323-06.07.2011 by Kapital Media Group

sreda. 06 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,62% -0,31% 0,01%

ANDREJA ARSOVSKI MEDICINSKI DIREKTOR NA REMEDIKA

Zadovolen pacient e na{iot najgolem uspeh

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,61 42,53 68,08

WWW.KAPITAL.MK W

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

MADALINA PAPAHAGI NASKORO!!! MESE^NIK

STRANA TRIMOR MI^I8

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKT OKTOMVRI

sreda. 06 juli. 2011

...samo idejata ejata j e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

L VODOSTOPANSKITE PRETPRIJATIJA A D N A GI OSTAVIJA ZEMJODELCITE BEZ VODA K S

3.000

МБИ10

2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 07/10

0,62%

2.800

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Sekna vodata za nivite srede leto!

Skopje do`ivuva grade`en bum STRANA 10-11

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

DOLGOVI DO GRADI

STRANA 12

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

APSURDITE NA EDNA ODLUKA STRANA 12

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

STRANA 2-3

MED I MLEKO, NO ZA KOGO?!

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 06 JULI 2011

MED I MLEKO, NO ZA KOGO?!

Makedonija, koja se deklarira kako zemjodelska zemja i koja tro{i stotina milioni evra za subvencii za zemjodelcite, moè{e da go opravda toa do pred pet godini. Toga{ ima{e polni pasi{ta so ovci, kozi i kravi, koi proizveduvaa makedonsko mleko i mle~ni proizvodi. Denes, nebulozata dobiva na zna~awe. Subvenciite vsu{nost go bildaat uvozot na mleko, dominantno od Bosna i Hercegovina (zemja koja nema razvieno farmerstvo) i od Srbija (kade ima mlekarnica i sopstvenikot na najgolemata mlekarnica vo zemjava). Za smetka na toa od godina vo godina se namaluvaat doma{noto primarno proizvodstvo na mleko i sto~niot fond vo dràvava. Vakvata krizna situacija ja potvrduvaat i statisti~kite podatoci. Ako vo 2005 godina, vo Makedonija imalo 1,2 milioni grla ovci, ~etiri godini podocna ovoj broj padna za duri 40%, na 755.356 grla. Brojot na goveda, pak, od 2006 godina, koga imalo 255.430 grla, do 2009 godina se namali na 252.521. Vkupnoto proizvodstvo na mleko (kravjo i ov~o) od 2005 do 2007 godina porasna za 66%, no od 2007 do 2009 godina se namali za 8,2%, od 409 milioni litri na 375,5 milioni. I dodeka trendot na doma{noto proizvodstvo na mleko e opa|a~ki (iako podatocite od razli~ni dràvni institucii se neusoglaseni!?), uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo poslednite pet godini porasna za frapantni 66%. Za pet godini, uvozot na ovie proizvodi porasna za

17 milioni dolari!!! Vo izminatite pet godini, Makedonija be{e (a verojatno i }e ostane vo bliska idnina), raj za golemite mle~ni industrii. Zamislete, uvozot na mleko i mle~ni proizvodi duri 22% otpa|a na Bosna i Hercegovina, 20% na Germanija, 17% na Hrvatska, 15% na Srbija i 12% na Slovenija. Ostatokot od vkupniot uvoz, odnosno 14% doa|a od drugi zemji. I kade e tuka efektot od mle~nite subvencii?! Ova li e gri`livata i odgovorna politika na Vladata, koja bombasti~no vetuva{e deka farmerite nema da izvisat i deka makedonskoto mlekoproizvodstvo }e doìve procut?! Zarem vakvite podatoci ne se voznemiruva~ki za na{ite sovesni ministri?! Brilijantni re{enija ima, ama koj da gi vidi i donese. Re{enijata se potrebni za da se stavi kraj na mle~nata kriza vo Makedonija, koja nekomu dobro mu doa|a. [to pravime so Svedmilk? Licitacijata za proda`ba na ovaa propadnata mlekarnica se prezakaùva, {to e nelogi~no koga se znae deka na doveritelite im gori pod nozete za da gi naplatat pobaruvawata. Stanuva zbor za milionski iznosi. Sekoj bi o~ekuval deka vo takvi slu~ai tie }e brzaat da najdat investitor, koj }e ja restartira Svedmilk, so cel da moè da gi otpla}a kreditite. No, i pokraj mlekarnicata se u{te ne e prodadena. Doveritelite taktiziraat i biraat podobni investitori. Od samo za niv poznati pri~ini. Ni Vladata ne prezema ni{to iako na farmerite im treba doma{na mlekarnica. Dobredojdeni se investiciite vo mlekarnici, za {to denovive doa|aat najavi od ZK Pelagonija i od porane{niot direktor na bitolskata mlekarnica,

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

@ivko Radevski. No, mnogu raboti }e se smenat ako proraboti i Svedmilk. Se razbira, ako zasegnatite i nadle`nite go dozvolat toa. Zasega toa izgleda mnogu nevozmo`no zatoa {to ni Vladata pokaùva interes za toa. A, poznato e deka koga edna kompanija e strate{ki va`na za edna stopanska granka, dràvata i toa kako e zasegnata za da intervenira i da ja spasi. Poslednata ekonomska kriza go potvrdi toa vo najkapitalisti~kite zemji – SAD i zemjite ~lenki na Evropskata unija. Zo{to vo Makedonija Vladata nema interes za da go spasi Svedmilk, koga so nego }e spasi i iljadnici farmeri, }e go zgolemi doma{noto proizvodstvo na mleko i }e obezbedi nova koli~ina za izvoz? Taka }e gi opravda i subvenciite za mlekoproizvodstvo {to gi dava. Toa zna~i deka ima strategija za razvoj na ovaa zemjodelska granka, deka nekoj vodi grià kolku vleguva od uvoz, a kolku e doma{no proizvodstvo, deka misli za opstanokot na farmerstvoto vo zemjava. Ako ne e taka, a ne e, makedonskoto zemjodelstvo doprva }e ima problemi, koga }e stane del od evropskoto i koga }e bide pregazeno od regionalnite igra~i.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

SEKNA VODATA ZA

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

ati e povisoka pobaruva~kata za zlato vo poslednite 10 godini. Proda`bata na zlato vleguva vo nova faza, pottiknata od Kina i od Indija. Cenata }e prodol`i da raste, se naveduva vo godi{niot izve{taj na Erste grup. Se o~ekuva da porasne i kursot me|u zlatoto i banknotite. Erste grup predviduva deka vo slednite 12 meseci cenata na zlatoto }e iznesuva 2.000 dolari za unca. Od prviot izve{taj, pred pet godini, taa e zgolemena za 140%.

SKANDAL: VODOSTOPANSKITE PRETPRIJAT

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Zemjodelcite ostanaa bez voda srede sezona zatoa {to vodostopanskite pretprijatija nemaat na~in kako da gi naplatat smetkite za voda, pa re{ile da go uni{tat zemjodelskoto proizvodstvo. Posevite vo najgolemite zemjodelski regioni, Bregalni~kiot,

Polo{kiot i Tikve{kiot region, se su{at zatoa {to vodostopanskite pretprijatija ja zaprea vodata. Problemot so naplata na vodata za navodnuvawe se provlekuva so godini, no ne se re{i, pa sega nadle`nite re{ija da primenat skandalozni merki - tokmu vo vreme koga zreat zemjodelskite proizvodi, koga zelen~ukot i ovo{jeto treba da odat za izvoz za da se pokrie barem malku ogromniot uvoz na hrana vo Makedonija. Zemjodelcite, ostaveni na milost i nemilost, so motiki vo racete re{avaat sami da se presmetaat

me|usebno za da dobijat voda za navodnuvawe. Najlo{o e vo ko~ansko{tipskiot region, kade {to se i naj~esti restrikciite za voda i kade {to vo izminatiot period zemjodelcite imale voda samo nekolku ~asa vo denot. Iako voda vo branata Kalimanci ima, taa ne stignuva do site nivi, {to e golem problem za del od zemjodelcite koi ve}e se soo~uvaat so propadnata rekolta. Lo{o e i za dr`avata, koja ve}e dala subvencii za zemjodelskite kulturi. [teti }e imaat i vodnite zaednici, koi na kraj pak ne }e mo`at da gi

LIDERI

SERGEJ LAVROV

NE IM BE[E DENOT

NIKOLA BRACA

QUBE BOШKOVSKI

ZIN AL ABIDIN BEN ALI

usija vo NATO ne gleda orane{niot pretsedatel zbran e noviot pretseiderot na Obedineti za R{efot zakana tuku partner, no P na Tunis e osuden na 15,5 I datel na Evropskiot sud Л Makedonija sи sеди vo na ruskata diplomatigodini zatvor i kazna od za ~ovekovi prava, koj }e ima pritvor, iako dokazite za ja nema da popu{ti dodeka ne padne dogovor za “protivraketnata odbrana”

mnogu odgovorna funkcija zatoa {to ovoj sud ima s$ pove} e rabota

obvinenijata protiv nego s$ u{te gi nema slu{nato

72.000 dolari, a klu~no za presudata be{e nezakonskoto poseduvawe droga i oru`je

TIJA GI OSTAVIJA ZEMJODELCITE BEZ VODA

A NIVITE SREDE LETO! Posevite vo najgolemite zemjodelski regioni, Bregalni~kiot, Polo{kiot i Tikve{kiot region, se su{at zatoa {to vodostopanskite pretprijatija ja zaprea vodata. Zemjodelcite ostanaa bez voda srede sezona, zatoa {to vodostopanskite pretprijatija nemaat na~in kako da gi naplatat smetkite za voda, pa re{ile da go uni{tat zemjodelskoto proizvodstvo ZO[TO NE FUNKCIONIRA NAPLATATA? ZEMJODELCITE NE MO@AT SAMOSTOJNO DA SOBIRAAT PARI ZA NADOMESTOK ZA VODA; DIREKTORITE NA VODOSTOPANSKITE PRETPRIJATIJA NEMAAT MENAXERSKI SPOSOBNOSTI DA JA ORGANIZIRAAT NAPLATATA; SELEKTIVNO SE PU[TA VODA ZA GOLEMI ZEMJOPOSEDNICI, KOI ZELE ZEMJA POD ZAKUP OD DR@AVATA, [TO SOZDAVA REVOLT KAJ INDIVIDUALNITE ZEMJODELCI; TRANSFORMACIJATA NA VODOSTOPANSKITE PRETPRIJATIJA E NEUSPE[NA.

naplatat pobaruvawata, bidej}i zemjodelcite }e nemaat pari. Eftim [aklev, pretsedatel na Asocijacijata na zemjodelci, veli deka vo vreme koga cel svet se ma~i da najde voda i hrana, a Makedonija gi ima vo izobilie, nedozvolivo e dr`avata da ja zapre vodata za navodnuvawe na posevite, pa duri i po cena na efikasna naplata. Toj smeta deka problemot so navodnuvaweto le`i vo nefunkcioniraweto na vodnite zaednici, koi proizlegoa od transformacijata na vodovodnite pretprijatija, so {to stanalo nevozmo`no zemjodelcite da se samoreguliraat i da vr{at naplata na nadomestokot za voda. “Prvo, te{ko odi izbiraweto ~len na Upravniot odbor na vodnata zaednica koj }e gi pretstavuva zemjodelcite. Te{ko odi i naplatata na vodata. Da ne zboruvam kolku e neprincipielno ako samo dvajca zemjodelci ne platile, da ne im se pu{ti voda na site ostanati vo taa vodna zaednica. Godinava imavme slu~aj vo Svetinikolsko, koga im be{e veteno na zemjodelcite deka sezonava }e nema problem so navodnuvaweto i }e imaat voda u{te vo april, a na kraj izleze deka vo juli im pu{tija voda samo edna{. Tie posevi treba najmalku ~etiri pati vo sezona da se navodnuvaat”, objasnuva [aklev. Problemi so navodnuvaweto ima i vo Tikve{kiot region, kade {to minatata nedela voda nemalo pet dena. Qup~o Arizankov, ~len na UO na vodnata

Navigator

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

zaednica Sopot-Ribarci, veli deka naplatata e na mnogu nisko nivo (30%), pa restrikciite bile ~esta pojava. Toj ne znae kolku voda tro{i centralata Tikve{, bidej}i vodnata zaednca Sopot nemala merni stanici, {to pak moè da navede i na somne` deka vodata se zloupotrebuva. “Cenata na vodata za navodnuvawe na eden dekar lozje e 550 denari, ama ne pla}aat zemjodelcite. Nekoi dolàt i po 150.000 denari, no koj } e se osmeli prisilno da im go naplati dolgot koga znaeme vo kakva situacija se”, veli Arizankov. Za navodnuvawe na najgolem del od strumi~kata kotlina e nadle`no dràvnoto pretprijatie Strumi~ko Pole, koe sezonava pove} epati vr{elo restrikcii poradi neplaten dolg od zemjodelcite. Del od zemjodelcite tvrdat deka vodostopanskoto pretprijatie selektivno im pu{ta voda za navodnuvawe na pogolemite zemjoposednici, koi naj~esto rabotele dràvno zemji{te pod koncesija. Vo toj slu~aj pomalite zemjodelci bile prinudeni da im gi otstapuvaat svoite parceli na pogolemite i da rabotat za niv. Porane{niot minister za zemjodelstvo, Kiro Dokuzovski, predupreduva deka vodnite zaednici se najlo{ model za naplata na nadomestokot na voda. Toj se se}ava deka vo porane{na Jugoslavija, koga postoele tie vodni zaednici, naj~estite sudski sporovi, pa duri i ubistva, bile za voda za navodnuvawe.

“So dogovorot so Svetska banka za revitalizacija na sistemite za voda, Makedonija se obvrza deka }e ima efikasna naplata na vodniot nadomestok. Porano ima{e efikasna naplata, no s$ propadna so formirawe na vodnite zaednici, koi postoea i vo prethodniot sistem do 80-tite godini, a vo ovoj sistem se vovedeni poradi populisti~ki merki”, veli Dokuzovski.

Namesto da najdat mehanizam kako da go re{at so godini natalo`eniot problem, direktorite na vodostopanskite pretprijatija predlagaat nova transformacija. Goran Za{ov, direktor na vodostopanskoto pretprijatie Bregalnica vo Ko~ani, smeta deka modelot so navodnuvaweto mora da pretrpi dlaboki promeni za da ne se povtoruvaat sekoja sezona istite problemi. Toj veli deka se potrebni promeni vo Zakonot za vodostopanstvo, so koi vodostopanstvata }e ostanat javni pretprijatija, a vodnite zaednici }e funkcioniraat kako javno-privatno partnerstvo, so koncesija na 20 godini. Modelot predviduva i formirawe regulatorna komisija, koja } e ja odreduva cenata na vodata za razli~ni kulturi. Za{ov gi obvinuva

zemjodelcite deka neosnovano se àlat deka rodot im se su{i poradi nedostig od voda, tvrdej}i deka im dozvolile na nepla}a~ite da go pla}aat stariot dolg na deset rati. “Ne treba da kukaat zemjodelcite, tuku da se organiziraat i da si gi platat dolgovite. Nie restrikcii im pravime samo na tie {to ne pla}aat i im najavuvame koga ja isklu~uvame vodata, no vo nikoj slu~aj toa ne e tolku dolg period za da im go isu{i rodot. No, fakt e deka koga }e im ja isklu~ime vodata doa|aat da platat. Mora da razberat deka i na nas ne ni odgovara ako se isu{i rodot, zatoa {to taka voop{to }e nemaat od {to da platat. Od po~etokot na sezonata potro{ivme 40 milioni metri kubni voda i se navodneti 5.500 hektari. Vo Izrael, so ovaa koli~ina cela zemja ja navodnuvaat i plus im ostanuva”, tvrdi Za{ov. Pretsedatelot na Sojuzot na zemjodelci, Veqo Tantarov smeta deka edinstveno re{enie za nadminuvawe na problemot e subvenciite da bidat vrzani so pla}awe na vodata. “Na sredba so Vladata kaàvme deka vodnite zaednici baraat za godinava subvenciite da bidat vrzani so pla}awe na vodniot nadomestok. Toa zna~i ako zemjodelecot gi navodnuva posevite vo 2011 godina, a ne ja plati smetkata do krajot na godinata, vodnata zaednica da ima pravo da pobara da mu se ukinat subvenciite”, veli Tantarov Vo Makedonija ima 12 javni vodostopanski pretrpijatija i 155 vodni zaednici. Vodni zaednici se formirani vo 90% od naselenite mesta, koi zaedno so zemjodelcite gi planiraat godi{nite potrebi za navodnuvawe. Naplatata na nadomestokot za voda se dviì od 30% do 90%.

POBEDNIK

VISTINSKA DIPLOMATIJA

Ministerot za nadvore{ni raboti na Srbija, Vuk Jeremi}, pokaà kako raboti vistinski diplomat. Po prvite rezultati od pregovorite so Kosovo, Jeremi} pora~a deka Srbija e podgotvena na konstruktivni pregovori za Kosovo, no i nema da gi pomine “crvenite linii” {to zna~at priznavawe na nezavisnosta na Kosovo. Na~inot na koj{to Srbija ja vodi celata politika vo odnos na pra{aweto so Kosovo pokaùva kako vistinski se raboti vo diplomatijata, i deka i so cvrsti crveni linii, koga se saka, moè da se dojde do uspe{ni pregovori. Diplomatskata igra na Srbija, ne samo {to se vodi maestralno, tuku i na svoja strana uspea da ja dobie i Evropskata unija, koja vo ovoj spor ne vr{i nikakov

VUK JEREMIЌ pritisok vrz Srbija za priznavawe na Kosovo. So vakvoto dodvoruvawe {to go pravi Srbija, nesomneno e deka ovaa zemja mnogu brzo }e dobie kandidatski status za vlez vo EU. Prognozite se deka do dekemvri kandidatskiot status ve}e }e & bide ispora~an na Srbija, so {to pa|aat vo voda site kritki kon navodnata popustliva politika na srpskata vlast, bidej}i na krajot od denot tokmu Srbija ostanuva na vistinskata pateka kon ispolnuvwe na svojot strate{ki prioritet - integracijata preku kandidatskiot status koj pretsedatelot Boris Tadi} ja veti do krajot na 2012 godina.

GUBITNIK DAJTE PATI[TA, NE INTERNET!

Informacijata deka na patarinite }e se instalira Internet za patnicite da imalo kade da si posurfaat ili da prijavat nezadovolstvo od inkasantite, e pove}e od skandalozna. Direktorkata na Agencijata za pati{ta, Nata{a Volkanovska, namesto da gi natera odgovornite vo Makedonija pat da si ja rabotat rabotata za koja se plateni - da gi odr`uvaat pati{tata, taa bez oko da & trepne go odobrila ovoj nepotreben i nekorisen proekt. Namesto da se intenzivira dolgonajavuvaniot proekt za modernizirawe i avtomatizirawe na samite naplatni punktovi, po evropski terk, namesto da se zakrpat dupkite golemi kako krateri po re~isi site avtopati i da se iskorne trevata i grmu{kite koi ja zatskrivaat patnata signalizacija i seriozno ja doveduvaat vo pra{awe

NATA[A VOLKANOVSKA bezbednosta vo soobra}ajot, tie tro{at pari i vreme na Internet. Pa, objasnete barem koj pameten bi zastanal na patarina da surfa na Internet. Nitu ima èlba zatoa {to edvaj ~eka da go pomine patot, nitu ima kakva bilo sodrìna od tipot na klupi, toaleti, mesto za osveùvawe - za voop{to da pomisli da go iskoristi besplatniot Internet. Ne, besplaten Internet ne im e potreben na patnicite s$ dodeka pla}aat patarina za da patuvaat po normalni i bezbedni pati{ta, {to vo Makedonija ne e slu~aj. Samo u{te na direktorkata da ne & tekne da vovede i taksa za koristewe Internet?!

MISLA NA DENOT TAMU KADE [TO NEMA BORBA, NE MO@E DA IMA NITU POBEDA

BJERNSTJERNE BJERNSON NORVE[KI PISATEL, DOBITNIK NA NOBELOVA NAGRADA ZA LITERATURA

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

45% 40% 20% O! R O K NAS

OD FRANCUZITE OVA LETO NEMA DA ODAT NA ODMOR BIDEJЌI NEMAAT PARI

OD TIE ШTO NEMA DA ODAT NA ODMOR ЌE SI GO SKARAT TOA ZADOVOLSTVO ZA DA ШTEDAT OD FRANCUZITE SE OTKA@ ALE OD IDEJATA DA GO MINAT ODMOROT VO TUNIS ILI VO EGIPET

PROCENKI...

EVANGELOS VENIZELOS minister za finansii na Grcija

GRCIJA ЌE SE VRATI NA PAZARITE VO 2014 GODINA o pomo{ na partnerite od Evropskata unija i obnovenata re{itelnost, Grcija najbrzo {to mo`e }e go vrati ekonomskiot suverenitet i planira da se vrati na pazarite vo 2014 godina, izjavi Evangelos Venizelos, ministerot za finansii na Grcija. Toj istakna deka negov prioritet se privatizacijata i reformite na dano~niot sistem. Slednata nedela planira da pretstavi plan za borba so nepla}aweto danoci. Komentiraj}i gi informaciite deka EU }e isprati komesari vo Grcija, Venizelos veli deka stranskite inspektori nema da go kontroliraat raboteweto na gr~kata Vlada.

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

PREGLED VESTI ZA PET MESECI TRGOVSKIOT DEFICIT DOSTIGNA 1,1 MILIJARDI DOLARI tokovata razmena na zemjava za prvite pet meseci od godinava iznesuva 4,6 milijardi amerikanski dolari. Izvozot na stoki od Makedonija iznesuva 1,7 milijardi dolari, dodeka, pak, na uvozot 2,8 milijardi dolari. Ottuka, trgovskiot deficit na zemjava vo periodot januari-maj ovaa godina iznesuva 1,1 milijarda dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 60,7%. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, trgovskata razmena po proizvodi pokaùva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na katalizatorite na nosa~i so blagorodni metali ili nivni soedinenija, feronikelot, proizvodite od èlezo i ~elik (valani proizvodi), oblekata i prerabotkite od nafta. Vo uvozot, pak, najmnogu se zastapeni platinata i legurite na platina, neobraboteni ili vo prav, surovata nafta, motornite vozila za prevoz na lica i elektri~nata energija. Najgolemo u~estvo vo izvozot na stoki imaat zemjite-~lenki na EU, so 62,6% i zemjite od Zapaden Balkan so 26%. Vo prvite pet meseci od 2011 godina, Makedonija najmnogu uvezuvala od zemjite-~lenki na EU, duri 54,4%, kako i od zemjite vo razvoj (27,9%). Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, Makedonija najmnogu trguva so Germanija, Rusija, Velika Britanija, Srbija i Bugarija, odnosno 46,8% od vkupnata nadvore{no-trgovska razmena se vr{i so ovie pet zemji.

PODDR[KA OD USAID ZA “DESET DOMOVI NA KULTURATA”

NA 15NA 15-ti -ti iO OKTOMVRI KTO KT OMVRI OM

roektot na Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj (USAID) vo Makedonija }e ja poddr`i op{tina Ilinden za opremuvawe na rekonstruiranite domovi na kulturata. Ova e del od proektot “Deset domovi na kulturata”. “Vo sorabotka so USAID obezbedeni se rabotni biroa, masi za sostanoci, telefonski aparati, klima uredi, stol~iwa, pe~ata~i, skeneri, ADSL za Internet i lambi za osvetluvawe”, informiraat od op{tina Ilinden.

ADMINISTRATIVNATA TAKSA ]E SE PLA]A PREKU MOBILEN TELEFON dministrativnata taksa otsega }e moè da se pla}a na brz i ednostaven na~in preku novata aplikacija za mobilen telefon. Se raboti za aplikacija {to ja poddrùvaat Android, Blackberry i iPhone telefonite, koja ovozmoùva so samo tri ~ekori da se izvr{i pla} aweto. Uslugata e dostapna za site gra|ani, no i za studentite koi preku nea }e moè da izvr{at pla}awe na taksenite marki. “So ova Makedonija se dobliùva u{te pove}e do razvienite evropski zemji vo primenata na informati~koto op{testvo i o~ekuvame deka so narednite aplikacii {to }e bidat kompletirani vo narednite {est meseci }e bideme me|u prvite zemji vo Evropskata unija”, naglasi ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski. Toj apelira{e instituciite i fakultetite da se prijavat vo Ministerstvoto za da dobijat korisni~ko ime i lozinka i da gi obu~at lu|eto {to od strana na instituciite }e bidat nazna~eni da rabotat so ovoj sistem i }e moàt da izvr{at proverka dali transakcijata e uspe{na. Ivanovski najavi deka vo tek e i evaluacijata za nabavka na sistemot za elektronski dokumenti na gra|anite, koj } e ovozmoì da se dobivaat pove}e od 20 dokumenti preku kompjuter ili telefon.

UGOSTITELSKITE USLUGI VO JUNI POSKAPI ZA 0,3%

MENAXER e mese~nik! k!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer }e izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100

SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ ( k / k / Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business

proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, investitori i bankari... SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

enite na ugostitelskite uslugi vo juni godinava se pogolemi za 0,3%, sporedeno so cenite vo maj. Na godi{no nivo, pak, ugostitelskite uslugi poevtinija za 1,3%, pokaùvaat podatocite od Dràvniot zavod za statistika. Analizata na statisti~kite podatoci pokaùva i deka vo prvite pet meseci od godinava, ugostitelskite uslugi poevtinija za 0,7%, vo sporedba so istiot period lani. Spored Dràvniot zavod za statistika, najgolem porast na cenite ima kaj alkoholnite pijalaci, koi vo juni godinava porasnaa za 3,8%, vo sporedba so minatogodi{niot juni. Bezalkoholnite pijalaci, pak, za edna godina poskapea za 2,2%. [to se odnesuva na cenite na hranata, na godi{no nivo tie poskapea za 0,4%, dodeka, pak, vo prvite pet meseci od 2011 godina, sporedeno so istiot period lani, se zgolemija za 0,7%. Spored statisti~kite podatoci, no}evaweto vo Makedonija vo juni godinava, sporedeno so juni minatata godina e poevtino za duri 8,2%.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

PREGLED VESTI

PARTIJATA NA AHMETI SE @ALI

PRAVDA GI PODGOTVUVA DOGOVORITE ZA EKSTRADICIJA SO ZEMJITE OD REGIONOT

DUI GUBI MNOGU OD [PEKULACIITE ZA PREGO- M VORITE SO VMRO–DPMNE! partii dogovorot bil s$ da se odviva zad zatvoreni vrati, a re{enijata da se otkrijat e izjalovija prv- vo posleden moment. i~nite najavi od “Se dogovorivme namerno da V M R O – D P M N E i licitirame so nekolku imiwa od DUI deka do za pove}e ministerstva, za da po~etokot na ovaa se drì tenzija vo javnosta. nedela }e se znae sostavot na Na krajot, samo Gruevski idnata Vlada. Informaciite e toj koj{to }e izleze so od v~era se deka verojatno vistinskite imiwa”, veli za }e treba da se po~eka u{te “Kapital” partiski izvor od dva-tri dena, pred manda- VMRO–DPMNE. tarot Nikola Gruevski da go Sli~ni se i komentarite vo soop{ti svojot nov tim. Toa DUI, od kade {to gi deman{to kategori~no go tvrdat i tira najavite za sednica na dvete partii e deka s$ {to Centralnoto partisko pretsevo javnosta se pu{ta kako datelstvo, koja prvi~no be{e informacija e nesigurno, kaàno deka }e se odrì zatoa {to se o~ekuva da ima v~era, a na koja treba{e iznenaduvawa vo posleden da se izberat kadrovskite re{enija za popolnuvawe na moment. Vnatre vo partiite se zago- resorite koi im pripadnaa soglasno so dogovorot so vara maksimalna VMRO–DPMNE. diskrecija koga “Ne e to~no deka v~era e vo pra{awe gi dogovaravme novite tekot na prefunkcioneri. Ovoj pegovorite za riod se pretera so sostavot na sekakvi {pekulacii po idnata Vlamediumite, no veruvajte da, oti kako deka s$ u{te nema ni{to { to v e l a t oficijalno. Pregovorite i vo dvete se vo tek, se odvivaat so planiranata dinamika i s$ e vo red. Nam dosega ni zalepija sekakvi imiwa, sekakvi resori, sekakvi Direktorot Goran Trajkovski direktorostanuva prv ~ovek na ski foKATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

Upravata za javni prihodi!

Liderite baraat od ~lenovite maksimalna diskrecija za pregovorite za sostavot na idnata Vlada - dogovorot bil s$ da se odviva zad zatvoreni vrati, a vo javnosta da se pu{taat spinovi telji, razni navodni barawa. Moram da ka`am deka DUI najmnogu izgubi od mediumskite {pekulacii. Gubi i VMRO–DPMNE, no DUI gubi mnogu. Zatoa, do krajot na nedelava, navistina nema da ima ni{to oficijalno”, izjavi za “Kapital” Xevad Ademi od DUI. Toj ne saka{e da go komentira povlekuvaweto na direktorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski, od prateni~kata funkcija, so {to jasno stana deka toj }e bide del od idnata izvr{na vlast. Trajkovski samiot izjavi deka nema da bide minister, kako

{to mnogumina prognoziraa, tuku }e prodol`i kako prv ~ovek na UJP. Kako {to “Kapital” ve}e objavi izvori od VMRO-DPMNE velat deka tokmu toj im e edno od najdobrite kadrovski re{enija i najdobrite direktori {to gi imaat, pa ne bi rizikuvale so nekoe novo ime vo tolku va`en resor. Toa {to u{te e nejasno e dali dvete partii }e potpi{at zaedni~ka vladina programa, kako {to toa go najavuva{e Ahmeti vo predizborieto. Od VMRODPMNE nemaat komentar za ovie najavi.

NOVI PRAVCI VO NADVORE[NATA POLITIKA

BIZNISMEN ZA VODEWE EKONOMSKA DIPLOMATIJA!?

inisterstvata za pravda na Makedonija i Srbija gi podgotvuvaat dogovorite za ekstradicija na sopstveni dràvjani. Mo`nosta za potpi{uvawe vakov dogovor za Makedonija se otvori so izmenite na Ustavot i ustavniot Amandman 32, doneseni vo mart godinava. “So sklu~uvaweto na dogovorite se stesnuva obra~ot na storitelite na ovie krivi~ni dela i tie za takvite dela }e snosat soodvetna krivi~na odgovornost, so ekstradicija od edna vo druga dràva zavisno od toa kade e storeno krivi~noto delo ili kade se prikril za da ja odbegne krivi~nata odgovornost”, izjavi ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. So ova se otvora patot za ispora~uvawe na licata koi ja odbegnuvaat pravdata so dvojnoto dràvjanstvo. Porane{niot prv carinik, Dragan Daravelski, so godini e nedostapen za organite na pravdata vo Makedonija poradi negovoto srpsko dràvjanstvo. Manevski, koj e del od pregovara~kiot tim, ne saka da zboruva konkretno za ovoj slu~aj. Veli deka ne e dobro vo edna dràva da ima zasolni{te nekoj koj treba da odgovara za krivi~no delo vo Makedonija. Vo petok, pak, }e se potpi{e tekstot na Dogovorot za ekstradicija me|u Makedonija i Hrvatska, a istiot den vo popladnevnite ~asovi po~nuvaat pregovorite me|u ekspertskite timovi na Makedonija i na Crna Gora. Osven Daravelski, so dvojnoto dràvjanstvo pravdata ja odbegnuvaat i ste~ajniot upravnik, Vladislav Tamburkovski, koj e povrzan so pove}e sporni privatizacii, kako i porane{niot minister za zdravstvo, Vlado Dimov, koj ima i bugarsko dràvjanstvo.

POLSKA SMETA DEKA SPOROT SO IMETO MO@E DA SE RE[I SAMO SO POMO[ NA ON akedonsko-gr~kiot spor za imeto na zemjava, koj se odnesuva na nacionalniot identitet i kulturnoto nasledstvo na Anti~ka Makedonija i Anti~ka Grcija, e bilateralen problem, koj mo`e da se re{i samo so pomo{ na Obedineti nacii , veli za Doj~e Vele, Konrad @eliwski od pres-kancelarijata na polskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. “@alime {to razgovorite za pra{aweto me|u Skopje i Atina ne proizvedoa re{enie koe }e gi zadovoli dvete strani, bidej}i ova e najgolemiot hendikep za Makedonija vo procesot na integracija vo NATO i vo Unijata”, veli @eliwski. Polska od 1 juli go prezema pretsedatelstvoto so EU. Kako glavni prioriteti se razvoj na evropskata odbranbena politika i pocvrsti vrski so sosedite na EU. Fokusot e i na zemjodelskata politika, energetskata bezbednost i noviot evropski buxet za periodot od 2014 do 2020 godina. Vo delot za pro{iruvawe se spomenuvaat samo Hrvatska, Turcija i Island. Okolu zemjite od Zapaden Balkan pi{uva deka silno }e se poddr`uvaat nivnite evropski aspiracii.

Andrej Lepavcov, Zoran Jolevski, Nikola Popovski, Gordana Jankulovska se mo`ni kandidati za naslednik na Milo{oski. Se vrti i imeto na vicepremierot Vladimir Pe{evski, koj sovr{eno bi se vklopil vo toa {to MNR go najavuva - ekonomska namesto obi~na diplomatija GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

resti`noto mesto minister za nadvore{ni raboti s$ u{te stoi nepotpolneto. Otkako be{e jasno deka DUI ne go dobiva ovoj resor, no i po ostavkata na sega eksministerot, Anotnio Milo{oski, mediumite na golemo licitiraat so razni imiwa od redovite na VMRO-DPMNE za naslednikot na Milo{oski. Pregovara~ot i ambasadorot vo SAD, Zoran Joleski, ambasadorot vo Brisel, Nikola Popovski, ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, kako i sovetnikot na premierot Nikola Gruevski, Andrej Lepavcov, se del od lepezata na li~nosti so koi kalkuliraat mediumite.Izvori za “Kapital” velat deka klu~ni igra~i za ministerskoto mesto, sepak, se Jolevski i Popovski. No, dali ovie imiwa se samo del od nizata probni baloni na premierot Gruevski, ostanuva da se vidi. Visoki

partiski krugovi vo VMRODPMNE velat deka imiwata na slednite ministeri vo staro-novata Vlada }e bidat iznenaduvawe za site. “Kapital” dojde i do informacija deka duri se razmisluva i da se ukine vicepremierskoto mesto za ekonomija, na ~ija funkcija sega se nao|a Vladimir Pe{evski. Vakvata odluka e poradi silnite poplaki od strana na DUI deka namesto ministerot za ekonomija, zaslugite vo sektorot ekonomija odat na adresa na vicepremierot za ekonomija. Istite izvori velat deka Pe{evski od vicepremierskoto mesto vo Vladata, }e se seli vo ministerskata fotelja za nadvore{ni raboti. Navodno, vakvata odluka e poradi bliskite kontakti na Pe{evski so Grcija, no i poradi biznisvrskite koj Pe{evski gi ima kako poznat biznismen pred da dojde na momentalnata vicepremierska funkcija. @ESTOKA KONKURENCIJA VO NAJTESNIOT KRUG! Ako vo igra navistina se

imiwata do koi dojde “Kapital” toga{ pove}e od jasno e deka konkurencijata za ova mesto vo najtesniot krug e `estoka. Zoran Jolevski e iskusen diplomat koj ima uspe{na kariera pozadi sebe. Pred da dojde na funkcijata ambasador na Makedonija vo SAD, no i pregovara~ za imeto, Jolevski rabotel kako generalen sekretar na pretsedatelot na Makedonija, po~inatiot Boris Trajkovski. Rabotel kako sekretar za pristapuvawe vo Svetska trgovska organizacija i drugi me|unarodni trgovski i finansiski raboti. Jolevski ja izvr{uva{e funkcijata i prv sekretar na postojanata misija na Makedonija vo Svetskata trgovska organizacija i Kancelarijata na Obedineti nacii vo @ eneva. Toj va`i za ednistvena li~nost koja odbila ambasadorska funkcija, iako mu bila ponudena - mestoto {ef na postojanata misija vo STO, neposredno po smrtta na Trajkovski. Bogata profesionalna bi-

ografija ima i Vladimir Pe{evski. Pred vladinita funkcija, toj be{e del od bordot na direktori na Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija, kako i ~len na Nacionalniot sovet za konkuretnost i pretpriemni{tvo. Na makedonskata javnost poznat & e i kako generalen direktor na SEAF Makedonija – me|unaroden investiciski fond za direktni investicii. Tokmu proamerikanskata orienatcija na Pe{evski se broi kako golem adut za nego. Poskromna e biografijata na ambasadorot vo Brisel, Nikola Popovski. Iako nepoznat za makedonskata javnost, diplomatite go poznavaat Popovski kako vraboten vo Brisel vo Direktoratot za istra`uvawe na dosieto na Hrvatska, kako tim-lider na Evropskata komisija za investiciski proekti vo ramkite na pregovorite so ovaa zemja. Popovski rabotel i vo voeno ata{e vo francuskata ambasada, a iskustvo ima i kako vraboten vo Evropskata banka.

SUDIITE NA OBUKA ZA KONFISKACIJA I PROTIVPRAVNO STEKNUVAWE IMOT o organizacija na Akademijata za sudii i javni obviniteli od v~era po~na dvodneven seminar na tema: “Konfiskacija-odgovornost na pravni licaprotivpravno steknuvawe i prikrivawe imot”. Seminarot e namenet za sudii od krivi~nite oddeli i javni obviniteli, stru~ni sorabotnici od sudovite i obvinitelstvata, kako i pretstavnici od drugi relevantni institucii. Celta na seminarot e da se razmenat mislewa vo vrska so novinite vo Krivi~niot zakonik, kompleksnosta na merkata konfiskacija, odgovornosta na pravnite lica, kako i da se razmenat komparativni iskustva od dosega{nata praktika vo pogled na protivpravnoto steknuvawe i prikrivawe na imotot, vo soglasnost so zakonite na EU i so me|unarodnite konvencii za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcija. Na seminarot izlagawa }e imaat i ~lenot na Sovetot na javni obviniteli na Republika Makedonija, d-r Todor Vitlarov, kako i advokatot Jakim Naumov.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 0.07.2011 / SREDA

SLU^AJ “KAMPAWA”

]E KURTULI LI BO[KOSKI OD PRITVOR? Advokatot na Qube Bo{koski, Don~o Nakov, za Kapital v~era izjavi deka o~ekuvaat negativna odluka, odnosno prodol`uvawe na pritvorot bidej}i sudot ne prezel nikakvi procesni dejstvija za po~etok na istragata. MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

rivi~niot sovet v~era ne donese odluka dali na liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, }e mu bide prodol`en pritvorot. Bo{koski be{e uapsen eden den po izborite pod obvinenie na zloupotreba na sredstva za finansirawe na kampawa i zloupotreba na slu`benata polo`ba kako organizator na predizbornata kampawa na partijata. Istekuvaat

RO! O K NAS

triesette dena koi mu gi odredi istra`niot sudija poradi postoewe na trite osnovi: opasnost od begstvo, vlijaewe vrz svedocite ili uni{tuvawe na dokazi. Bo{koski ima dvojno dr`avjans tvo, makedonsko i hrvatsko, poradi {to Sovetot odlu~i deka toj treba da bide zadr`an vo pritvor. Advokatot na Bo{koski, Don~o Nakov, o~ekuvana negativna odluka bidej}i sudot ne prezel nikakvi procesni dejstvija za po~etok na istragata. “Sudot ne povika na soslu{uvawe nitu eden svedok, ne ni bea prezentirani nitu

dokazite. O~ekuvano e deka poradi vakviot tek na nastanite tie da odlu~at toj da bide zadr`an vo pritvor”, veli Nakov. Nakov o~ekuva denes da bide odreden noviot termin koga }e bide napraven u{te eden obid za prezentirawe i uvid vo dokazite. Bo{koski be{e uapsen so 100 iljadi evra vo }e{ koi spored informaciite na policijata bile nameneti za nezakonsko pokrivawe na tro{ocite za izbornata kampawa. Pokraj 100 iljadi evra koi bea pronajdeni kaj Bo{koski, policijata informira{e deka

so pomo{ na dokazite pribaveni so posebni istra`ni merki bilo utvrdeno deka liderot na OM vo mesec april bil faten kako prima 10 iljadi, a vo maj 20 iljadi evra za finansirawe na aktivnostite i afirmacijata na politi~kata partija. Od partijata Obedineti za Makedonija baraat nivniot lider da bide pu{ten da se brani od sloboda. Spored niv ne postojat nikakvi osnovi za Bo{koski da bide zadr`an vo pritvor a odlo`uvaweto na sproveduvaweto na istragata spored niv e dokaz deka se raboti za politi~ki montiran proces.

PSIHOLO[KI TEST ZA IDNITE SUDII I JAVNI OBVINITELI

NA 30-ti SEPTEMVRI

kademcite od Akademijata za sudiite i javnite obviniteli denes probno }e bidat testirani so psiholo{ki testovi. Psiholo{koto testirawe }e treba da go pominat i del od stru~nite sorabotnici od osnovnite sudovi vo Skopje. Kako {to informiraat od Akademijata, denes }e se sprovede pismenoto testirawe, dodeka vo ~etvrtok }e se izvr{i intervju so kandidatite koi go polagale probniot psiholo{ki test, a ~ija cel }e bide da se dade fidbek od pismenoto testirawe. Probnoto psiholo{ko testirawe }e go sprovede Frank Van Lujik, ekspert od Konsultantskata kompanija koja gi dizajnira{e testovite i koja e vrvna kompanija so dolgogodi{no iskustvo vo dizajnirawe i sproveduvawe na psiholo{ki testovi za pravosudstvoto vo Kralstvoto Holandija.

A1 OPSTANUVA SO MINIMUM TRO[OCI ovinarite od A1 televizija vo grupi }e odat na ednomese~en prinuden odmor. Vakvata merka ve}e po~na da se primenuva, a televizijata ja startuva{e i novata programska {ema, vo koja }e se emituvaat skrateni vesti. “Vo nemo`nost da obezbedime normalno funkcionirawe na televizijata, odlu~ivme da producirame programa so koja televizijata i informativnata programa }e se odr`uva na minimum”, se veli vo soop{tenieto od A1. No, pokraj skratuvaweto na vestite, informativno-zabavnite programi kako “Rano den” i “Ekskluziv” i ponatamu }e prodol`at da se emituvaat spored voobi~aenata programska {ema. “Nie, vrabotenite vo A1, sme soo~eni so neizvesna sudbina na televizijata vo koja rabotime. Za prvpat po 18 godini postoewe, novinarite na A1 zaminuvaat na kolektiven odmor, a vestite }e se emituvaat bez reporterski izve{tai, analizi, bez intervjua ili debati. Sepak, cvrsto sme ubedeni deka naredniot period }e se iskoristi na najdobar na~in, za da se spre~i zatvoraweto na prvata privatna televizija”, dodavaat od A1. A1 televizija e soo~ena so re{enie od Upravata za javni prihodi za naplata na dolg vo visina od 9 milioni evra. Menaxmentot na televizijata ne uspea da se dogovori so UJP i vo momentov raboti so blokirana smetka. Dokolku Upravata vo rok od 45 dena ne uspee da go naplati dolgot od mediumot, na A1 televizija & se zakanuva ste~aj.

EDNA GODINA ZATVOR ZA FILESKI I BAI] dna godina zatvor za kapetanot Sotir Filevski i Branko Bai} ovlasteniot pretstavnik na germanski “Lojd” glavnite obvineti vo slu~ajot “Ilinden”, brodskata nesre}a vo Ohridskoto ezero vo koja zaginaa 15 bugarski turisti. Na kapetanot Fileski vo kaznata mu se presmetuva i vremeto pominato vo zatvorski i doma{en pritvor vo traewe od tri meseci. Spored presudata, prvoobvinetiot go prekr{il zakonot i propisite za vnatre{na plovidba, poradi toa {to ne go odr`uval soodvetno sistemot za upravuvawe, a kriti~niot den na brodot imalo pove}e patnici od dozvolenoto na plovniot objekt koi ne bile pravilno rasporedeni, pri {to del od niv bile smesteni na dopolnitelno izgradenata gorna paluba na koja ne smeelo da se prevezuvaat patnici. Isto taka nemal obezbedeno ekipa` soodveten za toj tip brod. Vtoroobvinetiot e vinoven zatoa {to izdal sertifikat za tehni~ka ispravnost na “Ilinden”, iako znael za nedostatocite koi gi ima brodot i ne izrekol zabrana za upotreba na nadgradbata na plovniot objekt, kako i ograni~uvawe za brojot na patnici koi smeat da se prevezuvaat.

E BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? P Prviot bbrojj na bbankar k }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (Makedonija/Balkan/Evropa/ svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, investiciite finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

NVO DEBATA ZA SOSTOJBITE VO NOVINARSTVOTO

SO PARTISKI PARI NE SE PRAVI NEZAVISEN MEDIUM! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

emaweto ekonomska samoodr`livost kaj makedonskite mediumi e glavna pri~ina za padot na novinarstvoto vo zemjata, izrazen preku dlabokoto spu{tawe na novinarskite standardi i vlo{enata socijalna polo`ba na novinarite, e odgovorot {to go ponudi sopstvenikot na Kapital media grup, Qup~o Zikov, na dilemata {to ja otvori debata naslovena “Novinarstvoto e mrtvo – da `ivee propagandata”, organizirana od NVO Infocentarot vo ramkite na programata “Mediumsko ogledalo”. Ova e stav koj otstapuva{e od stereotipnata ocenka na drugite u~esnici vo debatata koi pri~inite za problemite vo makedonskoto novinarstvo insistiraa da gi baraat nadvor od

nego, odnosno, vo vlasta i vo me{aweto na politikata vo rabotata na mediumite. Vo toj kontekst, potenciraj} i go faktot deka e ednistven sopstvenik na medium koj se odyval na pokanata da u~estvuva na debata, Zikov istakna deka e gord {to vo poslednite pet godini vo negovite mediumi ne vlegol nitu eden denar vladini pari, a postignatoto e rezultat na menaxirawe spored pazarnata logika koja go zema predvid potro{uva~ot. “Koja e samoodr`livosta na makedonskite mediumi? Sopstvenicite posegnuvaat po najlesnite izvori na finansirawe - politi~kite partii. Ne mo`e nekoj vesnik ~ii prihodi vo ogromen procent se od Vladata da mi ka`e deka e samoodr`liv. Takviot medium nema nikakva relevantnost”, oceni Zikov. Tokmu vo na~inot na koj se finansiraat mediumite toj ja nao|a glavnata pri~ina za lo{ata sostojba na makedonskoto novinarstvo, kako fela koja, spored nego, e prinudena da raboti vo mediumi formirani so pogre{na cel. “Denes broime “mrtvi” novinari kako posledica na na~inot na koj se praktikuva novinarstvoto vo poslednive 20 godini, vo koi se formiraa mediumi ~ija glavna cel be{e urivawe na vlasta, a ne na publikata da & se ponudi kvaliteten proizvod. Izvor na problemite vo makedonskoto novinarstvo e finansiraweto na mediumite, koe se slu~uva ili preku grantovi, ili

PREGLED VESTI 118.000 EVRA ZA NEPREDVIDENI RABOTI ZA MUZEJOT NA VMRO e~isi 118.000 evra ili 7.233.491 denari }e potro{i Ministerstvoto za kultura za izveduvawe na dopolnitelni i nepredvideni raboti na objektot Muzajski kompleks Muzej na VMRO koi ne se vklu~eni vo osnovniot dogovor potpi{an od 15 maj 2008 godina. Soglasno so podatocite na Biroto za javni nabavki, na tenderskiot konkurs bila dobiena samo edna ponuda, pa izveduva~ na dopolnitelnite grade`ni raboti za Muzejot na VMRO e GTD Beton [tip. Kako {to ve}e najavija od Ministerstvoto za kultura, sve~enoto otvorawe na Muzejot se planira za 2 avgust ovaa godina.

MVR: SOOBRA]AJCITE DA GI TOLERIRAAT PREKR[OCITE NA STRANSKITE VOZAÎ a da se podobri vpe~atokot koj stranskite voza~i go dobivaat za Makedonija koga tranzitiraat na pati{tata niz zemjava, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti upati apel do soobra}ajnata policija da bide maksimalno tolerantna vo odnos na onie voza~i ~ij broj e osobeno golem vo tekot na letniot period. “Kontrolite na vozilata koi tranzitiraat da gi svedat na minimum, odnosno samo dokolku za toa postoi seriozna pri~ina. Pritoa, poèlno e zapiraweto i zadrùvaweto da traat {to e mo`no pokuso. Isto taka se prepora~uva pogolema tolerantnost vo odnos na pomalite soobra}ajni prekr{oci. Koga }e bide registriran vakov prekr{ok, policiskite slu`benici kako merka treba da go koristat predupreduvaweto i ukaùvaweto do stranskite voza~i. Zadolìtelno pri prezemaweto na site merki e pridrùvaweto do eti~kiot kodeks, zakonite i qubeznoto odnesuvawe pri izvr{uvaweto na slu`benite zada~i”, se veli vo soop{tenieto na MVR. Spored Ministerstvoto, stotici iljadi stranski dràvjani vo tekot na ovoj i sledniot mesec }e gi minat granicite i }e gi koristat makedonskite pati{ta. Tokmu MVR e institucijata koja postojano potencirala deka zakonite vaàt podednakvo za site.

Z od kompanii koi u~estvuvaa vo privatizacijata, ili od direktni eksponenti na visokata politika koi so godini investiraa da se proizvede evtino novinarstvo”, istakna Zikov. Novinarot od TV Alfa, Zoran Ivanov, izrazi somnevawe deka postoi plan za reducirawe na brojot na mediumite vo zemjata isklu~ivo spored vkusot na vlasta. “Na makedonskoto novinarstvo mu se slu~uva genocid. Postoi proekt za uni{tuvawe na celi mediumi, novinari, i nivnite semejstva. Otsustvuvaat elementarni uslovi za funkcionirawe na normalno novinarstvo”, re~e Ivanov. So ovoj stav ne se soglasija komunikologot Klime Babunski i novinarot Aleksandar Чomovski, koi ocenija deka aktuelnite slu~uvawa vo medumskata sfera ne se ni{to novo, i na~inot na vladeewe {to gi predizvikuva vo Makedonija trae 20 godini. “Namesto mediumska industrija imame propagandna ma{inerija, no

Sostojbite deneska se posledica na novinarstvoto koe se praktikuva vo poslednive 20 godini, vo koi se formiraa mediumi koi nepo~ituvaj'i gi profesionalnite standardi proizveduvaa evtini proizvodi

toa ne e od sega, pokaùvaat podatocite od monitoringot na mediumskoto izvestuvawe na izborite vo 2002 godina, koi se re~isi isti so dene{nite. Za àl, ni trebaa 10 godini za da go sfatime ova”, istakna Babunski. “Toa {to VMRO-DPMNE go pravi denes, SDSM go napravi uni{tuvaj}i gi MRT i Nova Makedonija vo svoeto vladeewe”, re~e Чomovski. Izve{tajot “Mediumsko ogledalo 2011”, koj be{e prezentiran pred debatata, a e izraboten od NVO Infocentarot so prethodno nabquduvawe na elektronskite i pe~atenite mediumi za nivnoto informirawe vo periodite neposredno pred i po denot na odrùvawe na parlamentarnite izbori, go povtori mnogupati povtoreniot fakt za golemata partiska polariziranost vo izvestuvaweto za izborite, pri {to ova osobeno vaì za najvlijatelnite mediumi kako A1, Sitel, Kanal 5 i “Dnevnik”, koi ne uspeale da zadràt makar elementarna neutralnost vo informiraweto.

IVANOV ]E SE ZBOGUVA SO TROJCA AMBASADORI enes vo prostoriite na vila Vodno, pretsedatelot na Makedonija, \orge Ivanov, }e gi primi na pro{talni sredbi ambasadorite na Romanija, Adrian Konstantinesku, ambasadorot na Ungarija, Ferenc Keke{i, kako i ambasadorot na Polska, Darius Bahura. Tojcata ambasadori se samo del od diplomatskiot kor koj ovaa godina ja napu{taat ambasadorskata funkcija poradi istekuvawe na mandatot. Samo dva dena prethodno, Ivanov ima{e pro{talna sredba i so amerikanskiot ambasador Filip Riker, koj na 15 juli zaminuva od zemjava. Spored najavite od Delegacijata na EU, vo septemvri zemjava }e se zboguva i so evroambasadorot Piter Sorensen, koj od Skopje zaminuva na ambasadorska funkcija vo Saraevo.

Intervju

ANDREJA ARSOVSKI MEDICINSKI DIREKTOR NA REMEDIKA

ZADOVOLEN PACIENT E NA[IOT NAJGOLEM USPEH

“Osnovna premisa kaj nas e zadovolstvoto na pacientot, pred s$, od medicinskata usluga, a potoa i od celokupniot tretman kako uslovi na smestuvawe, higiena, qubeznost na personal”, veli medicinskiot direktor na prvata privatna op{ta bolnica vo Makedonija, profesor Andreja Arsovski. A toa voop{to ne e te{ko da se zaklu~i, zatoa {to bolnicata vo vremeto dodeka razgovaravme so profesorot be{e prepolna so pacienti. Arsovski na {ega veli: Retko koj od kolegite koi gi praveа prvite ~ekori vo Remedika mo`eа da pomislат deka po pet godini Remedika }e bide prostorno tesna da gi prifati site pacienti koi sakaat da se lekuvaat tuka VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

o samo {est godini od nejzinoto osnovawe Remedika e dobro izgraden, etabliran i prepoznatliv brend, sinonim za kvalitetna zdravstvena usluga. Gospodine Arsovski, na {to se dol`i uspehot na Remedika? Za sekoj uspeh postojat pove}e pri~ini. Prvo, da po~neme od menaxerskiot aspekt na Remedika, koj vklu~uva pravilen izbor na oprema i na kadar, kako i fleksibilnosta koja mislam deka e mnogu va`na za brzo i efikasno donesuvawe odluki. Za sporedba, koga bev direktor na Klini~kiot centar, za donesuvawe na kakva bilo odluka treba{e da se pobara soglasnost od Fondot za zdravstvo, od Ministerstvoto za zdravstvo, od Ministerstvoto za finansii dokolku ima finansiski implikacii. Potoa,

setoa toa se iskoordinira, pa so Biroto za javni nabavki da se sprovede javna nabavka po site zakoni i proceduri. Za celata ovaa postapka ponekoga{ se potrebni nedeli, meseci, pa duri i godini. A da ne zboruvame za slo`enosta pri realizacija na kakva bilo kapitalna investicija. Vo privatniot sektor, eden pameten menaxment koj umee da upravuva i navremeno da reagira, gi nema ovie problemi. Se razbira, ima konsultacii so medicinskiot del od menaxmentot i paralelno se bara maksimalno brziot, kvaliteten i efikasen na~in za realizacija na eden proekt. Ako menaxmentot ne dozvoluva ~ekawe i bavna rabota, reakcijata na doktorite, medicinskite sestri i celiot personal }e bide soodvetna i tie }e rabotat brzo i efikasno. Rezultatot e sekoga{ pozitiven. Od druga strana, zadovolstvoto na pacientite e istiot toj pottik koj e mnogu va`en vo celata

ovaa prikazna. Imputot koj{to site ovie segmenti go davaat vo kvalitetniot finalen rezulatat od toj proces e mnogu vaèn. Ne sum sre}en {to javnoto zdravstvo gi ima site ovie problemi, bidej}i na{ata realna konkurencija treba da bide tokmu javnoto zdravstvo. I dobro funkcionalno javno zdravstvo moè i bi trebalo i nas da n$ turka napred. Za àl, vo Makedonija dolgi godini nanazad imame situacija vo koja javnoto zdravstvo e vo edna permanentna kriza, koga pacientite baraat re{enie nadvor od toj sistem i golem del od nezadovolnite pacienti od dràvniot sistem doa|aat kaj nas i se iznenadeni od promptnosta na reakcijata {to ja nao|aat tuka. Imame, uslovno re~eno, borba na sistemi. Edniot sistem koj s$ u{te ne uspeal ve} e pove}e od 20 godini da se prilagodi na toa {to zna~i promena na ekonomskiot sistem vo dràvata i drug sistem, koj za da

opstoi mora sekojdnevno da se prilagoduva na site tie potrebi. Izminatiot period sme svedoci na sekojdnevno bombardirawe so informacii za golemi investicii vo oprema vo javnoto zdravstvo. Vie zboruvate za mnogu drugi va`ni faktori, osven opremata, za celiot mozaik da funkcionira kako edna celina. Dali za kvalitetna zdravstvena usluga e dovolna samo investicija vo nova aparatura i oprema? Toa e eden kompleksen sistem, koj za da se re{i potrebni se mnogu faktori i elementi. Koga Japoncite doniraa pomo{ tie gledaa, konkretno za rengenskata oprema, kakvo e napojuvaweto so elektri~na energija, kakva e izolacijata na yidovite, pa tamu kade {to s$ be{e vo red tie davaa oprema. Taka i sega, vie mo`e da kupite oprema, na primer, hardver, no ako nemate dobar softver, koj isto taka ~ini mnogu pari, ili dokolku gi nemate polnite performansi od nego, ako nemate

Statistikata za neverojaten porast na brojot na pacienti i intervencii samo e potvrda za uspehot na Remedika. Vo 2010 godina vo sporedba so 2009 vo hirurgijata ima zgolemuvawe na operaciite od 100%, vo poroduvawata porastot iznesuva 30%, a vo ginekolo{kite intervencii i operacii duri 80%. Vkupniot broj na pacienti, koj{to pominal po koj bilo osnov, dali se ambulantski pregledi, stacionarno lekuvawe, bolni~ko lekuvawe, operativni tretmani, e zgolemen za celi 100%!

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

postojano servisirawe, obnovuvawe na porebnite reagensi, potro{ni materijali, beskorisno }e bide kupuvaweto na hardverot. I najva`noto od s$ e kadarot, bidej}i morate da imate postojano obu~uvan nadgraduvan kadar, koj e podgotven da gi koristi performansite na donesenata oprema. Nie kontinuirano sekoja godina odvojuvame golemi sredstva za investicii vo oprema. Minatata godina se investirani pove}e od 900 iljadi evra samo za obnova na oprema. Ovaa godina brojkite }e bidat u{te pogolemi, bidej}i otvorame nevrohirurgija, {to planirame da bide izvedeno na evropsko nivo vo delot na opremata. Ednostavno, ne moète da ostanete na edno isto nivo, opremata zastaruva, a sekoja dejnost ra|a novi potrebi. Sopstvenicite na Remedika go pravat najdobroto za da ni se ovozmoàt uslovi da dademe najkvalitetni uslugi. Godinava po po~nuvame i golem proek proekt za prostorno pro{iruvaw pro{iruvawe na Remedika. Spomenavte javno viza vi privatno zdravstvo. zd Ne postoi dràva drà vo svetot koja ima i ffunkcionira samo so javn javno ili samo so privatno zdravstvo. Potrebno e da deluvaat kako edna celina c za da se ovozmoì usluga us za site spored mo`nostite. gra|ani spo Se slu~uva lli vo tekot na godinite otkako ot vo Makezaìvea na povisoko donija zaì nivo privatnoto zdravstvo nekakov obid za konvergencija za funkcionirawe kako edna celina? Mnogu interesno i dosta te{ko pra{awe. Za àl, ova e tipi~na makedonska sostojba vo koja sekoj si go gleda samo svojot dvor i ne sakame da gi kreneme glavite i da sfatime deka site se nao|ame vo eden ist dvor. Smislata na funkcionirawe na takviot sistem kade {to imame dràvno i privatno zdravstvo e tokmu nivnata komplementarnost. Imame segmenti vo zdravstveniot sistem koi mnogu polesno se razvivaat vo javniot sektor i obratno, ima sistemi vo koi e ludo i da se pomisli deka toa treba da go pravi privatniot sektor. No, ako postoi razbirawe i interes, ako navistina im mislime dobro na na{ite pacienti, na na{ite osigurenici, na na{ata populacija koja treba da ja lekuvame, toga{ treba malku da se gledaat rabotite po{iroko, bez sueti, bez zavist, bez netolerancija i da sfatime i da po~neme da rabotime na razvivawe na na{ite zaedni~ki potrebi i interesi. Ova ne go zboruvam od nekoj demago{ki aspekt, toa e navistina taka i treba da funkcionira vo sekojdnevnata praktika. Mnogu ubavo pra{awe, koj e toj {to treba tie funkcii da gi integrira za nie da ne bideme neprijateli, tuku da bideme pozitivni konkurenti. Odgovorot e mnogu ednostaven. Spored mene, pred s$, toa treba da bide Fondot za zdravstveno osiguruvawe ili osiguritelnite fondovi koi se nadevam }e gi imame vo idnina, i se razbira, Ministerstvoto kako kreator na politikata.

Ima li inicijativa za izmena na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, so koja }e se vovede mo`nost za dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe i {to toa bi zna~elo za vas? Svetot mnogu dobro gi poznava tie praktiki. Rabotite vo toj pravec se promenija i vo tranzicionite zemji i vo zemjite od regionot se menuvaat. Za àl, vo Makedonija s$ u{te tapkame vo mesto na toa pole, no se nadevam deka, ne poradi ne~ija dobra volja, tuku poradi potrebite na osigurenicite ova pra{awe }e se re{i. Najverojatno i nie, privatnite bolnici, kliniki i ordinacii, }e treba da go kaème na{eto mislewe i bi trebalo da se slu~i nekoe organizirawe na toa pole za da moè da se slu{ne na{iot glas vo javnosta. Za privatniot sektor }e zna~i mnogu. Vo privatnite ustanovi lu|eto pla}aat od sopstven xeb. Tuka ima golem paradoks - em siroma{ni, em osigurani, em ne moàt da gi koristat kade {to sakaat sopstvenite pari. Nam mnogu bi ni zna~elo, ako barem del od tie pari koi osigurenicite gi pla}aat redovno, da im gi priznaat osiguritelnite kompanii. Pacientot toga{ ne e prinuden da bega od vas, toj saka da dobie kvalitetna usluga, dobar tretman, a osiguritelnata kompanija toa mu go dozvoluva zatoa {to toj toa pravo si go kupil. Koi se komparativnite prednosti koi Remedeika gi ima pred ostanatite klini~ki bolnici vo Makedonija? Prednostite na Remedika bi gi lociral vo nekolku segmenti. Pred s$, razvojot na laserskata hirurgija, vo pove}e segmenti, kako otorinolaringologijata, hirurgija na veni, belodrobnata hirurgija i ginekolo{kata hirurgija. Na{a golema prednost e ekipiranosta na timovite, izvonrednata anesteziolo{ka ekipa koja dava logistika na site tie procesi i bez koja ne moè seto toa da se pravi i se razbora, opremata koja e besprekorna i najsovremena. Toa e toa {to n$ izdvojuva od drugite privatni ustanovi vo Makedonija. Vo koj pravec i so koe tempo predviduvate deka }e se razviva zdravstveniot sektor vo Makedonija vo idnina? Mislam deka zdravstveniot sistem mora da pokaè pogolema fleksibilnost, reformite da se pokaàt i vo zdravstvenoto osiguruvawe. Privatniot i zdravstven sektor vo Makedonija treba da stane respektabilen faktor. Imame nekolku seriozni bolnici vo Makedonija, nekolku privatni dejnosti, koi se stolb na sistemot vo celata dràva. Pra{awe e samo na doblest i realna procenka da go prifatime toa {to vsu{nost e. Da se najde simbiozata me|u privatniot i dràvniot sektor i da gledame napred. Se nadevam deka site ovie procesi }e bidat navreme prepoznaeni, navreme identifikuvani i po~nati kako pozitiven razvoj za podignuvawe na nivoto na zdravstvenata za{tita. Znam deka }e odi te{ko, no alternativa na toa nema.

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

BLOKADATA OD KAMIONI KONE^NO RAS^ISTENA

ZO[TO HRANATA TRI DENA STOE[E NA TABANOVCE?

Nema odgovor od nadle`nite institucii zo{to kamionite so uvozni proizvodi tri dena stoeja na grani~niot premin Tabanovce. Neoficijalno doznavame deka v~era vo Vladata na sednica se zboruvalo tokmu na ovaa tema MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

astojot na kamioni so uvozna stoka na grani~niot premin Tabanovce, koj trae{e preku vikendot, v~era e prekinat, no problemot koj nastana poradi nekoordiniranosta na carinskite i inspekciskite slu`bi s$ u{te ne e re{en. “Kapital” doznava deka v~era vo Vladata na sednica povtorno se razgovaralo za ovoj problem, koj se pojavi otkako na grani~niot premin so Srbija se sozdadoa ogromni koloni od transporteri, ~ija stoka be{e zaprena od Carinata, no ne i pregledana za da mo`e da dobie sertifikat za bezbednost na hranata, {to e obvrska na Agencijata za hrana i veterinarstvo. Vo Vladata velat deka problemot na Tabanovce e nadminat, no ne odgovaraat koi se

pri~inite za negovoto nastanuvawe, kako planiraat da go re{at i dali }e se bara odgovornost od prvite lu|e na nadle`nite institucii. “Kolku {to znam u{te v~era e nadminat problemot”, izjavi kuso vladiniot portparol Martin Martinovski, ne odgovaraj} i na ostanatite pra{awa koi mu gi postavivme. Vo vrska so informacijata

na “Kapital” deka vo Vladata v~era se odr`ala sednica na koja se raspravalo tokmu na ovaa tema, Martinovski odgovori: “Ima redovna sednica, nekoj pogre{no ve informiral. ]e vidam dali }e ima diskusija za toa i }e ve izvestam”, napi{a Martinovski vo SMS-poraka. Direktorite na Carinskata uprava, Van~o Kargov, i na

Agencijata za hrana i veterinarstvo, Dejan Runtevski, v~era ne bea dostapni za komentar. Izvori na “Kapital” informiraat deka glavnata pri~ina poradi zastojot na Tabanovce e {to na grani~nite premini gi nema inspektorite ovlasteni da go izdadat potrebniot sertifikat. Spored noviot Zakon za bezbednost na hrana, tie imaat obvrska da ja pregleduvaat hranata na samata granica. No, namesto da bidat na raspolagawe tamu, tie naj~esto bile vo carinskite ispostavi, koi se na nekolku kilometri od grani~niot premin. Zakonot, koj stapi na sila na po~etokot od godinava, nalaga vedna{ {tom na grani~niot premin stigne stoka, carinskite slu`bi da ja stopiraat, da povikaat inspektori, koi otkako na samoto mesto }e ja pregledaat hranata i }e izdadat sertifikat za bezbednost, carinicite }e mo`at da ja pu{tat da pomine.

MAKEDONSKITE HERBALNI LEKOVI GO OSVOJUVAAT SVETOT

GEOPROM PROIZVEDUVA SO EVROPSKI KVALITET KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

eoprom dobi GMP sertifikat za dobra proizvodstvena praktika, {to e Evropsko priznanie za kvalitet vo oblasta na farmacijata. Proizvodstvoto i pakuvaweto na herbalni lekovi i dodatoci vo ishranata pod brendot Geofarm sega ima dokaz za evropski kvalitet. “So dobivawe na sertifikatot GMP, Geoprom stana

ramnopraven ~len na semejstvoto kompanii koi imaat {iroko otvoreni vrati na evropskiot i svetskiot pazar. Sekoe priznanie e potvrda deka sme vo tek so novitetite vo oblasta na proizvodstvoto i pakuvawe herbalni proizvodi. Nie odime na dolgi stazi, se orientirame isklu~ivo na kvalitetot. To~no e deka ovie proizvodi se poskapi, no kvalitetot ni e pred s$”, veli Branislav \orgievski, generalen direktor na Geoprom. \eorgievski najavuva deka

na povidok se zdelki so partneri od Polska, [panija, Izrael i Iran, kade {to }e mo`at da gi plasiraat 30-te produkti koi se proizveduvaat vo pogonite na ovaa kompanija. Preku golemoproda`ba, veledrogeriite i supermarketite vo zemjava go snabduvaat makedonskiot pazar so herbalnite lekovi na Geoprom, proizvedeno isklu~ivo so uvezena surovina. Re~isi 40% od proizvodite pod brendot Geofarm se izvezuvaat na pazarite vo Srbija, Albani-

ja, Holandija, Azerbejxan, no nekoga{ i pod brendot na zemjata kade {to se izvezuvaat proizvodite. Kompanijata proizveduva medicinski proizvodi za namaluvawe na {e}erot vo krvta, proizvodi za nervniot i kardiovaskularniot sistem, za podobruvawe na imunitetot, za slabeewe, proizvodi nameneti za ko`ata, kosata i noktite, kako i detski vitamini i sirupi, a e i gerneralen zastapnik za Makedonija za germanskite proizvodi Bubchen i Kruger.

PREGLED VESTI PRODOL@UVAAT REFORMITE VO ENERGETSKIOT SEKTOR nstitucionalno zajaknuvawe, razvojot i zgolemuvaweto na profesionalniot kapacitet na Regulatornata komisija za energetika, nejzino efikasno i potransparentno funkcionirawe, harmonizacijata i usoglasuvaweto so evropskoto zakonodavstvo, kako i poddr{ka na procesot na liberalizacija na pazarite na elektri~na energija i priroden gas, se pridobivkite od proektot “Tehni~ka pomo{ na Regulatornata komisija za energetika”. Kako {to istaknaa u~esnicite na v~era{nata zavr{na konferencija, proektot {to se realizira{e izminatite 22 meseca so poddr{ka na EU, gi postavi osnovite za sozdavawe konkurenten energetski pazar vo Makedonija. “Ostanuvaat u{te mnogu predizvici, po~nuvaj}i od fakti~koto sproveduvawe na novata zakonska ramka i energetskite strategii. Najvaò e da se ovozmoì celosno otvorawe na pazarot za potro{uva~i {to ne se doma}instva. Usvojuvaweto na noviot tarifen sistem i pazarnite pravila se dvata kriti~ni elementa. Ako potro{uva~ite vo zemjata pla}aat fer cena za elektri~nata energija i gas i moàt da go odberat svojot snabduva~ na dobro funkcionalen pazar”, re~e pretstavnikot na Delegacijata na EU vo Skopje, Diter Til. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, naglasi deka ova e odli~en primer za toa kako treba da se odviva procesot na harmonizacija i jaknewe na kapacitetite na makedonskite institucii vo procesot na aproksimacija kon evropskite standardi i regulativi.

17.03.2010 9

NEVRABOTENITE BARAAT POGOLEMA SOCIJALNA POMO[ lasta treba da se svestat deka nevrabotenite lu|e nemaat ednakvi prava so vrabotenite, a imaat isti obvrski kon dràvata i instituciite. Da se vrati socijalniot mir me|u gra|anite, koj }e pridonese za namaluvaweto na kriminalot potpomognat od socijalnata kriza, da se zgolemi socijalnata pomo{, da se vovede besplaten avtobuski prevoz za nevrabotenite i da im se dade mo`nost na ovie lu|e da vadat li~ni dokumenti, samo so priloùvawe na potvrdata za nevraboteno lice od Zavodot za vrabotuvawe. Ova se samo del od barawata na novoformiranoto zdruènie na nevraboteni lica “Makedonija”. “Zdruènieto vo momentov izgotvuva nacrt predlog-tekst za zakon za nevraboteni lica, koj }e bide po evropski terk. Site znaeme deka dràvata se zalaga za evropska idnina, vlez vo NATO, a nie sakame da im pomogneme”, istakna Gordan Davitkovski, generalen sekretar na novoformiranoto zdruènie, koe vo momentov ima samo pet ~lenovi.

BITOLA NAJMNOGU INVESTIRALA VO IZGRADBA NA ULICI ove}e od 40 milioni denari bile vlo`eni vo izgradba na ulici vo Bitola, a 6,6 milioni denari za kapaciteti za vodosnabduvawe, poka`a izve{tajot na op{tinskata administracija. Od op{tina Bitola informiraat deka za izrabotka na proektna dokumentacija od planiranite 12 milioni, iskoristeni se 9,5 milioni denari, a za izgradba na pre~istitelni stanici i kolektori 8,5 milioni denari. Spored godi{niot izve{taj za realizacija na programata, taa e ostvarena samo so 40,40% od predvidenoto zatoa {to od planiranite 198 milioni denari ostvaren e prihod od 85,8 milioni. Vo minatata godina samo od nadomestok za ureduvawe na grade`noto zemji{te vo op{tinskata kasa namesto planiranite 90 milioni denari se sleale 34 milioni denari.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

PREGLED VESTI VO [TIP BEZ VODA ]E OSTANAT 50 FIRMI tipskoto komunalno pretprijatie Isar po~na so prinudna naplata na dolgovite na firmite. Okolu 50 firmi, koi nekolku meseci gi nemaat plateno smetkite za voda, se soo~uvaat so opasnost od isklu~uvawe od vodovodniot sistem. Direktorot na JP Isar, Nikola Micevski, veli deka akcijata za isklu~uvawe }e trae do 11 juli. “Okolu 50 firmi se opfateni vo akcijata, koi podolg vremenski period go nemaat podmireno dolgot kon Isar. Vo ovaa akcija se opfateni firmi koi na pretprijatieto vkupno mu dol`at dva milioni denari”, veli Micevski. Toj dodava deka pravat i plan za isklu~uvawe na doma} instvata koi pove}e meseci ne gi platile smetkite za voda za piewe. [tipskoto komunalno pretprijatie vo momentov ima 80% naplata na smetkite za voda.

[

SE MERI USPEHOT NA MAKEDONSKITE KOMPANII PRISUTNI NA FACEBOOK ode~kite internet-agencii od Hrvatska i Makedonija, iSTUDIO i Nova Solutions ja po~naa svojata oficijalna sorabotka na proektot socijalnimediumi.com, koj pokraj svoeto lansirawe vo Hrvatska, Slovenija i Srbija, denovive se lansira{e i vo Makedonija. Socijalnimediumi.com e statisti~ki portal koj ja sledi uspe{nosta na nastapot isklu~ivo na slu`benite komercijalni stranici na najgolemata socijalna mre`a Facebook. Portalot gi rangira Facebook stranicite sprema slednite kriteriumi: vkupen uspeh na stranicata po brojot na lu|e na koi im se dopa|a taa stranica, rast na stranicata na dnevno i nedelno nivo, kako i spored agenciite, kvalitetot na interakcija (FIR indeks) na pretprijatijata i poedincite koi gi zastapuvaat i vodat tie stranici. Portalot momentalno gi sledi najdobrite stranici vo Hrvatska, Srbija, Slovenija i Makedonija, a se planira i ponatamo{no {irewe i razvoj. Socijalnimediumi.com e originalen proizvod na vode~kata hrvatskata kompanija za socijalni mediumi iSTUDIO, koja vo Makedonija e zastapena preku partnerskata kompanija Nova Solutions, kompanija koja po uspe{niot rast vo oblasta na internet-dizajnot vo Makedonija, se fokusira na internet-marketingot i socijalnite mre`i kako oblast vo razvoj vo Makedonija.

RASTE BROJOT NA IZDADENI ODOBRENIJA ZA GRADEWE o maj godinava se izdadeni 231 odobrenie za gradewe, {to e za 4,1% pove}e vo odnos na istiot mesec od prethodnata godina, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. Spored izdadenite odobrenija, predvidenata vrednost na objektite iznesuva 72,4 milioni evra, {to e za 230,2% pove}e vo odnos na istiot mesec lani. Od vkupniot broj izdadeni odobrenija za gradewe, 180 (77,9%) se nameneti za objekti od visokogradba, 22 odobrenija (9,5%) se za objekti od niskogradba i 29 (12,6%) se za objekti za rekonstrukcija. Od vkupno 231 objekt, na 162 (70,1%) kako investitori se javuvaat fizi~ki lica, a na 69 objekti (29,9%) investitorite se delovni subjekti. Vo izve{tajniot period e predvidena izgradba na 729 stanovi so vkupna korisna povr{ina od 58.600 metri kvadratni.

vtornik - 05.07.2011

05.07.2011

Стопанска банка Битола RMDEN10

раст

1,02% 0,03%

нова цена

2.454,71 87,13

POVE]E OD 4.000 @IVEALI[TA ]E SE IZGRADAT ZA DVE GODINI

SKOPJE DO@IVUVA GRADE@EN BUM SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk j k i l k

radeèn bum se slu~uva vo Skopje, koj ne e samo rezultat na vladiniot proekt “Skopje 2014”. Na mnogu lokacii vo glavniot grad se gradat stanbeni kompleksi (standardni i luksuzni) i delovni objekti, taka {to se o~ekuva za dve godini da ima 4.000 novi ìveali{ta. Toa e re~isi eden mal makedonski grad. Vo sektorot na nedvi`nosti se istaknaa nekolku glavni investitori. “Kapital” istraùva{e koj s$ gradi niz Skopje i vo koja nasoka se dviì grade`niot bum, odnosno dali moè da premine vo kriza na pazarot na nedvi`nosti? Zasega ekonomskata kriza i slabata likvidnost na stopanstvoto ne gi nateraa grade`nite kompanii da zabavat so aktivnostite. Ne gi pla{i ni kolapsot vo grade`ni{tvoto vo nekoi zemji od regionot i vo raz-

vienite. Naprotiv, poradi nivnite investicii glavniot grad vo poslednite godini rapidno se {iri i re~isi nema slobodna lokacija. Van~o Чifliganec, sopstvenik na grade`nata kompanija Adora in`enering, veli deka na izgradbata na novi stanbeni kompleksi treba site da se raduvaat bidej}i }e povle~e razvoj vo site sferi. Adora gradi rezidencijalen stanbeno–deloven kompleks pod Vodno i stanbeni kompleksi vo Aerodrom i Novo Lisi~e. Stanuva zbor za vkupno 500 novi stanovi. “]e bidat gotovi najdocna do maj 2012 godina. Finansiskata konstrukcija s$ u{te ne mo`eme da ja definirame bidej}i zavisi od goleminata na objektot i od lokacijata. Samo 50.000 evra ~inat plo~kite {to gi stavame po hodnicite. Fotovolta`niot sistem za proizvodstvo na struja za zaedni~koto osvetluvawe Adora prva go voovede vo kolektivno stanbeno domuvawe”, objasnuva toj. Investicijata na biznismenot

Топлификација Тетекс Гранит Комерцијална банка Фершпед

пад

нова цена

0,36% 3.816,20 551,00 0,54% 0,63% 605,00 2,23% 3.714,82 2,82% 51.500,00

osnova~ot na grade`nata kompanija Nastel, iako e aktiven so gradewe stanbeni zgradi, sepak smeta deka na Skopje mu se slu~uva grade`na ekspanzija koja li~i na balon {to nabrzo }e izdi{e. Spored nego, na~inot na “{itkawe” markici i grade`ni lokacii, koj e prili~no lesen i evtin, moè da dovede do kolaps, koj }e gi urne cenite na nedvi`nostite, so {to Makedonija }e go doìvee amerikanskoto scenario. “Ako trgnat cenite nadolu, nema zapirawe. Ako pu{tite vo optek premnogu lokacii, vie go obezvrednuvate imotot na drugite, koi poskapo go platile. Moè da se slu~i site da ~ekaat da padnat cenite zatoa {to premnogu stanbeni zgradi se izgradija vo posledniot period. Amerikanskoto scenario kaj nas }e se slu~i za dve godini. Duri toga{ }e vidime kade }e odi na{ata ekonomija”, veli toj. Nastel gradi ~etiri zgradi na povr{ina od 18.000 me-

vtornik - 05.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 4,80% 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50%

6м 5,50% 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90%

24м 8,00% 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00%

36м 8,50% 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

3м 2,50% 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40%

6м 3,00% 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00%

24м 4,50% 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20%

36м 5,00% 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,33% 128125% 0,19% 0,13%

3м 1,55% 149063% 0,25% 0,18%

Рочност СКИБОР МКДОНИА

преку ноќ 1 недела 2,26% 3,24% 2,11%

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фонд Илирика Југоисточна Европа

6м 1,79% 175813% 0,40% 0.23833% 1м 4,19%

12м 217,20% 213750% 0,73% 0.53667% 3м 5,04%

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

10% 20% 13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6125 42,5266 68,0801 50,2262 44,1224 45,5613

Извор: НБРМ

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

05.07.2011

Fijat Canovski vo 1.000 novi i luksuzni stanovi vo naselbata ]eramidnica e nare~ena Kosmos. Ardijan Amzovski, upravitel na Kosmos inènering, firmata koja gi proektira{e, grade{e i }e gi prodava stanovite, veli deka prvata zgrada so 580 stana }e bide gotova do krajot na idnata godina. “Vo plan e izgradba na u{te edna zgrada so pribli`no tolkav broj stanovi. Za prvata zgrada e izgradena karabinata i treba da bide gotova do krajot na 2012, a 40% od stanovite se prodadeni”, veli Amzovski. Toj tvrdi deka zainteresiranosta kaj gra|anite se dolì na povolnite uslovi za kupuvawe stano i na mo`nosta stanovite vo izgradba da se stavat pod hipoteka. Investicijata za prvata zgrada e blizu 30 milioni evra, a cenite po metar kvadraten se dviàt od 950 do 1.190 evra. DO KADE ]E ODI GRADE@NIOT BUM? Zoran Azmanov, pretstavnik na Evro svis kredit,

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4% 3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

Нето вредност на имотот на фондовите 28.873.307,04

1M -2,30

3M -7,82

6M -5,14

1Y 0,97

YTD -5,44

Податоците се однесуваат за ден 03.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.500.659,74

0,96

-7,20

-8,97

2,62

-9,38

03.07.2011

Иново Статус Акции

16.040.565,80

-0,94

-0,28

4,67

-2,74

4,46

03.07.2011

КД БРИК

38.562.969,51

-0,39

-4,66

-5,59

2,82

-5,32

30.06.2011

КД Нова ЕУ

24.432.835,07

-5,43

-9,47

-6,06

-4,15

-6,27

30.06.2011

КБ Публикум - Балансиран

34.079.539,79

-1,50

-3,01

-0,98

1,11

-0,59

30.06.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.019.032,61

0,47

1,22

0,00

30.06.2011

КБ Публикум Паричен

44.095.224,74

0,00

30.06.2011

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

Na mnogu lokacii vo glavniot grad se gradat stanbeni kompleksi (standardni i luksuzni) i delovni objekti, taka {to se o~ekuva za dve godini da ima 4.000 novi ìveali{ta. Toa e re~isi eden mal makedonski grad. Vo sektorot na nedvi`nosti se istaknaa nekolku glavni investitori. “Kapital” istraùva{e koj s$ gradi niz Skopje i vo koja nasoka se dviì grade`niot bum, odnosno dali moè da premine vo kriza na pazarot na nedvi`nosti?

tri kvadratni, koi treba da bidat gotovi do kraj na 2011. Locirani se vo Novo Lisi~e, a investicijata ~ini osum milioni evra. Azmanov veli deka zarabotkata e 1,5 milioni evra. “Imame dobivka zatoa {to ne zemame krediti od doma{nite banki, tuku od {vajcarskite, so 2% kamata godi{no”, istaknuva toj. Pove}eto od poznava~ite, grade`nata ekspanzija ja ocenuvaat kako potrebna, a za ponudata na stanovi vo Skopje komentiraat deka e pomala vo odnos na pobaruva~kata. Spored niv, vo zemjava ve}e ja nema srednata klasa, {to

pridonelo da se prodavaat samo dva tipa stanovi. Pomali, do 50 metri kvadratni, i luksuzni od 120 metri kvadratni pa nagore. Agenciite za nedvi`nosti ocenuvaat deka raste pobaruva~kata za luksuzni stanovi. Tokmu vakov tip gradi i Soravija, koja e anga`irana na Vodno, na Olimpisko selo. Tamu se gradi rezidencijalen kompleks od zatvoren tip, a vo tek e izvedba na sedum objekti vo koi ima 80 stana. Vo kompleksot Soravija resort e predviden nezavisen i individualen sistem za greewe i ladewe. Cenite se dvi`at od 1.450 do 1.600 evra po metar kvadraten, a okolu 60% od stanovite se prodadeni. “Proektiraniot buxet za izgradba na kompleksot e okolu 30 milioni evra. So padot na svetskite berzi, tokmu vo periodot koga berzanskite transkacii stanaa hit i kaj nas, lu|eto se svrteja kon nedvi`nostite kako edinstven siguren plasman za slobodniot kapital. Se donese i Zakon za namaluvawe na DDV od 18% na 5%, so {to

NEMA ZASTOJ VO PRODA@BATA genciite za nedvi`nosti potenciraat deka vo Skopje nema neprodaden stan i deka 50% se prodavale u{te vo izgradba. Investitorite vo grade`niot biznis u{te na po~etokot od godinata komentiraa deka vo vtorata polovina }e sleduva grade`na ekspanzija, koja }e bide pridru`ena so rast na cenata na stanovite, koja, pak, }e bide rezultat na inflatorniot pritisok, odnosno na poskapenite surovini, kako {to se grade`nite materijali.

normalno ovoj pazar dobi posebna stimulacija”, smeta Vasko Davitkovski, menaxer za marketing i proda`ba vo Soravija. Izgradba na luksuzen stanben kompleks planira i grade`nata kompanija Bortas, koja ima kupeno lokacii na 18 parceli pokraj Vardar, vo blizina na hotelot Aleksandar Palas. Sopstvenikot Qup~o Boraniev objasnuva deka toa }e bide prv luksuzen kompleks so mnogu sodr`ini koj }e po~ne da se gradi od septemvri. Stanovite nema da se prodavaat po cena poni-

ska od 1.800 evra za metar kvadraten. “Чekame za dve zgradi, vkupno 150 stanovi, plus lokalite na prizemje. Ednata e vo Rasadnik, vo Kisela Voda, a drugata e vo Aerodrom kaj poliklinikata Jane Sandanski. No, toa {to e razli~no i novo }e bide prostorot na 5.000 metri kavdratni namenet za ekskluzivni stanovi so teniski igrali{ta i bazeni od zatvoren tip. Samo za dvete zgradi vo Kisela Voda investicijata n$ ~ine{e 4,6 milioni evra”, veli Boraniev.

KOI SE POTENCIJALNI NOVI LOKACII? Centar, Vodno, Debar Maalo, Karpo{ i Kapi{tec s$ u{te se najatraktivni lokacii za izgradba na stanbeni zgradi. No, ovde poradi malkute slobodni lokacii investitorite gradat na mesta kade {to ve} e postojat ku}i. Kako investitori naj~esto se javuvaat mali grade`ni firmi ili ~ovek-firma, koja so zdru`eni sredstva so kupuva~ite ja gradi zgradata. Debar Maalo, Novo Maalo (naselbata kaj Olimpiski bazen) i Maxir Maalo, kade {to ima stari zgradi, se interesni za investitorite za da se transformiraat vo moderni stanbeni naselbi, so nadgradba na zgradite. Zaj~ev rid, Son~ev Grad, Sowe, Volkovo, Radi{ani i ]eramidnica treba da prerasnat vo grad, odnosno luksuzni `iveali{ta, kade {to se o~ekuva da niknat golemi stanbeni kompleksi so pridru`ni objekti i celosna infrastruktura.

PREGLED VESTI BANKITE OSTVARIJA ZAGUBA OD 1,3 MILIONI EVRA ankarskiot sektor ostvari zaguba vo raboteweto vo prviot kvartal od godinata od 1,3 milioni evra. Osven trite najgolemi banki, Komercijalna, Stopanska i Tutunska, srednite i malite banki zabeleàle negativni finansiski rezultati. Vo prvite tri meseci od godinata ostvareni se 40 milioni evra vkupni netoprihodi od kamati, 13,4 milioni evra od provizii i nadomestoci, 1,5 milioni evra od kursni razliki i u{te 4 milioni ostanati prihodi, me|utoa tro{ocite po razni osnovi bile pogolemi od prihodite. Osven standardnite tro{oci za vrabotenite, pogolemi tro{oci bankite evidentirale kako zagubi od nevrateni krediti i rezervacii za dadenite krediti. Ovie rezultati pokaùvaat deka bankite od po~etokot na godinata ja `rtvuvale profitabilnosta za smetka na odrùvawe na stabilnosta na svoite kreditni portfolija – golemi iznosi na krediti koi se smetale za problemati~ni se otpi{ani, a za niv se izdvojuvaat dopolnitelni rezervacii od kapitalot {to se smetaat za tro{ok. Spored najnovite podatoci, bankarskiot sektor prodolùva da ja jakne stabilnosta. Koeficientot za adekvatnost na kapitalot koj pokaùva kolku bankite se podgotveni da odgovorat na rizici zaklu~no so mart iznesuva 16,8%, {to e dvojno pove}e od zakonskiot limit {to go bara Narodnata banka. Vo odnos na izloènosta na bankite kon privatniot sektor, ne se zabeleùvaat pogolemi promeni vo strukturata na kreditite - 45,6% od site krediti se izdadeni vo denari, 23,8% vo denari so devizna klauzula i 30,6% vo stranska valuta. Najgolem del od bankarskite zaemi ili 45,2% se dadeni na kompanii, 26,9% na gra|ani i trgovci poedinci, dodeka, pak, 27,9% od kreditite se vo racete na dràvata i finansiskite institucii. Po vidovi krediti, najgolem del se negativni salda na tekovni smetki koi gi probivaat gra|anite otkako }e ja potro{at platata, potoa kreditnite karti~ki i potro{uva~kite krediti, dodeka udelot na stanbenite i avtomobilskite krediti vo bankarskite portfolija s$ u{te e pomal.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 05.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА

МБИ 10 2.569,67 МБИД 2.620,93 ОМБ 117,40

-0,62% -0,31% 0,01%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

12.582,80

1,36% 1,44%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

2.600 2.400

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

0,22%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NASDAQ 100 2.361,39

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 865,18

0,12%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

112 108 104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

1,56%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 63.891,30

0,78%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 6.026,06

BELEX15 728,38

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-1,55%

0,14%

SWISS 6.239,45

-0,10%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

CROBEX 2.226,70

SOFIX 412,75

-0,18%

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 188.144,60

-0,37%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

0,13%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 736,37

ATHEX 1.292,33

Месер Техно.

7,00 668,00 Соларис Пуње Трик.

-0,10%

0,33%

Главен индекс на Сараевската берза

300,00

HANG SENG 22.747,90

SASX 10 1002,22

Главен индекс на Белградската берза

0,15%

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

0,07%

116

2.800

2.400

Податоците се однесуваат на 04.07.2011

NIKKEI 225 9.972,46

3.000

2.600

Велефарм

DAX 7.459,22

120

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-0,36%

МБИД

2.000

2.200

Податоците се однесуваат на 04.07.2011

CAC 40 3.988,77

3.200

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.339,67

3.000

0,77

Аерод. Љубљ

15.000,00

Максима Хол.

0,015

-11,99%

9,45 Соја Протеин

766,00

4,98% -8,04%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

14,36% -14,44%

Ексчелса

46,00

Кандит Група

173,01

-25,00%

Салус

300,00 Жито Љубљ.

105,00

10/10

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

94,75$/барел BRENT

111,77$/барел

-0,70% -0,63%

ПРИРОДЕН ГАС

4,32$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

292.110$/галон

04/11

06/11

-1,21% -0,12%

ЗЛАТО 1.483,90$/унца СРЕБРО 33,86$/унца БАКАР 9434.75$/унца

МЕТАЛИ

-1,22% -2,73%

0,20%

НИКЕЛ 23097.50$/унца

АЛУМИНИУМ

2270.00$/унца ЧЕЛИК 565$/унца

-0,10% -3,00% /

12,21% -13,49%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА 2,60%

08/10

-1,08%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

7,20%

07/10

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Алфа Плам

ОМБ

ПЧЕНКА 640.60$/бушел

1,69%

ПЧЕНИЦА 584,40/бушел

-6,25%

КАФЕ 263,45$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

1,84% -0,03% -0,72%

КАКАО 3,155.000/бушел

ШЕЌЕР 27,25$/бушел СОЈА 1.322,20$/бушел

0,13% 3,45% 1,22%

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Komentari / Analizi

KAPITAL / 0.07.2011 / SREDA

DOLGOVI DO GRADI Za

nepolni tri godini javniot dolg na Makedonija kon stranstvo se zgolemi za celi 606 milioni evra, odnosno za fantasti~ni 58%. Kakov porast za tolku kratok period!!!

red nekolku dena bea objaveni najnovite oficijalni podatoci za dvi`eweto na dolgot kon stranstvo. Se znae sostojbata zaklu~no so mart godinava. Podatocite se zagri`uva~ki, dolgot kon stranstvo ve}e ne e do kolena, dojden e do gradi. Nekoj }e re~e, pa toa ne e mnogu, ama imaj}i ja predvid galopira~kata brzina na rast, }e dojde do gu{a. Vo ovaa kolmuna }e zboruvame za periodot od parlamentarnite izbori vo sredinata na 2008 godina do krajot na mart 2011. Na 30.06.2008 godina, vkupniot dolg na Makedonija kon stranstvo iznesuva{e 3,58 milijardi evra. Na krajot na mart godinava dostigna 4,477 milijardi evra. Toa e porast za 1,419 milijardi evra, odnosno za 46,4%. Za nepolni tri godini zgolemuvawe na vkupniot dolg re~isi za polovina!!! Kako u~estvo vo BDP, vkupniot dolg se zgolemi od 45,5% na 60%. Me|utoa, vo ovaa prigoda tema

za diskusija ne e vkupniot dolg na Makedonija kon stranstvo i vo tie ramki dolgot na privatniot sektor. ]e zboruvame samo za javniot dolg kon stranstvo. Na krajot na mart 2011 godina, toj iznesuva{e 1,651 milijarda evra (22,1% od bruto-doma{niot proizvod). Nekoj }e re~e, pa toa ne e mnogu i e pomalku od drugite zemji. Da gi pogledneme ovie dva aspekti. Prvo, dali nivoto na javniot dolg kon stranstvo e nisko ili visoko, vo apsoluten iznos i kako u~estvo vo brutodoma{niot proizvod? Ako se gleda samo nivoto i tuka zastane analizata, toga{ moè da se kaè deka generalno nivoto ne e zagriùva~ki visoko. No, ako se odi ~ekor ponatamu i se vidi tendencijata na dvièwe, toga{ vpe~atokot e sosema poinakov. Za nepolni tri godini, od sredinata na 2008 godina do krajot na mart 2011 godina, javniot dolg na Makedonija kon stranstvo se zgolemi za celi 606 milioni evra, odnosno za fantasti~ni

58%. Kakov porast za tolku kratok period!!! Vredi da se istakne i deka vo nabquduvaniot period, izrazeno vo relativni golemini, javniot dolg kon stranstvo raste so pogolema brzina od dolgot na privatniot sektor. Istovremeno, u~estvoto na javniot dolg kon stranstvo vo BDP porasna od 15,5% na 22,1%. Logi~noto pra{awe {to dosega 100 pati sme go postavile e za koja namena pozajmila Makedonija (ne privatniot sektor), za {to gi potro{ila parite, dali toa za {to se potro{eni pozajmenite pari od stranstvo }e sozdade prihodi za da se vratat dolgovite kon stranstvo, koi brzo se trupaat? Edno e sigurno. Novi avtopati{ta i hidrocentrali ne vidovme. Vtoro, sporedbata so drugi zemji. Koga visinata na makedonskiot dolg kon stranstvo se sporeduva so dolgot {to go imaat drugi zemji, po pravilo edna rabota se zaborava. Deka tie zemji generalno imaat pogolemo nivo na zadol`enost,

no vo najgolem del gi re{ile svoite infrastrukturni potrebi. Da ne zboruvame za razvienite zemji, da pogledneme vo regionot. Na primer, vkupniot nadvore{en dolg na Hrvatska e ogromen, ama koga vozite niz nekoj od tunelite, toa izgleda kako odli~no kreirana kompjuterska igra i sekoja sporedba so tunelite kaj nas bi bila, kulturno kaàno, neumesna. Dopolnitelno, bez takvi pati{ta vo Hrvatska nema{e da se slevaat, no brzo i so uìvawe, reki od turisti od Evropa, trend {to dopolnitelno mnogu }e se zasili po skore{noto vleguvawe na zemjata vo EU. Se razbira, toa zna~i milijardi evra devizni prihodi od turizmot sekoja godina, vklu~itelno i prihodi za vra}awe na dolgovite kon stranstvo. Za da nema zabuni. Ako nekoj vi kaè deka dolgot kon stranstvo raste zatoa {to Vladata odlu~ila da napravi zamena, da go zgolemi dolgot kon stranstvo za da se na-

mali doma{niot po osnov na dràvni hartii od vrednost, toa ne e to~no. Vo nabquduvaniot period, doma{niot dolg na dràvata po osnov na dràvni hartii od vrednost ne se namali. Na krajot od 2008 godina (nema podatok za sredinata na 2008 godina) dolgot na dràvata po osnov na dràvni hartii od vrednost (bez strukturnite obvrznici za staro devizno {tedewe, za privatizacija na Stopanska banka, za denacionalizacija i sl.) iznesuva{e 122 milioni evra. Na krajot od maj 2011 godina (ovde postoi podatok za ponov datum) toj iznesuva 310,9 milioni evra. Toa e zgolemuvawe za 188,9 milioni evra, odnosno za celi 154%. Duri i samo vo 2011 godina, iako toa be{e mnogu najavuvano, doma{niot dolg po osnov na dràvni hartii od vrednost (bez strukturnite obvrznici) ne se namali. Na krajot od 2010 godina, iznesuva{e 310,6 milioni evra, a na krajot od maj 2011 godina 310,9 mil-

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

ioni evra, {to e porast za 300.000 evra. Zaklu~okot e ednostaven i jasen. Od parlamentarnite izbori vo 2008 godina navamu dràvata se zadolùva na site poliwa, se zgolemija i dolgot kon stranstvo i doma{niot dolg po osnov na dràvni hartii od vrednost (bez strukturni obvrznici)!!! ]e povtoram. Dolgot kon stranstvo se ka~uva nagore. Be{e do kolena, sega e do gradi. Zabrzano raste. Kako {to trgnal, }e dojde do gu{a. Koj }e ni bide vinoven toga{? Od kade }e ni dojde spasot i po koja cena? Se pokaà deka na parlamentarnite izbori pred eden mesec ovie pra{awa ne bea od interes za golem broj gra|ani.

APSURDITE NA EDNA ODLUKA

Ako

polovina od zagubata na NBRM vo 2004 godina proizleguva od rezervaciite za pobaruvawa od dr`avata, a polovina od rezervacii za sudskite sporovi koi NBRM gi dobi, se postavuva pra{aweto: komu mu treba{e da pravi slu~aj od ova i {to postignaa nara~atelite i izvr{itelite?

o bankarskata industrija postojat kodificirani pravila, nare~eni Bazelski pravila ili standardi, koi bankite se dol`ni da gi primenuvaat. Edno od tie pravila e i klasifikacijata na pobaruvawata {to gi imaat od komitentite spored stepenot na nivnata rizi~nost. Postojat pet rizi~ni kategorii: A, B, V, G i D. Kategorijata A e so najmal stepen na rizik (nerizi~na kategorija), a D so najvisok stepen na rizi~nost. Vo zavisnost vo koja od gorespomenatite kategorii e pobaruvaweto, bankata e dol`na da izdvojuva rezervacii za obezbeduvawe od potencijalni zagubi. Za kategorijata A bankata ne treba da izdvojuva rezervacii, odnosno izdvojuva nula rezervacii, za B=10%, za V=25%, za G=50% i za D=100% od iznosot na pobaruvaweto. Koj vid pobaruvawa vleguvaat vo kategorijata A, koi se smetaat za nerizi~ni i za koi bankata ne e dol`na da izdvojuva rezervacii? Spored na{ata zakonska i podzakonska regulativa, toa se pobaruvawata od dràvata i od centralnata banka; od komitenti koi sekoga{ na vreme si gi podmiruvaat kreditnite obvrski; od komitenti koi se obezbedeni so prvoklasni instrumenti za obezbeduvawe. Sega doa|ame na temata za koja denes pi{uvam. So “Odlukata za otpi{uvawe i rezervirawe na somnitelni i sporni pobaruvawa i drugi transakcii od delovni odnosi”, {to ja usvoi Sovetot na Narodnata banka na Makedonija za 2004 godina, vo po~etokot na 2005 godina, kako somnitelni i sporni pobaruvawa, koi treba da se otpi{at ili rezerviraat, se navedeni i brojni pobaruvawa na NBM od dràvata. Da, od dràvata Republika Makedonija, od nejzinite ministerstva, zavodi, agencii i sl. Vo mojata 40-godi{na profesionalna kariera vo oblasta na bankarstvoto jas nemam sretnato primer vo svetot kade {to centralnata

banka svoite pobaruvawa od dràvata gi klasificira vo D kategorija – 100% rizi~ni. Vo site zemji tie se klasificiraat vo A kategorija – nerizi~ni pobaruvawa. Ova e edinstven slu~aj - Narodnata banka na Makedonija svoite pobaruvawa od ministerstvata i od drugite dràvni organi da gi klasificira vo D kategorija, odnosno celosno nenaplativi i da vr{i niven otpis. No, da po~neme prvo so pobaruvawata na NBRM od Ministerstvoto za finansii. Vo to~ka 13 od Odlukata stoi deka NBRM ima pobaruvawa vrz osnova na kamati vo iznos od 927.066 denari i u{te pi{uva deka Ministerstvoto se izjasnilo deka nema da ja plati ovaa suma. Kakva nelogi~nost, Ministerstvoto se izjasnilo deka ne ja pla}a obvrskata, a vo isto vreme prifatilo da ja pokrie zagubata kreirana po toj osnov!!! Vo to~ka 14, se evidentiraat kako somnitelni i sporni pobaruvawa od Ministerstvoto za finansii vo iznos od 17.594.640 denari zatoa {to, kako {to pi{uva vo Odlukata, Ministertvoto se izjasnilo deka “nema da ja izmiri”, a podocna kreiranata zaguba po toj iznos istiot minister se soglasil da ja pokrie. O tempora, o mores! Vo to~ka 15 od Odlukata, NBRM odlu~uva pobaruvaweto od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo iznos od 2.950.641,50 denari da go otpi{e kako nenaplativo zatoa {to “ceni deka ne moè da se naplati po redoven pat”. So otpis na ova pobaruvawe kreira zaguba, koja potoa se pokriva od Buxetot. Vo to~ka 11 se evidentira kako somnitelno i sporno pobaruvaweto na NBRM od Dràvniot zavod za statistika vo iznos od 323.552,50 denari. Vo to~ka 12 se evidentira kako somnitelno i sporno pobaruvaweto na NBRM povtorno od Dràvniot zavod za statistika, no i od Centralniot registar, bez da se prezemat kakvi bilo merki za naplata. Ednostavno se vr{i otpis na tie pobaruvawa, se kreira zaguba i toa

se pokriva od Buxetot. Tolku vo vrska so pobaruvawata od dràvata koi NBRM gi otpi{ala vo 100% iznos, kreirala po toj osnov zagubi i zagubata e pokriena od Buxetot. A sega za u{te nekoi ne pomalku ~udni stavovi vo spomenatata Odluka. Vo to~ka 16 se vr{i otpis, ni pomalku ni pove} e, na 120.648.498,00 denari. Toa pobaruvawe proizleguva od razlikata vo zamenata na starite so novite banknoti. Za toj iznos e izvr{ena pomala zamena na stari za novi banknoti. Gi povikuvam moite porane{ni studenti i porane{ni sorabotnici od NBRM da mi najdat druga centralna banka ili druga zemja kade {to za edno ~isto smetkovodstveno evidentirano pobaruvawe, koe proizleglo zatoa {to od razni pri~ini ne se zameneti site stari so novi banknoti, se vr{i otpis, se iskaùva zaguba po toj osnov i taa zaguba ja pla}a Buxetot. Druga, ne pomalku kuriozitetna e stavkata pod reden broj 17. Republika Makedonija vo 1995 godina, vo procesot na sanacija na Stopanska banka, izdade obvrznica na iznos od 1.093.318.481,00 denari vo korist na NBRM, koja dostasuva i se pla}a vo ednokraten iznos vo 2020 godina. E sega, NBRM odlu~uva so Zavr{nata smetka za 2004 godina da izdvoi rezervacii za taa obvrznica od 389.867.803 denari, kolku {to iznesuval diskontot na krajot od taa godina, i so toj iznos go tovari Bilansot na uspehot, odnosno za toj iznos kreira zaguba. [to se pravi so vakvoto re{enie? Od Buxetot za 2005 godina se otpla}aat re~isi 36% od nominalnata vrednost na obvrznicata na smetka na NBRM, a obvrskata na Buxetot ostanuva vo celost vo 2020 godina. Se postavuva logi~no pra{awe, zo{to & bile potrebni na NBRM na ovoj na~in rezerviranite sredstva? Vo obrazloèniteto na Odlukata pi{uva deka toa se pravi poradi usoglasuvawe so Me|unarodnite smetkovodstveni standardi. Dali tie se

zadolìtelni za vakov vid obvrznica? Zo{to nadvore{nite revizorski ku}i, koi vr{ea revizija na raboteweto na NBRM, ne barale vo godinite pred 2004 godina taa da se usoglasi so toj standard? Znaat li avtorite na ovaa Odluka kolku centralni banki i denes ne ~ustvuvaat potreba od usoglasuvawe so ovoj standard? No, toa {to e po~udno, e odnesuvaweto na Ministerstvoto za finansii vo 2005 godina. Zo{to Ministerstvoto odlu~uva da isplati 36% od obvrznicata, i toa preku pokrivawe na zagubata na NBRM, koga obvrznicata dostasuva vo 2020 godina. Ako imalo Ministerstvoto vi{ok sredstva koi ne znaelo {to da im pravi, zo{to ne izvr{ilo predvremena otplata na obvrznicata. Vaka platilo 389.867.803 denari na NBRM, a obvrskata da ja plati obvrznicata ostanuva na krajot od 2020 godina. Ima u{te vakvi ili sli~ni stavki vo Odlukata. Na primer, vo to~kata 27 izdvoeni se rezervacii od 3.543.976 denari za vloèni sredstva vo zaedni~ki objekti za rekreacija na porane{nata NB na SFRJ, so obrazloènie deka ne moè da se oceni vrednosta i sopstvenosta na vloùvaweto. Se postavuva logi~no pra{awe, zo{to Sovetot na NBRM, a i toga{nata Vlada, prifatile rezervirawe na ovie pobaruvawa vo Bilansot na NBRM i gi nadomestuvaat preku pokrivawe na zagubata. Ova e pra{awe na sukcesijata na porane{nata SFRJ, a ne go tangira Bilansot na NBRM. No, ima u{te ponelogi~na stavka od prethodnata. Toa e to~kata 28. So taa stavka se izdvojuvaat 152.645.777 denari na ime rezervacii za potencijalni obvrski kon {teda~ite od porane{nata Jugobanka. So odluka na sudot vo ste~ajnata postapka na Bankata za nadvore{na trgovija (porane{na Jugobanka) & e naloèno na NBRM da gi prezeme obvrskite na ovaa banka kon {teda~ite. I toa NBRM vo site izminati godini

go prave{e. Kolku {teda~i }e se javea godi{no, NBRM im gi ispla}a{e baranite iznosi i go tovare{e bilansot. Ostana iznos od okolu 150 milioni denari, za koj {teda~ite vo izminatite desetina godini voop{to ne go pobarale. Kako e mo`no toa? Logi~no objasnuvawe e deka toj iznos e rasfrlan na iljadnici {tedni kni{ki so mnogu sitni iznosi i {teda~ite ne se zainteresirani za 2-3 evra da odat da gi baraat. Mnogu od niv ne se ve}e na ovoj svet, a na nivnite naslednici ne im se ispla}a da baraat po sudski pat da stanat naslednici na {tedni kni{ki so takvi sitni iznosi, bidej}i sudskite tro{oci }e bidat pogolemi od iznosot {to treba da go dobijat. Taka e so celoto t.n. staro devizno {tedewe. Eden del od ovie vlogovi za navek }e ostanat vo bankite nepodignati. E sega, koja e logikata vo 2004 godina da se izdvojat rezervacii vo 100% za ne{to za {to sme sigurni deka nema da se javi kako obvrska na NBRM taa godina. Prethodno spomenatite stavki, za koi voop{to ne moralo da se izdvojuvaat rezervacii, pretstavuvaat re~isi polovina od prika`anata zaguba, pa|aat na sovest na ~lenovite na Sovetot na NBRM, koi nekriti~ki prifatile s$ {to im predlo`ilo rakovodstvoto. Sega da gi prokomentirame stavkite so koi se vr{at rezerevacii za pobaruvawa za koi se vodele ili se vodat sudski sporovi, i toa so osiguritelni kompanii i banki. Vo to~kite 21, 22 i 23 od Odlukata se vr{at 100% rezervacii za sudski osporeni pobaruvawa na NBRM od ZOIL Makedonija i od Vardar osiguruvawe. Toa vo ovoj slu~aj ne e sporno. Sporno e objasnuvaweto deka “imaj}i ja predvid sudskata praktika, sosema e izvesno deka }e bide izguben ovoj sudski spor, poradi {to e potrebno glavnicata i zateznata kamata da bidat rezervirani i da padnat na tovar na Bilansot na uspeh za 2004 godina”. Zo{to vaka

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

napi{ale sostavuva~ite na Odlukata koga site vo NBRM znaea deka sudskiot spor so osiguritelnite kompanii ve}e be{e dobien, a pra{awe be{e samo na vreme koga }e se donese odlukata, kako {to i se slu~i nabrzo. So samiot fakt {to site izdoeni rezervacii za ovie nameni se oslobodeni, po donesuvaweto na pozitivnata sudska presuda, se pokaùva apsurdnosta i nelogi~nosta vo Odlukata deka “sosema e sigurno deka }e bide izguben ovoj sudski spor”. Izdvoenite rezervacii za pobaruvawata {to gi predjavile vo sudskite sporovi protiv NBRM, Komercijalna banka, Stopanska banka Bitola i Eksport Import banka vo ste~aj se oslobodeni ili se vo proces na osloboduvawe zatoa {to sporovite NBRM gi dobi. Za site ima izvr{ni sudski re{enija, so koi sudot potvrduva deka NBRM zakonski rabotela. Na kraj, ako polovina od kreiranata zaguba proizleguva od rezervaciite za pobaruvawa od dràvata, a drugata polovina od izdvoenite rezervacii za sudskite sporovi {to se vodea me|u NBRM i osiguritelni kompanii i banki, koi NBRM gi dobi i del oslobodi od rezervaciite, a del e vo proces na osloboduvawe, se postavuva logi~no pra{awe: komu mu treba{e da napravi slu~aj od ova i {to postignaa nara~atelite i izvr{itelite na ovoj slu~aj? No, za toa, za nara~ateli i izvr{iteli, }e moè vo detali da se zapoznaete vo knigata koja ja pi{uvam za ovoj slu~aj, a koja }e ja objavam koga na profesorot Trpeski }e mu dozvoli advokatot Trpeski. Siguren sum deka taa kniga }e bide naj~itana od site moi dosega objaveni knigi.

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

Svet / Biznis / Politika

SVET

13 0-24

...NOVA VLAST

...NOVA BITKA

...PRIPREMI

Tajland na pat kon traen mir

Чavez pred narodot veti deka }e ja pobedi bolesta

Ju`en Sudan se podgotvuva za nezavisnost

ingluk [inavatra, sestrata na soboreniot premier Taksin [inavatra i neo~ekuvan pobednik na izborite vo Tajland, se o~ekuva zan~itelno da pridonese za atmosferata na stabilnost vo zemjata.

po vra}aweto od Kuba kade {to mu be{e izvr{ena ra|anite na Ju`en Sudan se podgotvuvaat za proslava na Vna edna{ operacija i tretman protiv rak, do`ivotniot pretsedatel Gnezavisnosta koja treba da ja proslavat na devetti juli, Venecuela, Ugo Чavez se pojavi pred svojot narod i veti otkako preku referendumot vo najuari ovaa godina mnozin-

deka }e pobedi vo ovaa te{ka bitka.

stvoto se izjasni deka treba da se otcepi od severot.

Lagard so pretsedatelot na ECB, @an Klod Tri{e

Lagard so porane{niot direktor na MMF, Dominik Stros-Kan

Lagard so francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi

Lagard protiv novinarite koi ne poddr`uvaat `eni vo politikata

NOVIOT [EF NA MMF JA PREZEDE FUNKCIJATA

]E GO ODVRZE LI KESETO KRISTIN LAGARD? Vo pretstojniot petgodi{en mandat Kristin Lagard treba da go namali ekonomskiot disbalans vo svetot i da go re{i problemot so prezadolènite dràvi vo Evropa, koi keseto na MMF go gledaat kako spas BORO MIRÊSKI

mirceski@kapital.com.mk

ajaknuvawe na monetarnata politika vo svetot, spas na evrozonata i kreditirawe na pomalku razvienite i na dr`avite vo kriza se prioritetite so koi od prviot den }e se soo~i noviot glaven izvr{en direktor na Me|unarodniot monetaren fond, Kristin Lagard. Ekonomskiot prospertitet na svetot ostanuva kako nejzina glavna zada~a vo petgodi{nata agenda. Vo ovoj moment Lagard sepak najmnogu }e se zanimava so bankrotiranata Grcija i potencijalnata kriza vo [panija, kade {to gra|anite revoltot od strogite merki za {tedewe s$ u{te go

iska`uvaat so mirni {trajkovi so glad, vo Italija, koja planira da gi vovede najstrogite merki za {tedewe dosega, i vo Portugalija, kade {to ima nova vlada. Lagard }e mora da najde efikasen mehanizam za spre~uvawe na bankrotot na zemji, koj stana sinonim za Evropa vo 21 vek. No, od druga strana, taa treba da se nosi so neizvesnosta od postojanite tenzii me|u demokratite i republikancite za visinata na dolgot na SAD. Dokolku ne se najde kompromis za zgolemuvawe na limitot, na svetot mo`e da mu se slu~i nova recesija. Tuka e i Japonija, koja s$ u{te se spravuva so {tetite od prirodnite katastrofi {to ja pogodija vo mart godinava i go uni{tija ekonomskiot rast. Za

dràvite od grupata BRIKS (Brazil, Rusija, Indija, Kina i Ju`na Afrika) zaedno so Turcija ne treba da se griì, bidej}i tamu se slu~uva ekonomskii bum, rast na investicii, izvoz... ... Lagard prviot sostanok nok so Svetskata banka (bliznakot iznakot na MMF) }e go ima na 22 septemvri godinava. “Premnogu sum gordaa {to }e bidam pretsedatel naa tolku respektibilna institucija. tucija. Moja cel e rabotata na MMF da prodolì soo istata fokusiranost i àr za da se postigne silen i odr`liv r`liv rast, odnosno makroekonomska mska stabilnost”, izjavi Lagard na denot koga be{e izbrana za {ef na MMF. Na ovaa funkcija cija dojde od ministerskata fotelja ja vo fran-

LAGARD- OLICETVORENIE NA FRANCUSKATA @ENA?! francuskite kriti~ari, Kristin Lagard e Ziteaolicetvorenie na francuskata èna, a èni toa kako imaat {to da nau~at od nea. Na politi~kata scena ja gledaat kako èna so cvrst karakter, precizno definirani stavovi, strogost vo pregovara~kite ve{tini i za{titnik na ènskiot pol. Istrajnosta ja spomenuvaat kako glavna odlika vo nadminuvaweto na site pre~ki na patot za uspe{na kariera. Privatno, Lagard vaì za fashion guru, qubitel na luksuzot, zavodnik vo qubovta, no pred s$ verna i posvetena majka. Po dva neuspe{ni brakovi, francuskite tabloidi pi{uvaat deka e vo romanti~na vrska od 2006 godina, no glaven prioritet za nea i ponatamu ostanuvaat dvajcata sinovi.

Lagard e qubitel na brendot [anel i Brajken rajken aksesoarite. Obo`ava da nosi svetkav nakit, fustani i ~izmi. No, najmnogu od se saka da “dreme” na Tviter. Sekoe utro go po~nuva so joga ve`bi, a denot go zavr{uva so plivawe vo doma{niot a{niot bazen. Voop{to ne pie alkohol i ne jade crvenoo meso. Angliskiot jazik go zboruva isto dobro kolku i francuskiot. Amerikanskiot magazin “Forbs” ja proglasi lasi za 43 najmo}na `ena vo svetot vo 2010 goodina, britanski “Fajnen{l tajms” za evropropski minister za finansii vo 2009 godina, a, a francuski Le Parsien za vtora najvlijatelelna li~nost vo Francija.

cuskoto Ministerstvo za finansii. Ima 55 godini i bogata bi-

ografija, napredna kariera, no i buren privaten `ivot. `ivo Kako magister po politi~ki po nauki, pred da stane ~len na st francuskata advokatska ad komora, r Lagard Laga rabotela kako pripravnik vo amerikanskata ameri r Baker&McKenzie, Baker&M Baker&McKenzie specijalizirana specija j firma za trudovo pravo. Za kratko kratk vreme, stanuva ~len na stan izvr{niot odbor izvrr na kompanijata, k a vo 2004 godina pretsedatel na prets odborot odboro za globalna strategija. Na bastrateg rawe na n toga{niot premier r r na n Francija, Dominik de Vilpen, vo 2005 godina, Lagard od L SAD se seli doma do i zastanuva na ~elo na n Ministerstvoto za nadvore{na trgovnadvor ija, j so {to stana sta glavniot promotor na francuskiot f izvoz vo svetot. sve Poradi prestrukpr turirawe na Vladata, turiraw ur r kratko vreme Lagard r v be{e i minister za zemjodelstvo na zemj Francija Francij vo vreme na pretsedatelot pret r Nikola Sarkozi. Od 2007 godina be{e minister za mi ekonomija, ekonomija finansii i industrija. industrija

Feqton

KAPITAL / 0.07.2011 / SREDA

18 ARHITEKTONSKI SUPERMODEL NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

KULATA KANTON

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

pektakularno visoka, vitka i izvrtena re{etkasta struktura so super tenka polovina, novata panoramska kula na Guangzhou TV (oficijalno nare~ena kulata Kanton, prethodno poznata kako kulata Haiksin) {to se nao|a na bregot na Bisernata reka vo tretiot najgolem kineski grad, “pred s$ e `ena”, velat nejzinite dizajneri. So visina od 600 metri, kulata Kanton & go prezede primatot na kulata CN vo Toronto (visoka 553 metri) za najvisoka televiziska kula vo svetot. Kulata na Guangzhou TV e tretata najvisoka samostojna struktura vo svetot, po Burj Khalifa (visoka 828 metri) vo Dubai i jarbolot na KVLY-TV (visok 629 metri) vo Blan~ard, vo amerikanskata dr`ava Severna Dakota. Megastrukturata, koja oficijalno be{e otvorena za javnosta na 1 oktomvri 2010 godina, e del od preuredu-

Vo presret r r na Olimpiskite igri, r , Kina neskromno r ja j prikaà r svojjata nadmo}} vo odnos na arhitekturata k i industrijata. j No, N so sekoj k j svetski sportski nastan koj treba da se odrì vo zemjata, Kinezite iznenaduvaat so novi i novi megagradbi. Vo presret na Aziskite igri edno takvo iznenaduvawe be{e “urbanata ubavica”, kulata Kanton, {to vsu{nost be{e zamislena kako obi~en predavatel vaweto na celiot grad, bidej}i Guangòu be{e doma}in na Aziskite igri za 2010 godina. Isto taka, ovaa kula se smeta za ju`niot odgovor na kulata CCTV vo Peking, dizajnirana od holandskiot arhitekt Rem Kolhas. Inaku kulata Kanton e dizajnirana od holandskiot bra~en par Mark Hemel i Barbara Kuit od dizajnerskata ku}a Information Based Architecture vo Amsterdam. Gradbata ima zabeleìtelna ènska forma i se izvi{uva od {iroka elipti~na osnova na prizemjeto do tesna polovina od pomalku od 27 metri, koja potoa povtorno se pro{iruva, s$ do vtorata, pomala elipsa na najgorniot kat, na visina od 450 metri. Vrvot visok 162 metri pravi kulata da ja dostigne svojata vkupna

viso~ina od 600 metri. Nejzinata forma e unikatna – ne e opfatena vo nitu eden konvencionalen kod na gradewe. Strukturata e sostavena od pet mali zgradi povrzani so gradini i otvorena pateka koja im ovozmo`uva na posetitelite da se iska~uvaat niz tesnata polovina na zgradata. Patekata e vo vid na otvoreni spiralni skali koi se protegaat na visina od 168 metri do 334 metri. Vnatre{nosta na kulata e podelena na programski zoni so razli~ni funkcii, vklu~uvaj}i prostorii za televiziski i radioprenos, palubi za nabquduvawe, restorani koi se vrtat, kompjuterski igri, prostor za izlo`bi, konferenciski sali, prodavnici i 4D kina.

SIMBOL

ulata na Guangzhou TV e ednostaven, graciozen simbol, koj go pretstavuva i podmladuva industriskiot centar Kanton (10 milioni `iteli) vo svojata ambicija da stane poznat kako progresiven i op{testveno senzitiven moderen metropolis, koj investira vo kulturno izrazuvawe i op{testveno podobruvawe. Arhitektite velat deka nivnata cel bila da sozdadat kula kon koja lu|eto }e bidat prijatelski nastroeni: kula koja nema da izgleda masivno ili dominantno, tuku namesto toa, }e gi kani lu|eto da vlezat vo nea.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

PODATOCI ZA RABOTEWETO NA RADIODIFUZEROT VO PREDHODNATA GODINA Trgovskoto radiodifuzno dru{tvo Sportsko radio Kanal 4 gi objavuva slednite podatoci: Sopstvenik na TRD Sportsko radio Kanal 4 e Bor~e Lukanovski. Vo tekot na 2010 godina, vo TRD Sportsko radio Kanal 4 ne se napraveni statusni promeni. Uprevitel na TRD Sportsko radio Kanal 4 e Bor~e Lukanovski. Izvori na finansirawe na TRD Sportsko radio Kanal 4: Vo 2010 godina ostvareni se vkupni prihodi vo iznos od 2.939.392,00 denari od koi: 72% od reklami i tele{oping; 23% od sponzorstva; 5% ostanati prihodi. K O M E R C I J A L E N

O G L A S

FAKTI I BROJKI

GRADE@EN IN@ENER: ARUP SORABOTNICI: GUANGZHOU DESIGN INSTITUTE PO^ETOK NA PROEKTOT: NOEMVRI 2005

KRAJ NA PROEKTOT: DEKEMVRI 2009 BROJ NA KATOVI NAD ZEMJATA: 37 BROJ NA KATOVI POD ZEMJATA: 2 CENA: 3 MILIJARDI JUANI ODNOSNO 441 MILIONI DOLARI

BANXI-SKOKOVI j Xej Haket, poznatiot pretpriema~-avanturist koj gi napravi banxi skokovite sport od svetska klasa, planira da napravi proekt vo kulata Kanton koj }e gi sobori site rekordi. Se planira toa da bide najvisokata svetska banxi-skokalnica, od koja }e se skoka od visina od 450 metri pa s$ do tloto. Isto kako Spajdermen. Sekoj }e nosi bezbednosni pojasi i }e bide povrzan so vkupno tri kabli. Prviot kabel }e go povrzuva pojasot i vrvot na kulata i }e funkcionira preku sistem na vle~ewe. Ovoj i u{te dva kabli od stranite, koi }e go spre~at trepereweto, se spu{taat pokraj vas dodeka skokate. ]e se spu{tite bezbedno na zemja, 450 metri podolu. Skokot trae 10 do 15 sekundi. Nema padobran ili banxi-jaè. Samo vie, kako skokate od najvisokata televiziska kula vo svetot. Biletite za kulata ~inat 50, 100 ili 150 juani, vo zavisnost od razli~nite visini. Biletot za najgolemata viso~ina vi ovozmoùva pristap do 84iot kat (433 metri) so ekstra brz lift, komu mu treba samo minuta ipol za da se iska~i do tamu. Posetitelite ottamu moàt da go vidat celiot grad od pti~ja prespektiva.

NAJVISOKOTO PANORAMSKO TRKALO NA SVETOT kolu periferijata od pokrivot na kulata Kanton e konstruirano elipti~no trkalo po koe kruàt 16 proyirni “kristalni” patni~ki vozila, od koi sekoe e so dijametar od 3,2 metri i moè da sobere 4 do 6 lu|e. Vozeweto po najvisokoto panoramsko trkalo vo svetot trae okolu polovina ~as, pri {to moè da se uìva vo panoramskite gletki na metropolisot Guangòu.

KAPITAL / 06.07.2011 / SREDA

Obuki / Menaxment / Jazici

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni - septemvri 2011 godina Sala 53 na IV katStopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl. STEPENI: 1. Elementary 2. Pre-Intermediate

3. Intermediate

4. Upper-intermediate

Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik. Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot. Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli. Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo. Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust. KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA / Tel: ++ 389 2 3244074 / Faks:++ 389 2 3244088 / Call Centar : (02) 15015 / E-adresa: beti@mchamber.mk ANITA MITREVSKA / tel: 02 32 44 057 / faks: 02 32 44 088 / e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk