316-27.06.2011 by Kapital Media Group

ponedelnik. 27 juni. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.593,34 МБИД 2.637,95

ОМБ 117,31

0,09% -0,06% -0,11%

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,61 42,80 68,99

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

MERKATOR V.S. KONZUM SE FORMIRA TRGOVSKI GIGANT NA BALKANOT?! STRANA 12-13

DEBEQAK MERKATOR NASKORO!!! MESE^NIK

TODORI] KONZUM NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

ponedelnik. 27 juni. 2011

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

3.000

МБИ10

2.800 2.600 2.400

2.200 2.000 1.800 06/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Zelen~ukot i za xabe pari nikoj ne go kupuva STRANA 2-3

analiza Mitovi

{to treba da gi zakopame, pred tie da ne zakopaat nas !

STRANA 6-7

Naskoro i invesinves ticiska ““TAJNA TAJNA VE^ERA” AA””

STRANA 10-1 10-111

KOLUMNA ^AMINSKA JASNA ^AMINS SKA [PARKASE BANKA A

PERSONALN PERSONALNO NO BANKARSTVO O– TREND VO SOVREMENOTO SOVREMENO OTO O BANKARSKO O RABOTEWE STRANA 2

VOVEDNIK D PETROVSKI IGOR PETROVSK KI

SO SILA MO@AM DA A TI ZEMAM, A NE I DA TI DADAM! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 27 JUNI 2011

SO SILA MO@AM DA TI ZEMAM, A NE I DA TI DADAM!

Edna gospo|a, sopstvenik na konsultantska ku}a od Skopje, ~ij{to klient me|u drugite e i stranski investiciski fond, denovive mi se poàli za slednava rabota. Fondot, mi veli taa, e zainteresiran za investirawe vo makedonski kompanii, kade {to bi vlegol so sveì pari vo nivnata sopstveni~ka struktura, za potoa, otkako kompanijata bi postignala rast i razvoj, da izleze od nea, so soodvetno ostvaren profit, se razbira. Ovie investiciski fondovi, t.n. ekviti fondovi spored zapadnata terminologija, ne se nepoznata rabota vo makedonskata ekonomija, vpro~em, nekolku poznati doma{ni firmi ve} e iskoristija vakov vid finansirawe na svojot razvoj izminative godini, pomalku ili pove}e uspe{no. Gospo|ata ispratila mejlovi do topmenaxerite i sopstvenicite na pedesetina makedonski kompanii, pomali i pogolemi, pretstavuvaj}i go fondot i baraj}i od niv kusi podatoci za raboteweto i {to mislat tie za mo`nosta stranski kapital da vleze vo nivnata kompanija. Povraten odgovor dobila samo od dve kompanii?! I toa po nejzino insistirawe zatoa {to bila dobar prijatel so nivnite sopstvenici. A, sorabotka i kontakti imala i so site ostanati kompanii, koi voop{to ne pratile nikakva povratna informacija. Vo uslovi koga re~isi nema kompanija {to ne se àli na te{kiot pristap do bankarski krediti, da pokaè{ totalna nezainteresiranost za kakov bilo alternativen na~in na pribirawe sveì

pari, ednostavno e nedozvolivo. Isto kako {to e nedozvolivo na seminarot {to Makedonska berza go organizira{e so cel na kompaniite da im go dobliì konceptot na inicijalna javna ponuda na akcii (IPO), da se pojavat “dvajca bez trojca” biznismeni. Zna~i, ne samo {to nemaat poim {to zna~i toa IPO, tuku makedonskive direktori ne sakaat nitu da nau~at zo{to emituvaweto akcii preku berza ili korporativni obvrznici e dobro re{enie za finansirawe na nivniot razvoj. U{te potragi~no e {to od 33 kompanii {to kotiraat na oficijalniot berzanski pazar, samo dve ispratile svoi pretstavnici na seminarot, iako toj be{e namenet i za tie firmi {to se ve}e prisutni na berzata, a moàt da emituvaat novi akcii. Na{iot narod rekol deka so sila nikomu ne moè{ da mu dade{ ne{to, moè{ samo da mu zeme{. A, doma{nite firmi se pla{at deka preku vleguvaweto na tu| kapital vo sopstveni~kata struktura, dali preku equity fondovi ili preku emituvawe akcii, }e im bide odzemen del od kontrolata vrz firmite, kade {to se menaxeri, sopstvenici ili i ednoto i drugoto istovremeno. Tokmu poradi ovoj niven strav treba da gi posetuvaat obukite kade {to im se objasnuva deka ne e s$ ba{ taka crno vo idejata i nekoj drug da stekne par~ence sopstvenost vrz nivnoto “~edo”, a kompanijata dokolku se pojavi na berza, }e treba transparentno da raboti. Za~maeni vo svojata ubedenost deka tie s$ znaat najdobro i deka nema {to nim nekoj da im se “me{a vo {tipki”, ne sakaat da sfatat deka transparentnosta pred investitorite moè da im donese samo pozitiven efekt. A, i tie

ИGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk igo igor@kapital g r@k @ api p tal.com.mk com mk

{to malku od malku sfa}aat, gi mrzi da se ispotat malku, da potro{at nekoj denar za podgotovka za dokumentacija i sl. Nim im e polesno da ja verglaat istata plo~a poslednive 15 godini: skapi krediti, bankite ne go sledat biznis-sektorot, toa, pak toa... Nekoga{ kamatite bea po 25%, sega se dostapni i linii so kamati od po 7-8% i pomalku, a tie si prodolùvaat so svojata mantra, deka glaven vinovnik za nivnite problemi se skapite krediti. Kolku treba da se kamatnite stapki za da bidat povolni? I koj propadnal vo biznisot poradi 1 ili 2% razlika vo kamatata?! Problemot e {to ne moàt da zemat nikakov kredit, {to ekonomskata kriza gi napravi parite pomalku dostapni, a }e bide u{te pote{ko gledaj}i gi problemite na me|unarodnite pazari na kapital, osobeno vo evrozonata. Ne slu~ajno, evropski i amerikanski kompanii se potepaa da pravat IPO na aziskite berzi, koi se vo podem, samo za da privle~at {to pove}e kapital, koj{to stanuva ponedostapen od konvencionalnite izvori. O~igledno sfa}aat deka drugo ~are nema. Dodeka na{ive, }e si prodolàt so svoite pla~ki. Oti taka im e najlesno.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

ljadi 152 u~enici zavr{ija osnovno obrazoI vanie vo u~ebnata 2010/2011 godina. Vo site dràvni sredni u~ili{ta, pak, obezbedeni se vkupno 35.223 u~ili{ni mesta. Soglasno so izmenite na Zakonot za sredno obrazovanie, srednoto obrazovanie od u~ebnata 2008/2009 godina e zadolìtelno za site u~enici. Od u~ebnata 2011/2012 godina vo tri sredni u~ili{ta se voveduvaat novi profili atraktivni za pazarot na trudot i toa, vo SOU “Van~o Prke” – Vinica, vo tekstilno–koàrskata struka se voveduva obrazovniot profil konfekciski kompjuterski operator, vo SOU “Dimitar Miras~iev” – [tip, vo tekstilno–koàrskata struka se voveduva obrazovniot profil konfekciski kompjuterski operator, a vo SUGS “Zdravko Cvetkovski” - Skopje, vo grade`no-geodetskata struka se voveduva obrazovniot profil tehni~ar dizajner za vnatre{na arhitektura

“KAPITAL” REPORTA@A: KRIZA VO OTKUPO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ZELEN^UKOT I Z NIKOJ NE GO KU

Otkupniot centar na Agrokor e vo golem del izgraden, a otvoraweto e zaka`ano najdocna do 15. juli. No, za razlika od lani, koga Agrokor otkupi 20 milioni toni zelen~uk, ovaa godina pobaruva~kata e dvojno namalena. ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Ranogradinarskite proizvodi godinava vo Strumi~ko se prodavaat za xabe pari, no nikoj ne gi saka. Niskite ceni i malata pobaruva~ka go zedoa danokot od zemjodelcite koi minatata godina uspeaja da go prodadat celoto proizvodstvo. Proda`bata be{e namalena u{te na po~etokot od sezonata, no bakterijata e{erihija koli doturi maslo na ognot. Zemjodelcite se vo panika bidej}i nema koj da im gi otkupi piperkite i domatite, a krastavicite ve}e gi uni{tile zo{to nikoj ne gi sakal. Velat deka poradi golemata pobaruva~ka lani godinava zasadile pove}e, no nema da prodadat ni polovina od proizvedenoto. Minatata godina celoto proizvodstvo na domati i piperki bilo izvezeno vo Srbija, Albanija i vo Bugarija. Zemjodelcite alarmiraat deka ovaa godina dvojno e namalena pobaruva~kata od ovie pazari, bidej}i i tamu e

zgolemeno doma{noto proizvodstvo. Se pla{at deka duri ni o~ekuvanoto otvorawe na otkupniot centar na Agrokor vo Strumica, zakaàno za krajot na juni, nema da promeni ne{to. Tie baraat dràvata itno da prezeme merki, pred s$ za otvorawe novi pazari za plasman na doma{nite zemjodelski proizvodi. “Kapital” poseti del od strumi~kite sela i se uveri deka zemjodelcite se soo~uvaat so golema kriza. Kamioni polni so piperki, domati, zelka, morkovi ~ekaat kupci na pazarot na golemo vo Strumica. Ako minatata godina u{te vo pretpladnevnite ~asovi prekupcite ve}e imaa otkupeno re~isi s$ {to nabrale zemjodelcite za toj den, sega vo popladnevnite ~asovi samo polovina od kamionite se polni. Zemjodelcite koi neumorno ~ekaa da dojde nekoj, pa makar i po mnogu poniska cena da go otkupi toa {to im ostanalo za da ne go frlat, velat deka ovaa godina }e bide katastrofa. “Zelkata minatata nedela ja dadovme i za eden denar, a krastavicata edvaj za 10 denari. Ima{e denovi koga gi davavme i za pet denari. Domatite se prodavaat po 15 do 20 denari za kilogram. Lani cenite bea dvojno, pa i trojno pogolemi”, se àli zemjodelecot, koj so naredeni vre}i na pazarot ~eka{e kupec. Zemjodelcite velat deka godinava, generalno, mnogu e

mal otkupot. “Minatata godina golem del od proizvodstvoto otide vo Bugarija i mnogu otkupi Agrokor za izvoz vo Rusija. No, ovaa godina ne baraat ni tamu. I toa {to }e go otkupat trgovcite ~ekame so nedeli da ni go platat. Ni davaat subvencii, nie sadime, ama eve sega nema koj da ni gi otkupi. Na kraj s$ }e skape i }e go frlime vo deponija”, veli zemjodelec od Strumica.

DANAIL PALANKOV ZEMJODELEC OD MURTINO “Direktorot na Agrilend dosega ne otkupil ni{to. Koga ima golemi domati bara sitni, koga ima sitni bara krupni. ^eka samo den da pomine plata da si zeme. Gi “ma~ka” i premierot i zemjodelcite. Bara{e domati “~eri” bidej}i na{ol takov pazar i n$ natera da sadime, potoa nikoj ne saka{e da gi otkupi.”

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

TOM ENDERS

NE IM BE[E DENOT

KRISTIN LAGARD

ALEKSANDAR PETRESKI

ALEKSEJ KUDRIN

ema kriza za korporacieviznite rezervi na Rusija rancuskata ministerka o Ohrid povtorno vrie N jata Erbas, koja dobila D za edna nedela se stopija F za finansii e s$ pogolem V zatoa {to Fakultetot za pora~ka od 730 avioni vo za 7,7 milijardi dolari favorit za {ef na MMF, za turizam treba da se seli i vrednost od 72,2 milijardi dolari, {to e rekord vo pora~ka na civilni avioni

{to taa ja pretstavi i svojata kandidatura, so vetuvawe za poefikasen fond

na negovo mesto da se gradi hotelsko– ugostitelski objekt

poradi zna~itelniot pad na vrednosta na evroto kako posledica na gr~kata kriza

OT NA GRADINARSKI PROIZVODI VO STRUMI^KO

ZA XABE PARI UPUVA Kriza vo otkupot na gradinarski proizvodi vo Strumi~ko. Cenite se dvojno poniski od lani, otkupot e namalen zatoa {to pobaruva~ka e drasti~no poniska. Stravot od e{erihija koli gi dotepa zemjodelcite, koi ne znaat kade da go prodadat godina{noto proizvodstvo. Poradi golemata pobaruva~ka lani, godinava zasadile pove}e, a nema na kogo da prodavaat Od pazarot trgnavme kon strumi~kite sela, kade {to edinstvena egzistencija e zemjodelstvoto. Na patot kon Bansko za berba ~ekaat prepolni plastenici. Na vlezot na Murtino naidovme na argati koi polnea vre}i so piperki i gi podgotvuvaa za pazar. N$ pre~eka zemjodelecot Danail Palankov. “Imam pod plastenici dva hektari, a proizvodstvoto e okolu 300 toni. Minatata godina prodadov s$ {to proizvedov. Godinava e katastrofa. ]e se boram ako mo`am da ja zavr{am na nula”, istaknuva toj. Spored nego, cenata na domatite e na polovina od lanskata, no podobra od minatata nedela, koga padnala na osum denari. “Ako stigneme do cena od 20 denari }e bide odli~no. Lani gi prodavavme za 35 do 40 denari. Proizvodnata cena e 15 do 18 denari. Zelkata ja dadovme za 2-3 denari, a lani dostigna 12 denari za kilogram. Krastavicite gi dadovme za 10 denari, a eden period padnaa i na pet. Ovie ceni ne gi pokrivaat ni tro{ocite za proizvodstvo”, veli Palankov. Toj veli deka ovaa godina i Agrokor poslabo otkupuva. Lani polovina od otkupenite zemjodelski proizvodi lokalnite trgovci gi dale

na Agrokor, koj potoa gi prepakuval, gi klasiral i gi izvezuval, pred s$ vo Rusija. Palankov alarmira dr`avata da intervenira za re{avawe na dolgogodi{niot problem so otkupnite centri i plasmanot na zemjodelskite proizvodi, bidej}i bez toa zaludno se davaat subvencii. “Neka ne davaat subvencii edna godina i so tie pari neka izgradat otkupni centri i centri za pakuvawe zelen~uk. Taka mnogu pove} e }e im pomognat na zemjodelcite i }e go zgolemat i proizvodstvoto i izvozot”, smeta Palankov. Toj tvrdi deka makedonsko-izraelskata kompanija Agrilend, vo koja Vladata ima idel, nitu otkupuva, nitu izvezuva. “Direktorot na Agrilend dosega ne otkupil ni{to. Koga ima golemi domati bara sitni, koga ima sitni bara krupni. ^eka samo den da pomine plata da si zeme. Gi “ma~ka” i premierot i zemjodelcite. Bara{e domati “~eri” bidej}i vo momentot na{ol takov pazar i n$ natera da sadime, potoa nikoj ne saka{e da gi otkupi”, objasnuva Palankov. Namalenata pobaruva~ka od sosednite zemji, pred s$ od Srbija, Albanija i od Bugarija, kade {to lani zavr{i celiot zelen~uk, trgovcite ja objasnuvaat so zgolemenoto proizvodstvo vo ovie zemji. “Golem del od domatite i piperkite otidoa i za Grcija. Sega nema pazar, cenite se

Navigator

POBEDNIK

ZA[TITA NA MAKEDONNSKATA KIRILICA!

Majkrosoft Makedonija u{te edna{ doka`a deka e lider vo IT-sektorot kaj nas. Dobivme nov jazi~en interfejs na makedonski jazik za operativniot sistem Window 7 i paketot Office 2010. Za da se za{titi makedonskiot jazik i kirili~noto pismo, Majktosoft Makedonija zaedno so tim od eksperti od oblasta na makedonskiot i angliskiot jazik i informati~kata tehnologija dolgo vreme rabotea na proektot ~ija krajna cel e ovie proizvodi na Majkrosoft celosno da bidat prevedeni na makedonski jazik, so {to bi stanale podostapni za razli~nite profili na lu|e koi gi koristat.

ILIJA^NO GAGOVSKI

Majkrosoft Makedonija otide i eden ~ekor ponatamu so toa {to vo novata verzija na jazi~niot interfejs na paketot Office 2010 integrira i korektor na gre{ki so {to korisnicite dobija mo`nost za proverka na pravopisnite gre{ki pri pi{uvaweto. Za sevo ova da bide celosno vo funkcija na krajnite korisnici i za{tita na makedonskiot jazik, Majkrosoft Makedonija ovozmo`i noviot jazi~en interfejs besplatno da se prezeme od internetstranicata na Majkrosoft.

GUBITNIK

ZA AVTOBUSITE O ISPLANIRANO SAMO FOTOGRAFIRAWETO

D Domatite se prodavaat po 15 do 20 denari za kilogram. Lani cenite bea dvojno, pa i trojno povisoki.

Dodeka lani u{te vo pretpladnevnite ~asovi prekupcite ve}e imaa otkupeno re~isi s$ {to nabrale zemjodelcite za toj den, sega vo popladnevnite ~asovi samo polovina od kamionite se polni. mnogu niski, ama nema vra} awe nazad, 80% od proizvodstvoto ve}e otide za xabe”, veli Marjan Donev, trgovec so zemjodelski proizvodi od strumi~koto selo Kukli{. Spored nego, ovaa godina nema pobaruva~ka od sosednite pazari. “Vo Albanija intenzivno po~naa da se gradat oran`erii i plastenici i za 50% e zgolemeno doma{noto proizvodstvo. Srbija isto

taka go zgolemi proizvodstvoto i celo go izveze vo Rusija. Sega otkupuva mal del od Makedonija, no po mnogu niski ceni. Nie ne mo`eme da izvezuvame vo Rusija zatoa {to imame visoki carini. Isto i za Bugarija carinite se mnogu visoki i zemjodelskite proizvodi ne se konkurentni”, objasnuva Donev.

ZORAN ZAEV GRADONA^ALNIK NA STRUMICA

DR@AVATA DA INTERVENIRA OD BUXETOT ajgolem problem za zemjodelcite e zatvorenosta na stranskite pazari za makedonskite N proizvodi i nemaweto strategija za organizirawe na otkupot. Gradona~alnikot na op{tina Strumica, Zoran Zaev, veli deka dr`avata mora da im pomogne na zemjodelcite koga pazarite se prezasiteni. “Dr`avata mora da reagira itno, vo narednite nekolku dena, so direktna intervencija od Buxetot za {tetite da ne stanat mnogu pogolemi. Taka }e go izvle~e vi{okot proizvodstvo koj go pravi zasiten pazarot”, objasnuva Zaev.

Dràvniot zavod za revizija otkri deka Vladata gi nabavila novite avtobusi od Ukraina bez nikakov prethoden plan. Zavodot veli deka tie nema da go podobrat kvalitetot na javniot prevoz vo Skopje za{to se nabaveni bez prethodna analiza na rizicite. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakievski, ~ie golemo dostignuvawe se tokmu novite avtobusi, nikade go nema so komentar za izve{tajot koj ukaùva deka so neplanskata nabavka na ukrainskite avtobusi se napraveni golemi {teti na Javnoto soobra} ajno pretprijatie. Ministerot Janakieski treba da se zapra{a zo{to dràvnite revizori velat deka novite avtobusi so koi se gordee negovata

MILE JANAKIESKI

vlada nema da go olesnat soobra}ajot vo glavniot grad. Toa {to treba da odgovori ministerot e kako e mo`no istite da se kupat bez prethodna analiza!? Dopolnitelno i najva`no, ministerot da go objasni problemot so nabavkata na nov sistem za naplata na bileti, koja e poni{tena so obrazlo`enie deka noviot sistem ne mo`e da se implementira vo starite avtobusi, pa se ~eka da pristignat novi. Zo{to toga{ imalo nabavka koga bile neusoglaseni terminite za isporaka na novite avtobusi? Mnogu pra{awa za Janakieski!

MISLA NA DENOT

NE POSTOI MINORNA GRE[KA NITU EDNA GRE[KA NE MO@E DA SE TOLERIRA

KEN BLAN[ARD AMERIKANSKI MARKETING-EKSPERT

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

4,4% 4,7% 4%

PORASNALE PLATITE NA VRABOTENITE VO PRIVATNIOT SEKTOR VO EVROPA OD PO^ETOKOT NA GODINATA PORASNALE PLATITE VO GRCIJA SE NAMLILE PLATITE NA VRABOTENITE VO PRIVATNIOT SEKTOR VO IRSKA OD PO^ETOKOT NA GODINATA

PROCENKI... ZORAN STAVRESKI vicepremier i minister za finansii

BDP VO 2012 ]E SE ZGOLEMI ZA 4,5% oradi zgolemeniot izvoz i investicii ekonomijata vo Makedonija slednata godina }e odi vo nagorna linija za 4,5%, ocenuva vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, vo izjava za novinskata agencija Rojters. Toj o~ekuva buxetskiot deficit narednata arednata godina da se namali na 2,2% odd brutodoma{niot proizvod (BDP) od godina{nite ina{nite 2,5%, iako Makedonija planira golemi mi investicii vo transportniot i energetskiot ot sektor vo 2012 godina. “Godinava ve}e ima znaci na zazdravuvawe avuvawe na ekonomijata, izvozot se zgolemi za 44% 4% vo prvite ~etiri meseci od 2011 godina”, izjavi vi Stavreski za Rojters. Toj smeta deka izvozot voo 2011 godina }e se zgolemi za 20% do 30% 0% kako rezultat na visokite ceni voo metalskata industrija, koja e eden od najva`nite sektori za izvoz.

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI

NOV JAZI^EN INTERFEJS ZA OFFICE 2010 NA MAKEDONSKI JAZIK

ite korisnici na operativniot sistem Windows 7 i paketot Office 2010 na Majkrosoft otsega }e mo`at da gi koristat na makedonski jazik, preku noviot i podobren jazi~en interfejs. Se raboti za isklu~itelno zna~aen proekt koj go realiziraa profesionalci od oblasta na makedonskiot i angliskiot jazik i informati~kata tehnologija, kako i pretstavnici od Majkrosoft Makedonija. Ovoj proekt e vo funkcija na za{titata na makedonskiot jazik i kirilicata. Makedonskiot jazi~en interfejs e besplaten i dostapen za prezemawe od internet-stranicata na Majkrosoft i sodr`i i korektor na pravopisni gre{ki. Koordinatorot na timot koj rabote{e na ovoj proekt, Nikol~e Mickoski, istakna deka imale za cel da dobijat kvaliteten prevod koj{to }e bide razbirliv i prifatliv za korisnicite od site profili. So paketot za jazi~en interfejs za makedonski jazik za Microsoft Office 2010 se dobiva i mo`nosta za proverka na pravopisot, {to }e pridonese za pi{uvawe tekstovi na makedonski jazik bez pravopisni gre{ki. Za vreme na promocijata Majkrosofrt Makedonija im vra~i diplomi na ~lenovite na timot za lokalizacija na paketot za jazi~en interfejs za makedonski jazik za Microsoft Office 2010.

UNIOR KOMERC OTVORA NOV DELOVEN OBJEKT o investicija vredna 1,3 milioni evra Unior komerc Skopje gi pro{iruva delovnite kapaciteti so otvorawe nov objekt vo naselbata Ilinden. Sovremeno ureden i celosno opremen, noviot deloven prostor se sostoi od izlo`ben salon, magacin i administrativen del. Samo vo oprema kompanijata vlo`uva 115.000 evra. Od Unior komerc o~ekuvaat vo slednite ~etiri godini da ja zgolemat proda`bata za 6%, na nivo od dva milioni evra. “Tajnata na uspehot e hrabrosta i prezemaweto rizik vo vistinskiot moment. Nie trpelivo se soo~uvame so site problemi koi ni se najdoa na patot i se obiduvame so site sili da gi nadminuvame i da ~ekorime napred. Mnogu anga`irawe, odli~na organizacija i verba se klu~nite raboti za uspehot”, izjavi generalniot menaxer na Unior komerc, Mir~e Sergievski. Unior e eden od najgolemite i najstarite evropski proizvoditeli na kle{ti i drug vid ra~en alat so vrven kvalitet. Dolgogodi{noto iskustvo i me|unarodnata reputacija na kompanijata go povrzuvaat proizvodstvoto na starite alati so najsovremenite tehniki, kombinacija so visok kvalitet, originalen dizajn i ekolo{ko proizvodstvo.

NOVA METODOLOGIJA ZA SEIZMI^KO TESTIRAWE NA GRADBITE

GRCITE NE GO ISPOLNIJA VETUVAWETO, VLADATA ^EKA

DIVIDENDATA OD VARDAKS U[TE NE STIGNA KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

akedonskogr~kata kompanija Vardaks s$ u{te ne gi isplati vetenite okolu pet milioni evra dividenda za Makedonija. Kompanijata koja stopanisuva so naftovodot Solun-Skopje ve}e {est godini po red ja akumulira dobivkata, a godinava veti isplata na dividenda od 25 milioni evra. Pred mesec i polovina na akcionerskoto sobranie na Vardaks S.A. vo Solun mnozinskiot akcioner, gr~kata firma Elpet Balkaniki, re{i da go isplati akumuliraniot profit od 2005 do 2010 godina, no parite s$ u{te ne se isplateni. Poslednite najavi od Vladata bea deka do krajot na ovoj mesec bordot na direktori na Vardaks treba povtorno da sedne na zaedni~ka masa i da ja verifikuva odlukata. No, sostanokot s$ u{te ne e zaka`an.

“Se ~eka analizata od konsultantskata ku}a koja Vardaks ja anga`ira{e za da dade nasoki koj e najdobriot na~in da se podeli akumuliraniot profit. Parite koi Makedonija treba da gi dobie gi ~ekame najdocna do septemvri. Ne postoi opasnost zemjava da ne dobie dividenda. Sepak, parite ne smeat da se prefrlat bez kone~na odluka za na~inot i to~nata suma, koja treba da se usvoi od bordot na direktori i da se verifikuva na akcionersko sobranie”, objasnuvaat od Vladata.

Dividendata od Vardaks treba da legne na smetkata na firmata Naftovod, koja vo 2005 godfina Vladata ja formira{e namenski. U{te vo 2008 godina Vladata i Elpet Balkaniki, kako sopstvenici na Vardaks, potpi{aa dogovor, spored koj uslov za Vardaks da ja isplati akumuliranata dobivka bil izdavaweto licenca za vr{ewe transport na nafta i nafteni derivati za podru`nicata na Vardaks vo Skopje. Od po~etokot na 2008 godina Makedonija e sopstvenik na 20% od Vardaks, kapital

{to toga{ se procenuva{e na 20 milioni evra. Na oficijalnata internetstranica na Elpet Balkaniki, koja e sopstvenost na Helenik petroleum, pi{uva deka Vardaks e so akcionerski kapital od 60.000 evra i deka vo 2006 godina naftovodot prenel 1.060.000 metri~ki toni surova nafta, kolku {to e celosniot negov kapacitet. Vardaks S.A. e so sedi{te vo Solun i ima 10 vraboteni. Podru`nicata vo Skopje, pak, iako e formirana vo 2006 godina, do denes ne ostvari nikakvi prihodi i nema vraboteni.

UDEL VO VARDAKS SO UCENA aftovodot Solun–Skopje be{e del od kupoproda`niot dogovor za Okta. So N dogovorot, Helenik petroleum se obvrza da izgradi naftovod, vo koj Makedonija }e ima 20% sopstvenost. Vo 2002 godina, vo Grcija se formira{e pretprijatieto Vardaks, no Makedonija toga{ s$ u{te nema{e akcionerski udel. Prefrluvaweto na akciite be{e usloveno so izdavawe grade`ni dozvoli za baznite stanici za opti~kiot kabel vo naftovodot od Ministerstvoto za transport. Duri vo januari 2008 godina Arbitra`niot sud vo Pariz go zadol`i Helenik petroleum da & dade na Makedonija 20% od kapitalot vo Vardaks. Otkako Okta go izgubi ekskluzivitetot {to go ima{e so dogovorot, Helenik petroleum podnese tu`ba pred Sudot vo Pariz vo 2004 godina. Vladata go izgubi ovoj spor, a Okta so spogodbata za poramnuvawe se obvrza na Makedonija da & prefrli 20% od akciite na naftovodot Solun-Skopje i plus dopolnitelen broj akcii {to korespondiraat so sumata od 2,9 milioni dolari.

rofesori od Grade`niot fakultet i amerikanskata kompanija Digiteks Data Sistem promoviraa nov na~in za merewe na kvalitetot na grade`nite objekti. Se raboti za instrument koj im ovozmoùva na investitorite, grade`nite kompanii, no i na dràvata, da gi utvrdat dinami~kite karakteristiki na konstrukciite vo realno vreme. Чestite zemjotresi vo okolinata na Makedonija go otvoraat pra{aweto za stabilnosta na gradbite vo zemjava, imaj}i predvid deka i Makedonija se nao|a vo seizmi~ko aktivno podra~je. Digiteks Data Sistem gi iznajmuva ovie instrumenti, a sistemot raboti na toj na~in {to gi sledi mikrovibraciite na gradbite, koi ~ove~kite setila ne moàt da gi registriraat. Opremata ovozmoùva da se otkrijat eventualnite otstapuvawa me|u proektiranite i izmerenite parametri na gradbata, so {to se namaluva rizikot od pogolemi materijalni {teti pri zemjotres. Testirawe na odreden objekt ~ini od 3.000 do 5.000 evra, vo zavisnost od goleminata na objektot. Prvite objekti koi bea testirani se osnovnoto u~ili{te Vojdan Чernodrinski i katnata garaà na kompanijata Impeksel2. “Imaj}i predvid deka sme svedoci na pogolem avanturizam vo pogled na gradeweto vo poslednite decenii, smetame deka metodologijata }e pomogne da bideme sigurni vo kvalitetot na toa {to se gradi”, veli Goran Markovski, profesor na Katedrata za betonski i drveni konstrukcii.

BRITANSKIOT MODEN BREND PEACOCKS LONDON OTVORI PRODAVNICA VO SKOPJE

o trgovskiot centar City Gallery vo Skopje vo sabotata be{e otvorena prodavnica na britanskiot moden brend *Peacocks London. Na povr{ina od 800 metri kvadratni }e bide zastapen celokupniot ènski, ma{ki i detski asortiman od Peacocks. Na otvoraweto kupuva~ite gi zabavuva{e dixej od radio Antena 5, “brejkdenseri”, ìvi kukli vo izlozite i animatori. Peacocks London e poznat kako value fashion brand, koj vo nad 500 prodavnici vo Velika Britanija i pove}e od 100 prodavnici vo Isto~na Evropa i zemjite na Mediteranot nudi ènska, ma{ka i detska obleka, obuvki i aksesoari po povolni ceni. Od juni minatata godina prisuten e i vo Srbija so 11 prodavnici.

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

KANTRIMEN SO SILNA PORAKA DO MAKEDONSKATA VLAST

PREGLED VESTI VEQANOVSKI POVTORNO SPIKER!

KOMPROMISOT ZA IMETO S ]E BOLI, AMA BOLKATA ]E BIDE KRATKA! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

oordinirani poraki pristignuvaat denovive od Belata ku}a i od amerikanskiot Senat Makedonija mora brzo da go re{i sporot za imeto so Grcija i vremeto za toj poteg e vedna{!“Glasot na Amerika” na makedonski jazik prenesuva izjava na zamenik-pomo{nikot dràven sekretar na SAD za evropski i evroaziski pra{awa,Tomas Kantrimen, na globalnata konferencija {to vo Va{ington ja organizira Obedinetata makedonska dijaspora, vo koja toj veli deka Makedonija nema vreme za ~ekawe. “Se ~ini deka ne e pravedno procesot na makedonskata evroatlantska integracija da bide cvrsto povrzan so ova emotivno pra{awe. Pravedno ili ne, realnosta na taa povrzanost e neizbe`na. Mora da se spravime so svetot kakov {to e. Neuspehot toa da se re{i & {teti na Makedonija. Ja spre~uva da go dostigne svoeto zasluèno mesto vo NATO i vo EU i vremeto da se re{i pra{aweto e tokmu sega”, veli Kantrimen. Kompromisot moè da bide bolen, komentira toj, no smeta deka politi~kata bolka }e bide privremena. “Moàm da ve uveram deka SAD nema da ja pottiknuva makedonskata vlada da prifati re{enie {to }e pretstavuva zakana po suverenitetot, teritorijalniot integritet ili pak, identitetot na dràvata i gra|anite”,

veli Kantrimen. Na ista linija so nego e i Erl Pomeroj, porane{en kongresmen od Severna Dakota. Kaà deka nezavisna Makedonija ima postignato ogromen napredok i pokraj site prepreki. “Vr{ime golem pritisok za re{avawe na pra{aweto za imeto. Razbirame deka glavninata na te{kotiite toa da se re{i moèbi ne zavisi samo od Makedonija. No, od druga strana, se nadevame deka }e se donesat kreativni re{enija, imaj} i na um deka e nacionalen imperativ pra{aweto da se zatvori”, re~e Pomeroj. Den prethodno so poraka deka se o~ekuva brzo re{avawe na sporot izleze i senatorot Xon Mekkejn. Paralelen pritisok za re{avawe na problemot ima i od Evropskata komisija. Evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, veli deka Makedonija ima dobieno preporaka za ~lenstvo, me|utoa za povtorno da se dobie istata potrebno e prodolùvawe na reformite i re{avawe na imeto. RELACIITE SE INTENZIVIRAAT – REШENIE NAESEN!? So vakvi silni poraki od Va{ington (a isti se i od Evropskata unija) se nametnuva pra{aweto - stanuvaat li slednite {est meseci klu~ni za re{avawe na sporot za imeto i po~nuvawe pregovori so EU? Se ~ini deka i Brisel i gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, topkata ja frlija vo racete na Gruevski, komentiraat ekspertite, otkako i evroko-

Помошnikot dr`aven sekretar na SAD, Kantrimen veli deka nepravedno e integraciite na Makeodnija da zavisat od reшavawe na sporot za imeto, ama deka toa, pravedno ili ne, e naшata realnost! mesarot za pro{iruvawe, [tefan File, i Papandreu pobaraa konkretni ~ekori od strana na makedonskata vlada vo odnos na sporot za imeto. Na poslednata, desetta, sredba me|u premierite na Grcija i Makedonija, Papandreu otvoreno mu pora~al na Gruevski deka e dosta so “mobilnite” komunikacija za pribli`uvawe na stavovite me|u dvete strani i deka se potrebni konkretni ~ekori od strana na makedonskata vlada za re{avawe na sporot za imeto, prenesuva gr~kiot venik “Elefterotipija”. “Grcija o~ekuva konkretni ~ekori od drugata strana za postignuvawe re{enie za sporot za imeto. Nemame namera da u~estvuvame vo vakva mobilna komunikacija za pra{aweto za imeto. Vreme e za su{tinski pregovori i Grcija e podgotvena za toa dokolku postoi

politi~ka volja kaj drugata strana”, izjavi Papandreu po sredbata. Retorikata e ostra me|u dvete strani, no toa ne zna~i deka ne{tata ne se razvivaat. “Kapital” ve}e objavi deka na denot koga vo Makedonija pristigna spomenikot na Aleksandar Makedonski premierot Gruevski mu telefoniral na Papandreu za da pora~a deka se nadeva oti so toa nema da se vlo{at odnosite i da ja izrazi makedonskata podgotvenost za iznao|awe fer re{enie. Ottuka, jasno e deka relaciite me|u Atina i Skopje se intenziviraat, me|utoa procenkite se deka ne mo`e da se o~ekuva konkreten ~ekor pred naesen Ha{kiot tribunal da ja soop{ti odlukata za sporot vo koj Makedonija ja tu`i Grcija za prekr{uvawe na Privremenata spogodba.

ANTIKORUPCISKA GI SPORI TRANSAKCIITE MEЃU SDSM I A1

KRIVI^NI PRIJAVI ZA PETROV I NINOV? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

nicijativa za krivi~no gonewe od strana na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata im se zakanuva na SDSM i A1 televizija poradi postoewe na osnovano somnenie za zloupotreba na sredstva za finansirawe na politi~ka kampawa. Spored antikorupcionerite, sporen moment e donacijata koja A1 & ja dala na SDSM za plateno politi~ko reklamirawe koja go nadminuva zakonskiot limit od 5% od vkupniot prihod na televizijata. Isto taka e sporen i kreditot kako izvor za finansirawe na izbornata kampawa, bidej}i podnositelot na izve{tajot i ponatamu go prika`uva kako donacija. Vnimanieto na DKSK go privlekol izve{tajot za plateno politi~ko reklamirawe na SDSM vo A1 televizija, vo

koj se naveduva deka za 13 ~asa SDSM na A1 treba da & plati pribli`no sedum milioni evra. “Se veli deka SDSM platila 106 iljadi evra, {to zna~i ostanuva s$ u{te golem dolg, koj e 1,6 milioni evra pove-

}e od maksimalniot zakonski limit. Zatoa, pak, vo izve{tajot dostaven od DKSK od A1 televizija vo rubrikata pobaruvawa staveno e deka SDSM nema dolg kon televizijata, odnosno A1 ja donira kampawata na SDSM”, pojasni

DKSK: REKLAMIRAWETO NA VMRO-DPMNE NA KANAL 5 I SITEL NE E SPORNO! Reklamiraweto na vladeja~kata partija VMRO-DPMNE

na televiziite Sitel i Kanal 5 ne e dovedeno vo pra{awe. I vo izve{taite na partijata i na televiziite stojat istite podatoci. VMRO-DPMNE na Sitel se reklamirala 22 ~asa i treba da & isplati okolu 750 iljadi evra. Popustot iznesuva 33 iljadi evra. Kanal 5 ima pobaruvawa kon VMRO-DPMNE poradi otstapen prostor za politi~ko reklamirawe vo visina od 1,6 milioni evra za 28 ~asa. Popustot koj televizijata & go dala na partijata iznesuva 17 iljadi evra. Spored kone~niot finansiski izve{taj na VMRO-DPMNE, mo`e da se konstatira deka prihodite iznesuvaat 1,1 milioni evra, dodeka rashodnata strana iznesuva 4,5 milioni evra. Spored antikorupcionerite, vkupniot iznos potro{eni sredstva ne go nadminuva zakonskiot limit, a razlikata od 3,3 milioni denari dopolnitelno }e se sledi kako }e se nadomesti.

pretsedatelot na Komisijata, Vosilav Zafirovski. Dokolku se utvrdi odgovornost za krivi~noto delo moè da odgovaraat sekretarot na SDSM, Andrej Petrov i upravitelot na A1 televizija, Slavko Ninov. Kako {to izjavi pretsedatelot na Komisijata, propi{anata kazna zatvor za ova delo iznesuva pet godini zatvor. Pokraj toa, A1 so popust od 12 milioni evra go otstapila svojot reklamen prostor i na u{te osum politi~ki partii i toa PEI, OM, VMRO-NP, ND, Dostoinstvo, Demokratska desnica i LDP. “Ovie sredstva vo izve{taite ne se prikaàni, a sporno e i dali medium so blokirana smetka moè da bide donator”, izjavi Zafirovski. Vo pismena reakcija SDSM pora~uva namesto DKSK da ja odrabotuva agendata na Gruevski, najprvin & odgovori na javnosta e od kade mu se na VMRO-DPMNE 3,5 milioni evra {to gi potro{ile, a za koi nemaat pokritie.

o 70 glasa za, 47 protiv i dvajca vozdràni, na konstitutivnata sednica na noviot Parlament, Trajko Veqanoski e povtorno izbran za spiker. Veqanovski veti politi~ka nezavisnost i odgovornost na site, zatoa {to kako {to kaà Makedonija zasluùva Sobranie koe } e bide impuls i potstrek za na{iot pat kon EU i NATO, so stavawe na dràvnite interesi nad politi~kite. Veqanoski be{e izbran bez glasovite na opozicijata. Tie mu zabeleàa od rabotata na prethodniot sostav - deka bil pot~inet na rabotata na vladata, go degradiral Sobranieto, zakonite gi nosel pod itna postapka, kako i za sobraniskiot incident. „Lojalnosta kako ~ove~ka osobina, jas ja po~ituvam mnogu. Me|utoa pretsedatelot na Sobranieto, koga }e stane pretsedatel na Sobranieto, treba da bide lojalen na Ustavot, a ne na partiskiot {ef”, izjavi Andrej Petrov od SDSM. „Opozicijata treba da prestane vo idnina so praksata na napu{tawe na boi{teto kade {to treba da gi sprotivstavuvame argumentite vo interes na gra|anite na Republika Makedonija”, re~e Silvana Boneva od VMRO-DPMNE. „.lasta se zaloì deka Veqanoski zasluùva da ja dobie ovaa pozicija, bidej} i na dva navrati, Sobranieto dobi pozitiven izve{taj od EK.

ALSAT-M: NOVATA KOALICIJA E SRAM ZA ALBANCITE! ram za Ali Ahmeti, sram za DUI, te{ko za Albancite i site vo Makedonija so vakva vladina koalicija! So vakva re~enica najgolemata televizija na albanski jazik vo Makedonija, Alsat go po~nuva svojot komentar za pregovorite na premierot Nikola Gruevski i koaliciskiot partner Ali Ahmeti za nova Vlada: „So minister za odbrana i vicepremier za evrointegracii se izlaà li Ali Ahmeti i DUI? Kade e funkcijata pretsedatel na Sobranie? Kade e edno od trite klu~ni ministerstva, MVR, MNR, kade sega nema da imate nitu eden pretstavnik Albanec ili ministerstvoto za finansii? Kade e vetuvaweto deka }e bidete transparentni, deka }e go prinudite va{iot partner da izlezete pred javnosta i da potpi{ete dogovor za koalicija i da kaète {to e toa {to ve natera da prifatite vakov sramen dogovor, Gospodine Ahmeti? kade vi ja zatnaa ustata Mijalkovi” pra{uva televizijata. Nezadovolstvoto se pojavi otkako so izborot na Trajko Veqanovski za pretsedatel na Sobranieto se najavija i idnite re{enija koi navodno gi dogovorile dvjacata lideri. Ahmeti pregovara za dve vicepremierski mesta – za evrointegracii, i za Ramkoven dogovor, kade bi rakovodele Ermira Mehmeti Devaja i Musa Xaferi. Spored prvi~nite informacii od DUI (VMRO – DPMNE se u{te ne komentira) Ahmeti se „ispazaril” i za ministerstvata za pravda, odbrana,ekonomija, trud i socijala i ìvotna sredina. @eòk kosten vo pregovorite e ministerstvoto za transport od koe VMRO – DPMNE ne saka da se otkaè, a na koe DUI insistira. VMRO – DPMNE o~igledno ne popu{ta i kaj ministerstvata koi imaat direktna kontrola na finansiite, a tokmu tuka mediumite na albanski go gledaat najgolemiot „poraz” na Ahemti.

ZAPISNICITE ZA “PAJA@INA” POD LUPA NA SUDSKIOT SOVET udskiot sovet ja razgleduva odlukata na pretsedatelkata na Osnovniot sud, Lidija Nedelkova, spored koja ne postojat osnovi za izzemawe na sudijata Pavlina Hristovska od slu~ajot “Pajaìna”, koe go pobaraa advokatite na odbranata poradi kako {to tvrdat, gotovi zapisnici za ro~i{te koe ne bilo odràno. “Pobaravme izjava od pretsedatelkata na sudot. Po pribiraweto na site informacii povrzani, Sovetot }e donese odluka”, izjavi potpretsedatelot Naser Haxi-Ahmetagi}. I Nedelkova }e sprovede interna istraga so cel da utvrdi koj e vinoven za tehni~kata gre{ka, kako {to veli. “Vo baraweto na advokatite za izzemawe na sudijata Hristovska nema{e navedeno seriozni pri~ini, nitu eden dokaz osven izrazeno somnenie. Spored mene, tie pri~ini ne bea dovolni”, izjavi Nedelkova. Taa tvrdi deka obrascite za zapisnici ne bile popolneti kako {to se tvrde{e so iskaz na obvinetite, tuku gi sodrèle samo osnovnite podatoci za koi lica i za {to se obvineti vo konkretniot predmet. Slednoto ro~i{te za slu~ajot “Pajaìna” e zakaàno za po~etokot na juli.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

15 mitovi {to tre pred tie da ne zako d na ova mesto }e se zanimavam so petnaesett mitovi ((15)) koi morame r da d gi zakopame,, ako ne Nedelava

sakame tie d definitivno f d da ne zakopaat nas? Stanuva u zbor r za mitovi vo jjavnosta,, na politi~kata i na biznis scena, scena kako iv o mediumite koi ja blokiraat makedonskata ekonomija ... Nema novi kompanii, kompanii nema investicii – doma{n ii stranski! Nevrabotenosta e katastrofalna, a ne se otvoraat novi rabotni mesta! Nema vizija kako da mrdneme od 2-3% rast na ekonomijata! I tolku ne pravime ... Stanuva zbor za mitovi koi ja iscrpuvaat na eden krajnio idiotski na~in celata pozitivna energija od misle~kiot Makedonec ... MITOT deka privatizacijata bila makedonskata kra`ba na stoletieto, i vo toj kontekst pretvoraweto na ekonomijata “vo proekti za javni nabavki preku buxetski tenderi”, vo dvete decenii nezavisnost od kompaniite napravija kazneni ustanovi i ke{-aparati za vadewe pari! Jadni na{i firmi i direktori

“Butterfly effect”!? Ste slu{nale li za ova ...? Znaete li za “efektot na peperutka koja zamavnuva so svoite krilca dodeka leta megu cvekiwata!? So edno zamavnuvawe so svoite krilja peperutkata sekako predizvikuva zna~ajni pomestuvawa i vo prirodata i vo op{testvata, sugerira ovaa pretpostavka! Kako nie vo tekstovite vo slednite denovi bi go predizvikale ovoj efekt ... Deneska vi nudime soo~uvawe so MITOVITE {to za dve decenii gi proizvedovme, a deneska majka ni eb...t vo ovaa ovaa na{a sakana i nikoga{ nepreàlena tatkovina. I po dve decenii na{ata ekonomija e samo prost zbir na nekolku desetici kompanii i u{te tolku direktori, koi razmiluvaat edinstveno do Vrawe i Leskovac! Od druga strana, se stotici i iljadnici mali firmi koi ne moèj}i da podripnat napred poradi razni pri~ini ... ~ekaat da umrat. Nevrabotenost, siroma{tija i bezperspektivnost ... site nadle`ni go skrivaat so dosadnata izjava koja nitu eden premier, minister za finansii ili giverner ne ja izvadija od usta celi dve decenii: Osnovnata cel na makedonskata ekonomska i monetarna politika na Vladata i NBM e stabilnosta!? NBM e garant na stabilnosta na doma{nata valuta-denarot, a denarot e osnovno sidro na monetarnata stabilnost! I dodeka se ova tie go kaùvaat po sto pati vo nedelata ... stotici firmi umiraat i se davaat vo nelikvidnost i bezperspektivnost! Mladi lu|e gi zatvoraat firmite i zamnuvaat na pe~alba vo stranstvo. Mnogu pati si velam – {to im e bre na ovie ... Redovno se somnevav stru~nata podgotvenost i vo iskrenosta na na{ite ministri i guverneri kako Nikola Popovski, Zoran Stavrevski, Petar Go{ev (Dimitar Bogov treba da pokaè {to znae). Ni se pakuvaat kako da se u~enici na Pol Samuelson, Xon Majnard Kejns ili Milton Fridman ... kako da doktorirale

kaj Xefri Saks, ili Nuriel Rubini, ili kaj Alen Grinspan ... No, nikoga{ ne objasnija zo{to tolku stabilnost ni e potrebna ...!? Duri dve decenii? A bile posetiteli na duzina programi finansirani od nadle`nite institucii na SAD i Evropskata Unija ... Po deset pati vo svoite karieri vo ovie dvaeset godini bile vo MMF, Svetskata banka, posetuvale banki vo SAD i vo Evropa ... ~itale knigi ... Kako toa ni{to ne nau~ile ...? Kako mo`e pred samo osum meseci vo VIP salonot na aerodromot, toga{niot guverner da se kara so mene pred eden golem makedonski investitor deka li~no, i jas i Kapital, sme se zalagale (ne bare sme petokolona{i) za devalvacija na denarot (!?) i deka e toa nedopustlivo ... za ekonomijata!? A duri otkako zamina od funkcijata za drugi “udvara~ki” potrebi da izjavi deka sepak MMF pobaral i predlo`il devalvacija vo 2006 i 2007 godina, ama demek toj (Petar Go{ev) ne daval! More, more ... Ne znaev deka vo Makedonija devalvacija zavisi isklu~ivo od Guvernerot! Bog da ~uva ... Nejse ...

PRED DA DOJDAM DO MITOT BROJ 1. Kaj nas, po~ituvani ~iatteli na Kapital, se u{te postojat mnogu profesori i cel MANU (Makedonska akademija na nauki i umetnosti) koi smetaat deka za da Makedonija se razvie na nivo na sredno razviena evropska dr`ava, ili eve, da gi dostigne Germanija, Holandija, Francija i trebaat stapki na rast od nad 8% godi{no, i pedeset-{eeset ili sedumdeset godini... vremenski period!!!??? Diplomite gi pretvorija vo bledi magistraturi, i doktorati, a seu{te mislat deka vremeto se }e napravi... nie ni{to ne treba da pravime. Da spieme nie? I tie vo MANU sekako!? Zamislete gi nemaat pred sebe primerite na rastot na zemjite od BRIKS (Brazil, Risija, Indija, Kina i Ju`na Afrika) plus Turcija... Ne znaat vo MANU {to se slu~uva oti vo dvaeset godini napi{aa desetina strategii site prepi{ani edni od druga .. Na eden na{ fakultet seu{te po predmetot Me|unarodni eonomski odnosi studentite u~at kako vo ^ile Salavador Aqende go urnale amerikanskite tajni slu`bi preku telekomunikaciskata kompanija... Deka imperjalisti~ki kapitalisti~ki multinacionalni

korporacii se vinovni za padot na Aqende... Pa oplakuvawe ... i taka natamu... !? Ottuka, ni trebaat premieri, ministri i guverneri, kako i golemi, hrabri i drski biznismeni i investitori, kako i bankari, koi mislata za monetarna stabilnost }e ja zamenat so misli za dinamika, rast, investicii, rizik i golemi profiti vo Makedonija i na Balkanot... Agresivni investicii i izvoz ... So pobedni~ki duh i osovjuvawe na balkanskite pazari site zaedno golemi okolu 60 milioni lu|e! Imame li nie takvi ptici grablivki? Ne gi gledame ... A zo{to ne gi gledame??? Zatoa {to makedonskoto op{tetsvo e zarobeno dvaeset godini vo MITOVI {to dozvolivme nesposobnite, mrzlivite i zavisnite, me|u nas da gi izgradat i da ni gi podmetnat ... Vsu{nost sami gi izgradivme!?

MIT1 ene{niot tekst }e go posvetam samo na eden MIT. Najgolemiot! Mitot nad site Mitovi! Mitot na onie koi svojot deloven i moralen poraz doma i nadvor go objasnuvaat kako posledica na navodno katastrofalnata PRIVATIZACIJA!? Ovoj MIT, prakti~no go smislija desetina politi~ari i u{te desetina novinari i glavni urednici i intelektualci (platenici koi istoto go rabotat i deneska!!??). Sozdavaa mentalni alibija za nesposobnite politi~ki eliti, a koi za vozvrat cicaa od razni cicki – {to partiski, {to kompaniski. Za niv podgotvuvame eden mitski Feljton ... za nivnoto sraboteno delo vo ovie dvaeset godini – nivnata jasna podmitlivost i sofisticirano intelektualno srabotieno reketarstvo. Naskoro... ]e sesmeete ...! Tranzicijata i privatizacijata vo Makedonija bea grabe` na stoletieto! Zamislete pri~inata {to deneska dve decenii od nezavisnosta sme ekonomski luzeri na Balkanot bila vsu{nost privatizacijata! Korumpirani politi~ari, direktori na javni pretprijatija, korumpirani direktori na privatni pretprijatija, novinari i ure-

dnici ... podmiteni kolumnisti! I sega, zamislete ... za se bila vinovna privatizacijata od 1993 godina! Dobro ... iako od tamu po~naa mnogu fenomeni - OVA E SOSEMA NETO^NO! OVA E POGUBEN MIT... Eve zo{to? ... Ovde osobeno nekoi politi~ari, a mnogu pove}e novinari i urednici, kako i nekoi direktori koi deneska ne moàt da svatat deka se direktori, a nekoi od niv duri i gazdi ... pravat golemi problem ... Postojano zujat kako fluorescentno sini bumbari niz op{testvoto i ne dozvoluvaat drugo mislewe. Blokiraat sveì i novi idei. Ovoj MIT go sozdadoa “lumpen proleterjat – likovi”, od site partii vo tekot na devedesettite godini, koi na nasilen na~in mislea deka moè da se prevzeme kontrolata nad privatizacijata, i tie da prodolàt da go vodat procesot. Koga vidoa deka ne biva ... toga{ mu se nafrlija na Buxetot otkako ja prevzedoa vlasta ...!!?? I potoa ja lansiraa “tenderskata ekonomija” kako logi~en prodolètok na privatizacijata koja zad sebe ostavi obzvredneti firmi koi treba{e evtino da se kupat! A deneska imame zalo`ni~ka drama! Dvete najgolemi politi~ki partii dve decenii dokaùvaat koj bil pogolem kradec, namesto da poglednat deka vo narednata tretata decenija toa {to go ukradoa }e nemanikakva vrednost! Oti i sega ne vredi ... Nemaat odgovor na slednite pra{awa: [to pravat? [to prodavaat? Kade? Komu? Koi im se viziite? Na koi pazari sakaat da stignat? So koi kapaciteti im rabotat privatiziranite fabriki? Kolku fabri~ki hali im rabotat, a kolku im zjaat prazni? Kolku se zadolèni kaj bankite? Zo{to nekoi gi prodadoa hala, po hala... a ma{inite gi stopija kako staro èlezo? Kade se tie likovi deneska? Vo koi banki na koi pusti ostrovi gi ~uvaat parite? So koi timovi rabotat? Zna~i deneska rezultatot e opusto{eni kompanii, dezinvesticii, ogromen broj gra|ani ostanaa bez rabota, dramati~en pad na izvozot, dramati~en poraz na uvozot, uvozot sekoga{ go vr{at kompanii bliski na vlasta (VMRODPMNE ili SDSM seedno i nivnite partiski politi~ki sateliti). Ponatamu, kako rezultat na ovie dva procesi se sozdade edna biznis elita od okolu dvaesetina do trieset direktori koi deneska

za da opstanat mora da bidat silno povrzani so partiskite lideri, kako i petnaesetiinata vo partiskite odbori. Od niv zavisi se ... Glavniot zbor vo makedonskata ekonomija go imaat uvoznicite – firmi so najmnogu po dvaesetina trieset vraboteni ... Uvozot dostigna mitski razmeri! Uvozot na hrana od 199 milioni evra vo 1991 deneska dostignuva na fantasti~ni 620 milioni evra. Uvoz na hrana vo vreme koga na mnogu svetski mapi Makedonija e mapirana kako zemja potencijalen golem proizvoditel na hrana! Privatizacijata, i tenderskata ekonomija vo ovie dve decenii rezultira{e so klasi~na kartelizacija i monopolizacija na ekonomijata (ke pi{ivam mnogu vo narednite tri dena za ovie fenomeni)! Tokmu ovie dva katastrofalni procesi pridonesoa za generirawe i razgoruvawe na korupcijata!

POSLEDICI OD OVOJ MIT? Navistina! Makedonskata privatizacija be{e nesre}no izbran, prili~no lo{ model. Vsu{nost taa kako i mnogu na{i tradicionalni naviki e proizvod na eden krajno provinciski i {pekulativen mentalitet ... Privatizacijata kako model proizvod na onoj krajno porazitelen “makedonski nagon za {upa”. ... Na primer, nova ku}a, na neja potro{eno sto iljadi evra, ubava dograma, keramidi najnovi modeli (Tondah), }e vidite nov avtomobil od sredna cena do 15.000 evra vo dvorot... No, ne{to sepak ve vadi od koà? [to e toa... Pa toa e onoj neminoven mal objekt od pet do deset kvadrati, zalepen do novata ku}a, pokrien so starite }eramidi otkako ste gi zamenile so novite (toa {to ostanalo da ne odi fira, neli). Krovot go pravite na edna “voda” oti objektot go lepite za novata ku}a, oti ne sakate da se dviìte niz dvorot mnogu ... tuka da vi e pri raka ... da ne potro{ite mnogu energija i da ne stopite del od va{eto salo... Ete toa se vika “{upa”! Tuka smestuvate drva za greewe, tuka stavate tesla, bonsek, tuka stavate pila, {ajki, trono`no stol~e ... tuka frlate razni èleza {to ne vi trebaat ... redovno koga }e vlezete vo {upata vi trebaat eden ~as za da se snajdete koe kade e). I ova vo Makedonija postoelo od sekoga{ ... Videte ~udo toa go

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

Komentari / Analizi

eba da gi zakopame, opaat nas! imame nasekade i deneska... MIT za Privatizacijata ima direktna posledica vo makedonskoto op{testvo ... Sozdade edna kasta na politi~ari, novinari i urednici, kolumnisti i direktori od site politi~ki proviniencii! Preku razni kreditirawa preku bankite pomognati od mo} ni politi~ari (lideri i ministri) doa|aa lesno do krediti i gi kupuvaa firmite i funkciite vo vlasta, i poziciite za vlijanie i mo}- tamu... A za da ne bidat na udar na politi~kata elita direktorite i gazdite po~naa da podmituvaat politi~ari i ministri ... Mnogu ~udni privatizacii se slu~uvaa! No ima i drugi ~udni raboti!!?? Vo vesnicite, i po televiziite vo devedesettite godini Crvenkovski go braneja istite onie urednici, i intelektualci, koi deneska go glorificiraat vladeeweto na Nikola Gruevski! Od samoto vladeewe na Gruevski deneska tie sozdadoa isto taka MIT. No toa pred se im sluì nim, na nivnite {efovi, a duri potoa na Gruevski ... No, toj, Gruevski odamna toa ne go razbira ... Novinarite (istite) na najgledanata vladina televizija, koja deneska totalno mu se stavi na raspolagawe na Gruevski (koj duri i na ovie izbori privatizacijata na Crvekovski vo devedesettite ne ja izvadi od usta) vo vremeto koga Crvekovski ja sproveduva{e najèstoko 1995, 1996, 1997, i del od 1998 godina go braneja, preku svoite vesti i emisii. Nekolkumina likovi od makedonskite mediumi, razni kolumnisti, kako i edna najpoznata kolumnistkiwa vo na{ite redovi, go glorificiraa deloto na Branko Crvekovski ... Se se}avam deka tie urednici dolgo vreme go omalovaùvaa Nikola Gruevski, i ne mu davaa minuti na televizija, i redovi vo vesnicite! Samo jas, mojata malenkost, i Nikola Gruevski kako nadeèn broker na Berzata, {totuku formirana, vo celiot javen ìvot vo zemjata, bevme p r ot i v ~l e n ot 290 od toga{niot Zakon za trgovski dru{tva koj ne dozvoluva{e proda`ba na akciite na vrabotenite na treti lica nadvor od kompanijata! Tuku akciite treba{e da se ponudat prvo na menaxerskiot tim! A tamu se slu~uva{e “sva{ta”! Da, da ...takva be{e na{ata privatizacija, koja be{e na{iroko falena i glorificirana od uredni~i{tata koi sega, kako i sekoga{, koska glodaat vo dvorot na Gruevski! No, toga{ istite jadnici, glodaa vo dvorot na Crvekovski (}e vidite vo narednite nedeli preku Feqtonot {to Kapital go podgotvuva za dvaesetina likovi na tranzicijata ... [to kaùvaa toga{ (!?), {to zboruvaat deneska (!?). Se }e vi stane jasno - zo{to sme ovde ...!? No, tie i toga{, i deneska cicaat

pari! Zatoa vo tie godini stranskite investitori stanaa nepoèlna kategorija. Strancite seu{te se nu`no zlo vo na{ata dràva ... Tie ednostavno i toga{ i deneska pre~at vo “vnatre{nite makedonski raboti” me|u politi~arite i korumpiranite urednici! Mediumite, toga{ i deneska, prakti~no stanaa dislocirani partiski ogranoci na vlasta, i na opozicijata ... MN: Primer ... Proda`bata na Ladna Valalnica na Balkan stil!? Li~no se smetam za dobar poznava~ na makedonskata tranzicija sogledana preku privatizacijata i fenomenot na tenderskata ekonomija, kako i ispunpuvawe pari na ovoj na~in. Mnogu pi{uvav i pi{uvam za ovaa tema ... Bev patriot i svedok na mnogu primeri! Bev eden od najgolemite protivnici na proda`bata na delovite od èlezanicata (Ladna valalnica) na srpskata kompanija Balkan stil na toga{niot blizok politi~ki sorabotnik na Milo{evi} – Dragan Tomi} i negoviot sin. I pokraj progresivnite, i silni vizii na golemi makedonski investitori vo èlezarnicata (koi vo poslednite godini dokaàa navistina kolku se golem ii vo drugi sektori na makedonskata ekonomija) vo delot na Makstil, i {vajcarskata kompanija Duferko, koi imaa jasna vizija za sozdavawe na mini integrirana èlezarnica, sepak toga{nata Vlada na Branko Crvenkovski od ne do kraj jasni pri~ini, za okolu 32 milioni dolari Ladna valalnica mu ja prodade na Dragan Tomi}! Crvenkovski be{e podràn od istite urednici i novinari koi deneska silno go dràt Gruevski! VMRO-DPMNE toga{ sil-

no z as ta na protiv proda`bata na Ladna valalnica na ovoj srpski - ja politi~ar, ja biznismen!? Urednicite, pogore spomenati, {to deneska go glorificiraat politi~kiot model na upravuvawe na Nikola Gruevski toa vreme silno go braneja Branko Crvenkovski ... se frlaa vrz nego vo odbrana kako koga ku~eto Reks

go odbrani Tito na Sutjeska ...!!?? Gineja za Branko ... Kako {to sega ginat za Gruevski ...!? Cicaa i toga{ i sega ... !? kalori~na hrana sekako ... I koga vidoa deka liderot od Biha}ka zaminuva od vlast, vo 1998 po~naa da go napu{taat brodot ... Ti poleka go sozdavaa Mitot deka privatizacijata na Branko Crvenkovski e vinovna za se ... Deneska ve}e vi e poznato ... Dobro situirani, tie zaboravija {to palamudeja okolu proda`bata na Ladnata Valalnica na srpkiot ~eli~en magnat Balkan Stil predvoden od Dragan Tomi} li~en prijatel, i finansier na Socijalisti~kata partija na Slobodan Milo{evi}! Eden od urednicite, koi i deneska e vo ista pozicija (voditel na vesti) na televizijata bez koja deneska VMRO-DPMNE i Nikola

Gruevski ne moàt da di{at, toga{ silno i posveteno gi rabote{e balkanskite operacii na Balkan Stil na Tomi}i! Od druga strana, na{ata “nacionalna prerodbeni~ka, ideolog na site programi na Gruevski, i ceneta kolumnistkiwa, koja porano be{e glaven komunikaciski trener na pove}e visoki funkcioneri na Branko Crvenkovski i nemu li~no, sekako”, nas nekolkumina koi go branevme nacionalniot interes vo proektot privatizacija na skopskata èlezarnica vo neolku svoi tekstovi ne narekuva{e zapadni platenici! No, Ladna valalnica ja prodadoa na Tomi}! I taa toa go podrà ... Kolku razlika “fi” napravija, od ova zdelka nikoj ne znae ... Ona {to se znae e faktot deka se u{te istite gi slu{ame i gi ~itame ... i “nacionale kolumnistkiwata” e seu{te “literarno i mislovno potentna èna”! Vakva moralna destrukcija i devastacija – kako i urivawe na vertikalata na moralni vrednosti na koja se povikuva, moè da izdrì samo luzerski lik ..., i toa ne sekoj ...!? Samo ednokleto~ni organizmi moè ova da go izdràt! Paramecium!? Ameba!?

MIT KOJ SOZDADE OP[TESTVO SO LESNA RETARDACIJA!? Kako proizvod na ovaa retardirana simbioza na dvaesetina politi~ari

Sega treba da se potseti na najgolemite neprijateli na makedonskiot razvoj ... Otkako go vidovme noviot sobraniski sostav i “novoto jato od 123 skakulci”, i o~ekuvaj}i ja novata Vlada proizvod na mitski kompromisi za toa koj kolku finansiski potencijal }e kontrolira vo narednite godini!? Ovoj tekst e samo proizvod na nade` deka nekoj od niv, sepak pravilno ke go pro~ita i protolkuva tekstot, i deka barem eden gram pozitivna energija } e mu vnese vo negoviot jaden politi~ki `ivot koj se sveduva na kontrola na onie te{ko zaraboteni 2,6 milijrdi Buxet koi treba preku tenderi da se potro{at vo uslovi na stabilna ekonomija – kade se e tolku stabilno i ne mrda ... Do nivo na umreno!

od razni partii od vlasta, i od opozicijata, kako i kabinetski novinari koi tekstovi pi{uvaa isklu~ivo od policiski izve{tai, vo Makedonija deneska kako proizvod dobivme monstrum

od op{testvo! Ovaa perfektno monstruozna simbioza vo godinite nanazad opstojuva{e na scenata edinstveno so pomo{ na proizvodstvo na skandali okolu privatizacijata. Proizvodstvo na MITOT nad site MITOVI! îsto za zanimacija na “udrenite vo krilo po dolinata na Vardar – makedonski gra|ani”. I kako alatka za blokada na se {to e progresivno! Od Makedonija napravi buni{te na nesre}ni gra|ani koi mu dadoa nov fenomenolo{ki pristap na insitutot “azilant”! Evropa go prepozna ovoj nov fenomen, ne zaradi azilot kao takov ... Edinstveniot problem za Evropa e {to “azilantskiot fenomen” e proizvod na karteliziranata politi~ka scena koja kako krajna cel ima se {to e progresivno, i so nagon da menuva, ednostavno da si zamine ... da go nema! Barem taka mi objasnuva{e denovive eden visok funkcioner od administracijata na EU vo Skopje. Vo takvi uslovi kompaniite, kako i progresivnite investitori i intelektualci vo Makedonija nemaa igra ... Stanaa zalo`nici na politikata ... Nekoi direktori na krajno servilen na~in odrabotuvaa kako da se vinovni {to gi poseduvaat firmite! Ja dokaùvaat svojata nevinost dve decenii nanazad pred sekoja Vlada! Pla}aat za da bidat mirni ... finansiraat za da moàt da rabotat nesmetano bez inspekcii ... Kako direktna posledica od vakvata sostojba vo poslednite dvaesetina godini vo Makedonija ne se izgradi kulturata na vodewe politika! Ne postoi kultura na javniot ìvot! Ne izgradivme korporaciski mentalitet vo kompaniite! Direktorite i sopstvenicite od privatizacijata deneska se u{te ne veruvaat deka se sopstvenici na tie kompanii! Toa gi tera despotski da se odnesuvaat i vo uslovi na namalena delovna sposobnost poradi starost! Pod politi~ki pritisok se i ne moàt da sfatat deka vremiwata se smenija ... Site okolu nas vo regionot odamna gi nadminaa cifriti od nad 300-500 milioni evra godi{ni prometi! Investiciite porasnaa kaj site! Zadolènosta vo bankite se zgolemuva za novi proekti, a ne za vra}awe na starite dolgovi! Na{ite direktori pla{ej}i se od pritisokot na nesposobnite partiski mo}nici ne smejat da zaminat vo penzija i da dadat {ansa na mladata menaxerska elita koja treba da ja promeni makedonskata ekonomija! Da izleze nadvor ... Da go osvoi Balkanot i po{iroko! MITOT deka privatizacijata bila makedonskata kra`ba na stoletieto, i vo toj kontekst pretvoraweto na ekonomijata vo javni nabavki preku buxetski tenderi, vo dvete decenii nezavisnost dd kompaniite napravija kazneni ustanovi i ke{aparati za vadewe pari! Jadni na{i firmi i direktori.

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI PRIVATNITE MATI^NI LEKARI OD JULI ]E KORISTAT PEÂTEN RECEPT ondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija za da ja olesni postapkata za propi{uvawe na lekovi od listata na lekovi koi pa|aat na tovar na fondot, vo sorabotka so Farmacevtskata komora i Lekarskata komora dogovori privatnite zdravstveni ustanovi od primarnata zdravstvena za{tita (PZZ) da koristat pe~aten recepten obrazec od 1 juli. So ova Fondot o~ekuva deka }e se postigne efikasnost, ~itlivost, isklu~uvawe na gre{ki pri popolnuvawe na receptnite obrasci. Mati~niot lekar i lekarot koj{to go zamenuva se dol`ni da go izgotvat i popolnat receptot vo elektronska forma, da go ispe~atat i da go zaverat so pe~at na zdravstvenata ustanova, faksimil i potpis na lekarot. Pe~ateweto na receptot go implementira programerskata ku}a koja go obezbeduva programot za rabota vo PZZ vo PZU spored postojniot recepten obrazec koj e objaven i na internet-stranicata na fondot, www.fzo.org.mk Izbraniot lekar e dolèn vo receptniot obrazec da gi popolni site poliwa koi se odnesuvaat vo delot na propi{uvawe na lekot i podatocite za osigurenikot, a za lekovite od listata na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot so reìm na propi{uvawe po preporaka na specijalist/supspecijalist da go vnese brojot na faksimilot vo soodvetnoto mesto na receptniot obrazec. Nema da se pe~atat recepti vo slu~aj na prekin na elektri~na energija, defekti na kompjuterot i/ ili pe~atarot, propi{uvawe na narkotici i opijati, na lekovi od strana na lekari vo deùrna slu`ba.

NOV SPORTSKI AVTOMOBIL OD AUDI R8 SPYDER GT udi po~na so ograni~ena proizvodstvena linija za izrabotka na najkvalitetni sportski avtomobili so visoki performansi od serijata Audi R8 Spyder GT. Karoserijata e napravena od karbonski delovi i e 85 kilogrami polesna. Motorot e polesen, no u{te pomo}en i u{te pove}e voodu{evuva: Audi R8 Spyder GT nudi neverojatna izvedba. Ovoj sportski avtomobil so otvoren pokriv i visoki performansi razviva 412 kW (560 KS), a blagodarenie na Audi ultralesnite tehnologii polesen e za 85 kilogrami od minatiot model. R8 Spyder GT zabrzuva od nula do 100 kilometri na ~as za 3,8 sekundi i dostignuva maksimalna brzina od 317 kilometri na ~as. Pred edna godina, Audi go pretstavi R8 GT coupe kako nov predvodnik na modelot R8. Ne taka dolgo otkako site 333 primeroci od modelot R8 vo ograni~ena serija bea prodadeni. Sega, Audi po~na so proizvodstvo na kabriolet verzija so visoki performansi na sportski avtomobil, no i ovaa verzija }e bide ograni~ena na 333 vozila. Sekoj sportski avtomobil ima svojot individualen pe~at na ra~kata na menuva~ot.

ONE STANA SPONZOR NA MAKEDONSKATA KO[ARKARSKA FEDERACIJA

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

PERSONALNO BANKARSTVO – TREND VO SOVREMENOTO BANKARSKO RABOTEWE o uslovi na dinami~ni i brzi promeni vo opkruùvaweto, sovremenite finansiski institucii vo golema mera go ~uvstvuvaat pritisokot i nu`nosta da se ponudi ne{to novo i poinakvo na pazarot. Vistinski predizvik vo dene{no vreme e da se najde na~in kako da se bide razli~en od konkurencijata, da se sozdade i odrì prepoznatliv bankarski brend. Pritisokot koj poteknuva direktno od klientot, koj e sekoga{ vo potraga po nova i pokvalitetna usluga, nie bankarite go doìvuvame kako besceneta pridobivka vo raboteweto, bidej}i n$ pravi pokreativni i n$ izvlekuva od ramkite na klasi~noto bankarsko rabotewe. Na toj na~in, na{eto delo stanuva vistinska kreacija nameneta za krajniot korisnik, koj ne retko e so prefinet vkus i bara mnogu pove}e od voobi~aena bankarska usluga. Personalnoto bankarstvo podrazbira eden dinami~en i postojan proces na sozdavawe na dolgoro~en i partnerski odnos so klientite so koi n$ povrzuva zaedni~kata èlba za ostvaruvawe uspe{na sorabotka, so golem akcent na nematerijalnata strana na delovniot odnos – zadovolstvo od sekojdnevnoto rabotewe preku kvalitetna i lesno dostapna bankarska usluga; steknuvawe me|usebna doverba i lojalnost na dolgoro~na osnova. So ovaa usluga se presretnuvaat potrebite na klientite na individualen, diskreten i profesionalen na~in. Kako specifi~na i edinstvena usluga, iako na prv pogled izgleda deka

e nameneta prete`no za klienti so pogolema finansiska mo} i opredelen status vo op{testvoto, kako i za dolgogodi{ni i strate{ki zna~ajni klienti, vo sovremeni uslovi stanuva lesno dostapna za klientite koi se vo potraga po ne{to novo i poinakvo. Kako naj~esti motivi za koristewe na ovaa usluga vo praktika se sretnuvaat pred s$ potrebata za pogolema diskrecija vo koristeweto na bankarskite uslugi, dostapnosta na bankarskiot slu`benik, za{tedata na vreme, sigurnosta, no i pogolemiot ugled. Stanuva zbor za mnogu inovativna i personalizirana usluga, koja e koncipirana soglasno najvisokite standardi na sovremenoto bankarsko rabotewe i kako takva podrazbira ne samo uslu`uvawe na klientot vo klasi~na smisla, tuku celosna posvetenost na bankarskiot slu`benik kon klientot, postojana komunikacija, li~en kontakt, istra`uvawe na potrebi, stru~no sovetuvawe, pronao|awe optimalno re{enie za odredeni bankarski i finansiski potrebi, aktivna proda`ba na bankarskite produkti i primena na cross-selling. Pokonkretno, toa e sledewe na klientot vo ~ekor i brza reakcija za presretnuvawe na negovite potrebi. Personalniot bankar kako profil na bankarski rabotnik treba da poseduva odli~ni komunikaciski sposobnosti, da ima razvieni proda`ni ve{tini, da ima iskustvo vo bankarskoto rabotewe, dobro da ja poznava celokupnata ponuda na proizvodi i uslugi, da

JASNA ^AMINSKA STRU^EN SORABOTNIK VO DELOVEN CENTAR ZA RABOTA SO NASELENIE VO [PARKASE BANKA MAKEDONIJA AD SKOPJE

So profesionalnoto bankarstvo se presretnuvaat potrebite na klientite na individualen, diskreten i profesionalen na~in. bide educiran, precizen i posveten, {to vo nikoj slu~aj ne otstapuva od profilot na bankarskiot rabotnik koj sekojdnevno opsluùva golem broj klienti. Vo komunikacijata so klientot, koj ne retko ima izostreni kriteriumi, osobeno e va`no da se ponudi brzina, fleksibilnost, efikasna usluga i aùrnost, da se dade to~na i navremena informacija i da se odrì strogo profesionalniot odnos. Personalniot bankar treba da bide vklu~en vo postojana i aktivna proda`ba na site bankarski produkti, tekovno informirawe na klientite za sekoja nova ponuda, postojana komunikacija i opsluùvawe na postoe~kite klienti, no i pro{iruvawe na klientskata baza so privlekuvawe novi klienti. So ogled na toa {to delovniot odnos me|u bankata i klientot se vospostavuva direktno i na li~na osnova, personalniot bankar treba da poseduva ume{nost i da znae koga i {to da ponudi na odreden klient za da se postigne win-win pozicija vo koja dvete strani ostvaruvaat benefit – klientot dobiva personalizirana i visokoprofesionalna bankarska usluga koja soodvetstvuva na

negovite potrebi, a bankata ostvaruva uspe{na proda`ba i preku ovie klienti ne retko odr`uva stabilno i kvalitetno portfolio. Mnogu ~esto vo praktika }e se pojavi potrebata postoe~kata ponuda na proizvodi i uslugi da se prilagodi na specifi~nite potrebi na klientot, a ponekoga{ duri da se kreiraat i novi, poinovativni proizvodi nameneti za ovaa celna grupa klienti. Tokmu tuka ja gledam kreativnosta na bankarskiot slu`benik koja ja spomenav pogore vo tekstot. Personalnoto bankarstvo denes stanuva znak za prepoznatlivost na mnogu banki koi sakaat da se izdvojat od konkurencijata i klientot sekoga{ go smestuvaat vo fokusot na svojata aktivnost. Sekoja sovremena i moderna finansiska institucija treba da se naso~i kon razvoj na individualniot pristap vo opslu`uvaweto na klientot i zgolemuvawe na bazata na klienti koi }e koristat vakov tip usluga. Vo bankarskiot sektor vo Republika Makedonija nedostiga pointenzivna ponuda na ovaa usluga i smetam deka kaj nas doprva doa|a vremeto na personalnoto bankarstvo.

elekomunikaciskiot operator One vo slednite tri godini }e bide oficijalen sponzor na Makedonskata ko{arkarska federacija (MKF). “Makedonija e èdna za dobri rezultati na sportski plan, a na{a procenka e deka ovaa reprezentacija moè za kratko vreme da gi vrati nasmevkite na licata na tie koi se èlni za uspesi. Ko{arkarite ni bea favoriti od site ostanati sportisti, a prvite uspesi gi o~ekuvame na Evropskoto prvenstvo vo Litvanija”, izjavi Sa{o Macanovski Trendo glavniot direktor za marketing vo One. Od telekomunikaciskiot operator najavuvaat pove}e aktivnosti so cel Makedonija da ostane vo naviva~ka kondicija do po~etokot na Evropskoto prvenstvo koe }e se odrì vo periodot 31 avgust - 18 septemvri.

+ Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4% 3%

2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

DR@AVNATA REVIZIJA I UKA@A NA VLADATA

EKONOMIJATA VO PRVIOT KVARTAL PORASNA ZA 5,1%

UKRAINSKITE AVTOBUSI KUPENI BEZ NIKAKOV PLAN E Dr`avniot zavod za revizija utvrdi deka iako Vladata nabavi novi avtobusi, toa nema da go podobri kvalitetot na javniot prevoz vo Skopje. Novite avtobusi se nabaveni bez prethodna analiza na rizicite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

e se implementira Nacionalnata transportna strategija za javniot prevoz, novite avtobusi za gradski prevoz se nabaveni bez prethodna analiza na rizicite i napraveni se golemi {teti za Javnoto soobra}ajno pretprijatie (JSP) od falsifikuvani bileti poradi lo{iot sistem za naplata. Ova se del od nepravilnostite koi gi utvrdi Dr`avniot zavod za revizija vo izve{tajot za uspe{nosta na kvalitetot na javniot gradski prevoz vo Skopje. Nepravilnosti vo raboteweto Zavodot za revizija utvrdi kaj Javnoto soobra} ajno pretprijatie JSP, Ministerstvoto za transport i vrski, vo delot na tro{ocite za investicii vo rekonstrukcija na ulicite od JP Ulici i pati{ta i vo delot na davawe licenci za prevoznicite od grad Skopje. Generalnata zabele{ka na revizorite e deka podobruvaweto na kvalitetot na javniot prevoz ne zavisi samo od nabavkata na novite avtobusi. “Postoi Nacionalna transportna strategija 2007-2013, koja ja izraboti Ministerstvoto za transport i vrski, no taa se a`urira edna{ godi{no i ponatamu ne se implementira. Vo taa nasoka, gradot Skopje

ima strategija za razvoj na gradskiot prevoz, no taa ne e usvoena, iako e oceneta kako primenliva”, se veli vo izve{tajot od DZR. Revizijata konstatira{e deka ne se napraveni planovi i analizi pred odlukata za nabavka na novite avtobusi i tie, iako se nadle`nost na JSP, koe so godini baralo obnovuvawe na vozniot park, Vladata re{ila da gi stavi vo programata za javni investicii. Nepravilnosti se detektirani i vo sistemot za naplata na bileti, odnosno ima pojava na falsifikuvani bileti, za ~ija finansiska vrednost JSP nema soznanie. “Prezemeni se merki za

3.000

nabavka na nov sistem za naplata na bileti i sprovedena e javna nabavka, koja e poni{tena so obrazlo`enie deka noviot sistem ne mo`e da se implementira vo starite avtobusi i zatoa se ~eka da pristignat novite”, poso~uvaat od DZR. Revizijata pra{uva zo{to imalo javna nabavka koga bile neusoglaseni terminite za isporaka na novite avtobusi. Vo JP Ulici i pati{ta revizijata otkri deka godi{nite programi za investicii vo infrastruktura ne odgovaraat na visinata na tro{ocite za nivna realizacija. “Utvrdeno e deka 23% od

МБИ10

3.200

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 06/10

vkupnata vrednost na dogovorenite aktivnosti se odnesuva za nameni koi ne se proektirani vo dogovorite, no po toj osnov se isplateni sredstva. Ulici i pati{ta fakturira po ceni koi ne se kompatibilni so pazarnite, bidej}i se odreduvaat na godi{no nivo, spored pretpostaven obem na rabota”, alarmiraat od DZR. Kako del od zabele{kite vo revizijata za uspe{nost na javniot gradski prevoz se i toa deka nema kontrola na instalacijata i odr`uvaweto na svetlosnata signalizacija i semaforite, so {to dopolnitelno se namaluva kvalitetot na javniot prevoz vo gradot.

konomskata aktivnost vo prviot kvartal od godinata se zgolemila za 5,1% vo sporedba so istiot period lani, objavi Dràvniot zavod za statistika. Najgolem del od rastot se dolì na porastot na bruto-investiciite za duri 60%, kako i potro{uva~kata na gra|anite za okolu 4%, dodeka, pak, javnata potro{uva~ka ima negativen priodnes vo rastot, bidej} i se namalila za 3,2% i neto-izvozot so negativen pridones od 1,7%, bidej}i uvozot vo istiot period porasnal pove}e od izvozot. Vo apsolutni brojki, doma{nata ekonomija vo prvite tri meseci proizvela stoki i uslugi vo vrednost od 1,67 milijardi evra. Po oddelni sektori vo ekonomijata, najgolem rast e ostvaren vo grade`ni{tvoto i toa za 21,2%, rudarstvoto, prerabotuva~kata industrija i snabduvaweto so struja za 13,7%, transportot za 7,3%. Ovie podatoci za porastot na ekonomijata vlevaat optimizam deka rezultatite do krajot na godinata }e bidat popozitivni od minatata godina, no, sepak, kako {to predupredija i monetarcite od misijata na MMF i ekonomistite, s$ u{te postojat nadvore{ni rizici koi moè da go popre~at zakrepnuvaweto. Dodeka gr~kata ekonomija e na rabot na bankrot poradi nemo`nosta da gi pla}a svoite dolgovi, a so seriozni problemi se soo~uvaat i ostanatite evropski ekonomii, makedonskite kompanii ve}e ~uvstvuvaat negativni efekti. Zasega najzasegnati od ovaa kriza se gr~kite tekstilni kompanii koi izvezuvaat vo Grcija. Spored informaciite, tie ve}e se soo~uvaat so namaluvawe na nara~kite za {iewe za okolu 25%. Od edna od najgolemite gr~ki tekstilni fabriki vo Makedonija, komentiraat deka proizvodstvoto e mnogu neizvesno i stravuvaat deka nivnite klienti vo Grcija nema da moàt da ja platat ispora~anata stoka {to za niv }e zna~i nelikvidnost, namaluvawe na proizvodstvoto i otpu{tawe od rabota.

KARTI^KITE MASTERKARD NA [PARKASE ME\U NAJKORISTENITE o vkupniot broj na Maestro i Masterkard karti~ki koi se vo promet vo zemjata [parkase banka u~estvuva so 6,55% vo delot na Maestro debitni karti~kite i so 7,13% vo vkupniot broj na Masterkard kreditni karti~ki *(MasterCard Standard, MasterCard Gold i MasterCard BusinessCard). U~estvoto na bankata, pak, vo vkupno ostvareniot promet so karti~kite Maestro iznesuva 4,09% i 6,23% vo ostvareniot promet so kreditnite karti~ki Masterkard. Vo odnos na vkupniot promet so Masterkard karti~kite na bankata, najgolemo u~estvo imaat transakcii napraveni na ATM uredite vo zemjata, vo iznos od 3,7 milioni evra, {to e 7,32% od vkupniot promet so ovoj vid karti~ki. Vo strukturata na realiziranite transakcii so karti~ki od brendot Maestro na bankomatite na bankata najgolemo u~estvo imaat transakciite so doma{ni karti~ki, vo iznos od 9,18% od vkupniot ostvaren promet na bankomatite vo zemjata so karti~ki od toj brend ili 18,3 milioni evra.

МБИД

120

3.000

116

2.800

112

2.600

108

2.400

104

2.200 08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

06/10

ОМБ

100 08/10

10/10

12/10 02/11

04/11

MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva

06/11

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

04/11

06/11

Fokus

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

BIZNIS -ANGELI VO MAKEDONIJA

NASKORO I INVESTICISKA Prvata mre`a na biznis-angeli vo Makedonija, {to po~na da funkcionira pred tri meseci, ve}e ima desetina ~lenovi, uspe{ni i bogati makedonski gra|ani, koi uspeale vo eden ili vo pove}e biznisi i sega se podgotveni da pomognat i na drugi pretpriema~i da stanat uspe{ni kako niv. Centarot za inovacii pri Proektot na USAID za konkurentnost, vo ~ii ramki funkcionira mre`ata, na 7. juli }e ja organizira i prvata investiciska ve~era, kade {to }e se sretnat pretpriema~ite so najdobri biznis-idei dosega pristignati preku javniot povik i angelite-investitori IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

akedonskata mreà na biznis-angeli po~na da se plete, a koi }e bidat prvite pretpriema~i {to }e se fatat vo nea }e vidime mnogu naskoro. [egata nastrana, vo vakva mreà bi sakale da se fatat mnogumina od start ap biznisite koi{to imaat dobar proekt i potencijal za rast, no ne moàt da pristapat do konvencionalnite izvori na finansirawe, kako {to se bankarskite krediti. Zatoa, tuka se biznis-angelite, investitorite “od senka”, koi prepoznavaj} i ja {ansata za uspeh na nekoj biznis koj {totuku po~nal da se ispiluva vleguvaat so svoi pari, o~ekuvaj}i povrat na svojata investicija, vo nekoe dogledno vreme, se razbira. Konceptot na biznis-angeli vo razvienite zapadni zemji, osobeno vo SAD, funkcionira odli~no so decenii, a vo balkanskite zemji e vo zarodi{. Slovenija ja formira{e svojata mreà na biznis-angeli pred ~etiri godini, Hrvatska i Srbija ne{to podocna, a vo zemjava prvata mreà na biznisangeli po~na da funkcionira pred samo tri meseci, vo ramkite na Centarot za inovacii, pri Proektot na USAID za konkurentnost. Mreàta, ~ie me|unarodno ime e i2BAN, ve}e ima desetina ~lenovi, uspe{ni i bogati makedonski gra|ani, koi uspeale vo eden ili vo pove}e biznisi i sega se podgotveni da pomognat i na drugi pretpriema~i da stanat uspe{ni kako niv. Nivniot identitet zasega ne go otkrivame, za barem vo ovaa po~etna faza da se za~uva nivnata privatnost i da ostane anonimen kapitalot so koj tie raspolagaat i go vloùvaat. Toa ne zna~i deka vo idnina tie nema da i se pretstavat na javnosta, kakov {to e slu~ajot vo Slovenija, na primer. Povrzuvaweto, pak, me|u biznis-angelite i dobrite proekti go pravi grupata od nekolku profesionalci angaìrani okolu samiot Centar za inovacii, a pretsedatel na Mreàta na biznis-angeli e Qup~o Zikov, sopstvenik i direktor na Kapital Media Grup, koja preku svoite izdanija & dava maksimalna mediumska poddr{ka na ovaa ideja. “^lenovi na mreàta se vnimatelno selektirani, renomirani i finansiski mo}ni individualci od Makedonija, a zada~ata na Centarot za inovacii e da gi promovira investiciite vo sopstveni~ki udel, da gi skenira i da gi procenuva proektite, timovite i firmite kade {to bi moèl da vleze kapital na biznis-angelite, da gi educira biznis-angelite i pretpriema~ite za toa kako funkcionira ovoj koncept i zo{to e korisen za dvete strani, da organizira t.n. investiciski ve~eri, kade {to } e se sre}avaat pretpriema~ite i biznis-angelite, kako i da obezbeduva konsultantski, pravni,

finansiski i ostanati uslugi pri strukturiraweto na zdelkite. Zna~i, koga }e dojdeme do poslednata faza, {to zna~i biznisangelite da re{at deka sakaat da vlo`at pari vo odreden biznis”, objasnuva Zikov.

Biznisite {to sakaat “angelski” pari treba da razmisluvaat globalno

Vo me|uvreme, vo “Kapital” izlegoa nekolku oglasi so povik za aplicirawe na proekti {to bi moèle da bidat interesni za biznis-angelite, a vo Centarot za inovacii ve}e se pristignati triesetina predlog-proekti. Ana Ambarkova, proekt-koordinator vo Centarot za inovacii, vo Mreàta na biznis-angeli zadolèna za pronao|awe i selektirawe na potencijalni biznisi koi bi moèle da bidat finansirani od strana na biznisangelite, veli deka vo pristignatite predlozi zasega dominiraat tie {to se prakti~ki nezapo~nati biznisi, odnosno pretpriema~i koi{to imaat ideja, koja moè da e i mnogu dobra, no naj~esto ne e dobro elaborirana na hartija. “Najgolema verojatnost da se slu~i investicija na biznis-angel e vo proekt {to funkcionira barem edna godina, ima obrt i gi ima prvite klienti. Idejata na konceptot na biznis-angelite e da pomogne eden dobro startuvan proekt da stane u{te pouspe{en so toa {to }e se ra{iri i nadvor od granicite na Makedonija. Zna~i, pretpriema~ot da ja ima vgradeno i regionalata, a u{te podobro i me|unarodnata dimenzija vo vizijata za svojata kompanija”, objasnuva Ambarkova. Taa dodava deka pretpriema~ite naj~esto ne se dovolno podgotveni za pretstavuvawe na svojata ideja pred mo`nite investitori, nemaat dobro strukturiran biznis-plan, a ~esto ne znaat dobro da ja popolnat nitu aplikacijata koja Centarot za inovacii zadolìtelno ja propi{uva za site zainteresirani pretpriema~i. “Zatoa, tuka e mreàta da gi educira, da gi obu~i kako da razmisluvaat vo nasoka koja poverojatno }e im obezbedi sredba so biznis-angelite”, veli Ambarkova. Vo Mreàta na biznis-angeli

INVESTICISKI TICISKI PROCES: S: OD IDEJA DO “ANGELSKI” SKI” KAPITAL 1. SOBIRAWE WE I SELEKCIJA NA POTENCIJALNI IJALNI PROEKTI 2. OBUKA NA PRETPRIEMAÎTE I PODGOTOVKA OVKA NA BIZNIS-PLAN ICISKA VEÊRA 3. INVESTICISKA SKA ANALIZA NA FIRMATA 4. DLABINSKA GENCE) (DUE DILIGENCE) OVKA NA DOGOVOROT ZA 5. PODGOTOVKA IRAWE I PREGOVORI INVESTIRAWE ICIJA, DODAVAWE 6. INVESTICIJA, ST I IZLEZNA STRATEGIJA VREDNOST velat deka od nivnite prethodni iskustva vo procesite na finansirawe na makedonskite biznisi {to bile poddràni od Proektot na USAID za konkurentnost se pokaàlo deka dobar del od pogolemite biznisi ne se podgotveni da vlezat vo procedura za vlez na nadvore{en kapital vo sopstveni~kata struktura, nitu spored kvalitetot na finansiskite izve{tai, nitu spored menaxerskite kapaciteti. Ova e najkarakteristi~no za kompaniite {to postojat na pazarot ve}e 10-15 godini, pa zatoa vo Centarot za inovaci, odnosno Mreàta na biznis-angeli, smetaat deka firmi posoodvetni za vlez na sopstveni~ki udel se malite biznisi {to postojat na pazarot pokratko vreme, a nivnite osnova~i i menaxeri se pomladi i pootvoreni za alternativni izvori na finansirawe. “Preku Centarot za inovacii, nie zaedno so na{ite partneri ve} e imame iskustvo vo sklu~uvawe nekolku me|unarodni zdelki so vleguvawe na investicii vo sopstveni~ki udel, t.n. equity zdelki, i sega taa ekspertiza ni stoi na raspolagawe pri razvivaweto na mreàta na biznis-angeli, odnosno za site procesi i fazi od po~etnata aplikacija na proektot do eventualnoto sklu~uvawe na zdelkata so biznis-angelot. Vo interes ni e celiot proces da e transparenten, no samoto pregovarawe i sklu~uvaweto na

ZO[TO DA STANETE ^LEN NA MRE@ATA NA BIZNIS-ANGELI?

POSTOJAN PRISTAP DO KVALITETNI MO@NOSTI ZA INVESTIRAWE POGOLEM BROJ INVESTICISKI MO@NOSTI PRETHODNO PROVERENI INVESTICISKI MO@NOSTI PODOBAR KVALITET NA BIZNIS-PLANOVI I PREZENTACII SPODELUVAWE NA RIZIKOT, POKRIENOST NA RAZLI^NI SEKTORI POMO[ PRI STRUKTURIRAWETO NA ZDELKATA I VO PRAVNITE ASPEKTI PRISTAP DO MRE@A NA KONSULTANTI EDUKATIVNI NASTANI VMRE@UVAWE SO ISTOMISLENICI I LU\E SO SLI^NI AFINITETI I CELI

zdelkata ostanuva me|u pretpriema~ot i investitorot”, objasnuva @arko Pop-Iliev, pretsedatel na Centarot za inovacii i voedno proekt-menaxer na i2BAN Mre`ata na biznisangeli.

Kako odi povrzuvaweto na biznis-angelite so dobrite proekti

Svetskata praktika pokaùva deka od 100 biznis-idei samo okolu dve moè da dojdat vo faza koga bi se razvil kvaliteten biznisplan, a samo 10 na krajot }e ostanat so seriozni {ansi za uspeh. Makedonskata Mreà na biznis-angeli }e pomaga da se napravi prvi~na selekcija na proekti {to vredat da se pretstavat pred investitorite. Zna~i, okolu deset pretpriema~i bi bile pokaneti na prvata investiciska ve~era, od koi najverojatno samo okolu 3-4 bi bile od interes na investitorite i bi moèle da se kvalifikuvaat za vlez na sveì pari vo nivniot biznis. Mreàta na biznis-angeli, I2BAN, }e ja organizira prvata investiciska ve~era na 07.07.2011, koja }e bide od zatvoren tip. Na ve~erata }e se prezentira operativniot model na mreàta, partnerite-organizacii i 3-5 biznis-proekti na koi im e potrebno finansirawe od strana na angeli-investitori. Ovaa ve~era }e se odviva vo ramkite na Nedelata na investiciska podgotvenost, 04.07-08.07,

kade {to pokraj investiciskata ve~era, }e se odràt i nekolku sesii, obuka “Podgotvenost za investicii” nameneta za pretpriema~i, konsultanti i idni obu~uva~i. Centarot za inovacii }e ja licencira ovaa obuka, koja }e bide odràna pod mentorstvo na Bla` Kos, direktor na Mreàta na biznis-angeli na Slovenija, inaku, partner na makedonskata mreà so cel istata da bide dostapna na makedonskite pretpriema~i. “Investiciskata ve~era e najva`niot nastan {to go organizira i2BAN, kade {to selektiranite kompanii gi prezentiraat svoite idei pred investitorite-biznis angeli. Po investiciskata ve~era edna do dve idei }e bidat selektirani za dopolnitelna diskusija so zainteresiranite investitori, a najgolema mo`nost ima nekolku investitori zaedni~ki da dogovorat finansirawe na proekt”, veli Dejan Janevski, sektor portfolio-menaxer vo Proektot za konkurentnost na USAID Makedonija, a negovata uloga vo mreàta na biznis-angeli glavno e naso~ena kon interakcija, animirawe i angaìrawe na angelite-investitori. Toj dodava deka za da se postigne zaedni~ko investirawe se pravi detalna prezentacija na biznis-planot, a investitorite pomagaat za finalizirawe na vistinskata strategija. Se odreduva vode~kiot investitor i sekoj ~len na zdruènata grupa (investitor) prezentira kolku e zainteresiran da vloì za preliminarno da se vidi dali se dostignuva potrebnata suma. Mreàta od konsultanti na I2BAN pomaga vo strukturiraweto na zdelkata, a dokumentot so uslovite za investirawe e po~etna pozicija za dopolnitelni pregovori so pretpriema~ot. I2BAN nema da pregovara vo ime na investitorite, no }e dava odredeni soveti. Po zavr{uvaweto na pregovorite I2BAN ili investitorot vr{i dlabinska analiza na kompanijata vo segmentot na pravnite

no.

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

TOP 10

NAJPLATENI DIREKTORI NAJPL IREKTORI VO SVETOT

A “TAJNA VEÊRA” KOI SE LU\ETO [TO ]E GI SPOJUVAAT PRETPRIEMAÎTE SO BIZNIS-ANGELITE? QUPÔ ZIKOV PRETSEDATEL NA MRE@ATA NA BIZNIS-ANGELI “^lenovi na mreàta se vnimatelno selektirani, renomirani i finansiski mo}ni individualci od Makedonija, a zada~ata na Centarot za inovacii e da gi promovira investiciite vo sopstveni~ki udel, da gi skenira i da gi procenuva proektite, timovite i firmite kade {to bi moèl da vleze kapital na biznis - angelite, da gi educira biznis-angelite i pretpriema~ite za toa kako funkcionira ovoj koncept i zo{to e korisen za dvete strani.” Qup~o & e poznat na po{irokata javnost kako sopstvenik i direktor na Kapital Media Grup, kompanija {to go izdava biznis-dnevniot vesnik “Kapital”, magazinot “Kapital”, kako i portalot na KMG. Toj ima dvaesetgodi{no iskustvo vo biznis-novinarstvoto, a preku negovite mediumski izdanija e dokaàn kako golem poddrùva~ na zalo`bite za slobodnoto pretpriemni{tvo. Kako u~esnik i predava~ na golem broj konferencii, obuki i seminari posveteni na razvojot i poddr{kata na biznisite vo Makedonija, Zikov e eden od najupatenite vo zemjava koga se raboti za neguvawe na uspe{nite pretpriema~ki prikazni i ne slu~ajno e izbran za pretsedatel na prvata mreà na biznis-angeli vo Makedonija.

@ARKO POP-ILIEV PRETSEDATEL NA CENTAROT ZA INOVACII “Preku Centarot za inovacii, nie zaedno so na{ite partneri ve}e imame iskustvo vo sklu~uvawe nekolku me|unarodni zdelki so vleguvawe na investicii vo sopstveni~ki udel, t.n. equity zdelki, i sega taa ekspertiza ni stoi na raspolagawe pri razvivaweto na mre`ata na biznis-angeli, odnosno za site procesi i fazi od po~etnata aplikacija na proektot do eventualnoto sklu~uvawe na zdelkata so biznis - angelot. Vo interes ni e celiot proces da e transparenten, no samoto pregovarawe i sklu~uvaweto na zdelkata ostanuva me|u pretpriema~ot i investitorot.”

@arko ima nekolkugodi{no rabotno iskustvo vo sproveduvawe USAID proekti, glavno na poleto na SDI (stranski direktni investicii), sozdavawe i rast na start ap biznisi, privlekuvawe investitori i sklu~uvawe investiciski dogovori. Toj e pretsedatel na Centarot za inovacii, so glavna odgovornost pregleduvawe na procesite i menaxirawe na investiciskite dogovori. Dopolnitelno, toj e proekt-menaxer na i2BAN Mreàta na biznis-angeli. ANA AMBARKOVA PROEKT-KOORDINATOR VO CENTAROT ZA INOVACII “Najgolema verojatnost da se slu~i investicija na biznis - angel e vo proekt {to funkcionira barem edna godina, ima obrt i gi ima prvite klienti. Idejata na konceptot na biznis-angelite e da pomogne eden dobro startuvan proekt da stane u{te pouspe{en so toa {to }e se ra{iri i nadvor od granicite na Makedonija. Zna~i, pretpriema~ot da ja ima vgradeno i regionalata, a u{te podobro i me|unarodnata dimenzija vo vizijata za svojata kompanija” Ana svoeto rabotno iskustvo go steknala vo nekolku kompanii i nevladini organizacii. Vo pretpriemni{tvoto vleguva rabotej}i za dve start ap kompanii, a najgolemoto iskustvo vo ovaa oblast go steknuva rabotej}i vo eden od biznis-inkubatorite vo zemjava. Voedno, taa dve godini po red e i ~len na Komisijata za izbor na najinovativen biznis-plan na nacionalno nivo. Pred okolu edna godina Ana e angaìrana kako proekt-koordinator vo Centarot za inovacii-Skopje. Vo mreàta na biznis-angeli, pak, nejzinata uloga e pronao|awe i selektirawe na potencijalni biznisi koi bi moèle da bidat finansirani od strana na biznis-angelite.

DEJAN JANEVSKI PORTFOLIO-MENAXER VO PROEKTOT ZA KONKURENTNOST NA USAID “Investiciskata ve~era e najva`niot nastan {to go organizira i2BAN, kade {to selektiranite kompanii gi prezentiraat svoite idei pred investitorite-biznis angeli. Po investiciskata ve~era edna do dve idei }e bidat selektirani za dopolnitelna diskusija so zainteresiranite investitori, a najgolema mo`nost ima nekolku investitori zaedni~ki da dogovorat finansirawe na proekt” Dejan pove}e godini od svojot raboten vek posvetil na donorski organizacii, vo komponenti kako konkurentnost, klasteri i javno-privaten dijalog. Dodeka, pak, poslednive nekolku godini intenzivno ja posvetuva svojata kariera vo oblasta na pazarni povrzuvawa vo lesnata industrija i SDI (stranski direktni investicii). Na ovie oblasti e posveten i vo momentov, kako sektor portfolio-menaxer vo Proektot za konkurentnost na USAID Makedonija. Negovata uloga vo Mreàta na biznis-angeli e glavno naso~ena kon interakcija, animirawe i angaìrawe na angelite-investitori. pra{awa, finansiite, tehnologijata i sl. Kompanijata ima obvrska da ovozmoì sproveduvawe na dlabinskata analiza. Po zavr{uvaweto na dlabinskata analiza i potpi{uvaweto na uslovite za investirawe se podgotvuvaat site pravni akti

za sklu~uvawe na zdelkata. Investitorot vlo`uva i zema udel vo kompanijata. Se po~nuva so dogovorenite aktivnosti, a po investicijata I2BAN mu pomaga na investitorot so sledewe na finansiite i raboteweto. I biznis-angelite se potenci-

jalen izvor na idei, zatoa {to se poznati i iskusni biznismeni koi poseduvaat znaewe, iskustvo, kontakti, dodeka pridobivkite za investitorot dokolku ja spodeli idejata so I2BAN se toa {to dobiva dvojna proverka na kvalitetot i spodeluvawe na rizikot.

TAMIFLU GO ODNESE XON MARTIN NA VRVOT

So godi{na plata od 3,7 milioni dola-

ri, pretsedatelot na Upravniot odbor i izvr{niot direktor na amerikanskata biofarmacevtska kompanija Gilead Sciences, Xon Martin, se najde na sedmoto mesto na listata najplateni direktori vo svetot na magazinot “Forbs” BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

on Martin e u{te eden na listata najplateni direktori na amerikanskiot magazin “Forbs” koj doa|a od zdravstvenata industrija. So godi{ni primawa od plata i bonusi vo vrednost od 3,7 milioni dolari, Martin se najde na sedmoto mesto na ovaa lista. Xon Martin e pretsedatel na Upravniot odbor i izvr{en direktor na amerikanskata biofarmacevtska kompanija Gilead Sciences. Toj za prvpat & se priklu~i na kompanijata vo 1990 godina. Na funkcijata sektorski direktor vo kompanijata, Martin be{e od 1996 godina do 2008 godina. Denes, osven na ~elo na Gilead, Martin e ~len na odborot na direktori na kaliforniskiot institut za zdravstvena nega i hemisko-prerabotuva~kata kompanija Gen-Probe Incorporated. Isto taka, toj e del i od delovniot sovet na univerzitetot vo Ju`na Karolina. Pred da se vraboti vo biofarmacevtskiot gigant, rabotel vo nekolku kompanii od ovaa industrija, a bil ~len i na nekolku organizacii, konsultantski ku}i i instituti. Najpoznato za amerikanskata javnost od negovata kariera e dodeka Martin bil na nekolku rakovodni funkcii vo Bristol-Myers Squibb i Syntex Corporation. Direktorot na Gilead Sciences e doktor na nauki po organska hemija, a doktoriral na Univerzitetot na Чikago. Prethodno, svoite magisterski studii po biznis-administracija i menaxment gi zavr{il na univerzitetot Golden Gate vo SAD. Za svoite dostignuvawa, dosega ima primeno dve presti`ni nagradi. Ednata e “Izbel”, koja mu ja dodeli amerikanskoto zdruènie na hemi~ari, a drugata e “Gertrud B. Elion” za osobeni dostignuvawa vo medicinskite istraùvawa, koja mu ja dodeli me|unarodnoto zdruènie za istraùvawe na antivirusi. Gilead Sciences e biofarmacevstka kompanija koja otkriva, razviva i komercijalizira razni vidovi lekovi. Nekolku godini otkako vo 1987 godina se osnova kompanijata, taa se koncentrira primarno na istraùvawe, otkrivawe i razvoj na antivirusni lekovi za le~ewe na pacienti zarazeni so HIV virusot, hepatit B ili influenca. Vo

2006 godina, Gilead prezema dve kompanii koi sozdavaat lekovi za le~ewe na bolesti na pulmonarniot sistem, i so toa ja pro{iri svojata paleta na lekovi. Osven vakvi lekovi, kompanijata proizveduva lekovi i za tretirawe na bolesti na kardivaskularniot i respiratorniot sistem. Momentalno, Gilead Sciences proizveduva 14 komercijalni lekovi. Sedi{teto na kompanijata se nao|a vo Kalifornija, no taa raboti na tri pazari i toa, severoamerikanskiot, evropskiot i avstraliskiot pazar, a vo kompanijata rabotat okolu 4.000 medicinari. Po promenata na imeto na kompanijata vo Gilead Sciences vo 1988 godina, rastot i razvojot bil neopisliv. Samo ~etiri godini podocna, kompanijata za prvpat se pojavila na Nasdak berzata, preku incijalna javna ponuda od koja sobrala 86,25 milioni dolari. Osven brojnite kompaniski prezemawa, za razvoj na kompanijata zna~itelno pomognaa i politikite na amerikanskata Vlada vo zdravstvoto. Vo 2005 godina, pretsedatelot na SAD, Xorx Bu{, odvoi 1,7 milijardi dolari od dr`avnata kasa za kupuvawe lekovi za le~ewe na zarazenite Amerikanci od pti~jiot grip. Karakteristi~en za le~ewe na ovaa bolest be{e lekot Tamiflu koj go proizveduva ovoj biofarmacevtski gigant. Za spravuvawe na amerikanskata Vlada so epidemijata - pri~ji grip, Gilead Sciences dobi milijarda dolari od Belata ku}a. Edna godina podocna, kompanijata dobi zeleno svetlo od amerikanskata agencija za hrana i lekovi (FDA) i za proda`ba na prviot lek za HIV virusot vo SAD, Atripla. Ottoga{, kompanija prezema nekolku rivali od zdravstvenata industrija so {to stana globalen proizvoditel na lekovi za tretirawe na nekolku razli~ni vidovi bolesti. Primarno, Gilead e osnovana vo 1987 godina pod imeto Oligogen od strana na dvajca mladi i perspektivni doktori, Dubos Montgomeri i Majkl Riordan. Kompanijata bila osnovana od li~ni pri~ini na Riordan, koj pre~esto boleduval od grip, koj za lekarite vo toa vreme bil misteriozen i ne mo`ele da go otkrijat. Vo toa vreme, postoele pove}e antibiotski namesto antivirusni lekovi, so {to bilo ote`neto lekuvaweto na zabolenite od virusna infekcija.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

OTVORENI PREGOVORITE ZA POVRZUVAWE NA KONZUM I MERKATOR

SE FORMIRA TRGOVSKI GIGANT NA BALKANOT?!

Direktorite na dvata najgolemi trgovski sinxiri vo regionot, onot,, hrvatski r Konzum u i slovene~ki Merka Merkar tor, Ivica Todori} odori} i iga iga D Debeqak, ebeqak, po~naa so pregovor pregovori ri za povrzuvawe na komp kompaniite paniitee vo del od dejnostite

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

rvite lu|e na dvata trgovski giganti vo regionot, hrvatski Konzum i slovene~ki Merkator, po~naa pregovori za povrzuvawe na kompaniite. Direktorot na Merkator, @iga Debeqak, potvrdi deka minatata nedela po~nal pregovori so Ivica Todori}, sopstvenikot na Agrokor, za strate{ko povrzuvawe na Merkator i Konzum, koe treba da se slu~i za nekolku nedeli. Za smiruvawe na tenziite me|u akcionerite na Merkator, na sredba so akcionerskiot odbor, Debeqak izjavi deka pregovorite se po~nati, no deka stanuva zbor za povrzuvawe na raboteweto na marketite vo nekoi oblasti, a ne za pregovori koi }e se odnesuvaat na 50,03% od akciite, koi 11 akcioneri se dogovorija da gi prodadat. Debeqak za slovene~kite mediumi izjavi deka ne planira da

ja izvestuva javnosta za detali od pregovorite s$ dodeka tie ne se oficijaliziraat. I od Agrokor, mnozinskiot akcioner vo Konzum marketite, potvrdija deka pregovorite se vo tek. Ottamu istaknaa deka ispratile dopis do Merkator, vo koj go iska`ale interesot za ostvaruvawe sorabotka me|u marketite. Izminative nekolku meseci Merkator be{e cel na prezemawe od hrvatskiot koncern Agrokor, no obidot propadna. Iako Todori} ponudi 221 evro po akcija R

za udelot na Pivovarna La{ko vo Merkator, slovene~kite regulatori ja odbija ponudata. Tie pove} e preferiraa Merkator da go prezeme trgovska kompanija od Zapadna Evropa, otkolku regionalen rival. Slovencite se ispla{ija deka Agrokor mo`e da ja naru{i kompetitivnosta na slovene~kite proizvodi, forsiraj}i gi hrvatskite i deka celiot proizvoden proces na prehranbeni proizvodi od Slovenija }e se odlee vo Hrvatska. Sega, najnovite analizi vo Slovenija predviduO

TRGOVSKI GIGANT NA POVIDOK okolku Merkator i Konzum celosno se povrzat, }e se sozdade kompanija so D godi{en prihod od fantasti~ni pove}e od pet milijardi evra. Merkator lani ostvari prihod od 2,78 milijardi evra. Kompanijata raboti na sedum regionalni pazari i vrabotuva pove}e od 10.000 lu|e. Konzum, pak, lani ima{e prihod od 2,67 milijardi evra, a momentalno e prisuten samo na dva regionalni pazari. Vo Konzum rabotat pove}e od 11.000 lu|e. o~ekuvanata cena vo maj minatata godina. Se prodavaat 50,3% od akciite. Dogovorot za proda`ba go potpi{aa Abanka, Banka Ceqe, Gorewska banka, Hipo Alpe Adria, NFD, NFD holding, NKBM, Nova Qubqanska banka, La{ko,

vaat deka Merkator }e se prodade za mnogu poniska cena od ponudenata od Agrokor. Analiti~arite na slovene~kata finansiska grupacija KD prognoziraat proda`ba po cena od 131 evro za akcija, {to e 40,5 evra pomalku od prethodno K

Union i Radenska. Ekspertite predviduvaat deka naskoro na ovie akcioneri mo`e da im se pridru`at u{te dvajca - Unikredit i bankata Koper, so {to kone~niot paket za proda`ba }e dostigne 60% od kapitalot. N

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...SE ISPOTEPAA ZA DA JA SPASAT

...VO \UBRE DO KOLENA

...AMERIKANSKI SEIR

Po~na sudeweto na Timo{enko

Neapol maka ma~i da se is~isti

Borba so ogan vo `ivo

o Kiev po~na sudeweto na biv{ata premierka na Ukraina, Julija Timo{enko, obvineta za zloupotreba na slu`benata polo`ba. Vo sudnicata dojde do tepa~ka me|u nejzinite sojuznici i protivnici, a policijata ne reagira{e.

roni~nite problemi so otpadokot vo tretiot po golemina grad vo Italija, Neapol, povtorno se aktualiziraa. Administracijata na gradot s$ u{te maka ma~i da postigne dogovor koja deponija da ja koristi.

itelite na grad~eto Silakauga, vo sojuznata dr`ava @ na SAD, Alabama, so ~asovi ja gledaa borbata na po`arnikarite so ognot, koj ja zafati kompanijata od koja

`iveat, Avondejl Mils i nejzinite silosi so `ito.

ANTIKRIZNA SREDBA NA VRVOT VO BRISEL

PLUS STOTINA MILIJARDI EVRA ZA SPAS NA GRCIJA

Na barawe na gr~kata Vlada, liderite na EU odlu~ija da rabotat na utvrduvawe na “glavnite parametri na novata programa” za pomo{ na Grcija, koja ovojpat }e bide poddr`ana i od privatniot sektor VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

emo`ej}i da najde izlez za finansiskite problemi, gr~kiot premier Jorgos Papndreu na Samitot na lideri na EU vo Brisel slu`beno pobara nov paket finansiska pomo{ od Evropskata unija (EU) i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) otkako so minatogodi{niot od 110 milijardi evra ne uspea da gi “zakrpi” dupkite vo buxetot na Grcija. Na barawe na gr~kata Vlada, liderite na EU odlu~ija da rabotat na utvrduvawe na “glavnite parametri na novata programa” za pomo{, koja ovojpat }e bide poddr`ana i od privatniot sektor i od MMF, se veli vo oficijalnoto soop{tenie na ~elnicite na EU. Rabotata na noviot paket za spas na Grcija ve}e e vo napredna faza zatoa {to liderite na EU,

150

milijardi evra }e dobie Grcija do krajot na 2013 godina

500

milijardi evra }e iznesuva noviot krizen fond za evrozonata

Jorgos Papandreu se soglasi na novi porigorozni merki za {tedewe za EU i MMF da ja spasat Grcija od bankrot pottiknati od Germanija i Francija, razmisluvaa eden ~ekor ponapred dodeka Papndreu ne mo`e{e da se odlu~i kakvi ~ekori da prezeme za da ja spasi Grcija. Od 110 milijardi evra, koi

EU i MMF & gi odobrija na Atina vo 2010 godina za period od tri godini, ostanaa u{te polovina za isplata. No, toa nema da & bide dovolno na prezadol`enata Grcija. Vtoriot paket-pomo{,

MARIO DRAGI NOV PRETSEDATEL NA ECB iderite na EU i oficijalno ja poddr`aa kandidaturata na italijanecot Mario L Dragi za nov pretsedatel na Evropskta centralna banka (ECB). Toj treba da ja prezeme finkcijata na 1 noemvri godinava i da go zameni @an-Klod Tri{e. Komisijata za ekonomski pra{awa na Evropskiot parlament minatata nedela ja odobri kandidaturata na Dragi, no Francija se zakani deka }e bara odlagawe na negoviot izbor dokolku ne dobie garancii deka }e ima nejzin pretstavnik vo Upravniot sovet na ECB.

NOVI MERKI ZA SPAS NA EVROZONATA! okraj gr~kata kriza, na Samitot na EU bea razgledani i nekolku merki so koi bi P trebalo da & se ovozmo`i na evrozonata vo idnina preventivno da reagira pri sli~na dol`ni~ka kriza. Za taa cel e predvideno sozdavawe fond vo iznos od 440 milijardi evra, koj do sredinata na 2013 godina bi se zgolemil na 500 milijardi evra. Merkite predviduvaat i utvrduvawe porigorozni pravila za buxetskite deficiti vo Paktot za stabilnost na evrozonata.

koj momentalno se razgleduva, treba finansiski da ja “pokrie” Grcija do krajot na 2014 godina, a treba da bide pogolem za stotina milijardi evra. Za taa cel }e pomognat i privatnite kreditori. GRCIJA MORA DA SE @RTVUVA! “Grcija mora da se `rtvuva so cel ekonomijata povtorno da bide vitalna i stabilna. Dobivme poddr{ka od na{ite partneri i mislam deka toa e zeleno svetlo i pozitiven znak za gr~kata idnina”, istakna Papandreu po prvata sednica na Samitot na EU. Pretsedatelot na Unijata, Herman van Rompuj, gi povika liderite na zemjite od EU da pobaraat od Grcija da go usoglasi novoto zakonodavstvo za dano~na politika i privatizacija so regulativata na EU, Evropskata centralna banka i na MMF.

“Prifa}aweto od gr~kiot Parlament na novite zakoni e itno pra{awe, pra{awe na slednite nekolku dena”, istakna Rompuj. Prifa}aweto na ovie zakoni }e sozdade uslovi da se opredelat parametrite na novata programa za pomo{ na Grcija so poddr{ka na partnerite od evrozonata i od MMF, a na toj na~in }e stane mo`no i dodeluvaweto na poslednata tran{a od pomo{ta za Grcija na po~etokot od idniot mesec. Do krajot na 2013 godina Grcija bi moèla da dobie okolu 150 milijardi evra ako dokaè deka moè dobro da gi upotrebi evropskite fondovi i da go osigura kofinansiraweto. So deklaracija po sredbata, evropskite lideri ja povikaa Grcija da bide odlu~na vo primenata na finansiskite reformi i posebno gi povi-

kaa site politi~ki partii vo Grcija da gi poddr`at reformite. Pretsedatelot na Evropskata komisija (EK), @oze Manuel Baroso, pobara da se odobri pomo{ za Grcija od evropskite fondovi za razvoj so cel da se sozdadat uslovi za otvorawe novi rabotni mesta vo zemjata i da se podobri konkurentnosta na gr~kata ekonomija. Analiti~arite procenuvaat deka najverojatno nekoi od ostanatite posiroma{ni zemji vo EU, koi se soo~uvaat so problemi vo dobivaweto pari od evropskite fondovi, }e izrazat nezadovolstvo od obidite za privilegiran odnos kon Grcija. Liderite na EU, isto taka, ja razgledaa i odlukata na ministrite za finansii da se pobara od bankite i ostanatite privatni kreditori da u~estvuvaat vo vtoriot paket za pomo{ na Grcija. Tie se obvrzaa da gi ispolnat barawata na MMF, koi bea postaveni kako uslov za isplata na novata tran{a od pomo{ta za Grcija vo tekot na juli.

SAD PO^NA ANTIMONOPOLSKI PROCES PROTIV GUGL

SRBIJA ]E JA SPASUVA GALENIKA SO 70 MILIONI EVRA

merikanskata Sojuzna trgovska komisija (FTC) pokrena antimonopolski proces protiv internet-gigantot Gugl. Rakovodstvoto na Gugl dosega pove}epati treba{e da “polo`i smetki” za raboteweto na kompanijata, pred s$, za kupuvawe drugi firmi. Ovojpat se raboti za glavniot segment na nejzinoto rabotewe koe go so~inuvaat internet-prebaruvawata i reklamite.

rpskata Vlada ja stavi na test transparentnosta na raboteweto na veledrogerijata Galenika, po najavite na direktorot na Galenika, Nenad Ogwenovi}, deka kompanijata e zaglavena vo dolgovi pogolemi od 120 milioni evra i deka & e neophodna dr`avna pomo{ za prodol`uvawe na proizvodstvoto na lekovi. Na minatonedelnata sed-

Glavnoto pra{awe e dali Gugl gi propagira sopstvenite internet-stranici i uslugi kako {to se Jutjub i Mapi, Kupuvawe i ostanatite. Toa e nevozmo`no da se znae bez koristewe na klasificiran algoritam {to kompanijata go dr`i vo tajnost. Nau~nikot Ben Edelman od Harvard, konsultant na Majkrosoft, sprovede golemo

S istra`uvawe ~ii{to rezultati poka`ale deka site internet-prebaruva~i se samoreklamiraat, no deka Gugl toa go pravi pove}e od ostanatite.

nica na Vladata, ministerot za ekonomija i regionalen razvoj, Neboj{a Чiri}, najavi deka }e go otpu{ti Ogwenovi} i pogolem del od rakovodstvoto na Galenika, za {to oficijalno }e se re{ava slednata nedela. Istovremeno, za spas na kompanijata, Vladata }e dade garancija za kredit od 70 milioni evra. Del od zaemot vo vrednost od 40 milioni evra }e

se upotrebat za da se podmirat kratkoro~nite finansiski obvrski kon kompaniite na koi Galenika im dol`i, dodeka ostanatite 30 milioni evra }e se iskoristat kako obrten kapital. Skandalot gi krena na noze ekspertite, a ja ispla{i srpskata javnost, bidej}i sekoj petti lek koj se izdava na recepta vo Srbija e od ovaa veledrogerija.

Feqton

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT: SVETSKIOT FINANSISKI CENTAR VO [ANGAJ

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

ELEGANTNATA UBAVICA NA [ANGAJ PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

amo {to “zaigraa” lopatite i bea postaveni temelite na Svetskiot finansiski centar vo [angaj, graditelite se najdoa vo kriza. Be{e toa letoto 1997 godina, koga grade`nata korporacija Pierre de Smet se soo~i so deficit na finansii predizvikan od Aziskata finansiska kriza, koja go obeleà krajot na 90-tite godini. Po krizata, nekolku multinacionalni kompanii od Kina i Japonija, zaedno so bankite na Hong Kong kako i nekolkumina amerikanski i evropski investitori re{ija da go “oìveat” proektot na edna od najgolemite arhitektonski firmi vo svetot, Kohn Pedersen Fox, i prodolìja so izgradbata na najvisokata zgrada vo Kina. Vo me|uvreme, se slu~ija i promeni vo prvi~niot dizajn. Japonskata grade`na grupacija Mori Group, koja se vklu~i vo proektot blagodarenie na finansiskata koordinacija od amerikanskata investiciska banka Morgan Stenli, napravi promeni i ja zgolemi planiranata viso~ina od 460 na 492 metri, so {to oblakoderot treba{e da dobie to~no 101 kat. Po site turbulencii, izgradbata prodolì na 16 noemvri 2003 godina i kone~no, po pet godini, otkako bea instalirani i lifotovite, zgradata oficijalno po~na so rabota. “Svetskiot finansiski centar vo [angaj, najvisokata zgrada vo Kina, kone~no se otvori”, objavi britanskiot servis Bi-bi-si na 28 avgust 2008 godina. Vo ova ogromno zdanie se nao|aat stotici kancelarii i konferenciski sali, kako i mnogu {oping-centri koi se smesteni na dolnite katovi. Isto taka, tamu e smesten i hotelot na internacionalniot hotelski operator Hyatt, koj na raspolagawe ima 174 sobi i apartmani, rasporedeni od 79-tiot pa s$ do 93-tiot kat. Spored ova, Park Hyatt Shanghai e vtoriot najvisok hotel vo svetot, nadminuvaj} i go Grand Hyatt Shanghai, koj e smesten vo sosedniot oblakoder, kulata Jin Mao,

Zgradata r na Svetskiot f finansiski centar r vo [angajj e edna od najvisokite j gradbi r vo svetot. Pokraj specifi~niot izgled, izgled ovaa megagradba vo sebe krie i mnogu istorija, kako proekt po~nat vo vreme na recesija, graden za vreme na protesti, po`ari...

kade {to istiot operator gi ima rezervirano prostoriite koi se nao|aat od 53-tiot pa s$ do 87-ot kat. Inaku, najkarakteristi~en del od dizjanot na Svetskiot finansiski centar e otvorot koj se nao|a na vrvot od zgradata i koj ima forma na trapez. Sepak, ovoj del vo originalniot dizajn bil predviden da e vo forma na krug. Taa forma bila zamislena so cel da go dolovi efektot na taa kineska tradicionalna interpretacija na rajot kako krug ili ednostavno ka`ano, zgradata e tolku mnogu visoka, {to dopira do rajot. No, za ~udo, ova ne sekoj Kinez go razbral na samiot po~etok. Na protestite koi bile inicirani tokmu poradi taa sferna praznina vo zgradata, se priklu~il i gradona~alnikot na [angaj, komu prazninata go asocirala na izgrejsonceto koe e karakteristi~en detaq od japonskoto zname! Ne ostanuvaj}i gluvi na ovie barawa, kompanijata Pedersen koja stoi kako potpisnik na dizjanot, predlo`ila da se izgradi most na dnoto od prazninata, so {to taa bi dobila poinakva forma od krug. Taka, vo 2005 godina, firmata dostavila alternativen dizjan do grade`nata korporacija Mori Building, pa trapezoidnata forma go zamenala kontroverznoto okruglo “dupki{te”, za koe nikoj ne sfatil deka bilo zamisleno kako del koj }e pomogne da se namali pritisokot na silnite vetrovi! Denes, koga strastite se smireni, mnogumina od blogerite po svetot znaat da se po{eguvaat deka celata zgrada li~i na ogromen otvora~ za {i{iwa, {to od druga strana go iskoristija tie {to znaat kako se pravi profit, pa vo prodavnicata {to se nao|a na edna od opservatoriite na zgradata,

se prodavaat otvora~i za {i{iwa koi pretstavuvaat minijaturna replika na ovaa ogromna zgrada. Kako i da e, ovaa megastruktura e poslednoto ~udo na tehnologijata i arhitekturata. Vo nejzinoto podzemje se nao|a parking od 3 kata, prodavnici i konferenciski centar koj e rasposlan od prviot do pettiot kat. Korporativni kancelarii pretstavuvaat prostoriite od 7-ot do 77-ot kat, a kako {to spomnavme, od 79-tiot do 93-tiot kat se prostoriite so koi se koristi hotelot. Komercijalnite prostorii, kako {to se opservatoriite vo koi mo`ete da go nabquduvate celiot [angaj

visoko od neboto, se nao|aat do posledniot kat. Sepak, nevoobi~aenite prikazni za Svetskiot finansiski centar ne zavr{uvaat tuka. Vo avgust 2007 godina, dodeka oblakoderot be{e vo izgradba, najgornite katovi bea zafateni od po`ar. Iako den-denes nema oficijalni podatoci za toa {to bila pri~inata za ovoj po`ar, pretpostavkite se deka nastanal nekakov defekt so elektri~noto napojuvawe. Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte pove}e za Eresundskiot most, megagradbata koja gi povrzuva evropskite gradovi Kopenhagen i Malme.

“NI[TO POMALKU OD GENIJALNOST” ovetot za visoki zgradi i urbani ìveali{ta (Council on Tall Buildings and Urban Habitat), neprofitna organizacija so sedi{te vo Institutot za tehnologija vo Чikago, koja gi oficijalizira najvisokite gradbi vo svetot, vo 2008 godina go proglasi ovoj oblakoder za najdobrata visoka gradba vo svetot. Sekako, i mnogumina arhitekti vo svetot smetaat deka dizajnot na ovoj oblakoder e zasluèn za sekakva po~it. “Ednostavnosta na formata kako i goleminata na ova zdanie ja dramatiziraat idejata za vistinski oblakoder”, veli Kerol Vilis, pretpostaveniot na Muzejot za oblakoderi koj se nao|a vo Wujork. Spored drugite eksperti koi zboruvaat za ovaa megastruktura, taa pretstavuva “ni{to pomalku od genijalnost”, kako {to s$ u{te stoi zapi{ano na oficijalnata internet-stranica na Sovetot za visoki zgradi i urbani ìveali{ta.

ARHITEKTI: KOHN PEDERSEN FOX I ISTO^NOKINESKIOT INSTITUT ZA ARHITEKTURA I DIZAJN ODGOVORNI ZA RAZVOJ: MORI BUILDING CORPORATION IZVEDUVA^ NA RABOTITE: CHINA STATE CONSTRUCTION ENGINEERING CORPORATION I SHANGHAI CONSTRUCTION GENERAL COMPANY MENAXERI ZA TRO[OCI: DAVIS LANGDON I SEAH INTERNATIONAL

KAPITAL / 27.06.2011 / PONEDELNIK

Oglasi / Menaxment / HR

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT Izvor: Prva Detska Ambasada Me|a{i Objaveno: 22.06.2011 Prvata detska ambasada vo svetot Me|a{i bara lu|e so energija, posvetenost, kreativnot i podgotvenost da gi prifatat na{ite vrednostili~en integritet,podgotvenost za pomo{ na drugite osobeno decata i posvetenost kon misjata za pomo{ i za{tita na decata i razvoj na gra|anskoto op{testvo za anga`irawe na koordinator na

proekti. Potrebni kvalifikacii: 1. Zavr{eno minimum VSS/VII1 2. Minimum 3 godini rabotno iskutvo na sli~ni proekti 3. Odli~no poznavawe na govoren i pi{an angliski 4. Sposobnost za aktivno slu{awe i odli~ni komunikaciski ve{tini 5. Organizatorski sposobnosti i sposobnost za rabota pod pritisok 6. Inicijativnot i sposobnost za timska rabota 7. Sledewe na fondovi, podgotovka na predlog proekti, navremeno aplicirawe kon fondacii, ambasadi i socijalno

odgovorni kompanii, poznavawe na procesot na izrabotka na proektni izve{tai 8. Iskustvo vo obezbeduvawe fondovi za odr`livost na aktivnostite na SOS linijata preku aktivnosti za samoodr`livost, preku specijalni nastani i drugi aktivnosti 9. Odgovornost vo izvr{uvaweto na postavenite zada~i 10. Odli~no poznavawe na MS Office programite 11. Voza~ka dozvola B kategorija 12. Odr`uvawe na komunikacijata so drugi SOS linii ~lenki na CHI i obezbeduvawe na

godi{na ~lenarina za ovaa internacionalna mre`a Site zainteresirani koi gi ispolnuvaat ovie uslovi mo`e da dostavat kratka biografija, pismo za motivacija i fotokopija od diploma za zavr{eno obrazovanie i da gi pratat na na{iot email sos@ childrensembassy.org.mk ili info@ childrensembassy.org.mk so naznaka “za Oglas” ili na adresata: Prva detska ambasada vo svetot Me|a{i, ul. Kosta Novakovi} 22a, 1000 Skopje, najdocna do 30.06.2011 godina. Selektiranite kandidati koi

gi ispolnuvaat uslovite }e bidat povikani na razgovor. Zadolìtelna e probna rabota vo forma na volontirawe so skrateno rabotno vreme vo traewe od 3 meseci. GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 23.06.2011 GD Granit AD – Skopje Ima potreba od: 1. Diplomiran elektro inèner 2. Diplomiran ma{inski inèner Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: - Rabotno

iskustvo vo grade`ni{tvoto - Ovlastuvawe A za izgradba - Poznavawe angliski jazik - Rabota na kompjuter - Kako i op{tite uslovi predvideni so Zakon. Rabotata od oglasenite rabotni mesta }e se odviva vo Skopje,na opredeleno vreme od 6 meseci i polno rabotno vreme (8 ~asa). Oglasot trae 5 rabotni dena od objavuvaweto,molbite za rabota dostavete gi vo GD Granit AD – Skopje ul.Veqko Vlahovi} br.8 Skopje – Direkcija, ili na e-mail: granit@ granit.com.mk

NA 30-ti SEPTEMVRI N

O! R O K NAS

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

O! R O K NAS

NA 15-ti 15-ti -ti i OKTOMVRI

MENAXER e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP