306-13.06.2011 by Kapital Media Group

DALI MAKEDONIJA MO@E DA JA ZAFATI EVROPSKIOT BRAN NA BANKROTI?

MINISTEROT ZA PRAVDA EDNOSTAVNO NEZAMENLIV

BEZ POGOLEM EKONOMSKI RAST, MAKEDONIJA VLEGUVA VO GR^KO SCENARIO!

POPRVO GRUEVSKI ]E IZLEZE OD VLADATA OTKOLKU MANEVSKI!?

STRANA 12-13

STRANA 6-7

ponedelnik. 13 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,09.06.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,83% 0 00,24% 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,60 442,17 1,46

NAFTA BRENT EURORIBOR

1118,02 2,15%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.06) 2.685

MBI 10

2.680 2.675 2.670

2.665 2.660 2.655 2.650 2.645 2.640 2.635 03.6

05.6

07.6

09.6

@OLTO!!! PORTPAROLOT NA VLADATA NA “KAPITAL” I NA SITE SKEPTICI IM ODGOVARA PREKU NEGOVIOT PROFIL...!

STRANSKITE INVESTICII RASTAT SAMO NA FEJSBUK PROFILOT NA MARTINOVSKI?!

Germani Germanija r Britanija i Brita re{avaat rre{ava evrozonata?! za evro STRAN STRANA 16

Aviobiletite ne poevtinuvaat poradi skapiot kerozin STRANA 11

KOLUMNA

SIMEON [UMANSKI PROKREDIT BANKA

Samo Haximiшev razmisluva za IPO na Zagrepska berza STRANA 4

OPEK nema da go zgolemi proizvodstvoto na nafta STRANA 17

Martin Martinovski portparol na Vlada

Verica Haxivasileva-Markovska

~len na Sovetot na NBM Nemam podatok deka stranskite investicii }e bidat 200 milioni evra, nitu, pak, na nekoja od sednicite na NBRM sme razgleduvale takva informacija

Dimitar Bogov guverner na NBM

Zaklu~no so mart ima 203 milioni evra stranski investicii

KAPITAL NEOFICIJALNO: A1 GI PRIFATILA NAODITE OD UJP

6 MILIONI EVRA A1 ]E GI PLA]A NA 24 RATI!?

STRANA 6-7

Napi{a na Fejsbuk: Od krugovi vo centralnata banka neoficijalno slu{nav deka stranskite investicii za april }e iznesuvaat okolu 200 milioni evra. Kolku e toa to~no ne znam, no od NBM se nadevam deka naskoro }e ja razre{at dilemata. STRANA 2-3

MAKEDONSKITE BANKI IMAAT DOVOLNO KAPITAL ZA POKRIVAWE NA RIZICITE STRANA 10

KOMENTARI/ANALIZI

Prof. Martin Feldstajn

GRCIJA PRIVREMENO DA SE ISKLU^I OD EVROZONATA STRANA 14 VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

ARGATLAK STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 13 JUNI 2011

ARGATLAK

Makedonskiot agrar se soo~uva so kriza. ]e re~ete ni{to novo i ni{to neo~ekuvano. Moèbi e taka, no ne bi trebalo da bide zatoa {to okolnostite se takvi {to ako Makedonija ima{e pametna agrarna politika, sega ve}e }e be{e neto-izvoznik na hrana, a toa zna~i i golem devizen priliv za dràvata. No, ne e taka! Ima mnogu pri~ini za toa. Prvata i najva`na e {to Makedonija nema strategija za razvoj na agrarot, iako raspolaga so ogromen potencijal (klima, zemja, rabotna sila) za proizvodstvo na zemjodelski proizvodi i za nivna prerabotka vo finalen proizvod. Da ima{e, sega }e izvezuva{e ne samo surovina, tuku i konzerviran zelen~uk i ovo{je. A bidej}i nema, Makedonija uvezuva prerabotki od ovo{je i zelen~uk pod brend od Srbija i od Hrvatska, a proizvedeni od makedonska surovina. Vo ovoj model nema ni{to korisno za Makedonija. Taa proizveduva gradinarski proizvodi, za koi zemjodelcite dobivaat mnogu niski ceni zatoa {to nema organiziran otkup. Trgovcite ja imaat glavnata uloga vo diktiraweto na cenite i tie sobiraat pogolem del od }arot. No, najgolemiot e za prerabotuva~kite kapaciteti vo regionot, koi ni gi vra}aat nazad domatite i krastavicite, no preraboteni i so dodadena vrednost, koja makedonskite potro{uva~i ja pla}aat mnogu skapo. Vo ovoj model Makedonija ja ima ulogata na argat. Nema nikakva ekonomska logika zemja so dva milioni ìteli i so pove-

}e od polovina teritorija obrabotlivo zemji{te da bide izvoznik na evtina hrana za surovina, a pritoa da uvezuva gotova hrana vo vrednost od 560 milioni dolari godi{no. Toa e ~ista zaguba. Zatoa, ~ista zaguba se i 100 ili 160 milioni evra ili kolku ve}e }e stanat koi Vladata gi izdvojuva za subvencii za zemjodelstvoto, bidej}i proizvodstvoto na zemjodelski proizvodi vo Makedonija ne e mrdnato od primarnoto nivo. Po nekolku godini subvencionirawe, najgolema korist nemaat zemjodelcite, tuku otkupuva~ite. Zemjodelcite, za smetka na parite od dr`avata, dobija poniski otkupni ceni. Subvenciite im zavr{ija rabota na otkupuva~ite, a bidej}i evtinite proizvodi zavr{uvaat vo srpskite ili hrvatskite prerabotuva~ki kapaciteti, izleguva deka Makedonija gi subvencionira tokmu niv. Tie dobija evtina surovina. Tie {to tvrdat deka ne e taka, odnosno kako {to ministerot za zemjodelstvo ja ubeduva javnosta deka izvozot na zelen~uk i ovo{je od Makedonija naglo porasnal poradi subvenciite vo izminatite nekolku godini, neka vidat {to se slu~uva sega vo Strumi~ko i vo drugite zemjodelski regioni. Cenite po koi se otkupuvaat domatite, krastavicite, zelkata se rekordno niski (okolu 10 denari) i pobaruva~kata e mnogu mala. Pri~inata ne e samo bakterijata e{erihija koli, koja nametna panika na pazarite vo EU. U{te polo{o. Pobaruva~kata e drasti~no pomala od lani zatoa {to vo Чe{ka, Srbija, Polska, Ungarija, Hrvatska godinava nema poplavi i nedostig od doma{no proizvodstvo. Zatoa Makedonija mo`e samo da go sonuva minatogodi{niot rekorden izvoz na zemjodelski proizvodi, koj ne be{e rezultat na subvenciite,

SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ ano va@ @kappita ital.c l.com. om.mk mk

nitu na Agrilend (firmata vo koja dràvata ima udel i koja treba{e da bide makedonskata agroberza), nitu na otkupnite centri (koi ne gi izgradi ni dràvata, a gi veti), tuku na vremenskite nepogodi vo Zapadna Evropa. S$ dodeka subvenciite se socijalna kategorija, ne im e celta stimulirawe na natamo{nata prerabotka na zemjodelskite proizvodi vo doma{ni fabriki, i s$ dodeka vo Makedonija caruva uvoznoto lobi na hrana, koe godi{no go zgolemuva biznisot za desetici milioni evra, makedonskiot agrar }e bide na primitivno nivo, a zemjodelcite }e bidat socijalna kategorija. Ako za Vladata ne e problem vo zemjava bez problem da vleguva surovo mleko, a doma{noto sto~arstvo da se uni{tuva, ako ne e problem da se uvezuva meso vredno pove}e od 100 milioni dolari, a doma{nite farmi da zjaat prazni, ako ne e problem da ne raboti Svedmilk, ako e nevozmo`na rabota da se izgradat sovremeni otkupni centri, toga{ ne moème da zboruvame za strategija za razvoj na agrarot. Zatoa makedonskiot agrar nema u{te dolgo da izleze od kriza.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

STRANSKITE IN SAMO NA FEJSB NA MARTINOVS Portparolot na Vladata, Martin Martinovski, na svojot Fejsbuk profil objavi deka stranskite investicii vo Makedonija vo prviot kvartal iznesuvaat 200 milioni evra. Navodno, ovaa informacija neoficijalno ja dobil od svoj izvor vo NBM, koja go evidentira prilivot na stranski investicii vo zemjava. Чudno e kako Martinovski go znae ovoj podatok u{te pred toj oficijalno da bide objaven od NBM? ALEKSANDRA SPESEVSKA spasevska@kapital.com.mk

M Martin Martinovski, oficijalen portparol na makedonskata Vlada na svojot Fejsbuk profil (kade {to ova oficijalno lice koe dava oficijalni informacii, se pretstavil so crna mai~ka so kratki rakavi, vo non{alantna pozicija (!?), nebare e na

plaà denovi na zasluèn odmor, po pobedata na negovata partija na izborite!!?)! I taka relaksirano, minatata nedela objavi deka stranskite investicii vo земјава вo april }e dostignat 200 milioni evra. Ova Martinovski go napi{a kako reakcija na tekstovi na “Kapital” na ovaa tema objaveni tie denovi. Ministerot, pak, Vele Samak na svojot Fejsbuk profil stavil duri i link do tekstovite na “Kapital”, kade {to i toj odgovara... Vo sekoj slu~aj Samak denovive, kako nadleèn minister za pra{aweto vo vrska so investiciite re{i da odgovara na pra{awa od “Kapital” (o~ekuvame intervju so nego nedelava) za toa kako Makedonija gi minuva ovie meseci i godinata nanazad so stranskite investicii. Iako Samak e platen da raboti na ova problematika, se ~ini deka na ovaa tema mnogu pove}e miluvaat da zboruvaat Zoran Stavrevski, Vladимир Pe{evski, Fatmir Besimi (koi se smetaat za “te{ka{i” vo ekonomskiot tim okolu Gruevski!), пa duri i samiot premier, koj vo po~etokot na svoite premierski mandati magistrira{e na tema investicii na UКИМ, i vo kampawata i na-

MARTIN MARTINOVSKI

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 REKLAMA

Od 2004 godina, pak, EIB odobrila vkupno {est milijardi evra na zemjite od Zapaden balkan, izjavi {efot na pretstavni{tvoto na EIB za Zapaden Balkan, Andreas Beikos. Toj veli deka od vkupnite minatogodi{ni krediti na EIB 1,4 milijardi evra zaminale vo Slovenija i vo Hrvatska, pritoa, naglasuvaj}i deka balkanskite zemji se najgolemi korisnici na krediti od EIB, {to e i logi~no, bidej}i tie se najgolem pazar vo regionot. Po Srbija, najgolemi krediti od EIB dobila BiH, potoa Makedonija, Crna Gora i na krajot Albanija. Spored Beikos, kreditite glavno se naso~eni vo sektorite za soobra}aj, infrastruktura, industrija, energetika, energetska efikasnost, zdravstvo, obrazovanie, mali i sredni pretprijatija.

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

pretplati@kapital.com.mk

ilijardi evra krediti lani mu odobri EvM ropskata investiciska banka na Zapaden Balkan, vklu~uvaj}i gi i Slovenija i Hrvatska.

@OLTO!!! PORTPAROLOT NA VLADATA NA “K I NA SITE SKEPTICI IM ODGOVARA PREKU N

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

2,4

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

PORTPAROL NA VLADA Napi{a na Fejsbuk: Od krugovi vo centralnata banka neoficijalno slu{nav deka stranskite investicii za april (!? n.z.) }e iznesuvaat okolu 200 milioni evra. Kolku e toa to~no ne znam, no od NBM se nadevam deka naskoro }e ja razre{at dilemata.

dvor od nea naj~esto zboruva{e na ovaa tema. Ovde nekade e i Viktor Mizo, direktorot na Agencijata za stranski investicii, koj denovive zadovolno se potsmevnuva na novinarskite naodi deka godinava }e ni bila posna!? [to li saka da kaè Mizo? Vo sekoj slu~aj, makedonskata delovna i politi~ka javnost e prili~no zainteresirana {to se slu~uva sо investicii, osobeno ako se ima predvid deka ovoj problem e su{tinski od koj zavisi razvojot na ekonomijata! Makedonija dolgo niz godinite e zakovana na poslednoto mesto vo regionot i spored op{toto nivo na investicii, kako i spored nivoto na stranski investicii vo zemjata!? I koga kompetentnite nemaat {to mnogu da kaàt, toga{ vo prazniot prostor (vo ofsajd utr~uva vladiniot portparol). Toj, povikuvaj}i se na neoficijalni informacii od NBM, ja objavi ovaa brojka u{te pred oficijalno da bide objavena od nadle`nite, a ja komentira{e kako uspeh na Vladata vo privlekuvaweto stranski investicii. Чudno e kako Martinovski go znae ovoj podatok u{te pred toj oficijalno da bide objaven od NBM? Portparolot, iako ovaa objava ja pi{uva na svojot li~en profil, sepak, od pozicija vo Vladata objavuva podatok koj ne e javen!!? I s$ toa poradi pustata èlba da im odgovori na arogantnite novinari!

No, toa sepak e nivnata rabota... Da vidime nie {to e so investiciite...

Od Narodnata banka na Makedonija (NBM) potvrdija deka stranskite investicii vo prviot kvartal se

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

Navigator NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK USPE[NA MISIJA!

IVO IVANOVSKI

ENVER HOXAJ

VIKTOR JANUKOVI^

BORUT PAHOR

nevraboteni lica dobija e mu e lesno na slovene~kiot osovskiot minister so kraina godi{no ima 3koi0sertifikat za IT-obuki, N premier otkako dve partii K “Plan za postignuvawe Uzaguba od 2,5 milijardi gi pominaa blagodarenie od vladeja~kata koalicija pocelosno priznavawe na Re- dolari poradi korupcija na na proektot voden od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo

publika Kosovo” }e lobira kaj pet grupi dr`avi za novi priznavawa na nezavisnosta

dr`avnite slu`benici, so koja Vladata ne uspeva da se spravi

baraa ostavka od nego poradi neuspe{niot referendum za penziski reformi

KAPITAL” NEGOVIOT PROFIL...!

NVESTICII RASTAT BUK PROFILOT SKI?!

Ovie portparolski naodi za stranskite investicii vo zemjava na Fejsbuk osamnaa kako odgovor na skepti~nata analiza na “Kapital” deka godinava te{ko }e ni odi so investiciite! Vladinite pretstavnici osobeno stanaa nervozni na ova tema denovive koga i Vienskiot institut soop{ti deka stranskite investicii vo Makedonija za 2011 godina se procenuvaat na okolu 200 milioni evra!? Denovive najisturenite vladini pretstavnicii kontriraa na naodite na Vienskiot institut! Tvrdea deka dosega investiciite se 200 milioni evra! Toa {to ostanuva nejasno e analizata kolku od ovie investicii se direktni (prezemawe kompanii), kolku se grinfild, a kolku se krediti na firmitemajki kon firmite-}erki?

pove}e od 200 milioni evra, so objasnuvawe deka taa informacija bila objavena i vo posledniot mese~en izve{taj, no takov podatok na internet-stranicata na NBM vo petokot ne postoe{e. “Spored poslednata mese~na informacija za dvi`eweto na stranskite investicii, koja Komitetot na NBM ja donese minatata nedela, zaklu~no so mart ima 203 milioni evra stranski investicii. Izve{tajot e javen i e dostaven do site relevantni institucii. Tie se oficijalnite brojki. Ne navleguvam vo komentari na socijalnite mre`i, toa ne se odnesuva na rabotata na Narodnata banka”, izjavi guvernerot na NBM, Dimitar Bogov. No, vo posledniot mese~en izve{taj, objaven minatata nedela, ima samo podatoci za prvite dva meseci od godinata. S$ u{te ne e javno objaveno kolkav e prilivot

na stranski investicii vo prviot kvartal godinava. Spored poslednite podatoci objaveni od NBM, do fevruari ima vkupen priliv na stranski investicii od 101 milion evra, odnosno po 50 milioni evra vo januari i vo fevruari. Najnoviot podatok ne go znaat nitu ~lenovite na Sovetot na NBM. Spored Verica Haxivasileva-Markovska, ~len na Sovetot, dosega ne bila razgleduvana takva informacija. “Nemam takov podatok deka stranskite investicii }e bidat 200 milioni evra, nitu, pak, na nekoja od sednicite na NBM sme razgleduvale takva informacija. Izve{taite {to nie gi razgleduvame se od statistika, bez proekcii i o~ekuvawa”, izjavi Haxivasileva-Markovska. [to se odnesuva do objavata na portparolot na Vladata na Fejsbuk, Haxivasileva smeta deka ne e vo red da se objavuvaat informacii koi ne se javni.

I dodeka od Vladata kalkuliraat so brojki, na teren nema ni{to od izgradbata na novi fabriki i otvoraweto

VERICA HAXIVASILEVAMARKOVSKA ^LEN NA SOVETOT NA NARODNATA BANKA Nemam takov podatok deka stranskite investicii } e bidat 200 milioni evra, nitu, pak, na nekoja od sednicite na Narodnata banka sme razgleduvale takva informacija. Izve{taite {to nie gi razgleduvame se od statistika, bez proekcii i o~ekuvawa.

rabotni mesta. Ne se otvori nitu edna nova fabrika, nema nitu edna pogolema grinfild-investicija, ekonomskite zoni s$ u{te se prazni. Od timot na Vladata zadol`en za stranski investicii samo slu{ame deka stranci sakaat da investiraat vo Makedonija, deka golemi kompanii ja posetile zemjata i deka promotorite aktivno gi promoviraat investiciskite mo`nosti na Makedonija. Kako stranski investicii, osven turski TAV, koj gi gradi skopskiot i ohridskiot aerodrom, nema drug investitor. Ima samo najavi deka dogodina germanski Kronberg i [ubert }e po~ne so proizvodstvo od @abeni dogodina, a italijanski Teknohoze od Bunarxik. Dvete se proceneti na 20 milioni evra. Ministerot zadol`en za stranski investicii, Vele Samak, tvrdi deka samo godinava nekolku kompanii po~nale da investiciraat, vo vkupna vrednost od okolu 40 milioni evra i 3.000 novi vrabotuvawa. No, brojkite {to gi spomenuvaat Martinovski i Samak, duri i da se realni, se sme{ni koga }e se sporedat so nivoto na stranski investicii vo zemjite od regionot. Spored poslednata analiza na Vienskiot in-

stitut za ekonomski studii, sosednite zemji o~ekuvaat stranski investicii pogolemi od edna milijarda evra, suma koja Makedonija nikoga{ ne ja primila kako investicii. Vo nezavisna Makedonija, samo vo 2007 godina vleze stranski kapital od 506 milioni evra. Spored proekciite na Vienskiot institut, rekorder po privlekuvawe direktni stranski investicii od zemjite na Balkanot godinava }e bide Srbija, so vkupno 1,5 milijardi evra, {to e za 500 milioni evra pove}e od lani. Ovaa pretpostavka ekspertite od institutot ja temelat na o~ekuvanata proda`ba na srpskiot Telekom. Proekciite za Hrvatska se deka ovaa godina }e ima dvojno pove}e stranski investicii, odnosno okolu edna milijarda evra.

DIMITAR BOGOV GUVERNER NA NBM Spored poslednata mese~na informacija, koja Komitetot na NBM ja donese minatata nedela, zaklu~no so mart ima 203 milioni evra stranski investicii. Izve{tajot e dostaven do site relevantni institucii. Tie se oficijalnite brojki. Ne navleguvam vo komentari na socijalnite mre`i, toa ne se odnesuva na rabotata na Narodnata banka.

Presvrt doìvea politikata za pro{iruvawe na Evropskata unija (EU). Ledot se skr{i, pa od 1 juli 2013 godina, Hrvatska }e pristapi kon evropskoto semejstvo i }e stane prvata balkanska dràva na koja EU & gi otvori “portite” za vlez vo Unijata. Ovacii, aplauzi, ~estitki s$ u{te pristigaat za premierkata Jadranka Kosor koja so makotrpna rabota dokaà deka i nevozmo`noto, stanuva vozmo`no. Namerata na Kosor, da ja vnese Hrvatska vo Evropskoto semejstvo, ne ja popre~i nitu pritisokot od slovene~kiot premier, Borut Pahor, za bilateralniot spor za pomorskata granica na Hrvatska i Slovenija. Naprotiv, za {est godini, Hrvatska se reformira{e i gi ispolni Kopenha{kite

JADRANKA KOSOR kriteriumi, odnosno gi zatvori site 36 poglavja od pregovorite so EU. Kosor & dojde na Hrvatska kako “jagotka na {lagot”. Po skandaloznoto apsewe na porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, seta zasluga & pripadna nea. Za mnogumina, pobornik za evrointegracii, za del od Hrvatite “igra~” koj na Hrvatska & be{e neophoden. Denes, Hrvatska mo`e samo da bide primer kako dr`avite od Jugoisto~na Evropa treba da se reformiraat, a premierkata Jadranka Kosor, primer na site nejzini balkanski kolegi, kako treba eden premier da go izodi patot do EU.

GUBITNIK

POLITI^KA KULTURA!

“Ova e ekonomsko nerazbirawe. Ve sovetuvam sledniot pat da go pro~itate Zakonot za buxet. Totalno ste ekonomski nepismena za da postavuvate pra{awe”, vaka vicepremierot i minister za finansii & odgovori na novinarka koja kulturno go pra{a dali mo`ebi del od kreditot od MMF, VMRO-DPMNE go iskoristila za da gi organizira izborite. Obvrska na sekoj minister e da odgovara na site pra{awa, duri i tie da bidat glupavi. Pove}e od jasno e deka ne postojat glupavi pra{awa, tuku samo arogantni ministri koi ne sakaat da bidat iskreni, pa se krijat zad arogancijata! Stavreski za moment kako da zaboravi deka ja pretstavuva Vladata i deka od nego zavisi kakov imix se kreira vo

ZORAN STAVRESKI javnosta. Politi~kata kultura apsolutno e neophodna, bidej}i so vakvo odnesuvawe Vladata dolgoro~no samata se devalvira. Ne e ubavo za eden minister da sozdava bariera so javnosta i da se zatvora, bidej}i novinarite se neodminliva alka vo informiraweto. Na krajot na krai{tata, pra{aweto dali parite od MMF se potro{ile i za izbori, i toa kako zaslu`uva odgovor, bidej}i tokmu Stavreski e eden od retkite koi imale ~est da sedat vo foteljite na MMF vo Va{ington i da podnau~at ne{to, sekako, so dr`avni pari.

MISLA NA DENOT VIZIJAТА BEZ AKCIJA E SAMO PUST SON. AKCIJAТА BEZ VIZIJA E ^ISTO BEZDELNI^EWE. VIZIJATA SO AKCIJA MO@E DA GO SMENI SVETOT.

XOEL ARTUR BARKER FUTUROLOG

Navigator

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

MAKEDONSKI KOMPANII SE PODGOTVUVAAT ZA KOTACIJA NA HRVATSKIOT PAZAR?

SAMO HAXIMIШEV RAZMISLUVA ZA IPO NA ZAGREPSKA BERZA

Od 24. juni Zagrepskata berza otvora mo`nost za kotacija na akcii na stranski kompanii. Makedonskite menaxeri ne se mnogu zainteresirani, iako pojavata na drug pazar }e im donese novi investitori i rast na vrednosta na akciite MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

lab e interesot kaj makedonskite kompanii za kotacija na hrvatskiot pazar na kapital i pokraj toa {to Zagrepskata berza od krajot na mesecov }e ja otvori mo`nosta za stranski kompanii. Otkako hrvatskiot regulator gi odobri novite pravila za trguvawe na Zagrepskata berza, spored koi od 24. juni stranski kompanii }e mo`at da izdavaat akcii, obvrznici i strukturirani hartii od vrednost, “Kapital” gi pra{a direktorite na nekoi od najtransparentnite kompanii od oficijalniot pazar na Makedonskata berza dali planiraat da se pojavat i na hrvatskiot pazar. Najgolemiot del od niv ili ne bea zapoznaeni so mo`nosta ili smetaat deka taa mnogu ne gi tangira. Edinstvenata kompanija koja zasega ima konkretni planovi vo ovaa nasoka e Toplifikacija. “Nie sme superkotirana kompanija i bidej}i gi ispolnuvame site uslovi, }e gi iskoristime site mo`nosti za da u~estvuvame na hrvatskiot

pazar. Prvo, zatoa {to toa e pogolem pazar od doma{niot, {to mo`e da pridonese za zgolemuvawe na vrednosta na na{ite akcii. Vtoro, ako kako kompanija odlu~ime da pravime IPO (inicijalna javna ponuda na akcii), toa bi go napravile tokmu na Zagrepskata berza, otkako prethodno bi gi izdale tie akcii na Makedonskata berza”, veli Dimitar Haximi{ev, generalen direktor na Toplifikacija. Toj objasnuva deka so izdavaweto novi akcii bi finansirale novi proekti, koi se od strate{ko zna~ewe za razvoj na biznisot. Vo Komercijalna banka velat deka nitu planirale, nitu razmisluvaat za kotacija na Zagrepskata berza. “Ne gledame zo{to bi kotirale tamu koga zainteresiranite investitori mo`at da kupuvaat akcii na na{ata banka i ovde. Sekoe izleguvawe nadvor zna~i gubewe na rabotata na doma{nite brokerski ku}i. Zo{to bi vleguvale vo takva aktivnost koga vo ramkite na bankata imame brokerski oddel?”, veli Maja Stevkova-[terieva, glaven finansiski direktor na Komercijalna banka.

DIMITAR HAXIMI[EV

Taa ne gleda ni{to pozitivno vo idejata akcii na Komercijalna banka da se pojavat na Berzata vo Zagreb, zatoa {to smeta deka vistinskite investitori, tie {to realno se zainteresirani za vlo`uvawe vo makedonski kompanii, go pravat toa vo sekoj slu~aj. Direktorite na nekolku drugi kompanii od oficijalniot pazar na Makedonska berza, za koi, Hrvatska e eden od najva`nite izvozni pazari vo regionot, ne sakaa da komentiraat na ovaa tema.

Sanda Kuhti} od Oddelot za odnosi so javnosta vo Zagrepskata berza veli deka ne mo`at da potvrdat dali nekoja makedonska kompanija se interesira za kotacija, zatoa {to dosega nemaat dobieno oficijalno barawe. ZAGREB VOVEDUVA MULTILATERALNA PLATFORMA Od krajot na juni na Zagrepskata berza }e mo`at da kotiraat akcii na stranski kompanii koi ve}e kotiraat na stranski berzi. No, ne

stanuva zbor za t.n. dualen listing, vo koj akciite na edna kompanija kotiraat na dve berzi, tuku za voveduvawe na me|unarodna multilateralna trgovska platforma. Hrvatskite mediumi pi{uvaat deka so ogled na toa deka berzite vo regionot, odnosno vo Belgrad, Saraevo, Bawa Luka, Podgorica i Skopje, se zna~ajno poslabi od Zagrepskata i po pazarna kapitalizacija i po promet, postoi golema verojatnost regionalni kompanii da odlu~at da kotiraat vo Zagreb.

DIREKTOR NA TOPLIFIKACII “Nie sme superkotirana kompanija i }e gi iskoristime site mo`nosti za da u~estvuvame na hrvatskiot pazar. Prvo, zatoa {to toa e pogolem pazar od doma{niot, {to mo`e da pridonese za zgolemuvawe na vrednosta na na{ite akcii. Vtoro, ako kako kompanija odlu~ime da pravime IPO (inicijalna javna ponuda na akcii), toa bi go napravile tokmu na Zagrepskata berza, otkako prethodno bi gi izdale tie akcii na Makedonskata berza.”

24 JUNI SPECIJALEN PRILOG VO

BRENDOVI PROCESOT NA BRENDIRAWE, PROMOCIJA NA BRENDOVITE I GRADEWE ODNOS SO KLIENTITE I POTRO[UVAÎTE SE POÊSTO SE PRENESUVA I NA SOCIJALNITE MRE@I! KOI SE PREDNOSTITE I NEGATIVNOSTITE OD PRENESUVAWE NA BRENDINGOT ON-LAJN? KOLKU MAKEDONSKITE KOMPANII FA]AAT ÊKOR SO OVOJ NOV TREND? KAKO SE PRISTAPUVA SO MENAXIRAWE NA BRENDOVITE VO MAKEDONSKITE KOMPANII I VO LOKALNITE TIMOVI NA PRETSTAVNI[TVATA NA STRANSKI KOMPANII I BRENDOVI VO MAKEDONIJA? KOI SE RAZLIKITE? EMOCIONALNO BRENDIRAWE

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Navigator

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

10% 11.300 6.000 K

PROCENKI... \ORGE IVANOV

MO@E DA SE NAMALI PROIZVODSTVOTO NA STRUJA VO FRANCIJA LETOVO AKO PRODOL@I SU[ATA

pretsedatel na R. Makedonija

O^EKUVAME NIMIC DA GI DINAMIZIRA RAZGOVORITE ZA IMETO

obivaweto datum za pregovori za vlez vo EU za Makedonija e povrzano so pra{aweto za imeto i o~ekuvame po konstituiraweto na Sobranieto i izborot na Vladata, medijatorot na ON, Metju Nimic, da prezeme konkretni aktivnosti za da go dinamizira pra{aweto i kone~no da dojdeme do zaemno prifatlivo re{enie, izjavi pretsedatelot Ivanov. “Prvo treba da im ~estitame na Hrvatite {to dobija pozitiven signal od Brisel. Toa e pozitivno za celiot na{ region i ohrabruvawe za Makedonija. Kako {to ka`a evrokomesarot [tefan File, sledna e Makedonija koja treba da dobie datum za pregovori”, re~e Ivanov.

MEGAVATI STRUJA POMALKU BI PROIZVELA FRANCIJA LETOVO, KOLI^ESTVO KOE GO PROIZVEDUVAAT 10 NUKLEARKI MEGAVATI TREBA DO SEPTEMVRI DA UVEZE FRANCIJA ZA DA SE VOSPOSTAVI RAMNOTE@A ME\U PONUDATA I POBARUVA^KATA, [TO E 50% POVE]E OD LANI O

5 PREGLED VESTI MAKEDONIJA NE GI KORISTI PARITE OD IPARD akedonskiot agrar nema vo celost da gi iskoristi sredstvata od evropskite pretpristapni fondovi, no dobar signal e toa {to interesot za aplicirawe se zgolemuva, ocenuvaat od Evropskata komisija za sledewe na IPARD programata. “Ova e s$ u{te po~etok za makedonskite zemjodelci i farmeri. Nekoi od niv s$ u{te ne se naviknati na uslovite i ne znaat kako to~no da podnesuvaat barawa. Sepak, brojot na odbieni proekti sekoja godina se namaluva”, izjavi @erar Kili, pretstavnik na EK za IPARD pred dene{niot sostanok na Komitetot za sledewe na programata. Spored Kili, problem vo odnos na IPARD realizacijata postoi i vo Makedonija i na evropsko nivo, ne samo kaj primarnite proizvoditeli, tuku i vo industrijata za proizvodstvo i prerabotka na hrana.

NBRM: INFLACIJATA VO VTORIOT KVARTAL ЌE BIDE 5% arodna banka na Republika Makedonija (NBRM) na sednicata odràna vo ~etvrtokot oceni deka najnovite statisti~ki pokazateli i pokazatelite bazirani vrz anketnite istraùvawa ukaùvaat na rast na ekonomskata aktivnost vo prviot kvartal i zadrùvawe na pozitivnata dinamika na BDP i vo tekot na vtoriot kvartal od godinava. Indiciite za zajaknata doma{na pobaruva~ka, kako {to informiraat od NBRM, se potvrduvaat i so ostvaruvawata vo nadvore{niot sektor, kade {to vo prvite ~etiri meseci od godinava e zabeleàno zajaknuvawe na uvoznata pobaruva~ka. Podatocite za inflacijata, pak, pokaùvaat deka vo maj prvpat po devet meseci ima namaluvawe od 0,2%, ako se zeme predvid deka na godi{no nivo taa iznesuva 5,2%. NBRM o~ekuva nivoto na inflacijata za vtoriot kvartal da bide 5%. Devizniot pazar se karakterizira so relativno stabilni dvièwa. Brutodeviznite rezervi na 31 maj iznesuvale 1.883 milioni evra i se povisoki za 169 milioni evra vo sporedba so lani.

VALENTINA TASEVA, NAJUSPEШNA @ENA VO BIZNISOT irektorkata na Semos Edukacija, Valentina Taseva, e dobitnik na prvata nagrada za “@eni vo biznisot - izvonredni dostignuvawa vo industrijata”. Na krajot na maj vo Kazahstan, vo ramki na godi{noto sobranie i biznis-forumot na EBOR, Taseva ja dobi prvata nagrada za èna vo biznisot. Ovaa nagrada koja se dodeluva od 2005 godina, a ~ii{to nominacii se sproveduvaat preku rezidentnite kancelarii na EBOR, na Valentina Taseva & be{e vra~ena od strana na Jan Fi{er, potpretsedatel na EBOR za operativni politiki. “Se ~uvstvuvam po~esteno od ovaa nagrada koja doa|a kako rezultat na mojot dolgogodi{en kontinuiran napor za razvoj na IT-industrijata i edukacijata vo Makedonija i regionot. Priznanieto mi e posebno drago, bidej}i ovie napori se priznaeni i nadvor od ramkite na na{ata dràva, konkretno vo slu~ajov niz 29 drugi dràvi”, izjavi Taseva.

SKOPSKITE KAFULIWA OSTANAA BEZ STRUJA! VN minatata nedela im ja isklu~i strujata na 50-ina poznati ugostitelski objekti vo Skopje. Od kompanijata tvrdat deka ugostitelite gi {teluvale broilata za da pla}aat samo edna tretina od realno potro{enata elektri~na energija, pa zatoa im ja isklu~ile strujata. Sopstvenicite na isklu~enite kafe-barovi i restorani, pak, tvrdat deka se raboti za klasi~na zloupotreba na monopolskata pozicija od EVN i bespravno isklu~uvawe na redovni pla}a~i. Portparolot na EVN, Atanas Kova~evski, veli deka tie nemaat korist od isklu~uvaweto na bizniskorisnicite koi pla}aat povisoka cena za strujata od doma}instvata. No, tvrdi ugostitelite napravile prekr{ok. “Napravena e manipulacija so broilata i namesto realnata potro{uva~ka, nekolku meseci pla}ale samo edna tretina, odnosno mnogu pomalku od realno potro{enoto. Toa e isto kako da otidete vo koj bilo od ovie kafe-barovi i nara~ate tri pijalaci, a platite samo eden i si zaminete”, veli Kova~evski. Sopstvenikot na kafe-barot Plej, Miro Janev, pak, veli deka redovno gi pla}aat svoite smetki, a bez struja ostanale samo zatoa {to EVN se somneva na, kako {to veli, nekakvi manipulacii. “Ni nudat nekakva spogodba, koja ako ja potpi{eme }e zna~i deka priznavame nekakva manipulacija {to ne sme ja napravile. A smetkite koi ni stignaa, za navodno neovlasteno koristewe elektri~na energija nekolku meseci, se i do 800.000 denari. Ova e klasi~na zloupotreba na monopolskata polo`ba od EVN. Za utvrduvawe manipulacii i sli~ni postapki si ima nadle`ni organi”, veli Janev.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI FILIP GORDON VO POSETA NA ZAPADEN BALKAN, NO NE I NA MAKEDONIJA omo{nikot na amerikanskiot dr`aven sekretar, Filip Gordon, ovaa nedela }e ima oficijalna poseta na Zapaden Balkan, soop{ti Stejt departmentot. Gordon }e gi poseti Belgrad, Pri{tina, Saraevo i Zagreb, kade {to }e se sretne so visoki vladini pretstavnici i lideri na zaednici. Za vreme na posetata, od 13 do 17 juni, Gordon }e ja potvrdi poddr{kata na SAD na site zemji od toj region vo izgradba na prosperitetni, miroqubivi i demokratski op{testva, na pat da go zazemat svoeto zaslu`eno mesto kako polnopravni ~lenki na evropskite i evroatlanskite integracii, se naveduva vo soop{tenieto na Stejt departmentot. Pri~inite zo{to Makedonija ne e na agendata na ovoj visok amerikanski pretstavnik zasega se nepoznati.

BERGANT: UBEDEN SUM DEKA GODINAVA MAKEDONIJA ]E IMA PROGRES KON NATO I EU akedonija nema druga alternativa osven priklu~uvawe vo NATO i EU. Makedonija ne moè da bide siva zona tuka na Balkanot, deciden e Alen Bergant, ambasador na Slovenija vo Republika Makedonija. “Ne treba voop{to da se razmisluva, bidej}i nemate druga podobra alternativa od EU i NATO i poradi toa u{te edna{ sakam da povtoram deka treba da se prodolì so reformite i ubeden sum deka godinava }e moème da zabeleìme uspeh vo ponatamo{noto pribliùvawe na Makedonija kon EU i NATO”, izjavi Bergant. Toj smeta deka prvata zada~a na novata makedonska vlada treba da bidat reformite i re{avaweto na najzna~ajnoto pra{awe za evroatlanskite integracii na Makedonija, a toa e sporot so imeto. Optimisti~ka poraka za pribliùvaweto na Makedonija kon EU pristigna i od Brisel. “Makedonija moè da bide slednata zemja od regionov so koja Evropskata unija }e po~ne pregovori za ~lenstvo. Momentot za Makedonija sega nastapuva i o~ekuvam Atina i Skopje da go iskoristat toj moment za da postignat re{enie za imeto”, re~e evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File vo Brisel, po objavuvaweto deka Evropskata komisija prepora~ala Hrvatska na 1 juli 2013 godina da stane ~lenka na Unijata.

MINISTEROT ZA PRAVDA EDNOSTAVNO NEZAMENLIV

POPRVO GRUEVSKI ]E IZLEZE OD VLADATA OTKOLKU MANEVSKI!?

Pokraj site obvinuvawa i aferi za ministerot Mihajlo Manevski, visoki partiski izvori za “Kapital” velat deka ~lenstvoto e silno podeleno vo odnos na negovita ponatamo{na ministerska rabota. Spored istite izvori, premierot te{ko bi se odlu~il na negova smena so ogled na silnite privatni relacii. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ko za Zoran Stavreski nikoj ne se iznenadi {to e prvoto ime koe se liferuvaa{e kako minister koj ostanuva vo noviot vladin tim, ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, i toa kako iznenadi - od vladeja~kata partija brifiraa deka te{ko bi mo`ela da se slu~i negova smena. O~ekuvawata na celata javnost, po site kritiki za toa kako toj si ja vr{i rabotata, koi najotvoreno pristignuvaat i od Evropskata komisija (vo posledniot izve{taj toj prakti~ki be{e poso~en kako ko~ni~ar na sudskite reformi) se deka Gruevski } e gi iskoristi izborite za kone~no da ja osve`i prvata fotelja vo Ministerstvoto za pravda. I vo dokumentite od Vikiliks, ~ij izvor e, navodno, Ambasadata na SAD vo Skopje, Manevski e direktno spomenat od ambas-

ZASEGA NEMA SUSPENZIJA NA VIZNATA LIBERALIZACIJA ema da ima suspenzija na viznata liberalzicija za Makedonija i Srbija. No mnogu naskoro, za vreme na Polskoto pretsedatelstvo povtorno }e se vratime na ova pra{awe. Izve{tajot za toa kako Makedonija i Srbija se spravuvaat so viznata liberalizacija e pozitiven i postoi progres kaj dvete Vladi vo odnos na spravuvaweto so la`nite azilanti, no seu{te e visok brojot na gra|anite od ovie zemji koi baraat azil. Znaeme deka vladinite prestavnici se trudat da ja podobrat situacijata, no treba pove}e da se napravi da im se pomogne na pripadnicite na romskata zaednica preku podobruvawe na nivnite ìvotni uslovi. Ova go poso~i evrokomesarkata za vnatre{ni raboti i migracija, Sesilija Malmstrom po raspravata za viznata liberalizacija. Taa potencira{e deka sepak seu{te ima mnogu zemjite-~lenki na Unijata koi se àlat na seu{te visokiot procent na azilanti od zemjite od Zapaden Balkan i poradi toa mnogu naskoro povtorno }e se razgleduva pra{aweto za mo`nata suspenzija. “Zatoa, dràvite od regionot, }e treba da gi zasilat reformite za da se zacvrstat i za~uvaat ovie postignuvawa”, re~e Malmstrom. Deka Makedonija zasega kurtuli od suspenzija na viznata liberalizacija potvrduva i izvestuva~ot vo Evropskiot Parlament za viznata liberalizacija, Tawa Fajon i pobara od vladata da prodolì so informativnite kampawi i zasilenite kontroli na granicite. “Vlasta sega znae {to treba da napravi, isto i gra|anite. Sega ima pozitivni ~ekori, jas se nadevam deka i vo idnina taka }e bide zatoa {to odgovornosta e na vlastite vo Skopje. Toa {to se bara od Makedonija e da ja zasili kontrolata na granicite i da raboti i ponatamu na informativni kampawi. Mislam deka treba da im ponudi pomo{ na lu|eto koi se malcinstvo, zatoa {to tie baraat azil”, re~e Fajon.

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

adorot Filip Riker kako minister zad kogo stojat te{ki somnevawa za korupcija. Mihajlo Manevski se nao|a{e na prvoto mesto na site spisoci za site rekonstrukcii koi Gruevski gi napravi vo poslednite godini, pa duri i za tie {to ostanaa samo najavi. No, i pokraj toa, premierot vo kontinuitet prodolùva da mu ja dava svojata poddr{ka na najstariot vladin ~len. Informaciite se deka i ovojpat kontinuitetot }e prodolì: “Za Manevski imame te{ka partiska debata na najvisoko nivo. To~no e deka ima visoki partiski ~lenovi koi otvoreno sugeriraat deka nemu mu e dojdeno vremeto za penzija i deka poradi imixot na Vladata dobro bi bilo na taa pozicija da dojde nov lik, koj bi moèl da sozdade

MIHAJLO MANEVSKI

slika za vistinski reformi. Poradi site obvinuvawa i negativni informacii okolu Manevski, sega i koga se pravat vistinski i klu~ni reformi vo sudstvoto nikoj ne veruva. No, pokraj s$, poznavaj}i ja situacijata vnatre, mo`am da prognoziram deka premierot nema da go smeni Manevski”, komentiraat za “Kapital” visoki partiski izvori. Ako ova e navis tina vaka, toga{ naverojatno najrazo~aran }e ostane spikerot Trajko Veqanovski, koj spored informaciite se nadeva{e na ministerskata fotelja vo Pravda. Veqanovski gi otfrla {pekulacii i veli deka }e ostane vo Sobranie, a komentar odbiva i samiot Manevski. Dali }e go smenat ili ne, veli, ne bilo negova rabota. “Sega govorime za novite re{enija vo zakonite za

minister za pravda

parni~na i krivi~na postapka. Zna~i, za novini koi treba da bidat ostvareni, a novinite gi ostvaruvaat i lugeto {to gi gradat odnosite. Dali }e bidam ili ne vo novata vlada toa ne e moja rabota, toa e pra{awe na drug” veli toj. PARTISKITE VOJNI VNATRE SE RAZGORUVAAT Od VMRO–DPMNE velat deka ova se nivnite prvi~ni partiski razgovori, koi mo`at da pretrpat promeni vo zavisnost od dogovorot so Ahmeti. Navodno Ahmeti i Gruesvki vikendov imale prv kontakt na ovaa tema, preku {efot na premierskiot kabinet Martin Protuger i vicepremierot Abdulakim Ademi, no detali ne se otkrija za javnosta. Jasno e deka sega za site ministri sega se vodat vnatrepartiski debati za toa koj zaslu`uva da bide reizbran. Interesna figura e vicepre-

KAPITAL NEOFICIJALNO: A1 GI PRIFATILA NAODITE OD UJP

6 MILIONI EVRA A1 ]E GI PLA] 1 televizija }e go pla}a dolgot kon Upravata za javni prihodi celi dve godini, odnosno na 24 rati, otkako kako {to doznava “Kapital” gi prifatila naodite od Upravata za javni prihodi. Neoficijalno ova e “dogovorot” koj padnal, a se zboruva deka duri mo`e da & se dozvoli na televizijata dolgot da go ispla}a i na 36 rati, odnosno tri godini. Spored na{ite izvori, stanuva zbor za standardna procedura koja se obezbeduva pri evidentirawe na dolg kon UJP vrz osnova na neplateni danoci za odreden vremenski pe-

riod utvrdeni od strana na nadle`nite inspekcii. Upravata za javni prihodi informira deka A1 televiziija i Plus produkcija imaat stari dolgovi, no vo najgolem del dolgovite se utvrdeni pri inspekciskiot nadzor na Pero Nakov bb, i u{te minatata nedela informiraa deka sumata mora da se plati ovie denovi. “Poedine~nite dolgovi po danoci proizleguvaat od raboteweto na dano~nite obvrznici vo periodot od 2005 godina navamu”, naveduvaat od UJP. A1 se javuva kako odgovorno lice za u{te tri firmi locirani na

istata adresa i taa kako povrzano lice za DDV gi prezema obvrskite na dano~nite dolgovi i na ovie dano~ni obvrznici. Od UJP velat deka i pokraj toa {to smetkata na televizijata e blokirana od nea mo`at da gi ostvarat svoite pobaruvawa. “Smetkata e otvorena za vlez, a zatvorena za odliv na sredstva od nea i Upravata mo`e da izvlekuva sredstva vrz osnova na pobaruvawata za neplaten danok. Dokolku vo ovoj rok koj & e daden na A1 televizija ne se plati danokot, UJP soglasno so zakonot treba da pristapi kon primena na merki za prisilna naplata”, velat

od UJP. Spored ~len 24 od Zakonot za dano~na postapka pla}awe na dano~en dolg se vr{i preku pla} awe na dano~en iznos koj{to se dol`i, so {to se ispolnuva dano~niot dolg ili pla}awe vo gotovo ili na drug na~in na smetka i pla}awe od strana na treti lica. Od Upravata i ponatamu ne otkrivaat za kolkava suma neplaten danok stanuva zbor, iako nekoi mediumi {pekuliraa deka se raboti za 6 milioni evra. Glavniot i odgovoren urednik na A1 televizija, Mladen Чadikovski, minatata nedela izjavi deka e zapoznaen so re{enieto.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI VMRO–DPMNE: ARIFI MINISTERKA ZA NADVORE[NI SAMO VO VLADA NA SDSM! UI, kako partija od albanskiot blok koja osvoi najmnogu glasovi na izborite, mnogu verojatno e deka }e bide koalicioniot partner na VMRODPMNE. No, toa {to e izvesno ovoj pat e deka liderot na DUI, Ali Ahmeti, }e se bori vo svoi race da drì pozna~ajni funkcii i resori. Neoficijalni izvori velat deka klu~nite resori okolu koi }e se vodat glavnite pregovori me|u Gruevski i Ahmeti se Ministerstvoto za odbrana, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, kako i pretsedatelskoto mesto na Sobranieto. Zasega, najspomenuvanoto ime e na potpretsedatelkata na DUI, Teuta Arifi, koja bi moèla da go zazeme ~elnoto mesto vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Od VMRO–DPMNE najostro gi otfrlija ovie informacii, so komentar deka nema {ansi da se dozvoli prv ~ovek na diplomatijata da bide Arifi, za koja velat deka imala “sdsmovski” stavovi. “Teuta Arifi vo vlada na VMRO–DPMNE ne moè da bide minister za nadvore{ni. Taa pozicija moè da & ja dade SDSM, za{to Arifi kako niven ~ovek zboruva”, velat vo vrvot na partijata. Od DUI zasega oficijalno ne komentiraat, no pokraj barawata za silni ministerstva, na masa velat deka sekako }e gi stavat i tie za voveduvawe na Badenter vo Sudskiot sovet i pri glasaweto na buxetot, oti me|u glavnite vetuvawa vo kampawata be{e toa za pogolemo u~estvo na Albancite vo kreiraweto na ekonomskata politika.

D Ministerska dvojka od ~ija rabota premierot Gruevski bil zadovolen mierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, koj vo Vladata dojde kako natpartiski kadar, ~ovek od bizniskrugovite i koj ne sekoga{ se soglasuval so premierot na vladinite sednici. Isto taka, ve}e se znae deka toj e vo otvoren konflikt so “resorniot” kolega, ministerot za finansii, Zoran Stavreski, koj kotira najvisoko na spisokot so lu|e od doverba na Gruevski, pa ottuka, negovoto ime se svrte me|u prvite za smena. Sepak, po kampawata, Pe{evski uspeal da dobie poddrùva~i vo partijata. “Pe{evski, kako ~ovek koj od neodamna e vo politikata, be{e mnogu aktiven na teren i vo trojkata kade {to be{e kandidiran ostavi odli~en vpe~atok. Toj e biznismen i ima silni konekcii so realniot sektor, blizok e so stopanstvenicite, znae {to baraat tie. Nam ni treba takov kadar, no }e Gruevski posleden odlu~uva”, velat vladini izvori za “Kapital”. Tuka, sekako, se i matematikite so DUI, oti spored prvite najavi, Ahmeti sekako }e go bara mestoto na Pe{evski za svoj kadar (na primer, za Fatmir Besimi, otkako ne im uspea obidot da mu obezbedat guvernerska pozicija). Miren moè da bide, barem spored prvite informacii iministerot za obrazovanie, Nikola Todorov. Za nego vo partijata velat deka doìveal golem skok kon podobro. “Todorov koga dojde na svojata funkcija be{e pre~ekan so silna negativna kampawa i ocenki deka nema kapacitet. Karierata mu otide nadolu, no mnogu brzo Todorov pokaà

deka odli~no se snao|a. Premierot e zadovolen od nego. Ne za xabe be{e nositel vo {estata izborna edinica”, velat partiski izvori. KANÊVSKA-MILEVSKA I JANAKIEVSKI VO AUT!? Prvata informacija za smena e za Mile Janakievski, za koj se zboruva deka }e go napu{ti Ministerstvoto za transport i vrski, no ne se znae dali vreme. Sepak, pritisokot za za finansii znae deka nema }e se seli vo drugo ili }e ostavka na prvata polica- da go dobie) i ministerstvoto se zboguva od ministerskata jka se pove}e raste, a za za nadvore{ni raboti, {to pozicija, voop{to. Infor- toa pi{uvaat i stranskite spored prvite stavovi vo maciite se deka ima navodna mediumi. - DPMNE isto taka e kavga na relacija Stavrevski Od Vladata ne sakaat nitu VMRO te{ko Gruevski da go dozvoli. -Janakievski, no tuka se i gi potvrduvaat, nitu da Oficijalni komentari, nitu somnevawata za kriminalni da otvfrlat informaciite za od VMRO - DPMNE nitu od tenderi (povtorno Vikiliks!). gi mo`nite ministerski smeni. DUI zasega nema. Mol~at i vo Navodno, vo vozduh “visat” Za detali upatija vo SDSM, od kade so denovi ne i foteljite na ministerot za Centarot zan$komunikacii javile so konkretna presodbrana, Zoran Kowanovski, na VMRO-DPMNE, kaj Ilija se konferencija okolu idnite na ministerkata za kultura, Dimovski, no i toj veli deka politi~ki potezi. Kon krajot Elizabeta Kan~eska-Milevska. premnogu e rano da se govori na nedelava zakaàna Za site niv obvinenijata za za idnite vladini personalni samo sednica na Centralniote kriminalno rabotewe vo re{enija. na partijata od koja svoite resori se glavnata Ona na {to se ~eka e dogo- odbor se o~ekuva pove}e. pri~ina poradi koja pre- vorot so Ahmeti, koj spored mierot Nikola Gruevski ne prvi~nite informacii }e gi bi se odlu~il da gi zadrì bara istite ministerstva {to ovie funkcioneri. ima, plus vicepremierPo ubistvoto na mom~eto na gi skoto mesto za ekonomija (ona plo{tadot, se poglasno se bara ostavka i od ministerkata za vntre{ni raboti, Gordana Jankulo- vicepremier za ekonomski pra{awa vska, no takvi nanteresna figura e vicepremierot javi zasega nema. za ekonomski pra{awa, Vladimir Ministerkata go Pe{evski, koj vo Vladata dojde kako ispra od odgovor- natpartiski kadar. Toj na vladini sednici nost i direktniot ~estopati znael i otvoreno da izrazi stav pretpostaven na sprotiven od toj na Gruevski, a ve}e se znae deka "tigarot-ubiec", e vo otvoren konflikt so kolegata Stavreski, koj ot i ka ko { to kotira najvisoko na spisokot so lu|e od doverba kaà incidentot na premierot. Iako zatoa negovoto ime se se slu~il po pol- svrte me|u prvite za smena, po kampano}, odnosno po wata, koja dobro ja izrabotil, zavr{uvaweto na Pe{evski uspeal da dobie negovoto rabotno poddrùva~i vo partijata.

VLADIMIR PE[EVSKI

]A NA 24 RATI!? No, i pokraj toa toj ne saka{e da otkriva pove}e detali bidej}i, kako {to ka`a, pravniot tim gi razgleduval site mo`nosti za ispolnuvawe na pobaruvawata od UJP. Oficijalen komentar od televizijata v~era nema{e. Kako {to objavija mediumite na Velija Ramkovski, dolgot za koj se tovarat e pogolem. UJP samo od A1 televizija pobaruva {est milioni evra, a od Plus produkcija re~isi eden milion evra. Smetkata na A1 televizija, vesnicite i u{te nekolku firmi od Pero Nakov bb se blokirani so re{enie

DENESKA NOV OBID ZA SUDSKI START NA “PAJA@INA” o Krivi~niot sud deneska treba da se odrì vtoroto ro~i{te za slu~ajot “Pajaìna”, otkako prvoto be{e odloèno na barawe na odbranata. Advokatite na obvinetite, Velija Ramkovski i sopstvenicite i upravitelite na firmi od Pero Nakov bb, pobaraa uvid vo dokazite koi ne im bile dostaveni vo tekot na istragata so cel podobro da ja podgotvat svojata odbrana pred sudijkata Pavlina Hristova da go po~ne procesot. Spored obvinenieto, Ramkovski i ostanatite obvineti se tovarat za zlostorni~ko zdruùvawe, dano~no zatajuvawe, perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo, zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe i o{tetuvawe ili povlastuvawe doveriteli, a trojca od golemata grupa obvineti za spre~uvawe na dokaùvawe. Pokraj Ramkovski, obvineti se i brat mu i }erka mu, no i sega{ni i porane{ni upraviteli na firmite {to se registrirani na Pero Nakov. Stanuva zbor za 16 firmi me|u koi i Vreme EЧ, Vreme trejd, Plus produkcija, Pe~atnica Misirkov i A1 i A2. Osummina od obvinetite s$ u{te se vo pritvor vo zatvorot [utka. [estmina od obvinetite se vo ku}en pritvor. Policijata s$ u{te traga po sinot na Ramkovski, Hedi, po kogo e raspi{ana me|unarodna poternica. Sudskiot proces go vodi sudijkata Hristova, a obvinenieto go zastapuva obvinitelkata Gordana Ge{kovska.

od strana na istra`niot sudija u{te od januari ovaa godina, poradi

obezbeduvawe na sredstvata za koi se tvrdi deka mediumite na

Ramkovski i firmite na negovite sorabotnici ja o{tetile dr`avata.

ORTAKOVSKI: PRESUDATA NA HAG VO POLZA NA MAKEDONIJA u`benoto barawe na Republika Makedonija pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag ima celosna pravna osnova i postojat site uslovi presudata da bide vo na{a polza, tvrdi Vladimir Ortakovski, profesor po me|unarodno pravo na Fakultetot za bezbednost. “Grcija svesno so svoite aktivnosti go popre~i na{iot priem vo NATO vo april 2008 godina, a toa ne moèla da go napravi soglasno so ~lenot 11 to~ka 1 od Privremenata spogodba. Na{iot najsilen argumet e principot vo me|unarodnoto pravo deka dogovorite mora da se po~ituvaat. Bi bilo mnogu nevoobi~aeno, no ne i nevozmo`no, Sudot otkako ja po~na celata procedura da se proglasi za nenadleèn vo sporot”, veli Ortakovski za sporot {to zemjava go inicira{e pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag vo noemvri 2008 godina protiv Grcija. Spored nego, jasno e deka Grcija go prekr{ila ~lenot 11 stav 1 od Privremenata spogodba koja{to ja obvrzuva da ne go popre~uva priemot na RM vo me|unarodni organizacii. “Na{a najsilna osnova za ispravnosta na stavovite, na{iot najsilen argument e toj princip PAKTA SUNT SERVANDA vo me|unarodnoto pravo deka dogovorite mora da se po~ituvaat. Ako go prekr{ite dogovorot, a obvrzni ste da go ispolnuvate, toga{ }e ima sankcii. O~ekuvame Sudot vo Hag da presudi {to e sankcijata za gr~koto prekr{uvawe na ~lenot 11 stav 1 od Privremenata spogodba”, veli toj. Na pra{awe dali Me|unarodniot sud moè da donese poinkva odluka, Ortakovski veli deka Sudot eventualno moè da donese zaklu~ok deka ne e nadleèn, no samo kako teoretska mo`nost.

NOVINARITE JA TU@AT PINK 15 sum tu`bi od novinari bea podneseni protiv Pink 15 televizija poradi neisplateni plati i pridonesi za tri meseci. Novinarite najprvin se obidele da go re{at problemot vnatre vo redakcijata, {trajkuvale go izvestile Sindikatot na novinarite i mediumskite rabotnici koj razgovaral so prestavnici na televizijata. Sindikatot so ovoj slu~aj oficijalno ja po~na sindikalnata borba. Site novinari ~lenovi na sindikatot imaat besplatna pravna za{tita. “Ovoj period dodeka go zastapuvam sindikatot frapirana sum od stepenot na kr{ewe na rabotni~kite prava vo ovaa profesija”, izjavi Natalija Milenkov, advokatka od Sindikatot. Za neispla}aweto na platite, kako {to velat novinarite, dobivale najrazli~ni objasnuvawa. Pretpostavenite najprvin se pravdale deka e blokirana smetkata od vraboteni koi{to go tuèle prethodniot sopstvenik na televizijata. Drugata pri~ina bila zdravstvenata sostojba na sopstvenikot na televizijata, @eqko Mitrovi}, za potoa ednostavno da im kaàt deka pari nema. “Site nie rabotevme vo drugi mediumi, imavme sigurni rabotni mesta, za da dojdeme na drugo rabotno mesto kade {to ni bea vetuvani mnogu raboti, no od toa ne se ispolni ni{to. Smetam deka moèbi najgolem del od nas vo ovoj moment i vo bliska idnina nema da najdat postojano vrabotuvawe”, izrazi novinarot Aleksandar Metodiev.

IVANOV: OÊKUVAM PRAVDATA ZA NE[KOVSKI DA BIDE ZADOVOLENA nstituciite ja dobija poraka od gra|anite, izjavi pretsedatelot \orge Ivanov, {est dena po ubistvoto i po nekolkudnevnite protesti niz ulicite na Skopje otkako Martin Ne{kovski be{e ubien od pripadnik na specijalnata edinica “Tigri” za vreme na proslavata na pobedata na VMRO-DPMNE. Ivanov, re~e deka se nadeva deka pravdata }e bide zadovolena. “Toa e za osuda, navistina, s$ {to se slu~i, instituciite ja dobija porakata {to im ja upatija gra|anite. Se nadevam deka vakvi nemili nastani nema da imame vo idnina vo Makedonija. Navistina ova e edna golema tragedija”, re~e Ivanov. Institucionalna razre{nica za ubistvoto na Martin baraat i od partijata na Liljana Popovska, Demokratskata obvnova na Makedonija. “Zakonite treba da vaàt za sekogo podednakvo i sekoj {to go prekr{il Zakonot da ja dobie zasluènata kazna. Apelirame ovaa tragedija da ne se zloupotrebuva vo politi~ki celi i predlagame da se napravi analiza na zakonskata regulativa vo vrska so odnesuvaweto i postapuvaweto na pretstavnicite na bezbednosnite sili, kako i kontrolata nad nivnoto rabotewe”, re~e portparolot na DOM, Martin Lazarov.

VO OHRID SREDBA NA BALKANSKITE EDINICI ZA VNATREШNA KONTROLA o Ohrid od v~era po~na dvodnevna Regionalna konferencija na edinicite za vnatre{na kontrola od policiskite slu`bi na zemjite od regionot, ~ii organizatori se makedonskoto MVR, Misijata na OBSE i Programata ICITAP pri Ambasadata na SAD vo Makedonija. Konferencijata e posvetena na metodologiite za doka`uvawe na korupcijata i sorabotkata na slu`bite za vnatre{na kontrola od regionot za nejzino spre~uvawe. Predvideno e na po~etokot na forumot da se obrati dr`avniot sekretar vo MVR, Violeta Andonovska. Na konferencijata }e prisustvuvaat pretstavnici od Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Romanija, Srbija, Slovenija, Turcija, Hrvatska i Crna Gora.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI NVO: FER I DEMOKRATSKI IZBORI SO POLARIZIRANA KAMPAWA redvremenite parlamentarni izbori se sprovedoa vo mirna, fer i demokratska atmosfera na celata teritorija na Makedonija. Visokata izlezenost na izborite ja potvrdi demokratskata zrelost na gra|anite, DIK funkcionira{e na javen i transparenten na~in, a mediumskoto izvestuvawe se odviva{e vo uslovi na èstoka, polarizirana kampawa, koja se prelea vo mediumskata sfera. Ova se klu~nite naodi od monitoringot na izborite sproveden od Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Institutot za demokratija i Makedonskiot institut za mediumi. Tie istaknuvaat deka sepak ostanuva konstatacijata deka DIK vo svojata rabota bila izloèna na pritisok od strana na politi~kite partii. Od Institutite dodavaat deka poradi nedoslednosti vo zakonskata regulativa DIK ima{e odredeni pote{kotii pri organiziraweto na glasaweto vo stranstvo. Tie spomenuvaat i deka politi~kata kampawa minala mirno iako vo polarizirana politi~ka atmosfera, dodavaj}i deka vo predizborniot period dominirala negativnata kampawa. Za denot na izborite tie poso~uvaat deka bile registrirani odredeni nepravilnosti od strana na nabquduva~ite na misijata. Vo odnos na mediumite, tie poso~uvaat deka kaj golem del od monitoriranite mediumi bile zabeleàni prekr{uvawa na profesionalnite standardi, so zadràni dobri praktiki kaj odredeni mediumi. Od Institutite istaknuvaat i deka vo ovaa izborna kampawa prvpat se koriste{e kategorijata “vonredni vesti” za da se izvestuva direktno od miting na politi~ka partija, telop koj se koristi samo vo slu~ai koga se slu~ilo ne{to mnogu zna~ajno, a ne i koga se poznati izbornite kampawi i sogovornicite, se veli vo Izve{tajot.

MU SE RASPA\A PARTIJATA NA IMER SELMANI bedin Zimberi, pratenik vo porane{niot sostav, ja napu{ta Nova Demokratija bidej}i, spored nego, partijata koja na parlamentarnite izbori be{e najgolemo razo~aruvawe vo albanskiot blok so nula osvoeni mandati, e sopstvenost na samo edna li~nost. “Чekam da se otvori sedi{teto za da ja dostavam mojata ostavka zatoa {to ne sakam da se kompromitiram so li~nosti koi imaat samo li~en interes. Najmnogu boli {to Selmani ja dostavi ostavkata bez da se konsultira so partiskite strukturi. Toa poka`uva deka ovaa partija bila sopstvenost samo na edna li~nost, a ne op{testven subjekt kade {to u~estvuvaat site {to ja gradele - izjavi Zimberi za Alsat televizija. Ostavkata na Ziberi doa|a otkako mu be{e dodeleno vtoroto mesto vo prvata izborna ednica, a ne nositelskoto vo vtorata, kade {to pripa|a negoviot roden kraj Lipkovo. Neposredno pred po~etokot na predizbornata kampawa si zamina i Sujelman Ru{iti, a s$ poglasno se zboruva deka po istite stapki }e trgne i potpretsedatelkata Flora Kadriu.

OD OBEDINETI ZA MAKEDONIJA BARAAT OSTAVKA OD JANKULOVSKA o ime na gra|anite na Republika Makedonija barame ostvka od ministerot za vnatre{ni raboti poradi sprovedeni posebni istra`ni merki za prislu{uvawe na pretsedatel na politi~ka partija, poradi prislu{uvawe vo period na izborna kampawa so {to e naru{eno pravoto za sproveduvawe na fer i demokratski izbori od strana na dràvnite institucii, kako i nepo~ituvawe na presumpcija na nevinost, preku objavuvaweto na videosnimki od apseweto na Qube Bo{kovski na oficijalnata internet-stranica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, se veli vo soop{tenieto na Obedineti za Makedonija so koe povikuvaat na protest za odbrana na demokratijata. Od partijata na Bo{kovski baraat istra`niot sudija da ja ukine merkata pritvor i da mu se ovozmoì na liderot na partijata da se brani od sloboda. “Voedno u{te edna{ im davame na znewe na strukturite od vlasta deka so vakvi montirani politi~ki procesi prodolùvaat brutalno da gi ru{at temelite na demokratijata, no Obedineti za Makedonija ostanuva cvrsto na bedemot na odbranata na demokratijata vo na{ata zemja”, se veli vo soop{tenieto.

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

ANTIKORUPCISKA KONSTATIRA, NO NE REAGIRA

SO ^II PARI ]E SE “PEGLAAT” FINANSISKITE IZVE[TAI?

Antikorupciskata komisija }e gi ~eka partiite do 20. juni za da gi izbalansiraat finansiskite izve{tai za izbornata kampawa, od koi sega zjaat dupki dlaboki i ~etiri milioni evra vo polza na rashodite. Na pra{aweto kako partiite vo kampawata pla}ale sumi nekolkukratno pogolemi od tie so koi raspolagale ni Komisijata, ni partiite nemaat racionalen odgovor MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

retsedatelot na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Voislav Zafirovski, s$ u{te ne gleda ni{to sporno vo ogromnite razliki me|u odlivot i prilivot vo finansiskite izve{tai za sostojbata na smetkite koi namenski se otvoreni od strana na partiite za realizacija na izbornite aktivnosti. Povikuvaj}i se na Izborniot zakonik, toj im dade rok na partiite da gi izramnat smetkite do 20. juni (15 dena po zavr{uvaweto na kampawata), ne pra{uvaj}i se kako dosega gi pla}ale ogromnite tro{oci koi nekoi partii gi navele vo izve{taite, dodeka raspolagale so nekolkukratno pomala suma raspolo`livi pari. Najdrasti~ni primeri se izve{taite na VMRODPMNE, koi vo poslednite devet dena od kampawata potro{ile 2,7 milioni evra, a ostvarile prihodi od 400 iljadi i DPA, koi vo istiot period potro{ile 28 iljadi evra, a raspolagale samo so iljada. Posebnite smetki za izborite postojat tokmu za da se kontrolira pla}aweto vo kampawata, koe moè da se pravi samo od pari legnati na namenskite smetki, odnosno za da se onevozmoì nezakonsko finansirawe na kampawata, koe e potvrden izvor na korupcija. Iako pred nekolku dena se proglasi za nenadleèn za prezemawe merki vo vrska so ogromnite minusi vo finansiskite izve{tai, koi gi objasni so postoewe na poseben doveritelsko-dogovoren odnos me|u partiite i mediumite na koi istite se reklamirale, Zafirovski na poslednata preskonferencija na Komisijata, sepak, ja potvrdi nadle`nosta na institucijata {to ja rakovodi za utvrduvawe na zakonitosta na “doveritelskodogovornite odnosi me|u partiite i mediumite”. Tokmu ovie relacii me|u gazdite na mediumite i liderite na politi~kite partii se najsporen del od finansiraweto na kampawite i ekspertite, osobeno me|unarodnite, tvrdat deka tuka se krie najgolemata opasnost od

izborna korupcija. Kaj nekoi od partiite o~igledno e deka vo finansiskite izve{tai navele pomala suma od vistinski potro{enata za reklamirawe ako se presmeta minuta`ata na emituvanite spotovi spored objavenite cenovnici na mediumite, {to upatuva na toa deka organizatorite na kampawite so posebni dogovori izdejstvuvale popusti od sopstvenicite na mediumite. Vo toj slu~aj, mediumite se donatori na partiite, za{to spored Izborniot zakonik, “davaweto uslugi na organizatorot na kampawata po ceni poniski od pazarnite” se smeta za donacija vo vrednost na “razlikata me|u pazarnata i platenata vrednost”. Vo finansiskite izve{tai od namenskite `iro-smetki za kampawata na nitu edna koalicija ili partija nema navedeno medium kako donator, iako stavkata od izve{taite za koja se potro{eni re~isi site pari vo kampawata e tokmu “reklamirawe i propaganda”. Zafirovski ne dade odgovor zo{to vo nitu eden izve{taj nema navedeno medium kako donator i upati na ponatamo{nata analiza {to }e ja sprovede Antikorupciskata komisija vo sorabotka so

OM: KAKO DA PODNESEME IZVE[TAJ KOGA LIDEROT NI E VO PRITVOR? Od partijata na Qube Bo{koski, koj ve}e edna nedela e vo pritvor tokmu poradi nelegalno finansirawe na kampawata, nemaat dostaveno izve{taj kolku i kako gi potro{ile partite, nitu od kaj gi dobile. No, ottamu velat deka bez potpisot na Bo{koski, koj e edinstven ovlasten da zastane zad izve{tajot, tie ne mo`at da go izgotvat: “Nam ne ni dozvoluvaat nikakov kontakt so Bo{koski. Neka mu go odnesat da go potpi{e izve{tajot”. Sovetot za radiodifuzija. ZAFIROVSKI FOKUSIRAN NA KREDITOT NA SDSM! Prviot anikorupcioner i ovoj pat, kako i pri analizata na prvite izve{tai, se osvrna na kreditot od Komercijalna banka {to go naveduva kako izvor na prihodi SDSM vo svojot izve{taj. Zafirovski podvle~e deka kredit ne mo`e da bide donacija, za{to partijata istiot treba da go vra}a, no bidej}i vo izve{tajot na SDSM, Komercijalna banka e navedena kako donator, Komisijata pobarala, no ne dobila dopolnitelni informacii za kreditot so cel da se konstatira so kolkav iznos bankata ja donirala izbornata kampawa na koalicijata predvodena od SDSM. Otkako Komercijalna banka negira{e deka e donator vo kampawata na SDSM, Zafirovski zaklu~il deka

podatokot naveden vo izve{tajot na partijata deka bankata e donator e neto~en. Komisijata go obezbedila ramkovniot dogovor za revolving kreditot me|u SDSM i Komercijalna banka i pobarala bankarski izvod za sostojbata na smetkata, a od partijata pobarala da gi dostavi poedine~nite dogovori za povle~eni sredstva nameneti za kampawata. Odgovor s$ u{te ne dobile i za niv ova pra{awe i ponatamu ostanuva otvoreno. Zafirovski informira{e deka se podneseni prekr{o~ni prijavi za ~etiri partii: SDPM, Obedineti za Makedonija, NDU i PDP, koi dosega ne podnele izve{tai za vtoriot del od kampawata, poradi nepo~ituvawe na obvrskite {to proizleguvaat od Izborniot zakonik. Kaznata so koja se soo~uvaat e pari~na, vo iznos do 5.000 evra.

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

EVN IM JA ISKLU^I STRUJATA NA 50-INA УГОSТИТЕЛИ

SKOPSKITE KAFULIWA OSTANAA BEZ STRUJA!

Od EVN tvrdat deka ugostitelite gi {teluvale broilata za da pla}aat samo edna tretina od realno potro{enata elektri~na energija. Sopstvenicite na isklu~enite kafe-barovi i restorani, pak, tvrdat deka se raboti za klasi~na zloupotreba na monopolskata pozicija od EVN i bespravno isklu~uvawe na redovni pla}a~i VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

VN vo minatata nedela im ja isklu~i elektri~nata energija na pedesetina poznati ugostitelski objekti vo Skopje. Od kompanijata tvrdat deka pri~inata e {to ugostitelite gi {teluvale broilata za da pla} aat samo edna tretina od realno potro{enata elektri~na energija. Sopstvenicite na isklu~enite kafe-barovi i restorani, pak, tvrdat deka se raboti za klasi~na zloupotreba na monopolskata pozicija od EVN i bespravno isklu~uvawe na redovni pla}a~i. Portparolot na EVN, Atanas Kova~evski, veli deka tie nemaat korist da gi isklu~at biznis-korisnicite koi pla}aat povisoka cena za elektri~na energija od doma}instvata. No, tvrdi ugostitelite napravile prekr{ok. “Napravena e manipulacija so broilata i namesto realnata potro{uva~ka na elektri~nata energija, nekolku meseci se pla}alo samo edna tretina, odnosno mnogu pomalku od toa {to realno e potro{eno. Toa e isto kako da otidete vo koj bilo od ovie kafe-barovi i nara~ate tri pijalaci, a platite samo eden i si zaminete. Napraven e zapisnik na registriranata manipulacija, korisnicite bea navreme opomeneti i im be{e daden rok do koga treba{e da platat. Rokot od nivna strana

ne e ispo~ituvan i EVN Makedonija, soglasno so zakonskite propisi, pristapi kon isklu~uvawe”, veli Kova~evski. Sopstvenikot na kafebarot Plej, Miro Janev, pak, veli deka redovno gi pla}aat svoite smetki, a bez struja ostanale samo zatoa {to EVN se somneva na, kako {to veli, nekakvi manipulacii. “Ni nudat nekakva spogodba, koja ako ja potpi{eme }e zna~i deka priznavame nekakva manipulacija {to ne sme ja napravile. A smetkite koi ni stignaa, za navodno neovlasteno koristewe elektri~na energija nekolku meseci, se i do 800.000 denari. Ova e klasi~na zloupotreba na monopolskata polo`ba od EVN. Za utvrduvawe manipulacii i sli~ni postapki si ima nadle`ni organi. Nie ne sakame da navleguvame vo pri~inite poradi koi n$ isklu~ile, na{e e samo da rabotime. Dokolku ne n$ vklu~at, materijalnite {teti }e bidat enormni. Nekolku dena se frla meso, sladoled, a se namaluva i potrebata od rabotnici”, veli Janev. Dodeka traeja prepukuvawata me|u ugostitelite i EVN, redovnite posetiteli na ulica Makedonija ostanaa bez kafe i muzika. Neoficijalno, od EVN objasnuvaat deka za da gi vklu~at zasegnatite korisnici, }e treba da platat cena za maksimalno potro{ena elektri~na energija za 24 ~asa za tolku meseci za kolku {to bila utvrdena navodnata manipulacija. Ottamu velat deka del

PREGLED VESTI NEVRABOTENITE DOBIJA IT-SERTIFIKATI rieset nevraboteni Makedonci dobija me|unarodni sertifikati za najbaranite IT-profesii kako dokaz za steknatite prakti~ni znaewa i ve{tini dobieni od besplatni obuki {to gi sproveduva{e edukativniot centar Aleksandrija. Ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, gi dodeli sertifikatite na tie {to gi polo`ile testovite za specijaliziranite IT-obuki. Se raboti za obuka koja e del od proekt na Vladata, ~ij koncept se bazira na idejata na nadgradba na IT-ve{tinite na nevrabotenite vo oblasta na informatikata. Proektot ima za cel da gi zgolemi mo`nostite za polesno vklu~uvawe na nevrabotenite na pazarot na trudot, bez razlika na vozrasta i obrazovanieto na tie {to konkuriraa. Sertifikatot treba da pridonese za pobrzo nao|awe rabotno mesto, no va`no e, dodade, i steknatoto znaewe. “So investirawe vo vakov vid {koluvawe barem malku }e se pomogne vo namaluvaweto na nevrabotenosta, a so ovoj proekt im se pomaga i na doma{nite kompanii da dojdat do {koluvani kadri vo soglasnost so nivnite potrebi”, veli Aleksandar Marjanovi}, direktor na Aleksandrija.

HP GI ZGOLEMUVA USLUGITE ZA HIBRIDNA ISPORAKA

ATANAS KOVA^EVSKI

MIRO JANEV

PORTPAROL NA EVN MAKEDONIJA

SOPSTVENIK NA KAFE-BAROT PLEJ

Napravena e manipulacija so broilata i namesto realnata potro{uva~ka na elektri~nata energija, nekolku meseci se pla}alo samo edna tretina, odnosno mnogu pomalku od toa {to realno e potro{eno. Toa e isto kako da otidete vo koj bilo od ovie kafebarovi i nara~ate tri pijalaci, a platite samo eden i si zaminete.

Ni nudat nekakva spogodba, koja ako ja potpi{eme }e zna~i deka priznavame nekakva manipulacija {to ne sme ja napravile. A smetkite koi ni stignaa za navodno neovlasteno koristewe elektri~na energija nekolku meseci se i do 800.000 denari. Ova e klasi~na zloupotreba na monopolskata polo`ba od EVN. Dokolku ne n$ vklu~at, materijalnite {teti }e bidat enormni. Nekolku dena se frla meso, sladoled, a se namaluva i potrebata od rabotnici.

od ugostitelite ve}e go priznale prekr{okot i si gi platile fakturite za neovlasteno koristewe.

ewlett Packard go pro{iri svoeto portfolio so re{enija za hibridna isporaka (Hybrid Delivery solutions), za da im ovozmoì na kompaniite pobrzo da reagiraat na promenlivite potrebi na klientite. Okolinite na hibridna isporaka, so koi se kombinira tradicionalnata IT-infrastruktura so privatni i javni obla~iwa, na firmite im ovozmoùva pogolema budnost preku upotreba na modeli na isporaka, so koi najdobro se zadovoluvaat barawata na promenliviot pazar. Neodamne{noto istraùvawe napraveno za HP, pokaùva deka 95% od delovnite i vladinite izvr{ni rakovoditeli veruvaat deka agilnosta e va`na za uspehot na nivnite organizacii. Na investiciite vo tehnologijata se gleda kako na klu~en faktor za zgolemuvawe na agilnosta vo slednive pet godini. HP Cloud System e kompletna, integrirana i otvorenata platforma za izgradba i upravuvawe so uslugi koi se protegaat na privatni, javni i hibridni okolini na obla~iwa, sega ja vklu~uva i sposobnosta za “dvojno razlevawe”.

NOVI ALATKI ZA ZAШTITA NA INFORMACISKITE SISTEMI agios i Splank se novite softverski alatki za za{tita na informaciskite sistemi na kompaniite, koi se smetaaat za najmo}ni i fleksibilni alatki na marketot. Gi prezentira{e hrvatskata kompanija, koja e vode~ka na pazarot na informaciska sigursnost, Infigo IS, na Saemot za sigurnosni sistemi {to se odrà minatata nedela vo Skopje. Softverskite alatki se produkti koi se {iroko rasprostraneti vo Evropa i SAD i se koristrat za podobruvawe na bezbednosta na celokupniot informaciski sistem vo kompaniite. So implementirawe na produkite i uslugite za makedonskite kompanii, Infigo IS se nadeva deka }e ja zajakne informaciskata sigurnost vo Makedonija, no i vo regionot. Nagios i Splank se alatki so koi se postignuva celosno nadgleduvawe na informati~kiot sistem, kako i otkrivawe i prevencija od potencijalnite napadi koi moàt da rezultiraat so zloupotreba na li~nite podatoci. So ovie produkti moàt da se promenat soodvetni tehni~ki i organizaciski merki na za{tita na li~nite podatoci i sveduvawe na minimum na nezakonskata obrabotka na podatocite.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.684

MBI 10

2.710 2.705 2.700 2.695 2.690 2.685 2.680 2.675 2.670 2.665

2.674 2.664 2.654 2.644 2.634 03/06/11

04/06/11

05/06/11

06/06/11

07/06/11

08/06/11

MBID

03/06/11

09/06/11

117,75

OMB

117,65 117,55 117,45 117,35 117,25 04/06/11

05/06/11

06/06/11

07/06/11

08/06/11

09/06/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

03/06/11

04/06/11

05/06/11

06/06/11

07/06/11

08/06/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA

MAKEDONSKITE BANKI IMAAT DOVOLNO KAPITAL ZA POKRIVAWE NA RIZICITE

na~ajno e da se istakne deka makedonskiot bankarski sektor ne e del od ovaa globalna prikazna i obezbeduva dovolno sopstven kapital za pokrivawe na prezemenite rizici, {to se potvrduva i so faktot deka ne be{e pogoden od globalnata finansiska kriza. Osobeno bi istaknal deka ProKredit banka AD Skopje, vrz osnova na svoite korporativni vrednosti i nivno aplicirawe vo sekojdnevnoto rabotewe, obezbeduva odgovorno finansirawe preku prudentno procenuvawe na kreditniot rizik i odgovorno i razumno zadolùvawe na klientite. Od aspekt na predloènite merki, vtoriot vid dopolnitelen kapital e protivcikli~en, ~ija vrednost zavisi od sostojbite vo koi se nao|a nacionalniot finansiski sistem. Ovoj kapital se propi{uva kako zadolìtelen vo uslovi na zna~aen krediten rast. Protivcikli~niot kapital se izdvojuva nad dopolnitelniot iznos za za~uvuvawe na kapitalot, a moè da se sostoi samo od akcionerski kapital. Kako posebno zna~ajna merka koja treba da se napomene so voveduvaweto na Bazel III ramkata e stapkata na zadolènost (leverage ratio). Taa pretstavuva odnos na kapitalot (osnoven kapital) i bilansna i vonbilansna aktiva na edna finansiska institucija. Taa treba da iznesuva najmalku 3%, koi obezbeduvaat soodveten soodnos me|u pokrienosta na izloènost na krediten rizik, angaìranost na sredstvata i povrat na kapitalot. Noviot likvidnosen standard predlaga dve likvidnosni stapki, koi ve}e se implementiraat od makedonskite banki, vrz osnova na odlukata na NBRM, a se odnesuvaat na vovedenite stapki na likvidnost do 30 i 180 dena vo denari i vo devizi. Ovaa merka na NBRM e vo nasoka na voveduvawe na predloènite merki od Bazel III ramkata, no vo pokonzervativna verzija, koja vo momentalnite konstelacii pretstavuva dopolnitelen tovar za bankarskiot sektor. Bankite se obvrzani da dràt visokolikvidni sredstva, so zgolemeni tro{oci za nivno odrùvawe, pri {to istite likvidni sredstva ne se angaìrani vo obezbeduvawe dopolnitelni finansii na makedonskiot pazar. So novata Bazel III ramka se predlaga voveduvawe dve likvidnosni

Stapkata na zadol`enost (leverage ratio). Taa pretstavuva odnos na kapitalot (osnoven kapital) i bilansna i vonbilansna aktiva na edna finansiska institucija. Ovaa stapka treba da iznesuva najmalku 3%

Simeon [umanski

direktor na Sektor za krediten rizik s.shumanski@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

stapki, koi imaat cel da obezbedat zadovolitelno nivo na kratkoro~na likvidnost za potencijalni kratkoro~ni likvidnosni problemi i obezbeduvawe dolgoro~na strukturna usoglasenost na aktivata i pasivata. Prvata stapka – stapkata na pokrienost na likvidnosta (Liquidity Coverage Ratio– LCR) ima za cel bankite da poseduvaat dovolno nivo visokokvalitetni likvidni sredstva za pokrivawe na potrebite za finansirawe za period do 30 dena vo ekstremni uslovi, na razni nadvore{ni i vnatre{ni {okovi. Sekoja finansiska institucija bi trebalo vo sekoe vreme da poseduva visokolikvidni sredstva za da mo`e da gi pokrie site o~ekuvani obvrski, odnosno neto-pari~nite odlivi (razlika me|u iznosot na o~ekuvani pari~ni odlivi i iznosot na o~ekuvani pari~ni prilivi). Ovoj indikator vo pogolema ili pomala mera e ve}e ispolnet od makedonskite banki vrz osnova na odluka na NBRM za ispolnuvawe na stapkite na likvidnost do 30 i 180 dena. Vtorata – stapka na neto-stabilni izvori na finansirawe (Net Stable Funding Ratio–NSFR) ima podolgoro~en strukturen karakter i obezbeduva pokrivawe na ro~nata neusoglasenost na aktivnite i pasivnite pozicii na bankata. Taa treba da iznesuva najmalku 100% i da pretstavuva pottik za bankite da koristat stabilni izvori na finansirawe. Se presmetuva kako odnos me|u raspolo`livite i potrebnite stabilni izvori na finansirawe. Raspolo`livite stabilni izvori pretstavuvaat zbir na kapitalot, preferencijalnite akcii so ro~nost ednakva ili pogolema od edna godina, obvrskite so rezidualna ro~nost od edna ili pove}e godini i iznosot na stabilni depoziti bez ro~nost ili so ro~nost pomala od edna godina, za koi se o~ekuva so golema sigurnost da bidat prolongirani i vo uslovi na definiranite stres-scenarija. Potrebnite stabilni izvori na finansirawe go pretstavuvaat iznosot na sredstva potrebni za finansirawe na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii na bankata. Voveduvaweto na ovoj indikator bara podolgoro~na strategija i period na implementacija od celokupniot bankarski sektor. Poradi kompleksnosta i strukturnite promeni vo aktivata i pasivata, Bazelskiot komitet predlo`i rokot za primena na novite likvidnosni standardi, osobeno na stapkata na neto-stabilni izvori na finansirawe, da bide podolg.

NEDELNO TRGUVAWE

BLOKOT NA NLB TUTUNSKA POGOLEM OD REDOVNIOT PROMET

inatata nedela na Makedonskata berza, trguvaweto go odbeleà blok-transakcijata so akciite na NLB Tutunska banka, vo vrednost od 23,5 milioni evra, koja ako se sporedi e pogolema i od vkupniot nedelen promet od redovno trguvawe, koj iznesuva 555.038 evra. Najinteresen den, sekako, be{e vtornikot, koga se slu~i administratorskata blok-transakcija so koja se prodadoa 26,72% od kapitalot na NLB Tutunska banka, za 23,5 milioni evra. So blokot, za koj e potrebno da ima kupoprodaèn dogovor i da se prijavi eden den odnapred na Makedonskata berza, bea prodadeni 228.165 obi~ni akcii za cena od 6.330,71 denari, odnosno cena koja e 74% povisoka od pazarnata. Vo brokerskite krugovi se zboruva{e deka stanuva zbor za transakcija me|u akcionerite na NLB Tutunska banka. Neoficijalno, Nova Qubqanska banka od Slovenija, koja ima 60,26% vo NLB Tutunska banka, so ovoj blok gi otkupila 26,72% od akciite na sestrinskata kompanija od [vajcarija, NLB Interfinanz. Inaku, od akciite koi se trguvaat na oficijalniot pazar minatata nedela najgolemo u~estvo vo vkupniot promet imaa akciite na Komercijalna banka, so promet od 10,6 milioni denari. Od akciite na redovniot pazar, najgolemo u~estvo vo vkupniot nedelen promet imaa akciite na Zlatara Rubin, so promet od 1,2 milioni denari. Na oficijalniot pazar najgolem rast imaa akcite na Beton od 3,9%, dodeka na redovniot pazar najmnogu porasnaa akciite na Stopanska banka, 3,47%. Najgolem pad na oficijalniot pazar zabeleàa akcite na Ohridska banka od 4,23%. MBI-10 minatata nedela padna za 0,46% i trgovskata nedela ja zavr{i na vrednost od 2.666,41 indeksni poeni. MBID padna za 1,01% i zatvori na 2.679,60 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB padna za 0,04% i nedelata ja zavr{i na 117,37 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

09.06.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.441.052,22

-0,38%

-4,66%

-1,59%

-3,34%

1,75%

06.07.2011

269.998,00

ILIRIKA GRP

47.681.342,27

-2,42%

-5,69%

-11,39%

-10,99%

-1,35%

06.07.2011

1,37

252.400,00

Иново Статус Акции

16.902.933,79

2,12%

-1,30%

5,17%

5,18%

-2,04%

06.08.2011

3.931,92

0,8

102.230,00

KD Brik

36.950.014,13

0,00%

-4,48%

-5,89%

-6,59%

2,53%

06.07.2011

614,45

0,75

337.946,00

KD Nova EU

25.515.529,21

0,00%

-5,63%

1,07%

-1,76%

-0,29%

06.07.2011

КБ Публикум -балансиран

34.662.872,86

-0,50%

-3,41%

0,29%

0,00%

1,37%

06.08.2011

КБ Публикум -обврзници

33.699.535,52

0,00%

06.08.2011

Износ (МКД)

207,00

2,48

16.560,00

Макпетрол АД Скопје

26.999,80

1,85

Реплек АД Скопје

42.066,67

Макстил АД Скопје

Комерцијална Банка АД Скопје Гранит АД Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

09.06.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата RMDEN01 Бетон АД Скопје

Износ (МКД)

97,00

-0,92

717,05

8,00.00

-1,23

40.000,00

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка АД Скопје RMDEN10 Алкалоид АД Скопје СОКОТАБ Битола RMDEN10

09.06.2011 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

09.06.2011

Вкупно издадени акции

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

401,26

11,21

0,98

Промет Број на во ЕВРА трансакции 11.197

79,55

обични акции

44.215

56,31

55.412

64,47

20.766

326,65

20.766

326,65

0,00

76.179

52,63

54.562

567,72

14,09

0,23

Вкупно Официјален пазар

GRNT (2010)

3.071.377

95,35

6,44

0,57

обични акции

KMB (2010)

2.279.067

628,36

6,26

1,12

Вкупно Редовен пазар

112.382

-2.037,51

-13,25

0,79

Блок трансакции

3.206.423,00

REPL (2010)

25.920

2.980,40

14,11

0,85 0,63

Износ (МКД)

3.900,76

0,02

86,61

0,13

2.047.448,58

SBT (2010)

389.779

39,99

66,26

4.500,00

0,00

1.179.000

STIL (2010)

14.622.943

2,92

70,93

2,78

19.680,00

0,00

865.920

TPLF (2010)

450.000

277,07

14,09

1,07

86,72

0,13

689.045

ZPKO (2010)

271.602

-165,14

-14,23

0,37

% на промена

обврзници

MPT (2010)

Просечна цена (МКД)

09.06.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 09.06.2011)

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

ZGOLEMENA KONKURENCIJATA VO AVIOSOOBRA]AJOT VO MAKEDONIJA

17.03.2010 AVIOBILETITE NE POEVTINUVAAT PORADI SKAPIOT KEROZIN

Problem e toa {to nema konkurencija na pazarot na kerozin, pa cenite na gorivoto za avionite se visoki, tvrdat ekspertite od avioindustrijata. Tie smetaat deka zgolemenata ponuda i pobaruva~ka vo letnata sezona }e gi poevtini avionskite karti, no ne drasti~no s$ dodeka drugite faktori go ograni~uvaat namaluvaweto na cenite na biletite KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

vionskite bileti za makedonskite patnici nema da poevtinat iako se pojavija pove}e aviokompanii koi letaat od i do Makedonija. Problem e toa {to nema konkurencija na pazarot na kerozin, pa cenite na gorivoto za avionite se visoki, tvrdat ekspertite od avioindustrijata. Tie smetaat deka zgolemenata ponuda i pobaruva~ka vo letnata sezona }e gi poevtini avionskite karti, no ne drasti~no s$ dodeka drugite faktori go ograni~uvaat namaluvaweto na cenite na biletite. No, vo aviokompaniite i vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo se pogolemi optimisti. Od doma{niot avioprevoznik MAT ervejs najavuvaat deka patnicite mo`e da o~ekuvaat poevtinuvawe na aviobiletite i istaknuvaat deka za edna godina cenite na biletite za destinaciite do Istanbul, Cirih i Rim ve}e se namalile za okolu 30%. Od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo (ACVP), pak, objasnuvaat deka aviosoobra} ajot vo zemjava }e poevtini zatoa {to se zgolemuva konkurencijata. “Kapital” doznava deka turskata aviokompanija Pegasus erlajns najverojatno }e bide noviot

PEGASUS ERLAJNS NOV REDOVEN AVIOPREVOZNIK

11%

egasus erlajns od Turcija }e bide noviot redoven avioprevoznik vo Makedonija, doznava “Kapital”. Izvori od vozduhoplovnata vlast otkriva deka od 15 avgust do krajot na oktomvri ovaa niskobuxetna aviokompanija redovno }e operira od Skopje do Istanbul i Izmir. Taa vo Turcija raboti isklu~ivo za podobruvawe na turizmot i za zgolemuvawe na ponudata na biznispatuvawa. Vozduhoplovnata vlast o~ekuva Pegasus da ponudi za 50% poevtini aviobileti

porasna brojot na patnici za ~etiri meseci na dvata makedonski aerodromi, sporedeno so istiot period lani

redoven avioprevoznik vo Makedonija. Spored na{ite informacii, od 15 avgust do krajot na oktomvri ovaa niskobuxetna aviokompanija redovno }e leta od Skopje do Istanbul i do Izmir. So vlezot na Pegasus erlajns vozduhoplovnata vlast o~ekuva cenite na aviobiletite do Turcija da se namalat okolu 50%. Najava za vlez na makedonskiot pazar stignuva i od niskobuxetniot Eagles Airlines od Italija. Od po~etokot na juli do krajot na oktomvri ovaa kompanija }e poletuva i sletuva od skopskiot, rimskiot i veneciskiot aerodrom. Od ACVP uveruvaat deka aviosoobra}ajot vo zemjava poleka se razdviùva, {to vetuva deka cenite na biletite moè da se dobliàt do nivoto vo Evropa i vo svetot. “O~ekuvam zgolemna konkurencija, koja }e ovozmoì da se namalat cenite, da se zgolemi brojot na destinaciite i da se podobrat uslugite. Zgolemena pobaruva~ka ima za destinaciite kako Istanbul, Cirih, Dizeldorf, Rim i tamu cenite na biletite se poniski za razlika od pred nekolku

NISKOBUXETNIOT EAGLES AIRLINES VLEGUVA VO MAKEDONIJA godini. Letoto ima pogolem broj patnici, {to sekako }e vlijae i na cenata na aviobiletite”, veli Dejan Mojsovski, direktor na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. POZNAVAÎTE SMETAAT DEKA VO ZEMJAVA NEMA ZDRAVA KONKURENCIJA “Samo so namaluvaweto na cenite na aviobiletite moème da se borime so konkurencijata od stranstvo. Za da opstaneme, prisilno gi poevtinuvame biletite, no do rabot na rentabilnosta. Moèbi tie ne se na nivoto kako vo evropskite zemji, no Makedonija nema nitu premnogu patnici koi patuvaat so avion, nitu, pak, seriozna ponuda koja }e gi spu{ti cenite. Cenata na gorivoto vo ogromna mera vlijae na

cenata na avionskite bileti, osobeno kaj nas, bidej}i ima monopol vo snabduvaweto so kerozin. Vo uslovi koga doma{niot avioprevoznik kupuva gorivo od edinstven snabduva~, toj se doveduva vo mnogu te{ka polo`ba koga e vo pra{awe namaluvaweto na cenite na biletite. Toj mora da go napolni celiot rezervoar od okolu 10 toni. Ne mo`e da polni poevtin kerozin od stranstvo”, veli za “Kapital” sogovornik, koj e aktivno vklu~en vo aviobiznisot. Spored Kiril Kaevski, ekspert od ovaa oblast, haoti~niot pazar vo Makedonija ne dozvoluval cenite na biletite da bidat realni. Toj objasnuva deka turisti~kite agencii koi gi kupuvaat biletite od aviokompaniite na gra|anite

agles Airlines od Italija, koja va`i za niskobuxetna aviokompanija, vleguva vo Makedonija. Od po~etokot na juli do krajot na oktomvri kompanijata }e poletuva i sletuva od skopskiot, rimskiot i veneciskiot aerodrom.

im gi prodavaat po povisoka cena. “So za`ivuvawe na sistemot za rezervirawe bileti preku Internet i, sekako, so zgolemuvawe na konkurencijata na pazarot, patnicite }e imaat izbor i vo kvalitetot na uslugata i vo cenata na biletot. Konkurencijata ne ja ~uvstvuvame preku brojot na kompanii koi operiraat na pazarot, tuku preku cenata. Cenite dosega variraa na dnevna osnova. Postoe~kiot pazar ne dozvoluva{e stabilizacija na cenite”, ocenuva Kaevski. Od Wizz Air, ungarskata niskobuxetna aviokompanija, koja od 20 ovoj mesec po~nuva da leta na relacija SkopjeLondon-Skopje, velat deka

i ponatamu }e se trudat da nudat poniski ceni od konkurencijata. Iako od Wizz Air ne potvrduvaat, “Kapital” neoficijalno doznava deka ovaa aviokompanija naskoro }e im ja nudi i Venecija na makedonskite patnici. “Wizz Air generalno e poevtin od konkurentite. Site na{i bileti mo`e da se smetaat za promotivni. Kvalitetot na uslugata {to im ja nudime na patnicite e rezultat na na{iot uspe{en biznismodel. Sepak, minimalnite ceni, {to mo`e da se vidi i na na{ata internet-stranica, se odnesuvaat na okolu 10% od mestata vo avionot”, veli Bala{ Varo, menaxer za korporativni komunikacii na ungarski Wizz Air.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,30%

3,27%

4,17%

5,06%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,6021

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

42,1701

НЛБ Тутунска

4,00%

5,00%

5,70%

7,70%

7,90%

В.Британија

фунта

68,9910

Швајцарија

франк

50,3944

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

42,9822

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,7170

61,35

41,53

68,29

49,71

Fokus

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

BDP PO GLAVA NA @ITEL (2005-2010) 70.000 IRSKA. 59.821

IRSKA. 52.521

60.000

IRSKA. 59.902 IRSKA. 49.863

IRSKA. 45.689

50.000 40.000

[PANIJA. 32.468 [PANIJA. 28.244

30.000

GRCIJA. 28.009

[PANIJA. 35.364

[PANIJA. 32.030

[PANIJA. 30.639

GRCIJA. 31.308

GRCIJA. 29.328

GRCIJA. 27.302

PORTUGALIJA. 22.028

PORTUGALIJA. 21.559

GRCIJA. 23.931

20.000 PORTUGALIJA. 19.040

PORTUGALIJA. 21.820

PORTUGALIJA. 23.844

MAKEDONIJA. 3.387

MAKEDONIJA. 4.252

MAKEDONIJA. 4.469

10.000 0

2006

2007

MAKEDONIJA. 4.750

2008

MAKEDONIJA. 4.431

2009

2010

DALI MAKEDONIJA MO@E DA JA ZAFATI EVROPSKIOT BRAN NA BANKROTI?

BEZ POGOLEM EKONOMSKI RAST, MAKEDONIJA VLEGUVA VO GR^KO SCENARIO! r site makroekonomski r indikatori r Makedonija j e r relativno stabilna zemja j bez pogolema Spored opasnost da bankrotira. bankrotira No, No ovoj zaklu~ok stanuva sosema relativen ako se sporedi ekonomskiot razvoj na zemjite koi se soo~uvaat so bankrot i ekonomskiot razvoj na Makedonija. Spored ovoj pokazatel, Makedonija ve}e odamna e ekonomski bankrotirana dràva koja ne obezbeduva novi rabotni mesta i pogolem ìvoten standard za gra|anite BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJÊVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

tkako za samo edna godina duri tri evropski zemji Irska, Grcija i Portugalija dobija finansiska pomo{ “te{ka” stotici milijardi evra za da se spasat od bankrot, mnogu svetski politi~ari go vklu~ija crvenoto svetlo vo strav deka vo dol`ni~kata kriza moàt da bidat povle~eni i mnogu drugi zemji. Mnogu ekonomski analiti~ari vo posednive nekolku meseci javno predupreduvaat deka problemite so koi se soo~uvaat ovie zemji moàt da prerasnat vo vistinski uàs za Evropa, no i za ostanatiot del od svetot. “Kapital” analizira dali Makedonija moè da ja zafati gr~koirskiot virus na bankroti i kolkava e opasnosta Makedonija da dojde vo sitruacija da ne moè redovno da si gi otpla}a dolgovite? XABE NI E [TO SME STABILNI KOGA SME EKONOMSKI MRTVI Ako zadolènosta se svede na analiza na finansiite na edno semejstvo toga{ mnogu pogolema verojatnost da bankrotiraat imaat tie semejstva koi imaat pogolemi prihodi. Logikata e ednostavna. Semejstvata koi imaat mnogu mali prihodi ne moàt nitu da dobijat kredit od banka, pa ottuka ne moàt nitu da se zadolàt do

toj stepen da ne moàt da si gi otpl}aat dolgovite i da bankrotiraat. Semejstvata so pomali prihodi obi~no tro{at tolku kolku {to imaat prihodi, bez da imaat mo`nost da se zadolàt i bez da pomislat na {tedewe. Istata logika vaì i za kompanija i za dràva. So taa logika bi moèla najlesno da se meri opasnosta na Makedonija da vleze vo zonata na bankrot. Makedonija spored site makroekonomski podatoci e ekonomski relativno stabilna zemja. Ima nizok dràven dolg, ima relativno mal buxet, niska inflacija, relativno nizok deficit vo buxetot i platniot bilans. Ako ovie indikatori se sporedat so tie vo evropskite problemati~ni zemji toga{ Makedonija nema opasnost da bankrotira. No, ovoj zaklu~ok stanuva sosema relativen ako napravime sporedba na ekonomskiot razvoj na zemjite koi se soo~ija so bankrot i ekonomskiot razvoj na Makedonija. Makedonija koja ima dva milioni ìteli ima bruto-doma{en proizvod (BDP) po glava na ìtel koi vo izminatite pet godini se dviì od 3.800 do 4.400 dolari. Za sporedba, Irska koja ima 4,8 milioni ìteli pred krizata imala BDP od blizu 60.000 dolari, a sega dve godini po krizata toj e padnat na 46.000 dolari po ìtel. Koj e tuka bankrot dovolno pokaùvaat ovie brojki, koi nemilosrdno ja dokaùvaat nefunkcionalnosta na makedonskata ekonomija koja ne otvora novi rabotni mesta i koja ne obezbeduva povisok ìvoten standard za gra|anite, {to e {kolski

primer za nesupeh na ekonomskiot model na razvoj koj Makedonija go praktikuva so godini. Mnogu ekonomski analiti~ari predupreduvaat deka tokmu ovoj ekonomki model, baziran na golem uvoz, zadolùvawe i tro{ewe nad mo`nostite, zgolemuvawe na platite nad produktivnosta, a bez rast na proizvodstvoto, izvozot i bez otvorawe novi rabotni mesta, moè da ja odvede zemjata do finansiski kolaps. Iako Makedonija, sporedeno so Irska i Grcija, zasega nema visoka nadvore{na zadolènost, crvenata granica bi moèla lesno da bide nadminata ako Makedonija i natamu prodolì da se zadolùva za proekti koi ne nosat razvoj na ekonomijata i ako ekonomijata prodolì da stagnira i da ostvaruva mnogu niski stapki na ekonomski rast. Vo ovoj moment se ~ini site se ubedeni, a toa go pokaùva i statistikata, deka nadvore{nata zadolènost na Makedonija ne e mnogu golema i deka Makedonija ne e prezadolèna zemja. No, isto taka, site se ubedeni deka vo slu~ajot so Makedonija goleminata na dolgot ne e toa {to najmnogu zagriùva. Problemot e vo lo{ata struktura na ekonomijata i vo pristapot koj kako dràva go imame kon zadolùvaweto. Site zemji se zadolùvaat za da ja stimuliraat ekonomijata i kompaniite, za da moàt tie da go polnat buxetot i zemjata da ima kapacitet da gi otpla}a dolgovite. Makedonija se zadolùva za da pokriva dupki

tro{i pove}e od toa {to go sozdava. Nie `iveeme na kredit koj potoa go tro{ime za da se premosti krizata, za popolnuvawe na deficitite vo fondovite i za plati vo administracijata”, veli Rubin Zarevski, ekonomski analiti~ar i direktor na konsultantskata kompanija Trast

vo fondovite i vo buxetot, a koi se javuvaat poradi slabata ekonomska aktivnost. “Delumno poradi svetskata ekonomska kriza, no del i poradi odlo`uvaweto na strukturnite reformi, Makedonija go izgubi tempoto na razvoj. Klu~nata poenta e vo toa {to Makedonija

BRUTO DOMA[EN PROIZVOD PO GLAVA NA @ITEL (VO USD) [PANIJA

30.639 21.559

PORTUGALIJA MAKEDONIJA

4.431 45.689

IRSKA

27.302

GRCIJA

5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 35.000 40.000 45.000 50.000

DR@AVEN DOLG VO 2010 (% OD BDP) [PANIJA

60,11

83,32

PORTUGALIJA MAKEDONIJA

24,81

96,15

IRSKA

142,02

GRCIJA 0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00

DR@AVEN DOLG % OD BDP (2005-2010) 160 140

120

RUBIN ZAREVSKI EKONOMSKI ANALITIÂR I DIREKTOR NA KONSULTANTSKATA KOMPANIJA TRAST KONSALTING “Delumno poradi svetskata ekonomska kriza, no del i poradi odloùvaweto na strukturnite reformi, Makedonija go izgubi tempoto na razvoj. Klu~nata poenta e vo toa {to Makedonija tro{i pove}e od toa {to go sozdava. Nie ìveeme na kredit koj potoa go tro{ime za da se premosti krizata, za popolnuvawe na deficitite vo fondovite i za plati vo administracijata.”

100

80 GRCIJA

IRSKA

MAKEDONIJA 20 0 2006

PORTUGALIJA

[PANIJA 2007

2008

2009

2010

IZVOR: MMF

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

Konsalting. Ako se sporedat ekonomskite i makroekonomskite indikatori na Makedonija so tie na Irska, Grcija, Portugalija i [panija evidentno e deka Makedonija ima postabilna finansiska situacija. Pred s$ poradi toa {to zadolènosta na dràvata kako u~estvo vo s$ {to sozdava ne e mnogu golema vo sporedba so ovie problemati~ni zemji ~ii dràvni dolgovi zafa}aat i do 100% od BDP. Ako se sporedi i goleminata na buxetot na Makedonija kako u~estvo vo BDP toj e pomal vo sporedba so goleminata na buxetite koi gi imale ovie prezadolèni zemji. Ovie nekolku zemji koi se soo~ija so finansiski kolaps vo izminative edna do dve godini beleèa pad na industriskoto proizvodstsvo, namaluvawe na brojot na vrabotenite, odnosno rast na nevrabotenosta i namaluvawe na investiciite. Vo Makedonija trendot na gubewe rabotni mesta vo industrijata ve}e po~na i ako ne se podobrat uslovite za rabota, posebno problemot so nelikvidnosta, koj gi gu{i site firmi, moè da se o~ekuva deka trendot na namaluvawe na vrabotenosta i bankroti na firmi }e prodolì i vo sledniot period. Globalnata ekonomska kriza Makedonija ja po~uvstvuva u{te vo 2009 godina koga ekonomijata padna za 0,7%, dodeka brutoinvesticiite se namalija za 9,2%. Vlijanieto na krizata be{e u{te posilno vo 2010 godina, pred s$, izrazeno preku pad na ekonomskata aktivnost i namaluvawe na doma{nata i stranskata pobaruva~ka. No, i pokraj krizata, Makedonija so godini ima mnogu niski stapki na ekonomski rast koi se dviàt okolu nulata. Isklu~ok se 2007 i 2008 godina koga ekonomskiot rast be{e pogolem od 4%-5%

XON JONOVSKI FINANSISKI ANALITIÂR â&#x20AC;&#x153;Nadvore{nata zadolènost na Makedonija zaega ne e golema. No, {to }e se slu~i ako novata vlada navistina go ispolni toa {to go vetuva{e vo predizbornata programa. Se vetuvaa namaluvawa na danocite vo Makedonija, no i investici vo infrastrukturata pogolemi od 5 milijardi vo slednite ~etiri godini. Od kade }e se obezbedat ovie pari i kolkava zadolènost } e ima dràvata, ako Vladata se zadolì za ovie investicii?

KOMERCIJALEN

OGLAS

blagodarenie na golemata doma{na pobaruva~ka pottiknata od krediten bum na bankite i zgolemuvaweto na platite vo javniot i privatniot sektor koe be{e nad produktivnosta {to ja ostvaruva{e ekonomijata vo toj period. [to poka`uva deka izvorite na rastot ne se vo realnata ekonomija, tuku vo tro{eweto nad toa {to kako poedinci i kako dr`ava go sozdavame, {to na krajot pokraj so pogolem rast na BDP, rezultira{e i so ogromen rast na uvozot i trgovskiot deficit. Sega na Makedonija, po zavr{uvaweto na predvremenite izbori, & pretstoi formirawe na nova vlada koja }e se soo~i so mnogu te{ki ekonomski predizvici. Vo ekot na

stira vo kapitalni proekti koi }e ja izvle~at ekonomijata od kriza. No, toa {to e klu~no e so parite da se finansiraat proekti vo infrastrukturata, energetikata, obrazovanieto, zdravstvoto, a ne tie da se tro{at za plati na javnata administracija i drugite socijalni dava~ki, bidej}i takvoto neproduktivno zadolùvawe ja doveduva dràvata vo opasnost eden den da ne moè da go otpla} a dolgot. Dokolku Makedonija ne najde na~in kako da po~ne da ostvaruva povisoki stapki na ekonomski rast Vladata }e bide dovedena vo situacija da mora da krati po site osnovi. Prvi merki koi gi prezemaa site ovie evropski zemji {to se soo~ija so bankrot bea

predizbornata kampawata mnogu glasno se zboruva{e za golemite dupki koi se napraveni vo buxetot za neproduktivni i predizborni tro{ewa koi po s$ izgleda }e mora da se saniraat so iten rebalans so koj Vladata }e bide prinudena da gi iskoristi i preostanatite okolu 120 milioni evra od kreditot od MMF â&#x20AC;&#x153;te`okâ&#x20AC;? 480 milioni evra. Toa {to e o~igledno e deka staro-novata Vlada }e mora da napravi nekoi promeni vo ekonomskiot model koj go praktikuva ako saka da go ispolni toa {to go vetuva. Pove}eto od ekonomistite komentiraat deka Makedonija ima prostor da se zadol`uva i u{te pove}e ima golema potreba da go pravi toa za da inve-

kratewe na platite na javnata administracija i namaluvawe na brojot na dràvni slu`benici, namaluvawe na site socijalni transferi i prava, zgolemuvawe na danocite, posebno kaj DDV i voveduvawe novi dano~ni dava~ki. Dokolku Vladata se najde vo situacija da ne moè da ja finansira javnata potro{uva~ka i se dovede vo situacija da mora da ja krati javnata potro{uva~ka toa za Makedonija bi zna~elo siguren vlez vo u{te podlaboka recesija. Bidej}i site podatoci pokaùvaat deka Vladata preku golemite buxetski tro{ewa e taa koja ja oddrùva celata ekonomija vo ìvot. No, glavnoto pra{awe e do koga moè toa da go izdrì?

Komentari / Analizi

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

GRCIJA PRIVREMENO DA SE ISKLU^I OD EVROZONATA

Dr`avite kako Grcija, koi prethodno se najdoa vo vakvi problemi, {tedeweto go kombiniraa so devalvacija na valutata, a poradi ~lenstvoto vo monetarnata unija toa ne e mo`no

r~kata vlada, Evropskata komisija i Me|unarodniot monetaren fond go negiraat toa {to na pazarot i toa kako e o~igledno, deka Grcija koga-toga{ }e oglu{i na potrebata da gi otpla} a dolgovite kon privatnite i javnite kreditori. Politi~arite bi sakale neizbe`noto {to pove}e da se odloùva, pa javnite sredstva gi turkaat tamu kade {to privatnite kreditori ne sakaat da vloùvaat, a seto toa za da se odrì iluzijata deka ne treba da se namali smetkovodstvenata vrednost na gr~kite obvrznici. Takvata politika postojano bara nov bankarski kapital. Me|utoa, iako Grcija od EU i od MMF }e dobie krediti po niski kamatni stapki, dolgot brzo }e porasne do nemerlivi visini. Od pazarnite kamatni stapki na gr~kite obvrznici vo privatniot

otkup i kupoproda`bata na rizikot na izdava~ite so premija se gleda deka }e sleduva celosno oglu{uvawe na otplatata na dolgovite. A tokmu toa e potrebno, so postojano i dolgotrajno namaluvawe na buxetskiot deficit, za gr~kata finansiska odr`livost da se vrati vo stabilna sostojba. Duri i poradi toa da se namali nadvore{niot dolg na 60% od BDP, Grcija sekako mora da go namali godi{niot buxetski deficit od momentalnite 10% na 3% od BDP za da spre~i ponatamo{en rast na stapkata na zadolènost. Ako toa se slu~i, idniot dràven deficit }e moè da se finansira samo od doma{ni izvori. No, fiskalnata odr`livost nema da go izle~i hroni~no visokiot trgovski deficit na dràvata. Se uvezuva 4% pove}e otkolku {to se izvezuva, pa Grcija ima

najgolem trgovski deficit vo evrozonata. Ako ovoj trgovski jaz potrae, Grcija sekoja idna godina }e mora polniot iznos da go pozajmuva od stranskite kreditori, duri i ako buxetskiot deficit po krizata se pokrie od doma{ni zaemi. Za da se namali ili eliminira trgovskiot jaz bez namaluvawe na ekonomskite aktivnosti i zagrozuvawe na vrabotenosta vo Grcija, dràvata treba da po~ne pove}e da izvezuva, a pomalku da uvezuva. Taka gr~kite proizvodi i uslugi }e bidat pokonkurentni vo odnos na proizvodite i uslugite na trgovskite partneri. Dràva koja ima fleksibilna valuta moè toa da go postigne so depresijacija na devizniot kurs, no bidej}i Grcija e ~lenka na evrozonata, takviot potez ne e moèn. Zatoa, nemaat izbor osven na nekoj drug na~in da gi namalat cenite na

proizvodite i uslugite vo odnos na tie na partnerite, a toa mo`e da se postigne so namaluvawe na primawata vo privatniot sektor. Me|utoa, i koga takvo ne{to mo`e da se ostvari, trgovskiot jaz }e se namali tolku kolku {to cenite se konkurentni. Za cenite da ostanat konkurentni jazot me|u iznosot na primawata i porastot na doma{nata produktivnost ne smee da bide pogolem otkolku vo drugite zemji od evrozonata. Toa nema da bide lesno. Gr~kiot trgovski deficit vo izminatite 10 godini raste{e pobrzo otkolku na trgovskite partneri, {to se slu~i poradi toa {to vo Grcija primawata rastea pobrzo od rastot na produktivnosta, a toa ne be{e slu~aj vo drugite zemji. Da pretpostavime deka ostanatite ~lenki na evrozonata }e ostvarat godi{na produktivnost od 2%, a monetarnata poli-

tika dozvoluva godi{na inflacija od najmnogu 2%. Vo toj slu~aj, primawata vo ostatokot od evrozonata moè da rastat 4% godi{no, no ako produktivnosta vo Grcija porasne samo 1%, primawata smeat da se zgolemat samo 3%. So sekoja povisoka stapka cenite vo Grcija }e rastat pobrzo otkolku vo dràvite trgovski partneri. Zatoa, pred Grcija e trikraten predizvik: namaluvawe na dolgot na dràvata i na idniot deficit, namaluvawe na cenite za da se poni{ti trgovskiot deficit i odrùvawe na rastot na primawata pod prosekot na evrozonata ili zgolemuvawe na stapkata na rast na produktivnosta. Otkako po~na krizata vo Grcija, Grcite pokaàa deka problemite ne moàt da gi re{at kako {to se nadevaa EU i MMF. Dràvite koi prethodno imaa takvi problemi {tedeweto go kom-

MARTIN FELDSTAJN profesor po ekonomija na HHarvard i porane{en pretsedatel na Sovetot za ekonomija na Ronald Regan

biniraa so devalvacija na valutata, a toa ne e mo`no poradi ~lenstvoto vo monetarnata unija. Ako Grcija privremeno se isklu~i od evrozonata, cenite bi moèlo da se namalat vo odnos na drugite ~lenki na evrozonata i }e bide polesno da se prilagodi relativnoto nivo na cenite ako primawata ne moè da se namalat. Dogovorot od Mastriht strogo naloùva zabrana za izleguvawe od evrozonata, no ne go spomenuva privremeneto isklu~uvawe, pa so toa i ne go zabranuva. Vreme e Grcija, ostanatite ~lenki na evrozonata i Evropskata komisija da po~nat seriozno da razmisluvaat za taa mo`nost.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

OD 90.985 SRPSKI KOMPANII, VO 2010 GODINA

NIS OSTVARI NAJGOLEMA DOBIVKA, @ELEZNICA SRBIJA NAJGOLEMA ZAGUBA I pokraj hroni~nata nelikvidnost i raboteweto vo zona na visoka zadol`enost, srpskite kompanii vo 2010 godina ja namalile zagubata za 12,2% sporedeno so 2009 godina. Najuspe{ni bile NIS, Telekom, PTT, a najmalku uspe{ni @eleznica Srbija, US Stil i Velefarm BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

ompaniite od naftenata i rudarskata industrija i informati~kata tehnologija i komunikacijata ostvarija najgolema dobivka vo Srbija vo 2010 godina, dodeka pak, najgolemaa zaguba bele`at kompaniite ite od grade`ni{tvoto i trgovijata ovijata na golemo i malo. Od site kompanii najgolema golema dobivka ostvari Naftena ena industrija Srbija (NIS), vedna{ po nea Telekom, PTT, Tarket od Ba~ka Palankaa i Tigar od Pirot. Od druga uga strana, najgolema zaguguba lani ostvarile @eleznica Srbija, US Stil, til, Velefarm, Vip Mobil bil i Petrohemija. Ova se podatocite koi minaatata nedela gi objavi vi Centralniot registar na srpski kompanii (APR). R). Od analizata na fininansiskite izve{tai na 90.985 srpski kompanii nii opfateni so ovoj izve{ve{taj mo`e da se vidii deka 22 banki koi rabotat tat na srpskiot pazar ostvarile varile

profit, dodeka 11 rabotele so zaguba. Sepak, registratorot na finansiskite izve{tai i podatoci, Ru`ica Stamenkovi}, istakna deka zagubata na srpskite kompanii vo 2010 godina e namalena za 12,2% sporedeno so 2009 godina. r d d â&#x20AC;&#x153;Ova e zna~ajno dokolku se znae deka eko-

se promenija zna~ajno. Doma{nata pobaruva~ka stagnira{e, a prilivot na stranski investicii be{e limitiran. Ne be{e zapren nitu padot na brojot na vraboteni lu|eâ&#x20AC;?, istakna Stamenkovi}. Po katastrofalnite rezultati koi gi ostvarija r j srpskite r kompanii vo 2009 godina,

ankarskiot sektor vo Srbija vo 2010 godina pozitivno rabote{e i ostvari dobivka od re~isi 226 milioni evra, {to e 28,8% pove}e sporedeno so 2009 godina, potvrdija od Registarot za finansiski izve{tai i podatoci. Spored podatocite na APR, 22 banki vo Srbija rabotele vo pozitiva, dodeka 11 rabotele so zaguba. Vo tekot na minatata godina, koja za srpskata Vlada pretstavuva{e izlezna godina od globalnata finansiska kriza {to go zafati svetot vo 2008 godina, brojot na vra vraboteni vo bankarskiot sektor se namalil za 5,2%. Spored Stamenkovi}, vo pozitiv pozitiva rabotele i osiguritelnite kompanii, koi ostvarile dobivka od okolu 20 milion milioni evra. Vo ovaa industrija brojot na vraboteni se namalil za 6,7% na godi{ godi{no nivo. Osven kaj osiguritelnite kompanii, brojot na vraboteni se namali malil i kaj brokersko-dilerskite dru{tva i finansiskite uslu`iteli.

za prethodnite dve godini, zagubata vo 2010 godina e re~isi dvojno pogolema vo odnos na pretkriznata 2008 godina i iznesuva okolu 910 milioni evra. GOLEMITE KOMPANII NAJGOLEMI ZAGUBARI Spored goleminata na kompaniite, najgolem udel vo vkupnata zaguba na analiziranite srpski kompanii imaa golemite kompanii. Me|utoa, od APR istaknuvaat deka e mnogu va`en podatokot deka zagubata na golemite srpski kompanii vo odnos na 2009 godina e namalena za 50%. Za razlika od golemite, vo odnos na 2009 godina srednite pretprijatija lani

vo 2010 godina e 2 zabele`ano podobruzabel vawe vaw na raboteweto kaj ka re~isi site sektori. I pokraj se inflatorniot prii tisok, od APR presmetale deka pr dobivkata na komdo paniite vo prosek p se s zgolemila za 50,5% na godi{no 5 nivo sporedno n so s 2009 godina, koga dobivkata k se s zgolemila za samo 12,2% vo s odnos odn na 2008 godina. N No, iako e zabaven inten intenzivniot rast na zagubata ka karakteristi~en

nomskite mo`nosti vo dr`avata vo tekot na 2010 godina ne C

USPE[NO RABOTELE 22 BANKI, 11 BANKI VO MINUS

ja namalile zagubata za neverojatni 68%. Od APR gi istaknaa problemite so koi se soo~uvaa srpskite kompanii vo tekot na 2010 godina. Najgolemi problemi bile hroni~nata nelikvidnost i raboteweto vo zona na visoka zadol`enost, seto toa prosledeno so zagubite ostvareni vo prethodnite godini. Prili~no nepovolnite uslovi vlijaele kompaniite svoite resursi da gi naso~at prvenstveno na tekovnoto rabotewe, pa poradi toa vkupnite investiciski vlo`uvawa vo 2010 godina se zgolemile za samo 1,6% sporedeno so godinata prethodno. O

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

SVET

0-24

...POPLAVATA BESNEE

...HAG PRESUDI

...REVOLT OD PRIVATIZACIJATA

52 zaginati od poplavata vo Kina

Gadafi pravel zlostorstva protiv ~ove{tvoto

Novi masovni protesti vo Grcija

poplavite na jugot i istokot na Kina zaginaa 52 lica, a libiskiot lider, Moamer Gadafi, Me|unarodniot krivi~en o Grcija, na povik na Generalnata konfederacija na rabotVza oevakuirani se pove}e od 100.000 ìteli, a 32 lica se vodat Zsud vo Hag tvrdi deka naredil sistematski siluvawa, a za Vnicite, {trajkuvaat site vraboteni vo site pretprijatija is~eznati, {to ukaùva deka brojot na zaginati moè da taa cel na vojnicite, navodno, im daval i droga so cel da i organizacii koi gr~kata Vlada planira da gi privatizira. bide zgolemen. Vo poplavite se uni{teni 8.000 ku}i.

napa|aat `eni.

RAZOTKRIENA TAJNOSTA NA SOSTANOKOT NA BILDERBERG

GERMANIJA I BRITANIJA RE[AVAAT ZA EVROZONATA?!

Iako organizatorite na misteriozniot sostanok na Bilderberg vo [vajcarija se obidoa na sekakov mo`en na~in da ja zagarantiraat tajnosta, aktivistite i {vajcarskite mediumi ja “izvlekoa” listata na prisutni. Nekoi dr`avnici duri se najdoa i vo policiska stanica

DVA, TRI ZBORA

"Germanija mo`e kako prva industriska zemja vo svetot da premine na energijata na idninata. Zatoa ne se otka`uvame samo od atomskata energija, tuku sozdavame i uslovi za snabduvaweto so energija vo idnina. Dosega toa vo Germanija go nema{e." ANGELA MERKEL

germanski kancelar

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

e naru{i misterioznosta i tajnosta na sostanokot na svetskata politi~ka i biznis-elita Biderberg, koj tri dena se odr`uva{e vo [vajcarija. Vo obid da gi zatskrijat slu~uvawata vo hotelot Suvreta haus vo turisti~kiot kompleks Sent Moric, kade {to se sretnaa ~lenovite na Bilderberg, organizatorite ja pokrija ogradata od hotelot so beli ~ar{avi. No, i pokraj ova, aktivistite i {vajcarskite mediumi ja “izvlekoa” listata na prisutni, na koja se najdoa germanskata kancelarka Angela Merkel, amerikanskiot sekretar za odbrana, Robert Gejts, {panskiot premier, Hose Luis Rodriges Zapatero, britanskiot minister za finansii, Xorx Ozborn, kako i “krem-dela-kremot” od biznis-elitata kako pretsedatelot na Majkrosoft, Bil Gejts, osnova~ot i direktor na internet-{oping portalot Amazon, Xef Bezos, koosnova~ot na Fejsbuk, Kris Haxis. Ovie, no i mnogu drugi, zad misterioznite porti na {vajcarskiot hotel ja re{avaa sudbinata na svetot. @elbata za prisustvo na ovoj sostanok e ogromna, a obezbeduvaweto maka ma~e{e da gi odvrati nepokanetite gosti. Spored italijanskata novinska agencija Ansa, obezbeduvaweto ne sekoga{ bilo vo pravo. Dvajca Italijanci koi uredno bile pokaneti na sostanokot na Bilderberg, zavr{ile vo policiska stanica, bidej}i so sebe ne ja nosele pokanata,

"Spored prvi~nite zaklu~oci od istra`uvaweto na dokumentite zapleneti od zasolni{teto na Osama bin Laden, Al-kaeda prodol`uva da podgotvuva napadi vrz SAD." ROBERT MILER

direktor na FBI

Hotelot Suvreta haus vo turisti~kiot kompleks Sent Moric vo [vajcarija kade {to se odrà sostanokot na Bilderberg tuku samo ja pokaàle oficijalnata legitimacija od koja dràva i od koja kompanija doa|aat. Italijanskiot minister za nadvore{ni raboti, Franko Fratini, najavi itna sudska razre{nica na slu~ajot. So sli~ni problemi se soo~i i eden {vajcarski pratenik, koj be{e deportiran vo glavniot {vajcarski grad, Bern. Sredbite na grupata Bilderberg e najmisteriozniot sostanok na svetskite tajkuni. Mediumite mnogu retko imaat pristap do sostanocite, no duri i koga toa im e dozvoleno, pravoto da izvestuvaat im e ograni~eno. Spored najavite na oficijalnata stranica na Bilderberg, od 9 do 12 juni ~lenovite baraa soodvetni re{enija za globalnata finansiska kriza, za krizata vo evrozonata so poseben akcent na finansiskata labilnost na Grcija, kako i za neednakviot ekonomski razvoj na razvienite ekonomii i ekonomiite

vo razvoj. [TO E BILDERBERG?! “Za da bide{ ~len na Bilderberg mora da poseduva{ korporacii, banki ili cela dràva”, pi{uvaat stranskite mediumi. Grupata go dobila imeto po prviot sostanok koj se odràl vo Holandija, vo hotelot Bilderberg vo maj 1954 godina, koj go predvodel holandskiot princ Bernard. Bilderberg vaì za edna od najluksuznite grupi vo svetot, ~ii sostanoci izobiluvaat so misterioznost i se tajni. No, i pokraj toa, dosega se spomenuvani mnogu li~nosti koi se na{le pred blicot na neumornite paparaci. Vo 2009 godina, na samoto mesto e faten britanskiot sekretar za pravda, Ri~ard Dearlav, a poznato e deka ova ne e prviot Britanec koj prisustvuval na sostanok na Bilderberg. Vo 1993 godina, “faten na delo” bil i porane{niot premier

STENLI FI[ER NOV KANDIDAT ZA [EF NA MMF uvernerot na izraelskata centralna banka, Stenli Fi{er, e noviot kandidat za {ef na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), koj im se pridru`i na ve}e postoe~kite, francuskata ministerka za finansii, Kristina Lagard, i meksikanskiot guverner, Agustin Karstens. Poznatiot ekonomist so amerikansko i izraelsko dr`avjanstvo be{e prv zamenik-upraven direktor na MMF vo 1994-2001 godina.

Toj stana poznat na krajot od 90-tite godini na HH vek, koga odigra klu~na uloga vo re{avaweto na finansiskata kriza, predizvikana od kolaps na deviznite kursevi na aziskite zemji. Vo o~ekuvawe na noviot pretsedatel na MMF po ostavkata na Dominik [trosKan, Fondot, vikendov se soo~i so eden od najgolemite sajber napadi vo istorijata. Od MMF $e u{te go istra`uvaat napadot vrz svojot kompjuterski sistem. Na

na Velika Britanija, Toni Bler, a edna godina podocna na sostanokot prisustvuval i negoviot kolega, Gordon Braun, koj be{e na ovaa funkcija vo Britanija od 2007 do 2010 godina. Neoficijalno, Bilderberg e ekstremno vlijatelna lobigrupa ~ija{to glavna cel e akumulirawe na bogatstvoto i mo}ta vo nivni race, za da im objasnat na “obi~nite smrtnici” deka globalizacijata e za dobroto na site. Sostanocite na Bilderberg pretstavuvaat sovr{ena mo`nost za intervjuirawe na “novope~enite” politi~ari. Tuka se “peglaat” bankarskoto rabotewe, novite politi~ki merki, kako i globalnite ~ekori na pove}e razvienite dr`avi. Se dogovaraat akvizicii i prezemawa, se krojat planovi za investirawa. Na ovie sostanoci se kroi duri i godi{nata novinarska agenda na najvlijatelnite mediumi vo svetot.

SALI BERI[A

premier na Albanija

EU SE PODGOTVUVA ZA DESETGODI[NINATA NA EVROTO omesarot na Evropskata unija za ekonomski i monetarni pra{awa, Oli Ren, minatata nedela objavi konkurs za izbor na najdobar dizajn za ograni~ena emisija na metalni pari od dve evra, ~ie pu{tawe vo optek na 1. januari 2012 godina treba da ja odbele`i desetgodi{ninata od voveduvaweto na zaedni~kata valuta. Za prv pat 330 milioni `iteli na 17 ~lenki na EU koi go koristat evroto }e

poslednata pres-konferencija, portparolot na MMF, Dejvid Houlu, istakna deka Fondot vo celost e funkcionalen, a detalite za incidentot so informativnite tehnologii gi premol~i.

" Za Albanija glaven prioritet }e bide proizvodstvo na elektri~na energija od postojnite izvori na voda. Albanija e edinstvenata zemja vo regionot, koja bi mo`ela 100% da proizveduva i izvezuva elektri~na energija od vodnite centrali."

imaat mo`nost po pat na glasawe preku Internet od pet ponudeni re{enija da izberat kako treba da izgledaat nivnite pari. Metalnata para se izbira na stranicata www. eurocoin-competition.eu. Iako evroto momentalno ne e najomilena valuta vo Atina, Lisabon ili Dablin, toa nema da ja spre~i EU da ja proslavi negovata desetgodi{nina. “Ova e mo`nost sekoj koj `ivee vo evrozonata da pomogne vo izborot na dizajnot za sopst-

venata valuta”, re~e Ren, koj najavuva deka }e bidat iskovani okolu 90 milioni takvi memorijalni pari~ki. Me|u predlo`enite dizajni se i slika na peperutka koja leta nad horizont so simbol na evroto, slika na p~ela nad sa}e so evro vo pozadina i dve deca koi dr`ej}i se za raka ~ekorat kon evroto. Glasaweto e otvoreno do 24. juni, a pobedni~kiot dizajn }e bide proglasen na 30. juni, soop{ti Evropskata komisija.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

SAUDISKA ARABIJA OSTANA BEZ PODDR[KA

OPEK NEMA DA GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO NA NAFTA

Namesto 2,1 milioni bareli na den, OPEK odlu~i proizvodstvo na nafta da ostane na momentalnite 1,5 milioni bareli. Iran, Irak, Venecuela, Al`ir, Angola i Libija se sprotivstavija na baraweto na Saudiska Arabija za zgolemuvawe na proizvodstvoto mirceski@kapital.com.mk

ràvite-~lenki na OPEK odlu~ija da ne go zgolemat proizvodstvoto na nafta, a najglasni vo toa bea pet dràvi~lenki na organizacijata, na ~elo so Iran. Sepak, vo pozadina na vakvata odluka be{e distorzirawe na povolnata polo`ba na Saudiska Arabija, koja po po~etokot na politi~kite nemiri vo Libija, stana najgolem izvoznik na nafta od arapskiot svet. Pazarite, i taka vè{teni, samo pet minuti po po~etokot na sostanokot na OPEK vedna{ “eksplodiraa”. Cenata na “brent” naftata na Wujor{kata berza se zgolemi za dva dolari i dostigna rekordno nivo vo posledniot mesec od 118,6 dolari za barel. Surovata nafta na Teksa{kata berza za surovini nadmina 100 dolari za barel. Ministerot za nafta na Saudiska Arabija, koja e de fakto lider na Opek, Ali Naimi, go oceni sostanokot kako najlo{ sostanok na OPEK dosega. Samo tri od 12 dràvi-~lenki ja poddràa inicijativata na Saudiska Arabija za zgolemuvawe na proizvodstvoto na nafta za 1,5 milioni bareli na den. Osven

funkcionirawe na pazarite i zadrùvawe na stabilnosta stabilnost na dolg rok. Toa na {to od po~etokot od godinava bevme svedoci e s$ samo ne stabilna stabil ekonomsko-politi~ka-socijalna ekonomsko-politi~ka-soci globalna scena. S$ po~na po od obidot za urivawe uriv na avtoritarnite avtoritarn reìmi vo dràvite od arapskiot arap svet, sve so Egipet Egi i Tunis T na ~elo. ~el No, No dvete dràvi dràv ne odigraa zna~ajna uloga ulo vo turbulenciite na ppazarot so energensi. Libija be{e be{ klu~niot moment za presvrtot presvrto na toj pazar, i dobliùvaweto na cenatata na naftata do rekordreko ite od 2008 godina, koga svetot sve se soo~uva{e so globalna finf ansiska kriza. Libija e najgolem najg izvoznik na nafta vo svetot od dràvite od arapskiot svet, a samo 80% od naftata ja izvezuva vo Evropa. Vojnata predvodena od Zapadot, a podocna i od NATO alijansata trae ve}e ~etiri meseci, a krajot ni od blizu ne & se gleda. Toa ja odnese cenata na naftata pove}e

Iran, glavni protivnici za zgolemuvawe na proizvodstvoto na nafta bea Venecuela, Irak, Al`ir, Angola, a me|u protivnicite be{e i pretstavnik od Libija, lojalen na pretsedatelot Moamer Gadafi. Ekspertite prognoziraat deka iako na ovoj sostanok dr`avite

BORO MIR^ESKI

ne se sloìja da go zgolemat dnevnoto proizvodstvo na nafta, nesvesno, vo tekot na vtoriot i tretiot kvartal, }e se soglasat proizvodstvoto na nafta da dostigne 2,1 milio-ni bareli na den. Spored niv, dokolku vojnata vo Libija prodolì, cenata na f k naftata }e se zgolemi do maksimalni 120 dolari za barel, ako ne postoi indirektna intervencija vrz nea. Taa intervencija e vo racete na Opek, koja moè da go zgolemi proizvodstvoto na nafta, {to }e pridonese, cenata I

na naftata da se dviì okolu 100 dolari za barel. Ovaa cena za ekspertite e sovr{ena cena za momentalnata sostojba na svetskite pazari, so koja moè da se zadrì relativna stabilnost na cenite na energensite, inflacijata i rastot na globalnata ekonomija. CENATA NA NAFTATA POVRZANA SO SVETSKITE NASTANI Svetskite nastani se dvigateli na pazarite. Ekonomskata, politi~kata i socijalnata stabilnost na dràvite vo svetot e neophodna za normalno L

od 125 dolari za barel. Cenatata na naftata gi krena na noze analiti~arite, ekspertite, liderite i biznismenite. Pazarot pretrpe ogromni {teti, a najo{teteni bea transportnata i avioindustrijata, koi prijavija pad na profitot vo prviot kvartal od godinava od 5% do 80%, sporedeno so istiot period, lani. Ekspertite prognoziraa deka godinava cenata na naftata }e ru{i rekordi. Analiti~arite na britanskiot dneven vesnik “Fajnen{l tajms” prognoziraa deka cenata na naftata }e dostigne 150 dolari za barel, japonskata investiciska grupacija Nomura grup prognozira{e rekrodni 220 dolari za barel do krajot na 2011 godina, no toga{ nastana nov politi~ki presvrt. SAD se “re{i” od najgolemata teroristi~ka zakana za niv, no i za svetot, liderot na teroristi~kata grupa Alkaeda, Osama Bin Laden. Toa gi “oladi” v`e{tenite pazari, pa pobezbedniot svet producira{e i poevtina nafta. Cenata na naftata za samo eden den po objavuvaweto na vesta za smrtta na Bin Laden se namali od pove}e od120 dolari za barel do okolu 110 dolari za barel. Sli~na be{e sostojbata i vo Evropa. O

Feqton

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” od denes po~nuva so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi svetot”.. Ne propu{tajte gi fant fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mosvo svetot mega-objekti poslednive nekolku decenii. tovi, brani, oblakoderi, i ostanatite ostanat

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

WILLIS TOWER

CRNATA UBAVICA [TO SE NADVISNUVA NAD ^IKAGO PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

Pred nekolkuu godini sekojj {to }e se iska~e{e na vrvot r na Willis Towerr se ka~uva{e u na najvisokata j zgrada r na svetot. Iako go zagubi u ovoj primat od novite arhitektonski ~uda {to niknaa na Bliskiot Istok i Azija, ~ika{kiot oblakoder so svoite stotina kata zafateni od kancelariite na najgolemite svetski korporacii, s$ u{te e edna od gradbite koja vi go sopira zdivot koga }e ja poglednete

ovekot otsekoga{ se voshituval na goleminata i na grandioznosta. Edno vreme najgolemite ne{ta koi moèlo da gi ulovi negovoto oko bile Piramidite, Kineskiot yid ili pak, Svetilnikot od Aleksandrija. Denes, blagodarenie na dostignuvawata na industriskata tehnologija, svetot postojano dobiva novi svetski ~uda. Nivniot dizajn, za koj po~na da se primenuva i istraùva~koto inènerestvoto, gi pleni site vkusovi, a nivnata izgradba e daleku od toa da bide predmet na debata ili raspravii za toa kade se potro{ile parite nameneti za izgradba. Daleku od na{eto sekojdnevie, koe e osudeno da bide zarobeno vo neoriginalnost, “Kapital” napravi pregled na

najgolemite moderni gradbi vo svetot, spored Nacional Geographic i drugi relevantni izvori. Pred ovie zdanija site lu|e, bez isklu~ok, ostanuvaat zanemeni. Prvata megagradba so koja }e go po~neme noviot feqton e kulata Vilis, koja edno vreme be{e najvisokata zgrada vo svetot. PREPOZNATLIV SIMBOL NA ÎKAGO Kulata Vilis (Willis Tower), porano, a i s$ u{te poznata kako kulata Siars (Sears Tower), e zgrada-oblakoder od 108 kata, visoka 442 metri, koja se nao|a vo îkago, Ilinois. Do nejzinoto kompletirawe vo 1973 godina taa be{e najvisokata zgrada vo svetot, nadminuvaj}i go i Svetskiot trgovski centar vo Wujork, a ovoj rang go zadrà re~isi

25 godini. Denes, kulata Vilis povtorno e rangirana kako najvisokata zgrada vo SAD i petta najgolema struktura vo svetot. Iako pravata za imeto, koi pripa|aa na najstariot sinxir stokovni prodavnici vo SAD, Siars Roubak (Sears Roebuck and Co.) zavr{ija vo 2003 godina, zgradata i ponatamu se narekuva{e kula Siars. Vo mart 2009 godina londonskata brokerska ku}a Vilis grup holdings (Willis Group Holdings) se soglasi da iznajmi del od zgradata i gi prezede pravata za imenuvawe na zgradata. Na 16. juli taa godina zgradata i oficijalno be{e preimenuvana vo kulata Vilis. Vo taa prigoda amerikanskite mediumi izlegoa so naslovite “Kulata Siars stana minato”.

PRIKAZNI OD WALL STREET

APPLE GI POVLEKUVA IPAD2 TABLETITE?!

Tuku{to ekspertite izjavija deka Apple e nova zakana za dominantnosta vo trgovskite centri, gigantot po~na da poka`uva slabosti

ehnolo{kiot gigant Epl (Apple) od proda`ba povlekuva nekoi od iPad2 tabletite koi se dizajnirani da rabotat na mreàta od Verzion, najgolemiot provajder za vaerles i mobilni mreì vo SAD. “Problemati~niot del e postaven na ekstremno mal broj Ajpadi napraveni za 3G mreàta na Verzion”, soop{ti portparolot na Epl. Sepak, kompanijata ne otrkiva kolkav e brojot na tie uredi koi imaat gre{ka. Od druga strana, kompanijata Verzion ne dava nikakov komentar. Problemati~niot del vsu{nost e prepoznava~ot na mobilna oprema, poto~no specifi~niot kod koj treba da gi identifikuva

mobilnite uredi koga }e se povrzete na mreàta. Vo slu~ajov, kaj Ajpadite koi se povlekuvaat, toj kod e identi~en, a spored ekspertite, dva uredi ne moàt da imaat ist takov kod. Od Epl, pak, najavuvaat deka pogodenite uredi koi ve}e se prodadeni, kompanijata gi zamenuva so novi. Ova ne bi trebalo da pretstavuva nikakov problem za gigantot koj stana sinonim za inovativnost. Pokraj najavite za iCloud, Epl iznenaduva i na drugo pole. Spored analizite na “Volstrit ùrnal”, Epl e i poslednata zakana za hierarhijata vo trgovskite centri! Tehnolo{kiot gigant ne se razgranu-

va vo snabduvawe so obleka ili mebel. Gordosta na Stiv Xobs go pro{iruva svoeto prisustvo vo trgovskite centri, teritorijata vo koja prodavnicite dolgo vreme se tretiraat podobro od ostanatite zakupuva~i na prostorot, bidej}i privlekuvaat mu{terii. Чestopati se slu~uva i takanare~enite klu~ni zakupuva~i, kako, na primer, prodavnicite za brendirana stoka, da pla}aat i pomala, a ponekoga{ i voop{to da ne pla}aat kirija. I pokraj ova, Epl doka`ano stana ednakvo va`na atrakcija, blagodarenie na doslednata linija na blokbaster proizvodite. Prodavnicite na Epl nadminaa mnogu

tradicionalni zakupuva~i spored prihodite. Vo fiskalnata godina na Epl, vo septemvri se zabeleùva proda`ba od 34,1 milioni dolari na edna stokovna ku}a. Vo istiot period, pogolemite prodavnici na Macy’s, amerikanskiot sinxir prodavnici za srednata i visokata klasa na ìteli, generirale prose~no 29 milioni dolari od proda`ba, a J.C.Penney, isto taka poznat sinxir od SAD, samo 16,1 milion dolari, pokaùvaat presmetkite na Majkl Ekstejn od Credit Suisse. I pokraj toa, Epl ne dobiva privilegii kako klu~nite zakupuva~i. Stiv Sakva od ISI Group presmetal deka za prodavnica od 558 metri

Sepak, mnogu lu|e odbivaa da ja vikaat so novoto ime. Pove}e od 90.000 lu|e & se priklu~ija na fejsbuk-grupata “Lu|eto protiv menuvawe na imeto na kulata Siars”. “Menuvaweto na imeto e apsurd”, napi{a eden ~len. “Dali Pariz }e go promeni imeto na Ajfelovata kula? Ili London }e ja promeni Bakingamskata palata? Ili Wujork, Statuata na slobodata? Mislam deka kongresot na Ilinois treba da ja proglasi kulata Siars za prepoznatliv simbol koj e poznat niz celiot svet od strana na lu|eto koi go posetile ^ikago”. Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte pove}e za najdolgiot vise~ki most vo svetot, mostot Aka{i-Kaikio, koj se nao|a vo Japonija

kvadratni, Epl pla}a 480 iljadi dolari godi{no. Ekspertot Ekstejn, pak, toa go sporeduva so 439 iljadi dolari koi minatata godina gi iske{irale J.C.Penney za prose~en godi{en zakup na prostor vo trgovski centar. A nivnite prodavnici voobi~aeno se 20 pati pogolemi od tie na Epl. Zasega prodavnicite nema da go zagubat statusot na klu~ni zakupuva~i. Gazdite na trgovskite centri ve}e 30 godini se borat da gi zadràt prostorite popolneti, so mnogu dogovori za zakup, pi{uva “Volstrit ùrnal”. Najgolemata glavobolka moè da bide za sopstvenicite koi imaat dobivka od Epl. Simon Property Group, najgolemiot sopstvenik na trgovski centar vo SAD, spored prihodite, ima prodavnici na Epl vo 20% od svoite lokacii, veli Чedrik La{ans od Green Street Advisors. Pomaliot rival Taubman Centers ima prodavnici na Epl vo 65% od svoite trgovski centri. “Dokolku posednicite na trgovski centri sakaat da uìvaat vo “ovo{jeto”, }e mora da napravat `rtva”, uveruva La{ans.

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

Feqton

19 GOLEMINA Visinata i goleminata na zgradata se ednakvi na 16 blokovi vo îkago. Vo zgradata ima 40 kilometri vodovodni cevki, 2.400 km elektri~na mreà, 128 kilometri kabel za liftot i 145.000 svetla. Zgradata teì 222.500 toni i ~ini pove}e od 175 milioni dolari za izgradba. Inaku, 107 kata od Vilis kulata se so kancelarii, a 11 kata so mehani~ka oprema i oprema za emituvawe. Ima i prizemje, no i tri kata podzemje, kade {to

ima i kancelarii, magacini i garaì. Kako {to kaàvme, zgradata poseduva 160 parking-mesta locirani na pet kata, no site sluàt samo za direktorite. Zgradata ima vrvna oprema za emituvawe na pokrivot, koja stoprocentno ja zadovoluva pobaruva~kata za digitalna televizija na pazarot na îkago. Isto taka, vo nea ima sistem od 104 liftovi podeleni vo tri zoni za poefikasen transport. Site tie liftovi se dviàt so golema brzina i ovozmoùvaat prevoz so vrven kvalitet.

Iak pravata za imeto, koi pripa|aa na najstariot sinxir stokIako ovni prodavnici vo SAD, Sears Roebuck and Co., zavr{ija vo 2003 godina, godi zgradata i ponatamu se narekuva{e Sears Tower. Vo mart 2009 godina londonskata brokerska ku}a Willis Group Holdings se soglasi sogl da iznajmi del od zgradata i gi prezede pravata za imenuvawe ime na zgradata. UDOBNOST UDOB

Kulata Vilis nudi ogromna udobnost koja vklu~uva {est restorani, kako Starbaks, restora Corner BBakery, French Accent, Dunkin DoMarket Creations, C Metropolitan klub, Venice nuts, Me Cafe i Salseria Grill & Cantina. Privatniot Metropolitan Privat nudi edni od najdobrite klub nud restorani i sobi za sostanoci restoran gradot. vo grado na 66-tiot i 67Tie se nao|aat na miot kat i imaat neverojaten pogled na n gradot. Metropolitan klub nudi ~etiri menija za ve~era, kako i sedumnaeset privatni sobi za obroci, prilagodeni za usluga i na 1.000 lica.

Od drugite pogodnosti moè da se najdat bankarski {alteri i bankomati, prostor za parkirawe na 160 vozila, fitnes-centar, frizerski salon, cve}arnica, kniàrnica, kopirnica, zabolekar i kiroprakti~ar, a tuka se i uslu`nite centri na FedEx, DHL, UPS i slu`bata za poraki. Salata za konferencija, Willis Tower Conference Center, se nao|a na 33-tiot kat i nudi kapaciteti za konferencija so sedum sobi koi se opremeni so najdobra tehnologija, internetkonekcija i ketering-slu`ba. Ovoj centar moè da sobere i do 300 lica.

VNATRE[EN I NADVORE[EN DIZAJN Arhitektot i strukturen in`ener go dizajnira{e nadvore{niot yid na ova zdanie kako modernisti~ko remek-delo sostaveno od staklo i aluminium. Nadvore{niot yid se sostoi od staklo so bronzena boja i paneli od crn eloksiran aluminium, vrameni vo neverojatno crn eloksiran aluminium. Fasadata na prizemjeto od isto~nata, severnata i ju`nata strana na zgradata e napravena od granitni paneli, so prozorci vrameni vo aluminium. Zgradata se stesnuva na severozapadniot i jugoisto~niot agol na 50-tiot kat,

potoa na severoisto~niot i jugozapadniot agol na 66-tiot kat i na severniot, ju`niot i isto~niot del na 90-tiot kat. Strukturnata ramka na zgradata se sostoi od ~eli~ni stolbovi i gredi vo “megamodul” sistem, koj se sostoi od devet moduli. Temelite se napraveni od kesoni od armiran beton, so zajaknati poklopci. Vlezot od stranata na ulicata Frenklin ima prekrasen svod od staklo, aluminium i ~elik, koj be{e dodaden vo 90-tite godini. Imresivnoto trikatno foaje gi pre~ekuva posetitelite so skulpturata “Univerzum” (Universe) na Aleksander Kalder, podvi`na kompozicija od razni formi, boi i dvi`ewa, koja go simbolizira

neograni~eniot potencijal na ~ovekovata kreativnost. Hodnicite vo kulata Vilis se modernisti~ki uredeni, so proyirni yidovi i liftovi. Renoviraweto na foajeto vo 1992 godina od strana na Destefano (DeStefano & Partners) ~ine{e re~isi 70 milioni dolari i ja potencira goleminata na kulata Vilis. Foajeto ima ispoliran graniten pod i yidovi od travertin, a stolbovite se pokrieni so ner|osuva~ki ~elik. Vo aglite, na stolbovite i na tavanot se postaveni fluorescentni elektri~ni svetilki so visok intenzitet. Vlezot od stranata na Voker Drajv kako glaven vlez vo zgradata. Isto~niot vlez e od stranata na ulicata Frenklin.

IMOTEN PROFIL Kulata Vilis e strate{ki locirana na Voker drajv (Wacker Drive) vo srceto na Vest Lup (West Loop), oblast na najgolemite ekonomski pazari i dom na najgolemite korporacii i èlezni~ka stanici. Izgradena vo 1973 godina, ovaa atraktivna i sovremena 110-katnica e izgradena od ~eli~ni stolbovi i gredi vo “megamodul” sistem. Pokraj mnogute kancelarii, zgradata sodrì i 160 parkingmesta za direktorite. Me|u drugoto, na zgradata se nao|aat: oprema za emituvawe od svetska klasa, konferenciski centar, fintes-sala i neverojatna tehnolo{ka oprema. Inaku, ovaa megagradba prvi~no bila visoka 441 metar, no vo 1982 godina dodadenite anteni na zgradata ja zgolemile nejzinata visina do 519 metri. Vo 2000 godina edna od antenite bila prodolèna za sedum metri, pa viso~inata na zgradata iznesuva{e 526 metri, so {to taa stana najvisokata zgrada vo svetot. Ovaa titula si ja zadrà do po~etokot na 2009 godina, koga ja prestigna Burx Dubai so svoite 719 metri. Kancelariite vo kulata Siars, koja bila dizajnirana od arhitektonskata firma Skidmor, Ovings i Meril (Skidmore, Owings & Merrill), se edni od najluksuznite kancelarii vo svetot, so nepopre~en pogled od site strani i nedostignat presti`.

BEZBEDNOST Dali kulata Vilis e bezbedna od poàr? Kulata ima eden od najkompletnite bezbednosni sistemi koga stanuva zbor za visokokatnici. Celiot ~elik e ognootporen. Avtomatskite prskalki go pokrivaat seliot prostor od 60,2 milioni kvadratni metri. Vgradenite detektori za ~ad se dizajnirani da go lociraat izvorot na ~ad, pri {to kompjuterski se aktivira sistem za ras~istuvawe na ~adot vo soodvetnata oblast. Samooodr`livite rezervni sistemi za elektri~na energija go odrùvaat alarmniot sistem, protivpoàrnite pumpi, komunikaciskiot sistem, osvetluvaweto i odredeni liftovi vo slu~aj na problemi so elektri~nata mreà. Me|u drugoto, celata zgrada e za{titena so avtomatski prskalki. Ju`niot del od prizemjeto, severniot del za tovarewe, garaàta i vlezot vo staklarnikot se za{titeni so sistem na prskalki vo ~ii cevki ima vozduh pod pritisok, so cel da se spre~i mrznewe na vodata vo niv. Prskalkite i hidrantite se snabduvaat so voda od 10 protivpoàrni pumpi, izraboteni od Pirles (Peerless), so kapacitet od 500 galoni, 1.000 galoni i 1.500 galoni (1.892 litri, 3.785 litri i 5.678 litri) vo minuta.

Konferencii i saemi

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

WWW.KAPITAL.MK Od 28 do 30 septemvri 2011 godina „CULINARIA FINE FOOD” vo „BELEKSPO – centarot” vo Belgrad, Republika Srbija ZAEDNIЧKI [TAND I UЧESTVO PO POVLASTENI USLOVI ZA MAKEDONSKITE KOMPANII *Kupuva~ite na hrana i pijalaci Ve biraat Stopanskata komora na Makedonija organizira grupno u~estvo na makedonskite kompanii na zedni~ki {tand pod povlasteni uslovi i edinstvena mo`nost za sredba so svetski poznatite sinxiri na marketi, kako „LIDL”, „TESKO”, „METRO” i drugi. Ovaa saemska manifestacija ne e nameneta za {iroka publika, posetiteli, ve}e za profesionalnite kupuva~i koi odnapred imaat dogovoreni sredbi so izlaga~ite. Ova saemska manifestacija na dobra hrana i pijalaci se odr`uva po vtor pat i gi spojuva vode~kite proizvoditeli i klu~nite kupuva~i od regionot i od Evropa, a so cel snabduvawe golemi trgovski sinxiri, me|unarodni organizacii, specijalizirani rabotilnici za delikatesna hrana, institucii i ketering-kompanii, hoteli i restorani. Prijavuvawe za organizirano u~estvo i poseta na Saemot, najdocna do 17 juni 2011 godina. KONTAKT: VLATKO STOJANOVSKI tel: 02 32 44 004 faks: 02 32 44 088 e-mail: vlatko@mchamber.mk

VENERA ANDRIEVSKA tel: 02 32 44 037; faks: 02 32 44 088 E-mail:Venera@mchamber.mk

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Jazici / Menaxment / HR

KOMERCIJA LEN OGL AS

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Obuka za upravuvawe so vreme 14.06.2011 CS Global

Kako da ostavi{ silen vpe~atok kaj svoite slu{ateli 14.06 - 15.06 Embra Korporej{n

Kako od menaxment na produkti do vrvni produkti 14.06 - 15.06 Embra Korporej{n

Organizaciska kultura 14.06.2011 Clear View

Besplaten seminar SIMULACIJA „PODGOTVENOST ZA KRIZA” ZA EFEKTIVNO UPRAVUVAWE SO ЧOVEЧKI RESURSI 29 juni 2011 godina; 14:00-17:30 ~asot; Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat PREDAVA^: D-R NIKOS MULONOPOULOS, vonreden profesor po informati~ki sistemi, prodekan na ALBA Graduate Business School Simulacijata “Podgotvenost za kriza” e razviena od strana na konzorciumot na univerziteti i organizacii, me|u koi se i INSEAD & ALBA Graduate Business School. Simulacijata se fokusira na idejata za podgotvenost za kriza, koja{to direktno vlijae vrz sposobnosta na nositelite na odluki za efektivno spravuvawe so krizni situacii. Seminarot e namenet za: menaxeri na ~ove~ki resursi, trening menaxeri Predavaweto }e se odviva na angliski jazik. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 24 juni 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk

Korisni~ka orientacija - Odnesuvawe so potro{uva~ite 15.06 - 16.06.11 CS Global

Finansii za nefinansiski specijalisti 15.06.2011 Clear View Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

KO M E R C I J A L E N O G L A S

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi od pozitivna i negativna lista Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c58de498-bb8e-4348-8fc4-2c9ce6184739&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na razvodna postrojka 110kV Petrovec vo TS 110/35/10 kV Petrovec komplet so priklu~niot dalekovod (~etiri stolbni mesta) za trafostanicata Petrovec i nivno funkcionalno ispituvawe i pu{tawe vo pogon Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=01622d3f-ce8f-404c-b03d-2ea0bbef0d83&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imotot na na JSP SKOPJE – Skopje i JSP TURS JSP SKOPJE – DOOEL Skopje. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=249e060e-6486-470d-8c88c4872433f2e8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na osnovni proekti od oblasta na grade`ni{tvoto Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=34ffbdfd-d897-44d0-b943d17a6fb53362&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proektna dokumentacija za adaptacija i rekonstrukcija na de`urna slu`ba so dve operacioni sali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7c5d035b-8900-4cbc-bf7ec57f83cbf8fc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN JZU Zdravstven dom Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Stomatolo{ki poptro{ni materijali, stomatolo{ki lekovi i filmovi za rentgen Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0dbb1812-0f98-40a2-a3f4-74e0f95f031d&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA Izvor: Kapital Objaveno: 02.06.2011 KABTEL objavuva oglas za vrabotuvawe na PRODA@EN MENAXER ZA GOLEMI KORISNICI (Key Account Manager). Glavni rabotni zada~i: - Kompletno menaxirawe na procesot na direktna proda`ba vo korporativniot segment na nivo na dedicirani golemi korisnici, - Supervizija na postproda`en proces za golemi korisnici, Kontinuirana sorabotka so Oddelot za Proizvodi i Uslugi prio definirawe i ispora~uvawe na IKT soluciite za korporativni korisnici, - Celosna odgovornost za proda`nite rezultati od menaxiraniot distributiven kanal. Od kandidatot se o~ekuva minimum: - VSS, Prethodno iskustvo na sli~na rabotna pozicija, - Orienti-

ranost kon postignuvawe na visoki rezultati, - Razviena organizaciska sposobnost, komunikaciski ve{tini i motiviranost, - Odli~no vladeewe na angliski jazik i kompjuterska pismenost. [to nudime: - Odli~en paket beneficii, - Slu`beno vozilo, - Mobilen telefon. Zainteresiranite kandidati da ispratat profesionalna biografija najdocna do 10 Juni 2011 godina na slednava adresa: Vrabotuvanje@ kabtel.com.mk. Izborot }e bide izvr{en najdocna do 29 Juni 2011 godina. CARINA, [PEDICIJA Izvor: DIMA [pedicija Objaveno: 07.06.2011 [pedicijata „DIMA” DOOEL objavuva konkurs za vrabotuvawe na rabotno mesto: [pediter - Deklarant. Rabotni

zada~i i obvrski: Tarifirawe na stokata koja podle`i na carinsko posreduvawe; Podgotovka na carinski dokumenti (carinski deklaracii) za site carinski postapki; Podgotovka na ostanati dokumenti povrzani so postapkite za carinewe na stoka; Podnesuvawe na carinski deklaracii na nadle`ni carinski organi (ispostavi); Prisustvo pri pregled na carinski slu`benik za stokata vo carinska procedura; Podignuvawe na razdol`eni dokumenti od carina i iskladi{tuvawe na stoka. Kandidatite treba da gi poseduvaat ispolnuvaat slednite op{ti uslovi: Rabotno iskustvo vo {pediterska dejnost; Licenca za carinsko zastapuvawe; Poznavawe na administrativno rabotewe; Solidno poznavawe na rabota so kompjuteri (Microsoft Office/Open Office); Izgradeni

sposobnosti za timska rabota; Dr`avjanstvo na Republika Makedonija; Voza~ka dozvola B – kategorija. Plata i drugi beneficii: Po dogovor. Najdocna do 17:00 ~asot na 17.06.2011god. zainteresiranite kandidati treba da dostavat: Biografija; Pismo za motivacija; Diploma od najvisok zavr{en stepen na obravozvanie. Site kandidati koi }e vlezat vo potesniot izbor }e bidat povikani na razgovor pri {to }e treba da gi donesat originalnite dokumenti na uvid. Ve molime navedete telefon za kontakt i e-mail adresa. Dokumentite so naznaka/predmet na porakata konkurs za {pediter - deklarant mo`ete da gi dostavite na sledniov na~in: Elektronski: dima@dima.com.mk Po faks na: 02 3175 718 Po po{ta na: bul.„Aleksandar Makedonski” 9/14, 1000 Skopje

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 09.06.2011 Eminentna firma od oblasta na grade`ni{tvoto bara KOMERCIJALIST za proda`ba na luksuzni stanovi, apartmani. Potrebno: - Rabotno iskustvo vo proda`ba na nedvi`en imot minimum 2 godini, - Poznavawe na angliski jazik, - Do 35 godi{na vozrast. Kandidatot treba da bide dinami~en, pretpriem~iv, da poseduva organizaciski i pregovara~ki ve{tini, da ima odli~en pristap so klienti i sovremen pristap vo raboteweto. Nie vi nudime mo`nost za li~en razvoj, znaewe i kreativnost, mo`nost da bidete del od golemi proekti. Samo selektiranite kandidati }e bidat povikani na intervju. Dostava na dokumenti, kratka biografija, preporaki

za iskustvo i fotografija na sledniot po{tenski fah: 361. NEDVI@NOSTI Izvor: Grande Haus Objaveno: 03.06.2011 Agencijata za promet so nedvi`nosti Grande Haus DOOEL Skopje ima potreba od agenti za proda`ba so ili bez rabotno iskustvo.Zaka`uvawe za intervju na telefoni.6090336 ili 072261291 ili CV na e-mail. grandehouse_mk@ yahoo.com MARKETING, PR Izvor: Pro- Kar 08 Objaveno: 07.06.2011 Marketing agencija bara devojki za promocija na vozrast od 20-30god. po`elno e rabotno iskustvo. pro_kar_08@yahoo. com, 070/291654.

KAPITAL / 13.06.2011 / PONEDELNIK

Prviot pretsedatel XORX VA[INGTON e vtoriot najbogat pretsedatel so 525 milioni dolari

Fun Business

ABRAHAM LINKOLN iako e eden od najuspe{nite pretsedateli, nemal nitu milion dolari

XON KENEDI e najbogatiot pretsedatel dosega so edna milijarda dolari

BARAK OBAMA, aktuelniot pretsedatel na naslovnite strani na amerkanskite magazini

KOLKU BILE BOGATI AMERIKANSKITE PRETSEDATELI?

ORALE NIVI I BILE POBOGATI OD DENE[NITE INTELEKTUALCI! Barak

Obama e 44-tiot i prviot Afroamerikanski pretsedatel, ~ie bogatstvo iznesuva okolu 10 milioni dolari, a pred 222 godini, Xorx Va{ington, bil imenuvan za prv pretsedatel. Toj imal 525 milioni dolari, suma koja te{ko se dostignuva vo dene{no vreme. Edinstveno pobogat od Va{ington bil 35-tiot pretsedatel, Xon Kenedi koj imal edna milijarda dolari SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

merikancite se poznati po toa {to imaat ogromna po~it kon svoite pretsedateli. Za niv se u~i u{te vo prvite godini od obrazovanieto, a gra|anite aktivno u~estvuvaat na pretsedatelskite izbori, gi sledat kampawite, se griàt koj }e gi pretstavuva vo svetot. Vo 2008 godina se slu~i istoriska promena na pretsedatelskoto mesto vo SAD, koga za prvpat na ~elo na dràvata zastana Afroamerikanecot Barak Obama. Vo dràva vo koja do pred stotici godini vladeela rasnata diskriminacija, Afroamerikancite ne se smetale za lu|e i bile robovi bez nikakvi prava, denes situacijata e malku poinakva. Dali Obama po vtor pat }e ja dobie poddr{kata na narodot }e pokaàt izborite vo 2012 godina, koga moèbi povtorno }e se kandidira èna za ovaa funkcija, pa da ima nova promena vo istorijata. Edna amerikanska kompanija napravi istraùvawe za toa kolku bile bogati nivnite pretsedateli. Poradi razlikata na erite vo koi ìveele, kako i vrednosta na parite i mernite edinici, iznosot na nivnoto bogatstvo e presmetano vo dene{nite vrednosti na valutite. Vo presmetuvaweto na bogatstvoto, vklu~eni se nivnite nedvi`nosti, zemji{te, primawa, ìvotnite za{tedi bazirani na nivnata rabotna istorija, nasledstvo, kako i site privilegii koi gi imale poradi va`nosta na funkcijata. Rezultatite od istraùvawata odat od krajnost vo krajnost, a iznenaduva~ki e {to najpoznatite pretsedateli na SAD so najgolemi dostignuvawa imale najmalku pari, a u{te poza~uduva~ki e razlikata vo bogatstvata. Nekoi bile milioneri, nekoi imale pomalku od milion, dodeka drugi bankrotirale. Toa najmnogu se dolì na ekonomskiot razvoj na SAD, koj kako {to rastel ili pa|al, taka i ja menuval sostojbata na nivnite vodi~i.

ERATA NA NIVITE I ROBOVITE NAJISPLATLIVO ZANIMAWE Prviot pretsedatel na SAD, Xorx Va{ington, e vtoriot najbogat pretsedatel. Bil na funkcija od 1789 do 1797 godina, i imal neverojatni 525 milioni dolari, {to i za dene{no vreme e nedosti`no, a nebare toga{. Zanimawata na pretsedatelite vo toa vreme malku se razli-

kuvale od dene{nite. Va{ington imal plantaà vo Virxinija Mount Vernon, podelena na pet posebni farmi so po 8.000 akri obrabotliva povr{ina. Na negovata zemja rabotele okolu 300 robovi (za koi nemal tro{oci, bidej}i vo toa vreme vladeela rasnata diskriminacija), a negovata sopruga nasledila zna~itelen imot od nejziniot tatko. Va{ington s$ u{te e eden od najpoznatite pretsedateli koi nekoga{ postoele, a negovata plata iznesuvala 2% od amerikanskiot buxet vo 1789 godina. Vtoriot pretsedatel, Xon Adams, imal zna~itelno pomalo bogatstvo. Negovata vrednost e presmetana na 19 milioni dolari. Adams imal skromno nasledstvo od tatko mu, iskustvo vo pravoto, a negovata sopruga Abigejl Adams, go nosela prezimeto Kvinsi, koe bilo presti`no semejstvo od Masa~usets. Tamu Adams imal ubavo zemji{te poznato kako farmata Peacefield, koja iznesuvala okolu 40 akri. Tomas Xeferson imal re~isi polovina od bogatstvoto na Va{ington. Toj bil pretsedatel od 1801 do 1809 godina so bogatstvo od 212 milioni dolari. Xeferson nasledil 3.000 akri obrabotliva povr{ina i stotici robovi od negoviot tatko. Rezidencijata Monticello na negovata plantaà od 5.000 akri, vo Virxinija, bila edna od arhitektonskite ~uda vo toa vreme. Zarabotil zna~itelna suma pari preku razli~nite politi~ki funkcii koi gi vr{el pred da stane pretsedatel, no kon krajot na ìvotot zavr{il vo golemi dolgovi. Чetvrtiot pretsedatel, Xejms Medison, bil osum godini na vlast i imal bogatstvo od 101milioni dolari. Toj bil najgolemiot sopstvenik na zemji{te vo okrugot Orinx, koj denes e eden od najelitnite vo Amerika. Pokraj imotot zna~itelen del od parite gi zarabotil kako dràven sekretar i pretsedatel. Poradi finansiski kolaps na negovata plantaà izgubil mnogu pari kon krajot na ìvotot. Pettiot pretsedatel, Xejms Monro, imal 27 milioni dolari, {estiot, Xon Kvinsi Adams, 21 milion dolari, sedmiot, Endru Xekson, 119 milioni dolari, osmiot, Martin Van Buren, 26 milioni dolari, dodeka devetiot pretsedatel, Vilijam Harison, e “najsiroma{niot” od dosega{nive so 5 milioni dolari. Iako imal zemji{te i nasledstvo, umrel vo bankrot, a ottoga{ kongresot odredil Zakon za penzii za soprugite na pretsedatelite.

Vo prvite 75 godini po Va{ington, bogatstvoto najmnogu go steknuvale preku zemjata, odgleduvaj}i sekakvi kulturi, imaj}i minimalni tro{oci, bidej}i vo toa vreme imale robovi koi ne gi pla}ale. No, kolku i da bilo ogromen izvor na pari, edna nesre}a moèlo da gi ~ini seto bogatstvo. Edna lo{a ètva, su{a ili do`d uni{tuvala celi plantaì, a nemalo nitu siguren bankarski sistem, likvidnost, koj bi pomognal, pa tokmu taa nesre}a im se slu~ila na nekolku pretsedateli ~ie bogatstvo se dvièlo me|u 5 i 10 milioni dolari, za situacijata na {esnaesettiot pretsedatel, poznatiot Abraham Linkoln, da bide u{te polo{a. Toj bil na funkcija od1861 do 1865 godina i nemal nitu milion dolari. Toj nemal zemji{ta i robovi, 17 godini rabotel kako advokat. I {este negovi sledbenici imale sli~na situacija so nezavidno bogatstvo, pomalo od milion dolari, no site imale poinakvi zanimawa. INTELEKTUALNATA SPOSOBNOST POMALKU SE ISPLA]A Dvaeset i {estiot pretsedatel Teodor Ruzvelt bil od prominentna familija, pa so nasledstvoto i pretsedatelskata funkcija imal 125 milioni dolari, koi na krajot gi izgubil, pa moral da raboti kako pisatel za da si gi plati smetkite. Frenklin Delano Ruzvelt, pak, koj bil 32-iot pretsedatel od 1933 do 1945 godina, imal 60 milioni dolari, koi delumno gi nasledil, a delumno gi steknal so brakot. Negoviot naslednik Hari Truman, nemal nitu milion dolari. Pretsedatelot Ajzenhauer, pogolemiot del od ìvotot bil voeno lice i imal 8 milioni dolari, koi gi zarabotil bez nikakvi zemji ili nasledstva. Najbogatiot pretsedatel vo amerikanskata istorija dosega e Xon Kenedi, koj imal edna milijarda dolari, koi se dolàt na statusot na negovoto semejstvo. Tatko mu bil najbogatiot ~ovek vo SAD, a soprugata nasledni~ka na naftena imperija. 37-iot pretsedatel, a i eden od najskandaloznite, Ri~ard Nikson, imal 15 milioni dolari. Ronald Regan e 40-ti pretsedatel, koj na svojata smetka imal 13 milioni dolari. Xorx Bu{ prviot (41), imal 23 milioni dolari , a Xorx Bu{ vtoriot (43), tri milioni pomalku od

tatka si. Me|u nivnoto vladeewe se nao|a Bil Klinton, 42-ot pretsedatel, koj ima 38 milioni dolari koi najmnogu gi zaraboti so izdavaweto na avtobiografijata po funkcijata. Aktuelniot 44-ti pretsedatel, Barak Obama, ne e na spisokot na najbogatite pretsedateli na svetot. Neodamna negovoto bogatstvo iznesuva{e “samo” 5 milioni dolari, za koi sega se procenuva deka duplo se zgolemile, na okolu 10 milioni, blagodarenie na negovite knigi koi stanaa bestseleri. Razlikata vo bogatstvata na pretsedatelite, se dolì na vremeto vo koe ìveele, ekonomskata sostojba na dràvata, kako i nivnite zanimawa. Nekoj }e pomisli deka vo dene{no vreme bi trebalo da se pobogati, bidej}i vo 1800 godina nemalo nikakov “kreator” na pari, no izgleda pove}e se ispla}alo odgleduvawe na ìtni kulturi, otkolku otpo~nuvawe na nekoj od biznisite na sovremeniot svet. K O M E R C I J A L E N

O G L A S