312-21.06.2011

“KAPITAL” GO ANALIZIRA MAKEDONSKIOT MEDIUMSKI PAZAR

SDSM PO IZBORNIOT PORAZ

SO PARTISKI PRITISOK, MEDIUMITE NEMAAT IDNINA

[TO (I KOGO) ]E OPFATI REFORMACIJATA...

AKO JA IMA!?

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 11

STRANA 6

vtornik. 21 juni. 2011

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

11,15% 00,55% 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 6 443,17 1,42

NAFTA BRENT EURORIBOR

112,44 11 2,14%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (20.06)

MBI 10 2.660

2.640

2.620

vtornik-21. juni. 2011 | broj 312 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.600

2.580

2.560 14.6

16.6

18.6

20.6

TDR so investicii i novi proizvodi protiv krizata STRANA 7

Za energetska efikasnost ima 1,6 milioni evra ama nema pravilnik STRANA 8

GRCIJA MO@E DA PREDIZVIKA GLOBALNA BANKARSKA KRIZA

KARIKATURA: CARLOS LATUFF http://athens.indymedia.org

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,20.06.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

DIMITAR BOGOV

GUVERNER NA NARODNA BANKA NA MAKEDONIJA

STRANA 2-3

STOPANSKA I ALFA A BANKA SE OTPORNI NA GR^KATA KRIZA

Bolnicite ne znaat nitu kolku tro{at, nitu kolku pe~alat!

STRANA 4

Nema par pari r za Grcija rc j ako ne {tedi! {t STRANA 112

KOLUMNA

KAROLINA MONSALVE SVETSKA BANKA

REFORMAT NA REFORMATA @ELEZNICITE @ELEZNI DA SE STAVI NA KOLOSEK! BRZ KOLOS STRANA 110

KO KOLUMNA OLUMNA D-R R RUBIN ZARESKI ZA ARESKI

DO DOL@EN KAKO GR^KA KA

INTERVJU

GLIGOR BI[EV

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA STOPANSKA BANKA SKOPJE

GR^KATA KRIZA NE JA ZAGROZUVA STABILNOSTA NA STOPANSKA BANKA SKOPJE STR. 7

STRANA 10

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

POVTORNO VO RIKVERC STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 21 JUNI 2011

POVTORNO VO RIKVERC

P

Postoi li opasnost globalnata ekonomija povtorno da padne vo recesija i dali nevoljite od neodamne{nite mra~ni ekonomski vremiwa mo`e da se povtorat?!

Ova e verojatno najgolemata dilema {to vo momentot gi ma~i ekonomskite analiti~ari, otkako stana jasno deka najmo}nite evropski zemji stradaat od seriozna finansiska kriza, koja se zakanuva da gi uni{ti i pomalite krevki ekonomii koi s$ u{te bavno gi saniraat posledicite od recesijata vo poslednite dve godini.

I pozitivnite prognozi za zakrepnuvaweto na ekonomijata ve}e po~naa da dobivaat pesimisti~ka dimenzija. Site vrvni ekonomisti, od Nuriel Rubini, koj e popoznat kako d-r Propast i koj vo 2008 godina ja predvide globalnata kriza, preku prviot ~ovek na Svetskata banka, Robert Zelik, analiti~arite na MMF, liderite na zemjite od EU, pa do amerikanskiot pretsedatel Barak Obama denovive ja predupredija javnosta deka svetskata ekonomija e pred novi isku{enija koi lesno mo`e da predizvikaat nova recesija.

Sega logi~no se nametnuva dilemata, kakvi se perspektivite na makedonskata ekonomija vo uslovi koga ekonomistite vklu~ija alarm za trevoga od kolaps na evrozonata i nova recesija vo Evropa?!

Kolku i da se obiduva

vlasta i ovojpat da {iri optimizam, so izjavi deka krizata }e ja odmine Makedonija ili deka duri i }e profitira od padot na nekoi mo}ni evropski ekonomii, jasno e deka doma{nata ekonomija se soo~uva so seriozni predizvici povtorno da vleze vo golema kriza.

Se povtoruva istoto scenario, so istite glavni ulogi, no sega krajot e sosema neizvesen.

Glavnata opasnost za Makedonija vsu{nost e Grcija. Verojatno toa e sudbinskiot kod na zemjava, da ne mo`e da se odlepi od politi~kite i ekonomskite problemi {to gi predizvikuva ju`niot sosed. Dodeka gr~kata ekonomija e na rabot na bankrot poradi nemo`nosta da gi pla}a svoite dolgovi, a zemjite od EU ne mo`at da se dogovorat dali na svoj grb }e ja `rtvuvaat stabilnosta na evrozonata, makedonskite biznisi ve}e tonat so gr~kiot brod.

Finansiskiot kolaps na Grcija }e im sozdade {teti re~isi na site kompanii koi rabotat vo Makedonija, doma{ni, stranski, izvoznici, uvoznici, banki, turisti~ki kopmanii, a verojatno }e gi blokira i pregovorite za imeto.

Vo takva situacija, Makedonija ostanuva nadvor od EU i NATO, {to bi mo`elo da gi uslo`ni pregovorite za formirawe, no i funkcionirawe na novata vlada.

Makedonskite izvozni kompanii ve}e se soo~uvaat so namaluvawe na nara~kite od Grcija, izvozot dramati~no pa|a, a poradi stravot od privremeno zatvorawe na solunskoto pristani{te, menaxerite ve}e razmisluvaat za Dra~ i Bar

ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk jan ev@ @kappita ital.c l.com. om.mk mk

kako alternativna opcija za transport na nivnata stoka do stranskite pazari. No, Dra~ i Bar se skapa alternativa, {to }e zna~i u{te eden udar za izvozot i stopanstvoto.

Postoi strav deka gr~kite kompanii {to rabotat vo zemjava }e ja izvlekuvaat dobivkata namesto da ja reinvestiraat vo {irewe na biznisot i postepeno }e se povlekuvaat. Dvete gr~ki banki koi rabotat vo Makedonija, Stopanska i Alfa, ispratija poraka do javnosta deka se stabilni i otporni na krizata. Klu~no za Makedonija e ovaa sostojba da ostane stabilna i vo idnina, nezavisno od slu~uvawata vo bankarskiot sektor vo Grcija.

Nema dilemi deka eventualniot bankrot na Grcija }e ja povle~e na dnoto i Makedonija.

Osven [panija, Portugalija i Irska, koi isto taka stradaat od dol`ni~ka kriza, kolapsot na Grcija }e gi pogodi i ostanatite evropski zemji, me|u koi i Germanija, na koja Grcija & dol`i 34 milijardi dolari. Germanija e vsu{nost motorot na makedonskata ekonomija, a koga motorot “zaribuva”...

Ostanuvame zaglaveni tamu kade {to ve}e sme dlaboko zaglibeni.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

80%

d begalcite `iveat vo zemjite vo razvoj, О a vo isto vreme se bele`i porast na negativnoto raspolo`enie kon niv vo mnogu industrijaliziranite zemji, se naveduva vo izve{tajot na UNHCR po povod Me|unarodniot den na begalcite, 20 juni.

Vo izve{tajot “Globalni trendovi za 2010 godina” se istaknuva deka ima dlaboka neramnote`a na me|unarodnata pomo{ za prisilno raselenite lica {irum svetot, bidej} i najsiroma{nite zemji vo svetot im davaat zasolni{te na golem broj begalci. Najbrojna populacija na begalci `ivee vo Pakistan (1,9 milioni), vo Iran (1,07 milioni) i vo Sirija (1 milion). Vo svetot minatata godina raseleni bile 43,7 milioni lu|e od koi 15,4 milioni begalci, 27,5 milioni vnatre{no raseleni i re~isi 850.000 barale azil, od koi edna pettina se od Ju`na Afrika.

VO GR^KIOT DOLG SE “DAVAT” I EVROPSKI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

GRCIJA MO@E D GLOBALNA BAN Iako gr~kata kriza e buxetska, a ne bankarska, kako {to be{e slu~ajot so Irska, a gr~kite banki nemaat problem so kapitalot i likvidnosta, tuku so nivnata izlo`enost kon gr~kiot dolg, eventualniot bankrot na Grcija }e predizvika orgomni zagubi vo bilansite na gr~kite, no i na mnogu evropski banki, {to na krajot mo`e da prerasne vo globalna bankarska kriza Grcija po~nuvaat da se BIQANA ZDRAVKOVSKA na pro{iruvaat i nadvor od STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

V

Vrednosta na akciite na najgolemite ~etiri dr`avni banki National Bank of Greece, EFG Eurobank, Alpha Bank i Piraeus Bank nekolku dena po red se namaluva otkako rejting-agencijata Stnadrads & Poors (S&P) minatata nedela go namali rejtingot na dr`avata, a dva dena podocna i rejtingot na ~etirite banki na najniskiot {pekulativen CCC rejting.

Ve}e stanuva jasno deka prvi i najgolemi `rtvi od finansiskiot kolaps vo koj se nao|a Grcija se bankite.No, {tetite od mo`niot bankrot

Grcija. [teti trpat i mnogu drugi golemi evropski banki koi isto taka se izlo`eni kon dolgot na gr~kata dr`ava.

Na ponedelni~koto trguvawe na berzite pad na akciite do`iveaa Royal Bank of Scotland, Lloyds, Barclays...

Evropskite politi~ari se ispla{eni od toa deka bankrotot na gr~kata dr`ava bi mo`el da povle~e vo nevolja i mnogu drugi golemi evropski banki {to bi se pro{irilo vo mnogu pogolema kriza na globalniot bankarski sistem i finansiskite pazari. Mnogu golemi evropski banki vo izminatiot period imaat kupuvano golemi iznosi na gr~ki dr`avni obvrznici, poradi {to sega se mnogu izlo`eni kon gr~kiot dr`aven dolg.

Toa zna~i deka vo situacija na bankrot, odnosno na priznanie deka Grcija ne mo`e redovno da si go servisira i otpla} a dolgot, tie bi zabele`ale ogromni zagu-

bi. Zasega site se sigurni deka nema da se dozvoli izleguvawe na Grcija od evrozonata, bidej}i toa bi predizvikalo siguren krah na gr~kite banki, pred s$, poradi faktot {to gr~kite gra|ani i firmi }e sakaat vedna{ da si gi povle~at evrata {to gi imaat vo gr~kite banki.

Ranlivosta na gr~kite banki doa|a od nivnata izlo`enost kon dolgot na gr~kata Vlada, koja se procenuva na 70 milijardi evra, iznos {to e blizu dvojno pogolem od nivniot kapital.

Inaku, gr~kata vlast na po~etokot na godinava javno im predlo`i na ~etirite najgolemi banki da razmislat za spojuvawe i na toj na~in da se zajaknat.

Kako }e zavr{i gr~kata finansiska kriza zasega nikoj ne se obiduva da prognozira so sigurnost. [pekulaciite po~nuvaat so izleguvawe na Grcija od evrozonata i vra}awe na drahmata, pa s$ do raspad na evrozonata i

LIDERI

@AN-KLOD JUNKER

NE IM BE[E DENOT

XEJMS MENERNI

HOSNI MUBARAK

PJER VIMON

rviot ~ovek na evrozoi{to ve}e ne e tajna koga rancuzite bea eneralniot sekretar na evP nata predupredi deka F “iznenadeni” od noviot G ropskata diplomatija pove}e Nstanuva zbor za vladeeweto Evropskata monetarna unija xambo-xet “boing 747-8”, koj se pla{i od balkanskite prob- na porane{niot egipetski pre}e bankrotira ako na pomo{ gi povika i privatnite kreditori

e adutot na amerikanskata kompanija vo bitkata so konkurencijata od Erbas

tsedatel - se tovari i za prisvojuvawe 185 milijardi dolari od pomo{ta za zemjata

lemi iako problemite vo EU se pogolema zakana i tro{ok za Unijata

BANKI

DA PREDIZVIKA NKARSKA KRIZA 39

milijardi evra e izlo`enosta na evropskite banki kon gr~kiot dr`aven dolg

krah na evroto kako zaedni~ka evrovaluta. No, toa {to nikoj ne go zanemaruva e faktot {to vo EU ima silna politi~ka volja da se odr`i evroto, {to zna~i deka ako e potrebno za ispolnuvawe na taa cel }e bidat potro{eni i ogromni sumi pari.

Toa {to treba da se ima predvid e deka gr~kata kriza e buxetska kriza, a ne bankarska kriza, kako {to be{e vo slu~ajot so Irska.

Odnosno deka gr~kite banki nemaat problem so kapitalot i likvidnosta, tuku so nivnata izlo`enost kon gr~kiot nadvore{en dolg, {to vo slu~aj na bankrot na gr~kata dr`ava }e im sozdade golemi problemi vo raboteweto.

Na primer, NBG, koja e na-

Navigator

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

jgolema banka vo Grcija i edna od bankite koja e prisutna vo celiot region na Jugoisto~na Evropa, ima koeficient na adekvatnost na kapitalot od 13,3% na krajot od prviot kvartal 2011 godina so {to e me|u najvisoko kapitaliziranite banki vo EU. Pritoa, netoprofitot na grupacijata vo prviot kvartal iznesuva 157 milioni evra, {to sporedeno so 21 milion evra za istiot period lani, pretstavuva zna~itelen porast na profitabilnosta. No, sepak, kako del od gr~kata ekonomija i NBG go deli istiot krediten rejting kako i zemjata.

GR^KITE BANKI VO REGINOT SE STABILNI Inaku gr~kite banki se silno prisutni vo celiot region. Vo Makedonija se prisutni Nacionalna banka na Grcija (NBG) koja e dominanten sopstvenik na Stopanska banka Skopje i Alfa banka, i so sigurnost mo`e da se ka`e deka tie

se me|u najprofitabilnite investicii na grkite banki vo sporedba so drugite zemji. Inaku, gr~kite banki se prisutni i vo Srbija, Romanija, Bugarija, Turcija, Hrvatska, Albanija... Zasega site zemji vo regionot uveruvaat deka bankite so gr~ki kapital se stabilni i ne se zagrozeni od finansiskata kriza vo koja se nao|a Grcija, pred s$, bidej}i se posebni pravni subjekti koi rabotat spored bankarski i supervizorski regulativi vo sekoja oddelna zemja.

Toa od {to site se pla{at e mo`nosta gr~kite banki vo obid da ja spasat likvdnosta da po~nat da povlekuvaat pari od bankite vo regionot.

Dokolku toa povlekuvawe bide masovno, toa bi ja namalilo likvidnosta na bankite so gr~ki kapital vo zemjite od regionot.

Ekonomskite analiti~ari od regionot predupreduvaat i na verojatnosta deka bankite so gr~ki kapital vo regionot kako posledica na gr~kata

kriza nema da mo`at so golemi iznosi da gi kreditiraat ekonomiite vo koi rabatat, tuku pove}e }e se naso~at kon kreditirawe na kompaniite i gra|anite vo Grcija.

Guvernerot na Narodnata banka na Grcija na po~etokot na godinava za “Fajne{l tajms” izjavi deka e zagri`en za posledicite od globalnata finansiska kriza vrz Srbija, Romanija i Bugarija koi vo poslednite nekolku godini imale bum na kreditiraweto vo stranski valuti, a vo istiot period imale pad na vrednosta na doma{nite valuti, upatuvaj}i na prezadol`enost i problemi so otplata na kreditite. Toga{ guvernerot na Narodnata banka na Grcija gi povika gr~kite banki vo regionot da ja zgolemat likvidnosta i da ja prilagodat kreditnata politika za Jugoisto~na Evropa vo soglasnost so depozitite koi gi imaat vo soodvetnite zemji.

DIMITAR BOGOV

GUVERNER NA NARODNA BANKA NA MAKEDONIJA

STOPANSKA I ALFA BANKA SE OTPORNI NA GR^KATA KRIZA na Narodnata banka (NBM), Dimitar Bogov, za “Kapital” ocenuva deka dvete Gna uvenerot gr~ki banki koi{to rabotat vo zemjava, Stopanska i Alfa banka se stabilni i otporni problemite na nivnite mati~ni banki vo Grcija. Bogov komentira deka NBM kontinuirano gi sledi slu~uvawata vo Grcija i gi analizira eventualnite posledici vrz makedonskiot bankarski sistem.

“Eskaliraweto na problemite vo Grcija ne o~ekuvame da dovede do zagrozuvawe na likvidnosnata ili kreditnata pozicija na Stopanska i Alfa banka so ogled na nivnata visoka adekvatnost na kapitalot i likvidnost. Soglasno so Zakonot za bankite, dvete banki se posebni pravni lica, registrirani vo Makedonija, ~ija{to izlo`enost kon akcionerite so kvalifikuvano u~estvo vo bankata i so niv povrzani lica ne smee da nadmine 10% od sopstvenite sredstva na bankata. So toa, opasnosta od odlevawe na likvidni sredstva nadvor od zemjata e ograni~ena. Vo realnosta, izlo`enosta na ovie dve banki kon stranskiot akcioner e mnogu pomala i od zakonskiot minimum od 10% od sopstvenite sredstva”, izjavi Bogov.

Spored oficijalnite podatoci, adekvatnosta na kapitalot koj poka`uva kolku se sigurni depozitite na gra|anite i kompaniite pove}e od dvojno go nadminuvaat minimalnoto propi{ano nivo od strana na NBM od 8%.

Spored Bogov, makedonskite banki nemaat nitu realna opasnost od direktni zagubi poradi investirawe vo gr~ki hartii od vrednost ili poradi kreditirawe na gr~ki subjekti so ogled na nivnata minorna kreditna izlo`enost kon gr~ki rezidenti.

I ostanatite guverneri na centralnite banki vo zemjite od reginot kade {to se prisutni gr~kite banki budno gi sledat dvi`ewata vo bankarskiot sektor i opasnosta od bankrotot na Grcija. Romanskiot viceguverner Georgesku, kade {to svoi banki imaat NBG i Alfa banka, izjavi deka Romanskata centralna banka ve}e kroi planovi kako da im pomogne na gr~kite banki vo zemjata dokolku nivnite mati~ni banki prestanat da gi finansiraat ili, pak, po~nat da izvlekuvaat pari od niv.

(A.J.)

3

IK POBEDNIK

VISOKA OCENKA OD EVROPSKITE KOLEGI!

V

Visokata ocenka koja ja dobi Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij od Evropskata asocijacija na univerziteti (EAU), spored rektorot Velimir Stojkovski, e stimul za i ponatamu da ni`at uspesi vo ramkite na visokoto obrazovanie.

Istaknatite profesori od Brisel, Danska i Velika Britanija istaknaa deka UKIM prerasnal vo vistinski evropski univerzitet, so odli~en model na integracija i motiviran menaxment.

Malkute zabele{ki, pak, koi gi poso~i EAU, spored Stojkovski, se nasoki vo koi ovaa ugledna institucija treba da se razviva ponatamu.

So nade` deka }e uspee da najde alternativni izvori na finansir-

VELIMIR STOJKOVSKI

awe, timot na UKIM veruva deka vo idnina }e obezbedi pove}e stipendii, no i deka }e ja zgolemat mobilnosta na studentite.

Se nadevaat i na sorabotka so stopanstvoto, {to pretstavuva ustanovena praktika vo evropskite zemji.

Imaj}i predvid deka pozitivnite ocenki za UKIM preku izve{tajot na EAU }e stignat i do Evropskata komisija, so pravo mo`eme da se nadevame deka najstariot univerzitet vo Makedonija }e stane primamliv i za studentite od razvienite zemji.

GUBITNIK

CRVEN KARTON ZA LO[ITE REZULTATI

S

Selektorot na makedonskata fudbalska reprezentacija ne ja opravda doverbata i po dolgo nategawe e razre{en, otkako Makedonija na ~etiri kola do krajot na kvalifikaciite za EP 2012 godina odigra edni od najlo{ite me~evi so samo edna pobeda i ~etiri porazi. Iako gi razo~ara fudbalskite naviva~i, Jonuz ne samo {to nema{e namera dobrovolno da zamine od pozicijata selektor, tuku najavuva deka svoite prava od dogovorot }e gi bara po sudski pat.

No, namesto uspesi, fudbalskata reprezentacija pod vodstvo na selektorot Jonuz ni`e{e lo{i rezultati. Toj pred dve godini nasledi tim {to ima{e nade` za vtorata pozicija vo kvalifikaciskata grupa za SP 2010 vo Ju`na Afrika, me|utoa, reprezentacijata ne uspea da gi pomine [kotska i Norve{ka i ostana

MIRSAD JONUZ nadvor od konkurencija.

Potoa, so golema doza optimizam, pobara i dobi nov ciklus za plasman na EP 2012, no brzo dojde krajot na teoretskite i hipoteti~kite nade`i i matemati~ki presmetki deka vtoroto mesto vo grupata za prvenstvoto e dofatlivo.

Makedonija pod vodstvo na Jonuz ima{e i niza natprevari bez poraz, no vo prijatelski me~evi, koi slu`at za proverka na silite na reprezentativcite, a ne i za is~ekor od dosega{nite pozicionirawa i plasman na golema fudbalska smotra, {to nacijata ve}e dolgo vreme go ~eka od svoite milenici.

MISLA NA DENOT STATISTIKATA MO@E DA SE DEFINIRA KAKO MNO@ESTVO NA METODI ZA DONESUVAWE MUDRI ODLUKI VO USLOVI NA NEIZVESNOST

VILSON ALEN VILIS AMERIKANSKI EKONOMIST

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

9,9% 10,5% 4,3%

PROCENKI...

NURIEL RUBINI amerikanski ekonomist

]E IZNESUVA BUXETSKIOT DEFICIT NA SAD ZA OVAA GODINA, PROGNOZIRA MMF

]E IZNESUVA BUXETSKIOT DEFICIT NA JAPONIJA ZA OVAA GODINA, SPORED MMF

]E IZNESUVA BUXETSKIOT DEFICIT NA EVROZONATA, VO KOJA ^LENUVAAT 17 DR@AVI, ZA GODINAVA

GRCIJA I PORTUGALIJA MO@E DA IZLEZAT OD EVOROZONATA ko Grcija i Portugalija ne uspeat da gi obnovat konkurentnosta i ekonomskiot rast, i da gi namalat raste~kite socijalni tenzii, ne e isklu~ena mo`nosta da se vratat na drahmata i eskudoto na branot na populisti~kite vladi”, veli Nuriel Rubini, amerikanski ekonomist, koj inaku vo javnosta e poznat po toa {to ja predvide poslednata svetska ekonomska kriza.

Spored Rubini, evrozonata kako najvisoka forma na evropskata ekonomska integracija nema da ja pre`ivee dol`ni~kata kriza vo nejzinata sega{na forma.

A

DR@AVNATA REVIZIJA SO SKANDALOZNI NAODI

BOLNICITE NE ZNAAT NI KOLKU TRO[AT NI KOLKU PE^ALAT! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

kandalozni zakonski prekr{oci i mo`ni finansiski zloupotrebi utvrdil Dr`avniot zavod za revizija vo skopskite kliniki za digestivna hirurgija, za endokrinologija, za infektivni bolesti i Psihijatriskata bolnica, kako i vo op{tite bolnici vo Kavadarci i Strumica.

Neevidentiran priem na lekovi i medicinski materijali, somnitelni javni nabavki koi go o{tetile dr`avniot Buxet, nezakonsko vrabotuvawe i matni transakcii ne samo za medicinskite materijali, tuku i za mebel, se samo del od nezakonskoto rabotewe na klinikite {to go utvrdile revizorite za periodot 2009-2010 godina.

Vo Klinikata za digestivna hirurgija, pe~ati i {tembili na va`ni dokumenti udiral koj }e stigne. Vakvite neovlasteni odluki od strana na direktorot, spored Revizija otvoraat mo`nost za ogromni finansiski zloupotrebi. Revizorite se somnevaat i deka vakvite tro{oci voop{to ne se odnesuvaat na potrebite na Univerzitetskata klinika. Ne se znae nitu kolku lekovi se izdale i se potro{ile od strana na oddelenijata. Revizorite utvrdile i deka vrabotenite vo bolni~kite apteki pri priem na stoka ne se potpi{uvale vo apte~nite knigi.

Vo site {est zdravstveni ustanovi dr`avnite revizori konstatirat i prekr{uvawe na Zakonot za javni nabavki, bidej}i povolnite ceni

S

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI BENZINITE POEVTINUVAAT, DIZELOT POSKAPUVA a eden denar poevtinuvaat euroosuper od 95 i od 98 oktani, odlu~i v~era regulatornata komisija za energetika (RKE). Eurosuper BS-95 od deneska se prodava po 73,50 denari za litar, dodeka eurosuper BS-98, 75 denari za litar. Dizel gorivoto, pak, poskapuva za 1,50 deneri za litar i ~ini 66,50 denari.

Maloproda`nata cena na ekstra lesnoto maslo za doma}instvo isto taka se zgolemuva za 1,50 denari za litar i ~ini 57,50 denari. Mazutot, pak, vo slednite dve nedeli }e se prodava poskapo za 1,279 denari za kilogram, dostignuvaj}i 42,443 denari.

Regulatorite objasnuvaat deka promenite vo cenite na naftenite derivati se dol`at na rastot na cenata na surova nafta na svetskiot pazar vo izminatite dve nedeli od 2,90% i namaluvaweto na kursot na denarot vo odnos na dolarot za 1,17%.

Z

ZLOUPOTREBA NA OP[TINSKI PARI VO TETOVO I \OR^E PETROV ezakonski dejstva vo op{tinite Tetovo i \or~e Petrov otkril Dr`avniot zavod za revizija vo 2009 godina. Revizorite otkrile nepravilnosti vo delot na izdavawe pod zakup deloven prostor, za koj skopskata op{tina ne sprovela postapka za javno naddavawe, {to ostavalo somne` za favorizirawe odredeni kompanii i ostvaruvawe pogolemi prihodi od zakupnina.

Za revizorite e somnitelno i toa {to op{tinata nema evidentirano nikakvi ostvareni prihodi po osnov komunalna taksa za koristewe parking-prostor, iako u{te vo 2007 godina sklu~ila dogovor so Gradski parking za koristewe na celo parkirali{te vo op{tinata.

Dr`avnata revizija otkri nepravilnosti i vo buxetskata smetka na op{tina Tetovo za vreme na gradona~alnicite Hazbi Lika, koj bil na funkcijata do april 2009 godina, i Sadi Bexeti, kako gradona~alnik koj go nasledi Lika.

Op{tinata nemala vospostaveno sistem na interni kontroli za utvrduvawe i naplata na prihodite, {to ostava rizik od necelosno i nenavremeno utvrduvawe na danocite, taksite i nadomestocite. Revizorite zabele`uvaat i za neprezemawe nadle`nost za utvrduvawe i naplatata na nadomestot za ureduvawe na grade`noto zemji{te, {to e sprotivno na Zakonot za finansirawe na op{tinite. Spored naodite, somnitelno e toa {to gradona~alnikot ne podnel do sovetot godi{en izve{taj za koristewe na parite od rezervite, {to otvora mo`nost za zloupotreba na op{tinskite pari.

N

FINANSISKI ZLOUPOTREBI VO PROAKVA VO STRUGA r`avniot zavod za revizija otkri niza nepravilnosti vo raboteweto na Me|uop{tinskoto javno pretprijatie za snabduvawe so voda za piewe, Proakva Struga, vo 2009 godina. Revizorite zabele`uvaat {to ne dobile verodostojni dokumenti spored koi }e izgradat stav za finansiskite izve{tai.

Negativno gi ocenuvaat site finansiski transkacii za 2009 godina. Pokraj brojnite nepravilnosti vo pretprijatieto, revizorite velat deka Proakva ne raspolaga so dokumentacija za evidentirawe na izgradenite grade`ni objekti, ne go po~ituva Zakonot za javni nabavki, a poradi toa {to e tu`ena strana vo pove}e predmeti za nepodmireni obvrski, }e pridonese za vlo{uvawe na likvidnosta na pretprijatieto.

D

Neevidentiran priem na lekovi i medicinski materijali, somnitelni javni nabavki, nezakonsko vrabotuvawe i matni transakcii se del od raboteweto na klinikite ne sekoga{ imale vlijanie vrz izborot na nabavuva~ na lekovi.

Klinikite ne gi po~ituvale nitu zakonski predvidenite rokovi za nazna~uvawe nov direktor, {to spored revizorite otvora mo`nost za begawe od odgovornost za obvrskite od pravniot promet. Se vrabotuval i personal na neopredeleno vreme, bez dogovori za vrabotuvawe.

Se trebuvale lekovi od magacinite i se zemale materijali samo so ispratnica, {to za revizorite pretstavuva rizik za zloupotreba za privatni celi.

Dr`avnata revizija konstatira deka klinikite nemale nitu evidencija za priliv i odliv na pari vo blagajnata.

Receptite spored koi se izdavala insulinska terapija ne se ~uvale nesoodvetno i ne se dostavuvale do Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

INFEKTOLOGIJA FAKTURIRALA PO CENOVNIK OD 1992 GODINA! linikata za infektivni bolesti celi devet meseci K namesto po referentni, fakturirala po ceni od Cenovnik za zdravstvni uslugi od 1992 godina, pri {to Revizija utvrdi pogolem fakturiran iznos za 66.500 evra.

TAJNI NABAVKI! linikata za digestivna hirurgija, pokraj toa {to K bez oglas nabavuvala infuzioni pumpi i lekovi, vo 2009 godina nabavila i kancelariski mebel za 20.000 evra bez sklu~en dogovor za javna nabavka.

Vo ramkite na zdravstvenite ustanovi nemalo podelba na nadle`nosti i odgovornosti kaj vrabotenite, pi{uva vo izve{taite.

Op{tata bolnica vo Kavadarci dve godini po red nabavuvala lek po trojno povisoka cena od referentnata. Direktorite na endokrinologija, pak, spored

DZR, vrabotuvale bez soglasnost od Ministerstvoto za zdravstvo, za {to vo 2009 godina potro{eni se 28.000 evra. Za nabavka na insulinska terapija od april 2008 do septemvri 2009 godina, bez tender, bolnicata im platila 2,1 milioni evra na farmacevtski kompanii.

LETNI BONUSI SO KARTI^KITE NA UNIBANKA NIBanka }e ja nagraduva lojalnosta na svoite klienti vo periodot od 20 juni do 20 septemvri godinava. So sekoja transakcija so debitni i kreditni karti~ki od brendovite Maestro i Masterkard bankata nudi benefit plus. Pri realiziranite pla}awa so karti~kite izdadeni od UNIBanka od nad/i 1.000 denari vo zemjite vo evrozonata i vo Hrvatska, Turcija i Bugarija mo`e da se zaraboti 1% od vrednosta na transakcijata.

“Ovaa ponuda e dizajnirana specijalno za na{ite klienti imateli na kreditni i debitni karti~ki od brendot Maestro/Masterkard. Za vreme na letoto makedoncite s$ pove}e patuvaat vo stranstvo i na na{e ogromno zadovolstvo, s$ pove}e gi koristat i plate`nite karti~ki.

Klientite po realiziranite pla}awa vo stranstvo }e mo`at da spe~alat pari na svojata smetka i dodeka tro{at”, izjavi Biqana Donovska-Ge~eva, direktor na Direkcijata za karti~no rabotewe vo UNIBanka.

U

ONE DOBI SERTIFIKAT ISO9001:2008 ZA UPRAVUVAWE SO KVALITET elekomunikaciskiot operator One dobi sertifikat na usoglasenost so ISO9001:2008 so {to site biznis-procesi vo kompanijata dobija priznanie za kvalitet. Po proverkata na nezavisnoto sertifikaciono telo - Quality Austria, One go dobi sertifikatot za upravuvawe so kvalitet, so {to procesite vo kompanijata se karakteriziraat kako brzi, efektivni i maksimalno orientirani kon korisnikot. Sertifikatot se odnesuva na site osnovni biznis-procesi, kreirawe, isporaka i aktivacija na produkti i servisi, biling i naplata i na poddr{ka na korisnici.

T

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

NIKOJ NE KA@UVA KOGA ISTEKUVA ROKOT

]E KURTULI LI A1 OD PRISILNA NAPLATA? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

olk od instituciite i mediumite na Pero Nakov bb - nitu Upravata za javni prihodi nitu odgovornite lica od A1 televizija ne soop{tuvaat koga to~no istekuva rokot koj UJP & go dade na televizijata za podmiruvawe na dano~noto re{enie so koe, kako {to objavija mediumite na Velija Ramkovski, taa dol`i 9,2 milioni evra neplaten danok.

Poslednoto re{enie Upravata & go dostavi na A1 televizija minatata nedela, a rokot treba{e da iste~e v~era.

Spored zakonot za dano~na postapka, dokolku dol`nikot ne go podmiri dolgot po~nuva postapka za prisilna naplata po edna sedmica od posledniot povik za naplata.

Sepak, od UJP velat deka nema da gi komentiraat dano~nite akti koi & gi ispora~aa na A1 televizija.

“Rabota na dano~nata administracija e da napla} a danoci. Upravata toa go

M

pravi - site akti, danoci, se doneseni i utvrdeni soglasno so Zakonot za dano~na postapka i dano~nite propisi.

Ponatamo{nite aktivnosti i merki zavisat od dano~niot obvrznik, odnosno dali }e go plati danokot ili ne.

Pravilata se ednakvi za site i va`at za site kompanii vo zemjava”, velat od UJP. Spored zakonot za dano~na postapka protiv prisil-

nata naplata ne e dozvolena `alba za okolnosti koi se odnesuvaat na utvrduvaweto na dano~niot dolg. Prigovor e dozvolen samo protiv dano~niot upraven akt za odreduvawe na prisilnata naplata, no ni toj ne mo`e da go spre~i izvr{uvaweto na prisilnata naplata.

Dolgovite na A1 televizija i Plus Produkcija, koja gi izdava vesnicite “[pic”, “Vreme”

i “**** e re”, vklu~uvaat iznosi od 2005 godina, no vo najgolem del dolgovi utvrdeni pri inspekciskiot nadzor na Pero Nakov bb na 25 noemvri minatata godina.

Vo me|uvreme s$ poglasni se {pekulaciite koi upatuvaat na toa deka se podgotvuva proda`ba na mediumot za koj neoficijalno se zainteresirani i stranski i doma{ni biznismeni.

TELEVIZIJATA MO@E DA PRODOL@I DA RABOTI

INSTITUCII GI ^E[LAAT PARTISKITE SMETKI! delova@kapital.com.mk

a polno} iste~e rokot za dostavuvawe na kone~nite finansiski izve{tai na politi~kite partii od izbornata kampawa. Dali partiite uspeale da gi izramnat smetkite od kampawata koga pla}ale sumi nekolkukratno pogolemi od tie so koi raspolagale, nadle`nite institucii }e odgovorat do krajot na nedelata.

Do v~era na pladne do Antikorupciska komisija bile podneseni finansiskite izve{tai na devet politi~ki partii od vkupno osumnaeset i toa VMRO-Narodna, Obedineti za Makedonija, VMRO-DPMNE, SDSM, DUI, DPA, SDU, DUA i

N

IVANOVSKI: MAKEDONIJA IMA NAJMALA ADMINISTRACIJA VO REGIONOT akedonija ima pomala administracija vo sporedba so ostanatite dr`avi vo regionot. Bi sakal da gi povikam tie koi tvrdat deka Makedonija ima prenatrupana administracija da ka`at vo koj del ima prevrabotenost i vrz osnova na koja analiza go konstatiraat toa, i da ka`at kade treba da ima namaluvawe. Toa {to nie go imame e deka vo prosek vo site zemji od regionot spored aktivnata rabotna sila imame mnogu pomala administracija, re~e v~era ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, po potpi{uvaweto na memorandumot so USAID za prezemawe na Centarot za tehni~ka poddr{ka za kompjuterite vo osnovnoto obrazovanie.

Toj dodade deka novite proceduri za vrabotuvawe vo administracijata, kade {to pokraj testot za integritet i stru~niot del, vo golem procent }e vlijae i prosekot na kandidatot, s$ vo nasoka da se dobie edna profesionalna i depolitizirana administracija.

M

Prisilnata naplata na dano~niot dolg se izvr{uva od celokupniot imot, prihodite i pobaruvawata na dol`nikot. Sepak, spored zakonot, od prisilna naplata se izzemaat su{tinski neophodnite sredstva potrebni za rabota za izvr{uvawe na profesionalnata dejnost, odnosno tehni~kata oprema so koja se ovozmo`uva mediumot da sozdava i emituva programa.

Naplatata na danoci vo postapkata na prisilna naplata se sproveduva na pari~ni sredstva na dol`nikot, pari~ni pobaruvawa na dol`nikot, nepari~ni pobaruvawa, gotovi pari i hartii od vrednost, dvi`ni predmeti i nedvi`nosti.

Spored zakonot, dokolku firmata e nesposobna da gi plati dolgovite, toga{ se poveduva ste~ajna postapka. Od Sovetot za radiodifuzija velat deka e prerano da se razmisluva za takva situacija, no deka i pokraj toa televizijata mo`e da prodol`i da raboti.

“S$ dodeka ne se zavr{i ste~ajnata postapka A1 televizija ostanuva pravno lice koe nema nikakvi pravni pre~ki da emituva programa. Bez da navleguvame vo sferite na sudstvoto, jasno e deka otvorawe na ste~ajna postapka e edna rabota, a zatvorawe so likvidacija e druga”, veli pretsedatelot Zoran Stefanovski.

ZATVORIENI FINANSISKITE IZVE[TAI

GABRIELA DELOVA

5

Nacionalna demokratska obnova. Od Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija ne komentiraa dali smetkite na partiite se izramneti, a za kakov bilo komentar ne bea otvoreni nitu od Dr`avnata izborna komisija.

Zamenik-pretsedatelot, Subhi Jakupi, re~e deka del od partiite ve}e gi dostavile finansiskite izve{tai, bez da konkretizira za kolku i koi partii stanuva zbor.

Site partii svojata zakonska obvrska za podnesuvawe na finansiskite izve{tai ja ispolnile do Dr`avniot zavod za revizija. Kone~nite rezultati od revizijata }e bidat objaveni na krajot od 2011 godina. ]E SE IZRAMNI LI RAZLIKATA? Kaj del od partiite be{e

zabele`ana ogromna razlika vo prika`anite prihodi nasproti rashodite koi gi imale partiite za vreme na kampawata.

Najdrasti~ni primeri se izve{taite na VMRO-DPMNE, koi vo poslednite devet dena od kampawata potro{ile 2,7 milioni evra, a ostvarile prihodi od 400 iljadi i DPA, koi vo istiot period potro{ile 28 iljadi evra, a raspolagale samo so iljada. Posebnite smetki za izborite postojat tokmu za da se kontrolira pla}aweto vo kampawata, koe mo`e da se pravi samo od pari legnati na namenskite smetki, odnosno za da se onevozmo`i nezakonsko finansirawe na kampawata, koe e potvrden izvor na korupcija.

Za vakvata razlika vo par-

tiskite izve{tai pretsedatelot na Anitkorupciskata komisija, Voislav Zafirovski, ne komentira{e, edinstveno na partiite im dade rok do 20. juni, odnosno do v~era da gi izramnat svoite finansiski smetki.

Osven neizbalansiranite smetki, kako problem vo finansiskite izve{tai be{e i toa {to nitu edna partija vo svojot izve{taj nema navedeno medium kako donator, iako stavkata od izve{taite za koja se potro{eni re~isi site pari vo kampawata e tokmu reklamirawe i propaganda. Spored ekspertite, tokmu doveritelskodogovornite odnosi me|u partiite i mediumite va`at za najgolemoto leglo za korupcija za vreme na izbornata kampawa.

RIKER: RAMKOVNIOT KLU^ ZA EVROINTEGRACIJATA NA MAKEDONIJA amkovniot dogovor e uspeh na zaedni~kata diplomatija na SAD i EU, koi uspeaja vo Makedonija preku nego da obezbedat mir i stabilnost. Zemjava treba da go iskoristi toa vo svojata integracija. Ova se porakite od Me|unarodnata konferencija za Ohridskiot ramkoven dogovor, koja se odr`a v~era vo Tetovo: “Implementacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor e proces koj e vitalen za idninata na zemjata. Toj e klu~ za evroatlantskata integracija na Makedonija, koja e primarnata politi~ka cel na site politi~ki partii i re~isi na celata populacija, bez razlika na partiska, religiozna ili etni~ka pripadnost”, re~e amerikanskiot ambasador, Filip Riker.

Na tribinata vo Tetovo na zaedni~ka masa so Riker sednaa i Qub~o Georgievski, kako premier vo vremeto na konfliktot, Ali Ahmeti kako lider na "ONA" i toga{niot lider na opozicijata Branko Crvenkovski.

"Voop{to ne bea sporni ostvaruvawata na pravata na etni~kite Albanci vo Makedonija, no 10 godini po voeniot konflikt smetam deka toa be{e izli{no i nepotrebeno" izjavi Gerogievski.

Liderot na DUI, Ali Ahmeti, kako toga{en lider na ONA poso~i deka ovaa organizacija imala konkretni barawa, ~ija cel bila obezbeduvawe ramnopravnost za site gra|ani vo dr`avata.

“Na{ite barawa bea javni i sodr`ani vo komuniketo broj 6. Baravme celosna ramnopravnost. Ova e i na{a dr`ava i nema kompromis so toa. Makedonija ednakvo pripa|a i na Branko Crvenkovski i na Qub~o Georgievski i mene”, re~e Ahmeti.

R

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SOVET NA EVROPA: MAKEDONIJA IMA[E TRANSPARENTNI IZBORI ransparentni, kompetitivni i dobro organizirani.

Vaka gi oceni poslednite predvremeni parlamentarni izbori Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, usvojuvaj}i go izve{tajot od sprovedenoto nabquduvawe. Spored Sovetot, glasa~ite vo sekoj del od Makedonija mo`ele slobodno da ja izrazat svojata volja vo mirna, fer i demokratska atmosfera.

“Ovoj izve{taj e najdobriot izve{taj koj Makedonija go dobila za koi bilo odr`ani izbori. Vo nego se zabele`uva deka na podra~jeto na celata teritorija izborite bile fer i demokratski bez zna~ajni razliki me|u bilo koj del od dr`avata. Isto taka, se pozdravuva faktot deka Sobranieto gi usvoilo izmenite na Izborniot zakonik spored preporakite na OBSE, ODIHR i Venecijanskata komisija i se prepora~uva Venecijanskata komisija da go razgleda sproveduvaweto na Izborniot zakonik. Se pozdravuva i rabotata na DIK, kako transparentna i efikasna, kako i pro~istuvaweto na izbira~kiot spisok i se potencira deka celiot toj proces treba da prodol`i”, veli {efot na makedonskata delegacija vo Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, Aleksandar Nikolovski.

T

“PAVEL [ATEV”: REDEFINIRAWE NA POLITI^KITE PARTII So poslednite izbori makedonskata politi~ka scena se stabilizira i se dvi`i vo nasoka na vospostavuvawe dvopartski sistem, a neuspehot na malite partii na izborite se locira vo nedostigot od realna procenka na nivnata sila za toa dali da nastapat na izborite sami. Ova se del od razmisluvawata istaknati na tribinata “Demokratskite kapaciteti na politi~kite partii”, vo organizacija na institutot “Pavel [atev”.

Spored profesorot Dimitar Mir~ev, treba da se redefinira i polo`bata na partiite.

“Sega sme vo prilika nekoi principi ne da se afirmiraat, tuku da se implementiraat, kako pricipite na ostavka, na soo~uvawe so sopstvenata politi~ka odgovornost, nekade duri i materijalna, pa i krivi~na tamu kade {to }e se utvrdi”, smeta Mir~ev.

Za profesorot Pande Lazarevski vo politi~ka i organizaciska smisla rabotite s$ u{te “vrijat” vo smisla na sebedefinirawe na politi~kite subjekti.

Spored del od izlaga~ite, postoi kriza na liderstvoto vo opoziciskiot blok pri {to porazot se pretstavuva kako moralna pobeda.

FI[ER: PREGOVORI ZA EU BEZ RE[ENIE ZA SPOROT SO IMETO akedonija da gi po~ne pregovorite so EU bez da go re{i sporot za imeto, izjavi v~era avstriskiot pretsedatel Hajnc Fi{er na negovata sredba so pretsedatelot \orge Ivanov.

Fi{er po sredbata izjavi deka od Ivanov slu{nal korisni istoriski informacii za sporot me|u Atina i Skopje.

Spored Fi{er, politi~kata i ekonomskata kriza vo Grcija nema da vlijae vrz re{avaweto na sporot za imeto. Toj naglasi deka oficijalna Viena }e lobira Makedonija da gi po~ne pregovorite so EU za da dobie vo vreme. Ivanov objasni deka ako Grcija se sgolasi na takov ~ekor, toa za Makedonija }e bide motiv da traga za re{enie za imeto i da go najde do krajot na pregovorite.

Osven sredbata so Fi{er, Ivanov v~era ostvari sredba i so avstriskiot kancelar Verner Fejman, a dvodnevniot prestoj vo Viena go zaokru`i so sredbi so pretstavnici na Stopanskata komora na Avstrija, pred koi }e gi pretstavi mo`nostite {to im gi nudi Makedonija na stranskite investitori.

Makedonskiot pretsedatel po posetata na Viena zaminuva za Erusalim kade {to denes i utre }e u~estvuva na Me|unarodnata konferencija “Soo~uvawe so utre{ninata 2011”, {to ja organizira izraelskiot pretsedatel [imon Peres.

M

GRADSKI PARKING FIKTIVNO JA NAMALUVAL ZAGUBATA?! avnoto pretprijatie Gradski parking so raspredelba na dobivka fiktivno ja namaluval zagubata, konstatira Dr`avniot zavod za revizija. Iako ne obezbedile soglasnost od Grad Skopje za raspredelba na dobivkata za 2007 i 2008 godina, nadle`nite vo Gradski parking odlu~ile da raspredelat dobivka i so toa da pokrijat del od zagubite za 2005 i 2006 godina te{ki 47.000 evra. Чe{laj}i go raboteweto na Gradski parking vo periodot 2005-2010 godina, vo vreme na direktoruvawata na Qup~o Jovanov, Pan~e Stojanovski i Bor~e Jakimovski, revizorite konstatirale nezakonsko sproveduvawe na javnite nabavki, {teta proceneta na 204.000 evra. Spored revizorite, finansiskite izve{tai ne ja prika`uvaat vistinito i objektivno finansiskata sostojba na Gradski parking vo 2009 godina. Revizorite nemaat nitu dokaz deka e izvr{eno fakturirawe za site aktivni karti~ki za koi pretprijatieto ima sklu~eni dogovori, poradi {to se somnevaat deka prihodot e celosen.

J

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

SDSM PO IZBORNIOT PORAZ

[TO (I KOGO) ]E OPFATI REFORMACIJATA...

AKO JA IMA!?

Sudirot vo SDSM e me|u funkcionerite koi tvrdat deka se na vistinskiot pat i tie koi baraat sosema nova taktika za{to dosega{nava o~igledno ne im uspeva. Ednite ne sakaat da se otka`at od Crvenkovski, drugite smetaat deka toj treba da si odi za da mo`e partijata da ima vistinski reformi!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

tkako stana jasno deka pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski, nema da si dade ostavka, se nametnaa nekolku pra{awa - dali partijata }e ostane so istoto rakovodstvo, koi }e bidat nivnite sledni ~ekori, kako }e se odviva vnatre{nata neophodna reformacija za koja site zboruvaat i {to (i kogo) s$ } e opfati, dali tie {to se razo~arani i tivko baraat vnatre{na odgovornost }e prozborat glasno i sekako, {to so koaliciskite partneri koi ve}e po~naa da si formiraat prateni~ki grupi i za koi prognozite se deka vo daden moment mo`at da zastranat na desno.

Vo SDSM velat deka postoi razo~aruvawe otkako propadnaa nade`ite za izboren rezultat koj bi gi stavil vo pozicija da pregovaraat za formirawe vlada. Navodno, profesorot Qubomir Fr~koski sugeriral deka i pri vakov rezultat legitimno e SDSM da se obide da pregovara so DUI i so DPA, no ovaa ideja mu bila otfrlena kako nadrealna.

“O~ekuvawata bea pregolemi, raspolo`enieto kaj narodot be{e opozicisko.

Sega pra{aweto e kade pogre{ivme, koga takvoto raspolo`enie ne go kanaliziravme dovolno. Na{eto vostanie kako da se krena prerano. Ima partiski strukturi koi sekoe barawe na odgovori go klasificiraat kako antipartiski stav ili koi ne sakaat voop{to da pra{aat za da ne se zamerat so nekoj nad niv”, velat partiski izvori.

O

FOTO VEST 10 godini od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor: Ahmeti gi obedini vo vojnata 2001-ra, no i v~era na tribina vo Tetovo: Crvenkovski i Georgievski na zaedni~ka masa - analiziraat {to napravija kako rivali ili mo`ebi {to bi mo`ele da napravat obedineti!?

MEDIUMSKITE KUJNI NA VMRO–DPMNE I PARTISKITE NA SDSM Vo takvi okolnosti za vreme na sednicata na Centralniot odbor se pojavija informacii deka Crvenkovski si podnel ostavka, a ~lenstvoto ne ja prifatilo. Za podocna Jani Makraduli javno i decidno da go demantira ova, tvrdej}i deka za nikakva ostavka ne stanalo zbor, obvinuvaj}i gi mediumskite kujni na VMRO-DPMNE za dezinformirawe. No, ne bea kujnite na VMRO–DPMNE, tuku partiski funkcioneri tie koi ja plasiraa vesta za ostavka.

“Tie koi brifiraa za ostavkata o~ekuvaa istata da bide pobarana od nekoi de`urni kriti~ari, pa za da amortiziraat plasiraa vest deka Crvenkovski sam ja podnel. No, nikoj ostavka ne pobara, a edinstven ~ovek koj go spomena toj zbor be{e samiot Crvenkovski – deka nema da ja podnese dodeka ne go pobedi Gruevski”, velat prisutni na sednicata.

KADE E VNATRE[NIOT SUDIR? I dodeka rakovodstvoto tvrdi deka partijata e na vistinskiot pat, drugi baraat celosno menuvawe na strategijata protiv VMRO-DPMNE, koja petta godina po red se poka`uva kako neuspe{na.

“Obi~aj e avtoritarnite lideri da gi eleminiraat site mo}ni konkurenti, i koga }e se postavi pra{aweto za izbor na nov lider, vo stilot na Milo{evi} da pra{aat “A koj drug?”. Predlogot na Bu~kovski za izbor na lider na partijata na vnatrepartiski neposredni izbori e dobar i mo`e da bide osnova za zajaknuvawe na SDSM i negovo demokratizirawe.

Dobro bi bilo da se vovede

ANDREJ PETROV

\ORGI SPASOV

SEKRETAR Partiskiot sekretar ubeduva deka partijata e obedineta i nema krila, tuku mo`ebi samo poedinci zad koi nikoj ne stoi: “Za kakva ostavka se zboruva koga misijata ne ni e ispolneta? Crvenkovski veti deka }e go pobedi Gruevski i toa }e go napravi. Na Kongresot na 3. celo rakovodstvo }e bide reizbrano, so aklamacija.”

PORANE[EN GENERALEN SEKRETAR: “Predlogot na Bu~kovski za izbor na lider na partijata na vnatrepartiski neposredni izbori e dobar i mo`e da bide osnova za zajaknuvawe na SDSM i negovo demokratizirawe. Dobro bi bilo da se vovede i pricipot deka nikoj ne mo`e da bide pretsedetel na partijata pove}e od dva ili tri mandati ili deka lica izbrani na funkcii na osnova~kiot kogres na partijata pred 20 godini ne mo`at da se kandidiraat.”

i pricipot deka nikoj ne mo`e da bide pretsedatel na partijata pove}e od dva ili tri mandati ili deka lica izbrani na funkcii na osnova~kiot kogres na partijata pred 20 godini ne mo`at da se kandidiraat odnovo za takvi funkcii”, izjavi eden od osnova~ite na partijata, \orgi Spasov, vo intervju za “Kapital”.

Sekretarot Andrej Petrov ne e voznemiren od vakvite stavovi na del od ~lenstvoto ne zboruvaat za vnatre{na podelba na partijata. Toj veli deka SDSM ne e vo situacija da si go dozvoli toj luksuz na vnatre{ni previrawa.

“Partijata e poobedineta od koga bilo, nema vnatre{ni krila, mo`e da ima samo

poedinci. Za kakva ostavka se zboruva koga misijata ne ni e ispolneta? Crvenkovski veti deka }e go pobedi Gruevski i toa }e go napravi.

Na Kongresot na 3. celo rakovodstvo }e bide reizbrano, so aklamacija”, veli sekreatrot Andrej Petrov za Kapital.

Informaciite se deka na Kongresot }e se slu~uva toa {to Petrov go najavuva – funkcionerite }e dobijat poddr{ka za nova bitka protiv VMRO–DPMNE. Dali strategijata vo vodeweto na istata }e se menuva dopolnitelno }e odlu~uvaat.

Intervju

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

7 Iako Stopanska banka Skopje, najgolemata banka vo Makedonija, e vo dominantna sopstvenost na gr~kata NBG, ne ja zagrozuva stabilnosta na bankata, bidej}i kapitalot {to go ima NBG investirano vo Stopanska banka e od nepovraten i traen karakter, odnosno bez mo`nost za povlekuvawe, bidej}i stanuva zbor za akcionerski kapital, veli Bi{ev vo intervjuto za izdanijata na KMG, koe vo celost }e bide objaveno vo peto~noto izdanie na magazinot “Kapital”

GLIGOR BI[EV

pretsedatel na Upravniot odbor na Stopanska banka Skopje

GR^KATA KRIZA NE JA ZAGROZUVA STABILNOSTA NA STOPANSKA BANKA SKOPJE

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

rizata vo Grcija mo`e da vlijae vrz Stopanska banka Skopje kako i vrz sekoja druga banka vo Republika Makedonija.

Vlijanieto mo`e da dojde preku realniot sektor, dokolku preku vlo{enata nadvore{no-trgovska razmena dojde do namaluvawe na izvozot na makedonskite kompanii na gr~kiot pazar i od toj aspekt do namaluvawe na profitabilnosta na kompaniite, veli Gligor Bi{ev, pretsedatel na Upravniot odbor na Stopanska banka, vo intervju za izdanijata na Kapital Media Group, koe vo

K

celost }e bide objaveno vo najnoviot broj na magazinot “Kapital”, koe izleguva v petok.

Bi{ev potencira deka faktot {to Stopanska banka Skopje, najgolemata banka vo Makedonija, e vo dominantna sopstvenost na gr~kata NBG ne ja zagrozuva stabilnosta na bankata, bidej}i kapitalot {to go ima NBG investirano vo Stopanska banka e od nepovraten i traen karakter, odnosno bez mo`nost za povlekuvawe, bidej}i stanuva zbor za akcionerski kapital.

“Vo izminatite deset godini NBG ja kapitalizira{e celokupnata dobivka. Istoto se realizira i vo 2011 godina.

Toa ne e slu~aj so nitu edna druga banka vo Makedonija

vo stranska sopstvenost.

Stopanska banka Skopje ima visoka adekvatnost na kapitalot (od 18%), nema nikakva izlo`enost kon gr~kata dr`ava, e visokolikvidna, postoi 100% rezerviranost na nefunkcionalnite krediti, efikasno korporativno upravuvawe i upravuvawe so rizicite”, uveruva Bi{ev.

Vo vrska so drasti~noto namaluvawe na rejtingot na gr~kata dr`ava spored Standard & Poors (S&P) {to se slu~i minatata nedela, Bi{ev veli deka so toa se iska`uva nedoverbata {to ja imaat privatnite finansiski pazari deka Grcija }e mo`e redovno i vo celost da go servisira dolgot kon svoite kreditori.

Iako samo nekolku dena

VO POHOD NA NOVI PAZARI

TDR SO INVESTICII I NOVI PROIZVODI PROTIV KRIZATA SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

abrikata za proizvodstvo na cigari od Roviw, Hrvatska, TDR, globalnata ekonomska kriza ja re{ava so pu{tawe vo proda`ba 20 novi proizvodi, so po~nuvawe izvoz vo Rusija i so izgradba na fabrika vo Iran, vredna 30 milioni evra, koja treba da po~ne so rabota idnata godina. Ovaa kompanija, koja e me|u desette najprofitabilni vo Hrvatska, nema problem da investira i vo vreme na kriza zatoa {to ima dovolno gotovina i ne zavisi od finansiskata poddr{ka na bankite.

“TDR uspe{no se spravuva so konkurencijata na ~etirite najgolemi me|unarodni kompanii, koi dr`at 80% od celiot svetski pazar. Toa e prili~no golem predizvik za borba. No, nie toa uspe{no go pravime. Silata na na{ite brendovi pridonesuva potro{uva~ite da n$ prepoznavaat kako lideri vo regionot, kade {to sekoj ~etvrti potro{uva~ pu{i cig-

F

ari na TDR”, istakna Davor Toma{kovi}, pretsedatel na Upravniot odbor na TDR, na godi{nata sredba vo Roviw na menaxmentot na ovaa kompanija so novinari od zemjite od porane{na SFRJ. Re~isi 60% od proizvodite na TDR odat za izvoz. Kompanijata vo 2010 godina ja zasiluva svojata pozicija vo site zemji vo regionot, pa i vo Makedonija, kade {to proda`bata e zgolemena re~isi dvojno.

“Nie ja zasilivme organizacijata vo TDR Skopje i napravivme vistinsko proizvodno portfolio koe im odgovara na potro{uva~ite.

Na{ite najsilni brendovi odli~no se prodavaat vo Makedonija”, veli Toma{kovi}.

TDR od Makedonija godinava otkupil i 500 toni orientalen tutun, no Toma{kovi} o~ekuva kriza vo tutunskoto proizvodstvo vo zemjava.

“Tutunot od Makedonija e sostaven del na site na{i brendovi bidej}i e tipi~en orientalen tutun koj ne uspeva na podra~jeto na Hrvatska ili na Bosna. Otkupot funkcionira, no se o~ekuva makedonskite proiz-

voditeli na tutun da se soo~at so te{kotii vo odnos na mo`nosta da go prodadat tutunot po dovolno visoki ceni so ogled na tro{ocite {to gi imaat. Taka }e dojde do restrukturirawe i na industrijata za proizvodstvo na tutun vo Makedonija”, smeta Toma{kovi}.

Vo odnos na opasnosta od zabrana za proizvodstvoto na orientalen tutun, po nalog na Svetskata zdravstvena organizacija, toj ne o~ekuva ovaa regulativa da stapi na sila i vo zemjite od regionot vo bliska idnina.

Najgolem problem za TDR slednata godina }e bide vlezot na Hrvatska vo Evropskata unija, {to }e zna~i pogolemi carini za izvoz na hrvatskite proizvodi na pazarite na zemjite~lenki na CEFTA. Toa } e ja ~ini kompanijata 10 milioni evra godi{no i zatoa bara vladata preku bilateralni dogovori so zemjite od CEFTA da obezbedi odredeni povolnosti. Spored Toma{kovi}, zgolemenite dava~ki za carini ne mo`at da gi re{at so poskapuvawe na cigarite, zatoa {to toa e nekonkurentna merka.

“NBG e najgolema banka vo Grcija, so kapitalna sila koja osiguruva koeficient na adekvatnost na kapitalot od 13,3% na krajot od prviot kvartal od 2011 godina.

Vakvata kapitaliziranost ja rangira NBG me|u najvisokokapitaliziranite banki vo EU. Pritoa, neto-profitot na grupacijata vo prviot kvartal iznesuva 157 milioni evra, {to sporedeno so 21 milion evra za istiot period lani pretstavuva zna~itelen porast na profitabilnosta. No, sepak, kako del od gr~kata ekonomija i NBG go deli istiot krediten rejting kako i zemjata”, objasnuva Bi{ev.

Inaku, prvata polovina godinava Stopanska banka

po namaleniot rejting na dr`avata S&P go namali i rejtingot na najgolemite gr~ki banki, Bi{ev veli deka za o~ekuvawe bilo deka bankite }e dobijat ponizok rejting, bidej}i tie ne mo`at da imaat povisok rejting od toj {to go ima dr`ava kako dr`ava. No, toj potencira deka i pokraj namaleniot rejting poradi izlo`enosta kon dolgot na gr~kata dr`ava, NBG e zdrava banka.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Skopje ja zavr{ila uspe{no.

Vkupnata aktiva na bankata e zgolemena za 8% vo sporedba so istiot period lani, so {to ja odr`a aktivata vo rangot na najdobrite i najgolemite bankarski aktivi vo Makedonija. Dobivkata koja Stopanska banka Skopje ja ostvari vo prvite pet meseci od godinata e dvojno pogolema dobivka vo odnos na istiot period lani. Vo intervjuto za magazinot “Kapital”, Bi{ev zboruva i za problemite so likvidnosta, za nivoto na lo{ite i problemati~ni krediti, za novite bankarski proizvodi koi gi lansira{e bankata i za u{te mnogu drugi raboti koi se va`ni za bankite i kompaniite vo Makedonija.

O

G

L

A

S

Kompanii / Pazari / Finansii

8 MBI 10

2.685

2.655

2.675

2.635

2.665

2.615

2.655

2.595

2.645

2.575

2.635

2.555

2.625

MBID

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

OMB

117,42 117,41 117,41 117,40 117,40

14.06

15.06

16.06

17.06

18.06

19.06

20.06

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

14.06

117,39 117,39 117,38 15.06

16.06

17.06

18.06

19.06

20.06

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

14.06

15.06

16.06

17.06

18.06

19.06

20.06

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NEMA ZAKON ZA DA SE GRADAT OBJEKTI [TO [TEDAT ENERGIJA

MAKEDONSKA BERZA

ZA ENERGETSKA EFIKASNOST IMA 1,6 MILIONI EVRA AMA NEMA PRAVILNIK

ZO[TO RASTE AKCIJATA NA TTK BANKA?

Ministerstvoto za ekonomija s$ u{te go nema potpi{ano dogovorot od koj zavisi noseweto na pravilnikot za energetska efikasnost.

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

o Makedonija s$ u{te nema zakon koj }e gi obvrze investitorite da gradat energetski efikasni objekti.

Iako na teren postoi interes, a nekoi grade`ni kompanii samoinicijativno po~naa da gradat gradbi koi {tedat energija, sepak, energetskata efikasnost e retka pojava.

Problemot e {to pravilnikot za energetska efikasnost na grade`nite objekti s$ u{te ne e donesen. Stanuva zbor za metodologija, spored koja, stanbenite zgradi }e mora da se gradat so energetski efikasen grade`en materijal, prozorci i vrati, so geotermalni pumpi i so solarni sistemi za elektri~na i toplinska energija. U{te minatata godina Ministerstvoto za ekonomija i Kancelarijata za avstriska tehni~ka sorabotka potpi{aa dogovor za grant od 1,6 milioni evra, so koj treba{e da se sozdadat uslovi za voveduvawe energetska efikasnost vo grade`nite objekti. No, poradi skandal vo Agencijata za energetika, koga direktorot Ilija Ge~evski se nazna~i za potpisnik na avstriskiot grant, noseweto na pravilnikot e blokirano. S$ u{te ne e jasno koj }e menaxira so proektot.

“N$ gazi vremeto. Mora da se usoglasime so Ministerstvoto i da go doneseme pravilnikot.

Idnata nedela o~ekuvame da

V

pristigne instrumentot, koj }e poka`uva dali grade`nite objekti sodr`at energetski materijali. Ve}e se obu~uvaat i energetski kontrolori, koi }e vr{at inspekciski nadzor”, najavuva Ge~evski, direktorot na Agencijata.

No, izvori za “Kapital” tvrdat celata rabota e stopirana i zatoa {to Ministerstvoto za ekonomija s$ u{te go nema potpi{ano dogovorot so koj }e gi prezeme obvrskite okolu implementacija na pravilnikot.

Vo Ministerstvoto velat deka rokot s$ u{te ne e pominat, a pravilnikot }e bil donesen do noemvri. Dobro upatenite komentiraat deka rabotata ne e ednostavna zatoa {to ne stanuva zbor za obi~en pravilnik, tuku za cela metodologija.

Profesorot Konstantin Dimitrov potvrduva deka rabotite se zako~eni.

“Po noseweto na pravilnikot, treba da se podgotovat energetskite kontrolori. Toa se 30 lu|e, koi ve}e imaat poseteno nekakva obuka”, dodava toj.

Del od grade`nite kompanii ve}e upotrebuvaat energetski efikasni grade`ni materijali.

Spored niv, neophodno e {to poskoro da se implementira regulativata, no poso~uvaat deka toa }e gi zgolemi tro{ocite, pa baraat subvencii od Vladata ili povolnosti od op{tinite.

“Barame komunaliite da se namalat za 10%, odnosno za 10 evra po metar kvadraten za zgrada za koja investitorot }e podnese izdr`an elabo-

AKCIJATA NA TTK BANKA ZA EDEN MESEC SKOKNA 34,4%!

1200

1.150

1.144 1150

1.170

1.120

1100

1.111

1050

990

1.019

1000 950

901 900 850

900

870

800

20.05.2011

25.05.2011

30.05.2011

04.06.2011

09.06.2011

14.06.2011

19.06.2011

Cena na akcija vo denari

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

o{to raste akcijata na TTK banka? Ova pra{awe si go postavuvaat investitorite na Makedonskata berza, otkako vo poslednite 30 dena akcijata na TTK banka skokna za 34,4%.

Ili, ako na 20 maj edna akcija na TTK banka se prodava{e za 870 denari, v~era na Berzata akciite na ovaa banka se trguvaa po cena od 1.170 denari. Samo minatata nedela, za 5 trgovski dena, vrednosta na akciite na TTK banka se zgolemi za 12,68%.

Neoficijalno se zboruva deka pri~inata za drasti~niot rast na cenata na akciite na TTK e informacijata koja prokru`ila vo brokerskite ku}i deka bankata navodno }e ja prezema turska kompanija, koja ima interes da bide strate{ki investitor.

Pretsedatelot na Upravniot odbor i generalen direktor na TTK banka, Dragoqub Arsovski, gi otfrla ovie informacii. Toj ne mo`e precizno da go objasni golemiot skok na vrednosta na akciite, no pretpostavuva deka toa e rezultat na poka`anite dobri finansiski rezultati i podelbata na dividenda.

“Sekoga{ ima ideja za razgovor so potencijalni investitori vo bankata, no s$ u{te nema nekoja seriozna ponuda za prezemawe.

Z

]E IMA I ENERGETSKI PASO[I Otkako }e se donese pravilnikot za energetska efikasnost na grade`nite objekti, novite zgradi, no i tie {to se rekonstruiraat, }e dobijat sertifikati za energetski karakteristiki. Investitorite }e treba da obezbedat izjava od energetskiot kontrolor za usoglasenosta so odobrenieto za gradba ili rekonstrukcija.

Po zavr{uvawe na izgradbata, investitorot }e mora da obezbedi sertifikat i da go podnese kon baraweto za izdavawe odobrenie za upotreba na zgradata. Ovoj sertifikat po proda`ba na nedvi`nosta se prenesuva na kupuva~ite. rat za za{tita na energija.

I nie kako grade`na kompanija imame inicijativa do Ministerstvoto za ekonomija za voveduvawe za{teda na elektri~na energija za objekti koi imaat pove}e od osum stana”, veli Qup~o Boraniev, sopstvenik na grade`nata kompanija Bortas.

Istra`uvawa poka`uvaat deka dobra izolacija vo nadvore{nite i vnatre{nite yidovi, pokrivite i primenata na energetski efikasni materijali ja namaluvaat potro{uva~kata na energija od 30% do 65%. Vlo`enata investicija se vra}a za ~etiri do sedum godini.

Zna~i nemalo razgovori za prezemawe, za toa da bide pri~inata za vakvite dvi`ewa na Berzata”, veli Arsovski.

Najgolemi akcioneri vo TTK banka se Volnarskiot kombinat Todor Cipovski Merxan Teteks so 40,67% od kapitalot i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) so 25% od vkupniot broj akcii.

Od Komisijata za hartii od vrednost velat deka kaj niv dosega nemalo barawe za prezemawe na dru{tvoto.

V~era vo edna transakcija na Berzata se istrguvaa vkupno 85 akcii na TTK Banka po cena od 1.170 denari, za vkupna suma od 1.600 evra. Minatata nedela od kapitalot na TTK banka se prodadoa 0,35% ili 3.177 akcii za 58,7 iljadi evra. Zna~i, zaedno so v~era{niot den, od vkupniot kapital na bankata – 907.888 izdadeni akcii, istrguvani se 0,36%. Nominalnata vrednost na akcijata na TTK banka e 1.000 denari. Inaku, glavniot berzanski indeks MBI-10 v~era padna za 1,15% i zatvori na 2.580,17 indeksni poeni. Padna i MBID za 0,55%, a OMB ne zabele`a promena.

Drasti~en rast na cenata v~era imaa akciite na zagubarot Tutunski kombinat od Prilep od 33,33%, dodeka akciite na Ohridska banka padnaa za 6,2%.

Od akciite koi ~esto se trguvaa izminatiot period pad zabele`a i Rade Kon~ar za 2,91%.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 20.06.2011)

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

9

ZEMJODELCITE BARAAT ITNI MERKI ZA KOMPENZIRAWE NA [TETITE OD E[ERIHIJA KOLI

17.03.2010 9 GRADINARITE GUBAT 10 MILIONI EVRA Od pet do 10 milioni evra }e zagubat oran`eriite od pojavata na bakterijata e{erihija koli. Baraat od Vladata itno da prezeme merki za da se amortiziraat {tetite od drasti~niot pad na cenite na zemjodelskite proizvodi i na izvozot ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

d pet do 10 milioni evra }e iznesuvaat zagubite na oran`eriskite proizvoditeli od pojavata na bakterijata e{erihija koli. Zemjodelcite baraat dr`avata itno da prezeme merki za da se amortiziraat {tetite od drasti~niot pad na cenite i izvozot na zemjodelski proizvodi, koi se pove}e od dvojno namaleni.

“Prose~nata cena na domatite vo sezona e 34 do 42

O K

O

M

E

R

denari za kilogram, a sega ne e nitu 18. Krastavicite, pak, voobi~aeno se prodavaa od 30 do 32 denari, a sega ne odat nitu za 10 denari”, istakna Todor ^erepnalkovski, pretsedatel na Grupacijata za oran`erisko proizvodstvo pri Stopanskata komora.

Spored nego, vo momentov sostojbata e isklu~itelno alarmantna poradi faktot deka 80% od oran`eriskoto proizvodstvo otpa|a tokmu na domati i krastavici, a najmnogu o{teteni od opasnata bakterija o~ekuva da bidat malite oran`erii, pred s$ vo Strumica, kade {to se posadeni pove}e od 7.000 hektari so krastavici C

I

J

A

L

E

N

i domati.

Za nadminuvawe na sostojbata, kako {to istakna ^erepnalkovski, do Vladata dostavile nekolku barawa.

Spored nego, golem del od barawata ve}e bile prifateni. Se o~ekuva da bide sostavena novata vlada za da se donesat kako merki.

“Barame reprogramirawe na programata za subvencii za oran`erisko proizvodstvo, kako i kompenzacija za enormnoto visokata cena na mazutot. Za da mo`eme da gi otplatime kreditite barame da ni se ovozmo`i koristewe povlasteni petgodi{ni krediti, no niski kamatni stapki”, napomena ^erepnalkovski.

O

G

L

A

S

80%

od oran`eriskoto proizvodstvo vo Makedonija otpa|a na domati i krastavici

Toj istakna deka na Vladata & predlo`ile da ja zadol`i Misijata na Makedonija vo EU da pobara da mo`e i dr`avata da gi koristi evropskite fondovi nameneti za pokrivawe na {tetite vo zemjodelstvoto od e{erihija koli.

Pred dva dena ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski i direktorot na Agencijata za K

O

M

E

R

hrana i veterinarstvo, Dejan Runtevski, objavija deka makedonskiot zelen~uk e bezbeden za jadewe i vo nego nema bakterija e{erihija koli.

C

I

J

A

L

E

N

Tie gi povikaa doma{nite potro{uva~i slobodno da kupuvaat od makedonskoto proizvodstvo na domati i krastavici.

O

G

L

A

S

Komentari / Analizi

10

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

DOL@EN KAKO GR^KA

Trikot e vo toa {to za da se restrukturira gr~kiot dolg }e bide potrebno da se vbrizgaat golemi stimulansi kaj evropskite banki, kako edinstveni zainteresirani za finansirawe na dolgot. Kolateralnata {teta ve}e e pregolema

nogu verojatno d eka “s tarata dama” Evro pa vr{i ogromen pritisok vrz Grcija vo obidot da ja disciplinira. Tuka ne pomagaat ni germanskite garancii, koi zastanaa zad dolgovite i deficitite i na Irska i na Portugalija. Vsu{nost, najgolemata zagri`enost ne se samata dr`ava, vladata i nejziniot dolg. Alarmot e poradi sistemot na vrzani sadovi, koj koga }e po~ne od dolgovite na dr`avata }e se prenese vrz pretprijatijata vo dr`avna sopstvenost, za na kraj da gi v{muka kako tornado i finansiskite institucii vo Evropa. Dominantno, ova se odnesuva na gr~kite banki koi se vo dr`avna sopstvenost, za koi u{te podolgo vreme se bara re{enie.

Zatoa, EU, sakaj}i da ja sanira Grcija, vsu{nost, se obiduva da prevenira {teta od po{iroki razmeri vo svojot dvor. Edins tveniot mo`en na~in ova da profunkcionira e so is t urawe kupi{ta n ovi pari. No, ne kade bilo i ne bez striktni uslovi.

Trikot e vo toa {to za da se restrukturira gr~kiot

M

dolg }e bide potrebno da se vbrizgaat golemi stimulansi kaj evropskite banki, kako edinstveni zainteresirani za finansirawe na dolgot.

Kolateralnata {teta ve}e e pregolema. Evroto po~na da devalvira vo identi~ni procenti kako koga se pojavi krizata kaj PIGS dr`avite.

Kredibilitetot e namalen i pra{awe e kolku vreme }e pomine vo negova sanacija.

Zatoa, nerazbirliv e sekoj obid za prolongirawe na re{enieto.

Se ~ini deka na{iot ju`en sosed, koj se odnesuva kako razgaleno dete, sega nikoj nema nervi da go tolerira.

Otkako evropskite vladi dadoa zeleno svetlo za 12 milijardi evra novo zadol`uvawe, tie go korigiraa stavot vo odnos na uslovenosta. Ministrite za finansii od evrozonata sega davaat zeleno svetlo za kupuvawe samo {est milijardi evra gr~ki evroobvrznici i toa vo juli, a za ostanatite }e po~ekaat za da vidat novi restrikcii i reformi vo dr`avniot buxet. Pritisokot e ednakov na protestite, koi eskaliraat sekojdnevno.

Posledniot povod e samo najavata deka novata gr~ka

vlada planira kratewe na buxetot od celi 78 milijardi evra. Brojkata ne e za potcenuvawe, isto kako i dolgot od 350 milijardi evra koj go ima dr`avata.

Na site im e jasno deka e vreme da se plati za toa {to e potro{eno mnogu porano. Mnogu dolgo vladite na na{iot ju`en sosed odolevaa na pritisocite koi baraa kreirawe fleksibilen i sovremen politi~ki i ekon omski model. Vrskata na tradicionalistite, sindikatite i pozicijata na crkvata so decenii dominira{e.

Nikakvi obidi za promena na rabototo vreme, za nadolno korigirawe na platite, za prodol`uvawe na rabotniot sta`, za denacionalizacija na del od imotite na crkvata ne bea prifatlivi. Sega, odedna{, po site odlo`uvawa, vo eden paket mora da se sprovedat namaluvawe na platite, zgolemuvawe na danocite i pomestuvawe na granicata za penzionirawe. Problemot dopolnitelno se uslo`nuva so faktot {to Papandreu kontrolira samo 155 od vkupno 300 prateni~ki mesta.

So vakvo tesno mnozinstvo te{ko deka mo`e da se po-

mesti vo reformite koi gi najavi na politi~ki plan.

Kako {to stojat rabotite, prviot problem }e izleze so glasaweto na doverbata na novata vlada. Pod pretpostavka ovaa faza da pomine bez pogolemi turbulencii, plus bez pogolemi neredi, gr~kata vlada treba da si opstoi na zborot i na krajot na godinata da odr`i ustaven referendum.

Ne za na{eto ime, tuku za reformite vo politi~kiot sistem, koi mora da se napravat ~as poskoro.

Premnogu za edna vlada i eden mandat. Te`ok zalak za Papandreu, koj se ~ini deka e seriozno zagri`en za kredibilitetot na reformite. Kako ne bi bil, koga na Grcite nikoj ve}e ne im veruva. Zatoa, premierot ja ~uvstvuva potrebata da odi na ustaven referendum, ~ii politi~ki promeni }e dadat dolgoro~nost na reformite. No, Grcija ne e Turcija, kade {to Erdogan pobeduva na site izbori so golemo mnozinstvo i mo`e lesno da go smeni uslovot.

Vo toj kontekst, na promena na Ustavot, }e mora mnogu dobro da se odraboti politi~koto lobirawe.

Procesot po~na so noviot

“pote`ok” sostav na novata gr~ka vlada. Sledno treba da se obraboti i opozicijata, za {to verojatno }e se pogri`at tradicionalnite gr~ki sojuznici - Francija i Anglija. Ova e srednoro~no zna~aen problem {to }e ja preokupira vladata po juli.

Zo{to juli? Idniot mesec e kriti~en za Grcija bidej}i dostasuvaat prethodno izdadenite obvrznici. Mo`no e da se slu~i niskiot rejting na Grcija, zaedno so politi~kata nestabilnost i eskalacijata na protestite da ja destabiliziraat i da dovedat do neusvojuvawe na noviot trigodi{en paketreformi i na finansiska poddr{ka od ECB i MMF. Pri ova negativno scenario vladata bi padnala, Grcija bi bila nelikvidna i blisku do bankrot, a problemot bi se prolongiral bez izgledno re{enie.

Donekade ova bi ja vlo{ilo likvidnosta na del od evropskiot finansiski sistem, no toj brzo bi reagiral.

Me|u drugite re{enija, Grcija bi bila isklu~ena od evrozonata, a ekonomijata na ju`niot sosed bi vlegla vo sloboden pad. Vo obidot barem delumno da se servi-

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r ffesorr

siraat dolgovite }e po~nat licitaciite za proda`ba na dr`avniot kapital. Po mnogu niski ceni }e se kupuvaat dr`avnite akcii vo OTE, pristani{tata, ostrovite, bankite, `eleznicata, avioprevozot i mnogu drug imot. Branot, koj ne mo`e da se kontrolira, mo`e da go razvie istiot efekt kako toj pred svetskata kriza vo 2008 godina. Cenite na sopstvenosta da padnat, razo~aru vaweto da se zgolemi, no sega }e nema koj da go zapre dominoto.

Zatoa e realen stravot deka ovaa kriza mo`e i ponatamu da go inficira evro pskiot finansiski sistem. Garantirano, ovie silni milijardi dolgovi }e bidat premnogu golem zalak za Evropskata monetarna unija, koja u{te se ma~i so posledicite od efektot na Leman braders.

Zatoa, vo igra e premnogu taktika, no i nervoza, a nervite se pri kraj.

REFORMATA NA @ELEZNICITE DA SE STAVI NA BRZ KOLOSEK!

Ako ne se zabrzaat reformite mnogu od dr`avnite `eleznici vo zemjite opfateni so izve{tajot bi mo`ele da se soo~at so te{kotii koga }e se otvorat pazarite za novi igra~i. Crnogorskata `eleznica od komercijalnite prihodi pokriva samo 20% od nejzinite operativni rashodi, dodeka turskata `eleznica pokriva 28%, makedonskata `eleznica 42%, a srpskite `eleznici 50% od operativnite rashodi. Ponatamo{nite golemi zagubi bi mo`ele da dovedat do potreba za pogolemi transferi od vladinite buxeti. Na krajot, pra{aweto e kolku dolgo }e mo`at i }e se o~ekuva od javnite buxeti da pomagaat vo zatvoraweto na ovie dupki?

o samo 22 kilometri pruga pome|u pris tani{teto Plo~e vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina vozot }e pomine tri carinski kontroli. ]e se koristat tri razli~ni `elezni~ki operatori i tri pati }e se promeni lokomotivata koga }e se preminuva od eden operator kaj drug. Ova e samo eden primer za skapata nee fikasn os t poso~ena vo neodamna objaveniot izve{taj na Svetska banka “Reformata na `eleznicite vo Jugoisto~na Evropa i Turcija: Na vistinskiot kolosek?”, vo koj se razgleduva `elezni~kiot sektor vo Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Kosovo, Crna Gora, Republika Makedonija, Romanija, Srbija i Turcija. Primerot od Hrvatska e samo vrvot na ledeniot breg me|u argumentite vo korist na osnovnite reformi za podobruvawe na operativnoto i finansiskoto rabotewe i zgolemuvaweto na regionalnata integracija na `eleznicite.

Ima tri glavni pri~ini za davawe prioritet na promenite vo `elezni~kiot sektor.

P

Prvo, da se obezbedi usoglasenost so propi{anoto vo relevantnite direktivi na Evropskata unija (EU).

Vtoro, zemjite mo`at da po~nat da gi realiziraat predvidenite pridobivki od usvojuvaweto na ovaa ins tit ucionalna ramka.

Kone~no, koga }e se vovede konkurencija, da se podobri sposobnosta na dr`avnite `eleznici da se natprevaruvaat so novite igra~i na pazarot bez da imaat potreba od zgolemena poddr{ka od dr`avata.

Pove}e od ova, reformata mo`e da donese enormni pridobivki. Tovarnite vozovi od Qubqana do Istanbul ~esto patuvaat pove}e od 60 ~asa. Me|utoa, probnoto vozewe na “Bosfor Evropa ekspres” vo 2009 godina poka`a deka so vistinskite uslovi, tovaren voz mo`e da go pomine ovoj pat za samo 35 ~asa. Podobrenata efikasnost donesuva enormni pridobivki. A ovie pridobivki se rasprostranuvaat niz ekonomijata bidej}i efikasnite transportni uslugi se kriti~ni elementi na ekonomskata konkurentnost na zemjata. Za probnoto vozewe na vozot da stane sekojdnevna realnost,

potrebno e sproveduvawe na dalekuse`ni reformi.

So isklu~ok na Bugarija i Romanija, koi ve}e se ~lenki na EU i vode~ki reformatori vo sektorot, site zemji opfateni so izve{tajot se stremat kon ~lenstvo vo EU. Za zemjite-kandidatki - kako Hrvatska, Turcija i Republika Makedonija - osobeno e itno da se usoglasat so direktivite na EU. Potencijalnite zemji-kandidatki kako Srbija i Albanija imaat pove}e vreme. Me|utoa, ba{ zatoa {to ovie zemji se ponazad, potrebata da po~nat da go zabrzuvaat reformskiot proces sega stanuva u{te poaktuelna.

Duri i vo otsus tvo na perspektivi za ~lenstvo vo EU, zadovoluvaweto na institucionalnata ramka utvrdena od EU }e donese zna~itelni ekonomski pridobivki. Idejata {to stoi zad ovaa ramka e da se podobri konkurencijata, da se izgradat podobro integrirani `elezni~ki uslugi, da se sozdade edinstven evropski `elezni~ki prostor i da se zgolemi udelot na `eleznicata sporedena so drugite na~ini na transport. Pro{iruvaweto na `elezni~kata mre`a na EU

vo novite zemji-~lenki, kandidati ili zemjite {to pristapuvaat sozdade zna~ajna {ansa za `elezni~kiot tovaren transport. Me|utoa, ovoj potencijal vo golem del ostanuva neiskoristen. Toa najdobro se ilustrira so faktot deka `eleznicata ima samo 1% do 2% od tovarniot soobra}aj me|u Turcija i EU {to e rezultat na pove} e faktori, vklu~uvaj}i go i nepostoeweto podobro integrirani `elezni~ki transportni uslugi. Nekoi od klu~nite tesni grla, kako {to se nepotrebnite zadr`uvawa na granicite bi mo`ele da se razre{at so mali tro{oci, no baraat podobrena prekugrani~na sorabotka. I probnoto vozewe na vozot “Bosfor Evropa ekspres” poka`uva deka vremeto na tranzit mo`e da se zabrza za zaprepastuva~ki 25 ~asa, pravej}i gi `elezni~kite uslugi poefikasni i pokonkurentni preku za{teda na vreme i pari za biznisite.

Zaedno so reformite treba da se promeni i kulturata na dr`avnite `elezni~ki kompanii za da gi napravi pove}e biznis-orientirani i posposobni da se natprevaruvaat so novite igra~i.

So postojnata struktura na korporativnoto upravuvawe i postojnite operativni rezultati, na dr`avnite `eleznici s$ pogolem predizvik }e im pretstavuva konkuriraweto so novite igra~i koga }e se otvorat `elezni~kite pazari i }e se vovede konkurencija.

Nesproveduvaweto na osnovnite reformi za podobruvawe na operativnoto i finansiskoto rabotewe na dr`avnite `elezni~ki operatori be{e naglaseno so neodamne{nite iskustva na Romanija i Bugarija koi do`iveaja golemo namaluvawe na obemot na soobra}ajot kako rezultat na ekonomskiot pad i zgolemenata konkurencija.

Vo Romanija, vo 2010 godina, se objavija golemi otpu{tawa od dr`avnite `elezni~ki kompanii kako na~in za brzo spravuvawe so golemite finansiski zagubi na dr`avnite `elezni~ki kompanii i tovarot koj go stavija na buxetot na romanskata Vlada.

Ako ne se zabrzaat reformite mnogu od dr`avnite `eleznici vo zemjite opfateni so izve{tajot bi mo`ele da se soo~at so sli~ni te{kotii koga }e

KAROLINA MONSALVE ekonomist na Svetska banka za transport vo regionot na Evropa i C Ce Cen tra r lna Azija ra Azija j Centralna

se otvorat pazarite za novi igra~i. Na primer, crnogorskata `eleznica od komercijalnite prihodi pokriva samo 20% od nejzinite operativni rashodi, dodeka turskata `eleznica pokriva 28%, makedonskata `eleznica 42%, a srpskite `eleznici 50% od operativnite rashodi. Ponatamo{nite golemi zagubi bi mo`ele da dovedat do potreba za pogolemi transferi od vladinite buxeti.

Na krajot, pra{aweto e kolku dolgo }e mo`at i }e se o~ekuva od javnite buxeti da pomagaat vo zatvoraweto na ovie dupki? Direktivite na EU }e zna~at deka otkako zemjite }e se priklu~at na EU, }e bide mnogu pote{ko da se obezbedi dr`avna pomo{ za bolnite dr`avni `elezni~ki kompanii. Pred i nad ova, kako {to naglasuva Svetska banka vo nejziniot izve{taj, mnogu poprudentno e oskudnite resursi da se iskoristat da se finansiraat neophodnite podobruvawa na `elezni~kata infrastruktura i op{testveno potrebnite patni~ki uslugi namesto da se odr`uvaat nee fikasnite dr` avni `eleznici na koi im treba reforma.

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

no.

Fokus TOP 10

KADE ODI MEDIUMSKIOT PAZAR?

SO PARTISKI PRITISOK, MEDIUMITE NEMAAT IDNINA

04

11

NAJPLATENI DIREKTORI IREKTORI VO SVETOT

Na makedonskite mediumi ne im se pi{uva dobro. Mediumskiot pazar

definitivno nema da se podobri vo sledniot period. Anketata koja ja sprovede “Kapital” me|u urednicite poka`a deka tie ne gledaat optimisti~ki na periodot {to sledi. Najostroto polarizirawe na mediumite za vreme na poslednite izbori nagovestuva deka i vo idnina tie }e ostanat vo dva razli~ni, sprotivstaveni tabori VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

e se slu~at li seriozni ozni promeni vo makedonskite kedonskite mediumi umi otkako dobija ja silna {lakanica nica poradi dosega najneobjektivnoto bjektivnoto i nepristrasno pokrivawe na izborite ili }e ostanat i ponatamu da se borat za par~e ~e od maliot i ograni~en oglasuva~ki kola~, vo koj samo privilegigiranite }e uspaet paet da go lapnat atraktivnoto vladino reklamirawe? e? Ekstremno lo{ite te ocenki za neprofesionalnoto ionalnoto odnesuvawe na mediumite ediumite za vreme na poslednite izbori, zbori, otvorenoto agitirawe za edna dna ili druga politi~ka partija i maksimalnoto nepo~ituvawe na novinarskite standardi se vrv. Tie, spored poznava~ite na ovoj pazar, se samo logi~na posledica na dolgogodi{niot proces na politizirawe i partizirawe na mediumite {to dovede ne samo do totalen pad na doverbata na publikata, tuku i do nivno finansisko opusto{uvawe.

Toa denovive e pove}e od evidentno. Isto kolku {to e o~igledna potrebata od promeni!

Prognozite na urednicite i dolgogodi{ni novinari se dvi`at od toa deka dopolnitelno }e se intenzivira partiskiot pritisok vrz mediumite, nivno celosno stavawe pod kontrola do takvi koi predviduvaat neminovno kulminirawe na krizata i otvorawe novo poglavje.

Seriozni transformacii na makedonskiot mediumski prostor vo slednite 4-5 godini o~ekuva Aleksandar Чomovski.

“Definitivno }e mora da se sledi trendot na svetskite `anrovi na brzi televiziski vesti koi }e se distribuiraat preku internet-portali i socijalnite mre`i. ]e mora da se napu{ti konceptot na partizirana ureduva~ka politika bez razlika dali vlasta ili opozicijata }e pravi vlijanie. Novinarite }e mora da se prilagodat kon evropskiot model na opredelba spored ideolo{ka matrica, a ne partisko koncipirawe”, veli Чomovski i tvrdi deka vlasta ne }e mo`e i vo idnina da infuzira po 25 milioni evra godi{no vo odredeni mediumi i so toa da pravi debalans na pazarot.

Prodol`uvawe na pritiskot na politi~arite vrz mediumite o~ekuva i prviot ~ovek na Sovetot za radiodifizija, Zoran Stefanovski, zatoa {to “vladeja~kite strukturi se svesni deka pote{ko e da se zadr`i vlasta otkolku da se osvoi, a za opozicijata mediumite se edinstven izlez za promena na op{testvenoto mislewe”.

O~ekuva mediumite da se obidat da si ja vratat profesionalnosta, vo sprotivno }e ja izgubat publikata”.

Ne ja isklu~uva ni mo`nosta od intervencii koi }e rezultiraat so promena na sopstveni~kite strukturi vo odredeni mediumi.

Za devalvacija na profesijata i potreba od po~nuvawe “od nula” govori i Katerina Bla`evska, urednik vo “Dnevnik”. Taa predviduva mnogu mra~na idnina na mediumskiot prostor ako i natamu novinarite prodol`at da si ja devalviraat profesijata.

“So toa samo im davaat alibi, odnosno kart blan{ na tie {to sakaat od politi~ki pozicii da gi ureduvaat mediumite. Ako so svojata neprofesionalnost novinarite sami si “pukaat vo noga”, toga{ te{ko }e ja ubedat javnosta deka nekoj drug im gi zagrozuva poziciite”, veli Bla`evska.

Deka rabotata e “no` do koska” potvrduva i pesimisti~kata prognoza na neodmana izbraniot prv ~ovek na Zdru`enieto na novinari, Naser Selmani.

Predviduva deka vlasta }e ja obnovi dosega{nata praktika preku mnogubrojni kampawi da gi odr`i vo `ivot ovie mediumi, no }e go zagu{i sekoj kriti~ki glas.

“Vekot na ovie mediumi }e im se prodol`i samo ako

]

Makedonija ostane podolgo vreme izolirana zemja i ne go deblokira procesot na evroatlanskata integracija”, deciden e Selmani.

Apsolutno nikakvi promeni, bbarem ne vo pozitivna smisla ne o~ekuva nni dolgogodi{niot televizinski novinar, novina Sne`ana Lupevska.

Jasno e samo deka d lo{ata ekonomska sostojba vo mediumite }e ima katastrofalni katas posledici vrz kvalitetot kva na novinarskoto izvestuvawe izv i reporterskiot skio kadar.

Na pra{aweto do koga vaka i ima li izlez, interesen teres odgovor ni dade glavniot glavni i odgovoren urednik na “Dnevnik”, Zoran Dimitrovski: it “Mo`nost za promena gle“M dam da samo vo olabavuvawe na zakrvenite odnosi me|u z politi~kite strukturi koi polit onevozmo`uvaat normalna koonevoz munikacija.

Sega e nevozmo`no, munikac A1 ili TV Sitel da pokanat gostin od sprotivniot politi~ki tabor, i sprotiv zatoa dobivame krajno ednostrano dobiv informirawe!”. informira

SUDBINATA NA A1 d razvrskata na slu~ajot A1 vo golema merka }e zavisi idniot raspored na mediumskite sili vo Makedonija. Rokot za podmiruvawe na devetmilionskiot dolg kon UJP istekuva denovive.

Ako dolgot ostane nepodmiren, najizvesno scenario e ste~aj. Takvo scenario so sigurnost predviduva Dragan Pavlovi}-Latas, urednik na Sitel koj tvrdi deka ovaa televizija }e dobie nov sopstvenik, koj }e raboti spored ponormalni, pazarni prioriteti.

Potoa, tvrdi toj, “}e nema koj da pravi reket, pa pazarot normalno }e funkcionira”. Urednikot na “[pic”, Branko Gerovski, pak, misli deka sudbinata na kriti~kite mediumi od Pero Nakov s$ u{te ne e jasna. Za nego, najopskurno vo zaveduvaweto na takanare~en “red” vo mediumite }e u~estvuvaat i samite novinari, nekoi od niv naivno veruvaj}i deka se voveduvaat pravila vo profesijata.

O

ALEKSANDAR ЧOMOVSKI -A1 “Sitel i Kanal 5 }e mora da se orientiraat kon marketing pazarot.”

BRANKO GEROVSKI -[PIC “Partijata na vlast }e ja zajakne mediumskata poddr{ka za svoite politiki.”

PREDRAG PAVLOVI]LATAS -SITEL “A1 }e odi vo ste~aj, }e dobie nov sopstvenik so ponormalni prioriteti.”

SAШO ORDANOSKI POLITI^KI ANALITI^AR “Ureduva~kite pozicii ja otslikuvaat dlabokata podelenost na dve istovetno golemi grupi poddr`uva~i na dvete najgolemi i sprotivstaveni politi~ki opcii.”

ZORAN DIMITROVSKI DNEVNIK “Ne o~ekuvam vra}awe na profesionalnite novinarski standardi s$ dodeka postoi tolku izrazena politi~ka podelenost me|u mediumite.”

XORX PAZ JA ZGOLEMI PRODA@BATA ZA 40% Pretsedatelot na Upravniot odbor na

amerikanskiot farmacevtski gigant Express Scripts, Xorx Paz, so plata od 3,1 milioni dolari se najde na ~etvrtoto mesto na listata so najplateni direktori vo svetot, izrabotena od magazinot “Forbs” BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

dravstvoto vo SAD defitivno e sektor kade {to mo`e mnogu da se profitira. Dokaz za toa e listata so najplateni direktori vo svetot na amerikanskiot magazin “Forbs”, kade {to me|u prvite pet mesta se najdoa duri dvajca direktori na farmacevtski kompanii. Na ~etvrtoto mesto na ovaa lista, pak, e pretsedatelot na Upravniot odbor na amerikanskiot farmacevtski gigant Express Scripts, Xorx Paz. Fondot ima uloga da menaxira so portfolijata na klientite i da posreduva za nivno polesno dvi`ewe niz zdravstveniot lavirint”. So plata od 3,1 milioni dolari i akcii vo vrednost od 35 milioni dolari, koi Paz gi dobi vo 2010 godina, toj pet godini uspe{no rakovodi so kompanijata.

Paz stana pretsedatel na bordot na Express Scripts vo 2006 godina. Edna godina prethodno Paz rabote{e kako izvr{en direktor, a od 2003 do 2005 godina be{e sektorski direktor vo kompanijata. Paz prv pat vlegol vo kompanijata vo 1998 godina. Rabotel i kako finansiski direktor od 1998 godina do 2003 godina.

Pred da & se priklu~i na Express Scripts, Paz be{e del od rakovodstvoto na Coopers and Lybrand, LLP (dene{en Pricewaterhouse Coopers).

Prethodno rabotel kako finansiski direktor vo Life Partners Group Inc., kade {to bil zadol`en za finansiski izve{tai, statisti~ki presmetki, odnosi so akcionerite, dr`avno osiguruvawe i odnosi so agenciite.

Vo tekot na negovata kariera Paz imal nekolku va`ni ulogi vo dano~niot oddel na GenAmerica, porane{nata partnerska kompanija na General American Life Insurance Company i sega{na podru`nica na Metropolitan Life Insurance.

Po profesija Paz e sertificiran javen smetkovoditel. Toj e ~len na Amerikanskiot institut za sertificirani javni smetkovoditeli i Zdru`enieto na sertificirani javni smetkovoditeli na Misuri. Svoeto obrazovanie go zavr{il na otsekot za biznisadministracija i smetkovodstvo na Univerzitetot vo Misuri vo 1982 godina.

Za vreme na svojot mandat vo

Z

Express Scripts, Paz uspea da ja zgolemi proda`bata za 40% na godi{no nivo i da go zgolemi profitot za 30% na godi{no nivo.

Iako o~ekuva{e pogolem profit, farmacevtskiot gigant vo prviot kvartal od godinava zaraboti 365 milioni dolari, {to e rast od 25% sporedeno so istiot period lani. Za razlika od ovoj kvartal, vo posledniot kvartal od minatata godina kompanijata go zgolemi profitot za 49%.

Express Scripts e edna od 100te najdobri kompanii spored “For~n”. Osnovana e vo 1986 godina vo Sent Luis, Misuri, kako rezultat od spojuvaweto na maloproda`en sinxir so pove} e od 79 apteki (Medicare Glaser) i Sanus Corp. Health Systems. New York Life Insurance Company ja kupi Express Scripts vo 1989 godina, a na berzata se pojavi vo 1992 godina. Preku pro{iruvawa na svojata baza na klienti, linii proizvodi i nekolku akvizicii (ValueRx, Diversified Pharmaceutical Services i National Prescription Administrators (NPA)), Express Scripts vo momentov ima pove}e od 13.000 vraboteni.

Express Scripts gi procesira barawata na ~lenovi do mre`ite od apteki i do sopstvenite apteki za nara~ka preku po{ta. Obezbeduva uslugi za menaxirawe na planovi za lekovi za dr`avnite agencii, korporacii i unii. Eden od nivnite najgolemi klienti e programata TRICARE na Ministerstvoto za odbrana na SAD. Tuka nastana, vsu{nost, i najgolemiot skandal vo koj se spomenuva{e imeto na kompanijata.

Vo 2004 godina wujor{kiot javen obvinitel Eliot [picer podnese tu`ba protiv Express Scripts, so obrazlo`enie deka kompanijata & dol`i na dr`avata stotici milioni dolari. Sporot zavr{i vo korist na dr`avata. Vo 2008 godina kompanijata ja plati tu`bata, soglasuvaj}i se da plati 9,3 milioni dolari na Pensilvanija i na 28 drugi dr`avi, kako ot{teta. Kako del od spogodbata kompanijata se soglasi da ja promeni biznis-praktikata i da plati 200.000 dolari za nadomest na pacientite.

Sleden skandal kade {to se spomenuva imeto na kompanijata e hakerskiot napad na nejziniot kompjuterski sistem. Napadot se slu~il vo 2008 godina, kade {to li~nite podatoci na pove} e od 750.000 klienti bile razotkrieni.

Svet / Biznis / Politika

12

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...POLITI^KI DOGOVOR

...PROTIV KRALSKI REFORMI

...ZATVORSKI BITKI

Dijalog na partija golf!

Novi protesti vo Maroko

Glavniot grad na Venecuela pod ~ad

bama i negoviot najgolem protivnik od stranata na republikancite, Xon Boner, se “smirija” za vreme na partija golf vo voenata baza vo Merilend. Mediumite smetaat deka na ovaa sredba padnale nekolku re{enija za problemite na SAD.

ekolku iljadi demonstranti se sobraa na miren protest vo Kazablanka, Maroko, na povik na mladinskite aktivisti koi gi otfrlaat ustavnite reformi, koi gi predlo`i kralot Mohamed VI.

ajmalku 22 lica zaginaa vo nemirite koi nastanaa vo N glavniot grad na Venecuela, Karakas, a gi predizvikaa borbite me|u dvete najgolemi bandi zatvorenici od ozogla-

O

N

seniot zatvor Rodeo.

SÈ POIZVESEN E TOTALEN GR^KI BANKROT

NEMA PARI ZA GRCIJA AKO NE [TEDI! Grcija }e ja dobie pettata tran{a od paketot na EU i MMF vo iznos od 12 milijardi evra samo ako Parlamentot gi donese novite merki za {tedewe po planot na premierot Papandreu. No, }e bide mnogu te{ko da se izvede toa!

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inistrite za finansii na evrozonata po maratonskiot sostanok vo Luksemburg, koj trae{e do v~era utro, ja uslovija odlukata za dodeluvawe 12 milijardi evra zaem za Grcija so usvojuvawe na novite strogi merki za {tedewe od Parlamentot.

Dotoga{ nema pari za Grcija, taka {to opasnosta od totalen bankrot na zemjata e pove}e od izvesna.

Stanuva zbor za poslednata tran{a na prethodno dogovoreniot plan na Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za spasuvawe na Grcija od bankrot, vreden 110 milijardi evra.

Atina objavi deka ovie pari & trebaat do sredinata na juli za da go izbegne bankrotot.

Ministrite za finansii na evrozonata po sostanokot vo Luksemburg soop{tija deka ovaa rata }e bide isplatena otkako }e se usvojat novata fiskalna strategija i zakonite za privatizacija na dr`avnite firmi vo Grcija.

“Za da ja odobrime poslednata tran{a mora da bideme sigurni deka gr~kiot Parlament }e go usvoi planot na Papandreu, pa zatoa ovaa odluka ja odlo`ivme do po~etokot na juli”, izjavi belgiskiot minister, Didie Rejnder.

Vo Parlamentot vo Atina ve}e po~na sednicata na koja se rasprava za programata na Papandreu,

M

Ministrite za finansii na evrozonata ne mo`at da izlezat na kraj so problemite na Grcija koja preku zgolemuvawe na danocite, kratewe na javnite tro{oci i privatizacija na dr`avniot imot treba da obezbedi 50 milijardi evra do 2015 godina.

No, gra|anite se protiv {tedewe. Nekolku ilijadi demonstranti na pratenicite im pora~aa deka se izmamnici i kradci i jasno im dadoa do znaewe deka ne sakaat novi merki za {tedewe.

PO^ETEN DOGOVOR ZA VTOR PAKET-POMO[ Ministrite za finansii od evrozonata se obvrzaa da ovozmo`at u{te eden zaem za Grcija, bidej}i ovoj od 110 milijardi evra se poka`a kako nedovolen. Vtoriot }e iznesuva 120 milijardi evra, od koi 60 milijardi }e bidat institucionalni, 30 milijardi evra pridones na privatniot sektor, a 30 od proda`bata na dr`avniot imot vo Grcija. Celta e “represivnite” merki

POSKAPUVAAT DAVA^KITE ZA BANKARSKITE GIGANTI lobalnite regulatori se obiduvaat da vospostavat nov sistem za regulirawe na kapitalot za 30 najgolemi svetski banki, so {to }e se obidat da se namali mo`nosta za nastanuvawe nova globalna kriza.

Bankite }e se kategoriziraat spored goleminata, globalniot doseg i strukturnata slo`enost, a za sekoja kategorija }e bide odredeno za kolku procenti treba da raste kapitalot na zadol`itelnite

G

bankarski sredstva.

Pet evropski i tri amerikanski banki }e bidat vo kategorijata kade {to kapitalot treba da bide za 2,5% pogolem od kapitalot kaj ostanatite banki.

Ovie pravila se zna~itelno polabavi od Bazel 3 bankarskite pravila, kade {to zadol`itelniot kapital na bankarskite sredstva, vo zavisnost od goleminata na bankata, treba{e da se zgolemi za 7%. JP Morgan,

120 milijardi evra }e iznesuva vtoriot paket za spas na Grcija od bankrot

za spas da ne gi ~uvstvuvaat samo dr`avnite administrativci, tuku site dano~ni obvrznici, no nivnoto u~estvo da bide na dobrovolna baza. Za ovoj predlog }e se odlu~uva na po~etokot od juli.

“Seriozno insistirame gr~kata Vlada do krajot na ovoj mesec da deluva kako {to treba za da n$ ubedi deka site obvrski }e gi ispolni”, istakna pretsedatelot na Evrogrupata, @an-Klod Junker.

Planot za {tedewe i privatizacija na javniot sektor e nepopularen vo Grcija, a premierot Bankata na Amerika, Doj~e Bank, HSBC, BNP Paribas, Kralskata banka na [kotska i Berklis mora da imaat odnos na akcionerskiot kapital i aktivata od 9,5%. Goldman Saks, Morgan Stenli, UBS i Kredit Suis se vo slednata kategorija, kade {to zadol`itelniot kapital treba da e pogolem za 2%, a odnosot na akcionerskiot kapital i plasiranite sredstva mora da bide 9%. Okolu 10 do 15 banki }e bidat vo slednata kategorija, kade {to kapitalot treba da e povisok za 0,5%-2%.

Na sostanokot vo Luksemburg najte{ko mu be{e na noviot minister za finansii na Grcija, Evangelos Venizelos

GRCIJA GO DIKTIRA KURSOT NA EVROTO o minatata nedela dvi`eweto na pazarite na valuti isklu~ivo zavise{e od vestite Vzavisno povrzani so dol`ni~kata kriza vo Grcija. Vrednosta ne evroto raste{e i se namaluva{e od vestite koi doa|aa od ovaa zemja. Poradi neizvesnosta za bankrot na Grcija, prinosite na 10-godi{nite dr`avni obvrznici na Grcija, Irska i Portugalija dostignaa rekordno nivo od voveduvaweto na evroto dosega. Poradi toa, minatiot ~etvrtok vrednosta na evroto se namali na 1,4113 dolari, {to pretstavuva najnisko nivo vo poslednite tri nedeli. Investitorite gi zagri`uva mo`nosta Grcija da ne mo`e da gi otplati kreditite, a toa bi ja prodlabo~ilo krizata i vo drugite finansiski oslabnati ~lenki na evrozonata i bi gi pogodilo evropskite banki, koi najmnogu se izlo`eni na dolgovite od ovie zemji.

Jorgos Papandreu poradi nego be{e primoran da ja rekonstruira Vladata za da gi podobri {ansite za negovo usvojuvawe. Toj na po~etokot od raspravata vo Parlamentot pobara “nacionalen dogovor” na politi~kite partii vo “kriti~niot moment” za zemjata.

GR^KATA KRIZA SE [IRI KON BELGIJA, ITALIJA I FRANCIJA Belgiskiot minister za finansii, Didie Rejnder, smeta deka e mo`no gr~kata kriza da gi zafati

Belgija i Italija, pa duri i Francija.

“Postoi opasnost od zaraza ako Grcija ne e vo sostojba da si gi otpla}a dolgovite.

Iako Grcija e prvata zemja so takov problem, sega pogledite se svrteni kon Irska, Portugalija, [panija i Italija. Verojatno e i Belgija i Francija da imaat finansiski problemi imaj}i go predvid nivoto na deficit i zadlo`enost”, istakna Rejnder.

Prvpat od po~etokot na dol`ni~kata kriza se spomenuvaat problemi i vo

Francija.

“Vleguvame vo nova faza od krizata, bi rekol politi~ka. Sekoe odlo`uvawe na va`nite odluki pretstavuva igra so ogan, koja }e ima vlijanie vrz globalnata ekonomija”, veli Hose Vinals, eden od glavnite lu|e na MMF. “Igrawe so ogan” spomenuva i pretsedatelot na Evrogrupata, koj naglasuva deka gr~kata dol`ni~ka kriza gi doveduva vo opasnost ekonomiite na najmalku pet drugi zemji od EU.

ZA 1,5 MESECI POVE]E OD 8.000 BARAWA ZA RABOTA VO AVSTRIJA ove}e od 8.000 rabotnici od Isto~na Evropa, od 1 maj, koga Avstrija vo celost go otvori pazarot na trud za site dr`avi-~lenki na Evropskata unija (EU), podnele barawe za rabota vo kancelarijata vo Viena, soop{tuvaat od avstriskoto Ministerstvo za trud. Avstrija i Germanija ostanaa edinstvenite dve dr`avi od postarite dr`avi~lenki na EU koi go zadr`aa zatvoren pazarot na trud

P

za gra|anite od Isto~na Evropa, {to be{e i zakonski kraen rok.

“Od 1 maj dosega, rabota vo Avstrija pobaraa okolu 3.000 Ukrainci, 2.500 Poljaci, 1.500 Slovenci i 800 Чesi”, istakna avstriskiot minister za trud, Rudolf Hudstorfer.

So ovie barawa, vo Avstrija rabotat 84.855 rabotnici od Isto~na Evropa. Do krajot na 2011 godina Avstrija o~ekuva novi 20-25.000 rabotnici od isto~noevropskite dr`avi.

Starite dr`avi-~lenki na EU na stranskite rabotnici mo`ea da im go ograni~at vlezot na sopstveniot pazar na trud maksimum na sedum godini. Toa zna~i deka pazarot na trudot za site rabotnici od Чe{ka, Estonija, Ukraina, Latvija, Litvanija, Polska, Slova~ka i Slovenija od 1 maj e vo celost otvoren, a za rabotnicite od Romanija i Bugarija pazarot na trud vo EU vo celost }e se otvori vo 2014 godina.

Feqton

KAPITAL APITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

KINGDA KA

13

07

NAJLUDATA LUDA @ELEZNICA VO SVETOT

Me|uu mnogute u svetski moderni r ~uda, u , kako {to se najgolemite j mostovi ili elektri~ni r centrali, r , National Geographic g p c ja j vbrojuva r ju i ludata u `eleznica Kingda Ka, koja se nao|a vo Wu Xersi i go nudi najdolgoto otka~eno k vozewe koe k nekoga{ k ste go iskusile k PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

emperamentot na edno op{testvo mo`e da se otkrie i po vidot na proektite vo koi vlo`uva. Se razbira, dokolku toa zavise{e od dinamikata so koja se nosat odlukite za takvi proekti, mo`ebi }e bevme me|u “najtemperamentnite”. No, ne sme. Za sporedba, Makedoncite mo`e da go zadovolat svojot adrenalin i so vozewe na

T

novata `i~arnica, no Amerikancite frlaat pari za da juri{aat so luda `eleznica. I toa so najdolgata vo svetot! Takva e Kingda Ka, {to se nao|a vo zabavniot park Siks flegs (Six Flags) vo Wu Xersi, koja do minatiot noemvri va`e{e za najbrza vo svetot, postignuvaj}i brzina od 206 kilometri na ~as za samo 3,5 sekundi! Noviot rekord za brzina go dr`i `eleznicata {to lani ja dobi parkot Ferari vorld (Ferrari World) vo Abu Dabi, no samo voze-

weto so Kingda Ka fini{ira so “letawe” do viso~ina od 139 metri. [tom patnicite }e se spu{tat na zemjata se osvestuvaat deka go izminale najludiot kilometar vo svojot `ivot.

Se razbira, ova e proekt na privatna kompanija i definitivno e zabranet za penzioneri. Negov sopstvenik e Siks flegs, a spored oficijalnite podatoci na Internet, arhitektonskoto re{enie e na kompanijata Inatmin (Inatmin), koja se javuva kako izveduva~ na

I ZABAVEN PARK MO@E DA BANKROTIRA

o 2009 godina, kompanijata Six Flags Inc, sopstvenik na zabavniot park, a i samata `eleznica Kingda Ka, otide pod ste~aj. Za da prodol`i so rabota, nea ja prevzedoa kreditorite, koi vo avgust taa godina stanaa soipstvenici na 92% od akciite i 600 milioni dolari, koi gi zele za da go otka`at zaemot od 1,13 milijardi dolari, kolku {to i „zaglavila” Six Flags Inc.

V

VOZEWE a polesna identifikacija, vozovite na ludata `eleznica Kingda Ka se oboeni vo razli~ni boi. Inaku, ima ~etiri vozovi so po pet vagoni (koli), koi vkupno imaat 18 sedi{ta, a tie mo`e da se lansiraat na sekoi 45 sekundi.

Vo 2005 godina, pri probnoto testirawe koe pred otvorawe go pravat odredeni lica vraboteni vo parkot, so crniot vagon na `eleznicata nastanale odredeni problemi, pa negovoto koristewe bilo otka`ano re~isi edna godina.

Poradi ova, Kingda Ka voze{e so dva vozovi preku celata godina, no sekako, toa ne predizvika nikakva {teta na finansiski plan, a u{te pove}e, be{e zapazena bezbednosta na patnicite.

Spored toa {to go ponudil dizajnerot, vo sekoj vagon mo`e da se postavat u{te dve dopolnitelni sedi{ta, so {to brojot na patnici mo`e da se zgolemi do 20 lica, {to pretstavuva zgolemuvawe na dobivkata od biletite od okolu 20%.

Z

rabotite. Inatmin e {vajcarska fabrika specijalizirana za proizvodstvo na vakvi proekti, a Kingda Ka e delo na nejzinata podru`nica vo SAD, koja se nao|a vo Merilend. Pred Kingda Ka ovaa fabrika go dobi i tenderot za ludata `eleznica {to se nao|a vo zabavniot park Sedar Point (Cedar Point) vo Ohajo.

Me|u direktorite na kompanijata i zabavniot park, del od pova`nite lica na oficijalnoto pretstavuvawe Kingda Ka, be{e i dizajnerot na `eleznicata, Verner Stengel. Negovoto zadovolno lice go ulovija mediumite na specijalnoto slu~uvawe nameneto za mediumite i entuzijastite, koe se odr`a nekade kon krajot na septemvri 2004 godina. Negovo delo e i ludata `eleznica vo Ohajo, pa zatoa e zabele`liva identi~nosta koja ja imaat dvete `eleznici dokolku se isklu~i poslednoto nivo vo Kingda Ka. So rabota Kingda Ka oficijalno po~na slednata godina, poto~no na 21. maj 2005 godina.

ISKUSTVO ZA 50 DOLARI [tom sednete vo vagonite

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti-~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii. na Kingda Ka vo sekoj moment treba da bidete podgotveni za “poletuvawe”, bidej}i nikoga{ ne se znae koga }e trgne va{iot voz. [tom }e go ~uete signalot za poa|awe, vi ostanuvaat pet sekundi za da go zemete va{iot zdiv.

Interesen e podatokot deka mehanizmot za lansirawe na Kingda Ka e sposoben da lansirawe voz na sekoi 45 sekundi, so {to presmetkite ka`uvaat deka toa pretstavuva zadovoluvawe na potrebite za adrenalin na 1.400 gosti vo tekot na eden ~as. Spored ova, vo tekot na eden ~as Kingda Ka pravi minimum 56 iljadi dolari, ili maksimum 70 iljadi dolari!

Eve zo{to e toa taka.

Iako pove}eto atrakcii vo parkot Siks flegs se naplateni vo cenata za vlez, za Kingda

DIZAJNEROT VERNER STENGEL ermanec po poteklo, Stengel e ikona od svetot na ludite `eleznici. Toj e roden vo 1936 godina, a denes e sopstvenik na Stengel in`enering ili podobro poznata kako Biroto za in`enering Stengel (Stengel GmbH).

Pokraj mnogute negovi proekti, po otvoraweto na Kingda Ka, Univerzitetot Getenburg go nagradi so po~esen doktorat. Kingda Ka e negovata 501 luda `eleznica koja dobi svoe ostvaruvawe.

G

Ka se pla}a poseben bilet koj dokolku go kupite onlajn }e ve ~ini 39,99 dolari, a dokolku go kupite na samoto mesto }e ve ~ini 49,99 dolari. A za iskustvoto za ovie pari e bezvredno da se zboruva, zatoa {to i samoto vozewe pretstavuva ne{to od {to zastanuva zdivot.

Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte kako e da se ~eka voz vo glavnata `elezni~ka stanica vo Berlin, koja va`i za najgolemata od takov vid vo Evropa, a arhitektite ja smetaat za moderno svetsko ~udo

Fun Business

14

KAPITAL / 21.06.2011 / VTORNIK

VTOR REGIONALEN FESTIVAL ZA MEDIA I ADVERTAJZING, MEDIAFEST

UNIKATNO ZDRU@UVAWE NA REGIONALNATA MARKETING-INDUSTRIJA

Promenata koja ja nosi novata tehnologija vo oblasta na media i advertajzing-industrijata be{e nose~kata tema na ovogodine{niot Mediafest vo Bawa Luka. Preku najrazli~ni rabotilnici, tim bilding i sportski natprevari, talent-kolonii, panel-diskusii, okolu 600 pretstavnici na marketing-industrijata od regionot ja razvivaa svojata kreativnost, a seto toa be{e za~ineto so predavawa na vrvni eksperti se napravi ne{to novo, voop{to. Napredokot na tehnologijata, nejziniot {irok doseg, primenata na mnogubrojnite alatki vo rabotata davaat ogromna mo} i sloboda vo kreaciite i s$ pove}e i pove}e ja razvivaat kreativnosta na poedinecot.

“Novite tehnologii otvoraat novi mo`nosti za umetni~kite du{i, {to dozvoluva da eksperimentirame so novite vidovi kreativnost”, veli Karim Ra{id i ja naglasuva vrednosta na individualnite i razli~ni od drugite kreacii, koi gi ima vo s$ pomal broj denes, i pokraj tehnolo{kite mo`nosti.

Edukativniot del od festivalot pomina niz niza predavawa na eminentni eksperti, debati, “media kampus” za novi talenti, na koi se obrabotuvaa aktuelni temi povrzani so novinarstvoto, marketingot i novite mediumi.

KUSTURICA BRENDIRA GRADOVI PO SOPSTVEN TERK Prviot predava~ koj go otvori Mediafest be{e dvokratniot dobitnik na “Zlatna palma” na filmskiot festival vo Kan, svetski poznatiot re`iser Emir Kusturica. Toj zboruva{e za brendirawe na negoviot grad, Drvengrad, koj se nao|a na Me~avnik vo Mokra Gora.

Drvengrad stana prepoznatlivo mesto so koe se povrzuva imeto na Kusturica, za koe s$ pove}e se pi{uva vo mediumite niz svetot.

Toj posebno go opi{a i negoviot sleden proekt, Kamengrad, vo Vi{egrad, koj }e bide izgraden zaedno so mostot na Mehmed-pa{a Sokolovi}, a ima posebno zna~ewe za Kusturica, najmnogu poradi pisatelot Ivo Andri},

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

toroto izdanie na regionalniot festival posveten na media i advertajzing-industrijata, Mediafest vo Bawa Luka, Bosna i Hercegovina, poka`a edna nova dimenzija vo koja lu|eto so sli~ni, no sepak, razli~ni kulturi, povrzani vo svojata profesija preku kreativnosta mo`at da razmenuvaat iskustva, da prenesuvaat znaewa i da gradat tim.

Toa {to go pravi Mediafest razli~en od drugite regionalni “sobiranki” na lu|eto od marketing-industrijata e toa {to se odr`uva na otvoreno, vo unikatna atmosfera na tvrdinata Kastel.

Vo ramkite na ovogodine{niot Mediafest bea odr`ani najrazli~ni rabotilnici, tim bilding, sportski natprevari, talent-kolonii, panel-diskusii, a seto toa be{e za~ineto so predavawata na vrvni eksperti od regionot.

Vo zabavniot del od ova slu~uvawe vlegoa najrazli~ni adrenalinski zabavi koi se odr`aa na kawonot na rekata Vrbas, kako “rafting”, “pejntbol”, paraglajding, preku koi u~esnicite go gradea timot.

Vtoriot Mediafest ponudi i golem broj iznenaduvawa, a edno od niv be{e i gostuvaweto na svetski poznatiot dizajner Karim Ra{id. Ovoj harizmati~en {oumen i genijalen dizajner odr`a predavawe na tema “Kreativnosta vo 21 vek”.

Toj zboruva{e za toa kako so kreativnosta mo`e da se promeni svetot i dali mo`e da

V

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Svetski poznatiot dizajner KARIM RAШID zboruva{e za kreativnosta vo 21 vek koj se povrzuva so ovie prostori.

“Dene{nata tema e brendirawe, poim koj go preziram od dnoto na du{ata. Poradi toa {to ovoj poim vo svoeto zna~ewe sodr`i u{te najmalku pet-{est podpoimi, denes prifativ da zboruvam za toa {to go znam, a toa e kako ~ovekot deluva vo prostorot i kako go formira toj prostor. Po Drvengrad, gradam u{te eden grad, Kamengrad.

Ponatamu, toa }e bidat sinxir od gradovi preku koi }e gi izrazuvam moite renesansni idei. Toa e dobra {ansa malku da se praktikuvaat ideite za toa {to pretstavuvaat gradovite denes”, veli Kusturica. Toj izrazi nade` deka gra|anite na Vi{egrad }e otkrijat eden renesansen prostor koj na gradot ne mu pripa|al poradi istoriskite nepriliki.

MADE IN E MRTVO, VREME E ZA MADE BY Do 2015 godina tri milijadri lu|e }e koristat Internet, a 80% od lu|eto }e koristat Internet preku svoite mobilni uredi, a so toa vo narednite tri godini, za 14% pove}e }e se koristi videosoobra}ajot na Internet za advertajzing-celi.

So ovie fakti Ivan Stankovi}, sopstvenikot na agencijata Communis od Belgrad i pionir vo industrijata na oglasuvawe na prostorite na biv{a Jugoslavija, ~ii klienti se gigantite Soni, Tojota, Briti{ ervejs, Prokter i Gembl, go otvori svoite predavawe na Mediafest povrzano so negovite iskustva od e-advertajzing.

“Najgolemi promeni nastanaa vo oblasta na komunikaciite, taka {to toa {to va`e{e do pred nekolku godini denes e apsolutno nebitno. Potrebata za promeni e evidentna,

Poznatiot re`iser EMIR KUSTURICA gi prezentira{e svoite dva grada, Kamengrad i Drvengrad bidej}i realnosta vo oblasta na marketingot e surova: ako ne se promenite sigurno e deka }e is~eznete”, gi sovetuva{e prisutnite Stankovi}, koj dene{niot marketing go opi{uva kako ~ist “darvinizam na delo”.

Granicite se bri{at, pa taka s$ e pote{ko da se bide razli~en od drugite. Kompaniite se borat za vnimanie i pazaren udel.

“Poradi globalizacijata i brzoraste~kite pazari denes made in e mrtvo, a opstojuva samo made by…”, naglasuva Stankovi}.

KAKO DA GI PREZENTIRATE BRENDOVITE NA FEJSBUK?!

Za nekolku godini Fejsbuk prerasna vo globalen fenomen, so pove}e od 600 milioni aktivni korisnici, a spored statistikite, prose~en Fejsbuk korisnik pominuva re~isi eden ~as na ovaa socijalna mre`a. Ova pretstavuva dovolen dokaz za kompaniite da gi prezentiraat svoite brendovi na najpoznatata socijalna mre`a na svetot.

Daniel Akerman so mo}ta na Internetot se zanimava re~isi deset godini, a vo 2009 godina go osnova iStudio, prvata kompanija koja vo Hrvatska e specijalizirana za razvoj na prisutnosta na socijalnite mre`i.

Toj naglasuva deka dobroto odr`uvawe na Fejsbuk stranicata, sobiraweto {to pove} e “lajkovi” i dobrata promocija se klu~ za uspe{no brendirawe na Fejsbuk.

“Mora da bidete a`urni na va{ata stranica na Fejsbuk i da razgovarate so korisnicite, no vo toa da bidete umereni i da ne ja polnite premnogu va{ata stranica”, navede Akerman, naglasuvaj}i deka ovaa socijalna mre`a pretstavuva biten kanal za komunikacija na eden brend so potencijalnite korisnici.

K O M E R C I J A L E N

SPORTSKO RADIO KANAL 4 na 21 Juni go odbele`uva svoeto jubilejno 20 godi{no postoewe, rodeno na 21 Juni 1991 godina kako prvo privatno radio na teritorijata na Makedonija pretstavuva bedem na radiskoto razvivawe vo zemjava. 20 godi{noto profesionalno uspe{no rabotewe e plod na celosnata posvetenost i timskata rabota, sekoga{ navremenoto i najbogatoto sportsko informirawe na slu{atelite od Makedonija i po{iroko e prioritet na timot na Sportskoto radio Kanal 4. I posle 20 godini sme gordi {to sme broj 1 vo sportskoto informirawe vo Makedonija.

Timot na Sportskoto radio Kanal 4 vi blagodari {to ste na{i slu{ateli !

Nie i ponatamu rabotime i postoime za vas Sportsko radio Kanal 4 na 107.4 fm Tel.3230-211, fax.3135-540, mob.070 204-704 www.kanal4.com.mk, kanal4@kanal4.com.mk

O G L A S

KAPITAL / 20.06.2011 / PONEDELNIK

Oglasi / Proda`ba / HR

15

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT Izvor: Vest Objaveno: 15.06.2011 Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS), objavuva: Javen konkurs za Izvr{ni direktori Kandidatite treba da imaat: - Poznavawe na misijata na MCMS i konceptite na gra|anskoto op{testvo i odr`liviot razvoj - Sposobnost za vodstvo orientacija,upravuvawe i motivirawe na drugite - Znaewa za generalen menaxment – osnovni rakovodni koncepti, organizaciski razvoj, strate{ko

planirawe, ocenuvawe, finansiski planirawe i rakovodewe, rakovodewe so ~ove~ki resursi - Sposobnost za komunikacija i prezentacija - Visok integritet, odgovornost i ot~etnost - Po~it za drugite, vklu~itelnost i participativnost, poddr{ka na multikulturnosta i na nenasilstvoto.

Konkursot e otvoren do 30 juni 2011 godina. Prijavuvaweto na konkursot se vr{i so pismo, biografija vo format na MCMS, kratok esej za pra{awe od javnata politika od zna~ewe za MCMS(do tri stranici), kratka iz-

java za sopstvenoto viduvawe na MCMS (do edna stranica), kratka izjava za celite vo karierata (do edna stranica). Opisot na rabotnoto meso, celosniot pregled na kompetentnosta, procedurata za izbor, biografijata vo format na MCMS se dostapni na www. mcms.org.mk Dopolnitelni informacii mo`at da se pobaraat na e-mail: izbor@mcms.org.mk EKONOMIST Izvor:ProKredit Banka Objaveno:2011-06-15

Prezentacija na tema: “FINANSIRAWE NA REALNATA EKONOMIJA – KAKO DA SE PRIVLEЧE KAPITAL ZA RAZVOJ PREKU BERZATA?” 23 juni 2011 godina, 11:00-13:30 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat So cel zapoznavawe na kompaniite so mo`nosta za alternativen na~in na finansirawe na nivniot razvoj i pretstavuvawe na pridobivkite od kotirawe na Berzata, Makedonskata berza na hartii od vrednost i Grupacijata za rabotewe so hartii od vrednost pri Stopanskata komora na Makedonija na 23 juni 2011 godina so po~etok vo 11 ~asot organiziraat prezentacija na tema: “Finansirawe na realnata ekonomija – Kako da se privle~e kapital za razvoj preku Berzata?”.

Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 21 juni 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

ProKredit Banka nudi Programa za mladi bankari: - Dokolku imate univerzitetska diploma od oblasta na ekonomijata ili ste apsolvent po ekonomija. - Dokolku imate `elba da go nadogradite i prodlabo~ite svoeto znaewe, a voedno i da se steknete so prakti~no iskustvo vo: promocija i proda`ba na bankarski proizvodi; izgotvuvawe i analiza na finansiski izve{tai i procesirawe na operacii vo platniot promet - Dokolku ste komunikativna li~nost so silni interpersonalni ve{tini, timski igra~,

fleksibilni, a voedno imate razvieni analiti~ki i matemati~ki sposobnosti kako i solidni poznavawa na osnovnite ekonomski principi i finansiski izve{tai APLICIRAJTE! Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da poka`at, zo{to tokmu Vie odgovarate za ovaa praktikantska rabota. Voedno zadol`itelno treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe, a koi }e bidat vo relacija so sodr`inata od na{ata me|unarodna veb strana (www.procredit-holding.

com) i veb stranata na na{ata banka (www.procreditbank.com.mk) kako i standardizirana forma na kratka biografija (CV ) koja mo`e da ja prezemete od na{ata veb strana. Ve molime ispratete gi Va{ite aplikacii (CV – kratka biografija i motivacisko pismo) popolnuvaj}i ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 21.06.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni. Procesot na izbor na kandidat, }e zavr{i zaklu~no so 31.07.2011 godina.

NAJKVALITETNITE BIZNIS INFORMACII OD SEGA ^ITAJTE GI I ONLINE

POSETETE NÈ NA: WWW.KAPITAL.MK @KapitalMediaGr