296-27.05.2011 by Kapital Media Group

WWW.KAPITAL.MK

NA 3 JUNI, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 NAJGOLEMI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

petok / weekend. 26 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,26.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,96% 0 00,11% 0,00% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,52 4 43,72 1,41

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,74 11 2,14%

VO REGIONOT SE SLU^UVAAT GOLEMI PREZEMAWA, A VO MAKEDONIJA?

PITER FISK

Bidete noviot marketing-lider STRANA 9

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (26.05) 2.632

MBI 10

2.622 2.612 2.602 2.592 2.582 2.572 19.5

21.5

23.5

25.5

Mladite ne rabotat dovolno bidej}i ne se vrzuvaat za firmata STRANA 11

Zagrozen li e izvozot na makedonskite ~eli~arnici na hrvatskiot pazar? STRANA 9

KOI SE KOMPANIITE [TO MO@E DA BIDAT CEL NA PREZEMAWE?! STRANA 2-3

INTERVJU

STRANA 7

KOLUMNA

PREDRAG MILO[EVSKI PROKREDIT BANKA

REDOVNA I NAVREMENA OTPLATA NA KREDITOT PREDUSLOV ZA DOBRA KREDITNA ISTORIJA STRANA 10

KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

SO SRE]A, GUVERNERE!

STRANA 14

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

PROBLEMOT SO DUPKITE VO BUXETOT SE PIKA POD TEPIH

Cela kampawa pokriena so 245 000 evra kredit od Komercijalna banka!

NEMA RAZLIKA ME\U DOMA[NI I STRANSKI INVESTICII STRANA 2

STRANA 12-13

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 27 MAJ 2011

NEMA RAZLIKA ME\U DOMA[NI I STRANSKI INVESTICII

Ako Vladata site pari, energija i trud {to gi potro{i za privlekuvawe stranski investicii gi naso~e{e kon poddr{ka na doma{nite kompanii, kolku }e se zgolemea industriskoto proizvodstvo, bruto-doma{niot proizvod i celata ekonomija? Ovaa analiza sigurno ne ja napravile vo Vladata. A ne moème da ja napravime ni nie, zatoa {to site brojki za potro{enite pari za skapata kampawa za privlekuvawe stranski investicii se tajna. No, nie znaeme deka dràvata potro{i mnogu godini, eden kup pari za reklamirawe na Makedonija kako investiciski raj, za da privle~e golemi stranski kompanii da otvorat fabriki i pogoni vo Makedonija, im dade ogromni povolnosti, duri prati lu|e niz svetot da gi lovat investitorite. I pokraj toa, dràvata e na dnoto vo regionot spored obemot na privle~enite stranski investicii. A {to se slu~uva so doma{nite kompanii? Dali nim im se nudat povolnosti da investiraat i da se {irat so politikata {to ja vodi dràvata, a pred s$ so zakonskite reformi? Duri sega, po pet godini lov na stranski investitori, ekonomskite ministri vidoa deka politikata za privlekuvawe stranski investicii ne gi dava posakuvanite rezultati, pa po~naa da se vrtat kon doma{nite kompanii. Odedna{ gi smenija re-

torikata i o~ekuvawata za potencijalite na doma{nite kompanii. Deka i toa kako e va`no za dràvata da im obezbedi mo`nosti za investirawe i {irewe na biznisot dokaz se poslednite merki {to gi donese Vladata. Otkako so godini kompaniite baraa od dràvata da im ovozmoì evtino da si go kupat zemji{teto na koe se nao|aat fabrikite za da moàt da investiraat vo pro{iruvawe na kapacitetite, Vladata pred nekolku meseci kone~no im go ovozmoì toa. Tolku li treba{e da se ~eka? Vo isto vreme na stranskite investitori, koi ne se odlu~uvaat da investiraat vo slobodnata zona Bunarxik, im dava re~isi besplatno zemji{te za izgradba na fabrikite. Drug dokaz e poddr{kata pri realizirawe na investicijata. Edno od najgolemite barawa na doma{nite kompanii be{e dràvata preku evtini krediti ili preku osloboduvawe od danoci da im pomogne da gi zgolemat investiciite. Evtini krediti edvaj dobija lani i toa samo 100 milioni evra od Evropskata investiciska banka, a poddr{ka za investicii s$ u{te baraat. Na potencijalnite investitori vo Bunarxik dràvata im vetuva deka }e im pokrie del od tro{ocite za izgradba na fabrikite vo vid na subvencii. Koga }e sfatat vo Vladata deka investiciite ne treba da se delat na doma{ni i stranski i deka pogolem benefit nekoga{ za celata ekonomija imaat doma{nite investicii, a ne stranskite. Ako edna doma{na firma otvori u{te eden proiz-

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spa p sevska@ka @ pit p al.com.mk

vodstven pogon toa }e zna~i pogolemo doma{no proizvodstvo, pogolem izvoz i dobivkata {to }e ja ostvari kompanijata nema da ja prati kaj firmata-majka, tuku }e ostane vo dr`avata. Taka, namesto odliv na stranski investicii, kako {to registrira Narodnata banka, }e imame rast na investiciite i na industriskoto proizvodstvo. A koga ve}e zboruvame za investicii, vo Vladata treba da se pozanimavaat i so pra{aweto {to e toa {to gi odvra}a investitorite? Bez reformi vo javnata administracija zaludni se site vetuvawa za investitorite. Nitu evtinoto grade`no zemji{te, nitu evtinite krediti, nitu pomali danoci nema da bidat korisni ako investitorot se zaglavi vo administrativnite lavirinti za da dobie eden dokument za gradba. S$ dodeka ne se re{i ovoj problem, koj dosega be{e pri~ina da se otka`at golemi investicii, ne samo na stranski, tuku i na doma{ni kompanii, }e nema golem rast na saldoto na investicii vo zemjava.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

14,5

ilioni evra e kvartalniot neto-profit na M Telekom Slovenija grupacijata, za razlika od istiot period lani, koga kompanijata pretrpuva{e zagubi. Sporedeno so istiot period minatata godina, EBITDA se zgolemi za 11%, na 72,5 milioni evra, dodeka mar`ata na EBITDA porasna za pet procentni poeni, na 37%. EBIT se zgolemi za 101%, na 22,9 milioni evra. Neto-finansiskite dolgovi se namalija za 20%, na 480 milioni evra. Vo izve{tajot kompanijata objasnuva deka usvoenite merki za podobruvawe na raboteweto vo 2011 godina na grupacijata se zasnovaat na namaluvawe na site vidovi tro{oci, prestrukturirawe na raboteweto na podru`nicite vo Kosovo i vo Makedonija, promeni vo proda`bata i marketingot, prestrukturirawe na delovnite procesi i namaluvawe na tro{ocite za nabavka, optimizirawe na obrtniot kapital, za{tita na pobaruvawata od reguliranite uslugi i optimizirawe i marketing nedvi`nosti.

VO REGIONOT SE SLU^UVAAT GOLEMI PREZE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

KOI SE KOMPANI MO@E DA BIDAT 1

Alkaloid (farmacija), pazarna M a k p e t r o l ( e n e r g e t i k a ) , kapitalizacija 104,7 mil. evra 47,9 mil. evra mnogu interesna - golem rast, do- interesna – odli~na pazarna bra pazarna pozicija, investicii pozicija, no te{ka za prezemawe vo tehnologija poradi akcionerskata struktura

Vitaminka (prehran. industrija), Evropa (prehran. industrija) 6,1 milion evra ne e mnogu interesna – lo{a izvozna pozicija, nema novi interesna – vadi novi brendovi, osvojuva novi pazari brendovi i prevrabotenost SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Ako makedonskite kompanii se cel na prezemawe, toga{ navistina treba da se pla{at, zatoa {to rabotata so {ireweto na biznisot vo cel svet e seriozna. Ako, pak, nikoj od nadvor ne se interesira za kompaniite vo zemjava, toga{ rabotata e u{te poseriozna, zatoa {to prezemawata vo nekolku sektori vo ovoj moment se mnogu “in”. Ednos-

tavno, ne postoi menaxer so vizija koj ne ja merka konkurencijata i dobra kompanija {to ne e predmet na analiza za prezemawe. Hrvatskiot biznismen Ante Todori} saka da go kupi Merkator, Emil Tedeski ve} e im ja zede Droga Kolinska na Slovencite, srpskata kompanija Nektar saka da go prezeme Fruktal, a hrvatskata Podravka trgna vo biznis-osvojuvawe vo Srbija – gi saka Bambi, Aleva i Centroprodukt. I Miroslav Mi{kovi} gi prodade marketite Delta na belgiskata Delez. Dali makedonskite kompanii se interesni za prezemawe vo ovoj moment? Ili poprecizno ka`ano, koi kompanii od Makedonija bi mo`ele da bidat prezemeni od pogolema stranska kompanija? “Kapital” anketira{e nekolku menaxeri i konsultanti za ovie pra{awa. Zaklu~okot e

deka, za razlika od zemjite na Balkanot kade {to se slu~uvaat silni biznisprevirawa, vo Makedonija nema ni{to novo. A, ne deka nema interesni i atraktivni kompanii za prezemawe.

Koi se kompaniite za koi, sepak, bi mo`elo da postoi interes, koj ne e javno objaven, ili koi im nudat dobar biznis na idnite prezema~i?

Na prvo mesto e Komercijalna banka, koja e edinstvena od golemata trojka {to ostana neprodadena, a e mnogu interesna zatoa {to ima najgolema aktiva i ostvaruva najgolem profit vo bankarskiot sektor. No, Komercijalna se poka`a kako tvrd orev i skapa

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KOI KOMPANII SE NAJUSPE[NI? pored analizite na Stopanskata komora na Makedonija, najgolem porast na S proizvodstvoto vo 2010 godina bele`i IMG-Trejd od Kavadarci. Ovaa fabrika za proizvodstvo na ~eli~ni cevki i profili lani ima{e rast na proizvodstvoto od 80% i 85% rast vo izvozot. ELEM e kompanija so najgolema investiciska aktivnost. Makprogres od Vinica, pak, vo 2010 godina be{e kompanija koja ima{e izvoz vo najmnogu zemji. So isklu~ok na ELEM, drugite dve kompanii se privatni so 100% sopstvenost na eden ~ovek. Toa zna~i deka tie mo`e da bidat prezemeni samo preku dogovor me|u potencijalniot kupiva~ i sopstvenikot.

Navigator

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK RATKO MLADI] VO HAGG

DASTIN MOSKOVIC

MARJAN RISTESKI

milijarder Eniknajmladiot vo svetot, koj e sopstvena softverskata kom-

r a do n a~ a l n i ko t n a G{kata Prilep ja jakne ekolosvest na gra|anite,

panija Asana i ima li~no bogatstvo od 2,7 milijardi dolari

promoviraj}i go velosipedot kako evtino i zdravo prevozno sredstvo

STOJAN STOJANOV

BOJKO BORISOV

a edna godina okolu 55.000 ~igledno, makata na Z lica vo Bugarija ostanale O ste~ajcite i ne e tolku bez rabota, {to ne odi vo golema ako nivniot lider, i pokraj site problemi, stigna da se slika na plakati so poddr{ka za VMRO-DPMNE

prilog na politikata na Vladata za ekonomsko zakrepnuvawe na zemjata od krizata

EMAWA, A VO MAKEDONIJA?

IITE ШTO T CEL NA PREZEMAWE?! 4

Ratko Mladi} e uapsen. Ova e vesta {to go obikoli svetot za nekolku minuti. Srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, istiot den koga Srbija ja poseti Ketrin E{ton, visok pretstavnik na EU za nadvore{na politika, go ispora~a najbaraniot voen zlostornik, koj dolgo vreme stoe{e kako seriozna pre~ka na Srbija kon Evropskata unija. Tadi} na ekspresna preskonferencija gordo izjavi deka so ova se zatvora eden te`ok period od ponovata srpska istorija i kone~no e trgnat sramot od licata na srpskiot narod. Tadi}, koj va`i za lider vo procesot na pomiruvawe vo regionot, u{te edna{ go potvrdi svojot kredibilitet i vizionerstvo, kako i po koja cena ja gleda idninata na svojata zemja vo Evropa. Prvo mu podade raka na pomiruvawe na hrvatskiot narod, a sega i

BORI BORIS RISS TADI] na narodot vo Bosna i Hercegovina. Negoviot poteg go pozdravija ostanatite lideri od regionot, od Evropa, a osobeno od Hag, od kade {to stigna vest deka ve}e nema nikakvi pre~ki za Srbija na nejziniot pat kon EU. So apseweto na Ratko Mladi} ne samo {to na Srbija dopolnitelno & se otvori patot kon EU, tuku & padna i golem finansiski tovar od grbot. Najbaraniot ha{ki begalec ja ~ine{e Srbija 1,2 milijardi evra godi{no. Ova zna~i deka sekoj gra|anin na ovaa zemja poradi nego mese~no gubel po 159 evra, a potragata po Mladi} trae{e 15 godini. Bez razlika dali dosega srpskata Vlada znaela kade e Mladi}, negovoto apsewe se ~ini e vo vistinsko vreme.

GUBITNIK Komercijalna banka (bankarstvo), 137,8 mil evra mnogu interesna – najgolema banka spored aktiva i ogromen profit

Elektrani na Makedonija (en- Granit (grade`ni{tvo), 29,9 mil. evra ergetika) proceneta vrednost ne e mnogu interesna – dominant517 mil. evra na na doma{niot pazar, te{ko interesna – monopol, no prese probiva na stranskiot vrabotena

8 Toplifikacija (energetika), 28,7 milioni evra interesna – monopol, mo`en interes od Slovenija

Skopski pazar (trgovija), Tineks (trgovija) 7 mil. evra interesna – dobra pazarna pozicija, prepoznatliv brend, interesna–dobra pazarna pozicija, prepoznatliv brend ra{irena proda`na mre`a

Dali makedonskite kompanii se interesni za prezemawe vo ovoj moment? Ili poprecizno kaàno, koi kompanii od Makedonija bi moèle da bidat prezemeni od pogolema stranska kompanija? “Kapital” anketira{e nekolku menaxeri, konsultanti i analiti~ari za ovie pra{awa. Zaklu~okot e deka za razlika od zemjite na Balkanot kade {to se slu~uvaat silni biznisprevirawa, vo Makedonija nema ni{to novo. A, ne deka nema interesni i atraktivni kompanii za prezemawe investicija. Zasega nema informacii deka vodi novi pregovori za proda`ba. Kako atraktivna se nametnuva dràvnata kompanija Elektrani na Makedonija, za koja e jasno deka }e odi na proda`ba nezavisno koja partija }e bide na vlast. Problem e {to }e se prodavaat 49% od kapitalot, pa toa moè da ne bide interesno za potencijalniot kupuva~. No, ELEM e interesna zatoa {to ima monopol vo proizvodstvoto na struja vo Makedonija, proizvod koj e deficitaren na globalno nivo i ~ija cena raste. Vo energetikata, interesni se i Makpetrol i Toplifikacija, no te{ko }e odi proda`bata na ovie kompanii zatoa {to menaxmentot poseduva i dobar del od akciite. Se {pekulira deka za Toplifikacija e zainteresirana slovene~kata naftena kompanija Petrol, koja planira da gi prezeme akciite na fondot Poteza, ~ij udel e 18%. Vo Nadzorniot odbor na Toplifikacija ve}e sedat

dvajca ~lenovi od Petrol. No, nema oficijalna potvrda deka se vodat pregovori za pogolem udel na Slovencite. Vo farmacijata, najatraktivna e Alkaloid, koja ima ogromen rast na prihodite i na izvozot, silna pazarna pozicija i najgolema investiciska aktivnost vo nau~no-tehnolo{kiot razvoj. No, Alkaloid s$ u{te e te{ka cel. Doznavame deka pred nekoe vreme se vodele pregovori za prezemawe na Replek, no oficijalna potvrda nema. Se ~ini deka interesen za prezemawe mo`e da bide sektorot za proizvodstvo na hrana i pijalaci. Generalniot direktor na Vitaminka, Sa{o Naumoski, tvrdi deka dosega ne stanalo zbor za nekoj da ja kupi ovaa fabrika. “Nekolkupati nie razmisluvavme za kupuvawe na nekoja od regionalnite kompanii od prehranbenata industrija. No, konkretna {ansa ne sme imale”, istaknuva toj. Savka Dimitrova, direk-

torka na Evropa, veli deka site opcii se vo igra - i tie da prezemeat nekoja kompanija ili da bidat prezemeni. “Jas sum sre}na {to ne do{ol moment Evropa da bara partner. No, dokolku dvajca investitori imaat obostran interes za rastewe na kompanijata, {irewe na biznisot, osvojuvawe pazari, apsolutno ja poddr`uvam idejata”, smeta Dimitrova. Taa mnogu dobro znae kako e da si cel na prezemawe i toa neprijatelsko. Dimitrova i drugite akcioneri vo Evropa uspe{no se odbranija od napadite na kontroverzniot biznismen Jovica Stefanovi} Nini vo 2006 godina. Toa {to ne mu uspea na Nini vo Evropa, mu uspea na fondot Salford vo bitolskata mlekarnica, kade sega e sopstvenik preku srpski Imlek. Samo {to sega IMB povtorno }e odi na proda`ba. “Koga ima ekonomska potreba od okrupnuvawe ili od prezemawe, ima i opcii. Kaj

bitolska mlekarnica mislam deka takvata potreba pomina. Dali i koga stranski investitor bi sakal da ja kupi bitolskata mlekarnica, toa ne mo`am da znam”, izjavi Predrag Cvetkovi}, pretsedatel na Upravniot odbor na IMB. S$ u{te atraktivni za prezemawe se supermarketite Tineks i Skopski pazar, bidej}i imaat dobra pazarna pozicija, so {iroka proda`na mre`a i prepoznatliv brend. Dosega{nite obidi za nivno prezemawe bea neuspe{ni. Najlo{o stojat rabotite vo grade`ni{tvoto. Iako makedonskite grade`ni kompanii rabotat mnogu dobro (finansiski gledano), imaat mnogu mala sila na stranskiot pazar. Tamu ja gubat bitkata so konkurencijata, pred s$, od Hrvatska. Zatoa nemaat {to pove}e da im ponudat na potencijalnite investitori, osven doma{niot pazar i nekoja zdelka vo stranstvo.

TEHNOLO[KI VI[OK VO VLADATA!

Agencijata za razvoj i trgovija na Obedinetite nacii (UNKTAD) oceni deka ministerskata pozicija na Vele Samak za privlekuvawe stranski investicii e vi{ok vo Vladata! I toa voop{to ne e iznenaduvawe ako se znae deka politikata na privlekuvawe stranski investicii do`ivea totalno fijasko. Specijalizirano ministerstvo, Agencija za privlekuvawe na stranski investicii, Direkcija za industriski zoni, skapi reklamni kampawi, a rezultatot e poni`uva~ki. Vo vreme koga site sosedni zemji na svoite salda brojat prilivi na investicii vo milijardi evra, Makedonija za cela 2010 godina uspea da privle~e samo 220 milioni evra, od koi duri 100 milioni evra se krediti od stranstvo, a ne grinfild-investicii. Portokalovata ideologija koja vetuva{e investiciski bum ne uspea da gi donese

VELE SAMAK najavuvanite investitori koi treba{e da go napolnat Bunarxik bez da ostane mesto za fabrika pove}e. Namesto toa, dosega fabriki otvorija samo Xonson kontrols i Xonson Meti. Godinava statistikata ve}e prebroi 100 milioni evra stranski kapital vo prvite dva meseci, no od niv samo 38 milioni evra se akcionerski kapital. Sega Gruevski povtorno ambiciozno vetuva investicii od dve milijardi evra vo slednite ~etiri godini, no s$ dodeka ne vlezat golemi investitori koi }e re{at da izgradat fabriki vo zemjava vetuvawata se sveduvaat na veter i magla.

MISLA NA DENOT

GENIJALNOSTA E SPOSOBNOST ZA ^UVAWE NA SOPSTVENATA VIZIJA SÉ DODEKA NE POSTANE STVARNOST

BENXAMIN FRENKLIN AMERIKANSKI DR@AVNIK, AVTOR NA DEKLARACIJATA ZA NEZAVISNOST, NO I PRONAO\A^ NA GROMOBRANOT

Navigator

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

PREPORAKI ZA ZGOLEMUVAWE NA STRANSKITE INVESTICII

UNKTAD: DA SE UKINE MINISTEROT ZA INVESTICII!

Spored ekspertite od UNKTAD, edna od najgolemite pre~ki vo sistemot za privlekuvawe stranski investicii e nedostigot od kapacitet i preklopuvaweto na mandatite na instituciite zadol`eni za stranski investicii. Predlagaat ukinuvawe na pozicijata minister bez resor za stranski investicii, a negovata nadle`nost da premine vo nadle`nost na Agencijata za stranski investicii ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ristapot do zemji{te i grade`ni dozvoli i implementacijata na novata zakonska regulativa, nere{enite imotno-pravni odnosi, lo{ata koordinacija me|u investiciskata i industriskata politika na dr`avata, kako i nesoodvetnata investiciska promocija se del od pre~kite za zgolemuvawe na interesot na stranskite investitori vo Makedonija. Spored ekspertite od UNKTAD, koi go rabotea Izve{tajot za investiciska politika na Makedonija, kako edna od najgolemite pre~ki vo sistemot za privlekuvawe stranski investicii e nedostigot od kapacitet i preklopuvaweto na mandatite na instituciite zadol`eni za stranski investicii. Predlagaat ukinuvawe na pozicijata minister bez resor za stranski investicii, a negovata nadle`nost da premine vo

nadle`nost na Agencijata za stranski investicii. Osven Izve{tajot, ekspertite od UNKTAD napi{aa programa za pottiknuvawe na stranski investicii, vo koja se precizira deka i pokraj podobruvaweto na delovnoto opkru`uvawe, s$ u{te postojat pre~ki koi vlijaat na interesot na investitorite. Spored niv, pre~kite mo`e da se nadminat samo so efikasno sproveduvawe na postojnata zakonska regulativa. Vo preporakite se naveduva deka e potrebno i podobruvawe na koordinacijata na instituciite vo kreiraweto i sproveduvaweto na vladinite politiki za investiciite, konkurentnosta i industriskite politiki, kako i institucionalno zajaknuvawe i poefikasna institucionalna struktura za promovirawe na investicite. “Op{to zemeno, Makedonija ima dobro razviena investiciska ramka i od tie pri~ini bi prepora~ala da se fokusirate na elementite

za delovnata zaednica, kako {to se dogovorite za gradba i regulativata za vrabotuvawe, koi stanuvaat tesni grla na patot kon privlekuvaweto stranski direktni investicii”, re~e na prezentacijata [antel Dupasie, rakovoditel na

Sektorot za izve{tai za investiciska politika pri UNKTAD. Spored nea, neophodno e da se posveti pove}e vnimanie na politikite za povolnostite za direktnite stranski investicii, pokraj postojnite. Taa oceni deka e dobro

{to dobar del od preporakite vo Izve{tajot se vklu~eni vo programata za pottiknuvawe na investicii, koja treba da bide odobrena od Vladata i od Sobranieto. Spored Rikardo Pinto, konsultant od GIZ, direktor

za me|unaroden razvoj, koj rabote{e na programata za privlekuvawe na stranski investicii, nejzinata cel e da obezbedi pogolem priliv na stranski direktni investicii (SDI) vo zemjata. “Pod vistinski politi~ki i ekonomski uslovi, investiciite mo`e i mora da odigraat su{tinska uloga vo namaluvaweto na siroma{tijata i podobruvawe na dobrosostojbata na naselenieto, preku pridones kon rastot, vrabotenosta, izvozot, tehnologijata”, istakna Pinto. Za postignuvawe na ovie celi Pinto predlo`i pet stolbovi i toa postignuvawe sinergija me|u SDI i industriskata politika, sozdavawe sinergija me|u SDI i industriskata politika, zajaknuvawe na kreiraweto politiki od oblasta na investiciite i konkurentnosta, da se racionalizira promocijata na potencijalite za stranski investicii, kako i efikasna implementacija na politikite.

Navigator

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

102 115 5,3% K

PROCENKI... GINTER ETINGER

DOLARI ZA BAREL V^ERA IZNESUVA[E SUROVATA NAFTA NA BERZATA VO WUJORKA

evrokomesar za energetika

EK ]E GO PODDR@I JU@EN POTOK vrokomesarot Etinger najavi deka Evropskata komisija }e ja poddr`i nacrt-izgradbata na gasovodot od Rusija vo Evropa, Ju`en potok. “Svesni sme za zna~eweto na Ju`niot potok kako na~in na diferzifikacija na isporakata, kako za Rusija, taka i za Evropa”, izjavi Etinger. Gasovodot }e pominuva pod Crnoto More vo zemjite od Ju`na i Centralna Evropa. Izgradbata treba da po~ne vo 2013 godina. Me|uvladinite dogovori se ve}e potpi{ani so Bugarija, Srbija, Ungarija, Grcija, Slovenija, Hrvatska i Avstrija.

]E PORASNE AMERIKA DOLARI ZA BAREL V^ERA IZNESUVA[E EVROPSKATA “BRENT” NAFTA NA LONDONSKATA BERZANSKATA EKONOMIJA GODINAVA SPORED OECD SE NAMALI PROSE^NATA ^ETIRINEDELNA POBARUVA^KA NA NAFTA VO SAD NA GODI[NO NIVO

5 PREGLED VESTI MAKEDONSKI FIRMI NA SAEMOT CULINARIA FINE FOOD VO BELGRAD ove}e od 15 makedonski kompanii najavile u~estvo na me|unarodniot saem za hrana i pijaloci Culinaria fine food {to }e se odrì od 28 do 30 septemvri godinava vo Belgrad. Spored organizatorite koi v~era vo Stopanskata komora na Makedonija go promoviraa saemot, me|u izloùva~ite }e ima izvozno-uvozni trgovski ku}i od pove}e zemji, restorani, golemi sinxiri supermarketi, mali i sredni pretprijatija, doma{ni biznisi i proizvoditeli na hrana. “Ovaa saemska manifestacija ima za cel da gi povrze proizvoditelite na hrana i pijalaci so odbranite profesionalni kupuva~i od regionot i Evropa, od izvozno-uvoznite trgovski firmi preku golemite sinxiri marketi i specijaliziranite prodavnici za delikatesna hrana do, generalno, site subjekti od sektorite hotelierstvo i ugostitelstvo, vklu~uvaj}i i kafeterii”, velat od Culinaria fine food. Saemot go organizira kompanijata @i`gin pod pokrovitelstvo na USAID Agrobiznis, GIZ, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na Republika Srbija, Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA), kako i na Stopanskata komora na Srbija. Culinaria fine food vtorpat se odrùva vo Belgrad, vo BelEkspo Centarot, godinava pod mototo “Чudesniot svet na hranata i pijalacite”.

ZALIHITE NA SUROVINITE VO APRIL SE POD I OKOLU NULATA akovoditelite na 250 firmi vo zemjava ocenuvaat deka ekonomskata sostojba na delovnite subjekti vo april 2011 godina e nepromeneta vo odnos na prethodniot mesec, a popovolna vo odnos na april 2010 godina. Ocenkata za obezbedenosta na proizvodstvoto so pora~ki, isto taka, e nepromeneta vo odnos na ocenkata od prethodniot mesec. Obemot na proizvodstvoto na delovnite subjekti vo april 2011 godina bele`i porast vo sporedba so prethodniot mesec, o~ekuvawata za obemot na proizvodstvoto vo narednite tri meseci se popovolni, kako i o~ekuvawata za brojot na vrabotenite. Vo april 2011 godina zalihite na surovini i repromaterijali, kako i sega{nite nabavki na surovini i repromaterijali, se pod i okolu normalata. Zalihite na gotovite proizvodi vo april 2011 godina se zgolemeni vo sporedba so prethodniot mesec. Spored ocenkata na rakovoditelite, vo naredniot period prose~nite nabavni ceni na inputite }e se namalat, kako i proda`nite ceni na gotovite proizvodi. Prose~noto iskoristuvawe na kapacitetite na delovnite subjekti vo april 2011 godina iznesuva 62,2% od normalnoto iskoristuvawe. Najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na obemot na proizvodstvoto vo april 2011 godina imaat nedovolnata stranska pobaruva~ka so 21,4%, nedovolnata doma{na pobaruva~ka so 18,3%, finansiskite problemi so 12% i neizvesnoto ekonomsko opkru`uvawe i konkurentniot uvoz so re~isi 7%.

STAVRESKI NAJAVI NAMALUVAWE NA DDV ZA TURIZMOT inisterot za finansii, Zoran Stavreski, v~era od Gevgelija najavi deka za da se razvijat turisti~kite potencijali vo zemjava, planiraat namaluvawe na danokot na dodadena vrednost za turizmot. “Namaluvawe na stapkata za DDV za turisti~kata dejnost od 18% na 5%, }e formirame turisti~ki razvojni centri, }e odobrime lokacii po minimalni tro{oci za izgradba na hoteli do tri yvezdi~ki, }e odobruvame povolni krediti za razvoj na mali i sredni pretprijatija so komunalii od edno evro za metar kvadraten, nameneti za poddr{ka na turisti~kiot razvoen sektor”, izjvi Stavreski. Toj poso~i deka se predvideni i subvencionirawa na kompanii i turisti~ki operatori koi }e uspeat da donesat stranski turisti vo Makedonija i toa so 20 do 40 evra po stranski turist.

UNIKA OTVORA FIRMA ZA @IVOTNO OSIGURUVAWE siguritelnata kompanija Unika otvora firma za ìvotno osiguruvawe, za {to na makedonskiot pazar }e investira dopolnitelni 3,5 milioni evra, soop{tuvaat od grupacijata Unika od Avstrija. Od Unika Makedonija velat deka minatata godina postignale odli~ni rezultati so 16% rast na pazarot, a i godinava prodolìle so dobroto rabotewe, so toa {to vo prviot kvartal ostvarile rast na premiite od 13%. “Kako rezultat na uspe{nite rezultati vo minatiot period i trgnuvaj}i od toa deka makedonskiot osiguritelen pazar ima potencijal, akcionerite na Unika Makedonija na krajot od minatata godina re{ija da vlezat i na pazarot za ìvotno osiguruvawe, so {to }e ja kompletiraat paletata osiguritelni proizvodi”, se veli vo soop{tenieto na Unika Makedonija. Proizvodite za ìvotno osiguruvawe na Unika }e bidat prisutni na makedonskiot pazar preku 22 proda`ni objekti i preku osiguritelni agenti.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI “PAVEL [ATEV”: VMRO-DPMNE SO NAJVISOK REJTING, GRUEVSKI SO NAJGOLEMA PODDR[KA ladeja~kata VMRO-DPMNE ostanuva so najvisok rejting, a gra|anite najgolema poddr{ka mu davaat na premierot Nikola Gruevski. Potoa sleduvaat SDSM, DUI, DPA i Nova Demokratija i nivnite lideri Branko Crvenkovski, Ali Ahmeti i Menduh Ta~i. Ova go poka`uva telefonskata anketa na Institutot “Pavel [atev”. Dokolku utre se odr`at parlamentarni izbori 23,7% od anketiranite }e glasaat za vladeja~kata VMRO-DPMNE, 13,9% za SDSM, 6,6% svojot glas }e go dadat za DUI, za DPA 3,2%, za NDP 2,1%, za LDP i za ND po 1,4%, za VMRO-NP 1%, a za Obedineti za Makedonija 0,7%. So ne znam odgovorile 11,9%, a za nitu edna partija nema da glasaat 33%. Vo liderot na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, doverba imaat 23,9%, 8,8% vo Branko Crvenovski, na Ali Ahmeti mu veruvaat 6,5%, na Menduh Ta~i 3,2%, na Rufi Osmani 1,7%, na Jovan Manasievski 1,4% od ispitanicite. Pra{ani dali nekoj vrz niv li~no se obidel da napravi pritisok da glasaat, 94,9% od anketiranite odgovorile negativno, a pozitivno 5,1%.

KANADSKIOT PREMIER ODI VO ATINA, MAKEDONSKATA DIJASPORA BARA DA DOJDE VO SKOPJE! bedinetata makedonska dijaspora preku pismo pobara od kanadskiot premier Stiven Harper da ja poseti Makedonija, koj na 28 i 29 maj vo ramki na prestojot vo Evropa }e ja poseti Grcija. “Kanadsko-makedonskata zaednica zasekoga{ }e ja pameti i }e bide blagodarna za va{ata odluka od 19 septemvri 2007 godina za priznavawe na ustavnoto ime na Makedonija, so koja se zacvrstija odli~nite odnosi me|u Kanada i Makedonija”, se veli vo pismoto. Tie velat deka posetata na Harper bi bila istoriska, bidej}i prv pat aktuelen premier na Kanada bi ja posetil na{ata zemja i so toa }e im se dade na znaewe na makedonskite gra|ani deka Kanada i ponatamu ostanuva silen poddr`uva~. OMD go ohrabruvaat Harper vo razgovorite so gr~kata vlast da go otvori pra{aweto za pravata na malcinstvata vo Grcija, kako i za statusot na brojnata zaednica vo Kanada, prebegnata za vreme na Gra|anskata vojna. Harper e nositel na nagradata “Goce Del~ev”, najvisoko priznanie {to go dodeluva organizacijata.

PRETSEDATELKA NA IZBORNA KOMISIJA VO [TIP PODNESE OSTAVKA retsedatelkata na op{tinskata izborna komisija vo [tip, Lidija Savi}, v~era podnese ostavka do Dr`avnata izborna komisija. Savi} istakna deka ostavkata ja podnesuva od moralni i li~ni pri~ini i poradi informaciite {to gi iznese opozicijata deka bila vo rodninska vrska so kandidat za pratenik od VMRO-DPMNE. “Pri~inata e so cel da se zapazi regularnosta na izborniot proces i da nema somne`i deka pretsedatelkata koja e vo nekoi rodninski vrski so kandidatkata za pratenik od VMRO-DPMNE gi mesti izborite”, re~e Savi}.

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

ALBANSKIOT OPOZICISKI BLOK GO DEMANTIRA AHMETI

U[TE 25.000 ALBANCI TREBA DA SE VRABOTAT!

Izjavata na liderot na DUI, Ali Ahmeti, deka vo administracija se vraboteni 20.000 Albanci, odnosno 17% od 25% potrebni za pravi~na zastapenost, ostanatite partii od albanskiot blok ja smetaat samo za predizborno falewe. Brojkata so koja kalkuliraat tie e samo 5.000 GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

zborniot adut na liderot na DUI, Ali Ahmeti, deka vo administracija se vraboteni 20.000 administrativci spored Ramkoven dogovor, {to voedno e i prva oficijalna brojka za toa kolku Albanci ima vo administracija, ostro go kritikuvaat site opoziciski albanski partii. Tie tvrdat deka vakvata izjava na Ahmeti ne e ni{to drugo osven predizborna pofalba so koja saka da privle~e glasa~ka masa za pretstojnite izbori. Podatokot so koj kalkuliraat ovie partii e 5.000. Me|utoa, dodavaat tie, kolku od niv se so dogovor na delo i kolku od niv sedat doma, a zemaat plata, te{ko e da se pretpostavi. Portparolot na DPA, Agon Ferati, veli deka brojkata so koja kalkulira Ahmeti e daleku pomala od realnata. “Podatokot na Ahmeti deka vo administracija se vraboteni 20.000 Albanci e samo pofalba. Soglasno podatocite so koi raspolagame, vo prethodniot mandat bea vraboteni 3.000 Albanci, a vo ovoj samo 2.000. Toa e vkupna brojka od 5.000. Ne znam kako gospodinot Ahmeti uspeal da prebroi 20.000. A kolku od ovie 5.000 se so dogovor na delo, kolku od niv zemaat plata, a ne odat na rabota, te{ko e da se pretpostavi”, veli Ferati. So sli~en stav i od Nova Demokratija. Tie ne samo {to ja sporat brojkata so koja se pofali liderot na DUI, Ahmeti, tuku potenciraat i deka vraboteni se partiski vojnici, namesto slu`benici izbrani soglasno zaslugite, {to pretstavuva dopolnitelno diskreditirawe na Albancite. “Momentalnata slika na ad-

20.000 5.000 120.000 vrabotuvawa spored Ramkoven izbroi DUI

vrabotuvawa brojat od opoziciskite albanski partii

e vkupniot broj vraboteni vo administracijata spored ministerot Ivo Ivanovski

ministracijata voop{to ne e pokazatel za pravi~na zastapenost. Taa e samo prenatrupana, namesto da e profesionalna, stru~na i efikasna. Site vraboteni Albanci se po partiska linija, a ne soglasno sistemot na zasluga i kariera. Vo nedostig od neuspesi vo sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor DUI se povikuva na vrabotuvawata, koi se mnogu malku i znaeme kakvi se, kako Ramkovniot

dogovor da pretstavuva samo biro za vrabotuvawe”, veli od Nova Demokratija, Flora Kadriu. Taa tvrdi deka najdobar pokazatel za toa deka kvotata za pravi~na zastapenost e daleku od ispolneta e faktot {to s$ u{te postojat institucii kade {to ima nula Albanci vraboteni, a nema vraboteno nitu pretstavnici od ostanatite etnikumi. Dopolnitelen problem, veli

Kadriu, e toa {to Albancite se celosno diskreditirani so toa {to ne se hierarhiski postaveni i poradi toa {to s$ u{te e golem brojot na lica koi ne se sistematizirani, a se vodat na platen spisok, odnosno zemaat plata, a ne odat na svoeto rabotno mesto. OSVEN NA PARTIITE, ADMINISTRATIVCITE SE TOVAR I NA BUXETOT! Ako se zemat predvid brojkite so koi izleze DUI na mitingot vo Ohrid, Buxetot godi{no e optovaren so najmalku 4,8 milioni evra samo za ramkovnite vrabotuvawa. Posledniot podatok koj go dade ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, deka administracijata ima 120.000 vraboteni, zna~i deka so dopolnitelnite 10.000 novi ramkovni vrabotuvawa, koi se potrebni za ispolnuvawe na kvotata od 25% zastapenost, dràvniot aparat }e prodolì da raste, a buxetot da se optovaruva so novi plati za administraticite. Ako navistina 20.000 Albanci dosega se vraboteni vo administracija, toa zna~i deka od 2001 do 2011 godina vo prosek se vrabotuvale po 2.000 Albanci godi{no. So ogled na toa deka najniskata plata na administrativec e 200 evra, sekoja godina samo za plati na administrativcite se odvojuvaat po ~etiri milioni i osumstotini iljadi evra. Deka buxetot za platite na administrativcite e vo postojan porast pokaùva i faktot deka so Buxetot {to go usvoi Vladata za 2011 godina se predvideni 20% pove}e sredstva od lani za vrabotuvawe po etni~ki klu~ spored strategijata za pravi~na zastapenost. Vrabotuvawata po Ramkoven ja zgolemija sumata za plati vo Buxetot za 2011 godina za 1,9% ili vo apsolutna brojka za ne{to pove}e od sedum milioni evra.

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

SDSM GO OTKRI FINANSISKIOT IZVE[TAJ

RIKER: NA IZBORITE NE SMEE DA IMA ZAPLA[UVAWA

CELA KAMPAWA POKRIENA P SO 245 000 EVRA KREDIT OD KOMERCIJALNA BANKA!

retstojnite izbori se mnogu va`ni za idninata na Makedonija i zatoa treba da bidat nabquduvani na na~in koj }e garantira deka tie }e bidat slobodni i fer, i vo soglasnost so standardite, a ova o~ekuvame od Makedonija, kako od evropska zemja, da go ispolni, izjavi ambasadorot na SAD, Filip Riker, po sredbata so izvr{niot direktor na gra|anskata asocijacija MOST, Darko Aleksov. Toj poso~i deka Ambasadata na SAD i USAID davaat sesrdna poddr{ka na naporite na MOST za kvalitetno nabquduvawe na izborite, i deka me|unarodnata zaednica vnimatelno }e gi sledi izborite, a OBSE i ODIHR }e izlezat so svoj izve{taj za nivnoto sproveduvawe po zavr{uvaweto na izborite. “Gi ohrabruvam site gra|ani da izlezat na izborite i da glasaat, i voedno da zapomnat i znaat deka nivniot glas e taen. Nema mesto na izborite za kakvi bilo zapla{uvawa”, izjavi Riker. Aleksov, pak, poso~i deka na ambasadorot mu gi objasnil aktivnostite na MOST vo vrska so ovoj proekt, kako i na~inot na koj go sproveduvaat monitoringot, koj, re~e deka “e konstanten vo poslednite devet godini i e vo celosna soglasnost so me|unarodnite standardi za doma{no nabquduvawe na izborite”.

JANKULOSKA: KAMPAWATA ZA VIZNATA LIBERALIZACIJA E REDOVNA, NE POSEBNA! Prviot objaven izve{taj za finansiraweto na kampawata poka`uva deka SDSM skromno gi tro{ela parite {to na nivnata smetka legnale od samo eden donator – Komercijalnata banka, vo vid na kredit MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ajgolemata opozic i s ka p a r t i j a , SDSM, ja tera izbornata kampawa so 245 iljadi evra, pari obezbedeni preku kredit vo Komercijalna banka, koja vo finansiskiot izve{taj na partijata e navedena kako edinstven donator. Od ovie pari, dosega SDSM potro{ile 160.000 evra. Ova se najkrupnite brojki sodràni vo izve{tajot za prihodite i rashodite na ìro-smetkata od kampawata za prvite deset dena od predizbornoto pretstavuvawe na SDSM, prvata partija koja podnese vakov izve{taj do nadle`nite institucii i istiot go objavi na svojata internet-stranica. Obvrskata na partiite da podnesuvaat finansiski izve{tai na polovina od kampawata proizleze od poslednite izmeni na Izborniot zakonik so cel poprecizno sledewe na finansiraweto na kampawite, i e del od merkite so koi treba da & se stavi kraj na dosega{nata praktika paritiite sekoga{ da zavr{uvaat so ~isti smetki, ne ostavaj}i prostor za revizorot da najde neregularnosti, a od druga strana za javnosta ostanuva{e celosna nepoznato koi se donatorite od kade {to poteknuvaat ogromnite sumi potro{eni vo predizborieto. Ostanuva dilemata dali novite merki za zgolemuvawe na transparentnosta na finansiraweto na kampawite }e go dadat posakuvaniot rezultat, ili i ovojpat }e se otkrijat dupki vo zakonskata regulativa (kako vo slu~ajot so nedostig od odredba za toa koj moè da bide ~len na izbira~ki odbor), so {to pak }e se ovozmoì tajno finansirawe, i dali instituciite sovesno }e si ja zavr{at rabotata onevozmoùvaj}i go izborniot kriminal. Od SDSM podnesuvaj}i go izve{tajot do Dràvnata izborna komisija, se pofalija deka so skromna

160.000

evra potro{ila SDSM za dosega{nata kampawa

suma gi finansirale prvite deset dena od kampawata. [efot na izborniot {tab na partijata, Gordan Georgiev, pravej}i presek na prvata polovina od predizbornoto pretstavuvawe, oceni deka finansiski kampawata na SDSM e su{tinski razli~na od taa na VMRO-DPMNE. Spored presmetikite na SDSM, samo za bilbordi VMRO-DPMNE potro{ila 1,5 milioni evra, {to, spored Georgiev e desetpati pomala suma od vkupnata {to najgolemata opoziciska partija ja potro{ila dosega vo kampawata. Od SDSM razlikata vo potro{enoto ja objasnuvaat so nivnata odluka da vodat personalizirana kampawa, bez nitu eden bilbord, a so posetuvawe na domovite na gra|anite so kafe i lokum. Georgiev se somneva deka vladeja~kata partija }e se soo~i so seriozen problem kako da gi opravda potro{enite 1,5 milioni evra za samo deset dena kampawa. PET GODINI ZATVOR ZA NEREGULARNO FINANSIRAWE NA KAMPAWATA Za da se podobri sostojbata vo borbata so izborniot kriminal povrzan so finansiraweto na kampawite, izvr{eni se izmeni vo Krivi~niot zakonik vo 2009 i vo 2011 godina, koga po preporaka na GREKO (grupa zemji vo borba protiv korupcijata) e vovedeno krivi~noto delo Zloupotreba na sredstvata za finansirawe na izbornata kampawa. Taka, za neprijavuvawe na izvorite na finansirawe na kampawata, za spre~uvawe na nadzorot nad tro{eweto na sredstvata, za nepodnesuvawe na finansiski izve{taj, za pre~ekoruvawe na zakonskiot limit za tro{ewe vo kampawata, za koristewe na nedozvoleni sredstva, organizatorot na kampawata se soo~uva so kazna zatvor od najmalku pet godini. Do-

polnitelno, so izmenite koi stapija na sila vo april 2011 godina, vovedeni se i sporedni kazni za pravnite lica, odnosno partiite i koaliciite, kako zabranata za koristewe na sredstva predvideni za politi~kite partii od buxetot na dràvata. Za da se zgolemi strogosta na sankciite, zakonot predviduva postapkata za ovie krivi~ni dela da bide itna. Spored Izborniot zakonik kampawa moè da se finansira samo od ~lanarinata na politi~kata partija, so donacii od fizi~ki lica vo visina od 5.000 evra od pravni lica vo visina do 5% od vkupniot prihod vo prethodnata godina. Donaciite od fizi~ki i pravni lica moè da bidat vo vid na pari, stoki i uslugi. Dokolku donacijata e pogolema od dozvoleniot iznos organizatorot na izbornata kampawa e dolèn vo rok od pet dena od denot na dobivaweto na donacijata, razlikata me|u dozvolenata i doniranata vrednost da ja prefrli vo buxetot na dràvata. Donacijata }e zavr{i i vo dràvniot buxet i ako ne moè da se utvrdi nejzinoto poteklo. Spored Izborniot zakonik kako donacija se smetaat i davaweto besplatni uslugi na organizatorot na izbornata kampawa ili uslugi za koi pla}a treto lice, kako i proda`bata na stoki ili davawe uslugi na partiite po ceni poniski od pazarnite. Vo finansiskiot izve{taj partiite treba da go navedat imeto na sekoj donator poedine~no, vidot i vrednosta na donacijata i datumot na nejzinoto dobivawe. Pri finansiraweto na izbornata kampawa, organizatorot moè da potro{i najmnogu do 180 denari po zapi{an izbira~ vo izbornata edinica za koja ima podneseno lista na kandidati. Partiite gi podnesuvaat

V~era do 15 ~asot izve{tai podnesoa i VMRO - DPMNE, DUI, DPA, LDP, VMRO-NP, SDU i NDP, me|utoa nivnite izve{tai ne bea javno dostapni i objaveni na sajtovite na partiite ili na DIK se do zatvaraweto na vesnikot. izve{taite do Dràvnata izborna komisija, Dràvniot zavod za revizija i do Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.

ampawata za viznata liberalizacija e del od redovnoto rabotewe i ne se raboti za posebna kampawa {to opfa}a aktivnosti {to nalikuvaat na kampawite na politi~kite partii, re~e v~era ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska. “Site tro{oci za ovaa kampawa se od tekovnoto rabotewe i }e bidat pokrieni od buxetite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i Sekretarijatot za evropski pra{awa”, pojasni taa. Informiraweto na gra|anite za viznata liberalizacija, u{te edna{ povtori Jankuloska, e sekojdnevna rabota na ovie tri institucii i ne se raboti za posebna namenska kampawa. “So kampawata i paralelno so represivnite merki i izmenite vo zakonskata regulativa }e uspeeme celosno da go stavime procesot pod kontrola vo smisla na zgolemuvawe na brojot na azilanti, odnosno da gi ispolnime site kriteriumi {to se baraat od nas”, re~e ministerkata za vnatre{ni raboti.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI 11 KANDIDATI ZA PRATENICI SE KODO[I? omisijata za verifikacija na faktite vo svoeto dvegodi{no postoewe locira{e samo trojca sorabotnici so tajnite slu`bi, a vo rok od 10 dena uspea da pronajde 11 potencijalni kodo{i me|u 1.500 kandidati za pratenici koi se nao|aat na listite na politi~kite partii za pretstojnite parlamentarni izbori.

Lustratorite vo naredniot period }e gi razgleduvaat dosiejata na 11-te kandidati za pratenici koi se pojavuvaat vo evidencijata na dràvnite organi. “Za 11 kandidati za pratenici treba da gi proverime podatocite vo instituciite, bidej}i tie se pojavile vo nivnata evidencija. Dali se raboti za sorabotnici ili ne, naredniot period }e utvrdime”, veli pretsedatelot na Komisijata, Tome Axiev. Me|u potencijalnite kodo{i nema nositeli na listi, velat od Komisijata. Ottamu ne otkrivaat dali mo`nite sorabotnici so tajnite slu`bi se nao|aat na listite na vlasta ili na opozicijata. Me|u niv imalo i Makedonci i Albanci, a so ogled na toa deka izjavite na starite pratenici se ve}e provereni i me|u niv nema{e najden nitu eden sorabotnik, najverojatno se raboti za novite lica koi se pojavija na kandidatskite listi. Spored zakonot, dokolku za nekoj od ovie 11 kandidati za pratenici se utvrdi deka bile sorabotnici so tajnite slu`bi Komisijata treba da ja izvesti Dràvnata izborna komisija i ovie lica nema da moàt da u~estvuvaat vo raspredelbata na prateni~kite mandati.

HAKER SE ZAKANUVA UPAD VO SITE DR@AVNI INSTITUCII ravda preku hakerski napad na Ministerstvoto za pravda v~era pobara skopjanecot Ivica \or|ievski. Sakaj}i da se slu{ne negoviot glas, \or|ievski iskoristivaj}i gi svoite informati~ki sposobnosti vlegol vo sistemot na Ministerstvoto za pravda i go onevozmoìl negovoto rabotewe. Internetstranicata be{e vratena vo normala v~era popladne. \or|ievski preku svojata stranica na Fejsbuk “[trajk so glad za otpor” informira deka 10 dena {trajkuva so glad protiv aktuelnata politi~ka sostojba vo dràvata. Toj tvrdi deka podolgo vreme baral rabota kako informati~ar, baral institucionalna pomo{ i od Ministerstvoto za pravda, no od tamu ne mu odgovorile. “Dokolku mojata smrt bide vaka prisilna i nepravedna i dokolku nadvladeat negativnite ~uvstva, predupreduvam deka Makedonija }e ja pogodi informati~ko cunami koe bi moèlo da gi uni{ti internet-mreìte i komunikaciite”, dodava \or|ievski vo svojata poraka.

STEFANOVSKI: ZAKON ZA TRANSPARENTNA MEDIUMSKA SOPSTVENOST! o prezentacija za mediumskiot pejza` vo Makedonija deneska vo Ohrid po~na 33-tiot sostanok na Evropskata platforma na regulatorni tela vo oblasta na radiodifuzijata, {to se odrùva vo organizacija na Sovetot za radiodifuzija na Makedonija. Pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski, na otvoraweto na sostanokot kako glavni predizvici gi navede transponiraweto na EU direktivata za audio-vizuelni mediumski servisi, preku {to }e se sozdade pravna ramka koja }e osiguri transparentna mediumska sopstvenost i }e gi namali vlijanijata od centrite na politi~ka i ekonomska mo}. Glavni temi na sostanokot na EPRA se regulacijata na sodrìnite vo novite mediumi, koristeweto digitalna dividenda, regulacijata na plasiraweto proizvodi i uslugi, digitalizacijata na radioto, a utre }e bide pretstaveno i istraùvaweto za efektivnosta na regulatornite tela. Na sostanokot u~estvuvaat 150 pretstavnici na regulatorni tela za mediumi od cela Evropa, Zatkavkaskiot region i Izrael. Gosti na sostanokot na EPRA se i pretstavnici od Sovetot na Evropa, na OBSE, EBU, Vodafon.

KAMPAWATA GI ANIMIRA SAMO PARTISKITE VOJNICI

GRA\ANITE SE IZMORIJA OD KVAZILIDERI!?

Namesto idei, vizii i re{enija na problemite na gra|anite, od govornicite se serviraat navredi i diskvalifikacii kon protivnikot, {to spored analiti~arite dopolnitelno }e go zgolemi brojot na neopredelenite glasa~i. Glasa~koto telo sozrea, no ne i politi~kite partii MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

afe i lokum, Manifest, Ku}a na idei i sli~ni “inovativni” propagandni materijali im se nudat na glasa~ite. Sredbi so gra|ani, mitinzi, avtobusi i kombiwa krstosat niz Makedonija so cel da privle~at pove}e glasovi, no i partiite da ostavat vpe~atok deka imaat silna poddr{ka od narodot za koj veruvaat deka povtorno }e im ja dade doverbata za so niv i nivnite pari da upravuvaat vo narednite ~etiri godini. Iako spored site anketi i analiti~ari re~isi 50% od glasa~koto telo e neopredeleno, indiferentnosta na glasa~ite }e dobie po{iroki razmeri, smeta sociologot Ilija Acevski. “Li~nite diskreditacii koi liderite na politi~kite partii si gi upatuvaat od govornicata sozdavaat odbivnost kaj glasa~ite, no pretstavuvaat i navreda kon niv. Neopredeleniot glasa~ saka da ~ue ideja, vizija, re{enie na nekoj problem, a toa vo momentov otsustvuva od dnevniot red na mitinzite”, veli Acevski. Spored nego, temite kako re{enie na problemot so

i pottiknuvame vladite na Makedonija i na Grcija da sklu~at dogovor za traen mir i dobrososedstvo, izjavi pretsedateloot na Svetskiot makedonski kongres, Todor Petrov. Toj gi povika parlamentite na dvete zemji da donesat rezolucii za istorisko makedonskogr~ko pomiruvawe so cel makedonskoto pra{awe da bide faktor na stabilnosta, a ne jabolko na razdorot. “Proklamirame deka kulturata i istorijata na Makedonija ne e ekskluzivno pravo, tuku e del od kulturnoistoriskiot identitet na site balkanski demosi kako sovremeni nacii i vo taa smisla, opredeleni sme za istorisko makedonsko-gr~ko pomiruvawe i zamena na vremenata soglasnost od 13 septemvri 1995 godina so dogovor za traen mir i dobrososedstvo me|u Makedonija i Grcija”, izjavi Petrov. Re{avaweto na sporot za imeto }e pomogne i za pobrzo re{avawe na pra{aweto na imotnite i naslednite prava na progonetite. “Nasproti tendencijata koja dolgo vreme gi upatuva{e `rtvite od gra|anskata vojna, svoite prava da gi barat vo individualni sudsko-pravni postapki naj~esto bez nikakov epilog”, dodava Petrov.

imeto, EU i NATO integraciite, se me~ so dve ostrici, i tokmu poradi toa partiite begaat od niv. Glasa~koto telo sozrea vo poslednive nekolku godini, no ne i partiite, dodava Aceski. Zapostavuvaweto na glavnite problemi na kraj }e bide kazneto,

zaklu~uva toj. Spored analiti~arite, malata posetenost na mitinzite e rezultat na premnogu ~estite izbori, ~uvstvoto deka politi~kite partii manipuliraat so gra|anite i iscrpenosta od la`nite vetuvawa. Lu|eto vo dolgite govori

na politi~arite prepoznavaat prazni zborovi i vetuvawa. “Ako edna partija ponudi zgolemuvawe na platite, na primer, za 10%, nivnite protivnici vedna{ vetuvat 20 procentno ili pogolemo zgolemuvawe koe ne samo {to ne e realno, tuku i vedna{ se prepoznava kako ~ista fikcija”, komentiraat analiti~arite. Mitinzite kako forma na politi~ka promocija otsekoga{ bile nameneti za animirawe na sopstvenoto ~lenstvo. Na mitinzi lu|eto odat po slu`bena dol`nost, smeta komunikologot Petar Arsovski. Privlekuvaweto na neopredelenoto glasa~ko telo ne se pravi preku golemite sobiri. “Mitinzite se displej na partiskata lojalnost, na niv sekoga{ }e ima lu|e. No, neopredelenite glasa~i se umorni od izborna kampawa. Za 4 godni ova se ~etvrti izbori {to prakti~no zna~i deka nie dve godini ili pola od vremeto sme vo izborna kampawa. Neopredelenite glasa~i se samo posmatra~i na kampawata, a politi~arite se premnogu zafateni so dobivawe na izborite i ne obrnuvaat vnimanie na privlekuvawe novi glasa~i”, veli Arsovski.

DALI MITINZITE JA OTSLIKUVAAT REALNATA PODDR[KA OD NARODOT? Dvete najgolemi politi~ki partii VMRO-DPMNE i SDSM kako naj~est me|useben napad ja koristat posetenosta na nivnite mitinzi, {to, spored niv, sugerira kolkava poddr{ka imaat od narodot pa duri i pobeda na izborite. Prepukuvawata me|u partiite vo odnos na posetenosta na mitinzite odat do tamu {to se pravat presmetki za toa kolku lu|e sobira na eden metar kvadraten, kako kamerite gi snimaat prisutnite, od koj agol i sli~no. Spored analiti~arite, mitinzite imaat najmalo vlijanie vrz neopredelenite glasa~i. Tie naj~esto se informiraat

preku kratkite preseci od mitinzite koi se emituvaat kako Platena politi~ka programa na mediumite. Vo Makedonija ne postoi istra`uvawe za kakvo vlijanie imaat vrz glasa~ite site elementi koi se upotrebuvaat za vreme na izborna kampawa, mitinzite, golemite bilbordi, letocite, televiziskite i radioreklamite. Vo otsustvo na relna analiza, smetaat analiti~arite, politi~kite partii }e prodol`at da gi koristat mitinzite za promocija pred svoeto ~lenstvo, a ne i da privle~at pogolem broj glasovi.

PREMIEROT TUSK ZA POLSKOTO PRETSEDATELSTVO

PRO[IRUVAWE DA, AMA SAMO ZA HRVATSKA! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

PETROV: POTREBNO E ISTORISKO POMIRUVAWE SO GRCIJA

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

rod labo~uvaweto na vnatre{niot zaedni~ki pazar, buxetot na EU i vlezot na Hrvatska vo Evropskata unija se top prioriteti na agendata za vreme na polskoto pretsedatelstvo so Unijata koe po~nuva od prvi juli. Ova go poso~i premierot na Polska, Donald Tusk, za vreme na otvoraweto na novite prostorii na postojanata misija na Polska vo Brisel. Prezentiraj}i gi prioritetite, Tusk re~e deka za vreme na Polskoto pretsedatelstvo, Polska saka da go finalizira procesot za polnopravno ~lenstvo na Hrvatska vo EU “kolku {to e mo`no pobrzo”, so mo`nost pregovorite da

zavr{at do krajot na godinata. Vo objasnuvaweto na pro{iruva~kata politika za vreme na Polskoto pretsedatelstvo, osven Hrvatska, prioritet e i zacvrstuvaweto na odnosite so Rusija i zasiluvawe na dobrososedskata politika. No, osven Hrvatska, vo govorot na Tusk voop{to ne be{e spomenata integracijata na ostanatite zemji od Zapaden Balkan koi ~ekaat datum za po~nuvawe pregovori so Brisel, me|u koi i Makedonija. Vaka prezentiranite prioriteti na Polska, bea silno pofaleni od pretsedatelot na Komisijata, @oze Manuel Baroso. “Sre}en sum {to prioritetite na polskoto pretsedatelstvo se fokusiraat na vnatre{niot pazar, na energetskite pa{awa, obrazovanieto kako i zajaknuvaweto

na regionalnata politika, osobeno vo prodlabo~uvaweto na odnosite so Istokot”, re~e Baroso. Nasproti izjavata na polskiot premier Tusk ambasadorot na Polska vo zemjava, Karol Bahura, neodamna,pak, re~e deka pro{iruva~kata politika ostanuva top prioritet i se odnesuva na site zemji od Zapaden Balkan. “Kako iden pretsedava~ so Evropskata unija nie sme celosno protiv kakov bilo zamor od mo`nosta za ponatamo{no pro{iruvawe na Evropskata unija. Pro{iruvaweto }e go dr`ime visoko na agendata na Evropskata unija. Podobruvawe na vnatre{eniot pazar, razvoj na diplomatskite odnosi so Istokot, prodol`uvawe so pro{iruva~kata politika kon zemjite od Zapaden Balkan, zajaknuvawe na nadvore{nata energetska

politika na EU, zaedni~ka bezbednost i odbrana, pregovori za 2040 i 2020 finansiska politika na EU kako i celosno iskoristuvawe na evropskata intelektualna sila, se del od prioritetite na polskoto pretsedatelstvo”, re~e Bahura. Kolku Polska navistina }e vloì vo pribliùvaweto na zemjite od Zapaden Balkan vo Unijata, ostanuva da se vidi. No, ako se zemat predvid i zalo`bite na {panskoto, belgiskoto pa i ungarskoto pretsedatelstvo koi pompezno najavuvaat datum za pregovori za Makedonija i najavite na Polska najverojatno }e ostanat samo najava. Zamorot so koj s$ pove}e e soo~ena Unijata, sepak, ostanuva presuden vo politi~kata odluka na zemjite-~lenki dali pro{iruvaweto }e prodolì ili ne.

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI E-BANKING E SOVREMENA ALATKA ZA UPRAVUVAWE SO BANKARSKI PROIZVODI SO VRVNA ZA[TITA NA PODATOCI

BIZNISMENITE BARAAT SLUH OD POLITI^ARITE

PITER FISK DENESKA VO SKOPJE

BIDETE NOVIOT MARKETING-LIDER Marketing-strategija na Piter Fisk, koj deneska }e zboruva pred makedonskata biznis-elita, e del od uspe{nata prikazna na mnogu svetski renomirani kompanii kako {to se Coca Cola, Procter&Gamble, Marks&Spencer, Saatchi&Saatchi, Virgin, Microsoft , Shell, Vodafone, Philips, Nike i mnogu drugi ite marketeri koi sakaat da gi koristat pravilno i racionalnata i emocionalnata strana na mozokot moraat da ja pro~itaat knigata The Marketing genius… Piter Fisk nudi koncept, tehniki i pristap od inspirativnite lideri na pazarot. So ovie zborovi Filip Kotler, tatkoto na marketingot go objasnuva zna~eweto i vlijanieto koe deneska vo svetot na marketingot go ima golemiot marketing-ekspert Piter Fisk. Fisk, koj deneska svoite stavovi i soveti za noviot pogled vo marketingot }e gi izlo`i pred makedonskata biznisscena, e eden od najbaranite marketing-gurua na dene{nicata.

Za negovata najpoznata kniga Marketing Genius, Kevin Robers, CEO na globalno poznatata agencija Saatchi&Saatchi veli: “Marketing Genius e fantasti~na kniga, prepolna so relevantni informacii. Masovniot pazar e ve}e minato. Kupuva~ot sega e glaven. Imaginacija, intuicija i inspiracija. Se baraat lu|e koi se vistinski genii”. Toa {to Fisk go pravi specifi~en i aktuelen e {to ja prepoznava realnost vo koja, spored nego, starite marketing-pravila pove}e ne va`at. Toj na dene{nata konferencija, na koja na edno mesto }e se soberat najprogresivnite makedonski menaxeri i marketeri, }e im uka`e na per-

QUP^O ZIKOV, OSNOVA^OT NA KAPITAL MEDIA GROUP GOSTIN-PREDAVA^ Na konferencijata “Bidi noviot marketing-lider” gostin-predava~ }e bide Qup~o Zikov, osnova~ot na Kapital Media Group, koj }e govori za toa kako se grade{e brendot Kapital. Ostanati gosti predava~i se i Neboj{a Maslinko, CEO na Acent Media i Teodor Aleksov, gerila marketingmaster trener vo Triple S Group, organizatorot na ovaa konferencija. cepciite koi e neophodno da se promenat, kako i taktikite preku koi nivnite kompanii i brendovi }e stanat lideri na pazarot. ]e zboruva za novite pravila i ulogi na marketerite, na~inite za poefikasen pristap za porast na profitabilnosta na kompanijata preku

strategiski, inovativen i komercijalen marketing. Negovite taktiki i tehniki se ve}e isprobani i uspe{no implementirani vo nekoi od svetski najuspe{nite kompanii {to e pri~ina plus zo{to makedonskite menaxeri treba da bidat prisutni na ovoj nastan.

HRVATSKA GO PREISPITUVA UVOZOT NA @ELEZO I ^ELIK!

ZAGROZEN LI E IZVOZOT NA MAKEDONSKITE ^ELI^ARNICI VO HRVATSKA? MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

reba li da se pla{at makedonskite proizvoditeli na èlezo i ~elik za plasmanot na hrvatskiot pazar? Zagrozen li e nivniot izvoz vo Hrvatska otkako tamo{nata Vlada donese odluka za preispituvawe na uslovite pod koi vo zemjata se uvezuva èlezo i ~elik? Pred samo nekolku dena Vladata na Hrvatska ja donese ovaa odluka vo ramkite na aktivnostite koi gi prezema za za{tita na doma{noto proizvodstvo na èlezo i ~elik, povrzani so podgotovkite za ~lenstvo vo Evropskata unija, so cel zajaknuvawe na konkurentnosta na hrvatskata ekonomija. Vo zaklu~okot po sednicata na hrvatskata Vlada, koj be{e donesen minatiot vikend, industrijata za èlezo i ~elik na Hrvatska se prepoznava

kako industriska granka od strate{ko zna~ewe za nacionalnata ekonomija. “So cel pottiknuvawe na razvojot na ovaa industrija, hrvatskata Vlada }e gi preispita uslovite pod koi se uvezuvaat proizvodi od èlezo i ~elik. Istovremeno, hrvatskata Vlada }e prezeme soodvetni merki i aktivnosti so cel sozdavawe uslovi za zgolemuvawe na izvozot, osobeno za otstranuvawe na antidamping-sostojbite i mo`nite drugi pre~ki za zgolemuvawe na izvozot”, se veli vo soop{tenieto na Vladata na Hrvatska. Dopolnitelno, dràvata gi povika hrvatskite sopstvenici vo ovoj sektor da vloùvaat vo novi tehnologii ili da gi moderniziraat postoe~kite kapaciteti so cel za{tita na ìvotnata sredina, za{teda na energija i pottik za razvojno-istraùva~ki aktivnosti i najavi finansiska poddr{ka od 50 milioni kuni. Del od direktorite na makedonskite ~eli~arnici,

zate~eni od vesta za promenite vo uvoznata politika na Hrvatska, ne sakaa da komentiraat {to bi zna~elo toa za nivniot biznis. Poznava~ite na biznisot, tolkuvaj}i ja hrvatskata vladina odluka, velat deka ovaa merka ne bi trebalo da vlijae na makedonskite proizvoditeli zatoa {to, spored niv, preispituvaweto na uslovite za uvoz vo ramkite na podgotovkite na Hrvatska za ~lenstvo vo EU najverojatno }e bidat naso~eni kon isto~nite zemji so koi EU ima re`im na koli~inski kvoti za uvoz. “Potekloto na ~eli~nite proizvodi koi se uvezuvaat vo EU treba da e od evrozonata. Makedonija ima sloboden izvoz vo EU, odnosno ne potpa|a pod toj re`im, nema nikakvo koli~insko ili drugo ograni~uvawe”, velat poznava~ite. Od najgolemata ~eli~arnica, Makstil, velat deka zasega nemaat nikakvi informacii, nitu najavi za promeni vo sorabotkata so hrvatskite

konomskite politiki da ne se kreiraat bez konsultacii so biznis-zaednicata, da se investira vo regionite {to bea zapostaveni izminatite 20 godini, a danoci da pla}aat site ramnopravno, se del od barawata {to Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija im gi predo~uva na politi~kite partii so koi izminative denovi ima predizborni sredbi. ^lenovite na Komorata smetaat deka e neophodna izmena na Ohridskiot dogovor vo delot raspredelba na pridonesite po regioni namesto prostorno kako dosega, toa da se pravi po `itel. “Zainteresirani sme za ekonomskite programi na politi~kite partii i za eventualno nivno harmonizirawe so na{ata platforma. No, ne sakame kako vo minatoto da izlezeme od sredbite i razgovorite bez ni{to obvrzuva~ko. Idnata vlada treba to~no da znae koi se barawata na biznis-sektorot i da n$ tretira kako ramnopraven partner”, re~e deneska na pres-konferencija pretsedatelot na Stopanskata komora na Severozapanda Makedonija, Menderez Ku~i. Spored nego, vo fokusot na razgovorite so politi~kite subjekti se investiciite, vrabotuvawata i raspredelbata na danocite.

kompanii za brodogradba, koi se edni od nivnite najgolemi klienti na Balkanot. “Sega-zasega, sorabotkata koja ja imame so brodogradbata vo Hrvatska preku Duferko nema nikakvi promeni. S$ si te~e na najtransparenten na~in”, veli generalniot direktor, Aleksandar Panov. Toj objasnuva deka godinava Makstil o~ekuva izvozot na hrvatskiot pazar da dostigne 15% od vkupniot izvoz, bidej} i investiciite vo izgradba na brodovi pole}a se vra}aat. Ako pred krizata Makstil, preku Duferko, vo Hrvatska izvezuval 20% do 30% od vkupnite proda`bi vo stranstvo, za vreme na krizata koli~inite padnale na 10% od vkupniot izvoz. Inaku, Hrvatska tradicionalno e eden od pozna~ajnite izvozni pazari na makedonskite proizvoditeli na `elezo i ~elik, zatoa {to vo nejzinata industrija za izgradba na brodovi ovie dva metali kako materijal imaat golemo u~estvo.

PRODOL@EN ROKOT ZA PRIJAVUVAWE SUBVENCII VO ZEMJODELSTVOTO oradi zgolemeniot interes za podnesuvawe barawa za subvencii, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo go prodol`uva rokot za prijavuvawe za subvencii za 20 dena. Namesto do 31 maj za pogolemiot del od merkite vo Programata za finansiska poddr{ka, podra~nite edinici na Ministerstvoto barawata }e gi primaat do 20 juni 2011 godina. Na zemjodelcite od Strumi~kiot region }e im se izleze vo presret so prodol`uvawe na rabotnoto vreme na podra~na edinica.

NOVI PRAVILNICI ZA RASPREDELBA NA ZEMJODELSKO ZEMJI[TE inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo izgotvi novi pravilnici so koi treba da se podobrat uslovite za raspredelba na dr`avno zemjodelsko zemji{te. Od Ministerstvoto velat deka so predlo`enite izmeni na Pravilnikot za pobliski kriteriumi za izbor na najpovolen ponuduva~ na zemjodelsko zemji{te }e se otstrani mo`nosta pod ednakvi uslovi koj bilo so registrirana podru`nica da mu konkurira na mesnoto naselenie kade {to se nao|a zemji{teto. Se predlaga preku boduvaweto da im se dade prednost na zainteresiranite zemjodelci i firmi koi gravitiraat na toa podra~je, odnosno dokolku ponuduva~ot e podru`nica na doma{no pravno lice da se zeme predvid sedi{teto na firmata koja ja osnovala podru`nicata. Toa zna~i deka dokolku podru`nicata konkurira za zemjodelsko zemji{te razli~no od sedi{teto kade {to se nao|a firmata nema da osvoi bodovi po toj osnov. Ministerstvoto predviduva izmeni i vo boduvaweto po osnov na pravniot status na ponuduva~ot, za da se namali mo`nosta zemji{teto da go dobijat lu|e na koi zemjodelstvoto ne im e prioritetna dejnost, a se vpi{ani vo edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva.

ENERGETSKA EFIKASNOST VO STANBENITE ZGRADI amaluvaweto na tro{ocite za energija vo doma}instvata gi opravduva investiciite za postignuvawe energetska efikasnost, istaknaa ekspertite prisutni na rabotilnica na USAID, kade {to se prezentiraa rezultatite od regionalniot proekt {to se sproveduva za energetska efikasnost vo stanbenite zgradi. Na rabotilnicata prisustvuvaa pretstavnici od biznis-zaednicata, finansiskiot sektor i donatori koi razgovaraa i za toa {to e potrebno za da se pro{iri energetskata efikasnost vo stanbenite zgradi. “Чestopati e navistina te{ko da se ubedat lu|eto da investiraat vo zafati na renovirawe za energetska efikasnost vo nivnite domovi. Nedostigot od informacii za mo`nostite i potencijalnite za{tedi pretstavuva prepreka. Vo ovoj slu~aj, beneficiite od tekovnoto investirawe }e trae so decenii i }e poslu`i kako odli~en primer za toa zo{to lu|eto treba da investiraat vo zafati na renovirawe za energetska efikasnost”, istakna direktorot na misijata, Robert Vurc, sovetnik za energija od USAID vo Jugoisto~na Evropa.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.633

2.740

MBID

117,81

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

OMB

117,78

2.623

2.735

2.613

2.730

2.603

2.725

2.593

2.720

2.583

2.715

117,63

2.573

2.710

117,60

117,75 117,72 117,69

19/05/11 20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11 26/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,66

19/05/11 20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11 26/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA REDOVNA I NAVREMENA OTPLATA NA KREDITOT PREDUSLOV ZA DOBRA KREDITNA ISTORIJA

MAKEDONSKA BERZA

oga se zboruva za odgovorno kreditirawe, toa, pred s$, podrazbira odobruvawe krediti koi }e pridonesat za razvoj na biznisot ili podobruvawe na kvalitetot na ìvotot vrz osnova na vnimatelna i individualna analiza na sposobnosta na sekoj klient za servisirawe na svoite obvrski. Kreditot treba da mu pomogne na pretprijatieto da go razvie ili pro{iri svojot biznis, a na doma}instvoto da go podobri kvalitetot na ìveewe. Vo nikoj slu~aj ne treba da pretstavuva dopolnitelno optovaruvawe na klientot i da dovede do negovo prezadolùvawe. Ovoj pristap vo kreditiraweto se pokaà u{te pozna~aen vo vreme na ekonomski specifi~nite godini, kako {to bea 2009 i 2010 godina i kakva {to prodolùva da bide 2011 godina. No, pokraj odgovornosta na bankata vo odobruvaweto na kreditot, klientot ima odgovornost vo redovnata otplata na kreditot. Bankata vodi kreditno dosie za sekoj svoj klient, koj barem edna{ zel kredit. Redovnoto servisirawe na svoite obvrski kon bankata, odnosno to~nata i navremena otplata na ratata od kreditot gradi dobra kreditna istorija za klientot. A, pak, dobrata kreditna istorija vodi kon pobrzo i poednostavno nosewe odluka pri slednoto kreditirawe na klientot, a ne retko i kon dopolnitelni kreditni olesnuvawa vo smisla na popovolna kamatna stapka, podolg rok na otplata, poednostavna administrativna procedura pri sklu~uvawe dogovor i sli~no, ve}e pri slednoto aplicirawe za kredit vo bankata. Klientite so dobra kreditna istorija moè da dobijat podobri tipovi finansirawa so poniski ceni. Klientite koi redovno gi pla}aat obvrskite se odvojuvaat od tie koi docnat. So osnovaweto na Makedonskoto kreditno biro, dobrata kreditna istorija i navremenata otplata se informacii dostapni za site banki i finansiski institucii vo dràvata, ~lenki na biroto. Vrz osnova na ovie podatoci moè da se proveri kreditnoto dosie za da se utvrdi dali aplikantot gi ispolnuva pragovite za rizik. Pa, ottamu i pristapot do krediti za klientite so dobra kreditna istorija e polesen, a procedurata za analiza i odobruvawe na baraweto zna~itelno se namaluva. Чlenki na Makedonskoto kreditno biro se bankite, lizing i

osiguritelnite kompanii, davateli na uslugi za telekomunikacii, energetika, komunalni dejnosti i sl. Ulogata na biroto e zna~ajna i vo zgolemuvawe na javnata svest za redovnoto i disciplinirano ispolnuvawe na kreditnite obvrski i podobruvawe na navikite za pla}awe, so {to potro{uva~ite go zgolemuvaat svojot kapacitet za zajmuvawe. Od druga strana, dolgovite na pravnite ili fizi~kite lica }e se pojavat vo nivniot krediten izve{taj i }e sozdadat pre~ki vo natamo{noto rabotewe s$ dodeka toj dolg ne se podmiri. Klient so lo{ krediten rejting, koj navremeno ne gi pla}a svoite rati e kategoriziran kako rizi~en klient, za koj pri odobruvawe kredit neophodna e u{te podetalna analiza na baraweto, negovata finansiska sostojba i kapacitet za otplata na kreditot. Fakt e deka vo izminatite dve godini, kako rezultat na nepovolnoto ekonomsko opkruùvawe, golem broj klienti na bankite se soo~ija so problemi vo otplata na svoite dolgovi, koi ne retko zavisea i od nadvore{ni faktori. Vo takov slu~aj klientite vo dogovor so bankata treba da najdat mo`nost za promena i adaptacija na uslovite na kreditot, odnosno restrukturirawe na kreditot, taka {to klientot povtorno }e moè redovno da gi servisira obvrskite i da gradi dobra kreditna istorija. No, na dolg rok, redovnoto servisirawe na svoite finansiski obvrski ne samo {to gradi dobra slika za klientot, mu ovozmoùva da go zgolemi svojot kapacitet za zajmuvawe i da vospostavi cvrst i partnerski odnos so bankata, tuku ima i {iroko pozitivno vlijanie vrz ekonomijata. Pred s$ pridonesuva za podobruvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio i namaluvawe na procentot na otpi{anite krediti na nivo na bankarski sektor, so {to pridonesuva za namaluvawe na rashodite kaj bankite i za zgolemuvawe na doverbata na deponentite. Redovnoto servisirawe na dolgot kon bankite pridonesuva i za zgolemuvawe na obemot na odobreni krediti na potro{uva~ite, so {to se zgolemuvaat kupovnata mo} kaj naselenieto i vkupnata pobaruva~ka. Zgolemenata pobaruva~ka zna~i zgolemen obem na rabota na kompaniite, kaj koi se zgolemuva i interesot za investirawe, so {to se sozdavaat i pove}e rabotni mesta i kone~no se stimulira razvojot na ekonomijata. Po~ituvaweto na dol`ni~ko– doveritelskiot odnos, isto taka, e preduslov za zgolemuvawe na brojot na stranski investicii vo zemjata.

Dobrata kreditna istorija vodi kon pobrzo i poednostavno donesuvawe odluka pri slednoto kreditirawe na klientot, a ne retko i kon dopolnitelni kreditni olesnuvawa

Predrag Milo{evski

Direktor na Biznis centar Skopje p.milosevski@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

19/05/11 20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11 26/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

RAST NA AKCIJATA NA TTK BANKA OD 3,56% ajgolem poedine~en rast vo v~era{noto trguvawe na oficijalniot pazar na Makedonskata berza ima{e akcijata na TTK banka, koja porasna za 3,56%. Na redovniot pazar najgolem rast imaa akciite na Makedonski Telekom, koi procentualno porasnaa za 1,02%. Na oficijalniot pazar najmnogu se trguvaa akciite na Granit, pri {to se ostvari promet od 1,2 milioni denari. Od akciite koi se trguvaat na redovniot pazar najgolemo u~estvo imaat akciite na Mlekara Tetovo, so promet od 3,5 milioni denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 v~era porasna 0,96% i denot go zavr{i so vrednost od 2.622 indeksni poeni. Berzanskiot indeks MBID

zabeleà porast od 0,11% i zatvori na 2.732,57 indeksni poeni. Dodeka indeksot na obvrznici OMB ne zabeleà promena vo odnos na prethodniot den. Na Berzata vo Skopje v~era se ostvari promet od redovnoto trguvawe od 8,7 milioni denari, od koi 7,9 milioni denari se ostvareni na oficijalniot pazar, a na redovniot pazar se istrguvaa hartii od vrednost vo vrednost od 7,7 milioni denari. Oficijalniot pazar u~estvuva so 91,18% vo ostvareniot promet, dodeka na prometot od redovniot pazar otpa|aat 8,81%. Prometot od redovno trguvawe so akcii zabeleà namaluvawe od 7,59%, a prometot od trguvawe so obvrznici se namali za 26,57%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

26.05.2011

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ТТ Банка АД Скопје

901,00

3,56

112.063

Фершпед АД Скопје

55.488,00

2,76

277.044

РЖ Услуги АД Скопје

263,00

2,71

13.150

Гранит

613,36

2,34

1.184.400

3.999,94

2,07

399.990

Топлификација АД Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

26.05.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата РМДЕН10 0

Износ (МКД)

-0,12

2.516.000

0,00

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.428.184,56

-2,50%

-3,47%

3,33%

-3,25%

3,37%

25.05.2011

ILIRIKA GRP

48.482.333,10

-5,15%

-4,05%

-7,07%

-9,31%

1,44%

25.05.2011

Иново Статус Акции

18.616.901,83

1,70%

-1,86%

4,11%

4,06%

-2,18%

25.05.2011

KD Brik

37.700.707,77

-4,11%

-3,12%

-2,62%

-5,76%

6,78%

25.05.2011

KD Nova EU

25.525.962,44

-0,90%

-5,68%

-0,44%

-2,05%

-1,13%

25.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.558.515,06

0,18%

-2,64%

1,23%

0,69%

1,88%

25.05.2011

КБ Публикум -обврзници

33.616.589,94

0,18%

0,00%

25.05.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0,00

ХВ

ALK (2010)

0,00

BESK (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата РМДЕН10

26.05.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

26.05.2011

26.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

4.509,56

401,26

11,24

0,98

54.562

7.509,91

567,72

13,23

0,22

GRNT (2010)

3.071.377

613,36

95,35

6,43

0,57

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

KMB (2010)

2.279.067

3.750,00

628,36

5,97

1,07

MPT (2010)

112.382

26.553,85

-2.037,51

-13,03

0,78

86,1

0,12

2.516.000

REPL (2010)

25.920

41.000,00

2.980,40

13,76

0,83 0,65

613,36

2,34

1.184.403

SBT (2010)

389.779

2.742,99

39,99

68,58

Макпетрол АД Скопје

26.553.85

1,31

1.035.600

STIL (2010)

14.622.943

204,33

0,47

439,40

2,57

Алкалоид АД Скопје

4.509.56

0,21

874.860

TPLF (2010)

450.000

3.999,94

277,07

14,44

1,10

Комерцијална банка

3.750.00

0,85

427.500

ZPKO (2010)

271.602

2.175,00

-165,14

-13,17

0,34

Гранит

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

40.903

обични акции

87.779

14,71

128.683

18,87

обични акции

12.442

124,96

Вкупно Редовен пазар

12.442

124,96

0,00

141.124

108

33,80

Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

26,57

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 26.05.2011)

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

NOVI FINANSISKI INSTRUMENTI ZA ZADOL@UVAWE NA DR@AVITE ritanski eksperti na Fondacijata Crown agents vo ramkite na rabotilnicata za upravuvawe na javniot dolg prezentiraa novi finansiski instrumenti pred pretstavnici na ministerstvata za finansii na Makedonija, Bosna i Hercegovina, Kosovo i Albanija, kako mo`nost za pozajmuvawe na pazarot na kapital. Kako osobeno interesen na~in na obezbeduvawe kapital ekspertite go poso~ija javno-

privatnoto partnerstvo me|u dr`avata i nekoi privatni investitori. Toa vo Makedonija re~isi ne funkcinira, dodeka vo ostanatite evropski zemji najgolem del od vladite na toj na~in gi gradat najgolemite infrastrukturni objekti. Ovoj model obezbeduva brz razvoj na infrastrukturata, no kako nedostatoci se naveduvaat nedostigot od pravna ramka koja gi definira obvrskite, kako i ekonomskata i politi~kata nestabilnost, osobeno vo

[PARKASE BANKA ]E GO ZGOLEMI KAPITALOT ZA OSUM MILIONI EVRA zemjite od Isto~na Evropa, vo koi spa|a i Makedonija. Isto taka, spored niv, osobeno zna~ajno e da se obezbedi kapital po povolni uslovi od lokalnite banki ili me|unarodnite finansiski institucii, koj isto taka moè da se investira vo izgradba na pati{ta, èleznici i energetski objekti. Osven Vladata i instituciite, vakvi krediti moè da dobijat i op{tinite za zabrzuvawe na lokalniot razvoj.

parkase banka Makedonija prika`a pozitivni finansiski rezultati za 2010 godina. Spored revidiranite godi{ni finansiski izve{tai, vkupnata bilansna suma na krajot na 2010 godina bele`i porast od 41,1% vo odnos na 2009 godina i iznesuva 14.888.840 milioni denari. Kaj klientskata baza ima rast od 17% vo delot naselenie i 11% kaj pravnite lica. Porastot na kreditnoto portfolio izesuva 29,9%, vo us-

[

lovi na porast na kreditnoto portfolio od 7,1% na nivo na cel bankarski sektor vo zemjava. Kreditiraweto na naselenieto e zgolemeno za 39%, a na pravnite lica za 26,3%. Depozitnata baza bele`i porast od 55,3%, a porastot na depozitnata baza na nivo na bankarskiot sektor za 2010 godina iznesuva 13,5%. Porastot na depozitite od pravni lica iznesuva 60,9%, a od naselenieto 42,7%. Neto-profitot na bankata po

odano~uvawe iznesuva 2,4 milioni denari, a stapkata na adekvatnost na kapitalot 15,7%. “Na Godi{noto sobranie na akcioneri e usvoena odluka za zgolemuvawe na akcionerskiot kapital na bankata za osum milioni evra, {to samo }e ja zacvrsti stabilnosta na bankata i }e poslu`i kako baza za finansirawe na planiraniot porast vo naredniot period”, informiraat od [parkase banka.

ZO[TO KOMPANIITE IMAAT PROBLEM SO MLADIOT KADAR?

17.03.2010 11 MLADITE NE RABOTAT DOVOLNO BIDEJ]I NE SE VRZUVAAT ZA FIRMATA Spored ekspertite od oblasta na ~ove~kite resursi, glavna pri~ina zo{to mladite ne se posveteni na rabota e toa {to ne postoi izgraden odnos me|u rabotodavecot i vraboteniot. Mladite vraboteni nemaat ~uvstvo na pripadnost kon kompanijata, {to od druga strana sozdava revolt i nesre}nost na rabotnoto mesto, i `elba za {to pove}e slobodno vreme SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

iznisot vo Makedonija ima realen problem so mladata populacija koja po zavr{uvawe na fakultetskiot obrazoven proces ne e motivirana za rabota. Ekspertite komentiraat, a izve{tajot na agencijata GFK poka`a, deka mladite rabotnici sakaat pove}e slobodno vreme i privaten `ivot, otkolku rabota. Duri dve pettini od mladite rabotnici veruvaat deka rabotodavecot ja koristi recesijata kako izgovor so koj bara od niv da rabotat pove}e. Za~uduva faktot {to reprezentativen primerok na ovaa grupa mladi lica se me|u 18 i 29 godini, vozrast koja, spored site parametri, e najproduktivna za rabota. Zo{to e toa taka? [to gi demotivira mladite i zo{to ne se posveteni na rabotata? Odgovor pobaravme od sociolozi, eksperti po ~ovekovi resusri i od agencii za vrabotuvawe. Re~isi site se soglasuvaat deka edna, ako ne i glavna pri~ina e toa {to ne postoi izgraden odnos me|u rabotodavecot i vraboteniot, vrabotenite nemaat

36%

mladi se prinudeni da prifatat rabota so koja ne se sre}ni

39%

od mladite rabotnici veruvaat deka recesijata e izgovor za dopolnitelna rabota

ZLOUPOTREBI NA BOLEDUVAWATA opolnitelen problem na kompaniite im zadavaat i s$ pogolemiot broj “opravdani” otsustva koi s$ po~esto gi baraat i mladite vraboteni lu|e. Nekoi istraùvawa pokaàa deka najmnogu boleduvawa ima koga e period na ètva ili grozdober, no i koga se menuva vlasta. Toga{ vrabotenite vo javnata administracija koja tolerira dolgi otsustva, namesto na poniska pozicija, zemaat boleduvawe i ne se javuvaat na rabota so meseci.

~uvstvo na pripadnost kon kompanijata, {to od druga strana sozdava revolt i nesre}nost na rabotnoto mesto, i `elba za {to pove}e slobodno vreme. Afrodita Kermi~ievaPanovska, direktor na oddel za ~ove~ki reusrsi vo IK banka, smeta deka vo dene{no vreme, mladite vraboteni lu|e te{ko se pronao|aat vo kompanijata kade {to rabotat. Ne se identifikuvaat so sredinata, nitu, pak, so kompanijata, za {to vinata le`i i kaj rabotodavcite koi ne posvetuvaat dovolno vreme na brendirawe na svoite vraboteni. MLADITE SAKAAT AVTONOMIJA NA RABOTNOTO MESTO “Pri promena na op{testveniot sistem

vo toa se krie pritisokot vrz vrabotenite koi sakaat pove}e avtonomija na rabotnoto mesto. Ekspertite smetaat i deka vo zemjava ne postoi soodvetno nagraduvawe na vrabotenite, {to pretstavuva demotivacija za niv. Ova osobeno gi pogoduva mladite na vozrast me|u 18 i 29 godini koi naj~esto se slika na ispla{eni lica koi pote{ko zboruvaat pred rabotodavcite za nezadovolstvoto na rabotnoto mesto. I podatocite na GFK poka`aa deka duri edna trettina od vrabotenite mladi lica se prinudeni da prifatat rabota so koja ne se sre}ni ili, pak, se dvi`at po drug pat vo odnos na karierata, glavno poradi ekonomskata situacija.

i menaxerite se izgubija sebesi. Neosposobeni doa|aa do rabotno mesto, a vo me|uvreme se pojavija novi generacii i se sozdade jaz me|u niv. Pritisokot na rabotno mesto se nadovrza na cela taa atmosefra, se zabranuvaa mnogu aktivnosti na rabotnoto mesto, koi na Zapad se trend, {to pridonese mladite da ne sakaat da sedat na rabota i edvaj da ~ekaat da dojdat doma i da si go koristat slobodnoto vreme”, veli Panovska. Panovska vo ovoj kontekst gi dodava i socijalnite mre`i koi mladite s$ pove}e gi koristat vo slobodnoto vreme, a koi rabotodavcite vo mnogu kompanii gi zabranuvaat za vreme na rabotno vreme. Spored nea, tokmu

SE VREDNUVA LI PRAVILNO CENATA NA TRUDOT? Rade Nenadi} od Agencijata za privremeni vrabotuvawa, Partner, smeta deka dopolnitelen problem {to vlijae na letargi~nosta na pazarot na trud e i toa {to rabotnicite ne se podgotveni za promena na rabotnoto mesto. Tokmu istraùvaweto na GFK pokaà deka duri 33% od mladite na vozrast od 18 do 29 godini se pla{at za sigurnosta na svoeto rabotno mesto. “Kaj nas mladite od 18 do 29 godini voop{to i ne sakaat da rabotat. No, golem problem e i motiviranosta na mladite do 30 godini. Mene ne mi e jasno kako moè tie da se pla{at za sigurnosta

na rabotnoto mesto koga odamna pomina vremeto koga lu|eto bea bukvalno ven~ani za rabotnoto mesto, {to mislam deka e poradi faktot {to tie ne se podgotveni da menuvaat rabota zatoa {to nemaat dovolno znaewe i ve{tini”, veli toj. Me|unarodnata agencija GFK zav~era objavi istra`uvawe za pazarot na trudot. Vo Makedonija okolu 40% od mladite vraboteni se ~uvstvuvaat pod stres na rabotnoto mesto, a re~isi 31% se ~uvstvuvaat pod pritisok od dolgite rabotni ~asovi. Istra`uvaweto e sprovedeno vo periodot me|u 8 fevruari i 4 april preku onlajn, telefon ili direkten kontakt so lu|e.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,39%

3,34%

4,24%

5,11%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,15%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5361

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

43,2227

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,1626

Швајцарија

франк

49,3196

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,5946

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,0462

61,6

43,5

70,5

49,9

Intervju

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

PROBLEMOT SO BUXETOT SE PIK SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

laven kreator na ekonomskiot del od izbornata programa na SDSM e Zoran Jovanovski, ekspert od oblasta na monetarnata ekonomija. Toj e i kandidat na SDSM za minister za finansii dokolku partijata pobedi na izborite i formira vlada. “Kapital” go pra{a Jovanovski kako ja ocenuva finansiskata pozicija na Makedonija vo momentov, od aspekt na buxetskite tro{ewa i krizata vo stopanstvoto, kakva politika na zadolùvawe }e vodi ako rakovodi so dràvnata kasa i kakov devizen kurs pretpo~ita. Jovanovski, sepak, ve{to gi izbegna odgovorite na pra{awata kako SDSM planira da gi finansira mnogute socijalni proekti vmetnati vo izbornata programa ako o~ekuva da najde prazna dràvna kasa i dali ako stane minister za finansii }e odobri pari od buxetot za proektot “Skopje 2014”? Vo ekot na predizbornata kampawa i vo trka za {to pove}e glasovi SDSM i VMRODPMNE se trkaat so vetuvawata pred gra|anite. Vo izbornite programi dominiraat socijalnite i ekonomskite merki, koi zna~at ogromni odlivi od buxetot, mereni vo milioni evra. G. Jovanovski, dali smetate deka dràvnata kasa vo Makedonija e vo kondicija da izdrì vaka ekstenzivna i relaksirana buxetska politika? SDSM voop{to ne se natprevaruva so DPMNE vo pogled na vetuvawata, bidej}i nie su{tinski se razlikuvame. Nagonot i lesnotijata so koi DPMNE gi dava vetuvawata se nezapameteni dosega, no gra|anite sega se ve}e poiskusni za edno dolgo petgodi{no iskustvo. Stana ve}e izliteno da se spomenat osumte milijardi evra investicii, aerodromot vo [tip itn. Zamislete, vo situacija koga Vladata na premierot Gruevski ne e vo sostojba da im ja isplati na penzionerite dene{nata penzija i za taa cel koristi pozajmeni pari od MMF (“parite se koristat za site buxetski potrebi” – zna~i i za plati i za penzii), DPMNE gajle nema da veti novi poka~uvawa na penziite. Vakvoto odnesuvawe, kulturno kaàno, vo najmala raka e neodgovorno. Se se}avate deka nie po~navme prvi da promovirame delovi od na{ata izborna programa, pred DPMNE, {to pokaùva deka nitu n$ interesira{e, nitu se prilagoduvavme na toa {to go vetuvaa. SDSM stoi zad toa {to go vetil za ekonomskite i socijalnite merki. Nu`no neophodna e direktnata buxetska poddr{ka na privatniot sektor za otvorawe novi rabotni mesta. Socijal-

nite merki, pak, se naso~eni kon sozdavawe pravedna Makedonija, bidej}i osiroma{uvaweto i raslojuvaweto na naselenieto dramati~no rastat. Ako vo 1998 godina najsiroma{nite 20% od naselenieto imaa u~estvo vo vkupniot nacionalen dohod od 9%, toa u~estvo vo 2009 godina e prepoloveno na 5%, dodeka u~estvoto na najbogatite 20% e zgolemeno od 35% na 50%. Za da se realiziraat merkite dràvniot buxet }e se prestrukturira i od nego }e se isfrli s$ {to e neproduktivno. Vo edna Va{a kolumna vo “Kapital” napi{avte deka ako SDSM dojde na vlast se pla{ite vo kakva sostojba }e go najdete dràvniot buxet. Od {to se pla{ite konkretno? Seriozno sme zagrièni za vistinskata kondicija vo koja se nao|a dràvniot buxet. Od edna strana, gi slu{ame vladinite pretstavnici kako se falat so polneweto na buxetot, no postojat indicii deka mnogu od rabotite so koi se fali i fotografira Vladata na premierot Gruevski, vsu{nost, ne se plateni. Zboruvam za novata medicinska oprema, za “Skopje 2014”, a sega slu{ame deka nekoi ministerstva ne gi platile ni kiriite za koristewe na prostorot vo koj rabotat. Mislam deka dobar del od toa {to ve}e go imaat sraboteno za “Skopje 2014” firmite ne go fakturiraat, znaej}i deka }e mora da platat DDV vedna{, a postoi neizvesnost koga }e go dobijat povratot. Toa im ja ispumpuva likvidnosta, koja potoa mora da ja krpat so bankarski krediti, {to pak, go jade profitot. Mislam deka parite od MMF momentalno se koristat za da se popolnat site akumulirani dupki vo buxetot. Bidej}i parite }e mora relativno skoro da mu se vratat na MMF, toa zna~i deka problemot se pika pod tepih i se odloùva za ponatamu, da go re{ava idnata vlada na SDSM. Celata me|unarodna ekspertska javnost predupreduva deka krizata vo nekolku zemji vo Evropa e rezultat na nekontrolirano tro{ewe na dràvnite buxeti i zadolùvawe na zemjata. Kolku ova scenario e blisku do Makedonija? Toa e edna od pri~inite zo{to izborite na 5. juni se tolku va`ni. Patot po koj sega se dviì Makedonija e pat na golemo buxetsko tro{ewe bez da se povrze tro{eweto so konkretno ostvareni celi, kako {to se novi rabotni mesta. Toa e i pat na galopira~ko zadolùvawe po visoka cena koe treba da gi pokrie dupkite. Najstra{noto e {to dokolku ne se promenat rabotite nam nema koj da ni pomogne kako {to neodamna be{e slu~aj so nekolku evropski zemji so seriozni buxetski problemi. Dokolku dramati~no ne se promenat rabotite, }e dojde momentot koga gra|anite iznudeno }e mora da se soo~at so ekonomskata vistina i prilagoduvaweto so koe }e se soo~ime site kako gra|ani }e bide bide prili~no bolno. ]e povtoram, 5. juni e navistina istoriski den, gra|anite bukvalno odlu~uvaat za svojata idnina. Vladata godinava povle~e kredit od MMF, a planira{e da izdade i evroobvrznica, no se otkaà poradi izborite. Dali smetate deka Makedonija premnogu se zadolùva? Kakva politika bi vodele Vie? Vo odnos na dolgot, Makedonija se dviì po mnogu, mnogu rizi~na linija.

Od poslednite parlamentarni izbori vo 2008 godina svedoci sme na nevideno rapidno zadolùvawe, zadolùvawe kako na celata dràva, taka i na javniot sektor. Spored podatocite na NBRM, od juni 2008 godina zaklu~no so krajot na 2010 godina samo javniot dolg kon stranstvo e zgolemen za 370 milioni evra ili za pove}e od edna tretina, taka {to u~estvoto na javniot dolg vo BDP e zgolemeno od 15,5% na 20,5%. Pritoa, potenciram deka podatokot ne gi vklu~uva zadolùvawata od po~etokot na 2011 godina, {to zna~i i 220 milioni evra povle~eni od MMF. Dodajte na ova i okolu 100 milioni evra zgolemen vnatre{en dolg (zaklu~no so krajot na mart 2011 godina) i vie vsu{nost, gledate deka se slu~uva eksplozija na dolgot. Najstra{noto e toa {to na tolkavo zadolùvawe ne vidovme seriozen kapitalen objekt kako proizvod. Zna~i, pristapot na DPMNE e da go “izede” prostorot za zadolùvawe {to go ima Makedonija, a problemite da gi prolongira kolku moè pove}e kon idninata za da gi re{ava drug, no bez manevarski prostor. Zna~i, vo situacija koga ne se znae to~nata namena na zadolùvaweto, mislam deka Makedonija premnogu se zadolùva. Nasproti sevo ova, novata vlada }e vodi politika na produktivno zadolùvawe, kade {to }e se znae kolku i za {to se zadolùva zemjata. Mislam deka dolgoro~ni krediti so niski kamatni stapki za seriozni kapitalni investicii vo infrastrukturata i energetikata moè da se najdat.

Progresivniot danok e pofer

Kako }e im pomogne SDSM na kompaniite da se spravat so krizata, da gi zgolemat proizvodstvoto i izvozot i da otvorat rabotni mesta? Sigurno se soglasuvate deka samo toa e modelot za reformirawe na ekonomijata i za pogolemi stapki na ekonomski rast? Rabotite se kristalno jasni. Se fokusirame na otvorawe novi rabotni mesta vo privatniot sektor, a za toa se neophodni investicii. Imame mnogu re{enija, }e poso~am edno. Na kompaniite {to }e izgradat nova fabrika, }e investiraat opredelen iznos i }e otvorat odreden broj novi rabotni mesta, a za seto toa }e zemat investiciski kredit od banka, novata vlada na SDSM }e ja pla}a kamatata na takviot kredit. Dopolnitelno, ako e potrebno, na investitorot }e mu se dadat na besplatno koristewe eden ili pove}e placevi od zonite {to zjaat prazni. Klu~ot e vo toa {to pomo{ta na novata vlada na SDSM }e bide fokusirana kon zgolemuvawe na investiciite i otvorawe novi rabotni mesta, no pomo{ta od novata vlada }e doa|a kako nagrada za ve}e ostvarenite celi. Zabele`uvate deka ne pravime razlika me|u doma{nite i stranskite investitori. Za prestrukturirawe na ekonomijata i nejzina pogolema orientiranost kon doma{noto proizvodstvo, {to gi dr`i rabotnite mesta vo zemjata, go promoviravme proektot “3 paketi za prerabotuva~kata industrija”. Toa zna~i deka na 23 industriski granki, na koi otpa|aat 83% od vkupnoto industrisko proizvodstvo, im se nudat tri paketi na povolnosti za da se motiviraat {to e mo`no pove}e da

no.

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

O DUPKITE VO KA POD TEPIH Dobar del od toa {to ve}e go imaat sraboteno za “Skopje 2014” firmite ne go fakturiraat, znaej}i deka }e mora da platat DDV vedna{, a postoi neizvesnost koga }e go dobijat povratot. Toa im ja ispumpuva likvidnosta, koja potoa mora da ja krpat so bankarski krediti, {to pak, go jade profitot. Mislam deka parite od MMF momentalno se koristat za da se popolnat site akumulirani dupki vo Buxetot koristat surovini i repromaterijali od doma{no proizvodstvo. Kolku pove}e koristat surovini i repromaterijali od doma{no proizvodstvo, tolku se pogolemi povolnostite, dano~ni, carinski itn. So toa rastat {ansite site 128.000 vraboteni vo prerabotuva~kata industrija, odnosno sekoj petti vraboten da go so~uva rabotnoto mesto i da se otvorat novi rabotni mesta. G. Jovanovski, znaete li deka vo javnata administracija ima pove}e od 120.000 vraboteni i toj broj postojano raste, a vo industrijata okolu 180.000 i ovoj broj se namaluva? [to }e prezeme vladata na SDSM vo odnos na ovoj problem? Jas ne znam kolku vraboteni ima vo javnata administracija, od mnogu prosta pri~ina, ne znae ni Vladata na premierot Gruevski, rabotodavecot na site tie vraboteni. Taka izjavija od Vladata na po~etokot od godinata i rekoa deka

nagradeni za toa i motivacijata su{tinski raste. Zo{to se zalagate za vra}awe na progresivnoto odano~uvawe koga mnozinstvoto, pa i kompaniite se soglasuvaat deka ramniot danok e podobar i pofer re{enie? Naprotiv, mnozinstvoto misli deka tie so niski prihodi, na primer so plata od 9.000 denari, treba da pla}aat personalen dohod po poniska stapka od tie so visoki prihodi, na primer so plata od 100.000 denari. Od toj aspekt, sosema e jasno deka progresivnoto odano~uvawe e nesporedlivo pofer re{enie i e celosno kompatibilno so temelnite socijaldemokratski vrednosti, za koi na konzistenten na~in se zalaga SDSM. U{te pove}e, vo Evropa progresivnoto odano~uvawe dominira po svojata zastapenost, go ima vo mnogu pove}e zemji i toa ne koi bilo, tuku najrazvienite, kako {to se Germanija, Francija, a go ima i vo tie {to va`at za najkapitalisti~ki

NE BARAME PROMENA NA RE@IMOT NA DEVIZEN KURS Vo programata na SDSM se spomenuva vo eden del, “ako NBM se odlu~i na strategija na targetirawe na inflacijata” vladata bi se vklu~ila vo toj del. [to sakate da kaète so ovaa re~enica? Dali, sepak, ne barate promena na reìmot na devizen kurs? Ne, SDSM ne bara promena na reìmot na devizen kurs na denarot. Novata vlada na SDSM samo izrazuva podgotvenost da ima maksimalno konstruktiven pristap dokolku Narodnata banka odlu~i da premine na monetarna strategija na targetirawe na inflacijata. Treba da znaete deka NBRM odamna se podgotvuva za takva strategija i spored taa strategija bi se targetirala odredena konkretna stapka na inflacija koja bi bila prifatliva. No, duri i koga NBRM bi sakala da premine na targetirawe na inflacijata, toa bi bilo neuspe{no dokolku Vladata ne ja poddrì takvata strategija so zaedni~ko kvantificirawe na targetot za inflacijata i dokolku Vladata ne vodi fiskalna politika {to }e ovozmoì postignuvawe na targetot za inflacijata. Zna~i, poso~enata re~enica od programata na SDSM samo ja potkrepuva nezavisnosta na NBRM i go izrazuva maksimalno konstruktivniot pristap na novata vlada na SDSM za uspe{na operacionalizacija na eventualen premin kon targetirawe na inflacijata iniciran od NBRM. prebrojuvaweto }e trae do juni. Zamislete situacija vo koja nekoj direktor na privatna firma ne bi znael kolku vraboteni ima negovata firma. Katastrofa, neli. Najva`nata rabota kaj javnata administracija e administrativcite da prestanat da mislat deka tie se izolirani od toa {to se slu~uva vo makedonskata ekonomija. Za taa cel, predvidovme sekoja godina platite na administrativcite da se menuvaat za polovina od promenata na bruto-doma{niot proizvod na zemjata. Vakvo usoglasuvawe }e se pravi edna{ godi{no. Toga{ interesite na administrativcite i privatniot sektor se poklopuvaat, administrativcite i privatniot sektor stanuvaat vistinski partneri, uspehot na privatniot sektor e uspeh i na administrativcite, tie se finansiski

pazarni ekonomii vo svetot, kako {to e SAD. Zna~i, ako se gleda spored zastapenosta, toga{ progresivnoto odano~uvawe e superiorno vo odnos na ramniot danok. Primopredavaweto na guvernerskata funkcija povtorno ja aktuelizira{e debatata za politikata na fiksen devizen kurs {to ja vodi Narodnata banka na Makedonija? Koj e Va{iot stav vo odnos na ova pra{awe, dali kursot treba da ostane fiksen ili da bide rakovodeno-fluktuira~ki so dvi`ewe vo odredena margina? Re`imot na devizen kurs ne e presuden, klu~no e kakvi se fundamentite na ekonomijata, kvalitetot i koordinacijata na vladinite politiki. Sepak, vo odnos na konkretnoto

pra{awe, ako imate ekonomija so dovolna kondicija da go potpira fiksniot devizen kurs polesno e da go odrùvate. Problemot so fiksniot devizen kurs e {to vo slu~aj na turbulencii edinstven apsorber na {okot se kamatnite stapki, pri {to vo slu~aj na pritisoci za depresijacija kamatnite stapki rastat. Toa sme go videle vo Makedonija vo pove}e navrati i toa vidovme dramati~ni skokovi vo kratki periodi, kako {to be{e slu~aj vo 2001 godina. Fluktuiraweto na devizniot kurs so odredena margina ovozmoùva pri turbulencii {okot da se apsorbira ne samo od kamatnite stapki, tuku delumno od niv, a delumno od devizniot kurs, koj bi se promenil vo ramkite na marginite. Problemot nastanuva koga ve}e imate akumulirana sostojba, kako {to e slu~ajot kaj nas, koja ja zgolemuva cenata od kakva bilo promena na devizniot reìm. Zboruvam za ogromniot iznos na krediti {to gi ima zemeno naselenieto, koi se so devizna klauzula. Kakva bilo promena na de fakto fiksniot devizen kurs za gra|anite, ~ii prihodi se ~isto denarski i ne se indeksiraat za promenata na kursot, }e zna~i povisoka rata izrazena vo denari, {to vo zavisnost od magnitudata na promena na kursot moè da zna~i i nemo`nost za ponatamo{no vra}awe na kreditot. Nakuso kaàno, dokolku postoi nedoverba za odr`livosta na postojnoto nivo na devizniot kurs na denarot, toga{ napu{taweto na de fakto fiksniot devizen kurs na denarot }e rezultira so obezvrednuvawe na denarot. Pritoa, najlo{oto mo`no scenario e ako ekonomijata dojde vo situacija da ne moè pove}e da go potpira postojnoto nivo na devizen kurs. Vo toj slu~aj preminot od fiksen na fluktuira~ki devizen kurs e iznuden i cenata od takvata promena stanuva prili~no visoka za gra|anite i firmite so denarski prihodi, a obvrski vo devizi ili so devizna klauzula. Makedonskata ekonomija e zalo`nik na nekoordiniranosta na fiskalnata i monetarnata politika. NBM postojano stega zatoa {to dràvata tro{i? Vo takvi uslovi na bankite im e najlesno, nema krediti. Spored Vas, koj e klu~ot za re{avawe na ovoj problem? Klu~ot e vo vodewe fiskalna politika naso~ena kon vistinski kapitalni investicii vo infrastrukturata, energetikata, zdravstvoto i obrazovanieto i nivno finansirawe preku dolgoro~ni krediti od stranstvo, so rok na vra}awe od deset i pove}e godini i so niski kamatni stapki. So toa se izbegnuva “istisnuvawe” na privatniot sektor od dràvata na doma{niot pazar na krediti i se sozdava prostor za porast na kreditite.

CHEVRON, EDEN VEK NA VRVOT VO NAFTENATA INDUSTRIJA i site kompanii od naftenata industrija Kako vo svetot, taka i amerikanskata *Chevron ja iskoristi vo sopstvena polza visokata cena na naftata. Poradi toa, kompanijata ostvari rast na kvartalniot profit od 36% i so toa se najde na 16-toto mesto na listata so najuspe{ni kompanii vo svetot spored magazinot “Forbs” BORO MIR^ESKI a listata so najuspe{ni kompanii vo svetot na magazinot “Forbs” na 16-to mesto se najde i amerikanskata naftena kompanija Chevron Corporation, a rastot na profitot vo prviot kvartal od godinava e samo dokaz deka visokata pozicioniranost na listata e opravdana. “Profitot na Chevron vo prviot kvartal od godinava porasna za 36% bidej}i bavniot ekonomski rast vo SAD i problemite so nabavkite ja zgolemija cenata na surovata nafta na pove}e od 100 dolari po barel”, se veli vo soop{tenieto od kompanijata. Neto-prihodite na kompanijata porasnaa na 6,21 milijardi dolari (ili 3,09 dolari po akcija) vo odnos na prihodite od pred edna godina, koga iznesuvaa 4,55 milijardi dolari (ili 2,27 dolari po akcija). Vo isto vreme za 25% se zgolemi i proda`bata, na 60,3 milijardi dolari. Rafineriite na Chevron zarabotija 622 milioni dolari, {to e okolu tri pati pove}e vo odnos na profitot od prviot kvartal od 2010 godina. Toa dovede i do zgolemuvawe na profitot na Chevron vo delot so trguvawe so nafta i priroden gas. Profitot od ovoj biznis na kompanijata se zgolemi za 27% i dostigna 5,98 milijardi dolari, iako visokite ceni na surovinite go namalija proizvodstvoto za pomalku od 1%. Od kompanijata istaknaa deka vo periodov dnevno se ekstrahiraat po 2,76 milioni bareli surova nafta, {to e pomalku otkolku pred edna godina, koga dnevno se ekstrahiraa 2,78 milioni bareli surova nafta. Politi~kata kriza na Sredniot Istok i vo arapskiot svet dovede do deficit na gorivo vo svetot, a najo{tetena be{e Evropa, koja uvezuva 80% od vkupnata proizvedena nafta vo Libija. Spored Me|unarodnata agencija za energetika (International Energy Agency), globalnata pobaruva~ka na benzin vo prviot kvartal od godinava porasna za 2,9%, pred s$ vo Kina, Brazil i Indija. Toa vlijae{e i za zgolemuvawe na cenata na naftata na svetskite berzi, koja porasna 30% i vo prosek se trguva{e za okolu 99 dolari za barel. *Chevron Corporation e amerikanska multinacionalna energetska kompanija so sedi{te vo San Ramon, Kalifornija, a raboti vo pove}e od 180 zemji. Vklu~ena e vo sekoj aspekt od industrijata za naftena, gasna i geotermalna energija i toa

vo istraùvawe i proizvodstvo; rafinirawe, marketing i transport; proizvodstvo i proda`ba na hemikalii; kako i proizvodstvo na elektri~na energija. Chevron e edna od {este najgolemi nafteni kompanii vo svetot. Vo izminatite pet godini Chevron postojano se vbrojuva me|u pette najgolemi amerikanski korporacii spored Fortune 500. Formiraweto na ovaa kompanija se dolì na otkrivaweto na nafta vo Pico Canyon (denes poznato nafteno pole), koe e locirano severno od Los Anxeles. So ova otkrivawe vo 1879 godina bila formirana naftenata kompanija Pacific Coast Oil Company, najstariot prethodnik na Chevron Corporation. Vo 1895 godina kompanijata ja po~na svojata dolgogodi{na pomorska istorija koga go lansira{e svojot prv ~eli~en tanker vo Kalifornija, poznat pod imeto George Loomis, koj moèl da prenese 6.500 bareli surova nafta od Ventura do San Francisko. Chevron Corporation prvi~no bila poznata pod imeto Standard Oil Company i bila formirana so prekinuvaweto na dogovorot so kompanijata Standard Oil na Xon D.Rokfeler vo 1911 godina. Taa bila edna od “sedumte sestri” koi dominirale vo naftenata industrija na po~etokot na 20 vek. Vo 1926 godina se preimenuva vo Standard Oil Company ili SoCal. Vo 1933 godina Saudiska Arabija & dava dozvola na SoCal za istraùvawe na nafta i vo 1938 godina taa za prv pat pronao|a nafta. Desetina godini podocna SoCal go otkriva najgolemoto nafteno pole vo svetot na teritorijata na Saudiska Arabija. Potoa sleduvaat brojni spojuvawa i prevzemawa na pomalite rivali na Chevron, {to ja vbroi kompanijata vo najdobrite 10 kompanii vo svetot vo izminatite nekolku godini. Chevron vrabotuva pribli`no 67.000 lu|e {irum svetot (od koi 27.000 se vo SAD) i ima neto-rezervi od pribli`no 12 milijardi bareli nafta. Kompanijata ima svetska marketingmreà vo 84 zemji so pribli`no 24 maloproda`ni centri, kako i kompanii-sorabotnici. Kompanijata isto taka ima akcii vo 13 elektrani vo SAD, Azija i Evropa, a poseduva i nekolku benzinski stanici vo Zapadna Kanada. Kompanijata pove}e od 100 godini ima{e sedi{te vo San Francisko, pred da se preseli vo San Ramon, Kalifornija. Taa e sopstvenik na kompanijata Standard Oil vo 16 dràvi vo juèn i jugoisto~en SAD. Chevron ima najvisoka lojalnost kon brendot za nafta vo SAD.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

SO SRE]A, GUVERNERE!

horizontot na noviot mandat na guvernerot stojat nekolku predizvici. Promenata na nominalnoto sidro kon direktno targetirawe na inflacijata }e ovozmo`i ostvaruvawe na osnovnata cel - niski ceni, no aktivna alatka vo racete na centralnata banka }e bide i devizniot kurs, koj zaedno so kamatnata stapka }e mo`e da go podnese tovarot na ekonomskite {okovi, so cel realnoto proizvodstvo da bide {to pomalku varijabilno

enovive na{ata centralna banka go dobi ~etvrtiot po red guverner. Spored moe li~no mislewe, izborot padna na visokostru~na li~nost, so visok li~en i profesionalen integritet. Momentot na prezemawe na funkcijata e prosleden so ostatocite od ekonomskata kriza i so izrazeni inflaciski tendencii. No, iako vo momentov inflacijata na cenite pokaùva izvesna perzistentnost, kako {to se o~ekuva{e, sepak, smetam deka inflaciskiot problem e pove}e od kratkoro~en karakter. Bidej}i efektot od raste~kite ceni postepeno se provlekuva vo t.n. efekti od vtora runda, verojatno blaga reakcija na centralnata banka }e bide sega neophodna, me|u drugoto i za da spre~i poizrazena pojava i intenzivirawe na inflaciskite o~ekuvawa. No, sekako, ova moè da bide samo edna epizoda od sekojdnevnoto funkcionirawe na centralnata banka. Nasproti toa, mandatot na guvernerot verojatno treba da go obeleì ne{to drugo. Spored moeto gledi{te, na horizontot na

noviot mandat stojat nekolku predizvici. Napu{tawe na fazata “avtopilot” i vleguvawe vo faza vo koja }e se vodi pove}e aktivna monetarna politika, koja }e moè pooptimalno da reagira na ekonomski {okovi. Vakvata neophodna promena e svrzana so nominalnoto sidro na monetarnata politika. Vo sredinata na 90-tite godini na minatiot vek za vakvo sidro be{e izbran devizniot kurs, vo uslovi na visoka inflacija, visoka valutna supstitucija vo ekonomijata i visok efekt na prenesuvawe po kanalot na devizniot kurs. No, ova nominalno sidro go postigna toa za {to be{e postaveno – ja simna inflacijata na razumno niski nivoa, a potoa i vo podolg period pomogna vo zauzduvaweto i odrùvaweto na inflaciskite o~ekuvawa. No, so tekot na vremeto korista od ovaa monetarna strategija se iscrpi, glavno zatoa {to targetot na devizniot kurs ne ovozmoùva ekonomijata da se prilagoduva na {okovi odnadvor. Toa go pokaà neodamne{nata kriza, koga centralnata banka

za da gi smiri oscilaciite na devizniot pazar mora{e dvojno da ja zgolemi kamatnata stapka, od toga{niot minimum od okolu 4,5% na 9%, vo uslovi koga ekonomijata vleguva{e vo faza na recesija. Sli~no, pa i polo{o, }e bide vo uslovi na ekspanzija, koga ekonomijata potencijalno }e vleze vo t.n. Balasa-Semjuelson proces – toga{ pritisocite na devizniot pazar }e bidat vo nasoka na apresijacija, pod pretpostavka na zgolemeni kapitalni prilivi. Pa, centralnata banka }e mora da intervenira so neto-otkup na devizi na pazarot za da go odr`i paritetot na denarot, a istovremeno da sterilizira denari za da spre~i inflacija. Zna~i, zgolemenata kamatna stapka pak }e ja gu{i ekonomijata, a deviznite rezervi }e se natrupuvaat. Ovie dva sprotivs taveni primeri argumentiraat vo nasoka na promena na nominalnoto sidro kon direktno targetirawe na inflacijata. Takvata postavenost }e ovozmo`i ostvaruvawe na osnovnata cel – niski ceni, no aktivna alatka vo racete na centralnata banka O

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.mk

}e bide i devizniot kurs, koj zaedno so kamatnata stapka }e moè da go podnese tovarot na ekonomskite {okovi, so cel realnoto proizvodstvo da bide {to pomalku varijabilno. Sekako, osnovniot rizik za vakvata strategija ostanuva visokiot stepen na evroizacija i visokiot prenosen efekt na cenite preku kanalot na devizniot kurs, bidej}i Makedonija, kako mala i otvorena ekonomija, }e bide kako mal avion na silen veter. No, re{enieto za toa leì vo postojanoto sledewe na devizniot pazar, glavno preku intervencii toga{ koga dvièwata na pazarot moè da se preleat vo visoka varijabilnost na devizniot kurs. Intervenciite ne bi pretpostavuvale target na kursot, iako implicitnoto postoewe na target na devizniot kurs ne e nevozmo`no s$ dodeka toj e podreden na ostvaruvawe na primarniot target – niski ceni. Zajaknu vawe na zna~eweto na finansiskata stabilnost vo vodeweto na monetarnata politika. Vakvata cel na centralnata banka

proizleze od neodamne{nata kriza i nametna centralnite banki vo svoite funkcii da posvetat eksplicitno vnimanie vrz dvièwata na finansiskite sredstva. Sre}na okolnost e {to na{iot finansiski sistem nema izloènosti kon finansiski derivati i sekjuritizirani hipotekarni krediti. Sepak, celosnoto implementirawe na konceptot na finansiska stabilnost, vklu~itelno i preku bankarskata regulativa – usvojuvawe i implementirawe na principite i preporakite na Bazel 2 i Bazel 3, kako i preku bankarskata supervizija – ponatamo{no zajaknuvawe na nejziniot integritet i ekipiranost, kako i vodewe supervizija bazirana na rizik, e vtoriot zna~aen predizvik na centralnata banka vo pretstojniot period. Posleden, no sekako, ne i najmalku vaèn predizvik vo noviot mandat pretstavuva ponatamo{no zajaknuvawe na administrativniot kapacitet na centralnata banka. Vo poslednite godini taa zna~itelno go izgradi svojot profesionalen potencijal, no prethodnite dva predizvici

MARJAN PETRESKI ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Olga Radzyner od Centralnata banka na Avstrija

nalagaat prvo, ponatamo{no zajaknuvawe na kapacitetite za istra`uvawe i ekonomsko prognozirawe (kako preduslov za uspe{no targetirawe na inflacijata) i vtoro, vospostavuvawe nov kapacitet za voved, razbirawe, analiza i unapreduvawe na zna~eweto na finansiskata stabilnost vo raboteweto na centralnata banka i za celiot finansiski sistem. Vo celiot ovoj kontekst ne mal napor }e bide potreben i za stimuliraweto i probivaweto novi idei, ohrabruvaweto, a ne potisnuvaweto na kreativnosta, kako i zgolemuvaweto na me|usebnata doverba i razbiraweto me|u vrabotenite. Sigurno ima i drugi predizvici, no ovie tri se tie {to se strategiski i {to treba da vlijaat vo nasoka na promena na konceptot na monetarnata politika i uslovi za negova pobrza operacionalizacija. Long way to go! Sre}no! O

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

BRENDOVI

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

SE PROBLEMATIZIRA PRODA@BATA NA POZNATIOT SLOVENE^KI BREND

SLOVENCITE SE PLA[AT DEKA NEKTAR ]E GO PRESELI FRUKTAL VO SRBIJA Sovetnikot na gradona~alnikot na op{tina Ajdov{~ina, zadol`en za ekonomski pra{awa, Peter Velikowa izjavi deka za op{tinata proda`bata na Fruktal na srpski Nektar ili avstriski Rauh bi bila najlo{ izbor i deka toa bi pretstavuvalo neprijatelsko prezemawe VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ajavenoto kupuvawe na slovene~ki Fruktal od strana na srpski Nektar, Slovencite go smetaat za “neprijatelsko prezemawe”. Reagiraj}i na pi{uvaweto vo srpskite mediumi deka e Nektar najseriozen kandidat za Fruktal, slovene~ki “Dnevnik” pi{uva deka vo tesen krug za kupuvawe na slovene~kiot brend vlegla i mati~nata op{tina na fabrikata Fruktal, Ajdov{~ina. Gradona~alnikot na Ajdov{~ina, Marjan Poq{ak, soop{ti deka ve}e dostavile neobvrzuva~ka ponuda vo Pivovarna

1,5

milioni evra srpski investicii vo Slovenija za edna decenija

milijardi evra se slovene~kite investicii vo Srbija vo poslednite deset godini

La{ko koja prodava 93,7% od akciite {to gi poseduva vo Fruktal. Sovetnikot na gradona~alnikot, zadol`en za ekonomski pra{awa, Peter Velikowa, izjavi deka za op{tinata proda`bata na Fruktal na srpski Nektar ili avstriski Rauh, koj isto taka e zainteresiran za slovene~kiot brend, bi bila najlo{ poteg i neprijatelsko prezemawe. Velikowa dodade deka

op{tinata Ajdov~ina posakuva strate{ki partner koj na Fruktal }e & otvori novi pazari i }e ispolni tri barawa na op{tinata: rabotnite mesta i razvojot da ostanat vo Ajdov{~ina i noviot partner da bide vklu~en vo socijalnata sredina i da bide op{testveno odgovoren. “Zemaj}i go predvid faktot deka Nektar ima svoe proizvodstvo vo Srbija, se pla{ime deka proizvod-

Srpskata kompanija Nektar e vo potesniot krug za kupuvawe 93,7% od akciite na Fruktal koi gi poseduva Pivovarna La{ko od koi o~ekuva da sobere 50 milioni evra.

SLOVENE^KI INVESTICII VO SRBIJA MERKATOR DROGA KOLINSKA QUBQANSKA BANKA SIMOS TRIGLAV IMPOL MERKUR

71 55 49,5 50 17,5 21 10 K

MILIONI MILIONI MILIONI MILIONI MILIONI MILIONI MILIONI O

EVRA EVRA EVRA EVRA EVRA EVRA EVRA C

regionot }e imaat mo`nost da dostavat obvrzuva~ka ponuda zaedno so bankarski garancii do krajot na juni. Vo slu~aj toa da bide Nektar, toa }e bide treta srpska kompanija koja investirala vo Slovenija. Srpskite investicii vo Slovenija se mnogu mali i iznesuvaat samo 46 milioni evra vo poslednite deset godini. Srpskata kompanija za proizvodstvo na detergenti Biohemija-Inhem

stvoto }e go preselat vo Srbija, kade {to rabotnata raka i surovinite se poevtini”, izjavi Velikowa. Inaku, kako {to pi{uvaat srpskite mediumi kompanijata Nektar e vo potesniot krug za kupuvawe na akciite na Fruktal koi gi poseduva Pivovarna La{ko od koi o~ekuva da sobere 50 milioni evra. Osven srpskiot poznat proizvoditel na sokovi, u{te tri kompanii od L

ja kupi slovene~ka [ampionka za {est milioni evra, dodeka kompanijata Komtrejd stana sopstvenik na softverskata kompanija Hermes za 40 milioni evra. Od druga strana, spored podatocite na Stopanskata komora na Srbija, slovene~kite investicii vo Srbija vo poslednite deset godini iznesuvaat 1,5 milijardi evra, odnosno okolu 400 firmi i pretstavni{tva rabotat vo Srbija.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

PO 15 GODINI INVESTICISKI RAST

STRANSKITE INVESTICII VO HRVATSKA PADNAA ZA EKSTREMNI 80%! Lanskite 440 milioni evra stranski direktni investicii vo Hrvatska ja stavaat 2010 godina vo kategorijata najlo{i godini. Padot od 80% % ja vrati zemjata n na a nivo od dale dale~nata 1996 godina ELENA JOVANOVSKA a prvpat vo hrvatskata istorija vo posledniot kvartal od minatata godina odlivot na kapital be{e pogolem od prilivot na stranski investicii. Samo vo poslednite tri meseci od 2010 godina, strancite od Hrvatska izvlekle 608 milioni evra, glavno od bankite. Ovaa situacija definitivno ja potvrdi statisti~kata realnost deka minatata 2010 godina za Hrvatska be{e edna od najsu{nite investiciski godini. Lanskite 440 milioni evra stranski direktni investicii se re~isi za 80% poniski od 2009 godina, koga vo zemjata se vleale 2,1 milijarda evra SDI. Minatogodi{niot

da se namalat ttro{ocite na trudot i da se zgolemi produktivnosta, da se namalat admini administrativnite barieri i poef poefikasno da se pottiknuvaat investiciite”, ocenuva m makroekonomistot na Sosie Sosiete `eneral – Splitska Banka, Ban Zdeslav [anti}, kojj ver r veruva deka vo 2011 godina Hrvatska bi mo`ela dda privle~e okolu 800 milioni m evra. VLEZOT VO EU ]E DONESE PO POVE]E STRANSKI INVESTITOR INVESTITORI? Vuci} veruva deka za zgolemuvawe na stranskite investicii sigu sigurno }e pridonese i pr pretstojnoto odreduvawe na datum za pristapuvawe nna Hrvatska vo Evropskata uunija. “Postojat mnogu investitori koi se zai zainteresirani za Hrvatska, no ne sakaa da investiraat r dodeka ne vidat {to }e bi bide so ~lenstvoto vo Unijat j Unijata. Sepak, hrvatskiot pazar paza ednostavno e premal za pogolemi investicii. Koj i da dojde, vsu{nost kako ppazar go gleda po{iroki po{irokiot region”,

24,5 51% milioni evra iznesuvaat SDI vo Hrvatska od 1993 do 2010 godina

priliv, spored podatocite na centralnata banka, e najmal iznos na stranski investicii od 1996 godina. Spored podatocite na Hrvatskata narodna banka (HNB), stranskite direktni investicii vo Hrvatska od 1993 do 2010 godina iznesuvaat 24,5 milijardi evra. I pokraj toa {to Hrvatska spa|a vo tranziciskite zemji so najmnogu investicii, duri 51% od parite se vlo`eni vo kupuvawe banki i vo trgovija, dodeka strancite najmalku investirale vo otvorawe

od investiciite se vo banki i trgovija

novi pretprijatija i vo proizvodstvo. Najmal del od oviee ineneti vesticii bile nameneti icii za grinfild investicii koi bi mo`ele da go pototo i tiknat proizvodstvoto abotni da otvorat novi rabotni mesta. Namesto niv,, adominiraat prezemawa na kompanii, {to vrezultira{e so nivno restrukturirawee i otpu{tawe na vi{okot vraboteni. “Za da se promeni strukte turata na stranskite no e investicii, potrebno

VO FOKUSOT NEDVI@NOSTITE I TURIZMOT Vo fokusot na stranskite investitori vo pretstojniot period }e se najdat nedvi`nostite i turizmot, tvrdat ekspertite. Stranskite investitori pokaùvaat at zabeleìtelen interes za vloùvawe i vo energetskiot sektor. Vo site tie slu~ai ~ai se raboti za namera za prezemawe na postoe~i kompanii, a pomalku se interesiresiraat za grinfild investiciite. K

BERI[A BARA PRIVATIZACIJATA A DA BIDE PRIORITET RIORITET lbanskiot premier, Sali Beri{a, izjavi deka }e se prodadat site dr`avni udeli vo privatnite kompanii i pobara od negoviot kabinet procesot na privatizacija da bide prioritet, so cel da se zavr{i do krajot na godinava. Premierot isto taka bara{e da se istra`at finansiskite uslovi pod koi e privatizirana osiguritelnata kompanija INSIG. “Albanija }e ima javna sopstvenost vrz golemite banki, u~ili{ta, bolnici, nacionalni parkovi i imoti bez sopstvenici. Drugite imoti }e bidat vo sopstvenost i uprava na privatniot sektor. Ova }e ja napravi na{ata ekomonija pokonkurentna”, izjavi

Beri{a. Premierot rot izjavi deka se ispituvaa privatizacijata na 1.280 objekti i pobaraa od svoite te sledbenici da bidat vnimatelni nimatelni so pravata na prethodnite sopstsopsttvenici. “Koga ovie vie objekti }e imaat sopstopstvenik nivnite ivnite prava mora ora celosno da se po~itutuvaat pred ed proda`bata”, veli Beri{a.

RAST NA IZVOZOT NA CRNA GORA OD 80% kupnata nadvore{notrgovska razmena na Crna Gora za periodot od januari do april godinava iznesuvala 644,1 milioni evra, {to e za 22% pove}e vo odnos na istiot period minatata godina, poka`uvaat preliminarnite podatoci na Zavodot za statistika na Crna Gora (Monstat). Vo toj period e izvezena stoka vo vrednost od 147 milioni evra, {to e 80% pove}e vo odnos na istiot period prethodnata godina, a uvezena e stoka za 497,1 milioni evra, {to pak, e 11%

pove}e vo odnos na istiot period lani. Vo izvozot glavni trgovski partneri poedine~no bile Srbija so 30,3 milioni evra, Ungarija so 26,5 milioni evra, isto kolku i Grcija. Vo uvozot glavni nadvore{notrgovski partneri na zemjata & bile Srbija so 138,5 milioni evra, Bosna i Hercegovina so 38,8 milioni evra i Grcija so 36,4 milioni evra. Nadvore{notrgovskata razmena bila najgolema so potpisnicite na CEFTA dogovorot i so Evropskata unija.

UAPSEN RATKO MLADI] o tajna operacija na srpskata bezbednosna agencija BIA, v~era vo blizinata na Zrewanin e uapsen ha{kiot begalec i voen komandant na bosanskite Srbi, general Ratko Mladi}. Mladi} koristel la`ni dokumenti pod imeto Milorad Komadi}. Uapsen e po anonimna dojava, vo ku}a na svojot rodnina Branko Mladi} vo seloto Lazarevo. Negovoto apsewe go potvrdi i srpskiot pretsedatel Boris Tadi} na vonredna pres-konferencija. “Smetam deka denes zatvorivme eden te`ok period od na{ata ponova istorija, deka go trgnavme sramot od

site gra|ani na Srbija i od site pripadnici na srpskiot narod, kade i da `iveat”, izjavi Tadi}. Najbaraniot ha{ki begalec vo begstvo e od krajot na 1996 godina. Toj se tovari za genocid i drugi zlostorstva nad civili {irum celata teritorija na Bosna i Hercegovina, kako i za slu~uvawata vo Srebrenica.

istaknuva Damir Vuci}, konsultant i doneodamne{en izvr{en direktor na Amerikanskata stopanska komora vo Hrvatska. Vlezot vo EU, sam po sebe, nema da bide dovolen za da privle~e stranski kapital. Osven da vloì napori za namaluvawe na tro{ocite na trudot i podigawe na produktivnosta, dràvata }e mora da raboti na otstranuvaweto na administrativnite pre~ki. Celiot kup hartii {to treba da se soberat e edna od glavnite zabele{ki na stranskite investitori. Druga zabele{ka se brojnite dava~ki, no i zakonite koi ~estopati se kontradiktorni i koi datiraat u{te od vremeto na biv{ata dràva. Osven toa, vo Hrvatska ima malku gotovi proekti {to imaat re{eni imotno–pravni odnosi i infrastruktura vo koi kapitalot moè da dojde i da se po~ne so realizacija. “Vladata raboti na toj plan i toa e za pofalba, no ne e dovolno za Hrvatska da se pretvori vo investiciska Meka”, veli Vuci}. O

Svet / Biznis / Politika

SAD GO PRODAVA UDELOT VO AIG , VREDEN 5,8 MILIJARDI DOLARI merikanskoto Ministerstvo za finansii objavi deka }e gi prodade akciite vo osiguritelniot gigant AIG, vo vrednost od 5,8 milijardi dolari, {to e vakov prv ~ekor vo namaluvaweto na udelot vo kompanijata. Ministerstvoto planira da prodade 200 milioni akcii po cena od 29 dolari po akcija. Neodamna AIG ve}e prodade 100 milioni akcii za vrednost od 2,9 milijardi

dolari. “Najavata pretstavuva va`na raskrsnica vo soglasnost so na{ite planovi da go prodademe delot vo AIGG i da ja ukineme TARP programata (programa za izdvojuvawe problemati~ni imoti). Odlukata za davawe pomo{ be{e isklu~itelno te{ka, no denes e jasno deka bila klu~na za da se sopre finansiskata panika, da se spre~i pa|aweto na ekonomijata i da spasi rabotni mesta”, istakna

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

RUSIJA SO NAJGOLEMI REZERVI NA DIJAMANTI amerikanskiot minister za finansii, Timoti Gajtner. AIG svoevremeno be{e najgolem osiguritel vo svetot, a od Vladata vo Va{ington dobi pove}e od 180 milijardi dolari pomo{ za da mo`e da gi isplati zagubite od vlo`uvaweto, koi predizvikaa pukawe na balonot na amerikanskiot pazar na nedvi`nosti. Vo me|uvreme kompanijata gi prodade i filijalite AIA i Metlife za da go vrati dolgot na vlasta.

uskiot dràven monopol za proizvodstvo na dijamanti, kompanijata Alrosa, ja otkri tajnata za obemot na svoite rezervi, a podatocite pokaàa deka Rusija moè da go zazeme prvoto mesto vo svetot po koli~inata na rezervite na ovoj skapocen kamen. “Dosega ne go objavuvavme obemot na svoite rezervi, kako {to toa go pravea i ostanatite zemji.

NAJMO]NITE NA SAMIT VO DOVIL SE DOGOVORIJA

Na{ite eksperti smetaat deka Rusija spored rezervite na dijamanti e lider vo svetot”, soop{ti pretsedatelot na Alrosa, Fjodor Andrejev. Alrosa obemot na svoite rezervi od dijamanti preliminarno gi procenuva na 1,58 milijardi toni ruda so sodr`ina od 1,28 milijardi karati, {to e prose~no od 0,81 karat po ton ruda, prenesuva Rojters. Pri sega{noto tempo

na eksploatacija, ovaa rezerva }e bide dovolna za pove}e od 40 godini. Alrosa i ju`noafrikanskiot gigant De Birs, se natprevaruvaat za prvoto mesto vo svetot za proizvodstvo na dijamanti. Ruskata kompanija ovaa godina planira da proizvede 34,4 milioni karati dijamati, so {to }e padne na vtoroto mesto, po De Bris, koj najavuva proizvodstvo na 38 milioni karati.

DVA, TRI ZBORA

"Idninata na Libija radikalno }e se razlikuva od taa {to su{testvuva{e pred tri meseci. Planot sekoga{ bil takov, no sega mo`ebi e neophodno da se zabrza procesot. Za taa cel, me|utoa, treba da zapreme da vodime borbi, da po~neme da Na samitot na {efovite na dr`avi i vladi na G-8 centralno mesto imaat pregovarame, da se dogovorime tranzicijata kon demokratija na zemjite od Bliskiot Istok, globalnata ekonomija, za nov ustav i da sozdademe funkcionalen sistem…" naslednikot na [tros-Kan i idninata na Japonija

G-8 JA VODI ARAPSKATA REVOLUCIJA VO DEMOKRATIJA?!

AL BAGDADI AL MAHMUDI

VASE CELESKA

premier na Libija

celeska@kapital.com.mk

aketot za pomo{ za “arapskata revolucija”, koj vklu~uva i povolni zaemi za mladite demokratii od Severna Afrika, e visoko na agendata na samitot na liderite od G-8, grupata osum industriski najrazvieni zemji vo svetot, koj po~na v~era vo elitnoto odmarali{te Dovil, Francija. Ekspertskata javnost prognozira deka liderite na Velika Britanija, Germanija, Italija, Japonija, Kanada, Rusija, SAD i Francija do krajot od dvodnevnata sredba }e dogovorat finansiska poddr{ka za severnoafrikanskite zemji pogodeni od takanare~enata “arapska prolet”, prenesuva Rojters. Po cunamito, serijata zemjotresi i nuklearnata katastrofa, Japonija isto taka }e bide tema na razgovor. Doma}inot na ovoj samit, francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, vovedniot zbor mu go otstapi

na negoviot japonski kolega, premierot Naoto Kan, koj ja istakna svojata odlu~nost za nadminuvaweto na krizata vo negovata zemja. “Japonija }e izleze posilna od trojnata kriza. Ova jasno mu go ka`uvam na svetot i na kolegite od G-8”, istakna Kan. Na pokana na pretsedatelot Sarkozi, zad zatvoreni vrati, svoite mislewa pred svetskite lideri gi iznesoa osnova~ot na Fejsbuk, Mark Zakerberg i izvr{niot menaxer na Gugl, Erik [mit, koi vo Pariz u~estvuvaa na “e-G8”, IT-samit

DOVIL KAKO TVRDINA NA G-8 Elitnoto odmorali{te Dovil vo Normandija, Francija, edna od najomilenite destinacii na poimotnite turisti, se pretvori vo vistinska tvrdina za vreme na samitot na G-8. Vkupno 12.000 pripadnici na bezbednosnite sili, policajci, àndarmi i vojnici se mobilizirani za bezbednosta na dvaesetinata {efovi na dràvi ili vladi koi }e se prisustvuvaat na samitot. Tie se smesteni vo eden od luksuznite hoteli, me|u plaàta i kazinoto, koi denovive se zabraneti za pro{etka i kapewe.

za liderite vo svetskata ITindustrija. DEMOKRATIJA I FINANSISKA POMO[ ZA “ARAPSKATA PROLET” Tekovniot samit, me|u drugoto, pretstavuva prva sredba na visoko nivo me|u zemjite od G-8, po “arapskata prolet” i promenite vo nekoi od zemjite od Severna Afrika. Germanskata kancelarka, Angela Merkel, najavi deka do krajot na samitot liderite na G-8 mora da obezbedat konkretna pomo{ za zemjite od Severna Afrika. Francuskiot pretsedatel predlo`i vo ramkite na edno novo partnerstvo da se dade mo`nost na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) da gi demonstrira svoite znaewa vo ovie zemji. Pariz i Berlin objavija konkretni planovi za pomo{ za demokratskite procesi vo arapskite zemji, vredni nekolku milijardi dolari. I Svetskata

banka najavi {est milijardi dolari pomo{ za Egipet i Tunis, a amerikanskiot pretsedatel veti deka SAD na Egipet }e mu prosti edna milijarda dolari dolg i }e mu dodeli na u{te edna milijarda za finansirawe na infrastrukturata i vrabotuvaweto. KOJ ]E DOJDE NA ^ELO NA MMF?! Liderite na G-8 denes }e ja razgledaat i temata za izbor na nasledniot na [tros-Kan. Kandidaturata na aktuelnata francuska ministerka za finansii, Kristin Lagard, ja poddr`uva germanskata kancelarka, Angela Merkel i ostanatite zemji od G-8. Merkel kategori~no go otfrli baraweto na zemjite vo razvoj noviot {ef na MMF da go dadat tie. Na samitot prisustvuvaat zemji ~ii pridonesi so~inuvaat 50% od kapitalot na MMF i so toa imaat re~isi 50% od pravata za glasawe.

" I pokraj rekordno mnogute slobodni rabotni mesta vo [vedska, nevrabotenosta me|u mladite so imigrantsko potekolo bele`i silen porast. Takviot porast samo delumno mo`e da se objasni so faktot deka vo istiot period se zgolemil i brojot na novodojdeni imigranti vo [vedska. Morame da sfatime deka imame problem na diskriminacija na {vedskiot pazar na trudot." FREDRIK RAJNFELD

premier na [vedska

"Kamatnite stapki koi gi utvrduva Evropskata centralna banka mo`at da se zgolemat ako toa bide potrebno, za da se spre~i privremeniot skok na inflacijata vo evrozonata. Inflacijata ne treba da stane dolgotraen problem. Toa mora da go spre~ime. Toa be{e i edna od pri~inite zo{to vo april gi zgolemivme kamatnite stapki." JIRGEN STARK

glaven ekonomist na Evropskata centralna banka

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

SVET

0-24

...DOBAR ZNAK!

...PADNA OBVINENIE!

...BOMBA[KI NAPAD

Od vulkanskiot oblak ostana samo ~ad

Mubarak i dvajca od sinovite vo zatvor

Napadnati dr`avni institucii vo Kina

pored oficijalnite podatoci na islandskata policija, od vulkanskiot oblak na pepel koj samo privremeno go zatvori evropskoto nebo ostana samo ~ad. Aviokompaniite mo`at povtorno regularno da soobra}aat.

orane{niot egipetski pretsedatel, Hosni Mubarak, e obvinet za ubistva na demonstranti za vreme na protestite za pad na avtoritarniot re`im pod negova kapa. Za korupcija se obvineti negovite sinovi Ala i Gamal.

o Kina se slu~ija serija eksplozii pred kancelarijata na dr`avniot obvinitel, op{tinskata administracija, kako Vi institucijata za nadzor na prehranbeni proizvodi. Pri

napadot povredeni se najmalku pet lica.

ZAVR[UVA TURNEJATA NA AMERIKANSKIOT PRETSEDATEL VO EVROPA

EVROPSKI START NA IZBORNATA KAMPAWA NA BARAK OBAMA

Petdnevnata poseta na pretsedatelot na SAD, Barak Obama, koja zapo~na vo Irska, a zavr{uva vo Polska, za edni e samopromocija i `elba za pridobivawe politi~ki simpatii, a za drugi istoriski zna~aen ~ekor vo relaciite so Stariot kontinent BORO MIR^ESKI

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, denes ja zavr{uva petdnevnata poseta na Evropa so prisustvo na najgolemata sredba na lideri od dr`avite vo Centralna i Isto~na Evropa. Na pokana na polskiot pretsedatel, Branislav Komorovski, na edno mesto se sobraa pretsedatelite na Avstrija, Italija, Ukraina, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, kako i makedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov, koj zaedno so kolegite ve~erva }e prisustvuva na neoficijalna ve~era so Obama. Za prv pat vo istorijata na Polska na edno mesto }e prisustvuvaat tolku golem broj dr`avni pretstavnici. Vo sredata sletaa ~etiri amerikanski avioni koi donesoa nekolku luksuzni limuzini so koi pretsedatelite }e gi razgleduvaat ubavinite na Var{ava. Se ~iste{e i otpadot od var{avskite sokaci, a se betonira{e i najmalata dupka na ulicite. Za razlika od polskata Vlada, koja smeta deka posetata e bez presedan, najgolem del

od gra|anite smetaat deka doa|aweto na Obama nema da vlijae za podobruvawe na bilateralnite odnosi me|u Polska i SAD. Pretsedatelot na SAD vo Var{ava dopatuva od Dovil, Francija, kade {to prisustvuva{e na liderskiot samit na osumtte najrazvieni dr`avi vo svetot (G-8), kade {to so kolegite diskutiraa za demokratizacija na dr`avite od arapskiot svet, a najgolem akcent posvetija na vojnata vo Libija. NEOPHODEN E POLITI^KI INTERVENCIONIZAM?! Mnogumina evropskata turneja na Obama ja tolkuvaat kako meden mesec, zatoa {to na site sredbi negov glaven pridru`nik be{e soprugata Mi{el, koja ramo do ramo so Barak se nose{e so site pretstavuvawa, predizvici i gafovi. Fotografirawa, ovaacii i vriskawe od iljadnicite Evropejci nasobrani pred portite na prethodno definiranite lokacii koi treba da gi poseti amerikanskiot par e tipi~nata slika pred tie da izlezat od luksuznata limuzina, vredna okolu 500.000 amerikanski dolari. Po ubistvoto na liderot na teroristi~kata

Vo Velika Britanija, Mi{el i soprugata na britanskiot premier slu`ea salata, a premierot Dejvid Kameron i Obama gi slu`ea gostite so skara

grupa Al-kaeda, Osama bin Laden, {to drasti~no mu go zgolemi rejtingot na Obama, ova se smeta za sleden ~ekor od negovata populisti~ka predizborna kampawa. Spored ekspertite, poka`uvaweto deka toj i Mi{el se sre}no zaquben par koj u`iva vo evropskite znamenitosti e samo dopolnitelen ~ekor vo pridobivaweto pogolema glasa~ka publika. Nesomneno, rejtingot na Obama vo SAD

odi vo nagorna linija, no vo isto vreme gi osvojuva i simpatiite od Evropejcite. Evropskata turneja na Barak i Mi{el po~na vo ponedelnikot so poseta na Irska, kade {to osven samopromocija, podobruvawe na bilateralnite odnosi na Irska i SAD i potraga po evropska poddr{ka za demokratizacija na arapskiot svet, Obama otide da si go preispita potekloto. Tamu, najprvin go

poseti rodnoto mesto na negoviot pra-prapradedo, Manigal, kade {to sega ìveat edvaj 300 lu|e. Vo dru{tvo na lokalnoto naselenie, Obama i Mi{el uìvaa vo nekolku krigli nacionalno pivo. Za vreme na posetata na Irska toj odrà predavawe na Triniti kolexot vo Dablin i se sretna so pretsedatelkata, Meri Mekalis i premierot, Enda Keni. Barak i Mi{el }e ja pametat Irska po nepri-

jatnostite {to im se slu~ija. Pri izleguvaweto od dvorot na amerikanskata ambasada vo Dablin avtomobilskiot monstrum zaglavi, pa mora{e da se premestat vo drug. Evropskata turneja kulminira{e za vreme na prestojot na Obama i Mi{el vo Velika Britanija. Tamu amerikanskiot pretsedatel odr`a istoriski govor pred zakonodavniot dom i so toa stana prviot pretsedatel vo istorijata na SAD koj go napravil toa. Od istata govornica dosega se obratile britanskata kralica Elizabeta Vtora i Nelson Mendela, pretsedatelot na Ju`noafrikanskata Republika. Toj & se zablagodari na Velika Britanija za nejzinata solidarnost kon SAD od teroristi~kiot napad na kulite-blizna~ki vo Wujork vo 2001 godina, vo borbata so terorizmot i bezbednosta do denes. Voedno, ja pozdravi uspe{nosta na britanskata voena sila, koja ramo do ramo so amerikanskata se bori za promocija na demokratijata kade {to e potrebno. Prethodno, Barak i Mi{el ve~eraa so kralicata Elizabeta Vtora, a na novope~eniot bra~en par, princot Vilijam i Kejt Midlton, im go ~estitaa brakot.

Feqton

20 NAJGOLEMITE SEKS SKANDALI VO KOI BILE INVOLVIRANI BANKARI: EDUARD STERN

SMRTONOSNA PRIKAZNA ZA QUBOV, LATEKS I NAPOLNET PI[TOL S PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

eks-skandalot koj pukna vo Francija pred nekoja nedela, e dobra pri~ina da se potsetime na fatalniot seks-skandal vo koj se najde francuskiot bankar Eduard Stern, koj za razlika od [tros-Kan, ovoj be{e li~en prijatel na Sarkozi. Vo 2005 godina Stern be{e zastrelan vo negovata rasko{na ku}a vo [vajcarija, za vreme na seks-igrata koja “trgnala naopaku”. Bankarot be{e najden mrtov so dva kur{umi vo glavata i dva vo torzoto, oble~en od glava do peti vo kostum od lateks. Sesil Brosard, qubovnicata na Stern, koja be{e vinovna za deloto, izjavi deka Stern bil manipulativen i ja dovel do privremeno ludilo, izma~uvaj}i ja okolu podarokot od milion

dolari, koj povtorno & go zel nazad, velej}i: “Milion dolari se mnogu pari za prostitutka”. Dali poradi prijatelstvoto so Sarkozi, dali poradi svojot prethoden status, u{te pred da po~ne sudeweto, obvinetata Brosard duri 4 godini be{e dr`ena vo pritvor, o~ekuvaj}i go sudeweto koe po~na vo juni 2009 godina. [IZOFRENI^NATA VRSKA Se ~ini deka qubovta i omrazata zaedno ja so~inuvaa tajnata vrska me|u eden od najbogatite bankari vo Francija i negovata {vajcarska qubovnica, koja vo juni 2009 godina se najde pred sudot vo @eneva, pod obvinenie deka go ubila svojot partner za vreme na sadomazohisti~ki seks. Mejlovite i sms-porakite me|u Eduard Stern, koj doa|a od francusko bankarsko semejstvo, i Sesil Brosard, negovata qubovnica, bea prika`ani

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

za vreme na sudeweto. Ovie poraki poso~uvaa na dlaboka opsesija, koja zavr{ila koga taa go zastrelala vo edna fevruarska ve~er pred {est godini. Policijata go prona{la bankarot vrzan za stol i oble~en vo kostum od lateks. “Ti si u`asna”, pi{uva Stern vo edna prigoda, a vo druga: “Ludo te sakam, zasekoga{. Tvoeto |avol~e”. Pi{uval kolku e “ta`en” deka “se karale”. Podocna pi{uva: “Ti si samo prostitutka. Da si rabotela za Gestapo za vreme na vojnata, bi me prijavila kako evrein”. Odbranata se obide da go pretstavi ubistvoto kako “zlostorstvo od strast”, pri {to Brosard , 40-godi{na porane{na devojka za pridru`ba i prodava~ka, eksplodirala od gnev koga Stern, aludiraj}i na podarokot od milion dolari koj povtorno & go zel nazad, rekol: “Milion dolari se mnogu pari za prostitutka”.

Se ~ini deka qubovta i omrazata zaedno ja so~inuvaa tajnata vrska me|u eden od najbogatite bankari vo Francija i negovata qubovnica, koja vo juni 2009 godina se najde pred sudot vo @eneva, pod obvinenie deka go ubila svojot partner za vreme na sadomazohisti~ki seks

“Vo toj moment imalo samo omraza vo nea”, na sudeweto izjavi psihijatarot @ak Gase. Taa zela eden od pi{tolite na Stern od fiokata i go zastrelala, najprvo vo glavata, a potoa u{te tripati pukala vo negovoto telo. “Bev izbezumena, nadvor od sebesi”, raska`uva{e taa, dodeka & te~ale solzi po obrazite, kako {to zabele`uva “Sandej tajms”. Aludiraj}i na kostumot od lateks i na maskata koi gi nosel Stern, obvinetata izjavila deka “se ~uvstvuvala kako da puka vo plasti~na kukla, a ne vo ~ovek”. Nejzinite advokati izjavija deka Brosard, koja bila siluvana u{te na nejzinite

11 godini, bila izma~uvana od Stern, prijatel na Nikola Sarkozi, francuskiot pretsedatel. Ksavier @ile, mom~eto so koe Brosard `iveela vo {vajcarskoto selo Klarens, tvrdel deka po karanicite so nea, Stern ja {pioniral nejzinata ku}a so dvogled za no}no nabquduvawe, “kakov {to bi trebalo da ima samo vojskata”. Vo edna prigoda, @ile se soglasil i da se sretne so nego. “Se najdov lice v lice so malo dete”, se potsetuva toj. “Mi re~e deka izgubil kontrola, se izvini i veti deka nema pak da go stori toa. Mi re~e deka bil qubomoren, bidej}i Sesil se gledala so

mladi ma`i vo Pariz”. Beatris Stern, vdovicata na bankarot, i nivnite deca sedele so skameneti lica za vreme na procesot, opi{uva “Sandej tajms”, a potoa ja napu{tile sudnicata. Nemale `elba da slu{nat nekoi od dokazite. Brosard gi za~uvala telefonskite poraki so negovite molbi, zakani i navredi. Transkriptot na stoticite mejlovi i sms-poraki koi Stern & gi pra}al na Brosard vo periodot od 2003 do 2005 godina ispolnile 452 stranici so sudski dokazi i go pottiknaa pra{aweto koga ~ovekov nao|al vreme da go vodi IRR Capital, negoviot investiciski fond?

PRIKAZNI OD WALL STREET

DALI E NA POVIDOK NOV TEHNOLO[KI BALON? Iracionalnata euforija se vrati vo svetot

na Internetot. Investitorite treba da se pazat, veli londonski The Economist

ratko vreme otkako bumot so internet-kompaniite se pretvori vo spektakularno prskawe na meurot vo 2000 godina, na avtomobilite vo Silikonskata Dolina po~naa da se pojavuvaat nalepnici na koi pi{uva{e: “Te molam Bo`e, samo u{te eden meur”. Taa `elba sega e ostvarena. Vo sporedba so ostatokot na Amerika, vo Silikonskata dolina se ~uvstvuva “zlatna groznica”. Kompaniski gotva~i

povtorno se baraat, kirijata za kancelariskiot prostor e otidena do nebo, a platite {to im se nudat na talentiranite lu|e vo modernite informati~ki oblasti stignaa do nivo svojstveno za Holivud. I nema ni{to ~udno vo toa, so ogled na vrednosta {to ja dostignuvaat kompaniite bazirani na internet-tehnologija. Facebook i Twiter ne kotiraat na berzite, no sekundarnite pazari gi vrednuvaat so sumi od okolu 76 milijardi dolari (pove}e od

Boing ili Ford) i 7,7 milijardi dolari, soodvetno. Minatata nedela Linkedin, socijalnata mre`a za profesionalci, napravi ogromen uspeh so svojata inicijalna javna ponuda (IPO), zgolemuvaj}i ja svojata prvi~na cena za preku 100%. Isto taka, Microsoft go kupi Skype, servisot za internet-telefonski povici i videouslugi, za 8,5 milijardi dolari - desetpati pove}e od proda`bata {to servisot ja ostvari minatata godina i 400 pati pove}e od nivniot operativen prihod. I site ovie se golemi brend-kompanii so klienti od celiot svet. Cenite izgledaat u{te pove}e preterani za debitantni firmi vo privatniot

pazar (da e poslikovito, edna socijalna mre`a za spodeluvawe fotografii me|u korisnicite, neodamna se zboruva{e deka vredi 100 milioni dolari, iako s$ u{te e neisproban servis) ili za {to bilo, vklu~uvaj}i ja i Kina. Neodamna ima{e stampedo za akcii vo Renren, poznat kako kineskiot Facebook, kako i za drugi kineski internet-giganti navedeni na amerikanskite berzi. Zna~i, dali istorijata vsu{nost se povtoruva? Tie koi ne mislat taka, sepak mo`at da priznaat deka tehnolo{kiot pejza` e dramati~no promenet od krajot na 90-tite godini. Toga{ na prsti se broeja lu|eto vklu~eni

na Internet, a denes postojat 2 milijardi `iteli na internetsvetot, mnogumina od niv koi doa|aat i od novi, golemi pazari {to podocna bea “internetizirani”, kako Kina, na primer. Pred desetina godini, ultrabrzite {irokopojasni konekcii bea retki, a denes tie se seprisutni. Posledno, i mnogu od start ap kompaniite (setete se na Webvan i Pets.com) imaa golemi ambicii, no slabi prihodi. Denes, internet-yvezdite kako Groupon, koj na svoite korisnici im nudi onlajnkuponi, i Zynga, kompanijata za socijalni igri, imaat fenomenalna proda`ba i ve}e napravija respektabilen profit.

Feqton

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

Spored izjavata na advokatot na obvinetata, no}ta koga se slu~ilo pukaweto, qubovnicata do{la vo stanot na bankarot, podgotvena za sadomazohisti~ki seks. Bila oble~ena kako “dominatriks” i go kam{ikuvala Stern dodeka toj ja narekuval prostitutka

Semejstvoto i advokatot na Stern

Sesil Brosard “Ti ne postoi{, }e te povredam”, pi{uval Stern vo edna od porakite, dodavaj}i deka “nikoj ne smee da go napu{ti Eduard Stern”. Izvesna Svetlana, Rusinka so dolga rusa kosa, svedo~ela deka Sesil edna{ ja pokanila da im se pridruì nea i na bankarot vo nivnite seksualni igri {to se slu~uvale vo edna hotelska soba. @enite bile oble~eni kako u~eni~ki. Po seksot, Stern sedel i ~ital statija vo spisanie za najgolemite 100 bogatstva vo svetot. “Be{e razo~aran {to ne be{e spomenat”, izjavila Rusinkata. Vo 2004 godina, dvojkata odletala vo Tanzanija so privatniot avion na Stern, kade {to oti{le na safari. Toj podocna & ponudil 13 iljadi funti mese~no i & pi{al deka saka da se oèni so nea i deka saka da & dade eden milion dolari. “Najubaviot na~in da gi potro{am tie pari bi bil da ti gi vratam nazad, za da ti ja dokaàm mojata qubov kon tebe”, mu vratila taa. Bankarot & prefrlil milion dolari, no bidej}i nejze ne & se brzalo da mu gi vrati, toj & gi zamrznal sredstvata na nejzinata smetka. Brosard, za koja izvestuvaat deka se obidela da izvr{i

Eduard Stern samoubistvo dodeka bila vo zatvor, na sudeweto tvrdela deka s$ u{te go saka Stern i deka “negovata du{a bila vo nea”. Sepak, obvinitelite ja pretstavija kako kalkulant i lovec na zlato, zabeleùvaj}i deka nejziniot prv iskaz pred ènevskata policija bil deka e nevina. Tie baraa postroga kazna otkolku maksimalnata 10-godi{na zatvorska kazna, koja ja odreduva [vajcarija za ubistvo bez predumisla. Za odbranata, nema{e somnenie deka zlostorstvoto ne bilo planirano: “Ako Brosard bila vo vrska so Stern poradi finansiska dobivka”, velea tie,”toga{ zo{to bi go ubila?” Nejziniot advokat istaknuva deka, no}ta koga se slu~ilo pukaweto, Brosard do{la vo stanot na Stern podgotvena za sadomazohisti~ki seks. Bila oble~ena kako “dominatriks” i go kam{ikuvala Stern koga ja narekuval prostitutka. “Bi sakala da pobaram pro{ka”, rekla Brosard pred sudot, “no ne moème da barame pro{ka za ne{to tolku grozno. Moàm samo da se obidam da ja objasnam vistinata”. VO OÊKUVAWE NA “SO^NI” DETALI Po izvesno vreme od sudewe-

Tie koi se slo`uvaat deka ova e drugo vreme, isto taka, istaknuvaat deka vo 90-tite godini meurot se pro{iri samo po brojnite kotirawa na internetfirmite po berzite, ~ii naivni investitori gi pumpaa cenite na nivnite akcii do ludi nivoa. Ovojpat, imame relativno mal broj golemi internet IPO (iako

to, porotata vo @eneva izjavi deka “Francuzinkata koja go ubi Eduard Stern, bankarot milijarder, e bezmilosna manipulatorka vodena od omraza i al~nost, a ne od strast, kako {to tvrdi taa”. Nekade kon krajot na sudeweto semejstvoto Stern se borea da go pobijat nejzinoto tvrdewe deka nejziniot 50-godi{en qubovnik ja izma~uval vo strasnata seksualna igra, koja izlegla od kontrola vo fevruari, 2005 godina. Psihi~kata sostojba na Brosard vo momentot koga taa go povlekla ~krapaloto be{e od su{tinsko zna~ewe za ovoj slu~aj, koj go privle~e vnimanieto na francuskite i {vajcarskite mediumi i {okiranite pripadnici na evropskata elita. Taa be{e obvineta za ubistvo bez predumisla, za koe maksimalnata zatvorska kazna iznesuva{e 20 godini. Nejzinite advokati se zalagaa ovoj kriminalen akt da bide kvalifikuvan kako zlostorstvo od strast, za koe minimalnata zatvorska kazna iznesuva edna, a maksimalnata deset godini. “Svesna sum deka sum 100% vinovna za storenoto delo”, Brosard izjavi pred 15~lenata porota. Taa go opi{a odnosot me|u Stern

toa verojatno }e se smeni). A ne postojat i znaci za golema manija vo hajtek svetot kako {to se slu~i minatiot pat: indeksot na berzata NASDAQ, {to e pokazatel za tehnolo{kata industrija, se zgolemuva, no s$ u{te e daleku pod svojot vrv {to go dostigna vo mart 2000 godina. Me|utoa, meurot se pumpa de-

i nea kako vrska vo koja toj sakal da go kontrolira sekoj aspekt na nejziniot ìvot i ja koristel kako posrednik za seks so drugi èni. “Mi vr{e{e nepodnosliv pritisok da mu najdam devojki... Me natera da sfatam deka voop{to ne mu zna~am i deka sum premnogu obi~na za nego”, izjavi taa. Bankarot bil perverzen manipulator koj ja primoruval Brosard da mu nao|a partnerki za negovite orgii, dodal nejziniot advokat. Obvinitelite sakale da dokaàt deka prikaznata na Brosard ne e to~na, prezentiraj}i pred sudot telefonski razgovori, snimeni od policijata neposredno po ubistvoto, vo koi taa se kolne deka ne e vinovna obiduvaj}i se da gi “simne inspektorite od vrat”. Taa priznala deka e vinovna duri po dve nedeli od ubistvoto. Brosard pokaàla “neverojaten hipokrizam” koga deset dena po ubistvoto na bankarot, pobarala od negovite deca da ja odmrznat smetkata od milion dolari koi toj gi zamrznal pred negovata smrt, tvrdea obvinitelite. Obvinitelot izjavil deka Brosard za vlakno ne bila osudena za ubistvo so predumisla. Brosard prvi~no bila obvineta za poseriozen prestap, no ova obvinenie bilo otfrleno vo fevruari so cel da ne izbie golem skandal. Se o~ekuvalo deka za vreme na sudewata Brosard }e otkrie so~ni detali od privatniot ìvot na francuskite javni li~nosti, koi }e bidat kobni za nivnata reputacija. No, kakva i da be{e golata vistina, qubovnicata koja go ubi bankarot-milijarder dobi kazna so traewe od 8 ipol godini, koga {vajcar-

lumno od strana na bogatite “angeli” investitori, od koi nekoi napravija bogatstvo vo docnite 90-ti godini so bumot od inicijalni javni ponudi. Nivnata finansiska mo} e zgolemena i tie se borat edni so drugi za vlogovite vo novite start ap internet-kompanii. Ponekoga{, ovie “angeli” investitori ne pravat nitu temelna proverka na kompaniite za koi se zainteresirani, samo za da dojdat prvi do niv. Koga stanuva zbor za investirawe vo poetablirani kompanii, kako Fejsbuk i pogolemite internet-firmi, tradicionalnite venture kapitalisti – investitori {to vleguvaat vo firmi kade {to ima pogolem rizik za kapitalot - sega se soo~uvaat so konkurencija od t.n. private equity kompanii i fondovi predvodeni od bankite, koi trgnale vo lov za profit vo matnata investiciska klima. Ovoj bum, isto taka, ima po{iroki horizonti od prethod-

skata porota prifati deka toj ja poni`il i maltretiral. Porotata, isto taka, naredi uni{tuvawe na seksualnite igra~ki i kostimot od lateks koj Stern, toga{ 38-ot najbogat ~ovek vo Francija, go nosel koga Brosard mu stavila kur{um me|u o~ite. No, pokraj ovie raboti, sudot pobara i uni{tuvawe na “zgrozuva~kite” fotografii koi bea pronajdeni za vreme na istragata. Ovie fotografii go otrkivaa vkusot na bankarot koj organiziral seksualni zabavi so Brosard i negovite prijateli od francusko-{vajcarskata elita. Brzoto sudewe i odlukata da se otfrlat po~etnoto obvinenie so predumisla vo [vajcarija bea opservirani kako obid za namaluvawe na publicitetot od skandalot koj gi {okira{e visokite francuski finansiski krugovi. Najprobalemati~ni bea kostimot od lateks i maskata koi gi nosel Stern. Obvinitelot Daniel Zapelini pobara najmalku 11-godi{na kazna, velej}i deka Brosard poka`ala surovost so toa {to ne uspeala da go soble~e kostumot od negovoto telo pred da go napu{ti apartmanot. “Toa barem }e mu ja spase{e reputacijata”, re~e obvinitelot. Spored izve{taite na mediumite, {vajcarskite sudski ve{taci se somnevaa vo 2005 godina deka fran-

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so nov feqton: “Najgolemite seks skandali vo koi bile involvirani bankari!” I dodeka svetskata javnost ~eka potvrda za toa dali direktorot na MMF navistina ja ocrnil svojata ~est i kariera vo wujor{kiot hotel, ili seto toa e “mestenka”, pro~itajte koi bile vrvnite svetski bankari koi navistina se opile od “slatkite grevovi” na golotijata i razvratot.

cuskite vladini agenti vnimatelno go razgledale slu~ajot i go otstranile materijalot od domot na Brosard vo Pariz pred policijata da prebara. @ENATA-UBIEC NA SLOBODA?! [to se slu~i po samo 18 meseci? Brosard koja prizna deka go ubi francuskiot bankar-milijarder, ja oslobodija od zatvor, soop{ti francuskata novinska agencija Franspres. Izve{tajot ka`uva deka taa bila oslobodena bidej}i realno otslu`ila polovina od kaznata koja & be{e dadena (8 i pol godini). Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte pove}e za seks-skandalot vo koj se najde mogulot od hex-fondovite, Xefri Epstajn, koj do dene{en den se nao|a vo doma{en pritvor

POSLEDICI: voj seks-skandal be{e fatalen za bankarot Stern. Toa {to sleduva{e po “nevkusnite” detali od nastanot, be{e samo razo~aruvawe za negovoto semejstvo, no istovremeno be{e i mal portret za toa kako parite mo`at da go izopa~at ~ovekot. • Obvinetata Sesil Brosard be{e osudena na 8 ipol godini zatvor • Po 18 meseci taa be{e pu{tena na sloboda • Celata nesre}na prikazna be{e inspiracija za filmot Boarding gate

niot. Verojatno toj e po~nat od ruski investitori. Skype e roden vo Estonija. Finskiot Rovio, {to ja pravi popularna smartfon igra Angry Birds, neodamna uspea da sobere 42 milioni dolari sve` kapital. A tuka e i Kina. Renren i Youku, kineskiot YouTube, navodno im nudat na investitorite {ansa da profitiraat i od izvonredniot rast na zemjata i od po{iroko vlijanie od Internetot vrz trgovijata i op{testvoto. Kineskite internet start ap kompanii ~esto se proceneti na vrednost od 15 do 20 milioni dolari vo prvite rundi na finansiraweto, daleku pove}e od nivnite “vrsnici” vo Amerika. Za sre}a, najnoviot internetmeur }e napravi pomalku {teta otkolku negoviot prethodnik. Vo 90-tite godini internet-euforijata predizvika dramati~en porast na cenite na telekomunikaciskite firmi, koi ja kreiraa infrastrukturata za

Internetot. Koga cenata na akciite na internet-firmite poleta, telekomunikaciskite investitori pretrpea premnogu. Zasega, ovojpat ne postoi znak za takov efekt na prelevawe. No, globalizacijata na internet-industrijata zna~i deka mnogu pove}e lu|e bi mo`ele da bidat dovedeni vo isku{enie da buri~kaat vo internet-akciite vo tekovniot bum, dodavaj}i maslo na ognot. Koga }e bide?! Iracionalnata euforija retko mu pravi pat na brziot racionalen skepticizam. Taka, nekoi oblozi na start ap sega }e se isplatat. Me|utoa, investitorite treba mnogu da vnimavaat koga stanuva zbor za izbirawe firmi: ne treba da se potpiraat samo na toa deka podocna nekoj }e plati pove}e. Nemoj posle da po~nat da stavat poinakva nalepnica na svoite avtomobili: “Ti blagodarime, Bo`e. Sega daj mi mudrost da prodadam pred da bide predocna”.

WWW.KAPITAL.MK

Konferencii i saemi

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

WWW.KAPITAL.MK Od 8 do 10 Septemvri 2011 godina vo Peking, Kina SAEM ZA AVTODELOVI CIAPE (CHINA INTERNATIONAL AUTO PARTS EXPO) Od strana na Kancelarijata za ekonomski i trgovski odnosi na Ambasadata na NR Kina, Stopanskata komora na Makedonija e informirana e deka od 8 do 10 Septemvri 2011 godina vo Peking, Kina, }e se odrì 5. Saem CIAPE (China International Auto Parts Expo). Dokolku ima zainteresirani kompanii da go posetat Saemot CIAPE, organizatorot gi pokriva tro{ocite za dve no}evawa vo hotel, kako i tro{ocite za transport od hotelot do mestoto na odrùvawe na Saemot. Isto taka, organizatorot zema obvrska da dogovori sredbi so najmalku 10 kineski kompanii so makedonskite kompanii-posetiteli na CIAPE. Podetalni informacii za poseta na Saemot moè da se dobijat vo Stopanskata komora na Makedonija ili vo Kancelarijata na ekonomski i trgovski odnosi na Ambasadata na NR Kina (e-mail: eco@t-home.mk, tel.: 02 3069-658 i 02 3069 668). Zainteresiranite za poseta na Saemot moàt da se registriraat na veb-stranicata www.iapechina.com, najdocna do 10 avgust 2011 godina.

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI tel: 02 32 44 068 faks: 02 32 44 088 e-mail: vojkan@mchamber.mk

Od 4 do 13 Noemvri 2011 godina vo [vajcarija SAEM ZA HRANA I PIJALACI „COMPTOIR BROYARD” VO PAJERN Vo periodot od 4 do 13 Noemvri 2011 godina, Stopanskata komora na Makedonija, organizira u~estvo na makedonski kompanii na 6. Regionalna saemska manifestacija za hrana i pijalaci „COMPTOIR BROYARD” vo Pajern, [vajcarija. Dokolku postoi interes za nastap na makedonski kompanii, Upravniot komitet na Saemot vo Pajern, }e ja prifati R. Makedonija kako zemjapartner na ovogodine{niot saem i na makedonskite kompanii }e im ponudi specijalni povlasteni uslovi za nastap. Podetalni informacii na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk.

KONTAKT: VENERA ANDRIEVSKA tel: 02 32 44 037; faks: 02 32 44 088 E-mail:Venera@mchamber.mk

BILJANA PEEVA-\URI] Tel: (02) 32 44 034; Faks: (02) 32 44 088 Call Centar : (02) 15015 E-mail: biljana@mchamber.mk

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

U~ewe so Power reading metodot 28.05 - 29.05 In Optimum Makedonija

Obuki / Menaxment / Socijalni mre`i

Kako so otvorawe na e-prodavnica da ja zgolemite proda`bata 28.05 - 29.05 PSM Fondacija Internet oglasuvawe 29.05.2011 Clear View

Obuka za upravuvawe so vreme 30.05.2011 CS Global Stres i upravuvawe so stres 30.05 - 01.06 CS Global

Kako da bide{ vrven menaxer 31.05 - 01.06 Embra Korporej{n Kako da bide{ vistinski lider 31.05 - 01.06 Embra Korporej{n Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 30 maj 2011 godina vo Stopanskata komora na Makedonija

SREDBA SO EKONOMSKITE PROMOTORI

Ve pokanuvame da ostvarite sredba so idnite makedonski ekonomski promotori vo SAD, Britanija, Turcija, Belgija, Kanada i vo Francija. Od 10:30 do 12:30, sala 3 na III kat

KONTAKT: QUBICA NURI Tel. (02) 32 44 045 Mob. 075 475 220 nuri@mchamber.mk

VLATKO STOJANOVSKI Tel. (02) 32 44 004 Mob. 071 220 036 Vlatko@mchamber.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 27.05.2011 / PETOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za tekovno odr`uvawe na objektite na urbanite i mesnite zaednici na teritorija na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=cb084369-e19b-4e6a-9fa2-175f29be0c4f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na osnoven proekt za rezervoar za voda Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3a0fcf0-bb58-4d06-84787c7da09bc5ca&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za pulmologija i alergologija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA usluga za osiguruvawe na imot i oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d7cabd4d-1ef1-4fcf-b568-4c8d4070f585&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP 效istota i zelenilo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi od agencii za vrabotuvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6d4c9327-2b97-44b9-82c5c3d5d3ea76ec&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za osiguruvawe od avtomobilska odgovornost Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e36a4d36-cfe0-4c7d-8559a2ed7f561983&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na RD hidraulika od programa ENERPAK, za Termoelektrani, REk Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f76eef85-9ff1-4a17-b0b1-815493511bfb&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi INFORMATIKA Izvor: Vreme Objaveno: 12.05.2011 SMART GROUP BALKANS vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKITE IN@ ENERI. Dokolku se pronao|ate vo navedenite kvalifikacii ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na slednava adresa: gokalp.ozer@ smartsoftww.com najdocna do 27 Maj. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvojot na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo vo SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe

na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawa za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Prioritet } e imaat kandidati koi }e bidat slobodni da zapo~nat so rabota od 15 Juni. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 22.05.2011 Phoenix Pharma objavuva oglas za vrabotuvawe na Komercijalen Referent - 2 izvr{iteli. Potrebni kvalifikacii: SSS farmacevtski tehni~ar Adresa za aplicirawe: personal@ phoenixpharma.com.mk Rok: 31.05.2011god. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 21.05.2011god.

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 20.05.2011 STRABAG SE e edna od vode~kite evropski kompanii vo oblasta na grade`ni{tvoto. So cel zasiluvawe na na{iot tim za visokogradba i in`enerski konstrukcii, raspi{uvame konkurs za slednovo rabotno mesto (mo`nost za rabota vo zemjava i stranstvo): - KOMERCIJALIST so visoka ili vi{a stru~na sprema vo oblasta na ekonomijata (VII ili VI stepen), poznavawe na angliski jazik, so ili bez rabotno iskustvo. Pismoto za motivacija so biografija i fotografija ispratete gi do 30.05.2011 godina na e-mail: keti.petrovska@strabag.com.

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.05.2011 Sudskiot sovet na Republika Makedonija objavuva oglas: Za izbor na dvajca Sudii vo Vrhoven sud na RM, - Za izbor na dvajca Sudii na Apelaciski sud Bitola i - Za izbor na dvajca Sudii na Osnoven sud [tip. Kandidatite za izbor na sudii treba da gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo ~len 45 od Zakonot za sudovite. Potrebnite dokumenti da se dostavat vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot do Sudski sovet na RM na ul. Veqko Vlahovi}, bb. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 19.05.2011 godina.

CARINA Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.05.2011 Firma od oblasta na transport i {pedicija ima potreba od eden Rakovoditel na otsek {pedicija vo Bitola. Potrebno e kandidatot da poseduva licenca za deklarant, da ima VSS i rabotno iskustvo od najmalku 5 godini. Prijavite da se pra}aat na e-mail: j.sonja@ hotmail.com. ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.05.2011 Firmata KARGOMAKS DOO, ovlasten distributer za vozilata na Iveco vo Makedonija raspi{uva oglas za vrabotuvawe na BIZNIS ASISTENT. Potrebni uslovi: - VSS (Ekonom-

ski ili praven fakultet }e se smeta za prednost), - Odli~no poznavawe na angliski jazik, Poznavawe na Italijanski jazik, - Voza~ka dozvola B-kategorija, - Odli~ni interpersonalni osobini, - Timski mentalitet i odli~ni komunikaciski osobini, - Rabotno iskustvo na ista ili sli~na pozicija }e se smeta za prednost. Dokolku gi ispolnuvate gorenavedenite uslovi, Ve molime ispratete go Va{eto CV na sledniot e-mail: info@cargomax.com.mk najkasno do ponedelnik, 30.05.2011 godina. Dopolnitelni informacii mo`ete da dobiete na telefon: 02/2551-050. Samo selektiranite kandidati }e bidat povikani na intervju.

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski