299-01.06.2011 by Kapital Media Group

WWW.KAPITAL.MK

VO PETOK SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 NAJGOLEMI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

sreda. 01 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SE KRIJAT DOLGOVITE, DUPKATA VO DR@AVNATA KASA E POGOLEMA?!

KAKO VLADATA ]E GO SPASUVA BUXETOT OD BANKROT?! FINANSISKATA KONDICIJA NA BUXETOT E MNOGU SLABA I PO ZAVR[UVAWETO NA IZBORITE NA DR@AVATA ]E I BIDE MNOGU TE[KO DA GI SERVISIRA OBVRSKITE. “KAPITAL” ANALIZIRA KOI SE MO@NITE SCENARIJA KOI ]E MORA DA GI PRIMENI IDNATA VLADA ZA DA SE SPRAVI SO FINANSISKATA KRIZA I DA IZBEGNE BANKROT NA ZEMJATA?

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 31.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,65% 0 00,23% 0 0,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 6 443,17 1,43

NAFTA BRENT EURORIBOR

116,35 1116 2,14%

NAJGOLEMITE LIDERI VO NAJGOLEM SUDIR

INDEKS NA MAKEDONSKA KA BER BERZA (31.05) 2.692

MBI 10

2.672 2.652 2.632 2.612 2.592 2.572 25.5

27.5

29.5

31.5

Makedonskite kompanii ne ja merat reputacijata, se “{lepaat” na stara slava! STRANA 21

GRUEVSKI I CRVENKOVSKI SE LICE I OPA^INA, AMA DALI NA ISTIOT MEDAL?

Svedmilk }e se prodava za 25 milioni evra STRANA 4

@ivotniot vek Makedonija vo Makedo najkratok STRANA 9

KOLUMNA D-R QUBE TRP TRPESKI

USPE[NO ZAVR[ENI PREGOVORITE PREGOVORIT SO LONDONLONDON SKIOT KLUB STRANA 14

VOVEDNIK D KATERINA SINADINOVS SINADINOVSKA

NEPODNOS NEPODNOSLIVA LESNOTIJA NA UMOT STRANA 2

STRANA 7

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 01 JUNI 2011

NEPODNOSLIVA LESNOTIJA NA UMOT!

Prosto e neverojatno so kakva non{alantnost prviot ~ovek vo dràvava zadolèn za detekcija i borba protiv korupcijata, Voislav Zafirovski, izleze pred celata javnost da gi analizira finansiskite izve{tai na partiite vo koi tie objasnuvaat koj i kolku pari im dal za da n$ trujat so evtinite kampawi i ovie izbori! Tolku pove}e {to se pokaà deka ne~ii kampawi i ne se tolku evtini! Vladeja~kata VMRO–DPMNE potro{i 1,7 milioni (do petokot), a prijavi na smetka sme{ni 130.000 evra. Slu~aj koj za da ve zainteresira ne treba da ste antikorupciski ekspert! Ama na{iot Zafirovski tuka ne gleda materijal za golema diskusija! Im dava ~ovekot vreme na VMRO–DPMNE i na generalniot sekretar, Martin Proto|er, da gi usovr{at matemati~kite, em ekonomski ve{tini, pa da podnau~at deka ne e pametno da pi{e{ deka tro{i{ deset pati pove}e od toa {to ima{. Za{to vo normalna dràva vedna{ }e te pra{aat od kade ti se vi{okot pari!? I ne samo {to }e te pra{aat, tuku }e treba i da odgovori{! Tuka toj {to treba - ne pra{uva! Veli deka do krajot na kampawata imalo vreme VMRO–DPMNE “da napravi izramnuvawe na prihodite i rashodite”! ALO!? Kakvo izramnuvawe? Preku donacii so 99% popust na televizite, moèbi? I kakvo e toa izramnuvawe otposle? Pra{aweto e od kade im “ke{ot” sega? Od kade vo momentov imaat tolku pari? I ako ve}e gi imaat, ako se partiski, zo{to ne si se pi{ale samite kako donatori? Ako toa se nivni pari, neli? No, ovie pra{awa koi ja

interesiraat celata javnost (koja se pla{i da ne se nejzini parite so koi na sekoi deset metri se zakupeni bilbordi i se pe~atat manifesti vo bezbroj), za Voislav Zafirovski ne se najinteresni! Zatoa, dodeka se ma~i da sfati dali 240.000 evra od Komercijalna kaj SDSM se kredit ili donacija, Zafirovski neka po~ne da gi ~e{la donaciite, koi sekako, ne se kredit! So istiot àr so koj se somneva dali SDSM }e gi vrati parite! Vo me|uvreme, prviot antikorupcioner neka najde vreme i da si gi islu{a izjavite! Pa, da vidi na {to li~i koga kaùva deka nema ni{to sporno {to ministrite se “utepaa” od vozewe so slu`benite vozila vo potraga po glasovi po sekoe selce. Toj veli 24/7(?) vozilata moralo da im bidat na raspolagawe, za{to toa si bila politi~ka Vlada, koja imala proekti pred sebe. Kako {to veli, proekti planirani u{te od januari! Dobro e {to Zafirovski izleze da ni kaè zo{to se ministrite na teren, oti vladiniot portparol se krie pod drvo i pod kamen bez odgovor na ova pra{awe! Portparolot ne ni treba koga Zafirovski informira{e deka ministrite se vozat za da frlaat lopati zacrtani od po~etokot na godinata. Koga ne se znae{e dali }e ima izbori! I dali Zafirovski }e sedne na foteljata na koja sega sedi! I na koja dodeka sedi tvrdi deka vrabotuvawa vo ovoj period nema i deka “na nitu edno lice vo momentov ne moè da mu se zemat obrascite M1-M2, a isklu~oci bile vrabotuvawata kaj nekoi specifi~ni raboti mesta”, poso~uvaj} i primer koga nekoj nastavnik zaminal na podolgo boleduvawe. Naivno! Neubedlivo! Slabo! Kakvi {to ni se site institucii koi treba da se borat so korupcijata i

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

kriminalot! Site regulatorni tela! Dràvniot zavod za revizija “{tanca” izve{tai (vo institucii utvrdeni soglasno planot za rabota) vo koi ~itko pi{uva za nenamensko tro{ewe narodni pari. Ama tolku! Nema ingerencii za ni{to pove}e! Zafirovski moè da podnese prijavi do Obvinitelstvoto i isto tolku! Dràvnata izborna komisija, na primer, moè da kazni glaven i odgovoren urednik ako objavi anketa po istekot na zakonskiot rok (zav~era na polno}), ama institutot koj ja objavil ne! Nema ingerencii! Sovetot za radiodifuzija }e upati zabele{ki i ponekoja prekr{o~na prijava za nebalansirano informirawe (za koja potoa sud }e re{ava) i tuka }e mu zavr{i rabotata! Ograni~en e za pove}e! Ottuka, ednostavno nervira nepodnoslivata lesnotija na postoeweto na nekoi institucii kaj nas! Koi se tuka “reda radi”! Koi postojat za lu|eto koi rabotat tamu da imaat kaj da odat vo 8 nautro i da zemaat plata! Koj golem slu~aj vo dràvava se razre{il blagodarenie na silnata aktivnost na ovie institucii? Ili nivnite ~elnici? Na koi rabota im e samo da detektiraat problemi. A nim, vakvi kakvi {to se, i toa im e premnogu!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

3,5%

orasnal brojot na rabotnici P vo industrijata vo april 2011 godina sporedeno so istiot mesec lani, soop{ti Dr`avniot zavod za statistika. Spored podatocite od Zavodot, brojot na rabotnici vo sektorot rudarstvo i vadewe kamen vo april 2011 godina e zgolemen za 3,3% vo odnos na april 2010 godina, vo prerabotuva~kata industrija e zgolemen za 3,5% i vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija e zgolemen za 4,3%. Brojot na rabotnici pak, vo prvite ~etiri meseci od godinata porasnal za 1,6% sporedeno so istiot period minatata godina.

SE S E KRIJAT DOLGOVITE, DUPKATA VO DR@AV V

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KAKO VLADATA SPASUVA BUXE Vladata go tro{i buxetot vo poslednite meseci so mnogu agresivno tempo, taka {to mnogu brzo }e mora povtorno da se zadolùva za da obezbedi pari da gi pokrie site planirani buxetski rashodi ili }e mora da pravi rebalans so kratewe na rashodite. Ova zna~i deka finansiskata kondicija na buxetot e mnogu slaba i deka po zavr{uvaweto na izborite na dràvata }e & bide mnogu te{ko da gi servisira obvrskite. “Kapital” analizira koi se mo`nite scenarija koi }e mora da gi primeni idnata vlada za da se spravi so finansiskata kriza i da izbegne bankrot na zemjata? Ekonomistite se somnevaat deka kreditot od 220 milioni evra od MMF }e bide dovolen da go spasi dràvniot buxet od bankrot?! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Vladata go tro{i buxetot vo poslednite meseci so mnogu agresivno tempo, taka {to mnogu brzo } e mora povtorno da se zadol`uva za da obezbedi pari da gi pokrie site planirani buxetski rashodi ili }e mora da pravi rebalans so kratewe na rashodite. Ova zna~i deka finansiskata kondicija na buxetot e mnogu slaba i deka po zavr{uvaweto na izborite na dr`avata } e & bide mnogu te{ko da gi servisira obvrskite. “Kapital” analizira koi se mo`nite scenarija koi }e mora da gi primeni

idnata vlada za da se spravi so finansiskata kriza i da izbegne bankrot na zemjata? Bidej}i s$ poglasni se tvrdewata na biznismenite deka Vladata docni so pla}awe na obvrskite kon stopanstvoto i povrat na DDV, jasno e deka nedostigot od pari vo buxetot realno e mnogu pogolem od statisti~kiot podatok {to go objavuva Ministerstvoto za finansii. Spored proekciite, Vladata godinava planira da potro{i 190 milioni evra pove}e od vkupnite prihodi vo buxetot, za {to ve}e se zadolì kaj MMF so kredit od 220 milioni evra. No, ekonomistite se somnevaat deka ovoj kredit }e bide dovolen za da go spasi dràvniot buxet od bankrot?! “Dràvniot buxet o~igledno e vo kriza. Za da gi ostvari site pre-

dizborni vetuvawa, kako zgolemuvawe na platite i penziite, ovaa Vlada celosno }e gi potro{i parite od kreditot od MMF, }e se zadol`uva i kaj drugi me|unarodni finansiski institucii ili }e prodava delovi od dr`avnite kompanii za da sobere {to pove}e kapital. Deficitot postojano }e raste, bidej} i prihodite nema da rastat so tempo kakvo {to posakuva Vladata. Dokolku se smeni vladata, noviot minister za finansii }e nasledi prazna kasa so mnogu neservisirani dolgovi i toa }e bide te{ko za

RUBIN ZARESKI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Dràvniot buxet o~igledno e vo kriza. Za da gi ostvari site predizborni vetuvawa, kako zgolemuvawe na platite i penziite, ovaa Vlada celosno }e gi potro{i parite od kreditot od MMF, }e se zadolùva i kaj drugi me|unarodni finansiski institucii ili }e prodava delovi od dràvnite kompanii za da sobere {to pove}e kapital. Deficitot postojano }e raste, bidej} i prihodite nema da rastat so tempo kakvo {to posakuva Vladata. Dokolku se smeni vlasta, noviot minister za finansii }e nasledi prazna kasa so mnogu neservisirani dolgovi i toa }e bide te{ko za re{avawe. ]e mora da se kratat tro{ocite, da se sklu~at nekakvi aran`mani so Svetska banka ili MMF.”

Navigator

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK PRIMER ZA SLEDEWE

MARINA KAVRAKOVA

arketmejkerite dobija M dozvola od Komisijata za hartii od vrednost da se “pu{tat” na Makedonskata berza za da ja poddr`at likvidnosta

DMITRI MEDVEDEV

ANTONIO MILOШOSKI

SILVIO BERLUSKONI

oalicijata na italijanajrazvienite zemji sakaat e mo`e ministerot za K skiot premier ja izgubi N da ja vidat Rusija kako Nnadvore{ni raboti da vlasta vo Milano prv pat po ~lenka vo Svetskata trgovska {iri (dez)informacii deka organizacija za kolku-tolku da ja namalat konkurentnosta na nejziniot izvoz

“stranski sili” }e predizvikaat nemiri na izborite, a MVR da nema takvi soznanija

18 godini, so {to pozicijata na Berluskoni silno se ni{a po serijata skandali

VNATA KASA KASA E POGOLEMA?!

A ]E GO ETOT OD BANKROT?! re{avawe. ]e mora da se kratat tro{ocite, da se sklu~at nekakvi aran`mani so Svetskata banka ili so MMF za da se pokrijat natrupanite dolgovi i redovnite tro{oci”, ocenuva profesorot Rubin Zareski. Kandidatot za minister za finansii od opoziciskata SDSM, Zoran Jovanovski, isto taka stravuva deka buxetot ima seriozni finansiski problemi, bidej}i realnosta pokaùva deka dràvnite institucii se odnesuvaat neodgovorno kon kompaniite i navreme ne im pla}aat za izvr{enite raboti ili nabavki, so {to go ko~at nivnoto rabotewe. “Seriozno sme zagrièni za vistinskata kondicija vo koja se nao|a dràvniot buxet. Od edna strana, gi slu{ame vladinite pretstavnici kako se falat so polnewe na buxetot, no postojat indicii deka mnogu od rabotite so koi se fali Vladata, vsu{nost, ne se plateni. Zboruvam za novata medicinska oprema, za “Skopje 2014”, a sega slu{ame deka nekoi ministerstva ne gi platile ni kiriite za koristewe na prostorot vo koj rabotat. Mislam deka dobar del od toa {to ve} e go imaat sraboteno za “Skopje 2014” firmite ne go fakturiraat, znaej}i deka }e mora da platat DDV vedna{, a postoi neizvesnost koga }e go dobijat povratot. Toa im ja ispumpuva likvidnosta, koja potoa mora da ja krpat so bankarski krediti, {to pak, go jade profitot. Parite od MMF momentalno se koristat za da se popolnat site akumulirani dupki vo buxetot. Bidej}i parite }e mora relativno skoro da mu se vratat na MMF, toa zna~i deka problemot se pika pod tepih i se odloùva za ponatamu”, veli Jovanovski. Problemot so nepla}aweto na dràvata e javna tajna, no nikoj od biznismenite ne reagira stravuvaj}i za idninata na svoite kompanii. Samo generalniot direktor na Komercijalna banka, Hari Kostov, minatata nedela se odvaì i go prizna problemot vo javnosta. Spored nego, Ministerstvoto za zemjodelstvo ve}e {est meseci ne & platilo kirija na Komercijalna banka, {to pokaùva trend na nepla}awe na obvrskite od buxetot. Vladata, pak, ne go

DIVIDENDATA OD TELEKOMOT GO SPASI BUXETOT splatata na dividendata od Makedonski Telekom za dr`avata od okolu 40 milI ioni evra mu dade zdiv na buxetot. Tokmu zatoa, buxetskite prihodi vo april se povisoki vo odnos na ostanatite meseci. I re~isi site pari se vedna{ potro{eni.

Estonija ve}e edna godina bele`i rast na ekonomijata. Vo prvite tri kvartali od 2011 godina imaat rast na BDP od duri 8%. E, toa e rast! Bum vo doma{noto proizvodstvo, silen rast na izvozot od neverojatni 53% vo prvite tri meseci, kako i zna~itelno zgolemuvawe na doma{nata potro{uva~ka se glavnite “vinovnici” za uspehot na premierot Ansip. So silen rast na izvozot, no i zazdravuvaweto na doma{nata potro{uva~ka. Makedonskiot kolega na Ansip, pak, se gordee so rast na ekonomijata od 2% ili 3%. Za kakvi uspesi i rast zboruva makedonskata vlast?! Porazitelen e faktot ovaa balti~ka zemja taka brzo

GUBITNIK

Ovie 40 milioni evra ekstra prihod & ovozmo`ile na Vladata da izdvoi pove} e pari za plati, za nabavka na stoki i uslugi, za socijalni transferi i kapitalni investicii. Samo mal del, odnosno pet milioni evra ostanale kako suficit vo buxetot.

PARTIJATA POSILNA OD ZAKONITE

[TO ]E MORA DA PRAVI VLADATA NAESEN ZA DA IZBEGNE BANKROT?

REBALANS NA BUXETOT: ]E SE KRATI NA STAVKITE ZA KAPITALNI INVESTICII, NO VEROJATNO I ZA PLATI I SOCIJALNI TRANSFERI NOVO ZADOL@UVAWE KAJ MMF: NOVIOT KREDIT NEMA DA BIDE EVTIN KAKO PRETHODNIOT ZATOA [TO ]E BIDE KRIZEN IZDAVAWE EVROOBVRZNICA: ZAVISNO OD SOSTOJBATA VO REGIONOT I VO ZEMJATA, KAMATATA MO@E DA BIDE RELATIVNO VISOKA KREDITI OD SVETSKATA BANKA ILI OD EVROPSKATA INVESTICISKA BANKA: TIE SE NAJÊSTO NAMENSKI I RETKO NAMENETI ZA BUXETSKA PODDR[KA ZADOL@UVAWE NA DOMA[NIOT PAZAR SO DR@AVNI ZAPISI: STOPANSTVOTO E NELIKVIDNO I SEKOE SOBIRAWE PARI OD EKONOMIJATA ]E GO USLO@NI PROBLEMOT priznava ovoj problem i ne kaùva kolku im dolì na kompaniite.

Misijata na MMF vedna{ po izborite }e dojde vo Skopje da proveri kolkav e realno deficitot vo buxetot i za {to se tro{ele parite od kreditot za pretpazlivost od 220 milioni evra. Iako nitu Ministerstvoto za finansii, nitu Narodnata banka objavuvaat vo javnosta kakva e sostojbata na smetkata na dr`avata na

koja legna zaemot od MMF, presmetkite poka`uvaat deka minusot vo dr`avnata kasa, koj Vladata najavi deka }e go finansira so ovoj zaem, kako i obvrskite za isplata na dostasani zapisi vo poslednite dva meseci nadminuvaat 70 milioni evra. Imaj}i ja predvid strukturata na buxetskite rashodi, najgolem del od parite od MMF, odnosno okolu 85%, zavr{uvaat za tekovni potrebi, za isplata na plati i penzii, za socijalni dava~ki i za nabavka na stoki i uslugi i samo mal del za kapitalni investicii. No, ekonomistite komentiraat deka tokmu vo predizborniot period Vladata }e potro{i najgolem del od parite za finan-

sirawe na pove}e proekti i pla}awe na zaostanatite obvrski od buxetot. Poradi toa, se o~ekuva MMF silno da ja kritikuva Vladata za prekumerno tro{ewe pari od kreditot, koj treba{e da se ~uva kako rezerva za da ja spasuva doma{nata ekonomija od eksterni rizici. Osven revizija na aran`manot so Makedonija, MMF }e gi skenira i ostanatite buxetski tro{ewa, kako i nivoto na javniot dolg na zemjata. Spored poslednite podatoci od dekemvri, javniot dolg na zemjata vo poslednite tri godini od 1,9 milijardi evra (27% od BDP) dostigna 2,4 milijardi evra, {to pretstavuva 35,5% od BDP.

ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM “Seriozno sme zagri`eni za vistinskata kondicija vo koja se nao|a dr`avniot buxet. Od edna strana, gi slu{ame vladinite pretstavnici kako se falat so polneweto na buxetot, no postojat indicii deka mnogu od rabotite so koi se fali Vladata, vsu{nost, ne se plateni. Zboruvam za novata medicinska oprema, za “Skopje 2014”, a sega slu{ame deka nekoi ministerstva ne gi platile ni kiriite za koristewe na prostorot vo koj rabotat. Mislam deka dobar del od toa {to ve} e go imaat sraboteno za “Skopje 2014” firmite ne go fakturiraat, znaej}i deka }e mora da platat DDV vedna{, a postoi neizvesnost koga }e go dobijat povratot. Parite od MMF momentalno se koristat za da se popolnat site akumulirani dupki vo buxetot.”

ANDR ANDRUS DRUS US ANSIP da se vrati na predkriznite, golemi stapki na ekonomski rast. Vo vreme na ekonomska kriza, Ansip se re{i na brutalno kastrewe na platite, na otpu{tawe na rabotnici i na silni vnatre{ni reformi, voden od celta - da ja zastane na zdravi noze Estonija. Iako mnogu ekonomsisti mislea deka “internata devalvacija” vo balti~kite zemji e samo odlo`uvawe na argentinskoto scenario, sepak, brojkite zasega poka`uvaat deka vo nivniot slu~aj `rtvite, sepak, se isplatile.

Direktorot na centarot za komunikacii na VMRODPMNE, Ilija Dimovski, od pozicija na partiski ~len zboruva za merki i sakncii koi se vo nadle`nost na Vladata. Otkako be{e obelodeneto deka ~lenovi na VMRO-DPMNE gi prekr{ile pravilata so toa {to ne platile patarina koga doa|ale na centralniot miting na vladeja~kata partija vo Skopje, Dimovski re~e deka ako e prekr{ok na ~lenovite, so toa }e se spravat od partijata. Ottuka se nametnuva pra{aweto, dali i obi~nite gra|ani koga nema da platat patarina i }e se soo~at so kazna za toj problem treba da baraat pomo{ od partijata ili, pak, za toa treba da se obratat do nadle`nite institucii.

ILIJA DIMOVSKI So vakvi izjavi, Dimovski u{te edna{ potvrduva deka negovata partija s$ u{te gi dr`i partiskite interesi ne samo nad dr`avnite interesi tuku i nad zakonite. Ne n$ ~udi oti ne e prv pat! I vladiniot portparol Martin Martinovski za pra{aweto kolku ~inat reklamite na Vladata n$ upati kaj Ilija Dimovski. Dimovski }e e ~ovekot koj znae s$ za partijata! A vo slu~ajot partijata e Vladata!

MISLA NA DENOT SEKOJ UM E KAKO ZGRADA ISPOLNETA SO STAROMODEN MEBEL. IS^ISTETE EDEN DEL OD SVOJOT UM I KREATIVNOSTA VEDNA[ ]E GO ISPOLNI

DI VORD HOK

OSNOVA^ I PORANE[EN IZVR[EN DIREKTOR NA VISA

Navigator

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

MLEKARNICATA ODI NA LICITACIJA ZA DESETINA DENA

SVEDMILK SE PRODAVA ZA 25 MIL. EVRA Na oglasot za licitacija, koj treba da bide objaven za desetina dena, }e se ponudat opremata, ma{inite i imotot na propadnatata mlekarnica. Se {pekulira deka Qubqanska mlekarnica e vo pregovori da ja kupi fabrikata vredi pove}e od 10 milioni evra. “Celiot imot, i od likvidaciskata masa i od izvla~noto pravo na NLB Tutunska banka, realno ne vredi pove}e od 10 milioni evra. Nitu eden seriozen investitor ne bi dal pove}e od ova. Vo sekoj slu~aj, treba da se ima predvid deka toj {to }e ja kupi fabrikata treba da investira i da ja stavi vo pogon, da ponudi biznis-plan za restartirawe, da obezbedi surovinska baza, {to zna~i deka za najmalku edna godina nema da po~ne so proizvodstvo”, objasnuvaat konsultantite.

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ropadnatata mlekarnica Svedmilk }e se prodava za 25 milioni evra, doznava “Kapital”. Deneska odborot na doveriteli }e re{ava po koja suma }e ja ponudi na proda`ba mlekarnicata, no spored prvi~nite procenki, na oglasot za licitacija, koj treba da bide objaven za desetina dena, opremata, ma{inite i imotot }e se ponudat po po~etna cena od 25 milioni evra. Se {pekulira deka Qubqanskata mlekarnica e vo pregovori da ja kupi Svedmilk. “Odborot na doveriteli na mlekarnicata deneska }e ja utvrduva po~etnata ponuda za licitacija na fabrikata. Po~etnata cena bi trebalo da bide okolu 25 milioni evra za celiot imot, opremata i ma{inite”, veli Vane Andreev, advokat na Sto~arskiot kombinat od Strumica, koj e eden od doveritelite na mlekarnicata. No, toj ne o~ekuva deka na prviot povik }e najdat kupuva~. “Realno, so popusti, dobro bi bilo da

postigneme polovina od prvata ponuda, odnosno okolu 13 milioni evra”, veli Andreev. Spored nego, za mlekarnicata se zainteresirani nekolku mle~ni

industrii od Balkanot. Konsultantite upateni vo slu~ajot Svedmilk, pak, velat deka nerealno e da se bara suma od 25 milioni evra.

Tie velat deka kaj potencijalnite kupuva~i nema da pomine ovaa suma. Spored nivnata procenka, mlekarnicata, koja ne raboti re~isi dve godini, ne

QUBQANSKA MLEKARNICA ZAINTERESIRANA ZA SVEDMILK? Qubqanskata mlekarnica pred dve nedeli, kako {to objavi “Kapital”, registrira{e podru`nica vo Makedonija. Spored neoficijalni izvori, pretstavnici od slovene~kata kompanija nekolkupati imale sredbi so menaxmentot na najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka, so koj se dogovarale za mo`no prezemawe na fabrikata. Od pretstavni{tvoto na Qubqanskata mlekarnica

vo Skopje, pak, velat deka planiraat vo naredniot period intenzivno da se probivaat na makedonskiot pazar i da go zgolemuvaat asortimanot na proizvodi, no vo momentov ne planiraat da po~nat so proizvodstvo vo Makedonija. “Planovite na kompanijata se {irewe na asortimanot na celata teritorija na Makedonija. Osven mlekoto, koe sega e prisutno na makedonskiot pazar, }e se plasiraat i ostanatite proizvodi na Qubqanska mlekarnica. Vo momentov sme naso~eni samo na trgovija, a ne na proizvodstvo na mle~ni proizvodi”, veli Nikola Maxarovski, upravitel na podru`nicata na slovene~kata kompanija vo Makedonija. Qubqanskata mlekarnica be{e eden od zainteresiranite investitori za prezemawe na Svedmilk u{te pred da po~ne ste~ajnata postapka. Se {pekulira deka vo poslednite dva meseci zainteresirani za Svedmilk se i edna kompanija od Turcija i edna od Francija, no nikoj oficijalno ne gi potvrduva ovie informacii.

VO PETOK SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Navigator

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

70,7% 12,6% 2% K

PROCENKI... REJMOND OFENHAJZER

SE ZGOLEMILO KOLI^ESTVOTO NA PREVEZENA STOKA VO PATNIOT SOOBRA]AJ VO PRVIOT KVARTAL, SOOP[I DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA

pretsedatel na Oksfam, Amerika

CENATA NA HRANATA DO 2030 ]E POSKAPI ZA 50% e|unarodnata organizacija Oksfam predupreduva deka cenata na hranata dvojno }e se zgolemi do 2030 godina, osven ako svetskite lideri ne prezemat akcija za reformirawe na celiot sistem. Do 2030 godina prose~nata cena na `itarkite }e se zgolemi od 120% do 180%. Vo svojot izve{taj Oksfam tvrdat deka za polovina od toa poskapuvawe vinovni }e bidat klimatskite promeni. Tie gi povikuvaat svetskite lideri na podobruvawe na regulacijata na pazarite na hrana i vlo`uvawe vo globalniot klimatski fond.

PORASNAL BROJOT NA PATNICI VO VOZDUHOPLOVNIOT SOOBRA]AJ VO PRVIOT KVARTAL SE NAMALIL BROJOT NA PREVEZENI PATNICI VO @ELEZNI^KIOT SOOBRA]AJ VO PRVITE TRI MESECI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI O

5 GERMANSKA KROMBERG I [UBERT ]E GRADI FABRIKA VO BITOLA ermanskata firma Kromberg i [ubert najavuva deka vo prvata polovina od 2012 godina }e po~ne da gradi fabrika vo @abeni, investiraj}i okolu 20 milioni evra vo proizvodstvo na avtodelovi. Odlukata za investirawe kompanijata ja donela vo fevruari godinava, kako rezultat na dolgoro~na studija, inicirana vo 2008 godina, vklu~uvaj}i kompletna analiza na Makedonija i drugi zemji niz pove}e relevantni delovni faktori, poso~uvaat od kompanijata. Noviot proizvodstven pogon treba da izrabotuva kabelski instalacii za avtomobilski proizvoditeli vo Evropa. Kompanijata treba da vraboti 400 novi rabotnici, a koga }e po~nat da rabotat so poln kapacitet o~ekuvaat da ima pove}e od 2.500 vrabotuvawa. “Na{ata analiza i brojni poseti vo regionot go potvrdija delovniot plan za ovaa investicija i nie o~ekuvame i ponatamo{na odli~na poddr{ka dodeka ja gradime fabrikata i eventualniot po~etok na proizvodstvoto. Odlukata za investirawe vo Makedonija e va`en ~ekor vo na{eto pro{iruvawe kako del od strategijata za me|unarodno proizvodstvo”, re~e Martin Pasern, direktor na grupacijata Kromberg i [ubert.

ITALIJANSI VITEK PREDIZBORNO JA PO^NUVA INVESTICIJATA talijanskata kompanija Vitek, pod ~ij brend raboti i Teknohose, koja treba da proizveduva i prodava hidrauli~ni spojki pod visok pritisok i armirani gumeni creva so {iroka upotreba vo pove}e industrii, najavi deka naskoro }e po~ne da ja rekonstruira halata vo slobodnata ekonomnska zona Bunarxik. Samo rekonstrukcijata na halata }e ja ~ini Vitek okolu tri milioni evra, od vkupno 10-te milioni kolku {to planira da vlo`i Andrea Vitilio, sopstvenik na italijanskata kompanija. Vitek planira da vraboti okolu 150 lu|e. “Do krajot na godinata ve}e treba da po~nat so proizvodstvo. Godi{noto proizvodstvo planirame da iznesuva okolu 20 milioni evra. Na{ite proizvodi se izvezuvaat vo cela Evropa, no konkretno od ovaa fabrika }e se izvezuva vo zemjite od Isto~na Evropa i na Balkanot”, veli Vitilio. Italijanskiot investitor i pretstvnici od Vladata ubeduvaat deka najavata za po~etok na investicijata na samo ~etiri dena pred izborite, ne e del od izbornata kampawa na VMRO-DPMNE. “Apsolutno se raboti za koincidencija. Nie objektot go kupivme vo 2008 godina, koga krizata be{e vo poln ek i poradi toa ja odlo`ivme investicijata. Za potvrda deka ovaa investicija nema vrska so izborite dokaz e dogovorot koj go potpi{avme so Agencijata za stranski investicii pred nekolku meseci. Sakam da povtoram deka sme podgotveni za realizacija na investicijata i veruvame vo ovaa zemja”, objasnuva Vitilio. Vladinite pretatsvnici ne objasnija {to potpi{aa so italijanskiot investitor vo maj minatata godina, ako dogovorot za investicijata go potpi{ale samo pred nekolku meseci. Italijanskiot ambasador vo Makedonija, Fabio Kristiano gi potseti vladinite pretstavnici deka infrastrukturnite objekti, pati{tata i povrzuvaweto do Jadranskoto More se osobeno zna~ajni za postoe~kite i idnite investitori vo zemjava.

NA MAKEDONIJA Í SE ZAKANUVA ENERGETSKI MRAK DO 2018 GODINA?! li Balkanot da vloì 33 milijardi evra vo slednite nekolku godini ili }e se soo~i so energetski mrak vo 2018 godina, pora~uvaat energetski eksperti od regionot. Makedonija, Srbija, Grcija i Hrvatska se edinstvenite zemji koi tro{at pove}e otkolku {to proizveduvaat. David Surtesa, marketing-direktor na EFT grupacijata analizira deka Makedonija godi{no tro{i 1,7 teravat/~asovi elektri~na energija pove}e otkolku {to proizveduva. Hrvatska, pak, tro{i 5,61 teravat/~asovi struja pove}e, otkolku {to proizveduva, Grcija 5,62 teravat/~asovi, dodeka, pak, Srbija tro{i samo 0,28 teravat/~asovi struja godi{no pove}e otkolku {to proizveduva. Kako neto-izvoznici na elektri~na energija zasega se javuvaat samo Bugarija, Romanija i Bosna i Hercegovina. “Regionot do 2020 godina treba da obezbedi struja od najmalku 12.100 megavati od termoelektrani, 3.000 megavati od hidrocentrali i 1.400 megavat/~asovi od obnovlivi izvori na energija. Vrednosta na tie investicii po sega{nite ceni e okolu 33,8 milijardi evra. Toa zna~i deka vo slednite 10 godini sekoj ìtel na Balkanot godi{no treba da odvoi po 47,5 evra samo za investicii vo energetikata, {to e polovina od toa {to treba da go izdvojuvaat zemjite od EU”, veli Surtesa. Vo sprotivno, veli Surtesa, ako Balkanot ne po~ne intenzivno da vloùva vo eneregetikata, potrebite od struja }e rastat rapidno, za smetka na deficitarnoto proizvodstvo, a toa }e bide pogubno za zemjite od Jugoisto~na Evropa.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI DO PETOK ]E SE ZNAE DALI 11 KANDIDATI ZA PRATENICI SE KODO[I o petok }e se znae dali 11 kandidati za pratenici za koi Komisijata za lustracija izrazi somnevawe deka bile sorabotnici so tajnite slu`bi se navistina kodo{i. Komisijata za lustracija s$ u{te gi proveruva dosiejata na 11-te potencijalni sorabotnici koi ne go pominaa filterot na Komisijata. Lustratorite vo narednite dva-tri dena po proverkata na nivnite dosieja }e izlezat so kone~ni zaklu~oci. “Postapkata e vo tek. Se proveruvaat podatocite so koi raspolaga Komisijata za 11-te kandidati za pratenici. Proverkite bi trebalo da zavr{at za dva-tri dena”, izjavi Tome Axiev od Komisijata za lustracija. Toj dodade deka Komisijata ima soznanija deka 11 od kandidatite za pratenici od razli~ni partii i me{ana etni~ka struktura imaat dosieja za sorabotka so tajnite slu`bi. Od Dr`avniot arhiv ja izvestile Komisijata za lustracija deka 11-te kandidati za pratenici koi prvpat se kandidiraat za ovaa fiunkcija imaat dokumenti za sorabotka so tajnite slu`bi.

PREDIZBORNA DEKLARACIJA OD ZNM DO POLITI^KITE PARTII I KOALICII druènieto na novinari na Makedonija na site politi~ki partii i koalicii, u~esnici na predvremenite izbori, im ponudi potpi{uvawe na deklaracija vo koja se bara po~ituvawe na slobodata na mediumite i da ne se vr{i nikakov pritisok vrz nivnata rabota, nitu pak, da se vlijae so koristewe buxetski sredstva preku netransparentno i selektivno raspredeluvawe na vladinite reklami. Vo predloèniot dokument od strana na ZNM se bara celosno i neselektivno sproveduvawe na zakonite {to ja reguliraat rabotata na mediumite i da se po~ituva nezavisnosta na regulatornite tela. Deklaracijata sodrì i zalo`ba za transformacija na Makedonskata radio-televizija so cel javniot radiodifuzer da prerasne vo vistinski servis na gra|anite. Kako re{enie ZNM predlaga obezbeduvawe nezavisen izvor na finansirawe na MRT. Zdruènieto o~ekuva nositelite na javni funkcii i opoziciskite politi~ari da se vozdràt od pokrenuvawe sudski postapki protiv novinari i se zalaga za celosna dekriminalizacija na klevetata i navredata. Vo deklaracijata e navedena za{titata na socijalnite prava i sigurnosta na novinarite kako na~in da se postigne pogolema sloboda vo nivnoto funkcionirawe. ZNM go predlaga ovoj dokument izrazuvaj}i zagriènost od nepovolnata sostojba na mediumite vo zemjata, zabeleàna vo poslednite dva izve{tai na Evropskata komisija i vo izve{taite na me|unarodnite nevladini organizacii, kade {to Makedonija e rangirana kako delumno slobodna zemja.

CIVIL DO POLITIÂRITE: PRETPAZLIVO VO POSLEDNITE DENOVI OD KAMPAWATA evladinata organizacija Civil im prepora~uva pretpazlivost na site u~esnici vo izborniot proces, bidej}i iako spored nivnata ocenka predizbornata atmosfera e relativno mirna, se ~uvstvuva golema napnatost koja lesno moè da eskalira. “Ostanuvaat u{te mnogu malku denovi do 5 juni koi moè da bidat kriti~ni i malku fali napnatata atmosfera da se ravie vo nesakan pravec”, re~e pretsedatel na NVO Civil, Xabir Derala. Civil e organizator na kampawata “Izbori bez nasilstvo 2011”, i od organizacijata informiraat deka dosega nivnite aktivisti niz op{tinite ne registrirale vooruèno nasilstvo na mitinzite, so isklu~ok na nekolku slu~ai na pukawe vo vozduh, {to ne e pomalku opasna pojava. Civil apelira{e do politi~arite da pokaàt pogolema politi~ka kultura i da se vozdràt od govorot na omraza na mitinzite i voop{to vo predizbornata kampawa, bidej}i vo drug slu~aj direktno moè da predizvikaat nasilstva.

MANEVSKI: SAMO SUDSKIOT SOVET MO@E DA IZBIRA I RAZRE[UVA SUDII inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, gi oceni kako nerazumni izjavite na pretstavnici na SDSM deka koga }e dojdat na vlast }e gi smenat site sega{ni sudii. “Ova ne e prvpat da se slu{ne edna vakva totalno nerazumna izjava, zatoa {to Republika Makedonija ima Ustav, Zakon za sudovi, Zakon za sudski sovet, kako i Sudski sovet koj gi izbira i razre{uva sudiite”, re~e Manevski. Spored ministerot, vakvite izjavi ne deluvaat pozitivno i dopolnitelno se sozdava nepotrebna klima za zapla{uvawe na sudiite. I pretsedatelkata na Sudskiot sovet, Aleksandra Zafirovska, potencira deka edinstven nadle`en za izbor i razre{uvawe na sudiite e Sudskiot sovet. Spored nea, site izjavi vo koi se prozivaat sudiite dadeni vo tekot na kampawata sudiite gi ~uvstvuvaat kako pritisok. “Koj bilo da gi iska`al takvite izjavi tie pretstavuvaat pritisok vrz sudiite. Takvoto odnesuvawe mora da prestane”, veli Zafirovska.

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

PARTIITE STANAA BIRO ZA VRABOTUVAWE

ZA SAMO PET GODINI DVOJNO ZGOLEMENA ADMINISTRACIJA Ako se zeme predvid posledniot Izve{taj na Agencijata za dràvni slu`benici za 2010 godina, dràvnata administracija zaklu~no so dekemvri ima 12.490 vraboteni vo dràvnite organi. Ova zna~i deka ostanatite, odnosno 107.520 slu`benici, rabotat vo javniot sektor - obrazovanie, zdravstvo i javnite pretprijatija GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

d 2 0 0 6 god i n a dosega dvojno e zgolemena javnata administracija. Za samo pet godini taa porasanala za 50.000. Soglasno oficijalnite podatoci, vo 2006 godina vo javnata administracija rabotele 70.000 slu`benici, a denes, ako mu se veruva na ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, dràvnata uprava ima 120.000. Ako se zeme predvid posledniot Izve{taj na Agencijata za dràvni slu`benici za 2010 godina, dràvnata administracija zaklu~no so dekemvri ima 12.490 vraboteni vo dràvnite organi. Ova zna~i, deka ostanatite, odnosno 107.520 slu`benici, rabotat vo javniot sektor obrazovanie, zdravstvo i javnite pretprijatija. Vinata za prenatrupanosta vo administracijata najgolem del od partiite ja baraat kaj vladeja~kata VMRO-DPMNE. Porane{niot minister za ekonomija, Besnik Fetai od DPA, smeta deka Gruevski e toj {to ja polni administracijata so svoi partiski poslu{nici. “VMRO-DPMNE vo izminatite tri godini vraboti pove}e Makedonci otkolku Albanci. Zo{to da ne mislat Makedoncite dali ja optovaruvaat administracijata, tuku da mislime nie dali ja optovaruvame. Neka misli Gruevski, koj samo vrabotuva i vrabotuva i neka misli toj zo{to ne investiral vo nova

70.000 120.000 12.480 broela administracijata vo 2006

broi administracijata vo 2011

broi dr`avnata administracija vo 2011

infrastruktura i vo novi investicii koi }e otvorat novi rabotni mesta, namesto samo da vrabotuva vo administracija”, re~e Fetai. So sli~ni stavovi i od ostanatite politi~ki partii. Tie smetaat deka aktuelnata vlast ja napravi partijata biro za

vrabotuvawe, taka {to site denes sakaat da rabotat vo administracija, namesto vo privatniot sektor. Za toa zboruvaat i faktite, velat tie. Ako vo 2006 godina imalo 37 prijaveni za edno rabotno mesto, denes za edno rabotano mesto se

prijavuvaat vo prosek po 150 kandidati. Dokolku Vladata prodolì so vakvo tempo na vrabotuvawe, dràvata }e se soo~i so bankrot, tvrdat ekspertite. Inaku, od Buxetot za 2011 godina 378 milioni evra se odvojuvaat samo za plati za vrabotenite vo dràvnata uprava. NE SE SAMO RAMKOVNITE VRABOTUVAWA PROBLEM Iako vo izminatite meseci vladeja~kata VMRO-DPMNE za novite vrabotuvawa se vade{e na potrebata od pravi~na zastapenost, visoki funkcioneri na DUI tvrdat deka prenatrupanata administracija ne e rezultat na ramkovnite vrabotuvawa. Del od niv duri smetaat deka ispolnuvaweto na kvotata od 25% e pogre{na. Tie smetaat deka vrabotuvaweto vo administracijata ne treba da bide po sekoja cena, tuku za toa da se vovedat kriteriumi koi }e im obezbedat vlez na tie {to se najdobri i najkadarni za toa. “M i s l am d e ka e mn o g u pogre{na koncepcijata za 25% zastapenost na Albancite vo administracijata. Jas sum li~no protiv toa. Toa e kako vie da imate golema ku}a, a nie da imame mal kafez. Toa e pogre{na koncepcija i pogre{no tolkuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor. Pritoa, pri vrabotuvaweto treba da se zemaat predvid kriteriumite za zasluga, namesto partiskata pripadnost”, izjavi neodamna ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

MONITORING NA PRVITE DESET DENA OD KAMPAWATA

SRD MNOGU SE @ALI MALKU KAZNUVA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ajgledanite mediumi se celosno vo funkcija na odredeni politi~ki opcii i nivnoto izvestuvawe vo prvite deset dena od kampawata e drasti~no neizbalansirano, oceni pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski. No, i pokraj vakvata crna ocenka, SRD podnese samo edna prekr{o~na prijava, za TV Sitel, poradi pre~ekoruvawe na dozvolenoto vreme za plateno polit i~ko r e klamirawe. Podneseni se i tri uka`uvawa za nepravilnosti, za A1 televizija i za radioto Kanal 77 za nepotpolno prenesuvawe od

politi~ko istra`uvawe, i za TV BTR poradi pogre{no ozna~uvawe na intervju kako plateno politi~ko reklamirawe. I tuka zavr{uvaat kaznite od Sovetot, koj izleguva deka samo mnogu zboruva za drasti~no neizbalansiranoto izvestuvawe na televiziite Sitel, vo korist na koalicijata na VMRODPMNE, i A1, vo korist na koalicijata na SDSM, kako i Makedonska radiotelevizija, vo korist na vlasta. Neizblansirano izvestuvaat televiziite Kanal 5, AB Kanal i TV Alb, a relativno izbalansirano TV Alfa i TV 24 Vesti. Ocenka na Sovetot e deka izbalansirano pokrivawe na izborite ponudile samo TV Telma, TV Alsat M, i

radioto Kanal 77. Stefanovski, imaj}i gi predvid mediumite koi drasti~no otstapuvaat od kriteriumot za izbalansiranost vo informiraweto, zabeleà deka tie ja prezele rabotata na politi~kite partii, {to e pri~ina i za otvoreniot konflikt me|u televiziite. „Nekoi mediumi po~naa javno i nediskretno da vodat politi~ka bitka, koja treba da ja vodat partiite. Ova moè da se zaklu~i i samo vrz baza na kvantitativnata analiza za zastapenosta na razli~nite politi~ki opcii vo emisiite, a u{te }e bide polo{o koga po izborite } e go proanalizirame tonot na izvestuvaweto”, re~e Stefanovski. Vaèn del od svoeto obra} awe Stefanovski posveti

i na predizborniot molk koj nastapuva vo sabota, i pobara od mediumite da gi po~ituvaat zakonskite odredbi. Kako problem go istakna odr`uvaweto vo sabota na me|unarodniot fudbalski natperevar pome|u reprezentaciite na Makedonija i Irska, i vo toj kontekst pobara od MRT, koja }e go prenesuva me~ot direktno, da vnimava od nastanot da ne se ispra}aat predizborni poraki so koi bi se naru{il molkot. So monitoringot na Sovetot za radiodifuzija se opfateni vkupno 150 programski servisi, 69 programski komercijalni stanici, 72 komercijalni radio stanici i 3 neprofitni radiodifuzni ustanovi.

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

NAJGOLEMITE LIDERI VO NAJGOLEM SUDIR

GRUEVSKI I CRVENKOVSKI SE LICE I OPA^INA, AMA DALI NA ISTIOT MEDAL?

Konstantniot sudir me|u liderite na VMRO–DPMNE i na SDSM, Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski, ovie izbori do`ivuva kulminacija, a nivniot rivalitet, koj odamna gi nadmina granicite na normalna politi~ka borba, se pretvori vo li~na vojna do uni{tuvawe so `estok govor na omraza. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

oga dvajca ~elnici na najgolemite partii se borat za prevlast, normalno e da se o~ekuva deka toa }e bide bez po{tedi i deka }e ima i niski udari, no odnosot me|u dvajcata na{i glavni lideri, e ednostavno pove}e od ~isto rivalstvo. Mnogumina smetaat deka tokmu Gruevski i Crvenkovski se “lice i opa~ina”, deka tie dvajca vo nekakva “koalicija” ja upravuvaat dràvata od povlekuvaweto na Qub~o Georgievsk, pa so penalite {to me|usebno si gi mestat se odrùvaat vo ìvot. Drugi, pak, tvrdat deka borbata ne samo {to e iskrena, tuku e i za~ineta so zaemna nepodnoslivost, pa tie dvajcata se najkrvavi protivnici koi makedonskata politi~ka scena gi pameti. Vo sekoj slu~aj, ima ne{to vo odnosot me|u aktuelnite politi~ki mo}nici koj zboruva za dosega nevideno protivni{tvo, za antagonizam vo naj~istiot oblik i ~estopati emotivna i li~na borba, koja ne sekoga{ moè da se opravda so partiskite ili dràvnite interesi. Dvajcata se vo najotvoren sudir od samiot moment koga Gruevski ja prezede VMRO–DPMNE. Bitkata se zasili koga Crvenkovski stana pretsedatel, zo{to dvajcata ne moèa da obezbedat minimalni uslovi za kohabitacija. Pa, imavme obvinuvawa od Gruevski deka Crvenkovski ja kodo{i negovata vlada pred me|unarodnata zadnica (koga po sredbata so amerikanskiot diplomat, Nikolas Barns, Crvenkovski prenese deka toj mu rekol oti Hrvatska go zasluùva ~lenstvoto vo NATO, a Makedonija i Albanija ne se reformirani). Istite “grevovi” za kodo{ewe Gruevski mu gi prepi{uva na Crvenkovski i denes, koga ovoj ne e nositel

na nikakva vlast, pa ottuka, neminovno e pra{aweto, zo{to premierot celata kampawa ja naso~uva kon likot i deloto na Crvenkovski, koga i pove}e od o~igledno e deka sega tokmu taa e namerata na liderot na SDSM – da gi prezeme napadite vrz sebe i da ja is~isti Radmila [e} erinska!? Lu|eto koi se dolgi godini vo makedonskata politika tvrdat deka nema nikakvi zaedni~ki igri i deka dvajcata se zakoraveni rivali. Isto taka, tvrdat deka odnosot definitivno e li~en i deka takov pe~at ima i celata kampawa i celata nivna borba. Prviot pretsedatel na makedonskiot Parlament, ~ovekot koj neodmana se povle~e od politikata, Stojan Andov, veli deka kako iskusen politi~ar imal mo`nost da gleda kako tie dvajca rastat i se razvivaat vo lideri. Ne komentira dali Crvenkovski e frustriran od faktot {to “tamu nekoj si Nikola” (kako {to toa go tvrdat funkcioneri od SDSM) uspeal da osvoi neverojatni 560.000 glasa na izborite 2008 godina, frlaj}i mu go v lice faktot {to namesto i toj da odi na vonredni izbori vo 2004 godina re{i da bide pretsedatel. Andov tvrdi deka konturite na nivniot odnos, sepak, gi dal Gruevski: “Vo 2005 godina na Nikola Gruevski najpogodno mu be{e

da ja personificira cela tranzicija i site dràvni neuspesi vo likot na Crvenkovski za toj da moè da se nametne kako ~ovek na novoto vreme, moderen ekonomski reformator koj } e napravi investiciski raj od zemjava i }e go zgrabi patot do EU i NATO. Ne taka brzo, go pokaà vistinskoto lice i nameri, pa sega godinite frleni vo kampawska borba protiv Crvenkovski ne moè da se frlat vo voda. Nemu Crvenkovski mu e ìvo potreben, samo protiv nego toj ima materijal za borba, za da go obvinuva za nekakvi grevovi vo minatoto. Jas mislam deka Gruevski sega i ovie izbori gi raspi{a samo za da se kara so Branko, toa e negovoto li~no optovaruvawe i toj mu e odli~en sogovornik za{to }e mu vrati so ista mera. Crvenkovski toa odli~no go pravi i tuka e ume{nosta na igrata so koja uspea da go zavede Gruevski vo negovata mreà, na koja Gruevski lesno se lepi”. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, pak, Slobodan Чa{ule, veli deka Crvenkovski e istro{en politi~ar koj zaludno se obiduva da go izramni so sebe Nikola Gruevski. Go obvinuva za eftina kampawa i igra na emocii na gra|anite: “Li~nata boja vo odnosot so svoite rivali ja nametnuva Crvenkovski. Prvo toa

be{e Qub~o Georgievski, sega Nikola Gruevski. Ama Georgievski mu be{e pandan, Gruevski nikako. Gruevski e lider koj vodi pozitivna kampawa i koga toj karikira so imeto na Branko, toa go pravi kako odgovor na provokaciite. Toj ne nametnuva nervoza ili napadi. Toj samo odgovara na obvinuvawata. Toa e klu~niot problem na Crvenkovski i zatoa toj e opsednat so Gruevski – oti so nego ne moè da stavi lik na drugata strana od negoviot medal. Kontrateà na Gruevski bi bile Gordan Georgiev ili Zoran Jovanovski. Ama ne Branko, i toj so toa ne moè da se pomiri.” Odnosot me|u niv dvajcata tokmu na ovie izbori se o~ekuva da dobie i nekakva zavr{nica, zo{to treba da se definira pravecot vo koj bi se razvival. Kako }e se odnesuva Nikola Gruevski ako Crvenkovski, voop{to, navistina zamine od politi~kata scena? Dali toj toa navistina }e go stori i otkako } e gi prezeme site udari na kampawata, }e se povle~e i od liderskata pozicija vo partijata (bez razlika na rezultatite), pa }e ostavi nekoj drug da bide noviot “ko{mar” na Gruevski? I ako e taka, do koga Gruevski }e moè fokusot na svojata kampawa da go naso~uva kon “olicetvorenieto na tranzicijata i matnata privatizacija”?

BRANKO CRVENKOVSKI

Nikola Gruevski e na{ prerodbeni~ki pridones kon politi~kite, a bogami i medicinskite prira~nici Najgolema èlba na VMRO-DPMNE e SDSM da se samoraspu{ti, moèbi posakuvaat da se poleeme so benzin i da se zapalime Pet godini Gruevski vladee, a mene od usta ne me vadi. Pu{tete televizor, vo vmrovskite spotovi i mene me gledate. E sega da go pra{am za zagarantiranata zaguba na 5 juni koj }e bide kriv Cacko ili Branko. Jas i ti Nikola so site na{i grevovi da zastaneme pred javnosta, a potoa narodot neka odlu~i koj gradel, koj kradel. Ili prifati go ovoj predizvik ili zamol~i za ovaa tema zasekoga{. Otkaì se od vlasta i dràvnite funkcii. Ajde zaedno da ja spasime Makedonija i od Grujo i od Branko Ajde barem edna{ bidi golem ~ovek, barem edna{ bidi kako Branko. Ako navistina e takov junak, najgolem posle Aleksandar Makedonski, hrabar i re{itelen, neka prifati duel. Po avtopat kon Veles prebrojav 20 bilbordi, na koi e Nikola, a jas pokraj nego. Toj krupen, visok, stroen, jas siten, nikakov. E Nikola, Nikola, samo na fotomontaà moè{ da bide{ pogolem od Branko.

NIKOLA GRUEVSKI

Branko ajde na izbori, vreme e. Ajde na izbori da vidime koj e diktator, a koj ne e. Da vidime koj e nenarodna, a koja e narodna vlast. Me obvinuvaat deka jas se~am lenti, a Crvenkovski prese~e celi generacii, èlbi, ìvoti i sudbini. Govori{, Branko, deka si mi bil idol. Do tolku si fatil crta {to veruva{ deka ti na mene si mi bil idol. I na Branko }e mu ja zgolemime penzijata. Branko, me vika{ na duel. Pa ti si premnogu izvalkan, nema da dozvolam i mene da me izvalka{. Jas ne sakam da razgovaram so tolku izvalkani lu|e. Na 5 juni VMRO-DPMNE masovno }e ja dobie poddr{kata od gra|anite, a Branko Crvenkovski so svoite maalski {egi i trikovi }e zamine vo politi~kata istorija. Taèn kraj na edna od najgolemite politi~ki figuri vo Makedonija.

KOMERCIJALNA BANKA: NE SME DONATORI NA SDSM! omercijalna banka soop{ti deka ne e donator vo kampawata na SDSM, nitu na koja bilo druga politi~ka partija, otkako pred dva dena Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata pobara dopolnitelni informacii za toa so kolkav iznos bankata ja poddràla kampawata na najgolemata opoziciska partija. “Bankata nema izvr{eno donacija nitu na SDSM, nitu na koja bilo druga politi~ka partija. Sekoja nedela bankata odobruva stotici krediti na pravni i fizi~ki lica, pa vo ramkite na svoeto redovno rabotewe Komercijalna banka ima sklu~eno dogovor i so SDSM za ramkoven revolving kredit, vrz osnova na {to e odobren kredit vo iznos od 1.000.000 evra, a ne {est milioni evra, kako {to laèa nekoi portparoli i porane{ni pratenici”, se veli vo soop{tenieto od Komercijalna banka. Ottamu informiraat deka zaklu~no so 31. maj od odobreniot iznos na kreditot SDSM iskoristil 624.060 evra. Za odobreniot kredit bankata ima vospostaveno hipoteka na nedvièn imot koj e vo sopstvenost na SDSM, kako {to bilo objaveno vo Slu`ben vesnik broj 66 od 12. maj 2011 godina.

VISTINOMER ]E GI MERI LAGITE NA POLITIÂRITE istinomer.mk e najnovata internet-alatka koja ja promovira v~era Fondacijata Metarmofozis, a ~ija cel e da gi analizira vetuvawata na politi~kite subjekti i gi prezentira vo lesno ~itliva, agregirana forma, zaedno so sistematski statisti~ki podatoci. “Sekoe identifikuvano vetuvawe dobiva ocenka spored stepenot na ispolnetost: ispolneto, delumno ispolneto ili neispolneto. Vetuvawata koi se nelogi~ni ili iskaàni na na~in {to onevozmoùva da se proverat se ozna~eni kako nedosledni”, se veli vo soop{tenieto na Fondacijata. Vo momentov Vistinomer.mk sodrì ocenki za vetuvawata dadeni na minatite izbori od partiite koi ja osvoija vlasta i imaa realna mo`nost i da gi ostvarat tie vetuvawa. No, Vistinomer.mk }e prodolì da funkcionira dolgoro~no i }e go sledi ostvaruvaweto na predizbornite vetuvawa na pobednicite na izborite 2011 bez razika koi se, kako i izjavite na politi~arite koi moè da se klasificiraat kako vetuvawa me|u samite izbori.

IGRALI[TA I PARKIRALI[TA - ADUT NA VLADEJA^KATA PARTIJA! {te eden predizboren den pomina vo znakot na voobi~aeniot folklor na pu{tawe vo upotreba na zavr{eni proekti ili sve~enost za otpo~nuvawe so rabota na nov proekt. Ministerkata za vnatre{ni raboti i nositel na lista vo izbornata edinica 2, Gordana Jankuloska, vo dru{tvo na direktorot na Agencijata za mladi i sport, Dime Spasov, v~era postavija kamen-temelnik za izgradba na pove}enamensko igrali{te vo Jurumleri, op{tina Gazi Baba. I Gradot Skopje se javuva e aktiven - v~era se ozna~i po~etokot na izgradbata na novo parkirali{te pod Transportniot centar. Na ~inot prisustvuvaa gradona~alnikot na grad Skopje, Koce Trajanovski, i na op{tina Aerodrom, Ivica Konevski. Trajanovski informira{e deka rokot za izgradba na novoto parkirali{te e tri meseci, a }e ~ini 190 iljadi evra. Dràvnite funkcioneri ne miruvaat nitu vo vnatre{nosta. Dràvniot sekretar vo Ministerstvoto za obrazovanie, Elizabeta Todorovska, v~era prisustvuva{e na pu{tawe vo upotreba na u~ili{na sportska sala vo SOU “Car Samuil” od Resen. Pred dva dena vicepremierot i ministerot za ekonomija, Zoran Starevski, be{e vo poseta na naselenite mesta Angelci, op{tina Vasilevo i Petralinci, op{tina Bosilovo, i postavi kamen-temelnici na dve novi pove} enamenski sportski igrali{ta. Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata velat deka zakonot ne se prekr{uva. Proektite bile odamna najaveni i prisustvoto na ministrite i upotrebata na vladinite vozila bile vo soglasnost so zakonot. “Nema ni{to sporno vo toa {to nositelite na listite od Koalicijata za podobra Makedonija vo ovoj period gi koristat dràvnite vozila poradi toa {to istite se aktuelni ministri i toa im e zagarantirano”, izjavi pretsedatelot na Antikorupciska, Voislav Zafirovski.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI ROZALIJA KO^KOVSKA PRETSEDATEL NA VI[IOT UPRAVEN SUD udskiot sovet ja izbra Rozalija Ko~kovska, pretsedatel na Upravniot sud, za pretsedatel na noviot Vi{ upraven sud, koj treba da po~ne so rabota na 1. juli. Na konkursot, koj be{e objaven na po~etokot na ovoj mesec, se prijavile ~etvorica kandidati i toa Mustafa [ahini, [afajet Hajdari, Isamedin Limani i Ko~kovska, site sudii vo Upravniot sud. Na predlog na Vasil Gr~ev, ~len na Sudskiot sovet, Ko~kovska be{e poddr`ana so 12 glasovi za i tri protiv. Gr~ev potencira{e deka Ko~kovska, spored nego, e najsiguren kandidat poradi nejzinoto dolgogodi{no iskustvo. Ko~kovska vo dekemvri 2007 godina be{e izbrana za pretsedatel na toga{ novoformiraniot Upraven sud. Vo Upravniot sud dojde od mestoto sudija vo Osnovniot sud Skopje 1, a vo 2001 godina be{e i VD pretsedatel na krivi~niot sud. Ostanatite ~lenovi na Sudskiot sovet ne predlo`ija svoj kandidat. Sudskiot sovet pred dva meseci izbra 12 od 15 sudii koi treba da ja delat pravdata vo noviot sud. Osum od sudiite doa|aat od Upravniot sud. Tie }e po~nat so rabota po konstituiraweto na Vi{iot upraven sud. Dotoga{ ostanuvaat vo Upravniot sud, kade {to }e odlu~uvaat po pretstavkite na izborniot proces.

OTVORENA NOVATA GINEKOLOGIJA, NEDOOPREMENA! olgonajavuvanata Klinika za ginekologija po nekolku odlagawa v~era be{e sve~eno otvorena, no ne i pu{tena vo upotreba. Poluopremeniot objekt i re~isi praznite operacioni sali ne bea pre~ka premierot Nikola Gruevski, ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani i direktorot na klinikata, Sa{a Jov~evski, da ja prese~at crvenata lenta pred kameri. Sepak, nikoj od niv ne kaà koga klinikata }e gi primi prvite pacientki. Direktorot Jov~evski re~e samo deka o~ekuva da po~nat so rabota vedna{ po dobivaweto mikrobiolo{ki brisovi. Dali zgradata ima tehni~ki priem ne dobivme odgovor. Ministerot Osmani, pak, re~e deka preseluvaweto na opremata bi trebalo da zavr{i za eden mesec. “Ve}e od denes po~nuva preseluvaweto i }e bide na sekoi deset dena eden kat, bidej}i mora da vnimavame na pacientite. Treba da se ima predvid deka ima bebiwa vo inkubatori”, re~e Osmani, koj u{te pred eden mesec najavi deka klinikata moè da bide otvorena i bez da bide kompletno opremena. Premierot v~era go preskokna pozdravniot govor, no i pra{awata za izbrzanoto otvorawe na Ginekologija. Toa {to moè{e da se vidi v~era na otvoraweto e deka vo operacionite sali nema{e nitu instrumenti, nitu voda, tuku samo po nekoj operacionen stol, donesen u{te pri prethodnite najavi za otvorawe na klinikata. Spored najavite na nadle`nite, novata zgrada, vredna 560 milioni denari, treba da ima 197 kreveti i pet operacioni sali. Pred nepolni dva meseci najavenoto sve~eno otvorawe neo~ekuvano be{e odloèno vo posleden moment, neoficijalno poradi tehni~ki pri~ini.

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

BEZ PORTPAROL I VO VNATRE[NA VOJNA

DIK OSTANA NEDORASNATA ZA PREDIZVIKOT NA IZBORNIOT DEN!?

Od Komisijata ne sakaat da komentiraat zo{to s$ u{te ne izbiraat portparol, no javnosta {pekulira deka edinstvena pre~ka za toa e otvoreniot konflikt me|u ~lenovite od vlasta i od opozicijata. MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

zborite se vo nedela, a Dràvnata izborna komisija s$ u{te raboti bez portparol i najverojatno taka }e prodolì, iako pretsedatelot i ~lenovite na Komisijata odamna se svesni za hendikepot, osobeno vo izbornata kampawa, da funkcioniraat bez ~ovek zadolèn za odnosi so javnosta. “Nemaweto portparol pretstavuva realen hendikep i nedostatok vo rabotata i odnosot kon mediumite i se obiduvame {to pobrzo da pronajdeme soodvetna li~nost koja bi ja izvr{uvala ovaa odgovorna funkcija, posebno vo vreme na izbori”, izjavi neodamna pretsedatelot na DIK, Boris Kondarko, vo intervju za “Kapital”. Od Komisijata ne sakaat da komentiraat zo{to s$ u{te ne izbiraat portparol, no javnosta {pekulira deka edinstvena pre~ka za toa e otvoreniot konflikt me|u ~lenovite od vlasta i od opozicijata. Portparolot bi trebalo da ja soop{tuva definitivnata pozicija na Komisijata proizlezena od sednicite, no vo uslovi koga osven za tehni~ki formalnosti konfrontiranite strani ne moàt da se soglasat za ni{to drugo, toa bi bilo nevozmo`na misija. Ne e tajna deka i porane{niot portparol, Zoran Tanevski, si podnese ostavka svesen za na~inot na koj }e se razviva situacijata vo DIK. Po negovoto zaminuvawe, koe indikativno se slu~i na samo nekolku dena pred raspu{taweto na Sobranieto i raspi{uvaweto na predvremenite izbori,

Komisijata improvizira i kontaktite so javnosta gi ostvaruva preku pretsedatelot Kondarko ili nekoj od ~lenovite, niz ~ii izjavi jasno provejuvaat partiskite boi. ^lenovite predlo`eni od VMRO-DPMNE tvrdat deka se konstruktivniot faktor vo Komisijata, a nivnite kolegi od opozicijata deka tokmu trojcata od vladeja~kata partija (Sa{o Srcev, Jovan Josifovski, Vlatko Sajkoski) ja ko~at rabotata. Potpretsedatelot na DIK, Subhi Jakupi, koj potvrduva deka portparol nema na povidok, pojasnuva deka del od obvrskata za informirawe na javnosta, pokraj ~lenovite na Komisijata, prezelo u{te edno lice vraboteno vo DIK so drug opis na rabotno mesto, taka u{te edna{ potvrduvaj}i go apsurdot {to institucijata so najvisoka nadle`nost na izbori nema i ne mo`e da izbere portparol. “Bidej}i nemame portparol, a do izborite nema ni da izbereme, novinarite dobivaat

informacii za sednicite na DIK preku liceto Slavica Oxaklieska–Blaèvska. Za ostanatite raboti novinarite naj~esto go baraat pretsedatelot ili drugite ~lenovi na Komisijata”, veli Jakupi. Moèbi otsustvoto na portparol nema{e da bide tolku uo~livo ako Komisijata rabote{e malku poharmoni~no, no ostanuva faktot deka poradi otvoreniot konflikt me|u nejzinite ~lenovi na sednicite se zapnuva u{te pred da se izglasa dnevniot red. Koga postapuvaat po pretstavki od politi~kite subjekti od diskusiite na ~lenovite se dobiva vpe~atok deka ne rabotat na ist predmet. Gledaat dokazen materijal vo vid na videosnimki i ne moàt da se sloàt {to gledaat. Poslednata prakti~na demonstracija na ova tvrdewe ~lenovite na DIK ja ponudija pri pregleduvaweto na videosnimkata od Kriva Palanka, na koja lokalni ~lenovi na VMRO-DPMNE uni{tuvaat izbira~ki materijal (plakati)

na SDSM. Za opozicionerite vo Komisijata sodrìnata na prikaànoto be{e tolku jasna {to smetaa deka ne ostava prostor za tolkuvawa, a ~lenovite asocirani so VMRO-DPMNE ocenija deka obvinuvawata na smetka na nivnata partija se tolku neosnovani {to snimkata moralo da bide rezultat na tehni~ka manipulacija. “I jas povrzuvam od eden vo drug disk, istata tehnika ja imam”, izjavi ~lenot na DIK od VMRO-DPMNE, Sa{o Srcev, pojasnuvaj}i ja navodnata monta`na postapka primeneta od mediumot {to ja plasira{e snimkata vo javnosta. Vo vakva situacija koga DIK ne moè da donese odluka za relativno neva`ni predizborni incidenti i toa pregleduvaj}i videozapis kako dokaz, moème da pretpostavime kako }e funkcionira Komisijata na denot na izborite, koga moèbi }e treba da nosi itni odluki za incidenti od koi }e zavisi izborniot rezultat.

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

INFARKTOT I MOZO^NIOT UDAR UBIVAAT

@IVOTNIOT VEK VO MAKEDONIJA NAJKRATOK

Re~isi 60% od vkupniot broj po~inati lica vo 2009 godina umrele od infarkt ili mozo~en udar, pokaùvaat podatocite na Dràvniot zavod za statistika. @ivotniot vek na gra|anite vo Makedonija iznesuva samo 68,6 godini za maì i 73,5 godini za èni VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

nfarktot i mozo~niot udar se najgolemite ubijci na gra|anite vo Makedonija. Re~isi 60% od vkupniot broj po~inati lica vo 2009 godina umrele poradi ovie kardiovaskularni zaboluvawa, pokaùvaat podatocite na Dràvniot zavod za statistika. Vtor ubiec se malignite zaboluvawa, me|u koi naj~esti se karcinom na dojkata i na matkata kaj ènite, na prostatata kaj maìte i na debeloto crevo i belite drobovi kaj dvata pola. Treti na crnata lista se tiroidnata `lezda i dijabetesot. @ivotniot vek na gra|anite vo Makedonija iznesuva samo 68,6 godini za maì i 73,5 godini za èni. Ova zna~i deka gra|anite vo zemjava s$ pomladi umiraat zatoa {to prethodnite podatoci od Svetskata zdravstvena organizacija pokaùvaat deka Makedoncite ìveele pove} e - maìte do 72 godini, a ènite do 76 godini. Vo Hrvatska maìte ìveat do 73 godini, a ènite do 79 godini. Vo Slovenija, ìvotniot vek e u{te podolg – 76 godini kaj maìte i 82 godini kaj ènite. Najdolgove~ni se Grcite, maìte ìveat vo prosek 78 godini, a ènite 83 godini. Ova pokaùva deka ìvotniot standard i zdravstveniot sistem vo Makedonija se katastro-

SUBVENCII ZA OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA VO AGRAROT emjodelcite }e moàt da apliciraat za finansiska poddr{ka za koristewe obnovlivi izvori energija. Naskoro se o~ekuva da bide objaven oglasot za podnesuvawe barawa za ovie merki od Programata za ruralen razvoj za 2011 godina. “Пroizvoditelite }e moàt da apliciraat za merkite za koristewe odr`livi energii i pottiknuvawe zemjodelski praktiki so koi se za~uvuva ìvotnata sredina”, velat od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Investiciite za zgolemuvawe na ekonomskata vrednost na {umite se odnesuvaat na зголемување на kapaciteti za obrabotka na biomasata .Merkata za investicii vo infrastrukturata na zemjodelstvoto predviduva poddr{ka na proekti za oprema za snabduvawe so elektri~na energija na zemjodelskite stopanstva.

PANEL-DISKUSIJA NA NOVA ZA SOCIJALNA EDNAKVOST

imnazijata NOVA organizira panel-diskusija za socijalnata ednakvost i tretmanot na marginaliziranite socijalni grupi vo Evropa i vo SAD, kako i vo Makedonija Na ovaa tema, utre, kako {to informiraat od gimnazijata, }e govorat ambasadorite na SAD, Holandija, Slovenija i Ungarija, a prisutni }e bidat okolu 100 u~enici od gimnazijata koi zaedno so 20-ina svoi profesori }e se priklu~at kon diskusijata i }e imaat mo`nost da postavuvaat pra{awa. “Kako u~ili{te koe e dom na mnogu razli~ni nacii i u{te pove}e kulturi, i koe gi vospituva svoite u~enici na me|usebna doverba i po~it, bi sakale da se priklu~ime kon borbata za ednakvost, solidarnost i vrednuvawe na ~ovekovite prava, borba koja kontinuirano se vodi na me|unarodno nivo, a koja cenime deka treba da se vodi i vo ramkite na na{eto op{testvo”, veli Viktor Novakovski, direktor na NOVA i organizator na panel-diskusijata.

G falni i site reformi i pari {to se dadeni za ovaa cel ne podobrile ni{to. Statistikata vo 2009 godina zabeleà porast od 0,4% na brojot na po~inati lica vo sporedba so 2008 godina. Od vkupniot broj po~inati 52,7% se maì. Spored ekspertite, trendot na zgolemuvawe na smrtnosta vo Makedonija se javuva kako rezultat na propusti vo zdravstveniot sistem i nenavremena prevencija. Pretsedatelot na Zdruènieto na pacienti, Vesna Veli}Stefanovska, veli deka zdravstveniot sistem go ignorira alarmot koj go vklu~ile poslednite podatoci za zgolemenata smrtnost. “Iako site mo`ni indikatori upatuvaat na seriozna vlo{enost na zdravjeto na gra|anite, preventivnata za{tita e ponekvalitetna. Za situacijata da bide potragi~na, pred edna ipol godina Fondot za zdravst-

DRASTI^NO ZGOLEMEN BROJ NA PO^INATI DOEN^IWA na po~inati doen~iwa vo Makedonija vo 2009 Bna rojot godina se zgolemi za 24,7% i dostigna 278 doen~iwa 1.000. U~estvoto na ovaa kategorija vo 100 po~inati lica iznesuva 1,5%.

0,4%

e zgolemen brojot na po~inati lica vo Makedonija vo 2009 sporedeno so 2008 godina

veno osiguruvawe gi namali starosnite granici za preventivni pregledi na srce i za maligni ispituvawa. Vo svetot, pravo na pregled imaat lu|eto do 94 godini, a kaj nas do 64 godini. Dali postarite se neva`ni za dràvata i koga }e napolnat 64 godini moè da umrat?”, pra{uva Stefanovska. Nevrohirurgot Spase Jovkovski veli deka smrtnosta, osobeno od infarkt i mozo~en udar, moè drasti~no da se namali dokolku se zgolemi nivoto na prevencija i svesnosta kaj pacientite. “Primarnata za{tita e presudna. Toa zna~i deka ulogata na mati~nite lekari pri prevencijata e najva`na za zdravjeto na pacientite. Koga rabotev vo Anglija, dràvata ne im go pla} a{e lekuvaweto na tie koi redovno ne odea na pregled. Toa e isto kako osiguritelna kompanija da ne ti isplati ot{teta ako si vozel pijan. No, za da se podigne svesnosta kaj

“MAJSTORSKO PIVO”, NOV PROIZVOD NA PRILEPSKA PIVARNICA VESNA VELI]STEFANOVSKA PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA PACIENTI

Pred edna ipol godina, Fondot za zdravstveno osiguruvawe gi namali starosnite granici za preventivni pregledi na srce i za maligni ispituvawa. Vo svetot, pravo na pregled imaat lu|eto do 94 godini, kaj nas samo do 64 godini. Dali postarite se neva`ni i koga }e napolnat 64 godini mo`e da umrat? pacientite treba i dobra kampawa. Namesto politi~ki, redno vreme e da po~neme da gledame i korisni reklami”, veli Jovkovski.

rilepskata pivarnica na pazarot lansira nov proizvod - “majstorsko pivo”. Analizite na kompanijata poka`ale deka na pazarot nedostiga pivo vo segmentot “svetlo” so dostapna cena za site potro{uva~i. “Uspeavme da ja pronajdeme vistinskata formula za lansirawe vakov proizvod. Makedonija odamna ima educirani potro{uva~i koi znaat {to e kvaliteten proizvod. Tokmu kvalitetot {to go zastapuvame i doverbata koja ja imame steknato kaj potro{uva~ite so dosega{nite brendovi ni dade dopolnitelen pottik za lansirawe na celosno nov proizvod – “majstorsko pivo”“, veli Sa{ko Samarxioski, generalen menaxer na Prilepska pivarnica.

SUBVENCII ZA MLEKO DA SE DAVAAT PO KVALITET, A NE PO KVANTITET ite involvirani strani da vlo`at dopolnitelen napor za podobruvawe na sostojbite vo mle~nata industrija. Farmerite da go podobrat kvalitetot na mlekoto, no i da go zgolemat proizvodstvoto za da se nadmine momentalniot nedostig, prerabotuva~kite centri da dadat pottik za zgolemuvawe na otkupot, da obezbedat garancija za krediti, da pomognat vo uzvozot na visokokvalitetni junici i evtina sto~na hrana, a dr`avata da napravi izmeni vo Zakonot za subvencii, pa stimulaciite da se davaat po postignat kvalitet, a ne po kvantitet. Ova e zaklu~okot od tribinata {to ja organizira Mlekara Bitola-BiMilk po povod 1 Juni, Svetskiot den na mlekoto.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.693

MBI 10

2.790

MBID

117,66

2.780

2.673

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

OMB

117,65

2.770

2.653

2.760

117,65

2.750

117,65

2.633 2.613

2.740

2.593

117,64

2.730

2.573

2.720

25/05/11

26/05/11

27/05/11

28/05/11

29/05/11

30/05/11

31/05/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

25/05/11

117,64 26/05/11

27/05/11

28/05/11

29/05/11

30/05/11

31/05/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

25/05/11

26/05/11

27/05/11

28/05/11

29/05/11

30/05/11

31/05/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

STARTUVA PRVATA DOMA[NA MRE@A NA ANGELI-INVESTITORI

MAKEDONSKA BERZA

BOGATI POEDINCI ]E FINANSIRAAT DOBRI IDEI Mre`ata na biznis-angeli }e objavi povik za biznis-predlozi od potencijalni klienti, kako i za novi angeli-investitori zainteresirani da se priklu~at kon nea IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

entarot za inovativnost pri Proektot na USAID za konkurentnost ja lansira{e prvata mreà na biznisangeli vo Makedonija. Ovaa mreà pretstavuva formalna mreà na angeli-investitori – pretpriema~i i bogati poedinci podgotveni da investiraat sopstveni pari, znaewe, ve{tini i socijalen kapital vo novi i inovativni biznisidei so potencijal za visok rast. “Sledej}i go primerot na mnogu zemji, biznis-angelite se odli~en na~in za finansirawe start ap biznisi, osobeno tie {to se orientirani kon inovacii”, smeta Robert Vurc, direktor na misijata na USAID. Ovie angeli-investitori obezbeduvaat finansirawe za pretpriema~i koi vo normalni uslovi ne bi imale pristap do finansii. Novoformiranata mreà na biznis-angeli ve}e ima 10 ~lenovi biznis-angeli i desetina predlozi za biznis koi momentalno se evaluiraat. So cel da gi napravi svoite uslugi dostapni na po{irokata javnost, mreàta naskoro }e objavi povik za biznispredlozi od potencijalni klienti, kako i za novi angeliinvestitori zainteresirani da se priklu~at kon mreàta. Vo obid da se povrzat angelite so mo`nostite za investirawe vo start ap biznisite, }e bide organizirana i ve~era so

ROBERT VURC

QUP^O ZIKOV

@ARKO POPILIEV

DIREKTOR NA MISIJATA NA USAID VO MAKEDONIJA Sledej}i go primerot na mnogu zemji, biznisangelite se odli~en na~in za finansirawe start ap biznisi, osobeno tie {to se orientirani kon inovacii.

PRETSEDATEL NA MRE@ATA NA BIZNIS-ANGELI Na{ata misija e da gi pronajdeme angelite-investitori i da gi spoime so vetuva~kite biznisproekti {to bankite odbivaat da gi finansiraat.

MENAXER NA CENTAROT ZA INOVATIVNOST PRI PROEKTOT ZA KONKURENTNOST Ima poedinci podgotveni da vlo`at duri i od polovina do eden milion evra vo razrabotuvawe na nova kompanija koja ima potencijal da se {iri vo me|unarodni ramki.

angeli-investitori. “Naj~esto i vo slu~ai koga pretpriema~ite imaat odli~no izraboteni biznis-planovi, bankite redovno baraat silni obezbeduvawa nekolkupati povisoki od vrednosta na samiot biznis {to se predlaga. Taka, odli~ni proekti koi bi otvorile i po nekolku stotici rabotni mesta za kratko vreme ne mo`at da se realiziraat. Misijata na na{ata grupa e da gi pronajde angelite i potencijalnite dobri proekti”, re~e Qup~o Zikov, pretsedatel na Mre`ata na biznis-angeli. Ima li potencijalni biznisangeli vo Makedonija? Vo Cen-

tarot za inovativnost se ubedeni deka otkoga }e profunkcionira mreàta mnogumina } e bidat iznenadeni od licata {to }e se pojavat vo uloga na nadvore{ni investitori. Spored prvi~noto istraùvawe koe go napravile, se pokaàlo deka, pokraj golemite biznismeni koi ve}e se poznati vo Makedonija, ima i mnogu drugi {to se podgotveni da vloàt duri i od polovina do eden milion evra vo razrabotuvawe na nova kompanija koja ima potencijal da se {iri vo me|unarodni ramki. @arko Pop-Iliev, menaxer na Centarot za inovativnost

pri Proektot na USAID za konkurentnost, veli deka na pazarot ve}e dejstvuvaat investitori vo forma na biznisangeli, no toa se odvivalo neorganizirano. “Site velat deka e kriza i nema pari, a vsu{nost, se gradat zgradi na sekoj ~ekor. O~igledno e deka lu|eto nemaat dovolno idei kade da gi vlo`at svoite pari. Zatoa, smetame deka vremeto e sozreano i deka ovoj klub na biznis-angeli }e otvori nov izvor na kapital, }e educira lu|e i }e ovozmo`i pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto”, veli Pop Iliev.

16,67% PORASNAA AKCIITE NA R@ INTER-TRAN[PED isoki 16,67% porasnaa v~era na akciite na R@ Inter-Tran{ped na Makedonskata berza. Se istrguvaa 500 akcii na ova dru{tvo po cena od 70 denari za akcija, pri {to be{e napraven promet od 35.000 denari. Na redovniot pazar najmnogu, 2,76%, porasnaa akciite na Makedonski Telekom. Inaku, na oficijalniot pazar najmnogu padnaa akcite na R@ Institut, od 2,67%. Na redovniot pazar najgolem pad zabele`aa akcite na Ar~elormital (CRM) so namaluvawe na prose~nata cena od 2,92%. Od akciite koi se trguvaat na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Alkaloid, so promet od 1,9 milioni denari. Od akciite na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Makedonski Telekom, so promet od 1,5 milioni

denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 v~era porasna za 0,65% i denot go zavr{i so vrednost od 2.680,13 indeksni poeni. MBID porasna za 0,23% i denot go zavr{i so vrednost od 2.777,44 indeksni poeni. Dodeka indeksot na obvrznici OMB povtorno ne zabele`a promena. Na Makedonskata berza v~era prometot iznesuva{e 11,5 milioni denari od koi 9,1 milioni denari na oficijalniot pazar, a na redovniot pazar se istrguvaa 2,4 milioni denari. Oficijalniot pazar u~estvuva{e so 78,98% vo ostvareniot promet, dodeka redovniot pazar so 21,01%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo bele`i namaluvawe od 11,37% vo sporedba so prethodniot trgovski den, a prometot od trguvawe so obvrznici se namali za 49,75%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

31.05.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.633,969,64

-0,91%

-3,07%

3,64%

-2,63%

0,99%

29.05.2011

54.950,00

ILIRIKA GRP

48.846.593,57

-1,99%

-2,96%

-6,83%

-8,61%

0,25%

29.05.2011

1,75

342.200,00

Иново Статус Акции

18.260.151,81

3,08%

-1,20%

5,40%

5,41%

-3,13%

30.05.2011

3.833,61

1,31

322.023,00

KD Brik

38.075.157,16

-1,33%

-2,81%

-1,69%

-4,95%

4,00%

30.05.2011

28.141,75

0,79

337.701,00

KD Nova EU

25.708.099,24

-1,33%

-4,93%

1,75%

-0,90%

0,07%

30.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.738.219,41

0,27%

-2,77%

2,24%

0,92%

1,08%

30.05.2011

КБ Публикум -обврзници

33.669.326/68

0,30%

0,00%

30.05.2011

70,00

16,67

35.000,00

Бетон АД Скопје

7.580,00

2,61

Македонијатурист АД Скопје

2.900,00

Комерцијална банка Макпетрол АД Скопје

РЖ Интер -Трансшпед АД Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата

31.05.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Топлификација АД Скопје

4.086,72

-0,18 1.401.745,00

Стопанска банка АД Битола

2.650,36

-1,47

132.518,00 3.208,00 6.650,00

РЖ Институт АД Скопје

401,00

-2,67

Арцелормиттал Скопје

133,00

-2,92

Стопанска банка Скопје

204,31

-0,22 535.300,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ

ХВ ALK (2010) BESK (2010)

РМДЕН10 Алкалоид АД Скопје Македонски Телеком Скопје Топлификација АД Скопје Макстил АД Скопје

31.05.2011

Вкупно издадени акции

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1431353

401,26

11,34

0,99

54562

567,72

13,83

0,23

3071377

95,35

6,56

0,58

KMB (2010)

2279067

628,36

6,1

1,09

MPT (2010)

112382

-2037,51

-13,81

0,82

REPL (2010)

25920

2980,4

14,09

0,85

4.548,42

0,12 2.076.167,69 0,61 1.896.693,00

SBT (2010)

389779

39,99

66,27

0,63

513,67

2,76 1.523.046,00

STIL (2010)

14622943

0,47

448,54

2,63

4.086,72

0,18 1.401.745,00 0,53 998.055,00

TPLF (2010)

450000

277,07

14,75

1,12

ZPKO (2010)

271602

-165,14

-14,18

0,37

31.05.2011 Просечна цена (МКД) 86,1

208,58

Износ (МКД)

31.05.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

31.05.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

33.696

49,75

114.029

107

24,54

147.725

118

6,87

обични акции

39.308

51,73

Вкупно Редовен пазар

39.308

51,73

0,00

187.033

144

22,09

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, втornik - 31.05.2011)

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

ZGOLEMEN BROJOT NA PRELETUVAWA NAD MAKEDONSKOTO NEBO ZA 16,8% o prvite ~etiri meseci od godinava Makedonskata kontrola za letawe (M-NAV) registira zgolemuvawe na brojot na naplatni edinici od preletuvawata za 16,8% vo odnos na istiot period lani. Zgolemuvaweto e dvojno pogolemo od evropskiot prosek, koj za prvite ~etiri meseci od 2011 godina iznesuva 8,4% i za 10,3% pogolemo od predviduvawata na Eurokontrol. Ova go poka`uvaat podatoc-

ite od Centralnoto biro za naplata (Central Route Charging Office - CRCO) na Eurokontrol, spored koi Makedonija po pokazatelite e na devetto mesto od zemjite-~lenki i za razlika od izminatite godini, ima najgolem procent na zgolemuvawe od site sosedni zemji. Poedine~no, vo sporedba so 2010 godina, zgolemuvaweto e 9,9% vo januari, 14% vo fevruari, 8,3% vo mart i 32,7% vo april.

STOPANSKA BANKA BITOLA NA LICITACIJA NUDI IMOT NA JAKA 80 topanska banka Bitola prodava 1.320 kvadratni metri deloven prostor na Jaka 80 so po~etna cena od 1,5 milioni evra. Skopski izvr{itel objavi deka po barawe na Stopanska banka Bitola na 16. juni godinava }e odr`i licitacija na koja }e ponudi na proda`ba deloven prostor vo Skopje na ulica Atinska na broevite 12 i 33, so po~etna cena od 1.514.400 evra. Ovoj imot bil staven pod

“Makedonskiot vozdu{en prostor vo prvite ~etiri meseci od 2011 godina go preletaa 23.344 vozduhoplovi, {to e najgolema brojka za periodot od godinata. Vkupniot broj vozduhoplovni operacii e 27.349, od koi 3.005 se sletuvawata i poletuvawata na Aleksandar Veliki i Sveti Apostol Pavle. Rekorden den e 30. april so 365 preletuvawa na vozdu{niot prostor na Makedonija”, soop{ti M-NAV.

hipoteka vo korist na bankata za kredit {to Jaka 80 go zela, no ne go vra}ala navremeno. Farmacevtskata kompanija Jaka 80 e vo sopstvenost na srpskiot biznismen Jovica Stefanovi} Nini, koj ve}e polovina godina e vo pritvor za pronevera so lekovi od milion evra. Nini na makedonskata javnost & e dobro poznat. Toj vo Makedonija be{e gazda na Rado banka i na Makedonska banka,

koi otidoa vo likvidacija, a i na farmacevtskata kompanija Jaka 80. Preku Jaka 80 ima udel vo nekolku makedonski kompanii, me|u koi konditorskata fabrika Evropa.

INVESTICISKI ^IN SO TO^NO PRECIZIRANI ^EKORI

17.03.2010 KAKO “NAPA\AAT” KOMPANIITE KOGA PREZEMAAT DRUGA KOMPANIJA?

Makedonskite kompanii koga se pretstavuvaat pred potencijalnite kupuva~i, so sebe go nosat i “bagaòt” na ekonomijata na zemjata i biznis-klimata. Vkupnata slika moè da bide lo{a ili dobra zavisno od site parametri, no definitivno e sloèna za{to nieden seriozen kupuva~ ne saka da kupuva “ma~ka vo vre}a” SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

ompaniite, odnosno nivnite delovni i finansiski performansi, ne se edinstveniot odlu~uva~ki faktor dali tie }e bidat prezemeni od pogolem i posilen strate{ki investitor ili }e bidat ostaveni sami da se borat na pazarot. Makedonskite kompanii, koga se pretstavuvaat pred potencijalnite kupuva~i, so sebe go nosat i “bagaòt” na ekonomijata na zemjata i biznis-klimata. Vkupnata slika moè da bide lo{a ili dobra zavisno od site parametri, no definitivno e sloèna za{to nieden seriozen kupuva~ ne saka da kupi “ma~ka vo vre}a”. [to se slu~uva pred da dojde momentot da se formira generalnata slika ili da se donese odluka za prijatelsko ili neprijatelsko prezemawe? Periodot do ovie dva klu~ni momenti trae mnogu dolgo i vo me|uvreme kompanijata {to treba da bide prezemena i uslovite vo koi raboti se pod silen monitoring na kupuva~ot i na negovite konsultanti. Toa {to vo momentot nema oficijalni informacii deka nekoja makedonska kompanija e cel na prezemawe, ne zna~i deka vo zadnina ne se slu~uva ni{to. “Kapital” objavi deka nekolku stranski mlekarnici se zainteresirani za Svedmilk, deka sopstvenicite na Po{tenska banka pregovaraa so gr~kiot biznismen Dimitris

MO@NI AKVIZICII VO MAKEDONIJA?!

NA^INI NA PREZEMAWE KOMPANII

Qubqanska mlekarnica da go prezeme Svedmilk Gr~kiot biznismen Dimitris Kondominas da ja kupi Po{tenska banka Stranski fond da gi prezeme akciite na Imlek vo IMB Belgiskata grupacija Delez preku Delta Maksi da kupi nekoj trgovski sinxir vo Makedonija Centralna kooperativna banka projavi interes za Stopanska banka Bitola

Kondominas, deka e mo`no Stopanska banka Bitola da dobie strate{ki investitor, a Tineks ili Skopski pazar da bidat potencijalen target na belgiskata kompanija Delez. Doprva mo`e da se pojavat novi informacii. Koi parametri i faktori gi meri potencijalniot kupuva~ koga odlu~uva dali da prezeme edna kompanija? “Investitorot prvo ja analizira zemjata kako lokacija za investirawe: osnovnite zakonski aspekti, pazarni i dano~ni. Ja razgleduva konkretnata dejnost i mestoto na dru{tvoto vo dejnosta. Najzna~aen za investitorot e potencijalot za rast. Najdobro se prodavaat dru{tva koga poka`uvaat stabilen rast, no s$ u{te imaat kapacitet za rast. Obi~no pomalku interesni se zrelite kompanii, koi go postignale zenitot i ne se o~ekuva golem razvoj vo idnina. Tie se skapi zatoa {to vo niv premnogu e investirano, a mo`nosta da se vrati investicijata e na podolg rok. Se gledaat vkupniot prihod, dobivkata,

zadolènosta, imotot, meanaxerskite praktiki, fleksibilnosta, ~ove~kite resursi”, velat konsultantite. Koga se raboti za prijatelsko prezemawe, otkako }e padne odluka za akvizicija, kupuva~ot analizira pove}e dru{tva i pravi prvi~en razgovor, potpi{uva pismo na doverlivost, angaìra izrabotka na dlabinska analiza i na procenka. I prodava~ot pravi prvi~en razgovor so tie {to najmnogu mu se ~inat soodvetni, potpi{uva pismo na doverlivost, angaìra izrabotka na dlabinska analiza i na procenka. “Celta na kupuva~ot e da se podgotvi za procesot, da znae {to eventualno moè da korigira pred proda`bata i da ja podgotvi pregovara~kata pozicija. Potoa po~nuvaat pregovarite i se sklu~uva dogovorot za prezemawe. Toa e dolg proces. Moè da trae od nekolku meseci do godina”, objasnuvaat ekspertite. Spored niv, zakonskiot ambient vo Makedonija e relativno dobar za da stimulira prezem-

PRIJATELSKO PREZEMAWE:

NEPRIJATELSKO PREZEMAWE:

DOKAPITAC LIZACIJA:

potpi{uvawe strate{ki k dogovor za prezemawe, naj~esto na mnozinski udel ili na 100% od kapitalot.

napad od kupuva~ot vrz ak io erska a sstrukr k akcionerskata tura za da otkupi {to pogolem del od akciite i akcionerite {to davaat otpor da gi napravi malcinski. Zakonska obvrska e koga }e stigne do 25%, da raspi{e javen povik za otkup na akcii.

ovozmoùva zadrùvawe e ood so s e os a i naa del sopstvenosta obezbeduva sve` kapital za finansirawe na razvojot. Noviot kapital moè da dojde preku emisija na akcii na berza (inicijalna ponuda na akcii) ili preku emituvawe akcii za poznat kupuva~.

awe kompanii. No, ukaùvaat deka biznis-ambientot e mnogu polo{ zatoa {to zemjata e mala, so nekooperativna i upla{ena administracija i barawata na investitorite bavno i neefikasno se procesiraat. Vo slu~aj na neprijatelsko prezemawe, kupuva~ot odnapred gi ima potrebnite analizi za kompanijata {to saka da ja napa|a, a se odlu~uva za vakvo prezemawe zatoa {to ne postignal dogovor so dominantnite sopstvenici, tie ne sakaat da ja prodavaat kompanijata ili moèbi o~ekuva deka taka }e pomine poevtino. Edna kompanija moè da dobie strate{ki investitor i

preku dokapitalizacija, koja ovozmoùva zadrùvawe na del od sopstvenosta i obezbeduva sve` kapital za razvoj. Noviot kapital moè da dojde na dva na~ina: preku emisija na akcii na berza, odnosno inicijalna ponuda, ili preku emituvawe akcii za poznat kupuva~. Najsve` primer za toa e neodamne{nata emisija na akcii od Komercijalna banka, vredna okolu 15 milioni evra. Naj~esto se bara dokapitalizacija {to }e ja sprovedat finansiski i strate{ki partneri. Strate{kite investitori po pravilo se kompanii od ista, sli~na ili komplementarna industrija, koi pokraj pari moè

da donesat znaewe i iskustvo. Finansiskite investitori po pravilo se institucionalni, kako, na primer, *private equity fondovi, so definirana strategija na vlo`uvawa vo industrii. Tie nemaat namera zasekoga{ da ostanat vo sopstveni~kata struktura i obi~no izleguvaat za tri do sedum godini, prodavaj}i go svojot udel. Konsultantite velat deka makedonskite kompanii pove}e razmisluvaat za proda`ba na postojnite akcii ili udeli i za nivno izleguvawe od firmata, otkolku da pokanat drugi partneri da vnesat dopolnitelni sredstva vo dru{tvoto.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,32%

3,34%

4,24%

5,09%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,6141

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

43,1713

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

71,0577 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

50,7237

Канада

долар

44,2408

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,1529

61,35

42,6

70,3

50,1

Fokus

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

“KAPITAL” ANALIZIRA KAKO PROPADNA OBIDOT ZA HRVATSKO PRODIRAWE NA SLO

ZO[TO AGROKOR NE USPEA DA GO PREZEME MERKATOR?

2,78

milijardi evra prihod od proda`ba ostvari Merkator vo 2010 godina

700

milioni evra planirani investicii na Merkator vo slednite pet godini

3,63

padna operativnata dobivka pred odano~uvawe na Agrokor

milijardi evra prihodi od proda`ba ostvari Agrokor vo 2010 godina

Iako posledniot tender za proda`ba na udelot na La{ko vo Merkator zavr{i neuspe{no, analiti~arite i vo Hrvatska i vo Slovenija smetaat deka prikaznata ne e zavr{ena. Predupreduvaat deka spre~uvaweto na Ivica Todori} da go kupi Merkator pove}e }e go uni{ti imixot na Slovenija kako investiciska destinacija otkolku {to }e gi za{titi slovene~kite nacionalni interesi! VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ropadnatiot obid najgolemata hrvatska kompanija Agrokor da go prezeme najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir Merkator povtorno, po kojznae koj pat, ja otvora temata kako, so koi metodi i od koi pri~ini ekonomskite i trgovskite odnosi me|u zemjite od porane{na Jugoslavija ne mo`at celosno da funkcioniraat po ~isto pazarna logika. Analiziraj}i go slu~ajot AgrokorMerkator, “Kapital” vo krajna linija gi otslikuva balkanskite ekonomski relacii optovareni so nacionalni predrasudi, `elba za {titewe na sopstvenite interesi, makar i da se kosat so pravilata na me|unarodnite organizacii. Obidot da se navleze vo pri~inite zo{to Ivica Todori}, najgolemiot hrvatski biznismen i investitor, ne uspea da vleze na slovene~kiot pazar najlesno se ogleduva vo

novinarskite tekstovi i editorijali na vesnicite vo dvete zemji. O~ekuvano, sekoj od niv prikaznata ja tretira od svoj agol. Hrvatskite mediumi i analiti~ari propadnatata zdelka ja objasnuvaat so parolata “Svoeto ne go davame, tu|oto go sakame”, kvalifikuvaj}i ja Slovenija kako zemja zatvorena za stranskiot kapital, osobeno od sosedstvoto. Iako Slovencite najdoa formalen na~in da ja spre~at proda`bata na Merkator, se ~ini deka ne site se ubedeni deka toa e najpametniot poteg. Glavniot urednik na slovene~kiot biznis-vesnik “Finance”, Petar Frankl, smeta deka cenata koja Agrokor ja ponudi za akciite na Pivovarna La{ko vo Merkator nema povtorno da se dostigne. “Merkator porano ili podocna }e mora da se prodade, a te{ko }e mu bide da najde strate{ki partner me|u golemite evropski trgovski kompanii koi }e gi zadovolat o~ekuvawata na Slovenija ili }e bidat podgotveni da platat visoka cena za negovite akcii”, predupredi Frankl.

“FINANCE”: HOLANDSKI AHOLD E NAJDOBAR KUPUVA^ ZA MERKATOR! ovinarite na slovene~kiot vesnik “Finance”, koi najop{irno od slovene~kite mediumi ja sledea sagata za proda`bata na nivnata nacionalna gordost, otkako se dozna deka se bara nov kupuva~ odlu~ija samite da istraàt koj e najdobriot kupuva~ za Merkator, koj }e gi zadovoli Slovencite. Toa, spored “Finance”, e holandskiot trgovski xin Ahold, koj raboti vo devet evropski i 15 amerikanski dràvi. “Koga }e pogledneme {to se nudi na pazarot, edinstveno holandskiot xin Ahold moè da konkurira tuka”, objavi “Finance”. Holan|anite ne sakaa da go komentiraat mo`niot vlez na hrvatskiot pazar, no istaknaa deka sekoga{ baraat novi pazari za pro{iruvawe vo Evropa i vo SAD. “Finance” potencira deka Ahold ne izrazil interes za Merkator, tuku samite na vlasta & poso~uvaat vo koja nasoka bi trebal da gledaat koga baraat kupuva~.

Sli~no razmisluva i Zoran Jankovi~, porane{niot direktor na Merkator i aktuelen gradona~alnik na Qubqana, koj e uveren deka porano ili podocna Merkator }e zavr{i vo racete na Agrokor. Jankovi} pred sedum godini pregovara{e so Ivica Todori} i Miroslav Mi{kovi} za povrzuvawe na Merkator, Agrokor i Delta, no toa ostana samo na nivo na inicijativa. Hrvatskiot biznismen Emil Tedeski, sopstvenik na Atlantik grupa, koj pred edna godina uspea da ja prezeme slovene~ka Droga Kolinska, isto taka smeta deka tretiot neuspeh na Ivica Todori} vo prezemaweto na paket-akcii vo Merkator ne e kone~en. Ubeden e deka Agrokor }e ima nova {ansa za Merkator. “Za razlika od na{eto prezemawe na Droga Kolinska, kade {to postoe{e eden golem i dvajca mali sopstvenici, vo ovoj slu~aj ima razli~ni interesi”, izjavi Tedeski.

Ulogata na politikata Za razlika od biznismenite i analiti~arite, vo slu~ajot AgrokorMerkator ulogata na vladinite ministri be{e da ja destimuliraat zdelkata. Tie celo vreme otvoreno pora~uvaa deka doa|aweto na Agrokor }e gi trgne slovene~kite proizvodi od policite na Merkator, }e ja zagrozi prehranbenata industrija i mnogumina }e ja zagubat svojata rabota. Slovene~kiot premier, Borut Pahor, se brane{e deka nema nema nikakva vrska so odlukata da se blokira proda`bata na akciite na Merkator, no ne zaborava{e da potseti deka trgovskiot sinxir ima golem nacionalen interes. “Ne e tajna deka so pove}e ministri razgovarav za sudbinata na Merkator. Toj e najgolem rabotodavec vo Slovenija i va`na kompanija za plasman na slovene~kite proizvodi”, izjavi Pahor. Stavot na slovene~kata Vlada najdobro go dolovi slovene~kiot minister za zemjodelstvo, Dejan @idan, spored kogo prezemaweto na Merkator od strana na Agrokor bi gi zagrozilo dr`avnite interesi vo proizvodstvoto na hrana i doma{nite proizvoditeli. “Merkator na svoite polici prodava okolu 40% hrana proizvedena vo Slovenija i e mnogu va`en faktor za zemjodelstvoto i prehranbenata

industrija, koja vrabotuva iljadnici lu|e. I vladite na najgolemite evropski dràvi se borat za svoite najgolemi kompanii, pa nikoj ne bi smeel da & zabeleì i na Slovenija {to vo nekoi sektori ima dràven interes”, izjavi @idan. Toj predupredi deka na Merkator ne mu treba partner kako Agrokor, a kako problem go navede i toa {to hrvatskiot koncern ima kompanii koi se zanimavaat so proizvodstvo na hrana. “Toj bara kanali za plasman na sopstvenite proizvodi, a e neprijatelski raspoloèn kon slovene~kite proizvoditeli, {to se gleda vo faktot deka na{ite proizvodi gi nema na policite na hrvatski Konzum”, smeta @idan. I ministerot za finansii, Franci Kriàni}, predupredi na mo`nite negativni efekti dokolku Merkator se prodade za poniska cena ili ako dojde do neprijatelsko prezemawe od strana na stranski konkurent, so ogled na va`nata uloga na Merkator za slovene~kite dostavuva~i i zemjodelskoto proizvodstvo. “Ako treba da se prodade Merkator neka go kupi nekoja mo}na kompanija. Jas sum optimist i mislam deka procesot na pro-da`ba }e se odviva normalno”, izjavi Kriàni}, koj vaì za eden od istaknatite zagovornici za odbrana na nacionalnite interesi vo slovene~kata Vlada. Za razlika od aktuelniot establi{ment, porane{niot slo-

PETAR FRANKL UREDNIK NA SLOVENE^KIOT VESNIK “FINANCE” Merkator porano ili podocna }e mora da se prodade, a te{ko }e mu bide da najde strate{ki partner me|u golemite evropski trgovski kompanii koi }e gi zadovolat o~ekuvawata na Slovenija ili }e bidat podgotveni da platat visoka cena za negovite akcii.

no.

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

TOP 25

NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOT

OVENE^KIOT PAZAR KAKO PO^NA CELATA PRIKAZNA? elata drama me|u Agrokor i Merkator oficijalno po~na koga vo januari ovaa godina slovene~kata kompanija Pivovarna La{ko raspi{a tender za proda`ba na 23,34% od akciite koi gi poseduva vo najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir. Atmosferata se zagrea koga vo mart za akciite na Merkator ima{e samo tri ponudi, od koi najdobra isprati Agrokor (206 evra za akcija). Vo toa vreme cenata na akciite na Merkator na Qubqanskata berza iznesuva{e 170 evra. Drugite konkurenti, Mid Evropa i Varburg Pinkus, ponudija po 165 evra za akcija. Podocna ponudata na Agrokor be{e zgolemena na 221 evro. Slovene~kite mediumi i analiti~ari toga{ objavuvaa analizi deka cenata bi trebalo da iznesuva najmalku 291 evro po akcija, a za Pivovarna La{ko proda`bata ne bi zna~ela mnogu, bidej}i parite od proda`bata na udelot vo Merkator ne bi gi dobila navreme za da se spasi od bankrot. Finalno, vlezot na Todori} vo Merkator go spre~i Agencijata za za{tita na pazarnata konkurencija, koja zabrani proda`ba na akciite na Pivovarna

La{ko. Agencijata na Pivovarna La{ko i na bankite koi imaat zna~itelni akcionerski udeli vo Merkator, (NLB, NKBM, Abanka, Banka Ceqe, Gorewska banka i Banka Koper) im go ograni~i slobodnoto raspolagawe so akciite bez nivna soglasnost. Na toj na~in ja spre~i upravata na prezadolènata kompanija Pivovarna La{ko da ja prifati ponudata na Agrokor. Menaxerite na Pivovarna La{ko se pobunija deka imaat dolg od re~isi polovina milion evra, no Vladata ne popu{ti na nivnite poplaki. Nadzorniot odbor na Pivovarna La{ko, zagrièn za svojata idnina, go poddrà predlogot na Merkator da se formira konzorcium zaedno so bankite za formirawe pogolem udel, koj vo idnina }e se ponudi na proda`ba. Formiraweto konzorcium vo koj treba da u~estvuvaat i bankite koi imaat svoi akcii vo najgolemata slovene~ka trgovska kompanija se o~ekuva do 10 juni ovaa godina. Vo Slovenija sega se aktuelizira pra{aweto dali moè na me|unaroden tender da se dobie podobra ponuda od nekoj strate{ki investitor od Evropskata unija.

KAKOV TREBA DA BIDE IDNIOT KUPUVA^? Da ne e od sosedstvoto (Italija, Hrvatska, Avstrija). Mora da bide podaleku od Slovenija; Kupuva~ot na slovene~kite proizvodi bi trebalo da im go otvori patot kon Zapadot, a ne kon Balkanot, bidej}i regionot bi mo`ele sami da go osvojat. Da ne gi zagrozi slovene~kite proizvodi na policite; Kupuva~ot ne smee da bide vklu~en vo nikakvi skandali.

WAL-MART SE BORI DA OSTANE NA VRVOT kriza vo SAD s$ u{te negativno Finansiskata vlijae vrz maloproda`bata, pa sinxirot marketi

Wal-Mart vo prviot kvartal godinava se soo~i so pad na proda`bata od 1,1%. Toa ne be{e pre~ka da se najde na listata najuspe{ni kompanii vo svetot na magazinot “Forbs”

MERKATOR PLANIRA DA OSTVARI 2,9 MILIJARDI EVRA PRIHOD GODINAVA erkator minatata godina ja zavr{i so 2,78 milijardi evra prihod od proda`ba, {to e porast od 5,2% vo odnos na prethodnata godina. Ovaa godina slovene~kiot trgovski sinxir planira 2,9 milijardi evra prihod od proda`ba ili 6% rast vo odnos na 2010 godina, a do 2015 godina planira prihod od 4,2 milijardi evra. Od vkupnite prihodi na slovene~kot pazar Merkator ostvaril 60% od prihodot, na srpskiot pazar 17,2%, a na

EMIL TEDESKI

SOPSTVENIK NA ATLANTIK GRUPA a razlika od na{eto prezemawe na Droga Kolinska, kade {to postoe{e eden golem i dvajca mali sopstvenici, vo ovoj slu~aj ima razli~ni interesi.

vene~ki minister za ekonomija Matej Lahovnik smeta deka najavenata proda`ba na Merkator bi mo`ela da ja vrati doverbata na stranskite investitori vo Slovenija. Ovaa proda`ba }e bide nedvosmislen pokazatel za toa {to ostanalo od slovene~kata kredibilnost na me|unarodniot pazar na kapital. “Poradi politi~ko-ekonomski pritisoci, Merkator, koj izminative godini prodira{e na Balkanot, sega e vo situacija da se brani pred kupuva~ite od Balkanot”, izjavi Lahovnik i decidno sovetuva politikata da ne se me{a vo novata postapka za proda`ba, bidej}i na kupuva~ite im e seedno dali Merkator e vo slovene~ka sopstvenost ili vo racete na stranci. “Kupuva~ite se odnesuvaat racionalno i kupuvaat tamu kade {to e najevtino”, izjavi Lahovnik.

Ja zagubivme bitkata, no ne i vojnata

Po neuspehot da go prezeme Mer-

BORO MIR^ESKI

hrvatskiot 14,4% od prihodot. So akvizicijata na Getro, Merkator vo Hrvatska go zgolemil brojot na prodavnici. Celta e na hrvatskiot pazar do 2015 godina da ostvari 16,5% od vkupnite prihodi na grupacijata. Vo narednite pet godini Merkator planira da investira pove}e od 700 milioni evra, pred s$ vo razvoj na maloproda`nata i logisti~kata mre`a, a vo plan e i vlez na makedonskiot i na kosovskiot pazar.

DEJAN @IDAN

SLOVENE^KI MINISTER ZA ZEMJODELSTVO odori} bara kanali za plasman na sopstvenite proizvodi, a istovremeno e neprijatelski raspolo`en kon slovene~kite proizvoditeli, koi gi nema na policite na Konzum.

kator, Ivica Todori} vo javnosta ostavi vpe~atok deka ne e premnogu razo~aran od gubeweto na Merkator. Po odbivaweto na negovata ponuda toj izjavi deka }e prodol`i vo ostvaruvaweto drugi golemi proekti. “Svetot na biznisot e mnogu specifi~en, a toa zna~i deka sekoj den treba da se razmisluva kako da se odi napred, na koj na~in da se bide podobar i pokonkurenten na pazarot. Nam nedelno ni se nudat golemi mo`nosti na celiot svetski pazar, imame perfektni proekti”, kratko izjavi Todori}, ostavaj}i podotvorena vrata deka, sepak, ne e s$ gotovo. Hrvatskite analiti~ari smetaat deka Agrokor ja izgubil bitkata za prezemawe na Merkator, no ne i vojnata. “Merkator za {est meseci do edna godina }e se prodade na toj {to }e ponudi najgolem iznos”, uveren e

IVICA TODORI]

SOPSTVENIK NA AGROKOR vetot na biznisot e mnogu specifi~en, a toa zna~i deka sekoj den treba da se razmisluva kako da se odi napred, na koj na~in da se bide podobar i pokonkurenten na pazarot. Nam nedelno ni se nudat golemi mo`nosti na celiot svetski pazar, imame perfektni proekti.

hrvatskiot ugleden ekonomist Qubo Jur~i}, koj tvrdi deka odolùvaweto na proda`bata e del od procesot na kreirawe atmosfera na otpor kon privatizacijata. “Merkator sluè{e kako polica za polnewe na slovene~ka stoka. Uveren sum deka Slovencite ja iskoristija i iscrpija osnovnata pri~ina za postoeweto na trgovskiot sinxir. O~ekuvam deka politikata vo najbrz rok }e popu{ti i }e stane jasno deka odloùvaweto na proda`bata na Merkator e politi~ka odluka”, izjavi Jur~i}. Za analiti~arot Damir Novotni pri~inata za neuspe{noto prezemawe leì vo lo{ata sostojba na slovene~kata industrija. “Proizvoditelite stravuvaat deka Todori} }e gi stavi vo nepovolna polo`ba preku neredovno pla}awe”, izjavi Novotni.

AD s$ u{te se bori so posledicite od finansiskata kriza, koja drasti~no ja namali kupovnata mo} na Amerikancite. Poradi toa, {teti pretrpea i nekoi od maloproda`nite marketi. Sepak, toa ne be{e pre~ka eden od najgolemite sinxiri na marketi vo SAD, Wal-Mart da ne se najde na listata najsupe{ni kompanii vo svetot na magazinot “Forbs”. Proda`bata vo prodavnicite na Wal-Mart vo prviot kvartal godinava se namali za 1,1%, a padot na profitot be{e najvoo~liv kaj prodavnicite {to se otvorija pred edna godina vo SAD. Ova be{e osmi kvartalen pad po red, so {to se zaokruì eden od najlo{ite periodi vo istorijata na Wal-Mart. I pokraj lo{ata proda`ba, od kompanijata istaknaa deka kvartalniot profit dostignal 3,3 milijardi dolari (97 dolari po akcija), a minatata godina iznesuva{e 3,4 milijardi dolari. Spored ova, kompanijata gi nadmina i svoite o~ekuvawa i o~ekuvawata na ekspertite. Vkupniot profit od proda`ba vo fiskalnata godina, koja zavr{i vo mart, porasna za 4,4% i dostigna 103,4 milijardi dolari. Od kompanijata istaknuvaat deka toa se dolì na niskite ceni na proizvodite za vreme na inflacijata. Wal-Mart, sinxirot marketi koj go osnova{e Sem Volton vo 1962 godina, stana lider na politi~kite, ekonomskite i socijalnite debati vo SAD. Poddrùva~ite na ovoj sinxir prodavnici tvrdat deka negovite legendarni niski ceni pridonele da se zgolemi potro{uva~kata, ovozmoùvaj}i im na doma}instvata so mali prihodi da si dozvolat duri i televizori so ramni ekrani. No, golem del od ekspertite smetaat deka ovaa kompanija negativno vlijaela na pazarot na trud vo SAD. Kriti~arite istaknuvaat deka niskite ceni vo prodavnicite

na Wal-Mart bile pri~ina za da se namalat platite vo zemjata, nanesuvaj}i im pogolema {teta otkolku korist na Amerikancite. Sevo ova pridonese biznisot na Wal-Mart da stane najkontroliran vo zemjata. Porane{niot direktor na sektorot za maloproda`ba na Wal-Mart, H. Li Skot, izjavi deka ako se trka{ za direktor na ovaa kompanija e kako da se kandidira{ za pretsedatel na SAD. Vo 2008 godina, Skot go zazede mestoto na Majkl T. Djuk. Vo toa vreme kompanijata s$ pove}e se streme{e kon razvoj. Neodamna, se soo~i i so najgolemiot skandal vo korporativnata istorija na SAD. Vo mart godinava, del od vrabotenite vo Wal-Mart podnesoa kolektivna tu`ba pred vrhovniot sud poradi polova diskriminacija od svoite nadredeni. Vo tu`bata se vklu~ija eden milion èni, {to go napravi najskandalozniot slu~aj povrzan so diskriminacija na rabotnici vo istorijata na dràvata. Tu`bata se podnese poradi davawe pomala plata na ènite otkolku na maìte, voedno davaj}i im pomali poka~uvawa i pomalku mo`nosti za unapreduvawe. Vo tu`bata e navedeno deka iako 65% od vrabotenite vo Wal-Mart bile èni, samo 33% od niv bile staveni na menaxerski pozicii. Spored tuìtelite, lokalnite menaxeri imale pregolema sloboda da donesuvaat odluki za platata i unapreduvaweto na vrabotenite, valkaj}i go imeto na Wal-Mart i sproveduvaj}i rasna diskriminacija. Od Wal-Mart smetaat deka priloènite dokazi se nesigurni, naveduvaj}i deka nivnata politika strogo zabranuva diskriminacija. Vo sekoj slu~aj, od kompanijata velat deka tuìtelite koi rabotele vo 3.400 prodavnici i bile rasporedeni na 170 razli~ni vidovi rabotni mesta, nemaat mnogu zaedni~ko za da podnesat kolektivna tu`ba. Sepak, sudot donese nekolku presudi vo korist na tuìtelite.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

USPE[NO ZAVR[ENI PREGOVORITE SO LONDONSKIOT KLUB Ako

se ima predvid deka vo evidencijata na Narodnata banka, Republika Makedonija (odnosno pravni subjekti od Republika Makedonija) mu dolè{e na Londonskiot klub kreditori 644 milioni dolari, a nie prezemavme samo 228,7 milioni dolari, toga{ moème da konstatirame i denes deka vo tie ~etiri dena vo Wujork e postignat ogromen uspeh za namaluvawe na nadvore{niot dolg na Makedonija i na zadolènosta na stopanstvoto

o{to presedan?! Zatoa {to po definicija Me|unarodniot monetaren fond e za{titnik na me|unarodniot kapital, zna~i, gi za{tituva doveritelite, a ne dol`nicite, kako {to izleguva{e vo ovoj slu~aj. Nie ja zamolivme drugata strana da dozvoli gospodinot Korker da gi izloì ekonomskata sostojba na Republika Makedonija i aran`manite {to gi imame so MMF. Pregovara~ite od Londonskiot klub, iako ne im be{e prijatno, od ovoj prepad {to im go napravivme nemaa kade – go prifatija. Gospodinot Korker sosema objektivno ja izloì sostojbata vo koja se nao|a{e vo toa vreme na{ata zemja, ekonomskite posledici {to gi ima pretrpeno od nadvore{nite {okovi (embargoto od Grcija, posledicite od sankciite na ON vrz SR Jugoslavija), naporite {to gi pravi Vladata za da odrì makroekonomska stabilnost itn. Negovoto izlagawe, imaj}i predvid deka doa|a od pretstavnik na MMF, ima{e silno dejstvo vrz pretstavnicite na Londonskiot klub. Vedna{ po negovoto izlagawe tie pobaraa pauza za konsultacii. Po pauzata {efot na nivniot pregovara~ki tim izjavi deka se neprijatno

iznenadeni {to MMF napravi presedan i zastana na strana na edna zemja-dol`nik. Na{iot odgovor be{e deka Fondot ne e u~esnik vo pregovorite, toj samo objektivno ja prezentira ekonomskata situacija vo koja se nao|a zemjata. So eden takov pozitiven poen gi prodolìvme pregovorite. Vo prodolènieto sleduva{e moeto izlagawe za ekonomskata i politi~kata situacija vo Republika Makedonija, koe samo vo poizostrena forma be{e na ista linija kako i izlagaweto na gospodinot Korker. Isto taka, sovetnikot podeli posebno izgotven set memorandumi na informacii za Republika Makedonija. Bidej} i pogolem del od pra{awata bea ras~isteni vo pregovorite so Slovenija i so Hrvatska, kako {to se definirawe na vkupniot iznos na dolgot, otstranuvawe na delot od dolgot otkupen od srpski i so niv povrzani firmi itn., nie insistiravme da se fokusirame na glavnoto pra{awe - procentot na vkupniot dolg {to treba da go prezeme Republika Makedonija. No, pretstavnicite na Londonskiot klub odolùvaa da diskutirame po toa pra{awe. Na edna od pauzite go pra{uvam na{iot sovetnik koja e pri~inata za vakvoto nivno odnesuvawe.

“Pri~inata e mnogu prozai~na, dragi ministre”, mi odgovara toj, “pregovara~ite do{le od Pariz, Frankfurt, Tokio, smesteni se vo najskapite hoteli vo Wujork, tro{ocite za toa gi pla}a zemjata-dol`nik, t.e. Makedonija vo slu~ajov, i Vie barate za dva dena da gi zavr{ite pregovorite. Kako koga tie namislile najmalku nedela dena da pominat vo Wujork”. Koga go slu{na toa guvernerot Stanoevski plamna. Re~e, }e im kaème deka utre si odime. Gi prodolìvme razgovorite i raspravata prodolì za procentot koj treba da go prezememe od vkupniot jugoslovenski dolg. Nivnata pozicija be{e da prezememe dolg koj }e bide za eden procenten poen povisok od procentot utvrden od MMF za podelba na kvotata. Toa zna~i 5,4+1. Na{ata pozicija, pak, be{e da prezememe za eden procenten poen pod procentot utvrden od MMF, odnosno 5,4-1. Vtorata rabota za koja postoeja razliki be{e rokot na otplatata. Nie predloìvme zna~itelno podolg rok i grejsperiod, a tie re~isi dvojno pokratok rok, bez grejs-period. Razlikite bea takvi i tolkavi {to izgleda{e deka }e ni bidat potrebni pove}e rundi pregovori i pove}e meseci za

da gi pribliìme gledi{tata ({to, inaku, e voobi~aena praktika vo pregovorite me|u Londonskiot klub i zemjitedol`nici). Zatoa, re{ivme da im priredime u{te edno iznenaduvawe. Utredenta dojdovme na pregovori so spakuvani kuferi. Tie gledaa so nedoverba vo nas. “Gospoda”, im velam, “ova ne e trik, nie mora itno da se vratime, bidej}i situacijata vo Makedonija naglo se vlo{i”. “Vo {to e problemot?”, povtorno so nedoverba i odredena doza sarkazam pra{uva pretstavnikot od Sosiete èneral (Societe Generale). “Problemot e”, im velam, so seta serioznost, “{to vo Makedonija se pojavi virus od koj dobivaat truewe vo u~ili{tata samo decata od albanskata nacionalnost”. “Ajde, ve molam, kako e mo`no toa?”, pra{uva voda~ot na nivnata pregovara~ka ekipa. “Mo`no e gospodine. Makedonija, za àl, se nao|a na Balkanot, a na Balkanot s$ e mo`no. Ako ne veruvate, poglednete gi izve{taite na Rojters i na drugite agencii”. Koga vidoa deka seriozno mislime da zamineme cel den ni pomina vo seriozni razgovori. Vo docnite popladnevni ~asovi od ~etvrtiot den postignata e soglasnost

po site otvoreni pra{awa. Ostana u{te advokatskite zastapnici da go doteraat dogovorot, spored, kako {to velea, Wujor{koto pravo. Rezultatite od tie pregovori se slednite: So potpi{uvaweto na Dogovorot i izdavaweto na obvrznicite na 26. mart 1997 godina Republika Makedonija prezede del od dolgot po NFA spogodbata od 1988 godina vo visina od 5,4% od glavninata na dolgot i 3,65% od dostasanite, a nenaplateni kamati i od zadocnetite kamati. Vkuniot dolg {to go prezede Reublika Makedonija iznesuva{e 228.727.000 dolari, so rok na otplata od 15 godini i ~etiri godini grejs-period. Ako se ima predvid deka vo evidencijata na Narodnata banka, Republika Makedonija (odnosno pravni subjekti od Republika Makedonija) mu dolè{e na Londonskiot klub kreditori 644 milioni dolari, a nie prezemavme samo 228,7 milioni dolari, toga{ moème da konstatirame i denes deka vo tie ~etiri dena vo Wujork e postignat ogromen uspeh za namaluvawe na nadvore{niot dolg na Makedonija i na zadolènosta na stopanstvoto. Namaluvaweto na dolgot na Republika Makedonija

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

BRENDOVI

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

kon stranskite kreditori za pove}e od 415 milioni dolari ne go o~ekuvaa i najgolemite optimisti. [to e isto taka va`no, toa ne be{e prika`ano od Londonskiot klub kako otpis na dolgot (poradi principot - se prezema del od jugoslovenskiot dolg) i so toa ne se naru{i imixot na zemjata vo me|unarodnite finansiski krugovi. Kako {to e op{to poznato, ako nekoja zemja se dovede do sostojba stranskite kreditori da mora da otpi{uvaat nejzini dolgovi toa mnogu negativno vlijae na potencijalnite stranski investitori vo taa zemja, odnosno prakti~ki, za taa zemja me|unarodniot pazar na kapital e zatvoren. ISPRAVKA Vo prethodnata kolumna na profesor doktor Qube Trpeski pogre{no e prenesena edna re~enica. Namesto “od makedonska strana vo pregovorite u~estvuvame jas, toga{en guverner na NBM i direktor na Direkcijata...”, treba da stoi “od makedonska strana vo pregovorite u~estvuvame jas, toga{niot guverner na NBM i direktorot na Direkcijata za ekonomski odnosi so stranstvo vo NBM”. Im se izvinuvame na profesorot Trpeski i na ~itatelite.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

]E DOBIE LI ATINA NOV PAKET-POMO[ OD EU I MMF?

GRCIJA I [TEDI I NEMA PARI

EU i MMF baraat od Grcija novi merki za {tedewe za da & odobrat nova rata od finansiskata pomo{. Za da vospostavi red EU planira duri i da se vklu~i vo sobiraweto danok vo Grcija na~in do revolucija, a kako posledica na toa gr~kata Vlada “}e ja zagubi kontrolata nad upravuvaweto so zemjata”. Vo me|uvreme, protestite prodol`uvaat. Pristani{tata vo Grcija v~era bea blokirani pove}e od ~etiri ~asa od rabotnicite koi se protiv privatizacija. Londonski “Fajnen{al tajms” prenesuva deka Evropskata centralna banka (ECB) procenuva deka do krajot na slednata

ako {to se prodlabo~uva krizata, a opozicijata odbiva kakvi bilo novi merki za {tedewe koi bi go namalile nadvore{niot dolg na Grcija, evropskite lideri baraat vol{ebna formula za da si gi vratatt parite {to & gi pozajmija ija na najzadolènata zemjaa vo evrozonata. Evropskata ata unija (EU) po itna postapka raboti na u{te eden en paket-pomo{ za Grcija, za sledniot mesec da & odobri zaem so koj bi se izbegnala opasnost odd bankrot. Novit paket-pomo{ moèe da iznesuva 20 milijardi evra, a u{te 60 milijardi evra Grcija treba da sobere preku {tedewe i proda`ba naa dràven imot. Dopolnitelna tenzija na Vladata ata & sozdava informacijataa {to ja objavi germanskiot ot vesnik “Bild” deka CIA A predupreduva oti Grcijaa moè da se soo~i so voen en prevrat. Vo izve{tajot se poso~uva deka protestitee niz ulicite na Atina moè oè da dovedat do eskalacijaa na nasilstvoto i na toj

godina na Grcija }e & bidat potrebni dopolnitelni 60 do 70 milijardi evra zatoa {to ne gi ostvari vetuvawata za namaluvawe na buxetskiot deficit, koj momentalno iznesuva pove}e od 150% od brutodoma{niot proizvod (BDP) na zemjata. Za istata cel, vo maj minatata godina Grcija dobi

I.br.78/2011

JAVNA OBJAVA (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Republika Makedonija - Dr`avno pravobranitelstvo od Skopje, zasnovano na izvr{nata isprava VII TS.br 683/08 od 13.05.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje so EMBG 4030994276124 i sedi{te na ul. Pavel [atev br. 20A, go

P O V I K U V A Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, da se javi vo kancelarijata na Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, so sedi{te na bul. K.J. - Pitu br.28-4/4 zaradi dostava na Zapisnik za popis i procena na podvi`ni predmeti (vrz osnova na ~len 94 i 95 od ZI), od 20.05.2011 god., Zaklu~ok za na~in na proda`ba na popi{anite predmeti (vrz osnova na ~l.97 st.2 od ZI) od 30.05.2011 godina i Zaklu~ok za proda`ba na podvi`ni predmeti so usno javno naddavawe (vrz osnova na ~len 96 i 97 stav 1 od ZI) od 30.05.2011 god., VO ROK OD 8 (OSUM) DENA smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA.

I Z V R [ I T E L PAVEL TOMA[EVSKI

milijardi evra se procenuva deka }e iznesuva noviot paket-pomo{ za Grcija

milijardi evra dopolnitelno & trebaat na Grcija za da go finansira buxetskiot deficit do 2013 godina

milijardi evra treba da sobere Grcija od privatizacija na kompaniite vo dr`avna sopstvenost za da go namali paketotpomo{ od EU i MMF

110 milijardi evra od EU i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF). NAMALUVAWE NA OTPOROT Germanija, koja zaedno so nekolku zemji od EU do v~era se protive{e na dodeluvaweto dopolnitelni sredstva, sega ja razgleduva mo`nosta da napravi otstapki i da ja poddr`i Grcija preku namaluvawe na svojot pritisok za predvremeno preza-

kaùvawe na gr~kite obvrkaù znici. Ova pretstavuva priznic znanie deka Germanija mora znan da & pozajmi pove}e pari na GGrcija, so {to }e & pomogne na zemjata da izleze mogn od “slepata “s ulica” vo koja najde koga ostana bez se na pari. pari r Paketot, na koj vo momentov rabotat finanmome siskite lideri vo evrozonasiski ta, }}e vklu~uva i merki za pottiknuvawe na privatnite potti sopstvenici na gr~kite sopst obvrznici obvr r da gi prodolàt roko rokovite za otplata. GGr~kiot vesnik “Kattimerini” objavi deka ministrite za finansii m nna 17-te zemji-~lenki na eevrozonata bi moèle ssledniot ponedelnik da odràt specijalen sostanok odr` r za noviot paket-pomo{. Ovaa informacija ja Ov negira{e portparolot ne na EU. Pretstavnici na EU tvrPr

dat deka Grcija bi moèla da napravi mnogu pove}e za da izleze od bankrot, me|u ostanatoto i da se obide da prodade del od dràvniot imot. ^lenot na izvr{niot odbor na ECB, Jirgen Stark, izjavi deka dokolku privatizira del od imotot, Atina moè da se sobere duri 300 milijardi evra. Pretsedatelot na evrozonata, @an-Klod Junker, pobara problemot so dolgot na Grcija da bide re{en do krajot na juni, po sredbata so francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi. Junker e optimist za pra{aweto na gr~kiot dolg. Vesta deka EU e vo faza na podgotvuvawe nov paketpomo{ za Grcija ja podigna vrednosta na evroto vo odnos na dolarot i toa najmnogu vo poslednite tri nedeli.

HA[KOTO OBVINITELSTVO RAZGLEDUVA SPOJUVAWE NA SUDEWETO MLADI]-KARAXI] a{koto obvinitelstvo ja razgleduva mo`nosta na porane{niot komandant na vojskata na Republika Srpska, Ratko Mladi}, da mu se sudi zaedno so porane{niot lider na bosanskite Srbi, Radovan Karaxi}, no odlukata za toa s$ u{te ne e donesena,izjavi sino}a sovetnikot na glavniot ha{ki obvinitel, Fredrik Svinen. “Gi ispituvame site mo`nosti. Spored pravilata na procedurata, postoi mo`nost tie dva slu~ai da bidat spoeni. Obvinitelot s$ u{te ne donel odluka, toj sega gi ispituva site mo`ni opcii”, re~e

Svinen. Spored Svinen, edna od cesa mo`nostite e dvata procesa da bidat spoeni samo poo ieto, nekoi to~ki od obvinenieto, voto vklu~uvaj}i go zlostorstvoto vo Srebrenica. “Site sakame proces koj nema dolgo da trae, koj }e bide dobro voden i vo koj pravata na obvinetiot }e bidat po~ituvani”, re~e Svinen. Mo`nosta na Mladi} i Karaxi} da im se sudi zaedno, o, pred nekolku dena ne ja otfrli nitu glavniot ob-vinitel, Ser` Bramerc.

FREDRIK SVINEN

VO 2010 GODINA VO SRBIJA OSTANALE BEZ RABOTA OKOLU 300.000 LU\E o Srbija okolu 300.000 lu|e ostanale bez rabota vo 2010 godina, a vo 13% od doma}instvata najmalku eden ~len na semejstvoto e nevraboten, izjavi v~era direktorot na agencijata Ipos stratexik menaxment, Sr|an Bogosavlevi}. Spored podatoci na Dr`avniot zavod za statistika, vo 2010 godina vo Srbija bez rabota ostanale okolu 220.000 lica. “Alarmira~ki e deka s$ pove}e lu|e vo dr`avata se na pragot na siroma{tijata i vo sekoe doma}ion-

stvo po eden e nevraboten”, istakna Bogosavlevi} za vreme na trkaleznata masa na tema “Kakov e ìvotot vo Srbija vo odnos na sosednite zemji”. Toj re~e deka dràvata prvenstveno treba da se zanimava so nevrabotenosta, ìvotniot standard, platite i siroma{tijata. Prose~nata plata vo Srbija vo mart godinava iznesuva{e 357 evra, {to e re~isi dvapati pomalku od prose~nata plata vo Hrvatska i re~isi tripati pomalku vo sporedba so platata vo Slovenija.

TURCIJA I POSTAVI ULTIMATUM OD SEDUM TO^KI NA EU urcija e podgotvena da gi postavi na nova osnova odnosite so EU po parlamentarnite izbori na 12 juni i & postavi ultimatum od sedum to~ki na EU, objavi kiparsko-gr~kiot vesnik “Filelefteros”. Spored vesnikot, me|u barawata e i Turcija da se pokanuva na sredbite na vrvot na EU, a turskiot minister za nadvore{ni raboti da u~estvuva na sredbite na {efovite na diplomatii od Unijata koga na niv se razgovara za regionalni i me|unarodni pra{awa koi se vo interes na zemjata. Drugoto barawe od Ankara e orga-

nizirawe neoficijalni razgovori na nivo na politi~ki direktori za regionalni pra{awa, kako, na primer, Zapaden Balkan, a isto taka i po~esti sredbi na rabotnata grupa za Balkanot. “Filelefteros” pi{uva deka Turcija saka da u~estvuva i na sredbite na vrvot na EU vo Brisel i preku konsultacii EU-Turcija bara da ima zbor pri formiraweto na nadvore{nata politika na Unijata, dodeka kiparskata i gr~kata Vlada pravat napori da go spre~at toa. Vesnikot tvrdi deka sedumte barawa na Turcija se poddr`ani od Velika Britanija, [vedska i Italija.

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...POLITI^KA KRIZA?!

...LIBISKATA VOJSKA SE PRAZNI

...PODMETNATI EKSPLOZII

Elizabeta Vtora na sostanok so britanskiot premier

Voeni generali go napu{taat Gadafi

Bomba vo pretstavni{tva na Ikea

kralica Elizabeta Vtora odrà sostanok so et generali, dva polkovnici i eden major od libiskata ve eksplozii vo prodavnici za mebel na trgovskiot sinxir premierot Dejvid Kameron, stravuvaj}i deka referendumot Pvojska go napu{tija libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi. DIkea se slu~ija vo Belgija i Holandija. Vo dvata slu~ai, sigBza ritanskata nezavisnost koj [kotska planira da go odrì, moè da Vojskata na Gadafi, od po~etokot na vojnata do denes se namali nalizirano e na vreme, a po istragata na policijata otkrieno e predizvika secesija i raspad na Obedinetoto Kralstvo.

za 80%, {to e dokaz za negoviot avtoritarizam.

deka eksplozijata bila aktivirana so dale~inski mehanizam.

KRIZATA VO EVROZONATA SE PRODLABO^UVA

SE POBROJNI DR@AVITE-PROTIVNICI ZA SPAS NA BANKROTIRANITE Zapadnoevropskite dràvi se netolerantni za ekonomskata neposlu{nost na Grcija, Irska i Portugalija. Najgolem protivnik za nov zaem za Grcija e Germanija, koja saka da go zadrì statusot najmo}na ekonomija vo evrozonata BORO MIRÊSKI rcija, Irska i Portugalija gi dovedoa na rabot na trpenieto Germanija, Francija i Velika Britanija. Finansiskata kriza vo del od zemjite od evrozonata koja po~na pred tri godini, namesto da se bliì kon krajot se prodlabo~uva i uslo`nuva, {to vo posledno vreme gi zaostruva i odnosite me|u dràvite koi po~naa da se polariziraat vo stavot dali, kakva i kolkava treba da bide pomo{ta za najzagrozenite. Razvojot na situacijata vo koja vo dru{tvo na Grcija i Irska koi minatata godina podignaa zaem od spasuva~kiot fond na Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond neodamna im se priklu~i i Portugalija, a [panija tropa na vratata, gi razluti vode~kite ekonomii od evrozonata koi po~naa da gi preispituvaat parite so koi tie participiraat vo spasuva~kiot

Velika Britanija. Razvienite zapadnoevropski dràvi osven {to participiraat vo spasuva~kiot fond na EU, neretko i bilateralno gi pomagaat pomalku razvienite ekonomii od niv. Samo Velika Britanija, godi{no & zajmuva na gr~kata ekonomija okolu milijarda evra. Finansiskata kriza {to ja zafati evrozonata e glaven inicijator na brojnite problemi so koi se soo~ija dràvite vo poslednite dve godini. Krizata predizvika ogromni politi~ki tenzii i socijalni nemiri vo dràvite od ovoj region, koj svojot revolt od strogite merki za {tedewe go iskaùvaat “na ulica”. Politi~arite se borat da go zadràt rejtingot pa taktiziraat so reformite koi treba da gi prezmat za da ja ublaàt situacijata. Tokmu od ovie pri~ini i Finska najostro se sprotivstavi na zaemot koj EU i MMF & go dodelija na Portugalija, no ne uspea da gi spre~i me|unarodnite kreditori vo namerite. Del

fond. Na golemo sega se debatiraat pri~inite i uslovite dali Grcija }e ja zasluì slednata tran{a od postoe~kiot zaem vredna 12 milijardi evra, koja treba da & se isplati vo juni i dali gi ispolnuva uslovite za podignuvawe nov zaem. Najgolem oponent na zgolemuvawe na fondot za spas na zagrozenite ekonomii e Germanija. Vkupnata izloènost na bankarskiot sektor vo Germanija na dol`ni~ni hartii od vrednost na Grcija, Irska i Portugalija e mnogu golema i iznesuva neverojatni 27 milijardi dolari. Iako germanskite bankarski giganti Doj~e bank i Komercbank, liderite vo ovoj sektor, imaat niska izloènost od okolu {est milijardi evra, ekspertite smetaat deka toa e dovolno za da potfrli bankarskiot sektor vo nacionalni ramki. KOJ I ZO[TO E PROTIV? Drugi protivnici za tro{ewe na dràvni pari za spas na zagrozenite dràvi-~lenki na evrozonata se i Francija i K

Izvor: The Economist

meseci oficijalno go uvoija noviot mehanizam za spas na dr`avite “zaglaveni” vo krizata. Evropskiot mehanizam za stabilnost, (ESM), koj }e stapi na sila vo 2013 godina, }e ima kapacitet od neverojatni 750 milijardi dolari, koi }e se raspredeluvaat po mnogu postrogi kriteriumi. Ovoj mehanizam }e go zameni momentalniot, koj ima ne{to pomal kapacitet, no i polesni uslovi za podignuvawe zaem. Vo noviot mehanizam Avstrija, Belgija,

od ekspertite smetaat deka Fincite go napravile toa za da gi prikrijat finansiskite problemi doma. Za razlika od zapadnoevropskite lideri, dràvite od Centralna i Isto~na Evropa na golemo go poddrùvaat spasuva~kiot fond. Najgolem poddrùva~ na stabilnosta na evroto e slova~kata premierka Iveta Radikova. NOVIOT SPASUVA^KI FOND Liderite na dràvite od Evropskata unija pred dva L

Kipar, Estonija, Finska, Grcija, Irska, Luksemburg, Portugalija, Malta, Slova~ka i Slovenija }e pridonesuvaat so pomalku od 3,5%, Holandija so okolu 5%, dodeka Francija, Germanija, Italija i [panija so pove}e od 15% od BDP. ESM }e ima bliska sorabotka so MMF, koj momentalno se soo~uva so seriozna kriza poradi seks-skandalot na ve}e eksdirektorot Dominik [tros-Kan i bitkata za negov naslednik.

Feqton

18 NAJGOLEMITE SEKS SKANDALI VO KOI BILE INVOLVIRANI BANKARI: TROJKATA VO DUBAI

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

QUBOVNIOT TRIAGOLNIK SO FINI[ ZAD RE[ETKI N PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ovozelan|anecot Tobi Kerol, imoten analiti~ar vo globalnata b a n k a HSCB Holdings, p o t o ~ n o v o podru`nicata HSBC Middle East {to ima sedi{te vo Dubai, iako ima{e godi{na plata od 160 iljadi dolari, po~etokot na godinava go pomina vo zandanite na Dubai, otkako negovite seksualni igri so dve dami trgnaa naopaku. Pred skandalot, za Tobi se znae{e deka e prili~no normalen bankarski slu`benik, no retko koj znae{e deka na negovata dolga vrska so Brazilkata Prisila & do{ol krajot. No, toa i nego voop{to ne go zasega{e. Taka, edna dekemvriska no}, brzo po razdelbata so devojka mu, ~ovekov

re{i da se opu{ti, pa ostvari intimna sredba so 31godi{nata Britanka, Daniele Spenser, koja vo Dubai ìvee u{te od 2004 godina. Pokraj ubavinata, Tobi be{e zaveden i od nivnata povrzanost kako imotni analiti~ari. No, ako no}ta be{e slatka, utroto se pokaà mnogu gor~livo. Na portite na qubovnoto gnezdo neo~ekuvano se pojavila negovata porane{na devojka, pa rabotite trgnaa vo mnogu lo{ pravec. Da ja slu{neme neverojatnata prikazna vo koja bankarot “go izvle~e podebeliot kraj”. RAZGNEVENATA ODMAZDNI^KA Novozelan|anecot i negovata britanska qubovnica, koja ìveela vo Dubai, nemaa sre}a pregrnati i nasmeani da ja do~ekaat ovaa 2011 godina. Tie bea obvineti bidej}i imale nezakonski seks, otkako povikale policija da ja uapsi negovata porane{na devojka od Brazil, koja mu

se zakanuvala na parot so no`. “Brazilskata zavodni~ka, koja se pretstavuvala samo kako Prisila, navodno mu se odmazdila na svojot porane{en qubovnik, Tobi Kerol, celosno uni{tuvaj}i mu go apartmanot, upatuvaj}i seriozni zakani na negova adresa i obiduvaj}i se da go napadne so no` otkako go zateknala dodeka vodel qubov so negovata nova devojka, Britankata, Daniele Spenser”, pi{uva{e “Dejli mejl” (Daily Mail). Kako {to ka`avme, vedna{ {tom na portite se pojavila porane{nata devojka na Kerol, negovata qubovnica Spenser najverojatno se zaklu~ila vo toaletot, dodeka Kerol se obiduval da se javi vo policija. Prisila navodno uni{tila golem del od poku}ninata vo stanot na nejzinoto porane{no mom~e pred da pristigne policijata. Policijata gi uapsila site

Rigoroznite r zakoni zakon na Dubai ne pravat otstapki dali vinovnikot e bankar ili po{tar. Skandalot vo koj k j be{e b vme{an bankarskiot slu`benik Tobi Spenser, koj rabote{e za HSBC Middle East, {to e del na globalniot igra~ HSBC Holdings i ima sedi{te vo Dubai, go stavi zad re{etki i nego i negovite dve qubovnici. Ednata porane{na, drugata nesudena

trojca i tie bile pritvoreni vo policiskata stanica na Dubai, kade {to gi pominale novogodi{nite i bo`i}nite praznici. Za ~udo, dvete devojki, vo is~ekuvawe na sudeweto, bile prinudeni da ja delat }elijata. Od policijata navedoa deka slu~ajot bil prefrlen kaj javniot obvinitel za ponatamo{na istraga. Kerol i Spenser se soo~ija so obvinenija kako rezultat na vonbra~niot seks koj go praktikuvale i poradi nivnoto nedoli~no odnesu-

vawe, bidej}i prequbata vo Dubai se smeta za nelegalno dejstvo. Protiv Brazilkata be{e pokrenata tu`ba poradi nasilstvo i nezakonsko uni{tuvawe na imot. “Policiskite slu`benici bea svedoci na bizarna scena”, za britanskite mediumi raskaùva{e izvor od policijata. “Site trojca bea vo òl~na raspravija, vikaj}i me|usebno i navreduvaj}i se, pa situacijata stana pekolna. Policajcite edvaj gi smirija razgnevenite qubovnici”, raskaùva{e policaecot.

Eden novinar vele{e deka Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i trgovija vo Nov Zeland bilo zapoznaeno so slu~ajot i novozelandskiot pretstavnik od konzulatot vo Dubai se obidel da obezbedi konzularna pomo{. “Vo ovaa faza ne mo`eme da objavime ponatamo{ni detali za legalnite i privatnite pri~ini”, pi{uva{e novinarot na NZPA, nacionalnata novinska agencija na Nov Zeland. No, site koi mislea deka nastanot nekako }e se zama~ka

PRIKAZNI OD WALL STREET

POST FUKU[IMA: RAST ZA TO[IBA o zemjotresot i cunamito {to se slu~ija na 11 mart, nekolku japonski kompanii bea vo mnogu polo{a sostojba od To{iba (Toshiba). Tokiskiot proizvoditel na ~ipovi, kompjuteri i televizori, isto taka, e edna od vode~kite kompanii vo svetov koja proizveduva oprema za nuklearni centrali. Zaedno so krizata na Fuku{ima, ova ja stava vo opasnost celata svetska industrija za proizvodstvo na oprema za nuklearni centrali, pa zatoa i investitorite na golemo gi prodavaa akciite. Cenata na akciite na To{iba padna za 27% vo nedelata po katastrofata, so {to tie stanaa vtori na indeksot Nikkei po lo{i performansi. Polo{o si pomina samo Tokio Electric Power, operatorot na nuklearnata cen-

trala Fuku{ima. No, od toga{ akciite na To{iba poka`aa iznenaduva~ka izdr`livost, {to pretstavuva prepoznatlivost na skrienata sila na kompanijata. Od 18 mart navamu, nejzinite akcii se ka~ija za 15% , so {to stanaa devetti so najdobri performansi na indeksot Nikkei, a na 10 maj, To{iba soop{ti deka profitot za godinava }e se iska~i na rekordni 140 milijardi jeni, odnosno 1,7 milijardi amerikanski dolari. Za svoeto zazdravuvawe, To{iba slobodno mo`e da mu se zablagodari na Stiv Xobs! Na svetsko nivo, japonskata kompanija e vtoriot najgolem proizvoditel na fle{ memoriskite ~ipovi, vedna{ zad Samsung, no zatoa, pak, e glavniot snabduva~ na Epl. Fabrikite na To{iba {to gi

Se zgolemuva pobaruva~kata za memoriski ~ipovi na To{iba, kako i pobaruva~kata za nivnite ekrani za Ajpad. Isto taka, i nivniot kompjuterski biznis e vo podem. Dali tro{ocite za rekonstrukcija po japonskata katastrofa mo`e da donesat ponatamo{en rast za To{iba?

pravat tie ~ipovi, a se nao|aat vo centralniot i ju`niot del na Japonija, vo golema mera ne bea povredeni od zemjotresot i cunamito. Toshiba Mobile Display, podru`nicata koja e vo celosna sopstvenost na kompanijata, gi pravi malite LCD paneli za Ajfon i ostanatite proizvodi, a taa dvojna igra so proizvodstvoto na memoriski ~ipovi i displei vo industrijata so elektronika, To{iba ja stava na zavidna pozicija. “Ekspanzijata na pobaruva~kata za memoriskite ~ipovi i malite

paneli za pametnite telefoni i tablet-kompjutrite, }e pomogne vo poddr{kata za podolgotrajno zazdravuvawe na profitot za To{iba”, velat analiti~arite Kristijan Dinvudi i Nanako Imazu, koi rabotat za CLSA Asia-Pacific Markets. No, ~ipovite i displeite ne se edinstveniot proizvod koj pridonesuva vo o`ivuvaweto na To{iba. Kompanijata e rangirana kako petta me|u svetskite prodava~i na kompjuteri, i dodeka industriskite lideri kako Hjuli Pakard (Hewlett-

Packard), Ejser (Acer) i Del (Dell) se soo~uvaat so opadnata isporaka, biznisot so komjuteri na To{iba, predvoden od laptopite Portégé, e na prav pat. Spored firmata Gartner (Gartner) koja vr{i istra`uvawa na pazarot, isporakite na kompjuteri od To{iba porasnaa vo prviot kvartal za 5,3% na svetsko nivo. Od drugite vrvni pet prodava~i na personalni kompjuteri, samo Lenovo (Lenovo) raste pobrzo od To{iba. No, kompanijata e u{te podobra na amerikansko tlo kade {to

Feqton

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

No, site koi mislea deka nastanot nekako }e se zama~ka nasproti Nova godina, se izla`aa. Pred s$, koga {efot na Britankata Spenser, novata devojka na Kerol, dozna deka negovata vrabotena pominala edna no} so nekoj bankar, i poradi toa ima problemi so policijata, vedna{ ja otpu{ti od rabota

Prisila Fereira

Daniele Spenser nasproti Nova godina, se izlaàa. Pred s$, koga {efot na Britankata Spenser, novata devojka na Kerol, dozna deka negovata vrabotena pominala edna no} so nekoj bankar, i poradi toa ima problemi so policijata, vedna{ ja otpu{ti od rabota. Toga{ britanskite vesnici i tabloidi po~naa da pi{uvaat za stravuvawata deka i Spenser i Kerol, i dvajcata proceniteli na imot, moàt da bidat obvineti za vonbra~en seksualen odnos, {to pretstavuva krivi~en prekr{ok vo strogiot muslimanski emirat. “Poradi toa, ènata na eden britanski pilot i nejziniot qubovnik pominaa eden mesec vo zatvor vo 2009 godina”, potsetuvaa mediumite. Sepak, interesno be{e deka {efot na Spenser, Britankata koja studirala na

Univerzitetot na Dubai, a na pazarot za nedvi`nosti blesnala vo 2005 godina, ja izbrka svojata vrabotena poradi “flertuvawe”. “OTPU[TENA PORADI FLERTUVAWE” “Taa prili~no flertuva{e, i so kolegite i so klientite”, izjavi britanskiot biznismen koj & be{e gazda na novata devojka na Kerol. “Daniele duri mi ispra}a{e i nejzini fotografii na koi pozira{e kako model”, tvrde{e direktorot. “Se podrazbira deka za kratko vreme stana mnogu popularna, no po~nuva{e da pretstavuva sram za kompanijata. Vonbra~niot seks e nezakonski ovde. Vlastite znaat da ti “progledaat niz prsti” ako si diskreten, no taa be{e prili~no skandalozna.” Biznismenot, koj pobara da ostane anonimen, izjavi deka taa dobro si ja rabotela rabotata, poka`uvaj}i im na klientite luksuzni imoti,

isporakite skoknaa za 10,9%, {to zna~i deka se vtori, vedna{ zad Epl, ~ii isporaki, pak, porasnaa za 18,9%. Spored nekoi, tro{ocite vo Japonija po cunamito, na To{iba moè da & donesat i ponatamo{en rast. Fumio Muraoka, zamenik-pretsedatelot i eden od direktorite vo kompanijata, vo vtorata nedela od mesecov na novinarite im re~e deka vo tekovnata fiskalna godina kompanijata o~ekuva dobivka od rekonstrukciskata pobaruva~ka za televizori, friìderi i klima uredi. Isto taka, rast na pobaruva~kata To{iba gleda i vo nekoi drugi biznisi, kako {to se sistemite za pro~istuvawe voda i elektri~ni tranformatori, za koi }e ima golema pobaruva~ka vo regionite koi bea najmnogu pogodeni od katastrofata. Dali To{iba moè da prodolì so ovoj presvrt? Pokraj seta svoja sila, kompaniskiot biznis so semikonduktori ima pomali profitni margini od svoite ju`nokorejski

Tobi Kerol

me|u koi i tie na peso~nite ostrovi Palm Xumeira. “Be{e inteligentna li~nost, no vistinski fantazer”, dodal ~ovekot. Eden od nejzinite prijateli izjavil deka Spenser bila popularno lice na zabavite vo Dubai i deka redovno prisustvuvala na tradicionalnite Friday Brunch – nedelni lumpuvawa so neograni~eno piewe, {to mo`ele da im predizvikaat golemi problemi na tie koi prisustvuvale na niv. Spenser, pa{terka na eden pomorski trgovec, porasnala vo Hal, a koga imala 16 godini go napu{tila `enskoto u~ili{te Wulend i minala dve godini patuvaj}i niz svetot. Spored nejziniot profesionalen onlajn-profil, rabotela vo Dubai od 2004 godina, na pozicii kako menaxer za proda`ba vo marketingkompanija i analiti~ar na pazarot na nedvi`nosti vo emiratot, koj toga{ bil vo

rivali, vo golema mera poradi toa {to silniot jen ja pravi Japonija poskapo mesto za operirawe na fabriki za ~ipovi otkolku {to e Korea. So isti vakvi problemi, To{iba se soo~uva i vo nekoi od drugite svoi biznisi. Vo odnos na disk drajverite, kompanijata mnogu zaostanuva zad pazarnite lideri kako Vestern Digital (Western Digital) i Seagate, i iako e silna na poleto na fle{ memoriskite ~ipovi, taa sepak e slaba na poleto na specijalizirani semikonduktori kako {to se logi~kite ~ipovi. “Poslednive nekolku godini biznisot nadvor od fle{ memoriskite ~ipovi propa|a”, veli Dejvid Rubin{tajn, analiti~ar od Tokio za MF Global FXA Securities, koj saka da ja vidi To{iba kako gi otfrla svoite biznisi so niski margini. “Tie treba da se zaanga`iraat i da gi skratat tro{ocite”, veli toj, “preku autsorsing proizvodstvo vo

poln procut. Po nastanite, otkako mediumite stapija vo kontakt so nejzinata majka, Anxela Xenter, taa niz solzi im kaùvala deka o~ajno saka da ja poseti }erka si, no nema pari za let do Dubai. “Mnogu sum voznemirena, ne znam {to moàm da napravam za da & pomognam”, izjavi taa za “Dejli mejl”. “Ova e ko{mar za sekoj roditel. Se nao|am na rabot na nerven slom. Taa gi znae nivnite zakoni i morame da go po~ituvame nivniot sistem. No, kako majka, samo sakam da izleze od zatvor za da moè normalno da prodolì so svojot ìvot”, vele{e majkata na obvinetata. Na gospo|a Xenter & be{e soop{teno deka }erka & moè da bide oslobodena so kaucija, no taa nema{e pari za da najmi advokat. Zatoa, pak, britanskata ambasada izjavi deka nudi konzularna pomo{. Golem broj stranci se soo~ile so istata sudbina, prekr{uvaj}i gi lokalnite zakoni vo Obedinetite Arapski Emirati, koi strogo go kontroliraat pieweto i go zabranuvaat vonbra~niot seks. Zamislete, duri i javnite izlivi na ~uvstva se smetaat za nelegalni. No, {to se slu~i so bankarot? TEMNATA STRANA NA DUBAI Tobi Kerol si go probil patot od tipi~en Novozelan|anec do golem finanser na Bliskiot Istok ~ii prihodi se zgolemuvaa na 1 milion dolari godi{no. No, dodeka Tobi Karol go po~nuva{e svojot 49-ti den vo zatvorot vo Dubai, negovoto semejstvo od Nov Zeland izrazi strav deka negovata kariera moèbi ve}e e uni{tena. Sepak, vistinata be{e deka 32-godi{niot procenitel na imot go zatvorija bidej}i go fatija vo “quboven triagolnik”. Nego go drèa vo pritvor po somnenie deka imal “seks nadvor od brakot”, i deka toa go napravil “vo srceto na muslimanskiot svet”. Vo nejzinoto prvo intervju za dramata, majkata na Tobi, Beverli Kerol, re~e deka imixot na nejziniot sin kako plejboj qubovnik ne moè da e daleku od vistinata. “Toj ne napravil ne{to {to koj bilo ma` ne bi go

proizvodnite fabriki i biznisite so niski margini”. Sepak, toa ne e lesno da se napravi vo Japonija kade {to kompaniite se naviknati sami da gi proizveduvaat rabotite. Druga golema grià e idninata na nuklearniot biznis. Zasega kompanijata moè da smeta na golemite pora~ki od Kina, no bidej}i idninata na nuklearnata energija s$ u{te e nesigurna, To{iba prezede ~ekori vo drugi energetski sektori. Na 10 maj potpi{a preliminaren dogovor so Babcock & Wilcox, kompanija za energetski efikasni re{enija, so cel da razvie termalni i solarni tehnologii. So toa, To{iba se obiduva da stane igra~ i vo brzoraste~kite pazari so oprema za efektivno elektrosnabduvawe za elektri~nite mreì. Isto taka, pred dve nedeli, To{iba soop{ti za 2,3 milijardi dolari vreden dogovor so Landis&Gyr, {vajcarska kompanija za strujomeri.

napravil vo druga zemja. Spiel so devojka, toa e seks nadvor od brak i vo nitu edna druga zemja toa ne se kaznuva. Toa {to lu|eto ne go sva}aat e toa {to toj ja povikal policijata. Tie ne do{le bidej}i dobile izvestuvawe deka vo negoviot apartman se odvivaat orgii. Tie se interesiraat samo za seks-skandal – tie ne se griàt toa {to eden Novozelan|anec e vo zatvor vo Dubai”, raskaùva{e taa. Podocna, majkata na Tobi vele{e deka britanskite mediumi ja “upropastile” reputacijata na Tobi i izjavi deka se pla{i oti “lo{iot publicitet }e gi uni{ti negovite izgledi za kakva bilo kariera”. Kako atleta i mnogu inteligenten, Kerol osnovno u~ili{te zavr{il vo Oklend pred da se preseli vo Peroa kako tinejxer. Kerol be{e eden od prvite Novozelan|ani koi se kvalifikuvaa kako finansiski analiti~ari pri MBA vo finansiskiot svet, i po~na kako analiti~ar pri Brook Asset Management, milijarderska investiciska kompanija, na po~etokot od 21-ot vek. “Toj be{e zna~itelno sposoben. Toj e eden od tie tipovi koi na krajot se podobri od nivnite nastavnici”, pred mediumite go opi{uva{e eden negov kolega. Vo 2007 godina, Kerol se preselil vo Sidnej i se priklu~il na Macquarie Bank kako analiti~ar. “Toj ne be{e takov tip koj bi padnal pod vlijanie na skapiot ìvot. Toj ne be{e nikakov plejboj”, tvrde{e negov porane{en kolega od bankata. “Toj e seriozen golem finansiski analiti~ar, a ne samo povr{inski. Toj be{e

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so nov feqton: “Najgolemite seks skandali vo koi bile involvirani bankari!” I dodeka svetskata javnost ~eka potvrda za toa dali direktorot na MMF navistina ja ocrnil svojata ~est i kariera vo wujor{kiot hotel, ili seto toa e “mestenka”, pro~itajte koi bile vrvnite svetski bankari koi navistina se opile od “slatkite grevovi” na golotijata i razvratot.

timski igra~”. Kolegite na bankarot tvrdea deka barawata za rabota od 80 ~asa nedelno i postojanoto patuvawe okolu Bliskiot Istok, dopolnitelni i analizite na imotno portfolio za HSBC, ne mu ostavale mnogu vreme za da gi pomine no}ite so razni `eni. “Toj se otepuva{e od rabota. Investiciskite bankari te{ko gi zarabotuvaat svoite pari”, poso~uva{e kolegata na Kerol. Porane{nite zatvorenici koi bile vo zandanite na Dubai, neohrabruva~ki gi opi{uvaat odvratnite uslovi na tamo{nite zatvori. Hrana polna so crvi i zatvorenici primorani da spijat edni do drugi, bilo sekojdnevna slika. Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte za seks-skandalot koj “pukna” vo golemiot igra~ od Volstrit, Credit Suisse

POSLEDICI: ainteresirani {to se slu~i so Tobi Kerol, od eden tabloid {to saka da ostvari proda`ba na Volstrit doznavame deka toj e na sloboda. • Чovekov go oslobodile po dva meseci pominati vo zatvor.

• Isto taka, so pomo{ na instituciite i drugite akteri vo slu~ajot dobija osloboduvawe. • Pari~nite kazni za vakvi slu~ai ne postojat vo Dubai. • Tobi Kerol prodol`i so rabota vo svojata kompanija.

По цuнамито, za svoeto o`ivuvawe Тошиба тrеба да мu заблагодаrи на Sтив Џобs

Fun Business

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

TURIZAM NIZ PRIZMA NA ^OKOLADO TU

ZADOVOLSTVA ZA SITE SETILA

Dokolku ste traga~i po avanturi, zo{to slednoto patuvawe da ne vi bide poinakvo od dosega{nite? Mirisot na ~okolado neka bide vodi~ot kon novite neotkrieni destinacii ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

atuvawata sami po sebe se ubava rabota, pretstavuvaat slatko zaddovolstvo. Zo{to toga{ edna vakva avantura da ne bide vodena od vkusot na ~okoladoto?

Turizmot so ~okolado e dosta razvien vo svetski ramki. Na sekoj ~ekor mo`at da se vidat ~okoladni bonboni, pralini, kola~i, torti i drugi slatki zadovolstva koi se prodavaat vo specijalizirani prodavnici ili, pak, se izlo`eni vo

muzei posveteni tokmu na ovaa nebesna hrana. Pogolemiot del od niv se nao|aat na najstariot kontinent, taka {to so garancija se tvrdi deka vo Evropa se ostvaruvaat i najludite ~okoladni soni{ta. Dokolku imate mo`nost da ja posetite Peruxa vo Italija, ne zaobikoluvajte go Festivalot na Evro~okoladoto koj se odrùva sekoja godina kon sredinata na oktomvri. Toga{ }e imate mo`nost da vkusite ~okoladna pasta, ~okoladni salami. Istovremeno }e moète da se voodu{evuvate na ~okoladnite skulpturi napraveni od celi blokovi ~okolado. Inaku vo Peruxa se pravat edni od najpoznatite italijanski ~okolada Bacio (bakne`), taka {to moète da ja posetite i ku}ata na ~okoladoto Peruxina, da vidite kako se proizveduvaat i da se “opiete” od nivniot miris. Vo Peruxina, se organiziraat ednodnevni kursevi za posetitelite koi imaat ambicii da stanat slatkari. Od druga strana, pak,

vo Brisel, Belgija, ima neverojatni ~okoladni turi. Prvo edna ~okoladna statistika: Belgija proizveduva 172.000 toni ~okolado godi{no i e dom na pove}e od 2.000 prodavnici za ~okolado niz celata zemja. Mnogu od niv se stacionirani vo Brisel, od kade {to poteknuva i ~okoladoto Godiva. Se organiziraat turi koi vodat niz celiot proces na sozdavawe na ~okoladoto. Spored Germancite, s$ {to treba da znaete za ova nebesno slatko zadovolstvo e smesteno na edno mesto, a toa e unikatna zgrada smestena vedna{ do stariot grad na Keln. Tuka postojat tri niova na prezentacii za da moàt zavisnicite od slatki da uìvaat. Prvata e vo edna staklena gradina kade {to raste kakao, kako i edna mala fabrika za ~okolado kade {to se gleda kako se pravat ~okoladnite figuri. Vtorata prezentacija ja pokaùva celata istorija na ~okoladoto, koja po~nala vo drevnata amerikanska kultura, pred 3.000 godini. Maite i Actekite

go upotrebuvale kakaoto kako lek i za naplata, dodeka prviot dokaz deka postoi ~okolado vo Evropa datira od 1544 godina. Tretata faza e vu{nost proizvodstvoto na ~okoladata. [vajcarija, koja e edna od najpoznatite zemji na ~okoladata, nudi edno poinakvo do`ivuvawe. Dokolku se ka~ite na vozot koj trgnuva od Montro, pa pominuva niz Grier, poznatiot dom na ka{kavalot }e zastanete vo idili~noto mesto Brok kade {to se posetuva fabrikata Kailer - Nestle. Taa raboti od 1819 godina, koga osnova~ot Fransoa Lui Kailer go donel prviot recept za ~okolado vo [vajcarija. Edna od najpoznatite i najluksuznite stokovni ku}i, Harods vo London, ima poseben del koj gi ostvaruva site ~okoladni fantazii. Чokoladni fonatni, topli, ladni ~okoladni pijalaci, torti, kola~i... Za pogolemo u`ivawe se nudat i jagodi vo ~okolado i {ampaw. Ednostavno slatko, neodolivo za sekoj traga~ po nova ~okoladna avantura.

SIMBOLIKATA I ZNAÊWETO NA NEKOI PROSTORNI ELEMENTI VO TRADICIONALNATA KU]A VO MAKEDONIJA o narodnata kultura na Makedoncite ìveali{teto e edna od najzna~ajnite kulturni tvorbi vo koja se koncentrirani izvonredno golem broj utilitarno-funkcionalni, no u{te pove}e simboli~kosemiolo{ki formi koi vo potpolnost se izraz na narodnoto percipirawe na svetot. @iveali{teto, a kako negov najizrazen pretstavnik ku}ata, pretstavuva najzna~ajna mikro}elija, mikrosvet vo koj se koncentrirani najsu{testvenite migovi od sevkupnoto ìveewe na poedincite, a osobeno na semejnata zaednica. Za da bide ku}ata trajna, vekovita, so zdrav porod i mnogu pokolenija va`no

e da se izbere vistinskoto mesto za izgradba. Spored obi~ajniot red, va`no e da se po~ituvaat pove}e pravila. Ku}ata se pravi na svoe mesto, {to zna~i dokolku ne e svoe, toa treba da se kupi. Kupuvaweto na zemjata e edno od najzna~ajnite pravila. Zatoa, se veruva deka neplatenata zemja nikoga{ nema da bide “airlija”, nitu “ksmetlija”, pa spored toa, izgradenoto ìveali{te, kako i lu|eto {to ìveat vo nego nema nikoga{ da doìveat napredok. Nabquduvana niz prizmata na odnosot tu|o-osvoeno-svoe, postapkata kupuvawe na zemji{teto go pokaùva ~inot na dobivawe, adaptirawe na

zemjata, so {to se otvoraat mo`nosti zaednicata da pristapi kon realizirawe na slednite fazi na nejzinoto iskoristuvawe. Pri kone~niot izbor na mesto za gradba moè da se gradi na son~evi, poosojni mesta, zna~i izbranoto mesto da bide {to podolgo izloèno na son~eva svetlina i toplina. “Ku}a {to ne a vidua sonce, e}imo }e a vidua. Boles }e ima”; na mesta kade {to leì stokata ili pee petelot – se izbiraat mesta na koi stokata se odmora, pladnuva i preìva, bidej}i se smeta deka se so izrazeno pozitivno vlijanie. Toa osobeno se odnesuva na mesta kade {to leì rogatata stoka (govedata).

Zabraneto ili krajno nepo`elno se smeta da se gradi na sveti mesta ili kultni mesta – vakavski mesta, mesta na koi{to prethodno imalo ambar ili gumno, grobi{ta, mesta povrzani so razli~ni pri~ini za nastapuvawe na ne~ija smrt. Posebno se vnimava na mesta za koi se znae deka se pojavuvale samovili, vampiri, seni{ta i drugi demonski su{testva; na ne~isti mesta – krstosnici, mesta kade {to bile otkopani ~ove~ki koski, mesto na pusta ku}a i sl. Po zavr{uvaweto na izgradbata vo pove}e krai{ta vo Makedonija se praktikuvalo najprvin vo ku}ata da se vnese `ivotno, petel ili ma~ka ili najstariot ~ovek

za da preno}i, veruvaj}i deka toj {to prv }e vleze vo nea prv i }e umre. Vleguvaweto/ vseluvaweto vo novata ku} a kako kod e natovareno so

dopolnitelni simboli~ki i magiski sodr`ini koi treba da ja kontriraat trajnosta, ve~nosta na domot i negovata celovitost.

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

DOVERBA I ME\USEBNO PO^ITUVAWE - FORMULA ZA IDEALNA KORPORATIVNA KULTURA STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

BJARTE BOGZNES

BIZNIS-ETIKA

PRILAGODETE SE NA NOV NA^IN NA RABOTA, PO SOPSTVEN RITAM!

DESET GRE[KI KAJ MENAXERITE PO^ETNICI

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 01. JUNI. 2011

STRANA 24

TEMA NA BROJ

M MO]TA NA KORPORATIVNATA REPUTACIJA

Makedonskite kompanii ne ja merat reputacijata, se “{lepaat” na stara slava! DALI POSEDUVATE MANDAT ZA LIDERSTVO? STRANA 25

KOLUMNI AFRODITA KERMI^IEVAPANOVSKA

AMBICIJATA E DVI@E^KA SILA VO @IVOTOT STRANA 24

BRAJAN TREJSI

LIDERITE IMAAT DVA VIDA HRABROST

STRANA 24

Makedonskite kompanii mnogu malku go merat svojot ugled ili reputacija od koja, spored site ekonomski teorii, vo golema mera zavisat proda`bata, profitabilnosta i pazarnata pozicija na edna kompanija. Kakov imix ima edna kompanija vo po{irokata javnost e mnogu zna~aen faktor za menaxmentot, koj moè percepcijata za imixot na kompanijata da ja iskoristi za izgotvuvawe podobra strategija za pazarno pozicionirawe. Vo Makedonija visoki 90% od kompaniite nikoga{ ne go izmerile svojot ugled, a u{te potragi~no e {to 23% ne ni slu{nale za mo`nosta za merewe na ugledot i negovoto zna~ewe. Pogolemite makedonski kompanii, naj~esto tie so stranski kapital, sproveduvaat vakvi istraùvawa, naj~esto pou~eni od iskustvoto na nivnite mati~ni centrali vo Evropa. Telekomomunikaciite, avtomobilskata i servisnata industrija predni~at vo ovaa aktivnost, {to samo ja potvrduva povrzanosta na ugledot so rezultatite od proda`bata, koi se klu~ni vo ovie industrii. I inovativnite kompanii koi rabotat vo FMCG (fast moving consumer goods) industrijata isto taka se na vrvot na listata za ovie aktivnosti, a tuka spa|aat kompaniite koi imaat produkti koi so relativno niski tro{oci brzo se prodavaat, kako {to se bezalkoholnite pijalaci, zelen~ukot i drugo. Kaj nas vakov tip istraùvawa sproveduvaat nekolku agencii, me|u koi i GfK. “Golemite i uspe{ni kompanii se tamu kade {to se zatoa {to sekoj ~ekor {to go prezemaat prethodno dobro go ispituvaat i go planiraat. Tie se na vrvot zatoa {to strate{ki se menaxiraat od visokoobu~en menaxment, koj ja razbira dokraj neophodnosta od istraùvawata na ova pole”, veli Vesna Kuzmanovi}, menaxer na kompanijata za istraùvawe na pazarot GfK. Nejzinoto iskustvo potvrduva deka re~isi site internacionalni kompanii koi se prisutni na makedonskiot pazar nara~uvaat vakvi istraùvawa, dodeka pak, malite pretprijatija s$ u{te ne se vo sostojba da investiraat vo vakvi istraùvawa. PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA NA NEDELATA DOBAR [EF E TOJ [TO GI INSPIRIRA VRABOTENITE DA SFATAT DEKA IMAAT POGOLEMA SPOSOBNOST OTKOLKU [TO MISLAT ZA SEBE, TAKA [TO VO KONTINUITET NA KRAJOT PRAVAT PODOBRI REZULTATI ZA KOI NE BILE SVESNI DEKA SE SPOSOBNI DA GI OSTVARAT.

^ARLS ERVIN VILSON AMERIKANSKI BIZNISMEN I POLITI^AR

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 01/06/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

MO]TA NA KORPORATIVNATA REPUTACIJA

Makedonskite kompanii ne ja merat reputacijata, se “{lepaat” na stara slava! IVANA VANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk @k it l k

rupacijata GfK ima odli~ni alatki za merewe na reputacijata i istite se koristat so mo`nost za sporedba so kompanii od drugi zemji. Dosega{nite sostojbi pokaùvaat deka vloùvawata vo vakov tip istraùvawe vo Makedonija se mali, odnosno tie zafa}aat nekade pomalku od 10% od vkupnite tro{oci za istraùvawe vo zemjava”, objasnuva Kuzmanovi}. Vo zemjite od regionot ovoj procent e nezna~itelno povisok, dodeka vo zapadnoevropskite zemji i

vo SAD tie zafa}aat pove}e od 30%. Od GfK i deka f ni otkrivaat k k cenata za istraùvawata povrzani za korporativniot imix i reputacija se fiksni, a dali istata e visoka ili niska zavisi od percepcijata na samiot menaxment vo kompaniite, likvidnosta i sekako, finansiskata mo} na firmite. MN: Telekomunikaciskata i avtomobilskata industrija predni~at Kolku i koi kompanii vloùvaat vo vakviot tip istraùvawa vo golema mera zavisi i od tipot na industrijata vo koja{to dejstvuvaat i od nivoto na konkurencija. Spored Nikola Spasov, direktor na agencijata za javno mis-

GOOGLE ZASLU@ENO E KOMPANIJA SO NAJDOBRA REPUTACIJA

oogle e na vrvot na listata so kompanii so najdobra reputacija vo SAD ako sudime po rezultatite na najnovata anketa {to vo maj godinava ja objavi Harris Interactive, edna od svetskite vode~ki firmi za pazarno istraùvawe, tehnologija i biznis-penetracija. Vo anketata u~estvuvaa pove}e od 30.000 ispitanici so zada~a da izdvojat 60 poznati amerikanski kompanii i da gi ocenat istite spored 20 razli~ni atributi: emocionalna bliskost, proizvodi i uslugi, vizija i liderstvo, socijalna odgovornost, finansiski rezultati i rabotna okolina. Izve{tajot jasno pokaùva deka tehnolo{kite kompanii dominiraat na povisokite pozicii od listata. Google go osvoi prvoto mesto so vkupno 84,05 reputaciski poeni od vkupno 100, {to e odli~en rezultat imaj}i go predvid faktot deka internet-gigantot postojano se soo~uva so àlbi za privatnosta na milioni verni korisnici. Vtoroto mesto & pripadna na kompanijata Johnson & Johnson, a po nea se i 3M Company, Berkshire Hathaway, Apple, Intel Corporation i drugi. Interesen e i faktot {to za prv pat ovaa godina Facebook se javuva na listata, osvojuvaj}i go 31-to mesto. Ocenkite za reputacijata vo odnos na industrijata vo koja se nao|aat kompaniite zboruvaat vo prilog na tehnolo{kiot sektor, koj prodolùva da bide percipiran najpozitivno, so od 75%, dodeka za vtoroplasiran sektor se javuva maloproda`bata so 57%.

Reputacija, u j imix, ugled... u Da, da, kolkuu i da izgledaat imaginarno, r ovie i toa kako k kategorii k k se merlivi. Ne N samo {to se merlivi, tuku k e po`elno da se merat. Reputacijata tesno se povrzuva i so proda`bata. Sostojbite na ova pole vo Makedonija se porazitelni. Reputacijata ne se meri ili mnogu retko. Mnogu od kompaniite voop{to ne slu{nale za ovaa mo`nost! lewe i komunikacii Rejting, “osven pogolemite kompanii od oblasta na telekomunikaciite, avtomobilskata industrija i u{te nekolku silni makedonski kompanii, drugite s$ u{te nedovolno investiraat vo ovaa sfera”. Pri~inite gi locira vo visokite ceni na istra`uvawata,

SVETSKI KOMPANII SO NAJSLABA REPUTACIJA 1. Delta Airlines 2. JP Morgan Chase

kako i vo neprepoznavaweto na potrebata od toa od strana na kompaniite. Vo GfK dopreciziraat deka vo ispituvaweto na reputacijata predni~at uslu`nite dejnosti, kako {to se bankarstvoto, osiguritelnata industrija, telekomunikaciite, IT-sektorot...

SVETSKI KOMPANII SO NAJDOBRA REPUTACIJA 1. Google

2. Johnson & Johnson

3. Exxon Mobil

3. 3M Company

4. General Motors

4. Berkshire Hathaway

5. Bank of America

5. Apple

6. Chrysler

6. Intel Corporation

7. Citigroup

7. Kraft Foods

8. Goldman Sachs

8 Amazon.com

9. BP

9. General Mills

10. AIG

10. The Walt Disney Company

Izvor: 2011 Annual RQ® Summary Report, Harris Interactive

PREDAVAWE “MAKSIMIZIRAWE NA VREDNOSTA NA POTRO[UVA^ITE”

NA PAZAROT ]E USPEAT KOMPANIITE KOI NUDAT DOPOLNITELNA VREDNOST

Kompaniite da po~nat da gi pra{uvaat potro{uva~ite za nivnite o~ekuvawa, a ne samo da go merat zadovolstvoto od proizvodot ili uslugata

IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

ompaniite koi “spijat na uvo “deka nivnite proizvodi i uslugi sami se prodavaat preku kvalitetot i karakteristikite”, }e ja zagubat trkata na pazarot. Vo konkurentskata borba na pazarot, najgolemiot del od potro{uva~kiot kola~ go dobivaat kompaniite koi nudat proizvodi i uslugi so dodadena vrednost. Vakov sovet im dade Gerhard Ortner - Picl, izvr{en direktor na gop-H Executive Consalting na pretstavnicite od 20-ina makedonski kompanii

na predavaweto {to se odr`a minatata nedela vo edukativniot centar M6. Ortner - Picl kako direktor na konsultantska firma i porane{en menaxer vo renomiranata istra`uva~ka agencija GfK, zboruvaj}i na tema “Maksimizirawe na vrednosta na potro{uva~ite” se trude{e iskustvoto od rabotewe so Koka-Kola Helenik, Metro Ke{& Keri, [par, Red Bul, Filip Moris i drugi kompanii da go prenese i na na{ite kompanii. Spored nego, borbata na kompaniite da go osvojat kupuva~ot denes e mnogu nemilosrdna. Mo}ta od kompaniite se

preleva vo racete na kupuva~ite, bidej} i tie preku tehnologijata i Internetot mo`at so eden klik lesno da dojdat do site potrebni informacii za proizvodite i uslugite. Makedonskite kompanii kako Mekdonalds, AMSM, Tikve{, T-mobile, VIP, Titan-USJE i drugi prisutni na predavaweto, se soglasija deka kupuva~ot e vo centarot na vnimanieto, no naglasija i deka, sepak, industrijata e taa koja vo golema merka go diktira i pristapot kon potro{uva~ite. Ortner - Picl gi sovetuva{e na{ite kompanii da ne ja pravat najgolemata

gre{ka - namesto da go merat samozadovolstvoto na potro{uva~ite od proizvodite i uslugite, kompanite treba da gi pra{aat kupuva~ite dali se ispolneti nivnite o~ekuvawa. “Kompaniite sekoga{ pra{uvaat kolku sme zadovolni od karakteristikite na proizvodot, kolku sme bile qubezno uslu`eni, kako }e ja ocenime rabotata na kompanijata i sli~ni pra{awa. No, kolku od niv pra{uvaat za na{ite o~ekuvawa i dali nie bi ja prepora~ale kompanijata na svoite prijateli?”, poso~uva toj. Koga o~ekuvawata na potro{uva~ite se zadovoluvaat se

KARIERI 23

SREDA / 01/06/2011 / KAPITAL

HR BRIEF

90%

od makedonskite kompanii nikoga{ ne go izmerile svojot ugled

23%

ne ni slu{nale za mo`nosta i zna~eweto na merewe na ugledot

MEREWETO NA REPUTACIJATA E INVESTICIJA, A NE TRO[OK eka makedonskite kompanii go prepoznavaat ugledot samo intuitivno poka`uvaat rezultatite od poslednoto istra`uvawe, {to vo vid na onlajn-anketa e sprovedeno na biznis-portalot Total i na blogot na Branka Bugariska za potrebite na nejziniot magisterski trud. Od vkupno 124 kompanii, od koi polovina se locirani vo Skopje, samo 8% vr{ele nekakvi merewa na reputacijata, nasproti 92% od kompaniite koi nikoga{ nemale takvi merewa. Duri 23% od anketiranite izjavile deka nikoga{ ne ni slu{nale deka postojat takvi aktivnosti. Od druga strana, pak, od maliot procent kompanii koi, sepak, vr{ele nekakvo merewe na reputacijata polovinata koristele autsorsing-agencija, dodeka ostanatite, namesto da navedat koj metod za merewe na reputacijata go koristat, odbrale na sre}a nekoi od ponudenite odgovori na listata. Do takvite zaklu~oci doa|a m-r Bugariska, koja veli deka odgovorite ne soodvetstvuvaat so ostanatite odgovori i ja potvrduvaat pretpostavkata deka makedonskite kompanii, generalno, ne gi poznavaat postoe~kite metodi za merewe na korporativniot ugled.

DIMITAR KOVA^EVSKI

VESNA KUZMANOVI]

“Istra`uvawata poka`uvaat deka devet od 10 potro{uva~i koga biraat me|u proizvodi sli~ni po cenata i kvalitetot reputacijata odlu~uva koj od niv }e go kupat.”

“Dosega{nite sostojbi pokaùvaat deka kompaniite malku vloùvaat vo istraùvawe na reputacijata. Tie tro{oci kaj nas zafa}aat pomalku od 10% od vkupnite tro{oci za istraùvawe vo zemjava, a vo zapadnoevropskite zemji i vo SAD zafa}aat pove}e od 30%.”

IZVR[EN DIREKTOR ZA KOMUNIKACII VO MAKEDONSKI TELEKOM I T-MOBILE

Izvor: http://bugariska.crnaovca.mk/

Toa {to posebno treba da se istakne e deka retko koja makedonska kompanija gi publikuva javno rezultatite od vakvite istraùvawa. Tie naj~esto se od zatvoren tip i se nameneti samo za potrebite na menaxmentot vo kompanijata. Ekskluzivno za “Kapital”, izvr{niot direktor za komunikacii vo Makedonski Telekom i T-mobile, Dimitar Kova~evski, gi komentira rezultatite od poslednoto istraùvawe za reputacijata na kompaniite, napraveno vo fevruari godinava. Toj veli deka celta na istraùvaweto e da se vidi kakov ugled imaat kompaniite na pazarot i toa ne samo kaj makedonskata javnost i kaj konkurentite, tuku i kaj kompaniite koi ne im konkuriraat vo industrijata. Vo kompanijata veruvaat deka “emocionalnata povrzanost na korisnicite so brendot vlijae na pozitivnite rezultati na kompaniite, no i na pozicioniraweto na Makedonski Telekom i T-Mobile kako liderski kompanii na pazarot”. Kako reprezentativen primerok bile zemeni liniskiot menaxment i klu~nite vraboteni vo kompanijata, kako i pove}e od 200 pretstavnici od delovni partneri i korisnici na proizvodite i uslugite na kompaniite. Odgovorite od pra{alnikot, ~ija cel e da se doznae kompaniskata reputacija i percepcijata na javnosta za toa dali e taa pozitivna, negativna ili neutralna, otkrivaat deka Makedonski Telekom od momentot na nejzinoto rebrendirawe s$ do denes zna~itelno ja podobrila reputacijata i ima edna od najgolemite reputacii vo zemjava. Za vakvite pozitivni naodi, spored Kova~evski, pridonesuvaat silnata orientiranost kon korisnicite na kompanijata, marketing-aktivnostite, sigurnosta, kako i socijalnata i drugata odgovornost koja ja ima kopmanijata kon klientite i dostavuva~ite. “Rezultatite pokaùvaat deka

kreira i bazata na lojalni kupuva~i, koi na kompanijata & go nosat i najgolemiot profit. “Lojalnite kupuva~i kupuvaat pove}e, kompanijata gi opsluùva poevtino, a tie se podgotveni da platat i povisoki ceni”, zaklu~uva Picl, i dodava deka “tokmu tie, lojalnite kupuva~i, se idealni promoteri na kompanijata, koi ja pravat najdobrata reklama so preporakite “od usta na usta” na svoite prijateli i poznanici”. SEKOJA INDUSTRIJA DIKTIRA RAZLIÊN PRISTAP Prisutnite pretstavnici od kompaniite naj~esto postavuvaa pra{awa za lojalnosta na kupuva~ite vo sopstvenite industrii. Tie sakaa da doznaat kako da gi prepoznaat vistinskite lojalni kupuva~i, koi im nosat i najgolem profit. Zaklu~ocite od diskusijata bea deka lojalnite kupuva~i koi se vredni za vloùvawa od kompaniite baraat razli~en pristap, zavisno od industrijata. Kaj biznis-biznis odnosite (B2B) kom-

DEFINICII ZA REPUTACIJA

Wikipedia: “Izgradeni stavovi i mislewa na javnosta kon odredena li~nost, grupa lu|e ili organizacija, koi se baziraat na nivnite prethodni akcii ili aktivnosti, koi na opredelen na~in se oceneti od zaednicata”. Dennis L. Wilcox, profesor na San Jose State University i avtor na eden od najupotrebuvanite u~ebnici za odnosi so javnosta: “Korporativnata reputacija e kolektivna percepcija na razli~nite “stejkholderi” (zasegnati strani) na edna organizacija. Taa gi pretstavuva kolektivnite percepcii i stavovite na poedincite koi imaat kakva bilo vrska so organizacijata.” John MT Balmer, profesor za korporativen marketing na Brunel University London: “Najgolemata razlika me|u korporativniot imix i korporativnata reputacija e vo toa {to e potrebno vreme za da se izgradi reputacijata.” Dobra reputacija

MENAXER NA GFK, KOMPANIJA ZA ISTRA@UVAWE NA PAZAROT

KOGA POMAGA DOBRATA REPUTACIJA? 1. Koga informaciite {to im se potrebni na kupuva~ite i investitorite za da donesat odluki se kompleksni, konfliktni ili nekompletni 2. Koga ne postojat dovolno dostapni informacii za da se donese pravilna procenka 3. Koga nivoto na vklu~enost na lu|eto so proizvodot ili kompanijata e mnogu nisko 4. Koga postojat nadvore{ni vlijanija {to im vr{at pritisok na kupuva~ite i investitorite da donesat brza odluka

op{testven imix + finansiski imix + imix na dobar rabotodavec + imix na proizvodite na kompanijata

ne postoi golema razlika me|u percepciite na vrabotenite, odnosno liniskiot menaxment i korisnicite, t.e. na{ite delovni partneri”, zaklu~uva Kova~evski. Rezultatite jasno poka`uvaat vo koja nasoka treba da se dvi`i kompanijata, odnosno

vo nasoka na podobruvawe na pozicijata kako lider {to nudi inovativni proizvodi, zaklu~uva Kova~evski i dodava deka kompanijata treba da prodol`i so stimuliraweto na korisni~kata orientacija i doka`uvaweto kako odgovoren ~len na makedonskoto op{testvo.

Kupuvaat pove}e Poevtini se za opslu`uvawe Podgotveni se da kupat i za povisoki ceni Pozitivno ja reklamiraat kompanijata od “usta na usta”

entarot za inovacii pri Proektot na USAID za konkurentnost ja startuva{e prvata mreà na biznis-angeli vo Makedonija. Ovaa mreà pretstavuva formalna mreà na angeli-investitori – pretpriema~i i bogati poedinci podgotveni da investiraat sopstveni finansiski sredstva, znaewe, ve{tini i socijalen kapital vo novi i inovativni biznisidei so potencijal za visok rast. “Mnogu nade`ni proekti razraboteni od silno motivirani li~nosti so vizija ne go dobivaat zasluènoto vnimanie od finansiskite institucii. Misijata na na{ata grupa, koja e formirana neodamna, e da gi pronajde angelite i potencijalnite dobri proekti”, istakna Qup~o Zikov, pretsedatel na Mreàta na biznis-angeli. “Sledej}i go primerot na mnogu zemji, biznisangelite se odli~en na~in za finansirawe start ap biznisi, osobeno tie koi se orientirani kon inovacii”, smeta Robert Vurc, direktor na misijata na USAID. Ovie biznis-angeli obezbeduvaat finansirawe za pretpriema~i koi, vo normalni uslovi, ne bi imale pristap do finansii.

MLADITE RABOTNICI SO NAJGOLEM PRITISOK NA RABOTNOTO MESTO ladite rabotnici niz svetot imaat pomal kontakt so rabotodavcite i se najmnogu pogodeni od pritisocite na rabotnoto mesto, {to predizvikuva dolgoro~en zastoj i problemi vo menaxmentot na kompaniite i zemjite, pokaà istraùvaweto na GFK. Istraùvaweto, sprovedeno me|u pove}e od 30.000 vraboteni vo 29 zemji na GFK Custom Research, agencija za istraùvawe na pazarot, pokaùva deka pazarot na trudot polarizira me|u razo~arani 18 do 29-godi{ni vraboteni i nivnite postari, verojatno porezervirani kolegi. I pokraj toa {to pomladite vraboteni se verojatno oslobodeni od najgolemite odgovornosti na rabota, pogolem procent od niv se “~esto” i “re~isi sekoga{“ zagrièni za balansot me|u rabotata i ìvotot, pritisokot da rabotat prekuvremeno i li~noto zdravje.

HR NASTANI

REGIONALEN HR SAMIT VO SPLIT o organizacija na hrvatskiot internet-portal posao.hr i ovaa godina vo periodot od 3. do 4. juni }e se odr`i regionalniot Samit za ~ove~ki resursi 2011, koj }e gi sobere na edno mesto ekspertite i profesionalcite od ovaa oblast vo luksuzniot ambient na hotelot Le Meridien Lav vo Split, Hrvatska. Temata na ovogodine{niot samit }e bide “Idninata na menaxmentot za upravuvawe so ~ove~ki resursi”, na koja }e se razgovara za idniot razvoj na funkcijata na upravuvawe so ~ove~kite potencijali, kako i prilagoduvaweto na idnite potrebi na organizaciite. HR samitot vo Split e poznat vo stru~nata javnost kako mesto koe redovno ja pomestuva ulogata na ~ove~kiot potencijal vo regionalnite kompanii.

TRETA ME\UNARODNA iFRONT KONFERENCIJA VO BELGRAD

retata me|unarodna iFRONT konferencija (www.ifront.rs), posvetena na rabotewe topreku Internet, }e bide odr`ana na 9. juni 2011 godina vo teatarot Madlenianum vo Belgrad. I ovaa godina iFRONT konferencijata }e gi otvori slednite pra{awa: kako da se po~ne internet-biznis, kako da se podobrat mehanizmite na proda`ba preku Internet, kako da se investira vo internet-marketing i kako da se razvijat aplikacii koi gi povrzuvaat Internetot i mobilnata telefonija.

paniite nemaat pogolemi problemi da gi otkrijat lojalnite biznis-partneri, bidej}i menaxerskiot tim ima i pobliska sorabotka so partnerite. No, kaj biznis-potro{uva~ odnosite (B2C), kompaniite ne mo`at da gi znaat lojalnite potro{uva~i. Dobar primer za toa e Mekdonalds kade {to menaxerskiot tim nema dopirni to~ki so krajniot potro{uva~, pa poradi toa potrebni se opredeleni istra`uvawa za da se najdat lojalnite kupuva~i i da se investira vo niv.

ZO[TO LOJALNITE POTRO[UVA^I SE POPROFITABILNI?

STARTUVA PRVATA MRE@A NA BIZNISANGELI VO MAKEDONIJA

GERHARD ORTNER - PICL GOP-H EXECUTIVE CONSALTING

“Za da gi presretnete o~ekuvawata na potro{uva~ite ne vi se potrebni zadovolni vraboteni, zatoa {to tie ne se pomestuvaat od zonata na komfort. Potrebni vi se privrzani, lojalni i visokomotivirani vraboteni. Samo takvite }e gi zadovolat o~ekuvawata na potro{uva~ite i }e & donesat profit na kompanijata”

3,5% E ZGOLEMEN BROJOT NA RABOTNICI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA VO APRIL 2011 GODINA, VO ODNOS NA ISTIOT MESEC OD MINATATA GODINA, POKA@UVAAT POSLEDNITE PODATOCI NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

24 KARIERI

SREDA / 01/06/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA HR EXPERIENCE – POVE]E OD KONFERENCIJA

AMBICIJATA E DVI@E^KA SILA VO @IVOTOT

AFRODITA KERMI^IEVAPANOVSKA Direktor na Direkcija za ~ove~ki resursi Izvozna i Kreditna Banka AD, Skopje

olku e mo`nosta za ostvaruvawe na sekoj vraboten ako nema postavena cel ili target? Koja e granicata? Dali moè da “izleze nadvor” od zadadenite ramki? Li~no znam deka moàm i mnogu pove}e od toa {to mi se dava, pra{aweto e dali sakam da preminam. Nastanot be{e osveùvawe. Na~inot na prezentacija, nesebi~noto spodeluvawe na iskustvata i targetiraniot pristap navistina mi se dopadna. Vo izminatite godini imam prisustvuvano na bezbroj nastani povrzani so upravuvawe i razvoj na ~ove~ki resursi. Razlikata e sinergijata koja be{e prezentirana me|u razli~nite sektori vo ramkite na edna organizacija. Sorabotkata na finansii i ~ove~ki resursi, ili biznis-oddelite i ~ove~ki resursi pretstavuva ~ekor napred kon uspehot. Kako {to kaà i prezenterot od Statoil gospodin Bogsnes: “svetot e turbulenten i nepredvidliv. Lu|eto kako resurs se dinami~ni, nepredvidlivi”. Sosema se soglasuvam. Denes se potrebni zreli, profesionalni lu|e koi razbiraat {to treba da rabotat, za kogo i so kogo. Akcentot tuka e na zreli. Navistina moè sekoj profesionalec da upravuva so talentite vo edna organizacija ako e zrel i podgotven za spravuvawe so mnogu nepoznati situacii, kako i percepirawe na predizvicite koi doa|aat sekojdnevno. Od aspekt na granici, interesen podatok od Hackett Group

Ponekoga{ se potrebni radikalni promeni. Sekoj profesionalec go znae toa i go ima po~ustvuvano vo svojata kariera. Nastanot na 23 maj, HR Experience, be{e odli~na mo`nost za razmisluvawe vo odnos na pra{aweto za ambicija. Da, site nie sme ambiciozni, no kolku mnogu gre{ime koga stavame ograni~uvawe na ambicijata. Delumno nesvesno go pravime toa, no mnogu ~esto e svesno. Menaxerite stavaat targeti, postavuvaat celi. Taka sme nau~eni, no dali e toa vistinskiot pristap? 2008 e deka na 73% od kompaniite im se potrebni pove} e od tri meseci da go napravat godi{niot buxet. Te{ko e da imame fleksibilnost i sloboda vo cvrsti granici, so fiksni targeti, so storogo utvrdeni buxeti. Od druga strana, vo oddelot za ~ove~ki resursi se bara vrabotenite da bidat ambiciozni. Alatkite koi se na raspolagawe ne se isklu~ivo organi~eni na profesionalcite koi rabotat razvoj i upravuvawe so ~ove~ki resursi, tuku na site koi imaat strate{ka uloga i odgovornost. Uspe{na prikazna vo ovoj kontekst e Handelsbanken, univerzalna banka osnovana vo [vedska 1871 godina, koja e celosno fokusirana na klientite. Pove}e od 30 godini ja imaat istata filozofija. Rabotat decentralizirano “filijalata e bankata” i klientot e vo centarot na s$ {to pravat preku svoite 700 filijali vo 22 dr`avi. So taa cel pred sebe vrabotenite se obiduvaat da go pomagaat rastot na biznisot na klientite i ne tro{at resursi za buxetirawe, nitu, pak, vodat centralizirani produktni kampawi. Na 10 maj 2011 godina svetskata novinska agencija Bloomberg go objavi rangiraweto na najsilnite banki vo svetot koe e napraveno spored faktorite kako finansiska sila, sposobnost za upravuvawe so rizik i efektivnost na tro{oci. Ovaa banka se najde na vtoro mesto na listata. Samo u{te edna banka od Evropa se najde me|u prvite deset. Toa e Swiss UBS koja go zazema devetoto mesto. KOGO SAKAME DA PRIVLE^EME KAKO TALENT DA RABOTI ZA NAS? Vtorata tema koja spored moite kriteriumi odli~no be{e pretstavena be{e brendirawe

na kompanijata kako posakuvan rabotodavec. Mnogu intereseno iskustvo preneseno od Liz Raczi, rakovoditel za kulturna transformacija vo BNP Paribas Securities Services. Linkot me|u brendot i biznis-vrednostite vo procesot na regrutacija e mnogu vaèn da se vospostavi. Pra{aweto koe na po~etokot se odgovara e kako da se najde tipot vraboteni koi sakame da gi privle~eme? Iskustvoto pretstaveno od spojuvaweto na BNP i Paribas pred 11 godini pokaàlo deka kulturata e mnogu va`na. Ovaa univerzalna banka e edna od retkite koi se dobitnici od finansiskata kriza. Moeto li~no ubeduvawe e deka treba da bideme ambiciozni, no ne da sonuvame. Za toa e potrebna sloboda koja }e ja ~uvstvuvame sekojdnevno. VRABOTENITE I MOTIVACIJATA Tretata to~ka koja mi ostavi golem vpe~atok be{e diskusijata i razmenata na iskustva za pra{aweto kako da se motiviraat vrabotenite vo vreme na namaluvawe na brojot i otpu{tawa. Ne{to tolku ednostavno, a tolku zaboraveno e, sekako, komunikacijata. Me|utoa, komunikacija ne samo so vrabotenite koi ja napu{taat organizacijata, tuku pred s$ komunikacija so vrabotenite koi ostanuvaat, so “preìveanite”. Direktorot na ~ove~ki resursi za Zapaden Balkan na PepsiCo Evropa, gospodin Radakovi}, go pretstavi iskustvoto od kompanijata koja uspe{no primenuva alatki za implementacija na strategii za angaìranost na 285.000 vraboteni vo kompanijata na svetsko nivo. Tie se postaveni okolu vrednostite i filozofijata na kompanijata. Ovaa kompanija vo 2011 godina petti pat po red e proglasena za

najdobra kompanija za multikulturna èna od strana na magazinot “Working Mother”. RAZVOJ PREKU ISKUSTVO, TRENING, MENTORSTVO I FORMALNO OBRAZOVANIE Suzanne Deery, koja e regionalen HC Leader za Centralna i Isto~na Evropa vo PwC, me|u drugoto go pretstavi modelot 70:20:10 koj go primenuvaat vo kompanijata. Od nivnoto iskustvo i studiite imaat pokaàno deka vrabotenite najdobro u~at od iskustvo, pa zatoa 70% od razvojot na vrabotenite bi trebalo da dojde od iskustvo na rabotnoto mesto, 20% preku trening i mentorstvo, a 10% preku formalno obrazovanie. Preku ovoj na~in vrabotenite dobivaat golema poddr{ka vo tekot na nivniot razvoj. Uspe{niot razvoj na talenti vo edna komapnija ima direktno vlijanie vrz delovnite rezultati i uspehot. Vo PwC ima razviena kultura na trening i mentorstvo. KREIRAWE NAJDOBRA STRATEGIJA ZA RAVOJ NA LIDERSTVO VO KOMPANIJATA Prva tema na nastanot, no za mene ostana za na kraj vo ovoj izve{taj. Gospodinot Van der Pol otvoreno govore{e za svoeto iskustvato kako razvoen konsultant vo TNT Group i Heiniken International. Vrskata me|u liderstvoto na sekoe nivo vo kompanijata i uspehot, sekako deka postoi. Sepak, nekoi osnovni preduslovi treba da bidat zadovoleni. Ovaa tema e samata za sebe dovolna za konferencija za razmena na iskustva. Spodeluvaweto na iskustvata pretstavuva neprocenlivo bogatstvo za sekoj profesionalec. Ni pomaga vo re{avawe na situacii od realniot profesionalen ìvot.

KOLUMNA

LIDERITE IMAAT DVA VIDA HRABROST

BRAJAN TREJSI svetski poznat guru za motivacija i proda`ba

ostojat dva vida hrabrost {to vi se potrebni: prvo, potrebna vi e hrabrost da trgnete, da prezemete ne{to, da go storite sudbonosniot ~ekor. Neophodna vi e hrabrost za da “vlo`ite s$” bez nikakva garancija za uspeh i so golema mo`nost za neuspeh, barem kratkoro~no. Glavniot

nedostig {to zapira mnogumina e toa {to, nasproti najdobrite nameri, nemaat smelost da go storat prviot ~ekor. Vtoriot vid hrabrost {to vi e potrebna se vika “hrabra trpelivost”. Toa e sposobnost da se istrae i da se prodolì so rabotata i so borbata otkako ve}e ste vloìle s$, a pred da ste do~ekale kakov i da e rezultat ili nagrada. OPTIMIZMOT VE PRAVI OTPORNI Najva`nata osobina koja vi e potrebna za uspeh e optimizmot. Toa e bezgrani~na sigurnost vo sebe i sposobnost dokraj da uspeete. Za da ostanete optimisti~ni morate disciplinirano da upravuvate so svoite misli koga ne{tata }e trgnat naopaku. Odbijte da mu se prepu{tite na samosoàluvaweto. Zapomnete deka ne ste `rtva. Vie ste vozrasna li~nost i rakovodite so svojot ìvot. Go rabotite

toa {to so svoja volja ste go izbrale. Pre~kite se del od osvoenata teritorija. Tie se samo leè~ki policajci na patot kon uspehot. Re{ete deka nema da obvinuvate drugi, nitu deka }e se opravduvate. Koga se àlite i gi obvinuvate drugite lu|e, poradi toa se ~uvstvuvate bezna~ajno i sitno i ostavate takov vpe~atok, i {to e u{te polo{o ja gubite svojata mo}. Koga i da se kritikuvate ili da se àlite, poradi toa se ~uvstvuvate poslabi i se namaluva va{ata sposobnst delotvorno da se soo~ite so situacijata. Namesto toa, sekoj zastoj do~ekajte go povtoruvaj}i: “Jas sum odgovorniot”. Pobarajte gi pri~inite poradi koi vie ste odgovorni za toa {to se slu~ilo namesto da ja prefrlate vinata na drug. Nemate opravduvawe. DEJSTVUVAJTE PROAKTIVNO, A NE REAKTIVNO

Re{ete da se sosredoto~ite vrz re{enieto i toa {to moè da se napravi sega, a ne vrz toa {to ve}e se slu~ilo, nitu, pak, vrz toa koj e vinoven. Razmisluvajte za toa {to moè da se prezeme za da se re{i situacijata, a ne za toa {to trgnalo naopaku i koj e vinoven. Za da ostanete optimisti~ni, vo sekoja situacija barajte go toa {to e dobro. Koga barate ne{to dobro sekoga{ }e go najdete. Pokraj toa, dodeka barate ne{to dobro, bidej}i va{ata svest moè da se zanimava samo so edna misla, avtomatski }e stanete pozitivni i optimisti~ni i povtorno }e go prezemete upravuvaweto. Barajte dragocena pouka vo sekoj problem ili te{kotija. Sekoj zastoj so koj }e se sretnete nosi edna ili pove}e lekcii koi vi se isprateni kako pomo{ da bidete pouspe{ni vo idnina.

DESET GRE[KI KAJ MENAXERITE-POÊTNICI Menaxiraweto na po~etokot moè da bide po malku zastra{uva~ko. Neodamne{nite istraùvawa pokaàa deka pove}e od 50% od menaxerite nemale nikakva obuka pred da po~nat so rabota. Eve ja listata koja gi prikaùva 10-te naj~esti gre{ki koi gi pravat menaxerite-po~etnici, a bi moèle da gi izbegnete: MISLITE DEKA ZNAETE SÉ Dokolku ste taze promovirani vo menaxer na produkcija verojatno se ~uvstvuvate kako da znaete s$ za produkcijata. Duri i da e vistina, a ne e, sigurno ne znaete s$ za najva`niot del na novata rabota - da upravuvate so lu|eto. Slu{ajte gi lu|eto okolu sebe i bidete bez predrasudi. POKA@ETE IM NA SITE KOJ E GLAVEN Veruvajte, site vo va{iot oddel znaat koj e noviot menaxer. Ne mora da pravite parada okolu toa da im pokaète na site deka vie ste {efot. No, toa treba da go demonstrirate, bidej}i sozdavate pozitivna promena. MENUVATE SÉ Ne mora da izmisluvate topla voda. Ako ne{to e napraveno na eden na~in ne zna~i deka e nu`no lo{o. Nau~ete ja razlikata me|u poinakvo i lo{o. SE PLA[ITE NE[TO DA NAPRAVITE Moèbi ne sakavte da bidete unapredeni. Moèbi ne ste sigurni deka moète da ja izvr{uvate rabotata. Toa neka ne ve spre~uva rabotata da ja napravite najdobro {to znaete. Upravniot odbor nema{e da vi ja dade pozicijata ako ne veruva{e deka }e moète da se snajdete. NE ODVOJUVATE VREME ZA DA GI ZAPOZNAETE SOPSTVENITE VRABOTENI Moèbi so ovie lu|e ve}e ste rabotele nekolku godini. Toa ne zna~i deka gi poznavate. Nau~ete {to gi voodu{evuva, kako da gi motivirate, {to e toa {to gi pla{i i od {to se zagrièni. Zapoznajte gi kako individui, bidej}i toa e edinstveniot na~in na koj{to moète efikasno da upravuvate so niv. Va{i lu|e se, tie {to }e ve krevaat i ru{at. Odvojte od svoeto vreme i vnimanie za niv. SMETATE DEKA GUBITE VREME SO [EFOT So ogled na toa {to tuku{to go smenivte rabotnoto mesto, tie {to ve unapredija sigurno znaat kolku ste vraboteni i voop{to nema da imaat potreba od vas?! E ne e taka! Va{ata rabota, kako {to be{e i prethodno, e da mu pomagate na {efot. Obezbedete vreme da se najdete so {efot i da razmenite informacii za upravuvaweto i osposobuvaweto. VOOP[TO NE SE GRI@ITE ZA PROBLEMITE Ne moète ve}e da gi izbegnuvate problemite i da se nadevate deka }e se re{at sami od sebe. Toa ne zna~i deka ostanatite ne smeete da gi pra{ate za pomo{, no zna~i deka vie ste taa li~nost koja mora da se pogriì problemot da bide re{en. VIE NE STE OBIÊN ÔVEK?! Ako stanavte {ef toa ne zna~i deka prestanavte da bidete ~ovek, da ne se smeete ili pak, povremeno da ne napravite nekoja gre{ka. NE GI [TITITE SVOITE LU\E Lu|eto vo va{iot oddel }e bidat pod site vidovi stres. Drugite oddeli moèbi }e ve obvinuvaat poradi neuspe{nite povrzuvawa. Va{iot {ef moèbi }e saka da gi otfrlite site neprijatni raboti vo va{iot oddel. Moèbi upravata }e odlu~i deka nekoi raboti vo va{iot oddel se premnogu plateni. Va{ata rabota e da se borite za pravata na va{ite podredeni. Predanosta }e vi bide vozvratena. JA IZBEGNUVATE ODGOVORNOSTA ZA [TO BILO Vi se dopa|alo toa ili ne, kako menaxer vie ste odgovorni za s$ {to se slu~uva vo va{iot oddel, bez ogled dali ste bile zapoznaeni so toa ili ne. Seto toa se reflektira na vas. Mora da izgradite komunikaciska mreà taka {to }e nema iznenaduvawa, no podgotvete se na toa da go nosite bremeto na odgovornosta, koe doa|a vedna{ so avtoritetot.

1 2 3 4 5 6 7 8 9

KARIERI 25

SREDA / 01/06/2011 / KAPITAL

INTERVJU

BJARTE BOGZNES

ZAMENIK-PRETSEDATEL I FINANSISKI DIREKTOR ZA MENAXMENT NA PERFORMANSI I RAZVOJ, STATOIL

Prilagodete se na nov na~in na rabota, po sopstven ritam!

Statoil e svetski poznata naftena f kompanija, j koja j dolgo vreme r uuspe{eno rraboti na pazarot preku dobroto upravuvwe i alatkite i metodite za rabota koi se implementirani vo organizacijata. Na konferencijata naslovena ednostavno The HR Experience, vo organizacija na agencijata “P”, Bjarte Bogznes, zamenik-pretsedatel i finansiski direktor za menaxment na performansi i razvoj na Statoil be{e eden od prezenterite. Negovoto pole na interes momentalno e vo sferata na “nad buxetiraweto”, za {to i zboruvavme so nego... GORDANA MIHAJLOVSKA mihajlovska@kapital.com.mk

Buxetite sekoga{ pretstavuvaat bolno pra{awe za kompaniite? Kako da se nadminat problemite pri nivnoto sostavuvawe od aspekt na upravuvaweto so ~ove~kiot kapital i negovite performansi? Pri sekoe sostavuvawe buxet, moè da se slu~i nekoj da bide “natepan” zatoa {to napravil dobro predviduvawe koe sodrì lo{a vest. Toj ili taa moèbi zavr{ile odli~na rabota, no, sekako, vo nekoi od kompaniite tie bi bile ukoreni. Eliminiraweto na buxetite e lesno vo sporedba so promenata na na~inot na razmisluvawe koj go odrazuvaat. Potrebno e vreme za evolucija. Koga stanuva zbor za vakvi senzitivni pra{awa, ne moète da insistirate lu|eto da se promenat. Nie, menaxerite, moème da go ukineme razmisluvaweto od tipot naredba-i-kontrola, nametnuvaj}i tokmu naredba-ikontrola. Zatoa, sekoj treba da gi prepoznae ograni~uvawata na stariot na~in na razmisluvawe i da se prilagodi na noviot na~in, spored sopstveniot ritam i raspored. Za vreme na va{ata prezent-

acija ja spomenavte i mreàta BBRT- Beyond Budgeting Round Table. [to pretstavuva taa i kako nastana? Mreàta BBRT e sostavena od golem broj kompanii i profesionalci, a po~na kako odgovor na raste~koto nezadovolstvo i frustracijata koi nastanuvaa pri tradicionalnoto buxetirawe. BBRT mreàta ja osnovavme na krajot od 1997 godina, a narednata godina ve} e ~lenuvaa 33 kompanii, so cel da gi doznaat na~inite na koi kompaniite gi zamenile principite na buxetirawe i dali ovoj alternativen model e podobar. Ottoga{ brojot na ~lenovi na mreàta postojno se zgolemuva. Iako BBRT e osnovana vo Velika Britanija, vo mreàta denes ~lenuvaat kompanii i profesionalci od Belgija, Francija, Germanija, Holandija, Norve{ka, [vedska, [vajcarija i SAD. BBRT, isto taka, pretstavuva institut za istraùvawe. Se sostanuvame dvapati godi{no i diskutirame za temi koi gi zasegaat menaxerite za ~ove~ki resursi, kako, na primer, za bonusite {to e prili~no aktuelna tema. Ovaa mreà ne pretstavuva tradicionalen konferenciski

sobir kade {to se slu{aat prekrasni pozitivni prikazni na tema “Pove}e od buxetirawe” (Beyond Budgeting), tuku stanuva zbor za sobir na lu|e koi imaat visoko nivo razum i doverba vo kompaniite, koi diskutiraat za predizvicite so koi se sre} avaat pri menaxiraweto so ~ove~kiot kapital. Koi se principite na koi e osnovan modelot na Beyond Budgeting? Izminatite godini gi studiravme organizaciite koi gi imaat napu{teno principite na naredba-i-kontrola, a gi vospostavile ili s$ u{te gi vospostavuvaat novite HR praktiki. Ovoj model e izveden od najdobrite od najdobrite praktiki na vrvnite organizacii so koi sorabotuvame i se sostoi od 12 principi. Prvite {est principi se liderski i pretstavuvaat ramka za prenesuvawe na odgovornosta i im ovozmoùvaat na timovite na~ini preku koi }e odgovorat brzo na novite predizvici, so {to kontinuirano }e rabotat na podobruvawe na performansite. Vtorite {est principi, poddrùvaat poadaptibilen zbir na sistemi za menaxment na performansi, koi im ovozmoùvaat na timovite vnatre vo organizaciite da

bidat konkurentni i nadvor od organizaciite konkurentno da odgovaraat na barawata na klientite. Ovie principi pretstavuvaat holisti~ki model, a ne meni so opcii, pa taka razli~ni organizacii moè da stavat razli~en akcent na razli~ni elementi vo razli~no vreme. Koja e krajnata cel na modelot Beyond Budgeting? Celta na ovoj model ne e da se oslobodime od buxetite. Celta e oslob da se oslobodime od na~inot na razmisluvawe povrzan so buxrazm etite i od iluzijata za kontrola. Nastanite se tie koi gi odreduNasta vaat frekvenciite i vremenskite odrednici... Voop{to, buxetot odred se ko koristi za tri nameni: kako predviduvawe za toa {to } predv e donese idninata vo odnos na don priliv prili i kapacitet na sredstva; kako cel so odredena krajna suma su i kako mehanizam za alokacija na resursi. Probaloka lemot ne e vo nitu eden od ovie elementi, tuku vo faktot deka sekoj elemet moè da dojde vo direkten konflikt so ostanatite. Kompaniite treba da bidat ambiciozni vo postavuvaweto na celite, na primer, no moàt da bidat pokonzervativni vo procesot na predviduvawa. Statoil gi oddeli site tri elementi, vklu~uvaj}i go i procesot za alokacija na resursi. Znaete, kaj nas postoi izraz so koj se veli deka “bankata e otvorena 12 meseci vo godinata, a ne samo ~etiri nedeli vo oktomvri”. Modelot Ambition to Action, isto taka, pretstavuva alatka na koja rabotat i ja razvivaat ekspertite vo mreàta BBRT i koja vie ja implementirate vo Statoil. Vo {to se sostoi ovaa alatka? Ovoj model e napraven vrz osnova na alatkata koja se uptrebuva vo menaxmentot na performansi, Balance Scorecard, {to podrazbura eden vid na~in na uppostuvawe na alatkite, so cel poslesno da se implementiraat. No, problemot so implementacijata na ovaa alatka e vo toa {to mnogu od kompaniite ja voveduvaat preku tredicionalnite menaxment principi, pa ~esto znaat da zaglavat vo procesot na ostvaruvwe na strategijata. Modelot Ambition to Action ovozmoùva polesna implementacija na koja bilo strategija, preku principi na mikromenaxment i instrukcija i ponapredni na~ini na buxetirawe.

Ovoj model mora pretpazlivo da se implementira, a nie vo BBRT se trudime da ja unapredime negovata upotreba. Kako Statoil go primenuva modelot na Beyond Budgeting? Statoil pravi napori da gi namali patnite tro{oci. Namesto da se vovedat op{ti (pau{alni) kratewa vo odnos na patnite tro{oci, organizacijata vospostavi sistem koj gi meri patnite tro{oci vo odnos na nivnata vrednost za kompanijata. Najprvo, Statoil ja nadgradi telekonferenciskata tehnologija i gi prilagodi kompaniskite patni standardi od biznis-klasa na fleksibilna ekonomska klasa vo ramkite na Evropa. Isto taka, vovede “kalkulator za sostanoci” na internet-stranicata na kompanijata, so cel da odredi dali patuvawata za sredbi lice v lice se neophodni, vrz osnova na potro{enoto vreme i sredstva. So ovoj model, za {est meseci gi namalivme patnite tro{oci za pove}e od 25%, bez da morame povtorno da vovedeme paten buxet. Koi kompanii go upotrebuvaat modelot na Beyond Budgeting i kolku toj vlijae na unapreduvaweto na performasite na vrabotenite dosega? Pove}e kompanii od svetski rang ve}e gi upotrebuvaat principite na Beyond Budgeting, a me|u niv mo`am da gi nabrojam Gugl, Amerikan Ekspres, Statoil, Tojota, Telenor, od Balkanot trgovskiot sinxir DM, {vedskata univerzalna banka Handelsbanken, amerikanskite Sautvest erlajns itn. Interesen e primerot na {vedskata banka Handelsbanken, koja kontinuirano e profitabilna pove}e od 30 godini. Isto taka, bankata kontinuirano se nao|a na vrvot na listite vo [vedska i Velika Britanija po zadovolstvoto na klientite i po maliot broj nivni poplaki. Ovaa banka e edna od najekonomi~nite vo svetot, a poradi implementacijata na modelot Beyond Budgeting, nejzinata dobivka se zgolemi za 40% vo 2008 godina, vo vreme koga drugite banki zabele`uvaa ogromen pad poradi finansiskata kriza. (Vo praveweto na ova intervju u~estvuva{e i Afrodita Kermi~ieva-Panovska, direktor na Direkcija za ~ove~ki resursi vo Izvozna i kreditna banka AD Skopje)

SOVETI

DALI POSEDUVATE MANDAT ZA LIDERSTVO? Postojat pove}e modeli na efikasno liderstvo, no na site lideri mora da im bide doveren mandat za predvodewe. Menaxerot {to doverbata na vrabotenite ja zema zdravo za gotovo, nabrzo mo`e da se najde vo neprijatna situacija andatot za liderstvo, vsu{nost, zna~i dozvola, ovlastuvawe koe mu se dava na liderot da upravuva so vrabotenite. Toj mandat mu e doveren tokmu od samite vraboteni. Va`nosta na mandatot ~esto nedovolno e sfatena. Mnogu generalni direktori i menaxeri standardno gi vklu~uvaat nivnite “podredeni” preku konsultacii i inkluzivno odlu~uvawe. No, nekoi lideri ne sfa} aat deka mo`at da ja zagubat poddr{kata ili deka ne im e doveren mandat za da vovedat promeni. Tradicionalno, liderskiot mandat poteknuva{e od pozicija na sila: kolku e povisoka funkcijata, tolku e pogolem i avtoritetot.

Denes toa ne e taka. Bidej}i organizaciskite strukturi stanuvaat s$ pohorizontalni, pogolem akcent se stava vrz sorabotkata me|u oddelnite funkcii. Toa zna~i deka liderstvoto e poneposredno, bez formalen avtoritet. Komunikaciskite ve{tini, iskustvoto i li~nite kontakti se sredstvata preku koi se vlijae vrz drugite i se steknuva lojalnost. Mandatot za predvodewe proizleguva od statusot, iskustvoto ili li~nite svojstva na liderot, vo kombinacija so toa {to predvodenite se podgotveni da go prifatat. Vo moderniot svet na konkurencija, opstanokot ne e samo igra za na televizija – toj s$ pove}e e predizvik i za liderite vo biznisot. Za da steknete mandat za liderstvo i da bidete spokojni za vreme na

promenite, vodete smetka za slednovo: Ocenete kolku va{iot stil na rabota e kompatibilen so toj na va{iot tim i na organizacijata vo celina. Kolku e pogolem jazot me|u niv, pogolem e i rizikot, iako }e bidete vo posilna pozicija ako ste bile imenuvani da sprovedete promeni. Imajte jasna vizija za toa {to sakate da go postignete – i proveruvajte dali taa e prifatena od klu~nite sorabotnici. Redovno barajte povratni informacii za kvalitetot na va{eto liderstvo, osobeno ako rabotite bez formalen avtoritet. Toa }e pomogne da gi proverite va{ite pretpostavki i da se dogovorite so timot vo odnos na principite na rabota. Identifikuvajte gi tie {to go formiraat javnoto mislewe vo va{ata organizacija (tie ne mora da bidat na rakovodni funkcii!). U~ete od nivnite sfa}awa i vklu~ete gi vo odlu~uvaweto.

1 2 3 4

Setete se na Darvin: pre`ivuvaat tie {to najdobro se prisposobuvaat na promenite, a ne tie {to se najsilni ili najumni. Zatoa, bidete fleksibilni dodeka s$ u{te mo`ete.

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

Izbor na aktuelni oglasi INFORMATIKA Izvor: Vreme Objaveno: 12.05.2011 SMART GROUP BALKANS vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKITE IN@ENERI. Dokolku se pronao|ate vo navedenite kvalifikacii ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na slednava adresa: gokalp.

ozer@smartsoftww.com najdocna do 27 Maj. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvojot na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), Iskustvo vo SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema

ograni~uvawa za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Prioritet }e imaat kandidati koi } e bidat slobodni da zapo~nat so rabota od 15 Juni. KOMERCIJA Izvor: Vreme Objaveno: 27.05.2011 Firma- brend vo svojata dejnost Proda`ba na materijali i okov za mebel objavuva oglas za rabotno

mesto KOMERCIJALIST. Potrebni kvalifikacii: - Visoko nivo pri rabota so kompjuter, - Odli~no govorewe i pi{uvawe angliski jazik, - Sposobnost za komunikacija i pregovarawe so klientite, Afiniteti kon tehnika, - Osobini: odgovornost, inicijativa, organizacija, - Rabotno iskustvo: minimum 2 godini vo ista ili sli~na dejnost. Traewe na oglasot 7 dena po objavuvaweto. Aplikacijata

na e-mail: rabotanajdi@yahoo.com. Pratete va{a biografija i slika. SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 30.05.2011 ERNST & YOUNG objavuva oglas za ASISTENTI VO REVIZIJA bez rabotno iskustvo. Rokot za prijavuvawe na kandidatite e 10 Juni

2011 godina. Ispratete va{e CV na makedonski i angliski jazik (vo Europass format vo vklu~ena fotografija) i naslovno pismo na e-mail: recruitment@mk.ey.com, ili po po{ta na adresa: Ernst & Young (^ove~ki resursi), Mar{al Tito, br. 19, 1000 Skopje. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 28.05.2011 godina.

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska Klinika za Nefrologija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi Link:https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=11472063-db9c-4745-a6eaa469f466a0bc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na medicinski aparati i oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b8f6841e-0c51-4e12-93d2-2d3cf6f93a2b&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Doznajte se za brzoto ~itawe 02.06.2011 In Optimum

Brzo ~itawe (Power Reading) 03.06 - 07.06 In Optimum Makedonija Kako polesno da se spravite so promenite 03.06 - 05.06 Embra Korporej{n

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na Softver Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=949d5eb2-7301-441a-9eaff6fa42f2d343&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Centar za razvoj na Tretiot-Severoisto~en planski region PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sozdavawe na preduslovi za ruralen razvoj, razvoj na turizmot i mobilnosta vo regionot preku izrabotka na tehni~ka dokumentacija za patna infrastruktura na nivo na izvedben proekt so elaborati za `ivotna sredina, vo Severoisto~en planski region Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ae4824ff-7008-4952-ae32-9dfaacf0315b&Level=2

Kako da stanete ekspert za strate{ko planirawe 03.06 - 05.06 Embra Korporej{n Obuka na obu~uva~i 10.06 - 12.06.11 CS Global

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi vo fiksnata telefonija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=9f1ede21-9cb3-478e-92c1-12487d8f769f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za razuznavawe na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na sredstva za higiena i potro{ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=89b6cbfc-f21d-49a6-ba85-4e3ec2d5bddf&Level=2

Obuka za kariera (CV, pismo za nameri, intervju, testovi, ...) 06.06.11 CS Global

Kako da gi vodi{ svoite proekti vo vistinskata nasoka 07.06 - 08.06 Embra Korporej{n

Pravila i stilovi na menaxirawe 07.06.2011 Clear View

Kako da bide{ podobar komunikator 07.06 - 08.06 Embra Korporej{n

Obuka za Excell 07.06.11 CS Global Uspe{na selekcija i regrutacija na kadar 08.06 - 09.06.11 CS Global Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Obuki / Jazici / Menaxment / HR

KAPITAL / 01.06.2011 / SREDA

KO M E R C I J A L E N O G L A S

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT.

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

WWW.KAPITAL.MK Ednodneven seminar SIMULACIJA „PODGOTVENOST ZA KRIZA” ZA EFEKTIVNO UPRAVUVAWE SO ЧOVEЧKI RESURSI 29 juni 2011 godina 13:00-16:30 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat

PREDAVA^: D-R NIKOS MULONOPOULOS, vonreden profesor po informati~ki sistemi, prodekan na ALBA Graduate Business School Simulacijata “Podgotvenost za kriza” e razviena od strana na konzorciumot na univerziteti i organizacii, me|u koi se i INSEAD & ALBA Graduate Business School. Simulacijata se fokusira na idejata za podgotvenost za kriza, koja{to direktno vlijae vrz sposobnosta na nositelite na odluki za efektivno spravuvawe so krizni situacii. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 24 juni 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk