326-11.07.2011 by Kapital Media Group

P O

ponedelnik. 11 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

INTERVIEW

0,22% 0,25% 0,08%

VIKTOR MIZO DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA PRIVLEKUVAWE STRANSKI INVESTICII

Izvor: Makedonska Berza

Zonite }e se polnat so avtomobilski kompanii!

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,66 43,28 69,11

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STRANA 10-11 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

ponedelnik. 11 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

3.000

NEPOVOLNI VLIJANIJA OD RASTOT NA KAMATITE VO EVROPA

МБИ10

0,22%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Poskapuvaat kreditite vo evra

Nikako privatna firma da vleze vo @elezni~kiot transport STRANA 9

Presti`na sve~enost, no bez Solana, Robertson i File! STRANA 5

Goldman Saks najmnogu se opari STRANA 12-13

OD DENES

STRANA 2-3

NOV FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI N

GOLEMIOT VOIN

INSPIRACIJA ZA VOJSKOVODCI I BIZNIS-LIDERI

VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

IZEDENA PENZIJA

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 11 JULI 2011

IZEDENA PENZIJA

Kolkava penzija }e zemaat ~lenovite na vtoriot stolb na penziskiot sistem vo Makedonija, koga }e stanat penzioneri? Sigurno ne pogolema od tie koi reformata na penziskiot sistem ne gi fati, a ~ija penzija }e ja ispla}a samo dràvata. A zo{to? Zarem reformata na penziskiot sistem i voveduvaweto na vtoriot stolb ne treba{e da ja podobri pozicijata za ispla}awe penzii i vo krajna linija da pridonese za zgolemuvawe na vkupnata penzija {to na eden penzioner }e mu sleduva, otkako }e prestane da raboti? Dodavaweto na vtoriot stolb vo penziskiot sistem treba{e da otvori i mo`nost za oploduvawe na sredstvata na vrabotenite, a ne samo nivno taloèwe na smetka, odnosno {tedewe, kako {to e slu~ajot so onie ~ii penzii }e se ispla}aat samo od dràvniot fond. Dvostolbniot penziski sistem vo Makedonija e taka skroen, {to 65% od vkupnite pridonesi koi rabotodava~ot gi upla}a za svojot vraboten odat vo dràvniot Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM), a ostanatiot del od sredstvata, 35% odat vo eden od dvata privatni zadolìtelni penziski fondovi, so koi upravuvaat dvete dru{tva KB Prvo penzisko dru{tva i NLB Nov penziski fond. Idejata e ovie 35% da se oploduvaat, bidej}i fondovite koi so niv upravuvaat se vsu{nost investiciski fondovi. I prakti~no i zakonski gledano, dvata zadolìtelni penziski fonda se od tipot otvoreni investiciski fondovi. A tie funkcioniraat na toj na~in {to sredstvata sobrani od gra|ani ili kompanii gi investiraat

na pazarite na kapital (vo hartii od vrednost, a vo nekoi slu~ai i vo nedvièn imot), pri {to glavna cel im e da ostvarat {to pogolem prinos za svoite klienti! A ne prinos ~ij prosek od 3,3% za period od dve godini, ili 5% za period od 5 godini, e najnizok od site prinosi koi moàt da se ostvarat na finansiskiot pazar vo Makedonija po koja bilo osnova. Pa pogolemi mese~ni prinosi se pravat od kamata na bankarski depozit, na nivoto na koe kamatite se sega, zatoa {to godinava drasti~no se namalija. Pogolemi prinosi pravat i nekoi od osumte otvoreni investiciski fondovi vo Makedonija, ~ija investitorska strategija ne e mnogu razli~na, iako penziskite fondovi vaàt za pokonzervativni. Privatnite penziski dru{tva slabo gi oploduvaat tie 35% od mese~nite pridonesi na idnite penzioneri, ili pak prinosot moèbi ne e tolku mal, no ima ne{to {to go jade? Edna suma pari moè da se zgolemi za odreden procent, no neto-efektot }e se dobie koga sumata plus ostvareniot prinos }e treba da se namali za odreden procent. Toa {to gi namaluva apsolutnite sumi na sekoja mese~na uplata pridonesi vo zadolìtelnite penziski fondovi e provizijata, koja za svoeto rabotewe ja napla}aat penziskite dru{tva. Povtorno po definicija, sekoj investiciski fond za upravuvaweto so sredstvata na tie {to mu gi doverile napla}a odreden nadomest. I toa e sosema vo red, fondovite da pravat profit, zo{to inaku bi postoele. I tie mora da ìveat od ne{to, neli? No, neka ne ìveat na smetkata na gra|anite. Neka ne se odnesuvaat kako dràva, iako se privilegirani so zakon. Zatoa {to koga }e se udri matematika, izleguva deka nadomestocite koi gi na-

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

ilijardi metri kubni priroden gas godi{no proizveduva Ukraina. Spored ukrainskite zakoni, pove}e od 90% od proizvedenata koli~ina, Naftogas Ukraina mora da go naso~i za potrebite za doma{noto naselenie. Ukrinskiot pretsedatel, Viktor Janukovi~, potpi{a Zakon koj & ovozmo`uva na kompanijata Naftogas Ukraina da go realizira dogovorot so Polskata petrohemiska kopanija (PGNIG) za isporaka na gas. So ova, Naftogas i nejzinite filijali }e mo`at da izvezuvaat priroden gas proizveden vo zemjata vo koli~ini koi gi odreduva Ministerstvoto za energetika i industrija za jaglen vo Ukraina. Naftogas Ukraina i PGNIG vo oktomvri 2004 godina sklu~ija dogovor za izgradba na gasovod Ustilug (Ukriana) i Hrube{uv (Polska) za snabeduvawe na jugoisto~nite delovi na Polska. Izgradbata na goasovodot zavr{i vo septemvri 2005 godina.

NEPOVOLNI VLIJANIJA OD RASTOT NA KAM

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk baj jalska@ @kappital.com.mk

POSKAPUVAAT ALEKSANDAR JANEV

pla}aat se povisoki od prinosite koi gi ostvaruvaat. Zadolìtelnite penziski fondovi napla}aat 4,5% od sekoj mese~en pridones i 0,05% mese~no od vkupnata vrednost na sredstvata vo fondot. Ako Zakonot za zadolìtelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe gi zadolùva vrabotenite, odnosno nivnite rabotodava~i, del od pridonesite da gi upla} aat na smetka na privatnite fondovi koi dobile licenca za toa, toa ne zna~i deka tie treba da upravuvaat so sredstvata ostvaruvaj}i minimalni prinosi. Naprotiv, treba da pravat s$ {to moàt za pogolemo oploduvawe na kapitalot na idnite penzioneri. Imaa zakonski pre~ki da investiraat vo razli~ni finansiski instrumenti, no nekoi izmeni vo ovoj pogled ve}e se napravija. Ovozmoèno im e pogolemo vloùvawe na stranskite berzi. Be{e do 30%, sega e do 50% od portfolioto, a isto taka pokraj oficijalniot pazar, sega moàt da vloùvaat i na redovniot pazar na Makedonskata berza. Konzervativnata investiciska strategija ne smee da im bide izgovor za niskite prinosi, zatoa {to ako se vodat od taa deviza, nivnata rabota }e se svede samo na rabota poradi zemawe nadomestok, a na{ite penzii }e bidat izedeni pred da ostarime.

janev@kapital.com.mk

Kamatite na kreditite {to bankite gi finansiraat od stranski izvori rastat poradi zgolemuvaweto na evropskata kamatna stapka Euribor. Kompaniite koi se zadolìle so promenliva kamata, koja zavisi od dvièweto na Euroborot, ovoj mesec }e mora da platat pogolema rata za kredit. Samo vo prvite {est meseci od godinata, ovaa evropska kamata se zgolemi za 0,6 procentni poeni, {to zna~i deka za tolku se zgolemile i kamatite na site krediti {to se izdadeni so promenliva kamata koja zavisi od evropskite trendovi. [estmese~niot Euribor, koj naj~esto pretstavuva reper za odreduvawe na kamatite na kreditite tuka, vo petokot iznesuva{e 1,831%. So toa Euriborot prodolì zabrzano da raste, osobeno otkako i Evropskata centralna banka (ECB) objavi deka

ja zgolemuva osnovnata kamata od 1,25% na 1,5%. Samo za sporedba, vo ekot na ekonomskata kriza Euriborot go dostigna dnoto so najniska vrednost pod 1%. Bankarite komentiraat deka raste~kiot trend na evropskata kamata Euribor, po koja tie se zadol`uvaat kaj me|unarodnite finansiski institucii, e o~ekuvan, a se procenuva deka vo idnina ovaa kamata dopolnitelno }e raste, {to zna~i deka }e poskapuvaat i kreditite. Na sreden rok, se o~ekuva Euriborot do 2014 godina povtorno da go dostigne nivoto od 2008 godina pred krizata, koga {estmese~nata stapka nadminuva{e 4,5%. “Sosema o~ekuvan e porastot na kamatnata stapka Euribor i toa go imaat predvid site klienti koi odlu~uvaat da se zadol`uvaat. Tro{okot poradi

zgolemuvaweto na kamatite na kreditite koi{to se vrzani za Euriborot odnapred im e presmetan vo godi{nite planovi na kompaniite i poradi toa ne se o~ekuva da imaat problemi da gi vra}aat kreditite so {to bi se vlo{ila naplatata kaj bankite”, ocenuva finansiskiot direktor na Komercijalna banka, Maja [terieva. Bankarite objasnuvaat deka pomal del od kreditnite portfolija zavisat od dvi`eweto na evropskata kamata Euribor, a takvite krediti naj~esto gi zemaat kompaniite. Biznismenite, pak, komentiraat deka porastot na evropskite kamati sepak negativno se odrazuva vrz raboteweto na kompaniite, osobeno vo uslovi koga imaat seriozni likvidnosni problemi i koga s$ pote{ko uspevaat da gi vra}aat kreditite. Izlezot go gledaat vo raz-

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

EVROPSKITE KAMATI ]E RASTAT PORADI INFLACIJATA ite procenki na finansiskite S analiti~ari se deka osnovnata kamata na Evropskata centralna banka i Euriborot i ponatamu }e rastat so cel da se zaprat inflaciskite dvi`ewa vo Evropa, koi gi nadminuvaat proekciite od 2%. Spored poslednite merewa vo juni, porastot na cenite vo Evropa iznesuva{e 2,7%. Zasega nepromeneta ostanuva samo kamatata na Angliskata centralna banka, koja odlu~i i ponatamu da go zadr`i rekordnoto nisko nivo od samo 0,5%. Ekonomistite komentiraat deka potegot na guvernerot na ECB, @an-Klod Tri{e, da ja zgolemi osnovnata kamata e pogre{en, bidej}i ekonomijata s$ u{te se soo~uva so kriza. Se o~ekuva deka vo slednite pet godini, kako {to }e zabrzuva zakrepnuvaweto na evropskata ekonomija, taka da se zgolemuvaat kamatnite stapki.

Navigator

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK HOLANDSKA PODDR[KA A ZA MAKEDONSKI BREND

DANIELA GLIGOROVSKA

NOVAK \OKOVIЌ

BEN BERNANKE

HARILAOS STAVRAKIS

kopski saem za prvpat SMe|unaroden godinava }e organizira saem za

akal, ne sakal, mora{e da yvezda stanuva ipar se obiduva da ja ubedi Тtoreniskata najdobar ekonomski promoK javnosta deka nema vistina Ska`e kolku pari izvlekle na Srbija, nosi investicii vo informaciite deka }e bara amerikanskite banki od

transport i logistika, {to e dobra mo`nost za firmite da sklu~at novi zdelki

vo energijata i tekstilnata industrija, a obezbeduva i izvoz

Federalnite rezervi za da ja izbegnat sudbinata na Leman Broders

pari od EU i MMF, no koga muabetot }e po~ne da se vrti, rabotite ne odat na dobro

MATITE VO EVROPA

KREDITITE VO EVRA Kompaniite koi se zadolìle so promenliva kamata, koja zavisi od dvièweto na Euroborot, ovoj mesec }e mora da platat pogolema rata za kredit. Samo vo prvite {est meseci od godinata ovaa evropska kamata se zgolemi za 0,6 procentni poeni, {to zna~i deka za tolku se zgolemile i kamatite na site krediti {to se izdadeni so promenliva kamata. Od ovoj raste~ki trend na evropskite kamati vo Makedonija se zasegnati re~isi 25% od site kreditokorisnici, bidej}i od vkupnoto kreditno portfolio od 3.250 milioni evra, 840 milioni se izdadeni vo stranska valuta vojot na biznisot – preku inovacii, zgolemeno proizvodstvo, proda`ba i profit, porastot na kamatite nema da bide presuden za nivnoto rabotewe. “U{te dodeka se potpi{uva dogovor za kredit so varijabilna kamata vrzana za dvièweto na Euribor go prifa}ate rizikot deka vo idnina kamatata moèbi } e raste. Sega ve}e od ovoj mesec o~ekuvame ratata na kreditot da se zgolemi tokmu poradi toa {to vo posledniot period Euriborot raste{e. Me|utoa, tie nekolku procenti pove}e ne se klu~ni za biznisot dokolku kompanijata ostvaruva dobar profit, osvojuva novi pazari i go zgolemuva izvozot”, izjavi direktorot na kompanijata Vipro, Viktor Petkov. Od ovoj raste~ki trend na evropskite kamati vo Makedonija se zasegnati re~isi 25% od site kreditokorisnici, bidej}i od vkupnoto kreditno portfolio od 3.250 milioni evra, 840 milioni se izdadeni vo stranska valuta.

Rastot na evropskata kamata Euribor gi zgolemuva i tro{ocite za kamatni pla}awa na dr`avata, bidej}i

FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA

“Sosema o~ekuvan e porastot na kamatnata stapka Euribor i toa go imaat predvid site klienti koi odlu~uvaat da se zadol`uvaat. Tro{okot poradi zgolemuvaweto na kamatite na kreditite koi se vrzani za Euribor odnapred im e presmetan vo godi{nite planovi na kompaniite i poradi toa ne se o~ekuva deka tie }e imaat problemi da gi vra}aat kreditite so {to bi se vlo{ila naplatata kaj bankite.”

VIKTOR PETKOV DIREKTOR NA KOMPANIJATA VIPRO

“U{te dodeka se potpi{uva dogovor za kredit so varijabilna kamata vrzana za dvi`eweto na Euribor go prifa}ate rizikot deka vo idnina kamatata mo`ebi }e raste. Sega ve}e od ovoj mesec o~ekuvame ratata za kreditot da se zgolemi tokmu poradi toa {to vo posledniot period Euribor raste{e. Me|utoa tie nekolku procenti pove}e ne se klu~ni za biznisot dokolku kompanijata ostvaruva dobar profit, osvojuva novi pazari i go zgolemuva izvozot.”

Re~isi site dogovori {to gi sklu~uva dr`avata so Svetskata banka, Evropskata investiciska banka, Me|unarodnata banka za

obnova i razvoj za zaemi, vsu{nost, zavisat od nivoto na Euriborot. Trendot na porast na ovaa evropska kamata po avtomatizam go zgolemuva dolgot na dr`avata kon niv. Poradi porastot na Euriborot se zgolemuvaat i tro{ocite na dr`avata kon EIB za kreditnata linija od 100 milioni evra nameneta za malite i sredni kompanii, bidej}i Vladata se obvrza deka krajnata kamata }e

Holandskata ambasadorka Simone Filipini se dokaà kako cvrst poddrùva~ na makedonskite inicijativi. Pred zaminuvaweto od zemjata, taa preku holandskata ambasada vo celost mu dade poddr{ka na proektot za promovirawe na noviot ènski brend *Women Unlimited Macedonia, organiziran od Koalicijata za odr`liv razvoj-KOR, koj vikendot se odrà vo prostoriite na Nacionalnata galerija “Mala stanica”. Stanuva zbor za promocija na eden nov ènski brend, odnosno na edna mreà nameneta za u~estvo na site èni od Makedonija, bez razlika na nivnata vozrast i etni~ka pripadnost. Deka Filipini }e bide zapametena kako efektiven diplomat i edna od najgolemite poddrùva~i {to dosega Makedonija gi imala, govorat i faktite za finansirawe na brojnite

bide fiksna od 5,5%, bez ogled kolku }e se zgolemuva trimese~niot Euribor. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, Vladata godinava od buxetot treba da odvoi 52 milioni evra za kamati, od koi 36 milioni za nadvore{en dolg na zemjata. Od Ministerstvoto komentiraat deka dvi`eweto na Euriborot e odnapred vkalkulirano vo sumata {to se odvojuva za pla}awe na kamati.

Pretstavnicite na golemite me|unarodni banki i na Evropskata unija na posledniot od nizata sostanoci ne postignaa napredok za obezbeduvawe na pridonesot na privatniot sektor vo vtoriot paket-pomo{ za Grcija. Nitu po nekolku nedeli intenzivni pregovori, direktorot na Institutot za me|unarodni finansii, Чarls Dalara, kako i pretstavnici na Evropskata centralna banka i Evropskata unija ne uspeaja da gi usoglasat ideite kako privatniot sektor moè da & pomogne na Grcija koja se soo~uva so seriozni problemi pri otplata na dràvniot dolg koj nadmina 140% od BDP. Na sostanokot se razgleduvale razli~ni idei, kako i francuskiot predlog za prodolùvawe na rokot na otplata na okolu 70% od dostasaniot gr~ki dolg, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta za

REALNOSTA E SUBJEKTIVNA MATERIJA

2010

proekti za podobruvawe na biznis-klimata vo zemjava, koi bea finansirani od holandskata ambasada. Takvi bea proektite za razvoj na Katastarot, Dràvniot zavod za revizija, Carinskata uprava, Ministerstvoto za finansii, Upravata za javni prihodi i mnogu drugi. Simone Filipini naskoro ja napu{ta Makedonija i odi na sledna diplomatska misija vo SAD, no makedonskata javnost so sigurnost }e se se}ava na Filipini kako eden od najdinami~nite i najangaìrani diplomati koi dosega ja zapoznale na{ata zemja, so zalo`bi kontinuirano da vloùvaat vo brojni proekti povrzani so op{testveniot, kulturniot i ekonomskiot ìvot na gra|anite vo zemjava.

ЧARLS DALARA otkup na vladinite obvrznici, me|utoa site predlozi padnale vo voda. Vladite na zemjite-~lenki na evrozonata sakaat od taa suma privatniot sektor da obezebdi 30 milijardi evra po pat na prodol`uvawe na rokot na otplata na dolgot, dodeka samata Grcija da obezbedi 30 milijardi evra so proda`ba na dr`avniot imot. Ostanatata suma bi se obezbedila od EU i od Me|unarodniot monetaren fond. Vo me|uvreme, MMF ja odobri pettata tran{a od kreditot za Grcija vo iznos od 3,2 milijardi evra. So toa, MMF dosega oslobodi 17,4 milijardi evra, od vkupno dogovoreni 30 milijardi.

MISLA NA DENOT

DVI@EWE NA [ESTMESE^EN EURIBOR 2.00% 1.90% 1.80% 1.70% 1.60% 1.50% 1.40% 1.30% 1.20% 1.10% 1.00% 0.90% 0.80% 0.70% 0.60%

SIMONE FILIPINI

GUBITNIK NEMA DOGOVOR ZA POMO[ NA GRCIJA

MAJA [TERIEVA

najgolem del od zadol`uvawata kaj me|unarodni fianansiski institucii zavisat od dvi`eweto na evropskite kamati.

2011

FREDERIK POL AMERIKANSKI PISATEL

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

8,4% 1.971 1.278

PROCENKI...

PORASNALE VKUPNITE KREDITI [TO GI PODELILE BANKITE VO MAJ VO SPOREDBA SO ISTIOT MESEC LANI

MILIONI EVRA E VKUPNATA ZADOL@ENOST NA KOMPANIITE VO BANKITE ZAKLU^NO SO MAJ 2011 GODINA MILIONI EVRA DOL@AT GRA\ANITE VO BANKITE OD ZEMENI POTRO[UVA^KI, STANBENI, AVTOMOBILSKI KREDITI I KREDITNI KARTI^KI I MINUSNI SALDA

ELIZABET HAGEN

izvr{en direktor na Vienski institut

SREDNA I JUGOISTOÂ EVROPA ]E ZA@IVEAT SO RAST OD 3,1% o site zemji na Sredna, Isto~na i Jugoisto~na Evropa, godinava }e dojde do ekonomsko zaìvuvawe, pokaùva analizata na Vienskiot institut za me|unarodni ekonomski studii, spored koja, rastot vo ovoj region }e dostigne do 3,1%. Najbrzo }e rastat ekonomiite na Slova~ka, Polska i balti~kite zemji, ~ii pazari vo poslednite dve godini pretrpea zna~itelni {teti. U{te pogolemo podobruvawe na ekonomijata se o~ekuva kaj zemjite koi doprva }e vlezat vo EU, pokaùva analizata. Madonija i Crna Gora, o~ekuvaat podobruvawe na ekonomskite rezultati za 2%.

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI TEC NEGOTINO MO@E DA RABOTI NA JAGLEN ermocentralata TEC Negotino namesto na mazut moè da se prenameni da raboti na jaglen koj se nao|a vo neposredna blizina, pora~uvaat od Zdruènieto na energeti~ari (ZEMAK). Spored rudarskite inèneri, kotelskata postrojka vo TEC Negotino ovozmoùva na ednostaven na~in da se promeni tipot na gorivoto od postojnite skapi goriva na relativno poevtini goriva. “Jaglenot koj se nao|a vo blizina na TEC Negotino moè da hrani edna cela nova termoelektrana od 210 megavati, no moè isto taka da se iskoristi dokolku postojnata oprema vo elektranata se preorientira od mazut na jaglen. Sepak, treba da se raboti na fizibiliti studija so analiza na site parametri koi bi vlijaele na kone~nata ocenka za realizacija na eden vakov zafat”, re~e Goce Vasilevski od Rudarskiot institut od Skopje. Potpretsedatelot na ZEMAK, pak, Zoran Boìnko~ev istakna deka jaglenovite nao|ali{ta vo Makedonija moàt da obezbedat kontinuirana rabota na elektranite vo dràvata za slednite 20 godini.

[TIP GI MENUVA GRADE@NITE ZONI VO GRADOT p{tina [tip ja po~na postapkata za promena na grade`nite zoni vo gradot vo koi namesto da se gradat industriski objekti vo izminatite 20 godini masovno bespravno se gradele ku}i za domuvawe, so {to se formirale golemi urbani zaednici. Rakovoditelot na Oddelenieto za urbanizam, Silvana Nikolova, veli deka vo [tip ima nekolku divi naselbi, koi bespravno zaposednale grade`no i zemjodelsko zemji{te. Vo interes na Zakonot za legalizacija na divogradbite i na nivnite sopstvenici po~nuva promenata na zonite. “Imame golem broj divoizgradeni ku}i vo zoni vo koi soglasno so Glavniot urbanisti~ki plan bilo predvideno da se gradat industriski kapaciteti. Zatoa, soglasno so Zakonot za legalizirawe na bespravno izgradenite objekti na nivnite sopstvenici treba da im ovozmo`ime da go ostvarat svoeto pravo, poradi {to }e gi promenime urbanisti~kite planovi”, veli Nikolova.

RO! O K NAS

NA 30-ti SEPTEMVRI

PROMOVIRAN SOFTVER ZA PROEKTIRAWE ARMIRANI BETONSKI ZGRADI roektirawe po evropski propisi na armirani betonski zgradi spored evro kod EC2/EC8 i brza analiza na konstrukciite }e ovozmoì softverskoto re{enie IZIIS SAGA - B na Institutot za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija (IZIIS). Softverot, spored direktorot na IZIIS, Mihail Garevski, e na nivo na vode~kite svetski softveri, a negovata izrabotka e osobeno va`na za naukata i za grade`ni{tvoto vo Makedonija. “Grade`nite inèneri }e moàt lesno, brzo i ednostavno da gi analiziraat i najsloènite konstrukcii. Ova e trodimenzionalna analiza na konstrukcii i }e moè da proektiraat po evropskite propisi. Softverot }e ovozmoì podobro proektirawe, po evropskite propisi koi bi trebalo {to e mo`no pobrzo da vlezat vo Makedonija”, re~e Garevski. Toj naglasi deka softverot moè da se doteruva po barawe na proektantite, a dokolku inènerite imaat nejasnotii }e moè da im pomogne timot od IZIIS.

HOLANDSKA PODDR[KA ZA MAKEDONSKIOT TEKSTIL ladata najavuva paket-merki za poddr{ka i potik na izvozot na doma{nite tekstilni kompanii. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, na zaedni~ka sredba so prestavnici na Holandskiot centar za promocija na izvozot od zemjite vo razvoj i pretstavnici na makedonskiot tekstilen sektor, konstatiraa deka makedosnkiot tekstil ima potreba od pogolema poddr{ka. Vicepremierot Pe{evski izjavi deka tekstilniot sektor, koj be{e eden od najpogodenite vo svetskata ekonomska kriza, ostanuva prioritet za poddr{ka i razvoj na Vladata. “Tekstilniot sektor e eden od najzna~ajnite za makedonskata ekonomija, bidej}i opfa}a 37% od vrabotenite vo prerabotuva~kata industrija. Vladata ostanuva posvetena na kreirawe osnova za negov natamo{en razvoj preku sozdavawe uslovi za razvoj na makedonskite brendovi {to }e bidat prepoznatlivi vo regionalni i globalni ramki”, izjavi Pe{evski. Holandskiot centar za promocija na izvozot od zemjite vo razvoj vo tekot na izminatite godini uspe{no sprovede niza programi nameneti za podobruvawe na izvozot na tekstilnata, vinarskata, metalur{kata i IT-industrija, a isto taka obezbedi pomo{ i za turisti~kiot sektor vo Republika Makedonija. Del od makedonskite tekstilni kompanii dobija individualna poddr{ka od holandski eksperti od oblasta na tekstilnata industrija, koja se sostoe{e od treninzi vo delot selektirawe i nabavka na osnovni materijali, kako i kreirawe i promovirawe sopstvena kolekcija.

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? P Prviot bbrojj na bbankar k }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (Makedonija/Balkan/Evropa/ svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, investiciite finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI GR^KIOT VESNIK “PROTO TEMA” VOODU[EVEN OD OSTAVKATA NA MILO[OSKI inister da se otkaè od pozicijata za da ima pove}e vreme za svojot sin e ne{to {to vo Grcija nikoga{ ne se slu~ilo nitu, pak, }e se slu~i , pi{uva vesnikot “Proto tema”. Onlajn-izdanieto na vesnikot pozitivno ja oceni odlukata na Antonio Milo{oski da si podnese ostavka za da ima pove}e vreme so svoeto semejstvo. “Ova se slu~uva vo Skopje, zemjata koja mnogu od nas poniùva~ki ja narekuvaat dràvi~ka. Vo Grcija imame celosno sprotivna situacija. Ministrite se recikliraat, menuvaat fotelji i ja napu{taat pozicijata samo koga premierot }e go pobara toa. Nikoga{ dosega nemame slu{nato aktiven minister da izjavi: “Smetam deka toa {to moèv da go ponudam, go napraviv. Sega sakam da se zanimavam so semejstvoto, so moeto ku~e i so gradinata”, pi{uva “Proto tema” kritikuvaj} i gi gr~kite ministri komentiraj}i deka edinstveno {to gi interesira e foteljata.

“KAPITAL” GI OTKRIVA DETALITE OD PROSLAVATA “10 GODINI RAMKOVEN DOGOVOR”

PRESTI@NA SVE^ENOST, NO BEZ SOLANA, ROBERTSON I FILE!

Visokite gosti pred sve~eniot priem vo hotelskiot kompleks Inkes Gorica }e se potsetat na hronologijata na Ohridskiot ramkoven dogovor so specijalno podgotven dokumentaren film i prigoden govor na vicepremierot Abdula}im Ademi i pretsedatelot \orge Ivanov GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

olemata sve~enost okolu proslavata na desetgodi{ninata od potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, iako silno poddr`ana od site me|unarodni faktori, sepak }e ostane odbele`ana bez prisustvoto na porane{niot generalen sekretar na NATO, Xorx Robertson, i porane{niot specijalen pratenik na EU, Havier Solana, koi se prakti~no negovi kreatori. So svoeto prisustvo i pokraj najavata, nema da n$ po~esti nitu evrokomesarot [tefan File, poradi, kako {to velat od negoviot Kabinet - drugi anga`mani, no File sepak }e ja poseti Makedonija na 5 septemvri kako u~esnik na trkalezna masa na koja }e se rasprava tokmu na tema na

Za~uduva {to organizacioniot odbor ne pokanil funkcioneri od sosedstvoto, iako vo pove}e navrati sosednite zemji otvoreno davaa poddr{ka na Dogovorot kako instrument za regionalna stabilnost Sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Svojata potvrda za prisustvo na ovoj nastan, zasega ja potvrdile samo olesnuva~ite vo pregovorite od 2001 godina, Amerikanecot Xejms Perdju i Francuzinot Fransoa Leotar. Svoeto prisustvo go potvrdi i Alen Leroa, koj vo 2001 godina be{e specijalen pretstavnik na EU vo zemjava. Spored podatocite od Sekretarijatot, pokani se isprateni do pove}e od dvaeset gosti

od nadvor, me|u koi i do ambasadorot vo zaminuvawe, Filip Riker, do visokiot pretstavnik za nadvore{ni raboti na EU, Ketrin E{ton, i drugi gosti koi na nekoj na~in pridonele vo sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Pokani se isprateni i do celiot diplomatski kor vo zemjava. Za nivnoto u~estvo zasega s$ u{te ne se pristignati potvrdi. Potvrdite za prisustvo treba da se dostavat do krajot na ovaa nedela.

LI^NA KARTA NA RAMKOVNIOT DOGOVOR o Ohridskiot ramkoven dogovor mu se stavi kraj na voeniot konflikt vo Makedonija vo 2001 godina, preku vo nego sodrànite re{enija za vnatre{no ureduvawe na pravata na pomalite etni~ki zaednici vo dràvata. Dogovorot na 13 avgust 2001 godina go potpi{aa liderite na toga{ najgolemite politi~ki partii porane{niot pretsedatel na VMRO-DPMNE, Qub~o Georgievski, pretsedatelite na SDSM, DPA i PDP, Branko Crvenkovski, Arben Xaferi i Imer Imeri, kako i toga{niot pretsedatel na dràvata, Boris Trajkovski, zaedno so pretstavnicite na SAD i EU, Xejms Perdju i Fransoa Leotar, ~ii potpisi zna~ea garancija deka me|unarodnata zaednica }e go nadgleduva sproveduvaweto. So Ramkovniot dogovor ~ii principi se implemetirani i vo makedonskiot Ustav, se vovedoa normativni izmeni kako garancija za afirmirawe na multietni~kiot karakter na Makedonija. Pragot za implementacija na klu~nite odredbi, kako {to se upotrebata na jazikot ili pravoto na univerzitetsko obrazovanie na maj~in jazik, e minimum 20%

zastapenost na odreden etnikum. Dogovorot povikuva na razvoj na decentralizirana vlast, i na eliminacija na diskriminacijata preku stimulirawe na pravi~na zastapenost na site etni~ki zaednici vo javnata administracija, spored nivnata procentualna zastapenost. Mo`ebi najzna~ajnata izmena {to proizleze od Ramkovniot dogovor e voveduvaweto na sobraniskata procedura popularno nare~ena Badinterov princip, koja zna~i upotreba na dvojno glasawe, odnosno pravilo toa {to }e go izglasa op{toto mnozinstvo da dobie potvrda i od strana na pove}eto pratenici od pomalite etni~ki zaednici. Badinteroviot princip se primenuva samo na zakoni {to specifi~no gi tangiraat pomalite etni~ki zaednici. Ocenkite za dosega{niot stepen na implementacija na Dogovorot se neusoglaseni, i se dvi`at od kraen skepticizam prisuten kaj albanskite opoziciski partii koi baraat nov dogovor otkako stariot go proglasija za mrtov, do ocenkata na strana na vlasta deka sproveduvaweto e zavr{eno vo 99%.

ME\UNARODNA KONFERENCIJA – GLAVEN NASTAN NA PROSLAVATA! Glavniot nastan od proslavata }e se odviva na 12 i 13 avgust vo Ohrid vo hotelskiot kompleks Ineks Gorica, a glavniot priem so visokite gosti }e bide na 13 avgust. Zasega, kako {to informiraat od Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, ne se planirani specijalni sve~enosti. Konferencijata }e zapo~ne so prikaùvawe na dokumentaren film i govor na vicepremierot Abdula}im Ademi, kako i na pretsedatelot na Makedonija, \orge Ivanov. Dokumentarniot film gi opfa} a okolnostite koi dovedoa do potpi{uvawe na dogovorot i fazite na negovata dosega{na implementacija. Poradi odbeleùvaweto na desegodi{ninata cela godina se organiziraat pove}e nastani kako izlo`bi, debati, trkalezni masi i oglas za izbor na najdobri trudovi na ovaa tema. Inaku, desetgodi{niot jubulej }e bide treto po red odbeleùvawe koe go organizira Vladata. Prethodno, sve~enostite po ovoj povod gi organizira{e samostojno partijata DUI koja ovoj dogovor go smeta za svoj najgolem uspeh i ~ie jadro e sostaveno tokmu od borcite na ONA, koi odlu~ija borbata za svoite prava da ja prodolàt institucionalno.

IVANOV DOMA]IN NA REGIONALNA LIDERSKA SREDBA retsedatelot \orge Ivanov denes i utre }e bide doma}in na tretata regionalna liderska sredba, koja }e se odr`uva vo Ohrid. Na sredbata, pokraj makedonskiot pretsedatel u~estvo }e zemat i pretsedatelot na Albanija, Bamir Topi, pretsedatelot na Crna Gora, Filip Vujanovi} i kosovskiot pretsedatel, Atifete Jahjaga. Liderite }e zboruvaat za regionalnata sorabotka, evropskite vrednosti i vizijata za idninata, a od Ohrid }e bide prenesena poraka i deka Makedonija, Albanija, Crna Gora i Kosovo, spodeluvaat evropski vrednosti i identi~na vizija za idninata i deka vrven prioritet za ~etirite zemji e zabrzana integracija vo Evropskata unija i vo NATO. Na sredbata, {efot na makedonskata dr`ava }e pokrene i predlog, dokolku se pojavi itna potreba, po primerot na zemjite-~lenki na EU, pretsedatelite od regionot, da se sre}avaat po~esto, a ne samo edna{ godi{no. Regionalnata liderska sredba, ostanuva otvorena i za site drugi zemji od regionot, vklu~uvaj}i gi Grcija i Srbija, soop{tuvaat od Kabinetot na Ivanov.

MENDUH TAÎ SE SRETNA SO AMBASADOROT NA OBSE iderot na DPA, Menduh Ta~i, vo partiskoto sedi{te vo Tetovo ostvaril sredba so ambasadorot na OBSE, Ralf Bret, javuvaat od najgolemata albanska opoziciska partija. Na sredbata se razgovaralo za aktuelnite politi~ki slu~uvawa vo zemjava, so fokus na neodamne{nite parlamentarni izbori. Od DPA informiraat deka Bret, koj ja pofalil sorabotkata so DPA, bil zapoznaen so izborniot fenomen vo Ki~evsko, kade {to rivalskata DUI pobedila so 10.000 nasproti 0 glasovi. Bez razlika na navodnite izborni neregularnosti za koi Ta~i ja somni~i vladeja~kata DUI, toj i pred Bret go povtoril stavot deka svojata partija ja doìvuva kako edninstvena {to vistinski gi brani albanskite interesi vo Makedonija. “Nie }e prodolìme da gi {titite interesite na Albancite vo zemjata, kako edinstvena opoziciska partija, koja gradi konstruktivni stavovi”, izjavil Ta~i po sredbata.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI BAHURA: KLU^NI SE REFORMITE, A NE SAMO SPOROT SO IMETO ekoi raboti ne treba da bidat vo zalo`ni{tvo na sporot so imeto, pora~a polskiot ambasador, Karol Bahura, vo nedelnoto intervju za Radio Slobodna Evropa, poso~uvaj}i deka Makedonija kako del od Evropskiot kontinent ima svoi obvrski kon zemjata, vo vreme na 21 vek. Spored nego, postojat odredeni reformi koi treba da se sprovedat vo zemjava bez ogled na toa dali Makedonija saka da bide zemja- ~lenka na Evropskata unija i NATO. Toj dodava i deka reformite vo oblasta na sudstvoto, javnata administracija, implementacijata na zakonite i politi~kiot dijalog treba da prodolàt, no i da se implementiraat. Bahura uveruva deka ja razbira i ~uvstvitelnosta na pra{aweto za sporot so imeto, bidej} i kako {to veli toj, pra{aweto “dopira do srceto” na Makedoncite. Istovremeno, ambasadorot potsetuva deka Makedoncite ne treba da se nadevaat oti me|unarodnata zaednica }e go re{i sporot, bidej}i toj e pod zakrila na Obedinetite nacii, {to zna~i te{kata zada~a sepak ostanuva na Makedonija i Grcija, i edinstveno tie treba da pokaàt inicijativa za re{avawe na sporot. Od druga strana, pak, Bahura poso~uva deka na samitot na Severnoatlanskata alijansa vo Bukure{t, “be{e kaàno deka otkako }e se re{i pra{aweto za imeto, odlukata za primawe na Makedonija kako ~lenka (vo alijansata), }e se prezeme na nivo na ambasadori, a toa e brza mo`nost za koja ne e potreben nov samit na NATO”. Polskiot ambasador veli i deka stavot na Polska e deka tie }e prifatat kakvo bilo re{enie postignato pod zakrilata na Obedinetite nacii. Polska bi bila i mnogu sre}na ako se postigne re{enie {to e mo`no pobrzo, i poso~uvaat na edna stara polska izreka koja moè da ni pomogne pri re{avaweto na imeto so sporot so Grcija - “ako vratite se zatvoreni, toga{ vlezete preku prozorecot”.

SE PRODLABOÛVA SORABOTKATA SO HRVATSKOTO MINISTERSTVO ZA KULTURA inisterkata za kultura, Elizabeta Kan~eskaMilevska, i hrvatskiot minister od istiot resor, Jasen Mesi}, na sredba vo Dubrovnik potpi{aa nova Programa za kulturna sorabotka me|u dvete ministerstva za period od 2012 do 2015 godina. Spored Kan~eska-Milevska, novata programa }e pridonese za afirmirawe na kulturata na dvete zemji, no i za razvoj na zaedni~kata institucionalna sorabotka i soodvetnite zdruènija od site oblasti na kulturata i umetnosta. “Programata modelira pravna ramka koja }e im ovozmoì na instituciite i umetnicite nepre~ena komunikacija, }e ja stimulira nivnata sorabotka, so {to }e se obezbedi i realizacija na niza zaedni~ki pretstavuvawa i proekti”, soop{tija od Ministerstvoto za kultura. Kan~eska-Milevska, se veli vo soop{tenieto, izrazi osobena blagodarnost do hrvatskite eksperti i Ministerstvoto za kultura na Hrvatska, koi na na{ite eksperti od oblasta na nematerijalnoto kulturno nasledstvo, vo tekot na ovaa godina im pomognaa vo izrabotkata na tri aplikacii za nominirawe za vpi{uvawe vo Reprezentativna lista za za{tita na nematerijalnoto kulturno nasledstvo na ~ove{tvoto na UNESKO. Makedonija i Hrvatska imaat tradicionalno odli~ni relacii vo oblasta na kulturata. Sorabotkata postoi vo site dejnosti i dosega e realizirana razmena na golem broj izlo`bi, koncerti, u~estvo na istaknati hrvatski i makedonski umetnici na me|unarodnite manifestacii vo dvete zemji, a golem e i brojot na proektite koi se poddràni vo Godi{nata programa na Ministerstvoto za kultura za 2011 godina.

BU^KOVSKI: ILJADNICI ^LENOVI NA SDSM MISLAT KAKO MENE avnoto govorewe za sostojbite vo partijata ne e nevoobi~aeno za SDSM, pi{uva porane{niot pretsedatel na socijaldemokratite, Vlado Bu~kovski, vo svojata kolumna za nedelnikot “Publika” naslovena “Kratko pametewe”. “Otkako mi zavr{i ~lenuvaweto vo Centralniot odbor, proceniv deka e dobro za SDSM debatata da ja prodolàm javno preku sredstvata za javno informirawe. Deka ova ne e nevoobi~aena praktika vo SDSM, }e go potsetam sekretarot Andrej Petrov i drugite {to imaat kratko pametewe {to se slu~uva{e po izborniot poraz vo 2006 godina. Toga{ javno, vo mediumite, a ne vo organite na partijata, svojot stav go soop{tija preku kolumni vo dnevnite vesnici, osnova~ite na partijata \or|i Spasov i ve}e pokojniot Qup~o Jordanovski, no i drugi vidni intelektualci, kako na primer Venko Andonovski”, pi{uva Bu~kovski. Ponatamu toj se osvrnuva na karakteristikite na liderstvoto na Crvenkovski, koi, spored Bu~kovski, vlijaat za sozdavawe na armija poltroni vo SDSM, povikuvaj}i se na kolumna od profesorot Venko Andonovski napi{ana pred pet godini. “Moite stavovi gi delat iljadnici na{i ~lenovi i simpatizeri koi ne se del od organite na partijata i ne moè da go iskaàt svojot stav za pri~inite za izborniot poraz”, pu{uva Bu~kovski, izrazuvaj}i àlewe {to na izborite na 5 juni {efot na izborniot {tab, Andrej Petrov, ne gi kontroliral sostojbite na teren. “Ubeden sum, da be{e poinaku, nie }e pobedevme”, zaklu~uva Bu~kovski.

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

PREGOVORI ZA NOVA VLADA

AHMETI SE PODOTVORI, GRUEVSKI U[TE TAINSTVEN MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

pokraj pritisokot na rokovite dvajcata lideri na partiite od staro-novata vladeja~ka koalicija, Nikola Gruevski i Ali Ahmeti, pu{taat mnogu malku oficijalni informacii od tekot na pregovorite, a od dosega dogovorenite kadrovski re{enija od strana na VMRO-DPMNE najizvesni se vicepremierskite pozicii za finansii i za ekonomski pra{awa na Zoran Stavreski i Vladimir Pe{evski. Ako se zaklu~uva spored toa koi pratenici na vladeja~kata partija ne se predlo`eni za ~lenovi na sobraniskite rabotni tela, a se visoko pozicionirani na partiskata rejting-lista, Gruevski za selidba na Ilindenska bb gi podgotvuva i Gordana Jankulovska i Nikola Todorov, {to zna~i deka tie bi gi zadr`ale resorite, vnatre{ni raboti i obrazovanie. Kaj Ahmeti rabotite se malku pojasni i ve}e ima potvrda za tri od ministerskite mesta koi mu pripadnaa na DUI. “Teuta Arifi i Musa Xaferi }e gi predvodat sekretarijatite za evrointegracii i za Ramkoven dogovor, a Fatmir Besimi Ministerstvoto za ekonomija. Bidej}i Talat Xaferi ostanuva vo Sobranieto kako koordinator na prateni~kata grupa na DUI, toj definitivno nema da bide minister za odbrana”, izjavi vladiniot portpa-

rol od redovite na DUI, Muhamed Hoxa. Bez razlika dali Gruevski i Ahmeti }e uspeat da postignat dogovor na obostrano zadovolstvo kako neophoden preduslov za stabilna vlada, do 17 ovoj mesec imaat zakonska obvrska da go objavat sostavot i programata na novata vlada. Na ovoj datum istekuvaat 20-te dena od rokot {to po~na da te~e na 28 juni, koga pretsedatelot \orge Ivanov na Gruevski mu go vra~i mandatot za formirawe nova vlada, i dotoga{ premierot mora do pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, da upati predlog vo pismena forma za sostav na negoviot nov kabinet. Na sobraniskiot spiker po dobivaweto na predlogot po~nuva da mu te~e rokot od 15 dena vo koi treba da zaka`e sednica za izbor na Vladata. TRAAT LI PREDOLGO PREGOVORITE GRUEVSKIAHMETI? Iako tainstvenosta na pregovorite me|u mandatorot i negoviot partner

za sostavot na Vladata sozdavaat vpe~atok deka istite traat premnogu dolgo, vo uslovi koga od druga strana vo javnosta intenzivno se licitira so imiwa na mo`nite ministri, sepak, dinamikata so koja pregovaraat Gruevski i Ahmeti zasega e vo ramkite na voobi~aenoto. Vo 2008 godina toga{niot pretsedatel na dr`avata, Branko Crvenkovski, mandatot na Gruevski mu go dodeli na 24 juni, a vladata be{e izglasana na 26 juli. Vo 2006 godina Gruevski oficijalno stana mandatar na 28 juli, a Sobranieto ja izglasa vladata na 28 avgust. Patem re~eno, i samata dinamika na procesot za izbor na nova vlada {to ja predviduva zakonot ne ostava prostor za docnewe. Ako s$ se odviva spored predvidenoto, glasaweto za izbor na Vladata }e se izvr{i po predlogot za sostav na Vladata vo celina {to } e go dostavi Gruevski, so javno glasawe. Glasaweto se vr{i po zavr{uvaweto na pretresot,

MUHAMED HOXA VLADIN PORTPAROL Teuta Arifi i Musa Xaferi }e gi predvodat sekretarijatite za evrointegracii i za Ramkoven dogovor, a Fatmir Besimi Ministerstvoto za ekonomija. Bidej}i Talat Xaferi ostanuva vo Sobranieto kako koordinator na prateni~kata grupa na DUI, toj definitivno nema da bide minister za odbrana. {to mora da zavr{i najdocna na polno}. Sobranieto ja izbira Vladata so mnozinstvo glasovi.

IZVE[TAJ NA TRANSPARENTNOST MAKEDONIJA

PARTISKITE KAMPAWI SO SOMNITELEN KE[ ostavenite izve{tai na politi~kite partii do Antikorupciskata komisija ne ja otslikuvaat realnata situacija so prihodite i rashodite vo periodot na izbornata kampawa, zaklu~uvaat od Transparentnost Makedonija vo mese~niot izve{taj za juni. Spored ovaa nevladina organizacija, finansiraweto na kampawite vo golem del se odvivalo po neregularni kanali, preku isplati vo ke{ koi ne se evidentiraat. Ottamu gi povikuvaat nadle`nite institucii da ja utvrdat vistinskata namena na kreditot od koj SDSM ja finansira{e svojata kampawa, kako i da pobaraat od vladeja~kata VMRO-DPMNE da gi objavi izvorite na finansirawe so koi }e ja pokrie razlikata pogolema od tri milioni evra me|u prika`anite rashodi i prihodi. F i n a l n i te f i n a n s i s k i izve{tai na u~esnicite na izborite podne seni

do nadle`nite institucii pokaàa deka koalicijata predvodena od VMRO-DPMNE potro{ila ubedlivo najmnogu pari vo kampawata, i prijavila najgolema razlika me|u prihodite i rashodite od neverojatni 3,3 milioni evra. Partijata vo izve{tajot prikaàla prihodi od 1,1 milion evra, a rashodi od 4,4 milioni evra. Kreditot na SDSM zemen od Komercijalna banka, pred Transparentnost Makedonija go ospori i Antikorupciskata komisija, so obrazloènie deka kredit ne moè da bide izvor za finansirawe na kampawata. Prviot antikorupcioner, Voislav Zafirovski, oceni deka od izve{tajot na SDSM ne moè da se utvrdi so koja suma bankata navedena kako donator ja poddràla kampawata na najgolemata opoziciska partija. Po ova, Komercijalna banka objavi deka ne e donator na SDSM, tuku deka kreditot na partijata & e dodelen regularno, kako na sekoj drug klient.

VMRO-DPMNE reagira{e po pres-konferencijata na Transparentnost Makedonija tvrdej} i deka nevladinata organizacija tendenciozno sakala da gi izedna~i na~inite na finansirawe na dvete najgolemi partii. “Organizacijata Transparentnost Makedonija koja ja vodat sorabotnicite na Branko Crvenkovski, Sa{o Ordanoski i Van~o Uzunov, so cel da mu napravi usluga na SDSM saka da go izedna~i na~inot na finansirawe na izbornite kampawi na dvete najgolemi politi~ki partii vo dr`avata. Faktot {to site nadle`ni institucii se proiznesoa deka finansiraweto na kampawata na SDSM e krajno somnitelno, Transparentnost Makedonija mu pomaga na SDSM so izedna~uvawe na vpe~atokot. VMRO–DPMNE vo svoeto rabotewe gi po~ituva site zakoni i nie sme sigurni za celosnata ispravnost za na~inot na koj rabotime”, se veli vo reakcijata na ovaa partija. Vo svojot junski izve{taj,

Transparentnost Makedonija reagira i na, spored niv, netransparentnoto i nenamenskoto tro{ewe na buxetski pari od strana na gradona~alnicite na op{tinite \or~e Petrov i Tetovo za nagradi, patuvawa, kako i pri sproveduvaweto na javnite nabavki. Vo izve{tajot TM ocenuva deka Vladata e glaven faktor za lo{ata sostojba so mediumite, poradi “kr{ewe na lojalnata konkurencija na mediumskiot pazar”. “Toa se pravi so sekojdnevna primena na politi~ki, finansiski i pravni merki na mediumskiot pazar, koi vo sebe imaat izrazeni karakteristiki na dr`avno sponzorirana politi~ka i delovna korupcija i elementi na organiziran kriminal”, oceni Ana Janevska-Deleva. Dopolnitelno, vo junskiot izve{taj se opfateni slu~aite so ubistvoto na mladiot Martin Ne{kovski od strana na policiski specijalec, i na apseweto na Qube Bo{koski.

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

VO OKTOMVRI SE O^EKUVA PRVATA EKSTRADICIJA

KOJ BEGALEC PRV ]E SE ISPORA^A DOMA?

Ministerot Mihajlo Manevski ne potencira kolku makedonski dr`avjani so stranski paso{i izbegnuvaat pravda vo zemjava. Toj veli deka dogovorite ne se odnesuvaat samo za krivi~ni dela storeni vo minatoto tuku se i prevencija od onie koi vo }e se obidat da gi izigraat zakonite. MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

oenite zlostornici od Hrvatska ili Makedonija koi se krijat zad svoeto dvojno dràvjanstvo nema da bidat opfateni od dogovorot za ekstradicija. Dogovorot koj Makedonija i Hrvatska go potpi{aa opfa}a dva vida na ekstradicija - zaradi zapo~nuvawe na krivi~no gonewe i ektradicija zaradi izdrùvawe na kazna. Delata na koi se odnesuva dogovorot se dela od oblasta na organiziraniot kriminal, korupcija i perewe pari za koi e propi{ana kazna zatvor od najmalku ~etiri godini, odnosno ne go opfa}a deloto za koe {to e obvinet Bo{koski. “Vo dogovorot to~no se opredelni krivi~nite dela na korupcijata za koi {to moè da se izvr{i ekstradicija. Pred se toa se krivi~nite dela zloupoteba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe na slu`beno lice i na odgovorno lice, aktiven i pasiven potkup na dràvnite slu`benici, aktiven i pasiven potkup vo privatniot sektor, krivi~noto delo pronevera i krivi~nite dela od oblasta na protivzakonskoto posreduvawe”, istakna Manevski. Toj ne potencira kolku makedonski dràvjani so hrvatski paso{ izbegnuvaat pravda vo zemjava. Veli dogovorot ne se odnesuva samo za krivi~ni dela storeni vo minatoto tukue i prevencija od onie koi vo idnina } e se obidat da gi izigraat zakonite. DARAVELSKI VO MAKEDONIJA NAJRANO VO OKTOMVRI?! Od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti velat deka brojot na lica koi se baraat so me|unarodna

Eden od „begalcite” vo Srbija e od MPC „raspoeniot” Jovan Vrani{kovski koj pred polovina godina go pritvorija Bugarite, no po istekot na zakonskiot rok za zadrùvawe, im go vratija na Srbite, koi sega bi trebalo da ni go ispora~aat nam. poternica iznesuva 304 , no ne znaat dali i koi od niv imaat dvojno dràvjanstvo. Na veb stranicata na MVR zasega stoi samo slikata na porane{niot prv carinik Dragan Daravelski koj se bara po naredba na Osnoven sud za storeno krivi~no delo zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe. Daravelski e osuden za 7 godini zatvor, zaplenet mu e imotot vo zemjava no se u{te ne e nadomestena {tetata od 2,5 milioni evra za kolku ja o{tetil dràvata. Pregovorite za potpi{uvawe na dogovor za ekstradicija so Srbija se vo tek, a rabotni grupi od makedonskoto ministerstvo gi zapo~naa pregovorite i so Crna Gora. “O~ekuvame do oktomvtri da bidat zavr{eni rabotite i so Srbija i Crna Gora potoa vleguvaat vo vladina pa sobraiska procedura zaradi ratifikacija na dogovorite i mislam deka site raboti moàt da bidat zavr{eni do krajot na okomvri ovaa godina,

Niz Belgrad {eta i Daravelski koj e osuden za 7 godini zatvor, i na koj zaplenet mu e imotot vo zemjava no se u{te ne e nadomestena {tetata od 2,5 milioni evra potoa dogovorite }e bidat primenuvani na lica na koi se odnesuvaat dogovorite, zaradi krivi~no

gonewe ili izvr{uvawe na kazna za koi makedonskite sudovi izrekle soodvetna kazna”, dodade Manevski.

EKSTRADICIJA NA TAMBURKOVSKI NEMA DA SE SLUÎ?! Iako Bugarija, kako ~lenka na Eropskata unija ima obvrska da ja po~ituva Evropskata konvencija za ekstradicija na koja e potpisnik i Makedonija i spored koja zemjava go izmeni svojot Ustav za da se ovozmoì nejzino dosledno sproveduvawe , sepak ne naide na pozitiven odgovor od drugata strana. Vladislav Tamburkovski e osuden vo otsustvo vo tri krivi~ni procesi, a vkupnata kazna zatvor iznesuva 15 godini. Tamburkovski kako ste~aen upravnik na MHK “Zletovo” vo ste~aj e osuden za zatajuvawe na danok vo visina od 500 iljadi evra. Toj isto taka e osuden i za zloupotreba na slu`bena polo`ba. “Nie podnesovme brawe za ekstradicija na Tamburkovski, no bidej}i toj se povikuva na bugarskoto dràvjanstvo taa ekstradicija ne be{e dozvolena”, izjavi Manevski. Manevski ne potencira dali zemjava }e bara drugi osnovi za ekstradicija na Tamburkovski koj vo Bugarija ìvee i raboti blagodarenie na svojot bugarski paso{. Toj be{e otkrien od bugarskite studenti na Amerikanskiot kolex na koi Tamburkovski im bil predava~. Vo Bugarija so bugarski paso{ kako sloboden gra|anin ìvee i porane{niot minister za zdravstvo Vlado Dimov, koj e obvinet za nezakonski vrabotuvawa, so {to ja o{tetil dràvata za okolu 40.000 evra. Po poternica raspi{ana od Strumi~kiot sud Dimov be{e uapsen vo Polska, no namesto da bide ekstradiran vo zemjava toj be{e vraten vo Bugarija.

PREGLED VESTI UJP Í ODGOVORI NA A1: NE KROIME SUDBINI, NAPLA]AME DANOK pravata za javni prihodi go ocenuva odnesuvaweto na A1 televizija kako dvoli~no. Spored niv, nejasni se stavovite na mediumot koj bara dosledno i neselektivno po~ituvawe i sproveduvawe na zakonite za site i za sekogo, a tokmu tie go pravat sprotivnoto. “@al ni e {to rakovodstvoto na “A1”, koe e zapoznaeno so to~niot iznos na dano~nite dolgovi, go doveduva vo zabluda ureduva~kiot tim, novinarite na televizijata i celokupnata javnost, bidej}i na dano~niot obvrznik mu se dostaveni site dano~ni akti vo koi e naveden iznosot na dano~niot dolg, a na negova volja e transparentno, jasno i javno da gi objavi, za {to UJP ne se protivi tuku naprotiv pretpo~ita da se objavat”, se veli vo soop{tenieto na UJP. Od tamu potenciraat deka ne krojat sudbini, tuku sproveduvaat zakon. UJP ne licitirala so brojki, nitu ima potreba da usoglasuva nekakvi stavovi za iznosi na dano~ni dolgovi, velat od tamu. A1 televizija objavi deka se somneva vo licitirawata so brojki od strana na UJP. “Ogromnata razlika vodi kon pomislata deka vistinska cel na celata akcija ne e da se naplati danokot, tuku da se zatvori A1. Barame i o~ekuvame, na A1 kako i na site pravni subjekti da & se ovozmoì pla}awe na navodniot dolg na rati, so {to }e se ispo~ituva ustavnata obvrska na instituciite na dràvata da ovozmoì funkcionirawe na pravnite subjekti bez razlika dali protiv niv se vodat ili ne istra`ni dejstvija”, pi{uva{e vo soop{tenieto od A1. Od UJP velat deka na A1 kako i na site drugi dano~ni obvrznici }e & bilo dozvoleno pla}awe na dolgovite na rati, no, za àl, do Upravata ne bile dostaveni potrebnite dokazi i garancii za obezbeduvawe na dolgot {to pak se uslovi za koristewe na ova pravo.

REZULTATI OD EKSTERNOTO TESTIRAWE: NASTAVNICITE DAVALE I PO ÊTIRI OCENKI PLUS dredeni nastavnici namesto realnite, na u~enicite im pi{uvale duri i ~etiri pati povisoki ocenki od zasluènoto, pokaùvaat rezultatite od probnoto eksterno testirawe na Ministerstvoto za obrazovanie. Zabeleàni se i primeri vo koi u~enicite dobivale pomali ocenki od pokaànoto znaewe. “Najgolemite otstapki, duri do 100%, zna~at deka nitu edna ocenka dobiena od nastavnik ne se sovpa|a so rezultatot od testiraweto. Razlikata vo ovie slu~ai e za dve ocenki i pove}e. Toa zna~i ako u~enikot trebalo da ima 3 minus, dobil petka”, izjavi ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov. Najmali otstapki vo ocenkite ima po predmetot makedonski jazik, 0,01, a najgolemi po hemija, 0,75. Najdobar nastavnik e Lirija ]ulafku od O.U. “Rajko @inzifov”, koja predava op{testvo. Ocenkite koi im gi napi{ala na svoite u~enici 100% se poklopile so tie koi gi dobile na probnite eksterni testovi. Imiwata na nastavnicite koi gi proma{ile site ocenki na u~enicite ne bea objaveni. Spored ovie rezultati, 16,5% od nastavnicite bi bile kazneti so namaluvawe na platata za 10%. No, tie }e kurtulat do narednata u~ebna godina od koga eksternoto testirawe }e bide zadolìtelno i site otstapki }e bidat sankcionirani. Inaku srednata ocenka za godine{noto probnoto eksterno e 3.

MANEVSKI IM DODELI SERTIFIKATI ZA ZAVR[ENA OBUKA NA 46 MEDIJATORI inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, im dodeli sertifikati za zavr{ena obuka na 46 medijatori, so {to vkupniot broj medijatori vo Makedonija iznesuva 177. “Medijacijata pretstavuva fleksibilna postapka koja se temeli na principot na doborovolnost na stranite vo sporot za poveduvawe postapka, neutralnost i nepristrasnost, doverlivost i transparentnost vo odnos na pristapot do informacii”, istakna Manevski. Ministerot ja oceni medijacijata kako poefikasno sredstvo za re{avawe na sporovite, od vodeweto na dolgi i skapi sudski procesi. Vo medijacijata akcentot }e bide staven vo gra|anskite, trgovskite, rabotnite, potro{uva~kite i drugite sporni odnosi me|u fizi~ki i pravni lica vo soglasnost so zakon. Sudovite i dr`avata so pomo{ na medijacijata, spored ministerot, }e za{tedat finansiski sredstva, bidej}i sporovite }e se re{avaat mnogu pobrzo i poefikasno.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

OP[TESTVENATA ODGOVORNOST NE E SAMO DONACIJA I SPONZORSTVO

KOMPANIITE NEDOVOLNO VLO@UVAAT VO ZAEDNICATA IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

akedonskite kompanii s$ u{te ne se dovolno svesni za potrebata da bidat op{testveno odgovorni kon zaednicata. Iako godi{no vo zemjava za op{testvena odgovornost kompaniite tro{at okolu 7,5 milioni evra, predominantno e u~estvoto na donaciite i sponzorstvata, glavno naso~eni kon javnite obrazovni i zdravstveni ustanovi, kako i sportskite nastani. Analizata na zdru`enieto Konekt poka`uva deka od 100 anketirani kompanii, samo 14% se podgotveni da vodat dolgoro~na politika na op{testvena odgovornost.

RO! O K NAS

Makedonskite kompanii s$ u{te ja gledaat op{testvenata odgovornost kako dopolnitelna aktivnost, namesto kako sostaven del od biznis-raboteweto

Ostanatite, pak, praktikuvaat samo ednokratna pomo{. Ova se samo del od zaklu~ocite izneseni na forumot “Vlo`uvawe vo zaednicata” koj e del od proektot za “Poddr{ka za realizacija na Nacionalnata agenda za op{testvena odgovornost na pretprijatijata vo Makedonija”. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, iako istaknuva deka Makedonija ima liderska pozicija za op{testvena odgovornost vo regionot na Jugoisto~na Evropa i se nao|a vo ponapredna faza, faktot deka vo prosek samo 50 kompanii godi{no prijavuvaat praktiki na op{testvena

odgovornost, go dokaùva tokmu sprotivnoto. “Veruvam deka vo idnina }e se zgolemi brojot na proekti i firmi so odgovorni praktiki, bidej}i toa }e ja napravi Makedonija podobro mesto za ìveewe”, istakna Besimi, dodavaj}i deka so koncept na op{testveno odgovorni kompanii }e se vovede nov kvalitet na ìvot i odr`liv i zabrzan ekonomski rast, so zgolemeni investicii i vrabotuvawa. Spored Aleksandar Nikolov, pretsedatel na Nacionalnoto koordinativno telo za op{testvenata odgovornost na pretprijatijata, Vladata treba

da gi pottikne odgovornite praktiki preku zgolemuvaweto na svesta, razvivaweto na kapaciteti vo ramki na pretprijatijata i zgolemuvawe

na poddr{kata vo delot na zakonskata regulativa. “Kompaniite premnogu se fokusiraat na donaciite i sponzorstvata za sportski

nastani, koncerti, socijalni proekti i volontirawa, a ~esto zaboravaat na svojata vnatre{na odgovornost kon vrabotenite”, re~e Nikolov.

PRIMERI NA DOBRI OP[TESTVENI PRAKTIKI a forumot bea pokaneti i pretstavnici od nekolku renomirani makedonski kompanii, za da gi prezentiraat svoite op{testveno odgovorni praktiki. Takov e primerot na Duna kompjuteri, IT-kompanija koja se javila kako poddr`uva~, finansier i lobi partner na proektot “Socijalna inkluzija na deca i mladi od ekonomsko nerazvieni podra~ja”. Trigodi{niot proekt vklu~uval 60 deca od desetina nerazvieni sela od Staro

Nagori~ane, blizu Kumanovo, koi{to poteknuvale od siroma{ni semejstva i sekojdnevno pe{a~ele po 15 kilometri za da posetuvaat u~ili{te. So pomo{tta od Duna kompjuteri, ovie deca za prvpat vo svojot `ivot letuvale na ezero, blagodarenie na sopstvenite ra~no izraboteni mozaici, koi gi prodavale preku aukcii, a polovinata od niv se zapi{ale i vo sredno u~ili{te. Pozitivni primeri prezentiraa i pretstavnici od Tobako, Adora in`enering i gimnazijata Nova.

CIRIL KAFOL E NOV GENERALEN IZVR[EN DIREKTOR NA ONE

NA 15-ti OKTOMVRI

adzorniot odbor na Telekom Slovenija go odobri nazna~uvaweto na Ciril Kafol za nov generalen izvr{en direktor na telekomunikaciskiot operator One. Kafol, koj ima golemo iskustvo vo rabota za slovenski kompanii vo stranstvo, funkcijata }e ja izvr{uva od 1 septemvri godinava. Spored informaciite od kompanijata, na menaxerskiot tim na One }e se priklu~i i Zvonko Kremqak, koj zaedno so Kafol bea dosega{ni ~lenovi na nadzorniot odbor na Telekom Slovenija. Od 1 juli godinava za glaven operativen direktor e nazna~en Tadej Lenar~i~, koj dosega izvr{uval visoki funkcii vo golemi me|unarodni korporacii i e dobar poznava~ na biznis-mo`nostite vo regionot. Klavdij Godni~, pak, aktuelniot generalen izvr{en direktor na One ostanuva vo grupacijata Telekom Slovenija.

MAKEDONSKI TELEKOM VOVEDE ELEKTRONSKA SMETKA akedonski Telekom vovede nova usluga - elektronska smetka za rezidencijalnite korisnici. Uslugata e lesna za koristewe i ovozmoùva brz i ednostaven pristap do smetkite. Elektronskata smetka gi sodrì site informacii kako i pe~atenata. Dostapna e preku internet-stranicata Moj Telekom i so koristewe na uslugata, korisnicite imaat siguren pristap do svojata smetka 24 ~asa vo tekot na denot. Aktiviraweto na Elektronska smetka moè da se napravi preku stranicata Moj Telekom, so javuvawe na besplatniot telefonski broj 171 ili, pak, vo proda`nite saloni na T-Home i T-Mobile. Po aktiviraweto na uslugata Elektronska smetka, sekoj korisnik na svojata imejl adresa }e dobie informacija od koga e dostapna smetkata, nejziniot broj i visinata na iznosot. Istovremeno, preku stranicata Moj Telekom korisnicite }e moàt elektronski, brzo i sigurno da ja platat smetkata so plate`ni karti~ki Viza i MasterKard, bez provizija i dopolnitelni tro{oci. Po aktiviraweto na Elektronskata smetka uslugata “Moja smetka” }e bide besplatna. Site korisnici koi po aktiviraweto na uslugata imaat potreba od smetka vo pe~atena forma, moàt da se obratat vo eden od Telekom proda`nite saloni.

PRISTIGNA PRVIOT 3D MOBILEN TELEFON – LG OPTIMUS 3D a samo eden mesec od lansiraweto na svetskiot pazar, najnovata svetska inovacija vo tehnologijata na mobilni telefoni pristigna i vo Makedonija. Prviot mobilen telefon {to snima i reporoducira fotografii i videa vo treta dimenzija – LG Optimus 3D, e dostapen za makedonskite korisnici preku proda`nata mreà na Vip operator. “I so ovoj ~ekor definitivno im ovozmoùvame na na{ite korisnici da bidat vo tek so najnovite svetski dostignuvawa vo mobilnata telefonija, no najva`no od s$ e {to so niv im nudime pove}e mo`nosti za uìvawe, zabava i superiorna komunikacija, i toa preku snimawe i gledawe sliki i videa vo 3D {to gi nudi najnoviot pameten LG Optimus 3D mobilen telefon”, izjavi Mario Cvitkovi}, glaven marketing-direktor na Vip operator. Pokraj vrvnite perfomansi nasledeni od svoite prethodnici od paletata na t.n. pametni telefoni na LG, kako {to se golemata memorija i brzina na internetprebaruvawe, visok kvalitet na snimawe i reporodukcija na sliki i videa, kako i lesnoto i brzo koristewe na mnogute aplikacii preku ekranot ~ustvitelen na dopir, LG Optimus 3D nudi i dopolnitelna prednost pred ostanatite pametni telefoni – ovozmoùva snimawe i reprodukcija na sliki i videa vo treta dimenzija, bez pritoa da bidat potrebni specijalni o~ila.

Z BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? P Prviot bbrojj na bbankar k }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

KADE SE SOZDAVA MAKEDONSKIOT BDP

EKONOMIJATA E NEODR@LIVA ZO[TO PA\A INUDSTRIJATA

Trgovijata i prerabotuva~kata industrija imaat najgolemo u~estvo vo makedonskiot bruto-doma{en proizvod, a duri potoa e zemjodelstvoto. Problemot e {to u~estvoto na industrijata pa|a, raste na javnata administracija, a e nisko na uslu`niot sektor KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

astot na makedonskata ekonomija e usloven od rastot ili padot dominantno na trgovijata na malo i golemo, zemjodelstvoto i prerabotuva~kata industrija. Dodeka razvienite zemji svojot rast go temelat na rezultatite na uslu`niot sektor, finansiskite i osiguritelnite dejnosti, makedonskiot bruto-doma{en proizvod s$ u{te se temeli glavno na tri sektori. Godi{nite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka zemjodelstvoto, kako primaren sektor, bele`i nagoren trend. Vo 2007 godina, zemjodelstvoto u~estvuvuvalo so 9,1% vo strukturata na BDP, vo 2008 godina se iska~i na 10%, a vo 2009 godina povtorno go namali u~estvoto vo vkupnata ekonomija na 9,8%. Za razlika od ovoj sektor, prerabotuva~kata industrija vo periodot 2007-2009 godina kontinuirano go namaluva u~estvoto vo vkupnata ekonomija, od 17,6% na 14,1%. Trgovijata na malo i golemo,

pak, vo poslednite tri godini zezema vo prosek 13% od makedonskata ekonomija. Grade`ni{tvoto ima u~estvo od samo 5%, no bele`i trend na opa|awe. Za razlika od razvienite zemji, kade {to uslu`niot sektor dominantno u~estvuva vo BDP, kaj nas sostojbata e poinakva. Finansiskite uslugi u~estvuvaat so nezna~itelni 3% vo ekonomskata aktivnost. Analiti~arite ne veruvaat deka makedonskata ekonomija e odr`liva vo vakva konstelcija koga zemjodelstvoto e grankata koja so skromno u~estvo vo ekonomijata bele`i nagoren trend. “Jasno e deka se vlo{uva sostojbata. Strukturata na ekonomijata e mnogu lo{a, {to e odraz na otsustvoto na dolgoro~na i kontinuirana strategija. Potrebna e strategija i temelna rabota od 10, 15, pa i 20 godini. Dobro e da se jakne primarniot sektor, no toj rast treba da go sledi i sekundarniot, prerabotuva~kata industrija koja i najmnogu vrabotuva. Isto taka, treba da se nastojuva da se prilagodi bankarskiot sektor na investiciskata aktivnost na

kompaniite. Ne mislam deka e dobro koga rastot na BDP se temeli na investcii koi go zgolemuvaat trgovskiot deficit, koj sega go pokrivame so doznakite od stranstvo. No, za edna do dve godini, {to }e pravime? Potrebno e da se osmisli dobra strategija koja }e se bazira na netoizvoz”, objasnuva univerzitetskiot profesor Miroqub [ukarov. Toj dodava deka grade`ni{tvoto i prerabotuva~kata industrija treba godi{no da rastat vo prosek po 30%-40% ako Makedonija saka da izleze od stegite koi gi imaat nerazvienite zemji. “Ako gi analizirate podatocite i sostojbite vo poslednite 5-6 godini, }e zabele`ite deka makedonskiot BDP go kreiraat tri sektori, koi se odlika na nerazvientite zemji. Kaj razvienite se razvivaat uslu`nite sektori, bankite, osiguruvaweto, trgovijata, kaj nas zemjodelstvoto. Mora da raste sekundarniot sektor, a kaj nas pa|a, {to isto taka e odlika na nerazvienosta. Vo Evropskata unija, zemjodelstvoto raste so 1,2%-1,3 % godi{no”, dodava [ukarov.

PO EDNA GODINA ZAKONOT OSTANA SAMO NA HARTIJA

NIKAKO PRIVATNA FIRMA DA VLEZE VO @ELEZNI^KIOT TRANSPORT SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

po edna godina od voveduvawe na Zakonot za liberalizacija na èlezni~kiot soobra}aj, Makedonski èleznici s$ u{te ja dràt monopolskata pozicija vo transportniot biznis. Dve doma{ni kompanii, zainteresirani da vr{at èlezni~ki transport vo zemjava, bea odbieni od nadle`nite institucii so obrazloènie deka ne gi ispolnuvaat zakonski propi{anite uslovi. Posledna odbiena e kompanijata Slovenski èleznici, koja kako stranska firma treba{e da obezbedi edinstveno sertifikat za sigurnost “del B” od Ministerstvoto za transport. Upravata za sigurnost na èlezni~kiot sistem i vo ovoj slu~aj konstatirala “nepravilnosti i nedostatoci” vo baraweto na Slovenski èleznici, pa vo april godinava go odbila baraweto. Od Agencijata za regulirawe na èlezni~kiot soobra}aj potvrdija deka Slovenski èleznici e zainteresirana, no odlu~uva~ki faktor bil Ministerstvoto za transport koe izdava sertifikat za sigurnost za vr{ewe javen èlezni~ki prevoz. “Bidej}i stanuva zbor za stranska kompanija, registrirana vo dràva-~lenka na Evropskata unija, ne & e potrebna licenca za vr{ewe èlezni~ka dejnost. No, mora da dobijat sertifikat za bezbednost, {to e nadle`nost na Ministerstvoto za transport. Nie dobivme od Slovenski èleznici cirkularno pismo, so koe bevme izvesteni deka se zainteresirani za vlez vo zemjava, deka imaat otvoreno i podru`nica. Tolku e na{ata rabota”, veli Nikola Dimitrovski, direktor na Agencijata.

Upatenite komentiraat deka dràvata namerno go blokira vlezot na privatni kompanii vo èlezni~kiot soobra}aj za da go odrì monopolot na Makedonski èleznici, javno pretrpijatie so golem broj vraboteni, koi mora da ostanat na rabota poradi socijalen mir. Edna doma{na kompanija, koja isto taka e zainteresirana, no odbiena za vlez vo transportniot biznis, ve}e povela i postapka pred Upravniot sud za da se preispita odlukata. Spored Zakonot za èlezni~ki sistem, donesen minatata godina, sekoja privatna, doma{na i stranska, kompanija moè da bara dozvola za da vr{i javen èlezni~ki prevoz. Osven golemiot broj uslovi koi treba da gi ispolni, mora da poseduva i sertifikat za sigurnost za vr{ewe javen èlezni~ki prevoz. Otkako }e dobie mo`nost da operira po prugite, vo prvite tri godini }e prevezuva samo stoka, a potoa moè da podnese i barawe za zakup na prugi za prevoz na patnici. Vo istraùvaweto na Svetskata banka za 2009 godina, pi{uva deka na èleznicata i e potrebno zgolemuvawe na konkurentnosta, usoglasuvawe na zakonite so evropskite, poefikasno koristewe na infrastrukturata i sozdavawe edinstven evropski èlezni~ki prostor.

Intervju

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

gencijata za stranski investicii za 2011 godina ima vkupen buxet od 301.570.000 denari (re~isi 5 milioni evra). Vo Agencijata ima 21 vraboteni, nadvor od zemjava na privlekuvawe investicii rabotat 21 promotori, a 6 novi promotori momentalno se na obuka vo zemjava.

ANDREJ KUKU

od toa {to nie kaùvame za nas, mnogu e va`no {to kompaniite od vakov rang, koi sorabotuvaat me|u sebe, }e kaàt za Makedonija. Na primer, Xonson kontrols kupuva kondenzatori direktno od Kemet. Xonson Meti ne e direkten korisnik na nivnite proizvodi, no tie im go prenesoa pozitivnoto iskustvo od raboteweto vo Makedonija. Logistikata i transportot na Kemet ne im be{e problem, zatoa {to na 100 kilometri od Skopje, vo ]ustendil imaat fabrika. Isto taka, blizinata na fabrikata vo Bugarija zna~i deka fabr del od o toj me|unaroden menaxment lesno moè da se prefrli tuka. So tek te na vreme, osven po~etnata investicija od 12 milioni evra i inve 200 vrabotuvawa, planirano e vo v Makedonija da vloàt pove}e od 25 Make milioni evra i da vrabotat pove} mili e od 500 lu|e. Kone~nata odluka za investirawe vo Makedonija i be{e donesena na krajot od januari godinava, a ottoga{ dosega se pravea prav site podgotovki za po~etok so investicijata. in Kemet Keme proizveduva kondenzatori, koi imaat {iroka industriska i primena. Mo`no li e amerikanskata kompanija da angaìra makedonski firmi ~ii proizvodi bi se upotrebile vo proizvodstvoto na Kemet vo Bunarxik ili, pak, moè da se o~ekuva Kemet da donese vo Makedonija i propratni proizvodstva - svoi dobavuva~i, kako {to be{e efektot na Fiat vo Srbija? Na po~etokot mislam deka prvo }e po~nat da gi koristat sopstvenite dobavuva~i, posebno vo procesot na validacija na proizvodite. So tek na vreme, sigurno deka bi sorabotuvale so postoe~ki lokalni kompanii koi moàt da bidat dobavuva~i, odnosno koi bi gi ispolnile uslovite na kvalitet, isporaka, cena. No,

VIKTOR MIZO

DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA PRIVLEKUVAWE STRANSKI INVESTICII

ZONITE ]E SE POLNAT SO AVTOMOBILSKI KOMPANII!

“Na 15 proekti rabotime aktivno. Najmnogu zainteresirani kompanii ima od avtomobilskata industrija. Vo momentov razgovorite tehni~ki se zavr{eni i na~elni odluki se doneseni od nekolku kompanii, no nivnoto objavuvawe zavisi od kompaniite. Stanuva zbor za kompanii od avtomobilska industrija, farmacevtskiot sektor, IT-industrijata i kompanija od agrosektorot. Vo naredniot period o~ekuvame da potpi{eme dogovori i so kompanii od Indija, Rusija, Malta i SAD i potoa tie da po~nat so aktivnosti. Do krajot na mesecov amerikanska kompanija od avtomobilskata industrija }e dojde vo poseta na Makedonija i se o~ekuva potvrda na investicijata” MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

lo`uvaweto na amerikanskata kompanija Kemet elektroniks e najnovata investicija vo Bunarxik. Kolku vreme pregovaravte so ovaa kompanija, koi bea nejzinite osnovni barawa za da odlu~i da investira vo Makedonija i {to mo`e da se o~ekuva kako pozitivna posledica od ovaa grinfild-investicija? Generalniot direktor na Kemet, prvo ja videl na{ata reklama na televiziskiot kanal CNN nekade vo Evropa. Otkako razgovaral so negovite menaxeri koi ne znaele za Makedonija, po~nale da razgleduvaat i da se raspra{uvaat za zemjata. Prviot kontakt be{e

petok - 08.07.2011

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

08.07.2011

Стопанска банка Битола Топлификација Макошпед Комерцијална банка RMDEN10 08.07.2011

Алкалоид Гранит Макстил Комуна

napraven na 12 juli minatata detalna analiza na lokacii vo ja }e im se ponudi i dali postojat godina na edna konferencija vo Isto~na Evropa, vo najtesen iz- beneficii, dali ekonomijata ima Milano. Tri nedeli podocna tie bor za ovaa investicija, pokraj istorija na vakvo proizvodstvo ja posetija Makedonija na najvisko Makedonija, im bea i Bugarija i (a vo Makedonija pred 20 godini nivo. Vo celata taa komunikacija Romanija. Iako ve}e imaat proiz- se proizveduvale kondenzatori) i tie ka`aa deka sakaat da imaat voden kapacitet vo Bugarija, tie drugo. No, najva`no im be{e koja nova fabrika vo Evropa za kon- odlu~ija da dojdat vo Makedonija. e spremnosta i kapacitetot na solidirawe na proizvodstvoto, Pri izborot va`ni im bea pove} fakultetite i kako tie mo`at da im zatoa {to golem del od rastot e faktori: kakva rabotna sila pomognat vo procesot na edukacija na Kemet vo poslednite nekolku imame, kolku taa ~ini, koja lokaci- i selekcija na kadarot. Na strana godini se zasnoval na akvizicii, no petok - 08.07.2011 toa sozdalo sit uОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ acija vo koja nivnoto Инструмент Банка 3м 6м 24м 36м proizvodstvo e disБлагајнички записи НЛБ Тутунска банка 4,00% 5,50% 5,00% 7,90% perzirano na mnogu Ломбарден кредит Шпаркасе банка 4,80% 5,60% 8,10% 8,50% mesta. Bidej}i toa Охридска банка 4,60% 4,80% 5,00% 5,00% ja namaluva efikasСТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ Домашна валута nosta, tie sakaat da Прокредит банка 4,00% 5,00% 8,20% 8,30% napravat konsoliДомашна валута со валутна клаузула ТТК банка 4,60% 5,50% 8,50% 9,00% dacija na evropskiot Странска валута Алфа банка 4,50% 5,90% 8,00% 8,30% pazar vo zemja kade Уни банка 5,00% 6,00% 9,00% 9,50% КУРСНА ЛИСТА {to tro{okot e pomДржава Валута КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ al. Po napravenata ЕМУ евро 6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

раст

3,27% 1,32% 0,50% 0,40% 0,25%

0,01% 0,73% 0,83% 2,94%

нова цена

2.582,62 3.770,00 201,00 3.728,27 87,65

нова цена

4.400,00 605,00 195,00 462,00

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,41% 1,3% 0,19% 0,13%

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

3м 1,59% 1,5% 0,25% 0,18%

преку ноќ 1 недела 2,28% 3,22% 2,30%

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фонд Илирика Југоисточна Европа

6м 1,83% 1,8% 0,40% 0,24% 1м 4,19%

12м 2,20% 2,2% 0,72% 0,54% 3м 5,04%

10% 20% 13% Среден 61,6572 43,2773 69,1147 51,1678 44,8808 46,4461

долар фунта франк долар долар

Извор: НБРМ

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

пад

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

камата 4,00% 5,50%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4% 3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

Нето вредност на имотот на фондовите 28.707.998,48

1M -0,02

3M -0,08

6M -0,07

1Y 0,02

YTD -0,05

Податоците се однесуваат за ден 07.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

50.081.246,92

0,04

-0,06

-0,09

0,04

-0,08

07.07.2011

Иново Статус Акции

15.610.554,13

-0,01

0,00

0,04

-0,02

0,04

07.07.2011

КД БРИК

40.763.980,29

0,03

-0,04

-0,05

0,04

-0,04

07.07.2011

КД Нова ЕУ

24.236.258,57

-0,06

-0,09

-0,07

-0,03

-0,07

07.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

33.096.571,41

-0,01

-0,02

-0,01

0,02

0,00

07.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.060.683,35

0,00

0,01

0,00

07.07.2011

КБ Публикум Паричен

44.125.734,90

0,00

07.07.2011

Intervju

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

“Vo delot na podgotovkite za promocija na izvozot, }e se napravi i analiza na koj profil na kompanii }e im se davaat uslugi od oblasta na promocija na izvozot. Tuka, vsu{nost, treba da se iskristalizira odlukata dali Invest Makedonija }e raboti samo tradicionalna izvozna promocija, {to vklu~uva pomo{ so kontakti i marketing, ili }e stane razvojna agencija koja }e pomaga vo gradewe i zajaknuvawe na izvozniot kapacitet na kompaniite.” bidej}i na po~etokot tie }e bidat fokusirani proizvodstvoto {to pobrzo da po~ne, smetam deka vakviot proces na sorabotka so doma{ni kompanii bi mo`el da se slu~i za period od 1 do 1,5 godina od po~etokot na proizvodstvoto, dodeka se postigne odredeno nivo na kvalitet. Na po~etokot e mnogu te{ko toa da se napravi koga se odi vo nepoznata zemja. Kemet ne ja isklu~uva mo`nosta da sorabotuva so makedonski kompanii, no tuka treba da se zeme predvid kvantitetot na nivnoto proizvodstvo (sekoj elektri~en proizvod vo svojot sostav ima kondenzator), koj se broi vo milijardi par~iwa godi{no poradi {irokata primena vo site elektri~ni proizvodi. Na po~etok }e imaat izvoz od 4 milioni evra mese~no ili 50 milioni evra godi{no. So ova, sli~no kako i so drugite stranski kompanii vo zonata, koi se isklu~ivo izvozno orientirani, direktno }e se vlijae kon namaluvawe na trgovskiot deficit i zgolemuvawe na izvozot. Vo sledniot period Vladata o~ekuva tri do ~etiri novi grinfild-investicii. [to mo`ete da ni otkriete vo vrska so niv? Vo momentov razgovorite tehni~ki se zavr{eni i na~elni odluki se doneseni od nekolku kompanii, no nivnoto objavuvawe zavisi od kompaniite. Stanuva zbor za kompanii od avtomobilska industrija, farmacevtskiot sektor, IT-industrijata i kompanija od agrosektorot. Poslednava kompanija realiziranata investicijata }e ja promovira tokmu ovaa nedela. Inaku, vo naredniot period o~ekuvame da potpi{eme dogovori i so kompanii od Indija, Rusija, Malta i SAD i potoa tie da po~nat so aktivnosti. Do krajot na mesecov amerikanska kompanija od avtomobilskata industrija }e dojde vo poseta na Makedonija i se o~ekuva potvrda na investicijata. U{te edna amerikanska kompanija za proizvodstvo na pogonski oski planira da dojde vo Makedonija za nejzinoto proizvodstvo da stane pokonkurentno, no bara lokalen

dobavuva~ za edna od komponentite. Ve}e ima proizvodstvo vo Ungarija. Treta amerikanska kompanija koja saka da investira vo Makedonija, vo ve}e postoe~ki pogoni, vo proizvodstvo na inteligenti bezbednosni sistemi za avtomobili, kako lokacija razgleduva eden makedonski grad vo konurencija so eden grad od Srbija. Ima u{te edna golema kompanija od Germanija od hemiskata industrija koja seriozno se interesira za Makedonija kade {to vo konkurencija ni se Ungarija i Polska. Odlukata treba da ja donesat letovo. I kompanija od Malta od IT-sektorot, koja pravi softverski re{enija za zdravstvoto, e pred kone~na odluka za investirawe vo Makedonija. Toa {to e zaedni~ko za site kompanii koi sakaat da investiraat vo Makedonija, a koi planiraat mnogu vrabotuvawa e {to baraat lokacii nadvor od Skopje, bidej}i cenata na trudot vo vnatre{nosta e poniska. No, toa od druga strana e dobro za regionalniot razvoj na zemjata. Inaku, imame 15 proekti na koi rabotime aktivno. S$ na s$, najmnogu zainteresirani kompanii ima od avtomobilskata industrija. Tie prete`no baraat postoe~ki hali koi bi gi adaptirale za sopstveno proizvodstvo. Zatoa mislam deka i mladite vo Makedonija treba da se orientiraat pove}e kon tehni~kite fakulteti, namesto kon op{testvenite nauki, zatoa {to toj kadar vo zemjata doprva }e se bara. Vo javnosta privlekuvaweto stranski investicii {to go pravi Vladata na Nikola Gruevski postojano e na tapet... Ima ministri koi se zadol`eni za privlekuvawe investicii, Ministerstvoto za nadvore{ni preku ambasadorite raboti za istata cel, Vie vo Agencijata vodite cel tim so ista cel - privlekuvawe stranski investitori. Kako to~no e podelena rabotata vo Agencijata i me|u Agencijata, ministrite i ambasadorite? Koj e odgovoren za {to? So Zakon Agencijata za priv-

DOW JONES

12.719,50

0,74% 1,05%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

2.600 2.400

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

0,31%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NASDAQ 100 2.412,89

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 874,34

0,44%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

116

2.800

112 108 104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

1,44%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 62.207,30

-0,57%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 6.060,00

BELEX15 727,11

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

SWISS 6.216,16

0,09% 0,08%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

0,71%

-1,15%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

0,33%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.233,78

SOFIX 418,41

0,49%

1,67%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 738,40

ATHEX 1.250,45

Привредна ба

460,00 1,17 Банка Брод Славонски Фо

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.850,00

0,05%

SASX 10 1003,49

Главен индекс на Белградската берза

3.742,78

HANG SENG 22.689,10

ИНДЕКСИ РЕГИОН

0,84%

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

0,66%

3.000

2.400

Податоците се однесуваат на 07.07.2011

NIKKEI 225 10.137,70

120

2.600

АИК банка

DAX 7.494,89

МБИД

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

0,17%

se iskristalizira odlukata dali Invest Makedonija }e raboti samo tradicionlana izvozna promocija {to vklu~uva pomo{ so kontakti i marketing, ili }e stane razvojna agencija koja }e pomaga vo gradewe i zajaknuvawe na izvozniot kapacitet na kompaniite. Vo ovoj del USAID pravi analiza od iskustvata od pove}e zemji, koi se sli~ni po golemina na Makedonija ili imaat relativno sli~ni sektori. Vo me|uvreme, promotorite se sre}avaat so site stopanski komori, razgovaraat so site klasteri, vo kontekts na promocijata na izvozot {to }e ja pravat. Kako }e funkcionira celata aktivnost

2.000

2.200

Податоците се однесуваат на 07.07.2011

CAC 40 3.986,74

3.200

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.353,22

3.000

0,22% 0,25% 0,08%

Извор: Македонска Берза

"Toa {to e zaedni~ko za site kompanii koi sakaat da investiraat vo Makedonija, a koi planiraat mnogu vrabotuvawa e toa {to baraat lokacii nadvor od Skopje, bidej}i cenata na trudot vo vnatre{nosta e poniska. No, toa e dobro za regionalniot razvoj na zemjata."

vo ramki na Agencijata? Po~etniot kontakt kompanijata }e treba da go napravi ovde so nas, so oddelot vo Agencijata koj }e raboti na toa. Nie vo centralata, vo sorabotka so komorite i me|unarodnite donori, kako {to se USAID, GIZ, SIPO, CBI, }e izrabotime istraùvawe na pazarot. Potoa, ekonomskiot promotor }e dobie plan po koj }e treba da raboti na pazarot kade {to e nazna~en. Na primer, eden promotor }e moè da & pomogne na makedonska izvozna kompanija na toj na~in {to }e & otvori vrata, odnosno }e ja povrze so maloprodaèn sinxir kako {to e Tesco.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 08.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.575,73 МБИД 2.619,22 ОМБ 117,60

lekuvawe stranski investicii e osnovna institucija koja ima nadle`nosti za privlekuvawe investicii. Bidej}i stanuva zbor za kompleksen proces Agencijata gi vr{i svoite aktivnosti vo koordinacija so relevantnite dràvni institucii. Agencijata ne e nadle`na samo za privlekuvawe investicii, tuku i za grià na investitorite po nivnoto vleguvawe vo Makedonija, {to e mnogu vaèn segment. Nie im stoime na raspolagawe i aktivno im pomagame na stranskite investitori koi rabotat vo zonite i nadvor od niv vo sekoe vreme. Novata Strategija za promocija na izvozot na Agencijata za stranski investicii & ja dodeli nadle`nosta za promocija na izvozot. Kako konkretno }e funkcionira promoviraweto na izvozot preku rabotata na Agencijata? Strategijata za promocija na izvozot znaete deka e gotova, no }e pomine na Vlada koga }e se konstituira novata Vlada. Rabotime zaedno so konsultanskata kompanija Booz Alen&Hamilton, vo ramki na proektot IDEAS na USAID, na izrabotka na strate{ki i biznisplan za prestrukturirawe na Invest Makedonija, vrz osnova na koj }e funkcionira i raboteweto na noviot sektor vo Agencijata za promocija na izvozot. Чetiri sektori na~elno se dadeni kako klu~ni, na koi }e se pravi promocija na izvozot. Toa se IT-sektorot, metalnoma{inska avtomobilska industrija, tekstilot i agrobiznisot. Spored strategijata, buxetot za aktivnostite povrzani so promocijata na izvozot treba da bide 800.000 evra godi{no, a okolu 30 lu|e e proektirano deka treba da rabotat vo Agencijata samo na ovoj segment. Od site ovie sektori na po~etok }e se izberat dva so koi }e se po~ne, a koi bi moèle da dadat najbrzi efekti. Isto taka, }e se napravi i analiza na koj profil na kompanii }e im se davaat uslugi od oblasta na promocija na izvozot, vo prva instanca. Tuka, vsu{nost, treba da

22,01

НФД Холдинг

0,231

Випа Холд.

0,700

-7,30%

380,00 Дунав

1,43

8,57% -4,87%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

41,24% -12,42%

Хрв.Духани

70,00

Хотели Цавтат

50,00

Пивоварна Ла

9.000,00

-6,67%

6.850,00

КД.Груп

10/10

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

96.74$/барел BRENT

117,60$/барел

-1,96% 2,63%

ПРИРОДЕН ГАС

4,17$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

307.730$/галон

04/11

06/11

0,94% -0,80%

ЗЛАТО 1.526,60$/унца СРЕБРО 36.50$/унца БАКАР 9552.50$/унца

МЕТАЛИ

-0,24% -0,08%

1,00%

НИКЕЛ 24102.50$/унца

АЛУМИНИУМ

2340.00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

3,20% 1,10% /

21,15% -9,09%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА 14,93%

08/10

-1,09%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

15,00%

07/10

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Глобос

ОМБ

ПЧЕНКА 658,00$/бушел

12,22%

ПЧЕНИЦА 635,50/бушел

-2,56%

КАФЕ 2,69$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

1,23% 0,16% 0,00%

КАКАО 3,198.000/бушел

ШЕЌЕР 27,25$/бушел СОЈА 1.339,25$/бушел

0,38% 3,45% 0,11%

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Svet / Biznis / Politika

SKANDAL GO ZGASNA TABLOIDOT NEWS OF THE WORLD rislu{kuvaweto na pri- iran vo kompanijata. Toj na-

vatni telefoni za doa|awe do ekskluzivni informacii e skandalot koj go primora sopstvenikot na korporacijata News International, Rupert Merdok, da go zatvori tabloidot News of the World. Poslednive nekolku dena se pojavija tvrdewa deka tabloidot svesno odobruval hakerski napadi na mobilnite telefoni na ~lenovi na semejstvata na `rtvite od bomba{kiot napad koj se slu~i vo London vo 2005 godina. Od obvinenijata se ogradi Merdok koj na vrabotenite im pora~a deka na~inot za dobivawe ekskluzivitet bil nesoodveten i ne mo`e da bide toler-

ERBAS OSTANUVA BROJ EDEN PROIZVODITEL NAvropskiot AVIONI VO SVETOT gigant vo av- na novi avioni, Erbas dobi pu{ten vo redoven soobra}aj

tabloidot bil del od vladiniot kabinet. Ova e najgolemiot skandal vo mediumskata industrija vo Britanija koj se kosi so nekolku osnovni ~ovekovi slobodi i prava. Del od ekspertite povikuvaat i na pravno-politi~ka odgovornost na site involvirani akteri vo skandalot. Vikendov izleze posledniot broj na News of the World, a prihodite od proda`bata na ovoj broj }e zavr{at vo humanitarni celi. Tabloidot e najprodavaniot britanski vesnik, a se objavuva ve}e 168 godini. Vo april, prose~niot tira` na News of the World nadmina 2,6 milioni primeroci.

javi bliska sorabotka so policijata vo istragite koi gi vodi protiv tabloidot. I britanskiot Parlament odr`a vonredna sednica, a globalnite korporaciski giganti po~naa naglo da gi povlekuvaat oglasite. Ekspertite se somnevaat vo direktna involviranost na lica bliski na premierot Dejvid Kameron so uredni{tvoto na tabloidot. Vo pritvor prv zavr{i porane{niot urednik na tabloidot, Endi Koulson. Britanskiot premier Dejvid Kameron, po barawe na Laburistite, im se izvini na Britancite {to Koulson, po ostavkata vo

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

ioindustrijata, Erbas, ispora~a i dobi za osum pati pove}e pora~ki za avioni vo prvata polovina od godinava, sporedeno so istiot period lani i so toa go nadmina negoviot glaven konkurent, amerikanski Boing. Erbas, koj najmnogu proizveduva komercijalni avioni, vo prvite dva kvartali ispora~al vkupno 258 avioni, {to e za osum pati pove}e sporedeno so toj period, lani. Vo isto vreme, ~ika{ki Boing ispora~a 222 avioni, {to e na isto nivo kako i vo prvite {est meseci od minatata godina. Koga stanuva zbor za pora~ki

pora~ki za 640 novi avioni, dodeka Boing samo 171. Toa se dolì na otkaùvaweto na pora~kite na avionite na Boing od avioprevoznicite Etihad ervejs, Er Pacifik i Golf Er, koi se otkaàa od po 20 avioni od modelot “787 drimlajner”. Spored godi{nite prognozi na dvete kompanii, i Erbas i Boing najavuvaat zgolemuvawe na proizvodstvoto do krajot na 2011 godina. Erbas dobi pove}e nara~ki po dekemvriskata odluka da go ponudi modelot “A320”, nova verzija na avionot so zna~itelno unapreden motor, koj }e bide

vo 2015 godina. Boing s$ u{te nema odlu~eno dali }e go modernizira postoe~kiot najprodavan model na avion “737” ili }e razviva celosno nova verzija na avion. Amerikanskata kompanija lani najavi deka }e se obide da ja vrati pozicijata najgolem proizvoditel na avioni, momentalno vo racete na Erbas. Boing o~ekuva godinava da ispora~a me|u 485 i 500 avioni, vo odnos na 462 ispora~ani avioni vo 2010 godina. Samo vo vtoriot kvartal godinava, kompanijata ispora~a 118 avioni, {to e za 3,4% pove}e od istiot period, lani.

GOLDMAN SAKS LEMAN BRADERS RBS Najprofitabilnata banka vo istorijata na Najgolemiot gubitnik vo krizata, Leman Rojal Benk of Skotland od Volstrit na 9 dekemvri 2008 godina uspea Braders ne go spasija nitu povolnite povolnata programa iskoda povle~e 15 milijardi dolari od FED, a 10 milijardi dolari koi gi dobi vo 2008 risti samo 10 milijardi vkupno pozajmi 54 milijardi dolari godina preku programata na FED dolari

KOJ ZARABOTI OD FINANSISKATA KRIZA VO SAD?

GOLDMAN SAKS NAJMNOGU SE OPARI VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikanskite finansiski giganti Goldman Saks i Leman Braders, kako i evropskite banki Rojal Benk of Skotland (RBS) i UBS, se najgolemite korisnici na visokite i kratkotrajni krediti koi Upravata za federalni rezervi (FED) na SAD gi ovozmo`uva{e za vreme na finansiskata kriza. FED gi obelodeni podatocite za svojata programa na vonredni zaemi otkako agencijata Blumberg wuz pokrena sudska postapka, povikuvaj}i se na amerikanskiot Zakon za sloboden pristap do informacii. Podatocite koi mo`at da se simnat

Po dolga sudska bitka, Blumberg wuz uspea da gi natera Federalnite rezervi na SAD da ja objavat listata na investiciskite banki koi se polnea so pari od povolnite krediti na ovaa institucija za vreme na finansiskata kriza. od internet-stranicata na Federalnite rezervi na SAD poka`uvaat deka Goldman Saks pozajmil pove}e od 54 milijardi dolari vo zamena za hartii od vrednost preku Trezorot za hipotekarni obvrznici. [vajcarskata UBS Sekjuritis od ovaa programa pozajmila pove}e od 56 milijadri dolari, Britanskata Rojal Benk of Skotland (RBS) iskoristila okolu 70 milijardi, a isto tolku iskoristil i najgolemiot amerikanski gubitnik, Leman Braders. Interesno e toa {to kako najgolem poedine~en zaem dodelen na edna K

da pozajmuvaat po ultra niski kamatni stapki na period od 28 dena. Spored analiti~arite programata funkcionira kako posebna instutucija koja ovozmo`uva itno kreditirawe, primarno za golemite banki koi direktno rabotat so Bankata za federalni rezervi. Taa e eden vid “proda`en prozorec” za takanare~enite operacii nameneti za otvoren pazar, odnosno “zaemi dobieni preku no}”, koi se koristat od strana na centralnata banka za vodewe na monetarnata politika. Ovaa mo`nost bankite ja dobija vo

investiciska banka vo samiot tek na finansiskata kriza e zaemot koj na 9 dekemvri 2008 godina go dobi Goldman Saks vo iznos od 15 milijardi dolari, so kamata od 1,16%, a podocna vo istiot mesec zema zaem po u{te poniska kamatna stapka, od samo 0,01%. Ostanatite banki, kako UBS, RBS, Leman Braders zemaat zaemi koi dostignuvaat poedine~en iznos od najmnogu 10 milijardi dolari. Ovaa programa FED ja sozdade kako na~in za vonredno kreditirawe. Taa trae{e od mart do dekemvri 2008 godina i im ovozmo`uva{e na bankite R

mart 2008 godina, neposredno pred bankata Bear Sterns da stane prvata golema investiciona banka koja primi paket za pomo{ od trezorot na SAD, a vedna{ posle toa nastana najgolemata finansiska kriza vo ponovata istorija. KAKO FUNKCIONIRAA PRIMARNITE DILERI? Do neodamna tajnata programa na FED, poznata kako ST OMO (singletranshe openmarket operations), be{e poslednata programa za krizno kreditirawe koja najdolgo se ~uva{e vo tajnost. Devetnaesette dol`nici

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

SVET

0-24

...USKOK VO AKCIJA

...BIKOVITE ZBESNAA

...VO 2013 GODINA

Uapsen general Kruqac

Palmona vo panika

Berluskoni se povlekuva od vlast

ajaktivnata li~nost na hrvatskata vojska vo ponovata istorija, generalot Mladen Kruqac e uapsen poradi somnenie za zloupotreba na dr`avnata funkcija - malverzacija so kupoproda`ba na dr`avno zemji{te.

ilionski posetenata trka so bikovi vo {panskiot grad talijanskiot premier Silvio Berluskoni potvrdi deka po M Palmona zavr{i tragi~no za nekolku lu|e koi zavr{ija Iistekot na mandatot vo 2013 godina nema povtorno da se na intenzivna nega poradi povreda od pobesnetite bikovi kandidira za premier na parlamentarnite izbori. Pretseda-

koi po~naa da ja napa|aat publikata.

MMF GI PREDUPREDI KOSOR I ROHATINSKI

LEMAN LAPNA 18 MILIJARDI OD PROGRAMATA NA FED

se}avate li na Leman Braders (Lehman Brothers) nekoga{niot gigant vo investiSroteciskoto bankarstvo koj na 15 septemvri 2008 godina go proglasi najgolemiot bankvo korporativnata istorija, so {to i zapo~na poslednata i za nekoi najstra{na,

HRVATSKA MORA DA SPROVEDE INTERNA DEVALVACIJA?!

finansiska kriza dosega?! E pa, brokerite od ovoj toga{en investiciski gigant so meseci pred propa|aweto od amerikanskata Uprava za federalni rezervi (FED) pozjamuvale iznosi od pove}e milijardi dolari. Do neodamna tajnata programa na FED, poznata kako ST OMO (singletranshe openmarket operations), na bankarite im dava{e zaemi so rok od maksimum 28 dena, vo periodot od 3 mart do 30 dekemvri 2008 godina, pa vo eden moment site banki koi ja koristele ovaa mo`nost na FED mu dolèle duri 80 milijardi dolari. Brokerite na Leman u{te na po~etokot od mart vo eden poteg povlekle okolu pet milijardi dolari, dodeka vo juni pozajmile duri 10 milijardi dolari odedna{, prenesuva Blumberg. Leman be{e samo edna od 19-te banki koi ja koristele ovaa programa. - korisnici na ovaa programa poznati se kako primarni dileri, a nivnata uloga be{e direktno da trguvaat so dràvni hartii od vrednost preku FED. Preku aukcii tie se naddavaa za parite na ST OMO, dodeka kamatite koi gi pla}aa bankite kontinuirano se namaluvaa dodeka trae{e programata i toa od 2,78 do 0,01%. Spored podatocite na FED, sprovedeni se 44 aukcii. Bankite se naddavale za kamatnite stapki koi bile podgotveni da gi palatat za zaemite poddràni so hipotekarnite hartii od vrednost garantirani od vladinite sponzorirani pretprijatija, kako {to se Fani Mej ili Fredi Mek, kako garancija deka FED }e si gi vrati parite. Transakciite bile poznati kako dogovori za reotkup, ili repos. GOLDMAN SAKS – NAJLAKOM! Investiciskiot gigant i najprofitabilnata banka vo istorijata na Volstrit, Goldman Saks, uspea da go zeme najgolemiot kredit od povolnata programa koja za vreme na krizata ja nude{e FED. Na 9 dekemvri 2008 godina, Goldman Saks se zadolì za 15 milijardi dolari so kamatna stapka od 1,16%. Kamatite na samiot kraj od programata (30 dekemvri 2008 godina) bea

a edna ipol godina pred portite na Evropskata unija (EU) Hrvatska se soo~uva so nesoodvetna, besmislena i recesivna monetarna politika, nadredena nad ekonomskata politika. Ekonomskite analiti~ari predupreduvaat deka za stabilna monetarna politika neophodno e itno da se ukine valutnata klauzula na depozitite i kreditite. Tie predupreduvaat deka Narodnata banka na Hrvatska (HNB) mora da bide pretpazliva, bidej}i vlezot vo EU i evrozonata nema da ja za{titat dràvata od ekonomska i finansiska nestabilnost. Ova se zaklu~ocite na debatata na tema “Monetarnata politika vo procesot na vlez na Hrvatska vo EU”, koja minatata nedela se odrà vo Zagreb. Spored Dragoqub Stojanov, profesor na univerzitetot vo Bolowa, Hrvatska e zalo`nik na kvazimonetarizam, neoliberalizam i ekonomski pragmatizam, koi pretstavuvaat iluzii na hrvatskite monetarci. “Ako ne sakame Hrvatska da stane periferna evropska kolonija, sli~na na dràvite od 19 vek, mora da sprovede interna devalvacija, odnosno deflacija, za {to pove}e da se osamostoi”,

16 14 12 10 8 6 4 2 0 BNP Paribas

Leman Braders

4/4/2008

6/11/2008

Dojce Bank Rojal Bank UBS of Sekjuritis Skotland

8/23/2008

tolku niski, taka {to Goldman Saks pla}a{e kamatna stapka od 0,01% za vkupen zaem od 200 milijardi dolari, dodeka RBS za zaem od 10 milijardi dolari podignat na 7 oktomvri pla}a{e kamatna stapka od 3,76%. Iako Goldman Saks go zede najgolemiot poedine~en zaem, negoviot vkupen zaem od 53,4 milijardi dolari od ovaa programa, be{e ponizok od vkupnite zaemi koi vo toj period gi podigaa ostanatite banki. Imeno, dve strnaski banki bea glavni korisnici: Kredit Svis 57 pati povle~e pari od FED i podigna vkupno 259,3 milijardi dolari, a Doj~e bank iskoristi 101 milijarda dolari od FED preku 37 aukcii. “Ovie aktivnosti bea sprovedeni preku konkurentni aukcii so primarni dileri, na transparenten na~in”, izjavi pretsedatelot na FED, Ben K

10/7/2008

11/25/2008

Goldman Saks

12/9/2008

Bernanke, minatata nedela. “Ovaa programa pomogna da se ubla`i udarot na finansiskite pazari i da se poddr`i protokot na krediti za amarikanskite doma}instva i biznisi”, dodade toj. BORBATA NA BLUMBERG ZA VISTINATA FED kontinuirano dve godini se sprotivstavuva{e na barawata na Blumberg wuz i na javnosta za detalite na kriznite zaemi na golemite investiciski banki. Vo mart ovaa godina, poradi pritisokot od javnosta otkri samo mali detali od najstarite zaemi, po {to blagodarenie na Blumberg go dobi prekarot Discount window. Otakako Vrhovniot sud na SAD, povikuvaj}i se na Zakonot za sloboden pristap do informacii presudi deka mora da gi objavi podatocite, FED go napravi toa, a Blumberg izdvojuva pobeda. O

istakna toj. Spored nego, {tetite od devalvacijata, poradi golemata devizna zadolènost na gra|anite, se cenata {to gra|anite treba da ja platat za Hrvatska da ne go doìvee argentinskoto scenario od 80-tite godini od minatiot vek. Kritiki kon HNB upati i Ivan Lovrini}, profesor po ekonomija na Zagrepskiot univerzitet. Spored nego, dene{nata monetarna politika vo Hrvatska e neefikasna i nadredena na ekonomskata politika. “Sega sme vo fazata na restriktivna monetarna i fiskalna politika, vo mrtva zona, koga ne moè da se izleze tuku da se potone od recesija, vo koja tehni~ki ve}e i sme”, istakna Lovrini}. Toj ja povika HNB za sproveduvawe poaktivna monetarna politika. “MMF e edinstveniot koj

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

NAJGOLEMITE EDNODNEVNI ZAEMI NA FED VO RAMKITE NA KRIZNATA PROGRAMA, 2008 (VO MILIJARDI $)

Kredit Svis

telskata fotelja ne mu e vo nitu eden od prioritetite.

sfati deka valutnata klauzula pretstavuva najgolem rizik za hrvatskite banki zo{to deviznite rezervi se nedovolni i nema da se polnat kako prethodno. Poradi toa, klauzulata na depozitite i kreditite treba da se ukine”, prepora~a Lovrini}. Direktorot na Hrvatskata stopanska komora, Nadan Vido{evi}, smeta deka Hrvatska ne e podgotvena za direkten vlez na globalniot pazar. Guvernerot na centralnata banka na Ungarija, Andras Simor, predupredi deka EU nema da ja {titi Hrvatska od fiskalno-monetaren kolaps. Toj go povika hrvatskiot guverner @eqko Rohatinski vo pretpristapniot period postojano da gi prilagoduva kamatnata stapka i inflacijata za da spre~i sozdavawe meur vo finansiskiot sektor.

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni - septemvri 2011 godina Sala 53 na IV katStopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl. STEPENI: 1. Elementary 2. Pre-Intermediate

3. Intermediate

4. Upper-intermediate

Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik. Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot. Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli. Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo. Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust. KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA / Tel: ++ 389 2 3244074 / Faks:++ 389 2 3244088 / Call Centar : (02) 15015 / E-adresa: beti@mchamber.mk ANITA MITREVSKA / tel: 02 32 44 057 / faks: 02 32 44 088 / e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

Feqton

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, od deneska “Kapital” po~nuva nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestseler na Parta Bose, Indiec koj ìvee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar P Makedonski, Bose uspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgoleM miot imperator vo istorijata moè da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. b

GOLEMIOT VOIN INSPIRACIJA ZA VOJSKOVODCI I BIZNIS-LIDERI oajenot na klasicistite, Edit Hamilton, edna{ napi{a: “Kaj Aleksandar Veliki ima ne{to koe vi go odzema zdivot. Kako i na s$ drugo {to e ~udesno piramidite, Golemiot kawon, Mont Everest - ~ovek nikoga{ ne mo`e da se navikne na toa. Toa n$ vodi preku sekojdnevnite granici koi gi smetame za vozmo`ni”. Dostignuvawata na Aleksandar se mnogubrojni. Tie se prisutni vo mnogu oblasti od `ivotot. Nesporno najgolem voen strateg, takti~ar i vladetel vo istorijata na svetot, Aleksandar izvr{il vlijanie vrz mnogu

Fridrih Veliki

voeni, politi~ki i biznis-lideri. Vo anti~kiot svet, toj vlijae{e vrz dejstvuvaweto na nekoi od mo}nite predvodnici na Rim - Pompej, Julij Cezar i Marko Antonij. Negoviot `ivot be{e inspiracija i za prviot imperator na Rim, Oktavijan Avgust, za glavniot protivnik na Rim, Hanibal od Kartagina, kako i za Чandra Gupta Maurja od dale~nata Indija i za negoviot lukav premier, Чanakja. Vo periodot na renesansata, toj be{e obemno prou~uvan od semejstvoto Medi~i od Italija i od Habsburzite od Avstrija. Vsu{nost, Nikolo Makijaveli napravi eden vid “kariera” so tolkuvaweto na voenite

Princ Eugen

pohodi i na sistemot na vladeewe na Aleksandar. Za princovite od renesansata bilo voobi~aeno da izloàt kako centralno delo od nivnite umetni~ki kolekcii, tapiserii koi go prikaùvale ìvotot na Aleksandar. Koga Habsbur{kiot car Fridrih III vo 1452 godina pristignal vo Rim za da bide krunisan od papata kako vladetel na svetoto Rimsko carstvo, vo negova ~est bile prikaàni rasko{ni tapiserii od zbirkata na Kardinalot Fran~esko Gonzaga, markizot od Mantova. Tapiseriite gi prikaùvale podvizite na Aleksandar. Vo 17, 18 i vo 19 vek, Aleksandar Veliki be{e model za najgolemite

Napaleon

vojskovodci na taa epoha - Fridrih Veliki, Princot Eugen, Napoleon Bonaparta, Horacio Nelson, Vojvodata od Velington, kako i za predokot na Vinston Чer~il, Vojvodata od Marlboro. Golemite amerikanski vojskovodci, kako Xorx Va{ington (koj otkako zamina vo penzija, ne uspea da ja nabavi bistata na Aleksandar Veliki za da ja ukrasi svojata rezidencija vo Maunt Vernon), Robert Li i Julisis Grant, im gi pripi{uvaa svoite voeni uspesi na strategiite i taktikite na Aleksandar. Za vode~kite generali i politi~ari vo tekot i po Vtorata svetska vojna, od Ervin Romel i Bernard Montgomeri do Norman

Aleksandar Makedonski be{e inspiracija i za golemite vojskovodci od 17, 18 i 19 vek, Fridrih Veliki, Princot Eugen i Napoleon Bonaparta

Ted Tarner

[varckof, se veli deka bile vdahnoveni od Aleksandar.

ZO[TO LU\ETO GO OBO@UVAAT ALEKSANDAR Me|u biznis-liderite, osnova~ot na CNN, Ted Tarner, navodno e obo`avatel na Aleksandar Veliki. Ne e nevoobi~aeno negovite dostignuvawa da se sporeduvaat so tie na Aleksandar. Dobar primer e i Xej Pierpont Morgan. Toj e finansierot koj pomogna vo sozdavaweto na nekoi od najgolemite amerikanski ekonomski nose~ki stolbovi, kako General Electric, US Steel, `elezni~kite prugi i istoimenata finansiska institucija sega nare~ena J.P. Morgan Chase.

Xej Pierpont Morgan

KAPITAL / 11.07.2011 / PONEDELNIK

Feqton

Ne treba da n$ iznenadi ako ~ueme deka nekoj glaven izvr{en

rakovoditel ili menaxer od visok rang veli deka re{avaweto na nekoj gorliv problem mo`ebi treba da bide na na~in kako {to toa go storil Aleksandar Veliki. Ne treba da n$ iznenadi i ako vo kancelarijata na nekoj menaxer vidime zbirka od knigi za Aleksandar ili negova bista, postavena na vidlivo mesto, koja slu`i za inspiracija

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridruì na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po inènering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, uìva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

Morgan ima{e uloga na neoficijalen centralen bankar (Federalnite rezervi na SAD bea osnovani nekolku meseci po negovata smrt). Koga Morgan dobi po~esna diploma od Yale, eden profesor od toj Univerzitet vo taa prigoda go sporedi so Aleksandar Veliki. Mnogu roditeli im davaat ime Aleksandar na svoite deca, vo ~est na Aleksandar Veliki. A nekoi roditeli im davaat ime po odredeni slu~ki od `ivotot na Aleksandar. Eden od najpoznatite igra~i na bejzbol, Taj Kob, go dobil svoeto ime Tajrus (Tyrus) bidej}i negoviot tatko go ~ital opisot na opsadata koja Aleksandar ja izvel protiv gradot Tir. “Mojot prv kontakt so ovaa tema se slu~i koga imav sedum godini. Toga{ moite roditeli me odnesoa da gi vidam urnatinite na pristani{niot grad izgraden od Aleksandar, koj se nao|al na ostrovot Failaka, blisku do bregovite na Kuvajt. Ostrovot bil naselen od Aleksandar pri negovoto vra}awe od Indija. Po negovata smrt, selevkidskite kralevi go koristele ovoj grad kako popatna stanica me|u zapadniot kraj na nivnoto carstvo,

Za osnova~ot na CNN, Ted Tarner, velat deka e golem obo`avatel na Aleksandar Veliki. Dobar primer e i Xej Pierpont Morgan. Toj e finansierot koj pomogna vo sozdavaweto na nekoi od najgolemite amerikanski ekonomski nose~ki stolbovi, kako General Electric, US Steel, `elezni~kite prugi i istoimenata finansiska institucija sega nare~ena J.P. Morgan Chase.

vo dene{en Irak, i isto~niot kraj Sikander, kako {to tamu e poznat), vo Indija. Failaka, kade {to ima{e kolku {to se snimeni vo angliskoto muzej koj poseduva{e golema koli~ina govorno podra~je. Crno-beliot film anti~ki makedonski pari i kade Sikander, vo reìja na Sohrab Modi, {to se nao|a{e relativno dobro snimen vo 1941 godina na jazicite so~uvan anti~ki gr~ki hram, vo 1990 hindi i urdu duri i denes ja privlekuva kino-publikata. godina be{e ograben od Interesno, Sohrab ira~kata vojska. Dodeka Modi be{e Pars, porastev vo Kuvajt, jas bev Aleksandar tomok na persiskite pod vlijanie na bogatoto sledbenici na Zoroi raznovidno nasled- Makedonski aster. Aleksandar gi stvo od anti~ka Meso- nesporno bil pobedi tokmu Parpotamija (od dene{en najgolemiot site pri negovoto osIrak do sovremena Turvojuvawe na Persija, cija), Fenikija (okolu voen strateg, najgolemoto carstvo dene{en Liban) i Egipet. takti~ar i vo toa vreme. Denes, Vlijanieto doa|a{e od vladetel vo najgolem del od Parmoite prijateli, sosedi i site ìveat vo Inu~iteli, za koi ovie kul- svetskata isdija. turi pretstavuvaa nivno torija. Na nasledstvo. Pridonesot vozrast od 20 STRATEGII VO na Aleksandar Veliki za ovie civilizacii godini se ka~il VOJNA - STRATEGII VO BIZNIS sekoga{ be{e predmet na prestolot Kako nabquduva~, na debata. Toa nali- na kralstvoto u~esnik i pi{uva~ kuva na bespredmetnite za menaxmentskite “naviva~ki” pra{awa od na negoviot idei i trendovi, jas tipot: koj od kogo pove}e tatko. Dodeka bev za~uden kolku nau~il za astronomijata, navr{il 23 mnogu idei i konGrcite od Egip}anite ili cepti na Aleksandar Egip}anite od Grcite? godini ja pobese koristat denes, Dali gr~kite ìteli na dil Persija, za da ja namalime gradot Aleksandrija, a najgolemiot nenesigurnosta vo vrosobeno mnogu pro~uenite ska so idninata ili ìteli, kako, na primer, prijatel na neda doneseme odluki matemati~arot Evklid, govata nacija. koi ja oblikuvaat bile Grci ili Egip}ani? A koga po~inal, na{ata idnina. ZaIli {to novo nau~ile toa, ne treba da n$ Egip}anite od Grcite vo na 33 godni, iznenaduva ako ~ueme vrska so mereweto na negovata vojska golemite piramidi vo Egi- ve}e go osvoila kako nekoj glaven izvr{en rakovodipet?”, veli Parat Bose. tel ili menaxer re~isi celiot VRSKATA SO INDIJA od visok rang veli poznat svet, od “Me|u mene i Aleksandar deka re{avaweto na postoi podlaboka li~na bregovite na nekoj gorliv problem vrska. Roden sum vo gra- Sredozemjeto do moèbi treba da dot Patna, vo Indija. bide na na~in kako Patna denes e tro{en prvite oblasti {to toa go storil grad, olicetvorenie na na Indija Aleksandar Veliurbanoto rastrojstvo, ki. Ne treba da n$ razoruvawe, propa|awe iznenaduva i koga vo kancelarijata i siroma{tija”, raskaùva Bose. na nekoj menaxer }e vidime zbirka Patna e unikaten i po toa {to e od knigi za Aleksandar ili negova edinstveniot grad vo Indija koj bista postavena na vidlivo mesto, zabeleùva negativen rast vo tekot na koja sluì za inspiracija. poslednite 60 godini, otkako Indija se Postoi ednostavna pri~ina zo{to stekna so nezavisnost. Toa zna~i deka lu|eto se inspiriraat od Aleksanìtelite na Patna ìveat polo{o dar Veliki. Zemete go za primer otkolku pred 60 godini. No, svoevre- menaxmentot. I pokraj napredokot vo meno ovoj grad imal vrhovna vlast vo oblasta na menaxmentot vo poslednite Indija: se vikal Pataliputra i bil nekolku decenii i nadmo}nosta na glaven grad na anti~ka Indija. Alek- takanare~enite “probivi” i “golemi sandar sakal da stigne do nego, no idei”, realnosta e: ideite koi temelno ne uspeal. Tokmu od negovoto sedi{te go oblikuvaa i go promenija praktivo Pataliputra, prviot indiski im- kuvaweto na menaxmentot, vo golema perator, Чandra Gupta Maurja, koj mera se prisposobuvawe na stoletni se sprijatelil so Aleksandar koga veruvawa i isprobani pristapi od toj stapnal vo Indija, go izbrkal od drugi oblasti. Frederik Vinslou Indija naslednikot na Aleksandar, Tejlor, tatkoto na nau~niot menaxSelevk Nikator - no otkako postignal ment, be{e ma{inist i pronao|a~. Bez dogovor me|u indiskoto i selevkid- negovite pridonesi masovnoto proizskoto carstvo (dogovorot vklu~uval i vodstvo }e ostane{e samo son. Elton svadba na negovata }erka). Mnogu od Mejo be{e psiholog roden vo Avsistorijatot na anti~ka Pataliputra tralija, koj ja nabquduva{e rabotata (ili na toga{na Indija) ne moè da se vo fabrikata Hawthorne na Western pronajde vo anti~ki indiski tekstovi Electric, blizu do Чikago. Uvidot na - pogolem del od niv se is~eznati - Mejo za vlijanieto koe kratkite pauzi tuku vo gr~ki istoriski dokumenti. vo rabotata go imaat vrz motivaciDuri i centralniot istoriski tekst jata i produktivnosta na rabotnicite za Aleksandar, napi{an od Arijan, e dade pridones za razbiraweto na nare~en Anabasis (Istorija) na Alek- odnesuvaweto na vrabotenite, pove} sandar i Indika. “Kako i sekoj {to e od site knigi za organizaciskoto e qubopiten za svoeto rodno mesto, odnesuvawe. Meri Parker Folet i jas dolgo vreme se interesirav za be{e politi~ki aktivist i op{testven Pataliputra. Kolku pove}e nau~iv za rabotnik. Nejzinata rabota vo odnos Pataliputra, tolku pove}e nau~iv i na gra|anskite pra{awa i na drugi za Aleksandar”. demokratski vrednosti vo crne~kite Sekoj u~enik vo Indija znae za Alek- geta vo Boston i London dadoa potsandar. Na sekoe dete vo Indija mu tik za sorabotka i za suzbivawe se kaùva prikaznata za bitkata me|u na siroma{tijata mnogu pove}e Aleksandar i indiskiot kral Porus i otkolku {to toa moè da go storat sekoe dete vo Indija ja pomni kratkata dene{nite idei za timska rabota. pesni~ka koja zboruva za hrabrosta Edvards Deming be{e statisti~ar, i na Aleksandar i na Porus. Decata a negovata rabota okolu popisot vo vo Indija, ili vo koja bilo zemja Japonija po Vtorata svetska vojna gi {to bila pod vlast na Makedonija, postavi temelite na posvetenosta za rastat gledaj}i filmovi, tancovi i kvalitetot. Xej Forester, tatkoto na drami, koi na romanti~en na~in ja sistemskata dinamika, ja vospostavi prikaùvaat ulogata na Aleksandar. taa nau~na granka so primena na Vo Indija se snimeni tolku mnogu pouki od kontrolata na povratnata filmovi za Aleksandar (ili za vrska vo elektroinènerstvoto. Na-

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

arta Bose ja koristi karierata na Aleksandar Veliki kako otsko~na daska za sporeduvawe na epizodi od dale~noto minato so neodamne{nata istorija na biznisot so cel da poso~i na vonvremenskite principi na strategijata i taktikata. Ova e edna od retkite knigi koi ni nudat lekcii, a sepak e zabavna za ~itawe.

Profesor ERNEST R. MEJ Harvard University

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN

SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON

SOVR[ENO CV MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

jgolemiot od site misliteli za menaxmentot, Piter Draker, vo golem del od ìvotot rabote{e kako novinar. Ova se nekoi od lu|eto ~ii idei i pokraj zabot na vremeto ostanuvaat na centralno mesto pri praktikuvawe na menaxmentot. Od druga strana, pomodnite idei od devedesettite, kako “reinènering”, “povtorno oblikuvawe na jadreniot proces” i “jadreni sposobnosti”, deneska vo oblasta na biznisot nemaat nikakvo zna~ewe. Dodeka ovie idei zvu~at la`no kako “banknota od tri dolari”, ideite od minatite decenii i vekovi s$ u{te se pri~ni i jasni za lu|eto. U~eweto na ideite i dejstvijata na Aleksandar e iskustvo sli~no na zemaweto idei od praviot izvor na znaeweto za strategijata i taktikata. Aleksandar ne samo {to gi sozdade strategiite i taktikite koi denes se koristat za pobeda vo vojna ili za pobeda protiv konkurentite vo biznisot - toj so primenata na negovite strategii i taktiki go promeni i na~inot na koj generaciite po nego go doìvuvaat svetot. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ ÎTAJTE ZA TOA KAKO BE[E SOZDADENA MAKEDONSKATA FALANGA, NAJSUPERIORNATA VOENA FORMACIJA NA SITE VREMIWA.

ite zboruvaat za senzacionalnoto mlado mom~e, ~ii kvaliteti vo oblasta na strategiskoto razmisluvawe i na liderstvoto go napravija najmo}en glaven izvr{en rakovoditel na svetot pred da napolni 30 godini. A, eve edna nova kniga koja ni ka`uva ne samo kako go storil toa, tuku i kako mo`e da gi kopirate negovite metodi... Umetnosta na strategijata na Aleksandar Veliki na Parta Bose vo momentov kotira visoko na britanskata i na amerikanskata lista na bestseleri... Knigata ja kupuvaat vo golemi koli~ini inteligentni lu|e koi se na va`ni rabotni mesta vo golemi kompanii.

THE TIMES

anoramski pogled na 2.500 godini politi~ka, voena i biznis-istorija {to n$ predizvikuva da se osvrneme na na~inite na koi strate{kite potezi vo minatoto go oblikuvale na~inot na koj{to gi re{avame problemite denes. Mora da ja pro~itete! Apsolutno neophodna kniga!

PAMELA TOMAS-GREAM, pretsedatel i gleven izvr{en direktor, CNBC

23 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

AVTOMOBILIZAM EKOLO[KITE ASPEKTI PRI IZBOR NA NOVO VOZILO - KOLKU MAKEDONCITE VODAT SMETKA ZA [TEDLIVOSTA I EKOLOGI^NOSTA NA SVOETO VOZILO? NOVITETI VO RAZLI^NITE TIPOVI ZA FINANSIRAWE NA AVTOMOBILSKATA PRODA@BA KREDITI I LIZING OSIGURUVAWE OD AVTOODGOVORNOST: POVE]E OD ZAKONSKA OBVRSKA! ESENSKA PONUDA OD MAKEDONSKITE AVTO-SALONI

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111