291-19.05.2011 by Kapital Media Group

WWW.KAPITAL.MK

NA 3 JUNI, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 NAJGOLEMI ~etvrtok. 19 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo dru ru u ugo go e pari... p NA ZATVORAWE, SREDA,18.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,24% 0,35% 0 % 0,00% 0 0% %

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 443,40 1,42

NAFTA BRENT EURORIBOR

110,90 11 2,15%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.05) 2.595

MBI 10

2.590 2.585 2.580 2.575 2.570

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

2.565 2.560 12.5

14.5

16.5

18.5

Ne izgradija ni edna elektrana, a vetija u{te dve STRANA 4

Podravka za 100 milioni evra saka da gi kupi Bambi i Aleva! STRANA 16

Bankarite najplateni menaxeri vo Hrvatska STRANA 17

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

L A D N A PISMO OD MRT DO VLADATA K S

MAKEDONIJA GO GUBI SPOROT PROTIV TARBS TE@OK MILIONI EVRA!?

INTERVJU

STRANA 7

Dr`avata otvora rabotni mesta, industrijata zatvora STRANA 2-3

Nema pari i lokacii za grade`na stanbena ekspanzija STRANA 9

KOLUMNA

M-R MAJA ANDREEVSKABLA@EVSKA STOPANSKA BANKA AD-SKOPJE

[TO E KONTROLA NA USOGLASENOSTA NA RABOTEWETO NA BANKITE SO PROPISITE? STRANA 10

KOLUMNA KO ALEK ALEKSANDAR KSA JAN^ESKI STANISLAV PIGON STA TANI

ME MESEC M NA RADOSTA RA S STRANA 14

RADMILA [E]ERINSKA [E]ER [ ] KANDIDAT ZA PREMIER NA SDSM

NEMA DA IMA MESTO ZA KRIMINAL VO MOJATA VLADA!

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

STRANA 12-13

KAKO PARTIITE GO RAZBIRAAT BIZNISOT? STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 19 MAJ 2011

KAKO PARTIITE GO RAZBIRAAT BIZNISOT?

Ekonomija so visok i odr`liv rast, biznis-klima kakva {to sakaat kompaniite, strategii za pogolem izvoz i polesen pristap do sve` kapital, stimulirawe na malite i srednite pretprijatija, namaluvawe na nevrabotenosta... Vakvi, ubavo smisleni i u{te poubavo napi{ani vetuvawa, sodràt izbornite programi na SDSM i na VMRO-DPMNE. [to e tuka novo? Ni{to. Ako gi otvorite site dosega{ni izborni programi na dvete najgolemi partii (a gi nema mnogu), }e vidite deka ovie proekti ne se novina. Odamna politi~kite partii im vetuvaat na kompaniite podobra biznis-klima, poniski dava~ki, polesen pristap do krediti, subvencionirawe na izvozot, finansiska poddr{ka na marketing-aktivnostite na stranskite pazari. Ama znaete kolku odvojuvaat za toa? Na primer, za promocija na makedonskiot izvoz za tri godini se planirani 1,5 milioni evra. Isto kolku edna reklamna kampawa finansirana od dràvniot Buxet. Vetuvawata za ekonomski rast i razvoj ne nedostigaat i vo obra}awata na partiskite ~elnici na mitinzite, iako za volja na vistinata dominiraat socijalnite i kriminalnite momenti. @alno e {to e taka. No, {tom e taka zna~i deka s$ u{te sme daleku od realnosta deka ekonomijata, odnosno ekonomskite reformi se klu~nite proekti na koi temelat programite na dvete partii. I od SDSM i od VMRODPMNE zboruvaat za rast na proizvodstvoto, izvozot i na investiciite, podobruvawe na infrastrukturata, na ìvotniot standard. No, vedna{ im go postavuvame pra{aweto za ispolnitelnosta i iskrenosta na vetuva-

wata za podobra ekonomija. Da po~neme so izvozot. Toj e konstanta vo Makedonija. Site izvozni strategii, promotori, ambasadori, reklami, subvencii ne pomognaa toj da se zgolemi. Zo{to? Zatoa {to osven nekolku proizvodi (~elik, vino, nafta, tutun) nema {to drugo da izvezeme. A toa e taka zatoa {to nemame novo proizvodstvo, novi kompanii, novi rabotni mesta, investicii... I tuka proektite na partiite potfrlija. Samovrabotuvaweto, subvencioniraweto na novi vrabotuvawa, dràvnata pomo{ za stranski investitori, grade`no zemji{te za edno evro, isto taka, ne pomognaa. Povtorno se postavuva pra{aweto zo{to? Zatoa {to za sekoja nova fabrika, za sekoe novo rabotno mesto, za otvorawe nova proizvodna linija, za investicii vo nova tehnologija, za otvorawe trgovski pretstavni{tva vo stranstvo se potrebni pari. A, niv gi nema. Kompaniite ne moàt da dojdat do krediti. Vo posledno vreme, izlez im se dràvnite tenderi, sekako ne na site firmi, no toa nema da trae ve~no. Ekonomijata mora da stane samoodr`liva. Dali za ova razmisluvale vo partiite koga gi pi{uvale predizbornite programi? Na dràvata & stojat na raspolagawe instrumentite na dano~nata i na carinskata politika, so koi moè direktno da im pomogne ili odmogne na kompaniite. VMRO ostanuva na ramniot danok. SDSM najavuva deka kompaniite {to ne rabotat so dobivka }e pla}aat pomal danok, ukinuvawe na danokot na kapitalna dobivka i na danokot na vkupen prihod za malite kompanii. SDSM vetuva i deka sekoja godina od Buxetot }e izdvojuvaat do 20 milioni evra za da gi pokrie tro{ocite na firmite za kamata za bankarski krediti za investicii vo novi proekti koi }e otvorat odreden broj novi rabotni mesta. VMRO-DPMNE, pak, vetuva mo`nost za izbor na reìm na odano~uvawe so danokot

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop p k @k poska@k @ api pittal.com.mk l k

na dobivka, 0% danok za mikro i mali biznisi so prihod do tri milioni evra, ukinuvawe na carinski dava~ki vo industrijata i vo prehranbeniot sektor... Nudat i izvozen faktoring preku MBPR, vreden ~etiri milioni evra. Gruevski vetuva i osiguruvawe na krediti za podgotovka na izvozot. Toj duri im nudi i 5.000 evra za kompaniite koi }e dokaàt deka }e otvoraat novi pazari... I novi krediti i garanten fond vo Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj. Sevo ova zvu~i mnogu ubavo. Ama ni{to od ova nema da profunkcionira ako dràvata ostane najgolem rabotodava~. “Kapital” deneska objavuva deka brojot na vraboteni vo javnata administracija, koj raste, se dobliùva do brojot na vraboteni vo industrijata, koj pa|a. Toa ne e odr`liva ekonomija. Ne e odr`livo ni najgolem del od firmite da ~ekaat da kapne od dràvata, a ne da pote~e od bankite. Ako idnata vlada ne go namali Buxetot, poprecizno kaàno ne go prestrukturira, taka {to }e gi namali rashodite za javna administracija, socijalni dava~ki i tekovni tro{oci, a gi zgolemi za kapitalni investicii i za poddr{ka na stopanstvoto, nema da im pomogne na kompaniite. Site vetuvawa vo predizbornite programi }e ostanat prazni zborovi.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

prvite 17 re{enija za legalizacija na bespravno izgradeni gradbi, semejni ku}i vo op{tinata i regionot, {to e vo nadle`nost na op{tinata. “Na ovoj na~in ovozmoìvme preku 300 do 350.000 semejstva vo dràvata da se steknat so vistinski kapital, bidej}i so dobienite re{enija objektivno stanuvaat sopstvenici tie i nivnite generacii, kapital koj moè da se stavi pod hipoteka i realno da se vrednuva na pazar”, istakna ministerot Stavreski. Vo Gevgelija ima okolu 1.000 bespravno izgradeni objekti, a za re~isi 300 ve}e se vodi postapka vo podra~noto oddelenie za urbanizam.

DR@AVATA OTVO INDUSTRIJATA Z Vo poslednite 14 godini kontinuirano se namaluva brojot na vraboteni vo industrijata, a raste brojot na vraboteni vo javnata administracija. Strukturata na vrabotenite vo Makedonija stanuva mnogu ponepovolna, bidej}i industrijata, kade {to se vraboteni 185.243 lica, ne otvora novi rabotni mesta, a brojot na vraboteni vo javnata administracija nadmina 120.000. Brojot na vraboteni vo ovie sektori po~nuva da se dobliùva, {to e mnogu opasno, zatoa {to ne moè eden vraboten vo industrijata da obezbeduva cela plata za vraboten vo dràvnite institucii. Tokmu ogromniot jaz me|u vrabotenite vo stopanstvoto i vo dràvniot sektor be{e edna od glavnite pri~ini za bankrot na Grcija. Dali Makedonija se dviì vo taa nasoka? ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Makedonija ima s$ pogolem problem so toa {to kontinuirano se namaluva brojot na vraboteni vo industrijata, a vo isto vreme se zgolemuva vo dr`avniot sektor. Vo poslednite 14 godini strukturata na vrabotenite vo Makedonija stanuva mnogu ponepovolna, bidej}i industrijata, kade {to se vraboteni 185.243 lica, ne otvora novi rabotni mesta, a brojot na vraboteni vo javnata administracija nadmina 120.000. Brojot na vraboteni vo ovie sektori po~nuva da se dobli`uva,

{to e mnogu opasno, zatoa {to ne moè eden vraboten vo industrijata da obezbeduva cela plata za vraboten vo dràvnite institucii. Tokmu ogromniot jaz me|u vrabotenite vo stopanstvoto i vo dràvniot sektor be{e edna od glavnite pri~ini za bankrot na Grcija. Dali Makedonija se dviì vo taa nasoka? Spored podatocite od Narodnata banka, od 1996 godina do krajot na 2010 godina samo vo industrijata ima 8.730 pomalku vraboteni. Vo uslu`niot sektor brojot na vraboteni porasna za 85.230 lica. Iako Zavodot za statistika presmetuva deka vo poslednive nekolku godini nevrabotenosta se namaluva, a i Agencijata za vrabotuvawe sekoj mesec izleguva so s$ pogolema brojka na vraboteni, ovie vrabotuvawa ne se vo industrijata, koja nosi ekonomski rast, tuku vo administracijata i vo uslugite, posebno vo trgovijata, koi se neproduktivni granki.

5.500 novovraboteni vo sektorite zdravstvo, obrazovanie i javna uprava izbroi Zavodot za statistika minatata godina

20,5% porasna brojot na vraboteni vo administracijata i vo javnata uprava vo periodot od 2005 do 2010 godina

8.730 pomalku vraboteni vo industrijata evidentira Narodnata banka vo periodot od 1996 do 2010 godina

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

nikolova@kapital.com.mk

100

лјади objekti koi se nelegalno izgradeni И se opfateni so noviot Zakon za legalizacija na divogradbi, a v~era bea dodeleni

KAKVA E STRUKTURATA NA VRABOTENITE VO MAKE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VLADATA LANI VRABOTILA DVOJNO POVE]E OD 2009 GODINA pored podatocite na Agencijata za dràvni slu`benici, Vladata vo 2010 S godina vrabotila 2.617 dràvni slu`benici, {to e dvojno pove}e za razlika od 2009 godina. Spored izve{tajot, Makedonija sega ima 12.480 dràvni slu`benici. Vrabotuvawata vo dràvnata administracija bea najaktuelni na krajot na godinata vo dekemvri, koga za pomalku od eden mesec bea vraboteni pove}e od 700 lica vo pove}e dràvni institucii i kompanii. Vrabotuvawata prodolìja i godinava, pred izborite. Za edna nedela bea vraboteni 300 lica, od koi 246 samo vo dràvnoto pretprijatie Makedonska po{ta.

LIDERI

LILIJA BURUN^UK

NE IM BE[E DENOT

ELIZABETA VTORA

SERGEJ BOGDAN^IKOV

MARTIN PROTOGER

vetskata banka odobri uskata dr`avna naftena i bombite ne ja premislija retsedatelot na Izborniot Sdolari grantovi od 5.000 do 10.000 Nkralicata da otpatuva vo П{tab na VMRO-DPMNE mora Rkompanija Rosweft ne uspea za pet nevladini orga- Irska, kade {to so du{a ja da znae dali partijata stavila da go potpi{e dogovorot na nizacii vo Makedonija, {to e dobra rabota za poddr{ka na nevladiniot sektor

Navigator

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

~ekaat vo znak na osve`uvawe na britansko-irskoto ekonomsko prijatelstvo

izborni kandidati za ~lenovi na izborni komisii i da go re{i problemot

vekot so britanskata kompanija BP i toa tokmu poradi opstrukcii od ruska strana

EDONIJA?

ORA RABOTNI MESTA, ZATVORA KADE SE OTVORILE NAJMNOGU NOVI RABOTNI MESTA?

35.000

30.134

30.000 25.000

20.834

20.749

20.000 15.000

8.774

10.000

8.262

8.015 5.040

5.000

4.030

Finansisko posreduvawe

Grade`ni{tvo

Hoteli i restorani

Obrazovanie

Prerabotuva~ka industrija

Zemjodelstvo, lov i {umarstvo

javna i dr`avna administracija, obrazovanie i zdravstvo

Trgovija

Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vo poslednite pet godini najgolem rast na brojot na vraboteni ima vo javnata i dràvnata administracija, obrazovanieto, zdravstvoto i trgovijata. Samo za pet godini brojot na vraboteni vo trgovijata se zgolemi za 30.000 lica, a vo administracijata za 20.800. Statistikata pokaùva deka so mnogu pomalo tempo raste brojot na vraboteni vo prerabotuva~kata industrija, kade {to za pet godini brojot e zgolemen za samo 8.700 lica. Edinstveno vo energetskiot sektor ima namaluvawe na brojot na vraboteni. Od 2005 godina do lani toj e namalen za 1.500. Vo javnata i vo dràvnata administracija trendot kontinuirano e vo rast. Ako vo 2005 godina imalo vkupno 101.278 vraboteni, spored brojkite na statistika, vo 2010 godina administracijata i javnata uprava imaat 122.112 lica, {to e zgolemuvawe za celi 20,5%.

Vo 2010 godina se registrirani 5.500 novi vrabotuvawa vo zdravstvoto, obrazovanieto i javnata uprava.

Spored podatocite na Zavodot za statistika, pak, samo vo 2010 godina brojot na novovrabotenite vo dr`avava se zgolemil za 36.837 lica. Najgolem del od vrabotuvawata {to se na tovar na buxetot Vladata gi BROJ NA VRABOTENI PO GODINI I DEJNOSTI Zgolemuvawe na broj na vraboteni vo periodot od 2005-2010

Vkupno

2007 590.234

2008 609.015

2009 629.901

2.010 659.557

Zgolemu. vo % 21,0%

Zemjodelstvo, lov i {umarstvo

107.433

119.498

116.601

126.928

19,5%

20.749

Prerabotuva~ka industrija

126.193

128.953

126.779

128.727

7,3%

8.774 -1.493

114.304

Snabduvawe so el.energija, gas i voda

15.636

15.516

15.296

15.542

-8,8%

Grade`ni{tvo

38.006

39.381

40.749

40.366

14,3%

5.040

Trgovija na golemo i malo

82.971

86.553

96.761

104.824

40,3%

30.134

Hoteli i restorani

17.486

19.117

21.193

21.573

59,1%

8.015

Soobra}aj, skladirawe i vrski

35.461

37.726

38.300

34.930

6,8%

2.210 4.030

9.041

7.739

8.654

10.333

63,9%

Javna uprava i odbrana, zadol`itelna socijalna za{tita

41.409

42.227

44.471

45.915

19,9%

7.614

Obrazovanie

34.367

33.615

37.433

39.914

26,1%

8.262

Zdravstvo i socijalna rabota

32.947

32.906

35.905

36.283

15,8%

4.958

Finansisko posreduvawe

izvor: Dr`aven zavod za statistika

realizirala vo obrazovanieto. Samo vo dr`avnite u~ili{ta i fakulteti brojot na rabotnici porasna za pove} e od 3.000 lica minatata godina. Vo bolnicite i vo zdravstvenite institucii, pak, brojot na vraboteni od dr`avata se zgolemi za 1.000, a vo javnata uprava za 500 lica. Brojot na vraboteni vo industrijata se namalil za 1.500 vraboteni. Stopanstvenicite alarmiraat deka strukturata na vraboteni vo Makedonija stanuva s$ ponepovolna, bidej}

i industrijata ne otvora novi rabotni mesta, a se polni i taka mnogubrojnata javna administracija. Spored niv, rastot na brojot na vraboteni vo administracijata udira direktno vrz kompaniite, {to se reflektira so pad na ekonomskata aktivnost. Za da se smeni vakvata slika potrebni se pogolemi investicii vo kapacitetite na kompaniite, kako i vo obuka i kvalifikacija na vrabotenite. “Za da raste brojot na vraboteni vo industrijata potrebno e da se otvorat rabotni mesta, a toa e vozmo`no

samo ako se zgolemat kapacitetite na kompaniite preku investicii vo novi tehnologii, novi pogoni i zgolemuvawe na izvozot. Sepak, za da dojde do toj rast potrebno e firmite da imaat pogolem pristap do finansii za da mo`at da investiraat vo zgolemuvawe na kapacitetite”, objasnuva Jadranka Arizankovska, direktor vo Stopanskata komora na Makedonija. Spored nea, za da ima rast na ekonomijata potrebni se i investicii vo infrastruktura i vo energetski kapaciteti.

POBEDNIK HRABAR POTEG!

Direktorot na gra|anskata asocijacija MOST, Darko Aleksov, e edinstveniot nabquduva~ vo izborniot proces, koj javno potencira{e na neregularnosti vo vrska so izborniot proces. Vo ovoj predizboren haos, koga najgolem j del od instituciite, po pod razli~ni pritisoci, osnovi na pr proglasuvaat naj~esto se pr kako nenadle` nenadle`ni, pretsedatelot na M MOST be{e edinstveniot ko koj javno poso~i na izborni nneregularnosti izborniot proces u{te koga izb oficijalno ne be{e po~nat. Molkot na na nadle`nite institucii vo odnos na izbornite ner neregularnosti kritikite, dduri i od i kritikite politi~kite lideri, koi javno poso~ija neveruvawe deka ovogodine{nite

DARKO ALEKSOV izbori }e bidat fer i demokratski, samo u{te pove}e ja potvrduva zagri`enosta na stranskite nabquduva~i, koi u{te predvreme pristinaa vo zemjava da apeliraat za mirna i demokratska atmosfera. Hrabriot ~ekor na Aleksov da apelira predvreme, namesto post festum, kako {to e praktikata kaj nas, dava nade` deka s$ u{te postoi nade` ne{tata da se popravat i Makedonija da obezbedi fer i demokratski izbori, kakvi {to o~ekuva i me|unarodnata zaednica, no i makedonskata javnost.

GUBITNIK

SUDIJATA DOBI PRESUDA

Zavr{i karierata na sudijata i porane{en pretsedatel na Apelacioniot sud, Jordan Mitrinovski. I pokraj site obidi da ja opravda svojata odluka, koja ni malku ne be{e opravdana ako se zeme predvid kriminalnoto minato na tutunskiot bos Bajru{ Sejdiu, koj toj go pu{ti so kaucija od 1,4 milioni evra vo doma{en pritvor, sudijata zavr{i so osuda od svoite kolegi od Sudskiot sovet. Iako sudijata postojano javno zboruva{e za pritisocite od bra~niot par Manevski, kako {to gi nare~e, ne se odva`i javno da progovori za kakov pritisok trpel i kolku ili kakvi bile odlukite koi gi nosel pod vakvite pritisoci. Povikuvajki se na svoeto slobodno sudisko uveruvawe i cenewe na dokazite, koe

JORDAN MITRINOVSKI se temeli na demokratskite pravni sistemi, Mitrinovski e za~uden, no istovremeno i ubeden deka vakviot epilog bil o~ekuvan. Toj veli deka ~lenovite na Sovetot ne mo`ele da izlezat od ramkite na poslu{nosta i kr{eweto na pravnite normi na dr`avata. Centrite na mo} po ~ij nalog rabotele ~lenovite na Sovetot, kako {to tvrdi Mitrinovski, i ponatamu }e ostanat tajna s$ dodeka sudiite priznavaat deka postojat pritisoci vo sudstvoto, a ne se podgotveni da gi poso~at direktno licata koi go zagrozuvaat pravoto na ednakva pravda za site. Gospodine Mitrinovski, pove}e nema {to da zagubite.

MISLA NA DENOT

SU[TINATA NA RABOTATA E VO KONCENTRACIJATA NA ENERGIJATA

VALTER BEJXHOT BRITANSKI EKONOMIST I PUBLICIST

Navigator

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

POLITI^KITE PARTII SO GOLEMI VETUVAWA ZA KAPITALNI PROEKTI

NE IZGRADIJA NI EDNA ELEKTRANA, A VETIJA UШTE DVE

Izgradba na nova kogenerativna elektrana vo Kumanovo i nova centrala vo TEC Negotino vetuva SDSM vo izbornata programa. VMRO-DPMNE, pak, najavuva termocentrala vo Mariovo. A, u{te ~ekaat za izgradba hidrocentralite Чebren, Gali{te i Bo{kov most! KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

vete najgolemi politi~ki partii ambiciozno vetuvaat kompletno novi energetski proekti. SDSM vetuva deka }e izgradi edna kombinirana termoelektrana i toplana vo Kumanovo i u{te edna termocentrala vo Negotino. VMRO-DPMNE, pak, kako da se otka`a od idejata za nuklearka vo Mariovo, pa vetuva deka vo 2013 godina } e odlu~i so koja dinamika }e gradat nova termoelektrana na jaglen vo Mariovo. A, so decenii najavuvani hidrocentralite Чebren, Gali{te, Bo{kov most i megaproektite “Vardarska Dolina” i “Lukovo” pole s$ u{te ~ekaat. Na teren nema nitu grade`na mehanizacija, nitu, pak, dr`avata ima “pari vo raka” za da gi izgradi. Site vladi dosega pred izbori vetuvaa investicii tokmu vo energetikata, odnosno vo ovie proekti. Sega i SDSM i VMRO-DPMNE si zadavaat novi celi i davaat novi vetuvawa kako

zemjava od uvoznik na struja }e ja napravat izvoznik. Opoziciskata SDSM vetuva deka ako pobedat na izborite }e vlezat vo beskompromisna bitka za zgolemuvawe na doma{noto proizvodstvo na elektri~na energija. Me|u prioritetnite proekti se novata kombinirana termoelektrana i toplana vo Kumanovo, postrojka re~isi identi~na na taa {to ja izgradija skopska Toplifikacija i ruski Sintes vo centarot na Skopje. Vo izbornata programa SDSM vetuva deka }e izgradi elektrana so instalirana elektromo}nost od 300 megavati i okolu 150 megavati toplinska mo}nost. Spored proekciite, novata gasna elektrana vo Kumanovo treba da zadovoluva 24% od sega{nite potrebi na Makedonija od elektri~na energija. “Planirame da izgradime kompletno nova gasna elektrana, koja e najdobro dr`avata sama da ja gradi. No, poradi goleminata na proektot, najverojatno }e se bara i investitor. Mo`e da se slu~i da se formira i konzorcium so ruska kompanija, tokmu poradi fak-

SDSM tvrdi deka ako dojdat na vlast }e izgradat nova kombinirana termoelektrana i toplana, re~isi identi~na na Te-to vo Skopje tot {to Makedonija dobiva priroden gas od Rusija. Toa donekade vleva sigurnost deka ruskiot gas }e doa|a do zemjava. Planirame 50% od potrebnite pari da gi obezbedi dr`avata ili od krediti, a ostanatite da bidat pari na privatni stranski ili doma{ni investitori. Izgradbata na termoelektranata }e zavr{i za okolu ~etiri godini otkako }e se formira vladata na SDSM”, veli Atanasko

Tuneski, del od kreatorite na programata na SDSM vo delot na energetikata. Izgradbata na elektranata se procenuva da ~ini okolu 160 milioni evra, kolku {to bea investirani i vo Te-to vo Skopje. Kumanovskata elektrana se o~ekuva godi{no da proizveduva okolu 1.700 gigavat/~asovi struja, {to e re~isi 65% od vkupnata energija {to se uvezuva vo zemjava. Tuneski dodava

deka potrebata od ovie termocentrali se nametnuva poradi toa {to najavenite hidrocentrali nema da ja zadovolat s$ pogolemata potro{uva~ka na struja. Kumanovo go odbrale kako pogodna lokacija, bidej}i tamu pominuva magistralniot gasovod. Vo energetskata politika SDSM planira i izgradba na nova termoelektrana na jaglen vo Negotino, so instalirana mo}nost od 300

megavati, koja godi{no }e treba da zadovoluva 24% od sega{nite potrebi na Makedonija. “Za da se obezbedi jaglenot, }e se napravi tehnoekonomska analiza na opravdanosta od investicija vo nov rudnik kaj mesnosta Timjani~ka cucka kaj Negotino, kade {to se procenuva deka ima okolu 200 milioni toni jaglen so povisoka kalori~na vrednost od toj {to sega se iskopuva vo rudnikot Suvodol. Ovie koli~estva se dovolni za 80 godini rabota na novata TEC Negotino. Za izgradba na nova termoelektrana i eventualnoto otvorawe rudnik se potrebni okolu 600 milioni evra”, pi{uva vo programata na SDSM. Vo Manifestot za reformi i razvoj, pak, VMRO-DPMNE najavuva otvorawe nov rudnik za jaglen vo Mariovo, kako i izgradba na nova termoelektrana so mo}nost od 250 do 300 megavati, proceneta na 450 milioni evra. Vo programata na VMRO-DMPNE, idejata za nuklearna centrala vo Mariovsko ja nema.

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

16,7% 14,7% 18,1% K

PROCENKI... POL TOMSEN

E PROMETOT VO INDUSTRIJATA VO MART GODINAVA VO ODNOS NA ISTIOT PERIOD LANI

{ef na misijata na MMF

PLANOT ZA SPAS NA GRCIJA ]E PROPADNE BEZ REFORMI rcija e dol`na da gi zabrza strukturnite reformi. “Ako Grcija saka uspeh na me|unarodniot plan za spas na zemjata od dol`ni~kata kriza, potrebni i se reformi osobeno vo dr`avniot sektor”, oceni {efot na Misijata na Me|unarodnot monetaren fond (MMF) vo Atina, Pol Tomsen. Tomsen oceni deka programata za zazdravuvawe na gr~kata ekonomija rizikuva da propadne dokolku ne bidat sprovedeni planiranite refori.

PORASNAL PROMETOT NA INDUSTRIJATA NA DOMA[NIOT PAZAR ZA PERIOD OD EDNA GODINA PORASNAL PROMETOT NA INDUSTRIJATA NA STRANSKITE PAZARI VO MART GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD O

5 PREGLED VESTI AK INVEST ]E GO GRADI MAKEDONSKO SELO rade`nata firma AK Invest od Tetovo }e go gradi Makedonskoto selo na padinite na Vodno. Na tenderot za izveduvawe na grade`nite raboti u~estvuvale vkupno pet firmi, a pobedila firmata so najniska ponuda, odnosno AK Invest, koja ponudila 3,5 milioni evra. Tetovskata grade`na kompanija ima rok od tri godini otkako }e dobie grade`na dozvola da go izgradi celiot kompleks. Seloto so avtenti~ni makedonski ku}i }e se gradi na povr{ina od 15.000 metri kvadratni. Na prostorot treba da se napravat 10 ku}i od site tradicionalni makedonski stilovi. Osven toa, vo kompleksot treba da ima i kova~nica, tkaja~nica, grn~arnica, du}ani vo koi }e se pravat bo~vi, meana, bakalnica, furna i anovi vo koi }e mo`e da se preno}uva. Izgradbata na Makedonskoto selo be{e najavuvana pred nekolku godini, no poradi imotno-pravni problemi Ministerstvoto za ekonomija ne mo`e{e da raspi{e tender za izgradba.

SALFORD ЌE JA PRODAVA BITOLSKATA MLEKARNICA DOGODINA ritanskiot investiciski fond Salford, koj preku srpskata mlekarnica Imlek e sopstvenik na bitolskata mlekarnica IMB, soop{ti deka e vo pregovori so potencijalni kupuva~i i o~ekuva deka slednata godina }e gi prodade ~etirite kompanii koi gi poseduva vo Srbija, me|u koi Kwaz Milo{, Bambi Banat, Imlek i Suboti~ka mlekarnica, del od grupacijata Dunav Hrana. “Poleka se podgotvuvame za proda`ba a najverojatno nema site odedna{ da gi prodavame vo paket, tuku sekoja kompanija poedine~no”, izjavi Slobodan Petrovi}, generalen direktor na Dunav Hrana. Spored nego, slednata godina }e po~nat prvo so proda`ba na Imlek i na Suboti~ka mlekarnica, a potoa }e gi prodadat ostanatite. Salford poseduva 79,4% od kapitalot na Imlek i 100% od kompanijata za mineralna voda Kwaz Milo{, 81,8% od mlekarnicata Subotica i 65,5% od proizvoditelot na konditorski proizvodi Bambi-Banat. Mlekarnicite i Bambi-Banat kotiraat na Belgradskata berza. Salford vleze vo Srbija vo 2003 godina.

KINEZI VLEGUVAAT VO BIZNISOT SO RUDA VO MAKEDONIJA inezi vleguvaat vo rudarskiot sektor vo Makedonija. Kineskata kompanija Vin-Vin majning limited osnova{e kompanija vo Makedonija. Spored podatocite od Centralniot registar, novoto dru{tvo za trgovija i rudarstvo, koe e osnovano pred edna nedela, ima sedi{te vo Skopje, a e osnovano so pari~en vlog od 5.000 evra. Osnovnata dejnost na novoregistriranata kompanija e ostanato rudarstvo i vadewe kamen, nespomenati na drugo mesto. Sopstvenik i upravitel na novata kompanija Vin-Vin majning limited, spored podatocite na Centralniot registar, e Kinezot Jingchung Song od Hiamen Kina.

DA SE ZAÛVAAT STARITE ZANAETI VO STARATA SKOPSKA ÂR[IJA ktivnosti za za~uvuvawe na zanaetite vo Starata skopska ~ar{ija preku otvorawe centar za zanaeti, postavuvawe signalizacija i patepisi do zna~ajnite kulturno-istoriski spomenici i izrabotka na promotiven materijal predviduva lokalniot akcionen plan na Proektot za razvoj na kulturniot turizam vo Skopje, Mostar i Saraevo. Celta na planot e za{tita i valorizacija na starite jadra, kako {to se Starata skopska ~ar{ija, Stariot grad vo Mostar i Ba{ ~ar{ija vo Saraevo. Proektot, ~ij nositel e nevladinata organizacija Oksfam, e finansiran od italijanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, a se sproveduva vo partnerstvo so {est italijanski regioni, pod rakovodstvo na Toskana. “Analizite na proektot pokaùvaat deka doa|a do izumirawe na starite zanaeti i tokmu tuka e na{iot fokus. Sakame da stavime akcent na razvojot i nivno za~uvuvawe. Smetame deka so vospostavuvawe na centarot }e posvetime vnimanie na starite zanaeti koi se na{a tradicija i se glavna odlika na Starata skopska ~ar{ija”, veli Sr|an Dimitrievi}, rakovoditel na Proektot za razvoj na kulturniot turizam za aktivnostite vo Skopje.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI NATA[A BATLER: DA SE PODDR@I KONCEPTOT NA MULTIETNI^NOST hridskiot dogovor e mnogu vaèn dokument za multietni~kiot karakter na Makedonija, {to jasno moè da se zaklu~i denes, koga se proslavuvaat 10 godini od negovoto potpi{uvawe. Vo ovoj ~uvstvitelen period na kampawa za predvremeni parlamentarni izbori mnogu e va`no politi~kite partii zaedno da rabotat na poddr{ka na idejata za multietni~ka dràva, izjavi portparolot na [tefan File, evrokomesarot za pro{iruvawe, Nata{a Batler. Nejzinata izjava dadena v~era vo Brisel e vo kontekst na izbornite kampawi {to gi vodat del od partiite od albanskiot politi~ki blok vo Makedonija, vo koi ~estopati se spomenuva i se bara pro{iruvaweto na Ohridskiot dogovor ili duri negova zamena.

NEMA VE]E DOJ^E VELE NA MAKEDONSKI ermanskoto radio Doj~e vele pove}e nema da emituva programi na kratki branovi na makedonski, bugarski, gr~ki, polski, romanski i hrvatski jazik. Ovaa odluka mediumot ja donel otkako si postavil cel vo idnina da go osvojuva auditoriumot vo Isto~na Evropa so televiziski i internet-programi, soop{ti mediumskata korporacija. Doj~e vele, mediumot finansiran od dr`avata, }e po~ne da prekinuva so emituvawe na golem del od svoite radioprogrami na kratki branovi startuvaj}i od 1 juli, i vo isto vreme }e po~ne da raboti na realizacija na idnite planovi stavaj}i akcent na televiziskite programi i na emituvawata preku Internet.

6.900 POLICAJCI ]E GI ^UVAAT IZBORITE

oglasno so akcioniot plan, ve}e se odràni serija obuki, a do 30 maj odnosno neposredno do pred denot na izborite, obuka }e pominat blizu 6.900 policiski slu`benici, {to e i brojkata na policiski slu`benici koi po razni osnovi }e bidat angaìrani okolu izborite. Ova go izjavi v~era ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, koja zaedno so Paolo Kopsta odgovoren za oddelot za policija pri misijata na OBSE, vo policiskata stanica na Gazi Baba gi poseti policiskite slu`benici. Ova e pridones na MVR, podvle~e Jankuloska, vo funkcija na sozdavawe atmosfera za odr`vuawe slobodni i demokratski izbori, izbori na koi gra|anite }e ja izrazat svojata volja vrz osnova na sopstvenoto ubedvuawe bez pritisoci i vlijanija od nikoj od nadvor. Paolo Kosta odgovoren vo oddelot za policija pri misijata na OBSE izjavi deka proektot za obuka na policiskite slu`benici za odnesuvawe za vreme na izbori e prodolùvawe na ve}e vospostavenata uspe{na sorabotka so MVR.

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

NA TEST E DEMOKRATSKIOT KAPACITET NA DR@AVATA

LIDERITE VETUVAAT STRANCITE SE SOMNEVAAT VO IZBORNIOT PROCES! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

redvreme po~nata izborna kampawa so promocii na pr o gr ami i kandidati, distribuirawe pe~ateni materijali, kako i videoprezentacii na javni mesta, me|usebni obvinuvawa me|u partiite za nasilni izbori, napadi na partiski {tabovi se samo del od slu~uvawata koi najavuvaat izbori za koi te{ko e da se kaè deka }e bidat fer i demokratski. Izborniot pakt, potpi{an me|u liderite na partiite, so koj se obvrzuvaat na mirni i demokratski izbori ne be{e dovolen za stranskite nabquduva~i, pa so samiot start na izbornata kampawa vo poseta dojdoa i pretstavnicite na OBSE/ODIHR, kako i pretstavnicite na Sovetot na Evropa. Site so edna cel - da apeliraat kaj rakovodstvata na site partii izborite da pominat vo mirna, fer i demokratska atmosfera. No, i pokraj potpi{aniot dogovor, ovaa godina moè da se zabeleì najslab otpimizam kaj liderite na politi~kite partii deka Makedonija }e ima fer i demokratski izbori. Vo izve{tajot na OBSE, se naveduva zagriènоst od mo`nite zapla{uvawa i pritisoci, pred s$ na javnata administracija, pojava koja be{e notirana u{te vo 2009 godina. Na v~era{nata sredba so spikerot Veqanovski ~lenovite na delegacijata od Sovetot na Evropa se interesirale za ispolnetosta na opredeleni izborni prepostavki za uspe{no sproveduvawe na izborniot proces i za samiot tek na izborite, {to e u{te eden pokazatel deka tie pritiskaat za mirni i demokratski izbori, velat poznava~ite.

3.500 300 20 20 nabquduva~i od MOST

ODIHR/OBSE

postojani nabquduva~i

nabquduva~i od Sovetot na Evropa

Deka neregularnosti ja odbele`aa u{te neoficijalno po~natata kampawa predupreduvaat i od gra|anskata socijacija MOST, od kade {to povikuvaat na sankcii za prekr{uvawe na izborniot proces. “Nepo~ituvaweto na ovaa odredba e pottiknato od minimalnite kazni predvideni za toa, no u{te pove}e od nekonzistentnata reakcija na nadle`nite institucii, odnosno vo ovoj slu~aj DIK”, potencira{e Darko Aleksov od MOST. Neregularnostite gi potvrduvaat i od Sovetot za radiodifuzija, od kade {to ve} e podnesoa nekolku krivi~ni prijavi protiv radiodifuzerite koi predvreme po~naa so izbornata kampawa. Ottamu velat deka edinstveniot na~in da se disciplinira vakovoto odnesuvawe e preku zgolemuvawe na sankciite i kaznite. Apel za fer i demokratski izbori upati i evroambasadorot Piter Sorensen: “Nie veruvame deka toa mo`ete da go napravite. Nie ve nabqudu-

IZBORNI INCIDENTI: 2008 - ubistvo vo Ara~inovo i krivi~ni prijavi protiv 220 lica za izborni incidenti 2006 - prijavi protiv 12 lica za izborni incidenti, izborite bea oceneti kako mirni i bez seriozni incidenti 2002 - ubistvo na pripadnik na policija pri napadot na policiskata stanica Bogoviwe; MVR privede dve lica 2000 - ubistvo vo Kondovo vame. ]e zboruvame koga izborite }e zavr{at. Imame me|unarodni nabquduva~i i tie ova }e go ocenat”, re~e Sorensen. DIK SЕ UШTE VO AUT! Za pretstavkite stignati vo DIK vo vrska so predizbornite prekr{oci Dr`avnata izborna komisija vo najgolem del se izjasni kako nenadle`na. Soglasno nezavisnite nabquduva~i, za podobar izboren proces potrebno e zajaknuvawe na ulogata na Dr`avnata izborna komisija. Vakov apel upati gra|anskata asocija MOST, a za vreme na izborite vo 2008 godina toa

go pobaraa i nabquduva~ite od ODIHR. Pri~inata zo{to ne se zajaknuva ulogata na DIK, spored ekspertite, e toa {to ~lenovite na ovaa komisija se izbiraat po partiska linija. “Toa {to ~lenovite se izbiraat po partiska linija po avtomatizam zna~i deka tie, namesto da go po~ituvaat Izborniot zakonik, podlegnuvaat pod partiski pritisok. Vakvata postavenost, na nekoj na~in, go poka`uva otsustvoto na politi~ka volja za fer izbori”, veli porane{niot ~len, Aleksandar Da{tevski.

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

SKANDALOZNO PISMO OD MRT DO VLADATA

PREGLED VESTI JANKULOSKA: KONDARKO DA JA NADMINE SUETATA I PARTISKATA PRISTRASNOST

MAKEDONIJA GO GUBI SPOROT PROTIV TARBS M TE@OK 72 MILIONI EVRA!? Pani~noto pismo isprateno od pretsedatelot na Upravniot odbor na Makedonskata radio-televizija, Krsto Skubev, do premierot Nikola Gruevski, do koe dojde “Kapital”, ja potvrduva opasnosta Makedonija da go izgubi sudskiot spor pred Komercijalniot sud vo London, po {to dr`avata }e treba da plati 72 milioni evra! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

retsedatelot na Upravniot odbor n a M R T, K r s to Skubev, vo pismo isprateno do premierot Nikola Gruevski vo dekemvri 2010 godina bara itna sredba so nego i so ministrite za transport i za finansii, voznemiren od enormno zgolemenite tro{oci za advokatskata kancelarija TLT, koja ja zastapuva makedonskata strana vo sudskiot proces {to se vodi pred Komercijalniot sud vo London po tu`bata na avstraliskata kompanija Tarbs. Otkako gi iscrpi site drugi mo`nosti da si gi ostvari pravata, vo 2008 godina Tarbs po~na dva odvoeni procesi pred londonskiot sud, vo koi gi tuì Vladata, Ministerstvoto za transport, Makedonskata radio-televizija i Makedonskata radiodifuzija. Vo pogolemiot proces, “teòk” 72 milioni evra, Tarbs obvinuva za zagubata predizvikana poradi onevozmoùvawe na biznisot so nivniot satelitski teleport-centar vo Makedonija, a vo pomaliot proces avstraliskata kompanija bara 1,8 milioni evra od MRT poradi nepla} awe na obvrskite na javniot radiodifuzer za emituvawe na negoviot satelitski kanal so posredstvo na Tarbs. Vo pismoto, do koe ekskluzivno dojde “Kapital”, Skubev go informira premierot deka vo Upravniot odbor na MRT so meseci raspravale za advokatskite tro{oci na londonskata advokatska kancelarija TLT, koi ostanale na tovar na MRT, iako novata tu`ba od Tarbs ne se odnesuva samo na MRT, tuku prvenstveno na dràvata Makedonija, na Vladata, poto~no na Ministerstvoto za transport i vrski i na javnoto pretprijatie Makedonska radiodifuzija. “Po po~nuvaweto na procesot po vtorata tu`ba advokatskite tro{oci se enormno zgolemeni i dostignuvaat do 60 iljadi funti mese~no (okolu 68 iljadi evra)”, mu pi{uva Skubev na premierot i prodolùva: “Imaj}i ja predvid serioznosta na sudskiot spor, kako i enormno golemite finansiski sredstva za pokrivawe na advokatskite tro{oci, Upravniot odbor na MRT bara itna sredba so Vas, so ministerot za transport i vrski i so ministerot za finansii”. Ponatamu vo pismoto Skubev predupreduva na finansiskite posledici za MRT vo slu~aj Vladata da ne prefrli sredstva na smetkata na javniot servis, no i na posledicite vrz os-

tanatite tuèni, koi isto taka gi branele advokatite tite od TLT. Od dobro upateni teni izvori “Kapital” doznava ava deka Vladata pove}e od {est meseci se oglu{uvala ala na tu`bata od Tarbs vo uslovi koga avstraliskata ata kompanija go inicirala ala procesot so realni izgledi edi da go dobie. Porane{niot iot britanski ambasador vo Skopje, Endrju Ki, moral al da se posluì so itrina na za da im go vra~i izvestuuvaweto na pretstavnicite te na Vladata deka se tuènaa strana, povikuvaj}i gi poo drug povod. Vo septemvrii 2008 godina ministerott za transport i vrski,, Mile Janakievski, duri go izbrkal sopstvenikot na Tarbs, Majk Bulos, od sostanokot svikan po barawe na Ministerstvoto, na koj Bulos izvestil deka po~nal legalna postapka pred Sudot za arbitraà vo London. Pravnite eksperti, imaj}i ja predvid praktikata na londonskiot sud, velat deka ovoj Sudot ne pokrenuva postapka pred da oceni deka arg umentite na tuìtelot se izdràni, {to e indirektna implikacijaa za stepenot na vina na Vladata i na Ministerstvoto za transport. NESERIOZEN ODNOS NA SITE VLADI OD 2002 GODINA DO DENES! Dopolnitelen argument za neseriozniot i neodgovoren odnos na Vladata vo slu~ajot Tarbs, koj moè preskapo da ja ~ini dràvata, e nejziniot obid da go skrie od javnosta tekot na sudskiot proces vo London. MRT najprvin bez tenderska postapka ja angaìra{e advokatskata kancelarija TLT, ~ii po~etni tro{oci iznesuvaa 650 iljadi evra, opravduvaj}i se deka pravni zastapnici na odbranata moralo da se pojavat na sudot vo rok od dve sedmici po podnesuvaweto na tu`bata, inaku procesot }e bil izguben. Ministerstvoto za transport i vrski dolgo odbiva{e da angaìra svoi advokati, ostavaj}i timot {to ja brani MRT da go zastapuva i Ministerstvoto, za duri vo oktomvri 2010 godina (tu`bata na Tarbs e podnesena vo 2008 godina) da objavi javen oglas vo koj bara advokatska firma registrirana vo Anglija. Ministerstvoto gi otvori ponudite od advokatskite firmi TLT, Lejtam i Votkins, i Herbert Smit na 5. noemvri 2010 godina, no duri vo fevruari 2011 godina go izbra Herbert Smit kako najpovolen ponuduva~. Vo noemvri 2010 godina

inisterkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, mu odgovori na pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Boris Kondarko, otkako toj izjavi deka taa ne e kompetentna kako nositel na kandidatska lista za pratenici, po soop{tenieto od MVR deka 29 ~lenovi na SDSM od aferata “Чuvari na izbornata pobeda” se so kriminalni dosieja. “@alno e koga ~ovek koj izvr{uva tolku seriozna funkcija vo dràvna institucija ne moè da ja nadmine ulogata na advokat na politi~ka partija i pokraj faktot {to toj e tamu naimenuvan na predlog na negovata politi~ka partija”, izjavi Jankuloska. Taa potencira{e deka zad informaciite izneseni vo oficijalniot dokument na MVR stojat 13 iljadi profesionalci koi celiot raboten vek go pominale vo MVR. “Mora da ima sorabotka na MVR i DIK, kako dve institucii koi vo interes na Makedonija i na izborite se upateni na toa. Nie sme otvoreni i insistirame taa sorabotka da postoi i pokraj zatvorenite vrati na koi so na naiduvame kaj pretsedatelot na DIK”, izjavi ministerkata. Jankuloska re~e deka o~ekuva Kondarko da ja nadmine Ja suetata su u i da po~ne da ja izvr{uva zada~ata za koja e imenuvan vo interes na gra|anite. Ja iskoristi mo`nosta im i za u{te edna{ da isprati poraka “deka nasilstvoto nema da se tolerira i nema da se dozvoli nikoj da ja ne popre~i slobodnata volja na gra|anite na 5 juni da dadat po poddr{ka za toj za koj tie smetaat deka treba da ja dadat”. po

S SDSM: PORTPAROLOT NA MNR PRETSEDATEL NA IZBIRA^KI ODBOR P DSM izleze so novi imiwa na funkcioneri na VMRO-DPMNE koi se istovremeno ~lenovi na izbora~ki odbori, me|u koi e i aktuelniot portparol ro na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Bor~e Stamov. St [efot na izborniot {tab na SDSM, Gordan Georgiev, Ge izrazi za~udenost od mo`nosta visoki funkcioneri na vladeja~kata partija i nivni bliski rodnini ci po slu~aen i avtomatski izbor da se najdat i me|u ~lenovite no na izbira~kite odbori. “Stra{no i alarmantno e {to za DPMNE nema ni{to “S nezakonski ne i sporno vo toa {to nivni visoki funkcioneri ci }e gi brojat glasa~kite liv~iwa i }e presuduvaat va za ishodot na izborite”, izjavi Georgiev. Pokraj P Stamov, za ~lenovi na izbira~ki odbori se izbrani b i pretsedatelot na Op{tinskiot komitet na VMRODPMNE vo Lozovo, Josko Kocevski, sekretarite na OK na D vladeja~kata vl partija od Gradsko, Dolneni, Demir Kapija i Novaci, Violeta Mal~eva, Peco Vajgaleski, Julijana Gaceva i Stev~e Angelevski. Ga “Neka “N ne se obiduva VMRO-DPMNE povtorno da se vadi so Dr`avnata izborna komisija, koja treba da presudi su dali izborot na ~lenovi na izbira~ki odbori e regularen, za{to mnozinstvoto vo DIK e vo racete na re Gruevski”, zaklu~i Georgiev. Gr

londonskiot sud donel odluka dvata procesi da se spojat i advokatite od TLT ja izvestile MRT deka sudskite tro{oci drasti~no }e se zgolemat bidej}i vo novonastanatata situacija go branat i Ministerstvoto za transport. Vo dekemvri istata godina MRT go ispratila pismoto do Vladata, odnosno do premierot, vo koe bara pari za{to mese~nata suma {to TLT ja napla}al za svoite uslugi porasnala od 20 iljadi na 60 iljadi funti. Spored informaciite {to gi poseduva “Kapital”, vo mart ovaa godina vo London e odr`ano sudsko ro~i{te na koe Makedonija e zastapuvana od dvete advokatski ku}i i donesena e odluka sudkiot proces da zavr{i za edna godina, spored slednava dinamika: vo juni da se slu~i razmena na dokumentacija, vo avgust pred Sudot da se pojavat svedocite, vo oktomvri eksperti, vo noemvri razmena na ekspertskite mislewa i na kraj, vo april 2012 godina da sleduva presuda. Vo april Herbert Smit gi izvestil svoite klienti (Ministerstvoto za transport) deka nivnite tro{oci vo sudskiot spor }e iznesuvaat 3,2 milioni evra, a se o~ekuva deka tro{ocite za anga`manot na TLT bi bile ne{to pomali, {to zaedno pravi sumata {to }e se potro{i samo za advokatite da iznesuva me|u 6,5 i sedum milioni evra.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI USTAVEN SUD: ORGANIZATORITE NA IGRI NA SRE]A I GRA\ANITE EDNAKVI PRED USTAVOT rganizatorite na zabavni i igri na sre}a }e mora da dostavuvaat kup uverenija do Centralniot registar za da moàt da rabotat, odlu~i Ustavniot sud na v~era{nata sednica. Ovie trgovski dru{tva }e treba da dokaàt deka nivnite upraviteli ne se pravosilno osudeni na kazna zatvor pove}e od {est meseci, da dostavat potvrdi deka platile javni dava~ki ili da dostavat izjava deka prethodno ne im bila odzemena licenca, dozvola ili odobrenie za prireduvawe igri na sre}a vo zemjata ili vo stranstvo. Spored nadle`nite, ovie obvrski za organizatorite na igri na sre}a se voveduvaat so cel da se potvrdi ednakvosta pred Ustavot, imaj}i predvid deka od gra|anite se bara sami da ja dokaùvaat takvata sostojba, a ne nadle`nite organi da gi utvrduvaat tie fakti. Sudot v~era ne povede postapka za pove}e odredbi od Zakonot za zdruènija i fondacii od 2010 godina, za dve odredbi od Izborniot zakonik, za edna odredba od Zakonot za domuvawe donesen vo 2009 godina i dopolnuvan vo 2010 godina, a ja otfrli inicijativata za nekolku odredbi od Zakonot za denacionalizacija, donesen vo 1998 godina i dopolnuvan {est pati do 2010 godina.

