293-23.05.2011

NA 3 JUNI, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 NAJGOLEMI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

ponedelnik. 23 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KAKO BIZNISMENITE GI OCENUVAAT VETUVAWATA NA PARTIITE?

NEMA PODOBRA BIZNISKLIMA SO 120-ILJADNA ADMINISTRACIJA NAJGOLEMITE ZABELE[KI NA BIZNISMENITE SE [TO PARTIITE ZBORUVAAT ZA RAST NA PROIZVODSTVOTO, IZVOZOT I NA INVESTICIITE, NO NE I ZA NAMALUVAWE NA JAVNATA ADMINISTRACIJA I NA SOCIJALNITE TRANSFERI OD BUXETOT. ponedelnik. 23. maj. 2011 | broj 293 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

STRANA 2-3

INTERVJU

NA ZATVORAWE, PETOK, 20.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,61% 0 00,27% 00,06%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 550,12 1,22

NAFTA BRENT EURORIBOR

771,24 1,25%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (20.05) 2.597

MBI 10

2.592

2.587

2.582

2.577

2.572 16.5

17.5

18.5

19.5

20.5

Dr`avnata potro{uva~ka go nabilda ekonomskiot rast

ЧUDNA NEZAINTERESIRANOST ZA SPOROT SO TARBS

DR@AVATA NE JA BOLAT 72 MILIONI EVRA [TO MO@E DA GI IZGUBI!?

d-r MATIJAS VEHTER

SP SPOROT SO IMETO E DOBREDOJDO DEN ZA DE EU! EU STRANA 8 KO KOLUMNA DARKO STOJKOSKI DA [P [PARKASE BANKA MAKEDONIJA MA

“P “POLZE^KI” KURS KOJ NEMA KU DA JA ZAGROZI FINANSIFI SKATA SK STABILNOST ST STRANA 10 KO KOLUMNA POL KRUGMAN PO

NE NERAZUMNA ELITA EL STRANA 12 VO VOVEDNIK KA KATERINA SI SINADINOVSKA

STRANA 11

KA KAMPAWA ZA DO GRUP^IN...

I ZA OTADE! STRANA 7

STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 23 MAJ 2011

KAMPAWA ZA DO GRUP^IN... I ZA OTADE!

A

Albanskite opozicioni lideri vo kampawata nastapuvaat so dve klu~ni vetuvawa – prvo, deka buxetot na dr`avata }e se regulira po paritetna osnova, odnosno so Badenter, i deka klu~ot od dr`avnata kasa nema da bide samo vo racete na makedonskata vladeja~ka partija. Vtoro, tuka se vetuvawata za spikerska, pa duri i premierska pozicija zagarantirana za Albanec, vo zavisnost od skromnosta na liderot i (ili) negovite megalomanski sklonosti.

OK, ako albanskite politi~ki voda~i kaj nas presmetale deka so ovie dva potega }e obezbedat podobar `ivot za zaednicata ~ii reprezenti se i deka ova e borbata protiv Ali Ahmeti i negovata s$ u{te najpopularna DUI - neka bide! O~igledno partiskite kujni svarile deka na ovoj na~in }e se pridobijat ~lenstvoto i glasovite.

DUI, od druga strana, vetuva prodol`uvawe na silnite reformi i uspesi (???) i se navra}a na golemiot uspeh od 2001 koga “go smenile ustavot i ustavniot poredok vo dr`avata so krv”! Vidi bogati!

Vo sekoj slu~aj, eden e zaedni~ki imenitel i na DUI i na trojkata opoziciski lideri Ta~i, Osmani i Selmani – nacionalizmot! Flert so albanskoto ~uvstvo! Nekoga{ i antimakedonsko, ponekoga{ duri i antidr`avno!

Videte ja samo retorikata {to se koristi i celata atmosfera na mitinzite koja nema vrska so ni{to dr`avno! Blikaat od nacionalizam i ~uvstvo deka nabquduvate nastap na politi~ari koi vo najmala raka ne se odovde! Scenografija bez nikakov makedonski simbol, bez dr`aven znak! Ako za znameto na Albanija mestoto e zagarantirano, {to baraat tamu znamiwata na SAD ili EU, a

ne na sopstvenata dr`ava?

Zarem tolku }e se razbesni sobranata tolpa ako go vidi makedonskoto zname? Gi navreduva li simbolot na dr`avata vo koja rabotat, `iveat, za koja pridonesuvaat, vo koja deca rodile, se obrazuvale?

Tragi~no e da se gleda kako najbrojnata zaednica po Makedoncite ne se ~uvstvuva nimalku odgovorna kon sopstvenata zemja! Se odnesuvaat kako stranci, kako dojdenci, kako lu|e koi se ovde na pominuvawe ili se zalo`nici! Kako da se na{le vo zemja vo koja se pod prisila, vo koja im e pod ~est da bidat, so koja odbivaat sekakva konekcija, od koja se sramat ama nemaat namera da prezemat merki za nejzinata idnina! Zo{to taa ne im e idninata!? Ili zo{to ova mo`ebi ne e nivna dr`ava? Ili mo`ebi e nivna dr`ava vo najava, od denot koga (kako {to Ta~i bi rekol) “}e poka`at koj e gazda vo ku}ata”!?

I ova se demonstrira na sekakov na~in – ne samo so predizborni mitinzi (koi samo naj`ivo go otslikuvaat istoto). So postojani izjavi deka za niv interesni se samo opredeleni temi, so krevawe na nacionalizmot najgore koga nema {to da se ka`e, so nezemawe zbor vo Parlamentot vo debati za zakoni koi “ne gi dopiraat”, so kompletno otsustvo na zainteresiranost {to se slu~uva od Grup~in navamu!

Ona {to iritira u{te pove}e e neiskrenosta! Tie ni samite ne veruvaat vo toa {to go propagiraat!

Zamislete go “amerikanski skockaniot” Imer Selmani, koj od Obama na makedonskoto op{testvo so 50.000 makedonski glasa zad sebe vo 2009 godina, se povampiri istiot moment koga partijata mu se raspuka po site rabovi, pa mu se razbegaa od funkcioneri do finansieri koga vidoa deka od nego vladin partner ne biduva! Pa toj mora{e da puka so nacionalizam, koj mora da se priznae deka ama i~ ne mu ni stoi! E sega istiot toj Selmani, ako

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

Gruevski (ili [e}erinska) go pokanat da bide del od Vladata, }e pee druga pesna!

Makedonska!

Pa, }e se zadovoli so vrabotuvawa po Ramkoven (koi vraboteni patem }e zavr{at doma, a }e zemaat plata), tender~iwa i ministerska fotelja vo “bogato” ministerstvo! Da ne sfati Selmani li~no, ista e prognozata i za site drugi! Pa, se postavuva pra{aweto kade e tuka iskreniot pristap kon albanskiot elektorat!? Go nema!

Isto kako {to takov nemaat ni makedonskite lideri kon svoite glasa~i! Zo{to na isti karti igraat! Zo{to ni ja upropastija dr`avata nesposobni za vistinski odluki vo vistinsko vreme, nekadarni za moderno vladeewe bez begawe zad lesno-zapallivite temi, koi vrska nemaat so realnosta, so `iveja~kata, so borbata za podobro utre! Utre koe so s$ pomalku pari se pre`ivuva bez razlika kakva makedonsko-albanska garnitura ni e na vlast!

Koga }e dojdat normalni politi~ari, za koi balkanskiot primitivizam }e bide tokmu balkanski primitivizam, narodot nema da se pali na nacionalisti~ki vetuvawa! Zo{to takvi nema ni da mu se serviraat!

Pa site }e nau~at deka od dr`avata ne mo`e da se baraat samo prava!

Deka ima obvrski za koi mora da dorasnat za da gi ispolnat!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

19%

e zgolemila proda`bata na mobilni telefoni vo svetot vo prvoto trimese~je od godinava na godi{no nivo, a dinamikata na toj pazar, pred s$, ja obezbedija pametnite modeli, objavi istra`uva~kata kompanija Gartner.

Vo svetot, vo tekot na prvoto trimese~je od godinava se prodadeni 427,8 milioni mobilni telefoni, vo {to pametnite telefoni u~estvuvale so 23,6%, blagodarenie na rastot od 85% vo period me|u prvoto trimese~je na 2010 godina i prvoto trimese~je na 2011 godina. Analiti~arite na Gartner smetaat deka rastot bi mo`el da bide u{te pogolem dokolku odredeni snabduva~i ne najavile proizvodstvo na pogolem broj uredi vo vtoroto trimese~je, {to mo`elo da navede nekoi klienti da go odlo`at kupuvaweto.

S

KAKO BIZNISMENITE GI OCENUVAAT VETUV

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

NEMA PODOBRA SO 120-ILJADNA

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

E

Evtini krediti za kompaniite, poniski danoci za malite i srednite pretprijatija, ukinuvawe na danokot na kapitalna dobivka, carinski olesnuvawa, dr`avni garancii za izvoznicite i grade`nicite, pomali dava~ki i tro{oci vo raboteweto na kompaniite. Ova se del od predizbornite vetuvawa na politi~kite partii naso~eni kon biznisot. Iako vo programite na dvete politi~ki partii, SDSM i VMRO-DPMNE, dominiraat ekonomskite vetuvawa, preneseni preku mnogu konkretni merki, biznismenite gi ocenuvaat kako premnogu populisti~ki.

Najgolemite zabele{ki na biznismenite se {to partiite zboruvaat za rast na proizvodstvoto, izvozot i na investiciite, no ne zboruvaat za namaluvawe na javnata administracija i na socijalnite transferi od buxetot. Tie od politi~arite baraat poseriozni i podolgoro~ni merki za biznisot preku namaluvawe na danocite za kompaniite koi investiraat i pogolema poddr{ka na izvoznicite. Za da ima

pari za ovaa namena, treba da se namalat rashodite za plati na pove}e od 120.000 administrativci i za razni neproduktivni transferi.

Mendes Ku~i, pretsedatel na Stopanskata komora na severozapadna Makedonija, veli deka ne mo`e da im se veruva na politi~kite partii, osobeno vo izborna kampawa, zatoa {to toga{ vetuvaat s$, i toa {to realno mo`e i toa {to ne mo`e da se realizira.

“Merkite koi gi predlagaat politi~kite partii se

odli~ni. Tolku se dobri, {to duri i ne e realno deka }e se ostvarat. Site merki se populisti~ki i ne se razlikuvaat mnogu od edna do druga politi~ka partija. Vo trkata za glasovi partiite spremni se da ponudat razli~ni merki koi realno i ne mo`at da se realiziraat samo za da osvojat glasovi. Vetuvaat namaluvawe na danoci i pridonesi, a prodol`uvaat so zgolemuvawe na administracijata. A kako }e go finansiraat toa, si znaeme

KOI MERKI GI BARAAT KOMPANIITE?

Olesnuvawe na postapkata za kupuvawe dr`avno grade`no zemji{te Pottiknuvawe na investiciite so namaluvawe na danokot na dobivka vo zavisnost od visinata na investicijata Pottiknuvawe na investicii za rekonstrukcija i modernizacija na postojnite proizvodni kapaciteti preku dano~ni osloboduvawa Izgradba na moderna infrastruktura Zgolemuvawe na kapitalnite investicii vo buxetot Osloboduvawe od carina za uvoz na oprema koja ne se proizveduva vo zemjata Kompenzirawe na DDV pri uvoz na oprema Namaluvawe na pridonesite od zadol`itelno socijalno osiguruvawe za 5% Regulirawe na pobaruvawata i obvrskite me|u kompaniite i dr`avata Preku “referentnata kamatna stapka” NBM pove}e da vodi smetka za likvidnosta i finansiraweto na realnata ekonomija Preku zadol`itelni rezervi da se finansiraat izvozno orientiranite dejnosti i infrastrukturata Dr`avata da se javi kako garant za proektite {to se klu~ni za zgolemuvawe na izvozot

Navigator

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK GLAMUROZNO DO KRAJ

LAZAR POP TRAJKOV

a prvpat vo Makedonija Зkonferencija se organizira IKT LAN Fest, na koja na edno mesto }e se soberat kompanii, fakulteti i IT-fanovi

ANGELA MERKEL

ermanskata kancelarka ne se otka`uva od namerata da gi disciplinira Grcite, odnosno da gi natera redovno da si gi pla}aat dolgovite

G

JORGOS PAPANDREU

IMER SELMANI

zbornata retorika na liderot na Nova demokratija e polna so iredentisti~ki i nacionalisti~ki poraki kon Albancite, a kontra Makedoncite

I

r~kiot premier ostana bez Gotkako izbor i pred golem problem Evropskata centralna banka odbi da gi restrukturira gr~ite dolgovi, a Norve{ka ve}e i ne dava pari

VAWATA NA PARTIITE?

BIZNIS-KLIMA A ADMINISTRACIJA Iako vo programite na dvete politi~ki partii, SDSM i VMRO-DPMNE, dominiraat ekonomskite vetuvawa, biznismenite gi ocenuvaat najavenite merki kako premnogu populisti~ki.

Najgolemite zabele{ki na biznismenite se {to partiite zboruvaat za rast na proizvodstvoto, izvozot i na investiciite, no ne zboruvaat za namaluvawe na javnata administracija i na socijalnite transferi od buxetot. Tie od politi~arite baraat poseriozni i podolgoro~ni merki za biznisot preku namaluvawe na danocite za kompaniite koi investiraat i pogolema poddr{ka na izvoznicite. Za da ima pari za ovaa namena, treba da se namalat rashodite za plati na pove}e od 120.000 administrativci i za razni neproduktivni transferi. nie kompaniite”, objasnuva Ku~i.

Toj istaknuva deka biznisot ne go interesira politikata, tuku ekonomijata, a za slednata vlada ve}e podgotvuvaat predlog-merki, koi }e & gi dostavat vedna{ po nejzinoto formirawe.

Od Stopanskata komora na Makedonija ne sakaat da gi komentiraat merkite koi gi predlagaat politi~kite partii za biznisot, no velat deka generalno se zadovolni od toa {to fokusot e na merki za izlez na ekonomijata od lo{ata sostojba vo koja se nao|a.

“Partiite se opredelija za soo~uvawe na ekonomski vizii i re{enija. Vo Komorata }e gi islu{ame site partii {to imaat da ponudat za biznisot. No, nas ne ne interesira politikata, tuku samo ekonomijata. Potoa }e napravime platforma za novata vlada, vo koja }e predlo`ime merki i re{enija za biznisot”, potencira Stojmirka Tasevska, direktor na Direkcijata za zastapuvawe na interesite na ~lenkite na Komorata.

Del od biznismenite koi gi kontaktira{e “Kapital” velat deka bez razlika {to se izbori i {to se davaat razni vetuvawa, tie prodol`uvaat so realizirawe na ve}e donesenite delovni planovi.

Velat deka izborite se proces koj pominuva, a agendite na kompaniite traat cela godina. Od Cementarnica Usje komentiraat deka izborite se

[TO PREDLAGAAT POLITI^KITE PARTII ZA BIZNISOT?

Namaluvawe na danoci za mikro i mali pretprijatija Namaluvawe na stapki na socijalni pridonesi Ukinuvawe na danok na kapitalna dobivka Pokrivawe na tro{oci za kamati za krediti za investicii vo novi proekti Osiguruvawe na krediti za podgotovka na izvoz Osiguruvawe na makedonski direktni investicii vo stranstvo Tenderska garancija za grade`nite kompanii koi rabotat vo stranstvo Sistem za one-step-shop uslugi za vadewe dozvoli od javnata administracija Sozdavawe mre`a na funkcionalni biznis-inkubatori i start ap centri Zgolemuvawe na poddr{kata za malite i sredni pretprijatija preku MBPR 150 milioni evra od EIB za poddr{ka na kompaniite Olesnuvawe na vodeweto mal i sreden biznis i namaluvawe na tro{ocite na rabotewe za politi~arite, a biznisot za kompaniite.

“Nie sme na izbori sekoj den pred na{ite potro{uva~i, koi mnogu racionalno go pravat izborot koga stanuva zbor za stoki i uslugi.

Izborite se demokratska pridobivka i treba da se po~ituva samiot proces.

Nie rabotime soglasno so postavenata dinamika vo godi{niot biznis-plan i spored uslovite na pazarite”, velat od Cementarnica Usje.

Zlatko Mucunski, direktor na Por{e Makedonija, veli deka izborite nemaat nikakvo vlijanie vrz rabotata na kompanijata.

“Por{e Makedonija ne raboti za instant profit, tuku ima dolgoro~na strategija i kako takva ne e podlo`na na vlijanie od izborite i na drugi politi~ki slu~uvawa vo na{ata zemja.

Se nadevame deka zemjava za kratko vreme ekonomski }e zajakne, za {to zboruvaat i pozitivnite vetri{ta od pobliskiot region”, konstatira Mucunski.

Od Alkoloid, pak, komen-

MILE BO[KOV PRETSEDATEL NA KONFEDERACIJA NA RABOTODAVA^I “Pogolem del od politi~kite partii vo svoite izborni programi najavuvaat deka od edna strana }e gi namalat pridonesite i danocite, a od druga strana }e gi zgolemat socijalnite dava~ki i transferi za najsiroma{nite.

Jas pra{uvam kako }e go napravat toa.

Dali pak }e se zadol`uvaat?”

tiraat deka izborite se redovna pojava vo sekoe demokratsko op{testvo i tie ne vlijaat na nivnoto rabotewe.

“Alkaloid ima svoja agenda,

STOJMIRKA TASEVSKA

DIREKTOR ZA DIREKCIJATA ZA ZASTAPUVAWE NA INTERESITE NA ^LENKITE NA STOPANSKATA KOMORA “Vo Komorata }e gi islu{ame site partii {to imaat da ponudat za biznisot. No, nas ne ne interesira politikata tuku ekonomijata. Potoa }e napravime platforma za novata vlada, vo koja }e predlo`ime merki i re{enija za biznisot.” celi i predizvici na koi e celosno fokusiran i takviot anga`man trae vo tekot na celata godina”, velat od farmacevtskata kompanija.

K

Koga treba da se spomene ime na edna uspe{na `ena, toa, sekako, e Opra Vinfri, `enata koja napravi presvrt vo televiziskite tok {ouprogrami. Vsu{nost, taa be{e kreatorot na modernata televizija, uspea da go lansira najuspe{niot magazin vo istorijata, ima najposetuvana internet-stranica, producira filmovi, a ima i edna nominacija za Oskar.

Sepak, nejzinot za{titen znak, Opra Vinfri [ou, zamina vo istorijata. So snimaweto na poslednata epizoda od ovaa {ou-programa, popularnata voditelka ja napu{ta javnata scena, me|utoa se frla vo drugi vodi, lansirawe na televiziskiot kanal Opra Vinfri.

Taa va`i za mnogu vlijatelna mediumska li~nost i e eden od najbogatite afroamerikanski filantropi na 20 vek. Opra prva uspea da

OPRA VINFRI gi popularizira intimnite ispovedi na javnite li~nosti, no i na obi~niot narod pred svetskiot auditorium.

Niz nejzinite emisii prodefiliraa najzvu~nite imiwa od svetot na {ou-biznisot, politikata, kralskite semejstva... Iako e kritikuvana za priznavawe na konfesionalnata kultura i promocija na kontroverznata samopomo{, taa e po~ituvana poradi nejzinite napori da im pomogne na drugite da gi nadminat svoite problemi.

Taa e golema `ena, a za svojata fizi~ka golemina mnogu ~esto i otvoreno zboruva. Vo toa e genijalnosta na konceptot koj go ima kreirano i plasirano na svetskiot mediumski pazar.

GUBITNIK

PROMA[EN CENTAR

I

Ima li pojasen na~in da se poka`e kolku se potceneti o~ekuvawata na glasa~ite na pretstojnite izbori od toa kako sredstvo za partiska kampawa da se iskoristi trivijalen nastan organiziran od dr`avna institucija?

Nositelot na kandidatskata lista za pratenici na VMRODPMNE vo izbornata edinica 3, Vlatko \or~ev, vo ramkite na svoeto predizborno pretstavuvawe prisustvuva{e na obele`uvaweto i objavuvaweto na centarot na Makedonija, ~ija pribli`na lokacija i taka ja znae sekoj {to u~el geografija vo osnovno u~ili{te. I toa za nego o~igledno pretstavuva ekskluzivitet i jak izboren adut, za{to direktorot na makedonskiot Katastar, nazna~en od partijata na \or~ev, prizna deka ne gi pokanil drugite nositeli na listi vo “trojka-

VLATKO \OR^EV ta”, tuku samo kandidatot na VMRO-DPMNE, taka davaj}i mu mo`nost da gi sobere poenite od obele`uvaweto na geografskiot centar na dr`avata. Spored reakcijata na gra|anite, o~igledno e deka i ovoj “uspeh” na Vladata, {to treba da odi na smetka na VMRO-DPMNE, javnosta go do`ivea kako zaludno frleni pari i vo toj kontekst, obid za zamajuvawe na javnosta deka pronao|aweto na centarot po dvomese~na potraga po nego (kako {to re~e direktorot na Katastar) e vrven patriotski ~in so koj vladeja~kata partija u{te edna{ poka`uva deka ja zaslu`uva doverbata na gra|anite.

MISLA NA DENOT DA SE ZA^UVA KREATIVNOSTA VO SITE VISTINSKI GRUPI E KRAEN PREDIZVIK KOJ NA @IVOTOT MU DAVA ZNA^AJNA OBOENOST.

MARIJAN DAJMOND AMERIKANSKI PROFESOR

Navigator

4

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

DALI IMA ZAINTERESIRANI KOMPANII ZA ELEKTRANI NA MAKEDONIJA?

INVESTITORITE SAKAAT 51% OD ELEM Proda`bata na 49% od kapitalot na Elektrani na Makedonija za stranskite energetski kompanii e atraktivna mo`nost, no samo dokolku vo idnina investitorot go dobie upravuva~kiot paket KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

olemi stranski energetski kompanii sakaat da vlo`at kapital vo Elektrani na Makedonija, no samo ako podocna dobijat 51% od sopstvenosta na dr`avnata kompanija.

