289-17.05.2011 by Kapital Media Group

VLADATA ^EKA 500 MILIONI EVRA, AMA INVESTITORITE GI NEMA

SE OTVORIJA POSEBNITE SMETKI ZA KAMPAWITE

OD 101 MILION EVRA STRANSKI INVESTICII, 68 MILIONI SE ZAEMI

SAMO PARTIITE ZNAAT KOJ IM GI POLNI XEBOVITE ZA IZBORI STRANA 7

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 4

vtornik. 17 maj. 2011

...samo idejata j e kapital, kapital, sè sè drugo e pari. pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZA[TITENI SE PODATOCITE ZA MONOPOLSKITE KOMPANII

ZO[TO MAKEDONSKIOT IZVOZ E TAJNA?! ISTRA@UVAWETO NA “KAPITAL” POKA@A DEKA VREDNOSTA NA IZVOZOT NA KATALIZATORI ZA AVTOMOBILI, NAFTENI DERIVATI, FERONIKEL, FEROSILICIUM I BAKARNA RUDA E DOVERLIV PODATOK I JAVNOSTA NE SMEE DA GO ZNAE. DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA DIREKTNO NE DAVA PODATOK KOLKU VREDI IZVOZOT NA OKTA, XONSON METI, FENI, BU^IM I SILMAK

STRANA 2-3

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,16.05.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,25% 25% 0,56% 0 0,19% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 443,08 1,43

NAFTA BRENT EURORIBOR

1112,97 2,15%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.05) 2.596

MBI 10

2.586 2.576 2.566 2.556 2.546 2.536 10.5

12.5

14.5

16.5

Izborite im ja zedoa rabotata na turisti~kite agencii STRANA 12-13

SO KAKVA MISLA GUVERNEROT GOZAVR[UVA SVOJOT MANDAT?

GO[EV: DA SE ODBRANI NBM OD POLITI^KI PRITISOCI!

S STRANA TRAN TR ANA AN A 11

Na Evropa r ne n &e potreben seks-skanseks dal vo MMF STRANA 19

FRANC C KRI@AN KRI@ANI] MINISTER ZA FINANS FINANSII

Slovenija j prodava prr akcii vo bankite ban STRANA 17

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI ZARE

DOLGOT KAKO PRI^INA ZA PANIKA STRANA 14 VOVEDNIK D KATERINA SINADINOVSKA

DOMINO EFEKT

STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 17 MAJ 2011

DOMINO EFEKT!

Ma~ni dve nedeli se pred nas - nova kampawa treba da se preìvee! Ne deka nie ne sme nau~eni da funkcionirame vo uslovi na me|useben sekojdneven kole` na partiite koi sme gi odbrale da ni bidat nositeli na politi~kiot ìvot – naprotiv! Kampawata ne e vonredna sostojba vo Makedonija, a bogami i izborite isto! Toa ni e sekojdnevie, izgubeni me|u ~anti “luj viton”, vre}ite bra{no, redovite govori i tekstovi posveteni na rasipanoto meso, lokum ili kafe. Sega seto toa }e bide malku nadgradeno i pro{ireno (zamislete kako). Ne deka i za reformi nema da se zboruva (sekoja re~enica }e go ima magi~niot zbor), za{to kako {to vidovme od izbornite programi na dvete partii – reformite i se nudat! Vistinski, nade`ni, tolku ubavo sro~eni! Pa, i realni rokovi za ispolnuvawe se dadeni! Neverojatno! Ama ma~ninata na ovoj izboren ciklus od drugo mesto izvira - ednostavno napnati izbori sleduvaat! A napnatosta se javuva koga ~ovek e nesiguren, koga se ~uvstvuva zagrozen, koga neizvesna mu e idninata! Ili rezultatite! A ovie rezultati nosat tokmu neizvesnost, za{to takvi se igrite {to potoa }e sleduvaat! Pa, ni ednite, ni drugite ne moàt da se opu{tat. Vo vakvi uslovi na dvata partiski sobiri na VMRO– DPMNE i na SDSM vikendot (tie koi gi krstija prezentacii za, demek, da ispo~ituvaat zakon, pa da ne navlezat predvreme vo kampawa) se iscrta star-

tot! Vidovme kako po~navme! Liderite nastapija, ~lenstvoto pobudale, se pratija prvite streli otrovnici i trgnavme! Nastapot na Nikola Gruevski vo Aleksandar Palas, pred svoite ministri, direktori i administrativci (tie {to ne gi ostava na mir koga e nemiren), pokraj tehni~kite momenti i su{tinskata prezentacija na “Prerodbata” prerodena vo “Manifest”, go odbeleà eden suptilen moment {to na mnogumina im pomina nezabeleìtelno. Premierot i lider Nikola Gruevski za prv pat pred edni izbori na svoite im pora~a deka ne e va`na pobedata, za{to “izbori se gubat i se dobivaat, ama obrazot ostanuva i toj treba da se za~uva”. Ovaa poraka, ako se imaat predvid nastapite na premierot vo 2006, 2008, pa i vo 2009 godina, zboruva deka vo vladeja~kata partija se ra|a nova teza! Deka i da izgubat ne im e va`no, za{to }e zaminat dostoinstveno, so ~ist obraz (i ~isti race)! Mnogumina }e se soglasat deka ova i ne e najsjaen na~in za da kreirate pobedni~ki duh ili da go motivirate elektoratot! Ova u{te pomalku e pobedni~ki govor! Neo~ekuvano od premierot! Od druga strana, pred Vladata, na mitingot (neka go krstat kako sakaat, toa klasi~en miting be{e) SDSM se bore{e za neopredelenite! Dodeka najsu{tinskiot govor go odrà potpretsedatelot Zoran Jovanovski, koj nabroi {to s$ }e napravat ako dojdat na vlast (ama ne gi frli vo trans prisutnite, oti toj ne koristi partiski vokabular), trojkata Crvenkovski, [e}erinska i Zaev se svrte kon tie {to ne se sigurni deka treba da glasaat! Neizvesnite! O~igledno be{e na koja vodenica }e ja nosat vodata socijaldemokratite! I videospotot so crvenite i

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

sini top~iwa na vaga go pora~uva tokmu toa, deka situacijata e “fifti–fifti”, pa edno top~e mo`e da odlu~i na “denot koj re{ava s$”! Eden glas koj vodi kon drug, kon tret i }e predizvika “domino efekt”! Prili~no hrabro za partija koja do lani ima{e polovina rejting od toj na rivalot! Prili~no hrabro i vo sporedba so anemi~nite kampawi koi SDSM gi prezentira{e minatite izbori, tie na koi i najsinite znaea deka }e izgubat! Ovoj odnos na terenot doprva }e se doprecizira! Doprva }e mu se davaat konturite i }e se formiraat i prognozite i o~ekuvawata! Oti napnatata kampawa za koja zboruvame ni{to ~udno da bide i odlu~uva~ka! Dotoga{ Crvenkovski teatralno }e se posipuva so pepel, prezemaj}i vina za site skandali vo minatoto vo koi bila vklu~ena negovata partija (perej}i go timot na [e}erinska) i } e insistira na soo~uvawe so premierot! Gruevski, pak, verojatno, vo negov stil, toa }e go odbiva so obrazlo`enie deka toj se soo~uva samo so glasa~ite, a od negovata partija matemati~ki formuli }e primenuvaat za da go izbrojat narodot... onoj so top~iwata v race!

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

tatite od istraùvawato na agencijata Evrobarometar. Nedostigot od finansiski sredstva mnogu mladi gi spre~uva da go napravat prviot ~ekor kon prodolùvawe na svoeto obrazovanie vo druga evropska dràva. No, postoi golem jaz me|u èlbata za rabota vo druga zemja i aktuelnata mobilnost na rabotnata sila, bidej}i pomalku od 3% od rabotosposobnoto naselenie od Evropa ìvee nadvor od svoite mati~ni dràvi.

ZO[TO MAKEDON

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

53%

d mladite Evropejci sakaat O da rabotat vo druga evropska zemja, poka`uvaat rezul-

ZA[TITENI SE PODATOCITE ZA MONOPOLSKITE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Vrednosta na izvozot na katalizatori, nafteni derivati, feronikel, ferosilicium, bakarna ruda i koncentrat od Makedonija e tajna. Dr`avniot zavod za statistika nudi selek-

tivni informacii za vrednosta na izvozot na odredeni proizvodi. Nedostapni se podatocite za izvozot na proizvodot koj go izrabotuva ili edna ili mnogu mal broj firmi vo zemjava. Analizata na “Kapital” poka`a deka so objasnuvawe doverlivost Dr`avniot zavod za statistika ne go objavuva mese~niot izvoz na proizvodite na OKTA, Xonson Meti, Feni, rudnikot Bu~im i Kombinatot za ferosilicium od Jegunovce. Nasproti toa, podatocite za izvoz na elektri~na energija, tutun, tekstil i olovna ruda i koncentrat se javno dostapni.

Od Dràvniot zavod za statistika objasnuvaat deka iako podatocite za izvozot na feronikel, ferosilicium, nafteni derivati, katalizatori za avtomobili se poznati, Zakonot za dràvnata statistika, izmenet i dopolnet pred dva meseci, naloùva odredeni podatoci da bidat doverlivi i da ne se objavuvaat. “Postojat razli~ni trendovi vo oblasta na statistikata. Ako se raboti za individualen podatok, odnosno za podatok od pomal broj proizvoditeli, statisti~kite podatoci ne se objavuvaat. Spored Zakonot za dràvna

DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA “Pod direktna identifikacija se podrazbira prepoznavawe na statisti~kata edinica preku nejzinite identifikaciski podatoci. Pod indirektna identifikacija se podrazbira identifikacija na statisti~kata edinica na koj bilo na~in razli~en od na~inot na direktna identifikacija. Pod pasivna doverlivost se podrazbira deka ne se prezemaat merki za za{tita na doverlivosta, osven vo slu~aj koga izve{tajnata edinica toa eksplicitno go bara, zatoa {to smeta deka mo`e da bidat zagrozeni nejzinite interesi pri diseminacijata na podatocite.”

IRENA KIKERKOVA UNIVERZITETSKI PROFESOR “Zakonski propisi ne se komentiraat. Toa e regulativa i instituciite mora da ja po~ituvaat. Postojat i indirektni na~ini da se dobijat statisti~kite podatoci vo slu~aj koga instituciite ne smeat direktno da gi objavat. Soglasno regulativata, se {titat podatocite za izvozot na monopolskite kompanii. Treba da se sledat pravilata na Eurostat”

NIKOLAJ^O NIKOLOV ZAMENIK-DIREKTOR NA RUDNIKOT BU^IM “Bu~im proizveduva bakaren koncentrat, koj e poluproizvod i nema strogo definirana cena. Cenata na bakarniot koncentrat, koj u~estvuva so 21% vo cenata na bakarot, zavisi od cenata na bakarot na svetskite berzi. Ne mislam deka ovie podatoci za vrednosta na izvozot na bakarna ruda i koncentrat treba da bidat tajna, no najverojatno ne se objavuvaat poradi toa {to cenata na bakarot ne e postojana”

MONOPOLSKIOT IZVOZ SE [TITI I VO SRBIJA I VO HRVATSKA hrvatskiot i srpskiot Zavod za statisI tika ne davaat direkten podatok za vrednosta na izvozot na proizvodite koi doa|aat od monopolski kompanii. “Potrebata od za{tita na individualnite podatoci se javuva vo slu~ai koga doverlivosta se povrzuva so identifikuvawe na statisti~kata edinica, bilo direktno ili indirektno. Preciznite operativni kriteriumi koi }e definiraat koi statisti~ki podatoci se doverlivi, koi ne se utvrduvaat vo sekoja zemja oddelno i mo`e da se reguliraat ili preku praktikata ili preku nacionalnoto zakonodavstvo. Pasivna doverlivost ima vo slu~ai koga uvoznicite ili izvoznicite, no i drugi

institucii baraat od statisti~kiot organ da ne gi publikuva podatocite koi bi moèle da predizvikaat {teta po niv ili po dràvnite interesi. Aktivna doverlivost ima vo slu~ai koga statisti~kite organi sami prezemaat inicijativa za da gi za{titat potencijalnite podatoci poradi dràven interes ili privatni poedine~ni interesi. Zavodot se obvrzuva deka nema da objavi podatoci bez prethodno da dobie soglasnost od Carinata”, pi{uva vo Zakonot za oficijalna statistika na Srbija, donesen vo 2009 godina. I vo Hrvatska statisti~kata doverlivost e utvrdena so zakon, koj e usoglasen so evropskite zakoni.

Navigator

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK ODR@A “LEKCIJA” ZA ^ISTEWE

BLAGOJA SAMAKOSKI

LINO ^ERVAR

МИHAJLO MANEVSKI

NE@DET MUSTAFA

rilepskata firma ovtorno sudovite mu zaakometarite na Metalurg ega se seti ministerot bez P Mikrosam vleze vo u{te R go osvoija i rakometniot S resor da gi u~i Romite {to Pdavaat problemi, duri edna nau~no-istra`uva~ka Kup na Makedonija, so {to ja zna~i i za {to slu`i viznata 39% od gra|anite vo anketata investicija vo Institut za sovremeni kompoziti i robotika

zavr{ija sezonata so dvojna kruna, ve}e se i {ampioni na Makedonija

liberalizacija, taa bila za turisti~ki da se pro{etaat niz Evropa?!

na Transparensi interne{nal Makedonija prijavile korupcija vo sudovite

E KOMPANII

SKIOT IZVOZ E TAJNA?! statistika, vo vakvi slu~ai se primnenuva pasivnata doverlivost”, kuso objasnuvaat od Zavodot za statistika. Ottamu dodavaat deka site zakonski izmeni se napraveni vo soglasnost so evropskata regulativa. Vo Zakonot za dràvna statistika, pak, pod doverlivi se podrazbiraat podatocite koi ovozmoùvaat statisti~kata edinica da se identifikuva direktno ili indirektno i so toa da se otkrijat individualnite informacii. “Pod direktna identifikacija se podrazbira prepoznavawe na statisti~kata edinica preku nejzinite identifikaciski podatoci. Pod indirektna se podrazbira identifikacija na statisti~kata edinica na koj bilo na~in razli~en od na~inot na direktna identifikacija. Pod pasivna doverlivost se podrazbira deka ne se prezemaat merki za za{tita na doverlivosta osven vo slu~aj koga izve{tajnata edinica toa eksplicitno go bara, zatoa {to smeta deka moè da bidat zagrozeni nejzinite interesi pri diseminacijata na podatocite”, pi{uva vo Zakonot.

Del od kompaniite ~ii podatoci za izvoz se za{titeni so zakon ne gledaat nitu problem, nitu potreba od za{tita na podatocite za vrednosta i koli~estvoto na izvozot.

Od radovi{kiot rudnik Bu~im, koj proizveduva bakaren koncentrat, objasnuvaat deka podatocite kolku izvezuva kompanijata ne se tajna, bidej}i gi dostavuvaat do nadle`nite institucii. “Bu~im proizveduva bakaren koncentrat, koj e poluproizvod i nema strogo definirana cena. Cenata na bakarniot koncentrat, koj u~estvuva so 21% vo cenata na bakarot, zavisi od cenata na bakarot na svetskite berzi. Ne mislam deka podatocite za vrednosta na izvozot na bakarna ruda i koncentrat treba da bidat tajna, no najverojatno ne se objavuvaat poradi toa {to cenata na bakarot ne e postojana. Bidej}i cenata postojano fluktuira, ne moè so sigurnost da se kaè vrednosta na izvozot na kratok rok, iako nie tie podatoci gi dostavuvame i ne smetame deka se nekakva strogo doverliva informacija”, veli Nikolaj~o Nikolov, zamenik-direktor vo Bu~im. Nikolov ne gleda problem dokolku podatocite za vrednosta i koli~estvoto na izvozot na bakaren koncentrat se objavat vo javnosta. Sli~en stav delat i vo kavadare~ki Feni, kombinatot koj proizveduva feronikel. Malkumina od poznava~ite od oblasta na statistikata se zapoznaeni so faktot deka podatocite za del od proizvodite nameneti za izvoz se tajna. Tie se decidni - statisti~kite podatoci treba da se transparentni. Univerzitetskiot profesot Irena Kikerkova objasnuva deka pravilata na evropskata statistika naloùvaat posebni propisi, koi treba da gi implementira i da gi po~ituva sekoja zemja koja se stremi da bide del od evropskoto semejstvo. “Zakonski propisi ne se komentiraat. Toa e zakonska regulativa i instituciite mora da ja po~ituvaat. Postojat i indirektni na~ini kako da se dobijat statisti~kite podatoci vo slu~aj koga instituciite ne smeat direktno da gi objavat. Soglasno regulativata, se {titat podatocite za izvozot na monopolskite kompanii. Treba da se sledat pravilata na Eurostat. Vo momentov moèbi Makedonija ne e celosno prisposobena kon evropskata regulativa, pa se dozvoleni odredeni otstapki. No, koga }e vlezeme vo EU nema da ni bidat dozvoleni otstapki”, objasnuva Kikerkova.

Istraùvaweto na “Kapital” pokaà deka vrednosta na izvozot na katalizatori za avtomobili, nafteni derivati, feronikel, ferosilicium i bakarna ruda e doverliv podatok i javnosta ne smee da go znae. Dràvniot zavod za statistika direktno ne dava podatok kolku vredi izvozot na OKTA, Xonson Meti, Feni, Bu~im i Silmak

Pod palkata na slovene~kata ambasada vo zemjava, vikendov za nepolni tri ~asa be{e is~isten Gradskiot park vo Skopje. Pove}e od 500 deca i roditeli, zaedno so igra~ite na FK Rabotni~ki, go svetnaa zeleniot pojas od hotelot A Aleksandar Palas s$ do mostot Goce Del~ev. Za pozdravuvawe e idejata na ambasadorot Alain Bria Brian Bergant za edna vakva akcija od evropski ka karakter, koja na na{ive politi~ari ne padnala napamet. bi & padnal Bergant u{te bez razmisluvawe gi zasuka rakavite i se vklu~i vo ~isteweto, dodavaj}i niz smea deka o~ekuval mnogu pove}e |ubre. Ambasadorot Bergant na gra|anite im poka`a deka imaat ubav park, no za da go vidat toa toj tre-

ALAN BE BERG BERGANT RGA RG ANT ba redovno da se odr`uva. Sekoja ~est za srde~nata sredba so gra|anite i za inicijativata vakvite aktivnosti da stanat praktika vo zemjava. Da se nadevame samo deka nema da ~ekame ambasadorite sekoj mesec da ni gi ~istat parkovite i da ni go sobiraat |ubreto. A od ovaa akcija }arivme nekolku korisni raboti: edukacija i podigawe na svesta kaj gra|anite i u~esnicite, po~ista okolina i najbitno od s$, primer za toa kako treba da se odnesuvaat na{ite ceneti politi~ari.

GUBITNIK EVROPSKO FIJASKO

D MAKEDONIJA D IZVOZ OD PO TARIFI (JANUARI-FEVRUARI) TARIFA

VREDNOST VR (USD) PROIZVOD

2603000000 0

???

RUDI NA BAKAR

2710114500 0

????

MOTOREN BENZIN

0 2710194130

????

GASNI MASLA

2710196300 0

????

MASLA ZA LO@EWE

0 3815120000

????

KATALIZATORI NA PODLOGA SO BLAGORODEN METAL

7202210000 0

????

FERO-SILICIUM

7202600000

????

FERO-NIKEL

00 7208512000

20.205.513 20 2

TOPLO VALANI PLOSNATI PROIZVODI, OD @ELEZO ILI NELEGIRAN ^ELIK

2401106010 10

11 11.039.970

TUTUN

2716000000 00

7.932.580

ELEKTRI^NA ENERGIJA

[

[tros-Kan povtorno vme{an vo seks-skandal?! Zarem prviot ~ovek na MMF ne ja nau~i lekcijata od 2008 godina koga be{e inicijator na quboven triagolnik so edna od vrabotenite vo Fondot. Izlegol gol od hotelska soba vo Wujork i ja brkal sobarkata po hodnikot?! Francuskata elita, mediumite, no i cela Evropa e v~udovidena od strastite na {efot na MMF. Ako do v~era pretsedatelot na Me|unarodniot monetaren fond, Dominik [tros-Kan be{e glavniot “spasitel” na Grcija, Irska i Portugalija od bankrot, denes Evropa mu se naluti, a mediumite se preplaveni so vesti polni so pogrdni zborovi za negovoto odnesuvawe, nadvor od strukturite na Fondot. Iako [tros-Kan gi negira

DOMINIK DOMINI IK [TROS-KAN [T navodite na sobarkata deka se obidel da ja siluva, pa podlegna na medicinski analizi so koi se nadeva deka }e go dokaè sprotivnoto, nesomneno e deka bez razlika na presudata na Wujor{kiot sud, toj }e treba da vloì nat~ove~ki napori za da si ja vrati reputacijata. Vo vreme koga Evropa ja drma kriza, koga dràvite se “borat” so bankrotot, najmalku be{e potreben skandal vo strukturite na najmo}nata finansiska institucija. A i pretsedatelskite izbori sega mu se dale~ni.

MISLA NA DENOT ZDRAVIOT RAZUM E MO`EBI NAJRAMNOPRAVNO RASPREDELENIOT, NO SIGURNO E NAJMALKU ANGA`IRANIOT TALENT NA SVETOT.

EN RAND, RUSKO AMERIKANSKA PISATELKA, FILOZOF, SCENARIST

Navigator

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

VLADATA ^EKA 500 MILIONI EVRA, AMA INVESTITORITE GI NEMA

ОД 101 MILION EVRA STRANSKI INVESTICII, 68 MILIONI SE ZAEMI NA KOMPANIITE

Iako statisti~kite podatoci poka`uvaat zgolemeno nivo na stranski investicii vo Makedonija vo prvite dva meseci godinava, samo edna trettina od niv se akcinerski kapital, odnosno godinava nema nitu edna pozna~ajna stranska investicija ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

d vkupno 101 milion evra stranski investicii koi vlegle vo dràvata vo prvite dva meseci godinava, samo 37,9 milioni evra se akcionerski kapital, odnosno direktni investicii na kompanii. Spored podatocite na NBRM, vo fevruari se investirani 50,2 milioni evra, od koi akcionerski kapital i reinvestirana dobivka se 28,5 milioni evra, a 22 milioni evra zadolùvawe. Od po~etokot na godinata nema nitu edna pozna~ajna stranska investicija, osven na turskata kompanija TAV, koja investira vo rekonstrukcija na aerodromite. Toa ne go spre~i premierot Nikola Gruevski vo predizbornata programa da najavi stranski investicii od 500 milioni evra do krajot na godinata, odnosno dve milijardi evra vo narednite ~etiri godini. Za taa cel najavi deka }e prodolì so dosega{nite marketin{ki aktivnosti za privlekuvawe stranski investicii. Ekspertite komentiraat deka e nerealna procenkata na Vladata od 500 milioni evra stranski investicii vo izborna godina i sugeriraat da se revidira strategijata za privlekuvawe stranski investicii za da se vidi vo koj del treba da se naso~at kapacitetite. Komentiraat deka ako ne vleze nekoja pogolema grinfild investicija, ne moè da se o~ekuva pogolem rast na stranskite investicii godinava. Ministerot za stranski investicii, Vele Samak, pak, smeta deka proekcijata e realna. Toj za “Kapital” tvrdi deka ~etri kompanii od avtomobilskata i elektronskata industrija po~nale da investiraat vo Makedonija. Investiciite bile proceneti na 40 milioni evra.

ЧETIRI STRANSKI KOMPANII ]E INVESTIRAAT 40 MILIONI EVRA VO MAKEDONIJA Spored podatocite na NBRM, vo prvite dva meseci vo dràvata vlegle 101 milion evra stranski investicii, od koi samo 37,9 milioni evra se akcionerski kapital. Koi kompanii gi investiraa ovie pari? Podatocite koi investitori vo prvite dva meseci godinava izvr{ile transfer na sredstva vo Makedonija gi ima samo Narodnata banka. Tie sredstva moè da bidat del od novi investicii, dopolnuvawe na nov kapital vo postoe~ki investici, moè da bide eden proekt ili pove}e proekti. Na primer, dokolku edna firma po~ne investicija od 10 milioni evra denes, tie sredstva naj~esto }e se evidentiraat preku NBRM vo narednite tri godini kako {to }e se realiziraat fazite na kupuvawe zemji{te, izgradba, oprema, trening, transfer na tehnologii. Ili moè odedna{ da dojdat site sredstva dokolku nekoj pravi otkup na doma{na firma Vladata o~ekuva investicii od dve milijardi evra vo narednite ~etiri godini, odnosno 500 milioni evra godi{no. Na {to se temelat ovie o~ekuvawa? Celta od 500 milioni evra

godi{no e razumna brojka i se bazira na pove}e faktori od dosega{noto rabotewe. Samo vo poslednive {est meseci ~etiri kompanii odlu~ija i zapo~naa investicii vo Makedonija na proekti za razli~ni industrii: avtomobilska, elektronska itn. Kompaniite se od SAD, Germanija i od drugi zemji i ve}e aktivno gi realiziraat proektite, koi treba da otvorat pove}e od 3.000 rabotni mesta. Vkupniot iznos na investiciite e okolu 40 milioni evra. Imiwata na kompaniite }e gi doznaete koga tie }e procenat deka toa e vo niven interes, a nie se dr`ime do tie barawa i pokraj, normalno, na{ata `elba da se pofalime. Ovie odluki se baziraat na zgolemeniot interes za Makedonija vo poslednive 18 meseci povrzan so drasti~niot rast na germanskata ekonomija i izvoznite pazari, kako i zakrepnuvaweto na nekolku industrii vo Evropa. Del od interesot e i poradi nestabilnosta vo Severna Afrika, kade {to nekoi imaat proizvodstvo. Vsu{nost, interesot i analizite za Makedonija vo mnogu proekti dobivaat na

intenzitet kakov {to imavme rem vo 10-20% od proektite vo 2007-2008 godina. Samo vo so koi rabotime, mislam deka 2011 godina jas i mojot kabi- ovaa godina }e bide preodna net upravuvame so 10 novi spored obemot na investicii, a potencijalni proekti. Zatoa, ve}e od narednao~ekuvawata od 500 milioni ta drasti~no }e se zgoleevra se razumni. Sepak, vo izborna godina in- mat. vestitorite se vozdrùvaat od vloùvawe. Kolku toa moè da vlijae na obemot na stranskite investicii godinava? Iako e izborna godina, toj period e kratok i mnogu firmi vr{at realna i dlaboka procenka na politi~kata situacija vo Makedonija, pa ne o~ekuvaat golemi promeni vo Vladata i vo vladinata politika za privlekuvawe i poddr{ka na stranskite investicii. Vo samiot izboren i predizboren period imavme i s$ u{te imame poseti na firmi koi vr{at analizi i sporedbi za investicii. Rabotime so tekovni planovi, ~ii rokovi za nosewe odluki se do nekolku meseci. Zatoa, MINISTER ZA STRANSKI INVESTICII ako uspeeme ba-

VELE SAMAK

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

40% 0,24 0,10

PROCENKI... HUAN SOMAVIA

TREBA DA SE NAMALAT CENITE NA TELEFONSKITE RAZGOVORI VO ROAMING, SO NOVIOT ZAKON KOJ GO PODGOTVUVA EVROPSKATA KOMISIJA

generalen direktor na Me|unarodnata organizacija na trudot

KRIZATA OTVORA NOV PROSTOR ZA DISKRIMINACIJA NA RABOTA pokraj postojaniot pozitiven napredok na zakonodavstvoto za antidiskriminacija, globalnata ekonomska i socijalna kriza dovede do povisok rizik od diskriminacija na odredeni grupi, kako {to se rabotnicite emigranti, se veli vo posledniot izve{taj na Me|unarodnata organizacija na trudot (MOT). “Ekonomski nepovolnite vremiwa se plodna po~va za diskriminacija na rabota, a i vo op{testvoto po{iroko. Ova go gledame vo izdignuvaweto na populisti~kite re{enija”, veli generalniot direktor na MOT, Huan Somavia.

EVRA PO MINUTA, OD SEGA[NITE 0,39 EVRA TREBA DA SE NAMALAT CENITE NA TELEFONSKITE RAZGOVORI EVRA, OD SEGA[NITE 0,11 EVRA ]E SE NAMALAT CENITE NA SMS-PORAKITE

5 PREGLED VESTI IN@ENERSKI PRSTEN ZA DEVET DIPLOMCI evet prvenci od tehni~kite fakulteti vo Makedonija ovaa godina go dobija priznanieto “Inènerski prsten”. Nagradeni bea Aleksandra Kanev~e od Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii, Bojan Mitrovski od Tehni~kiot fakultet vo Bitola, Elena Kam~eva od Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet, Eleonora Angelovska od Ma{inskiot fakultet, Marija Milo{eska od Arhitektonskiot fakultet, Marija Smiljanoska od [umarskiot fakultet, Simona Markovska od Grade`niot fakultet, Sowa Ba~eva od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, Traj~e Bo{evski od Fakultetot za prirodni i tehni~ki nauki od [tip. Za Simona Markovska, koja studiite na Grade`niot fakultet gi zavr{i so prosek deset, “Inènerskiot prsten” pretstavuva ogromna nematerijalna nagrada i pottik za novi uspesi, nadgraduvawa vo stru~nite oblasti. “Be{e naporno, no najva`no za postignuvawe uspeh e trudoqubivosta, a sekako i èlbata i motivacijata”, re~e taa, izrazuvaj}i uverenost i zadovolstvo {to vrabotuvaweto vo Makedonija barem za diplomiranite grade`nici ne pretstavuva problem. Pretsedatelot na dràvata, \orge Ivanov, pora~a deka vo ovaa prigoda se nagraduvaat najdobrite, najuspe{nite vo inènerskite struki so prsten {to kako simbolika gi povrzuva vo semejstvo od koe se o~ekuva vo idninata da nudi re{enija. Ministerot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, ~estitaj}i im gi nagradite na najdobrite studenti, istakna deka Makedonija e privilegirana {to ima isklu~itelen inènerski kadar

TRGOVCITE PESIMISTI DEKA ]E SE PODOBRI EKONOMSKATA SOSTOJBA esimisti~ki prognozi za sledniot period imaat trgovcite na malo. Spored anketata na Dràvniot zavod za statistika, menaxerite na kompaniite vo trgovijata na malo ocenile deka nivnata ekonomska sostojba vo prviot kvaral godinava bila ponepovolna sporedeno so posledniot kvartal lani, a istata ocenka ja imaat i za sledniot kvartal. Spored niv, vo prviot kvartal porasnale zalihite i najavuvaat deka vo naredniot broj mo`no e namaluvawe na brojot na vraboteni. Rakovoditelite na trgovskite dru{tva ocenile deka dvièwata na proda`nite ceni vo prvoto trimese~je od 2011 godina zabeleàle zgolemuvawe vo odnos na ~etvrtoto trimese~je od 2010 godina. Vo prvoto trimese~je od 2011 godina vo sporedba so prethodnoto trimese~je ocenkata za o~ekuvawata za proda`nite ceni vo narednite tri meseci e deka tie }e se zgolemat. Spored niv, najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na ekonomskata sostojba na nivnite pretprijatija vo prviot kvartal godinava imale slabata pobaruva~ka na kupuva~ite so 39,3%, zgolemenata konkurencija so 15,3% i zgolemenata ponuda na pazarot so 11,5%.

MAKEDONIJA PRETSEDAVA[E SO POSTOJNATA KOMISIJA NA EUROKONTROL amenik-ministerot za transport i vrski, Goran Mihajlovski, pretsedava{e so Privremeniot sovet i sesija na Postojanata komisija na Eurokontrol. Kako {to informiraat od Ministerstvoto za transport i vrski, raboteweto na Komisijata za prvpat od formiraweto na Eurokontrol be{e pretsedavano od strana na Makedonija. “Sesijata na Komisijata zamenik-ministerot Mihajlovski ja otvori so obra}awe na makedonski jazik. Glavni to~ki od agendata na Komisijata bea “Mandatot na Eurokontrol za pregovori so Evropskata unija za Dogovorot na visoko nivo”, “Izve{tajot na Komisijata za revizija na performansite” i “Utvrduvawe na panevropskite celi na Eurokontrol za davatelite na uslugi za vozduhoplovna navigacija”“, informiraat od Ministerstvoto.

NOVATA ZGRADA NA FINANSII ÊKA PROCENKA NA RIZIK lovene~kiot holding Energoplan ~eka dokumenti za procenka na rizik pri rabota za da po~ne so grade`ni raboti na objektot na Ministerstvoto za finansii, informiraat od kompanijata. Procenkata na rizik, koja gi ~inela okolu 50.000 evra, velat, e edna od mnogute prepreki poradi koi rabotata na teren stagnirala pove}e od eden mesec. Direktorkata na Energoplan, @aklina Angelovska, veli deka e pregolema odgovornost da gi pu{tat rabotnicite na teren bez Ministerstvoto za trud i socijalna politika da im gi obezbedi potrebnite dokumenti. Od kompanijata prognoziraat deka dokolku s$ bide vo red grade`nite raboti na nekoga{nata zgrada na Jugobanka }e po~nat za dvaesetina dena, a objektot }e bide finaliziran za godina ipol. Ovaa investicija dràvata ja ~ini devet milioni evra, a Vladata najavi deka vo nea }e se vselat i nekolku drugi institucii za koi dràvata sega pla}a kirija. Neodamna, vicepremierot Zoran Stavreski istakna deka zgradata }e dobie fasada vo neoklasi~en stil.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI TODOROV: PREKU UÊNICITE ]E SE OCENUVA OBJEKTIVNOSTA NA NASTAVNICITE bjektivnosta na nastavnicite probno, preku eksterno testirawe na u~enicite, }e se sprovede na krajot na ovoj mesec, najavi ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov. Od testiraweto }e bidat izzemeni maturantite poradi nivnite obvrski za dràvnata matura i podgotovkite za upis na fakultet. “Celta na eksperimentalnoto testirawe e da se proveri funkcionalnosta na sistemot i da im se pokaè na u~enicite deka ne treba da stravuvaat od testiraweto, so koe preku nivnoto znaewe }e se ocenuva objektivnosta na nastavnicite”, istakna Todorov. Ministerot smeta deka kako minatata, i ovaa godina }e bide uspe{no probnoto eksterno testirawe i }e ovozmoì narednata godina, kako {to e predvideno so Zakonot, ovaa zakonska reforma celosno da se implementira.

AMBASDOROT ANGELOV SO NAGRADA ZA VISOKI PROFESIONALNI DOSTIGNUVAWA mbasadorot na Republika Makedonija vo Ungarija, Darko Angelov, e dobitnik na nagrada za osobeni profesionalni postignuvawa vo karierata {to se dodeluva po povod 20-godi{ninata od osnovaweto na Centralno-evropskiot univerzitet vo Budimpe{ta. Pokraj Angelov, informira Makedonskata ambasada vo Budimpe{ta, dobitnici na nagradata se i grupa 20 porane{ni i aktuelni ministri, ambasadori, pretpriema~i i nau~nici od desetina dr`avi od celiot svet. Centralno-evropskiot univerzitet vo Budimpe{ta e osnovan vo 1991 godina i spored rangiraweto na germanskiot dneven vesnik “Die Cajt” e me|u vrvnite pet univerziteti so studii po politi~ki nauki vo Evropa. Univerzitetot e so dvojna akreditacija vo Ungarija i SAD, i e specijaliziran za poslediplomski studii. Ambasadorot Angelov e magistrant po me|unarodni odnosi tokmu na Centralno-evropskiot univerzitet. Dosega 10.000 studenti od 120 dr`avi zavr{ile magisterski i doktorski studii na ovoj Univerzitet vo desetina studiski oblasti.

ELENOVSKI: NA MAKEDONIJA Í E DOSTA OD BRANKO I NIKOLA a Makedonija & e dosta od liderite na VMRO-DPMNE i SDSM, Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski, na zemjava & e potrebna programa {to }e ja izvadi od situacijata vo koja se nao|a, istakna liderot na SDU, Lazar Elenovski. “Za razlika od la`nite vetuvawa i populisti~ki agendi koi gi nudat dvete najgolemi partii vo sekojdnevniot lov po glasovi na gra|anite, SDU nudi edinstven koncept koj gi promovira bezbednosta, razvojot i demokratijata”, istakna Elenovski. Tie }e izlezat vo site {est izborni edinici vo Makedonija, kako i vo izbornata edinica Severna i Ju`na Amerika. Pretsedatelot na SDU, Elenovski, izjavi deka o~ekuvaat nekolku prateni~ki mandati. Elenovski dodade deka vo svojata programa nudat zabrzan ekonomski razvoj i zgolemuvawe na nivoto na demokratija. Od SDU naglasuvaat deka nivna cel e stavawe kraj na tranzicijata, voveduvawe merki koi }e ovozmo`at poefikasen razvoj na ekonomijata i zgolemuvawe na demokratskite kapaciteti vo dr`avata.

SDSM GO PO^NA JURI[OT ZA URIVAWE NA GRUEVSKI

MAKEDONIJA BEZ BRANKO I NIKOLA VLADA [TO NE KRADE! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

red nekolku desetici iljadi ~lenovi i simpatizeri, vrvot na SDSM demons trira{e silno partisko edinstvo na golemiot sobir, na koj pokraj prezentacija na partiskata programa se upatija silni poraki do Nikola Gruevski i negovata “vlada vo zaminuvawe”. Porakata od liderot Branko Crvenkovski e jasna – toj se otkaàl od sekakvi funkcii, i istoto go bara od Gruevski! Najdirektno go povika na duel na koj tie dvajca }e ras~istuvaat koj e vinoven za sostojbata na dràvata. Prezemaj}i ja sekoja vina samo vrz sebe, Crvenkovski saka{e da go is~isti svojot tim od povrzanost so tranziciskite skandali i da mu pora~a na premierot deka ako nekoj treba da odgovara za aferite od minatoto, toa e li~no toj. Retorikata se spu{ti na “ti” zo{to, kako {to re~e Crvenkovski, taka sakal Nikola. “Barem edna{ odvaì se i prifati soo~uvawe so mene! I definitivno da ras~istime i za privatizacijata na Fer{ped i Skopska Pivara, ama i za proda`bata na Okta i Nacionalnata plate`na karti~ka. Prifati go ovoj predizvik ili zamol~i na ovaa tema zasekoga{! Nema{ pravo pove}e da zboruva{! @ivotnata èlba na Nikola Gruevski bila da stane Branko Crvenkovski, ama èlbite se edno, a mo`nostite se sosema drugo. Eve ja kone~no {ansata Nikola, eve, najposle ima{ prilika da ti se ispolni sonot da zastane{ ramo do

irekcijata za za{tita i spasuvawe dobi ponuda za podarok na dva helikopteri od institucija od SAD, informira direktorot na Direkcijata, [aban Saliu. Na odbeleùvaweto na {est godini od osnovaweto na Direkcijata toj poso~i deka informacijata treba da pomine na Vlada i dokolku taa oceni deka e opravdana donacijata, prviot helikopter moè da go dobijat za eden mesec. “DZS }e ima odli~na uloga vo spasuvaweto, bidej}i helikopterite }e bidat opremeni so najsofisticirana oprema za prva medicinska pomo{, }e posluàt za evakuacija i za{tita od nesre}i na planini i od poàri”, re~e Saliu. Direkcijata e maksimalno opremena materijalno i tehni~ki. Taa u~estvuvala vo nekolku proekti, kako ~istewe na kanalite i re~nite korita za prevencija od poplavi, ~isteweto na Ohridskoto Ezero od neeksplodirani ubojni sredstva, kako i revitalizacijata na Centarot za obuka. “Na patot kon evroatlanttskite integracii DZS raboti na prisposobuvawe na nacionalniot sistem so postavenite i usvoeni me|unarodni standardi. Preku bilateralnite dogovori {to gi potpi{uvame so zemjite vo regionot utvrduvame pravna ramka za prodlabo~uvawe na sorabotkata za za{titata i spasuvaweto”, dodade Saliu.

ramo so mene.Napravi go istoto {to go napraviv i jas - otkaì se od vlasta, otkaì se od dràvnite funkcii. Ajde jas i ti zaedno da ja spasime Makedonija i od Grujo i od Branko”, re~e Crvenkovski. Toj pora~a deka pobedata im e zagarantirana, zo{to Vladata potfrilila na sekoe pole: “Zatoa {to dodeka Sali B e r i { a i Ha { i m Ta~ i pu{taat avtopat Tirana Pri{tina, dodeka Boris Tadi} pu{ta novi mostovi na Dunav, dodeka Bojko Borisov gradi atomska centrala vo Belane, Gruevski se~e lenti na teniski igrali{ta od pet iljadi evra, a Stavrevski promovira plasti~ni kanti za |ubre, a tie se kupeni so kredit”, obvini Crvenkovski. Kandidatkata za premier, Radmila [e}erinska, nastapi so silna poraka do neopre-

delenite. Kako {to ka`uva i izborniot slogan “Za tvojata idnina” taa gi povika, pred s$, tie koi se dvoumat dali da glasaat, da ne se pla{at, da izlezat i da odlu~at so razum i so srce. Ne vetuva ~uda – vetuva ~esnost: “Ve gledam vo o~i i vi velam. Po 5 juni ovaa dr`ava }e ima vlast koja nema da krade, }e ima vlast koja }e re{ava problemi. Ti koj s$ u{te misli{ dali vredi da se izleze i da se glasa, znaj deka politikata e premnogu seriozna rabota za da im ja ostavime na onie koi igraat valkano, onie koi vladeat samo so strav i so kavgi, koi ve}e nemaat ni{to novo da ponudat”, izjavi [e}erinska. Pred sobranite zboruva{e i strumi~kiot gradona~alnik, Zoran Zaev, od ime na nositelite na izbornite listi. So silna partiska retorika

toj predizvika ovacii kaj prisutnite, pora~uvaj}i mu na Gruevski deka sekoj koj odi sproti vetrot e osuden na propast. Ekonosmskata programa ja prezentira{e potpretsedatelot Zoran Jovanovski, koj gi objasni proektite i ekonomskite reformi so koi eventualnata idna Vlada }e se zafati vo prvite meseci od pobedata. Od VMRO–DPMNE v~era so matemati~ki formuli go broeja narodot {to se sobral pred Vlada, pa zaklu~ija deka odzivot bil mal. Direktorot na Centarot za komunikacii Ilija Dimovski, go oceni nastapot na Crvenkovski kako aroganten i gneven. Iako liderot na SDSM ka`a deka nema da bide nositel na nikakva funkcija, Dimovski od nego pobara da prezentira nekoj nov proekt ili ideja za razvoj na dr`avata.

SEDNICA NA DR@AVNATA IZBORNA KOMISIJA

KUPENITE ADMINISTRATIVCI JA ZOVREA DIK! MAKSIM RISTESKI

SAD DONIRA DVA HELIKOPTERI NA DIREKCIJATA ZA ZA[TITA I SPASUVAWE

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

risteski@kapital.com.mk

~ekuvano, ~lenovite na Dràvnata izborna komisija od vlasta i opozicijata ne uspeaja da najdat dopirni to~ki raspravaj}i po dopisot ispraten do Komisijata vo vrska so spisocite so navodno vrbuvanite glasa~i vraboteni vo javnata administracija. Pretsedatelot na Komisijata, Boris Kondarko, slu~ajot go oceni kako mega-afera {to e vo direktna nadle`nost na DIK, a „trioto” ~lenovi predloèni od VMRO-DPMNE se obide problemot da go relativizira, obvinuvaj}i ja A1 televizija za tendenciozno izvestuvawe. Kondarko, vo obrazloènieto za va`nosta na to~kata istakna deka Komisijata mora najitno da utvrdi dali nekoi od licata poso~eni vo spisocite se ~lenovi i na dràvnite izborni organi.

„Ako nekoi lica od spisocite se ~lenovi na izborni organi, DIK ne smee da dozvoli tie da sproveduvaat izbori, za{to se vrbuvani i ne mo`at da rabotat objektivno, nepristrasno i profesionalno”, izjavi Kondarko. Vo toj kontekst, toj predlo`i DIK itno da pobara od Javniot obvinitel {to pobrzo da go zavr{i slu~ajot za sposocite, a Vladata da dade javna garancija deka posledicite od rasvetluvaweto na aferata nema da gi snosat administrativcite. „Vladata }e mora javno da se obrati do vrabotenite vo javnata administracija deka nikoj od niv ne smee da ima posledici po rabotnoto mesto i deka nikoj rakovoditel ne smee da vlijae na slobodnata volja na glasa~ite, za{to toa e krivi~no delo”, istakna Kondarko. Чlenovite koi vo Komisijata ja pretstavuvaat VMRO-DPMNE prigovorija deka DIK

nema nadle`nost za slu~ajot, za{to ne e istraèn organ, i iznesoa tvrdewe deka vo materijalite dostaveni nikade ne e vidliva inkriminira~ka vrska so VMRO-DPMNE. „Osven vo dopisot od glavniot urednik na A1, Mladen Чadikovski, nikade vo dostaveniot materijal ne moè da se vidi vrska so partijata VMRO-DPMNE: nema nitu potpisi, nitu pe~ati. Imame odnapred osuditelna ocenka i so toa e povreden principot na prezumcija na nevinost i profesionalnosta na izvestuvaweto”, istakna Sa{o Srcev. Kodarko odgovori deka tonskiot zapis dava prostor za osnovano somnenie za povrzanosta na VMRO-DPMNE so slu~ajot. „Povrzanosta so VMRO-DPMNE ne moè da se negira i za{to ovaa partija e na vlast i samo taa ima mo`nost da vr{i pritisok kako rabotodava~ na administracijata”,

re~e Kondarko. Чlenovite na DIK od VMRODPMNE tvrdea deka nemale mo`nost da gi slu{nat tonskite zapisi, za{to nemale vreme da gledaat televizija. „Nemam vreme da gledam televizija za{to postojano sum na sednicite na DIK, i seu{te ne sum go videl tonskiot zapis za slu~ajot” istakna Jovan Josifovski. DIK na v~era{nata sednica go razgleda i slu~ajot iniciran po barawe na VMRO-DPMNE, nare~en „Чuvarite na pobedata na SDSM”, za koj vladeja~kata partija obezbedi informacija od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti deka 29 lica anga`irani od SDSM za obezbeduvawe na izbira~ki mesta imale kriminalni dosijea. Prethodno DIK dolgo rasprava{e za utvrduvawe na planot za javni nabavki za pretstojnite izbori, za na krajot ednoglasno da go izglasa.

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SDSM: DIREKTEN I NEPOSREDEN KONTAKT SO GRA\ANITE eneralniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov, istakna deka okolu 60 iljadi gra|ani prisustvuvale na nivniot miting, gra|ani koi sakaat podobra idnina, razvoj, napredok. Spored nego, narodot v~era dal poddr{ka za programata i za kandidatite na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija. “Na{ata programa e vladina programa, so vistinski re{enija za problemite na gra|anite. Na{ite kandidati se dokaàni i po~ituvani lu|e vo svojata profesija i sredinata kade {to ìveat. Gra|anite toa go prepoznaa. So predizbornata kampawa }e ja pokaème razlikata me|u nas i VMRO-DPMNE”, re~e Petrov. SDSM smeta deka vo uslovi koga sekoj tret gra|anin e siroma{en, nevideno bezobrazie e da se tro{at milionski sumi evra vo predizborna kampawa. Zatoa, SDSM vo ovaa kampawa nema da tro{i pari na bilbordi i plakati, tuku, kako {to velat, vo duhot na starata makedonska tradicija tie }e ~uknat na vratata na sekoj dom so kafe i lokum. Svojata kampawa SDSM }e ja vodi vo direkten kontakt so gra|anite, kandidati }e razgovaraat so sekoj gra|anin, }e gi soslu{aat nivnite problemi i maki.

AMBASADORI VO POSETA NA KUMANOVO mbasadorite na Avstrija, na Germanija i na Bosna i Hercegovina vo Makedonija, Alojs Kraut, Urlike Marija Knoc i Milan Balaban, v~era prestojuvaa vo poseta na Kumanovo. Tie se sretnaa so kumanovskiot gradona~alnik, Zoran Damjanovski, i se zapoznaa so specifi~nostite na gradot, so konceptot za dosega{niot razvoj, kako i so idnite planovi i proekti na lokalnata samouprava. “Razgovaravme za pove}e oblasti, otvorivme mnogu temi i pravci kako da se odviva na{ata ponatamo{na sorabotka. Nie sme partneri so avstriskata dràva, sorabotuvame preku agencii so germanskata vlada i se nadevam deka na{ite prijatelstva }e bidat cvrsti lobisti za dobivawe investicii za proekti koi se vo interes na Kumanovo, koi kako lokalna samouprava planirame da gi realizirame vo naredniot period”, izjavi po sredbata gradona~alnikot Damjanovski. Ambasadorite vetija deka i ponatamu }e go poddrùvaat razvojot na Kumanovo vo site sferi na op{testvenoto ìveewe.

A SE OTVORIJA POSEBNITE SMETKI ZA KAMPAWITE

SAMO PARTIITE ZNAAT KOJ IM GI POLNI XEBOVITE ZA IZBORI Finansiraweto na politi~kite partii ostanuva najgolemata tajna i pokraj zakonskite obvrski deka finasiraweto mora da bide transparentno i javno. Mirisa na premol~en dogovor me|u partiite vo odnos na ova pra{awe, ako se zeme predvid deka nikoj ne saka da zboruva GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

artiite gi otvorija smetkite za izbornata kampawa. Osven buxetot so koj raspolaga partijata , ostanuva nejasno kako i od {to najmnogu }e se finansiraat izbornite kampawi na partiite vo prestret na predvremenite parlamentarni izbori. Zakonski, partiite mo`e da se finansiraat od donacii, ~lenarina, prilozi, sponzorstva. Me|utoa, nitu edna partija ne otkriva koj }e bide glavniot izvor na finansirawe na nivnite kampawi. Od partiite samo tvrdat, deka na ovie izbori, finansiraweto }e bide legalno. Generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov, veli deka smetkata e ve} e otvorena i vetuva deka finansiraweto }e bide legalno, bez da konkretizira preku koja forma na finansirawe o~ekuvaat najgolem privliv na pari. “Smetkata e ve}e otvorena i mo`am samo da potvrdam deke celosnoto finansirawe na izbronata kampawa }e bide od legalni izvori. Vedna{ po zavr{uvaweto na izborite, nie vo zakon-

ski opredeleniot rok }e dostavime izve{taj za toa do nadle`nite institucii i }e potvrdime deka SDSM se finansira od legalni izvori”, re~e Petrov. Od vladeja~kata VMRODPMNE ostanaa nedostapni za odgovor. Porane{niot ~len na Antikorupciskata komisija, Dragan Malinovski, veli deka vo ovoj senzitiven period site nadle`ni institucii treba da prezemat set merki preku koi } e go sledat finansirawe na politi~kite partii za vreme na izbornata kampawa. “Fakt e deka zarodi{ot na korupcijata e kaj politi~kite partii. Vo izbornite kampawi naj~esto se postavuva obvrskata me|u finansierite i politi~kite partii, finansierite za vreme na kampawa davaat pari vo zamena partijata koga }e dojde na vlast da im nudi povolnosti”, veli Malinovski. Spored nego, toa {to finansiraweto na politi~kite partii s$ u{te se pravi tajno e rezultat na nedovolnata prevencija na nadle`nite institucii. “Kaj partiite se ~ini deka ima premol~en konsenzus, premol~en dogovor po odnos na ova pra{awe. Toa e poradi na~inot na koj funkcionira sistemot kaj

nas. Dràvata ostanuva najgolem vrabotuva~, pa taka privatniot sektor e prinuden so tajni dogovori da gi finansira politi~kite partii vo izbori, za po izbori da dobijat ne{to za vozvrat”, veli toj. FINANSIRAWETO NA POLITI^KITE PARTII VO PROGRAMATA NA VMRO-DPMNE Problemite okolu finansiraweto na politi~kite partii, koe vaì za ogromno leglo na korupcija i mito, se najdoa i vo izbornata programa na VMRO-DPMNE. Vo novata programa nare~ena “Manifest za reformi i razvoj”, vladeja~kata partija vetuva deka }e go izmeni Zakonot za finansirawe na politi~kite partii soglasno so preporakite od GREKO. Osven implementirawe na preporakite, VMRO-DPMNE vetuva i zajaknuvawe na Dràvniot zavod za revizija, telo koe }e ima vode~ka uloga vo sistemot za kontrola na finansiraweto na politi~kite partii. Inaku, edna godina prethodno, VMRO-DPMNE vetuva{e deka }e otvori novo telo koe }e bide zadolèno za sledeweto na finansiraweto na partiite, a me|u niv naj~esto se spomenuva{e Upravata za javni prihodi. Dali i ovojpat izemnite }e ostanat

samo najava, ostanuva da se vidi po izborite dokolku VMRO- DPMNE povtorno pobedi na izborite. Za razlika od vladeja~kata, najgolemata opoziciska partija, SDSM, vo svojata programa ne se zanimavaat so problemot finansiraweto na politi~kite partii. Tie tvrdat deka go po~ituvaat Zakonot i deka nemaat problem so transparetnoto i navremeno dostavuvawe na izbe{tatite, pa ottuka, velat ottamu, i ne gledaat pri~ina zo{to finansiraweto na politi~kite partii bi go vmetnale vo sovjata programa. “SDSM nema problem so transparentnoto i navremeno dostavuvawe na izve{tai za finansiskata rabota na partijata. Nie otsekoga{ sme bile za po~ituvawe na Zakonot i toa e ne{to {to nie sekoga{ go po~ituvame. No, samo toj {to si ja ima muavata na kapata mo`e da zboruva za toa vo izborna programa”, veli Petrov. Poznava~ite se ednoglasni. Tie velat deka za ot~etno i transparentno finansirawe na politi~kite partii, pred s$, e potrebna politi~ka volja, no i pogolem i pozasilen nadzor od nadle`nite institucii.

NOVA DEMOKRATIJA: DUI VR[I PRITISOK VRZ ADMINISTRACIJATA artijata na Imer Selmani, Nova Demokratija, iznese ostri kritiki na smetka na DUI, deka od pozicija na vlast vr{ela pritisok vrz Albancite vraboteni vo dràvnata administracija so cel po sekoja cena od niv da iznudi poddr{ka na izborite. “DUI vr{i neviden pritisok vrz vrabotenite Albanci vo dràvnata administracija, baraj}i od niv preku razni formi na pritisok, zakani i uceni po sekoja cena da se angaìraat vo izbornata kampawa na stranata na DUI”, izjavi portparolot na glavniot izboren {tab na Nova Demokratija, Filiz Ndoci. Toj im pora~a na “integrativcite” da gi dràt racete podaleku od zloupotrebata na bespomo{nite administrativci.

ZAVR[I REKONSTRUKCIJATA NA MOSTOT NA REVOLUCIJATA ekonstrukcijata na Mostot na Revolucijata kaj MANU, {to gi povrzuva bulevarite Ko~o Racin i Krste Misirkov e zavr{ena i mostot ve}e e prooden za celosen soobra}aj. Obnoveni se trotoarite, rabnicite, kolovozot, slivnicite, ogradata, a postaveno e i novo uli~no osvetluvawe. Novata ograda na mostot e izrabotena od kovano `elezo, vo zlatna boja i vo nea se montirani tipski kandelabri. “Investicijata na Grad Skopje za rekonstrukcijata na ovoj most e 27,6 milioni denari”, informira{e Trajanovski. Mostot na Revolucijata e izgraden vo 1963 godina i ova e negova prva rekonstrukcija. Trajanovski informira{e deka ve}e se postavuva i ogradata na mostot Goce Del~ev, a ima objaveno tender i za mostot kaj hotelot Holidej In.

SAMO PET PARTII BESPLATNO ]E LEPAT PLAKATI rad Skopje v~era sprovede `drepka za utvrduvawe na redosledot za lepewe plakati na besplatnite panoa, prethodno postaveni so odluka na gradskata vlast na pove}e lokacii. Vo soglasnost so odlukata za uslovite za dobivawe pravo za besplatno koristewe mesto za istaknuvawe izborni plakati vo Skopje, gradot upati javen povik do site podnositeli na listi za narednite predvremeni parlamentarni izbori. Na povikot se javija samo pet podnositeli na listi: Demokratska desnica, DUI, SDU, koalicijata predvodena od VMRO-DPMNE i Obedineti za Makedonija. Za ovie pet politi~ki subjekti v~era be{e napravena `drepka so koja be{e utvrden redosledot na postavuvawe na izbornite plakati na besplatnite panoa. Podnositelite na listite koi u~estvuvaa na `drepkata pravoto za postavuvawe plakati }e mo`e da go koristat od denes. So odlukata, vo site skopski op{tini se predvideni 54 posebni lokacii za postavuvawe panoa.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI HOLANDIJA ]E MU POMAGA NA MAKEDONSKOTO ZDRAVSTVO ontrola na infektivnite zaboluvawa, sorabotka vo oblasta na javnoto zdravstvo i kontrola na hranata i ìvotnata sredina e celta na Memorandumot za sorabotka koj go potpi{aa institutite za javno zdravje na Makedonija i na Holandija. Memorandumot pretstavuva finale na edna intenzivna sorabotka me|u dvete institucii vo ramkite na koja vo periodot od fevruari do april vo ramki na t.n. Mantra proekti koi gi finansira holandskata vlada, 12 eksperti od Institutot za javno zdravje imale edukacija vo Holandija vo oblasta na sovremenite pristapi vo sledeweto na zdravstveniot status na naselenieto, metodi za upravuvawe so sovremenite infektivni bolesti, kako i visokosofisticirani laboratoriski tehniki vo virusologijata. “Dogovorot pretstavuva i po~etok na edna u{te pouspe{na sorabotka, koja se sostoi od zaedni~ko u~estvo vo me|unarodni proekti od oblasta na javnoto zdravje”, istakna [anan Memeti, direktor na Institutot za javno zdravje. Spored pretstavnikot na Institutot za javno zdravje i ìvotna sredina na Holandija, Erik Smit, celta na proektot finansiran od Holandskiot nacionalen fond bila razmena na znaewa me|u dvata instituti. “]e gi istraìme mo`nostite za da ja prodolìme sorabotkata i da iznajdeme novi na~ini na finansirawe. Imame strategija za sorabotka so stranstvo”, dodade Smit.

PRESE^EN ME\UNARODEN KANAL ZA KRIUM^AREWE MIGRANTI inisterstvoto za vnatre{ni raboti, vo ramkite na nekolkumese~nata aksija “Patra”, uapsi osum ~lenovi na me|unarodna organizirana kriminalna grupa za krium~arewe migranti so poteklo od Bliskiot i Dale~niot Istok i od zemjite od Afrika. Osum lica od Kumanovo zarabotija krivi~na prijava za krium~arewe migranti, organizirawe grupa i pottiknuvawe izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e, so maloletno lice i krium~arewe migranti. Na osomni~enite im e odreden pritvor od 30 dena. Organizatorite na kriminalnata grupa vo Makedonija za ilegalno prefrluvawe naplatuvale od 1.500 do 2.500 evra po migrant. Kako {to istakna ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, grupata za nekolku meseci steknala imotna korist od okolu 150 iljadi evra. “Migrantite bile prifa}ani vo reonot na Bitola, od kade {to so vozila bile transportirani do reonot vo Kumanovo, a potoa preku nelegalni premini se prefrlani na teritorijata na Srbija”, pojasni Jankuloska. Ovoj me|unaroden kanal, istakna ministerkata Jankuloska, bil iskoristen za krium~arewe na pove}e od 78 avganistanski, pakistanski i drugi migranti od arapskite zemji.

EDNA ЧETVRTINA MAKEDONCI STRADAAT OD HIPERTENZIJA ove}e od edna ~etvrttina od Makedoncite boleduvaat od hipertenzija, a cel na ovaa bolest s$ po~esto se i decata, osobeno tie so zgolemena telesna teìna i bubre`ni bolesti, informiraat od Asocijacijata za hipertenzija i farmacevtskata kompanija Alkaloid, po povod svetskiot den na ova zaboluvawe. Doktorite prepora~uvaat regulacija na poka~eniot krven pritisok so zdrava ishrana, odnosno pove}e ovo{je, zelen~uk i integralni ìtarki so malku zasiteni masti i proteini od ìvotinsko poteklo, kako i po~esto pe{a~ewe. “Mnogu lu|e bez da znaat so godini imaat hipertenzija, a nemaat simptomi. Koga bolesta ne se tretira gi o{tetuva krvnite sadovi na vitalnite organi vo teloto”, veli profesorkata Katica Zafirovska od Klinikata za nefrologija. Bolesta e pri~ina za 64% od mozo~nite udari i za 50% od site bolesti na koronarnite arterii. Na svetsko nivo, godi{no 1,5 milijardi lu|e stradaat od hipertenzija, dodeka sedum milioni lu|e umiraat.

PRETSTAVNICI NA OBSE/ODIHR NA SREDBA SO MANEVSKI inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, ostvari sredba so pretstavnicite na OBSE/ODIHR nabquduva~kata misija na izborite vo 2011 godina, Xulijan Pil Jejts, {ef na nabquduva~kata misija, Donald Bison, zamenik-{ef i Tamara Otia{vili, praven analiti~ar, na koja bile prezentirani izmenite vo Izborniot i Krivi~niot zakonik. Kako {to informiraat od kabinetot na Ministerot, bila istaknata implementacijata na preporakite na OBSE/ODIHR vo Izborniot zakonik, kako i regulacijata na finansiraweto na izbornata kampawa - za{tita na pravnite mehanizmi od nezakonsko finansirawe na izbornata kampawa, precizirawe na odredbite za obezbeduvawe sigurnost vo primenata na regulativata za izborno finansirawe na kampawata, definirawe na po~etokot i zavr{uvaweto na izbornata kampawa, donesuvawe pravilnici za ramnopravno mediumsko prestavuvawe. Ministerot potenciral deka vo Izborniot zakonik predvideni se izmeni za usoglasuvawe so preporakite od GREKO izve{tajot, koi se odnesuvaat na finansiraweto na politi~kite partii, povrzani so krivi~ni protiv izborite i glasaweto.

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

VMRO-DPMNE GI MANIFESTIRA SUDSKITE REFORMI

SE NUDAT NOVI ZGRADI - SE BARAAT NEZAVISNI SUDII! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

o 2014 godina }e bidat opremeni i renovirani site prostorii na javnite obvinitelstva, a do 2012 godina }e zavr{i izgradbata na zgradata na noviot Krivi~en sud i Obvinitelstvoto, ova se del od rokovite koi VMRODPMNE gi istakna vo svojata nova programa Manifest za reformi i razvoj. Kako del od kaznenata reforma navedena e i implementacijata na krivi~niot zakon, zgolemuvawe na brojot na obviniteli, sovetnici, informati~ari i tehni~ki personal . Spored analiti~arite, reformite koi gi nudat politi~kite partii vo svoite programi se samo nivno viduvawe na sostojbite vo sudstvoto. Na zemjava & nedostigaat, kako {to velat, instrumenti za nivna implementacija. Usvojuvaweto na evropskata sudska praktika ne se sostoi samo vo prilagoduvawe na zakonite, tuku i vo obezbeduvawe na nezavisen izbor na sudii i nepristrasnost vo nivnoto odlu~uvawe.

“Najavite za izgradba na zgrada na sud ili obvinitelstvo, renovirawe na prostornite kapaciteti na sudovite ne e reforma, toa e obvrska na sekoja dr`ava”, veli sudijkata Margarita Caca Nikolovska. Obezbeduvaweto na prostorni i funkcionalni uslovi, spored Nikolovska, e postapka koja e neophodna poradi sovremenite tekovi na razvoj na pravoto, no toa ne mo`e da se nare~e reforma. Spored nea, vo makedonskoto sudstvo ne se presudni uslovite za rabota, tuku stru~nosta na sudiite i objektivnosta pri nivniot izbor. “Kvalitetot izbiva na povr{ina” e mototo na vladeja~kata partija so koja garantira deka pri izborot na sudii i javni obviniteli celosno }e bide otfrlen kakov bilo subjektiven element, a prednost }e imaat samo kvalitetnite kandidati. “Vo ramkite na priemniot ispit, pokraj stru~niot test za poznavaweto na pravoto, se voveduva psiholo{ki test, koj go sproveduva akreditirana profesionalna institucija, i test za integritet. Testot za integritet se sostoi od pismen test, izgotven vrz os-

nova na standardno utvrdeni pra{awa, po primerot na zemjite-~lenki na EU i SAD, kako i od intervjuirawe na 15 lica izbrani po slu~aen izbor od strana na Sudskiot sovet od lista od 50 lica predlo`eni od strana na kandidatot”, se veli vo Manifestot. Izborot na sudii i javni obviniteli, spored Nikolovska, treba da bide nezavisen. Na~inot na koj sega se izbiraat sudiite od strana na Sudskiot sovet i od doma{nata i od me|unarodnata javnost e ocenet kako netransparenten. “Чlenovite na Sudskiot sovet indirektno ~uvstvuvaat pritisok poradi prisustvoto na ministerot za pravda vo Sovetot. Dopolnitelno, tie iako doa|aat od redovite na sudiite nivnata funkcija e vo miruvawe i tie nemaat pove}e realen kontakt za sostojbite vo sudovite i sudskata funkcija”, smeta Nikolovska. Taa veli deka potrebno e voveduvawe na nadvore{na, nezavisna kontrola na rabotata na Sud-

skiot sovet, koj odlu~uva za klu~nite pra{awa izbor i imenuvawe i razre{uvawe na sudii, a pritoa toj ne podleì na nikakva odgovornost za odlukite koi gi nosi. Чestopati i samite sudii potenciraat deka za da moè reformite da funkcionirat vo praktika potrebno e, pred s$, izedna~uvawe na sudskata praktika na nacionalno nivo, usoglasuvawe na legislativata vo site sudovi vo dràvata, {to e prvata rabota so koja treba da se zafati koja bilo idna vlast.

SDSM: EDNAKVA PRAVDA ZA SITE GRA\ANI odobruvawe na rabotata na sudstvoto i javnoto obvinitelstvo, otstranuvawe na ministerot za pravda od Sudskiot sovet i od Sovetot na javni obviniteli, namaluvawe na globite i formirawe organ za spre~uvawe na korupcijata so profesionalen sostav i zgolemeni nadle`nosti i so ovlastuvawe da podnesuva krivi~ni prijavi do javnoto obvinitelstvo. “Pravda vedna{“, e mototo na SDSM od kade najavuvaat deka }e prestanat spektakularnite mediumski apsewa i priveduvawa, i nezakonskite prislu{kuvawa i sledewa

na gra|anite. Za sudii vo osnovnite sudovi }e moàt da bidat izbrani odli~ni i specijalizirani pravnici od stopanstvoto, od redot na stru~nite sorabotnici, od javnata administracija, od nevladiniot sektor, advokati, notari, izvr{iteli, medijatori, pravni konsultanti so poloèn pravosuden ispit i najmalku petgodi{no rabotno iskustvo vo strukata”, izjavi PavlovskaDaneva. Kandidatite za sudii i obviniteli, poso~i, }e pominuvaat niz zadolìtelna

kontinuirana obuka vo Akademijata, a nivniot kvalitet }e se meri preku brojot na re{eni predmeti, ob`aleni i potvrdeni presudi, vremetraeweto na sudskite postapki.

MVR PO^NUVA SO ZASILENITE MERKI

VO BRISEL SE ZASILUVA DILEMATA ZA VIZITE! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

eizvesnosta vo Brisel za vra}aweto na vizite i povtornoto voveduvawe na grani~nite kontroli s$ pove} e se zasiluva. Dodeka evroparlamentarkata Tawa Fajon smeta deka s$ poizvesna e suspenzijta za Makedonija i Srbija, pretsedatelot na Evropskata Komisija @oze Manuel Baroso pora~a deka povtornoto voveduvawe grani~ni kontroli e ilegalno, kako komentar za grani~nata kontrola {to Danska ja reaktivira: “Povtornoto voveduvawe grani~na kontrola, videonadzor i zasileno policisko prisustvo go doveduva vo pra{awe funkcioniraweto na edinstveniot pazar na Evropa i prednostite od istiot, {to im gi nosi na biznismenite i gra|anite integriranata oblast bez vnatre{ni granici”, re~e Baroso i dodade deka merkite koi gi prezema Danska ed-

nostrano se ilegalni spored pravoto na EU. Osven Baroso, i evrokomesarkata za vnatre{ni raboti i migracija, Sesilija Malstrom, izrazi zagriènost od vakvata politika na Danska. Od druga strana, vo zemjite~lenki s$ pove}e raste poddr{kata za povtorno voveduvawe na granicite i vizite. Danska be{e poddràna i od [vedska, a prethodno, osven Francija i Italija, i Slova~ka pobara zgolemuvawe na grani~nite kontroli. Kone~nata odluka za viznata liberalizacija }e se znae na 12. juni, koga Brisel }e odlu~i {to ponatamu so “beliot [engen”, otkako }e gi razgleda izve{taite na delegaciite isprateni vo dràvite od kade {to ima{e najmnogu azilanti, me|u koi i Makedonija. VLASTA SE SETI NA OBVRSKITE OD LIBERALIZACIJATA Po najavite za mo`na suspenzija na viznata liberalizacija, MVR po~na so zasile-

nata grani~na kontrola i so edukativnata kampawa za da spre~i nov bran od ilegalni imigranti da baraat azil vo nekoja od evropskite dr`avi. Neoficijalno, vo poslednite dve nedeli od grani~niot premin se vrateni stotina lica koi imale somnitelna destinacija i nemale jasna cel na patuvawe. “MVR zasileno raboti na teren preku informirawe i educirawe na javnosta za toa {to zna~i viznata liberalizacija i za opasnosta od nejzinata zloupotreba preku baratelite na azil. Se pe~atat novi flaeri so sodr`ina na makedonski, romski i albanski jazik, koi zaedno so terenskata kampawa }e bidat deleni na naselenieto. Vklu~eni se nekolku ministerstva, kako i Ne`det Mustafa, ministerot bez resor, koj vo sorabotka so nevladinite romski organizacii na teren i direktno i neposredno }e im pretstavuva na gra|anite deka {ansite za azil vo zemjite od [engen zonata se nevozmo`ni. MVR deluva i

preku inspektorite i kontrolata na aran`manite koi gi nudat turisti~kite agencii. Porakata e jasna - {ansata za dobivawe azil e nevozmo`na, deka so toa samo se gubat pari i se nanesuva lo{ ugled na dràvata”, re~e Ivo Kotevski, portparol na MVR. Ministerot bez resor Ne`det Mustafa, koj od petokot dobi novo zadolènie - ilegalnite azilanti - ve}e ostvari sredba so del od romskata zaednica do koi apelira{e da ne podlegnuvaat na la`nite turisti~ki agencii koi garantiraat azil vo evropskite dràvi. “Sakam da & se obratam na romskata zaednica i da ja informiram deka ne postojat mo`nosti za migracija vo evropskite dràvi, a so obidite moàt samo da & na{tetat na Makedonija vo vrska so vizniot reìm. Ne treba da pa|aat na ubeduvawata na la`nite turisti~ki agencii”, re~e Mustafa pred sredbata so pretstavnicite na romskite organizacii.

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

SAMO 3% OD PENZISKIOT KAPITAL VLO@EN VO AKCII

PREGLED VESTI ONE SO NOVA PONUDA ZA PRIPEJD-KORISNICITE

MAKEDONSKA BERZA NEMA DOVOLNO MATERIJAL ZA M PENZISKITE FONDOVI?!

Vo samo 10 od 33 kotirani kompanii momentalno moàt da investiraat dvata penziski fondovi. Vloùvawata vo akcii od redovniot pazar u{te ne se ovozmoèni zatoa {to se ~eka Pravilnik za doureduvawe na zakonskite izmeni koi se napravija na po~etokot od godinava MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

ako raspolagaat so kapital od 224 milioni evra, kolku {to ima edna makedonska banka od sredna golemina, samo 3,2% od mo`ni 30% od вкuпните sredstva dvete penziski dru{tva ги vlo`uvaat vo akcii na makedonski kompanii. Investitorite pra{uvaat - zo{to, vo vreme koga na doma{niot pazar na kapital nedostigaat institucionalni investitori za da ja podignat likvidnosta. “Vo sekoe vreme }e investirame vo akcii na makedonski kompanii, no neka n$ uverat deka taa investicija }e bide sigurna. Edno e kolku kompaniite formalno gi po~ituvaat

pravilata za izvestuvawe, a drugo e kolku vo praktika moème da dojdeme do informacii za idnite planovi na edna kompanija. [to da o~ekuvate od kompanija na ~ie akcionersko sobranie ne moète da dojdete do materijali ili ~ij direktor ne gleda potreba vo javnosta da gi pretstavi planovite za razvoj?”, komentira eden od direktorite vo dvete penziski dru{tva koi denovive bea javno povikani da vloùvaat

pove}e sredstva vo akcii na Makedonskata berza. Spored Bojan Stojanovski, direktor vo KB prvo penzisko dru{tvo, kaj najgolem del od kotiranite kompanii transparentnosta e na mnogu nisko nivo. А spored zakonot penziskite dru{tva mo`at da investiraat samo vo kompanii koi imaat pazarna kapitalizacija od najmalku 10 milioni evra, ~ii revizorski izve{tai se pozitivni, koi objavuvaat dolgoro~ni planovi za razvoj i imaat pozitivna dividendna politika.

“Upatuvame povik do kompaniite da bidat potransparentni za da moème da pravime podobra analiza i vloùvawata da bidat pogolemi. Od druga strana, poradi niskata likvidnost mal e brojot na akcii kaj kompaniite so koi moè da se trguva”, veli Stojanovski. Mira [ekutkovska, direktor vo NLB Nov penziski fond, objasnuva deka od 33 kompanii na oficijalniot pazar na Makedonskata berza samo 10 go ispolnuvaat uslovot za pazarnata kapitalizacija.

“So krizata podnaa akciite i vrednostite na nekoi kompanii. Onamu kade porano investiravme, sega ne moème. Тrеба da se napravat zakonski izmeni za{to ima kompanii so vrednost pomala od 10 milioni evra koi dobro rabotat i nie bi investirale vo niv”, veli [ekutkovska. Vo strukturata na investiciite na dvete penziski dru{tva dominiraat dràvnite obvrznici so 53% i bankarskite depoziti so 31%. Investiciite na stranski pazari moàt da bidat do 50% od vkupniot imot, no momentalno se zastapeni so 11%, a

na investiciite vo doma{ni akcii otpa|aat samo 3,2%. U[TE NEMA PRAVILNIK ZA INVESTIRAWE NA REDOVNIOT PAZAR Procenkite se deka za ~etiri godini sredstvata so koi raspolagaat penziskite fondovi }e porasne 300%. Sepak, vo dru{tvata za nivno upravuvawe smetaat deka nemaat dovolno finansiski instrumenti preku koi bi vlo`uvale pove} e pari na doma{niot pazar na kapital. Janko Trenkoski, generalen direktor na KB prvo penzisko

dru{tvo, veli deka se potrebni novi dolgoro~ni dràvni obvrznici, novi dràvni evroobvrznici, korporativni i op{tinski obvrznici, kako i mo`nost za investicii vo nedvi`nosti, infrastruktura, vo berzanski stoki i vo obnovlivi izvori na energija. Toj smeta deka zakonskata regulativa treba da se menuva za da go ovozmoì ova. Na po~etokot od godinava se napravija izmeni na Zakonot za zadolìtelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, koi ovozmoìja penziskite dru{tva, pokraj vo akcii od oficijalniot pazar, da vloùvaat i vo akcii na redovniot pazar na Makedonskata berza. No, ova s$ u{te ne moè da se realizira vo praktika zatoa {to ne se doneseni pravilnici. “Bi investirale vo akcii na dru{tvata so posebni obvrski za izvestuvawe, odnosno vo kompanii kako Makedonski Telekom, Prilepska pivarnica, Okta, Mital, Stopanska banka-Bitola. No, ~ekame doprecizirawe na zakonskata regulativa, odnosno donesuvawe podzakonski akti za da moème da investirame”, veli Trenkoski. Interesno e {to vo Komercijalna banka, na primer, koja e edna od najtransparentnite kompanii, ne moè da vloùva nitu edno od dvete penziski dru{tva zatoa {to bankata e osnova~ na KB Prvo penzisko dru{tvo, a ~uvar na imotot na NLB Nov penziski fond. Dvata zadolìtelni penziski fonda momentalno raspolagaat so 224 milioni evra kapital i imaat 276.000 osigurenici. Vo dvata dobrovolni fonda, pak, ~lenuvaat 8.790 lu|e, a vkupnata masa sredstva e re~isi eden milion evra.

obilniot operator One na novite pripejd-korisnici vo mobilnata telefonija im nudi dve simkarti~ki za 250 denari i 200 minuti besplatni razgovori me|u “duo” broevite vo paketot, i toa sekoj mesec vo narednata godina. Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, site novi pripejd-korisnici na One dobivaat besplatna aktivacija na nedelniot paket so koj imaat mo`nost da zboruvaat 500 besplatni minuti so site One korisnici. Dopolnitelo vo ramkite na ovaa ponuda korisnicite imaat mo`nost da odberat i DUO pripejd-paket so 2 telefoni po cena od 1.199 denari. Ovoj DUO paket vklu~uva dva telefoni Alcatel OT–108 i dve pripejd SIM-karti~ki so besplatni me|usebni razgovori sekoj mesec. Sekoja SIM-karti~ka od DUO paketite vklu~uva po~eten kredit od 100 denari.

VO OHRID ME\UNARODNA KONFERENCIJA ZA PAZAROT NA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII ove}e od 150 pretstavnici na regulatornite tela od dr`avite na Jugoisto~na Evropa, kako i kompanii-u~esnici na pazarot na elektronski komunikacii od zemjata i regionot u~estvuvaat na Me|unarodnata regulatorna konferencija, {to od v~era se odr`uva vo Ohrid. Direktorot na Agencijata za elektronski komunikacii (AEK), Robert Ordanoski, na otvoraweto na Konferencijata istakna deka pokraj mo`nosta da go prezentiraat srabotenoto vo prvite meseci od godinava, pretstavnicite na regulatornite tela od Makedonija, Turcija, Romanija, Srbija, Hrvatska, Grcija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Albanija i Kosovo }e imaat dobra mo`nost vo Ohrid da gi iznesat svoite stavovi i mislewa po odredeni pra{awa od oblasta na regulativata ili sostojbite na pazarot za elektronski komunikacii. Soglasno so Zakonot za elektronski komunikacii, Agencijata e dol`na dvapati godi{no javno da gi prezentira novitetite vo rabotata na AEK i predvidenite proekti. Konferencijata vo ohrid }e trae i vo slednite dva dena.

PO^NUVAAT DETALNITE ISTRA@UVAWA NA LOKALITETOT KADIICA edelava treba da po~nat detalnite geolo{ki istraùvawa na lokalitetot Kadiica, kaj Peh~evo, koi najdocna za ~etiri godini treba da pokaàt dali kaj Peh~evo }e nikne okno za iskop na bakarna ruda. Od rudnikot za bakar, Bu~im, koj ja dobi koncesijata za detalnoto istraùvawe, za “Kapital” velat deka proistapnite pati{ta ve}e se pravat, a se nosi i elektri~na energija, potrebna da zapo~nat bu{ewata pod povr{inata na zemjata. Neodamna Bi~im dobi i koncesija za detalni geolo{ki istraùvawa za lokalitetot Borov dol kaj Radovi{. Rakovodstvoto na Bu~im objasnuva deka so mo`noto otvorawe na dve novi rudni nao|ali{ta, vekot na rabota na radovi{kiot rudnik }e se zgolemi za 20 godini. Lokalitetot Borov dol koj e oddale~en od rudnikot Bu~im okolu osum kilometri, bil bogat so sulfiden bakar, ruda kakva {to sega se iskupuva od Bu~im. Ottamu planiraat deka iskopaniot bakar so transportni lenti }e go nosat do Bu~im. “Rudata od Borov dol, bidej}i e ista kakva {to se iskopuva od Bu~im, ja pravi celata investicija isplatliva i profitabilna. Bakarnata ruda od Kadiica, pak, e oksidna, {to zna~i deka za nejzina prerabotka ne e potrebna flotacija. ]e ja prerabotuvame na samoto mesto za {to treba da se izgradi i soodveten pogon”, objasnuva Nikolov.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.602

MBI 10

2.740

MBID

117,77

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

OMB

117,67

2.592

2.730

2.582

2.720

2.572

2.710

2.562

2.700

2.552

2.690

117,17

2.542

2.680

117,07

117,57 117,47 117,37

2.532

117,27

2.670

10/05/11

11/05/11

12/05/11

13/05/11

14/05/11

15/05/11

16/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

10/05/11

116,97 11/05/11

12/05/11

13/05/11

14/05/11

15/05/11

16/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

10/05/11

11/05/11

12/05/11

13/05/11

14/05/11

15/05/11

16/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

ZAGUBITE IM GO PODJADUVAAT OSNOVNIOT KAPITAL

FONDOVITE GI SPASUVA SAMO DOKAPITALIZACIJA! Akumuliranite zagubi na otvorenite investiciski fondovi go podjaduvaat akcionerskiot kapital na dru{tvata koi upravuvaat so niv. Ako sakaat da se odr`at na pazarot }e mora da se dokapitaliziraat METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ru{tvata za upravuvawe so investiciski fondovi vo Makedonija }e mora da se dokapitaliziraat za da moàt da rabotat rentabilno i da se odràt na pazarot. Na toa ukaùvaat finansiskite izve{tai za nivnoto rabotewe od minatata godina. Spored niv, site sedum investiciski fondovi dopolnitelno gi prodlabo~ile akumuliranite zagubi od prethodnite godini, {to po~na da go podjaduva akcionerskiot kapital na dru{tvata koi upravuvaat so niv. Zagriènost za ova pokaùvaat samite revizorski ku}i, koi vo revizorskite izve{tai za raboteweto na fondovite poso~uvaat deka treba da se obrne vnimanie na vakvata sostojba. Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo status, koe upravuva so investiciskiot fond Inovo status akcii, minatata godina ostvari zaguba od 24.455 evra, koja e za 28% pomala od zagubata od 33.967 evra ostvarena vo 2009 godina. Vo revizorskiot izve{taj za nivnoto rabotewe se veli deka dru{tvoto ima akumulirano zna~ajni vkupni zagubi od raboteweto vo iznos od 124.471 evra, {to e 94% od akcionerskiot kapital na dru{tvoto, koj iznesuva 132.195 evra.

“To~no e deka rabotime so zaguba, bidej}i celta e da se opstane na doma{niot pazar. Poradi akumuliranite zagubi }e mora da napravime i dokapitalizacija, {to }e zavisi od sopstvenicite na dru{tvoto. Treba da bide jasno deka fondovskata industrija e na po~etokot od svojot razvoj. Se formiravme vo navistina lo{ period, a investitorskata javnost e slabo educirana za mo`nostite koi gi nudime. No, o~ekuvame ovie raboti da se promenat i da ima razdvi`uvawe na pazarite na kapital”, veli Blagoj Mitrov, izvr{en direktor na Inovo status. Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fond menaxment lani ostvari zaguba od 72.308 evra, koja e za 18,2% pomala od zagubata vo 2009 godina, koja iznesuva{e

88.487 evra. Vo revizorskiot izve{taj na ova dru{tvo pi{uva deka treba da se obrne vnimanie na akumuliranata zaguba od prethodnite godini, koja iznesuva 381.073 evra i e za 27,6% pogolema od akcionerskiot kapital na dru{tvoto, koj iznesuva 298.439 evra. Od Ilirika najavuvaat mo`na dokapitalizacija vo naredniot period. “Postojano pravime napori naso~eni kon namaluvawe na tro{ocite. Stra{no {tedime i ako se analiziraat tro{ocite od cela godina tie na mese~no nivo iznesuvaat okolu {est do sedum iljadi evra. Za edno dru{tvo da bide rentabilno pri ovoj iznos na tro{oci imotot na fondot treba da bide okolu 3,5 milioni evra”, veli Aleksandar Manev, glaven izvr{en direktor na Ilirika

fond menaxment. I akumuliranata zaguba na dru{tvoto KD Fondovi zaklu~no so minatata godina e pogolema od negoviot akcionerski kapital. Taa iznesuva 290.000 evra, a kapitalot na dru{tvoto 149.000 evra. Zatoa, na po~etokot od godinava KD fondovi napravi dokapitalizacija po pat na privatna ponuda na iznos od 192.000 evra, izdavaj}i 19.200 obi~ni akcii. Lani zagubata na KD fondovi iznesuva{e 97.000 evra i e za 15% pomala od zagubata vo 2009 godina, koja iznesuva{e 114.000 evra. Dru{voto KB Publikum invest, koe posledno se otvori i na pazarot postoi ne{to pove}e od dve godini, lani zavr{i so zaguba od 132.504 evra, {to e za 32,4% pogolema od zagubata vo 2009 godina, koja iznesuva{e 100.000 evra. Akumuliranata zaguba na KB Publikum iznesuva 232.552 evra i pretstavuva 46,7% od akcionerskiot kapital na dru{tvoto, koj iznesuva 497.333 evra. “Zgolemuvaweto na zagubata e zatoa {to vo 2009 godina rabotevme eden mesec pomalku, a i tro{ocite za revizija od taa godina bea preneseni vo bilansite od 2010 godina. Glavna pri~ina za zagubite e {to realno nemame dovolno prihodi od upravuva~kata provizija koja ja napla}ame. S$ dodeka e taka te{ko deka raboteweto na dru{tvata za upravuvawe so investiciski fondovi }e bide rentabilno”, veli Goran Markovski, direktor na KB Publikum invest.

ISTRGUVANI 829 AKCII NA KOMERCIJALNA ZA NAD 50 ILJADI EVRA d ostvarenite 156.218 evra berzanski promet, samo 2,37% ili 3.715 evra bea ostvareni na redovniot pazar. Ostatokot od 97,62% ili 152.503 evra be{e ostvaren na oficijalniot pazar. Prometot od klasi~noto trguvawe so akcii na dnevno nivo vo odnos na petokot porasna 71,4%, dodeka, pak, prometot od trguvawe so obvrznici padna 59,1%. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 26.458 evra, od koi 25.223 evra otpadnaa na desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Najtrguvana hartija od vrednost vo tekot na v~era{niot trgovski den be{e akcijata na Komercijalna banka, od koja po prose~na cena od 60,9 evra za akcija se istrguvaa 829 akcii, vredni 50.548 evra. Zgolemen interes od strana na investitorite ima{e i za akciite na Alkaloid. Od Alkaloid v~era se istrguvaa 647 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 45.764 evra. Na redovniot pazar na hartii od vrednost

najtrguvana, so promet od 1.756 evra, be{e akcijata na Rade Kon~ar. Berzanskite indeksi trguvaweto go zavr{ija so razli~ni vrednosti. Glavniot berzanski indeks MBI-10 prodol`i so svojot rast, koj v~era iznesuva{e 0,25%, zatvoraj}i go trguvaweto na vrednost od 2.590,35 indeksni poeni. 0,19% porasna i vrednosta na indeksot na obvrznici OMB. Toj v~era{noto trguvawe go zavr{i so vrednost od 117,71 indeksni poeni. Po{irokiot berzanski indeks MBID trguvaweto go zavr{i so pad na vrednosta od 0,56%, zatvoraj}i na 2.714,13 indeksni poeni. Od istrguvanite 20 hartii od vrednost rast na cenata ima{e kaj devet. Najmnogu porasna akcijata na Replek i toa za 2,27%. Pad na cenite ima{e kaj sedum hartii od vrednost, a najgolem gubitnik, so pad od 2,9%, be{e akcijata na Ar~elormital Skopje (CRM). Nepromeneti ostanaa cenite na ~etiri hartii od vrednost i toa akciite na Okta, Replek, Fer{ped i Beton.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

16.05.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

41.000,00

2,27

164.000

ТТК Банка Скопје 5 емисија на обврзници за

890,00

1,49

110.360

91,10

1,22

33.410

Гранит Скопје

590,65

0,82

184.880

3.750,00

0,81

3.108.750

Име на компанијата Реплек Скопје

Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

16.05.2011 Просечна цена (МКД)

ФЗЦ 11Октомври Куманово

Макстил Скопје

Износ (МКД)

132

-2,90

13.200

701

-2,77

70.100 530.640

203,08

-0,94

Винарска визба Тиквеш Скопје

1.610,00

-0,62

48.300

Топлификација Скопје

3.900,82

-0,23

382.280

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.123.459,60

-4,66%

-6,33%

0,53%

-4,02%

-4,50%

12.05.2011

ILIRIKA GRP

48.358.109,60

-4,32%

-3,31%

-7,74%

-8,76%

-2,23%

12.05.2011

Иново Статус Акции

14.255.824,64

0,55%

-6,02%

3,32%

3,45%

-4,68%

15.05.2011

KD Brik

37.654.350,68

-3,25%

-3,27%

-2,82%

-5,32%

0,25%

12.05.2011

KD Nova EU

25.756.452,34

-2,85%

-7,15%

-0,21%

-1,63%

-4,24%

12.05.2011

КБ Публикум балансиран

30.371.661,76

-0,54%

-3,88%

0,93%

0,62%

-1,50%

12.05.2011

КБ Публикум -обврзници

19.530.854,76

0,55%

0,00%

12.05.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

Комерцијална банка Скопје

Алкалоид Скопје 10 емисија на обврзници за Макстил Скопје Топлификација Скопје

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

16.05.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.350,08

401,26

10,84

0,94

7.300,00

567,72

12,86

0,21

3.071.377

590,65

95,35

6,19

0,55

KMB (2010)

2.279.067

3.750,00

628,36

5,97

1,07

MPT (2010) *

112.382

26.650,00

0,78

3.108.750

REPL (2010) *

25.920

41.000,00

2.980,40

13,76

0,83

0,02

2.814.500

SBT (2010) *

389.779

2.899,00

39,99

72,49

0,68

-0,05

1.551.273

STIL (2010) *

14.622.943

203,08

0,47

436,71

2,56

-0,94

530.664

TPLF (2010) *

450.000

3.900,82

277,07

14,08

1,07

-0,23

382.280

ZPKO (2010) *

271.602

2.111,00

0,33

16.05.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3750

0,81

4350,08 86,18 203,08 3900,82

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

16.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

16.05.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

26.445

-59,18

125.978

190,38

152.423

40,91

обични акции

3.714

-88,49

Вкупно Редовен пазар

3.714

-88,49

0,00

156.136

-59,26

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelniк - 17.05.2011)

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

REPLEK SO 89% RAST NA KVARTALNATA DOBIVKA ompanijata za proizvodstvo i trgovija so farmacevtski lekovi i medicinska oprema, Replek, za prviot kvartal od ovaa godina vo konsolidiraniot bilans na uspeh na dru{tvoto prijavi netodobivka od 445.918 evra, koja e za 89% pogolema od istiot period lani. Operativnata dobivka na dru{tvoto, pak, e dvojno pogolema od lani i iznesuva 365.170 evra. Minatata godina taa iznesuvala

177.170 evra. Od dru{tvoto velat deka ovaa dobivka se dol`i na zgolemuvawe na konsolidiranite operativni prihodi za 26% i namaluvawe na pozna~ajnite operativni tro{oci vo odnos na istiot period lani. Operativnite prihodi na dru{tvoto za prvite tri meseci od ovaa godina iznesuvaa pet milioni evra za razlika od lani koga tie iznesuvaa ~etiri milioni evra. Operativnite

SLOVENE^KA NOVA KREDITNA BANKA ]E PREZEMA BANKA VO MAKEDONIJA?

rashodi, pak, vo prviot kvartal od ovaa godina iznesuvaa 4,7 milioni evra i se za 22% pogolemi od 3,8 milioni evra rashodi ostvareni istiot period lani.

torata najgolema slovene~ka banka, Nova kreditna banka Maribor (NKBM), planira da izdade subordinirana obvrznica vo vrednost do 250 milioni evra, a prinosite od obvrznicata mo`no e da bidat upotrebeni za prezemawe pomali banki vo Srbija i vo Makedonija, i za prezemawe na slovene~kata Faktor banka, so koja se vodat pregovori.

Za ova pi{uva slovene~kiot ekonomski vesnik “Finance”, spored koj, cel na prezemawe na NKBM bi mo`ele da bidat srpskite banki: Чa~anska, Po{tanska i Poqoprivredna banka, kako i srpskata podru`nica na slovene~kata NLB banka. Spored “Finance”, nadle`nite vo Nova kreditna banka ne bile dostapni za komentar. Minatata nedela

me|unarodnata agencija za krediten rejting *Fitch go namali dolgoro~niot krediten rejting na NKBM od A- na BBB+. Kratkoro~niot rejting be{e odr`an na F2, a stabilna ostana ocenata za idniot razvoj. Bankata neodamna be{e dokapitalizirana so 104 milioni evra, preku izdavawe novi akcii, kupeni prete`no od dr`avni kompanii.

SO KAKVA MISLA GUVERNEROT GO ZAVR[UVA SVOJOT MANDAT?

GO[EV: DA SE ODBRANI NBM OD POLITI^KI PRITISOCI ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

uvernerot Petar Go{ev, koj ja vode{e monetarnata vlast vo zemjava vo poslednite sedum godini, zaminuva od funkcijata so amanet do noviot guverner, Dimitar Bogov, da ja so~uva nezavisnosta na Narodnata banka (NBM) od politi~ki pritisoci. Go{ev zasega ne planira da se vra}a vo politikata, no ne otkriva kade }e ja prodol`i svojata profesionalna kariera. “Odbranata na nezavisnosta na ovaa institucija e klu~no pra{awe. Osven toa {to vrabotenite treba da pravat napori, va`no za nezavisnosta na NBM e lu|e odnadvor da ne se me{aat tamu kade {to ne im e mestoto”, im pora~a Go{ev na vrabotenite i na noviot guverner na NBM, Bogov. Kako najgolemi uspesi vo svojot mandat, Go{ev gi navede eko-nomskite parametri koi obezbedija finansiska stabilnost, duri i vo vreme koga svetot go potrese ekonomska kriza. Inflacijata vo periodot od 2004 godina, zaklu~no so april godinava iznesuva 2,2%, bankarskiot sistem ostana stabilen so zna~itelno zgolemuvawe na konkurencijata preku vlez na stranski kapital vo ovoj sektor i likvidacija na dvete banki, Makedonska i Rado banka kako potencijalni rizici da go razni{aat celiot sektor. Kreditiraweto vo poslednite sedum godini se zgolemi za 20,6%, a realniot porast na ekonomijata dostigna samo

3,6%. Toa, spored Go{ev, e dokaz deka NBM najmnogu pridonela za ekonomskiot razvoj vo poslednite godini. “Ovie podatoci pokaùvaat deka Narodnata banka so svojata monetarna politika ovozmoì uslovi za zgolemen ekonomski rast, no drugi ograni~uva~ki faktori negativno vlijaea toj rast da ne bide podinami~en”, potencira Go{ev. NESOGLASUVAWA NA RELACIJA NBM - VLADA Za vreme na mandatot na guvernerot Go{ev ekonomijata vleze vo teòk period na ekonomska kriza, a monetarnata politika be{e ispravena pred silno isku{enie - kako da ja za~uva finansiskata stabilnost. Otkako se pojavija prvite znaci deka na makedonskata ekonomija & se zakanuva recesija, Go{ev ja zategna monetarnata politika preku zgolemuvawe na osnovnata kamata do 9,5% i im naloì na bankite da izdvojuvaat pove}e pari kako rezervi za svoite plasmani. Toa ovozmoì izvlekuvawe na golem del od parite vo prometot, kreditiraweto sekna, a Vladata po~na da go obvinuva guvernerot deka prezel premnogu rigorozni merki {to ja gu{at ekonomijata. Pokraj del od biznismenite, duri i premierot Nikola Gruevski i ministerot za finansii, Zoran Stavreski, si dozvoluvaa da go “iskaraat” guvernerot za restriktivnata politika na kreditirawe i postojano baraa pove}e krediti. Go{ev od dene{na perspektiva im pora~a: “Faktot {to kreditniot porast pogolem od 20% vo poslednite sedum godini e re~isi {est-

ocenka, a vinata za slabiot ekonomski rast ja lociraat tokmu vo ovoj reìm, koj ne dozvoluva zgolemuvawe na konkurentnosta na doma{nata ekonomija i ne go pottiknuva izvozot. Guvernerot Go{ev e zadovolen od na~inot na koj upravuval so Narodnata banka. Osven obvinuvawata deka za bagatelna cena otkupil atraktivno zemji{te vo Gevgelija od firma na koja Makedonska banka, pred da bide likvidirana, & otpi{ala golem dolg, mandatot na Go{ev pomina bez skandali. “Ima{e mnogu vozbudlivi periodi vo tekot na mojot mandat. Osobeno na po~etokot, koga nekoi lu|e postojano baraa devalvacija, ja voznemiruvaa javnosta i ja potkopuvaa doverbata vo doma{nata valuta, pa moravme da vloùvame napori da gi smirime tie nerealni o~ekuvawa. Ima{e lekcii za inflacijata, za koi li~no se ~udev deka 8%, 10%, pa i 12% bilo korisno za ekonomijata, ima{e isku{enija za pro~istuvawe na sistemot na akcioneri vo bankite koi ni slu~ajno ne moèa da bidat akcioneri. No, se pokaà deka odlukite bile mnogu dobri. Potoa dojde svetskata kriza i povtorno ima{e razli~ni kritiki deka NBM prezela

pati pogolem od rastot na BDP vo toj period e odgovor za tie {to postojano baraa pove}e krediti. Ako mislat deka taa razlika trebalo da bide u{te pogolema, jas im sovetuvam da pro~itaat nekolku analizi za pri~inite za sozdavaweto na krizata vo razvienite zemji”, izjavi Go{ev. Spored podatocite od NBM, u~estvoto na aktivata na bankarskiot sistem vo BDP se zgolemilo od 43,3% vo 2004 na 71,2% na krajot od 2010 godina, dodeka, pak, prose~nite kamati na kreditite za sedum godini se namalija od 19,4% na 10,8%. KURSOT ZASEGA OSTANUVA FIKSEN Guvernerot na zaminuvawe Go{ev oceni deka s$ u{te ne e vreme za promena na fiksniot devizen re`im {to go primenuva Narodnata banka. Spored nego, zasega nema pri~ina za menuvawe na devizniot kurs. “Ni{to ne e ve~no, no vo ovoj moment nema uslovi za menuvawe na devizniot kurs. Mandatot od sedum godini e dolg period, sekoja godina treba da se sledat site parametri i vrz osnova na doma{nite i nadvore{nite faktori da se ocenuva dali treba ne{to da se menuva. Ne veruvam deka brzo bi se sozdale pri~ini za nekoi promeni na toj plan”, komentira Go{ev. Odlukata za strategijata za odr`uvawe fiksen kurs ja potvrdi i negoviot naslednik Bogov, koj vo svojot prv govor upati poraka deka nema namera da go menuva devizniot kurs. Sepak, del od ekspertite ne se soglasuvaat so ovaa

17.03.2010 11

Guvernerot Petar Go{ev mu ostavi amanet na svojot naslednik, Dimitar Bogov, da ja so~uva nezavisnosta na Narodnata banka (NBM) od politi~ki pritisoci. Go{ev na saka da priznae na kakvi pritisoci bil izlo`en toj vo svojot sedumgodi{en mandat nesoodvetni merki, razli~ni od reakciite na centralnite banki vo razvienite zemji, zaboravaj}i deka postojat su{tinski razliki vo ekonomiite i deka ne e isto koga imate fiksen i fleksibilen devizen kurs. No, na

krajot se poka`a deka na{ata politika, a ne nivnite sugetsii dadoa pozitivni rezultati”, izjavi Go{ev. Negoviot naslednik, funkcijata guverner treba da ja prezeme na krajot od nedelava.

WWW.KAPITAL.MK Ѓ МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,38%

3,43%

4,21%

5,06%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5322

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50

САД

долар

43,0898

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40

В.Британија

фунта

70,0862 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,5768

Канада

долар

44,7409

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

46,0260

61,6

44,3

71,3

49,

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

PLANIRANI DESTINACII ZA ODMOR NA MAKEDONSKI GRA\ANI VO 2011 GODINA SPORED ANKETA NA EUROBAROMETAR Mati~na dr`ava 10,9% EU27

21,1%

Zemji ~lenki na EFTA

3,0%

Zemji kandidati vo EU

13,8%

Drugi evropski dr`avi

5,7%

Severna Amerika

2,0%

Azija

0,3%

Afrika

0,0%

Pacifik

0,0%

Sredna i Ju`na Amerika

0,0%

Drugi dr`avi

6,6%

Ne planiraat odewe na odmor

9,5%

LETOTO PO^NUVA SO LO[A TURISTI^KA PRETSEZONA

IZBORITE IM JA ZEDOA RABOTATA NA AGENCIITE

Pretsezonata, koja tradicionalno va`i za najevtin i najbaran period za letuvawe, godinava }e do`ivee fijasko. Najgolemite turisti~ki agencii vo zemjava velat deka poradi pretstojnite izbori vo po~etokot na juni nitu 1% od makedonskite gra|ani nema da ja napu{tat zemjata VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

arlamentarnite izbori im ja donesoa istoriski najlo{ata pretsezona na doma{nite turisti~ki agencii. Pretsezonata, koja tradicionalno va`i za najevtin i najbaran period za letuvawe, godinava e eliminirana u{te od start, {to se potvrduva so faktot deka nitu 1% od makedonskite gra|ani nema da ja napu{tat zemjata vo toj period, velat od najgolemite turisti~ki agencii vo zemjava. “Pri~ina za ekstremno lo{iot po~etok na ovaa sezona se parlamentarinite izbori, poradi koi mnogu gra|ani koi tradicionalno letuvaat na po~etokot na letoto godinava }e ostanat doma. Zna~i, u{te na start ni e eliminiran najevtiniot period za letuvawe. Vtora pri~ina za namaleniot intenzitet na rabota se nemirite vo Egipet, poradi koi ovaa popularna destinacija godinava ne

se najde na letnata ponuda. Toa gi natera Evropejcite da gi rezerviraat pogolemite hoteli vo [panija i vo Turcija u{te pred nekolku meseci. Nie so ovoj mentalitet i navika vo pet do dvanaeset da gi sreduvame rabotite, ostanavme so prazni race. Ne ostanaa povolni ponudi za destinaciite koi gi smetavme za alternativa na Egipet i Tunis”, veli sopstvenikot na turisti~kata agencija Xeneral turist, Arkan Kerin. Za namalen interes za letuvawe pred sezona potvrduvaat od turisti~kata agencija Atlantis. “Poradi izborite imame zati{je vo pretsezonata, koja izminative godini ni be{e najploden period. Vo momentov,potvrdenite aran`mani za maj i za juni bukvalno mo`at da se izbrojat na prsti”, veli sopstvenikot, Sa{o Don~ovski. Del od turisti~kite agencii godinava primenija i posebni strategii za, kako {to velat, da ja minimiziraat zagubata od najavenite nepovolni faktori. Zasega, vakvite novini se poka`ale uspe{ni. “Godinava se obidovme so eden poinakov pristap i zatoa u{te vo fevruari vovedovme programa early booking (rano rezervirawe). I ne

samo {to site koi rezerviraa toga{ dobija neverojaten popust od 20%, tuku i nie uspeavme navreme da gi iznajmime podobrite i popovolnite hoteli. Ova e dobro i za da se sozdade edna rutina kaj makedonskite gra|ani, koi se naviknati vo posleden moment da odlu~uvaat kade }e go pominat letniot odmor”, velat od turisti~kata agencija Savana. Spored turisti~kata agencija Adriatik Mavrovo, pak, nekoga{ uspe{nite finti ne mo`at da ja saniraat nepovolnata situacija na turisti~kiot pazar. “Na klientite koi tradicionalno letuvaat pred po~etokot na letoto, godinava, poradi novonastanatata situacija, im ponudivme da izberat nekoj aran`man vo ekot na sezonata i da dobijat besplaten vau~er za pretsezonsko letuvawe. Me|utoa, koga se spomenuva datata na izborite, na lu|eto ne im se pravi ni muabet”, veli sopstvenikot, Angel Ivanovski.

Grcija tradicionalno najbarana i najevtina

Spored turisti~kite rabotnici, Turcija godinava e mnogu popularna destinacija poradi toa {to

32% OD MAKEDONCITE SE INFORMIRAAT PREKU TURISTI^KI AGENCII nketata na Evrobarometar poka`a deka 32% od makedonskite gra|ani gi smetaat turisti~kite agencii za najdobar izvor za informacii pri planiraweto na godi{nite odmori, dodeka vo Italija i vo [panija toj procent iznesuva 36% i 34% soodvetno. Vo drugite dr`avi ovoj procent e u{te pomal. Vo Norve{ka samo 5% od gra|anite gi koristat informaciite na turisti~kite agencii pri planiraweto na svoite odmori. Od 18% do 20% od makedonskite gra|ani kako glavni izvori na turisti~ki informacii gi koristat medium-

ite, a samo 6% koristat komercijalni turisti~ki katalozi. Internetot kako alatka za turisti~ki informacii ovaa godina ima najgolem rast kaj gra|anite na Hrvatska i Makedonija. Dodeka vo 2010 godina 27% od anketiranite gra|ani na Hrvatska preku Internet pribirale turisti~ki informacii, godinava toj procent porasnal za 11 procentni poeni i iznesuva 38%. Vo Makedonija koristeweto Internet vo odnos na lani porasnalo za 10 procentni poeni - od 32% vo 2010 godina na 42% ovaa godina.

Egipet i Tunis, kako tradicionalni letuvali{ta, sega se izzemeni od ponudite. Me|utoa, vakvata situacija, velat, pridonese cenite vo Turcija da se zgolemat duri do 50%. “Najbarani se plaìte na Antalija i Bodrum. Duri moème da kaème i deka interesot e dvojno pogolem od lani. No, za taa cel, turskite plaì godinava se poskapi, a i pote{ko se nao|aat slobodni smestuva~ki kapaciteti”, velat od Savana. Ako Makedoncite godinava ne stignat do skapata Turcija, sigurno }e letuvaat vo Grcija. Pred {picot na sezonata sedumdnevni aran`mani ~inat po 50 evra. “Eden sedumdneven odmor vo Grcija godinava ~ini pomalku od eden par ~evli. Za 50-70 evra se nudi prestoj vo apartman. E, vakvite igri se pukawe vo noga za turisti~kite agencii. Zatoa {to sme svesni deka izborot na klientite ne e Grcija, tuku cenata. Da ja nudime i [ri Lanka za taa cena i tamu }e otidat. Zna~i, presudna destinacija e buxetot”, velat od agenciite. Tie o~ekuvaat naredniot mesec da porasne i interesot za [panija, koja lani se pokaàla kako mnogu uspe{na.

Ohrid }e `ivne?!

Vo Ohrid godinava se o~ekuvaat dvojno pove}e turisti od lani, velat za “Kapital” doma{nite turisti~ki agencii koi sorabotuvaat so stranskite turoperatori. Osven holandskite turisti, koi organizirano so po dva ~arteri nedelno }e letuvaat vo Ohrid i Struga do oktomvri, od turisti~kata agencija Kompas velat deka imaat najavi za gosti od Slovenija, Hrvatska, Italija, [panija i [vedska, koi vo ramkite na ekskurziite niz Evropa }e pominat po dva do tri dena vo Ohrid. Vicepremierot za ekonomski

pra{awa, Vladimir Pe{evski, godinava o~ekuva porast na brojot na stranski turisti za 20%, so {to, veli, Vladata }e gi ostvari celite zacrtani za narednata godina. “Jas minatata nedela prisustvuvav i na doa|aweto na prvata organizirana grupa turisti od Holandija, so {to se otvori sezonata, {to e rezultat na direktna rabota na Vladata na teren, bidej}i noseweto na turistite od Holandija be{e dogovoreno so turisti~kata kompanija direktno od mojot kabinet, kade {to be{e definirana i edna pozna~ajna stimulativna merka subvencii ne samo za taa kompanija, tuku i za site kompanii koi nosat turisti od zemjite na Beneluksot”, re~e Pe{evski. Sopstvenicite na pogolemite turisti~ki agencii ednoglasno velat deka ovaa godina ohridskite hotelieri }e bidat staveni na test. Vo zavisnost od kvalitetot i nivoto na uslugata, stranskite turisti }e odlu~at dali dogodina povtorno }e se vratat vo Makedonija. Poznava~ite sovetuvaat ohridskite hoteli da po~nat da rabotat profesionalno, zatoa {to benefit od toa bi imale i tie, a i celokupnata makedonska ekonomija na dolg rok. “Dodeka gr~kite hotelieri pla}aat [panci da im ja napravat turisti~kata programa i da im gi razrabotat objektite, na{ite {tedat na osnovni raboti. Za pogolema investicija od bojosuvawe i za{rafuvawe ne ni razmisluvaat. Toa e isto kako na saem za moderni avtomobili da odnesete “jugo” koe prethodno ste go bojadisale i tapacirale. I namesto da go iskoristat faktot deka Makedonija kako zemjodelska zemja mo`e da ponudi bogato meni so sve`i produkti vo sekoja sezona, tie s$ u{te n$ pre~ekuvaat so dve liv~iwa marula”, smeta pretsedatelot na Sobranieto na Stopanskata komora

no.

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

11,4% porasna brojot na turisti vo zemjava vo prviot kvartal ovaa godina vo odnos na lani

50%

od Makedoncite svojot godi{en odmor planiraat da go pominat vo stranstvo, Evrobarometar

44%

od makedonskite gra|ani preferiraat nova turisti~ka destinacija, Evrobarometar

Ohridskite hotelieri i ugostiteli letovo treba da se poka`at vo najdobro svetlo pred brojnite najaveni evropski turisti Grcija, Turcija, Jadranot i najnovo, [panija, se vo topponudata na doma{nite agencii

za turizam, Angel Ivanov.

Porasna brojot na turisti

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo prviot kvartal od ovaa godina brojot na turisti vo zemjava porasnal za 11,4% vo odnos na lani, pri {to kaj doma{nite turisti zgolemuvaweto do iznesuva 1,3%, a kaj stranskite turiz isti 20,9%. Ovoj kvartal porasna i is brojot na no}evawa, 7% vo odnos na br lani. Kaj stranskite turisti brojot la na no}evawa porasna 21,7%, dodeka pak, kaj doma{nite turisti ima pad pa od 5,1%. Samo vo mart ovaa godina vo odSa nos na lani brojot na turistite e no zgolemen za 21,2%, a brojot na nozg }evawata za 19,9%. }e Vkupnata brojka na turisti vo mart Vk ovaa godina iznesuva 31.971, pri {to ov brojot na doma{nite turisti porasbr nal za 7,9%, a brojot na stranskite turisti za 31,6%. Brojot na no}evawa vo mart iznesuva 68.675, a vo odnos na lani no}evawata na doma{nite turisti vo mart porasnale za 5,%, a na stranskite turisti za 33,5%.

bankata se soo~i so pote{kotii vo odd Iako elot za investicisko bankarstvo i ostvari

pad na profitot od 32% vo prviot kvartal godinava, menaxmentot smeta deka e na vistinskiot pat da si go opravda statusot - edna od najgolemite banki vo SAD BORO MIRÊSKI rizata vo bankarskiot sektor vo svetot poleka zakrepnuva, pokaùva novoto rangirawe na amerikanskiot magazin “Forbs”. Edna od najgolemite bankarski grupacii vo svetot Siti grup (Citigroup) se najde na 10 mesto na listata najuspe{ni kompanii vo svetot. Vo prviot kvartal godinava, profitot na Siti grup se namali za 32% vo odnos na istiot period lani, no prihodite & porasnaa za 7%. Korporacijata ima namalen prihod samo vo ekspoziturite vo SAD i problemi so reputacijata vo nekoi brzoraste~ki pazari. Poradi toa, i rezultatite od investicisko bankarstvo padnaa. “Nie investirame vo na{ite najva`ni oblasti, kako maloproda`niot sektor, komercijalnoto bankarstvo i kapitalnite pazari. Poradi toa ni se podobri kapitalnata mo}”, istakna izvr{niot direktor na Siti grup, Vikram Pandit. Vo prviot kvartal godinava, Siti grup prijavi profit od 10 centi po akcija, pa|aj}i od 15 centi vo odnos na istiot period minatata godina. No, toa sepak gi nadmina o~ekuvawata na analiti~arite. Analizite na Tomson Rojters predvidoa zarabotka od devet centi po akcija. Najgolemi pridobivki Siti grup ima{e od rastot na profitot vo Latinska Amerika, Azija i Pacifikot, a toj trend prodolì i po prviot kvartal. Potro{uva~kite zaemi porasnaa za 15% vo dvata regioni. No, Azija stanuva zakana. Zemjotresot i cunmito vo Japonija ja ~inea bankata okolu 100 milioni dolari zaguba na kapital. Istorijata na Siti grup zapo~nuva so City Bank of New York, koja be{e formirana od dràvata Wujork vo 1812 godina so kapital vreden dva milioni dolari. Bankata po~na so rabota na 14 septemvri 1812 godina, a za prv pretsedatel be{e izbran Semjuel Ozgud. Imeto na kompanijata vo 1865 godina se promeni vo The National City of New York, otkako mu se pridruì na noviot amerikanski nacionalen bankarski sistem. Samo 30 godini podocna stana najgolema amerikanska banka, a so kupuvawe na prekuokeanskata amerikanska banka International Banking Corporation vo 1918 godina stana prvata amerikanska

Polovina Makedonija na odmor vo stranstvo

Spored poslednata anketa na Evrobarometar za odnesuvaweto na evropskite gra|ani vo turizmot objavena minatata nedela, duri 50% od gra|anite na Makedonija se izjasnile deka svojot godi{en odmor planiraat da go pominat vo stranstvo. Spored ova istraùvawe, koe opfati 27 zemji-~lenki na EU, Makedonija, Hrvatska, Turcija, Norve{ka i Island, Makedonija i Slovenija se edinstvenite dve dràvi kaj koi polovina od naselenieto planira svojot odmor godinava da go pomine nadvor od granicite na svojata mati~na dràva. Doma planiraat da ostanat samo 11% od anketiranite, a duri 31% od tie {to }e zaminat vo stranstvo planiraat toa da bide vo zemja koja ne e ~lenka na EU. Anketata, koja be{e sprovedena na primerok od nad 30.000 gra|ani postari od 15 godini, pokaùva deka kaj najgolem del od dràvite, duri 15, gra|anite odmorite planiraat da gi pominat vo svojata mati~na dràva. Kako najgolemi “turisti~ki patrioti” spored ova istraùvawe se navedeni gra|anite na Turcija, kade {to duri 88% se izjasnile deka odmorot planiraat da go pominat vo svojata mati~na dràva, po {to sleduvaat gra|anite na Hrvatska so 86%, Grcija so 85% i Bugarija so 82%. Spored anketata, vo odnos na lani Makedonija isto taka beleì najgolem rast vo odnos na site anketirani dràvi i pri izborot na gra|anite na novi turisti~ki destinacii. Minatata godina 36% od makedonskite gra|ani izjavile deka preferiraat nova turisti~ka destinacija, dodeka, pak, ovaa godina toj procent porasnal za 8 procentni poeni i iznesuva 44%. Vo ovaa grupa dràvi koi preferiraat nova turisti~ka destinacija

CITIGROUP DVA VEKA NA BANKARSKIOT VRV

Vrz doma{nite agencii negativno }e se odrazi eliminiraweto na Egipet i Tunis od godine{nata turisti~ka ponuda, {to avtomatski ja zgolemi заbaruva~kata za Turcija, no i cenite za ovaa popularna destinacija vleguvaat i gra|anite na Norve{ka (44%) i Island (43%). Za razlika od niv, pogolem del od gra|anite na evropskite dr`avi se izjasnile deka se zainteresirani svojot odmor da go pominat vo tradicionalnite turisti~ki destinacii, kako {to se Italija, [panija i Francija. Najzainteresirani za ovie destinacii se gra|anite na Latvija, kade {to ovaa godina duri 51% izjavile deka preferiraat tradicionalni destinacii, za razlika od lani, koga toj procent iznesuva{e 41%. Odmor nadvor od EU planiraat gra|anite na devet dr`avi. Od niv najzainteresirani za destinacija nadvor od EU se gra|anite na Luksemburg, kade {to 62% od ispitanicite odgovorile pozitivno na ova pra{awe vo anketata. Anketata isto taka go analizira{e i na~inot na izbor na turisti~ka destinacija, pri {to najgolem del od gra|anite na EU, okolu 32%, istaknaa deka najbitna im bila prirodnata sredina na turisti~kata destinacija. Za kulturnoto nasledstvo, kako eden

od elementite za izbor na turisti~ka destinacija, se izjasnile 27% od ispitanicite, a za zabavata 14% od niv. Vo tie 14% se nao|aat i gra|anite na Makedonija, zaedno so gra|anite na Kipar, Irska i Obedinetoto Kralstvo. Vo ovie dr`avi, vklu~uvaj}i ja i Makedonija, izborotona destinacija vrz osnova na ponudata za zabava e mnogu pogolem otkolku prirodnata sredina na destinacijata, taka {to spored ovaa anketa 25% od makedonskite gra|ani odgovorile deka im e pobitna zabavata, a 19% prirodnata sredina na destinacijata. Spored istra`uvaweto, minatata godina kaj duri 52% od makedonskite gra|ani koi bile anketirani finansiite bile glavna pre~ka za pominuvawe na godi{niot odmor vo nekoja turisti~ka destinacija. Sepak, minatata godina sostojbata na finansiski plan e popovolna vo odnos na 2009 godina, koga 61% od makedonskite gra|ani se izjasnile deka finansiite se glavna pri~ina za pominuvawe na godi{niot odmor vo nekoja turisti~ka destinacija.

banka so imot koj nadminuva edna milijarda dolari. Vo 1929 godina, stana najgolemata komercijalna banka na svetot. Kako {to raste{e, stana vode~ki inovator vo oblasta na finansiskite uslugi. Vo 1955 godina, go promeni imeto vo The First National City Bank of New York, koe na 150-godi{ninata od postoeweto na kompanijata, vo 1962 godina be{e skrateno na First National City Bank. Kompanijata navleze vo sektorite za lizing i kreditni karti~ki, a voveduvaweto na dolarskite sertifikati na depozit vo London ja ozna~ija pojavata na prvite menici na pazarot od 1888 godina. Vo 1967 godina, bankata ja vovede kreditnata karti~ka First National City Charge Service, popularno poznata kako “Karti~ka za s$”, a podocna kako MasterCard. Vo 1976 godina, pod vodstvo na izvr{niot direktor Volter Vriston bankata be{e preimenuvana vo Citibank, N.A., a potoa vo Citicorp. Za kratko vreme go promovira{e Citicard, pionerot vo koristewe na 24-~asovni bankomati. Bankata prodolì da raste i vo 1981 godina ja kupi kompanijata za kreditni karti~ki Narre Warren-Caroline Springs. Vo 1984 godina, za izvr{en direktor be{e izbran Xon S. Rid, a Siti grup ja osnova{e klirin{kata ku}a CHAPS vo London. Pod negovo liderstvo, vo narednite 14 godini Citibank prerasna vo najgolema banka vo SAD, najgolem izdava~ na kreditni karti~ki vo svetot i go pro{iri svoeto globalno vlijanie vo 90 zemji. Vo 1998 godina, po spojuvaweto vredno 140 milijardi dolari, me|u Citigroup i Travelers Group se formira{e Citigroup, so {to se sozdade najgolemata svetska organizacija za finansiski uslugi. Multinaconalnata bankarska korporacija raboti vo pove} e od 100 zemji i nudi kreditni uslugi, finansii, brokerstvo i osiguruvawe. Citigroup Inc ima najgolema mreà za finansiski uslugi vo svetot, vo 140 zemji so pribli`no 16.000 filijali. Kompanijata vrabotuva okolu 260.000 lu|e i drì smetki na pove}e od 200 milioni korisnici. Taa e primaren diler na amerkanskite hartii od vrednost. Za vreme na finansiskata kriza vo 2008 godina, Citigroup pretrpe ogromni zagubi i be{e spasena so golema finansiska pomo{ od amerikanskata vlada. Me|u nejzinite najgolemi akcioneri se vbrojuvaat fondovi od Bliskiot Istok i Singapur.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

DOLGOT KAKO PRI^INA ZA PANIKA

Vladata re{i vo 2011 godina bez aran`man da povle~e 220 milioni evra od MMF. Tro{eweto na ovie pari e tema za druga kolumna, no porastot na nadvore{niot dolg na 4,25 milijardi evra stanuva alarmanten. So 64% nadvore{en dolg Makedonija vleze vo grupata visokozadol`eni zemji

oj ìvee na kredit umira na rati”. Se razbira, metaforata se odnesuva na ekonomskiot aspekt na razvojot na nastanite. Verojatno ne postoi podobar na~in vo sedum zborovi za da se opi{e sostojbata koja poleka, no sigurno & se slu~uva na Makedonija. Dinami~niot porast na nadvore{niot dolg na Makedonija po~na vo 2006 godina. Dobrite poznava~i na sostojbite se se}avaat deka dolgo vreme Makedonija go bilda{e nadvore{niot dolg, glavno preku krediti od IFC, EBRD, EIB, Svetska banka ili MMF. Nam ni odgovara{e da se zadolùvame vo normalni ramki kaj MMF i SB poradi uslovenite paketi reformi, iako ovie aran`mani gi preplativme. Kaj EBRD i EIB moravme da pokaème podgotvenost za infrastrukturni investicii i odredena EU politi~ka profilacija. Nekako kako kompenzacija za ova ni bea otvoreni vratite kaj IFC. So delumno falsifikuvani podatoci za BDP po ìtel i gledawe niz prsti IFC ni dava{e re~isi beskamatni

krediti. I taka hrabro vlegovme vo redot na dr`avite koi ako nemaat zna~ajno pogolem dolg se percipirani kako da se kazneti. Za prvpat ja pominavme famoznata granica od dve milijardi dolari dolg vo 2004 godina. Za da ni bide polesno ova be{e 1,6 milijardi evra. Ute{itelno, ova pretstavuva{e “samo” 36% od BDP. Za edna godina, odnosno do krajot na 2005 godina, dolgot go zgolemivme na 2,1 milijardi dolari, no presmetano vo evra dolgot, vsu{nost, se namali na ne{to pomalku od 1,5 milijardi evra. Po ova ni{to ve}e ne be{e kako porano. Makedonija postojano go bilda svojot nadvore{en dolg, isto kako i vnatre{niot. 2006 godina ja zavr{ivme so 2,3 milijardi dolari dolg, {to pretstavuva 45% od BDP. Po mnogu ne{ta vo klu~nata 2006 godina novata vlada donese edna su{tinska odluka vo odnos na strukturata na nadvore{niot dolg. Poentata le`i vo faktot {to strate{ki se odlu~i razvojot na makedonskata ekonomija da se odviva bez poddr{ka od MMF

i od Svetskata banka. Normalno, prvata opcija koja mora{e da se izvede e da se servisira dolgot kon ovie institucii. Samo za potsetuvawe, vo period od nekolku meseci Vladata prvo vrati 103 milioni evra dolg kon Pariskiot klub, a podocna i 137 milioni dolari kon Svetskata banka i Evropskata investiciska banka. Namaluvaweto na dolgot nose{e so sebe edna strate{ka negativnost. Makedonija po~na predvreme da se razdolùva kaj Svetskata banka, ~ii krediti se najevtini, a se zadolùva{e vo neplanirani razmeri kaj bilateralnite investitori i kaj privatnite kreditori. Normalno, novoto zadolùvawe be{e po daleku povisoki ceni od taa na evroobvrznicata od 9,8%. Celata transakcija se potvrdi kako krajno negativna vo periodot koj sleduva{e. Tezata na Vladata be{e deka so vra}awe na ovie krediti vo 2008 godina se za{teduva kamata od 2,8 milioni evra, a vo 2009 godina od 5,2 milioni evra. Paradoksot be{e vo toa {to, od druga strana, vo 2010 godina na ime kamati dràvata plati

5,8 milioni evra, isto kolku {to }e platime i vo 2011 i vo 2012 godina. Navistina nema logika, a labav e i argumentot deka vo me|uvreme nastanala svetskata kriza, {to e pri~ina za tektonski naru{uvawa vo makroekonomijata. Krivata na porast na dolgot kon stranstvo, koj sega stana zna~itelno poskap, osobeno se smeni po 2008 godina. Vo toj period od 2009 godina nadvore{niot javen dolg od 28% od BDP porasna na 2,8 milijardi evra, odnosno nad 44% od BDP. Alarmot ne e vklu~en i pokraj ukaùvawata deka od niskozadolèna dràva vleguvame vo redot na sredno zadolèni. Tempoto na porast Vladata go opravduva{e so potrebata od zgolemuvawe na kapitalnite investicii. Celosno neosnovana politika, bidej}i zadolùvaweto pred 2011 godina be{e so cel da se pokrie deficitot vo dràvniot buxet, osobeno kaj fondovite. Ni traga od poseriozni kapitalni investicii vo toj period. I koga stana jasno deka mnogu nadvore{ni izvori na kapital se ograni~uvaat, a nova

evroobvrznica ne moème da prodademe, Vladata re{i vo 2011 godina bez aran`man da povle~e 220 milioni evra od MMF. Tro{eweto na ovie pari e tema za druga kolumna, no porastot na nadvore{niot dolg na 4,25 milijardi evra stanuva alarmanten. So 64% nadvore{en dolg Makedonija vleze vo grupata visokozadolèni zemji. Vo momentov Makedonija i po ovaa osnova ne ispolnuva eden od Mastri{kite kriteriumi, koj bara za edna zemja da stane del od evrozonata javniot dolg da ne nadminuva 60% od BDP. Site strategii za upravuvawe so javniot dolg, za vnimatelno nadvore{no zadolùvawe i za kontrola na nadvore{niot dolg pa|aat vo voda. Grubite presmetki govorat deka godi{no Makedonija }e pla}a po 150 milioni evra kamata. Samo vo 2012 godina za glavnina i za kamati po kreditite od stranstvo }e treba da izdvoime pove}e od 500 milioni evra. Za sporedba, ova e isto nivo kolku {to se i planiranite kapitalni investicii vo 2011 godina ili pribli`no dva buxeti na Fondot za zdravstvo.

VO ПЕТОК SPECIJALEN PRILOG VO

PATUVAWA [TO GODINAVA DONESUVA PONUDATA NA

DOMA[NITE TURISTI^KI CENTRI? ULOGATA NA INTERNETOT VO PROMOCIJATA I PRODA@BATA NA TURISTI^KI ARAN@MANI POSAKUVANI DESTINACII ZA PRETSTOJNOVO LETO! KAKO DA SE PODGOTVITE ZA BEZBEDNI I BEZGRI@NI LETNI ODMORI DA SE OBEZBEDAT DOVOLNO FINANSII, DA SE OSIGURAME PRED PATUVAWETO I SEKAKO DA NE ZABORAVIME NA TORBI^KATA SO NEOPHODNI LEKOVI! OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG PATUVAWA, KOJ KE IZLEZE NA 20 MAJ 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesorr

Pomalku naivno se percipira ovaa sostojba vo koja nadvore{niot dolg raste denes, a }e mora da se pla}a vo nekoj nareden period. U{te poalarmantna e sostojbata so zadolùvawata na doma{niot pazar. Dene{noto nivo so koe sekoj ìtel na Makedonija dolì vo prosek po 2.800 evra, za uteha, e daleku od hrvatskiot dolg, koj iznesuva 9.700 evra po ìtel. No, so tempoto na porast od 16% vo poslednite dve godini realno e da vlezeme vo grupata zemji od t.n. “100”. Koga }e go stigneme ova nivo na nadvore{en dolg, koj e ist kolku i BDP, }e sfatime deka sme gi zadolìle slednite generacii za ne{to {to sme go potro{ile denes, a e so diskutabilna vrednost. Zatoa, namesto da “umirame na rati”, moèbi treba da razmislime da “ìveeme zdravo”. Za ova e potrebno da se promenat politikite na zadolùvawe i da se naso~at prilivite kon infrastrukturni proekti i razvojni politiki.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Balkan / Biznis / Politika

VO MINUS POVE]E OD 35% OD KOMPANIITE VO SLOVENIJA

CRNA GORA: MASTER PLAN ZA RAZVOJ NA AERODROMITE DO 2030 GODINA

inatata godina so zaguba rabotele 19.623, odnosno 35,2% od slovene~kite kompanii, koi zaedno vrabotuvaat okolu tretina od rabotnicite vo Slovenija. Чistata zaguba na kompaniite iznesuva 2,8 milijardi evra, {to e za 38% pove}e od 2009 godina. So ~ista dobivka minatata godina zavr{ile 33.758

kompanii odnosno 60,6%. Presmetkite se napraveni na osnova na godi{ni izve{tai na 55.734 kompanii, a najgolemi zagubi imale kompaniite od sektorot finansii i osiguruvawe, potoa grade`nite kompanii i IT-sektorot. Najgolema neto-dobivka imale kompaniite od oblasta na prerabotuva~kata dej-

nost, snabduvawe so elektri~na energija, trgovija i kompanii koi se zanimavaat so popravka na motorni vozila.

irektorot na Aerodromi Crna Gora, Milovan \uri~kovi}, najavi deka naskoro na Vladata }e & isprati za usvojuvawe Master plan za razvoj na aerodomite do 2030 godina. \uri~kovi} pritoa re~e deka dokumentot }e bide primenliv, a ne na~elen. “Aerodromite se, se znae, osnovni infrastrukturni objekti, koi se pretpostav-

ka za razvoj na sekoja dr`ava, a osobeno na na{ata, koja e mnogu vrzana za aviosoobra} ajot, taka {to denovive sme vo zavr{na faza na podgotovka na Master plan za razvoj na aerodromite do 2030 godina. Vo toj dokument }e bidat sodr`ani site informacii za razvoj na aerodromite vo Podgorica i vo Tivat”,

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

izjavi toj za radioto Antena M. Niz Aerodromi na Crna Gora minatata godina pominaa 1.200.000 patnici.

TURSKIOT PREMIER NAJAVUVA GRANDIOZNI INVESTICII

ERDOGAN SO MEGAPROEKTI ]E OSVOJUVA NOV MANDAT

Pred {est meseci, turskata vladeja~ka partija na pravdata i razvojot (AKP) najavi 500 megaproekti, koi treba da pridonesat za otvorawe iljadnici rabotni mesta VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

urskiot premier, Rexep Taip Erdogan, po~na da objavuva del od gigantskite proekti vredni milijardi evra, koi treba da bidat zavr{eni vo narednite ~etiri godini i da ovozmoàt razvoj na turskata ekonomija. Pred {est meseci, turskata vladeja~ka Partija na pravdata i razvojot (AKP) najavi 500 megaproekti, koi treba da se realiziraat vo celata zemja i da pridonesat za otvorawe iljadnici rabotni mesta. Ovie megaproekti se o~ekuva da gi privle~at glasa~ite pred prestojnite parlamentarni izbori, koi se odrùvaat na 12 juni, i da obezbedat u{te eden mandat za premierot Rexep Taip Erdogan. Spored najaveniot proekt na Erdogan, edinstveniot grad vo svetot koj se protega na dva kontinetni, Evropa i Azija, naskoro moè da go izgubi svojot unikaten status ako turskata Vlada go ostvari planot za negova podelba na dva dela. Turskiot premier, koj e porane{en gradona~alnik na Istanbul, najavi proekt so koj gradot }e bide podelen na evropski i aziski del za polesno da se upravuva so nego. “]e izgradime dva novi grada vo Istanbul poradi golemiot broj naselenie. Eden na evropskata, a drug na anadoliskata strana”, izjavi Erdogan, objavuvaj}i go manifestot na negovata partija za junskite izbori. Dokolku planot se ostvari, vladeja~kata partija veti deka dvata grada }e bidat dobro povrzani so transportni vrski, vklu~uvaj}i i tret most preku Bosforot, kako i dva tuneli za avtomobili i èlezni~ki soobra}aj pod voda. Ve}e postojat dva mosta i ~esti traekti koi gi povrzuvaat dvata dela

Pred izborite na 12 juni, premierot vetuva deka Turcija vo 2023 godina }e bide me|u desette najgolemi ekonomii vo svetot

milijardi evra se predvideni za izgradba na `elezni~ka mre`a

milijardi evra se nameneti za izgradba na najgolemiot avtopat vo Turcija

od gradot. Emre Borat, 25-godi{en kompjuterski in`ener, koj `ivee vo Istanbul, go pozdravuva proektot. “Vsu{nost nivniot proekt ne pretstavuva podelba na dva dela tuku sozdavawe novi gradovi vo Istanbul. Bidej}i na{ata ekonomija se podobruva, se ~ini kako dobra ideja da se ima poseben grad za finansiskiot svet i za stranskite investicii”, veli toj. Tahire Erman, ekspert za urbano planirawe na Univerzitetot Bilkent vo Ankara, smeta deka ova }e predizvika golemi problemi za vlasta. “Istanbul e ve}e prenaselen i postojat brojni problemi vo odnos na infrastrukturata i javnite uslugi vo gradot, izjavi Erman.

Porane{niot pretsedatel na Sovetot za planirawe na Istanbul, Erhan Demirdizen, veli deka na gradot mu se potrebni proekti koi }e pridonesat za namaluvawe na brojot na naselenieto. “Ona {to navistina mu treba na Istanbul e obnova, rekonstrukcija, stabilnost i otpornost na zemjotresi”, izjavi Oktaj Ekin~i, porane{niot {ef na Sovetot na arhitekti. Erdogan, isto taka, najavi i proekt za izgradba na nov voden premin, nare~en Kanal Istanbul, koj se planira da bide izgraden na periferijata od evropskiot del od gradot, a }e gi povrzuva Crnoto i Mramornoto More i }e bide dolg od 45 do 50 kilometri. Proektot treba da go namali brojot na tranzitni vozila preku Bosforot.

MOL GI KUPI BENZINSKITE PUMPI NA TU[ OIL VO SLOVENIJA ngarskata naftena kompanija Mol od slovene~kiot Tu{ holding kupi 19 Tu{ oil benzinski pumpi vo Slovenija. “So ovaa akvizicija grupacijata Mol saka da go zgolemi maloproda`niot pazaren udel i da go ostvari posakuvaniot rast vo Slovenija”, istaknuvaat od Mol. Mol Slovenija vo Slovenija

e prisuten od 1996 godina i e aktiven vo maloproda`ba i proda`ba na golemo na nafteni proizvodi. Po zaklu~uvaweto na ovoj dogovor, grupacijata Mol }e ima 37 benzinski pumpi niz Slovenija. “Celta na Mol e da ostvari udel od barem 10% od maloproda`niot pazar vo Slovenija vo slednite nekolku godini”, izjavi

Erdogan ne ja ka`a to~nata lokacija na kanalot, nitu kolku }e ~ini izgradbata, no tvrdi deka “}e nema problemi okolu finansiraweto”. Preliminarnite ispituvawa vo vrska so proektot }e traat dve godini. Neodamna turskiot minister za industrija i trgovija, Nihat Ergun, go objavi vladiniot dokument za industriska strategija, koj se fokusira na zgolemuvaweto na konkurentnosta na Turcija na globalniot pazar. Detalniot plan predviduva izgradba na ogromni pristani{ta, logisti~ki bazi i `eleznici. Strategijata e naso~ena i kon industrii bazirani na znaewe, tehnolo{ki transferi i energetska efikasnost. Planot se odnesuva na periodot 2011-2014 godina, sostaven

e od 72 klu~ni to~ki i predviduva pogolema vladina poddr{ka za aktivnostite za istraùvawe i razvoj vo privatniot i dràvniot sektor. Samo vo izgradba na brza èlezni~ka mreà, Turcija planira da investira 12 milijardi dolari, a 11 milijardi evra se planirani za izgradba na najgolemiot avtopat vo zemjata, koj }e gi povrzuva Istanbul i Izmir. So ovoj avtopat, patuvaweto me|u ovie dva grada od 6,5 ~asa }e se skrati na tri. Planirano e izgradbata da trae sedum godini i da zavr{i do 2017 godina. “Proektot koj }e go povrze Izmir so Istanbul i Evropa }e ima pozitivno vlijanie vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj na Izmir”, re~e pretsedatelot

na Stopanskata komora na Izmir, Ekrem Demirta{. Vo Turcija momentalno se gradi i èlezni~ki tunel pod Bosforot, koj }e ovozmoì slobodno soobra}awe na vozovite od Zapadna Evropa do Kina. Vladiniot dokument za industriska strategija predviduva i izgradba na ogromni pristani{ta so cel Turcija da stane tranzitna zemja. IZVESNA POBEDATA NA ERDOGAN? Turskiot premier Erdogan e optimist deka }e dobie mnozinstvo glasovi od okolu 50 milioni glasa~i i na svojata partija }e & obezbedi tret, edno po drugo, ednopartiski mandat. Optimizmot na premierot se temeli na brilijantnite ekonomski uspesi na stopanstvoto, koe brzo se razviva. Vetuvaweto na Erdogan deka Turcija vo 2023 godina, koga }e slavi 100 godini od proglasuvaweto republika, }e bide me|u desette najgolemi ekonomii vo svetot, a nejzinite ìteli }e imaat godi{en prihod od 25.000 dolari. “Pra{ajte se dali vo svojot xeb imate 25.000 dolari. Nikoj, vo nitu eden del vo svetot ne stava tolku pari vo ~ij bilo xeb. Nie zboruvame za eskpanzija na stopanstvoto”, istaknuva Erdogan.

PAPANDREU: GRCIJA NEMA DA BANKROTIRA OTIRA r~kiot premier Jorgos Papandreu, za italijanskiot vesnik “Koriera dela sera” izjavi deka negovata zemja nema da bankrotira i nema da izleze od evrozonata. “Jas se nadevam deka toa nema da slu~i”, izjavi Papandreu i izrazi uveruvawe deka Grcija za re{avaweto na te{kite dol`ni~ki problemi vo 2012 godina }e sobere dopolnitelni finansiski sredstva. Papandreu najavi deka vo naredniot period glavna zada~a na negovata Vlada }e bide realizacijata na pro-

potpretsedatelot za trgovija na malo od ovaa kompanija, Lazlo Pirv.

gramata za privatizacija rivatizacija . “Privatizacijata jata na po~etokot ne be{e prioritet”, izjavi Papandreu i napomena deka sega toa abota e glavnata rabota so koja }e se zanimava Vladata. a. as“Postoi soglasnost za real-izacijata na ”, na{iot plan”, dodade Papanndreu.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

MINISTEROT ZA FINANSII, FRANC KRI@ANI], E DECIDEN

SLOVENIJA PRODAVA AKCII VO BANKITE

Ministerstvoto za finansii najavi namaluvawe na dr`avnata sopstvenost vo Nova Qubqanska banka, Nova kreditna banka Maribor i vo Triglav osiguruvawe {to e mo`no poskoro i po razumna cena. Dr`avata saka da go namali udelot do 25% plus edna akcija ELENA JOVANOVSKA

lovene~kata vlada saka da ja namali dràvnata sopstvenost vo Nova qubqanska banka (NLB), Nova kreditna banka Maribor (NKBM) i vo Triglav osiguruvawe {to e mo`no poskoro i po razumna cena, taka {to dràvata bi go svela svojot udel na 25% plus edna akcija. Duri i taka dràvniot udel }e bide tri pati pogolem od udelot na drugite akcioneri vo ovie finansiski institucii. S$ u{te ne e poznato koga dràvata }e se povle~e od ovie insitucii. “Koga strategijata }e ja potvrdi sobranieto, Agencijata za upravuvawe so kapitalni investicii }e angaìra konsultanti koi }e bidat vklu~eni vo prilagoduvawe na sopstveni~kata struktura. Toa vo NLB }e bide napraveno vo sorabotka so postojnite partneri. Belgiskiot kosopstvenik, grupacijata KBC, saka dràvnite akcii vo NLB da se ponudat na berza. Te{ko e da se predvidi kakva }e

bide idnata sopstveni~ka struktura i zavisi od toa kolkava sopstvenost saka da ima noviot sopstvenik i kako }e se dogovorime so KBC”, izjavi ministerot za finansii, Franc Kriàni}, vo intervju za slovene~ki “Dnevnik”. Slovenija za dve godini, od po~etokot na krizata, izdade sedum obvrznici so koi se zadolì za 8,5 milijardi evra. Toa e re~isi polovina od celokupniot dolg na dràvata, koj spored prognozite na Kancelarijata za makroekonomski analizi i razvoj (UMAR) do krajot na ovaa godina }e dostigne 16 milijardi evra (43,3% od bruto-doma{niot proizvod). Klu~ni pri~ini za zadolùvawe na dràvata bea bankite, koi se gladni za kapital. Zatoa, i pokraj site merki i povici za zaìvuvawe na ekonomijata, na pazarot s$ u{te vladee kreditna kriza. “Godinava gi dokapitaliziravme NLB i NKBM. Podatocite pokaùvaat deka bankarskiot sistem e dovolno likviden, no bankite pri kreditirawe ne sakaat da rizikuvaat zatoa {to na

kompaniite im e te{ko da obezbedat garancii za novi zaemi”, veli Kriàni}. NA NLB ]E I TREBA U[TE EDNA DOKAPITALIZACIJA? Godinava na NLB moèbi }e & treba u{te edna dokapitalizacija, no dràvata pove}e ne smee da u~estvuva, po barawe od Evropskata komisija, koja planira na Slovenija da & nametne merki poradi naru{uvawe na konkurentnosta na bankarskiot pazar, do {to najmnogu dojde poradi dràvnata pomo{ na NLB. “Toa ne e to~no. Evropskata komisija ni dozvoli da & pomogneme na bankata”, veli ministerot i dodava deka programata za restrukturirawe, koja na NLB & ovozmoùva povlekuvawe od nekoi pazari i dejnosti poradi koncentracija na kreditnata aktivnost, }e ja zadovoli Evropskata komisija. “Vrz osnova na prifatenata strategija na NLB posebna grupa podgotvuva predlog za Evropskata komisija. Pri site dokapitalizacii vredni milijardi {to gi sproveduvaat Germancite,

DANKO KON^AR SAKA DA KUPI TRI HRVATSKI BRODOGRADILI[TA rvatskiot biznismen Danko Kon~ar e zainteresiran da gi kupi hrvatskite brodogradili{ta Treti maj, Kraqevica i Brodotrogir, a momentno pregovara za kupuvawe na u{te edno brodogradili{te vo Kina. Negovata namera e site brodogradili{ta da gi spoi taka {to brodovite }e se osmisluvaat i }e se izrabotuvaat prototipi vo Hrvatska, a vo Kina }e se gradat vo serii od 20 do 30 brodovi. Danko Kon~ar najavi i deka dokolku gi prezeme trite brodogradili{ta nema da ima otpu{tawa, tuku “odredeni pomestuvawa” na rabotnicite, objasnuvaj}i deka misli na vi{okot vraboteni vo administracijata. “Vo edno brodogradili{te ima sedum zavaruva~i, a duri 300 vraboteni vo administracija”, veli Kon~ar, koj o~ekuva pomo{ od hrvatskite i od evropskite in-

stitucii za nivnata prekvalifikacija. Za Kon~ar se veli deka e najbogatiot Hrvat vo svetot. Negovoto bogatstvo se procenuva na okolu tri milijardi dolari i e tri pati pobogat od hrvatskiot biznismen Ivica Todori}. Biznis-carstvoto mu se prostira niz celiot svet, a `ivee vo London.

BUGARSKIOT BDP SO RAST OD 2,5% VO PRVIOT KVARTAL ruto-doma{niot proizvod (BDP) na Bugarija bele`i rast od 2,5% za prvoto trimese~je od ovaa godina vo sporedba so istiot period lani, poka`uvaat preliminarnite podatoci na Nacionalniot institut za statsitika. Vo posledniot kvartal od 2010 godina, BDP porasna samo za 0,4%. Godi{niot rast na bugarskata ekonomija e za 1% pove}e vo odnos na prog-

noziranite 1,5%, velat od Nacionalniot institut za statistika. Bugarija vo Evropskata unija se nao|a me|u zemjite so sreden ekonomski rast, zaedno so Чe{ka, koja ima rast od 2,2%, Francija i Ungarija so po 3%, Belgija so 3,1%. Najslabi rezultati vo EU zabele`aa ekonomiite na Grcija, so pad od 4,7% i Portugalija, so pad od 0,7%.

NAFTENATA KOMPANIJA PETROL ]E INVESTIRA 75 MILIONI EVRA VO HRVATSKA o investicii od 75 milioni evra na hrvatskiot pazar, slovene~kata naftena kompanija Petrol do 2014 godina planira brojot na svoite benziski stanici da go zgolemi od 80 na 100, no i da ja zacvrsti svojata pozicija vo gasniot biznis. “Se podgotvuvame da prezememe dve pomali hrvatski kompanii vo gasniot biznis”, izjavi direktorot na Petrol. Toma` Berlo~nik, ne naveduvaj}i gi imiwata na kompaniite. Petrol vo prvite tri meseci od ovaa godina prodala 547.000 toni nafteni derivati, {to e 8% pove}e od istiot period minatata godina, a poseduva 442 benzinski stanici: 313

vo Slovenija, 80 vo Hrvatska, 38 vo Bosna i Hercegovina, pet vo Srbija, i po tri vo Kosovo i Crna Gora.

Francuzite ili Avstrijcite bi bilo sme{no da n$ kritikuva deka za dve godini sme sprovele dokapitalizacija od 250 milioni evra. Koga bi bila potrebna u{te edna dokapitalizacija od NLB moè da se bara u{te podrasti~no prestrukturirawe”, veli Kriàni}. Grupacijata NLB 2010 godina ja zavr{i so ~ista zaguba od 202 milioni evra, grupacijata NKBM ima{e dobivka od 11,4 milioni evra, a Triglav osiguruvawe od 26,6 milioni evra. “Nesomneno finansiskiot sistem be{e pod golem pritisok na finansiskata kriza. Dràvata so depoziti im pomogna na site banki koi go baraa toa, pa i na tie vo stranska sopstvenost. Od ovie kompanii pod najmal pritisok be{e Triglav osiguruvawe, koja najbrzo se sanira. Bankite izminative dve godini bea osobeno pretpazlivi vo svoeto rabotewe, osobeno NLB, koja ima{e mnogu dolgovi vo stranstvo. Dvete banki imaat sosema razli~ni strategii. Dodeka NKBM se {ire{e na srpskiot pazar, NLB e vo gr~ i mnogu e vnimatelna K

koga e rizikot vo pra{awe. NLB ima isklu~itelno visoko nivo na rezervacii i ogromni rezervi likvidnost, so koi lesno mo`e vo celost da gi pla}a svoite obvrski”, veli ministerot. Na zabele{kata deka NLB, sepak, ne e centralna banka, toj dodava deka pretsedatelot na upravniot odbor na NLB doa|a od Banka na Slovenija (Centralnata banka na Slovenija) i zatoa taka restriktivno ja vodi i ovaa banka. ZA EKONOMISTITE KRI@ANI] NE E DOBAR KRIZEN MENAXER Ministerot Kri`ani} e najgolemiot optimist vo Vladata na Borut Pahor, koja puka po site {evovi. Iako toj veruva deka e poinaku, ekonomistite ocenuvaat C

deka Kriàni} ne ja izmenaxira dobro krizata vo javnite finansii, osobeno zatoa {to ne insistira{e na korenita promena na tro{ocite vo javniot sektor. Cenata na seto toa e enormnoto zadolùvawe na dràvata vo mandatot na ovaa vlada. Golem problem za Slovenija e i konkurentnosta. Na dràvata ne samo {to & nedostigaat stranski investicii, tuku i mnogu slovene~ki pretprijatija razmisluvaat ili ve}e go preselile svoeto proizvodstvo. No, Ministerstvoto za finansii ne planira da gi namali danocite i da napravi popovolna biznisklima za privlekuvawe stranski investicii i da im pomogne na doma{nite investitori. O

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

TOJOTA POVTORNO NAJVREDEN BREND VO SVETOT

PET ZABLUDI NA GERMANCITE ZA EVROTO

ojota povtorno e proglasena za najvreden avtomobilski brend vo 2011 godina spored listata “100 najvredni brendovi vo svetot”, izrabotena od Brandz. Vrednosta na brendot Tojota se zgolemila za 11% sporedeno so lani i sega vredi okolu 24,3 milijardi dolari, soop{tuvaat od japonskata kompanija. Brandz vo sorabotka so istra`uva~ite na vode~kata svetska istra`uva~ka agencija za reklamirawe, marketingkomunicirawe i poseduvawe

e~isi edna tretina od Germancite sakaat zemjata da ja napu{ti evrozonata i smetaat deka zaedni~kata evropska valuta e {tetna, bidej}i dràvite kako Grcija, Irska i Portugalija ìveat na grbot na germanskite dano~ni obvrznici, pokaùvaat rezultatite od ispituvawata na javnoto mislewe vo najsilnata ekonomija vo Evropskata unija (EU). Spored druga anketa, golem del od Germancite se protiv novoto vetuvawe za gr~kiot dolg, pa samo eden

brendovi, Milvord Braun Optimer, sostavija godi{en izve{taj spored analizata na finansiskite i delovnite rezultati dobieni od istra`uva~kite centri na Brandz, Bloomberg i Datamonitor. Istra`uva~kite kompanii gi anketirale potro{uva~ite na proizvodite {irum svetot za da go procenat brendot i negovata sposobnost da gi zadovoli potrebite na potro{uva~ite, se naveduva vo soop{tenieto. Tojota go ima{e primatot

pobednik na ovaa lista pet godini po red, a vo 2010 godina, poradi povlekuvaweto ogromen broj avtomobili od amerikanskiot pazar od tehni~ki problemi, se najde na vtoroto mesto. Spored avtorite, edna od pri~inite poradi koja Tojota se vrati na prvoto mesto se pripi{uva na silata i voljata so koi kompanijata ja prebrodi krizata vo SAD od 2010 godina i krizata vo nacionalni ramki na po~etokot od 2011 godina.

AKO SAD GI ZGOLEMAT DANOCITE ZA “GOLEMATA PETORKA”

NAFTATA U[TE ]E POSKAPI Ekson mobil, [el, [evron, Konoko Filips i Briti{ petroleum (BP) istaknaa deka dokolku SAD gi ukine dano~nite olesnuvawa za niv, postoi golemi mo`nosti da go namalat proizvodstvoto i da ja poskapat naftata BORO MIR^ESKI

od petmina smeta deka toa bi bilo prifatliv poteg, 47% smetaat deka }e bide “katastrofalen”, dodeka 33% nemaat mislewe. Po toj povod, internet-izdanieto na najpoznatiot germanski politi~ki magazin, “[pigel”, navede pet zabludi za protivnicite na evroto, {to gi prenesuva germanskata mediumska ku}a Doj~e vele. Prvata zabluda e misleweto na Germancite deka Grcite `iveat lesno vrz germanski tro{ok. Vtora zabluda e misleweto deka na Grcite }e im bide

podobro bez evroto, bidej}i toga{ povtorno bi ja vratile drahmata, }e ja devalviraat, }e privle~at turisti i evtino }e izvezuvaat feta sirewe i maslinovo maslo. Treta gre{ka e misleweto deka }e stradaat samo bankite koi ne se dr`ea najdobro vo tekot na finansiskata kriza. ^etvrta gre{ka e golemoto “pla~ewe” kako Germanija mora da pla} a za s$, dodeka petta gre{ka e misleweto deka e dojden krajot na Evropskata monetarna unija (EMU).

DVA, TRI ZBORA

" Osama Bin Laden be{e dr`en vo amerikansko zarobeni{tvo odredeno vreme, pred amerikanskata vojska da go ubie. Tie go dr`ea nekoe vreme, go razboloea pa podocna, bolen go ubija. Toa {to amerikanskiot pretsedatel go naparavi e samo za da dobie politi~ki poeni." MAHMUD AHMADINEXAD

pretsedatel na Iran

zvr{nite direktori na pette najgolemi nafteni kompanii vo SAD, Ekson mobil, [el, [evron, Konoko Filips i Briti{ petroleum (BP) se sprotivstavija na izmenite na dano~niot sistem vo SAD so koj Kongresot saka da gi minimalizira ili ukine dano~nite olesnuvawa za ovie proizvoditeli na energensi. Na sostanokot so Kongresot minatata nedela, izvr{nite direktori Reks Tilerson (Ekson), Marvin Odum ([el), Xon Vatson ([evron), amerikanskiot direktor na BP, Lamar Mekkej i Xim Mulva (Konoko Filips) odre~no go odbija vakviot predlog na Vladata na SAD i istaknaa deka ukinuvaweto na dano~nite olesnuvawa za “golemata petorka” bi zna~elo drasti~no namaluvawe na proizvodstvoto na nafta, {to mo`e zna~itelno da ja poskapi naftata vo idnina. Amerikanskata Vlada planira da go izmeni Zakonot za dano~ni olesnuvawa za golemite nafteni kompanii (Close Big Oil Tax Loopholes Act) za da gi ukine olesnuvawata i da mo`e da go namali buxetskiot deficit na SAD. Vladata ima za cel da go namali deficitot za 21 milijardi dolari vo narednite 10 godini. Tilerson go nare~e predlogot nedovolno analiziran, diskriminatoren i kontraproduktiven. So sli~en stav izleze i direktorot na [el, Odum. “Toa e eden vid zloupotreba ako se pretpostavuva deka }e ima kakvi bilo pridobivki dokolku im se odzemat beneficiite samo na nekolkumina. Mora da se balansiraat potencijalni implikacii za zgolemuvawe na industriskite

Извrшните диrектоrи на нафтените гиганти Exxon Mobil и ConocoPhillips, Rекs Тилеrsон (лево) и Џејмs Мuлва (деsно) на sедница на Финанsиsкиот комитет на Sенатот tro{oci, kako na resursite za proizvodstvo na energensi, taka i cenata”, istakna Odum. Pred Finansiskiot komitet na Senatot svedo~ea i Vatson, Mekkej i Mulva. Ekspertite smetaat deka ne postoi realna mo`nost, predlogot da se usvoi i gledaat na nego kako ~ekor na republikancite za intenzivirawe i zgolemuvawe na besot na Amerikancite predizvikan od visokata cena na naftata i gasot. POLITIKATA I EKONOMIJATA JA DETERMINIRAAT CENATA NA NAFTATA Na sednicata na Senatot, amerikanskite politi~ari i direktorite na kompaniite diskutiraa i za visokata cena na gorivata. Tie istaknaa deka kompaniite, bez razlika na nivnata golemina i uspe{nost, nemaat golemo vlijanie vrz definiraweto na cenata na energensite na globalno nivo. “Vremeto, politikata i globalnata ekonomija se glavnite faktori koi ja determiniraat cenata na surovata nafta i gasot, kako i na naftentie derivati izraboteni od niv.

Nitu eden ~ovek, nitu edna organizacija ili industrija ne e sposobna sama da ja dirigira cenata na surovata nafta”, istakna Odum. Tenzija se sozdade koga direktorot na Konoko Filips, Mulva, vleze vo konflikt so demo-kratite ^ak [umer i Robert Menendez. Tie objavija deka kompanijata na Mulva propagira neamerikanski stavovi vo soop{tenieto vo koe go izrazuva nezadovolstvoto od predlogot za ukinuvawe na dano~nite olesnuvawa. “Vie go klasificiravte predlogot vo nedemokratski predlozi. Mislam deka toa e nadvor od granicite na dozvolenoto”, mu se obrati Menendez na Mulva. Direktorot na Konoko Filips gi ignorira{e zborovite na Menendez. Za senatorite, ova e eden od na~inite za namaluvawe na buxetskiot deficit na SAD. Tie smetaat deka kompaniite go poseduvaat kapacitetot da se otka`at od olesnuvawata vo ime na preostanatite kompanii od nafteniot sektor, {to bi zna~elo i ogromni pridobivki za amerikanskata

REKORDEN PAD NA DOVERBATA KAJ JAPONSKITE POTRO[UVA^I overbata na japonskite potro{uva~i vo april se namali so rekordno tempo vo odnos na eden mesec prethodno, poka`uvaat najnovite podatoci, otkako tretata po golemina ekonomija vo svetot se soo~i so zemjotres, cunami i najte{kata nuklearna katastrofa vo poslednite 25 godini. Indeksot na doverba na japonskite potro{uva~i dostigna najnisko nivo vo poslednite dve godini od samo 33,1 po-

eni, {to e pad od 5,5 poeni, kolku {to iznesuva{e vo mart. Site vrednosti pod nivo od 50 poeni uka`uvaat na preovladuvawe na pesimizam kaj gra|anite. Mese~niot pad od 5,5 poeni e najgolem pad od 2004 godina, otkako vo Japonija se meri ovoj indeks. Iako proda`bata na voda i hrana naglo se zgolemi poradi zgolemuvaweto na doma{nite rezervi na Japoncite, inicirano od prirodnite katastrofi i nuklear-

ekonomija. “Mislam deka Amerikancite ne sakaat podeleno `rtvuvawe, tuku podelena odgovornost”, luto odgovori Vatson, izvr{niot direktor na [el. Amerikanskata Vlada go donese ovoj Zakon so cel da gi prekine site na~ini preku koi naftenite kompanii pronao|aa prostor za izbegnuvawe na pla}aweto danok. Senatot se nadeva{e deka so ovoj Zakon, amerikanskata ekonomija }e “zaraboti” 20 milijardi dolari, koi od sivata ekonomija }e se transferiraat vo legalnata ekonomija. Ovoj zakon se donese vo ekot na finansiskata kriza, vo vreme koga nekolku milioni Amerikanci se borea da se vrabotat, a od druga strana, kompaniite gi iskoristuvaa vladinite subvencii za stimulirawe na naftenata industrija. So ova, tie dobija dano~ni olesnuvawa, a za vozvrat vetija novi rabotni mesta, razvoj na industrijata i prenaso~uvawe na del od investiciite vo “zelena” energija.

"Evroto e stabilna valuta. Ekonomija vo evrozonata kako celina e vo podobra fiskalna pozicija od ekonomijata vo SAD ili Japonija, so prognoziran deficit od 4,6% za 2011 godina. Dr`avnite dolgovi ne se samo evropski, tuku se i globalni problemi. Paradoksot e vo toa {to postoi neednakov razvoj na ekonomiite na dr`avite od evrozonata." @AN KLOD TRI[E

pretsedatel na Evropskata centralna banka

"Podelbata na Kosovo e edinstveno realno re{enie za kosovskiot problem. Toa e moe mislewe iako ne im se dopa|a nitu na Belgrad, nitu na Pri{tina. Jas sum politi~ar-realist i za ovoj problem ne gledam drugo re{enie." IVICA DA^I]

minister za vnatre{ni raboti na Srbija

RASTOT NA EKONOMIJATA VO EVROZONATA GI NADMINA OÊKUVAWATA nata kriza vo centralata Fuku{ima, potro{uva~ite, sepak, se vozdràa od tro{ewe na raboti kako {to se zabava i patuvawa. Japonija v ~etvrtok }e gi objavi podatocite za brutodoma{niot proizvod (BDP) za periodot od januari do mart. Ekonomistite o~ekuvaat pad na BDP poradi ogromnite finansiski sredstva koi japonskata vlada gi odvojuva za zakrepnuvawe na dràvata od prirodnite katastrofi.

o prviot kvartal od godinava ekonomijata vo evrozonata porasna za 0,8% vo odnos na prethodniot kvartal, koga stapkata na rast iznesuva{e 0,3%. Stapkata na rast gi iznenadi investitorite, bidej}i brojni me|unarodni institucii prognoziraa poslab rast poradi “ladeweto” na evropskata ekonomija. Za impresivnite brojki najzaslu`ni se ekonomiite na Germanija i Francija, na

koi enormno im se zgolemi izvozot. Od druga strana, prodol`uva borbata protiv krizata vo Grcija, Portugalija i Irska, a nivniot dolg postojano raste. Analiti~arite na Rajfajzen konsalting predviduvaat blago zabavuvawe na ekonomskiot rast vo evrozonata vo vtorata polovina od godinava, pri {to Germanija }e ostane lider vo ekonomskiot razvoj. I analiti~arite na avstriskata bankarska grupacija Erste

bea v~udovideni od rastot na ekonomijata vo evrozonata. “Vo 2011 godina o~ekuvame rast na ekonomijata vo evrozonata od 2%, i pokraj mo`noto zabavuvawe na rastot kon sredinata na godinata. Silniot rast na investiciite, zajaknuvaweto na li~nata potro{uva~ka i izvozot vo celina mo`e da gi popolnat nedostatocite tamu kade {to se pojavuvaat”, potencira Mildred Hager, analiti~ar od Erste.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

SVET

19 0-24

...PAKISTANCITE NA NOZE

...NATO NE ZAPIRA

...PROTESTITE VO KAIRO ESKALIRAA

Antiamerikanski demonstracii vo Pakistan

Bombardirani nafteni terminali vo Libija

Egipetskata policija strela{e vo demonstrantite

evoltirani od ubistvoto na liderot na teroristi~kata grupa Al-kaeda, Osama Bin Laden, nekolku iljadnici Pakistanci protestiraa vo gradot Lahore i izvikuvaa pogrdni slogani protiv SAD i nivnata nadvore{na politika.

ekolku silni eksplozii go potresoa Taxur, isto~noto predgradie na libiskata prestolnina Tripoli. Vo vozdu{niot napad na NATO be{e pogoden nafteniot terminal na pristani{teto Ras Lanuf, na istokot od Tripoli.

rotestniot sobir protiv vladeeweto na privremeniot Voen sovet iniciran na Fejsbuk vo Kairo zavr{i so pove}e od 240 P povredeni poradi vdi{uvawe solzavec i kur{umi koi gi upotrebi

egipetskata policija za da gi rastera demonstrantite.

NAJMO]NATA FINANSISKA INSTITUCIJA VO KRIZA?!

NA EVROPA NE I E POTREBEN SEKS-SKANDAL VO MMF

Seks-skandalot na pretsedatelot na MMF, Dominik [tros-Kan, ja namali vrednosta na evroto i ja dovede transparentnosta na pregovorite za restrukturirawe na gr~kiot zaem vo pra{awe. [tros-Kan go izgubi epitetot omilen kaj Francuzite, koi go smetaa za naslednik na Nikola Sarkozi BORO MIR^ESKI

rama, zemjotres, v~udoviduva~ko, zbunuva~ko, gromoglasno, {ok i golema nesre}a... Vaka francuskite mediumi reagiraa na vesta za seks-skandalot so pretsedatelot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik [tros-Kan, vo hotel vo Wujork. Svetskata ekonomija ne ostana imuna na ovaa afera. Vesta gi razmrda berzite, ja dovede vo pra{awe transparentnosta na v~era{niot sostanok na ministrite za finansii od evrozonata, koi diskutiraa za zaemite na Portugalija i Grcija, i inicira{e rast na rejtingot na francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi. Brojni analiti~ari istaknaa deka iako rabotata na najmo} nata finansiska institucija vo svetot ne zavisi od eden ~ovek, sepak, mo`e da pretrpi zna~itelna {teta. Zamenikot na [tros-Kan, Xon Lipski, ja prezede funkcijata pretsedatel na MMF. Fondot treba da dobie nov pretsedatel, spored {pekulaciite na mediumite, vo juli godinava. “Ova mo`e da bide soodvetna mo`nost del od brzoraste~kite ekonomii, kako Kina i In-

dija, da ja iskoristat institucionalnata slabost na MMF i da predloàt svoj ~ovek za prv ~ovek na MMF”, pi{uva amerikanski “Va{ington post”. Po objavuvawe na skandaloznata vest evroto poevtini na deviznite pazari. Edinstvenata evropska valuta vo Tokio v~era se razmenuva{e za 1,40 dolari nasproti 1,41 dolari vo petokot ve~erta vo Wujork. Opadna i kursot na evroto kon jenot. Investitorite stravuvaat deka apseweto na [tros-Kan bi moèlo da im {teti na obidite za re{avawe na dol`ni~kata kriza vo evrozonata. “Apseweto na pretsedatelot na MMF se slu~uva vo najlo{o vreme za Evropa. Kako {to svetskata ekonomija se bori da se vrati na patot na stabilnost, ova moè da bide seriozna zakana rabotite da se vratat na isto nivo od 2008 godina, koga vladee{e globalna finansiska recesija”, istakna Edvar Prasat, profesor po me|unarodna ekonomija na Univerzitetot Kornel. Ostanuva neizvesna ekonomskata sudbina i na Grcija i Portugalija. Iako na v~era{niot sostanok na ministrite za finansii od

Francija. Pretsedatelot na MMF be{e uapsen vo sabotata na Wujor{kiot aerodrom XFK poradi obvinenie deka istiot den se obidel da siluva edna od sobarkite vo hotelot vo koj prestojuval na Tajms Skver. Kako {to objavi “Wujork tajms”, prviot ~ovek na MMF e uapsen od policijata 10 minuti pred da poleta avionot na Er Frans kon Pariz, po {to e priveden vo policiska stanica na Menhetn.

dr`avite-~lenki na evrozonata treba{e da se diskutira za prestrukturirawe na gr~kiot zaem, vreden 110 milijardi dolari, obvinenieto na [tros-Kan go odvle~e vnimanieto na prisutnite. Od MMF potenciraa deka rabotata na Fondot }e prodol`i kako i dosega i

deka nema da ima destrukcija vo tekovnite zada~i. Spored ekspertite, padot na reputacijata na najsilniot protivkandidat na pretsedatelot na Francija, Nikola Sarkozi, za pretsedatelskite izbori vo 2012 zna~i namaluvawe na konkurencijata i politi~ko ednoumie vo

[TROS-KAN, VISTINSKO OSVE@UVAWE ZA MEDIUMITE Spored advokatite na [trosKan, nivniot klient ne e vinoven. Pred policiskata stanica vo Wujork nastana vistinsko {ou. Nekolku stotici novinari od najtira`nite amerikanski mediumi pristignaa na mestoto na “zlostorstvoto”. Ramo do ramo so wujor{kata policija ~ekaa pove}e od osum ~asa za da se utvrdi vremeto na sudewe na [tros-Kan, a vistinski triumf za fotoreporterite nastana koga toj izleze so lisici na racete, upatuvaj}i se kon pritvorskata edinica vo Harlem, vo koja se upatuvaat obvineti za seksualni

zloupotrebi. Sudeweto na [tros-Kan se odloì za v~era docna popladne, poradi toa {to treba{e da se napravat medicinski ispituvawa za da se dokaè dali e vinoven ili ne. “Na{iot klient dobrovolno pristapi na nau~no i forenzi~ko ispituvawe. Dominik e vo dobra zdravstvena sostojba, no e mnogu umoren”, izjavija negovite advokati Benxamin Branfmen i Vilijem Tejlor. Kako slu`benik na MMF, [tros-Kan ima ograni~en diplomatski imunitet, {to zna~i deka e za{titen od del od pravnite procesi dodeka e nositel na funkcijata pretsedatel na MMF. Me|utoa, s$ u{te ne e jasno dali toj }e se povika na toj imunitet i dali imunitetot se odnesuva na obvinenija od vakov karakter. Portparolot na wujor{kata policija izjavi deka [trosKan nema diplomatski imunitet, iako ne go obrazloì takviot stav. Ova ne e prv slu~aj pretsedatelot na MMF da bide involviran vo quboven skandal. Dominik [tros-Kan ja prezede vode~kata pozicija na Me|unarodniot monetaren fond vo noemvri 2007 godina.

Feqton

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: TERMOELEKTRANATA VO TENESI

SIVATA PEPEL [TO GO BLOKIRA[E TENESI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital gogoski@kapital.com.mk com mk

naete li {to nosat najsveìte vesti od Fuku{ima? Vikendov japonskite mediumi soop{tija deka rakovodnite lica bile predupredeni i znaele za toa kakvi opasnosti & se zakanuvaat na nuklearnata centrala dokolku nastane cunami, no toj fakt go premol~ile vo nade` deka cunamito nema da se slu~i. Za àl, se slu~i. Sega ostanuva otvoreno pra{aweto za neprezemenite merki za bezbednost i za{tita, pa verojtno vo slednive nedeli od vlasta }e se bara odgovornost. Ne slu~ajno pred tri godini i vo SAD se slu~i edna energetska katastrofa, za koja podocna se pokaà deka odgovornite lica znaele za {tetnite posledici dokolku se slu~i nesakana nesre}a. No, toj podatok be{e sokrien od javnosta. Me|utoa, otkako se javi ekspertskata javnost, lokalnata vlast mora{e da ja priznae odgovornosta. Rano utroto na 22 dekemvri 2008 godina branata so pepel, koja be{e sostaven del od termoelektranata na rekata Emori vo dràvata Tenesi, pukna i vo atmosferata oslobodi 1,1 milijardi galoni, poto~no 4,2 milioni metri kubni jalovina, koja e sostavena od jaglenov pepel. Ovaa smesa se rasprostrani na ogromna povr{ina, o{tetuvaj}i golem broj domovi i zagadu-

Izlevaweto na jjalovinata od termoelektranata r r vo Tenesi,, {to se slu~i u pred r tri r godini, predizvika k nesogledivi posledici po zdravjeto j na tamo{nite ìteli. Makar M k {to vlasta vo po~etokot ubeduva{e deka jalovinata ne e opasna, po oglasuvaweto na ekspertskata javnost, tie tvrdewa bea otfrleni. Operaciite za ~istewe s$ u{te se vo tek i }e traat do 2013 godina vaj}i gi lokalnite reki Emori i Klin~. Pepelta sodrèla golemo koli~estvo toksi~ni hemikalii, kako arsen, olovo, barium, hrom i magnezium, metali koi se pri~initeli na kancer, o{tetuvawa vo crniot drob, nervniot sistem i drugi zdravstveni problemi. O~ekuvawata se deka za ~istewe na jalovinata }e se potro{at edna milijarda dolari, a operaciite }e traat do 2013 godina. Rekata Emori s$ u{te e zatvorena. Vo maj minatata godina, Agencijata za za{tita na ìvotnata sredina (EPA) go objavi planot za regulacija na izlevaweto so jaglenova pra{ina, vo koj e vklu~eno i implementirawe na za{titna kontrola i pobezbedni mesta za skladirawe. BORBA SO PODATOCI Termocentralata, koja se nao|a vo vo gradot Kingston i e sopstvenost na tamo{nata lokalna vlast, koristi bari~ki i ezerca za da go navodeni lete~kiot pepel, sporeden proizvod na sogoruvaweto jaglen, koj potoa se koristi vo ponatamo{nite operacii. Po izlevaweto vo 2008 godina, jalovinata (me{avina na pepel i voda) patuvala niz rekata Emori do sprotivniot breg, so

{to zagadila do 1,2 kilometri kvadratni od okolnoto zemji{te. Toa be{e najgolemo izlevawe na pepel koe nekoga{ se slu~ilo vo istorijata na SAD. Lokalnata vlast i Agencijata za za{tita na ìvotnata sredina procenija deka izlevaweto prvi~no ispu{tilo 1,3 milioni metri kubni od talogot, koj imal siva boja. Po istragata, oficijalnata procenka koja be{e soop{tena po tri dena od nesre}ata, be{e duri tri pati pogolema od prvi~nata i iznesuva{e ~etiri milioni metri kubni. Izleanata masa go prekri okolnoto zemji{te so tiwa koja dostignuvala i 1,8 metri visina. Prvite procenki na Agencijata bea deka za ~istewe na izleanata smesa bi bile potrebni do {est nedeli, me|utoa Чandra Tejlor, advokat na Agencijata, izjavi deka ~isteweto moè da trae so meseci, a moèbi i godini. Po~nuvaj}i od juni 2009 godina, {est meseci po izlevaweto, bile is~isteni samo 3% od smesata. Spored toga{nite procenki, se znae{e deka toa }e ~ini me|u 675 i 975 milioni dolari. Inaku, lete~kiot pepel e zagaduva~ proizveden od sogoruvaweto na jaglenot. Vo tekot na

operaciite, toj se sobira, so {to ne se dozvoluva da izbega vo atmosferata, a potoa se me{a so voda, taka {to se frla vo improvizirani ezerca koi se pravat vo rekata so pomo{ na brani. Otkako ~esti~kite so pepelta }e navlezat vo vodata, celata smesa se su{i i ima svoja namena vo podocne`nite operacii. Vo slu~ajot na rekata Emori, ezerceto naporaveno vo rekata bilo opkruèno so 18 metri visoki zemjeni yidovi, za koi postoi podatok deka od 2002 godina dotoga{ duri dva pati popu{tile. Iako zemji{teto okolu centralata e pove}e ruralno otkolku stanbeno, izlevaweto predizvikalo bran od voda i pepel, koj zaplisnal vo 12 domovi, eden ru{ej}i go do temel. Tri od ovie ku}i ostanale bez sekakvi uslovi za ponatamo{no ìveewe. Uni{teni bile vkupno 42 privatni imoti. Isto taka, smesata pominala i niz pati{tata, go o{tetila glavniot gasovod, ja popre~ila èlezni~kata linija, gi turnala drvjata, go o{tetila vodovodot i gi uni{tila elektri~nite vodovi. Iako 22 ìveali{ta bile evakuirani, ne bilo poso~eno deka nekoj od ìtelite e povreden ili deka ima potreba

od hospitalizirawe. Spored istorijata, ova izlevawe bilo pogolemo pove}e od tri pati od izlevaweto koe se slu~i vo oblasta Martin Kaunti vo 2000 godina, koga se izleaa 1,2 milioni metri kubni te~en otpad od jaglen. Za sporedba, 1,1 milijardi galoni tiwa se dovolni za da se popolnat 1.660 olimpiski bazeni. Isto taka, obemot na izlevaweto e za 101 pat pogolem od izlevaweto na naftata vo 1989 godina od tankerot Ekson Valdez. Na denot na nesre}ata, portparolot na lokalnata samouprava, Gil Frensis, izjavi deka vo vremeto na istekuvawe, improviziranoto ezero sodrèlo okolu 2,2 milioni metri kubni pepel i deka dve tretini od toa bile ispu{teni. “Wujork tajms” istakna deka obemot na izlevawe e pogolem od toj {to go navedoa oficijalnite lica, no nesovpa|aweto so podatocite ne be{e vo mo`nost da objasni. Inaku, ezerceto koe go zafati nesre}ata be{e edno od trite drugite dve ostanaa ne~epnati, bidej}i be{e pogoden samo potporniot yid koj go zadrùval cvrstiot otpad. Izlevaweto ubilo “ogromen” broj ribi. Iako ìtelite stravuvaa od kontaminacija na

vodata, ranite testovi na vodata {est milji nizvodno od mestoto na izleanata “pepelna masa” pokaàa deka javnoto vodosnabduvawe so voda za piewe e spored standardite. Me|utoa, testirawata na vodata vo rekata vo blizina na izlevaweto pokaàa zgolemeni vrednosti na olovo i talium, a “odvaj zabele`livo” nivo na ìva i arsen. Borbata so podatoci zavr{i na 1 januari 2009 godina, koga be{e objaven i prviot nezavisen rezultat od testiraweto na vodata. Testovite koi bea sprovedeni vo hemiskata laboratorija za ìvotna sredina i toksikologija na Apala~kiot dràven univerzitet, pokaàa zna~itelno poka~eni nivoa na toksi~ni metali, kako arsen, bakar, barium, kadmium, hrom, olovo, ìva, nikel, i talium vo primerocite zemeni od tiwata i re~nata voda. NEODGOVORNATA VLAST Inaku, termoelektranata Kingston fosil plent (Kingston Fossil Plant) me|u 1 i 22 dekemvri ja zafatile obilni vrneì. Ovoj do`d vo kombinacija so temperaturite od -11 stepeni celziusovi, od lokalnata vlast bea identifikuvani kako faktori koi

PRIKAZNI OD WALL STREET

AMAZON KROI NOVI TRENDOVI VO ONLAJN-KUPUVAWETO ef Bezos, liderot na internet-aukciskata ku}a Amazon.com, ne saka da se koristi so vojni~ki `argon koga zboruva za kupuva~ite, a isto taka se nakostre{uva od frazi kako “targetirawe na potro{uva~ite”. Ova mu doa|a kako malo iznenaduvawe, so koe korporativnita kultura na pionerot vo elektronskata proda`ba sekoga{ e malku poinakva od tradicionalnite maloprodava~i. Klu~nite zabele{ki koi glavata na najgolemata onlajn-prodavnica vo svetot gi iznese na samitot {to se odr`a minatata nedela, bez nikakva cenzura i so golema iskrenost {to e mnogu

nevoobi~aeno za eden izvr{en direktor, se odnesuvaa na negovite karakteristi~ni biznis-filozofii, menaxment-strategii, oportunitetite na rastot na Amazon i za toa kako digitalnata tehnologija, vklu~itelno i kupuvaweto preku mobilen telefon, ja vidoizmenuvaat maloproda`bata. “Najinteresnite trendovi vo onlajn-proda`bata ka`uvaat kako “{opingot” s$ pove}e }e gi natera lu|eto da kupuvaat tabletkomjuteri i mobilni uredi”, veli Bezos. Toj toa go sporedi so pred 15 godini, koga kompaniite imaa samo po eden personalen komjuter i ne im be{e zdodevno. “Ova e neverojatna tranfor-

macija”, veli Bezos, dodavaj}i deka “gledame kako ogromnata ekspanzija na bezì~niot svet e mnogu interesna za nas”. Kako {to procesorite na smartfonite stanuvaat s$ pobrzi, a uredite s$ pove}e se koristat za kupuvawe, toa e golemo pole vo koe vo idnina }e se dviàt inovaciite i investiciite. Sepak, Bezos, s$ u{te “ja ~e{a glavata” i razmisluva za toa kako Amazon da navleze vo potencijalnite pazari na socijalnite mreì. “Se ~ini deka tamu ima golemi mo`nosti, no s$ u{te ne e dovolno jasno koi se tie”, veli toj. Pred okolu 15 godini, negovata onlajn-prodavnica testira{e alatka

so koja kupuva~ite mo`e da vidat {to kupile nivnite prijateli. No, idejata bila pred svoeto vreme i ne uspea da letne i da ja zgrabi svojata cel, smeta Bezos. Izvr{niot direktor ne ja propu{ta mo`nosta da gi soop{ti i novostite od negovata kompanija, pa taka na samitot re~e deka novata internet-stranica na amazon, MyHabit.com, ima potencijal da go promeni na~inot na koj lu|eto kupuvaat obleka onlajn. Ovaa stranica se pojavi kako protivodgovor na internetstranicite kako Gruppon i Rue La La, koi nudat namalenie na cenite na oblekata {to trae 36 do 48 ~asa, vo koi se rasprodavaat dizajnerski par~iwa vo odredeni

koli~ini. No, kako {to drugite internetstranici koristat samo sliki na oblekata, novata stranica na Amazon se koristi so videosnimka, na koja oblekata moè da se pogledne od site agli. Za ova da bide poume{no izvedeno, oblekata ja nosi model, zatoa {to spored Bezos “ni{to ne moè da vidite od mrtva fotografija”. “Metodite na Amzon moè da dovedat do nov bran sofistikacija na elektronskata proda`ba, a isto taka i da diktiraat kako treba da izgledaat idnite onlajnprodavnici”, veli Bezos. Konceptot e dobar i za potro{uva~ot i za prodava~ot bidej}i }e “ja namali brojkata

Feqton

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja s$ u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici, “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre} i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

[TO E TOA “LETE^KI PEPEL”? o industriski kontekst, lete~ka pepel obi~no se odnesuva na pepelta proizvedena pri sogoruvawe na jaglenot. Lete~kiot pepel generalno se lepi na yidovite na oxacite ili pominuva niz drugi kapaciteti za filtracija, pred dimnite gasovi da dostignat vo oxacite na termoelektranite. Vo zavisnost od potekloto na jaglenot koj se gori, komponentite na lete~kiot pepel zna~itelno se razlikuvaat, no, sepak, sekoj lete~ki pepel sodr`i zna~itelni koli~ini na silicium dioksid i kalcium oksid, i dvete sostojki neizostavni vo mnogu jaglenovi rudi. Vo minatoto, lete~ki pepel, generalno, se ispu{tal vo atmosferata, no kontrolata na zagaduvaweto vo poslednive decenii ovozmo`i upatstva toj da bide “faten” pred da se oslobodi. Vo SAD, lete~ka pepel e generalno se ~uva vo termoelektranite ili vo specijalni deponii. Okolu 43% od ovaa jalovina se reciklira i se upotrebuva vo drugi operacii.

975

milioni dolari }e ~ini ~isteweto na jalovinata

pridonesoa za neizdr`livosta na zemjeniot nasip. Eden inspekciski izve{taj od oktomvri istata godina identifikuva{e “minorno prolevawe” vo pogodeniot yid, no vo izve{tajot ne bil finaliziran. Lokalnite ìtelite velat deka ova izlevawe ne bilo edinstveno. Izlevawe na ezerceto bilo zabeleàno i vo 60-te godini, no podocna problemot bil otstranet. Lokalnite mediumi, isto taka, potvrdija deka i prethodno imalo dva slu~ai na prodirawe niz yidovite na ezerceto, i toa vo 2003 i 2006 godina. “Nie dlaboko àlime {to yidot za zadrùvawe na pepelta vo na{ata termoelektrana popu{ti, {to rezultira{e so izlevawe na pepel i o{tetuvawe na okolnite ku}i”, izjavija dràvnite organi po nesre}ata. Portparolot Gil Frensis izjavi deka lokalnata vlast “prezema ~ekori za stabilizirawe na posledicite od ovoj incident”. Kako odgovor na videoto koe pokaà mrtvi ribi na rekata, toj izjavi deka “vo odnos na toksi~nosta, dodeka ne dojdat podatocite od analizata, izlevaweto ne moèle da go nare~at toksi~no”. Prodolì velej}i deka “toa vo izleanata masa ne se nikakvi te{ki metali i deka taa ne e toksi~na”. Чandra Tejlor, advokatot na Agencijata za za{tita na ìvotnata sredina, ovaa izjava ja nare~e “neodgovorna” i re~e deka pepelta od jaglenot sodrì koncentrirani koli~ini na ìva, arsen i benzen. “Jaglenot e prirodna sostojka, no te{kite metali se koncentriraat vo procesot na sogoruvawe i toa {to proizleguva e pove}e toksi~no od toa so koe po~nuva procesot”, pojasni Tejlor.

Toksi~nata jalovina dostignala i do 1,8 metri viso~ina

Spored istorijata, ova izlevawe bilo pogolemo pove}e od tri pati od toa {to se slu~i vo oblasta Martin Kaunti vo 2000 godina, koga se izleaja 1,2 milioni metri kubni te~en otpad od jaglen. Za sporedba, 1,1 milijardi galoni jalovina se dovolni za da se popolnat 1.660 olimpiski bazeni. Obemot na izlevawe e za 101 pat pogolem od izlevaweto nafta vo 1989 godina od tankerot Ekson Valdez Sepak, poradi pritisokot od komunalnite pretprijatija vo 2000 godina, industrijata za jaglen, kako i oficijalnite pretstavnici na administracijata na Klinton, pepelta ne e strogo regulirana kako toksi~en zagaduva~ od Agencijata. @itelite i ekolo{kite grupi izrazija zagriènost deka ka{estata masa od lete~kiot pepel bi moèla da stane poopasna otkako }e se isu{i, no za toa ne dobile nikakva informaija od lokalnata vlast. Za ironijata da bide u{te pogolema, tokmu na po~etokot na slednata 2009 godina, lokalnata vlast objavija izve{taj vo koj se naveduva deka pepelta “ne e opasna”. “PREDIZBORNI” VETUVAWA Vo me|uvreme, Agencijata i Ministerstvoto za ìvotna sredina i konzervacija gi o~ekuvaa rezultatite od testiraweto na po~vata i vodata za da go ponudat svojot odgovor, dodeka Agencijata za vonredni sostojbi ukaà deka e potrebna izgradba na barierite so cel da se zapre pepelta da navleze vo rekata Tenesi. Inaku, dva dena po nesre}ata, “Wujork tajms” zabeleà deka odredena popravka koja se pravela vo blizina

na èlezni~kata pruga bila popre~ena koga 60 iljadi metri kubni talog gi opfatile pati{tata. Do popladneto istiot den, kamionite od termoelektranata bile upotrebeni za prenesuvawe kamewa so koi trebalo da se spre~i ponatamo{no zagaduvawe na rekata Klin~. Lokalnata vlast, isto taka, go zabavila re~niot tek so istata cel. Ka{estata masa {to bila is~istena od pati{tata povtorno bila vratena vo edno od ezercata koi sluàt za zadrùvawe na pepelta. Po osum dena od nesre}ata, lokalnata vlast najavi deka bara pomo{ od armiskite inèneri za rekata Emori da se vrati vo svojata voobi~aena navigacija. No, tolku & be{e silata na vlasta, {to na 1 januari 2009 godina, devet dena od nesre}ata, tie soop{tija deka namesto da se obiduvaat da ja ras~istuvaat seta ka{esta masa, }e se obidat so frlawe seno i slama vrz golem del od nea, so cel da se izborat so pra{inata i erozijata. Toga{, Lisa Evans, advokat na ekolo{kata grupa Earthjustice, koja ima sedi{te vo Oukland, Kalifornija, zboruva{e protiv Vladata, obvinuvaj}i ja za labavi propisi po ova pra{awe.

Taa, isto taka, ja obvini industrijata za neefikasna za{tita, povikuvaj}i se na drugi sli~ni slu~ai. “Najta`nata rabota bi bilo ova celosno da bide izbegnato. Ovie lu|e vo ovie zaednici ne treba da bidat vo opasnost. Ova ne e nekoj kompliciran problem kako nuklearen otpad. Ova e ne{to {to komunalnite pretprijatija znaat kako da se napravi”, re~e Evans. Tomas J. Ficxerald, direktor na ekolo{kata grupa Kentucky Resources Council, ekspert za jaglenov otpad, za “Wujork tajms” izjavi deka pepelta bi trebalo da bide pogrebana vo posebni deponii za da se spre~i istekuvawe otrovi vo po~vata i podzemnite vodi, kako {to i be{e prepora~ano vo izve{tajot od 2006 godina, koj go podnese Agencijata za ìvotna sredina. Guvernerot na Tenesi, Fil Bredsen, edna nedela po izlevaweto prizna deka Ministerstvoto za ìvotna sredina i za{tita, koe go regulira otstranuvaweto, moè premnogu se potpiralo na sopstvenite inspekcii i inènerski studii. “Veruvajte mi, celosno }e gi razbereme pri~inite za ovaa nesre}a i bidete sigurni deka

Satelitska snimka pred i po nesre}ata toa nikoga{ povtorno nema da se slu~i”, navidum predizborno veti guvernerot. Ekolo{kite grupi i lokalnite ìteli, pak, izrazija zagriènost za toa {to ne bile izdadeni predupreduvawa za potencijalnite opasnosti za ìtelite. Na 27 dekemvri, pet dena po izlevaweto,lokalnata vlast izdade lista na merki za pretpazlivost za ìtelite, no ne dadoa informacii za nivoto na toksi~ni materii vo pepelta, iako odredeni eksperti so koi kontaktira{e vesnikot The Tennessean poso~ija deka vlasta znae {to ima vo pepelta. Ova ja pottikna vlasta, po edna nedela da objavat

popis na nusproizvodi od fabrikata. Izve{tajot be{e zaprepastuva~ki. Tie nusproizvodi bea arsen, olovo, barium, hrom i mangan, odnosno site {tetni materii koi moè da predizvikaat kancer kaj naselenieto. Bidej}i ezerceto so decenii sodrèlo vakva pepel, nekoi eksperti podra~jeto go narekoa “è{ka to~ka” so visoko nivo na toksi~nost. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za eksplozijata koja minatata godina se slu~i vo rudnik vo Zapadna Virxinija i koja be{e najsmrtonosnata rudarska katastrofa vo SAD vo poslednive 40 godini.

Izvr{niot direktor na najgolemata onlajn-prodavnica, Xef Bezos, e redok primer na direktor ~ija korporativna kultura e mnogu poinakva od taa na pove}eto direktori. Toj otkri deka negovata kompanija kroi novi trendovi vo onlajn-kupuvaweto, a ne izostanaa i negovite biznis-filozofii koi uka`uvaat na mnogu novini vo tehnologijata

na vrateni proizvodi koi poradi razni pri~ini ne mu se dopadnale na kupuva~ot. Amazon }e raste i so pro{iruvawe na kategoriite na proizvodi, iako tamu ve}e moè da se najde re~isi sekakva stoka. “Na{ata cel e da go poseduvame sekoj proizvod koj vie moè da go posakate i da moè da se dobie so brza dostava”, uveruva Bezos. Vo odnos na najkarakteristi~niot proizvod koj go poseduva Amazon, a koj dolgo vreme se kritikuva poradi toa {to ne moè da simnuva knigi direktno od elektronskite biblioteki, Bezos uveruva deka do krajot na

godinava negovata kompanija }e go napravi i toa. Osnovnite vode~ki principi na Amazon se “opsednatost so potro{uva~ite”, dolgoro~no razmisluvawe, no isto taka i “gotovnost za neuspeh i mo`nost za nedorazbirawe”. Direktorot veli deka Amazon znae deka negovite biznis-odluki mo`e odvreme navreme da bidat nepopularni i deka toa e vo red. “Sekoga{ koga pravite ne{to novo, kako, na primer, elektronskata kniga, koga se obiduvavme da & odredime cena, ima nekoi lu|e koi ne go sakaat toa, pa postoi potencijal da nastane nedorazbirawe”, veli Bezos.

Negovata kompanija, isto taka, pravela stotici eksperimenti dnevno i pove}eto bile neuspe{ni. “No, toa e del od rabotata”, dodava. Zapra{an za toa koi se rivalite od koi najmnogu se pla{i, Bezos odgovori deka Amazon u{te na po~etokot odlu~il deka “}e gi zabele`uva rivalite, no nema da bide opsednat so niv”. Naprotiv, negovata kompanija bila “opsednata so mu{teriite”. A i servisot za klienti se poka`a isplatliva investicija na Amazon. Kompanijata gi ima najvisokite rejtinzi vo maloproda`nata industrija, vo odnos na usluga na svoite klienti.

„Trendovite vo onlajn proda`bata ka`uvaat uka`uvaat deka so tekot na vremeto, lu|eto s$ pove}e i pove}e }e kupuvaat tablet komjuteri i mobilni uredi”, tvrdi Bezos

FunBusiness

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

NAJVLIJATELNITE LU\E VO MEDIUMITE VO 2011

KAKO SE OSVOJUVA MEDIUMSKIOT PROSTOR? SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ediumskiot prostor godinava e vistinska “luda èleznica”. Tie {to se “vrtat” vo nego vo rok od edna nedela bukvalno doìvuvaat sekakvi presvrti, edna{ se gore, edna{ dolu, a nekoi od niv na krajot se ~uvstvuvaat kako glavata da im se svrtela naopaku. Me|u tie {to prvi ja otvorija mediumskata godina e osnova~ot na Epl, Stiv Xobs, koj go prezentira{e noviot iPad, muzi~kata verzija na telefonot iPhone. Navidum, se ~ine{e deka }e bide godina na inovacii, napredok i nadminuvawe na ekonomskata kriza, no odedna{ se pojavi Xulijan Asan`, Sara Pejlin, Mark Zakerberg i mnogu drugi, pa “vozeweto” na èleznicata po~na. Moèbi ne se site najpopularni i najbogati, no nivnata mo} i vlijanie, barem vo mediumite, e navistina golema. Ameri-

kanskite mediumi napravija lista so 50 lu|e koi godinava izvr{ile neverojatno vlijanie vrz mediumite. Na listata ima lu|e od sekakov profil i profesii, od nau~nici, politi~ari, voditeli, novinari, modni kriti~ari, do biznismeni, akteri i peja~i. XULIJAN ASAN@ - VIKILIKS Prvoto mesto so sigurnost i zasluèno mu pripa|a na koosnova~ot na informativnata mreà koja gi objavi skandaloznite sodrìni na amerikanskata vlada, Xulijan Asan`, koj napravi revolucija vo mediumskiot prostor. Negovoto ime, dotoga{ nepoznato vo javnosta, sega moè da ja dovede vo pra{awe idninata na novinarstvoto. Za pomalku od edna godina Asan` uspea zasekoga{ da ja promeni idejata za transparentnost i ot~etnost na vladata, kako i celata pretstava za vojnite i nacionalnata bezbednost. Istovremeno go zajakna zna~eweto na novinarskite institucii kako osnovni izvori na informacii i uspea da gi razdrma i zasrami vladinite

Kolkava e mo}ta na eden “tvit”? Kako se doznavaat najgolemite vladini tajni preku informativna internet-stranica? Kako mo`e edna socijalna mre`a da bide najgolem “dostavuva~” na informacii? Toa go znaat samo lu|eto koi uspeale vo toa, a sosema normalno e deka {tom go storile toa bez nikakov problem }e “upravuvaat” so mediumite pretstavnici. STIV XOBS - EPL Mediumite po~naa da go pi{uvaat svojot pomen pred dve godini, koga napravija lo{a procenka za izumot na Stiv Xobs. Predvidoa deka iPad }e bide neuspe{en, a sega ve}e nikoj ne se se}ava na toa. So samoto pojavuvawe na uredite na Epl, Xobs vo racete na potro{uva~ite im stavi vistinski spoj na tehnologijata i mediumite. So lo{ata procenka samo go zgolemija vlijanieto na Xobs vo mediumskiot pros-

tor, a toa se potvrduva so negovoto rangirawe na vtoroto mesto. SARA PEJLIN - POLITI^AR Porane{en kandidat za potpretsedatel, kriti~ar, yvezda na realni {ou-programi, strasen korisnik na Tviter i mediumska opsednatost. Toa e republikankata Sara Pejlin, koja se nao|a na tretoto mesto vo mediumskata dominacija. Ako nekoj ne se soglasuva so toa neka najde nekoj koj samo so eden “tvit” mo`e da promeni cela politi~ka platforma. U{te otkako se poja-

NEDVI@NOSTITE NA XENIFER ANISTON

BOGATO PORTFOLIO OD LUKSUZNI IMOTI IVA BALÊVA olem del od poznatite amerikanski selebriti na javnosta & se poznati i po glamurozniot i luksuzen ìvot koj go ìveat. Se ~ini deka na nivnoto bogatstvo mu nema kraj. Zatoa, ne {tedat i kupuvaat s$ i se{to. Od rasko{ni vili, do luksuzni jahti i brzi avtomobili, pa ima i takvi koi imaat privatni ostrovi. Nivnoto portfolio na nedvièn imot postojano se zgolemuva. Edna od tie poznati li~nosti e i akterkata Xenifer Aniston. Moèbi nejzinoto ime ne e prvoto na koe }e se setite koga }e go ~uete zborot “mogul so nedvi`nosti”, no, Aniston moè da se pofali so bogato i rasko{no portfolio na luksuzen nedvièn imot. Od Malibu,

Malibu, Beverli Hils, do Wujork, porane{nata sopruga na Bred Pit i akterka so odli~na kariera, Aniston, poseduva nekolku ekstra luksuzni par~iwa imot so koi se gordee

Beverli Hils, do Wujork, porane{nata sopruga na Bred Pit poseduva nekolku ekstra luksuzni par~iwa imot. Neodamna kupila luksuzen apartman vo West Village. No, toa {to privle~e najgolemo vnimanie e toa {to akterkata ve}e napravila nov dogovor da kupi u{te eden apartman na istoto mesto, a planira i treta investicija. Listata na imot koj taa go poseduva e dolga. Ku}ata vo koja `ivee{e so porane{niot soprug, Bred Pit, s$ do razdelbata vo 2005 godina, ja prodade vo 2006 godina, za 22 milioni dolari. Potoa se preseli vo “skromna” vila vo Malibu, koja be{e vo sopstvenost na Leri Elison, kade {to ostana s$ dodeka ne go re{i pra{aweto so sopstven dom. Sledna

stanica e nejzinata oaza vo zen stil vo “gnezdoto na bogata{ite” Beverli Hils, Kalifornija. Ovaa ku}a Aniston ja kupi za 13,5 milioni dolari, a poznatiot dizajner Stiven [edli, go redizajniral, spored nejzin vkus. No, ne pomina mnogu vreme, pa taa go stavi imotot na proda`ba i re{i da se preseli vo Wujork. Ku}ata be{e ponudena na pazarot za 42 milioni dolari. Na Aniston odli~no & trgna i vo Golemoto jabolko. Taa kupi apartman vo blizina na LaGuardia Place, Aniston za 8,7 milioni dolari, kako i apartman na Horatio street za 15 milioni dolari. Potoa se pojavija glasini deka kupila mesto vo Medison park, no na krajot izleze deka re{ila da se “smiri”

vo West Village kade {to kupi apartman vreden 5 milioni dolari. Apartmanot, koj se nao|a na 18 sprat, ima edna spalna soba i neverojaten pogled koj budi vozdi{ki. Mestoto e gradeno {to izgleda deka ima pove}e prostor za terasa, otkolku vnatre{en prostor za `iveewe. No, nitu ovoj apartman ne & be{e dovolen na Xenifer, pa kupi u{te eden, za 1,8 milioni dolari. Najnovite glasini se deka saka da kupi u{te eden, vo istata zgrada, koj se prodava za 2 milioni dolari. Edno e sigurno, sekoj dolar potro{en za ovie mesta ne e zaluden. Tie celosno odgovaraat na stilot na akterkata, luksuzni i otmeni, pravej}i & go domot prijatno mesto za `iveewe.

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

FunBusiness

MEDIAFEST

VTOR REGIONALEN FESTIVAL ZA MARKETING

Vo ramkite na Mediafest, od 9 do 11 juni }e se odr`at najrazli~ni rabotilnici, tim bilding, sportski natprevari, talent-kolonii, panel-diskusii

estivalot za marketing-industrija Mediafest, so nastapot na Emir Kusturica i The No Smoking Orchestra, oficijalno }e po~ne na 9 juni vo Bawa Luka. Festivalot koj }e trae do 11 juni, se odrùva po vtorpat i e od regionalen karakter, a toa {to go pravi porazli~en i pospecifi~en e {to se odrùva na otvoreno. Vo ramkite na Mediafest }e bidat odràni najrazli~ni rabotilnici, tim bilding, sportski natprevari, talent-kolonii, panel-diskusii. Vrvni eksperti }e dràt predavawa i }e prikaàt proekcii na najoriginalnite svetski reklami. Zabavniot del od ova slu~uvawe }e bide organiziran preku najrali~ni adrenalinski zabavi koi }e se odràt na tvrdinata Kastel vo Bawa Luka, a za posetitelite }e ima i interesni turisti~ki izleti. Vtoriot Mediafest nudi i golem broj iznenaduvawa, a edno od niv e gostuvaweto na istaknatiot svetski dizjaner Karim Ra{id. Ovoj harizmati~en {oumen i genijalen dizajner, }e odrì predavawe na tema “Kreativnosta vo 21 vek”. Edukativniot del od festivalot }e pomine niz niza predavawa na eminentni eksperti,

vi na politi~kata scena vo 2008 godina Pejlin si igra so mediumite bukvalno Pejli kako vo kuklena pretstava, drèj}i gi nivnite konci vo raka. Vo 2010 godina nivni samo potvrdi deka mediumite igraat kako {to taa sviri. OPRA VINFRI – O TELEVIZISKI VODITEL TE Edna od najbogatite i najmo}nite èni so afroamerikansko poteklo, Opra Vinfri, se nao|a na {estoto mesto. Taa e vistinski mediumski mogul, a godinava u{te pove}e go zgolemi prisustvoto vo centarot na vnimanieto so izjavata deka nejzinoto Opra {ou, koe e edna od najpopularnite televiziski {ou-programi na site vremiwa, }e zavr{i godinava i }e se posveti na lansirawe na sopstvena mreà OWN. Neveruvaweto na javnosta i nejzinite najgolemi oboàvateli be{e ogromno. Tie s$ u{te sekojdnevno & ispra}aat pisma i elektronska po{ta vo koja ja molat da razmisli, no Opra e re{ena i oodlu~i ficijalniot kraj na {outo da bide na 25. maj. MARK ZAKERBERG – FEJSBUK “Izumot” na mileniumot, mreàta koja go osvoi svetot, so eden zbor Fejsbuk. Instinktot i razmisluvawata go napravija mladiot Zakerberg eden od predvodnicite na digitalnata era i eden od najvlijatelnite lu|e vo mediumite. Toj

ima samo 28 godini, a ve}e e na 10-to mesto po mo}ta i vlijanieto {to go ima vo mediumite. Magazinot “Tajm” vo 2010 godina go proglasi za li~nost broj eden vo svetot. Vo posledno vreme Fejsbuk stana mesto preku koe gi konsumirame mediumite i informaciite blagodarenie na mo`nosta za spodeluvawe i “lajknuvawe” na vestite, pesnite, fotografiite, tekstovite na internet-stranicite. Tuka e i filmot za Zakerberg.... Kade li }e bide za nekolku godini? “WUJORK POST” – MEDIUM VO KOJ RABOTAT NAJDOBRITE VO SVOITE PROFESII Toa {to e interesno e {to me|u najvlijatelnite “lu|e” se nao|aat i nekolku vesnici, tok {ou-programi i sli~no. Tie se na ovie listi bidej}i vo niv rabotat lu|e koi se najdobri vo svoite profesii. Prviot vesnik na ova odbrojuvawe e “Wujork post” (New York Post), koj se nao|a na 23-to mesto. Toa e odli~en vesnik, kako namenet za tie {to se vozat so metro. Neodamna “Wujork post” go potvrdi svojot status na eden od najdobrite, koj ja zadovoluva potrebata na narodot za tra~evi i ekskluzivni vesti. Stana i naj~itan me|u blogerite. Zatoa, zaslu`eno ovoj medium se nao|a me|u najvlijatelnite “lu|e” vo mediumite.

I VREDNI MILIONI!

}e ima debati, “media kampus” za novi talenti, }e se obrabotuvaat aktuelni temi povrzani so novinarstvoto, marketingot i novite mediumi. Vo ramkite na vtoriot Mediafest } e se odr`i “Talent kolonija” koja ima za cel da im pomogne na studentite vo nivnata profesionalna orientacija i da im ovozmo`i da steknat prakti~ni znaewa, no i da gi povrze so potencijalnite korisnici na nivnite uslugi. Pokraj legendarnite Kusturica i Ra{id, del od ovoj festival }e bidat i Xonatan Grubert, Ivan Stankovi}, Vladimir Resner, Daniel Akerman, Denis Latin, Vedran Strukar, Vlatka Pokos, Dragan Marinkovi}-Maca i mnogu drugi.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Konferencii i saemi

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Menaxment / EU

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

Ednodneven seminar

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

STEKNUVAWE NA NAPREDNI VE[TINI ZA IZRABOTKA NA INVESTICIONI PROGRAMI ZA FINANSIRAWE NA BIZNISI 20 maj 2011 godina 9:00-17.00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^: MARIJA VASKOVA, finansiski sovetnik Seminarot e namenet za mikro, mali, sredni i golemi kompanii koi imaat potreba od sredstva za finansirawe na investicioni proekti. U~esnicite na seminarot }e se zdobijat so: znaewe za izrabotka na investicioni i biznis planovi za kompanii; ve{tina na buxetirawe na momentalna sostojba na osnovni i obrtni sredstva; ve{tini za prognozirawe za napredokot na kompanijata vo slednite 5 godini od investicioniot proekt i pravilna identifikacija na soodvetna kreditna linija, kamatna stapka, period na vra}awe i na~ini na obezbeduvawe za potrebnoto finansirawe. Prijavuvawe najdocna do 18 maj 2011 godina. KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Kako da gi razre{i{ konfliktite edna{ zasekoga{ 17.05 - 18.05.11 Embra Korporej{n

Biznis plan 18.05.11 Clear View

Kako da go izgradite timot od soni{tata 20.05 - 21.05.11 Embra Korporej{n

Kreirawe efektivna biografija (CV) 20.05.11 ESP

Motivacija 21.05.2011 ESP

Obuka za odnos so korisnici 18.05 - 19.05.11 CS Global

Kako da bidete kompletna kompanija 20.05 - 21.05.11 Embra Korporej{n

Upravuvawe so sostanoci 20.05.11 CS Global

Finansisko planirawe i analiza 21.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Ednodneven seminar “ASPEKTI NA UPRAVUVAWETO SO AKCIONERSKO DRU[TVO, GOLEMI ZDELKI I ZDELKI SO ZAINTERESIRANA STRANA, TAJNO DRU[TVO” 27 maj 2011 godina 10:00-15.00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^I: D-R ZORAN MIHAJLOSKI, sudija vo Apelacioniot sud vo Skopje

D-R MARKO ANDONOV, univerzitetski profesor pri Univerzitetot Amerikan Kolex -Skopje Prijavuvawe najdocna do 23 maj 2011 godina. KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk

Seminar za dlaboka imaginacija so d-r Stiven Galjegos 21.05 - 22.05.11 Centar za joga i li~en ravoj

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 17.05.2011 / VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Isar - [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi za Osiguruvawe na JP ISAR [tip po lista na specifikacija za period od edna godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=796198ed-1e31-466e-94952a36f1c05840&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za planirawe na prostorot PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Istra`uvawe za potrebite na Generalniot urbanisti~ki plan (GUP) Skopje koe opfa}a izrabotka na Ekspertski elaborat na tema Soobra}aj i infrastruktura-soobra}aen sistem Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=249f6a8b-55ce-4ad4-b7be-612b26ab3268&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Dr`avno urbanisti~ka planska dokumentacija i izrabotka na a`urirana geodetska podloga za objektite HE Lukovo Pole i HE Bo{kov Most. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=91112f8a-281e-489b-b6dc-024630e12118&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvr{uvawe na geodetski i katastarski rabotiuslugi na teritorijata na Op{tina \or~e Petrov Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=63705e61-625d-4806-983ec2883d03fea2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Ekonomski fakultet - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi od avtorska agencija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=cb2a4c52-eb28-4cc6-b91aaa233a38c5a5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Psihijatriska bolnica Skopje - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Javna nabavka na usluga-anga`irawe na agencija za odr`uvawe na higiena Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ff3a03e9-8c8c-495b-b241-6e3398d0f6c5&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.05.2011 ADVOKATSKA KANCELARIJA RADOJÎ] so sedi{te vo Skopje, ul. Maksim Gorki, br.1/5 go objavuva sledniot oglas za ADVOKATSKI STRUÊN SORABOTNIK (4 izvr{iteli). Prijavenite kandidati potrebno e da gi ispolnuvaat slednive uslovi: - Zavr{en Praven fakultet, - Poloèn pravosuden ispit, - Poznavawe na stranski jazik (Angliski jazik), Poznavawe na rabota so kompjuter (Word, Excel). Ve molam potrebnite dokumenti vo smisla na CV (kratka biografija), fotografija, uverenija i diplomi da gi dostavite na slednata adresa: ul. Maksim Gorki, br.1/5, Skopje, najkasno do 18.05.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 10.05.2011 SNV Holandska Razvojna Organizacija oglasuva rabotna pozicija PRETSTAVNIK za SNV vo Republika Makedonija. Requirements: - Master’s degree or equivalent with an academic level of working and thinking, - Knowledge of and insight into the international development sector, and set up of (official) actors and relevant organizations as well as the regional and international issues and development taking place in that field, - Senior management experience: able to lead, stimulate, inspire and coach professionals in a development context, - Strategic planning and strategy implementations experience and skills, - Resource mobilization skills such as networking, partnership development, opportunity identification, and proposal/project

writing/preparation using knowledge about the donor community and other funding sources which lead to concrete results, - Knowledge of monitoring and evaluation tools and processes and other project management skills, - Experience in the Balkan is preferred, - Excellent command of English (written and spoken). To apply, please send your CV and motivational letter in English by e-mail to Mrs. Biring-Pani, Balkans@ snvworld.org with a subject line of “Country Representative Macedonia”. Deadline for submission in June 6th, 2011. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 10.05.2011 godina. GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 12.05.2011 MKN doo Skopje e kompanija specijalizirana za proda`ba na aluminiumski arhitektonski sistemi,

kako i standardni aluminiumski profili od poznatiot brend na ETEM building systems. Zaradi zgolemen obem na rabota, Kompanijata ima potrebna od dinami~na i ambiciozna li~nost so slednive kvalifikacii: - Diplomiran gradeèn inèner, - Najmalku 2 godini soodvetno rabotno iskustvo, - Poznavawe na angliski jazik, - Odli~ni kompjuterski ve{tini (MS Office, Auto CAD), - Voza~ka dozvola. Rabotnoto mesto opfa}a terenski i kancelariski rabotni zada~i. Pove}e informacii za kompanijata moè da najdete na www.mkn-etem.com.mk. Va{ata aplikacija (CV i Pismo za interes) moè da gi ispratite na kontakt adresata na na{ata veb strana ili na e-mail: mkn_doo@yahoo.com najdocna 10 dena od denot na objavuvaweto. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 12.05.2011 godina.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 13.05.2011 BRIKO MAKEDONIJA is seeking for a CHIEF ACCOUNTANT. Candidate profile: - Male or Female, - 28-40 years old, but we will not limit the search by this range, - University degree in Accounting or Economics or equivalent, - Minimum 5 years of experience, at least 2 years as Chief accountant in a Local or International company, - Good knowledge of the local accounting, tax and insurance regulations, - Knowledge of IFRS, - Fluent English and excellent PC skulls. If you are interested for the above mentioned position, we expect your CV, recent photo and cover letter sent to e-mail: jobs@csglobal. com.mk or to address ul. Kosta Shahov, 7-2/5, 1000 Skopje not later than 22.05.2011. Detalnite in-

formacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 13.05.2011 godina OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.05.2011 Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje – Filozofski fakultet raspi{uva konkurs za izbor na nastavnik vo site nastavno- nau~ni zvawa na nau~nite oblasti: Op{ta sociologija i Sociologija za nemati~ni fakulteti i instituti za vreme od 5 godini. Dokumentite se dostavuvaat na Filozofskiot fakultet vo Skopje, bul. Krste Misirkov, bb, 1000 Skopje vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 11.05.2011 godina.

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MAJ

PATUVAWA

JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI