Crna Gora. Pokraj Kosovo, Makedonija e edinstvena zemja vo regionot vo koja ne postoi vakva fabrika”, veli sopstvenikot na Bonum, Mom~ilo Ivanovski. SVETSKA BANKA NUDELA KREDIT Biznismenite velat deka Makedonija mnogu ~esto propu{ta {ansi da go namali enormniot uvoz na staklo. Profesorkata Marija Zarezankova otkriva deka bila svedok na

napori od strana na Svetska banka da ja vrati vo funkcija edinstvenata fabrika za staklo koja nekoga{ postoela vo Makedonija. No, i toga{, veli, prsti vme{ala tromata administracija. “Svetska banka be{e mnogu zagreana da investira vo toj del. No, za `al, birokratskite proceduri i dolgite sudski ro~i{ta spre~ija edna izvonredna zdelka za Makedonija, biznis za koj imavme i kapacitet i obu~ena rabotna sila. Birokratijata e glavna pre~ka vo razvojot na delovnata klima, koja dosega ne uspea da ja otstrani nitu edna Vlada. Nemaj}i vizija i interes za ne{to novo, biznismenite se vadat so faktot deka zemjava ne raspolaga so site surovini koi se potrebni

pri proizvdstvo na staklena ambalaà. Pa, i Italija e najgolem uvoznik na koà, no i najgolem izvoznik na ko`na galanterija vo svetot. Zna~i, so kreativnost se doa|a do golem profit. I da razgrani~ime ve}e edna{, ne se bitni zakonite na hartija, tuku instituciite koi gi realiziraat. Biznismenite nemaat vreme za dremewe pred {alteri”, veli Zarezankova za “Kapital”. Spored poznava~ite, proizvodstvo na staklena ambalaà bi bil mnogu profitabilen biznis na ovie prostori. Zatoa, apeliraat bankite da im izlezat vo presret na potencijalnite investitori. Biznis-konsultantot Sini{a Pe}evski veli deka visokite kamatni stapki gi destimu-

liraat duri i tvorcite na najnade`nite biznis-idei. “Naj~esto tie {to imaat profitabilni biznis-idei, ne se osuduvaat da podignat kredit za da gi realiziraat. Visoki kamatni stapki gi se~at vo start. Od druga strana, pak, makedonskite biznismenite koi finansiski moàt da poddràt eden nov biznisproekt, sakaat investiranite pari da si gi vratat za edna godina. Voop{to ne se razmisluva na dolg rok. Toa e, pred sé, kako rezultat na nemaweto biznis-logika i pretpriemni~ki duh”, istaknuva toj. I ostanatite eksperti potenciraat deka vo zemjava na prsti moàt da se izbrojat tie koi razmisluvaat pretpriemni~ki.

WWW.KAPITAL.MK Ѓ МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,44%

3,45%

4,24%

5,05%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5586

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50

САД

долар

43,4951

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40

В.Британија

фунта

70,7448 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,9182

Канада

долар

45,0088

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

46,1770

61,6

43,8

71,3

49,

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

VO TRKA ZA PETTA YVEZDI^KA ompanijata koja e osnovana vo 1933 godina, vo 2008 godina stanuva ~len na Star Alijans mreàta. Aviokompaniite koi se ~lenovi na ovaa mreà se me|u najpo~ituvanite vo svetot. Za da stanat ~lenovi, tie treba da ispolnuvaat najvisoki standardi vo usluga na klientite, bezbednosta i tehni~kata infrastruktura. Ovaa kompanija e na dobar pat do krajot na 2011 godina da stane prvata evropska vozdu{na kompanija so pet yvezdi. Zasega samo {est aviokompanii vo svetot imaat pet yvezdi. Yvezdite se davaat za isklu~itelno visoko nivo na opsluùvawe i ispolnuvawe na site svetski standardi. Turki{ erlajns e kompanija so ~etiri yvezdi i ve}e ima signali deka se mnogu blizu do dobivawe na pettata.

TURSKIOT AVIOPREVOZNIK VO TRKA ZA VLEZ VO SVETSKITE TOP 10 AVIOKOMPANII

TURKI[ ERLAJNS STANUVA LIDER NA BALKANOT j r avioprevoznik r vo Ju`na u Evropa r i tret r vo Evropa, r , planira r do 2023 godina da Najdobriot stane del od prvite r 10 vo svetot. Ovaa kompanija j od godina vo godina e s$ pouspe{na, u , brojot r j na patnici kontinuirano raste raste, a raste i brojot na destinacii {to gi nudi nudi. Ve}e e prisutna na Balkanot, a preku Jat i Montenegro erlajns planira da stane regionalen lider ELENA JOVANOVSKA

urskiot nacionalen avioprevoznik Turki{ erlajns, najdobriot prevoznik vo ju`na Evropa i tret vo Evropa, planira do 2023 godina da stane del od prvite 10 vo svetot. No, osven toa {to go osvojuva svetot, preku zdelkite so nekolku nacionalni avoprevoznici na Balkanot planira da stane i lider vo ovoj region. Turskata kompanija, od godina vo godina e s$ pouspe{na, brojot na patnici kontinuirano raste, a raste i brojot na destinacii {to gi nudi. Vo celta da stanat s$ pogolemi igra~i na pazarot, kompanijata planira pove} e od 12 prezemawa i spojuvawa so kompanii nadvor od Turcija, pred s$ so kompanii na Balkanot, kade {to gledaat prostor za {irewe, a vo

razvojniot plan na kompanijata imaat i planovi za prezemawa i vo Rusija i Tanzanija. Vo regionot, Turcite ve}e imaat udel od 49% vo nacionalniot avioprevoznik na Bosna i Hercegovina, BH Erlajns, a vo pregovori se da gi prezemat srpskata Jat i polskata Lot, za koja se natprevaruva so Briti{ ervejz i Er Frans KLM. Vo srpskite mediumi se pi{uva{e deka Turcite osven za Jat, poka`ale interes i za kupuvawe na aerodromot Nikola Tesla vo Belgrad. Od kompanijata ne odrekuvaa deka se zainteresirani za sekakov vid sorabotka, s$ so cel da fatat strate{ko mesto na Balkanot. Neodamna od kompanijata najavija deka se zainteresirani za nekoj vid privatizacija ili strate{ko partnerstvo i so crnogorskata nacionalna aviokompanija Montenegro erlajns, a nejzini pretstavnici ve}e vo nekolku navrati razgovarale vo crnogorskata Vlada za vlez vo sopstvenosta

na Montenegro erlajns. Turskata kompanija ja razgleduva mo`nosta da investira i vo sosednite pazari kako Bugarija, Grcija ili Centralna Azija. [pekulacii za vlez na Turki{ erlajns kako nacionalen prevoznik ima{e i vo Makedonija, po vlezot na TAV, koj e koncesioner na makedonskite aerodromi. Spored najavite na menaxmentot na TAV, ve} e imalo pregovori so pretstavnici od Turki{ erlajns da vleze na makedonskiot pazar i deka izlegla ideja zaedno so makedonski biznismeni da se formira zaedni~ka aviokompanija, no pregovorite ostanaa samo na `elba. Spored izvr{niot direktor na turskata aviokompanija Temel Kotil, ekspanzijata na turskata aviokompanija }e go zajakne razvojot i na avioprevoznicite vo sosednite zemji vo regionot. “Ako im pomogneme na ovie aviokompanii, so toa mu pomagame na regionot i na na{iot centar vo Istanbul”, veli Kotil.

Pri~inite za uspeh na Turki{ erlajns, menaxmentot gi gleda vo s$ pogolemiot udel na pazarot, kako i golemiot buxet na kompanijata. Spored pretsedatelot na bordot na Turki{ erlajns, Hamdi Top~u, pri~inata za vakviot nivni uspeh e golemiot buxet na kompanijata i golemiot udel na pazarot. “Poslednata globalna finansiska kriza & ode{e vo korist na kompanijata”, izjavi Hamdi Top~u, pretsedatel na odborot na direktori na Turki{ erlajns. Spored nego, toa {to nekoi svetski avioprevoznicoi poradi krizata moraa da otkaàt nekoi letovi i da go namalat nivniot broj, mu ovozmoì na Turki{ erlajns da prodolì da se {iri na svetski ramki.

Balkan bez vizi

Vo ramkite na aktivnostite za {irewe i pozicionirawe na Balkanot, Turki{ erlajns po~na promotiven proekt pod imeto Balkan bez vizi, pri {to na patnicite im se nudat popusti i specijalni

paketi. Pod mototo “Sega e polesno od koga bilo da se leta za Balkan”, Turki{ erlajns gi povrza glavnite gradovi na balkanskite dràvi, so koi, kako {to velat od kompanijata, “imame petvekovni istoriski vrski”. Proektot vaì za site balkanski zemji koi ne baraat vizi za turskite dràvjani, {to zna~i deka gi opfa}a Skopje, Podgorica, Belgrad, Zagreb, Saraevo, Tirana i Pri{tina. Turki{ erlajns se zalaga i za promena na viznata politika i za afrikanskite ìteli, {to e del od strategijata za nivno {irewe i na ovoj kontinent. Kako {to velat od kompanijata, na nivno barawe, turskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, po~nuvaj}i od ovaa godina, }e dozvoli afrikanskite patnici koi imaat viza za Velika Britanija, SAD ili [engen-zonata da dobijat vizi na carina, bidej}i edna od pogolemi

no.

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

TOP 25 poplaki na Afrikancite e deka vo pove}eto afrikanski zemji nema turski diplomatski pretstavni{tva. Pretsedatelot na odbor na direktori, Top~u, go naglasi zna~eweto na viznoto osloboduvawe za zgolemuvawe na brojot na patnici, zemaj}i go primerot so Sirija. Turki{ erlajns vo 2003 godina do ovaa arapska zemja ima{e ~etiri letovi vo nedelata, no otkako turskata i siriskata vlast ja otstranija vizata, brojot se zgolemi na 28 letovi.

Strategijata St na Turki{ erlajns

Tajnat na uspehot na Turki{ Tajnata erlajns e vo toa {to tie za erlaj svoi konkurenti gi biraat svetskite vode~ki aviokomsvetsk panii. Od menaxmentot na panii kompanijata potenciraat deka kompa strategijata na Turki{ erlajns strate e na vode~kite aviokomapnii vo svetot sv da se gleda kako konkurenti i vo momentot koga konku turskiot avijaciski sektor tursk be{e pokonkurenten od niv. “Kako na{i konkurenti mo`e da gi smetame i doma{ni aviokompanii, no namesto toa aviok kako glavni rivali izbravme me|unarodni aviokompanii. Ako me|un izberete poslaba kompanija kako konkurent nema da imate uspeh, dodeka imate mo`nost da rastete dokolku ja izberete najsilnata”, veli izvr{niot direktor Kotil. Vo mart mesec Turki{ erlajns potpi{a dogovor za nara~ka na deset patni~ki avioni od tipot “A321-200” i tri tovarni avioni od tipot “A330-200” od evropskiot proizvoditel na avioni Erbas, koi }e im bidat ispora~ani od 2012 godina pa natamu. Turki{ erlajns vo momentov ima vozdu{na flota od 75 Erbas avioni, me|u koi 50 avioni se od tipot “A320 Family”, 11 se “A330” avioni, devet “A340”, eden tovaren avion od tipot “A330-200F” i ~etiri tovarni avioni od tipot “A310”. “Prose~nata vozrast na avionite vo na{ata flota iznesuva pribli`no {est ipol godini, {to n$ pravi sopstvenici na najmladata flota vo svetot”, veli Kotil. Vo 2010 godina, turskiot nacionalen avioprevoznik prenel vkupno 29,1 milioni patnici, {to e za 16% pove}e otkolku vo 2009 godina. Iznesuvaj}i gi podatocite za finansiskoto rabotewe, Turki{ erlajns, soop{ti deka minatogodi{niot profit iznesuva 130,4 milioni evra,

za razlika od 2009 godina, koga ima{e 254,7 milioni evra profit. Pretsedatelot na bordot direktori Hamdi Top~u za turskiot vesnik “Miliet” izjavi deka do krajot na ovaa godina }e ostvarat prihod od {est milijardi evra.

Godinata ja po~na so novi linii kon evropskite destinacii

Vo ramki na pogolem probiv na evropskiot pazar, turskiot avioprevoznik ja po~na godinata so novi destinacii kon nekolku evropski metropoli. Turki{ erlajns leta na vkupno 176 internacionalni i doma{ni destinacii. Od po~etokot na godinava vovede novi linii Malaga i Valensija ([panija), Tuluz (Francija), a do krajot na godinata }e vovede linii i za Manila (Filipini), Neapol, Torino i \enova (Italija). Ovaa kompanija na svoite patnici koi ~ekaat transfer na drug let vo Istanbul, im nudi opcija da se odmorat vo hotel dodeka ~ekaat ili so organizirana tura da go razgleduvaat gradot. Patnicite vo biznis-klasata imaat period na ~ekawe od najmalku sedum ~asa, dodeka ekonomskata klasa ~eka najmalku 10 ~asa. Turata za razgleduvawe na Istanbul se vozi sekoj den, a patnicite mo`at da gi razgleduvaat poznatite istoriski mesta kako Topkapi xamija, Sinata xamija, Hipodromot, Aja Sofija, Sultanatovata palata (Dolme Bah~e) i Arheolo{kiot muzej.

Turki{ erlajns vovede komfor-klasa

Turki{ erlajns vo fevruari ja dobi nagradata Market Leadership Award 2011 {to ja dodeluva renomiraniot magazin Air transport world. Ova moèbi bi navelo nekoi kompanii da pomislat deka ja postignale celta i da se opu{tat, no toa ne vaì i za ovaa kompanija. I pokraj toa, Turki{ erlajns re{i da napravi dopolnitelni podobruvawa na svoite uslugi. Kompanijata {totuku promovira{e nov korporativen klub koj }e im ovozmoì na svoite ~lenovi da koristat razni beneficii. Tie }e moàt da dobivaat besplatni letovi, popusti, klupski karti~ki za site vraboteni vo kompanijata, besplatni popatni zapirawa vo Istanbul i pogolem limit

na dozvoleniot baga`. Sevo ova, so ~lenstvoto vo klubot, }e bide besplatno. Turki{ erlajns dodade i nova klasa vo svoite letovi, nare~ena komfor-klasa. Ovaa klasa e me|u biznis i ekonomskata klasa, a patnicite }e mo`at da dobijat nekoi od privilegiite na biznis-klasata, kako, na primer, pove}e prostor za nozete i pogolemi sedi{ta so li~en ekran, no za cena koja pove}e asocira na ekonomska klasa. Letovite vo komfor-klasata momentalno se dostapni od Hong Kong do Istanbul edna{ nedelno, a do 22 juni ovaa klasa }e bide dostapna i tripati nedelno. Komfornata klasa e dostapna i na relaciite do Peking, Sao Paolo, Toronto, [angaj, Guanxou, Los Anxeles i Tokio, dodeka Wujork }e se dodade vo vtorata polovina na 2011 godina.

Dràvata }e gi prodava svoite akcii vo Turki{ erlajns So ogled na toa deka najavenata privatizacija na Turki{ erlajns s$ u{te ne e po~nata, spored izvori bliski do kompanijata, najverojatno }e ima vtora ponuda vo 2012 godina. Tajmingot za proda`ba ili na~inot na koj }e se privatizira s$ u{te ne se opredeleni, veli izvorot i dodava deka procesot najrano }e po~ne do dekemvri godiniva. Minatata godina, turskata administracija za privatizacija (OIB) objavi tender za izbor na konsultantska kompanija koja }e utvrdi strategija za privatizacija na ovaa aviokompanija. Dràvata poseduva 49,12% akcii vo Turki{ erlajns, a celta na tenderot e da se opredeli strategija za nivna proda`ba, bez razlika dali akciite }e se prodavaat vo paket ili strate{ki. Na tenderot moàt da se prijavuvaat i nacionalni i me|unarodni banki za investicii, posredni~ki kompanii, institucii so iskustvo vo korporativno finansirawe ili grupi koi opfa}aat edna ili pove}e vakvi kompanii. Pobednikot vnimatelno }e go analizira turskiot aviosektor, strukturata na kapitalot i statutot na Turki{ erlajns i }e obezbedi konsultantski uslugi za da se odredi finansiskata i pravnata struktura na proda`bata.

SO LICATA NA SVETSKITE YVEZDI DO POVE]E PATNICI o cel da go svrti svetskoto vnimanie kon brendot i da ja zajakne svojata globalna pozicija, Turki{ erlajns mnogu investira vo sponzorstva. Ovaa kompanija po fudbalskiot klub Barselona, ko{arkarskata Evroliga, fudbalskiot klub Man~ester Junajted, stanaa sponzori i na ko{arkarskata all star yvezda Kobi Brajan. Za promocija, pak, na svojata biznis-klasa, so cel da stanat internacionalno prepoznatliv brend, Turki{ erlajns za za{titno lice ja zedoa svetskata teniserka broj eden, Karolina Vozwacki. Danskata teniserka so polsko poteklo }e ja pretstavuva biznis-klasata na ovaa kompanija tri godini, i toa glavno vo Evropa. Vo fevruari zavr{i snimaweto na reklamata so Kobi Brajan, pod naslov “lete~ki kuvar”. Reklamniot spot e sniman vo Los Anxeles i vo nego Kobi i glavniot kuvar gi zamenuvaat ulogite i se natprevaruvaat koj e podobar vo svojata nova profesija. Reklamata }e odi na programite vo SAD, Dale~niot Istok i u{te 80 zemji. Minatata godina Turki{ erlajns gi reklamira{e fudbalkiot tim Man~ester Junajted, a vo reklamata se pojavuvaa yvezdite Vejn Runi, Dimitar Berbatov, Patris Evra, Rafael, Fabio i Pol Skols. Za potrebite na snimaweto be{e izraboten specijalen avion, vo koj fudbalskite yvezdi {utiraa topka, izveduvaj}i razni podvizi na ramnote`a i

ve{tini. Turki{ erlajns sklu~i dogovor i so Fondacijata za kultura i umetnost (IKSV) za trigodi{no partnerstvo so cel da ja promovira turskata kultura i umetnost kaj me|unarodnata i doma{nata javnost. Preku specijalni promocii, gostite na Turki{ erlajns }e imaat mo`nost da osvojat bileti za festivalite koi gi organizira IKSV. Preku specijalni promocii vo stranstvo, Turki{ erlajns }e im obezbedi prevoz na pobednicite do Istanbul i }e im bide doma}in za vreme na festivalite {to }e se odrùvaat vo ovoj grad. Isto taka, Turki{ erlajns }e gi poddrì promociite na turskite aktivnosti na muzi~ki plan vo stranstvo, preku koncerti na xez i klasi~na muzika. Turki{ erlajns }e ima i specijalna sorabotka so Istanbulskoto Bienale. So pokaùvawe na nivnata bording karta od biznis-klasa, patnicite na Turki{ erlajns }e moàt besplatno da prisustvuvaat na 12-toto Istanbulsko Bienale, koe }e se odrùva od 17 septemvri do 13 noemvri ovaa godina. Isto taka, e planirano vo ramkite na zabavnata programa za vreme na letovite na Turki{ erlajns da bidat vklu~eni i filmovi koi se prikaùvaat na festivalite. So ova, turskata kinematografija }e stane dostapna za me|unarodnata publika.

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

PETROBRAS 50 GODINI NA VRVOT s$ u{te gi nema objaveno Iako ekspertite o~ekuvaat vo prviot

rezultatite, kvartal godinava Petrobras da ostvari profit od 6,2 milijardi dolari BORO MIR^ESKI

isokata cena na naftata gi napravi naftenite kompanii najgolemi dobitnici vo prviot kvartal godinava. Na prvite deset mesta na listata so najuspe{ni kompanii vo svetot spored magazinot “Forbs” se najdoa nekolku od niv, a na devetto e brazilskiot naften gigant Petrobras. Kako {to se nabli`uva denot koga kompanijata }e gi objavi kvartalnite rezultati (vo tekot na ovaa nedela), taka prognozite se s$ podobri. Ekspertite o~ekuvaat neto-profitot zna~itelno da se zgolemi. Osven na skapata nafta, koja vo mart nadmina 126 dolari za barel, investitorite aludiraat i na petgodi{niot biznis-plan vreden nad 224 milijardi dolari, koj kompanijata }e go objavi za periodot 2011-2014 godina, kako glavni pri~initeli za pozitivnite rezultati na Petrobras. So planot se o~ekuva Petrobras da sozdade nafteni rezervi od pet milijardi bareli nafta za ~etiri godini. Spored procenkite na sedum analiti~ari od Rojters, Petrobras }e ostvari profit od 6,2 milijardi dolari vo prviot kvartal od 2011 godina, za razlika od minatata godina, koga zaraboti 4,76 milijardi dolari vo istiot period. “Prviot kvartal }e donese pozitivni vesti poradi rastot na cenata na naftata i na proda`bata”, izjavi Erik Skot, analiti~ar od brokerskoto dru{tvo SLV Koretora. Od kompanijata istaknaa deka vkupnoto proizvodstvo na nafta vo prviot kvartal dostignalo 2,191 milioni bareli dnevno, a lani vo istiot period be{e 2,134 milioni bareli. Kompanijata do 2020 godina planira re~isi dvojno da go zgolemi proizvodstvoto na nafta vo Brazil i da dostigne okolu ~etiri milioni bareli nafta. Petrobras e brazilska multinacionalna energetska kompanija so sedi{te vo Rio de @aneiro, osnovana vo 1953 godina, a denes e najgolema kompanija vo Latinska Amerika spored pazarnata kapitalizacija i prihodite, kako i najgolema kompanija na ju`nata hemisfera. Iako kompanijata prestana da bide za-

konski monopol vo Brazil vo 1997 godina, ostana zna~aen proizvoditel na nafta, so proizvodstvo pogolemo od dva milioni bareli dnevno, kako i ogromna distribucija na nafteni proizvodi. Kompanijata poseduva i nafteni rafinerii i nafteni tankeri. Petrobras e svetski lider vo razvojot na naprednata tehnologija za proizvodstvo i iskopuvawe nafta od mnogu dlaboki vodi. Kontrolira zna~ajni nafteni i energetski sredstva vo duri 18 dràvi vo Afrika, Severna Amerika, Ju`na Amerika, Evropa i Azija. Poradi uspe{niot istorijat na kompanijata, taa se vbroi i me|u najdobrite 500 kompanii vo Latinska Amerika spored “Latin biznis kronikl” (Latin Business Chronicle). Vo kompanijata brazilskata Vlada direktno poseduva 54% obi~ni akcii so pravo na glas, a Brazilskata banka za razvoj i Brazilskiot dràvniot fond poseduvaat po 5%, so {to vkupnata direktna i indirektna sopstvenost na dràvata iznesuva 64%. Za prvpat kompanijata po~na da vadi nafta vo 1953 godina, da proizveduva vo 1982 godina, a da prodava vo 1992 godina. Do 2001 godina Petrobras upravuva{e so najgolemata naftena platforma vo svetot, Petrobras 36 (Petrobras 52 Oil Platform), koja be{e o{tetena od eksplozija na 15 mart 2001 godina. Vo 2007 godina Petrobras ja otvori naftenata platforma Petrobras 52 (Petrobras 52 Oil Platform), koja ja zameni prethodnata. Denes taa pretstavuva najgolema brazilska naftena platforma i e treta po golemina vo svetot. Aktivnostite za istraùvawe i proizvodstvo na nafta, kako i ostanatite aktivnosti povrzani so proizvodstvoto na nafta, priroden gas i derivati bea monopolsko pravo na Petrobras od 1954 do 1997 godina. Toga{ kompanijata stana lider na pazarot so derivati vo Brazil. Nafteniot gigant e poznat kako najgolem sponzor na site kulturni i umetni~ki zbidnuvawa i za{tita na ìvotnata sredina vo Brazil. Najmnogu se zalaga za za{tita na kitovite preku Brazilskata programa za za{tita na kitovite i Brazilskiot institut za za{tita na kitovi. Pwtrobras e i sponzor na timot na Vilijams (Williams) vo Formula 1.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

DALI EVROPA E PODGOTVENA ZA SEDUM GLADNI GODINI? Na

ju`noamerikanskite zemji vo 80-te godini im bea potrebni sedum godini za da ja re{at dol`ni~kata kriza, no Evropa ne treba da ~eka tolku za efektite od operacijata za spasuvawe Golema depresija. No, sleduva{e sedumgodi{no odolgovlekuvawe. Prvi~niot pristap be{e da se povrzat podobruvawata vo politikata na kreditiranite zemji so pomo{ta na me|unarodnite institucii i so dopolnitelni zaemi od bankite, a toa spored s$ se protive{e na site temelni kanoni na razumnoto bankarstvo. Tri godini podocna amerikanskiot minister za finansii, Xejms Bejker, najavi prekin na ovoj pristap. Bankite i instituciite za razvoj treba{e da pozajmuvaat pove}e sredstva, a dol`nicite da prodol`at so unapreduvawe na makroekonomskite politiki. Planot na Bejker site gi razo~ara. Rastot be{e zapren, a Me|unarodniot monetaren fond u{te pove}e go namali opsegot na kreditirawe. Sledniot minister za finansii, Nikolas Bredi, pottikna ne{to podobra

ma{e vo istorijata nekolku slu~aevi koga oddelni zemji od Ju`na Evropa ne uspeaja da go saniraat dràviot dolg. Za re{avawe na takvi neskrotlivi problemi obi~no e potrebno podolgo vreme, a te{ko e da se bide strpliv, posebno vo demokratija. Momentalnite maki na evropskite zemji najlesno moè da se sporedat so ju`noamerikanskata dol`ni~ka kriza vo tekot na 80-te godini od minatiot vek. Vo avgust 1982 godina, Meksiko se zakani deka nema da go sanira dolgot, a naskoro sleduvaa i drugi pogolemi dol`nici, kako Argentina i Brazil. Ako zarazata so ogluvuvawe se pro{ire{e, }e propadne{e bankarskiot sistem na site pogolemi industriski zemji, poradi {to svetot povtorno }e doìvee{e svoevidna

programa, spored koja, na bankite treba{e da im se ovozmo`at nekolku opcii, vklu~uvaj}i poniski kamati na dolgovite i zna~ajno namaluvawe na kamatata na glavnicata. Ako bankite ne bi prifatile nekoj oblik na plan za restrukturirawe, bi morale da vlo`at novi sredstva. Isto taka, kreditite na me|unarodnite institucii bi se iskoristile za otkup na namaleniot dolg. Planot na Bredi deluva{e sjajno. Narodot se izraduva, kapitalot povtorno po~na da se svrtuva kon Ju`na Amerika, a pazarite na kapital bea podgotveni za nov oblik na finansirawe. Zatoa, mi se ~ini deka planot na Bredi be{e dobar model za zakrepnuvawe na Ju`na Evropa. Zo{to ne bi izbegnale sedum godini nevolja i ne bi po~nale sli~na operacija na spasuvawe, koja bi ja zasilila dinami-

na sproveduvawe na planot na Bredi vo Evropa, ne e garantirano deka za negov uspeh postojat soodvetni uslovi. Poradi sproveduvawe na merki za {tedewe vladee prili~na frustracija, a nema znaci deka programite za reforma vo Ju`na Evropa se dolgoro~no odr`livi. Osven toa, problemot na evropskite banki e daleku od re{enie. Navistina konkurenten bankarski sistem vo Evropa bi gi pottiknal pogolemite i posilnite banki na pogolem rizik, za pove}e da zajaknat. Tvorcite na politikata premnogu se zafateni so vistinskite problemi koi gi predizvikaa golemite banki i se zagri`eni poradi mo`na propast na poslabite banki za da dozvolat sproveduvawe na takvo re{enie. Vo procesot na dokapitalizacija s$ u{te ne e dojdeno do pozicija vo koja ima dovolno silni banki. Po-

kata i mo}ta na ekonomijata? Taa inicijativa ja predvodea dve institucii â&#x20AC;&#x201C; amerikanskata Siti korp i evropskata Doj~e bank. Izvr{nite direktori na dvete institucii svoite nameri gi objasnija kako dalekuse`na korist i za{tita za dobrosostojba na celiot svet. Toa mo`ebi i be{e to~no, no bankite, isto taka, sakaa javno da poka`at deka nivnite bilansi se podobri od bilansite na poslabite banki. Isto taka, zemjite dol`nici se vpu{tija vo zna~ajni reformi. Kone~niot ~ekor za re{avawe na dol`ni~kata kriza sleduva{e po usoglasuvaweto na kursnite razliki na me|unarodniot pazar. Krizata po 1982 godina be{e te{ka i poradi aprecijacijata na dolarot. Taka, i denes e te{ko da se re{i krizata vo evrozonata poradi silata na evroto na pazarot na valuti. Iako denes se povikuva

HAROLD XEJMS profesor po istorija i me|unarodni odnosi na Univerzitetot Prinstoun

radi jakneweto na evroto, i pokraj golemite problemi koi ja potresuvaat evrozonata, te{ko e da se ostvari strategija na zazdravuvawe koja se temeli na izvoz. Taa sila na zaedni~kata valuta e odraz na problemite vo drugite delovi na svetot, no devizniot kurs na evroto, koj bi ja vratil doverbata na investitorite i bi go pottiknal rastot, momentalno e neverojaten. Ako pretpostavime deka planot na Bredi }e uspee, prenosot na otpi{uvawe na dolgovite }e ja zgolemi nesigurnosta i }e gi pothrani politi~kite nemiri, koi ve}e & se zakanuvaat na integracijata na evropskite zemji. Osven toa, mo`ebi Evropa, poradi svojata relativno dobra finansiska sostojba, ne e podgotvena za sedum dobri godini.

Balkan / Biznis / Politika

KROACIJA ERLAJNS ODBELE@A 20 GODINI OD PRVIOT LET roacija erlajns proslavi 20 godini od poletuvaweto na prviot avion od Zagreb do Split, koj zna~e{e vospostavuvawe redoven avionski soobra}aj vo Hrvatska. I pokraj toa {to kompanijata po~na od nula, bez avioni, Kroacija erlajns denes raboti na nivo na najrenomiranite avioprevoznici. Kompanijata sekojdnevno se razviva

vo pogled na tehni~kotehnolo{kiot napredok, kvalitetot na svoite uslugi, dobro podgotveniot i qubezen u personal, r , kako i vo pogled na sovremenata flota. Za Kroacija erlajns patnicite sekoga{ bile vo prv

plan i toa nikoga{ nema da se promeni, soop{tija od kompanijata. Kompanijata prevezla re~isi 23 milioni patnici, c , na 380.000 letovi.

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

POLITI^KO POSTIZBORNO POMIRUVAWE VO ALBANIJA ZA VLEZ VO EU oliti~kite partii vo Albanija po lokalnite izbori }e postignat konsenzus za reformite neophodni za ispolnuvawe na uslovite za steknuvawe status kandidat za vlez vo Evropskata unija, pi{uva “Tanjug”. “Planirame da po~neme nacionalna akcija ~ija cel }e bide politi~ko pomiruvawe i postignuvawe na politi~ki

me|upartiski dogovor. Na toj na~in }e gi zadovolime site kriteriumi {to gi postavuva EU”, izjavi ministerot za nadvore{ni raboti, Edmond Haxinasto, po razgovorot so svojot polski kolega, Radoslav Sikorski. Me|utoa, toj ne objasni kako }e postignat edinstvo dvete vode~ki partii na demokratite i socijalistite, koi so godini sporat za mnogu

pra{awa. Polskiot minister Sikorski istakna deka Tirana mora da ja spu{ti temperaturata vo politi~kite kavgi i da postigne politi~ko edinstvo za da & se pribli`i na Unijata. Evropskata komisija minatata esen ne ja prifati molbata na Tirana za steknuvawe status kandidat poradi politi~kata kriza vo zemjata.

SRPSKATA VLADA VOVEDE NOVI DANO^NI MERKI

“PROSTUVAWE” NA DAVA^KITE ZA POGOLEMO VRABOTUVAWE

Novite olesnitelni merki na srpskata Vlada imaat za cel da se otvorat novi rabotni mesta i rabotnicite koi rabotat na crno da po~nat legalno da rabotat. Rabotodava~ite }e dobijat popusti pri pla}awe personalen danok na dohod i pridonesi VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

abotodava~ite vo Srbija edna godina nema da pla}aat personalen danok na dohod i pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe za novovrabotenite lica. Spored odlukata na srpskata Vlada donesena minatata nedela, ovaa merka ima dve celi – da otvori novi rabotni mesta i rabotnicite koi rabotat na crno da po~nat legalno da rabotat. Napravena e razlika me|u dve grupi novovraboteni, pa taka rabotodava~ite koi primaat rabotnici na vozrast pome|u 30 i 45 godini }e pla}aat 30% pomal danok na dohod, dodeka tie koi }e vrabotat pomladi od 30 ili postari od 45 godini }e bidat celosno oslobodeni od ovoj tro{ok. “Od 2009 godina brojot na vrabotenite vo Srbija postojano se namaluva, a toa vlijae na gra|anite i na buxetot. Po rekonstrukcijata na Vladata, zgolemuvaweto na vrabotenosta e eden od glavnite prioriteti i zatoa pred eden mesec po~navme da go razvivame ovoj model. Ova e vtora merka koja Vladata ja vovede za pomo{

na naselenieto, bidej}i ve}e sprovedovme merki za relaksacija na kreditnite obvrski na gra|anite. Sega podgotvuvame paket merki za zemjodelstvoto”, najavi srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}. Novite olesnuvawa za vrabotuvawe }e mo`at da gi koristat privatnite kompanii ili tie koi imaat 50% 5 privaten kapital, i toa samo sa za novovraboteni koi najmalku {est meseci pred n vrabotuvaweto ne bile vo v raboten odnos. Uslovot e r rabotodava~ot prethodno r da ne koristel subvencii

MIRKO MIR RKO CVETKOVI] PREMIERR NA SRBIJA Ova e vtora vtoora merka koja Vladata ja vovede za pomo{ ppomo na naselenieto, bidej}i ve}e sprovedovme spr merki za relaksacija ssacij na kreditnite obvrski na gra|anite. Na red e paket merki za zemjodelstvoto. me

za novootvoreni rabotni mesta. Srpskiot minister za ekonomija i regionalen razvoj, Neboj{a ]iri}, izjavi deka merkite za stimulirawe na vrabotuvawata }e po~nat da se primenuvaat ve}e od ovaa nedela. Toj istakna deka se vovedeni strogi mehanizmi na kontrola za tie rabotodava~i koi se odlu~ija da vrabotat nov rabotnik, a za vozvrat da dobijat dano~no osloboduvawe. “Kontrolata na brojot na vraboteni }e ja vr{i Dano~nata uprava, nacionalnata slu`ba za vrabotuvawe i trudovata inspekcija”, izjavi ]iri}. Dano~nata uprava, vo sorabotka so republi~kiot Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe, redovno }e go kontrolira presmetuvaweto na danokot i pridonesite za novovrabotenite lica. Rabotodava~ot nema da bide spre~en da go namali brojot na vrabotenite po

FABRIKA FA I A NA A BMW MW W VO O TURCIJA?!

MW, najgolemiot proizvoditel na luksuzni vozila vo svetot, razmisluva da otvori dve fabriki vo brzoraste~kite pazari. Vo ovoj plan se spomenuva i Turcija kako potencijalna mo`nost za investirawe. Osven vo Turcija, BMW go ispituva terenot za fabrika vo Brazil, Rusija, Indija i Ju`na

Koreja, izjavi izvr{niot direktor, Norbert Rajthofer, na godi{niot sostanok na akcionerite na kompanijata vo Minhen. BMW se {iri na brzoraste~kite pazari, so {to saka da ja za~uva nezavisnosta i da go nadmine Audi, koj saka da go pre-

osnova na priroden odliv, odnosno zaminuvawe vo penzija vo vreme na traewe na uredbata, dodade toj. Ako za vreme na koristeweto na subvenciite rabotodava~ot go namali brojot na vraboteni, dol`en e vo rok od 30 dena da go plati iznosot na danok i pridones koj inaku bi trebal da go plati. VLADATA KONE^NO PREZEMA KONKRETNI POTEZI! Biznismenite i ekonomistite gi pozdravija merkite na Vladata za pottiknuvawe na novi vrabotuvawa, bidej}i kone~no od vetuvawa preminaa vo prezemawe na konkretni merki. Nikola Pavi~i}, koj e sovetnik na potpretsedatelkata na srpskata Vlada, Verica Kalanov~i}, oceni deka so ovaa vladina odluka dobivaat site firmi koi primaat novi rabotnici. Toj izjavi deka zna~eweto na ovie merki

e vo toa {to kone~no od vetuvawa se premina na konkretni merki od koi pretprijatijata }e imaat konkretna pomo{. “Mene me raduva ovaa merka zatoa {to kone~no sfativme deka prioritet e da im se pomogne na kompanii koi go polnat buxetot”, naglasi Pavi~i}. No, toj predupredi deka ovaa merka na srpskata ta Vlada ne ja re{ava situacijata uacijata vo pretprijatijata, a, bidej}i po ovaa merka treba reba da sledat novi so koi oi }e se olesni polo`bataa na izvozno orientiranite nite firmi.

“Mora da sledat konkretni merki so koi }e se olesnuva rabotata na izvoznicite, ako sakame da go zadrìme ovoj pozitiven trend, za zgolemuvawe na izvozot od Srbija”, izjavi Pavi~i} i dodade deka so novi merki bi trebalo da se ra{i i problemot so nelikvidnosta vo ekonomijata. Pozitivna ocenka za donesuvaweto na ovie merki dade i pretsedatelot na Sojuzot na ekonomisti na Srbija, Dragan \uri~in, koj oceni deka vladinata namera e dobra, bidej} i dràvata sfatila deka Srbija ima relativno oìvuvawe na ekonomijata i pad na vrabotenosta. \uri~in smeta deka prethodno e potrebno da se najdat investitori koi bi investirale i otvorale novi rabotni mesta, bidej}i, spored negovata ocenka, bez toa novata vladina merka za novite vrabotuvawa }e bide socijalno neodr`liva. Profesorot na ekonomskiot fakultet vo Belgrad, Qubodrag Savi}, izjavi deka sekoja merka za namaluvawe na nevrabotenosta ima smislla, no pra{awe e kako }e se sproveduva.

NIKOLA PAVI^I] SOVETNIK SRPSKATA ATA VLADA Me raduva ovaaa merka zatoa {to kone~no sfativme ativme deka prioritet e da im se pomogne na kompanii koi goo polnat buxetot.

BENETON GO KUPI NITEKS ZA TRI I MILIONI EVRA tekne BMW do 2015 godina kako lider so luksuzni avtomobili.

talijanskata modna ku}a Beneton na licitacija vo Agencijata za privatizacija vo Belgrad ja kupi fabrikata za tekstil Niteks od Ni{ po cena od 3.071 515 evra. Vo ime na kompanijata Beneton, koja be{e edinstven u~esnik na licitacijata, dogovorot za kupuvawe na Niteks go potpi{a direktorot na Beneton Srbija, Flavio Simoneti.

Pretsedatelot na samostojniot sindikat na Niteks, Zoran To{i}, oceni deka doa|aweto na Beneton vo Ni{ e dobar znak za gradot i za fabrikata, naveduvaj}i deka po~etokot na proizvodstvoto mo`e da se o~ekuva kon krajot na juni ili po~etokot na juli. Toj naglasi deka so dogovorot e opfatena i

proda`ba na site objekti {to se nao|aat na placot na Niteks na povr{ina od osum hektari.

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

Balkan / Biznis / Politika

GOREWE OD SRBIJA DOBIVA U[TE 400.000 EVRA SUBVENCII lovene~kata kompanija Gorewe za fabrikata vo Vaqevo }e dobie dopolnitelni 400.000 evra subvencii od Vladata na Srbija za vrabotuvawe na 200 novi rabotnici, najavi Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot na Srbija (SIEPA). Investicijata na

Gorewe e nameneta za pro{iruvawe na proizvodstvoto i proizvodnata programa na fabrikata vo Vaqevo za novi moderni ladilnici i zamrznuva~i. Minatata godina Gorewe proizvede re~isi 440.000 aparati od koi 80% se nameneti za izvoz i toa 50% za pazarite na Evropskata unija.

SLOVENE^KITE GRADE@NICI DOL@AT L@AT RE^ISI 170 MILIONI EVRA Grupata Gorewe e eden od vode~kite evropski proizveduva~i i prodava~i na bela tehnika, so tradicija podolga od 60 godini, koja ve}e so decenii gi obezbeduva korisnicite na uredi za doma}instvo vo 70 zemji {irum svetot, se veli vo soop{tenieto na SIEPA.

lovene~kite kompanii i samostojnite pretpriema~i od podra~jeto na grade`ni{tvoto vo april imale vkupno 166,5 milioni evra neservisirani obvrski, {to e za 22,5 milioni evra pove}e otkolku na krajot na 2010 godina. Nivniot iznos vo mart iznesuval 170,5 milioni evra, spored podatocite

na Agencijata za javno-pravni evidencii i uslugi na Slovenija (AJPES). Na grade`niot sektor or otpa|a re~isi edna tretina od site pristignati obrski za naplata {to ne se realizirani vo stopanstvoto. Osven grade`nicite, dol`nici se i pretprijatija od podra~jeto na trgovijata i odr`uvawe mo-

torni vozila (74,5 milioni evra), prerabotuva~kata industrija (54,6 milioni evra), stru~nata i nau~nata dejnost i ugostitelstvoto (47,8 odnosno 33 milioni evra).

HRVATSKITE FARMERI NA MAKA

UVOZOT NA EVTINO MLEKO STAVA KLU^ NA 500 FARMI MESE^NO

Doma{noto proizvodstvo na mleko i brojot na farmi opa|aat poradi s$ poskapoto proizvodstvo i prezadol`enosta na farmerite ELENA JOVANOVSKA

o neodamna zatvorenoto poglavje za zemjodelstvo i ruralen razvoj vo pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija, Hrvatska ispregovara nacionalna proizvodna kvota od 750 milioni litri mleko godi{no. Sega dilemata e dali hrvatskite

mlekoproizvoditeli }e uspeat da ja proizvedat ovaa koli~ina, bidej}i vo zemjata prodol`uva trendot na zatvorawe farmi. Mese~no klu~ na vrata stavaat okolu 500 farmi, a vo poslednite dve godini doma{noto proizvodstvo se namalilo za 12%. Igor Re{etar, pretsedatel na Hrvatskiot sojuz na zdru`enija na mlekoproizvoditeli, pri~inite za vak-

IGOR RE[ETAR PRETSEDATEL NA HRVATSKIOT SOJUZ NA ZDRU@ENIJA NA MLEKOPROIZVODITELI Proizvodstvoto na mleko pa|a bidej}i s$ pove}e se uvezuva evtino surovo mleko od regionot, a problem e i otkupot od mali farmi so 3-4 kravi.

98% od hrvatskite farmi se nelegalni

vata nepovolna sostojba gi locira vo skapoto proizvodstvo i prezadol`enosta na farmerite. “Proizvodstvoto na mleko pa|a bidej}i s$ pove}e se uvezuva evtino surovo mleko od regionot, a problem pretstavuva i otkupot od farmi so 3-4 kravi i nelegaliziranite farmi”, izjavi Re{etar. Spored nego, od nelegalnite farmi za mleko, iako gi zadovoluvaat site standardi za proizvodstvo na mleko, se ispora~uva duri

VID I BROJ NA ZEMJODELSKI STOPANSTVA VO HRVATSKA 15.846 58.449 12.412 10.114 1.917 1.339 234

Legalizacijata na zemjodelskite objekti e tema za koja se diskutira ve}e nekolku godini, no konkretnite re{enija doprva se o~ekuvaat. 65% od vkupnoto proizvodstvo na mleko. Hrvatskata Vlada podgotvuva zakon koj kone~no treba da go re{i problemot so ovie nelegalni objekti. Legalizacijata na zemjodelskite objekti e tema za koja se diskutira ve}e nekolku godini, no konkretnite re{enija doprva se o~ekuvaat. So ogled na toa deka nelegalnite farmi ne bea predmet na pregovori bidej}i vo EU taa oblast se tretira

kako interen problem na kandidatite za ~lenstvo vo Unijata, Hrvatska negovoto re{avawe go turna na marginite. Slovenija pristapi kon re{avawe na istiot problem u{te vo 1993 godina, davaj}i im mo`nost na site {to imaat nelegalni objekti da gi legaliziraat objektite za 1.500 evra. Tie stanaa ~lenka na EU vo 2004 godina, a vo me|uvreme uspeaja da gi re{at problemite so

nelegalnite farmi i da povle~at golemi sumi pari od evropskite fondovi. Hrvatska nema to~en podatok, tuku procenka deka 98% od farmite se izgradeni nelegalno, a poradi toa zemjata ne mo`e da gi koristi evropskite fondovi. “Dosega imame iskoristeno samo 55% od sredstvata od fondovite od EU, no ne zatoa {to ne znaeme, tuku zatoa {to ne mo`eme tokmu poradi ovoj problem”, izjavi Re{etar.

Svet / Biznis / Politika

SLOVA^KITE INTERNET-PORTALI KOLEKTIVNO VOVEDOA PRETPLATA ode~kite slova~ki mediumski ku}i kolektivno vovedoa pretplata na svoite internetsodrìni. So toa Slova~ka stana prvata zemja kade {to naj~itanite mediumi ja prekinaa besplatnata dostava na premium-sodrìnata na posetitelite na svoite stranici. Zbirnata mese~na pretplata za devet internet-magazini iznesuva simboli~ni tri evra, {to moè da si go dozvoli

re~isi sekoj Slovak. So sostavot na pretplatata upravuva kompanijata Piano Media, ~ij izvr{en direktor, Tomas Bela ,ja smisli strategijata za naplatuvawe na onlajn-sodr`inata. “Site sakame slobodna frekvencija na informacii, no nekoi mediumi ne mo`at pove}e da opstojuvaat samo do prihodite od oglasite”, istakna Bela. Dodeka bil urednik na najtira`niot slova~ki dnevnik “SME”,

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

UNI KREDIT SO RAST NA PROFITOT OD 56% Bela se obidel da vovede naplata za pristapot na onlajn-sodrìnata, no toa ne pominalo najubavo kaj Slovacite. Tie go zaobikolile portalot na SME i ponatamu prodolìle da gi posetuvaat besplatnite onlajn-sodrìni na slova~kite dnevnici i magazini. Denes, spored najnovite procenki, Piano Media o~ekuva da se pretplatat me|u 0,8% do 15% od Slovacite ili od 45.000 do 85.000 gra|ani.

talijanskiot bankarski gigant Uni kredit ostvari zna~itelen rast na profitot vo prviot kvartal od godinava kako rezultat na dobrite rezultati vo segmentot na investicisko bankarstvo. Uni kredit ostvari netodobivka od 810 milioni evra, {to pretstavuva rast od 56% vo odnos na istiot period minatata godina. Rezultatot zna~itelno gi nadmina o~ekuvawata na analiti~arite od Blumberg,

koi vo prosek prognoziraa kvartalen profit od 620 milioni evra. Vo isto vreme bankata ostvari prihod od 2,16 milijardi evra, {to pretstavuva rast od 1,5%. Prihodite od trguvaweto zajaknaa 25% i dostignaa 700 milioni evra. Istovremeno, neto-prihodot od kamatata se namali na 3,88 milijardi evra sporedeno so 3,89 milijardi evra edna godina prethodno.

Stapkata na adekvatnost na kapital, klu~niot pokazatel na finansiskata sila, na krajot od mart dostigna 9,06%, nasproti 8,58% na krajot od minatata godina. Na denot na objavuvawe na vesta akciite na Uni kredit na berzata vo Milano bele`ea rast od 3,5%, a od po~etokot na godinava nivnata vrednost e zgolemena za 10%. Pazarnata vrednost na Uni kredit iznesuva pove}e od 32 milijardi evra.

DVA, TRI ZBORA

UAPSEN [EFOT NA MMF

DOMINIK [TROS-KAN SILUVAL SOBARKA?!

Prviot svetski bankar e uapsen na aerodrom vo Wujork pod somnenie deka seksualno napadnal sobarka vo hotel na Menheten. Aferata dobiva silni politi~ki dimenzii za{to tokmu [tros-Kan se najavuva{e za kandidat na socijalistite za pretsedatelskite izbori vo Francija dogodina.

" Vo ovaa faza tro{ocite za voenata operacija vo Libija iznesuvaat okolu 750 milioni dolari i nie }e gi obezbedime parite. [to se odnesuva do operaciite vo stranstvo, mislam deka buxetskite problemi i deficitot, so koi se soo~uva zemjata, nema da imaat vlijanie od gledna to~ka na finansiraweto na operaciite, vo koi u~estvuvame." ROBERT GEJTS

minister za odbrana na SAD

SOWA MILOVANOVI] efot na Me|unarodniot monetaren fond, {eeset i dvegodi{niot Dominik [tros-Kan, e uapsen vo sabotata na wujor{kiot aerodrom XFK poradi obvinenie deka prethodno, istiot den, se obidel da siluva edna od sobarkite vo hotelot vo koj prestojuval na Tajms Skver. Kako {to objavi “Wujork tajms”, prviot ~ovek na MMF e uapsen od policijata 10 minuti pred da poleta avionot na Er Frans kon Pariz, po {to e priveden vo policiska stanica na Menheten. Od policijata vo Wujork informirale deka 32 godi{nata sobarka svedo~ela deka koga do{la da ja ~isti negovata soba, osomni~eniot stanal gol od krevetot i se obidel da ja dobli`i do sebe i seksualno da ja iskoristi. Sobarkata uspeala da se izvle~e od “pregratkata” na [trosKan i vedna{ ja alarmirala slu`bata na hotelot, koi ja povikale policijata. Vlijatelniot bankar lesno ja povredil sobarkata, na koja vedna{ & e dadena lekarska pomo{. Spored izve{tajot na policijata, po nastanot, vo obid da izbega [tros–Kan so golemo brzawe ja napu{til sobata i hotelot (go zaboravil duri i mobilniot telefon) i se upatil kon aerodromot. Tamu so nalog za apsewe slu`benicite mu naredile da se simne od avionot, po {to go uapsile. Toj odbiva da dade izjava, a u{te pred objavuvaweto na oficijalnite obvinenija negoviot advokat, Benxamin Brafmen, izjavi deka ne se ~uvst-

[

" Rusija se nadeva deka libiskoto scenario so me{aweto na stranskite akteri vo situacijata nema da se povtori vo Sirija. Mnogu sme rastrevoèni od faktot deka procesot na pomiruvawe, {to vodi kon dijalog, e zabaven od namerata na nekoi u~esnici vo ovoj proces da privle~at stranski sili, koi }e gi poddràt nivnite aktivnosti." vuval vinoven. Ovoj skandal, komentiraat analiti~arite, bi moèl da & zadade golema “glavobolka” na negovata, socijalisti~ka partija vo Francija, koja ve}e go gleda{e kako naslednik na pretsedatelskoto mesto na Nikola Sarkozi. Uapseniot prv svetski bankar v~era treba{e da se sretne so germanskata kancelarka, Angela Merkel, vo glavniot grad na Francija. Deneska, pak, toj treba{e da prisustvuva na sostanok na ministrite za finansii na zemjite-~lenki na Evropskata unija, kade {to be{e predvidena diskusija za paketite finansiska pomo{ za Portugalija i Grcija. Namesto toa, cela no} e ispra{uvan vo edna od wujork{kite policiski stanici. VTOR SEKSUALEN SKANDAL ZA [TROS - KAN Dominik [tros-Kan ja prezema vode~kata pozicija na Me|unarodniot monetaren fond vo noemvri 2007 godina. Pokraj toa, toj be{e ~len na Francuskoto Nacionalno sobranie i profesor po ekonomija na

Institutot za politi~ki nauki vo Pariz, kako i minister za ekonomija, finansii i industrija. Vo oktomvri 2008 godina [trosKan be{e predmet na istraga na MMF poradi prepiska po elektronska po{ta so edna od oficerkite na Fondot, izrazuvaj}i `elba nivniot odnos da bide pointimen. Podocna ovie elektronski poraki gi videl nejziniot soprug, isto vraboten vo MMF. [tros-Kan taa situacija ja oceni kako “niza pogre{ni procenki” i im se izvini na svoite kolegi i na soprugata preku elektronska po{ta. “Incidentot e predizvikan od serija moi gre{ki i proceni, za koi prezemam celosna odgovornost, silno veruvam deka ne sum ja zloupotrebil funkcijata”, izjavi toj. Upravniot odbor na MMF ocenil deka vrskata bila prifatena obostrano, po {to slu`beni~kata go napu{tila Fondot i preminala vo Evropskata banka za obnova i razvoj, a toj ostana kako pretsedatel

EBRD ]E RABOTI I VO SEVERNA AFRIKA?! vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) planira da go poddr`i zakrepnuvaweto na zemjite od Isto~na Evropa i Centralna Azija, a ja razgleduva mo`nosta za pro{iruvawe na mandatot vo Severnoafrikanskiot region. Dr`avite vo koi raboti EBRD spa|aat vo grupata ekonomii koi bea najpogodeni od me|unarodnata kriza, ~ie zakrepnuvawe zasega e neednakvo, konstatiraat od

