294-25.05.2011 by Kapital Media Group

WWW.KAPITAL.MK

NA 3 JUNI, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 NAJGOLEMI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

sreda. 25 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PROEKT NA VMRO-DPMNE I NA IGM TREJD ZA JAVNO-PRIVATNO PARTNERSTVO

]E SE GRADI PRUGA DO INDUSTRISKATA ZONA VO KAVADARCI?!

VMRO-DPMNE VETUVA DEKA PRUGATA ]E JA IZGRADI OD 2013 DO 2016 GODINA VRZ PRINCIPOT JAVNO-PRIVATNO PARTNERSTVO. ZA OVOJ PROEKT OSOBENO E ZAINTERESIRAN SOPSTVENIKOT NA FABRIKATA ZA ZAVARENI CEVKI I PROFILI IGM TREJD OD KAVADARCI, ILIJA GE^EV

STRANA 4

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 23.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,38% 0 0 0,17% 0 0,08%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,54 6 4 43,22 1,42

NAFTA BRENT EURORIBOR

109,10 1 2,15%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (23.05)

MBI 10 2.592

2.587

2.582

2.577

2.572 17.5

19.5

21.5

Site vetuvaat subvencii, a zemjodelcite baraat i pari i plasman STRANA 2-3

23.5

VLADATA ZA DVA MESECI POVLEKLA POVE]E OD 70 MILIONI EVRA OD MMF?!

MMF PO IZBORITE ]E JA MERI DUPKATA VO BUXETOT STRANA 11

Oficijaliziran predlogot za voveduvawe na vizite! STRANA 7

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

PRAVEDNA MAKEDONIJA STRANA 14

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

REGULIRAWE NA ODNOSITE ME\U MAKEDONIJA I LONDONSKIOT KLUB NA KREDITORI STRANA 14

VOVEDNIK MAKSIM RISTESKI

ZLOSTORSTVO BEZ KAZNA! STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 25 MAJ 2011

ZLOSTORSTVO BEZ KAZNA!

Sekoga{ koga na Makedonija & se zakanuva nadvore{na opasnost, kako, na primer, prekr{uvaweto na vremenata spogodba od strana na Grcija so vetoto od NATO samitot vo Bukure{t, vlasta ja alarmira javnosta, sozdavaj}i duh na solidarnost i taka pokaùvaj} i deka ne se vinovni {to nekoja “vi{a sila se nadvisnala” nad interesite na dràvata. Taka bi trebalo da bide i vo slu~ajot Tarbs protiv Makedonija, {to go vodi avstraliska kompanija protiv dràvata, so namera da gi olesni makedonskite gra|ani - dano~ni obvrznici za 72 milioni buxetski evra. No, za opasnosta od aferata Tarbs javnosta ne samo {to ne se alarmira vo funkcija na poddr{ka, tuku vo najgolema tajnost se ~uvaat i najosnovnite informacii povrzani so sporot, koj po nemo`nosta da se re{i vonsudski (s$ izgleda po vina na makedonskata strana) prodoì vo Arbitra`niot sud vo London. Moèbi mol~eweto vo vrska so tekot na sudskiot spor nekako i moè da se objasni so opasnosta da & se na{teti na istragata, no dràvata mol~i i za mnogubrojnite nelogi~nosti, pa duri i apsurdi koi ne se direktno povrzani so mo`nata presuda na

sudot, kako, na primer, za na~inot na koj se angaìrani advokatite za slu~ajot. Otkako “Kapital” objavi deka advokatite na MRT vo pomaliot spor od skandalot ~inat pove}e od tri milioni evra ({to e dvojno pove}e od sumata od 1,8 milioni {to treba da se plati ako pobedi Tarbs), javniot servis od~u~i da mol~i. Odmol~ea i za pismoto koe “Kapital” go objavi, so koe pretsedatelot na Upravniot odbor na MRT, Krsto Skubev, go predupreduva premierot, Nikola Gruevski, deka iako preskapi, londonskite advokati mora da se platat, kako edinstvena {ansa da se izbegne porazot teòk ogromni 72 milioni evra. Na na{e golemo iznenaduvawe, mol~eweto na instituciite koi gi prozvavme – Vladata, Ministerstvo za transpor i vrski, MRT, prodolì i otkako objavivme podatoci za dinamikata so koja se odviva sudskiot spor (za koi javnosta dosega nema{e poim) i za serioznite indikacii za vina na makedonskata strana vo sporot, pa duri i otkako otvoreno se obidovme da isprovocirame reakcija vo interes na javnosta, so naslovot “Dràvata ne ja bolat 72 milioni evra {to moè da gi izgubi”. Od druga strana, ne pomalku ~udno e {to pokraj vlasta i opozicijata ostana bez nikakva reakcija na otkrivaweto na temnata strana na slu~ajot istata opozicija koja se fa}a kako slep za

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk ristes ris teski@ tes ki@ @kappita ital.c l.com. l.c om.mk om. mk

stap za najbanalnite novinarski otkritija {to na nekoj na~in ja kompromitiraat vlasta. Taka se zaokru`uva slikata za aferata Tarbs, za koja o~igledno site vladi si ja imaat muvata na kapata, od taa na Qub~o Georgievski od 1998 godina, do aktuelnava, na ~ija du{a odi prefrlaweto na sporot od interni pregovori (me|u sprotistavenite strani) vo nadle`nost na londonskiot sud, od ~ii odluki nema begawe. A za opasnosta odlukata na Sudot da bide 72 milioni evra nepovolna mnogu zboruva informativniot mrak vo koj Vladata saka da te~e sporot. Kako {to stojat rabotite, iako sinxirot na odgovornost za slu~ajot o~igledno e mnogu dolg, dokolku go izgubime sporot namesto narodna solidarnost poradi zloto {to }e n$ snajde, najverojatno }e dobieme solidarnost me|u nositelite na vlasta od 1998 godina navamu i vinata }e ostane nepersonalizirana, a so toa i nekazneta.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

ilion evra pozajmi MinisterstM voto za finansii za tri aukcii na dràvni zapisi. Izdadeni se trimese~ni i {estmese~ni zapisi so kamata od 4,1% i 4,2%. Zadolùvaweto se sovpa|a so datumot koga dostasuvaat za otplata okolu 21,8 milioni evra, {to zna~i deka nema dopolnitelno zgolemuvawe na dolgot od izdadeni dràvni hartii od vrednost. Od Ministerstvoto velat deka dolgot po ovoj osnov e re~isi nula, a poslednite nekolku aukcii {to bea zakaàni ne se odràa. Sega buxetskiot deficit se pokriva so parite {to gi ozajmi Vladata od MMF

POGOLEMITE SUBVENCII GLAVNO MENI VO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SITE VETUVAAT SUB ZEMJODELCITE BAR Na zemjodelcite ne im pre~i da dobijat pove}e pari kako pomo{ od dr`avata. Naprotiv. No, pra{uvaat kako }e se re{ava problemot so otkupot na zemjodelskoto proizvodstvo i so niskite otkupni ceni. Tie s$ u{te go ~ekaat otkupniot centar na Agrokor, iako e fakt deka ovaa kompanija ve}e na golemo otkupuva zemjodelski proizvodi od Makedonija. Minatata godina najgolem izvoznik na ovo{je i zelen~uk e kompanijata Plodovi-Fruktus, firma koja Agrokor ja otvori vo Makedonija. Isto taka, baraat i dr`avata da investira vo izgradba na otkupni centri ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

Zgolemuvawe na subvenciite, investicii vo izgradba na otkupni centri, povolni krediti za zemjodelcite, izgradba na 50 vinarski vizbi, besplatno zemji{te za investicii vo prerabotuva~ki kapaciteti, pogolema poddr{ka za konzervnata industrija za zgolemuvawe na izvozot se samo del od predizbornite vetuvawa za zemjodelcite. I SDSM i VMRO-DPMNE vetuvaat pogolema finansiska poddr{ka za zemjodelcite, verojatno i zatoa {to taka sekoga{ se dobivaat mnogu glasovi. Na zemjodelcite ne im pre~i da dobijat pove}e pari kako pomo{ od dr`avata. Naprotiv. No, pra{uvaat kako }e se re{ava problemot so otkupot na zemjodelskoto proizvodstvo i so niskite otkupni ceni. Tie s$ u{te go ~ekaat otkupniot centar na Agrokor, iako e fakt deka ovaa kompanija ve}e na golemo otkupuva zemjodelski proizvodi od Makedonija. Minatata godina najgolem izvoznik na ovo{je i zelen~uk e kompanijata Plodovi-Fruktus, firma koja Agrokor ja otvori vo Makedonija. Isto taka, baraat i dr`avata da investira vo izgradba na otkupni centri. Danail Palankov, zemjodelec od Strumi~ko, veli deka bez razlika {to vetuva edna ili druga politi~ka partija, najgolemiot problem so koj se soo~uvaat zemjodelcite e plasmanot na zemjodelskite proizvodi, odnosno neorga-

niziraniot otkup. “Sekoja godina ima vi{ok od zemjodelski proizvodi, niski ceni, neorganiziran plasman. Potrebno e da se izgradat otkupni centri za da se re{i ovoj problem”, veli Palankov. Spored nego, potrebno e da se napravi dràvna strategija za toa vo koja nasoka treba da se dviì proizvodstvoto vo zemjodelstvoto i vrz baza na taa strategija da se odredi kolku subvencii za koi granki i proizvodi treba da se davaat. Kako primer go naveduva tutunot. “Tri godini se zgolemuvaa subvenciite za tutunot i site po~naa da sadat. Bidej}i dràvata nema{e strategija kolku moàt da otkupat kombinatite, se slu~i da ima neotkupen tutun”, objasnuva Palankov. Od Federacijata na farmeri na Makedonija (FFRM) velat deka razvojot na zemjodelstvoto ne

DANAIL PALANKOV ZEMJODELEC OD STRUMICA Najgolemiot problem so koj se soo~uvaat zemjodelcite e plasmanot na proizvodite. Sekoja godina se soo~uvame so vi{ok od zemjodelski proizvodi i niski ceni. Potrebno e da se izgradat otkupni centri za da se re{i ovoj problem.

mo`e da se ostvari samo preku populisti~ki merki na direktni subvencii. “Predlagame subvencioniraweto da ima razvoen karakter za malite farmeri. Neregistriranite zemjodelci da dobivaat poddr{ka 20% pomala od registriranite, programata za subvencionirawe da bide podolgoro~na i da se menuva na pet godini. Potrebno e da ima indikatori za merewe na rezultatite od finansiskata poddr{ka vo zemjodelstvoto, kako i subvencionirawe samo po grlo i po hektar”, velat od FFRM.

Spored ekspertite od oblasta na agrarot, subvenciite {to gi deli dr`avata ne gi davaat posakuvanite efekti.

Jovan A`derski, profesor po ekonomika na proiz-

JOVAN A@DERSKI PROFESOR NA ZEMJODELSKIOT FAKULTET Predlagam da se otvori eden zemjodelski fond vo vid na zemjodelska banka, kade {to }e se stavat site pari predvideni za subvencii, a zemjodelcite }e mo`at da gi koristat vo vid na evtini krediti so mnogu niska kamata. Celta e efikasno da se iskoristat parite.

Navigator

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK PROTIV PREDIZBORNII VRABOTUVAWA

MURAT ORNEKOL

BARAK OBAMA

KOCE TRAJANOVSKI

EDI RAMA

rodol`uva da raste brojot ako pomina edna nedela od merikanskiot pretsedatel oa {to rabotite so rekonP na patnici na dvata make- Аedna nedela }e prestojuva Tstrukcijata na glavnite Ilokalnite izbori, nikako donski aerodromi, a ovoj trend vo Evropa, a sigurno glavna ulici vo Skopje ne odat kako da sedne vo gradona~alni~kata e rezultat na aktivnostite na TAV Makedonija za za`ivuvawe na aviosoobra}ajot

tema na razgovorite }e bidat i merkite za izlez od ekonomskata kriza

{to veti gradona~alnikot zna~i deka gra|anite i firmite tro{at pove}e pari i vreme

fotelja vo Tirana zatoa {to negovata pobeda ne ja prifati opozicijata

O PREDIZBORNITE PROGRAMI

BVENCII, A RAAT I PARI I PLASMAN

Prviot ~ovek na Dràvnata komisija za spre~uvawe korupcija, Voislav Zafirovski, se odvaì i javno obelodeni deka 434 novi oglasi za vrabotuvawa vo javnata administracija se sporni. Toj pobara od instituciite vo predizborniot proces da zaprat so trupaweto kadri vo javniot sektor poradi somenie deka se vrabotuvaat za partiski interesi. Ovoj poteg na antikorupcionerite ja potvrduva vladinata praktika da ja polni administracijata so vraboteni po partiski klu~ za da sozdade {to pomasovno lojalno glasa~ko telo. Spored nekoi procenki, na smetka na dràvata rabotat pove}e od 140.000 lu|e. Antikorupciska pobara od organizatorite na izbornite kampawi do utre da gi dostavat i izve{taite za sostojbata na smetkata od koja se finansira izbornata kampawa, so site

VOISLAV VOISLA AV ZA ZAFIROVSKI prilivi, rashodi i momentalna sostojba. Istovremeno, se o~ekuva izve{taj i od Sovetot za radiodifuzija so rezultatite od sledeweto na platenata politi~ka programa na organizatorite na kampawite vo mediumite, za da mo`e da se sporedi dali podatocite za potro{enite pari za kampawite se sovpa|aat so podatocite od partiite. Sudej}i spored dosega{nata praktika na partiite ne sekoga{ da dostavuvaat finansiski izve{tai do instituciite, se otvora dilemata {to }e prezeme Antikorupciska dokolku povtorno politi~kite partii ne gi dadat na uvid svoite smetki ili pak, kako }e gi sankcionira vo slu~aj da otkrie neregularnosti vo tro{eweto na parite?!

GUBITNIK BEZ VIZIJA ZA ^UVAWE NA BEZVIZNIOT RE@IM IM

D vodstvo na hrana na Zemjodelskiot fakultet, smeta deka namesto za subvencii dràvata treba da gi dade istite pari za da otvori zemjodelski fond, so koj zemjodelcite }e se poddrùvaat preku evtini krediti. Celta e poefikasno i namenski da se iskoristuvaat parite. A`derski potencira deka vo predizbornite kampawi politi~kite partii vetuvaat se{to i vo golem del se kopiraat edni so drugi, a ako se realizira samo eden del od nivnite vetuvawa bi bilo odli~no za agrarot. “Osnovnata namena na subvenciite koi se davaat na kratok rok e da se osamostoi proizvodstvoto. Dolgoto subvencionirawe i zgolemuvaweto na subvenciite ne e dobro za nitu edna zemjodelska granka, nitu za zemjodelskata politika, bidej} i nema da go postigne efektot na subvencionirawe”, veli A`derski. Toj objasnuva deka su{tinata na subvenciite e da se pomagaat samo nekolku granki ili nekolku proizvodi koi imaat potencijal i koi se od strate{ko zna~ewe, odnosno kako rezultat na toa da se dobie pogolema vrednost na izvozot na zemjodelski proizvodi. “Jas predlagam da se otvori zemjodelski fond, eden vid zemjodelska banka, kade {to }e se stavat site pari predvideni za subvencii, a zemjodelcite }e moè da gi

[TO PREDLAGAAT POLITI^KITE PARTII Zgolemuvawe na subvenciite Besplatno zemji{te za site {to }e investiraat vo otkupen centar, konzervna fabrika i kapaciteti za prerabotka na zemjodelski proizvodi Posebni subvencii za registrirani zemjodelci Buxetsko finansirawe na zemjodelski zadrugi i kooperativi Povolni krediti za zemjodelski investicii Ponuda na 50 atraktivni parceli za izgradba na 50 vinarski vizbi Otvorawe i doizgradba na {est pazari na golemo i osum dobito~ni pazari Dr`avata }e gradi dva otkupni cenri Pet atraktivni parceli za izgradba na otkupno-distributivni centri po cena od edno evro za metar kvadraten Promocija na nacionalni brendovi na alternativni pazari Zakonska regulativa za sezonskite rabotnici

Dopolnitelnite zalo`bi za postignuvawe nulta stapka na makedonski gra|ani koi baraat azil, {to gi najavi vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, po najavata deka moè da bide suspendiran bezvizniot reìm za Makedonija, o~igledno ne dadoa rezultat. Evropskata komisija oficijalizira{e predlog za povtorno voveduvawe na vizniot reìm za zemjata vo slu~aj da prodolàt problemite so “la`nite” azilanti. O~igledno, zalo`bite na Naumovski ostanaa samo na zborovi, a ako ne{to navistina napravil vo toj pravec, javnosta ne uspea da go vidi. No, ne e najgolemiot problem vo toa, tuku vo seriozno zadocnetata reakcija na Vladata vo odnos na ~uvaweto na istoriskata pridobivka, kako {to vicepremierot ja nare~e viznata liberalizacija. Makedonija u{te minatata godina dobi predupreduvawe od Brisel deka ogromniot broj azilanti nema da se tolerira.

VASKO NAUMOVSKI Vladata veti konkretni merki za stavawe na situacijata pod kontorola, no ne gi ispolni vetuvawata, a o~igledno, vo Brisel stravuvaat deka dràvata povtorno nema da napravi ni{to, pa re{ija da ni se zakanat so voveduvaweto mehanizam za odzemawe na pravoto na bezvizno patuvawe. Ni ostanuva u{te malku vreme i u{te pomalku doverba od strana na EU vo odnos na voljata na Makedonija da go re{i problemot so masovnite obidi za zloupotreba na bezvizniot reìm. Predloèniot mehanizam verojatno e posledna merka {to treba da ja natera Vladata da sfati deka viznata liberalizacija ne smee da bide problem na EU, tuku zrel ~ekor na Makedonija kon Evropa.

MISLA NA DENOT

[TO BARAAT ZEMJODELCITE Dr`avata da investira vo izgradba na otkupni centri za ~uvawe, sortirawe i ladewe na proizvodite Dolgoro~no planirawe na programite za poddr{ka vo zemjodelstvoto (da se proektiraat na tri do pet godini) Da se definira vremenska ramka za objavuvawe i raspredelba na subvenciite Porano da se ispla}aat subvenciite Primena na principot za raspredelba na subvenciite po edinica hektar i grlo Voveduvawe indikatori za merewe na rezultatite od finansiskata poddr{ka vo zemjodelstvoto Da se namali poddr{kata za alternativnoto proizvodstvo Neregistriranite zemjodelci da dobivaat poddr{ka 20% pomala od registriranite koristat vo vid na evtini krediti so mnogu niska kamata. Sekoj zemjodelec {to }e saka finansiska pomo{

}e treba da aplicira so proekt, odnosno so plan kolku }e proizveduva i kade }e go plasira proizvodst-

voto. Mislam deka na ovoj na~in }e se re{at golem del od problemite na zemjodelcite”, veli A`derski.

KREATIVNOSTA E @IVA SILA I GLAVEN AGENS NA SITE ^OVEKOVI DOSTIGNUVAWA

SEMJUEL TEJLOR KOLRIX BRITANSKI POET I FILOZOF

Navigator

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

PROEKT NA VMRO-DPMNE I NA IGM TREJD ZA JAVNO-PRIVATNO PARTNERSTVO

]E SE GRADI PRUGA DO INDUSTRISKATA ZONA VO KAVADARCI?! VMRO-DPMNE vetuva deka prugata }e ja izgradi od 2013 do 2016 godina vrz principot javno-privatno partnerstvo. Za ovoj proekt osobeno e zainteresiran sopstvenikot na fabrikata za zavareni cevki i profili IGM trejd od Kavadarci, Ilija Ge~ev SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

zgradba na nova `elezni~ka pruga od Gradsko do Kavadarci predviduva VMRO-DPMNE vo svojata predizborna programa. Stanuva zbor za pruga vo dol`ina od {est kilometri na relacija Gradsko-[ivec-Kavadarci, a }e ima za cel da im ja olesni rabotata na golemite kompanii od Kavadarci, odnosno da im gi namali tro{ocite za transport. Partijata na Nikola Gruevski vetuva deka proektot } e go realizira od 2013 do 2016 godina vrz principot javno-privatno partnerstvo. Za ovoj proekt osobeno e zainteresiran sopstvenikot na fabrikata za zavareni cevki i profili IGM trejd od Kavadarci, Ilija Ge~ev. “Normalno deka realizacijata na pruga kon Kavadarci e realno ostvarliva investicija, koja }e funkcionira kako javno-privatno partnerstvo, vpro~em, ne{to {to funkcionira sekade vo svet. Zna~i, ako ostane istata vlada }e potpi{eme

886

tovarni vagoni vo sopstvenost na M@ Transport momentalno soobra}aat od Makedonija

dogovor narednata godina i za ~etiri godini }e ja izgradime prugata. I nema samo nie da ja koristime. Tuka se Tikve{, Drvniot kombinat i nekoi drugi, no nie }e finansirame najmnogu zatoa {to i najmnogu }e ja koristime”, dodava Ge~ev. Povrzuvaweto na Kavadarci so postojnata `elezni~ka pruga od Koridorot 10, proekt napi{an vo programata na VMRO-DPMNE, ne e nova ideja. Lokalnata biznis-zaednica, zaedno so gradona~alnikot na Kavadarci, Aleksandar Panov, u{te na po~etokot od godinava bara{e od direktorot na M@ Transport, Oliver Derkoski, `elezni~ki soobra}aj da se vovede i vo Kavadarci so cel da se namalat transportnite tro{oci na firmite od ovoj kraj. Spored presmetkite, najmalku eden milion evra }e ~ini izgradbata na

samo eden kilometar pruga, no dopolnitelni tro{oci }e ima i za izgradba na dopolnitelna infrastruktura, elektrifikacija i sli~no. Vo blizina na ovoj krak minuva i prugata koja odi do kombinatot Feni, koja e izgradena tokmu od ovaa kompanija vo vreme koga se osnova{e kombinatot. Prvite lu|e na Feni velat deka po `elezni~kata pruga vo prosek mese~no prevezuvaat 35.000-45.000 toni materijal,

naj~esto ruda i jaglen. No, smetaat deka za efikasna iskoristenost na ovaa pruga preduslov e da ima pogolem broj lokomotivi i pove}e tipovi vagoni za prevoz na razli~ni tovari. “Na Feni mu odgovara da go izvezuva nikelot kon Evropa so `eleznicata, {to e poednostavno re{enie od kamionskiot prevoz. No, dosega ne uspeavme vo ovaa namera zatoa {to vagonite so koi raspolaga `eleznicata gi

nemaaat potrebnite dozvoli i sertifikati za soobra}awe do evropskite destinacii”, velat vo Feni. Iako pred dve nedeli ministerot za finansii, Zoran Stavreski, promovira{e 36 novi tovarni vagoni, me|u koi se i ~etiri dizel-lokomotivi i dve sovremeni elektri~ni lokomotivi, tie s$ u{te ne se pu{teni vo soobra}aj. Od M@ Transport velat deka vo postapka e dobivawe dozvola za nivno pu{tawe

vo upotreba, no s$ u{te ne znaat koga }e se slu~i toa. Vagonite vkupno ~inat re~isi tri milioni evra. Od M@ Transport velat deka vo idnina planiraat da nabavat novi tovarni vagoni od pove}e tipovi, a izborot i brojot }e zavisel od potrebite na stopanstvoto. Vladata zede kredit od Svetska banka vo iznos od 17,5 milioni evra za rekonstrukcija na èlezni~kiot del od Koridorot 10. Okolu 30 milioni evra, spored procenkite na Vladata, vkupno se potrebni za investicija vo dvete pretprijatija - M@ Transport i M@ Infrastruktura. No, vo predizbornata programa na VMRO-DPMNE s$ u{te se provlekuvaat starite proekti za izgradba na èlezni~kata infrastruktura od Koridorot 8 i za rekonstrukcija na prugata od Koridorot 10. Vo predizbornata programa na SDSM kako prioritet, isto taka, se naveduva mo`nosta za povrzuvawe na Makedonija i Albanija so èlezni~ka pruga.

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

73 8.508 526 K

PROCENKI... TOMAS MIROU

PARKIRALI[TA I GARA@I VKUPNO IMA VO STRUMICA, SKOPJE I OHRID

pretsedatel na Evropskata banka za obnova i razvoj

BALKANOT GODINAVA ]E SE ZBOGUVA SO RECESIJATA emjite od Balkanot do krajot na godinata mo`e da ostvarat ekonomski rast od okolu 2,2%, {to e nagorna revizija na prethodnata proekcija od 1,9% i so toa po malku }e se odlepat od recesijata, poka`uva najnovata analiza na ekonomistite na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR). Za makedonskata ekonomija se predviuva porast na BDP od 2,5%, {to e popesimisti~ko o~ekuvawe vo odnos na vladinite 3%. Spored proekciite na EBOR, godinava pogolemi stapki na ekonomski rast od Makedonija se o~ekuva da imaat Albanija, okolu 3%, Bugarija 3,1%, Srbija 2,9% i Moldavija 5%.

MESTA ZA PARKIRAWE SE NA OTVOREN PROSTOR MESTA ZA PARKIRAWE IMA VO POKRIENI GARA@I

5 PREGLED VESTI BENZINITE POEVTINUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 2,5 DENARI egulatornata komisija za energetika gi namali maloproda`nite ceni na naftenite derivati. Benzinite od v~era se prodavaat za dva denari poevtino, a dizelot za 2,5 denari. Komisijata odlu~i eurosuper 95, vo slednite dve nedeli da se prodava po 74,50 denari za litar, a eurosuper 98 e 76 denari. Novata cena na eurodizelot, pak, iznesuva 64 denari za litar. Ekstra lesnoto maslo za doma}instvo poevtini za tri denari i ~ini 55 denari za litar. Maloproda`nata cena na mazutot, isto taka, se namaluva i iznesuva 40,9 denari za kilogram. Namaluvaweto na maloproda`nata cena na derivatite od komisijata ja objasnuvaat so poevtinuvaweto na surovata nafta na svetskiot pazar za 7,68% vo izminatite dve nedeli. Kursot na denarot vo odnos na dolarot vo izminatte dve nedeli, pak, iznesuva{e 43,1 denar za dolar i e za 3,4% povisok od kursot na dolarot, po koj bea formirani cenite.

]E SE IZRABOTUVA STUDIJA ZA RAZVOJ NA SKI-CENTAROT PONIKVA Biroto za regionalen razvoj, preku Programata za ramnomeren regionalen razvoj, odobri 212.000 evra na Centarot za razvoj na Isto~niot planski region, sredstva nameneti za realizacija na ~etiri proekti. So buxet od 62.000 evra }e se izrabotuva Studija za razvoj na ski-centarot Ponikva na Osogovo, so idejni re{enija. Od niv, blizu 49.000 evra se od Vladata, so koi treba da se finansiraat proekti za razvoj na planinskite regioni, a 13.800 evra e u~estvoto na op{tinite Ko~ani, Probi{tip i na Centarot za razvoj na Isto~niot planski region. Spored informaciite od Op{tina Ko~ani, proektnata zada~a ima svoja nacrt-verzija na koja ve}e rabotat eksperti. Vo tek e usoglasuvaweto na idejnite re{enija na Op{tinite Ko~ani i Probi{tip. Osven za ovoj proekt, parite se predvideni i za studija za formirawe regionalen reprocentar za poddr{ka na sto~arstvoto, etnokulturen turizam vo funkcija na regionalniot rast, kako i za kulturniot turizam-minato vo poddr{ka na idniot razvoj na regionot.

UKIM SO PRIZNANIE ZA PRIDONESOT NA MINÔ JORDANOV VO OBRAZOVANIETO niverzitetot Kiril i Metodij mu dodeli plaketa na biznismenot Min~o Jordanov so koja go uvaùva negoviot pridones za razvojot na visokoobrazovnata i nau~nata dejnost i afirmacija na UKIM vo zemjava i vo stranstvo. Jordanov istakna deka ova priznanie treba da gi pottikne i drugite da ja podobrat materijalnata polo`ba na univerzitetite, a so toa i kvalitetot na celokupnoto obrazovanie. “So naukata, inovativnosta i sozdavaweto sposobni kadri koi treba da n$ vodat na socijalen i materijalen plan nie ja zajaknuvame dràvata i toa treba da bide zadovolstvo za site”, istakna toj. Na sve~enosta po povod patroniot praznik na UKIM titula po~esen doktor od oblasta na kulturata i umetnosta dobi akademik Tome Serafimovski, dodeka Xejms Trefil od amerikanskiot Univerzitet Xorx Mejsn stana po~esen profesor na skopskiot Univerzitet od oblasta na prirodnite nauki poradi negoviot pridones vo razvojot na visokoobrazovnata dejnost. Rektorot na univerzitetot, Velimir Stojkovski, istakna deka UKIM so svojata akademska dejnost pove}e od {est decenii dostoinstveno gi potvrduva i gi razviva prosvetitelskite dejnosti i deka so ovoj ~in im oddale dol`no vnimanie i po~it i na trojca golemi prijateli na skopskiot Univerzitet i na Makedonija.

SDSM PLANIRA DA IZGRADI 200 KM MAGISTRALNI PATI[TA DSM }e se fokusira na povrzuvawe na zemjata so avtopati{ta so site sosedni zemji, izgradba i obnovuvawe na 200 kilometri magistralni pati{ta i 500 kilometri lokalni pati{ta i realizacija na proektot “Makedonija bez kal”, odnosno asfaltirawe na 1.500 kilometri selski uli~ki. Ova e eden od najgolemite proekti na opoziciskata partija za izgradba na nova infrastruktura. “Preku ovoj proekt, vo koordinacija so lokalnite ìteli, }e ovozmoìme normalen ìvot vo malite ruralni mesta so cel podobruvawe na osnovnite ìvotni uslovi vo selata i namaluvawe na odlivot na lu|e od tie sredini”, izjavi Hari Lokvenec, pretsedava~ na Centralniot odbor na partijata. Vo vrska so patniot soobra}aj, od SDSM velat deka dokolku formiraat vlada }e ja namalat cenata na zeleniot karton, }e vovedat sistem na elektronska naplata na patarini. Vo èlezni~kiot soobra}aj planiraat aktivnosti za rekonstrukcija na èlezni~kata pruga na koridorot 10 i 10d, kako i nabavka na novi i modernizacija i tehnolo{ko osovremenuvawe na postojnite lokomotivi, tovarni i patni~ki vagoni.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

PREGLED VESTI MAKEDONIJA ]E BIDE DOMA]IN NA ZNAÂJNI NASTANI OD ODBRANATA d 7. do 9. juni godinava Makedonija }e bide doma}in na pettata Konferencija na na~alnici na general{tabovi na balkanskite zemji, a od 6. do 17. juni na me|unarodnata voeno-medicinska ve`ba MEDCEUR 11. Konferencijata na na~alnici na balkanskite zemji }e se odrùva vo Ohrid, a }e u~estvuvaat site devet na~alnici na zemjite-~lenki na Forumot na na~alnici na balkanskite zemji. Najaveno e prisustvo na vkupno 13 visoki voeni delegacii, me|u koi i od Hrvatska i Slovenija, kako i zamenikot-pretsedava~ na Voeniot komitet na NATO i komandantot na NATO zdruènata komanda na sili od Neapol. Kako {to istaknuvaat od ARM, za prvpat }e prisustvuva najvisoka voena delegacija od Republika Grcija na edna aktivnost vo Republika Makedonija. Sve~enoto otvorawe e planirano za 8. juni, koga }e se obrati oficijalen pretstavnik na Republika Makedonija, a so konferencijata }e pretsedava na~alnikot na General{tabot na ARM, Miroslav Stojanovski. Voeno-medicinskata ve`ba MEDCEUR 11, pak, }e se odrùva na armiskiot poligon Krivolak i Centarot za obuka Pepeli{te i }e bide sostavena od teoretski i prakti~en del. Pokraj armiite na Makedonija i SAD, }e u~estvuvaat i armiite na Srbija, Slovenija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina. Stanuva zbor za me|unarodna ve`ba od domenot na medicinskata poddr{ka, {to }e se izveduva vo realni uslovi na teren, a glavnata cel e prakti~no testirawe na nacionalniot koncept i osposobenost za spravuvawe so krizni situacii predizvikani od prirodni katastrofi od pogolemi razmeri, kako i interoperativnosta i koordinacijata na poddr{kata na me|unarodnata zaednica.

DODEKA ANTIKORUPCIONERITE NE MO@AT DA SE USOGLASAT

VLADINITE LOPATI GI ZAKOPAA ZAKONITE KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o Dràvnata komisija za spre~uvawe n a ko ru p c ij a n e moàt da se dogovorat dali dràvnite funkcioneri go prekr{uvaat zakonot so toa {to so vozila i resursi od instituciite {to gi rakovodat pomagaat za partiskata kampawa. S$ poaktuelni se primerite koga ministrite i direktorite se vklu~uvaat vo kampawata za vlasta, no spored ~lenot na Antokorupciska i porane{en nejzin pretsedatel Mirjana Dimovska, tuka nema ni{to sporno. “Vo slu~ajot ne postoi prekr{uvawe na koi bilo zakoni. Aktuelnite ministri i gradona~alnici se izbrani od narodot, no, sepak, se pretstavnici na edna ili druga partija. S$ dodeka ne se verifikuva novata Vlada tie s$ u{te ja izvr{uvaat funkcijata na ministri, gradona~alnici i so toa soglasno so zakonskite odredbi imaat pravo na slu`beno vozilo, pa duri i na pridru`ba. Toa {to vo momentot nie kako Antikorupciska moè da go sledime e kako tie se odnesuvaa so

IVANOV SE SRETNA SO PAPATA BENEDIKT [ESNAESETTI oglavarot na Katoli~kata crkva, papata Benedikt [esnaesetti zav~era vo Vatikan go primi pretsedatelot na Republika Makedonija \orge Ivanov, koj e vo tridnevna poseta na Italija i Vatikan po povod manifestacijata “Makedonija vo ~est na Sveti Kiril”. Vo ramki na posetata, Ivanov na papata mu podari reljef so bibliska tema od Noviot zavet, koga na Sveti Pavle mu se javuva Makedonec i go povikuva da dojde vo Makedonija i na toj na~in se {iri hristijanstvoto vo Evropa. Reljefot, koj e teòk okolu 250 kilogrami izlean e vo learnica vo Firenca, a izraboten e od makedonskiot skulptor Marijan Kamilovski. Od strana na papata Benedikt [esnaesetti na Ivanov mu be{e podaren zlaten medaljon od Pontifikatot. [efot na makedonskata dràva se sretna i so dràvniot sekretar na Svetata stolica, kardinalot Bertone, a ja poseti i bazilikata Sveti Pavle kade {to poloì cve}e na grobot na Sveti Pavle. Vo crkvata Sveti Kliment vo Rim be{e odràn i moleben na grobot na makedonskiot prosvetitel Sveti Kiril.

PRETSEDATELKATA NA KOSOVO JAHJAGA VO POSETA NA TETOVO! eficata na kosovskata dràva Atifete Ahjaga na sredba so ~elnici od DUI vo Tetovo. Kako {to pi{uvaat albanskite medium taa vo restoranot “Stela di Marija” se sretnala so portparolkata Ermira Mehmeti-Devaja, potpretsedatelot na partijata i gradona~alnik na op{tina Чair, Izet Mexiti, i porane{niot gradona~alnik na Tetovo, Hazbi Lika. Posetata za koja se veli deka e isklu~ivo privatna, a pomina bez voobi~aeniot protokol e odràna vo najgolema tajnost. Od DUI ne otkrivaat detali. “Toa e privatna poseta koja nemame namera da ja tretirame kako dnevna politika i nemame {to pove}e da komentirame za toa” izjavi Ermira Mehmeti-Devaja za “Kapital”. Opozicionite albanski partii velat deka se raboti za neviden skandal, zo{to pretsedatel na sosedna dràva direktno se vklu~il vo poddr{ka na DUI i delewe soveti za nivnata kampawa. Inaku, Jahjaga, vo Tetovo pristignala samo nekolku ~asa po sredbata so pretsedatelot na Evropskata Komisija, @ose Manuel Baroso.

[

dr`avniot imot, odnosno dali, na primer, avtobusi ili kaminioni na javni pretprijatija koristat za partiski celi, na primer, so niv dali prenesuvaat partiski aktivisti na mitinzi, partiski materijali itn.”, veli Dimovska za “Kapital”. Vakvite viduvawa na antikorupcionerkata ne gi deli i nejziniot kolega i isto neodamne{en pretsedatel, Ilmi Selami, koj veli deka ne samo {to ne smee da se koristat resursi na institucijata koja se finansira od buxetot za promocija na partiskite programi i trka po partiski glasovi, tuku deka i samoto frlawe na lopati i pu{tawe vo upotreba na proekti (nekoi ve}e edna{ prethodno pu{teni) na neceli dve nedeli do glasaweto e protiv site demokratski principi. VIKEND POLN SO LOPATI I dodeka ekspertskata javnost ne mo`e da se usoglasi dali minsitrite smeat da gi vozat slu`benite vozila za da odat da merat krven pritisok na gra|anite kako del od promocija na novite uspesi vo zdravstvoto (kako {to toa be{e slu~aj so ministerkata Jankulovska vo sabotata),

Vladata si ja tera partiskata kampawa 24/7. Vikendot {to izmina go odbeleàa lopati za proekti, crveni lenti, blagoslov od popovi. Isto kako da ne se izbori, minsitrite i li~no premierot Gruevski se rastr~aa me|u narodot. Gruevski kaj katnata garaà sproti Beko pora~a “so lesno da e”. Proektot koj “teì” 1,4 milioni evra e na Grad Skopje, pa normalno tamu be{e i gradona~aknikot Koce Trajanovski. “Na prizemjeto i na prviot kat se predviduva prostor za trgovsko-delovna namena, a na drugite katovi }e ima mesto za parkirawe na 600 vozila i 120 velosipedi. Soobra}ajot po katovi }e se odviva preku spiralna rampa smestena vo kula. Na sekoj kat se predvideni toaleti za posetitelite, vklu~uvaj}i i toalet za licata so posebni potrebi. Objektot e energetski efikasen, spored site standardi, so moderni sistemi za greewe i ladewe, kako i protivpoàrna za{tita. Fasadata na objektot }e bide zastaklena i }e ovozmoùva prirodna ventilacija”, izjavi toj. Katna garaà se pu{ti vo gradba i vo Prilep. Min-

istrite za finansii i za transport i vrski, Zoran Stavreski i Mile Janakieski, ne mislat deka gi zloupotrebuvaat funkciite.. “Izborna kampawa e, i logi~no e i Vladata i opozicijata da se na teren, jas postojano sum prisuten me|u biznismenite, jas postojano sum me|u narodot. Sekoga{ koga ima investicii i ima otvorawe rabotni mesta, Zoran Stavreski }e bide na mestoto”, izjavi toj. Vo me|uvreme, ekspertite velat deka problem i toa kako ima, zo{to s$ e odnapred isplanirano, so planovi i programi vo op{tinite i Vladata, no, nikoj ne e tolku naiven bidej}i se znae koj gi nosi odlukite za izbori i koj gi planira buxetite. Sla|ana Taseva, pretsedatel na Transparensi interne{nal pora~a deka mora da se najde na~in za spravuvawe so ovie pojavi, bidej}i stanuvaat redovna praktika. “Mislam deka formalnoto i eti~koto treba da se razgledaat oddelno vo ovaa situacija i ponatamu da se raboti na eliminirawe na vakvite praktiki”, dodava Taseva i najavi deka nejzinata organizacija }e gi sledi site grade`ni potfati.

PRAVNITE EKSPERTI ZA PROCESOT TARBS PROTIV MAKEDONIJA

[TOM NÈ TU@I LONDONSKIO MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

pravnite eksperti so me|unarodno iskustvo potvrduvaat deka e seriozna opasnosta Makedonija da go izgubi sporot po tu`bata od avstraliskata kompanija Tarbs. Vo procesot vo nadle`nost na Komercijalniot sud vo London, Tarbs gi tuì dràvata Makedonija, Vladata, poto~no Ministerstvoto za transport i vrski, javnite pretprijatija Makedonska radiotelevizija i Makedonska radiodifuzija, za onevozmoùvawe na biznisot so teleport centarot, i od niv bara

72 milioni evra. MRT dopolnitelno e tu`ena na suma od 1,8 milioni evra poradi nepla}awe na obvrskata za emituvawe na nejziniot satelitski kanal so posredstvo na Tarbs. “Kriteriumot za prifatlivost na predmetite od strana na sudot eliminira mo`nost da se raboti na predmeti koi ne se seriozni. Vakva praktika ima i Strazbur{kiot sud koj vo interes na serioznite predmeti, gi otfrla ostanatite {to samo odzemaat vreme. Sevo ova poka`uva deka Londonskiot sud prifa}aj}i ja tu`bata od Tarbs, smeta deka slu~ajot e seriozen, {to ne zna~i deka presudata nu`no }e

bide negativna za Makedonija. Indikativno e {to sudot dosega ne utvrdil propusti vo tu`bata poradi koi bi imalo osnova slu~ajot da bide otfrlen”, izjavi za “Kapital” porane{nata sudijka na Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Stazbur, Margarita Caca Nikolovska. Ovoj stav “Kapital” i prethodno go objavi povikuvaj} i se na izjavi od pravni eksperti, koi komentiraj} i gi pravilata za rabota na Londonskiot sud, velat deka toj ne pokrenuva postapka pred da oceni deka argumentite na tu`itelot se izdr`ani, {to e indirektna implikacija za stepenot na vina na

tu`enite strani. Vo ovaa nasoka mo`e da se istolkuva i pismoto, {to “Kapital” go objavi upateno od direktorot na Upravniot odbor na MRT, Krsto Skubev, do premierot, Nikola Gruevski. Vo pismoto Skubev bara itna sredba so premierot, Ministerot za transport i Ministerot za finansii, voznemiren, kako {to se veli vo pismoto “od serioznosta na sudskiot spor, kako i od enormno zgolemenite finansiski sredstva za pokrivawe na advokatskite tro{oci”. Procenkite se deka tro{ocite za uslugite na londonskite advokatski kancelarii Herbert Smit

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

PREGLED VESTI

RASPLET NA “PAJA@INA” PO IZBORITE

RAMKOVSKI NAMESTO PRESUDA, ^EKA POBEDA NA 5. JUNI!? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

o edno~asovno iznesuvawe na zabele{kite na branitelite vo slu~ajot “Pajaìna”, koi prigovaraa na postapkata vo koja e voden predmetot, startot na sudeweto se odloì za po izborite. “Spored Zakonot za krivi~na postapka, sekoj obvinet ima barem mninimum pravo da se zapoznae so dokazite koi se ponudeni protiv nego. Namesto uvid, nie imame situacija vo koja vo obvinitelen akt se navedeni 731 dokaz, 153 dokazi ne postojat vo spisite na predmetot, a dopolnitelno, po pravosilnosta na obvinenieto predloèni se novi 163 dokazi”, istakna advokatot Nikola Polenak. Site braniteli od sudijata pobaraa odloùvawe na ro~i{teto i vreme od 15 dena za da moàt da izvr{at uvid vo dokazite. Pokraj toa, bea izneseni i zabele{ki za upotrebata na posebnite istra`ni merki, dokazi koi se na stranski jazik, a ne se prevedeni na makedonski i niza drugi propusti {to, spored odbranata, se dovolna pri~ina za sudeweto da bide odloèno. “Po pet ipol meseci, so ogled na toa deka dosega samo kritikuvavme, sega kone~no moème da kaème deka se sre}avame so eden korekten odnos”, istakna advokatot Mirolav Vuji}. Odbranata na Ramkovski pobara toj i negovata }erka Emel da bidat pu{teni vo ku}en pritvor, bidej}i se neosuduvani. Emel e majka na tri mali deca, a ne postojat pri~ini za sudot da se somneva deka tie }e se dadat vo begstvo. Dopolnitelno, advokatite najavija deka }e podnesat tu`ba do Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur poradi zloupotreba na merkata

pritvor. Do slednoto ro~i{te, koe e zaka`ano za 13. juni, kako {to istakna sudijata Pavlina Hristova, na odbranata i na obvinetite }e im bide ovozmo`en uvid vo dokazite. “Dokazniot materijal e obemen, podelen e vo golem broj klaseri, no na nikoj nema da mu bide skrateno pravoto da

izvr{i uvid vo dokazite”, dodade sudijata Hristova. Spored obvinenieto, Ramkovski i ostanatite obvineti se tovarat za zlostorni~ko zdru`uvawe, dano~no zatajuvawe, perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo, zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe i o{tetuvawe ili povlastuvawe doveriteli, a trojca

od obvinetite za spre~uvawe doka`uvawe. Pokraj Ramkovski, obvineti se i brat mu i }erka mu, no i sega{ni i porane{ni upraviteli na firmite {to se registrirani na Pero Nakov. Stanuva zbor za 16 firmi ,me|u koi i Vreme E^, Vreme trejd, Plus produkcija, Pe~atnica Misirkov i A1 i A2.

“[OUTO” NA VELIJA Pozdrav, direktore, dobrodojdovte, samo da ve pozdravam ministerke, pozdrav do site novinari od A1 i vesnicite, kako i do site ostanati novinari koi go sledat procesot upati Velija Ramkovski, prvoobvinetiot vo slu~ajot “Paja`ina”, pred oficijalniot start na sudeweto. Vidno raspolo`en, Ramkovski ne go krie{e zadovolstvoto {to gi gleda svoite bliski sorabotnici, no ne ja sokri nitu samouverenosta vo pobeda. “Iako 5. juni e daleku, u{te otsega go slavam”, istakna Ramkovski so nasmevka. Ostanatite obvineti, pak, pozdravuvaj}i se so svoite najbliski, ne propu{tija da se po{eguvaat deka Velija e Spajdermen, a tie pomali paja~iwa. “Koga }e vleze sudijata vo sudnicata taa }e bide glavna, dotoga{ jas sum glaven”, re~e Ramkovski.

Poradi silnoto policisko obezbeduvawe i temelnite merki na proverka, be{e potrebno re~isi eden ~as za site zainteresirani, rodnini, prijateli i mediumi da vlezat vo golemata sala na Vrhovniot sud, koja be{e pretesna za da gi primi site zainteresirani. Nadvor od sudskata praktika, na barawe na odbranata, sudijata Pavlina Hristova dozvoli tonsko i videosnimawe na glavniot pretres od strana na site mediumi, no istakna deka od tehni~ki pri~ini Sudot ne mo`e da vr{i stenogramsko i magnetoskopsko snimawe na sudeweto. Procesot }e go vodi sudski sovet od pet ~lenovi, a Ramkovski go branat {est advokati. Obvinitelstvoto go zastapuva obvinitelkata Gordana Ge{kovska, koja na sudeweto be{e pridru`uvana od dvajca pomo{nici.

MARGARITA CACA NIKOLOVOVSKA

OFICIJALIZIRAN PREDLOGOT ZA VOVEDUVAWE NA VIZITE! vropskata komisija go oficijalizira{e predlogot za suspenzija na viznata liberalizacija ako prodolàt problemite so azilantite. Informacijata ja potvrdi evrokomesarkata za vnatre{ni raboti, [ve|ankata Sesilija Malstrom, koja izjavi deka toa ne zna~i vedna{ voveduvawe vizi i deka taa ne e naso~ena protiv konkretni zemji. Taa, sepak, gi poso~i Makedonija i Srbija, kako zemji so koi se vodat razgovori, kako da se nadmine situacijata za voop{to i da ne dojde do povtorno voveduvawe vizi za makedonskite i srpskite gra|ani. “Predloèno e voveduvawe za{titna klauzula koja }e ni ovozmoì privremeno ukinuvawe na bezvizniot reìm za treti zemji vo isklu~itelni i jasno definirani slu~ai. Stanuva zbor za krajna merka koja }e sleduva po prezemaweto i implementiraweto niza drugi ~ekori. Celta ne e ovaa za{titna klauzula da se vovede deneska. Se nadevam deka voop{to }e nema potreba od nejzino implementirawe, no taa e tuka i postoi za da se za{titi integritetot na sistemot i da ni ovozmoì da prodolìme so dijalogot za bezvizen reìm so drugi dràvi. Za{titnata klauzula ne e nameneta konkretno protiv nekoi zemji, tuku e edna op{ta odredba koja ne se bazira na principot na avtomatizam”, izjavi Malstrom. Na pra{aweto {to }e se slu~i so Makedonija i so Srbija i dali ovaa merka }e se odnesuva samo na edna ili na site dràvi od [engen zonata Malstrom odgovori: “Ne, nema da ima avtomatizam. Nitu edna zemja nema da moè sama da ja primeni ovaa klauzula, tuku }e treba da se sledat procedurite koi gi navedovme vo predlogot. Stanuva zbor za zaedni~ka odluka koja }e se prezeme samo vo kraen slu~aj koga s$ drugo bilo probano. Kako {to rekovte, nie razgovarame so Makedonija i so Srbija za da gi namalime problemite. Ima podobruvawe, no problemite s$ u{te se tuka”.

[EKERINSKA GO PREDIZVIKA GRUEVSKI NA TV-DUEL Kandidatot za premier na SDSM, Radmila [ekerinska, go povika na televiziski duel aktuelniot premier i lider na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski. “Te povikuvam deneska so mene na TV duel da govori{ za idninata”, go predizvika premierot [ekerinska, potsetuvaj}i deka toj ve}e odbi duel so pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski. Spored nea, dokolku Gruevski ne go prifati povikot za duel so nea, }e stane jasno deka toj nema {to da im ponudi na gra|anite. [ekerinska oceni deka vo poslednive denovi opsesijata na VMRO-DPMNE so politi~kite konkurenti videni vo nejzinoto lice i vo liceto na Crvenkovski, vidlivo ja promenila kampawata na vladeja~kata partija, taka {to nejzinite ~lenovi sega s$ pomalku zboruvaat za svoite rezultati sodr`ani vo Ot~etot i za vizijata objavena vo Manifestot.

MCMS: 50,8% OD GRA\ANITE OÊKUVAAT FER IZBORI ogolem del od gra|anite ili 50,8% o~ekuvaat fer i demokratski izbori, okolu 25% od niv o~ekuvaat deka delumno }e se ostvarat ovie zalo`bi, a 12,8% stravuvaat deka }e ima masovni neregularnosti i nasilstvo na izborite, pokaùva anketata sprovedena vo ramkite na proektot “Mojot izbor 2011” od Institutot za demokratija. Istraùvaweto e del od proektot {to zaedno go realiziraat Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS), Institutot za demokratija i Makedonskiot institut za mediumi. Spored anketata, okolu 14% od Albancite stravuvaat od golem broj neregularnosti i nasilstvo na izborite, a kaj Makedoncite taka razmisluvaat pove}e od 11%. Gra|anite od tretata, ~etvrtata i {estata izborna edinica imaat najvisoki o~ekuvawa deka izborite }e bidat fer i demokratski, a najniski o~ekuvawa vo ovoj kontekst imaat vo vtorata izborna edinica. 25% smetaat deka neregularnostite bi moèle da bidat vo site formi, 14% se pla{at od potkupuvawe na glasa~ite, a samo 3% mislat deka }e ima zapla{uvawe na denot na izborite. Kaj Makedoncite 15% mislat deka bi moèlo da se slu~i potkup na glasa~i, a 19% od Albancite smetaat deka bi moèlo da se slu~i polnewe na izbira~kite kutii i toa najmnogu vo {estata izborna edinica. Na pra{aweto za mo`nite pottiknuva~i na izborni neregularnosti 50% od ispitanicite poso~ile na partiite, 10% smetaat deka neregularnostite }e gi pri~inat gra|anite, okolu 7% gi somni~at lokalnite nasilnici, a samo 1% smetaat deka neregularnosti bi se slu~ile poradi nesposobnosta na izbornite organi. Okolu 30% od ispitanicite kako naj~esta pri~ina za izbornite neregularnosti ja poso~uvaat nezrelosta i nedemokrati~nosta na partiite, a najretko ili 11% partizacijata na izbornite organi i etni~kata pripadnost.

OT SUD, CRNO NI SE PI[UVA? (go branat Ministerstvoto za tranpsport) i TLT (ja branat MRT) }e nadminat 7 milioni evra, spored vostanovenata dinamika od strana na londonskiot sud vo mart 2011 godina, {to, isto taka, poka`uva deka i Vladata ja procenila serioznosta na situacijata. Nitu edna od tu`enite

strani dosega ne gi demantirala ovie informacii, duri i vo ostvarenite direktni kontakti na “Kapital” so pretstavnici na Ministerstvoto za transport i MRT. Presudata na londonskiot arbitra`en sud se o~ekuva vo april 2012 godina, otkako vo juni 2011 godina

PORANE[EN SUDIJA NA STRAZBUR[KIOT SUD Indikativno e {to sudot dosega ne utvrdil propusti vo tu`bata na Tarbs poradi koi bi imalo osnova slu~ajot da bide otfrlen.

}e se slu~i razmena na dokumentacija me|u stranite vo sporot, vo avgust pred sudot }e se pojavat svedocite, vo oktomvri za svoeto viduvawe na slu~ajot }e se izjasnat ekspertite, a za noemvri e zakaàna razmenata na ekspertskite mislewa. Od tuènite makedonski institucii dosega ne ja demantiraat informacijata deka advokatite na odbranata se angaìrani bez tenderska postapka. Spored informacii na “Kapital”, dogovorot me|u TLT i MRT padnal na li~na sredba vo London, me|u prestavnici na advokatskata kancelarija i izvr{niot direktor na MRT, Petar Karanakov.

Vaka izbranite advokati od avgust 2010 godina go branele i Ministerstvoto za transport, do fevruari 2011 godina, koga na javen tender Ministerstvoto svojata odbrana & ja doveruva na druga angliska advokatska kancelarija, Herber Smit. Vo periodot dodeka gi branat dvete institucii TLT napla}aat 60 iljadi funti mese~no za svoite uslugi. Apsurdno, sumata pogolema od 3 milioni evra, kolku {to TLT }e & naplati na MRT do donesuvaweto na presudata, e dvojno pogolema od 1,8 milioni evra, kolku {to Tarbs bara od televizijata za emituvawe na nejzinata satelitska programa.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SE GRADI U[TE EDNA KATNA GARA@A VO CENTAR remierot Nikola Gruevski i gradona~alnikot na Grad Skopje, Koce Trajanovski, v~era go ozna~ija po~etokot na izgradbata na katnata garaà “Dame Gruev” vo Skopje. Katnata garaà }e zafa}a povr{ina od 3.070 kvadratni metri i }e ima sedum kata nad zemja i dve nivoa pod zemja, so kapacitet od 600 parking mesta i parkirali{te za 120 velosipedi. Objektot }e bide visok 23 metri, a za vlez i izlez predviden e pristap od ulicata “Dame Gruev”. Gradona~alnikot Trajanovski informira deka na prizemjeto i na prviot kat e predviden prostor za delovn-trgovska namena. Proektot, koj }e ~ini okolu 850 milioni denari, e na grade`niot institut Makedonija AD Skopje, a }e rabotat ekipi na grade`nata kompanija Konstruktor inìnering od Split. Rokot za izgradba e dve godini.

DIK: PARTIITE DA SE DR@AT NASTRANA OD IZBORNITE ORGANI artiite da ne se me{aat vo izborot na ~lenovite na izbira~kite odbori, odlu~i Dr`avnata izborna komisija na svojata posledna sednica. ^lenovite na Komisijata negoduvaa za dogovorot {to go postignaa pretsedatelot na DIK, Boris Kondarko i generalniot sekretar na VMRO-DPMNE, Martin Protu|er, vo ponedelnikot so koj se predviduva site ~lenovi na izbornite organi za koi SDSM otkrila deka se partiski aktivisti ili se vo bliski semejni vrski so ~lenovi na vladeja~kata partija dobrovolno da se povle~at. Na istata sednica Komisijata razre{i trojca ~lenovi na op{tinski izborni komisii za koi e utvrdeno deka se istovremeno i kandidati za pratenici. Po nivno barawe, a od zdravstveni pri~ini, bea izzemeni i tri drugi lica od izbira~kite odbori vo Makedonija, kako i 33 lu|e koi treba{e da ~lenuvaat vo izborni organi vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva. Komisijata dodeli ~etirinaeset akreditacii za nabquduvawe na izborite na nevladini organizacii i ambasadi vo zemjava.

PROGRES: ZA SDSM BI GLASALE 22,3%, A ZA VMRO-DPMNE 19,8% oga izborite bi se odràle utre za SDSM bi glasale 22,3%, za VMRO-DPMNE 19,8%, za DUI 8,1%, za DPA 5,6%, pokaùvaat rezultatite od anketata sprovedena od institutot Progres. Od ispitanicite na anketata 25,7% o~ekuvaat pobeda na koalicijata predvodena od SDSM, dodeka spored 21,4% od niv na pretstojnite izbori }e pobedi koalicijata na VMRODPMNE. 12,3% odgovorile deka pobednik }e bide nekoja treta partija, dodeka najgolem del, 40,6%, ne moèle da ocenat koja opcija }e dobie najgolema poddr{ka na slednite izbori. Polovina od anketiranite odgovorile deka vlasta }e pravi manipulacii, 29,3% deka izborite }e bidat fer i regularni, a 10,1% smetaat deka izborni opstrukcii }e pravi opozicijata. Od anketiranite bilo pobarano da go ocenat i odbivaweto na premierot Nikola Gruevski da izleze na TV duel so liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Od niv 67,6% ocenile deka toa e izraz na strav i begawe od odgovornosta, spored 24,3% Gruevski e vo pravo i nema {to da razgovara so Crvenkovski, dodeka 8,1% ne dale nikakov odgovor. Istraùvaweto e napraveno spored standardna metodologija preku telefonsko intervju na 1.112 ispitanici.

