318-29.06.2011 by Kapital Media Group

sreda. 29 juni. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,16% 0,30% 0,01%

FILIP RIKER AMBASADOR NA SAD

SAD go ~eka denot koga nema da se gri`i za stabilnosta na Makedonija

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,60 43,36 69,23

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

MADALINA PAPAHAGI NASKORO!!! MESE^NIK

STRANA TRIMOR MI^I6 NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

sreda. 29 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

3.000

МБИ10

0,16%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800

06/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

"KAPITAL" VI GO PRETSTAVUVA NOVIOT AERODROM VO SKOPJE

Aleksandar Veliki zali~uva na evropski aerodrom STRANA 2-3

Vo predizborieto r r buxetskiot uxx deficit def d nabildan na 105 milioni evra e STRANA 11

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

PROFESORI OD HARVARD STRANA 12

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

DESET GODINI OD REFORMATA NA PLATNIOT PROMET STRANA 12

VOVEDNIK D JORDANOVA VERICA JORDANOV

BLOKIRANI SMETKITE NA MEDIUMITE NA RAMKOVSKI! A [TO E TUKA PROBLEMOT? STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 28 JUNI 2011

BLOKIRANI SMETKITE NA MEDIUMITE NA RAMKOVSKI! A [TO E TUKA PROBLEMOT?

[

[to im se slu~uva na “A1”, “Vreme”, “[pic”, “****e re”? Im se slu~uva “zatvorawe” od strana na dràvata kako {to sakaat sami da spinuvaat vo javnosta ili im se slu~uva toa {to sekojdnevno im se slu~uva na stotici makedonski kompanii koi ne pla}aat danok na dràvata? Dajte da ne pla~eme nad sudbinata na stotinata vraboteni vo ovie mediumi i vrz pogazenata “sloboda na izrazuvawe”, tuku decidno da kaème deka zakonite vo ovaa zemja mora da se po~ituvaat i podednakvo da vaàt za site. Poslednite slu~uvawa na Pero Nakov se samo posledica na slu~uvawata vo nivnite redovi, i po{iroko, vo celiot mediumski prostor, koi sega se reflektiraat vo svojata najsurova forma. Analiza zasluùva pra{aweto: [to potoa? Pred samo nekolku dena koga na istive ovie stranici vo “Kapital” napi{avme deka “So partiski pritisok, mediumite nemaat idnina!”, znaevme deka makedonskoto novinarstvo vleguva vo posledniot ~in od tragedijata ~ij{to avtor se samite mediumi. Deneska e pove}e od izvesna sudbinata na mediumite na Pero Nakov. Javnosta e podelena dali likvidacijata kon koja odat nekolku vesnici i najgledanata televizija vo Makedonija e moralno ili ne, dali e partiski pritisok i gu{ewe na slobodata na izrazuvawe – nie velime NE. Toa e logi~en sled koj sami si go nametnaa prifa}aj}i ja ulogata na “vladin portparol” pred nekolku godini zadebelena so primamliva gotovina, koja, za àl, na kraj se ispostavi deka e pogubna. Pogubna ne samo za edna mediumska grupacija, tuku za celoto novinarstvo.

So Pero Nakov ne se doveduva vo pra{awe sudbinata na stotina novinari. Se doveduva vo pra{awe sudbinata na celata mediumska industrija. Slikata e mnogu po{iroka od sudbinata na Velija Ramkovski i negovite mediumi, koi vo izminatite godini bea celosno vo funkcija na politikata na edna vlada, za potoa da padnat vo nejzina nemilost. So politikata nema igra~ka. Denes si gore, utre dole. Toa se u~i vo sekoja osnovna lekcija po politi~ki teorii. Problemot e koga cela edna profesija, gradena so vekovi vrz profesionalni standardi, se stava kako zalo`nik na politikata. Vlogot, presmetan vo {estcifreni sumi proknièni na kontoto na mediumot kako partisko ili vladino reklamirawe e navistina golem. Koga go nema - propasta e neizbe`na. Toa {to najmnogu site treba da n$ zagriì ne e propa|aweto na mediumite od Pero Nakov. Tragi~noto e {to nivnata sudbina kako Titanik go povlekuva celoto novinarstvo nadolu. Propa|aweto e po~nato od poodamna. Od momentot koga otvoreno i bez skrupuli be{e prifatena spregata partija-medium, koja kako {to tvrdat site urednici bez isklu~ok, drasti~no gi spu{ti novinarskite standardi, ja obezli~i profesijata, ja omalovaì javnosta i n$ stavi na vrvot na zemji vo koi slobodata na medumite e dovedena pod seriozen znak pra{alnik. Nevladinata organizacija Fridom Haus vo posledniot izve{taj za demokratskiot razvoj na zemjite vo tranzicija, konstatira vlo{uvawe edinstveno vo delot za nezavisnosta na mediumite. Ne samo {to nie samite ja konstatirame svojata retrogradnost, u{te postra{no e {to i od nadvor n$ percepiraat kako nerazvien i zavisen mediumski pazar. I ako nekoj sega kaè: e pa, {to? Ne ni treba nekoj odnadvor da n$ ocenuva, nie }e kaème deka retardirano

1.630

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

postaveniot mediumski sektor na partsisko-politi~ka podredenost ne dava nikakva nade` deka ima kakov bilo prostor za pojava na novi sodrìni, za podigawe na nivoto na novinarsko izrazuvawe, za pojava na novi mediumi skroeni po svetski terk, za misle~ki novinari i pazarno postaven oglasuva~ki pazar. I problemot ne zastanuva samo kaj novinarstvoto kako takvo. Naru{enite pazarni odnosi vo industrijata imaat silno vlijanie i kaj komplementarnata oglasuva~ka industrija. Informaciite i ottamu se zastra{uva~ki i predupreduva~ki. Da ne zaboravime. Percepcijata za toa kakvi mediumi imame i kakva dràva, kako nivno ogledalo imaat silno vlijanie vrz kontinuiranoto kratewe na buxetite za reklamirawe i oglasuvawe kaj internacionalnite kompanii i site ostanati klienti koi svoite oglasuva~ki poraki treba nekade da gi smestat. A toa sekako ne sakaat da go napravat vo etiketirani, pristrasni i neprofesionalni vesnici i televizii. I namesto da barame vinovnici za krajno alarmantnata sostojba vo makedonskoto novinarstvo, redno vreme e da se oslobodime od jaremot na dràvata i partiite i da vidime kade odat mediumite deneska. ]e vidime edna sosema nova realnost!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

samo minatata godina. Spored podatocite, stanuva zbor za 673 izgradeni zgradi bez dozvola za gradewe, 269 gara`i, 214 ogradi, 65 terasi i 15 skalila, a najgolemiot del od gradbite se vo privatna sopstvenost. Zavodot za statistika registriral deka najgolem broj od divogradbite se izgradeni vo Skopje, duri 684, i toa najmnogu vo op{tinata ^air, iako spored brojot na nelegalno izgradenite objekti ne zaostanuva nitu Ohrid, kade {to lani bile registrirani duri 100 gradbi bez odobrenie.

ALEKSANDAR VE NA EVROPSKI A

Nie sekoga{ sakame da napravime prijatno iznenaduvawe sekade kade {to rabotime. Spored dogovorot, imavme rok do oktomvri da zavr{ime so izgradbata, no bidej}i Vladata n$ informira{e deka ova e mnogu va`en den za dr`avata, re{ivme da napravime malku pogolemi napori i da ja zavr{ime izgradbata na 8. septemvri.

MURAT ORNEKOL, operativen direktor na TAV Holding . “Lentata na noviot aerodrom }e ja prese~at premierot i nekolku ministri od Vladata. Jas nema da ja se~am. Mojot trud }e se vidi na delo. Ne veruvam deka }e uspeeme da dogovorime nekoi visoki vladini pretstavnici od Turcija, bidej}i vo toj period }e po~ne da raboti novata vlada.”

spasevska@kapital.com.mk

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

espravno izgradeni objekti BDr`avniot vo Makedonija registriral zavod za statistika

“KAPITAL” VI GO PRETSTAVUVA NOVIOT AE

ALEKSANDRA SPASEVSKA

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Na prostor od 40.000 metri kvadratni, so {est porti za patnici, 23 {alteri za ~ekirawe, 15 {alteri za paso{ka kontrola, ve}e po~nuva da se gleda likot na novata terminalna zgrada na aerodromot Aleksandar Veliki. Dosega se izgradeni pove} e od 85% od objektite i pistata, a za 1,5 mesec treba da bidat zavr{eni site

grade`ni aktivnosti. TAV holding, koj upravuva so aerodromot, vetuva deka na 8. septemvri }e bidat otvoreni vratite na novata moderna terminalna zgrada vo Skopje. “Kapital” na lice mesto vide do kade se grade`nite aktivnosti. “Dosega se izgradeni 80% od terminalnata zgrada na aerodromot. Prodolùvaweto na pistata e celosno zavr{eno, kako i kargo-centarot i protivpoàrnata zgrada. Definitivno }e zavr{ime so izgradbata do 8. septemvri, kako {to vetivme”, veli Murat Ornekol, operativen direktor na TAV holding. Spored nego, dosega ne se soo~ile so problemi. Ve}e moè da se vidi kako }e izgleda terminalot.“Glavniot vlez

}e bide od desnata strana na objektot, no }e ima i pove}e sporedni vlezovi. Vedna{ do glavniot }e bidat {alterite za ~ekirawe na biletite. Potoa patnicite se ka~uvaat na prviot kat, kade {to }e bide paso{kata kontrola i kontrolata na baga`ot, kako i izlezot na portite. Na prviot kat }e bidat smesteni i restoranite, fri{op i drugi prodavnici, a i kancelariite na aviokompaniite i na TAV. ]e ima podelba na paso{kata kontrola za zemji vo i nadvor od [engen zonata”, objasnuva Ornekol. Novata terminalna zgrada }e ima {est vozdu{ni porti za sletuvawe, {to e za prvpat vo Makedonija. Vkupnata investicija iznesuva 110 milioni evra.

LIDERI

DRAGAN LAZARESKI

Navigator

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

NE IM BE[E DENOT

MIHAIL PROHOROV

JORGOS PAPANDREU

BAJRAM REXEPI

roacija osiguruvawe ja etalur{kiot magnat, i rcija e pod 48-~asovna K odbele`a dvegodi{ninata Мpokraj “zabranata” G blokada poradi generod raboteweto vo Makedonija re{i da mu bide konkurencija alniot {trajk na dvata

osovo se gordee so nezaK visnosta, no taa ne gi ohrabri gra|anite - samo

so nov proda`en salon, so {to navesti deka }e se bori na pazarot

vo izminatite pet meseci od kosovskoto dr`avjanstvo se otka`ale 1.556 lica

na Putin na pretsedatelskite izbori vo Rusija idnata godina

najgolemi sindikati, {to }e & nanese ogromni ekonomski {teti na zemjata

ERODROM VO SKOPJE

ELIKI ZALI^UVA AERODROM Po~nuva da se gleda likot na noviot aerodrom Aleksandar Veliki vo Skopje. Zavr{eni se 80% od grade`nite raboti na terminalnata zgrada, koja e tri pati pogolema od postoe~kata. Od menaxmentot na turskata kompanija TAV velat deka na 8. septemvri }e bidat otvoreni vratite na noviot moderen aerodrom, investicija vredna 110 milioni evra

POBEDNIK

EKONOMSKI BUM

Germanskata ekonomija godinava }e ostvari rekorden rast na ekonomijata pogolem od 4%. Germanskite analiti~ari ocenuvaat deka godinava }e bide najdobra za ekonomijata vo poslednite 22 godini po obedinuvaweto na zemjata. Ve}e vo prviot kvartal, germanskata ekonomija zabeleà rast od 5,2% i so toa go prodolì trendot na ostvaruvawe visoki stapki na rast duri i vo vreme na kriza. Rekordniot rast e zasnovan na cvrsti temeli. Dve tretini od rastot se odnesuva na zajaknuvawe na vnatre{nata potro{uva~ka. Vo Germanija rast beleàt i investiciite na kompaniite i privatnata potro{uva~ka, a dràvnite investicii se zgolemeni za 1,3%. I pokraj site problemi {to gi ima evrozonata, Angela Merkel sproveduva solidni ekonomski politiki {to davaat impresivni rezul-

ANGELA MERKEL tati. Nitu najstrogite merki za {tedewe od Vtorata svetska vojna za namaluvawe na buxetskite tro{oci i zgolemuvawe na danocite, za da se svede strukturniot deficit vo ramkite na limitot na EU, ne mo`at da & go popre~at patot na germanskata ekonomija povtorno da go dostigne vrvot od pred krizata vo 2008 godina. Vo taa nasoka Merkel se zalaga za stabilno evro, bidej}i toa e klu~en uslov {to bi & pomognalo na germanskata ekonomija da ostvari najdobri rezultati i da gi povle~e i ostanatite evropski zemji.

GUBITNIK

DOSTA E OD KRITIKI!

K Kako edna od pova`nite investicii vo opremata na novata terminalna zgrada e kompjuterskiot sistem Skada, koj sam }e regulira koga treba da se vr{i odr`uvawe, koga da se popravi ne{to i }e informira koga ima nekakov problem

Novata terminalna zgrada }e ima {est vozdu{ni porti za sletuvawe, {to e za prvpat vo Makedonija. Vkupnata investicija iznesuva 110 milioni evra. “Terminalot }e bide opremen so najnova tehnolo{ka oprema i najmoderni sistemi za osvetluvawe, ~ita~i na kodovi na baga`ot, za transport na baga`ot. Ovaa zgrada se prostira na prostor od 40.000 metri kvadratni. Parkingot }e bide tri pati pogolem od dosega{niot i }e se prostira na 1.250 metri kvadratni”, veli Ornekol. Novata terminalna zgrada }e bide tri pati pogolema od starata, po site parametri. Pistata e zgolemena za 50%, odnosno na vkupno 90.000 metri kvadratni. Tri pati e zgolemen i brojot na {alterite za ~ekirawe, sega }e ima vkupno 23, a vo starata ima osum.

NOV SPOMENIK NA ALEKSANDAR VELIKI

amesto statuata so glavata na Aleksandar Veliki, koja sega e smestena vo starata terminalna zgrada i be{e predvideno da bide premestena vo novata, }e se postavuva nov spomenik. Operativniot direktor na TAV veli deka so Ministerstvoto za transport i vrski se dogovorile da bide postaven sosema nov spomenik na Aleksandar Veliki na samiot vlez na terminalnata zgrada, koj }e bide visok 1,5 metar. “Ministerstvoto za transport go izbra i go odobri noviot spomenik. Toa }e bide podarok od nas za noviot aerodrom”, istakna Ornekol.

Koga mu e najte{ko na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, tuka e guvernerot na Centralnata banka na Grcija, Jorgos Provopulos, za da napravi da mu bide u{te pote{ko. Vo momenti koga Grcija se soo~uva so celosna blokada poradi {trajk na dvata najgolemi sindikati, a Vladata ~eka da se izglasa planot za {tedewe, koj treba da ja spasi zemjata od bankrot, guvernerot izleze so kontraudar. Na Provopulos ne mu se dopa|a {to planot predviduva pregolemo zgolemuvawe na danocite i nedovolno kastrewe na dr`avnite tro{oci. Toj zastana na stranata na dano~nite obvrznici zatoa {to vrz niv padnal pregolem tovar. No, za guvernerot e podobro da vidi kolkav tovar e padnat vrz dr`avata,

JORGOS PROVOPULOS odnosno vrz celata evrozona, koja mora da ja spasuva Grcija za da ne potone i taa so nea. Ako saka da pridonese za spas na gr~kata ekonomija, kako {to predlaga, so poaktivna borba na Vladata protiv dano~nite izmami, toga{ mu e podobro pove}e da deli soveti, a pomalku da kritikuva. Na krajot na krai{tata, najgolema gri`a na Provopulos se bankite, koi isto taka se vo nezavidna sostojba. Posebno otkako prognozite deka verojatnosta Grcija da bankrotira iznesuva 80% se s$ poglasni.

MISLA NA DENOT EDINSTVENATA VISTINSKA MERKA NA USPEHOT E ODNOSOT ME\U TOA [TO SME MO@ELE DA GO NAPRAVIME I RABOTITE KOI REALNO SME GI NAPRAVILE

HERBERT XORX VELS ANGLISKI PISATEL POZNAT PO RABOTEWETO VO `ANROT NAU^NA FANTASTIKA

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

30.172 20.519 2,0%

DENARI IZNESUVALA PROSE^NATA ISPLATENA BRUTO-PLATA VO APRIL GODINAVA DENARI IZNESUVALA PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA PO VRABOTEN VO APRIL OD VRABOTENITE VO ZEMJAVA NE ZELE PLATA VO APRIL

PREGLED VESTI

PROCENKI... VIKRAM PANDIT glaven izvr{en direktor na Sitigrup

37% OD TRGOVIJATA DO 2050 GODINA ]E JA PRAVAT 5 ZEMJI o 2050 godina, samo pet zemji }e pokrivaat pove}e od 37% od svetskata trgovija, poka`uva u analizata na amerikanskata ata finansiska grupacija Sitigrup. grup. Toa se Kina so 17% u~estvo stvo vo vkupnata svetska trgovija, govija, potoa Indija so 8,4% udel, SAD so u~estvo od 5,9%, %, Koreja so 3,1% i Germanija so 3% u~estvo voo globalnata trgovska razmena. Spored ovaa kompanija, mpanija, vkupnata trgovska razmena, koja vo tekot ekot na globalnata finansiska kriza vo svetot vetot padna za 20%, do 2050 godina treba da porasne za 86%. “Kina, do 2015 godina na }e go zazeme prvoto mesto vo svetskata ata ekonomija”, prognozira Sitigrup. Vo izve{tajot na finansiskata grupacija ija se procenuva deka najgolemiot del od rastot na svetskata trgovija }e go osstvaruvaat zemjite od Azija i pazaritee vo nastanuvawe.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

RO! O K NAS

em mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me BR BROJ NA STRANICI: 100 SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… CELNA CE GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i… SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

O! R O K NAS

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

NA 15 15-ti 5-ti OKTOMVRI OKTOMV VRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

AMERIKANSKATA KEMET ]E GRADI FABRIKA VO BUNARXIK merikanskata kompanija Kemet }e gradi fabrika za proizvodstvo na kondenzatori vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Spored informaciite na “Kapital”, utre e zakaàno potpi{uvawe na dogovorot za investirawe me|u Vladata i Kemet. Od Vladata tvrdat deka investicijata na Kemet, koja proizveduva kondenzatori i elektri~ni komponenti, e sigurna zatoa {to ve}e bila po~nata procedurata za gradba i vadewe na site potrebni dozvoli. Vo Makedonija Kemet seli del od proizvodstvoto vo regionot. Od Vladata ne kaùvaat za kolkava investicija stanuva zbor, koga }e bide gotova fabrikata i kolku rabotni mesta }e se otvorat. Korporativnoto sedi{te na Kemet, so dva inovativni centri, se nao|a na severot na Ju`na Karolina. Kompanijata ima proizvodstveni kapaciteti vo Meksiko, Kina, Italija, Anglija, Portugalija, Finska, [vedska, Indonezija, Germanija i vo Bugarija. Poseduva dve specijalizirani kompanii za elektronski proizvodi FELCO vo Чikago i Dectron vo [vedska. Kemet kondenzatorite - nekoi pomali od zrno sol - se fundamentalni komponenti koi ja ~uvaat, filtriraat i reguliraat elektri~na energija i protokot. Moè da se najdat vo re~isi site elektronski aplikacii i proizvodi koi se koristat denes, vklu~uvaj}i gi kompjuterot, telekomunikaciskite uredi, avtomobilskata industrija itn.

MAKEDONSKITE FIRMI MO@AT DA SI VRATAT DDV I OD STRANSTVO

irmata Ke{Bek Imo (Cash Back) od Belgrad otvori pretstavni{tvo vo Makedonija preku koe makedonskite kompanii }e mo`at da pravat povrat na DDV na ime tro{oci za uslugi napraveni vo stranstvo. Firmata Ke{Bek e generalen zastapnik za pazarite na Srbija, Crna Gora i Makedonija na {vajcarskata firma Cash Back, koja pove}e od 25 godini se zanimava so refundacija na DDV za kompanii i ima kancelarii vo nad 30 zemji. Za svoite uslugi firmata Cash Back naplatuva odreden nadomest, no duri otkako }e se izvr{i refundacijata. Makedonskite firmi mnogu malku znaat deka mo`at da pravat povrat na DDV od stranstvo za tro{oci napraveni za saemi, seminari, simpoziumi, reklama i propaganda, tro{oci za hotelsko smestuvawe, patarina, goriva, obrabotka i dorabotka na proizvodi, iznajmuvawe avtomobili i u{te mnogu drugi uslugi. Barawata za refundacija na DDV platen vo tekot na kalendarskata 2010 godina se podnesuvaat najdocna do 30 juni 2011 godina.

PO HRANATA, NAJMNOGU PARI ZA CIGARI ko se isklu~at hranata, oblekata i komunalnite dava~ki, gra|anite vo Makedonija najmnogu pari godi{no tro{at za cigari. Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika, objaveni vo Godi{nikot za 2010 godina, edno prose~no makedonsko doma}instvo potro{ilo 9.260 denari za cigari! Podatocite pokaùvaat deka vo 2010 godina edno doma} instvo vo prosek tro{elo po 119.233 denari za hrana, od koi najmnogu za meso – 27.099, a za obleka 12.753 denari. Zagrevaweto i osvetluvaweto na domot go ~inelo 32.884 denari, gorivoto i delovite za avtomobilot 17.563 denari, a telefonot 12.611 denari. Za sedewe vo restorani potro{ilo 15.672 denari, a za li~na higiena 11.686 denari. Razo~aruva~ki e {to edno doma}instvo vo prosek potro{ilo duri 3.662 denari za kafe, a samo 1.860 denari za knigi i vesnici. U{te pomali se rashodite za rekreacija (1.890 denari), kako na~in za zdrav ìvot, i za osiguruvawe (1.794 denari), kako odgovornost kon ìvotot i imotot. Koga stanuva zbor za kvalitetot na ìvotot, re~isi site doma}instva vo Makedonija imaat elektri~en {poret, bojler, friìder, televizor vo boja. No, samo 11,6% imaat ma{ina za miewe sadovi, 22,3% klima-ured, 39,2% velosiped i 52,6% patni~ki avtomobil. Mobilen telefon imaat 81,9% od doma}instvata, a personalen kompjuter so Internet 47%.

14,6 MILIONI EVRA OD NOVI TRIMESE^NI ZAPISI ràvata na dene{nata aukcija na trimese~ni dràvni zapisi, koja ja organizira Ministerstvoto za finansii, bara da pribere 14,6 milioni evra ili 900 milioni denari. Stanuva zbor za trimese~ni dràvni hartii od vrednost bez devizna klauzula, so kamatna stapka od 4,20%, koi }e dostasaat za naplata na 5. oktomvri godinava. Vkupniot iznos na dràvni hartii od vrednost koj dostasuva za naplata na krajot od mesecov e edna milijarda denari ili 16,2 milioni evra.

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

NE E SIGURNO DALI ]E IMA ZAEDNI~KA VLADINA PLATFORMA

PREGLED VESTI MILO[OSKI DENES VO BUDVA, MO@NA SREDBA SO LAMBRINIDIS

GRUEVSKI U[TE SE MISLI M DALI DA MU DADE POTPIS NA AHMETI! Na nekolku dena pred kone~noto obelodenuvawe na sostavot na noviot vladin kabinet izvori od Vladata od VMRO–DPMNE go demantiraat vicepremeirot Ademi, koj vo edna od svoite izjavi ka`a deka postoi zaedni~ka platforma so koaliciskiot partner. Tie velat deka zasega nema ni{to takvo, iako ne ja otfrlaat mo`nosta. Ademi v~era ostana bez komentar – toj be{e vo Pri{tina na slu`ben pat KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

$ u{te nema potpi{an dogovor za idnata koalicija me|u VMRO–DPMNE i DUI i ne se znae dali postignatiot kompromis za raspredelba na funkciite vo izvr{nata vlast voop{to }e bide staven na hartija. Ova se informaciite koi gi plasiraa vladini izvori v~era, otkako {efot na dr`avata, \orge Ivanov, vo pretsedatelskata vila na Vodno mu go dodeli na premierot Nikola Gruevski noviot, tret po red, mandat za sostavuvawe na vladata. Pra{aweto za pismenata platforma me|u dvata koaliciski partneri v~era dobi na aktuelnost, otkako vicepremierot za Ramkovniot dogovor, koj e del od pregovara~kiot tim na DUI, Abdula}im Ademi, dade razli~ni izjavi za mediumite na albanski i na makedonski jazik – prvo deka e dogovorena zaedni~ka vladina platforma me|u DUI i VMRODPMNE, a potoa deka se nadeva oti so VMRODPMNE }e se usoglasat za zaedni~ka vladina programa i deka istata }e ja potpi{at. Izvori od Vladata v~era samo kuso iskomentiraa deka zasega nema ni{to takvo, dodavaj}i deka, sepak, podobro bi bilo voop{to da ne se komentiraat nikakvi informacii pred kone~no da se obelodeni kone~niot dogovor. “Vo interes na pregovara~kiot proces e da se vozdr`ime od detalni informacii. Neblagodarno e sega da komentirame. Naskoro }e dobiete odgovor na site pra{awa za kadrovskite re{enija i za eventualnite pismeni dogovori. Prviot e{alon e dogovoren, raspredelbata na ministerski mesta isto taka. Gruevski nema da gi ~eka krajnite rokovi za da go soop{ti sostavot na kabinetot, no da po~ekame da zavr{at pregovorite koi, vsu{nost, i ne se pregovori. Ova sega e usoglasuvawe na poziciite”, veli vladin izvor. Istiot izvor dodava deka razgovorite se vodat vo isklu~itelno relaksirana i prijatelska atmosfera i deka VMRO–DPMNE e zadovolna od raspredelbata i ja ceni kako korektna. GRUEVSKI SAKA DA IZNENADI!? Otkako se soop{ti podelbata na ministerskite fotelji, imiwata na

inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, denes }e u~estvuva na sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite-~lenki na Procesot za sorabotka na Jugoisto~na Evropa, koj se odrùva vo Budva, Crna Gora. Na Forumot }e bidat razmeneti mislewa za ponatamo{no promovirawe na evropskite perspektivi na regionot, so poseben fokus na regionalnata sorabotka. Na marginite na sostanokot na ministrite predvideno e ministerot Milo{oski da ostvari i razgovori r sredbi r r r so pove}e svoi kolegi od regionot. Zasega, kako {to informiraat od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, nema najava za sredba me|u makedonskiot ot i gr~kiot {ef na diplomatijata, Antonio io Milo{oski i Stavros Lambrinidis, is, no ne ja isklu~uvaat mo`nosta za eventualna sredba. Inaku, vo ramkite naa crnogorskoto pretsedavawe so Procesot esot za sorabotka na Jugoisto~na o~na Evropa }e se odrì i samit amit na pretsedateli na dràvi avi i vladi od regionot, na koj }e prisustvuva i preetsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov.

FRIDOM HAUS: MAKEDONIJA SO SREDNA OCENKA ZA RAZVOJ NA DEMOKRATIJATA akedonija dobi sredna ocenka za razvojot na demokratijata vo najnoviot izve{taj na Fridom haus “Nacii vo Tranzicija 2011”. Nevladinata organizacija ja ocenuva demokratijata vo zemjava so 3,82. Fridom haus go vr{i ocenuvaweto vrz osnova na analiza na sedum oblasti, pri {to 1 e najdobra, a 7 najlo{a ocenka. Za oblasta Izboren proces Makedonija ima 3,25 isto kako i za Gra|ansko op{testvo. Nezavisnosta na mediumite e oceneta so 4,50, Nacionalnoto demokratsko vladeewe so 4, Lokalnoto demokratsko vladeewe so 3,75, a Sudstvoto i Korupcijata so 4. Ocenkite za Makedonija vo site oblasti se isti kako i vo prethodniot izve{taj, osven kaj Nezavisnosta na mediumite kade {to e zable`ano odredeno nazaduvawe. Minatata godina vkupnata ocenka na Fridom haus za demokratskiot razvoj vo Makedonija bila 3,79. Od zemjite vo regionot podobro rangirani od Makedonija, spored stepenot na demokratski razvoj, se Slovenija (1,93), Bugarija (3,07), kako i Hrvatska i Srbija (3.64), na isto nivo e Crna Gora (3,82), a polo{o se pozicionirani Albanija (4,04), Bosna i Hercegovina (4,32) i Kosovo (5,18).

PREDAVAWETO NA MANDATOT POMINA BEZ IZJAVI! inot na predavawe na mandatot od pretsedatelot na premierot, sprotivno od ^mierot dosega{nata praktika, pomina bez izjavi za mediumite. I pretsedatelot i preodlu~ija samo da se fotografiraat. Podocna brifiraa deka premierot Gruevski za vreme na primaweto na mandatot go informiral {efot na dràvata, Ivanov, deka e postignat koaliciski dogovor me|u VMRO-DPMNE i DUI za raspredelbata na resorite i oti ve}e e poznat i personalniot sostav na tretiot vladin kabinet na ~elo so Gruevski. Ivanov isto taka bil informiran i za personalnite kadrovski re{enija za ministerstvata za nadvore{ni i za vnatre{ni raboti i toa za odbrana, trite oblasti vo koi pretsedatelot ima svoi ingerencii. Se o~ekuva makedonskiot Parlament da ja izglasa novata Vlada do sredinata na idniot mesec. kadrovskite re{enija ostanaa da se dràt vo golema tajnost. Dvata pregovara~ki tima se maksimalno zatvoreni i velat deka dogovor e da ne se zboruva. Toa {to se pu{ta vo javnosta kako informacija mnogu brzo se slu~uva i da bide demantirano od istite izvori koi gi pu{tile {pekulaciite. Toa {to so sigurnost moè da se kaè e deka zasega ni{to ne e kone~no i sigurno. “Poznavaj}i go premierot, toj moè da iznenadi vo posleden moment so nekoe ime”, veli izvor od partijata. Vladin funkcioner pak, brifira deka Gruevski se ima odlu~eno na osveùvawa i rotacii kako dva principi vo kroeweto na slikata na noviot kabinet. “Osveùvaweto” se o~ekuva da bide vo Ministerstvoto za zdravstvo, od kade {to prvi~nata informacija koja ja plasiraa od VMRO–DPMNE, deka toa }e mu pripadne

na hirurgot Sa{ko Kedev, podocna ja demantiraa velej}i deka za prv lekar }e se postavi “~ovek so menaxerski sposobnosti, koj studiral vo stranstvo i rabotel vo stranska kompanija”. Mnogumina vo ovie karakteristiki go prepoznaa dosega{niot minister za administracija i informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski (kogo treba da go nasledi Gordana Jankulovska), me|utoa, s$ u{te se tipuva i mo`nosta toa da bide nekoe sosema novo ime. Ako bide taka, toga{ se zboruva za sinot na prviot premier vo nezavisna Makedonija, Nikola Kqusev, Qudmil Kqusev koj e lekar i `ivee vo Kanada. Toa {to v~era se pojavi kako nova informacija e deka Ministerstvoto za transport i vrski }e pripadne na Socijalisti~kata partija na Qubislav Ivanov Yingo, a za kadrovsko re{enie se spomena imeto

na dosega{niot minister za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski. @eòk kosten s$ u{te se Biroto za javna bezbednost, za koe DUI insistira da go prezeme, i direktorskata pozicija vo UJP, za koja od VMRO–DPMNE posledno brifiraa deka nema da se otkaàt. Na Ahmeti polesno im bilo da mu ja dadat Carinskata uprava. Izvori od DUI v~era ve}e brifiraa deka re~isi e izvesno deka nemaat mnogu izgledi i ne se ni nadevaat na Biroto za bezbednost i na UJP i deka sega kako kompenzacija gi baraat direktorskite foteqi vo Fondot za zdravstvo i vo Agencijata za pati{ta, a se zoruva i za Makedonski [umi. Spored dogovorot, DUI dobiva dve vicepremierski pozicii - za evrointegracii i za Ramkoven dogovor, 5 ministerski mesta, 4 zamenici ministri i 5 dràvni sekretari.

POSTAVEN CAR SAMOIL DO KRAL ALEKSANDAR a ulica Makedonija pred po~etokot na plo{tadot v~era po~na postavuvaweto na spomen-obele`jeto na car Samoil, informiraat od op{tina Centar. Monumentot posveten na makedonskiot car e izraboten od bel mermer i e visok pet metri, a postamentot na koj }e stoi e so visina od 3,5 metri. Avtor na deloto e Dimitar Filipovski, a kako {to se veli vo soop{tenieto od op{tina Centar, izrabotuva~ e umetni~kata galerija Pietro Bazzanti & Figlio i umetni~kata learnica Ferdinando Marineli od Firenca, Italija.

MVR E NA RASPOLAGAWE ZA SITE INFORMACII POVRZANI SO UBISTVOTO NA NE[KOVSKI VR moè da pomogne vo celosno rasvetluvawe na smrtta na Martin Ne{kovski i stoi na raspolagawe so site informacii koi gi ima dosega, povtori ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska. Jankuloska e decidna deka sekoja izjava zasluùva da bide analizirana, kako i taa vo koja bratot na mom~eto tvrdi deka Martin imal stari nesoglasuvawa so “tigarot” Igor Spasov, koj e edinstveniot odgovoren za ubistvoto na mom~eto. “Po odnos na motivite, ne bi sakala da {pekuliram, bidej}i kako {to istaknav pove}epati, liceto koe se somni~i za storeno krivi~no delo ubistvo vo predistra`na postapka odbi da zboruva za motivite, odnosno odlu~i da se brani so mol~ewe. Veruvam deka vo tekot na istra`nata postapka postoi mo`nost ova da se smeni, odnosno liceto da dade iskaz {to bi dalo edno novo svetlo na slu~ajot, odnosno bi moèlo da ja vodi istragata vo nasoka na utvrduvawe na motivite, {to, sekako, moè da zna~i i ne{to novo vo odnos na postapkite koi se zavr{eni”, pojasni ministerkata Jankuloska.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI JANKULOSKA: USPE[NA BORBA PROTIV TRGOVIJATA SO LU\E akedonija e rangirana me|u zemjite koi celosno gi ispolnuvaat standardite za borba protiv trgovija so lu|e, informira{e v~era ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, po dobieniot izve{taj od Stejt Departmentot za trgovija so lu|e. “Lani bevme vrateni vo grupata TR 2, odnosno zemji koi necelosno gi ispolnuvaat standardite. Blagodarenie na naporite Makedonija za samo edna godina uspea da gi korigira site nedostatoci, da gi podobri rezultatite po {to se vrati me|u zemjite koi celosno gi ispolnuvaat standardite”, izjavi Jankuloska. Jankuloska poso~i deka godinava, osven Makedonija, napreduvaa u{te 22 zemji, dodeka drugi 22 zemji nazaduvaa vo rangiraweto vo koe se ocenuvaa vkupno 184 dr`avi od site kontinenti. “Makedonija godinava }e bide vo dru{tvo so zemji kako {to se Avstrija, Kanada, Danska, Luksemburg, Norve{ka i [vedska. Site sosedi, vklu~uvaj}i gi i Bugarija i Grcija koi se ~lenki na Evropskata unija, i godinava ostanuvaat vo grupata TR 2”, istakna Jankuloska.

EVROPSKATA BIZNIS-ASOCIJACIJA PORA^UVA

EU NE MO@E DA BIDE PODAROK! Makedonija ne treba da se zatskriva zad problemot so imeto i pritoa da ne postignuva uspesi na drugite poliwa, potenciraa nekolku diplomati vo zemjava na debata {to treba da prezeme MK vo 2011 godina. Evrointegraciite, borbata protiv korupcijata i galopira~ki rast na ekonomijta e patot na zemjava za pobrz vlez vo NATO i EU, pora~uvaat ~lenovite na Evropskata biznis-asocijacija GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

KVALITETNO OBRAZOVANIE ZA PROFESIONALNO NOVINARSTVO ompetenciite i vrednostite vo novinarskata profesija vo Makedonija i vo evropskite zemji, kolku visokoto obrazovanie mo`e da pridonese vo kreiraweto profesionalni standardi vo novinarstvoto i da ovozmo`i vistinski uslovi vo op{testvoto za negovo slobodno i nepre~eno rabotewe bez pritisoci, bea del od temite na konferencijata “Obrazovanieto za novinari, profesionalnite vrednosti i kulturnata raznovidnost”. “Mora da ja vratime doverbata i respektot kon profesijata za mediumite da imaat idnina. Dokolku novinarite se cvrsto vrzani za profesionalnite standardi, bez ogled dali rabotat vo privaten ili javen medium, toga{ e mnogu pote{ko za sopstvenicite, urednicite i za drugite centri na mo} da napravat pritisok”, smeta @aneta Trajkoska, direktorka na Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnosta.

IVO IVANOVSKI VO POSETA NA BRISEL inisterot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, e del od makedonskata delegacija koja od v~era prestojuva vo rabotna poseta na Brisel. Celta na posetata na evropskata prestolnina, kako {to informiraat od resornoto ministerstvo, e da se prezentira napredokot vo realizacijata na Nacionalnata programa za usoglasuvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata unija. Golem del od reformite na dr`avnata adminsitracija, preto~eni preku zakonskite izmeni na legislativata povrzana so zakonskata uprava se direktno pod nadle`nost na Ivanovski, koj vo nekolku navrati ima poso~eno deka tokmu 2011 godina e klu~na godina za reformite vo nasoka na kreirawe na profesionalana administracija kako del od preporakite od Brisel.

USAID PROMOVIRA TRANSPARENTNO I EFIKASNO SUDSTVO o ~etiri godini i potro{eni 6,2 milioni dolari zavr{i Proekt na USAID za sproveduvawe na sudski reformi, koj ima{e za cel da mu pomogne na makedonskoto sudstvo da gi podobri efikasnosta, otvorenosta i raboteweto. “Sudskite reformi se od klu~na va`nost za ekonomskiot i demokratskiot razvoj, no i za obezbeduvawe na nepristrasna pravda za site”, veli direktorot na misijata na USAID Robert Vurtc. Najva`nite rezultati na Proektot za sproveduvawe na sudski reformi vklu~uvaat voveduvawe na sistem za avtomatsko upravuvaweto so sudskite predmeti vo site 33 sudovi vo Makedonija, obuka na 2.300 korisnici na sistemot i donacija na 560 kompjuteri i drugi tehnolo{ki podobruvawa na infrastrukturata na sudovite, opremuvawe na 80 sudnici so sistemi za tonsko snimawe na sudskite raspravi, namaluvawe na zaostanatite nere{eni predmeti postari od tri godini vo sudovite od Bitolskoto apelaciono podra~je za 64%, vostanovuvawe na efikasen sistem za izvr{uvawe na sudski odluki od oblasta na gra|anskoto pravo, koj go namali prose~noto vreme na izvr{uvawe od 340 na 60 denovi, se veli vo soop{tenieto od USAID.

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

a ke d o n i j a se nao|a na krstosnica me|u idninata i minatoto i tokmu sega e momentot da se zgrap~i idninata, potencira ambasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker, na debatata na tema “Makedonija vo 2011”, vo organizacija na Evropskiot klub i Evropskata biznis-asocijacija. Idninata ne e podarok, taa e dostignuvawe, veli toj i tokmu zatoa pora~uva deka sega e klu~niot moment koga Makedonija treba da go zatvori pra{aweto so imeto. “So novata vlada se otvoraat novi mo`nosti i zavisi od liderite kade }e odi Makedonija. Sega e vistinskoto vreme da se zatvori pra{aweto za imeto pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii”, re~e Riker. Spored ambasadorot, SAD saka ja vidi Makedonija kako fina i “zdodevna” zemja so koja ramo do ramo }e gi re{ava globalnite pra{awa. “SAD saka da dojde denot koga nema da se gri`i za stabilnosta na va{ata zemja”, pora~a Riker. Sli~na poraka upatija i {efot na Sektorot za politi~ki pra{awa na delegacijata na EU vo Makedonija, Robert Lidl, kako i polskiot ambasador, Dariu{ Bakura. “Gordost vo dr`avata ne treba da pretstavuva samo imeto, tuku toa podrazbira i drugi raboti, kako podobri socijalni i ekonomski standardi, pra{aweto za zagaduvaweto na okolinata i drugi pra{awa. Patot kon EU podrazbira usvojuvawe na ogromno koli~estvo zakoni, kako i nivna implementacija, implementacija, implementacija. File be{e vo pravo koga re~e deka postoi optimizam za po~nuvawe na pregovorite. N o, z a to a se

potrebni reformi. Nie ne moème da gi re{ime va{ite problemi, toa treba vie da go napravite sami”, re~e Lidl. Deka osven problemot so imeto Makedonija mora da prodolì i so reformite i nivnata implementacija potencira i polskiot ambasador vo zemjava, Dariu{ Bahura. “Ne treba da se kriete zad edno pra{awe za da ne gi pravite reformite. So noviot mandat Vladata treba da pokaè pogolema hrabrost i da napravi pogolemi ~ekori vo odnos na reformite i pra{awata koi se ko~nica na patot kon EU i kon NATO”, re~e Bahura i dodade deka bez razlika dali Makedonija saka da stane ~lenka na EU i na NATO, mora da gi sprovede ovie reformi, bidej} i samo na toj na~in zemjata moè da stane pokonkurentna na pazarot. Sudstvoto, javnata adminis tracija, korupcijata, slobodata na mediumite, vladeeweto na pravoto i politi~kiot dijalog i ponatamu ostanuvaat kamen na sopnuvawe za Makedonija, velat u~esnicite. Makedonija mora da napravi su{tinski i konkretni ~ekori vo refomirawe na ovie sektori, zaklu~ija tie. RIKER: MAKEDONIJA IMA SKROMNA STAPKA NA EKONOMSKI RAST Iako ja pozdravi politikata na Vladata vo spravuvaweto so efektite od globalnata ekonomska i finansiska kriza, amerikanskiot ambasador ne izostavi da zabeleì deka e zagrièn poradi nedovolnata implementacija na zakonite, no i birokratskite prodeduri za vleguvawe na stranski investitor vo zemjava. “Svedoci sme na toa deka vo eden period nabrzina se donesoa mnogu zakoni. êstite izmeni na zakonite vo nasoka da se re{at problemite koi ostanaa vo zakonite go zgolemija procentot na nepredvidlivost, koj e rizi~en za firmite. Kone~no, nedovolnata implementacija e ne{to {to me zagriùva. Ima mnogu raboti na koi treba Vladata da se fokusira vo 2011 godina”, veli Riker.

Vicepremierot za ekonomski pra{awa pak, Vladimir Pe{evski, uveruva deka Vladata }e gi ostvari zacrtanite proekcii na rast od 3,5% za godinava, buxetski deficit od 2,5%, kako i stranski investicii od okolu 500 milioni evra. “O~ekuvawata na Vladata se deka i pokraj izborite, koi pridonesoa za mal zastoj vo ekonomijata, proekciite za rast od 3,5% }e se ostvarat. Duri moite li~ni o~ekuvawa se deka godinava }e postigneme rast od 4%, osven ako ne nastane drasti~no vlo{uvawe na situacijata kako rezultat na gr~kata kriza. Jas sum umeren optimist. Toa {to sakam da go pora~am e deka doma{nite investitori treba da prodolàt so investiciite i treba da prepoznaat deka sega e momentot za vloùvawa”,veli Pe{evski. Za ambasadorot Riker pak, stapkata na rast na makedonskata ekonomija e skromna sporedeno so zemjite od EU. “Makedonija e mala ekonomija, no vo liceto na globalnoto unazaduvawe pokaà otpornost i mo`nost da se spravi so problemite. Ovaa vlada ima{e soodvetni politiki i za toa treba da & se ~estita, no sepak, smetam deka za pogolemi rezultati se o~ekuva i pozitivni stapki na rast. Makedonija vo poslednive godini ima{e

RIKER: SAD GO ^EKA DENOT KOGA NEMA DA SE GRI@I ZA STABILNOSTA NA MAKEDONIJA akedonija vo poslednive godini ima{e prose~na stapka na rast od 2,8%. So ovaa stapka na rast na Makedonija }e & trebaat 85 godini za da go stigne prose~niot godi{en rast na 27 zemji-~lenki na EU. So rast od 6% pak, zemjata }e si go skusi ovoj period za 25 godini. SAD saka ja vidi Makedonija kako fina i “zdodevna” zemja, so koja ramo do ramo }e gi re{ava globalnite pra{awa. Sakame da dojde denot koga nema da se gri`ime za stabilnosta na va{ata zemja, pora~a amerikanskiot ambasador Filip Riker.

prose~na stapka na rast od 2,8%. So ovaa stapka na rast na Makedonija }e & trebaat 85 godini za da go stigne prose~niot godi{en rast na 27 zemji-~lenki na EU. So rast od 6% pak, zemjata }e si go skusi ovoj period za 25 godini”, veli Riker. Pretstavnikot na delegacijata na EU vo zemjava, Lidl, veli deka e zagri`en za odredeni carinski stapki i tarifi na proizvodi vo zemjava. Pora~a deka ako Makedonija saka da vleze vo EU mora dosledno da gi sproveduva site politi~koekonomski reformi, koi ne se ni malku ednostavni i lesni na patot do EU i do NATO.

DARIU[ BAKURA POLSKI AMBASADOR VO MK Ne treba da se kriete zad edno pra{awe za da ne gi pravite reformite. So noviot mandat Vladata treba da poka`e pogolema hrabrost i da napravi pogolemi ~ekori vo odnos na reformite i pra{awata koi se ko~nica na patot kon EU i kon NATO

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

OTKAKO STAPI NA SILA PRISILNATA NAPLATA NA DOLGOT

VESNICITE NA RAMKOVSKI ]E IZLEGUVAAT U[TE EDNA NEDELA?

Novinarite i urednicite se ubedeni deka menaxmentot i sopstvenicite na vesnicite }e najdat na~in tie da prodol`at da izleguvaat. Spored nivnite neoficijalni procenki materijal za pe~atewe ima do slednata nedela MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

esnikcite “[pic”, “Vreme” i “**** e re” prodolùvaat da izleguvaat i pokraj najavite deka od denes }e bide stopriano nivnoto pe~atewe. Mediumite koi gi izdava Plus produkcija, edna od firmite na Pero Nakov bb na koja Upravata za javni prihodi & ja blokira{e smetkata poradi prisilna naplata na dolg po osnova na neplaten danok, i pokraj te{kata finansiska sostojba }e prodolàt da se pe~atat, velat odgovornite lica od mediumite. “Novinarite i urednicite na vesnikot odlu~ija celosno da & se posvetat na profesijata i na mediumot koj pet godini go kreira javnoto mislewe vo Makedonija. I pokraj blokiranite smetki i te{kata sostojba, novinarite i urednicite na “[pic” im davaat celosna poddr{ka na ureduva~kiot tim i na menaxmentot i sopstvenicite na Plus produkcija, se veli vo soop{tenieto od redakcijata na “[pic”. Tie velat deka sepak se ubedeni deka menaxmentot i sopstvenicite na vesnikot }e najdat na~in vesnikot da prodolì da izleguva i najavuvaat namaleno, no sigurno izdanie na vesnikot vo narednite nekoku denovi. I od vesnikot “Vreme” potvrduvaat deka prodolùvaat so rabota. “Gi pravime site mo`ni napori za da izlezeme od pe~at. Od denes startuvame so namalen broj na stranici i

ZAPISNICITE ZA “PAJA@INA” NE BEA NA DNEVEN RED NA SUDSKIOT SOVET zapisnici za slu~ajot “Pajaìna” koi na posledniot glaven pretres daktilogafkata po gre{ka im gi ispratila na branitelite na Velija Ramkovski s$ u{te Sne sepornite dojdeni na dneven red vo Sudskiot sovet. Izvori od Sovetot za “Kapital” potvrduvaat deka zapisnicite s$ u{te ne se razgledani i poradi toa ne sakaat pove}e da komentiraat. Ottamu pojasnuvaat deka kompjuterskiot sistem AKMIS dozvoluva podgotvuvawe na obrasci za olesnuvawe na tekot na glavnata rasprava. Gre{kata, velat istite izvori, e vo toa {to bile isprateni i stranite koi ne se odnesuvaat na ve}e odràna rasprava. Pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangeloski, veli deka vakvite procesni propusti ne se vo nadle`nost na najvisokiot sud vo dràvata. Dokolku e napraveno grubo kr{ewe na procesnite normi pojasnuva Vangelovski, Vrhoven moè da go razgleduva slu~ajot, no samo dokolku do niv pristigne prestavka. Slednoto ro~i{te za slu~ajot “Pajaìna” e zakaàno za idnata nedela. vidoizmeneto izdanie. No, do koga }e izdrìme vaka nekoj ne moè da predvidi. Na site koi u~estvuvaat vo kreiraweto na vesnikot im e podednakvo te{ko poradi vakvata stuacija, koja trae ve}e {est meseci, no prodolùvame so rabota”, veli glavniot i odgovoren urednik na “Vreme”, Kole Чa{ule. Neoficijalnite procenki se deka materijal za pe~atewe ima do slednata nedela. UJP vo ponedelnikot gi dostavi kone~nite re{enija za prisilna naplata na dolgov-

ite na A1 televizija i Plus produkcija konstatirani pri inspekciskiot nadzor na Pero Nakov bb. Dolgot koj iznesuva okolu 9,2 milioni za A1 i eden milion evra za firmata koja gi izdava vesnicite se odnesuva na raboteweto na dano~nite obvrznici od 2005 godina pa navamu. “Site akti se doneseni i utvrdeni soglasno so Zakonot za dano~na postapka i dano~nite propisi. Pravilata se ednakvi za site i va`at za site kompanii vo zemjava”, e stavot na UJP.

Spored Zakonot prisilnata naplata na dano~niot dolg se izvr{uva od celokupniot imot, prihodite i pobaruvawata na dol`nikot. Sepak, od prisilna naplata se izzemaat su{tinski neophodnite sredstva potrebni za rabota za izvr{uvawe na profesionalnata dejnost, odnosno tehni~kata oprema so koja se ovozmo`uva mediumot da sozdava i emituva programa. Spored Zakonot, dokolku firmata e nesposobna da gi plati dolgovite, toga{ se poveduva ste~ajna postapka.

PREGLED VESTI OBVINITELKA STANA PRATENI^KA bvinitelkata od Vi{oto javno obvinitelstvo vo Skopje, Suzana Saliu, be{e razre{ena, odnosno Sovetot za javni obviniteli konstatira{e prekin na nejzinata funkcija otkako Saliu be{e izbrana za pratenik vo Sobranieto od redovite na DUI na poslednite parlamentarni izbori. Spored Zakonot, obvinitelskata funkcija e nespoiva so politi~kata, obvinitelite ne smeat da doa|aat od politi~ka partija nitu da imaat aktivno u~estvo vo politikata. Spored pretsedatelot na Sovetot, Konstantin Kizov, tie se nadle`ni samo da konstatiraat prekin na funkcijata na Saliu, koja po zavr{uvaweto na svojot mandat kako pratenik vo Sobranieto nema da smee da raboti kako obvinitel. Pokraj toa, na v~era{nata sednica na Sovetot na javni obviniteli be{e izvr{en izbor na javen obvinitel vo Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Del~evo. Obvinitelot Bor~e Janev doa|a od mestoto stru~en sorabotnik vo JO vo Ko~ani so {to e ispolneta obvrskata za ramnomerna raspredelba na mestata na obvinitelite koi doa|aat od redovite na stru~nite sorabotnici. Vo Osnovnoto javno obvinitelstvo Gevgelija izbran e obvinitelot Nadica Vasileva, koja doa|a od redot na kandidati koi ja zavr{ile obukata vo Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli. Neuspe{en be{e i ovoj, ~etvrtti po red oglas za izbor na javen obvinitel vo Tetovo, koj treba da doa|a od redovite na Akademijata, bidej}i, kako {to pojasnuva Kizov, nikoj od akademcite ne se prijavil na konkursot. Sovetot s$ u{te ne po~nal da gi kaznuva akademcite koi ne se prijavuvaat na konkursite. “Stariot Zakon ne sodr`e{e takva mo`nost za nezaiteresiranite akademci da bidat kazneti, no so noviot Zakon za Akademijata za sudii i javni obviniteli kandidatite koi ne se javuvaat na oglasite go gubat redot za izbor”, veli Kizov.

TONI DESKOSKI - ADVOKAT NA MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT inisterstvoto za transport i vrski za pribli`no 6 iljadi evra }e dobiva pravni uslugi od profesorot Toni Deskoski. Dogovorot koj na javen tender go slku~ilo Ministerstvoto se odnesuva na edna godina. Od transport pojasnuvat deka nabavkata }e se realizira sukcesivno vo tekot na godinata, a po povik od strana na dogovorniot organ vr{itelot e dolèn da gi izvr{uva site uslugi koi }e bidat pobarani od dogovorniot organ, odnosno da izgotvuva stru~ni izve{tai, mislewa, soveti i analizi vo vrska so me|unarodni trgovski dogovori sklu~eni od strana na Ministerstvoto. Od Ministerstvoto ne otkrivaat dali profesorot Deskoski }e bide angaìran na nekoj poseben slu~aj. Ministerstvoto za transport i vrski se javuva kako edna od tuèni strani vo sporot koj avstraliskata kompanija Tarbs go pokrena pred Komercijalniot sud vo London.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

KORUPCIJATA CARUVA NA FAKULTETITE tudentskata svesnost za {tetnosta na korupcijata pri upisite na fakultetite e niska, a mnogu od studentite, za àl, odobruvaat i primenuvaat najrazli~ni formi na korupcija, potvrduvaat rezultatite od Istraùvaweto za korupcijata pri upisi na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, napraveno od Mladinskiot obrazoven forum i Antikorupciskata studentska mreà vo Jugoisto~na Evropa (ACSN-SEE) vo periodot od noemvri do dekemvri minatata godina. Istraùvaweto, sprovedeno preku dve fokusgrupi i anketi na 330 studenti od Pravniot, Filolo{kiot, Filozofskiot, Ma{inskiot i Elektrotehni~kiot fakultet, pokaùva deka 63% od studentite poznavaat nekoj koj koristel prijatelski vrski pri upis na fakultet ili pak, koristel partiski i rodninski

“Vo Makedonija korupcijata pri upisite e lesno prifatliva i studentite ne ja smetaat za lo{a pojava, naj~esto bidej}i smetaat deka se primorani na korupcija ili nemaat drug izbor, odnosno go prifa}aat povedenieto “zatoa {to site go pravat toa, go pravam i jas”. Celta na istraùvaweto e da se podigne svesta na studentite za {tetnoto vlijanie na korupcijata vo site segmenti”, izjavi Petar Dimitrov, koordinator na istraùvaweto, koj ve}e tri godini aktivno raboti vo antikorupciskata studentska mreà. Spored nego, studentite korupcijata kaj falsifikuvaweto diplomi ne ja tretiraat za klu~en problem, iako taa e isto tolku va`na kako i davaweto mito, korupcijata pri upisite ili svesnoto menuvawe na spisocite na studentite.

vrski (60%). Studentite se zapoznaeni i so manipulacijata na kvotite za malcinstva (46%), no i so davaweto pari, podaroci i uslugi na fakultetskata administracija (41%). Za vakvite porazitelni sostojbi studentite se obvinuvaat sebesi (26%), a me|u ostanatite glavni inicijatori na koruptivnite praktiki gi naveduvaat i politi~kite partii (26%), profesorite (20%) i fakultetskata administracija (19%). Iako studentite se svesni deka korupcijata caruva vo visokoto obrazovanie, sepak, visok procent, 91%, smeta deka prijavuvaweto na korupcijata bi bilo protiv nivniot li~en interes, a 73% veruva i deka so prijavuvaweto na korupcijata kaj nadle`nite organi samo bi ja vlo{ile sopstvenata sostojba ili pak, ni{to ne bi promenile so toa (46%). M

TETEKS OTKUPI 50 SOPSTVENI AKCII kcionerskoto dru{tvo Teteks izvr{i otkup na 50 sopstveni akcii po cena od 551 denari za akcija ili ovie akcii dru{tvoto gi kupi za vkupna suma od 448 evra. Akcioneri so nad 5% vo volnarskiot kombinat Teteks, spored poslednite podatoci na Centralniot depozitar za hartii od vrednost, se Gligorie Gogovski so 11,37% udel i Ivanka Gogovska so 6,79% udel vo vkupniot kapital na dru{tvoto. Teteks ima izdadeno vkupno 456.787 akcii. Prose~nata cena po koja edna akcija se trguva na Makedonskata berza e 54 denari. Poslednite 30 trgovski dena na Berzata so akcijata na Teteks ima{e samo ~etiri transakcii, a taa porasna za 1,7%.

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO MAJ PORASNA 6,9% orastot na industriskoto proizvodstvo vo maj iznesuva 6,9%, objavi Dràvniot zavod za statistika. Po oddelni sektori, najgolem rast od 204% ima vo proizvodstvo na elektri~na oprema, 150% kaj proizvodstvoto na mebel, 50% kaj proizvodstvoto na ma{ini i oprema i proizvodstvo na tutunski proizvodi. No, sepak, nekoi sektori s$ u{te se soo~uvaat so problemi vo raboteweto i beleàt pad na proizvodstvoto. Najgolemi padovi se evidentirani kaj proizvodstvoto na koks i rafinirani nafteni proizvodi za 70%, prerabotka na drvo i drveni proizvodi za 55%, sektorot za snabduvawe so elektri~na energija za 25% i proizvodstvoto na tekstil za 13%. Vo periodot od po~etokot na godinata do maj, industriskoto proizvodstvo beleì rast od 11,6% i toa e pokazatel deka i brutodoma{niot proizvod (BDP) vo ovoj period moè da ostvari solidni stapki na porast.

GRANIT ]E DELI DIVIDENDA OD 10 DENARI PO AKCIJA ranit gi povika akcionerite da gi obnovat podatocite za isplata na dividendata za 2010 godina. Kompanijata godinava }e deli dividenda vo iznos od 10 denari po akcija. Vkupnata suma pari od 479 iljadi evra za godina{nata dividenda, Granit ja obezbedi od akumuliranite neraspredeleni dobivki od minatite godini. Granit 2010 godina ja zavr{i so neto-dobivka od 4,6 milioni evra. Od niv kompanijata soop{ti deka pove}e od 200.000 evra }e odvoi kako nagrada za menaxerskiot tim i rakovodniot kadar, pove}e od 22.000 evra za danok na dobivka i 4,4 milioni evra vo delot na neraspredelenata dobivka.

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

PORADI [TRAJKOT NA GR^KITE CARINICI

BALKANSKITE BANKI MAKEDONSKIOT IZVOZ ]E JA IZDR@AT GRCIJA?! ZAGLAVI NA BOGORODICA B

ankarskiot sistem na Balkanot bi trebalo da go izdrì postepenoto povlekuvawe na kreditnite linii od filijalite na gr~kite banki vo regionot, no bankrotot na Grcija moè da gi prinudi balkanskite dràvi da pobaraat pomo{, analizira Rojters. Spored analizata na agencijata, gr~kite banki u~estvuvaat so 28% vo vkupnite sredstva na bankarskiot sektor vo Bugarija, a so okolu edna {estina vo Romanija i vo Srbija. Zagriènosta od vlijanieto na gr~kiot bankrot minatata nedela ja spu{ti romanskata lea na najnisko nivo vo poslednite pet meseci. Tro{ocite za osiguruvawe na romanskiot dràven dolg dostignaa maksimum vo poslednite 3,5 meseci. Analiti~arite smetaat deka dràvite i centralnite banki gi imaat potrebnite resursi za pokrivawe na prazninata dokolku gr~kite banki po~nat da gi namaluvaat kreditnite linii. “Romanija i Bugarija imaat resursi za da se spravat so ovie banki dokolku zapadnat vo pote{kotii. Golema e verojatnosta, vo takov slu~aj, dràvite da dobijat pomo{ od MMF, Evropskata komisija i od Evropskata centralna banka”, smeta Tim E{, analiti~ar od RBS. Najgolemite gr~ki banki koi se prisutni vo regionot se National Bank of Greece, EFG Eurobank, Piraeus Bank, Alpha Bank i Emporiki Bank. Nekoi analiti~ari smetaat deka nivnite filijali ve}e pra}aat del od fondovite nazad kon bankata-majka, no dosega bankarskiot sektor se pokaà fleksibilen. Adekvatnosta na kapitalot na gr~kite filijali vo Romanija vo mart iznsuva 15,7%, vo Bugarija 17%, a vo Srbija 22%. Minimalnata stapka spored Bankata za me|unarodni poramnuvawa (BIS) e 8%. Ako gr~kite banki re{at da vle~at fondovi od bugarskite, romanskite i srpskite filijali, strogite nacionalni bankarski regulativi moè da spre~at toa da bidat ogromni sumi. Ako Grcija bankrotira, Bugarija, Romanija i Srbija, kako mali ekonomii, }e pretrpat {teti, bidej}i gr~kite banki }e pobaraat zaemi za spas ili }e se nacionaliziraat, {to }e go zgolemi pritisokot vrz dràvniot dolg, rejtinzite i fiskalniot deficit. “Vo slu~aj na bankrot, EU i MMF verojatno }e pomognat da se namali {tetata i na krajot bankite verojatno }e bidat prezemeni od drugi banki. No, patot moè da bide dolg, neizvesnosta visoka, a rizikot moè i ponatamu da raste”, veli Elizabet Endru od Nordea.

Prevoznicite na stoki velat deka poradi blokadite i {trajkovite vo Grcija trpat ogromni {teti i im se zgolemuvaat transportnite tro{oci SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

vodnevnoto zatvorawe na grani~niot premin Bogorodica-Evzoni, i najavata za zatvorawe na Dojran-Dojrani, poradi {trajkot na policajcite i carinicite vo Grcija, gi pogodi makedonskite transporteri i izvoznici. Na gr~ka strana ne se propu{taat avtobusi i kamioni nitu za vlez nitu za izlez, a patni~kite vozila se propu{taat na dva ~asa vo traewe od 15 minuti. Prevoznicite na stoki velat deka trpat ogromni {teti i zgolemeni tro{oci bidej}i se prinudeni da baraat alternativni pati{ta za navreme da stignat. Vo Feni industri velat deka vo vakvi slu~ai, koga odnapred ima najava, se podgotvuvaat za alternativni na~ini na isporaka. “Vo na{iot slu~aj, kade

transportot se odviva i so èlezni~ki i so kamionski prevoz, vloùvame napori da go gi premostime denovite koga se {trajkuva za da izbegneme poseriozno {tetno vlijanie vrz raboteweto”, veli Nikola Rizov, zamenikgeneralen direktor na Feni. Procenka na finansiskata {teta od blokadite vo Grcija kompaniite s$ u{te nemaat, no pogolem problem e {to nemaat nitu rezerven plan. Vo stopanskite komori potenciraat deka {trajkovite, koi poradi ekonomska kriza vo Grcija se izvesni i vo naredniot period, moè seriozno da go zabavat makedonskiot biznis. “Lo{o e {to nie kako kompanii imame samo dve opcii, da se pomirime so situacijata ili da barame alternativni na~ini za transport na stokite. Toa i ne e nekoja opcija poradi nemaweto dobri alternativni pati{ta”, veli Blerim Zlatku, biznismen i ~len na Komorata na Severozapadna Makedonija

TURISTITE NA MEXITLIJA o seriozen problem se soo~uvaat i turisti~kite agencii koi se obiduvaat da gi smirat patnicite deka letuvawata kon Grcija i gr~kite ostrovi ne se odlo`uvaat. Aleksandar Чonevski, sopstvenik na Iguana turs, veli deka site patuvawa se prenaso~eni na grani~niot premin Mexitlija. “Kolku {to znam i grani~niot premin Dojran-Dojrani e sloboden za protok. Vo sekoj slu~aj otka`uvawa nema da ima zatoa {to ima mo`nost da se stigne do Grcija. Dokolku ima {trajk na feribrodovite za transport do ostrovite, na patnicite }e im dodademe u{te eden dopolnitelen den odmor”, objasnuva Чonevski.

Vo Asocijacijata na nezavisni sindikati i transporteri MAKAMTRANS velat deka ne moàt da se spravat so zagubite. “Ima stoka koja ne moè da se transportira preku Mexitlija ili Dojrani, kako {to se akciznite stoki, koi mora da se prenesat preku pogolem grani~en premin. Vakvite blokadi gi zgolemuvaat tro{ocite, kilometraàta. Sekoj dopolnitelno daden denar zna~i poskap proizvod”, veli Biljana Muratovska, pretsedatel na MAKAMTRANS. Makedonskite grani~ni rabotnici velat deka v~era desetkratno se namalilo tempoto na rabota, a porasnala nervozata kaj voza~ite. Sekoga{ koga gr~kite rabotnici na pristani{teto, èleznicata ili na grani~nite premini {trajkuvaat, makedonskite biznismeni ja potenciraat va`nosta od izgradba na Koridorot 8, koj vodi do albanskoto Dra~ i bugarskoto pristani{te Burgas. Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil,

DOING BUSINESS VO JIE 2011

SKOPJE, BITOLA I TETOVO ME\U NAJDOBRITE BIZNISDESTINACII VO JIE SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

kopje, Bitola i Tetovo se rangirani me|u najdobrite biznisdestinacii od 22 gradovi vo sedum dràvi vo Jugoisto~na Evropa. Vo najnoviot izve{taj na Svetskata banka, Doing business 2011, koj be{e prezentiran v~era vo Viena, tri makedonski gradovi go zazedoa prvoto, tretoto i pettoto mesto. Izve{tajot ja meri biznisklimata vo 22 gradovi spored ~etiri parametri – po~nuvawe biznis, dobivawe grade`ni dozvoli, registracija na imot i izvr{uvawe na dogovorite. Vo regionot prose~nite tro{oci za po~nuvawe biznis se namalija od 22% na 13% od prose~niot prihod po ìtel. Avtorite na izve{tajot ukaùvaat deka vo odredeni kategorii gradovite vo Makedonija, Albanija, BiH, Kosovo, Moldavija, Crna Gora i vo Srbija

imaat rezultati sli~ni so najdobrite vo svetot. Preku edno{alterskiot sistem Skopje go poednostavi po~nuvaweto biznis i stana petti najdobar grad vo svetot vo ovaa oblast. Kompjuterizacijata i medijacijata na komercijalnite sporovi ja podobrija efikasnosta na sudovite vo Zrewanin (Srbija), kade izvr{uvaweto na dogovorite e brzo kolku i vo SAD. “So ogled na toa deka sme najdobri vo regionot, o~ekuvame vo idnina politikite u{te pove}e da dadat rezultati vo privlekuvawe investicii, odnosno da go otvorat investiciskiot ciklus koj be{e spomenat i od avtorot na ovoj izve{taj, koj re~e deka so uslovite vo Makedonija se o~ekuva zna~ajno zgolemuvawe na investiciite i na otvoraweto rabotni mesta”, izjavi ministerot za finansii, Zoran Stavreski, koj u~estvuva{e na konferencijata na koja se prezentira{e izve{tajot. Toj istakna deka Makedonija najdobro stoi spored reformite za po~nuvawe biznis.

“Potrebni se samo tri dena za edna kompanija da po~ne da raboti vo Makedonija, pri {to samoto registrirawe mo`e da se napravi za ~etiri ~asa. I toa e najdobriot rezultat vo celiot svet”, poso~i Stavreski. Kaj dobivaweto dozvoli za gradba Makedonija gi skrati procedurite od 21 na ~etiri. No, registracijata na imot i izvr{uvaweto na dogovorite, odnosno vo delot koga ima komercijalni sporovi s$ u{te stoi lo{o. Registriraweto na sopstvenosta e najlesno vo Moldavija, kade {to se pravi samo so pet proceduri za pet dena i ~ini 0,9% od vrednosta na imotot. Vo Skopje se potrebni 15 proceduri i 58 dena. Vo Bitola ovaa rabota se zavr{uva vo tri proceduri, a vo Tetovo vo {est. Vo regionot najlesno se dobivaat grade`ni dozvoli vo Nik{i}, a najte{ko vo Belgrad. Najte{ko se po~nuva biznis vo Pri{tina, a najte{ko se registrira imot vo Mostar.

veli deka sekoe zatvorawe na pat koj vodi do Grcija e seriozna zakana za biznisot, koja se broi vo milionski zagubi. “Dva dena moè nekako da se premostat i da se plati brodot koj }e ja ~eka stokata. Ni, pred tri godini ni se sobraa celi 100 dena da ne moème da gi ispora~ame proizvodite do solunskoto pristni{te. Toa ne e samo milionski tro{ok, tuku i indirektna zaguba na na{atat konkurentnost bidej}i xabe proizveduvame koga ne moème da ispora~ame navreme”, dodava Panov.

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI ISTEKUVA ROKOT ZA RE[AVAWE NA AMBALA@NIOT OTPAD a 30 juni istekuva zakonskiot rok {to kompaniite zagaduva~i so ambalaèn otpad go dobija kako odlagawe za da najdat na~in da se usoglasat so noviot Zakon za pakuvawe i otpad od pakuvawe, koj stapi na sila na 1 januari godinava. Edinstveniot praven subjekt koj ima dozvola kolektivno da postapuva so otpad od pakuvawe zasega e kompanijata Pakomak. Se o~ekuva do 30 juni kon ovaa kompanija, odnosno kon nejziniot sistem da pristapat najgolem del od kompaniite-zagaduva~i so ambalaèn otpad. Od Pakomak informiraat deka nivnite ~lenovi imaat pove}e od 70% od pazarniot udel vo svoite industrii, a vo odredeni, kako {to se pivskata, industrijata za sokovi, vinarskata, mle~nata, mesnata i industrijata za kafe, u~estvuvaat i so pove}e od 90% vo proda`bata, a so toa i koli~inite na ambalaèn otpad se ogromni. Spored odredbite od Zakonot za pakuvawe i otpad od pakuvawe, site trgovci na malo imaat zakonska obvrska da rabotat samo so kompanii-dobavuva~i koi se del od nekoj sistem za upravuvawe so ambalaèn otpad, odnosno dobavuva~i koi se griàt za svojot ambalaèn otpad. Od 1 januari site kompaniizagaduva~i so ovoj tip na otpad na svojata ambalaà mora da imaat znak na pripadnost kon nekoj sistem vo koj }e pla}aat za sobirawe i prerabotka na ambalaèn otpad.

VINER OSIGURUVAWE GO ZGOLEMI UDELOT NA PAZAROT siguritelnata kompanija Viner objavi deka ostvarila rast na pazarniot udel, od 6,14% na duri 9,17%. Ovoj rast se dolì na zna~itelnoto zgolemuvawe na premijata na kompanijata vo prethodniot period, kako i na kontinuiranoto odrùvawe na dvocifren rast vo izminatite tri godini. Vo isto vreme brojot na likvidirani {teti bil drasti~no zgolemen, a vremeto na servisirawe na klientite skrateno. Od kompanijata velat deka rezultatite se plod na vnimatelnoto sledewe na pazarnite procesi i strogo zacrtanata delovna strategija orientirana kon odr`liv rast. Tie se zadovolni {to Viner osiguruvawe stanala prepoznatliva kompanija na makedonskiot osiguritelen pazar, pred s$ poradi delovnite i eti~ki principi koi gi promovira, koi proizleguvaat od tradicijata i iskustvoto na Viena in{urans grup. “Menaxmentot na Viner osiguruvawe prodolùva da gi sledi postoe~kite strate{ki opredelbi, dopolnuvaj}i gi so dinami~ni planovi za sledniot period. Kako prioritet, vo soglasnost so zgolemeniot obem na rabota, bi go istaknal procesot na unapreduvawe na ~ove~kite resursi vo ramkite na kompanijata, preku regrutacija i selekcija na nov kadar, kako i aktivna optimizacija na postoe~kiot”, izjavi Zoran Nara{anov, pretsedatel na Upravniot odbor na Viner.

MODNIOT BREND PEACOCKS I VO SKOPJE

odniot brend Peacocks, sopstvenost na britanskata kompanija BN BOS, stana dostapen i vo Skopje. Prodavnicata se nao|a vo trgovskiot centar Siti Galeri. Peacocks se nudi vo pove}e od 500 prodavnici vo Velika Britanija i pove}e od 100 prodavnici vo Rusija, Bliskiot Istok, mediteranskite i vo drugi zemji. Vo asortimanot ima `enska, ma{ka i detska obleka, aksesoari. Sekoja nedela vo prodavnicite na Peacocks se nao|aat me|u 30 i 50 modni linii, koi konstantno se nadopolnuvaat i menuvaat.

28.06.2011

Стопанска банка Битола ТТК Банка RMDEN10 Гранит Скопски Пазар 28.06.2011

Макстил Бетон Комерцијална Банка Макпетрол Македонијатурист

раст

0,84% 0,63% 0,16% 0,12% 0,09% пад

ENERGETSKATA EFIKASNOST NE E TRO[OK, TUKU INVESTICIJA

POTREBNI SE ENERGETSKI MENAXERI VO FIRMITE

Kompaniite vo zemjava re~isi ne obrnuvaat vnimanie na energetskiot menaxment. A tie se neophodni zatoa {to so doma}insko koristewe na energijata potro{uva~kata mo`e da se namali za 15% do 20% KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

nergetskata efikasnost e strategija koja treba da ja ima i dràvata i sekoja kompanija. Taa e instrument za merewe na efikasnosta i racionalnosta vo koristeweto na resursite. Ekspertite sovetuvaat kompaniite da angaìraat energetski direktori koi postojano }e se griàt kako da ja namalat potro{uva~kata na energija, so {to }e ja zgolemat konkurentnosta na proizvodite na pazarot. “Kompaniite re~isi ne obrnuvaat vnimenie na energetskiot menaxment. Treba da ima dovolno pismeni lu|e vo kompaniite koi so doma}insko rabotewe }e ja namalat potro{uva~kata na energija za najmalku 15% do 20%. Potrebno e i da se vgradat instrumenti, da se uo~at problemite i da se zadolì eden ili nekolku inèneri koi }e upravuvaat so energetskite sistemi. Ova go velam zatoa {to energensite drasti~no poskapuvaat, a energijata e zna~ajna stavka vo proizvodstvoto, a so toa i vo cenata na proizvodot”, veli @ivko Dimov, menaxment-konsultant. Toj dodava deka sekoja kompanija koja seriozno razmisluva za svojata idnina, pokraj finansiskite, komercijalnite i direktorite za razvoj, treba da vraboti i energetski direktor.

нова цена

2.426,00 1.208,54 87,15 610,82 6.100,00

нова цена

0,04% 199,93 0,17% 7.740,00 0,39% 3.702,45 0,72% 26.300,00 1,94% 2.811,36

“Na energetskata efikasnost treba da se gleda kako na ogromen potencijal, dvigatel na stopanstvoto. Taa }e dovede do otvorawe novi rabotni mesta. Energetskata efikasnost ne e kampawa. Taa e dlaboko vkorenata vo svetskite stopanstva i treba da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite”, dodava Dimov. Makedonija ne e konkurentna ekonomija. Za edinica proizvod tro{ime duri ~etiri pati pove}e energija sporedeno so evropskite zemji. Tokmu zatoa, so primena na energetskata efikasnost kompaniite }e go zadr`at kvalitetot na proizvodstvoto, a }e ja namalat potro{uva~kata na energija. Spored analizite, vo odnos na merkite za energetska efikasnost, Makedonija e pod nivoto na evropskite

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Стопанска банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка

3м 4,60% 4,80% 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60%

6м 5,50% 5,50% 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50%

24м 8,10% 8,00% 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50%

36м 8,30% 8,50% 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

3м 2,60% 2,50% 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70%

6м 3,00% 3,00% 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00%

24м 4,00% 4,50% 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20%

36м 4.30% 5,00% 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,31% 127000% 0,19% 0,08%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

10% 20% 13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5950 43,3615 69,2312 51,9833 43,8211 45,2738

Извор: НБРМ

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

3м 1,52% 147188% 0,25% 0,18%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

odnosno vo {tedewe na energijata e isto kako da ste vloìle dva ili tri denari vo proizvodstvo na energija”, veli Konstantin Dimitrov od Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF). Menaxmentot na sekoja kompanija mora da bide svesen deka energetskata efikasnost e investicija i deka samo so razumno koristewe na energijata i nejzino {tedewe pridobivkite na kompanijata se nekolkukratni. Sproveduvaweto na merkite za energetska efikasnost ne samo {to }e go zgolemi profitot na kompaniite preku namaluvawe na tro{ocite za energija i nivnoto procentualno u~estvo vo krajnata cena, tuku }e ovozmoì istite pari kompanijata da gi vloì vo pogolema promocija na svojot proizvod, vo pogolema proda`ba, a so toa i u{te pogolem profit. Energetskata efikasnost zna~i sigurno snabduvawe so energija, konkurentna ekonomija i odr`liv razvoj. So merkite za podobra energetska efikasnost vo grade`niot, transportniot i industriskiot sektor na podolg rok moàt da se za{tedat stotici milioni evra, objasnuvaat poznava~ite, osobeno ako go zememe predvid faktot deka elektri~nata energija i drugite energensi }e poskapuvaat za najmalku 10% sekoja naredna godina.

zemji, a i pod nivoto na Grcija, Srbija, Hrvatska. Racionalnoto koristewe na energijata i za{tedata na ovoj s$ poskap resurs ne e samo potreba, tuku i obvrska, objasnuvaat poznava~ite. Alarmiraat deka soglasno evropskite direktivi, Makedonija do 2018 godina mora da za{tedi 9% od potro{enata energija vo poslednite {est godini. “So vloùvawe na 400 milioni evra se za{teduvaat okolu 80 milioni evra godi{no i najmalku 4.000 kilotoni emisija na jaglerod dioksid. Privatniot sektor vloùva vo energetska efikasnost bidej}i toa se najdobro vloènite sredstva. Energetskata efikasnost e pobedni~ka varijanta, toa e resurs na Makedonija. Da se vloì eden denar vo energetska efikasnost,

преку ноќ 1 недела 2,26% 3,24% 2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ ВО ОДДЕЛНИ ЗЕМЈИ

6м 1,76% 173250% 0,40% 0.23833%

12м 2,14% 211625% 0,73% 0.53667%

4% 3% 2% 1% 0% 01/10

1м 4,16%

3м 5,06%

Основна кам. стапка Стапка на инфлација 5,20% Народна банка на Македонија 4,00% 13,40% Народна банка на Србија 12,00% 2,50% Народна банка на Хрватска 6,00% 3,60% Централна банка на Црна Гора 2,20% Централна банка на Словенија

03/10

05/10

06/10

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

50 MILIONI EVRA OD MMF POTRO[ENI VO PREDIZBORIETO

PREGLED VESTI KROACIJA OSIGURUVAWE OSTVARI RAST NA PREMIJATA OD 80%

BUXETSKIOT DEFICIT NABILDAN NA 105 MIL. EVRA D Vladata vo maj inkasira{e vo buxetot 178 milioni evra od danoci i pridonesi, a potro{i 228 milioni evra. Dupkata od 50 milioni evra e popolneta so zaemot od MMF. Ovie pokazateli gi demantiraat tvrdewata na ministerot Stavreski deka vo dr`avnata kasa ima vi{ok pari ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

r`avnata kasa sepak ne e prepolna so pari kako {to neodamna tvrde{e ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Najnovite podatoci za finansiskata kondicija na buxetot poka`uvaat deka Vladata vo maj sobrala vkupno 178 milioni evra od danoci i pridonesi, a potro{ila 228 milioni evra. Dupkata od 50 milioni evra e popolneta so zaemot od MMF. Ovie pokazateli gi demantiraat tvrdewata na Stavreski deka vo buxetot ima vi{ok pari. Najmnogu pari, odnosno duri 208 milioni evra se potro{eni za tekovni potrebi – za plati i nadomestoci na administracijata, nabavka na stoki

i uslugi i drugi socijalni dava~ki. Samo 20 milioni evra vo maj se investirani vo izgradba na kapitalni objekti, koi vo najgolem del zavr{ile vo spomenici i zgradi od proektot “Skopje 2014”. Buxetskiot deficit vo prvite pet meseci od godinata ve}e nadmina 105 milioni evra, {to e pove}e od polovina od planiranoto nivo od 190 milioni evra za cela godina. Spored ekonomistite, brojkite samo ja doka`uvaat realnosta {to se slu~i za vreme na izbornata kampawa - Vladata po~na da finansira mnogu proekti, ~ija cel be{e da se ostavi vpe~atok vo javnosta deka mnogu se gradi, i gi ispla}a{e zaostanatite obvrski kon biznis-sektorot. Dokolku ovoj trend na zgole-

meno tro{ewe na parite od buxetot prodolì do krajot na godinata, Vladata ve}e naesen }e se soo~i so predizvik da gi revidira tro{ocite ili }e mora dopolnitelno da se zadolùva za da gi finansira site proekti. Potrebata od kratewe na neproduktivnite tro{oci od buxetot ja potkrepuvaat i tvrdewata na biznismenite, koi vo posledno vreme se s$ poglasni deka Vladata docni so pla}aweto na obvrskite kon niv i so povratot na DDV, {to upatuva na zaklu~ok deka minusot vo dràvnata kasa realno e mnogu pogolem od statisti~kiot podatok {to go objavuva Ministerstvoto za finansii. Za da se isplatat site dolgovi na dràvata kon kompaniite i za da se vrati zaostanatiot DDV, se pro-

БУЏЕТСКИ ДЕФИЦИТ ((во во м милиони илио ил иони евр евра) вра) а)

120,0

105,3 ,

100,0 80,0 60,0

cenuva deka Vladata }e mora da skrati okolu 200 milioni evra od pove}e buxetski stavki. Voobi~aeno koga se pravi rebalans na buxetot prvo stradaat kapitalnite investicii, bidej} i od niv najbezbolno se kratat pari. No, nasproti vladinata praktika {to se dokaà vo poslednite godini, koga se revidira{e dràvnata kasa, ekonomistite sugeriraat kratewe na neproduktivnite, odnosno tekovnite tro{oci, kako {to se platite na javnata administracija, parite planirani za nabavka na stoki i uslugi kako kupuvawe mebel, avtomobili, angaìrawe marketing-agencii za skapi vladini kampawi. Iako pogolem del od dolgovite na dràvata ve}e se napraveni, sepak, so rebalans na buxetot moè da se za{tedat pari nameneti za tekovni potrebi, a da se iskoristat za pokrivawe na natrupanite dolgovi. Problemot so zadocnetoto pla}awe na dolgovite na dràvata kon privatniot sektor e javna tajna, no nikoj od vladinite ministri dosega ne kaà kolku pari im dolì Vladata na kompaniite.

40,0

105

20,0

milioni evra se potro{eni pove}e otkolku {to imalo vo buxetot vo prvite pet meseci od godinata

0,0 ЈАНУАРИ

ФЕВРУАРИ ФЕВРУА ФЕВ РУАРИ РИ

МАРТ МАРТ

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.575,96 МБИД 2.613,67 ОМБ 117,32

-0,16% 0,30% 0,01%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

12.098,20

0,45% 0,34%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

CAC 40 3.838,37

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.124,42

0,23%

Индекс на 30 најголеми германски компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.648,98

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 830,34

0,57%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза

3.200

МБИД

120

108

2.000

104

1.800

2.200

100

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

1,85% 0,38%

BELEX15 749,08

0,86% 0,51%

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-1,13%

0,43%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-1,15%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.227,76

SOFIX 408,99

0,07%

0,38%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 730,22

ATHEX 1.260,24

-2,07%

Р.Б.Војводина

2,52 Соја Протеин

1,16 Виадукт Банка Брод

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

SASX 10 1007,60

Главен индекс на Белградската берза

259,40

0,09%

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

BSE 30 18.492,40

2.400

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

HANG SENG 22.061,80

e zgolemuva brojot na vraboteni, a se namaluva brojot na nevraboteni lica, objavi Dr`avniot zavod za statistika. Spored statisti~kite podatoci, vo prviot kvartal godinava, od vkupnoto aktivno naselenie, 944.216 lica, vraboteni bile vkupno 649.575 lica, odnosno 68,8%, {to sporedeno so istiot period od minatata godina pretstavuva zgolemuvawe za 5,5%. Brojot na nevraboteni se namali za 4,8%. Nevraboteni bile 294.641 lica. Najgolem broj vraboteni generirala prerabotuva~kata industrija, odnosno tekstilniot sektor, kade {to ima vkupno 58.103 vraboteni lica.

112

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

SWISS 6.021,62

4,8% POMALKU NEVRABOTENI

2.600

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

FTSE 100 5.771,45

116

2.200

BRAZIL BOVESPA 61.446,60

roektot Pocket Discount, generator na proizvodi na popust vo supermarketite, e pobednik na prviot Start up weekend organiziran od PSM fondacija. Prvoto mesto na ovoj natprevar go osvoija Tina Tren~eva, Stefan Mitev, Nenad An~ev i Blagoj Atanasovski, koi kako nagrada dobivaat registracija na firma, konsultacii, treninzi i obuki i ~etiri HP laptopi. Na natprevarot 56 mladi lu|e podeleni vo devet timovi rabotea na realizirawe na svoite biznis-idei. Pod mototo “Od ideja do biznis za 54 ~asa”, potencijalnite i idni pretpriema~i rabotea na realizirawe na svoite biznis-idei tri dena i na kraj im gi prezentiraa na stru~noto ìri. “Prezadovolni sme od brojnosta i èlbata na mladite lu|e za sozdavawe svoj biznis. Godinava imavme navistina odli~ni idei i be{e te{ko da ja izbereme najdobrata. Ova ni dava pottik da prodolìme so na{ata misija i da im ovozmoìme na mladite lu|e so dobri biznis-idei da rabotat na niv i da gi ostvarat svoite sni{ta”, izjavi Nata{a Petkova, koordinator na proektot. Start up weekend, koj za prvpat pat se odrùva vo Makedonija, e del od globalnata nedela na pretpriemni{tvo, koja ovaa godina po ~etvrti pat }e se odrì vo Makedonija. Celta e sozdavawe kreativna sredina za generirawe prosperitetni biznis-idei koi moè da bidat uspe{en biznis.

2.800

2.400

NASDAQ 100 2.257,71

ODBRANA NAJDOBRATA IDEJA ZA START UP BIZNIS

3.000

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

0,74%

МБИ10

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

1,10%

МАЈ

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.284,43

3.000

АПРИЛ АПРИЛ

ru{tvoto za neìvotno osiguruvawe Kroacija osiguruvawe odbeleà dve godini postoewe na makedonskiot pazar so otvorawe nov ekskluziven prodaèn centar vo Skopje. Iako ova e najmlada kompanija na pazarot {to po~na da nudi uslugi za neìvotno osiguruvawe, rezultatite od raboteweto pokaùvaat deka za kratok period uspea da dobie 2,8% od osiguritelnoto portfolio. Vo prviot kvartal od 2011 godina kompanijata beleì porast na bruto-polisiranata premija za duri 80%. “Zacrtanata cel na kompanijata e do krajot na ovaa godina Kroacija osiguruvawe da participira so 4% vo vkupniot osiguritelen pazar, dodeka pak, podolgoro~no, vo slednite nekolku godini planirame toj udel da go zgolemime do 10%”, izjavi generalniot direktor na kompanijata, Dragan Lazareski.

2.750,00

Аеродром Љу

15,50

Звон Ена Хол.

0,02

6,60

-7,99%

27,00

БИП во Рестру

0,56% -6,90%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

13,77% -14,08%

Агромеѓумурј

801,00

Магма д.д

8,00

-29,63%

Заваровал.Три

14,05

КС.Наложба

0,20

10/10

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

91,48$/барел BRENT

107,84$/барел

0,96% 1,75%

ПРИРОДЕН ГАС

4,29$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

281,250$/галон

04/11

06/11

0,82% 1,72%

ЗЛАТО 1.503,40$/унца СРЕБРО 34,04$/унца БАКАР 4500.50$/унца

МЕТАЛИ

0,49% 1,35%

-50,00%

НИКЕЛ 22502.50$/унца

АЛУМИНИУМ

2315.00$/унца ЧЕЛИК 565$/унца

2,10% 1,10% /

6,80% -11,80%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА 1,84%

08/10

2,77%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

0,76%

06/10

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Месер Техног

ОМБ

ПЧЕНКА 668,40$/бушел

0,36%

ПЧЕНИЦА 632,00$/бушел

-20,00%

КАФЕ 252,60$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

1,15% 1,48% 0,98%

-0,40% ШЕЌЕР 3,13% 28,67$/бушел СОЈА 1.343,20$/бушел 1,01%

КАКАО 2.988$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Komentari / Analizi

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

PROFESORI OD HARVARD Dokolku

nekoj prvoklasen stranski investitor, svetski brend vo industrijata odlu~i da otvori fabrika vo Makedonija i mu trebaat 500 superkvalitetni in`eneri po negov terk, }e gi najde li vo zemjava? Ako ne go znaete odgovorot, pra{ajte gi doma{nite biznismeni i tie }e vi ka`at kakvi maki si imaat. Na tolkava nevrabotenost, vsu{nost, ima nedostig od kadar

valitetniot ~ove~ki kapital, so~inet od obrazovanieto, znaeweto i ve{tinite na lu|eto, e eden od klu~nite faktori {to vlijaat na ekonomskiot rast na edna zemja i go pravat dolgoro~no odr`liv. Istovremeno, kvalitetniot ~ove~ki kapital otvora dolgoro~ni perspektivi za odr`liva ekonomska konkurentnost na zemjata na me|unarodnata scena. Ednostavno ka`ano, kolku pove}e nevrabotenite imaat znaewa koi vredat na pazarot na trud, tolku polesno }e najdat rabota, bidej}i takvite znaewa im se potrebni na firmite. Kolku podobri znaewa imaat tie {to se ve}e vraboteni, tolku polesno }e se natprevaruvaat na globalniot pazar so svojata konkurencija. Istorijata poka`uva deka soznanieto za toa kolku e zna~ajno za edno op{testvo da ima kvaliteten ~ove~ki kapital ne e novo, liderite go imale od mnogu porano. Svoevremeno, golemiot ruski lider Petar Veliki znael deka mora ne{to da napravi za da privle~e kvaliteten ~ove~ki kapital koga go gradel Sankt Peterburg, grad

na dale~niot sever na Rusija, vo oblast toga{ preplavena so komarci. Koja bila strate{kata odluka na Petar Veliki? Izgradil germanska luteranska crkva na Nevski Prospekt. Taka privlekol holandski brodograditeli, trgovci, voeni oficeri. Potezot bil uspe{en, Sankt Peterburg stanal ekonomski centar. Dali Makedonija denes ima kvaliteten ~ove~ki kapital? Namesto direkten odgovor, da si postavime nekolku ednostavni pra{awa. Dokolku nekoj prvoklasen stranski investitor, svetski brend vo industrijata odlu~i da otvori fabrika vo Makedonija i mu trebaat 500 superkvalitetni inèneri po negov terk, }e gi najde li vo zemjava? Ili ako mu trebaat 300 visokokvalitetni bravari, }e gi najde li? Ili ako nekoj saka da otvori nekolku hoteli niz dràvava, }e najde li 200 soodvetno obu~eni kelneri, gotva~i itn.? Ako ne go znaete odgovorot, pra{ajte gi doma{nite biznismeni i tie }e vi kaàt kakvi maki si imaat. Toa e paradoksalno, no vistinito. Na tolkava nevrabotenost, vsu{nost, ima nedostig od

kadar. Klu~ot e vo obrazovanieto. Toa go pokaùvaat brojni studii, no za taa namena }e posvetam edna od narednite kolumni. Vo ovaa prigoda, isto taka, nema da gi komentiram vladinite potezi so disperziranite studii i nivniot kvalitet, zgolemenoto tro{ewe pari od dràvniot buxet za obrazovanie bez jasno merlivi indikatori za toa kakov efekt se dobiva od takvite buxetski rashodi. Vistinskoto vrednuvawe na diplomite od disperziranite studii }e go napravi pazarot vo momentot koga mladite diplomci, polni so entuzijazam i so diplomata vo raka, }e tropnat na vratite na nekoja privatna kompanija, kaj nekoj stranski rabotodavec. Daj Boè rabotata da bide taka kako {to sakaat diplomcite, a ne taka kako {to mislam jas deka }e se slu~i. [to bi napravil jas na ovoj plan? Zboruvam za studiite {to se odnesuvaat na ekonomija, finansii, marketing, pretpriemni{tvo, i sl., toa {to po na{ki se narekuva studirawe na ekonomskite fakulteti. Jas su{tinski bi go podobril kvalitetot na

profesorskiot kadar. Bi izbral najmalku deset mladi asistenti od dràvnite fakulteti po ekonomija. Ne bilo kakvi, tie {to imaat potencijal da merat po me|unarodni standardi. Zo{to? Zatoa {to treba da konkuriraat za da bidat primeni na doktorski studii na najdobrite tri univerziteti vo svetot za soodvetnata ekonomska oblast. Dokolku bidat izbrani, kako vlada bi im gi platil kompletnite tro{oci za studiraweto. Toa ne se malku pari, treba da se platat {kolarinata, avionskite karti, smestuvaweto, u~ebnicite itn. i toa za period od pet godini, kolku {to traat doktorskite studii. Nekoj }e re~e mnogu pari. Del sigurno moè da se pokrie so koris tewe odredeni fondovi, so dobra sorabotka so zemjite vo koi se tie univerziteti. Toa {to }e treba da se plati }e bide kapka vo more vo pove}e od 2,5 milijardi evra {to se tro{at sekoja godina od dràvniot buxet. I ne samo toa. Po doktoriraweto, otkako }e se vratat vo zemjata, na sega ve}e doktorite na nauki so diplomi od najpresti`nite univerziteti vo svetot, kako

{to se Harvard, MIT, itn., bi im ovozmoìl motivira~ki uslovi za rabota, vklu~itelno i besplatno koristewe stan. Ovie novi profesori }e imaat samo edna obvrska - na dràvnite univerziteti vo Makedonija da predavaat najmalku 15 godini. Sekoj od tie deset novi profesori neka ima samo po 100 studenti godi{no. Toa zna~i deka 15 generacii studenti, najmalku 1.500 studenti, }e steknuvaat znaewa za odredeni oblasti po svetski standardi, kako da studiraat na Harvard. Moète da zamislite {to bi zna~elo toa za zemja kako {to e Makedonija? Ovie 1.500 studenti ne bi imale problem da najdat rabota, bidej}i na pazarot mu trebaat nivnite znaewa. So svojata ekspertiza i anga`man tie }e pridonesuvaat za razvoj na kompaniite, a so toa i za ekonomski razvoj na celata zemja. Novite profesori so sebe }e go donesat ne samo znaeweto, tuku i pe~atot {to vrz niv go ostavil petgodi{niot prestoj vo razvienite akademski sredini vo stranstvo. Tie }e go donesat so sebe i bogatstvoto od kontaktite so nivnite kolegi od studiite, koi sta-

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

nuvaat zna~aen izvor za ponatamo{na sorabotka. Za da ne me sfati nekoj pogre{no, sevo ova ne zna~i deka postojniot profesorski kadar vo zemjava ne e dobar. Naprotiv, imame profesori koi predavale ili bi mo`ele i sega da predavaat vo stranstvo, no fakt e deka vakvoto osve`uvawe samo bi go pottiknalo sekogo da bide u{te podobar. Kone~no, Makedonija dobiva 1.500 glavi koi }e vidat {to zna~i svetski standard, koi }e razmisluvaat malku poinaku vo sekoj pogled. Sekoj od niv koga }e znae deka ne e izoliran poedinec, tuku del od golema grupa, }e po~ne da razmisluva ne samo za toa kako da si napravi sebesi podobra idnina vo svojata profesionalna oblast, tuku i kako da pridonese za da se transformira op{testvoto kon podobro. Taka se pravi kriti~na masa misliteli za postavuvawe novi standardi.

DESET GODINI OD REFORMATA NA PLATNIOT PROMET

Reformata

na platniot promet be{e proekt so golemina kako {to be{e proektot voveduvawe na denarot kako nacionalna valuta.

enovive se navr{uvaat deset godini od koga se prefrli platniot promet od Zavodot za platen promet vo bankite, Narodnata banka na Makedonija i vo Klirin{kata ku}a. Po toj povod guvernerot na NBRM organizira{e trkalezna masa, na koja bea pokaneti glavnite kreatori i realizatori na toj golem proekt. Me|u pokanetite be{e i mojata malenkost. Be{e toa prva pokana od NBRM vo izminatite sedum godini {to pristignala na moja adresa. Se razbira, so zadovolstvo ja prifativ. Atmosferata na sostanokot be{e rabotna i sve~ena. Se ~ustvuva{e vo vozduhot zadovolstvoto i gordosta na kreatorite i realizatorite na golem proekt {to po~na pred 10 godini i koj besprekorno funkcionira site ovie godini. Eve {to rekov vo mojata diskusija na taa trkalezna masa. Reformata na platniot promet be{e proekt so golemina kako {to be{e proektot voveduvawe na denarot kako nacionalna valuta. Edinstvena razlika be{e {to proektot za nacionalnata pari~na edinica go izgotvuvaa vo najgolema tajnost 5-6 lu|e, a za reforma na platniot promet pove}e rabotni timovi sostaveni od pretstavnici na bankite, NBRM, ZPP i koordinirani od Ministerstvoto za finansii, odnosno od toga{niot minister. No, i edniot i drugiot proekt

bea od takva priroda {to ne smee{e da se napravi gre{ka zatoa {to bi imale katastrofalni posledici ne samo po ekonomijata, tuku po site segmenti od `ivotot vo dr`avata. Vo literaturata takvite proekti, vo koi ne smee da se napravi gre{ka poradi katastrofalnite posledici, gi kompariraat so minerite: tie nikoga{ nemaat {ansa da pogre{at po vtor pat ili da ja popravat gre{kata. Bidej}i ovie denovi e sezona na sobirawe pe~urki, vo sli~na sostojba se i sobira~ite na pe~urki - tie ne smeat da pogre{at vo izborot, a ako pogre{at, posledicite se katastrofalni, ne samo po niv tuku i po po{irokata okolina. Taka be{e i so proektot reforma na platniot promet vo Makedonija. Odgovornosta be{e u{te pogolema zatoa {to platniot promet koj go zamenuvavme relativno dobro funkcionira{e za tie op{testveno-ekonomski uslovi. Slu`bata za op{testveno knigovodstvo, a podocna i Zavodot za platen promet bea me|u najuspe{nite segmenti od sistemot {to se narekuva{e samoupraven socijalizam. No, promenite {to nastanaa vo Jugoisto~na Evropa, a so toa i vo na{ata zemja kon krajot na 90-te godini od minatiot vek nalagaa promeni i vo ovoj segment vo platniot sistem. Sepak, toj sistem odgovara{e na edno drugo vreme, so drug op{testvenoekonomski sistem, vo koj

sekoe pretprijatie moè{e da ima samo edna smetka, sredstvata da bidat deponirani samo vo edna banka i site pla}awa bea centralizirani preku edna dràvna ustanova - Zavodot za platen promet. Takviot platen promet ima{e vgradeno vo sebe edna krupna maana - bankite nemaa precizen uvid i kontrola na likvidnosta na svoite komitenti, a preku toa i na svojata likvidnost. Toa ja doveduva{e i NBRM vo nezavidna polo`ba i be{e prinuduvana ~esto da deluva kako kreditor vo krajna instanca kon bankite, koi ni krivi ni dol`ni denot go zavr{ile so minus na svojata smetka. I taka te{kotiite vo kontroliraweto na likvidnosta koi po~nuvaa od pretprijatijata se prenesuvaa na bankite, a od bankite na NBRM, koja vo toj sistem te{ko ja kontrolira{e globalnata likvidnost vo ekonomijata. Osnovite za reforma na platniot promet se napravija so Fizibiliti studijata {to be{e izgotvena vo 1999 godina so pomo{ na FARE programata. Vo nea, koja podocna ja usvoi i Vladata i gi zadolì soodvetnite institucii da rabotat na implementirawe, se predviduva{e: - pla}awata da se izvr{uvaat preku komercijalnite banki, na konkurentska osnova; - platniot promet da se izvr{uva kako ~ista finan-

siska funkcija; - pravnite i fizi~kite lica da mo`e da rabotat preku pove}e od edna smetka i vo pove}e banki; - poramnuvaweto da se vr{i vo centralnata banka vo realno vreme (promptno) i na bruto-osnova (t.n. RTGS sistem); - da se formira Klirin{ka ku}a za malite pla}awa. So ovie promeni se cele{e, a podocna i se kreira finansiska infrastruktura koja }e bide kompatibilna so platnite sistemi vo razvienite pazarni ekonomii. Vo isto vreme toa zna~e{e i sozdavawe pogolemi mo`nosti za poefikasno da upravuvaat bankite so svojata likvidnost, a NBRM so globalnata likvidnost. Kolku efikasnosta na platniot sistem e pomala, poradi toa {to procesot na poramnuvawe trae podolgo ili e pomalku siguren, tolku ima pove}e pari~ni sredstva vo platniot promet, a so toa i efikasnosta na centralnata banka vo upravuvaweto so pari~nata masa }e bide pomala. So postignuvaweto poramnuvaweto da se vr{i vo realno vreme (promptno) & se ovozmo`i na NBRM mnogu poefikasno da ja vodi monetarnata politika. Ottamu, logi~no be{e {to pokraj bankite i NBRM be{e isto tolku, ako ne i pove}e zainteresirana za pobrza reforma na platniot promet, odnosno za pobrzo prefrlawe na platniot pro-

met vo bankite i NBRM. Po nekolku prolongirawa na rokovite za implementacija na noviot platen promet, koi bea od objektini pri~ini i od pretpazlivosta da ne se pogre{i, se donese u{te edna klu~na odluka: Vo po~etokot da se vodi paralelen platen promet po stariot platen sistem preku Zavodot za platen promet i po noviot platen sistem preku bankite i NBRM. Otkako se uverivme deka noviot sistem na pla}awa se izvr{u va spored planiranoto, preminavme na noviot platen sistem. Narodna banka, pokraj voveduvaweto na RTGS sistemot, prezede u{te edna funkcija od porane{niot ZPP â&#x20AC;&#x201C; distribucijata na gotovite pari. Postoeja tri opcii za izvr{uvawe na ovaa funkcija: prvata da se formira posebna organizacija, vtorata, taa funkcija da ja prezeme nekoja od pogolemite banki i za nadomest da ja izvr{uva za ostanatite korisnici na taa usluga, no se poka`a deka e najekonomi~na i najefikasna tretata opcija â&#x20AC;&#x201C; NBM da ja prezeme taa funkcija. NBM ima{e i oprema (specijalni vozila) i obu~en kadar za brzo i efikasno prezemawe na taa funkcija. Vremeto e najgolemata potvrda deka sme bile vo pravo {to se odlu~ivme za NBRM, dosega ne & se slu~il (da ne ja zare~am) nitu eden incident od bezbednosna priroda, a site drugi distributeri na gotovi pari

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

(po{tata, bankite) imale takvi problemi. So noviot platen sistem se formiraa pove}e institucii neophodni za negovo fukcionirawe, kako {to e Klirin{kata ku}a, preku koja se izvr{uvaat t.n. mali pla}awa, potoa Centralniot depozitar, itn. Kolku uspe{no e ralizian ovoj proekt, najdobra potvrda ili referenca pretstavuva faktot {to na preporaka na Svetskata banka timot {to rabote{e na voveduvaweto na RTGS sistemot vo NBRM, na ~elo so Dane Krstevski, dava{e tehni~ka pomo{ vo godinite po 2001 godina na centralnie banki od pove} e od deset zemji od pove} e kontinenti. Toa treba da n$ pravi gordi site zatoa {to ne pretstavuva samo priznanie za eden uspe{no realiziran proekt, tuku go pokaùva progresot {to be{e napraven vo NBRM, za relativno kratko vreme da prerasne od primatel na tehni~ka pomo{ vo davatel, koja po definicija e predodredena samo na centralnite banki od razvienite ekonomii. ]e se sloìte deka toj uspeh na NBRM dojde kko rezultat na vloùvawta vo kadrite vo NBRM {to bea napraveni pred, za vreme i po implementacijata na noviot platen promet.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

SVET

0-24

...GADAFI NE E VINOVEN

...PORAZITELNI REZULTATI

...EVROPSKA TURNEJA

Ha{kiot sud e nenadle`en

Hrvatite ne znaat hrvatski i angliski jazik?!

Xiabao na sredba so Merkel

ibiskata vlast ja otfrli odlukata na Me|unarodniot krivi~en sud vo Hag za izdavawe nalog za apsewe na pretsedatelot na Libija, Moamer Gadafi, i go proglasija Sudot za nenadle`en.

pored rezultatite od dr`avnata matura vo Hrvatska, sekoj ~etvrtti maturant koj gi polagal testovite za matura dobil edinica ili dvojka po hrvatski, odnosno angliski jazik i kni`evnost.

ineskiot pretsedatel Ven Xiabao pristigna vo oficijalna K poseta na Berlin kade {to se sretna so kancelarkata Angela Merkel. Liderite debatiraa za krizata vo evrozonata i baraa

na~in za podobruvawe na odnosite me|u Kina i Grcija.

O^AJNI^KI OBIDI ZA SPAS NA EKONOMIJATA

SUDEN DEN ZA GRCIJA!

Ako Atina ne gi izglasa novite merki EU }e nema drug izbor osven da mu se priklu~i na MMF i da go odbie ispla}aweto na 12-te milijardi evra. So toa Grcija nema da uspee da gi refinansira dolgovite i }e nastane prviot bankrot vo istorijata na evrozonata VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

okolku Grcija denes ne gi usvoi novite merki za {tedewe i ne uspee da gi refinansira dolgovite }e nastane prviot bankrot na edna zemja od sozdavaweto na evrozonata vo 1999 godina. Denes i utre gr~kiot Parlament treba da glasa za strogata programa za {tedewe so cel da gi dobie potrebnite sredstva od pettata tran{a na prethodniot paket za pomo{ od EU i MMF. Spored programata za {tedewe na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, samo do krajot na ovaa godina tro{ocite na Grcija treba da se namalat za {est milijardi evra, a do 2015 godina treba da se za{tedat vkupno 78 milijardi evra. Se o~ekuva glasaweto da bide so isklu~itelno tesna razlika, a opoziciskite partii ostro da se protivat. Iako vladata na Papandreu ima mnozinstvo vo Parlamentot, oficijalnite pretstavnici na Evropskata unija (EU) se zagri`eni deka novite merki za {tedewe nema da bidat doneseni. Ako Atina ne gi izglasa novite merki EU }e nema drug izbor osven da mu se priklu~i na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i da go odbie ispla}aweto na 12-te milijardi evra od pettata tran{a od paketot za pomo{ na Grcija, vreden 110 milijardi evra, koj ovie institucii go odobrija pred samo edna godina. Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, o~ajni~ki gi povika site politi~ki partii da go poddr`at nepopularniot plan za {tedewe, koj me|unarodnite

kreditori go postavija kako uslov za dodeluvawe nova pomo{ na Grcija. “Na{eto glasawe e edinstvenata mo`nost zemjata da zastane na noze”, izjavi Papandreu pred pratenicite na po~etokot na parlamentarnite debati za buxetskata programa. Premierot istakna deka baraweto za poddr{ka na predlog-buxetot }e stavi kraj na neizvesnosta so koja se soo~uva Grcija. Raspravite vo Parlamentot prodolùvaat i denes, a za krajot od denot e planirano glasawe na programata. Dokolku istata bide izglasana, glasaweto na zakonot za nejzinata primena }e bide utre. Proektot na Papandreu predviduva {tedewe vo visina od 28,6 milijardi evra vo buxetot za periodot od 2012 do 2015 godina, prosleden so planot za privatizacija vo vrednost od 50 milijardi evra. EU IMA “PLAN B” AKO GRCIJA NE GI USVOI NOVITE MERKI ZA [TEDEWE! Dodeka gr~kite pratenici odlu~uvaat dali da gi prifatat novite merki za {tedewe koi }e ja spasat dràvata od totalen bankrot, evropskite lideri podgotvuvaat rezerven plan dokolku gr~kiot Parlament ja otfrli programata za {tedewe na Papandreu. Povikuvaj}i se na anonimni dràvnici od EU, Rojters prenesuva deka na “planot B” za spas na Grcija se raboti ve}e nekolku nedeli, so cel evrozonata da se osigura deka Grcija }e ja dobie potrebnata likvidnost vo otsustvo na 12-te milijardi evra od prethodniot paket za pomo{. Osven toa {to imaat namera da spre~at bankrot na Grcija, liderite na EU so “planot B” imaat za cel da spre~at

milijardi evra treba da za{tedi Grcija do krajot na ovaa godina

Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu i ministerot za finansii, Evangelos Veniyelos, gi ubeduvaat ostanatite pratenici da glasaat za novite merki za {tedewe

CELOSNA BLOKADA! o Grcija v~era po~na 48-~asoven generalen {trajk, organiziran od dvata najgolemi Vslu`benici sindikati - Zdruènata konfederacija na trudot (GSSE) i Sindikatot na dràvnite (ADEDI). Za vreme na {trajkot, koj }e ja paralizira celata zemjata, }e bidat zatvoreni bankite, bolnicite }e rabotat so namalen kapacitet, a novinarite }e se priklu~at po pet ~asa dnevno. Ova e ~etvrti generalen {trajk vo Grcija od po~etokot na godinava protiv vladinite ekonomski merki. pro{iruvawe na novata kriza vo visokozadolènite zemji kako Irska, Portugalija i [panija, so {to direkten udar bi dobil evropskiot bankarski sistem, a najmnogu bi nastradale francuskite i germanskite banki, koi se najgolemi nositeli na gr~kiot dolg. “Planot B” e razli~en od francuskiot i germanskiot predlog za vklu~uvawe na privatniot sektor vo vtoriot paket za pomo{ na Grcija, a Rojters prenesuva deka na nego intenzivno se raboti,

MERKATOR VLEGUVA I VO NAFTENATA INDUSTRIJA lovene~kiot sinxir od marketi Merkator i naftenata kompanija En Plus potpi{aa dogovor za strate{ko povrzuvawe, so koe Merkator }e stane sopstvenik na 100% udel vo En Plus, pi{uvaat slovene~kite mediumi. Glavna dejnost na En Plus e trgovija so nafteni derivati preku mre`ata na avtomatski, benzinski pumpi so samoposlu`uvawe. Samoposlu`niot benzinski

servis En Plus momentalno e prisuten na 18 razli~ni lokacii vo Slovenija i ovozmo`uva proda`ba na ograni~en asortiman na nafteni derivati bez prisustvo na vraboteni lu|e na benzinskite pumpi. Strate{koto povrzuvawe }e mu ovozmo`i na Merkator {irewe na ponudata na dopolnitelnite trgovski dejnosti so proda`ba na nafteni derivati. Ova podrazbira i mo`nost za {irewe na

iako pretsedatelot na Evropskata komisija (EK), @oze Manuel Baroso, i drugi visoki oficijalni pretstavnici na EU postojano izjavuvaat deka ne postoi “plan B” za Grcija. “Ve}e nekolku nedeli se razmisluva za nepredvidlivite situacii povrzani so Grcija i implikaciite koi mo`e da nastanat vo evrozonata”, soop{ti za Rojters ministerot za finansii od evrozonata, koj direktno e vklu~en vo kreiraweto na novata finansiska pomo{

za Grcija. Londonski “Fajnen{al tajms” isto taka prenesuva deka vo tek e aktivno planirawe me|u visoki pretstavnici od evrozonata dokolku gr~kiot Parlament ja odbie programata za {tedewe. GR^KITE KREDITORI NA ITEN SOSTANOK VO RIM Evropskite finansiski institucii sostavija plan za prodol`uvawe na namaluvaweto na gr~kiot dr`aven dolg za 30 godini otkako kreditorite se obedinija

okolu predlogot na Francija za primena na modelot so Brejdi obvrznici, koristeni za spas na Latinska Amerika pred 22 godini, pi{uva “Fajnen{al tajms”. Privatnite i javni kreditori na Grcija v~era i zav~era se sostanaa vo Rim na itni razgovori za da ja iskaàt neslu`benata poddr{ka za noviot paket-pomo{. Francuskite bankari predloìja polovina od prihodite na vaè~kite gr~ki obvrznici da se investiraat vo novi, so rok na dostasuvawe od 30 godini, dodeka 20% od niv treba da bidat vloèni vo hartii od vrednost so visok kvalitet. Ovoj predlog treba da & obezbedi na Grcija dopolnitelno vreme za restrukturirawe na ekonomijata i da se dostigne dovolno silen rast za zemjata da bide vo mo`nost da gi servisira svoite dolgovi i obvrski. Ovoj sostanok go organizira{e Me|unarodniot institut za finansii (IIF), koj pretstavuva forum na vode~kite banki od celiot svet, i toa pred presudnoto glasawe denes vo gr~kiot Parlament i pred istekuvaweto na rokot za utvrduvawe na re{enijata so koi }e se regulira u~estvoto na privatniot sektor vo novata pomo{ za Grcija. Ministrite za finansii na evrozonata }e se sretnat na 3. juli za da gi dogovorat konkretnite detali za novata finansiska pomo{.

ZA PET GODINI TRGOVIJATA ME\U KINA I GERMANIJA ]E SE DUPLIRA delovnata mre`a na bezninskiot servis na postoe~kite lokacii na lokaciite na pogolemite trgovski centri na Merkator vo Slovenija, Hrvatska i Srbija. Ova e u{te eden ~ekor na Merkator vo soglasnost so strategijata na kompanijata do 2015 godina da investira 700 milioni evra vo dr`avite od Balkanot. Samo ovaa godina, Merkator neodmna najavi investicii od 120 milioni evra vo Srbija.

ineskiot premier, Ven Xiabao i germanskata kancelarka, Angela Merkel, najavija deka vo narednite pet godini trgovskiot volumen me|u ovie dve zemji dvojno }e se zgolemi. Kina ima namera zna~itelno da gi unapredi ekonomskite odnosi so EU, osobeno so Germanija. “Kina e otvorena za pove}e investicii na germanskite koncerni, a postoi i podgotvenost za zajaknu-

vawe na sorabotkata me|u malite i srednite pretprijatija so specijalni krediti od dve milijardi evra”, izjavi v~era kineskiot premier, Ven Xiabao, na ekonomskiot forum vo Berlin. Xiabao apelira{e do Germanija da dade poddr{ka za olabavuvawe na izvoznite restrikcii na EU za Kina i izrazi uverenost deka Evropejcite }e go re{at prob-

lemot so evroto i visokata prezadol`enost na nekoi ~lenki. Kineskiot premier pristigna vo germanskata prestolnina so 13 ministri. Vo fokusot na germansko-kineskite vladini konsultacii se globalni i bilateralni pra{awa. Se o~ekuva potpi{uvawe na 14 bilateralni dogovori, od koi germanskite pretprijatija o~ekuvaat dobivka od milijardi evra.

Feqton

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT: SVETSKIOT TRGOVSKI CENTAR VO BAHREIN

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

Po~it uvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite m o d e r n i g r a d b i v o s v e t o t ”. N e propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

den od najgolemite predizvici za arhitektite pretstavuva ume{nosta besprekorno da go inkorporiraat svojot objekt vo okolinata kade {to }e se gradi. Se razbira, za da se postigne taa “prirodnost” ne e dovolno samo istobojna fasada so opkruùvaweto, tuku potrebni se podlaboki znaewa, no i “sens” so koj }e se ostvarat i li~niot pe~at na dizajnerot i li~niot pe~at na mestoto. Li~en pe~at na ostrovskata dràva Bahrein, poto~no Kralstvoto Bahrein pretstavuvaat biserite, naftata, luksuzot, moreto i veterot. Na predizvikot da gi dolovi ovie karakteristiki vo svojot gradeèn proekt profesionalnata firma za inènering i dizajn Atkins (Atkins) odgovori so izgradba na edna od najubavite megagradbi, Svetskiot trgovski centar vo Manama, glavniot grad na dràvata, ogromno zdanie koe li~i na brod (so {to sosema prirodno se vklopuva so morskiot pejza`) i e edinstven oblakoder na koj se postaveni turbini za vetar. Na krajot, seto toa gri`livo e spakuvano vo bleskav luksuz. Vistinski biser na ovoj ostrov poln so oblakoderi. Za nego svedo~at korisnicite na prostorot vo ova zdanie visoko 240 metri. Vo ovaa dvodelna zgrada, pokonkretno vo nejziniot podium, koj pretstavuva dolniot del vrz kogo se postaveni kulite, se nao|a trgovskiot centar MODA, kade {to prostorot od 9.600 metri kvadratni go zakupile okolu 200 prodavnici od poznatite svetski brendovi, a me|u imiwata koi moè da se zabeleàt se Versa~e, Iv Sen Loren, Tifanis, Hermes i Dol~e... Pokraj ovie prodavnici, vo ovoj trgovski centar koj se nadvisnuva pred Arapskiot Zaliv, se nao|a i hotelot [eraton komu pred izgradbata na centarot mu pripa|a{e ova mesto. Postoi i del za biznis-centarot i spa-centarot, a za gostite koi najmalku {to moàt da napravat e da ru~aat vo nekoj od luksuznite restorani postoi i parking za 1.700 vozila. INTELEGENTEN I ENERGETSKI EFIKASEN DIZAJN Kulite na Svetskiot trgovski centar vo Bahrein oficijalno bea

ENERGETSKI EFIKASNO ÛDO POKRAJ MORETO Svetskiot trgovski r centar r vo Kralstvoto r Bahrein r pokraj r j toa {to e golemo zdanie koe pleni so svojata viso~ina i luksuz luksuz, e i svedo{tvo za dizajn koj u{te dolgo }e bide dale~en za nas. So iskoristuvawe na silata na veterot, pridobivkite od moreto, kako i mnogu drugi detali od ìvotnata sredina, novoto svetsko grade`no ~udo moè da opstojuva u{te iljadnici godini otvoreni vo sredinata na 2008 godina. Na delovite kade {to se spojuvaat ovie kuli se postaveni turbini

na veter so dijametar do 29 metri, so {to gradbata vo celost se “spojuva” so mestoto kade {to

WS ATKINS PLC Atkins e profesionalna kompanija od Velika Britanija, koja vo svoeto portfolio na proizvodi i uslugi nudi in`enering, dizajn, planirawe, proektirawe, kako i konsultantski uslugi. Osnovana e vo 1938 godina i momentalno ima okolu 180 kancelarii vo 28 razli~ni zemji vo svetot. Vo finansiskite izve{tai za 2010 godina se zboruva za prihodi od 1,3 milijardi dolari, {to, se razbira, za in`enersko-konsultantska ku}a kako ovaa, najgolema vo Velika Britanija i edinaesetta najgolema vo svetot, pretstavuva opravdana suma. Brojot na vraboteni vo kompanijata iznesuva 18.500 lica.

e izgradena. Kako dizajn na arhitektite na Atkins, megagradbata dobi nekolku nagradi za svojata inko-

rporacija na izvori na obnovliva energija vo svojot dizajn, vklu~itelno i nagradata za inovacija

NORWIN WIND TURBINE TECHNOLOGY anskata kompanija za proizvodstvo na turbini za veter mo`e da se ka`e deka e edinstvenata kompanija koja go nudi ovoj proizvod. Dokolku turbinite gi najdete kaj drug proizvoditel, verojatno i toj raboti po licenca koja mu ja izdala ovaa kompanija. Turbinite na Norvin se od sredna golemina i proizveduvaat energija od 200 kilovati do 2 megavati. Inaku, vo ovaa problematika kompanijata e veteran i raboti u{te od 1982 godina.

NOVA, koja & be{e dodelena vo 2009 godina. A za dizajnot na Svetskiot trgovski centar ima i {to da se zboruva. Go definiraat kako intelegenten i odgovornoekolo{ki dizajn. Vo gradbata e inkorporiran dovolno prazen prostor koj pomaga da se minimizira temperaturata predizvikana od sonceto, a specijalnite pokrivi pak, nudat kineti~ka insulacija. Me|u drugoto, Atkins osmislile gradbata da ima specijalen sistem za razladuvawe koj se koristi so vodata od moreto, so {to e namalena emisijata na jaglerod. Za ladewe na nadvore{nosta na gradbata pak, isto taka se koristi voda ili ednostavno, vodata e nasekade okolu vas, pa moète vo sekoe vreme da se razladite, mo`nost koja ja nudat i golemite bazeni na vlezot od zgradata. Inspiriran od morskiot veter, arhitektot [aun Kila od firmata Atkins kulite nalik brodski edra gi povrza so mostovi na koi se prika~eni trite 29-metarski turbini za veter, postaveni tokmu taka za da moàt da go zabrzuvaat protokot na veter me|u niv. Vertikalnata postavenost na kulite isto taka progresivno go reducira pritisokot, pa celata kombinacija sozdava ednakvo, no i postojano dvièwe na site turbini istovremeno. Se razbira, ovoj fenomen e klu~en faktor za uspehot na ovoj dizajn. Isto taka, ova e prvata uspe{na implementacija na veternici vo zgrada. Vo minatoto ova be{e problem, bidej}i samite turbini ~inea okolu 30% od tro{ocite za izgradba. Spored proekciite na Svetskiot trgovski centar vo Bahrein, izleguva deka za razvoj na ova energetsko efikasno re{enie bile potro{eni samo 3,5% od vkupnite tro{oci! Inaku, ovie trubini se proizvod od kompanijata Norvin (Norwin-wind turbine technologies), a nivnata vkupna proizvodna mo} iznesuva 675 kilovati. So celosna iskoristenost tie donesuvaat okolu 11% do 15% od vkupnoto napojuvawe na zgradata, {to spored presmetkite izleguva deka e 1,3 gigavat~asovi godi{no. Vo istata vremenska ramka, poto~no za edna godina, ovie turbini generiraat energija dovolna za 300 doma} instva! Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za mostot Lupu, vtoriot najgolem most vo svetot koj ima forma na lak

KAPITAL / 29.06.2011 / SREDA

Obuki / Menaxment / Marketing

Izbor na aktuelni oglasi HR Objaveno: 27.06.2011 Atlantic Grupa e edna od vode~kite prehranbeni kompanii vo regionot, so paleta od poznati brendovi koi gi dr`at vode~kite pozicii vo nivnite kategorii (Argeta, Cedevita, Multivita, Cockta, Donat Mg, Smoki, Bananica, Barcaffe, Grand kafa, Najlepse zelje). Taa e vode~ki evropski proizvoditel na prehranbeni proizvodi za sportisti (Multipower), istaknat regionalen proizvoditel na dodatoci vo ishranata i

proizvodi za li~na nega (Dietpharm, Rosal, Plidenta), kako i sopstvenik na vode~kiot privaten sinxir na apteki vo Hrvagska (Farmacia). Isto taka, taa e vode~ki regionalen distributer na svetskite premium brendovi na proizvodi za {iroka potro{uva~ka (Wrigley, Ferrero, Hipp, Lorenz, Johnson&Johnson, Durex, Duracell, Rauch, Red Bull). Asortimanot {to Atlantic Grupa go proizveduva i distribuira e prisuten na pove} e od 45.000 proda`ni mesta vo Hrvatska, Slovenija, Srbija, BiH,

Makedonija, Crna Gora i Kosovo. Kompanijata ima okolu 4.400 vraboteni na 12 pazari. Atlantic Grupa nudi rabota vo dinami~na i inovativna rabotna sredina vo koja aktivno i kvalitetno se sledi uspehot vo raboteweto, a razvojot na karierata i napredokot na poedincite zavisi od ostvarenite individualni rezultati. Dokolku ste vo potraga za novi profesionalni predizvici, motivirani i podgotveni za novi uspesi, ponudata navedena podolu bi mo`ela da bide mo`nost tokmu za Vas. Gi

povikuvame zainteresiranite kandidati da se prijavat na konkursot za rabotnoto mesto: Menaxer za ~ove~ki resursi za Makedonija (m/`) Mesto na rabotewe: Skopje Glavni oblasti na odgovornost: • strategisko i operativno planirawe i upravuvawe so funkcijata za ~ove~ki resursi na pazarot na Makedonija vo sorabotka so istata funkcija na nivo na grupacijata • upravuvawe so procesite za unapreduvawe na organizacijata i sistematizacijata na rabotnite mesta • upravuvawe

so procesite za vrabotuvawe i razvoj na karierata • upravuvawe so procesite za obrazovanie na vrabotenite • upravuvawe so sistemot za nagraduvawe • upravuvawe so procesot za planirawe i pravewe izve{tai za tro{ocite na vrabotenite • upravuvawe so administrativno - operativnite (kadrovski) raboti • razvoj na standardni operativni postapki vo upravuvaweto so ~ove~kite resursi [to o~ekuvame: - VSS (ekonomska ili op{testvena nasoka) - najmalku 5 godini rabotno

iskustvo kako generalist za ~ove~ki resursi i/ili rakovoditel vo oddel za ~ove~ki resursi - visoko nivo na poznavawe i koristewe na MS Office paketot, osobeno na Excel aktivno poznavawe i koristewe na angliskiot jazik, zboruvawe i pi{uvawe - po`elno e poznavawe na hrvatskiot jazik Va{ata ponuda so biografija dostavete ja najdocna do 29 juni 2011 godina na e-adresata: natjecaj@atlantic.hr (vo subjektot na eporakata zadol`itelno da se navede HR Manager)