297-30.05.2011 by Kapital Media Group

NA 3 JUNI, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 NAJGOLEMI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

ponedelnik. 30 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

APSURD NA PAZAROT NA TRUD VO MAKEDONIJA

PLATITE RASTAT, A PRODUKTIVNOSTA PA\A VO POSLEDNITE PET GODINI PLATITE VO MAKEDONIJA RASTAT POVE]E OD PRODUKTIVNOSTA NA VRABOTENITE. EKONOMISTITE PREDUPREDUVAAT DEKA TOA NEGATIVNO VLIJAE NA KONKURENTNOSTA NA MAKEDONSKITE FIRMI I NA ATRAKTIVNOSTA ZA PRIVLEKUVAWE STRANSKI INVESTICII ponedelnik.30. maj. 2011 | broj 297 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

STRANA 4 NA ZATVORAWE, PETOK, 27.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,53% 1,23% 1 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,55 443,44 1,42

NAFTA BRENT EURORIBOR

115,15 1 2,14%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.05) 2.642

MBI 10

2.632

2.622 2.612 2.602 2.592 2.582

2.572 20.5

22.5

24.5

26.5

Se vetuvaat poniski danoci i subvencii za novi rabotni mesta STRANA 12-13

PITER FISK

EKSPERTI ANALIZIRAAT ZA KAPITAL:

MAKEDONSKITE KOMPANII NE SE CEL NA BIZNIS “LOVCITE” OD REGIONOT STRANA 2-3

ZA RAST NA BIZNISITE, POTREBEN E POINAKOV POGLED NA SVETOT! STRANA 22-23 KOLUMNA IVAN STOJANOVI^ STOJA [PARKASE BANKA BAN MAKEDONIJA

“MENAXME “MENAXMENTFAKTOROT” FAKTORO RO PROCESOT VO PROC CES KREDITNA NA KRED DIT ANALIZA ANALIZ ZA NA KOMPANIITE KOMPAN NI STRANA 10 KOMENTARI/ANALIZI

Doc. d-r Krste [ajnoski

NEPRIFATLIVO SAMOZADOVOLSTVO OD MONETARNATA POLITIKA STRANA 14

VOVEDNIK D KATERINA POPOSKA PO

PARTISKI IGRI BEZ GRANICI STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 30 MAJ 2011

PARTISKI IGRI BEZ GRANICI

Zo{to SDSM i VMRODPMNE se soglasija za proda`ba na 49% od dràvnata kompanija Elektrani na Makedonija. Koja bilo od dvete partii da formira vlada po izborite, pismeno se obvrza deka }e prodava 49% od ELEM. Razlikata e samo {to SDSM }e prodava do 49% od postoe~kiot kapital i parite }e zavr{at vo dràvniot buxet (pri {to partijata vetuva deka }e gi investira vo energetikata), a VMRODPMNE planira dokapitalizacija do 49% preku emisija na novi akcii, so {to }e se zgolemi vrednosta na ELEM i parite bi trebalo da ostanat vo kompanijata. [to zna~i proda`bata na 49% od kapitalot na ELEM, verojatno najvrednata kompanija koja vo momemntot ja ima Makedonija? Poslednite oficijalni podatoci za osnovnata glavnina na ELEM velat deka kompanijata vredi okolu 517 milioni evra. Izleguva deka potencijalniot investitor }e treba da plati okolu 250 milioni evra za 49% od kapitalot. Toa voop{to ne se malku pari. Toa e pove}e otkolku {to sobra dràvata od proda`bata na ESM distribucija (225 milioni evra) i malku pomalku od proda`bata na Telekomot (362 milioni evra). Tie pari }e obezbedat golema udobnost vo buxetot za koja bilo vlada. Tokmu zatoa i se prodavaa dosega golemite i vrednite kompanii

vo Makedonija. Za da se soberat pari, koi potoa }e se rasfrlaat za sekakvi nabavki, samo ne za investicii. Taka zavr{ija parite od Telekom i od ESM. Zo{to sega bi im veruvale na partiite deka taka nema da zavr{at i parite od proda`bata na ELEM? Koja e garancijata deka parite }e se vloàt vo energetikata, a ne vo reklamni kampwi, kupuvawe luksuzni vozila ili za fizibiliti studii, koi potoa sedat vo fioka?! Samo za potsetuvawe, aktuelnata Vlada go otfrli amandmanot na Zakonot za energetika {to go predloì opozicijata, a koj predviduva{e ELEM godi{niot profit da go reinvestira vo novi energetski objekti. Na ovoj na~in gra|anite verojatno mnogu polesno }e go “goltnat” faktot deka }e pla}aat navistina povisoka cena na strujata, no idnite generacii barem }e bidat obezbedeni. U{te eden moment e sporen koga stanuva zbor za stavovite na partijata na Nikola Gruevski. Pred pet godini, koga SDSM odlu~i da go prodava dràvnoto Elektrostopanstvo, poto~no Distribucijata, VMRODPMNE protestira{e. Nekoi politi~ari tolku “evoluiraa” vo svoite stavovi za proda`ba na del od dràvnite energetski kompanii, {to sega prosto e za neveruvawe kakvi kameleonski izjavi davaat. Pred to~no pet godini, VMRO-DPMNE ostro se protive{e na idejata za privatizacija na ESM. Na ubeduvawata od SDSM deka parite od proda`bata }e se upotrebat za razvojni proekti, Gruevski vo 2006 godina izjavi: “Vladata laè. Zatoa {to potpi{ala

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop p k @k poska@k @ api pittal.com.mk l k

aran`man so MMF, parite od ESM }e odat vo deviznite rezervi. Osven, ako ne misli da go izmami MMF i da go prekine aran`manot”. Toga{niot ~len na VMRO-DPMNE, a sega del od timot koj ja kreira energetskata politika vo SDSM, Atanasko Tunevski, vo 2005 godina, isto taka, èstoko se protive{e na privatizacijata na ESM. “Na site treba da ni e jasno deka proda`bata na ESM zna~i i proda`ba na resusrsite i hidrocentralite, termocentralite i jaglenot, so eden zbor, rasproda`ba na energetskiot suverenitet. VMRO-DPMNE smeta deka hidrocentralite i rudarsko-energetskite kompleksi ne smeat da se prodavaat po nitu edna cena i oti tie ne smeat da se dadat pod koncesija. Spored partijata, treba da se ovozmoì polesen vlez na investitori koi }e gradat novi energetski kapaciteti vrz baza na pazarni principi za {to se potrebni novi zakoni”, smeta{e Tuneski. Ni{to od ova sega ne vaì. Partiski igri bez granici...

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

1,2% godi{no, pokaùvaat presmetkite na Dràvniot zavod za statistika. Vakvoto zgolemuvawe se dolì, pred s$, na zgolemuvaweto na prose~nata mese~na isplatena neto-plata po vraboten vo sektorite, uslu`ni dejnosti (19,8%), umetnost, zabava i rekreacija (7,9%) i informacii i komunikacii (5,6%). Najgolem porast na prose~nata mese~na isplatena neto-plata po vraboten, vo odnos na prethodniot mesec, e zabeleàn vo sektorite, trgovija na golemo i trgovija na malo (4,8%) popravka na motorni vozila i motocikli (7,3%), grade`ni{tvo (4,2%) i zemjodelstvo, {umarstvo i ribarstvo (4,2%). Vo mart 2011 godina, 1,9% od vrabotenite vo Republika Makedonija ne primile plata.

MAKEDONSKITE K CEL NA BIZNIS “L SPASIJKA JOVANOVA

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

ljadi 585 denari iznesuva prose~nata I mese~na isplatena neto-plata po vraboten, vo mart godinava, i e zgolemena za

EKSPERTI ANALIZIRAAT ZA KAPITAL:

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

jovanova@kapital.com.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

M Makedonskite menaxeri i biznismeni ne se raspolo`eni da vlezat vo procesot nare~en “prezemawe kompanii”, koj e mnogu aktuelen

vo momentot vo regionot i vo cel svet. Ne najavuvaat prezemawe kompanii, k a ne sakaat ni da razmisluvaat za mo`nosta da bidat prezemeni od nekoja pogolema kompanija od stranstvo. Do nekade e i razbirlivo {to se pla{at od mo`en napad od druga kompanija, prijatelski ili neprijatelski, zatoa {to krizata premnogu gi pogodi i im ja namali vrednosta, taka {to ako sega se prodadat, akcionerite verojatno bi dobile pomalku pari otkolku, na primer,

pred tri godini. No, cenata e relativna rabota. Koga edna kkompanija b K j se targetira za prezemawe, potencijalniot kupuva~ ja analizira nejzinata vrednost i niz prizmata za mo`nostite za rast {to gi nudi vo idnina i za kondicijata vo koja vo momentot se nao|a. Zatoa, momentalnite ceni na akciite na Komercijalna banka, Alkaloid, Granit, Makpetrol, Toplifikacija ili Evropa na Makedonskata berza ne zna~at ni{to vo odnos na potencijalnata suma {to bi ja platil ili saka da ja plati nekoj investitor. Zna~i ne e samo cenata pre~ka za prezemawe na makedonskite kompanii. Doma{nite eksperti, pred s$, ne gledaat volja kaj sopstvenicite za proda`ba na kompaniite koi gi poseduvaat ili so koi upravuvaat. “Ne sum videl deka menaxerite se zainteresirani ili raspolo`eni da se integriraat. Pove}e imaat za{titna strategija, ne pravat duri ni inicijalna javna ponuda za zgolemuvawe na kapitalot i pribirawe pari. Isto taka, spojot na menaxmentot i akcionerstvoto, kako {to e slu~aj vo nekolku golemi kompanii, kade {to menaxerite poseduvaat zna~itelen del od akciite, gi pravi te{ki za prezemawe. A, ako treba

ENERGETIKATA NAJINTERESNA pored Lidija Nanu{, ovlasten revizor na Diloit i Tu{, energetikata moS mentalno e najinteresen i mnogu isplatliv sektor, vo koj bi moèlo stranski investitor da go vidi svojot interes. “Vo zemjava s$ u{te ima i mali banki koi moè da se zajaknat, odnosno da se dokapitaliziraat. No, ne treba da se zanemari faktot deka ne sekoja akvizicija ra|a kvalitativno podobruvawe na biznisot. Makedonskite menaxeri treba da se stremat akumuliranata dobivka da ja reinvestiraat i sami da go razvivaat biznisot. Vo sprotivno, ako stranec vleze vo nekoja dobra makedonska kompanija, }e go iskoristi potencijalot na evtina rabota sila, a profitot }e go nosi vo mati~nata zemja, taka {to Makedonija od toa nema mnogu da dobie”, komentira Nanu{. I Xon Jonovski, me|unaroden konsultant, smeta deka interesni za investitorite se dràvnite kompanii MEPSO i ELEM, koi se i najgolemi. Potoa ja poso~uva Komercijalna banka. Smeta deka Evropa i Vitaminka ne se interesni zatoa {to imaat mnogu mal pazar i mnogu vraboteni. “Moè eventualno da bide targetiran Makpetrol, koj ima dominantna pazarna pozicija, no problem e menaxerskiot tim so kontrolata vrz akciite. Grade`nicite ne se interesni bidej}i se orientirani na makedonski proekti. Supermarketite moè da bidat interesni za regionalno {irewe. Na primer, belgiskata Delez, koja ja kupi srpska Delta, moè da vleze vo Tineks preku brendot delta maksi. Site drugi kompanii se mali. I da ima prezemawa, toa bi bile mali dogovori i mali kupuva~i”, veli Jonovski.

Navigator

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK DR@AVNITE NAD PARTISKITE INTERESI

ALEKSANDRA MARKS

osiguritelnata kompanija Unika vleze vo biznisot so `ivotno osiguruvawe, {to zna~i poteg na menaxmentot za osvojuvawe nov pazar, koj e ve}e konkurenten

DRAGAN NA^EVSKI

one~no }e se formira rakometna liga na zemjite od porane{na SFRJ, koja }e go vrati rakometot vo `ivot i }e go napravi atraktiven za gleda~ite

ALI AHMETI

iderot na DUI tolku se zanese vo vetuvawata pred gra|anite, {to se seti duri da im najavi i deka } e im go dootkupi tutunot ako ostane na vlast

JORGOS PAPANDREU

rcija ve}e nema da dobie pari ako ne dokaè deka moè da gi vra}a, {to zna~i deka doprva po~nuvaat problemite za vladata na Papandreu, a i za dràvata

KOMPANII NE SE LOVCITE” OD REGIONOT da se kupat so “sila”, toa }e bide mnogu skapo”, veli Sa{o Arsov, profesor po finansiski menaxment na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Spored nego, prezemaweto i integraciite nosat skokovit razvoj za kompaniite, no pra{awe e kolku menaxerite se raspolo`eni za toa. Toj smeta deka treba da bidat zatoa {to drugite izvori za rast na kompaniite vo zemjava se ograni~eni. “Internite izvori se ograni~eni, a s$ drugo e pobrzo”, istaknuva Arsov. I Rubin Zareski, univerzitetski profesor, smeta deka problemot e kaj stavovite i razmisluvawata na menaxerite. “Ne se pristapuva na pazarot od aspekt na osvojuvawe, borba za {irewe, pa duri i akvizicii, tuku pove} e se gleda kako na borba za opstanok. Problem vo Makedonija e {to na okrupnuvaweto na kapitalot ili na akviziciite gledame kako na neprifatliv model. Menaxerite verojatno s$ u{te nemaat ideja za takov starategiski spoj, ne razmisluvaat na toa nivo”, veli

SA[O ARSOV UNIVERZITETSKI PROFESOR “Ne sum videl deka menaxerite se zainteresirani ili raspolo`eni da se integriraat. Pove}e imaat za{titna strategija, ne pravat duri ni inicijalna javna ponuda za zgolemuvawe na kapitalot i pribirawe pari. Isto taka, spojot na menaxmentot i akcionerstvoto, kako {to e slu~aj vo nekolku golemi kompanii, kade {to menaxerite poseduvaat zna~itelen del od akciite, gi pravi te{ki za prezemawe. A, ako treba da se kupat so “sila”, toa }e bide mnogu skapo.”

Biznis-pregrupirawata {to se slu~uvaat vo regionot, so me|usebno prezemawe na kompaniite, ja zaobikoluvaat Makedonija. Koi se pri~inite za toa? Ednata se menaxerite i akcionerite, koi ne sakaat ni da razmisluvaat vo momentot da bidat prezemeni od pogolema kompanija od stranstvo. Donekade e i razbirlivo {to se pla{at, zatoa {to krizata premnogu gi pogodi i im ja namali vrednosta na kompaniite. Vtorata e ponudata - kolku makedonskite kompanii se atraktivni za prezemawe? Poznava~ite velat ne mnogu Zarevski.

Akviziciite vo poslednive dve godini osobeno se intenziviraa na prostorot na porane{na SFRJ, kade {to kompaniite se napa|aat me|u sebe.

Ve}e e poznato deka Agrokor go saka Merkator, no ne go dobi, Atlantik ja kupi Droga Kolinska, Podravka saka da gi prezeme Bambi i Aleva. Spored poznava~ite, vo regionot se slu~uvaat

RUBIN ZARESKI UNIVERZITETSKI PROFESOR

“Ne se pristapuva na pazarot od aspekt na osvojuvawe, borba za {irewe, pa duri i akvizicii, tuku pove}e se gleda kako na borba za opstanok. Problem vo Makedonija e {to na okrupnuvaweto na kapitalot ili na akviziciite gledame kako na neprifatliv model. Menaxerite verojatno s$ u{te nemaat ideja za takov starategiski spoj, ne razmisluvaat na toa nivo.”

pregrupirawa zatoa {to kompaniite porasnaa, se poznavaat me|u sebe, kvalitetot na proizvodite e poznat na pazarot. No, za `al, konsultantite i analiti~arite na pazarot smetaat deka makedonskite kompanii vo momentot ne se dovolno atraktivni za strancite. “Golem del od kompaniite se zatvoreni i zadovolni so postignatoto, bez da rizikuvaat da go zgolemat biznisot, da se {irat na regionalnite pazari. Sekoj stranec mnogu dolgo i dlaboko analizira {to } e dobie vo idnina kako biznis od toa {to skapo }e go

VERICA HAXIVASILEVAMARKOVSKA KONSULTANT VO AAG

“Nema mnogu rabota vo Makedonija na ovoj plan, no zatoa ima vo regionot. Vo Bosna i Hercegovina, na primer, ima nekolku prezemawa. Investitorite verojatno posledno }e poglednat vo Makedonija zatoa {to s$ u{te ima interesni kompanii vo okolinata. Problemot vo zemjava e i ponudata. Firmite ne se na nivo da ponudat ne{to interesno.”

plati. Stranskite kompanii vleguvaat vo profitabilni i kompanii so idnina, ne vo nekoi koi se borat na sopstveniot pazar”, velat tie. Verica HaxivasilevaMarkovska, konsultant vo AAG, veli deka nema mnogu rabota vo Makedonija na ovoj plan, no zatoa ima vo regionot. “Vo Bosna i Hercegovina, na primer, ima nekolku prezemawa. Investitorite verojatno posledno }e poglednat vo Makedonija zatoa {to s$ u{te ima interesni kompanii vo okolinata. Problemot vo zemjava e i ponudata. Firmite ne se na nivo da ponudat ne{to interesno”, smeta taa.

XON JONOVSKI MEЃUNARODEN KONSULTANT “Interesni za investitorite se dràvnite kompanii MEPSO i ELEM, koi se i najgolemi. Potoa e Komercijalna banka. Evropa i Vitaminka ne se interesni zatoa {to imaat mnogu mal pazar i mnogu vraboteni. Moè eventualno da bide targetiran Makpetrol, koj ima dominantna pazarna pozicija, no problem e menaxerskiot tim so kontrolata vrz akciite. Grade`nicite ne se interesni bidej}i se orientirani na makedonski proekti. Supermarketite moè da bidat interesni za regionalno {irewe.”

Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, vistinksi pokaà deka vo politikata postojat i li~nosti koi moàt da gi stavat dràvnite, nasproti partiskite interesi. Vo vreme na izborna kampawa koga partiite kr{at kopja za toa koj pove}e napravil za narodot za vreme na svojot mandat, Besimi otvoreno ja kritikuva politika na Vladata za prenatrupanata administracija i vrabotuvawa vo dràvnata uprava samo za da se zapazi pravi~nata zastapenost. So izjavata deka 25% zastapenost na Albancite vo administracija e pogre{na koncepcija i pogre{no tolkuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, toj priznava deka namesto

FATMIR FATM MIR BBESIMI

profesionalizacija na administracijata, site ovie godini dr`avnata uprava bila na udar na partiski vrabotuvawa kade {to partiite gi vdomuvaat svoite partiski poslu{nici. Barawata na Besimi deka regrutiraweto vo administracija treba da bide spored zasluga i sistem na kariera i barawata deka namesto vo administracija, potrebno e da se otvorat novi rabotni mesta preku investicii i razvoj na privatniot sektor poka`uvaat deka za prvpat se nadminuva barierata me|u Albancite i Makedoncite i nivnoto mesto vo administracijata.

GUBITNIK

LA@NA “GRI@A” ZA ^OVEKOVITE PRAVA

Rak-ranata na makedonskoto op{testvo i vistinskata slika za na~inot na koj se tretiraat ~ovekovite prava – zatvorite, kone~no }e se renoviraat. Slu~ajno ili ne, ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, koj vo svojot petgodi{en mandat postojano najavuva{e deka zatvorite }e stanat hoteli za dostoen i human tretman na osudenite lica, proektot za rekonstrukcija na kaznenopopravni i vospitno-popravni ustanovi po~na da go realizira tokmu pred izbori. Ako se zeme predvid deka zatvorot vo Kumanovo se renovira ~etiri godini i s$ u{te ne mu se gleda krajot mo`eme da zamislime kolku godini } e treba za da se renoviraat site zatvori vo zemjava. No, vo kumanovskiot zatvor ima vraboteno ~uvarska slu`ba, a go nema glavniot faktor za negovoto postoewe - zatvorenici, dodeka vo ostanatite zatvori poradi prenatrupanost se samoubivaat zatvorenici, se {irat bolesti i se slu~uvaat

MIHAJLO MANEVSKI begstva. Dopolnitelen somne` na “gri`ata” na Manevski za ~ovekovite prava samo vo vreme na izbori e i faktot {to tokmu sega toj }e po~ne da go koristi zaemot od bankata za razvoj na Sovetot na Evropa, vo visina od 46 milioni evra napraven u{te minatata godina za renovirawe na ostanatite zatvorski kompleksi vo zemjava. Sega }e mu “olesni” na Manevski, bidej}i, kako {to veli, ne mo`el pove}e da go trpi pritisokot za toa deka imalo nesoodvetni uslovi vo zatvorite. Dodeka Manevski ~eka{e “pogoden moment” zatvorite namesto kazneno-popravni stanaa samo kazneni ustanovi.

MISLA NA DENOT

STRATEGIJA E ODDELUVAWE NA SEBESI OD KONKURENCIJATA.

MAJKL PORTER PROFESOR PO MENXMENT I EKONOMIJA NA HARVARD, OSNOVA^ NA THE MONITOR GROUP

Navigator

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

APSURD NA PAZAROT NA TRUD VO MAKEDONIJA

PLATITE RASTAT, A PRODUKTIVNOSTA PA\A Vo poslednite pet godini platite vo Makedonija rastat pove}e od produktivnosta na vrabotenite. Ekonomistite predupreduvaat deka toa negativno vlijae na konkurentnosta na makedonskite firmi i na atraktivnosta za privlekuvawe stranski investicii SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

latite rastat, a se namaluva produktivnosta na rabotnicite vo zemjava. Ova se slu~uva vo Makedonija vo poslednite pet godini. Spored podatocite na Narodnata banka, vo 2005 godina realniot porast na platite iznesuva{e 2,2%, a produktivnosta na rabotnicite se zgolemi samo za 0,2%. Vo kriznata 2009 godina, pak, platite porasnaa za 10,3%, a kaj produktivnosta na vrabotenite se javuva negativna stapka na promena od 4,2%. Ova, spored ekonomistite, e kontradiktorno na sekoja ekonomska logika, spored koja, vo pazarna ekonomija platite treba da rastat srazmerno so produktivnosta na trudot. Spored niv, pogolemata produktivnost zna~i pogolemo koli~estvo proizvedeni proizvodi so pomali tro{oci za kapital, rabotna raka i materijal. Ako toa ne e slu~aj vo zemjava, toga{ izleguva deka trudot na rabotnicite e precenet. Negativni efekti od vakvite sostojbi mo`e da ima mnogu, a ekonomistite poso~uvaat deka zemjava ve}e ja gubi prednosta kako

DVI@EWA NA PRODUKTIVNOSTA NA PLATITE VO MAKEDONIJA 10,3%

11% 9% 7% 4,6%

3% 1% -1%

2,4% 2,3%

2,2%

0,2% 2005

0,5% 2006

1,9% 0,3%

2007

2008

2009

2010 -0,4%

-3%

-0,7%

-5%

RAST NA PLATI

-4,2% RAST NA PRODUKTIVNOSTA NA TRUDOT

ekonomija so evtina rabotna sila za privlekuvawe stranski investicii. â&#x20AC;&#x153;Platata e sekoga{ cena na eden faktor, a ako cenata raste pobrzo od produktivnosta, toa zna~i deka nema odr`livost na dolg rok. Produktivnosta raste kako rezultat na porast na brojot na vrabotenite i porast na efikasnosta, a kaj nas ima samo prividen porast na vraboteni, najmnogu vo zemjodelskata dejnost, no toa ne e realno zatoa {to tie se registrarni za subvencii, no ne proizveduvaat pove}e od prethodnoâ&#x20AC;?, objasnuvaat ekonomistite. I rabotodavcite se soglasuvaat deka platite vo Makedonija se preceneti vo odnos na efektivnosta na rabotata. Razlikata vo nivoto na produktivnosta e eden od osnovnite pokazateli za sporedba na platite vo dràvnite i privatnite kompanii. Glaven pri~initel za rastot na platite se dràvnite transferi, odnosno zgolemuvaweto na platite na vrabotenite vo dràvnata administracija i socijalnite dava~ki. Biznismenite velat deka vo uslovi koga i socijalnata pomo{ vo zemjava e izedna~ena so najniskata plata, toga{ mladite nemaat interes da izlezat na pazarot na trudot.

Neodamna, Sojuzot na sindikati pobara zgolemuvawe na minimalnata plata za 100%, so {to otvoreno gi predizvikaa rabotodavcite da poka~uvaat plati bez ogled na ekonomskata sostojba vo zemjava i likvidnosta na samite kompanii. Predizbornite programi na partiite navestuvaat dopolnitelen porast na platite na administracijata, {to zna~i deka ako ne se prezemat konkretni merki za pottiknuvawe na produktivnosta na rabotnicite, toga{ i vo idnina }e se prodlabo~uva problemot so nesrazmernosta me|u platite i produktivnosta. Eden od dokazite za slabata produktivnost na rabotnicite e posledno istraùvawe na GFK, koe pokaà deka mladite vraboteni na vozrast od 18 do 29 godini pove}e sakaat slobodno vreme namesto rabota. Ekonomistite apeliraat dràvata i kompaniite da prezemat strukturni reformi, so koi }e ja zgolemat produktivnosta na trudot i }e gi namalat tro{ocite na rabota.

VO PETOK SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 â&#x20AC;&#x201C;te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

38,5% 11,4% 20,3% K

PROCENKI... ZORAN STAVREVSKI

PORASNALA TRGOVIJATA NA MALO VO MART GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

minister za finansii

PORASNALA TRGOVIJATA NA GOLEMO I NA MALO I POPRAVKATA NA MOTORNI VOZILA I MOTOCIKLI NA GODI[NO NIVO O

ENERGETSKITE I TELEKOMUNIKACISKITE MRE@I TREBA DA SE POVRZAT o Makedonija postoi mo`nost za konvergencija na energetskite i telekomunikaciskite mreì so {to bi moèle da se ponudat cel set novi uslugi, pora~a direktorot na AEK, Robert Ordanovski, na konferencijata na tema “Konvergencija na energetskite i telekomunikaciskite mreì i ulogata na regulatorite” organizirana vo ramki na plenarnata sednica na evropskite regulatori vo Porto, Portugalija. “AEK }e ja razgleda mo`nosta za konvergencija i }e dade svoi sugestii i mislewa do site relevantni faktori za da se napravat soodvetni regulatorni uslovi za vakov razvoj. Agencijata aktivno }e pottiknuva zaedni~ki investicii vo ovaa nasoka preku sopstveni proekti, kako {to e slu~ajot so elektronskiot registar koj sluì za identifikacija na ve}e postoe~kite mreì i idnite planirani mreì od strana na kompaniite”, izjavi Ordanoski. Spored nego, dokolku vo idnina vo zemjata bi nastanala konvergencija na telekomunikaciskite so energetskite mreì }e se namalat tro{ocite za gradewe na infrastrukturata, a seto toa }e pridonese poeftinuvawe na elektronskite i energetskite uslugi, so {to, kako {to re~e, benefitot za krajniot potro{uva~ }e bide ogromen.

NEVRABOTENOSTA ]E PADNE POD 25%

inisterot za finansii, Zoran Stavrevski, najavuva mo`nost vo idniot period nevrabotenosta da se simne pod 25%. “Investiciite se osnoven na~in da se namali nevrabotenosta. Na{ite o~ekuvawa se deka vo narednite godini }e dojde do zna~itelno namaluvawe na nevrabotenosta. So stapkite na rast na BDP od 5%-6%, so vaka visoki investicii, smetame deka stapkata na nevrabotenost mo`e da se spu{ti pod 25%, a ako nema svetska ekonomska kriza, mo`ebi i pove}e”, re~e Stavreski. Ovaa procenka doa|a po vesta deka industriskoto proizvodstvo vo april godinava porasnalo za 11,5%.

PE[EVSKI: ]E GO NAMALIME DDV VO TURIZMOT

PORASNAL PROMETOT NA TRGOVIJATA NA GOLEMO ZA PERIOD OD EDNA GODINA

amaluvawe na DDV vo delot na turisti~kite uslugi i na carinskite stapki za opredeleni zemjodelski i industriski proizvodi, veti vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski pred pretstavnicite na Biznis-konfederacijata na Makedonija. “Ekonomskite pokazateli vo Makedonija se pozitivni i na po~etokot na godinava. Ima rast na ekonomijata vo prviot kvartal od 5,1%, na izvozot od 40%, na brojot na stranski turisti od 20% i na industriskoto proizvodstvo od 13,8%. Toa se izvonredni rezultati koi uka`uvaat deka site reformi i politiki {to sme gi sproveduvale izminatite ~etiri godini davaat rezultat i toa ni dava za pravo da tvrdime deka slednite ~etiri godini vo Makedonija }e bidat ekonomski najuspe{ni”, izjavi Pe{evski. Pretsedatelot na Biznis-konfederacijata, Mile Bo{kov, o~ekuva da prodol`i sorabotkata so idnata vlada, a izbornite programi na politi~kite partii vo ekonomskiot del generalno gi ocenuva kako kvalitetni.

FINSKI TURISTI ORGANIZIRANO VO OHRID ristignaa prvite turisti od Finska vo Ohrid. So specijalen let na finskiot tur-operator Aurinkomatkat od Helsinki v~era pristignaa na ohridskiot aerodrom Sveti Apostol Pavle kade {to bea pre~ekani so prigodna ceremonija. Dobredojde i prijaten prestoj vo Makedonija na gostite od Finska im posaka vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, koj istakna deka posetata na Fincite e rezultat na kontaktite {to Vladata gi ostvarila preku Agencijata za poddr{ka i razvoj na turizmot i Agencijata za stranski investicii i izvoz. “Ova e prvata tura gosti od Finska {to doa|a vo Makedonija, kako rezultat na kontaktite so najpoznatiot finski tur-operator. Toa poka`uva deka proektite za promocija na turizmot, za zgolemuvawe na brojot turisti od stranstvo gi davaat rezultatite”, re~e Pe{evski naglasuvaj} i ja potrebata na aktiven pridones na site ~initeli vo vakvite aktivnosti. Najavenite 7.000 Finci koi za prvpat organizirano doa|aat vo Makedonija, }e bidat smesteni vo hotelite Belvi, Ineks Gorica, Granit i Milenium, kako i vo apartmanite Stefan vo Ohrid. Za ovaa sezona se zaka`ani deset leta od Helsinki za Ohrid, {to }e letaat na sekoi sedum dena narednite deset sedmici, so maksimalen broj od sto turisti na sekoja tura. Tur-operatorot Aurinkomatkat e del od kompanijata Fin Er i e eden od najgolemite tur-operatori vo Finska, preku koj godi{no letuvaat pove}e od 350 iljadi turisti.

NOVA BENZINSKA NA LUKOIL VO DRAÊVO ukoil otvori nova benzinska stanica na vlezot na Dra~evo, so {to ima vkupno 15 vo Makedonija. Generalniot direktor na Lukoil Makedonija, Andrej Kuku, izjavi deka vo plan e izgradba na u{te tri beniznski stanici. “Ova e period koga slobodno moàt da se svedat rabotite od na{iot pove}egodi{en trud vo Makedonija. Za ovoj period vidovme mnogu izmeni vo Makedonija vo ekonomskata sfera. Po ugled na standardite {to gi vovede Lukoil vo nafteniot biznis i vo izgradbata na benzinskite, se smeni i celata koncepcija na site na{i konkurenti na pazarot”, re~e Kuku. Toj najavi pove}e novini vo rabotata na Lukoil, voveduvawe novi, poekolo{ki i energetski poefikasni goriva. Spored ambasadorot na Ruskata Federacija, Oleg [~erbak, Lukoil ima zna~ajna uloga vo razvojot na ekonomskata i investiciska sorabotka me|u dvete zemji. “Sre}en sum {to moàm da kaàm deka vo prviot kvartal godinava rastot na trgovskata razmena me|u na{ite dve zemji iznesuva{e 54%, pri {to makedonskiot izvoz vo Rusija se zgolemi za tripati”, izjavi ambasadorot. Vo izminatite 5 godini, vo razvoj na mreàta, Lukoil Makedonija vloìle nad 35 milioni evra, a samo lani vo dràvniot buxet uplatile pove}e od 40 milioni evra.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI DVE ANKETI - SPROTIVNI REZULTATI a koalicijata na VMRO-DPMNE }e glasaat 22,6% od ispitanicite, a za koalicijata na SDSM – 15,4%, pokaà poslednata telefonska anketa na Institutot za politi~ki istraùvawa od Skopje – IPIS, sprovedena na krajot na april. Najgolem procent od ispitanicite ili 32,9% odgovorile deka nema da glasaat za nitu edna partija. Na pra{aweto “Za koja partija bi glasale na 5 juni”, samo od opredeleni ispitanici na proektiranata izlezenost od 56,5%, gra|anite odgovorile na ovoj na~in: Koalicija VMRO-DPMNE – 40%, Koalicija SDSM – 27,3%, DUI – 11,3%, Spored anketata, rasporedot na prateni~kite mesta spored Dontoviot model za Koalicija VMRO-DPMNE - 52 prateni~ki mesta, a za Koalicija SDSM – 34. Aketata na institutot Progres, pak, pokaùva deka za SDSM }e glasaat 22,9%, a za VMRO-DPMNE 19,6% gra|ani. Na pra{aweto “Spored Vas, koj }e pobedi na slednite parlamentarni izbori?”, 26,4% odgovorile deka na slednite izbori }e pobedi koalicijata predvodena od SDSM, dodeka 21,6% rekle deka na slednite izbori }e pobedi koalicijata predvodena od VMRO-DPMNE. 10,8% odgovorile deka toa }e bide nekoja treta partija, dodeka 41,2% ne moèle da ocenat koj }e bide pobednikot na slednite izbori.

JANKULOSKA: NEMA TENZII, TUKU NATPREVAR ME\U PARTIITE inisterkata za vnatre{ni raboti i nositel na listata vo izbornata edinica 2, Gordana Jankuloska, o~ekuva izborite da pominat vo mirna, fer i demokratska atmosfera. Za tenziite me|u dvete najgolemi partii {to be{e zabele`ano i vo posledniot izve{taj na OBSE, vo intervju za Radio Slobodna Evropa, Jankuloska veli deka prirodno e da ima natprevaruva~ki duh vo vreme na kampawata i prirodno e politi~arite da se natprevaruvaat na na~in koj smetaat deka e najsoodveten da im se pretstavat na gra|anite. “Nie bevme svedoci deka vo javnosta eden od koalicionite partneri na SDSM, A1 TV, izleze so nekakvi fiktivni spisoci, me|utoa moram da ka`am kako pretstavnik na seriozna institucija deka vo MVR dosega nikoj ne prijavil takov pritisok”, veli Jankuloska. Vo vrska so sporot za imeto, ministerkata za vnatre{ni veli deka VMRO-DPMNE i ponatamu }e go po~ituva vodeweto na procesot pred Obedinetite nacii i za niv prifatlivo re{enie }e bide re{enieto za koe }e se dogovorat dvete strani, a toa }e bide ponudeno i na referendum. Spored Jankuloska, toa {to taa postojano e na teren i kako minister i kako nositel na izbornata edinica 2 e del od nejzinata obvrska da bide sekade kade {to se gra|anite. Jankuloska e sigurna deka na izborite na 5 juni }e izdvojat pobeda poradi golemiot broj realizirani proekti od vetenite, kako i veruvaweto na gra|anite vo nivnata nova programa. Spored nea, poka~uvaweto na standardot na gra|anite }e bide prioritet na novata vlada.

MANEVSKI ]E GI REKONSTRUIRA ZATVORITE inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, go startuva{e dolgonajavuvaniot proekt za “Rekonstrukcija na kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi”. So proektot se predviduva da se izgradi nova vkupna povr{ina od 62.203 metri kvadrati vo ~etiri ustanovi i toa kazneno-popravniot dom Idrizovo, vospitno-obrazovniot dom Tetovo,zatvorite Skopje i Kumanovo. Vo ~etirite objekti predviden e kapacitet za 2.500 lica. Za izgradba na novi zatvori, nivna oprema i rekonstrukcija }e bidat potro{eni 52 milioni evra, od koi 46 milioni evra se odobren zaem od bankata za razvoj na Sovetot na Evropa i 6 milioni evra od buxetot na Republika Makedonija. Ministerot go pu{ti vo upotreba zatvorot vo Kumanovo koj ima vkupna korisna povr{ina pogolema od 5.000 metri kvadratni i kapacitet od 250 lica, od koi 50 lica vo pritvorskiot del.

MILO[OSKI: EVROPA E MALA DA SE RAZEDINUVA, BALKANOT E PREMAL DA SE RASCEPKUVA vropa e mala da se razedinuva, a Balkanot premal da se rascepkuva. Ova go istakna {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, vo Bitola kade {to se odrà trkalezna masa na tema “Duhovnoto kulturno nasledstvo na Makedoncite i vojnite na Balkanot - predizvik za pomiruvawe vo 21 vek” na koja u~estvuvaa gosti od Makedonija, Grcija i Albanija. “Ova pokaùva deka ima konkretni lu|e, naselenie i poedinci {to imaat problemi vo odnos na naru{enite prava, problemi vo odnos na dràvjanstvoto i so imotot. Kako gra|ani na Republika Makedonija ja zasluùvaat na{ata moralna i institucionalna poddr{ka i nie vo ramki na mo`noto se obiduvame toa da go pottikneme. Ne treba o~ite da se zatvoraat pred problemite, naprotiv, Grcija kako zemja-~lenka na EU treba da pokaè eden poinakov pristap od toj {to go primenuvaa za vreme na studenata vojna, bidej}i taa odamna zavr{i. Чovekovite prava se univerzalni i Republika Grcija treba da im ovozmoì na site svoi gra|ani, bez razlika na nivnite ~uvstva, kulturni, etni~ki ili drugi karakteristiki da gi unapreduvaat svoite ~ovekovi prava”, istakna ministerot Milo{oski. vojna vo Grcija.

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

DUI OTFRLA VINA ZA RAMKOVNITE VRABOTUVAWA

I GRUEVSKI JA POLNI ADMINISTRACIJATA, NE SAMO ALBANCITE!

Iako 25% zastapenost na Albancite vo dr`avnata uprava e sosema pogre{no tolkuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, sepak, toa e edinstveniot na~in na koj i Albancite mo`e da se vrabotat vo administracijata, tvrdi Fatmir Besimi, minister za ekonomija od redovite na DUI GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

lbanskata zastapenost vo administracijata so 25% e pogre{na koncepcija i pogre{no tolkuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor. No, toa e edinstveniot na~in po koj Albancite mo`e da se vrabotat vo administracija vo uslovi koga VMRO-DPMNE vo poslednite tri godini vrabotuva{e i samo vrabotuva{e Makedonci. Ova e stavot na dvete najgolemi albanski partii, DUI i DPA prezentiran za vreme na pretstavuvaweto na ekonomskite programi na site partii vo organizacija na Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, smeta deka takvata matematika e celosno pogre{na, koja ostava vpe~atok deka Makedoncite imaat pravo na golema ku} a, a Albancite samo na mal kafez. “Mislam deka e mnogu pogre{na koncepcijata za 25% zastapenost na Albanci vo administracija. Jas sum li~no protiv toa. Toa e kako vie da imate golema ku}a, a nie da imame mal kafez. Toa e pogre{na koncepcija i pogre{no tolkuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor”, re~e Besimi od DUI. So sli~na konstatacija i porane{niot minister za ekonomija, Besnik Fetai od DPA. “Ne ja razbiram izjavata na ministerot Besimi deka e protiv 25% zastapenost na Albancite vo administracija. Nie site sme protiv toa. No, denes toa ja otslikuva vlasta. VMRO-DPMNE vo izminatite tri godini vraboti pove} e Makedonci otkolku Albanci. Zo{to da ne mislat Makedoncite dali ja optovaruvaat administracijata, tuku da mislime nie dali ja otptovaruvame. Neka misli Gruevski koj samo vrabotuva

120.000 5.000 20.000 broi administracijata

Albanci se vraboteni spored DPA

Albanci se vraboteni spored DUI

i vrabotuva i neka misli toj zo{to ne investiral vo nova infrastruktura i vo novi investicii koi }e otvorat novi rabotni mesta, namesto samo da vrabotuva vo administracija”, re~e Fetai. Tie se soglasni deka vo momentot administracijata e prenatrupana i daleku od profesionalna i efikasna, pa smetaat deka pri vrabotuvawe treba da gi zemaat predvid kriteriumite za zasluga, namesto partiskata pripadnost. Inaku, soglasno so poslednite izjavi na albanskite partii vo momentot od 120.000 broj-

IVO IVANOVSKI MINISTER ZA ADMINISTRACIJA I INFORMATI^KO OP[TESTVO “So usvoenite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za op{ta upravna postapka } e se postigne zgolemena efikasnost i efektivnost vo ostvaruvawe na nadle`nostite na ministerstvata i drugite dr`avni organi, a zna~ajni se i izmenite i dopolnuvawata na zakonot za upravna inspekcija.”

nata administracija, vraboteni se od 5.000 do 20.000 Albanci. DUI vo predizbornata kampawa se pofali deka vrabotile 20.000 Albanci, dodeka DPA tvrdi deka dosega se vraboteni samo 5.000, od koi golem del sedat doma, a zemaat plata. ZASEGA REFORMATA NA ADMINISTRACIJATA OSTANUVA SAMO NA HARTIJA! Vo me|uvreme, {est meseci po pompezno najavenite reformi vo administracijta, pofalbite na Vladata za su{tinsko modernizirawe na dr`avnata uprava ostanaa samo najava. Edinstvenite prezemeni ~ekori vo nasoka na profesionalizacija na administracijata se izmenata na pove}e od 80 zakoni, a proektite koi so meseci se najavuvaat, s$ u{te ~ekaat implementacija. Proektite “Semafor”, “Nema pogre{na vrata”, “Gra|anski dnevnik”, “Taen klient”, “Mol~eweto e odobruvawe”, i pokraj skapite reklamni spotovi, s$ u{te ne po~nale da se implementiraat. Najavite deka gra|anite mnogu nabrzo }e gi po~ustvuvaat pridobivkite od reformite vo administracija, ostanaa samo prazni zborovi i vetuvawa vo izbornata kampawa.

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA “Mislam deka e mnogu pogre{na koncepcijata za 25% zastapenost na Albanci vo administracija. Jas sum li~no protiv toa. Toa e kako vie da imate golema ku}a, a nie da imame mal kafez. Toa e pogre{na koncepcija i pogre{no tolkuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor.”

MIHAJLO MANEVSKI MINISTER ZA PRAVDA "So proektite “Semafor”, “Nema pogre{na vrata”, “Gra|anski dnevnik”, “Taen klient”, “Mol~eweto e odobruvawe”, }e se ispolnat najavite deka gra|anite mnogu nabrzo }e gi po~ustvuvaat pridobivkite od reformite vo administracija" Vo taa nasoka odat i izjavite na dvajcata klu~ni ministri koi premnogu entuzijasti~ki ja startuvaa reformata na administracijata, ministerot za informati~ko op{testvo i administracija Ivo Ivanovski i ministerot za pravda, Mihajlo Manevski koi s$ u{te za vo idnina gi najavuvaat proektite. “So usvoenite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za op{ta upravna postapka }e se postigne zgolemena efikasnost i efektivnost vo ostvaruvawe na nadle`nostite na ministerstvata i drugite dr`avni organi, a zna~ajni se i izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za upravna inspekcija”, navede Ivanovski.

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI OBAMA: PROBLEMOT SO IMETO ME FRUSTRIRA koga }e se sretnam so makedonskiot pretsedaSme ekoga{ tel, razgovarame samo za pra{aweto za imeto. Toa frustrira. Vi vetuvam pretsedatele Ivanov deka u{te edna{ }e razgovaram so Papandreu za ova pra{awe. Veruvam deka i toj saka i e podgotven za re{enie. Ova mu go odgovori pretsedatelot na SAD, Barak Obama, na makedonskiot kolega, \orge Ivanov. Spored nego, najva`no od s$ e vratite na NATO i EU da se dràt otvoreni za site koi sakaat da se priklu~at i gi ispolnuvaat kriteriumite. “Mojata poraka do site na ovaa masa e - bidete gordi na progresot, nie stoime zad vas, }e ve poddrùvame. Samo edno barame za vozvrat, rabotete zaedno so nas za demokratijata, slobodata, za zaedni~kite celi”, istakna Obama vo razgovorot so pretsedatelot Ivanov vo ramki na rabotnata ve~era na u~esnicite na 17-tiot sostanok na pretsedatelite od Centralna Evropa. Makedonija e edinstvenata zemja vo svetot so dopolnitelen uslov za ~lenstvo vo Obedinetite nacii, edinstvena zemja so dopolnitelen uslov za ~lenstvo vo NATO i za integracija vo Evropskata unija, istakna pretsedatelot Ivanov. “Uslovot e edna iracionalna i apsurdna pri~ina. Kako dràva napravivme s$, gi ispolnivme site uslovi za ~lenstvo vo NATO, za prodolùvawe na integracijata vo EU. Republika Makedonija be{e edinstvena zemja koja proizleze od porane{nata dràva bez konflikti i vojni”, naglasi makedonskiot pretsedatel.

PARTIITE TRO[AT POVE]E OD [TO IMAAT NA SMETKA

PRVANOV: BUGARIJA E PODGOTVENA ZA PRODLABO^UVAWE NA SORABOTKATA SO MAKEDONIJA

MALI PRIHODI, P OGROMNI RASHODI KOJ JA PLA]A RAZLIKATA? VMRO- DPMNE samo dosega potro{ila celi 1,7 milioni evra, a prijavila prihodi od samo 130 iljadi evra. Bez konkurencija Nikola Gruevski e liderot koj za kampawata frlil neverojatni sumi, desetici pa i stotici pati pogolemi od site ostanati partii. Od kade se parite - nikoj ne ka`uva MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

MRO-DPMNE so najmnogu pari ja tera izbornata kampawa. Vladeja~kata partija samo dosega potro{ila okolu 1 milion i 700 000 evra, {to e za 10 pati pove}e od glavniot politi~ki oponent, SDSM. Ona {to e nejasno e od kade i se na VMRO - DPMNE ovie pari, ako spored prihodite {to gi objavija, tie imaat vkupen iznos na donacii od samo 130 000 evra. Dopolnitelno, ovie 1,7 milioni se potro{eni samo vo prvata polovina na kampawata. {to ostava prostor brojkata i da raste vo narednite denovi. Vo VMRO - DPMNE nemaa odgovor za nelogi~niot soodnos na prihodi i rashodi, nitu komentar za {pekulaciite deka dupkata od 1 milion i 570 000 evra }e se polni od buxetot ili se dolì na toa {to partijata za svoite reklami i kampawa moèbi ne pla}a? Finansiskiot izve{taj na partijata e mnogu interesen. Partijata ja finansiraat vkupno 130 privatni lica, od koi site vloìle vo kampawata to~no po 1000 evra. Edinstvenoto pravno lice navedeno vo izve{tajot kako donator na koalicijata e zemjodelskata zadruga Edinstvo Чelopek, koja dala dva i pol pati pove}e - 2500 evra. ALBANSKITE LIDERI DAVAAT OD SOPSTVEN XEB! Ona {to e interesno e deka primerot na svojot koali-

130.000 1,7 evra se vkupnite prihodi {to VMRO - DPMNE gi prijavila vo Izve{tajot

ciski partner do sledi i DUI pa i tie prijavuvaat mnogu pomalku prihodi od rashodite koi gi napravile dosega ili planiraat da gi napravat. Partijata na Ahmeti vkupno potro{ila 70 iljadi evra, a ostvarila prihodi od 18,5 iljadi evra. Najmnogu pari dale na reklama, okolu 65 iljadi evra. Istaknatite kadri na DUI sami si ja finansiraat kampawata, pa taka vo izve{tajot kako izvori na finansirawe se navedeni samo fizi~ki lica, me|u koi liderot Ahmeti, i partiskite funkcioneri, Talat Xaferi, Nexati Jakupi, Adnan Ja{ari. Najgolemata albanska opoziciska partija, Demokratskata partija na Albancite, prijavila vkupno okolu 10 iljadi evra prihodi, a 16,5 iljadi evra rashodi. Najmnogu potro{ila na reklamirawe, ili 11,5 iljadi evra, i na iznajmuvawe prostor i oprema, okolu 5000 evra. Donatori vo sopstvenata kampawa se ~elnicite na partijata, Menduh Ta~i i Arben Xaferi, kako i nositelite na kandidatski listi, Ziadin Sela i Bekim Fazliu, site so po 1000 evra. Nova Demokratija na Imer Selmani prijavila samo eden izvor na prihodi za kampawata, skopskata firma za proda`ba na motorni

masla, Bis Oil, ~ija donacija iznesuva okolu 23 iljadi evra. Skoro celata suma ND ja potro{ila na reklama i propaganda. RAZLIKATA VO PRIHODITE I RASHODITE KAJ LDP E AVANS! I vo izve{tajot na Liberalno-demokratskata partija vidliva e golema razlika me|u vkupnite prihodi - 4500 evra i rashodi - 38000 evra. No, LDP uslugite na agencijata za komunikaciski uslugi, Ideja Plus, koja se javuva kako organizator na nivnata kampawa, gi dobila avansno, so sklu~en dogovor objaven vo prilog na finansiskiot izve{taj. Vrednosta na dogovorot e ednakva na vkupno predvidenite rashodi - 38000 evra. Prihodite od 4500 iljadi evra na smetkata na LDP legnale kako donacii od privatni lica, poto~no od liderot Jovan Manasijevski, i od ostanatite istaknati partiski kadri, kako Risto Penov, Ivica Bocevski, Dufe Kukoski. Obedineti za Makedonija vo izve{tajot za svojata prva kampawa za parlamentarni izbori prijavile vkupni prihodi vo vrednost od 5100 evra, a site sredstva na `iro-smetkata za kampawata na partijata na Qube Bo{koski gi donirale tri fizi~i lica. OM vo prvite

milioni evra potro{ila partijata na Gruevski dosega

deset dena od kampawata ja potro{ile celata suma, od koja skoro site pari, ili 4800 evra, za iznajmuvawe na prostor i oprema, a samo okolu iljada evra partijata dala za reklama i propaganda. Na smetkata na drugata desna opoziciska partija, VMRONarodna, edinstvenata donacija pristignala od skopskite firmi Trgotekstil i Jugooprema. Od niv partijata na Qub~o Georgievski dobila 20 iljadi evra, od koi do sega potro{ila 10 iljadi, site na reklama. Partijata koja prva go podnese i objavi finansiskiot izve{taj, Socijaldemokratskiot sojuz, prvite deset dena od kampawata ja ~inele 160 iljadi, a prijavila vkupni prihodi nameneti za predizborno pretstavuvawe od okolu 245 iljadi evra. Kako i site drugi partii, socijaldemokratite najmnogu potro{ile na reklama i propaganda (stavka vo izve{tajot spored obrazecot na Ministerstvoto za finansii), ili okolu 150 iljadi evra. Vo izve{tajot na SDSM kako donator e navedena samo edna institucija, Komercijalnata banka, koja na najgolemata opoziciska partija i odobrila kredit na vkupnata suma potrebna za sproveduvawe na kampawata.

retsedatelot na Bugarija, Georgi Prvanov, dade pozitivna ocenka za dosega{niot razvoj na odnosite i sorabotkata so Makedonija, na sredbata so makedonskiot kolega \orge Ivanov, potsetuvaj}i deka Bugarija prva ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime. “Bugarija e podgotvena za natamo{no prodlabo~uvawe na sorabotkata i ja poddr`uva evroatlantskata integracijata na Makedonija”, istakna Prvanov. Toj izrazi `elba bilateralnoto pra{awe me|u Makedonija i Grcija da bide zatvoreno na zaemno prifatliv na~in, so zaemno prifatliv kompromis. Ivanov izrazi zadovolstvo {to vo presret na 20 godini od nezavisnosta na Makedonija dvete zemji izgradija stabilni odnosi na dobrososedstvo, prijatelstvo i zaemna poddr{ka i razbirawe. Spored pretsedatelot Ivanov, pretstojnite izbori vo Makedonija se u{te edna mo`nost za potvrduvawe na demokratskata zrelost i potencijal na na{ata zemja da ja potvrdi svojata privrzanost kon evroatlantskite vrednosti i pridobivki. Ivanov, me|u drugoto, go informiral svojot bugarski kolega i za ekonomskite sostojbi vo Makedonija, i zaedni~ki zaklu~ok bil deka infrastrukturnite povrzuvawa i obezbeduvaweto na energetska stabilnost i bezbednost se klu~nite prioriteti za site zemji od regionot, so ~ie navremeno ispolnuvawe, istiot }e dobie nov lik i pogolema perspektiva.

DORIS PAK: NEMA VRA]AWE NA VIZITE ema vizi za Makedonija, nitu op{to nitu trajno N suspendirawe na bezvizniot reìm za zemjite za Zapaden Balkan, potvrdi za MIA evroprateni~kata Doris Pak. Po najavite za voveduvawe na mehanizam za za{tita na Unijata od naplivot na azilanti, Pak pojasnuva deka postoi ograni~ena mo`nost za vra}awe na vizite, dokolku bidat iscrpeni site merki za namaluvawe na branot imigraniti. “Postapka {to ja predlaga EK e administrativno i politi~ki mnogu komplicirana, i re~isi e neizvodlivo takvo ne{to. Dotolku pove}e, {to Evropskiot parlament i Sovetot }e imaat pravo da gi sledat odlukite za eventualno privremeno suspendirawe", veli Pak. So ogled na toa {to Evropskiot parlament so ogromno mnozinstvo e poddrùva~ na bezvizniot reìm, evroprateni~kata Pak ja ohrabruva makedonskata Vlada da prodolì da bide posvetena vo ubeduvaweto na naselenieto da ne se zlupotrebuva viznata liberalizacija.

SORENSEN MO@EN AMBASADOR VO BIH? nternet-portalot od Saraevo, "Dnevni avaz" povikuvaj}i se na agencijata SRNA, objavi deka Danecot Piter Sorensen }e bide prviot {ef na delegacijata na Evropskata unija i specijalen pretstavnik na EU vo BiH. Sorensen e vo momentov ambasador na Evropskata unija vo Makedonija i spored evropski izvori }e go prekine svojot mandat so cel da zamine za BiH. Me|u favoritite za ovaa funkcija, spored “Dnevni avaz” se i Germanecot Joakim Riker i ambasadorot na Velika Britanija vo Egipet, Dominik Askuit. Sorensen be{e li~en pretstavnik na prethodniot visok pretstavnik na EU za nadvore{na politika i bezbednost Havier Solana, od 2006 do 2009 godina. Od 2002 godina do 2006 godina be{e funkcioner na UNMIK i direktor na evropskata kancelarija na Kosovo. Od 2000 do 2002 godina e specijalen sovetnik na Solana za Kosovo. Vo 2000 godina be{e specijalen pratenik na Generalniot sekretar na ON za Balkanot.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

CENTRALEN MITING NA VMRO-DPMNE VO SKOPJE ~era ve~erta se odrà centralniot miting na Koalicijata “Za podobra Makedonija” predvodena od VMRODPMNE vo Skopje. Vladata be{e mestoto kade {to vladeja~kata partija go odrà, kako {to naveduvaat od tamu, op{tonarodniot sobir. Na mitingot be{e istaknata porakata Da za re-formite, za napredok a ne tranzicija. "Nema da licitirame so brojki, kako {to drugite pravea izminatite denovi. Za nas lu|eto ne se brojka, za nas lu|eto imaat dostoinstvo, svoja vrednost i kredibilitet", istakna Ilija Dimovski direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE pred po~etokot na mitingot. Toj poso~i deka vo dosega{nata kampawa posetile 212 732 domovi od koi dobile signal deka }e pobedat na izborite. "Vo dosega{nata kampawa zboruvavme za se ona {to go imame napravena, no i za toa {to }e pravime vo idnina. Nie na lu|eto im vetuvame rabota i reformi. No toa i go ostvaruvame. Nie nema da podmituvame, tuku }e rabotime so niv. Sekade naiduvame na odli~en priem. Toa e ona {to ne bodri i tera da prodolìme so pozitiven duh", re~e Dimovski.

MCMS: KAMPAWATA NEMA DA VLIJAE VRZ IZBOROT NA GLASAÎTE zbornata kampawa za parlamentarnite izbori voop{to nema, ili malku }e promeni vo rejtinzite na partiite, e stav na 59,6% od gra|anite, za razlika od 30,1% koi o~ekuvaat golema ili celosna promena na rejtinzite. Ova go pokaùvaat rezultatite od istraùvaweto na mislewata na gra|anite za tekot na izbornata kampawa i odnosot na mediumite, sprovedena od strana na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS), Institutot za demokratija (IDSCS) i Makedonskiot institut za mediumi (MIM), kako del od “Mojot izbor 2011”. Od opredelenite, na najmnogu gra|ani im se dopa|a kampawata na VMRO-DPMNE i toa 22,4%, potoa na SDSM 10,5% i na DUI 8,6%. Retorikata na kampawata e navredliva za drugite partii, smeta 56,7% od gra|anite. Debata me|u politi~kite lideri ne bi im pomognala da se odlu~at za kogo da glasaat na mnozinstvoto gra|ani, odnosno na 61,7%, bidej}i ili se ve}e opredeleni 28,6% ili debatata nema nikakvo vlijanie vrz niv - 33,1%. Istraùvaweto pokaàlo deka nevrabotenosta, siroma{tijata, investiciite, se ubedlivo glavni pra{awa koi gi interesira duri 78,8% od gra|anite na ovie izbori.

[E]ERINSKA VETI DEKA NEMA DA IM DOL@I NA FIRMITE andidatot za premier na SDSM, Radmila [e}erinska, im veti na biznismenite od Regionalnata komora na severozapadna Makedonija deka ako dojde na vlast redovno }e gi pla}a obvrskite na dràvata kon kompaniite. “Problem so koj ve}e se soo~uvaat biznismenite e {to gledaat deka Makedonija premnogu se zadolùva, a parite ne odat vo razvoj na ekonomijata. Vladata na SDSM }e se zadolùva samo za izgradba na golemi infrastrukturni proekti. ]e go prekineme dosega{niot ciklus na vnatre{na zadolènost i nelikvidnost na firmite. Novata vlada prezema obvrska da obezbedi fer i ramnopraven povrat na DDV i da ne raspi{uva tenderi bez da ima pari da gi plati. Samo taka }e im pomogneme na firmite da bidat konkurentni”, re~e [e}erinska. Pretsedatelot na Regionalnata komora na severozapadna Makedonija, Menderes Ku~i, veli deka biznis-problemite ne treba da se delat po partiska, religiska i nacionalna osnova. Spored nego, tie se institucionalni.

MAKEDONIJA POMIROQUBIVA VO SPOREDBA SO LANI o skok od pet mesta, Makedonija ovaa godina se najde na 78 mesto, od vkupno 153 na indeksot na miroqubivost, soglasno so najnoviot izve{taj na Institutot za ekonomija i mir koj sekoja godina go izgotvuva Globalniot indeks za miroqubivost. Kako najmiroqubivi zemji vo izve{atjot se Island, Nov Zeland i Japonija koi gi dr`at prvite tri mesta, dodeka SAD se nao|a na 82-to mesto, a Rusija duri na 147-ta pozicija. Sporedeno so zemjite od regionot, Makedonija e edinstveno pred Srbija, koja se nao|a na 84-ta i Crna Gora na 89-ta pozicija. Najmiroqubiva zemja vo regionot e Slovenija koja se nao|a na 10-to mesto, a po nea se Hrvatska na 37-mo, Bugarija na 53-to, Bosna i Hercegovina na 60-to, Albanija na 63-to, kako i Grcija na 65-to mesto. Generalnata ocenka na Institutot koj go podgotvi izve{tajot e deka ovaa godina svetot stanal pomalku miroqubiv sporedeno so minatata godina.

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

VLADATA IMA ^UDNA EKONOMSKA LOGIKA

DR@AVNATA MEDICINSKA OPREMA - DVOJNO POSKAPA OD PRIVATNATA!?

Istraùvaweto na “Kapital” pokaùva deka ist tomograf, koj dve privatni kliniki vo zemjava go kupile za pomalku od 500.000 evra pred sedum godini, dràvata sega ja ~ini 800.000 evra VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

el od novata medicinska oprema vo javnoto zdravstvo e dvojno poskapa od taa koja ja nabavile privatnite bolnici pred pove}e od pet godini. Istraùvaweto na “Kapital” pokaùva deka najgolemite aparati od vladinata nabavka se identi~ni so tie koi gi imaat nekolku privatni kliniki, a sepak se dvojno poskapi. Zamenik-ministerot za zdravstvo, Vlado Popovski, gi kaà cenite na novite kompjuteriziranite tomografi: “Cenata na 16-slajsnite tomografi, nabaveni na golemiot tender, e 800.000 evra. Najmoderniot, 128-slajsniot tomograf ~ini okolu 1,5 milioni evra”, veli Popovski. No, istiot tomograf, koj dràvata ja ~ini 800.000 evra, dve privatni kliniki vo go kupile za pomalku od 500.000 evra i toa u{te pred sedum godini. Hirurgot Izmit Vejseli, ~len na Nova demokratija, veli deka tomografite moèle da se kupi mnogu poevtino i deka za dve godini }e zastarat. “Tvrdam deka najnovite 16slajsni tomografi sega moè da se kupat za 350.000 evra. A Vladata frli ogromna suma pari za nabavka na demode modeli, koi za dve godini }e

800.000

evra ~ini 16-slajsen tomograf vo vladinata nabavka na medicinska oprema

zastarat. Ova e isto kako vo era na Golf 6 vie da kupite Golf 2 i da tvrdite deka toa e najnov model”, veli toj. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, ne demantira deka tomografite koi gi nabavi Vladata se dvojno poskapi od tie na privatnite kliniki. Toj priznava deka edna od pri~inite za ekstremno visokite ceni e odloènoto pla}awe. “Cenite gi definira pazarot, odnosno konkurencijata na tenderot i nie nemame udel vo toj del. Se izbira najevtinata i najpovolnata ponuda. Moàm da kaàm

deka performansite i generacijata na aparatite se razli~ni, a i pla}aweto e na ~etiri godini. Nie nemame zakonsko pravo da menuvame cena na tenderot, osven da ja prifatime najevtinata i najpovolnata”, veli Osmani za “Kapital”. Za razlika od Osmani, direktorot na Remedika, Andreja Arsovski, veli deka novonabavenite tomografi se daleku od najspvremeni. “Tie aparati, za koi zdravstvenata vlast veli deka se najnov model, imaat zadovolitelni performansi, no daleku se od najjaki vo

zemjava, a u{te pomalku vo regionot. Na primer, 16-slajsniot tomograf vo Remedika go imame u{te od pred {est godini, a nekoi dr`avni kliniki go dobija samo pred nekolku dena”, veli Arsovski. Neodamna, izvori od Ministerstvoto za zdravstvo za “Kapital” otkrija deka dr`avata prekinala da gi pla}a ratite dogovoreni so stranskite firmi i poradi toa dolgonajavuvanata medicinska oprema docni vo bolnicite. Nadle`nite institucii ostanaa bez komentar na ovaa tema.

IZBORNATA KAMPAWA GLAVNA TEMA VO MEDIUMITE

NOVINARITE SE OPSEDNATI SO IZBORI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ovr{ni prilozi, otsustvo na debata, nejasnotija vo novinarskite ànrovi e odrazot na makedonskoto novinarstvo vo analizata “Mediumsko ogledalo”, koja pokaùva deka mediumite gi sledat ovie izbori so dvojno pogolema zainteresiranost od onie vo 2008. “Od ovoj aspek mediumite vo celost potfrlija da bidat organizatori na politi~kata debata na op{testvoto i se pretvorija vo gola transmisija na politi~kata propaganda”, veli Biljana Bejkova NVO Info cetar. Spored izve{tajot, otsustvoto na intervjua i portreti negativo vlijae na kvalitetot na informiraweto na gra|anite za ponudite i aktivnostite na politi~kite partii. “Su{tiniskite temi kako {to se NATO/EU, sporot so imeto, ekonomijata imaat re~isi nezabeleìtelna zastapenost vo tematskata struktura na mediumite.

Od aspekt na profesionalnite standardi vo informiraweto za izborite i izbornite aktivnosti, vo analizata bil konstatiran visok procent na nepotpi{ani novinarski materijali. Vo pe~atenite mediumi isto taka edna tretina od tekstovite nemaat avtor, a vo elektronskite nad edna ~etvrtina. ZA PREDVREMENA KAMPAWA KAZNETI MEDIUMITE, NE I PARTIITE! Intenzitetot na informiraweto za izborite pred po~etokot na kampawata ne se razlikuva so periodot po oficijalniot start na kampawata {to e pokazatel deka politi~kite subjekti

predvreme ja zapo~nale svojata kampawa, ili kako {to se naveduva vo izve{tajot Mediumsko ogledalo. Sovetot za radiodifuzija podnese 4 prekr{o~ni prijavi protiv tri mediumi za plateno politi~ko reklamirawe pred po~etokot na kampawata. No, osven kaznite za “A1 televizija”,” Kanal 5” i “TV Alb” i opomenite za “MTV 1”, A1 i “Sitel” za emituvawe na zabraneti sodr`ini, partiite ne dobija nikakva opomena od Dr`avnata izborna komisija za prekr{uvawe na izborniot zakonik so predvremeniot start na partiskite aktivnosti za promocija vo predizborieto.

ZNM : PARTIITE SE BORAT ZA VLAST, NE NOVINARITE! Zdru`enieto na novinarite na Makedonija izrazuva `alewe za dosega{noto neprofesionalno sledewe na izbornata kampawa od golem del na mediumite. “Mediumite stanaa sredstvo za politi~ka presmetka me|u partiite. Nedozvolivo e novinarite da napa|aat novinari kako {to se slu~uva vo ovaa predizborna kampawa. Toa e sprotivno na Kodeksot na novinarite, a vo isto vreme go naru{uva ugledot na celata profesija”.

116 66

prilozi dnevno inspirioraat izborite vo 2011

prilozi dnevno se odnesuvale na izborite vo 2008

Pretsedatelot na Sovetot, Zoran Stefanovski, ja postavi dilemata dali partiite preku svoeto neodgovorno odnesuvawe se vinovni za predvremeniot start na kampawata a mediumite samo ja sledele svojata profesionalna opredelba i izvestuvale za nivnite aktivnostite ili vinata e vo dvete strani. Stefanovski najavi deka Sovetot za radiodifuzija na denene{nata sednica }e gi iznese rezultatite od monitoringot sproveden vrz mediumite za na~inot na koi izvestuvale vo prvite 10 dena od izbornata kampawa.

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

SAMO ALBANIJA I BIH ZAD MAKEDONIJA

FORMIRANA PRVATA MRE@A NA BIZNIS-ANGELI VO MAKEDONIJA

MAKEDONIJA IMA 50 PATI POMALA OSIGU- C RITELNA PREMIJA OD EU! Koga Makedoncite po osiguruvaweto na avtomobilite, }e po~nat da gi osiguruvaat i stanovite i drugiot imot, toga{ mo`e da se o~ekuva “bum” i vo biznisot so `ivotno osiguruvawe 10%

bajalska@kapital.com.mk

akedonskata osiguritelna premija po glava na ìtel iznesuva 51 evro, {to e re~isi 50 pati pomalku od prose~nata osiguritelna premija po glava na ìtel vo zemjite na Evropskata unija, koja iznesuva 2.534 evra. Ako se analizira, pak, penetracijata na osiguritelni uslugi vo vkupno 11 zemji od Jugoisto~na Evropa, Makedonija e podobra samo od Albanija i Bosna. Ili ako u~estvoto na vkupnata nacionalna bruto-polisirana premija vo bruto-doma{niot proizvod vo 15-te zemji od EU prosekot e 8,7%, vo Slovenija e 5,8%, vo Hrvatska, Bugarija, Crna Gora i Ukraina pove}e od 2%, vo Srbija, Kosovo i Romanija do 1,9%, vo Makedonija iznesuva 1,5%. Toa go stava makedonskiot osiguritelen pazar na sedmata pozicija od vkupno 11 zemji. Makedonija ima pogolema penetracija na osiguruvaweto samo od Bosna i Hercegovina i od Albanija. Od BiH za samo eden procenten poen, a od Albanija dvojno pogolema, kade {to penetracijata na osiguritelnite uslugi iznesuva 0,7%. Ovie podatoci pokaùvaat deka doma{niot osiguritelen pazar e eden od najmalku razvienite vo regionot, a daleku zad nivoto na upotrebata na osiguritelnite uslugi vo EU.

8% 7%

5,80%

5% 4%

2,50% 2,30% 2,20% 2,10% 1,90% 1,80% 1,70% 1,50% 1,40%

0,70%

Albanija

Bosna

Makedonija

Romanija

Kosovo

Srbija

Ukraina

Crna Gora

Bugarija

Hrvatska

EU15

PENETRACIJA NA OSIGURITELNI USLUGI (% U^ESTVO NA VKUPNI PREMII VO BDP)

8,70%

Slovenija

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

(IZVOR: UNIQA GROUP)

Tokmu zatoa najgolemite evropski osiguritelni kompanii so stogodi{na tradicija pobrzaa da se pozicioniraat na makedonskiot pazar na ìvotno osiguruvawe. Ogromniot potencijal za rast na ovie uslugi vo Makedonija go potenciraat i od Unika lajf, najnovata kompanija za ìvotno osiguruvawe koja denovive dobi licenca od regulatorot Agencijata za supervizija na osiguruvawe. “Ako Evropejcite imaat po nekolku razli~ni polisi za ìvotno osiguruvawe, se nadevame Makedoncite }e imaat barem eden vid ìvotno osiguruvawe. Cenite na na{ite polisi }e zavisat od polot na klientot, od negovata vozrast i od dolìnata na dogovorot. Kaj nas }e moè da se kupi polisa za ìvotno osiguruvawe kako proizvod za dolgoro~no

{tedewe, kade {to najniskata mese~na uplata bi bila 10 evra”, veli Aleksandra Marks, direktor na Unika lajf. Od kompanijata ne odgovorija koj del od postojnata klientska baza na proizvodite od neìvotno osiguruvawe, }e im bidat potencijalen target za proda`ba na razli~nite vidovi ìvotno osiguruvawe koi doprva }e gi nudat. Pokraj Unika, na makedonskiot pazar polisi za ìvotno osiguruvawe nekolku godini nudat i Kroacija osiguruvawe i Grave, a od krajot na minatata godina i Viner lajf. Iako procenkite se deka samo 2% od naselenieto zasega koristi proizvodi za ìvotno osiguruvawe, se o~ekuva ovoj pazar sekoja godina da raste so dvocifreni stapki. Taka be{e lani, koga vkupnata bruto-polisirana premija porasna 18% i dostigna 5,8

milioni evra. Ekspertite velat deka na eden pazar prvo treba da se razvie neìvotnoto osiguruvawe, a duri potoa moè da se o~ekuva “bum” kaj proda`bite na ìvotno osiguruvawe. Odnosno, koga po osiguruvaweto na avtomobilite, Makedoncite }e po~nat da si gi osiguruvaat i stanovite i drugiot imot, toga{ moè da se o~ekuva da zaìvee i biznisot so polisite za ìvotno osiguruvawe vo zemjava. Spored Agencijata za supervizija na osiguruvaweto, vkupnata brutopolisirana premija vo zemjava lani porasna za 4,8% i dostigna 105,37 milioni evra. Najgolem pazaren udel od 20,5% ima Vardar osiguruvawe, a po nego sledat Sava Tabak so 14,4%, Kjubi so 12,7% i Eurolink so 10,3% pazarno u~estvo.

entarot za inovacii pri Proektot na USAID za konkurentnost ja lansira{e prvata mreà na biznisangeli vo Makedonija. Taa e formalna mreà na “angeli” investitori–pretpriema~i i bogati poedinci podgotveni da investiraat sopstveni finansiski sredstva, znaewe, ve{tini i socijalen kapital vo novi i inovativni biznis-idei so potencijal za visok rast. “Sledej}i go primerot na mnogu zemji, biznis-angelite se odli~en na~in za finansirawe start ap biznisi, osobeno tie koi se orientirani kon inovacii”, smeta Robert Vurc, direktor na misijata na USAID. Angelite obezbeduvaat finansirawe za pretpriema~i koi nemaat pristap do finansii. Novoformiranata mreà na biznis-angeli ve}e ima 10 ~lenovi i desetina predlozi za biznis. So cel da gi napravi svoite uslugi dostapni na po{irokata javnost, mreàta naskoro }e objavi povik za biznis-predlozi i za novi angeli-investitori. “Mnogu nade`ni proekti razraboteni od silno motivirani li~nosti so vizija ne go dobivaat zasluènoto vnimanie od finansiskite institucii. Mnogu pretpriema~i vo startot ne naiduvaat na razbirawe kaj bankite za finansirawe na nivnite proekti. Mnogu ~esto i vo slu~ai koga tie imaat odli~no izraboteni biznis-planovi, bankite redovno baraat silni obezbeduvawa nekolkupati povisoki od vrednosta na samiot biznis. Taka odli~ni proekti koi bi otvorile i po nekolku stotici rabotni mesta vo kratko vreme ne moàt da se realiziraat, re~e Qup~o Zikov, pretsedatel na Mreàta na biznis-angeli. Misijata na grupata e da gi pronajde angelite i potencijalnite dobri proekti. Biznis-angelite se dokaàn koncept kaj nekoi od najgolemite kompanii, kako Google, Apple i Facebook.

STOPANSKA JA PRODOL@I KAMPAWATA ZA STANBEN KREDIT topanska banka Skopje }e ja prodol`i ponudata na S kampawata za stanben kredit do krajot na juni za da im izleze vo presret na klientite. Od bankata informiraat deka site podneseni ili odobreni barawa za stanben kredit do 30 juni 2011 godina }e bidat oslobodeni od administrativni i tro{oci za procenka. Stanbeniot kredit od Stopanska banka e so kamatna stapka od 6,25% godi{no, garantirana za prvite tri godini, a potoa se presmetuva promenliva godi{na kamatna stapka, koja vo momentov iznesuva 7,43% godi{no. Ovie uslovi se za klientite koi platata ja primaat preku Stopanska banka. Za stanbeniot kredit nema potreba od `iranti, administrativna zabrana i menica, a postoi mo`nost imotot koj se kupuva da se stavi pod hipoteka. Za predvremena otplata od sopstveni sredstva ne se napla}a provizija.

KE[ KREDIT BEZ @IRANTI OD OHRIDSKA BANKA

hridska banka, Societe Generale Group vovede nov potro{uva~ki kredit – ke{ kredit bez ìranti so denarska klauzula. Od bankata informiraat deka kreditot ima kamatna stapka od 10,80% (stapka na vkupni tro{oci - SVT od 11,69%), se odobruva bez u~estvo, bez depozit i bez ìranti na period na otplata do 60 meseci i iznos do 480.000 denari. “Klientite dobivaat mo`nost za koristewe na kredit so maksimalno mese~no optovaruvawe na plata do 50% od iznosot na primawata. Na korisnicite im ostanuva na raspolagawe i postojniot ke{ kredit so devizna klauzula so kamatna stapka od 8,48% (SVT od 9,69%). Kreditot se odobruva bez u~estvo, bez depozit i bez ìranti za iznos do 5.000 evra i rok na otplata do 36 meseci”, soop{tija od bankata.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.643

MBI 10

MBID

2.770

2.633

117,81

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

OMB

117,78

2.760

2.623

117,75

2.613

2.750

117,72

2.603

2.740

117,69

2.593

117,66 2.730

2.583 2.573

117,63

2.720

20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11 26/05/11 27/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,60

20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11 26/05/11 27/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11 26/05/11 27/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

“MENAXMENT- FAKTOROT” VO PROCESOT NA KREDITNA ANALIZA NA KOMPANIITE o kreditnata analizata na kompaniite pri procesot na odobruvawe krediti, kreditorite sekoga{ razgleduvaat pove}e klu~ni faktori vrz osnova na koi gi baziraat svoite odluki. Me|u mno{tvoto kvantitativni pokazateli na delovniot i finansiskiot rizik, kako {to se istoriskite finansiski koeficienti, procenkite na kolateralot, idnite izgledi na industrijata i proektiranite pari~ni tekovi, isklu~itelno va`na polo`ba vo odlu~uvaweto zazema faktorot na kvalitet na menaxmentot na kompanijata i korporativnata kultura na upravuvawe. Vo uslovi na povolna biznisklima i opkru`uvawe, pozitivni izgledi na industrijata i spoj na kvalitetni sredstva i pozicija na kompanijata, sepak, menaxmentot e faktorot koj treba da gi spoi ovie resursi, da ja naso~i kompanijata na patot kon uspehot i efektivno da gi iskoristi raspolo`ivite sredstva za da gi postigne najdobrite finansiski i operativni rezultati. Nesomneno, kreditibilitetot i ugledot na menaxmentot, iskustvoto i poznavaweto na sopstveniot biznis i psiholo{kite kvaliteti, kako {to se stabilnosta, ~esnosta i eti~kite vrednosti, se tie koi ~esto znaat da bidat presuden input na odlukata na kreditorot. Kreditniot odnos vo svojata su{tina se bazira na zaemnata doverba na kreditorot i dol`nikot. Doverbata e o~ekuvawe deka va{ite akcii nema da bidat zloupotrebeni od drugite.

Kako takva, doverbata e osnova na sekoe partnerstvo i e povrzana so odgovornosta. Tie na koi sme odlu~ile da im doverime odredena rabota imaat odgovornost da ja opravdaat i za~uvaat. Vo interes na zasiluvawe na zaemnata doverba, vo delovnite odnosi na doma{nite banki i klientite definitivno treba mnogu da se raboti na odredeni pozitivni “signali” na menaxmentot na kompaniite kon bankite vo slednite segmenti: transparentnosta vo prikaùvaweto na celosnata slika na biznisot; vodeweto politika na realno i aùrno smetkovodstvo, negovoto poznavawe i koristewe kako alatka za analiza na sopstveniot biznis i odlu~uvawe; zalagawe za kultura na zdravo korporativno upravuvawe; pogolemata otvorenost za diskutirawe na strategiite i delovnite akcii; spremnosta za iskreno odgovarawe na pra{awa za raboteweto na kompanijata i vodeweto realna diskusija za predizvicite i mo`nite problemi; postoeweto jasna dolgoro~na vizija i vistinskoto pridrùvawe i sproveduvawe i vozdrùvawe od nenajaveni i nepredvideni nagli promeni vo biznisot; spremnost za prifa}awe i cenewe na stavot ili misleweto na sprotivnata strana. Site ovie praktiki se jasen signal za serioznosta i zasiluva~ki faktor na doverbata. Sopstvenicite i menaxerite so vakvi kvaliteti naj~esto dobivaat pogolema doverba i kredibilitet pred bankarite poradi nivnata ~esnost i iskrenost i tie

IVAN STOJANOVI^

NEDELNO TRGUVAWE

RAKOVODITEL NA SLU@BA ZA RABOTA SO GOLEMI KLIENTI [PARKASE BANKA MAKEDONIJA

SITE INDEKSI RASTEA, PADNAA SAMO NIKKEI, SBI TOP I SOFIX

Vo uslovi na povolna biznisklima i opkruùvawe, pozitivni izgledi na industrijata i spoj na kvalitetni sredstva i pozicija na kompanijata, sepak, menaxmentot e faktorot koj treba da gi spoi ovie resursi obezbeduvaat informacii koi se korisni za kvalitetot na kreditnata analiza. Sepak, te{ko e da se kaè deka po avtomatizam ovie kvaliteti }e rezultiraat vo povisoko mislewe za kreditosposobnosta na kompanijata, me|utoa, gledaj}i sprotivno, menaxmentot bez vakvi kvaliteti ~esto }e go ostavi analiti~arot so mnogu neodgovoreni pra{awa i dubiozi, koi, pak, na krajot sigurno }e rezultiraat vo pokonzervativna kreditna odluka. Sprotivno, agresivnosta na menaxmentot vo èlbata za ostvaruvawe prebrz nerealen rast, pregolemata “glad” za zadolùvawe, vleguvaweto vo nepresmetani rizici, sklonosta kon {pekulativni investicii, lo{iot li~en ugled, naru{enite delovni odnosi so partnerite, prikrivaweto na podatoci, izbegnuvaweto odgovori, iskrivuvaweto na realnata slika na biznisot, nepo~ituvaweto na partnerite, vrabotenite i instituciite, se klu~ni negativni “signali” za profilot na menaxmentot, koi im ko-

ite glavni berzanski indeksi vo svetot minatata nedela S rastea, osven japonskiot Nikkei 225, koj padna za 0,42%. Sli~no be{e i vo regionot na Jugoisto~na Evropa, kade {to site indeksi vklu~uvaj}i go i makedonskiot MBI-10 rastea, a edinstveni so pad bea slovene~kiot indeks SBI TOP, koj padna 0,18% i sofiskiot indeks SOFIX, koj padna 0,45%. Od amerikanskite indeksi Dow Jones Industrial minatata nedela porasna za 0,31%, dostignuvaj}i 12.441,60 bodovi, Standard&Poor’s, pak, se zgolemi za 0,41%, na 1.331,10 indeksni poeni, a Nasdaq 100 porasna za 0,50%, na 2.796 indeksni poeni. Londonskiot FTSE 100 porasna za 0,98%, germanskiot DAX za 0,69%, a pariskiot CAC 40 se zgolemi za 0,86%, na 3.950,98 poeni. Vo regionot najmnogu porasna BELEX 15 za 2,67%, a zgolemuvaweto kaj hrvatskiot CROBEX se zgolemi 0,68%. Trguvaweto na svetskite berzi minatata nedela mo`e da se oceni kako vnimatelno, spored toa {to se slu~uva{e na Wall Street. Vo SAD cenite na akciite rastea dva dena po red blagodarenie na dobrite kompaniski rezultati, no se trguva{e vnimatelno poradi dol`ni~kata kriza vo evrozonata, a toa go poka`uvaat slabite prometi. Vo ~etvrtokot na trite amerikanski berzi se istrguvaa 6,4 milijardi akcii, {to e pomalku od lansiot dneven prosek od 8,4 milijardi akcii. Minatata nedela na Makedonskata berza glavniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 1,70% na 2.636,02 indeksni poeni, MBID porasna za 1,25% i vo petokot zatvori na 2.766,14 indeksni poeni, dodeka indeksot na obvrznici OMB padna za 0,11% i nedelata ja zavr{i na 117,65 indeksni poeni. Vkupno se ostvari promet od 35,7 milioni denari od koi 30,4 milioni denari na oficijalniot pazar, a na redovniot pazar 5,3 milioni denari. Na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo imaa akciite na Alkaloid so 6,4 milioni denari, a na redovniot pazar najgolemo u~estvo imaa akciite na Ading so 2,7 milioni denari. Na oficijalniot pazar najmnogu 4,73% porasnaa akcite na Beton, a na redovniot pazar akcite na FZC 11 Oktomvri so 5,49%. Najgolem pad na oficijalniot pazar od 1,32% imaa akcite na Stopanska Banka Bitola. Minatata nedela vo Skopje se slu~i i edna blok-transakcija so 678 obi~ni akcii na Alkaloid, po cena od 4.450,00 denari, pri {to se istrguva 0,05% od kapitalot na dru{tvoto.

ristat bankite pri svoite analizi. Naj~esto vakvite kompanii na krajot }e bidat “nagradeni” od kreditorot so povisoki kamatni margini ili barawe za zaloùvawe na kolateral so pogolema vrednost, kako rezultat na pogolemiot rizik. Iskustvoto i statistikata pokaùvaat deka plasmanite kaj koi subjektivnite faktori, a pred s$ menaxment faktorot, bile pozitivno oceneti, imaat podobri performansi vo sporedba so prosekot. Seto toa na krajot }e rezultira vo poefikasna sorabotka i poniski kamatni stapki za korisnicite koi se pridrùvaat kon dobrite praktiki na korporativno upravuvawe i gradewe partnerski odnos so bankite. Vo zaedni~ki interes, preostanuva na sopstvenicite i menaxerite na biznisite da gi prilagoduvaat svoite naviki kon potransparentno rabotewe, a i od druga strana na nas bankarite da znaeme da go cenime toj pristap preku poefikasna sorabotka i poniski kamatni margini.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Макпетрол АД Скопје Бетон Скопје Гранит АД Скопје Скопски Пазар АД Скопје Рж услуги АД Скопје

27.05.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

27.127,86

2,16

379.790

7.650,00

1,87

15.300

622,47

1,49

1.422.333

6.200,00

1,45

626.200

266,00

1,14

39.900

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Македонијатурист АД Скопје

27.05.2011 Просечна цена (МКД)

ТТК Банка АД Скопје

Износ (МКД)

2850

-0,01

142.500

900

-0,01

90.900

Алкалоид АД Скопје

4.501,37

-0,18

544.666

Фершпед АД Скопје

55.000,00

-0,88

110.000

Комуна АД Скопје

470,00

-2,29

4.700

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.444.365,51

-2,05%

-2,59%

2,74%

-3,18%

2,86%

26.05.2011

ILIRIKA GRP

48.794.093,64

-4,25%

-2,25%

-7,38%

-8,70%

1,30%

26.05.2011

Иново Статус Акции

18.113.511,01

2,42%

-1,38%

4,27%

4,56%

-1,71%

26.05.2011

KD Brik

37.844.593,91

-3,62%

-2,83%

-1,53%

-5,44%

5,35%

26.05.2011

KD Nova EU

25.652.455,20

-0,74%

-5,24%

0,54%

-1,60%

-0,55%

26.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.620.361,82

0,24%

-2,74%

1,42%

0,87%

1,73%

26.05.2011

КБ Публикум -обврзници

33.633.086,29

0,22%

0,00%

26.05.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

Име на компанијата Адинг АД Скопје

Гранит РМДЕН10 Скопски Пазар АД Скопје Алкалоид АД Скопје

27.05.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

4.501,37

401,26

11,22

0,98

54.562

7.650,00

567,72

13,47

0,22

GRNT (2010)

3.071.377

622,47

95,35

6,53

0,58

ALK (2010)

27.05.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

ХВ BESK (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

27.05.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

KMB (2010)

2.279.067

3.761,05

628,36

5,99

1,07

MPT (2010)

112.382

27.127,86

-2.037,51

-13,31

0,79

400

0,25

2.720.000

REPL (2010)

25.920

41.000,00

2.980,40

13,76

0,83

622,47

1,49

1.422.333

SBT (2010)

389.779

2.742,99

39,99

68,58

0,65

86,01

0,01

866.764

STIL (2010)

14.622.943

206,50

0,47

444,06

2,60

6200

1,45

626.200

TPLF (2010)

450.000

3.999,79

277,07

14,44

1,10

4501,37

-0,18

544.600

ZPKO (2010)

271.602

2.175,00

-165,14

-13,17

0,34

% на промена

обврзници

14.083

-20,63

обични акции

69.633

-65,55

83.715

-34,91

обични акции

Вкупно Официјален пазар

64.085

415,35

Вкупно Редовен пазар

64.085

415,35

0,00

147.801

104

4,79

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 27.05.2011)

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

ZO[TO PREHRANBENITE KOMPANII NE SE OKRUPNUVAAT?!

DR@AVATA DA POMOGNE 17.03.2010 11 DA SE SOZDADAT GOLEMI KOMPANII Iako dr`avata ima kapacitet da pridonese za rast na prehranbenite fabriki, po propa|aweto na golemite prerabotuva~ki kombinati, ne izrasna nitu edna golema kompanija, od rangot na hrvatska Podravka, srpski Nektar, slovne~ki Fruktal ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

amo so otvorawe novi pazari i polesen pristap do krediti malite prerabotuva~ki kapaciteti moàt da prerasnat vo golemi kompanii i regionalni igra~i. Iako dràvata moè da pomogne za rast na fabrikite od prehranbenata industrija, po propa|aweto na golemite prerabotuva~ki kombinati, vo Makedonija ne izrasna nitu edna golema kompanija kako {to se hrvatska Podravka, srpski Nektar, sloevne~ki Fruktal. Biznismenite se luti {to poradi, kako {to velat, lo{ata biznis-politika vo poslednite 20 godini, propadnale mnogu fabrikite, pred s$ konzervnite, a dràvata nemala sluh za finansiskite problemi vo vreme na tranzicijata. Tie sega predlagaat dràvata da finansira odredeni proizvodstveni kapaciteti, koi podocna }e ja ponesat ekonomijata. “Vo Jugoslavija ima{e plansko proizvodstvo i site prerabotuva~ki kapaciteti gi plasiraa proizvodite na celiot jugoslovenski pazar koj be{e golem. Otkako se raspadna Jugoslavija, i koga po~na procesot na privatizacija, na{ata Vlada re{i da ne gi privatizira zemjodelskite kombinati koi imaa golemi prerabotuva~ki centri. Vo isto vreme, pak,

drugite dràvi vo regionot, gi prodadoa prerabotuva~kite kapaciteti dodeka tie uspe{no rabotea, imaa sigurna pozicija na stranskite pazari i stanaa golemi kompanii. Kaj nas, re~isi site golemi prerabotuva~ki centri ~ekaj}i da zavr{i procesot na tranzicija gi izgubija pazarite, go namalija proizvodstvoto, bidej}i nemaa poddr{ka od dràvata”, veli Viktor Petrov, sopstvenik na konzervnata fabrika Vipro od Gevgelija. Od druga strana, pak, novite, prerabotuva~ki centri koi se otvorija, vo poslednite deset godini nemaat uslovi da go dostignat toa nivo i da porasnat vo golemi kompanii. DIREKTNA DR@AVNA POMO[ ZA OKRUPNUVAWE NA KOMPANIITE Prerabotuva~kite kapaciteti, pred s$, vo konzervnata industrija vo poslednite nekolku godini te{ko obezbeduvaat surovini i sveì pari, a te{ko stignuvaat i do stranskite pazari. “Dràvata dava subvencii za proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk i tie na kraj namesto da zavr{at kaj doma{nite prerabotuva~i i da se izvezuvaat so dodadena vrednost, kako surovini se plasiraat vo Srbija ili Hrvatska, koi, pak, kako gotov proivod, mnogu poskap ni go vra}aat nazad”, veli Petrov. Spored nego, za da porasnat i da se okrupnat prerabotuva~kite kapaciteti, treba pogolema poddr{ka od

dràvata. “Dràvata treba da najde na~in, nekoj kriterium spored koj }e poddrì nekolku doma{ni kompanii da investiraat vo zgolemuvawe na kapacitetite i na toj na~in da stanat golemi, bez pritoa da se favoriziraat odredeni biznismeni. Na toj na~in moè da se sozdadat golemi kompanii koi }e proizveduvaat, }e stanat golemi izvoznici i na niv }e se potpira ekonomijata”, objasnuva Petkov za “Kapital”.

\or|i Pro{ev, pak, sopstvenik na fabrikata za proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk Vori od Gevgelija, veli deka najgolema pre~ka zo{to kaj nas malite kompanii ne se okrupnuvaat e otsustvoto na poddr{ka od bankite za da investiraat vo novi pogoni, ma{ini i oprema. “Za da se zgolemi proizvodstvoto i kapacitetite potrebni se evtini krediti, so povolni kamatni stapki, eden vid partnerski odnos so bankite, koi }e ne poddr`uvaat vo sekoe vreme.

Kompaniite nemaat pari da investiraat vo zgolemuvawe na proizvodstvoto. Poradi ovaa propadnaa golem del od golemite prerabotuva~ki kapaciteti ne samo vo Makedonija, tuku i kaj drugite zemji vo regionot”, objasnuva Pro{ev. Spored nego, so direktna dr`avna pomo{ treba da se stimuliraat makedonskite izvoznici. “Ova mnogu ednostavno go re{avaat raznienite zemji. Ako sakaat da go zgolemat proizvodstvoto, izvozot i

vrabotenosta tie gi pottiknuvaat izvoznite kompanii preku razli~ni stimulaci, ili preku olesnuvawe na pristapot do finansiski sredstva, ili preku carinski ili dano~ni olesnuvawa. So vakvi merki, osven {to }e se zgolemi proizvodstvoto, } e se zgolemi i prilivot na devizi vo zemjata”, objasnuva Pro{ev. KOMPANIITE DA SE ORIENTIRAAT KON STRANSKITE PAZARI Od Sojuzot na stopanski komori na Makedonija velat deka makedonskite kompanii }e se svestat deka im treba okrupnuvawe duri otkako na pazarot }e dojde nekoja stranska kompanija koja }e ja razni{a nivnata pozicija so nivoto na cenite i kvalitetot. “Najverojatno kaj nas nema golemi kompanii ~ii interes }e bide da kupat pomali kompanii. Od druga strana, pak, pomalite kompanii vo ovaa faza od nivniot razvoj prete`no se orientirani kon doma{niot pazar. Vo idnina verojatno pomalite kompanii koi se pofleksibilni i brzo reagiraat na site slu~uvawa, so kombinacija na uslovite i mo`nostite za me|unarodno pretstavuvawe, treba da ja razgledaat ovaa opcija”, veli Mitko Aleksov, izvr{en direktor na SSK. Konkreten primer za toa e primerot vo prehranbenata industrija, kade {to ima inicijativi za zdru`uvawa na firmi za ordeden nastap na stranskite pazari.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,31%

3,28%

4,20%

5,08%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,18%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5472

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

43,4410

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,8661

Швајцарија

франк

49,8641

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,4224

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,9891

61,6

43,5

49,9

Fokus

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

POLITI^ARITE PREDIZBORNO IM SE DODVORUVAAT NA BIZNISMENITE

SE VETUVAAT PONISKI DANOCI I SUBVENCII ZA NOVI RABOTNI MESTA pridonesite, subvencionirani krediti so poniski kamati kamati, dràvna Namaluvawe na danocite i pridonesite pomo{ za izvoznite kompanii, izgradba na pati{ta, èleznici, energetski objekti, pogolema poddr{ka za doma{nite investitori da otvoraat novi rabotni mesta, evropska integracija na doma{nata ekonomija i brz ekonomski rast. Nema kraj na vetuvawata na najgolemite politi~ki rivali vo trkata da ja osvojat vlasta, no nikoj od niv ne kaùva od kade }e najdat pari za da gi realiziraat site vetuvawa?! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

amaluvawe na danocite i pridonesite, subvencionirani krediti so poniski kamati, dr`avna pomo{ za izvoznite kompanii, izgradba na pati{ta, `eleznici, energetski objekti, pogolema poddr{ka za doma{nite investitori da otvoraat novi rabotni mesta, evropska integracija na doma{nata ekonomija i brz ekonomski rast. Nema kraj na vetuvawata na najgolemite politi~ki rivali vo trkata da osvojat {to pove}e politi~ki poeni i so toa mandat za vlast. Potencijalnite kandidati za ministri od ekonomskite resori, Zoran Jovanovski od SDSM, Risto Penov od LDP, Fatmir Besimi od DUI i Besnik Fetai od DPA pred biznismenite od Amerikanskata komora

vo Makedonija gi sudrija svoite idei kako planiraat da gi re{at ekonomskite problemi na zemjata. Partijata na vlast, VMRO-DPMNE, prodolì da gi bojkotira javnite debati so kandidatite od drugite partii. Site politi~ki partii vetuvaat namaluvawe na nevrabotenosta i siroma{tijata, podobra biznisklima za kompaniite i povisok ìvoten standard za gra|anite, nudat konkretni proekti, no nikoja od niv ne kaùva od kade }e najde pari za da gi ostvari site dadeni vetuvawa?! Najgolemata opoziciska partija, SDSM im pretstavi na biznismenite koncept so koj planira najgolemo vnimanie da im posveti na doma{nite investitori, pove}e da go razvivaat biznisot i da go zgolemuvaat izvozot. “Ekonomskata platforma na SDSM se fokusira na otvoraweto novi rabotni mesta. Samo taka }e se

podobri ìveja~kata vo ovaa zemja. Zatoa, planirame zna~itelno da gi olesnime uslovite za vodewe biznis i osobeno vnimanie da im posvetime na doma{nite investitori. Tie treba da bidat heroite koi }e ja razvivaat ekonomijata, a dràvata treba da obezbedi najdobar ambient za biznis preku podobruvawe na infrastrukturata, namaluvawe na dava~kite, subvencionirawe na kreditite kako izvor na kapital za novi investicii, direktna poddr{ka od buxetot za kompanii {to }e izgradat novi fabriki. Na toj na~in, sekoj denar platen danok }e zavr{i produktivno kako poddr{ka na razvojot na zemjata”, izjavi potpretsedatelot na SDSM i kandidat za minister za finansii, Zoran Jovanovski. Nasproti Kejnzijanskata ideologija koja provejuva vo programata na SDSM, programata na LDP se bazira na namaluvawe na ulogata na dràvata vo ekonomijata. Tie

predlagaat namaluvawe na buxetot za okolu 10%. “Buxetot vo momentov e pregolem i spored na{ite presmetki, treba da se skrati za okolu 280 milioni evra. Za ~etiri godini, toa se pove}e od 1 milijarda evra {to }e ostanat vo stopanstvoto. Smetame deka tokmu biznismenite i gra|anite koi go polnat buxetot, najdobro }e znaat da gi iskoristat tie pari. Zatoa predvidovme celosno ukinuvawe na danokot na dobivka, namaluvawe na carinite i drugi nepotrebni dava~ki. Mora da se skratat neproduktivnite tro{oci od buxetot, da se namali administracijata, brojot na pratenici vo Sobranieto i brojot na ministri vo Vladata. Sega ima premnogu dr`avni agencii koi ne davaat nikakvi efekti vo op{testvoto, a se na tovar na buxetot”, izjavi eden od nositelite na listite na LDP, Risto Penov. Aktuelniot minister za ekonomija od redovite na DUI, Fatmir Besimi, pred biznismenite izjavi deka nego-

vata partija najmnogu }e se zalaga za me|unarodnite integracii na zemjata. Spored nego, toa e edinstveniot model {to mo`e da obezbedi pobrz ekonomski razvoj. “Baza vrz koja e sozdadena platformata na DUI se integraciite. Vlezot na Makedonija vo EU i NATO }e zna~i i ekonomsko integrirawe na zemjata. No, osven vo me|unarodnite institucii, Makedonija mora pove}e da se integrira i vo regionalnite ekonomii, da ja zgolemi sorabotkata so sosednite zemji i na toj na~in da go pro{iri pazarot. Treba da se iskoristat komparativnite prednosti {to gi ima Makedonija kako centar na Balkanot i so podobruvawe na infrastrukturata da stane najzna~aen trgovski partner na okolnite zemji. Toa }e bide osnova za zgolemuvawe na vrabotenosta i podobruvawe na `ivotniot standard na gra|anite”, izjavi Besimi. Eden od potencijalnite kandidati za minister na slednite izbori, od

ZORAN JOVANOVSKI

RISTO PENOV

BESNIK FETAI

konomskata platforma na SDSM se fokusira na otvorawe novi rabotni mesta. Samo taka }e se podobri `iveja~kata vo ovaa zemja. Zatoa, planirame zna~itelno da gi olesnime uslovite za vodewe biznis i osobeno vnimanie da im posvetime na doma{nite investitori. Tie treba da bidat heroite koi }e ja razvivaat ekonomijata, a dr`avata treba da obezbedi najdobar ambient za biznis preku podobruvawe na infrastrukturata, namaluvawe na dava~kite, subvencionirawe na kreditite kako izvor na kapital za novi investicii, direktna poddr{ka od buxetot za kompanii {to }e izgradat novi fabriki. Na toj na~in, sekoj denar platen danok }e zavr{i produktivno kako poddr{ka na razvojot na zemjata.”

uxetot vo momentov e pregolem i, spored na{ite presmetki, treba da se skrati za okolu 280 milioni evra. Za ~etiri godini toa se pove}e od edna milijarda evra {to }e ostanat vo stopanstvoto. Smetame deka tokmu biznismenite i gra|anite koi go polnat buxetot najdobro }e znaat da gi iskoristat tie pari. Zatoa predvidovme celosno ukinuvawe na danokot na dobivka, namaluvawe na carinite i drugi nepotrebni dava~ki. Mora da se skratat neproduktivnite tro{oci od buxetot, da se namali administracijata, brojot na pratenici vo Sobranieto i brojot na ministri vo Vladata. Sega ima premnogu dr`avni agencii, koi ne davaat nikakvi efekti vo op{testvoto, a se na tovar na buxetot.”

iznismenite }e bidat na{i najgolemi partneri vo rabotata. Bez ogled kolku dobri merki }e donesete, ako ne mu slu`at na biznis-sektorot ni{to ne ste napravile. Mora da se zgolemat investiciite vo infrastrukturata, a ne parite da se tro{at za spomenici i za drugi neproduktivni celi. Buxetot mora da se restrukturira, da se namalat tekovnite neproduktivni tro{oci. Nie predviduvame podobruvawe na biznis-klimata i preku namaluvawe na carinite, re{avawe na imotnopravnite odnosi, podobruvawe na sudstvoto. Vo takov ambient kompaniite pove}e }e investiraat.”

POTPRETSEDATEL NA SDSM

PRATENIK NA LDP

^LEN NA DPA

no.

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

TOP 25 STOLÊTO ZA STAVRESKI OSTANA PRAZNO inisterot za finansii, Zoran Stavreski, ostana dosleden na politikata na VMRO-DPMNE da gi odbegnuva site javni debati na koi nivnite kandidati moè da se soo~at so pretstavnici na drugite politi~ki partii. Stavreski ne gi udostoi biznismenite od Amerikanskata komora so svoeto prisustvo, nitu, pak, ja iskoristi {ansata da ja promovira svojata ekonomska programa pred niv. Glavnite prioriteti na ekonomskata politika na VMRO-DPMNE vo narednite ~etiri godini se zgolemuvawe na ekonomskiot rast i odrùvawe na makroekonomskata stabilnost. Dokolku ne se slu~i nova ekonomska kriza, partijata na Gruevski procenuva deka rastot na BDP vo slednite dve godini }e se dviì me|u 4% i 5%, dodeka, pak, do 2015 godina o~ekuvaat intenzivirawe na rastot do 7%. Ovaa partija vetuva{e rast me|u 6% i 8% i na poslednite parlamentarni izbori vo 2008 godina, no ne samo {to ne go ostvari, tuku ekonomijata vo ovoj period go dopre dnoto so prose~en rast od samo 2%. Zalagaweto na VMRO-DPMNE, Makedonija da ostane zemja so najniski danoci vo Evropa e glaven adut vo ekonomskiot del od Manifestot na Gruevski. Kako novina se promovira ukinuvawe na danokot za mali i mikropretprijatija koi godi{no ostvaruvaat prihodi do 50.000 evra, a se najavuva i namaluvawe na DDV za turisti~ki uslugi i za surovo maslo za jadewe od 18% na 5%. Osven dano~nite olesnuvawa, kako svoj prioritet ovaa partija nudi namaluvawe i na carinata za uvoz na repromaterijali i surovini potrebni za proizvodstvo na makedonskite fabriki. Od idnata godina se planira da se namali carinata i za nekolku vidovi semenski materijali kako poddr{ka za razvoj na zemjodelstvoto. Kako subvencii za zemjodelcite, VMRO-DPMNE vo naredniot period planira da podeli 670 milioni evra.

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

redovite na DPA e porane{niot minister za ekonomija, Besnik Fetai. Toj najavi deka negovata partija }e ima pove}e sluh za biznismenite i im veti deka site nivni sugestii }e bidat vodi~ za rabota dokolku DPA vleze vo vlasta. “Biznismenite }e bidat na{i najgolemi partneri vo rabotata, bez ogled kolku dobri merki }e donesete, ako ne mu slu`at na biznis-sektorot, ni{to ne ste napravile. Mora da se zgolemat investiciite vo infrastrukturata, a ne parite da se tro{at za spomenici i za drugi neprodutkivni celi. Buxetot mora da se restrukturira, da se namalat tekovnite neproduktivni tro{oci. Nie, isto taka, predviduvame podobruvawe na biznis-klimata preku namaluvawe na carinite, re{avawe na imotno-pravnite odnosi, podobruvawe na sudstvoto. Vo takov ambient, kompaniite pove}e }e investiraat”, izjavi Fetai. Ostana vpe~atokot kaj biznismenite deka re~isi site politi~ki partii, so isklu~ok na VMRO-DPMNE koi ja odbegnaa sredbata so niv, nudat sli~ni kocepti za za`ivuvawe na ekonomijata. Dano~nata politika e vo fokusot na re~isi site politi~ki partii. Site vetuvaat namaluvawe na dava~kite, carinite i pridonesite i ukinuvawe na nekoi danoci. Spored niv, postojat mnogu dava~ki {to gi vovede poslednata Vlada {to go optovaruvaat stopanstvoto i zatoa predlagaat preispituvawe na celata dano~na politika, za da se ukinat ili namalat nekoi dava~ki. Nekoi od niv planiraat celosno ukinuvawe na danokot na dobivka, ukinuvawe na danokot na kapitalna dobivka, namaluvawe na DDV za turisti~ki uslugi od 18% na 5%. “Najva`no za biznismenite pri vodeweto na dano~nata politika e vsu{nost predvidlivosta. Bez ogled koi danoci ili carini }e se namaluvaat, sekoja izmena }e po~ne da se primenuva duri od po~etokot na slednata godina. Toa }e

im ovozmoì na menaxerite dobro da si gi isplaniraat tro{ocite i }e znaat deka nema preku no} da se soo~at so izmeni {to }e im go naru{at raboteweto”, izjavi Jovanovski. Site partii poddrùvaat zadolùvawe na dràvata so buxetski deficit od okolu 3% od BDP, no dokolku tie pari se namenat za izgradba na golemi infrastrukturni objekti. LDP predlaga, toa da bide i zakonski regulirano. Koga e vo pra{awe javnata administracija, politi~arite ne najavuvaat namaluvawe na brojot na vraboteni vo dràvniot aparat, iako site se soglasuvaat deka taa e glomazna i neefikasna. Edinstveno LDP, vo svojata programa planira namaluvawe na administracijata po~nuvaj}i od kratewe na brojot na pratenici vo Sobranieto, namaluvawe na brojot na ministri vo Vladata i ukinuvawe na nekoi dràvni instituicii kako {to se agenciite koi ne davaat efekti. Del od niv predlagaat da se privatiziraat nekoi javni pretprijatija, za da se zgolemi efikasnosta vo nivnoto rabotewe. Vo odnos na zgolemuvaweto na platite vo javniot sektor, SDSM predviduva nivno zgolemuvawe, no rastot na platite da bide vrzan so rastot na ekonomijata. Nivniot koncept predviduva dvojno pomal rast na platite na administrativcite od rastot na ekonomijata vo prethodnata godina. Spored niv, toa }e gi motivira slu`benicite da rabotat podobro vo funkcija na ekonomijata, so {to }e se zgolemi i efikasnosta na administracijata. Biznismenite {to gi slu{naa vetuvawata od politi~kite partii komentiraat deka e voobi~aeno pred izbori site da vetuvaat s$ i se{to, no se somnevaat dali navistina }e uspeat da gi realiziraat site proekti i od kade }e najdat pari za seto toa. Osven merkite za podobruvawe na biznis-klimata kako investicii vo infrastrukturata, namaluvawe

FATMIR BESIMI

MINISTER ZA EKONOMIJA aza vrz koja e sozdadena platformata na DUI se integraciite. Vlezot na Makedonija vo EU i NATO }e zna~i i ekonomsko integrirawe na zemjata. No, osven vo me|unarodnite institucii, Makedonija mora pove}e da se integrira i vo regionalnite ekonomii, da ja zgolemi sorabotkata so sosednite zemji i na toj na~in da go pro{iri pazarot. Treba da se iskoristat komparativnite prednosti {to gi ima Makedonija kako centar na Balkanot i so podobruvawe na infrastrukturata da stane najzna~aen trgovski partner na okolnite zemji. Toa }e bide osnova za zgolemuvawe na vrabotenosta i podobruvawe na `ivotniot standard na gra|anite.”

na korupcijata, zajaknuvawe na kapacitetot na administracijata, namaluvawe na dava~kite, partiite predlagaat direktna finansiska poddr{ka od buxetot za kompanii koi }e otvoraat novi fabriki i }e vrabotuvaat pove}e lu|e. “Novata Vladata }e mora da se fokusira na pogolema poddr{ka na tie granki vo ekonomijata {to se glavni nositeli na ekonomskiot rast, kako {to se metalskata, prerabotuva~kata industrija, agrobiznisot, grade`ni{tvoto. Treba da se investira vo granki koi najmnogu sozdavaat dodadena vrednost. Isto taka, mora pogolemo vnimanie da mu se posveti i na razvojot na turizmot i na toj na~in da se obezbedi pogolem devizen priliv od stranstvo”, izjavi Besimi. No, razvojot na turizmot e nevozmoèn s$ dodeka zemjata ne izgradi dobra patna i èlezni~ka mreà i aerodromi {to }e ja povrzaat so najgolemite svetski centri. “So vakva infrastruktura, Makedonija ne moè da razviva turizam. Potrebni se mnogu pove}e investicii vo pati{ta, èlezni~ki prugi i vo podobruvawe na aviouslugite. Vo ovoj del Makedonija najmnogu zaostanuva i vo poslednite dve godini, na svetskata lista na Davos koja gi rangira zemjite spored razvojot na infrastrukturata, padna za celi 20 mesta. Toa pokaùva deka Makedonija seriozno zaostanuva zad site drugi zemji koi mnogu pove}e vloùvaat vo kapitalni objekti”, izjavi Penov. Politi~arite se soglasni deka lo{ata infrastruktura e glavnata pri~ina i za nedostigot od stranski investicii vo zemjata. Ekonomistite se skepti~ni deka vetuvawata na partiite voop{to se realni i ostvarlivi. “Programite na najgolemite politi~ki partii vo Makedonija se preambiciozni i te{ko ostvarlivi. Se vetuvaat kontradiktorni raboti samo so edna cel, da se osvojat glasovite na narodot. Prvo, paradoksalno e da se vetuva ekonomski rast od 7% koga site teoretski analizi pokaùvaat deka makedonskata ekonomija nema takov kapacitet. Soodvetno na toa, se vetuva deka siroma{tijata }e se namali na 25% za {to e potrebno ogromno dinamizirawe na ekonomskata aktivnost preku otvorawe na iljadnici rabotni mesta, {to isto taka e iluzija. Zgolemeni plati i penzii, pove}e investicii od buxetot, a namaluvawe na danocite i pridonesite - dijametralno kontradiktorni ~ekori”, ocenuva profesorot Abdulmenaf Bexeti. Spored nego, ekonomskite programi se napi{ani bez nikakva prethodna stru~na analiza, tuku spored èlbite i ambiciite i na ednite i na drugite, bez ogled dali se tie vozmo`ni.

CCB SO RAST NA PROFITOT OD 34%

pokraj strogite merki na kineskata Vlada I za odrùvawe stabilno nivo na inflacija i smiruvawe na pazarite, kineskata banka China Construction Bank ostvari rast na profitot od 34% vo prviot kvartal godinava. Toa ja smesti na 17 mesto na listata najuspe{ni kompanii vo svetot na magazinot “Forbs” BORO MIRÊSKI okaz za brzoraste~kata ekonomija na Kina e i uspe{noto rabotewe na bankarskiot sektor. Vtorata po golemina banka vo Kina, China Construction Bank (CCB) se najde na 17 mesto na listata najuspe{ni kompanii vo svetot na amerikanskiot magazin “Forbs”. Vo prviot kvartal godinava, bankata ostvari rast na profitot od 34% kako posledica na pogolemite prihodi od provizii i kamati. Bankata so sedi{te vo Peking objavi deka profitot za periodot januari-mart iznesuva 7,3 milijardi dolari, sporedeno so 5,4 milijardi dolari vo prviot kvartal od 2010 godina. Netoprihodite se pogolemi za 25,3% na godi{no nivo i dostignaa 11 milijardi dolari, prihodite od provizii i osiguruvawa se zgolemeni za 37,3% na 3,6 milijardi dolari. CCB soop{ti deka prezema ~ekori za da ja namali izloènosta na rizi~nite sektori, so toa {to strogo gi kontrolira novite zaemi za sektorot nedvi`nosti. No, bankarskiot sektor i vo Kina vo posledno vreme se soo~uva so pote{kotii. Vo poslednata nedela ima trend na pad na cenite na akciite na bankite, so {to indeksot padna na najnisko nivo vo poslednive ~etiri meseci. Toa se dolì na zgolemenite tenzii na pazarite po najavite na kineskata Vlada deka }e gi intenzivira strogite merki na pazarot na nedvi`nosti. Ekspertite stravuvaat deka postrogata monetarna politika moè da gi pogodi i profitite na bankite do krajot na 2011 godina. Najgolem pad na vrednosta na akciite doìveaja bankarskite giganti Industrial & Commercial Bank i China Construction Bank. Rejting-agencijata Standard & Poor's najavi deka postrogata politika moè da pottikne rast na kreditnite zagubi i da ja oslabe profitablnosta. Shanghai Composite Index, koj ja sledi najgolemata berza vo Kina, ovaa nedela se namali od 6,54 poeni na 2,760. [angajskata berza gi namali godina{nite prognozi za rast od 8,9%, otkako preliminiraniot izve{taj pokaà deka kineskoto proizvodstvo moè da zabavi ovoj mesec.

Od po~etokot na 2010 godina, Centralnata banka ja zgolemi referentnata kamatna stapka ~etiri pati za da ja namali inflacijata, koja ja nadmina vladinata cel za ovaa godina. No, ova ne gi pogodi profitite na kineskite banki. CCB e formirana vo 1954 godina pod imeto People’s Construction Bank of China, a vo 1996 godina da bide preimenuvana vo China Construction Bank. Nejziniot razvoj go prosledija niza skandali. Eden od niv se slu~i vo 2002 godina, koga izvr{niot direktor, Vang Ksuebing, dade ostavka otkako protiv nego be{e pokrenato obvinenie za primawe mito. Vang podocna be{e osuden na zatvorska kazna od 12 godini za storenite krivi~ni dela. Vo mart, 2005 godina, negoviot naslednik Zang Encao, isto taka, podnese ostavka, navodno poradi li~ni pri~ini. Pred da se odlu~i na vakov ~ekor, protiv nego be{e podnesena tu`ba za primawe mito od eden milion dolari, a potoa mu be{e izre~ena merka zatvor od 15 godini vo vrska so ovoj slu~aj. Vo dene{nata forma, China Construction Bank Corporation be{e formirana kako akcionerskokomercijalna banka vo septemvri 2004 godina, kako rezultat na procedurata za oddeluvawe koja ja po~na China Construction Bank vrz osnova na zakonot za trgovski dru{tva na Republika K i n a ( PRC Company Law). Po izdadenoto odobrenie na regulatornata komisija na kineskiot bankarski sistem ( China Banking Regulatory Committee) , vo septemvri 2004 godina, bankata stana poseben praven entitet i ottoga{ ne prestanuva so ekspanzijata na svetskite pazari.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

REAGIRAWE PO PRIMOPREDAVAWETO NA GUVERNERSKATA FUNKCIJA

NEPRIFATLIVO SAMOZADOVOLSTVO OD MONETARNATA POLITIKA Centralnata

banka ne mo`e da se distancira od neostvaruvaweto na klu~nite celi na makroekonomskata politika

o izjavite po povod primopredavaweto na guvernerskata funkcija vo Republika Makedonija slu{navme stavovi na samozadovolstvo od dosega vodenata monetarna politika preku targetiraweto na devizniot kurs na denarot, kako nominalno sidro za vnatre{nata stabilnost i zaveti deka i natamu }e se odrùva stabilen devizen kurs na denarot, odnosno deka kursot }e se brani po sekoja cena. Vakviot pristap bi trebalo da se pozdravi so ogled na soznanieto deka samo vo uslovi na stabilnost na cenite i na devizniot kurs moè da se iznudi racionalno i pointenzivno vklu~uvawe na makedonskoto stopanstvo vo me|unarodnata podelba na trudot. Me|utoa, neopravdano e samozadovolstvoto od dosega ostvarenata cenovna stabilnost i stabilnosta na devizniot kurs na denarot. Fakt e deka e uspe{no ostvarena osnovnata cel na Narodnata banka (da se postigne i odrì cenovna stabilnost). Taa vo golema mera

pridonese i za stabilnosta na finansiskiot sistem (kako cel podredena na osnovnata). No, ne moè da se kaè deka ja poddrà op{tata ekonomska politika, bidej}i klu~nite nejzini celi ne se ostvaruvaat. Postojano raste deficitot vo nadvore{notrgovskata razmena i na tekovnata smetka od platniot bilans i, sledstveno, se zgolemuva nadvore{niot dolg na zemjata. Problemot se zaostruva poradi toa {to i pokraj porastot na dolgot sprema stranstvo dinamikata na rastot beleì niski stapki (poradi {to raste i stepenot na siroma{tija), a stepenot na nevrabotenosta e mnogu visok, odnosno porastot na vrabotenosta e nezna~itelen. S$ pobrojni se ukaùvawata spored koi dokolku ne se promeni trendot na nadvore{nata neramnoteà, zemjata nabrzo moè da zapadne i vo dol`ni~ka kriza, so ogled na toa {to ve}e se zadolùva za da moè i blagovremeno da gi servisira obvrskite sprema stranstvo. Vakvite rezultati go naru{uvaat samozado-

volstvoto od ostvarenoto na planot na cenovnata stabilnost i nametnuvaat potreba za angaìrawe na centralnata banka vo ostvaruvaweto na “podredenite” celi. Vo vrska so celta da ja poddrùva makroekonomskata politika, Narodnata banka ima izvesno “alibi” toa da go pravi bez da go zagrozi ostvaruvaweto na cenovnata stabilnost, no i vo soglasnost so principot na otvorena pazarna ekonomija so slobodna konkurencija. Vo ovoj kontekst “alibito” se relativizira. Centralnata banka ne moè da se distancira od neostvaruvaweto na klu~nite celi na makroekonomskata politika. Ako deficitot vo nadvore{no-trgovskata razmena e posledica na destimuliranosta na izvozot i atraktivnosta na uvozot ne moè da se minimizira deka e naru{ena vrskata me|u cenite vo zemjata i kursot na denarot. Ne e va`no {to do takvo naru{uvawe ne do{lo vo mandatot na posledniot guverner. So ogled na ogromniot porast na defi-

citite moè da se pretpostavi deka “gre{kata” e napravena mnogu porano. Verojatno u{te pri prvoto fiksirawe na kursot na denarot vo germanskata marka, a i potoa, pri odmeruvaweto na devalvacijata na denarot vo 1997 godina. Zna~aen signal deka vo vrska so nivoto na kursot imalo problem e i priznanieto na guvernerot vo zaminuvawe deka na po~etokot na negoviot mandat (2004-2005 godina) {efot na misijata na MMF mu predloìl devalvacija od najmalku 20%, a toj go odbil. A se znae deka misiite od Fondot obi~no “pritiskaat” da se izbegnat devalvacii. Moè da pogoduvame so kakvi argumenti e otfrleno prisposobuvaweto na kursot so platnobilansnata realnost. Me|utoa, od aspekt na dosega kumuliranite problemi (poradi niskite stapki na rast i potencijalno rizi~nata nadvore{na neramnoteà) moè da se kaè deka nieden argument nema realna validnost. Koj bilo da se zeme se razbiva na pra{aweto kolku e kursot realen, odnosno

ramnoteèn. Za{to, ako ne e ramnoteèn, site “pridobivki” od odrùvaweto na negovata stabilnost samo sozdavaat iluzii za stvarnite sostojbi, bidej}i, koga-toga{, dolgovite treba da se vratat. To~ni se ukaùvawata deka so namaluvawe na vrednosta na doma{nata valuta }e se namali BDP po glava na ìtel izrazen vo evra. No, tie ne se argument poradi koj treba da se zaprat aktivnostite za vospostavuvawe na nadvore{na ramnoteà, vklu~uvaj}i i neophodna korekcija na kursot. Naivno e da se o~ekuva deka moè da se zadrì i zgolemuva standardot preku “yidawe” na nadvore{niot dolg. Takviot priod e moèn izvesen period, no ne i dolgo. No, i toga{ ne se obezbeduva “besplaten ru~ek”. ]e go pla}aat idnite generacii. Da ne potsetuvame na zemjite vo Evropskata unija koi zapadnaa vo dol`ni~ka kriza, nemoèj}i da gi servisiraat svoite nadvore{ni dolgovi bez seriozni posledici vrz vkupnata ekonomija i naselenieto. Vo komentarite ve}e se iskova i

DOC. D-R KRSTE [AJNOSKI nov termin - vnatre{na devalvacija (go upotrebi i noviot guverner). So ogled na toa {to Grcija ne moè da izvr{i devalvacija na sopstvenata valuta (evroto) mora da prezeme merki so devalvacionen efekt - namaluvawe na fiskalnite rashodi, namaluvawe na vrabotenosta vo javniot sektor i na platite, rasproda`ba na imoti itn., odnosno da se soobrazi so realnite mo`nosti na ekonomijata, so cel da gi servisiraat obvrskite sprema stranstvo. So odrùvaweto na fiksen devizen kurs na denarot vo odnos na evroto makedonskoto stopanstvo e vo sli~na situacija kako da raboti vo evrozonata. Toa zna~i deka treba da se baraat re{enija koi }e vodat kon uramnoteùvawe na odnosite so stranstvo, a tie ne moàt da go izbegnat vospostavuvaweto na profitabilen interes za izvoz na nivo na uramnoteùvawe na odnosite so stranstvo.

Balkan / Biznis / Politika

IZVOZOT NA BIH ZGOLEMEN ZA 28% VO 2010 GODINA osna i Hercegovina vo 2010 godina izvezla stoka vo vrednost od 3,55 milijardi evra, {to e za 28,28% pove}e vo odnos na 2009 godina, dodeka vo istiot period vkupniot uvoz na stoka iznesuval 6,81 milijardi evra, {to e pove}e za 10,21%. Spored poslednata analiza za nadvore{notrgovskata razmena na BiH za 2010 godina, trgovskiot deficit

na BiH lani iznesuval 3,26 milijardi evra, {to e za 4,44% pomalku vo odnos na 2009 godina. Statisti~ki, glaven nadvore{no trgovski partner na BiH e Evropskata unija, a potoa sleduvaat zemjite od CEFTA. Najzna~ajni partneri na BiH

se Srbija i Hrvatska, a potoa sleduvaat Germanija i Italija.

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

AERODROM QUBQANA JA ZGOLEMI KVARTALNATA DOBIVKA ZA 55,8% erodrom Qubqana (AL) vo prvite tri meseci od ovaa godina zabele`a 661.000 evra neto-dobivka, {to e za 55,8% pove}e vo odnos na istiot period vo 2010 godina. Istovremeno, delovnite prihodi porasnale za 3,6%, na 6,9 milioni evra, dodeka, pak, delovnite rashodi se namaleni za 1,5%, na

6,4 milioni evra. Delovnite rezultati pred odano~uvaweto bile pogolemi za 56,4% i iznesuvale 830.000 evra. Vo navedeniot period se prevezeni 239.633 patnici, odnosno 0,4% pomalku otkolku vo prviot kvartal od 2010 godina. Koli~inata na prevezen tovar istovremeno

porasnala za 28,3% na 4.700 toni. Knigovodstvenata vrednost na akcijata na AL na krajot na mart iznesuva{e 32,1 evro.

KOJ }E BIDE IDEN GUVERNER NA HRVATSKATA NARODNA BANKA

OSUM KANDIDATI ZA MESTOTO NA @EQKO ROHATINSKI

Aktuelniot guverner ima u{te godina i polovina od svojot vtor mandat. Za `al na Hrvatite koi go obo`avaat, nema da se kandidira povtorno, a najseriozen naslednik e negoviot sega{en zamenik Boris Vuj~i} ELENA JOVANOVSKA

uvernerot na Hrvatskata narodna banka (HNB), @eqko Rohatinski, ima u{te godina i polovina do krajot r j na svojot j vtorr mandat, a trkata za negovata fotelja ve}e po~na. Za mestoto

na dosega najpopularniot hrvatski guverner ve}e ima osum kandidati, zatoa da se bide guverner vo Hrvatska e presti` i mo}, duri i pogolema od taa {to ja imaat ministrite. Kako najseriozen negov naslednik, koj go prifa}aat i bankarite, r f r ekonomistite i politi~arite go spomenuvaat sega{niot viceguverner Boris Vuj~i}. Toj e i zamenik na glavniot pregovara~ na Hrvatska so Evropskata unija. Negovoto imenuvawe bi zna~elo prodol`uvawe na sega{nata politika na HNB. Vuji~i} e poznat ekonomist, ima odli~ni kontakti, znaewe i iskustvo i sigurno vedna{ bi go pominal skriningot na Evropskata centralna banka (ECB). Sekoj guverner na HNB }e mora da go prifati i ECB, bidej}i koga Hrk H vatska }e vleze vo EU, guvernerot }e bide ~len na

Op{tiot sovet na ECB. Osven toa, od momentot na vleguvawe vo EU, najva`na zada~a na guvernerot }e bide sorabot-

kata so ECB za podgotovka na zemjata za voveduvawe na evroto. I drugite kandidati se smeta deka }e ja sledat politikata na Rohatinski, koja zna~i stabilna kuna, a bi se razlikuvale moèbi vo na~inot na sproveduvawe. r u Samo Saamo Ivan Lovrinovi}, profesor prrofesor na zagrepskiot Ekonomski Ekkonomski fakultet, pripa|a naa drugata struja ekonomisti koi kooi mislat deka slabeeweto naa doma{nata valuta moè daa ja zajakne ekonomijata, no poradi pooradi negovata vme{anost voo aferite za izvlekuvawe pari paari od dràvnite firmi nema neema golemi {ansi nitu na doma{en, dooma{en, nitu na evropski teren. teeren. Imeto na Lovrinovi} see spomenuva{e vo aferata Indeks, Indeks, vo koja e otkrienoo deka na Ekonomskiot fakultet faakultet vo Zagreb nekolku profesori prrofesori za izrabotka na 33 proekti dobile duri pet milioni evra, a nara~ateli na proektite bile vo najgolem del javni pretprijatija. Sledniot hrvatski guvernar treba da bide ~ovek {to }e go vovede evroto. No, s$ poizvesno e deka toa nema da mu uspee vo prviot man-

dat od 2010 do 2018 godina. Kako {to nalaga kriteriumot od Mastriht, za voveduvawe na evroto zemjata ne smee da ima javen dolg pogolem od 60% od brutodoma{niot proizvod (BDP), a po odlukata na Vladata da im go prosti dolgot na

brodogradili{tata, javniot dolg na Hrvatska }e bide 62% od BDP. Tokmu ova na guvernerot }e mu donese novi problemi zatoa {to so godini }e treba da “pliva” me|u potrebata za cvrsta kuna, poradi deviznata zadol`enost na zemjata, gra|anite i pretprijatijata, i kritikite deka itno treba da napravi ne{to za da im pomogne na izvoznicite. ROHATINSKI SO NAJGOLEMA DOVERBA KAJ GRA\ANITE Zaminuvaweto na @eqko Rohatinski ve}e so godini go posakuvaat tie {to mislat deka tokmu politikata na presilna kuna i niska infalcija se vinovni {to vo zemjata pa|aat BDP i industriskoto proizvodstvo, a izvozot raste poleka i spontano samo blagodarenie na zakrepnuvaweto na Evropa. Sepak, pogolem e brojot na tie {to smetaat deka e {teta {to nema da se kandidira za tret mandat. Rohatinski vo poslednite 10 godini, kolku {to e na ~elo na HNB, uspea

da stekne golema doverba kaj gra|anite. Vo poslednata godina s$ po~esto se izdvojuva{e kako li~nost na koja gra|anite najmnogu & veruvaat, li~nost koja moè da ja izvle~e Hrvatska od krizata i koja bi sakale da ja vidat vo vlasta, pa duri i kako premier. No, {ansite za ova re~isi se nikakvi. Rohatinski ne e ~len na nitu edna partija, a po zavr{uvaweto na mandatot saka da vleze vo privaten biznis. “Nemam nikakvi politi~ki ambicii i nema da se kandidiram na pretstojnite parlamentarni izbori. Naskoro }e polnam 60 godini, a cel ìvot ìveam od plata, pa po istekuvaweto na mandatot }e odam vo privatniot biznis za da zarabotam ne{to za stari denovi”, izjavi Rohatinski. Dvata mandati na Rohatinski }e ostanat zabeleàni po nekolku va`ni raboti. Toj ne & dozvoluva vlez na Nova qubqanska banka na hrvatskiot pazar s$ dodeka ne se re{i pra{aweto na

KANDIDATITE ZA NASLEDNIK NA ROHATINSKI OHATINSKI - BORIS VUJ^I], VICEGUVERNER - BO@O PRKA, DIREKTOR NA PRIVREDNA BANKA ZAGREB - DUBRAVKO MIHAQEK, EKONOMIST VO BANKA ZA ME\UNARODNO PORAMNUVAWE - IVAN LOVRINOVI], PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET VO ZAGREB - DAVOR HOQEVAC, VICEGUVERNER - BORIS KOTA, PROFESOR NA EKONOMSKIOTT FAKULTET VO ZAGREB - VELIMIR [OWE, ANALITI^AR VO ARHIVANALITIKA - MARIO [KREB, GLAVEN EKONOMIST NA PRIVREDNA RIVREDNA BANKA ZAGREB I PORANE[EN GUVERNER

CRNA GORA: OTVORAWE NA HOTELOT SVETI STEFAN

MMF: ARAN@MAN SO SRBIJA VO AVGUST

rad-hotelot Sveti Stefan vo Crna Gora }e se otvora vo juni, soop{tija od singapurskata kompanija Aman rizorts. “Hotelot e podgotven za otvorawe sledniot mesec”, izjavi pretstavnik od ovaa kompanija, Anxeli Nihel~end. Od Aman rizorts najavija deka rekonstruiraniot Sveti Stefan na gostite }e im ponudi 50 rekonstruirani sobi i apartmani so visok

ladata na Srbija i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) razgovorite za sklu~uvawe na nov aran`man od pretpazlivost }e gi prodolàt vo avgust ovaa godina. Na sostanokot na premierot Mirko Cvetkovi} so misijata na MMF e oceneto deka rezultatite vo 2011 godina pokaùvaat deka fiskalnata politika vo Srbija se sproveduva vo soglasnost so dogovorenite ramki. Za Srbija, spored najavite na pretstavnicite na MMF, vo ramkite na idniot aran`man bi moèlo da se rezerviraat

kvalitet. Otvoraweto na grad–hotelot, ~ija rekonstrukcija trae ve} e pet godini, pove}epati bezuspe{no be{e najavuvano poradi {to me{tanite baraa od nadle`nite da go preispitaat dogovort za zakup. Vladata na po~etokot na 2007 godina, nekoga{ najpresti`nite crnogorski hoteli Sveti Stefan, Milo~er i Kralska pla`a & gi dade pod zakup na 30 godini na

firmata Aman rizorts. Aman rizorts so dogovorot se obvrza za godi{en zakup na Sveti Stefan i Milo~er da plati vkupno 1,6 milioni evra, a za Kralska pla`a najmalku 500.000 evra, so najmalku 40 milioni investicii. Predvideno e godi{niot zakup vo periodot na rekonstrukcija na hotelot da iznesuva 1,96 milioni evra, a vo prvata godina od raboteweto 2,1 milioni evra.

starite devizni za{tedi na hrvatskite gra|ani vo Qubqanska banka. Po neuspe{nata dokapitalizacija na Rie~ka banka, otkako germanskata banka BLB “pobegna” od zemjata, guvernerot strogo go uslovuva{e nejzinoto povtorno vra}awe vo zemjata i ne popu{ti nitu na lobiraweto od Vladata, osobeno na porane{niot premier Ivo Sanader. Rohatinski vo svojot prv mandat ja prepozna opasnosta od kreditnata ekspanzija, poradi {to vovede niza merki so koi spre~i zgolemeno kreditirawe i potro{uva~ka, {to vo krizata se pokaà kako spasonosno re{enie. Uspea da ja zadrì kunata stabilna i ~estopati predupreduva{e na pregolemiot dolg na dràvata. Na po~etokot od godinava pu{ti 850 milioni evra vo bankarskiot sistem za kreditirawe proekti vo prehranbenata industrija i turizmot. Dobitnik e na nagradata The Banker za najdobar guverner vo svetot.

okolu edna milijarda evra, {to e okolu 200% od kvotata na dr`avata vo ovaa me|unarodna finansiska institucija. Kreditniot aran`man me|u Srbija i MMF zavr{i kon sredinata na april 2011 godina, a od odobrenite tri milijardi evra, Srbija povle~e 1,52 milijardi evra.

BORIS VUJ^I]

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

EBRD RAZMISLUVA NA HRVATSKA DA I POZAJMI 146 MILIONI EVRA

VO ALBANIJA RASTE BROJOT NA KREDITI SO ZADOCNETA OTPLATA

vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) razmisluva da i odobri na Hrvatska zaem vo visina na 123,2 milioni evra za finansirawe na izgradbata na hidrocentralata Ombla i zaem vo vrednost od 23 milioni evra za zavr{na faza na proektot za za{tita na okolinata vo Ka{telanskiot zaliv.

o prvite tri meseci od ovaa godina, kreditite ~ija{to otplata docni tri meseci skoro se udvoija, soop{ti Banka na Albanija Iako ovaa kategorija na krediti oficijalno ne se smeta za lo{i krediti, ovoj rast e golem predupreduva~ki signal deka vo narednite meseci bankite mo`at

Zaemot za izgradba na HC Ombla treba da go dobie Hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP). Vkupnite tro{oci za izgradba na ovaa centrala se proceneti na 152,4 milioni evra, a udelot na EBRD bi bil 123,2 milioni evra. HC Ombla, so mo}nost od 68 megavati, }e bide prvata podzemna elek-

trana vo Hrvatska i site nejzini klu~ni delovi kako {to se akumulacija, brana, pogonot, }e bidat smesteni pod zemja. Vtoriot zaem bi trebalo da i bide odobren na splitskata komunalna kompanija Vodovod i kanalizacija, za eko proektot za za{tita na okolinata vo Ka{telanskiot zaliv.

da o~ekuvaat rast i na lo{ite krediti, koi ve}e se na visoko nivo. Ovie podatoci poka`uvaat deka prvoto tromese~je zabele`a najgolem rast na zaemite so zadocnuvawe na otplatata do sega, na nivoa koi bankite gi nemaa duri nitu za vreme na globalnata kriza. Vo ovaa situacija, albanskite banki baraat od vladata

17 da go zajakne zakonot za kolateralno dejstvo. Odredeni eksperti od bankarskiot sistem velat deka ekonomijata ja ~uvstvuva prodol`enata politi~ka kriza. So zgolemenata nesigurnost, gra|anite obi~no gi odlo`uvaat svoite odluki za kupuvawe i investicii, {to predizvikuva da se namali potro{uva~kata.

KRAJ NA BALKANSKIOT HAOS

APSEWETO NA RATKO MLADI] OTVORI NOVA ERA ZA SRBIJA

Izveduvaweto na najbaraniot ha{ki begalec pred liceto na pravdata zna~i zatvorawe na edno mra~no poglavje od ponovata istorija i otvorawe na vratite na Srbija kon Evropskata unija. Voedno toa }e im pomogne na site zemji na Balkanot da se skoncentriraat na svojata evropska idnina ELENA JOVANOVSKA

tavaweto lisici na racete na najbaraniot ha{ki begalec, Ratko Mladi}, zatvori edno mra~no poglavje od ponovata istorija na Srbija i otvorawe na vratite kon Evropskata unija. So apseweto na Mladi} alijas Milorad Komadi}, Srbija vleze vo nova era kako moderna evropska dr`ava. Ova pretstavuva simboli~en kraj na haosot koj nastana po raspa|aweto na biv{a Jugoslavija i po~etok na nova istorija na Balkanot. Kako {to pi{uvaat svetskite mediumi, po ubistvoto na Osama Bin Laden, apseweto na Mladi} e vesta {to silno go razbranuva svetot. Чestitki i pofalbi za potegot na srpskata Vlada stigaa od site strani. “Vlasta na Srbija veti deka }e go izvede Mladi} pred liceto na pravdata i go ispolnija toa vetuvawe. Toa go potvrduva nivniot kredibilitet i kredibilitetot na Srbija”, re~e evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File i dodade deka Srbija treba intenzivno da se posveti na sproveduvawe

na reformite {to godinava o~ekuvano }e & donese pozitivno mislewe za kandidatuirata za ~lenstvo vo EU. “Ova e vaèn den za semejstvata na mnogute `rtvi na Mladi}, za Srbija, za Bosna, za SAD i za me|unarodnoto pravosudstvo. Nie ne moème da gi vratime ubienite, no Mladi} sega }e odgovara za `rtvite vo sudnicata”, izjavi pretsedatelot na SAD, Barak Obama. Vo SAD ovoj nastan dobi centralno mesto vo site mediumi, kako i prostor za poop{irni analizi. Po{irok kontekst na apseweto mu dade i Sovetot na Evropa. Generalniot sekeretar na Sovetot na Evropa, Torborn Jagland, smeta deka apseweto na Ratko Mladi} }e pridonese za zatvorawe na temnoto poglavje na istorijata na Balkanot i }e im pomogne na site zemji vo regionot da se skoncentriraat na nivnata evropska idnina. ]ELIJATA VO HAG E PODGOTVENA Ratko Mladi} s$ u{te se nao|a vo Srbija i negovata ekstradicija vo Me|unarodniot tribunal vo Hag moè da potrae okolu edna nedela. Toj prvo treba da bide izveden pred istraèn sudija, da

mu bide pretstaven obvinitelniot akt, a potoa ima pravo da go ob`ali ukazot za ekstradicija. Koga }e bide odveden vo pritvorskoto oddelenie vo Hag, vo Me|unarodniot sud na pravda }e mu bide pro~itano obvinenieto po {to treba da se izjasni dali ja prifa}a vinata ili ne. Potoa sleduva sudeweto kako {to e slu~ajot so ostanatite obvineti {to se nao|aat vo [eveningen. Spored specijalniot sovet-

nik na glavniot ha{ki obvinitel, Frederik Svinen, sudeweto mo`e da trae mnogu dolgo. “Najva`no e deka Mladi} e uapsen. Obvinenieto e op{irno, a zlostorite i faktite se kompleksni, {to go pravi slu~ajot mnogu slo`en”, izjavi Svinen. ]elijata za Ratko Mladi} vo [eveningen podgotveno ~eka ve}e 16 godini. Kako {to pi{uva “Blic”, spored procedurata, Mladi} prvite denovi }e gi pomine

vo izolacija. Vedna{ po pristignuvaweto }e se sprovede identifikacija, a potoa i detalen lekarski pregled. Dokolku dozvoluva negovata zdravstvena sostojba, vo rok od nekolku dena }e bide smesten kaj ostanatite pritvorenici, na eden od trite kata na pritvorskata edinica. So ostanatite pritvorenici }e mo`e da komunicira neprekinato cel den, osven za vreme na pauzata za ru~ek.

Mladi} vo }elijata }e mo`e da koristi kompjuter, kabelska televizija, no ne i Internet i u{te vedna{ }e mo`e da prima poseti. Porane{niot general i komandant na vojskata na Republika Srpska se obvinuva za genocid, sou~estvo vo genocid, zlostorstvo protiv ~ove~nosta i kr{ewe na zakonite i obi~aite na vojuvawe vo Bosna i Hercegovina. Na listata na negovite zlostorstva se progoni, istrebuvawe i ubistva, deportacija, napad i terorizirawe na civili, ne~ove~ki dela... Pod negova komanda se ubieni pove}e od 7.000 muslimanski zarobenici na podra~jeto na Srebrenica. Ovoj nastan se smeta za eden od najgolemite voeni zlostorstva po Vtorata svetska vojna, a Ha{kiot sud go okvalifikuva kako ~in na genocid. Mladi} be{e uapsen minatata nedela vo seloto Lazarevo kraj Zrewanin, vo akcija na srpskata bezbednosno–informativna agencija (BIA), vo ku}a na negov rodnina.

Svet / Biznis / Politika

TATA MOTORS SO 400% POGOLEM PROFIT ndiskiot vode~ki proizvoditel na avtomobili Tata Motors vo poslednata fiskalna godina, koja zavr{i vo mart, go zgolemi neto-profitot za 400%, poradi enormniot rast na prihodite i zgolemenata pobaruva~ka na britanskite brendovi Jaguar i Land Rover. Kompanijata vo ovoj period ostvari profit od 2,04 milijardi dolari, sporedeno so 500 milioni profit vo fiskalnata 2010 godina. Tata Motors prodala vkupno

1,1 milioni avtomovili, {to e za 24,2% pove}e otkolku vo prethodnata fiskalna godina. Vo isto vreme, prihodite & se zgolemija za 33% na 27,8 milijardi dolari. I proda`bata na Jaguar i Land Rover naglo porasna i toa na klu~nite pazari kako vo SAD, Evropa, Rusija i Kina, i pokraj finansiskata kriza koja s$ u{te trae. Ovie dva britanski brenda stanaa dvigateli na profitot na kompanijata. Ovaa nedela se o~ekuva

kompanijata da po~ne nova proizvodstvena linija na modelite Jaguar i Land Rover vo Indija. Tata Motors e del od konglomeratot Tata Grup.

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

JAPONIJA GO ZGOLEMUVA UDELOT VO “ZELENA” ENERGIJA NA 20%

aponija }e go zgolemi dr`avniot udel vo “zelenata” energija na 20% vo svoite vkupni isporaki na energija do 2020 godina, potvrdi premierot Naoto Kan. Tokio planira do 2020 godina da gi namali i tro{ocite za proizvodstvo na solarna energija na edna trettina od momentalnoto nivo i na edna {estina do 2030 godina, istakna japonskiot premier i dodade deka momentalnata vladina cel e da instalira

GADAFI SE RASPOSLAL NIZ EVROPSKITE BANKI

solarni paneli vo 10 milioni doma}instva. Japonija vodi borba za zakrepnuvawe od razorniot zemjotres i cunamito koi ja zafatija vo mart godinava i ja predizvikaa najgolemata nuklearna katastrofa po katastrofata vo Чernobil vo 1986 godina. Poradi toa, Japonija se soo~uva so nedostig od energija. “Poukata koja ja izvlekovme od zemjotresot i cunamito e deka ne treba da se pla{ime od prirodnite pojavi, tuku

treba da ìveeme vo soglasnost so niv, iskoristuvaj}i go maksimumot od toa {to prirodata moè da ni go pruì”, potencira{e Kan. Od ovaa godina pa natamu, spored vladinite procenki, Japonija osven od nuklearnata energija i fosilnite goriva, koi se dvata stolba za proizvodstvo na energija, treba da se preorientira kon proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori i da ja ~uva i {tedi energijata.

DVA, TRI ZBORA

" Grcija ima odgovornost da ja re{i sopstvenata kriza i toa e nejzina najzna~ajna zada~a. Ostavete ne na mir. Svesni sme deka imame problemi. Pu{tete ne da rabotime. Stapkata na rast vo prviot kvartal be{e pozitivno, a i izvozot na mese~no Na listata banki vo koja se plasirani libiski dr`avni pari se nao|aat nivo se zgolemi za 35%. Ova se Sosiete @eneral, HSBC, Goldman Saks, Kralskata banka na [kotska... rezultatite od sproveduvaweto na na{ata politika." listata, kade {to se smes- sredstvata na LIA se smes- OCH- Ciff menaxira so 329

LIBIJA “KRIE” 53 MILIJARDI DOLARI VO EVROPA BORO MIR^ESKI

ekolku evropski banki se najdoa na listata na kompanii koi menaxirale so sredstva od libiski dr`avni institucii vredni nekolku milijardi dolari. Najgolem del od sredstvata & pripa|ale na libiskata Agencija za investicii (LIA), institucija bliska do libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi. Ova se tvrdi vo dokument koj stigna vo racete na grupata za sproveduvawe globalni kampawi Global Vitnes. Spored dokumentot, libiski sredstva vo vrednost od okolu 53 milijardi dolari bile smesteni na nekolku desetici bankarski smetki vo pove}e evropski banki. Podatocite od ovoj dokument ne se sovpa|aat so prvi~nite procenki na londonskoto konsultantsko biro Prekin koe smeta deka aktivnite fondovi na LIA investirani vo pove}e finansiski institucii iznesuvaat 70 milijardi dolari. Rekordni 1,8 milijardi dolari na LIA bile plasirani vo francuskata banka Sosiete @eneral. Ovie investicii vo francuskata banka se legalni, no po voveduvaweto na me|unarodnite sankcii kon Libija, Sosiete @eneral javno ne go prizna postoeweto na ovie ne mnogu jasni fondovi, koi nosat golemi kamati. Vtora na

teni libiski sredstva od 293 milioni dolari vo depoziti na nekolku bankarski smetki e bankarskiot gigant HSBC. Osven ovie pari, vo hexfondovite na HSBC imalo i 275 milioni dolari r od libiskite sredstva.. Okolu 110 milioni dolari se smesteni vo fondovite na Kralskata banka na [kotskaa (Royal Bank of Scotland), dodeka eka 182 milioni dolari, denominirani vo amerimerikanski dolari, evra, vra, franci i kanadski dski dolari, se smesteni eni na tri smetki na amerikanskata invesnvesticiska banka Goldman ldman Saks. Dokumentot & dadee uvid na javnosta vo tajnoto oto rabotewe na LIA, objavuvaj}i bjavuvaj}i gi detalite za involviravolviranost na zapadnoevropskite vropskite i amerikanskitee banki vo dràvnite fondovi dovi na Libija, ~ii sredstva dstva od mart do denes gi zamrznaa SAD, dràvite odd Evropskata unija (EU), Japonija i mnogu drugi. Golem del od depozitite pozitite na LIA (okolu 19 milijardi dolari), se smesteni eni na smetkite na bankite vo Libija i del od preostanatite tite dràvi od Sredniot Istok, k, vklu~uvaj} i gi Libiskata centralna banka, Arapskataa bankarska korporacija i Britanskoarapskata komercijalna cijalna banka. Osven ova, okolu ~etiri milijardi dolari ari od

teni vo finansiskite proizvodi na bankite. Sosiete @ eneral menaxira so okolu milijarda dolari, XP Morgan so 171 milioni dolari, dodeka amerikanskata banka za menaxirawe na akcii, r

milioni dolari. Isto taka, dokumentot pokaà deka LIA poseduva akcii vredni nekolku milijardi dolari vo nafteniot gigant Briti{ Petroleum, telekomukaciskata korporacija u Telekom, avtomobilDoj~e Telekom proizvoditel General skiot proizvod mediumskiot konElektrik i med glomerat, Vivendi. glome Osven vo ovie Os kompanii, LIA kom poseduva akcii i pos vo italijanskata banka Unikredit ba i britanskiot iizdava~ Pearsson. Bankite odbbivaat da go kkomentiraat dokumentot, a ekku spertite se iznesper nadija od vakvata nadi objava. obja “Apsurdno e banki “Apsur HSBC i Goldman kako HSB odbivaat da koSaks da odb mentiraat vo vakov slu~aj. Toa se dràvni smetki, pa de fakto, klienti se Libijcite. bankite krijat premSo ova, bankit nogu zna~ajni iinformacii za gra|anite od vvoenoto pole”, direktorot na Global istakna direkto Чarmijan Gu~. Vitnes, Чarmij Semejstvoto na pretsedatelot na Libija ima ogromna li~na kontrola vrz ddràvnite foninvestirani vo LIA. dovi investir Investiciskata agencija Investicisk osnovana vo 2006 goe osnovan dina za dda menaxira so prihodite od libiskata industrija. naftena in

JORGOS PAPANDREU

premier na Grcija

"Milano ne smee da stane islamski grad, nekakov si “ciganopolis” prepoln so romski ~ergi i okupiran od stranci na koi opoziciskata levica duri saka da im dade i pravo na glas." SILVIO BERLUSKONI

premier na Italija

"Evropskata unija (EU) sama po sebe ne priznava dràvi i nacii. Toa go pravat dràvite ~lenki na EU. Vo slu~ajot Srbija - Kosovo najte{ko e da obezbedime efikasen na~in kako vo idnina dvate dràvi da se najdat vo EU i da se podobri interakcijata pome|u gra|anite na Srbija i Kosovo." KETRIN E[TON

evrokomesar za nadvore{na politika

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

... OPUSTO[ENO!

... EU ZABRANI

... JAPONCITE NA [TREK

Turnadoto vo SAD gi prepolovi ku}ite

Nema da se koristat plasti~ni kesi

Nov po`ar vo Fuku{ima

ornadoto koe go zafati centralniot del od SAD ostavi nekolku iljadnici Amerikanci na ulica, nekolku stotici povredi i nekolku desetici ubi. Onie koi ostanaa se vra}aat doma da gi zemat svoite omileni suveniri.

oradi tro{eweto na nad 500 plasti~ni kesi po ~ovek godi{no, Evropskata unija (EU) }e go zabrani koristeweto na ovie vo celost, i }e gi zameni so kni`ni. Ova e vo soglasnost so politikata an EU za za{tita na `ivotnata sredina.

od zgradite na nuklearnata centrala Fuku{ima Vbe{eonaedna operatorot TEPKO izbi po`ar, koj za rekordno vreme izgasen. Od kompanijata najavija deka ne treba svetot

da stravuva od nov radioaktiven oblak.

ZAVR[I G-8 SAMITOT

FORMIRAN FOND OD 20 MILIJARDI DOLARI ZA DEMOKRATIZACIJA NA ARAPSKIOT SVET

Predvodnici na demokratizacijata na severnoafrikanzkite zemji zafateni od bran revolucii }e bidat Egipet i Tunis, re{ija liderite na G-8 najrazvienite zemji, koi za ovoj proekt }e formiraat poseben fond BORO MIR^ESKI

ermanija, Velika Britanija, Italija, Japonija, Kanada, Rusija, SAD i Francija odlu~ija deka }e go finansiraat razvojot na demokratijata vo dràvite od Severna Afrika, a predvodnici na demokratskata tranzicija }e bidat Tunis i Egipet. Liderite na grupata osum najrazvieni dràvi vo svetot na Samitot vo Francija ne odlu~ija kolkava }e bide sumata so koja }e se promovira demokratijata, no se soglasija deka fondot postepeno }e se zgolemuva, osobeno dokolku padne od vlast i libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi, {to e èlba na site lideri od “Zapadot”. Mediumite {pekuliraat deka pomo{ta za arapskiot svet moè da dostigne i do 20 milijardi dolari, no toa s$ u{te ne e oficijalno potvrdeno. Na ovaa sredba na liderite na najmo}nite osum zemji vo svetot se debatiraa klu~nite svetski problemi kako globalnata ekonomija, finansiskata kriza vo SAD i evrozonata, seks-skandal so porane{niot direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik [tros-Kan, posledicite od nuklearnata kriza vo Japonija i padot na avtori-

tarnite reìmi vo dràvite od arapskiot svet. Tie se ednoglasni deka Gadafi ja izgubil legitimnosta. “Jasno e deka Gadafi i negoviot reìm prodolùvaat da pravat te{ki zlostorstva protiv libiskiot narod. Gadafi ja izgubi celata legitimnost i poradi toa treba da zamine od funkcijata. Libijcite imaat pravo na demokratska idnina”, istakna francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi vo neoficijalen razgovor so amerikanskiot kolega, Barak Obama.

Pred po~etokot na Samitot, britanskiot premier Dejvid Kameron potencira{e deka ova e premnogu zna~ajna sredba, koja mo`e da producira soodvetni re{enija za nadminuvawe na politi~kata kriza vo dr`avite od Severna Afrika. “Najmo}nite nacii na zemjata se sobraa zaedno i za prvpat im rekoa na site tie od Sredniot Istok i Severna Afrika koi sakaat pogolema demokratija, sloboda i po~ituvawe na ~ovekovite prava: Nie sme na va{a strana!”,

potencira{e Kameron. Glaven pobornik za finansirawe na demokratijata vo zasegnatiot region be{e amerikanskiot pretsedatel, koj vo ramkite na svojata evropska turneja prisustvuva{e na G-8 samitot. Neodamna, SAD odvoija okolu ~etiri milijardi dolari za pomo{ na razvojot na demokratijata vo Tunis i Egipet. Obama najavi deka SAD }e investira dopolnitelni milijarda dolari vo obvrznici od ovie dr`avi i dopolnitelni milijarda dolari kako zaem za pro-

mocija na demokratijata vo Egipet. Na ova se nadovrza i pretsedatelot na Evropskata komisija, Hose Manuel Baroso koj najavi finansiska injekcija od 1,75 milijardi dolari vo programata “Politika za sosedstvo”, preku koja dràvite od Severna Afrika dobivaat pomo{ od Evropskata unija. OBAMA RAMO ZA PLAÊWE ZA EVROPSKITE LIDERI?! Vo neoficijalen razgovor, italijanskiot premier Silvio Berluskoni mu se poàli na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama na marginite na sredbata za problemite so pravosudnite organi, naglasuvaj}i deka Italija se nao|a pod diktatura na levi~arski sudii. Nevrzan muabet Obama ima{e i so negoviot francuski kolega, a najinteresen od site be{e razgovorot so ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev, kade {to dvajcata se soglasija deka SAD i Rusija imaat isklu~itelno dobra sorabotka vo site segmenti. “Zadovolen sum od toa kako se gradat na{ite li~ni odnosi i o~ekuvam toa pozitivno da vlijae na na{ite bilateralni odnosi”, istakna Medvedev po sredbata so Obama. Medvedev smeta deka Rusija i SAD imaat mo`nost da prodolàt so pozitivniot razvoj na odnosite i istakna deka

vo poslednite nekolku godini e napraveno mnogu za da se promeni nivniot odnos. No, Medvedev potseti deka ova ne zna~i deka SAD i Rusija imaat unificiran stav po site globalni pra{awa. Liderite na dvete dràvi izdadoa komunike za sorabotka vo borbata protiv terorizmot. “Go potvrduvame na{eto zaedni~ko razbirawe od zakanata za globalnata bezbednost koja poteknvua od teroristi~kata grupa Alkaeda i poradi toa }e se zalagame za prodolùvawe na sorabotkata, a so toa da ja onevozmoìme aktivnosta, likvidirame strukturata i da naneseme poraz na taa teroristi~ka organizacija”, izjavija vo zaedni~koto soop{tenie Obama i Medvedev. Sepak, i pokraj gordosta, ruskiot kolega se “isplaka” kaj Obama i pobara poddr{ka od SAD za vlez na Rusija vo Svetskata trgovska organizacija. “Nie smetame deka vlezot na Rusija vo Svetskata trgovska organizacija }e bide dobar za ruskata ekonomija, dobar za amerikanskata ekonomija, a u{te podobar za svetskata ekonomija. Nie sme ubedeni deka SAD }e uspee da ja vnese Rusija vo STO. Toa }e bide klu~en moment za zgolemuvawe na uvozot i izvozot na mnogu dràvi”, istakna Obama.

Feqton

20 NAJGOLEMITE SEKS SKANDALI VO KOI BILE INVOLVIRANI BANKARI: XEFRI EPSTAJN

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

PEDOFILOT OD HEX-FONDOVITE PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

red desetina godini, magnatot na hex-fondovite i porane{en trgovec na Bear Stearns, Xefri Epstajn, ima{e prijateli nau~nici-nobelovci, diretori kako Lesni Veksner od Limited ili, pak, moguli kako {to e Donald Tramp. Sepak, svetot prvpat se zapra{a koj e ovoj ~ovek, koga dozna deka na privatniot let do Afrika, vo Boingot na Bil Klinton, me|u Kevin Spejsi i Kris Taker, se najde tokmu i Epstajn. Mo}ta na Volstrit po~naa da ja sobiraat

tie koi za toa dadoa otvoreni ponudi. Soros, Vaser{tajn, Kravis, Veil. Nivnite uspesi i padovi gi vide i javnosta. No, Epstajn otstapuva{e od ova. Re~isi site na Volstrit slu{nale za nego, a nikoj ne znae{e {to naumil ovoj ~ovek. Na krajot na kraevite, taka saka{e samiot bankar. “Jas smetam deka Epstajn ima eden vid firma za upravuvawe so pari, iako toa nema li~no da vi go kaè toj”, raskaùva{e eden poznat investitor za New York Magazine vo 2002 godina. “Edna{ toj mi kaà deka za nego rabotele 300 lica, a isto slu{nav i deka upravuva so parite na Rokefeler. No, nikoga{

ne se znae. Toa e kako vol{ebnikot od Oz – moè da ima pomalku otkolku {to ni izgleda”, opi{uva{e investitorot. “Toj e misteriozen. Toj saka lu|eto da mislat deka e mnogu bogat i uìva vo toa. Cela taa rabota e mrdnata”, vele{e drug poznat “volstrita{“ za magazinot. I taka i be{e. Vo 2002 godina, Epstajn saka{e da im kaùva na lu|eto deka e samotnik, ~ovek koj nikoga{ ne doprel alkohol ili droga i ~ovek ~ij no}en ìvot e daleku od energi~en. No, tie {to imaa mo`nost da zbornat so Donald Tramp, pred sebe vidoa drug Epstajn. “Toj e mnogu zabaven. Duri se zboruva i deka uìva

Skandaloznite otkritija r j na policijata j od Palm r Bi~ vo 2005 godina,, prikaàa kompletno poinakvo svetlo na mogulot od hex-fondovite, hex fondovite Xefri Epstajn. Epstajn Milijarderot verojatno “ne znael kako da gi tro{i parite”, pa se vpu{til vo grozomoren “lov na maloletni devoj~iwa” so prekrasni èni kako i jas, a mnogu od niv se mladi. Nema somne` vo toa – Xefri uìva vo negoviot socijalen ìvot”, re~e Tramp. I tokmu kako na film, do v~era tainstveniot, samotniot i nepoznatiot Xefri Epstajn naedna{ be{e prozvan pred liceto na javnosta. Policijata dozna deka toj bil vme{an vo seks-skandal so duri

33 maloletni devoj~iwa. Epstajn prizna deka imal seks so maloletni~ka, no obvinitelite procenija deka brojot na `rtvite iznesuva mnogu pove}e od edna devojka. Me|u pove}eto devoj~iwa od celiot svet, se dozna deka Epstajn go frlil merakot i na tri 12-godi{ni devoj~iwa od Francija, koi “gi dobil” kako rodendenski podarok.

Golem broj od `rtvite podnesoa tu`bi, obvinuvaj}i go deka gi viknal kaj nego da izveduvaat “masa`i” vo negovata ku}a vo Palm Bi~. No, dokolku ova ja {okira Amerika, zavr{nicata be{e definitiven “tilt”. Epstajn postigna spogodba za barem ~etiri od slu~aite i otkako otslu`i pet godini ku}en pritvor, bankarot-pedofil denes e

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZO[TO VOLSTRIT TIPUVA PROTIV XENERAL MOTORS? a Volstrit povtorno se aktuelni brokerite {to se zanimavaat so short selling. [to zna~i toa: pozajmuvate odredena koli~ina akcii od nekoja kompanija, od nekoj broker, da re~eme, i vedna{ gi prodavate, a smetate deka vo me|uvreme nivnata cena }e padne. Ako toa se slu~i, ja kupuvate istata koli~ina akcii, po sega ve}e namalena cena, mu gi vra}ate tie akcii na toj {to vi gi pozajmil, a vam vi ostanuva }ar od razlikata vo cenite. Iako vo ovaa strategija postojat mnogu rizici i zamki, taa nosi golemi pari koga se raboti za akcii na golemi kompanii.

Takva e i Xeneral Motors, kompanijata koja vo posledno vreme ovie brokeri najmnogu ja merkaat i analiziraat. Tie tipuvaat deka akciite na Xeneral Motors }e po~nat da pa|aat. Potpiraj}i se na trendovite na akciite, berzata najverojatno }e go prifati misleweto na short seller. Akciite na Xeneral Motors, godinava padnaa za pove}e od 15% dodeka berzantskiot indeks na Dow Jones e povisok za 7%. Dobivkata na Xeneral Motors vo prviot kvartal be{e impresivno golema. Kvartalniot neto-prihod od 3,2 milijardi dolari, koj se pripi{uva na voobi~aenite akcioneri,

Amerikanskiot avtomobilski gigant Xeneral Motors vo pos-

ledno vreme go merkaat i analiziraat s$ pogolem broj lu|e na Volstrit. Del od brokerskata fela, potpiraj}i se na novite trendovi, izlegoa so novi predviduvawa deka cenite na akciite od gigantot }e po~nat da pa|aat

ozna~uva deka kompanijata od godina vo godina ima neprekinat napredok. Prihodot napredna od 4,7 na 36,2 milijardi dolari, dokolku se napravi sporedba so prviot kvartal od minatata godina. No, najverojatno investitorite pove}e se zagri`eni za idninata na Xeneral Motors, otkolku {to se impresionirani od zasi-

luvaweto na nejziniot posleden kvartal. Me|u razli~nite predizvici, Xeneral Motors se soo~uva i so zabavuvawe na proda`bata na doma{en teren. Istra`uva~kite firmi kako {to e J.D.Power iznesuvaat podatoci deka proda`bite na avtomobili vo SAD se nesigurni. Del od problemot e toa {to stimulansite se

poniski od {to bea. Moèbi proizvoditelite se obiduvaat da & dadat prednost na namalenata produkcija od japonskite firmi, {to se dolì na zemjotresot {to ja pogodi zemjata. Bez silnata konkurencija od Tojota i Honda, moèbi Xeneral Motors veruva deka moè da ja zgolemi svojata profitna margina prisiluvaj}i

Feqton

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Vo tekot na istragata se pokaàlo deka Epstajn organiziral grupa od mladi èni koi regrutirale drugi èni za masaà, naj~esto maloletni devoj~iwa. Dve od “doma}inkite” pred policijata izjavile deka bankarot dobival “masaì” sekoj den koga prestojuval vo Palm Bi~

Dosieto na seksualniot zlostornik

“@enata “@enata posrednik” na sloboda. NA MASA@A KAJ EPSTAJN Vo mart 2005 godina, edna èna stapila vo kontakt so policijata vo Palm Bi~, zagrièna deka nejzinata 14-godi{na pa{terka bila odvedena vo ku}ata na Xefri Epstajn od strana na edna postara devojka, a tamu & bile dadeni 300 dolari. No, za da gi zaraboti ovie pari, devojkata se soblekla po ga}i~ki i go masirala bankarot dodeka toj masturbiral. Kaàla deka ima 18 godini. Do 2011 godina, barem 40 devoj~iwa na vozrast od 13 do 17 godini izlegoa vo javnosta so sli~na prikazna, a nekoi od niv tvrdea deka Epstajn seksualno gi napadnal za vreme na masaàta. Po ovie navodi, policijata po~na 11-mese~na tajna istraga vo vrska so Epstajn, prosledena so pretres na negoviot dom. Po ova, izjavija deka Epstajn im platil na nekolku devojki za pridru`ba za seksualni uslugi. Intervjuata so pet `rtvi i 17 svedoci pod zakletva, telefonskite

Faten na delo poraki, sredno{kolskoto dosie i drugi predmeti koi bea najdeni vo domot i |ubreto na Epstajn navodno pokaàa deka nekoi od devojkite bile pomladi od 18 godini, iako nekoi od niv tvrdele deka se polnoletni. Pri pretresot na domot na Epstajn bile najdeni i golem broj fotografii od devojki slikani niz celata ku}a, a so nekoi od niv policijata ve}e prethodno razgovarala. Vo tekot na istragata se pokaàlo deka Epstajn organiziral sistem od mladi èni koi regrutirale drugi èni za masaà. Dve od doma}inkite pred policijata izjavija deka bankarov dobival masaì sekoj den koga prestojuval vo Palm Bi~. ISPREPLETENI “CREVA” VO SUDSTVOTO?! Sledniot maj vo 2006 godina, policijata vo Palm Bi~ podnese tu`ba, izjavuvaj}i deka na Epstajn treba da mu se sudi za ~etiri slu~ai na nezakonski seks i eden slu~aj za seksualno voznemiruvawe. Za da se brani, obvinetiot plati navistina

gi kupuva~ite da pla}aat barem pribli`no do cenata na etiketite. Toj pristap funkcionira s$ dodeka kupuva~ite ne po~nat da odbivaat, vo nade` deka }e se pojavat podobri ponudi koga Tojata i Honda }e se vratat na pazarot i }e po~nat da se koristat so stimulansite, za da go zgrabat udelot vo pazarot {to go izgubija poradi posledicite od zemjotresot vo Japonija. Vtoriot problem na Xeneral Motors i generalno za industrijata, pretstavuva visokata cena na gorivoto. Potro{uva~ite ostanaa bez èlba za dolgi patuvawa kako {to od den na den se zgolemuvaat nivnite dnevni tro{oci vo vozeweto. Podatocite od Galup pokaùvaat deka zna~itelen broj potencijalni klienti }e po~nat da kupuvaat ekonomi~ni vozila dokolku benzinot ja odrì cenata od 5 dolari za galon. Ekonomi~nite avtomobili na Xeneral Motors bea klu~niot

Prijatel na visokite krugovi: Epstajn so vojvodata od Jork podgotven tim braniteli. Negoviot tim od advokati gi vklu~uva{e Xerald B. Lefkort, Alan Der{ovic, a podocna i Kenet Star. Kako i da e, Epstajn pomina niz testot na detektorot za lagi, na koj bil pra{an dali znael za maloletniot status na devoj~iwata. Isto taka, be{e doveden vo pra{awe kredibilitetot na tinejxerkite koi podnesoa obvinenija, vrz osnova na nivnite natpisi na MySpace i informaciite dobieni od privatnite detektivi. Namesto da gi sledat preporakite na policijata, obvinitelite smetaa deka dokazite se slabi i go iznesoa slu~ajot pred porota, {to e nevoobi~aena procedura vo nekapitalni slu~ai. Porotata vozvrati so samo edna tu`ba za pottiknuvawe prostitucija, za {to Epstajn sledniot mesec se izjasni deka ne e vinoven. Vo juni 2008 godina, Epstajn po~na so otslu`uvawe na 18-mese~nata kazna zatvor. Sledniot mesec, tri od devoj~iwata koi ja podnele tu`bata, od Federalniot sud pobaraa

del od nivnata proda`ba vo dosega{niot period od godinava. No, benzinot se vra}a na cenite pomali od 4 dolari za galon, pa, dokolku Galup e vo pravo, tie ceni nema da bidat dovolni za da predizvikaat mete` pred vratite na dilerite. Drug predizvik za Xeneral Motors e Kina, kade {to generalno se znae deka amerikanskite kompanii i Folksvagen se lideri na pazarot. Mo`ebi Kina e najgolemiot pazar za avtomobili vo svetot, no rapidnoto zgolemuvawe na rastot na proda`bata tamu zabavi kako {to kineskata Vlada gi namali dano~nite stimulansi za kupuvawe avtomobili. No, bez somnenie, najgolemiot pazar za avtomobili e obvrzan da gi privle~e i najgolemite avtomobilski kompanii. Taka, Xeneral Motors denes se soo~uva so pointenzivna konkurencija vo Kina, kako {to rastat naporite od japonskite, korejskite

da go poni{ti prigovorot koj Epstajn go podnese do dràvata Florida. Nivniot advokat, Bred Edvards, pobaral od sudijata Kenet Mara da go otfrli dogovorot koj vklu~uva{e spogodba deka Epstajn nema da se soo~i so federalna presuda, {to }e zna~e{e i podolgo vreme vo zatvor. Sudijata pobara pove}e informacii pred da presudi. “Tu`bata definitivno nema osnova. Tie samo sakaat pari. Ovie èni postojano laàt ili ne se nikakvi `rtvi. Tie kaj nego bile po svoja volja. I edna od niv pokaàla la`na li~na karta”, glase{e izjavata na advokatot na Epstajn, Hauard Rubenstajn. Slednata 2009 godina vo dekemvri, amerikanskite vesnici izlegoa so tvrdewa deka wujor{kiot milijarder se spogodil nadvor od sudot za ~etiri od 18 tu`bi podneseni od mladite devojki. Kako i da e, uslovite na sudskata spogodba bea strogo doverlivi i najgolemiot del od devoj~iwata upotrebuvaa psevdonimi vo sudskite

i evropskite proizvoditeli na avtomibili za osvojuvawe na tamo{niot pazar. Finalna prepreka za Xeneral Motors pretstavuva s$ pogolemata konkurencija na doma{niot pazar. Uvozot na japonski avtomobili mo`e privremeno e zabaven, no Hjundai vo momentov e najbrzoraste~ka avtomobilska kompanija vo SAD, a nivnite kolegi Kia, ne se daleku od istata pozicija, kako {to amerikanskite kupuva~i vo posledno vreme se “nafrlija” na nivnite poevtini, ekonomi~ni avtomobili. Vo me|uvreme, amerikanskiot gigant, isto taka, se soo~uva so podemot na Krajsler. Proda`bite na edna{ sma~kaniot proizvoditel na avtomobili, vo april porasnaa za 22%, so {to brojot na prodadeni avtomobili dostigna 404 iljadi. Na krajot, da potsetime deka Xeneral Motors od neodamna e pod istraga za navodna korupcija.

dokumenti. Advokatot na Epstajn, Robert Kriton ne odgovoril vedna{ na meilot na Aso{iejted pres (The Associated Press) koi baraa komentar na site ovie zbidnuvawa. “Negovata kancelarija be{e zatvorena za praznicite”, soop{ti agencijata. Vo juli minatata godina Epstajn be{e osloboden po pet godini pominati vo ku}en pritvor. Novite detali od storijata {to ja objavi Daily Beast vo vrska so `rtvite na milijarderot, pak, ja {okiraa Amerika. Navodnite patuvawa na devojkite so privatnite avioni na Epstajn, za koi javnite obviniteli smetaa deka se ednakvi na trgovija so lu|e, bea daleku poseriozno zlodelo od toa za koe toj be{e obvinet. Izgleda deka za vreme na izdr`uvaweto na ku}niot pritvor, na Epstajn mu bilo dozvoleno da patuva povremeno vo Wujork, kako i na negoviot privaten Karipski ostrov. Od policijata vo Palm Bi~ smetaa deka bogatstvoto na Epstajn (2 milijardi dolari) i mo}nite vrski koi toj gi imal, me|u koi se spomnuvaat li~nosti kako Bil Klinton, princot Endru, porane{niot izraelski premier Ehud Barak, Bil Ri~ardson, Leri Samers, mu obezbedile poseben tretman. Spored obvinitelite, toj trebalo da otslu`i najmalku 20 godini zatvor. Kako i da e, po osloboduvaweto, od Epstajn be{e pobarano od nego da se registrira kako seksualen prestapnik.

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so nov feqton: “Najgolemite seks skandali vo koi bile involvirani bankari!” I dodeka svetskata javnost ~eka potvrda za toa dali direktorot na MMF navistina ja ocrnil svojata ~est i kariera vo wujor{kiot hotel, ili seto toa e “mestenka”, pro~itajte koi bile vrvnite svetski bankari koi navistina se opile od “slatkite grevovi” na golotijata i razvratot.

Otkako obvinenijata stanaa javni, nekolku stranki gi vratija donaciite koi gi primile od Epstajn; me|u niv bea Eliot T. Spicer, Mark A. Grin, Bil Ri~ardson i policiskiot oddel na Palm Bi~. Harvard, pak, soop{ti deka nema da gi vrati parite. Na 18 juni minatata godina, porane{niot batler na Epstajn, Alfredo Rodrigez, be{e osuden na 18 meseci zatvor, zatoa {to se obidel da prodade dnevnik vo koj bile opi{ani aktivnostite na Epstajn. Vo sledniot broj na “Kapital” ~itajte za seks-skandalot na otpu{teniot bankar od Doj~e bank, koj zavr{i so smrt.

POSLEDICI: eks-skandalot vo koj be{e vme{an Epstajn na nekoj na~in i denes e aktuelen. Golem e brojot na novinari koi “go demnat” pedofilot od Volstrit, o~ekuvaj}i deka povtorno }e go fatat na delo. Sepak, posledicite od skandalot, barem onie presmetlivite bea slednive: • Epstajn be{e registriran kako seksualen prestapnik • Otkako obvinenijata stanaa javni, nekolku stranki gi vratija donaciite koi gi primile od Epstajn • Batlerot na Epstajn zaraboti nepravedna kazna

Дали sе sтабилни акциите на Џенеrал Мотоrs?

FunBusiness

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

“Vo biznisot, prva rabota {to treba da ja napravite e da go poglednete svetot od o~ite na kupuva~ite, da gi vidite proizvodite i uslugite, biznisot i sektorite, na na~in na koj va{ite potencijalni kupuva~i gi gledaat.”

PITER FISK: BIDETE NOVIOT MARKETING-LIDER!

ZA RAST NA BIZNISITE, POTREBEN E POINAKOV POGLED NA SVETOT! V VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o dene{noto sloèno pazarno opkruùvawe, vo koe kako posledica na ekonomskata kriza biznisite se soo~uvaat so podeleni i promeneti mislewa i pove}ekratna konkurencija, a potro{uva~ite se bombardirani od iljadnici promotivni materijali i donesuvaat odluka za kupuvawe za samo 2,6 sekundi – na sekoja kompanija & e potreben pointeligenten pristap da gi identifikuva vistinskite mo`nosti i da se fokusira na toa {to e navistina zna~ajno za nejzinata idnina. “Dene{nite kompanii potrebno e da primenuvaat pokreativen pristap vo nivnoto rabotewe, da se izdvojat od konkurencijata, da gi pridobijat kupuva~ite koi se neodlu~ni, da gi odrùvaat inovaciite i da gi iskoristat novite raste~ki pazari za da ostvarat visoka profitabilnost...”, ova be{e porakata {to na makedonskata menaxerska elita & ja prenese Piter Fisk, markertingekspertot koj so pravo go zasluì prekarot

Na interaktiven i kreativen pristap “marketinggenijot” Piter Fisk so svojot nov pogled na biznisot, gi ohrabri prisutnite na konferencijata “Bidete noviot marketing-lider” da prezemaat predizvici, da razmisluvaat i da reagiraat poinaku, za da postignat izvonredni finansiski rezultati Marketing Genius. Vo organizacija na Triple S Group i CEED Makedonija, Piter Fisk na interesen, buren i interaktiven na~in na konferencijata naslovena “Bidi noviot marketing-lider” na prisutnite im gi prenese svoite stavovi i soveti za noviot pogled na marketingot, uka`a na percepciite koi e neophodno da se promenat i zboruva{e za taktikite preku koi nivnite kompanii i brendovi }e stanat lideri na pazarot. I samiot osnova~ na nekolku uspe{ni biznisi Piter Fisk e proaktiven, zabaven i inspirativen spiker koj gi potkrepuva site aspekti na marketingot od kupuva~i i brend do inovacii i

strategija. “Smetam deka najva`noto ne{to {to go nau~ivme od ekonomskata kriza e promenata, a vo vreme na promena, potro{uva~ite go menuvaat svojot stav, nivnite prioriteti i nivnoto odnesuvawe. Vistinskiot predizvik za brendovite i kompaniite denes e da odgovorat na ovaa promena i na najdobar mo`en na~in da se povrzat so svoite klienti”, veli Fisk, koj voedno e eden od najbaranite marketing-gurua denes. Toj smeta deka krizata i turbulenciite so koi se soo~uvaat biznisite denes, pretstavuvaat odli~en moment da se kreira nov brend, da se ovozmo`at novi proizvodi i uslugi, a

preku tehnologijata koja ni e dostapna denes da se povrzat so svoite klienti. MALITE KOMPANII POUSPE[NI OD GOLEMITE VO DIGITALNIOT SVET Zboruvaj}i za kompaniite na na{iot pazar, Fisk smeta deka makedonskite kompanii imaat odli~na mo`nost, “bidej}i vo eden digitalen svet kakov {to e ovoj denes, mnogu po~esto malite kompanii se posilni od golemite”. “Malite kompanii i malite pazari, moàt da bidat pouspe{ni so toa {to }e se fokusiraat kon proizveduvawe na poseben, inovativen i kreativen proizvod, koj so mo}ta na visoko razvienata tehnologija, }e moè da go plasiraat na ostanatite pazari. Fakt e deka ìveme vo eden dinami~en digitalen svet, koj postjano se menuva, i moèbi na nekoi lu|e im e strav od toa, no treba da sfatime deka promenite }e prodolàt da nastanuvaat, a toa {to treba da go napravime e da gi prifatime i da nau~ime da ìveeme so niv”, naglasuva Fisk. Negovata poraka do makedonskite kompanii e da ne gledaat na svetot kako golem i da ne gledaat na promenite kako na ne{to stra{no

LUKSUZOT NA BELIOT SPORT

SAMO DOMA SI E DOMA ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o tek e teniskiot turnir Roland Garos, vistinski sportski spektakl koj po filmskiot festival vo Kan, gi pribra najzvu~nite imiwa na tribinite da navivaat za teniskite yvezdi. Dali srpskiot teniser Novak Xokovi} }e gi osvoi simpatiite na Francuzite, po izvonrednata sezona i pobedi na site ostanati turniri? Edno e sigurno, deka pred Roland Garos, toj privle~e nevideno vnimanie na crveniot kilim vo Kan, poradi pojavuvaweto so dolgogodi{nata devojka Jelena Risti}. Dali mo`ebi se slu{aat svadbani yvona? Ako e taka, Xokovi} }e trba da razmisluva i podolgoro~no, na primer, kade }e go stacionira svoeto

Za odredeni teniseri kupuvaweto ku}a ne pretstvuva prioritet, so ogled na postojanite patuvawa na svetskite tuniri, pa zatoa parite gi tro{at na drugi kaprici, {to do nekade e i razbirlivo. Me|utoa eden del od niv sakaat svoj li~en pokriv nad glava kade {to }e mo`at da se relaksiraat posle naporen i po`rtvuvan den na teniskite tereni

qubovno gnezdo. Najpoznatite igra~i na beliot sport, ne samo {to privlekuvaat golemo mediumsko vnimanie poradi uspesite koi gi postignuvaat, tie zarabotuvaat i golemi pari, se razbira dokolku se rangirani na ~elnite pozicii. So toa tie mo`at da si dozvolat mnogu skapi igra~ki, luskuzni ku}i, apartamni, unikatni avtomobili.

Za odredeni teniseri kupuvaweto ku}a ne pretstvuva prioritet, so ogled na postojanite patuvawa na svetskite tuniri, pa zatoa parite gi tro{at na drugi kaprici, {to do nekade e i razbirlivo. Me|utoa, eden del od niv sakaat svoj li~en pokriv nad glavata kade {to }e mo`at da se relaksiraat po naporen i po`rtvuvan den na teniskite tereni.

Roxer Federer, koj e [vajcarec po poteklo i e ve}e porane{en prv reket, vo tekot na svojot prestoj vo SAD, za vreme na U.S.Open saka da si “posedi” vo svojot apartman vo hotelot Karlajl. Daleku od o~ite na javnosta, Federer se odmora na 16 sprat, vo luksuz koj go ~ini 3.075 dolari za edna no}. Se razbira deka specijalno za nego ima poseben tretman, pa duri i na hotelskite krpi gi ima negovite inicijali koi go ozna~uvaat negoviot progres kako teniser. Za razlika od nego, Rafael Nadal, koj zasega e broj eden teniser vo svetot, izgleda u`iva vo edna druga atmosfera, a toa e doma{nata. Toj go kupi svojot vtor dom, a toa e vila pokraj moreto vo Dominikanskata Republika koja ~ini nekolu milioni. Spored nekoi mediumi, za ovaa ku}a toj ne platil ni{to zatoa {to s$ bilo pokrieno vo marketin{kite dogovori i reklami kade

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

FunBusiness

ZO[TO TOLKU JA SAKAME OPRA?

Od levo na desno: Du{ko Ugrinoski - Triple S Group, Qup~o Zikov - Kapital Media Grup, Jovan Maxovski - CEED Makedonija, Zlatko Mucunski - Por{e Makedonija USPEHOT NA KAPITAL E REZULTAT NA POBEDNI^KIOT STAV NA TIMOT! a konferencijata “Bidi noviot N marketing-lider”, gostin-predava~ be{e i osnova~ot na Kapital Media Grup, koj zboruva{e za toa kako se grade{e brendot Kapital. “Vo su{tina, uspehot na Kapital se dolì na pobedni~kiot stav na timot. Stavot pretstavuva pri~ina dali }e doìveete uspeh ili neuspeh, i e pri~ina za uspehot na Kapital Media Grup i site na{i proizvodi”, istakna Zikov. Toj potseti deka eden na{ menaxerski guru veli deka ne{tata treba da gi otsonuva{ pred da po~ne{ da gi pravi{, pa potoa da prezeme{ akcija i da go pravi{ toa. “Vo osnovata na sozdavaweto na Kapital be{e tokmu sonot, mojot QUPÔ ZIKOV, son, i timot. Znaete, na 29 godini OSNOVAÔT NA KAPITAL MEDIA GRUP, da ubedite devet lu|e da vi se GOSTIN- PREDAVA^ pridruàt, vo 1999 godina, vo vreme koga vo Makedonija ima{e 400.000 begalci od Kosovo, Belgrad be{e bombardiran i koga vo Makedonija ne se zboruva{e za ni{to drugo osven za toa deka }e ima vojna, vie po~nuvate biznis - ma-gazin, so neizvesna idnina, bez pari, no so mnogu entuzijazam, ideja i so pobedni~ki stav na timot... Mnogu od guruata koi pominaa vo Skopje velat deka treba da gi napu{tite site menaxerski pravila {to gi znaete od knigite, bidej}i vie sozdavate proizvod ili usluga vo edinica vreme na edinica mesto, vo edinica to~ka na zemjinata topka, vrz koja vlijaat klimatski uslovi, ekonomski uslovi, politi~ki uslovi itn... Moète da zamislite samo niz koi s$ transformacii denes pominuvaat biznisite vo Japonija, po toa {to gi snajde vo mart ovaa godina. Toa se faktori koi go menuvaat fokusot na toa {to e denes uspe{en biznis i kolku seto toa e relativno", istakna toj . i komplicirano, tuku da gi zgrap~at {ansite {to im se davaat i da bidat vo ~ekor so dinamikata na biznisot, so {to mo`nostite za niv bi bile beskone~ni. IDEJATA E TAA [TO PRODAVA DENES Dodeka ekonomskata kriza gi menuva{e pazarite i prioritetite na potro{uva~ite, be{e predznak deka marketingot i advertajzingot “pla~at” za promeni, a od druga strana tehnologijata donese fundamentalni promeni so mo}ta na vlijanieto, pa taka denes, pomaloto e podobro od pogolemoto, istokot e pointeresen od zapadot, a potro{uva~ite se tie koi ja imaat kontrolata vo svoi race. So svojot nov pogled vo marketingot, Piter

Fisk gi naso~i marketerite kon zgolemuvawe na biznis-performansite preku prakti~en pristap za generirawe idei koi go oblikuvaat pazarot na 21-ot vek. Toj gi ohrabri da prezemaat predizvici, da razmisluvaat i da reagiraat poinaku, za da postignat izvonredni finansiski rezultati. Ponekoga{ samo edna prakti~na ideja mo`e drasti~no da vlijae na uspehot na edna kompanija, a Piter Fisk na makedosnkite biznis-lideri im pretstavi mno{tvo uspe{ni idei od svetot, od koi }e mo`at da crpat inspiracija. Negovite taktiki i tehniki se ve}e isprobani i uspe{no implementirani vo golem del od svetski najuspe{nite kompanii.

VELIKODU[NOST VREDNA 23 MILIONI DOLARI

Od najnovite modeli na Pontijak i Folksvagen, do brendirani ~asovnici, obleka, kameri, televizori i {to u{te ne, Opra vo poslednite 10 godini na publikata & podarila podaroci vredni 23 milioni dolari SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ou-progranata na Opra zavr{i, no ostanaa nejzinite dela i seto toa {to go pretstavuva{e vo poslednive 25 godini. S$ {to e povrzano so nea e golemo, takvo be{e i nejzinoto tridnevno pro{talno {ou. Toa {to ja napravi tolku uspe{na najverojatno e spojot na nejzinata spontanost i posvetenost na rabotata, zaedno so nejziniot tim koj ni{to ne ostava na slu~ajnosta. Toa & obezbedi masovna gledanost i publika od celiot svet. Kako {to se razviv{e nejzinoto tok-{ou, taka se razviva{e i Opra, koja nikoga{ ne se srami da ka`e deka po~nala so trajna frizura i lo{o krzno, za na finaleto da prodava reklami za 1 milion dolari. Publikata ja saka zo{to pokraj s$, taa misli na site, od tie koi ostanale bez krov nad glavata, do nejzinata publika, a prva gi sru{i site tabu-temi vo amerikanskoto op{testvo. Najomileniot nastan za nejzinata publika, be{e tradicionalnoto godi{no giveaway bonanza, koga Opra gi podaruva nejzinite omileni raboti na publikata. Koga im go podari omileniot avtomobil “pontijak G6” na site 274 prisutni gleda~i, vleze vo istorijata. Ako poglednete podobro, }e zabele`ite deka niz godinite rastela vrednosta na podarocite. Presmetani vo pari, site “ludi” idei na Opra, od ekstremnite podaroci od tipot na luksuzen odmor na celata ekipa od produkcijata, zaedno so site ~lenovi na nivnite semejstva, presmetano od 2002 godina, pa do samiot kraj, vkupno vredele 23.809.050 dolari. Po~nuvaj}i od mobilnite telefoni od 400 dolari koi gi podarija Samsung vo 2002 godina so vkupna vrednost od 730.500 dolari za celata publika, spisokot na luksuz samo

[

prodolùva. Vo 2003 godina vo kutijata so podaroci go imalo najnoviot model na Soni, DCR-DVD 200 Handycam videokamera vredna iljada dolari, ~asovnik od Blekberi, modni dodatoci i u{te bezbroj drugi sitnici, koi sobrani na kraj iznesuvale 1,5 milioni dolari. Vo 2005 godina imalo mala “restrikcija”. Publikata dobi dijamantski ~asovnik od brendot Philip Stein Teslar, ~ija vkupna vrednost iznesuvala 2.221.600 dolari. Kako odgovor na kritikite deka podarocite na Opra se vulgaren prikaz na konsumerizmot, vo 2006 godina, Opra na publikata & podari kreditni karti~ki so 1.000 dolari na smetkite, kako i kamera so upatstvo za upotreba na parite kako da napravat ne{to za nekoj drug i pritoa s$ da dokumentiraat so kamerata. Kako rezultat na malku smenetiot koncept, vkupnite tro{oci na podaruvawe taa godina iznesuvaa samo 390 iljadi dolari. No, vo 2007 godina, publikata povtorno uìva{e vo blagodetite na podarocite. Od kameri, ~asovnici, do televizor so ramen ekran i friìder, Opra sekoja godina se nadminuva{e samata. Ovojpat so tro{ok od 2.364.000 dolari. Vo 2009 godina poradi udarot od krizata Opra go preskokna podaruvaweto, za vo 2010 godina da napravi kambek vreden 12 milioni dolari so toa {to na publikata & go podari najnoviot model na “folksvagen buba”, vreden 22 iljadi dolari, koj s$ u{te ne be{e izlezen na pazarot, a na gleda~ite im stigna duri ovoj mesec. Mototo na Opra i porakata koja im ja pra}a{e na lu|eto so ova podaruvawe e da go zemat toa {to taa im go dala i da napravat presvrtnica vo sekojdnevniot ìvot, kako i da sfatat deka imaat mo} da vlijaat i promenat ne~ij drug ìvot. Publikata osven {ou-programata ostana i bez nejzinite podaroci, pa toa {to ima ostanuva e da se obidat da go realiziraat mototo na Opra.

K O M E R C I J A L E N

{to se pojavuva Nadal. Kim Klixsters vaì za kralica na kambekot, zatoa {to taa se povel~e od tenisot za da go rodi svoeto prvo dete, pa osvoi titula na U.S.Open. Taa ìvee vo prili~no skromna ku}a vo predgradieto Wu Xersi. Marija [arapova saka potopli krai{ta i si ja ceni privatnosta. Saka da ima pristap do voda, pa zatoa vo svojata ku}a ima golem bazen, a od paparacite se krie zad plamite koi gi ima vo izobilstvo. Nekoga{niot as Xon Mekenrou, iako poseduva mnogu ku}i, sepak, samo edna e so tenisko igrali{te. Toa e {estosobnata vila na Long Ajlend kade {to odmora po zaminuvaweto vo penzija. Koga }e po~ne sezonata na turniri, definitvno edinstveno mesto kade {to moète da gi vidite ovie asovi vo opu{tena atmosfera se luksuznite hotelski fitnes-centri.

Noќevawe vo Karlajl za 3 075 dolari

O G L A S

Konferencii i saemi

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

WWW.KAPITAL.MK Od 8 do 10 Septemvri 2011 godina vo Peking, Kina SAEM ZA AVTODELOVI CIAPE (CHINA INTERNATIONAL AUTO PARTS EXPO) Od strana na Kancelarijata za ekonomski i trgovski odnosi na Ambasadata na NR Kina, Stopanskata komora na Makedonija e informirana e deka od 8 do 10 Septemvri 2011 godina vo Peking, Kina, }e se odrì 5. Saem CIAPE (China International Auto Parts Expo). Dokolku ima zainteresirani kompanii da go posetat Saemot CIAPE, organizatorot gi pokriva tro{ocite za dve no}evawa vo hotel, kako i tro{ocite za transport od hotelot do mestoto na odrùvawe na Saemot. Isto taka, organizatorot zema obvrska da dogovori sredbi so najmalku 10 kineski kompanii so makedonskite kompanii-posetiteli na CIAPE. Podetalni informacii za poseta na Saemot moè da se dobijat vo Stopanskata komora na Makedonija ili vo Kancelarijata na ekonomski i trgovski odnosi na Ambasadata na NR Kina (e-mail: eco@t-home.mk, tel.: 02 3069-658 i 02 3069 668). Zainteresiranite za poseta na Saemot moàt da se registriraat na veb-stranicata www.iapechina.com, najdocna do 10 avgust 2011 godina.

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI tel: 02 32 44 068 faks: 02 32 44 088 e-mail: vojkan@mchamber.mk

Od 4 do 13 Noemvri 2011 godina vo [vajcarija SAEM ZA HRANA I PIJALACI „COMPTOIR BROYARD” VO PAJERN Vo periodot od 4 do 13 Noemvri 2011 godina, Stopanskata komora na Makedonija, organizira u~estvo na makedonski kompanii na 6. Regionalna saemska manifestacija za hrana i pijalaci „COMPTOIR BROYARD” vo Pajern, [vajcarija. Dokolku postoi interes za nastap na makedonski kompanii, Upravniot komitet na Saemot vo Pajern, }e ja prifati R. Makedonija kako zemjapartner na ovogodine{niot saem i na makedonskite kompanii }e im ponudi specijalni povlasteni uslovi za nastap. Podetalni informacii na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk.

KONTAKT: VENERA ANDRIEVSKA tel: 02 32 44 037; faks: 02 32 44 088 E-mail:Venera@mchamber.mk

BILJANA PEEVA-\URI] Tel: (02) 32 44 034; Faks: (02) 32 44 088 Call Centar : (02) 15015 E-mail: biljana@mchamber.mk

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Obuka za upravuvawe so vreme 30.05.2011 CS Global

Obuki / Menaxment / Socijalni mre`i

Stres i upravuvawe so stres 30.05 - 01.06 CS Global

Kako da bide{ vrven menaxer 31.05 - 01.06 Embra Korporej{n

Kako da bide{ vistinski lider 31.05 - 01.06 Embra Korporej{n

Socijalni mre`i 06.06.2011 CS Gobal

Finansii za nefinansiski specijalisti 15.06.2011 Clear View Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 30 maj 2011 godina vo Stopanskata komora na Makedonija

SREDBA SO EKONOMSKITE PROMOTORI

Ve pokanuvame da ostvarite sredba so idnite makedonski ekonomski promotori vo SAD, Britanija, Turcija, Belgija, Kanada i vo Francija. Od 10:30 do 12:30, sala 3 na III kat

KONTAKT: QUBICA NURI Tel. (02) 32 44 045 Mob. 075 475 220 nuri@mchamber.mk

VLATKO STOJANOVSKI Tel. (02) 32 44 004 Mob. 071 220 036 Vlatko@mchamber.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 30.05.2011 / PONEDELNIK

Rabota / Tenderi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za tekovno odr`uvawe na objektite na urbanite i mesnite zaednici na teritorija na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=cb084369-e19b-4e6a-9fa2-175f29be0c4f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na osnoven proekt za rezervoar za voda Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3a0fcf0-bb58-4d06-84787c7da09bc5ca&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za pulmologija i alergologija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA usluga za osiguruvawe na imot i oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d7cabd4d-1ef1-4fcf-b568-4c8d4070f585&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP 效istota i zelenilo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi od agencii za vrabotuvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6d4c9327-2b97-44b9-82c5c3d5d3ea76ec&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za osiguruvawe od avtomobilska odgovornost Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e36a4d36-cfe0-4c7d-8559a2ed7f561983&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na RD hidraulika od programa ENERPAK, za Termoelektrani, REk Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f76eef85-9ff1-4a17-b0b1-815493511bfb&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi INFORMATIKA Izvor: Vreme Objaveno: 12.05.2011 SMART GROUP BALKANS vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKITE IN@ ENERI. Dokolku se pronao|ate vo navedenite kvalifikacii ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na slednava adresa: gokalp.ozer@ smartsoftww.com najdocna do 27 Maj. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvojot na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo vo SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe

na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawa za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Prioritet } e imaat kandidati koi }e bidat slobodni da zapo~nat so rabota od 15 Juni. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 22.05.2011 Phoenix Pharma objavuva oglas za vrabotuvawe na Komercijalen Referent - 2 izvr{iteli. Potrebni kvalifikacii: SSS farmacevtski tehni~ar Adresa za aplicirawe: personal@ phoenixpharma.com.mk Rok: 31.05.2011god. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 21.05.2011god.

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 20.05.2011 STRABAG SE e edna od vode~kite evropski kompanii vo oblasta na grade`ni{tvoto. So cel zasiluvawe na na{iot tim za visokogradba i in`enerski konstrukcii, raspi{uvame konkurs za slednovo rabotno mesto (mo`nost za rabota vo zemjava i stranstvo): - KOMERCIJALIST so visoka ili vi{a stru~na sprema vo oblasta na ekonomijata (VII ili VI stepen), poznavawe na angliski jazik, so ili bez rabotno iskustvo. Pismoto za motivacija so biografija i fotografija ispratete gi do 30.05.2011 godina na e-mail: keti.petrovska@strabag.com.

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.05.2011 Sudskiot sovet na Republika Makedonija objavuva oglas: Za izbor na dvajca Sudii vo Vrhoven sud na RM, - Za izbor na dvajca Sudii na Apelaciski sud Bitola i - Za izbor na dvajca Sudii na Osnoven sud [tip. Kandidatite za izbor na sudii treba da gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo ~len 45 od Zakonot za sudovite. Potrebnite dokumenti da se dostavat vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot do Sudski sovet na RM na ul. Veqko Vlahovi}, bb. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 19.05.2011 godina.

CARINA Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.05.2011 Firma od oblasta na transport i {pedicija ima potreba od eden Rakovoditel na otsek {pedicija vo Bitola. Potrebno e kandidatot da poseduva licenca za deklarant, da ima VSS i rabotno iskustvo od najmalku 5 godini. Prijavite da se pra}aat na e-mail: j.sonja@ hotmail.com. ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.05.2011 Firmata KARGOMAKS DOO, ovlasten distributer za vozilata na Iveco vo Makedonija raspi{uva oglas za vrabotuvawe na BIZNIS ASISTENT. Potrebni uslovi: - VSS (Ekonom-

ski ili praven fakultet }e se smeta za prednost), - Odli~no poznavawe na angliski jazik, Poznavawe na Italijanski jazik, - Voza~ka dozvola B-kategorija, - Odli~ni interpersonalni osobini, - Timski mentalitet i odli~ni komunikaciski osobini, - Rabotno iskustvo na ista ili sli~na pozicija }e se smeta za prednost. Dokolku gi ispolnuvate gorenavedenite uslovi, Ve molime ispratete go Va{eto CV na sledniot e-mail: info@cargomax.com.mk najkasno do ponedelnik, 30.05.2011 godina. Dopolnitelni informacii mo`ete da dobiete na telefon: 02/2551-050. Samo selektiranite kandidati }e bidat povikani na intervju.

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

BRENDOVI