319-30.06.2011 by Kapital Media Group

~etvrtok. 30 juni. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

0,90% 0,02% -0,03%

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,60 43,20 68,89

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

INTERVIEW

NIKICA MOJSOSKA-BLA@EVSKA PROFESOR NA AMERIKAN KOLEX VO SKOPJE

Bez podobruvawe na produktivnosta nema silen ekonomski rast STRANA 8PAPAHAGI MADALINA NASKORO!!! MESE^NIK

TRIMOR MI^I NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

~etvrtok. 30 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VLADATA IZGRADI @I^ARNICA I SPOMENICI, AMA NE I PATI[TA I PRUGI

3.000

МБИ10

+0,90%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

1.800 06/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

HANES TAKA^

PARTNER VO CAPMAX, KONSULTANTSKA FIRMA NA VIENSKA BERZA

Kade zavr{ija milioni evra 120 nameneti za kapitalni investicii?

Nerealno e spojuvaweto me|u regionalnite berzi! STRANA 11

KOLUMNA D-R ZLATKO [AJNOSKI STOPANSKA BANKA AD

SLU^AJOT “TUNIS” STRANA 10

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

EVROPSKA SOLIDARNOST STRANA 12

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

STRANA 2-3 2-

SLEPI PRI O^I

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 30 JUNI 2011

SLEPI PRI O^I

Sakate da ìveete so svojata èna ili so vistinata? Vaka glasi pra{aweto na detektivot vo eden amerikanski film do soprugot koj go angaìra{e za da otkrie dali soprugata go izneveruva! Ovaa pouka e mnogu jasna. Sakame da gi otvorime o~ite ili ne? Sakame da veruvame deka ekonomski rast od 5,1% vo eden kvartal e dovolno za da se proglasime lideri vo Evropa ili da priznaeme deka ekonomski sme za nikade? Vistinata e tolku o~igledna, samo pra{aweto e dali }e ja vidime ili }e prodolìme da ìveeme so bolnata laga. No, vistinata ne se otkaùva tolku lesno. Vistinata zav~era ja ~uvme od amerikanskiot ambasador Filip Riker, koj ni pora~a deka so vakvi stapki na rast na Makedonija }e & trebaat 85 godini za da go stigne prose~niot godi{en rast na 27 zemji-~lenki na EU. A ako rasteme so 6% }e go skusime ovoj period za 25 godini. Riker, za razlika od amerikanskiot detektiv, ne ni ostavi izbor, tuku ni ja plesna vistinata vo o~i. Po 20 godini nezavisnost ne znam dali ve}e ima smisla da se pravime slepi. Vredi li ve}e da polemizirame dali imame ili nemame ekonomski napredok i na koja vlada da & go pripi{eme “rekordniot” rast na brutodoma{niot proizvod od 4,5% ili 5%, ostvaren vo edna godina pred krizata. Nam ni trebaat 80 godini so ovaa dinamika da stigneme tamu kade {to Evropa e sega, a nie se

raspravame za edna godina! A ako samo spomene{ deka Makedonija ekonomski stagnira, so tendencija za propa|awe, toga{ te proglasuvaat za najgolem neprijatel na dràvata. Ama najgolemiot neprijatel na dràvata e pogubnata i proma{ena ekonomska politika koja 20 godini se vodi vo Makedonija. Taa producira pogolem uvoz otkolku izvoz, pove}e trgovski otkolku proizvodni firmi, pove}e vrabotuvawa vo administracijata otkolku vo realniot sektor, precenet denar, vo koj retko koj veruva, kapitalni investicii vo spomenici, a ne vo infrastruktura, konstanten rast na buxetot, so skromna stavka za investicii. Na kraj, imame BDP vo koj privatnata potro{uva~ka u~estvuva so 76%, dràvnata so 19%, investiciite so 25%, a izvozot nema nikakov pridones, zatoa {to uvozot e pogolem, pa negativniot efekt e 19%. Trgovijata cveta pokraj uvozot, pa logi~no e najmnogu da se registriraat trgovski firmi, duri 28.326 od vkupno 75.497 aktivni delovni subjekti vo zemjava. Uvozot e evtin, a izvozot skap zatoa {to imame fiksen devizen kurs so precenata doma{na valuta. Za devalvacija nikoj ne saka da ~ue, zatoa {to }e im go zagrozi profitabilniot biznis na uvoznicite (a nivnoto lobi e mnogu silno i ne go dozvoluva toa), }e gi zgolemi ratite na kreditite (koi se vrzani so devizna klauzula), }e ima negativen publicitet vo javnosta. Nikoj ne saka da se ~epne denarot i site so gordeat so negovata stabilnost (NBRM, Vladata, site minati vladi), a site {tedat vo evra i gi vrzuvaat kreditite so devizna klauzula. Zna~i i bankite znaat deka denarot e pre-

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

cenet, pa sekoga{ se podgotveni za devalvacija. Najgolemata protivteà na ekonomskiot napredok na Makedonija e javniot sektor. Toj postojano vle~e nadolu so preobemnata i neefikasna javna administracija, so zagubite na javnite pretprijatija, so neefikasnata alokacija na prihodite od danoci. Javnite pretprijatija se najgolemite monopoli i raspolagaat so ogromen kapital, no i pokraj toa trupaat dolgovi, so {to ìveat na tovar na ostanatiot del od stopanstvoto. I nikoj ne snosi odgovornost za toa, nitu go menuva modelot na menaxirawe so dràvnite kompanii. Nivnite direktori, kako partiski igra~i, nemaat nikakva druga grià osven kako da vrabotat u{te nekolku nevraboteni lica, koi svojata idnina ja gledaat samo vo dràvna fotelja. Takvata idnina ne & garantira ni{to dobro na Makedonija. Taa vizija ja kreiraat lu|e koi nikoga{ nikade ne rabotele do momentot koga stignale vo Parlamentot ili vo Vladata. Tie zboruvaat za vrabotuvawe, a nikoj od niv nikoga{ ne vrabotil ni eden ~ovek. Takviot ekonomski model ne producira rast.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

ilijardi dolari M dostigna vrednosta na socijalnata mre`a Fejsbuk otkako investiciskiot fond GSV kapital prezede pomal del od sopstvenosta. Fondot objavi deka po prose~na cena od 29,28 dolari kupil 225.000 akcii od Fejsbuk, ~ij vkupen broj se procenuva na 2,4 milijardi. So ova Fejsbuk ostanuva najatraktivna kompanija za investirawe vo SAD.

VLADATA IZGRADI @I^ARNICA I SPOMEN

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KADE ZAVR[IJA 12 NAMENETI ZA KAP Namesto vo izgradba na avtopati{ta, `elezni~ki prugi, energetski kapaciteti, Vladata vo prvite pet meseci od godinata potro{i 120 milioni evra od buxetot za izgradba na `i~arnica, spomenici i zgradi od proektot “Skopje 2014”, nabavka na gradski avtobusi. Od Vladata ova go narekuvaat kapitalni investicii, no tie ne nosat ekonomski razvoj ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Vladata za prvite pet meseci od godinava prijavi deka potro{ila 120 milioni evra od buxetot za izgradba na kapitalni objekti. No, najgolem del od parite zavr{ija za proektot “Skopje 2014”, odnosno za spomenikot na Aleksandar Veliki, kolosalnite barokni zgradi na Ustavniot sud, Dràvniot arhiv, Agencijata za elektronski komunikacii, Makedonskata filharmonija, Muzejot na makedonskata borba. Vladata nabavi i 33 gradski avtobusi, a ~eka da pristignat u{te 52, ~ija vkupna vrednost nadminuva 11 milioni evra. Pred izborite se izgradi i ì~arnicata na Vodno, vredna 11 milioni evra. Samo malku pari od dràvnata kasa se potro{ija za izgradba na lokalni pati{ta i u~ili{ta, a ni{to za nova èlezni~ka infrastruktura i energetski kapaciteti. Po mnogute ise~eni lenti i najavi za investicii vo patnata i èlezni~kata infrastruktura vo predizborniot period, na teren s$ se sveduva samo na izgradba i rekonstrukcija na nekolku kilometri lokalni i regionalni pati{ta vo vrednost od okolu 30 milioni evra i odrùvawe na starite èlezni~ki prugi,

no ne i za izgradba na klu~nite Koridori 8 i 10. S$ u{te ne e po~nata izgradbata na klu~nite energetski objekti koi so godini se provlekuvaat vo dràvnite buxeti, hidrocentralite êbren, Gali{te i Bo{kov most. Dràvnite institucii ne kaùvaat kolku pari od po~etokot na godinata se vloèni vo izgradba na novi u~ili{ta, socijalni stanovi, rekonstrukcija na bolnici i nabavka na medicinska oprema. Iako ministerot za finansii, Zoran Stavreski, tvrdi deka od po~etokot na godinata parite investirani vo kapitalni objekti se za 50% pove} e od lani, ekonomistite ukaùvaat deka Vladata mora da go promeni na~inot na tro{ewe na parite od buxetot, odnosno pove}e da vloùva vo kapitalni proekti koi nosat ekonomski razvoj na zemjata, a ne samo vo spomenici i muzei. “Spored buxetskata nomenklatura, mnogu proekti {to realno nemaat nikakov impakt vrz ekonomijata spa|aat vo kapitalni investicii. Vo kapitalni investicii se smetaat i skulpturite, no tie ne generiraat ekonomski razvoj. Poradi toa, mnogu e va`no parite za kapitalni proekti da se potro{at za investicii koi }e ja izvle~at ekonomijata nagore”, izjavi univerzitetskiot profesor Abdulmenaf Bexeti. Profesorot od Ekonomskiot fakultet, Mihail Petkovski, poddrùva duri i pogolemo zadolùvawe na dràvata za smetka na poagresivno vloùvawe vo infrastrukturni proekti za podobruvawe na konkurentnosta na zemjata. “Vo sledniot period vlasta }e treba mnogu pove}e da vloùva vo izgradba na patna,

èlezni~ka, energetska i informati~ka infrastruktura, kako i vo obrazovanieto. Poddrùvam zgolemuvawe na kapitalnite investicii, duri i po cena na zadolùvawe na dràvata. Fiskalnata politika mora da go pottiknuva ekonomskiot rast”, ocenuva Petkovski. Analiti~arite ja kritikuvaa Vladata na Nikola Gruevski deka vo mandatot od pet godini postojano se zadolùva so izdavawe dràvni zapisi, evroobvrznica, krediti od me|unarodnite finansiski institucii, no najgolem del od parite gi tro{i za tekovni buxetski potrebi. Zadolùvawata na Gruevski ne ovozmoìja investiciski bum, nitu napravija ekonomsko ~udo.

Niskiot javen dolg na dràvata od 24% od BDP & ostava prostor na Vladata vo naredniot mandat dopolnitelno da se zadolì so krediti od stranstvo za da gi zgolemi investiciite vo pati{ta, èlezni~ka i energetska infrastruktura.

Toa se narekuva pametno zadolùvawe, dokaàna ekonomska teorija koga zemjite svesno se zadolùvaat prekumerno, a za smetka na toa doìvuvaat investiciski bum. Analizata na makroekonomskite pokazateli na zemjite od regionot pokaùva deka pove} eto od niv praktikuvale strategija na zgolemen dràven intervencionizam, so {to javniot dolg se prodlabo~il i do 60% od BDP, no za smetka na toa im se slu~ilo

Navigator

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

FILIP RIKER

AD saka da ja vidi Makedonija tolku stabilna za pove}e da ne se “zamaraat” so nea, ostanuva u{te Vladata da ja ispolni ovaa zada~a

NE IM BE[E DENOT

VEN XIABAO

AKIO TOJODA

NIKOLA TODOROV

ina vo slednite pet godini vo tehnolo{ki razvoj }e investira 308 milijardi dolari i toa vo biofarmacija, biotehnika i biotehnologija vo zemjodelstvoto

ko 91% od studentite se pla{at da prijavat korupcija na fakultetite, toga{ ministerot za obrazovanie ima seriozen problem so reformite

rizata ne e zavr{ena za avtomobilskata kompanija Tojota, ~ij rejting me|unarodnata agencija Mudis go namali od Aa2 na Aa3, a mo`e i u{te da pa|a

ICI, AMA NE I PATI[TA I PRUGI

20 MILIONI EVRA PITALNI INVESTICII?

POBEDNIK

@ENA [TO TREBA DA GO O SPASI SVETOT

Funkcijata izvr{en direktor na Me|unarodniot monetaren fond ne e mala rabota, osobeno vo ova vreme. Kristin Lagard, prvata `ena na ~elo na MMF, koja zav~era go dobi ovoj mandat, se soo~uva so ogromna odgovornost – da spasi od kolaps edna cela monetarna unija - evrozonata. Imenuvaweto na Lagard za {ef na me|unarodnata finansiska institucija od Va{ington, koja e nadle`na za finansiskata kondicija na re~isi sekoja zemja vo svetot, e dobra vest za celiot svet. Toa zna~i deka MMF povtorno e konsolidiran i mo`e da se vklu~i vo maratonskite sostanoci i debati za merkite koi treba da se prezemat za pomo{ na zemjite vo kriza. Prvata zada~a za Lagard }e bide Grcija i opasnosta od

KRISTIN LAGARD bankrot na ovaa dràva. Lagard }e mora da bira me|u davawe u{te milijardi evra za pomagawe na gr~kiot buxet ili zatvorawe na keseto i ostavawe Grcija sama da se nosi so sudbinata. Odlukata voop{to ne e lesna, a odgovornosta za koe bilo od dvete re{enija e ednakvo golema. Lagard }e mora celosno da go reformira MMF, zatoa {to po krizata ovaa institucija ve}e nema da bide ista i da raboti na starite principi. Fondot e premnogu ispraznet za da moè da prodolì tamu kade {to zastana.

GUBITNIK

“GASNATA PRINCEZA” KI NA ^EKOR DO RE[ETKI

Vo Sudot vo Kiev po~na sudskiot proces protiv porane{niot premier na Ukraina, Julija Timo{enko, koja e obvineta za zloupotreba na vlasta. Taa pred sudot treba da dokaè deka ne sklu~ila {teten dogovor za gas so Rusija vo tekot na 2009 godina i da go pobie Obvinitelstvoto, koe tvrdi deka mahinaciite na Timo{enko pri potpi{uvaweto na spogodbata za gas so Rusija vo 2009 godina ja o{tetile dràvata za 200 milioni evra. Dokolku bide obvineta moè da dobie kazna od sedum do 10 godini zatvor. Timo{enko tvrdi deka istragata za nea i za nejzinite sorabotnici ja po~nal pretsedatelot Viktor Janukovi~ za da

PATI[TA

Za izgradba i rekonstrucija na 220 kilometri lokalni i magistralni pati{ta Vladata od po~etokot na godinata potro{i 30 milioni evra

@ELEZNICI

S$ u{te ne e po~nata izgradbata na `elezni~kata pruga od Koridorot 8, se tro{at samo po stotina iljadi evra za odr`uvawe na starite prugi.

ekonomsko ~udo. Dolgot na Albanija, na primer, dostigna 60,1% od BDP, no istovremeno zemjata ostvari ekonomski rast od duri 7,7% vo 2008 godina, a vo kriznite godini koga site svetski ekonomii padnaa vo recesija Albanija prodol`i da ostvaruva stapki na rast nad 3,5%.

ENERGETIKA

SPOMENICI Najgolem del od parite za kapitalni investicii se potro{eni za proektot “Skopje 2014”. Sumata ne e poznata.

So godini vo buxetot se provlekuvaat hidrocentralite ^ebren, Gali{te i Bo{kov most, no izgradbata ne e po~nata.

AVTOBUSI

Vo prvite pet meseci se nabaveni 33 gradski avtobusi, a do krajot na 2011 godina se ~ekaat u{te 52, {to go ~ini buxetot 11 milioni evra.

Crna Gora isto taka intenzivno se zadol`uva{e, so {to dolgot na dr`avata nadmina 40% od BDP, no zemjata ostvari rast na ekonomijata od 10,7% vo 2007 godina. Sli~na strategija primenuva i Turcija, koja pozajmeniot kapital go stavi vo funkcija na izgradba

na pati{ta, `eleznici i hidrocentrali, {to pridonese ekonomijata da porasne za 8,2% vo 2010 godina, vo ekot na ekonomskata kriza. Ekonomistite komentiraat deka tokmu vo razvojot na infrastrukturata Makedonija zaostanuva najmnogu i toa e glavnata pre~ka

JULIJA TIMO[ENKO ja zamol~i opozicijata i da ja isfrli od izbornata trka vo 2012 godina, za koga se planirani parlamentarni izbori. Kako i da e, “gasnata princeza” se nao|a vo mnogu nepovolna situacija, vo koja otkako do`ivea izboren poraz sega mo`e duri i da zavr{i vo zatvor, so {to komotno }e se zboguva od svojata politi~ka kariera. Namestena ili ne, Timo{enko odigra slabo so serija pogre{ni potezi!

MISLA NA DENOT

@I^ARNICA

Pred izborite Vladata ja izgradi `i~arnicata od Sredno Vodno do krstot, za {to se potro{ija 11 milioni evra.

{to ekonomijata so godini stagnira so prose~na stapka na rast od samo 3%. Analizite poka`uvaat deka tokmu postrecesiskiot period e vistinsko vreme za dr`avata da go pottikne razvojot so vbrizguvawe sve` kapital, duri i po cena da se prodlabo~i javniot dolg.

STATISTIKATA E BAJKA NA RAZUMOT

MARTIN KESEL GERMANSKI PISATEL

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

9,7% 14,9% 7,1%

PROCENKI... JERG LAJHFRID

PORASNAL PROMETOT VO TRGOVIJATA NA MALO I GOLEMO KAJ MOTORNITE VOZILA VO APRIL, SOOP[TI DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA PORASNALA TRGOVIJATA SO MOTORNI VOZILA NA GOLEMO

{ef na delegacijata na Socijaldemokratskata partija na Avstrija

EU VODI POLITIKA ZA MNOGU BOGATI LU\E vropskata unija vodi politika za mala grupa mnogu bogati lu|e vo izjava za vienskiot dneven ven vesnik “Standard” Standard oceni Jerg Lajhfrid, {ef na delegacijataa na Socijaldemokratskata ta partija na Avstrija (SPO) PO) vo Evropment. skiot parlament. Toj go obvini @oze Manuel Baroso deka e neakativen pretsedatel na EK, koj premnogu se zanimava so sitnici, a premalku so golemite temi. “Nie bez somnenie sme vo politi~ka iti~ka kriza vo ve}e fenomeni. EU. Taa e predizvikana od pove}e Na edna strana postoi nedovolnoto ovolnoto zalaolutna gawe, pa duri bi rekol i apsolutna ekscentri~nost na pretstavnicite na pooddelnite ~lenki vo odredeni oblasti. Toa porano ne be{e tolku zabele`livo, re~e Lajhfrid.

PORASNALA TRGOVIJATA NA MOTORNI VOZILA NA MALO VO APRIL SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

PREGLED VESTI OSVEN NA BOGORODICA, ZASTOJ I NA GRANI^NIOT PREMIN STAR DOJRAN okraj grani~niot premin Bogorodica–Evzoni, koj izminatite dva dena be{e celosno zatvoren za tovarni vozila i avtobusi, zastoj ima i na grani~niot premin Star Dojran. Na gr~kata strana od granicata site vozila se zadrùvale po okolu eden ~as, informiraat od Regionalniot centar za grani~ni raboti Jug. Na grani~niot premin Mexitlija pak, soobra}ajot se odviva normalno. Spored informaciite od Centarot, soobra}ajot so tovarni motorni vozila se odviva bez zastoj. Vo prvite 12 ~asa v~era od Makedonija preku Mexitlija izlegle 257 makedonski i 944 stranski dràvjani, a vlegle 326 makedonski i 765 stranski dràvjani. Od Centarot informiraat deka poradi 48-~asovniot {trajk na gr~kite carinski su`benici izminatite dva dena tovarnite vozila i avtobusite ne moèa da ja preminat granicata, dodeka patni~kite avtomobili se propu{tale na sekoi dva ~asa po 15 minuti. Na preminot Bogorodica-Evzoni vo prvite 12 ~asa v~era od Makedonija izlegle 464 makedonski dràvjani i 2.544 stranski. Vo zemjava pak, vlegle 171 makedonski i 1.019 stranski dràvjani.

SO VIZ ER DO LONDON I VENECIJA ZA 26 EVRA

EVROSTAT GI IZMERI CENITE

EVROPSKI CENI NA OBLEKATA I AVTOMOBILITE VO MAKEDONIJA SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

akedonija ima najniski ceni na oblekata, hranata, pijalacite, elektronikata i ugostitelskite i transportnite uslugi vo cela Evropa, no ne se tie mnogu poniski od evropskite. Zavodot za statistika na Evropskata unija, Evrostat, objavi deka vo zemjava se prodavaat najevtini proizvodi i uslugi sporedeno i so zemjite od regionot. Cenite na site proizvodi se 44% od prosekot na EU. Edinstveno Srbija ima poniski ceni na energensite i na avtomobilite. Me|utoa, iako sme pretstaveni kako najevtini vo Evropa, vo mnogu kategorii makedonskite ceni se dobli`uvaat do evropskite. Cenite na oblekata, elektronikata i prevoznite sredstva imaat indeks 92%, {to zna~i deka se mnogu blisku do evropskite, a treba da se ima predvid i faktot deka prose~nata plata vo Makedonija e me|u najniskite vo regionot i vo Evropa. Cenite na mebelot, pod-

Iako Makedonija e najevtina vo Evropa, vo mnogu kategorii makedonskite ceni se dobli`uvaat do evropskite. Cenite na oblekata, elektronikata i prevoznite sredstva imaat indeks 92%, {to zna~i deka se mnogu blisku do evropskite, a treba da se ima predvid i faktot deka prose~nata plata vo Makedonija e me|u najniskite vo regionot i vo Evropa

EVROPSKA STATISTIKA vrostat gi ispituva{e cenite na pove}e od 2.500 potro{uva~ki stoki i uslugi vo 37 zemji. Zaklu~okot e deka ima ogromni razliki me|u cenite na Eproizvodite i uslugite. Cenite vo Danska, kako najskapa dr`ava, se 46% pove}e od evropskiot prosek, a vo Makedonija, kako najevtina zemja, se 56% od evropskiot prosek. nite i yidnite oblogi se 73% od evropskiot prosek, a poevtini od nas se Albanija, Bosna i Hercegovina, Srbija i Bugarija. Makedonija ima najniski ceni vo restoranite i hotelite, koi se 42% od evropskiot prosek, a sli~ni ceni ima i vo Albanija i vo Bugarija. Vo Srbija, cenite na ovie uslugi se 54% od evropskite. Spored Evrostat, po Makedonija, najevtini dr`avi vo Evropa se Albanija, so ceni na polovina od evropskiot prosek, Srbija, ~ii ceni se 52% od prose~nite ceni vo EU, i Bugarija, koja e najevtina zemja-~lenka na Unijata. Evrostat utvrdi

deka Norve{ka konstantno e najskapa dràva vo Evropa za site ~etiri grupi proizvodi, koi vklu~uvaat hrana, obleka, obuvki, cigari, alkoholni i bezalkoholni pijalaci. Irska e najskapa dràva koga stanuva zbor za cigari i alkohol. Skandinavskite zemji [vedska i Finska se najskapi za obleka i obuvki, a Turcija e najevtina. Najgolem disparitet vo cenite vo site evropski dràvi ima kaj alkoholnite pijalaci i cigarite, najmnogu poradi razli~nite danoci koi gi voveduvaat za ovie proizvodi. Ogromna razlika ima i koga stanuva zbor za cenite na

akedonskite gra|ani za 26 evra }e moè da patuvaat do London so niskobuxetskata aviokompanija Viz Er, koja vleze na makedonskiot pazar od sredinata na ovoj mesec. Vo cenata e vklu~ena i aerodromskata taksa, a od 20 septemvri od kompanijata najavuvaat i letovi za Venecija. Zasega ostanuvaat na ovie dve destinacii, no od menaxerskiot tim na aviokompanijata poso~uvaat deka se razgleduvaat i drugi mo`ni destinacii, no oti prvo mora da se vidat rezultatite od ovaa po~etna faza. “Ovaa faza e mnogu va`na za da vidime kako }e se odvivaat rabotite so ovie dve destinacii. Postojat mnogu novi idei i razgleduvame mnogu opcii, no najnapred mora da vidime deka ponudata funkcionira. Vnimatelno }e izvr{ime evaluacija na mo`nite novi destinacii. Imame spisok so mo`ni destinacii, no mora pred s$ da se zeme predvid pobaruva~kata i tro{okot za na{eto operirawe”, istakna generalniot komercijalen direktor na Viz Er, Georgi Abran. Spored direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, Dejan Mojsovski, vlezot na ovaa aviokompanija na makedonskiot pazar e dokaz deka potencijalot na vozdu{niot transport vo Makedonija e dobar i oti ima nagoren trend, za {to dokaz se i statisti~kite podatoci za zgolemuvawe na brojot na patnici za pove}e od 20% vo izminatite meseci. “Kako Agencija za civilno vozduholovstvo gi poddràvme site aktivnosti vo nasoka na razvojot na vozdu{niot soobra}aj i napravivme napori za regulatornite i administrativnite promeni so cel da se ovozmoì {to pove}e aviokompanii da operiraat na pove}e destinacii. Dokaz za toa e zgolemeniot broj aviokompanii koi }e operiraat ova leto”, veli Mojsovski.

elektri~na energija, gasot i drugite goriva. Vo ovaa kategorija, Danska e najskapa, Srbija najevtina, a Romanija kako zemja-~lenka na EU ima najevtini energensi. Od zemjite vo regionot, BiH ima najniski ceni za mebel, a vo Makedonija najevtino e kupuvaweto aparati za doma}instvo. Vo odnos na transportnite uslugi, Bugarija i Makedonija imaat najniski ceni, a Malta i Norve{ka najvisoki. Me|utoa, Eurostat pojasnuva deka stanuva zbor za disparitet vo ceni poradi toa {to razli~ni dr`avi razlilno go vrednuvaat trudot, a ne se isti nitu platite.

NASKORO ]E PO^NE IZGRADBATA NA MERIOT HOTELOT NA PLO[TAD a plo{tadot Makedonija vo Skopje na lokacijata pred zgradata na Makedonski telekomunikacii intenzivno se podgotvuva gradili{teto nameneto za izgradba na hotelot Meriot, investicija na makedonskata kompanija Divelop grup, del od istoimeniot svetski sinxir od hoteli. Kako {to prenesuva Balkaninsajd, investitorot Divelop grup dooel minatata nedela gi dobil site potrebni dozvoli i odobrenija za gradba i se o~ekuva naskoro da po~ne izgradbata so postavuvawe na kamen-temelnik. Hotelot }e se protega na povr{ina od 20.000 kvadrati metri, a negovata izgradba treba da zavr{i do 2013 godina. Meriot vo Skopje }e bide hotel so pet zvezdi, }e ima 180 sobi, 16 luksuzni apartmani, eden pretsedatelski apartman, spa-centar, gradina na najvisokiot kat. Fasadata na objektot }e ima art-deko stil, spoj na moderen i istoriski izgled so moderen luksuzen enterier. Vkupnata investicija na Divelop grup e okolu 38 milioni evra.

NAJKVALITETNITE BIZNIS INFORMACII OD SEGA ^ITAJTE GI I ONLINE

POSETETE NÈ NA: WWW.KAPITAL.MK @KapitalMediaGr

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI DENES PO^NUVA SO RABOTA VI[IOT UPRAVEN SUD d denes }e po~ne so rabota Vi{iot upraven sud, pa za taa cel ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, oficijalno }e go ozna~i po~etokot na negovoto funkcionirawe. Soglasno Zakonot za upravni sporovi, Vi{iot upraven sud odlu~uva po `albi protiv odlukite na Upravniot sud doneseni vo prv stepen. So ovoj sud, kako {to odlu~i Sudskiot sovet, }e pretsedava sudijkata Rozalija Ko~kovska. Sudijata Ko~kovska doa|a na novata funkcija od mestoto pretsedatel na Upravniot sud na Republika Makedonija. Vi{iot Upraven sud e 11-ta nova institucija koja e osnovana soglasno reformite vo pravosudniot sistem. So reformite vo pravosudniot sistem i osnovaweto na Vi{iot upraven sud se obezbeduvaat uslovi za efikasna za{tita na pravata i slobodite na gra|anite vo upravnata postapka.

PAPUQAS: SKOPJE SE HRANI SO NACIONALIZAM r~kiot pretsedatel Karolos Papuqas od Bukure{t ja obvini Makedonija deka so postavuvaweto na spomenikot “Voin na kow” demonstrira nacionalizam. Papuqas, po sredbata so negoviot romanski kolega Trajan Basesku, pora~a deka Grcija e za re{enie koe, kako {to navede, }e ja odrazuva realnosta vo regionot – ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba. “Za àl, Vladata vo Skopje prodolùva da se hrani so napliv na nacionalizam”, re~e Papuqas, predupreduvaj}i deka “ne moè da se stekne istorisko minato so postavuvawe statui”. Inaku, osven pra{aweto so imeto, ekonomskata kriza i mo`niot bankrot na Grcija be{e vo fokusot na sredbata na Papuqas so Basesku.

MNR: ODLO@ETE GO PATUVAWETO VO ATINA oradi poslednite slu~uvawa vo Grcija i demonstracijata na nasilstvo vo glavniot grad, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti predupreduva site makedonski gra|ani koi imaat namera da patuvaat vo ovaa zemja ili ve}e prestojuvaat tamu da izbegnuvaat da patuvaat vo Atina i vo drugite pogolemi gradovi, kako i prisustvo na javnite sobiri. “MNR prepora~uva makedonskite gra|ani koi vo momentov prestojuvaat ili treba da patuvaat vo turisti~kite destinacii vo Grcija redovno da se informiraat za proodnosta na grani~nite premini, pati{tata, javniot prevoz i javnite zdravsteni ustanovi vo mestata vo koi prestojuvaat”, stoi vo predupreduvaweto od MNR. Ottamu dodavaat deka Kancelarijata za vrski na Republika Makedonija vo Atina i Kancelarijata za konzularni, ekonomski i trgovski raboti na Makedonija vo Solun se na raspolagawe za site potrebni soveti, nasoki i pomo{ na site makedonski dr`avjani vo Grcija.

JANKULOSKA: MAKEDONIJA PRAVI SÈ ZA SPREÛVAWE NA LA@NITE AZILANTI ojavata na zgolemeniot broj neosnovani barawa na azil vo zemjite-~lenki na Evropskata unija, kako eden od prvite nesakani fenomeni koi se javuva pri vospostavuvawe bezvizen reìm, ne ja zaobikoli nitu Makedonija. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo sorabotka so ostanatite nadle`ni institucii prezede serija energi~ni merki i preventivni aktivnosti so cel da se spre~i zloupotrebata na bezvizniot reìm, istakna v~era ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, vo svoeto obra}awe na konferencijata na ministrite za vnatre{ni raboti vo ramki na Salcburg{kiot forum, {to se odrùva vo Kicbil, Avstrija. Vo sesijata posvetena na viznata liberalizacija, Jankulovska gi prezentira{e aktivnostite {to MVR i ostanatite nadle`ni institucii gi prezedoa vo nasoka na spre~uvawe na zloupotrebata na viznata liberalizacija. Ministerkata re~e deka od 29 april do 27 juni godinava od grani~nite premini vrateni se 764 makedonski dràvjani za koi postoele somnevawa deka imaat namera da zaminat vo zapadnoevropskite dràvi zloupotrebuvaj}i gi pridobivkite od viznata liberalizacija. Potencira{e deka Vladata vospostavila visok Komitet za monitoring na implementacija na bezvizniot reìm so EU, vo koj ~lenuvaat ministrite od soodvetnite resori i prezemaat soodvetni merki za spre~uvawe na azilot.

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

SMENA NA DIPLOMATSKIOT KOR

PO RIKER I SORENSEN, NÈ NAPU[TAAT I FILIPINI, KEKE[I I KNOC!

Poznava~ite velat deka so novite diplomati mo`e da dojde do zna~ajna promena vo odnosot na odredena zemja, pa duri i na celata me|unarodna zaednica kon Makedonija. Dali taa }e bide na podobro ili na polo{o zavisi od sorabotkata i od dr`avnite interesi GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

oradi istekuvawe na mandatot, najvlijatelnite ambasadori vo zemjava po~naa da gi pakuvaat kuferite. Po zaminuvaweto na eksevroambasadorot Ervan Fuere, najaveno e zaminuvaweto na amerikanskiot ambasador, Filip Riker, koj na 15. juli zaminuva od zemjata. Re~isi vo istiot period zemjava }e ja napu{tat i ambasadorkata na Holandija, Simone Filipini, kako i ungarskiot ambasador, Ferenc Keke{i. Pro{talna sredba so {efot na makedonskata diplomatija ve}e ima{e ambasadorkata na Germanija, Ulrike Knoc. Ne{to podocna, vo septemvri, Makedonija }e se pozdravi i so novodojdeniot evroambasador, Piter Sorensen, koj samo po pet meseci ambasadoruvawe vo zemjava }e ja prodol`i svojata funkcija vo Saraevo. KOJ ]E GI NASLEDI? Zasega e poznat samo naslednikot na Riker. Na negovo mesto doa|a iskusniot ambasador Pol Volers. Noviot amerikanski ambasador va`i za iskusen diplomat koj ve} e & e poznat na makedonskata javnost kako zamenik na Xilijen Milovanovi}, a potoa nekolku meseci ja izvr{uva{e i funcijata v.d. ambsadar. Riker pak, zaminuva vo kabinetot na Klinton kako zamenikpomo{nik za ovoj del od Evropa. I na novata funkcija vo Va{ington povtorno }e bide direktno odgovoren za Makedonija. Od Ministerstvoto za

Dodeka naslednikot na Riker, Pol Volers, ve}e se podgotvuva da dopatuva vo Skopje, od kabinetot na visokiot pretstavnik za nadvore{na politika na EU, Ketrin E{ton, nikako ne go otkrivaat imeto na noviot evroambasador koj }e go zameni Sorensen

PO [TO ]E GI PAMETIME? mbasadorskata postava koja sega si zaminuva od zemjata ostavi golem pe~at za A vreme na svoeto ambasadoruvawe. Riker }e se pameti kako iskusen i karieren diplomat so umereni diplomatski izjavi, iako del od doma{nite diplomati negovoto ambasadoruvawe ovde go ocenija ni pomalku, ni pove}e, tuku kako me{awe vo vnatre{nite raboti na zemjava. Novodojdeniot evroambasador, Piter Sorensen, }e se pameti kako celosna sprotivnost na toa {to be{e negoviot prethodnik, Ervan Fuere. Ambasadorkata na Holandija, Simone Filipini, pak, }e ostane zapametena po svojata inicijativnost i borbenost za ~ovekovite prava i slobodi. Ungarskiot ambasador Ferenc Keke{i, koj na javnosta & stana popoznat otkako Ungarija go prevzede pretsedatelstvoto so EU, }e se pameti po vetuvawata i naporite na negovata zemja da ja pribli`at Makedonija do evroatlantskite integracii. Germankata Ulrike Knoc pak, }e se pameti po poddr{kata i finansiskata pomo{ {to Germanija ja dava{e za institucionalniot razvoj na zemjava. nadvore{ni raboti velat deka s$ u{te nemaat informacii koi bi bile naslednicite na Sorensen, Keke{i, Filipini ili Knoc. Za naslednikot na Sorensen ne znaat nitu od delegacijata na EU vo Makedonija. Ottamu velat deka otkako visokiot prestavnik na Unijata, Ketrin E{ton, ja vodi diplomatijata samostojno odlu~uva koj }e go postavi na ambasadorska funkcija, poradi {to e i ~esto kritikuvana vo Brisel. [to se odnesuva pak, do holandskata ambasadorka Filipini, poznato e samo deka od Makedonija taa patuva vo Majami,

Florida na nova diplomatska aktivnost. Kade }e go prodol`at svojot anga`man i koj }e gi zameni vo Makedonija ambasadorite Keke{i i Ferenc zasega nema detali. NOVI AMBASADORI, NOVI PREDIZVICI Poznava~ite se ednoglasni deka promenata na ambasadorite, osobeno na najvlijatelnite, pretstavnicite na Brisel i na Va{ington, nosi svoi promeni i za zemjata, pred s$ poradi toa {to bez razlika {to sekoj ambasador gi preTstavuva interesite na svojata dr`ava, toj ostava i svoj li~en pe~at za vreme na ambasadoruvaweto vo edna zemja. So promenata na ambasadorite se gleda

SIMONE SI FILIPINI Otk Otkako }e go napu{ti Skopje, holandskata ambasado dorka Filipini se seli vo Majami, Florida

i interesot na odredena zemja ili organizacija kon Makedonija, vo zavisnost od iskustvoto na diplomatot {to go ispra}aat. Taka, so doza skepticizam be{e do~ekan evroambasadorot Piter Sorensen, koj dojde kako zamena na Fuere. Iako stanuva zbor za iskusen i karieren diplomat, negovata mol~elivost i umerenost odredeni eksperti ~estopati ja komentiraa kako rezultat na namaleniot interes na Unijata kon na{ata zemja. U{te pove}e, otkako bez prethodna najava odedna{ od Skopje go akreditraa za nov ambasador na EU vo Saraevo. Kakov }e bide negoviot naslednik ostanuva da se vidi. Inaku, vo poslednite nekolku meseci Makedonija ve}e pre~eka nekolku novi ambasadori. Toa se noviot ambasador na OBSE, na Rusija, Japonija, Litvanija, Moldova, Indonezija i Gana.

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI CAR SAMOIL PROVOKACIJA ZA BUGARIJA!? odeka se zanimavame so ku~iwata na Borisov, vo Skopje krevaat spomenik na bugarski car. Mislam deka Ministerstvoto za nadvore{ni treba vo deklaracija da go pofali ovoj prijatelski gest na makedonskata Vlada. Samo so humor mo`at da se pre~ekuvaat vakvite inicijativi. Vaka bugarskiot evropratenik Kristijan Vigenin ja prokomentira vesta za postavuvaweto na spomenikot na car Samoil na plo{tadot vo Skopje. Vesta ja prokomentira i Bo`idar Dimitrov, direktor na Nacionalniot istoriski muzej. “Srceto mi se polni so radost i gordost, poradi toa {to vo centarot na Skopje e krenat spomenik na eden golem bugarski car. Za pofalba se naporite na makedonskata vlast i jas & se zablagodaruvam na vladata na Gruevski {to kreva spomenici na bugarski nacionalni heroi”, izjavi Dimitrov vo izjava za agencijata Fokus. Dimitrov veli deka ne se somneva deka spomenikot }e bide ozna~en kako spomenik na bugarski vladetel.

OSLOBODUVAWE OD POLITI^KITE I BIZNIS-STEGI

PREKU SAMOREGULACIJA DO SPAS NA NOVINARSTVOTO! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

a{tita na slobodata na mediumite i interesite na javnosta preku promocija na kvalitetni mediumski sorìni koi }e gi sodràt profesionalnite i eti~ki standardi na izvestuvaweto. Ova se glavnite celi na Sovetot na etika vo mediumite, telo koe }e sluì za samoregulacija. Spregata me|u mediumite, politikata i na~inot na nivnoto finansirawe vo zemjava e tolku silna {to samo kvalitetno telo za samoregulacija moè da pomogne vo osloboduvaweto na mediumite od vakviot pritisok i vra}awe na doverbata vo mediumite, smeta pretsedatelot na Zdruènieto na novinari, Naser Selmani. “Ova e na~in kako mediumite da dadat ot~et pred javnosta za koja i postojat, a ne pred politi~kite partii i finansiskite

centri na mo}. Sekojdnevno konstatirame deka mediumite gi kr{at profesionalnite standardi {to poka`uva deka sme zreli da se soo~ime so toj problem i da pristapime kon negovo re{avawe”, istakna Selmani. Sopstvenicite i izdava~ite treba da bidat podgotveni da prezemat del od odgovornosta. “Ova telo }e ima najdobri efekti koga toa }e bide formirano od samite

mediumi i koga vo nego }e participiraat sopstvenicite, urednicite i novinarite {to }e predizvika kolektivna odgovornost, a ne kako dosega individualna ili otsustvo na odgovornost vo mediumite”, re~e Ratko Lazareski direktor na “Nova Makedonija”. Norve{kiot model na mediumska samoregulacija postoi pove}e od 100 godini, poplakite za neprofesionalnosta na mediumite ne se namaleni no va`no

SRD ]E GI MERI GLEDANOSTA I REKLAMIRAWETO VO TELEVIZIITE ovetot za radiodifuzija sklu~il dogovor so kompaniSmerewe jata AGB NILSEN MEDIA RISRЧ DOO za elektronsko na gledanosta na TV programite, i toa: podatoci od elektronskoto merewe na televiziskata publika vo 2011 godina i podatoci za emituvanite reklami na televizijata za 2010 godina i godina elektronsko merewe na gledanosta na TV programite. Izborot na kompanijata ne e napraven po pat na javen oglas, bidej}i kako {to se veli vo pojasnuvaweto na javnata nabavka poradi tehni~ki ili umetni~ki pri~ini, odnosno od pri~ini vrzani za za{tita na ekskluzivnite prava, dogovorot mo`e da go izvr{i samo odreden ekonomski operator. Dogovorot se odnesuva na 9 meseci i ~ini 17 iljadi evra.

KREATORITE NA ZAKONOT ZA MEDIUMI PREDLAGAAT KOREGULACIJA amoregulacijata, odnosno voveduvaweto na profesionalni i eti~ki standardi vo golem Sprofesionalnite del }e gi re{i problemite vo delot na korupcijata dokolku samite mediumi gi prifatat standardi vo kreiraweto na sodr`inite, smeta Dimitar Bukovalov, rakovoditel na sektor za komunikacii transport i vrski koj raboti na izgotvuvawe na noviot Zakon za mediumi. “Nie go poddr`uvame formiraweto na ova telo no predlagame model na koregulacija vo koj samoregulatornoto telo tesno }e sorabotuva so nacionalnoto regulatorno telo”, izjavi Bukovalov.

FINANSIRAWETO NA MEDIUMITE NAJGOLEM PROBLEM VO MAKEDONIJA red da se re{i pra{aweto na samoregulacija mediumite treba da ras~istat so P na~inot na koj tie se finansiraat, smetaat del od sopstvenicite i urednici na mediumi. “Samoregulacijata treba da se koncentrira na toa sopstvenicite na mediumite da sfatat od kade se finansitraat, pritoa da izgradat silni profesionalni novinarski timovi sostaveni od novinari koi }e se koncentriraat na toa informacijata da ima sodr`ina i pritoa tie da bidat dobro plateni”, smeta Qup~o Zikov, osnova~ na Kapital Media Grup. Samo na toj na~in, dodava Zikov, }e se iskoreni korupcijata od mediumite koja, za `al, konstatira toj, postoi vo {iroki razmeri vo makedonskite mediumski ku}i. Namalenata doverba vo mediumite i padot na novinarskite standardi se rezultat na na~inot na finansirawe na mediumite i slobodata na izrazuvawe koja proizleguva od tamu, smeta i urednikot na “Koha”, Lirim Dulovi.

e soznanieto deka postoi kontrola na sodr`inite koi se plasiraat vo mediumite, sovetuvaat od tamu. “Mediumite imaat ogromna mo} tie se svesni za toa, no tie koi ja zloupotrebuvaat taa pozicija treba da bidat i kzneti”, smeta Herman Baskar, sovetnik vo ambasadata na kralstvoto Norve{ka, koja aktivno u~estvuva vo formiraweto na teloto za samoregulacija vo Makedonija.

VIKENDOV ]E ZAVR[AT PREGOVORITE ZA NOVATA VLADA regovorite za novata vlada se finaliziraat i ovoj vikend }e se znaat kone~nite personalni re{enija za site direktorski pozicii za koi se odvivaat poslednite koaliciski razgovori. Ova e s$ {to otkrivaat izvori od dvete partii, otkako vo poslednata nedela maksimalno se zatvorija za javnosta. VMRO–DPMNE i DUI ja potvrduvaat samo raspredelbata na ministerskite fotelji, za koja velat deka se zadovolni i e korektna. Otkako s$ u{te aktuelniot vicepremier i del od pregovara~kiot tim na DUI, Abdula}im Ademi, izjavi deka ima potpi{ano zaedni~ka vladina platforma so VMRO–DPMNE, a vladini izvori rekoa deka zasega takvo ne{to nema, ostana dilemata dali ovoj koaliciski “pazar” }e bide sro~en vo pismena forma, kako {to liderot na DUI, Ali Ahmeti, veti na svojot elektorat na po~etokot. Oficijalna potvrda za nekoe kadrovsko re{enie s$ u{te nema, a site informacii za eventualnite novi imiwa se vo rangot na {pekulacii. Dogovorot me|u dvete partii e da se mol~i, pa premeirot Gruevski i pri prezemaweto na mandatot od {efot na dr`avata, \orge Ivanov, ne dade izjava za mediumite.

Intervju

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

NIKICA MOJSOSKABLA@EVSKA PROFESOR NA AMERIKAN KOLEX VO SKOPJE

BEZ PODOBRUVAWE NA PRODUKTIVNOSTA NEMA SILEN EKONOMSKI RAST Premnogu i predolgo veruvavme vo zapadnata doktrina na sfa}awe na tranzicijata kako proces na efikasna alokacija na proizvodnite resursi, vklu~itelno i vo privatizacijata. Relativno docna se zafativme so re{avawe na problemot na nevrabotenosta, koj vo eden del e problem na niskite stapki na rast na ekonomijata. Vladite vo se falea so makroekonomskata stabilnost i gi sledea nametnatite politiki. Duri vo 2006 godina go postignavme nivoto na realen BDP od 1991 godina. I naukata i akademskiot sektor ne odigraa, za `al, dovolno pozitivna uloga vo tie procesi. Nedostasuvaa idei, politiki, reformi ... SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

azarot na trud, visokata nevrabotenost, prevrabotenosta vo javnata administracija se klu~nite momenti koi ne dozvoluvaat makedonskata ekonomija da se reformira. Niedna ekonomska reforma nema smisla ako ne se reformiraat prvite tri oblasti. Pazarot na trud vo Makedonija be{e tema za analiza na Nikica Mojsoska-Blaèvska, profesor na Amerikan kolex vo Skopje, za {to taa ja osvoi i godi{nata nagradata na Narodnata banka. So Mojsovska gi otvorivme najbolnite pra{awa za ekonomijata. Poslednata analiza na “Kapital” pokaà deka platite vo Makedonija rastat, a produktivnosta na rabotnicite opa|a. Kolku ova e ekonomski odr`livo? Teoretski, porastot na platite treba da ja sledi produktivnosta. Vo sprotivno, rabotnata sila relativno poskapuva. Spored podatocite za Makedonija, za periodot 2000-2009 godina koeficientot na korelacija me|u platite i produktivnosta e 0,5, {to zna~i deka vo prosek 50% od platite se opredeleni od produktivnosta, a 50% od drugi faktori. Sli~ni, pa duri i poniski koeficienti ima vo zapadnoevropskite zemji. Drugi faktori koi vlijaat vrz platite se i konkurencijata, dali firmata e izvozno orientirana, eventualniot nedostig od potrebnite ve{tini na pazarot na trud... Sepak, treba da bideme vnimatelni vo ovie konstatacii, bidej}i ednostavnoto objasnuvawe za neusoglasenoto dvièwe na platite i produktivnosta vo zemjava vo 2009 i 2010 godina e moèbi rezultat na metodolo{kiot porast na platite kako rezultat na namalenite pridonesi za socijalno osiguruvawe. Korista od namalenite stapki na socijalnite pridonesi verojatno be{e podelena me|u rabotodava~ite i rabotnicite. Koja e pri~inata {to makedonskite rabotnici se najmalku produktivni vo Evropa, {to ja pravi zemjata nekonkurentna? Iako e te{ko da se naj-

dat sporedlivi i to~ni me|unarodni podatoci za odredeni indikatori, vklu~itelno i produktivnosta, odredeni izvori na podatoci poka`uvaat deka makedonskite rabotnici se nisko produktivni (spored BDP proizveden po vraboten) vo sporedba so EU, no i so zemjite od regionot. Dokolku gi smetame za verodostojni ovie podatoci (bidej}i izmereniot BDP ne ja vklu~uva sivata ekonomija, pa mo`ebi produktivnosta e povisoka), pri~inite treba da se baraat na nekolku fronta. Tuka se strukturata

vo proizvodstvoto i vrabotenosta, nasproti porast na u~estvoto na sektorot uslugi. Procesite se slu~uvaat i vo Makedonija, a toa voop{to ne zna~i deka }e nema pari vo buxetot za plati. Toa {to e va`no za odr`livosta na javnite finansii e pro{iruvawe na dano~nata baza, odnosno namaluvawe na sivata ekonomija. I pokraj postignatiot napredok na ova pole so namaluvawe na danocite, zgolemuvawe na motivacijata i na kontrolata, ostanuva u{te prostor za podobruvawe. Treba da

administracijata, vo nea ima i kompetentni, motivirani i kvalitetni vraboteni, no i takvi koi se sprotivnost na prethodnite. ]e vidime dali izmenite vo sistemot za vrabotuvawe, napreduvawe i nagraduvawe vo javnata administracija }e dadat podobri rezultati vo idnina. A, dali nekoga{ }e se oslobodime od politi~ki vlijanija vo administracijata? ]e bidam malku cini~na i }e re~am da, ama toga{ koga }e se oslobodime od prijatelski i rodninski vlijanija vo privatnite kompanii.

[to treba da napravi dràvata za da stimulira otvorawe rabotni mesta, ama ne vo javniot tuku vo privatniot sektor? Da go pottikne otvoraweto novi rabotni mesta, da im obezbedi na firmite delovno okruùvawe vo koe }e moè da rastat i da gi pro{iruvaat pazarite, da sozdade sistem na pottiknuvawe i finansirawe inovacii, da gi svede na minimum administrativnite barieri, da sozdade administracija koja }e bide servis na firmite i gra|anite, da go olesni pristapot do finansii,

DA SE INVESTIRA I VO OSNOVNOTO, A NE SAMO VO VISOKOTO OBRAZOVANIE rizata na pazarot na trud vo zemjava se manifestira i poradi lo{a kadrovska struktura i nedovolen stepen na kvalifikuvanost na nevrabotenite. [to treba da se napravi za da se nadminat ovie problemi? Da, site nie upatuvame na nepovolna struktura na nevrabotenite, kade pove}e od polovina se samo so osnovno obrazovanie. No, takvata struktura ne e nepovolna ako dominiraat rabotni mesta za koi se potrebni tokmu takvi rabotnici. Makedonija, tuka mislam i na javnite institucii i na privatniot sektor, vo minatoto relativno malku vlo`uva{e vo obrazovanieto. Do pred izvesno vreme, javnite rashodi za obrazovanie bea okolu 3% od BDP ({to e nisko nivo), iako izminatite godini ima napredok. Sepak, treba da se posveti pogolemo vnimanie na kvalitativnite promeni od ovie investicii, namesto dosega{nite, glavno, kvantitativni. Kako rezultat na niskite investicii vo obrazovanieto, za `al, Makedonija ima poniska stapka na pismenost od okolnite zemji, na zapi{uvawe vo osnovno i sredno obrazovanie (na

na ekonomijata, vo koja dominiraat niskoproduktivni rabotni mesta i proizvodstvo, nisko nivo na tehnologija, ve{tini i znaewa, a moèbi i nivnata slaba motiviranost. Za àl, na dolg rok, razvojot na ekonomijata i ìvotniot standard zavisat od produktivnosta. Bez podobruvawe na produktivnosta ne moè da o~ekuvame silni stapki na rast na ekonomijata nitu pribliùvawe kon ìvotniot standard na EU. Brojkite od Zavodot za statistika pokaùvaat deka brojot na vraboteni vo javnata administracija kontinuirano raste, a vo industrijata opa|a. Dali moè da se slu~i naskoro da nema pari vo buxetot za plati na javnata administracija? Duri i da se to~ni podatocite, i pokraj postoeweto na siva ekonomija, sosema priroden razvoen proces e namaluvawe na u~estvoto na industrijata

se zgolemi i svesnosta na gra|anite deka dobivame onolku uslugi od dràvata kolku {to i pla}ame. Fakt e deka javnata administracija e prekubrojna i deka s$ u{te raste. Cenata vrz ekonomijata od vakvata praktika na sekoja vlada, ~ija osnovna cel e samo zadovoluvawe na partiskite interesi, e mnogu visoka. Ne bi moèle da kaème deka e fakt deka administracijata e prekubrojna. Ne moème da napravime sporedba so dràva so ist ili sli~en broj na ìteli, koja e vo ista faza na pat kon EU, ima sli~en sistem na zdravstvena i socijalna za{tita... No, sekako prokletstvo na sekoja mala zemja e {to mora da ima procentualno pobrojna administracija. No, moèbi poakutno e pra{aweto za produktivnosta i sposobnosta na administracijata. Od moeto rabotno iskustvo vo

primer, vo 2008/2009 godina 68,3% od mladite na vozrast od 15 do 18 godini bile zapi{ani vo sredno obrazovanie i pokraj zadolìtelnosta) i mo{ne nizok procent od decata na vozrast od 3 do 6 godini se zapi{ani vo nekakov vid obrazovna institucija (okolu 22% vo 2009 godina, nasproti 90% vo EU). Zgolemenite investicii vo obrazovanieto se pozitiven trend, no raspredelbata na sredstvata po nivoa ne e optimalna. Pridobivkite od visokoto obrazovanie (polesno nao|awe rabota i povisoka plata) davaat dovolna li~na inicijativa za pla}awe na tro{ocite za studirawe. Ne e potrebno golemo me{awe na dràvata i subvencionirawe na studiraweto, osobeno ne ako toa e na smetka na kvalitetot. No, mora da se podobrat mreàta i kvalitetot na gradinkite, osnovnite i srednite u~ili{ta. Ako prodolìme so vakva politika na pottiknuvawe na visoko obrazovanie (bez da se naso~uvaat studentite vo odredeni struki), }e staneme zemja so najvisok procent nevraboteni magistri i doktori na nauki.

Vo Va{iot trud velite deka bavnoto tempo na otvorawe rabotni mesta i visokata nevrabotenost se glavnite problemi na makedonskata ekonomija. Zo{to 20 godini ne se spravivme so niv? Premnogu i predolgo veruvavme vo zapadnata doktrina na sfa}awe na tranzicijata kako proces na efikasna alokacija na proizvodnite resursi, vklu~itelno i vo privatizacijata. Relativno docna se zafativme so nevrabotenosta, koja vo eden del e problem na niskite stapki na rast na ekonomijata. Vladite se falea so makroekonomskata stabilnost i gi sledea nametnatite politiki. Duri vo 2006 godina go postignavme nivoto na realen BDP od 1991 godina. I naukata i akademskiot sektor ne odigraa, za `al, dovolno pozitivna uloga. Nedostasuvaa idei, politiki, reformi.

da go regulira pazarot, da obezbedi fer konkurencija, da vodi aktivna industriska politika... Izminatiot period bea napraveni reformi na poleto na danocite i sega makedonskite gra|ani i firmi pla}aat mo{ne niski danoci. Buxetskot efekt be{e postignat i nasproti namalenite dano~ni stapki - pribranite prihodi bea povisoki, odnosno efektivnite dano~ni stapki se zgolemija. No, toa {to Vladata ne moè da go napravi, barem ne direktno, e da deluva vrz menaxerskite sposobnosti, da pottikne biznis-idei... Toa e toa {to nedostasuva od “drugata” strana, odnosno nedovolno silna privatna inicijativa. Jas bi prepora~ala da bideme vnimatelni so kreditite za samovrabotuvawe i site sli~ni formi na t.n. mikrofinansii. Praktikata kaj nas, a i iskustvata i istraùvawata od drugi zemji ukaùvaat na toa deka mikrofinansiite naj~esto poddrùvaat nisko-

produktivni aktivnosti, mikrobiznisi koi retko rastat, nemaat potencijal i kapacitet da gi pro{iruvaat pazarite, itn., taka {to nivniot vkupen efekt vrz vrabotenosta e marginalen. Nasproti ova, rastot na edna (mala) ekonomija doa|a od pogolemi firmi (moè da se i mali i sredni pretprijatija), koi se poproduktivni, koristat povisoko nivo na kapital i moè da osvojuvaat pazari. Edna od pri~inite {to nema novi rabotni mesta e {to ekonomijata vo Makedonija ima mnogu niski stapki na rast, nema doma{ni investicii bidej}i nema krediti, a nema ni stranski investicii. Pritoa imame stegnata monetarna politika, fiksen kurs na denarot i niska inflacija. Kako da se izleze od ovoj vol{eben krug za da se aktivira investiciski ciklus? Rastot doa|a, odnosno }e dojde kako rezultat na povisoki investicii, bilo od doma{no ili od stransko poteklo. Iako e verojatno to~no deka kreditite se/bea relativno skapi, smetam deka sekoja dobra ideja poddràna so kvaliteten biznis-plan moè da dojde do potrebnite finansii. Tuka e pove}e pra{awe na pretrpiema~kata “pismenost” vo zemjata, znaeweto za ocenka na biznis-sredinata, za utvrduvawe na mo`nostite za po~nuvawe biznis, ocenka na finansiski i drugi alternativi... Ni nedostasuva kvalitetno i “vistinsko”, po terkot na zapadnite zemji, pretpriema~ko obrazovanie. Ne e pretpriema~ nekoj koj ima ideja i koj e podgotven da rizikuva. Naprotiv, pretpriema~ite mnogu vnimatelno vleguvaat vo biznisot/investiciite so prethodni dlaboki analizi. Stranskite direktni investicii sigurno }e po~nat da se vra}aat vo Centralna i Jugoisto~na Evropa kako {to krizata go gubi zdivot i kako doverbata na investitorite se podobruva. Tie sekoga{ go sledat patot na profitabilni mo`nosti. Monetarnata politika ne moè da vlijae vrz realnata ekonomija, osobeno ne na dolg rok, za {to podolgo vreme ima konsenzus vo naukata. Edinstveno monetarnata politika moè da se vodi vo nasoka vo koja polesno bi gi apsorbirala {okovite {to doa|aat odnadvor.

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

ENERGETSKATA EFIKASNOST SÉ U[TE NA MARGINITE

PREGLED VESTI

VO PELAGONIJA SE OÊKUVA PRINOS GRADE@NICITE NEZAINTEOD ÊTIRI TONI PÊNICA PO HEKTAR RESIRANI ZA ZELENI ZGRADI N

Vo Evropa zgradite imaat energetski paso{i koi se dokument za toa kakvi materijali se iskoristile i kolku tie pridonele za za{teda na energija. Vo Makedonija re~isi ne se gradat energetski efikasni objekti KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

onferencijata nameneta za grede`nite kompanii, proizvoditelite na grade`ni materijali i proektantskite biroa pomina bez grade`nicite. Nema{e koj da se po`ali i da gi ka`e problemite dali nepovolnite uslovi za kreditirawe ili, pak, niskata svesnost za realnite tro{oci za inteligentno gradewe se pri~ina zo{to energetskata efikasnost nedovolno se primenuva vo grade`niot sektor. Iako pokaneti okolu 20 grede`ni kompanii, na debatata organizirana od Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF), na konferencijata se pojavija samo ~etvorica pretstavnici na grede`ni kompanii vo zemjava. Inertnosta na grede`nite kompanii za energetskata efiksnost e u{te postra{na ako se zeme predvid faktot deka duri 40% od vkupnata potro{uva~ka na energija vo EU otpa|a tokmu na objektite. Tokmu niskata svesnost i informiranost kaj kompaniite za na~inite i mo`nostite koi im stojat na raspolagawe za podgotvuvawe i finansirawe kvaliteten energetski efikasen proekt se glavnata pri~ina zo{to racionalnoto koristewe na energijata vo zemjava s$ u{te ne se sfa}a dovolno seriozno, iako vo Evropskata unija i vo svetot, energetskata efikasnost e resurs na idninata. Rigidnosta na bankite, pokraj malata informiranost na kompaniite za kreditnite linii {to se nudat za energetska efikasnost vo grade`niot

41%

od vkupno potro{enata energija vo zemjite od EU e za izgradba na energetski efikasni objekti

sektor se odlu~uva~ki za bavniot proces na sozdavawe energetski efikasni zgradi. Potrebni se kreditni linii so niski kamatni stapki i podolg period na otplata, no i pogolema informiranost na kompaniite za uslovite pod koi se nudat kreditite nameneti za energetska efikasnost na zgradite. “Pri~ini zo{to grade`nite kompanii malku investiraat vo energetski efikasni gradbi mo`e da gi lokalizirame kaj pazarnite uslovi. S$ u{te e mala svesnosta kaj korisnicite deka so mala investicija, pridobivkite na dolg rok, se mnogu golemi. Od druga strana, pak, zakonite dozvoluvaat poniska zastapenost na energetskata efikasnost vo grade`niot sektor, kako i vo ostanatite sektori. Zakonskata regulativa e vo za~etok, a tokmu taa treba da gi obvrze firmite zadol`itelno da investiraat vo sistemi i grade`ni materijali koi se energetski efikasni. Vo zemjava postojat zna~itelen broj finansiski mo`nosti, no tie koi treba da gi koristat ne se dovolno zapoznaeni”, veli Igor Petru{evski, lokalen koordinator na proektot “EUbild energetska efikasnost”. Zakonskata nedore~enost i otsustvoto na podzakonski akti koi ja reguliraat energetskata efikasnost, isto taka, se problem za nedovolnata primena na merkite za energetska efikasnost

ajgolemiot proizvoditel na lebno ìto vo Makedonija, Zemjodelskiot kombinat Pelagonija, so zadocnuvawe }e ja po~ne godine{nata ètva na p~enicata poradi za~estenite vrne`livi denovi i nepristapnosta na terenot. “Majskite do`dovi pridonesoa ètvata na p~enicata da docni. Sepak, na po~etokot od idniot mesec }e vr{ime intenzivno sobirawe na lebnoto ìto i o~ekuvame ètvata da po~ne najdocna do 7. juli. Prvi~nite prognozi upatuvaat na solidni prinosi koi }e se dviàt me|u 4-4,3 toni p~enica po hektar”, veli Dragi Petrovski, generalen direktor na ZK Pelagonija. Vo kombinatot so p~enica se zasadeni okolu 8.000 hektari, ja~menot e zastapen na 2.300 hektari, dodeka maslodajnata repka e zaseana na 1.500 hektari. Agroekspertite vo ZK Pelagonija o~ekuvaat ètvata na ja~menot da zavr{i do krajot na vikendot, a prose~nite prinosi se dviàt od 3 do 4 toni po hektar.

MRE@I ZA SORABOTKA ME\U UNIVERZITETITE I INDUSTRIJATA roektot Tempus “Kreirawe mreì za sorabotka me|u univerzitetite i industrijata za edukacija za odr`livi tehnologii” godinava podgotvuva kurs me|u devet univerziteti, koj }e ovozmoì obnovuvawe i nadgradba na znaweto vo oblastite za odr`livost na op{testvoto i industrijata, zapoznavawe so legislativata, odr`livite tehnologii, obnovlivite izvori na energija i konceptot na nulta-emisija. Poseben del od kursot e namenet za prehranbenata, farmacevtskata, kozmeti~kata, hemiskata i industijata za inènerstvo na materijali. Vo postapka e i formiraweto kompjuterski laboratorii na fakultetite, vo koi }e se obu~uvaat kadri od industijata. Ovoj proekt e eden od prvite nament za industrijata vo ramkite na programata za doìvotno u~ewe. Toj ja nametnuva sorabotkata me|u obrazovnite institucii i kompaniite. Na taa tema vo Stopanskata komora na Makedonija be{e odràna konferencija. U~esnici vo proektot Tempus se devet evropski univerziteti, od koi dva se od Makedonija, stopanskite komori od regionot i firmi od proizvodniot sektor. Nositeli na edukativnite aktivnosti od Makedonija se Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” od Skopje i Tehnolo{ko-tehni~kiot fakultet pri Univerzitetot “Goce Del~ev” od [tip, u~estvuvaat i Stopanskata komora i firmite BOMEX Refractory od Peh~evo i 11 Oktomvri Eurokompozit od Prilep.

P Skapite energensi treba da ja zgolemat atraktivnosta za energetski efikasnite gradbi vo grade`ni{tvoto, no i vo industrijata, priznavaat ekspertite. “Ima u{te mnogu da se raboti za da se usoglasi legislativata. S$ u{te ne e donesen pravilnikot za energetski karakteristiki na objektite, iako toj se podgotvuva podolgo vreme. No, pokraj posvetenosta na dràvnite institucii, neophodno e i privatniot sektor pove}e da se angaìra. Ne treba da se svedat rabotite samo na toa {to }e dade Vladata, i kompaniite treba da se organiziraat, da se posvetat i da gi koristat parite od fondovite koi im stojat na raspolagawe”, pora~uva Makedonka Dimitrova, univerzitetski profesor. Eden od malkute prisutni grade`nici na konferencijata prizna deka niskata svesnost vo grade`niot sektor za energetskata efikasnost, za {to dokaz be{e i niskiot odyiv od kompaniite, pokaùva deka kompaniite kako da ne razmisluvaat za racionalnoto koristewe na energijata.

“Za àl, interesot na kompaniite o~igledno deka e na mnogu nisko nivo. Ako navistina Makedonija e zavisna od uvoz na energija, energetskata efikasnost na golema vrata treba da se afirmira i propagira. Treba da se atakuva na fondovite, {to me tera da se somnevam deka nekoj navistina ne saka da ja vnese energetskata efikasnost vo zemjava. Navistina e lo{a situacijata. Firmite tolku srame`livo, tolku ne`no nastapuvaat”, veli Goran Risti} od Klimakom, kompanija za postavuvawe sistemi za klimatizirawe, greewe i ladewe. Podatocite pokaùvaat deka vo regionot Hrvatska oti{la najdaleku vo primenata na energetskata efikasnost. Investitorite vo “zeleni zgradi” vo Hrvatska dobivaat za 6% pogolema kirija na stanovite i ostvaruvaat za 16% povisoka proda`na cena. Lu|eto, pak, koi ìveat vo energetski efikasni zgradi vo Hrvatska imaat za 26% pomala potro{uva~ka na energija.

KOMERCIJALNA BANKA DOBITNIK NA NAGRADATA NA DEUTSCHE BANK AG omercijalna banka i ovaa godina e dobitnik na nagradata na Deutsche Bank AG-2010 Straight, kako rezultat na dolgogodi{nata sorabotka i vonredni rezultati vo raboteweto so me|unarodni pla}awa. Komercijalna banka AD Skopje i ovaa godina e dobitnik na nagradata Deutsche Bank`s 2010 Straight – Through Processing (STP) Excellence Award. Ovaa nagrada e osobeno zna~ajna, bidej}i direktnata obrabotka na pla}awata (STP) ima golema uloga vo namaluvaweto na tro{ocite vo globalnoto transakcisko bankarstvo vo dene{no vreme”, velat od Komercijalna banka. Vo soop{tenieto od Deutsche Bank AG, koja e globalen lider vo ovaa oblast, se istaknuva uspe{nosta na timot od Komercijalna banka koj raboti na ovaa problematika so postignatata isklu~itelno visoka stapka na STP od 99,74%.

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI EVTIN INTERNET SO TRAVEL&SURF NA T-MOBILE -Mobile ponudi Internet vo stranstvo po cena od 149 denari. Vo zavisnost od potrebite i internetzonata, moè da se odbere Travel&Surf paket za tri, sedum ili deset dena. Od kompanijata informiraat deka korisnicite vo leto moè i da razgovaraat poevtino od stranstvo, za 11 denari za minuta. “Internet-roaming paketite se kreirani za da im ovozmoàt na korisnicite da imaat celosna kontrola vrz internettro{ocite koga se nao|aat nadvor od Makedonija. Travel&Surf ponudata pretstavuva inicijativa na Doj~e telekom za koristewe na mobilen Internet vo stranstvo po niski ceni”, informiraat od T-Mobile. Za da proverat vo koja internet-zona pripa|a zemjata vo koja patuvaat i koj Travel&Surf operator moè da se koristi, zainteresiranite treba da ja posetat internet-stranicata na T-Mobile. Aktiviraweto na Travel&Surf paketot e besplatno so povik ili so ispra}awe SMS-poraka so klu~en zbor na dràvata kade {to se patuva i paketot {to saka korisnikot da go aktivira na brojot 142 099, dokolku paketot se aktivira vo Makedonija. Dokolku se aktivira od stranstvo, uslugata e besplatna na brojot *140#.

CARINATA I BIZNIS-ZAEDNICATA ]E RAZMENUVAAT PODATOCI vodnevnata konferencija “Otvoreni denovi za trgovija”, vo sedi{teto na Svetskata carinska organizacija (SCO) vo Brisel, zavr{i so potpi{uvawe memorandum za razbirawe me|u organizatorot i Me|unarodnata trgovska komora (MTK), so cel utvrduvawe aktivnosti vo odnos na razmenata na informacii, znaewa i iskustva me|u liderite i ekspertite od Carinata i biznis-zaednicata. Kako {to informiraat od Stopanskata komora na Makedonija, ovoj memorandum sodr`i lista na zaedni~ki aktivnosti so cel podobro razbirawe na procedurite na korisnicite i obezbeduvawe podobri kanali na komunikacija. “Dokumentot ovozmo`uva u~estvo na Me|unarodnata trgovska komora vo tehni~kite komiteti na Svetskata carinska organizacija, vklu~uvaj}i gi i tie koi se odnesuvaat na carinskata vrednost, izgraduvawe na kapacitetite i integritetot”, informiraat od SKM. So memorandumot e utvrden Akcionen plan za zaedni~ko deluvawe so policijata vo odnos na me|usebno prepoznavawe na problemite i harmonizacija na carinskite proceduri na globalno nivo.

RABOTILNICA NA FISCALIS ZA PRAVA I OBVRSKI NA DANO^NITE OBVRZNICI d 29. juni do 1. juli za prv pat vo Makedonija se odr`uva rabotilnica vo ramkite na programata FISCALIS 2013, donesena od strana na Evropskata komisija - Generalen direktorat za odano~uvawe i carina (DG TAXUD). Kako {to informiraat od Upravata za javni prihodi, na rabotilnicata u~estvuvaat 45 pretstavnici od 23 evropski zemji koi }e go prezentiraat svoeto iskustvo na tema “Prava i obvrski na dano~nite obvrznici i dano~nite administracii”, s$ so cel podobruvawe na dano~niot sistem na vnatre{niot pazar preku efikasno upravuvawe i razmena na informacii me|u nacionalnata dano~na vlast, kako i so dano~nite obvrznici. “Obezbeduvaweto informacii na dano~nite obvrznici vo nasoka na podobruvawe na dobrovolnoto usoglasuvawe i ispolnuvawe na nivnite obvrski, ponatamu na~inite i modelite na upravuvawe so podatocite od dano~nite prijavi i inspekciskiot nadzor od strana na dano~nite administracii se samo del od pra{awata na koi }e rabotat dano~nicite vo narednite tri dena”, informiraat od UJP.

+ 29.06.2011

раст

Макпетрол Комерцијална банка Комуна РЖ Услуги RMDEN10

2,66% 27.000,00 2,39% 3.790,75 2,37% 476,00 2,00% 250,92 87,20 0,06%

29.06.2011

Макстил RMDEN08 Гранит Топлификација Макошпед

нова цена

пад

0,02% 0,10% 0,13% 0,65% 2,91%

нова цена

199,90 88,50 610,00 3.854,64 200,00

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

STRANSKITE NOSITELI NA JAVNI FUNKCII I PEREWETO PARI

SLUÂJOT “TUNIS” oodvetnata identifikacija na novite i postoe~kite klienti e od su{tinsko zna~ewe za sozdavawe efikasna infrastruktura za borba protiv pereweto pari. Pritoa, bankite treba da gi razgrani~uvaat klientite {to se prifatlivi spored ocenka na rizikot (rizik za sekoj klient i/ili sekoja transakcija) so nivno podreduvawe vo najmalku tri kategorii: nizok, sreden (normalen) i visok rizik. Ovaa klasifikacija se izvr{uva preku primena na soodvetni merki za analiza na klientite i postojan monitoring i revizii, koi se razgrani~eni i soodvetstvuvaat po kategorija na klient i/ ili transakcija, taka {to bankite moàt da odlu~at dali da gi prodolàt ili prekinat delovnite odnosi so klientite. Vo vrska so gorenavedenata kategorizacija, treba da se naglasi deka me|u visokorizi~nite klienti spa|aat i stranskite nositeli na javni funkcii, koi, spored Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe terorizam, pretstavuvaat fizi~ki lica koi ne se dràvjani na Republika Makedonija, na koi im e ili im bila doverena javna funkcija vo zemjava ili vo druga dràva, bliski ~lenovi na semejstvoto so koi nositelot na javnata funkcija ìvee vo semejna zaednica na ista adresa i lica koi se smetaat za bliski sorabotnici (delovni

partneri i lica {to osnovale pravno lice vo korist na nositelite na javni funkcii). Vospostavuvaweto delovni odnosi so vakvite lica moè da gi izloì bankite na rizik ili, pak, na naru{uvawe na nivniot ugled, a vo kraen slu~aj i na poveduvawe krivi~ni postapki protiv niv dokolku se dokaè deka ovie lica se vklu~eni vo aktivnosti povrzani so perewe pari. Takov primer se i politi~kite i socijalnite nemiri vo Tunis, koi moè da imaat vlijanie vrz prirodata na finansiskite aktivnosti pri ocenuvaweto na rizicite povrzani so specifi~ni klienti i transakcii od taa zemja. Vo ovoj konkreten slu~aj, vrabotenite vo bankite treba da prezemat soodvetni merki za otkrivawe i blokirawe na potencijalen protok na somnitelni i ukradeni sredstva niz bankite so ogled na faktot {to tie nesvesno moè da sedat vrz kupi{ta korumpirani pari povrzani so soboreniot pretsedatel na Tunis, Zine El Abidin Ben Ali, ~lenovi na negovoto semejstvo i ostanati nositeli na javni funkcii. Osven toa, mnogu te{ko e i razgrani~uvaweto na nelegalnite i ~istite pari, so koi tie moè da se izme{aat, osobeno koga porane{ni nositeli na javni funkcii pra}aat golemi iznosi vo stranstvo. Bankite treba da vnimavaat da ne napravat propust, kakov {to be{e slu~ajot so edna od bankite vo Tunis vo

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 4,80% 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50%

6м 5,50% 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90%

24м 8,00% 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00%

36м 8,50% 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

3м 2,50% 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40%

6м 3,00% 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00%

24м 4,50% 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20%

36м 5,00% 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,31% 127000% 0,19% 0,08%

STOPANSKA BANKA AD – SKOPJE

Politi~kite i socijalnite nemiri vo Tunis mo`e da imaat vlijanie vrz prirodata na finansiskite aktivnosti pri ocenuvaweto na rizicite povrzani so specifi~ni klienti i transakcii od taa zemja na semejstvoto na tuniskiot pretsedatel. Evropskite banki gi blokiraa smetkite na Ben Ali i negovoto semejstvo duri otkako eskaliraa nemirite vo Tunis i se zgolemija doma{nite i me|unarodnite pritisoci za negovo otstranuvawe od vlast. Zatoa, za da se za{titat od potencijalni problemi povrzani so regulatornata vlast, osobeno koga stanuva zbor za korumpirani stranski nositeli na javni funkcii, bankite treba da vr{at zasilena analiza na nivnite smetki (ako poseduvaat takvi kaj niv), osobeno na tie smetki za koi se dostaveni izve{tai za somnitelni aktivnosti. Sekako deka za detektirawe na klienti i smetki na nositeli na javni funkcii potrebna e i sistemska poddr{ka, dodeka zasilenata analiza na nivnoto rabotewe i ponatamu ostanuva “glavna” funkcija na vrabotenite vo bankite.

sopstvenost na zetot na pretsedatelot Ben Ali, Saker Meteri. Bankata prefrluvala somnitelni sredstva vo stranski banki i toa mnogu godini pred voop{to da po~nat protestite vo ovaa zemja. Osven toa, semejstvoto na Ben Ali i nekolku rodnini podolgo vreme prenesuvale sredstva vo zapadnite zemji, kako {to se [vajcarija, kade {to Ben Ali i negovoto semejstvo imale smetki vo filijalite na nekolku banki (HSBC, Citibank i Credit Suisse), i Francija, kade {to semejstvoto na Ben Ali (~ij imot se procenuva na pove}e od 6,8 milijardi dolari) poseduvalo nekolku nedvi`nosti na celata nejzina teritorija, vklu~uvaj}i i zgrada vo Pariz vo vrednost od 50 milioni dolari. Kako i da e, bankite vo ovie zemji ne vlo`ile dovolno napori vo spre~uvaweto na transferot na vakvite sredstva za koi bilo poznato deka poteknuvaat od korupciski aktivnosti

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

10% 20% 13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6010 43,1954 68,8895 51,8352 43,7818 45,1952

Извор: НБРМ

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

3м 1,52% 147188% 0,25% 0,18%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

D-R ZLATKO [AJNOSKI

преку ноќ 1 недела 2,25% 3,25% 2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ ВО ОДДЕЛНИ ЗЕМЈИ

6м 1,76% 173250% 0,40% 0.23833%

12м 2,14% 211625% 0,73% 0.53667%

4% 3% 2% 1% 0% 01/10

1м 4,18%

3м 5,03%

Основна кам. стапка Стапка на инфлација 5,20% Народна банка на Македонија 4,00% 13,40% Народна банка на Србија 12,00% 2,50% Народна банка на Хрватска 6,00% 3,60% Централна банка на Црна Гора 2,20% Централна банка на Словенија

03/10

05/10

06/10

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

PREGLED VESTI

HANES TAKA^

PARTNER VO CAPMAX, KONSULTANTSKA FIRMA NA VIENSKA BERZA

NEREALNO E SPOJUVAWETO ME\U REGIONALNITE BERZI!

Samo {to po~navme da rabotime na formirawe trening-centar za pazarot na kapital vo Makedonija, koj }e bide finansiran od EBRD, a }e bide del od Makedonskata berza. Proektot e odobren, vo faza sme na treninzi na Makedonci koi }e bidat treneri MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

anes Taka~ e partner vo konsultanskata kompanija CAPMAX (The Capital Market Experts), koja primarno po~nala da raboti kako del od Vienskata berza, so cel da go razvie avstriskiot pazar na kapital. Taka~ e i ~len na bordot na direktori na berzata vo Praga. Kako rezultat na sorabotkata so Makedonskata berza, toj najavi formirawe trening-centar za pazarot na kapital vo Makedonija, ~ii podgotovki te~at. Prv pat vo makedonskata investitorska javnost se pojavivte na ovogodi{nata berzanska konferencija vo Ohrid. Kakva e dosega{nata sorabotka na va{ata kompanija so Makedonskata berza? Samo {to po~navme da rabotime na formirawe trening-centar za pazarot na kapital vo Makedonija, koj }e bide finansiran od EBRD (Evropskata banka za obnova i razvoj). Sprovedovme fizibiliti studija za regionalen trening-centar zatoa {to vo Makedonija ima potreba za edukacija na individualnite investitori. Tie treba da se vpu{tat vo pogolemi investicii za pazarot na kapital da za`ivee. Ako gi nema, ne mo`e da se o~ekuva pazarot da ima osnovna likvidnost. Treningcentarot }e bide vo Skopje. Vsu{nost, toj }e bide del od Makedonskata berza za hartii od vrednost. Proektot e odo-

bren, sega ~ekame da se donese odluka za po~etok so rabota, podgotovka na site aktivnosti i sodrìni. Sega trenirame makedonski stru~waci koi } e dràt obuki vo treningcentarot. Zna~i, Makedonci } e gi u~at Makedoncite. ]e se napravat programi bazirani na potrebite i na analizata na pazarot koja sega ja pravime. ]e se napi{at prira~nici za u~ewe. Trening-centarot } e bide namenet za makedonskite u~esnici na pazarot na kapital, za individualnite i institucionalnite investitori. Mojot tim implementira vakva obrazovna institucija, nare~ena Akademija, na Vienskata berza. Implementiravme berzanski akademii i vo Kina i Rusija. Ovde }e go trenirame timot na Makedonskata berza i treneri odbrani od niv, koi potoa }e dràt obuki. Stanuva zbor za celosnata trenerska programa koja ja primenuvavme i vo drugi zemji. Pozitivnoto od e {to ima direkten pozitiven efekt vrz trguvaweto na berzite. Toa direktno vlijae na zgolemuvawe na obemot na trguvawe od doma{nite investitori. Vo Avstrija na po~etokot ima{e 0,3% rast na obemot na trguvawe na individualnite investitori. No, toj trening be{e za noviot segment na pazarot za finansiski derivativi, koj go pravevme {est meseci pred da po~ne da raboti. Ova e eden od na~inite za zgolemuvawe na likvidnosta na pazarot. Edinstvena berza od regionot koja dozvoli vlez na znaewe od

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.599,05 МБИД 2.614,23 ОМБ 117,29

0,90% 0,02% -0,03%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

12.209,20

0,17% 0,26%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

CAC 40 3.918,73

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.290,16

1,67%

Индекс на 30 најголеми германски компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.797,26

1,54%

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 844,11

1,66%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза

112 108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

-0,20% 0,07%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

BELEX15 752,23

1,31% 1,35%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

0,42%

0,00% 1,09%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

SASX 10 1001,72

-0,58%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.235,26

SOFIX 415,84

0,20%

1,70%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 745,03

ATHEX 1.291,76

БИП во Рекон.

29,00 Соја Прот.

1,07 Златен Рад Уљаник

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.693,90

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Белградската берза

79,48

HANG SENG 22.061,20

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva

2,03%

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

120

2.600

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

SWISS 6.083,19

МБИД

116

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

FTSE 100 5.842,33

2.800

2.200

BRAZIL BOVESPA 62.349,60

iznis lobi-grupata, koja od Tehnometal-Vardar go nau~i zanaetot, be{e {kola na biznismeni od 80-te godini, koi steknale dobri kontakti bidej}i vo Makedonija u{te ne bea sozreani uslovite za vleguvawe vo privatni biznisi. Moja odluka, kako i na drugi lu|e koi gi povlekov, be{e da ostanat nadvor i postignaa zaviden uspeh, po~nuvaj}i od mene do Min~o Jordanov, Tome Kecman, Tome Boìnovski, Trifun Kostovski, izjavi biznismenot Risto Gu{terov vo intervju za Doj~e Vele. Spored nego, jugoslovenskiot model na plansko stopanstvo pridonel planskata ekonomija da gi napravi prvite ~ekori vo liberalna, osobeno so Ante Markovi}, kako posleden premier na porane{na Jugoslavija. “Toa be{e osnovata vo razvojot, odnosno vo po~etokot na tranzicijata, no ne se iskoristija site povolnosti. Liberalniot pristap be{e upotreben vo pogre{en pravec. Treba{e da se odi prvo so konsolidacija na socijalisti~kite pretprijatija, a potoa so platena privatizacija, koja }e be{e daleku pouspe{na, poprifatliva i racionalna za razvojot na dràvata”, veli toj. Na pra{aweto zo{to Makedonija po~na so proda`ba na najkonkurentnite firmi, a ne na zagubarite, Gu{terov odgovara deka privatizacijata e napravena nakaradno (lo{o), taka {to dràvata i site koi u~estvuvale vo izgradbata na Makedonija ne videle ni{to od nea. “Politi~ka odluka be{e da se dade na odredeni uspe{ni direktori da ja zavr{at menaxerskata privatizacija, prakti~ki bez pla} awe realni pari. Jas vo eden razgovor, tet-a-tet, vo 1994 godina mu sugerirav na pretsedatelot Gligorov deka ne treba da se odi vo takva privatizacija, da ne se pravat kardinalni gre{ki kon koi Makedonija be{e trgnata. Barav energetskiot sektor, bankarstvoto i telekomunikaciite prvo da se konsolidiraat, a potoa da se ponudat na svetskiot pazar i doma”, objasnuva Gu{terov. Vo odnos na “kavgata me|u Gu{terov i Crvenkovski za skopska @elezarnica”, tvrdi deka nemalo nikakva kavga. “Re{enieto ladnata valalnica da mu se prodade na prekrasnoto sin~e na Tomi}, toga{niot pretsedatel na srpskoto sobranie, ne be{e na Crvenkovski, tuku na Gligorov. Nie ne uspeavme vo toa vreme, no mi be{e osobeno drago {to jas ja podignav cenata na 35,7 milioni marki, iako bilo re{eno da se prodade za mizerni sedum milioni germanski marki. [tetata za Makedonija e {to jas bev vo dogovor so najgolemata gr~ka kompanija, Angelopulus grupata”, veli Gu{terov. Spored nego, toa pove}e li~elo na oddolùvawe kon srpskite patroni otkolku na opasnost od penetrirawe na gr~kiot kapital. “Moèbi be{e skrien strav deka Makedonec vo “dil” so golema gr~ka kompanija }e dojde i }e zajakne politi~ki, pa }e ni gi mrsi smetkite. Mislam deka Crvenkovski be{e edno neopitno mom~e”, istaknuva toj. Gu{terov tvrdi deka nemal politi~ki ambicii.

3.000

2.400

NASDAQ 100 2.281,24

berza. Toa zna~i deka nema fragmentacija na pazarot, no ima pristap na po{irok krug investitori. [to mislite za ulogata na Vienskata berza kako potencijalen integrator na regionalnite berzi? Integrator moè da bide nekoja berza samo ako toa bide pobarano od lokalnite berzi. Mislam deka za berzite vo JIE, s$ {to vleguva vo delot na prijatelsko prezemawe nema da bide od polza na pazarot. No, ako berzite zaedni~ki & pristapat na nekoja me|unarodna berza so cel taa da im pomogne da go integriraat pazarot, toga{ }e ima volja za toa. No, ne moàm da zboruvam od imeto na Vienskata berza bidej}i ne sum del od nea. No, za toa se potrebni zaedni~ka IT-infrastruktura i indeks, koj e ne e samo pokazatel za dvièwata na odredeni hartii od vrednost, tuku koj }e se trguva za investiciskite fondovi da moàt da go stavat vo svoite investiciski portfolija.

3.200

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

1,74%

МБИ10

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.300,05

3.000

pogolema i porazviena berza e Qubqanskata, koja be{e prezemena od Vienskata. Koe e najdobroto re{enie za likvidnosnite problemi na berzite vo JIE. Dali e potrebna itna integracija? Integraciite na berzite vo regionot ve}e po~naa. Prvata konsolidacija se slu~i me|u berzite vo Zagreb i Vara`din, a potoa i me|u dvete vo Crna Gora. Sega pra{aweto e kako da se prodolì vo taa nasoka, zatoa {to ako se zeme vkupnata pazarna kapitalizacija na berzite vo regionot, }e bidete mnogu mali. Pra{aweto e kako da se privle~e kriti~nata masa investitori za da se sozdade osnovnata likvidnost potrebna za privlekuvawe me|unarodni dale~inski ~lenovi. Postojat dve opcii za toa. Nerealno e spojuvaweto me|u regionalnite berzi. Nie napravivme i istraùvawe za ova i rezultatot e deka ne moè da se najde edno re{enie koe }e bide prifateno od site strani. Nesoglasuvawata bi po~nale od toa kade }e se nao|a regionalnata berza. Sekoja berza saka sedi{teto da bide locirano vo nejzinata zemja. Toa e pra{awe na nacionalna gordost. Zatoa, mora da se baraat drugi formi na sorabotka, preku povrzuvawe na pazarite, bez sozdavawe zakonska forma na povrzanost. Odli~en primer za ova se aziskite zemji, koi formiraa azisko povrzuvawe preku order routing sistem, koj dozvoluva lokalnite berzanski ~lenovi da trguvaat so akcii na druga

GU[TEROV: PRIVATIZACIJATA SKAPO JA ^INE[E MAKEDONIJA

66,05

Петрол

227,00

Сава Ре

7,00

3,12

-8,00%

7,40

Галеника

7,37% -4,49%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

Имун. завод

13,54%

125,06

-11,93%

603,16

Дукат

-4,89%

ЛЕСНА СУРОВА

94,06$/барел BRENT

110,19$/барел

ЗЛАТО 1.506,80$/унца СРЕБРО 34,38$/унца БАКАР 9194.50$/унца

-7,21%

ПЧЕНКА 706,40$/бушел

7,77%

ПЧЕНИЦА 654.60$/бушел

Лука Купер

-2,38%

КАФЕ 258,65$/бушел

12,30

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

НФД Холд.

0,22

10/10

1,26% 1,30%

ПРИРОДЕН ГАС

4,37$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

287,790$/галон

04/11

06/11

0,30% 1,85%

МЕТАЛИ

0,47% 2,19%

2,00%

НИКЕЛ 22502.50$/унца

АЛУМИНИУМ

2330.00$/унца ЧЕЛИК 565$/унца

2,10% 0,70% /

8,75%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА 9,08%

08/10

2,62%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

7,41%

06/10

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Комер. банка

ОМБ

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

3,43% 2,25% 0,29%

1,39% ШЕЌЕР -0,03% 29,27$/бушел СОЈА 1.345,00$/бушел 1,07% КАКАО 3,065.000/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Komentari / Analizi

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

EVROPSKA SOLIDARNOST

ALEKSANDAR JANÊSKI IGON: Deneska vo 21 ~asot vo Polska, vo pristani{niot grad [~e~in blisku do granicata so Germanija, planirana e najgolemata proslava po povod po~etokot na polskoto pretsedatelstvo so EU. Slednite denovi }e se proslavuva i vo mnogu drugi gradovi niz Polska. Ova e golem moment na gordost za Polska koja za prvpat }e ja vodi EU. Politi~arite i ekspertite predupreduvaat da ne se pravat iluzii za brzi re{enija na momentnite problemi na EU i da se ostavi Polska da pomogne za dolgoro~en prosperitet. Kako i da e pretsedatelstvoto so EU za nas ima ogromno zna~ewe, ako se potsetime na na{ata istorija i sega{nata uloga na Polska vo Evropa. JANЧESKI: Чestitki! Polska e edna od “golemite {est” EU dràvi. Taa e edinstvenata evropska dràva koja ne vleze

vo recesija kako rezultat na globalnata ekonomska kriza. Polskata ekonomija beleì stapka na rast od 4,4%. Polska e dobro pozicionirana i moè da vlijae na debatata za idninata na EU. Taka pokraj pretsedavaweto so EU, preku porane{niot polski premier momentno ima svoj pretstavnik i za pretsedatel na Evropskiot parlament. Komesarot za finansiski programi i buxet vo EU e isto taka Poljak. PIGON: Ako se poglednat postavenite prioriteti na polskoto pretsedatelstvo moè da se zabeleì deka tie se fokusirani na trite najpredizvikuva~ki pra{awa so koi Evropa se soo~uva denes. Gradeweto na patot za “ambiciozniot” dogovor za buxetot za 20142020 godina, energetska sigurnost i isto~noto sosedstvo na Evropskata unija se me|u klu~nite prioriteti. Polska go poddrùva pro{iruvaweto na EU, vklu~itelno i dràvite na Zapaden Balkan i cvrsto go brani “[engenot” i slobodata na dvièwe. Sledej}i {to se slu~uva, na primer, vo Danska, pred nekolku dena na{iot legendaren lider na “Solidarnost”, Leh Valensa, apelira{e deka polskoto pretsedatelstvo treba da se sprotivstavi na kakva bilo forma na podelba na Evropa, zatvorawe na granicite i povtornoto voveduvawe na vizi!

JANЧESKI: Denes e vreme na kriza vo Evropa i gradeweto na dolgoro~na vizija e va`no. Interesna poraka se ispra}a i preku logoto na pretsedatelstvoto so EU. [est strelki svrteni nagore vo boite koi se pojavuvaat na znamiwata na EU, nalikuvaat na {est lu|e fateni za race koi ~ekorat, a prviot koj e na ~elo drì polsko zname vo rakata. PIGON: Interesno ne{to za logoto e deka toa e dizajnirano od avtorot na logoto na “Solidarnost”. Logoto na polskoto pretsedatelstvo istaknuva deka Evropa bez granici e edno od najgolemite dostignuvawa na EU i deka idninata na Evropa e vo otvoreno partnerstvo na site dràvi i od istok i od zapad i od jug i od sever. Eden od klu~nite nastani na polskoto pretsedatelstvo }e bide samitot “Isto~no partnerstvo” na krajot na septemvri. JANЧESKI: Vo maj za vreme na samitot na dràvite od Centralna Evropa vo Var{ava, polskite lideri u{te edna{ jasno ja istaknaa svojata poddr{ka na pro{iruvaweto na EU. Za nas Makedoncite ubavo be{e da se slu{ne direktna poddr{ka na na{ite kauzi izrazeni za vreme na sredbata na makedonskiot i polskiot pretsedatel pred samitot. Netreba da ti kaùvam Sten kako “~ekalnata” na EU i ap-

surdnata blokada poradi imeto se frustrira~ki za nas. Barame poddr{ka, i od nekolku prethodni EU pretsedatelstva dobivme vetuvawe za re{enie. PIGON: Polska e prijatel na Makedonija, nema dilema, i ova ne e samo za vreme na pretsedavaweto. Toa e potvrdeno so konkretni specifi~ni ~ekori. Posledniot noemvri za vreme na posetata na polskiot minister za nadvore{ni raboti na Skopje be{e postignat vaèn dogovor. Polska }e & pomogne na Makedonija na nejziniot pat kon EU, sli~no kako {to Polska dobiva{e pomo{ od Holandija. Ima mnogu dobra sorabotka me|u ministrite za nadvore{ni raboti na dvete dràvi. Polska be{e pomognata vo ramkite na t.n. “Konferencija od Utreht”. Makedonija }e bide pomognata vo ramkite na “Konferencija od Skopje”. Sre}en sum za aktivnostite na polskata ambasada vo Skopje poslednive godini. Mislam deka tie pokaùvaat seriozen pristap i po~ituvawe na makedonskiot identitet. Ne e “Konferencija od Var{ava” tuku “Konferencija od Skopje”! JANЧESKI: Edna od ideite na pretsedavaweto so EU e deka za vreme na ovie {est meseci, na rotira~ka osnova, edna dràva~lenka na EU ima {ansa da gi pretstavi nejzinite postignuvawa i kultura, da

gi objasni svoite politiki i ekonomski politiki i vizii. Sigurno iljadnici politi~ari, novinari, biznismeni i vlijatelni lu|e }e ja posetat Polska za vreme na nejzinoto pretsedatelstvuvawe so EU. Moè da se kaè deka ova e eden vid {ou na dràvata pretsedava~. Normalno “{outo” se odviva vo zemjata pretsedava~, vo Brisel ili vo nekoj drug grad kade {to se nao|aat glavni sedi{ta na odredeni me|unarodni organizacii. PIGON: Da, najmnogu od sredbite se vo dràvata koja go ima pretsedatelstvoto. Od ovaa perspektiva sre}en sum {to moè da kaàm deka ministerskiot forum EU-Zapaden Balkan nema da bide vo Polska. Mislam deka izborot koj e napraven za mesto na oddrùvawe na forumot ima samiot po sebe specijalno zna~ewe. ] e bide vo Makedonija vo Ohrid. Pretpostavuvam za izborot na mestoto va`ni bile dobrite diplomatski odnosi me|u na{ite dràvi i poddr{kata koja ja dava na{ata ambasada vo Skopje. JANЧESKI: Da toa }e e u{te edna mo`nost za Makedonija da go pretstavi svojot demokratski progres i podgotvenost za ~lenstvo vo EU. Sekoga{ koga po~nuva nekoe pretsedatelstvo so EU, kaj site nas vo Makedonija se javuva nade`: moèbi ovojpat

STANISLAV PIGON datumot za pregovori } e bide objaven. Skoro ima{e nekolku razli~ni signali od EU za perspektivata za ~lenstvoto na Makedonija vo EU. Kako nikoga{ da ne zavr{uva igrata na ohrabruvawa i ukori. PIGON: Znae{ Aleksandar. ]e skokam od radost ako za vreme na polskoto pretsedatelstvo Makedonija dobie datum za po~etok na pregovorite. Polskiot ambasador vo Skopje za “Kapital” pred nekolku nedeli izjavi deka nema dilema deka Makedonija }e stane ~lenka na EU. Pra{aweto koga, mnogu zavisi od samata Makedonija. Kako {to mnogupati e kaàno, Polska }e gi poddrì makedonskite aspiracii i makedonskata socioekonomska agenda. Eden vaèn garant za toa e simboli~no prikaàn so logoto na polskoto pretsedatelstvo. A toa e na{ata Evropska solidarnost.

28 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

OSIGURUVAWE I LIZING OSIGURITELNITE KOMPANII OVAA ESEN SO NOVI PAKET-PONUDI, DIZAJNIRANI SPECIJALNO ZA KOMPANIITE!

KAKVI NOVI MO@NOSTI I POVOLNOSTI SE OTVARAAT ZA MAKEDONSKITE KOMPANII?

[TO ZNA^I POSEDUVAWETO NA OSIGURITELNA POLISA? VO SEGMENTOT @IVOTNO OSIGURUVAWE GODINAVA VLEGOA DVE NOVI KOMPANII - DALI TOA ]E GO ZA@IVEE @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ILI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA I SVESNOST ZA POTREBATA OD OSIGURUVAWE NA @IVOTOTPREDIZVIKA I ZGOLEMUVAWE NA PONUDATA?

NOVINI NA LIZING PAZAROT VO MAKEDONIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG OSIGURUVAWE I LIZING, KOJ ]E IZLEZE NA 28 OKTOMVRI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...VO JU@NA KOREJA

...JAVNO MISLEWE

...SOLIDARNOST

Ulovena najgolemata riba

Avstrijcite ne ja sakaat Turcija vo EU

S$ pove}e stari lica rabotat vo Fuku{ima

orejskite ribolovci ja ulovija najgolemata riba nekoga{ ulovena vo Ju`na Koreja, za {to im bea potrebni nad pet ~asa. Tie procenuvaat deka ribata mo`e da ja prodadat za okolu 24.000 amerikanski dolari.

pored poslednata anketa na konsultantskata ku}a Galup vo Avstrija, duri 82% od Avstrijcite smetaat deka dokolku se slu~i Turcija da gi ispolni kriteriumite za vlez vo Evropskata unija Avstrija treba da go blokira toa.

$ pogolem e brojot na stari lica koi volonterski se S prijavuvaat za rabota vo nuklearnata centrala Fuku{ima vo Japonija, kade {to e zgolemeno nivoto na radijacija, so

cel da gi spre~at mladite Japonci da go pravat toa.

PIROVA POBEDA ZA GRCIJA

GRCITE GLASAA ZA SÈ ILI NI[TO!

So stav deka nacionalnite interesi se pova`ni od nacionalniot dignitet, gr~kite pratenicii glasaa za novite merki za {tedewe i pokraj `estokata bitka koja se odviva{e pred Parlamentot Atina da dobie 12 milijardi evra. EU }e gi isplati parite na po~etokot od idnata nedela.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

rcite v~era glasaa za s$ ili ni{to - novi milijardi vo krediti ili dràven bankrot. Vo obid da ja spasi zemjata od bankrot, gr~kiot Parlament v~era glasa{e za noviot paket-merki za {tedewe, koj e viza za dobivawe 12 milijardi evra od pettata tran{a od minatogodi{niot paket od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Izgledite deka Grcija }e go usvoi noviot paket strogi merki za {tedewe se podobrija docna vo vtornikot, koga eden od klu~nite lu|e vo vladata na Jorgos Papandreu javno izjavi deka }e glasa za novite merki. Bez toa Grcija }e ostane{e bez pari za edna nedela. “Odlu~iv da glasam za noviot paket-merki zatoa {to nacionalnite interesi se pova`ni od na{iot dignitet”, soop{ti zamenikot na Papandreu i najgolem kriti~ar za novite merki, Tomas Robopulos. Premierot Papandreu na po~etokot od parlamentarnata debata na pratenicite im pora~a da slu{nat {to im veli du{ata i nivnata patriotska svest. “Va{iot glas “za” e poslednata {ansa koja ja ima zemjata za povtorno da zastane na noze”, naglasi Papandreu. Duri i nekoi od pratenicite od opozicijata pred glasaweto istaknaa deka imaat namera da ja poddràt programata na Jorgos Papandreu. Prateni~kata Elza Papadimitru od gr~kata konzervativna opozicija izjavi deka go poddrùva vladiniot paket-merki za {tedewe. Opozicijata, pred s$ konzervativnata Nova Demokratija, glasa{e protiv. No, najneizvesno be{e glasaweto na nekoi od kriti~ki nastroenite pratenici od vladeja~kata PASOK, kako Tomas Robopulos. Taa ima 155 mesta vo 300-~leniot Parlament,

[TO PREDVIDUVAAT NOVITE MERKI?

Za{teda na 6,5 milijardi evra do krajot na godinata; Namaluvawe na dràvniot deficit na 7,5%; Zgolemuvawe na danocite za site koi imaat godi{ni primawa pogolemi od 8.000 evra; Namaluvawe na brojot na vraboteni vo javniot sektor za 150.000; Prodolùvawe na rabotnata nedela od 37,5 na 40 rabotni ~asa; Pogolem DDV vo ugostitelstvoto od 13% na 23%; Stapkata na danokot na solidarnost }e varira me|u 1% i 5%, a platite na dràvnite slu`benici }e se odano~uvaat so stapka od 5%. a Papandreu smeta{e na najmalku dvajca neposlu{nici. Fakt e deka gr~kite parlamentarci bea pod ogromen pritisok za{to na zemjata

& se zakanuva{e bankrot dokolku mnozinstvoto od niv ka`ea “ne”. Pratenicite ja razgleduvaa buxetskata programa so koja e predv-

idena privatizacija za 50 milijardi evra i za{teda na 28,4 millijardi evra. Me|unarodnite kreditori toa go baraat kako uslov za da mo`e

BREJDI OBVRZNICI ]E GO PROSTAT DOLGOT Iako evropskite oficijalni pretstavnici s$ u{te negiraat deka postoi “plan B” za Grcija, sostanokot na liderite na evropskite finansiski institucii kaùva ne{to drugo. Tie sostavija plan za namaluvawe na zna~itelen del od gr~kiot dràven dolg za 30 godini so primena na modelot so Brejdi obvrznici, koristeni za spas na Latinska Amerika pred 22 godini. Brejdi obvrznicite se denominirani obvrznici vo dolari, sozdadeni glavno za zemjite od Latinska Amerika vo docnite 80-ti godini, a se nare~eni po toga{niot amerikanski sekretar za finansii, Nikola Brejdi. Tie imaa za cel da gi konvertiraat bankarskite krediti na pove}eto zemji koi toga{ se soo~uvaa so kriza vo “{iroko meni” so novi obvrznici za da se namali rizikot od {irewe na krizata. Vo zamena za komercijalnite zaemi zemjite izdadoa novi obvrznici samo za glavnata suma {to ja dolàt. Inovativnosta na Brejdi obvrznicite be{e da im ovozmoàt na bankite da gi razmenat pobaruvawata so zemjata koja gi izdava preku finansiski instrumenti. Grcija dolì 64 milijardi evra vo obvrznici za slednite tri godini, a nema pari da gi isplati investitorite. Predlogot na Francija e nositelite na obvrznicite da se soglasat i da reinvestiraat polovina od prihodite vo 30-godi{ni gr~ki obvrznici so kamatna stapka od 5,5%, so {to }e se ovozmoì gr~kata ekonomija ponatamu da raste. Dopolnitelni 20% od prihodite }e bidat investirani vo visokokvalitetni obvrznici.

KOMBINACIJA OD STRU^NOST, ISKUSTVO I TALENT

KRISTIN LAGARD IZBRANA ZA PRETSEDATEL NA MMF BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

pravniot odbor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) ja izbra francuskata ministerka za finansii, Kristin Lagard, za izvr{en direktor so petgodi{en mandat, koj po~nuva na 5. juli. Taa e prvata `ena vo pretsedatelskata fotelja na MMF. Po petnedelnata trka so edinstveniot rival, guvernerot na centralnata banka na Meksiko, Agustin Ka-

rstens, klu~en moment za pobedata na Lagard be{e poddr{kata od SAD i od Evropskata unija, koi u~estvuvaat so nad 50% vo glasovite na 24-~leniot upraven odbor na MMF. Poddr{ka dobi i od Kina, Rusija i Brazil. So ova, i pokraj obidot na brzoraste~kite ekonomii da ja prekinat tradicijata, na ~elo na MMF ostana Evropeec. Ekspertite komentiraat deka tradicijata e premol~eno sozdadena od SAD i Evropa. Nepi{ano pravilo e na ~elo na MMF da bide

Evropeec, a na Svetskata banka Amerikanec. “Premnogu sum gorda {to }e bidam pretsedatel na tolku respektabilna institucija. Moja cel e rabotata na MMF da prodolì so istata fokusiranost i istiot àr za da se postigne silen i odr`liv rast, odnosno makroekonomska stabilnost”, izjavi Lagard. Za evropskite dràvnici pobedata na Lagard vo ovaa trka e povolna opcija za Evropa, koja se soo~uva so najte{kata finansiska kriza od sozdavaweto na

Unijata po Vtorata svetska vojna. Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, pobedata na Lagard ja oceni kako pobeda na Francija, a pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, istakna deka so ova MMF izbral stru~nost, iskustvo i talent. Ministerot za finansii na Velika Britanija, Xorx Ozborn, go oceni izborot na Lagard kako dobra vest za globalnata ekonomija, pred s$ za Britanija. No, i pokraj ~estitkite, dr`avnicite i ekspertite

se soglasija deka Lagard sednuva vo pretsedatelskata fotelja na MMF vo mnogu te{ko vreme. Taa }ee mora da se nosi so tri dodeleni zaemi za spas na Grcija, Irska i Portugalija. ]e treba da go menaxira spasot na Grcijaa i da pronajde re{enie za povtorno stabilizirawe na fiskalno-monetarniot sistem vo evrozonata. Izborot na nov pretsedatel na MMF sleduva po ostavkata na porane{niot, Dominik [trosKan, koj e obvinet za

siluvawe na sobarka vo hotel eliten hote el vo Wujork.

Feqton

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

MOSTOT LUPU

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

BELIOT LAK NA [ANGAJ PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

a vreme na debatite i evaluaciite za izgradba na mostot Lupu vo [angaj, nau~nicite i ekspertite se soglasija so gradskata vlast deka mostot e vistinska potreba za ponatamo{en razvoj na gradot, no tuka i zavr{i soglasnosta. [angajskite eksperti kontinuirano ja sovetuvaa lokalnata vlast za alternativen dizajn koj bi ~inel pomalku i bi ja imal istata efektivnost, odnosno bi gi daval istite rezultati, no “posramoteniot gradona~alnik”, kako {to go narekuvaa vo [angaj sega pokojniot Чen Liangi, se odlu~i da ne prifa}a nikakvi soveti od drugi i re{i da go izgradi dizajnot so lakovi. Od dene{en aspekt, nekoi go opravduvaat ova gledi{te, zatoa {to pri~inata za nepopustlivosta na gradona~alnikot le`ela vo idejata deka obi~ni mostovi vo [angaj ima dovolno i bez mostot Lupu, a toa {to }e ima lakovi, ne samo {to }e go pravelo edinstven vo gradot, tuku }e mu go donel i rekordot kako najdolg most od takov tip vo svetot. Od druga strana, kritikite upatuvaa na toa deka izgradbata na mostot e dokaz za povr{nosta na gradskata vlast koja gi ignorirala realnite potrebi na gradot, teraj}i gi negovite `iteli da pla}aat mnogu pove}e za isplata na investiciskiot dolg. Ovie [angajski iskustva ne mu se tu|i i na na{iot glaven grad, koga del od nar-

Mostot Lupu e eden od najdolgite mostovi koi imaat oblik na lak. Po oficijalnoto otvorawe vo 2003 godina splasnaa negoduvawata koi {angajskata javnost gi ima{e za negovata estetika, a po kratko vreme toj be{e vleze vo dru{tvoto na “neverojatnite mostovi na Kina”

odot se pra{uva{e zo{to izgradbata na mostot Vlajko ~ini tolku mnogu pari. Realizacijata na ovoj most nad Vardar, be{e predvideno op{tinata Karpo{ da ja ~ini 60 milioni denari,

K O M E R C I J A L E N

ili bezmalku eden milion evra. Dene{nite rezultati poka`aa deka za izgradbata bile potro{eni 1,5 milioni evra, i deka mostot ne e posakuvano re{enie za premin na rekata, osobeno poradi

“crnite hroniki” koi go sledea ova “ki~” zdanie. No i Vlajko se izgradi, a i mostot Lupu stana realnost. Sedmiot most izgraden nad rekata Huangpu koja pominuva niz [angaj, lociran vo

FAKTI

O G L A S

Vkupnata dol`ina na mostot Lupu uiznesuva 3.900 metri; Glavniot materijal koj e koristen vo izgradbata e ~elik. Lakovite, palubata i stolbovite site se od ~elik. Za celata konstrukcija bile potro{eni 35 iljadi toni ~elik; Pred da se pu{ti vo oficijalna upotreba, za boewe na mostot bile potro{eni 700 toni boja; Izgraden spored rigorozni standardi za bezbednost, mostot e dizjaniran da izdr`i uragan so ja~ina od 12 i zemjotres od 7 stepeni spored Rihter; Kako atrakcija pri preminot na mostot se koristi iska~uvaweto na eden od lakovite, za ~ij vrv treba da se iska~at 300 skalila; Za premin niz mostot se pla}aat 80 juani Na ceremonijalnoto otvorawe, vo tie koi go tr~aa po~esniot krug niz mostot se najde i Jao Ming, poznatata NBA yvezda od Kina.

ju`niot del so cel da go namali soobra}ajniot mete` vo oblastite koi brzo se razvivaat, oficijalno se otvori vo juni 2003 godina, a za negova izgradba bea potro{eni vkupno 302 milioni amerikanski dolari. Na samiot kraj od izgradbata, toj be{e najgolemiot most vo svetot koj ima forma na lak, ~ie rastojanie iznesuva{e 550 metri. So ova toj go nadmina dotoga{ najdolg takov most koj se nao|a vo SAD, mostot na rekata Wu River Xorx, za duri 32 metri. So ne tolkava ubedlivost, rekordot na mostot Lupu, pak, go simnaa samite Kinezi vo 2008 godina, koga za dva metri podolg most be{e otvoren vo istata zemja. Kako i da e, mostot Lupu mnogu pomogna vo regulacijata na zgolemeniot soobra} aj {to be{e i o~ekuvan za vreme na odrùvaweto na Svetskiot saem 2010. Mostot Vlajko iako be{e zamislen da funkcionira kako soobra}ajno re{enie, lu|eto velat deka ne go koristat bidej}i ima mala vidlivost na semaforite. A koga treba da se odredi estetskiot kvalitet na nekoj most, kako vodi~ sluàt kriteriumite na Fric Leonhard, poznat germanski arhitekt koj ima golem pridones vo razvojot na inèneringot na mostovi, za {to napip{al i kniga “Mostovi: Estetika i Dizajn”. Toj detalizira deset pravila koi treba da se zapazat pri izgradbata na eden most, za na kraj toj da se prifati kako estetski ubav most. Del od tie pravila se: funkcionalnost, proporcionalnost, integracija so ìvotnata sredina, tekstura,

karakter, boja, kompleksnost. Oprkuèn so industrijalizam i ravoj, mostot Lupu bez nikakov prigovor se sovpa|a so svojata okolina. Dopolnitelno, bidej}i e vo forma na lak, toj se izdiga nad gradot, a na samite kraevi, kako povrzani so negovite temeli, se izgradeni i ~etiri zgradi, po dve od stranite. Ova go pravi sosem priroden i “srasnat” so urbaniot izgled. Nave~er, mostot oìvuva blagodarenie na svetle~kata instalacija koja e postavena okolu negoviot lak, a za vreme na denot, ne e za potcenuvawe i izgledot {to go dava bojata na mostot, {to e vo korelacija so urbanata gama na [angaj. Mostot Lupu se pojavuva vo siva boja, lakovite se beli, a kontrastot {to se sozdava gi odvojuva i od urbanoto sivilo i od sinoto nebo. Takvata vidlivost ovozmoì mostot Lupu da se najde na pove}e razglednici od Svetskiot Saem vo [angaj, bidej}i toj e postaven re~isi frontalno so mestoto kade {to se odrùva svetkiot hepening. Sogleduvaj}i gi specifikite na mostot niz prizmata na arhitektonskiot guru za mostovi, Leonhard, kineskite arhitekti zaklu~uvaat deka mostot Lupu gi sodrì site pravila spored koi moè da se kaè deka e ubav most. Sekako tuka vo golema mera zavisi i li~noto mislewe, za koe ne postojat nikakvi formuli. Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte pove}e za singapurskiot Vegas, kako {to go vikaat luksuzniot kompleks Marina Bay Sands.

Obuki / Marketing / HR

KAPITAL / 30.06.2011 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Vest Objaveno: 29.06.2011 Agencija za Katastar na Nedvi`nosti – Skopje izrazuva interes anga`irawe na mladi,motivirani i ambiciozni kadri koi treba profesionalno i ~esno da odgovorat na rabotnite obvrski od slednite profili: 1. Informati~ari(programeri) VSS – Diplomirani in`eneri po Informatika (kompjuterski/ informati~ki nauki) Potrebni

kvalifikacii: - VSS od oblasta na kompjuterski/informati~ki nauki - Prethodno rabotno iskustvo vo programirawe od najmalku 1 godina - Aktivno poznavawe na angliski jazik - Sposobnost za timska rabota i organizacija 2. Informati~ari (programeri) Potrebni kvalifikacii: - VSS od oblasta na kompjuterski/informati~ki nauki - Bez rabotno iskustvo ili do 1 godina rabotno iskustvo - Aktivno poznavawe na angliski jazik - Sposobnost za organizacija i timska

rabota 3. Stru~ni lica od Geodetska nasoka Potrebni kvalifikacii: VSS – Geodetski fakultet - V[S – Geodetski fakultet - SSS – Geodetsko sredno obrazovanie - So ili bez rabotno iskustvo Site prijaveni kandidati koi gi ispolnuvaat uslovite imaat podednakvi {ansi za vrabotuvawe i ostvaruvawe profesionalna kariera vo Agencijata za katastar na nedvi`nosti.Dokolku ste zainteresirani,ispratete kusa biografija-CV do Agencijata za katastar na nedvi`nosti,od kade }e

mo`at da se dobijat i podetalni informacii za mo`nostite i na~inot za dobivawe postojano vrabotuvawe, dodeka informacii za Agencijata za katastar na nedvi`nosti mo{at da e dobijat so poseta na veb stranicata www.katastar.gov. mk Aplikaciite za izrazuvawe interes,potrebno e da se dostavat najdocna do 5 juli 2001 godina,vo prostoriite na Agencijata za katastar na nedvi`nosti ,Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi,ul. Trifun Haxi Janev br.4, 1000 Skopje

so naznaka (Izrazuvawe interes za rabota), ili na e-mail: info@katastar. gov.mk IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 27.06.2011 Erikson Telekomunikacii Makedonija Dooel ima potreba od diplomirani in`eneri,nasoka Informatika ili Telekomunikacii. Zadol`itelni kvalifikacii: - Dobro poznavawe na IP-tehnologijata

i IS/IT sistemi - Dobro razbirawe na Digitalnite komunikacii Validna voza~ka dozvola Izbranite kandidati treba da imaat dobro poznavawe na Angliskiot jazik. Ve molime va{ite aplikacii da gi ispratite na Erikson Telekomunikacii Makedonija Dooel Dame Gruev 14, Skopje, Makedonija Ne podocna od 04-07-2011 god Podetalni informacii mo`e da gi vidite vo oglasot objaven vo dnevniot vesnik Dnevnik od 27.06.2011

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni- septemvri 2011 godina Sala 53 na IV kat Stopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl. STEPENI: 1. Elementary 2. Pre-Intermediate 3. Intermediate 4. Upper-intermediate Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik. Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot. Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli. Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo. Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust. KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

NA 30-ti SEPTEMVRI N

O! R O K NAS

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

O! R O K NAS

NA 15-ti 15-ti -ti i OKTOMVRI

MENAXER e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP