298-31.05.2011 by Kapital Media Group

WWW.KAPITAL.MK

NA 3 JUNI, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 NAJGOLEMI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

vtornik. 31 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK,30.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

11,01% 0,18% 0 0,00% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,56 443,15 1,43

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,69 11 2,13%

Borbata e za glasovite na Georgievski i na Bo{koski!

RASIPNI[TVO SO DR@AVNATA KASA

STRANA 7

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (30.05) 2.672

MBI 10

2.662 2.652 2.642 2.632 2.622 2.612

2.602 2.592 2.582 2.572 23.5

25.5

27.5

29.5

Dobra cena se postignuva so dobra pazarna pozicija i rast STRANA 11

Makedonskite rabotnici najneproduktivni vo regionot STRANA 4

Do 2022 godina Germanija }e se otka`e od nuklearnata energija STRANA 18

ZA [TO GRUEVSKI POTRO[I MILIJARDI EVRA POVE]E?

4,1

VLADATA NA VMRO-DPMNE, ZA PET GODINI POTRO[I 4,1 MILIJARDI EVRA POVE]E OD VLADATA NA SDSM VO PRETHODNITE PET GODINI KAPITAL PRA[UVA KADE ZAVR[IJA OVIE PARI?!

KAPITALNI INVESTICII

800

? 2,3

MILIJARDI EVRA

MILIONI EVRA

SUBVENCII

270

MILIONI EVRA

Bilderberg }e ja re{ava sudbinata Grcija! na Grcija STRANA 19

Odd mito i korupcija EU korupcija, nema vreme vre r za pro{iruvawe! pro{iruv STRANA 12-13

Makedonija ostana bez evroambasador – Sorensen odi vo Bosna! STRANA 7

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

DIJAMET DIJAMETRALNO RAZLI^NI KONCEPTI STRANA 14

STOKI I USLUGI

600

PLATI NA ADMINISTRACIJA

130

MILIONI EVRA

IZVOR: BILTEN NA MINISTERSTVO ZA FINANSII

STRANA 2-3

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

PARTIITE TRO[AT KOLKU SAKAAT I KAKO SAKAAT STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 31 MAJ 2011

PARTIITE TRO[AT KOLKU SAKAAT I KAKO SAKAAT

Sekoj {to malku se razbira vo brojki, znae deka brojkite za parite {to gi tro{at politi~kite partii vo aktuelnata predizborna kampawa vo najgolem del se sme{ni, nerealni, skandalozni, la`ni. Toa {to partiite ja zadovolija formata, so toa {to dostavija finansiski izve{tai za predizbornoto tro{ewe do nadle`nite institucii, ne ja obezbeduva su{tinata. Godina{nive izbori po ni{to ne se razlikuvaat od site prethodni, kolku i da se raduva prviot antikorupcioner deka napravil “revolucija” vo zakonskata doslednost na predizbornata kampawa. Negovoto zadovolstvo e dotolku polo{o zatoa {to kaùva deka i na kraj od kampawa nema da dobieme ot~et od politi~kite partii kolku gi ~ine{e zadovolstvoto nare~eno izbori. Poto~no kaàno, kolku kampawite i izborite gi ~inea “donatorite”, olicetvoreni vo gra|ani i firmi. Site finansiski izve{tai, so isklu~ok na toj na SDSM i na Nova Demokratija, koi se najblisku da transparentnosta, pokaùvaat deka politi~arite vo Makedonija ne se podgotveni da se “razgolat” pred gra|anite, da gi izvadat xebovite i da pokaàt kolku pari imaat i tro{at za izbori. A tro{at mnogu, zatoa {to “patat” da sobiraat desetici iljadi lu|e na mitinzite, koi }e gi po~estat so eden sendvi~ i sok~e (a toa treba da se plati), uìvaat da se slikaat po vesnici, da zboruvaat so minuti na televizija, a samo edna sekunda ~ini od 20 evra na Sitel do 520 evra na A1 televizija, da

“visat” na bilbordi... Da gi otpe~atat predizbornite programi vo stotici iljadi primeroci, koi }e gi delat bukvalno na sekoj ~ekor. Najskandalozno e {to najnetransparentna e vladeja~kata VMRO-DPMNE. Ne moè partijata da prijavi deka ima prihodi od 130.000 evra, a za 10 dena da potro{i 1,7 milioni evra. Kako se plateni u{te 1,57 milioni evra napraveni tro{oci. Dali partijata prvo tro{i, pa potoa pla}a, odnosno praktikuva odloèno pla}awe? Ako e taka, toga{ raboti na {teta na doma{nite firmi zatoa {to im ja uni{tuva likvidnosta. Ili moèbi VMRO-DPMNE dobiva besplatni uslugi od firmite? Ako e toa pri~inata, toga{ vo pra{awe se doveduva “motiviranosta” na biznismenite da ja finansiraat partijata na Gruevski. I da e ova pri~inata, toa mora da bide navedeno vo finansiskiot izve{taj. Isto kako {to mora da pi{uva na kraj dali VMRO-DPMNE }e plati za s$ {to potro{i. Finansiskoto rabotewe na partijata na Gruevski e neseriozno, pa i skandalozno, i poradi samiot fakt {to site donatori (fizi~ki lica) na partijata re{ija da doniraat vo tri dena ista suma, po 60.000 denari. Kako uspeale pove}e od 100 lu|e da se dogovorat tolku precizno? I kade se donaciite od prvite lu|e i istaknatite ~lenovi na ovaa partija, koi bi trebalo da bidat primer za drugite? SDSM na ovie izbori najmnogu ja iznenadi javnosta so toa {to za finansirawe na izborite zede kredit od 240.000 evra od Komercijalna banka, pa go zapi{a kako “donacija-kredit”. [to e sega – kredit ili donacija, nikoj ne znae, osven toj {to dal i toj {to zel?! SDSM na ovie izbori, barem zasega, ne se pofali so donacii od gra|ani i firmi, {to moè

SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ @kappital.com.mk

da se protolkuva i kako problemati~en fakt vo odnos na pozicijata na partijata pred ~lenstvoto i simpatizerite. Samo prvite lu|e na albanskite politi~ki partii se odvaìja da dadat pari za partijata so koja rakovodat. Sega, pak, imaat drug problem, treba partijata da im vrati pari zatoa {to dale pove}e od 60.000 denari, kolku {to e zakonskiot maksimum od fizi~ko lice. Najgolema hrabrost, sepak, pokaà Imer Selmani, koj sam, preku svojata firma, ja finansira kampawata na svojata partija. [to, pak, ne e slu~aj so Qube Bo{kovski. Toj {to e najglasen vo barawata za ot~et, 10 dena ja finansira kampawata so 127.000 denari dobieni od eden ~ovek. Samo, Qube sega }e treba da mu vrati 67.000 denari na najvelikodu{niot simpatizer na Obedineti za Makedonija. Tokmu poradi ova, finansiskiot del od predizbornata kampawa na politi~kite partii e skandalozen. Izborite }e pominat, a odgovorot koja partija kolku pari }e potro{i za niv }e ostane enigma. Niedna dràvna institucija nema da gi natera partiite da go kaàt toa zatoa {to i nema namera da go napravi toa.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

ZA [TO GRUEV 4,1 MILIJARD ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Vladata na VMRO-DPMNE vo svojot petgodi{en mandat raspolaga{e so dràven buxet od 11,4 milijardi evra. Vladata na SDSM vo svojot mandat za pet godini potro{i 7,3 milijardi evra. Kade zavr{i razlikata od 4,1 milijardi evra?! “Kapital” analizira zo{to e tolku zgolemen dràvniot buxet, koj i za {to gi potro{i parite, koi ne zavr{ija vo kapitalni investicii, subvencii ili plati? Presmetkite pokaùvaat deka Vladata na premierot Nikola Gruevski vo poslednite pet godini potro{i dvojno pove}e pari za nabavka na stoki i uslugi - duri 1,3 milijardi evra, {to e 800 milioni evra pove}e od prethodnata vlada na SDSM. Koalicijata na VMRO-DPMNE vo svojot mandat potro{i vkupno 350 milioni evra za subvencii za zemjodelcite, a SDSM vo periodot 2002-2006 godina za subvencii isplatila 80 milioni evra. Stavkata za plati na

javnata administacija za pet godini samo blago e zgolemena za 130 milioni evra, a za kapitalni investicii, zaklu~no so parite predvideni vo Buxetot za godinava, VMRO-DPMNE ima na raspolagawe vkupno 1,4 milijardi evra, za razlika od SDSM, koja vo svojot mandat vo kapitalni objekti investira{e 700 milioni evra. Sepak, otkako }e se eliminiraat zgolemenite tro{oci na poslednata Vlada za subvencii, plati i nadomestoci, nabavka na stoki i uslugi i za izgradba na kapitalni objekti, ostanuva enigma kako se potro{eni 2,3 milijardi evra vo poslednite pet godini, pari sobrani od danoci i pridonesi? Eksperti za “Kapital” analiziraat deka ako se pretvorat ovie pari vo pati{ta, Vladata moè{e so niv da izgradi nad 1.000 kilometri novi pati{ta ili da rekonstruira okolu 4.000 kilometri ve}e izgradeni pati{ta. So tolku pari moè{e da gi izgradi klu~nite energetski kapaciteti, kako hidrocentralite êbren, Gali{te i Bo{kov most, da go realizira proektot Vardarska Dolina, celosno da ja gasificira zemjata ili finansiski da pomogne otvorawe na okolu 200.000 novi rabotni mesta.

Edno e sigurno. Nitu denar od ovie pari ne e investiran vo izgradba na klu~nite infrastrukturni objekti, koi so godini

ostanuvaat u samo del od partiskite programi pred izborite. Ekonomistite komentiraat deka poslednata vlada ima{e mo`nost mnogu pove}e pari da investira vo razvojot na zemjata, bidej}i buxetot od 1,16 milijardi evra vo 2002 godina dostigna 2,6 milijardi godinava. “Vo poslednite pet godini, osven vo spomenicite od proektot “Skopje 2014” i vo izgradba na sportski igrali{ta i sali, nema{e pogolemi investicii vo razvoj na patnata, èlezni~kata i energetskata infrastruktura na zemjata. Klu~nite delnici od avtopati{tata ostanaa neizgradeni, nema investicii vo Koridorot 8 od èlezni~kata pruga, nema izgradeni energetski kapaciteti. Toa pokaùva deka parite, kade i da zavr{ile, ne se investirani kako {to treba”, ocenuvaat ekonomski analiti~ari. Dràvniot zavod za revizija ve}e dve godini ja propu{ta Vladata vo svojata agenda za proverka na tro{ewata od buxetot. Toa dopolnitelno gi zgolemuva somneìte deka parite od buxetot moè da se zlopotrebat i so toa pa|aat vo voda nadeìte deka kakvi bilo finansiski malverazcii moè da se otkrijat i da se sankcioniraat. U{te pointeresno e {to duri i vo izborna godina, kako {to e ovaa, Dràvniot zavod za revizija nema da gi prov-

30 MILIONI EVRA ZAVR[IJA ZA REKLAMI?! odatocite od revizorskite izve{tai za raboteweto na Vladata vo 2007 i 2008 P godina, kako i dogovorite za reklamirawe sklu~eni vo 2009 i 2010 godina, pokaùvaat deka Vladata vo ovie nekolku godini potro{i nad 30 milioni evra za reklami. Vkupnata suma {to ja potro{i Vladata za finansirawe reklami godinava zasega ostanuva enigma. Kako {to objavi “Kapital”, samo od po~etokot na godinata sumata za vladini kampawi so nekolkute omileni marketing-agencii ve}e nadminuva pet milioni evra. Iako redicata vladini kampawi s$ pove}e se izdolùva, dosega Vladata nitu edna{ ne dade ot~et za toa kolku dràvni pari se potro{eni za samoreklamirawe.

4,1 MILIJARDI EVRA SE EDNAKVI NA:

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 REKLAMA

na kompanijata, so novata investiciska programa i so dobienata koncesija rudnikot obezbedi rabota za slednite 10-15 godini. Kvartalno na ime koncesiski nadomest vo kasata na op{tinata se slevaat me|u 21 i 24 milioni denari. Deka rudnikot zna~i ìvot za ovoj kraj svedo~at i mno{tvoto novoizgradeni ku}i i otvoreni du} an~iwa vo gradot, kade {to ekonomijata do pred samo nekolku godini be{e celosno zamrena. Od menaxmentot informiraat deka celata investiciska programa se planira da zavr{i do 2013 godina. Rudnikot Sasa proizveduva koncentrat so 73% sodrìna na metal olovo i 51% sodrìna na cink. Vo rudata se nao|a i malo koli~estvo srebro od okolu 260-360 grama vo eden ton koncentrat na olovo.

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

pretplati@kapital.com.mk

0,84

vadratni metri nova povr{ina }e eksploatira K rudnikot za olovo i cink Sasa od Makedonska Kamenica. Kako {to informiraat od menaxmentot

RASIPNI[TVO SO DR@AVNATA KASA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

1.000 KILOMETRI NOVI PATI[TA 4.000 KILOMETRI REKONSTRUIRANI PATI[TA HEC ^EBREN I GALI[TE, VARDARSKA DOLINA, GASIFIKACIJA PODDR[KA ZA OTVORAWE 200.000 NOVI RABOTNI MESTA

Navigator

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK GERMANIJA RAS^ISTI SO NUKLEARKITE!

KRISTIN LAGARD

JOZEP PEPE GVARDIOLA

rancuskata ministerka za finansii dobi ednoglasna poddr{ka od liderite od G-8 za nejzino kandidirawe za direktor na Me|unarodniot monetaren fond

e ostane zapameten vo svetskata istorija na fudbalot kako eden od najmladite treneri, koj svojot klub, Barselona, go donese do vrvot na Evropa

]

NIKOLA SARKOZI

IVICA KONEVSKI

redizbornata trka e tolku dinami~na {to proektot za filter-stanica za otpadni vodi vo op{tina Aerodrom }e po~eka podobri vremiwa

lu~nata uloga {to ja donese francuskiot pretsedatel vo napadite vrz Libija mu donese i tu`ba - dvajca francuski advokati }e go tu`at za zlostorstva protiv ~ove{tvoto

VSKI POTRO[I DI EVRA POVE]E ? Vladata na VMRO-DPMNE vo svojot petgodi{en mandat raspolaga{e so dr`aven buxet od 11,4 milijardi evra, a SDSM vo svojot mandat vo prethodnite pet godini potro{i 7,3 milijardi evra. Kade zavr{i razlikata od 4,1 milijardi evra?! “Kapital” analizira zo{to e tolku zgolemen dr`avniot buxet, koj i za {to gi potro{i parite, koi ne zavr{ija vo kapitalni investicii, subvencii ili plati

VLADATA NA VMRO-DPMNE, ZA PET GODINI POTRO[I 4,1 MILIJARDI EVRA POVE]E OD VLADATA NA SDSM VO PRETHODNITE PET GODINI. KAPITAL PRA[UVA KADE ZAVR[IJA OVIE PARI?!

KAPITALNI INVESTICII

800

SUBVENCII

MILIONI EVRA

270

MILIONI EVRA

2,3

PLATI NA ADMINISTRACIJA

STOKI I USLUGI

MILIJARDI EVRA

130

600

MILIONI EVRA

IZVOR: BILTEN NA MINISTERSTVO ZA FINANSII

TRO[OCI OD DR@AVNIOT BUXET (vo milijardi evra)

2,3

1,4

1,6

1,7

2,2

2,4

2,6

Germanskata kancelarka Angela Merkel re{i postepeno da ja obojuva Germanija vo zeleno i da pronajde alternativa za nuklaernata energija, bez koja germanskata industrija i ne bi postoela, takva kakva {to ja poznavame denes. Po masovnite protesti na aktivistite za ìvotna sredina i stravot, koj se ~ini deka navleze kaj liderite na dràvite po havarijata vo japonskata nuklearna centrala Fuku{ima, Germanija odlu~i da gi zgasne site nuklearki do 2022 godina i so toa da ja pretvori Germanija vo prvata industriska sila koja }e se otkaè celosno od nuklearnata energija. I pokraj protiveweto na najgolemite energetski giganti, kako RWE, E.ON, Vattenfall i

ANGELA ANGE ELA MERKEL

EnBW, koi upravuvaat so nuklearnite centrali vo ovaa zemja, Merkel ne se pokoleba vo odlukata deka osumte najstari nuklearni centrali, koi prestanaa da rabotat od bezbednosni pri~ini po nesre}ata vo Fuku{ima, nema povtorno da prorabotat. Kancelarkata re{i i deka s$ do 2022 godina etapno da gi zatvora nuklearnite reaktori i vo slednite 11 godini da najde alternativa na energijata dobiena od uranium. Ovaa odluka dobiva na te`ina ako se znae deka Germanija duri 23% od potrebite za elektri~na energija gi pokriva od nuklearnite centrali.

GUBITNIK

U[TE ANALIZIRA ZA ZELENIOT KARTON

Zdruènieto na osiguritelni kompanii na Srbija na godi{noto sobranie na biroata za zeleni kartoni potpi{a me|unaroden dogovor {to na voza~ite od Srbija }e im ovozmoì od 1. januari 2012 godina da patuvaat so avtomobili vo re~isi site evropski dràvi bez zelen karton. Za patuvawe }e bide dovolna samo registarska nalepnica {to se dobiva so novi registarski tabli~ki, odnosno so sekoja registracija na voziloto. So ova Srbija stana del od potsistemot na registarski tabli~ki, a toa zna~i deka registarskite tabli~ki }e bidat dovolen dokaz za postoewe na osiguruvawe od avtoodgovornost. So ova obrazecot na zelenata karta ve}e nema da bide potreben, a toa na voza~ite }e im donese za{teda okolu 20 evra

VLADIMIR PE[EVSKI godi{no. Vaka Srbija go re{i problemot so zeleniot karton, koj vicepremierot Vladimir Pe{evski pove}e od edna godina nikako da go re{i. Toj u{te analizira dali treba ili ne da se ukine ovaa dava~ka za makedonskite voza~i. Dodeka vo Vladata analiziraat, drugite odat napred. Do, kade e stignata analizata, ne znaeme zatoa {to vicepremierot Pe{evski mnogu se nervira koga }e go ~ue ova pra{awe?

MISLA NA DENOT

1,9

1,1

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

USPEHOT E MENAXMENT VO AKCIJA

IZVOR: BILTEN NA MINISTERSTVO ZA FINANSII

eruva smetkite na Vladata. No, site ostanati revizorski izve{tai za vladinite institucii postojano obelodenuvaat naodi za nezakonsko i neefikasno tro{ewe pari – sproveduvawe javni nabavki bez soodvetna zakonska postapka,

menuvawe na uslovite {to se baraat vo tenderskata dokumentacija taka {to }e odgovaraat na odredena favorizirana kompanija, pla}awe na fakturi za neizvr{eni raboti i na kompanii koi ne bile anga`irani, pa duri i

voop{to ne u~estvuvale vo postapkata za javna nabavka. Milioni evra od buxetot se slevale za izgubeni sudski sporovi, vrabotuvawa na administrativci po pogre{na procenka, finansiska pomo{ za ministri koi kupuvale stanovi vo stranstvo, za

mediumski kampawi. Javnite nabavki se instrument preku koj se vr{at najgolemite finansiski zloupotrebi, golem del od parite od buxetot zavr{uvaat vo privatni xebovi na vladinite funkcioneri, no nikoj ne ponesuva odgovornost.

VILIJAM E. HOLER MENAXER ZA PRODA`BA NA [EVROLET 1933-1945 GODINA

Navigator

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

MAKEDONIJA NEKONKURENTNA SO RABOTNATA SILA

MAKEDONSKITE RABOTNICI NAJNEPRODUKTIVNI VO REGIONOT

Makedonija e vo grupata zemji so najniska produktivnost na trudot vo Evropa, no i sporedeno so zemjite vo regionot. Minatata godina, produktivnosta na rabotnicite vo zemjava se namali za 0,7%, dodeka vo Srbija e zgolemena za 2,5%, a vo Slovenija za duri 13% SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

akedonija e vo grupata zemji so najniska produktivnost na trudot vo Evropa, no i sporedeno so zemjite vo regionot. Minatata godina, produktivnosta na rabotnicite vo zemjava se namali za 0,7%, dodeka vo Srbija e zgolemena za 2,5%, a vo Slovenija za duri 13%. Dosega nikoj gi nema detektirano pri~inite za slabata produktivnost na makedonskiot rabotnik i sektorite koi se najpogodeni od problemot. Procenkite na rabotodavcite i na ekspertite se deka produktivnosta na trudot e najmala vo tekstilniot i vo uslu`niot sektor, kade {to ima mnogu vraboteni, trudointenzivna dejnost i zastarena tehnologija. Mile Bo{kov, pretsedatel na Konfederacijata na rabotodava~i, smeta deka na teren produktivnosta na trudot treba da se meri preku anga`manot na rabotnikot, preku

EVROPA DOZVOLI POVE]E DENOVI ZA ODMOR dno istraùvawe na institutot Mekkinzi global otkriva deka Evropa }e mora da ja E“Tajm”, zgolemi produktivnosta na trudot za 30% za da go zadrì tekovniot BDP. Magazinot pak, analizira{e deka otkako Evropa izbra pove}e da odmora otkolku da raboti se soo~uva so s$ pomala produktivnost. Vo SAD, duri i vo recesija ekonomijata zabeleà mnogu pogolema produktivnost otkolku evropskata, blagodarej}i na razli~niot pristap na rabotnicite. Vo 2009 godina produktivnosta na trudot vo SAD se zgolemi za 2,5%, a vo zemjite od evrozonata se namali za 1%. opremata so koja raboti i preku uslovite vo koi raboti. “Mnogu od rabotodavcite nemaat napraveno nitu

sistematizacija so opis na rabotno mesto, a ne da pravat analiza za produktivnosta na nivnite rabotnici. Rabotnicite

ne se produktivni, no i rabotat vo lo{i uslovi i so zastarena oprema. Vo golem del od fabrikite ima mnogu nepromisleni

sistemski re{enija koi davaat niska produktivnost”, veli Bo{kov. Nata{a Sivevska, izvr{en direktor na Tekstilniot klaster, sektor kade {to e poso~ena najniska produktivnost na trudot, veli deka vo posledno vreme ima napredok. Studijata {to ja izrbotile vo sorabotka so germanski konsultanti go pozicionirala makedonskiot tekstilen sektor me|u poslednite od regionot spored produktivnosta. “Rezultatite poka`aa deka vo Makedonija vo tekstilnata industrija produktivnosta iznesuva 60%, a vo Germanija e 100%, vo Bugarija 80%, vo Srbija 70%. Zna~i nie ne stoime lo{o, no ve}e se obidovme da ja zgolemime preku reorganizacija na procesite zatoa {to ne e sekoga{ do rabotnikot. Nekoga{ produktivnosta zavisi i od ma{inite i od rakovodstvoto na kompanijata”, veli Sivevska. Taa dodava deka iako vo mnogu tekstilni kompanii e izvr{ena reorga-

nizacija i kupeni se ma{ini koi zna~itelno go skratuvaat rabotnoto vreme, sepak, rezultatite ne ja podobrile mnogu produktivnosta na tekstilnite rabotnici. Od zemjite vo regionot, lani izve{tajot na Svetskata banka Doing business ja poso~i Srbija kako zemja so unikatna kombinacija na visok kvalitet, konkurentna cena i fleksibilni ve{tini, {to se dol`i na dolgogodi{nata sorabotka na zemjata so zapadnite ekonomii, vo koi srpskite rabotnici dobile konkretni knowhow ve{tini i usvoile napredna tehnologija. Vo Srbija, najvisoka e produktivnosta vo industrijata. I vo Slovenija statistikata lani registrira{e zna~itelno zgolemuvawe na produktivnosta na trudot, no srazmerno e zgolemen i rastot na platite vo privatniot sektor. Za razlika od Makedonija, platite vo javniot sektor ostanale na istoto nivo kako i vo 2009 godina.

VO PETOK SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

0,4% 0,9% 3,3% K

PROCENKI...

LORENCO BINI SMAGI,

PORASNALE TRO[OCITE VO GRADE@NI[TVOTO ZA NOVI OBJEKTI ZA INDIVIDUALNO DOMUVAWE VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

visok pretstavnik na ECB

SE RAZGLEDUVA MO@NOSTA ZA NOVA POMO[ ZA GRCIJA isok pretstavnik na ECB izjavi deka Grcija bi mo`ela da dobie u{te 20 milijardi evra pomo{ od evropskite partneri i da si obezbedi trojno pove}e od ovaa suma so pomo{ na novite merki za {tedewe. “Grcija ima potreba od 60 do 70 milijardi evra do krajot na slednata godina. Deficitot bi mo`el da se popolni na nekolku na~ini”, tvrdi Smagi, ~len na izvr{niot sovet na ECB. Toj iznese na~elen plan za dopolnitelnata pomo{, koja treba da bide podelena me|u Vladata i pretstavnicite na privatniot sektor.

PORASNALE TRO[OCITE ZA MATERIJALI VO GRADE@NI[TVOTO VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA SPOREDENO SO POSLEDNIOT KVARTAL LANI PORASNALE TRO[OCITE ZA VRABOTENI VO GRADE@NI[TVOTO VO PRVIOT KVARTAL SPOREDENO SO PRVITE TRI MESECI LANI O

MAKSTIL SO DOBIVKA OD REÎSI 700.000 EVRA LANI eli~arnicata Makstil ja zavr{ila 2010 godina so dobivka od 697.000 evra, {to e 26 pati pove} e sporedeno so ostvarenata dobivka za 2009 godina, koja iznesuva{e 26.000 evra. Revidiraniot finansiski izve{taj na kompanijata pokaùva deka zalihite na Makstil-Duferko lani iznesuvale 16,8 milioni evra, koi pak, vo 2009 godina iznesuvale 17,3 milioni evra. Na stranata pobaruvawa od kupuva~i i drugi pobaruvawa Makstil prikaàl 13,3 milioni evra, koi se 177% pogolemi so pobaruvawata od kupuva~ite vo 2009 godina, koi iznesuvale 4,8 milioni evra. Dolgoro~nite obvrski na Makstil za minatata godina iznesuvaat 16,7 milioni evra.

U[TE [EST PROMOTORI ]E PRIVLEKUVAAT STRANSKI INVESTICII gencijata za privlekuvawe na stranski investicii i promocija na izvozot nazna~i u{te {est novi promotori za privlekuvawe stranski investicii i toa po eden vo SAD, Britanija, Turcija, Belgija, Kanada i Francija. Novite promotori v~era vo Stopanskata komora imaa sredba so del od direktorite na makedonskite kompanii. “Vo privlekuvaweto investicii, generalno, ne e problemot do promotorite. Celata infrastruktura vo Makedonija e problem, po~nuvaj}i od nedefiniranite uslovi na igra. Doma{ni investitori ne vlo`uvaat tuka, a ne stranski kompanii”, re~e Vladimir Kunovski, direktor na firmata Lend divelopment, po sostanokot so novite promotori. So novoto zgolemuvawe brojot na ekonomski promotori nazna~eni od Vladata da donesat stranski investicii }e iznesuva 27. Za SAD i za Turcija ova se treti promotori, dodeka za prv pat }e imame promotori vo Francija, Velika Britanija, Belgija i Kanada.

GRUEVSKI ]E JA UTVRDUVA MINIMALNATA PLATA PO IZBORI lednata vlada predvodena od VMRO-DPMNE }e ja utvrduva minimalnata plata vo dràvata po izborite, istakna premierot Nikola Gruevski po v~era{nata sredba so pretstavnici na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, Konfederacijata na slobodni sindikati i Unijata na nezavisni sindikati. Spored nego, procesot na utvrduvawe na visinata na minimalnata plata }e se sprovede preku institucionalno pregovarawe vo ramki na socijalniot dijalog me|u partnerite vlada - rabotodava~i - sindikati. “Vladata prevdoena od VMRO-DPMNE }e go predvodi procesot za utvrduvawe minimalna plata vo Makedonija, koja }e bide napravena preku prethodni analizi, istraùvawa i }e bide to~no pozicionirana taka kako {to e najdobro za rabotnicite. Sindikalnite lideri izrazija zadovolstvo od prifa}aweto na inicijativata za utvrduvawe minimalna plata. Se nadevaat deka so toa, kako {to naglasija, }e im se obezbedi materijalna i socijalna sigurnost na rabotnicite vo dràvata. Baraweto za utvrduvawe minimalna plata go pokrena Konfederacijata na slobodni sindikati vo 2006 godina.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KONGRESMENOT POMEROJ ]E NÈ UÎ MIRNO DA GLASAME orane{niot ~len na Kongresot na SAD, Erl Pomeroj, vo âir, Tetovo, Bitola, Prilep i Kavadarci }e go promovira Kodeksot za fer i slobodni izbori, {to go inicira Nacionalniot demokratski institut. Potpisnicite na Kodeksot se obvrzaa deka }e stavat kraj na podmituvaweto, nasilstvoto, zapla{uvaweto, semejnoto glasawe, glasawe vo ime na drug i polnewe na glasa~ki kutii i }e go po~ituvaat univerzalniot demokratski princip - eden ~ovek eden glas. Kongresmenot Pomeroj vo op{tinskata zgrada vo âir ja istakna va`nosta od pridrùvaweto kon Kodeksot na odnesuvawe na debatata na ènite-kandidati. Za denes e predviden sobir na prilepskata zaednica za fer izbori vo op{tinskata zgrada vo Prilep. Debata na ènite-kandidati ,na tema “Prezentacii na partiskite programi za polova ramnopravnost”, }e bide odràna i vo Kavadarci. Kongresmenot Erl Pomeroj bil i ~len na Partnerstvoto za demokratija na Pretstavni~kiot dom, koj dava tehni~ka pomo{ i poddr{ka za Sobranieto na Republika Makedonija. Pomeroj e dobitnik na Me|unarodna nagrada za sloboda, dodelena od strana na Obedinetata makedonska dijaspora za negovata dolgogodi{na poddr{ka na Republika Makedonija.

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

NEMA SAMO AHMETI DA JA RE[AVA NOVATA VLADA

BORBATA E ZA GLASOVITE NA GEORGIEVSKI I NA BO[KOSKI! Ako SDSM i nejzinite partneri se so jasen elektorat zad sebe, a istoto va`i i za VMRO–DPMNE, dvajcata desni igra~i, Georgievski i Bo{kovski, i nivniot odnos kon dvete “pogolemi” verojatno }e go definira i idniot mandatar. Ako uspeat da gi nadminat suetite, pa da se soglasat za u~estvo vo zedni~ka koalicija, smetkite na Gruevski i toa kako }e se pomatat! Ako, pak, tie dvajca se razdelat, eden levo –drug desno, n$ o~ekuva silna politi~ka igra za prevlast vo koja mo}ta na albanskiot faktor u{te pove}e }e se zgolemi KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ri uslovi za SDSM i {est za VMRO– DPMNE ako sakaat VMRO–Narodna da vleze vo koalicija so tie {to }e pravat vlada! Ova e rakavicata {to Qub~o Gerogievski im ja frli na liderite na dvete najgolemi partii, Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski, a so koja i ja definira{e

pozicijata na svojata partija na politi~ka scena, vo kampawata i potoa, vo postizbornite igri i kalkulacii, pri {to toj silno pora~uva deka bez nego nema da mo`e da ima vlada. So ova sostojbite vo desniot politi~ki blok, ako dosega bea zamrseni sega se zapletkaa do toj stepen, {to site prognozi i za rezultati i za mo`ni koalicii mo`at da se izjalovat! Ako, Qube Bo{koski, se trgne nastrana, kako politi~ar koj gore–dolu

ja ima postaveno igrata i pravilata, a ima i zaviden izboren rezultat zad sebe, pa kaj nego polesno se pravat presmetkite i za osvoeni glasovi i za politi~kite flertovi, o~ekuvawata se deka tokmu Qub~o Georgievski po Ahmeti }e odigra verojatno klu~na igra. Pra{aweto {to ja odbele`uva negovata aktivnost od momentot na vra} aweto vo politikata e - za kogo igra Georgievski!? Porakata {to kako porane{niot premier, no i pora-

ne{en lider na VMRO – DPMNE, ja prati moèbi i moè da se tolkuva kako pusta èlba i izraz na samouverenost, dokolku ne se napravi poseriozna analiza na sostojbite i na teren, no i vo povisokite partiski krugovi, od kade {to matematikite na dvata partiski {taba dokraj ne se poklopuvaat, no vo golema mera gi

“BRAT” QUBE - NI SO BRANKO, NI SO NIKOLA... A SO RADMILA!?

GRUEVSKI: NAJISKRENO, SDSM I E POTREBNA NA MAKEDONIJA odeka partiskite {tabovi o~i si izvadija za da doka`at na koj miting pred Vlada imalo pove}e lu|e, dali na onoj centralniot na VMRO–DPMNE od nedelata ili na “pretkampawskiot” na SDSM, vo senka ostana izjavata na premierot Nikola Gruevski, koja za mnogumina zna~i i presvrt vo celata kampawa. Gruevski pred Vlada se obide da ja sledi pozitivnata kampawa na Radmila [e}erinska i namesto da go ocrnuva Branko Crvenkovski (iako i toa go ima{e), da nastapi so daleku podemokratski vokabular: “Politikata treba da bide sudir na idei i sposobnosti, a ne omraza i podelenost vo se. Ako edniot vika crno, drugiot od inaet da ka`e belo. Toa ne e racionalno, i ne vodi nikade. SDSM, ova najiskreno go mislam i e potreben na Makedonija, bez borba na idei, bez kritika se }e zapre. No, na Makedonija i e potreben moderen i reformiran SDSM”, izjavi Gruevski pred svoeto ~lenstvo, so [to defakto ja smeni izbornata retorika. Ostanuva da vidime dali ova }e potrae do krajot na kampawata.

DEMOKRATSKA DESNICA SO TRI MERKI ZA BORBA SO KORUPCIJATA emokratska desnica najavi deka }e ponudi tri merki za, kako {to velat, vistinska borba protiv korupcija. Prvata merka e celosno ukinuvawe na imunitetot na ministrite i na pratenicite, osven za raboti iska`ani vo ramkite na Sobranieto. Vtorata merka e formirawe na nezavisen sud za borba protiv korupcija spored Hrvatskiot model so podr{ka od instituciite na Evropskata unija za edukacija na sudii. Tretata merka e formirawe na nezavisna i profesionalna edinica za borba protiv korupcija vo ramki na MVR, a pod nadle`nost na Sobranieto. So ovie merki, istaknuvaat vo Demokratska desnica, }e pomognat Makedonija da go razvie ekonomskiot potencijal koj postoi.

I dodeka Gruevski i Gerogievski se “tepaat” za patentot i pravoto na VMRO–DPMNE, tretiot krupen desen igra~ Qube Bo{koski, koj ovie izbori se istaknuva so silna i hrabra kampawa, posveten e na terenski aktivnosti. “Bratot”, koj se rasfrla so najavi za apsewe na familijata, od “pastiri do bratu~edi” istovremeno e `rtva na silni udari za velepredavstvo (opeano i vo pesnite na Sowa Tar~ulovska), oti go svrtel grbot na tie {to go hranele dodeka bil vo zatvorot vo Hag. Bo{koski napadite gi amortizira so kontraudari i obvinuvawa za ogromen kriminal vo redovite na vlasta (za {to toj tvrdi deka ima dokazi), no i so podatokot koj e edonstavno fakt – 150.000 glasovi osvoeni na pretsedatelskite izbori 2009 godina. So takov izboren rezultat, toj, sekako, ima pravo da se smeta za politi~ki subjekt koj }e bide va`en vo matematikite na idniot mandatar. Bo{koski na cel glas pred ~lenstvoto veli – nema koalicija ni so porane{niot premier Nikola Gruevski, ni so porane{niot premier Branko Crvenkovski. Apsolutno se postavuva pra{aweto – kade e tuka Radmila [e}erinska? Oti Crvenkovski, kako i da e, premier nema da bide.

[TO NI KA@UVAAT ISPITUVAWATA NA JAVNOTO MISLEWE

KOLKU ANKETI, TOLKU REZULT MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ko sakate da se pretstavite kako pobednik na izborite, nara~ajte si anketa! Vaka moè da se protolkuvaat rezultatite od poslednite ispituvawa na javnoto mislewe koi se pojavija vo javnosta. Golem broj instituti koi vr{at anketirawe go iskoristija posledniot rok daden od Dràvnata izborna komisija za prezentirawe na rezultatite od nivnite istraùvawa. Bez da navleguvame vo nivnata relevantnost, “Kapital” se obide da napravi analiza na toa {to ni kaùvaat anketite. Bombardiraweto so anketi ne prestana vo tekot na v~era{niot den, site so razli~na

sodrìna, ista pretpostavka za statististi~ka gre{ka, so zapazeni sociodemografski specifikacii na naselenieto. Spored komunikologot Petar Arsovski, telefonskite anketi vo Mekedonija pove}e ne se tolku relevantni, bidej}i samo 60% od naselenieto koristi fiksen telefon i poradi toa, spored nego, verojatnosta e deka postoi pogolema marginalna gre{ka. “Druga rabota e {to vo posledno vreme anketite se koristat za partiska promocija, bez razlika dali tie se nara~ani od partiite ili se napraveni od instituti koi se nakloneti kon nekoja politi~ka opcija. Anketite pove} e ne sluàt za informirawe na gra|anite za raspoloènieto na javnosta za pravecot vo

koj se dviì politikata”, veli Arsovski. Od Makedonskiot institut za mediumi ne sakaat da gi komentiraat rezultatite na anketite. Spored niv, pove}e zagriùva faktot {to kaj del od najvlijatelnite mediumi izvestuvaweto za tekot na kampawata e neobjektivno, {to pokaùva i poslednoto istraùvawe na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka. “Vo poslednoto istraùvawe na MCMS, vo koe u~estvuva{e i MIM, postojat golem broj podatoci koi bi moèle da dadat mnogu pojasna slika za toa {to se slu~uva na politi~kata scena, no nikoj ne gi objavuva. Mediumite vo ovoj period imaa krajno selektiven pristap kon prenesuvaweto na podatocite od anketite, pa duri se i celosno igno-

rantni kon niv dokolku ne im odgovaraat na ureduva~kata politika na mediumot”, veli Biljana Petkovska, izvr{en direktor na MIM. MAKEDONIJA POVE] E NE E INTERESNA ZA IRI Internacionalniot republikanski institut, koj va`e{e za najverodostoen ispituva~ na javnoto mislewe, se povle~e od Makedonija. Poslednata anketa na IRI od januari ovaa godina govore{e deka dokolku utre se odr`at izbori vladeja~kata partija bi dobila 27% od glasovite, a za socijaldemokratite bi glasale 16%. Spored Arsovski, anketite na IRI se najrelevantni, no imaj}i predvid deka od poslednata se pominati pet meseci, sostojbite najverojatno se promeneti.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

QUB^O GEROGIEVSKI

NIKOLA GRUEVSKI

Zadolìtelen referendum za imeto 2 milijardi evra investiciski bum Prodolùvawe na politikata na niski danoci Ekonomski rast od 7% potvrduvaat prognozite na Georgievski. Politi~kite krugovi s$ posilno komentiraat deka Qub~o na ovie izbori }e bide iznenaduvaweto koe saka{e da si go prepi{e Jovan Manasijevski i negovata LDP (koja veruvaj}i im i na desnite i na levite instituti te{ko deka }e osvoi prateni~ko mesto). Zaletot na Georgievski, koj vo trans mu pora~uva na Gruevski deka }e doìvee poraz po koj }e mora da si odi od partijata oti ~lenstvoto }e mu se razbega pola vo Narodna pola vo SDSM, e porkata koja nekako ne soodvetsvuva so politikata levo–desno, koja de fakto toj ja

Imeto da go re{ava idnata vlada, ne za referendum Vlada sostavena od dve makedonski i dve albanski partii Makedonija – dano~en raj za stranskite investitori Nema da se proveruva potekloto na parite na investitorite Olabavuvawe na kaznenata politika

primenuva. Na imeto na Nikola Gruevski, Georgievski vedna{ reagira kako na Juda, ~ovek koj mu zabil no` vo grb i koj, aj {to ja prezel partijata, tuku istata ja devalviral do toj stepen, {to gi izgubila site vmrovski vrednosti. Od druga strana, kampawata na Gruevski vo pettata izborna edinica (i ne samo tamu) kade {to Georgievski e nositel e naso~ena tokmu protiv nego, ne protiv SDSM! Da se ocrni Qub~o oti stravuvawata se deka kaj nego mo`at da izbegaat ideal-poklonicite koi ostanale razo~arani od Prerodbata! Pa ottuka, Ilija Dimovski, na primer, komentira: “Georgievski igra za Branko Crvenkovski. Navodno tajnata

igra za Gruevski, sega stanuva otvorena tokmu za SDSM, pa imate {est uslovi za nas, ako sakame koalicija so niv, i samo tri uslovi za Branko Crvenkovski, so {to jasno se pora~uva do koi stavovi se pobliski i so kogo polesno mo`at da najdat zaedni~ki jazik. Glas daden za Qub~o Georgievski e glas za SDSM”. No, ovie drva i kamewa koi vo VMRO –DPMNE gi frlaat nekako omeknuvaat dodeka stignat do {tabot na Narodna, oti tamu, dodeka po mitinzi razvivaat najostra retorika, vo su{tina se maksimalno diplomati. Velat deka veruvaat vo sopstvenata pobeda i deka }e osvojat dovolno pratenici za da bidat del od idnata

vlada. Pretsedatelot Marjan Dodovski, za “Kapital” veli deka ne veruva vo tezata za {iroka koalicija na site protiv Gruevski: “Mnogu e poverojatno da imame vlada sostavena od dve makedonski i dve albanski partii. Nie definitivno }e bideme vnatre, so toj {to }e odnese najgolem broj glasovi vo makedonskiot blok. Uslovite koi Georgievski gi spomena }e gi otkrivame postizborno. Zasega kaàvme samo deka od Gruevski barame da se otkaè od Yingo. Nemame kontakti ni so SDSM, ni so VMRO-DPMNE. ]e po~ekame da vidime {to }e donese 5 juni na polno}”, veli toj. Na 5 juni na polno} koga relaciite }e bidat so pomalku ili bez nepoznati, }e se otvorat kartite. Vo denovite potoa, Makedonija treba da formira vlada. Po sistemot edna plus edna, dve plus dve ili {irok front, predizvik za dràvata }e bide novata koalicija, koja partiite treba da ja dogovorat, a koja kako {to stojat rabotite, }e se iskr~ka tokmu vo desnicata. Ako SDSM i nejzinite partneri se so jasen elektorat zad seba, a isto e i za VMRO–DPMNE, Georgievski i Bo{kovski i nivniot politi~ki odnos kon dvete “pogolemi” verojatno }e go definira i idniot mandatar. Ako uspeat da gi nadminat suetite, pa da se soglasat za u~estvo vo zedni~ka koalicija, smetkite na Gruevski i toa kako }e se pomatat! Ako, pak, tie dvajca se razdelat, eden levo – drug desno, n$ o~ekuva silna politi~ka igra za prevlast (silna opozicija }e se dobie vo sekoj slu~aj). Kako i da e, prognozite se za postizboren period na pazari i pomiruvawa me|u zakoraveni rivali - Gruevski, Crvenkovski, Bo{kosi i Georgievski! Koj kako }e odigra i koj so kogo, a i kako }e se zdruì... za dràvata ili za partiskite celi!

TATI

PREGLED VESTI MAKEDONIJA OSTANA BEZ EVROAMBASADOR – SORENSEN ODI VO BOSNA! vroambasadorot Piter Sorensen si zaminuva od Makedonija! Od Evropskata Komisija gi potvrdija informaciite koi kruèa vo javnosta deka toj }e bide noviot ambasador na EU vo Bosna i Hercegovina. Vo soop{tenieto od kabinetot na visokiot pretstavnik na EK za nadvore{na politika Ketrin E{ton velat deka transferot doa|a vo isklu~itelno vaèn period za pribliùvaweto na zemjite od zapaden Balkan do EU. E{ton se odlu~ila na ovoj ~ekor otkako ja posetila Bosna i Hercegovina, pa zaklu~ila deka Sorensen moè da pomogne na patot na dràvata do EU. : “Ambasadorot Sorensen }e bide transferiran vo Saraevo. Nema podobro kvalifikuvan diplomat koj moè da go prezeme rakovodstvoto so delegacijata vo Bosna i Hercegovina, kade }e pridonese so svoeto isklu~itelno iskustvo Isto taka, treba da se naglasi i odli~nata rabota koja toj ja zavr{i vo Skopje” velat vo Brisel. Od koja zavr{ena rabota vo Skopje se voodu{eveni {efovite na Sorensen vo Brisel navistina e nejasno, ako se ima previd deka toj na svojata funkcija vo Makedonija e samo tri meseci, period vo koj toj be{e isklu~itelno povle~en i ne se pojavi so nikakva seriozna politi~ka poraka ili izjava. Koj }e dojde na negovo mesto zasega ne se znae. Sorensen vaì za mnogu seriozen diplomat, so bezbednosen profil koj ima 15 godi{no iskustvo na Balkanot, na pove}e diplomatski pozicii vo Belgrad , Pri{tina, Saraevo i Zagreb. Povlekuvaweto vo Bosna ve}e se tolkuva kako signal za vnimanieto na EU kon ovaa dràva, ~ij teritorijalen integritet i bezbednost stanuvaat prioritet. Potegot, vo sekoj slu~aj, osobeno zatoa {to se napravi naedna{ i bez nikakva najava zadava udar za makedonskite evropski integracii i pozicijata na Skopje viza vi Brisel.

SDSM: PROFESIONALNITE DR@AVNI SLU@BENICI NEMA OD [TO DA SE PLA[AT leksibilno rabotno vreme za dràvnite slu`benici i integriran informati~ki sistem vo dràvnata uprava najavuva SDSM, obvinuvaj}i ja vladeja~kata VMRO-DPMNE deka ja partizirala javnata administracija. Potpretsedatelkata Ana Pavlovska-Daneva potencira deka ako dojdat na vlast prioritet }e im bide da se sozdade stru~na javna administracija, so visok stepen na profesionalnost i zgolemena efikasnost. “Denes sakam da upatam jasna i nedvosmislena poraka. Site javni i dràvni slu`benici koi se profesionalni, stru~ni i ~esni, koi makotrpno i seriozno si ja vr{at sopstvenata rabota nema od {to da se pla{at”, re~e Daneva. Taa najavi i deka }e formiraat Centar za obuka na slu`benicite, odnosno javna ustanova vo ~ija rabota kako obu~uva~i }e u~estvuvaat eminentni doma{ni i stranski eksperti, a so toa stru~niot ispit za vlez vo dràvna slu`ba nema da bide ve}e vo nadle`nost na politi~ki organi. Opoziciskata SDSM najavuva i dràvni sekretari po terk na zapadnoevropskite dràvi.

SDSM: DALI VMRO-DPNME SE VE@BA ZA OPOZICIJA? ali VMRO-DPMNE zav~era ja brane{e Vladata od Nikola Gruevski, ili samo se ve`baa za opozicija posle 5 juni, pra{a {efot na izborniot {tab na SDSM, Gordan Gorgiev. Toj obvini deka Gruevski ja zloupotrebil vlasta so dosega nevideni pritisoci vrz administracija, koi pod zakana za rabotnite mesta morale da odat na centralniot miting so svoite semejstva. “Da gi upotrebime zborovite na Gruevski, v~era toj priredi “opti~ka varka”. Za da izgleda deka ima pove} e lu|e, toj postavi ogradi na dvete strani na ulicata za da go ograni~i prostorot. Kako sekoj manipulator taka i Gruevski gi obvinuva drugite za toa {to samiot go misli i pravi. Leni Rifen{tal e malo dete za ovie manipulatori”, istakna Gorgiev, priloùvaj}i fotografii od centralniot miting na VMRO-DPMNE. Gorgiev re~e i deka Gruevski ne uspeal ni da se pribliì do brojkata na posledniot miting na SDSM pred Vladata od 15 maj, nitu do brojkata na gra|ani koi u~estvuvale na dekemvriskiot protesten mar{, a nitu do protestot pred Vladata odràn lani vo juni. Od VMRO-DPMNE velat deka vakvite postapki na SDSM se dokaz za stravot koj vladee vo partijata i deka imaat cel samo da ja vratat nade`ta na ~lenstvoto. Od vladeja~kata partija potenciraat deka toa bil najgolemiot politi~ki miting vo pluralna Makedonija.

D EVROPSKITE INSTITUTI PRECIZNI VO ANKETITE a razlika od anketite vo Makedonija, koi ne sekoga{ precizno go merat rejtingot, evropskite agencii i instituti se mnogu ponapredni i re~isi sekoga{ se vo pravo. Taka, spored poslednata anketa na italijanskata kompanija IPR, koja se objavi nekolku dena pred regionalnite izbori vo Italija, 41,5% bi glasale za opoziciskata partija, dodeka 41% bi glasale za vladeja~kata partija na premierot Silvio Berluskoni. Rezultatite svedo~ea za ume{noto rabotewe na IPR, pa vo nad 50% od izbornite edinici na region-

alnite izbori vo Italija pobedi opoziciskata partija. Sli~na be{e sostojbata i vo Germanija, kade {to anketite poka`uvaa zna~itelno slabeewe na partijata na kancelarkata Angela Merkel, koja na regionalnite izbori tamu se soo~i so odredeni te{kotii, pa vo nekoi izborni edinici izgubi so ogromna razlika. Vo poslednata anketa vo [panija premierot Hose Luis Rodriges Zapatero gi gubi simpatiite kaj [pancite, pa anketite poka`uvaat deka duri 59% od niv ne go sakaat povtorno na vlast.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI G[ NA ARM: POLITIKATA VO ARMIJATA ]E IM NA[TETI NA PROFESIONALNITE VOJNICI eneral{tabot na ARM reagira{e na novinarskite prilozi i tekstovi vo koi se informira za kontaktite na profesionalnite vojnici so pretstavnici na politi~kite partii i zdruènija, javno ukaùvaj}i za negativni posledici na vakvite mediumski sodrìni vrz pripadnicite na Armijata. „Bez namera da gi komentirame stavovite na politi~kite subjekti vo ekot na predizbornite aktivnosti koi se odnesuvaat na statusot na profesionalnite vojnici, konstatirame deka vetuvawata za brzo re{avawe na poznatite barawa bez razlika od koja politi~ka partija doa|aat, moàt da dovedat do podelba kaj pripadnicite na ARM na politi~ka osnova, {to nikako ne smee da se dopu{ti”, se veli vo soop{tenieto od General{tabot. Ponatamu se naveduva deka G[ ne go osporuva pravoto na nezavisniot sindikat na profesionalnite vojnici da vodi razgovori za podobruvawe na uslovite za podignuvawe na ìvotniot i profesionalniot standard na pripadnicite na Armijata, no so ukaùvawe deka procesot treba da se odviva vo ramkite na instituciite na dràvata.

BO[KOSKI NEMA DA SE REVAN[IRA NA ^LENOVITE NA VMRO-DPMNE iderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, pora~uva deka ako dojde na vlast, nema da se revan{ira na nitu edne ~len na vladeja~kata VMRO-DPMNE. „Gi nosat niz Makedonija, zatoa {to im vetile rabotni mesta. Imaat nekakvi dogovori za delo, im vetile vrabotuvawa na nivnite najbliski. Toa se istite tie vmrovci koi 20 godini tr~aat za VMRO-DPMNE, toa deneska se nivnite polnoletni deca koi reìmot na Gruevski bezskrupulozno, bezsramno gi laè i im vetuva deka }e gi vraboti. Jas se obra}am na vistinskite ~lenovi na VMRO. Im ja davam zakletvata vmrovska - nikoj od vas, bra}a moi nema da bide otpu{ten od rabotnoto mesto”, re~e Bo{koski. Toj najavi poinakva Makedonija, bez strav i slobodna, kako i {ansa za site {to bile zapostaveni zatoa {to ne pripa|ale na niedna politi~ka partija. Za Spored OM, prv prioritet se branitelite, za{to ~ekale dolgo vreme za ona {to ~esno go zasluìle. Bo{koski istakna deka narodot }e presudi na 5 juni, so edno penkalo od deset denari.

BIÎKLISKI: [E]ERINSKA PRED SEDUM GODINI SI JA VRABOTILA ZOLVATA VO SEP admila [ekerinska, kako potpretsedatel na vladata na SDSM i odgovorna za sektorot za evrointegracii, za rakovoditel na sektorot za op{ti raboti i buxet ja ima postaveno Lira Sekulovska, sestra na sporugot na [ekerinska, odnosno nejzinata zolva, tvrdi portparolot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski, priloùvaj}i vladini dokumenti od 2004 godina. “Zolvata na [ekerinska e odgovorna za celokupnoto finansisko rabotewe na sekretarijatot za evropski pra{awa vo periodot dodeka Radmila [ekerinska e minister na SDSM zadolèna za ovoj resor. Ova e mnogu pove}e od slu~aj na konflikt na interesi. Tuka se raboti i za somne` za finansiski malverzacii”, re~e Bi~ikliski. Od SDSM so reakcija. Ne postoi dokument so koj Radmila [ekerinska, kandidatot za premier na SDSM, so svoj potpis ja imenuvala Lira Sekulovska za kakva bilo funkcija ili pozicija, stoi vo soop{tenieto na SDSM. [ekerinska i Sekulovska, koja e sestra na nejziniot soprug, ne bile vo nikakva rodninska relacija vo 2004 godina, tvrdat od SDSM.

SRD SO MONITORING ZA IZVESTUVAWETO NA MEDIUMITE VO KAMPAWATA ovetot za radiodifuzija deneska }e gi prezentira rezultatite od monitoringot na mediumskoto pokrivawe za prvite deset dena od kampawata za Predvremenite parlamentarni izbori 2011. Dosega za izvestuvaweto pred oficijalniot start na kampawata SRD podnese 4 prekr{o~ni prijavi protiv tri mediumi za plateno politi~ko reklamirawe pred po~etokot na kampawata. No, osven kaznite za “A1 televizija”,”Kanal 5” i “TV Alb” i opomenite za “MTV 1”, A1 i “Sitel” za emituvawe na zabraneti sodr`ini, partiite ne dobija nikakva opomena od Dr`avnata izborna komisija za prekr{uvawe na izborniot zakonik so predvremeniot start na partiskite aktivnosti za promocija vo predizborieto. Pretsedatelot na Sovetot, Zoran Stefanovski,toga{ ja postavi dilemata dali partiite preku svoeto neodgovorno odnesuvawe se vinovni za predvremeniot start na kampawata a mediumite samo ja sledele svojata profesionalna opredelba i izvestuvale za nivnite aktivnostite ili vinata e vo dvete strani.

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

KAKO VOISLAV ZAFIROVSKI JA GLEDA KORUPCIJATA?

SPOREN E KREDITOT NA SDSM, NE DUPKATA OD 1,6 MILIONI KAJ VMRO-DPMNE MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata ne ja zagriùva razlikata od 1,6 milioni evra me|u prihodite i rashodite vo finansiskiot izve{taj od kampawata na VMRODPMNE, no zatoa go smeta za sporno finansiraweto na SDSM, koe se potpira na kredit zemen od Komercijalna banka. Komisijata }e pobara dopolnitelni informacii za kreditot na SDSM, za{to ne bilo jasno so kolkav iznos bankata u~estvuva vo kampawata na partijata. “Kredit ne moè da bide izvor na finansirawe na izborna kampawa. DKSK pobara dopolnitelni informacii za ovoj kredit za da moè da konstatira so kolkav iznos bankata donira vo izbornata kampawa na partijata”, izjavi pretsedatelot Voislav Zafirovski, na pres-konferencija posvetena na periodi~nite finansiski izve{tai na partiite. SDSM pak ne gleda ni{to sporno vo finansiraweto preku kredit, osobeno za{to partijata i za kampawata vo 2002 godina sredstvata gi obezbedila na toj na~in. “Odlukata za zemawe ramkoven hipotekaren kredit e donesena najlegalno i najtransparentno od strana na Centralniot odbor na parijata na 20 april 2011 godina", izjavi potpretsedatelot, Gordan Georgiev. Vo odnos na ogromnata razlika koja postoi vo izve{taite

na odredeni partii me|u parite so koi raspolagaat i tie {to gi tro{at, Zafirovski objasnuva deka imalo vreme da se napravi izramnuvawe, za{to finalnite izve{tai u~esnicite vo izbornata trka treba da gi podnesat eden den po zavr{uvaweto na kampawata. Zabele`itelna razlika me|u prihodite i rashodite postoi i vo izve{tajot na koalicioniot partner vo Vladata, DUI, kako i vo izve{taite na DPA i na LDP. Samo Socijaldemokratskata unija vo izve{tajot navela kako izvor na finansirawe sredstva sobrani od ~lenarina, {to e za~uduva~ki podatok, za{to vo Izborniot zakonik ~lenarinata e navedena kako prv i osnoven na~in za finansirawe. Osven Nacionalnata demo-

kratska prerodba na Rufi Osmani, nitu edna druga partija ne dostavila rashodni bankarski izvodi, {to e neophodno za antikorupcionerite da mo`at podetalno da go sledat finansiskoto rabotewe na partiite Iznenaduva~ki e i {to dve od donaciite {to DUI gi dobila od fizi~ki lica go nadminuvaat zakonskiot limit od 5.000 evra, pa razlikata, koja iznesuva 2.500 evra nad dozvolenata suma, partijata itno }e treba da ja prefrli vo buxetot na dr`avata, za{to rokot za toa istekol u{te na 11. maj. Antikorupcionerite }e proverat i dali donaciite od pravnite lica go nadminuvaat zakonskiot limit, koj ne dozvoluva firmi da prefrlaat sumi pogolemi od 5% od nivniot vkupen prihod vo

prethodnata godina. Odredeni partii ne gi napravile svoite izve{tai spored obrazecot prepora~an od Ministerstvoto za finansii, so {to se onevozmo`uva dovolna preglednost. Ne po upatstvo, tuku po svoe nao|awe, kako {to se izrazi toj, izve{taite gi izgotvile partiite DUI, Dostoinstvo, PDP, NDP, NDU i Socijaldemokratskata partija na Makedonija, a vo izve{tajot na poslednata nedostigaat duri i pe~at i potpis. Dokolku vakvi propusti se pojavat i vo finalnite izve{tai, {to treba da bidat dostaveni po zavr{uvaweto na kampawata, Antikorupciska }e smeta deka takvite izve{tai ne se voop{to dostaveni i }e podnese prekr{o~na prijava protiv organizatorite na kampawite.

PRATENICI NA EU VO IZBORNA KAMPAWA ZA VMRO - DPMNE?

GRUEVSKI VIKA NA POMO[ EVROPARLAMENTARCI! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

raksata evropraten i c i te d a b i d a t del od izbornata kampawa na nekoja od partiite prodol`uva i vo ovoj izboren proces. Na centralniot miting na vladea~kata partija VMRODPMNE vo Skopje, svoj govor imaa germanskiot evropratenik Bernard Poselt, kako i italijancite Antonelo Antinoro i Alfredo Antinioci. Prethodno, od samoto zapo~nuvawe na izbornata kampawa izjavi na poddr{ka kon vladea~kata garnitura dadoa i evropratenikot Alojz Peterle kako i Milan Zver, a ne izostana poddr{kata i od premierot na Ungarija, Viktor Orban vo uloga na pretstavnik na zemja aktuelen pretsedava~ so Evropskata unija. Kaj najgolemata opoziciska partija, SDSM, ovaa godina izostanuva u~estvoto naevroparlamentarci vo izbornata kampawa, za razlika od 2008 godina koga vo nivnata kampawa isto

taka bea vklu~eni del od evropratenicite ~lenovi na Grupata na socijalistite na EU. Iako ekspertite velat deka izjavite na evroparlamentarcite ne treba da se smetaat za oficijalna poraka na Brisel, sepak smetaat deka so ogled na toa {to Makedonija se u{te ne e ~lenka na Unijata, evropratenicite treba da se vozdr`at od bilo kakva javna poddr{ka ili

povici za glasawe za edna partija, bidej}i toa samo odi na {teta na elektoratot. Vo uslovi koga Makedonija seu{te ne e ~lenka na Evropskata unija i seu{te nema zapo~nato pregovori so Brisel, vakvite izjavi samo u{te pove}e ja zbunuvaat javnosta, velat poznava~ite. “Ne stanuva zbor za oficijalna politika na Brisel, tuku na izjavi koi doa|aat od evropski prijateli, prestavni-

PODDR[KA NA PARTIJA ILI PODDR[KA NA POLITIKA NA EU? Ona {to dopolnitelno ja pravi situacijata pokonfuzna e toa {to tokmu evroparlamentarcite koi ja poddrùvaat politikata na VMRO-DPMNE vaàt za najgolemite evroskeptici vo odnos na politikata na pro{iruvawe vo ramkite na Evropskata unija, soglasni se poznava~ite. Tokmu desni~arskite partii, kakva {to e VMRO-DPMNE, vo ramkite na Evropskata unija se onie koi vaàt za najgolemi “ko~ni~ari” na pro{iruvaweto na Evropa. Ottuka, se nametnuva dilemata dali poddr{kata {to evroparlamentarcite kako Poselt, Peterle, Zver mu ja davaat na aktuelniot premier Nikola Gruevski za na~inot na koj ja “pribliùva” zemjata vo Evropskata unija, e poddr{ka kon Gruevski ili poddr{ka kon politikata na “zamorot od pro{iruvawe” koja e se poprisutna i ponaglasena vo Evropskata unija.

ci na ista politi~ka opcija vo ramkite na Evropskiot parlament. Ova e redovna praksa vo Evropskata unija. Problemot e {to nie ne sme u{te del od Unijata, pa vakvite signali se samo zbunuva~ki za izbira~koto telo, odnosno za gra|anite. Evroparlamentarcite treba da se vozdr`at od izjavi na poddr{ka i treba da go ostavat elektoratot samostojno da se izjasni, bez pritisok i bez sugerirawa, barem se do momentot dodeka ne sme del od evropskoto semejstvo, koga pravilata na igra se poinakvi”, veli profesorot po me|unarodno pravo, Denko Maleski. Spored Maleski, vakvata politika na evroparlamentarcite, na nekoj na~in prestavuva i me{awe vo vnatre{nite raboti na zemjata, bidej}i Makedonija seu{te ne e integrirana vo sojuzot na dr`avi nare~en Evropska Unija. Od Evropskiot parlament, kako i od Evropskata Komisija ostanaa nedostapni za komentar po odnos na ova pra{awe.

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

[TO NUDAT PROGRAMITE NA SDSM I NA VMRO-DPMNE?

PREGLED VESTI SKOPJE DOBI AKCISKI PLAN ZA ШTEDEWE ENERGIJA

POVE]E SUBVENCII I EVTIN NI KREDITI ZA AGRAROT?! Ova se predizborni vetuvawa za zemjodelstvoto na VMRO-DPMNE i SDSM. Iako vetuvawata se dvi`at vo ista nasoka, sepak, planirat da primenat sosema razli~ni modeli za ostvaruvawe na programite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

vtini krediti za zemjodelcite, finansiska pomo{ za izgradba na prerabotuva~ki kapaciteti, izgradba na otkupni centri, stimulacii za registrirawe na zemjodelcite, navremena isplata na subvenciite, evtini parceli za izgradba na vinarski vizbi. Ova se del od predizbornite vetuvawa vo zemjodelstvoto na dvete najgolemi politi~ki partii VMRO-DPMNE i SDSM. Iako vetuvawata za zemjodelcite od dvete partii se dvi`at vo ista nasoka, sepak, planirat da primenat sosema razli~ni modeli za ostvaruvawe na programite. Najgolem adut i na SDSM i na VMRO-DPMNE se sub-

venciite. No, SDSM vetuva subvenciite do 2014 godina da dostignat do 200 milioni evra godi{no, a VMRO-DPMNE za pet godini da gi zgolemi do 150 milioni evra godi{no. Toa {to Vladata na Nikola Gruevski go prava{e vo izminatite pet godini so raspredelbata na dràvnoto zemjodelsko zemji{te, SDSM }e go revidira zatoa {to se somneva vo kriminal. A, otkako }e gi preispita dogovorite, zemji{teto povtorno }e go deli, no pod koncesija, a ne pod zakup. VMRO-DPMNE, pak, najavuva prodolùvawe na dosega{nata praktika i vo narednite nekolku godini }e dodeli u{te 20.000 hektari. Dvete partii im se dodvoruvaat na glasa~ite i so vetuvawa za evtini krediti. VMRODPMNE vetuva }e gi namali kamatnite stapki za krediti vo primarno proizvodstvo i }e ovozmoì i direktno

[TO VETUVA VMRO-DPMNE?

subvencii od 115 milioni za 2011 godina, 130 milioni evra za 2012, 135 milioni za 2013, 140 milioni evra za 2014 i 150 milioni evra za 2015 godina raspredelba na 20.000 hektari dr`avno zemjodelsko zemji{te besplaten zakup na dr`avno zemjodelsko zemji{te na socijalno neobezbedeni kategorii namaluvawe na kamatnite stapki za krediti vo primarno proizvodstvo i za investicii vo prerabotuva~ki kapaciteti direktno kreditirawe vo zemjodelstvoto preku MBPR stimulacii za po~nuvawe nov zemjodelki biznis vo visina od 10.000 evra otvorawe i doizgradba na {est pazari na golemo i osum dobito~ni pazari ponuda na najmalku pet atraktivni parceli za izgradba na otkupno-distributivni centri za ovo{je i zelen~uk izgradba na dva otkupno-distributivni centri ponuda na 50 grade`ni parceli za izgradba na 50 vinarski vizbi mediumska kampawa za edukacija na zemjodelcite za sklu~uvawe dogovori za otkup i za registracija na zemjodelci

kreditirawe na zemjodelcite preku Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot. SDSM evtinite krediti }e gi obezbeduva preku garanten fond vo MBPR, koj }e garantira za krediti od bankite. Finansiska poddr{ka vetuvaat i za investicii vo izgradba na fabriki za prerabotka na zemjodelski proizvodi. SDSM vetuva deka }e obezbedi poddr{ka od najmnogu 50.000 evra za investicii vo zemjodelski zadrugi i kooperacii za izgradba na

prerabotuva~ki kapaciteti. VMRO-DPMNE pogolemi investicii vo prerabotuva~ki kapaciteti o~ekuva so evtini krediti. Nema samo objasnuvawe od kade i ednata i drugata partija }e gi obezbedat ovie pari za poddr{ka na zemjodelstvoto, odnosno od koi izvori vo buxetot. Nema informacii dali }e se ukine pau{alniot danok za zemjodelcite. Ima informacii deka vo golema mera smetaat na pari od evropskite fondovi.

amaluvawe na emisijata na jaglerod dioksid pove}e od 20% do 2020 godina predviduva Akciskiot plan za energetski odr`liv razvoj na grad Skopje. Akciskiot plan e edna od glavnite obvrski na Povelbata na gradona~alnici, ~ij potpisnik e grad Skopje. “Merkite se odnesuvaat na nekolku sektori, kako {to se zgradite, soobra}ajot i uli~noto osvetluvawe. Ova se tri sektori kade {to gradot mo`e da vlijae i koi mnogu zagaduvaat”, re~e Konstantin Dimitrov, pretsedatel na Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF), koj zaedno so konsultant od Regionalnata energetska agencija na Severozapadna Hrvatska (REGEA) i pari od GIZ (Germanska me|unarodna pomo{), go izgotvile ovoj akciski plan. Dimitrov veli deka planot, koj se podgotvuval edna godina, pred eden mesec gi vklu~il site zabele{ki i preporaki na ekspertite koi prethodno ne bile del od planot. Za uspe{na implementacija na ovoj plan potrebna e politi~ka volja, komunikaciski kanali, poddr{ka od vladinite subjekti i poddr{ka od gra|anite, velat izgotvuva~ite na planot.

[TO VETUVA SDSM?

subvencii za 2011 godina od 120 milioni evra, za 2012 od 150 milioni evra, za 2013 od 170 milioni, za 2014 od 200 milioni evra subvencii po grlo dobitok i po edinica povr{ina nacionalna strategija za proizvodstvo na hrana pokrivawe na tro{oci za socijalni pridonesi za registriran zemjodelec vo period od tri godini davawe zemji{te pod koncesija i revizija na dosega dodelenoto sistem za informirawe na zemjodelcite {to da proizveduvaat i kolku garanten fond preku MBPR za krediti od banki za primarni proizvoditeli subvencii za “zelena nafta” za zemjodelstvoto poddr{ka od 50.000 evra za investicii za izgradba na prerabotuva~ki kapaciteti lobirawe na namaluvawe na carina za izvoz na makedonski proizvodi besplatno zemji{te za izgradba na otkupen centar ili konzervna fabrika otkup na cela rekolta na tutun za 2011 godina restrukturirawe na lozovi nasadi so subvencii na sorti od povisoko nivo

ZA DVA DENA PO^NUVA IDENTIFIKACIJATA NA ZEMJI[NITE PARCELI inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo od juni }e po~ne da go primenuva sistemot za identifikacija na zemji{nite parceli (SIZP). Sistemot kako osnova koristi avionski snimki so koi e pokriena celata teritorija na dràvata. “Sistemot sluì za identifikuvawe na parcelite {to zemjodelecite tekovno gi obrabotuvaat i pretstavuva osnovna alatka za administrirawe i kontrola preku koja }e se proveruvaat barawata na farmerite za dobivawe finansiska poddr{ka od nacionalniot buxet i od EU fondovite. Voedno SIZP e i preduslov za pristapuvawe na Makedonija vo EU”, velat od Ministerstvoto. Registriraweto vo sistemot e zadolìtelno za site zemjodelci koi baraat subvencii. Ministerstvoto }e sprovede mediumska kampawa za podobro da gi informira zemjodelcite za celta i na~inot na evidencija na parcelite. Informativnite materijali zemjodelcite }e moàt da gi dobijat vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo i vo Agencijata za pottiknuvawe na razvojot vo zemjodelstvoto.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.673

2.780

2.653

MBID

117,69

2.770

117,68

2.760

117,67

2.750

117,66

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

OMB

2.633 2.613 2.740

117,65

2.593

2.730

117,64

2.573

2.720

117,63

23/05/11 24/05/11 25/05/11 26/05/11 27/05/11 28/05/11 29/05/11 30/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

23/05/11 24/05/11 25/05/11 26/05/11 27/05/11 28/05/11 29/05/11 30/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

STAPUVA NA SILA ZAKONOT ZA UPRAVUVAWE SO OTPAD

OTPADOT 10 PATI POSKAP AKO GO SOBIRA DR@AVATA Za sobirawe na ambala`niot otpad dràvata }e napla}a 310 evra po ton, za razlika od zdruènieto Pakomak, koe }e napla}a 26 evra po ton. Kompaniite imaat u{te eden mesec da odlu~at na koj na~in }e si gi sobiraat upotrebenite ambalaì VIKTORIJA MILANOVSKA

310

milanovska@kapital.com.mk

evra za ton }e pla}aat firmite ako sobiraweto na ambala`niot otpad im go sobira dr`avata

okolku firmite koi proizveduvaat ili uvezuvaat proizvodi vo ambalaà za 30 dena ne se vklu~at vo edinstvenoto zdruènite za upravuvawe so otpad Pakomak }e & pla}aat na dràvata 10 pati poskapa usluga za sobirawe i reciklirawe na otpadot. Ako firmite re{at dràvata da im go sobira otpadot }e treba da platat 310 evra po ton, za razlika od Zdruènieto za sobirawe i skladirawe na otpad, Pakomak, za istata usluga }e napla}a 26 evra po ton. Cenata e utvrdena spored teìnata na {i{iwata, etiketata ili kapa~eto, koja se mnoì so prodadenata koli~ina na mese~no nivo. Na 30 juni stapuva na sila Zakonot za spravuvawe i upravuvawe so otpad, {to zna~i deka kompaniite imaat u{te samo eden mesec da odlu~at koj }e im gi sobira upotrebenite ambalaì. Pokraj dràvata i Pakomak, tretata opcija koja im stoi na raspolagawe na firmite e samite da si go sobiraat otpadot. Zdruènieto tvrdi deka i ovaa opcija e neis-

SKOK OD 7,8% NA AKCIJATA NA ZK PELAGONIJA

evra za ton }e pla}aat firmite ako otpadot im go sobira privatnoto zdru`enie

platliva za firmite. Poznava~ite uveruvaat deka ovaa nova obvrska za kompaniite ima ekolo{ka, no i ekonomska dimenzija. Direktorot na Pakomak, Filip Ivanosvski, veli deka redno vreme e Makedonija da go reciklira celiot otpad, namesto da uvezuva surovini za reciklaà. “Makedonija ima potencijal da go reciklira celiot otpad od ambalaì, osven stakleniot. Namesto toa, dosega uvezuvavme materijali za reciklaà od Kosovo, Albanija i Bugarija. So obvrskata firmite da se griàt za svojot otpad, ne samo {to }e go sekneme uvozot, tuku }e moème i da izvezuvame materijali od plastika i hartija. Pokraj toa {to }e ja razvieme industrijata za reciklirawe,

}e za{tedime i nafta”, istakna Ivanovski. Vo sorabotka so op{tinskite komunalni pretprijatija, Pakomak periodov }e postavuva specijalni kontejneri, spored ~ii oznaki gra|anite }e znaat kakvo |ubre da frlaat tamu. Ivanovski ne znae{e dali op{tinite }e vovedat nova dava~ka za gra|anite, za da gi platat novite kontejneri. Zakonot za upravuvawe so otpad treba{e da stapi na sila na 1 januari godinava, no poradi `albite kompaniite dobija dopolnitelni {est meseci za implementacija na novite zakonski odredbi. Biznis-zaednicata toga{ ostro reagira{e i se po`ali na nedovolnata

informiranost na kompaniite i gra|anite za obrvskite koi proizleguvaat od ovoj Zakon. Biznismenite i eksperite predupredija i deka sproveduvaweto na ovoj Zakon }e go poskapi raboteweto na firmite. Pakomak e neprofitna organizacija, osnovana od kompaniite Peilisterka, Vitaminka, Pivara Skopje, Blagoj \orev Veles, Prilepska pivarnica, Koding DOOEL, Vivaks, Ko`uv~anka, vinarska vizba Tikve{, Magrono i vinarnica Stobi, so po~eten kapital po 11.000 evra. Osnova~ite o~ekuvaat deka ova zdru`enie }e gi spasi od dopolnitelni dava~ki ne samo niv, tuku i pomalite firmi.

ajgolem poedine~en rast na cenata v~era na Makedonskata berza ima{e akcijata na ZK Pelagonija od 7,8%. Od zemjodelskiot kombinat se istrguvaa vkupno 80 akcii, po prose~na cena od 2.342 denari, pri {to be{e ostvaren promet od 187 milioni denari. Na redovniot pazar najgolem porast od 5,26% zabele`aa akcite na Beton [tip. Na oficijalniot pazar najgolem pad zabele`aa akcite na Stopanska banka Bitola od 1,93%, a na redovniot pazar najmnogu 42,11% padnaa akcite na Agromehanika. Od akciite koi se trguvaat na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Alkaloid so promet od 1,1 milion denari. Od akciite na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet

imaa akciite na Makedonski Telekom, so promet od 1,8 milioni denari. Na Berzata vo Skopje, v~era be{e ostvaren vkupen promet od 14,8 milioni denari, od koi 9,8 milioni denari na oficijalniot pazar i pove}e od 5 milioni denari na redovniot pazar. Oficijalniot pazar u~estvuva so 66,07% vo ostvareniot promet, dodeka redovniot pazar so 33,92%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii zabele`a zgolemuvawe od 29,51%, a prometot od trguvawe so obvrznici se zgolemi za 376,63%. Glavniot berzanski indeks MBI-10 porasna 1,01 % i denot go zavr{i so vrednost od 2.662,76 indeksni poeni. Indeksot MBID porasna za 0,18 % i zatvori na 2.771,18 indeksni poeni, dodeka indeksot na obvrznici OMB ne zabele`a promena.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ЗК Пелагонија АД Битола

31.05.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

2.324,12

7,68

187.370,00

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

31.05.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.444,365,51

-2,05%

-2,59%

2,74%

-3,18%

2,86%

26.05.2011

ILIRIKA GRP

48.794.093,64

-4,25%

-2,25%

-7,38%

-8,70%

1,30%

26.05.2011

Иново Статус Акции

18.158.970,74

2,50%

-1,75%

4,64%

4,83%

-3,67%

29.05.2011

Макпетрол АД Скопје

27.921,43

Реплек АД Скопје

41.999,00

2,93 390.900,00 2,44 390.900,00

Фершпед

56.325,00

2,41

112,65

KD Brik

38.051.281,27

-1,55%

-2,86%

-1,81%

-4,99%

3,94%

29.05.2011

4.094,02

2,36

949,81

KD Nova EU

25.681.020,22

-1,42%

-5,02%

1,60%

-0,99%

0,22%

29.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.734.773,19

0,20%

-2,77%

1,86%

0,92%

1,07%

29.05.2011

КБ Публикум -обврзници

33.662.733/23

0,31%

0,00%

29.05.2011

Топлификација

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Агромеханика АД Скопје

31.05.2011 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка АД Битола

РМДЕН10 Стопанска банка Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

Износ (МКД)

550

-42,11

57.750,00

2.690,00

-1,93

134.500,00

86,00 204,76 726,00

-0,01 4.131.329,82 -2,26 -1,89

212.950,00 10.890,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата РМДЕН10

31.05.2011

Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

3.850,75

390,18

9,87

0,88

54.562

8.100,00

341,43

23,72

0,24

GRNT (2009)

3.071.377

650,00

105,83

6,14

0,65

Износ (МКД)

KMB (2009)

2.014.067

3.094,26

533,81

5,80

0,90

MPT (2009)

112.382

26.988,26

0,75

0,01 4.131.329,82

REPL (2009)

25.920

36.502,75

5.625,12

6,49

0,73 0,61

Просечна цена (МКД)

499,88

0,60 1.805.550,00

SBT (2009)

389.779

2.690,00

211,39

12,73

НЛБ Тутунска Банка Скопје

3.650,00

0,01 1.525.700,00

STIL (2009)

14.622.943

194,00

0,11

1.754,39

2,71

Алкалоид АД Скопје

4.520,91

0,43 1.112.145,00

TPLF (2009)

450.000

3.600,00

61,42

58,62

1,06

Комерцијална банка

3.784,19

0,62 1.014.163,00

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

0,31

Македонски Телеком Скопје

31.05.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

67.112

обични акции

91.646

31,64

158.757

103

89,68

обични акции

81.509

27,21

Вкупно Редовен пазар

81.509

27,21

0,00

240.267

147

62,59

Вкупно Официјален пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

376,64

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 30.05.2011)

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NORVE@ANITE GO ZATVORIJA TETEKS JARN

MARKETMEJKERI ]E TRGUVAAT NA BERZA

eteks Jarn, edno od dru{tvata koi rabotat vo ramkite na akcionerskoto dru{tvo Teteks, prestana so rabota otkako norve{kite partneri, koi se dominantni akcioneri, ja donesoa odlukata za zatvorawe na proizvodstvoto. “Vo vrska so informaciite objaveni denovive vo mediumite, sakame da informirame deka Teteks Jarn e dru{tvo so ograni~ena odgovornost formirano vo 2007 godina, kade {to Teteks AD u~estvuva

o promeni vo pravilata za trguvawe na Makedonskata berza e ovozmoèno voveduvawe poddrùva~i na likvidnost t.n. marketmejkeri, soop{ti deneska Komisijata za hartii od vrednost, koja dade soglasnost na izmenite i dopolnuvawata na berzanskite pravila na poslednata sednica. Spored KHV, marketmejker moè da bide sekoja brokerska ku}a i ovlastena banka koja

so 33,3% vo osnova~kiot kapital ili izrazeno vo vrednost, 350.000 evra. Ostatokot od 66,6% go poseduvaat dve norve{ki kompanii i toa Sandnes, Uldvarefabrikkas i Wiggo Erichsen Holding As, sekoja so po 33,3%”, pi{uva vo soop{tenieto na Teteks objaveno na Makedonskata berza. Vo istiot dokument kako pri~ina za zatvoraweto na najzna~ajniot del od proizvodstvoto od nekoga{niot tekstilen gigant, odnosno na pogonot za prediva, se navedu-

va prika`anata zaguba vo raboteweto za minatata godina i nastanatite finansiski problemi. “Na predlog na norve{kite partneri, kako dominantni sopstvenici, e donesena odluka za prekin na proizvodstvoto”, se veli vo soop{tenieto na dru{tvoto. Tamu se naveduva i deka momentalno `iro-smetkata na dru{tvoto e blokirana, a upravitelot Jasmina Jendroska ima podneseno ostavka. Vo postapka e nazna~uvawe, velat od Teteks.

ima ovlastuvawe za trguvawe vo svoe ime i za svoja smetka i ima sklu~eno dogovor so Makedonskata berza za “marketmejking” raboti. “Marketmejkerot sozdava pazar za odredena hartija od vrednost, taka {to vo BEST sistemot na Berzata vnesuva limitirani kupovni i proda`ni nalozi za hartijata od vrednost i sklu~uva transakcii vrz osnova na tie nalozi vo ramkite na klasi~noto trguvawe. Na toj na~in, marketmejkerite

11 pridonesuvaat da se zgolemat obemot na trguvawe, likvidnosta na hartijata i dlabo~inata na pazarot, a se namaluva rasponot vo cenite na poedine~nite hartii od vrednost, se veli vo soop{tenieto. Edna ~lenka, kako {to pojasnuvaat od KHV, moè da se prijavi za poddrùva~ na likvidnosta na edna ili pove}e hartii od vrednost, a istovremeno edna hartija od vrednost moè da ima eden ili pove}e marketmejkeri.

[TO (NE) NUDAT MAKEDONSKITE KOMPANII ZA DA BIDAT PREZEMENI?

DOBRA CENA SE POSTIGNUVA A 17.03.2010 11 SO DOBRA PAZARNA POZICIJA I RAST Analizata na investiciskite sovetnici poka`uva deka maliot doma{en pazar, nemaweto silni i novi brendovi, nedovolnoto investirawe vo sovremena tehnologija i otsustvoto na strategija za okrupnuvawe na kapitalot kaj menaxerite se najgolemite pri~ini zo{to makedonskite kompanii nitu prezemaat drugi kompanii, nitu pak, se cel na prezemawe KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

akedonskite kompanii treba da premostat mnogu problemi za da stanat atraktivni za stranskite investitori. Analizata na investiciskite sovetnici poka`uva deka maliot doma{en pazar, nemaweto silni i novi brendovi, nedovolnoto investirawe vo sovremena tehnologija i otsustvoto na strategija za okrupnuvawe na kapitalot kaj menaxerite se najgolemite pri~ini zo{to makedonskite kompanii nitu prezemaat drugi kompanii, nitu pak, se cel na prezemawe. Nezainteresiranosta na kompaniite za okrupnuvawe na kapitalot ekspertite ja povrzuvaat so faktot {to golem del od menaxerite vo zemjava postojano imaat problemi da ispora~aat golemi koli~ini proizvodi, {to za golemite investitori e prvata pre~ka za da vlezat vo kompanija ~ij rast e ograni~en. Spored investiciskite sovetnici, treba da se ima predvid i deka kompaniite vo Makedonija s$ u{te ne go dostignale optimumot na svojot razvoj. Glaven problem, velat tie, najverojatno, e organizaciskata postavenost. Tokmu direktorite treba da razmisluvaat

na spojuvawa, akvizicii ili dokapitalizacija, so {to }e nastanat sopstveni~ki i statusni promeni vo firmite. “Makedonskite kompanii ne se dovolno atraktivni za strancite bidej}i kaj nas nema golem i silen brend. Golem del od kompaniite se zatvoreni i zadovolni so postignatoto, bez da rizikuvaat da go zgolemat biznisot i da se {irat na regionalnite pazari. Sekoj stranec mnogu dolgo i dlaboko analizira {to }e dobie so toa {to skapo }e kupi odredena kompanija i {to e toa {to } e go dobie vo idnina kako biznis. Stranskite kompanii vleguvaat vo profitabilni kompanii i kompanii so idnina, ne vo nekoi {to se borat na sopstveniot pazar”, velat investiciskite sovetnici. Verica Haxivasileva-Markovska, konsultant vo AAG, ukaùva deka za da ima prezemawe treba da ima i ponuda i pobaruva~ka. Spored nea, pri~inata {to nema akvizicii ili spojuvawa moèbi delumno se dolì na nedovolno sozreanoto soznanie na sopstvenicite za prodavawe na firmata. Problem e i pazarnata pozicija na kompaniite. “Kaj kompaniite od realniot sektor mnogu e va`no da ima ekonomija na obem, cvrsto pazarno mesto, proizvodi za {iroka potro{uva~ka. Zatoa, fabrikite za proizvodstvo na konditorski proizvodi i pijalaci ne se interesni, bidej}i rabotat na mal lokalen pazar i vo stranstvo nemaat dobra

pazarna pozicija. Najgolemite fabriki od prehranbenata industrija vo Makedonija imaat mnogu mal pazar, mnogu vraboteni i toj {to }e gi kupi }e ima samo glavobolki”, veli Xon Jonovski, me|unaroden konsultant. DALI MAKEDONSKITE KOMPANII SE EVTINI ILI SKAPI? Poznava~ite sugeriraat i deka kompanijata {to e cel na prezemawe treba da nudi atraktivna i povolna pazarna cena. Za niv e diskutabilno kolku se atraktivni cenite na makedonskite kompanii vo momentov i dali tie se na nivo za da obezbedat premija od 10% do 20%. “Kapital” ve}e objavi deka pazarnata kapitalizacija na najatraktivnite kompanii vo zemjava se dvi`i od {est do pove}e od 500 milioni evra. Spored cenata na akciite na Makedonskata berza od 26 maj godinava, najevtina e prilepska Vitaminka so 6,1 milioni evra. Trgovskata kompanija Skopski pazar vredi sedum milioni evra, skopska Toplifikacija 28,7 milioni evra, grade`nata kompanija Granit 29,9 milioni evra, a Makpetrol 47,9 milioni evra. Granicata od 100 milioni evra ja pominuva Alkaloid, so pazarna kapitalizacija od 104,7 milioni evra, Komercijalna banka ~ini duri 137,8 milioni evra. Najskapa e dr`avnata kompanija Elektrani na Makedonija, 517 milioni evra. No, ovie ceni se relativni.

[TO TREBA DA NUDAT MAKEDONSKITE KOMPANII WE? ZA DA BIDAT ATRAKTIVNI ZA PREZEMAWE? DOBRA PAZARNA POZICIJA NA DOMA[NIOT PAZARR AGRESIVNO OSVOJUVAWE NOVI PAZARI VO STRANSTVO DA VADAT DOVOLNO NOVI BRENDOVI NA PAZAROTT DA NE SE SOO^UVAAT SO PREVRABOTENOST DA IMAAT PERSPEKTIVA I VIZIJA ZA BIZNISOT DA GARANTIRA RAST NA BIZNISOT MENAXERITE I AKCIONERITE DA SAKAAT DA JA PRODADAT KOMPANIJATA A

^ISTI SOPSTVENI^KI ODNOSI I Ovie kompanii mo`e da se prodadat i poevtino i poskapo, zavisno od dogovorot me|u kupuva~ot i prodava~ot. Za da raste vrednosta na kompanijata, definitivno, kompaniite treba da go pro{irat biznisot i nadvor od doma{niot pazar. Biznismenite se podeleni vo stavot za toa dali se atraktivni ili ne za prezemawe i dali razmisluvaat za toa pra{awe. Edni priznavaat

deka edna najgolemite na od najgole pre~ki za okrupnuvawe na kapitalot e tokmu subjektivnata volja na sopstvenicite. “Najverojatno, kaj nas nema golemi kompanii ~ij interes }e bide da kupat pomali kompanii. Od druga strana, pak, pomalite kompanii vo ovaa faza od nivniot razvoj prete`no se orientirani kon doma{niot pazar. Sepak, treba da ima progresivni pogledi kon spojuvawe”, veli

izvr{niot direktor na SSK, Mitko Aleksov. Del od menaxerite, pak, ne se oglasuvaat so stavot na ekspertite deka vo zemjava otsustvuvaat kvalitetnite brendovi koi treba da bidat “mamka” za investitorite. Od trgovskata kompanija Tineks velat deka vo minatoto razgovarale so nekoi od regionalnite trgovci za spojuvawe, no odlu~ile sami da go razvivaat biznisot.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,34%

3,34%

4,23%

5,11%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,18%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5589

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

43,1538

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

71,0145

Швајцарија

франк

50,3714

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,2075

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,1254

61,6

43,5

71,2

50,5

Fokus

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

PO FINANSISKATA KRIZA, EVROPA NA UDAR NA PLAGIJAT I KORUPCIJA

OD MITO I KORUPCIJA, EU VREME ZA PRO[IRUVAWE! Dodeka zemjite j od Zapaden Balkan ~ekaat datum u za vlez vo Unijata, j , taa se soo~uva u so D tokuu mnoguu korupciski ru skandali,, {to ve}e ne e samo zamorot r od pro{iruvawe r ru problem. r Politi~kata odluka u za povtorno otvorawe na vratite na EU vo vakvi uslovi, najverojatno }e se odlo`i, velat ekspertite GABRIELA DELOVA janev@kapital.com.mk

o finansiskata kriza koja seriozno ja pogodi Evropskata unija i be{e dovedeno vo pra{awe opstojuvaweto na evrozonata, evropskite institucii se nao|aat pred nov seriozen predizvik. Evropskata elita vo Brisel sega se najde na udar na korupcija i plagijat. Eden mesec po skandalozniot korupciski skandal vo koj be{e vme{an i izvestuva~ot za Makedonija, evropratenikot Zoran Taler, skandal koj seriozno go dovede vo pra{awe ugledot na Evropskiot parlament, sega na red se ostavkite na evropskite oficijalni pretstavnici koi se vo trka da stignat do povisoka akademska titula i so toa da ja zacvrstat svojata pozicija vo evropskite institucii, namesto preku vistinsko istraùvawe kako slabi u~enici toa go napravile preku prepi{uvawe. Najsveìot takov primer e doktorskiot plagijat za koj be{e obvinet pretsedava~ot so Me{ovitiot komitet Makedonija-EU, Jorgos [acimarkakis, no, za àl, ne e i edinstveniot. Potpretsedatelkata na Evropskiot parlament, Silvana Koh-Merin, isto taka, podnese ostavka od ovaa presti`na funkcija pod navod deka nejzinata doktorska teza e plagijat. Vakvoto “rasipni~ko” odnesu-

vawe na evroparlamentarcite go natera Brisel da donese novi pravila na igra vo ramkite na evropskite institucii. Vedna{ po korupciskiot skandal za koj poso~i britanskiot magazin “Sandej tajms”, Evropskiot parlament povede postapka za izgotvuvawe na Kodeks na odnesuvawe na evropratenicite koj najverojatno }e bide gotov vo juni. Pretsedatelite na politi~kite grupi na Evropskiot parlament vo april sostavija rabotna grupa od deset evropratenici, koja raboti na pravilata za funkcioniraweto na lobi grupite i na kodeksot na odnesuvawe na evropratenicite. Taka, pretsedatelot na Evropskiot parlament, Jer`i Buzek, na posledniot sostanok na Komisijata za ustavni pra{awa, oceni deka usvojuvaweto na kodeksot za odnesuvawe e od klu~no zna~ewe za Parlamentot. Spored Jer`i Buzek, celta e da se “preispita kodeksot na odnesuvawe na evropratenicite vo odnos na nivnite kontakti so nadvore{nite interesi”, odnosno kako da se zasilat nekoi pravila, posebno vo odnos na pristapot do Evropskiot parlament. Pokraj novite pravila za lobistite, evropratenicite } e treba da prifatat i postrog kodesks za niv. Rabotnata grupa za izrabotka na kodeksot ve}e gi prou~uva sli~nite kodeksi na nacionalnite parlamenti na zemjite~lenki na Evropskata unija, ~ii pravila se pretstaveni

JORGOS [ACIRMAKAKIS

JOHANES HAN

OBVINETI ZA PLAGIJAT komparativno i tie }e bidat osnovata za predlog-tekstot na Parlamentot. Celta e spored `elbite na Evropskiot parlament, novite merki za odnesuvaweto na evropratenicite da bidat gotovi i usvoeni vo tekot na juni godinava.

SKANDALITE I PRO[IRUVAWETO! akvite vo niza seriozni skandali koi ja pogodija Evropskata unija i toa kako imaat posledici vrz politikata na pro{iruvawe na Brisel, predupreduvaat ekspertite. Normalno e deka pred da se otvori za novi ~lenki, Unijata mora da gi srede vnatre{nite problemi koi seriozno vlijaat na ugledot i dostoinstvoto na EU. Strogite kriteriumi za vlez vo Evropskata unija, koi pred s$ se odnesuvaat na korupcijata i politi~kata zrelost, stanuva sme{no da se baraat od zemjite-aspiranti da gi ispolnat takvite kriteriumi koga i samite zemji-~lenki ne gi po~ituvaat ovie visoki standardi, niz koi Evropa go gradi svojot identitet, edinestveni se poznava~ite. Vo taa nasoka doa|a izjavata i na evropratenikot koj za hrvatskiot vesnik “Jutarwi list” dade anonimna izjava vo odnos na skandalite so koi se soo~uva Unijata. “Mo`eme samo da zamislime kako slatko ni se smeat na Balkanot tie na koi im pra}ame poraki deka moraat da se borat protiv korupcijata. Zatoa, sekoja minuta e premnogu i tie evroparlamentraci mora vedna{ da bidat izbri{ani od listata na pratenici”. Ova go rekol anonimen evropratenik komentiraj}i gi korupciskite skandali, obajvuva hrvatskiot vesnik “Jutarwi list”. Tokmu poradi toa, Evropskata unija sega gi zajaknuva kriteriumite za vlez na novi ~lenki vo Unijata. Za da se po{tedat od ovie skandali i novi krizi, tie sega baraat kriteriumite da bidat ispolneti u{te pred da se po~ne so pregovorite, veli germanskiot profesor, Matijas Vehter, direktor na Evropskiot institut za me|unarodni studii vo Nica i vonreden profesor na Univerzitetot vo Frajburg vo intervju za “Kapital”.

SILVANA KOH-MERIN

“Soo~ena so sekakvi skandali, EU stanuva popretpazliva vo odnos na prifa}aweto novi zemji-~lenki. Novoto pravilo glasi deka kriteriumite na Kopenhagen mora da bidat stopostotno prifateni i sprovedeni i deka nema da ima politi~ki motiviran kompromis za kriteriumite za vlez vo EU. Sekako, za nekoi zemji-~lenki na EU, faktot deka postoi bilateralen problem so Grcija e dobredojden za da ja ostavat Makedonija da ~eka u{te malku.” Toj dadade deka zamorenosta na Evropskata unija e s$ poprisutna i poglasna. Toj ceni deka tokmu problemite so koi e soo~en Brisel, kako {to se korupciskite skandali kako i finansiskata kriza {to go pogodi celiot svet, igraat mnogu va`na uloga vo odnos na slednoto pro{iruvawe na unijata. Spored nego, toa {to & e potrebno na Unijata za sledno pro{iruvawe e tokmu posinhronizirano nastapuvawe na instituciite i potrebata dràvite~lenki na Unijata da im dadat pogolema suveronost kon evropskite institucii. “Mislam deka toa e mo`no samo pod vakvi uslovi, zatoa {to, s$ dodeka ne postoi edinstvo vo odnos na politi~kite pra{awa, kako {to e politikata na nadvore{noto osiguruvawe ili politikata na pro{iruvawe, glasot na EU }e ostane neusoglasen i polifon, bez ogled na toa {to EU formira novi pozicii, kako pretsedatelot na Evropskiot sovet, ili visokiot pretstavnik g-ca Ketrin E{ton. Ovie lu|e moàt da pretstavuvaat edna usoglasena Evropska unija ili da davaat usoglaseni odgovori samo ako zemjite-~lenki gi zdruàt svoite postapki i svojot suverenitet za ovie pra{awa”, veli Vehter.

Na koj na~in evropskite institucii }e se branat od pretstavnici koi svoite doktorski tezi gi napravile vrz osnova na “prepis” s$ u{te ne e utrevrdeno. Dali Brisel }e se odlu~i i na voveduvawe novi pravila vo odnos na plagijatorstvoto, zasega nema najavi.

]e stane li Komisijata na Baroso isto {to i Komisijata na Santer?

Poslednite nekolku meseci mnogu prominentni politi~ari i pretstavnici na evropskite institucii podnesoa ostavka pod obvinenie za plagijat na svoite doktorski tezi. Vakviot skandal po~na za popularniot minister za odbrana na Germanija, Karl Teodor cu Gutenberg, a be{e pottik za grupa anonimni internet-aktivisti da gi pregledaat doktorskite disertacii na drugi poznati politi~ari. Taka, sledna na udar be{e potpretsedatelkata na Evropskiot parlament, Silvana Koh-Merin, so {to stana vtoriot istaknat politi~ar obvinet za plagijat. Osven od presti`nata funkcija kako potpretsedatelka na Evropskiot parlament, Koh Merin se otka`a i od bordot na partija-

ta vo koja be{e ~len (Slobodna demokratska partija). Vakvata ostavka taa na kratko ja prokomentira “Se nadevam deka so ova }e & pomognam na mojata partija da napravi sve` po~etokot so nov rakovoden tim”, re~e Merin bez da ja komentira dali nejzinata dokotroska teza e navistina plagijat ili ne. Za vakov skandal obvinet e i germanskiot evropratenik so gr~ko poteklo Jorgos [akcimarkakis, koj na makedonskta javnost i e poznat kako pretsedatel na Me{ovitiot komitet Makedonija-EU. Toj soglasno so navodite kradel tu|i trudovi za da stane doktor na nauki. Doktorskata teza na [akimarkakis e plagijat, obelodeni germanskiot vesnik “Di velt”. Vesnikot pi{uva deka evropratenikot, za svojata doktorska teza koristel plagijatorski navodi od internet-platformata Vroni plag, a somnitelni se i imiwata na profesorite koi gi citiral vo trudot. Nau~niot trud na pratenikot nasloven kako “Informativen globalizam” e pod istraga otkako za nekolku germanski politi~ari be{e utvrdeno deka gi kopirale

JER@I BUZEK PRETSEDATELOT NA EVROPSKIOT PARLAMENT Po korupciskite skandali, Evropskiot parlament odlu~i da donese Kodeks za odnesuvawe na evropratenicite. Celta e da se preispita kodeksot na odnesuvawe na evropratenicite vo odnos na nivnite kontakti so nadvore{nite interesi, odnosno stanuva zbor kako da se zasilat nekoi pravila, posebno vo odnos na pristapot do Evropskiot parlament. Pokraj novite pravila za lobistite, evropratenicite }e treba da prifatat i postrog kodesks za nivnoto odnesuvawe.

no.

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

U NEMA disertaciite za da se steknat so akademski tituli. Vakvite skandali germanskata javnost gi osudi kako sramni i o~ajni i oceni deka serizono go namaluvaat kredibilitetot na politi~arite. Po primerot na Gutenberg i Merin se bara ostavka i od Jorgos [acimarkakis. No, postapkata ne zapira ovde. Sledni na monitoring najverojatno se prestavnicite vo evropskite institucii koi doa|aat od

tamu. Do kade }e stigne erozijata na evropskite institucii ostanuva da se vidi. Soo~eni so vakvite skandali, kritikite koi doa|aat od evropskite eksperti odat dotamu {to velat deka postoi mo`nost Komisijata na Baroso da se soo~i so istata sudbina kako i Komisijata na Santer vo 1999 godina. Me|utoa, optimisti~kite glasovi velat, deka toga{nite navodi za ko-

rupcija bile mnogu poseriozni, od sega{nite obvinuvawa so koi se soo~eni evrokomesarite i evropratenicite. Samo za potsetuvawe, Komisijata na Santer od 1999 godina e poznata po toa {to toga{niot pretsedatel @ak Santer i site ostanati ~lenovi na Komisijata, si podnesoa ostavka poradi vklu~enost vo mito i korupcija. Imeno, Komisijata na Santer od-

TOTAL @EDNA ZA NOVI AKVIZICII

naften gigant Total ostvari rast na Francuskiot profitot vo prviot kvartal od 35%. Toa be{e dovolen pokazatel za da prodolì da investira i da prezema novi kompanii BORO MIRÊSKI retata po golemina kompanija za proizvodstvo na nafta vo Evropa, francuskata Total, kako rezultat na enormniot rast na cenata na naftata vo prvoto trimese~je od godinava ostvari rast na profitot za 35%. Ova be{e dovolen pokazatel za Total da se najde na listata najuspe{ni kompanii vo svetot na amerikanskiot magazin “Forbs”. Vo prviot kvartal godinava, profitot na kompanijata se iska~i na 3,1 milijarda evra, sporedeno so 2,3 milijardi evra vo istiot period lani. Ova gi nadmina i o~ekuvawata na analiti~arite na Blumberg, koi o~ekuvaa kompanijata da ostvari maksimalen profit od tri milijardi evra. Vo isto vreme, neto-prihodot se zgolemi za 51% i dostigna 3,95 milijardi evra. “Toa se solidni rezultati. Total o~igledno gi prezema vistinskite ~ekori za da ja povrati doverbata kaj srednoro~nite investitori”, izjavi Bertrand Hodi, analiti~ar vo Kepler Capital Markets. Total im se pridruùva na drugite evropski proizvoditeli na energensi koi zabeleàa pogolema zarabotka poradi zgolemenite ceni na naftata. Zadovolni od raboteweto na kompanijata vo prviot kvartal od godinava, od Total najavija nov dogovor za otkup na 60% od vtoriot najgolem proizvoditel na solarni plo~i SunPower Corporation, koj se procenuva na 1,38 milijardi dolari. Spored finansiskiot direktor na kompanijata, Patrik de la [evardier, Total moè da gi zgolemi investiciite vo slednite nekolku godini na re~isi 23 milijardi dolari godi{no. Kompanijata glavno planira da investira vo novi proekti za proizvodstvo na nafta i gas. “Vo posledno vreme Total aktivno raboti na pronao|awe novi izvori za proizvodstvo. Ova vklu~uva pogolem akcent vrz obnovlivata energija i proda`ba na sredstva vo vrednost od okolu 10 milijardi dolari ovaa godina”, soop{tija od kompanijata. Odlukata na Total da kupi akcii vo SunPower gi zgolemuva negovite operacii so obnovliva energija. Po ovaa najava, sleduva{e nov dogovor za proda`ba na 49% od udelot na Total vo {pan-

ZORAN TALER

ADRIAN SEVERIN

ERNST [TRASER

FATENI VO KORUPCISKI SKANDAL OD 100.000 EVRA Avstrija. Pred samo edna nedela, avstriskiot evrokomesar Johanes Han, isto taka, be{e obvinet za plagijat za negovata doktorska teza od 1987 godina. Han gi negira{e vakvite obvinuvawe narekuvaj}i gi “politi~ki motivirani”. U{te kolku slu~ai za plagijat }e se obelodenat za prestavnicite vo Brisel ostanuva da se vidi. Zasega sigurno e deka vakvite skandali s$ pove}e go doveduvaat vo pra{vawe kredibilitetot na evropskite institucii i li~nostite {to rabotat

bivala da podnese finansiski izve{taj do Parlamentot. No, vo izve{tajot {to Pol van Bitene go ispratil do Parlamentot tvrdi deka postojat silni indicii deka revizorite bile popre~eni i opstuirani vo izvr{uvaweto na revizijata i deka postojat indikacii za finansiski malverzacii vo rabotata na Komisijata. Iako brojkata za sumata nikoga{

MATIJAS VEHTER PROFESOR Soo~ena so sekakvi skandali, EU stanuva popretpazliva vo odnos na prifa}aweto novi zemji-~lenki. Novoto pravilo glasi deka kriteriumite na Kopenhagen mora da bidat stopostotno prifateni i sprovedeni i deka nema da ima politi~ki motiviran kompromis za kriteriumite za vlez vo EU. Sekako, za nekoi zemji~lenki na EU, faktot deka postoi bilateralen problem so Grcija e dobredojden za da ja ostavat Makedonija da ~eka u{te malku.

ne izleze na videlina, samiot fakt {to celata Komisija zaedno so pretsedatelot si podnese ostavka, e dovolen dokaz deka malverzaciite vo Evropskata komisija i toa kako se slu~uvale.

skata refinerija Cia Espanola de Petroleos SA za 3,7 milijardi evra. Momentalno, Total e vo pregovori za proda`ba na refinerijata Lindsey vo Velika Britanija. Kompanijata se soglasi da kupi 12% od ruskiot OAO Novatek vo vrednost od okolu ~etiri milijardi dolari. Total neodamna prezede udel i vo avstraliskiot Gladstone LNG i akcii vo proektot za iskopuvawe nafta vo Kanada. Proizvodstvoto na energensi na Total vo prviot kvartal se namali na 2,37 milioni bareli nafta dnevno, {to e pad od 2% vo odnos na minatata godina. Glaven vinovik se politi~kite tenzii vo dr`avite od arapskiot svet. Poradi vojnata vo Libija, Total se soo~i so pad na proizvodstvoto na nafta vo mart godinava od 55.000 bareli, tolku kolku {to kompanijata dnevno proizveduva{e nafta vo Libija. Na denot na objavuvawe na vesta za rast na profitot, vrednosta na akciite na kompanijata na Pariskata berza porasna za 0,5% na 43,22 evra, so {to pazarnata kapitalizacija dostigna 101,6 milijardi evra. Vo prviot kvartal od godinava, vrednosta na akciite na Total se zgolemi za 6,5%. Ovaa godina, kompanijata go prekina padot vo proizvodstvoto, koe vo 2009 godina dostigna najnisko nivo vo poslednite devet godini. Spored prognozite na Total, prose~niot rast na proizvdostvoto na nafta vo narednite ~etiri godini }e iznesuva 8%. Total, zaedno so podru`nicite niz svetot pretstavuva integrirana internacionalna kompanija za nafta i gas. So rabotni operacii vo pove}e od 130 zemji, e vklu~en vo site aspekti na industrijata so nafta, vklu~uvaj}i ja i rabotata vo rana faza (vadewe nafta i gas, razvoj i proizvodstvo, te~en priroden gas, LNG) i aktivnostite vo docna faza (rafinirawe, marketing, trgovija i prenos na surova nafta i proizvodi od petroleum). Total proizveduva i osnovni hemikalii (petrohemikalii i ve{ta~ki |ubriva) i posebni hemikalii za industriskiot i potro{uva~kiot pazar. Aktivna e i vo proizvodstvoto na solarna energija. Kompanijata e osnovana vedna{ po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i ve}e pove}e od 60 godini e na vrvot na naftenata industrija vo Evropa.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

DIJAMETRALNO RAZLI^NI KONCEPTI Dr`avniot buxet e vo centarot na interesot, a razlikata e vo goleminata. Sekoga{ koga VMRO-DPMNE e na vlast taa go bilda buxetot, a go kontrolira deficitot. Povolna strana e {to SDSM sekoga{ po zaminuvaweto od vlast im ostava polna dr`avna kasa

a pet dena pred izborite sosema e jasno deka vo Makedonija dominantnite politi~ki o pcii imaat kompletn o razli~ni koncepti za ekonomski razvoj. Dvete politi~ki opcii vo delot na godinite na vladeewe se izedna~eni. Sekoja po 10 godini vlast, dovolno za da se promovira, da veti i da ostvari ili da potfrli. ]e po~nam so paralelna analiza na glavnite ekonomski politiki. Dvete opcii bazi~niot ekonomski koncept go lociraat vrz politikata na dràven kapitalizam. Dràvniot buxet e vo centarot na interesot, a razlikata e vo goleminata. Sekoga{ koga VMRO-DPM NE e na vlast taa go bilda buxetot, a go kontrolira deficitot. Povolna strana e {to SDSM sekoga{ po zaminuvaweto od vlast im ostava polna dràvna kasa. Del poradi kontroliranite tro{oci, no del i poradi prilivite od uspe{no privatiziranite kompanii, od tipot na ESM. Dovolno za uspe{en start i komotno tro{ewe. SDSM, od druga strana, ima razli~en pristap {to se odnesuva do goleminata na buxetot. Na odreden na~in ova e i logi~na posledica, bidej}i prvo tie sekoga{ naiduvaa na prazen buxet so ispump-

ani sredstva za prethodno prezemeni obvrski. Plus, tie nikoga{ ne se “izraduvaa” na sredstvata od nekakva privatizaciska proda`ba od vremeto na DPMNE, kako taa so OKTA i Telekomot. Kaj SDSM postojan obid e dràvniot buxet da bide na ponisko nivo na ramnoteà, {to zna~i pomali prihodi, no i pomali rashodi. Ovaa sporedba na konceptite stanuva vidliva i koga }e se vidat brojkite. Tie govorat deka buxetot vo 2002 godina e porasnat 55% vo odnos na 1998 godina, a vo 2011 godina e proektiran na nivo od 2,6 milijardi evra, {to e porast od celi 66% sporedeno so 1,67 milijardi vo 2006 godina. Za da ja ostvari ovaa politika DPMNE bega kako od |avol od aran`man so MMF. Znae deka vo ovoj deal za da dobie krediti so povolni uslovi }e mora da vnese kontrolor kakov {to e MMF. Toa zna~i kontrola na rashodite, namaluvawe na administracijata, reformi vo socijalnata sfera, kontrolirani investicii vo razvojni celi. Zo{to da se vleguva vo problemi, kako {to be{e slu~ajot so FESAL aran`manot vo 2002 godina, koga se moè i bez niv. Osobeno otkako MMF mora{e da se reformira i da dava krediti bez posebni

uslovi. Brojot na administrativci se zgolemuva vo kontinuitet, vnatre{nite reformi se prolongiraat, pazarite stanuvaat strogo kontrolirani. Edinstveno NBRM ostanuva samostojna vo vodeweto na monetarnata politika. Od druga strana, SDSM vo kontinuitet deluva servilno kon MMF i kon Svetskata banka, ~esto koristej}i gi i kako alibi za odredeni reformi. Kako nagrada, ovaa politika gi otvori site bilateralni i multilateralni kreditori i ja stabilizira{e makedonskata ekonomija, koja mora{e da se reformira. Zatoa gi imavme grupite na “25 zagubari”, Agencijata za sanacija na banki, stend baj aran`manite, strukturnite aran`mani itn. Makedonskata ekonomija mora{e da go pomine ovoj pat bidej}i be{e mnogu slaba, zavisna i d elum n o pazarna. Na toj plan sekoga{ ima{e razli~ni nadvore{ni faktori i uslovi. DPMNE po~na so osamostojuvaweto na valutata i ekon omskata nezavisnost. SDSM prodol`i so vospostavuvaweto odnosi so me|unarodnite institucii i so razvojot na pazarnata ekonomija vo uslovi na potrebnata privatizacija. Ednite se soo~uvaa so embargoto od Grcija, sankciite na me|unarodnata zaednica

kon Srbija. Vtorite treba{e da razvivaat ekonomija vo uslovi na NATO intervencijata vo Srbija, doma{niot konflikt vo 2001 godina i svetskata ekonomska kriza od 2008 godina. Gledano od dene{en aspekt, odredeni faktori deluvaa negativno, drugi ja stimuliraa doma{nata ekonomija. Dvete politi~ki opcii uspeaja samo delumno da gi iskoristat i da profitiraat od posebnite eksterni uslovi, vklu~uvaj}i i na PR plan. Od ovie pri~ini, ne pominuvaat “`alopojkite” deka sigurno bi ni bilo podobro dokolku bile povolni nadvore{nite uslovi. Kaj desnata opcija glavniot izvor na buxetski prihodi se danocite po razni osnovi i golemite nekontrolirani zadol`uvawa na doma{niot i na stranskite pazari. Kaj dano~nite politiki DPMNE ima so {to da se pofali. Ram niot dan ok e nivna preferirana opcija. Tie go vovedoa DDV i na toj na~in obezbedija porast na prihodite vo buxetot po ovoj osnov. No, tuka i zastanaa. Za da se obezbedi kontinuiran priliv po osnov na danoci potrebna e jaka ekonomija. Koga nema jaki kompanii, namaluvawata na DDV, dano~nite osloboduvawa na dobivka i drugi povolnosti nemaat efekt.

Zatoa, na scena stapi konceptot na bruto-plati i jaka dano~na i kaznena politika. Rezultatite se o~ekuvani, no prilivite poradi slabata ekonomija ograni~eni. Vo toj kontekst, namaluvaweto na odredeni dano~ni stapki i na pridonesite se metodi koi DPMNE gi koristi za kratkoro~ni intervencii. Od druga strana, SDSM se ~ini premnogu zagrièn za stabilnosta na fondovite za zdravstveno i penzisko osiguruvawe. Retko prezema reformski ~ekori. Postojano go odloùva{e startot na konceptot na DDV, a vo 2004 godina zgolemi odredeni dano~ni stapki. Negovata politika na progresiven danok ima socijalen karakter i e fer gledano vo uslovi na tranzicionen razvoj. Glavniot sudir na konceptite se gleda vo odnosot kon pazarnite subjekti i investiciite. VMRO-DPMNE go bilda buxetot so nadvore{no zadolùvawe, a potoa go naso~u va kon neproduktivna potro{uva~ka, glavno plati za administracijata. Na odreden na~in, ova e normalno vo uslovi koga otsustvuvaat stranski green field investitori. DPMNE go ìvee problemot na mala likvidnost na stopanstvoto, bidej}i gi “monopolizira{e” pazarite na kapital. Ovoj koncept bara pos tojan o

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski prof profesor r ffesorr

odewe po ìca i davawe sredstva na “laì~ka” na del od stopanskite subjekti. Primat e daden na kapitalni proekti koi imaat karakter na bildawe imix. SDSM, od druga strana, ima kakvotakvo iskustvo vo privatizacijata i privlekuvawe stranski privaten kapital. Zadolùvawata od koi bega kako od |avol gi naso~uva kon kapitalni investicii i toa vo delot na energetikata i patnata infrastruktura. Se ~ini deka ova e nedovolno, bidej}i postojano se govori za potrebata od stavawe na buxetot vo pogolema razvojna dinamika. Za kraj, tuka e i odnosot kon pazarnite subjekti. Kartite, generalno, se podeleni u{te pred 15 godini. Inicijalno vo korist na SDSM, {to e logi~no, bidej}i toj ja nose{e ulogata na kontrolor na procesite na privatizacija. DPMNE pravi obid za promena vo svoja korist, no kaj istite subjekti. Zatoa, stanuva jasno deka vo uslovi na otsustvo na novi sveì igra~i pritisokot postojano se zgolemuva kaj postojnite. Razlikata e vo pristapot, brutalnosta, goleminata na opfatot i efektite.

24 JUNI SPECIJALEN PRILOG VO

BRENDOVI PROCESOT NA BRENDIRAWE, PROMOCIJA NA BRENDOVITE I GRADEWE ODNOS SO KLIENTITE I POTRO[UVAÎTE SE POÊSTO SE PRENESUVA I NA SOCIJALNITE MRE@I! KOI SE PREDNOSTITE I NEGATIVNOSTITE OD PRENESUVAWE NA BRENDINGOT ON-LAJN? KOLKU MAKEDONSKITE KOMPANII FA]AAT ÊKOR SO OVOJ NOV TREND? KAKO SE PRISTAPUVA SO MENAXIRAWE NA BRENDOVITE VO MAKEDONSKITE KOMPANII I VO LOKALNITE TIMOVI NA PRETSTAVNI[TVATA NA STRANSKI KOMPANII I BRENDOVI VO MAKEDONIJA? KOI SE RAZLIKITE? EMOCIONALNO BRENDIRAWE

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

ISTE^E ROKOT ZA PODNESUVAWE @ALBA

RATKO MLADI] DO PETOK VO HAG?

Postapkata na ispora~uvawe na Mladi} zavisi od toa dali negoviot advokat, Milo{ [aqi}, }e isprati `alba na re{enieto za ispolnuvawe na uslovite za apsewe na srpskiot general, ~ij rok iste~e v~era popladne VESNA KOSTOVSKA

DALI MLADI] E ZDRAVSTVENO PODGOTVEN ZA SUDEWETO?

v.kostovska@kapital.com.mk

atko Mladi} najdocna do petok }e bide ispora~an vo Hag. Procesot moè da trae najmalku dva, a najmnogu ~etiri dena, {to zna~i deka najdocna do petok obvinetiot za voeni zlostorstva }e se najde pred sudot na pravdata vo Hag, soop{ti portparolot na srpskata Vlada, Slobodan Homen. Postapkata na ispora~uvawe na Mladi} zavisi od toa dali negoviot advokat, Milo{ [aqi}, }e isprati àlba na re{enieto za ispolnuvawe na uslovite za apsewe na srpskiot general, ~ij rok iste~e v~era popladne. Advokatot na Mladi} najavi deka àlbata }e ja podnese po po{ta posledniot den od istekuvaweto na rokot. Homen prethodno objasni deka dokolku sudot ne ja dobie àlbata na re{enieto za ispolnuvawe na uslovite za apsewe na Mladi} do istekuvaweto na rokot (30 maj), }e se ~ekaat dopolnitelni 24 ~asa za da se proveri dali àlbata

ilo{ [aqi}, advokat na semejstvoto Mladi}, v~era vo Specijalniot sud podnese M barawe za formirawe nezavisen lekarski tim, koj treba da ja utvrdi zdravstvenata sostojba na Ratko Mladi}.

“Negovata zdravstvena sostojba e alarmantna i ne veruvam deka }e do`ivee po~etok na sudeweto”, izjavi [aqi}. Toj oceni deka zatvorskite lekari ne mo`at da ja dadat vistinskata prognoza i zatoa semejstvoto bara stru~en tim so~inet od kardiolozi, neurolozi, ortopedi i gastroenterolozi. Mladi} bara pred odeweto vo Hag da go poseti grobot na negovata tragi~no zaginata }erka i da se sretne so svoite vnuci.

e ispratena. Krivi~niot sovet }e gi razgleduva navodite na `albata, za koja pretpostavuvaat deka }e se odnesuva na psihofizi~kata sostojba na Mladi}. Portparolot na Ha{kiot tribunal, Nerma Jela~i}, C

izjavi deka Sudot ja ~eka odlukata na srpskata vlast. Taa potvrdi deka Mladi} po doa|aweto vo Hag }e bide pregledan vo pritvorskata edinica vo [eveningen i deka Sudot po toa }e ja objavi negovata zdravstvena sostojba. O

SOGLASNO ЧL.25 I ЧLEN 29 OD STATUTOT NA AD SOVREMEN DOM-PRILEP A VRZ OSNOVA NA ODLUKATA ZA SVIKUVAWE GODI[NO SOBRANIE NA DRU[TVOTO 02-171/1 OD 20.05.2011 ODBOROT NA DIREKTORI NA - AD SOVREMEN DOM-PRILEP OBJAVUVA:

JAVEN POVIK ZA ODR@UVAWE NA GODI[NO SOBRANIE NA AKCIONERITE NA AD SOVREMEN DOM -PRILEP

GODI[NOTO SOBRANIE NA AKCIONERITE NA AD SOVREMEN DOM-PRILEP ]E SE ODR@I NA DEN (24.06.2011 g.) VO SKOPJE NA UL. “ROMANIJA”-BB SO POЧETOK VO 07,00 ЧASOT SOBRANIETO NA SEDNICATA ]E RABOTI PO SLEDNIOT:

DNEVEN RED - PROCEDURALEN DEL: 1. OTVORAWE NA SEDNICATA NA SOBRANIETO 2. IZBOR NA PRETSEDAVAЧ 3. IZBOR NA ZAPISNIЧAR I DVAJCA OVERUVAЧI NA ZAPISNIKOT 4. IZBOR NA BROJAЧ NA GLASOVI - RABOTEN DEL: 1. RAZGLEDUVAWE I USVOJUVAWE NA GODI[NATA SMETKA I FINANSISKI IZVE[TAI NA AD SOVREMEN DOM-PRILEP ZA 2010 GOD. - PREDLOG ODLUKA ZA ODOBRUVAWE I USVOJUVAWE NA GODI[NATA SMETKA I FINANSISKITE IZVE[TAI. 2. RAZGLEDUVAWE I USVOJUVAWE NA IZVE[TAJOT ZA RABOTATA NA AD SOVREMEN DOM - PRILEP ZA 2010 GOD. - PREDLOG ODLUKA ZA ODOBRUVAWE I USVOJUVAWE NA IZVE[TAJOT; 3. RAZGLEDUVAWE I USVOJUVAWE NA IZVE[TAJOT ZA RABOTA NA ODBOROT DIREKTORI NA AD SOVREMEN DOM-PRILEP -PREDLOG ODLUKA ZA ODOBRUVAWE NA RABOTATA NA ЧLENOVITE NA ODBOROT NA DIREKTORI I USVOJUVAWE NA IZVE[TAJOT. 4. RAZGLEDUVAWE NA IZVE[TAJOT NA REVIZORSKATA KU]A ZA IZVR[ENATA REVIZIJA NA GODI[NATA SMETKA NA DRU[TVOTO ZA 2010 GOD. - PREDLOG ODLUKA ZA ODOBRUVAWE I USVOJUVAWE NA IZVE[TAJOT; 5. DONESUVAWE NA ODLUKA ZA NAZNAЧUVAWE NA OVLASTEN REVIZOR ZA GODI[NATA SMETKA NA AD SOVREMEN DOM-PRILEP ZA 2011 GOD. - PREDLOG ODLUKA ZA NAZNAЧUVAWE OVLASTEN REVIZOR ZA GODI[NA SMETKA ZA 2010 6. DONESUVAWE NA ODLUKA ZA RASPREDELBA NA DOBIVKATA SPORED GODI[NATA SMETKA I FINANSISKIOT IZVE[TAJ ZA 2010 GOD. - PREDLOG ODLUKA ZA RASPREDELBA NA DOBIVKATA SPORED GODI[NATA SMETKA I FINANSISKIOT IZVE[TAJ ZA 2010 GOD. SE POVIKUVAAT AKCIONERITE NA AD SOVREMEN DOM-PRILEP ODNOSNO NIVNITE ZAKONSKI ZASTAPNICI DA UЧESTVUVAAT VO RABOTATA NA SOBRANIETO. AKCIONERITE SE DOL@NI SVOETO UЧESTVO DA GO PRIJAVAT (PRIJAVA ZA UЧESTVO NA SOBRANIETO) NAJDOCNA PRED POЧETOKOT NA SEDNICATA NA SOBRANIETO . SEKOJ AKCIONER MO@E DA OVLASTI SO POLNOMO[NO ZAVERENO KAJ NOTAR SVOJ POLNOMO[NIK ZA UЧESTVO NA SOBRANIETO. GLASAWETO NA SOBRANIETO E JAVNO, A ODLUKITE SE DONESUVAAT SO POTREBNO MNOZINSTVO GLASOVI. UVID VO MATERIJALITE OD DNEVNIOT RED MO@E DA SE IZVR[I SEKOJ RABOTEN DEN OD 12,00 DO 13,00 ЧASOT. ODBOR NA DIREKTORI

“Dva do tri dena potoa Mladi} za prv pat }e izleze pred Sudot”, izjavi Jela~i}. Sudiite koi }e go vodat slu~ajot protiv Mladi} se Alfons Ori od Holandija, Kristof Flige od Germanija i Bakon Moloto od Ju`na Afrika. VO SRBIJA PROTESTI Vo nedelata Srpskata radikalna partija organizira{e protest vo Belgrad protiv apseweto na voeniot general Ratko Mladi}, koj i pokraj povicite na organizatorite za miren miting, pomina so bezredija i povredeni gra|ani. Mitingot go odbele`a obra}aweto na sinot na

Ratko Mladi}, Darko, i ~itaweto na pismoto na liderot na radikalite, Voislav [e{eq, koj e vo pritvor vo Hag. Darko Mladi} na sobirot re~e deka tatko mu ne e voen zlostornik, tuku go branel el svojot narod, kako i dekaa ne daval naredbi za ubististva na civili i zarobenici. ici. [e{eq, pak, vo pismoto mu

pora~a na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, deka }e mora da odgovara poradi apsewe to na Mladi}.

SLOBODAN HOMEN PORTPAROLOT NA SRPSKATA VLADA atko Mladi} najdocnaa do petok }e bide ispora~an vo Hag.

KOSOVO VOVEDUVA CARINA OD 10% NA STOKATA OD SRBIJA I BIH osovskata ministerka za trgovija i industrija, Mimoza Kusari Qiqa, najavi deka za stokata proizvedena vo Srbija i Bosna i Hercegovina }e bide vovedena naplata na carina od 10% za vlez na kosovskiot pazar. Kako {to naveduvaat kosovskite mediumi, toa }e bide prva merka na kosovskata Vlada za voveduvawe na reciprocitet poradi blokadata na kosovskite proizvodi, ~ija proda`ba ne e dozvolena na pazarite vo Srbija i BiH bidej}i Belgrad i Saraevo ne ja priznavaat nezavisnosta na Kosovo, a so toa i carinskite pe~ati na koi pi{uva Republika Kosovo. “Prvo }e se naplatuva carina od 10%, a ako vidime deka nema rezultati, }e

po~neme da go blokirame uvozot na stokata vo celina”, izjavi Kusari Qiqa. Spored nea, stokata koja doa|a od Srbija i BiH e lesno zamenliva so proizvodite od drugite zemji.

KRAWEC: NA SLOVENIJA I SE ZAKANUVA SUDBINATA NA GRCIJA, PORTUGALIJA, IRSKA lovenija bi moèla da pojde po patot na Grcija, Irska i Portugalija dokolku se namali potro{uva~kata, buxetskiot deficit i rastot na dolgovite, predupredi slovene~kiot guverner, Marko Krawec. Toj istakna deka buxetskiot deficit ovaa godina }e porasne poradi pomo{ta na pretprijatijata koi se vo dràvna sopstvenost i dodade deka mo`noto odbivawe na penziskite reformi, za koi }e se odlu~uva na petti juni, bi moèlo da dovede do pogolema zadolènost na

Slovenija. Krawec izjavi deka bankarskite mar`i na doma{nite banki se previsoki vo sporedba so bankite vo stranstvo, {to e neizdr`livo zaa ekonomijata, no negativno se odrazuvaa i na samite banki.

HRVATSKA LIDER VO ODANOÛVAWE NA BOGATA[I ajnovata analiza na revizorskata ku}a KPMG za 2010 godina, za toa kako dràvite gi odano~uvaat svoite najbogati gra|ani, pokaà deka Hrvatska visoko kotira. Spored podatocite na KPMG, Biznis insajder izraboti lista na 13 dràvi koi najmnogu gi odano~uvaat svoite najbogati gra|ani, a Hrvatska na taa lista se najde na sedmoto mesto. Vrvot go drì Danska kade {to godi{niot prihod pogolem od 300.000 dolari se odano~uva 51,3%, sleduva [vedska so 49,3%, Holandija so 44,2%, a na ~etvrtoto mesto se nao|a Nova Gvineja so 41% odano~uvawe.

Pred Hrvatska se Belgija i Finska so 40,7% i 40,6% efektivna dano~na stapka za prihodi pogolemi od 300.000 dolari godi{no, pa sledi Hrvatska so 40,3%.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...SRBITE NA ULICA

...PRIMIRJE?!

...REVOLT NA PORTUGALCITE

Apseweto na Mladi} revolt za Srbite?!

Jemenskiot pretsedatel stavi kraj na protestite

Protestite go paraliziraa soobra}ajot

o protestite na Srpskata radikalna partija (SRS) protiv apseweto na voeniot general Ratko Mladi} se sobraa pove}e od 20.000 gra|ani eskaliraa. Pove}e od 200 od niv se privedeni, me|u koi i 32 pripadnici na srpskata policija.

retsedatelot na Jemen, Ali Abdula Saleh i najvlijatelniot plemenski voda~ vo zemjata, {eikot Sadik al Ahmar, se soglasija da stavat kraj na konfliktite vo koi zaginaa pove}e od 120 lica.

trajkot na vrabotenite vo transportot vo Portugalija dovede do otka`uvawe na ogromen broj doma{ni i me|unarodni [ vozovi. Samo 10% od patnicite za vreme na 24-~asovniot

FUKU[IMA JA RAZDRMA NUKLEARNATA INDUSTRIJA VO SVETOT

DO 2022 GODINA GERMANIJA ]E SE OTKA@E OD NUKLEARNATA ENERGIJA

{trajk stignaa do posakuvanata destinacija.

DVA, TRI ZBORA

" Voenata kampawa na Alijansata gi postigna celite, a na upravuvaweto na Moamer Gadafi mu se bli`i krajot. Duri i negovite najbliski sorabotnici zaminuvaat, dezertiraat ili begaat." ANDERS FOG RASMUSEN

generalen sekretar na NATO

Osum od najstarite reaktori vo Germanija, koi prestanaa da rabotat po nesre}ata vo Fuku{ima, nema povtorno da prorabotat. [est drugi reaktori }e prestanat da rabotat do 2021 godina, a ostanatite tri najdocna do 2022 godina. BORO MIR^ESKI

ermanskata vladeja~ka koalicija se soglasi da gi zgasne site nuklearni reaktori do 2022 godina i so toa da ja pretvori Germanija vo prvata industriska sila koja se otkaàla od nuklearnata energija. Odlukata ja objavi ministerot za za{tita na ìvotnata sredina, Norbet Rotgen, ~len na hristijanskodemokratskata unija vo Germanija. Germanija vo momentov ima 17 reaktori koi rabotat so polna parea. Germanskata Vlada e decidna - osum od najstarite nuklearni centrali, koi prestanaa da rabotat od bezbednosni pri~ini po nesre}ata vo japonskata nuklearka Fuku{ima, nema povtorno da prorabotat. [est drugi reaktori }e prestanat da rabotat do 2021 godina, a ostanatite tri najnovi germanski nuklearni centrali }e prestanat da rabotat najdocna do 2022 godina, pi{uva Doj~e vele. Ovaa odluka dobiva na te-ìna ako se zeme predvid faktot deka Germanija duri 23% od potrebite na

elektri~na energija gi pokriva od nuklearnite centrali. Sega pred Germanija e predizvikot da najde alternativa na nuklearnata energija vo slednite 11 godini. Odlukata na germanskata Vlada ne ja poddrùvaat RWE, E.ON, Vattenfall i EnBW, koi upravuvaat so nuklearnite centrali vo ovaa zemja. Kompaniite smetaat deka zatvoraweto na elektranite zna~itelno }e se odrazi na germanskata industrija. KOJA E ALTERNATIVATA NA NUKLEARKITE?! Za da se nadomesti zagubata na elektri~na energija i ekonomskata {teta od mo`noto propa|awe na nekolku kompanii koi rabotat vo nuklearnata industrija, germanskata Vlada planira postepeno da se prenaso~i kon obnovlivata energija i da gi zgolemi investiciite vo energetskoto istraùvawe. “Nie ne bi bile vo mo`nost da se preorientirame bez postepeno i razumno gradewe na novi elektrani, pa duri i da proizveduvame elektri~na energija od gasnite elektrani. Rezultatite od idnite istraùvawa treba vo kontinuitet da pridonesuvaat za nie da ja sprovedeme

"Zatvoraweto na Evropskata unija kon koj bilo del za Evropa ili zabavuvaweto na pro{iruvaweto kon dr`avite od Zapaden Balkan ne bi bilo dobro nitu za EU, nitu za Balkanot. Koga Hrvatska eden den }e bide ~lenka na Unijata nema da zaboravi nitu da gi izgubi svoite partneri nadvor od EU." IVO JOSIPOVI]

pretsedatel na Hrvatska

tranzicijata poefikasno i so pomali {teti na ìvotnata sredina”, velat od germanskata Vlada. Vo mart kancelarkata Angela Merkel najavi deka Germanija mora da najde soodveten na~in za da go prodolì ìvotniot vek na nuklearnite centrali vo nacionalni ramki. “Situacijata vo Japonija ni pokaà deka duri i rabotite koi izgledaat neverojatni za da se slu~at moè da se slu~at”, istakna Merkel. Japonskata nuklearna centrala Fuku{ima ja o{teti razorniot zemjotres koj ja zafati dràvata vo mart godinava, poradi {to izbi i radioaktiven oblak, opasen

kolku i toj od êrnobil vo 1986 godina. Svoevremeno, Merkel naredi da se napravi revizija na site nuklearni centrali, kako i da se proverat bezbednosnite standardi vo Germanija. Istraùvaweto pokaà deka sedum od germanskite nuklearki potfrlija koga e bezbednosta vo pra{awe. Germanskata Vlada sedna na masa otkako aktivistite za za{tita na ìvotnata sredina izlegoa na masovni protesti. Izminatiov vikend pove}e od 200.000 zeleni aktivisti se sobraa na protesti vo pove}e od 20 germanski gradovi za da go spre~at proizvodstvoto na struja od nuklearnite centrali.

"Vo prvite pet meseci od godinava Evropskata unija ja napravi kontrolata na kompetitivnosta na pazarite mnogu poefektivna, dodade zna~itelno postrogi merki za za{tita na pravata na zasegnatite i otvori pove}e i podobri kanali za sloboden protok na informacii." @OAKIN ALMUNIJA

evrokomesar za kompetitivnost

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

Svet / Biznis / Politika

NA SKORE[EN SOSTANOK VO [VAJCARIJA

BILDERBERG ]E JA RE[AVA SUDBINATA NA GRCIJA!

Najvlijatelnata lobi-grupa vo svetot, Bilderberg kade {to ~lenuvaat pove}e od 200 pretstavnici od politi~kata i biznis-elita, }e se sostane vo [vajcarija od 9 do 12 juni. Iako agendata se ~uva kako stroga tajna, neoficijalno, na sredbata }e se bara re{enie za globalnata ekonomska kriza, so poseben akcent na finansiskata kriza vo Grcija Hotelot Kampinski lociran vo turisti~kiot centar Sent Moric vo [vajcarija kade {to }e se odr`i godine{niot sostanok na Bilderberg

BORO MIRÊSKI adot na nekolku nacii e realnost. Vo Brazil }e se prodlabo~i trgovskata vojna, Irska }e bide o{tetena od katastrofalnata politika za pozajmuvawe... Vinata za ekonomskite tragedii }e & pripadne na bankite... Evropa e daleku od bezbedna od bankrot, a Federalnite rezervi na SAD se borat da gi re{at dilemite za slobodna trgovija, globalizacija i terorizam... Ogromni sumi pari se krijat vo {vajcarskite banki, vaka e opi{ana sostojbata na globalnata ekonomija vo “Planot za ekonomski haos” na neformalnata, no mnogu vlijatelna grupa Bilderberg. Ovaa grupa kade {to ~lenuvaat pove}e od 200 svetski tajkuni, politi~ari i biznismeni, iako vo tajnost ja krie{e lokacijata za ovogodine{nata sredba, sepak, taa neodamna se objavi. Misteriozniot sostanok, na koj tie }e se obidat da iznajdat re{enie za aktuelnata globalna kriza, so poseben akcent na krizata vo Grcija, }e se odrì vo turisti~kiot centar Sent Moric vo [vajcarija od 9 do 12 juni godinava. Se o~ekuva sostanokot da bide pomasovno poseten za razlika od prethodnite, poradi {to sostanokot }e se odrì vo ogromniot hotel Kampinski vo ovoj turisti~ki centar. Spored Bob Чepmen i Xim Taker, analiti~arite od International Forecaster, koi go napi{aa planot za junskiot sostanok na Bilderberg, prognoziraat deka najdocna do esen ogromnite finansiski i ekonomski problemi so koi se soo~uvaat Grcija, Irska, Portugalija, Belgija, [panija i Italija, }e ja stavat na test stabilnosta na ekonomiite na Germanija, Francija, Holandija i Avstrija. Iako agen-

data na sostanokot s$ u{te se ~uva vo tajnost, gr~kite mediumi se uvereni deka nivniot potencijalen bankrot }e bide prv na listata za iznao|awe re{enie. [TO E BILDERBERG? Чlenovite na Bilderberg nikoga{ ne se oficijalno objaveni, iako ovaa grupa postoi pove}e od 50 godini i se sostanuva tradicionalno, sekoja godina. Ova e najmisteriozniot sostanok na svetskite tajkuni na koj mediumite mnogu retko imale pristap, no i koga go dobivale pravoto za izvestuvawe im bilo ograni~eno. Bilderberg vaì za edna od najmisterioznite grupi vo svetot ~ii sostanoci izobiluvaat so misterioznost i se stroga tajnost za javnosta. “Za da bide{ ~len na Bilderberg mora da poseduva{ korporacii, banki ili cela dràva”, pi{uvaat stranskite mediumi. Ova e prv sostanok po minatogodi{niot koj se odrà vo [panija, kade {to prisustvuvaa nekolku zvu~ni imiwa. Britanskiot vesnik “Gardijan” u{te edna{ si ja dokaà visokata pozicioniranost me|u zapadnoevropskite mediumi, pa taka, na samoto mesto fotografira{e nekolku od prisutnite. Na fotografiite se najdoa pretsedate-

lot na Evropskiot parlament, Herman van Rompuj, porane{niot direktor na Evropskata centralna banka @an-Klod Tri{e, nobelovecot Henri Kisinxer, holandskata kralica Beatris, Xon Majkltvejt, glaven urednik na “Ekonomist”, pretsedatelot na Svetska banka, Robert Zelik itn. Grupata go dobila imeto po prviot sostanok koj se odr`al vo Holandija, vo hotelot Bilderberg vo maj mesec 1954 godina, koj go predvodel holandskiot princ Bernard. Dosega se spomenuvani mnogu li~nosti koi se na{le pred blicot na neumornite paparaci. Vo 2009 godina, na samoto mesto e faten britanskiot sekretar za pravda Ri~ard Dearlav, a poznato e deka ova ne e prviot Britanec koj prisustvuval na sostanok na Bilderberg. Vo 1993 godina, “faten na delo” bil i porane{niot premier na Velika Britanija, Toni Bler, a edna godina podocna na sostanokot prisustvuval i negoviot kolega, premierot Gordon Braun, koj be{e na ovaa funkcija do 2010 godina. Pandan na Bilderberg e amerikanskata organizacija Trilaterana komisija TK(Trilateral Commission), koja isto kako i Bilderberg ja

obedinuva politi~kata i biznis-elita vo SAD. Vo praktika, ako TK se sostanuvaat vo SAD, toga{ i Bilderberg se sostanuvaat vo SAD, so cel da gi “rastrgnat” mediumite na dve strani, i da se za~uvaat vo tajnost {to pove}e informacii za dvata sostanoci. Isklu~ok se poslednite nekolku godini, koga Bilderberg se sostanuva vo [vajcarija poradi politi~kata i ekonomska neutralnost na dr`avata. Neoficijalno, Bilderberg e ekstremno vlijatelna lobigrupa ~ija glavna cel e akumulirawe na bogatstvoto i mo}ta vo nivni race, za da im objasnat na “obi~nite smrtnici” deka globalizacijata e za dobroto na site. Sostanocite na Bilderberg pretstavuvaat sovr{ena mo`nost za intervjuirawe na “novope~enite” politi~ari, kako i sporeduvawe, frazirawe i modifikuvawe na nivnite idni celi. Tuka se “peglaat” bankarskoto rabotewe, novite politi~ki merki, kako i globalnite ~ekori na pove}e razvienite dr`avi, se dogovaraat akvizicii i prezemawa, se krojat planovi za investirawa na kompaniite. Na ovie sostanoci, se sozdava duri i godi{nata novinarska agenda na najvlijatelnite mediumi vo svetot.

Nobelovecot Henri Kisinxer

Holandskata kralica Beatris

Pol Voker, porane{en pretsedatel na Federalnite rezervi na SAD

Xon Majkltvejt, glaven urednik na britanskiot magazin “Ekonomist” (levo) i pretsedatelot na Svetska banka, Robert Zelik (desno)

Feqton

20 NAJGOLEMITE SEKS SKANDALI VO KOI BILE INVOLVIRANI BANKARI: KOLIN BIR^

BANKAROT ^IJA IZOPA^ENA FANTAZIJA STANA TRAGEDIJA S PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

eks-skandalot koj se slu~i minatata godina vo Velika Britanija, zavr{i kako eden od najbizarnite vo istorijata. Eden perverzen londonski bankar im platil na dve devojki za pridru`ba da mu pomognat da izvr{i samoubistvo, bez tie da se svesni za toa. Izvor od londonskata policija go spinuva{e slu~ajot kako “Smrt od prostitutka”, kako {to ostana i zapameten. “SEKS - XELATOT” VO MISLITE NA BIR^ Lani, na po~etokot na avgust, nikoj od vrabotenite vo ekspoziturata na Doj~e bank

(Deutsche Bank) vo London, ne moè{e da zamisli kakvi seksualni fantazii se kkrijat j vo glavata na Kolin Bir~, pomo{nikot na zamenik-pretsedatelot na bankata. Moèbi toa i voop{to ne gi interesira{e, posebno otkako bankarot dobi otkaz vo tekot na mesecot. No, po izvesno vreme, negovite izopa~eni fantazii ne samo {to bea tema na razgovor me|u vrabotenite vo bankata, tuku tie im stanaa poznati i na celata britanska javnost. Otpu{teniot bankar ~esto najmuval prostitutki za ostvaruvawe na svojata fantazija - da bide podloèn na tortura. Me|utoa, eden avgustovski petok, ovaa fantazija be{e fatalna za Bir~. Toj be{e pronajden mrtov. “Delji mejl” (Daily Mail) pi{uva{e deka vakvite

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

seansi mu bile ~esta praktika na Bir~ i deka se raboti za samoubistvo. Imeno, prikaznata I k kkoja j be{e pu{tena vo javnosta vele{e deka toj den Kolin Bir~, tatko na dve deca, anga`iral dve prostitutki da u~estvuvaat vo negovoto la`no pogubuvawe vo nekoja {uma vo Kent. Po izopa~enata seks-igra, devojkite koi mu pomognale da se obesi, so nade` deka toa e samo igra i deka nosi za{titen pojas, se vratile na mestoto kade {to go ostavile nakratko sam, no ovojpat go zateknale mrtov. Po ova, policijata na London napravi detalna istraga na slu~ajot i soop{ti deka se raboti za samoubistvo, a podocna bea objaveni i pove}e detali od nastanot. Telefonskite poraki koi Bir~ im gi ispratil na prostitut-

Minatata godina, godin investiciskata banka na Doj~e bank ~ie sedi{ bank, sedi{te e vo London, be{e {okirana od toa {to go pi{uvaa mediumite. Nivniot dov~era{en pomo{nik na zamenik-pretsedatelot, pokraj toa {to be{e vme{an vo seks-skandal, be{e i pronajden mrtov, obesen vo edna od lokalnite {umi kite go rasvetlija slu~ajot. Gradskiot bankar, vo “so~na poraka” otkril kako saka da umre. Bir~ ispratil poraka do {efot na agencijata za pridru`ba, od koja i prethodno anga`iral devojki za negovite perverzni seksualni fantazii. Prostitutkite smetale deka negoviot plan - da visi zaka~en na jamka vo {uma, bil samo del od scenarioto na nekoja seksualna igra, otkako bankarot navel deka }e nosi za{titen pojas. “Sakam da pojasnam {to

treba da vklu~uva seksualnata igra. Jas }e nosam bezbednosen pojas, a vo isto vreme }e imam zavrzano jamka okolu vratot so cel da se dolovi prikaznata. Devojkite }e mi pobaraat pari za da me po{tedat od smrt, i potoa }e otidam na mestoto kade {to }e bidam egzekutiran. Moeto zlodelo e toa {to sum gubitnik”, pi{uvalo vo porakata. “Edna od devojkite go turka stolot, se kikoti i se vra}a vo avtomobilot bez da svrti pogled, so cel da ja demonstrira

svojata bes~uvstvitelnost. Su{tinski del od ulogata”, pojasnil Bir~. Vesnikot “San” (Sun) pi{uva{e deka na devojkite Meri Lorent i Aleks Starli, i dvete na 35-godi{na vozrast, Bir~ im platil po 60 funti za da se pridr`uvaat kon negovite upatstva, no koga se vratile na “mestoto na zlostorstvoto”, vo Dartford Hit, tie se izbezumile od strav. Po nastanot, u{te edna kol-gerla, vrabotena vo agencijata Katie’s Lovely Escorts, izjavila deka Bir~

PRIKAZNI OD WALL STREET

PEJPAL: GUGL NI GI UKRADE VRABO ejpal go tuì Gugl za navodno kradewe na vrabotenite i trgovskite tajni, koi moèbi se osnovata na novolansiraniot servis na Gugl za mobilno pla}awe. Parnicata od 28 stranici, koja minatata nedela be{e popolneta vo Vrhovniot sud od San Hoze, Kalifornija, gi obvinuva Gugl i dvajca porane{ni vraboteni vo Pejpal, koi sega rabotat vo Gugl, za implementirawe na doverlivite trgovski tajni povrzani so tehnologijata za mobilno pla}awe. Tu`bata, nekoincidentno, dojde vo istiot den koga Gugl go otkri svojot plateèn sistem baziran na mobilni telefoni, nare~en Google Wallet. Vo dokumentot posebno se spomenuvaat imi-

wata Osama Bediar i Stefani Tilenius, koi kako vraboteni vo Gugl minatata nedela se pojavija na binata za da ja promoviraat novata tehnologija. Inaku, ve}e dve godini Pejpal i Gugl vodea pregovori za Pejpal da go obezbedi plate`niot sistem za prodavnicata pametnite telefoni Android. No, tu`bata tvrdi deka od Gugl se “izglupirale” so dogovorot so toa {to sozdale konkurenten proizvod pod vodstvo na porane{ni vraboteni i {efovi od Pejpal. [efot za koj se zboruva vo poplakata e Bedier, koj prethodno re~isi osum godini rabotel vo Pejpal, nadgleduvaj} i go razvojot na novite proizvodi od mobilnata tehnologija, pred da stigne na sli~na

pozicija vo Gugl, kade {to zaminal na po~etokot od godinava. Dodeka bil vo Pejpal, Bedier isto taka bil nazna~en da gi vodi pregovorite me|u toga{nata negova kompanija i Gugl. No, od Pejpal tvrdat deka za vreme na ovie pregovori Bedier bil na intervju za rabota vo Gugl, bezobrazno kr{ej}i gi pravilata za odgovornost kako {ef. Tu`bata go obvinuva Bedier i za transfer na mnogu va`ni dokumenti vo negoviot kompjuter tokmu nekolku dena pred da go napu{ti Pejpal i da zamine vo Gugl vo januari godinava. Isto taka, Pejpal go obvinuva i za regrutirawe drugi vraboteni od kompanijata po negovoto zaminuvawe, kako i za upotrebata na informacii od

Pejpal koi podocna gi primenil vo proda`nite strategii na Gugl. Tu`bata isto taka tvrdi deka

Gugl postignal dogovor so Pejpal vo vrska so pregovorite za Android Market, koi se odvivale vo fevruari, i deka dogovorot

Porane{nite lu|e na Pejpal: Stefani Tilenius i Osama Bedier, na promocijata na Google Wallet

Feqton

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

Perverzniot londonski bankar im platil na dve devojki za pridru`ba da mu pomognat da izvr{i samoubistvo, bez tie da se svesni za toa. Izvor od londonskata policija go spinuva{e slu~ajot kako „Smrt od prostitutka”, kako i {to ostana zapameten

Agencijata od koja Bir~ “pobaral pomo{“

Mestoto na nesre}nata zabava ja izbral nea da bide negoviot “ubiec”, no taa ja odbila ovaa rabota. Ovaa devojka izjavila deka go zapoznala Bir~ vo Erit, Jugoisto~en London, kade {to vo eden stan obezbeden od agencijata, so u{te {est drugi devojki mu davale seksualni uslugi. “Ni be{e ka`ano da nosime farmerki i ~izmi so visoki potpetici. Toj ja frli celata obleka od sebe i site nie treba{e da go obikolime. Be{e ~udno, no zarabotiv 30 funti za polovna ~as. Nekolku nedeli podocna, dobiv telefonski povik od agencijata i ja pro~itav negovata poraka. Toa }e bea lesno zaraboteni pari, no ne sakav da odam

sama vo {uma so ~ovek koj o~igledno e totalno izopa~en”, raska`ala devojkata. Porakata na Bir~ prepratena na nejziniot telefon, isto taka sodr`ela poraka od Kejt od agencijata, koja se soglasila na barawata, smeej}i se. SO^NI DETALI Od detalnata istraga se doznava deka koga devojkite stasale na mestoto kade {to gi povikal, bankarot pla~el, so jamka okolu vratot, a edna od niv mu gi izbri{ala solzite so bakne`. Devojkite tvrdea i toa deka toj s$ u{te stoel na skalata koga go ostavile i mislele deka seto toa e samo izopa~ena fantazija.

Ostavaj}i go sam, prostitutkite pobegnale, a potoa se vratile da go prese~at jaèto. No, toga{ gi zateknala stravotna gletka. Bezìvotnoto telo na bankarot, nemo}no viselo na jamkata. Edna od devojkite istr~ala do bliskite ku}i za da pobara pomo{, a bila viknata i brza pomo{. Bolni~arite go odnele vo bolnica, no bil proglasen za mrtov pri priemot vo bolnicata. Xon Bidl, koj ìvee blizu do {umata kade {to se slu~ila nesre}ata, izjavil deka edna od ènite pobarala telefon da povika taksi. “Be{e mnogu voznemirena. Vele{e: “Samo go najdov, samo go najdov”. Ne moè{e da se razbere”, rekol toj. Podocna, dvete devojki bea uapseni pod somnenie za pomagawe na samoubistvo, zaedno so 41-godi{niot voza~ na taksi, Dejvid Baujer, koj gi prefrlil do {umata. Site trojca bea oslobodeni so kaucija. RAZOÂRNIOT BIR^ Spored policiski izvor, Bir~ i pred toa ja koristel agencijata za

pridru`ba za sli~ni seksualni igri. Inaku, agencijata Katie’s Lovely Escorts od Beksli, koja napla}a i do 150 funti na ~as, na svojata internet-stranica pi{uva: “Nie sme VIP agencija za masaà i pridru`ba i obezbeduvame diskretna i profesionalna usluga na povik... na{ite prekrasni dami se obu~eni da obezbedat relaksacija i senzualno iskustvo”. “Dve nedeli pred smrtta Kolin Bir~ najmil pet ili {est devojki i gi platil da go maltretiraat”, izjavi policiski izvor za vesnikot “San”. Vesnikot prenese deka vdovicata na Bir~, Sandra, koja imala 41 godina, i nivnite dvajca tinejxeri bile “{okirani od toa {to go slu{nale za nivniot najblizok”. “Kakvo tragi~no gubewe na ìvotot. Ova e potresno za site koi se vme{ani vo slu~ajot. Vistinska tragedija”, izjavil sosedot na Bir~ za vesnikot. Podocna, policijata i semejstvoto go prifatija gledi{teto deka Bir~, koj ìveel vo Erit, jugoisto~niot del od London, stanal depresiven otkako ja izgubil svojata rabota kako pomo{nik na potpretsedatelot vo londonskata Doj~e bank. A razo~aruvaweto ima i zo{to da postoi. Doj~e bank (Deutsche Bank AG) e globalna kompanija za finansiski uslugi, so sedi{te vo Frankfurt, Germanija. Nejzinata investiciska banka e smestena vo London, Britanija. Vo bankata se vraboteni pove}e od 100.000 lu|e vo 74 zemji, i e prili~no zastapena vo Evropa, Amerika, Pacifi~ka Azija i na brzoraste~kite pazari. So svojot pazaren udel od 21%, Doj~e bank pretstavuva najgolem diler na devizi vo svetot. Doj~e bank, isto taka, poseduva i kancelarii vo pogolemite finansiski centri, kako {to se Wujork, London, Frankfurt, Pariz, Moskva, Amsterdam, Toronto, Sao Paulo, Singapur, Hong Kong, Tokio, Sidnej i Mumbai. Me|u drugoto, bankata investira vo raste~kite pazari, kako {to se Bliskiot Istok,

Latinska Amerika, Centralna i Isto~na Evropa i Pacifi~ka Azija. Sigurno si go postavivte pra{aweto za toa koi bile klientite na Bir~. Toa mo`e samo da se pretpostavi dokolku se zeme predvid faktot deka bankata nudi finansiski proizvodi i uslugi za korporacii i institucii, no i za privatni lica i biznis-klienti. Uslugite vklu~uvaat proda`ba, trgovija, ispituvawe i poteklo na dolg i kapital; spojuvawa i prezemawa; upravuvawe so rizik na proizvodi, kako {to se derivati, korporativni finansii, upravuvawe so bogatstvo, maloproda`no bankarstvo, upravuvawe so fondovi i transakcisko bankarstvo. Izvr{en direktor na Doj~e bank i pretsedatel na izvr{nata komisija na grupacijata od 2002 godina pa navamu, e Jozef Akerman. Toj se soglasi, na krajot od 2009 godina, da ostane u{te tri godini na pozicijata izvr{en direktor, s$ do 2013 godina. Direktorskata palka be{e vo negovite race i za vreme na skandalot so Bir~. Inaku, Doj~e bank e prvata banka {to objavi akcii na Wujor{kata berza po prekinot koj be{e nastanat poradi napadot od 11 septemvri 2001 godina. Istata godina Doj~e bank gi objavi svoite akcii tamu, ne ostavaj}i gi i tie so koi se trguva na berzata vo Frankfurt. Narednata godina, bankata go zajakna svoeto prisustvo vo Amerika, so kupuvaweto na Scudder Investments. Vo me|uvreme, vo Evropa, Doj~e bank go zajakna svoeto rabotewe vo ramkite na privatnoto bankarstvo so prezemawe-

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so nov feqton: “Najgolemite seks skandali vo koi bile involvirani bankari!” I dodeka svetskata javnost ~eka potvrda za toa dali direktorot na MMF navistina ja ocrnil svojata ~est i kariera vo wujor{kiot hotel, ili seto toa e “mestenka”, pro~itajte koi bile vrvnite svetski bankari koi navistina se opile od “slatkite grevovi” na golotijata i razvratot.

to na Rued Blass & Cie (vo 2002 godina) i ruskata investiciska banka United Financial Group (vo 2006 godina). Vo Germanija, prezemawata na Norisbank, Berliner Bank i Postbank ja zajaknaa maloproda`nata ponuda na bankata na doma{niot pazar. Ovaa serija prezemawa be{e tesno povrzana so strategijata na bankata za bolton prezemawa, namesto tradicionalnite spojuvawa. Seto toa be{e del od celokupnata strategija za rast, koja ima{e za cel i odr`liv povrat na kapital od 25%, {to bankata uspea da go postigne vo 2005 godina. So site ovie procesi, direktno be{e zapoznaen, a vo del od niv i u~estvuva{e nesre}niot Bir~. Vo sledniot broj na “Kapital” pro~itajte za seks-skandalot koj be{e nare~en “Trojka vo Dubai”

POSLEDICI: osledicite od ovoj seks-skandal koj voedno be{e i tragedija, silno go pogodija semejstvoto na bankarot, koi moraa da ja podnesat lo{ata reputacija na svojot ~len. • [to se odnesuva na prostitutkite koi bea vme{ani, tie odbegnaa kakva bilo kaznena presuda. • Agencijata {to ja koriste{e Bir~, stana u{te popopularna.

OTENITE I TAJNITE

Istiot den koga Gugl go promovira{e svojot nov plate`en

sistem svetskiot brend Pejpal upati tu`ba do tehnolo{kiot gigant so koja go obvinuva deka negovata plate`na novina ne e ni{to drugo, tuku izum na Pejpal, koj preku kradewe na vrabotenite gigantot go potpi{a kako svoj

duri bil potpi{an od {efot na Android, Endi Rubin i toga{niot direktor na Gugl, Erik [mit. No, Gugl odlo`il da go izvesti Pejpal i tri dena po pristignuvaweto na Leri Pejx kako izvr{en direktor na Gugl kompanijata “kidnala” od dogovorot, tvrdi Pejpal. Tu`bata isto taka vklu~uva i obvinenija protiv Tilenius za naru{uvawe na nejziniot dogovor so parentalnata kompanija

na Pejpal, Ibej, so toa {to go regrutirala Bedier za rabota vo Gugl. Tilenius vo Ibej rabotela osum godini pred da se prefrli vo Gugl vo 2009 godina. Tu`bata tvrdi deka taa bila obvrzana od dogovorot da ne vrbuva vraboteni od Ibej s$ do 2 mart 2011 godina, no taa preku Fejsbuk stignala do Bedier i go odnela na intervju vo Gugl minatata godina. Ottoga{ najmalku dvajca drugi

vraboteni, veli tu`bata, dale otkaz vo Pejpal za da se pridruàt vo Gugl. Gugl s$ u{te ne ispratile odgovor za tu`bata. Nitu onlajn, nitu otkako bile kontaktirani so CNNMoney, koi pobarale komentar od tuènata strana. Inaku, vo vestite koi bea soop{teni minatata nedela se veli deka Gugl, vo sorabotka so Masterkard, Sitigrup i Sprint, }e lansira plateèn

sistem za mobilni telefoni. Proektot nare~en Google Wallet, koristi specijalni ~ipovi koi vo idnina }e bidat vgradeni vo Androidite. So pomo{ na ova klientite }e mo`at da pla}aat bez kreditni karti~ki, samo so svojot Android. “]e ozna~ime nova era na proda`bata, kade {to }e gi zbli`ime onlajn i oflajnproda`bite”, na promocijata izjavi Stefani Tilenius, koja sega }e se soo~uva so tu`bata od Pejpal. Inaku, taa momentalno e pretsedatel na proda`bata vo Gugl. “Veruvame deka {oping-iskustvoto s$ u{te ne e transformirano od tehnologijata ili od nekoja nova magija. Sega, so na{iot proizvod,

va{iot telefon }e bide va{eto portmone – samo }e kliknete i pla}aweto e gotovo”, re~e tu`enata Tilenius. Zasega izumot e dostapen samo na telefonite Nexus S, koi gi proizveduva kompanijata Sprint (Sprint), no Gugl veti deka ovaa mo`nost }e bide pristapna na site Androidi {to }e se proizvedat do krajot na godinava. Me|u drugoto, vo celiot ovoj sistem }e se pojavat i specijalni ~ita~i {to }e gi proizveduva start ap kompanijata Skver (Square), koja isto taka soop{ti deka vo proda`ba ispratila 500 iljadi ~ita~i. Sega ovaa kompanija procesira tri milioni mobilni pla}awa vo eden den.

FunBusiness

22 ]e go ostavi li [RIVER na “pita~ki stap” [VARCENEGER?

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

ROMAN ABRAMOVI] se spogodi so IRINA na 300 milioni evra i mnogu nedvi`nosti

NAJSKAPITE RAZVODI NA SITE VREMIWA

KOLKU POZNATITE PLA]AAT ZA GRE[KITE? SILVANA JOVANOVSKAA jovanovska@kapital.com.mk

odeka k òltiot pe~at s$ u{te “k “kopa”” po privatniot ìvot na porane{niot guverner na Kalifornija i mu gi bara novite deca, koi navodno gi imalo vo pogolem broj, è{koto stol~e na Arnold [varceneger moèbi }e eksplodira koga }e dojde vreme da po~ne procedurata za razvod od soprugata Marija [river. Toa {to sega go zagriùva “Terminatorot” e kakov }e bide ishodot od ovaa parnica, koja, spored predviduvawata, moè da go dobie epitetot “najskapiot razvod vo holivudskata istorija”. Rekordot zasega go drì razvodot na biznismenot Rupert Murdok od porane{nata sopruga Ana Murdok, koja po 32 godini brak go “olesni” negovoto bogatstvo od 1,7 milijardi dolari za 110 milioni dolari vo gotovo. No, ako pretpostavkite stanat vistina, za mnogu kratko vreme prvoto mesto na Murdok }e stane minato. Iako [varceneger ima potpi{ano predbra~en dogovor so [river, seto toa moè da propadne vo voda, ako sudot poradi neverstvoto go proglasi za nevaè~ki. Vo toj slu~aj, najverojatno bogatstvoto }e se deli pola-pola, {to vo pari bi bilo po 200 milioni dolari

Ako imate nekolku milioni pove}e i nekolku osobini koi moèbi nema da & se dopadnat na va{ata sopruga, toga{ promenete go va{iot ìvoten stil dodeka e vreme i osigurajte si gi parite ili podgotvete se da & dadete mnogu mnogu pari. Arnold [varceneger o~igledno mislel deka e za{titen so predbra~niot dogovor, pa si napravil nekoe dete plus i sega se soo~uva so te{ka brakorazvodna parnica. So kolku pari [river }e mu kaè asta la vista doprva }e doznaeme za dvajcata. Poslednava nedela se pojavija novi {pekulacii deka soprugata moè da dobie u{te pogolem del, {to bi zna~elo deka od parite koi [varci gi zarabotuval celiot ìvot, }e mu ostanat pomalku od polovina ili vo rekordi, noviot najskap razvod vo istorijata. Moèbi ne e najgolemata suma pari za postavuvawe rekordi, no vodej}i se spored na~inot na koj }e se delat, toga{ navistina }e bide najskap, bidej}i za prvpat vo istorijata postoi mo`nost, toj {to go nosel najgolemiot del od parite da ostane so pomalku od polovina. Golema e

verojatnosta da se slu~i tokmu toa, bidej}i rabotata voop{to ne mu se olesnuva na [varci, koj e faten vo tesno so novi obvinuvawa koi sekojdnevno pristignuvaat na negova smetka. Sega se pretpostavuva deka akterot ima po u{te nekoe dete niz dr`avata, a toa samo pove}e mu ja ote`nuva situacijata. Edinstveno bi go spasilo dogovor nadvor od sudnicata, no sudej}i spored toa kako [river go prifa} a sevo ova, najverojatno taa }e se priklu~i na spisokot na najbogatite razvedeni `eni, bez nikakva spogodba.

VRTOGLAVI SUMI, VALKANI IGRI... Svetot bil svedok na nekolku razvodi koi gi preminale granicite na privatnosta i site valkani raboti bile izneseni na povr{ina, a kobni po xebot na toj {to bil poimoten od porane{niot partner. Takvi se slu~aite so Berni i Slavica Eklston, koi vo 2008 godina se razvedoa po 24 godini brak. Kako edna od mo`nite pri~ini za baraweto razvod na 28 godini pomladata porane{na modelka na Armani bila pregolemata posvetenost na Eklston na rabotata, koj e porane{en sopstvenik na Formula 1. Bez razlika na pri~inata, vo javnosta nikoga{ ne se otkri kolku vsu{nost dobila, no ne dolgo po razvodot, nejzinoto bogatstvo e proceneto na okolu 1,2 milijardi dolari, pa ostanuva samo da se pra{uvame kolku od tie pari dobila od Berni, koj za vremeto na razvodot imal bogatstvo od re~isi 3 milijardi dolari. Roman i Irina Abramovi~ se zele vo 1991 godina, a brakot im zavr{i po 16 godini, poradi aferata na magnatot na ~elik so 25-godi{na manekenka. I pokraj toa {to postoe{e mo`nost Irina da dobie polovina od negovoto bogatstvo, koe toga{ se procenuvalo na okolu 18 milijardi dolari, na krajot potpi{ale spogodba vo koja Abramovi~ na svojata porane{na sopruga

MENAXERSKITE TAJNI NA FUDBALSKIOT KLUB BARSELONA

KONSTANTNA STRATEGIJA ZA VRVNI RE ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o osvojuvaweto na Ligata na {ampionite okolu milion lu|e se sobraa na ulicite na Barselona vo nedelata za da gi do~ekaat sve~eno glavnite protagonisti od fudbalskiot tim na Barsa. Pobedni~kata parada po~na od aerodormot i trae{e do stadionot Nou Kamp, kade {to bea pozdraveni od re~isi 100.000 naviva~i. Otkako gi pobedija Man~ester Junajted na Vembli vo London, igra~ite na Barselona, na ~elo so trenerot Pep Gvardiola, ja proslavija pobedata me|u svoite naviva~i. Za vreme na proslavata vozbudata poradi osvojuvaweto na ~etvrtata titulata kulminirala so golem broj neredi, pa duri i pripadnici

Najdobriot fudbaler na svetot vo momentov, Lajonel Mesi, igra za Barselona, koj stana najdobriot fudbalski klub vo svetot. Go osvoija Vembli i Ligata na {ampionite, a del od fudbalerite na Barsa & pomognaa na [panija da go osvoi svetskoto prvenstvo. Koja e tajnata na uspehot na najdobriot fudbalski klub?

na policijata bile privedeni. Vistinska euforija na ulicite na Barselona. Koja e tajnata na uspehot na ovoj fubalski klub? Eve, na primer, najdobriot fudbaler na svetot vo momentov, Lajonel Mesi, igra za Barselona, koj stana najdobriot fudbalski klub vo svetot. Go osvoija Vembli i Ligata na {ampionite, a del od fudbalerite na Barsa & pomognaa na [panija da go osvoi svetskoto prvenstvo.

Zad seto toa le`i odli~no menaxirawe, barem taka tvrdi “Ekonomist”. Fudbalskiot tim vo ramkite na izminatite ~etiri godini uspea da gi duplira svoite prihodi, zavr{uvaj}i ja 2010 godina so 488 milioni dolari. Barselona vo svoite redovi ima duri osum igra~i koi se od toj region i imaat trenirano vo nivnata fudbalska {kola La Masia. Mo`ebi ova e eden od retkite

pogolemi fudbalski klubovi koi stavaat akcent na postojanoto usovr{uvawe na svoite igra~i. Mesi, na primer, svoeto debitirawe go imal na 16 godini, otkako zavr{il so treninzite vo La Masia. Ostanatite timovi mnogu nalikuvaat na Obedinetite nacii, tvrdi “Ekonomist”. “Strategijata na menaxmentot na Barsa ne e kako taa na vode~kite investiciski firmi”, veli Boris Grojsberg od Biznis{kolata na Harvard, koja sprovede edna studija za mobilnite igra~i vo ramkite na bankarskiot biznis. Otkako bile razgleduvani i detalno istraèni karierite na pove}e od iljada analiti~ari vo investiciskite banki na Volstrit i bile sprovedeni pove}e stotici intervjua, Grojsberg doznal deka analiti~arite koi gi menuvaat firmite doìvuvaat kolaps vo svoite performansi. Svoeto istraùvawe go sporeduva

FunBusiness

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

TAJGER VUDS I ELEN NORDEGEN – eden od najsramnite razvodi vo istorijata

PO OBJAVUVAWETO NA REZULTATITE

ZA LUKSUZNITE BRENDOVI NEMA RECESIJA

Rezultatite od finansiskite izve{tai na svetskite luksuzni brendovi se jasen pokazatel deka site segmenti, ne samo {to zakrepnuvaat, tuku i ostvaruvaat rekordni proda`bi i profiti IVA BAL^EVA

& isplatil 300 milioni dolari, kako i pove}e imoti, jahti, aavtomobili i sli~no. porane{niot najdobar golfer Razvodot na po Tajger Vuds ne samo {to be{e na svetot Tajge najskandaloznite, tuku i mediumeden od najskan najeksponiranite, koi navistina go ski najeksponi posramotija i mu m vliaeja na karierata. Neverstvoto so s pove}e od 14 èni be{e pregolem tovar za porane{nata Elen Nordegen, {vedska manekenka mane koja i pokraj oobidite za smiruvawe, ne go izdrà ppritisokiot i podnese razvod. Vuds, koj toga{ barawe za ra be{e vo ekot na karierata se pretpostavuva{e deka ima bogatpretpostavuva{ milijarda dolari, no stvo blizu mi toa drasti~no se namali poradi skandalot, pa od mo`nite 750 milioni dolari koi Elen navodno trebalo da gi dobie, na kraj se spogodile na 100 milioni. Nitu drugite poznati li~nosti ne pominale ni{to podobro. Reìserot Stiven Spilberg po ~etiri godini brak, na Ejmi Irving & dade 100 milioni dolari, pop-peja~kata Madona be{e vo brak so Gaj Ri~i osum godini koi ja ~inea me|u 76 i 92 milioni dolari. Donald Tramp na Ivanka Tramp & iske{iral 25 milioni, Pol Mekartni &”otstapi” na Heder Mils 49 milioni. Ko{arkarot Majkl Xordan se olesni za 150 milioni dolari, a spisokot sekojdnevno se zgolemuva. Izgleda navistina pove}e se ispla}a razvodot, otkolku samiot brak. Pra{ajte gi samo porane{nite soprugi na ovie “nesre}nici”, koga im bilo podobro.

ako najgolem del od ekonomiite i industriite se soo~ija so zagubi vo ekonomskata kriza {to go zafati svetot, luksuznite brendovi bea edinstvenite koi vedna{ zakrepnaa i go zgolemija profitot. Toa najmnogu se vide po finansiskite rezultati od prviot kvartal. Industrijata na luksuzni stoki kako celina, najdobro go ~uvstvuva rastot na ekonomijata, zakrepnuvaj}i brzo od svetskata recesija. Brojkite od izve{taite na svetskite luksuzni brendovi se jasen pokazatel deka ne samo {to zakrepnuvaat, tuku i ostvaruvaat rekordni proda`bi i profiti. I pokraj realnite stravuvawa deka so zgolemuvaweto na cenite na brendovite, koe be{e normalno, }e dojde do namaluvawe na pobaruva~kata i profitot na brendovite, sepak, toa ne se slu~i. Proda`bata vo Japonija padna za 16%, no toa e samo poradi zemjotresot. Samo vo april se zabeleàl porast na proda`bata za 6%. Luksuzniot proizvoditel na ènski ~anti i aksesoari Coach, i pokraj zagubite od silniot zemjotres, sega beleì porast vo profitot od 18%, dodeka Hermes ima skok na proda`bata za 25,5%. Sepak, najgolemo iznenaduvawe e brendot Crocs, proizvoditel na ~evli, koj spored finansiskite rezultati pokaàl zgolemuvawe na prihodot za 36% i trikratno zgolemuvawe na profitot sporedbeno so minatata godina. Britanskiot brend za luksuzna obleka Barberi, iako o~ekuvano, po istaknuvaweto na rezultatite pokaà zgolemuvawe od 39% vo sporedba so istiot period minatata godina. Modnata ku}a ja zacvrsti svojata pozicija na kineskiot pazar i gi duplira{e, kako maloproda`bata, taka i proda`bite na golemo. Luksuzniot

BERNI I SLAVICA EKLSTON se razvedoa poradi “golemite” razliki

brend za proizvodstvo na nakit Tiffany & Co. gi nadmina o~ekuvawata na pazarot so porastot na profitot za 26% vo prviot kvartal. Vo finansiskite izve{tai na Bulgari vo prviot kvartal ovaa godina ima celosen presvrt. Tie bea svedoci na porast na proda`bata niz celiot svet, osobeno vo Kina, koja stana nivniot najgolem pazar. Bulgari prezentira{e neto-dobivka od 9.300.000 evra vo prviot kvartal, vo sporedba so neto-zagubata od 8.300.000 evra vo istiot period od minatata godina. Armani, pak, uspeaja uspe{no da se izborat so konkurencijata. Iako zgolemuvaweto na nivnata proda`ba ne e tolku golemo i iznesuva samo 4,6%, nivniot odli~en menaxment i razumnoto upravuvawe, im donese zgolemuvawe na operativniot profit od 47,5% i iznesuva 321,6 milioni evra. Pretsedatelot na kompanijata, Xorxo Armani, izjavi deka e zadovolen od rezultatite, no objasni deka uslovite za trguvawe se mnogu te{ki, i deka ostanuvaat fokusirani na odrùvawe na visokokvalitetna distribucija i zadovoluvawe na brzoraste~kite i promenlivi potrebi i barawa na potro{uva~ite. Ri~mond, ~ij brend gi sodrì Cartier i proizvoditelite na ~asovnici IWC i Piaget, objavi zgolemuvawe na svojot godi{en neto-profit za duri 82%. Neto-dobivkata iznesuva 1,09 milijardi evra za minatata godina zaklu~no so 31 mart, a proda`bite se zgolemeni za 33% na 6,89 milijardi evra. Samo vo april beleàt zgolemuvawe na proda`bite za 32%. Jaguar Land Rover, luksuzniot proizvoditel na avtomobili, ve}e dokaà deka se nao|a na vrvot vo britanskata industrija i proizvede 240.000 avtomobili minatata godina. Po objavuvaweto na finsiskite rezultati, objavija zgolemuvawe na dobivkata po oddano~uvawe i toa na 1,6 milijardi dolari zaklu~no so 31 mart.

K O M E R C I J A L E N

EZULTATI

so uspehot na vode~kite fudbalski timovi vo knigata nare~ena “Tragawe po yvezdi”. Toj tuka zboruva deka 67% od bankarskite yvezdi koi menuvaat firmi na sekoi dve godini ne se tolku dobro rangirani od svoite rabotodavci, za razlika od 83% koi ostanale da rabotat vo istite kompanii. Tie vo toj slu~aj se smetaat za pokompetentni i lideri vo svojata rabota. Lekcijata od ova e deka menaxerite koi investiraat za da se zadr`i talentiraniot vraboten ili igra~ naj~esto imaat najvisoki rezultati. Taka, Kataloncite ja osvoija svojata ~etvrta titula i se dobli`ija do tie {to se na vrvot na ve~nata lista. Po neverojatnata pretstava na tehni~kiot sovr{en fudbal, Barselona ednostavno uspea da mu ja sokrie topkata na Man~ester Junajted i so ubedlivi 3:1 povtorno da stane {ampion na Evropa.

O G L A S

Komercijalen oglas

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

Komercijalen oglas / Obuki

WWW.KAPITAL.MK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 31.05.2011 / VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za tekovno odr`uvawe na objektite na urbanite i mesnite zaednici na teritorija na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=cb084369-e19b-4e6a-9fa2-175f29be0c4f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na medicinski aparati i oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b8f6841e-0c51-4e12-93d2-2d3cf6f93a2b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za pulmologija i alergologija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA usluga za osiguruvawe na imot i oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d7cabd4d-1ef1-4fcf-b568-4c8d4070f585&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Centar za razvoj na Tretiot-Severoisto~en planski region PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sozdavawe na preduslovi za ruralen razvoj, razvoj na turizmot i mobilnosta vo regionot preku izrabotka na tehni~ka dokumentacija za patna infrastruktura na nivo na izvedben proekt so elaborati za `ivotna sredina, vo Severoisto~en planski region Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ae4824ff-7008-4952-ae32-9dfaacf0315b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi vo fiksnata telefonija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=9f1ede21-9cb3-478e-92c1-12487d8f769f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za razuznavawe na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na sredstva za higiena i potro{ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=89b6cbfc-f21d-49a6-ba85-4e3ec2d5bddf&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi INFORMATIKA Izvor: Vreme Objaveno: 12.05.2011 SMART GROUP BALKANS vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKITE IN@ENERI. Dokolku se pronao|ate vo navedenite kvalifikacii ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na slednava adresa: gokalp.ozer@smartsoftww.com najdocna do 27 Maj. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvojot na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP

i C#), - Iskustvo vo SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawa za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Prioritet } e imaat kandidati koi }e bidat slobodni da zapo~nat so rabota od 15 Juni. KOMERCIJA Izvor: Vreme Objaveno: 27.05.2011 Firma- brend vo svojata dejnost Proda`ba na materijali i okov za mebel objavuva oglas za rabotno mesto KOMERCIJALIST. Potrebni kvalifikacii: - Visoko nivo pri rabota so kompjuter, - Odli~no govorewe i pi{uvawe angliski jazik, -

Sposobnost za komunikacija i pregovarawe so klientite, - Afiniteti kon tehnika, - Osobini: odgovornost, inicijativa, organizacija, Rabotno iskustvo: minimum 2 godini vo ista ili sli~na dejnost. Traewe na oglasot 7 dena po objavuvaweto. Aplikacijata na e-mail: rabotanajdi@yahoo.com. Pratete va{a biografija i slika.

KOMERCIJALISTI (ma{ki i `enski) za reon PRILEP, KUMANOVO I STRUMICA. Idealniot kandidat treba da gi ispolnuva slednive uslovi: - Minimum SSS – 4 stepen, - Voza~ka dozvola B- kategorija, - Osnovni poznavawa na MS Office, - Rabotno iskustvo vo ovoj sektor bi se smetalo za prednost. Kratko CV so slika da se isprati na e-mail: kostovskivlatko@yahoo.com.

Juni 2011 godina. Ispratete va{e CV na makedonski i angliski jazik (vo Europass format vo vklu~ena fotografija) i naslovno pismo na e-mail: recruitment@mk.ey. com, ili po po{ta na adresa: Ernst & Young (^ove~ki resursi), Mar{al Tito, br. 19, 1000 Skopje. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 28.05.2011 godina.

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 30.05.2011 Renomirana firma od Skopje „KRAFT LOGISTIK” koja se zanimava so distribucija i uvoz na prehrambeni proizvodi od brendovite Medela, Vital, Albus i Jadran Negotino, ima potreba od

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 30.05.2011 ERNST & YOUNG objavuva oglas za ASISTENTI VO REVIZIJA bez rabotno iskustvo. Rokot za prijavuvawe na kandidatite e 10

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 22.05.2011 Phoenix Pharma objavuva oglas za vrabotuvawe na Komercijalen Referent - 2 izvr{iteli. Potrebni kvalifikacii: SSS - farmacevtski tehni~ar Adresa

za aplicirawe: personal@ phoenixpharma.com.mk Rok: 31.05.2011god. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 21.05.2011god. CARINA Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.05.2011 Firma od oblasta na transport i {pedicija ima potreba od eden Rakovoditel na otsek {pedicija vo Bitola. Potrebno e kandidatot da poseduva licenca za deklarant, da ima VSS i rabotno iskustvo od najmalku 5 godini. Prijavite da se pra}aat na e-mail: j.sonja@ hotmail.com.

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

BRENDOVI