ODBRANA ]E POTRO[I 12 ILJADI EVRA ZA UMETNI^KI DELA ZA STRANSKI DELEGACII inisterstvoto za odbrana sklu~ilo dogovor so nekolku avtori za izrabotka na bakrorezi, rezbi vo drvo, izrabotka na zlatni maski nameneti za visoki stranski delegacii. Umetni~kite dela }e gi izrabotuvaat avtorite Goran Pej~inovski, Atanas Dudanovski, a za niv Ministerstvoto }e izdvoi 2.700 evra. Za ra~na izrabotka na rezbi vo drvo od makedonski kopani~ari nameneti za visoki stranski delegacii }e bidat potro{eni 2.500 evra. Pokraj toa, Ministerstvoto sklu~ilo dogovor za nabavka na kopii od muzejski eksponati nameneti za visoki delegacii i izrabotka na cederom Makedonika - Multimedijalna enciklopedija za Makedonija. Za ovie dve nabavki }e bidat potro{eni 7.500 evra. Za javnata nabavka ne bil raspi{an tender tuku dogovorite bile sklu~eni vo ~etiri o~i. Kako {to potenciraat vo javnata nabavka od Odbrana, poradi tehni~ki ili umetni~ki pri~ini, odnosno od pri~ini vrzani za za{tita na ekskluzivnite prava vakvite dogovori mo`e da se sklu~at so odreden ekonomski operator.

SINDIKATOT NA UPOZ ]E BIDE NEUTRALEN NA PRETSTOJNITE IZBORI okolku politi~kite partii ja sakaat doverbata od Sindikatot na rabotnicite vo upravata, pravosudnite organi i zdruènijata na gra|ani (UPOZ) treba da vetat ostvaruvawe na zgolemuvaweto na platite za 10% do 2012 godina, izmeni vo Zakonot za rabotni odnosi i dràvni slu`benici, donesuvawe na zakon za plati vo javnata administracija. No, kako {to potenciraat od UPOZ, tie nema da se opredelat nitu, pak, }e vlijaat vrz svoeto ~lenstvo za poddrùvawe na koja bilo politi~ka opcija. “Sindikatot nema da potpi{uva nikakvi spogodbi, memorandumi i sli~no i bez ogled na toa {to partiite po osvojuvawe na vlasta zaboravaat na vetenoto. Toj }e ima moralno pravo sekojdnevno da bara i da gi potsetuva tie koi }e ja osvojat vlasta na vetenoto, da protestira, da {trajkuva, pa duri i da bara nivna ostavka”, veli pretsedatelot na Sindikatot na UPOZ, Pece Gruevski. Sindikatot sekoga{ }e ima pravo da pobara ostvaruvawe na vetenoto, dodade Gruevski.

ANKETA NA MCMS: 79% OD MAKEDONCITE NE VERUVAAT VO SOLIDARNOST u|eto glavno se griàt samo za sebe, odnosno duri 79% od gra|anite ne veruvaat vo solidarnosta na lu|eto, pokaùva istaùvaweto “Makedonski op{testveni vrednosti” na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS). Spored anketata na MCMS, sprovedena od agencijata Rejting na reprezentativen primerok od 1.066 ispitanici, na 79,1% od gra|anite potesnoto semejstvo im e vo preden plan. Zagriènosta za semejstvoto opa|a so zgolemuvaweto na nivoto na obrazovanie i na socijalniot status. Pove}e od 70% od gra|anite se zagrièni za decata od siroma{nite semejstva, okolu 66% za bolnite lica i za licata so hendikep, a zagriènost za nevrabotenite vo Makedonija iskaàle okolu 60%. Sosedite gi zagriùvaat 42,3% od makedonskite gra|ani, a najmalku (pomalku od 10%) se griàt za lu|eto koi ne ìveat vo Makedonija, pokaùva anketata. Gra|anite ja smetaat za pova`na ednakvosta od individualnite slobodi, vo odnos 52,1% nasproti 41,5%.

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

EVROSTAT: SÈ POVE]E MAKEDONCI BEGAAT VO STRANSTVO

ЧETIRI GODINI ZATVOR ZA AZILANTITE!

Vo juni }e se znaat zaklu~ocite na misijata na Evropskata komisija koja vr{i procenka na sproveduvaweto na viznata liberalizacija za Makedonija i drugite zemji od regionot. Vo me|uvreme vlasta vo Makedonija gi zasiluva kontrolite na turisti~kite agencii, a itno se pravi izmena na Krivi~niot zakonik MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

uri 1.670 lica od Makedonija vo mesec april ovaa godina zaminale da pobaraat azil vo nekoja od zemjite na [engen-zonata, velat poslednite podatoci na Evrostat. Najmnogu azilanti, 1.095 se prijavile vo Belgija, 300 vo [vajcarija i 275 vo Avstrija. Sepak, ova ne se krajnite podatoci na barateli na azil vo evropskite zemji, bidej}i Evrostat s$ u{te pribira podatoci za frekvencijata na azilanti od Makedonija vo drugite zemji-~lenki na EU. Od licata od zemjava koi zaminale vo evropskite zemji so cel da dobijat pravo na azil samo 130 podnele oficijalno barawe za dobivawe status na azilanti. 125 barawa se podneseni vo [vajcarija, a petmina pobarale azil vo Avstrija. Spored podatocite na Evrostat, vo mesec mart 645 lica podnele oficijalno barawe za steknuvawe pravo na azil, od koi najmnogu 205 vo Germanija, 175 vo Belgija. Od podatocite na Evrostat se zabele`uva deka brojot na barateli na azil od mesec vo mesec postojano se zgolemuva. Pa, taka sporedbeno so mesec april minatata godina brojot na barateli na azil re~isi dvojno se zgolemil. Od 690 lica od zemjava koi zaminale da baraat azil vo Belgija minatata godina nivniot broj vo mesec april ovaa godina iznesuva 1.095. Alarmot za mo`no sus-

1.095 690

lica vo april 2011 godina pobarale azil vo Belgija

iznesuval nivniot broj lani

ZATVOR ZA ZLOUPOTREBA NA BEZVIZNIOT RE@IM Novo krivi~no delo “Zloupotreba na pravata od bezvizniot reìm so dràvite-~lenki na Evropskata unija i na [engenskiot dogovor”. Ministerstvoto za pravda gi podgotvi izmenite i predlogot go dostavi do Vladata, informiraat od pravda. “So ova krivi~no delo se sankcionira storitelot koj vrbuva, pottiknuva, organizira, zasolnuva ili prevezuva lica vo dràva-~lenka na EU”, se veli vo soop{tenieto od Ministerstvoto. Za ovoj oblik na krivi~no delo e propi{ana kazna zatvor od najmalku ~etiri godini. Ako deloto e storeno od koristoqubie se propi{uva kazna zatvor od najmalku osum godini. Pari~nata kazna iznesuva 30 milioni denari. pendirawe na vizite dojde direktno od evroprateni~kata Tawa Fajon, koja e izvestitel za ukinuvaweto na vizniot reìm. “Za prvpat Evropskata komisija ima predlog za suspendirawe na viznata liberalizacija za Makedonija i Srbija, {to pokaùva deka situacijata e alarmantna. Predlogot na EK moè da bide usvoen od zemjite-~lenki na EU, bez toj da bide razgleduvan od Evroparlamentot”, istakna Fajon minatata nedela. Vo juni }e bidat prezentirani zaklu~ocite na misijata na Evropskata komisija koja vr{i procenka na sproveduvaweto na viznata liberalizacija

za Makedonija i drugite zemji od regionot, izjavi evroambasadorot Piter Sorensen. Toga{ }e se znae i kakov mehanizam eventualno }e bide aktiviran za spre~uvawe na zloupotrebite na viznata liberalizacija. “Zasega ne mo`am da komentiram. Ima nabquduva~ka misija koja ja procenuva sostojbata ovde i vo celiot region. Ne sakame da izleguvame so nikakvi zaklu~oci pred da vidime {to tie }e ka`at. Kolku {to znam, vo juni }e go zavr{at svojot izve{taj i toga{ }e se navratime na ova pra{awe”, istakna Sorenesen. Spored analiti~arite taa odluka nema vedna{ da

VLASTA REAGIRA VO “PET DO 12” Po minatonedelnite predupreduva~ki tonovi od EU, vlasta vo zemjava se “svesti” za serioznosta na problemot. Ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, potvrdi deka u{te pove}e }e se zgolemat grani~nite i kontrolite na turisti~kite agencii. Taa informira deka vo poslednite sedum dena pove}e od 350 lica se vrateni od makedonskite granici odnosno im e onevozmoèno da patuvaat zatoa {to ne bile vo sostojba da ja dokaàt celta na patuvaweto i da priloàt seriozen dokaz deka se raboti za realni turisti~ki patuvawa. stapi na sila, no mo`no e privremenoto vra}awe na vizite da stane realnost. “Ne mislam deka viznata liberalizacija e zagrozena vo ovoj moment, no taa bi moèla da bide dovedena vo pra{awe za nekolku meseci. Brojot la`ni azilanti od Makedonija i od Srbija ne opa|a, iako i minatata godina be{e mnogu visok”, izjavi za Doj~e vele, Aleksandra [tiglmajer od Evropskata inicijativa za stabilnost. [tiglmajer ja sovetuva vlasta vo Makedonija da prezeme itni aktivnosti za spre~uvawe na branot na azilanti, a zemjite od EU da ja ukinat pomo{ta i drugite povolnosti za potencijalnite barateli na azil.

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

PARTIITE VETUVAAT SKAPI ZDRAVSTVENI REFORMI

PREGLED VESTI PRILEP DONESE 10-GODI[EN URBANISTI^KI PLAN

BESPLATNOTO ZDRAVSTVO N ^INI 8 MILIONI EVRA

Analizata na “Kapital” poka`uva deka namaluvaweto na participacijata za lekuvawe vo stranstvo, veteno od VMRO-DPMNE, }e ja ~ini dr`avata okolu ~etiri milioni evra. Ukinuvaweto na participacijata za site penzioneri, veteno od SDSM, bara osum milioni evra od Buxetot VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

kolu 13 milioni evra “teàt” predizbornite vetuvawa na VMRODPMNE i na SDSM za populisti~ki merki vo zdravstvoto. Analizata koja ja napravi “Kapital” pokaùva deka dràvnata kasa }e treba da odvoi nekolku milioni evra za koja bilo od ovie dve partii da gi realizira svoite predizborni vetuvawa za besplatno zdravstvo. Fondot za zdravstvo, so sega{nata finansiska kondicija, ne moè da gi pokrie ovie zgolemeni tro{oci zatoa {to nema pari. Namaluvaweto na participacijata pri lekuvawe vo stranstvo, najaveno od vladeja~kata VMRO-DPMNE, }e ja ~ini dràvata okolu ~etiri milioni evra. A, ukinuvaweto na participacijata za pove}e od 100.000 penzioneri }e ~ini pove}e od 700.000 evra. Merkata, pak, za ukinuvawe na participacijata za site penzioneri, predloèna od SDSM, bara okolu osum milioni evra od dràvnata kasa. Oficijalnite podatoci na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) pokaùvaat deka dràvata lani za operacii na osigurenici vo stranstvo potro{ila blizu ~etiri milioni evra, od koi 20%, odnosno 710.000 platile osigurenicite. VMRO-DPMNE predlaga pacientite da pla}aat maksimum 200 evra, bez razlika kolku vkupno ~ini operacijata. Vkupnata suma na participacijata koja lani ja platile penzionerite,

milioni evra “te`at” vkupno vetuvawata na VMRO-DPMNE i na SDSM za populisti~kite zdravstveni merki

a SDSM predlaga da se ukine, spored podatocite na FZO iznesuva okolu osum milioni evra. Spored eksministerot za zdravstvo, \or|i Orov~anec, zdravstvenata programa na vladeja~kata partija e populisti~ka. “Merkata za namaluvawe na participacijata pri lekuvawe vo stranstvo e vrv na populisti~kiot reìm. Ne veruvam deka imaat namera da ja ispolnat. Toa e tolku finansiski neizdràno vetuvawe, za {to sigurno e svesen i toj {to go predlaga. Po site proma{eni investicii vo zdravstvoto poslednive pet godini, kone~no treba da sfatime deka toa {to ni treba e dolgoro~no odr`liv sistem, a ne spisok so èlbi na poedinci”, veli toj. Od FZO, pak, velat deka merkite predloèni od VMRO-DPMNE se poizdràni, otkolku tie na opozicijata. “Programite {to partiite gi vadat pred izbori treba da bidat izdràni. Ne moè da se vetuva s$ i se{to, bez pritoa da se misli na posledicite vrz zdravstveniot sistem. Dvete najgolemi partii vetuvaat, predviduvaj}i zgolemuvawe na zdravstveniot buxet. No, VMRODPMNE planira toa da go pravi po ve}e zacrtaniot model, {to prakti~no e poizvodlivo otkolku toa {to go predlaga drugata partija”, veli portparolot Branko Axigogov.

oviot Generalen urbanisti~ki plan na Prilep opfa}a 1.928 hektari i e za 400 hektari, odnosno za 47% pogolem vo opfat od prethodniot. Najgolem del od pro{iruvaweto se odnesuva na rabotnite zoni za industrijata, servisite, stovari{tata i prostorot za domuvawe. Dràvnoto grade`no zemji{te od po~etokot na juli treba da premine vo nadle`nost na op{tinite. Gradona~alnikot na Prilep, Marjan Risteski, veli deka so noviot urbanisti~ki plan se otvoraat mo`nosti za novi investicii i ekonomski razvoj na gradot. “Okolu 598 hektari se predvideni za rabotni zoni {to se okolu regionalnite patni pravci Prilep-Makedonski Brod i Prilep-Bitola so {to se podobruvaat uslovite za privlekuvawe sveì investicii. [to se odnesuva do individualnite gradbi i javnite povr{ini, izvr{ena e prenamena na postojnite oranèrii za individualno domuvawe {to }e zna~i prodolùvawe na atraktivnata tipska naselba i izgradba na novi komleksi so planski intergirani zeleni povr{ini lokacii za javni instutucii”, izjavi Risteski. Generalniot urbanisti~ki plan e proekt vreden 81.500 evra.

EBOR KREDITIRA MALI HIDROCENTRALI VO ZAPADNA MAKEDONIJA vropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) & dodeli zaem od tri milioni evra na makedonskata Hidro enerxi grup doo Skopje (HEG) za finansirawe na izgradbata na tri mali hidrocentrali vo zapadniot del od zemjava. Hidrocentralite }e imaat vkupen kapacitet od 3,73 megavati i vo prosek }e proizveduvaat okolu 10 gigavat-~asovi elektri~na energija na godi{no nivo. Tie }e bidat vklu~eni vo makedonskata distributivna mre`a, a kompanijata HEG }e ima dogovori za prioriteten otkup so MEPSO, kako i posebna tarifna {ema nameneta za proekti za obnovliva energija. Ova e tret zaem na EBOR dodelen na privatniot sektor vo Makedonija za investicii vo energetski kapaciteti, obezbeden preku Direktnata kreditna linija za investicii vo odr`livi izvori na energija vo Zapaden Balkan. Finansiraweto na EBOR e poddr`ano so direkten dogovor potpi{an so ministerot za ekonomija. Po uspe{noto zavr{uvawe na proektot HEG }e se kvalifikuva za dobivawe stimulacija povrzana so namaluvaweto na emisijata na jagleroden dioksid, koja }e bide obezbedena od Fondot za Zapaden Balkan, Specijalniot fond na akcioneri na EBOR i Evropskata unija.

\OR\I OROV^ANEC

BRANKO AXIGOGOV

PORANE[EN MINISTER ZA ZDRAVSTVO

PORTPAROL NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO

Merkata za namaluvawe na participacijata za lekuvawe vo stranstvo na VMRODPMNE e vrv na eden populisti~ki re`im. Ne veruvam deka imaat namera da ja ispolnat. Toa e tolku finansiski neizdr`ano vetuvawe za {to sigurno e svesen i toj {to go predlaga.

Programite {to partiite gi vadat pred izbori treba da bidat izdr`ani. Ne mo`e da se vetuva s$ i se{to, bez da se misli na posledicite vrz zdravstveniot sistem. Dvete najgolemi partii vetuvaat, predviduvaj}i zgolemuvawe na zdravstveniot buxet, no VMRO-DPMNE planira toa da go pravi po ve}e zacrtaniot model, {to prakti~no e poizvodlivo otkolku toa {to go predlaga drugata partija.

Poznava~ite na makedonskiot zdravstven sistem predupreduvaat deka sekoja improvizacija vo ovoj del bi mo`ela da ja bankrotira ve}e praznata kasa na Fondot.

QUBQANSKA MLEKARA OTVORI FIRMA VO MAKEDONIJA ubqanska mlekarnica registrira{e firma vo Makedonija. Spored podatocite od Centralniot registar, imeto na novoto dru{tvo koe slovene~kata kompanija pred dva dena go otvori vo Makedonija e Qubqanske Mlekarne DOOEL Skopje, a osnovnata dejnost e trgovija na golemo so mle~ni proizvodi, jajca i masla i masti za jadewe. Firmata e registrirana so pari~en vlog od 150.000 evra, a upravitel na novata firma e skopjanecot Nikola Maxarevski. Qubqanska mlekarnica e najgolemata mlekarnica vo Slovenija koja postoi pove}e od 50 godini. Vo svoite ~etri pogoni kompanijata proizveduva jogurt, sve`o i trajno mleko, namazi, polutvrdi i tvrdi sirewa, sladoledi i drugo. Qubqanska mlekara vo makedonskata javnost e poznata po toa {to be{e zainteresirana da ja prezeme mlekarnicata Svedmilk.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

2.738

2.592

OMB 117,74

2.733

2.587

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

117,69 2.728

117,64

2.582 2.723 2.577

117,59

2.718

117,54

2.572

2.713

117,49

2.567

2.708

117,44

2.562

2.703

12/05/11

13/05/11

14/05/11

15/05/11

16/05/11

17/05/11

18/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,39

12/05/11

13/05/11

14/05/11

15/05/11

16/05/11

17/05/11

18/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

na vo menuva~kiot kurs i kamatnite stapki, odnesuvaweto na doveritelite i dol`nicite, procenka na imotot itn. Funkcijata na kontrola na usoglasenosta na raboteweto na bankite so propisite e odgovorna za identifikuvawe, merewe i upravuvawe so ovie rizici, iako krajnata odgovornost za usoglasenoto rabotewe na bankite, soglasno relevantnata me|unarodna i doma{na regulativa od ovaa oblast, e na Upravniot, odnosno Nadzorniot odbor. Generalno, terminot Compliance za prvpat e spomenat vo SAD vo 80-te godini od minatiot vek i ottoga{ se koristi vo finansiskite institucii kako del od nivnite napori da bidat usoglaseni so zakonite i regulativata od koja mo`e da proizlezat krivi~ni ili gra|anski kazni / prekr{oci. Vo Evropa, ovoj termin e definiran od Bazelskiot komitet za bankarska supervizija vo 1988 godina vo ramkite na Principite za spre~uvawe kriminalni aktivnosti vo bankarskiot sistem i spre~uvawe na perewe pari, kako rezultat na ranlivosta na finansiskiot sektor i mo`nosta za negova zloupotreba od kriminalnite strukturi. Ovoj termin dopolnitelno e dopreciziran i dopolnet vo 90te godini od minatiot vek vo Bazelskiot komitet, a so cel ponatamo{no definirawe koe denes glasi: “Compliance prets tavu va usoglasen o ra botewe so zakonite i regulativata, dodeka Compliance functione funkcija, koja, pred s$, e

13/05/11

14/05/11

15/05/11

16/05/11

17/05/11

18/05/11

MAKEDONSKA BERZA

[TO E KONTROLA NA USOGLASENOSTA NA RABOTEWETO NA BANKITE SO PROPISITE? unkcijata kontrola na usoglasenosta na raboteweto so propisite, odn osn o Compliance function, pretstavuva dejstvuvawe, odnosno rabotewe na bankite vo soglasnost so vaè~kata zakonska i podzakonska regulativa, doma{na i me|unarodna. Bankarskata industrija “pati” od postojani promeni vo zakonite i podzakonskite akti, {to zna~i deka vedna{ po nivnoto objavuvawe bankite se fokusiraat navreme i celosno da go usoglasat raboteweto so obvrskite navedeni vo konkretnata regulativa. U{te pove}e zagriùva faktot koga bankite dobivaat poinakvi / kombinirani signali od razli~na regulatorna vlast, koi ~esto naloùvaat razli~na, pa duri i kontradiktorna regulativa, koja podrazbira deka dokolku bankata go usoglasi svoeto rabotewe so eden zakonski akt, so takvoto postapuvawe ne go po~ituva drugiot akt donesen prethodn o. Usoglasen oto rabotewe na bankite so vaè~kata regulativa e od osobena va`nost ne samo od aspekt na pravilno i prudentno rabotewe, tuku i od aspekt na za{teda na tro{ocite koi moè da nastanat pri soo~uvawe so site rizici i korporativni “skandali” dokolku postapuva poinaku. Spomenatite rizici se razli~ni i moè da bidat predizvikani od sekojdnevnoto rabotewe i (ne)soodvetnata primena na regulativata, prome-

12/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

M-R MAJA ANDREEVSKABLA@EVSKA DIREKTOR NA DIREKCIJA ZA KONTROLA NA USOGLASENOSTA NA RABOTEWETO NA BANKATA SO PROPISITE STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

Bankarskata industrija “pati” od postojani promeni vo zakonite i podzakonskite akti, {to zna~i deka vedna{ po nivnoto objavuvawe bankite se fokusiraat navreme i celosno da go usoglasat raboteweto so obvrskite navedeni vo konkretnata regulativa odgovorna za identifikuvawe, sledewe i kontrola na rizicite od neusoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite, {to mo`e da predizvikaat eventualni merki od regulatornite organi, finansiski zagubi i generalno reputaciski rizik kako posledica na kontinuirani i zna~ajni propusti vo usoglasenoto rabotewe na bankata so propisite”. Vakvata kontrola pretstavuva prezemawe niza aktivniosti so cel osiguruvawe deka bankata raboti, odnosno e vo soglasnost so barawata na va`e~kata zakonska regulativa, no i deka site nejzini vraboteni se odnesuvaat i dejstvuvaat soglasno so regulativata i internite politiki i proceduri. No, ovde ne zapiraat aktivnostite na vrabotenite

PROMETOT SO AKCII PORASNA 39% nvestitorite v~era poka`aa zgolemen interes za akciite na kompaniite, za razlika od obvrznicite, koi u~estvuvaa samo so 7% vo vkupniot berzanski promet od 167.672 evra. Vkupniot promet so obvrznici v~era iznesuva{e samo 12.045 evra, a najtrguvana, so promet od 9.000 evra, be{e desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Prometot so obvrznici padna za 76,3% vo odnos na vtornikot, dodeka pak, prometot so akcii ima{e rast od 39,1%. Najgolem del od prometot, vo iznos od 134.000 evra, be{e ostvaren vo ramkite na oficijalniot pazar na hartii od vrednost, dodeka pak, ostatokot od 33.672 evra be{e realiziran na redovniot pazar. Od akciite najtrguvana be{e akcijata na Alkaloid, koja ostvari promet od 50.267 evra, pri {to po prose~na cena od 71,2 evra od akcija bea istrguvani 706 akcii na dru{tvoto. Pogolem promet vo tekot na v~era{niot den ostvarija u{te i akciite na Komercijalna banka i Granit. Od Komercijalna banka bea

vo Oddelot za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite – kako {to se izmenuvaat zakonite i regulativata, taka soodvetno se menuvaat i standardite, internite akti na bankata, a usoglasenosta stanuva “podvi`na cel”. Tuka se postavuva i pra{aweto koe postojano treba da go imame na um: kako moè da bidame sigurni deka bankata e usoglasena so propisite i deka nejzinite vraboteni postapuvaat soglasno so vaè~kata interna i eksterna regulativa? Promenite se slu~uvaat so tolkava brzina, {to eden segment ili organizacionen del moèbi deneska e usoglasen so regulativata i internite akti, no utre ve}e ne e. Dene{nite predizvici, utre se ve}e istorija.

istrguvani 295 akcii po prose~na cena od 60,9 evra, so {to e ostvaren promet od 17.990 evra, dodeka pak, od Granit bea istrguvani 1.585 akcii, vredni 15.252 evra. Na redovniot pazar na hartii od vrednost najtrguvana be{e akcijata na Prilepska Pivarnica, od koja se istrguvaa 56 akcii, pri {to e ostvaren promet od 10.109 evra. Indeksite trguvaweto go zatvorija so razli~ni vrednosti. Glavniot berzanski indeks MBI-10 padna 0,24%, na vrednost od 2.576,25 indeksni poeni, dodeka pak, drugiot akciski indeks MBID na dnevno nivo porasna za 0,35%, na 2.719,40 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB trguvaweto go zavr{i kako {to i go po~na, na vrednost od 117,58 indeksni poeni. Vkupno v~era bea istrguvani 27 hartii od vrednost, od koi deset imaa pad na cenata. Najgolem pad, 3%, ima{e akcijata na Skopski Pazar, dodeka pak, od osumte hartii od vrednost ~ii ceni porasnaa najgolem rast ima{e akcijata na FZC 11 Oktomvri od Kumanovo, koja porasna 3%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

18.05.2011 Просечна цена (МКД)

ФЗЦ 11 Октомври Куманово Прилепска Пивница Прилеп

Износ (МКД)

722,00

98.190

11.102,57

2,8

621.744

Охридска Банка Охрид

1.692,62

1,17

67.710

Алкалоид Скопје

4.378,86

0,62

3.091.480

591,83

0,31

938.040

Име на компанијата

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Скопски Пазар Скопје

18.05.2011 Просечна цена (МКД)

Макпетрол Скопје

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Фершпед Скопје Макстил Скопје

Износ (МКД)

6111,25

-3,00

495.010

26000,5

-2,44

104.000

128,00

-2,30

70.400

53.001,00

-1,85

106.000

200,88

-0,81

512.850

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.212.067,38

-3,54%

-7,24%

3,60%

-3,73%

-1,33%

17.05.2011

ILIRIKA GRP

48.726.374,21

-4,53%

-7,40%

-4,62%

-8,82%

-1,40%

17.05.2011

Иново Статус Акции

14.204.272,14

0,20%

-6,47%

3,32%

3,07%

-4,37%

17.05.2011

KD Brik

37.390.465,66

-4,28%

-5,10%

-1,72%

-6,08%

1,14%

16.05.2011

KD Nova EU

25.876.882,40

-1,62%

-7,44%

0,23%

-1,25%

-3,43%

16.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.460.026,26

0,11%

-4,55%

1,40%

0,46%

-0,32%

17.05.2011

КБ Публикум -обврзници

26.892.000,58

0,39%

0,00%

17.05.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

18.05.2011

1.431.353

P/E

P/B

4.378,86

401,26

10,91

0,95

54.562

7.245,93

567,72

12,76

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

591,83

95,35

6,21

0,55

KMB (2010)

2.279.067

3.750,64

628,36

5,97

1,07

MPT (2010) *

112.382

26.000,50

0,76

25.920

41.000,00

2.980,40

13,76

0,83 0,64

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

4378,86

0,62

3.091.476

REPL (2010) *

Комерцијална банка Скопје

3750,64

-0,08

1.106.440

SBT (2010) *

389.779

2.700,00

39,99

67,51

591,83

0,31

938.044

STIL (2010) *

14.622.943

200,88

0,47

431,98

2,53

19680

0,00

669.120

TPLF (2010) *

450.000

3.895,47

277,07

14,06

1,07

11102,57

2,80

621.744

ZPKO (2010) *

271.602

2.112,00

0,33

Име на компанијата

Гранит Скопје СОКОТАБ Битола Прилепска Пивница Прилеп

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

18.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

ХВ ALK (2010)

Вкупно издадени акции

18.05.2011

Нето добивка по акција

BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

18.05.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

обврзници

% на промена

12.044

121.944

100

28,08

133.988

109

-8,23

обични акции

33.662

102,42

Вкупно Редовен пазар

33.662

102,42

0,00

167.649

126

3,08

обични акции Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

-76,29

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 18.05.2011)

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

PROKREDIT NUDI NOVI AVTOMOBILSKI KREDITI

KIBS DIVIDENDATA ]E JA ISPLA]A VO AKCII

rokredit banka zaedno so Por{eMakedonija nudat podobreni uslovi za nabavka na novi vozila od brendovite *Volkswagen, *Skoda i *Audi. Vo ramkite na akcijata, koja }e trae do krajot na mesec juni, avtomobilskite krediti od Prokredit banka za nabavka na novo vozilo od ovie brendovi }e se nudat so godi{na kamatna stapka od 7,8%, so rok na otplata na 72

lirin{kata ku}a Klirin{ki interbankarski sistemi (KIBS) od Skopje dobi odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost na Makedonija (KHV) za devettata emisija na hartii od vrednost po pat na privatna ponuda. Emisijata na akciite }e bide napravena od sredstvata na dru{tvoto, taka {to akcionerite na ova dru{tvo namesto dividenda vo pari }e dobijat akcii vrz osnova na nivnoto u~estvo vo osnovnata glavnina na KIBS. Stanuva

rati, i minimalno u~estvo od 10%. Ponudata se odnesuva na pravni lica, imaj} i ja predvid strate{kata opredelba na bankata i Por{e-Makedonija za poddr{ka na malite i srednite biznisi vo Makedonija. Od bankata najavuvaat deka godinava u{te pove}e }e ja zgolemat kreditnata poddr{ka za malite i srednite kompanii. Samo vo prviot kvartal se pla-

sirani 26 milioni evra krediti, {to pretstavuva porast od 8,5% vo sporedba so istiot period lani.

zbor za 2.662 obi~ni akcii so vrednost od 432.845 evra. Isto taka, KHV na barawe na brokerskata ku}a Fer{ped broker donese odluka za namaluvawe na dozvolata za rabota. So ovaa odluka, Fer{ped broker ve}e nema da gi vr{i uslugite so hartii od vrednost kako prethodno, tuku samo }e kupuva i prodava hartii od vrednost po nalog i za smetka na klientot i }e dejstvuva kako pokrovitel pri kotacija. So namaluvaweto na dozvolata za rabota se na-

mali i obvrskata na Fer{ped broker postojano da poseduva osnovna glavnina od 500.000 evra. Taa sega iznesuva 75.000 evra. Izmeni na dozvolata za rabotewe od strana na KHV bea napraveni i kaj brokerskata ku}a Alta Vista Broker, koi, pak, pobarale pove}e da ne ja vr{at uslugata investicisko sovetuvawe, tuku samo kupuvawe i prodavawe na hartii od vrednost po nalog i za smetka na klientot, i da dejstvuva kako pokrovitel pri kotacija.

KOLKU SE REALNO OSTVARLIVI VETUVAWATA NA PARTIITE?

17.03.2010 NEMA PARI I LOKACII ZA GRADE@NA STANBENA EKSPANZIJA

Na teren postojat mnogu problemi koi }e gi zako~at predizbornite vetuvawa na partiite za stanbena grade`na ekspanzija. Problem e {to grade`nicite te{ko doa|aat do krediti za da investiraat i se ~esto se finansiraat so avansno pla}awe na stanovite od kupiva~ite SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ema uslovi za grade`na stanbena ekspanzija, pa duri ni po cena dràvata da pla}a i garantira za kreditite {to }e gi zemaat gra|anite za kupuvawe stan. Ova e odgovorot od pove}eto grade`ni kompanii na najavite na dvete politi~ki partii, VMRO-DPMNE i SDSM, za stimulirawe na grade`ni{tvoto so subvencionirawe na kamati na stanbeni krediti i pla}awe na del od ratite. Grade`nicite koi gi konsultira{e “Kapital” velat deka na teren postojat mnogu problemi koi }e go zako~at celiot proekt. Problem se imotno-pravnite odnosi na grade`nite lokacii. No, najgolem problem e kako grade`nite kompanii da dojdat do pari za da investiraat vo izgradba na stanovi koga bankite ne im davaat krediti. Dosega grade`nite kompanii naj~esto so zdruèni sredstva so kupuva~ite gi gradea zgradite. Uslovite za dràvna poddr{ka pri kupuvawe stan, spored proektot na VMRO-DPMNE, predviduvaat stanot koj se kupuva da e novogradba so seta potrebna dokumentacija (imoten list, dozvoli i odbrenija za gradba). “Mislam deka se pove}e vetuvawa na hartija, no toa ne zna~i

1.296

dr`avni stanovi za mladi bra~ni parovi planira da izgradi Vladata do 2015 godina

deka dokolku se realiziraat, nema da bide dobro. Naprotiv, }e se otvori mnogu rabota za grade`nite kompanii. Edinstveno zagriùva toa {to stanovite mora da bidat odnapred izgradeni, a ne veruvam deka ima mnogu grade`ni kompanii koi se bonitetni za da moàt prvo da gradat, pa potoa da prodavaat”, veli sopstvenik na grade`na kompanija vo zemjava, koj saka{e da ostane anonimen. Komentarite od drugite grade`ni kompanii se naso~eni vo delot na neisplatlivosta na samiot proekt, vo uslovi koga se bara cenata za metar kvadraten da ne nadmine 900 evra so vklu~en DDV. Tie velat deka dràvata ne smee da se me{a vo odreduvawe na cenata na stanovite. Spored niv, dokolku Vladata saka da go isturka proektot, najdobro e Javnoto stanbeno pretprijatie da se vklu~i. Vo izminatiot period toa prodava{e stanovi vo Skopje po cena od 900 evra za metar kvadraten so vklu~en DDV. Vo SDSM velat deka se svesni oti za vakov proekt voop{to ne e ednostavno da se napravi celosna presmetka predvreme, bidej}i uslovite se menuvale tekovno.

SLI^NI MERKI I VO SRBIJA, HRVATSKA, CRNA GORA I REPUBLIKA SRPSKA a da go spasi grade`ni{tvoto od kolaps, Vladata vo Hrvatska pred dva meseci re{i so 66% da ja subvencionira kamatata na stanbenite krediti do 100.000 evra. So toa Hrvatite za stanben kredit pla}aat kamata od samo 1,7%. Subvenciite vaàt za novo ìveali{te so najvisoka cena od 1.900 evra po metar kvadraten. Vo Hrvatska, subvenciite se del od Zakonot za pottiknuvawe na proda`bata na stanovi, a subvencioniraniot iznos gra|anite }e go vra} aat po ispla}aweto na kreditot, vo rok od 60 meseci bez kamata. I vo Hrvatska dràvata nametnuva uslov kamatnata stapka da ne bide povisoka od 5% na godi{no nivo i vo prvite ~etiri godini da bide fiksna. No, Vladata planira da raspi{e konkurs na koj bankite }e moè da se prijavat so svoi uslovi, po {to dràvata }e ja odbere najpovolnata ponuda. Za ovaa cel vo buxetot godinava se odvoeni blizu tri milioni evra. Vo Srbija, Vladata subvencionira stanbeni krediti za gra|ani koi nemaat svoj stan i za povr{ina najmnogu do 50 metri kvadratni. Vladata na Crna Gora, pak, vo sorabotka so nekolku banki u{te vo 2007 godina go lansira{e proektot 250 stanbeni krediti, no samo za vrabotenite vo dràvnata administracija. Se subvencionira{e kamatata na stanbenite krediti vo iznos od 3%, a gra|anite moraa da gi ispolnuvaat uslovite koi gi baraat bankite. Ministerstvoto za semejstvo, mladi i sport na Republika Srpska vo mart godinava objavi konkurs za subvencionirawe na kamatnite stapki na stanbenite krediti za mladi bra~ni parovi. Dràvata }e finansira eden procenten poen kamatna stapka na krediti plasirani od komercijalnite banki od kreditnata linija na Investicisko-razvojnata banka na Republika Srpska.

“Ne sakame da vetuvame ne{to {to ne mo`eme da go kontrolirame kako proces, zatoa {to postojat pove}e varijanti. Dali }e raspi{eme tender na koj bankite }e se prijavuvaat so uslovi ili sli~no, tekovno }e se doprecizira. Se otvoraat i pra{awa koja povr{ina da bide stanot, na kolku godini da se subvencionira kamatata,

dali delumno da se subvencionira. Nie startuvavme so brojka od pet milioni evra zatoa {to deluva najrealno, {to ne zna~i deka vo idnina nema da se zgolemi”, veli Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM. Grade`nata sezona godinava po~na so baven start. Podatocite na Dr`avniot zavod za

statistika poka`uvaat za 18% pomalku izdadeni odobrenija za gradba vo prvite tri meseci od godinava. Grade`nicite velat deka za razdvi`uvawe na grade`nata operativa neophodno e da ima pove}e ~isti grade`ni lokacii. “Namaluvaweto na brojot na grade`ni dozvoli e rezultat na toa {to nema dovolno

grade`en prostor vo centralnoto gradsko podra~je vo Skopje, kade {to postoi razviena infrastruktura, no i {to nema detalni urbanisti~ki planovi vo nekoi op{tini. Vo Aerodrom ili Karpo{ ve}e postojat vakvi planovi i se gradi”, veli Zoran Dabevski, sopstvenikot na grade`nata kompanija Dabar.

WWW.KAPITAL.MK Ѓ МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,38%

3,36%

4,21%

5,08%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5087

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50

САД

долар

43,4046

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40

В.Британија

фунта

70,4648 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,9992

Канада

долар

44,5135

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

45,9260

61,6

43,9

71,4

49,

Извор: НБРМ

Intervju

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

RADMILA [E]ERINSKA KANDIDAT ZA PREMIER NA SDSM

NEMA DA IMA M KRIMINAL VO M KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ako }e gi naterate neopredelenite da glasaat i da Ve poddràt? ]e nudime, a nema da plukame, toa e najednostavnata definicija. Jasno e deka gra|anite se nezadovolni od sostojbite i pravecot vo koj se dviì Makeodnija, nezadovolni se od vlasta, no negativnata kampawa koja tie ja vodat nekoe vreme vlijae na zgolemuvawe na brojot na neopredeleni, onie koi od ekranite dobivaat vpe~atok deka ni{to nema da se promeni kako i da glasaat. I toa ne e slu~ajno, toa e strategijata na Gruevski. Celta na VMRO – DPMNE e za ovie izbori da gi odlu~uvaat partiskite vojski. Tvrdo opredelenoto glasa~ko telo, kade {to vlasta so instrumentitte koi gi zloupotrebuva ima prednost. Gra|anite velat deka nivnata pasivnost se dolì na vpe~atokot deka politi~arite se tuka samo da se karaat edni so drugi. Toa morame da go promenime. Mojata cel vo ovaa kampawa nema da bide da go plukam ili da se konfrontiram so Gruevski, mojata cel se graganite, zaradi niv se kandidirame i dobivame izbori. Velite ne vetuvate brda i dolini tuku Vlada {to ne krade. Kako }e se spravite so kriminalot, ako toa ne bide so spektakularni apsewa? Kriminalot i korupcijata nemaat opravduvawe. No tie ne se re{avaat so spektakularni apsewa, kako {to pokaàa i podatocite na ON: posle tolku kameri i falbi, makedonskite gra|ani platile najve}e mito od site vo regionot (prose~no okolu 470 evra). Toa e stra{no i porazitelno. Sudot e toj koj treba da odlu~i koj e vinoven i vo toa nema da im se me{ame. No, site dràvni organi koi se borat so kriminalot i korupcijata }e se bara od niv samo edna rabota-da ne zatvaraat o~i pred kriminalot.

SKOT GUDSTAJN RABOTI BEZ PARI ZA NAS Skot Gudstajn, sovetnikot na Obama go vklu~ivte vo kampawata. Od kade sorabotkata i kolku ste zadovolni od negovite soveti? Glavniot sovet koj Skot mi go dade e deka proforma porakite vo koi politi~arite samo si gi povtoruvaat sloganite od mitinzite ne dopiraat do gra|anite i deka mora da se potrudime navistina da napravime direktna komunikacija. Toj poddr`uva progresivni politi~ari (kako {to e {totuku izbranata brazilsk pretsedatelka) i ne raboti za pari za nas. Toj ne e klasi~en konsultant.

A ako kaj va{ite funkcioneri se detektira kriminal? Kaj mnogu nositeli na vlast, Zavodot za revizija konstatira{e nezakonski i nenamenski potro{ile narodni pari, pa nikakva sankcija ne vidovme. Korupcijata postoi na nisko nivo, taa treba da se suzbiva i za nea ne treba spektakularnost. Ona {to ne smee da se slu~uva, a se slu~uva{e e da se krie visokata i najopasna korupcija, i da se pokriva so pompezni apsewa na patarinite ili vo bolnicite. Zatoa, po~nuvajki od prviot do posledniot vo politi~kiot establi{ment }e baram da ima nulta korupcija. Dolgi godini

sum vo politika, nikoga{ ne sum bila vme{ana vo nikakov skandal, vo nikakov kriminal nitu korupcija. korupcija I toa nevolno go priznavaat i protivnicite. Nemam namera da nosam odgovornost za tu| kriminal, kako sum bila stroga i disciplinirana kon mene, takva }e bidam i kon onie so koi }e rabotam. Gruevski veli deka ste opa~inata na liceto na Crvenkovski. Чuvstvuvate li tovar zaradi ova, deka treba da dokaùvate oti nema toj da gi vle~e va{ite konci? VMRO - DPMNE postavuva zamka i se nadeva deka vo nea ke vlezeme. Nema da im uspee. Od sitni provokacii i mestenki koi se del od startoto sfa}awe na politikata, na gra|anite im e preku glava. I nikoj vo SDSM nema da si ja i{ka muvata {to ja nema. Ova ne e na{a tema, jas so toa nema da se zanimavam. No, VMRO–DPMNE u{te od Crvenkovski bara proekti i novi re{enija. Zo{to Ve isklu~uvaat Vas? Ne ste im vie target. Dve godini teraat kamapawa protiv Crvenkovki i sega naedna{ im se izmestuva fokusot i gledaat deka mnogu pari dale vo vetar. Sega velat Crvenkovski e lo{, ama i sekoj so nego isto. So toa priznavaat deka nemaat igra. Zatoa begaat od site dueli, debati, soo~uvawa. A lu|e koi se sigurni vo sebe i vo svoite rezultati nemaat problem da sednat na ista masa. Gruevski go odbi Crevnkovski za duel. ]e go povikate li i Vie? Nema duel {to Grfuevski go prifatil. Toj ne prifati duel ni kako opoziciski lider i toa pokaà eden mentalitet na politi~ar koj saka da bide samo PR paket. Svesen e deka ako sedne na masa - nema argumenti. Nie sme tuka, kade saka, so kogo saka da zboruva. Saka za minatoto - ete mu ja pokanata na Crvenkovski, saka za idninata, za programite neka izleze so mene. Nie bevme mnogu kritikuvani za onoj slogan „nekoi pra{awa ne zasluùvaat odgovor”, moèbi so pravo, no Gruevski nova parola deka niedno nenamesteno pra{awe ne zasluùva odgovor. Kako ènata koja vo 2008-ma go doìvea najgolemiot poraz za SDSM sega sega }e go pobedi Gruevski? Dali toj poraz dopolnitelno ve potivira da gi izedna~ite smetkite, pa da mu pokaète sega na Gruevski koja e Radmila [e}erinska? Ne me motivira mojot poraz, tuku porazot na Makedonija. Toj vo 2008 gi zema glasovite, ama gi zaboravi obvrskite. Tezite so koi nie nastapivme vo 2008 se pokaàa kako to~ni - deka ekonomskiot rast bil meur od sapunica, deka vetuvawata za podobro obrazovanie i zdravstvo bile la`ni, zemjata {esta godina se izolira i go izgubi ~ekorot so site vo regionot, a nere{avaj}i go sporot za imeto gubi na sekoj plan. Deneska Gruevski ima sosem nova retorika koga zboruva za baraweto na kompromis i toa e dobro, site u~ime, ama toj

ni potro{i celi {est godini. Istite temi koi bea aktuelni toga{ se i sega, ama ve}e Gruevski ne moè da sega go kupi narodot so stari vetuvawa vo nova ambalaà. Negovite politiki krahiraa po~nuvaj}i od ekonomijata koja ja tera{e na prv plan. Ottuka koi Vi se o~ekuvawata za izbornite rezultati? Najpovolnite anketi za VMRO ne moàt da skrijat dva fakti, prvo za da dobiete eden anketiran trojca vi odbivat u~estvo na anketa i vtoriot fakt deka i onie koi ke glasaat ne sakaaat da kaàt za kogo. Kampawata }e se prekr{i na edno pra{awe - dali }e se skr{i stravot! Ako izlezat oslobodeni, ohrabreni deka mo`ni se promeni -Gruevski }e doìvee poraz. O~ekuvate pobeda? Da. O~ekuvame vlast predvodena od SDSM. Zna~i ne spiete na toa uvo deka DUI }e otkaè poslu{nost vo daden moment? Koga vleguvate vo politi~ka bitka mora vie da napravite rezultat, a ne drugi da vi srabotat. Po izborite Makedonija zasluùva koalicija koja }e gi deli klu~nite prioriteti na dràvata, ne na partijata. Ovoj tip na DOO na Ilindenska bb ne dovede tamu kaj {to sme. VMRO veli deka zaradi DUI ne moè da si gi dovraboti site partiski vojnici, a DUI deka ne moè da vlezeme vo EU ili NATO zaradi VMRO - DPMNE. Koga }e gi ~uevte komentarite na dvete partii vo vlasta pomisluvate deka se raboti za luti protivnici. Pritoa ostanaa zaedno, {to zna~i deka nekoj tip na dilovi o~igledno funkcioniraat. Mislam deka pritisokot i vrz DUI e se pogolem za da se izjasni za ova pra{awe. Zatoa i Ahmeti vo gogvorot na partiskata Konvencija be{e prili~no neprijaten za VMRO - DPMNE i stana jasno deka taa koalicija bila koalicija na sitni interesi. Kako Vi izgledaat scenarijata deka Makedonija moè da ja o~ekuva eden period koga nema da moè da se napravi Vlada, ili taa i da se napravi da bide tolku klimava {to za brz rok }e ni sleduvaat novi izbori? Se soglasuvam deka sostojbata na komotna vlada so ogromno mnozinstvo e minato. Podobro e da imate opozicija koja vi di{e vo vrat, kriti~ka javnost koja sekojdnevno vi nao|a maani, ama i ve drì vo kondicija. Ne bi sakala da bidam premier vo vlada koja ima meden mesec {to trae so godini, zi{to taka ne se nosat rezultati, tuku samo se dupliraat mandati.

Vo tri ~ekori }e najdeme re{enie za sporot so Grcija!

Od kade naedna{ referendum za imeto? Promenata se slu~i pred pove}e od godina, ama mo`ebi bidej}i toga{ ne be{e izboren period ne be{e tolku aktuelna. Ne ste ja ni prezentirale. Ne, ja zboruvavme, ama ne dopre vo prvite vesti. Probemot so imeto e ve}e dovolno slo`en i ne treba dopolnitelno da go komplicirame so novi pri~ini za kavga. Fakt e deka

no.

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

MESTO ZA MOJATA VLADA! partija Kandidatot za premier na najgolemata opoziciska partija, [e}erinska veli deka ako dojde na vlast korupcijata }e ja ~isti od tamu kade {to najmnogu smrdi –glavata! Ima seriozen plan za re{avawe na imeto koj vklu~uva aktiven odnos na makedonskata strana, doma{en konsenzus i referendum za re{enie zad koe }e zastanat. najgolemite v~era{ni megafoni koi tvrdea deka kompromis e predavstvo, denes sme{no lobiraat za prekar. Koga bi bila samo nabquduva~ bi se smeela na lu|eto koi ni lepea etiketi deka sme predavnici, a sega kreativno go tolkuvaat kompromisot. No, ne sum nabquduva~, site sme zaedno vo ovaa ka{a i treba da najdeme re{enie. Nie sega imame edna golema sli~nost so Gruevski, no i edna golema razlika. Gruevski veli deka ke go stavi posledniot predlog na referendum i nema da se izjasni, nie velime da, ke treba referendum za da go zacvrstime kompromisot i za da nemame trauma deka gra|anite ne bile pra{ani, ama vlasta }e se odva`i da izleze pred narodot i da ka`e - od ovie i ovie pri~ini nie smetame deka ova e dobro re{enie. Nema da se krieme deka toa ni go nametnale strancite. ]e go viknete li potoa VMRO – DPMNE, da sednete zaedno i da gi dogovorite detalite?

so Srbija i Crna Gora ili }e ostane nadvor od EU 20 godini. Ja propu{tivme {ansata vo 2006ta , koga VMRO - DPMNE koalicira{e so DPA namesto so DUI i kako rezultat na taa sitna vojna koja na krajot zavr{i so brak, Makedonija izgubi {ansa da po~ne pregovori. Vo 2006 Grcija vi garantiram deka nema{e mo`nost da stavi veto. Vo 2008 ma propu{tenata {ansa ne ~ini nad 600 milioni evra stranski inesticii koi Albanija gi zede posle ~lenstvoto. VMRO -DPMNE intuitivno bega od evropskiot proces, ne se ~uvstvuvaat dobro na teren vo koj vaàt pravila na igra. Gruevski ne se ~uvstvuva prijatno vo evropska ramka od koja nema da smee da izbega i nema da moè da manipulira so strav, populizam i nacionalizam. Se dodeka postoi imeto nie nema da se zanimavame so najelementarnoto pra{awe kako e mo`no buxetot od 1,2 milijardi evra da stanal 2, 6 a pritoa ni{to podobro da ne dobivame od dràvata. Samo pogolemi pari se

a da ja re{ime nevrabotenosta, mora da zagrebeme vo profilot na nevraboteni. Ima edna grupa bez obrazovanie koi te{ko moàt da se vklu~at na pazarot za rabotna sila i nim moème da im pomogneme edinstveno preku golemi infrastruktuni proekti, izgradba na pati{ta, golemi energetski kapaciteti. Vtorata grupa e lu|e nad 50 godini, so malku sta` i za niv nudime mo`nost da dokupat sta` za da dojdat do penzija ili da subvencionirame firmi koi }e gi vrabotat. Tretata grupa se onie koi sega vleguvaat na pazarot na rabotna sila i ako vo prviot moment ostanat pasivni ke vlezat vo sitemot na nevrabotenost. Tuka potrebna e obuka i dokvalifikacija. Dràvanta pomo{ i vo EU se poddrùva ako se odnesuva na otvarawe na novi rabotni mesta ili na ramnomeren regionalen razvoj. Nie na toa mora da obrneme osobeno vnimanie, da se stimuliraat i pomali pogoni ako treba ama dislocirani na celata teritorija. Za ova sekako treba da imate infrastruktura

Sledot na nastani bi bil vakov, prvo Makedonija }e se vrati na masata na koja ke znae i da udri, so tupanica, so predlozi. Vtoro, ovde }e se sobereme na masa i ke se trudime so petni ìli da postigneme politi~ki konsenzus za re{enieto koe mislime deka e dobro i treto toa }e go stavime na referendum. Sekoj koj ke saka da i pomogne na dràvata ke bide del od re{enieto, sekoj koj }e odlu~i da sedi na strana }e plati nova politi~ka cena deka vo klu~nite odluki stoel po strana. Kakvi se {ansite za ova da se slu~i kako prvo, i kako vtoro, za ova li zboruvavte vo Brisel? Razgovaravame za toa kakva politika }e vodime, koj }e bide na{iot stav za pra{aweto za imeto i na{ata politika za pribliùvawe vo EU i vo NATO. Tolku se naviknavme da bideme vo ~ekalnica {to toa ve}e ne n$ ni vozbuduva. Porakite na Baroso vo Ohrid bea alarmantni i tie govorat deka Makedonija ili }e se priklu~i vo ovaa mini-grupa

vo igra i pogolem del od parite koi se vo opteg vo dràvata se pod vladina kapa. Prakti~no nie sme vo dràva vo koja i vozduhot ni zavisi od vlasta i vo takva atmosfera vireat samo rasipani tipovi. Kakvi se tonovite koi doa|aat od Atina? Imate kontakti tamu? [to ako posle trite fazi doma i na{iot konsenzus, tie povtorno kaàt ne? Apsolutno ne smeeme da gi amnestirame Grcite za problemot. Tie bi trebalo da bidat postariot brat vo regionot koj }e promovira evropska, a ne balkanska politika.Za àl od 90-tite do deneska i kaj niv, politi~arite koi igraa na kartata na nacionalizam bea poddrùvani. Papandreu ne se doìvuva kako nacionalist, no ima takva edna te{ka ekonomska sostojba i o~ekuvawa, taka {to da ne ~ekame Grcite da napravat prv poteg ili da ja zavr{at rabotata koja nie ne moème. Nim im se moè da pregovaraat so nas u{te cel

vek. Gr~kata i makedonskata Vlada vo izminative godini funkcioniraa kako sestri blizna~ki, si pu{taa voda na svoja vodenica i rabotea vo prekrasna koalicija. Sekoga{ koga vo Grcija }e se jave{e problem, }e se krene{e makedonskoto pra{awe gore i Karamanlis i Papandreu profitiraa, poka`uvaa cvrstina na tema {to ne gi boli. Kaj nas, problemot e {to se igra istata igra, ama nas ne boli mnogu. Bugarija ja namali nevrabotenosta od 20 na 12 %. Cenata koja ja pla}ame se i 994 milioni evra koi Makedonija }e gi dobie od EU do 2015, ama samo ako znae kako da gi potro{i.

Mora da se smeni mentalitetot na dr`avnite slu`benici!

Poslednite primeri so pritisocite vo administracijata ja otslikaa na{ata najbolna to~ka – partizirana, neprofesionalna, korumpirana dràvna uprava. [to }e prezemete? Kaj administracijata postojat dva problemi koi mora paralelno da bidat re{avani. Pomal problem e partizacijata. Toa bara politi~ka volja, nema preku no} da se promeni, no moè da se eliminira. OD 2002 do 2006 mnogu raboti sme pogre{ile ama bevme mnogu restriktivni okolu vrabotuvawata. Na prsti moàt da se nabrojat konkursite, zaradi MMF, zaradi {tedewe, zaradi nemawe pari, ne vrabotuvavme. I potoa izgubivte izbori Da. Rastot na ekonomijata toga{ be{e rezultat na malata adminsitracija, maliot buxet koj dozvoluva pove}e pari da ostanat vo biznisot i malo zadolùvawe. Sega se krstime kako preku no} se ni tresna, industriskoto proizvodtsvo, produktivnosta, efikasnosta, BDP. Seto toa e rezultat na ekspanzionisti~ki politiki na Vladata koja stana se vo dràvata. Sega sme na rangot na socijalizmot so vladinoto vlijanie vo sekoj sektor. Nie pokaàvme deka ostavivme profesionalci vo administracijata vo mnogu sektori. Deneska gi nema, izbrkani se, ama moàt da se napravat ako ima politi~ka volja. Vtoroto pra{awe e pote{ko, kako slu`benicite da gi naterate da rabotat za korisnicite. Duri i lu|eto koi ne se partiski opredeleni koga vlegle vo adminsitracija taa taka bavna i birokratizirana gi deformirala, pa steknale mentalitet na slu`benici so zada~ida mu ote`nat na gra|ninot. Na taa promena administracija gr~evito }e se sprotistavi, no so sistem na pogolema transparentnost i koristewe na novi tehnologii }e se namali diskrecionata mo} na politi~arite ama i na administrativcite.

WELLS FARGO NAJDOBRO JA PREBRODI KRIZATA rast na neto-profitot od 50,5% vo prviot So kvartal godinava, ~etvrtata najgolema banka vo SAD, Wells Fargo se najde na 12 mesto na listata najuspe{ni kompanii na magazinot “Forbs” BORO MIRÊSKI okaz deka bankarskiot sektor zakrepnuva e profitot na del od bankite vo prviot kvartal godinava. Tokmu poradi uspe{noto rabotewe, amerikanskata banka Wells Fargo se najde na 12 mesto na listata najuspe{ni kompanii na magazinot “Forbs”. Vo prviot kvartal Wells Fargo, ~etvrtata najgolema amerikanska banka, ima rast na profitot od 50,5%, {to se dolì na namaluvawe na obemot na “lo{i” krediti. Neto-profitot na bankata dostigna 3,57 milijardi dolari, odnosno 67 centi po akcija, vo sporedba so 2,37 milijardi dolari (45 centi po akcija) pred edna godina. Prihodot padna za 5%, na 20,33 milijardi dolari. Wells Fargo pred krizata be{e eden od najgolemite hipotekarni kreditori vo SAD vo sektorot nedvi`nosti i uspea da ostane profitabilna vo tekot na celata finansiska kriza (osven vo dva kvartali), vo vreme koga na rivalite im se zakanuva{e bankrot. Tokmu poradi toa i investiciskiot gigant Berkshire Hathaway, sopstvenost na amerikanskiot milijarder Voren Bafet, dolgo vreme investira{e vo ovaa banka. Za uspe{nata rabota e dokaz i prezemaweto na bankata Wachovia, a celiot proces, odnosno poslednoto rebrendirawe na 82 filijali na Wachovia vo amerikanskata dràva Merilend se o~ekuva da se slu~i vo septemvri godinava. Toa e posledniot bran aktivnosti od nivnoto spojuvawe. “Toa e mnogu dobro. Sakame ova da bide mnogu mirna i nezna~itelna tranzicija. Vremenskata ramka im ovozmoì na na{ite vraboteni da se naviknat na raznite promeni, a istoto vaì i za na{ite klienti”, izjavi Endi Bertamini, regionalen pretsedatel za Wachovia/Wells Fargo vo Merilend. Rebrendiraweto na 868 filijali i 1.487 banko-

mati }e po~ne vo avgust vo Virxinija, a }e zavr{i vo oktomvri vo Severna Karolina. Osven Merilend, i filijalite na Ju`na Karolina i vo Va{ington }e vlezat “pod ~adorot” na Wells Fargo. Wachovia ima 4.400 rabotnici vo Merilend. Vo oktomvri 2008 godina, Wachovia se soglasi da bide kupena od Wells Fargo za okolu 14,8 milijardi dolari. Ovaa vest dojde ~etiri dena otkoga Federal Deposit Insurance Corporation (FDIC) napravi obidi za Citigroup da ja kupi Wachovia za 2,1 milijarda dolari. No, Citigroup ne se soglasi so odlukata na Wachovia da se prodade na Wells Fargo i se zakanuva{e so sudska tu`ba. Sepak, dogovorot so Wells Fargo be{e odobren od akcionerite, bidej}i ja vrednuvaa Wachovia sedum pati pove}e otkolku {to ponudi Citigroup. Dopolnitelno, Wachovia na Wells Fargo mu ovozmo`i glasa~ko pravo na 39,9% od akcionerite vo kompanijata. Wells Fargo pretstavuva amerikanska kompanija za multinacionalni finansiski uslugi so rabota vo celiot svet. Taa e ~etvrtata najgolema banka vo SAD po sredstva i vtora po pazarna kapitalizacija. Wells Fargo e vtorata najgolema banka po depoziti, davawe hipoteki i debitni karti~ki. Vo 2007 godina, be{e edinstvenata banka vo SAD koja dobi rejting AAA od me|unarodnata rejting-agencija S&P, iako nejziniot rejting sega e namalen na AA poradi finansiskata kriza od 2007 do 2010 godina. Wells Fargo nastana po prezemaweto na Wells Fargo od Norwest Corporation vo 1998 godina. Iako Norwest be{e pouspe{na, novata kompanija se preimenuva{e vo Wells Fargo. Vo 2010 godina, Wells Fargo ima{e 6.335 filijali, 12.000 bankomati, 280.000 vraboteni i pove}e od 70 milioni klienti. Wells Fargo e edna od ~etirite golemi banki (Big Four banks) na SAD zaedno so Bank of America, Citigroup i JP Morgan Chase.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

MESEC NA RADOSTA

ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Vo 1972 godina Sovetot na Evropa ja usvoi Betovenovata “Oda na radosta” za svoja himna. Za oficijalna himna vo 1985 godina ja prifatija i {efovite na vladi i dràvi na ~lenkite na toga{nata Evropska zaednica, deneska Evropska unija. Bez zborovi, na univerzalen jazik - muzika - ovaa himna gi izrazuva ideite za sloboda, mir i solidarnost. Najmnogu moè da se slu{ne na 9 Maj, Denot na Evropa, voobi~aeno izveduvana od mladi muzi~ari oble~eni vo sini mai~ki so logoto na EU. Politi~arite koi u~estvuvaat na proslavite optimisti~ki kaùvaat za Evropa koja gi po~ituva slobodata i identitetot na site lu|e koi ìveat na kontinentot. Pred mnogu godini vo Var{ava na ovoj den na radosta po~na da se organizira optimisti~ka Parada na [uman. Kako i da e, tie paradi stanaa mnogu pomalku poznati po priklu~uvaweto na Polska na EU.

JANÊSKI: I kaj nas vo Makedonija se proslavuva Denot na Evropa. Diplomati od dràvite-~lenki na EU i oficijalni lica od makedonskata Vlada go iskoristija momentot za da ja promoviraat vizijata za idninata na Makedoncite vo obedineta Evropa. Ovaa godina ambasadaort na EU vo Makedonija gordo objavi deka dodeka proslavite vo drugite dràvi se ograni~eni na eden den. vo Makedonija tie }e traat do eden mesec. PIGON: Ooo, pa toa e super!? Moèbi buxetot na delegacijata na EU vo Skopje dozvoluva tro{ewe pove}e pari od dano~nite obvrznici za nastani za publicitet, proslavi i hepening otkolku vo drugi dràvi. Interesno e kako ovoj mesec na proslavuvawe }e se sovpadne so tekovnite predizborni kampawi na makedonskite politi~ki partii. Od druga strana, prednosta e {to za vreme na ednomese~noto proslavuvawe ambasadorot na EU vo Skopje }e bide vo mo`nost da pretstavi pove}e ubavi evropski idei. Se pra{uvam dali Negovata ekselencija }e kaè kako be{e proslaven Denot na Evropa vo negovata tatkovina, Danska? Vo evropskite mediumi ednostranata odluka na vladata na Danska za suspendirawe na slobodnoto dvièwe na lu|eto niz [engen zonata i voveduvawe-

to na grani~nite proverki denes e prikaàno kako ~ist antievropski ~ekor. JANÊSKI: Da, vo taa nasoka e i reakcijata od pred nekolku dena na {efot na Evropskata komisija, koj ja predupredi vladata na Danska deka nejzinata odluka za grani~nite kontroli e nelegalna spored pravoto na EU. I vo Makedonija slobodnoto dvièwe na lu|eto vo EU e edna od top-temite denovive. Ima kontradiktorni izjavi za mo`na suspenzija na patuvaweto bez vizi vo EU za nekolku od dràvite vo regionot. Izjavite na ~lenovi na Evropskiot parlament na ovaa tema se alarmira~ki: EU moè da vovede mehanizam za suspenzija duri i bez diskusija vo Parlamentot. Ova ne e dobro ~uvstvo za nas ako se znae deka tolku godini sme vo ~ekalnata za pregovori za ~lenstvo vo EU. PIGON: Da ti kaàm, istoto ~uvstvo go spodeluvaat i evroparlamentarcite od Polska. Edna od niv, mnogu po~ituvan profesor po sociologija, alarmira: “Ova e na~inot kako se gradi ksenofobija! Ako se otstrani edna tula od evropskata zgrada i drugi moè da padnat”. Taa isto taka istaknuva deka mnogu EU dràvi imaat dobra sorabotka so reìmite vo arapskite dràvi za da profitiraat ekonomski. Sega, nivnata reakcija za da se

zapre imigracijata e glaven predizvik za gordite idei za evropska sloboda i prijatelstvo, koi gi simbolizira himnata na EU. Na 9. maj britanski The Guardian izvesti deka desetici afrikanski migranti bile ostaveni da umrat vo Sredozemnoto More otkako evropski i NATO voeni edinici gi ignorirale povicite za pomo{. JANÊSKI: Znae{, Sten, ako pogledne{ niz glavnite evropski vesnici, internet-stranici na televiziski stanici ili internet-portali nema da vidi{ premnogu entuzijazam i radosni vesti objaveni na Denot na Evropa. Eden od najpopularnite televiziski kanali, Euronews, na 9. maj objavi prikazna za evropskoto raspoloènie za sve~eniot den. Naslovot kaùva samiot za sebe: “Tmuren den na Evropa”. Gleda~ite od celiot svet doznaa deka “Evropejcite se ~uvstvuvaat pesimisti za idninata... Ima ~uvstvo na pesimizam, mnogu pove}e od porano, zatoa {to redovno i naj~esto sme pretstaveni kako kontinent “minato” koga gledame na rastot na Kina, Indija pa duri i na Brazil, Argentina, Meksiko”. PIGON: Ne treba nekoj da bide ekonomski ekspert za da vidi kakva e ekonomskata idnina na dràvite na evrozonata. Brojkite na izve{tajot World Economic Outlook na MMF se pove}e od K

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

jasni. Prognozite za stapkite na rast na evrozonata za 2011 i 2012 godina se 1,6% i 1,8%, no tie za Kina se 9,6% i 9,5% soodvetno. Pet, {est pati povisoki! Dali e ova pri~ina za oficijalnite lica i gra|anite da ja izveduvaat “Oda na radosta”, da organiziraat hepening i da im gi bojadisuvaat licata na decata so znameto na EU? JANÊSKI: No, najgolemata grià ne e za stapkite na rast, Sten. Tuku mo`nosta za kolaps na valutniot sistem na evrozonata. I pokraj golemite reformi i ostri buxetski kratewa vo Grcija, spored me|unarodnite agencii za krediten rejting, dràvata s$ u{te e na rabot na bankrot. Sprotivno na toa {to ubeduvaat politi~arite poslednata godina, programata za spasuvawe na Grcija, Irska i sega Portugalija izgleda ne funkcionira. Sega se zboruva za novi 60 milijardi evra koi bi se dodale na prethodnite 110 milijardi evra pomo{ za Grcija. PIGON: Ni{to ~udno {to Euronews izvestuva: “Evroto frla senka na vizijata za edinstvo otkako tenziite me|u severnite i ju`nite dràvi prodolùvaat da se vlo{u vaat”. Finska negoduva{e za Portugalija, Germanija e vo nekakvi postojani “doobjasnuvawa” so Grcija itn. JANÊSKI: Tenziite isto taka C

STANISLAV PIGON se mnogu dobro vidlivi i na politi~kata scena. Da ne zaboravime na tekovnite voeni akcii vo koi mnogu dràvi na EU u~estvuvaat pod ~adorot na NATO vo Libija. Humanitarnata kriza prodolùva, voenite aktivnosti eskaliraat. PIGON: Navistina. Ova se denovi na humanitarna, socijalna i ekonomska kriza. Borbenite avioni na dràvi od Zapadna Evropa go bombardiraat Tripoli i drugi mesta vo Libija sekoj den ve}e nekolku nedeli. Evrozonata se trese mnogu meseci. Lu|eto vo Grcija protestiraat i odat na {trajkovi mnogu meseci. @alam {to izgleda seto toa }e prodolì i ponatamu. JANÊSKI: Kako i da e, vo Makedonija proslavuvaweto na evropskite idei i svetlata idnina sponzorirana od delegacijata na EU }e trae cel mesec. No, ako ni se vovedat pak vizi za patuvawe vo EU? ]e bide li ova mesec na radosta? O

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MAJ

PATUVAWA

JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

GOLEMA HRVATSKA AKVIZICIJA VO SRBIJA

PODRAVKA ZA 100 MILIONI EVRA SAKA DA GI KUPI BAMBI I ALEVA!

Najpoznatata hrvatska prehranbena kompanija }e gi obezbedi potrebnite 100 milioni evra od bankarski kredit, izdavawe na korporativni obvrznici ili so dokapitalizacija. Za koja opcija i da se odlu~at, investitorite smetaat deka sredstvata za akvizicija }e gi obezbedat na doma{niot pazar Podravka razmisluva potrebnite 100 milioni evra da gi obezbedi so podigawe na klasi~en bankarski kredit, izdavawe na korporativni obvrznici ili dokapitalizacija. Za koja opcija i da se odlu~at, investitorite smetaat deka sredstvata za akvizicija }e mo`at bez problem da gi soberat na doma{niot pazar, pi{uva “Jutarwi list”. Bambi be{e na meta na Podravka u{te vo 2006 godina, no akvizicijata ne se realizira. Srpskata konditorska fabrika koja

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskata kompanija Podravka planira golema akvizicija na dve kompanii vo Srbija, na koja }e potro{i 100 milioni evra. Podravka naskoro }e isprati ponudi za prezemawe na srpskata konditorska fabrika Bambi, poznata po nejziniot poznat brend “Plazma”, kako i prehranbenata kompanija Aleva od Vojvodina koja e poznata po istoimeniot za~in.

FINANCE: HRVATITE NÈ PRESTIGNUVAAT VO SRBIJA “Hrvatite n$ prestignuvaat vo Srbija”, pi{uva slovene~kiot vesnik “Finance”, najavuvaj}i ja investicijata vredna 100 milioni evra vo Srbija. “Finance” dodava deka hrvatskite investitori s$ poagresivno vleguvaat so investicii na srpskiot pazar. Vesnikot potsetuva deka hrvatski Agrokor ve}e go prezede Frikom i fabrikata za maslo Dijamant, dodeka negovata kompanija Idea neodamna gi kupi site prodavnici vo Srbija na slovene~kiot Tu{ Holding. So kupuvaweto na Droga Kolinska vo sopstvenost na hrvatskata Atlantik Grupa preminaa Grand Prom, Soko [tark i Palane~ki kiseqak. K

5,5

milioni evra dobivka ostvari Bambi, minatata godina

minatata godina ostvari 75 milioni evra promet i 5,5 milioni evra dobivka, sega e vo sopstvenost na londonskiot investiciski fond Salford, koj najavi proda`ba na site svoi kompanii vo Srbija. Salford o~ekuva vo tekot na 2012 godina da po~ne so proda`ba na svoite kompanii vo Srbija – Kwaz Milo{, Bambi Banat, Imlek i Suboti~ka mlekara, koi se del od Danjub fuds grupa, vo sopstvenost na ovoj fond. “Poleka se podgotvuvame za proda`ba, a najverojatno nema da gi prodavame site kompanii zaedno, vo paket, tuku poedine~no”, izjavi generalniot direktor na Danjub fuds grup, Slobodan Petrovi}. Toj naglasi deka vo tek se pregovori so evropski ugledni proizvoditeli, no O

ne mo`e da ka`e za kogo stanuva zbor. Isto taka, Podravka e zainteresirana za prezemawe na Aleva koja proizveduva su{eno ovo{je, univerzalni dodatoci za jadewe, za~ini, supi i pudinzi. Za ovaa

kompanija, koja postignuva odli~ni rezultati na stranskite pazari, Podravka e podgotvena da plati 20 milioni evra. Imeno, Aleva vo Belorusija kade {to vleze pred samo tri meseci, izvezla pove}e od 30 artikli. Na ruskiot

pazar kade {to izvezuva nekolku godini, proda`bata vo 2010 godina porasnala za 50% vo odnos na prethodnata godina. Aleva vrabotuva okolu 300 rabotnici i godi{no ostvaruva 20 milioni evra prihod.

“DRU@EWE” SO BIL KLINTON OD 850 DO 1150 EVRA okolku nekoj posaka delovna promocija na konferencijata “Balkanska inicijativa za zajaknuvawe na op{testvoto vo Jugoisto~na Evropa”, koja }e se odrì vo Budva na 22 maj, kade {to }e u~estvuva i porane{niot amerikanski pretsedatel Bil Klinton }e mora da plati okolu 1.000 evra. Organizatorite na ovoj sobir, crnogorskata Vlada i Atlas grupa ispratija ponuda na zainteranite koja sodrì dva paketa- po cena od 1.150 evra za “dijamantski paket”, i 850 evra za “platiniumski paket”. Dijamantskiot paket sodrì dve no} evawa, prevoz, ednogodi{en status na delegat na Balkanskata inici-

jativa, selektivno elektivno plasirawe na informacii za ata na posebna kompanijata stranica,, zaka`uvawe i rawe na sostanoorganizirawe kot na konferenci vo tekot cijata i prisustvo ot po na sobirot tpovod zatvorawetoo na cikonferencieka jara, dodeka drugiot padi ket go nudi seto toa bez no}e-vawe i prevoz.

TURCIJA DO 2014 GODINA ]E IMA DVOJNO POVE]E BOGATI LU\E kolu 20.000 lu|e }e stanat “dolarski milioneri”, a brojot na bogatite lu|e vo Turcija do 2014 godina }e se zgolemi na 500.000, proceni zamenik-direktorot na *ING Bank, Cenk Tabakolgu. “Se o~ekuva brojkata na lu|e so visok prohod vo Turcija, kade {to se vbrojuvaat lu|e {to zemaat najmalku 75.000 dolari i pove}e vo likvidni sredstva,

za prvpat da nadmine eden milion vo 2014 godina”, izjavi Tabakolgu i dodade deka bankata saka da dobie eden del od ovoj milion bogati lu|e za svoi klienti. “Sakame da go zgolemime na{iot pazaren del vo personalnoto bankarstvo i da go iskoristime vlijanieto od zgolemuvaweto na brojot na lu|e so visok prihod vo Turcija”, veli Tabakolgu.

NA CRNOGORSKOTO KRAJBRE@JE STOJAT PRAZNI 10.000 STANOVI

a crnogorskoto primorje, spored najnovite podatoci, na kupuva~ite im se nudat 10.000 novi stanovi, no za niv re~isi nema kupuva~i. Najgolema e ponudata vo Budva, koja ima okolu 4.500 stanovi, no agenciite zaludno gi nudat, iako pogolemiot broj od niv se na samoto krajbre`je. Cenite za metar kvadraten se dvi`at od 1.000 do 1.300 evra. Vo agenciite za nedvi`nosti velat deka bogatite Rusi, koi do neodamna kupuvaa ku}i, placevi i stanovi, mu go svrtea grubot na ju`niot breg. A tokmu navalata od Rusi koi skapo pla}aa za nedvi`nosti

vo tekot na 2006 i 2007 godina be{e motiv za mnogubrojnite graditeli da se zadol`at i da gradat stanbeni zgradi, veruvaj}i vo dobra zarabotka. Sega namesto kupuva~i na nivnite adresi pristigaat samo dol`ni~ki opomeni, pi{uva “Novosti”. Poznava~ite na situacijata velat deka sega na ni{an na bogatite kupuva~i od Evropa e krajbre`jeto na Albanija, kade {to kvadraten metar ~ini od 500 do 700 evra, a metar kvadraten zemji{te na atraktivna lokacija ~ini od 60 do 150 evra.

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

KOLKAVI SE PLATITE NA HRVATSKITE DIREKTORI?

BANKARITE NAJPLATENI MENAXERI VO HRVATSKA

Iako e nevoobi~aeno za Hrvatska, nekoi od najgolemite hrvatski kompanii po~naa da gi objavuvaat platite i bonusite na svoite direktori. Hrvatskiot telekom prv po~na, a go slede{e Atlantik grupa. Bankite s$ u{te gi krijat podatocite za platite na svoite menaxeri, no hrvatskite mediumi pretpostavuvaat kolkavi se primawata na prvite lu|e na Zagrepska banka i na Privredna banka Zagreb ELENA JOVANOVSKA

11.858 364.256

Emil Tedeski, Atlantik grupa tlantik grupa na svojot mnozinski sopstvenik i pretsedatel na upravata, Emil Tedeski, za 2010 godina mu isplati 1,4 milioni evra dividenda, mese~na netoplata od 11.858 evra i bonus od 364.256 evra. Tedeski vo dràvniot buxet samo za krizen danok (4% za primawa nad 810 evra) uplatil okolu 54.000 evra. [efot na Atlantik grupa vo slobodno vreme igra ko{arka i pu{ta muzika kako dixej, a vo biznis-krugovite vaì za skromen familijaren ~ovek. “Nikoga{ ne sum sakal da glumam selebriti i vo javnost da go pokaùvam moeto semejstvo ili da zboruvam za druèweto so slavni li~nosti. Ne sum takov tip i mislam deka e pova`no da bidam odgovoren i so rabota da pomognam da izlezeme od krizata, otkolku da raskaùvam po mediumite za toa kakva muzika slu{am ili kade sakam da izleguvam”, veli Tedeski. Toj e osnova~ na uspe{na delovna politika vo Atlantik grupa, osnovana vo 1991 godina. Potomok e na trgovec od Trst. Negoviot pradedo na preminot od 19 vo 20 vek prvo se doseluva vo Dubrovnik, a podocna na Kor~ula. Naskoro stanuva najpoznat trgovec na ostrovot, a biznisot podocna go nasleduvaat negovite sinovi. Tedeski veli deka kako pomlad te{ko se nosel so prepoznatlivosta na negoviot tatko vo biznis-krugovite i deka i denes postojat lu|e koi mislat deka s$ sozdal so pomo{ na tatko mu. Sepak, tvrdi deka sam ja osnoval Atlantik grupa, a tatko mu mu se pridruìl edna godina podocna. Biznisot go po~nal so {est lu|e, a denes ima 4.300 vraboteni. Atlantik grupa i Emil Tedeski ja odbeleàa minatata godina so najgolemata akvizicija vo regionot, prezemaweto na slovene~ka Droga Kolinska za 243 milioni evra. Dobri plati imaat i ~lenovite na Nadzorniot odbor na Atlantik grupa. Sekako, osven plati i akcii, imaat i drugi pogodnosti, kako slu`ben avtomobil, pokrivawe na site slu`beni tro{oci, zdravstveno osiguruvawe so premija od 1.000 evra, ìvotno osiguruvawe so godi{na premija od 300 evra, osiguruvawe od posledici od nesre}en slu~aj i razni bonusi.

evra mese~na neto-plata

evra menaxerski bonus

EMIL TEDESKI

11.249 89.867 evra mese~na neto-plata

evra menaxerski bonus

IVICA MUDRINI]

8.500 12.438 evra mese~na neto-plata

evra menaxerski bonus

IRENA JOLI] [IMOVI]

8.082 30.456 evra mese~na neto-plata

evra menaxerski bonus

BO@IDAR POLDRUGA^

Ivica Mudrini}, Hrvatski telekom Pretsedatelot na upravata na Hrvatski telekom (HT) u{te pred dve godini go podigna nivoto na transparentnost vo ovaa kompanija. HT redovno gi objavuva negovata i platite na ~lenovite na upravata. Minatata godina neto-platata na Mudrini} iznesuvala 11.241 evra mese~no, a na krajot na godinata dobil u{te 89.867 evra menaxerski bonus. Od platata i bonusite za krizniot danok vo buxetot uplatil 10.309 evra. Vo odnos na 2008 godina, neto-platata na Mudrini} bila pogolema za 405 evra. Ivica Mudrini}, isto kako i Tedeski, e del od ekonomskiot sovet na pretsedatelot Ivo Josipovi}, koj go so~inuvaat 13 ugledni i uspe{ni biznizmeni, ekonomisti, nau~nici i publicisti. Toj relativno retko se pojavuva vo mediumite. Osven {to e glaven izvr{en direktor na HT, ~len e i na Hrvatskoto zdru`enie na rabotodavci i na Nacionalniot sovet za konkurentnost {to go formira{e premierkata Jadranka Kosor. Mudrini} diplomiral elektrotehnika na univerzitetot vo Toronto, a po vra}aweto vo Hrvatska vo 1991 godina stanuva sovetnik na pretsedatelot za komunikacii. Na krajot od godinata e imenuvan za

7.463 29.109 evra mese~na neto-plata

evra menaxerski bonus

BRANKA SKARAMU^A

FRAWO LUKOVI]

BO@O PRKA

12.140 evra mese~na neto-plata

pomo{nik-minister za more, soobra}aj i vrski, a vo 1992 godina stanuva resoren minister. Od 1994 godina e pretsedatel na Sovetot za telekomunikacii, a vo 1996 godina stanuva generalen direktor na Hrvatska po{ta i telekomunikacii (HPT). Po razdvojuvaweto na HPT, ostanuva na ~elo na HT, a be{e pretsedatel na upravata i na Hrvatskata radiotelevizija. Najplatena me|u ~lenovite na odborot na HT e Irena Joli} [imovi}, koja zema mese~na neto-plata od 8.500 evra i menaxerski bonus od 12.438 evra. Minatata godina, [imovi}, koja e i glavna operativna direktorka za delovni korisnici, be{e prv ~ovek od Hrvatska {to Svetskiot ekonomski forum go stavi na listata “Mladi svetski lideri”. Pomalku plateni od nea, no so mnogu povisoki bonusi se ~lenovite na odborot Bo`idar Poldruga~ i Branka Skaramu~a. Poldruga~ dobiva 8.082 evra neto-mese~na plata, a na krajot na 2010 godina mu e isplaten menaxerski bonus od 30.456 evra. Toj e glaven direktor za tehnika i informati~ki tehnologii. Branka Skaramu~a, glavnata direktorka za ~ovekovi resursi, ima neto-mese~na plata od 7.463 evra i menaxerski bonus od 29.109 evra. Taa svojata kariera ja po~nuva vo marketingot na farmacevtskata kompanija Pliva, a vo HT e od 2002 godina. ^lenka e i na hrvatskoto i amerikanskoto Zdru`enie za upravuvawe so ~ove~ki resursi.

Frawo Lukovi} (Zagrepska banka) i Boò Prka (Privredna banka Zagreb) Platite na Frawo Lukovi}, pretsedatel na upravata na Zagrepska banka, i na Boò Prka, prv ~ovek na Privredna banka Zagreb, se delovna tajna, no se procenuvaat na okolu 12.140 evra mese~no. No, redovnata plata e samo eden del od vkupnite primawa. Lukovi} i Prka vo poslednite dve godini se najdobro platenite hrvatski menaxeri zatoa {to pove}eto prihodi im se ispla}aat vo akcii od bankite, kako bonusi za dobro zavr{enata rabota i dividenda od akciite {to gi poseduvaat. Frawo Lukovi} e prv ~ovek na Zagrepska banka (Zaba) ve}e 20 godini, a na 5. fevruari dobi u{te eden mandat od ~etiri godini. Toj ja zadrà pozicijata duri i po nenadejnata smena na Alesandro Profumo od ~elnata pozicija na Unikredit grupa, vo ~ii ramki raboti i Zaba. Bankata raboti so dobivka, rezultatite vo krizniot period bea nad o~ekuvanite i vo grupacijata znaat deka seto toa e zasluga na Lukovi}. Pod vodstvo na Lukovi}, Zaba be{e prvata hrvatska banka koja e kotirana na Londonskata berza i na toj na~in im se otvori na stranski sopstvenici. Del od javnosta i denes mu zabeleùva za toa, iako me|u ekspertite preovladuva misleweto deka tokmu vleguvaweto na strancite vo bankarskiot sektor gi spasi doma{nite banki od propast i donese niza novi uslugi i standardi vo Hrvatska. Lukovi} golem del od bankarskata kariera minuva vo Jugobanka. Vo tekot na poslednite nekolku godini se pokaà i kako cvrst sojuznik na guvernerot na Hrvatska narodna banka (HNB), @eqko Rohatinski. Godinava premierkata Jadranka Kosor gi nazna~i Lukovi} i Prka za ~lenovi na Odborot za investicii i gi zadolì da se griàt za otstranuvawe na barierite za investicii. Boò Prka, generalniot direktor na Privredna banka Zagreb (PBZ), del od grupacijata Intesa Sanpaolo, svoeto vlijanie i mo} gi crpi od dobrata povrzanost so Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ). Od 1994 do 1997 godina be{e minister za finansii, a na ~elo na PBZ doa|a vo 1998 godina. Prka e pretsedatel i na odborot na Podravka.

Svet / Biznis / Politika

PA\AAT CENITE NA NAFTATA, ZLATOTO I SREBROTO enite na surovinite na amerikanskite berzi do`iveaja ogromen pad vo vtornikot, koga razo~aruva~kite podatoci za pazarot na nedvi`nosti i posilniot dolar gi istisnaa ve}e iznerviranite investitori nadvor od pazarot. Cenata na surovata nafta za isporaka vo juni se namali za 0,47% i dostigna vrednost od 96,91 dolari po barel, dodeka cenata na

zlatoto se namali za 0,71%, odnosno za 10,60 dolari i se trguva{e za 1.480 dolari po unca. Cenata na srebroto se namali za 1,18%, na 33,49 dolari po unca. Optimizmot ne be{e mnogu golem otkoga vladata objavi soop{tenie koe poka`uva deka brojot na gradewe na nedvi`nosti vo april opadnal za 10,6%. Vo me|uvreme, zajaknatiot dolar silno ja pritisna

cenata na naftata. Ekspertite o~ekuvaat posilniot dolar da gi namali cenite na surovinite, bidej}i naftata i drugite surovini se vrednuvaat vo amerikanska valuta, {to gi pravi pomalku atraktivni koga dolarot devalvira. Spored ekspertite, silniot dolar i slabite ekonomski brojki se primarni faktori koi gi pridvi`uvaat pazarite na surovini vo momentov.

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

KUBA GI NAMALUVA OGRANI^UVAWATA ZA PRIVATNITE BIZNISI

ubanskata Vlada dozvoli site privatni biznisi da vrabotuvaat lu|e, ne{to {to pred toa vaè{e samo za odredeni profesii, soop{tija dràvnite kubanski mediumi. Na sostanokot na ministri, isto taka, be{e prifaten predlogot bez odloùvawe, pi{uva vesnikot Granma, ne objavuvaj}i detali.

Minatata godina, pretsedatelot Raul Kastro ja najavi najgolemata promena na ekonomskiot model vo sovetski stil, koj be{e aktuelen vo izminative decenii. Toj izjavi deka milioni dr`avni rabotni mesta }e bidat ukinati. Vo isto vreme, toj istakna deka }e se zgolemi brojot na privatni pretprijatija koi }e dobijat dozvola da vrabotat

svoj kadar i da obezbedat novi izvori na prihodi, preku danoci, za ispraznetite dr`avni kasi. Vladata objavi lista na 178 privatni profesii, so koi mo`at da se zanimavaat Kubancite, od vodeweto na privaten restoran, rabotata kako vodovodxija, pa s$ do rabotata kako klovn. Od niv, 83 smeat da vrabotuvaat.

DVA, TRI ZBORA

PO^NA BITKATA ZA “MO]TA NA ]ESETO”

" Se nadevam deka SAD i Rusija }e mo`at da razvijat model na sorabotka vo raketnata odbrana. Ako ne, Rusija }e go zabrza razvojot na svojot nuklearen potencijal dokolku ne bide postignat dogovor so SAD. bi bilo mnogu lo{o scenario, Dokolku se odlu~i Evropeec da go nasledi [tros-Kan, najmnogu izgledi imaat Toa koe bi n$ vratilo vo vremeto na {efot na Doj~e bank, Jozef Akerman, francuskata ministerka za finansi, Kris- studenata vojna."

MMF ITNO BARA ZAMENIK NA [TROS-KAN!

tin Lagard, kako i direktorot na Osteurop bankata od London, Tomas Mirou VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

retsedatelot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik [tros-Kan, treba da se izjasni po pra{aweto dali }e prodol`i da ja izvr{uva svojata dol`nost vo MMF, baraat ostanatite ~lenovi na upravniot odbor na ovaa mo} na finansiska institucija, so {to se zgolemuvaat pritisocite vrz nego. [tros-Kan momentalno se nao|a vo zatvorot na ostrovot Rikers, poradi obid za siluvawe na sobarka vo eden Wujor{ki hotel. Za pritisocite da bidat u{te pogolemi, so svoj stav izleze i administracijata na Obama, pod ~ija nadle`nost se nao|a momentalno {efot na MMF. Imeno ministerot za finansii na SAD, Timoti Gajtner, re~e deka redno vreme e toj da ja otstapi funkcijata, za Fondot da prodol`i normalno

so rabota. Rojters doznava deka 24~leniot sovet na direktori na MMF planira da go kontaktira svojot glaven direktor, [trosKan za da go ~ue negovoto mislewe po ova pra{awe, iako ima ovlastuvawe da go trgne od momentalnata pozicija. Eden od izvorite na koi se povikuva Rojters smeta deka bi bilo podobro toj sam da ponudi svoja ostavka, dodeka drugiot izvor veli deka toa

DALI JOZEF AKERMAN ]E BIDE NOV PRETSEDATEL NA MMF? Direktorot na Doj~e Bank, Jozef Akerman, mo`e da bide nov {ef na MMF, prenesuvaa germanskiot vesnik “Bild”, naveduvaj}i deka nezavisno od istragata za Dominik [tros Kan, obvinet poradi seksualno voznemiruvawe na sobarka vo hotel vo Wujork, paralelno e vo tek i potraga po nov {ef na ovaa institucija. Vesnikot pi{uva deka dokolku se odlu~i Evropeec da go nasledi [trosKan, najmnogu izgledi imaat {efot na Doj~e bank, Josef Akerman, koj e najmo}niot germanski bankar, francuskata ministerka za finansi, Kristin Lagard, kako i direktorot na Osteurop bankata od London, Tomas Mirou.

mislewe ne go delat site vo upravniot odbor. Istovremeno, nekoi od zemjite~lenki na MMF baraat vo najbrz moèn rok da se donese rezolucija povrzana so idninata na [tros-Kan kako lider na MMF, dodeka drugi velat deka za takov ~ekor e prerano. Deneska Dominik [tros-Kan, povtorno }e bide iznesen pred wujor{kiot sud, po {to }e se doznae vo kakva nasoka }e prodolì aferata. Uapseniot pretsedatel na MMF, najverojatno }e gi pottikne zemjite-~lenki vo razvoj, da go zajaknat svoeto vlijanie pri izborot na nov {ef na mestoto na [tros-Kan, prenesuva Blumberg. “Po ovaa afera, }e sleduva dramati~na borba za vlast vo MMF. Te{ko verojatno e deka [tros-Kan }e go zadrì svoeto rabotno mesto, a Evropa u{te pote{ko }e moè da ja zadrì kontrolata nad MMF”, veli biv{iot ~len na upravniot odbor na MMF,

Esvar Prasad. Toj tvrdi deka noviot {ef na MMF }e bide izbran me|u singapurskiot minister za finansii, Tharman [anmugaratnam, biv{iot ju`noafrikanski minister za finansii, Trevor Manueli, i Kemal Dervi{, biv{ turski minister za ekonomija. [EF NA MMF MORA DA BIDE EVROPEEC?! Nikoj osven Evropeec ne moè da bide na ~elo na MMF dodeka EU i evrozonata se zagrozeni, se sloìja evropskite ministri, a vo kuloarite se spomenuvaat imiwata na Gordon Braun i Kristin Lagard. Na marginite na sostanokot na EKOFIN (sovetot na ekonomski i finansiski ministri) po~naa konsultaciite za ~ovekot koj }e go zamni [tros-Kan na mestoto direktor na me|unarodniot monetaren fond. EU vo ovoj pogled e odlu~na, pa ima namera da se bori na toa mesto povtorno da bide postaven Evropeec, poradi toa {to na Va{ington & treba mo}en evropski ~ovek koj }e gi brani interesite na evrozonata, kako {to toa umesno go prave{e Dominik [tros-Kan. Kancelarkata Angela Merkel vo Berlin soo{ti deka “ako bide potrebno, Germanija jasno }e im dade do znaewe na site partneri deka saka Evropeec da bide na ~elo na MMF”, a {efot na Evropskata komisija (EK), @ose Manuel Baroso, kratko potoa se izjasni deka “ako e potrebno, EU }e predloì svoj kandidat”.

DMITRIJ MEDVEDEV

pretsedatel na Rusija

"Ogromniot broj predizvici, so koi sega se soo~uva SAD, go odzemaat re~isi celoto vreme na pretsedatelot Obama. No, {to se odnesuva do pretstojnite izbori, ne prifa}a za gotovo apsolutno ni{to. Toj mnogu dobro razbira deka `iveeme vo mnogu konkurentna politi~ka sredina. Zatoa, koga }e dojde vreme }e se potrudi da bide reizbran." XEJ KARNI

portparol na pretsedatelot na SAD, Barak Obama

"Vo Kina e neophodna pravna dr`ava. Trajniot ekonomski i socijalen razvoj, kako i stabilnosta, se nevozmo`ni ako ne po~ivaat na pravnata dr`ava, socijalnata pravda i po~ituvawe na ~ovekovite prava. I pazarite i pretprijatijata imaat potreba od nade`ni pravnici za da se razvivaat." HERMAN VAN ROMPUJ

pretsedatel na evrozonata

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

SVET

0-24

...INDIJA NA NOZE

...ZAMOL^UVAWE!

...POSLEDEN LET

Protiv povisoka cena na gorivo!

Germanskite policajci strogi kon protestantite

Endevor posleden pat vo vselenata

ove}e od 1.000 Indijci protestiraa v~era vo gradot Xamu, protiv odlukata na Valdata za zgolemuvawe na cenata na gorivata. Imeno, dr`avnite nafteni kompanii ja poka~ija cenata na benzinot za okolu 0,11 dolari po litar.

erlinskata policija be{e stroga kon protestantite na protestite prtiv Nuklearniot samit koj se odr`a v~era. Taa gi zamol~uva{e i otstranuva{e demonstrantite koi baraa zatvorawe na nuklearnite centrali niz Germanija.

merikanskiot vselenski brod Endevor lansiran e od vslenskiot centar Kenedi, na svoeto posledno patuvawe, na koe A treba da ispora~a oprema na Me|unarodnata vslenska stanica,

za eksperimentirawe vo oblasta na fizikata.

GRCIJA JA SKARA EVROPA

EDNI SE ZA, DRUGI PROTIV RESTRUKTURIRAWE NA GR^KIOT DOLG

Za pretsedatelot na evrozonata, @an-Klod Junker, gr~kiot dolg zaslu`uva meko restrukturirawe. Za francuskata ministerka za ekonomija, Kristijan Lagard, pak, toa e nedozvoleno. [efot na misijata na EU i MMF vo Atina, Pol Tomsen, bara Grcija da gi primenuva sovetite za nadminuvawe na krizata BORO MIR^ESKI

rcija mo`e povtorno da bide glavna pri~ina za prodlabo~uvawe na krizata vo evrozonata dokolku ne uspee da gi ispo~ituva kriteriumite na me|unarodnata zaednica, koi gi nalo`i kako re{enie za nadminuvawe na dol`ni~kata kriza. Taa mora da izvr{i

blago restrukturirawe na dolgot, da privatizira dr`aven imot vo vrednost od 50 milijardi evra i istite pari da gi iskoristi za otplata na dolgovite. Vaka za prv pat javno progovori pretsedatelot na evrozonata, @an-Klod Junker, na marginite na sostanokot na ministrite za finansii na dr`avite od evrozonata, kade se diskutira{e za poevtinuvawe na gr~kiot zaem i

IRSKA BARA POEVTINA POMO[ ZA DA IZBEGNE NOV BANKROT?! Portugalija, Grcija i Irska imaat potreba od poevtini zaemi za da gi osiguraat naporite deka “rehabilitacijata” od evropskata kriza }e im uspee, istakna ministerot za finansii na Irska, Majkl Nunan, i ja potseti javnosta deka toj se sprotivstavuva aktuelniot pretsedatel na MMF, Dominik [tros-Kan, da ostane na funkcijata. Vakvata konstatacija e rezultat na dolgotrajnite neuspe{ni napori na irskite lideri da gi ubedat EU i MMF da im dadat evtin zaem. Isto taka, toa se dolì i na frustraciite na Irska od francuskite barawa dràvata da gi zgolemi korporativnite danoci dokolku saka poevtinuvawe na zaemite. “I koga se pregovara{e i dogovara{e zaemot za Portugalija jas im kaàv deka i toj e premnogu skap, kako i irskiot. Mnogu pogolema e verojatnosta deka spasuva~kata akcija }e bide pouspe{na dokolku zaemot e poevtin”, istakna Nunan. Za zaemot od 110 milijardi evra Grcija pla}a kamata od 4,2%, dodeka Irska za 85 milijardi evra pla}a kamata od 5,8%. Portugalija se izbori za kamata od 5,1% za zaem vreden 75 milijardi evra.

odobruvawe na portugalskiot. Zate~eni od ekonomskite problemi vo evrozonata, finansiskite {efovi se obidoa da go stavat vo senka posledniot seks-skandal so liderot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik [trosKan, koj go potrese svetot. “Dolgot na Grcija dostigna re~isi 150% od brutodoma{niot proizvod (BDP). Samo dokolku Grcija gi vloì site napori za sproveduvawe na merkite za {tedewe moème da razmisluvame za blago restrukturirawe na nejziniot dolg”, izjavi Junker. Za pretsedatelot na evrozonata tie 50 milijardi evra od dvegodi{nata privatizacija }e pokrijat dolg od 20% od BDP, {to e dovolno za po~etok za prebroduvawe na krizata. Toj istakna deka za Grcija opcija e samo blago restrukturirawe na dolgot, dodeka celosno restrukturirawe ne e nitu mo`nost na koja razmisluva me|unarodnata zaednica. Za investitorite so ova evrozonata stanuva rizi~na oblast za investirawe. Po izjavata na Junker se namali vrednosta na evroto vo odnos na dolarot, iako cenata na germanskite dràvni obvrznici malku se zgolemi. I

Жан Клод Јuнкеr и Оли Rен дебатиrаат за rеsтruктuиrањето на гrчкиот долг Grcija i [panija uspe{no ja sprovedoa proda`bata na dr`avni zapisi, a toa {to e va`no e deka tro{ocite za osiguruvawe na gr~kiot dolg od bankrot porasnaa. Junker i evrokomesarot za ekonomski i monetarni pra{awa, Oli Ren, pobaraa od Vladata na premierot Jorgos Papandreu da izdejstvuva pismena soglasnost od opozicijata za programata za izlez na Grcija od krizata. No, liderot na gr~kata opoziciska partija Nova demokratija, Andonis Samaras, gi otfrli povicite na pretstavnicite na Evropskata unija za voveduvawe novi drasti~ni ekonomski merki koi bi & pomognale na Vladata na PASOK da gi

ispolni fiskalnite celi od programata za ekonomska obnova na Grcija. So ova, Grcija povtorno tapka vo mesto, iako be{e ostro predupredena od Evropskata unija (EU). Visokite evropski pretstavnici vo nedelata ja odbija idejata za restrukturirawe na dolgovite, pla{ej}i se od {tetnite posledici vrz evropskite banki i Evropskata centralna banka (ECB), koi se glavni zaemodavci na Grcija. GRCIJA JA SKARA EVROPA Iako predlogot na Junker pretstavuva zna~itelno otstapuvawe od oficijalnite procenki na situacijata vo Grcija, me|u ministrite ne postoi soglasnost za toa dali

e toa vistinskiot ~ekor. Za francuskata ministerka za ekonomija, Kristin Lagard, restrukturiraweto i reprogramiraweto na gr~kiot dolg ne e soodvetno re{enie. Taa ostro se sprotivstavi na predlogot na Junker, a nejzin glaven poddrùva~ be{e Avstrija. I ~lenot na upravuva~kiot odbor na ECB, Evald Novotni, izjavi deka mekoto restrukturirawe ne e opcija za Grcija i deka dràvata mora da se potrudi da gi sredi svoite finansii. [efot na monitoring-misijata na MMF, koj minatiot vikend be{e vo poseta na Grcija, Pol Tomsen, istakna deka dol`ni~kite tro{oci na Grcija moè da ostanat visoki i do 2012 godina, pred da se vrati doverbata na investitorite vo reformiraniot gr~ki pazar i mehanizmot za nadminuvawe na finansiskata kriza vo evrozonata da profunkcionira. Ministrite za finansii na dràvite-~lenki na evrozonata vo ponedelnikot odobrija paket-pomo{ vo vrednost od 78 milijardi evra za Portugalija so kamata od 5,1%. Vo isto vreme MMF ja odobri pettata tran{a od 1,58 milijardi evra od zaemot za Irska, vreden 85 milijardi evra.

Feqton

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: TANKEROT PRESTI@

NAFTEN “TITANIK” VO GALICIJA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

sven Ekson Valdez, svetskata javnost znae za u{te eden tanker koj e poznat po golema katastrofa. Nafteniot “Titanik”, koj vo slu~ajov se vikal Presti`, (ironi~no no, golem broj grandiozno imenuvani brodovi, sega leàt nekade na dnoto od okeanite), is~ezna zaedno so branovite koi go zaplisnuvaa severoisto~niot breg na [panija kon krajot na 2002 godina. Ovaa katastrofa gi zagadi plaìte na Galicija i “iscica” 2,5 milijardi dolari za ~istewe na naftata. Kako i da e, ~isteweto verojatno e uspe{no, bidej}i minatata godina pove}e od galiciskite plaì dobija pozitivni zabele{ki za visokite standardi. Vo razrabotkata na ovaa energetska katastrofa }e go razgledame i ekonomskiot impakt vrz ribolovnata industrija eden od najva`nite vo toj region, kade {to, se razbira, poradi preduslovite, od stopanskite granki, porazvien e turizmot. Me|utoa, i

Izlevaweto na nafta f na bregot r na Galicija, j , koe go predizvika r tankerot Presti` e edna od pogolemite sovremeni energetski katastrofi. katastrofi Vo nea bea zagadeni pla`ite na severozapadna [panija, be{e pogodena lokalnata ekonomska stabilnost, a ras~istuvaweto ~ine{e re~isi kolku operaciite koi bea prezemni po Ekson Valdez turizmot ne bi imal idnina dokolku turistite ostanat bez luksuznite ponudi na hrana, posebno luksuzot koj go nudi morskata hrana. GR^KO KORMILO BEZ K’SMET Vo ekot na katastrofata, vesnikot “Gardijan” vo svoeto izdanie na Internet, objavi detalen opis na toa kako nastanala katastrofata so tankerot Presti`. Pred s$ da ka`eme deka ova golemo zdanie, oficijalno registrirano na Bahami, vo sopstvenost na nekoja Liberiska korporacija, vo momentot koga se slu~ila nesre}ata go upravuval gr~ki ekipa`. Tankerot bil so nosivost od okolu 81 iljada toni, {to spored standardite, pripa|a na tankeri od mala klasa, mnogu pomal od onie koi nosat surova nafta, no dosta pogolem od nosa~ite na rafinirani nafteni proizvodi. Na 13 noemvri 2002 godina, dodeka Presti` nosel 77.033 metri~ki toni tovar od dva razli~ni vida ma-

zut, eden od negovite 12 rezervoari puknal za vreme na bura {to go zafatila vo Galicija, oblasta vo severozapadniot del na [panija. Pla{ej}i se deka brodot }e potone, kapetanot pobaral pomo{ od {panskite spasuva~kite ekipi, so o~ekuvawe deka brodot }e stigne do pristani{teto. No, pod pritisok od lokalnata vlast, ekipite go prinudile kapetanot da go odvede brodot daleku od bregot i da prodol`i na severozapad. Navodno, pod pritisok od strana na francuskata vlada, brodot u{te edna{ bil prinuden da go smeni svojot kurs i kormiloto da go vovede kon portugalski vodi, so cel da se izbegne zagrozuvawe na ju`niot breg na Francija. Stravuvaj}i za sopstvenite bregovi, portugalskata vlast vedna{ & naredila na svojata mornarica da go presretnat o{tetniot brod i da go spre~at da se pribli`uva ponatamu. Kako {to francuskata,

{panskata i portugalskata vlast ne dozvoluvale brodot da se zakotvi vo nivnite pristani{ta, sostojbata na tankerot se vlo{uvala brzo i naskoro nevremeto go zelo svojot danok. Pristignala vesta deka delot od tankerot koj bil puknat po~nal da osloboduva zna~itelen iznos na naftata. No, katastrofata ne zavr{ila tuka. Na 19 noemvri Presti` se prepolovil i potonal, izlevaj}i okolu 20 milioni galoni nafta vo Okeanot. PROCENKA NA IMPAKTOT OD NESRE]ATA VRZ EKONOMIJATA No, Presti` potonal, a izlevaweto na naftata prodol`ilo. I toa postra{no od prethodno. Spored oficijalnite podatoci, dnevno od brodot istekuvale 125 toni nafta, zagaduvaj}i go bregot na Galicija, sozdavaj}i haos vo ekologijata i pukaj}i direktno vo lokalnata industrija za ribolov. Vkupnata suma za ~istewe na

nafatata treba da iznesuva 2,5 milijardi dolari, {to e mnogu blisku do sumata {to be{e potro{ena na ras~istuvawe na izlevaweto od Ekson Valdez. Spored nekoi, zagaduvaweto koe go predizvikal Presti` }e trae i 10 godini po brodolomot. Sega }e izneseme direktna procenka na efektite vrz industrijata za ribolov vo Galicija, spored informaciite od pra{alnicite sprovedeni vrz reprezentativni primeroci, objaveni vo edna relevantna studija. Ribarskoto naselenie ima brodovi na pristani{teto vo Galicija i koe, glavno, gi iskoristuva najbliskite prirodni resursi, {to bea direktno pogodeni od naftenoto izlevawe po krajbre`jeto na Galicija. Istra`uvaweto e fokusirano na informacii na godi{no nivo vo vrska so finansiskata situacija vo 2001, 2002 i 2003 godina. Osnovnata edinica e individualen ili praven entitet koj

poseduva ribarsko brot~e. Opfatenoto naselenie bilo podeleno na dve golemi grupi, kompanii so brodovi pod 100 registrirani toni (100 GRT), naj~esto so eden rabotnik, i kompanii so brodovi od 100 ili pove}e registrirani toni, so pove}e od eden platen rabotnik. Istraùvaweto e sprovedeno vo tekot na vtorata polovina od 2004 godina. Spored rezultatite, moème da go istakneme slednovo: • Vo prosek, krajbre`nite ribarski kompanii koi bile anketirani velat deka vo 2002 godina ostvarile 9,5% pomal promet otkolku vo 2001 godina. Ovoj procent vo 2003 godina porasnal na re~isi 22%. • Anketiranite, isto taka, izjavile deka operativnite tro{oci povrzani so srednata potro{uva~ka na stoki i uslugi opadnale za 3% vo 2002 godina i 18% vo 2003 godina, vo odnos na 2001 godina. • Kako posledica od gorenavedenoto, procentot na zaguba vo generiraweto na prihodi (dodadena vrednost) e malku povisok od padot vo proizvodstvoto. Taka, vo 2002 godina e zabeleàna zaguba od 12%, a vo 2003 godina od 23,3%. • Evoluiraweto na rabot-

PRIKAZNI OD WALL STREET

GLASINI: MAJKROSOFT ]E JA KUPUVA NOKIA? lasinite deka Majkrosoft }e se obide da ja kupi Nokia gi lansira{e ruskiot bloger Eldar Mutazin. Negovite argumenti vredat da se prosledat, a niv gi objavi i vesnikot “Gardijan”. U{te pointeresno e deka toj e ~ovekot koj minatata godina sugerira{e za toa deka }e padne dogovor me|u Nokia i Majkrosoft za Windows Phone i toa vo vreme koga site mislea deka Nokia edinstveno }e se fokusira na svojot Simbian. Vo juli Mutazin dobi tu`ba od Nokia poradi toa deka objavi i nekoi insajderski novosti povrzani so eden od nivnite novi dizajni, pa o~igledno e

deka ~ovekov ima jaki kontakti od vnatre{nosta na finskata kompanija. Toj isto taka predvide deka Nokia zavr{uva so svojot Ovi brend (nivnata onlajn-prodavnica), ne{to {to kompanijata go premol~i, no sepak, go napravi na po~etokot na nedelava. Isto taka, Rusinot veli deka momentalniot izvr{en direktor na kompanijata, Stiven Elop, koj e i porane{en na Majkrosoft, }e dade ostavka vo 2012 godina. Tie {to go znaat Elop te{ko deka }e poveruvaat vo ova, bidej}i za nego e poznato deka rabotite ne gi ostava poluzavr{eni. No, duri i da ne se to~ni pred-

Se {irat interesni glasini - Majkrosoft }e grabi po Nokia,

najprofiliraniot proizvoditel na mobilni telefoni vo svetot! Nesomneno, ova ne e deka Epl ja nadmina Nokia po prihodite od proda`ba na mobilnite uredi ili nekakva druga {pekulacija, tuku zad niv stoi eden ruski bloger, ~ii analizi navistina “dr`at voda” po toa {to go vidovme izminative nedeli

viduvawata za proda`bata na Nokia, tie go pottiknaa vnimanieto vo kompanijata. Britanskiot direktor za komunikacii na Nokia, Mark Skvirs, na Tviter postavi vakva poraka: “Nie voobi~aeno ne komentirame glasini. No, mora da ka`eme deka glasinite na Mutazin o~igledno stanuvaat s$

pove}e neprecizni”. Ovaa poraka, koja mo`e da se nare~e nedemantira~ki demant, vo koja rakovodnoto lice od Nokia ne ka`uva dali glasinite se laga ili ne, edinstveno e naso~ena kon nivna generalna ocenka. Toga{, ako gi prifatime ovie glasini za vistina, kolku pari

}e dade Majkrosoft? Momentalnata pazarna kapitalizacija na Nokia e 32 milijardi dolari, nivo na koe dojde po pad okolu 44 milijardi dolari, sumi od denovite pred da nastane paktot Nokia–Majkrosoft. Sega da vidime kolku pari ima Majkrosoft po akvizicijata na Skajp? Za nego dade osum

Feqton

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” od ponedelnik po~nuva so nov feqton: “Najgolemite seks skandali vo koi bile involvirani bankari!” I dodeka svetskata javnost ~eka potvrda za toa dali direktorot na MMF navistina ja ocrnil svojata ~est i kariera vo wujor{kiot hotel, ili seto toa e “mestenka”, pro~itajte koi bile vrvnite svetski bankari koi navistina se opile od “slatkite grevovi” na golotijata i razvratot.

nite tro{oci e sli~no na toa na proizvodstvenite tro{oci. Ovoj rezultat e povrzan so sistemot na ekipna podelba, koj e zastapen vo krajbre`noto ribarstvo. • Ostanatiot del od dodadenata vrednost, zarabotkata (koja vklu~uva bruto-akumulirana dobivka, me{ani prihodi i danok na proizvodstvo) zna~itelno opadnal vo odnos na 2001 godina, i toa re~isi 16% vo 2002 godina i 25,5% vo 2003 godina. • Brojot na anketiranite koi potvrdile deka primile subvencii, kako i prose~niot broj na subvencii, zna~itelno porasnal. • Vrabotenosta ne varira so istiot stepen, vo odnos registriraniot broj vo 2001 godina, tuku opadnala me|u 2,7% i 4%. Od ova istra`uvawe, isto taka, mo`eme da dobieme interesni informacii za faktorite koi, spored anketiranite, imale zna~itelno vlijanie vrz namaluvaweto na stapkata na godi{en promet. Me|u ribarskite kompanii koi izjavile deka stapkata na promet se namalila vo odnos na 2001 godina ({to e slu~aj so 86% od anketiranite ribarski kompanii), pra{awata direktno povrzani so ekolo{kata katastrofa se javuvaat kako glaven faktor koj dovel do pad vo prihodite. Okolu 90%

PRAVNI POSLEDICI a svetot od pomorskata industrija, kako klu~no pra{awe po incidentot so Presti` be{e dali i koj }e bide odgovoren za posledicite od incidentot. Vo maj 2003 godina, [panija podnese gra|anska tu`ba za amerikanskoto Ministerstvo za transport, koe mu izdalo dozvola na tankerot deka e vo soglasnost so site va`e~ki pravila i zakoni i deka e bezbeden za patuvawe na otvoreno more. No, Amerikancite ne dobija kazna, i tu`bata be{e otfrlena. [panija, pak, za sporot potro{i 700 milioni dolari. Izminative meseci, re~isi 10 godini po nesre}ata, vo Galicija povtorno se otvori pra{aweto za Presti`. Negoviot brodolom i neuspe{niot sudski spor go koristat nekoi politi~ki partii koi sakaat da poso~at za korumpiranost na {panskiot sudski sistem.

230,44

milioni evra generiral krajbre`niot ribolov pred da se slu~i nesre}ata

od anketiranite smetaat deka faktorite koi se direktno povrzani so katastrofata so Presti`, posledi~niot pad na pobaruva~kata, {tetata vrz imixot na nivnite proizvodi i negativniot razvoj na cenite, se va`ni ili mnogu va`ni. Dopolnitelno, vo 2002 godina od vkupno 79 ispitani kompanii samo 18 potvrdile deka pretrpele ekonomski zagubi poradi popravki i ~istewe na brodovite, kako rezultat na zagaduvaweto od nafteniot tanker (vo prosek, {tetata iznesuva 1.165 evra po kompanija). Nekoi od ribarskite kompanii potvrdile deka pretrpele tro{oci poradi popravka na brodovite i ~istewe na opremata na pristani{teto kako rezultat na zagaduvaweto, kako i drugi tro{oci povrzani so zagubata ili o{tetuvaweto na ribarskata oprema. So cel da se napravi procenka na zagubite vo prihodite vo 2002 i 2003 godina, kako rezultat na zastojot vo ribarskite aktivnosti po potonuvaweto na Presti`, kako baza mo`e da se iskoristat informaciite od Zavodot za statistika na Galicija vo vrska so ribarskiot sektor, poto~no so loveweto na morski plodovi i krajbre`noto ribarewe vo 2001 godina. Spored ovoj oficijalen izvor, ovie segmenti vo 2001 godina imale godi{en promet od 270,03 milioni evra (39,59 milioni od lovot na morski plodovi i 230,44 milioni evra od krajbre`niot ribolov).

milijardi, pa im ostanuvaat samo 32 milijardi dolari. No, videte, toa e istata brojka! Se razbira, tuka }e ima premium za mobilnata divizija, koja e profitabilna, za razlika od drugite divizii na Nokia, koi pravat mali zagubi. Takvi se biznisot so mapi Navteq, koj vo prviot kvartal zabeleà pad od 65 milioni evra, kako i biznisot so mreì Nokia Siemens Networks, koj navistina pravi prili~no golemi zagubi. Minatogodi{nite zagubi od prihodot im bea 602 milioni evra. Taka, spored ovie brojki, Navteq grubo ima -25% dobivka, dodeka mreìte nosat -5% od prihodite. Dokolku Majkrosoft ja kupi mobilnata divizija, }e mora da najde golem “miraz” za akcionerite na Nokia, koi }e ostanat so dve prili~no bezvredni kompanii. Biznisot

Vo ras~istuvaweto volontirale ekologistite

Mestoto kade Presti` ostanuva da le`i do denes

Kako {to francuskata, {panskata i portugalskata vlast ne dozvoluvale brodot da se zakotvi vo nivnite pristani{ta, sostojbata na tankerot se vlo{uvala brzo i naskoro nevremeto go zelo svojot danok. Pristignala vesta deka delot od tankerot koj bil puknat poradi bura po~nal da osloboduva zna~itelen iznos na naftata Direktni procenki pokaùvaat zaguba vo akumuliraniot promet vo tekot na dvete godini vo iznos od 85,14 milioni (30,3% od niv vo 2002 godina i ostanatite 69,7% vo 2003 godina). Ovaa suma vklu~uva prose~ni indikatori za vlijanieto od 9,55% vo 2002 godina i 21, 98% vo 2003 godina, vo odnos na prometot za 2001 godina. Kako {to moèvme da zaklu~ime spored mese~noto proizvodstvo i spored datumite koga se sprovedeni preventivni merki (zabrana za ribolov), namaluvaweto na ribarskite prihodi se slu~ilo prete`no vo prvite {est meseci po katastrofata (od sredinata na noemvri 2002 godina, do krajot na maj 2003 godina). Procenkite za namaluvaweto na prihodite za 2002 godina se sli~ni na visinata na merkite za kompenzacija koi gi prezela javnata administracija. Toa ne e slu~aj so procenkite za 2003 godina, kade {to se javuva zna~itelna razlika me|u procenkite i vistinskite tor{oci na javnata administracija vo odnos na kompenzacijata. Delumno, ovaa razlika moè da se objasni so faktot deka, so

na Navteq e zagrozen od Gugl, koj nudi mapi za bez pari, a Nokia Siemens Network ja “izxvakaa” kineskata Huawei i {vedski Erikson. Akcionerite mo`ebi }e gi prodadat, no realno, bez niv Nokia bi mo`ela da vredi pove}e, barem {to se odnesuva na profitabilnata mobilna divizija. Pokraj sevo ova, dokolku se ostvarat glasinite, sigurno dogovorot }e bide ostvaren delumno i vo gotovo, a delumno i vo akcii. No, toa }e go dovede Majkrosoft da bara pove}e akcii, {to }e dovede do u{te pogolem pad na nivnata cena, a akcionerite na Majkrosoft (koi ve}e naviknaa na bolka otkako cela decenija gi gledaat golemite varijacii na nivnite akcii na berzata) }e “urlaat” u{te poglasno. Dokolku Stiv Balmer se sledi i za najmala gre{ka, ova tie }e go nare~at poslednata slamka za spas. No, od druga strana, ova

Za sobirawe na izleanata nafta vlastite vo Galicija potro{ija 2,5 milijardi evra pro{iruvaweto na vlijanieto od naftenoto izlevawe, merkite za pomo{ moraa da bidat primeneti i vrz drugi grupi koi u~estvuvaat vo ribarskata industrija (rabotnicite na ribarskite pazari, rabotnicite vo fabrikite za mraz, semejnite ~lenovi koi, isto taka, pomagaat okolu brodovite, poprava~ite na ribarski mre`i itn.). Drugiot faktor so koj bi mo`ela da

}e dobie golema smisla na strate{ki plan. Da go dodade{ Skajp na najgolemiot proizvoditel na smartfoni vo svetot e navistina mo}na kombinacija za biznis. Drugo ne{to koe }e bide dramati~no }e bide promenata percepcijata vrz Majkrosoft. Tie po~naa so proizvodstvo na softver i gi ostavija drugite da sozdavaat hardver. No, otkako so uspeh obvitkan se pojavi Xbox, a potoa i muzi~kiot pleer Zune, da se oblo`ime {to bi bilo sledno? Majkrosoft da stane kompanija za hardver?! Da ne zaboravime, ~udni raboti se slu~uvaat. Se se}avate kako Epl se vrati od mrtvite? Pazarnite nabquduva~i, pak, se pra{uvaat, dokolku se ostvarat glasinite }e dozvoli li vladata na SAD toa da se slu~i? Zar Fincite nema da mrdnat so prst?

se objasni ovaa razlika e povrzan so zakrepnuvaweto na pristani{teto vo poslednite meseci od godinata, {to dovede do mese~en prihod koj e povisok od prosekot za istite meseci vo prethodnite godini. Kako posledica na namaluvaweto na ribarskite aktivnosti vo Galicija poradi katastrofata so Presti`, direktnite zagubi vo prihodite nadminale 75

milioni evra vo prvite 14 meseci. Nakratko, jasno e deka ekonomskite {teti vo ribarskiot sektor vo Galicija se ekstremno visoki i postoi osnova za strav deka ovie zagubi }e potraat i vo idnina. Vo sledniot broj na “Kapital” }e ja doznaete pove}e za poslednata i najaktuelna energetska katastrofa - Fuku{ima

Stiven Elop i Stiv Balmer na minatogodi{niot dogovor za Windows Phone Phone.. Dali naskoro }e ima povtorna sredba?

FunBusiness

Najvredniot podarok na semejstvoto e ku~eto BO

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

BARAK OBAMA pametno gi investira svoite pari

KOLKU “TE@I” BARAK OBAMA?

FUNKCIJA KOJA NOSI MILIONI! K IVA BAL^EVA

akov e ìvotot na prviot ~ovek na Soedinetite Amerikanski Dràvi? Dali moèbi mislite deka negovata plata od 400 iljadi dolari e mala za eden Pretsedatel? Ne griète se, pokraj toa {to bez somnenie Barak Obama e najmo}nata li~nost vo SAD, toj ima u{te mnogu drugi izvori na milioni. Funkcijata pokraj visokite odgovornosti, mu donese i mnogu povolnosti. Toa {to sekoga{ budi golema zainteresiranost kaj lu|eto e kolku negovata pozicija mu ovozmoìla “zgolemeno konto” vo bankite, a spored finansiskite izve{tai nesomneno, amerikanskiot pretsedatel so negovoto milionsko portfolio e “smesten” me|u najbogatite lu|e vo SAD. Neodamna svetskite agencii i stranskite mediumi soop{tija kolkavo e bogatstvoto i imotot na semejstvoto Obama, povikuvaj} i se na podatocite od vlasta. Prijavite za imot vo SAD , datiraat od 1978 godina, a se objavuvaat vo soglasnost so Zakonot za po~ituvawe na eti~kite standardi od ~lenovite na Vladata. Spored niv, minatata godina, imotot na Barak i Mi{el Obama e procenet me|u 2,8 milioni i 11,8 milioni dolari, a vo prijavata e navedeno deka platata na pretsedatelot e 400.000 dolari.

NAJGOLEM DEL OD BOGATSTVOTO MU GO DONESOA NEGOVITE BESTSELERI “Чovekot za promeni”, kako {to mnogumina go narekuvaat amerikanskiot pretsedatel, k k k pokraj svojata godi{na plata ima i drugi prihodi. Najgolem del od niv doa|aat od dvete avtorski knigi koi samo vo 2009 godina mu donesoa 5,5 milioni dolari. Sega{noto bogatstvo mu e dvojno pogolemo vo sporedba so 2008 godina, koga vo trkata za Belata ku}a u~estvuva{e kako senator na dràvata Ilinois i ostvari zarabotka od 2,7 milioni dolari. Iako pove}eto mislat deka pretsedatelskata plata i funkcija najmnogu pridonele za zgolemuvaweto na negovoto bogatstvoto, sepak, milionskite tiraì na negovite bestseleri Son of Promise, Child of Hope (Soni{ta od tatko mi) od 1995 godina i The Audacity of Hope (Smelosta na nade`ta) od 2006 godina, imaat najgolema uloga vo toa. Za razlika od 2009 godina, lani proda`bata na knigite zabeleà pad i ostvari zarabotka od okolu dva milioni dolari. Negovata kniga za deca, pak, Of Thee I Sing, koja ja objavi vo 2010 godina, mu donese 134.000 dolari, a del od parite od knigite, Obama gi donira{e vo fondacijata Fisher House, za {koluvawe na decata na zaginatite vojnici i voinite invalidi. BOGATSTVO VO HARTII OD VREDNOST Najgolem del od svoeto bogatstvo, sumata od dva milioni do 10 milioni dolari od

nivniot imot, semejstvoto Obamaa go ima vloèno vo dràvni hartii od vrednost ii. Ovaa na Ministerstvoto za finansii. brojka pretstavuva zgolemuvawe vo odnos na minatata godina, koga be{e soop{teno oop{teno rznici se deka vo dràvni zapisi i obvrznici vloèni od 1,5 milioni do {est milioni dolari. Vo izve{tajot za {irokiot kiot finansiski raspon na pretsedatelot, ot, ne se ciite vo konkretno obrazloèni investiciite dràvnite obvrznici, a Barak i Mi{el ne prijavile nikakvi dolgovi. DIVERZIFICIRANO PORTFOLIO NA IMOT Spored finansiskiot izve{taj, semejstvoto Obama ima smetki vo iznoss od 200 do 350 iljadi dolari za obrazovanieto ovanieto na }erkite Malija i Sa{a, a Barak i Mi{el imaat uplateno od 350 do 800 iljadi dolari vo penziskite fondovi ndovi na investiciskiot fond Vangard. Tie ie imaat i smetki vo bankata Xej Pi Morgan rgan Чejs, vo vrednost od 250.000 i 500.0000 dolari, kako i vo Nordern trast. Vkupnite danoci koi semejstvoto Obama gi platilo iznesuvale 1.792.414 dolari, lari, a vo dokumentite ne se poso~uva sumata ata na koja se procenuva nivniot dom vo Чikago. kago. Semejnoto ku~e Bo, koe e od rasataa portugalsko vodno ku~e, e najvredniot podarok arok za semejstvoto Obama od pokojniot senator enator Edvard Kenedi i ~ini 1.600 dolari. lari.

FILMOVI KOI ZARABOTIJA MILIJARDI

RAZLI^NI FORMULI ZA DVOEN USPEH! SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

“Avatar” - Film koj gi sru{i site postoe~ki rekordi vo filmskata industrija

va se filmovite koi zasekoga{ vlegoa vo istorijata so toa {to se prvite koi ostvarija zarabotka pogolema od milijarda dolari. Edno e sigurno, za {to i da se “fati” re`iserot Xejms Kameron osudeno e da se nao|a na prvite mesta... “AVATAR” – 2,782 MILIJARDI DOLARI Na prvoto mesto e filmot koj minatata godina gi pomesti granicite na filmskata industrija i tehnologijata. “Avatar” za samo 17 dena od premierata zaraboti pove}e od milijarda dolari. Xejms Kameron e “vinovnikot” za ogromniot uspeh na ovoj film, a istiot re`iser go

dr`i i vtoroto mesto so filmot “Titanik”. Kameron rabotel na scenarioto u{te vo 90-tite godini, no ~ekal da pomine vreme za da se razvie tehnologijata do stepen da ja zadovoli negovata vizija za filmot. ^ekaweto mu se isplatelo, bidej}i dosega Avatar zaraboti neverojatni 2,782 milijardi dolari, {to e najgolemata zarabotka dosega vo filmskata industrija. “TITANIK” – 1,835 MILIJARDI DOLARI Ovoj film be{e na prvoto mesto celi 13 godini. Iako Leonardo di Kaprio se dvoumel dali da ja prifati ulogata, ispadna deka toa e edna od negovite najdobri odluki. Tragi~nata qubovna prikazna vo brodot

so tragi~na sudbina na Xejms Kameron mu donese 11 Oskari i 1,835 milijardi dolari, {to do pojavuvaweto na “Avatar” be{e najgolemata zarabotka na eden film. No, Kameron nema{e potreba za griì, bidej}i se nadmina sebesi i sega go drì ne samo prvoto, tuku i vtoroto mesto na filmovi koi zarabotile milijardi. “GOSPODAR NA PRSTENITE – VRAЌAWETO NA KRALOT” – 1,1 29 MILIJARDI DOLARI Poslednoto prodolènie na trilogijata gi nadmina site rekordi na gledanost. Vo vremeto koga “Avatar” s$ u{te be{e samo scenario koe ja ~eka svetlinata na denot, ovoj film be{e na vtoroto mesto. Avan-

turite na Frodo i negovite drugar~iwa osvoija nekolku Oskari, odli~ni kritiki i 1,129 milijardi dolari. “PIRATITE OD KAIBITE– KLETVATA NA CRNIOT BISER” – 1,066 MILIJARDI DOLARI Prvoto prodolènie na ovoj film, koj sega e aktuelen so premierata na ~etvrtoto prodolènie, ostvari najgolema zarabotka, blagodarenie na odli~nata gluma na Xoni Dep, koj od stra{en pirat i seriozen film napravi neverojatno zabaven lik i prekrasen film. Tokmu zatoa, “Kletvata na crniot biser” zaraboti najmnogu od site prodolènija i toa 1,066 milijardi dolari.

FunBusiness

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

LAN FEST KONFERENCIJA 2011

EFIKASNA PLATFORMA ZA NOVI MO@NOSTI

“So pomo{ na ovoj nastan }e se smeni klimata vo IKT-sektorot, {to & e mnogu potrebno na Republika Makedonija na nejziniot razvoen pat”, veli Lazar Pop Trajkov, direktorot na LDM Ideas, organizator na ovaa konferencija ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

MI[EL i OBAMA ja obezbedile idninata na nivnite }erki MALIJA i SA[A

Od pretsedatelska plata, do knigi bestseleri i nasledstvoto na baba mu, Barak Obama ne samo {to e prviot ~ovek na SAD, tuku i eden od najbogatite lu|e koi `iveat tamu Mileni~eto ne se najde na imotnata lista na semejstvoto. Pretsedatelot na SAD vo 2009 godina dobil i dve nasledstva od svojata baba Medlin Danem, koja po~inala vo poslednite denovi od negovata pretsedatelska kampawa. Prvoto nasledstvo bilo pomalo od 1.000 dolari i za nego ne platil danok, a vtoroto bilo vo vid na akcii vo Bank of Hawai, kade Medlin Danem imala uspe{na kariera, prvo kako sekretarka, a potoa kako potpretsedatel na bankata. Obama gi prodal akciite vo iznos od 250 do 500 iljadi dolari, a spored pretsedatelskiot izve{taj za vra}awe na danokot, Obama duri bil vo zaguba od proda`bata. Pari~nata nagrada od lanskata Nobelova nagrada za mir, koja iznesuva{e 1,4 milioni dolari, amerikanskiot pretsedatel ja dade vo dobrotvorni celi. IMOTOT NA MI[EL Mi{el Obama ima imot koj se vodi samo na nejzino ime kade {to spa|aat i sredstvata za penzija na prvata dama na SAD i prihodite od Univerzitetskata bolnica vo Чikago vo koja taa rabotela kako funkcioner. Mi{el dobiva okolu 10.000 dolari od fondot Henry G.Freeman Jr. Pin Money Mones Fund, koj e osnovan vo 1917 godina, za prvite

dami koi ne primaat plata. Frimen smetal deka amerikanskite pretsedateli se slabo plateni i ne moàt na svoite soprugi da im obezbedat dovolno pari, pa re{il po smrtta na negoviot posleden rodnina, na prvata dama na SAD da & bidat ispla}ani godi{no okolu 12.000 dolari. SEMEJSTVO ZA PRIMER VO AMERIKANSKOTO OP[TESTVO I pokraj toa {to raspolagaat so milioni i moàt da ìveat kako {to sakaat, semejstvoto Obama vo amerikanskoto op{testvo vaì za primer na semejstvo koe gi po~ituva vistinskite vrednosti. Negovite }erki ne se razgaleni, nemaat luksuzen tretman i ne se tatini galeni~ki, a negovata sopruga Mi{el ne dozvoli da ostane “samo” prvata dama. Naprotiv, taa kako uspe{en advokat se posveti na humantirnata rabota, a osnova i fondacija za zdrava ishrana i spre~uvawe na prekumernoto zdebeluvawe na decata, sakaj}i da napravi promena vo svetot. I otkako }e zavr{i nivnata pretsedatelska “dol`nost”, svetot sekoga{ }e gi pameti kako prvoto pretsedatelsko semejstvo so afroamerikansko poteklo, a tie koi doa} aat po niv, }e imaat navistna mnogu rabota da go popolnat nivnoto mesto.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

ajva`niot nastan za informati~ka tehnologija i telekomunikaciska industrija vo Makedonija, LAN Fest konferencija 2011, }e se odr`i utre (20. maj) so po~etok vo 11 ~asot vo sportskata arena Boris Trajkovski. Za prv pat LAN Fest konferencijata }e promovira efikasna platforma za otvorawe na mo`nosti za zaedni~ki sobiri na IKT-eksperti od lokalniot i stranskiot pazar od oblasta na tehnologijata i novite uslugi, }e se promoviraat dostignuvawata vo delot na lokalniot i globalniot biznis-sektor, najrazli~nite informati~ki inovacii, a }e se pottikne i sorabotkata so IKT biznis-sektorot. Na ovaa konferencija }e ima unikatna izlo`ba i digitalna zabava. Ova }e bide prviot digitalen festival na ovie prostori na koj }e mo`e da prisustvuva mladata generacija i da

nau~i {to moè da napravi so kompjuterite, Internetot itn. Vo ramkite na ovaa programa se vklu~eni razni vidovi natprevari, predavawa, muzi~ki nastapi i kvalifikaciite za Svetskoto prvenstvo vo kompjuterski igri, koe }e se odrì vo Koreja. Na LAN Fest konferencijata } e prisustvuvaat pove}e od 40 doma{ni i stranski kompanii, golem broj IKTeksperti, lokalni ministerstva i poedinci. “So pomo{ na ovoj nastan }e se smeni klimata vo IKT-sektorot, {to & e mnogu potrebno na Republika Makedonija na nejziniot razvoen pat”, veli Lazar Pop Trajkov, direktorot na LDM Ideas, organizator na ovaa konferencija. Izloùva~ite }e gi zazemat hodnicite vo sportskiot centar Boris Trajkovski, a predavawata }e se odràt vo konferenciskata sala i vo dve predavalni. Sportskiot teren }e bide mestoto kade {to }e se odrì najgolemiot digitalen festival vo Jugoisto~na Evropa.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Konferencii i saemi

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Menaxment

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Kako da bidete kompletna kompanija 20.05 - 21.05.11 Embra Korporej{n

Upravuvawe so sostanoci 20.05.11 CS Global

Finansisko planirawe i analiza 21.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 22.05.2011 Clear View

Kako da go izgradite timot od soni{tata 20.05 - 21.05.11 Embra Korporej{n

Kreirawe efektivna biografija (CV) 20.05.11 ESP

Motivacija 21.05.2011 ESP

Seminar za dlaboka imaginacija so d-r Stiven Galjegos 21.05 - 22.05.11 Centar za joga i li~en ravoj

Biznis planirawe i menaxment 24.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

Ednodneven seminar “ASPEKTI NA UPRAVUVAWETO SO AKCIONERSKO DRU[TVO, GOLEMI ZDELKII ZDELKI SO ZAINTERESIRANA STRANA, TAJNO DRU[TVO” 27 maj 2011 godina 10:00-15.00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat

Organizaciska kultura 26.05 - 27.05.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Seminar na Krf vo Republika Grcija od 26 do 29 maj 2011 godina KORPORATIVNO UPRAVUVAWE I UPRAVUVAWE SO OPERATIVEN RIZIK Hotel Messonghi Beach 4* PREDAVA^: V. PROF. D-R EVICA DELOVA JOLEVSKA, Univerzitet Amerikan kolex – Skopje. Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo.

PREDAVA^I: D-R ZORAN MIHAJLOSKI, sudija vo Apelacioniot sud vo Skopje

D-R MARKO ANDONOV, univerzitetski profesor pri Univerzitetot Amerikan Kolex -Skopje

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 20 maj 2011 godina. Prijavniot list i agendata mo`e da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

Prijavuvawe najdocna do 23 maj 2011 godina. KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 19.05.2011 / ^ETVRTOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na stru~na revizija na nacrt urbanisti~ki planski dokumentacii Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=91202f53-d193-443a-a3efd1a6cbcfa74c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za planirawe na prostorot PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Istra`uvawe za potrebite na Generalniot urbanisti~ki plan (GUP) Skopje koe opfa}a izrabotka na Ekspertski elaborat na tema Soobra}aj i infrastruktura-soobra}aen sistem Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=249f6a8b-55ce-4ad4-b7be-612b26ab3268&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: EVN Makedonija AD- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Ramkoven dogovor za nabavka na Merno razvodni ormari (bez vgraduvawe vo yid) za direktni merni uredi-Specijalna izvedba Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c8eee4f9-7237-412d-b9e7e96ab62888f3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvr{uvawe na geodetski i katastarski rabotiuslugi na teritorijata na Op{tina \or~e Petrov Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=63705e61-625d-4806-983ec2883d03fea2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javna zdravstvena ustanova Univerzitetski stomatolo{ki klini~ki centar Sv. Pantelejmon Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na vrabotenite Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=cb2a4c52-eb28-4cc6-b91aaa233a38c5a5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Psihijatriska bolnica Skopje - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Javna nabavka na usluga-anga`irawe na agencija za odr`uvawe na higiena Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=efea4820-4c1a-4fcd-887b-0d61cf133551&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 10.05.2011 SNV Holandska Razvojna Organizacija oglasuva rabotna pozicija PRETSTAVNIK za SNV vo Republika Makedonija. Requirements: - Master’s degree or equivalent with an academic level of working and thinking, - Knowledge of and insight into the international development sector, and set up of (official) actors and relevant organizations as well as the regional and international issues and development taking place in that field, - Senior management experience: able to lead, stimulate, inspire and coach professionals in a development context, - Strategic planning and strategy implementations experience and skills, - Resource mobilization skills such as networking, partnership development, opportunity identification, and proposal/project writing/preparation using knowledge about the donor commu-

nity and other funding sources which lead to concrete results, - Knowledge of monitoring and evaluation tools and processes and other project management skills, - Experience in the Balkan is preferred, - Excellent command of English (written and spoken). To apply, please send your CV and motivational letter in English by e-mail to Mrs. Biring-Pani, Balkans@snvworld. org with a subject line of “Country Representative Macedonia”. Deadline for submission in June 6th, 2011. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 10.05.2011 godina. GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 12.05.2011 MKN doo Skopje e kompanija specijalizirana za proda`ba na aluminiumski arhitektonski sistemi, kako i standardni aluminiumski profili od poznatiot brend na

ETEM building systems. Zaradi zgolemen obem na rabota, Kompanijata ima potrebna od dinami~na i ambiciozna li~nost so slednive kvalifikacii: - Diplomiran gradeèn inèner, - Najmalku 2 godini soodvetno rabotno iskustvo, - Poznavawe na angliski jazik, - Odli~ni kompjuterski ve{tini (MS Office, Auto CAD), - Voza~ka dozvola. Rabotnoto mesto opfa}a terenski i kancelariski rabotni zada~i. Pove}e informacii za kompanijata moè da najdete na www.mkn-etem.com.mk. Va{ata aplikacija (CV i Pismo za interes) moè da gi ispratite na kontakt adresata na na{ata veb strana ili na e-mail: mkn_doo@yahoo.com najdocna 10 dena od denot na objavuvaweto. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 12.05.2011 godina.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 13.05.2011 BRIKO MAKEDONIJA is seeking for a CHIEF ACCOUNTANT. Candidate profile: - Male or Female, - 28-40 years old, but we will not limit the search by this range, - University degree in Accounting or Economics or equivalent, - Minimum 5 years of experience, at least 2 years as Chief accountant in a Local or International company, - Good knowledge of the local accounting, tax and insurance regulations, - Knowledge of IFRS, - Fluent English and excellent PC skulls. If you are interested for the above mentioned position, we expect your CV, recent photo and cover letter sent to e-mail: jobs@csglobal.com.mk or to address ul. Kosta Shahov, 7-2/5, 1000 Skopje not later than 22.05.2011. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 13.05.2011 godina

INFORMATIKA Izvor: Vreme Objaveno: 12.05.2011 SMART GROUP BALKANS vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKITE IN@ENERI. Dokolku se pronao|ate vo navedenite kvalifikacii ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na slednava adresa: gokalp. ozer@smartsoftww.com najdocna do 27 Maj. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvojot na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo vo SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawa za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo.

Prioritet }e imaat kandidati koi }e bidat slobodni da zapo~nat so rabota od 15 Juni. TURIZAM Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.05.2011 Poradi zgolemeniot obem na dejnosta na makedonskiot pazar, internacionalna firma so sedi{te vo Skopje ima potreba od: - 1 Tehni~ka sekretarka, - 2 Operatori/ki vo Call center, - 2 Komercijalisti/ki, - 1 Referent za turizam. Site kandidati potrebno e da imaat odli~no poznavawe na MS Office aplikaciite, Internet, angliski jazik, bez zadol`itelno prethodno rabotno iskustvo. Site zainteresirani kandidati mo`at da ispratat kratka biografija (CV) so naznaka za koe rabotno mesto apliciraat, najdocna do 20.05.2011 godina do 15 ~. Na slednava adresa: agencijaskopje@ gmail.com.