EBRD. Bankata }e nastojuva da go zajakne procesot na ekonomsko zazdravuvawe na ovie dràvi, so ogled na toa deka dràvite vo razvoj vo kontinuitet se obiduvaat da go dostignat razvojot na ekonomiite na razvienite dràvi. Vo soglasnost so podgotovkite za godi{noto zasedanie na EBRD na 20. i 21. maj, koe }e se odrì vo Kazahstan, od bankata potenciraat deka glavni temi na sostanokot }e bidat raz-

voj na pazarite, procenka na prioritetot na reformite i predizvikuvawe na pogolem broj investicii vo dr`avite kade {to raboti EBRD. Vo narednite nekolku godini se o~ekuva investiciite na EBRD da dostignat devet milijardi dolari, a na pretstojnoto godi{no sobranie }e se odlu~i dali EBRD }e go pro{iri mandatot na rabotewe vo dr`avite od Severna Afrika.

so mandat do 2012 godina. Od MMF velat deka funkcioniraat normalno po apseweto na {efot, no portparolot Kerolajn Atkison izjavi deka nema da navleguvaat vo poinakvi komentari. Nemaat komentar i od germanskata Vlada. “Site pra{awa treba da se upatat vo kancelarijata na Dominik [tros-Kan vo Pariz”, izjavi portparolot [tefan Zajbert. Od Socijalisti~ka partija reagira{e Se`olen Rojal, deka obidot za siluvawe e “nov potres”, {to ostanuva da se proveri. Obvinenieto od Wujork doa|a vo momentot koga mediumite vo Francija izvestuvaat za negoviot luksuzen `ivoten stil, no toa {to doprva }e se razviva e situacijata vo Francija nepolna godina pred novite pretsedatelski izbori. Ve}e se pojavuvaat {pekulacii i za politi~ka zadnina na celiot incident, so ogled na toa deka socijalistite kuburat so mo}ni imiwa koi bi mu se sprotistavile na Nikola Sarkozi dogodina.

SERGEJ LAVROV

minister za nadvore{ni raboti na Rusija

" Palestinskoto dvi`ewe Hamas ne go gledam kako teroristi~ka organizacija. Hamas e organizacija koja se sprotivstavi na politi~ka partija, organizacija koja vlo`uva napori da ja za~uva svojata okupirana zemja." REXEP TAIP ERDOGAN

premier na Turcija

TEPKO ]E DOBIE 60 MILIJARDI DOLARI OD JAPONSKATA VLADA?! aponskata Vlada go odobri planot za pomo{ na kompanijata Tepko, vo ~ija nadle`nost e nuklearnata centrala Fuku{ima, koja se o{teti vo zemjotresot i cunamito {to ja zafati Japonija na 11. mart godinava. So ovoj plan Tepko treba da ja isplati o{tetata za semejstvata na `rtvite od nuklearnata havarija. Krizata ja dovede Tepko na rabot na propasta, dodeka postoi zagri`enost dali

kompanijata }e ja prebrodi ovaa kriza. Poradi toa, se procenuva deka dràvnata pomo{ za Tepko od Vladata na premierot Naoto Kan }e dostigne duri 60 milijardi dolari. So planot Tepko i dràvata }e otvorat institucija od kade {to Tepko }e ja ispla}a {tetata na Japoncite. Za vozvrat, raboteweto na kompanijata }e bide pod stroga vladina kontrola. Finansiite od Vladata moàt da & pomognat na kompanijata

da izbegne bankrot, bidej}i se o~ekuva ot{tetata da dostigne nekolku stotici milioni dolari. Pri nastanatata {teta na Fuku{ima se otselija pove} e od 80.000 Japonci od site naseleni mesta vo radius od 20 kilometri okolu nuklearnata centrala, se uni{tija i ozra~ija zemjodelskite proizvodi od ovoj region, a s$ u{te ne e definirano vremeto koga }e se vratat doma evakuiranite `iteli.

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...STRAV OD PRAZEN XEB!

Grcite vs. Papandreu

aostruvaweto na dol`ni~kata kriza gi razbesni Grcite koi masovno protestiraa protiv strogite merki na Vladata, a parite po~naa da gi prefrlaat vo stranskite banki od strav za celosen kolaps na bankarskiot sektor.

...NAJBOGATIOT MONARH VO SVETOT

...AL-KAEDA PO^NA SO ODMAZDA

Tajlandskiot kral Bumipol Aduqadej

Vo Pakistan bomba{-samoubiec ubi 80 Pakistanci

ajlandskiot kral Bumipol Aduqadej e na prvo mesto na listata so najbogati monarsi vo svetot spored germanskiot vesnik “Virt{aftsvoh”, a bogatstvoto na kralevite i sultanite na vrvot na listata nadminuva 15 milijardi dolari.

ajmalku 80 Pakistancii zaginaa vo prviot napad po smrtta na Osama Bin Laden od bomba{-samoubiec, ~len na N teroristi~kata grupa Al-kaeda. Spored Talibancite od Pakistan,

padna prvata odmazda za ubistvoto na Osama.

POTRAGATA PO BIN LADEN JA O[TETI AMERIKANSKATA EKONOMIJA

5.000 MILIJARDI DOLARI POTRO[I SAD ZA BORBA PROTIV TERORIZMOT

Od napadot na kulite blizna~ki vo Wujork vo 2001 godina do ubistvoto na Osama Bin Laden, amerikanskata Vlada potro{i od 280 do 5.000 milijardi dolari vo borbata protiv terorizmot. Samo Kancelarijata za borba protiv terorizam tro{i okolu 50 milijardi dolari godi{no BORO MIR^ESKI

d bitka so terorizmot najmnogu profitiraa voenata industrija i amerikanskata birokratija. Samo Kancelarijata za nacionalna bezbednost na SAD, tro{i pove}e od godi{niot buxet na Irska, pi{uva CNN Money. Po objavuvaweto na informacijata za smrtta na liderot na teroristi~kata grupa Al-kaeda, Osama Bin Laden, amerikanskite eksperti po~naa da gi presmetuvaat tro{ocite na SAD vo borbata protiv terorizmot. Prvi~nite procenki poka`uvaat deka za deset godini, od napadot na kulite blizna~ki vo Wujork vo 2001 godina, SAD potro{i me|u 280 milijardi i 5.000 milijardi dolari, zavisno od toa {to e vklu~eno vo presmetuvaweto na tro{ocite na Belata ku}a. Del od amerikanskite analiti~ari se osudija duri da go obvinat Osama Bin Laden za finansiskata kriza vo SAD, pi{uva CNN Money. Po teroristi~kiot napad na SAD od Al-kaeda, amerikanskata Vlada potro{i nekolku stotici milijardi dolari

za da ja napravi dràvata pobezbedno mesto za ìvot, osnova novi agencii, a vo 2001 godina vraboti najmalku 1.000 novi lu|e za analiza na izve{tai, sledewe na na~inite na finansirawe na teroristi~kite organizacii i davawe poddr{ka na s$ pogolemata Agencija zadolèna za nacionalnata bezbednost. Kako {to potsetuva CNN Money, samo edna nedela po napadot na kulite blizna~ki, Kongresot po itna postapka odobri 40 milijardi dolari za osnovawe nova agencija, ~ija glavna zada~a e zajaknuvawe na nacionalnata odbrana i potraga po me|unarodnite teroristi. Ekspanzija vo ova pole sleduva{e koga se osnova Kancelarijata za nacionalna bezbednost, pod ~ija kapa se 22 sojuzni agencii, staveni pod kontrola na eden direktor, so edna cel - spre~uvawe na terorizmot. Vo period od 10 godini, taa kancelarija se napolni so 216.000 vraboteni, a potro{i duri 424 milijardi dolari.

Pri osnovaweto na novata kancelarija, administracijata na Bu{ odvoi 37,7 milijardi dolari za finansirawe, a toj iznos vo 2008 godina dostigna 50,6 milijardi dolari. Tuka ne se presmetani drugite stavki od buxetot koi se odnesuvaat na borbata protiv terorizmot. Spored proekciite na administracijata na Obama, za ovaa cel vo 2012 godina }e se potro{at 71,6 milijardi dolari. Kako {to naveduva CNN Money, toa e pove}e od bruto-

doma{niot proizvod (BDP) na 132 zemji vo svetot vo 2009

godina, me|u koi Irska, Kuba, Hrvatska... Paralelno so tro{ocite za borbata protiv terorizmot, vo poslednite godini na SAD & se zgolemija i tro{ocite za odbranata, poradi toa {to SAD vode{e dve vojni vo ovoj period. Od 2001 do 2010 godina, potro{uva~kata za odbranata se zgolemi za 50% i dostigna 700 milijardi dolari, zaklu~no so lani. Toa e re~isi 20% od buxetot na SAD, istaknuvaat od CNN Money. Od druga strana,

ekspertite istaknvuaat deka od 2001 godina pa navamu, ~ekaweto na aerodromite za poletuvawe

se zgolemilo za 20 minuti, {to povlekuva tro{oci od 10 milijardi dolari. POTRO[ENOTO NE BE[E NADOPOLNETO Analiti~arite se obidoa da go objasnat raste~kiot trend na tro{ocite za borba protiv terorizmot i odbranata. “Nikoj ne saka{e da se smeta za eden od tie koi ne prezele ni{to po kobniot 11 septemvri vo 2001 godina”, istakna Kris Helman za CNN Money. I dodeka Belata ku}a tro{e{e milijardi dolari za zgolemuvawe na nacionalnata bezbednost, ni{to ne prezema za da gi nadomesti tie pari vo buxetot vo oblik na zgolemuvawe na danocite ili namaluvawe na tro{ocite po druga stavka pod buxetot. Namesto toa, SAD vovede dano~ni olesnuvawa, ja zgolemi potro{uva~kata, {to zaedno so paketite za finansiska poddr{ka i pomo{ od bankrot na amerikanskite kompanii ja odnese vo dolg od

14 milijardi dolari. “Ova moèbi }e zna~i namaluvawe na sredstvata za bezbednost i odbrana, zo{to politi~kite liderite moèbi sfatija deka so zgolemuvawe na tro{ocite za toa, bezbednosta nema zna~itelno da se podobri”, potenciraat amerikanskite eksperti i konstatiraat deka buxetot na Kancelarijata za nacionalna bezbednost vo poslednite dve godini se namali od 50,6 na 45 milijardi dolari godi{no. Potragata po Osama Bin Laden nanese indirektna {teta na amerikanskata ekonomija. Vo potragata po pogolema zarabotuva~ka, investitorite po~naa da kupuvaat vtoroklasni hipotekarni obvrznici, a kreditorite, za da izdadat {to pogolem broj obvrznici, odobruvaa zaemi na pomalku kreditosposobni investitori. Toa gi zgolemi cenite na nedvi`nostite, go naduva “balonot” na ovoj pazar, pa Amerikancite ne moèa da gi isplatat dolgovite kon bankite, obvrznicite po~naa da gubat od vrednosta. Poradi toa, investiciskiot gigant Leman braders be{e prvata `rtva na finansiskite problemi, i so toa krizata vo SAD po~na.

Feqton

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: NAFTENITE POLIWA NA KUVAJT

SADAMOVOTO LUDILO [TO IZGORE MILIJARDI BARELI NAFTA

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o fevruari 1991 godina malata zemja Kuvajt od Bliskiot Istok doìvea prirodna katastrofa kako {to nema videno nitu edna druga zemja i toa ne be{e slu~ajno. So vidliva i jasna namera za vojna vojnicite od Irak o{tetija, uni{tija i zapalija stotici nafteni izvori vo pustinata so nafteni poliwa niz Kuvajt. Kuvajtskite nafteni ognovi imaa katastrofalno vlijanie vrz lu|eto i ìviot svet, ekonomijata, zemjata, vodata, vozduhot i celiot region. Celi 20 godini podocna ostana golem del od katastrofata vo ìvotnata sredina, a nau~nicite s$ u{te gi sledat nivoata na zagaduvawe i zdravstvenata istorija na lu|eto vo regionite kade {to besnee{e ognot. Poàrite predizvikani od palewe nafta postojat otkako ~ovekot po~nal da ja koristi nafatata kako gorivo. Lu|eto koi se vo

Mnogumina se se}avaat na paleweto na naftenite poliwa vo Kuvajt, {to se slu~i vo 1991 godina, tokmu na zalezot na Zalivskata vojna. Vo plamenite jazici bea uni{teni re~isi 90% od naftenite izvori, a svetot sekojdnevno slu{a{e za golemata katastrofa vo koja se gu{e{e ìvotnata sredina biznisot so vadewe nafta od zemjata stanaa eksperti vo borbata protiv niv i brzo gi stavaat pod kontrola, so minimalna {teta ili zaguba na vredna te~nost. Toa {to gi razlikuva naftenite poàri na Kuvajt e toa {to stotici nafteni izvori se zapalija vo isto vreme. Isto taka, ira~kite sili namerno uni{tija mnogu mehanizmi koi se nameneti za gasewe na izvorite, so cel da napravat pogolema {teta. Plamenite jazici ja zgolemija vozdu{nata temperatura vo pustinskite poliwa na re~isi 540 stepeni Celziusovi, zavivaj}i go Persiskiot Zaliv vo oblak od otroven ~ad. Od naftenoto zagaduvawe bea pogodeni okeanite i atmosferata, a iljadnici ptici izumrea vo katastrofata. Vo regionot po~na da pa|a crn do`d, truej}i gi drvjata, ìvinata i

`iviot svet, a zdravstvenite problemi od di{eweto na ~adot zafati golem del od naselenieto. VOENO LUDILO? Na 25 fevruari 1991 godina, re~isi eden mesec po izbivaweto na Zalivskata vojna, ira~kite radiostanici najavija deka Irak se predava i naredija ira~kite trupi da go napu{tat Kuvajt. Dva dena podocna toga{niot amerikanski pretsedatel Xorx Bu{ povika na prekin na ognot. No, vojnata zavr{i, a egzodusot na `ivotnata sredina {totuku po~na. Na zalezot na vojnata toga{niot ira~ki lider Sadam Husein gi isprati svoite voeni sili vo Kuvajt da gi zapalat naftenite poliwa. Toa be{e del od negovata taktika “sramnuvawe so zemja”. Posledicite bea katastrofalni. Mnogu

od izvorite koi ne gorea blikaa so reki od nafta vo pustinata. Vo denovite po vojnata nema{e na~in kako da se izmeri razmerot na ognovite. Ekspertite gi nema{e, a Kuvajt s$ u{te be{e voena zona – preopasna za vlez. Ekspertite veruvaat deka pri maksimalno sogoruvawe ognovite od naftata gorele so {est milioni bareli na den. Ovaa brojka be{e ednakva na 10% do 15% od svetskoto proizvodstvo na nafta vo eden den. Tro{okot od ognovite be{e astronomski – pove}e od 1.300 dolari vo sekunda, vrz baza na cenite na naftata vo 1991 godina, koga tie iznesuvaa 19 dolari po barel. Za kuvajtskata naftena industrija ova nose{e ekonomska zaguba od 115 milioni dolari za eden den. I pokraj toa {to bea opasni,

ognovite ne bea edinstveniot problem. Izgore edna tretina do edna polovina od naftata koja izleguva{e od zemjata. Ostatokot iste~e ili vrne{e vo pustinata, kade {to sozdade pove}e od 300 “leplivi” bazeni. Najgolemi bazeni bea dlaboki nekolku metri i {iroki pove}e od 1,6 kilometri. Ne e poznata vkupnata golemina na nafta vo ovie bazeni, no nau~nicite presmetaa deka vo pustinata istekle do 70 milioni bareli nafta. IDNI INVESTICII NEPOVRATNO ISÊZNUVAA VO VOZDUHOT [tetite vrz ìvotnata sredina bea temata na koja najmnogu se zboruva{e vo vrska so nesre}ata so zapalenata nafta vo Kuvajt. Posledicite od poàrite vrz po~vata, moreto i ìtelite

bea tolku dramati~ni {to e razbirlivo deka eka bea vo centarot na vnimanieto vo mesecite i godinite po Zalivskata vojna. Sepak, po`arite predizvikaa u{te eden pomalku “popularen” problem: imaa ogromno vlijanie vrz ekonomijata i industrijata na Kuvajt. Pred s$, paleweto na naftenite izvori silno ja pogodi industrijata na nafta i nafteni proizvodi vo Kuvajt. Pred vojnata Kuvajtskata naftena kompanija (KOC) dr`ela vo upotreba 944 nafteni izvori. Zaedno ovie izvori proizveduvale do tri milioni bareli nafta dnevno. Bidej}i vo 1990 godina naftata se prodava{e za okolu 19 dolari, toa zna~i deka od naftata bile ostvaruvani dnevni prihodi od 28,5 milioni dolari dnevno. Osven naftenite izvori, KOC be{e sopstvenik na golem broj dopolnitelni objekti. Kompanijata ima{e 26 centri za sobirawe na surovata nafta. Isto taka poseduva{e golem broj rezervoari za privremeno ~uvawe na naftata, a ima{e i ~etiri terminali kade {to naftata se podgotvuva{e

PRIKAZNI OD WALL STREET

PADNA “GOLEMATA YVERKA” OD HEXilijarderot i osnova~ot na wujor{kiot hex-fond Galeon grup, Rax Raxaratnam, proglasen e za vinoven po site 14 to~ki na obvinenieto za zavera i nezakonska trgovija so hartii od vrednost. So toa, Raxaratnam stana 35-tata i najpoznatata li~nost osudena za insajdersko trguvawe vo Wujork. “Pove}e od 30 godini amerikanskata Vlada ima{e nedovolno razrabotena metodologija vo sobiraweto dokazi za slu~aite na insajdersko trguvawe i objasnuvaweto na spletkite okolu finansiite, a ponekoga{ ima{e i neusoglasuvawe so pravnata teorija. No, ne i vo ovoj slu~aj, bidej}i Rax Raxaratnam so negovite sopstveni zborovi staveni na audiozapis, sam si go servira{e sudniot den”, veli Antoni Majkl Sabino, profesor na univerzitetot Xon. Obvinitelstvoto ve}e nekoe vreme po-

tajno gi snimalo razgovorite na Raxaratnam so negovite dou{nici, dodeka Vladata od svoja strana rabotela na svedo{tvata na sou~esnicite koi gi svrte protiv nego. Na 16 oktomvri 2009 godina, FBI go uapsi Raxaratnam so obvinenie za insajdersko trguvawe, koe dovede do zatvorawe na Galeon grup. Obvinenieto poso~uva{e i izmama i akumulacija na dobivka so koja toj bi izbegnal zaguba od 60 milioni dolari. Taka, od 2003 do 2009 godina, Raxaratnam zarabotil 63,8 milioni dolari. Edna od najgolemite misterii na Volstrit vo toa vreme be{e pra{aweto: Koj e dou{nik na Raxaratnam? Me|u 26-te osomni~eni se izdvojuvaa nekoi imiwa: Robert Mofat – menaxer na IBM, Raxiv Gol – menaxer na Intel Capital i Anil Kumar - menaxer na internacionalniot gigant za menaxment-konsalting, Mekinzi (McKinsey & Co.). Po razvrskata, se poka`a deka

toa bil Anil Kumar, ~len na odborot na Goldmnan Saks i porane{en {ef na Mekinzi. Toj navodno na Raxaratnam mu javil deka pretsedatelot na Berk{ir Hatavej, Voren Bafet, se podgotvuva za golemo vlo`uvawe vo Goldman Saks, i toa vo ekot na finansiskata kriza. Vo paradata od svedoci koja prodefilira vo sudot na Menheten, be{e i Lojd Blankfejn, pretsedatelot na Goldman Saks. Raxaratnam ne svedo~e{e vo svoja odbrana, no negoviot advokat tvrde{e deka toj trguval na baza na legitimna investiciska analiza i informacii od javen karakter. “Raxaratnam e me|u najdobrite i najpametnite, eden od najobrazovanite, najuspe{nite i najprivilegiranite eksperti vo zemjata. Sepak, kako i mnozina drugi vo posledno vreme, toj dopu{ti al~nosta i korupcijata da mu go ispletat negovoto samouni{tuvawe”, izjavi advokatot Prit Barara vo svo-

Raxaratnam e obvinenet za insajdersko trguvawe koe dovede do zatvorawe na Galeon Grup i preku koe nezakonski zarabotil 63,8 milioni dolari

Feqton

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre} i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

za izvoz i se tovare{e vo brodovi i kamioni. Kompanijata upravuva{e i so ogromna naftovodna mreà, koja ja nose{e naftata do objektite. Golem del od opremata na KOC be{e mnogu o{tetena za vreme na Zalivskata vojna. Kon krajot na fevruari 1991 godina 788 nafteni izvori bea zapaleni, isfrlaa nafta ili imaa nekoe drugo o{tetuvawe. Osum od stanicite za sobirawe na naftata bea uni{teni, a ostatokot be{e neupotrebliv. Rezervoarite bea produp~eni, naftovodot be{e rasipan, a site ~etiri terminali bea mnogu o{teteni. Nedostigot od proizvodstvo na nafta ne be{e edinstveniot problem so koj se soo~ua{e KOC. Poradi paleweto na izvorite sekoj den se gubea po okolu 11 milioni bareli nafta. Zapalenata nafta prerasnuva{e vo ogromni ognovi koi gi zafa}aa zemji{teto i moreto. Milijardi dolari idni investicii nepovratno is~eznuvaa vo vozduhot i vo moreto. Zakrepnuvaweto od poàrite se odviva{e vo dve fazi. KOC ja nare~e prvata faza Al-avda, {to zna~i vra}awe. Glavnite celi na Al-avda bea gasewe na poàrite i pokrivawe na o{tetenite izvori. Ovaa faza zavr{i na 6. noemvri 1991 godina, koga be{e izgasnat i posledniot zapalen izvor. Potoa, KOC premina na Al-tamir ili rekonstrukcija. Vo tekot na ovaa faza kompanijata

BILA IZBEGNATA POGOLEMA KATASTROFA?! okraj paleweto na naftenite poliwa, Sadam Husein na svoite vojnici im naredil golem del od rezervite so nafta da gi isturat vo Persiskiot Zaliv. Stotici iljadi kilometri od bregot na Zalivot bea zagadeni.Spored presmetkite od proektot za spasuvawe na ìviot svet od zagadeniot Persiskiot Zaliv, Jubayl Wildlife Rescue Project, bile potro{eni pribli`no 80 iljadi dolari za spasuvawe na edno ìvotno. Ovie pari odele na specijalnite tehniki za „~istewe” na pticite, ìvotnite, ribite. Sepak, postoi podatok koj veli deka izlevaweto na naftata vo Zalivot moèlo da bide u{te polo{o, dokolku ne bea brzite akciite na nekolku rafineriski rabotnici od Kuvajt. Ira~kite vojnici planirale da gi otvorat ventilite na nekolku tankeri za skladirawe, vo koi imalo duri 8,5 milioni bareli sirova nafta, a koja nafta trebalo da zavr{i vo Zalivot. Rafineriskite rabotnici potajno gi zatvorile ventilite i gi „na{teluvale” indikatorite da pokaùvaat deka protokot e otvoren. Ira~kite vojnici „padnale na {tosot” i gi ostavile tankerite zatvoreni.

se fokusira{e na vra}awe i upotreba na naftata od mnogute ezera {irum zemjata. KOC rabote{e i na popravka na izvorite, centrite za sobirawe nafta, rezervoarite i objektite za izvoz. Glavna cel na Al-tamir be{e da go vrati proizvodstvoto na nafta na predvoenoto nivo. Vo toj pogled, operacijata ima{e ogromen uspeh. Na po~etokot KOC se nadeva{e deka }e uspee da proizveduva 1,5 milioni bareli nafta dnevno do mart 1993 godina. Kompanijata go postigna ova nivo vo oktomvri 1992 godina – pet meseci pred predvidenoto. Do fevruari 1993 godina proizvodstvoto na nafta dostigna dva milioni bareli dnevno.

Sadam ja upotrebi taktikata “sramnuvawe so zemja”

28,5

milioni dolari dnevno dobiva{e Kuvajt od naftata pred po`arite

Persiskiot zaliv be{e obvien vo oblak od otroven ~ad

Naftenite ognovi dovedoa do 500 stepeni Celziusovi vo pustina!

Posledicite od poàrite vrz po~vata, moreto i ìtelite bea tolku dramati~ni {to e razbirlivo deka bea vo centarot na vnimanieto vo mesecite i godinite po Zalivskata vojna. Sepak, poàrite predizvikaa u{te eden pomalku popularen problem: imaa ogromno vlijanie vrz ekonomijata i industrijata na Kuvajt Kratkoro~no gledano, ovaa epizoda navistina go ~ine{e KOC astronomska suma (procenkite se dviàt od 30 do 50 milijardi dolari). No, osven zagubenite rezervi nafta, katastrofata vo Kuvajt & nanese mnogu mala dolgoro~na {teta na naftenata industrija vo zemjata. Se ~ini deka istoto vaì i za zemjodelstvoto. Farmerstvoto nema golemo zna~ewe za ekonomijata vo Kuvajt, bidej}i se obrabotuva pomalku od 1% od po~vata poradi toploto, suvo vreme i nedostigot od voda za navodnuvawe. Malite zemjodelski industrii vo zemjata, me|u koi se staklenite gradini, farmite so stoka i ìvina, bea uni{teni od naftenite

poàri i drugi slu~uvawa za vreme na Zalivskata vojna. Vo 1998 godina staklenite gradini i farmite bea obnoveni. Na nekolku mesta kade {to porano ima{e pasi{ta poàrnikarite koristea solena voda za da gi izgasnat poàrite. Solenata voda se vpi vo po~vata i go izmeni nejziniot hemiski sostav. Zatoa, namesto rastenijata koi rastea prethodno, na tie mesta se pojavija novi rastenija otporni na sol, koi ìvotnite ne moèa da gi jadat. Taka, ovie nekoga{ vredni oblasti sega bea beskorisni za farmerite. Nekoi od nau~nicite stravuvaat deka naftata od pustinata moè da vlijae vrz

zemjodelstvoto vo idnina. Tie smetaat deka naftenite derivati moàt da navlezat vo rastenijata koi gi jadat ìvotnite, {to moè da gi razboli ili pak, opasnite hemikalii moàt da ostanat skladirani vo nivnoto meso. Lu|eto {to }e go jadat mesoto od tie ìvotni moàt da gi vnesat {tetnite materii i samite da se razbolat. Mlekoto, jajcata i drugite produkti od ovie ìvotni isto taka moàt da bidat opasni. Za da ne se pojavat vakvi probleni neophoden e dolgoro~en monitoring. Zagadeniot sistem za navodnuvawe e u{te eden problem. Kuvajt ja sobira i koristi vodata koja ne e za piewe za potrebite vo farmite.

Dosega nema podatoci deka vodata e zagadena od nafta ili drugi {tetni materii, no moè da bide zagadena vo idnina, bidej}i naftata izleana vrz pesokot poleka tone i se {iri. Ako ovaa voda potoa se koristi za navodnuvawe moè da im na{teti na rastenijata i na ìvotnite i na lu|eto {to gi jadat. Potrebno e vnimatelno nadgleduvawe za da se spre~i zdravstvena kriza i ekonomska katastrofa. Vo sledniot broj na „Kapital” }e ~itate za katastrofata vo Kingston, Tenesi koja se slu~i kon krajot na 2008-ta koga vo atmosferata bea isfrleni 1,1 milijardi galoni na smesa od jaglenova pra{ina

-FONDOVITE Najposle i fini{ na sudeweto za eden od najgolemite slu~ai za insajdersko trguvawe vo istorijata na SAD. Presudata koja se donese denovive e golema pobeda za amerikanskoto Ministerstvo za pravda, koe vo slu~ajot so Rax Raxaratnam koriste{e metodologija sozdadena samo za istraga na mafija{i i dileri na droga

eto prvo soop{tenie po presudata. Insajderskoto trguvawe bi bilo navredlivo za sekoj koj se nadeva na pazarot so akcii bidej}i, toa gi “la`e obi~nite investitori i uni{tuva celi kompanii ~ii informacii se ukradeni. Insajderskoto trguvawe e navreda ne samo na ednakvosta na pazarot, tuku i na vladeeweto na pravoto”, izrecitira Barara. Dvete strani stra{no rizikuvaa, no so ogled na izvonrednite dokazi koi Vladata gi sobra protiv Raxaratnam, presudata ne mo`e{e

da bide poinakva. X. Robert Braun, profesor po pravo na denverskiot univerzitet Sturm College oF Law, se somneva deka insajderskoto trguvawe }e bide zagrozeno so presudata i predviduva deka taa samo }e gi pottikne site tie koi razmenuvaat nedozvoleni informacii da gi razmenuvaat na poinakov na~in. “Parite {to se vrtat tamu se ednostavno pregolemi”, zaklu~uva profesorot. Izrekuvaweto na kaznata za Rax

Raxaratnam e zakaàno na 29 juli. Poznava~ite na pravoto velat deka toj moè da bide osuden na 10 do 15 godini, a dràvnite zastapnici prepora~uvaat od 15 ipol do 19 ipol godini zatvor. Po slu~ajot so hex-menaxerot Raxaratnam, analiti~arite u{te edna{ se svrtea kon hex-fondovite. Najnovite podatoci pokaùvaat deka industrijata na “ozloglasenite” hex-fondovi zazdravi od krizata. Analiti~kata ku}a Hedge Fund Research objavi deka sopstvenosta pod uprava na hex-

fondovite povtorno se pribliùva do sumata od 2 iljadi milijardi dolari, so {to naskoro bi moèla da ja preskokne i rekordnata suma koja be{e postignata vo prviot del na 2008 godina. Hex-fondovite se poznati po mnogu netransparentnoto vloùvawe. Vo 2008 godina be{e zabeleàn najgolemiot pad, pa sekoj fond taa godina vo prosek zabeleà zaguba od 19%. Zagubite, zaedno so povlekuvaweta na parite na koe masovno se re{avaa klientite, izbri{aa ~etvrttina od celata toga{na industrija so hexfondovi. Zazdravuvaweto po~na na po~etokot na 2009 godina, a samo minatata godina neto-novite uplati, nadminuvaa 55 milijardi dolari. Procenkite se deka prviot kvartal godinava e mnogu uspe{en za taa industrija. Glavnata pri~ina za toj trend leì vo vloùva~ite “gladni” za sakanite visoki prinosi koi s$

pove}e se vrtat okolu hex-fondovite. Vo prosek, sekoj takov fond vo 2009 godina na investitorite im donese zarabotka od 20%, a minatata godina od 10,3%. Iako toa s$ u{te be{e polo{o od dvièweto na indeksot na akcii, potrebata za diverzifikacija vo vloùvawata povtorno gi natera investitorite da se probaat vo ovaa kategorija fondovi. Nivniot na~in na vloùvawe, imeno, ~esto ovozmoùva minimizirawe na zagubite vo periodite koga pazarot so akcii trgnuva vo negativna nasoka. Zazdravuvaweto na ovaa industrija e u{te eden znak deka posledicite od finansiskata kriza povtorno zaminuvaat vo zaborav. Sepak, menaxerite vo fondovite komentiraat deka ne e s$ kako {to be{e pred finansiskata kriza. Toga{ be{e mnogu lesno da se soberat pari, {to go pravea i neiskusnite menaxeri vo ovie fondovi, dodeka denes situacijata e ne{to porazli~na.

FunBusiness

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK PONEDEL

Ednostavna i pokraj noviot status

KEJT MIDLTON GI POLNI KASITE NA MODNITE KU]I

IKONA ZA BREDOVITE, MAMKA ZA POTRO[UVA^ITE ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk t @k it l k

tkako pomina famozniot 29. april, denot na golemata “debela” kralska svadba, se vrativme vo realniot svet. Me|utoa, Kejt Midlton ja prodol`uva svojata bajkovita prikazna, iako ostana verna na svoite par~iwa garderoba od Zara. Kako i da e, sega taa e pod budnoto oko na modnata javnost i sekoe nejzino pojavuvawe privlekuva vnimanie, posebno nejzinata obleka. Ova e period na dobra zarabotka i za brendovite koi taa gi nosi.

Za pogolemiot del poznati javni li~nosti vaì praviloto deka mora da nosat skapi brendovi garderoba, ~anti i obuvki. Toa za niv e eden vid statusen simbol. Dali toj status voop{to & e potreben na vojvotkata od Kembrix? Na primer, amerikanskata prva dama, Mi{el Obama, preferira da gi posetuva prodavnicite za uli~na moda, uspeva da go kombinira toa {to go nosi i pokaùva deka e èna od narodot. Za razlika od nea, francuskata prva dama go preferira kultniot Dior. Mi{el Obama mnogu ~esto moè da se vidi vo modeli na Gap ili na Mark Xejkobs, a minatata godina pottiknala rast na proda`bata

Nekoga{niot stil na vojvotkata od Kembrix

“T “Tepa~ki” za zarabotkite na brendovite, listi na ~ekawe... Da, toa e iks-faktorot na Kejt Midlton, novata vojvotka od Kembrix, koja po~na da gi diktira modnite trendovi Kejt Midlton predizvikuva stampedo vo prodavnicite, brendovite zarabotuvaat, no taa ne mo`e da stavi nastrana nitu edna funta od nejziniot moden stil poradi zabrana od kralskiot protokol. Proda`bata na brendovite }e zavisi isklu~ivo od toa kako mediumite }e izvestuvaat za nejziniot li~en izbor na obleka

PRODA@BATA NA DNEVNITE VESNICI RASTE

INTERNETOT UШTE DOLGO NEMA DA GO “UBIE” P Iako

ìveeme vo vreme koga Internetot gi “ubiva” site mediumi i moèbi najzagrozeni se tokmu vesnicite poradi vremeto i aktuelnosta na objavuvaweto na informaciite, sepak, postojat vesnici koi moèbi nikoga{ nema da izumrat, najmnogu poradi statusot {to go uìvaat vo op{testvoto. Zna~i, sepak, ima nade` za mediumite, a primer za toa se slednite amerikanski vesnici koi duri zabeleùvaat porast na tiraìte SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

to imaat zaedni~ko dnevnite vesnici Newsday, Los Angeles Times, The San Jose Mercury News i The Naples Daily News? Nivnata publika se zgolemuva. Spored Zavodot za revizija na tira`ite i ~itanosta, ovie publikacii se ~etiri od vkupno 25 najbrzoraste~ki pe~ateni

[

mediumi, vklu~uvaj}i gi i onlajn-izdanijata. The Chicago Sun-Times, vesnikot koj pripa|a na grupacijata Sun-Times Media Group, zabeleùva porast na tiraòt za neverojatni 48% vo periodot od edna godina. Toj se nao|a na prvoto mesto me|u vesnicite koi imaat zgolemen tira`. Ako minatata godina imal tira` od 2.429.272, sega vesnikot ima 3.605.363 ~itateli. Za razlika od nego, The San Diego Union-Tribunem zabeleàl porast od samo edna tretina. Vo sekoj slu~aj, s$ u{te ne e

vreme za panika, barem za ovie nekolku vesnici koi spored analizite napraveni od mart 2010 do mart 2011 godina imaat najgolema {ansa da op- stojat vo svetot i vo narednite 10 godini. Me|u vesnicite koi ne gubat od popularnosta na vtoroto mesto e Daily Herald, koj postoi u{te od 1912 godina. Vo periodot od edna godina zabele`al porast na tira`ot od 12,77%, t.e. 832.367 primeroci vo mart 2010 godina, na 938.653 vo mart 2011 godina. Tretoto mesto po zgolemen broj kupeni

FunBusiness

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

Mantilot od Barberi,

vistinski hit

na modnite brendovi vo vrednost od 2,7 milijardi dolari. Ketrin Midlton, zaedno so sestra & Pipa, koja isto e vo centarot na slu~uvawata po svadbenata ceremonija, ostanaa verni na nivniot stil i na garderobata od Zara, koja e dostapna za site obi~ni smrtnici. Sepak, sopstvenicite na luksuznite brendovi so tek na vremeto }e bidat tie kaj koi najmnogu }e se po~uvstvuva efektot od svadbata na vekot, poto~no od efektot na Kejt. Spored nekoi istraùvawa od stana na britanskite mediumi, modnite ku}i kako {to se Dior, [anel, Luj Viton i mnogu drugi }e zabeleàt rast vo proda`bata od 29% do 2014 godina, a toa zna~i deka poradi novata vojvotka od Kembrix }e “svrtat” neverojatni 8,6 milijardi funti. IME KOE PRODAVA Re~isi nepoln mesec od kralskata ven~avka ven~anicata na Kejt doìvuva neviden uspeh. Iako se stravuva{e deka moèbi }e se najde vo senkata na ledi Dijana, sepak, modnite kriti~ari ja ocenija kako mnogu elegantna, ednostavna, glamurozna, kako & {to dolikuva na edna princeza od 21 vek. Kreacijata na Sara Barton, kreativniot direktor na Aleksandar Mekkvin, ja voodu{evi svetskata javnost, a ven~anicata svojata prva kopija ja dobi pet ~asa od pojavuvaweto vo javnosta. Vo Kina, pak, vo rok od 48 ~asa ven~anicata moè{e da se najde za 300 dolari. Me|utoa, ova fama okolu stilot na Kejt, koj, spored mnogumina, }e pretrpi izmeni so ogled na sega{nata pozicija, po~na da bide kopiran u{te od momenot koga za prv pat se pojavi kako devojka na princot Vilijam vo Sent Endrujz, kade {to studiraa, i sekako vo nomevri, koga be{e objavena nivnata svr{uva~ka.

Site sakaa da bidat Kejt, da go imaat prstenot na Dijana ili barem kopija koja bi gi zadovolila nivnite potrebi da bidat kako novata princeza. @enskata populacija “zbudale” po krem mantilot od brendot Barberi, koj taa go nose{e pred ven~avkata. Iako negovata cena vo toj period be{e 650 funti, sepak, devojkite go kupuvaa i toj doìvea nevidena popularnost. Vo toa vreme dizajnerot Kristofer Bejli, toj {to stoi zad ovaa marka, sigurno si gi triel racete od sre}a. Za tie {to ne moèa da si go dozvolat originalot ima{e i poevtina varijanta, ~ija proda`ba porasnala 300% od porano. Istoto se slu~i i so temnosiniot fustan na Isa, koj taa go nose{e na denot na svr{uva~kata. Ovoj brend stana preku no} sinonim za Kejt Midlton, zatoa {to taa za ovaa prigoda odbra fustan koj ~ini 385 funti. Vo momentov Isa e eden od najdobro prodavanite brendovi vo Velika Britanija. Bluzata Vistls i fustanot na Rajs, koi gi nose{e za vreme na prvata oficijalna fotosesija, bile rasprodadeni vedna{ po objavuvaweto na fotografiite. Ova e vistisnki znak deka se rodila novata modna ikona, ne samo vo Britanija, tuku i vo svetski ramki, kako {to nekoga{ be{e pokojnata ledi Dijana. Dokolku se vratime nekolku godini podocna } e vidime deka nejzinoto modno vlijanie bilo prisutno u{te vo 2007 godina, koga fustanot koj go nosela za nejziniot 25-ti rodenden (tunika od Top{op, koja ~ini 40 funti) bil rasprodaden za nepolni 24 ~asa. MIKS OD SKAPO I PRAKTI^NO Za razlika od porano, modnite kriti~ari tvrdat deka taa sega e mnogu poodlu~na koga stanuva zbor za modniot izbor. Gi trgnala nastrana ~izmite od prevrtena koà, zdolni{tata do kolena i fustanite koi dotoga{ bile del od nejziniot plakar. Na nivno mesto dojdoa jaknite na zakop~uvawe, fustanite koi ja sledat siluetata na nejzinoto telo i bezvremenskite modni dodatoci. Taa ~esto gi pokaùva svoite afiniteti kon britanskite dizajneri, kako {to se Temperli, Barberi, Malberi, Top{op, Ris. Kejt e devojka koja ne se pla{i da gi izme{a skapite brendovi so poevtinite par~iwa garderoba. [to i da oble~e, toa ve}e naredniot den e rasprodadeno, a od toa najmnogu zarabotuvaat modnite ku}i. Kako i da e, o~igledno e deka Kejt predizvikuva stampedo vo prodavnicite, brendovite zarabotuvaat, no taa ne moè da stavi nastrana nitu edna funta od nejziniot moden stil. Toa e strogo zabraneto od kralskiot protokol, posebno koristeweto na nejzinoto ime vo marketin{ki kampawi. Proda`bata na brendovite }e zavisi isklu~ivo od toa kako }e izvestuvaat pe~atenite i elektronskite mediumi za nejziniot li~en izbor na obleka. K O M E R C I J A L E N

KAVALI VLEGUVA NA KINESKIOT PAZAR

EKSPANZIJA VO VISOK STIL

Se planira do 2012 godina da se otvorat 85 prodavnici na brendot Kavali vo Peking i [angaj, a osnova~ot, Roberto Kavali, o~ekuva vistinski uspeh vo probivot na ovoj pazar brenda ve}e imaat 20 mesta vo Kina. Roberto Kavali, koj neodamna otvori prodavnica vo japonska stokovna ku}a, veruva deka otvori prodavnica i vo Singapur. Toj so negovite 70 godini e majstor za dizajn na ìvotinski printovi i dolgi leleavi fustani, a imeto Kavali e svetski brend. Biznisot go po~nal vo ranite {eesetti godini od minatiot vek vo Firenca. Iako na svoja koà go ima po~uvstvuvano udarot od finansiskata kriza, toj sepak, ne se otkaàl. Moèbi tajnata na negoviot uspeh e upornosta da se odi do kraj i da se uspee. Negovata obleka e dostapna vo pove}e od 50 zemji {irum svetot. Kavali se priklu~i na dolgata lista so evropski luksuzni modni brendovi koi vo poslednite godini uspe{no go osvojuvaat brzoraste~kiot kineski pazar. Osven so prodavnici, Kavali go osvojuva Istokot navleguvaj}i i vo hotelskiot biznis. Planovite da otvori hoteli na Sredniot Istok bea sopreni poradi ekonomskata kriza koja go zafati svetot, no kako {to veli, sega se vra}aat na golema vrata. Ve}e postoi Cavalli Club vo Dubai. “Planirame da se {irime, no ~ekor po ~ekor”, izjavuva toj. Dizajnerot potvrdi deka }e ja pro{iruva i modnata linija, a minatata godina be{e objavena knigata za 40-godi{ninata od postoeweto na brendot Kavali vo modniot svet.

IVA BAL^EVA

odniot kreator i osnova~ na brendot Roberto Kavali }e otvora 85 novi prodavnici vo Kina vo slednite pet godini. Poznatiot brend potpi{a dogovor so gigantot za proda`ba na malo UCCAL grupacijata so sedi{te vo [angaj. Kako {to stoi vo dogovorot, kompanijata Kavali }e gi otvori svoite prvi prodavnici vo Peking i vo [angaj kon krajot na 2011 i po~etokot na 2012 godina. Pretstavni{tvoto na kompanijata vo Kina }e bide nare~eno Roberto Kavali Kina i 75% od sopstvenosta }e pripa|a na Kavali, a 25% }e poseduva UCCAL. “Sorabotkata so UCCAL }e bide siguren uspeh na pazarot, koj vo posledno vreme e mnogu istaknat i fascinanten i sekoj den sakam da navlezam s$ pove}e so cel da gi razberam negovite tajni i kultura. Ednostavno sakame da go osvoime i ovoj pazar.”, izjavi Roberto Kavali. Prodavnicite {to }e se otvorat }e vklu~at pet prodavnici so visoka moda od brendot Roberto Kavali, a }e bidat menaxirani od zaedni~ko pretprijatie. Isto taka }e ima i 80 mesta so pove}e popularani i podostapni brendovi kako Just Cavalli i Class Roberto Cavalli, koi }e bidat direktno upravuvani od UCCAL. Poslednita dva

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

IШANIOT ZBOR pe~ateni izdanija na dnevnite vesnici e amerikanskata verzija na angliskiot Greenwich Time, koj iako ima mal opseg i pomala ~itatelska publika, od 102.830 ~itateli minatata godina negovata publika vo 2011 godina se zgolemila za 11,22% ili 114.365 broevi. The Times Leader od Pensilvanija, koj postoi od 1879 godina, s$ u{te odli~no se prodava. Godinava negoviot tira` porasnal za 5,84% ili za okolu 11 iljadi primeroci plus vo odnos na minatata godina. Zgolemen tira` za 4,52% zabele`uva i vode~kiot vesnik na Florida, The Naples Daily New. Miami Herald, koj e osnovan vo 1903 godina, vo 2010 godina imal tira` od 1.238.848 primeroci, a godinava 1.278.003 primeroci, {to zna~i deka proda`bata na vesnikot se zgolemila za 3,16%. The San Jose Mercury News, najprodavaniot vesnik vo Kalifornija, lani ima neverojaten tira` od 2.504.822 primeroci, a godinava u{te poneverojatni 2.583.011 primeroci, {to e rast od 3.12%. Iako e mnogu popularen, Los Angeles Times, koj postoi od 1881 godina, ima rast od samo 1,49%. No, toa ne e mal procent za ovoj vesnik so ogled na toa deka negovata ~itatelska publika lani iznesuvala 4.715.225, a sega 4.785.590.

O G L A S

Konferencii i saemi

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Menaxment / Marketing

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

Ednodneven seminar

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

STEKNUVAWE NA NAPREDNI VE[TINI ZA IZRABOTKA NA INVESTICIONI PROGRAMI ZA FINANSIRAWE NA BIZNISI

Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

Za potrebite na finansiraweto na biznisite vo R. Makedonija se koristat kreditni linii koi se distribuiraat preku Makedonska banka za poddr{ka na razvojot. Za koristewe na ovie sredstva se potrebni investicioni programi koi treba da bidat izraboteni od strana na kompaniite ili so pomo{ na konsultanti. Investicionite proekti treba da bidat precizno izraboteni, po opredelena metodologija, relevantni so postojnite biznisi na kompaniite, ekonomski, tehni~ki i finansiski opravdani.

PREDAVA^: MARIJA VASKOVA, finansiski sovetnik so pove}e od desetgodi{no rabotno iskustvo vo izrabotka na investicioni i biznis-planovi i poddr{ka na kompaniite za pristap do finansii. Predava~ot e nacionalen sertificiran konsultant za poddr{ka na razvojot na mali i sredni pretprijatija pri Ministerstvoto za ekonomija – APPRM. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 17 maj 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Finansii za nefinansiski specijalisti 16.05.2011 Clear View

Pi{uvawe na CV, propratno pismo i podgotovka za intervju 16.05.11 CS Global Kako da gi razre{i{ konfliktite edna{ zasekoga{ 17.05 - 18.05.11 Embra Korporej{n

Ednodneven seminar “ASPEKTI NA UPRAVUVAWETO SO AKCIONERSKO DRU[TVO, GOLEMI ZDELKI I ZDELKI SO ZAINTERESIRANA STRANA, TAJNO DRU[TVO” 27 maj 2011 godina 10:00-15.00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^I: D-R ZORAN MIHAJLOSKI, sudija vo Apelacioniot sud vo Skopje

D-R MARKO ANDONOV, univerzitetski profesor pri Univerzitetot Amerikan Kolex -Skopje Prijavuvawe najdocna do 23 maj 2011 godina. KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk

Adizes - The best executives 17.05.11 Clear View

Biznis plan 18.05.11 Clear View

Kako da go izgradite timot od soni{tata 20.05 - 21.05.11 Embra Korporej{n

Obuka za upravuvawe so vreme 17.05.11 CS Global

Obuka za odnos so korisnici 18.05 - 19.05.11 CS Global

Kako da bidete kompletna kompanija 20.05 - 21.05.11 Embra Korporej{n

Kreirawe efektivna biografija (CV) 20.05.11 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELNIK

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 16.05.2011 / PONEDELIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na idejni re{enija za grb i zname na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=78039200-e4fe-473d-8b11a9479a18b80d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na sistem za upravuvawe so dokumenti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f1c63dee-65f9-40f4-a072ec6ec8be42c7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ventili, za Termoelektrani, REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0397d0c8-8b66-4a55-ac33dd3580a40602&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Del~evo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na ulici i pristapni pateki so behaton vo Del~evo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=ce9806cd-ac34-4e81-a624-25b2bbe364c8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tekovno odr`uvawe na lokalnite pati{ta i ulici so krpewe na udarni dupki na teritorijata na Op{tina \or~e Petrov Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0c6bbc75-0e5f-4506-9791f28f5c113d13&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvr{uvawe na uslugi za osiguruvawe na nacionalnite ustanovi od oblasta na kulturata i Ministerstvoto za kultura za period od 1 (edna) godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4666980a-b4c5-4d28-8c99-6908b309c56c&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA Izvor: Ve~er Objaveno: 06.05.2011 Produkcija Perpektiva dooel, agencija za outdoor advertising ima potreba od NADVORE[EN KOMERCIJALIST – 2 rabotni mesta (za teritorijata na Skopje). Kandidatite treba da gi poseduvaat slednive kvalifikacii: - VSS, - Min. 1 godina rabotno iskustvo na soodvetna pozicija, - Dobro poznavawe na rabota so kompjuter, - Poznavawe na angliski jazik, Odli~ni komunikaciski ve{tini, - Iskustvo za terenska rabota, - Voza~ka dozvola B- kategorija. Konkursot }e bide otvoren od 0616 Maj. Kandidatite potrebno e da dostavat motivaciono pismo, rezime (CV na makedonski jazik) i fotografija po elektronski pat na adresa: robert@perspektiva.com.mk.

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.05.2011 ADVOKATSKA KANCELARIJA RADOJÎ] so sedi{te vo Skopje, ul. Maksim Gorki, br.1/5 go objavuva sledniot oglas za ADVOKATSKI STRUÊN SORABOTNIK (4 izvr{iteli). Prijavenite kandidati potrebno e da gi ispolnuvaat slednive uslovi: - Zavr{en Praven fakultet, - Poloèn pravosuden ispit, - Poznavawe na stranski jazik (Angliski jazik), - Poznavawe na rabota so kompjuter (Word, Excel). Ve molam potrebnite dokumenti vo smisla na CV (kratka biografija), fotografija, uverenija i diplomi da gi dostavite na slednata adresa: ul. Maksim Gorki, br.1/5, Skopje, najkasno do 18.05.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 10.05.2011 SNV Holandska Razvojna Organizacija oglasuva rabotna pozicija PRETSTAVNIK za SNV vo Republika Makedonija. Requirements: - Master’s degree or equivalent with an academic level of working and thinking, - Knowledge of and insight into the international development sector, and set up of (official) actors and relevant organizations as well as the regional and international issues and development taking place in that field, - Senior management experience: able to lead, stimulate, inspire and coach professionals in a development context, - Strategic planning and strategy implementations experience and skills, - Resource mobilization skills such as networking, partnership development, opportunity identification, and proposal/project writing/ preparation using knowledge about

the donor community and other funding sources which lead to concrete results, - Knowledge of monitoring and evaluation tools and processes and other project management skills, - Experience in the Balkan is preferred, Excellent command of English (written and spoken). To apply, please send your CV and motivational letter in English by e-mail to Mrs. Biring-Pani, Balkans@snvworld.org with a subject line of “Country Representative Macedonia”. Deadline for submission in June 6th, 2011. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 10.05.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 10.05.2011 NESTLE is looking for a candidate who will become a part of Nestle team in the position: PRODUCT MANAGER (m/f). Profile: - 2-3 years experience in marketing in similar positions, - Cost

and commercial awareness, - Service orientation and result focus, - Team player and proactive personality, - Fluency in English and Albanian, - Overall knowledge of consumers and customers. Position is based in Prishtina and reports to Senior Product Manager. Candidates who will be invited for interview/psychological testing will get a notification latest 2 weeks after advert expiry. Applications should be submitted in English until 16 May 2011. Nestle Adriatic dooel Makedonija, bul. Partizanski odredi, 59a, 1000 Skopje or human.resources@hr.nestle.com. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 10.05.2011 godina GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 12.05.2011 MKN doo Skopje e kompanija specijalizirana za proda`ba na aluminiumski arhitektonski sistemi,

kako i standardni aluminiumski profili od poznatiot brend na ETEM building systems. Zaradi zgolemen obem na rabota, Kompanijata ima potrebna od dinami~na i ambiciozna li~nost so slednive kvalifikacii: - Diplomiran gradeèn inèner, - Najmalku 2 godini soodvetno rabotno iskustvo, - Poznavawe na angliski jazik, - Odli~ni kompjuterski ve{tini (MS Office, Auto CAD), - Voza~ka dozvola. Rabotnoto mesto opfa}a terenski i kancelariski rabotni zada~i. Pove}e informacii za kompanijata moè da najdete na www.mkn-etem.com.mk. Va{ata aplikacija (CV i Pismo za interes) moè da gi ispratite na kontakt adresata na na{ata veb strana ili na e-mail: mkn_doo@yahoo.com najdocna 10 dena od denot na objavuvaweto. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 12.05.2011 godina.

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MAJ

PATUVAWA

JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI