314-23.06.2011 by Kapital Media Group

KOJ E KOJ ME\U TRGOVSKITE SINXIRI VO REGIONOT?

SRBIJA I CRNA GORA ITAAT KON EVROPA

BORBATA SE VODI ZA PAZAR OD 55 MILIONI POTRO[UVA^I

BRISEL NÈ SAKA VO EU, SAKAME LI I NIE?

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 11

STRANA 7

~etvrtok . 23 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, SREDA,22.06.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,14% 0,00% 0 0,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 6 442,86 1,43

NAFTA BRENT EURORIBOR

112,27 11 2,15%

Doverbata za Papandreu otvori pat za novite merki za {tedewe?!

VLADATA STAVENA VO TESNO

STRANA 12

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.06)

MBI 10 2.660

2.640

2.620

2.600

Osmani i direktorite nemi za mo`niot kriminal

2.580

2.560 16.6

18.6

20.6

22.6

STRANA 4

Gr~kata kriza udri i vrz gevgeliskite kazina

KOLUMNA M-R MAJA ANDREEVSKA BLA@EVSKA STOPANSKA BANKA AD

STRANA 9

KAKO DA SE ORGANIZIRA COMPLIANCE FUNCTION VO BANKITE?

MMF: NE GO TRO[ETE KREDITOT, IZDADETE EVROOBVRZNICA! WWW.KAPITAL.MK

STRANA 9

KOLUMNA

ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

Golem predizvik za brendovite se Internetot i socijalnite mre`i STRANA 8

SRE]EN RODENDEN STRANA 10

VOVEDNIK GABRIELA DELOVA

KOGA NE MO@EVME PRVI, AJDE BAREM POSLEDNI!

STRANA 2-3

STRANA 2

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 23 JUNI 2011

KOGA NE MO@EVME PRVI, AJDE BAREM POSLEDNI!

Se ~ini kako nikoga{ dosega zemjite od Balkanskiot Poluostrov ne bile poblisku do intenziviraweto na odnosite so EU. Otkako Hrvatska kone~no go dobi dolgoo~ekuvaniot datum za vlez vo Unijata, kako da ja otvori vratata za slednoto “skalilo” i za zemjite od Zapaden Balkan. Vo taa linija se dviì i izjavata na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, deka do krajot na godinata Brisel saka da po~ne pregovori so zemjite od Zapaden Blakan, no novite tonovi od Brisel velat deka na toa treba da se nadevaat Crna Gora i Srbija. Evropski funkcioneri na dvete dràvi im prognoziraat datum za otpo~nuvawe pregovori do Nova godina. Kade e Makedonija? Zatoa {to po Hrvatska, Makedonija be{e najblisku do evropskoto ~lenstvo, novata situacija nalaga da se zapra{ame - {to se slu~i vo me|uvreme i kako od regionalni lideri ostanavme posledni vo grupa!? Taka, sega i Crna Gora, kako zemja koja postoi edna decenija pomalku od na{ava, najverojatno }e ja prestigne i Makedonija vo pribliùvaweto kon portite na Brisel. Toa {to za Makedonija treba{e da bide karakteristika koja }e n$ pottikne i dobliì do posakuvanoto mesto vo evropskoto semejstvo - me|uetni~kiot soìvot, i tokmu za toa go potpi{avme Ramkovniot dogovor, Crna

Gora uspea bez poseben napor da go prakticira. Bez dogovor. Od druga strana e primerot so Srbija. Ve{tata diplomatskata igra na Tadi} vo odnos na statusot na Kosovo od koe najmnogu zavisi trasiraweto na patot na Srbija kon Unijata, dodvoruvaweto na SAD (tolerirano i razbrano od mo}nata Rusija kako strate{ki partner) se ~ini }e go donese ~lenstvoto na Srbija vo Unijata do krajot na ovaa godina. I dodeka na{ite sosedi itaat sigurno po evropskiot pat, nie ostanavme zatrupani vo minatoto na zemjata i izgradbata na la`niot patriotizam. Namesto da u~ime od primerite na na{ite sosedi, u{te pove}e nie da im bevme primer za tie da u~ea od nas, nie se svrtivme kon minatoto, ostavaj}i ja idninata za nekoi podobri vremiwa. Nema Makedonija lider od kalibar kako Tadi}! Mo}en i siguren vo svoite odluki, so vizija za dr`avata i za patot po koj go vodi sopstveniot narod, duri i toga{ koga toj narod se somneva vo ispravnosta na postavenata cel. Ili koga smeta deka cenata za da se stigne dotamu e pregolema! Na{eto liderstvo se naso~i kon provokacii - i doma, i nadvor! Istoporija 10 milionska brozna na plo{tadot za veli~ewe na Aleksandar Makedonski, vo moment koga pojasno ne mo`e da bide deka toa samo }e ja iskomplicira i taka krevkata pozicija na me|unarodnata scena. Iako oficijalno spomenikot go imenuvaa kako “Voin na kow”, vistinskiot indentitet na vojskovodecot ispraven nad Risti}eva palata e jasen. A so toa se jasni i porakite koi gi prativme - reformi zame-

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk delova@ka @ pit p al.com.mk

neti so sklupturi, pregovorite za imeto vodeni so inaet namesto so razgovor. Vo vakvi uslovi, edno od najoptimisti~kite scenarija veli deka otkako Aleksandar go javna Bukefal zavr{i posakuvaniot son na Vladata, pa sega }e sleduvalo re{avawe na sporot so imeto. Ne kako dosega, tuku sega vistinski. Evropa bara zabrzuvawe na reformite, Evropa bara re{eno ime. Ete i gr~kata Vlada dobi doverbata. Imame dve “novoizbrani” Vladi i vo Skopje i vo Atina. Dosta be{e igrawe, sega e red za vistinska politika. Vtor pat dadenata mo`nost od strana na Brisel, te{ko deka }e se povtori i po tret pat. Ovaa godina da go zavr{ime toa {to lani go po~navme. Re{enie na sporot so imeto i sproveduvawe na reformite. Ako ne, `oltiot karton e ve}e spremen. Dali Brisel }e ni go poka`e ili ne, zavisi od nas. Iako ne uspeavme da bideme lideri vo regionot, podobro e duri i kako posledni sepak da sme del od EU. Vo sprotivno }e bideme prva zemja na koja Evropskata unija }e & go odzeme kandidatskiot status. Toga{ edinstvenata uteha }e bide - barem vo ne{to sme prvi.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

lanira da ja namali adminP istracijata EU vo ramkite na merkite za {tedewe. Neimenuvan pretstavnik na Evrokomisijata vo izjava za vesnikot “EU Observer” veli deka predlogot za namaluvawe na administracijata }e bide del od planot za buxetot na EU za periodot 2014-2020 godina. Komisijata ima za cel administrativniot buxet da ne se zgolemuva. Imaj}i go predvid zgolemuvaweto na platite povrzano so napreduvaweto vo slu`bata, toa }e zna~i deka }e bide potrebno namaluvawe na brojot na vrabotenite. Dokolku Komisijata predlo`i namaluvawe na platite, bi se soo~ila so {trajkovi, naveduva pretstavnikot na Evrokomisijata.

VLADATA STAVENA VO TESNO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MMF: NE GO TRO IZDADETE EVRO

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Misijata na Me|unarodniot monetaren fond od Va{ington, koja edna nedela go skenira{e makedonskiot buxet, ne e najsre}na {to Vladata gi tro{i parite od kreditot za pretpazlivost od MMF. Monetarcite & pora~aa na Vladata ovoj zaem da bide garancija za finansirawe na buxetot koga uslovite na pazarot se lo{i, a za pokrivawe na buxetskata dupka i za da gi vrati povle~enite pari od Fondot da izdade evroobvrznica naesen. Spored aktuelnite

[TO Í KA@A MMF NA VLADATA?

VLADATA DA SE ZADOL@I NA KOMERCIJALNITE PAZARI SO EVROOBVRZNICA VLADATA DA GI VRATI POZAJMENITE PARI OD KREDITOT ZA PRETPAZLIVOST ZAEMOT OD 220 MILIONI EVRA OD MMF DA BIDE GARANCIJA ZA FINANSIRAWE NA BUXETOT KOGA USLOVITE NA PAZAROT SE LO[I

dvièwa, za evroobvrznica so rok na dostasuvawe od tri godini Vladata }e pla}a kamata od 5,5%. Iako pretpazlivi vo svoite izjavi pred javnosta, sepak, monetarcite sugeriraa da ne se povlekuvaat pove}e pari od zaemot za pretpazlivost. “MMF ja poddrùva Vladata da se zadolì na komercijalnite pazari so evroobvrznica. Bi bilo dobro ako uspee predvreme da gi vrati pozajmenite pari od kreditot za pretpazlivost, bidej}i su{tinata na aran`manot e toa da bide osiguruvawe za buxetot vo slu~aj koga site drugi izvori na kapital se nevozmo`ni. Vo idnina o~ekuvam Vladata da gi iscrpi site mo`ni na~ini

na zadol`uvawe, a ovoj kredit da bide krajnata alternativa”, im pora~a {efot na misijata na MMF, Ves Mekgru, na ministerot za finansii, Zoran Stavreski i na guvernerot na Narodnata banka, Dimitar Bogov. Vladata gi uveruvala monetarcite deka predvremenite izbori bile glavnata pri~ina poradi koja izdavaweto na evroobvrznicata bilo neizvesno i zatoa odlu~ila da gi iskoristi parite {to gi odobri MMF. Me|utoa, sega ja potvrdile namerata za zadol`uvawe na komercijalnite pazari. Ministerot Stavreski potvrdi deka po zavr{uvaweto na razgovorite so misijata na MMF,

VES MEKGRU [EF NA MISIJATA NA MMF “MMF ja poddrùva Vladata da se zadolì na komercijalnite pazari so evroobvrznica. Bi bilo dobro ako uspee predvreme da gi vrati pozajmenite pari od kreditot za pretpazlivost, bidej}i su{tinata na aran`manot e toa da bide osiguruvawe za buxetot vo slu~aj koga site drugi izvori na kapital se nevozmo`ni. Vo idnina o~ekuvam Vladata da gi iscrpi site mo`ni na~ini na zadolùvawe, a ovoj kredit da bide krajnata alternativa.”

Navigator

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

MIROSLAV STOJANOVSKI

NE IM BE[E DENOT

ROBERT VURC

ALEKSANDAR LUKAШENKO

ZINE AL-ABIDIN BEN ALI

rden “Legija na zaslui{to, pa duri ni {te pet op{tini doelorusija ostana bez О gi” dobi na~alnikot na Уbija krediten rekting od N re`iranata smrt ne mu B elektri~na energija od General{tabot na ARM od Moodys Investor Services, so Rusija zatoa {to & dol`i 53,3 pomogna na soboreniot tuniMinisterstvoto za odbrana na SAD za pridonesot vo odnosite na poleto na odbranata

{to im se otvori patot da dojdat do finansiski sredstva za investicii i razvoj

milioni dolari, a pretsedatelot o~igledno nema namera da go re{i ovoj problem

ski pretsedatel da ja izbegne kaznata, koja zna~i zatvor od 35 godini

O[ETE KREDITOT, OOBVRZNICA Misijata na Me|unarodniot monetaren fond od Va{ington, koja edna nedela go skenira{e makedonskiot buxet, ne e najsre}na {to Vladata gi tro{i parite od kreditot za pretpazlivost od MMF. Monetarcite & pora~aa na Vladata ovoj zaem da bide garancija za finansirawe na buxetot koga uslovite na pazarot se lo{i, a za pokrivawe na buxetskata dupka i za da gi vrati povle~enite pari od Fondot da izdade evroobvrznica naesen. Spored aktuelnite dvi`ewa, za evroobvrznica so rok na dostasuvawe od tri godini Vladata }e pla}a kamata od 5,5%

5,5% iznesuva kamatnata stapka za makedonska evroobvrznica so rok na dostasuvawe od tri do ~etiri godini

Vladata }e se podgotvuva za vra}awe na pazarite na kapital so izdavawe nova evroobvrznica. Zasega ne otkriva detali za sumata za koja }e se zadolùvame so evroobvrznicata. “Dokolku uslovite na pazarot se povolni, Vladata planira naesen da izdade evroobvrznica za finansirawe na buxetskite potrebi za ovaa i idnata godina. Vo idnina planirame na redovna osnova da izdavame evroobvrznici, no sekako, kako i sekoja vlada, i nie }e nastojuvame da izdejstvuvame najdobri mo`ni uslovi za zadolùvawe, taka {to celiot proces }e zavisi od dvièwata na pazarite”, izjavi Stavreski. Ekonomistite se skepti~ni za izdavaweto evroobvrznica vo naredniot period, osobeno poradi mo`niot bankrot na Grcija i lo{ata percepcija na investitorite za celiot region. Poradi toa, se o~ekuva kamatite za zadolùvawe na komercijalnite pazari za zemjite od regionot da rastat. Spored aktuelnite dvièwa, za evroobvrznica so rok na dostasuvawe od tri godini Vladata }e treba da pla}a kamata od okolu 5,5%. Osven na stranskite pazari, Vladata najavuva deka vo idnina u{te pove}e }e se zadolùva i na doma{niot pazar so izdavawe dràvni zapisi, iako i ekonomistite i biznismenite ja kritikuvaa deka na toj na~in ja iscrpuva likvidnosta od privatniot sektor.

Monetarcite, sepak, ne ka`aa kolku pari od

MMF PREDUPREDUVA NA OPASNOST OD GRCIJA irektnite negativni efekti od krizata vo Grcija vo ovoj moment se minorni, no D sepak, postojat golemi rizici za gr~kite investicii vo Makedonija i za trgovskata razmena, izjavi {efot na misijata na MMF, Ves Mekgru. Spored nego, bankarskiot sektor vo Makedonija e stabilen, a gr~kite banki {to rabotat vo zemjava ne se zavisni od kapital od svoite mati~ni banki. I ministerot Stavreski oceni deka gr~kata kriza e potencijalna opasnost za cela Evropa, no spored nego, zasega makedonskata ekonomija dobro se spravuva so negativnite posledici od Grcija. “Kanalite za prelevawe na krizata od Grcija vo Makedonija se ograni~eni. Osven {trajkovite, koi mo`at da gi paraliziraat `eleznicite i solunskoto pristani{te i da go popre~at transportot na stokite od Makedonija, ne gledam drugi poseriozni negativni efekti od gr~kata kriza. Padot na izvozot kon Grcija uspe{no e nadomesten so izvoz vo drugi zemji, {to zna~i deka makedonsakite kompanii osvojuvaat novi pazari. Ne o~ekuvam poseriozni posledici za ekonomijata”, izjavi Stavreski. Guvernerot Bogov u{te edna{ potvrdi deka dvete banki so gr~ki kapital vo zemjava, Stopanska i Alfa banka, se stabilni i otporni na krizata vo Grcija. “Dvete banki imaat adekvatnost na kapitalot nad 18%, {to e mnogu pove}e od zakonskiot limit od 8%, a zakonite isto taka ne dozvoluvaat odliv na nivniot kapital kon mati~nite banki nad 10%. Nie na dnevna osnova ja sledime situacijata i nema pri~ina za stravuvawe”, izjavi Bogov.

zaemot od 220 milioni evra se potro{eni dosega, nitu za koi proekti. Spored nivnite procenki, deficitot vo buxetot bil vo ramkite na targetot, {to zna~i deka dosega bil povle~en samo mal del od parite od kreditot. Po ednonedelnoto skenirawe na ekonomskite ostvaruvawa na zemjata, monetarcite od misijata MMF ocenuvaat deka doma{nata ekonomija zakrepnuva, no potenciraat deka s$ u{te postojat rizici koi ne treba da se zanemarat. Spored nivnite pro-

cenki, ekonomskata aktivnost do krajot na godinata }e se zgolemi za 3%, glavno poradi zgolemuvaweto na izvozot i stranskite investicii. Deviznite rezervi bile na zadovolitelno nivo, dodeka inflacijata, kako glaven predizvik za ekonomijata godinava, o~ekuvaat da po~ne da se namaluva. Guvernerot na NBM, Dimitar Bogov, isto taka gi potvrdi pozitivnite dvi`ewa vo ekonomijata i oceni deka inflacijata, kako glaven preduslov za odr`uvawe na makroekonoskata stabilnost i porast na ekonomijata, }e se namali do 3%. Ministerot Stavreski tvrdi deka Vladata i Narodna-

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII

“Dokolku uslovite na pazarot se povolni, Vladata planira naesen da izdade evroobvrznica za finansirawe na buxetskite potrebi za ovaa i idnata godina. Vo idnina planirame na redovna osnova da izdavame evroobvrznici, no sekako, kako i sekoja vlada, i nie }e nastojuvame da izdejstvuvame najdobri mo`ni uslovi za zadol`uvawe, taka {to celiot proces }e zavisi od dvi`ewata na pazarite.”

ta banka gi koordinirale svoite politiki za naredniot period. Spored nego, i novata vlada }e vodi “zdravi ekonomski politiki za soliden ekonomski rast, zadr`uvaj}i nisko nivo na buxetski deficit i javen dolg”. Stavreski izjavi deka promenata na strukturata na buxetskite tro{ewa ostanuva prioritet na Vladata, a samo vo prvite pet meseci od godinata od buxetot bile investirani 50% pove}e pari vo kapitalni objekti vo sporedba so lani.

POBEDNIK

MU NEMA ZAMENA!

Porane{niot ju`nokorejski minister za nadvore{ni raboti, Ban Ki-mun, u{te edna{ doka`a deka Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii (ON) ne pogre{i vo 2007 godina koga go izbra za naslednik na negoviot prethodnik, Kofi Anan. Izborite za nov generalen sekretar na me|unarodnata organizacija kade {to ~lenuvaat 192 dr`avi bea nadvladani od efektivnosta i efikasnosta na raboteweto na Ban vo prviot mandat, pa nikoj ne se ni obide da mu se sprotivstavi. Site bea ednoglasni - go sakame Ban Ki-mun povtorno na ~elo na ON. So po~etokot na vtoriot mandat na 1 januari 2012 godina u{te edna{ }e se povtori formulata za uspe{noto rabotewe na Ban - sekoga{ buden, sekade prisuten, analiti~ki nastroen, kriti~en. Bidej}i vo predizbornata trka, Ban se “trka{e” sam so sebe

BAN KI-MUN za vreme na noviot mandat, odlu~i so u{te pogolem entuzijazam, posvetenost i odlu~nost da gi sproveduva odlukite na dr`avite-~lenki koi bezrezervno ja poddr`aa negovata kandidatura. Sepak, “du{manite” ne izostavija da go iskritikuvaat ~elnikot na ON. Za levite politi~ki sili vo Latinska Amerika toj bil podanik na severoamerikanskata politika pa se odnesuval kako }e mu dirigira Belata ku}a. Za drugi ne ostvaril nikakov napredok vo pregovorite za klimatskite promeni i borbata so siroma{tijata. Sepak, ova ne be{e dovolno, da se najde dostojna zamena za generalniot sekretar na ON

GUBITNIK

NI POFALBA, NI DATUM

Dodeka Srbija i Crna Gora denovive dobivaat optimisti~ki i mnogu silni najavi za izvesno dobivawe datum za start na pregovorite do krajot na godinata, za Makedonija, koja ve}e {esta godina ~mae so kandidatski status, taa mo`nost nikade ne se spomenuva. Najpovikaniot za evrointegraciite na Makedonija, Vasko Naumovski, nikade go nema da ka`e, da objasni {to se slu~uva so makedonskiot status vo novonastanata konstelacija koga za regionot se {irat mnogu pozitivni energii. Toj minatata nedela od Brisel, kade {to go prezentira{e godi{niot izve{taj, gordo izjavi deka ovoj izve{taj gi sodr`i site pozitivni reformski ~ekori na zemjata. Naumovski ni prenese deka na sredbite “e izrazena pozitivna ocenka za uspe{no

VASKO NAUMOVSKI sprovedenite i dosega najdemokratski parlamentarni izbori po evropski standardi”. Zamislete, toj dobil mnogu pofalbi koi mu bile ka`ani na sostanoci od zatvoren tip, no vo po{irokatajavnost ne slu{navme za nitu edna seriozna pofalba koja bi rezultirala so vetuvawe ili barem najava za naskoro dobivawe datum za start na pregovorite so Evropskata unija. Izgleda, dobro sprovedenite izbori ne se vrvnoto reformsko dostignuvawe koe saka da go slu{ne Brisel za kone~no da n$ izvle~e od istoriski dolgoto ~ekawe vo kandidatski status.

MISLA NA DENOT KOGA FAKTITE SE MENUVAAT, JAS GO MENUVAM MOETO MISLEWE. [TO PRAVITE VIE?

XON MEJNARD KEJNS POZNAT BRITANSKI EKONOMIST

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

535 330 42%

PROCENKI... XON LIPSKI zamenik-izvr{en direktor na MMF

EVRA ]E GO ^INI SEKOE SEMEJSTVO OD EVROZONATA KRIZATA VO GRCIJA, SMETA “OPEN JUROP”

MILIJARDI EVRA E VKUPNIOT DR@AVEN GR^KI DOLG

DR@I PRIVATNIOT SEKTOR OD GLAVNINATA NA OVOJ DOLG

NA [PANIJA SÈ U[TE I SE ZAKANUVA GOLEM RIZIK e|unarodniot monetaren fond (MMF) vo posledniot izve{taj za [panija ocenuva deka vlasta vo ovaa dr`ava silno odgovorila na serizonite problemi so koi se soo~i dr`avata, no zazdravuvaweto ne e potpolno. “Zazdravuvaweto ne e potpolno i rizicite s$ u{te se golemi. Spored toa, ne smee da se popu{ti vo sproveduvawe na reformite koi se po~nati, vklu~uvaj}i i natamo{no pottiknuvawe na fiskalna konsolidacija, so cel da se zavr{i restrukturiraweto na finansiskiot sektor, {to bi ohrabrilo zajaknuvawe na reformite na pazarot na trud”, se veli vo soop{tenieto od MMF.

OTKAKO REVIZORITE OTKRIJA MATNI JAVNI NABAVKI

OSMANI I DIREKTORITE NEMI ZA MO@NIOT KRIMINAL Toa {to klinikite za infektivni bolesti, endokrinologija i digestivna hirurgija pred tri godini somnitelno potro{ile {est milioni evra, ne go natera nitu javniot obvinitel [vrgovski da pokrene postapka VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

rviot ~ovek zadolèn za makedonskiot zdravstven sistem ministerot Bujar Osmani edna nedela moil~i za mo`niot kriminal teòk {est milioni evra za koj dràvnite revizori tovarat nekolku direktori na skopskite kliniki. Ministerot nekolku dena ne se izjasnuva za naodite na revizorite deka direktorite na nekolku skopski kliniki vo pove}e navrati go o{tetile zdravstveniot buxet. Toa {to klinikite za infektivni bolesti, endokrinologija i digestivna hirurgija vo 2008 i 2009 godina za somnitelni javni nabavki potro{ile celi {est milioni evra, ne samo {to ne gi razni{a foteljite na direktorite, tuku na del od niv im donese i povisoka funkcija. Revizorskitte naodi ne go nateraa Osmani da progovori za poslednite skandali vo negoviot resor, iako antikorupcionerite objasnuvaat deka ministerot ima nadle`nost da pobara krivi~na odgovornost od tie koi so negov potpis dobile ~elni pozicii vo zdravstvenite ustanovi. Pokraj ministerot, mol~at i direktorite koi Dràvniot zavod za revizija vo svoite izve{tai poso~i deka rabotele nezakonski i neodgovorno. Prviot ~ovek na Klinikata za infektologija, Zvonko Milenkovi}, vo ~ii{to mandat se slu~uvale somnitelni zdel-

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

PREGLED VESTI VLADATA ]E GO SUBVENCIONIRA MAZUTOT ZA ORAN@ERIITE? amenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, v~era najavi deka Vladata }e go razgleda predlogot na zemjodelcite za subvencionirawe na mazutot, no pod koi uslovi bi bilo toa doprva }e se utvrduva. “Ako mazutot se subvencionira, toga{ periodot na greewe, rasaduvawe i proizvodstvo treba da po~ne porano za proizvodite da stasaat pobrzo i navreme da se plasiraat na evropskiot i svetskiot pazar, {to }e ovozmoì ostvaruvawe prihod. Toa {to bi go zagubila dràvata od poddr{kata treba da se kompenzira so vlez na devizi, so profit od plasman na proizvodstvoto”, potencira Ivanovski. Zgolemuvawe na subvenciite po povr{ina za oranèriskoto proizvodstvo i po kilogram otkupen proizvod za proizvodstvoto na otvoreno i plastenici, kako i zgolemuvawe na limitot na kreditite od kompenzaciskite fondovi do 400.000 evra se merkite za pomo{ na oranèriskite proizvoditeli {to gi predlaga Ministerstvoto za zemjodelstvo.

GRUPACIJATA EOY SE [IRI I VO BRAZIL d 15 juni 2011 godina, internacionalnata grupacija EOS (www.eos-solutions.com), ~len na OUUO grupacijata, prezema 60% od akciite na Hoepers Recuperadora de Crédito S.A.. Hoepers e edna od vrvnite tri kompanii za otkup na pobaruvawa na pazarot vo Brazil. Ekspanzijata vo Brazil e vo tesna vrska so strate{kite celi na grupacijata EOS, {to vklu~uva prisustvo na pazarot vo site zemji na BRIC. “Brazilskata ekonomija i kreditniot pazar bele`at postojan rast. Nie sme uvereni deka na{ata investicija vo ju`noamerikanskata najgolema ekonomija }e bide isplatliva i }e gi zacvrsti na{ite mo`nosti vo globalni ramki”, veli Pol Liri senior (Paul Leary Sr.), ~len na Odborot na direktori na Grupacijata EOS. Komentiraj}i go ova prezemawe, Hans Verner [erer (HansWerner Scherer), pretsedatel na odborot na direktori na grupacijata EOS izjavi deka Hoepers e semejna kompanija osnovana na brazilskiot pazar pred 29 godini i ima cvrsti, dolgotrajni relacii so klientite, vklu~uvaj}i i nekoi od najgolemite banki vo zemjata. “Vo Hoepers najdovme izvonredno uspe{en lokalen partner koj nam sovr{eno ni prilega”, veli [erer. Kompanijata e osnovana od semejstvoto Hoepers vo 1982 godina. Sedi{teto im e vo Porto Alegre, vo najju`nata dr`ava Rio Grande do Sul. Dejstvuva od 16 lokacii {irum Brazil so pove}e od 2.500 vraboteni i primarno e fokusirana na vonsudska naplata na pobaruvawa na bankite, telekomunikaciskite kompanii, lizing-kompaniite i kompaniite za kreditirawe na naselenieto. Sega{niot pretsedatel, Manfredo Hepers (Manfredo Hoepers), koj kontinuirano ja razviva kompanijata, gleda predizvik i za dvete strani. “]e imame benefit od goleminata i silnoto finansisko iskustvo na grupacijata EOS. Vo isto vreme ja prenesuvame lokalnata ekspertiza vo ova partnerstvo i planirame Brazil da stane golem del od idniot uspeh na grupacijata EOS”, veli Hepers.

MAKEDONIJA MO@E DA PROFITIRA OD GR^KATA KRIZA?! ema opasnost od povlekuvawe na gr~kite investicii od zemjava, smeta Qubica Nuri, direktor na Direkcijata za me|unarodna sorabotka, promocija i informacii za ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija. Stavot na Komorata po odnos na s$ poizvesniot finansiski kolaps na Grcija, e deka osven {to gr~kite investitori nema da se povle~at od zemjava, se otvoralo mo`nost za privlekuvawe novi investitori. Nuri veli deka biznismenite od Grcija ve}e razmisluvale da gi preselat biznisite na Balkanot, za {to Makedonija mora da bide podgotvena. Od Komorata potenciraat deka sega zemjava treba da ja iskoristi {ansata da gi zacvrsti trgovskite pozicii vo Grcija, za {to kako mo`nost ja spomenaa koncesijata na del od solunskoto pristani{te. “Definitivno gr~kite investicii }e ostanat vo zemjava. Naprotiv, moè da o~ekuvame deka gr~kite biznisi }e napravat ekspanzija kon balkanskite dràvi. Vo momentot Turcija i Grcija baraat novi mo`nosti za prekugrani~na sorabotka, {to moè da se iskoristi kako povolen moment, taka {to treba da sozdademe uslovi da gi privle~eme gr~kite investitori kako vo 2003 godina koga vo Grcija ima{e recesija i site mali kompanii od severna Grcija preminaa vo Makedonija”, veli Nuri.

ANTIKORUPCISKA VE]E GO Ê[LA RABOTEWETO NA KLINIKITE ntikorupcionerite po~naa da skeniraat dali direktorite na nekolku skopski A kliniki se involvirani vo kriminal. Tvrdat deka ako dojde do krivi~no gonewe, nikoj nema da bide po{teden od rigoroznite sankcii. “Direktno odgovorni za utvrdenoto nezakonsko rabotewe se direktorite, no odgovornost ima i ministerot za zdravstvo, bidej}i toj e zadolèn za sostojbite vo zdravstvoto generalno. Soglasno negovite nadle`nosti, toj sega moè da isprati komisii koi na teren }e ja notiraat zastra{uva~kata situacija, na koja upatuvaat revizorite”, veli ~len na Antikorupciskata komisija. ki, odbiva da gi komentira revizorskite naodi. Milenkovi} vo 2009 godina za sitni nabavki tro{el stotici iljadi evra pove} e od vrednosta utvrdena vo planot za javni nabavki, a nabavuval i laboratoriski testovi i mebel bez potpis od ~lenovite na komisijata za javni nabavki i odluka na Upravniot odbor. Pokraj toa, re~isi 30.000 evra klinikata platila kako mese~en pau{al za ma{ino-bravarski, stolarski i grade`no-zanaet~iski uslugi, a dokaz deka rabotite se izvr{eni nema. I pokraj ova, Milenkovi} s$ u{te sedi vo direktorskata fotelja na Klinikata za infektivni bolesti. Porene{niot direktor na

Klinikata za digestivna hirurgija, pak, Nikola Jankulovski, vo 2009 godina e nazna~en za dekan na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Tri godini podocna revizorite otkrivaat deka Jankulovski tokmu vo 2009 godina najverojatno potro{il 1,8 milioni evra za javni nabavki, ~ija verodostojnost revizorite ne mo`at da ja utvrdat. Revizorite se somnevaat i deka ovaa klinika vo 2009 godina sklu~ila dogovori te{ki 69,4 milioni evra, bez da raspi{e tender i bez da go izvesti Biroto za javni nabavki. Dekanot Jankulovski do deneska ne izleze so protivargumenti na revizorskite naodi. Nitu od endokrinologija

sakaat da objasnat za nabavkite na insulin bez javen oglas i nezakonskite vrabotuvawa koi odnele 131.600 evra pove}e od planiranite pari. Ovie zakonski prekr{oci se napraveni vo vremeto na direktoruvaweto na Чedomir Dimitrovski, pi{uvaat dr`avnite revizori. Od Ministerstvoto za zdravstvo, pak, samo kuso velat deka finansiskite nepravilnosti se vo ramki na nadle`nostite na dr`avnite institucii, kako {to se finansiskata policija i javnoto obvinitelstvo i dokolku tie konstatiraat neregularnosti, Ministerstvoto }e prezeme soodvetni merki vo soglasnost so zakonot i pravilata.

SO PONISKI CENI STRUGA LETOVO ]E ÊKA TURISTI ako na del od plaìte s$ u{te se izveduvaat grade`ni zafati za nivno sreduvawe, koncesionerite velat deka do po~etokot na ovoj vikend }e bidat podgotveni da gi do~ekaat site gosti koi ovaa sezona }e prestojuvaat vo Struga. [efi Re~i, koncesioner na ma{kata plaà, veli deka sega o~ekuva mnogu pove}e gosti od minatata sezona. “Podgotveni sme s$ da pomine vo najdobar red. Na gostite }e im ponudime i mnogu novi sodrìni. Izgradivme dva pristapni mosta koi }e moàt da gi koristat tie {to se qubiteli na plivaweto. Donesovme pove}e pedalinki, skuteri, a na plaàta izgradivme i teren za odbojka na plaà, gostite }e moàt da igraat i ping-pong”, re~e [efi. Ugostitelite ubeduvaat deka Struga ova leto pred turistite }e se pretstavi so dobra zabava, osobeno za mladite, ubava nacionalna hrana so akcent na stru{koto podnebje i so 30% poniski ceni za razlika od minatite godini.

Navigator

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

5 PREGLED VESTI

PAD VO KAZINO-BIZNISOT

GFK: 18% OD VRABOTENITE MAKEDONCI AKTIVNO BARAAT NOVA RABOTA

GR^KATA KRIZA UDRI I VRZ M GEVGELISKITE KAZINA Kazino-biznisot vo makedonskiot Las Vegas e vo seriozna kriza. Menaxerite priznavaat deka biznisot so kazina po~nuva da se dvi`i po nadolna linija poradi namalenata kupovna mo} na posetitelite, koi se najbrojni od Grcija, no i poradi zgolemenite dava~ki nametnati od dr`avata SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

olemi finansiski zagubi bele`at kazinata vo Gevgelija kako posledica na krizata vo Grcija. Makedonskiot Las Vegas, kako {to mnogumina ja narekuvaat Gevgelija, koja uspea vo poslednite godini so nekolkute kazina da stane omilena destinacija za gr~kite biznimeni, ve} e gi ~uvstvuva posledicite od te{kata ekonomska kriza vo koja padna ju`niot sosed. Menaxerite priznavaat deka osven letnata sezona, koga tradicionalno se namaluva posetenosta vo kazinata, zagubite se rezultat i na namalenata kupovna mo} na najbrojnite, gr~ki gosti. Dobivkata na kazinoto Flamingo e prepolovena. Aleksandar Savi}, generalen direktor na Makoten Gevgelija, vo ~ija sopstvenost e kazino-hotelot Flamingo, veli deka gr~kata kriza vlijae negativno vrz celokupnoto delovno rabotewe na kazinoto. “Iako vo prvite pet meseci od godinava brojot na posetiteli e zgolemen vo odnos na minatata i predminatata godina, situacijata e lo{a bidej}i kupovnata mo} na posetitelite e namalena za okolu 40%. Na{ata kompanija postoi ve}e pet ipol godini i dosega se imame soo~eno so mnogu te{kotii, gr~ki {trajkovi, promeni na li~nite dokumenti na Grcite, so {to im be{e ote`nata procedurata za vlez vo Makedonija, no uspe{no se izborivme protiv tie te{kotii. Dosega nemavme tolku negativno vlijanie vrz na{eto rabotewe kako {to sega ima ekonomskata kriza vo Grcija”, objasnuva Savi}. Poradi zagubite, ova kazino go namalilo brojot na vraboteni za okolu

e|unarodnoto istraùvawe za vrabotenite od strana na GfK, pokaùva deka 18% od rabotnicite aktivno baraat da gi promenat rabotodava~ite vo Makedonija. Od zemjite od regionot duri 28% od Srbite, koi ve}e se vo raboten odnos, aktivno baraat rabota. Ovaa stapka vo Bugarija iznesuva 37%, dodeka vo Turcija 35%. Zemjite koi{to s$ u{te zazdravuvaat od globalnata recesija moè da stanat “duh-gradovi” koga zboruvame za vrabotenosta vo niv, so ogled na faktot {to pove}e od ~etvrttina od rabotnicite se podgotveni da se preselat vo stranstvo za da najdat podobra rabota. Istraùvaweto na GFK opfa}a 17 od 29 zemji i pokaùva deka pove}e od ~etvrttina od ispitanata rabotnata sila (27%) e podgotvena da se preseli vo nekoja druga zemja so cel da najde podobro vrabotuvawe. Duri 41% od mladite kvalifikuvani vraboteni lica koi sakaat da patuvaat i da go promenat rabotnoto mesto, a se na vozrast me|u 18 i 29 godini se soglasni deka se podgotveni da se preselat vo druga zemja za da najdat podobra rabota. Taa brojka e eden od trojca za diplomirani lica (32%) i re~isi eden od ~etvorica za doktori na nauka (37%). Za odlivot na intelektualcite vo stranstvo, eden od ~etvorica gledaat da go napu{tat svojot rabotodava~ vo slednite 12 meseci.

PET NOVI OP[TINI DOBIJA ME\UNARODEN KREDITEN REJTING o Veles i Strumica, u{te pet novi op{tini moàt da se pofalat so me|unaroden krediten rejting od poznatata svetska agencija za rejting, Mudis. Na grado~alnicite na op{tinite Gevgelija, Gostivar, Kumanovo, [tip i Ilinden v~era sve~eno im se dodelija sertifikati za krediten rejting, so ocenka od B1 do B2 rejting-nivo. Spored izjavite na prisutnite eksperti, vakvite rangirawa na op{tinite zna~at deka makroekonomski gledano, Makedonija ima stabilen finansiski pazar, kade {to procesot na decentralizacija {totuku e po~nat i dopolnitelno treba da se razviva. Tatjana Lukanovska, direktor na Proektot na USAID za lokalna samouprava, istakna deka “rangiraweto dava relativno pozitivni ocenki so stabilen izgled za ponatamo{en razvoj, so generalno dobra ocenka za likvidnosta na op{tinite i nivnata izloènost na dolgovi, iako pogolemiot del od prihodite so koi{to raspolagaat op{tinite s$ u{te zavisat od centralnata vlast”. Lukanovska i javno gi povika op{tinite aktivno da razmisluvaat za procesot na finansirawe na proektite, posebno preku alternativniot na~in za doa|awe do sredstva so izdavaweto na prvite op{tinski obvrznici. Gradona~alnikot na op{tina Veles, Goran petrov, gi podeli svoite pozitivni iskustva za prednostite od poseduvaweto me|unarodno priznat krediten rejting i istakna deka toa e potvrda za dobrite finansiski politiki koi gi vodi op{tinata, sorabotkata so javnite i komunalni pretprijatija i pottiknuvaweto na javnoprivatnoto partnerstvo. “Veles sega moè da se sporeduva so gradovi kako Kiev, Istanbul i nekoi drugi dràvi, {to e od isklu~itelna va`nost za potencijalnite investitori. Dobivaweto na rejtingot zna~e{e i pokana za investitorite kone~no da go posetat Veles i da razgovaraat za potencijalni investicii”, naglasi gradona~alnikot Goran Petrov, poso~uvaj}i na zainteresiranost na stranski kompanii da vlezat vo javno-privatno partnerstvo so op{tinata vo delot na menaxiraweto na komunalniot otpad. Gradona~alnikot na Gostivar, Rufi Osmani, po sve~enoto dodeluvawe na sertifikatite istakna deka e posebno gord {to uspeal za dve godini od nasledena op{tina vo bankrot da gi zgolemi izvornite prihodi na Gostivar za 80%, so nad 60% u~estvo na kapitalnite investicii i da dobie me|unaroden krediten rejting.

]E PRODOL@I LI [OPINGOT VO GEVGELIJA? zminative godini Gevgelija e omilena destinacija za Grcite, pred s$ poradi niskite ceni na prehranbenite proizvodi, osobeno na zelenite pazari, no i poradi poevtinite stomatolo{ki, frizerski, kozmeti~ki i ostanati uslugi. Vo gradot koj geografski e najblisku do Grcija site trgovci i davateli na razli~ni uslugi profitiraa od Grcite. Gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov, objasnuva deka situacijata s$ u{te ne e tolku dramati~na za gradot koj bele`i najniska stapka na

10%. Spored finansiskiot izve{taj za 2010 godina, dobivkata na Flamingo i minatata godina bila 15% poniska od 2009 godina. ZGOLEMENIOT PAU[AL DOPOLNITELEN TOVAR ZA KAZINATA Za sopstvenikot na kazinoto Princes gr~kata kriza i ne e tolku golema pri~ina za namalenite profiti na gevgeliskite kazina kolku {to e zgolemeniot pau{al za ma{inite koj im go nametna dr`avata so izmenite na Zakonot za igri na sre}a. Sta-

nevrabotenost. Spored nego, Makedonija s$ u{te ima poniski ceni na site proizvodi vo sporedba so Grcija, {to zna~elo deka i za kupuvawe na najosnovni produkti na Grcite im e poisplatlivo da doa|aat vo Makedonija. “Gorivoto kaj nas, sepak, e zna~itelno poevtino otkolku vo koj bilo grad vo Grcija, a Gevgelija e najblisku do granicata, {to zna~i deka i da se ~uvstvuva krizata, toa ne e tolku dramati~no. Jas tvrdam deka Grcite }e prodol`at da do|aat vo Gevgelija”, veli Frangov.

nuva zbor za zgolemen nadomest koj kazinata go pla}aat od mart godinava, a spored sopstvenicite na kazinata e povisok za 40 do 300 evra za ma{inite kako {to se rulet-masa i avtomati na igri na sre}a. Taka, namesto 3.000 evra za rulet-masa, od mart kazinata pla}aat pau{al od 3.300 evra i namesto 1.725 za drugi masi, pau{alot sega iznesuva 1.850 evra. ^engiz Tekin, menaxer na kazinoto Princes, tvrdi deka biznisot so kazinata odi po nadolna linija

tokmu poradi zgolemenite dava~ki. “Znam deka kazinoto Apolonija ne ni otvora preku den poradi toa {to mnogu e namalen brojot na posetiteli. Delumno ima vlijanie toa {to e letna sezona i site biznismeni odat na odmor. Sekako, vlijanie ima i gr~kata kriza, no navistina mislam deka pri~inata za toa {to po~nuva da ni odi lo{o vo biznisot se zgolemenite pau{ali {to gi pla}ame za ma{inite”, dodava Tekin.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

NARODNIOT PRAVOBRANITEL ]E GI NABQUDUVA ZATVORITE arodniot pravobranitel formira tim od tri lica za prevencija, koj }e vr{i najaveni i nenajaveni poseti vo site ustanovi kade {to lu|eto se ili moè da bidat li{eni od sloboda. Timot, kako {to informira narodniot pravobranitel Ixet Memeti, sostaven od Anica Stojkovska, Merita Aliu i Don~e Bo{kovski, }e vr{i poseti vo vreme koga }e oceni, a organite se dol`ni da gi po~ituvaat propisite. “Organite, soglasno Ustavot i fakultativniot protokol, se dol`ni da im ovozmoàt vo sekoe vreme i bez prethodna najava i odobrenie redovno da go ispituvaat postapuvaweto kon licata li{eni od sloboda, da moàt slobodno da vr{at izbor na mestata {to }e gi posetat i da imaat pristap do site dokumenti i informacii slobodno i bez prisustvo na slu`beni lica da razgovaraat so licata li{eni od sloboda”, istakna Memeti. Toj pojasni deka moè da bide kontrolirano sekoe mesto kade {to gra|anite se zadràni ili li{eni od sloboda so odreden akt i s$ dodeka trae aktot gra|aninot ne moè da go napu{ti mestoto. Spored nego, mnogu e va`na otvorenosta na instituciite i upati apel do site organi na visoko nivo da go prifa}aat timot za prevencija, bidej}i, kako {to naglasi, negovata rabota e za dobroto na gra|anite i na op{testvoto.

EVROPSKA FEDERACIJA NA NOVINARI: NEOSNOVANI OTKAZI VO MAKEDONIJA! vropskata federacija na novinari ja osudi pojavata na otpu{tawa na mediumskite rabotnici vo Makedonija vrz osnova na dogovori {to tie gi potpi{uvaat pod prinuda ili od neznaewe. Postapuvaj}i po pretstavkata na Samostojniot sindikat na novinarite i mediumskite rabotnici od Makedonija, podnesena na godi{noto sobranie koe se odr`a vo Belgrad, Evropskata federacija na novinari so golemo mnozinstvo glasovi usvoi izjava so koja se osuduva metodata so koja se otpu{taat kolegite vo Makedonija Vo izjavata pi{uva deka na godi{niot sostanok na EFN se “prepoznava raspostranetoto postoewe na dogovorite vo koi vrabotenite se prisileni da potpi{at i dokumenti za otkaz na samiot po~etok na rabotniot odnos. Ponatamu, se naveduva vo izjavata, se prepoznava i deka ponekoga{ toa se slu~uva duri i bez znaewe na vrabotenite koga tie se prinudeni da potpi{at pogolem kup dokumenti za kratko vreme. Praktikata e prisutna ne samo vo mediumskiot, tuku i vo celiot privaten sektor i sugerira deka postoi izvesen premol~en dogovor vo koj e vklu~ena nepricipielna koalicija me|u rabotodavcite, sudstvoto i izvr{nata vlast za ovoj problem da ne se zboruva, zaklu~uvaat u~esnicite na godi{niot sostanok na Evropskata federacija na novinari (na koj za prv pat u~estvuva{e i SSNM).

IVANOV: INTEGRACIJA BEZ ASMILIACIJA NAMESTO PODELENOST I ZATVORENOST “Evropskoto pro{iruvawe denes e najuspe{niot miroven, bezbednosen i stabilizira~ki proekt {to dovede do pomiruvawe na mnogu vnatre{ni konflikti i istoriska netrpelivost me|u evropskite narodi. No, neophoden e nov impuls, osobeno na Balkanot, komu mu e potrebna poddr{ka za prodolùvawe na evropskite i evroatlanskite integraciski procesi, za{to samo so negovata brza integracija }e se obezbedi traen mir i prosperitet na regionot”, re~e v~era pretsedatelot \ orge Ivanov vo obra}aweto na konferencijata *Facing tomorrow 2011 {to se odrùva vo Erusalim, pod pokrovitelstvo na izraelskiot pretsedatel [imon Peres. Makedonskiot vlog vo idninata na Evropa, poso~i Ivanov, e nejziniot model na funkcionalna multietni~ka demokratija, na integracija bez asimilacija, vtemelena vrz vekovnata tradicija na soìvot i tolerancija, so po~ituvawe na postoe~kite kulturni, etni~ki, jazi~ni, religiski i drugi razli~nosti. Makedonskiot model na integracija bez asimilacija, e primer od koj treba da u~at i drugite op{testva, smeta i Naama [patar, direktor na Institutot za mir Hari Truman pri Hebrejskiot univerzitet vo Eruslaim. Taa na v~era{nata sredba so pretsedatelot \orge Ivanov gi pozdravi negovite stavovi i sogleduvawa i go pokani vo bliska idnina da se vrati vo Izrael i da odrì predavawe pred studentite na nivniot Institut. [efot na makedonskata dràva, koj po vtor pat u~estvuva na konferencijata vo Erusalim, v~era se sretna i so nejziniot inicijator i pokrovitel [imon Perse, a razgovara{e i so pove}e u~esnici na sobirot.

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

VLADEJA^KATA PARTIJA NE DAVA ODGOVORI

KAKO VMRO–DPMNE POTRO[I 3,3 MILIONI EVRA POVE]E OTKOLKU [TO IMA? Otkako “Kapital” objavi j celosna analiza za kone~nite smetk smetki na partiite, r , vo koi VMRO-DPMNE D predni~i r so sumite u koi se pripr r javeni kako potro{eni, a za koi nema pokritie, vladeja~kata partija ostana bez komentar kako so prihodi od 1,1 milioni evra potro{ile neverojatni 4,4 milioni evra za kampawata!? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ladeja~kata VMRO– DPMNE nema objasnuvawe za razlikata od neverojatni 3,3 milioni evra me|u rashodite i prihodite, koja se pojavuva vo nivniot finansiski izve{taj za izbornata kampawa. Otkako “Kapital” objavi celosna analiza za kone~nite smetki vo koi partijata na premierot Nikola Gruevski predni~i so sumite {to se prijaveni kako potro{eni, a za koi se nema pokritie, od VMRO–DPMNE velat deka ne sakaat da komentiraat. Deka smetkata na najgolemata partija }e bide polna so nelogi~nosti se najavi u{te koga se objavija prvi~nite izve{tai, vo koi tie napi{aa deka imaat prihodi od 430.000 evra, a rashodi od okolu 4,5 milioni! Toga{ vo VMRO–DPMNE objasnija deka do rokot za dostavuvawe kone~ni smetki nivnata }e bide izramneta, glavno preku donaciite od mediumite i parite koi bi gi dobile od dràvata (po 15 denari od glasa~). Me|utoa, parite od dràvata (toa se 86.215 evra), popustot od televiziite i novite donacii od fizi~ki lica samo pridonele dupkata da se namali od 4,1 na 3,3 milioni evra, odnosno prihodite da se zgolemat na 1 milion i 107.000 evra. Polovinata milion donacii pove}e se pokaàa nedovolni za da se

3,3

milioni evra pogolemi rashodi od prihodi kaj VMRO–DPMNE

izramni partiskata smetka za {to be{e daden rokot od edna sedmica. I dodeka partijata mol~i, za slu~ajot najavi deka }e se zaangaìra Antikorupciskata komisija, od kade {to velat deka vakvite brojki apsolutno ostavaat prostor za somnevawe za izborni nereularnosti, oti se raboti za netransparentno finansirawe, za pari ~ij izvor ne e naveden. Oficijalen stav od ova telo, koe e prvopovikano da dade mislewe za kone~nite smetki, najavija za krajot na nedelava, koga }e zavr{at so analiza na izve{taite na site partii. Finansiskite izve{tai politi~kite subjekti gi dostavuvaat i do Dràvniot zavod za revizija, no ottamu, spored nivniot na~in na rabota, so svoe mislewe treba da izlezat duri narednata godina. KAKO SE FINANSIRALE DRUGITE PARTII? Osven kaj VMRO-DPMNE, najgolema razlika vo prihodite i rashodite beleì, Demokratskata partija na Albancite (DPA). Vo izve{tajot prikaàle prihodi od re~isi 11 iljadi evra, a potro{ile 40 iljadi evra, odnosno 29 iljadi evra pove}e. So

80.000 evra razlika kaj SDSM

BO[KOSKI UAPSEN SO 100.000 EVRA, IZVE[TAJOT POKA@UVA 38.000 EVRA POVE]E RASHODI OD PRIHODI! Liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, koj den po izborite be{e spektakularno uapsen poradi nezakonsko finansirawe na politi~kata kampawa, soglasno finalniot izve{taj podnesen do DIK potro{il {est pati pove}e od sredstvata so koi{to raspolagal. Vkupnite prihodi na partijata se 7.140 evra, a potro{il 45.350 evra, odnosno {est pati pove}e. Od vkupnite rashodi re~isi site, odnosno 35.590 evra, od partijata na Bo{koski gi potro{ile za reklami i reklamni spotovi.

denari po glasa~ }e dobijat partiite od dr`avniot buxet

parite od buxetot ovaa suma se namaluva, pa nejasni ostanuvaat okolu 15.000 evra. SDSM za vreme na celata izborna kampawa prijavila prihodi od 475 iljadi evra, a potro{ile 554 iljadi evra, odnosno 80 iljadi evra pove}e od parite prijaveni kako donacija. So parite zemeni od buxetot tie treba da ja popolnat ovaa dupka. Karakteristi~no za ovie izbori e i toa {to del i

od pomalite partii, koi za prv pat se pojavija na ovie izbori, imaat potro{eno i po 26 pati pove}e pari od {to imaa.Takov e primerot so Dostoinstvo na Stojan~e Angelov i SDU na Laze Elenovski. Dostoinstvo raspolagala so 430 evra, a potro{ila 10 iljadi evra, odnosno 26 pati pove}e od vkupnite prihodi. Socijaldemokratskata unija prijavila prihodi od 1.500 evra, a potro{ila 5.450 evra. Parite koi }e gi dobijat partiite od Buxetot delumno }e gi pribli`at prihodite i rashodite na partiskite smetki, no sepak, ostanuva golem del del za koj }e treba da se utvrduva kako i od {to bile potro{eni.

NOVITE PRATENICI ]E SEDNAT VO FOTEQITE

VO SABOTA SE IZBIRA SPIKER! sabota napladne }e se odr`i konstitutivnata sednica na noviot sobraniski sostav. Ova be{e dogovoreno na v~era{nata rabotna sredba vo Kabinetot na aktuelniot pretsedatel na Parlamentot, Trajko Veqanoski. Toga{ }e se izbran i noviot sobraniski pretsedatel. Do negovoto izbirawe konstitutuvnata sednica }e ja vodi najstariot pratenik, a toa e Qubisav Ivanov Yingo. Na dneven red }e bidat ~etiri to~ki i toa izbor na verifikaciska komisija, verifikacija na

mandatite na novite pratenici i kako treta to~ka e izbor na ~lenovite na Komisijata za izbori i imenuvawa.Vo me|uvreme, vo Dr`avnata izborna komisija v~era bea dodeleni i re{enijata za izbor na pratenici na novite narodni izbranici. Mandat vo noviot sostav dobi i aktuelniot pretsedatel na Sobranieto, Veqanoski, koj po podignuvaweto na re{enieto od DIK izjavi deka o~ekuva ovoj parlamentaren sostav da ja vnese Makedonija vo NATO i da go ozna~i po~etokot na pre-

OPOZICIJATA ]E FORMIRA POVE]E PRATENI^KI GRUPI! Iako prethodno gi dementiraa {pekulaciite za formirawe pove}e prateni~ki grupi vo ramkite na Sobranieto, pratenikot od SDSM, Jani Makraduli, po v~era{nata sredba izjavi deka, sepak, opozicijata }e ja iskoristi taa mo`nost. “Koalicijata predvodena od SDSM }e ja iskoristi prednosta {to ja nudi mo`nosta za formirawe pove} e prateni~ki grupi namesto edna na opozicijata, kako {to be{e dosega”, re~e Makraduli. govori za ~lenstvo vo EU. Veqanovski ne odgovori dali

}e ostane na pozicijata prv ~ovek na Parlamentot.

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

SRBIJA I CRNA GORA ITAAT KON EVROPA

BRISEL NÈ SAKA VO EU, SAKAME LI I NIE?

Stana li Hrvatska lokomotiva na zemjite od Zapaden Balkan kon Unijata? So dobivaweto datum za vlez, Brisel gi intenzivira politikite na Balkanot. Do krajot na godinata se o~ekuva datum za pregovori so tri balkanski zemji. ]e bide li Makedonija del od toj tim, zavisi od imeto, velat analiti~arite GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

tkako Hrvatska go dobi datumot za vlez vo Unijata, ne stivnuvaat porakite od Brisel deka na Balkanot se sozdava povolna klima za intenzivirawe na odnosite na Unijata so ostanatite zemji od Zapaden Balkan, pred s$, Srbija, Crna Gora i Makedonija. Iako prvi~no evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, re~e deka sledna zemja so koja moàt da se po~nat pregovorite e Makedonija, sepak, vo poslednata negova poraka toj ovaa mo`nost ja pro{iruva i za Srbija i Crna Gora. U{te pove}e toj re~e deka Crna Gora najverojatno e prvata zemja koja e najblisku do pregovorite od koja bilo druga balkanska zemja. Po nea, najverojatno e Srbija, a toa ja potvrduva i v~era{nata izjava na slovene~kiot {ef na diplomatijata, Samuel @bogar, koj za vreme na v~era{nata poseta na oficijalen Belgrad re~e deka e uveren oti Evropskata komisija vo oktomvri }e predloì Srbija da dobie status na kadndidat za ~lenstvo vo EU, a negovata dràva }e poddrì do krajot na godinata da se odredi i datum za po~etok na pregovori na Srbija i EU za ~lenstvo. Iako vakvite poraki poso~uvaat na pridviùvawe na integrativniot proces na balkanskite zemji kon Brisel, doma{nite analiti~ari se somnevaat vo toa. Barem koga stanuva zbor za Makedonija. Tie velat deka porakata na evrokomesarot File odi vo taa nasoka deka sega otkako Hrvatska dobi datum za vlez vo Unijata, Srbija go predade Ratko Mladi}, a Crna Gora uspe{no gi sproveduva reformite, dobro e da se napravi nov napor, zemjite od regionot da napravat napor vo reformite, i so toa da

I ^E[KITE MEDIUMI PI[UVAAT ZA ALEKSANDAR o gr~kite i uglednite ~e{ki vesnici “Mlada fronta dnes” i “Lidove novini” ja prenesuvaat vesta za postavuvaweto na spomenikot na Aleksandar Makedonski vo centarot na Skopje. “Monumentalniot spomenik na “Voin na kow”, koj Makedoncite go postavija vo centarot na glavniot grad Skopje, gi zaostruva i onaka kompliciranite odnosi so Grcija”, objavuva ugledniot dneven vesnik “Mlada Fronta Dnes”. Spored vesnikot, postavuvaweto na spomenikot, koj ~ini okolu deset milioni evra, vo centarot na gradot go sledele desetici lica. “Iako makedonskata vlada otvoreno ne prizna deka se raboti za spomenik na Aleksandar Veliki, za lu|eto toa e o~igleden fakt”, se veli vo vesta. Ovie mediumi ja prenesuvaat i konstatacijata deka Makedoncite se podeleni vo odnos na pra{aweto za postavuvawe na spomenikot. Opozicijata glavno kritikuva za golemite tro{oci i za negativnite posledici so Grcija, a zemjata dobiva predupreduvawa i od Brisel, se zaklu~uva na krajot od vesta, so napomena deka oficijalna Atina go osudila postavuvaweto na spomenikot, obvinuvaj}i za provokacija i obid za prisvojuvawe na gr~kata istorija.

LAMBRINIDIS: SPOMENICITE GO OTE@NUVAAT PROCESOT NA PREGOVORI

Tadi} i Vujanovi} spored najavite u{te do krajot na godinava }e moàt da izlezat pred svojot narod so datum za pregovori za vlez vo EU. go krenat za nivo povisoko statusot {to go imaat vo Evropskata unija. Toa, edinstveni se tie, nikako ne zna~i deka ovie zemji so sigurnost }e dobijat datum za pregovori do krajot na godina. Potrebno e sproveduvawe na reformite, a koga stanuva zbor za Makedonija, potrebno e re{avawe na sporot so imeto, koe vo uslovi na vakva antikvizacijata, komentiraat tie, e daleku od re{enie. ALEKSANDAR ]E GI OTE@NE PREGOVORITE ZA IMETO Glavnata pre~ka koja ja deli Makedonija od datum za pregovori so Evropskata unija ostanuva imeto. No, vo vakvi uslovi vo koi se nao|aat Atina i Skopje, Atina so rekonstrukcijata i Skopje so s$ u{te nesostavena Vlada, voop{to ne odat vo prilog na kakvo bilo pribliùvawe vo sporot so imeto, komentiraat ekspertite. “Dva fakti pokaùvaat deka nema pribliùvawe vo sporot so imeto. Prvo, Atina ne znae kaj & e glavata so poslednite politi~ki slu~uvawa tamu, ekonomskata kriza i rekonstrukcijata na Vladata. Vo takvi uslovi imeto voop{to ne e prioritet. Od druga strana jasno e deka po izborite vo

[TEFAN FILE “Ovaa godina bi moèla da bide va`na za site zemji od zapaden Balkan. Bi moèlo, na osnova na golemiot napredok, kon krajot na godinata ne samo za edna ili dve, moèbi i za tri zemji da se prepora~a po~etok na pregovori za pristap kon Evropskata unija”

Makedonija nikoj ne se bavi so pra{aweto kako da se re{i sporot so imeto, tuku prioritet se pregovorite za sostavuvaweto na novata Vladata”, veli univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski i dodadva deka nema uslovi nitu za tajni pregovori. Dopolnitelno, veli toj, indikativno e toa {to medijatorot Metju Nimic so meseci nema dadeno kakva bilo izjava za imeto ili, pak, iniciral sredba me|u dvajcata pregovara~i. Deka ne postoi kakvo bilo pribli`uvawe vo sporot so imeto brifiraat i do Brisel. Visoki diplomatski izvori velat deka so ogled na toa {to novata Vlada }e ja so~inuvaat isti figuri, ne o~ekuvaat nekoja pozna~ajna promena vo odnos na sporot so imeto. “Nikade vo svetot edni isti lu|e koi vladeaat {est godini ne napravile fundamentalna razlika vo odnos na svoite politiki. Logi~no e deka }e sledat isti politiki”, komentiraat od Brisel. Deka toa e taka, velat ottamu, potvrda e postavuvaweto na sklupturata na Aleksandar Makedonski. Dali sklupturata na Aleksandar u{te pove}e }e gi zacvrsti crvenite linii na Atina i dopolnitelno }e

gi “zakopa” pregovorite ostanuva da se vidi. Vo me|uvreme, ne stivnuvaat reakcite za spomenikot kako od na{iot ju`en sosed, taka i od zemjite-~lenki na Unijata. Site vo vakvata politika na zemjata gledaat provokacija kon Grcija koja dopolnitelno }e go ote`ne sporot so imeto. Komentarite na aliti~arite odat duri i dotamu deka so vakvata provokacija, duri i potencijalnite prijateli koi gi imavme na na{a strana vo sporot so imeto, postoi opasnost da gi izgubime.

Spomenicite vo Skopje se provokacija i go ote`nuvaat procesot na pregovori. Ova go potencira novoizbraniot {ef na gr~kata diplomatija, Stavros Lambrinidis, za vreme na sobraniskata rasprava za doverba na novata gr~ka vlada. “Evropskata perspektiva moè da bide katalizator za re{avawe na problemite na Balkanot. Se nadevame deka toa }e go razbere i vladata vo Skopje. Nie gi poddrùvame evropski aspiracii na sosedot i } e bideme nivniot najgolem sojuznik vo procesot, no na{ite odnosi mora da se temelat na dobrososedstvo. Re{avawe na sporot za imeto e preduslov za priem vo NATO i po~etok na pregovori so EU. Za àl, postavenite spomenici se predizvik za razgovorite i go optovaruvaat procesot so iredentizam”, re~e Lambrinidis. Na postavuvaweto na spomenikot na Aleksandar Makedonski reagiraa i pratenicite. Evroparlamentarkata Marilena Kopa vo pismo do Evropskata komisija veli deka makedonskata vlada ja provocira Grcija, prodolùva so prisvojuvawe na gr~kata istorija i so antikvizaciskata politika. Reagiraa i od opozicijata. So pismo do gr~koto MNR, ~lenot na Nea Demokratija, Teodoros Karaoglu, pra{uva dali gr~kata vlada }e reagira i koi ~ekori }e gi prezeme Ministerstvoto po postavuvaweto na spomenikot na Aleksandar Veliki vo Skopje.

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

ZA DA JA ZGOLEMAT TRGOVSKATA SORABOTKA

MAKEDONIJA I TURCIJA ZDRU@ENO ]E APLICIRAAT ZA EVROPSKITE FONDOVI SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

OBUÊNI TURISTI^KI VODIÎ ]E VODAT GRUPI NA GALIÎCA avnata ustanova Nacionalen park Gali~ica (JUNPG) i Fakultetot za turizam i ugostitelstvo (FTU) dva dena obu~uva turisti~ki vodi~i za vodewe turisti~ki grupi vo Nacionalen park Gali~ica. Obukata se sostoi od teoretski i prakti~en del. Na potencijalnite licencirani vodi~i im se prezentiraat prirodnite i kulturnite vrednosti na parkot, osnovnite principi na upravuvawe so parkot i aktivnostite na JUNPG za unapreduvawe na uslugite i infrastrukturata za posetitelite vo parkot. U~esnicite koi }e ja zavr{at obukata }e se steknat so sertifikat i vo idnina }e moàt organizirano da vodat grupi vo Nacionalniot park. Ovie aktivnosti se vo nasoka na regulirawe na rabotata na turisti~kite vodi~i na teritorijata na Nacionalen park Gali~ica i unapreduvawe na kvalitetot na ponudata za turistite.

SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI ]E OTVORI KANCELARIJA VO KO^ANI ojuzot na stopanski komori na Makedonija } e otvori kancelarija vo Ko~ani preku koja } e se nudat uslugi na ~lenki od biznis-sektorot za {irewe investicii, pomagala, kako i kontrola na kvalitetot, kontrola na vnesuvaweto inovativni procesi vo na~inite na proizvodstvo. Ovaa kancelarija } e treba da gi povrze doma{nite so stranskite investitori, istakna Zlatko Kalenikov, pretsedatel na Sojuzot na stopanski komori, po potpi{uvaweto na dogovorot vo op{tina Ko~ani. Gradona~alnikot na Ko~ani, pak, Ratko Dimitrovski, potencira deka otvoraweto na kancelarijata e od osobeno zna~ewe za stopanstvoto vo op{tinata, bidejki ova e vistinskiot na~in i mesto od koe treba da gi prezentirame mo`nostite na ko~anskoto stopanstvo.

rgovskata razmena me|u Makedonija i Turcija vo poslednite nekolku godini e na mnogu nisko nivo i iznesuva 311,2 milioni dolari, {to i za turskite i za makedonskite biznismeni e alarm za itno iznao|awe na~ini kako sostojbite da se podobrat. Pri~inata za niskoto nivo na ekonomska sorabota biznismenite go gledaat vo nestabilnosta na dràvite vo svetski ramki poradi vojnite i konfliktite vo poslednite 20 godini. Grupa od 40-ina turski biznismeni dopatuvaa vo Skopje za da se sretnat so makedonskite biznismeni i vladini pretstavnici za da dogovorat novi zdelki i investicii. Kako atraktivni sektori za me|usebna sorabotka biznismenite i od Turcija i od Makedonija gi poso~ija grade`ni{tvoto, prehranbenata i hemiskata industrija, proizvodstvo na ma{ini, kako i trgovijata. “Vie ste dinami~na zemja, imate kvalifikuvana rabotna sila, dràvata gi poddrùva stranskite investitori i nie kako biznismeni treba da gi iskoristime ovie povolnosti. ]e vidime dali } e sorabotuvame vo nasoka

na podobruvawe na trgovskata razmena ili, pak, }e investirame. Jas se nadevam deka vo idnina po~esto }e ja posetuvame Makedonija, bidej}i nie sme mo}no zdru`enie so 11.000 ~lenki”, veli Hasan Sert, ~len na turskata delegacija. Makedonskite grade`ni kompanii dokolku se zdru`at so turskite }e se otvori mo`nost za osvojuvawe na treti pazari, osobeno ako se zeme predvid faktot deka Katar ve}e otvoreno gi pokani turskite grade`nici da ja gradat infrastrukturata vo ovaa arapska zemja. Vo momentot, turskata ekonomija e 16-tata na-

jgolema ekonomija vo svetot so godi{en izvoz od 113 milijardi dolari i so potencijal za u{te pogolem razvoj, no faktot {to 95% od celokupniot izvoz na Turcija e vo evropskite zemji, a Makedonija e mnogu malku zastapena vo ovoj procent, se javuva potreba od prezemawe agresivni merki za zgolemuvawe na delovnata sorabotka me|u dvete zemji. Spored Qubica Nuri od Stopanskata komora, Makedonija sega treba da privlekuva turski investitori, koi, pak, poradi nemirite vo mediteranskite zemji se povlekuvaat od pazarite. “Turcija e svrtena kon Balkanot. Zav~era turskite

biznismeni go posetija Kosovo, a v~era dojdoa vo Makedonija. Ima najavi deka turski biznismeni povtorno }e dojdat za dve nedeli. Dodeka ne se stabiliziraat mediteranskite pazari Turcite baraat zamena za niv, a nie treba da osmislime dobra investiciona programa za da gi privle~eme da investiraat kaj nas, namesto kaj sosedite”, veli Nuri. Spored podatocite od Stopanskata komora, vkupnata trgovska razmena me|u Makedonija i Turcija lani dostignala edvaj 311 milioni dolari od koi na izvoz otpa|aat 50,9 milioni dolari, a na uvoz duri 260,3 milioni dolari.

SPECIJALEN PRILOG “BRENDOVI” VO MAGAZINOT “KAPITAL”

GOLEM PREDIZVIK ZA BRENDOVITE SE INTERNETOT I SOCIJALNITE MRE@I Makedonskite kompanii definitivno fa}aat ~ekor so internet-promocijata na svoite brendovi, posebno na Fejsbuk. Specijalniot prilog “Brendovi” vo utre{noto izdanie na magazinot “Kapital” vi prenesuva del od trendovite vo sferata na onlajn-brendiraweto, kako i vo brend-strategiite koi gi primenuvaat makedonskite vo odnos na stranskite kompanii. ]e pro~itate i intervjua so nekolku renomirani makedonski kompanii BUÎM I [TIPSKIOT MUZEJ PREGOVARAAT ZA ISTRA@UVAWE NA LOKALITETOT BOROV DOL udnikot za bakar i zlato Bu~im i Zavodot za za{tita na spomenici i Muzejot na grad [tip pregovaraat za finansiskata konstrukcija i po~etokot na arheolo{kite istraùvawa na lokalitetot Borov dol. “O~ekuvam deka naskoro }e se dogovorime so rudnikot Bu~im za po~etokot na istraùvawata. Lokalitetite koi se opfateni vo ovoj del datiraat od rimskiot s$ do sredovekovniot period. Spored prvi~nite uvidi od strana na na{ite stru~ni lica, na ovoj del ima crkvi, nekropoli i naselba, zna~i }e imame interesni heterogeni arheolo{ki naodi”, veli Zoran îtku{ev, direktor na Zavodot za za{tita na spomenici i Muzej na grad [tip. Toj dodava deka vo arheolo{kata akcija na Borov dol }e bidat vklu~eni 10 arheolozi i drugi stru~ni lica od [tip, Veles, Kumanovo, Ko~ani, Skopje i Gevgelija. Radovi{kiot rudnik Bu~im pod koncesija go dobi lokalitetot Borov dol, koj se nao|a na teritorija na op{tinite Kon~e i [tip. Detalnite geolo{ki istraùvawa na bakar na lokalitetot Borov Dol kaj Peh~evo treba da pokaàt dali vekot na Bu~im }e se prodolì za u{te 10 godini.

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

ko se poglednat oficijalnite stranici na Fejsbuk na del od makedonskite kompanii, }e se vidi deka tie se vo seriozen porast, a ako se pro~itaat del od komentarite na nivnite fanovi lesno mo`e da se konstatira nivnata golema popularnost i posetenost. Zaklu~okot e deka makedonskite kompanii poleka fa}aat ~ekor so najnoviot trend - onlajn-brendirawe, koj stanuva s$ popularen vo svetot. Mnogu aktivni i `ivi stranici na Fejsbuk imaat Bitolska mlekarnica, Alkaloid so brendot Bekutan, vinarnicite Stobi i

Tikve{, Por{e, Astibo, Gorska voda, Pekabesko i drugi. Mnogu od niv lansiraat nagradni igri, {to privlekuva u{te pogolem broj posetiteli i nivni komentari, so {to vakviot pristap definitivno ja potvrduva opravdanosta od nivnoto postewe - posilna i pointenzivna komunikacija so potro{uva~ite. Pozitivnite primeri mo`at da se vidat i preku uspe{nosta na kampawite na Vitalia, Vitaminka i Prilepska pivarnica lansirani na Internet i na socijalnite mediumi. Vitalia i Vitaminka, isto taka, sprovedoa i proda`ni akcii, koi glavno bea komunicirani preku Fejsbuk, a koi za kraen rezultat imaa porast na proda`bata za 30%! Vo Vitalia velat pozitivnoto iskustvo koe go imaat so

socijalnite mediumi }e go pro{irat i so skore{no startuvawe na internet-formumi na tema zdrava hrana, na lokalnite jazici na site pazari vo regionot kade {to se prisutni proizvodite od brendot Vitalia. Ulogata i mo}ta na Fejsbuk navistina e nesporna, ako pravilno se naso~i i iskoristi. Na listata na pozitivni efekti e merlivosta na internet-komunikacijata, mo`nosta da se kvantificira brojot na lica do koi stignala porakata i mo`nosta da se vospostavi podirekten kontakt so potro{uva~ite, {to e i glavna cel na brendiraweto. Za ovaa aktuelna tema vo svetot na brendiraweto, kako i za razlikite vo brend-strategiite koi gi primenuvaat doma{nite i stranski kompanii mo`e da

pro~itate vo specijalniot prilog “Brendovi”. Tikve{, Makprogres i Badel 1862 se kompaniite koi vo ovoj specijalen prilog preku intervjua govorat za svoeto iskustvo vo gradewe, etablirawe i razvoj na svoite brendovi.

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

KAKO DA SE ORGANIZIRA COMPLIANCE FUNCTION VO BANKITE?

SE PODGOTVUVA MRE@A OD SMETKOVODNI PODATOCI ZA FARMITE o nasoka na kreirawe {to poefikasna agrarna politika i soglasno EU barawata, Makedonija intenzivno raboti na izgotvuvaweto na mreàta od smetkovodstveni podatoci od zemjodelskite stopanstva (FADN). FADN dava podatoci za profitabilnosta na stopanstvata, a toa ovozmoùva kreirawe zdrava, efikasna agrarna politika soglasno aktuelnite sostojbi vo zemjodelstvoto. Sistemot vo zemjava treba celosno da se vospostavi do 2013 godina. So nego }e bidat opfateni vkupno 1.200 zemjodelski stopanstva. Aktivnostite po~naa lani so analiza na 316 farmi, a prodolìja godinava so dvojno zgolemuvawe na brojot do 600 stopanstva. “Krajnata brojka od 1.200 zemjodelski stopanstva, vsu{nost, }e bide finalniot reprezentativen primerok za Makedonija koj treba da dade konkretna slika za profitabilnosta po tipovi i golemini. Toa e neophodno za definirawe zdrava agrarna politika koja }e ja sledi goleminata na prihodite od stopanstvata i soodvetno }e reagira ako ima eventualno zgolemuvawe ili namaluvawe”, veli zamenikministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanoski. Pri izgotvuvaweto na mreàta se pribiraat podatoci samo od komercijalni zemjodelski stopanstva koi ostvaruvaat pazaren vi{ok vrz prethodno precizirani pragovi na ekonomska golemina. Pragovite variraat zavisno od dràvata. Najvisoki se vo zemjite od Severozapadna Evropa, a najniski vo Jugoisto~na Evropa.

Compliance function po~nuva od vrvot – vo sprotivno }e bide neefikasna” (Banks D.G, 2004). Uspe{na i efikasna Compliance function e taa koja e sogledana kako va`en segment od sekojdnevnoto bankarsko rabotewe i koja u`iva postojana poddr{ka od site vraboteni.

amo za potsetuvawe, funkcijata kontrola na usoglasenosta na raboteweto so propisite (Compliance function), pretstavuva rabotewe na bankite vo soglasnost so vaè~kata zakonska i podzakonska (doma{na i me|unarodna) regulativa i internite akti, a usoglasenoto rabotewe e od osobena va`nost za ovie institucii od pove}e aspekti. Compliance function prezema niza sekojdnevni aktivnosti so cel da osigura deka bankata raboti, odnosno e vo soglasnost so barawata na vaè~kata zakonska regulativa, no i deka site nejzini vraboteni dejstvuvaat soglasno so regulativata i internite politiki i proceduri. Iako Compliance function e funkcija koja bara postojana “budnost” i prezemawe sekojdnevni aktivnosti, soglasno so 10-te Bazelski principi, Nadzorniot odbor na bankata e odgovoren za sledewe na usoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite i efikasno upravuvawe so rizicite od neusoglasenost. Ponatamu, vi{iot menaxment na bankata e odgovoren za vospostavuvawe postojana i efikasna funkcija za kontrola na usoglasenosta, koja treba da bide nezavisna, da gi ima vo sekoe vreme na uvid site potrebni dokumenti, akti i informacii za da moè svoite aktivnosti da gi izvr{uva navremeno i efikasno. So vospostavuvawe na ovaa funkcija (poseben sektor, oddel, edinica ili rabotna

pozicija vo soglasnost so regulativata odnosno vo zavisnost od vidot, obemot i sloènosta na aktivnostite {to gi vr{i bankata), vi{iot menaxment se steknuva so “asistent”, koj mu pomaga vo efikasnoto identifikuvawe i upravuvawe so rizicite od neusoglasenost so koi moè da se soo~i bankata. Compliance function e upravuvana od Compliance Officer (odgovorno lice, menaxer, direktor itn.), koj e nezavisen vo svoeto rabotewe i koj uìva golema poddr{ka ne samo od vi{iot menaxment, tuku i od strana na vrabotenite vo bankata. Nezavisnosta se obezbeduva preku davawe na poseben status - pozicija koja nema da predizvikuva sudir na interesi; ovozmoùvawe pristap do site neophodni podatoci i dokumenti, kako i vospostavuvawe na mehanizam za neprekinata komunikacija i sorabotka me|u vrabotenite, osobeno so Sektorot za vnatre{na revizija i kontrola i menaxmentot na bankata. Od druga strana Compliance function ne treba da gi “zloupotrebuva” gorenavedenite prava, tuku treba kontinuirano da primenuva eti~ko i profesionalno odnesuvawe vo ramkite na bankata, a so cel da go za{titi biznisot i vrabotenite od eventualni nezakonski odnesuvawa, kako i od eventualnite pravni, operativni i reputacioni rizici koi moè da predizvikaat odredeni prekr{o~ni sankcii ili pari~ni kazni. Usoglasenosta ne treba da bide obvrska samo

17.03.2010 9

M-R MAJA ANDREEVSKA BLA@EVSKA

CCO, CAMO STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

Iako Compliance function e funkcija koja bara postojana “budnost” i prezemawe na sekojdnevni aktivnosti, soglasno so 10-te Bazelski principi, Nadzorniot odbor na bankata e odgovoren za sledewe na usoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite i efikasno upravuvawe so rizicite od neusoglasenost

TTK BANKA NUDI TURISTI^KI KREDIT o presret na letnite odmori, TTK banka nudi nov turisti~ki kredit so godi{na kamatna stapka od 11,50% za site korisnici. Povolno e i obezbeduvaweto, odnosno otsega kreditot e dostapen i bez `iranti. Promotivno od juni do krajot na godinata, turisti~kite krediti se odobruvaat bez nadomestoci za odobruvawe i bez provizija za odobruvawe. Kreditite se dostapni za iznosi do 120.000 denari, so rok na otplata do 36 meseci. TTK banka noviot kredit na gra|anite im go nudi vo sorabotka so mre`ata na turisti~ki agencii, sorabotnici na bankata Grenada, Pet, Tera travel i Nikeks.

efikasna Compliance function e taa koja e sogledana kako vaèn segment od sekojdnevnoto bankarsko rabotewe i koja uìva postojana poddr{ka od site vraboteni. Rizikot od neusoglasenost, spored Bazelskite principi, se smeta za centralen i najvaèn rizik so koj bankata treba da se spravi, a za da se ovozmoì soodvetno menaxirawe na ovoj rizik, potrebno e bankata da vospostavi silna, nezavisna, soodvetna i efikasna Compliance function koja }e bide odgovorna za adekvatno detektirawe, sledewe i upravuvawe so ovie rizici. Sekako, soglasno so gorenavedenoto, osnoven preduslov za ova e kontinuirana poddr{ka od strana na vi{iot menaxment.

na Compliance Officer (odgovornoto lice) i posebniot Oddel za usoglasenost, tuku treba da bide gri`a i obvrska, odnosno integralen del od celokupnoto bankarsko rabotewe, pri {to vi{iot menaxment, so svojata kontinuirana posvetenost i poddr{ka na ovaa funkcija, treba da bide primer za takvoto odnesuvawe. Bez soodvetna posvetenost na Nadzorniot odnosno Upravniot odbor kon rizicite od neusoglasenost, bankata odnosno Compliance function ne mo`e adekvatno da upravuva so istite, so {to ovaa funkcija ja gubi smislata i figurira samo na “hartija”. “Compliance function po~nuva od vrvot – vo sprotivno }e bide neefikasna” (Banks D.G, 2004). Uspe{na i

GRANIT ]E GO GRADI PATOT KATLANOVO-VELES ZA 7,2 MILIONI EVRA ranit potpi{a nov dogovor so Agencijata za dràvni pati{ta za rehabilitacija na magistralniot pat Katlanovo-Veles. Vrednosta na dogovorot e 444.462.673 denari ili 7,2 milioni evra. Spored potpi{aniot dogovor, patot treba da se izgradi vo rok od 18 meseci, odnosno za 1,5 godina. Granit e najgolemata grade`na kompanija vo Makedonija, specijalizirana za niskogradba. Po padot na rabotata na stranskite pazari vo ekot na finansiskata kriza kompanijata se fokusira{e na doma{niot pazar, kade {to, pokraj konkuriraweto na tenderi za pati{ta niz dràvata, angaìrana e i na golem del od proektite od “Skopje 2014”. Granit e kotirana kompanija na oficijalniot pazar na Makedonskata berza, a vo poslednite 30 dena na Makedonskata berza akcijata na Granit porasna za 2,8%. V~era na Berzata se istrguvaa 1.163 akcii na Granit po prose~na cena od 606,58 denari, pri {to be{e ostvaren promet od 11,5 iljadi evra.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

SRE]EN RODENDEN

ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Aleksandar, slu{am do{lo vreme za slavewe vo Skopje. Na 1. juli Agencijata za stranski investicii i promocija na izvoz (Invest Makedonija) proslavuva prv rodenden otkako so zakon stana edna od najmo}nite vladini institucii vo Makedonija. Edna godina pokraj promocijata na makedonskiot biznis-raj vo svetot, Invest Makedonija pomaga i re{ava i za uspehot na makedonskiot izvoz. Mala armija od ekonomski promotori go osvojuva svetot kako vo vremeto na Aleksandar Makedonski. JANÊSKI: Ako se soberat informaciite koi se objaveni na internet-stranicata na Invest Makedonija bi trebalo da ima nekade okolu 28 promotori vo 23 dràvi, smetaj}i gi ovde i skoro novoizbranite promotori za SAD, Britanija, Turcija, Belgija, Kanada i vo Francija. Interesna e i interaktivnata mapa so site obeleàni dràvi vo svetot K

kade {to ima promotori. Mislam deka i Aleksandar Makedonski bi zaviduval kolku i kade s$ globalno osvojuva Invest Makedonija. Prostor za slavewe definitivno ima? PIGON: Da, no dali }e dojdat promotorite vo Skopje na rodendenot na 1. juli i }e izvestat za nivniot uspeh? Dali na rodendenot }e bidat povikani i makedonskite izvoznici? Dali }e ima trkalezna masa so diplomati, stranski televizii i drugi mediumi? Dali pretstavnici na avstriskata, italijanskata, amerikanskata i indiskata kompanija }e se priklu~at. Toa se kompaniite za koi direktorot na Invest Makedonija ubeduva{e vo januari deka treba da gi po~nat investiciite vo prvite {est meseci od ovaa godina. Mo`ebi }e dojde i bugarskata Sofika da prezentira kako tie pomognaa vo transferot na autsorsingsektorot vo Makedonija. JAN^ESKI: No, golemiot “bum” vo autsorsing i IT-sektorot preku proektot na Sofika grup be{e najaven od direktorot na Invest Makedonija pred edna godina, vo juni 2010 godina. Sten, se pla{am deka ne uspeva{ vo celost da gi sledi{ najavite za investiciskiot “bum”. Ja zaboravi i kineskata kompanija, koja po povlekuvaweto na korejskiot partner lani vo juli preku soop{tenie objavi C

deka ima cvrsta namera samostojno da go realizira investiciskiot proekt koj bil vo faza na planirawe re~isi dve godini. PIGON: Koga prebarav edna makedonska internet-stranica koja sodrì vesti od mnogu mediumi bev navistina impresioniran. Prebaruvaweto mi pokaà deka direktorot na Invest Makedonija, koj e na taa pozicija pove} e od ~etiri godini i sekoga{ dava optimisti~ki i atraktivni izjavi, samo od januari 2010 godina najavil investiciski “bum” sedum pati. Vistina, nekoi od tie najavi bea kontradiktorni me|usebno. No, zarem toa ne pokaùva kolku treba nekoj da bide fleksibilen koga zboruva za vremeto dodeka se privlekuva stranski investicii? Kako nekoj moè da gi ignorira èstokite tekstovi na mediumite so naslovi kako “~ovekot koj ne nosi investicii”. Zamisli kolku treba da bide hrabar? Navistina, mora da e nekoj vid pristap “Aleksandar Veliki”. Dolgoro~nata vizija e va`na, taka? Mislam, ova e pri~inata zo{to direktorot otvoreno bojkotira nekoi makedonski mediumi i gi u~i site: “Investiciite ne doa|aat preku no}”. JANÊSKI: Vizijata za uspeh vo privlekuvaweto stranski investicii na dolg rok ne nedostiga{e vo Makedonija vo poslednite goO

i pove}e od milijarda evra investicii. Na makedonskata ekonomija & trebaat vesti kako taa na NBRM od minatata nedela za 204,1 milioni evra stranski investicii, od koi akcionerski kapital i reinvestirana dobivka se 158,7 milioni evra. Ako ovoj trend prodolì, toga{ mnogu lu|e }e go delat optimizmot na direktorot na Invest Makedonija. PIGON: Da, se soglasuvam. Osobeno {to del od parite moè da se investicijata vo aerodromot vo Skopje, {to turski TAV oficijalno veti deka }e go otvori i predvreme, na 8. septemvri. Retko se slu~uva vakov skok kaj stranskite investicii vo Makedonija. Vo 2008 godina ima{e skok na stranskite investicii, no podocna se objavi deka, vsu{nost, imalo promena vo metodologijata na presmetuvawe. Na toj na~in na hartija stranskite investicii porasnaa, a slikata vo slobodnite ekonomski zoni ostana nepromeneta. JANÊSKI: Za àl, denovive ne funkcionira linkot od koj moè da se otvori metodologijata na NBRM za presmetka na stranski investicii. Da se nadevame deka nema promena vo metodologijata pri presmetuvaweto na stranskite investicii vo Makedonija vo mart 2011 godina. Kako i da e, toa {to isto taka e va`no e investiciskata atraktivnost,

dini. Vizijata za poddr{ka i davawe pogolema mo} na Invest Makedonija, a i na direktorot isto taka ne nedostiga{e. Ovaa godina eden ekspert predloì nekolku agencii da bidat spoeni i da bidat pod kapa na direktorot na Invest Makedonija. Drug stranski ekspert, pak, pora~a deka treba da se ukine pozicijata minister za stranski investicii. PIGON: Pro~itav deka i za novata makedonska vlada prioritet i ponatamu }e bide privlekuvaweto stranski investicii. Ako se ukine pozicijata minister za stranski investicii ova }e zna~i u{te pove}e rabota za direktorot vo delot na investiciite. No, tuka treba da se dodade i izvozot, turizmot... Te{ka rabota e i bara vreme. Makedonskite novinari treba da razberat deka pominalo mnogu vreme pred Aleksandar Makedonski da ja osvoi Persija. “Uspesite ne doa|aat preku no}”. JANÊSKI: Sten, makedonskata ekonomija ima potreba od investicii i kako {to znae{, poznata pogovorka veli vremeto e pari. Makedoncite sakaat da vidat deka vetuvawata za stranski investicii se materijaliziraat. Dràvite od sosedstvoto bea daleku pouspe{ni vo privlekuvaweto stranski investicii i na godi{na osnova nekoi imaa priliv K

STANISLAV PIGON odnosno brojot na proekti i brojot na vraboteni kako realna posledica od stranskite investicii. Od 2006 godina vo Makedonija nie slu{ame glavno za iden uspeh. PIGON: Toa {to se broi e finalniot rezultat. Konkurencijata stanuva s$ posilna, a za Makedonija }e bide pote{ko da se pridvi`i nagore ako deneska e na dnoto na evropskata lista so prima~i na stranski investicii. Vo maj direktorot na Invest Makedonija za programa na televizijata Eurowuz re~e: “Privlekuvaweto investicii stana mnogu `estoka igra... Mora da konkurirame vo odnos na kvalitetot i tro{ocite za rabotna sila, vo odnos na logistikata, vo odnos na kvalitetot na infrastrukturata”. A kakva li “igra” e novata zada~a za zgolemuvawe na izvozot? Verojatno, naskoro }e doznaeme. Sre}en rodenden! O

Atlantic Grupa e edna od vode~kite prehranbeni kompanii vo regionot, so paleta od poznati brendovi koi gi dràt vode~kite pozicii vo nivnite kategorii (Argeta, Cedevita, Multivita, Cockta, Donat Mg, Smoki, Bananica, Barcaffe, Grand kafa, Najlepše želje). Taa e vode~ki evropski proizvoditel na prehranbeni proizvodi za sportisti (Multipower), istaknat regionalen proizvoditel na dodatoci vo ishranata i proizvodi za li~na nega (Dietpharm, Rosal, Plidenta), kako i sopstvenik na vode~kiot privaten sinxir na apteki vo Hrvatska (Farmacia). Isto taka, taa e vode~ki regionalen distributer na svetskite premium brendovi na proizvodi za {iroka potro{uva~ka (Wrigley, Ferrero, Hipp, Lorenz, Johnson&Johnson, Durex, Duracell, Rauch,Red Bull). Asortimanot {to Atlantic Grupa go proizveduva i distribuira e prisuten na pove}e od 45.000 proda`ni mesta vo Hrvatska, Slovenija, Srbija, BiH, Makedonija, Crna Gora i Kosovo. Kompanijata ima okolu 4.400 vraboteni na 12 pazari. Atlantic Grupa nudi rabota vo dinami~na i inovativna rabotna sredina vo koja aktivno i kvalitetno se sledi uspehot vo raboteweto, a razvojot na karierata i napredokot na poedincite zavisi od ostvarenite individualni rezultati. Dokolku ste vo potraga za novi profesionalni predizici, motivirani i podgotveni za novi uspesi, ponudata navedena podolu bi moèla da bide mo`nost tokmu za Vas. Gi povikuvame zainteresiranite kandidati da se prijavat na konkursot za rabotnoto mesto: Menaxer za ~ove~ki resursi za Makedonija (m/`) Mesto na rabotewe: Skopje Glavni oblasti na odgovornost: • strategisko i operativno planirawe i upravuvawe so funkcijata za ~ove~ki resursi na pazarot na Makedonija vo sorabotka so istata funkcija na nivo na grupacijata • upravuvawe so procesite za unapreduvawe na organizacijata i sistematizacijata na rabotnite mesta • upravuvawe so procesite za vrabotuvawe i razvoj na karierata • upravuvawe so procesite za obrazovanie na vrabotenite • upravuvawe so sistemot za nagraduvawe • upravuvawe so procesot za planirawe i pravewe izve{tai za tro{ocite na vrabotenite • upravuvawe so administrativno-operativnite (kadrovski) raboti • razvoj na standardni operativni postapki vo upravuvaweto so ~ove~kite resursi [to o~ekuvame: - VSS (ekonomska ili op{testvena nasoka) - najmalku 5 godini rabotno iskustvo kako generalist za ~ove~ki resursi i/ili rakovoditel vo oddel za ~ove~ki resursi - visoko nivo na poznavawe i koristewe na MS Office paketot, osobeno na Excel - aktivno poznavawe i koristewe na angliskiot jazik, zboruvawe i pi{uvawe - poèlno e poznavawe na hrvatskiot jazik Va{ata ponuda so biografija dostavete ja najdocna do 29 juni 2011 godina na e-adresata: natjecaj@atlantic.hr (vo subjektot na e-porakata zadolìtelno da se navede HR Manager)

no.

Fokus

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

KOJ E KOJ ME\U TRGOVSKITE SINXIRI VO REGIONOT?

BORBATA SE VODI ZA PAZAR OD 55 MILIONI POTRO[UVA^I

TOP 10

NAJPLATENI DIREKTORI IREKTORI VO SVETOT

Mo`ete da mislite deka maloto e ubavo, no podobro e da se bide

golem. Ovaa deviza e del od strategijata i vizijata na trgovskite sinxiri vo regionot. Za Merkator, Agrokor, Delta ne postojat granici vo Jugoisto~na Evropa. Predizvikot e mnogu golem. Da se osvoi pazar od 55 milioni `iteli! Kade e Makedonija vo celiot ovoj kontekst? Kade se makedonskite trgovski brendovi? Nikade. Tie se zadovoluvaat so pazar od dva milioni `iteli!

PRIHODI VO MILIONI EVRA Kompanija Dr`ava Merkator Slovenija Hrvatska Konzum Delta Maksi Grupa Srbija Tineks Makedonija Skopski pazar Makedonija

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

oète da mislite deka maloto e ubavo, no podobro e da se bide golem. Ovaa deviza, koja javno ja proklamira i realizira eden od najgolemite biznismeni na Balkanot, Emil Tedeski, ve}e e del od strategijata i vizijata na site pogolemi balkanski kompanii. Osobeno e prisutna vo delovnite planovi na trgovskite sinxiri i toa u{te mnogu odamna. Za Merkator, Agrokor, Delta ne postojat granici vo Jugoisto~na Evropa. Ovie trgovski brendovi gi imaat osvoeno site pazari vo regionot i imaat liderska pozicija. Tie ne se samo trgovski kompanii. Tie se, pred s$, poddrùva~i na doma{noto proizvodstvo na hrana zatoa {to vo nivnite proda`ni centri pove}e od 50% od proizvodite se doma{ni. Toa e odli~na formula za promocija i poddr{ka na doma{noto proizvodstvo, no i za izvoz. Sekoj nov prodaèn centar na trgovskite konglomerati vo druga zemja zna~i nov pazar za izvoz. Zatoa, Merkator, Delta i Agrokor imaat zna~aen udel vo razvojot na ekonomijata vo nivnite dràvi, no i golema poddr{ka od dràvata. Klasi~en primer za toa e neuspe{niot obid na Agrokor da go prezeme Merkator. Slovenija go odbi napadot na Ivica Todori} za da go za{titi slovene~kiot pazar od naplivot na hrvatski proizvodi. Mnogu patriotski i strate{ki. Isto kako i planot na Todori} preku Merkator da otvori nov pazar za Hrvatska, koj dosega se pokaà kako teòk za osvojuvawe. I sevo ova se slu~uva vo kriza, koga prometot na site trgovci e padnat, a planovite za rast i akvizicii se zabaveni. [to li }e se slu~uva za 1-2 godini? Predizvikot e mnogu golem. Da se osvoi pazar od 24 milioni ìteli! Kade e vo celiot ovoj kontekst Makedonija? Kade se makedonskite trgovski brendovi vo strate{kata bitka za osvojuvawe na pazarot na porane{nite jugoslovenski dràvi, pa i po{iroko? Nikade. Tie se zadovoluvaat so pazar od dva milioni ìteli! “Kapital” ja analizira strate{kata bitka za osvojuvawe na pazarite. Vo utre{niot broj na magazinot “Kapital” }e pro~itate pove}e zo{to makedonskite trgovski kompanii i makedonskata ekonomija ja gubat bitkata. Trgovskite sinxiri, kako Tineks i Skopski pazar, se ~isto lokalni, mali, bez strategija za investirawe vo stranstvo i kako takvi golema i lesna cel na gigantite od regionot. Samo za ilustracija, Konzum marketite na Agrokor imaat godi{en prihod od 2,67 milijardi evra. Merkator e u{te pogolem, so vkupen prihod vo 2010 godina od 2,78 milijardi evra. Tineks vo 2010

2006 2065 1390

2007 2445 1555

49 27

57 32

2008 2709 1822 1113 74 35

2009 2643 1808 1090 80 32

2010 2782 1815 89 31

godina ima{e godi{en prihod od 88,6 milioni evra, a Skopski pazar od 31,5 milioni evra. Toa zna~i seriozna opasnost za makedonskoto proizvodstvo, zatoa {to }e bide na u{te pogolem udar od konkurencijata od regionot. A taa e nemilosrdna. “Makedonija, kako i site zemji vo regionot, nema da bide odminata od globalizacijata, koja e prisutna vo regionot, kade {to golemite trgovski sinxiri zabrzano go zgolemuvaat prisustvoto preku otkupuvawe pomali trgovski sinxiri ili preku otvorawe svoi maloproda`ni objekti. Moèbi poradi maliot pazar i slabata potro{uva~ka mo} Makedonija s$ u{te ne e tolku atraktivna za golemite me|unarodni ku}i, pa poradi toa toj proces kaj nas se odviva so smaleno tempo. Sepak, pra{awe na vreme e koga golemite internacionalni ku}i } e se pozicioniraat i na na{iot pazar”, veli Petar Denkovski, menaxer vo Veropulos vo Srbija. [to e celta na ovie akvizicii? Zo[to trgovskite sinxiri vo regionot sakaat da bidat golemi i ne se zadovoluvaat so lokalniot pazar? Zatoa {to site lokalni pazari se mali – od dva do 7,5 milioni ìteli. [to e toa vo sporedba so 24 milioni ìteli, kolku {to ima porane{niot jugoslovenski prostor ili 55 milioni ìteli, kolku {to ima Jugoisto~na Evropa? “Vo regionot ima prostor za {irewe bidej}i se raboti za prostor na koj{to ìveat 55 milioni lu|e, {to e re~isi kako Velika Britanija ili Italija. Toa e region koj zabrzano se razviva vo koj vo periodot me|u 2010 i 2014 godina se o~ekuva rast od okolu 60%”, velat vo Delez grupa, koja gi kupi marketite Maksi D vo Srbija. No, Makedonija ne e vo ovaa igra. Bidej}i makedonskite trgovski sinxiri se lokalno orientirani, tie nemaat otvorena pozicija za zgolemen plasman na makedonski proizvodi vo stranstvo. Imaat i mnogu lo{a pozicija vo odnos na obidite da bidat prezemeni, zatoa {to se mnogu mali. Sekako deka nivnite akcioneri, dokolku odlu~at da gi prodadat, }e ja valoriziraat vrednosta {to ja sakaat, no {to }e zna~i toa za makedonskata ekonomija? Sopstvenicite na trgovskite giganti od regionot ne krijat deka so svojata investicija nosat i doma{no proizvodstvo. Ne isklu~uvaat sorabotka so lokalnite proizvoditeli, no sigurno pretpo~itaat da dominiraat nivnite doma{ni brendovi. Toa ve}e go vidovme vo Makedonija so prisustvoto na Ramstor i na Veropulos, vo ~ii supermarketi turskite i gr~kite proizvodi imaat zna~ajno mesto. Sevo ova zna~i deka doma{noto proizvodstvo na proizvodi za sekojdnevna upotreba vo doma} instvoto e hendikepirano za edna

GOLEMI I MALI MERKATOR, SLOVENIJA vkupni prihodi vo 2010 – 2,78 milijardi evra prisustvo na pazari – sedum planirani investicii – 130 do 150 milioni evra strategija i vizija – vode~ki trgovski sinxir na prehranbeni proizvodi vo JIE broj na vraboteni – 10.606

RALF LOREN PRODAVA @IVOTEN STIL So plata i bonusi od 20,8 milioni dolari, modniot guru Ralf Loren, osnova~ot na kompanijata Polo, e na {esto mesto na listata so najplateni direktori vo svetot BORO MIR^ESKI

KONZUM I IDEA, HRVATSKA vkupni prihodi vo 2010 – 2,67 milijardi evra prisustvo na pazari – dva planirani investicii – / strategija i vizija – prezemawe kompanii i brendovi za osvojuvawe novi pazari broj na vraboteni – 11.319

DELTA MAKSI, SRBIJA vkupni prihodi vo 2010 – 2,06 milijardi evra prisustvo na pazari – pet planirani investicii vo 2011 – 51 milion evra strategija i vizija – rast na prihodite i osvojuvawe novi pazari vo Evropa broj na vraboteni – 19.000

TINEKS, MAKEDONIJA vkupni prihodi vo 2010 – 88,6 milioni evra neto dobivka – 2,2 milioni evra prisustvo na pazari – eden planirani investicii – / strategija i vizija – razvoj na semejniot biznis samostojno broj na vraboteni - 972

SKOPSKI PAZAR, MAKEDONIJA vkupni prihodi vo 2010 – 31,5 milioni evra neto dobivka – 177.977 evra prisustvo na pazari – eden planirani investicii – / strategija i vizija – / broj na vraboteni - 637 golema mo`nost za poddr{ka i razvoj. Vinata ednakvo le`i i kaj biznismenite i kaj strategijata i politikata na dr`avata.

mirceski@kapital.com.mk

o tekot na godinite modniot dizajner Ralf Loren stana primer za klasi~nata moda. So proizvodnite linii Polo/Ralph Lauren for Men, Ralph Lauren for Women, Double RL, Ralph Lauren Home, pa duri i boja za dekorirawe enterieri Ralph Lauren, n$ tera da se zapra{ame koj e navistina ~ovekot koj stoi zad ovoj brend. Roden e kako Ralf Lif{ic vo 1939 godina vo Wujork. Porasnal vo evrejsko semejstvo od sredna klasa, a Ralf i negovite tri postari bra}a gi odgledala majka mu, dodeka tatko mu, umetnik po profesija, bojadisuval ku}i niz SAD. Svetskite modni magazini istaknuvaat deka ~uvstvoto za moda kaj Loren stanalo o~igledno u{te na rani godini, koga toj po~nal da kupuva skapi kostumi so parite od rabotata {to ja rabotel po zavr{uvaweto na u~ili{nite ~asovi. Iako znael deka mo`e da najde obleka i po poniski ceni, namerno sakal da izgleda doterano vo svoite skapi par~iwa. Poradi toa, izgledal moderno i vo trend u{te na 12-godi{na vozrast. Iako celata javnost smeta deka Loren posetuval u~ili{te za moden dizajn, vsu{nost, toj studiral biznis na Siti kolex (City College) vo Menheten, no nikoga{ ne diplomiral. Studentskite denovi mu bile mnogu te{ki. Nave~er u~el, a preku den rabotel kako prodava~ vo kompanija za proda`ba na rakavici. Potoa rabotel vo amerikanskata kompanija za proizvodstvo na vratovrski A.Rivec (A. Rivetz & Co), {to mu bilo porta za vlez vo modnata industrija. Za vreme na negovata kariera vo A.Rivec, Loren po~nal da dizajnira {iroki vratovrski, od {to se rodil i negoviot prv pretpriemni~ki potfat. So dizajnot za vratovrski i kredit od 50.000 dolari Loren ja osnoval kompanijata Polo fe{ns (Polo Fashions) vo 1968 godina. Zaedno so negoviot postar brat go odbral imeto Polo (Polo) poradi mo}ta, stilot i intrigite so koi brendot otsekoga{ bil povrzuvan. Vo 80-tite godini brendot Polo go smetaa za najzna~ajniot brend koj izrabotuva delovni kostumi, no edna decenija podocna Armani povtorno go vrati vo moda italijanskiot kostum, pa Polo be{e otstranet od konkurencijata. Nekolku godini podocna Loren vozvrati na udarot

so svojata sofisticirana linija ma{ki ko{uli i kostumi od skapi tkaenini. So toa uspe{no gi zadovoli potrebite na lu|eto koi rabotat kancelariska rabota i sakaat da izgledaat moderno i mo}no na svoeto rabotno mesto. Inovativnosta na Loren, me|u drugite prednosti na uspe{niot biznismen, e toa {to go napravi osnova~, dizajner i pretsedatel na kompanija vredna 900 milioni dolari. Ne samo {to toj be{e prviot dizajner koj ima{e svoja prodavnica, tuku i prviot koj uspea da im prodade kompleten ìvoten stil na potro{uva~ite {irum svetot. Stranskite modni magazini ja vozvi{uvaat negovata uloga. Spored nivnite pi{uvawa, Loren ne prodava samo obleka, toj prodava mnogu pove}e od obleka i ku}en mebel. Prodava ìvoten stil ispolnet so sofisticiranost, klasa i vkus. Negovata nadmenost i luksuzen ìvot se dolàt na negovata visoka plata. Minatata godina Loren zaraboti 20,8 milioni dolari od plata i bonusi, a vrednosta na akciite vo negova sopstvenost e proceneta na 15,9 milioni dolari. Tokmu poradi ova amerikanskiot magazin “Forbs” go rangira{e na {estoto mesto na listata so 10 najplateni direktori vo svetot. Negovoto ~uvstvo za biznis, sposobnosta da zastane zad svojot proizvod po sekoja cena i pokraj nekolku binis-neuspesi se ne{tata koi go pravat ~ovek so vkupno bogatstvo od milijarda dolari. Osven milijardite, Loren ima i kolekcija od nekolku luksuzni avtomobili, me|u koi “bentli” (Bentley) od 1929 godina, “alfa romeo” (Alfa Romeo) od 1937 godina, “bugati” (Bugatti) od 1938 godina i “ferari” (Ferrari) od 1962 godina. Osven dvièn imot, Loren poseduva i nekolku nedvi`nosti, kako ran~ vo Kolorado, ku}a vo Jamajka i ku}a vo Long Ajlend, imot vo Bedford i stan na Pettata avenija na Menheten. Kompanijata Polo pove}e te`nee kon licencirawe otkolku proizvodstvo. Firmata sorabotuva so okolu 275 prodavnici i outlet prodavnici vo SAD, a ima licencirano pove}e od 100 drugi {irum svetot. No, i pokraj ova, osnova~ot Ralf Loren s$ u{te poseduva re~isi 90% od glasovnata mo} na Polo. So toa kompanijata stana lider vo dizajnot, marketingot i distribucijata na najdobri proizvodi vo ~etiri kategorii: obleka, dom, aksesoari i parfemi. Brend-imiwata na kompanijata se edni od najprepoznatlivite vo svetot.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

SVET

0-24

...RABOTNICITE NA PROTESTI!

...KRALSKO-PREMIERSKA SREDBA

...AVIO[OUTO VO PARIZ

Polovina den blokirana pola Srbija

Elizabeta Vtora na ru~ek kaj Kameron

Poln pogodok za avioindustrijata

vtopati, magistralni pati{ta i glavni ulici vo Belgrad, Ni{, Novi Sad i Kraguevac v~era bea zatvoreni za soobra}aj poradi protesti na pove}e od 300 nezadovolni Srbi od zadocnetite plati i dolgovite na kompaniite vo koi rabotat.

ritanskata kralica Elizabeta Vtora i princot Filip ja posetija premierskata rezidencija na Dejvid Kameron i negovata sopruga Samanta. Ova e prva poseta na Dauning strit od kralskoto semejstvo vo poslednite devet godini.

a petdnevnoto avio{ou vo Pariz posetitelite svedo~ea na N niza novi nevidlivi, ekstra brzi i ekolo{ki isplatlivi modeli na avioni nameneti za patni~kiot soobra}aj. Istovremeno,

u`ivaa vo avioakrobaciite nad pariskoto nebo.

NOV RAZVOJ NA GR^KATA KRIZA

DOVERBATA ZA PAPANDREU OTVORI PAT ZA NOVITE MERKI ZA [TEDEWE?!

So dràven dolg od okolu 350 milijardi evra, Grcija ima tekovni finansiski sredstva so koi moè da opstoi samo do sredinata na juli, a potoa nema da moè da gi servisira svoite dolgovi VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

r~kata vlada v~era po~na so usvojuvawe na nov paket strogi merki za {tedewe, otkako rano izutrinata vo Parlamentot novata vlada na premierot Jorgos Papandreu go “preìvea” glasaweto za doverba. So toa be{e otstraneta prvata prepreka za spre~uvawe na prviot dràven bankrot vo evrozonata. Po dobienata doverba vo Parlamentot, vladata na Papandreu treba da go usvoi reformskiot paket, koj vklu~uva ostro kratewe na javnata potro{uva~ka, zgolemuvawe na danocite i plan za privatizacija na dràvnite pretprijatija. Spored planot na Papandreu, ovoj paket-merki Parlamentot treba da gi usvoi do 28. juni, a posle toa na vladata & ostanuvaat u{te dve nedeli da se podgotvi za implementacija. Premierot Jorgos Papandreu uspea da ja obedini svojata partija PASOK, iako prethodno golem broj soparti-

Dodeka gr~kite pratenici glasaa za doverba na Papandreu, protiv merkite za {tedewe vo Atina protestiraa pove}e od 10.000 gra|ani jci `estoko go kritikuvaa strogiot kurs na {tedewe. Noviot minister za finansii, Evangelos Venizelos, so dramati~no obra}awe pred pratenicite apelira{e deka e potrebno tie da ja aktiviraat nivnata sovest. “Nie ne sme crnata ovca na Evropa. Nie sme gorda, gorda nacija i minuvame niz te{ki vremiwa. Nie, Grcite, vo na{ata istorija nadminavme

mnogu pote{ki vremiwa. ]e doka`eme deka na{ata generacija }e pobedi vo ovaa vojna!”, naglasi Venizelos. SKEPSA ZA REFORMITE Grcija vodi vojna protiv sopstvenite dolgovi, a oru`jeto {to go koristi e osporuvaniot paket za {tedewe. Toj ve}e narednata nedela treba da dobie soglasnost od Parlamentot, bidej}i samo vo toj slu~aj }e stigne slednata tran{a pomo{ od EU i od MMF vo iznos od 12 milijardi evra, {to ja o~ekuva gr~kata vlada. Dodeka gr~kite pratenici glasaa za doverba na novata vlada, protiv merkite za {tedewe pred zgradata na Parlamentot vo Atina protestiraa pove}e od 10.000 gra|ani. Na krajot, 155 pratenici glasaa “za”, a prakti~ki celata opozicija, 143 pratenici, glasaa “protiv”, dodeka dvajca nezavisni pratenici bea otsutni.

UNILEVER KUPUVA 10,6% OD AKCIITE NA PODRAVKA a brendovite na Unilever, supite Knor, margarinot Rama, majonezot Helmans i ~aevite Lipton, na policite na supermarketite dru{tvo }e im pravat i proizvodite na Podravka. Spored hrvatskiot vesnik “Biznis”, multinacionalnata korporacija Unilever e zainteresirana za prezemawe na 10,6% od akciite na Podravka, koj se vo sopstvenost na ungarskata banka OTP. Na vakvite

tvrdewa reagira{e pretsedatelot na upravniot odbor na Podravka, Miroslav Vitkovi}, koj istakna deka ne e rabota na rakovodstvoto na Podravka da se zanimava so proda`bata na ovie akcii. “Nie edinstveno mo`eme da gi stavime na raspolagawe informaciite za raboteweto na kompanijata. Potencijalniot interes na Unilever za Podravka e samo dokaz deka kompani-

Papandreu so novite reformi, protiv koi protestira gr~kiot narod, ima namera da sobere 50 milijardi evra od proda`bata na dràven imot i u{te 6,5 milijardi preku fiskalna konsolidacija. Mnogu od analiti~arite se skepti~ni deka Grcija duri i so primena na novite reformi }e uspee da go namali svojot ogromen javen dolg od 340 milijardi evra, koj e 1,5 pati pogolem od nejziniot bruto-doma{en proizvod (150% od BDP), odnosno 30.000 evra po ìtel od 11,3 milioni Grci. AKO NE SE PROMENAT, GRCITE NEMA DA IZLEZAT OD KRIZA! Sostojbata e dramati~na - Grcija ima tekovni finansiski sredstva so koi moè da opstane samo do sredinata na juli, a potoa nema da moè da gi servisira svoite dolgovi. Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren

fond (MMF) na Atina jasno & stavija do znaewe deka pomo{ta e mo`na samo ako Grcija go prifati noviot paket-merki za {tedewe. Zatoa, Papandreu vo svoeto obra}awe pred pratenicite da glasaat za doverba na novata vlada naglasi deka toj & pomaga na Grcija i deka nivna dol`nost e da & pomognat na zemjata da zastane na svoi noze. Toj i ponatamu pripi{uva golem del od vinata na samite Grci i predupreduva deka dokolku Grcite ne se promenat, dràvata nikoga{ nema da izleze od kriza. Sepak, svetskite finansiski pazari s$ u{te ne veruvaat deka Grcija }e ja pobedi krizata. Investitorite se najzagrièni od mo`noto scenario Grcija da ne moè da si gi otplati dolgovite i kreditite, {to bi ja prodlabo~ilo krizata vo drugite finansiski oslabnati ~lenki vo evrozonata, kade {to najmnogu bi nastradal finansiskiot sektor. SAMARAS: LEKOT E POOPASEN OD BOLESTA! TA! Antonis Samaras, pretsetsedatel na konzervativnata ata

opoziciska partija Nea Demokratija, i ponatamu tvrdi deka paketot-merki za {tedewe na Papandreu, spored koj do 2015 godina vo dràvnata blagajna treba da se sleat dopolnitelni 78 milijardi evra, e pat koj nikade ne vodi. “Ovoj lek e poopasen duri i od bolesta so koja se soo~uvame”, istaknuva Samaras. So toa mislewe se soglasuvaat duri i nekoi od sopartijcite na Papandreu, zatoa {to s$ u{te e neizvesno kako }e zavr{i glasaweto idnata nedela za zakonot so koj{to }e se zgolemat niza danoci, }e se zamrznat penziite i platite na dràvnite slu`benici, }e se ukinat brojni povolnosti, a }e se sozdade rizik od opse`nata privatizacija na dràvnite kompanii. I pokraj strogite merki za {tedewe, nekoi od analiti~arite smetaat deka Grcija nema da uspee da sobere dovolno pari za da se izvle~e od kalta.

EVANGELOS VENIZELOS MINISTER ZA FINANSII Nie ne sme crnata ovcaa na Evropa. Nie sme gorda, gorda nacija i minuvame niz te{ki vremiwa. Nie, Grcite, vo na{ata istorija nadminnavme mnogu pote{ki vreemiwa. ]e doka`eme deka ka na{ata generacija }e pobedi vo ovaa vojna!

FORD INVESTIRA MILIJARDA DOLARI VO LINKOLN jata raboti dobro i e visoko pozicionirana na doma{niot i stranskiot pazar. Osven toa, mnogu drugi investitori poka`uvaat interes za kupuvawe na akciite na Podravka”, istakna Vitkovi}. Stanuva zbor za akciite koi po aferata Spajs vo Hrvatska & pripadnaa na OTP. Za glaven posrednik na proda`bata na paketot akcii od 10,6% e izbran Interkapital.

merikanskiot avtomobilski gigant Ford }e investira milijarda dolari vo brendot Linkoln, so cel dvojno zgolemuvawe na proda`bata na ovaa marka na luksuzni avtomobili do 2015 godina. Analiti~arite ocenuvaat deka vakvata odluka na Ford }e & ovozmo`i na Linkoln, koja nekoga{ be{e mnogu popularna i uspe{na, da ja nadmine sega{nata kriza i da go vrati porane{niot sjaj.

So planot za dopolnitelni investicii vo Linkoln se predviduva vo slednite ~etiri godini na pazarot da se najdat sedum novi modeli na vozila ovaa marka. Lani bea prodadeni samo 85.000 modeli na Linkoln, {to e zna~itelno pomalku vo sporedba so ostanatite marki luksuzni avtomobili, kako {to se Leksus, BMV, Mercedes, Kadilak, Audi i Infiniti. Za godinava se o~ekuva da bidat pro-

dadeni 78.000 avtomobili “linkoln”. So planot na Ford se predviduva do 2015 godina godi{nata proda`ba na Linkoln da se iska~i na 162.000 modeli. Dokolku so ovoj obid na Ford, Linkoln ne uspee da izleze od krizata, bi mo`el da ja do`ivee sudbinata na brendovite Pontijak i Hamer, koi is~eznaa od pazarite i pokraj nivnata dolga istorija i nekoga{na popularnost.

Feqton

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

13 NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

BURJ AL ARAB

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti-~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

VO EDRATA NA NAJGOLEMIOT HOTEL NA SVETOT

Iako i za luksuzniot u u hotel Burjj Al Arab,, kojj se nao|a vo Dubai, Du D nekoi kriti~ari r r velat deka ima “efekt f na barok”, r , sepak,, toj pretstavuva edno od novite svetski ~uda. Pokraj toa {to e eden od ~etirite r najgolemi j hoteli vo svetot,, tojj e i edno od najspecifi~nite zdanija koi nekoga{ ste gi videle

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ali ste podgtoveni da dadete 27 iljadi dolari za no}evawe vo hotel? Mo`ebi, dokolku ima pove}e od pet yvezdi~ki, }e se po{eguva nekoj. E, pa, dobredojdovte vo hotelot Burj Al Arab, edinstveniot hotel vo svetot koj neoficijalno e rangiran so sedum yvezdi~ki.

So ova velelepno zdanie koe li~i na brodsko edro menaxira internacionalniot sinxir za luksuzni hoteli, Jumeirah Group, koj inaku e sopstvenost na Vladata na Dubai. “Ovoj termin, hotel so sedum yvezdi~ki, nikoga{ ne sme go koristele za advertajzing”, veli portparolot na Jumeirah Group. Spored nego, toa bile zborovi na nekoja britanska novinarka koja

DOBREDOJDE NA „[EI^KI” NA^IN

urj Al Arab e sopstvenik na eden od najgolemite vozni parkovi so vozila od markata Rols Rojs. Ovie luksuzni avtomobili se dostapni za gostite od hotelot i so niv tie ili se prevezuvaat do aerodrom, ili moè da gi iskoristat za pro{etka niz Dubai. Isto taka, gostite moè da go aranìraat i ekskluzivniot helikopter koj go poseduva hotelot, za prevoz od internacionalniot aerodrom vo gradot, ili pak za „vozdu{na” pro{etka nad ostrovite koi pretstavuvaat posebno svetsko moderno ~udo. Me|u drugite na~ini za da vi kaàt „dobredojde”, hotelskata posluga gi do~ekuva gostite so ruìna vodi~ka, osveìtelni ladni krpi, specijalen arapski parfem (Bakhoor) i avtenti~no arapsko kafe.

bila na sve~enoto otvorawe, no ottoga{ i me|unarodno ovoj prekar ostana zaedno so hotelot. Inaku izgradbata na Burj Al Arab po~na vo 1994 godina, a negovoto otvorawe simboli~no be{e objaveno vo predve~erieto na noviot milenium, poto~no vo dekemvri 1999 godina. “Klientot saka{e zgrada koja }e stane ikona ili simbol na Dubai”, raska`uva arhitektot Tom Rajt. “Toa {to go gledate denes e ne{to {to za Sidnej pretstavuva Opera haus ili Ajfelovata kula za Pariz”. A zborovite na arhitektot ne se samo duvawe vo svoite edra. Burj Al Arab navistina pretstavuva prekrasno zdanie koe zboruva mnogu za karakteristikite na Dubai. Hotelot odnadvor izgleda na brod,

poto~no na “Dou”, tradicionalen arapski brod, koj e simbol za ova mesto. No, za da se izgradi vakvo zdanie nesomneno e potrebna kompleksna in`enerska ve{tina. Pred s$, hotelot se nao|a na ve{ta~kiot ostrov koj be{e napraven na 280 metri od krajbre`jeto na gradot. Za zgradata da bide sigurna, grade`nicite postavija 230 metri dolgi betonski stolbovi vo pesokot. Nadvore{nosta na hotelot, in`enerite ja osmislija so ogromni karpi koi se postaveni vo krug, spoeni so beton, {to od druga strana ja {titi gradbata od erozija. Dvete krila na hotelot se “ra{ireni” vo forma na bukvata V, a vo prostorot me|u niv se nao|a atriumot, ogromnoto “pretsobje” visoko

180 metri. Interesno e toa deka, za da se napravi ve{ta~kiot ostrov bile potrebni okolu 3 godini, kolku {to traela melioracijata na morskoto kopno, a za izgradbata na samiot hotel tri godini bea malku. Inaku arhitektonski i in`enerski konsultant za ovoj proekt be{e Atkins (Atkins), profesionalna firma od Velika Britanija. Glaven partner vo po~etnite fazi na izgradbata be{e vode~kata grade`na firma od Nov Zeland, Fletcher Construction, no, sepak, kako izveduva~ na rabotite za celosnata izgradba na hotelot se javuva ju`noafrikanskata kompanija Murray & Roberts. Burj Al Arab momentalno e vtoriot najgolem hotel vo svetot. Od nego za 11 metri e

Vo sledniot broj na „Kapital” }e doznaete za Nacionalniot centar za vodeni sportovi, eden od objektite vo koi bea odr`ani Olimpiskite igri vo Peking

No dokolku do Al Muntaha se stignuva{e so lift, do drugiot luksuzen restoran Al Mahara, se stignuva so improvizirana podmornica. Za da se odr`i avtenti~nosta na ambientot, vo restoranot ima ogromen akvarium koj sobira i do 990 iljadi litri voda. Za da se izbegnat problemite so pritisokot na vodata, akvariumot e napraven od akrilno staklo so debelina od 18 santimetri.

[TO NUDI BURJ AL ARAB? a razlika od goleminata, hotelot ima samo so 28 kata, i raspolaga so 202 sobi. Najgolemata e od 780 metri kvadratni, a najmalata zafa}a 169 kvadrati. No luksuz si e luksuz. Najmalku kade {to moè da se zabeleì toa e faktot deka vo sekoja od bawite vo hotelot, podot pretstavuva mozaik. Zatoa i cenite na sobite vo Burj Al Arab se dviàt od iljada do 27 iljadi dolari za no}! A sekoja od 202-te sobi e arhitektonski

povisok hotelot Rose Rayhaan, koj, isto taka, se nao|a vo Dubai. Kako i da e, izgledot na Burj Al Arab e mnogu pokarakteristi~en i na krajot na kraevite, viso~inata e mnogu sporedna rabota. Inaku, ova dubajsko zdanie vo sebe sodr`i 70 iljadi metri kubni beton i 9.000 toni ~elik. Iako nema oficijalen podatok kolku ~inela negovata izgradba, glasinite velat deka duri i sekoja soba da bide rezervirana vo narednive 100 godini, hotelot ne }e mo`e da gi pokrie tro{ocite za negovata izgradba.

son. Detalite kako brazilski granit, italijansko staklo ili najfinoto irsko platno se pedantno odbrani za da ja dopolnat slikata na luksuzen dostig. So sekoja soba sleduva posebna posluga, a dopolnitelna ubavina e i pogledot na Zalivot, kako i opremenosta so poslednite tehnolo{ki novini. Restoranite vo hotelot pak, se prikazna za sebe. Do Al Muntaha, koj nudi prekrasen pogled na Dubai, se stignuva so lift koj isto taka nudi panorama za vreme na vozeweto, a tamu i najspecifi~nite vkusovi mo`at da bidat zadovoleni, blagodarenie na gotvarskiot `ezol na Eda Sema Li~im, ~ovekot koj be{e proglasen za Glaven Gotva~ na 2006 Godina.

Fun Business

KAPITAL / 23.06.2011 K 011 / ^ETVRTOK

KAKO GO MENAXIRAAT STRESOT MAKEDONSKITE MENAXERI?

RELAKSACIJA SO SPORT, DOBRA KNIGA I DRU@EWE SO PRIJATELITE

Маја ^ana}evi}

Ivan Novakovski

Balansiraniot ìvot koj podrazbira balansiran ran miks od redovna fizi~ka fizi aktivnost ost i zdrava ishrana e preduslov za podobar i pomalku stresen ìvot. Kratka pro{etka vo okolinata na rabotnoto mesto, edno kafe ispieno vo skopskite kafuliwa ili telefonski razgovor so svoite najmili e toa {to naj~esto go praktikuvaat rakovodnite lu|e vo Makedonija za relaksacija pojava na silen stres, osobeno vo dene{nite krizni vremiwa. Iako taa “pozitivna napregnatost” i pritisok na rabotnoto mesto pridonesuvaat navreme da se izvr{uvaat zada~ite i da se napreduva vo karierata, sepak, postojaniot pritisok e neprijaten i dolgoro~no moè negativno da vlijae na zdravjeto. Se pojavuvaat glavobolka, napregnatost vo muskulite, zabrzan ritam na srceto, pointenzivno potewe, kako i promena na raspoloènieto, neredovna ishrana itn. “Kapital” pra{a del od makedonskite menaxeri kako se spravuvaat so vakvite situacii. “Vo momentot koga }e po~uvstvuvam deka koncentracijata mi opa|a i ve}e ne sum efektiven se trudam da pravam kratki

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

tresot e neminoven del od na{eto sekojdnevie. Prenatrupanite obvrski, trkata so vremeto i nabieniot raspored na aktivnosti ne ostavaat ni malku slobodno vreme... Odedna{ sfa}ame deka postojano sme napnati, lo{o raspoloèni, so slaba koncentracija i namalena efikasnost. Ne moème mnogu da ja promenime situacijata, me|utoa moème da go promenime na~inot na koj{to ja doìvuvame. Iako ni nosi pogolema samouverenost, finansiska sigurnost i status, sepak, rabotata moè da bide pri~ina za zagriènost i

pauzi, koi{to vklu~uvaat napu{tawe na kancelarijata, pro{etka niz u~ili{teto, razgovor so kolegi i u~enici, kako i ~itawe na nekolku publikacii, me|u koi i “Kapital”, za toa {to se slu~uva vo Makedonija i vo svetot. Klu~no e toa {to go pravam da ne bide direktno vrzano so tekovnata rabotna obvrska. Tie 15-minutni pauzi se isklu~itelno va`ni da me relaksiraat i da me refokusiraat na obvrskite {to me o~ekuvaat”, veli Ivan Novakovski, menaxer na u~ili{tata NOVA. Sekojdnevieto e prepolno so stresni situacii, posebno vo edna metropola, po~nuvaj}i od soobra}ajot i kako se stignuva na rabota, pa s$ ostanato {to sleduva vo tekot na denot. No, toa ne zna~i deka zadolìtelno sekoj den e ispolnet so tenzija. “Ne e ednostavno da se menaxiraat site problemi koi proizleguvaat od sekakvi pri~ini, no mislam deka sekoj poedinec razli~no reagira na takvite situacii. Smetam deka jas umeam dobro da se spravam so stresot, bidej}i go ignoriram vo pove} eto slu~ai. Se obiduvam dobro da procenam {to e vredno da me “potrese”, a na {to ne treba da mu se pridava golemo zna~ewe. Verojatno, ponekoga{ i samite pridonesuvame za rabotniot den da ni bide ispolnet so stres ili pak, da ni bide smiren. Edno e da se saka s$ da bide vo red i s$ da funkcionira besprekorno, a drugo e dali e vozmo`no”, veli direktorkata na makedonskata filharmonija, Maja âna}evi}. Spored nea, ponekoga{ moè da nastane konflikt i stres koga na{ite o~ekuvawa se pregolemi i ne moème da gi realizirame. “Za mene rabotata pred s$ e zadovolstvo i moèbi zatoa ne ~uvstvuvam pregolem stres i napor. Umetnosta e prekrasna profesija, pa vo tekot na rabotnite ~asovi ponekoga{ imam retka mo`nost i zadovolstvo da komuniciram so vrvni umetnici i isklu~itelni sorabotnici, a toa, se razbira, nikoga{ ne moè da bide stresno. No, vo denovite koga ima razli~ni situacii na stres, tuka se moite dragi prijateli so koi }e ispijam edno kafe na ulica Makedonija i s$ se zaborava”, dodava âna}evi}. Mnogumina smetaat deka najva`na e energijata koja ja sozdavame nie za nas i za lu|eto okolu nas. Toa {to e najva`no e na site problemi da im se pristapi smireno

i mnogu racionalno, a toa e mnogu va`no za menaxirawe so stresot. Sportot i zdravata ishrana se edni od najdobrite alatki kako da se isprazni negativnata energija i povtorno da se napolnat bateriite. Balansiraniot ìvot vo koj ima dobra fizi~ka aktivnost i zdrava ishrana e preduslov za podobar ìvot. Ivan Novakovski se pridrùva kon toj balans, pa zatoa praktikuva odewe vo sala za ve`bawe tripati vo nedelata, no saka i tr~awe na otvoreno. “Isto taka, dvapati vo nedelata odam na tanc, a ostatokot od vremeto go popolnuvam igraj}i ko{arka, tenis i odbojka. Aktivnostite gi dopolnuvam so moeto ~lenstvo vo Rotari klub i u~estvo vo drugi filantropski aktivnosti”, veli Novakovski. Mnogubrojnite eksperti, osven sportot, jogata, pilatesot, zdravata ishrana, smetaat deka i dobrata socijalizacija pridonesuva za namaluvawe na stresnite situacii. Edno kafe ispieno so prijateli ili pak, ednostavno ~itawe kniga pridonesuva da se zaboravi tenzijata koja se pravi vo tekot na denot. “Sekoga{ koga }e me pra{aat kade se relaksiram mojot odgovor e doma. I toa e navistina taka. Iako imam mnogu temperamenten duh, qubopitna sum, postojano sum vo dvièwe, sepak, domot e mestoto kade {to se relaksiram po naporen raboten den. So ogled na toa deka imam dvor, popladnevnite ~asovi i ve~erite vo tekot na proletnite i letnite meseci se rezervirani za tamu, a zadolìtelni se i pro{etkite na kejot pokraj Vardar so na{iot pes {arplaninec. Mnogu sakam da pominuvam vreme vo priroda, no poradi nedostig od vreme za planinarewe dvorot i kejot kraj Vardar mi ja zamenuvaat prirodata. Smetam deka nitu eden tretman vo salon za relaksirawe ne moè da ja zameni ubavinata na prirodata,” veli Maja âna}evi}. Za Novakovski vikendot e eden “izduven” ventil, zatoa {to toga{ e celosno prepu{ten na dru{tvoto, socijalizacijata i na relaksacijata, voop{to. “Se obiduvam rabotnite obvrski da gi svedam na minimum ili da gi prefrlam za vo nedela nave~er. So toa vikendot celosno go posvetuvam na sebesi i na tie {to mi zna~at. Ako toa ne go storam za vikend, ne ostanuva mnogu vreme za tie aktivnosti vo tekot na rabotnata nedela”, dodava Novakovski.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Oglasi / Proda`ba / HR

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi EKONOMIST Izvor: ProKredit Banka Objaveno:2011-06-15 ProKredit Banka nudi Programa za mladi bankari: - Dokolku imate univerzitetska diploma od oblasta na ekonomijata ili ste apsolvent po ekonomija. - Dokolku imate `elba da go nadogradite i prodlabo~ite svoeto znaewe, a voedno i da se steknete so prakti~no iskustvo vo: promocija i proda`ba na bankarski proizvodi; izgotvuvawe

i analiza na finansiski izve{tai i procesirawe na operacii vo platniot promet - Dokolku ste komunikativna li~nost so silni interpersonalni ve{tini, timski igra~, fleksibilni, a voedno imate razvieni analiti~ki i matemati~ki sposobnosti kako i solidni poznavawa na osnovnite ekonomski principi i finansiski izve{tai APLICIRAJTE! Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da poka`at, zo{to tokmu Vie odgovarate za ovaa praktikantska

rabota. Voedno zadolìtelno treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe, a koi }e bidat vo relacija so sodrìnata od na{ata me|unarodna veb strana (www.procredit-holding.com) i veb stranata na na{ata banka (www. procreditbank.com.mk) kako i standardizirana forma na kratka biografija (CV ) koja moè da ja prezemete od na{ata veb strana. Ve molime ispratete gi Va{ite aplikacii (CV – kratka biografija

i motivacisko pismo) popolnuvaj} i ja aplikaciskata forma na www. procreditbank.com.mk ne podocna od 21.06.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni. Procesot na izbor na kandidat, }e zavr{i zaklu~no so 31.07.2011 godina. MARKETING Izvor: KEJBLTEL DOOEL Skopje Objaveno:2011-06-22 KEJBLTEL DOOEL Skopje

ima potreba od Analiti~ar za proda`ba za: •Analiza i evaluacija na podatocite so cel da se zgolemi proda`bata i produktivnosta; •Asistirawe za proda`ba; •Revizija na proda`bata vo soglasnost so Buxetot; •Koordinirawe na site izve{tai za proda`ba na site proda`ni kanali; •Sobirawe na podatocite za proda`ba, trendovi i ocenka za efikasnosta na proda`bata; •Podgotovka na izve{tai na razni nedelni,

mese~ni i kvartalni izve{tai i prognoza na proda`ba. Potrebni kvalifikacii: •Visoko obrazovanie; •Odli~ni organizaciski ve{tini; •Odli~no poznavawe na angliski jazik; •Odli~no poznavawe na Microsoft Office, Internet; •Sposobnost za timska rabota; •Doverlivost i lojalnost; •@elba za postojano nadgraduvawe i razvoj na svoite sposobnosti. E-mail za kontakt: vrabotuvanje.prodazba@cabletel. com.mk

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni- septemvri 2011 godina Sala 53 na IV kat Stopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl. STEPENI: 1. Elementary 2. Pre-Intermediate 3. Intermediate 4. Upper-intermediate Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik. Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot. Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli. Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo. Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust. KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

NAJKVALITETNITE BIZNIS INFORMACII OD SEGA ^ITAJTE GI I ONLINE

POSETETE NÈ NA: WWW.KAPITAL.MK @KapitalMediaGr