Del od energetskite kompanii koi gi kontaktira{e “Kapital”, kako RVE, EVN, EFT, Statkraft, objasnuvaat deka idejata za proda`ba na najmnogu 49% od kapitalot na ELEM ili dokapitalizacija do 49%, planovi zacrtani vo predizbornite programi na SDSM i na VMRO-DPMNE, zvu~at primamlivo.

Ottamu objasnuvaat deka mo`nosta za privatizacija na del od ELEM, kako edinstvena dr`avna kompanija koja proizveduva struja, e atraktivna, osobeno zatoa {to Makedonija s$ u{te ne gi realizira{e planiranite krucijalni energetski proekti.

Od EFT Makedonija velat deka mo`nosta za steknuvawe 49% od kapitalot na ELEM e odli~na, no diskutabilno e dali nekoj investitor }e vlo`i mnogu pari, a da ne go dobie upravuva~kiot paket.

“Sme zainteresirani, bi

G

sakale da vlezeme vo ELEM. Site energetski kapaciteti vo regionot se interesni za nas, vklu~uvaj}i go i ELEM. No, s$ zavisi od korektnosta na tenderot i na uslovite.

Mnogu raboti }e zavisat i od toa dali dr`avata }e dozvoli proda`ba ili dokapitalizacija na najmnogu 49% od kapitalot na ELEM. Vredi da se pregovara za toa dali vo idnina potencijalniot investitor bi steknal pove}e od 51% od kapitalot na ELEM”, veli Ko~o An|u{ev, direktor na EFT Makedonija.

Od germanski RVE, kompanija koja saka{e da gi gradi hidrocentralite Чebren i Gali{te, velat deka vo momentov strate{ki ne se fokusirani na mo`nostite za investirawe vo Makedonija nitu planiraat da u~estvuvaat vo procesot na privatizacija vo Makedonija.

Kako {to objavi “Kapital”, koja bilo od dvete najgolemi politi~ki partii, VMRO-DPMNE i SDSM, da formira vlada, po izboriite }e prodava 49% od Elektrani na Makedonija. Razlikata me|u dvata modeli e {to SDSM planira da prodava do

49% od postoe~kiot kapital na ELEM, pri {to parite }e bile nameneti za investicii vo energetikata, a VMRO-DPMNE planira dokapitalizacija do 49% od kapitalot na ELEM, preku emisija na novi akcii.

Ako se zemat predvid poslednite oficijalni podatoci za osnovnata glavnina na ELEM, koja vredi okolu 517 milioni evra, izleguva deka potencijalniot investitor treba da plati okolu 250 milioni evra za 49% od kapitalot na ovaa dr`avna kompanija.

Pri dokapitalizacija ne mo`e da se prognozira kolku pari }e se dobijat zatoa {to ne e poznato po koja cena }e se prodavaat akciite. Osnovnata glavnina e podelena na 31.738.878 obi~ni akcii, so nominalna vrednost od 1.000 denari za akcija.

Energetskite eksperti komentiraat deka proda`bata na 49% od kapitalot na ELEM e dobra ponuda za serioznite stranski investitori.

“Interesot na investitorite za ELEM se dol`i na faktot {to vo Makedonija s$ u{te ima potencijal za izgradba na novi elektroenergetski

kapaciteti, odnosno za porast na biznisot, {to e najsilen signal za pazarot na kapital pozitivno da reagira vo odnos na kotiranite akcii na tie investitori. Podobar model za proda`ba na akciite na ELEM e dokapitalizacijata, so {to kapitalot na ELEM bi se udvil.

Pri eventualna privatizacija na 49% od postoe~kiot kapital na ELEM efektot bi bil samo ubava suma vo buxetot. No, vo toj slu~aj, pri nova investicija na ELEM, sigurno strate{kiot partner bi se steknal so upravuva~ki paket.

Pri dokapitalizacija, pak, Vladata bi imala pogolem manevarski prostor i so novi investicii s$ u{te da ostane mnozinski sopstvenik”, ocenuva Zlatko Чerepnalkovski, konsultant i ekspert od oblasta na energetikata.

Toj smeta deka Vladata za ELEM bi trebalo da izbere elektroenergetska kompanija ~ija dominantna dejnost e proizvodstvo na struja, osobeno ako kompanijata ima ogromno iskustvo vo operirawe na rudnici i centrali na cvrsti fosilni goriva.

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

R

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza?

Kako da se spasime od nelikvidnosta?

Kako polesno do krediti?

Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

26% 5% 50% K

PROCENKI...

PREGLED VESTI

KRISTIN LAGARD

VO APRIL ZA 23% PORASNAL BROJOT NA PATNICI NA MAKEDONSKITE AERODROMI

PORASNA POBARUVA~KATA NA ZLATO VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI, SE VELI VO IZVE[AJOT NA SVETSKIOT SOVET ZA ZLATO

ministerka za finansii na Francija

GRCIJA E VO OPASNOST OD BANKROT rcija e pod zakana od bankrot i treba pove}e da raboti i da poka`e rezultati, izjavi francuskata ministerka za finansii, Kristin Lagard. Spored nea, problemot na Grcija e vo nedostigot od doverba kaj investitorite kon strukturnite reformi vo zemjata.

“Vladata vo Atina pravi mnogu, kastrewa i za{tedi ve}e edna godina i buxetskiot deficit e namalen za 5%. Me|utoa, ima sektori kade {to ne{tata bavno se dvi`at, a toa najmnogu se odnesuva na privatizacijata. Grcite prvi~no se soglasija da prodadat dr`avna aktiva vo iznos od 17 milijardi evra, vo mart spomenaa 50 milijardi evra, no slu{am deka nema nikakov napredok”, re~e Lagard.

G

SE NAMALILA POBARUVA^KATA NA ZLATO, SPOREDENO SO POSLEDNIOT KVARTAL OD 2010 GODINA SE ZGOLEMI CENATA NA ZLATOTO VO POSLEDNITE 18 MESECI, SE VELI VO IZVE[TAJOT NA SVETSKIOT SOVET ZA ZLATO O

M

E

R

C

I

J

A

5

L

E

N

O

G

L

A

S

a 23% porasnal brojot na patnici na dvata makedonski aerodromi Aleksandar Veliki vo Skopje i Sveti Apostol pavle vo Ohrid. Spored podatocite od Tav Holding, koj od minatata godina e koncesioner na dvata aerodromi, vo april godinava na makedonskite aerodrimi pominale vkupno 57.551 patnik, za razlika od 46.945 patnici registrirani istiot mesec minatata godina. Rast na brojot na patnici e zabele`an i za prvite ~etiri emseci. Od januari do april godinava na dvata aerodromi pominale vkupno 196.221 patnik, {to e za 10% pove}e, sporedeno so 176.505 patnici registrirani vo prvite ~etri meseci lani.

Kaj prometot vo aviosoobra}ajot, iako vo april ima rast na brojot na preleti, za prvite ~etiri meseci ima namaluvawe. Vo april se registrirani vkupno 688 preleti, {to e za 10% pove}e od april 2010 godina koga preku dvata aerodromi preletale 663 avioni, dodeka, pak, za prvite ~etiri meseci godinava, sporedeno so istiot period, brojot na preleti e namalen za 8% na vkupno 3.088.

Z

PREZENTIRANI NAJNOVITE IKT-DOSTIGNUVAWA NA PRVIOT LAN FEST VO MAKEDONIJA o sportskata sala Boris Trajkovski vikendot se odr`a prviot LAN Fest, na koj IKT-kompaniite gi pretstavija svoite proizvodi i uslugi. Vo izminatite tri dena se odr`aa okolu 60-ina konferencii i predavawa od otvoren i zatvoren tip, kako i digitalen festival, kade {to 500 u~esnici imaa mo`nost da u~estvuvaat vo najgolemiot LAN digitalen festival vo regionot.

“Koristeweto na {irokopojasniot Internet preku mobilnite aparati vo 2008 godina iznesuva{e 250 milioni korisnici, a o~ekuvawata se deka vo 2016 godina }e bidat 4,7 milijardi korisnici”, re~e ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, koj gi povika mobilnite operatori {to poskoro da ja vovedat uslugata za pripejd {irokopojasen Internet.

Tridnevniot nastan, {to go organizira LDM Ideas vo partnerstvo so pove}e doma{ni IT-kompanii i fakulteti, be{e dopolnet i so nastap na poznati dixei.

V

EOS MATRIX ]E DOBIVA INFORMACII ZA KREDITI OD KREDITNO BIRO

E

OS Matrix vo maj 2011 godina sklu~i dogovor za sorabotka so Makedonskoto kreditno biro. So toa se ovozmo`i nepre~ena razmena na kreditni informacii za dolgovite koi EOS gi poseduva po osnov na realizirani dogovori za otkup so ovaa eminentna institucija.

“O~ekuvame deka dostavenite informacii zna~ajno }e ja zbogatat bazata so podatoci na Makedonskoto kreditno biro preku zgolemuvawe na nejzinata vrednost so dostava na informacii za site kategorii dol`nici vo zemjata”, velat od kompanijata i potenciraat deka na ovoj na~in kreditnite ocenki i kreditnite izve{tai {to mo`e da se dobijat od nacionalnoto kreditno telo za ocenka na kreditniot rizik stanuvaat poprecizni i poa`urni.

“Dopolnitelno, site zapi{ani vo kreditnoto biro stanuvaat poodgovorni za sopstvenite postapki vo procesot na vra}awe na dolgovite, imaj}i predvid deka od istoto zavisi nivnoto idno kreditno zadol`uvawe vo Makedonija”, velat od EOS Matrix.

REAKCIJA Po povod informacijata objavena vo dnevniot vesnik “Kapital” pod naslov “ELEM sklu~i dogovori za osiguruvawe od 8 milioni evra”.

AD ELEM demantira deka }e sklu~uva dopolnitelni dogovori so osiguritelni kompanii za osiguruvawe na imotot i vrabotenite vo kompanijata so va`nost do 31 dekemvri 2013 godina, kako {to izvlekuva zaklu~ok va{iot cenet vesnik. Podatokot za koj pi{uvate vo iznos od 17,3 milioni evra e proceneta suma koja bila predvidena za ovaa namena, a ne deka taa celosno }e bide naso~ena za osiguruvawe na imotot i vrabotenite na kompanijata. Spored vrednosta na dogovorite, jasno stoi deka iznosot po zaklu~eni dogovori e daleku pomal, odnosno iznesuva 8 milioni evra i toa e celata suma {to AD ELEM }e ja nameni za stavkata osiguruvawe za vremetraewe na dogovorite.

Pri oglasuvaweto na dogovorite na portalot na Biroto za javni nabavki figurira planirana suma vo iznos od 17,3 milioni evra. Toa e vrednost so vklu~en DDV, a osiguruvaweto kako usluga ne podle`i na DDV, {to zna~i deka za ovaa namena bile predvideni 14,6 milioni evra. Iznosot }e bide korigiran na portalot za Javni nabavki dokolku toa go dozvoluvaat tehni~kite mo`nosti. So sklu~enite dogovori, namalena e premijata za osiguruvawe vo odnos na prethodnite godini.

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI VMRO-DPMNE SE “PLA[I” OD STE^AJ VO SDSM MRO-DPMNE tvrdi deka SDSM vleguva vo ste~aj zatoa {to partijata go stavila svojot imot pod hipoteka vo Komercijalna banka.

“Branko Crvenkovski go stavil pod hipoteka kompletniot imot na SDSM na Biha~ka, 2.000 metri kvadratni prostorii i 2.700 metri kvadratni dvorno mesto. Ova e objaveno vo Slu`ben vesnik, broj 66, od 12 maj 2011 godina, a procenkata za vrednosta na imotot e pogolema od {est milioni evra. Eh, Branko, Branko do koe derexe stigna, da zalo`uva{ imot za da mo`e da funkcionira{? Nikoj ve}e ne ti veruva, nikoj nema doverba vo toa {to go zboruva{, nikoj ne smeta deka }e pobedi{, pa mora{ imotot da go zalo`i{“, istakna Zoran Petreski od VMRO-DPMNE. Od SDSM odgovorija deka zele hipotekaren kredit za finansirawe na predizbornata kampawa.

“Za razlika od Gruevski i familijata, koi gi zloupotrebuvaat narodnite pari, gi reketiraat firmite i vo crni vre}i gi nosat parite, SDSM javno gi soop{tuva svoite izvori na finansirawe. Za razlika od VMRO-DPMNE, koja rabote{e so blokirana smetka i pere{e pari preku partiskata firma Analitiko, SDSM raboti odgovorno, ~esno i doma}inski”, izjavija od SDSM.

V

VLASITE GO ODBELE@UVAAT NACIONALNIOT DEN - 23 MAJ o povod nacionalniot den na Vlasite vo Makedonija - 23 maj, v~era vo Domot na ARM vo Skopje se odr`a Sve~ena akademija. Na sve~enosta prisustvuvaa i pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, Trajko Veqanoski, i vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski.

Pripadnicite na vla{kata zaednica svojot nacionalen den go proslavuvaat od 1991 godina. Od pred sedum godini e proglasen za dr`aven praznik i neraboten den za site Vlasi vo zemjava.

P

NAUMOVSKI: SDSM SE PODGOTVUVA ZA NEPRIZNAVAWE NA IZBORITE DSM, zaedno so mediumite bliski do niv, podgotvuvaat scenario za nepriznavawe na rezultatite od izborite bidej}i }e gi izgubat i baraat alibi za toa. Ova go izjavi vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski.

Kako {to poso~i Naumovski, SDSM svesno gi prekr{ile zakonskite, moralni i eti~ki pravila za odr`uvawe izbori bidej}i predvreme ja po~nale izbornata kampawa, podmituvale glasa~i so meso, bra{no, kafe, lokum i napolitanki, a veli, nivnata partiska televizija emituvala politi~ki spotovi nadvor od predvidenite termini so zakon i bez da nazna~i nara~atel, kako i prenosi vo `ivo od mitinzite na SDSM. “Toa se pravilata na pogubnata politika. Celta na Branko i Radmila e da ne gi priznaat izbornite rezultati. Nie, od VMRO-DPMNE, javno i otvoreno gi predupreduvame deka ne smeat da si igraat so Makedonija.

Ne smeat da si igraat so idninata na generaciite koi doa|aat. Ova {to go zboruvame e krajno seriozno i alarmantno. Apelirame do site gra|ani da se sprotivstavat na vakvite pogubni postapuvawa. Makedonija ne smee da bide zalo`nik na pogubnata politika na eden ~ovek”, re~e Naumovski.

S

PRAVOBRANITELOT TELEFONSKI ]E GO BRANI IZBIRA^KOTO PRAVO a besplatnata telefonska linija 080 054 321, gra|anite mo`at da prijavuvaat povredi na izbira~koto pravo vo predizborniot period i na denot na glasaweto. Linijata vodi do Kancelarijata na Narodniot pravobranitel.

Kako {to pojasnuvaat ottamu, osnovna cel na vospostavuvaweto na besplatnata telefonska linija e pokraj denot na glasaweto, kako {to be{e vo prethodnite izborni ciklusi, da se pokrie i predizborniot proces.

“Izbira~koto pravo e slobodno, nepovredlivo i se ostvaruva neposredno na slobodni izbori, so tajno glasawe. Nikoj ne smee da ve povika na odgovornost poradi glasaweto ili da bara da ka`ete za kogo ste glasale i zo{to ne ste glasale. Narodniot pravobranitel ve ohrabruva da gi ostvaruvate va{ite prava, slobodata na opredeluvawe i glasaweto vi pripa|a samo vam”, re~e portparolot na narodniot pravobranitel, Uranija Pirovska, i pojasni deka po telefonskite prijavi Kancelarijata na Narodniot pravobranitel }e postapuva, bez da ~eka da se podnesat pretstavki.

Dosega, informira{e taa, do Narodniot pravobranitel ne e podnesena nitu edna pretstavka za naru{eno izbira~ko pravo.

N

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

KAKO NASTAPUVAAT ALBANSKITE POLITI^KI PARTII?

NACIONALIZMOT ADUT KOGA NEMA REALNI RE[ENIJA

Spored analiti~arite, igraweto so patriotskite ~uvstva e edinstvenoto {to im ostanuva na albanskite partii vo borbata za glasa~i MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

e}e nema da go trpime ova omalova`uvawe o d M a ke d o n c i t e vrz Albancite; Albancite go dobija najgolemiot udar tokmu od albanskata partija na vlast; garantirame ednakvost na Albancite so Makedoncite se del od porakite so koi pred svoite glasa~i nastapuvaat albanskite partii.

Najgolemata opoziciska partija, DPA, nudi nov dogovor me|u Albancite i Makedoncite. Vo svoite nastapi ja istaknuva marginalnata pozicija na DUI vo Vladata na premierot Nikola Gruevski, potenciraj}i deka vo nivnoto vladeewe Albancite go doprele dnoto.

“Nie }e obezbedime proporcionalna raspredelba na dr`avniot buxet, koj sega Albancite go polnat so pove} e od 30%, dodeka kako investicii vo u~ili{ta, infrastruktura vo krai{tata kade {to tie se mnozinstvo dobivaat samo 2%”, im vetuva liderot na DPA, Menduh Ta~i, na svoite glasa~i.

Nacionalna demokratska prerodba na Rufi Osmani, iako e nova na politi~kata scena, na svojot elektorat isto taka mu nudi kraj na finansiskata diskriminacija.

Nova demokratija, pak, na Imer Selmani, toj {to se propagira{e za “makedonski Obama” koga be{e kandidat za pretsedatel na dr`avata, ja smeni svojata strategija i nastapuva so radikalna nacionalisti~ka retorika.

Glavnata karta na koja igraat

V

AHMETI SO NAJMALA DOVERBA? Spored poslednoto istra`uvawe za “Pulsot na albanskite partii” na Centarot za politi~ki i ekonomski istra`uvawa Liberta, najgolem broj od ispitanicite, ili 13,7% rekle deka }e glasaat za DUI. Nasproti ova, liderot Ahmeti u`iva najmala doverba, 8,7%, vo odnos na drugite lideri od albanskiot politi~ki blok.

Liderot na DPA, Ta~i, predni~i so doverba od 19,6%, dodeka najgolemo iznenaduvawe e Rufi Osmani, koj za kratko vreme dobi poddr{ka od 15,1%, se veli vo istra`uvaweto na Liberta. novite demokrati na Selmani isto taka e pravi~na raspredelba na buxetot na dr`avata ili Badenter za dr`avnite pari.

Vladeja~kata DUI demonstrira najsmiren nastap. Pred svoite glasa~i gi nabrojuva site uspesi od 2001 dosega.

“Jas }e nabrojam nekolku golemi nacionalni dela, po~nuvaj}i od simbolot, obrazovanieto i jazikot i }e gi zamolam oponentite da ne preteruvaat, da ne ostanuvaat robovi na mentalitetot, zatoa {to Albancite go izmenija Ustavot i ustavniot poredok na ovaa zemja vo

2001 godina so krv. Zatoa, ne e dobro da se negiraat tie vrednosti. Ne e dobro da se negira Ohridskiot miroven dogovor, zad koj stoi krvta na ONA i na{ite golemi sojuznici SAD, NATO i EU”, veli Ali Ahmeti.

No, nitu me|u albanskite partii ne izostanuva govorot na diskvalifikacija na protivnikot, koj spored analiti~arite e mnogu pomek sporedeno so prethodnite izborni ciklusi.

“Vo sporedba so minatoto, politi~arite od albanskiot blok se poosvesteni i razmisluvaat za toa deka

mo`ebi po izborite }e bidat vo situacija da koaliciraat me|usebe”, veli politi~kiot analiti~ar Albert Musliu.

Zaostruvawe na retorikata, pak, o~ekuva analiti~arot Kim Mehmeti. Spored nego, vo albanskiot blok “vrie” poradi pojavuvaweto na pove} e politi~ki subjekti i disperziraweto na glasa~ite, koi }e se “lovat” na patriotizam.

“Opozicionite partii, no i glasa~ite, se razo~arani od vladeeweto na DUI i nivnata vazalna polo`ba vo odnos na makedonskata vladeja~ka partija. Taka bilo otsekoga{. Albanskite u~esnici vo vlasta samo asistirale i tokmu poradi toa nacionalisti~kite poraki se mnogu poglasni od drugite vetuvawa”, veli Mehmeti.

Spored nego, vetuvawata deka buxetot na dr`avata }e se regulira po paritetna osnova i deka klu~ot od dr`avnata kasa nema da bide samo vo racete na makedonskata vladeja~ka partija } e bidat presudni na kogo albanskite glasa~i }e mu ja dadat svojata doverba. -

90 MAKEDONCI MESE^NO BARAAT AZIL VO BELGIJA

VIZNATA LIBERALIZACIJA @RTVA NA ZADOCNETITE MAKEDONSKI ZAKONI! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ocna usvoenata regulativa za kontrola na granicite, kako i krivi~nite odredbi koi stojat vo najava kako odzemawe na paso{ot i zatvor za la`nite azilanti, a ne mo`at da bidat usvoeni vo uslovi koga Sobranieto e raspu{teno, mo`e da ja ~inat Makedonija suspenzija na viznata liberalizacija.

Na eden mesec od kone~nata odluka na Brisel, Vladata vo sorabotka so belgiski pretstavnici izgotvuva merki za spravuvawe so la`nite azilanti.

“U{te od samiot po~etok bea organizirani sredbi so op{tinite od kade ima{e najgolem broj la`ni azilanti i kontroli po turisti~kite agencii. No, Zakonot za kontrola na granicite be{e donesen mnogu podocna i Ministerstvoto ne be{e vo mo`nost da gi vra}a makedonskite gra|ani koi bea so somnitelna destinacija i pri~ina na patuvawe”,

D

izjavi portparolot na MVR, Ivo Kotevski.

Ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, vo dru{tvo na vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski, v~era go poseti grani~niot premin Tabanovce za na lice mesto da se uveri kako se sproveduva kontrolata.

“Kako novitet koj e voveden za kontrola i bezbednost na licata koi se vrateni e {to na nivnite paso{i e staven poseben izlezen pe~at so cel da se kontrolira ako se obidat da ja pominat granicata”, izjavi Jankuloska.

Vicepremierot Naumovski, pak, veruva deka Makedonija ima sovesni gra|ani koi nema da dozvolat da se zagrozi viznata liberalizacija.

No, Gordan Georgiev, portparol na Izborniot {tab na SDSM, tvrdi deka MVR bilo alarmirano za ovaa opasnost od evropskite institucii u{te pred 14 meseci, no ne prezelo ni{to.

“Mo`e slobodno da ka`eme deka Gruevski i negoviot omilen koalicionen partner, Amdi Bajram, }e gi vratat

redicite pred stranskite ambasadi. Ovoj dokument na MVR e dokaz deka dr`avnite organi u{te od dekemvri 2010 godina znaele deka organizator na prevozot na lica koi baraat azil e patni~kata agencija Skaj vin. Upravitel na agencijata e sinot na Amdi Bajram, Elvis Bajram, inaku gradona~alnik na [uto Orizari”, objasni Georgiev.

Spored SDSM, vo MVR znaele deka agencijata na Elvis Bajram najmalku edna{ nedelno, so dva avtobusi, vo periodot od januari do oktomvri 2010 godina prenesuvala patnici vo zemjite na EU. OKOLU 500 MAKEDOCNI VRATENI OD GRANICA! Od po~etokot na maj do deneska 447 makedonski dr`avjani se vrateni od grani~nite premini bidej}i nemale dovolno dokazi za pri~inata na prestoj vo EU, informiraa od MVR. Dr`avnite inspekciski slu`bi so policiska asistencija izvr{ile 87 kontroli vo 63 turisti~ki agencii i transportni firmi.

“Utvrdeno e deka 13 prevoznici imale nedostatoci vo raboteweto i bile kazneti

so globi vo prosek od 1.500 evra. Najgolema kazna od 12.500 evra e izre~ena za turisti~ka agencija od [uto Orizari”, izjavi portparolot Kotevski.

Spored podatocite na Migraciskoto biro na Belgija, Makedonija e na sedmoto mesto od top 10 zemji od koi ima najmnogu barateli na azil vo Belgija. Vo prvite ~etiri meseci godinava vo Belgija azil pobarale 362 lica, odnosno 90 makedonski gra|ani mese~no.

Od MNR vetuvaat deka }e nastojuvaat viznata liberalizacija da ja zadr`at po sekoja cena, bez da konkretiziraat kakva odluka o~ekuvaat od Evropskata unija na 12 juni, koga }e se rasprava za mo`nata suspenzija na vizite kon Makedonija i Srbija.

Evropskata komisija, pak, utre predlo`i privremen mehanizam za za{tita na [engen zonata. Od makedonskata ambasada vo Brisel informiraat deka pred tri dena od Belgija bile vrateni 46 barateli na ekonomski azil vo Makedonija.

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

ЧUDNA NEZAINTERESIRANOST ZA SPOROT SO TARBS

7

PREGLED VESTI VELIJA DENESKA ]E SEDNE NA OBVINITELNA KLUPA

DR@AVATA NE JA BOLAT D 72 MILIONI EVRA [TO MO@E DA GI IZGUBI!?

Dodeka javno ne sakaat da go komentiraat skandalot, od MRT vo pismo mu ja objasnuvaat na premierot serioznosta na celata afera i mo`nosta taa da n$ “olesni” za 72 milioni evra!

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

akedonskata rad i ote l e v i z i j a odbiva da go komentira tekot na sudskiot proces pred Komercijalniot sud vo London, vo koj avstraliskata kompanija Tarbs gi tu`i dr`avata Makedonija, Vladata, poto~no Ministerstvoto za transport i vrski, i javnite pretprijatija MRT i Makedonska radiodifuzija.

“Ni{to ne mo`am da komentiram”, odgovori izvr{niot direktor na MRT, Eftim Ga{tov, na pra{awata od “Kapital” vo vrska so celiot skandal, cenata na ~inewe na advokatite {to n$ branat i nizata apsurdi vo procesot, koi otvoraat dilemi za storen kriminal.

Dodeka javno ne sakaat da komentiraat, od MRT pi{uvaat “SOS” pismo do premierot Nikola Gruevski, vo koe baraat itna sredba so nego i pomo{ za slu~ajot, za koj nagovestuvaat deka mo`e da se izgubi. Pretsedatelot na Upravniot odbor, Krsto Skubev, koj e potpi{an na pismoto do koe dojde “Kapital”, re~isi edna nedela ne se odyiva za komentar, a ni{to pootvoreni ne se ni vo Ministerstvoto za transport, od kade {to samo velat deka cenata za advokatite ja pla} a stranata {to gubi, so {to sugeriraat deka se krstat na pobeda.

MRT SO PROTIVTU@BA, SO [TO IGRA DR@AVATA? Posledniot komentar za skandalot od MRT go dadoa pred nekolku meseci, koga tvrdea deka ne samo {to } e go dobijat pomaliot spor, vo koj Tarbs bara od MRT 1,8 milioni evra naplata za emituvawe na programata na televizijata preku satelit, tuku bea ubedeni deka Tarbs

M

}e go izgubi i pogolemiot spor od 72 milioni evra, vo koj Makedonija e obvineta deka go onevozmo`ila biznisot so Teleport centarot lociran na 19-ot kat vo zgradata na MRT. Vo dekemvri 2010 godina, nekolku meseci po po~nuvaweto na sudskiot proces, vo MRT o~ekuvaa presvrt, {to, spored niv, treba{e da go predizvika nivnata protivt u`ba poradi neispora~uvawe satelitski signal od Tarbs za potrebite na MKTV-SAT spored dogovorenata propusnost i poradi nepla}awe na pravoto za emituvawe na programata na MTV za dijasporata. Spored rakovodstvoto na MRT, Tarbs Avstralija na MRT & dol`i 1,5 milioni evra.

“Tu`bata od MRT }e napravi Tarbs ne samo da ne dobie ni{to od toa {to go bara, tuku naprotiv, }e treba da isplati pogolema suma za{to ne ispolnil va`ni delovi od dogovorot. Pravniot tim {to ja zastapuva MRT e siguren deka }e go dobieme sporot”, izjavi toga{ ~lenot na Sovetot na MRT, Slobodan

Чa{ule.

Dali i {to se promeni vo me|uvreme za od MRT da otstapat od optimizmot, pa namesto toa da pi{uvaat pani~ni pisma do Vladata, ne e jasno, zatoa {to od tu`enite institucii maksimalno se izbegnuva da se zboruva za sudeweto vo javnosta. Skandalot uporno se krie pod tepih.

KADE E MO@NATA KORUPCIJA? Celiot slu~aj izobiluva so sporni elementi - nezakonski se anga`iraat advokatite, cenata na nivnite uslugi e neverojatno visoka, a dr`avata Makedonija i MRT vo mnogu navrati ne gi ispolnuvaat odredbite od dogovorot so Tarbs, duri i po najavata za tu`ba.

Apsurdno e, na primer, toa {to Tarbs od MRT bara 1,8 milioni evra, a tro{ocite za advokatite na odbranata se re~isi dvojno pogolemi (pove}e od tri milioni evra).

Advokatska ku}a TLT od London prvo be{e izbrana da ja zastapuva MRT bez oficijalna tenderska postapka i u{te na startot

mu naplati 650.000 evra na javniot servis. Koga i Ministerstvoto za transport i vrski kone~no ja prifati tu`bata od Tarbs (koja dolgo odbiva{e da ja primi), i toa po~na da gi koristi uslugite na netenderski izbranite advokati od TLT, tu`enite strani se soo~ija so drasti~no zgolemuvawe na cenata za odbranata vo London - advokatite pobaraa 60.000 funti mese~no, namesto prethodnite 20.000, koga ja branele samo MRT. Vaka e s$ do fevruari 2011 godina, koga Ministerstvoto so javen oglas ja izbira Herber Smit, angliska advokatska kancelarija, da go zastapuva pred sudot. TLT ostanuva izbor na MRT. Minatiot mesec Herber Smit go izvestile Ministerstvoto za transport deka tro{ocite vo sudskiot spor }e iznesuvaat 3,2 milioni evra, a se o~ekuva tro{ocite za anga`manot na TLT za odbranata na MRT da bidat ne{to pomali, {to zaedno pravi sumata {to }e se potro{i za advokatite da iznesuva okolu sedum milioni evra.

eneska na obvinitelna klupa }e sednat Velija Ramkoski i u{te 22 lica obvineti vo slu~ajot “Paja`ina”. Slu~ajot, koj predizvika golem interes ne samo vo mediumskata javnost, tuku i vo politi~kite presmetki me|u vlasta i opozicijata, kone~no vleguva vo sudska procedura pod palkata na sudijata Pavlina Hristova, koja }e go vodi procesot.

Spored obvinitelniot akt ispi{an na 79 stranici, dejstvijata po~nuvaat vo 2006 godina koga sopstvenikot na A1 televizija, Ramkovski, preku osnovawe trgovski dru{tva vo zemjava i vo stranstvo vo sorabotka so ostanatite obvineti, rodnini i sorabotnici, preku me|usebno pla}awe na nevistiniti fakturi i fiktivni pozajmici vr{ele perewe na pari i izbegnuvale da platat danok. Zlostorni~koto zdru`enie ili grupata kako {to e navedeno vo obvinenieto, dejstvuvala so amin na Ramkovski. Toj i ostanatite obvineti, sopstvenici i upraviteli na firmi od Pero Nakov bb, odgovaraat za perewe pari, dano~no zatajuvawe, zloupotreba na slu`benata polo`ba i o{tetuvawe ili povlastuvawe na doveriteli.

Istragata, koja trae{e tri meseci ja sledea niza kontroverzii, od nedefiniranosta na sumata za koja obvinetite se tovarat deka & bila nanesena {teta na dr`avata, koja obvinitelstvoto ja menuva{e nekolkupati vo tekot na istragata, do zakanite po `ivot koi istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} i pretsedatelkata na Osnovniot sud, Lidija Nedelkova gi dobivaa za vreme na istra`nata postapka.

Spored obvinenieto, kriminalot na Pero Nakov bb “te`i” 5,3 milioni evra. Sudot denese odluka za privremeno zamrznuvawe na smetkite na televizijata i vesnicite “[pic”, “Vreme” i “**** e Re” poradi obezbeduvawe na sredstvata za koi obvinetite se tovarat deka ja o{tetile dr`avata.

Devetmina obvineti, me|u koi i Ramkovski, 5 meseci se nao|aat vo pritvor. Pet lica bea pu{teni da ja spremaat svojata odbrana vo doma{en pritvor. Sinot na Velija Ramkovski Hedi, s$ u{te e vo begstvo. Protiv nego e raspi{ana me|unarodna poterica.

SRD: MEDIUMITE SE KOLATERALNA ШTETA NA KAMPAWATA ovetot za radiodifuzija konstatira prekr{uvawa vo mediumskoto pokrivawe na aktivnostite na politi~kite subjekti pred po~etokot na izbornata kampawa. Upateni se ~etiri uka`uvawa i ~etiri prekr{o~ni postapki do mediumi, informira{e pretsedatelot na SRD, Zoran Stefanovski.

“Radiodifuzerite go iskoristija ovoj period i prodol`ija da emituvaat zabraneti sodr`ini kako {to se kampawi finansirani od buxetite na dr`avata i na op{tinite, no i aktivnosti na politi~kite subjekti.

Po stapuvaweto vo sila na Pravilnikot rabotite se promenija, a radiodifuzerite vo najgolem del po~naa da gi po~ituvaat pravilata”, navede Stefanovski.

Prekr{o~ni postapki SRD povel protiv TV Kanal 5 za{to vo prilog so rezultati od ispituvawe na javnoto mislewe ne bile objaveni potrebnite podatoci vrz osnova na koi javnosta bi mo`ela da ja proceni verodostojnosta na istra`uvaweto, i protiv TV A1 za emituvawe plateno politi~ko reklamirawe i za objavuvawe rezultati od televouting {to Stefanovski navede deka e nenau~no i nerperzenetativno istra`uvawe na javnoto mislewe.

Pretsedatelot na SRD oceni deka prekr{ocite se rezultat na pretrpena kolateralna {teta na mediumite od predvremeniot po~etok na izbornata kampawa od strana na partiite.

“Pra{awe e koj e vinoven – partiite koi pred vreme ja po~naa kampawata ili novinarite, {to normalno, gi sledea?”, re~e Stefanovski.

S

8

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI SE GRADI U[TE EDNA KATNA GARA@A VO CENTAR remierot Nikola Gruevski i gradona~alnikot na Grad Skopje, Koce Trajanovski, v~era go ozna~ija po~etokot na izgradbata na katnata gara`a “Dame Gruev” vo Skopje. Katnata gara`a }e zafa}a povr{ina od 3.070 kvadratni metri i }e ima sedum kata nad zemja i dve nivoa pod zemja, so kapacitet od 600 parking mesta i parkirali{te za 120 velosipedi. Objektot }e bide visok 23 metri, a za vlez i izlez predviden e pristap od ulicata “Dame Gruev”.

Gradona~alnikot Trajanovski informira deka na prizemjeto i na prviot kat e predviden prostor za delovn-trgovska namena. Proektot, koj }e ~ini okolu 850 milioni denari, e na grade`niot institut Makedonija AD Skopje, a }e rabotat ekipi na grade`nata kompanija Konstruktor in`inering od Split. Rokot za izgradba e dve godini.

P

LDP ]E JA DESKOPJANIZIRA MAKEDONIJA roektot “Deskopjanizacija na Republika Makedonija” predviduva kvaliteten `ivot niz cela dr`ava, a ne samo vo glavniot grad. Kako ~lenovi na idnata vlada }e predlo`ime dislokacija na sedi{teto na Elektrani na Makedonija i na Agencijata za iseleni{tvo vo Bitola. Dislokacija na dr`avni ustanovi }e ima i vo drugite gradovi, izjavi nositelot na listata kandidati za pratenici od LDP vo petata izborna edinica, Andrej @ernovski.

LDP vikendov obvini i deka aktivisti na SDSM i na VMRO-DPMNE im gi uni{tuvaat bilbordite i izbornite plakati na koi tie ja promoviraat svojata predizborna ideja “Sekoj gra|anin akcioner”. Od partijata smetaat deka uni{tuvaweto na nivnite bilbordi e predizvikano od “stravot na konkurentite od SDSM i od VMRO-DPMNE od programata i ideite na LDP”.

P

]E SE OTVORI EKSPERIMENTALNA VINARIJA inisterstvoto za obrazovanie i nauka v~era ja poddr`a inicijativata za osnovawe Eksperimentalna vinarnica vo Zemjodelskiot institut pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”. Celta na proektot, spored ministerot Nikola Todorov, e da se podigne nivoto na master studiite po enologija so formirawe trening-centar, da se unapredat uslovite za nau~na rabota, {to }e pridonese za razvivawe novi metodi i tehniki na proizvodstvo na vino, i da se promoviraat vrvnite makedonski vina.

“Vo eksperimentalnata vinarnica enolozite }e mo`at celosno da gi sledat procesot i tehnologijata na proizvodstvo na vino. Na toj na~in, pokraj teoretska }e imaat i dobra prakti~na naobrazba i }e mo`at vedna{ da se vklu~at vo procesot na proizvodstvo vo kompaniite kade {to vo idnina }e najdat vrabotuvawe”, re~e v~era Todorov.

Za osnovawe na eksperimentalnata vinarnica, Ministerstvoto }e izdvoi 800.000 denari za nabavka na potrebnata oprema, Rektoratot na UKIM }e obezbedi od 300.000 do 400.000 denari za adaptacija i ureduvawe na prostorot, a Institutot za zemjodelstvo }e investira 200.000 denari.

Ovaa vinarnica }e proizveduva 5.000 litri vino godi{no.

Taa }e po~ne da raboti pred po~etokot na esenskata berba na grozje, a prvite litri vino }e prote~at vo 2012 godina.

M

SDSM VETI BESPLATNO ZDRAVSTVO ZA PENZIONERITE DSM im veti na penzionerite deka ako dojde na vlast }e im ja zgolemuva penzijata sekoga{ koga }e se podobruva ekonomijata.

“Visinata na penziite vo idnina }e se usoglasuva na sekoi tri meseci. So toa }e se izbegne sega{nata situacija, vo koja osnovnite `ivotni produkti mnogu poskapea za kratok period, a penzionerite mora da ~ekaat polovina godina za da im se zgolemi penzijata. Za licata nad 65 godini koi ne primaat penzija bidej}i ne go ispolnuvaat zakonskiot minimum od 15 godini raboten sta`, novata vlada }e obezbedi dr`avna socijalna penzija. Novata vlada na SDSM }e obezbedi besplatno zdravstvo za site penzioneri”, najavi Stev~o Jakimovski, nositel na lista za Izbornata edinica 3.

Partijata planira i besplatna dostava na lekovi najmalku dvapati mese~no za penzionerite koi `iveat vo ruralni sredini, oddale~eni najmalku 10 kilometri od najbliskata apteka, i besplaten gradski prevoz sekoj den me|u 9 i 14 ~asot.

S

I NEVLADINITE ORGANIZACII ]E GO NABQUDUVAAT IZBORNIOT PROCES zborniot proces }e go nabquduvaat i nevladinite organizacii, me|u koi Mladinskiot centar za me|unarodna sorabotka, Institutot za demokratija i Makedonskiot institut za mediumi.

Pod mototo “Mojot izbor 2011 godina” nevladinite organizacii }e go sledat odnesuvaweto na politi~kite partii, izbornite kampawi, ponudata na kandidatite, no i odnesuvaweto na Dr`avnata izborna komisija, op{tinskite izborni komisii i izbira~kite odbori.

Tie najavuvaat i dva izve{tai. Prviot }e bide objaven vo tekot na izborite, vtoriot po nivnoto odr`uvawe. Isto taka }e izdavaat i blic-izve{tai za sekoj izboren den, sodr`inata }e bide za toa {to se odnesuva na neregularnostite, opstrukciite, kr{eweto {tabovi i kineweto plakati.

I

INTERVJU

d-r MATIJAS VEHTER

direktor na Evropskiot nstitut za me|unarodni studii vo Nica

SPOROT SO IMETO E DOBREDOJDEN ZA EU! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

o~nuvaweto na pregovorite na Makedonija so Evropskata unija ne e odluka koja se zasnova na objektivniot status na podgotvenosta na Makedonija, toa e, pred s$, politi~ka odluka.

Vakva profesorot Matijas Vehter, direktor na Evropskiot nstitut za me|unarodni studii vo Nica i vonreden profesor na Univerzitetot vo Frajburg vo intervju za “Kapital” ja gleda pozicijata na Makedonija i po~nuvaweto na pregovorite so EU. Iako svetskata ekonomska kriza se pro{iri niz celiot svet, se ~ini deka Evropa i zemjite-~lenki na EU najte{ko se spravuvaat so nea. Se predviduva deka evrozonata se bli`i kon svojot kraj. Kako Vie ja gledate krizata, mislite li deka Evropa }e znae kako da se spravi so ovaa situacija?

Ne smetam deka Evropa i zemjite-~lenki na Evropskata unija imaat najmnogu problemi pri spravuvaweto so krizata.

Smetam deka na Evropa i na EU im treba{e malku vreme da sfatat deka evrozonata se soo~uva so te{ka kriza i im be{e potrebno odredeno prilagoduvawe, no na krajot, EU odlu~no reagira{e vo odnos na krizata vo evrozonata.

Sekoja vlada, sekoja zemja treba da dade sopstven odgovor na finansiskata i ekonomskata kriza, bidej}i golem del od politikite koi se relevantni vo vakvi situacii, ne se evropski politiki. Na primer, politikata na vrabotuvawe ili politikata na socijalno osiguruvawe se nacionalni politiki, EU nema golemo vlijanie vo ovie slu~ai. No, vo istiot moment koga evroto be{e dovedeno vo pra{awe, zemjite-~lenki na evrozonata se koordiniraa i smetam deka, po odredeno vreme, evrozonata odlu~no reagira{e i se adaptira{e na situacijata vo koja na edna od zemjite & se zakanuva propast, gi adaptira{e mehanizmite na evroto, koi se sozdadeni vo drugo vreme, na ovie posebni okolnosti. EU ja doka`a svojata sposobnost za prilagoduvawe.

P

Koj e tajniot mehanizam na Germanija, koja relativno dobro odgovori na ekonomskite

te{kotii Germanija ima mo{ne raznovidna i otporna ekonomska infrastruktura, koja osobeno se zasnova vrz mali i sredni pretprijatija i, sekako, vrz izvoz. Taa mnogu porano od ostanatite zemji vo evrozonata, porano od Francija, Italija i drugi golemi zemji, radikalno go reformira{e svojot sistem za socijalno osiguruvawe, i so toa, stana mnogu pokonkurenten. Ne znam dali Germanija ima tajna za ova pra{awe voop{to, no ako ima, mislam deka taa le`i vo koherentnosta ili kohezijata koja ja ima ovaa zemja, kapacitetot na op{testvenite akteri – pretpriema~ite, sindikatite, vladata – na odredeno nivo da rabotat zaedno i da pronao|aat kompromisni re{enija. Ova ne e ne{to {to mo`ete da go sretnete vo Francija, na primer, tamu situacijata e pokonfliktna, namesto da postoi kompromisna potraga po re{enija me|u razli~nite akteri. Mislam deka najverojatno ova e tajnata na Germanija, kapacitetot da pronajdat op{testven konsenzus.

Ima vpe~atok deka skepticizmot za pro{iruvaweto na EU se zgolemuva.

Da, vo pravo ste, se soglasuvam. Ova se dol`i na faktot deka poslednoto pro{iruvawe, vo periodot od 2004 do 2007 godina, pretstavuva{e golem predizvik za EU, koja s$ u{te gi nema celosno apsorirano novite zemji-~lenki, s$ u{te se bori da se prilagodi na ovaa nova unija, sostavena od 27 ~lenki. Mislam deka ova e glavnata pri~ina zo{to se javuva zamorenost vo odnos na pro{iruvaweto vo EU, iako ovaa zamorenost ne postoi kaj site zemji. Novite ~lenki, no i nekoi zna~ajni zemji~lenki kako Polska ili Francija, s$ u{te go poddr`uvaat pro{iruvaweto. No, starite zemji-~lenki smetaat deka ponatamo{noto pro{iruvawe na E U }e bide pr emnog u slo`eno.

Koga slu{ate za Makedonija i nejzinata integracija vo EU, kade go gledate nejzinoto mesto? Dali smetate deka edinstvenata prepreka za makedonskata integracija vo EU e bilateralniot problem so Grcija?

Pa, smetam deka treba da se zemat predvid site tri elementi. Problemot so Grcija e realna pre~ka, ne e

ve{ta~ki sozdadena. Od druga strana, Makedonija e del od problemot so zamorenosta od pro{iruvaweto. O~igledno, da postoe{e pogolem entuzijazam od strana na glavnite zemji~lenki na EU da prodol`at so pro{iruvaweto, }e ima{e i pogolema volja EU da pomogne vo nadminuavweto na pre~kata so Grcija. Mislam deka ovie problemi se me|usebno povrzani. Isto taka, smetam deka na ova vlijae i iskustvoto na EU so pro{iruvaweto od 2004 i 2007 godina, osobeno {to novite zemji-~lenki ne uspevaat da gi ispolnat site normi postaveni od EU. Go vidovme slu~ajot so korupcijata vo Bugarija, ili otstapuvaweto na nekoi zemji od reformite koi bea prethodno sprovedeni.

Zatoa, EU stanuva popretpazliva okolu prifa}aweto na novi zemji-~lenki. Novoto pravilo glasi deka kriteriumite na Kopenhagen moraat da bidat stopostotno prifateni i sprovedeni i deka nema da ima politi~ki motiviran kompromis okolu kriteriumite za vlez vo EU. Taka, bi rekol deka site ovie kriteriumi se me|usebno povrzani. Sekako, za nekoi zemji-~lenki na EU, faktot deka postoi bilateralen problem so Grcija e dobredojden za da ja ostavat Makedonija da ~eka u{te malku.

Koga mo`eme da o~ekuvame po~etok na pregovorite?

Ne bi mo`el da naga|am, toa e politi~ka odluka i ne bi mo`el da dadam kompetenten odgovor.

Toa ne e odluka koja se zasnova na objektivniot status na podgotvenosta na Makedonija, toa e politi~ka odluka i te{ko e da se predvidi.

Bilateralnite problemi me|u zemja-~lenka na EU i zemja koja saka da stane ~lenka na EU se s$ po~esti. Vlastavo EU s$ u{te ne znae kako da se spravi so ovie problemi, iako nekoi smetaat deka instituciite na EU treba da se vme{aat i da se obidat da najdat re{enie za ovie pra{awa?

Ne znam dali tokmu instituciite treba da se vme{aat, bidej} i toga{ pra{aweto e: Koi institucii treba da se vme{aat, koi od niv imaat mo} da vlijaat na takvi bilateralni problemi? Verojatno glavnite zemji-~lenki pretstavuvaat poodlu~uva~ki faktor i mo`ebi nim treba da im go upatite ova pra{awe. Na primer, zo{to Germanija, Francija i ostanatite golemi dr`avi se

vme{aa okolu problemot so Grcija pri kreiraweto na paketot za finansiska pomo{?

Sekako, mo`e{e da se upotrebi uslovuvawe: Vi pomognavme, no }e barame pogolem kompromis od vas vo odnos na problemot so Makedonija. No, sekako, mora da postoi politi~ka volja kaj ovie golemi zemji-~lenki da podnesat odredeni rizici poradi Makedonija, so cel da vlijaat vrz takviot bilateralen problem. Ako pobarate ne{to od nekoja zemja-~lenka, sekako, o~ekuvate i taa da pobara ne{to za vozvrat.

Situacijata so gr~kata kriza mo`ebi }e be{e soodvetna za zemjite-~lenki na EU da ja prinudat Grcija da zazeme pokompromisen stav vo odnos na pra{aweto so imeto, no } e re~am, najverojatno pove} eto zemji-~lenki, ednostavno nemaa dovolno volja da go napravat toa. [to e so [engen-zonata?

Smetate li deka Brisel e podgotven da ja ukine viznata liberalizacija?

Ne. Mislam deka [engen-zonata }e opstoi. Sepak, najverojatno EU }e mora da napravi nekoi promeni, dolgoro~no gledano, vo odnos na politikata za begalcite i azilantite. Zemjite~lenki koi se grani~at so dr`avi koi ne se del od EU moraat da se spravuvaat so site problemi okolu begalcite.

Smetam deka, dolgoro~no gledano, }e ima odredeni promeni i prilagoduvawa vo politikata na EU okolu begalcite, no [engen-zonata }e bide za~uvana.

Temata na konferencija poradi koja ste sega vo zemjava be{e formiraweto na Evropa kako globalna sila – od pazar do identitet. Nakratko, za {to se rabote{e?

Pa, ovaa fraza “od pazar do identitet”, jas ja razbiram vo smisla deka osnovnata cel na evropskata integracija vo prvite decenii bila sozdavawe zaedni~ki pazar. Zna~i, ova najprvo bil ekonomski potfat, koj vo 90-tite godini po~nal s$ pove}e da dobiva politi~ki razmeri, taka {to ambiciite na EU stanuvale s$ pove} e politi~ki. Vo toj slu~aj, pra{aweto glasi: Ako EU pretstavuva pove}e od pazar, dali ima politi~ki identitet?

Dali gra|anite na EU se identifikuvaat so ovoj blok kako politi~ka zaednica? Taka jas ja razbiram ovaa fraza: dali EU e usoglasena so nadvore{niot svet?

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NEMA ODGOVOR OD MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTVO

9

PREGLED VESTI T-MOBILE SO NOVA PONUDA NA TELEFONI ZA PENZIONERITE

DALI SE PLA]A MEDICINSKATA OPREMA?! T Ministerstvoto za zdravstvo ne ka`uva dali dolgonajavuvanata medicinska oprema za bolnicite docni zatoa {to ne gi pla}aat ratite dogovoreni so stranskite firmi-dostavuva~i. Iako od opozicijata obvinuvaat deka bila pratena samo prvata rata od opremata, od Ministerstvoto nitu demantiraat, nitu potvrduvaat VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za zdravstvo ne ka`uva dali dolgonajavuvanata medicinska oprema za bolnicite docni zatoa {to ne gi pla}aat ratite dogovoreni so stranskite firmi-dostavuva~i. Iako od opozicijata obvinuvaat deka bila pratena samo prvata rata od opremata, od Ministerstvoto nitu demantiraat, nitu potvrduvaat.

Magnetnite rezonanci, najaveni pred pet godini, koi se i me|u najskapite aparati od celata nabavka, s$ u{te ne se pristignati vo zemjava.

Nadle`nite institucii ne ja otkrivaat pri~inata za docneweto i ubeduvaat deka gi ~ekaat vo juli i vo avgust.

Neoficijalno, pak, izvori od Ministerstvoto za zdravstvo informiraat deka pla}aweto na opremata e blokirano zatoa {to ne dobile pari od Ministerstvoto za finansii. “[to be{e do nas napravivme.

Kvartalno pra}ame dokumenti do Ministerstvoto za finansii za da ni prefrlat pari. Ponatamu procedurata prodol`uva vo Narodnata banka, zatoa {to pla}aweto kon stranskite kompanii e devizno. To~no e deka naplatata docni i najverojatno toa e pri~inata za odlo`enoto pristignuvawe na poskapite aparati”, veli izvor od Ministerstvoto, koj insistira{e da ostane anonimen.

Zamenik-ministerot za zdravstvo, Vlado Popovski,

M

PAKOMAK SE ZA^LENI VO EVROPSKA MRE@A ZA UPRAVUVAWE SO OTPAD

potvrduva deka del od opremata s$ u{te ne e pristignata.

“Ne se ispora~ani 9% do 10% od positnite aparati, del od kompjuteriziranite tomografi, od koi najskapiot ~ini okolu 1,5 milioni evra, i magnetnite rezonanci, koi zaedno ~inat pove}e od {est milioni evra”, veli Popovski, poso~uvaj}i deka za pra{awa za naplatata e ponadle`en ministerot Bujar Osmani.

Od Ministerstvoto, pak, akcent stavaat na pristignatata oprema. Velat deka del od aparatite koi ne se ispora~ani treba da pristignat denovive.

“Slednive denovi }e pristignat hirur{kite instrumenti za site pogolemi bolnici, a vo juli i vo avgust i {este magnetni rezonanci. Ve} e se podgotvuva prostorot za nivno postavuvawe na

Klinikata za radiologija, vo Gradskata op{ta bolnica, vo Klinikata za hirur{ki bolesti Sv. Naum Ohridski i vo klini~kite bolnici vo Tetovo, Bitola i vo [tip”, informiraat od Ministerstvoto.

Spored generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov, partijata ima informacii deka od medicinskata oprema ne e plateno ni{to osven prvata rata minatata godina.

Porane{niot minister za zdravstvo, \or|i Orov~anec, pak, predupreduva deka ako Vladata ne ja pla}a opremata aparatite mo`e da bidat odzemeni.

“Koga }e padne ovaa vlast }e treba ubavo da objasni za {to se dadoa stotici milioni evra. Dva kompjuteri i tri eho-aparati gi {etaat po cela dr`ava, a ne ka`uvaat kade se ostanatite.

Imam informacija deka ako ne se plati vtorata rata }e ni ja odzemat i taa oprema {to e pristignata, zatoa {to ova e klasi~en lizing”, veli Orov~anec.

Otkako Vladata prvi~no najavi deka opremata }e ~ini 40 milioni evra, sumata za nekolku godini porasna.

Vo tenderot stoe{e suma od 68 milioni evra poradi opremata za novata Skopska gradska bolnica, a sumata od 100 milioni evra se pojavi vo javnosta po odlukata opremata da se pla}a na ~etiri godi{ni rati. Sega se spomenuvaat 200 milioni evra zatoa {to Vladata prethodno ne gi vkalkulirala parite za rekonstrukcija i adaptacija na bolnicite, koi sega nemaat prostoren, energetski i kadrovski kapacitet za rabota so sovremena oprema.

]E STAGNIRA PRODA@BATA NA STANOVI?!

SOWA JOVANOVA

tagnacija vo biznisot so nedvi`nsti prognoziraat agenciite po najavite na dvete najgolemi politi~ki partii, VMRO-DPMNE i SDSM, deka }e gi subvencioniraat kamatite na stanbenite krediti, kako i deka }e pla}at del od ratite vo ime na gra|anite. Iako merkite koi gi najavija partiite }e se sprovedat duri po edna godina, od Agenciite za nedvi`nosti komentiraat deka toa }e zna~i u{te edna letargi~na sezona za proda`bata na stanovi. Ottamu velat deka gra|anite koi seriozno bile zainteresirani da kupat nov stan sega najavuvaat deka }e gi ~ekaat vetenite dr`avni subvenciii i poevtinite stanovi.

“O~ekuvame pazarot na nedvi`nosti da stagnira, zatoa {to merkite pritiskaat cenite na stanovite da se namalat.

S

ru{tvoto za upravuvawe so otpad od pakuvawe Pakomak stana 34-ta kompanija-~lenka na internacionalnata mre`a za upravuvawe so otpad Pro Europe. So toa Pakomak i negovite 35 kompanii-~lenki }e mo`at na svoite proizvodi da go koristat simbolot “zelena to~ka”. Vo ramkite na EU proizvodite {to imaat “zelena to~ka” se dokaz deka kompanijata gi po~ituva evropskite ekolo{ki standardi.

Direktorot na Pakomak, Filip Ivanovski, e zadovolen od vlezot vo Pro Europe, bidej}i od toa }e imaat polza i 35-te makedonski kompanii koi pokrivaat 90% od pazarot na pivo, pijalaci i voda, 90% od pazarot na kafe, 50% od pazarot na farmacija, kako i najgolemiot del od cementnata industrija vo zemjava.

Ivanov istakna deka soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad 80% od kompaniite vo zemjava do krajot na juni mora da odlu~at na koj na~in }e upravuvaat so otpadot. Kompaniite ili sami }e treba da postavat sistem za sobirawe na otpadot i recikla`a, ili zdru`eno da formiraat edna kompanija koja }e se gri`i za otpadot, ili pak, kako {to veli Ivanov, tretata, najskapa opcija, da & pla}aat na dr`avata nadomest po ton otpad.

D

AGENCIITE ZA NEDVI@NOSTI PROGNOZIRAAT

s.jovanova@kapital.com.mk

-Mobile od deneska na pazarot nudi dva telefoni nameneti za povozrasnata populacija. Aparatite na avstriskata kompanija Emporia imaat ednostavno meni na makedonski jazik, ekran vo boja, silen zvu~nik, golemi bukvi na tastaturata. Telefonite na Emporia imaat i silna vibracija, strani~ni kop~iwa so najva`nite karakteristiki i vgradena svetilka.

Od T-Mobile objasnuvaat deka telefonite se dostapni po povolni uslovi vo tarifniot model Penzioner vo dogovor 24. Poso~uvaat i deka so novata ponuda na telefoni za penzionerite i za lu|eto so posebni potrebi gi sledat potrebite na site svoi korisnici i im ovozmo`uvaat proizvodi i uslugi, kreirani spored nivnite barawa.

Avstriskata kompanija Emporia, kako {to poso~i glavniot izvr{en direktor, Evelin Pupeter, e svetski lider za ovoj tip aparati. Emporia se prisutni vo 30 zemji vo Evropa, a od neodamna i na ruskiot i na amerikanskiot pazar. Istra`uvawata na kompanijata poka`ale deka 11% od Makedoncite, ili 230.000 lu|e, imaat nad 60 godini, sakaat da koristat ednostavni telefonski aparati.

261

o dve odvoeni presti`ni natprevaruvawa od svetski rang, International Wine Challenge i Decanter, koi tradicionalno se odr`uvaat vo London, vinarskata vizba Tikve{ osvoi osum nagradi, a 11 vina se specijalno istaknati od strana na natprevaruva~kite komisii kako osobeno kvalitetni.

“Gordi sme na uspehot {to kontinuirano go postignuvaat na{ite vina na najzna~ajnite svetski manifestacii, na koi se izbira najkvalitetnoto i najdobroto vo svetot na vinoto. Istovremeno, uspehot na ovie dve me|unarodni natprevaruvawa za nas e najdobrata mo`na preporaka za vinata na Tikve{, so ogled na toa {to tie go privlekuvaat vnimanieto na sekoj {to ne{to zna~i vo svetskata vinska industrija, po~nuvaj}i od proizvoditeli, preku distributeri i trgovci, s$ do pretstavnici na specijalizirani mediumi za vino”, veli \or|i Petru{ev, generalen direktor na vinarnicata Tikve{.

V

VITALIA GO OSVOJUVA SRPSKIOT PAZAR

milioni evra dol`at gra|anite po osnova na stanbeni krediti

Sekako deka toa psiholo{ki }e deluva na lu|eto i tie }e po~ekaat za kupuvawe stan”, veli Sa{o Pop Ilievski od Agencijata Hepines.

Spored komentarite na grade`nite kompanii, pak, vo uslovi koga na teren postojat nere{eni imotno-pravni odnosi na golem broj grade`ni lokacii, no i vo uslovi koga bankite se rezervirani za odobruvawe krediti, ne postojat golemi {ansi za namaluvawe na cenata na stanbenata povr{ina. Tie dodavat i deka toa sigurno }e go dovede pazarot na nedvi`nosti vo status kvo sostojba.

Del od trgovcite so nedvi`nosti, pak, tvrdat deka nema da ima drasti~ni pomestuvawa na pazarot na nedvi`nosti

VINATA NA TIKVE[ SOBIRAAT NAGRADI VO SVETOT

akedonskata kompanija koja proizveduva zdrava hrana, Vitalia, go proslavi svoeto 10-godi{no postoewe na srpskiot pazar, tokmu na Denovite na makedonskata tradicija, organizirana od makedonskata ambasada vo Belgrad. Na proslavata, na koja prisustvuvaa ambasadori i konzuli na pove}e zemji, estradni umetnici, akteri i li~nosti od javniot `ivot na Srbija, imaa mo`nost da gi degustiraat i novite proizvodi na Vitalia so predznakot “zdrava hrana”. Izminatite 10 godini Vitalia uspea da ja zajakne pozicijata na ovoj pazar, a poslednite tri godini sorabotuva so Bambi vo segmentot na `itni plo~ki koi se plasiraat na pazarot pod brendot Velnes.

“Srbija od zemjite od regionot e broj eden pazar na Vitalia. Zastapeni sme vo site sinxiri na marketi i prodavnici za zdrava hrana, no prisutni sme i vo tradicionalnata proda`na mre`a i vo specijaliziranite prodavnici za zdrava hrana. So ova se zgolemuva dostapnosta na proizvodite za site gra|ani sekade i vo sekoe vreme. Vitalia e prisutna vo site kategorii proizvodi, kako na primer musli, “barovi”, dijabetika, rastitelni mleka, soini proizvodi, suplementi vo ishranata i organski proizvodi”, izjavi Iskra Vitaxokoska-Mucunska, menaxer za marketing i proda`ba na Vitalia.

M

bidej}i i vo poslednite {est meseci padnala proda`bata na stanovi.

“Vo poslednite nekolku meseci kupuuva~ite na stanovi bea lu|e so odli~na finansiska sostojba, na koi ne vlijaat najavenite proekti na vladata.

Spored mene, najgolemiot problem zo{to lu|eto ne kupuvaat stanovi e te{kiot pristap do kredit. Simtomati~no e pod koi uslovi }e kreditirat bankite vo idnina, duri i da se ostvarat proektite na partiite”, veli Donka Filipovska od

agencijata Bastion.

Od agenciite dodavaat i deka za pazarot na nedvi`nosti vistinski da se razdvi`i mora da ima porealno namaluvawe na kamatnite stapki, {to }e dovede do izedna~uvawe na ponudata so pobaruva~kata.

Vo uslovi na kriza bankite go zabavija kreditiraweto, a posebno bea pretpazlivi so stanbenite krediti. Spored podatocite od Narodna banka, po osnova na stanbeni krediti gra|anite dol`at vkupno 261 milioni evra.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.594

MBI 10

MBID

117,80

2.733

2.591

117,70

2.723 2.718

117,65

2.579

2.713

117,60

2.576

2.708

117,55

2.582

2.573

2.703

16/05/11

17/05/11

18/05/11

19/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,50

16/05/11

20/05/11

OMB

117,75

2.728 2.588 2.585

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

17/05/11

18/05/11

19/05/11

20/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

16/05/11

17/05/11

18/05/11

19/05/11

20/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

“POLZE^KI” KURS KOJ NEMA DA JA ZAGROZI FINANSISKATA STABILNOST

ri nesofisticiran pazar na kapital i nedoizgradena pravna i finansiska regulativa, sekoja avantura so kursot e nepo`elna i pogubna. Navistina promenliviot kurs vo ekonomskata nauka e prifaten kako podobro re{enie kon koe bi trebalo da se stremi sekoja ekonomija, no samo koga se nao|a vo ponapredna faza na razvoj, koga realnite ekonomski performansi vo platniot i nadvore{notrgovskiot bilans realno }e se preslikuvaat i koga valutata i ekonomijata }e zajaknat, pa nema postojano da se o~ekuva denarot da deprecira, tuku i da aprecira.

Taka i psiholo{kiot strav od devalvacija }e se izgubi.

Vo sega{niot razvoj na na{ata ekonomija kontrolirano-fiksniot kurs e neophodnost, bidej}i ako gi nema intervenciite od centralnata banka, kursot mo`e da se promeni naglo, {to mo`e da dovede i do {pekulativno odnesuvawe na nekoi pazarni u~esnici, {to so psiholo{kiot faktor lesno }e go destabilizira kursot.

Sega gra|anite i firmite mo`e stabilno i dolgoro~no da si gi planiraat prihodite i rashodite. Stranskite investitori se relaksirani barem od aspekt na devizniot kurs. Zatoa, nema dilemi dali fiksniot devizen kurs e podobar od promenliviot za Makedonija. Edinstveno pra{awe koe mo`e da predizvikuva dilema e samo dali prose~noto nivo od 61,50 denari za evro e optimalno, za {to ostavam odgovornite ekonomski eksperti da se proiznesat. No, edna{ zacrtanoto optimalno nivo na kursot treba da se {titi so site raspolo`ivi instrumenti.

Sepak, vo celava prikazna treba da se spomenat i tie koi se kolateralna {teta od fiksniot devizen kurs, odnosno pove}e bi rekol se vo sostojba na ispu{tena mo`nost za ostvaruvawe pogolema dobivka. Pred s$, mislam na tie koi imaat kapital {to go ~uvaat na smetkite vo stranska valuta, izvozno orientiranite kompanii, koi svoeto proizvodstvo go baziraat na prete`no domicilni inputi i surovini, i na trgovcite so devizi (slu`bite vo bankite i privatnite menuva~nici). Koga skoro 14 godini kursot na evroto e re~isi nepromenet, deviznite dileri vo bankite imaat mal prostor za koristewe na ekspertizata za ostvaruvawe dobivki od trguvaweto.

Profitnite mar`i, koi se ostvaruvaat kako razlika me|u kupovnite i proda`nite kursevi pri trguvaweto so devizi, kontinuirano se namaluvaat. Frekvencijata na trguvawe opa|a ili raste so bavno tempo, bidej}i subjektite nemaat potreba da brzaat so delovnite odluki za kupuvawe ili prodavawe evra. Nedostiga zgolemen krvotok na devizniot pazar.

Ova, pred s$, se odnesuva za transakciite vo evro, koe e peg valuta za denarot, a takvi se 80% od transakciite na devizniot i menuva~kiot pazar. Kompaniite s$ pomalku imaat potreba da hexiraat, odnosno da se za{tituvaat od kursen rizik. Vo [parkase banka Makedonija, a i vo pove}eto drugi doma{ni banki na klientite, pokraj spot-transakcii, im se nudat i terminski transakcii i devizni svopovi kako instrumenti so koi vremenski mo`e da se za{titat od promena na kursevite na valutite i odnapred da dogovorat devizen kurs za nekoj iden datum.

No, takvoto hexirawe pri

P

DARKO STOJKOSKI DIREKTOR NA DIREKCIJA ZA FX I PAZAR NA PARI [PARKASE BANKA MAKEDONIJA

GRCIJA I SAD GI TURNAA INDEKSITE NADOLU

Mo`ebi e dobro za za`ivuvawe na devizniot i na celiot finansiski pazar da se razmisluva za preodna varijanta od kontrolirano-fiksen kon flotira~ki kurs na denarot, so implementirawe monetarna politika od centralnata banka fiksen kurs e nepotrebno, osobeno kaj evroto bidej}i cenata bi bila ponepovolna za klientite. Za niv podobro e da ne se za{tituvaat voop{to, odnosno da po~ekaat so zatvorawe na pozicijata bidej}i koga }e dojde idniot datum, kursot na evroto bi bil na isto ili mnogu sli~no nivo. Kotaciite na kursevite za devizi vo bankite ne se razlikuvaat mnogu, odnosno se razlikuvaat za 0,01 ili 0,02 denari {to e minimalna promena. Vo uslovi koga kursot za devizi po bankite e pribli`no ist, konkurentska prednost mo`e da se obezbedi najmnogu so dobra, kvalitetna i brza usluga.

Zamislete kolkava mo`nost za zarabotka imaat bankite vo Srbija, kade {to kursot na valutite se menuva drasti~no i kontinuirano, a prose~nata mar`a e me|u 4 i 6 dinari za evro.

Koga mu ja spomnav prednosta na fiksniot kurs na eden direktor na *treasury operaciite vo edna od pogolemite banki vo Srbija, negoviot komentar be{e deka toa drasti~no }e gi namali profitite na slu`bite za

r~kata zadol`enost i slabite rezultati na amerikanskata ekonomija minatata nedela negativno vlijaea vrz svetskite pazari na kapital. Berzanskite indeksi vo zemjava i vo regionot, pak, ne bea pogodeni i vtora nedela po red bele`at dobri performansi.

Glavniot berzanski indeks na Makedonskata berza, MBI-10, na nedelno nivo porasna za 0,31% na 2.592,03 indeksni poeni. Po{irokiot akciski indeks MBID ima{e rast od 0,09%, zatvoraj}i go trguvaweto na 2.731,87 indeksni poeni, dodeka indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,25% na vrednost od 117,78 indeksni poeni.

Vkupniot nedelen promet iznesuva{e 863.005 evra i e za 42,3% pomal od 1,5 milioni evra ostvareni edna nedela prethodno.

Za razlika od doma{nata, berzata vo Belgrad, vo odnos na prethodnata nedela, ostvari dvojno pogolem promet od 6,9 milioni evra, a berzanskiot indeks Belex 15 na nedelno nivo porasna za 4,53% na vrednost od 787,33 indeksni poeni. Indeksot na berzata vo Zagreb, CROBEX, porasna za 1,52% na vrednost od 2.243,47 indeksni poeni, a berzanskiot promet, koj iznesuva{e 11,1 milion evra, ima{e rast od 16,06%.

Performansite na svetskite pazari na kapital od nedela vo nedela se poslabi. Indeksite na berzata vo SAD treta nedela po red imaat korekcii nadolu. Indeksot S&P 500 padna za 0,3% na vrednost od 1.333,27 indeksni poeni, dodeka Dow Jones ima{e pad od 0,7% na vrednost od 12.512 indeksni poeni. Na evropskiot pazar na kapital, 13 od 18 vode~ki nacionalni berzanski indeksi minatata nedela ja zavr{ija so pomali vrednosti vo odnos na prethodnata nedela. Najgolem pad od 1,8% ima{e germanskiot berzanski indeks DAX, koj zatvori na vrednost od 7.266,82 indeksni poeni, a pad od 0,7% ima{e i francuskiot CAC 40, koj nedelata ja zavr{i na vrednost od 3.990,85 indeksni poeni. Pad od 0,3% na vrednost od 279,65 indeksni poeni ima{e i evropskiot indeks Stoxx Europe 600.

Investitorite na aziskite pazari na kapital, pokraj problemite povrzani so gr~kiot dolg, se soo~ija i so lo{ite rezultati na japonskite kompanii. Panaziskiot indeks MSCI Asia Pacific padna za 1,1% na vrednost od 134,61 indeksni poeni, a japonskiot indeks Nikkei 225 ima{e pad od 0,4% na vrednost od 9.607,08 indeksni poeni.

G

trguvawe so devizi i }e vlijae na finansiskiot rezultat na negovata banka.

Tokmu poradi vakvite ekonomski tekovi koi trpat poradi fiksniot devizen kurs, mo`ebi e dobro za za`ivuvawe na devizniot i na celiot finansiski pazar da se razmisluva za eden vid preodna varijanta od kontrolirano-fiksen kon flotira~ki kurs na denarot, so implementirawe monetarna politika od centralnata banka, koja gi ima potrebnite resursi da go kontrolira kursot, i da se stimulira t.n. “polze~ki” promenliv kurs, koj }e ovozmo`i malku pogolemo fluktuirawe na devizniot kurs (nagore ili nadolu), koe nema da ja zagrozi cenovnata i finansiskata stabilnost. A }e ovozmo`i i krvotok i pogolema `ivost na pazarot, razvoj na novi finansiski instrumenti, ponudata i pobaruva~kata za devizi {to pobrgu da pristignuva na pazarot i ekonomskite subjekti da gi osetat povolnostite od slobodnata ekonomija i funkcioniraweto na pazarnite mehanizmi vo finansiskata sfera.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

20.05.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.354.150,92

-2,81%

-6,88%

2,83%

-3,27%

-0,02%

19.05.2011

63.000

ILIRIKA GRP

48.908.575,52

-4,47%

-7,45%

-6,23%

-8,55%

-0,54%

19.05.2011

3

27.810

Иново Статус Акции

17.704.933,13

0,43%

-6,32%

3,27%

2,97%

-3,85%

19.05.2011

131,00

2,99

13.100

KD Brik

37.762.248,40

-3,71%

-4,06%

-1,80%

-5,56%

4,37%

19.05.2011

2.111,00

2,98

175.210

KD Nova EU

25.434.367,34

-1,78%

-8,53%

-1,35%

-2,31%

-2,70%

19.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.516.362,33

0,76%

-4,31%

0,96%

0,57%

-0,42%

18.05.2011

КБ Публикум -обврзници

26.893.457,60

0,38%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

18.05.2011

%

399,00

17,35

9.580

21.000,00

5

Стопанска банка Битола Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

2.781,00

ОКТА Скопје

Адинг Скопје Скопска Пивара Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Единство Струга

20.05.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

61

-70,24

15.190

701

-2,91

109.360

НЛБ Тутунска банка Скопје

3.611,00

-0,91

317.770

Македонијатурист Скопје

2.800,00

-0,71

70.000

Топлификација Скопје

3.835,00

-0,40

76.700

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

10. емисија на обврзници за денацион.

20.05.2011

P/E

P/B

4.444,48

401,26

11,08

0,96

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

597,08

95,35

6,26

0,56

KMB (2010)

2.279.067

3.723,94

628,36

5,93

1,06

MPT (2010) *

112.382

26.000,00

/

/

0,76

25.920

41.000,00

2.980,40

13,76

0,83 0,66

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

86,48

0,20

2.191.193

REPL (2010) *

1.431.353

4444,48

0,92

1.848.904

SBT (2010) *

389.779

2.781,00

39,99

69,53

3.723,94

0,35

1.277.310

STIL (2010) *

14.622.943

206,00

0,47

442,99

2,59

Макпетрол Скопје

26000

0,13

468.000

TPLF (2010) *

450.000

3.835,00

277,07

13,84

1,05

РЖ Услуги Скопје

260

0,00

401.960

ZPKO (2010) *

271.602

2.175,00

/

/

0,34

Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

20.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

ХВ ALK (2010)

Вкупно издадени акции

20.05.2011

Нето добивка по акција

BESK (2010) *

Име на компанијата

20.05.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

% на промена

обврзници

35.619

8

обични акции

79.336

68

-1,01

114.955

76

-50,83

обични акции

15.466

17

25,12

Вкупно Редовен пазар

15.466

17

25,12

0

0

0,00

0

0

0,00

130.422

93

-47,01

Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

-76,82

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 20.05.2011)

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

KAKO PROCENKATA ZA RAST NA BDP STIGNA DO 5,1%?!

DR@AVNATA POTRO[UVA^KA 17.03.2010 GO NABILDA EKONOMSKIOT RAST

11

“Kapital” analizira, {to go povle~e rastot nagore?! Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka najgolemo pozitivno vlijanie vrz porastot na ekonomskata aktivnost vo prviot kvartal godinava imala dr`avata so tro{eweto od buxetot. Vo ovoj period se potro{eni vkupno 575 milioni evra, od koi samo 65 milioni za kapitalni investicii ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ako Dr`avniot zavod za statistika s$ u{te ne gi objavuva oficijalnite podatoci za porastot na ekonomijata vo prvite tri meseci od godinata, Vladata ja iskoristi procenkata na Narodnata banka (NBM) za rast od 5,1% kako glaven adut za da se fali pred izbori deka ekonomskata kriza zavr{ila.

No, dali e taka? “Kapital” analizira, {to go povle~e rastot nagore?! Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka najgolemo pozitivno vlijanie vrz porastot na ekonomskata aktivnost vo prviot kvartal godinava imala dr`avata so tro{eweto od buxetot. Vo ovoj period se potro{eni vkupno 575 milioni evra, od koi samo 65 milioni za kapitalni investicii. Ostanatite pari {to gi pribira dr`avata od danoci i pridonesi zavr{ile za tekovni potrebi na Vladata i dr`avnite institucii.

Dopolnitelno, pozitivni efekti ima i prilivot na stranski investicii, koj iznesuva 100 milioni evra, {to e dvojno pove}e od istiot period lani, kako i blagoto zgolemuvawe na kreditiraweto za 8%.

Site ostanati komponenti

I

{to go so~inuvaat bruto-doma{niot proizvod (BDP), izvozot i privatnata potro{uva~ka, imaat negativno vlijanie. Iako statisti~ki izvozot vo prviot kvartal porasna za 40% vo sporedba so istiot period lani, efektot se devalvira poradi u{te pogolemiot rast na uvozot od 44%. Toa zna~i deka neto-efektot od trgovskata razmena za ekonomskiot rast e negativen. Spored procenkite na NBM, li~nata potro{uva~ka na gra|anite, isto taka, se namaluva poradi poniskata kupovna mo} na gra|anite vo uslovi na zgolemena inflacija i toa ja zabavuva ekonomskata aktivnost.

NBM priznava i deka procenkata za ekonomski rast od 5,1% e rezultat na niskata sporedbena osnova od istiot period minatata godina, koga BDP se namali za 1,7%.

Iako procenkite za rastot Vladata gi tolkuva kako kraj na krizata, ekonomistite se skepti~ni deka problemite se nadminati.

“Ovoj pokazatel ne zna~i deka ekonomijata izlegla od kriza. S$ u{te postojat seriozni rizici, kako {to se nelikvidnosta na kompaniite i nestabilnosta kaj na{ite trgovski partneri. Predvremenite parlamentarni izbori, isto taka, sozdavaat politi~ka nestabilnost, osobeno {to se o~ekuva dolg i grozen izboren period, koj }

e ja zagu{i ekonomijata. Vo takvi uslovi, iluzorno e da se zboruva za odr`liv rast od 5%.

Na kratok rok, dr`avata mo`e da vlijae na zabrzuvawe na rastot so zadol`uvawe vo stranstvo, kako {to napravi Makedonija so kreditot od 220 milioni evra od MMF, no na dolg rok nema pozitivni efekti od toa za ekonomskiot razvoj”, ocenuva univerzitetskiot profesor Miroqub [ukarov.

Godi{nata procenka za rast vo 2011 godina, spored Vladata i Narodnata banka, e 3%.

RASTOT NA BDP NE GO PODOBRI STANDARDOT Kontradiktorni se i podatocite za efektite od ekonomskiot rast vrz `ivotniot standard na gra|anite, kako i vrz sostojbata vo biznis-sektorot.

Podatocite od Agencijata za vrabotuvawe poka`uvaat deka rastot na ekonomijata pogolem od 5% ovozmo`il vrabotuvawe na 4.700 lu|e, a istiot period lani, koga BDP se namali za 1,7%, se vrabotile 5.200 lu|e?!

Menaxerite na najgolemite kompanii komentiraat deka s$ u{te nema dovolno pobaruva~ka, nitu na doma{niot pazar nitu vo stranstvo, a eden od glavnite problemi za niv ostanuva nelikvidnosta.

Vienskiot ekonomski institut prognozira deka makedonskata ekonomija ovaa godina }e po-

MIROQUB [UKAROV UNIVERZITETSKI PROFESOR

rasne za 2%, kolku {to predviduva i Evropskata komisija.

Evropskata banka za obnova i razvoj, pak, prognozira deka rastot }e dostigne do 2,5%, a najoptimisti~ko scenario predviduva MMF, so prognoza za rast od 3%.

Me|unarodnite finansiski institucii se ednoglasni deka rastot na makedonskata ekonomija godinava }e se podobri, no malku e verojatno vo slednite nekolku godini tempoto na razvoj da se zasili so godi{ni stapki na rast od 5% ili 6%.

Spored najnovite prognozi na MMF, rastot na makedonskata ekonomija vo slednite pet godini }e dostigne maksimalna stapka od 4%. Ne se razlikuvaat nitu srednoro~nite

predviduvawa na Vienskiot ekonomski institut, Svetska banka i Evropskata banka za obnova i razvoj.

Svetskata banka vo svojata posledna analiza presmeta deka so prose~en godi{en porast na BDP od okolu 3% (kolku {to iznesuva prosekot vo poslednite nekolku godini), na zemjata }e & trebaat 86 godini za da go dostigne prose~niot `ivoten standard na `itelite vo Evropskata unija. No, so stapki na rast pove}e od 6%, Makedonija }e se pribli`i do prose~niot BDP po `itel vo EU za okolu 25 godini.

Zatoa, Svetskata banka sugerira fokusot na ekonomskite politiki da se stavi vo zabrzuvawe na rastot.

Pogolem rast vo prviot kvartal ne zna~i deka ekonomijata izlegla od kriza. S$ u{te postojat seriozni rizici, kako {to se nelikvidnosta na kompaniite i nestabilnosta kaj na{ite trgovski partneri, poradi {to ne mo`e da se predvidi kako }e zavr{i godinata.

Predvremenite parlamentarni izbori, isto taka, sozdavaat politi~ka nestabilnost, osobeno {to se o~ekuva dolg i grozen izboren period, koj }e ja zagu{i ekonomijata. Vo takvi uslovi, iluzorno e da se zboruva za odr`liv rast od 5%. Na kratok rok, dr`avata mo`e da vlijae na zabrzuvawe na rastot so zadol`uvawe vo stranstvo, kako {to napravi so kreditot od 220 milioni evra od MMF, no na dolg rok nema pozitivni efekti od toa za ekonomskiot razvoj.

WWW.KAPITAL.MK Ѓ МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,34%

3,32%

4,22%

5,09%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,16%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5170

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50

САД

долар

43,1244

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40

В.Британија

фунта

69,8026 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,7611

Канада

долар

44,5646

EUR

USD

GBP

CH

Австралија

долар

45,9528

61,6

43,8

71,2

49,

Извор: НБРМ

Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

NERAZUMNA ELITA

Momentalno vo Evropa va`i oficijalnata prikazna deka vladite na zemjite vo kriza premnogu gi zadovoluvale potrebite na narodot, pa na glasa~ite premnogu im vetuvale, a dr`avnata blagajna ne ja polnele dovolno. Ovaa prikazna, raka na srce, e to~na {to se odnesuva do Grcija, no nema nikakva vrska so toa {to se slu~i vo [panija i vo Irska

ove}eto zapadni ekonomii izminatite tri godini gi pominaa vo te{ki maki. Vo SAD momentalnata stapka na nevrabotenost e najvisoka od 30-te godini na minatiot vek, a nema izgledi deka ovoj problem brzo }e se re{i. Edinstvenata evrozona puka po site rabovi.

Kako sevo ova trgna na lo{o?

Toa {to s$ po~esto go slu{am od ustata na pripadnicite na politi~kata elita e deka za toa glavno e vinovna javnosta.

Smetaat deka zaglavivme vo nevolji zatoa {to glasa~ite sakale da dobijat ne{to i da ne dadat ni{to za vozvrat, a deka slabite politi~ari potr~ale da ja zadovolat gluposta na glasa~ite. Ete vreme e do se stavi do znaewe deka idejata za obvinuvawe na javnosta ne e samo sebi~na, tuku i celosno neto~na. Vistina e deka nas vo haosot n$ frli finansiskata politika koja ne odgovori na potrebite na javnosta. So ~esni isklu~oci, glavno se rabote{e za politika koja

P

ja turkaa grupa vlijatelni lu|e, a mnogu od niv denes dr`at propovedi deka treba da staneme seriozni.

Prvo }e se posvetam na SAD, a potoa }e ka`am ne{to za Evropa. Ovie denovi postojano ni ja polnat glavata za toa kako treba da se namali buxetskiot deficit.

K

O

O~igledno nekoj gi izme{al prioritetite, bidej}i e sosema jasno deka prvo treba da se pogri`ime za sozdavawe novi rabotni mesta. No, koga ve}e se zboruva za deficit, treba da se zapra{ame {to se slu~i so buxetskiot suficit na amerikanskata vlada vo 2000 godina?

Se slu~ija tri raboti.

M

E

R

C

I

J

A

L

Prvo, Bu{ vovede dano~ni olesnuvawa, koi dolgot na dr`avata vo izminatite deset godini go optovarija so dopolnitelni dve milijardi dolari. Potoa, se vpu{tivme vo vojna vo Irak i Avganistan, {to n$ ~ine{e u{te okolu 1,1 milijarda dolari, a na kraj n$ pogodi Golemata depresija, koja predizvika drasti~en pad na prihodite i porast na potro{uva~kata na sredstva od programata za pomo{ na nevrabotenite i drugi vidovi pomo{. Koj e toga{ odgovoren?

Bu{ dano~nite

E

N

O

G

L

A

olesnuvawa gi vovede za da ja pothrani ideologijata na svojata partija, a ne zatoa {to narodot toa go bara{e. Isto stoi rabotata i so Irak: go napadna Irak bidej}i taka sakaa toj i negovite sovetnici. Trgnaa na narodot zamajuvaj}i go so reklamna kampawa za da ja pridobijat poddr{kata za napadi, a duri ni potoa glasa~ite tolku glasno ne zagovaraa vojna, kako {to mo`e{e da se slu{ne od ustata na amerikanskata politi~ka i u~ena elita. Na kraj, Golemata recesija ja pridvi`i razulaveniot finansiski sektor, ohrabren od krajno neodgovorniot nedostig od kontrola na raboteweto.

Koj e, pak, odgovoren za nedostigot od regulativa?

Mo}nicite od Va{ington koi imaat silni vrski vo finansiskata industrija, ete tie. I povtorno lo{ite odluki na elitata, a ne al~nosta na maliot ~ovek ja turnaa Amerika vo dolgovi.

Istata rabota, pomalku ili pove}e, va`i i za Evropa.

Momentalno vo Evropa va`i oficijalnata prikazna deka vladite na zemjite S

POL KRUGMAN ekonomist i nobelovec

vo kriza premnogu gi zadovoluvale potrebite na narodot, pa na glasa~ite premnogu im vetuvale, a dr`avnata blagajna ne ja polnele dovolno. Ovaa prikazna, raka na srce, e to~na {to se odnesuva do Grcija, no nema nikakva vrska so toa {to se slu~i vo [panija i vo Irska.

Vistinskata prikazna za evropskata kriza e taa deka liderite sozdadoa edinstvena valuta, evro, a ne izgradija institucii koi }e gi poddr`at podemite i padovite vo evrozonata. Isto taka, `elbata za edinstvena evropska valuta be{e vizija na elitata, a glasa~ite glavno nevolno ja prifa}aa. Treba da se obvinat tie koi navistina se odgovorni i da se kaznat na{ite politi~ki eliti. Vo sprotivno, vo idnina }e ni na{tetat u{te pove}e.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

K

O

M

G

E

L

A

S

R

C

I

K

J

A

L

E

N

O

M

O

E

G

R

L

C

A

I

S

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

14

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

CRNA GORA LE@I NA NAFTA?!

PO^NUVA BITKATA ZA CRNOGORSKOTO CRNO ZLATO

Pismo so nameri za dobivawe koncesija za istra`uvawe na nafta i gas na crnogorskiot breg i vnatre{nosta na zemjata ispratile 18 kompanii. Iznenaduva~ki e faktot {to postoi golem interes kaj stranskite kompanii, iako ekonomskata kriza s$ u{te ne e zavr{ena i mnogu kompanii te{ko se odlu~uvaat da investiraat vo skapi i neizvesni istra`uvawa VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

uri 18 kompanii poka`ale interes za istra`uvawe na nao|ali{ta na nafta i gas vo Crna Gora.

Pismo so nameri za dobivawe koncesija za istra`uvawe na nafta i gas ispratile Gazprom od Rusija, Statoil od Norve{ka, Total od Francija, ruskata kompanija Novatek, srpskata NIS, gr~kata Helenik petroleum, hrvatska Ina. Za istra`uvawe na nafta i gas interes poka`a i ungarskata kompanija MOL, koja naskoro bi trebalo da formira zaedni~ka kompanija so crnogorskata Montenegro bonus.

D

Iznenaduva~ki e faktot {to postoi golem interes kaj stranskite kompanii, iako ekonomskata kriza s$ u{te ne e zavr{ena i mnogu kompanii te{ko se odlu~uvaat da investiraat vo skapi i neizvesni istra`uvawa.

Tenderot, koj be{e najavuvan minatata godina, s$ u{te ne e raspi{an. Od crnogorskata Vlada objasnuvaat deka e potrebno da se zaokru`i zakonskata procedura za dobivawe koncesija za istra`uvawe i eksploatacija na nafta. Vo soglasnost so Zakonot za istra`uvawe i proizvodstvo na jaglevodorodi, vo tek e izrabotka na podzakonski akti za negova primena. So nivnoto donesuvawe }e bidat sozdadeni

vat dogovor za koncesija i vodewe tenderska postapka.

uslovi za objavuvawe tender za dodeluvawe dogovor za koncesija za istra`uvawe tra`uvawe i dogovori za koncesija za proizvodstvo vo na nafta vo vodite ite na Crna Gora.

Spored planot, se o~ekuva tenderot da bide raspi{an na-redniot mesec, a imeto na idniot koncesioner }e bide poznato kon krajot na ovaa ili po~etokot na narednata godina. Prethoddno, Vladata mora ora da najde konsulsultanti koi }e podgotodgot-

ministerot za ekonomija za sektorot geologija, Vladan Dubqevi}.

Vlada Crnogorskata r kon po~etokot po~et na odbi pomart od nudi u nna {est kompa kompanii od regionot da rregio & bidat bida konsultanti za sulta ovojj golem proekt. Vo proe Vladata smetaat desmet ka oovaa rabota treba da im se dodeli na dode kompanii koi kompa imaat me|unarodno isnaro r kust kustvo u i refer ferencii vo ovaa rabota, a rrab najpo`elni kako najpo j partneri gi r r za konsultanti konsult u naveduvaat u britanskite britansk r ili norve{kite firmi.

DECENISKO NEUSPE[NO NEUS ISTRA@UVAWE ZA NAFTA Dosega site istra`uvawa za nafta na crnogorskiot breg zavr{ija bez uspeh.

REZERVI NA NAFTA OD SEDUM MILIJARDI BARELI I Spored strategijata za razvoj na energetika, rezervite na nafta vo crnogorskoto orskoto morsko dno vrz osnova na dosega{nite istra`uvawa se proceneti na sedum m milijardi bareli, dodeka rezervite na prirodniot gas se procenuvaat na 425 milijardi kubni metri. Ako se zeme predvid deka barel nafta iznesuva okolu 100 dolari, olari, toga{ sedum milijardi bareli nafta vredat 700 milijardi dolari.

No, treba da se zeme predvid deka naftata i gasot mo`at da is~eznat poradi tektonskite i geolo{kite vlijanija. Sepak, ohrabruva pronao|aweto nafta vo Albanija i vo Italija minatata godina, bidej}i stanuva zbor za ist geolo{ki region.

K

O

M

E

R

C

I

J

“Podgotovkite za tender za izbor na konsultanti po~naa minatata nedela i }e bide raspi{an vo narednite deset dena�, izjavi pomo{nikA

L

E

N

O

G

L

A

S

Vo {eesetite godini na minatiot vek vo Buqarica, Grahovo i Crmnica se ispituva{e terenot, no ne be{e pronajdena komercijalna koli~ina nafta. Me|utoa, koristeweto na toga{nata tehnika ne ovozmo`uvalo bu{ewe podlaboko od 4.000 metri. Isto taka, kotorski Jugopetrol kon krajot na sedumdesettite godini so amerikanski nafteni kompanii po~na istra`uvawe na nafta. Nedaleku od Budva u{te toga{ be{e pronajdena nafta, no ne za eksploatacija. Sleduvaa u{te nekolku bezuspe{ni istra`uvawa na nafta. Kon krajot na osumdesettite godini kaj Ulciw be{e napraveno bu{ewe so dlabo~ina od 5.300 metri, no ni toga{ ne be{e pronajdena nafta. Poradi nepo~ituvawe na odredbite crnogorskata Vlada go raskina koncesionerskiot dogovor vo ulciwskiot blok 3 so kotorski Jugopetrol vo 2005 godina. Edna godina potoa britanskata kompanija Remko se povle~e od rabotata poradi nedostig od finansiski sredstva.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

15

ZA POBRZO RESTRUKTURIRAWE I VLEZ VO EU

HRVATSKA IM PROSTI NA BRODOGRADILI[TATA DOLG OD 1,5 MILIJARDI EVRA Vo poslednite pet godini dr`avata po razli~ni osnovi na brodogradili{tata im plati okolu 1,7 milijardi evra, a sega prezema novi 1,5 milijardi evra dolg. So toa, brodogradili{tata }e ja ~inat dr`avata 3,2 milijardi evra, a javniot dolg na Hrvatska }e dostigne 62% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) {to e 26,4 milijardi evra se odlu~i na restrukturirawe preku privatizacija, a do zavr{uvaweto na procesot, na brodogradili{tata im be{e zabraneto da primaat novi nara~ki.

U[TE TRI BRODOGRADILI[TA ^EKAAT ZELENO SVETLO Zeleno svetlo za restrukturirawe od Evropskata komisija dosega dobi samo samoborskata kompanija DIV za brodogradili{teto Brodosplit, a denovive se o~ekuva odobruvawe na planovite za sanirawe i na ostanatite brodogradili{ta 3 maj, Brodotrogir i Kraqevica, koi }e gi prezeme kompanijata Jadranska ulagawa na biznismenot Danko Kon~ar.

Kon~ar momentalno pregovara za kupuvawe i na edno golemo kinesko brodogradili{te.

Negovata namera e site brodogradili{ta da gi spoi, taka {to vo Hrvatska }e se osmisluvaat i }e se izrabotuvaat prototipovi, a vo Kina }e se gradat vo serii od 20 do 30 brodovi.

Danko Kon~ar najavi i deka dokolku gi prezeme trite brodogradili{ta, nema da

ELENA JOVANOVSKA rvatskata Vlada odlu~i da go prezeme dolgot od svoite brodogradili{ta od 1,5 milijardi evra od dr`avni garancii izdadeni za podigawe krediti vo bankite i da gi prefrli vo javniot dolg, taka {to nivnata otplata }e padne na tovar na dr`avata.

Osven garanciite, dr`avata na brodogradili{tata im gi prostuva i dolgovite od neplatenite danoci. No, toa ne e kone~niot iznos na tro{oci {to }e gi prezeme dr`avata.

To~niot iznos }e se utvrdi na krajot na privatizacijata, vo zavisnost od kone~nite programi za restrukturirawe na brodogradili{tata i dogovorite so kupuva~ite, kako i vo zavisnost na kursot vo vremeto na zavr{uvaweto na ovoj proces.

Vo poslednite pet godini dr`avata po razli~ni osnovi na brodogradili{tata im plati okolu 1,7 milijardi evra, a sega prezema novi 1,5 milijardi evra dolg. So toa brodogradili{tata }e ja ~inat

H

K

O

M

E

R

dr`avata 3,2 milijardi evra, a javniot dolg na Hrvatska }e se zgolemi na 62% od brutodoma{niot proizvod (BDP) ili na 26,4 milijardi evra.

“Pravime s$ {to e vo na{a mo`nost da gi postavime brodogradili{tata na noze, za da mo`at da rabotat soglasno so pazarnite pravila”, izjavi premierkata Jadranka Kosor, po donesuvaweto na odlukata.

Ova e u{te eden obid C

I

J

A

L

E

N

na Vladata da gi sanira brodogradili{tata. Dr`avata se odlu~i na svoj grb da gi prezeme site pristignati dolgovi i potencijalni kreditni obvrski na brodogradili{tata za da im obezbedi na novite sopstvenici da gi za`iveat.

Kolku od tie garancii }e bidat realizirani za naplata, }e zavisi od mo`nostite na brodogradili{tata da gi otpla}aat postoe~kite krediti. Zatoa, vo idnina obO

G

L

A

S

vrskite na dr`avata kon brodogradili{tata }e bidat tesno povrzani so uspehot na procesot na privatizacija.

Sega seta odgovornost e na novite sopstvenici i nivnite planovi za restrukturirawe.

Restrukturiraweto na hrvatskite brodogradili{ta be{e klu~en uslov za zatvorawe na poglavjeto za pazarna konkurencija vo pregovorite so Evropskata unija. Hrvatska vo dogovor so Evropskata komisija K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

ima otpu{tawa tuku “odredeni pomestuvawa” na rabotnicite, objasnuvaj}i deka misli na vi{okot vraboteni vo administracijata.

“Vo edno brodogradili{te ima sedum zavaruva~i, a duri 300 vraboteni vo administracija”, veli Kon~ar, koj o~ekuva pomo{ od hrvatskite i evropskite institucii za nivnata prekvalifikacija.

Spored dogovorenite pravila, novite sopstvenici moraat da pokrijat 40% od tro{ocite na restrukturiraweto, pri {to spored presmetkite izleguva deka novite sopstvenici }e gi dobijat brodogradili{tata za edna kuna (13 evrocenti), a vo niv }e moraat da investiraat okolu 540 milioni evra.

Me|utoa, s$ u{te nikoj ne mo`e da garantira deka ova }e bide navistina posledna sanacija na hrvatskite brodogradili{ta. Ostanuva pra{aweto {to }e se slu~i ako novite sopstvenici ne uspeat da go stavat raboteweto na brodogradili{tata na zdravi noze. Vo sekoj slu~aj, rizikot od neuspeh i ponatamu ostanuva vrz dano~nite obvrznici.

O

G

L

A

S

Svet / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

SVET

0-24

...BEZ IZVINUVAWE!

...PRIRODNA KATASTROFA!

...PRESVRT VO FRANCUSKATA POLITIKA

Elizabeta Vtora si zamina od Irska

Turcija ja pogodi razoren zemjotres

Francija veti integracija na Romite

o najzna~ajniot politi~ki govor vo 59-godi{noto vladeewe britanskata kralica Elizabeta Vtora na Ircite im izrazi so~ustvo za ~ove~kite zagubi vo vojnata me|u dvete dr`avi vo 1922 godina, no ne im se izvini.

emjotresot koj ja pogodi zapadna Turcija povredi nekolku stotici lu|e, a materijalnata {teta, iako e golema, e nesporedliva so razorniot zemjotres koj ja zafati Japonija vo mart, godinava.

o minatogodi{noto proteruvawe, Francija, zaedno so del od dr`avite-~lenki na Evropskata unija, veti dolgotrajna P borba protiv segregacijata na Romite. Ova e presvrt vo fran-

V

Z

DVA, TRI ZBORA

IZVE[TAJ NA SVETSKIOT SOVET ZA ZLATO

KINA JA NADMINA INDIJA SO INVESTICII VO ZLATO Zgolemeniot apetit za zlato kaj raste~kata sredna klasa vo Kina vo prviot kvartal od godinava dvojno ja zgolemi pobaruva~kata za ovoj blagoroden metal

obaruva~kata za zlato od kineskite investitori vo prvite tri meseci od godinava se zgolemi za pove}e od dvojno, na 90,8 toni, so {to go nadmina skromniot indiski rast od 85,6 toni, objavi Svetskiot sovet za zlato vo svojot kvartalen izve{taj. Sega Kina pokriva 25% od pobaruva~kata za zlato, a Indija 23%.

Izve{tajot go naglasuva zgolemeniot apetit za zlato kaj s$ pobrojnata sredna klasa vo Kina. Investitorite vlo`uvaat vo zlato poradi stravot od zgolemuvawe na inflacijata i vo potraga po novi investicii. Poslednite meseci se zgolemi i marketingot na ovoj blagoroden metal.

“Lu|eto }e bidat iznenadeni od silata na kineskata pobaruva~ka. Ovoj trend verojatno }e prodol`i”, izjavi menaxerot za investicisko istra`uvawe pri Sovetot za zlato, Eli Ong. Istoriski gledano, Indija be{e najgolemiot pazar za investicii vo zlato. Vo 2007 godina, neposredno pred da po~ne investiraweto vo zlato na globalno nivo, pobaruva~kata za ovoj metal vo Indija iznesuva{e 61% od vkupnata pobaruva~ka vo

P

svetot. Kina u~estvuva{e so 9%. Vo odnos na vkupnata pobaruva~ka, koja vklu~uva i nakit, Indija s$ u{te e u pogolem potro{uva~ na zlato od Kina, so 281,8 toni vo prviot kvartal, l, vo sporedba so Kina, 233,88 toni.

“Vo mart 20100 godina predvidovmee deka pobaruva~kata ta vo Kina }e se duplira plira do 2020 godina. ina.

Sepak, ova du`e plirawe mo`e da se postignee i porano”, velii direktorot na Sovetot za zlato za k, Albert r ^eng, Bliskiot Istok, i dodava deka ka s$ pogoleritet vo najmiot prosperitet emja j vo svetot, naselenata zemja vo kombinacija jja so visokiot lato, }e jja vodi afinitet za zlato, r pobaruva~kataa dolgoro~no. nvestitori r se Kineskite investitori fokusiraa na zlatoto i kako za{tita od raste~kite ste~kite ceni. Za rtienite valuti, razlika od hartienite r`uva vrednosta zlatoto ja zadr`uva koga rastat cenite.

ZLATOTO SE BARA I ZA NAKIT Kineskite berzi vo posledno vreme se razo~arani, a vladata pobara zaostruvawe na stanbenite {pekulacii. Vo poslednite meseci mnogu banki i zlatari vo Kina otvorija

prodavnici za proda`ba na zlatni pra~ki i moneti.

“Novite prodavnici ne samo {to ja sozdadoa pobaruva~kata,, tuku ru u u nametnaa i trupawe rezervi, {to i m a

vlijanie vrz vkupnata pobaruva~ka za zlato”, veli pretsedatelot na konsultantskata kompanija GFMS Ltd od London, Filip Klapvijk.

Pobaruva~kata od zlatarite ostanuva u{te eden golem izvor za proda`ba na zlato, segment vo koj Indija dominira.

Sepak, nitu Kina ne zaostanuva mnogu. Pobaruva~kata za zlato porasna za 21% vo

cuskata politika za malcinski prava.

prviot kvartal, pobrzo od rastot od 12% vo Indija.

“Pobaruva~kata za zlato vo kineskiot tehnolo{ki sektor e isto optimisti~na, pri {to stanuva s$ pogolem zemjata sta centar za proizvodzna~aen ce elektri~ni kompostvo na el velat nenti i sklopuvawe”, sk Sovetot za zlato. od Sov Rastot vo vkupnata potRasto ro{uva~ka dojde vo ro{u vreme koga cenite na zlatoto poka`aa malo miruvawe. Cenite na zlamiruvaw padnaa 8% vo janutoto pad ari, na 1.300 dolari za unca. Potoa porasfina unc naa na 1.482 dolari za fina unca. Globalnata pobaruva~ka za invepoba stirawe vo zlato se sti zgolemi za 52%, na zgo 366 toni vo prviot kvartal. Kako najgolem kvar proizvoditel na zlato vo proizvod Kina vo 2010 godina svetot, Kin pro-izvede 350,9 toni, no toa dovolno za da ja zane be{e do svetskata pobaruva~ka dovoli svet od nad 700 toni. S$ dodeka pobaruva~kata ja nadminuva ponudata analiti~arite o~ekuvaat Kina da uveze pove}e zlato. Izve{tajot ja objasnuva samo pobaruva~kata vo privatniot sektor. No, nepoznato e kolku zlato Kina stava vo svoite devizni rezervi.

"Krajno vreme e politi~arite od dvete strani naporno da rabotat i da pronajdat kone~ni re{enija za golem broj te{ki prakti~ni pra{awa so koi se soo~uva i Kosovo i Srbite vo sekojdnevniot `ivot. Komisijata }e prodol`i da mu pomaga na Kosovo. Izdvojuvame zna~itelna pomo{. Deneska Kosovo dobiva najgolema pomo{ po `itel." @OZE MANUEL BAROSO

pretsedatel na Evropskata komisija

"Imam namera da mu ispora~am smetka na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, nedelava, koga }e dopatuva vo dr`avna poseta na Velika Britanija, za dolgot {to go imaat diplomatite na SAD kon London od 5,3 milioni funti za koristewe na ulicite vo centarot na gradot."

BORIS XONSON

gradona~alnik na London

"Ubieniot lider na Al-kaeda ne be{e ma~enik, a libiskiot lider, Moamer Gadafi, porano ili podocna }e se razdeli od vlasta.

Iljadnici lu|e }e bea ubieni vo Libija ako SAD i koaliciskite partneri ne prezemea akcija protiv re`imot na Gadafi za da go za{titi civilnoto naselenie."

BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

17

KOJ ]E GO NASLEDI DOMINIK [TROS-KAN?

FRANCUSKATA MINISTERKA KRISTIN LAGARD FAVORIT ZA PRETSEDATEL NA MMF Evropskite politi~ari se voshituvaat na referencite na najpoznatata francuska politi~arka. Lagard vo 2005 godina stana minister za trgovija i francuskiot izvoz dostigna rekordno nivo VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o ostavkata na {efot na Me|unarodniot monetaren fond, Dominik [tros-Kan, francuskata ministerka za finansii, Kristin Lagard, najpoznatata francuska politi~arka se spomenuva kako eden od najsilnite favoriti za negov naslednik. Za evropskite politi~ari Lagard e vistinskiot ~ovek koj treba da ja prezeme funkcijata vo svetskata organizacija koja zad sebe ima odli~ni referencii so bogato iskustvo od oblasta na finansiite. Lagard e vtor najpoznat francuski politi~ar na svetskata scena.

Vo 2005 godina e imenuvana za francuski minister za trgovija. Pod nejzino vodstvo francuskiot izvoz dostigna rekordno nivo. Dve godini podocna se nametna kako logi~en izbor za minister za finansii na zemjata. So ova imenuvawe Legard stana prva `ena na ovaa funkcija ne samo vo Francija, tuku i vo G8( najrazvienite dr`avi).

“Smetam deka Kristin Lagard ima izvonredni preporaki”, izjavi {vedskiot minister za finansii, Anders Borg.

Isfrlaj}i ja vo preden plan

P

francuskata ministerka, se potvrduva tezata na germanskata kancelarka Angela Merkel, koja istakna deka krizata vo nekolku zemji~lenki “bara evropski kandidat” na ~elo na MMF i deka mora da bide donesena brza odluka. Lagard odbi da ja komentira nejzinata potencijalna kandidatura, no se soglasi deka naslednikot na [tros-Kan treba da poteknuva od Evropa.

Vo {pekulaciite za mo`en naslednik na MMF spomenuvaat i nekolku etablirani imiwa od svetot na finansiite.

Me|u niv e Kemal Dervi{ od Turcija, koj uspea povtorno da ja vrati Turcija na noze po krizata vo 2001 godina so voveduvawe strogi reformii,

a sega zamenik-pretsedatel i direktor na Programata za globalno stopanstvo i razvoj na Institutot “Brukings”.

Vo natprevarot za funkcionerskoto mesto na MMF se spomenuvaat germanecot Aksel Veber, koj e porane{en pretsedatel na Centralnata banka na Germanija, guvernerot na Benk of Meksiko, Agustin Karstens, brazilecot Arminio Fraga, eden od najuspe{nite pretsedateli na Centralnata banka na Brazil, porane{niot minister za ekonimija i premier na Velika Britanija,Gordon Braun, i Trevor Manuel od Ju`na Afrika.

Spored pravilata na MMF, bordot na izvr{ni direktori go odbira pretsedatelot na Fondot, a mo`e da se kandidi-

Sudijata Obus re~e deka postoi [tros-Kan s$ u{te ne ja prizseriozen rizik deka [tros- na vinata, a negoviot advokat Kan mo`e da gi napu{ti SAD, veli deka najva`no mu e “da a vo toj slu~aj bi bilo mnogu mu go obeli obrazot”. Pred te{ko uspe{no da se sprovede sud povtorno }e izleze na 6 postapkata na ekstradicija juni. od Francija, no, sepak, ja prifati garancijata {to ja ponudija negovite advokati. [tros-Kan vo ku}niot pritvor }e mo`e da prima posetiteli, a nivniot broj }e zavisi od firmata za obezbeduvawe koja }e go sledi na tie sostanoci, zaedno so negovite advokati.

Samiot }e gi snosi tro{ocite za uslugite na firmata za obezbeduvawe.

“Ako se obide da izbega, stra`arite }e go sovladaat”, re~e ~len na negoviot advokatski tim.

Protiv [tros-Kan oficijalno se podignati obvinenija za sedum kazneni dela, a za najserioznoto, kriminalen seksualen ~in, mo`e da bide osuden do 25 godini zatvor.

Advokatite tvrdat deka dokolku bide izveden pred sud i osuden, mala e verojatnosta Kristin Lagard, prva deka }e otslu`i `ena na pretsedatelskoto tolku visoka kamesto vo MMF?! zna.

PO^NA PRIJAVUVAWETO ZA NOV DIREKTOR VO MMF rijavite za praznoto mesto glaven direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) }e se primaat od denes do 30 juni, objavi ovaa institucija nekolku denovi otkako porane{niot pretsedatel Dominik [tros–Kan podnese ostavka poradi obvinenieto za siluvawe za sobarkata.

“Izborot na sledniot general na MMF }e bide otvoren, transparenten i spored zaslugite”, izjavi vo ime na Izvr{niot odbor na MMF, [akur [alan, dodavaj}i

P

deka vo tekot na sekelcijata nema da ima geografska preferenca.

V~era advokatot na [tros–Kan za izraelski vesnik izjavi deka negoviot klient } e se izjasni deka ne e vinoven za polov napad i deka }e bide osloboden. “]e se izjasni deka ne e vinoven i na kraj }e bide osloboden”, izjavi advokatot Benxamin Brafman i dodade deka ni{to ne e sigurno, no spored toa {to mo`e da go vidi od istragata, negoviot klient }e bide osloboden.

POVTORNO SE [IRI VULKANSKI OBLAK OD ISLAND slandskata vlast poradi erupcijata na vulkanot Grimsvetn zabranija avionski letovi vo radius od 216 kilometri okolu kraterot.

Erupcijata, {to na 20 kilometri vo atmosferata isfrli pepel, ~ad i vodena para, dovede do zatvorawe i na glavniot islandski me|unaroden aerodrom, javuvaat agenciite.

Aerodromskiot operator Isavia soop{ti deka aerodormot “Keflavik” be{e zatvoren vo 08:30 ~asot po Grini~, poso~uvaat amerikanskite mediumi.

Portparolkata na kompanijata poso~i deka stolb od vulkanska pepel e nad Island, no ne se pridvi`uva kon Evropa. Pepelta e nosena od vetrot vo zapaden pravec kon Grenland, dopolni taa.

I

Vulkanot Grimsvetn, {to se nao|a pod lednikot Vatnajokutl i e najaktivniot vo ovaa ostrovska dr`ava, v~era eruptira prvpat po 2004 godina.

PE@O–SITROEN I RENO SO NAJGOLEM PAD NA PRODA@BATA VO EVROPA rancuskite avtomobilski kompanii Pe`o–Sitroen (PSA) i Reno zabele`aa najgolem pad vo isporakite na vozila me|u evropskite avtoindustrii vo april, objavi Zdru`enieto na evropski proizvoditeli na avtomobili vo Brisel.

Francuskata Pe`o-Sitroen so sedi{te vo Pariz prodala okolu 133.000 vozila na pazarot vo Evropa, {to e za 18% pomalku, dodeka pomaliot doma{en rival Reno objavi pad na aprilskite isporaki za 13%, na okolu 106.000 vozila.

Pad vo proda`bata od 7,8% minatiot mesec zabele`a i italijanskata kompanija Fiat, na okolu 82.000 vozila.

Od druga strana, germanski Folksvagen, najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo regionot,

F

ispora~a 3,7% vozila pove}e od lani, okolu 276.000 vozila, dodeka na doma{niot pazar ja zgolemi proda`bata za 2,6%.

Evropskiot pazar na vozila se namaluva vo poslednite tri godini. Vo 2009 godina se prodadeni vkupno 13,8 milioni vozila, a vo 2007 godina 16 milioni.

Isporakite minatiot mesec se namaleni za 3,8% na godi{no nivo, na 1,3 milioni vozila, dodeka vo prvite ~etiri meseci vo 2011 godina evropskata proda`ba e namalena za 2,4%.

Padot na proda`bata po~na minatata godina, so ukinuvaweto na subvenciite i sistemot “staro za novo” {to go nudea vladite za da ja zgolemat pobaruva~kata i da ja zajaknat avtomobilskata industrija vo periodot na recesijata.

NA AMAZON POVE]E SE PRODAVAAT ELEKTRONSKITE KNIGI OTKOLKU PE^ATENITE IZDANIJA ompanijata za onlajn-proda`ba na knigi Amazon objavi deka elektronskite knigi se poprodavani od pe~atenite.

Od prvi april Amazon prodava{e 105 elektornski knigi na sekoi 100 pe~ateni, bez ogled dali stanuva zbor za xebni ili klasi~ni formati na pe~atenite izdanija.

Amazon objavi i deka e zgolemena proda`bata na elektronskite knigi preku elektornskiot ~ita~ Kindl, koj go proizveduva i prodava Amazon po minatomese~noto pu{tawe vo

K

ra sekoj od ~lenovite. Pred da bide nazna~en Stros-Kan vo 2007 godina, bordot izjavi deka kandidatite moraat da imaat „zabele`itelno iskustvo vo oblasta na ekonomskata politika na visoko nivo” i „da demonstriraat menaxerski i diplomatski ve{tini koi se potrebni za vodewe na globalna institucija”.

Wujor{kiot sudija Majkl Obus i pokraj protiveweto na obvinitelite odlu~i [tros-Kan da bide pu{ten na sloboda so kaucija od eden milion dolari vo gotovo, pet milioni dolari vo obvrznici i 24-~asoven doma{en pritvor vo stanot na Menheten {to go iznajmi negovata sopruga. Pritvorenikot } e bide pod postojan videonadzor, vo pridru`ba na barem eden naoru`an stra`ar.

proda`ba na nivnata nova verzija po cena od 114 dolari (79,9 evra).

Taa verzija e za 25 dolari poevtina od najskapata verzija koja treba da se pojavi na pazarite, a namaluvaweto bilo prosledeno i so reklama. Amazon se trudi da go zadr`i svojot udel na internet-pazarot, pokraj ostanatite golemi igra~i, iako zabele`a namaluvawe na proda`bata na Kindl poradi udarot koj go dobi od zgolemuvawe na proda`bata na Ajpad 2.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Feqton

18 NAJGOLEMITE SEKS SKANDALI VO KOI BILE INVOLVIRANI BANKARI: XEJMS MEKDERMOT

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

01

BANKAROT [TO NE ZNAE[E DA ^UVA TAJNI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

a se razbereme.

Da bide{ direktor na Me|unarodniot monetaren fond ne e mala rabota.

No, da bide{ direktor na MMF i da bide{ vme{an vo seks-skandal, e toa e ne{to ogromno.

Karierata na [tros-Kan vo momentov e ocrneta kako temnata no} pominata vo wujor{kiot hotel, mestoto za koe Kan verojatno cel `ivot }e `ali {to oti{ol tamu. No, s$ dodeka ne se soop{ti presuda od oficijalnite institucii na{e ne e da sudime.

Pokraj toa, se pojavija i {pekulacii za mo`na “mestenka”, pa na krajot i kojznae kako }e zavr{i.

Sepak, mo`ebi [trosKan e aktuelen vo momentov, no toj e daleku od toa da ti bil edinstveniot bankar vme{an vo seks-skandal.

D

Nekoi od tie skandali duri imale i fatalni posledici, a drugi se tolku mnogu izopa~eni {to i Lari Flint bi do`iveal infarkt. Vo narednite nekolku broevi na “Kapital” ne propu{tajte gi prikaznite za vrvnite svetski bankari koi se opile od slatkite grevovi na golotijata i razvratot i ja rizikuvale seta svoja finansiska i administrativna mo} svesno vleguvaj} i “zad zavesite”.

VIKENDITE SO MERILIN STAR Edno vreme Xejms Mekdermot zema{e plata od ~etiri milioni dolari godi{no kako pretsedatel na bordot i direktor na edna investiciska banka od Volstrit. Amerikanskata javnost mnogu dobro go znae{e bidej}i toj ~esto se pojavuva{e na televiziite Si-en-bi-si i Si-En-En, kade {to ja izlo`uva{e svojata finansiska maestralnost. No, i platata i slavata ne mu pretstavuvaa nikakov problem s$ do momentot koga svo-

jata biznis-ekspertiza ja dovle~ka do spalnata.

Za Keefe, Bryette & Woods, bankata koja ja upravuva{e Mekdermot, so edno malo istra`uvawe na Internet mo`e da se doznae deka bila osnovana vo 1962 godina i deka denes ima osum kancelarii vo SAD i po nekoja vo London, Hong Kong i Tokio.

Finansiskata firma nudi {irok spektar na servisi za svoite korporativni klienti, kako {to se bankite, osiguritelnite kompanii, agenciite za nedvi`nosti i razni drugi brokerski i kompanii za menaxment so kapital. No, raka na srce, toa {to definitivno e pointeresno da se znae e podatokot deka pred kobniot 11 septemvri 2001 godina ovaa firma svoja kancelarija imala na 89-tiot kat od Svetskiot trgovski centar vo Wujork. Koga se slu~i najstra{noto, vo ru{evinite is~eznaa i `ivotite na to~no 67 od vkupno 172 lica vraboteni vo bankata.

Pred nekolku godini Xejms Mekdermot zema{e plata od ~etiri milioni dolari godi{no kako pretsedatel na bordot i direktor na edna investiciska banka od Volstrit. Amerikanskata javnost & se voshituva{e na negovata finansiska maestralnost, koja ~esto se pojavuva{e na televiziite Si-en-bi-si i Si-En-En. No, s$ be{e taka s$ dodeka Mekdermot svojata biznis-ekspertiza ne ja dovle~ka vo spalnata Me|u drugoto, vo 2005 godina, bankata na Mekdermot be{e edinstveniot sovetnik na Bankata na Amerika vo nivnoto prezemawe na holdingot MBNA. Verojatno po ovoj uspeh novite rakovodni lica sakaat da ja pro{irat i svojata iinvesticiska tvrdina, pa zatoa slednata godina ja objavija inicijalnata javna ponuda, so {to denes bankata kotira na Wujor{kata berza.

Kako i da e, ne mnogu vreme pred teroristi~kiot napad, poto~no vo 1999 godina, Mekdermot, toga{

prv ~ovek na Keefe, Bryette & Woods, sam ja do`ivea svojata apokalipsa. Toa {to be{e o`enet i tatko na dve deca ni{to ne im zna~elo na policiskite lica koi vo dekemvri taa godina do{le da go uapsat pod obvinenie deka izdal vnatre{ni informacii za pet dogovori koi gi sklu~ila negovata banka.

U{te pomalku, pak, gi interesiralo kakvi bile negovite odnosi so `enata na koja & gi prenel tie informacii.

Mete`ot okolu Mekdermot, pak, od druga strana,

stana premnogu interesen za tabloidite, koi otkrija deka, vsu{nost, `enatadou{nik uspeala da ja sokrie samo golemata tajna za nejzinata identitet. So ogromni naslovi vesnicite po~naa da pi{uvaat deka pomo{nikot na Mekdermot ne e nikoj drug, tuku samata Ketrin B. Ganon, svoevremeno edna od najpoznatite kanadski porno-yvezdi, poznata kako Merilin Star. Za potajnite sredbi, koi (zamislete!) se slu~uvale vo hotelite na Wujork, Merilin “}arila” vkupno 80 iljadi dolari.

PRIKAZNI OD WALL STREET

FEJSBUK ]E PLATI DO EDEN MILION inatata godina Sem Lesin ja prodade svojata internet-kompanija na Fejsbuk za milioni dolari, no gigantot od socijalnite mre`i vedna{ ja zatvori. S$ {to saka{e Fejsbuk be{e Lesin.

Toa e ona {to se slu~uva vo Silikonskata Dolina. Kompaniite kako Fejsbuk, Gugl i Zinga se tolku gladni za najdobrite talenti {to duri kupuvaat celi kompanii za da gi pridobijat nivnite osnova~i i in`eneri, a se osloboduvaat od nivnite proizvodi.

Kompaniite koi kupuvaat toa go narekuvaat “prezemawe talenti”, a obi~no doa|a so cena po glava.

“In`enerite vredat od pola do eden milion dolari”, veli Vogan Smit, direktorot za korporativen razvoj vo Fejsbuk, koj pomogna vo posreduvaweto za prezemawe na

M

najmalku 20 talenti vo poslednite ~etiri godini. Parite, vo forma na akcii, ~esto se raspredeluvaat me|u osnova~ite na kompaniite, vrabotenite i investitorite. Prezemenite rabotnici, isto taka, dobivaat mnogu golema plata i ~esto pove}e opcii za akciite, {to ovozmo`uva povolen period za ovie in`eneri.

Lesin, koj ima 27 godini, so zadovolstvo go zameni svojot son da stane slednata internet-superyvezda za stabilna rabota vo Fejsbuk.

“Efektot tuka e ogromen”, veli Lesin.

No, dogovorite mo`e da ne se dobri za sekogo. Nekoi veterani od Silikonskata Dolina stravuvaat deka kompaniite prepla}aat za talentot i deka del od prezemenite rabotnici }e prebegnat vedna{ {tom mo`at, verojatno poradi toa {to }e im stane dosadno vo

Fejsbuk otkriva deka eden od najdobrite na~ini za vnesuvawe

nov talent vo komapnijata e da prezeme{ mali, propadnati biznisi i nivnite vrabotenite da gi stavi{ glavni za proizvodite.

Dali se ova najnovite trendovi na Silikonskata Dolina?

korporativnata sredina.

“Nie kako investitori ne celime kon toa”, veli Dejv Mekklur, osnova~ na fondot za kapital 500 Startups. “Nie se obiduvame da izgradime golemi, trajni biznisi”.

Sepak, Mekklur i drugite investitori velat deka prezemaweto na talentite {to nudi skormna isplata e podobro od ni{to. I dodeka proda`bata za nekolku milioni nema da im nanese {teta na nivnite fondovi, toa mo`e da bide ogromna suma za in`enerite koi {totuku ispadnale od fakultet,

velat tie.

“Koi sme nie da mu ka`uvame na mlad pretpriema~ deka ne mo`e da si go dobie prviot milion?”, veli Pol Gream, partner vo Y Combinator, poznat inkubator koj investiral vo stotici start-up kompanii.

Potragata po talent ve}e cela decenija e odraz na najkonkurentniot pazar za kompjuterski profesionalci. Golemite kompanii kako Gugl i malite start-ap kompanii se `alat deka ne mo`at da najdat dovolno dobri lu|e. Zatoa nudat novi podaroci i inicijativi, od besplaten Ajpad do ~asovi po

pretpriemni{tvo, so cel da gi pridobijat.

“Borbata za talenti stanuva s$ po`e{ka”, veli Skot Detmer, advokat koj so decenii gi sovetuva tehnolo{kite kompanii. “A ova e u{te edno sredstvo za da se zadovoli postojaniot glad za talenti”.

Mo`ebi nikoj ne poka`a pove}e entuzijazam okolu ovoj trend od Fejsbuk, koj kupi cela niza mali start-ap kompanii kako Parakey, Hot Potato i Octazen. Re~isi site nivni proizvodi bea zgasnati.

Vo 2009 godina, Fejsbuk go

Feqton

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

Mete`ot okolu Mekdermot, pak, od druga strana, stana premnogu interesen za tabloidite, koi otkrija deka, vsu{nost, `enata-dou{nik uspeala da ja sokrie samo golemata tajna za nejziniot identitet. So ogromni naslovi vesnicite po~naa da pi{uvaat deka pomo{nikot na Mekdermot ne e nikoj drug, tuku samata Ketrin B. Ganon, svoevremeno edna od najpoznatite kanadski porno-yvezdi, poznata kako Merilin Star

Xejms MekDermot

Merilin Star Advokatot na Mekdermot vo po~etokot go vade{e svojot klient preku lo{oto rasuduvawe koe sleduvalo po konsumiraweto alkohol, depresijata, kako i problemite so koi Mekdermot se soo~uval doma. Sepak, na krajot Mekdermot sam si ja stavi glavata pred xelatot i ja prizna celata rabota.

“Za vreme na ova sudewe bev nare~en obetka za sobira~i na akcii i kral na univerzumot”, izjavil toj pred sudot.

“Tie raboti mo`ebi i ne se daleku od vistinata. Jas sum samo prose~en ~ovek koj se trude{e da raboti mnogu i da dava isto tolku”, rekol Mekdermot.

Na krajot amerikanskiot okru`en sudija Kimba Vud ja namali kaznata od 24 meseci na samo osum. Spored nekoi od novinarskite izve{tai koi cirkuliraa vo toa

vreme, advokatot na Mekdermot, Mi~ Klejnman, pred sudot molel so zborovite deka taa, pornoyvezdata, go navela i na upotreba na droga.

Iako Apelacioniot sud ja odre~e presudata za Mekdermot vo 2001 godina pod izgovor deka `enata koja bila vme{ana vo slu~ajot nepravedno bila narekuvana prostitutka, Mekdermot povtorno ostvari sredba so sudiite. No, ovojpat tu`bata ne be{e ednostavna kako prvata. Vo april 2007 godina toj be{e osuden za insajdersko trguvawe, za koe izgubi 25 iljadi dolari vo globa i pet meseci od pravoto na sloboda.

KOJ BIL, VSU[NOST, MEKDERMOT Pred da se slu~i celiot mete` na televiziskite {ou-programi Xejms Mekdermot be{e direktorot od Vol Strit koj be{e doverliv koga se rabote{e za spojuvawata na bankite. Za negovite sosedi vo ekskluzivnata oblast Vest~ester toj be{e sopstvenik na ku}a vredna sedum mil-

ioni dolari, izgradena na imotot na Rokfeler, kako i isklu~itelen soprug i tatko.

No, za negovite bra}a i sestri - sebi~en licemer.

“Iako `ivee{e samo na rastojanie od 10 minuti, nikoga{ ne se dru`evme”, veli negovata sestra Ketrin, koja sega `ivee nadvor od Albeni. “Zo{to bi sakale da se dru`ite so zmija?”

Koga dojde do vtoroto sudewe bra}ata i sestrite na Mekdermot pi{uvale pisma do sudiite, od koi barale golema kazna zatvor. Za niv, kako i za celoto semejstvo, negoviot imix na skr`avec u{te od detstvoto se koristel za {egi.

Eden od negovite bra} a, Robert, katoli~ki sve{tenik vo Sent Luis, toa go narekuva ta`na prikazna.

“Moite rodielite bea mnogu dobri lu|e i posveteni hristijani”, napi{al ~ovekov vo imejl za “Dejli wuz”. “Dobro n$ izrasnaa. Ne znam kako Xim tolku skr{na”.

“Na sudeweto toj odrekuva{e s$, na tatko

19

mi mu vele{e deka e obvinet za ne{to {to site go pravat na Vol Strit – im davaat vnatre{ni informacii na prijatelite”, izjavi negovata sestra za “Dejli wuz”.

No, bra}ata i sestrata ne bile edinstvenite {to go osudija Mekdermot.

Denot koga po vtor pat dobi presuda negovata `ena i negovite deca bile dlaboko vneseni vo patot za Evropa.

Inaku, otkako Apelacija go povle~e prvoto obvinenie, Mekdermot re{il da svrti nova stranica. Po~nal biznis za obrabotka na drvo zaedno so u{te eden partner i planiral da se izdigne so sopstven trud, bez pomo{ od drugite.

Koga po~inal negoviot tatko, Xejms Senior, vo juni 2003 godina, toj stanal edinstveniot opolnomo{teno lice za semejniot fond, prezemaj}i celosna odgovornost za negovata bolna majka.

No, barem takov bil planot.

Vo me|uvreme, podatocite poka`uvaat deka toj tonel vo dolgovi. Tuka bila ubistvenata hipoteka za palatata vo Brierklif i luksuzniot stan i ku}i~ka koi `ena mu gi kupila vo Palm Bi~, a vredele 635.000 dolari.

Zaostanuval so pla}aweto na danocite, a federalniot i dr`avniot zalog na negoviot imot se zgolemuval. Nekade kon 2006 godina bratot na Xejms, Robert, gi pregleduval danocite na majka mu.

Toga{ sfatil deka ne{to ne e vo red.

“Go pra{a Xim kade se parite od fondot”, im raska`uva{e negovata sestra na mediumite. “im re~e deka s’e potro{eno”.

Koga brat mu gi pobaral smetkite vo juli 2007 godina, Mekdermot mu ispratil samoso`aluva~ki imejl, vo koj priznal deka “pozajmil” 464.000 dolari od fondot, ~ija vkupna suma iznesuvala 600.000 dolari.

Gi pozajmil parite za da gi plati brojnite dolgovi.

Toj priznal deka ni{to ne se odvivalo spored o~ekuvawata vo odnos na negoviot golem biznis-plan i gi spomenal problemite so Slu`bata za vnatre{ni

prihodi. Se soo~uval so takanare~en li~en finansiski vrtlog, koj go onevozmo`il da reagira i da ja popravi situacijata”.

“Ne postoi dovolno golemo izvinuvawe za da ja pokrie {tetata {to & ja nanesov na mama i poradi toa sum o~aen”, pi{uval Mekdermot.

No, kade oti{le site pari? Lu|eto morale da doznaat.

Sledniot den semejstvoto oti{lo kaj okru`niot obvinitel na Vin~ester, Xenet DiFjore, za da im pomogne da otkrijat. Na slu~ajot bile nazna~eni dvajca obviniteli, a na porotata & bile dostaveni celi kutii so dokumenti.

Vo 2008 godina okru`niot obvinitel im sovetuval da podnesat gra|anska tu`ba, bidej}i nemalo dokazi za kriminal. Advokatot na MekDermot, Kevin Kitson, ne vozvratil na povicite za komentar.

Vo tu`bata podnesena od strana na advokatot Bil Niri vo Viskonsin vo juli se veli deka vo periodot pome|u oktomvri 2003 i septemvri 2006 godina, MekDermot prefrlil najgolem del od fondot na smetki koi gi kontrolirale toj i `ena mu, Darien.

Za toa vreme, poka`uvaat podatocite, `ena mu kupila stan na Florida, toj gi platil zaostanatite danoci i isplatil 230.000 dolari kako spogodba za gra|anskata tu`ba od Komisijata za hartii od vrednost.

Isto taka, osnoval nekolku kompanii so ograni~ena odgovornost, me|u koi i edna so sedi{te vo stanot vo Florida, nare~ena Woodside Enterprises.

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” od denes po~nuva so nov feqton: “Najgolemite seks skandali vo koi bile involvirani bankari!”

I dodeka svetskata javnost ~eka potvrda za toa dali direktorot na MMF navistina ja ocrnil svojata ~est i kariera vo wujor{kiot hotel, ili seto toa e “mestenka”, pro~itajte koi bile vrvnite svetski bankari koi navistina se opile od “slatkite grevovi” na golotijata i razvratot.

KOJA BE[E MERILIN STAR? Merilin Star, e akterka vo filmovi za vozrasni, rodena vo 1969 godina.

Kako studentka rabotela vo Edmonton, pred da se preseli vo Los Angeles i da navleze vo biznisot so porno filmovi. Nejziniot prv film na platnoto se pojavil vo 1994 godina.

Vo podocne`nite godini osven kako akterka, taa se javuva i kako re`iser. Vo godinite koga se zapoznala so Mekdermot zad sebe go imala sve`iot razvod so japonskiot biznismen Brus Akalo{i. Vo 2000 godina se pojavila vo filmot nasloven kako „Merilin go zaveduva Volstrit”.

Vo sledniot broj na “Kapital” }e ~itate za skandalot koj go “zdrma” direktorot na gigantot od oblasta na finansiite, Goldman Sah

POSLEDICI: o ovoj seks skandal, posledicite bea golemi i za direktorot na bankata, no i za `enata koja be{e vklu~ena vo aferata: • MekDermot be{e osuden za insajdersko trguvawe, za koe izgubi 25 iljadi dolari vo globa i pet meseci od pravoto na sloboda • negovata sopruga i decata go napu{tija; • negovite bra}a i sestrata se otka`aa od nego; • Merilin Star ne be{e osudena; • podocna taa go snimi filmot “Merilin go zaveduva Volstrit”.

P

N DOLARI ZA DA “KUPI” PROGRAMER? kupi FriendFeed, usluga koja im ovozmo`uva na lu|eto da gi sledat onlajn-aktivnostite na svoite prijateli. Tehnolo{kite poznava~i mislea deka se obiduva poefikasno da se natprevaruva so Tviter. No, Fejsbuk saka{e da gi dobie menaxerite i in`enerite na FriendFeed, me|u koi i negovite osnova~i, Bret Tejlor i Pol Bakejt, koi prethodno rabotele i vo Gugl.

“Navistina sakavme da go dobieme Bret”, izjavi izvr{niot direktor na Fejsbuk, Mark Zakerberg, vo intervju minatata godina.

Iako uslugata FriendFeed s$ u{te e dostapna, nema nadgradbi ili novi dopolnuvawa. Od 12-te vraboteni koi mu se pridru`ija na Fejsbuk, osum ostanaa da rabotat tamu, a Tejlor e tehnolo{ki direktor.

Bakejt, koj e najpoznat po sozdavaweto na Gmail - si zamina.

Nitu prezema~ite, nitu tie koi

se prezemeni ne ka`uvaat brojki.

No, prezemawata se naj~esto preku akcii, a vrabotenite moraat da ~ekaat edna godina ili podolgo za da mo`at da go prodadat svojot udel. Fejsbuk smeta deka ovie dogovori se dobri, bidej}i na kompanijata & se potrebni kreativni pretpriema~i koi mo`at da ja odr`at vo `ivot start-ap kulturata na Fejsbuk.

“Dokaz deka ovie dogovori se dobri za nas e faktot deka izvr{niot direktor od sekoja kompanija koja sme ja prezele s$ u{te e vraboten kaj nas”, veli Smit.

No, sumite od nekoi zdelki se iznenaduva~ki.

Vestite koi stignaa izvestija deka FriendFeed e kupen za okolu 47 milioni dolari, ili okolu 4 milioni dolari za sekoj vraboten, iako del od parite otidoa kaj nadvore{nite investitori. Koga

Fejsbuk go kupi Drop.io za nepoznata suma, samo Lesin, prijatel na Zakerberg u{te od fakultetskite denovi, mu se pridru`i na Fejsbuk.

Sega toj e odgovoren za profilite na korisnicite.

Fejsbuk plati nekolku milioni dolari za Drop.io, tvrdat lu|eto koi se zapoznaeni so zdelkata, no zboruvaat samo anonimno, bidej}i uslovite od dogovorot se strpogo doverlivi. Fejsbuk, pak, odbiva da komentira vo vrska so sumata koja ja platil.

“Nekoi od sumite e te{ko da se opravdaat”, veli Rendi Komisar, dolgogodi{en investitor na rizi~en kapital. “No, nema mnogu doka`ani talenti vo oblasta na socijalnite mre`i, koi pretstavuvaat bojno pole za dene{nite kompanii. Lu|eto ponatamu }e sfatat deka preplatile odredeni ne{ta. No, vo momentot na odluka, mo`ebi smetaat deka

nemaat druga opcija”.

Vo intervju od minatata godina, Zakerberg izjavi deka isplatata na golemi sumi za lu|e kako Tejlor i negovite kolegi vo FriendFeed e

opravdana: “Nekoj koj e izvonreden vo svojata rabota ne e samo malku podobar od toj {to e “samo” dobar”, izjavi toj. “Toj e 100 pati podobar”.

Поволеn пеrиод за инженеrите во теhнолошките компании

Konferencii i saemi

20

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

WWW.KAPITAL.MK Na 27 i 28 maj 2011 godina }e se odr`i Prvata me|unarodna konferencija na biznis-`eni od regionot vo Predejane vo Republika Srbija „SO ZDRU@ENI @ENI VO REGIONOT POBRZO VO EU” Konferencijata }e se odr`i vo golemata sala na motelot “Predejane “ vo Predejane vo Republika Srbija, so po~etok vo 10:30 ~asot. Aktuelni temi na Konferencijata }e bidat: evropskata integracija, me|unarodnoto vmre`uvawe na `enite-pretpriema~i, biznis-portal za pretpriema~i, selski turizam, agrobiznis - organsko zemjodelstvo, uslugi, trgovija i marketing. Doma}in e Regionalnata stopanska komora Leskovec, Republika Srbija.

Predvideni se prezentacii i tribini na koi }e se razgovara za tekovnite problemi vo razvojot na pretpriemni{tvoto. U~esnicite }e imaat mo`nost i da gi prezentiraat svoite delovni uspesi preku organizirana izlo`ba (izlo`uvawe na {tandovi na proizvodite i nivna proda`ba). Vo ramkite na Konferencijata se planira i modna revija, za {to u~esnicite koi sakaat nivnite proizvodi da u~estvuvaat vo modnata revija treba navremeno da se prijavat.

Stopanskata komora na Makedonija organizira zaedni~ki avtobuski prevoz,a site }e bidat smesteni vo motelot “Predejane„. Cena za no}evawe so pojadok po lice iznesuva 1515 din.

Prijavuvawe do 23 maj 2011 godina. Agendata i Prijavniot list mo`e da se prevzemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT: VENERA ANDRIEVSKA tel: 02 32 44 037 faks: 02 32 44 088 e-mail: venera@mchamber.mk

STANKA DAMJANOVSKA tel: 02 32 44 018 faks: 02 32 44 088 e-mail: stanka@mchamber.mk

M6 Edukativniot Centar ima ~est da Ve pokani na biznis seminar na tema:

“Maksimizirawe na vrednosta na potro{uva~ite” so

Gerhard Ortner-Picl

gop-X – Izvr{en Konsalting

na

26 Maj, 2011 g.

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

Rabota / Obuki / Tenderi

21

Izbor na aktuelni oglasi @IVOTNA SREDINA Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.05.2011 INDO Minerali i Metali dooel Probi{tip objavuva oglas za rabotno mesto IN@ENER ZA @IVOTNA SREDINA. - Obrazovanie: Poslediplomski studii vo In`enerstvo za @ivotna sredina ili soodvetna oblast od akreditirana institucija, - Iskustvo: Pove}e od 3 godini

soodvetno iskustvo povrzano so @ivotnata sredina, Iskustvo vo upravuvawe so Za{tita, Zdravje i Obuka, Detalno razbirawe na site najnovi Makedonski i EU legislativi za @ivotna sredina, Iskustvo so ISO standardi za `ivotna sredina }e bide prednost. - Jazik: mora da imadobro vladeewe na pi{an i verbalen Makedonski i anglis-

ki jazik, - Kompjuter: MS Windows aplikacii. Rabotnoto mesto e so sedi{te vo Probi{tip i kandidatite mora da se podgotveni za patuvawe do Kriva Palanka (Rudnik Toranica). Aplikantite treba da dostavat Propratno pismo, CV na angliski i makedonski na adresa: Indo Minerali i Metali dooel, ul. Jakim Stojkovski, 2, 2210 Probi{tip ili na e-mail: e.pavlovska@imm.eu.com,

predmet Menaxer za @ivotna sredina. Detalnite informacii se navedni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 18.05.2011 godina.

INFORMATIKA Izvor: Vreme Objaveno: 12.05.2011 SMART GROUP BALKANS vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen

i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKITE IN@ENERI. Dokolku se pronao|ate vo navedenite kvalifikacii ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na slednava adresa: gokalp.ozer@ smartsoftww.com najdocna do 27 Maj. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvojot na

softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo vo SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawa za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Prioritet }e imaat kandidati koi }e bidat slobodni da zapo~nat so rabota od 15 Juni.

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na stru~na revizija na nacrt urbanisti~ki planski dokumentacii Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=91202f53-d193-443a-a3efd1a6cbcfa74c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za osiguruvawe od avtomobilska odgovornost Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e36a4d36-cfe0-4c7d-8559a2ed7f561983&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Biznis planirawe i menaxment 24.05.2011 Kosmo Inovativen Centar

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: EVN Makedonija AD- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Ramkoven dogovor za nabavka na Merno razvodni ormari (bez vgraduvawe vo yid) za direktni merni uredi-Specijalna izvedba Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c8eee4f9-7237-412d-b9e7e96ab62888f3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na urbanisti~ka planska dokumentacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-

egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5ab5fdf8-ac76-409d-b4a7-76ad51496e03&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javna zdravstvena ustanova Univerzitetski stomatolo{ki klini~ki centar Sv. Pantelejmon Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na vrabotenite Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=cb2a4c52-eb28-4cc6-b91aaa233a38c5a5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na elektroizolacioni materijali, za Termoelektrani i Rudnici, REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a21837ba-7542-4368-a1b0-3e329f62eb44&Level=2

Organizaciska kultura 26.05 - 27.05.11 Clear View

Partnerstvo za organizacisko u~ewe 27.05.2011 Detra Centar

Kako da bidete ~ove~ka istra`uva~ka ma{ina 27.05 - 29.05 Embra Korporej{n

Prezentaciski ve{tini za biznis lu|e 27.05 - 28.05 CS Global

Maksimizirawe na vrednosta na potro{uva~ite 26.05.2011 M6 Edukativen Centar

Brzo ~itawe (Power Reading) 27.05 - 01.06 In Optimum Makedonija

Kako da ostavi{ silen vpe~atok kaj svoite slu{ateli 27.05 - 29.05 Embra Korporej{n

U~ewe so Power reading metodot 28.05 - 29.05 In Optimum Makedonija

Kako so otvorawe na e-prodavnica da ja zgolemite proda`bata 28.05 - 29.05 PSM Fondacija

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

FunBusiness

22

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

GLAMUROZNIOT @IVOT NA DOMINIK [TROS–KAN PRED DA BIDE UAPSEN

KOLKAVA E CENATA NA NISKITE STRASTI?!

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital atanasova@kapital.com.mk com mk

omina edna nedela otkako se ras~u za skrienite strasti na ve}e porane{niot {ef na MMF, Dominik [tros–Kan. Otkako go uapsija poradi obvinenieto za obid za siluvawe, sudot odlu~i da go oslobodi so kaucija od milion dolari, me|utoa, mora da prilo`i u{te pet milioni dolari kako garancija. Zgora na toa, [tros-Kan }e bide vo ku}en pritvor vo stan na Menheten, opkru`en od vooru`eni ~uvari, pod nadzor na videokameri, a }e treba da go predade paso{ot i da nosi elektronska alka. Za ovie bezbednosni merki sudot odlu~i toj samiot da plati, a spored obvinitelstvoto, tie ~inat pove}e od 200.000 dolari mese~no.

Vsu{nost, za nego toa ne bi trebalo da pretstvauva golema suma pari so ogled na `ivotot koj si go dozvoluval pred da bide uapsen. A `ivotot mu bil vistinski son. Imal pari, mo} i golem broj priveligii koi sleduvaat so internacionalniot status {to go imal dotoga{.

Dokolku se proglasi za nevin }e bide nevozmo`no da se vrati vo starata forma, so starite naviki i privilegii.

TOJ E MILIONER Celokupnoto bogatstvo na Dominik [tros–Kan e steknato od nekolku mesta.

Toj vo svojata kariera se zanimaval so profesii koi mu donele status i golemi prihodi. Edno vreme bil zamenikna~alnik vo Agencijata za ekonomsko planirawe, minister za industrija i me|unarodna trgovija, korporativen advokat, professor po ekonomija, vizitingprofesor na Stenford, li~en sovetnik na generalniot sekretar na OECD, minister za ekonomija (toj uspea da go lansira evroto)... Dominik [tros–Kan od MMF bil osloboden od pla}awe danok i dobival plata od 420.930 dolari, plus 75.350 dolari za `ivotni tro{oci, isto taka pokrieni od MMF. Negovata sopruga En Sinkler e vnuka na Pol Rozenberg, poznat umetni~ki diler koj go zastapuva{e Pikaso, {to zna~i deka vo nivnoto semejstvo parite bile najmaliot problem.

SEKOGA[VO KRUG NA UBAVI @ENI Porane{niot direktor na MMF e poznat po svoite tri qubovni aferi: Piro{ka Nagi, koja e ekonomist po profesija, Bri`it @ilmet, komunikaciski konsultant, poradi koja se razvel od prvata sopruga. Negova sega{na pone`na polovina e En Sinkler, renomiran televiziski novinar. Na negova

P

smetka se pripi{ani r nekolkuu qubovni u aferi so francuski akterki i novinarki, no bez razlika na toa, uspeal da formira golemo semejstvo. Prvata sopruga, so koja se ven~al vo 1967 godina na 20-godi{na vozrast, e Elen Duma, so koja ima tri deca. Bri`it @ilmet, koja mu ja rodila }erkata Kamil, napravila transformacija so negoviot izgled, me|utoa ja ostavil poradi novinarkata Sinkler, koja i denes e pokraj nego vo ovie te{ki denovi. [tros–Kan vo visokite krugovi va`i za golem metroseksualec, koj posvetuva mnogu vnimanie na izgledot i za nego frla mnogu pari. Barem frlal. Negovata vtora sopruga ja napravila celokupnata promena, od obleka do fizi~ki izgled, a toj si prodol`il so toa tempo i so redovnata poseta na solarium. Negoviot kroja~ @or` de Pariz, koj ima butik vo blizina na Va{ington, tvrdi deka eden kostum na Dominik [tros–Kan ~ini 35.000 dolari.

Vo 2003 godina toj podlegnal na plasti~na operacija za podignuvawe na o~nite kapaci i za otstranuvawe na bemkite od negovoto lice.

NO]EN @IVOT ZA SITE PARI Frederik Lefevr, sovetnik na francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi, tvrdi deka [tros-Kan bil ~est gostin vo popularniot pariski no}en klub Le {andel (Les Chandelles), koj va`i za mesto vo koe “poskromnite” devojki mo`at da ulovat nekoj dobro situiran ma`. Iako e poznat kako golem {armer, toj gi negira posetite vo ovoj no}en klub.

Samata pozicija mu nalo`uva `ivoten sil na visoka noga. Er Frans so nego imal poseben odnos. Za [tros-Kan sekoga{ imalo mesto vo prvata klasa koga i da posaka. Vo wujor{kiot hotel Sofitel, koj se nao|a na Tajms Skver, platil 600 dolari za edna no}, a podocna mu bil dostapen apartman koj ~ini 3.000 dolari za edna no}, foaje, konferenciska soba, dnevna soba i mermerna bawa so site proizvodi na Ermes (Hermes). Site mobilni telefonski broevi se so {est brojki, no ne i toj na [tros–Kan. Negoviot e so sedum brojki.

GOLEMO MOM^E SO GOLEMI SKAPI IGRA^KI Porane{niot direktor na MMF e sopstvenik na {estsoben apartman vo najelitnata naselba vo Pariz, potoa ogromen apartman vo blizina na Plas d vo` (Place des Vosges), ku}a vo Marake{, Moroko, edna vo Xorxtaun vo blizina na Va{ington.

Nekolku pati e fotografiran so Por{e, koj e negov ili na negoviot glaven sovetnik.

Pred ovoj seks-skandal toj va`e{e za glaven pretsedatelski kandidat na socijalistite, koj treba go simne Sarkozi od pretsedatelskata kariera.

Zatvorska }elija namesto luksuzen apartman

Lesno e da se iska~i{ na vrvot, no u{te pote{ko e da se zadr`i{ tamu. Parite, ugledot, statusot se mamka za mnogumina, a samo edna gre{ka mo`e da zna~i fatalen kraj... Kolku sega }e mu bide vkusen {ampawot na Dominik [tros–Kan vo zatvorskata }elija?

LEJDI GAGA E NAJVLIJATELNATA LI^NOST VO SVETOT

KRALICATA NA “^UDOVI[TATA” JA SIMNA OD TRONOT KRALICATA NA TOK [OU-PROGRAMITE SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

odeka nejzinite fanovi si gi berat farmite za da & gi ~ujat novite pesni, Lejdi Gaga stanuva najvlijatelnata li~nost na svetot.

Taa go stori toa za {to na mnogumina im trebale decenii da go postignat vo period od okolu dve godini. Magazinot “Forbs” ja objavi godi{nata lista so 100 najvlijatelni lu|e vo svetot, na koj na vrvot se nao|a kralicata na “~udovi{tata” (kako {to si gi narekuva obo`avatelite).

So toa ja simna Opra Vinfri od prvoto mesto, koja tret pat vo sedum godini ja otstapuva ovaa titula.

Stefani Xermanota (vistinskoto ime na

D

Se ~ini deka na popularnosta i na uspehot na Lejdi Gaga im nema kraj. Dodeka svetot go o~ekuva noviot album, taa ja simna Opra Vinfri od prvoto mesto na spisokot so najvlijatelnite lu|e vo svetot...

Lejdi Gaga) so zarabotenite 90 milioni dolari mo`ebi ne zarabotila kolku Opra, no toa {to ja izdigna na vrvot e mediumskata ekponiranost. Vladee so socijalnite mre`i, pove}e od 30 milioni obo`avateli ja sledat na Fejsbuk i pove}e od 10 milioni na Tviter, eden milion lu|e go “daunlodirale” nejziniot singl Born this Way. Ednostavno, svetot ja obo`ava, a ova e pove} e od dovolno za da ja nadmine Opra, na koja ne deka & odi lo{o, no ednostavno na Gaga &

odi u{te podobro. Vinfri minatata nedela ja snimi poslednata emisija od najpopularnoto tok-{ou na svetot. Iako vo izminatite 12 meseci zarabotila 290 milioni dolari, sepak, ova e lista so vlijatelni lu|e, koja se dobiva spored popularnosta i zastapenosta na lu|eto vo mediumite, a vo toa na Gaga & nema konkurencija.

Najvlijatelnite 100 lu|e vo svetot vkupno zarabotile 4,5 milijardi dolari vo poslednite 12 meseci. U{te edna interesna

informacija e deka na ovaa lista so godini vodat i preovladuvaat `enite. Opra, koja sega e vtora, so godini be{e na samiot vrv, a veruvale ili ne, tretoto mesto po vlijanie mu pripa|a na tinejxerot Xastin Biber. 17-godi{noto mom~e mo`ebi u{te ne e polnoletno, no o~igledno dobro si ja znae rabotata. Samo poslednava godina zarabotil 53 milioni dolari, a da ne zboruvame za negovata ogromna popularnost, osobeno me|u decata vo svetot.

Od ostanatite koi se nao|aat vo prvata desetka na ova odbrojuvawe, po Biber sleduva grupata U2, Elton Xon, Tajger Vuds, Tejlor Svift, Bon Xouvi, Simon Kouel, Lebron Xejms. Golemo iska~uvawe zabele`al akterot Leonardo di Kaprio, koj zarabotil 77 milioni dolari i toa go krena od 71-voto

FunBusiness

KAPITAL / 23.05.2011 / PONEDELNIK

Koj posleden se smee, najslatko se smee

23

LUKSUZEN “PENTHAUS” NA AUKCIJA

EKSTREMEN APARTMAN ZA EKSTREMNO BOGATITE

U

Otsekoga{ o~ite mu "{arale" po ubavi devojki O G L A S

K O M E R C I J A L E N

K

na 15-toto mesto na listata. Anxelina Xoli so 11-tata pozicija e pred soprugot Bred Pit, koj se nao|a na 45-to mesto, dodeka, pak, ^arli [in e na 28-mata pozicija.

jaten pogled kon Atlantikot na istok i ezeroto Boka Raton na zapad. So renoviraweto, apartmanot e pretvoren vo moderna i elegantna rezidencija so granitni podovi, LED kristalno osvetluvawe, ra~no slikani francuski freski, italijanski staklen mozaik kako dekor vo bawite. Apartmanot ima avtomatski sistem koj se regulira preku audio i video, svetlosni funkcii, sistem so koj se regulira funkcioniraweto na prozorcite i vratite, kako i programiran tu{-sistem. Celiot prostor e ureden po najnov i najmoderen stil, koj gi ovozmo`uva site tehni~ki re{enija za olesnuvawe na funkcioniraweto vo nego. “Ovoj apartman e ne{to {to ednostavno mora da se vidi”, veli pretsedatelot na Platinum Luxury Auctions, Trejor Lesnok, koj soop{til deka ova e prva aukcija na vakvi penthausi locirani na samite pla`i pokraj okeanot i e mo`nost koja qubitelite na glamurozniot `ivot ne smeat da ja propu{tat.

Platinum Luxury Auctions e aukciska kompanija, koja organizira samo ultraluksuzni aukciski naddavawa i proda`bi na nedvi`nosti. Nivnite aukcii se poinakvi od drugite, bidej}i tie go nudat samo najdobroto i najskapoto. Na nivnite aukcii dosega bile sobrani pove}e od 225 milioni dolari.

ltraluksuzen apartman vo Boka Raton, Florida, }e bide staven na proda`ba na ultraluksuznata aukcija za nedvi`nosti koja }e se odr`i na 21 juni.

Apartmanot koj prethodno bil procenet na osum, na aukcijata }e ima po~etna cena od 4,2 milioni dolari. Zainteresiranite treba odnapred da se prijavat za razgleduvawe na imotot i za u~estvoto na aukcijata, bidej}i brojot na naddava~ite e ograni~en. Luksuzniot apartman koj }e bide ponuden na aukcijata e celosno opremen so mebel.

Na nego e izvr{eno kompletna rekonstrukcija i renovirawe, koe ~inelo ~etiri milioni dolari.

Imotot e eden od 27-te ultraluksuzni rezidencii koi go so~inuvaat presti`niot kompleks Excelsior Condominium. Lociran e na samata pla`a vo Boka Raton i e eden od najskapite stanbeni kompleksi locirani na Palm Beach County, poznat i kako Magnificent mile.

Kompleksot Excelsior e poznat nadeleku po luksuzniot `ivot na svoite stanari, kako i visokoto nivo na privatnost i bezbednost. “Penthausot” e staven na aukcijata koja }e se odr`i vo juni e eden od dvata apartmani na najvisokiot kat. Raspolaga so tri spalni sobi, dve bawi, a pokraj luksuzot i udobnosta vo vnatre{iot del, nudi i nevero-

Soprugata EN SINKLER potpora i vo najte{kite denovi

K O M E R C I J A L E N

Ako ste qubitel na s$ {to go ima prefikot ultraluksuzno, toga{ ovaa aukcija e vistinskata za vas...

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

O G L A S

N

O

K O M E R C I J A L E N

G

L

A

S

O G L A S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S