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

PRVIOT ANTIKORUPCIONER ZAFIROVSKI BARA

DA ZAPRE POSTAPKATA ZA 434 NOVI VRABOTUVAWA

Od raspu{taweto na izborite dosega Antikorupciskata komisija postapuvala po 137 predmeti koi se odnesuvaat na novi 434 vrabotuvawa GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ràvnite institucii da zaprat so postapuvawe po oglasite za vrabotuvawe, a vo slu~aite kade {to konkursot za vrabotuvawe e raspi{an pred 15. april 2011 godina, odnosno pred raspi{uvaweto na izborite, postapkata za vrabotuvawe da prodolì po izborot na nova vlada. Ova go pobara v~era pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Voislav Zafirovski, od dràvnite organi. Od Antikorupciskata komisija informiraat deka od raspi{uvaweto na izborite dosega razgleduvale duri 137 predmeti koi se odnesuvaat na novi 434 vrabotuvawa. “Dosega Dràvnata komisizja za spre~uvawe korupcija ima dobieno 53 povratni informacii od instituciite na koi im e upateno ukaùvaweto deka gi imaat zapreno postapkite za vrabotuvawe”, re~e pretsedatelot Zafirovski. Osven vrabotuvawata vo dràvnite organi, Antikorupciska gi razgleduvala i oglasite za reizbor na nastaven kadar na dràvnite univerziteti vo zemjata. Spored Antikorupciskata komisija, ne postoi zakonska kategorija reizbor i istite oglasi se tretiraat kako oglasi za novi vrabotuvawa. Poradi vakvata sostojba, Antikorupciska, re~e pretsedatelot Zafirovski, pobarala dopolnitelni informacii od univerzitetite koi gi raspi{ale konkursite za da utvrdat dali izborot mora da se napravi za vreme na izboren period. Vo odnos na akt uelnite slu~ai vo javnosta “ûvari na izborite”, kako i “Pritisoci vrz administracijata za privlekuvawe glasa~i”, Komisijata dosega ne raspravala. Ottamu velat deka do prostoriite na Komisijata takvi spisoci ili kakvi

bilo drugi dokumenti ne se dostaveni. “Dokolku mediumite ili nekoi drugi organi koi raspolagaat so ovie spisoci i informacii dokumentacijata ja dostavat do Antikorupciska

nie sekako }e gi razgledame ovie predmeti”, rekoa od Antikorupciska. DO ^ETVRTOK PARTIITE DA KA@AT KOJ IM GI FINANSIRA KAMPAWITE Organizatorite na izbornite

SEDUM DR@AVNI SLU@BENICI ZATAILE DANOK OD 79.000 EVRA Vo periodot januari-april 2011 godina Upravata za javni prihodi utvrdila deka pri ispituvaweto na imotnata sostojba na dràvnite funkcioneri sedum slu`beni lica ne prijavile prihodi so vkupen iznos od 4.893.480 denari, odnosno okolu 79.000 evra. Ova go soop{ti v~era pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Voislav Zafirovski. Vo istiot toj period na barawe na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcija, Upravata za javni prihodi ja razgleduvala imotnata sostojba na 31 slu`benik, od koi se smeta deka samo kaj sedum imotot e nelegalno steknat, poradi {to podleì na odano~uvawe so stapka od 70%, re~e pretsedatelot Zafirovski. Od Komisijata ne konkretiziraa za koi funkcioneri ili slu`beni lica stanuva zbor. Velat deka od Upravata za javni prihodi samo grupno go dobile izve{tajot, bez da bide navedeno za koi institucii ili lica stanuva zbor. Pokonkretni informacii ne davaat nitu od Upravata za javni prihodi, od kade {to velat deka stanuva zbor za dano~na tajna.

kampawi do ~etvrtok imaat obvrska da gi dostavat do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija izve{taite za sostojbata na smetkata od koja se finansira izbornata kampawa, so site prilivi, rashodi i momentalna sostojba, informira{e Zafirovski. Toj objasni deka ovaa obvrska proizleguva od najnovite izmeni na Izborniot zakonik. “Izborniot zakonik predviduva obvrska za organizatorot na izbornata kampawa 11-tiot den od kampawata da dostavi izve{taj za sostojbata na smetkata od koja se finansira kampawata do DKSK. So cel uredno da go sledime toj proces, vospostavivme sorabotka so Sovetot za radiodifuzija, od kade {to vetija deka i tie na 11-tiot den od kampawata } e ni dostavat presek od rezultatite od sledeweto na platenata politi~ka programa na organizatorite na kampawite vo mediumite. Izve{taite {to }e gi dobieme }e gi sporedime so potro{enite sredstva za kampawite”, re~e Zafirovski.

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

KAKO DA IM SE POMOGNE NA PRERABOTUVA^ITE?

PREGLED VESTI AVSTRISKATA DUROPAK JA KUPUVA SKOPSKA KOMUNA

]E IMA UVOZ SE DODEKA NEMA DOMA[NI SUROVINI K Predizbornata programa na VMRO-DPMNE e naso~ena kon namaluvawe i ukinuvawe na carinite za uvoz na surovini, oprema i ma{ini, a na SDSM kon stimulirawe na proizvodstvoto vo prerabotuva~kata industrija so doma{ni surovini KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

amaleniot obem na proizvodstvo vo prerabotuva~kata industrija treba da bide dovolno seriozen signal za idnata vlada deka dvigatelite na makedonskata ekonomija imaat potreba od su{tinski merki koi }e pridonesat za zgolemuvawe na izvozot. Predizbornite programi na dvete najgolemi politi~ki partii so niza carinski i dano~ni olesnuvawa i stimulacii vetuvaat deka }e gi podobrat uslovite za rabota na vkupno 23 granki koi ja so~inuvaat prerabotuva~kata industrija. So proektot “Tri paketi za prerabotuva~kata industrija”, SDSM vetuva deka }e gi motivira i nagraduva firmite koi }e koristat surovini i repromaterijali od doma{no proizvodstvo, za da porasne pokazatelot za doma{na dodadena vrednost. “Ovoj pokazatel e soodnos me|u vrednosta na surovinite i repromaterijalite od doma{no proizvodstvo iskoristeni vo tekot na godinata i vkupnite prihodi na firmata. Vo zavisnost od negovata vrednost firmite od prerabotuva~kata industrija se klasificiraat vo tri grupi, firmi kaj koi ima vrednost me|u 55% i 65%, firmi kaj koi ima vrednost od 65% do 75% i firmi kade {to nadminuva 75%”, pi{uva vo programata na SDSM. Od partijata objasnuvaat deka taka }e gi stimuliraat kompaniite uvoznite repromaterijali da gi zamenat so doma{ni. “Od ovaa merka }ar }e imaat i kompaniite, no i celokupnata ekonomija. Kompaniite }e bidat motivirani inputot vo proizvodstvoto da go pobaraat na doma{niot pazar. Prerabotuva~kata industrija u~estvuva so 85% vo vkupnoto industrisko proizvodstvo.

Ovaa merka }e zna~i i otvorawe novi rabotni mesta. Konkretnite beneficii ne sakame arbitrarno da gi obelodenuvame, tuku po izborite, preku razumen dijalog so biznis-sektorot”, objasnuva potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski. No, vo kompaniite od prehranbenata i konzervnata industrija velat deka vo zemjava ima deficit na doma{ni surovini i visoki carini za uvoz na repromaterijali. Pa, zatoa smetaat deka ovaa merka nema da im pomogne. “Nie imame pogolema potreba od surovini za maksimalno da gi iskoristime proizvodnite kapaciteti. Nemame dovolno surovini, bidej}i zemjodelcite na prerabotuva~kata industrija gledat kako na rezervna opcija. Deficitot go pokrivame so uvoz, za koj pla}ame carina od 50%. Namesto kako vo drugite zemji da se ukinat dava~kite pri uvoz na surovini, nie pla}ame visoka cena i sme nekonkurentni”, veli Viktor Petkov, sopstvenik na Vipro od Gevegelija. I Od Zdru`enieto za konzervna industrija velat deka ima deficit na doma{ni surovini i zatoa dr`avata treba da gi namali dava~kite za uvoz von sezona, odnosno vo periodot od oktomvri do april koga makedonskite zemjodelci ne proizveduvaat, a kapacitetite mora da rabotat. VMRO-DPMNE ]E UKINUVA CARINI Vo Manifestot za reformi i razvoj, pak, VMRO-DPMNE za prerbotuva~kata industrija nudi trojno namaluvawe na carinskite stapki za beliot {e}er i ukinuvawe na carinata za surov {e}er od {e}erna repka. “Pogolema konkurentnost na doma{nite proizvoditeli na ovo{ni sokovi, osven so namaluvawe na carinata za {e}er, }e se postigne i so namaluvawe ili ukinuvawe na

omisijata za hartii od vrednost na Makedonija dade dozvola za otkup na site akcii na Komuna AD Skopje od Duropak Gmbh od Avstrija. Stanuva zbor za 260.452 obi~ni akcii so pravo na glas i 18.548 prioritetni kumulativni akcii. “Avstriskata kompanija se obvrzuva da gi otkupi hartiite od vrednost po cena od 495 denari po akcija. Ponuduva~ot ima deponirano 2.254.780 evra na deviznata smetka na Centralniot depozitar za hartii od vrednost, iznos koj e potreben za pla}awe na site hartii od vrednost na koi se odnesuva ponudata”, soop{tija od KHV. Rokot za prifa}awe na ponudata za otkup iznesuva 45 dena od denot na prvoto objavuvawe na izvadokot od Prospektot i na ponudata za otkup, a akciite treba da se platat vo rok od osum dena po priemot na re{enieto na KHV za uspe{nost na ponudata.

TRI NOVI ^LENKI NA SOVETODAVNOTO TELO VO CARINATA lasterot za tekstil, Zdru`enieto na ko`arskoprerabotuva~ka industrija i Stopanskata komora za informati~ki i komunikaciski tehnologii MASIT stanaa ~lenki na Sovetodavnoto telo na Carinskata uprava. So ova brojot na ~lenovi na ova telo, koe sorabotuva so biznis-zaednicata, se zgolemi na 11. Osnovni celi na Sovetodavnoto telo, koe e formirano vo januari 2009 godina, se vospostavuvawe partnerski odnos me|u Carinata i biznis-zaednicata, olesnuvawe na trgovijata i transportot na stoki i patnici, modernizirawe na carinskite postapki i sproveduvawe obuki za firmite i za carinskite rabotnici od oblasta na carinskoto rabotewe. Na sostanokot vo Carinata, se razgovaralo i za uvozot na proizvodi so lo{ kvalitet, {to pretstavuva nelojalna konkurencija na doma{nite proizvodi. “Bea razgledani i pra{awa povrzani so koristeweto na bankarski garancii vo carinskata postapka, stepenot na realizacija na zaklu~ocite na teloto od prethodnite sostanoci, mo`nosta za carinewe na mali komercijalni pratki na grani~nite premini so usna deklaracija i drugi pra{awa”, informiraat od Carinata.

carinite i voveduvawe novi nacionalni tarifni oznaki kaj repromaterijalot za sokovi (pire, pulpa i koncentrat). Ova namaluvawe }e se ostvari od po~etokot na 2012 godina”, pi{uva vo Manifestot. VMRO-DPMNE vetuva i ukinuvawe na carinite za 106 tarifni oznaki koi se odnesuvaat na ma{ini i oprema za metalnata industrija i na repromaterijali za proizvodstvo na avtodelovi. So cel podobruvawe na likvidnosta na kompaniite i polesen pristap do krediti, VMRO-DPMNE vetuva izvozen faktoring vo iznos od ~etiri milioni evra. Na ovoj na~in izvozno orientiranite kompanii }e moè da gi prodavaat svoite pobaruvawa na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR). Kompaniite, pak, baraat krediti so niski kamati i dràvna garancija za zemawe kredit. Za metalurgijata, koja e najzna~ajna i najgolema granka od prerabotuva~ka industrija, i SDSM i VMRO gi davaat istite vetuvawa, deka }e gi podobrat èlezni~kiot prevoz do Solunskoto pristani{te i patnata i energetskata infrastruktura.

Od metaloprerabotuva~kite kompanii, koi se najgolemi izvoznici, alarmiraat deka kapitalnite investicii ne smeat pove}e da docnat. “Za da zaìvee elektrometalnata industrija potrebni ni se dve raboti, kapitalni investicii i stranski kapital. Neophodni ni se avtopati{ta i energetski kapaciteti. Energijata e zna~ajna stavka vo proizvodstvoto. I stranskiot kapital e apsolutno potreben. So otvorawe novi fabriki i nie }e imame rabota. Dano~nite olesnuvawa ne ne zasegaat mnogu, bidej}i nie vo izminatite dve godini go namalivme proizvodstvoto”, veli Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar-TEP. Od ~eli~arnicata Makstil velat deka bidej}i ~elikot, strujata i prirodniot gas gi uvezuvaat od stranstvo, dràvata treba da prezeme merki za namaluvawe na, kako {to velat, nerazumno visokite tro{oci pri proizvodstvoto. Ottamu dodavaat i deka dràvata itno treba da pomogne vo ispolnuvaweto na evropskite ekolo{ki standardi.

INKOTERMS PRAVILATA VO TRGOVIJATA NEPOZNATI ZA KOMPANIITE e|unarodnite pravila za trgovija INKOTERMS, koi ja dobija najnovata verzija minatata godina, s$ u{te se nepoznati za doma{nite kompanii. Spored ekspertite, procentot na makedonski firmi koi se zanimavaat so isporaka na stoki i go nabavile makedonskoto izdanie na INKOTERMS 2010 e pomalku od 1%. Od Stopanskata komora na Makedonija potenciraa deka uvoznicite i izvoznicite koi najmnogu koristat nesoodvetni termini pri potpi{uvaweto dogovori za proda`ba na stoki mora da se educiraat za novite pravila. “Doma{nite kompanii navistina treba da se zapoznaat so najnovite pravila INKOTERMS 2010 za da ne bidat gubitnici vo me|unarodniot transport”, apelira Komorata. INKOTERMS se dogovorni me|unarodni trgovski termini, no ne i zakonska obvrska. Im ja olesnuvaat rabotata na prodava~ite i kupuva~ite vo svetot zatoa {to precizno gi definiraat obvrskite povrzani so isporakata na stoki. Pravilata INKOTERMS osobeno treba da gi poznavaat izvoznicite, uvoznicite, {pediterite, transporterite, carinskite zastapnici i rabotnici, logisti~arite, osiguritelnite kompanii, trgovskite konsultanti, bankite, advokatite i univerzitetite povrzani so me|unarodna trgovija.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.594

2.743

2.591

2.738

2.588

2.733

MBID

117,82 117,77

2.723 2.582

117,67

2.718

2.579

2.713

2.576

2.708

2.573

117,62 117,57

2.703

17/05/11

18/05/11

19/05/11

20/05/11

21/05/11

22/05/11

23/05/11

117,52

17/05/11

18/05/11

19/05/11

20/05/11

21/05/11

22/05/11

23/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

117,72

2.728

2.585

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

17/05/11

18/05/11

19/05/11

20/05/11

21/05/11

22/05/11

23/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

INDEKSOT MBI-10 EDEN MESEC RASTE

GO VRA]AAT LI STRANCITE OPTIMIZMOT NA BERZATA? Rastot na MBI-10 vo izminatiot mesec mo`e da e najava za nov raste~ki ciklus na Makedonskata berza, no poverojatno e deka samo go reflektira zgolemeniot interes vo vreme na isplata na dividendite

april 2011

mart 2011

fev 2011

jan 2011

dek 2010

noem 2010

okt 2010

sept 2010

maj 2010

april 2010

avgust 2010

ali kontinuiraniot rast na glavniot indeks MBI-10 vo poslednite 30 trgovski dena najavuva nov bran optimizam na Makedonskata berza? Posledniot mesec MBI-10 kontinuirano raste{e i se zgolemi za 4%, odnosno za 102 indeksni poeni - od 2.490, kolku {to iznesuva{e na 6 april, na 20 maj MBI-10 zatvori na 2.592 indeksni poeni. Iako stanuva zbor za malo procentualno zgolemuvawe, “Kapital” analizira koja e pri~inata za vakvoto dvi`ewe na cenite na najtrguvanite akcii na Makedonskata berza? Dali e ova voved vo nov podolgotraen raste~ki ciklus na cenite na akciite ili e samo momentalen efekt na zgolemeniot interes na investitorite za vreme na isplatata na dividendite? Kolkavo e u~estvoto na stranskite investitori vo trguvaweto, koi se dvi`e~ki faktor na makedonskiot pazar na kapital? Analiti~arite velat deka investitorite na Berzata se ohrabreni, pred s$, od pozitivnite makroekonomski parametri na ekonomijata, od ubeduvaweto deka glavnite ekonomski rizici se iscrpeni, {to vlijae na podobruvawe na sostojbite vo realniot sektor, a toa

juli 2010

bajalska@kapital.com.mk

juni 2010

se ~uvstvuva vo UÊSTVO NA STRANCI NA BERZATA izve{taite na kompaniite. 60% “Nekoi od po50% baruvawata na kompaniite se 40% naplateni, a so 30% toa e podobrena 20% likvidnosta. Od druga strana, 10% dodeka lani na 0% svetskite berzi cenite na akciite rastea i do 15%, vo Makedonija opa|aa. KUPUVAWE PRODAVAWE Mislam deka sega optimizmot e zgolemen interesot za make- vo kastodi bankite gi do{to lani gi zafati strandonskite akcii? polnuvaat svoite investiskite pazari so odloèn Ivica Karapetrov, direktor ciski portfolija so akcii od efekt se reflektira kaj na privatniot fond SEE in- Makedonija. Odnosno, parite nas. Taa konvergencija vest, veli deka ne moè da se od isplatenite dividendi gi mora{e da se slu~i”, veli zaklu~i deka toa e rezultat reinvestiraat vo makedonski Goran Markovski, direktor na vra}awe na interesot na akcii, koi momentalno imaat na KB Publikum invest. Spored nego, momentalniot stranskite institucionalni poniski ceni, a zatoa {to pozitiven trend na Berzata investitori za Makedonskata toa go pravat preku kas}e prodolì ako kompaniite berza zatoa {to dodeka cen- todi bankite, statistikata pozitivno go zavr{at i vto- ite na akciite blago rastea, prikaùva deka najgolem prometot be{e nizok, odnosno del od stranskite investiriot kvartal godinava. tori bile kompanii. Ako se Ako se analizira u~estvoto likvidnosta mnogu mala. na stranskite investitori “So mal promet lesno se os- analizira trguvaweto na na Makedonskata berza, vo tvaruva takov rast, koj, pred strancite na Makedonskata april toa e zgolemeno vo s$, e rezultat na isplata na berza 12 meseci nanazad, odnos na prosekot od prvite dividendite. Definitivno ne prose~noto mese~no u~estvo moè da se zaklu~i deka sta- vo kupuvaweto e 24,5%. Pogotri meseci. Strancite minatiot mesec nuva zbor za novo pozicion- lemo trguvawe na strancite na stranata na kupuvaweto irawe na strancite zatoa ima{e vo maj i oktomvri u~estvuvale so 35%, od koi {to koga tie doa|aat trguvaat lani i vo april godinava. 32,37% od kupuva~ite bile so pogolemi koli~ini, a toa Minatiot mesec MBI-10 padna pravni lica, a samo 2,63% zna~ajno go kreva prometot”, 1,26 indeksni poeni, brojot na transakcii se namali fizi~ki. Istovremeno so veli Karapetrov. 36,22% strancite u~estvuvale Spored nego, poverojatno e za 2,62%, vkupniot promet na stranata na proda`bata, deka stanuva zbor za fizi~ki porasna za 340%, a vkupnata od koi povtorno 33,45% bile lica od stranstvo, privatni pazarna kapitalizacija na kompanii. Dali ova zna~i individualni investitori, Makedonskata berza padna deka kaj stranskite fondovi koi preku staratelski smetki za 8,17%.

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

RAST OD 3% NA AKCIJATA NA FZC 11 OKTOMVRI ajgolem poedine~en rast na cenata od 3% v~era ima{e akcijata na Fabrikata za cevki 11 Oktomvri od Kumanovo, koja se nao|a na redovniot pazar na Makedonskata berza. Na oficijalniot pazar najgolem rast od 1,32% zabele`aa akcite na Ohridska banka, a najgolem pad imaa akcite na Stopanska bankaBitola, ~ija prose~na cena se namali za 2,91%. Na redovniot pazar, pak, najgolem pad zabele`aa akcite na Ar~elormital Skopje (CRM), so namaluvawe na prose~nata cena od 0,76%. Od akciite koi se trguvaat na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Alkaloid, so promet od 3,5 milioni denari. Od akciite koi se trguvaat na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Makedonski Telekom, so promet od

80,8 iljadi denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 v~era padna 0,38% i zavr{i so vrednost od 2.582,18 indeksni poeni. Berzanskiot indeks MBID na dnevno nivo zabele`a rast od 0,17% i denot go zavr{i so vrednost od 2.736,64 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB padna 0,08% i zatvori na 117,68 indeksni poeni. Berzata vo Skopje v~era zatvori so vkupen promet od redovno trguvawe od 7,8 milioni denari, od koi 7,5 milioni denari se ostvareni na oficijalniot pazar, a na redovniot se istrguvaa hartii od vrednost za 293 iljadi denari. Oficijalniot pazar u~estvuva so 96,27% vo vkupniot ostvaren promet, dodeka redovniot pazar so 3,72%. Sepak, prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo zabele`a rast od 10,71%, a prometot od trguvawe so obvrznici pad od 35,72%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

23.05.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

722,00

42.598

Охридска банка 5.емисија на обврзници за

1.715,00

1,32

29.155

92,00

0,99

169.840

Алкалоид

4.477,34

0,74

3.474.412

Топлификација

3.846,01

0,29

969.195

Име на компанијата ФЗЦ 11 Октомври Куманово

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Комерцијална банка

23.05.2011 Просечна цена (МКД)

9.емисија на обврзници за днецион.

Гранит Стопанска банка Битола Макстил

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.354.150,92

-2,81%

-6,88%

2,83%

-3,27%

-0,02%

19.05.2011

ILIRIKA GRP

48.908.575,52

-4,47%

-7,45%

-6,23%

-8,55%

-0,54%

19.05.2011

Иново Статус Акции

18.617.146,99

1,67%

-3,58%

4,65%

4,06%

-2,74%

22.05.2011

KD Brik

37.711.012,75

-4,30%

-3,20%

-1,83%

-5,86%

4,87%

22.05.2011

KD Nova EU

25.434.367,34

-1,78%

-8,53%

-1,35%

-2,31%

-2,70%

19.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.520.060,01

0,36%

-4,20%

1,39%

0,58%

0,07%

19.05.2011

КБ Публикум -обврзници

26.898.085,85

0,39%

0,00%

19.05.2011

Износ (МКД)

3718,68

-0,14

494.585

87,5

-0,57

35.698

590,00

-1,19

490.880

2.700,00

-2,91

61.200

ХВ

32.000

ALK (2010)

200,00

-2,91

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје

10.емисија на обврзници за Топлификација Комерцијална банка Гранит

23.05.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

23.05.2011

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

4.477,34

401,26

11,16

0,97

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

3.071.377

590,00

95,35

6,19

0,55

KMB (2010)

2.279.067

3.718,68

628,36

5,92

1,06

MPT (2010) *

112.382

26.000,00

-2.037,51

-12,76

0,76

3.474.412

REPL (2010) *

25.920

41.000,00

2.980,40

13,76

0,83 0,64

Износ (МКД)

4477,34

0,74

23.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) *

23.05.2011 Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

86,38

-0,12

1.203.172

SBT (2010) *

389.779

2.781,00

39,99

67,51

3.846,01

0,29

969.195

STIL (2010) *

14.622.943

200,00

0,47

430,09

2,52

3718,68

-0,14

494.585

TPLF (2010) *

450.000

3.846,01

277,07

13,88

1,05

590

-1,19

490.880

ZPKO (2010) *

271.602

2.175,00

-165,14

-13,17

0,34

обврзници

% на промена

22.892

-35,71

100.163

26,29

123.055

7,08

обични акции

4.766

-69,18

Вкупно Редовен пазар

4.766

-69,19

0,00

127.821

-1,96

обични акции Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 23.05.2011)

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

NLB NOV PENZISKI FOND ]E SE DOKAPITALIZIRA

KLIRIN[KA KU]A ]E JA ZGOLEMI OSNOVNATA GLAVNINA

omisijata za hartii od vrednost mu izdade odobrenie na dru{tvoto za upravuvawe so penziski fondovi NLB nov penziski fond za izdavawe dolgoro~ni hartii od vrednost po pat na privatna ponuda. Stanuva zbor za treta emisija na 1.200 obi~ni akcii vo iznos od 120.000 evra, so cel zgolemuvawe na osnovnata glavnina na dru{tvoto so vlogovi. Izdava~ot vo rok od 5 dena po realizaci-

lirin{ka ku}a, odnosno dru{tvoto Klirin{ki interbankarski sistem }e se dokapitalizira so 26,6 milioni denari. Stanuva zbor za zgolemuvawe na osnovnata glavnina na dru{tvoto so izdavawe dolgoro~ni hartii od vrednost po pat na privatna ponuda. Ova }e bide devetta emisija na akcii na Klirin{ka ku}a, so izdavawe na 2.662 obi~ni akcii vo vkupen iznos od 26.620.000 denari.

jata na privatnata ponuda e dolèn vo Trgovskiot registar da go prijavi zgolemuvaweto na osnovnata glavnina, da napravi upis na akciite vo Centralniot depozitar i za celata postapka da ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost. Inaku, NLB Nov penziski fond upravuva so eden zadolìtelen i eden dobrovolen penziski fond. Dvata zadolìtelni penziski fonda imaat vkupno 276.000

osigurenici, a nivnata vkupna neto-vrednost iznesuva 13,8 milijardi denari ili 224 milioni evra.

Spored zakonot, Klirin{ka ku}a e dol`na vo rok od osum dena od realizacijata na novata emisija na akcii da go prijavi zgolemuvaweto na osnov-

nata glavnina vo trgovskiot registar, dodeka vo rok od tri dena od denot na upisot e dol`na da gi predade hartiite od vrednost vo Depozitarot.

VLADATA ZA DVA MESECI POVLEKLA POVE]E OD 70 MILIONI EVRA OD MMF?!

MMF PO IZBORITE ]E JA MERI DUPKATA VO BUXETOT

17.03.2010 11

Misijata na MMF vedna{ po izborite doa|a vo Skopje da proveri za {to se tro{ele parite od kreditot za pretpazlivost od 220 milioni evra. Presmetkite poka`uvaat deka ve}e se potro{eni okolu 70 milioni evra, {to, spored ekonomistite, }e bide pri~ina za silna kritika za prekumerno tro{ewe vo predizboren period ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

isijata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vedna{ po izborite doa|a vo Skopje da proveri za {to se tro{ele parite od kreditot za pretpazlivost od 220 milioni evra. Iako nitu Ministerstvoto za finansii, nitu Narodnata banka objavuvaat vo javnosta kakva e sostojbata na smetkata na dràvata na koja legna zaemot od MMF, presmetkite pokaùvaat deka minusot vo dràvnata kasa, {to Vladata najavi deka }e go finansira so ovoj zaem, kako i obvrskite za isplata na dostasani zapisi vo poslednite dva meseci nadminuvaat 70 milioni evra. No, ekonomistite komentiraat deka tokmu vo predizborniot period Vladata }e potro{i najgolem del od parite za finansirawe na pove}e proekti i pla}awe na zaostanatite obvrski od buxetot. Poradi toa, se o~ekuva MMF silno da ja kritikuva Vladata za prekumerno tro{ewe pari od kreditot, koj treba{e da se ~uva kako rezerva za da ja spasuva doma{nata ekonomija od eksterni rizici. Osven revizija na aran`manot so Makedonija, MMF }e gi skenira i ostanatite buxetski tro{ewa, nivoto na deficit

momentot nemame sklu~eno takov aran`man so MMF, koj podrazbira ispolnuvawe na nivni uslovi. Pred pet godini, koga MMF baral devalvacija, imavme sklu~eno stend baj aran`man i toga{ tie imaa pravo da go baraat toa kako eden od uslovite. Nema nitu drugi argumenti zo{to bi trebalo da se otstapi od stabilnosta na devizniot kurs. Analizite poka`uvaat deka vo izminatite 15 godini realniot efektiven kurs {to ja odrazuva konkurentnosta na valutata e depresiran, {to zna~i podobruvawe na konkurentnosta”, izjavi Bogov. EKONOMISTITE BARAAT FLEKSIBILEN KURS Del od doma{nite analiti~ari, pak, vo nekolku navrati ja aktualiziraa idejata za promena na monetarnata strategija so fleksibilen kurs na denarot. Tie smetaat deka politikata na fiksen devizen kurs, koj se primenuva od 1995 godina, e kreirana za namaluvawe na inflacijata i vo dene{ni uslovi e pogubna za stopanstvoto. “Ovaa monetarna strategija {to i denes se primenuva vo Makedonija dava rezultati koga zemjata se soo~uva so visoka inflacija, {to ne e slu~aj vo zemjava. Toga{ fiksniot kurs na valutata dava {tetni rezultati, gi zagu{uva ekonomijata i likvidnosta i ne ovozmo`uva uslovi za podinami~en ekonomski raz-

MMF OSTRO JA KRITIKUVA HRVATSKA azdravuvaweto na hrvatskata ekonomija zaostanuva zad zemjite vo regionot, a procenkite za rast na sreden rok se slabi poradi vkorenetite strukturni poblemi i nekonkurentnosta, oceni misijata na MMF vo Hrvatska. Spored monetarcite, ranlivost predizvikuvaat i buxetskiot deficit i javniot dolg koi postojano rastat. Monetarcite & zabele`aa na hrvatskata Vlada za rastot na platite vo javniot sektor i sugeriraat namaluvawe na javnata potro{uva~ka i zgolemuvawe na deviznite rezervi.

190

milioni evra e planiran deficitot vo Buxetot za 2011

vo dr`avnata kasa i na javniot dolg na zemjata. MMF NEMA DA BARA DEVALVACIJA?! Misijata na MMF, na ~elo so {efot Ves MekGru, prvpat }e se sretne i so noviot guverner na Narodnata banka (NBM), Dimitar Bogov. Otkako negoviot prethodnik Petar Go{ev duri na zaminuvawe od funkcijata javno prizna deka MMF vo 2005 godina vr{el pritisok za devalvacija na denarot od 20%, se otvori dilemata dali monetarcite od Va{ington povtorno }e sugeriraat promena na devizniot kurs na nacionalnata valuta?! Od kancelarijata na Fondot vo Skopje sega komentiraat deka, sepak, fiksniot kurs dobro & slu`i na ekonomijata i ne treba da se menuva. “Monetarnata vlast e pos-

vetena na odrùvaweto na devizniot kurs na denarot fiksen za evroto, za koj veruvaat deka pretstavuva stabilno sidro za monetarnata politika i ima dlaboka poddr{ka od javnosta. MMF se soglasuva deka fiksniot devizen kurs dobro & sluè{e na Makedonija, koj se odlikuva so niska i stabilna inflacija, stabilen realen devizen kurs i ne go spre~i prisposobuvaweto na tekovnata smetka. Fiksniot devizen kurs prodolùva da bide sidro za celite na vlasta niska inflacija i stabilen ekonomski rast. Realniot devizen kurs na denarot e realno cenet, vo soglasnost so srednoro~nite ekonomski procenki”, veli Aleksander Tieman, postojan pretstavnik na MMF vo Makedonija. Guvernerot Bogov e ubeden deka ovaa monetarna strategija gi dava o~ekuvanite rezultati i nema namera da ja menuva. “Ekonomskite politiki se vo nadle`nost na vlasta vo Makedonija i nie vo

voj. Zatoa, smetam deka ovaa strategija treba da se zameni so targetirana inflacija, odnosno pu{tawe na kursot na denarot da fluktuira +/- 5% vo prvite dve godini. Toa nema da vlijae na inflacijata, nema pove}e da se griìme za odrùvawe na de fakto fiksen devizen kurs na denarot, a likvidnosta }e se kreira slobodno”, ocenuva eksguverenrot na NBM i profesor na Ekonomskiot fakultet, Qube Trpeski. Idejata za promena na kursniot reìm vo pofleksibilen ja poddrùva i porane{niot minister za finansii, Boris Stojmenov, koj veli deka toa }e ja zgolemi konkurentnosta na doma{niot izvoz na stranskite pazari. “Nie ja pretvorivme Makedonija vo {oping-zona, so niski ceni za uvezenite proizvodi, a visoki za doma{nite proizvodi i poradi toa vreme e za konsenzus za menuvawe

na ekonomskata politika. Na{ite ceni ostanaa visoki na nadvore{niot pazar, bidej}i visokata cenata na denarot ne e realna. Ako na toa se dodadat visokite kamatni stapki, danoci i prodonesi koi se me|u najviskoite vo Evropa, toga{ avtomatski ste ponekonkurentni od ostanatite zemji vo Evropa, koi pla}aat poniski danoci, prodonesi i kamati. Denes, bitkata se vodi za makroekonomskata stabilnost, no ako se sporedi stapkata na inflacija na nivo na Evropa, nie sme me|u tie so najniska inflacija. Site vladi ja poddr`uvaa politikata na fiksen kurs, ama rezultatite se beda i siroma{tija”, komentira Stojmenov. Vo Makedonija dosega denarot devalvira{e samo edna{, vo 1997 godina, koga negovata vrednost vo odnos na drugite valuti be{e namalena za 16,1%.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,39%

3,34%

4,24%

5,11%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,15%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5361

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

43,2227

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,1626

Швајцарија

франк

49,3196

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,5946

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,0462

61,6

43,5

70,5

49,9

Fokus

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

ZO[TO BANKROTIRAA GRCIJA, PORTUGALIJA I [PANIJA

PRVO GO ISPRAZNIJA BUXE PA GI BANKROTIRAA DR@A

Vaka Grcite odgovorija na dvegodi{nata kriza so koja se soo~uvaat, a gnevot e poradi strogite merki za {tedewe, koi na kraj i ne pomagaat protiv finansiskata kriza.

I Portugalcite protestiraa protiv merkite za {tedewe i namerite Vladata da zeme kredit od EU i od MMF, koj za dr`avata }e zna~i spas, a za gra|anite finansiska propast.

Merkite za {tedewe koi vladite na Grcija, Portugalija, [panija, Irska se obiduvaat da gi implementiraat za da ja vratat zemjata vo ìvot ne se tolku delotvorni kako {to se o~ekuva{e. Od druga strana, pak, zemjite glavni donatori vo “fondot za spas” go gubat trpenieto i ve}e ne sakaat da davaat pari. A ne moàt da si gi zemat ni tie {to ve}e gi dadoa. No, najgolemata opasnost demne od Jugisto~na Evropa. EU i MMF stravuvaat deka na spisokot kriti~ni zemji }e se pojavat novi imiwa. Poslednoto predupreduvawe MMF go isprati do Hrvatska BORO MIR~ESKI inansiskata kriza {to & se slu~uva na Evropa nema brzo da go vidi krajot. Scenarioto, spored koe zemjite od evrozonata edna po edna odat vo bankrot, ve}e stana standardizirano. Problemot po~nuva so kriza vo buxetot na dràvata, prodolùva so nepla} awe na dolgovite kon stranstvo, a kulminira so novo zadolùvawe vo “fondot za spas” na Evropskata unija i na Me|unarodniot monetaren fond. I potoa s$ od po~etok. Merkite za {tedewe koi vladite na Grcija, Portugalija, [panija, Irska se obiduvaat da gi implementiraat za da ja vratat zemjata vo ìvot ne se tolku delotvorni kako {to se o~ekuva{e. Od druga strana, pak, zemjite glavni donatori vo “fondot za spas” go gubat trpenieto i ve}e ne sakaat da davaat pari. A ne moàt da si gi zemat ni tie {to

ve}e gi dadoa. Najgolemata opasnost demne od jugot na Evropa. EU i MMF stravuvaat deka na spisokot kriti~ni zemji }e se pojavat novi imiwa. Poslednoto predupreduvawe MMF go isprati do Hrvatska. A, s$ po~na so Irska, koja minatata godina podigna zaem od spasuva~kiot fond. Po nea sleduva{e Grcija, a sega i Portugalija. Sledna e [panija. “Evrozonata mora da demonstrira sproveduvawe na fundamentalni reformi na navikite i da sozdade nov pravec na upravuvawe so sistemot baziran na strogi pravila, bez dominacija na politi~kite previrawa”, pi{uva amerikanskiot vesnik “Volstrit ùrnal”. Korenite na fiskalnata kriza vo evrozonata se dlaboki. Na ovoj blok mu se priklu~ija 17 dràvi-~lenki, koi tvrdea deka vospostavile set na pravila i proceduri koi se garancija za nisko nivo na buxetski deficit i dràven dolg. No, teorijata i praktikata se sudrija. Grcija i u{te nekolku drugi dràvi moèa da podignuvaat evtini krediti, {to

podocna go intenzivira{e nivoto na nivna zadolènost, a investitorite vo hartii od vrednost o~ekuvaa pogolema stabilnost na pazarite. Tokmu toa gi olesni investitorite za nekolku stotici milioni evra. Kako po~na fiskalnata nedisciplina vo EU? Prvi gi prekr{ija pravilata Germanija i Francija, koi vo 2003 godina istaknaa deka strogite pravila ne treba da vaàt za niv. I drugi dràvi celosno go zanemarija praviloto buxetskiot deficit da ne nadmine 3% od bruto-doma{niot proizvod, kako {to nalaga Paktot za stabilnost i rast na dràvite od evrozonata. Na rabot na dozvolenoto se odnesuvaa nekolku godini i ne gi po~ituvaa pravilata koi sami gi usvoija. Vo 2008 godina, svetot go snajde finansiska kriza i toga{ strogata ramka vo evrozonata po~na da “puka”. Grcija be{e vo dolgovi do gu{a. Irska skokna vo kalta vedna{ po nea, a Portugalija, iako nekolku meseci se protive{e deka ne & e potreben zaem, sepak, popu{ti. No, ekspertite se somnevaat vo stabilnosta na spasuva~kiot fond,

EKONOMIJATA VO EVROZONATA PORASNA 0,8% pored podatocite na Evrostat, ekonomskiot rast vo evrozonata vo prviot kvartal godinava iznesuva 0,8%, {to gi nadmina o~ekuvawata na ekspertite. Agencijata konstatira deka se nadminati i prognozite za zgolemuvawe na bruto-doma{iot proizvod (BDP) vo 17-te zemji. Vo ~etvrtoto trimese~je minatata godina, BDP vo evrozonata porasna 0,3%. Slabata grade`na aktivnost vo ovoj period e navedena kako pri~ina za bavniot rast. Ekonomskiot rast vo evrozonata na godi{no nivo, pak, iznesuva 2,5%. Za Evrostat iznenaduvawe e i rezultatot na Grcija, koja vo prvite tri meseci zabeleà zgolemuvawe na BDP za 0,8%, {to e prv rast od ~etvrtiot kvartal vo 2009 godina. Sepak, ovoj rezultat na Atina ne moè da se prifati kako signal za postojan porast. Inflacijata vo 17-~lenata evrozona se zgolemi na najvisoko nivo od oktomvri 2008 godina, koga dostigna 3,2%. Taa vo april iznesuva 2,8%, {to e najvisoko nivo vo poslednite 30 meseci. Ekspertite se najzagrièni poradi neednakviot razvoj na ekonomiite od dràvite-~lenki na evrozonata, a predvodnici na ekonomskiot razvoj se Germanija i Francija. Za razlika od niv, perifernite ekonomii postojano se cel na rejting-agenciite, analiti~arite i regulatorite, koi gi ocenuvaat merkite i naporite za nadminuvawe na krizata.

a del od niv smetaat deka toj nema kapacitet da go pokrie dolgot na site ekonomski zagrozeni dr`avi. Na krizata i nametnatite merki za {tedewe, gra|anite odgovorija so protesti. Vo Grcija, Portugalija, Irska i vo [panija se revoltirani od strogite merki za {tedewe so koi se namaluvaat parite za penziskiot, zdravstveniot i socijalniot sistem. Dr`avnite institucii na golemo go kratat brojot na vraboteni. Toa donese zna~itelno opa|awe na kupovnata mo} na Evropejcite. Gra|anite od Germanija, pak, se protivat na potrebata od zgolemuvawe na spasuva~kiot fond na EU i MMF. Dosega Grcija dobi kredit od od EU i MMF vreden 110 milijardi evra. Irska pozajmi 85 milijardi, a Portugalija 78 milijardi evra. Grcija go dobi zaemot so kamata od 4,2%, Irska so 5,8%, a Portugalija so 5,1%.

Na Grcija & gori pod noze

I pokraj zaemot, Grcija tapka vo mesto. Spored del od ekspertite, gr~kata ekonomija e vo u{te polo{a sostojba, a vinata ja prefrlaat vrz Vladata na premierot Jorgos Papandreu. Dolgot na Grcija ve}e dostigna 150% od BDP. Grcija vo petokot u{te edna{ gi razo~ara ekspertite koga go odlo`i planot za reformi na ekonomijata. Toa gi destabilizira i pazarite. Vrednosta na evroto vo odnos na dolarot se namali, a dopolnitelen udar na investitorite vo hartii od vrednost im nanese namaluvaweto na kreditniot rejting na gr~kite obvrznici od Fi~. Spored agencijata, Grcija se soo~uva so najte{kiot predizvik pred sebe - soodvetno da ja reformira ekonomijata. No, vo uspe{nosta na reformi se somnevaat

pogolem del od ekspertite. Pretsedatelot na evrozonata, @an-Klod Junker, poso~i deka Grcija treba da osnova posebno telo za sproveduvawe na privatizacijata, kako {to toa go napravi Isto~na Germanija po padot na komunizmot. “]e bidam premnogu zadovolen dokolku na{ite gr~ki prijateli osnovaat agencija za privatizacija kako nezavisno telo, po terkot na germanskata *Treuhandanstalt. Ako se slu~i ova, EU }e ja poddrì programata za privatizacija i smetam deka nejzinoto soodvetno sproveduvawe moè da donese dvojno pove}e od predvidenite 50 milijardi dolari”, izjavi Junker. Toj predupredi i deka Grcija moè povtorno da bide glavna pri~ina za prodlabo~uvawe na krizata vo evrozonata dokolku ne uspee da gi zadovoli kriteriumite na me|unarodnata zaednica. “Grcija mora da izvr{i blago restrukturirawe na dolgot, da go privatizira dràvniot imot i parite da gi iskoristi za otplata na dolgovite”, istakna Junker. Revoltirana od gr~kata neposlu{nost, minatata nedela Norve{ka odlu~i da ja prekine pari~nata pomo{ za Grcija poradi toa {to Atina ne se pridrùva do prezemenite obvrski. Norve{ka ne e ~lenka na Evropskata unija, no e del od Evropskiot ekonomski prostor, vo koj ~lenuvaat 27 zemji-~lenki na EU plus Norve{ka, Island i Lihten{tajn. Evropskiot ekonomski prostor dodeluva sredstva za namaluvawe na ekonomskite i socijalnite razliki vo Evropa. “Se soo~uvme so pote{kotii pri prakti~noto ispolnuvawe na planovite so Grcija, koja ne gi ispolnuva obvrskite. Poradi toa Norve{ka nema da donira sredstva za Grcija”,

no.

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVE SVETOT ETOT

ETOT, AVITE 110

milijardi evra iznesuva zaemot {to go dobi Grcija od EU i MMF

milijardi evra e iznosot na zaemot {to go dobi Irska od EU i MMF

Ircite se ~ini se spasija od krizata so pari od EU i MMF, no s$ u{te imaat finansiski problemi, posebno so otplatata na zaemot.

telekomunikaciska Amerikanskata AT&T, so rast na profitot od 39%

kompanija vo prviot kvartal godinava, se najde na 14-toto mesto na listata so najuspe{ni kompanii vo svetot spored magazinot “Forbs”

milijardi evra e zaemot za Portugalija od EU i MMF

izjavi {efot na norve{kata diplomatija Jonas Gar Store. I germanskata kancelarka Angela Merkel sedi na dva stola koga stanuva zbor za zgolemuvawe na finansiskata pomo{ za Grcija vo vreme koga mediumite {pekuliraat deka Grcija }e dobie nov zaem od 60 milijardi evra. “Jas sum li~nost koja ne donesuva zaklu~oci prebrzo, bez da gi vidi oficijalnite rezultati za aktuelnata i fakti~kata sostojba. Dodeka ne doznaeme to~no kakva e finansiskata situacija vo Grcija, Germanija nema da se proiznese za toa dali }e pridonese vo potencijalniot nov spasuva~ki paket”, istakna Merkel. Taa tvrdi deka germanskiot Parlament e glaven poddrùva~ na idejata za osnovawe postojan mehanizam za finansiska pomo{ na zagrozenite dràvi od evrozonata. Od dopolnitelna finansiska pomo{ za Grcija se otkaà i Velika Britanija, a britanskiot vesnik “Fajnen{l tajms” go nare~e odnesuvaweto na gr~kata Vlada “sramno i neodgovorno”. Spored poslednoto istraùvawe na Blumberg, okolu 85% od ekonomistite i investitorite o~ekuvaat Grcija da bankrotira. Spored ekspertite, mnogu e verojatno Grcija vo brzo vreme da prestane so pla}awe na kreditite, bidej}i dolgot na zemjata prodolùva da raste. Od po~etokot na januari e zgolemen za 11% brojot na tie {to smetaat deka Grcija nema da bide vo mo`nost da go servisira svojot dolg. Rezultatite od anketata pokaùvaat deka Portugalija i Irska se na ista pozicija. Ekspertite smetaat deka prezemenite politiki vo odnos na dol`ni~kata kriza vo evrozonata se dviàt vo vistinska nasoka. No, postoi ubeduvawe deka osnovata na problemot e vo samite dràvi koi ne se vo sostojba da gi primenat spasuva~kite merki za izlez od krizata. Posledniot izve{taj na MMF za sostojbata na ekonomijata vo evrozonata veli deka opasnosta od dol`ni~kata kriza ne e minato. S$ u{te postoi mo`nost za nejzino {irewe kaj vode~kite ~lenki vo evrozonata i ekonomiite vo rast vo Jugoisto~na Evropa.

I vo Irska “{kripi”

Vetuvawata na irskata Vlada deka }e uspee da se nosi so uslovite na zaemot od EU i MMF izlegoa la`ni. “Portugalija, Grcija i Irska imaat potreba od poevtini zaemi za da gi osiguraat naporite deka rehabilitacijata od evropskata kriza }e

AT&T GO OSVOJUVA AMERIKANSKIOT PAZAR BORO MIRÊSKI ajgolemiot amerikanski provajder vo fiksnata i mobilnata telefonija, AT&T, se najde na 14to mesto na listata so najuspe{ni kompanii vo svetot za 2011 godina. Iako finansiskata kriza vo izminatite dve godini negativno vlijae{e vrz rabotata na kompanijata, sepak, vo prviot kvartal godinava taa ostvari rast na profitot od 39%. Toa se dolì pred s$ na promocijata na telefonot iPhone na Verizon Wireless, koj se prodade vo 3,6 milioni primeroci. Od niv 25% bile kupeni od novi korisnici na uslugite na AT&T. “Vo ovoj kvartal vlegovme so odredeni pra{awa i nesigurnost. Za sre}a, gi najdovme odgovorite”, izjavi finansiskiot direktor, Rik Lindner. Toj istakna deka vlijanieto na Verizon iPhone bilo pomalo otkolku {to o~ekuvale. Iako kompanijata dobi 3,6 milioni novi korisnici, sepak, toa bilo okolu 90% pomalku vo sporedba so brojot na novi korisnici od pred edna godina, {to ja otslikuva surovata realnost deka eksplozivniot rast na najprofitabilniot segment od ovaa industrija s$ pove}e se gubi. Poradi toa, AT&T i negovite sorabotnici se svrtea kon alternativnite uredi, kako {to se tablet-kompjuterite i elektronskite ~ita~i na knigi, kako novi izvori na prihodi. Vo prviot kvartal od godinava AT&T ostvari profit od 3,41 milijardi dolari (57 centi po akcija), {to pretstavuva rast od 39% od minatogodi{nite 2,45 milioni dolari. Prihodite na kompanijata se zgolemija za 2,3% i dostignaa 31,25 milijardi dolari. Vrz osnova na ovie rezultati i zgolemuvaweto na konkurentnosta na amerikanskiot pazar, AT&Tneodamna odlu~i da go napravi najgolemoto prezemawe vo svojata istorija. AT&T planira da go kupi T-Mobile USA vo sopstvenost na germanskiot telekomunikaciski gigant Deutsche Telekom po cena od 39 milijardi dolari. So akvizicijata }e se pro{iri 4G mreàta na AT&T na 1,9 milioni kilometri kvadratni i }e stane dostapna za u{te 46,5 milioni Amerikanci. So toa, AT&T o~ekuva da dobie dovolen broj predavateli za da ja zgolemi gustinata na mreàta za 30%. “Ova pretstavuva zna~ajna obvrska za da se zajakne i pro{iri

N [pancite se protivat na strogite merki za {tedewe, a Vladata e ubedena deka ja spasi dr`avata od bankrot.

KRIZATA OD EVROZONATA MO@E DA SE PRELEE VO ISTO^NA EVROPA ostoi rizik fiskalnata kriza od evrozonata da & na{teti na ekonomijata na dràvite od Isto~na Evropa, iako negativno vlijanie ne se voo~i vo prviot kvartal godinava. Ova go izjavi pretsedatelot na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), Tomas Mirou. Spored nego, soodvetno re{enie za ekonomskata kriza e konsultirawe na kreatorite na politiki so investitorite. EBRD e osnovana vo 1991 godina za da im pomogne na dràvite od isto~na Evropa i od porane{niot sovetski sojuz da ja sprovedat tranzicijata. Vo 2010 godina, EBRD investira{e 12,82 milijardi dolari vo 29 dràvi vo koi raboti. “Go gledam potencijalniot rizik preku oslabuvawe na ekonomskiot rast vo evrozonata, koj e od osobena va`nost za dràvite od Isto~na Evropa. Moè da nastane presvrt na finansiskiot pazar, kako i povlekuvawe na filijalite na gr~kite banki od Bugarija, Romanija i Srbija”, istakna Mirou. Evrozonata e glaven pazar za izvoz na golem del od isto~noevropskite ekonomii.

uspee”, istakna ministerot za finansii na Irska, Majkl Nunan. Ovaa izjava e rezultat na frustraciite na Irska od francuskite barawa dràvata da gi zgolemi korporativnite taksi dokolku saka poevtinuvawe na zaemot. “I koga se dogovara{e zaemot za Portugalija, im kaàv deka e premnogu skap, kako i irskiot. Mnogu pogolema e verojatnosta spasuva~kata akcija da bide pouspe{na dokolku zaemot e poevtin”, istakna Nunan. Dodeka vo Grcija, Portugalija i vo [panija dol`ni~kata kriza e predizvikana od lo{iot ekonomski menaxment i slabite fiskalni politiki, irskiot problem se dolì na kolapsot na bankarskiot sektor. Toa se

slu~i vo 2008 godina, koga irskata Vlada nema{e finansiski kapacitet da gi izvle~e bankite od kriza. Minatata nedela, MMF odobri re~isi 1,6 milijardi evra nova tran{a od zaemot za Irska i soop{ti deka e zavr{ena najnovata analiza za napredokot na Irska pod uslovite koi gi dobi zaedno so pomo{ta od 85 milijardi evra vo noemvri 2010 godina. Portugalija dobi zaem od 78 milijardi dolari, a prvata tran{a vo iznos od 18 milijardi dolari, EU i MMF treba da & ja isplatat na po~etokot od juni. Ova go potvrdi portugalskiot minister za finansii, Fernando Tekseira dos Santos.

kriti~nata infrastruktura, koja e va`na za idninata na na{ata nacija”, izjavi izvr{niot direktor na AT&T, Rendal Stivenson. Od vkupnata suma, 39 milijardi dolari, 25 milijardi AT&T }e plati vo gotovo, a ostatokot v o a k c i i . Deutsche Telekom }e ima udel od 8% vo akciite na AT&T i eden pretstavnik vo bordot na direktori. So toa }e se sozdade najgolemata telekomunikaciska kompanija vo SAD, koja }e opsluùva 130 milioni korisnici. Dogovorot be{e odobren od bordot na direktori na AT&T i na Deutsche Telekom, no }e mora da pomine niz regularnata procedura, koja s$ u{te ne e ednoglasna vo odnos na ova pra{awe. Spored ârls Goldvin od Forrester Research, dokolku se odobri prezemaweto na amerikanskiot T-Mobile od AT&T }e ima dobri, no i lo{i vesti. Dobrite se deka }e se podobri kvalitetot i pokrienosta na {irokopojasnite uslugi na mobilnata tehnologija, vo koi }e vlezat i ruralnite predeli. Lo{ite se deka cenite na ovie uslugi nema da se spu{tat tolku brzo kolku {to bi sakale potro{uva~ite, bidej}i AT&T i Verzion Wireless zaedno }e imaat trojca od ~etvorica pretplatnici na bezì~nata telefonija vo SAD. AT&T Inc. e najgolemiot provajder za fiksna telefonija vo SAD. Do 2010 godina be{e sedmata najgolema kompanija vo SAD po vkupen prihod, kako i ~etvrta najgolema nenaftena kompanija (zad Walmart, General Electric i Bank of America). Vo 2010 godina “Forbs” ja rangira{e AT&T kako 13-ta najgolema kompanija vo svetot i devetta najgolema nenaftena kompanija po pazarna vrednost. Do januari godinava AT&T stana 20ti najgolem operator za mobilna telefonija vo svetot so pove}e od 96 milioni korisnici. AT&T vo 1983 godina go izgubi sporot so amerikanskata vlada i se raspadna. So malo restrukturirawe od AT&T proizleze kompanijata Southwestern Bell Corporation, koja rabote{e pod ovoj brend okolu 12 godini. Vo 1995 godina kompanijata go promeni imeto vo SBC Communications Inc., a vo 2005 godina povtorno vo AT&T Inc, otkako ja kupi porane{nata kompanijaroditel, AT&T Corporation. Novata komapnija go prezede poznatoto AT&T logo. Ottoga{ AT&T se bori da stane lider na amerikanskiot pazar za telekomunikacii.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

PRAVEDNA MAKEDONIJA Makedonija

zabrzano se raslojuva. Od den na den bogatite se s$ pobogati, a site drugi s$ posiroma{ni. Vaka se kine tkivoto na zemjata, se doveduva vo pra{awe odr`livosta na socijalnata kohezija na podolg rok. Ova mora da se promeni. Morame Makedonija da ja izvadime od sostojbata vo koja golem broj gra|ani bukvalno nemaat korka leb. Makedonija mora da bide pravedna

akedonija zabrzano se raslojuva. Od den na den bogatite se s$ pobogati, a site drugi s$ posiroma{ni. Ima podatoci {to se odnesuvaat na delovi od vkupnoto naselenie vo zemjata, najsiroma{nite 20% i najbogatite 20% od vkupnoto naselenie. Podatocite poka`uvaat deka vo 1998 godina od vkupniot nacionalen dohod kaj najsiroma{nite 20% od vkupnoto naselenie oti{le samo 9% od dohodot, a kaj najbogatite 20% od vkupnoto naselenie oti{le duri 35% od dohodot ili ~etiri pati pove}e. Ottoga{ navamu rabotite namesto da se podobruvaat, drasti~no se vlo{uvaat. Vo 2009 godina od vkupniot nacionalen dohod kaj najsiroma{nite 20% od vkupnoto naselenie oti{le samo 5% od dohodot, a kaj najbogatite 20% od vkupnoto naselenie oti{le duri 50% od dohodot ili celi 10 pati pove}e. Delot za najsiroma{nite se prepolovil, a delot za najbogatite zna~itelno se zgolemil. Katastrofa.

Vaka se kine tkivoto na zemjata, se doveduva vo pra{awe odr`livosta na socijalnata kohezija na podolg rok. Poglednete {to se slu~i vo Alìr, Egipet, Libija. Gnevot {to be{e manifestiran na tamo{nite protesti be{e odraz na socijalnata rasloenost, situacijata vo koja liderite nataloìle milijardi dolari, a najgolem del od naselenieto nema hrana za da preìvee. Ova mora da se promeni. Morame Makedonija da ja izvadime od sostojbata vo koja golem broj gra|ani bukvalno nemaat korka leb. Makedonija mora da bide pravedna. [to }e napravi SDSM vo vrska so toa? Pove}e raboti. Prvo, site siroma{ni gra|ani, licata postari od 65 godini i decata do 14 godini nema da pla}aat participacija vo zdravstvoto. Toa zna~i deka mora kone~no da prestane stravot kaj sive ovie gra|ani od odewe na doktor, ne zatoa {to imaat lo{a bolest, tuku zatoa {to nemaat pari da ja platat participacijata.

Vtoro, vo na{ata zemja ima iljadnici gra|ani postari od 65 godini koi imaat pomalku od 15 godini raboten sta` so plateni pridonesi i koi po nieden drug osnov ne moàt da steknat pravo na penzija. Za site niv novata vlada na SDSM }e vovede dràvna socijalna penzija. I ne e rabotata samo vo finansiskata poddr{ka {to ja dava penzijata, tuku i vo povolnostite {to gi nosi dobivaweto status na penzioner. Toa zna~i besplaten avtobuski prevoz vo vtornik i vo petok, kako i vo drugite denovi od 9 do 14 ~asot. Toa zna~i u~estvo vo aktivnostite {to gi organiziraat zdruènijata na penzioneri. Treto, socijalnata pomo{ }e se zgolemi za 40% so odredena dinamika. êtvrto, so zakon }e se utvrdi minimalnata plata i taa nema da bide poniska od 9.000 denari. Toa zna~i deka }arot od rabotata }e se raspredeli popravedno me|u rabotnikot i sopstvenikot. Petto, kone~no so zakon } e se re{i problemot na

ste~ajcite. Se se}avame na nivnite protesti pred zgradata na Sobranieto, pa dogovorot {to go potpi{uvaa so premierot Gruevski i triumfalnoto otstranuvawe na protestnite {atori vo parkot pred Sobranieto. Nasmeanite lica na ste~ajcite odamna gi nema. [esto, odano~uvaweto na imotot }e se vr{i spored vrednosta na imotot. Sekoj gra|anin ~ij imot, eden ili pove}e, vkupno vredi pomalku od 50 iljadi evra nema da pla}a danok na imot. Sedmo, }e se vovede progresivnoto odano~uvawe, toa spored koe tie so pomali plati }e pla}aat personalen danok po poniski dano~ni stapki od tie so visoki plati. Osmo, socijalna za{tita od energetska siroma{tija. No, opfatot }e bide pogolem i finansiskata poddr{ka }e bide pogolema. Devetto, integracija na licata so posebni potrebi. Toa vklu~uva navistina brojni merki za razli~ni grupi lica so posebni potrebi.

Desetto, a mo`e da se gleda i kako prvo. Niza merki za pottiknuvawe na vrabotuvaweto na ranlivite grupi preku subvencionirawe na vrabotuvaweto na deca bez roditeli, lica so invaliditet, bra~ni dvojki so tri ili pove}e deca, roditeli na deca so posebni potrebi, lica koi bile `rtvi na semejno nasilstvo, samohrani roditeli. I da ras~istime dve raboti. Postojat golemi razliki me|u SDSM i DPMNE. Prvo, merkite na SDSM ne se populizam, zatoa {to celo vreme imame konzistentna pozicija, od progresivnoto odano~uvawe do na~inot na odreduvawe na platite na administrativcite i do socijalnata pomo{. Vtoro, su{tinski se razlikuvame vo odnos na vetuvawata. SDSM nema namera da se natprevaruva so DPMNE vo vetuvawata. Go vetuvame toa {to mo`e da se ostvari. [to vetile i ne ostvarile od DPMNE dobro go znaat tie, a najdobro znaat gra|anite. SDSM ima jasna vizija za toa kakvo op{testvo saka da gradi. Soci-

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

jaldemokratijata ne e prazen termin, toa e mno{tvo opredelbi vo koi veruva{ ili ne veruva{. Nie sakame da gi afirmirame vrednostite koi nekoj poslednive godini uporno saka da gi poni{ti, da gi izbri{e. Makedonija e izgradena na temelot na zaedni{tvo i solidarnost i toa go ima vo penziskiot sistem, vo zdravstvoto, vo obrazovanieto. Da ne be{e taka }e nema{e elektrifikacija, `elezni~ki prugi, pati{ta, elektrani, u~ili{ta, bolnici. S$ po~nalo re~isi od nula. Denes rabotite se izmesteni. Krajno vreme e s$ da se promeni od koren. 5. juni e dobar datum za po~etok. S$ po~nuva od glasot za pravedna Makedonija.

REGULIRAWE NA ODNOSITE ME\U MAKEDONIJA I LONDONSKIOT KLUB NA KREDITORI Porane{nata

zemja vo koja `iveevme, SFRJ, dolgo vreme be{e milenik na Zapadot. Taa be{e primer koj treba{e da go sledat zemjite-~lenki na Var{avskiot pakt i SEV i zatoa vratite na me|unarodnite finansiski institucii i na vladite na bogatite zemji (sobrani okolu Pariskiot klub na kreditori), i na golemite komercijalni banki (Londonski klub) bea {iroko otvoreni. I toa SFRJ obilno go koriste{e

ondonskiot klub na kreditori pretstavuva forum ili poto~n o, ne formalen organ na najgolemite komercijalni banki od razvieniot svet koi imaat plasirano krediti vo zemjite od Tretiot svet. Imeto â&#x20AC;&#x153;londonskiâ&#x20AC;? go ima dobieno poradi faktot {to najgolem del od pregovorite me|u kreditorite i dol`nicite se vodat vo London. Ima i isklu~oci, kako {to bea, na primer, pregovorite me|u Londonskiot klub i Republika Makedonija, koi se vodea vo Wujork. Porane{nata zemja vo koja ìveevme, SFRJ, dolgo vreme be{e milenik na Zapadot. Taa be{e primer koj treba{e da go sledat zemjite-~lenki na Var{avskiot pakt i SEV i zatoa vratite na me|unarodnite finansiski institucii i na vladite na bogatite zemji (sobrani okolu Pariskiot klub na kreditori), i na golemite komercijalni banki (Londonski klub) bea {iroko otvoreni. I toa SFRJ obilno go koriste{e. êsto i vnatre{nite problemi, me|urepubli~ki, gi re{ava{e so novo zadolùvawe od stranstvo. I pobrziot razvoj na nedovolno razvienite repub-

liki se re{ava{e so politika na pogolemo naso~uvawe na stranskite krediti kon ovie republiki. Taka se objasnuva i pogolemata zadolènost na Republika Makedonija vo sporedba so ostanatite porane{ni ~lenki na jugoslovenskata fed eraci ja. Pra{aweto kako i kolku racionalno se iskoristeni ovie stranski krediti e tema sama za sebe i ovde nema da ja analizirame. Vtor vaèn element vo vrska so dolgot kon Londonskiot klub pretstavuva t.n. Nova finansiska spogodba, sklu~ena vo septemvri 1988 godina me|u Londonskiot klub na kreditori i SFRJ kako zemja-dol`nik. So ovoj dokument Londonskiot klub odobri novi krediti vo iznos od 6,8 milijardi dolari, koi bea upotrebeni za refinansirawe na obvrskite kon ovoj klub. Kreditorite (vkupno 450) formiraa me|unaroden koordinativen komitet i ja odredija Manufacture Hanover (podocna Chemical Investment Bank) da gi zastapuva. Na stranata na dol`nikot kako solidarni dol`nici se potpi{aa: Narodna banka na Jugoslavija, zdruènite banki od site republiki,

me|u koi i Stopanska banka Zdruèna banka Skopje. Site banki ja ovlastija Narodnata banka na Jugoslavija da gi zastapuva i site pla}awa po smetkite da se vr{at preku nea, a jugoslovenskata federacija be{e garant na spogodbata. Kreditot za refinansirawe be{e so rok od 18 godini i grejs-period od {est godini. Za iznosot na novoodobreniot kredit bea emitirani vrednosni hartii, poznati pod imeto zaklu~nici, koi kotiraa na sekundarniot pazar. Toa {to ispadna najaktuelno po raspadot na SFRJ be{e klauzulata za solidarna odgovornost na dol`nicite potpisni~ki na dogovorot. Toa zna~e{e deka kreditorite moè da biraat od kogo }e go naplatat pobaruvaweto. Ottamu proizleguva{e golemata nervoza vo Republika Slovenija, bidej}i kako najsolventen dol`nik od site novonastanati dràvi na tloto na porane{na SFRJ moè{e da se slu~i da mora da go pla}a najgolemiot del od dolgot kon Londonskiot klub. Zatoa, Republika Slovenija vedna{ po osamostojuvaweto po~na edna golema pravna bitka za da izleze od kanxite na

ovaa spogodba. Prvo, vo tek na edna no} slovene~kiot Parlament donese amandman na Ustavot deka ne gi priznava dolgovite na Republika Slovenija kon drugite porane{ni jugoslovenski republiki. Istata no} ja bankrotiraa Qubqanska banka i ja formiraa Nova Qubqanska banka. Londonskiot klub, koristej}i ja ovaa klauzula od spogodbata, se soglasi da pregovara so Slovenija i so ostanatite dr`avi, no ne na principot za kreditite plasirani vo soodvetnata republika, tuku za toa kolkav del }e zeme Slovenija od vkupniot dolg na SFRJ kon ovoj klub na kreditori. Vo me|uvreme, SR Jugoslavija podnese tu`ba protiv site potpisni~ki na spogodbata vo London, povikuvaj}i se na istata klauzula i baraj}i da ne se pregovara poedine~no. Po dve godini pregovori Slovenija ja dobi bitkata, zemaj}i ne{to pogolem del od vkupniot dolg {to bi & pripadnal koga bi se primenil klu~ot na Me|unarodniot monetaren fond. U~estvoto na Slovenija vo kvotata na MMF e 13,39%, a taa prezede 18% od vkupniot jugoslovenski

dolg kon Londonskiot klub. Po nea vo pregovori so Londonskiot klub vleze Hrvatska. Bidej}i patot ve}e be{e trasiran, nejzinite pregovori zavr{ija za dve nedeli. I taa zede eden procenten poen nad delot {to bi & pripadnal koga bi se primenil klu~ot na MMF. U~estvoto na Hrvatska vo kvotata na Me|unarodniot monetaren fond e 28,5%, a taa prezede 29,5% od vkupniot jugoslovenski dolg kon ovoj klub. Treta po red vo pregovorite vleze Republika Makedonija. Pregovorite so Londonskiot klub se odr`aa od 17. do 18. oktomvri 1996 godina vo Wujork. Sega da odgovorime na pra{aweto zo{to vo Wujork, a ne vo London? Odgovorot le`i vo faktot {to banka-agent po t.n. NFA (New Financial Agreement) od 1988 godina e Chase Menheten. Vtoro, pretsedatel na Londonskiot klub vo vremeto na pregovorite be{e potpretsedatelot na ovaa banka, gospodin Robert Genge. Pokraj nego, vo pregovorite od Londonskiot klub bea i pretstavnicite: Chase od amerikanska strana, Societe Generale od francuska, Deuthe od germanska i Sakura banka od japonska strana. Od

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

makedonska strana vo pregovorite u~estvuvavme jas, toga{en guverner na NRBM i direktor na Direkcijata za ekonomski odnosi so stranstvo vo NBRM. Isto taka, Narodnata banka ima{e anga`irano i eden finansiski ekspert od SAD, koj svoevremeno, vo 1988 godina, gi vode{e pregovorite so Vladata i Narodnata banka na SFRJ vo imeto na Londonskiot klub na kreditori. Pregovorite po~naa so edno iznenaduvawe {to im go priredivme na pretstavnicite od Londonskiot klub. Go zamolivme {efot na misijata na MMF za Makedonija vo toa vreme, gospodinot Robert Korker, da dojde vo Wujork i kako pretstavnik na Fondot da im ja izlo`i ekonomskata sostojba na Makedonija, posebno sostojbata vo platniot bilans. Se razbira, toj mora{e da dobie dozvola od negovite pretpostaveni i na na{e zadovolstvo ja dobi. Inaku, toa pretstavuva svoeviden presedan - oficijalen pretstavnik na MMF da bide prisuten na pregovori me|u zemja-dol`nik i Londonskiot klub na kreditori, no na stranata na dol`nikot.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

KOMPANIJATA KON^AR STANUVA VISOKOTEHNOLO[KA INDUSTRIJA

NISKOPODEN VOZ, NOV HRVATSKI IZVOZEN ADUT

Prviot niskopoden elektromotoren voz za regionalen soobra}aj e dolg 75 metri, ima 212 sedi{ta, celosno e klimatiziran, a moè da postigne maksimalna brzina od 160 kilometri na ~as. Cenata na vozot iznesuva pet milioni evra svetski proizvoditeli, kako {to se Simens i Bombardie. Ne stanuva zbor samo za kvalitetot na proizvodite, tuku i za cenata na kapitalot, politikata i ekonomskite odnosi me|u dràvite. “Svesni sme deka nema da bide tolku lesno da se probieme na svetskiot ili evropskiot pazar pokraj golemite proizvoditeli na vozovi. No, nie imame golema komparativna prednost vo odnos na niv. Na malite èlezni~ki kompanii moème da im ponudime voz koj na niv }e im odgovara, dodeka golemite proizvoditeli izrabotuvaat standardni vozovi, zovi, pa

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

den od najgolemite hrvatski izvoznici, zagrepskata kompanija Kon~ar Elektroindustrija, go pretstavi minatata nedela noviot elektromotoren niskopoden voz za Hrvatski èleznici (H@). Spored najavite, toj bi trebalo da stane nov hrvatski izvozen adut za golemiot evropski, a moèbi i svetski pazar. Vozot e proizvod na razvojot na hrvatskata industrija. Vo proizvodstvoto u~estvuvaa pove}e od 250 stru~waci – inèneri, magistri i doktori na nauki, i fabrikata

Vo Kon~ar se svesni deka na evropskiot pazar mnogu pote{ko }e im konkuriraat na najgolemite svetski proizvoditeli, kako {to se Simens i Bombardie. za `elezni~ki vozila Gredeq, kako i brojni drugi dobavuva~i. “Vo svetot ima malku zemji ~ija industrija i stru~waci mo`e da razvijat i proizve-

HRVATSKA ]E KUPUVA NOVI VOZOVI Osven za golemiot stranski pazar, Kon~ar i Gredeq se zainteresirani i za doma{niot pazar i o~ekuvaat mnogu od tenderot za nabavka na novi vozovi {to godinava }e go raspi{at Hrvatski `eleznici. Pretstavnici od H@-Patni~ki prevoz kon krajot na minatata godina najavija deka vo prvata polovina od godinava planiraat da objavat me|unaroden tender za kupuvawe 27 voza so vkupna vrednost od 135 milioni evra. Do 2018 godina planiraat da nabavat 92 voza so vkupna vrednost od 488 milioni evra.

dat visokotehnolo{ki proizvod. Kon~ar, Gredeq i ostanatite doma{ni partneri mo`at blagodarenie na znaeweto i sposobnosta na na{ite stru~waci da razvijat vozovi koi celosno gi zadovoluvaat potrebite na Hrvatski `eleznici i koi po kvalitet i cena se ramnopravni i konkurentni na stranskite proizvoditeli”, izjavi pretsedatelot na Upravata na Kon~ar, Darinko Bago. Mario Musa, ~len na Upravniot odbor na H@Patni~ki prevoz, istakna deka prvite vpe~atoci na stranskite i doma{nite stru~waci za noviot voz se pozitivni i najavi deka H@

HRVATSKA ]E GO PREISPITUVA UVOZOT NA @ELEZO I ^ELIK rvatskata Vlada odlu~i da gi preispita uslovite pod koi se uvezuvaat proizvodi od `elezo i ~elik vo zemjata so cel da go pottikne razvojot na ovaa industrija, a }e se prezemaat i merki i aktivnosti za sozdavawe uslovi za zgolemuvawe na izvozot. Hrvatskata Vlada donese zaklu~ok so koj go prifati Izve{tajot za sostojba-

ta vo sektorot za èlezo i ~elik, so {to industrijata na èlezo i ~elik stana industriska granka od strate{ko zna~ewe za ekonomijata. Ministerstvoto za ekonomija vo naredniot period }e izraboti programa za poddr{ka na ovaa industrija i }e izdvoi sedum milioni evra za dodeluvawe dràvni subvencii. Imaj}i ja predvid potrebata od investi-

naskoro }e raspi{e javen tender za novi patni~ki vozovi. “Potencijalot na hrvatskiot pazar za elektromotorni vozovi vo narednite pet do osum godini, spored aktuelnite planovi, e na nivo od 500 milioni evra. Toa e mnogu zna~aen potencijal za hrvatskata industrija, koja mora da ima doma{en pazar za da mo`e da nastapuva so tolku slo`eni proizvodi i na stranskite pazari”, izjavi Stjepan Bahun, pretsedatel na Upravata na Kon~arElektri~ni vozila. Me|utoa, vo Kon~ar se svesni deka na evropskiot pazar mnogu pote{ko }e im konkuriraat na najgolemite K

`elezni~kite prevozni~ki kompanii mora da se prilagodat na niv. Zatoa, tuka ja gledame svojata {ansa”, objasnuva Bago. Toj predupredi deka poradi ekonomskata kriza akcentot pove}e ne se stava na tehnikata, kvalitetot i rokovite na isporaka, tuku na cenata. Prviot niskopoden elektromotoren voz za regionalen soobra}aj e dolg 75 metri, ima 212 sedi{ta, celosno e klimatiziran, a mo`e da postigne maksimalna brzina od 160 kilometri na ~as. Cenata na vozot iznesuva pet milioni evra.

DARINKO BAGO AGO PRETSEDATEL NA UPRAVATA RAVATA NA KON^AR Kon~ar, Gredeq i ostanatite doma{ni partneri mo`at blagodarenie na znaeweto weto i sposobnostite na na{ite eksperti da razvijat at vozovi koi celosnoo gi zadovoluvaat potrebite ebite na H@. I po kvalitet itet i po cena se ramnonopravni i konkurenttni na stranskite proizvoditeli. C

rawe vo ovaa industrija, Vladata gi povika pretpriema~ite od ovoj sektor da prezemat potrebni merki i investicii so cel voveduvawe novi tehnologii ili modernizacija na postoe~kite za da se zgolemat standardite za za{tita na `ivotnata sredina, da se obezbedi za{teda na energija i da se pottiknat razvojno–istra`uva~kite aktivnosti vo ovoj sektor.

SLOVENIJA DOBI VTORA OPOMENA OD EK PORADI PROPISITE ZA BANKITE vropskata komisija (EK) & isprati u{te edna opomena na Slovenija zatoa {to s$ u{te ne po~nala da gi sproveduva evropskite propisite za bankite. Ova e ve}e vtora opomena za Slovenija poradi nepo~ituvawe na novite evropski propisi za barawata {to se odnesuvaat na kapitalot na bankite i dokolku vo rok od dva meseci ne po~ne da gi sproveduva, EK bi mo`ela da ja tu`i pred

Sudot vo Evropskata unija. Edna od tie direktivi predviduva kolku sopstveni finansiski sredstva moraat da imaat bankite i investiciskite pretprijatija za da mo`at da gi pokrijat razlikite i da gi za{titat svoite investitori. Novite propisi predviduvaat bankite da se obvrzat da ne pottiknuvaat ili nagraduvaat preterano rizi~no odnesuvawe. Tretata direktiva bara bankarskite nadzorni soveti da moraat da bidat ovlasteni

da im odreduvaat sankcii na bankite {to ne ja usoglasuvaat politikata na prihodi so novite barawa. Osven ovie direktivi, novite evropski bankarski propisi gi zaostruvaat i barawata koi se odnesuvaat na otkrivawe na stepenot na rizik so koj se soo~uvaat bankite i so toa da se zgolemi doverbata vo pazarot. Ova treba da gi pottikne bankite povtorno da po~nat so me|usebno pozajmuvawe pari.

SRBIJA GO ZGOLEMI IZVOZOT VO RUSIJA ZA 70% o prvite tri meseci od ovaa godina, Srbija vo Rusija izvezla stoka vo vrednost od 161,1 milioni dolari, {to e za 70% pove}e od istiot period vo 2010 godina. Vo tekot na celata 2010 godina, vo Rusija e izvezena stoka vo vrednost od 541 milioni dolari. Se o~ekuva izvozniot bilans vo Rusija da se zgolemi poradi faktot

deka {est srpski mlekarnici i {est klanici neodamna dobija sertifikati {to im gi otvoraat vratite na ruskiot pazar. “Vladata na Srbija obezbedi pravni ramki za {to popovolen plasman na na{ata stoka. Obezbeden e bescarinski izvoz za najgolem broj na{i proizvodi, a neophodno e na{ite pretprijatija da obezbedat konkurenten proizvod, kontinuirani

isporaki i marketing”, veli pomo{ni~kata na ministerot za ekonomija, Jelena Marjanovi}. I pokraj toa, nadle`nite procenuvaat deka srpskoto stopanstvo ne ja koristi dovolno svojata pozicija. So vleguvaweto vo Evropskata unija, Srbija ne }e mo`e da go zadr`i dogovorot za bescarinski izvoz {to go ima so Rusija.

Samo izbranite kandidati }e bidat kontaktirani za ponatamo{ni proceduri. Aplikaciite mo`at da bidat ra~no dostaveni vo gorenavedenata adresa sekoj raboten den od 9 00 - 1100 ~asot. Bez telefonski povici, Ve molam.

Svet / Biznis / Politika

OBAMA VO POTRAGA PO EVROPSKA PODDR[KA ZA PROMOCIJA NA DEMOKRATIJATA VO ARAPSKIOT SVET merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, vo ponedelnikot ja po~na dolgonajavuvanata evropska tura so primarna cel, da pronajde dovolno resursi za promocija i poddr{ka na prodemokratskite dvi`ewa na Sredniot Istok i vo Severna Afrika, stavaj}i ja ekonomijata na vrvot na sopstvenata agenda. Eden od najzna~ajnite nastani vo tekot na {estdnevnoto patuvawe na Obama e negovoto dene{no obra}awe pred britanskiot Parlament vo koe }e pobara od britanskiot zakonodaven dom da

LIBISKATA VOJNA ]E JA ÎNI VELIKA BRITANIJA MILIJARDA FUNTI me{anosta na Velika Britanija vo vojnata vo Libija moè da gi ~ini dano~nite obvrznici okolu milijarda funti dokolku prodolì do septemvri, smetaat grupa eksperti intervjuirani od britanskiot vesnik “Gardijan”. Spored oficijalnite podatoci na britanskoto Ministerstvo za odbrana, za dva meseci otkako Zapadot po~na da bombardira celi vo Libija, dràvata potro{i 100 milioni funti. Od druga strana, ekspertite prognoziraat deka se potro{eni 300 milioni funti. Tie smetaat deka dokolku vojnata prodolì da trae {est meseci, Britanija }e iske{ira maksimalni milijarda funti.

SONI O^EKUVA ZAGUBA OD 3,2 MILIJARDI DOLARI ehnolo{kiot gigant Soni objavi deka o~ekuva vo fiskalnata godina koja zavr{i vo mart da ostvari neto-zaguba od 3,2 milijardi dolari, nasproti prvi~nite prognozi, so koi kompanijata treba{e da zaraboti 850 milioni dolari. Zagubata ja pripi{uvaat na negotovinskite tro{oci od okolu 4,3 milijardi dolari povrzani so japonskite dano~ni krediti. Od kompanijata potvrdija deka ova se dol`i na operativnite problemi koi se slu~ija kako posledica na katastrofalniot zemjotres i cunamito, koi ja zafatija Japonija na 11. mart godinava. Menaxerskiot tim na Soni gi potvrdi procenkite za raboteweto na ovaa fiskalna godina koja po~na na 1. april, spored koi se o~ekuva Soni da ostvari operativen profit od 2,4 milijardi dolari.

ITALIJA NEMA DA BIDE SLEDNA GRCIJA talija se obide da gi otfrli mislewata na del od ekspertite deka moè da zaglavi vo dol`ni~kata kriza vo evrozonata isto kolku i Grcija i Portugalija i ja ospori odlukata na rejting-agencijata Standard &Poor’s (S&P) za izmena na rejtingot od stabilen vo negativen. Ministerot za finansii, Xulio Tremonti, ja nare~e odlukata neobi~na i istakna deka Italija ne dala nitu eden povod so koj pokaàla deka ekonomijata se zagrozuva ili pak, deka finansiskiot pazar se destabilizira. Agencijata S&P vo sabotata go namali rejtingot na Italija od stabilen vo negativen i istakna deka dràvata mora da gi po~ituva svoite obrvrski, kako i kontinuirano da ja odrì stabilnosta na ekonomskiot rast i javnite finansii.

se reafirmira i naso~i transatlantskata alijansa kon ekonomski i politi~ki presvrt. Posetata na Obama po~na od Irska, kade {to amerikanskiot pretsedatel go poseti rodnoto mesto na negoviot pra-prapradedo, Manigal, kade {to ìveat edvaj 300 lu|e. Za vreme na posetata na Irska, toj odrà predavawe na Triniti kolexot vo Dablin i se sretna so pretsedatelkata Meri Mekalis i premierot Enda Keni. Za vreme na posetata na Evropa, Obama }e prisustviva na G-8 samitot na najrazvienite dràvi,

kade {to }e se debatira za svetskite problemi. “Ova e premnogu va`no patuvawe za pretsedatelot da ja potvrdi su{tinskata uloga na alijansata vo svetot. Evropa i SAD se povrzani so niza vrednosti koi se primarni za lu|eto vo ova dene{no vreme”, istakna Ben Rods, zamenik na glavniot sovetnik za nacionalna bezbednost na SAD. Spored procenkite na ekspertite, Obama }e pobara od liderite na dr`avite od G-8 grupata da ja poddr`at finansiskata stabilizacija, modernizacijata i ekonom-

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

skite reformi na dr`avite od arapskiot svet. Spored ekspertite, glavna cel na posetata na samitot na G-8 }e bide i da gi ubedi liderite na dr`avite od ovaa grupa zaedno da se izborat Svetskata banka i Me|unarodniot monetaren fond da go finansiraat razvojot na demokratijata vo arapskiot svet. Dosega SAD mu dodelija zaem od milijarda dolari na Egipet i vetija zaem od ~etiri milijardi dolari za Saudiska Arabija. Amerikanskiot pretsedatel treba da se sretne i so francuskiot L

pretsedatel Nikola Sarkozi, ruskiot Dmitrij Medvedev i japonskiot premier Naoto Kan. Se o~ekuva Obama da ja poseti i Polska. Vo Var{ava pretsedatelot na SAD }e se sretne so liderite na zemjite od Isto~na Evropa, a }e ostvari i tet-a-tet sredba so porane{niot polski pretsedatel Leh Valensa koj vo nekolku navrati dosega bil vo oficijalna poseta na Tunis. Osven so nego, Obama }e se sretne i so aktuelniot pretsedatel na Polska, Bronislav Komorovski i premierot Donald Tusk.

WWW.KAPITAL.MK K

Feqton

18 NAJGOLEMITE SEKS SKANDALI VO KOI BILE INVOLVIRANI BANKARI: XON BRAUNI

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

RAZOÂRANOTO MOMÊ SKAPO GO ÎNE[E DIREKTOROT NA BP PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ledaj}i go pod oko svojot 25-godi{en de~ko, {efot na BP i direktor vo Goldman Saks, gospodinot Xon Brauni, uìva{e vo ve~erata so premierot na Velika Britanija. Podocna dvajcata vqubeni maì bez nikakvo stesnuvawe si pomagaa okolu {i{eto so roze vino od tri iljadi funti. Izborot be{e tokmu na direktorot. “Prekrasno e vinovo. Iako ne znam koja sorta e, premnogu mi se dopa|a”, re~e premierot Bler. “Toa e francusko roze od 1983 godina”, re~e Brauni. Luksuznata ve~era taa letna no} 2005 godina sleduva{e po navidum beskrajnite ru~eci, ve~eri i zabavi koi na mladiot [evalie, qubovnikot na Brauni, mu gi ovozmoì negoviot 34 godini postar qubovnik-tajkun. Vo dru`bata so nego toj se

sretna so razni diplomati i glumci, a sve`i mu bea i se}avawata od Venecija, kade {to nazdravija zaedno so Elton Xon i Xud Lo. No, po izvesno vreme parot se raspadna. Porane{niot qubovnik po ime Xef [evalie, otkako prvo se obide da go prinudi Brauni da plati za toj da is~ezne, odlu~i na pe~atot da gi izdade site detali za negovata ~etirigodi{na vrska so Brauni. Bidej}i negoviot dov~era{en qubovnik ne mu pomogna i pokraj negovite molbi za pari~na pomo{, mladiot [evalie vo maj 2007 godina dade eksluzivno intervju za londonskiot tabloid “Mejl on sandej” (Mail on Sunday), pa taka po~na ko{marot za bankarot-direktor, koj be{e prinuden da gi napu{ti svoite visoki pozicii poradi javniot sram. Inaku, “samo” 59-godi{en koga po~na skandalot, Xon Brauni be{e mal, akutno qubezen ~ovek so samovilska nasmevka, koj isto taka be{e i eden od najmo}nite biznismeni na planetava.

Toj be{e posvetil 41 godina na razvivaweto na Briti{ petroleum od edna{ staromodna nacionalna ustanova vo vtor po golemina svetski proizvoditel na nafta. “Pred da se slu~i seto toa”, veli Piter Rajt, urednikot na londonskiot tabloid “Mejl on Sandej”, “ako pra{avte nekoj ~ovek na ulica za gospodinot Brauni, toj sigurno ne be{e slu{nal za nego”. No, potoa se vme{a vesnikot na Rajt, pa rezultatot be{e najgolem skandal, a voedno i kriza vo istorijata na edna od najpoznatite svetski kompanii. Rezultatot be{e tabloidna histerija vo prvata nedela od maj, {to vedna{ go zbri{a imixot na Brauni kako new age izvr{en direktor, itar i popameten i “posvetski” otkolku negovite vrsnici. Po nekolku dena Brauni be{e obvinet i od britanskiot sud za la`ewe vo vrska so aferata i podnese ostavka od sram, zaminuvaj}i od kompanijata kade {to go pomina pogolemiot del od `ivotot. Iako vo Velika Britanija

Koga eden londonski tabloid mu se zakani na Xon Brauni, direktorot na Briti{ petroleum i ~ovek od hex-fondovite na Brodvej, toj be{e prinuden da ja napu{ti rabotata, kako i direktorskata fotelja vo bordot na Goldman Saks

mnogu se pi{uva{e za skandalot, klu~nata uloga {to ja odigraa vo nego BP i negovite direktori vo golema mera be{e zanemaruvawe na situacijata. Pretstavnici na kompanijata, na primer, go pottiknuvaa direktorot da se pojavi vo najpopularnite radioemisii na Bi-bi-si, plan koj izleze lo{a ideja koga Brauni gi zagubi nervite vo studioto. Me|utoa, otkrivaweto na korporativnata tajna be{e golema grià za Brauni, bidej}i taa zna~e{e i otkrivawe na negovata homoseksualnost. A “Volstrit ùrnal” vo toa ne vide rasturawe samo na imixot na direktorot. Brauni be{e percipiran kako olicetvorenie na negovata kompanija. Kako {to negoviot ìvot raste{e glamurozno, a potoa se pojavija krateri, taka i BP be{e

ostaven sam da se probiva. Dobivkata na kompanijata padna, a cenata na akciite stana “bezìvotna”. K A KO V @ O V E K B E [ E XON BRAUNI? Sofisticiraniot izvr{en direktor na BP, koj be{e udobno smesten vo specijalno za nego skroeniot kostum, pokraj naftenata industrija, be{e del i od hex-fondovite na Brodvej. Pokraj BP, toj voedno be{e i direktor vo Goldman Saks, so {to skandalot stana eden i od najgolemite skandali vo koi be{e involviran bankar. Iako Brauni be{e ikona na mnogu na~ini, bezbednosta i vedrinata vetena od Briti{ petroleum, kako {to toga{ be{e poznato, bile presudni koga do{lo vreme toj da ja izbere svojata kariera vo 1966 godina. “âjot mu bil posluèn sekoe popladne so

decenii”. No, tuka postoela i “papo~na vrska”. U{te prethodno negoviot tatko rabotel za kompanijata, so {to BP bila i taa koja go pla}ala {koluvaweto na Brauni vo Kembrix. Nadevaj}i se na napreduvawe vo Wujork, toj na po~etokot bil in`ener za naftovodot vo Aljaska, no potoa na ~uden na~in se iska~i do visokite rangovi. Od 1984 godina, po zavr{uvaweto na masterstudiite vo Stenford (isto taka blagodarenie na BP), Brauni stanal blagajnik i glaven izvr{en direktor na Briti{ petroleum fajnens interne{nal (BP Finance International). Edinaeset godini podocna toj stana izvr{en direktor na kompanijata. Vo tekot na 90-tite godini napravi serija akvizicii, so {to dobi ogromna pofalba

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZO[TO SITE SE OPSEDNATI SO IPO NA LINKEDIN?

So akciite na Linkedin po~na da se trguva po sumi dvojno pogolemi od tie {to bea predvideni prethodnata nedela. Zo{to se kreva tolkava “xeva” okolu ovaa kompanija, koga na Volstrit postojano ima inicijalni javni ponudi? [to e tolku primamlivo kaj ovaa internet-kompanija, koja postoi osum godini, zarabotuva od reklamni oglasi i rakovodi so socijalna mre`a i vsu{nost, ima{e golema zaguba vo 2008 i 2009 godina

inkedin ja objavi svojata inicijalna javna ponuda vo ~etvrtokot. I tukutaka, od privatna kompanija ~ie sopstveni{tvo be{e ograni~eno samo na bogatite, dobro upatenite i insajderite taa prerasna vo firma koja e otvorena za investiciite na obi~nite lu|e. Barem teoretski. Sepak, vo realnosta toa e te{ko izvodlivo poradi dve pri~ini. Najprvin, pobaruva~kata za del od pitata

prviot den po objavenoto IPO be{e tolku golema {to pomalku od 5% od lu|eto koi sakaa da kupat akcii uspeaja da dobijat tolku kolku {to sakaat, pi{uva “Wujork tajms”. Kako vtoro, poradi neverojatno golemata pobaruva~ka vrednosta na akciite vrtoglavo porasna, a vrednosta na akciite na zatvoraweto na incijalnata ponuda iznesuva{e 94,25 dolari. Duri i direktorite na kompanijata bea v~udovideni od visokite cifri. Tie smetaa

deka startnata cena na akciite }e iznesuva 45 dolari. Vo trguvaweto, koe se odviva{e do docna popladneto, akciite se prodavaa po cena od re~isi 93 dolari, {to e prili~no skapo. Ova go nametnuva pra{aweto zo{to se kreva tolkava “xeva” okolu ovaa kompanija koga na Volstrit postojano ima inicijalni javni ponudi? [to e tolku primamlivo kaj ovaa internet-kompanija, koja postoi osum godini, zarabotuva

od reklamni oglasi i rakovodi so socijalna mre`a i vsu{nost, ima{e golema zaguba vo 2008 i 2009 godina? Entuzijastite bi odgovorile deka Linkedin e nov tip internet-kompanija. Za razlika od drugite tehnolo{ki kompanii koi napravija bum, pa propadnaa za vreme na golemata internet-naezda vo docnite 90-ti godini, Linkedin ne zarabotuva pari so toa {to gi tera negovite korisnici da gi gledaat

reklamite. Ovaa kompanija ostvaruva profit naplatuvaj}i im na svoite pretplatnici za mre`nite uslugi, so {to minatata godina ja napolni kasata so 15,4 milioni dolari. Zna~ajno e deka Linkedin ima i drugi dejnosti osven {to prodava prostor za reklamirawe, bidej}i marketing-agenciite znaat da bidat neverojatno prevrtlivi. Vo eden moment nivnite reklamni klipovi i baneri na va{ata internet-

Feqton

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

Porane{niot qubovnik po ime Xef [evalie, otkako prvo se obidel da go prinudi Brauni da plati za toj da is~ezne, odlu~i na pe~atot da gi izdade site detali za negovata ~etirigodi{na vrska so Brauni. Bidej}i negoviot dov~era{en qubovnik ne mu pomognal, mladiot [evalie vo maj 2007 godina dade eksluzivno intervju za eden londonski tabloid. Taka po~na ko{marot za bankarot-direktor

Na po~etokot, Brauni uspe{no ja krie{e svojata homoseksualnost

Xef [evalie

Xon Brauni vo Britanija i ja najavi konsolidacijata na golemite nafteni kompanii. Se ~ine{e kako prikazna od roman toa {to Briti{ petroleum porasna ne preku zgolemuvaweto na eksploatacijata na nafta i razvojot, no so prezemaweto na amerikanskite nafteni kompanii, kako {to se Standard oil (Standard Oil) od Ohajo i Amoko (Amoco). Spojuvaweto so Amoko be{e najgolemo od takov vid i preku no} ja odvede kompanijata vo golemata liga. Koga Ekson slednata godina ja kupi kompanijata Mobil, Brauni i BP brzo odgovorija so kupuvawe na Atlantik Ri~fild (Atlantic Richfield) za 32 milijardi dolari. Kako i da e, do 80-tite godini za privatnosta na Brauni ne kru`ele nevoobi~aeni prika-

zni vo javnosta. Prvite se pojavile otkako se preselil kaj negovata majka, Pola, vo gorniot kat na nejzinata ku}a vo Noting Hil. A koga se preselil vo Klivlend, Brauni, kako mlad izvr{en direktor, vo momentot zafaten so spojuvaweto na Sohajo (Sohio), negovata majka se preselila so nego. Za ova britanskiot pe~at se koristi so mala doza potsmev koga gi konstatira negovite odnosi so majka mu. “Toj mo`e da bide na ~elo na najgolemiot proizveduva~ na nafta vo Velika Britanija, no ser Xon Brauni s$ u{te e mom~eto na mama vo srceto”, pi{uva{e edna kritika. Drug medium istakna deka bil kolekcioner na fotografiite so cve}iwa od avtorot Robert Mapeltor. No, kako gej vo ma~o-svetot

stranica im se najva`noto ne{to na svetot, a naredniot odat da sorabotuvaat so nekoj drug. Isto taka, lu|eto se zainteresirani za Linkedin zatoa {to nema mnogu internet-kompanii koi izlegle na berzata, osobeno po spektakularniot kolaps na ovoj sektor vo 2000 godina. Gladnite investitori koi trpelivo ~ekaa da vloàt pari vo tehnolo{kiot sektor se voodu{eveni od mo`nosta. Op{toto mislewe e deka ako kompanijata izdràla tolku dolgo vo vakov zasiten, konkurenten sektor, mora da vredi. Isto taka, Linkedin mudro ja drè{e ponudata niska. Ponudi 7,84 milioni akcii za proda`ba, {to zvu~i kako golema brojka, no vsu{nost, e pomalku od 10% od kompanijata. Maloto koli~estvo ja pravi ponudata u{te poprimamliva. Zna~i, vredi li seta taa popularnost? Zavisi. O~igledno, faktot deka so akciite se trguva za cena koja e dvapati pogolema od

na golemite nafta{i Brauni ima{e nekolku izbori ako saka{e da go unapredat. Pra{an direktno od strana na pe~atot dali toj e homoseksualec, Brauni be{e nedvosmislen vo svojot demant: “Imate pogre{en ~ovek tuka”. Toa be{e eden vid laga {to ja prifatija lu|eto vo negoviot krug. Ja “porasna” globalnata naftena kompanija i ja napravi Britanija sila na koja moè da se smeta. Koj toga{ bi se grièl za negovata seksualna orientacija?! No. vo 2003 godina rabotite stanaa poinakvi. Brauni po~na da se pojavuva javno so 23-godi{niot Xef [evalie. So temna kosa, glas na vdovica i zamisleno, spiritualno lice, [evalie izgleda{e kako da doa|a od drug svet. A na nekoj na~in taka i be{e. [evalie, Kana|anec, se sretna so izvr{niot direktor Brauni, koga ovoj go pobaral na nekoja gej internet-stranica! Vrskata po~nala da blika vo strast po pove}eto romansi koi se slu~ile vo periodot od maj do dekemvri. [evalie, koj ne izrasnal kako bogat, naskoro po~nal da pie {i{iwa vino od {est iljadi dolari, pridruùvan od premierot na Britanija ili pak, evropskiot komesar za trgovija, Piter Mendelson. UCENI, SEKS I KORPORATIVNI TAJNI Vo ekskluzivnto intervju za “Mejl on sandej”, [evalie re~e deka Brauni go koristel svoeto vlijanie za da ja prodolì negovata viza, taka {to toj ne }e moral da ja napu{ti Anglija ili da se vrati vo Kanada. Toj isto taka tvrde{e deka edna{ koga [evalie bil “kratok so ke{“ dodeka bil na odmor rabotnik od BP go sretnal na aerodrom so pet iljadi dolari, taka {to toj moèl da se vrati vo London za da se sretne so Brauni.

prvi~nite 45 dolari po akcija poka`uva deka mnogu lu|e veruvaat vo sposobnosta na kompanijata za zarabotka. No, ne se soglasuvaat site. Trefis, internet-stranica koja analizira kako vlijaat proizvodite na odredena kompanija vrz nejzinata vrednost, gi procenuva akciite na Linkedin na samo 30 dolari. Stranicata smeta deka re~isi 50% od raboteweto na Linkedin se zasnova vrz naplata od kompaniite {to rabotat so uslugi na regrutirawe i deka tie prihodi najverojatno za kratko vreme }e po~nat da opa|aat, zatoa {to pove}eto golemi kompanii ve}e se imaat prijaveno za tie uslugi. So toa }e go prinudat Linkedin da se naso~i kon pomalite kompanii, koi ne mo`at tolku da pla}aat. Vo sekoj slu~aj, faktot deka investitorite poluduvaat po ovie akcii verojatno e znak deka nivnata “qubovna afera” so tehnolo{kiot pazar povtorno se razgoruva. Se zboruva deka nekoi od najposaku-

No, po ovie rozevi denovi po~nal lo{iot period za kompanijata na negoviot qubovnik. Isto kako {to Brauni stanal premnogu zafaten so tuìtelite i advokatite vo Teksas, negovata vrska so [evalie po~nala da se raspa|a. Spored [evalie, stariot bankar mu kaùval {to da nosi, koga treba da bide na nastanite i vo koja funkcija, pa duri i koi lu|e treba da prisustvuvaat na negovata rodendenska zabava. A i blagorodni~kite ve~eri i pro{etki pokraj Temza, so razli~ni politi~ki, socijalni i kulturni poznati li~nosti, ne izgledale tolku opu{teni. Brauni diktiral tie da traat dva i pol ~asa, i pokraj toa {to ne moèlo da bide tolku “dosadno” da go slu{a{, da re~eme, Toni Bler, kako diskutira za negoviot ìvot po napu{taweto na funkcijata. Kone~no, vo obid da mu pomogne da ima ne{to sopstveno, kako {to veli [evalie, Brauni mu ponudil okolu 50 iljadi dolari za da go “butne” vo biznisot. No, so tekot na vremeto na dvajcata maì im stanalo te{ko da gi odrùvaat odnosite. Po ~etiri godini [evalie se vratil vo Kanada. Spored negovite izjavi, na sostanokot vo juni 2006 godina, nekoe vreme po izlevaweto na naftata vo Aljaska, i vo uslovi na zgolemen pritisok vrz Brauni da se penzionira, izvr{niot direktor se soglasil da mu pomogne da po~ne nov ìvot za sebe. Vo sudskite dokumenti od svedo~eweto [evalie tvrdi deka Brauni se soglasil da “mu pomogne vo prvite godini na tranzicija od ìveeweto vo multimilionerski domovi {irum svetot, prestojot vo privatni avioni, hoteli so pet yvezdi~ki, noseweto kostumi od dve iljadi funti i t.n., do pomalku od skromen ìvot vo Kanada”. I dodeka Brauni se obiduval da ja objasni svojata nevi-

vanite kompanii vo svetot na Internetot, me|u koi se i Facebook i Groupon, isto taka }e objavat inicijalni javni ponudi vo tekot na narednite 12 meseci. I ovie kompanii mo`e da debitiraat so prili~no visoki ceni poradi svojata popularnost, osobeno vo po~etokot. No sepak, seto toa ostanuva na re{enosta na Zakerberg i Mejson. Vo inicijalnata javna ponuda na Linkedin, me|u akcionerite koi prodavaat akcii e i soosnova~ot na mre`ata, porane{niot direktor na PayPal, Rajd Hofman. Linkedin e negovo ~edo. Celata kompanija po~na vo dnevnata soba na Hofman vo 2002 godina. Drugite golemi akcioneri koi prodavaat akcii vo IPO na Linkedin se Goldman Sachs Group, Bain Capital Venture i McGraw-Hill. Linkedin, so sedi{te Mauntin Vju, Kalifornija, im pomaga na profesionalcite da najdat novi biznis-kontakti i da se povrzat so starite.

nost, [evalie prodolìl da pritiska za pogolema poddr{ka, ispra}aj}i pismo do Brauni na Badnik. “Jas nemam ni{to {to da izgubam”, mu napi{al. “Jas se soo~uvam so glad i bezdomni{tvo, po ~etiri godini na spodeluvawe na va{iot ìvoten stil.... Najmalku {to baram e mala pomo{... Te molam odgovori mi... Ne sakam da te zasramam na koj bilo na~in, no jas sum vo tesno poradi nedostig od odgovor i po mojot ogromen broj obidi za komunikacija”, me|u drugoto, pi{uvalo vo pismoto. Nekoi lu|e smetaa deka pismoto pretstavuva{e zakana. I taka i be{e. Vo Velika Britanija, “Mejl on sandej” pretstavuva, moè da se kaè, politi~ki nezavisen tabloid, {to o~igledno se razlikuva od “Gardijan” ili “Dejli telegraf”. Toj e omrazen od inteligencijata, no pred nekoja godina be{e izbran i za nedelnik na godinata od strana na Londonskiot klub na novinari. So drugi zborovi, Xef [evalie bi go pro~ital, no gospodinot Brauni ne bi go pro~ital. Isto taka, za razlika od pove}e ugledni vesnici vo Velika Britanija, “Mejl on sandej”

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” od denes po~nuva so nov feqton: “Najgolemite seks skandali vo koi bile involvirani bankari!” I dodeka svetskata javnost ~eka potvrda za toa dali direktorot na MMF navistina ja ocrnil svojata ~est i kariera vo wujor{kiot hotel, ili seto toa e “mestenka”, pro~itajte koi bile vrvnite svetski bankari koi navistina se opile od “slatkite grevovi” na golotijata i razvratot.

ponekoga{ pla}a golemi sumi za prikazni. Zna~i, koga [evalie kontaktiral novinar od tabloidot, interesot za takvata prikazna bil, taka da se re~e, mnogu golem. Urednicite bile informirani, pa eden novinar bil ispraten vo Kanada za da se sretne so [evalie. Mom~eto od gej internet-stranicata po~nalo da zboruva. Spored vesnicite, koga doznal deka takva prikazna se pojavila za nego kutriot direktor i bankar se nao|al zadlabo~en vo idilata na Barbados. „Vo sledniot broj na „Kapital” }e ~itate pove}e za seksskandalot {to ja trese{e investiciskata banka Dresdner Kleinworth

POSLEDICI: voj seks skandal be{e presuden za karierata na dvajcata qubovnici. Iako se ~ine{e deka Brauni moè da se snajde so skandalot, sepak: • Toj go najavi svoeto predvremeno penzionirawe od BP na 12 januari 2008 godina so ispravena glava, vo golema mera svesen za dramata. • Vo sudskiot spor koj podocna go pokrena britanskiot sud Brauni moèbi be{e blisku do pobeda, no toj napravil seriozna gre{ka. Toj i negovite advokati se obidele da go prikaàt [evalie kako silexija. Pritoa, Brauni laèl za toa kako se sretnale, {to se pokaàlo presudno. • [evalie, so negovite tajni koi izlegoa vo pe~atot, be{e za{titen soglasno ~len 8 od Zakonot za ~ovekovi prava, koj na britanskite gra|ani im go garantira pravoto na nivnite privatni ìvoti.

Faktot deka investitorite poluduvaat po akciite na Linkedin verojatno e znak deka nivnata “qubovna afera” so tehnolo{kiot pazar povtorno se razgoruva

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

ELENA DOJRANSKA-SLABEV

BIZNIS-ETIKA

POTREBNO E NEPREKINATO U^EWE I USOVR[UVAWE NA VRABOTENITE

“NA[ITE LU\E” NOSE^KI STOLB NA SOSIETE @ENERAL

INSPIRIRAJTE GI VRABOTENITE PREKU KOMUNIKACIJA

STRANA 26 WWW.KAPITAL.MK

STRANA 24

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 25. MAJ. 2011

TEMA NA BROJ

P “HEDHANTERSTVO” VO MAKEDONIJA

“Lovcite na glavi” naj~esto se vo potraga po finansiski top menaxeri EFIKASNA RASPREDELBA NA VREMETO!

Prikaznata za lov na top menaxeri, vo svetot poznata mnogu odamna kaj nas s$ u{te e predmet na interesirawe isklu~ivo na stranskite kompanii prisutni vo Makedonija. Kompaniite koi se zanimavaat so ovaa specifi~na dejnost na makedonskiot pazar velat deka doma{nite kompanii voop{to ne se nivna celna grupa od ednostavna pri~ina {to ne ja razbiraat potrebata od vakov tip profesionalna usluga. Drugata pri~ina e {to makedonskite kompanii ili retko imaat i razvivaat ili voop{to nemaat oddeli za ~ove~ki resursi koi }e menaxiraat so ~ove~kite potencijali vo kompanijata. I vo Pedersen&Partners i vo Executive Search Consulting, kompanii koi se zanimavaat so “lov na glavi” za top menaxerski pozicii vo Makedonija se ednoglasni deka nivnite klienti isklu~ivo se internacionalni kompanii . Iako na pazarot se aktivni nekolku godini, vakvata slika ostanuva nepromeneta. “Ne e vo pra{awe samo goleminata na pazarot, tuku vospostavenata praktika i navika da se koristat vakov tip profesionalni uslugi, koja kaj makedonskite kompanii otsustvuva”, veli Goran Pazdrijan, direktor na Executive Search Consulting, makedonska kompanija za executive search. Vo posledno vreme vo Bugarija i vo pogolema pobaruva~ka od strana Srbija ima pogol na doma{nite kom kompanii poradi {to pazarot i ponudata, isto taka, ta e mnogu porazviena. Prviot ~ovek na Pedersen&Partners za Makedonija, Goran Ci Civkarovski, veli deka ovaa internacionalna kompanija za regrutirawe menaxeri na vis visoki pozicii vo posledniot period ima silen sil fokus kon pazarite vo razvoj, kako {to se Indija, Afrika i Azija, imaj}i predvid de deka Centralna i Isto~na Evropa odamna kompanijata kom celosno ja pokriva so svoi kancelarii. kancelari Ekspanzijata se slu~uva kon zemjite vo razvoj, razvoj koi se vo ekonomski zalet i napliv na stranski stra investicii. ZA TRANSFE TRANSFER NA VRVNI MENAXERI NIKOGA[ NEMA N KRIZA Pobaruva~kata nna top menaxerski pozicii vo Makedonija e konstantna. Krizata ili mnogu malku ili voop{to ne vlijae{e vrz pobaruva~kata, ve velat profesionalcite. Pazdrijan potvrdu potvrduva deka najbarani vo delot na executive search se komercijalnite profili: menaxeri za pro proda`ba, marketing i finansii. Pritoa, pos posebno izrazena e potrebata i pobaruva~kata za produkt menaxeri {to e povrzano so zgolem zgolemenata potreba na kompaniite od voveduvawe novi no proizvodi na pazarot. PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA NA NE NEDELATA

STRANA 25

KOLUMNI PITER FISK

BRAJAN TREJSI

PET FAKTORI KOI JA DEFINIRAAT IDNINATA NA BIZNISOT SPORED PETER FISK

MO@ETE DA BIDETE BOGATI ILI SIROMA[NI: VIE RE[AVATE!

STRANA 24

USPEHOT MNOGU ^ESTO GO POSTIGNUVAAT TIE KOI NE ZNAAT DEKA NEUSPEHOT E NEIZBE@EN. KOKO [ANEL MODNA DIZAJNERKA I OSNOVA^ NA MODNATA KU]A [ANEL

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 25/05/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

“HEDHANTERSTVO” VO MAKEDONIJA

“Lovcite na glavi” naj~esto se vo potraga po finansiski top menaxeri VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

o 20-25% od slu~aevite koga se barala nekoja specifi~na menaxerska pozicija za koja se potrebni odredeni stru~ni sertifikati, kompanijata ne mo`ela da izleze vo presret na klientot od ednostavna pri~ina {to takvi kadri na makedonskiot pazar nema. No, toj potencira edna interesna pojava koja se slu~uva vo sektorot na executive search. Imeno, za odredeni

menaxerski pozicii kandidatite se baraat vo redovite na Makedonci koi svojata kariera ja gradat vo stranstvo. Za sre}a, vo mnogu slu~aevi taa potraga zavr{uva uspe{no, pa denta koga razgovarame so g-n Pazdrijan, finalno se sklu~i dogovorot za vrabotuvawe na Makedonka od Holandija koja prifati da se vrati vo Makedonija na visoka menaxerska pozicija vo dobro etablirana internacionalna kompanija. Civkaroski od Pedersen&Partners, isto taka, potvrduva deka vo rabotata so klinentite mnogu ~esto gi sovetuvaat kako porealno da se postignat celite na kompanijata so nazna~uvaweto na

M Makedonskite k k vrvni menaxeri postojano j se na listata na potencijalni klienti na kompaniite koi se zanimavaat so “hedhanterstvo”, ili potraga po menaxeri na visoko i sredno nivo. Stanuva zbor za specifi~en na~in za regrutirawe menaxeri, koj ve}e dolgo vreme e usvoen od strana na internacionalnite kompanii soodveniot menaxerski kadar. “Vo Makedonija se slu~uva relativno pote{ko da doa|ame do posakuvanite lu|e i mo`am da ka`am deka makedonskiot pazar e podobar samo od Albanija, dodeka vo drugite zemji od regionot kade {to sme prisutni sostojbata e pozadovolitelna {to se odnesuva do ponudata na menaxerski

profili”, veli Civkaroski. Vakvata sostojba toj ja objasnuva so generalnata sostojba vo op{testvoto, koe vo princip bavno se menuva. Veli deka vedna{ se izdvojuvaat lu|eto koi patuvale i imale mo`nost da se obrazuvaat vo stranstvo, no takvi, za `al, nema mnogu na pazarot. Poradi vakvite ograni~uva~ki fakti, ~esto se

APRIORI KOMUNIKACII, ORGANIZATOR NA PRO.PR KONGRESOT

SE ZGOLEMI SVESTA ZA ODNOSITE SO JAVNOST NA BALKANOT o odr`uvaweto na devettiot po red me|unaroden kongres za odnosi so javnost - PRO. PR na ezeroto Pali} vo Subotica, Srbija, organizatorite od Makedonija, Apriori Komunikacii gi prenesuvaat za “Kapital” nivnite impresii i zaklu~oci. “Celta na ovoj kongres e da se podigne svesta na profesijata za odnosite so javnost ne samo vo Makedonija, tuku i na regionalno nivo. No, i da se napravi vmre`uvawe na profesionalcite od oblasta i da se razmenat znaewata i iskustvata na ekspertite od razli~ni zemji, kako i da se sledat najnovite PR trendovi vo svetot”, veli Konstantin Ikonomov, direktor na Apriori Komunikacii i

~len na organizaciskiot odbor na PRO. PR Kongresot. Spored nego, i pokraj toa {to regionot be{e zafaten od krizata {to go potrese svetot, sepak kongresot uspea vo celta da se odrì i da privle~e golemo vnimanie i posetenost, ne samo od zemjite od Balkanot, tuku i po{iroko. “Tokmu poradi toa ja odbravme i temata “krizno komunicirawe” i uspeavme da doneseme vrvni eksperti kako Ri~ard Lining, pretsedatel na Me|unarodnoto zdruènie za odnosi so javnost (IPRA), Huan Sola, pretsedatel na Svetskoto zdruènie na agencii za sledewe i analiza na mediumski objavi (FIBEP), prof. d-r Don Vilson Staks od Univerzitetot vo Majami i Xorx Elis, direktor na Gellis Communications”, dodava Ikonomov,

istovremeno potenciraj}i go i prisustvoto na regionalnite i makedonski eksperti, kako Dimitar Kova~evski, izvr{en direktor za komunikacii na T-Home i T-Mobile Makedonija, ~ie predavawe pottikna brojni diskusii i ostavi pozitiven vpe~atok kaj prisutnite. Zemaj}i go predvid faktot deka tie ovaa godina se vratija od kongresot ne samo pobogati so novi znaewa, tuku i so novi iskustva i kontakti, tie go najavuvaat i sledniot PRO.PR Kongres. “Kako kruna na desetgodi{nite zalo`bi za poddignuvawe na profesijata na edno povisoko nivo, slednata godina Apriori Komunikacii }e go organizira PRO.PR Kongresot vo Maribor, Slovenija”, najavuva toj i naglasuva deka “ova e odli~na mo`nost

KONSTANTIN IKONOMOV za site profesionalci od PR oblasta da se povrzat so ekspertite od regionot i da gi doznaat novite predizvici so koi se soo~uva profesijata sekojdnevno”.

KARIERI 23

SREDA / 25/05/2011 / KAPITAL

HR BRIEF GORAN CIVKAROSKI

GORAN PAZDRIJAN

Godi{no za potrebite na na{ite klienti, glavno internacionalni kompanii vo Makedonija, popolnuvame 20-30 top menaxerski pozicii. Osven formalno zadovoluvawe na kriteriumite za baranata rabota, va`no e liceto da mo`e da se vklopi vo korporativnata kultura na kompanijata,kako i da go ima kapacitetot za postignuvawe na strate{kite celi na kompanijata za dadeniot period.

Vo Makedonija problemot ne e vo goleminata na pazarot, tuku vo nevospostavenata praktika kaj doma{nite kompanii za koristewe na vakov tip profesionalna usluga. Tie, za `al, nemaat razvieno ni oddeli za upravuvawe so ~ove~ki resursi.

PEDERSEN&PARTNERS

EXECUTIVE SEARCH CONSULTING

KAKO NASTANA PROFESIJATA?

5-6

o dale~nite 20-ti godini na 20 vek vo Wujork, Torndike Deleland startuva{e firma koja za 200 dolari bara{e “stru~ni kupuva~i” za stokovna ku}a. Istata godina, Xejms Mekkinsi, toga{ porane{en profesor na Univerzitetot vo Чikako i pioner vo buxetiraweto kako del od menaxmentot, po~na Management Consulting, dodeka Edvin Buz od mala konsultantska forma so partnerite ja startuva Business research&Development Group, koja go istraùva{e pazarot za komercijalni i trgovski kompanii. Iako tie kompanii ne se zanimavaa isklu~ivo so executive search, za vreme na Vtorata svetska vojna executive search stanuva samostojna dejnost. Razvojot na ovaa nova dejnost go sledi razvojot na stopanstvoto vo SAD, dodeka vo Evropa “hedhantingot” pristignuva duri vo 60-te godini koga Spenser Stjuart, poznat vo Britanija kako “dedo na potragata”, vo London ja otvori svojata prva kancelarija. Vo slednite tri decenii, do krajot na 90-te ovaa dejnost doìvuva renesansa. Brojkite govorat samo za sebe. Godi{en rast od 15-20% be{e prosek i toa vo site segmenti, od brojot na zemji, konsultanti, odredeni istraùvawa, pa do cenata na uslugata. Vo toa vreme klientite nemale previsoki kriteriumi, {to dovede do namaluvawe na kvalitetot na “hedhanterite”, odnosno nudele isti kandidati na razli~ni klienti, a istovremeno gi napumpuvale uspesite na kandidatite za da moàt da gi zgolemat nadomestocite.

milijardi dolari iznesuva{e vrednosta na executive search pred finansiskata kriza

slu~uva da se bara menaxer od druga industrija ili, pak, od stranstvo. [to se odnesuva do industriite koi najmnogu baraat stru~na pomo{ vo popolnuvawe na top menaxerskite pozicii, makedonskite “hedhanteri” velat deka imaat najrazli~ni klienti, od bankarstvoto, industrijata, telekom sektorot, farmacijata, FMCG (fast moving consumer goods), od IT-sektorot, kako i od rudarstvoto. VISTINSKI ^OVEK NA VISTINSKO MESTO NOSI OGROMEN PROFIT Profesijata Executive Search poteknuva od soznanieto deka vistinskiot ~ovek na vistinsko mesto & nosi na kompanijata ogromen profit. I obratno. Ako nekoja od va`nite kariki vo top menaxmentot ne funkcionira, zagubite i posledicite se nesogledlivi. Ottuka, golemite kompanii vo potraga po najdobrite se podgotveni na tro{ok ednakov na trettina od godi{nata plata na top menaxer, samo da go dobijat vistinskiot ~ovek. Tolku, sporedd vode~kite “hedhanteri”, im pripa|a naa agenciite koi gi nao|aat vistinskite

lu|e za rakovodni funkcii. Executive search e vrzan samo za takanare~eniot first i second level menaxment. “Hedhanterite” baraat menaxeri za visokata upravuva~ka struktura i eventualno nekoi specijalisti~ki pozicii. “Hedhanting” ne e isto {to i barawe kadar preku oglas ili na Internet, toa so {to vo najgolema mera se zanimavaat HR agenciite i tie koi posreduvaat pri vrabotuvawe.

KOLKU ^INI EXECUTIVE SEARCH ektorot executive search pred 10 godini vredel neverojatni 8-9 milijardi dolari. Krizite, padot na berzite, skandalot Enron kako i terorosti~kiot napad od 11 septemvrii dovede do seriozno restrukturirawe naa sektorot. Otkazi letaa na site strani, pa uslugite na “hedhanterite” pove}e nee bea tolku barani. Celata taa rabota be{e e{e prefrlena vo sektorite odnosi za ~ove~ki ~ki resursi. Po tri godini, vo tekot na koi vrednosta na executive search padna na 5-6 milijardi dolari olari se pojavija prvite znaci na zazdravuvawe,, po {to sleduva povtoren rast.

Za razlika od posrednicite pri vrabotuvawe koi go pravat i procesot na selekcija na kadri od koi treba da izbere menaxmentot, kaj “hedhanterstvoto” procesot e sosema porazli~en. Klientot gi definira klu~nite karakteristiki i profil na menaxer koj{to go bara, kako i opisot na rabotnoto mesto, a “hedhanterot” trgnuva vo lov na istiot koj podrazbira dogovarawe direktna sredba so nego, nudewe novata rabota, potoa evaluacija i procenka. pr Rabotata na “hedhanterite” e mnogu Ra direktna, no diskretna i tajna. di Tajnosta e mnogu va`na karakterisTa tika ti zatoa {to treba da se za~uva indentitetot na kompanijata, liceto koe treba da bide zameneto da ne doznae deka mu se podgotvuva smena, a diskrecijata e va`na i od aspekt na konkurencijata koja mo`e da as go osueti i minira celiot proces. “Hedhanterite” vo celiot region se “H soo~uvaat so situacija na zgolemena so pobaruva~ka, posebno od strana na po stranskite kompanii koi pointenzivno st (sekako, zavisno od zemjata) po~naa da (se vleguvaat na ovie pazari, a od druga vl strana ponudata na top menaxeri na st pazarite e ograni~ena. Re~isi bez pa isklu~ok sekade nedostigaat menaxeri is vo delot na finansii i proda`ba.

DOVOLNA E KVALITETNA INTERNET-STRANICA ZA PRODA@BA NA UNIKATEN PROIZVOD ie koi znaat da gi iskoristat prednostite na tehnologijata vo svetot na biznisot, mo`at so navistina minimalni tro{oci mnogu lesno da se iska~at na vrvot na uspehot. Takva e i prikaznata na Kapsch, kompanija ~ii sopstvenici preku inovativen izum i odli~no izrabotena internetstranica uspevaat da doprat do celnata grupa potro{uva~i i da go prodavaat odli~no svojot patentiran

proizvod. Stanuva zbor za kutija za violina, ~ij dizajn e spoj na ubavinata na oblikot i funkcionalnosta na proizvodot, a nejzinata mala te`ina i inovativnost se glavnite prednosti koi im se nudat na potro{uva~ite. Mladite lu|e od Hrvatska koi se javuvaat kako kreatori na ovaa brilijantna ideja, imale vizija deka tokmu vo svetot na Internetot, preku kvalitetna internet-stranica }e uspeat da lansiraat nov brend. Namesto otvorawe sopstveni prodavnici i fizi~ko prisustvo na

stra`uvaweto na kompanijata za ~ove~ki resusri Menpauer grup poka`uva deka edna tretina od rabotodavcite vo svetot se soo~uvaat so problemi pri nao|aweto sposobni rabotnici {to }e gi ispolnuvaat potrebnite kvalifikacii za popolnuvawe na slobodnite rabotni mesta. Spored anketata, duri 80% od rabotodavcite vo Japonija, izjavile deka im e te{ko da najdat sposobni rabotnici za slobodnite rabotni mesta. Sli~no odgovorile i 67% od anketiranite rabotodavci vo Indija, 57% vo Brazil, po 54% vo Avstralija i vo Tajvan, 53% vo Romanija, 52% vo SAD, 51% vo Argentina, 48% vo Turcija, 46% vo [vajcarija, po 44% vo Nov Zeland i Singapur i po 42% vo Bugarija, Hong Kong i Meksiko.

VIP VRABOTI MLADI KADRI, UÊSNICI NA “DENOVI NA KARIERA” obilniot operator Vip soop{ti deka vo kompanijata se vraboteni ~etiri {totuku diplomirani lica, so koi kontaktot bil vospostaven na godine{nite “Denovi na kariera”, koi se odràa vo april. Novovrabotenite prisustvuvaa na tematskite predavawa i prezentacii na kompanijata i bea intervjuirani za vreme na manifestacijata. “Sre}en sum {to imavme mo`nost da go realizirame dadenoto vetuvawe i da gi vrabotime ovie ~etvorica mladi lu|e, koi imaa èlba i interes da ja razvivaat svojata kariera vo internacionalna kompanija”, izjavi Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na Vip operator. Vip operator be{e generalen partner na godine{nite “Denovi na kariera”, koi se odràa vo april godinava vo organizacija na mladinskata organizacija AIESEC.

HR NASTANI PRVA ME\UNARODNA KONFERENCIJA NA BIZNIS-@ENI OD REGIONOT a 27. i 28. maj 2011 godina vo Predejane, Srbija }e se odrì Prvata me|unarodna konferencija na biznisèni od regionot. Regionalnata stopanska komora na Leskovac }e bide doma}in na ovaa me|unarodna konferencija na biznisèni od regionot, koja e treta po red vo organizacija na Asocijacijata na biznisèni na Srbija. Konferencijata }e se odrì pod mototo “So zdruèni èni od regionot pobrzo vo EU” (Faster with women in EU), a glavna tema }e bide ekonomskata sorabotka na biznisènite od Balkanot.

MAKSIMIZIRAWE NA VREDNOSTA NA POTRO[UVAÎTE enaxiraweto na vrednosta na potro{uva~ite pretstavuva edna od glavnite temi vo poslednite nekolku godini vo menaxerskite krugovi. Zatoa, na ovaa tema utre (26 Maj) vo prostoriite na edukativniot centar M6 }e se odrì biznis-seminar, na koj prisutnite }e moè da gi sovladaat tehnikite za uspe{no merewe na zadovolstvoto na potro{uva~ite i nivnata lojalnost, kako i alatkite za maksimizirawe na nivnata vrednost. Predava~ na seminarot }e bide Gerhard Ortner Pitcl, koj e izvr{en direktor na konsultantskata ku}a gop-X, koja e avstriska podru`nica na GfK.

STRATEGIJATA NA HRVATSKATA KOMPANIJA KAPSCH DOKA@A

IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

MENPAUER GRUP: POSTOI NEDOSTIG OD SOODVETNA RABOTNA SILA VO SVETOT!

pazarot, tie go anga`iraa Idea studioto od Hrvatska koe za niv kreira internet-stranica {to mo`e da im parira na najgolemite svetski brendovi. Ova e samo u{te eden primer za toa deka “vie na Internet ste toa {to go objavuvate”, a tie koi prvi go sfa}aat toa si odat doma so polni xebovi.

12,7% SE ZGOLEMI BROJOT NA MAGISTRI NA NAUKI VO 2010 GODINA VO SPOREDBA SO 2009 GODINA, POKA@UVAAT PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA. SO ZVAWE MAGISTER NA NAUKI I SPECIJALIST LANI SE STEKNALE VKUPNO 691 LICE.

24 KARIERI

SREDA / 25/05/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

PET FAKTORI KOI JA DEFINIRAAT IDNINATA NA BIZNISOT SPORED PETER FISK Uspehot na sekoja kompanija vo 20-tiot vek zavise{e od nejzinata golemina i obem, dodeka vo 21-ot vek uspehot zavisi od inovativnite idei na kompaniite i nivnoto vlijanie. Pette faktori koi ja definiraat idninata na biznisot se: PITER FISK

IDEI. Novata valuta za uspeh – individualnata i grupnata imaginacija e opredelena vo zavisnost od toa kolku dobro biznisot stimulira i prona|a novi idei od razli~ni izvori, vklu~uvaj}i klienti i partneri, no i kolku dobro biznisot gi povrzuva novite idei vo pobogati sodr`ini i gi transformira vo idei koi se razli~ni od tie na konkurencijata, realno ostvarlivi, prakti~ni i profitabilni. CELI. Vo svetot na neograni~eni mo`nosti sekoja kompanija mo`e da go

napravi toa {to go zamislila. Lesno mo`e da se pronajdat sposobnostite koi se potrebni i da se stigne do celnata grupa potro{uva~i. Me|utoa, toa ne e dovolno. Namesto kompanijata da bide definirana spored toa {to go raboti, potrebna e poinspirativna cel. Pokraj krajnata cel na sekoja kompanija – zgolemena profitabilnost - koj e edinstveniot i razli~en na~in na koj kompanijata se trudi da go olesni i da go podobri `ivotot na svoite kupuva~i? MRE@I. Najva`na e sposobnosta na kompanijata da gi povrze pazarite so neograni~eni mo`nosti, da gi povrze vrabotenite od razli~ni

kompanii me|usebe namesto kompaniite, ovozmoùvaj}i sorabotka kako nikoga{ dosega – ovozmoùvaj}i interakcija i vklu~enost. Najavtenti~nata sodrìna se dobiva od klientite, najdobar makrketing e toj {to se prenesuva od usta na usta, bidej}i e najverodostoen i najevtin, brz i globalen. MO@NOSTI. Brendot na edna kompanija ne se odnesuva na biznisot, tuku na toa kako klientot ja percipira i doìvuva kompanijata i proizvodite i uslugite koi gi nudi. Proizvodite i uslugite ne se samo del od proda`nata transakcija, tuku mu ovozmoùvaat na kupuva~ot da ja postigne zacrtanata cel. Izgradi

svoja ku}a, dizajniraj svoja internet-stranica, tr~aj pobrzo, uìvaj pove}e vo ìvotot. Seto toa za da im se ovozmoì na lu|eto da postignat pove}e vo ìvotot. INOVACII. Nezapirlivi, zna~ajni i celosni. Sposobnosta za voveduvawe inovacii vo raboteweto na kompanijata e od ogromno zna~ewe za idninata na biznisot – sposobnost da se anticipira i da se odgovori na brzite promeni, da se prifatat novite tehnologii i na~ini na rabota, da se sorabotuva so partnerite i so klientite i da se balansira razvojot so ostvaruvaweto, ideite so vlijanieto, celta so profitot.

KOLUMNA

MO@ETE DA BIDETE BOGATI ILI SIROMA[NI: VIE RE[AVATE! Za da bidete uspe{ni ne e potrebno da ste rodeni pod sre}na yvezda, da bidete bogati, da imate idealni poznanstva i vrski ili specijalni talenti. Edinstveno {to vi e potrebno e samo disciplinata. Za `al, pove}eto lu|e ili se dvi`at po linija na pomal otpor i/ili sakaat momentalno zadovolstvo, ne zemaj}i gi predvid dolgoro~nite posledici od sega{nite akcii BRAJAN TREJSI svetski poznat guru za motivacija i proda`ba

a{iot televizor moè da vi donese bogatstvo ili siroma{tija. Ako postojano go gledate, }e bidete siroma{ni. Psiholozite pokaàle deka va{eto nivo na energija i samopo~ituvawe se poniski dokolku pove}e gledate televizija. Na potsvesno nivo ne si se dopa|ate ba{ mnogu i ne se po~ituvate sebesi dokolku samo sedite i so ~asovi gledate televizija. Lu|eto {to premnogu gledaat televizija se debeleat i ja gubat fizi~kata kondicija od premnogu sedewe. Televizorot moè da vi donese i bogatstvo - ama samo ako go isklu~ite. Koga }e go isklu~ite, osloboduvate vreme koe moète da go upotrebite za da stanete podobra, popametna i postru~na li~nost. Koga ne go vklu~uvate televizorot koga ste so semejstvoto, po~esto }e vi se slu~uva da razgovarate edni so drugi, da komunicirate i da se smeete. Koga podolgo vreme ne go vklu~uvate, se odviknuvate od gledawe na programata - i re~isi nema

da vi nedostasuva. Va{iot televizor moè da bide odli~en sluga, ama i uàsen gosdpodar. Izborot e va{. ZGOLEMETE GO SVOJOT PRIHOD ZA 1.000 % Postoi ednostaven recept od sedum ~ekori koj }e vi pomogne vo slednite deset godini da ja zgolemite svojata produktivnost, kvalitetot na rabotata, rezultatite i prihodot za 1.000%. Mu uspeva na sekoj {to }e go proba. Toj e ednostaven: Prvo odgovorete na slednovo pra{awe: Dali moète da ja zgolemite svojata vkupna produktivnost, kvalitetot na raboteweto i rezultatite za 1/10 procenti (1/1.000) vo tekot na celiot raboten den? Va{iot odgovor, verojatno, }e bide “da”. Dokolku malku podobro go raspredite svoeto vreme i dokolku rabotite na povredni zada~i, sosema lesno, vo tekot na eden den, bi gi zgolemile rezultatite za 1/1.000. Otkako ova }e go napravite vo tekot na prviot den, dali bi moèle vtoriot den da gi zgolemite rezultatite za 1/10? Odgovorot, se razbira, e “da”. Otkako vo ponedelnik i vo vtornik ste gi podobrile svoite rezultati za 1/10 procenti, dali bi

moèle da prodolìte na toj na~in vo sreda, ~etvrtok i petok? Odgovorot, povtorno e “da”. POLOVINA PROCENT NEDELNO Edna desettina procenti pomnoèno so pet dena vo nedelata e ednakvo na polovina procent nedelno. Dali normalna, inteligentna, vredna li~nost moè da gi zgolemi svoite rezultati za polovina procent (1/200) za edna nedela? Se razbira deka moè! Otkako vo prvata nedela go napravivte ova, dali bi moèle i slednata nedela da napreduvate so istata brzina? Se razbira deka bi moèle! Dali bi moèle da se popravate za desettina procent pet dena vo nedelata vo tekot na eden mesec? Dokolku moète, toa zna~i deka bi se popravale za polovina procent nedelno pomnoèno so ~etiri, ili za dva procenta mese~no. Vo godinata ima 13 meseci so po ~etiri meseci (4h13=52). Otkako ste se podobrile za dva procenta za eden mesec, dali toa bi moèle da go povtorite i sledniot mesec? A potoa tretiot? A ~etvrtiot? I taka natamu?

SEKOJA GODINA PODOBRI ZA 26% Se razbira deka bi moèle! Rabotej}i vrz sebe sekoj den po malku - steknuvaj}i novi stru~ni znaewa, izvr{uvaj} i gi podobro svoite klu~ni zada~i, opredeluvaj}i gi prioritetite, i sosredoto~uvaj}i se vrz povrednite aktivnosti - vo tekot na edna godina moète da ja zgolemite svojata produktivnost za procenti. Otkako ja postignavte ovaa cel vo prvata godina, dali toa bi moèle da go povtorite i vtorata, potoa i tretata godina? Dali bi moèle da prodolìte so isto tempo deset godini? Odgovorot, se razbira, e potvrden. A najdobroto e toa {to, koga }e prodolìte da rabotite vrz sebe, s$ polesno vi e da stanuvate podobri vo tekot na nedelite i mesecite {to pominuvaat. Spored Zakonot za akumulacija ili Zakonot za postepeno napreduvawe, do krajot na dvanaesettiot mesec, bi bile pouspe{ni za 26%. Dokolku prodolìte da napreduvate za 26% godi{no, spored procentnata presmetka, do krajot na desettata godina bi bile poproduktivni za 1.004 %. Va{iot prihod bi rastel so istata brzina. Ovoj recept e delotvoren - dokolku ste i vie takvi.

INSPIRIRAJTE GI VRABOTENITE PREKU KOMUNIKACIJA Ako liderot saka da bide vo kontakt so svoite vraboteni mora da kombinira tri stilovi na efektivna komunikacija: emocionalna, fakti~ka i simboli~ka ko sakate da gi predvodite vrabotenite, mora da komunicirate preku site tri kanali, bidej}i lu|eto gi primaat porakite na razli~ni na~ini, potenciraat Bojd Klark i Ron Kroslend vo knigata “Glasot na liderot: Kako va{ata komunikacija moè da bide inspiracija za akcija i postignuvawe rezultati”. POTPIRAWETO SAMO VRZ FAKTITE E RECEPT ZA NEUSPEH Toa ne zna~i deka site tri kanali treba da se koristat vo ista mera. Kako prvo, postoi preklopuvawe me|u emocionalniot i simboli~kiot kanal, bidej}i simbolite se “daktilografsko pismo” za prenesuvawe na emocii i na zna~ewe. Kako vtoro, faktite – osobeno finansiskite podatoci koi prethodno bile krieni od vrabotenite – imaat ogromna mo}. No, potpiraweto samo vrz faktite, bez ogled kolku se mo}ni, e recept za neuspeh. Koga liderot komunicira samo preku eden kanal prima~ot na porakata e prinuden sam da gi popolnuva prazninite vo zna~eweto na porakata – pa zna~eweto koe prima~ot }e go sozdade ~estopati ne e isto so toa na ispra}a~ot. Dodavaj}i gi drugite dva kanali na vistinski na~in i vo vistinsko vreme drasti~no gi zgolemuvate {ansite za komunikacijata da bide uspe{na. NE GI RECITIRAJTE FAKTITE - INTERPRETIRAJTE GI Su{tinata na fakti~kiot kanal ne se podatocite, tuku interpretacijata. A menaxerite naj~esto gi recitiraat podatocite, namesto da gi interpretiraat. “Lu|eto ne sakaat recitirawe. Tie sakaat da znaat {to e poentata na ovie podatoci. [to e zaklu~okot?”, veli Ron Kroslend. EMOCIITE JA ZASILUVAAT KOMUNIKACIJATA “Me interesiraa samo brojkite. Mojot stav be{e: odlukite treba da bidat vodeni od faktite”, raskaùva Dejv Braun, koj na 30-godi{na vozrast stana generalen direktor na sinxirot prodavnici za o~ila Lenskrafters. Braun nabrzo otkri deka faktite ne se dovolni. “Faktite sami po sebe moàt da vi obezbedat edno nivo na rezultati. No, tie i ve spre~uvaat da dojdete do povisoko nivo na rezultati. Za da ja vodi kompanijata kon toa povisoko nivo mladiot direktor mora{e da komunicira na daleku povisoko ramni{te, emocionalno i so vizija”, veli toj. Emocionalniot kanal na komunikacija ima dve komponenti. Prvata e sposobnosta na ispra} a~ot vistinski i soodvetno da gi prenese svoite ~uvstva, a toa e te{ko za mnogu biznis-lideri. Raskaùvaweto prikazni e vaèn instrument za liderite koi sakaat da se povrzat so vrabotenite na emocionalno nivo. “Li~nite prikazni im kaùvaat na sledbenicite kako se ~uvstvuva liderot i zo{to e toa taka”, ukaùva avtorot Bojd Klark. Vtorata komponenta na emocionalniot kanal e povrzuvaweto so emociite na slu{atelite. Ako liderot zboruva na na~in so koj }e dokaè deka navistina gi razbira i se griì za vrabotenite, toga{ pre~kite vo nivnata me|usebna komunikacija is~eznuvaat. ISKORISTETE JA MO]TA NA SIMBOLITE Simbolite se mo}ni bidej}i gi splotuvaat emocijata i logikata vo svoevidna komunikaciska kratenka koja vrabotenite ja zabeleùvaat i vedna{ ja razbiraat. Kako {to istaknuva Klark: “Postojat iljadnici na~ini za simboli~ki da komunicirate. Tuka se ceremoniite, nagradite i logoata. Tuka se i crteìte, nacrtite i potsetnicite. Metaforite moàt da bidat mnogu silni simboli. Pesnite, {egite i citatite isto taka se mnogu dobri na~ini na simboli~ka komunikacija”.

KARIERI 25

SREDA / 25/05/2011 / KAPITAL

INTERVJU

ELENA DOJRANSKA-SLABEV IZVR[EN DIREKTOR NA RESURSI, SOSIETE @ENERAL-SRBIJA

“Na{ite lu|e” nose~ki stolb na Sosiete `eneral

“Vrabotenite }e nau~at da vi veruvaat toga{ koga }e bidat informirani zo{to rabotat odredena rabota, koi se va{ite o~ekuvawa od niv, koga }e bidat pra{ani za mislewe ili ideja i koga }e znaat deka sekoga{ ste otvoreni da im pomognete da re{at problem od kakva bilo priroda. Ova e mojot recept za upravuvawe so lu|e.” VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

ako karierata ja po~nuva vo marketing-sektorot, Elena Dojranska-Slabev deset godini uspe{no raboti vo oblasta na upravuvawe so ~ove~kite resursi. Taa se prenaso~uva vo ovoj sektor vodena od potrebite na kompaniite za koi vo minatoto rabotela, no i zaradi toa vo {to e najdobra - re{avawe na problemati~ni situacii i rabota na razvoj i unapreduvawe. “Koga po~nav so rabota vo Pivara Skopje postoe{e konkretna potreba za postavuvawe i razvivawe na HR funkcijata. Ja iskoristiv mo`nosta i eve, ostanav vo ovoj sektor ve-

}e deset godini”, veli DojranskaSlabev, koja momentalno raboti vo poznatata francuska bankarska grupacija Sosiete `eneral vo Srbija. Iako vo Sosiete `eneral-Srbija doa|a pred re~isi godina i polovina na pozicijata HR direktor, po samo 12 meseci bankata & ja nudi pozicijata izvr{en direktor za resursi. “Ovaa pozicija e zamenik na ~lenot na Izvr{niot odbor za oddelot resursi. Toa e divizija koja gi opfa}a site interni servisi koi & se potrebni na bankata, kako logistika i nabavki, stranski i doma{ni pla}awa, karti~ki, elektronsko bankarstvo, IT, operaciite za obrabotka na klientski dokumenti

(ili popularno nare~eni back office), HR, oddelenito za proekti i organizacija, obezbeduvawe i bezbednost na rabota... Ova e ogromna divizija so najgolema raznovidnost na procesi i servisi kon eksternite, me|utoa i pove}e kon internite klienti”, veli taa. Kako del od menaxerskiot tim na ovaa banka, vie ste odgovorna za pove}e sektori, me|u koi i za upravuvawe so ~ove~kite resursi. [to to~no opfa}a va{ata pozicija i kolku odgovornosta za pove}e sektori ja pravi va{ata rabota te{ka? S$ u{te najgolem del od vremeto mi e posveteno na upravuvawe so ~ove~kite resursi, nekoi 60%, a 40% od vremeto go posvetuvam na ostanatite funkcii. Bidej}i s& u{te sum vo proces na u~ewe na pove}eto funkcii i operacii, moeto li~no zalagawe e s$ pove}e da se vklu~am vo nivnoto upravuvawe. Nivoto na kompleksnost e golemo poradi golemata razli~nost i buxetskata odgovornost. Koga }e se navratam na eden raboten den, moàm da zaklu~am deka nitu eden sostanok nemal ni{to sli~no so prethodniot. Vo eden moment moè da zboruvam za investirawe vo oprema za obezbeduvawe, vo naredniot za golem transformaciski proekt na na{iot operativen sistem, a potoa da imam intervju so kandidati za rabota. Site sostanoci imaat razli~en operativen ili monetaren impakt. Moàm slobodno da kaàm deka navistina uìvam vo mojata rabota i odgovornostite {to gi imam, a na krajot na denot, toa e najva`no za sekoja rabota. Na {to se zasnova strategijata za menaxment na ~ove~ki resursi vo Sosiete èneral i kako bankata gi motivira svoite vraboteni? ”Na{ite lu|e” e eden od ~etirite nose~ki stolbovi na strategijata za idninata na Grupacijata. Ovoj strate{ki fokus e ovozmoèn niz ednostaven i transparenten set od programi i politiki koi im ovozmozuvaat na na{ite vraboteni edinstveno iskustvo, koe pred s$ go uvaùva interesot na vraboteniot na prvo mesto. Strategijata e bazirana na fer i transparenten tretman na vrabotenite, so silen fokus na nivniot profesionalen i li~en razvoj. Toa to~no zna~i deka vraboteniot ima pravo na karierno itervju edna{ vo godinata, vraboteniot }e bide aktivno vklu~en vo planiraweto na svojata kariera i vraboteniot }e ima mo`nost da izbira me|u

ponudenite opcii. Na nivo na grupacijata Sosiete èneral sigurno ima unificirani standardi za upravuvawe so ~ove~kiot kapital, no zavisno od dràvata, dali moàt da se uo~at nekoi razliki vo organizaciskata kultura i upravuvaweto so lu|e? Vo Sosiete èneral sme osobeno gordi na programite kako {to se Upravuvawe so talenti, Programata za promovirawe na razli~nosti, Upravuvawe so karieri i Internacionalna mobilnost. Od moeto dosega{no iskustvo so internacionalni kompanii na{ite programi se odli~no definirani i ednostavni za implementacija, me|utoa nivnata najjaka strana e {to se lesni za prilagoduvawe na lokalnata kultura. Nekoi op{testva i kulturi dozvoluvaat otvorena komunikacija na programata za razvoj na talenti, me|utoa vo drugi pristapite na ekskluzivnost kon poedinci i nivniot poseben tretman e neprifatliv od populacijata ili na primer, Programata za promovirawe na razli~nosti, kade {to se dava akcent preku odredeni aktivnosti na promovirawe na maì/èni ili malcinstva, ili programi za vrabotuvawe na lu|e so invaliditet, koi se osobeno senzitivni. Na primer, dokolku imate programa za promovirawe na karieren razvoj na èni vo rabotna sredina koja e dominantno ma{ka, nejzinata komunikacija i na~inot na implementacija bara prilagoduvawe kon lokalnite normi. Bidej}i ste voedno odgovorna i za IT-resorot, dali moète da objasnite kako razvojot na tehnologijata i celiot IKT-sektor go promeni na~inot na upravuvawe so ~ove~kite resursi? Najbitniot faktor za dobar menaxment e poseduvaweto pravilni informacii i analiza na data/ podatoci koi }e pomognat vo sekojdnevnite aktivnosti i nosewe odluki. IT-sektorot vlijae na na~inot na upravuvawe so ~ove~kite resursi so razli~nite aplikacii i alatki koi ni se dostapni i ni ovozmozuvaat sevkupno upravuvawe so informaciite za vrabotenite. Ova, sekako, rezultira{e so toa {to nekoga{nite oddelenija koi se zanimavaa so kadrovska administracija i obrabotka na plati ili izumiraat ili se avtomatizirani, pa brojot na vrabotenite {to go rabotat toa e minimiziran ili ovie aktivnosti se autsorsirani. Vo industrii {to se zavisni od tehnologijata, kako {to e ban-

karstvoto, telekomunikaciite i sli~no, strukturata na vrabotenite bitno se promeni i s$ u{te }e se menuva. Vodeni od kontinuiranata avtomatizacija na procesite, tie ve}e retko vrabotuvaat kadar koj nema minimum univerzitesko obrazovanie, so nespecifi~en profil ili iskustvo. Zatoa, kompaniite vo ovie industrii mora da gi menuvaat svoite HR politiki za da ponudat rabotna sredina koja }e gi motivira i ispolni vrabotenite. Kolku vo ramkite na grupacijata postoi praktika da se “pozajmuva” rabotna sila od edna zemja vo druga koga za toa postoi potreba? Sekako, toa e edna od najsilnite platformi {to gi imame, podeleni vo dve programi za Internacionalna mobilnost i Sosiete èneral ekspatrijacija. Vo momentov vo Srbija imame osum stranci, od koi i studenti na razmena, a dosega imame sedum Srbi koi rabotat vo drugi zemji. Toa {to e interesno za na{ata programa e deka ne samo {to moète da promenite zemja tuku i funkcija, a i biznis-sektor, da re~eme od univerzalno bankarstvo za pravni i fizi~ki lica da prejdete vo osiguruvawe, lizing, investicisko bankarstvo itn. Dali moète da navedete nekoi primeri na praktika koi gi upotrebuvate za menaxirawe so ~ove~kite resursi vo bankata koi se specifi~ni samo za Sosiete èneral? Toa {to za mene be{e unikatno iskustvo e deka ne samo {to moète da ja promenite zemjata, tuku i biznis-sektorot na koj{to pripa|ate i funkcionalno da ja promenite rabotata. Ne postoi ograni~uvawe vo odnos na toa dali vi e karierata dominantno vo HR sektorot ili komercijala, ili rizici ili finansii, ne samo {to ne postojat ograni~uvawa, tuku sme pottiknati kako vraboteni da gi iskusime site aspekti na biznisot i da stekneme sevkupno bankarsko iskustvo. Vremenskata ramka vo koja se o~ekuva promena na pozicijata e tri do pet godini. Sekako, ovaa mo`nost za vakva dinami~na rotacija e ovozmoèna bidej}i kompanijata e podgotvena da investira vo vas kako individualec. Ova e edinstvena mo`nost da iskusite sevkupno bankarsko iskustvo niz site aspekti i vistinski da gi razberete procesite niz koi na{ite klienti se servisirani, a so toa podobro da gi razbereme i da gi usluìme klientite, i toa podobro od ostanatite na pazarot.

SOVETI

EFIKASNA RASPREDELBA NA VREMETO! vetot na biznisot ne bi bil ni{to bez lu|eto. Ne moète da gi otstranite lu|eto, no moète da napravite napori za kontrola na neplaniranite prekinuvawa na va{ata rabota od nivna strana. Zamislete ja situacijata. Nekoj doa|a vo va{ata kancelarija i vi veli: “Imate li minuta?”. Bidete sigurni deka toj }e vi odzeme mnogu pove}e vreme, no vo nikoj slu~aj edna minuta. Toj }e ve zadrì sigurno 15 minuti, ama ovde ne zavr{uva prekinot na va{ata rabota. Za da se vratite vo kolosek i za da prodolìte so toa {to ste go rabotele prethodno, vi treba dopolnitelno vreme za da se adaptirate. Standardnite prekini na rabota, koi ne se odnapred planirani, vi odzemaat 25% od vkupnoto vreme za izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Nekoi prekinuvawa od strana na vrabotenite se korisni koga

stanuva zbor za potrebite na rabotnoto mesto, no i niv moète da gi odloìte za podocna. KAKO DA SE SPRAVITE SO PREKINUVAWATA I VOZNEMIRUVAWATA? ODBIJTE GI. Ednostavno re~ete “ne” i zamolete go vraboteniot da ja napu{ti va{ata kancelarija. Ako ne se raboti za mnogu va`na rabota, ostavete mu na vraboteniot sam da ja zavr{i. Se razbira, pote{ko e da go odbiete {efot otkolku kolegite, no bez ogled na pozicijata, barajte od niv zaemno po~ituvawe i neprekinuvawe vo rabotnite anga`mani. ZAMOLETE GI DA DOJDAT PODOCNA. Kaète deka momentalno ne moète da odgovorite, no deka podocna }e im posvetite vnimanie na tie koi baraat pomo{ od vas. Vremeto koe }e go opredel-

1 2

ite neka bide pogodno za vas. Taka, sami }e odberete koga da napravite pauza. OGRANIÊTE GO VREMETO KOE GO IZDVOJUVATE. Koga }e se soglasite da napravite pauza za da im pomognete na drugite, vie sami odredete kolku vreme }e bide toa - “Imam samo deset minuti i tolku”. PREVENCIJA. Potrudete se da vospostavite sistem koj odnapred }e vi obezbedi za{tita od postojanite prekinuvawa od kolegite i ostanatite vo kompanijata. Toa moè da se dogovori so sekretarkata ili odnapred da im kaète na ostanatite koj del od denot }e go posvetite na problemite i barawata na drugite. BIDETE NA NEKOE DRUGO MESTO. Moèbi va{ata rabota vi dozvoluva da go odberete mestoto kade {to }e rabotite. Ako e taka, odberete nekoe

3 4 5

mesto kade {to nema da ve prekinuvaat i voznemiruvaat. Na primer, prvite dva ~asa od denot pominete gi doma, rabotej}i na toa {to i taka }e go rabotite vo kancelarijata.

26 KARIERI CV STELA GOCEVSKA

SREDA / 25/05/2011 / KAPITAL

CV M-R KRISTIJAN PETKOSKI

DIREKTOR VO ODDELOT ZA KLIENTI VO MARKET VISION

tela Gocevska ve}e tri godini e direktor na oddelot za klienti vo agencijata za integrirani marketing-re{enija Market Vision i vo fokusot na nejzinata rabota e strate{koto planirawe i rakovodeweto na komunikaciskite proekti za potrebite na klientite, kako kreirawe i razvoj na brendovite, razvoj na proda`bata i deluvaweto. Po diplomiraweto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, na Oddelot za marketing i nadvore{na trgovija, pove}e od 10 godini taa raboti vo sferata na odnosi so klientite i gri`ata za nivna efikasna pazarna komunikacija, kako i komunikacija so javnosta i mediumite. Prethodnite iskustva vo ovoj domen Gocevska

gi ostvaruva vo kompaniite Idea Plus DDB i Pointer Kreativna Agencija. Vo ramkite na ovie agencii, kako menaxer na proekti, a potoa i kako direktor za klienti, u~estvuva vo razvojot na pove}e poznati doma{ni i stranski brendovi, vo razvojot na nivnite komunikaciski strategii i nivnoto preto~uvawe vo kvalitetni promotivni kampawi.

ristijan Petkoski, kako pretstavnik na MTV Adria vo Makedonija, e odgovoren za promocijata na brendot i razvojot na aktivnostite so partnerite. Pokraj odgovornosta vrzana za nastani, koncerti, zabavi, promocii i drugi aktivnosti vo kompanijata, Petkoski istovremeno predava brend-menaxmentot na Univerzitetot Amerikan kolex vo Skopje. Negovite rabotni po~etoci se vrzani za marketingagencijata Idea Plus, a bogatoto rabotno iskustvo go dopolnuva i so rabotata vo agencijata Republika. Karierniot razvoj na Petkoski, generalno, e vrzan za razvojot na strategii za pove}e makedonski brendovi i razvojot na kreativni kampawi, nagraduvani na stranskite festivali i doma{nite izbori.

RON POPEJL SO ENTUZIJASTI^KA PRODA@BA DO MILIONSKI PRIHODI!

NAJPOSAKUVANI KOMPANII ZA RABOTA: SIEMENS

Potrebno e neprekinato u~ewe i usovr{uvawe na vrabotenite

Simens niz svetot denes vrabotuva pove}e od 400.000 lu|e i toa vo 190 zemji. Za da postigne pogolemi rezultati kompanijata nastojuva vo sekojdnevnata rabota da integrira odgovornost, profesionalnost i inovativnost kako osnovni vrednosti me|u vrabotenite

kako osnovni vrednosti. “Mojata vizija e da prodolìme po patot na razvoj na aktivnostite koi ja pravat kompanijata edinstveno privle~no mesto za rabota”, naglasuva Ederer. Kontinuirano obrazovanie na vrabotenite, razvojot na nivnite kompetencii i izrabotkata na poedine~nite planovi za razvoj, e toa {to Simens go poddrùva i go praktikuva postojano. Pokraj obrazovanieto kako najva`na komponenta i mo`nostite za razvoj na karierata vo stranstvo, treba da se naglasi deka mladite ja prepoznavaat Simens kako kompanija so dinami~no opkruùvawe, naglasena timska rabota, grià za rabotnicite, mesto kade {to nivnata rabota i napredok postojano se sledi i nadgraduva. “ To a { to n i e v o S i m ens osobeno go cenime e pretpriemni~kiot du h i inicijativa, kako i razmisluvawe nadvor od granicata na sekojdnevnite zada~i i analiti~nost. Edinstveno na toj na~in moème celosno da iskoristime edna od svoite klu~ni komparativni prednosti – kompleksnosta i celokupnosta na uslugite, prozivodite i re{enijata”, veli HR menaxerkata na Simens. Taa dodava deka rabotnite podra~ja koi Simens nastojuva da gi odrì i prezeme kako

vode~ka pozicija podrazbiraat neprekinato u~ewe i usovr{uvawe kako i predadenost kon klientot. Ovie golemi o~ekuvawa e mo`no da se ostvarat samo so zaedin~ka rabota. POTTIKNUVA^KA RABOTNA OKOLINA ZA RAZVOJ NA VRABOTENITE Voop{to me|u poedincite i organizaciite postoi povratno- pri~inska reakcija, poedincite ja pravat organizacijata, no isto taka i utvrdeni modeli na rabota, komunikacija i sli~no. Za-

BRI@IT EDERER MENAXER ZA KORPORATIVNI ^OVE^KI RESURSI NA GRUPACIJATA SIMENS

“Toa {to nie vo Simens osobeno go cenime e pretpriemni~kiot duh i inicijativa kako i razmisluvawe nadvor od granicata na sekojdnevnite zada~i i analiti~nost.”

Vo 2005 godina stanuva stipendist na norve{kata Vlada i zaminuva na magisterski studii po marketing na BI Norwegian School of Management vo Oslo, a podocna raboti na razli~ni strate{ki proekti za agencii vo Praga i Belgrad. So MTV Adria prv pat se sretnuva koga bil strate{ki planer vo marketing-agencijata Ogivly vo Belgrad, a denes za nea raboti na razvojot na strategijata za promocija na brendot MTV i gradeweto relacii so partnerite.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

imens (Siemens) e edna od vode~kite k kompanii od oblasta na elektronikata i elektrotehnikata na evropskiot i globalniot pazar, koja istovremeno raboti vo sektorite na industrijata, energijata i zdravstvenata za{tita. Zaedno so svojot najgolem sektor – Siemens IT Solutions and Services, vo na{iot region ovaa kompanija e eden od vode~kite provajderi na seopfatni IT-te{enija i uslugi. Samo vo Hrvatska, Simens ima 1.100 vraboteni koi rabotat na razvoj i proizvodstvo, dizajniraat i instaliraat sloèni sistemi i proekti skroeni spored specifi~nite potrebi na sekoj klient. So istorija dolga pove}e od 160 godini, Simens niz svetot denes vrabotuva pove}e od 400.000 lu|e vo 190 zemji. “Vrednostite i vizijata na Simens se tokmu na{ite vraboteni. Imeno, na{ata vizija pretstavuva svet so dokaàni talenti koi nosat napredok so svoite inovacii. Toa {to na{ite vraboteni gi pravi prepoznatlivi e tokmu toa {to na klientite im ovozmoùvaat edinstvena konkurentna prednost. Zaedno & pomagame na zaednicata da gi sovlada svoite najva`ni predizvici i odr`livata vrednost”, veli Briìt Ederer, menaxer za korporativni ~ove~ki resursi na nivo na grupacijata. Za da postigne pogolemi rezultati kompanijata nastojuva vo sekojdnevnata rabota da integrira odgovornost, profesionalnost i inovativnost

OFICIJALEN PRETSTAVNIK NA MTV ADRIA ZA MARKETING I PRODA@BA

toa, Simens mnogu vloùva vo razvojot na vrabotenite i nastojuva da sozdade pottiknuva~ka rabotna okolina. Simens koristi mnogu formi za motivacija i stimulacija na vrabotenite. Preku materijalno nadgraduvawe i edukacijata, Simens na svoite vraboteni im ovozmoùva popovolni uslovi za kreditirawe na vrabotenite, mo`nosti za u~estvo vo razni kulturni i sportski nastani, godi{en zdravstven pregled, fleksibilno rabotno vreme, neformalno druèwe i dr. Isto taka, naglasenoto uìvawe na semejnite i socijalnite komponenti moè da se zabeleì i na Siemens Day – koga edna{ godi{no, po pravilo okolu Boì}, se sobiraat site vraboteni i nivnite semejstva. Simens redovno pravi istraùvwe za zadovolstvoto na vrabotenite, a rezultatite redovno pokaùvaat deka vrabotenite isklu~itelno ja cenat neformalnata komunikacija i odli~nite me|u~ove~ki odnosi. Zaedno so fleksibilno rabotno vreme, dostapnosta na vrvnata tehnologija i baza na znaewe, vloùvaweto vo li~niot i stru~en razvoj na poedincite – sozdava udobna rabotna sredina.

eka ni{to na svetot ne moè da prodade pobrzo od vistinskiot i iskren entuzijazam, dokaùva primerot na moèbi najslavniot prodava~ na svetot, Ron Popejl. Se ~ini deka ne postoi li~nost na planetava koja moè da prodade pove}e proizvodi za tolku kratko vreme kako Popejl, koj samo vo rok od eden ~as uspeva preku nastap vo ìvo na televizija da prodade kujnski aparati vo vrednost pogolema od milion amerikanski dolari. Vakvata proda`na tehnika e “ma{ina za pravewe pari” koja gi koristi samo liceto, glasot i racete, a tajnata na uspehot e tokmu vo vozbudata na Popejl koj se raduva kako dete na novite proizvodi {to gi prodava. Ekspertite velat deka toa {to Popejl go postignuva e efekt kaj kupuva~ite da ja imaat istata radost {to ja ima na liceto na prodava~ot, nasproti vistinskata èlba da se kupi proizvodot. Pa zatoa kupuva~ite tro{at pari za da gi imaat istite ~uvstva, a ne za da go kupat proizvodot. Brilijantno neli?!

UNIVERZITET

BUSINESSWEEK: NOTRE DAME'S MENDOZA – NAJDOBAR UNIVERZITET ZA 2011 tora godina po red Univerzitetot Notre Dame's Mendoza e prv na ranglistata na Businessweek za izbor na najdobrite nacionalni dodiplomski studii za biznis. Najvisokite ocenki doa|aat najmnogu do izraz kaj zadovolstvoto na studentite i korporativnite regruteri koi gi vrabotuvaat studentite po nivnoto diplomirawe kako kompaniite Deloitte, Ernst & Young, KPMG i drugi. Godi{nite studii ~inat okolu 40.000 dolari, no toa ne e mnogu visoka cena za tie koi sakaat da imaat praktikantska rabota vo poznati kompanii i da se vrabotat vo top industriite kako finansiskite uslugi, smetkovodstvo i konsalting. Pove}e od 90% od studentite odat na prakti~na nastava, dodeka visok prcent od 98% se vrabotuva vedna{ po zavr{uvaweto na fakultetot. Programata za biznis pri Univerzitetot vo Noterdam po~na da dobiva forma vo 1917 godina koga toj vo SAD prv ponudi ~etirigodi{na programa za trgovija i samo po nekolku godini vo 1921 godina go osnova{e i Kolexot za doma{na i stranska ekonomija. Vo 50-tite godini, Kolexot stana poznat kako Prorama za administratori, a ve}e vo 2000 godina, go promeni i imeto vo Mendoza College of Business.

STIPENDII International Max Planck Research School PhD Fellowships, Germany

PhD in Migration and Diversity, Belgium

Global HR Manager, Greenpeace International

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 14 JUNI 2011 GODINA [kolata za istraùvawe Max Planck od Germanija preku me|unarodnata programa dodeluva doktorski stipendii za talentirani istraùva~i, koi svoeto iskustvo i znaewe }e gi upotrebat za eksperimentalno istraùvawe na ekolo{kite interakcii vo prirodni uslovi.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 14 JUNI 2011 GODINA Institutot za evropski studii (IES) na univerzitetot Vrije Universiteit (VUB) vo Brisel raspi{uva konkurs za doktorski studii. Idnite perspektivni PhD kandidati se pokanuvaat da gi istaknat svoite idei i predlozi vo oblasta na imigracijata, imigrantskata integracija i kulturnata raznovidnost.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 29 MAJ 2011 GODINA Greenpeace International e vo potraga po profesionalen HR menaxer koj }e ja vodi Greenpeace’s global HR strategijata i }e se pogri`i za nejzinata implementacija.

Master/PhD in Bioinformatics and Cellular Mechanics, Germany

Heinrich Böll Foundation Scholarships

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 DEKEMVRI 2011 GODINA Univerzitetot Heidelberg vo Germanija dodeluva stipendii za postiplomski i doktorski studii na studentite po biologija, biolo{ki in`enering ili nekoja druga srodna oblast. Prednost imaat licata koi imaat prethodno iskustvo so eksperimentirawe vo oblasta na kleto~na biologija, mikroskopija i kompjuterska analiza na podatoci.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 SEPTEMVRI 2011 GODINA, 1 MART 2012 GODINA Fondacijata Heinrich Böll dodeluva grantovi i stipendii na 1.000 studenti diplomci i postiplomci. Mo`e da se prijavat u~esnici od site nacionalnosti po site predmeti na univerzitetite za primeneti nauki Fachhochschulen ili na univerzitetite za umetnost Kunsthochschulen.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: VO TEK CRCC Asia nudi praktikantsvo vo najdobrite i vrvni industriski sektori vo Kina, kako {to se finansii, pravo, marketing i odnosi so javnosta, zelena tehnologija, tehnologija i u{te mnogu drugi, so {to im se ovozmo`uva na idnite praktikanti neobi~no iskustvo vo svetot na biznisot, kako i zapoznavawe na kultura razli~na od nivnata.

CRCC Asia Internship Program

www.mladiinfo.com

Konferencii i saemi

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

WWW.KAPITAL.MK Od 8 do 10 septemvri 2011 godina vo Peking, Kina SAEM ZA AVTODELOVI CIAPE (CHINA INTERNATIONAL AUTO PARTS EXPO) Od strana na Kancelarijata za ekonomski i trgovski odnosi na Ambasadata na NR Kina, Stopanskata komora na Makedonija e informirana e deka od 8 do 10 septemvri 2011 godina vo Peking, Kina, }e se odrì 5. Saem CIAPE (China International Auto Parts Expo). Dokolku ima zainteresirani kompanii da go posetat Saemot CIAPE, organizatorot gi pokriva tro{ocite za dve no}evawa vo hotel, kako i tro{ocite za transport od hotelot do mestoto na odrùvawe na Saemot. Isto taka, organizatorot zema obvrska da dogovori sredbi so najmalku 10 kineski kompanii so makedonskite kompanii-posetiteli na CIAPE. Podetalni informacii za poseta na Saemot moè da se dobijat vo Stopanskata komora na Makedonija ili vo Kancelarijata na ekonomski i trgovski odnosi na Ambasadata na NR Kina (e-mail: eco@t-home.mk, tel.: 02 3069-658 i 02 3069 668). Zainteresiranite za poseta na Saemot moàt da se registriraat na veb-stranicata www.iapechina.com, najdocna do 10 avgust 2011 godina.

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI tel: 02 32 44 068 faks: 02 32 44 088 e-mail: vojkan@mchamber.mk

Obuki / Menaxment

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Organizaciska kultura 26.05 - 27.05.11 Clear View

Maksimizirawe na vrednosta na potro{uva~ite 26.05.2011 M6 Edukativen Centar

Brzo ~itawe (Power Reading) 27.05 - 01.06 In Optimum Makedonija

Partnerstvo za organizacisko u~ewe 27.05.2011 Detra Centar

Kako da bidete ~ove~ka istra`uva~ka ma{ina 27.05 - 29.05 Embra Korporej{n

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

Kako da ostavi{ silen vpe~atok kaj svoite slu{ateli 27.05 - 29.05 Embra Korporej{n Prezentaciski ve{tini za biznis lu|e 27.05 - 28.05 CS Global

U~ewe so Power reading metodot 28.05 - 29.05 In Optimum Makedonija Kako so otvorawe na e-prodavnica da ja zgolemite proda`bata 28.05 - 29.05 PSM Fondacija

Internet oglasuvawe 29.05.2011 Clear View Obuka za upravuvawe so vreme 30.05.2011 CS Global Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

M6 Edukativniot Centar ima ~est da Ve pokani na biznis seminar na tema: Ednodneven seminar “ASPEKTI NA UPRAVUVAWETO SO AKCIONERSKO DRU[TVO, GOLEMI ZDELKII ZDELKI SO ZAINTERESIRANA STRANA, TAJNO DRU[TVO”

“Maksimizirawe na vrednosta na potro{uva~ite” so

27 maj 2011 godina 10:00-15.00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat

Gerhard Ortner-Picl

gop-X – Izvr{en Konsalting

26 Maj, 2011 g.

PREDAVA^I: D-R ZORAN MIHAJLOSKI, sudija vo Apelacioniot sud vo Skopje

D-R MARKO ANDONOV, univerzitetski profesor pri Univerzitetot Amerikan Kolex -Skopje Prijavuvawe najdocna do 26 maj 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za tekovno odr`uvawe na objektite na urbanite i mesnite zaednici na teritorija na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=cb084369-e19b-4e6a-9fa2-175f29be0c4f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na osnoven proekt za rezervoar za voda Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3a0fcf0-bb58-4d06-84787c7da09bc5ca&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na revizija na Osnoven proekt za 110 kV DV TS Skopje 1- TS Kumanovo 1 i Izrabotka na revizija na Osnoven proekt za 110 kV DV TS Skopje 3 - TS Kozjak Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=2f34a6b3-9182-42c3-950c-9c2e560d68af&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proekt za snabduvawe so voda i izvedba na nov sistem za obezbeduvawe na protivpo`arna i tehnolo{ka voda vo TS Dubrovo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=09e37b4f-dfa1-42e8-90a5-9a804fb588c4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za osiguruvawe od avtomobilska odgovornost Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e36a4d36-cfe0-4c7d-8559a2ed7f561983&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na RD hidraulika od programa ENERPAK, za Termoelektrani, REk Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f76eef85-9ff1-4a17-b0b1-815493511bfb&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi @IVOTNA SREDINA Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.05.2011 INDO Minerali i Metali dooel Probi{tip objavuva oglas za rabotno mesto IN@ENER ZA @IVOTNA SREDINA. - Obrazovanie: Poslediplomski studii vo In`enerstvo za @ivotna sredina ili soodvetna oblast od akreditirana institucija, - Iskustvo: Pove}e od 3 godini soodvetno iskustvo povrzano so @ivotnata sredina, Iskustvo vo upravuvawe so Za{tita, Zdravje i Obuka, Detalno razbirawe na site najnovi Makedonski i EU legislativi za @ivotna sredina, Iskustvo so ISO standardi za `ivotna sredina }e bide prednost. - Jazik: mora da imadobro vladeewe na pi{an i verbalen Makedonski i angliski jazik, - Kompjuter: MS Windows aplikacii. Rabotnoto mesto e so sedi{te vo Probi{tip i kandi-

datite mora da se podgotveni za patuvawe do Kriva Palanka (Rudnik Toranica). Aplikantite treba da dostavat Propratno pismo, CV na angliski i makedonski na adresa: Indo Minerali i Metali dooel, ul. Jakim Stojkovski, 2, 2210 Probi{tip ili na e-mail: e.pavlovska@imm.eu.com, predmet Menaxer za @ivotna sredina. Detalnite informacii se navedni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 18.05.2011 godina. INFORMATIKA Izvor: Vreme Objaveno: 12.05.2011 SMART GROUP BALKANS vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKITE IN@ENERI. Dokolku se pronao|ate vo navedenite kvalifikacii ispratete va{a detalna biografija na angliski

jazik na slednava adresa: gokalp. ozer@smartsoftww.com najdocna do 27 Maj. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvojot na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo vo SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawa za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Prioritet }e imaat kandidati koi }e bidat slobodni da zapo~nat so rabota od 15 Juni. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 22.05.2011 Phoenix Pharma objavuva oglas za vrabotuvawe na Komercijalen Referent - 2 izvr{iteli.

Potrebni kvalifikacii: SSS farmacevtski tehni~ar Adresa za aplicirawe: personal@phoenixpharma.com.mk Rok: 31.05.2011god. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 21.05.2011god. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 20.05.2011 STRABAG SE e edna od vode~kite evropski kompanii vo oblasta na grade`ni{tvoto. So cel zasiluvawe na na{iot tim za visokogradba i in`enerski konstrukcii, raspi{uvame konkurs za slednovo rabotno mesto (mo`nost za rabota vo zemjava i stranstvo): - KOMERCIJALIST so visoka ili vi{a stru~na sprema vo oblasta na ekonomijata (VII ili VI stepen), poznavawe na angliski jazik, so ili bez rabotno iskustvo. Pismoto za motivacija so biografija i

fotografija ispratete gi do 30.05.2011 godina na e-mail: keti. petrovska@strabag.com. PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.05.2011 Sudskiot sovet na Republika Makedonija objavuva oglas: - Za izbor na dvajca Sudii vo Vrhoven sud na RM, - Za izbor na dvajca Sudii na Apelaciski sud Bitola i - Za izbor na dvajca Sudii na Osnoven sud [tip. Kandidatite za izbor na sudii treba da gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo ~len 45 od Zakonot za sudovite. Potrebnite dokumenti da se dostavat vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot do Sudski sovet na RM na ul. Veqko Vlahovi}, bb. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 19.05.2011 godina.

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Vest Objaveno: 19.05.2011 TINEKS-MT ima potreba od vrabotuvawe na edno lice DIPLOMIRAN PRAVNIK za rabotno mesto pravnik vo praven sektor. Kandidatite treba da imaat: - VSS â&#x20AC;&#x201C; Praven fakultet, - Poznavawe na rabota so kompjuter, - Rabotno iskustvo vo oblasta na ~ove~kite resursi, rabotni odnosi, trudovo pravo i obligacisko pravo. Molbata za priem, so kratka biografija, kopija od diploma za zavr{eno obrazovanie i edna fotografija, kako i kontakt telefon, ispratete ja na slednava adresa: ul. Treta Makedonska Brigada, bb, Skopje ili na e-mail: tinex@tinex.com.mk. Molbite koi ne se potpolni nema da se razgleduvaat. Rok za prijavuvawe: 27.05.2011. Ve molime bez telefonski povici.

Fun Business

KAPITAL / 25.05.2011 / SREDA

Akterskata ekipa na “Drvo na `ivotot”

@iri komisijata na Kroazeta

Убавиците на crveniot kilim

KANSKI FILMSKI FESTIVAL

KIRSTEN DANST najdobra `enska uloga

“ZLATNA PALMA” ZA “NEVIDLIVIOT” TERENS MALIK

Kvalitetna filmska programa, golem broj zvu~ni akterski imiwa, kontroverzni komentari, spektakularni i glamurozni zabavi. Da, toa be{e slikata vo Kan za vreme na eden od najstarite filmski festivali ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

odine{noto izdanie na Kanskiot filmski festival go ispolni sonot na site obloùvalnici, koi so denovi tvrdea deka “Zlatnata palma” }e zavr{i vo racete na amerikanskiot reìser Terens Malik, i filmot “Drvo na ìvotot”. Filmot vo koj glavnite ulogi gi imaat Bred Pit i [on Pen se odviva vo Teksas, vo pedesettite godini od minatiot vek, a prikaznata go sledi rasteweto na edno mom~e i negoviot odnos so nasilniot tatko. Glavnata nagrada otide vo racete na kontroverzniot amerikanski reìser po odluka na ìrito, so koe predsedave{e akterot Robert De Niro. Na

nekoj na~in mu se oddade po~it na avtorot koj ima snimeno samo nekolku filmovi, me|u koi i “Tenkata crvena linija”. Op{to poznato e deka Terens Malik, nikoga{ ne se pojavuva vo javnosta i nikoga{ ne se fotografira, pa poradi toa i go vikaat “Selinxer na amerikanskata kinematografija”. Namesto nego, nagradata ja primi negoviot producent, a ja dodeli Xejn Fonda, namesto De Niro. Vsu{nost, tokmu toj ja ima zaslu`eno ovaa “Zlatna palma”, zatoa {to uspeal da sobere 32 milioni dolari, koi Malik dare`livo gi potro{i na specijalni kompjuterski efekti za da gi “dolovi” scenite za nastanokot na svetot, za izs~eznuvaweto na dinosaurusite od planetata Zemja. Zad ovoj film stoi mnogu zna~aen

francuski distributer, pa ne e te{ko da se sostavat kockite od mozaikot. @irito malku ja opravda svojata funkcija so toa {to ja dodeli “Gran pri” nagradata ramnopravno na avtorite na dva prekrasni filma. Bra}ata Darden za sovr{eno izreìraniot film “Deteto so velosipedot”, i turskiot maestro Nuri Bilge Xejlan za “Be{e edna{ vo Anatolija”, vizuleno remek delo, zad ~ija prikazna stoi edna somnitelna smrt, raskaàna vo baven ritam, a so toa se prikaùva sostojbata vo turskoto op{testvo. Ovie nagradi gi dodeli Emir Kusturica, koj se pojavi na golemata scena na teatarot Limnijer, mestoto kade {to toj samiot gi osvojuva{e “Zlatnite palmi”.

Najdobar reìser na festivalot e Danecot Nikolas Vinding Refn, a nagradata za najdobra ènska uloga zamina vo racete na Kirsten Danst za filmot “Melanholija” na Lars fon Trir, koj }e ostane zapameten po svoite izjavi na tema Hitler, nacisti, Evrei, poradi koi be{e proglasen za persona non grata vo Kan. @an de @arden, ja dobi nagradata za najdobra ma{ka uloga, za {armantnoto pojavuvawe vo crno–beliot nem film “Artist”. Najdobro scenario godinava ima{e filmot “Fusnota” na izraelskiot reìser Jozef Sedar, prikazna za èstokoto rivalstvo me|u tatko i sin, dva profesora po talmudska teologija. Specijalnata nagrada na ìrito & pripadna na francuskata akterka i debitantska

reìserka Majvan za filmot “Policija”. “Zlatnata kamera” za najdobar debitantski film ja osvoi Pablo Giorgeli za “Las Akasijas”, a najdobar kratkometraèn film e “Kros” na Marija Vronda. Emir Kusturica kako pretsedatel na ìrito za programata “Izvesen pogled”, “Zlatnata palma” ja dodeli ramnopravno na reìserot Andreas Drezen za “Zastanati vo kolosek” i na Kim Ki Duku, za dokumenatrniot film “Arirang”. Godine{not Kan }e se pameti po legendite Bernardo Bertolu~i , @al Belmondo, Vudi Alen i sekako po komenatrite na Lars fon Trir. Festivalot be{e sve~eno zatvoren so proekcija na filmot “Najsakana”, vo koj pokraj divata Ketrin Denev igra i nejzinata }erka Kjara Mastrojani.

DEN NA SESLOVENSKITE PROSVETITELI SV. KIRIL I METODIJ ra}ata rodeni vo Solun, od uglednite roditeli Lav i Marija imaat posebno zna~ewe za slovenskite narodi. Nivnata uloga e osobeno golema i zna~ajna zatoa {to uspeaja da sozdadat edna voodu{evena grupa u~enici, svoi sledbenici – Kliment, Naum, Gorazd, Konstantin i drugi, koi ja prodol`ija blagorodnata rabota na sakanite u~iteli, pro{iruvaj}i ja na balkanot i prosvetuvaj}i go makedonskoto naselenie. Postariot brat Metodij kako oficer pominal godini pome|u makedonskite Sloveni. Taka go nau~il Slovenskiot jazik. Potem Metodij se odale~il na planinata Olimp i primil mona{ki potstrig. Tamu podocna mu

se pridru`il i Konstantin (podocna Kiril). Koga hazardskiot car Kagan pobaral od imperatorot Mihail misioneri za verata Hristova, vasilevsot gi ispratil bra}ata Kiril i Metodij vo misija kaj Hazardite. Otkako go ubedile Kagan vo verata Hristova go krstile zaedno so golemiot broj blagorodnici i pogolemiot del na hazarskiot narod. Po izvesno vreme se vratile vo Carigrad. Tamu ja sostavile glagolicata (slovenskata azbuka od 38 bukvi). Po~nale da gi preveduvaat Biblijata i bogoslu`benite knigi od gr~ki na slovenski. Po povik na knezot Rostislav ja zapo~nale Moravskata misija. Bleskav pokrovitel na nivnite misionerski podvizi bil

gorazdiot patrijarh carigradski, Fotij. Po povik na papata go posetile Rim. Tamu Sv.Kiril se razbolel i na 24 Fevruari 869 god se upokoil. Sv.Metodij se vratil vo Moravija i do smrtta gi utvrduval tamo{nite Sloveni vo verata Hristova. Se upokoil na 19 april 858 godina. Posle negovata smrt negovite pet u~enici, predvodeni od svetiot Kliment go preminale Dunav i slegle na jug vo Makedonija. Od Ohrid ja prodol`ile misijata me|u Slovenite zapo~nata od nivnite sveti u~iteli Kiril i Metodij na sever vo Moravija i Panonija. Vo Makedonija bea sozdadeni i prosvetno – kulturni centri, kako {to e {kolata na Kliment Ohridski i taa na Konstantin prezviter Bregalni~ki.