311-20.06.2011

KAKO SLOVENE^KI “FINANCE” GLEDA NA “SKOPJE 2014”

KAKO DEMOHRISTIJANSKOTO DVI@EWE SE PRETVORI VO NAJMO]NA PARTIJA?

GRCIJA TONE, MAKEDONSKIOT VOIN NA KOW RASTE!

STABILNI 320.000 GLASA GO DR@AT VMRO-DPMNE NA TRONOT!

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 5

STRANA 6

ponedelnik . 20 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, PETOK,17.06.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,33% 1 00,41% 00,02%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,58 443,71 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

113,35 11 2,14%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.06) 2.665

MBI 10

2.660

2.655

ponedelnik-20. juni. 2011 | broj 311 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.650 2.645 2.640 2.635

2.630 13.6

14.6

15.6

16.6

17.6

ANXELA AGELER SOVETNIK ZA OSNOSI SO JAVNOSTA VO AMBASADATA NA SAD VO MAKEDONIJA

Najdobro se razbirame preku kulturata i obrazovanieto STRANA 9

Ako ne se zdru`at, makedonskite biznismeni samo }e sonuvaat za Rusija STRANA 2-3

BANKROTOT NA DR@AVATA UDRI I PO GR^KITE BANKI BANKROTOT NA GRCIJA E GLAVNATA PRI^INA PORADI KOJA REJTINGOT NA ^ETIRITE NAJGOLEMI GR^KI BANKI E NAMALEN OD BB NA CCC, [TO E NAJNIZOK REJTING KOJ UKA@UVA NA MO@NOST OD BANKROT. VO STOPANSKA BANKA SKOPJE, ^IJ SOPSTVENIK E GR^KATA NBG, UVERUVAAT DEKA BANKITE SO GR^KI KAPITAL VO MAKEDONIJA SE STABILNI

VELE SAMAK MINISTER BEZ RESOR

Na stranskite investitori ne n im e va`no {to { Makedonija d j ne n e ~lenka vo EU i vo NATO STRANA 10

KOLUMNA

BILJANA ALEKSANDROVA [PARKASE BANKA

KVALITETNA KREDITNA ADMINISTRACIJA PODDR[KA ZA POGOLEMA AKTIVNOST NA BANKITE STRANA 8

KOLUMNA MIROSLAV MILOJEVI]

STRANA 11

[TO PRETSTAVUVA PROSPECTING? STRANA 12

]E DADE LI EU VTOR PAKET-POMO[ ZA GRCIJA

NOVA VLADA - POSLEDEN OBID ZA SPAS NA GRCIJA STRANA 13

VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

GRCIJA I MAKEDONSKIOT MAZOHIZAM STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 20 JUNI 2011

GRCIJA I MAKEDONSKIOT MAZOHIZAM

G

Gr~kata dol`ni~ka kriza }e go prepolovi makedonskiot izvoz vo Grcija do 2014 godina! Vakva crna prognoza dade Centarot za ekonomski analizi (CEA), vo svoeto najpesimisti~ko scenario za vlijanieto vrz makedonskata ekonomija vo slednite nekolku godini. Analizata na CEA e napravena vrz osnova na proekciite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za dvi`eweto na gr~kiot BDP od 2010 do 2014 godina. Pokraj ovaa prognoza, analizata izobiluva so niza brojki koi mnogu precizno go otslikuvaat ogromnoto vlijanie na gr~kiot ekonomski haos vrz makedonskite biznisi.

No, naodite od ovaa analiza ostanaa samo na hartija.

A taa treba{e da gi pottikne site faktori vo Makedonija na razmisluvawe i nao|awe rezervni varijanti koga stanuva zbor ekonomskata sorabotka so Grcija, a posebno transportot do pristani{teto vo Solun. Zatoa {to makedonsko-gr~kata ekonomska sorabotka, i bez da se zeme predvid vlijanieto na politi~kiot problem so imeto, e specifi~na.

Makedonija i toa kako e zavisna od dobrosostojbata na gr~kite kompanii i banki, bidej}i toa se edni od najgolemite investitori vo zemjava, najkrupni fabri~ki kompleksi, najgolemi trgovski sinxiri, i na krajot najgolemi rabotodava~i.

Istite tie se verojatno i najgolemite poedine~ni uvoznici i izvoznici, koga stanuva zbor za stokata koja tranzitira me|u dvete zemji. I ovie fakti ne mo`at da se promenat, nitu, pak, mo`e nekako organizirano da se vlijae za da se neutralizira eventualnoto namaluvawe na padot na izvozot {to se o~ekuva. Edinstveno gr~kite firmi mo`at da vlijaat vrz ubla`uvawe na negativnite

efekti vrz raboteweto na nivnite makedonski filijali. No, toa se strategiski i menaxerski odluki, vrz koi dr`avata ne mo`e da vlijae.

No, toa {to treba da gi zamisli i kompaniite i dr`avata, vo celata makedonsko-gr~ka ekonomska sorabotka, e edna druga va`na alka - transportot.

Golem del od kompaniite vo zemjava, ~ij kapital nema gr~ko poteklo, ja koristat teritorijata na Grcija i Solunskoto pristani{te za transport na stokite. I za uvoz na repromaterijali i za izvoz na krajnite proizvodi. Tie, isto taka, trpat od gr~kata kriza. Sekoj biznismen koga }e go pra{ate }e vi ka`e deka Solun e najblizu i e najevtin. No, dali e ba{ taka, i dali toa mo`e da se promeni?

Za volja na vistinata ne sekoja stoka e neophodno da se prenesuva preku Solunskoto pristani{te.

Ili, poednostavno ka`ano, vo uslovi na kontinuiran op{testven haos vo Grcija, koga ne mo`e da se predvidi dali utre gr~kata `eleznica ili pomorska vlast }e {trajkuvaat, gr~kite vozovi i Solunskoto pristani{te se samo nu`no zlo za makedonskite kompanii. Tie se neophodni za transportot na nafta i na ~eli~ni limovi. Za site ostanati proizvodi koi mo`at da se transportiraat so kamioni, a makedonskite kompanii gi uvezuvaat kako repromaterijali ili gi izvezuvaat, najdobra alternativa na Solun e pristani{teto vo Dra~. No, kolku od kompaniite go koristat? Poznava~ite velat deka Dra~ e duri poevtin od Solun za nekoi stoki, a albanskoto pristani{te istovremeno e i pofleksibilno od aspekt na birokratskite proceduri i za razlika od gr~koto raboti i vo sabota. No, za `al, kompaniite kako po inercija prodol`uvaat najgolem del od stokite da gi prevezuvaat preku Grcija. Dopolnitelen fakt koj odi na stranata na toa deka Dra~ definitivno treba da stane prvata

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk baj jals a ska@ ka@ a@ @kap appita tal.c l.c .com. om.mk om. mk

transportna opcija na makedonskite kompanii, e toa {to i pokraj toa {to Makedonija nema avtopat kon ]afasan, vremeto za transport i preku Solun i preku Dra~ e isto - eden den. Pra{aweto koe ovde logi~no se nametnuva e zo{to dr`avata dosega ne go izgradi Koridorot 8? Zo{to Makedonija nema avtopat kon grani~niot premin so Albanija, koga pristani{teto vo Dra~ ima golem potencijal da stane najbrzata to~ka za pomorski transport na makedonskite kompanii?

Gr~kata kriza ne e akuten problem. Taa prerasna vo hroni~na bolest. No, ironijata e {to duri i koga sostojbata na na{iot ju`en sosed eskalira do stepen na gra|anska vojna, Makedoncite vodeni od svojot mazohizam ne mo`at bez Solun. Dr`avata nema vizija, nitu pravi napori da smeni ne{to na ovoj plan.

Izgradbata na Koridorot 8 ja gledame kako prioritet samo vo izbornite programi na politi~kite partii, na sekoi 4 (2) godini. Zatoa, koga }e se spomene Koridorot 8, vo javnosta toa ima sarkasti~en prizvuk, isto kako koga nekoj gi vetuva “parite od tutunot”. Zatoa, s$ dodeka kompaniite ne po~nat silno da lobiraat da im se obezbedi avtopat kon Albanija, i toa da bide prioritet na dr`avata vo delot na investiciite vo infrastrukturata, mo`at da bidat sigurni deka “}e gi boli glava” pri sekoe gr~ko “iznenaduvawe” za zatvorawe na Solunskoto pristani{te ili prekin na `elezni~kiot soobra}aj.

Grcija e dol`na, no ne i za makedonskiot mazohizam.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

100

ilioni evra od IPA fondovite se potro{eni dosega vo Makedonija, a taa suma verojatno }e se zgolemi M i do 120 milioni, informira Bart Staes, lider na delegacijata na Komitetot za buxetska kontrola na Evropskiot parlament, po posetata na zemjava. Toj veli deka tie ne se vo inspekcija, tuku dopatuvale vo Skopje za da vidat {to se slu~uva i kako se tro{at evropskite pari.

Spored nego, EU saka da bide vklu~ena vo makedonskiot razvoj i da pomogne, bidej}i & e jasno deka Makedonija ima idnina vo Evropa.

Delegacijata dobila informacii deka parite najmnogu se tro{at za reforma na javnata administracija, borba protiv korupcijata, vladeeweto na pravoto. Spored Derik Von, ~len na delegacijata, EU saka da znae deka parite od EU-fondovite se tro{at na proekti koi se od korist na gra|anite na zemjata, poso~uvaj}i go kako takov primer NVO Otvorena porta, koj veli gi impresioniral, a se odnesuva na za{titata na `rtvite od trgovija so lu|e.

RUSKIOT PAZAR NEDOPRILIV ZA MAKEDON

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

AKO NE SE ZDRU@A BIZNISMENI SAMO

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

S

Sto i ~etirieset milionskiot ruski pazar s$ u{te e nedopirliv za makedonskite biznismeni.

Iako Rusija uvezuva pove} e od 65% od prehranbenite proizvodi koi gi tro{i, Makedonija re~isi voop{to ne gi koristi svoite komparativni prednosti da osvoi barem del od ruskiot pazar so ovo{je, zelen~uk, pijalaci, tutun, kako i so pozasilen nastap vo sektorite grade`ni{tvo i industrija.

“Makedonija ima ogromen deficit vo trgovijata so Rusija. Makedonskoto stopanstvo nema sekoga{ kapacitet da gi zadovoli potrebite na ruskiot pazar. Za `al, imame i lo{a transportna vrska so Rusija. Iako ova mo`ebi nema da im se dopadne na pretstavnicite na Rusija, no poziciite na ruskoto stopanstvo se mnogu tvrdi koga stanuva zbor za izvoz na makedonski proizvodi vo Rusija. Nekolkupati dosega otvoreno gi povikuvav ruskite kompanii da ne

probuvaat samo da prodadat na makedonskiot pazar, tuku da dojdat da investiraat i da napravat kapaciteti i Makedonija da im poslu`i kako regionalen centar za osvojuvawe na Balkanot, no i na Turcija so koja imame odli~na sorabotka”, veli Goran Rafajlovski, pretsedatel na Regionalana komora na Grad Skopje, na sredba so pretstavnici od Vologodskata oblast, edna od najgolemite industriski oblasti vo Rusija.

Makedonija i Rusija s$ u{te ne sklu~ile Spogodba za slobodna trgovija, {to gi

OLEG NIKOLAEVI^ [^ERBAK RUSKIOT AMBASADOR VO MAKEDONIJA Otvoraweto na pazarite bara zaemna posvetenost i mislam deka sega e vreme toa da se napravi.

Ja razbiram svojata zada~a da im pomognam na dvete zemji da ja razvijat sorabotkata.

pravi celosno nekonkurentni i mnogu skapi makedonskite proizvodi na golemiot ruski pazar. Dokaz deka Makedonija te{ko prodira vo Rusija se i statisti~kite podatoci za

poslednite nekolku godini. Vo prviot kvartal od godinava, Makedonija izvezla proizvodi vredni 12,6 milioni dolari, nasproti frapantniot uvoz od re~isi 190 milioni amerikanski dolari. Samo vo 2010 godina Makedonija izvezla proizvodi i uslugi vo Rusija vredni 26,7 milioni amerikanski dolari, za smetka na uvozot te`ok duri 560 milioni dolari, pri {to pokrienosta na uvozot so izvozot ne nadminuva 5%, {to e katastrofalno mal iznos.

Rafajlovski dodava deka Makedonija i Rusija mora da

GORAN RAFAJLOVSKI PRETSEDATEL NA REGIONALANA KOMORA NA GRAD SKOPJE Nekolkupati dosega otvoreno gi povikuvav ruskite kompanii na Makedonija da ne gledaat kako na pazar na koj mo`e da gi prodavaat proizvodite, tuku kako regionalen centar na Balkanot od kade {to }e se osvojuvaat i zemjite vo regionot, me|u koi i Turcija, so koja imame mnogu dobra sorabotka.

Navigator

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

IK POBEDNIK DEMOKRATSKA SVEST!

BORUT PAHOR

[TEFAN FILE

ZORAN STEFANOVSKI

IL^O ZAHARIEV

remierot na Slovenija, retsedatelot na SRD vrokomesarot za oradi pogre{noto upatstvo na P Borut Pahor, re{i da go Epro{iruvawe, [tefan P lekot “brufen” so pogre{en Pdozvoli preku partijata odvrze dr`avnoto }ese i so File, javno gi iskritikuva prevod od srpski jazik, lekot se SDSM televizijata A1 da si 50 milioni evra da go spasi nacionalniot avioprevoznik Adria, koj tone vo dolgovi.

site skeptici za vlezot na zemjite od Zapaden Balkan vo Evropskata unija.

povle~e od upotreba, a direktorot na Biroto za lekovi ne prezema nikakva odgovornost.

ja plati koncesijata, {to otvora dilemi za negovata profesionalnost.

NSKITE PROIZVODI

AT, MAKEDONSKITE O ]E SONUVAAT ZA RUSIJA Makedonskite biznismeni velat deka Rusija e mo`ebi i pregolem zalak za niv, pa zatoa treba da nastapuvaat zdru`eno, i toa na oddelni regioni. No, za pogolemi zdelki mo`e da se razmisluva duri otkako }e steknat doverba kaj ruskite partneri, velat biznismenite na pazarite bara zaemna posvetenost i mislam deka e vreme za toa. Ja razbiram svojata zada~a da im pomognam na dvete zemji da ja razvijat sorabotkata”, izjavi ambasadorot [~erbak.

gi nadminat pre~kite koi im stojat na patot na makedonskite biznismeni koga e vo pra{awe ruskiot pazar.

“Ednostavno mora da se namalat carinite za izvoz na makedonskite proizvodi za tie da mo`at da bidat konkurentni. Transportot ni e vo mnogu lo{a sosostojba, re~isi nemame direktna vrska so Ruskata federacija. Nemame nitu soodvetni transportni vagoni. Brodskiot i avionskite transport ne ni se mnogu upotreblivi vo ovaa situacija, pa od tie pri~ini smetam deka na makedonskite proizvodi neophodni im se `elezni~kite povrzuvawa. Vinoto, prhranbenata industrija, kako i tekstilot i ko`nata industruja sekoga{ imale ogromni {ansi na ruskiot pazar. Toa se pazari koi nie gi izgubivme. Mo`eme da gi vratime tie pazari i smetam deka treba da se poraboti na toa pole. No, isto taka, mislam deka treba i regionalno da se zdru`ime za da mo`eme da gi zadovolime potrebite na ruskiot pazar”, veli Rafajlovski.

Ruskiot ambasador vo zemjava, pak, Oleg Nikolaevi~ [~erbak veli deka site pre~ki vo ekonomskata sorabotka mo`at da se nadminat.

“Deficitot na makedonskite kompanii treba da se re{i {to poskoro. Vo nasoka na podobruvawe na delovnite vrski me|u dvete zemji }e bide i povrzuvaweto na makedonskite kompanii so ruskite kompanii od Vologodskiot region. Se razbira deka otvoraweto

Nekolkute biznismeni od Vologodskiot region koi ja posetija Makedonija, od prehranbenata industrija, zemjodelstvoto i trgovijata na malo, velat deka dosega Makedonija za niv bila nedovolno poznat region, bidej}i nemale pristap do relevantni podatoci za mo`nostite koi zemjava mo`e da im gi ponudi na zainteresiranite ruski investitori.

“Se nadevam deka posetata na Vologodskata stopanska komora na Makedonija, prvenstveno }e ni ovozmo`i da dobieme relevantni informacii za mo`nostite so koi raspolaga makedonija, kako i za interesnite biznisi koi mo`at da proizlezat od sredbite me|u makedonskite i ruskite biznismeni”, veli Galena Mihajlova, pretsedatel na Vologodskata stopanska komora.

I makedonskite biznismeni i politi~ari ne se zadovolni od makedonskiot izvoz vo Rusija, no s$ u{te ne izlobirale sklu~uvawe na dogovor za slobodna trgovija so Rusija.

Makedonskite biznismenie baraat od Vladata da napravi pogolem pritisok koga e vo pra{awe slobodnata trgovija so Ruskata federacija. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, namesto da gi intenzivira pregovorite za sklu~uvawe na dogovor za slobodna trgovija, neodamna mu se po`ali na ruskiot amabasador deka neophodno e da se re{at problemite koi im stojat na

NADVORE[NO TRGOVSKA SORABOTKA ME\U MAKEDONIJA I RUSIJA Godina/ Vrednost vo US$

UVOZ OD RUSIJA

1999

325.882.000

445.040.000

1995

87.232.000

60.440.000

2000

10.350.000

191.880.000

2001

13.940.000

139.710.000

2002

14.432.000

125.370.000

2003

13.743.000

178.970.000

2004

19.671.000

271.010.000

2005

21.428.000

425.240.000

2006

25.623.000

569.740.000

2007

23.604.000

638.180.000

2008

32.682.000

932.020.000

2009

22.535.000

495.070.000

2010

26.739.000

552.540.000

2011 (prv kvartal)

12.627.000

189.640.000 Izvor: Narodna banka

Makedonskite proizvodi go gubat identitetot na ruskiot pazar Vo otsustvo na dogovor za slobodna trgovija me|u Makedonija i Rusija, najmnogu “profitiraat” Srbija i Bugarija. Tie se javuvat kako posrednici na makedonskite

Pretsedatelot \orge Ivanov, iako so nekolku dena zadocnuvawe, izleze so izjava vo koja ja oceni kako iskrena inicijativata i `elbata na mladite lu|e koi pove} e denovi protestiraat baraj}i da se rasvetli ubistvoto na mladiot Martin Ne{kovski. Pretsedatelot dade poddr{ka za barawata toa da se napravi vo ramki na instituciite soglasno so Ustavot i zakonite i ja pozdravi `elbata na mladinata da se pridonese za podobruvawe na demokratijata. [efot na dr`avata go napravi toa {to se o~ekuva{e i od premierot Nikola Gruevski, se izdigna nad celata situacija i zastana zad iskrenite protesti. Na ovoj na~in, toj poka`a

\ORGE IVANOV deka kako tatko na nacijata gi poddr`uva site op{testveni procesi vo nasoka na pogolema demokratska svest i deka vo nikoj slu~aj nema da tolerira sistemski propusti, koi vo slu~ajov se poka`aa kako katastrofalni.

Koga ve}e direktno zasegnatite institucii od izvrpnata vlast, gi osuduvaat i ocenuvaat protestite kako delo na opozicijata, dobro e {to barem pretsedatelot kako natpartiski funkcioner, se ogradi od vakvite obvinuvawa od vlasta i poka`a deka ima sluh za iskrenite poraki na narodot.

GUBITNIK PO SVADBA, TAPANI!

IZVOZ VO RUSIJA

patot i na makedonskite i na ruskite investicii. Stavreski prizna deka trgovskata razmena me|u Makedonija i Rusija ne e na zadovolitelno nivo. “Sorabotkata vo grade`ni{tvoto bele`i negativen trend poradi dvojnoto odano~uvawe na grade`nite raboti koi traat pove}e od 12 meseci.

Ne se priznavaat nitu bankarskite garancii na makedonskite banki vo Rusija, {to e nephodno za sklu~uvawe investiciski dogovori tamu.

Nie sme cvrsto ubedeni deka bez ovie tro{oci zna~itelno }e se podobri pozicijata i konkurencijata na makedonskite kompanii na ruskiot pazar”, neodamna izjavi Stavreski.

Toj dodava deka tokmu poradi ovie problemi na makedonskite kompanii vo Rusija, Vladata }e inicira izmena na Spogodbata me|u vladite na dvete zemji.

P

proizvodi koi treba da stignat vo Rusija. No, vo ovoj slu~aj, golem del od makedonskite proizvodi go gubat svojot identitet i namesto kako makedonski se prodavaat kako srpski ili bugarski. Edinstven na~in za makedonskite prehranbeni proizvodi da stignat do ogromniot ruski pazar e da se otvori distributiven centar. No, za ova pra{awe osven inicijativata na kompaniite i vetuvawata na ministrite, dosega nema epilog. Pred dve godini, stopanskite komori pobaraa od Ministerstvoto za ekonomija da pomogne vo izgradbata na distributiven centar vo Rusija. Inicijativata se usvoi, no nikoja od nadle`nite institucii dosega ne odgovori na ova barawe.

Od Stopanskata komora velat deka distributivniot centar treba da bide logisti~ka poddr{ka i pottik za kompaniite da go unapredat izvozot vo Rusija.

Minatata nedela Komorata gi povika biznismenite da se vklu~at vo realizacijata na ovaa ideja, preku formirawe konzorcium ili zaedni~ko pretprijatie koe } e ja finansiara izgradbata na vakov centar.

I

Iako Makedonija broi sitno do oficijalniot start na i taka kratkata turisti~ka sezona, Dojran doprva }e bara investitori za zapustenite pla`i! Namesto enormno zgolemeniot broj na turisti poslednive dve godini da gi pottikne dojranci i pred s$ lokalnata vlast da gi zadr`at zainteresiranite posetiteli, tie stanaa u{te “polewavi”.

Najverojatno treba{e da fati `e{tina, za gradona-~alnikot Gligor Чabulev da se seti deka Dojran ima ezero i pla`a! Pa u{te i navidum zagri`en, samo nekolku dena pred oficijalniot start na sezonata izleguva i ka`uva deka lanskite koncesioneri sakale samo da pe~alat pari od postavenite {ankovi, no ne i da gi uredat pla`ite.

A kade be{e Чabulev cela godina da reagira na vakviot problem, koga i samiot tvrdi deka pla`i se ureduvaat 12

GLIGOR ЧABULEV meseci, a ne 15 dena?! Ili odedna{ se seti deka vakvata nea`urnost }e mu udri me|u drugoto i po op{tinskata kasa?!

Pa u{te i veli deka od 1 juli lokalnata samouprava sama }e izbere dobri investitori koi za 10 godini od dojranskite pla`i }e napravat ne{to najsovremeno {to postoi vo svetot za turizam...?

Samo, da se nadevame deka dodeka pominat tie 10 godini Dojranskoto ezero }e ima u{te voda!

Iako dojranskiot gradona-~alnik “zapali na turkawe”, edno e sosema jasno: Od tapani po svadba, air nikoj ne videl!

MISLA NA DENOT

ZA RE[AVAWE NA PROBLEMITE NE MO@EME DA GO KORISTIME ISTIOT NA^IN NA RAZMISLUVAWE KAKO KOGA SME GI SOZDALE

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

2,8% 9.944 38,8%

E NAMALEN BROJOT NA DIPLOMIRANI STUDENTI NA FAKULTETITE VO 2010 GODINA, OBJAVI DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA

STUDENTI DIPLOMIRALE VO 2010 GODINA OD STUDENTITE KOI DIPLOMIRALE VO 2010 GODINA, DIPLOMIRALE VO PREDVIDENIOT ROK

PROCENKI...

DIMITAR BOGOV

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI MMF SE VOZDR@UVA OD KRITIKI?!

guverner na NBRM

O^EKUVAME NAMALUVAWE NA INFLACIJATA o naredniot period o~ekuvame stabilizirawe na inflacijata na sega{noto nivo i potoa namaluvawe, veli guvernerot na NBRM, Dimitar Bogov, vo intervju za Radio Slobodna Evropa.

“Inflacijata celosno e rezultat na uvozni faktori, zna~i rast na cenite na hranata i na naftata i na svetskite pazari”, smeta Bogov. Kako {to pojasnuva guvernerot, toj efekt se prenese vrz cenite vo Makedonija, me|utoa toj efekt se iscrpi.

“Na{ite proekcii se deka na po~etokot na narednata godina inflacijata }e se spu{ti pod 3%, {to e ona nivo {to go posakuvame”, veli guvernerot na NBRM.

V

isijata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), predvodena od {efot na delegacijata, Ves Mekgru, se vozdr`uva od ocenki za perspektivite na doma{nata ekonomija. Zasega monetarcite odbivaat da kokemntiraat vo javnosta vo kakva sostojba go zateknale dr`avniot buxet, kolku pari od kreditot za pretpazlivost od 220 milioni evra se ve}e potro{eni i dali }e pobaraat predvremeno vra} awe na zaemot.

“Misijata ve}e nekolku dena gi razgleduvaa makroekonomskite rezultati na zemjata. Se sretnavme so ministerot za finansii i guvernerot, so nekolku ekonomisti i biznismeni za da utvrdime kakva e sostojbata vo ekonomijata i sekako, vr{ime revizija na povlekuvaweto na zaemot za pretpazlivost. Zasega ne mo`am da vi ka`am nekakvi detali”, izjavi {efot na misijata, Mekgru.

Ekonomistite ocenuvaat deka MMF i ovoj pat }e se vozdr`i da ja kritikuva Vladata so namera da ne ja razgoruva kompliciranata politi~ka sostojba vo koja se nao|a dr`avata. Del od niv se skepti~ni deka javnosta }e ja slu{ne vistinata od MMF za realnata finansiska kondicija na buxetot, kako i vrednosta i pri~inata za tro{eweto na kreditot {to treba{e da se ~uva vo uslovi na nova finansiska kriza.

M

MIKROSAM PROMOVIRA[E DVE LINII ZA PROIZVODSTVO NA REZERVOARI rilepski Mikrosam deneska promovira{e dve avtomatski linii za proizvodstvo na rezervoari za te~en gas, kompresiran gas pod pritisok i rezervoari za vodovod. Ova e prv vakov in`enerski podvig kaj nas, a vo svetot edinstven od vakov tip. Liniite ve} e se prodadeni vo Indija.

Dvete linii se podgotveni za {est meseci, a za ova Mikrosam sorabotuva so partner od Germanija koj gi proizveduva rezervoarite, a so linijata vo Prilep tie se obmotuvaat so kompoziten materijal.

Od Mirkosam velat deka tie najgolema primena }e imaat vo avtomobilskata industrija i oti kvalitetno i sigurno }e gi zamenat dosega{nite metalni i poopasni rezervoari.

Spored menaxerot Samoil Samak, prednostite se golemi, a cenata e prifatliva za krajniot kupuva~.

“Liniite ve}e se prodadeni vo Indija, }e se ispora~aat naesen, a za v godina vo zavr{na faza se dogovorite za isporaka na takvi avtomatizirani linii vo Germanija, Rusija, Japonija” informira Samak.

Edna linija godi{no mo`e da proizveduva od 50.000 do eden milion rezervoari.

Spored ekspertite, ova e najvisok tehnolo{ki dostrel vo Makedonija, a linijata, kako {to uveruvaat od Mikrosam, e edinstvena takva avtomatizirana vo svetot i pet pati go zgolemuva proizvodstvoto na rezervoari od dosega{niot na~in.

P

E[ERIHIJA KOLI GO NAMALI IZVOZOT NA ZELEN^UK

SO EVTINI KREDITI ]E SE OBE[TETAT ZEMJODELCITE ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

o evtini krediti i so zgolemuvawe na subvencii za ranogradinarski proizvodi Vladata }e gi obe{tetuva zemjodelcite od posledicite od bakterijata e{erihija koli. Iako ministrerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, tvrdi deka makedonsnkiot zelen~uk e bezbeden i nema prisustvo na opasnata bakterija, sepak, od po~etokot na godinata izvozot i cenite na krastavicite, na zelkata i na domatite se drasti~no namaleni.

Ministerot alarmira{e deka vo isto vreme e namalena i proda`bata na zemjodelski proizvodi na doma{niot pazar, i za da gi ubedi gra|anite deka domatite i krastavicite se bezbedni toj javno gi degustira{e.

“Kako posledica od zarazata so e{erihija koli drasti~no se namali proda`bata na ranogradinarskite kulturi, osobeno trpi izvozot, a se otka`uvaat i nabavkite od stranskite kupuva~i”, istakna ministerot za zemjodelstvo, Dimovski. Spopred nego, izvozot na domatite vo prvite {est meseci se namalil za 18% vo odnos

S

Kako rezultat na opasnata bakterija od po~etokot na godinata izvozot na domatite se namalil za 18% vo odnos na istiot period lani, na krastavicite za 23%, a na zelkata okolu 69%. Za da gi obe{teti zemjodelcite, Vladata }e im pomaga so evtini krediti i so zgolemuvawe na subvencii za ranogradinarski proizvodi na istiot period lani, na krastavicite za 23%, a na zelkata okolu 69%.

“Vo januari godinava cenata na domatite na pazarite na golemo bila 80 denari za kilogram, a sega e 25 denari, dodeka na krastavicite od 80 denari e namalena na 10 denari” istakna ministerot.

Kako merki koi }e gi prezeme Vladata za da im nadmesti na zemjodelcite za zagubite od bakterijata, Dimovski najavi zgolemuvawe na finansiskata poddr{ka preku evtini krediti.

“Predlo`ivme zgolemuvawe na subvenciite po hektar i kilogram od sega{nite 90

iljadi denari kako poddr{ka za nastanatite {teti. Se razgleduva i mo`nosta za koristewe povolni krediti preku ZKDF so kamatni stapki ne povisoki od 4%, zgolemuvawe na maksimumot na kreditite od 100 iljadi evra na 700 iljadi, kako i dopolnitelni kompenzacii od sredstva od evropskite”, istakna Dimovski.

MAKEDONSKIOT ZELEN^UK BEZBEDEN Kako {to informira{e ministerot, Agencijata za hrana i veterinarstvo vo izminatite 10 dena sprovela vonredni kontroli na pove}e od 40

EU DADE 210 MILIONI EVRA ZA O[TETA NA ZEMJODELCITE vropskata unija pred deset dena odobri pomo{ vo visina od 210 milioni evra za zemjodelcite pogodeni opasnata bakterija koja rezultira{e so ogromni zagubi.

Pomo{ta e nameneta za proizvoditelite na krastavici, salata, domati, tikvi~ki i piperki, koi bea povle~eni od pazarot od 26 maj navamu poradi bakterijata od koja dosega zaginaa najmalku 37 lica.

Na proizvoditelite }e im bidat isplateni maksimum 50% od voobi~aenata cena za nivnite proizvodi.

E

primeroci zelen~uk zemeni po slu~aen izbor od maloproda`bata i direktno od oran`eriskite prozvoditeli. Rezultatite poka`ale deka domatite i krastavicite se stoprocentno sigurni za jadewe.

“Sakame da gi ubedime makedonskite potro{uva~i vo ispravnosta i kvalitetot na doma{nite gradinarski proizvodi. Dokolku na{ite proizvodi se nasekade po~ituvani i se tretiraat kako proizvodi so vrven kvalitet, dobro bi bilo {to pove} e da se tro{at i doma, osobeno vo uslovi na vakva pazarna kriza”, istakna Dimovski.

Posledicite od opasnata bakterija e{erihija koli, makedonskite zemjodelci po~naa da ja ~uvstvuvaat pred edna nedela, koga be{e stopiran izvozot na krastavici i domati na evropskiot pazar. Prvi~nite {teti na oran`eriite se procenuvaat na pove}e od eden milion evra.

KROMBERG I [UBERT OSNOVA[E FIRMA VO MAKEDONIJA ermanskata kompanija Kromberg i [ubert, koja pred eden mesec najavi deka }e investira 20 milioni evra vo fabrika vo industriskata zona @abeni vo Bitola, osnova{e kompanija. Spored podatocite od Centralniot registar, kompanijata vo Makedonija }e raboti pod imeto Kromberg i [ubert Makedonija DOOEL. Dru{tvoto e osnvano so osnovna glavnina od 100.000 evra, od kli 20.000 evra vo pari~en vlog, a 80.000 vo nepari~en vlog, a osnova~ e Kromberg & [ubert holding DOO od Germanija. Osnovnata dejnost na kompanijata e proizvodstvo na elektri~na i elektronska oprema za motorni vozila.

Upraviteli na Kromberg i [ubert Makedonija se Volfgang Tupi od Avstrija i Sami Zahuni.

Fabrikata vo @abeni }e izrabotuva kabelski instalacii, plasti~na tehnologija i mehatronika za avtomobilski kompanii od Evropa. Kromberg i [ubert postoi eden vek, ima okolu deset iljadi vraboteni niz svetot i raboti za brendovi kako BMV i Mercedes. Vo prvata faza }e vraboti 400 lica, dodeka potoa ovoj broj bi dostignal 2.500.

G

NAESEN ]E SE ZNAE KAKO ZEMJAVA ]E SE VKLU^I VO JU@EN POTOK izibiliti studijata za gasovodot, odnosno za priklu~uvaweto na Makedonija kon Ju`en potok, treba da bide gotova na krajot na tretiot kvartal godinava, izjavi zamenik-pretsedatelot na ruskiot gigant Gazprom, Aleksandar Medvedev, po sredbata so ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vo petokot, na marginite na Me|unaroden ekonomski forum vo Sankt Peterburg. Od Ministerstvoto za finansii velat deka i Stavreski i Medvedev se slo`ile deka izgradbata na gasovodot zna~itelno }e ja zgolemi i potrebata od gas vo Makedonija.

Ruski Gazprom se obvrza deka do 2015 godina treba da go izgradi ovoj me|unaroden energetski koridor, ~ija{to izgradba se procenuva na re~isi 10 milijardi evra. Proekciite se deka Ju`en potok } e ima kapacitet od okolu 60 milijardi metri kubni gas godi{no.

F

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

KAKO SLOVENE^KI “FINANCE” GLEDA NA “SKOPJE 2014”

5

PREGLED VESTI

TADI]: PLANOT ZA GOLEMA ALGRCIJA TONE, MAKEDONBANIJA E POLITI^KA REALNOST SKIOT VOIN NA KOW RASTE! P Ugledniot qubqanski biznis-magazin “Finance” gi “te{i” svoite ~itateli deka ako nekoj od niv misli deka slovene~kata vlast preteruva vo investiciite za gradbi, deka investira vo objekti i zgradi koi }e donesat pomalku pari od samata investicija, vreme e da pobaraat uteha vo grade`nite proekti vo “Skopje 2014”

enoviraweto na Skopje, koe opfa}a izgradba na prekrasni spomenici, iznesuva 220 milioni evra, ili edna desettina od prihodite za buxetot ovaa godina.

So ovaa re~enica “Finance” ja zapo~nuvaat nivnata analiza za grandiozniot makedonski proekt, za koj velat deka kriti~arite vo Skopje go do`ivuvaat kako xinovski bilbord, a lovcite na korupcija vo nego gledaat zloupotreba na javnite sredstva.

“Za polubankrotiranite sosedi, Grcija, sopmenikot na Aleksandar Veliki koj se postavuva denovive, pretstavuva navodna provokacija. Ako nekoj misli deka slovene~kata vlast preteruva vo investiciite za gradbi, deka investira vo objekti i zgradi koi }e donesat pomalku pari od samata investicija, mo`e da baraat uteha vo grade`nite proekti vo Skopje”, pi{uvaat Slovencite.

Tie velat deka makedonskiot glaven grad go prezel ambicionzen proekt “Skopje 2014 godina” vo sklop na koj postaveni se ~etiri ogromni bronzeni lavovi, sekoj vreden po tri milioni evra.

“Se gradat Triumfalnata kapiija, Spomen-ku}ata na majka Tereza, Ustavniot sud, Muzejot na VMRO i Narodniot tratar, a denovive se postavuva i u{te eden objekt,

R

kipot na Aleksandar Veliki na kowot Bukefal visok 22 metri, koj makedonskiot buxet go ~ini devet milioni evra.

Pogolemiot del od kipot se izrabotuva{e vo Firenca, {to, spored makedonskite mediumi, }e vleze vo istorijata na astronomski tro{oci”, velat od “Finance” GORDOST ILI SOL NA RANATA? Vo tekstot se prenesuvaat reakciite na makedonskata opozicija deka gradbite od ovoj tip vo zemja so pove}e od 30% nevrabotenost i vo koja re~isi edna tretina od naselenieto `iveat na rabot na siroma{tijata, predizvikuvaat golemo nezadovolstvo.

“Osbeno luta e opozicijata, koja ja obvinuva Vladata deka gi potro{ila site 220 molioni evra (neofcijalno 300 milioni evra), dodeka vo buxetot ovaa godina mo`e da se o~ekuvaat 2,4 milijardi evra prihodi. Za mnogu Makedonci me|unarodnite reakcii se pogolemi od ekonomskite pri gradeweto. Polubankrotiranite sosedi, koi gi popre~uvaat Makedoncite so vlez vo EU i NATO, postavuvaweto na kowanikot go sfa}aat kako provokacija, prisvojuvawe na gr~kiot junak Aleksandar Veliki, se veli vo analizata.

“Finance” analizira i deka iako glavniot naziv na spoemenikot e “Voin na kow”, Makedoncite ve}e gi iznervi-

TRAJANOVSKI NAPRAVI POVE]E OD JANKOVI]!

“Finance” duhovito im pi{uva na svoite ~itateli deka ako po ovoj tekst se ute{ile {to nekoja druga dr`ava ima u{te popogre{en izbor na prioriteti za tro{ewe na narodnite pari, da razmislat povtorno, oti skopskiot gardona~alnik, Koce Trajanovski, uspeal da pu{ti vo upotreba nov fudbalski stadion i toj da ~ini celi 10 milioni evra pomalku, od toa {to nivniot gradona~alnik Zoran Janovi} potro{il za noviot stadion Sto`ice vo Qubqana: “Mo`ebi toj vo Skopje ne mo`e dokraj da se sporedi so toj vo Qubqana zo{to s$ u{te nema atletska pateka, no sekako ima dvojno pove}e sedi{ta, na{iot i ~ini deset milioni evra pomalku” velat Slovencite.

raa Grcite so imenuvaweto na glavniot aerodrom vo Aleksandar Veliki, a dopolnitelno {to potoa istiot e prodaden na Turcija.

Se prenesuvaat izjavi od Ilmi Selami, kako ~len na Antikorupciskata komisija, koj veli deka golem problem e {to nikoj ne gi pra{al gra|anite za opravdanosta na proektot: “Proektite koi gi prou~ivme, bea izvedeni od strana na zakonski tender, vo koj u~estvuva{e mnogu tesen krug na kompanii. Ova podocna ja zgolemi vrednosta na aneksite na proektot za nekolku pati”.

Smesten e i stavot na makedonskata biznis-zaednica preku izjavata na zamenik-pretsedatelot na Sojuzot na stopanski komori, Mir~e Чekrexi, koj veli deka proektot e od klu~no zna~ewe za makedonskoto grade`ni{tvo: “No, sekako, bi bilo podobro koga parite }e se dadat za promovirawe na razvojot na malite i sredni pretprijatija, infrastrukturni investicii, koi }e & se vratat na dr`avata, vo pati{ta, energetski objekti i sli~no”, veli Чekrexi za “Finance”.

STAVROS LAMBRINIDIS E NOV [EF NA GR^KATA DIPLOMATIJA

PAPANDREU GO SMENI DRUCAS, A POLITIKATA? GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ptimisti~kite izjavi na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, koj re~e deka vo vtorata polovina od 2011 godina povtorno se otvora prozorec za mo`nosti za po~nuvawe na pregovorite so Makedonija so EU, no i re{avawe na sporot za imeto visat na konec otkako vladeja~kata struktura na Grcija se soo~i so revolt i bunt na gra|anite i so ostavki na vidni funkcioneri od redovite na vladeja~kata partija PASOK, na premierot Jorgos Papandreu. Vo borbata da ja spasi vladata od celosen krah Papanderu posegna po rekonstrukcija na vladata, so koja go smeni i dosega{niot aktuelen {ef na diplomatijata, Dimitris

O

Drucas, koj nepoln mesec porano izjavi deka gleda povolna klima vo Skopje za re{avawe na dvodeceniskiot spor za imeto. Na negovo mesto sednuva dosega{niot gr~ki evropratenik Stavros Lambrinidis.

Novonastanatata situacija vo Grcija i nejzinoto vlijae vrz re{avaweto na sporot za imeto od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti zasega ne sakaat da go komentiraat.

Od MNR velat rano e da se komentira dali promenata na Drucas }e go pridvi`i procesot za re{avawe na sporot za imeto. Ottamu tvrdat deka gi sledat slu~uvawata, no zasega ostanuvaat bez komentar.

Najavi nema nitu za eventualna sredba so medijatorot Metju Nimic i mo`nost od kakvo bilo pomrdnuvawe od mrtva to~ka na procesot za sporot za imeto.

“Nie vo nekolku navrati izrazivme konstruktivnost za zabrzuvawe na pregovorite so Atina pod pokrovitelstvo na medijatorot Metju Nimic.

No, za eventualna sredba toa pred s$ zavisi od medijatorot i negovata procenka koga treba da se slu~i takva sredba”, velat od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

KOJ E STAVROS LAMBRINIDIS? Rekonstrukcijata na vladata na Papandreu od ministerskata fotelja go izvadi dosega{niot minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas. Na negovo mesto sednuva dosega{niot evropratenik Stavros Lambrinidis.

Stavros Lambrinidis e roden vo 1962 godina vo Atina.

Zavr{il Praven fakultet na poznatiot Jejl. Od juni 2004 godina e evropratenik, vo april 2005 godina

stanuva koordinator, a od 25. noemvri 2009 godina e potpretsedatel na Evropskiot parlament, nadle`en za me|unarodni odnosi. Isto taka, toj e i potpretsedatel na Evropskata socijalisti~ka partija i ~len na Nacionalniot sovet na PASOK. Od 1988 do 1993 godina rabotel kako advokat vo Va{ington i bil sorabotnik na pravniot sovetnik na pretsedatelot Klinton, Lojd Katler. Od 1994 do 1996 godina bil specijalen sovetnik na toga{niot zamenik-minister za nadvore{ni raboti, a potoa i minister za obrazovanie. Vo 1996 godina stanuva {ef na Kabinetot na toga{niot minister za nadvore{ni raboti Teodoros Pangalos. Do 2004 godina rabotel vo gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, izvr{uvaj}i razli~ni pozicii.

lanot za sozdavawe Golema Albanija e politi~ka realnost i Srbija mora da bide podgotvena za sekoj modalitet koga stanuva zbor za re{avawe na kosovskiot problem, izjavi srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}.

Vo intervju za srpskata dr`avna televizija RTS, Tadi} istakna deka e protiv sozdavawe golemi nacionalni dr`avi na Balkanot, za{to toa sozdava nesogledivi posledici.

Sepak, toj dodava deka Srbija mora da pronajde modalitet svoite interesi da gi ostvari vo partnerstvo so golemi svetski sili i sosedi i trajno da go re{i konfliktot.

“Prikaznata za podelbata e otvorena od 1968 godina i nikoga{ ne prestana da postoi. Jas ne se izjasnuvam za modalitetite na drugite. Seto toa postoi, kako {to e i modalitetot za sozdavawe Golema Albanija. Toa e realnost kako i s$ drugo, na {to nie mora da bideme podgotveni, no mislam deka imame dobra politika, svoi crveni linii, tragame po prakti~ni re{enija, toa e na{a strategija.

Srbija nema da go priznae Kosovo”, re~e Boris Tadi}.

Isprovociran od vakvata izjava na Tadi}, se oglasi {efot na albanskata diplomatija, Edmond Haxinasto, koj re~e deka Golema Albanija ne e vo agendata na oficijalna Tirana, nitu na Albancite vo celina.

Vo vrska so idejata na oficijalen Belgrad za podelba na Kosovo se oglasi i Stejt departmentot preku pomo{niot dr`aven sekretar, Filip Gordon, koj ja poseti oficijalna Pri{tina i oficijalen Belgrad, kako del od balkanskata turneja.

“Podelbata bi predizvikala regionalni posledici. Smetame deka toa bi bilo negativno za celiot region. Balkanot koj bi se zasnoval na crtawe na granici okolu sekoja etni~ka grupa bi pretstavuval recept za nesre}a. I toa ne e ne{to {to nie go poddr`uvame”, re~e Gordon.

BO[KOSKA: VLASTA ME PRINUDI DA GI ODNESAM DECATA VO HRVATSKA oradi slini pritisoci od vlasta i policijata, bev prinudena da gi odnesam decata vo Hrvatska, izjavi soprugata na pritvoreniot Qube Bo{koski, Violeta Bo{koska.

Spored nea, decata ovde ne se bezbedni, a tamu }e imaat posoodvetna za{tita.

Semejstvoto Bo{ovski gi informiralo site me|unarodni pretstavnici za kako {to velat, torturata koja mu se slu~uva denovive. Vo tekot na izbornata kampawa, liderot na Obedineti za Makedonija ne odbira{e zborovi koga be{e vo pra{awe napa|aweto na vladinata garnitura.

Najostar be{e protiv direktorot na Dr`avna bezbednost i kontrarazuznavawe, Sa{o Mijalkov.

P

AKREDITACIJATA NA FAKULTETITE OTSEGA VO RACETE NA NOVIOT ODBOR ovoformiraniot Odbor za akreditacija i evaluacija na visokoto obrazovanie }e mo`e da im ja odzeme akreditacijata na fakultetite koi ne gi ispolnuvaat uslovite za rabota, {to ne be{e slu~aj dosega, informiraat od Ministerstvoto za obrazovanie. Pokraj toa, vo racete na odborot sostaven od 23 ~lena e i nadle`nosta za odobruvawe i formirawe novi fakulteti, kako i za ocenuvawe na rabotata na postoe~kite.

Spored ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, funkcioniraweto na ova telo }e rezultira so pokvalitetno visoko obrazovanie.

“O~ekuvam od ova telo prili~no da ja stegne rabotata i da bide vo funkcija na obezbeduvawe povisoko nivo na kvalitet vo visokoto obrazovanie. Prva zada~a na teloto e da ja po~ne procedurata za ~lenstvo na zemjava vo evropskata mre`a za pokvalitetno visoko obrazovanie, {to mo`e da trae dve godini”, re~e Todorov.

Pretsedatelot na odborot, Mihail Petkovski, re~e deka teloto }e raboti vo soglasnost so zakonskite i regulativnite propisi.

N

ISTE^E ROKOT ZA OBELODENUVAWE NA PARTISKITE FINANSISKI TRANSAKCII o petokot iste~e rokot do koj partiite treba{e da gi podnesat svoite finansiski izve{tai za sredstvata potro{eni za vreme na izbornata kampawa do Antikorupciska.

Za politi~kite partii koi ne dostavile finansiski izve{tai, soglasno so Izborniot zakonik, }e bide podnesena prekr{o~na prijava koja predviduva globa od 4.000 do 5.000 evra.

Pretsedatelot na komisijata, Voislav Zafirovski, istakna deka ne se zavedeni sredstvata od ~lenarinata, {to soglasno so Izborniot zakonik e prvoozna~en izvor za finansirawe na izbornata kampawa.

Isto taka, osven vo izve{tajot na organizatorot na izbornata kampawa na Nacionalno demokratskata prerodba, vo prilog na ostanatite izve{tai ne bile dostaveni nitu prihodnite, nitu rashodnite bankarski izvodi.

Zafirovski minatata nedela poso~i deka od dobienite izve{tai za sostojbata na smetkite niedna partija ne go nadminala limitot za finansirawe, no DUI, DPA, PODEM i koalicijata predvodena od VMRO–DPMNE imaat potro{eno pove}e sredstva od smetkata, od tie {to gi imaat obezbedeno so prilivite.

V

6

21-vi rodenden na VMRO-DPMNE

Premierot Nikola Gruevski ne gubi vreme –pora~a {to }e ima na dneven red u{te na prvata vladina sednica!

Direktorot na Biroto za javna bezbednost Qup~o Todorovski "ja dr`i situacijata pod kontrola"

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Najgolem del od vremeto, Gruevski go iskoristi za razgovor so pretsedatelot na Stopska Komora, Branko Azeski

Gr~kata diplomatija dobi nov {ef - Stavros Lambrinidis... se dogovara li {to so makedonskata!?

Vladimir Pe{evski i Trajko Veqanovski – edniot del od pregovara~kiot tim na VMRO – DPMNE za nova Vlada, drugiot doprva treba da se vklu~i!

OD NARODNO DVI@EWE DO NAJMO]NA PARTIJA

STABILNI 320.000 GLASA GO DR@AT VMRO-DPMNE NA TRONOT! Za 21-ot rodenden na VMRO-DPMNE “Kapital” analizira deka partijata za koja osnova~ite velat deka na po~etokot bila zamislena samo kako demohristijansko dvi`ewe, osvojuva po rekordni 320.000 glasovi vo prosek na sekoi izbori. Poslednite dva izborni ciklusa, vo 2008 i 2011 godina se raboti za 430.000 glasa, {to se poka`aa kako nedosti`ni za drugite politi~ki subjekti KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o blagoslov i poraka deka Bog im dal nova pobeda za nova radost, premierot Nikola Gruevski im go ~estita 21-ot rodenden na okolu 500 svoi sopartijci i simpatizeri koi se sobraa da proslavat vo Muzejot na sovremena umetnost vo Skopje.

Na sve~enosta na koja prisustvuva{e celiot partiski vrv, Gruevski odr`a pozdraven govor vo koj gi soop{ti prvite ~ekori na negovata nova Vlada, za ~ij sostav denovive pregovara so najverojatniot koaliciski partner DUI. “Prviot ~ekor na prvata sednica na novata Vlada }e bide ukinuvawe na danokot za firmite koi{to imaat godi{en prihod do 3 milioni denari,

S

namaluvawe na DDV za turizam i za surovoto maslo za jadewe, poevtinuvawe na zaleniot karton, ovozmo`uvawe na tie {to se lekuvaat vo stranstvo da ne pla}aat pove}e od 200 evra participacija, a }e gi po~neme i podgotvitelnite aktivnosti do krajot na godinava da mo`eme da mu ovozmo`ime na sekoj koj{to saka da kupi stan ili ku}a, a vleguva vo uslovite zacrtani so Manifestot, da mo`e da gi dobie povolnostite”, izjavi Gruevski.

Premeirot veti nov ekonomski ciklus na razvoj, stapki na rast kako pred ekonomskata kriza, namaluvawe na nevrabotenosta, namaluvawe na danocite, rast na industrijata i trgovijata i zgolemeni investicii. Najavi vnesuvawe na nova energija vo redovite i ispolnuvawe na Manifestot za reformi i razvoj, pogolema otvorenost kon narodot, zgolemeni subvencii, plati i penzii, namaleni pridonesi, moderni bolnici,

gri`a za pacientite, kvalitetno obrazovanie i razvoj na kulturata.

Gruevski go iskoristi nastanot da prati poraka i do glavnite politi~ki rivali, SDSM, no pred s$ do liderot Branko Crvenkovski: “Ne sum slu{nal Inter ili Baern otkako }e izgubat od Barselona da slavat kako da pobedile. Takvo ne{to nemam videno, no da ni se zdravi i `ivi vo SDSM, pa so niv go gledame i nevozmo`noto”, re~e liderot na VMRO-DPMNE. Narodot e sekoga{ vo pravo i ne se soglasuvam so na{iot politi~ki konkurent deka narodot gre{i. SDSM prodol`uva so svojata arogancija i pokraj porazot.

Odbiva da se reformira. Toa e dobro za VMRO-DPMNE, no ne i za Republika Makedonija”, pora~a premierot.

Proslavata trae{e okolu dva ~asa, a prisustvuvaa golem broj novinari, biznismeni i nekolku dipolmati.

Tortata koja ja zase~e liderot ne stigna za pove}e od 500-te prisutni na proslavata

PARTISKI ISTORIJAT! MRO-DPMNE e osnovana na 17 juni 1990 godina. Nejzin prv pretsedatel e Qub~o Georgievski. Partijata go dobi mnozinstvoto od glasovite na prvite pove}epartiski izbori vo 1990 godina, no po izglasanata nedoverba na prvata tehni~ka vlada od 1991 godina, preminuva vo opozicija, s$ do parlamentarnite izbori vo 1998 godina koga Georgievski osvojuva pobeda i pravi Vlada so DA i so DPA. Vo 2002 godina VMRO-DPMNE nastapi vo koalicija so Liberalna partija, no po porazot povtorno premina vo opozicija. Na partiskiot kongres vo Ohrid, vo maj 2003 godina, Georgievski se povle~e od liderskata funkcija.

Za nov lider e izbran Nikola Gruevski, koj za taa pozicija se bore{e protiv Marjan \or~ev. S$ u{te se pameti poddr{kata koja Gruevski ja dobiva od Georgievski pred Kongresot, sro~ena vo izjava vo koja toj mu pora~uva na ~lenstvoto deka Gruevski e ~ovekot koj na partijata mo`e da & obezbedi 500.000 glasa, kolku {to se potrebni za vlasta da se osvoi i zadr`i podlg period.

Slednata godina ima nov poraz – kandidatot za pretsedatel Sa{ko Kedev e pobeden od Branko Crvenkovski. Vo 2006 godina, Gruevski so golema pobeda stanuva premier i na taa funkcija e do denes.

V

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

[TO SÈ VETIJA POLITI^ARITE ZA VREME NA IZBORITE?

7

PREGLED VESTI ATINA DOZVOLI PE^ATEWE NA GR^KO-MAKEDONSKI RE^NIK!

PREKU BRDA I DOLINI, DO NOVI SELA I GRADOVI V Ambicioznosta na politi~arite otide dotamu, velat analiti~arite, {to osven strate{kite celi na zemjava, vlez vo NATO i EU, vo vreme na izborniot proces vetuvaa i izgradba na novi gradovi i sela, brzi `eleznici i akvaparkovi, kako da zemjata ni e tolku napredna i go postignala maksimumot od sebe, pa sega se potrebni proekti za zabava na gra|anite GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

d ambiciozni proekti za brzo re{avawe na sporot so imeto, brz vlez vo EU i NATO, nadminuvawe na siroma{tijata i namaluvawe na nevrabotenosta, pa s$ do izgradba na novi gradovi, fabriki i infrastrukturni investicii.

Ova se del od proektite preku koi politi~kite partii vetuvaat rozova idnina za vreme na izbornata kampawa.

Od ponudenite proekti i izlezni re{enija veteni vo predizborniot i izborniot proces se dobiva vpe~atok deka Makedonija e zemja na vistinski lideri koi samo izborniot rezultat gi deli od idejata da ja napravat zemjata uspe{na i evropski perspktivna. Vo taka prika`ani uslovi se dobiva vpe~atok deka kapitalnite investicii, infrastrukturnite re{enija i stranskite investicii sami }e dojdat po zavr{uvaweto na izborite, komentiraat poznava~ite.

No, na{ite politi~ari se

O

silni samo na hartija i samo od govornica, no {tom sednat vo udobnite vladini fotelji vedna{ zaboravaat na vetuvawata, zaklu~uvaat tie.

Ambicioznosta na politi~arite otide dotamu, velat analiti~arite, {to osven strate{kite celi na zemjava, vlez vo NATO i EU, vo vreme na izborniot proces vetuvaa i izgradba na novi gradovi i sela, brzi `eleznici i akvaparkovi, kako da zemjata ni e tolku napredna i go postignala maksimumot od sebe, pa sega se potrebni proekti za zabava na gra|anite.

Vo uslovi koga ne se po~nati, a ne pak zavr{eni najgolem broj od proektite najaveni vo prethodnite izborni ciklusi, gra|anite ve}e i ne veruvaat vo praznite vetuvawa na partiite, velat analiti-

~arite.

Samo za potsetuvawe, takov e primerot so proektite na VMRO-DPMNE, za so decenii najavuvanite hidrocentrali Чebren, Gali{te, Bo{kov most i megaproektite “Vardarska Dolina” i “Lukovo pole” koi s$ u{te ~ekaat svoja zavr{nica. Niz programata na ovaa partija, ovie proekti s$ u{te stojat kako top proekti na partijata.

PREMALI, A PREAMBICIOZNI! Osven golemite partii, za koi o~ekuvano e za vreme na izborniot cuklus da vetuvaat “brda i dolini”, ambicioznosta vo programite i proektite se gleda i kaj pomalite partii. Taka, na primer, novosozdadenata partija Evropska Partija na Makedonija, na gospodinot Nelko Nelkovski, vo svojata programa predviduva izgradba na tri novi grada - Menada (grad vo podno`jeto me|u Mavrovo i [ar Planina), Mariovo (grad- makedonska silikonska dolina) i Muza (grad vo podno`jeto na planinata Gali~ica – Makedonski Holivud).

Osven ovoj proekt na Nelkovski, kako pream-

biciozen analiti~arite go komentiraat i proektot na Liberl-demokratskata partija na Makedonija - “Sekoj gra|anin akcioner”. Primeri ima u{te mnogu, kako {to e, na primer, proketot “Od trpeza do niva” na Socijaldemokratska unija.

No, ambicioznosta na malite partii se manifestira i preku toa {to del od ovie partii ponudile samo izborna programa, bez pokonkretna sodr`ina najverojatno vodeni od parolata “ne e va`no da pobedi{, va`no e da u~estvuva{“. Taka, kaj ovie partii osven op{tite konstatacii deka partijata }e ja vnese zemjata vo EU i NATO, }e ja namali siroma{tijata i nevrabotenosta, }e go pottiknat ekonomskiot razvoj i }e pridonesat za pomoderno zdravstvo, ne se nudat konkretni proekti ili konkretni ~ekori preku koi partijata navistina }e gi ostvari vaka zacrtanite celi. Toa go potvrduva i faktot {to kaj del od niv, linkovite na internet-portalot na partijata koi vodat do programata na taa partija, s$ u{te se vo izrabotka i pokraj toa {to izborite ve}e i oficijalno se zavr{eni.

o Solun }e se pe~ati prv gr~ko-makedonski re~nik, koj }e bide promoviran na 22 juni vo Brisel, a go finansira Centar Maurits Coppieters, fondacija na Evropskata Slobodna Alijansa, ~ii ~lenovi se i gr~ki evropratenici.

Toa se pari od Evropskiot parlament koi gi dobiva politi~kata fondacija SMS, {to zna~i deka i Grcija u~estvuva vo finanisiraweto. Re~nikot e nadopolnuvawe na prviot tom Gr~ko–makedonski re~nik, koj be{e izdaden pred dve godini. Negovata promocija vo Atina be{e prekinata otkako vo salata upadnaa gr~kite neonacisti. Za da se izbegnat incidenti ovojpat inicijatorite na re~nikot: Domot na Makedonskata Kultura od Lerin vo sorabotka so partijata na Makedoncite Vino`ito, odlu~ile promocijata da bide vo Evropskiot parlament vo Brisel. Na promocijata pokanet e i premierot Papandreu koj denovive }e prestojuva vo Brisel. Od Vino`ito najavija deka na promocijata } e bide aktualizirano i pra{aweto na makedonskoto malcinstvo i u{te edna{ }e se povika Grcija da gi po~ituva malcinskite prava. Najavena e i debata na tema: “Mostovi na dijalog” na koja obra}awe }e imaat pove}e evropski parlamentarci.

“EKONOMIST”: HRVATSKA EDEN ^EKOR NAPRED, MAKEDONIJA DVA NAZAD! apadniot Balkan se dvi`i ~ekor napred, dva ~ekori nazad, pi{uva londonski “Ekonomist” vo najnovoto izdanie. Ako Hrvatska odi napred, dobivja}i odobrenie da stane ~lenka na Evropskata unija, najverojatno kon sredinata na 2013 godina, sostojbata so Makedonija e mnogu porazli~na. Makedonija podiga gigantska bronzena statua na Aleksandar Veliki, poteg koj garantira deka taa }e gi izgubi svoite prijateli i simpatiite, dodeka, pak, Albanija e zaglavena vo beskone~na politi~ka kriza, pi{uva “Ekonomist”.

“Makedonija dobi mnogu simpatii za svojata pozicija.

Pa, koga Makedoncite objavija deka planiraat da stavat statua na Aleksandar vo centarot na Skopje, mnogumina pomislija deka stanuva zbor za {ega, za da se iznerviraat Grcite, koi go gledaat kako centralna figura vo nivnata istorija i kultura. No, ne stanuva{e zbor za nikakva {ega. Izleani vo Italija, delovite stignaa i statuata treba da bide postavena”, se veli vo ugledniot londonski vesnik, kade {to se potencira i deka pretstavnicite na Evropskata unija se vo o~aj, no, ne i Nikola Gruevski.

“Toj si zavr{i dobra rabota so takvi populisti~ki gestovi, bez problem pobeduvaj}i na parlamentarnite izbori koi se odr`aa na 5 juni. No, dali sega mo`e da go restartira zako~eniot proces za za~lenuvawe vo EU, kako najdobar na~in da se sozdade doverba i da se donesat stranski investicii i novi rabotni mesta?”, pra{uva “Ekomonist”.

Z

DRAMA SO KONCESIJA NA A1 PLATENA PREKU SDSM

INSTITUCITE GO ^E[LAAT DOGOVOROT ZA CESIJA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ogovorot za cesija preku koj SDSM & ja plati koncesijata na A1 televizija, obvrska koja se ispolnuva sekoja godina, e legalen bidej}i politi~kata partija e pravno lice, a vak-vite dogovori se zakonski predvideni, me|utoa pra{awe e kolku e moralen, pojasnuvaat analiti~ari za “Kapital”.

“SDSM ima dolg kon A1 televizija po osnova na reklamirawe ili sli~no koj mora da go podmiri, a vo ovoj slu~aj tie odlu~ile da go storat toa preku cesija vo dogovor so mediumot. No, ovoj dogovor otvora edna moralna dilema, a toa e deka politi~ka partija se javuva

D

kako finansier na medium”, veli profesorot Sa{o Arsov od Ekonomskiot fakultet.

Vo dogovorot pi{uva, A1 televizija gi otstapuva svoite pobaruvawa {to gi ima od SDSM vo korist na SRD vo iznos od re~isi 40 iljadi evra.

INSTITUCIITE ZAPOZNAENI SO SLU^AJOT “Zapoznaeni sme i so dokumentite i istite se razgleduvaat od strana na nadle`nite slu`bi koi istovremeno rabotat i na slu~ajot na A1”, velat od UJP, a od MVR informiraat deka & stojat na rspolagawe na UJP dokolku bide potrebna nivna asistencija za slu~ajot.

Kako del od redovnoto postapuvawe slu~ajot }e go razgleduva i Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija.

“Komisijata }e go razgleduva dogovorot za cesija kako

del od nejzinoto voobi~aeno postapuvawe vo vrska so finansiskite izve{tai na politi~kite partii za vreme na izborniot period”, izjavi pretsedatelot Zafirovski.

Pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski, veli deka dogovorot za cesija e edinstven na~in na koj mo`e da se naplati obvrska od subjekt so zamrznata smetka. Dokolku A1 televizija ne go platela ovoj dolg taa mo`ela da se soo~i so gubewe na koncesijata.

“Za Sovetot da gi primi parite ne treba jas da gi svikam site ~lenovi ili da se donesuva odluka. Sovetot vo poln sostav odlu~uva za nekoja javna nabavka. Sovetot nema obvrska da go ispituva potekloto na parite”, veli Stefanovski.

Toj veli deka razmisluva {to

da prezeme vo vrska so licata od Sovetot koi dozvolile ovie dokumenti da izlezat vo javnosta. Od A1 televizija velat deka vo ovoj dogovor nema ni{to sporno.

“I drugi firmi ni pla}aat taka. Nie taka funkcionirame pet meseci, ne samo so SDSM, tuku i so drugi firmi. UJP dozvoluva da si podelime plati po pat na cesija. Toa e mehanizam {to dr`avata ni go ovozmo`uva vo vreme na zamrznata smetka”, velat od A1.

Od SDSM velat deka ne ja platile koncesijata na A1, tuku gi podmirile svoite obvrski sprema ovoj medium, isto kako {to gi platile svoite obvrski sprema site drugi pe~ateni i elektronski mediumi za parlamentarnite izbori 2011 godina.

SDSM NEMA DA SE PODELI! DSM i pokraj vnatre{nite previrawa, nema da se podeli na dve, kako {to o~ekuvaat mnogumina.

Ova e stavot na partijata, otkako po neuspehot na izborite mnogu prognozi za razvojot na nastanite na Biha~ka se odvivaa vo toj pravec.

Od sednicata na Centralniot odbor na partijata za ~ij tek, razli~ni partiski strukturi razli~no brifiraa, proizleze faktot deka Branko Crvenkovski nema da ja napu{ti liderskata pozicija, a toa se o~ekuva da sleduva kako ishod i od Kongresot koj e zaka`an za 3 juli, a na koj }e se glasa doverba na partiskoto rakovodstvo. Vo sekoj slu~aj, site partiski “krila” se ubedeni deka nema da ima tektonski vantre{ni pomestuvawa vo ovoj period, oti toa bi bilo pogubno za SDSM. “Iskustvoto so Tito Petkovski poka`a deka nema smisla da se pravi nova partija. Чumu toa, ako podocna povtorno bi morale tie dve partii da se obedinat!?

Samo }e se oslabi SDSM i nema ni{to da se dobie od takvite aktivnosti”, velat del od partiskite ~lenovi, koi isto kako i nekoi od osnova~ite, smetaat deka iako ne e vreme za podelbi, potrebna e silna vnatrepartiska reformacija i celosno menuvawe na strategijata protiv VMRO-DPMNE, koja petta godina po red se poka`uva kako neuspe{na.

S

Kompanii / Pazari / Finansii

8 MBI 10

2.673

MBID

2.685

117,42

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

OMB

2.680 2.663

117,41

2.675 2.670

2.653

117,40

2.665 2.643

117,39

2.660 2.655

2.633

117,38

2.650 2.623

2.645

13.06

14.06

15.06

16.06

17.06

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,37 13.06

14.06

15.06

16.06

17.06

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

13.06

14.06

15.06

16.06

17.06

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

SO KVALITETNA KREDITNA ADMINISTRACIJA DO POGOLEMA AKTIVNOST NA BANKITE o uslovi na visoka konkurencija i zgolemeni rizici vo raboteweto vo bankite, eden od klu~nite elementi za zgolemuvawe na kreditnata aktivnost e osloboduvawe na sektorot za proda`ba na kreditni proizvodi na pravni i fizi~ki lica od pozadniska rabota i negovo naso~uvawe kon razvivawe i usovr{uvawe na proda`nata aktivnost i kultura.

Vo ovaa nasoka e s$ poza~estenoto voveduvawe na centralizirana kreditna administracija vo bankite.

So podelba i specijalizirawe na aktivnostite na proda`ni i administrativni, se obezbeduva soodvetna kreditna disciplina, pogolem kvalitet i to~nost vo raboteweto.

Aktivnostite na kreditnata administracija se fokusirani na procesite na podgotovka na dokumentacija od aspekt na vidot na finansiskiot proizvod i potrebnata dokumentacija koja treba da ja podnese klientot vo bankata, koordinacija so account menaxerite i posredno so klientite, poradi evidentirawe na relevantni nastani i promeni vo tekot na `ivotniot ciklus na kreditniot proizvod, izgotvuvawe na standardizirani i poedine~ni dogovori za kredit i obezbeduvawe na kredit, kako i u~estvo vo postapki na izgotvuvawe na dogovori od treta strana ili sindicirani dogovori, i isplata na krediti i komplemtirawe na dokumentacija preku sproveduvawe na kone~na kontrola pred realizacija i sreduvawe i arhivirawe na dosieja soglasno so interni i eksterni regulatorni akti.

Dosieto za kreditniot proizvod pretstavuva centralen instrument na dokumentacijata.

Istoto treba da gi sodr`i site potrebni dokumenti i odluki relevantni za odobruvawe

V

na krediten proizvod, za vo sekoe vreme da se ovozmo`i revizija i proverka na celokupniot proces na odobruvawe i realizacija na kreditot.

Nekoi banki poseduvaat i koristat softverski programi koi ovozmo`uvaat avtomatizirana izrabotka na dogovori za kredit bazirana na informacii i podatoci koi se sodr`ani vo kreditnoto dosie, preku programi vo koi se implementirani moduli na tekst, terkovi i obrasci. Vo vakov slu~aj, kreditniot analiti~ar dobiva podgotven dogovor za krediten proizvod i istiot se fokusira na proverka na dogovorot za dvojno da go iskontrolira, kako i da ja isklu~i mo`nosta od eventualni propusti i gre{ki vo raboteweto. Osobeno e va`no da se razgrani~i internata koordinacija na organizacionite delovi za odnosi so klienti (proda`ba) i kreditna administracija i proverkata na dogovorite od samiot moment na sklu~uvawe na dogovorot me|u bankata i klinetot. Poradi toa, internite upatstva na bankata mora da predviduvaat i posebno ovlastvuvawe za potpisnici na dogovori vo ime na bankata.

Na internacionalno nivo, sistemite koi ovozmo`uvaat kompletna elektronska sodr`ajnost na podatoci i dokumenti vo nasoka na poddr`uvawe i zabrzuvawe na celokupniot proces na kreditirawe, dobivaat s$ pogolema va`nost i zna~ajnost. Takanare~enite “Elektronski dosieja� koi, vo svojata najsofisticirana forma, se vgradeni vo sistemot na upravuvawe so celokupnite raboti, ovozmo`uvaat zna~itelno pogolema efikasnost, osobeno pri transakcii so standardizirani kreditni proizvodi. Kontinuiranoto sledewe na vnesot na podatoci i analizata na procesot, isto taka, pridonesuva za iz-

BILJANA ALEKSANDROVA STRU^EN SORABOTNIK VO DIREKCIJA ZA ADMINISTRACIJA NA PLASMANI [PARKASE BANKA MAKEDONIJA AD SKOPJE

Preku podelba i specijalizirawe na aktivnostite na proda`ni i administrativni, se obezbeduva soodvetna kreditna disciplina, pogolem kvalitet i to~nost vo raboteweto begnuvawe i otstranuvawe na gre{ki vo raboteweto. Ottuka, avtomatiziraniot prenos na podatoci dava adekvatna za{tita vo odnos na ra~niot prenos na podatoci. Pokraj toa, rabotnite procesi kontinuirano se proveruvaat vo pogled na poodelnite rabotni ~ekori propi{ani so internite upatstva, {to podrazbira deka vrabotenite koi go opslu`uvaat sistemot avtomatski }e se zapoznaat so site gre{ki koi nastanale pri procesiraweto na kreditniot proizvod na koj rabotat. Vo sekoj slu~aj, s$ u{te ima potreba od fizi~ko dokumentirawe na originalni dokumenti.

Od aspekt na isplatata na krediti, klu~en element e kone~nata proverka na dokumentacijata od kreditnoto dosie. Proverkata treba da gi opfati najmalku slednite najzna~ajni to~ki: -usoglasenost so internite proceduri; -kompletnost na kreditnata aplikacija; -priem na potvrda deka klientot-kreditobaratel gi ispolnil site potrebni uslovi; -potpi{ani dogovori za kred-

it i/ili vospostavuvawe na zalo`no pravo vo soglasnost so odlukata za odobruvawe na kreditniot proizvod.

Za sproveduvawe na proverkata pred isplata na kredit, mo`e da koristat razli~ni modeli. za da se zgolemi efikasnosta, mo`e da bide korisno ako proverkata pred isplata na kreditot se centralizira za odredeni segmenti na sli~ni pofrekventni kreditni proizvodi. Sepak, vo mnogu slu~ai, proverkata pred isplata na kreditot se sproveduva od strana na neposrednite pretpostaveni na vrabotenite odgovorni za konkretniot proizvod.

Streme`ot na bankite za namaluvawe na rizicite vo raboteweto, nalaga celokupniot raboten proces da se dizajnira na na~in koj obezbeduva vraboteniot koj ja vr{i kone~nata proverka pred isplata da odlu~i, samostojno i nezavisno od odgovornite za konkretnata kreditna izlo`enost koi rabotat vo slu`bite za proda`ba, analiza na krediten rizik ili odobruvawe na krediti.

NEDELNO TRGUVAWE

AKCIJATA NA TTK BANKA PORASNA ZA 12,68% inatata nedela na Makedonskata berza definitivno ja odbele`a trguvaweto so akciite na TTK Banka, koi za sedum dena porasnaa za 12,68%. Na redovniot pazar najgolem rast zabele`aa akcite na Ar~elormital (CRM) so procentualen rast na prose~nata cena od 3,17%.

Na oficijalniot pazar najmnogu padnaa akciite na R@ Uslugi od 6,47%.

Najgolem promet na oficijalniot pazar, standardno, ostvarija akciite na Alkaloid, ~ii akcii se istrguvaa za vkupno 10,7 milioni denari. Od akciite, pak, koi se trguvaat na redovniot pazar, najgolemo u~estvo vo vkupniot nedelen promet imaa akciite na Makedonski Telekom so promet pogolem od 1 milion denari.

Glavniot berzanski indeks MBI-10 na nedelno nivo padna za 2,11% i trgovskata nedela ja zavr{i so vrednost od 2.610,18 indeksni poeni.

Indeksot MBID padna za 0,95% i nedelata ja zavr{i so vrednost od 2.654,22 indeksni poeni.

Indeksot na obvrznici OMB minatata nedela porasna za 0,03% i zatvori na 117,41 indeksni poeni.

Minatata nedela na Berzata vo Skopje, se ostvari promet od redovnoto trguvawe od 43,3 milioni denari, od koi 39,8 bea istrguvani na oficijalniot pazar, dodeka na redovniot pazar prometot be{e 3,5 milioni denari. Ili oficijalniot pazar u~estvuva so 91,92% vo ostvareniot promet, a redovniot pazar so 8,07%. Prometot od redovno trguvawe so akcii nedelno zabele`a zgolemuvawe od 27,55%Z, dodeka prometot od trguvawe so obvrznici se zgolemi za 23,32%, vo sporedba so prethodnata nedela.

M

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 17.06.2011)

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

OD EDNA BROKERSKA KU]A I 5 BANKI, ME\U KOI SE I TRITE NAJGOLEMI

9

ANXELA AGELER

SAMO TTK BANKA 17.03.2010 9 NAJDOBRO SE PODGOTVENA DA STANE RAZBIRAME PREKU MARKETMEJKER NA BERZATA! KULTURATA I SOVETNIK ZA OSNOSI SO JAVNOSTA VO AMBASADATA NA SAD VO MAKEDONIJA

Od {est ~lenki na Berzata koi mo`at da stanat marketmejkeri, me|u koi, pokraj pette banki, e i brokerskata ku}a Invest broker, samo TTK banka zasega e podgotvena da stane poddr`uva~ na likvidnosta na pazarot na kapital MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

d vkupno {est ~lenki na Makedonska berza koi mo`at da stanat marketmejkeri, me|u koi, pokraj trite najgolemi banki vo zemjava - Komercijalna, Stopanska i Tutunska banka - se i TTK banka, Centralna kooperativna banka i brokerskata ku} a Invest broker, samo TTK banka zasega e podgotvena da stane marketmejker na Makedonskata berza.

“TTK banka sigurno }e stane marketmejker. Nie kako banka imame odli~na ekipa vo toj del, tim koj ja raboti i mnogu dobro ja poznava taa problematika. Od druga strana, nie sme i edna od kompaniite-

O

osnova~i na Berzata. Zatoa, mislam deka }e bideme me|u prvite koi }e se priklu~at na ovaa inicijativa i } e staneme poddr`uva~ na likvidnosta. Ne mo`am da vi ka`am koga konkretno bi profunkcioniralo ova, zatoa {to kako banka treba da dobieme dopolnitelna soglasnost od Narodnata banka”, veli Dragoqub Arsovski, generalen direktor na TTK banka.

Glavnata finansiska direktorka na Komercijalna banka, Maja Stevkova-[terieva, s$ u{te ne gi znae site detali za mo`nostite koi gi nudi Makedonska berza za marketmejkerite i zatoa so sigurnost ne mo`e da ka`e kakva }e bide nivnata odluka po ova pra{awe.

“Doprva }e se informirame i }e gi analizirame site detali {to gi nosi ovaa novina. Zatoa {to treba da se ima predvid deka ako ja prifatime ovaa funkcija toa najverojatno } e vlijae vrz adekvatnosta

na na{iot kapital kako banka. Mislam deka ima aspekti koi vo izvesna mera se ograni~uva~ki, bidej}i stanuva zbor za trguvawe

DRAGOQ ARSOVSKI DRAGOQUB GENERALEN DIREKTOR NA TTK BANKA TTK banka sigurno }e stane marketmejker. Imame odli~na ekipa vo toj del, de tim koj mnogu dobro ja poznava pozna taa problematika.

Ni sme i edna od kompaniNie ite-osnova~i i na Berzata i zatoa mislam deka }e b bideme me|u prvite koi } se priklu~at na ovaa }e i inicijativa.

so hartii od vrednost, poradi {to postojano }e treba da se pravi novo vrednuvawe na kapitalot”, objasnuva Stevkova-[terieva.

“Kapital” gi pobara i direktorite na Stopanska, Tutunska i Centralna kooperativna banka za stav vo odnos na ova pra{awe, no tie ne bea dostapni za komentari.

Od Invest broker, pak, velat deka nema da se anga`iraat vo marketmejkerstvoto, zatoa {to vo ovoj moment na Berzata toa za niv e nelogi~en ~ekor.

“Vo ovoj moment, so vakov promet, ne bi se anga`irale kako marketmejkeri, zatoa {to na Berzata nema materijal za trguvawe. Od druga strana, i vo pravilata na Berzata ima mnogu ograni~uva~ki faktori. Na primer, visoki se parametrite za obezbeduvawe likvidnost na edna akcija”, veli Kiril Mitrovski, direktor na Invest broker.

Od vkupno 19 ~lenki na Berzata samo {est go ispolnuvaat osnovniot uslov za marketmejkerstvo, a toa e da imaat minimalen kapital od 500.000 evra. Marketmejkerite }e imaat obvrska za edna ili pove}e akcii sekojdnevno da davaat i kupovni i proda`ni nalozi, od tipot na limitiran so cena nalog. So toa }e ja odr`uvaat stabilna i ponudata i pobaruva~kata za tie hartii. Nivniot interes }e bide vo ostvaruvaweto zarabotka od razlikata vo cenata.

OBRAZOVANIETO VERICA JORDANOVA studirawe vo SAD. Vo ramkite na kulturolo{kite programi g-|a Ageler go brazovanieto, kul- izdvojuva Ambasadorskiot turata, mediumite fond za kulturna za{tita, se oblastite vo koi vo ~ii ramki vo momentov najmnogu se naso~eni se realiziraat dva golemi energijata i resursite na proekti - edniot e vo Stobi, Oddelot za odnosi so javnosta vreden 72.000 dolari, za vo amerikanskata ambas- restavracija na freskite i ada vo Makedonija. Tokmu drugiot za restavracija i ovie oblasti se izbrani za so~uvuvawe na manastirot klu~ni, zatoa {to vo niv Perivlepta vo Ohrid, vreden lu|eto najmnogu komuniciraat, 650.000 dolari. razmenuvaat idei i energija “Postojano se trudime da i se razbiraat, veli Anxela nao|ame novi i interesni Ageler, prviot ~ovek na ovoj na~ini na povrzuvawe so lu|eto i sekoja nova ideja sektor.

Vo intervju za poslednoto iz- e dobredojdena. Postojano danie na magazinot “Kapital” se pra{uvame me|usebe {to taa zboruva i za mediumskata mo`eme da napravime nasredina i predizvicite vo redno, {to mo`eme da napravime poinaku, no vo isto novinarskiot svet.

“Smetam deka eden od na- vreme dobivame i odli~ni jinteresnite predizvici idei koga razgovarame so }e bide novinarite da si lu|eto”, veli Ageler. go najdat mestoto vo ovaa nova sredina, da go zadr`at eti~koto odnesuvawe, ulogata na profesionalni novinari, da bidat slobodni, nepristrasni i nezavisni, da koristat kriti~ka analiza”, prepora~uva Ageler vo kontekst na brojnite programi i proekti nameneti za mediumite i novinarite.

Osobeno e gorda na pette amerikanski kat~iwa vo Skopje, [tip, Struga, Bitola i Tetovo, preku koi na lu|eto i zaednicite {irum Makedonija im prenesuvaat informacii, kulturni programi i razli~ni predavawa.

Mnogu lu|e doa|aat da se informiraat za mo`nostite za jordanova@kapital.com.mk

O

WWW.KAPITAL.MK

10 Intervju

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

VELE SAMAK

MINISTER BEZ RESOR, ZADOL@EN ZA PRIVLEKUVAWE STRANSKI INVESTICII

Inxija treba da slu`i kako primer za gradona~alnicite vo Makedonija da bidat podgotveni odnapred. Da ne se ~eka na investitorot da dojde, pa toga{ da gledaat {to mo`eme da ponudime, tuku odnapred da bidat podgotveni. Odlukata na Kromberg i [ubert za Bitola se bazira{e tokmu na podgotvenosta, a konkurencijata be{e me|u Prilep i Bitola

NA STRANSKITE INVESTITORI NE IM E VA@NO [TO MAKEDONIJA NE E ^LENKA VO EU I VO NATO SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

o{to vo Makedonija stranskite investicii se merat vo milioni evra, a vo zemjite vo regionot vo milijardi evra? Pritoa, imame predvid deka se sporeduvame so zemji koi ne se drasti~no pogolemi, ne se desetpati pogolemi od Makedonija, nitu po `ivoten standard, nitu po BDP, nitu po broj na naselenie.

Koga se pravat sporedbi treba da se ima predvid deka sporedbata mora da bide realna. Drugite zemji od regionot se drasti~no porazli~ni od nas, osobeno spored goleminata, {to zna~i deka ne mo`e da sporeduva zemja od dva milioni `iteli, koja e najmala vo regionot, so zemja koja ima 10 ili pove}e milioni `iteli.

Realnata sporedba me|u dve zemji vo odnos na stranskite investicii e nivoto na stranski investicii vo edna godina kako procent od brutodoma{niot proizvod na zemjata, zatoa {to stranskite investicii se eden vid dopolnitelen kapital na doma{nata ekonomija. Vo taa sporedba Makedonija e sli~na so zemjite od regionot.

Za `al, vo Makedonija pove}e nema privatizacii i osven mal broj uspe{ni privatizacii {to se brojat na prsti, vo koi bea privle~eni stranski kompanii, celiot proces na privatizacija vo Makedonija ne se koriste{e za privlekuvawe stranski investicii.

Zatoa, kako dr`ava gi nemame tie sumi milijardi evra stranski investici. [to se odnesuva do izve{tajot na Vienskiot institut, vo koj se prognozira deka vo Makedonija godinava }e vlezat 200 milioni evra stranski investicii, jas

Z

ve}e go komentirav deka e neseriozen, bidej}i ne se znae vrz osnova na {to se napraveni tie prognozi. Tie lu|e na Volstrit gi vikavme “tavanski nau~nici”, zatoa {to poglednuvaat vo tavan i ako ne{to im izgleda kako 200 si zapi{uvaat 200. Sakam da ka`am deka vo toj izve{taj ne e objasneta nitu metodologijata, nitu na~inot, nitu zo{to, nitu kako.

Spomenavte deka na{iot privatizaciski model ne bil sproveden so cel da se privle~at stranski investicii...

Eve, da pretpostavime deka toa e taka. No, istiot problem go imaat i zemjite od regionot. [to mislite zo{to makedonskata ekonomija, kako kompanii, neka se i privatizirani, neka se i originirani od 90-tite godini pa navamu, ne e atraktivna za prezemawe?

Sepak, ne bi generaliziral. Iako mojata nadle`nost se grinfild-investiciite, ~estopati koga razgovaram so nekoja stranska komapnija se postavuva i pra{aweto dali ima i nekoi kompanii koi se interesni za prezemawe. No, odlukite zavisat od slu~aj do slu~aj.

Jas imav uloga vo dve takvi investicii vo Makedonija. Ednata e Lura-Laktalis, koja ja prezede Ideal [ipka od Bitola, i vo ovoj slu~aj tuka bukvalno bea vo pra{awe dve scenarija: grinfild ili akvizicija. Mora da razjasnime deka nie kako vlada nemame nikakva uloga vo akviziciite. Nie mo`eme samo da ka`eme: “Imame lista so deset firmi, mo`ete da gi vidite”. Osven {to }e im potencirame koi se tie mo`ni firmi, nie na nekoj na~in im go prodavame i makedonskiot pazar.

Neli smetate deka e strate{ka gre{ka da se pu{ti Dukat ili Imlek vo mlekarnici vo Makedonija, da im se prodade pazar za tie da prodavaat svoe mleko, a ne da kupuvaat makedonsko mleko?

Ne e gre{ka, zatoa {to toa se privatni

firmi koi s$ u{te proizveduvaat vo Makedonija makedonsko mleko i po nivnite akvizicii.

Vo Makedonija vo ramkite na samata vlada ima disonantni tonovi. Na primer, imame ~etiri zagubari, pa se vle~eme so godini so tie ~etiri zagubari, a dopolnitelno propa|aat neuspe{ni tenderi. [to e problemot? [to se odnesuva do ovie firmi vo dr`avna sopstvenost, jas ne u~estvuvam direktno vo odlukite za nivna proda`ba. No, toa {to go znam e deka prioritetot e da se najde kupuva~ koj nema vedna{ da gi otpu{ti vrabotenite od rabota. Za `al, toa e golema bariera za proda`ba na ovie kompanii-zagubari, bidej}i nekoi od niv imaat golem vi{ok vraboteni.

Zo{to nema investicii vo energetikata i infrastrukturata? Toa se proekti koi treba da privle~at stotici milioni evra stranski kapital, no sepak, se odlagaat pet godini.

To~no tuka ima golem potencijal za privlekuvawe golemi sumi stranski investicii, no jas ne sum odgovoren za tie tenderi i za animirawe na firmi od tie segmenti, bidej}i mojot segment se grinfild-investiciite.

A ne mislite li deka e nekoordinirano ako Ministerstvoto za ekonomija ili vicepremierot za ekonomski pra{awa gi rabotat tenderite za golemite energetski kapaciteti, Ministerstvoto za transport gi raboti proektite za golemite infrastrukturni proekti, a Vie ste toj {to treba da privle~e stranski grinfild-investicii? Nadle`nostite se preklopuvaat, a imate ista cel.

Ne, nema preklopuvawe, bidej}i toa se razli~ni industrii, baraat razli~en pristap, razli~ni modeli na podgotvenost. Toa ne zna~i deka eden ist ~ovek treba da bide odgovoren za site domeni. Ima sorabotka tolku kolku {to mo`e da pomogne. Na primer,

ako dojde kaj mene investitor ili nie zapoznaeme investitor za energetika ili za infrastruktura, mu objasnuvame s$ {to treba da znae i go prepra}ame kaj soodvetnite ministerstva. Se slu~uva i obratno. Zna~i, postoi sorabotka kade {to treba, no mnogu golem zalak e isklu~ivo eden ~ovek da se fokusira na site tie domeni.

Pred pet godini se vetuva{e deka golemi svetski kompanii }e izgradat eden kup fabriki vo Makedonija vredni milijardi evra. Kolku grinfild-investicii ima privle~eno Makedonija vo izminatite pet godini i kolku ste zadovolni od rezultatite ako se sporedat so zemjite od regionot ili konkretno so Inxija, kade {to i vo vreme na kriza vlegoa mnogu grinfildinvesticii?

Procesot go po~navme od nula, vlegovme dosta agresivno i deneska gi gledame rezultatite. Godinava potvrdiv dve germanski investicii vo Makedonija vo avtomobilskiot sektor, koi iznesuvaat nad 30 milioni evra i okolu 5.000 vrabotuvawa.

Prvata e Kromberg i [ubert, koja }e investira vo Bitola, a vtorata s$ u{te razmisluva za lokacijata, a vo igra se tri gradovi vo Makedonija. So tie dve firmi jas imav prvi sostanoci so nivnite gazdi u{te vo 2007 godina.

Kromberg be{e poubedena, zatoa {to u{te na krajot od 2008 godina odlu~ija da investiraat vo Makedonija. Vtorata firma koja sega odlu~i da investira vo Makedonija proizveduva elektronski produkti za avtomobilska industrija.

Imame i drugi novi proekti dobieni samo vo ovaa godina, koi ni se prili~no napredni. Od 10-ina novi proekti jas se nadevam na eden-dva da donesat pozitivni odluki. Od tamu kade {to po~navme, odnosno od nula, imame golem efekt.

Vo odnos na sporedbata so regionot Inxija, realno ni e eden od najjakite konkurenti, iako e samo edna op{tina.

Realnosta e deka tamu ima pove}e, no mnogu pomali grinfild-investicii, koi vo prosek se dvi`at nekade po 2-3 milioni evra. Najgolemata tamo{na investicija e na Grundfos, za koja i Makedonija be{e vo igra do posleden moment. Toa bea dosta te{ki pregovori, tie gi gledaa Bitola i Skopje, no na krajot odlu~ija da investiraat vo Inxija.

Zo{to odlu~uvaat da investiraat vo Inxija, a ne vo Makedonija?

Od tie nekolku mali firmi, kako {to imam zabele`ano, za sekoj proekt ima razli~ni faktori i nekoga{ e vo pra{awe isklu~ivo lokacijata. Tie gledaat da e vo blizina na Evropskata unija i toa im e nekoja prednost. Za Grundfos mo`am da vi ka`am deka pokraj site diskusii, pregovori i kalkulacii, nie bevme podobri vo 10 raboti, tie bea podobri vo drugi 10 raboti, na krajot se svede na toa deka tie imaat fabriki vo Ungarija, a Inxija im be{e poblisku do Ungarija i tamu vedna{ kupija zemji{te bez tender za dva dena.

Vo pra{awe bea danskite menaxeri, koi treba{e da gi pra}aat vo Srbija, i nim Inxija im be{e poblisku do Ungarija, kade {to ve}e imaat fabrika vo sporedba so Makedonija.

Inxija treba da slu`i kako primer za gradona~alnicite vo Makedonija da bidat podgotveni odnapred. Da ne se ~eka na investitorot da dojde, pa toga{ da gledaat {to mo`eme da ponudime, tuku odnapred da bidat podgotveni.

Odlukata na Kromberg i [ubert za Bitola se bazira{e tokmu na podgotvenosta, a konkurencijata be{e me|u Prilep i Bitola. Me|utoa, koga dojde vreme za finalna odluka, nekolkute lokacii vo Prilep bea nepodgotveni, iako Kromberg go preferira{e Prilep. Nema{e infrastruktura, urbani planovi, {to bi traelo okolu {est meseci. A Bitola be{e ve}e podgotvena.

Velite deka op{tinite treba da bidat podgotveni. No, od druga strana, ministerot za transport i vrski, Mile Janakievski, ne saka da potpi{e za zemji{teto da go koristat lokalnite op{tini sami. Ima li sinergija me|u Vladata i op{tinite, voop{to?

Bitola u{te pred tri godini ja podgotvuva{e industriskata zona vo @abeni, zatoa {to tie videle realna pobaruva~ka i re{ile deka treba da ja napravat. Tie se podgotvuvaa i koga ne mo`ea da raspolagaat so zemji{teto.

Gradona~alnikot agresivno si turka{e da ima zona, da bide podgotvena, da se donese infrastruktura, da se obezbedat sredstva itn. Site tie raboti mo`at da se pravat i bez da se vladee so zemji{teto. Eden problem na koj nie naidovme, generalno, e deka nekoga{ e te{ko i da se najde parcela, ako na

primer, stranskata kompanija pobara parcela od pet do {est hektari, bidej}i, realno, vo Makedonija imame eden kup rascepkano zemji{te koe te{ko i dolgo se spojuva. Gradona~alnicite imaat mo`nost da ja po~nat taa po~etna podgotovka. Zatoa, Inxija ni e konkurent.

Koga stanuva zbor za Bunarxik, imame i parceli, imame i infrastruktura i potpi{ani memorandumi za sorabotka, pa sepak, stranskite investitori gi nema. Zo{to site, navodno, dogovoreni investicii kako Haer i Triju, Montipe, Tehnohoze, Orlandi, [i{exam, ostanaa nerealizirani i ne izgradija fabriki vo Bunarxik?

Vo Bunarxik momentalno ima tri fabriki i dve novi se vo tek na realizacija. Memorandumite gi potpi{uvame so stranskite firmi koga tie }e donesat nekoja odluka za investirawe i imame dogovoreno nekoi na~elni uslovi, na primer lokacija, beneficii, rokovi za gradewe i vrabotuvawe itn. i toa e kako osnova vrz koja se pravi dogovor, na primer, za kupuvawe ili zakup na nekoe zemji{te. Memorandumite se potpi{uvaat isklu~ivo koga firmite nosat odluka i sakaat da se oficijalizira toa {to bilo dogovoreno na sostanok. Za `al, od 2008 do 2009 godina drasti~no se smeni situacijata i toa be{e edinstvena pri~ina za zastoj na site tie investicii. Nie odr`uvame relacii so niv, taka {to e pra{awe na vreme, mo`ebi edna godina, koga na Montipe }e mu treba nov kapacitet. Ako toa se slu~i, povtorno bi ja razgleduvale i Makedonija. Memorandumite ne mora sekoga{ da gi potpi{uvame, kako {to be{e za Kromberg i [ubert, no nitu edna firma nema da potpi{e memorandum ako nema doneseno odluka za investirawe.

Otkoga }e ubedite nekoj stranski investitor da dojde vo Makedonija, dali imate uvid {to se slu~uva so investitorot do donesuvaweto na krajnata odluka?

Ciklusot na donesuvawe odluka za investicija trae dve do tri godini i apsoltuno imame kontrola vrz toj proces. Poradi toj dolg ciklus, koj ponekoga{ opfa}a i ekonomski i politi~ki ciklusi, mora da imame takov kontinuitet i kontrola, bidej}i sme mala zemja i ne mo`eme da si dozvolime da pravime gre{ki i propusti. Jas dosega sum organiziral 52 poseti za investiciski analizi na najgolemite stranski firmi vo Makedonija, kako {to se HP, Foxconn, Honeywell, Volkswagen, Bosch, Grundfos, Vetropack itn.

So site tie firmi imalo razni proekti i postojano odr`uvame relacii. Del od niv gi odlo`ile, del se odlu~ile za drugi zemji, a del se tekovni.

Kolku politi~kata neizvesnost povrzano so toa {to ne sme ~lenki vo NATO i vo EU gi odbiva investitorite od Makedonija?

Ova {to go spomenuvate naj~esto se postavuva kako problem od lokalnite politi~ari i diplomati koi imaat mnogu mal kontakt so potencijalnite investitori. Jas toa go znaam li~no.

Sekako deka interesot na Vladata e da bideme vo EU i vo NATO. No, toa {to ne sme nema vlijanie vrz stranskite investicii. Firmite gledaat vo koj pravec odat reformite i dali tie mo`at vo vladata da vidat partner koj preku investicijata }e im gi re{i delovnite problemi.

Neodamne{nata anketa na Germanskomakedonskata ekonomska komora, koja stasuva i do mnogu potencijalni investitori od Germanija, poka`uva deka investitorite vo Makedonija se najnezadovolni od javnata administracija, javnata infrastruktura, borbata protiv korupcijata i pravnata sigurnost. Toa se ~etiri faktori koi direktno vlijaat vrz odlukata za investirawe, a se pod nadle`nost na vlasta.

Za taa anketa mo`am da vi ka`am deka varira od godina vo godina. Edna{ ima pozitivni, a druga godina negativni rezultati. Nesomneno e deka ima potreba za reformi i podobruvawa vo site domeni. No, ne veruvam deka taa anketa e klu~na za novi investicii, bidej}i mnogu firmi, i golemi i mali, smetaat deka se sposobni da gi nadminat tie problemi i svesni se vo kakva zemja doa|aat. Se soglasuvam deka ima potreba od promeni i reformi vo administracijata i za toa glasaa gra|anite, da se prodol`at tie reformi, no ne bi & dal tolkava va`nost na taa anketa.

Ima domeni vo koi tie reformi treba da prodol`at progresivno.

No, fakt e i deka izve{taite Doing Business od Svetska banka n$ ocenuvaat pozitivno spored napravenite reformi.

no.

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

STANDARD & POORS GO NAMALI REJTINGOT NA ^ETIRITE NAJGOLEMI GR^KI BANKI

TOP 10

03

11

NAJPLATENI DIREKTORI IREKTORI VO SVETOT

BANKROTOT NA DR@AVATA UDRI I PO GR^KITE BANKI

na Grcija e glavnata pri~ina poradi koja rejtingot na Bankrotot ~etirite najgolemi gr~ki banki e namalen od BB na CCC, {to e najnizok rejting koj uka`uva na mo`nost od bankrot. Vo Stopanska banka Skopje, ~ij sopstvenik e gr~kata NBG, uveruvaat dejka bankite so gr~ki kapital vo Makedonija se stabilni

SITE GO SAKAAT DIREKTOROT NA VOLT DIZNI

BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

e|unarodnata rejting agencija Standard&Poors go namali rejtingot na ~etirite najgolemi gr~ki banki National Bank of Greece, EFG Eurobank, Alpha Bank i Piraeus Bank, otkako minatata nedela istata agencija go namali i rejtingot na Grcija na najnizok, so mo`nost za bankrot.

Rejtingot na ~etirite najgolemi gr~ki banki e namalen od BB na CCC, so negativna perspektiva. Negativnata perspektiva zna~i mo`nost rejtingot na gr~kite banki da bide dopolnitelno namalen, a rejtingot CCC upatuva na momentalna izlo`enost na bankrot i e zavisna od odredeni biznis, finansiski i ekonomski uslovi za navremena otplata na dolgovite. Toa zna~i deka ako finansiskite i ekonomskite uslovi se vlo{at, postoi opasnost od nemawe kapacitet za redovno servisirawe na dolgovite.

Rejting agencijata S&P namaluvaweto na rejtingot go objasnuva so faktot deka gr~kite banki se premogu izlo`eni na golem rizik od naru{uvaweto na kreditnata sposobnost na Grcija i precepcijata deka zemjata }e mora da go prestrukturira dolgot. Gr~kata vlast go kritikuvaat drasti~noto namaluvawe na rejtingot so objasnuvawe deka rejting agencijata ne gi zela predvid razgovorite koi zemjata gi vodi so Evropskata unija i so Me|unarodniot monetaren fond (MMF).

Inaku Grcija poslednive nekolku dena se soo~uva so golemi protesti i nemiri protiv strogite reformi za {tedewe, ~ie usvojuvawe od Parlamentot e uslov za da ja dobie potrebnata finansiska pomo{ od EU i MMF. Za mnogu analiti~ari i ekonomski eksperti namaluvaweto na rejtingot na gr~kite banki e o~ekuvan poteg.

Op{toto pravilo e deka nitu edna banka ili kompanija ne mo`e da ima povisok rejting od toj na dr`avata vo

M

Kako {to site deca gi obo`avaat crtan-

koja rabotat. So ogled na faktot {to rejtingot na Grcija minatata nedela be{e drasti~no namalen od BB na CCC, za o~ekuvawe be{e deka sleden poteg }e bide namaluvawe na rejtingot na bankite. Ranlivosta na gr~kite banki doa|a od nivnata izlo`enost kon dolgot na gr~kata Vlada, koja se procenuva na 70 milijardi evra, iznos {to e blizu dvojno pogolem od nivniot kapital.

Vo sekoj slu~aj idninatata na gr~kite banki sega e vo racete na Evropskata centralna banka (ECB) i zavisi od toa dali ECB i ponatamu }e prodol`i da gi prifa}a gr~kite dr`avni obvrznici kako obezbeduvawe vo nivnite operacii za likvidnost. Vo slu~aj Grcija da bankrotira, ECB ne smee da go pravi toa vo slu~aj na Grcija da & se dozvoli restrukturirawe na dolgot, {to spored mnogumina, e mnogu verojatno scenario. Vo toj slu~aj, } e se zagrozi natamo{noto normalno rabotewe na gr~kite banki, {to spored Standard&Poors otvora i mo`nost za niven bankrot, odnosno vleguvawe vo zona kade {to kapitalot bi se namalil na mnogu nisko nivo, a bankite ne bi imale mo`nost da najdat pari za dokapitalizirawe.

Pred edna godina Grcija dobi pomo{ od 110 milijardi evra od MMF i EU za da ne bankrotira. No, sega sta-

GLIGOR BI[EV PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA STOPANSKA BANKA SKOPJE

NISKIOT REJTING NA NBG NEMA DA JA ZAGROZI STOPANSKA BANKA amaluvaweto na rejtingot na gr~kite banki ne e iznenaduvawe i be{e o~ekuvano, so ogled na toa {to neodamna be{e namalen i rejtingot na dr`avata Grcija, veli Gligor Bi{ev, pretsedatel na Upravniot odbor na Stopanska banka od Skopje. Dominanten sopstvenik na Stopanska, najgolemata banka vo Makedonija, e najgolemata gr~ka banka Nacionalna banka na Grcija (NBG), koja e me|u bankite so drasti~no namalen rejting.

Spored Bi{ev, namaleniot rejting sigurno }e vlijae vrz odlukite na privatnite investitori.

“Rejtingot e jazik koj site go razbiraat. Namaluvaweto na rejtingot na bankite, kako i na dr`avata, privatnite investitori }e go vkalkuliraat vo site svoi odluki”, veli Bi{ev. [to se odnesuva do Stopanska banka, Bi{ev potvrduva deka taa e stabilna i mnogu dobro kapitalizirana, {to ja pravi podgotvena da se spravi so kakvi bilo {okovi.

“Stopanska banka Skopje e isklu~itelno dobro kapitalizirana i ima adekvatnost na kapitalot od 18%, {to e pove}e od adekvatnosta na kapitalot na ostanatite dve najgolemi banki, i e daleku nad prosekot vo makedonskiot bankarski sistem od 16%.

Stopanska banka nema nikakva izlo`enost kon NBG, tuku NBG ima izlo`enost preku kapitalot vo Stopanska, {to zna~i }e nemame nikakva direktna posledica od namaluvaweto na rejtingot na grupacijata”, objasnuva Bi{ev. Na pra{aweto dali namaleniot rejting na nivnata mati~na banka }e zna~i pomala kreditna poddr{ka za kompaniite i bankite vo Makedonia, Bi{ev e deciden deka Stopanska banka Skopje nema nikakvi ograni~uvawa okolu toa kolkav iznos na krediti mo`e da plasira.

N

nuva jasno deka na Grcija }e & bide neophoden u{te eden paket-pomo{, koj spored procenkite, povtorno bi mo`el da dostigne pove}e od 100 milijardi evra. Vkupniot nadvore{en dolg na Grcija dostigna blizu 350 milijardi evra, odnosno 142% od vrednosta na bruto-doma{niot proizvod (BDP), odnosno od vrednosta na site proizvodi i uslugi koi Grcija gi proizveduva vo edna godina. Za spas na dr`avata od bankrot, gr~kata Vlada na ~elo so Jorgos Papndreu predlo`i petgodi{en plan za {tedewe koj predviduva namaluvawe na tro{ocite za 78,4 milijardi evra i novi merki za zgolemuvawe na buxetskite prihodi preku proda`ba na dr`aven imot, so cel deficitot vo buxetot da se svede pod 1% od BDP, od minatogodi{niot 10,5% od BDP. Revoltirani od strogite merki za {tedewe desetici iljadi gr~ki gra|ani izlegoa na protesti koi na momenti prerasnuvaa vo vistinska vojna so policijata.

Evropskite politi~ari predlagaat Grcija da dobie odlo`uvawe od sedum godini za da po~ne so otplatata na dolgovite, nadevaj}i se deka za toa vreme Grcija }e gi re{i ekonomskite problemi vo koi tone. No, s$ pogolem e brojot na evropski zemji na koi im e preku glava da gi pla}aat dolgovite na siroma{nite zemji vo evozonata koi se zadol`uvaat i tro{at pove} e otkolku {to sozdavaat, {to dopolnitelno ja zgolemuva verojatnosta deka Grcija mo`e da bankrtira.

BRITANSKITE BANKI POVLEKUVAAT PARI OD BANKITE VO EVROZONATA ode~kite britanski banki, me|u koi i Barklis, zna~itelno gi namalija iznosite na neobezbedenite pozajmici na bankite vo zonata na evroto, podgotvuvaj}i se za mo`nosta evrozonata da se soo~i so krediten udar kako rezultat na opasnosta od nesposobnosta na Grcija da gi pla}a svoite obvrski. Od bankite vo evrozonata ve}e se povle~eni desetici milijardi funti, javija mediumite vo London.

Bankarski izvori velat deka e neminovno britanskite banki pravat obidi za minimizirawe na mo`nite zagubi dokolku situacijata vo evroznata prodol`i da se vlo{uva.

Sega{nata situacija potsetuva na krizata od pred tri godini, koga zapre kreditiraweto, iako bankarskiot sistem vo Velika Britanija e finansiski pomo}en, otkolku vo Germanija, Italija i [panija.

V

ite filmovi na Volt Dizni, taka vozrasnite go vozvi{uvaat likot i deloto na direktorot na kompanijata, Robert Ajger.

Za {est godini toj ja pro{iri kompanijata, a nejziniot profit kontinuirano raste. Za filmskata industrija i Ajger, finansiskata kriza kako da ne postoe{e BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

obert A. Ajger stana presedatel na kompanijata Volt Dizni (The Walt Disney Company) vo oktomvri 2005 godina. Po pet godini Ajger stigna do godi{na zarabotuva~ka od 15,5 milioni dolari. No, negovite godi{ni primawa ne zavr{uvaat tuka. Dokolku Ajger gi prodade korporativnite hartii od vrednost mo`e na smetka da dobie 21,1 milioni dolari. Poradi toa, amerikanskiot magazin “Forbs” go smesti na tretoto mesto na listata najplateni direktori vo svetot.

Kako pretsedatel i direktor, Ajger ja upravuva{e najgolemata mediumska kompanija i del od najpo~ituvanite i najgolemite brendovi vo svetot. Negovata strate{ka vizija za Volt Dizni se fokusira{e vrz sozdavawe na najdobra kreativna sodr`ina, invoativnosta, primenata na najnovata tehnologija i osvojuvaweto novi pazari vo svetot.

Ajger ja izgradi bogatata istorija na Dizni so neverojatni crtani prikazni preku prezemaweto na Pixar (2006) i Marvel (2009), kompanii koi se zanimavaat so iznajmuvawe na oratori i glasovi za crtani filmovi.

So `elbata za nova tehnologija, Ajger go napravi Dizni lider vo svojata oblast.

Kako {to site deca gi obo`avaat crtanite filmovi na Volt Dizni, taka vozrasnite go veli~at likot i deloto na direktorot na kompanijata Robert Ajger. Za {est godini, toj ja pro{iri kompanijata, a nejziniot profit kontinuirano raste.

Za filmskata industrija i Ajger, finansiskata kriza kako da ne postoe{e.

Isklu~itelnoto iskustvo na Dizni, raznovidnata sodr`ina i unikatnite ve{tini na rabotewe na poseben na~in dovedoa do golemi rezultati vo 2010 godina. Za vreme na poslednata fiskalna godina, Dizni zabele`a rast od 5% vo prihodite i 24% vo vkupnata vrednost na akciite. Za vreme na mandatot na Ajger, Dizni stana najgolema mediumska kompanija vo svetot, so godi{en rast od 8%. Pazarnata kapitalizacija na Dizni vo momentov izneuva 80 milijardi dolari.

R

Ajger oficijalno mu se priklu~i na menaxmentskiot tim na Dizni vo 1996 godina kako rakovoditel na ABC Group, a vo 1999 godina dobi dopolnitelna odgovornost, stana pretsedatel na Volt Dizni interne{nal (Walt Disney International). Vo negovata uloga, toj go {ire{e i koordinira{e prisustvoto na Dizni nadvor od SAD, utvrduvaj}i go dene{niot me|unaroden rast na Dizni.

Kako rakovoditel na ABC Group, Ajger ja kontrolira{e televiziskata mre`a, kabelskata televizija, sektorite za radio i pe~atewe i rakovode{e so slo`enoto spojuvawe so Capital Cities/ABC i The Walt Disney Company.

Otkoga stana pretsedatel i direktor na Dizni, magazinot “For~n” go rangira{e Ajger me|u 25-te najmo}ni lu|e vo toj sektor (2006, 2007 godina), eden od najgolemite direktori (2009 godina) i eden od najdobrite direktori (2008, 2009, 2010 godina). Za vreme na negoviot mandat, kompanijata Volt Dizni e proglasena za najpo~ituvana kompanija vo SAD (2009, 2010, 2011 godina).

Ajger e ~len na bordot na direktori na National September 11 Memorial & Museum i Lincoln Center for the Performing Arts, Inc. Vo juni 2010 godina, Ajger stana sovetnik na pretsedatelot Obama, ~ija{to zada~a be{e da go promovira izvozot na SAD. Ajger e i ~len na Partnership for a New American Economy, koalicija na gradona~alnici i biznismeni vo SAD koja ja poddr`uva reformata za kontrolirana imigracija.

Sepak, patot do pretsedatelskata fotelja na Ajger ne bil premnogu ednostaven. Poteknuval od prose~no amerikansko semejstvo, no rastel so premnogu ambiciozni roditeli. Negovata majka rabotela vo Boardman Junior High School vo Ou{nsajd, Wujork, a tatko mu bil potpretsedatel i menaxer vo Greenvale Marketing Corporation i profesor po marketing i odnosi so javnost.

Ajger gi zavr{i svoite studii na Ithaca College, kade {to diplomiral so najvisoki pofalbi na katedrata za televizija i radio, vo ramkite na Roy H. Park School of Communications.

Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

[TO PRETSTAVUVA PROSPECTING?

“Za vreme na bura, nekoj gradi ku}i so cvrsti temeli, a nekoj veternici”. Ovaa aziska pogovorka mo`e da se primeni denes, vo vreme na kriza. I pokraj toa {to ni govorat site deka krizata pominala, sepak, svesni sme deka s$ u{te trae No, koga na prospecting }e mu se prijde na osmislen i profesionalen na~in, toga{ vsu{nost se raboti za proces. Prospecting e zbir od aktivnosti so edinstvena cel - dogovarawe na deloven sostanok. Vo toj moment zavr{uva procesot na pronao|awe novi klienti i po~nuva proda`bata.

Od taa pri~ina ne e ~udno {to mnogumina se razo~aruvaat od rezultatot, bidej}i namesto da dogovorat sostanok so potencijalnite klienti, tie nastojuvaat da im gi prodadat svoite proizvodi ili uslugi. Predvreme.

PODGOTOVKA Vo ovaa faza - podgotovka za povik, potrebno e da se fokusirate i da celite kon delovnite problemi na va{iot potencijalen klient. Na primer, lo{ata ekonomska situacija vo zemjata, nalo`uva kompaniite da go namalat brojot na svoite vraboteni. Toa zna~i deka ostanatite vraboteni treba da go dostignat istoto, duri i povisoko nivo na proda`ba za kompanijata da prodol`i normalno

o vakvi trbulentni vremiwa vistinski predizvik za sekoja kompanija e kako da gi izgradime ovie “veternici”, odnosno kako da gi iskoristime novite biznis-mo`nosti koi se pojavuvaat? Sekako, nema sami da se izgradat.

Tie treba da se sozdadat. No kako? Odgovorot e o~igleden: preku zgolemuvawe na obemot na biznis so postojnite klienti, no i preku pronao|awe novi potencijalni klienti.

Pronao|aweto novi klienti (Prospecting) naj~esto nastanuva spontano i bez posu{tinsko razbirawe na procesot. Prv ~ekor e telefonskoto javuvawe.

Vie go naso~uvate va{iot vraboten, koj nema mnogu rabota, bidej}i va{ata dejnost e vo kriza ili nekoj student koj e kaj vas na prakti~na rabota, da ja “pro{irat bazata na podatoci”. Toga{, tie se sre}avaat so dobro poznatiot problem: kako preku telefon, da ja pretstavat va{ata kompanija na nekoi nezainteresirani klienti koi slu~ajno gi pobarale.

Vi zvu~i poznato?

V

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

da funkcionira i raboti.

Tie vraboteni treba da rabotat ili pove}e ili, pak, popametno. Toa e eden vid biznis-problem kon koj treba da celite.

Ako vie ste trening-centar koj mo`e da gi obu~i tie lu|e da rabotat podobro i pouspe{no, ete vi tema na razgovor so potencijalnite klienti. Ili dokolku ste kompanija koja prodava tehnolo{ki napravi (gadgets), koi ja olesnuvaat rabotata na vrabotenite {to rabotat na teren, ete vi tema na razgovor so potencijalnite klienti. Lesno, zar ne? Sekako deka ne. Me|utoa, toa e vistinskiot pat.

PRV KONTAKT – POVIK Otkako ja napravivte detalnata priprema, sleduva telefonskiot razgovor. Vo ovaa faza se sre}avate so sogovornici koi ne gledaat potreba za va{ata usluga, zatoa {to, ednostavno, ne smetaat deka imaat nekakov problem. Чesta reakcija mo`e da bide toa deka vo momentov nemaat dovolno vreme da se postvetat na toj problem t.e. deka ne im e prioritetno toa za koe vie barate da razgovarate O

G

L

A

S

Pregled (i zabele{ki) na toa {to bilo napraveno dobro vo napravenite povici so cel da se povtori istoto, a {to bilo napreno lo{o – so cel da se korigira. Procenkata e samo zavr{en del od celokupniot proces na prospecting i po~etok na novite podgotovki za poagresiven pristap. Vpro~em, Barak Obama izjavi deka ovaa kriza }e n$ napravi pojaki. Ne ni pretpostavivme deka toa se odnesuva i na nas, ovde vo Makedonija.

Vo tekot na ovoj proces, nau~enite raboti se vredni za cel `ivot. Na primer, kako da utvrdite koi se Va{ite potencijalni klienti, a koi ne se i za kogo ne treba da gubite od va{eto dragoceno vreme. Isto taka, ovoj proces }e vi pomogne da utvrdite kade se locirani potencijalnite klienti? Sepak, naj{okantno soznanie za tie koi za prvpat se soo~uvaat so profesionalen pristap za pronao|awe novi klienti e BROJOT na novi kontakti koi se potrebni za da se ostvari proda`nata cel na kompanijata. Toj

so niv. Ili ednostavno, se zadovolni od momentalnata situacija i sega{nite dobavuva~i. Vo sekoj slu~aj, od slu{alka }e slu{nete NE BLAGODARAM. A {to }e ka`ete na situacijata koga ste potpolno spremni za razgovor i gi imate site neophodni informacii za delovnite problemi na potencijalniot klient, no ne mo`ete da stignete do vistinskata li~nost? Vo takov moment }e vi popre~i li~nosta koja vsu{nost e zadol`ena da go “{titi” direktorot so koj vie sakate da razgovarate. Tie, naj~esto, revnosni li~ni asistentki se li~nosti koi odgovaraat na soodvetno izbrana strategija. Poradi toa, vie treba da gi izbegnete ({to e navistina te{ko) ili da gi pridobiete na va{a strana. Pritoa, ne govorime za ispra} awe buket cve}e i belgiski ~okoladi (iako ne se zabraneti), tuku za ve{tini za soo~uvawe so t.n. zamenici.

PROCENKA Na krajot na ovoj proces, potrbno e da se napravi osvrt na napravenoto.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

MIROSLAV MILOJEVI] Vode~ki profesionalen trener vo oblastite na proda`ba i motivacija Predava~ na obukata "Prospektingkako da pronajdete novi klienti" www.tsl.mk

broj e ogromen i zastra{uva~ki. Toa e vsu{nost delovnata realnost, koja, za `al, ne e dobro poznata na na{ite prostori: prospecting e traen proces za koj morame da najdeme vreme, bez razlika na t.n. sekojdnevni obvrski. Vo sprotivno, koga-toga{ }e dojde do pad na pobaruva~kata za va{ite proizvodi/ uslugi i }e pretstavuva te{kotija za va{ite vraboteni, naviknati na pasivno ~ekawe klienti, da ufrlat vo “petta brzina” i da se rastr~aat po Makedonija so cel da pronajdat novi klienti. Duri i da imate golem kam{ik (ili morkov) da gi naterate da go storat baranoto, tie nema da bidat sposobni da go sprovedat.

O

G

L

A

S

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

13

SVET

0-24

...BORBA DO SMRT

...ZA DOBAR OTKUP

...VO ODBRANA ILI NAPAD?!

Se “spukaa” meksikanskite narkokarteli

Somaliskite pirati oslobodija germanski brod

Ju`na Koreja rasporedi raketi kon Severna Koreja

eksi~kite oficijalni slu`bi soop{tuvaat deka vo poslednite 24 ~asa vo industriskata prestolnina na Meksiko, Monterej, se ubieni 33 lica vo borbata za prevlast na teritorija me|u dvata najgolemi narkokarteli.

omaliski pirati oslobodija germanski tovaren brod kidnapiran vo april otkako im bil platen otkup, soop{tija deneska piratski i pomorski izvori. Dobivme otkup od 5,7 milioni dolari, izjavi pirat za zapadni mediumi.

okraj granicata so svojot sosed, Severna Koreja, Ju`na P Koreja rasporedi raketi od amerikansko proizvodstvo, koi so svojot golem doseg mo`at da go pogodat glavniot grad

M

S

na severot, Pjongjang.

]E DADE LI EU VTOR PAKET-POMO[ ZA GRCIJA

NOVA VLADA - POSLEDEN OBID ZA SPAS NA GRCIJA Sega se ~eka na Evropskata unija(EU) i MMF da dadat zeleno svetlo i da go odobrat vtoriot paket za pomo{ na Grcija od 110 milijardi evra. Na hartija, Papandreu go ispolni uslovot koj mu go postavi me|unarodnata zaednica, prvo reformi pa potoa zaem, no sega ostanuva neizvesno dali EU vtorpat }e ja spasuva zemjata ili }e ja gleda kako propa|a?!

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ogovorkata “dol`en kako Grcija” povtorno e aktuelna, i toa po samo edna godina otkako zemjata be{e za prvpat “spasena” od bankrot. Ovojpat, gr~kiot premier Jorgos Papandreu za mnogu kratko vreme napravi politikata da & podlegne na ekonomijata, pa taka za “~as” formira{e nova Vlada. Sega se ~eka samo na Evropskata unija(EU) i MMF da dadat zeleno svetlo i da go odobrat vtoriot paket za pomo{ od 110 milijardi evra. Na hartija, Papandreu go ispolni uslovot koj mu go postavi me|unarodnata zaednica, prvo reformi - pa potoa zaem, no sega ostanuva neizvesno dali EU vtorpat }e ja spasuva zemjata ili }e ja gleda kako propa|a?!

Iako tonovite od EU vo izminatite nekolku dena se smiruva~ki i se o~ekuva deka evropratenicite }e dadat zeleno svetlo za vtorata tran{a, sepak, dvete organizacii prethodno navedoa deka gr~kiot Parlament najprvin mora da odobri natamo{ni merki za {tedewe, pred da bidat isprateni sredstvata. Gr~kiot premier Jorgos Papandreu pobara od Parlamentot da odobri novi dano~ni zgolemuvawa, namaluvawe na tro{ocite i proda`ba na dr`avniot imot, no toa predizvika gnev kaj

P

golem broj negovi sonarodnici koi velat deka ve}e dovolno `rtvuvale. Spored anketite polovina Grcite se izjasnile deka se protiv merkite na {tedewe ~ie usvojuvawe e uslov Grcija da go dobie vtoriot paket-pomo{, {to zna~i deka protestite nema da zaprat.

DENESKA ]E SE GLASA ZA DOVERBA NA NOVATA VLADA Revolucionernite politi~ki promeni vo Grcija za opozicijata se politi~ko fijasko, za vladeja~kata PASOK triumf.

A deneska povtorno }e se glasa doverba na Vlada.

Iako nekolku pratenici ja napu{tija vladeja~kata politi~ka partija vo tekot na politi~koto `ari{te koe e glavniot epitet za Grcija vo tekot na minatata nedela, Papandreu ostana cvrsto na nozete.

“Jas ne sum ~ovek koj }e ja napu{ti dr`avata koga najmnogu sum & potreben.

Ekonomijata vleze vo kriza vo vreme na moeto vladeewe, i jas sum toj koj }e ja izvadi od kriza”. So ovie zborovi gr~kiot premier se obiduva{e da ja spre~i razbesnetata javnost koja na protestite niz atinskite ulici fizi~ki se presmeta so bezbednosnite sili i o{teti nekolku stotici dr`avni i privatni imovi.

No, do koga?!

Javnosta najmnogu se {okira od promenata na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Dimitri Drucas, koj si ja razmeni foteljata so evropratenikot Stavros Lamprinidis koj zastana na ~elo na Ministerstvoto.

Ovojpat Vladata }e ima i

dva vicepremieri, edniot Teodoros Pangalos, drugiot Evangelos Venizelos koj istovremeno }e bide i minister za finansii. So toa, Papandreu go smeni i ministerot za finansii, Jorgos Papakonstantinu, koj be{e arhitekt na spornata programa za {tedewe. Toj sega }e bide na ~elo na Ministerstvoto za `ivotna sredina. Vo noviot sostav na Vladata za prvpat vo ministerska fotelja }e sednat devet novi lu|e, dodeka 16 od postoe~kite ministri se “izbrkani” od Vladata.

ZO[TO NA EKONOMSKIOT KOLAPS VO GRCIJA MU NEMA KRAJ?!

Ekspertskata javnost e frustrirana od postojanoto prefrlawe na topkata od ednata vlast na drugite, od dr`avniot sektor na privatniot itn.

“Nikoj ne saka da ja prifati vinata za ekonomskata kriza so koja se soo~uva dr`avata. Pove}e od jasno e deka situacijata e opasna i e potreben “bolen, dolg i istraen medicinski tretman” za spas na ekonomijata. No, obi~niot narod ne ja razbira serioznosta na situacijata, ne samo vo Grcija, tuku i vo celiot svet”, istakna Jan Randolf, direktor na kompanijata za analizi na suvereniot rizik IHS Global Insajt.

Vo vreme koga dr`avniot dolg nadmina 340 milijardi evra, Grcija ne mo`e da najde konstruktiven odgovor za spas na dr`avata od politi~kata i ekonomskata kriza, pi{uva

“Atens wus”. Spored gr~kiot vesnik, vladata i opozicijata se obvinuvaat me|usebno deka nitu edna od stranite ne saka da najde odgovor na krizata, rabotnicite od privatniot sektor gi obvinuvaat rabotnicite od javnata uprava, dr`avnite slu`benici se revoltirani na dano~nite izmamnici, a za Grcite, korumpiranite politi~ari se najmasoven problem vo dr`avata.

No, {to gi krena Grcite na noze. Vo poslednava godina Grcija gi namali platite na vrabotenite vo javnata administracija za 10% i gi ukina rabotnite mesta za site vraboteni so dogovor na delo. No, i pokraj toa, problemite so buxetot ne se re{ija. Dano~nata evazija s$ u{te postoi, a spored procenkite na Ministerstvoto za trud, najmalku edna tretina od gr~kite dano~ni obvrznici go izbegnuvaat pla}aweto na danok, dodeka zagubite od dr`avnite pretprijatijazagubari za pet godini ja o{tetija dr`avnata kasa za 13 milijardi evra.

Grcija predizvika depresijacija na evroto, strav kaj investitorite, pad na trguvaweto na berzite Pritisnat od edna strana od me|unarodnite kreditori, od druga od gra|anite, a od treta od sopartijcite, gr~kiot premier Jorgos Papandreu, prvo se obide da ja nagovori

opozicijata na sozdavawe vlada na nacionalno edinstvo, a koga vo toa ne uspea, napravi celosna rekonstrukcija na Vladata.

Manevrot na gr~kiot premier pretstavuva obid niz Parlamentot da se proturkaat novite merki za {tedewe koi vklu~uvaat zgolemuvawe na danocite, namaluvawe na socijalnite prava i privatizacija na javni pretprijatija - merki bez koi EU i MMF nema da & pomognat na Grcija.

Stravot deka Grcija mo`e da bankrotira dovede do golema rasproda`ba na svetskite berzi, pa vo pad bea akciite na aziskiot, evropskiot i amerikanskiot pazar.

Na svetskite devizni pazari, minatata nedela prodol`ija da dominiraat depresijaciskite pritisoci na evroto vo odnos na dolarot. Otkako vo petokot trguvaweto po~na, soodnosot evro-dolar od 1,42 dolari za evro padna na 1,40 dolari za evro. Nedostigot od konsenzus na dr`avite-~lenki na Evropskata unija okolu pomo{ta na Grcija, vlijae{e i vrz kursot na evroto vo odnos na frankot, koj minatata nedela dostigna istoriski minimum i se trguva{e za pomalku od 1,2 franci za evro.

Analiti~arite predupreduvaat deka propasta na Grcija mo`e da bide kako kolapsot na amerikanskata investiciska banka Leman Braders, ~ija propast vo 2008 godina ja predizvika svetskata finansiska kriza. Kako {to prenesuva londonski “Fajnen{al tajms”, novata kriza vo Grcija nastana otkako minatiot mesec Me|unarodniot monetaren fond (MMF) se zakani deka nema da go “pu{ti” svojot del od novata

tran{a za pomo{ na zemjata vo vrednost od 12,6 milijardi evra, s$ dodeka EU ne prezeme merki so koi }e se osigura deka zemjata do idnata godina nema da ostane bez pari.

GRCIJA VINOVNIK ZA ZABAVENIOT EKONOMSKI RAST NA DR@AVITE OD EVROZONATA Imeno, dosega{nite merki za {tedewe na koi Grcija se obvrza po barawe na EU i MMF, predizvikaa u{te polo{a recesija, {to, pak, od druga strana izbri{a del od za{tedata koja ja donese krateweto na tro{ocite.

I pokraj zgolemuvaweto na danocite, vo dr`avnata blagajna vo tekot na prvite ~etiri meseci od ovaa godina, se sleaa pomalku pari otkolku istiot period lani.

Zaradi ova, izvesno e deka Atina i slednata godina nema da mo`e da pozajmuva pari na me|unarodniot pazar, tuku nejze }e & bide potreben nov paket finansiska pomo{ , koj najverojatno }e iznesuva 105 milijardi evra, pokraj 110 milijardi koi & bea dodeleni minatata godina. Dodeka se podgotvuva{e vtoriot paket finansiska pomo{ za Grcija, Germanija insistira{e deka i privatnite investitori dobrovolno treba da gi zamnat gr~kite obvrznici koi ve}e gi poseduvaat, za novi koi za naplata bi do{le duri za sedum godini.

Analiti~arite ve}e so meseci tvrdat deka e samo pra{awe na vreme koga investitorite vo gr~ki obvrznici }e mora da prifatat nekoj vid restrukturirawe, no ECB tvrdi deka toa bi ja zagrozilo celata evrozona, {to bi dovelo do kolaps na gr~ki, no i golemi zagubi i za francuskite i germanskite banki, bidej}i tie poseduvaat golem broj gr~ki obvrznici.

Soo~en so s$ pogolemata nervoza na pazarite, MMF sepak se soglasi da go isplati svojot del od finansiskata pomo{, pred da bide dogovoren noviot zaem, no pod eden uslov: gr~kata Vlada da doka`e deka e sposobna da go prifati noviot krug merki za {tedewe, pred da go prifati noviot paket za pomo{.

Feqton

14

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

MOSTOT GOLDEN GEJT

06

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti-~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

^UVAROT NA “ZLATNATA PORTA”

Sekoe spomenuvawe u na San Francisko r ja j budi u slikata na ogromniot r most Golden Gejt, j , kojj po svojot j specifi~en f lik nesomneno e popularen u r kolkuu i Ajfelovata jf kula. u Ovojj most,, kojj svoevremeno r j vise~ki most bil najdolgiot na svetot, e izgraden za vreme na najgolemata ekonomska k k kriza k vo zemjata, no so ogromna soglasnost od gra|anite, koi so voodu{evuvawe ja prifatile arhitektonskata zamisla na genijalniot Xozef [traus PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ko nekoga{ imate mo`nost da go posetite San Francisko, zadol`itelno pro{etajte se po Golden Gejt. Ne mo`ete da ja po~uvstvuvate golemina i visinata ako ne se pro{etate po nego, barem malku. Koga stoite na sredinata od mostot na visina od 60 metri nad vodata brodovite izgledaat kako mali igra~ki. Rastojanieto od eden kraj do drug e 2,7 kilometri, pa pro{etkata nema da vi odzeme mnogu vreme i navistina bi mo`ela da bide interesna.

Inaku, pe{acite mo`e da odat samo po isto~niot (stranata na gradot) trotoar na Golden Gejt. Dozvoleno e da se {etate so va{eto ku~e, no roleri i skejtbordi ne se dozvoleni.

Vo tekot na mnogu godini,

A

pred da bide izgraden mostot Golden Gejt, edinstveniot na~in da se premine preku zalivot San Francisko bil so traekt, pa do po~etokot na 20 vek zalivot se prenatrupal so traekti. Vo 20-tite godini na 20-ot vek in`enerot i graditel na mostot, Xozef [traus, bil ubeden deka treba da se izgradi most koj }e minuva niz Golden Gejt.

Mnogu grupi mu se sprotistavuvale, sekoja od svoi sebi~ni pri~ini.

Protivni~kiot tabor glavno bil od vojskata, drvose~a~ite i `eleznicata. No, pokraj site pre~ki, in`enerskiot predizvik bil ogromen – vo oblasta kade {to se nao|a mostot Golden Gejt ~estopati duvaat vetrovi so brzina i do 96 km/h, a silnite okeanski strui pod povr{inata minuvaat niz neramen kawon. Zgora na toa, vo tie godini se slu~uvala Golemata

PORTOKALOVIOT MOST ojata na mostot Golden Gejt e portokalovo-crvena, nare~ena i me|unarodno portokalova boja. Arhitektot Irving Morou ja odbral taa boja bidej}i se sovpa|a so okolinata na mostot.

Mostot bil celosno bojadisan koga bil izgraden, a potoa bil doteruvan vo narednite 27 godini. Vo 1965 godina originalnata boja bila otstraneta poradi korozija i zameneta so neorganska osnovna boja od cink-silikat i akrilna emulzija za prema~kuvawe, a procesot trael 30 godini. Denes bojata na mostot sekojdnevno se poprava.

Na mostot sekojdnevno rabotat 38 moleri, a 17 metalur{ki rabotnici go zamenuvaat korodiraniot ~elik i pricvrstuva~i.

B

depresija, nemalo dovolno sredstva, a ve}e bila po~nata izgradbata na mostot San Francisko Bej. I pokraj s$, [traus bil uporen, pa istorijata na mostot Golden Gejt po~na koga glasa~ite na San Francisko voodu{eveno go odobrija zaemot od 35 milioni dolari za izgradba na ova velelepno zdanie.

I koga ima sloga ima i ubavina. Eden od najinteresnite fakti za Golden Gejt e deka samo 11 lica zaginale za vreme na izgradbata, nov bezbednosen rekord za toa vreme.

Vo 1930 godina graditelite na mostot o~ekuvale po edna `rtva za eden milion dolari vo odnos na proizvodniot tro{ok, odnosno tie o~ekuvale 35 lica da umrat za vreme na izgradbata na mostot.

Edna od bezbednosnite inovacii na mostot be{e bezbednosnata mre`a pod mostot. Mre`ata im go

spasi `ivotot na 19 lica za vreme na izgradbata, a tie ~esto se narekuvaat i ~lenovi na Half Way to Hell Club.

Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte ja fantasti~nata prikazna za najgolemata luda `eleznica na svetot – Kingda Ka

FAKTI ZA GOLDEN GEJT

Mostot e proizveden vo Wu Xersi, Merilend i Pensilvanija, a potoa se prenesuval preku Panamskiot Kanal; Vkupna te`ina na ~elikot: 83.000 toni; Celosna dol`ina: zaedno so pristapnite pati{ta, 2.737 metri; Samo mostot: 1.966 metri; [iro~ina: 27 metri; Visina nad povr{inata na vodata (prose~no): 67 metri; Vkupna te`ina denes: 887.000 toni. Te`inata e namalena poradi noviot materijal za poddr{ka; Kulite na mostot se visoki 227 metri nad vodata; Sekoj stolb e so dimenzii 10x16 metri; Te`ina na sekoja kula 44.000 toni; Na mostot se instalirani 128 svetilki.

Toa se svetilki od po 250 vati i se postaveni vo 1972 godina; Za pe{acite ima 24 svetilki od 35 vati; Sekoja kula ja osvetluvaat 12 svetilki od po 400 vati.

SOOBRA]AJOT NA GOLDEN GEJT

Pominuvawa vo prosek - Okolu 41 milion tranziti godi{no i toa vo dvata pravci, vo sporedba so 33 milioni minuvawa vo prvata godina od otvoraweto; Poretki pominuvawa - Se slu~ile vo januari 1982 godina, za vreme na bura, koga se zatvoril avtopatot U. S. 101 severno od mostot. Na 6. januari taa godina bile zabele`ani samo 3.921 minuvawa na vozila vo tekot na denot; Naj~esti minuvawa - Na 27. oktomvri 1989 godina, nekolku dena po zemjotresot Loma Prieta, koga go zatvorile mostot San Francisko Bej, duri 162.414 vozila go pominale mostot; Totalen tranzit - Na 30. oktomvri 2002 godina slu`bata koja go sledi soobra}ajot na ovoj most prijavila deka dotoga{ mostot go pominale vkupno 1.754.094.967 vozila; Zatvorawa - Poradi vremenski nepogodi, silni vetrovi od nad 112 km/h, mostot e zatvoren vkupno tri pati. Kratko bil zatvoren koga na poseta do{le pretsedatelot Frenklin D. Ruzvelt i francuskiot pretsedatel [arld de Gol. A isto taka bil zatvoren i po povod 50 -godi{ninata od negovoto postoewe.

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Oglasi

15

KO M E RC I J A L E N O GL AS

KO M E RC I J A L E N O GL AS

Prezentacija na tema: “FINANSIRAWE NA REALNATA EKONOMIJA – KAKO DA SE PRIVLEЧE KAPITAL ZA RAZVOJ PREKU BERZATA?” 23 juni 2011 godina, 11:00-13:30 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat So cel zapoznavawe na kompaniite so mo`nosta za alternativen na~in na finansirawe na nivniot razvoj i pretstavuvawe na pridobivkite od kotirawe na Berzata, Makedonskata berza na hartii od vrednost i Grupacijata za rabotewe so hartii od vrednost pri Stopanskata komora na Makedonija na 23 juni 2011 godina so po~etok vo 11 ~asot organiziraat prezentacija na tema: “Finansirawe na realnata ekonomija – Kako da se privle~e kapital za razvoj preku Berzata?”.

Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 21 juni 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT Izvor: Kapital Objaveno: 14.06.2011 Dukat Makedonija,~lenka na Dukat grupacijata i na francuskata mlekarska grupacija Laktalis, Ve povikuva da se javite na konkurs za rabotno mesto: Brend Menaxer(m/`) So mesto na rabota vo Skopje Podetalni informacii mo`e da najdete na sajtot vrabotuvanje.com.mk Dokolku ste zainteresirani,ispratete svoja biografija najdocna do

28.06.2011 godina na slednata elektronska po{ta: ljudski-potencijali@dukat.hr MENAXMENT Izvor: Vest Objaveno: 15.06.2011 Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS), objavuva: Javen konkurs za Izvr{ni direktori Kandidatite treba da imaat: - Poznavawe na misijata na MCMS

i konceptite na gra|anskoto op{testvo i odr`liviot razvoj - Sposobnost za vodstvo orientacija,upravuvawe i motivirawe na drugite - Znaewa za generalen menaxment – osnovni rakovodni koncepti, organizaciski razvoj, strate{ko planirawe, ocenuvawe, finansiski planirawe i rakovodewe, rakovodewe so ~ove~ki resursi - Sposobnost za komunikacija i prezentacija - Visok integritet, odgovornost i ot~etnost - Po~it

za drugite, vklu~itelnost i participativnost, poddr{ka na multikulturnosta i na nenasilstvoto. Konkursot e otvoren do 30 juni 2011 godina. Prijavuvaweto na konkursot se vr{i so pismo, biografija vo format na MCMS, kratok esej za pra{awe od javnata politika od zna~ewe za MCMS(do tri stranici), kratka izjava za sopstvenoto viduvawe na MCMS (do edna stranica), kratka izjava za celite vo karierata (do edna stranica). Opisot

na rabotnoto meso, celosniot pregled na kompetentnosta, procedurata za izbor, biografijata vo format na MCMS se dostapni na www.mcms.org.mk Dopolnitelni informacii mo`at da se pobaraat na e-mail: izbor@ mcms.org.mk KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 14.06.2011 MM Investment DOO,

za

potrebite na svojata vinarska vizba Lozar vo Veles , ima potreba od: Referent za izvozno komercijalno rabotewe, so slednite kvalifikacii: - Ekonomski fakultet - Edna godina rabotno iskustvo vo nadvore{no trgovsko rabotewe - Aktivno poznavawe na Angliskiot jazik i rabota na personalen kompjuter (word, excel i internet aplikacii) Zainteresiranite kandidati svoite aplikacii da gi prosledat na sledniot e-mail: info@lozar.mk

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG VO

BRENDOVI PROCESOT NA BRENDIRAWE, PROMOCIJA NA BRENDOVITE I GRADEWE ODNOS SO KLIENTITE I POTRO[UVA^ITE SE PO^ESTO SE PRENESUVA I NA SOCIJALNITE MRE@I! KOI SE PREDNOSTITE I NEGATIVNOSTITE OD PRENESUVAWE NA BRENDINGOT ON-LAJN? KOLKU MAKEDONSKITE KOMPANII FA]AAT ^EKOR SO OVOJ NOV TREND? KAKO SE PRISTAPUVA SO MENAXIRAWE NA BRENDOVITE VO MAKEDONSKITE KOMPANII I VO LOKALNITE TIMOVI NA PRETSTAVNI[TVATA NA STRANSKI KOMPANII I BRENDOVI VO MAKEDONIJA? KOI SE RAZLIKITE? EMOCIONALNO BRENDIRAWE

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111