315-24.06.2011 by Kapital Media Group

petok. 24 juni. 2011 (weekend izdanie) МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

0,57% 0,24% 0,03%

IVAN [TERIEV

glaven izvr{en direktor na Makedonska berza

IAKO IM TREBA KAPITAL KOMPANIITE NEZAINTERESIRANI ZA BERZATA

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,61 42,80 68,99

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

petok / weekend. 24 juni. 2011

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

+0,57%%

KAPITAL ANALIZA: GRCIJA DENES 8

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

GRUEVSKI- APA GRUEVSKI-PAPANDREU GRUEVSKI-PA GRUEVSKI APANDREU SE PO DESETTI PAT SRETNAA P

5,9 5,2 4,5

-2

3,6 2,4

3,4

4,4

4,2 3,4

2,3

-6

PROKREDIT BANKA

STRANA 10

1 KOLUMNA

TEODOR ALEKSOV TRIPLE S

GERILAMARKETING – NEOPHODNOST [TO POVIKUVA

-2 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

-4

MAJA PAL^EVSKA

ZNA^EWETO NA MALITE [TEDNI VLOGOVI

4,3

KAKO GR^KATA EKONOMIJA OTIDE VO BANKROT? RAST NA BDP NA GRCIJA

KOLUMNA

STRANA 12

-4,5

PRIKAZNA ZA EDNO MITSKO PROPA\AWE PRED O^ITE NA CELIOT SVET!!!

STRANA 2-3

KOLUMNA

NATA[A IVA IVANOVSKA GCDF

BIDETE IZVR[EN DIREKTOR SOPSTVENA SOPSTV NATA KARIERA KAR RI STRANA A 12

VOVEDNIK D KATERINA POPOSKA PO

ENERGETSKATA EFIKASNOST E VIZIJA

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 24 JUNI 2011

ENERGETSKATA EFIKASNOST E VIZIJA

Evropskata komisija usvoi direktiva so koja gi obvrzuva energetskite kompanii vo Evropskata unija da ja namalat proda`bata na elektri~na energija za 1,5% na godi{no nivo. Toa treba da gi natera ekonomiite na pogolema energetska efikasnost! Taa zna~i za{teda na energija, pomali tro{oci, poevtin proizvod, pogolema konkurentnost. Ne samo na doma{niot pazar, tuku u{te pove}e na stranskiot. Toa e strategija, toa e vizija. Namalenata proda`ba na elektri~nata energija e mo`na samo ako se zgolemi energetskata efikasnost (racionalnoto koristewe na najskapiot energetski resurs), ako se moderniziraat sistemite za greewe, ako se vgradat dvojni prozorci so dobra izolacija, ako se koristat energetski povolni grade`ni materijali... Toa e glavna tema vo svetot, vo EU. A vo Makedonija? EU po~na da im nareduva na liderite vo svetskata politika da deluvaat energetski efikasno. Ako ne sakaat dobrovolno, }e mora nasila da go primenuvaat toa, zatoa {to energijata e deficitarna i mnogu skapa. Makedonija, po domino-efektot, ne e pomalku zagri`ena i treba da razmisli kako gi koristi skapite energetski resursi, koi, patem, gi nema. Ako Germanija, Italija, Avstrija, Romanija ili Bugarija razmisluvaat za energetska efikasnost, toga{ nie treba u{te pove}e. Katastrofalnata nesre}a vo japonskata nuklearna centrala Fuku{ima be{e seriozen alarm za svetot deka mora da se razmisluva za alternativna energija vo uslovi koga nuklearnite reaktori i termoelektrani

eden den, sakale nie ili ne, }e prestanat da rabotat. Koga edna Germanija, koja duri 23% od potrebite za elektri~na energija pokriva od nuklearnite centrali, re{i do 2022 godina da gi izgasne site reaktori i da se orientira kon proizvodstvo na energija od vetar, voda, sonce i biomasa, toga{ Makedonija apsolutno treba da ja sfati porakata i da u~i od tu|ite gre{ki. Ako dozvoli da u~i od sopstvenite }e bide fatalno. Momentot e dojden dotamu {to makedonskite kompanii ne treba da po~nat da razmisluvaat za energetskata efikasnost, tuku ve}e treba da deluvaat proaktivno. Ako realno pogledneme vo sopstveniot dvor, o~igledno e deka Makedonija e nekonkurentna ekonomija. Za edinica proizvod tro{ime zna~itelno pove}e energija sporedeno so evropskite zemji. Makedonija vo prosek tro{i ~etiri pati pove}e energija od razvienite zemji. Za zatopluvawe na objektite po kvadraten metar zemjava tro{i ~etiri do pet pati pove}e od evropskite zemji. Toa na godi{no nivo e 50% od vkupnata energija {to ja tro{i dràvata. Za potrebite na okolu 49.000 objekti se tro{i kolku {to e godi{noto proizvodstvo na edna termocentrala so kapacitet na REK Bitola! Alarmot e vklu~en! Doa|ame do momentot deka navistina treba da se stavi kraj na rasipni~koto tro{ewe na energijata i edna{ zasekoga{ da se prifati faktot deka nitu nao|ali{tata na crnoto zlato, nitu iskopuvaweto na jaglenot }e bidat ve~ni i vo tolkavi koli~estva. A da ne zboruvame deka samo vo Makedonija 80% od proizvodstvoto na struja e od termoelektranite. Vakvoto nemilosrdno tro{ewe na energijata s$ pomalku }e moè da go izdrì i planetata. Magi~niot krug koj go

94,18

olari za barel iznesuva D cenata na barel lesna nafta za isporaka vo avgust. Na v~era{nite trguvawa na svetskite berzi naftata poevtini za pove} e od eden dolar kako rezultat na zgolemenata zagri`enost na investitorite poradi pesimisti~kite prognozi za rastot na amerikanskata ekonomija godinava. Na berzata vo London evropskiot “brent” poevtini za 1,16 dolari na 113,05 dolari za barel. Zagri`enosta na berzite ja predizvika izjavata na pretsedatelot na amerikanskite Federalni rezervi (FED), Ben Bernanke, deka rastot na ekonomijata vo SAD e pomal od o~ekuvaniot.

BERZATA IM SE NUDI NA KOMPANIITE, TIE

KATERINA POPOSKA ppoposka@kapital.com.mk pop poska@k @ api p tal.com.mk

pominuva jaglenot od rudnikot, vo termocentralata (koja ispu{ta jaglerod dioksid i ja zagaduva okolinata), pa vo oblik na elektri~lna energija se koristi vo domovite i kompaniite, od den na den ima preskapa vrednost. Energetskata efikasnost treba da vleze vo glavite i na makedonskite menaxeri. Investicijata vo energetska efikasnost e evro plus vloèno vo nov proizvoden pogon. Na energetskata efikasnost treba da se gleda kako na ogromen potencijal, dvigatel na stopanstvoto. Taa }e dovede do otvorawe na novi rabotni mesta. Se o~ekuva da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite. REK Bitola i so milioni investicii nema da bide ve~na, a gledame i kako & odi na dràvata so gradeweto novi energetski kapaciteti od krucijalno zna~ewe za ekonomijata. Da gi zakopame edna{ zasekoga{ nadeìte (utopijata) deka Makedonija ako izgradi samo u{te edna termocentrala i nekolku hidrocentrali }e stane izvoznik na elektri~na energija. Barem edna{ da bideme realisti, da se soo~ime so problemot nare~en deficitarno doma{no proizvodstvo na energija i inertnosta na investitorite da deluvaat energetski efikasno i da ja po~neme akcijata na teren!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija)

MAKEDONSKIT NEMAAT ABER O Makedonskite direktori nitu znaat koi se prednostite na finansiraweto novi proekti preku berza (namesto so krediti), nitu se interesiraat za toa

MAJA BAJALSKA -GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

Ne samo {to najgolem del od makedonskite direktori nemaat aber {to zna~i IPO (Initial public offering), tuku za àl, ne sakaat nitu da nau~at. Ova go pokaà ekstremno slabiot interes od kompaniite za seminarot koj v~era se odrà vo Stopanskata komora na Makedonija, nasloven “Finansirawe na realnata ekonomija - kako da se privle~e kapital za razvoj na Ber-

zata?”. Na nastanot dojdoa edvaj 10 pretstavnici na kompanii, iako tie treba{e da bidat glavnata publika na koja pretstavnicite od Makedonskata berza }e im objasnat kako se pravi IPO, kako se izdava nova emisija na akcii i kako se izdavaat korporativni obvrznici. “Ne e tolku tragi~no {to ovde nema novi kompanii, koi ne se prisutni na Berzata, tuku tragi~no e {to samo dve od vkupno 33 kompanii koi kotiraat na oficijalniot pazar na Makedonskata berza pratile svoi pretstavnici. Zarem e mo`no samo Toplifikacija i Alkaloid da se interesiraat za novi emisii?”, iskomentira eden od mnogubrojnite brokeri koi bea prisutni na seminarot. Glavniot izvr{en direktor na Makedonskata berza, Ivan [teriev, re~e deka finansiraweto na pazarite na kapital vo svetski ramki povtorno stanuva primamlivo i atraktivno i potencira deka

prezentacijata ne e nameneta samo za nekotirani kompanii, tuku ima za cel da ja poso~i mo`nosta za izdavawe novi akcii i finansirawe na razvojot na kompaniite koi ve}e se prisutni na Berzata. “Toa ne e nova aktivnost. Berzata kontinuirano ja pravi, no smetavme deka treba da se intenzivira za{to se vklopuva so nekoi me|unarodni i doma{ni novi trendovi povrzani so celiot ekonomski ambient po krizata”, re~e [teriev. Toj objasni deka vo momentov i vo svetot i lokalno e ote`nato bankarskoto finansirawe i kako rezultat na toa, pazarite na kapital se vra}aat kon osnovnite premisi. Pove}e ne e va`no samo sekundarnoto trguvawe, tuku su{testven stanuva primarniot pazar i pribiraweto sredstva za dolgoro~en razvoj i od nebankarski izvori. “Glavnata pri~ina poradi koja dosega vo Makedonija e slaba ponudata na novi

UREDNICI IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

GLAVEN IZVRШEN DIREKTOR NA MAKEDONSKA BERZA

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

IVAN [TERIEV

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

“Glavnata pri~ina poradi koja dosega vo Makedonija e slaba ponudata na novi emisii e toa {to e potrebno sozrevawe na nekoi novi akcionerski dru{tva i na starite transformirani, koi sega se vode~ki na Berzata. Tuka e i stravot deka so toa }e se razvodni sopstveni~kata struktura, koj sekoga{ postoi i e legitimen do odredena mera, no tuka ima i drugi faktori, kako {to e nedovolnoto poznavawe na celata problematika i slabata ponuda od finansiskiot sektor za kompaniite.”

LIDERI

IVAN [TERIEV

NE IM BE[E DENOT

GOCE SMILEVSKI

HILARI KLINTON

PETAR NE^AS

akedonskata berza trgna merikanskiot dr`aven estrata na Zigmund Frojd }e e{kiot premier ne saka M vo akcija da gi pottikne Sbide prevedena i na itali- ^da dava pari za spas na А sekretar se razo~ara {to kompaniite pazarot na kapital janski jazik, a romanot na make- Grcija, no problemot e {to Rusija odbi da ja registrira da go koristat za pribirawe sredstva za finansirawe na biznisot

donskiot pisatel vo Italija e promoviran kako izdava~ki nastan na godinata

Чe{ka kako ~lenka na EU ima obvrski, pa Ne~as nema pravo na izbor

Partijata na narodnata sloboda (PARNAS), no ne mo`e da stori ni{to protiv toa

E NEZAINTERESIRANI

TE DIREKTORI OD IPO emisii e toa {to e potrebno sozrevawe na nekoi novi akcionerski dru{tva i na starite transformirani koi se sega vode~ki na Berzata. Tuka e i stravot deka so toa }e se razvodni sopstveni~kata struktura, koj sekoga{ postoi i e legitimen do odredena mera. No, tuka ima i drugi faktori, kako {to e nedovolnoto poznavawe na celata problematika i slabata ponuda od finansiskiot sektor za kompaniite”, objasni [teriev. Goran Markovski, direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KB Publikum invest, veli deka kompaniite ne se odlu~uvaat da gi finansiraat novite proekti preku izdavawe novi akcii, korporativni obvrznici ili so pravewe inicijalni javni ponudi na akcii so koi bi izlegle na Berzata, zatoa {to zemaweto krediti od bankite im e poednostavno. “I kaj nas eden den }e stane aktuelno toa pra{awe. ]e dojde vreme koga kompaniite }e bidat prezadol`eni. S$ dodeka bez problemi se finansiraat preku bankite nema da razmisluvaat za pazarot na kapital”, veli Markovski. Spored nego, celata rabota ima i druga strana.

Finansiraweto proekti preku novi emisii na Berzata ne mo`e da bide redovna praktika kaj kompanii koi ne rastat, koi nemaat razvojni planovi.

“Ako edna kompanija stane prezadolèna vo bankite, a saka da finansira novi razvojni proekti, no bankite ja ocenuvaat kako prerizi~na za da & odobrat nov kredit, toga{ }e mora da odi na Berzata. Stanuva zbor za kompanii koi mnogu se zadolùvaat i vo odreden moment stanuvaat nesolventni, a sepak, sakaat i imaat potencijal da rastat”, potencira Markovski. Toj objasnuva deka kako {to Komercijalna banka napravi nova emisija na akcii godinava zatoa {to pove}e ne moè{e da prima depoziti, preku koi, vsu{nost, gi finansira svoite aktivnosti, a mora{e da ja zadovoli normata na Narodnata banka

Navigator

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

8,5% PORASNAL MBI 10 IZMINATITE 12 MESECI! 3,000.00

2,800.00

POBEDNIK

VLOG VO PODOBRA IDNINA

Stremeòt da se bide inventiven samo po sebe e uspeh. Tokmu inovaciite go dviàt svetot, ni ja pribliùvaat idninata i ja pomestuvaat granicata na mo`noto i o~ekuvanoto. Inovaciite deneska zna~at rast, efikasnost, mo}, energija, znaewe i tehologija, a osobeno ambicija. Prilepska pivarnica so investicijata vo nova oprema za bezkiselgurna filtracija, ne samo {to investira vo za{titata na ìvotnata sredina, tuku vloùva i vo svojot rast. Vodeni od novite tekovi na proizvodstvo, za maksimalna avtomatizacija i modernizacija na kom-

SA[O SAMARXIOSKI

panijata, Samarxioski vloùva vo posigurna idnina. Devizata deka potro{uva~ite go zasluùvaat najdobroto, za menaxmentot na kompanijata e presudno, duri i vo vreme na namalena likvidnost, da se investira vo kvalitet. Vloùvawata vo pomoderna tehnologija za proizvodstvo e neminovno, ako ambicijata na kompanijata e da se bide lider na pazarot, da se istisne konkurencijata i da se osvojuvaat novi pazari so uspe{en makedonski brend.

GUBITNIK

NEDOZVOLIVA TEHNI^KA GRE[KA

2,600.00

2,400.00

2,200.00

2,000.00

TRANSPARENTNOSTA GI PLA[I KOMPANIITE? ransparentnosta ne treba da ve pla{i. Objavuvaweto informacii za novite Tstandard biznis-dogovori ili pak, informiraweto na investitorite deka ste vovele ISO vo javnosta }e sozdade pozitivna slika za va{ata kompanija. Toa e samo dobar PR, im se obrati izvr{nata direktorka na Berzata, Elena JakimovskaPetrovska, na prisutnite na seminarot, objasnuvaj}i gi obvrskite koi gi ima edna firma so izdavaweto novi akcii ili obvrznici kon investitorite koi se kupuva~i na nejzinata emisija. Taa objasni deka pokraj IPO, kako model za sobirawe sve` kapital, so {to edna kompanija avtomatski se kotira na Berzata, novite emisii moè da bidat so izdavawe obi~ni i prioritetni akcii, kako i korporativni obvrznici. Glavnite pri~ini zo{to korporativnite obvrznici se popovolen instrument za zadolùvawe od bankarskite krediti se poniskata kamata i mo`nosta za predvremen otkup. Za da se po~ne postapka na nova emisija prvo treba da ima odluka na menaxmentot, a potoa da se podgotvi prospekt (sodrì podatoci za kompanijata, deloven plan, informacija za proektot {to sakaat da go finansiraat, prognoza za prinosot za investitorite itn.), potoa da se dade pokana za zapi{uvawe na novite hartii i da se dobie odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost.

za adekvatnost na kapitalot, taka i kompaniite koi se finansiraat vrz baza na dolgovi }e dojdat do situacija na nesolventnost i toga{ }e mora da izdavaat hartii od vrednost za novi proekti. Seminarot vo Stopanskata komora v~era go slu{aa nad

30 lu|e, od koi samo 10 bea pretstavnici na kompanii od nebankarskiot sektor. Ostanatite bea brokeri, menaxeri od penziskite fondovi i investiciski sovetnici od oddelite za hartii od vrednost na bankite. Pokraj Toplifikacija i Alkaloid, vo Komorata pretstavnik

GORAN MARKOVSKI DIREKTOR NA KB PUBLIKUM INVEST

“Ako edna kompanija stane prezadol`ena vo bankite, a saka da finansira novi razvojni proekti, no bankite ja ocenuvaat kako prerizi~na, toga{ }e mora da odi na Berzata. Stanuva zbor za kompanii koi mnogu se zadol`uvaat i vo odreden moment stanuvaat nesolventni, a sepak, sakaat i imaat potencijal da rastat. S$ dodeka kompaniite bez problemi se finansiraat preku bankite nema da razmisluvaat za pazarot na kapital.”

ima{e prateno i fabrikata za ~okoladi Evropa, koja e kotirana na redovniot pazar na Berzata, kako i kompaniite Semos, Ist komerc, Agropolog, Fejdom, Sofa studio i univerzitetite FON i Evropski univerzitet.

Pretsedatelkata na Osnoven sud 1 vo Skopje, Lidija Nedelkova, treba da se pozanimava ovie denovi kako na sudijkata Pavlina Hristova, koja im sudi na obvinetite na vo momentov najaktuelniot sudski proces “Paja`ina”, i se pojavi zapisnik od prethodnoto ro~i{te vo koe se smesteni izjavi na obvinetite koi tie nikoga{ ne gi dale! Osven toa, vo sporniot zapisnik pi{uva i deka na obvinetite im bilo pro~itano obvinenieto, {to dosega isto taka, ne e napraveno. Na ova nevideno sudsko slu~uvawe, Hristova ka`a deka gleda kako na tehni~ka gre{ka, kako propust na kompjuterskiot sistem, “Akmis” vo koj predmetot se oformuval i elektronski se vnesu-

LIDIJA NEDELKOVA

val, me|u {to i programata za zapisnik. Koga imalo glaven pretres daktilografot rabotel direktno vo sistemot, i nekoj po gre{ka gi stavil dopolnitelnite listovi. Zatoa {to ova objasnuvawe ne dr`i voda, pretsedatelkata sega treba da proveri kako e mo`no da im se slu~i vakov debakl na sudewe koe ima golem publicitet i golemo zna~ewe. Ako sistemot e vinoven, toga{ nekoj neka prezeme odgovornost za “neprofesionalnite” daktilografki, vrz ~ij grb sega se frla cela vina.

MISLA NA DENOT

ODETE KADE BILO SÉ DODEKA TOA E NAPRED

DEJVID LIVINGSTON [KOTSKI ISTRA@UVA^

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

3,3 3,1 8,6%

MILIONI LU\E SO BOGATSTVO POGOLEMO OD EDEN MILION DOLARI @IVEELE VO AZIJA VO 2010 GODINA, SO [TO TAA JA NADMINA EVROPA PO BROJOT NA MILIONERI MILIONERI IMA[E VO EVROPA VO 2010 GODINA, [TO E 6% POVE]E VO ODNOS NA 2009 GODINA, POKA@A IZVE[TAJOT WORLD WEALTH REPORT

PORASNA BROJOT NA BOGATA[I VO SEVERNA AMERIKA, ODNOSNO TAA E NA PRVO MESTO VO SVETOT SO 3,4 MILIONI

PROCENKI... BAN KI-MUN generalen sekretar na Obedinetite nacii

[TEDEWETO VODI KON SIROMA[TIJA olitikata na {tedewe kakva {to se vodi vo [panija i Grcija e zakana za vrabotenosta i ekonomskoto zakrepnuvawe na ovie zemji, naveduva posledniot izve{taj na Obedinetite nacii. “Strogite merki za {tedewe usvoeni od nekoi zemji kako {to se Grcija i [panija poradi ogromniot dolg im se zakanuvaat ne samo na vrabotenite vo javniot sektor i socijalnite benificii, tuku pridonesuvaat za zgolemuvawe na neizvesnosta na ekonomskoto zakrepnuvawe na ovie zemji”, se veli vo izve{tajot na ON. Vo izve{tajot se naveduva deka ako ne sakaat da go prekinat zakrepnuvaweto na svoite ekonomii vladite treba budno da reagiraat na pritisokot za namaluvawe na buxetot i voveduvawe rigorozni merki za {tedewe, za da dobijat finansiska pomo{ za vozvrat.

DOBRA IDEJA, NO RE^ISI NEVOZMO@NA ZA REALIZACIJA

SOLUNSKOTO PRISTANI[TE NEOSVOIVO ZA MAKEDONSKITE FIRMI Poradi modelot na privatizacija vo Grcija i mo}ta na makedonskite kompanii, ne e mo`no tie da dobijat koncesija ili da kupat del od pristani{teto vo Solun SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ema uslovi makedonskite kompanii da ja zacvrstat svojata pozicija na solunskoto pristani{te preku zemawe koncesija ili kupuvawe del od ovoj strate{ki gr~ki objekt. Iako poradi finansiskata kriza vo Grcija, bizniszdruènijata vo Makedonija presmetaa deka zemjava moè da profitira preku kupuvawe na klu~nite gr~ki dràvni kompanii ili preku koncesionirawe na del od niv, osobeno na solunskoto pristani{te, toa e neizvodlivo. Nitu mo}ta na makedonskite kompanii nitu modelot za privatizacija na pristani{teto dozvoluvaat podobra pozicija za Makedonija. So toa prakti~no idejata za zacvrstuvawe na trgovskite pozicii na Makedonija vo Grcija e neizvodliva. Direktorkata na Direkcijata za me|unarodna sorabotka, promocija i informacii za ~lenkite na Stopanskata komora, Qubica Nuri, pred dva dena gi povika makedonskite firmi, samostojno ili zdruèno so tie od regionot, da se vratat starite pozicii vo Solun, koga postoelo slobodna trgovska zona. No, del od {pediterite velat deka makedonskite kompanii

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

PREGLED VESTI KUPOVNATA MO] VO MAKEDONIJA 65% PONISKA OD PROSEKOT NA EU rose~nata kupovna mo} vo site dràvi na Zapadniot Balkan e daleku pod evropskiot prosek, objavi Evrostat, spored koj kupovnata mo} vo Makedonija e za 65% poniska vo prosekot na Evropskata unija (EU). Eurostat napravi presmetka na bruto-nacionalniot proizvod po glava na ìtel izrazen vo kupovna mo}, na site 27 zemji-~lenki na EU i zemji so kandidatski status, spored koja najbogata dràva vo unijata e Luksemburg, a najsiroma{na Bugarija. Luksemburg ubedlivo vodi so 283 indeksni poeni, po {to sleduvaat dve dràvi koi ne se ~lenki na EU, Norve{ka (179) i [vajcarija (146). Evropskiot prosek vo kupovna mo} go imaat [panija (101), Italija (100) i Kipar (98 poeni). Чetvrttina nad prosekot od EU imaat Danska, Irska, Avstrija, [vedska, po {to sledat Germanija, Belgija, Finska i Velika Britanija. Najdobro rangirana dràva vo regionot e Hrvatska (61) pred Turcija (48), Crna Gora (40), sledat Makedonija i Srbija so po 35 indeksni poeni, a najlo{o rangirani se BiH (30) i Albanija (29).

SLEDNATA NEDELA VTOR OGLAS ZA SVEDMILK lednata nedela }e bide objaven vtoriot oglas za licitacija na imotot i del od opremata na Svedmilk, koja preku izvr{itel gi prodava NLB Tutunska banka. Kako {to informira izvr{itelot Gordan Stankovi}, oglasot }e bide objaven na po~etokot na slednata nedela, po {to za 15 dena }e sleduva i vtorata licitacija, no ne obelodeni po koja cena }e bide ponudena mlekarnicata po vtor pat. Prvata licitacija se odrà pred dve nedeli i mlekarnicata be{e ponudena na proda`ba po po~etna cena od 7,5 milioni evra, no ne se javi nitu edna zainteresirana kompanija da licitira za Svedmilk. Izvr{itelot go objasni slabiot interes na prvoto javno naddavawe so toa {to zainteresiranite kupuva~i se nadevaat deka }e se namali cenata na vtoroto javno naddavawe za toga{ poevtino da ja kupat mlekarnicata. Spored zakonot, vtorata licitacija se zakaùva za 15-30 dena. Na vtoroto javno naddavawe po~etnata cena kaj nedvi`nostite moè da se namali do 30%, a kaj dvi`nite stoki do 60%, no za toa odlu~uva izvr{itelot. Toj moè da odlu~i i na vtoroto javno naddavawe da gi oglasi imotot i opremata po istata cena kako na prvoto. Zakonot dozvoluva izvr{itelot da ja namali po~etnata cena i za 50% i pove}e samo ako na toa se soglasat site doveriteli.

PRILEPSKA PIVARNICA INVESTIRA VO PROIZVODSTVO rilepska pivarnica investira vo nova oprema za beskiselgurna filtracija. Investicijata ja vbrojuva Prilepska pivarnica vo edna od trite vo Evropa koi poseduvaat vakov tip oprema so koja se za{tituva ìvotnata sredina – po filtracijata nema otpad. “Vodeni od novite tekovi na proizvodstvo, pritoa i na{ata èlba da obezbedime maksimalna avtomatizacija i modernizacija na pivarnicata, se re{ivme za ovaa investicija. So nea vloùvame dolgoro~no vo idninata na ovaa kompanija. Sekoga{ se stremime da bideme inovatori i }e prodolìme na toj na~in da ja razvivame Prilepska pivarnica, zatoa {to na{ite potro{uva~i go zasluùvaat najdobroto”, izjavi Pande Samarxioska, zamenik-generalen direktor na Prilepska pivarnica. Investicijata vo procesot na proizvodstvo se sostoi vo postavuvawe membranski filtri kade {to se otstranuvaat finite ~esti~ki kvasec i proteinskiot talog. Noviot na~in na filtracija dozvoluva i postojana stabilizacija na pivo za namaluvawe na sostojkite koi negativno vlijaat na gor~inata na pivoto, so {to se dobiva ~ista, fina gor~ina. Opremata e nabavena od svetskite proizvoditeli GEA Westfalia i Pall od Germanija.

nemaat kapacitet da zemat pod koncesija del od solunskoto pristani{te. “Ova so koncesijata na solunskoto pristani{te site go komentiraat, no nikoj ne objasnuva kako bi funkcioniral vo praktika toj model. I da bide na nekakov na~in ostvareno, so {to bi dobile makedonsko pristani{te, nie povtorno za da stigneme do Gevgelija }e mora da pomineme na gr~ka teritorija, {to zna~i fizi~ki pak }e imame transport niz Grcija. A, tuka naj~esto nastanuvaat problemi poradi toa {to imame spor so Grcija. Toa mo`no e da funkcionira nekako so dogovoren koridor, no sepak celata ideja mi zvu~i nebulozno i politi~ki neizvodlivo”, veli menaxer na {pediterska kompanija koj saka{e da ostane anonimen. Operativniot direktor na Fer{ped, Zoran Arnautov, objasnuva deka

takov model postoel vo minatoto, vo vreme na porane{na Jugoslavija, koga preku Stopanskata komora Makedonija imala povlasten del od solunskoto pristani{te. Tamu imalo pretstavnici od Makedonski `eleznici, no i od pogolemite makedonski kompanii koi od samoto mesto gi sledele sostojbite. I denes Fer{ped ima pretstavni{tvo vo solunskoto pristani{te zatoa {to go smetaat za strate{ko i najisplatlivo za rabota. “Fakt e deka na Grcija & trebaat pari i nejziniot plan e da go privatizira pristani{teto, {to zna~i ako dojde stranski investitor, toj sigurno nema da go dava pod koncesija. Moe mislewe e deka treba kone~no da se napravi strate{ki poteg za Koridort 8 kon Albanija i Bugarija, koj }e go povrze bugarskoto pristani{te so `eleznica. Tamu ve}e se raboti, Albanija ja sreduva

patnata infrastruktura, a se raboti i na pristani{teto Dra~”, dodava Arnautov. Kako del od planot za spas na gr~kata ekonomija i vra}awe na dolgot pogolem od 300 milijardi evra, Grcite do 2013 godina }e rasprodavaat klu~ni dr`avni kompanii od energetskiot sektor, pristani{ta, avtopati, nedvi`nosti. Ovaa godina Grcija }e gi prodava pristani{tata vo Solun i vo Pireja, a za Solunskoto pristani{te najaveno e deka }e se privatizira do 75% do krajot na godinava. Pokraj odli~nata mestopolo`ba, toa nudi i odli~ni infrastrukturni kapaciteti - 600.000 metri kvadratni otvoren i zatvoren skladi{en prostor, mehani~ka oprema za tovarewe i istovaruvawe na kakov bilo vid stoka i poseben del za kontejneri. Vo momentov vo pristani{teto operativni se devet priodi za tovarni brodovi.

MAKEDONSKITE SUPERBRENDOVI VO BRISEL

uperbrands Adriatic gi otvori vratite na pretstavni{tvoto vo Brisel, sedi{teto na EU, so cel neposredna promocija na brendovite od regionot. Kako del od ovoj region i makedonskite brendovi }e imaat mo`nost za dopolnitelna afirmacija i zgolemena mo`nost za izvoz. Klu~na komunikaciska cel e da se ostvari kvalitetno pretstavuvawe na doma{nite brendovi na pretstavnicite na stotina evropski regioni. “Brendovite vo regionot mora da gi pro{irat granicite na svoeto dejstvuvawe – da se osvoi srceto i pari~nikot na doma{nite kupuva~i pove}e ne e dovolno. Otvoraweto na granicite i pazarnite barieri pretstavuva golema {ansa, no i obvrska. Da se kvalifikuva na vrvno sportsko natprevaruvawe ne e dovolno. Vo biznisot }e pre`iveat samo brendovite {to osvojuvaat medali – evra, dolari i jeni na svoite kupuva~i. Sozdavaweto intenzivni i edinstveni kontakti so pretstavnicite na evropskite regii mo`e da pretstavuva brz pat kon novi potro{uva~i, koi se klu~ni za opstojuvawe na pazarot”, izjavi Borut Zemqi}, direktor na Superbrends za ovoj region. Me|unarodnata organizacija Superbrends e edinstven globalen i nezavisen avtoritet vo oblasta na brendiraweto.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MLADITE PREKU NOVITE PRATENICI ]E BARAAT OSTAVKA OD JANKULOVSKA! ladite koi protestiraat protiv policiskata brutalnost }e gi dostavat svoite barawa do noviot sostav na Parlamentot. “Poedine~no }e bidat upateni na{ite barawa do site pratenici me|utoa i do Parlamentot kako institucija koja{to treba vo sabota da se formira. O~ekuvame da se proiznesat po odnos na na{ite barawa i ponatamu insistirame na realni odgovori bez politi~ka pozadina ili sodr`ina”, istaknuvaat {trajkuva~ite. Dosega demonstrantite ne dobija odgovor od nadle`nite institucii za nivnite barawa, me|u koi najizrazeno e baraweto ostavka od ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska. U~esnicite velat deka ne se gubi intenzitetot na protestite protiv policiskata brutalnost.

SKANDALOZEN MEJL ZASKITAL KAJ ADVOKATITE

NAPRAVEN ZAPISNIK SO IZJAVI KOI OBVINTETITE NE GI DALE! Zapisnik so izjavi od obvinetite koi nikoga{ ne gi dale, stignal na elektronskata po{ta na del od advokatite vo slu~ajot “Paja`ina”. Dodeka za sudijkata ovoj nastan e tehni~ka gre{ka, advokatite na odbranata vo nego gledaat montiran proces za koj ve}e odnapred se znae odlukata

IVANOV MU ^ESTITA NA BAN KI-MUN ZA NEGOVIOT REIZBOR retsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, upati ~estitka do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki-mun, za negoviot reizbor i izrazi `elba za uspe{no izvr{uvawe na visokata i odgovorna funkcija, za mnogu zdravje i li~na sre}a. “Republika Makedonija visoko ja ceni Va{ata uloga vo unapreduvaweto na ugledot na na{ata organizacija, kako i Va{ite li~ni anga`mani vo soo~uvaweto so globalnite predizvici i problemi. Sakam da Ve uveram deka vo izvr{uvaweto na Va{ata odgovorna funkcija ja imate mojata celosna poddr{ka, kako i poddr{kata na Republika Makedonija”, se naveduva vo ~estitkata.

MLADENOV: MAKEDONSKITE MEDIUMI GI VLO[UVAAT ODNOSITE SO SOFIJA ugarskiot {ef na diplomatijata, Nikolaj Mladenov, gi ocenuva odnosite me|u Skopje i Sofija kako dobri, no veli deka ima mnogu pogolem potencijal od toa {to e vo momentov. “Se razbira, toa {to sekoga{ sozdava edno neprijatno ~uvstvo se postojanite napadi na Bugarija vo makedonskite mediumi, za {to nema pri~ini. Na{ata zemja be{e prvata koja ja prizna nezavisnosta na Makedonija. Sekoga{ pomagala za nezavisnosta i isklu~itelno vo najte{kite momenti koga kako posledica na krizata vo Kosovo vo Makedonija ima{e seriozni bezbednosni predizvici. So ni{to nie ne & pre~ime na Makedonija i sekoga{ vistinski sme & pomagale. Koga bea sankciite protiv Jugoslavija, toga{ doturot na stoki vo Makedonija minuva{e niz Bugarija”, veli bugarskiot minist vo intervju za Doj~e vele. Toj informira deka eden od prioritetite za Bugarija e site nejzini sosedi od Zapaden Balkan da bidat del od evropskite strukturi. “Toa e najdobrata garancija za na{ata ekonomija, za na{ata bezbednost, za razvivaweto na celiot region. Vo momentov nie rabotime na utvrduvawe na konkretnite pre~ki koi stojat na patot na integracijata na zemjite od regionot vo Evropa i nie rabotime zaedno so na{ite partneri na nivno nadminuvawe.” Mladenov tuka kako primer go naveduva dijalogot me|u Pri{tina i Kosovo, {to e od klu~en interes za stabilnosta na Balkanot ili pak, slu~ajot so nasledstvoto na JNA vo Bosna i Hercegovina.

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

kandaloznata elektronska po{ta preku koja do advokatite vo slu~ajot “Paja`ina” bil pu{ten posledniot zapisnik od raspravata po pretresot, dopolnitelno ja zamrsuva sudskata procedura po predmetot za sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski, i u{te 22 upraviteli na firmi na Pero Nakov bb. Vo zapisnikot e navedeno deka obvinitelkata Katerina Ge{kovska ve}e go pro~itala obvinitelniot akt i deka obvinetite se proiznele po obvinuvawata, a procesot dosega be{e vo nekolku navrati odlo`en i obvinitelniot akt nitu edna{

ne be{e pro~itan. “Ova e skandalozno. Se pla{am deka i presudata ve}e e nekade napi{ana”, reagiraa advokatite. No, toa {to za odbranata e pove}e od skandalozna i indicira na nefer i nepravi~no sudewe, za sudijkata Pavlina Hristovksa prestavuva samo tehni~ka gre{ka.Za politi~ki montiran proces obvini i prvoobvinetiot, Velija Ramkovski. “Ova ne e tehni~ka gre{ka. Ne veruvam deka daktilografkata e tolku trudoqubiva, nitu,

pak, deka postoi formular na sudot so vavka sodrìna. So novinarski àrgon, ova e montiran polit~ki proces. Mo`no e nekade da stoi napi{ana i presuda. Ova e nekoj avtoritet nadvor od sudot.” , reagira{e Ramkovski. Odbranata obvini i za skandalozen medicinski naod za zdravstvenata sostojba na obvinetata \ulten Xemaili. - navel deka “sudot treba da bide potrpeliv vo postavuvaweto na pra{awata, da vnimava na intenzitetot na vozbudata na obvinetata, da ja sledi promenata na bojata na koàta na obvinetata...”.

VELIJA RAMKOVSKI “Ova ne e tehni~ka gre{ka. Ne veruvam deka daktilografkata e tolku trudoqubiva, nitu, pak, deka postoi formular na sudot so vakva sodrìna. So novinarski àrgon, ova e montiran polit~ki proces. Mo`no e nekade da stoi napi{ana i presuda. Ova e nekoj avtoritet nadvor od sudot. Ova e “name{taqka” i reìja.

SKOPSKITE OP[TINI SE NETRANSPARENTNI! kopskite op{tini ne se transparentni! Spored istraùvaweto za aktuelnite praktiki vo op{tinite od skopskiot region, sprovedeno od NVO Info Centarot, Centarot za gra|anski komunikacii i EHO, vo periodot od 2009 do 2012 godina pri realizacijata na “Proektot na USAID za transparentno op{testvo”. Istraùvaweto sprovedeno me|u 412 gra|ani koi imale postojan kontakt so op{tinata, pokaùva deka samo dve op{tini imaat pi{ani proceduri za 100% od rabotnite zada~i, samo vo edna op{tina e voveden edno{alterskiot sistem i se sklu~eni dogovori za javno-privatno partnerstvo, a polovina od op{tinite ne raspolagaat so telefon za poplaki i predlozi od zaednicata. Dopolnitelno, spored ova istraùvawe celi 90% od biznismenite ne prisustvuvaat na javnite debati na op{tinite, a 93% od gra|anite ne se vklu~eni vo izgotvuvaweto na op{tinskite buxeti. Interesen e i podatokot deka informaciite koi se potrebni za dobivawe na op{tinskite uslugi, re~isi polovinata se dobivaat usno od op{tinskite slu`benici, {to dopolnitelno ja zgolemuva nivnata rabota i vlijae na nedostig od kadrovska struktura vo op{tinskata administracija. Samo 20% od anketiranite dobivaat informacii od oglasnite tabli, a drugi 20% od internet-stranicite na op{tinite. “Vrz osnova na rezultatite, izrabotuvame za sekoja op{tina preporaki za podobruvaweto na rabotata na op{tinite, a preku na{a ekspertiza obu~uvame i del od lu|eto od op{tinata kako treba tie da gi sprovedat preporakite. Stanuva zbor za vmetnuvawe na instrumenti i mehanizmi za pogolema transparentnost, odgovornost i ot~etnost na op{tinite”, veli German Filkov od Centarot za gra|anski komunikacii.

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

HRISTOVSKA DA BIDE IZZEMENA OD SLUÂJOT!? Otkako sudijkata Pavlina Hristovska odlu~i da ne go odloì sudeweto za slu~ajot “Pajaìna” poradi spornite zapisnici, advokatite na obvinetite pobaraa nejzino izzemawe od sudkiot proces. Z a vakvoto barawe treba da odlu~i pretsedatelkata na sudot Lidija Nedelkova. Do zatvorawe na vesnikot, odlukata ne be{e donesena. Inaku, sudijkata Hristovska pojasni deka gre{kata so zapisnicite e napravena poradi avtomatskiot elektronski sistem, AKMUS, koj na daktilografkite im dava mo`nost da koristat templejti.

KVANTITETOT GO IZEDE KVALITETOT!?

SÈ POVE]E FAKULTETI SÈ POMALKU DIPLOMI! VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

pokraj toa {to Vladata otvori fakultet r e ~ i s i v o s e ko j grad i selo, brojot na diplomirani studenti lani se namalil za 2,8% vo sporedba so prethodnata

godina. Pokraj toa, spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, lani samo 38,8% od studentite diplomirale vo opredeleniot rok, dodeka 61,2% komotno si go prodolìle studentskiot ìvot. Pokraj namaleniot broj diplomirani studenti, biznismenite postojano rea-

NIKOLA TODOROV MINISTER ZA OBRAZOVANIE “Sekomu treba da mu se dade {ansa da studira, a potoa sistemot da napravi opredeleno pro~istuvawe. Normalno, ne o~ekuvame da imame 100% obrazovana nacija, toa e nevozmo`no.”

giraat deka e namalen i kvalitetot na kadrite koi izleguvaat od visokoobrazovnite ustanovi. Sepak, ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, e zadovolen od efektite koi proizlegoa od vladinata politika “site na fakultet”. “Na{a, no ve}e i globalna cel e masovnosta na obrazovanieto, odnosno na nikoj da ne mu bide skratena mo`nosta da studira, pa da ja obvinuva dr`avata, roditelite ili semejstvoto deka ne uspeal da se izrealizira samiot sebesi. Sekomu treba da mu se dade {ansa, a potoa sistemot da napravi

opredeleno pro~istuvawe" re~e Todorov. Neodamna na sredba so ministerot, biznismenite ukaàa na opadnatiot kvalitet na diplomiranite studenti. Tie velat deka na sekoj diplomiran student mora da mu dadat dodadena vrednost, za da moè da bide upotrebliv vo ramkite na potrebite na edna kompanija. Dràvna statistika pokaùva deka niz visokoobrazovniot proces ènite se pobrojni i nivniot procent vo vkupniot broj diplomirani kadri iznesuva 56,4%. Od vkupniot broj studenti vo zemjava, 80,9% se redovni, a 19,1% vonredni.

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SOVETNICITE I TRAJANOVSKI SE SKARAA ZA “SKOPJE 2014”! va dena po postavuvaweto na spomenikot na Aleksandar Makedonski na skopskiot plo{tad se razgore debata vo Sovetot na grad Skopje. Sovetnicite od opozicijata obvinuvaat deka nikoga{ ne dobile informacija za toa kolku ~ini celiot proekt “Skopje 2014”, vo ramkite na koj e i grandiozniot spomenik. Gradona~alnikot Koce Trajanovski ne ja otkri to~nata suma, no re~e deka sredstvata se utvrdeni so buxetot na gradot i deka proektot ne gi nadminal predvidenite tro{oci. “S$ {to se gradi vo Skopje i e pod nadle`nost na gradot e ve}e utvrdeno vo buxetot na grad Skopje i vo programite za realizacija na buxetot koi prethodno se diskutirani, izglasani i doneseni od strana na Sovetot na grad Skopje”, odgovori gradona~alnikot Trajanovski na pra{aweto na sovetnikot Aleksandar Naumovski za to~nata cena na proektot. Osven “Skopje 2014”, glavna grià na sovetnicite be{e i zadoloènosta na gradot. Naumovski ja potencira{e opasnosta od toa deka gradot Skopje stanuva prezadolèn grad, so krediti koi ne moè da gi isplati. Trajanovski, pak, objasni deka site krediti {to se zemeni se vo ramkite na finansiskite mo`nosti i potencira{e deka nema da se dozvoli prezadolènost na Skopje, nitu pak, da se uni{ti kreditniot rejting. “Zemenite krediti se vo ramkite na na{ite mo`nosti. Nema da dozvolime da nastane pregolema zadolènost na grad Skopje”, dodade Koce Trajanovski.

GRUEVSKI-PAPANDREU PO DESETTI PAT

DOBIJA NOVI MANDATI - IMA LI NOVA ENERGIJA VO PREGOVORITE?

Ova e prva sredba na dvajcata premieri po izborite vo Makedonija, na koi Gruevski ja dobi poddr{kata od mnozinstvoto, i po rekonstrukcijata na vladiniot kabinet na Papandreu, koj dobi doverba od gr~kiot Parlament! “Kapital” doznava deka na srdebata prethodel telefonski razgovor – Gruevski mu se javil na gr~kiot kolega na denot koga vo Skopje pristigna spomenikot na Aleksandar Makedonski KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski v~era vo Brisel po deseti pat na tet-a tet sredba so svojot gr~ki kolega Jorgos Papandreu razgovara{e za procesot na re{avawe na sporot za imeto. Sredbata koja se slu~i ne{to po pet ~asot popladneto, vo ramkite na Samitot na Evropskata narodna partija, ne se o~ekuva{e da rezultira so nekakvo kone~no re{enie, no i od dvata kabineti izjavija deka direktnite sostanoci pridonesuvaat za steknuvawe na pogolema doverba kaj dvete strani i ja zgolemuvaat nade`ta od brzo iznao|awe na kompromis koj bi bil prifatliv i za Skopje i za Atina. Ova e prva sredba me|u dvajcata premieri po predvremenite parlamentarni izbori kaj nas i rekonstrukcijata na Vladata vo Grcija. Pred sredbata ne se otkrivaa nikakvi detali za temite na razgovori ili za tekot na pregovorite. Pred dva dena vo Brisel se sretnaa i ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski, i noviot {ef na gr~kata diplomatija Stavros Lambridis, a vedna{ po glasaweto na doverba na rekonstruiraniot kabinet na Papandreu se pojavija informacii vo javnosta za pribliùvawe na poziciite me|u dvete dràvi. Rekonstruirana vlada vo Atina i nova vo Skopje – mo`nost za nov po~etok i nov tek na procesot koj trae dve decenii. Sepak, izvori od makedonskata Vlada velat deka malku e verojatno da se o~ekuva oti Papandreu koj glava ne moè da krene od bankrotot {to se zakanuva na negovata

MLADENOV: SPOROT ZA IMETO DA SE RE[I ME\U MAKEDONIJA I GRCIJA Vo odnos na problemot so imeto na Republika Makedonija, {efot na bugarskata diplomatija Nikolaj Mladenov veli deka problemot so imeto me|u Makedonija i Grcija treba da se re{i me|u dvete dràvi: „Imame dovolno zaedni~ka idnina na koja treba da rabotime zaedni~ki i konstruktivno, {to e vo interes na makedonskite i bugarskite gra|ani i na site na Balkanot. Nie treba da bideme fokusirani na toa, a ne na minatoto i negovite interpretacii.” izjavi toj vo intervju za Doj~e Vele i dodade deka sepak ovaa godina EU e fokusirana na pro{iruvawe samo so Hrvatska. Pred desetina dena, pretsedatelot na Bugarija, Georgi Prvanov izjavi deka treba da se vnimava re{enieto do koe }e dojdat Atina i Skopje, da ne zadira vo bugarskite interesi. zemja, vo momentov bi se nafatil na re{avawe na pra{awe koe dopolnitelno bi moèlo da mu go vlo{i rejtingot doma: „Eden period bevme mnogu blisku do re{enie, pa potoa nekako povtorno se odale~ija. Znaete mnogu e klu~en tajmingot vo vaka suptilni relacii. Sepak, odnosite se na najvisoko nivo, i nie sme maksimalno posveteni na iznao|awe na re{enie.” veli visok vladin izvor za “Kapital”. FILE: PRODOL@UVAWE NA REFORMITE ZA NOVA PREPORAKA! Pred sredbata so Papandreu, premierot Gruevski vo Brisel se sretna i so evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan Fule, kako i visokiot pretstavnik na EU za nadvore{na politika, Ketrin E{ton Kako {to informira kabinetot na File, evrokomesarot naglasil deka preporakata za pregovori e na sila, no za da prodolì da vaì, zemjata }e mora da prodolì so napredokot vo sproveduvaweto na neophodnite reformi. Na Gruevski mu bilo preneseno deka od Makedonija se

o~ekuva da bide me|u zemjite od regionot, koi predvodat na patot kon evrointegraciite vo 2011 godina koja treba da bide godina na mo`nosti za procesot na pro{iruvawe za Zapadniot Balkan. F i l e p o v to r i l i d e ka re{avaweto na problemot so imeto ostanuva su{tinsko pra{awe. Evrokomesarot naglasil deka dvete strani treba da se anga`iraat ili pod pokrovitelstvo na ON ili, pak, preku direktni razgovori za re{avawe na sporot. Premierot Gruevski pak go informiral File za sostojbata so pregovorite: „Na sredbata komesarot File so premierot Gruevski dogovoril i natamo{na intenzivna sorabotka za sproveduvawe na reformskiot proces vo oblasta na sudstvoto, javnata administracija, borbata protiv korupcijata kako i obezbeduvawe na sloboda na izrazuvawe na mediumite. So ova evrokomesarot, indirektno go potvrduva toa {to e ve}e fakt. Gruevski e noviot premier na Republika Makedonija, iako mandatot se u{te oficijalno ne e dodelen, re~e ministerot Milo{oski koj isto taka e vo

GRUEVSKI I PAPANDEREU IMALE TELEFONSKI RAZGOVOR ZA "VOINOT NA KOW"! Na denot koga vo Skopje pristignaa delovite od spomenikot na Aleksandar Makedonski, premierot Gruevski mu telefoniral na gr~kiot kolega, doznava “Kapital” od vladini izvori. Neoficijalno, vo telefonskiot razgovor, koj kako {to velat, na{ite izvori, pominal vo prijatelska atmosfera, makedonskiot premier go najavil pristignuvaweto na spomenikot i izrazil nade` deka toa nema da gi popre~i pregovorite i da vnese negativna atmosfera. Verojatno, tie dvajcata u{te toga{ ja dogovorile i novata sredba vo Brisel.

Brisel, zaedno so {efot na kabinetot na Gruevski, Martin Protu|er. File isto taka istaknal deka novata makedonska vlada mora da se fokusira na efikasnata implementacija na reformite vo administracijata i sudstvoto, borbata so korupcijata i slobodata na mediumite. File go poso~il i sproveduvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, kako i sostojbata so Romite. Evrokomesarot doa|a vo Makedonija na po~etokot od septemvri na konferencija za odbele`uvaweto na desetgodi{ninata od Ohridskiot ramkoven dogovor.

TAÎ: ]E PODNESAM OSTAVKA AKO TOA GO POBARAAT PARTISKITE TELA NA DPA e podnesam ostavka samo ako toa go baraat od mene partiskite tela i lu|eto {to ja poddrùvaat DPA i nejzinata platforma, a ne antialbanskite grupacii i nekoi mediumi koi se osvedo~eni vo ovie dvaeset godini deka se proizvod na tajnite jugoslovenski slu`bi. Nosam odgovornost zatoa {to pred tri godini ovaa partija be{e skoro is~eznata ili igra{e vo ~etvrta ili pettta liga, no imam i zaslugi zatoa {to sega povtorno sme vo prva liga i toa nikoj ne go spori, izjavi v~era liderot na DPA, Menduh Ta~i. Ta~i potencira deka vo demokratijata ne e kako vo komunizmot i odgovornosta, podvle~e, ne e kolektivna, tuku li~na. Inaku, v~era Centralnoto sobranie na DPA vo Tetovo odrà sostanok. Spored najavite, se razgleduvale rezultatite od poslednite parlamentarni izbori, a bile utvrdeni i nasokite za ponatamo{noto politi~ko dejstvuvawe na partijata.

]

Intervju

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

MARIJA ARMENSKI INKUBATOR-MENAXER

Intenziven 54-~asoven natprevar }e se odr`i vikendov na Univerzitetot FON vo Skopje. Mladite nad 18 godini }e imaat mo`nost da kreiraat mobilni, desktop ili internet-re{enija, koi ponatamu bi mo`ele da se transformiraat vo produktiven biznis

START UP WEEKEND ]E GI DONESE NAJNOVITE IT-IDEI SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

kopje ovoj vikend }e vleze vo grupata od stotina gradovi vo svetot vo koi istovremeno se odr`uva inovativniot nastan Start Up Weekend, koj generira idei i gi transformira vo uspe{en biznis-model. Za {to konkretno stanuva zbor? Za vreme na natprevarot }e se sozdade panel od lu|e so razli~ni profili i znaewa, prvenstveno lu|e so idei, marketing-kreativci, biznis-planeri, dizajn-gurua i razviva~i na softver. Idejata e da se kreiraat produktivni aplikacii so komercijalna strategija za nivno implementirawe. U~esnicite na natprevarot imaat 60 sekundi da se pretstavat i da ja

prezentiraat svojata ideja, koja mora da bide povrzana so IT-tehnologijata. Natprevarot }e se odviva taka {to natprevaruva~ite glasaat me|u sebe i za ideite {to }e dobijat najmnogu glasovi se formiraat timovi, koi vo slednite dva dena treba da razvijat prototip proizvod ili demo-verzija na toa {to go imaat prika`ano kako ideja. Ponatamu, taa demoverzija vleguva vo potesen krug od najdobri verzii koi se natprevaruvaat za nagradniot fond. ]e imame spikeri koi }e dr`at motivacioni govori so cel da gi stimuliraat u~esnicite {to }e gi prezentiraat ideite, bez razlika dali }e bidat pobednici ili ne. Na natprevarot }e bidat prisutni pove}e od 30 mentori, doma{ni i stranski eksperti, od bankarskiot i

IT-sektorot, pretpriema~i, no i sopstvenici na pogolemi biznisi koi }e cirkuliraat vo tekot na dvata dena od vikendot i }e im pomagaat na natprevaruva~ite. Na kraj, vikendot kulminira so prezentacija pred ~lenovi od komisija i potencijalni investitori. Najdobrite timovi }e bidat nagradeni vo nasoka na ostvaruvawe na nivnata biznis-ideja i dooformuvawe na nivniot produkt. Start Up Weekend e nastan koj

se odrùva vo re~isi site pogolemi gradovi vo svetot. Na ~ija inicijativa se odrùva vo Makedonija i od kogo e poddràn? Start Up Weekend e nastan koj }e se odrì vo ramkite na Globalnata nedela na pretpriemni{tvoto, a e organiziran od PSM inkubatorot. Natprevarot e finansiran od sponzorstva, no so ogled na toa deka vo momentov ne uspeavme da sobereme dovolno sredstva, finansirame i od sredstvata na inkubatorot.

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

3м 4,60% 4,80% 4,00% 4,80% 4,60% 4,00%

6м 5,50% 5,50% 5,50% 5,60% 4,80% 5,00%

24м 8,10% 8,00% 5,00% 8,10% 5,00% 8,20%

36м 8,30% 8,50% 7,90% 8,50% 5,00% 8,30%

ТТК банка

4,60%

5,50%

8,50%

9,00%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

3м 2,60% 2,50% 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70%

6м 3,00% 3,00% 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00%

24м 4,00% 4,50% 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20%

36м 4.30% 5,00% 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70%

3м 1,28%

6м 1,59%

12м 2,04%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,04% 0.98250 % 0.23138 % 0.14000 %

1.22875 % 0.28950 % 0.18500 %

1.54000 % 0.45088 % 0.26000 %

1.99188 % 0.77775 % 0.56167 %

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

преку ноќ 1 недела 2,26% 3,22% 2,06%

1м 4,16%

3м 5,08%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ ВО ОДДЕЛНИ ЗЕМЈИ

Основна кам. стапка Стапка на инфлација Народна банка на Македонија 4,00% 5,20% Народна банка на Србија 12,50% 12,60% Народна банка на Хрватска 6,00% 2,20% Централна банка на Црна Гора 2,00% Централна банка на Словенија

biznisi. Nam kako inkubator rabotata ni e da im pomagame na novonastanatite biznisi, a sleden ~ekor e biznisangelite da im pomognat na najprosperitetnite biznisi da rastat. Dali ima vozrasna granica za prijavuvawe na natprevaruva~ite i kakov e odyivot, odnosno kolkumina u~esnici se prijaveni? Treba da imaat nad 18 godini. Nie gi kategorizirame kako mladi, no generalno, prijaveni se lu|e do 40 godini. Negativno sum iznedadena od interesot za ovoj tip natprevari. Iskreno, mislev deka }e imame mnogu prijavuvawa i deka }e pravime pretselekcija na idei, no za àl, ne e taka, zatoa {to se prijavija okolu 20 u~esnici. Mislam deka na mladite vo Makedonija im nedostiga pove}e motivacija zatoa {to treba da sfatat deka ne e samo da se natprevaruvaat. Golem del od niv se studenti od zavr{na godina bez iskustvo, a nastanot }e bide biznis vo malo. Kako PSM inkubator ja organizirate i Globalnata nedela na pretpriemni{tvoto, koja vo poslednite ~etiri godini se odrùva i vo Makedonija. Kolku ste zadovolni od vlijanieto na ovoj nastan? Vo 2008 godina, koga ja lansiravme Globalnata nedela, nie bevme 41 zemja {to go prifati toa dvièwe i PSM Fondacija aktivno se vklu~i da ja organizira i vo Makedonija, so cel da se promoviraat idei za pretpriemni{tvo na mladite lu|e. Celokupnata javnost vo posledno vreme zaedno so mladite go prepoznava nastanot i ima s$ pove}e interes i prijavuvawe za sledewe na nastanot. Godinava }e se odrì od 14. do 21. noemvri, }e ima razli~ni nastani na razni temi, kreativno pretpriemni{tvo, èni-pretpriema~i, }e ima nastani posveteni na odreden sektor i navistina se nadevame na uspe{na nedela. Dosega pove}e od 40 organizacii imaat sprovedeno nastani i aktivnosti so cel da gi ohrabrat lu|eto za realizirawe na nivnite idei.

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Банка Стопанска банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка

Банка Стопанска банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка

Start Up Weekend dosega se ima odràno vo 110 gradovi vo cel svet. Minatata be{e mnogu uspe{na godina bidej}i duri 850 mladi lu|e stanaa koosnova~i na kompanii, {to e odli~na brojka, a vo Wujork timot {to go osvoi prvoto mesto uspea da sobere tri milioni dolari od investitori. Ako napravam sporedba na Start Up Weekend vo drugite zemji i toa {to }e se slu~uva vikendov kaj nas, mora da napomenam deka vo zemjava mladite se pove}e zainteresirani za nagradite otkolku za iskustvoto {to }e go dobijat od samiot natprevar. Na odredeni start ap vikendi vo drugi zemji voop{to nema materijalni nagradi, tuku kako nagrada se doìvuva sostanokot so nekoj poznat biznismen, na primer. Nagradite koi }e gi dobijat pobednicite na natprevarot se ~etiri laptop-kompjuteri od HP, koi gi dobivme vo sorabotka so DUNA kompjuteri, {est meseci kancelarija vo inkubatorot, konsultacii i obuki za po~nuvawe biznis, registracija na firma i sli~no. [to po pobedata na vakov natprevar? Kakvi mo`nosti za razvoj vo uspe{en biznis }e imaat najdobrite idei? Mnogu va`na rabota e toa {to za slednite {est meseci idejata koja }e pobedi e bezbedna, odnosno pobednicite ja imaat celata poddr{ka na timot na PSM fondacija koja ima iskustvo vo rabota so start ap biznisi, {to zna~i deka vo po~etokot }e imaat dovolno pari da ne se mislat {to }e pravat, a toa e dovolno vreme za da po~nat da generiraat prihodi. Imame i stranski eksperti koi }e im gi prenesat ideite od svoite zemji. Imame dvajca eksperti od Holandija, koi imaat iskustvo so investirawe vo vakvi idei, osobeno IT-idei. Ponatamu, iskreno se nadevame deka }e funkcionira neodamna formiranata mreà na biznis-angeli, koja moèbi }e bide zainteresirana da investira vo tie idei, zatoa {to nam ni se pove}e od potrebni takvi investitori koi }e poddrùvaat novi

1,40%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута

10%

Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД

Валута евро долар

Среден 61,6138 42,7963

В.Британија Швајцарија

фунта франк

68,9887 50,8826

Канада Австралија

долар долар

43,9879 45,3476

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

KAKO POLESNO DA SE PRE@IVEE ODMOROT?

GRA\ANITE I GODINAVA ]E LETUVAAT NA KREDIT

Isto kako i lani, najgolem del od gra|anite {to }e odat na odmor nadvor od Makedonija pobarale odlo`eno pla}awe so karti~ka ili podignale potro{uva~ki kredit. Letovo najmnogu se baraat nenamenski potro{uva~ki krediti

TELEFONSKOTO BANKARSTVO NUDI PLA]AWA NA SMETKI, RATI ZA KREDITI, PRENOS NA SREDSTVA SAMO SO JAVUVAWE NA TELEFON, 24 ^ASA NA DEN (02) 3100 109

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

e~isi 70% od gra|anite vo zemjava godinava }e letuvaat na kredit. Od turisti~kite agencii velat deka isto kako lani najgolem del od gra|anite {to }e odat na odmor vo stranstvo pobarale odloèno pla}awe so karti~ka ili podignale potro{uva~ki kredit. I bankite velat deka interesot za odloèno pla}awe na letnite aran`mani e ogromen. Duri i tie {to ne nudat turisti~ki krediti potenciraat deka vo letnite meseci imaat najmnogu barawa za nenamenski potro{uva~ki kredit. Bankarite smetaat deka vakvite krediti nudat pove}e beneficii za razlika od namenskite i kaj niv kamatnite stapki se ne{to poniski. [alterite vo turisti~kite agencii se pretesni, me|u drugoto i zatoa {to vo golem del od niv za kredit se aplicira na lice mesto. “Iako nekolku godini sorabotuvame so site banki, godinava se re{ivme da ja konkretizirame sorabotkata i da im ja olesnime rabotata na na{ite klienti. Ve}e ne mora da tr~aat od banka vo agencija, zatoa {to sega moàt da si pobaraat kredit dodeka gi razlistuvaat turisti~kite ponudi. Sezonava duri 80% od tie {to patu-

17.03.2010 9

“BANKAR” I “PRETPRIEMA^&MENAXER”, DVE NOVI, MESE^NI IZDANIJA NA KAPITAL MEDIA GRUP

restojnava esen Kapital Media Grup }e ja zbogati mediumskata ponuda vo Makedonija so startuvawe na dve novi izdanija, koi }e izlgeuvaat 12 pati vo godinata. Mese~niot magazin “Bankar”, koj na 100 stranici }e startuva na 30 septemvri, e namenet za bankari, finanansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti. ]e opfa}a istra`uvawa na finansiskite pazari vo Makedonija, regionot i svetot, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, mo`nosti za finansirawe na izvozot i investiciite, psihologijata na pobednicite i gubitnicite... Od 15 oktomvri na pazarot }e se pojavi i mese~nikot “Pretprema~&Menaxer”, koj isto taka na 100 stranici }e vi donese golema ponuda na istra`uvawa za pazari, investirawe i izvoz, modeli na upravuvawe, nosewe dobri odluki i zgolemuvawe na izvozot, inovacii, start-ap biznisi... i u{te mnogu interesni i pred s$ korisni informacii za investitori i pretpriema~i, bankari i finansiski eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti. Za pretplatnicite na Kapital Media Grup sleduvaat golemi popusti i gratisi!

vaat pobaraa pla}awe na po~ek. S$ u{te najaktuelna e praktikata za pla}awe so kreditni karti~ki”, velat od turisti~kata agencija Granada. I vo ETC travel retko koj klient doa|al so gotovina. Sepak, velat turisti~kite krediti pomalku se koristat. “Naj~esto se pla}a so kreditni karti~ki. Voobi~aeno, lu|eto {to patuvaat na podale~ni destinacii baraat odlo`eno pla}awe na {est ili na 12 rati. Postoi mo`nost i za vadewe kredit zatoa {to vo kontinuitet sorabotuvame so bankite”, velat od ETC Travel. Od turisti~kata agencija Savana velat deka golem broj klienti baraat pla}awe na po~ek, no imalo i takvi koi pla}aat vo gotovo. “Dali so kreditna karti~ka ili so kredit od banka, klientite sekako se zadol`uvaat. Ve}e e poednostavena i

procedurata za turisti~ki kredit, pa klientite dobivaat potvrda za eden do dva dena. Sepak, osven odlo`eno pla}awe, klientite baraat i drugi povolnosti, od tipot na pogolemi popusti eden den vo nedelata i sli~no”, velat ottamu. Iako bankite {irum zemjava rabotat na razli~ni principi koga stanuva zbor za kreditiraweto, ednoglasni se deka potro{uva~kite krediti stanuvaat atraktivni za klientite da go realiziraat svojot leten odmor. Od Stopanska banka, koja ne nudi turisti~ki krediti, velat deka potro{uva~kite se osobeno popularni vo letnite meseci. “Smetame deka nema potreba od turisti~ki krediti, zatoa {to potro{uva~kite imaat namena da gi zadovolat site potrebi na klientite. Maksimalnata visina na ovie krediti e 10.000 evra, so toa {to administrativnite

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

tro{oci se dosta poniski za razlika od namenskite krediti. Od pred nekolku godini potro{uva~kite krediti se najbarani vo letnite meseci. Zatoa, ovoj period sekoga{ nudime dopolnitelni povolnosti”, veli Ratka Nedelkovska od Stopanska banka. TTK banka, pak, godinava za prvpat ponudi turisti~ki krediti, pred s$ poradi golemiot interes za vakva sorabotka od turisti~kite agencii. “Prednosta na turisti~kiot kredit e {to ne se pla}a provizija, za razlika od kreditnata karti~ka. Pokraj toa, ovie krediti odat so poniska kamatna stapka od ostanatite, a se vadat za mnogu kratko vreme”, velat od TTK. Dosega{noto iskustvo na turisti~kite agencii i bankite poka`uva deka gra|anite se podgotveni da pla}aat kamata i do pet godini za da si dozvolat udoben odmor.

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNISFORUM SO MLADI PRETPRIEMA^I a 1 juli Stopanskata komora na Makedonija organizira makedonsko-turski biznis-forum so komora na mladi pretpriema~i od Turcija. Kako {to informiraat od SKM, grupa od petnaesetina turski biznismeni, ~lenovi na komora na mladi pretpriema~i na Turcija, }e ja posetat Makedonija, a nivnata cel e da vospostavat delovni kontakti so makedonski kompanii od razli~ni stopanski dejnosti. “Vo ramkite na nivnata poseta, Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-forum, so cel vospostavuvawe bilateralni delovni sredbi so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri” informiraat od SKM.

MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI PROKREDIT OTVORI BIZNIS-CENTAR VO BITOLA rokredit banka otvori regionalen bizniscentar vo Bitola koj }e go pokriva Pelagoniskiot region. Otvoraweto na biznis-centarot e vo nasoka na strate{kata opredelba na bankata za silna poddr{ka i razvoj na biznis-zaednicata vo regionot na Bitola i Prilep, osobeno na malite i srednite pretprijatija. “Biznis-centarot e organiziran so cel da dava kvalitetno bankarstvo koe }e se temeli na principite na brzina, fleksibilnost, transparentnost i individualen pristap kon klientite, {to podrazbira stru~no sovetuvawe i celosna poddr{ka za finansiskoto rabotewe i e eden od ~etirite regionalni biznis-centri na Prokredit banka”, izjavi Aleksandar Todorov, direktor na Regionalniot bizniscentar na sve~enoto otvorawe. Dosega Prokredit banka vo regionot na Bitola i Prilep ima isplateno pove}e od 13.000 biznis-krediti vo vkupen iznos od 48 milioni evra. Na sve~enoto otvorawe prisustvuvaa brojni pretstavnici od biznis-zaednicata.

SE FORMIRA BALKANSKA MRE@A ZA ORGANSKO PROIZVODSTVO d po~etokot na juli vo Nivi Travnik }e bide formirana Balkanska mre`a za organsko proizvodstvo, definirana strategija i zaedni~ki proekt na Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Makedonija, Crna Gora i Kosovo za razvoj na organskoto proizvodstvo vo regionot na Zapadena Balkan. Cel na programata “Lu|e za lu|e”, koja podrazbira pomo{ za razvoj na civilnoto op{testvo, demokratski procesi i pottiknuvawe na gra|anite da se vklu~at i da go pottiknat procesot za pristapuvawe vo EU, dobi svoj epilog preku aktivno u~estvo na gra|anite vo konkretni proekti kakko {to e ovoj. Vo Novi Sad denovive bea pretstaveni najdobrite iskustva na u~esnicite na programata na Evropskata komisija “Lu|e za lu|e”.

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA ZNA^EWETO NA MALITE [TEDNI VLOGOVI

tedeweto e vaèn preduslov i osnov za razvoj na ekonomijata. Pogolemoto {tedewe vodi kon pogolemi investicii, a toa pak, kon povisoki stapki na ekonomski rast. Mnogumina veruvaat deka za da moàt da {tedat potrebno e da im ostanuva pogolem del od primawata. No, vo su{tina ne e taka. Da se {tedi so mali vlogovi e va`no i ne e nevozmo`no. Mnogu e pozna~ajno {tednite vlogovi da bidat redovni, odnosno da se izgradi navika za trpelivo {tedewe kako na~in na ìvot, kako kulutra i sekako, odgovornost kon sopstvenata idnina. Za{tedata ni dava pogolemo ~uvstvo na sigurnost bidej}i polesno moème da se soo~ime so idnite neo~ekuvani tro{oci ili potrebi za kupuvawe. Da, potrebata da nabavime nov proizvod moè da se realizira i so potro{uva~ki kredit, no treba da se ima predvid deka kreditot nosi tro{oci vo oblik na kamata i provizija. Bankite denes nudat raznovidni uslovi i moduli na {tedewe od pri~ina {to sekoj saka da {tedi na razli~en na~in, soodveten na negovite potrebi, da go odbere vidot, periodot i valutata. Istovremeno, zada~a na bankata e da gi prepoznae potrebite na klientot, da gi objasni detalno svoite proizvodi so cel klientot polesno da moè da go napravi svojot izbor. Gra|anite imaat mo`nost da biraat dali sakaat fleksibilno da {tedat na {tedna smetka ili pak, da {tedat oro~eno na odreden period. Bankite nudat i mo`nost za isplata na kamata mese~no, kvartalno, polugodi{no, godi{no, a davaat i mo`nost za avansna isplata na kamata. Valutata vo koja }e se {tedi isto taka e izbor na klientot, pa moè da bide vo denari, evra, dolari, {vajcarski franci, funti... Koga stanuva zbor za {tedna smetka (ne oro~eni sredstva), klientite moè da po~nat da {tedat i bez minimalen po~eten vlog, pri {to moè da vloùvaat sredstva koga sakaat i kolku sakaat. Dopolnitelno, nivnite sredstva im se na raspolagawe vo sekoe vreme. So cel da se stimuliraat redovnite uplati kaj klientite, bankite nudat

[

Da se {tedi so mali vlogovi e va`no i ne e nevozmo`no. Mnogu e pozna~ajno {tednite vlogovi da bidat redovni, odnosno da se izgradi navika za trpelivo {tedewe kako na~in na `ivot, kako kulutra i sekako, odgovornost kon sopstvenata idnina. Za{tedata ni dava pogolemo ~uvstvo na sigurnost bidej}i polesno mo`eme da se soo~ime so idnite neo~ekuvani tro{oci ili potrebi za kupuvawe

NOVI HP PROLIANT SERVERI ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA

ewlett Packard go objavi svoeto pro{ireno portfolio na ProLiant G7 linijata so dva novi servera kako poddr{ka na specifi~nite tehnolo{ki barawa za malite i srednite pretprijatija. Serverite HP ProLiant ML110 G7 i HP ProLiant DL120 G7 ovozmoùvaat klientite da postignat podobreno vra}awe na investiciite, da ja zabrzaat izvedbata na aplikaciite i podobro da gi iskoristat IT-resursite. Dizajnirani za organizacii so ograni~en broj IT-personal i resursi, novite HP ProLiant G7 serveri lesno moàt da bidat instalirani, rasporedeni i upravuvani za efikasno rabotewe. Pretstavuvaj}i tehnologii koi se dokaàni na nivo na golemi pretprijatija, a se nameneti za malite i srednite pretprijatija (MSP), serverite HP ProLiant ML110 G7 i HP ProLiant DL120 G7 se izraboteni vrz osnova na serijata HP ProLiant – vode~kiot brend vo industrijata na x86 serverite ve}e 15 godini. Kako sostaven del za malite i srednite pretprijatija da ja implementiraat konvergiranata infrastruktura na HP, ovie novi serveri poddrùvaat {irok opseg na opcii, obezbeduvaj}i deka moàt da bidat konfigurirani za raznite buxeti i aplikativni barawa.

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

Maja Pal~evska

direktor na Divizija za bankarski uslugi m.palcevska@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

i mo`nost za aktivirawe na traen nalog, pri {to sekoj mesec od smetkata na klientot avtomatski se prefrluvaat sredstva na negovata {tedna smetka (na datum i iznos odnapred definirani od klientot). Za oro~enite vlogovi bankite nudat mo`nost za najrazli~ni periodi na vloùvawe, od eden mesec, pa i dolgoro~no, s$ do pet godini, a vo slu~aj na predvremeno razoro~uvawe na vlogot bankata ispla}a kamata po viduvawe. Bankite vo Makedonija nudat atraktivni i fer kamatni stapki, a dopolnitelen faktor kon stimulacijata na {tedeweto, sekako, e stabilnosta i sigurnosta na bankarskiot sektor vo zemjata, kako i osiguruvaweto na {tednite vlogovi od Fondot za osiguruvawe depoziti. No, toa {to e osobeno va`no pri vloùvaweto na sredstvata, {to treba da go zeme predvid klientot sekako e fiksnata kamatna stapka. Vo slu~aj koga klientot i bankata }e se dogovorat za fiksna kamatna stapka za celiot period na {tedewe inflacijata, promenata na kursot i drugite ekonomski varijabilni faktori nikako nema da vlijaat vrz dogovorenata kamatna stapka. Toa, sekako, vleva dopolnitelna sigurnost na sredstvata na klientite. Samo preku fiksni kamatni stapki na site rokovi bankite moè transparentno da go prikaàt apsolutniot iznos na kamata koja klientot }e ja dobie po dogovoreniot rok. I vo slu~aj bankata da ja promeni cenovnata politika kako rezultat na ekonomskite dvièwa i vlijanija, novata kamatna stapka se aplicira samo na novosklu~enite dogovori za {tedewe. Bankite, nesomneno, igraat i va`na uloga vo edukacijata na gra|anite za zna~eweto na {tedeweto, osobeno kaj decata. Proizvodite za detsko {tedewe, odnosno detskite {tedni smetki, sekako, pridonesuvaat kon gradewe na navikata za {tedewe kaj decata u{te od najmalata vozrast. Vo toj kontekst, zna~ajni se i edukativnite nastani za decata na tema {tedewe. Vo odnos na depozitnite bankarski portfolija, brojnite mali {tedni vlogovi isto taka se osobeno zna~ajni, bidej}i nudat diverzifikacija na rizikot od eventualni povlekuvawa na depozitite i {tednite vlogovi. Vo slu~aj koga depozitnata baza na edna banka se temeli samo na golemi {tedni vlogovi kakvo bilo predvremeno povlekuvawe na {tedniot vlog moè da predizvika nestabilnost.

GRCIJA-edno mitsko propa|awe

KAKO GR^KATA EKONOMIJA OTIDE VO BANKROT? 5,9

5,2 4,5

3,6

3,4

4,4

4,2

4,3

3,4

2,4

2,3 1

-2

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 -4

-4,5

DOL@NI^KATA KRIZA GI OSIROMA[I GRCITE

KOMPANIITE SE ZATVORAAT, ATIWANITE ODAT NA SELO Dol`ni~kata kriza, nevrabotenosta i siroma{tijata predizvikaa masovno selewe na iljadnici Grci od golemite gradovi, koi vo ruralnite podra~ja baraat poevtina `iveja~ka.

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA Grci koi pove}e ne moàt da si lu|e koi se nevraboteni i koi se Jorgos Kaminis, za glavniot grad gladni. Baraat hrana od famili- da kaè: “po~nuva da li~i na bajalska@kapital.com.mk dozvolat da gi izvedat svoite semejstva na ru~ek. jata i prijatelite. Ona {to ne Bejrut”. o neodamna selata na “Moravme da se otkaème od tav- luti e {to site znaeja vo kakov 100.000 KOMPANII Peloponez, kako {to ernite, od kupuvawe nova obleka, haos e dràvata, no nitu eden BANKROTIRALE! e Arkadija, moèbi od jadewe meso pove}e od edna{ politi~ar ne se obide toa da go Spored oficijalno soop{tenie na i ne bea tolku per- nedelno”, veli Vaso Vitalis, ma- smeni”, zaklu~uva Vitalis. gr~kata Vlada i na pretstavnicite spektivni mesta za jka na dve deca, koja se obiduva So nevrabotenost koja oficijalno na biznis-organizaciite, samo vo ìveewe za urbanite da skrpi kraj so kraj bidej}i nadminuva 790.000 lu|e, a se prvite devet meseci minatata godiGrci, no denes mla- zaedno so prihodite na nejziniot veruva deka }e se zgolemi kako na vo Grcija bankrotirale 100.000 dite Atiwani, biznismeni koi go soprug, koj raboti vo dràvnata rezultat na zatvoraweto na okolu kompanii, a 16.000 firmi letoto gi po~uvstvuvaa lo{iot ìvot vo administracija, mese~no imaat na 150.000 mali i sredni pretpri- namalile aktivnostite. Kako rezuljatija, Grcija go doìvuva svojot tat na dlabokata recesija duri i Atina, koja stana eksplodira~ki ko- raspolagawe 2.000 evra. tel, masovno se selat vo ruralnite “So site kratewa, mese~nite najgolem finansiski debakl, pa|aj} sektorot koj postojano be{e smetan tro{oci si gi namalivme za i dlaboko vo politi~ka, no i vo za profitabilen – kompaniite za sredini, kade se e poevtino. “Atina gi razo~ara svoite mladi 450 evra. Se ni e izbrojano do socijalna kriza. Raste~kite tenzii trgovija so goriva i benziskite lu|e. Glavniot grad nema ve}e poslednata pari~ka i sepak sme i nemiri, pana|urskata slika od stanici, sega samo preìvuvaat. ni{to da im ponudi na mladite. edni od sre}nite semejstva zatoa plo{tadot Sintagma go nateraa Od po~etokot na 2010 godina 600 Na{ite politi~ari se idioti, tie {to dvajcata imame rabota. Znam duri i gradona~alnikot na Atina, maksimalno ne razo~araa”, veli Janis Dikakos, mlad biznismen od Atina, komu naskoro vo mestoto Andricaina }e mu se pridruàt 10 ol`ni~kata kriza ja stavi gr~kata vlada prijateli, koi isto taka odlu~ile kompanijata za iskopuvawe na nikel LARCO. Ovie vo {ah-mat pozicija. Dràvnite kompanii, da izbegaat od glavniot grad. kompanii }e se prodavaat godinava. Procenkite najgolemite rabotodava~i, treba da se Vo Atina, kade ìvee re~isi se deka vkupnite prihodi od proda`bata vo 2011 privatiziraat vo slednite 2,5 godini kako del od polovina od gr~koto naselenie godina }e bidat od 3,5 do 5,5 milijardi evra. Edna planot za spas na gr~kata ekonomija i vra}awe na od najdobrite meti za prezemawe slednata godina od 11 milioni lu|e, posledicite dolgot od 340 milijardi evra. Spored planot na od planot za {tedewe na gr~kata e noviot avtopat Egnatia-Odos, a od proda`bata gr~koto ministerstvo za finansii, vo 2011, 2012 i dràva i siroma{tijata koja na site kompanii vo 2012 godina e predvideno 2013 godina Vladata }e prodava klu~ni dràvni proizleze od nego, se nasekade. da se soberat od 4 do 6 milijardi evra. Za 2013 e kompanii od energetskiot sektor, pristani{ta, Bezdomnici i gladni lu|e koi ostaven najmal del od dràvniot imot za privaavtopati, nedvi`nosti... ~epkaat po kontejnerite docna tizacija, za koga e proceneto deka }e se soberat Spored listata, tuka (celosno ili vo odreden nave~er, do penzioneri koi poradi od 4,5 do 5,5 milijardi evra. Se na se, za tri toa {to ostanale {vorc po~nuvaat procent) vleguvaat pristani{tata vo Solun i godini Grcija treba da prodade dràven imot vo da prodavaat ovo{je i zelen~uk Pireja, Dràvnata lotarija, Dràvnata komna uli~nite pazari, du}ani koi panija za gas DEPA, gr~kite èleznici TRAINOSE, vrednost od 12 do 17 milijardi evra. se zatvoreni i iljadnici obi~ni

]e se prodava dr`aven imot vreden 12 do 17 milijardi evra!

od vkupno 8.000 benziski pumpi gi namalile aktivnostite poradi nagloto zgolemuvawe na danocite i docneweto na povratot na Danokot na dodadena vrednost (DDV) od dr`avata. Ova ja namali likvidnosta i mnogu od niv soo~eni so zagubi bea prinudeni na bankrot. Sostojbata vo sektorot maloproda`b a e navis tina zastra{uva~ka. Nestabilniot ekonomski ambient predizvikan od op{testvenata kriza minatata godina mnogu brzo gi natera me|unarodnite trgovski sinxiri, kako {to e germanskiot Aldi, da si zaminat od zemjata. Ovaa kompanija odlu~i da gi povle~e svoite operacii po samo 20 meseci otkako gi otvori prvite prodavnici vo Atina. Spored Trgovskata federacija na Atina, 65.000 prodavnici i 100.000 rabotni mesta se zatvoreni vo poslednite 13 meseci. Od ovie prodavnici, 25% se nao|aat vo po{irokoto centralno podra~je na Atina, a ostanatite se niz celata zemja. Prodavnicite se zatvorija zatoa {to nivnite sopstvenici ne mo`ea pove}e da ja pla}aat kirijata iako taa se namali za 30%. Se procenuva deka do krajot na 2012 godina 120.000 mali i sredni kompanii vo Grcija }e se zatvorat. A od ovie zatvoreni biznisi ne samo {to trpat familiite na

GRCIJA-edno mitsko propa|awe

12 sopstvenicite poradi namalenite prihodi, tuku i dràvata. Procenkite se deka samo po osnov na naplata na danoci od ovoj segment na stopanstvoto gr~kata dràvna kasa gubi 7,9 milijardi evra. Strogite merki za {tedewe na dràvata, namaluvawata na penziite i na platite za 20%, zgolemuvaweto na danocite, recesijata i nevrabotenosta gi nateraa Grcite drasti~no da go namalat tro{eweto, odnosno privatnata potro{uva~ka. Zgolemuvaweto na danocite negativno vlijae duri i na najmalite trgovski du}ani vo Grcija, kako {to se kioscite za proda`ba na vesnici i cigari. Najmalku 15.000 vakvi kiosci se zatvoreni do polovinata na minatata godina, a prognozite za godinava se deka }e se zatvorat novi 4.000 bidej}i ne moàt da go izdràt pritisokot na aktuelnite ekonomski uslovi. Samo do oktomvri minatata godina, spored podatocite na Atinskata komora na zanaet~ii, vo gr~kata metropola se zatvorile 2.657 mali biznisi. Nestabilnata ekonomija gi pi{mani i stranskite investitori. Onie koi najavuvaa kapitalni investicii vo Grcija se povlekoa. Dvete katarski kompanii, koi treba{e da investiraat 2,5 milijardi evra vo biznis so te~en priroden gas vo pristani{teto Atakos vo Zapadna Grcija, se otkaàa od proektot. Kako oficijalna pri~ina go navedoa nesoglasuvaweto so italijanskite partneri vo biznisot.

NI BANKROTOT NE MO@E DA JA OBEDIN

EKONOMIJATA K A PAPANDREU I VO POLITI^KA

GRCIJA VO BROJKI PROGNOZA ZA BDP:

PAD VO 2011 (NAJLO[ VO EU)

BDP:

230 MILIJARDI EVRA

DOLG:

340 MILIJARDI EVRA

GODI[EN PRIHOD NA DR@AVATA:

MILIJARDI EVRA

ZADOL@ENOST PO LICE:

30.000 â&#x201A;Ź 16% Nevrabotenost:

(VKUPNO 79.000 LICA), OD KOI 42% SE MLADI NA VOZRAST ME\U 25 I 35 GODINI

Koi se najinteresnite meti za prezemawe vo Grcija? 1. SOLUNSKOTO PRISTANI[TE (}e se privatizira do 75% vo 2011) 2. PRISTANI[TETO PIREA (}e se privatizira do 75% vo 2011) 3. DR@AVNATA KOMPANIJA ZA GAS DEPA (}e se privatizira do 32% vo 2011) 4. DR@AVNATA @ELEZNICA TRAINOSE (}e se privatizira do 100% vo 2011) 5. KOMPANIJATA ZA NIKEL LARCO (}e se privatizira do 55% vo 2011) 6. LICENCI ZA MOBILNA TELEFONIJA (}e se privatiziraat do 100% vo 2011) 7. AVTOPATOT EGNATIA ODOS (}e se privatizira do 100% vo 2012)

Dvete najgolemi partii, PASOK na premierot Jorgos Papandreu i Nea Demokratija na opoziciskiot lider Antonis Samaras, te{kiot problem koj im visna nad glava go koristat za borba eden protiv drug, obiduvaj}i se da dobijat poeni kaj elektoratot i da ja iskoristat situacijata vo bitkata za prevlast. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

konomskiot krah na Grcija koj ja potrese dr`avata vo site sferi, ne e dovolen da go po{tedi narodot od politi~kite igri, kalkulacii za rejtingot kaj glavnite politi~ki lideri i me|upartiskata vojna koja se o~ekuva{e

deka barem vo ovie uslovi }e sopre, vo nasoka na kreirawe na edinstvo za spas na zemjata. Dvete najgolemi partii, PASOK na premierot Jorgos Papandreu i Nea Demokratija na opoziciskiot lider Antonis Samaras, te{kiot problem koj im visna nad glava go koristat i za borba eden protiv drug, obiduvaj}i se da dobijat poeni kaj elektoratot i da ja iskoristat

situacijata vo sopstevnata bitka za prevlast. Papandreu se trudi da se pokaè kako ve{t lider koj umee da se nosi so situacijata od koja mnogumina ednostavno bi krenale race, a Samaras da im dokaè na glasa~ite deka dràvata me|u drugoto e na ova derexe poradi lo{ite politiki na PASOK! Rekonstruiranata Vlada na Papandreu ja dobi dover-

bata od Parlamentot bez da se izgubi nieden glas od redovite na negovata partija iako, ima{e najavi deka del od pratenicite }e glasaat protiv (duri najavi i za nivno pazarewe so politi~kite oponenti). Mnogu gr~ki analiti~ari i glavnite vesnici se vodat od ocenkata deka premierot se odlu~il na rekonstrukcija za povtorno da se zaraboti vreme, iako mnogumia ne

FINANISKITE PAZARI VO PANIKA

BANKROTOT NA GRCIJA ] Investitorite stravuvaat deka nepolni tri godini od bankrotot na finansiskiot gigant Leman Braders, koj so sebe povle~e bankrot na mnogu banki i finansiski institucii i go ozna~i po~etokot na svetskata finansiska kriza, na svetot moè da mu se slu~i u{te edna nova globalna finansiska kriza, koja moè da bide u{te pofatalna. BILJANA ZDRAVKOVSKA STOJÊVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

e pogolem e brojot na investitori i ekonomski eksperti vo svetot koi otvoreno stravuvaat deka letoto 2011 godina }e bide povtoruvawe na letoto 2008 godina, koe be{e voved vo bankrotot na amerikanskata investiciska banka Leman Braders. Stravovite na investitrite se deka bankrotot na Grcija mo`e da bide evropskiot Leman Braders, odnosno armagedonot koj }e go sru{i evropskiot,

no i svetskiot finansiski sistem. Javna tajna e deka mnogu golemi eropski banki se izloèni so ogromni iznosi kon gr~kiot dràven dolg, pa sosema e izvesno e deka kako {to bankrotot na Leman Braders povle~e vo bankrot i mnogu drugi golemi finansiski institucii, taka i bankrotot na gr~kata dràva bi moèl da sozdade silen domino efekt i da povle~e bankrot na mnogu golemi evropski banki, no i dràvi. Ve}e se {pekulira deka po eventualniot bankrot na Grcija sledni zemji koi

bi mo`ele da bankrotiraat se Portugalija, Irska, Italija i [panija. Od eventualen bankrot na Grcija zagrozeni }e bide evroto kako zaedni~ka evropska valuta, evropskata ekonomija i kompaniite, stabilnosta na najgololemite evropski banki i site pazari na kapital vo Evropskata unija. Najgolemiot tovar }e padne na evropskite banki koi vo izminative godini imaat kupuvano ogromni koli~ini na evroobvrznici {to gi izdava{e Grcija za da sobere pari da go finansira dr`avnit dolg. Vo slu~aj na bankrot, evropskite banki

}e se soo~at so ogromni otpi{uvawa i ogromni zagubi poradi toa {to gr~kite obvrznici }e stanat bezvredno par~e hartija. Zatoa se i tolku golemi pritisocite na Grcija da i se odobrat potrebnite pari za da moè redovno da go otpla}a dolgot i pokraj faktot {to dolgot na Grcija na krajot na avgust }e dostigna 160% od BDP. No, planot problemot na Grcija so prezadolènosta da se re{i so novo u{te pogolemo zadolùvawe izgleda o~ajni~ki. Mnogu svetski analiti~ari komentiraat deka celata rabota okolu

GRCIJA-edno mitsko propa|awe

NI GR^KATA POLITI^KA SCENA

koe o~ekuvano se pojavi po funkcionerskite smeni i presvrtot na politikata, toj barem zasega uspe{no go menaxira.

Golema pra{ina se krena na gr~kata politi~ka scena so postavuvaweto na Evangelos Venizelos za nov vicepremeir i minister za finan-

sii. Чovekot koj e poznat kako glavniot zadol`en za organizacija na Olimpiskite igri vo 2004 (za koi dokraj ne se ras~istija

O~ekuvawa za periodot {to sleduva O~ekuv

KRAHIRA, I SAMARAS A VOJNA!

oliti oliti~kata godina vo Grcija se o~ekuva da zavr{i burno, osobeno o~eku {to relativno r brzo doa|a esenta, koga ~a{ata mo`e da se prelee so zavr{uvaweto zavr{uvaw na letniot period oti toga{ fina finansiskata situacija najmnogu }e gi udri ud gra|anite. Toa e period vo koj ko i zdravite ekonomii imaat problemi, prob pa o~ekuvawata se deka }e iima burni reakcii vo gr~koto op{testvo, op{ koga gra|anite }e nemaat aa pari vo xebot. Politi~kite

JORGOS PAPANDREU PREMIER NA GRCIJA Potrebna e demokratska svest da se prezeme dr`avna odgovornost vo ovie najte{ki momenti za dr`avata.. Ova e patot na obvrski i nie sme podgotveni da go izodime i da gi ispolnime. Zaedno so PASOK, zaedno so na{ata parlamentarna grupa, no pred se zaedno so gr~kiot narod. Izbori vo ovoj moment ne se potrebni!

pritisoci na sredinata i na poniskite sloevi }e rastat. Raste~kata siroma{tija i raste~kata nevrabotenost }e se udri od glava na Vladata. “Vo vakvi uslovi, mo`no e Papandreu da se odlu~i na predvremeni izbori u{te pri krajot na avgust, ako dotoga{ negoviot plan za spas poka`e pozitivni znaci vo implementacijata” veli Teodor Kolumbis tink-tenk organizacijata ELIAMER.

ANTONIS SAMARAS LIDER NA NEA DEMOKRATIJA Edinstven izlez za spas od krizata se predvremeni izbori. Papandreu, Vie sakate referendum? Epa dajte, raspi{ete go najsilniot – raspi{ete izbori pa da se presmetame. Go dol`ite toa na ovoj narod. Bidete odgovoren i dajte {ansa da Ve smenat.

Samaras mu di{e vo vrat na Papandreu Samara pored najnovite anketi, Jorgos Papandreu ima doverba od 32, % {to pandr e ne{ ne{to pomalku od eden procenten poen pad ood prethodnoto istra`uvawe koga imal 31,3 %. Samaras ima 27,1 % doverba b {to e rast za 3 % vo sporedba so 24,1% prethodniot pat. 55 % velat deka za da se spasi dr`avata potrebna e

mo`at da sfatat {to toj o~ekuva deka }e se smeni na podobro vo bliska idnina. Sepak, „kupuvaweto na vreme” se tolkuva pred se kako sozdavawe na mir na negovata parlamentarna grupa, koja o~igledno, iako seu{te e cvrsto obedineta, poka`ala znaci na mo`no raslojuvawe, koe Papandreu se odlu~il da go sanira so prevencija. Od druga strana, ve}e se

komentiraat i barawata za predvremeni izbori na Samaras kako obid za kupuvawe na poeni, a ne kako iskreni zalo`bi, zo{to bez razlika {to veli toj, ocenkite se deka nemu najmalku mu odgovara izborno soo~uvawe i opasnost da dojde na vlast vo vakov haos. „Zo{to da se nafatime da dojdeme na vlast koga dr`avata e vo ovaa sotsojba. Papandreu ne donese dotuka, toj neka ne

vadi.” citira Ekatimerini visok funkcioner na Nea Demokratija. EVANGELOS VENIZELOS – ZA SPAS NA EKONOMIJATA ILI ZA ZASENUVAWE NA PAPANDREU!? Pokraj me|upartiskite vojni, i obvinuvawata od opozicijata so koi se soo~uva sekoj den, Papandreu maka ma~i i so dr`ewe na redot vo sopstvenite redovi. Nezadovolstvoto vnatre vo partijata

zaedni~ka Vlada, najmalku sostavena od dvete najgolemi partii. Za rekonstrukcijata na Vladata 58,8 % se izjasnile negativno, a 40% pozitivno, a za noviot minister za finansii Venizelos, 60 % velat deka toj nema mo`nost da promeni ne{to vo generalnite politiki i sostojbi, a 40,3 % deka toj e na marginite.

Sintagma li~i na pana|ur! ezadovolstvoto ne e samo mkaj onie Grci koi protestiraat i se soo~uvaat so solzavec vo o~i. I del od Grcite koi se (u{te) dobro stituirani velat deka vo Atina pove}e ne se `ivee. Velat dodovlno e da pro{etate po glavniot plo{tad: „Sintagma ni zali~e na pana|ur. Na pazar~e. Vrie od tezgi so somnitelna hrana i pijaloci, pukanki, krofni, p~enka. Pakistanci

koi prodavaat patiki i ènski ~anti. Se smeevme na Solun, ama tuka stanuva beter. Plus solzavec, plus bombi, plus 24, pa 48 ~asovni {trajkovi. Ne moète ni{to normalno da srabotite nitu da funkcionirate vo dràva vo koja ako otvorite prozor slu{ate skandirawe: „kradci, kade otidoa parite?”. Se e blokirano, do koga i kako }e se izdrì ne znaeme” velat tie.

]E BIDE EVROPSKI LEMAN BRADERS

Lekcijata koja treba{e da ja nau~at site od kolapsot na Leman Braders e deka finansiskite pazari denes se mnogu popovrzani za razlika od minatoto.

pomo{ta na Grcija e farsa i oti Grcija e ve}e bankrotirana dràva, a pomo{ta koja i se nudi e kako da frlate voda vrz ~ovek koj se davi. Ona od {to investitorite najmnogu stravuvaat e deka gr~kiot finansiski kolaps moè da go poskapi finansiraweto na dolgovite na drugite zadolèni zemji, no i da predizvika golema panika na finansiskite pazari i kriza na nedoverba od po{iroki razmeri. Toa ve}e se slu~uva. Taka kamatata na dràvnite obvrznici na Portugalija i Irska porasna na 11%, {to e zna~itelno nad prinosot na dràvnite obvrznici na SAD od 2,9%. Crnite scenarija za Grcija se zasilija otkako evropskite ministri za finansii ja odloìja pooslednata tran{a od 12 milijardi evra od paketot finansiska pomo{ od 110 milijardi evra koi Grcija gi dobi minatata godina, baraj}i prvo izglasuvawe na te{kite reformi vo parlamentot. Po ovoj poteg MMF ja upati najgolemata dosega kritika kon

evropskite lideri za toa kako se spravuvaat so dol`ni~kata kriza. Me|unarodniot monatern fond (MMF) otvoreno predupreduva deka neodlu~niot odgovor na evropskite lideri kon dol`ni~kata kriza vo Grcija mo`e da predzivika vtora golema svetska finansiska kriza vo samo tri godini. Xon Lipski, izvr{niot direktor na MMF, predupredi deka gr~kata kriza }e se po~uvstvuva mnogu posilno vo celiot svet. “So dlaboki i serizni fiskalni i finansiski problemi neuspehot da se prezemat

odlu~ni akcii moè da gi pro{iri tenziite na ostatokot od evrozonata i da ima globalni reperkusii”, smeta Lipski. Do sredinata na juli Grcija mora da ja dobie baranata pomo{ od Evropskata unija i od MMF za da moè da ostane solventna. No, dodeka ne i se odobri noviot paket finansiska pomo{ od 120 milijardi evra, vo igra se nekolku scenarija za toa {to moè da se slu~uva so Grcija.

XON LIPSKI IZVR[EN DIREKTOR NA MMF Gr~kata kriza }e se po~ustvuva mnogu posilno i vo celiot svet. So dlaboki i serizni fiskalni i finansiski problemi, neuspehot da se prezemat odlu~ni akcii mo`e da gi pro{iri tenziite na ostatokot od evrozonata i da ima globalni reperkusii.

GRCIJA-edno mitsko propa|awe

14 Silnata vnatrepartiskata kriza kaj dvata politi~ki tabori se manifestira preku formirawe na partiski krila koi javno izrazuvaat nezadovolstvo od potezite na liderite finansiskite izve{tai za potro{eni dràvni pari) istata 2004-ta se kandidira za protiv-kandidat na Papanderu na vnatrepartiskite izbori za lider na PASOK. Toj e predvodnik na „partiskoto krilo” koe se zalaga za smena na Papandreu od pretsedatelskata partiska pozicija, no informaciite se deka Vanizelos e staven na novata funkcija tokmu poradi izrazeniot rivalitet so premierot: „Negovoto postavuvawe e strate{ko – postaven e za da uspee planot, da se dobie doverba od lu|eto. Da se prati poraka deka partijata vo vakvi uslovi e silno obedineta i deka za da se izvadi kolata od kal, Papandreu nema da se dvoumi da gi zakopa sekirite i so vnatre{nite otvoreni kriti~ari” velat za gr~ka To-vima, izvori od rakovodstvoto na vladeja~kata partija. Vedna{ po izglasanata doverba Papandreu i Evangelos Venizelos si ~estitaa, podavaj}i si raka so komentar deka prvata bitka e dobiena. Potoa sleduva{e telefonski razgovor pome|u noviot minister za finansii i glavniot opoziciski lider Antonis Samaras, vo koj Venizelos spored komentarite se obidel policajci se angaìraat sekojdnevno za da se kontroda se pretstavi kako liraat izlivite na nezadovol- yvezda na parlamenstvo samo po ulicite na Atina tarnata debata i da pokaè konstruktivnost i otvorenost za sorabotkai so opozicijata „Toj e osveùvawe, dava vozduh, site nadeì se smestuvaat vo negovata li~nost velat funkcionerite na PASOK koi se negovi poddrùva~i . Osven {to go smiruva ~lenstvoto, so postavuvaweto na noviot minister za finansii Papandreu zatvora i nekolku frontovi osobeno so malite i srednite pretprijatija i so pretpriema~ite, so koi Vanizelos ima silni konekcii. Toj e {koluvan vo Pariz i odli~no govori i angliski i francuski jazik, {to iako e ~udno, vo gr~koto op{tetsvo mu se nabrojuva kako golem kvalitet i uspeh. Sepak, ekonomski analiti~ari za „Elefterotipija” komentiraat deka ekonomijata se sveduva na odluki, a ne na retorika (duri i na francuski) pa zatoa o~ekuvawata se deka apsolutno sigurna deka nema da se promeni re~isi ni{to vo politikata i osobeno na srednoro~nata programa.

15.000

Muabeti od parlamentarnite hodnici r~kiot sajt Protagon koj va`i za glavna internet stranica za seriozni politi~ki analizi ja prenesuva vnatrepartiskata kriza kaj dvata politi~ki subjekti preku razgovori koi nivnite novinari gi vodele vo hodnicite na parlamentot so pratenicite od dvata tabori „Jas sum bez gri`i”, vozdivnuvaj}i rekol porane{en minister na Nova Demokratija gledaj}i gi rezultatite od anketata za rejtinzite na partiite, spored koja 55 otsto od ispitanicite ne sakaat izbori. „Zarem ima pratenik {to saka

izbori?”, dodal blizok sorabotnik na Samaras so {to jasno stanuva deka golem del od niv se pove} e zainteresirani za spas na sopstvenite foteqi. otkolku za partiskite stavovi. Isto e i na stranata na PASOK. „Ako raspi{eme referendum vo septemvri, sozdavame klima za izbori”, veli blizok sorabotnik na Papandreu, koj ne se soglasuva so raspi{uvawe referendum kako {to predlaga premierot. Veli deka ustavno ne mo`e da se raspi{e referendum za fiskalnata politika i pra{uva koja bi bila poentata na istiot.

EVROZONATA PUKA PO SITE RABOVI

]E PRE@IVEE L ]e propadne li golemata evropska ideja, edinstveniot instrument koj evrozonata ja pravi da bide edno? Opasnosta e mnogu golema i izvesno e deka cenata na spasot na evroto }e bide mnogu visoka. Gr~kiot bankrot mo`e da bide samo po~etok na domino efektot. Toga{ na evroto }e mu nema spas.

Чelnikot na Evropskata centralna banka, @an Klod Tri{e, odlu~no tvrdi deka evroto e stabilna i dovere e ve}e probliva valuta i pokraj gr~kata lem da se vleze kriza. Toj istakna deka ECB 12 vo evrozonata. godini uspe{no ja garantira Problem e kako stabilnosta na cenite. da se izleze, “So toa ja {titevme kupovnata odnosno kako mo} na evroto. Toa e postigneposlu{nite, nato nasproti nizata nepokako Grcija, da se kaznat volni faktori vo evropskata so isfrlawe od Evropskata ekonomija”, veli Tri{e. monetarna unija. O~igledno Amerikanskiot pretsedatel e deka Brisel i Evropskata Barak Obama predupredi na centralna banka go nemaat toj nekontroliranata spirala ako mehanizam. Pred pove}e od na dràvite od evrozonata edna decenija, koga go voveduim se progleda niz prsti vaa evroto evropskite finanvo odnos na vra}aweto na siski umovi ne veruvaa deka dolgovite. za tolku kratko vreme EMU „Ne smeeme da dozvolime }e se soo~i so opasnost od problemite vo evrozonata kolaps. ]e propadne li goleda go zagrozat ekonomskoto mata evropska ideja, gordosta oporavuvawe na celiot svet. na Evropjanite, edinstveniot Problemite {to ja pogoduinstrument koj evrozonata ja vaat evrozonata se edni od pravi da bide edno? brojnite vetrovi koi duvaat Opasnosta e mnogu golema i na amerikanskata ekonomija”, izvesno e deka cenata na spapora~a Obama. sot na evroto }e bide mnogu Germanskata kancelarka Anvisoka. Gr~kiot bankrot, koj vo gela Merkel mu veti deka } momentot e najgolemiot probe deluva za odr`livosta na lem na evrozonata, moè da evrzonata da bide zagarantirana. “Sekako deka go sakame evroto i ne sakame nekoja aedni~kata evropska valuta stanuva se pogolema zakana za zemja da bankzaedni~kata evropska idnina, pi{uva germanskiot vesnik „[pirotira. No, ne gel”. Monetarnata unija povrzuva ekonomii koi ednostavno ne se moème samo da kompatibilni. Politi~arite odobruvaat spasonosen paket, a so pruàme solitoa trasiraat opasen pat koj moè da gi optovari idnite generdarnost i acii na Evropjanite i da ja unazadi EU za nekolku decenii. zemjite da „[pigel” ocenuva deka evropskite politi~ari celo vreme izbegnuvaat da se soo~at so va`niot zaklu~ok – deka ova ne }e moè da prodolì. „Zatoa e neophoden plan B. Da go nema{e evroto, Grcija }e be{e izoliran problem – teòk za zemjata, no Evropa lesno }e go podnese{e. Samo zatoa {to Grcija e del od evrozonata, dolgovite na Atina se problem za site nejzini partneri i zakana za zaedni~kata valuta. Sozdava~ite na evroto ne predvidoa vakva kriza. Zaedni~kata valuta gi obedinuva i silnite i slabite zemji. Nema izlez vo slu~aj na opasnost, mo`no e samo da se nadevame deka se na kraj }e izleze dobro. Puknatinata sega go rasplotuva kontinentot, pome|u zemji na koi im trebaat se pove}e pari i na tie od koi se o~ekuva da platat. So Grcite ogor~eni na Germancite i Germancite ogor~eni na Grcite, Portugalcite, [pancite i Italijancite, politi~kiot miroven proekt na evropskoto edinstvo se zakanuva da zavr{i so golem ekonomski sudir na naciite”, pi{uva „[pigel”. Spored vesnikot, evroto, sozdadeno so cel zasekoga{ da ja obedini Evropa, stana najgolema zakana za nejzinata idnina. Kolapsot na monetarnata unija }e bide teòk udar, od koj EU moèbi nikoga{ nema da se oporavi, posebno imaj}i predvid deka nejzinata polo`ba ve}e ja zagrozuvaat brzoraste~kite aziski ekonomii.

SPASIJKA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

bide samo po~etok na domino efektot, koj }e gi zafati i Portugalija, [panija, pa i Italija. Toga{ na evroto }e mu nema spas. Ili evrozonata }e se raspadne ili, za da ne se slu~i toa, }e gi isfrli od golemoto dru{tvo rizi~nite igra~i. Porane{niot britanski minister za nadvore{ni raboti, Xek Stro, e mnogu golem pesimist i smeta deka evrozonata }e kolabira u{te pod naletot na gr~kata kriza. „Evroto se soo~uva so bavna smrt. Zonata na zaedni~kata evropska valuta, vo koja ima 17 zemji-~lenki, ne mo`e pove} e da izdr`i vo sega{nata forma”, tvrdi Stro. Britanskite finansiski eksperti i politi~ari od redovite na vladeja~kata Konzervativna partija sugeriraat EU pove}e da ne ja spasuva gr~kata ekonomija, tuku da ja ostavi zemjata da bankrotira, da izleze od evrozonata i da se vrati na drahmata. Toa, spored niv, e podobro re{enie i za evroto i evrozonata.

Kako Germancite gledaat na evroto?

prodolàt da rabotat kako porano”, istakna taa. Merkel predloì osnovawe „Pakt za konkurentnost”, koj } e gi natera ~lenkite na EU da gi koordiniraat nacionalnite politiki vo odnos na visinata na danocite, platite i vozrasta za penzionirawe. Na posledniot EU samit usvoena e samo razvodneta verzija, preimenuvana vo „Pakt za evro plus„. No, za razlika od niv, pretsedatelot na Evropskiot sovet, Herman Van Rompuj, e pesimist. Spored nego, postoi opasnost od raspad na evrozonata i na EU. „Nie sme soo~eni so kriza vo koja se raboti za na{iot opastanok. Site mora da sorabotuvame za da go obezbedime opstanokot na evrozonata. Ako evrozonata ne preìvee, nema da preìvee ni EU”, veli van Rompuj. Najgolemiot problem za evroliderite e dali da go prifatat baraweto na Grcija za povtorno restruktuirawe na dolgot. Evrokomesarot Oli Ren veli deka otpi{uvaweto i prolongiraweto na dolgovi na Grcija }e bide razorno za evrozonata. GERMANIJA ]E GO SPASUVA EVROTO Kako bi moèl da izgleda planot za dolgoro~na stabilizacija na evroto? Se smeta deka Germanija treba da bide taa {to }e gi snosi najgolemite tro{oci na akcijata za spasuvawe. Pri~inata e {to rejtingot na Germanija na svetskiot pazar

KAKO EVROTO VLEZE VO KRIZA? oga evrokrizata startuva{e vo Grcija vo oktomvri 2009 godina, nikoj nema{e pretstava kolku brzo }e se {iri ili kolku }e bide te{ka za re{avawe. OKTOMVRI 2009 Grcija go revidira{e buxetskiot deficit za 2009 godina od 3,7% na 12,5% od BDP. Ovaa vest gi urna rejtinzite od kreditnite agencii. Do noemvri, buxetskiot deficit porasna na 15,4% od BDP. FEVRUARI 2010 Grcija mora da go stavi svo-

jot buxet pod monitoring na EU. Dramati~nite merki za {tedewe se implementirani so cel finansiski da se is~isti zemjata vo narednite nekolku godini. MART 2010 Prviot paket merki za {tedewe e gotov: DDV e zgolemeno za dva procentni poeni, a platite na dr`avnite slu`benici se zamrznati. Visinata na godi{nite za{tedi e proceneta na 4,8 milijardi evra. MAJ 2010 Ministrite za finansii od evrozonata i MMF se soglasija da i dadat na Grcija

pomo{ od 110 milijardi evra za tri godini. Grcija u{te edna{ go zgolemi DDV za dva procentni poeni, na 23%. MAJ 2010 So cel da spre~i kriza vo drugite zemji ~lenki na evrozonata, EU i MMF se soglasija da bide osnovan fond od 750 milijardi evra do 2013 godina. NOEMVRI 2010 Irska bara pomo{ od EU. Ministrite za finansii i MMF i pozajmija 85 milijardi evra za tri godini. JANUARI 2011 Irskiot parlament usvoi plan za drasti~no {tedewe.

MART 2011 Evropskiot sovet dade zeleno svetlo za Mehanizmot za postojana stabilnost (ESM). Dizajniran da dade efekti do sredinata na 2013, fondot }e vredi 700 milioni evra. APRIL 2011 Portugalija bara finansiska pomo{ od Portugalija MAJ 2011 EU i MMF potpi{aa paket pomo{ za Portugalija od 78 milioni evra. Za vozvrat, Portugalija veti deka }e sprovede ekonomski reformi i merki za {tedewe. JUNI 2011 Grcija planira novi merki

za {tedewe i za privatizacija. EU, ECB i MMF se karaat za idnata finansiska pomo{ za Grcija.

zemji pomalku raspolo`eni da ja finansiraat. Grcite }e pla}aat povisoki ceni za uvoz.

[TO AKO SE NAPU[TI EVROTO?

KAKO ]E GI POGODI DRUGITE ZEMJI? Ako Grcija go napu{ti evroto, nejzinite dolgovi kon stranskite banki i investitori } e bidat redenominirani vo novata valuta. Toa }e ima globalni ekonomski posledici, sli~ni na tie {to gi predizvika bankrotot na Leman Bradrs. Doverbata na investitorite }e se sru{i, turkaj}i gi drugite slabi ekonomii, kako Irska, Portu-

KAKO NAPU[TAWETO NA EVROTO ]E GI POGODI GRCITE? Toa }e ja oslobodi Grcija od fiksniot devizen kurs vo evrozonata, dozvoluvaj} i i da stane pokonkurenten izvoznik i poatraktivna turisti~ka destinacija. No, toa }e ima mnogu visoka cena. I ponatamu }e ja ostavi Grcija vo dolgovi, a drugite

GRCIJA-edno mitsko propa|awe

LI EVROTO? XEK STRO

PORANE[EN BRITANSKI MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI Evroto se soo~uva so bavna smrt. Zonata na zaedni~kata evropska valuta, vo koja ima 17 zemji-~lenki, ne mo`e pove}e da izdr`i vo sega{nata forma.

ANGELA MERKEL KANCELAR NA GERMANIJA Sekako deka go sakame evroto i ne sakame nekoja zemja da bankrotira. No, ne moème samo da pruàme solidarnost i zemjite da prodolàtt da rabotat kako porano.

HERMAN VAN ROMPUJ PRETSEDATEL NA EVROPSKIOT SOVETT Nie sme soo~eni so kriza vo koja se raboti za na{iot opastanok. Site mora da sorabotuvame za da go obez-bedime opstanokot na evrozonata. Ako evrozonata ne preìvee, nema da preìvee ni EU. na kapital se vlo{i i pokraj nejziniot ekonomski rast. Toa e vidlivo preku nagliot rast na kamatite na germanskite dràvni obvrznici i od zgolemuvaweto na osiguruvaweto vo slu~aj na nelikvidnost na zemjata. Premijata za osiguruvawe za Germanija na krajot od minatata godina porasna za 21%, a za [vedska i Norve{ka, koi nemaat evro, ostana ista. Toa e znak deka spasuvaweto na evroto Germanija }e ja ~ini mnogu. I pokraj toa, Germancite sakaat zemjata da ostane vo evrzonata. Germanija predloì da se formira fond za solidarnost za evrozonata, vo koj }e upla}aat ekonomski silnite dràvi, a od koj }e se finansiraat siroma{nite dràvi. A bidej}i Germanija so bruto doma{en

galija i [panija vo kriza. kriza DALI EVROTO TREBA DA SE NAPU[TI? Ekonomistite se podeleni. Mnogu velat ne bidej}i posledicite }e bidat tolku katastrofalni, {to ekonomiite od evrozonata nema da go dozvolat toa. Drugite velat deka ova e mo`no, kako privremeno re{enie.

proizvod izvod od 2.500 milijardi evraa e najsilna ekonomija, ekonomija taa i najmnogu }e pla}a. Evropskata komisija podgotvi stabilizaciski mehanizam, koj se temeli na finansiski garancii za zemjite od evrozonata. Toj }e i ovozmoì na Komisijata da se zadolùva na finansiskite pazari, so garancii od dràvite ~lenki na EU i od Evropskata centralna banka, a potoa tie pari }e im gi pozajmuva na zemjite koi se soo~uvaat so finansiski te{kotii. Toa bi bil evropski monetaren fond, koj }e deluva kako Me|unarodniot monetaren fond, odnosno }e im pomaga na dràvite so likvidnosni problemi i }e bara strukturni reformi za dolgoro~en rast.

KOI SE ALTERNATIVITE? Se dodeka gr~kite politi~ki lideri ne mo`at da gi ubedat gra|anite deka buxetskoto kratewe i polneweto na fondovite e klu~no za pla} awe na dolgovite, zemjata } e se dvi`i kon haos. Postoi i mo`nost, {to ja predlaga Germanija, dolgovite da se reprogramiraat na period

Vo me|uvreme, vrednosta na evroto e seriozno zagrozena i pa|a vo odnos na dolarot, {vajcarskiot frank, japonskiot jen i drugite silni svetski valuti, kon koi se svrtea investitorite. Pomo{ta {to ja davaat EU i MMF za Grcija dosega ne pomogna za popu{tawe na pritisokot vrz evroto bidej}i investitorite stravuvaat deka gr~kite dol`ni~ki problemi }e se pro{irat na drugite ekonomii od evrozonata. “Napu{taweto na evroto bi bilo pomaloto od dvete zla”, pora~uva Hans Verber Sin, pretsedatel na minhenskiot Institut za ekonomsko istra`uvawe. Nuriel Rubini od Wujor{kiot univerzitet ja poddr`uva ovaa ideja. Spored nego, edinstvenata {ansa za Grcija e da ja devalvira svojata valuta i taka da

stane pokonkurentna. Voveduvaweto na drahmata, me|utoa, ne bi bilo kraj na krizata. Taa so toa mo`e da se vlo{i i Evropskata monetarna unija na krajot da se podeli na grupa zemji so cvrsta valuta i na tie so sopstvena, no slaba valuta. Postoi u{te edna alternativa – Evropa vo koja razvieniot Sever pla}a finansiska pomo{ (namesto dava krediti) za siroma{niot i tro{axiski raspolo`en Jug.

15 DEFICITAREN BLOK Dr`ava

Grcija Irska Italija Portugalija [panija Slova~ka Slovenija Francija

Platen bilans (% od BDP)

Dr`aven deficit (% od BDP)

Rast na BDP vo 2010 (%)

Rast na BDP Udel na BDP od 2001 do vo evrzona (%) 2010

-10,60% -1,1 -3,2 -10,7 -4,8 -2,9 -0,7 -3,3

-9,6 -32,2 -5 -7,3 -9,3 -8,2 -5,8 -7,7

-4,2 -0,2 1,1 1,3 -0,2 4,1 1,1 1,6

2,3 2,6 0,2 0,6 2,1 4,8 2,7 1,2

2,5 1,7 16,8 1,9 11,5 0,7 0,4 21,2

Platen bilans (% od BDP)

Dr`aven deficit (% od BDP)

Rast na BDP vo 2010 (%)

Rast na BDP od 2001 do 2010

Udel na BDP vo evrozona (%)

3 1,7 4,5 1,3 4,8 8,4 5,2

-4,3 -4,8 -5,1 -3,1 -3,7 -1,8 -5,8

2 2 2,3 2,9 3,7 3,2 1,7

1,5 1,4 0,7 1,8 0,9 3 1,3

3,1 3,7 2,5 1,9 27,1 0,4 6,4

SUFICITAREN BLOK Dr`ava

Avstrija Belgija Danska Finska Germanija Luksemburg Holandija Izvor: Evropska komisija

Bu~kuru{ “Bu~kuru{ot na tehnokratskata ekonomija i nacionalisti~kata ideologija koi preovladuvaat vo javnite raspravi za idninata na evroto mnogu go ote`nuvaat uviduvaweto na propustite i presvrtite koi i dovedoa do negova kriza. Istorijata na EU, a posebno na evrzonata, sozdade sistemski makroekonomski neramnote`i: blok na suficitarni dr`avi na ~elo so Germanija i blok na deficitarni na mediteranskata periferija. Golemata recesija od 2008 godina gi turna najslabite ekonomii od deficitarniot blok vo kombinirana fiskalna i kriza na nadvore{niot dolg. Ekonomskata kriza na evropskata periferija sozdade i politi~ka napnatost pome|u Francija (vo deficit) i Germanija (vo suficit). Svetskata ekonomska kriza se pretvori vo politi~ka kriza na evrozonata”, smeta analiti~arot Ingo [mit.

od sedum godini. godini KOLKU SERIOZNA E KRIZATA? Najcrnoto scenario e globalna panika i rasproda`ba na pazarite. Francuskite i germanskite banki izlo`eni na gr~kiot dolg ostro }e go namalat kreditiraweto. Investitorite }e se pra{uvaat koj e sleden.

SCENARIJA

SCENARIO “TURKAJ PONATAMU” a~nata situacija }e prodolì se dodeka na site ne im stane jasno deka restruktuiraweto na dolgot na Grcija e neminovno. Gr~kata vlada e vo trka so vremeto da gi ispolni barawata na me|unarodnite kreditori i da se kvalifikuva za nova tran{a sveì pari {to }e ja spasat zemjata od bankrot. Vo momentov najva`niot prioritet e da obezbedi tran{a od 12 milijardi evra do 3 juli, kako del od paketot teòk 110 milijardi evra od EU i MMF. No, duri i gr~kiot parlament da gi izglasa novite merki na {tedewe – poka~uvawe na nekoi danoci, namaluvawe na tro{oci i privatizacija – potrebni za dobivawe na ovie 12 milijardi evra, toa }e donese samo privremeno olesnuvawe. Me|unarodnite pazari moè da se stabliliziraat dokolku EU se soglasi so noviot paket za spas vreden 120 milijardi evra, {to bi i dalo na Grcija vreme da ja restrukturira svojata ekonomija, da gi zgolemi dano~nite prihodi i na kraj, da se vrati na pozicija da pozajmuva od komercijalnite kreditori. [to }e se slu~i dokolku Grcija ne uspee da gi vra}a svoite dolgovi kako {to e dogovoreno? Vo toj slu~aj, }e mora da im priznae na doveritelite deka nema da gi dobijat site pari {to im gi dolì. Ovoj proces eufemisti~ki se narekuva “restruktirirawe na dolgot”. Za da uspee toa, tie {to poseduvaat gr~ki dràvni obvrznici }e treba da prifatat pomalku otkolku {to pobaruvaat – ili kaàno àrgonski da bidat „potstrièni”. Spored analiti~arite, toa “potstriùvawe” moè da bide pome|u 20% i 50%.

SCENARIO “PU[TAJ NIZ VODA” rcija da izleze od Evropskata unija. Ovoj poteg, barem zasega, e nezamisliv, a i samata Grcija nikoga{ ne bi se soglasila so toa. Za da se izbegne ova scenario, se razmisluva za izdavawe evroobvrznica koja }e ja polni Evropskata monetarnata unija so fiskalni ovlastuvawa za da ne zavisi od ad hok odlukite na dràvite. Drugi predlagaat nekoj vid bankrot na dràvi, no ne se znae koj }e go snosi tro{okot na bankrotot. [to ako se slu~i klasi~en bankrot na dràvata? Kolku stra{no moè da e toa? Pa, prili~no. Postra{no od bankrotot na Rusija vo 1998 godina i na Argentina vo 2001 godina, smetani zaedno. Posledicite }e bidat po~ustvuvani prete`no od golemite ekonomii na EU, koi se najgolemi doveriteli na Grcija. Germanskite i francuskite finansiski institucii poseduvaat okolu 70% od gr~kiot dolg i tie bi bile najte{ko pogodeni. ]e se naru{i kredibilitetot na ECB, a toa }e gi namali me|unarodnite investicii vo evrozonata. Bankrotot moè da gi uni{ti gr~kite banki, koi {to site zaedno se procenuva deka poseduvaat okolu edna ~etvrtina od gr~kiot dràven dolg. Tuka e i stravot od “zaraza”: poslabite ~lenki na evrozonata bi moèle da dobijat mnogu povisoki kamati na komercijalnite pazari na pari. Irska i Portugalija bi moèle da imaat potreba od ponatamo{ni paketi za pomo{ od EU i MMF.

SCENARIO “ODMOR OD EVROZONATA” o toa {to e vo evrozonata, Grcija ne moè da ja zgolemi svojata ekonomska konkurentnost preku devalvirawe na valutata. Nekoi analiti~ari izlegoa so pretpostavki Grcija da go napu{ti evroto, no ne za sekoga{. Toa zna~i da zeme svoeviden “odmor od evrozonata”, SCENARIO “FOND ZA SPAS” privremeno napu{taj}i go obvrskite {to gi a Grcija }e i se davaat se pove}e pari za finansirawe na nametnuva edinstvenata valuta i da se vrati dolgot, se dodeka za edna godina koga }e bide povtorno podgotvena. ne stapi na sila fondot za pos- Vo ova scenario, Grcija bi se vratila na drahmata po nov kurs: edno evro za edna tojana pomo{. Toga{ pomo{ta drahma. Potoa drahmata }e devalvira za bi bila pomalku politi~ki ~uvstvitelna za liderite na bogatite ~lenki od EU. Za edna ~etvrtina, a zemjata }e se vrati vo evrozonata po nekolku godini, po kurs, da da se pottiknat merkite na {tedewe, se re~eme, od 1,3 drahmi za edno evro. Vakva predlaga vrzuvawe na pravoto na glas merka sekako deka }e gi namali tro{ocite na dràvata vo instituciite na EU so odredena grani~na vrednost na deficitot za rabotna sila i }e go zgolemi izvozot. Me|utoa, }e go zgolemi obemot na gr~kiot i zadolùvaweto. dràven dolg.

GRCIJA-edno mitsko propa|awe

KOJ I ZO[TO DA JA SPASUVA GRCIJA?

ZA POPUSTLIVOSTA DOPRVA ]E PA\AAT VLADI

Re{enosta na Germanija i Francija da ja spasuvaat Grcija po sekoja cena stanuva pojasna ako se znae deka francuskite i germanskite banki se najizlo`eni kon gr~kiot dolg i deka vo slu~aj na bankrot, tie }e imaat desetici milijardi evra zagubi, koi }e mora da se pokrivaat so parite na site evropski gra|ani. BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA

DEJVID KAMERON

zdravkovska@kapital.com.mk

PREMIER NA VELIKA BRITANIJAA tkako na site po~na da im stanuva jasno deka spasuvaweto na Grcija od bankrot } e zna~i odobruvawe u{te eden paket finansiska pomo{ od 120 milijardi evra, pokraj onoj od 110 milijardi evra koj Grcite go dobija minatata godinaa, se poo~igledni stanuvaat konfliktite vnatre vo evrozonata okolu toa dali treba Grcija da se spasuva ili da se ostavi da bankrotira, koj treba da ja spasuva, od kade da se obezbedat parite za spas... Iako najgolem del od evropskite politi~ari smetaat deka Grcija mora da bide spasena od bankrot po sekoja cena, se poglasni stanuvaat barawata Grcija da ja napu{ti evrozonata i da se vrati na drahmata, odnosno da se ostavi da bankrotira bez da i se odobruva nikakva finansiska pomo{. Koga se razgleduva pra{aweto dali Grcija moè i treba da bide spasena, mora da se ima na um deka duri 70% od gr~kiot dolg, koj vo april dostigna 350 milijardi evra, e vo sopstvenost na stranski banki i kreditori. [to zna~i deka gr~koto prezadolùvawe vo izminatite godini bilo finansirano i poddrùvano od mnogu evropski i svetski banki. Se do denot D koga stranskite kreditori rekoa stop za finansirawe na prezadolènata gr~ka ekonomija. Angela Merkel, germanskata kancelarka, i francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi se najglasni deka Grcija mora da bide spasena od bankrot po sekoja cena, dodeka britanskiot premier Dejvid Kameron otvoreno zastana protiv spasuvaweto na najzadolènata evropska ekonomija. Na mnogumina vo evroznata ne im e jasno zo{to dvete vode~ki evropski ekonomii se soglasni da gi pla} aat smetkite od pregolemoto tro{ewe na gr~kite gra|ani? No, nivnata cvrsta pozicija stanuva mnogu pojasna ako se znae deka francuskite i germanskite banki se najmnogu izloèni kon gr~kiot dolg. Toa zna~i deka vo slu~aj na bankrot na Grcija, francuskite i germanskite banki }e mora da prokniàt ogromni zagubi vo nivnite bilansi. Bidej}i gr~kite dràvni obvrznici, koi bankite gi kupuvale vo izminatiot period so cel da i obezbedat pari na Gr-

Nema da ja spasuvame Grcija!

“Nie i posakuvame na Grcija izvlekuvawe od sega{nata situacija, no London e protiv toa site vo EU da go pomagaat pokrivaweto na nejzinite dolgovi. Stanuva zbor za problem so koj se soo~uva evrozonata, pa zatoa toj treba da se re{ava me|u nejzinite zinite 17 zemji zemjji ji ~lenki, ~~le lenki, bez vklu~uvawe na site 27 ~lenki k na EU koi k ne se vo zonata na edinstvenata evropska valuta. Vklu~uvaweto na britanskata vlada }e bide samo preku anga`iraweto na MMF, kade Velika Britanija e ~lenka”.

JORGOS PAPANDREU PREMIER NA GRCIJA

Izleguvaweto od evrozonata }e bide katastrofalno “Dolgot i deficitot se nacionalni problemi koi ja donesa Grcija vo situacija da go izgubi suverenitetot na dr`avata, no nie mora da izlezeme od ovaa situacija. Posledicite od izleguvaweto od evroto rofalni za semejstvata semejstvata j i evrozonata }e bidat katastrofalni ” i za kredibilitetot na zemjata”.

cija da go finansira dolgot, po eventualen bankrot bi bile samo bezvredno par~e hartija. Vo izminatite nekolku meseci germanskata kancelarka Merkel insistira{e i jasno ja uslovi pomo{ta od Germanija vo spasuvaweto na Grcija so zadolìtelno u~estvo na site banki i privatni finansiski institucii, kako penziski fondovi i osiguritelni ku} i, koi se sopstvencii na gr~ki dràvni obvrznci. No, se ~ini deka tvrdata pozicija na Merkel e ve} e omeknata. Po Berlinskiot samit, koj se odrà minatata nedela, Merkel i Sarkozi se soglasija deka bankite i privatnite kreditori }e u~estvuvaat vo spasuva~kiot finansiski paket za Grcija, no samo vrz dobrovolna osnova.

4,2% kamata pla}a Grcija na finansiskata pomo{ {to ja dobiva od MMF i Evropskata unija

70% od gr~kiot dolg e vo sopstvenost na stranski banki i istitucii

Toa zna~i deka vtoriot paket poddr{ka teòk 120 milijardi evra }e treba da se obezbedi prodolùvawe na rokot na otplata na gr~kite dràvni obvrznici od bankite i privatnite kreditori. Germanskite mediumi pi{uvaat deka maslino-

voto gran~e koe kancelarkata Merkel go ponudi za mir vo Evropskata unija } e ja ~ini mnogu skapo na doma{niot politi~ki teren i deka za ovaa popustlivost germanskata vlada predvodena od Merkel moè da padne od vlast. “Za Vladata na Germanija ova e zna~itelna promena vo stavot”, “Kancelarkata Merkel se povle~e od glavnoto barawe koe go ima{e Germanija”, pi{uvaat germanskite mediumi. Germanskite banki ve}e izrazuvaat podgotvenost da kupat novi gr~ki dràvni obvrznici, koi najverojatno }e gi izdade Grcija za da gi zameni starite koi istekuvaat i stigaat za naplata letovo. No, rejting agenciite ve}e predupredija deka sekoe olesnuvawe i prodolùvawe na otplatata

na dolgot na Grcija, makar toa bilo i “dobrovolno”, }e go smetaat za bankrot. So toa gi osuetija planovite na Germanija i Francija na mala vrata da ja spasat Grcija od bankrot so toa {to }e i ovozmo`at reprogramirawe na dolgovite. Velika Britanija e pak so sosema sprotiven stav. Iako i Velika Britanija ima interes da se za~uva stabilnosta na evrozonata, bidej}i nad 40% od britanskiot izvoz e vo zemjite od evrozonata, britanskite politi~ari javno i glasno ka`uvaat deka nemaat namera da u~estvuvaat direktno vo spasuvaweto na gr~kata ekonomija. Britanskiot premier Dejvid Kameron re~e deka e protiv toa da se koristat finansiskite mehanizmi na celata EU za sega{noto pomagawe na Grcija i na nejzinata ekonomija. “Nie i posakuvame na Grcija izvlekuvawe od sega{nata situacija, no London e protiv toa site vo EU da go pomagaat pokrivaweto na nejzinite dolgovi. Stanuva zbor za problem so koj se soo~uva evrozonata, pa zatoa toj treba da se re{ava me|u nejzinite 17 zemji ~lenki, bez vklu~uvawe na site 27 ~lenki na EU koi ne se vo zonata na edinstvenata evropska valuta. Vklu~uvaweto na britan-

skata vlada }e bide samo preku angaìraweto na MMF, kade Velika Britanija e ~lenka”, pora~a Kameron. Velika Britanija e relativno malku izloèna kon ekonomijata na Grcija, pa ottuka i ne bi bile direktno tolku mnogu zagrozeni od eventualen bankrot na Grcija. Britanski finansiski eksperti i politi~ari od redovite na vladeja~kata Konzervativna partija se poglasno sugeriraat deka EU ne treba pove}e da ja spasuva gr~akata ekonomija tuku deka zemjata treba da se ostavi da bankrotira, da izleze od evrozonata i da se vrati na svojata nacionalna valuta, drahmata.Toa spored niv bi bilo podobro re{enie i za evroto i evrozonata vo celina, a i za Grcija. No, na Grcija ne bi i bilo dobro sama. Brojkite pokaùvaat deka dolgot na Grcija dostignuva 350 milijardi evra, dodeka vkupnite godi{ni prihodi na gr~kata dràva iznesuvaat re~isi edna desetina od toa, odnosno okolu 40 milijardi evra, {to pokaùva deka Grcija ima mnogu mal kapacitet da go servisira dolgot. Tokmu zatoa gr~kiot premier Jorgos Papandreu e protiv napu{tawe na evroto uveruvaj}i gi gr~kite gra|ani deka toa bi bil najkratkiot pat do pekolot.

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

Komentari / Analizi

GERILA-MARKETING – NEOPHODNOST [TO POVIKUVA Sekoja

komponenta {to vi pomaga da go prodadete svojot proizvod e del od marketin{kiot proces. Nieden detaq ne e neva`en. Osven toa, kolku {to e positen detaqot, tolku mu e pova`en na klientot. Kolku poskoro }e go sfatite toa, tolku podobri }e bidete vo marketingot

ko ste pretpriema~, gerila-marketingot vi e popotreben pove}e od koga bilo za{to konkurenci jata e po pametna, posofisticirana i poagresivna od koga bilo porano. Toa ne e problem za “gerilcite”. Da re~eme deka imate dobro biznis-iskustvo i deka ste verzirani vo osnovite na marketingot {to go praktikuvaat golemite korporacii. Prekrasno. Za moment zaboravete na toa kolku {to e mo`no. Va{iot marketin{ki plan e mnogu poinakov od toj na po~ituvanite ~lenovi na Fortuna 500. Nekoi principi mo`ebi se sli~ni, no detalite se razli~ni. Tuka bi bila dobra analogijata so Adam i Eva, koi vo princip bile mnogu sli~ni, no imale nekoi presudni razliki fala mu na Boga za toa. Vo gerila-marketing se zapnuva so site sili i toj e neophoden za uspeh vo pretpriemni{tvoto. Gerilamarketingot im e prakti~no nepoznat na golemite korporacii, iako nekoi od niv poleka po~nuvaat da sfa}aat za {to se raboti. Bidete blagodarni za toa {to titanite retko praktikuvaat gerilamarketing za{to golemite

korporacii ja imaat prednosta na kupi{tata pari {to malite biznisi gi nemaat. Marketingot e bolno baven proces so koj gi premestuvate lu|eto od nivnoto mesto pod sonceto na nivnoto mesto na va{ata lista na klienti, ne`no fa}aj}i go nivniot na~in na razmisluvawe, no taka {to ve}e nikoga{ nema da go ispu{tite. Sekoja komponenta {to vi pomaga da go prodadete svojot proizvod e d el od marketin{kiot proces. Nieden detaq ne e nevaèn. Osven toa, kolku {to e positen detaqot, tolku mu e povaèn na klientot. Kolku poskoro }e go sfatite toa, tolku podobri }e bidete vo marketingot. A kolku podobri }e bidete vo marketingot, tolku pove}e pari }e zarabotite. Ne zboruvam za proda`bata, zboruvam za profitot - krajnata cel. Toa e dobrata vest. Lo{ata e toa {to eden den ve}e nema da bidete pretpriema~. Ako postapuvate pravilno, spored principite na gerilamarketingot, }e stanete bogati i slavni i ve}e nema da go imate toj gladen mentalitet na ispien pretpriema~. Koga }e dojdete do taa faza, toga{ moè da se povle~ete vo kni`nite formi na mar-

ketingot za{to dotoga{ }e bidete premnogu obzemeni od vrabotenite, od tradicionalnite nastani, dokumentacijata, nivoto na upravuvawe i birokratijata za da bidete dovolno fleksibilni za gerila-marketingot. Kako i da e, takvata sostojba verojatno nema premnogu da vi pre~i. Sepak, i Koka-Kola, Majkrosoft, Prokter i Gembl i Ford po~nale kako pretpriema~i. Bidete uvereni deka tie gi praktikuvale tehnikite na gerila-marketingot kolku {to moèle vo svoeto vreme. Isto taka, moè da bidete uvereni deka denes se zanimavaat so marketing od u~ebnicite i se somnevam deka àlat poradi toa. So tek na vreme kompaniite {to denes doprva se osn ovaat, koi gi vodat pretpriema~i, }e gi nadminat dene{nite magnati. Toa }e bide rezultat od kombinacija na faktorite, a marketingot }e bide samo eden od niv. Slobodno smetajte na toa. Vo SAD postojat iljadnici mali firmi. Mnogu od niv nudat vrvni proizvodi i mnogu poèlni uslugi. No, pomalku od desettina od 1% od tie firmi }e dojdat do fenomenalen finansiski uspeh. Neulovliviot faktor {to ja

pravi razlikata me|u toa da bidete vo `oltite stranici i da bidete zapi{ani na Wujor{kata berza e marketingot na proizvodot ili uslugata. So gerila-marketingot go imate v raka k lu~ot za vleguvawe vo maliot procent pretpriema~i {to odat dokraj. So sfa}aweto na faktot deka mnogu aspekti na va{eto rabotewe spa|aat vo marketingot, vie ve}e ste vo prednost nad konkurencijata, koja ne ja gleda razlikata me|u oglasuvaweto i marketingot. Kolku ste posvesni za marketingot, tolku pove}e }e mu obrnuvate vnimanie. Bi oti{ol duri i tolku daleku da pretpostavam deka pomalku od 10% sopstvenici na mali i novi firmi istra`ile samo desetina vidovi marketin{ki alatki od site {to im se na raspolagawe. Me|u niv se: stranicata na Internet, anketite, proda`nite pisma, tele-marketingot, bro{urite, malite oglasi, nadvore{nite natpisi, direktnata po{ta, primerocite, seminarite, demonstraciite na proizvodot ili na uslugite, sponzorskite slu~uvawa, izlo`bite i saemite, pe~atenite maici, odnosite so javnosta, prebaruva~ite, specijalnite

vidovi oglasu vawe kako pe~ateni penkala i oglasuvawe vo òltite stranici, vo vesnicite, vo spisanijata, na radioto, na televizijata i preku bilbordi. Gerila-marketingot bara da go istraìte sekoj od ovie marketin{ki metodi i mnogu drugi, a potoa da ja upotrebite kombinacijata na metodi {to najdobro odgovaraat za va{eto rabotewe. Niedna reklamna agencija ne e specijalizirana za gerila-marketing. Pove}eto ja nemaat vistinskata pretstava za toa koi taktiki na oglasuvawe i marketing ja pravat rabotata uspe{na. Tie agencii moèa da im pomognat na krupnite yverki, no bea bespomo{ni bez silnite muskuli na kupi{tata pari. I kade toga{ da se obratite za pomo{? Prvoto mesto e gerila-marketingot. Potoa, iskoristete gi svojata fantazija i energija. I na krajot, verojatno }e mora da barate sovet od profesionalec za marketing i oglasuvawe vo oblastite vo koi gerila-marketingot se preklopuva so tradicionalniot marketing. Sepak, ne o~ekuvajte deka profesionalcite }e bidat tolku hrabri vo rovovite kako vas.

TEODOR ALEKSOV

specijaliziran vo oblastite na gerila-marketing™, usluga kon klientite i komunikaciski ve{tini. Predava~ na obukata “Gerila-marketing na Internet” www.tsl.mk

Tie verojatno poka`uvaat najdobri rezultati samo od udobnata kancelarija vo otmena delovna zgrada. Gerila-marketingot podrazbira prepoznavawe na izobilieto mo`n os ti i eksploatirawe na sekoja od niv. Problemite vo marketingot, za kakov proizvod i da se raboti, se neizbe`ni. Re{ete gi tie problemi, a potoa po~nete da barate novi problemi za re{avawe - problemite na sega{nite i na potencijalnite klienti. Firmite {to gi re{avaat problemite imaat pogolema {ansa da uspeat otkolku tie {to ne gi re{avaat. Denes, koga vremeto e i pova`no od parite, }e cvetaat firmite {to im go {tedat vremeto na lu|eto. Zo{to? Nedostigot od vreme e problem i s$ pogolem broj lu|e vo industrijaliziranite op{testva toa go gledaat kako problem. Industrijata za za{teda na vreme }e stane isklu~itelno va`na i vo na{eto op{testvo.

ALATKI ZA GRADEWE NA LI^NIOT BREND (1)

BIDETE IZVR[EN DIREKTOR NA SOPSTVENATA KARIERA

idninata koja ve}e se slu~uva vo edna kompanija polesno }e se vraboti lice koe e svesno za li~nite vrednosti, ve{tini i negovata unikatna prednost na pazarot. Liceto koe znae to~no {to mo`e da & ponudi na kompanijata i na koj na~in }e pridonese kon nejziniot uspeh e toj {to ja dobiva rabotata. I u{te pova`no – liceto koe ZNAE sevo ova da go komunicira na jasen i ubedliv na~in!

ovoto vreme razviva nova oblast koja e proizvod na vkrstuvawe na dve dinami~ni i vrvno kreativni poliwa – MARKETINGOT i ^OVE^KITE RESURSI. Rabotata ne e ve}e samo rabota – taa e KARIERA. Vrabotenite ne se samo izvr{iteli na odredeni zada~i – tie se “proizvoditeli” na vrednost vo samata kompanija, mikro–firmi - poedinci koi se najmeni da proizvedat, sprovedat, izmislat vozbudlivi i unikatni proekti za kompanijata. Da nosat i zadr`uvaat klienti. Tie, a ne ma{inite ili alatkite {to gi imame vo kompanijata se vrednosta so koja edna kompanija ja meri svojata sila na pazarot. Lu|eto kupuvaat od lu|e so koi imaat dobri odnosi, a ne od kompanijata. Tokmu poradi ova, sekoj od nas kako “vraboten” ima potreba da se razbere sebesi kako BREND, kako nekoj koj nudi odredeni uslugi i re{enija na kompanijata vo koja raboti. Vo idninata koja ve}e se slu~uva vo edna kompanija polesno }e se vraboti lice {to e svesno za li~nite vrednosti, ve{tini i negovata unikatna prednost na pazarot. Liceto

koe znae {to to~no moè da & ponudi na kompanijata i na koj na~in }e pridonese kon nejziniot uspeh e toj {to ja dobiva rabotata. I u{te pova`no – liceto koe ZNAE sevo ova da go komunicira na jasen i ubedliv na~in! Vratite na kompaniite se otvoreni za profesionalcite koi imaat jasna vizija za svojata kariera i znaat na koj na~in taa vizija moè da se vklopi vo vizijata i potrebata na kompanijata. Lu|eto koi vladeat so osnovnite alatki na marketingot i odnosite so javnosta (so razli~nite celni javnosti) i moàt istite da gi primenat na LI^NO nivo na nivo na LIÊN BREND se idnata konkurentna rabotna sila! Vo svojata kniga “Talent – razvij go, prodaj go – bidi TALENT!” (2005) svetski poznatiot avtor, profesor, inspirativen govornik i tn. über-guru na menaxmentot, Tom Piters, poso~uva nekolku klu~ni aspekti va`ni za sekoj profesionalec koj smeta na svoja idna dobra pozicija na pazarot. Bez razlika na koja pozicija se nao|ame, za li~niot imix i pozicioniraweto na pazarot vaàt istite marketing-pravila kako za edna kompanija... i u{te nekolku koi se specifi~ni!

Vo ponatamo{niot tekst }e razgledame nekoi od ovie interesni ukaùvawa na tema LI^NO BRENDIRAWE ili LIÊN BREND! LIÊN BREND – VE]E NE E OPCIJA Ne se raboti za toa da se otkaète od rabotata koja ja imate. Se raboti za toa da go kreirate noviot LIÊN BREND, koj vo momentot ja raboti rabotata koja ja raboti. Na primer, rabotite na postavuvawe na nekakov sistem vo organizacijata ili na nekakov proekt... i dodeka kompanijata vo koja ste vo momentot prodolì da nudi takvi interesni proekti za vas – tamu ste! I ne samo toa, proektite {to gi rabotite treba da ja zgolemuvaat va{ata prednost I VREDN OS T na pazarot – ZNA-ÎTELNO. Barajte i sozdavajte proekti (rabotni mesta) koi go zbogatuvaat va{iot brend. OD KADE PO^NUVA? Koj sum jas? Zo{to sum tuka? Kako sum poinakov od drugite? [to e toa {to e unikatno {to moàm da go ponudam? Kako moàm da napravam nekoja dramati~na razlika za kompanijata ili

svetot okolu mene? Na kogo se obra}am? Ako ovie pra{awa vaàt za sekoja kompanija, proizvod ili usluga – sekako vaàt I ZA VAS! MARKETING-MARKETING-MARKETING Toa {to nekoga{ go rabotea samo izbrani profesionalci vo kompaniite sega e li~na potreba. Vremeto na rabota vo ista kompanija koja trae celiot ìvoten vek – pominuva! Rabotite na raz-li~ni proekti, so novi lu|e, se prijavuvate za novi pozicii. Na sekoj ~ekor gi prodavate i reklamirate va{ite ve{tini, interesi, toa {to go sozdavate kako vrednost = kompanijata nare~ena JAS DOEL! MAJSTORSTVO VO OBLASTA. KOMPETENTNOST. Vo red e da ste upateni vo nekoja oblast i dobro da ja rabotite. No, ne e DOVOLNO! Za da preìveete vo novata LIÊN BREND era mora da bidete OSOBENO DOBRI vo ne{to {to ima specifi~na ekonomska vrednost! So drugi zborovi, da razviete VRVNO MAJSTORSTVO! DA BIDETE TOLKU DOBRI [TO NIKOJ (ISKRENO) NEMA DA MO@E DA GO PORE-

KNE TOA! I u{te pove}e – setete se na nekoj vrven akter ili sportist koj imal dolgotraen uspeh i bil vrven. Toa se navistina posveteni lu|e koi so strast i kontinuirano rabotat na nivniot “zanaet”. Istoto vaì i za sekoj profesionalec od novata era. POVE]E VE[TINI, OBLASTI, PROEKTI ISTOVREMENO - I TOA SO NASMEVKA! Majstorstvoto e odli~no, no isto taka i sposobnosta za rabota na nekolku raboti istovremeno! Nekolku proekti, koi treba da se gotovi “v~era”, promena na rabotite nekolkupati vo denot – FLEKSIBILNOST, toa se novite ve{tini*. I seto toa bez namr{teno lice, tuku so {iiiiiroka nasmevka i duh! Ova e ne{to so {to prirodno mora da se nosi LI^NIOT BREND! *Spored nekoi istraùvawa, sposobnosta da se rabotat pove}e raboti istovremeno i snao|aweto vo nepoznati okolnosti genetski pove} e im “leì” ènite. Taka, vo sekojdnevniot ìvot tie ne samo {to òngliraat so obvrskite na rabota, doma, se griàt za nekolku generacii vo semejstvoto, tuku

NATA[A IVANOVSKA Sertificiran sovetnik za razvoj na kariera - GCDF natasakiril.ivanovska@gmail.com Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera ASK www.askariera.webs.com

imaat i mo`nost polesno da fatat ~ekor so postojanite promeni. Ni{to ne e isto kako v~era, sekoj den e nov predizvik! Toa ènite go prifa}aat kako normalna rabota (sekoj {to ima dete pod 10-godi{na vozrast znae to~no na {to se misli tuka). OD GRE[KITE SE UÎ... Se raboti pove}e i so toa pove}e se gre{i. Od gre{kite se u~i i se inovira. Inovaciite se tie {to SOZDAVAAT prednost... i vrednost za kompanijata. Kompaniite koi imaat razbirawe za ova se tie {to }e uspeat. Isto i liderite LI^NIOT BREND! Sposobnost da se nasmeeme na gre{kite i da gi pretvorime vo mo`nost za u~ewe - nie li~no i za na{e dobro, pred da mislime na {efot koj moè da n$ otpu{ti. Rabotete i GRE[ETE, no pametno i so namera da steknuvate iskustva koi ve pravat podobri profesionalci – i podobar BREND! prodolùva

Feqton

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

VODENATA KOCKA

KAPITAL / 24.06.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti-~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

ARHITEKTONSKA RAPSODIJA VO SINO PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

pored tradicionalniot kineski koncept za svetot, zemjata ima oblik na kocka, a trkalezna forma imal samo rajot. Poa|aj}i od ovaa paradigma, vo presret na Olimpiskite igri, koi od druga strana go sobiraat celiot svet, kineskite arhitekti se dosetija eden od objektite, pokonkretno Nacionalniot centar za vodeni sportovi vo koj }e se odr`uvaat del od igrite, da bide kockata od nivnata mitologija. Me|u drugoto, formata kocka dominira i vo anti~kite kineski gradbi, pa noviot dizajn na Nacionalniot akva-centar vo Peking, edno od novite svetski ~uda, ostana da svedo~i za kontinuitetot koj e edna od glavnite karakteristiki na kineskata kultura. Ovaa gradba me|u drugoto e poznata i kako Vodenata kocka. Se nao|a vo neposredna blizina na Nacionalniot stadion vo Peking i e izgradena na osnova na proekt od Herzog & de Meuron Architekten, {va-

Nacionalniot centar r za vodeni sportovi r vo Peking,, kogo u{te u go vikaat i Vodenata kkocka, k e mega gradba b koja k j Kinezite K ja j izgradija j vo presret na Olimpiskite O k igri vo 2008 godina. Po izgradbata, dizajnot na ova zdanie dobi mnogu nagradi, a negoviot nadrealen izgled, koj osobeno pleni po zajdisonce, stana u{te edno obele`je na zemjata so najbrzoraste~ka ekonomija jcarskata arhitektonska firma koja ja proektira{e i Alianz arenata vo Minhen. Po zavr{uvaweto na Olimpiskite igri na koi vo 2008 godina doma}in be{e Kina, ednata polovina od ova zdanie be{e transformirana vo voden park. Za ovaa transformacija bea potro{eni 200 milioni kineski juani, a podnoveniot objekt be{e povtorno otvoren za javnosta pred pomalku od edna godina. So transformacijata se promenija i nekoi detali vo invertarot. Kapacitetot na sedi{ta dodeka se odr`uvaa Olimpiskite igri be{e 17 iljadi, no po novite grade`ni zafati toj se namali na 7.000 sedi{ta. Izgradbata na ova moderno ~udo po~na vo 2003 godina. Taa godina vo juli, dizajnot na Vodenata kocka pobedi na internacionalniot arhitektonski natpre-

BEIJING STATEOWNED ASSETS MANAGEMENT CO. LTD. ako sopstvenik, so Nacionalniot centar za vodeni sportovi vo Peking upravuva, menaxira i operira Beijing State-owned Assets Management Corp. Ltd. Vkupnata investicija za celiot proekt, spored niv, iznesuvala 100 milioni amerikanski dolari. Inaku ovaa kompanija e dr`avna investiciska kompanija avtorizirana od lokalnata vlast na Peking, so cel da se zgolemat kapitalnite operacii. Do krajot na minatata godina, kompanijata poseduvala aktiva od 46,8 milijardi kineski

var, na koj se natprevaruvaa vkupno 10 predlozi za noviot proekt. Otkako zavr{i taa faza, vedna{ se po~na so izgradba vo koja u~estvuva{e konzorcium sostaven od PTW Architects, avstraliska grade`na firma, Arup, internacionalna inènerska grupacija kineskata dràvna korporacija za izgradba i inènering CSCEC i kompanijata CCDI od [angaj. Se razbira, vakviot spoj od stru~waci, donese porasko{na ideja za noviot objekt, pa spored podatocite koi moè da se najdat na Internet, avstraliskite partneri predloìle kockata odnadvor da izgleda na “meuri od sapunica”, so {to }e referira na toa deka e objekt vo koj ima voda. Ovaa ideja, reciklirana niz kineskiot filter, na krajot rezultira{e so koristeweto na tridimenzionalnata geometriska

juani. Taa gi gradi glavnite proekti vo Peking, koi se fokusirani na nekolku poliwa, kako fiansiski

forma koja se vika Veri-Felan struktura (Weaire-Phelan structure), koja pretstavuva idealna sapunica od ednakvo golemi meur~iwa. Taa stana za{titen znak na fasadata od celoto zdanie. Inaku, rekordot koj go dr`i ovaa gradba se odnesuva na nejziniot sostav. Imeno, Vodenata kocka so svoite 100 iljadi metri kvadratni povr{ina, pretstavuva najgolemata gradba napravena od plastika! Se razbira, ne e toa obi~na plastika, tuku se raboti za etilen tetrafluoretilen, proizvod so visoka rezistencija od korozija i toplina. Vnatre vo Vodenata kocka se nao|aat nekolku funkcionalni delovi, kako {to se vodeniot park, spa zonata, pove}e restorani i barovi i, se razbira, prodavnicata za suveniri. Za vreme na Olimpijadata, vo bazenot koj e vnatre vo Vodenata kocka, a koj e za

servisi, moderni fabriki, kultura i kreativnost, za{tita na okolinata, urban razvoj i novi energii.

eden metar podlabok od site Olimpiski bazeni vo svetot, no i eden od najdobro dizajniranite, bea probieni 25 svetski rekordi. Nekoi smetaat deka vo ova pomognale izumite na kineskite nau~nici, koi smislile kako da se apsorbiraat branovite, za plivaweto da bide mnogu “pomazno”. Popularisti~ki,

ovoj bazen e “najbrziot” vo svetot. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete druga kineska megagradba, Svetskiot finansiski centar vo [angaj. Ova zdanie go vikaat i “superzgrada”, bidej}i vnatre ima s$, od prodavnici i kancelarii, do hoteli i trgovski centri.

NAGRADI odenata kocka dobi mnogu priznanija i nagradi od svetskite renomirani organizacii za arhitektura: 2004 godina proektot be{e pretstaven na Veneciskoto Bienale, kade {to dobi nagrada za najdobro ostvaruvawe od sekcijata “Atmosfera”; 2006 godina magazinot “Popularna nauka” (Popular Science) za proektot dade priznanie kako Najdobiot in`enering vo godinata; 2008 godina Vodenata kocka be{e “Proekt na godinata” spored Avstraliskiot institut za proekten menaxment; 2009 godina, pak, ja dobi najgolemata britanska nagrada za in`enerska inovacija, MacRobert Award.

Oglasi / Proda`ba / HR

KAPITAL / 23.06.2011 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT Izvor: Prva Detska Ambasada Me|a{i Objaveno: 22.06.2011 Prvata detska ambasada vo svetot Me|a{i bara lu|e so energija, posvetenost, kreativnot i podgotvenost da gi prifatat na{ite vrednostili~en integritet,podgotvenost za pomo{ na drugite osobeno decata i posvetenost kon misjata za pomo{ i za{tita na decata i razvoj na gra|anskoto op{testvo za anga`irawe na koordinator na

proekti. Potrebni kvalifikacii: 1. Zavr{eno minimum VSS/VII1 2. Minimum 3 godini rabotno iskutvo na sli~ni proekti 3. Odli~no poznavawe na govoren i pi{an angliski 4. Sposobnost za aktivno slu{awe i odli~ni komunikaciski ve{tini 5. Organizatorski sposobnosti i sposobnost za rabota pod pritisok 6. Inicijativnot i sposobnost za timska rabota 7. Sledewe na fondovi, podgotovka na predlog proekti, navremeno aplicirawe kon fondacii, ambasadi i socijalno

odgovorni kompanii, poznavawe na procesot na izrabotka na proektni izve{tai 8. Iskustvo vo obezbeduvawe fondovi za odr`livost na aktivnostite na SOS linijata preku aktivnosti za samoodr`livost, preku specijalni nastani i drugi aktivnosti 9. Odgovornost vo izvr{uvaweto na postavenite zada~i 10. Odli~no poznavawe na MS Office programite 11. Voza~ka dozvola B kategorija 12. Odr`uvawe na komunikacijata so drugi SOS linii ~lenki na CHI i obezbedu-

vawe na godi{na ~lenarina za ovaa internacionalna mre`a Site zainteresirani koi gi ispolnuvaat ovie uslovi mo`e da dostavat kratka biografija, pismo za motivacija i fotokopija od diploma za zavr{eno obrazovanie i da gi pratat na na{iot email sos@childrensembassy. org.mk ili info@childrensembassy. org.mk so naznaka “za Oglas” ili na adresata: Prva detska ambasada vo svetot Me|a{i, ul. Kosta Novakovi} 22a, 1000 Skopje, najdocna do 30.06.2011 godina. Selektiranite

kandidati koi gi ispolnuvaat uslovite }e bidat povikani na razgovor. Zadol`itelna e probna rabota vo forma na volontirawe so skrateno rabotno vreme vo traewe od 3 meseci. MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 20.06.2011 Matriks,firma za rezervni delovi za patni~ki i teretni motorni vozila,raspi{uva oglas za : 1. Brend

menaxer – 1 izvr{itel Uslovi: Odli~no poznavawe na rabota so kompjuteri (MS Excel prioritet) Stranski jazik ( angliski obavezno ) - Rabotno iskustvo i iskustvo vo rabota vo dejnosta }e se smeta za prednost Vo kolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi i imate `elba za rabota vo na{iot tim,prijavite so CV ispratete gi najdocna do 25 juni na slednata adresa: Matriks,ul.Ka~ani~ki pat bb,p.faks 1157, 1000 Skopje ili na automatrix@matrix.com.mk

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni- septemvri 2011 godina Sala 53 na IV kat Stopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl. STEPENI: 1. Elementary 2. Pre-Intermediate 3. Intermediate 4. Upper-intermediate Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik. Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot. Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli. Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo. Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust. KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk