328-13.07.2011 by Kapital Media Group

sreda. 13 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

NAPLATA NA DOLGOVITE NA JAKA 80

-0,82% -0,51% +0,14%

UJP tropna kaj Gazda Nini

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,65 43,86 70,00

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STRANA 5 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

sreda. 13 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZO[TO DOL@NI^KIOT SINDROM ZAFA]A NOVI ZEMJI?

3.000

МБИ10

0,82%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

1.800

07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Stan vo Skopje ~ini kolku apartman na more

EU nema lek za krizata vo evrozonata

STRANA 9

Provizija od 10% do 20% za povrat na DDV od stranstvo STRANA 11

Prvo zapleneti zapl vozilata na A1 televizija! televi STRANA 6

STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

SOZDAVAWE NA PRVATA PROFESIONALNA MAKEDONSKA ARMIJA

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

BALKANSKI RAZGOVORI BEZ DOGOVORI! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 13 JULI 2011

BALKANSKI RAZGOVORI BEZ DOGOVORI!

Ubavo e da se vidat trojca pretsedateli na dràvi od regionot kako gostuvaat vo Makedonija, pa zaedno so doma}inot \orge Ivanov, sednati pokraj Ohridskoto Ezero, debatiraat na aktuelni i va`ni balkanski temi. Dobrososedskite odnosi se prioritet za sekoja zemja, pa vo taa nasoka sekako deka e za pozdrav kakov bilo sobir na koj na{ite dràvnici ostvaruvaat kontakti so kolegite od poblisku i od podaleku. Ivanov gi pokani Atifete Jahjaga, Bamir Topi i Filip Vujanovi} vedna{ se odyvaa. No, toa {to tuka iznenaduva e inicijativata na {efot na na{ata dràva za formirawe na takanare~ena Balkanska unija, po primerot na Vi{egradskata grupa (Чe{ka, Slova~ka, Polska i Ungarija) za zaedni~ko ostvaruvawe na evrointegrativnite aspiracii. Ovaa ideja, kako prvo e mnogu seriozna, a kako vtoro, kako takva nametnuva nekolku pra{awa i dilemi. Vo me|unarodnata politika, formirawe Unija (pa i takanare~ena) ne e mala rabota. Toa zna~i deka pravite grupa, sojuz, pakt so drugi dràvi so koi ste na blisko nivo na razvoj, so koi imate nekakvi zaedni~ki celi i interesi, delite sli~ni geopoliti~ki vizii, imate isti dràvni ureduvawa, koristite sli~ni metodi za ostvaruvawe na va{ite celi, ~ekorite po zaedni~ki pat. Makedonija zaedno so Crna Gora, Albanija i Kosovo go ~ekori istiot pat. No, nekolku momenti tuka se javuvaat kako diskutabilni. Ne moè da se formira Balkanska unija (i taka da ja krstite), a taa da gi broi samo ovie ~lenki. Po koj princip se izbrani trite dràvi? Ako e za ~lenstvoto vo EU, kade e Srbija, na koja do krajot na godinava

& se prognozira kanditatski status i datum za pregovori? Kade e Bosna i Hercegovina sose site problemi {to ja ma~at? Kade e Hrvatska, ako sakate, kako najpozitiven primer? Neli prva to~ka na agendata na razgovorite me|u pretsedatelite vo Ohrid se tokmu evropskite perspektivi!? Zo{to toga{ Makedonija se stava vo isto }o{e so Kosovo? Site analiti~ari (i levi i desni) se ednoglasni vo stavot deka zemjava, koja neli e regionalen reformski lider, ako go re{i imeto, vo istiot moment }e dobie polnopravno ~lenstvo i vo EU i vo NATO, ne smee da se stavi vo grupa so dràva koja na me|unardonata scena doprva treba da se izbori za svoite pozicii!? Za nas, Kosovo (i napismeno) e dràva so site ni{ani. Priznata i po~ituvana! So bilateralna sorabotka koja se razviva, so trgovska razmena od 460 milioni dolari za minatata godina (od koi celi 437 milioni se makedonski izvoz!), so ista vizija za stabilen region i vodewe vnimatelni politiki na burnoto podra~je. Ama dràva i sosed e i Srbija. Kako tret najzna~aen trgovski partner! Dràva i sosed, a i ~etvrt trgovski partner, e i Bugarija. Ottuka, inicijativite i pokanite za dru`ba mora da bidat vnimatelno podgotveni! I so mnogu jasni agendi, {to zna~i so silni prioriteti na razgovor! V~era, na primer, pokraj evropskite perspektivi, pretsedatelite gi debatirale planovite za zaedni~ki proekti, pogolema me|ugrani~na sorabotka, otvorawe novi grani~ni premini! Ama dodeka fokusot ni e vo zaedni~kiot vlez vo EU, ovie konkretni proekti ostanuvaat nerealizirani, a site najavi za novi zavr{uvaat samo kako idei. [to vidovme nie dosega od koridorite koi treba{e da n$ povrzat i da ni go olesnat ìvotot, od zaedni~kite investicii, od pomo{ta za kompaniite na koi im e potrebna za da preras-

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

nat vo regionalni lideri, od sorabotkata me|u niv i zaedni~kiot nastap pred Evropa? A tokmu na ova mislat evropskite lideri koga pora~uvaat deka nam ni treba regionalno povrzuvawe. Zaludni se sredbi na koi }e se zboruva za Evropskata unija i zaedni~kite èlbi da se integrirame. Jasno e deka grupen vlez ne moè da se o~ekuva, a osobeno ne po redosled ili vo grupacija koja nie bi ja zamislile. Zarem nie treba da se zdruìme so nekogo i da mu pora~ame na Brisel deka nam, vaka i vaka grupirani, ni dojde denot da n$ primite vnatre? Osoebno ne, pa vaka grupirani (kako vo Ohrid)! Opasni se tie selektivni zdruùvawa, porakite se dvosmisleni i se nepotrebni vo period koga i toa kako se iscrtuvaat evropskite vizii i pozicii na balkanskite dràvi. Pa namesto vakvi debati, na{ite ~elnici redno e da se zafatat so realnite problemi, da ja spu{tat politikata na zemja, a visokite politi~ki pra{awa neka ostavat da se re{avaat tamu kade {to treba i vo diplomatski svet vo koj vaàt me|unarodni pravila. Zatoa {to ako site dosega{ni sredbi na regionalnite lideri ne pominaa vo filozofski debati za na{ata geografska i istoriska pripadnost vo EU, dosega do Sofija moèbi }e patuvavme so voz, }e se povrzevme so Dra~, a avtopatot kon Pri{tina barem }e po~nevme da go gradime!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

EU NEMA LEK Z VO EVROZONAT SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

Dol`ni~kata kriza vo evrozonata nema da dozvoli rast na evropskata ekonomija godinava. Nema ve}e dilema deka evropskite lideri vo momentot nemaat efikasen instrument so koj }e se borat protiv finansiskiot kolaps kon koj, osven Grcija, trgnaa i Italija, Portugalija i [panija. Toa se premnogu zemji-~lenki na evrzonata za glavnite mozoci vo Brisel da sedat mirni. U{te pove}e {to osven fondot za spas, koj go formiraa Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond, nemaat drug izvor za spas na zemjite {to se pred bankrot. Ako treba i privatniot sektor da pla}a za pokrivawe na dolgovite na Grcija, toga{ krizata }e premine na u{te povisoko nivo, bidej}i glavno }e strada bankarskiot sektor. Toa e pat-pozicija za EU. Ako mo`e so dve re~enici da se ka`e {to }e se slu~i so evropskata ekonomija godinava, toa se – ekonomska stagnacija i pomalku pari vo ekonomijata. Tokmu preku ovie dva momenti, krizata na evrzonata }e go prenese svoeto vlijanie i vrz ekonomijata vo Makedonija, kako i vrz sekoja druga zemja vo Evropa koja e orientirana kon evropskiot pazar. Prviot efekt, koj ve}e e o~igleden e pad na ber-

zanskite indeksi poradi stravot kaj investitorite deka dol`ni~kata kriza }e se pro{iri vo Italija i [panija, tretata i ~etvrtata po golemina evropska ekonomija. Ovaa nedela site svetski indeksi odat nadolu, pa i makedonskiot MBI-10, koj v~era ima{e pad od 0,77%, a deneska od 0,82%. Na evropskite berzi, cenite v~era imaa ostar pad u{te na otvoraweto, a nadolniot trend trae ve}e tri dena. Pod najgolem pritisok e bankarskiot sektor. Site berzi vo regionot se vo crveno. “Me~kite dojdoa na svoeto. Malku pri~ini ima za pazarot da poka`e nekoja sila. Mnogu investitori se zdrmani bidej}i nikoj ne o~ekuva{e deka situacijata vo Italija mo`e tolku brzo da se vlo{i”, velat analiti~arite.

dr`avata i privatniot sektor vo SAD, Irska, Grcija, Portugalija i [panija. Toa zna~i pobaven rast, odnosno ekonomska stagnacija na globalno nivo. Paradoksot

BORBA ZA SPAS

Glavniot fokus na evroliderite sega e naso~en kon toa kako da go zajaknat fondot za spas na zemjite-~lenki na EU, koj momentalno raspolaga so “samo” 440 milijardi evra.

Dali toa }e bide dovolno za spas na Grcija, Italija, Portugalija i [panija? Te{ko. [efot na Evrogrupata, @an-Klod Junker, veli deka e postignata soglasnost za jaknewe na fleksibilnosta i obemot na Evropskiot fond za finansiska stabilnost, no ne ka`a kakvi merki }e se primenat i koga. Toa be{e dovolno za da se pojavi u{te pogolem skepticizam. “Golem e problemot so prezadol`enosta na

na evrozonata e {to problemite se izolirani vo nekolku dr`avi, no tie se me|usebno povrzani. Grcija

BANKROTOT NA ITALIJA ]E GO POTRESE SVETOT

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

nikolova@kapital.com.mk

30,9%

e evidentirani kako siroma{ni vo Makedonija minatata godina, pokaàa podatocite od Dràvniot zavod za statistika. Vo 2009 godina, pak, stapkata na siroma{tija iznesuva{e 31,1%. Duri 41,8% od site siroma{ni se nevraboteni. Najranlivi grupi se pove}e~lenite doma}instva. 47,3% od siroma{nite ìveat vo semejstva so {est i pove}e ~lenovi. Vkupno 54,7% od siroma{nite ìveat vo doma}instva ~ii{to nositel nema ili ima zavr{eno najmnogu osnovno obrazovanie.

ZO[TO DOL@NI^KIOT SINDROM ZAFA]A

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ankrotot na Italija }e go potrese svetot, no poradi va`nosta na taa zemja, Bkrizata EU nema da dozvoli da bankrotira, komentiraat analiti~arite. Spored niv, vo Italija ne e predizvikata od lo{ata slika na ekonomijata, tuku od postapkite na neuki politi~ari i golem nasleden javen dolg, a nejzinata aktualizacija e posledica na brzite prsti na nervoznite {pekulanti, koi se raspametuvaat na sekoja izjava, posebno tie koi gi pogoduva scenarioto za raskol vo evrozonata. “Za razlika od Grcija koja “`ivee{e” od turizam i brodski prevoz, Italija e sedma najgolema ekonomija i vtor najgolem izvoznik vo Evropa, {to & dava sila koja Grcija ne mo`e ni da ja sonuva. Bankrotot na Italija bi go potresol svetot i zatoa EU nema da go dozvoli toa”, smetaat analiti~arite.

Navigator

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK FILANTROP VO SRCETO

\ORGE IVANOV

KARLOS GOSN

redbata na pretsedatelite na Makedonija, Albanija, Kosovo i Crna Gora vo Ohrid e dobra mo`nost za zajaknuvawe na sorabotkata vo regionot

rancuskata kompanija Reno godinava planira da postavi nov rekord proda`ba na pove}e od 2,6 milioni novi avtomobili, od koi najmnogu nadvor od Evropa

HARALAMPIE HAXI RISTESKI

ranuvawata vo makedonskiot fudbal traat premnogu dolgo za prviot ~ovek na FFRM da bide nezasegnat i komoten vo izvr{uvaweto na svojata funkcija

GORDON BRAUN

porane{niot premier se najde srede skandalot so prislu{kuvani telefoni vo Velika Britanija, samo {to toj bil cel na prislu{kuva~ite

NOVI ZEMJI?

ZA KRIZATA TA

Nema ve}e dilema deka evropskite lideri vo momentot nemaat efikasen instrument so koj }e se borat protiv finansiskiot kolaps kon koj, osven Grcija, trgnaa i Italija, Portugalija i [panija. Ako mo`e so dve re~enici da se ka`e {to }e se slu~i so evropskata ekonomija godinava, toa se – ekonomska stagnacija i pomalku pari vo ekonomijata. Tokmu preku ovie dva momenti, krizata na evrzonata }e go prenese svoeto vlijanie i vrz ekonomijata vo Makedonija, kako i vrz sekoja druga zemja vo Evropa koja e orientirana kon evropskiot pazar

de fakto e vo bankrot, a EU toa ne smee da go proglasi zatoa {to evropskite banki }e treba da go namalat kapitalot i da gi zgolemat kamatite. Ni{to ne e promeneto vo krizata, koja

zapo~na vo 2008 godina”, veli ekonomskiot analiti~ar Xon Jonovski. Toa go potvrduva i novata izvr{na direktorka na MMF, Kristin Lagard, koja istakna deka globalnata ekonomija e

slaba i neuramnote`ena i deka glaven prioritet }e bide re{avawe na dol`ni~kata kriza vo Evropa i vo drugite zemji. “Postojat mnogu pra{awa koi treba da se re{avaat,

KAKO REAGIRA SVETOT NA KRIZATA VO EVRZONATA?

VREDNOSTA NA AKCIITE PADNA NA EDNONEDELEN MINIMUM PAD NA EVROTO, KOE GUBI OD VREDNOSTA VO ODNOS NA DOLAROT I FRANKOT BAREL SUROVA NAFTA POEVTINI NA 95 DOLARI TRO[OCITE ZA ZADOL@UVAWE NA [PANIJA NA FINANSISKIOT PAZAR PORASNAA NA 5,797%, [TO E NAJVISOKO NIVO OD KOGA E VOVEDENO EVROTO EVROZONATA I KINA IMAAT ZABAVEN EKONOMSKI RAST, A SAD I JAPONIJA MO@E DA ZABELE@AT PAD

tie ne moè da ~ekaat u{te edni letni odmori. Ima pritisok od gorlivi pra{awa povrzani so dràvnite dolgovi. I Japonija i SAD imaat griì za dolgot”, pora~a Lagard. Spored nea, krizata prodolùva bidej}i potencijalot za rast ne e obnoven vo mnogu zemji i nevrabotenosta s$ u{te e mnogu visoka. Ministrite za finansii od evrozonata najmnogu se zagrièni od razvojot na sostojbata na finansiskite pazari. Zasega ne im pa|a na pamet da isklu~at nekoja zemja od evrzonata. Pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, smeta deka toa bi bilo tragedija za sekoja dràva. No, problemot e {to merkite za {tedewe ne gi davaat posakuvanite efekti. Toa go prizna i Lagard, koja veli deka Grcija napravila mnogu za da go namali deficitot, no toa ne e dovolno. Spored generalniot sekretar na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj, Angel Guria, krizata ne e pominata tuku samo go smenila liceto i s$ u{te ima mnogu `rtvi. “Mnogu zemji-~lenki na OECD se nao|aat samo vo edna druga faza na kriza i se borat so golemi buxetski deficiti, dolgovi, niski stapki na rast i visoka nevrabotenost”, veli toj.

Qup~o Ajdinski e ovogodine{niot dobitnik na nagradata za individualen filantrop od Makedonija, godi{nata manifestacija za op{testvena odgovornost i filantropija, organiziran od Centarot za institucionalen razvoj – CIRa. Navistina e blagoroden ~inot, da se odvoi od sopstveniot xeb i da se pomogne na tie na koi im e najpotrebno. Takov filantrop e i Ajdinski, profesor vo penzija, koj pove}e od 50 godini vo svojot 80-godi{en `ivot im pomaga na decata so invaliditet, najstarite i iznemo{teni lica i semejstva, kako i studentite prvenci. Ajdinski celiot svoj honorar, koj go dobival vo vremeto koga rabotel

QUPÔ AJDINSKI kako profesor na Filozofskiot fakultet, go doniral vo institucite za invalidni deca. No, i site nacionalni nagradi koi gi dobil, kako 11 Oktomvri, Sv.Kliment Ohridski, Majka Tereza, gi doniral za Soborniot hram Sv. Kliment Ohridski, za spomen ku}ata na majka Tereza, za izgradbata na manstirot Sv. Preobraènie vo Kru{evo. Humanite dela na ovoj penzioner prodolùvaat, pa sega toj odvojuva del od svojata penzija, i sekoja godina na Denot na invalidite go nagraduva najdobriot student-prvenec na generacijata.

GUBITNIK POLITI^KA TESNOGRADOST

Koordinatorkata na prateni~kata grupa na VMRODPMNE, Silvana Boneva, dozvoli nejzinite sopartijci da se odnesuvaat krajno nekonstruktivno na smetka na drugite pratenici i na javnosta, na v~era{nata sednica na koja bea izbrani potpretsedatelite na Sobranieto. Se dobi vpe~atok deka VMRO-DPMNE so golema maka gi prifa}a duri i tie predlozi na opozicijata {to direktno se povikuvaat na zakonot. Na diskusiite {to gi vodea pratenicite od vladeja~kata partija protiv predlogot na opozicijata za potpretsedatel, Jani Makraduli, bukvalno ne mo`e da im se najde druga funkcija, osven taa so koja se sobiraat sitni dnevnopoliti~ki poeni. Boneva ne po~uvstvuva potreba da go za{titi integritetot na svojata prateni~ka grupa, duri i toga{ koga

SILVANA BONEVA pratenikot Aleksandar Nikolovski samo za da ja isporovocira opozicijata go dade besmisleniot predlog pratenicite na SDSM da se soberat i da predlo`at drug kandidat koj }e & bide po volja na vlasta?! Apsurdno, komentarot na koordinatorkata po govorot na Nikolovski be{e deka “so kritikite upateni do Makraduli, VMRO-DPMNE samo saka da mu pomogne da ne gi povtoruva gre{kite od prethodniot mandat kako potpretsedatel”. Licemerno, taa be{e edinstveniot pratenik na VMRO-DPMNE koj aplaudira{e otkako Sobranieto so mnozinstvo glasovi go izbra Makraduli za potpretsedatel.

MISLA NA DENOT STATISTIKATA E KAKO BIKINI. TOA [TO E OTKRIENO E SUGESTIVNO, NO TOA [TO E SKRIENO E SU[TINSKO

ARON LEVENSTEJN AMERIKANSKI PROFESOR

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

3,5 161 1,2 O! R O K NAS

PROCENKI...

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

PREGLED VESTI

JAN KEJS DE JAHER

MILIJARDI EVRA INVESTIRA[E EBRD VO PRVATA POLOVINA OD GODINAVA

minister za finansii na Holandija

MO@NO E GRCIJA DA PROGLASI DELUMNA INSOLVENTNOST

PROEKT E FINANSIRAN ZA PRVITE [EST MESECI OD GODINAVA MILIJARDI EVRA EBRD GI VLO@I VO PROEKTI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST, VO PRVOTO POLUGODIE OD 2011 GODINA

vrozonata ve}e ne ja isklu~uva verojatnosta Grcija da objavi delumna insolventnost vo ramkite na vtoriot plan za pomo{ na zemjata, {to Evropejcite se obiduvaat da go podgotvat, izjavi deneska holandskiot minister za finansii, Jan Kejs de Jaher. “O~igledno e deka Evropskata centralna banka (ECB) ostanuva na stavovite, no 17 ministri od evrozonata ve}e ne ja isklu~uvaat takvata varijanta i poradi toa imame pove}e opcii koi treba da gi prou~ime”, izjavi De Jaher.

NA 15NA 15-ti -ti iO OKTOMVRI KTO KT OMVRI OM

MAKEDONSKIOT I HRVATSKIOT KATASTAR POTPI[AA MEMORANDUM ZA RAZBIRAWE akedonskata Agencija za katastar na nedvi`nosti i hrvatskata Dràvna geodetska uprava od esen }e bidat vklu~eni vo regionalen proekt za vospostavuvawe cvrsta infrastruktura na prostornite podatoci, kako obvrska od evropskata direktiva Inspire. Proektot ~ini 1,5 milioni evra, a se finansira od Evropskata unija. Vo interes na zaokruùvawe na reformite i usoglasuvawe so evropskite standardi dvete institucii }e ja prodlabo~uvaat sorabotkata i vo geodezijata, katastarot, kartografijata i geoinformatikata. Direktorot na makedonskata Agencijata za katastar na nedvi`nosti, Qup~o Georgievski i direktorot na Dràvnata geodetska uprava od Hrvatska, @eqko Ba~i}, go potpi{aa Memorandumot za razbirawe vo prisustvo na vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski i hrvatskiot ambasador vo zemjava, Zlatko Kramari}. Georgievski najavi deka dvete institucii }e razmenuvaat nau~ni i tehni~ki informacii, propisi, specifikacii, standardi i proizvodi i }e sorabotuvaat vo obuki na vrabotenite, kako podgotovka i realizacija na regionalni proekti od zaedni~ki interes. So Memorandumot se definira{e i koordinacijata na stavovite i zaedni~koto nastapuvawe pred me|unarodni profesionalni organizacii.

MAKEDONSKATA VAJOMAG DOPRE DO EVROPSKITE FONDOVI ajomag e prvata makedonska kompanija od oblasta na distribucijata na proizvodi za {iroka potro{uva~ka, koja u~estvuva vo me|unaroden proekt finansiran direktno od Brisel. Se raboti za ReFlex proektot za mali i sredni pretprijatija, kako del od FP7 programata finansirana od Evropskata komisija. Celta na proektot e da se zajakne konkurentnosta i fleksibilnosta na malite i sredni pretprijatija, preku razvoj i implementacija na softversko re{enie, {to }e go avtomatizira procesot na planirawe i upravuvawe so vozniot park na kompaniite, niz primenata na najsovremena tehnologija i IT-re{enija. “Preku vakvite proekti, se prodlabo~uvaat biznis-kontaktite i transferot na know-how i sovremenata tehnologija na doma{niot pazar od razvienite evropski zemji”, veli Gligor Чavdarov, proekten menaxer na kompanijata Vajomag, dodavaj}i deka proektot pridonesuva za harmonizacija, transparentnost i stabilnost vo regionot, kako preduslov za zgolemuvawe na interesot na stranskite investitori. Proektot ReFlex po~na vo maj godinava i }e se realizira vo narednite dve godini. Partnerite na proektot se sostanuvaat na sekoi tri meseci vo nekoja od zemjite-u~esni~ki na proektot. Dosega se odr`ani vkupno dva plenarni sostanoci, a posledniot be{e odr`an vo periodot od 6 do 7 juli 2011 vo Atina, Grcija.

MAKEDONSKA POШTA SKLU^I DOGOVOR ZA MARKETING-KAMPAWA D Makedonska po{ta za suma od okolu 5,5 milioni evra po~nuva marketing-kampawa. Marketing-agencijata Genezis komunikacii za period od edna godina }e producira kreativni re{enija i }e go istra`uva pazarot za Makedonska po{ta. Spored Biroto za javni nabavki, vo sumata od okolu 5,5 milioni evra vleguvaat i uslugite od Agencijata za mediumski zakup na reklamen prostor, pe~ateweto na promotiven materijal i brendiraweto na po{tenskite uslugi. Od dvete dobieni ponudi, Makedonska po{ta ja izbrala ekonomski najpovolnata ponuda. Kvalitetot na ponudite e ocenet so 50 bodovi, cenata so 40, dodeka, pak, mehanizmot za garancija na kvalitetot e ocenet so 10%.

MENAXER e mese~nik! k!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer }e izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100

SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ ( k / k / Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business

proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, investitori i bankari... SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

BUJOTO OTVORI GRADE@NA FIRMA ompanijata za proizvodstvo na mebel i trgovija so proizvodi za doma}instvo, otvori grade`na firma. Bujoto invest e imeto na novata firma koja e otvorena, a spored zapisot vo Centralniot registar }e se zanimava so grade`ni{tvo. Za neizvr{ni ~lenovi na Odborot na direktori se nazna~eni Sowa Jovanovska od Skopje, koja e ekonomist i Miodrag Nikitovi} isto taka od Skopje, koj e in`ener. Inaku, Bujoto, vo svojata prodavnica “S$ za domot” ve}e edna godina ima rasproda`ba na site proizvodi, po~nuvaj}i od mebelot, pa s$ do raznite proizvodi za doma}instva koi se prodavaat vo golemata prodavnica na ulicata Prvomajska, vo predgradieto na Skopje. Na internet-stranicata na Bujoto stoi deka rasproda`bata e poradi promena na dejnosta. So ogled na otvoraweto na grade`nata firma, mo`e da se o~ekuva promenata na dejnosta na sopstvenikot da bide tokmu vo taa nasoka.

Navigator

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

GRAFIK NA DENOT...

FOTO NA DENOT...

9,00

Jozef Akerman DOJ^E BANK

Peter Lo{er SIMENS

milioni evra

Martin Vinterkort VOLKSFAGEN

9,00

milioni evra

9,33

KOLKAVA PLATA IMAAT MENAXERITE VO GERMANIJA

Menaxerite na najgolemite germanski kompanii minatata godina vo prosek zarabotija 4,5 milioni evra. Platite si gi zgolemija za 190%. Prose~nata zarabotka na pretsedatelite na upravnite odbori iznesuva{e 2,9 milioni evra, {to e za 22% otkolku vo 2009. Koi se najplatenite direktori?

retsedatelot \orge Ivanov v~era im be{e doma}in na kolegite od Albanija, Crna Gora i Kosovo, Bamir Topi, Filip Vujanovi} i Atifeta Jahjaga vo hotelot Ineks vo Ohrid. Чetvoricata balkanski dràvnici vo prijatna atmosfera, so pogled na ezeroto razgovaraa za zaedni~kite celi za jakneweto na ekonomskata sorabotka, poddr{kata na slobodniot protok na lu|e i kapital, promoviraweto na pretpriemni{tvoto, pottiknuvawe na regionalnite investicii, povrzuvaweto na stopanskite komori i zaedni~kite proekti za privlekuvawe investicii. Pretsedatelot Ivanov izjavi deka najva`no e odrùvaweto na konstruktiven i sodràen dijalog, a osnovnata poraka e dràvite vo regionot se ispraveni pred pra{awa koi se zaedni~ki predizvici

SVETOT NIZ MEDIUMITE THE TIMES Londonski Times na naslovnata stranica ja prodol`uva prikazanata za skandalot so prislu{kuvaweto na telefonite vo Britanija. Ponudata na Mardok za prezemawe na satelistkiot kanal BSky B e odlo`ena otkako Vladata naredi intenzivna istraga, a premierot Gordon Braun otkri deka i samiot nastradal vo ovaa afera.

PRISILNA NAPLATA NA DOLGOVITE NA JAKA 80

UJP TROPNA KAJ GAZDA NINI VECERNJI LIST Dene{noto izdanie na Vecernji list otkriva eksklizuvno deka pritvoreniot hrvatski premier, Ivo Sanader, otvoreno }e prozbori za obvinuvawata deka primil mito od ungarski MOL. Sanader pora~uva deka }e otkrie s$.

DNEVNIK Bugarskiot Dnevnik na naslovnata stranica ja analizira opasnosta od nova recesija, dokolku se prodlabo~at finansiskite problemi na SAD i nekoi evropski zemji. Vesnikot ja prenesuva izjavata na Obama deka dokolku limitot na zadol`uvawe ne se pomesti nagore, recesijata e neizbe`na. THE WALL STREET JOURNAL The Wallstreet Journal deneska ja analizira sostojbata vo evrozonata, dolgovite na najkriti~nite zemji i opasnosta Italija da vleze vo vrtlogot na dol`ni~kata kriza otkako investitorite odbija da gi kupat nejzinite obvrznici, a liderite vo Evropa se obiduvaat da spre~at haos vo tretata najgolema ekonomija vo Evropa.

Upravata za javni prihodi po~na postapka za prisilna naplata na dolgovite na Jaka 80. Biroto za lekovi ne ja isklu~uva mo`nosta ovaa farmacevtska firma po vtorpat da ostane bez dozvola ako utvrdi deka proizveduva lekovi za koi ne e registrirana VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

r`avnite institucii vlegoa vo kontrola na biznisot so lekovi na kontroverzniot srpski biznismen Jovica Stefanovi} - Nini. Kontrolata sleduva otkako vraboteni vo fabrikata za lekovi Jaka 80 obvinija deka menaxmentot raboti nezakonski i kriminalno. Upravata za javni prihodi ve}e po~nala postapka za prisilna naplata na dolgovite na ovaa kompanija, a od Biroto za lekovi ne ja isklu~uvaat mo`nosta Jaka 80 po vtor pat da ostane bez dozvola ako se utvrdi deka proizveduva lekovi za koi ne e registrirana. Inspektoratot za trud, pak, u{te vo 2009 godina utvrdil nezakonsko rabotewe vo ovaa kompanija i vo dva inspekciski nadzori bile izre~eni globi vo iznos od 44.000 evra. Od UJP velat deka se celosno zapoznaeni so slu~uvawata vo Jaka 80 i so barawata na vrabotenite. “Tokmu poradi neisplatenite plati se vodi postapka za prisilna naplata na dolgovite na dano~niot obvrznik. Koga UJP }e go naplati

dolgot, vo istiot moment na vrabotenite }e im bidat isplateni bruto-platite”, izjavi portparolkata Vesna Novakovi}. Od Inspektoratot za trud velat deka i pred sedum meseci izvr{ile nadzor i donele re{enie, so koe mu nareduvaat na rabotodava~ot da im gi isplati platite na rabotnicite. Velat postapkata za storeniot prekr{ok e vo tek. Direktorot na Biroto za lekovi, pak, Il~o Zahariev tvrdi deka obvinuvawata deka vo pogonite na Jaka 80 se proizveduvaat lekovi na divo se neosnovani. “Odgovorno tvrdam deka Jaka 80 legalno proizveduva lekovi koi se registrirani vo dr`avata. Чesto ja kontrolirame rabotata na teren, osobeno periodov zatoa {to imavme kup anonimni prijavi. To~no e deka kako institucija sme odgovorni za kvalitetot na lekovite vo zemjava, no ne sme dol`ni i da im isplatime plati na rabotnicite. Ako eventualno otkrieme ne{to nelegalno vo delot na proizvodstvoto na lekovi, nadle`nite institucii } e & ja odzemat na Jaka 80

dozvolata za rabota, a ponatamu sleduvaat i globi vo visina do 70.000 evra”, veli Zahariev. Toj potencira deka Biroto za lekovi pred nekolku godini ja zatvorilo fabrikata na Jaka 80 vo Radovi{ zatoa {to ne gi isplonuvala standardite za proizvod-

rabota, odbegnuvaj}i da zboruvaat za sostojbite vo firmata. No, ne odrekoa deka i tie, kako i vrabotenite vo proizvodtvo, plata ne zemale sedum meseci. Vrabotenite vo Jaka 80 denovive obvinija deka vo pogonite na zatvorenata fabrika vo Radovi{ na

[TO POSEDUVA NINI VO MAKEDONIJA? ini e mnozinski sopstvenik na Jaka 80 preku negovata N firma NINI Ni{, koja poseduva pove}e od 60% od kapitalot na radovi{kata firma. Jaka 80 se javuva kako sopstvenik na 16% od akciite vo konditorskata fabrika Evropa. Nini ima pove}e od 25% vo @ito Skopje, od koi 19,9% se vo sopstvenost na Jaka 80, a 7,4% na Apteki Maklek, koja isto taka e negova firma. Jaka 80 ima i udel od 12% vo ICN farm. stvo. No, za da ne prekinat so rabota, kompanijata gi prenela ma{inite vo prostoriite na fabrikata ICN vo Skopje, koja spored Zahariev e sozdadena po amerikanski standardi i ima odli~ni uslovi za proizvodstvo na lekovi. Direktorot na Jaka 80, Nikola Arxanov, v~era ostana nedostapen za komentar. Od firmata kratko odgovorija deka ne e na

divo se proizveduvaat lekovi, koi samo se pakuvale vo sertificiraniot pogon vo Skopje. “Nekoi proizvodi se pravea vo pogonot vo Radovi{, a samo se pakuvaa vo sertificiranata kompanija. Toa zna~i deka la`no se prika`uva deka proizvodot e so standard”, veli Sne`ana Spasovska, proglasena za tehnolo{ki vi{ok vo Jaka 80.

GAZDA NINI VO SKOPJE? vo Jaka 80 tvrdat deka pred dva dena, za vreme na protestite, gi V{torabotenite posetil mnozinskiot sopstvenik Jovica Stefanovi}-Nini. Tie bile iznenadeni toj ve}e ne e vo pritvor vo Srbija. Go terale da dade izjava pred mediumite za sostojbite vo kompanijata, no toj ne sakal da se pojavi pred kameri.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

PLANOVI SAMO ZA HRVATSKA, ISLAND I TURCIJA

MAKEDONIJA NE VLEGUVA VO AGENDATA NA POLSKA! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

305 MILIONI EVRA OD BRISEL ZA REFORMI VO MAKEDONIJA vropskata Komisija gi finalizira planovite za finansiska poddr{ka za zapo~natite reformi vo zemjite od Zapaden Balkan, Turcija i Island za periodot 2011-2013. Soglasno planovite, Evropskata Komisija odlu~i da odvoi 5.5 milijardi evra, od koi Makedonija }e dobie 305 milioni kako del od Instrumentot za pretpristapna pomo{ vo EU (IPA). “Fondovite treba da bidat katalizator za prodol`uvawe so reformite vo ovie zemji i se znak na poddr{ka za nivniot pat kon Evropskata integracija. Pomo{ta od EU isto taka direktno }e vlijae vrz sekojdnevniot `ivot na gra|anite na toj na~in {to }e prodonese za podobruvawe na vladeeweto na pravoto, socijalnite uslovi i ekonomskite perpsektivi”, re~e evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File. Parite od ovie fondovi }e bidat fokusirani za refomite vo pravosudstvoto i javnata adminisracija, regionalnata sorabotka za spravuvawe so korupcijata i organiziraniot kriminal, za reformite i regionalnata sorabotka vo obrazovanieto kako i pomo{ za zazdravuvawe od ekonomskata kriza preku investicii vo strategiski infrastrukturni proekti.

SRD JA ZACVRSTUVA SORABOTKATA SO KOLEGITE OD KOSOVO igitalizacijata na mediumite, metodologiite za monitoring na programata, za{titata na avtorskite i srodnite prava, vodeweto na IPA proektite bea glavnite temi na sostanokot {to se odr`a me|u delegacijata na Kosovskata nezavisna komisija za mediumi, predvodena od Naile Krasni}i i Sovetot za radiodifuzija(SRD). Sostanokot go vode{e zamenik-pretsedatelot na SRD, Milaim Fetai, koj istakna deka dosega{nata sorabotka me|u dvete zemji ima prostor za unapreduvawe i prodlabo~uvawe vo site sferi koi bea diskutirani. Vo ramkite na posetata na SRD, delegacijata na kosovskoto regulatorno telo ima{e mo`nost da razgovara i so rakovoditelite na sektorite od Stru~nata slu`ba na SRD, za odblizu da se zapoznae so operativnoto nivo na implementacijata na Zakonot za radiodifuznata dejnost i podzakonskite akti.

KOWANOVSKI: ARM PRODOL@UVA SO SISTEMSKA EDUKACIJA RM }e prodolì da se fokusira na sistemska edukacija i na gradeweto kapaciteti za obuka i me|unarodnata sorabotka, istakna ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, na zatvoraweto na “Letniot Kampus 2011” na Krivolak. “Site tie elementi moète da gi vidite tuka na Krivolak, kade {to vo poslednite tri godini dadovme posebno zna~ewe so izgradba na mnogu objekti, a go vidovme i plodot na na{ata rabota”, istakna Kowanovski. Toj o~ekuva deka i negoviot naslednik }e prodolì so istoto tempo. Gostinot na Kowanovski, kosovskiot minister za bezbednosni sili, Agim Чeku, re~e deka e premnogu gord {to e del od ekipata i oti za Kosovo toa e mnogu vaèn nastan zatoa {to tie kako dràva u~estvuvaat prvpat.

IVANOV: OÊKUVAME EVROPSKI ODNOS OD GRCIJA ilateralnite pra{awa ne smeat da bidat blokada za procesite {to se nezapirlivi, kako {to e integracijata vo NATO i vo Evropskata unija, pora~a pretsedatelot \ orge Ivanov na krajot od tretata regionalna pretsedatelska sredba, {to vo izminatite dva dena se odrà vo Ohrid. Ivanov, na zaedni~kata pres-konferencija so pretsedatelite na Albanija, Kosovo i Crna Gora, Bamir Topi, Atifete Jahjaga i Filip Vujanovi}, pobara evropski odnos od Grcija kon Makedonija, sli~no kako vo slu~ajot na hrvatskoslovene~kiot spor. “Nie se obiduvame da pokaème deka percepcijata koja{to e sozdadena za Makedonija e sozdadena od edna zemja-~lenka so koja ne se soglasuvaat drugite zemji, i deka pozitivnoto iskustvo na Slovenija i Hrvatska ni e patokaz kako treba da dojdeme do re{enie. Sekoja zemja so druga zemja ima pra{awa. Tie na vakov na~in preku dijalog od sredba do sredba se zatvoraat, me|utoa tie ostanuvaat bilateralni pra{awa.”, izjavi Ivanov. Чetvoricata pretsedateli zadovolni {to vospostavuvaweto na dijalog me|u Srbija i Kosovo, èlba iskaàna pri minatogodi{nata sredba vo Prizren, dala i konkretni rezultati. Чetvoricata pretsedateli izrazija nade` deka srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, i ostanatite lideri od regionot da stanat del od ovie godi{ni sostanoci.

a vreme na {estmese~noto pretsedatelstvo so Evropskata unija, Polska na svojata agenda nema podgotveno plan za Makedonija i nejzina pobrza integracija vo evropskoto semejstvo. Zemjata za koja makedonskata Vlada smeta{e deka e golem prijatel na Makedonija za vreme na ~ie pretsedatelstvo zemjava najmnogu }e napreduva na patot kon Evropskata unija, ja smesti Makedonija vo ist ko{ so Albanija, Kosovo, Bosna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora. Dodeka Makedonija ve}e pet godini ima kandidatski status, del od ovie zemji s$ u{te ~ekaat da gi vospostavat prvite kontakti so Brisel. Soglasno so prioritetite na polskoto pretsedatelstvo, iako Var{ava }e se zalo`i za otvorena i po{iroka evropa, sepak svoeto vnimanie Polska }e go naso~i kon Hrvatska, Turcija i Island. [to se odnesuva pak do zemjite od Zapaden Balkan, vo koi e i Makedonija, Var{ava }e pridonese samo preku poddr{ka za aspiracijata na ovie zemji kon Evropskata unija, bez konkretni predlozi na koj na~in }e go napravi toa. Vakvata postavenost na polskite prioriteti, poslkiot ambasador, Karol Bahura, go objasnuva faktot deka Makedonija sepak }e ima poseben status za Polska, so ogled na toa {to vo oktomvri, Ohrid

Полskiot ambasador Karol Bahura na pres-konferencija so evroambasadorot Piter Sorensen v~era vo Skopje }e bide edinstveniot grad od balkanskiot region kade {to }e se odr`i neformalna sredba na ministerite za pravda i vnatre{ni raboti na zemjite-~lenki na Unijata. “Nie diskutirame za otvorenosta na EU kon celiot Zapaden Balkan, a vie ste del od nego bez razlika dali vi se dopa|a toa ili ne. Makedonija e del od ovoj region. Za ovaa zemja vo tekot na na{eto pretsedatelstvo }e imame mnogu specifi~na uloga. Vo Ohrid }e se odr`i neformalen sostanok na Ministerite za pravda i vna{treni raboti na po~etokot na oktomvri. Taka ova ja pravi Makedonija edinstena zemja od ovoj region vo koja se odviva tolku va`na sredba nadvor od Brisel, Luksemburg ili Var{ava. Ova e samo u{te eden primer za ulogata {to Polska ja ima za Makedonija potenciraj-

}i ja u{te edna{ porakata deka ne stanuva zbor za toa dali, tuku koga Makedonija }e stane ~lenka”, re~e poslkiot ambasador Karol Bahura. REFORMITE DA NE SE ZALO@NIK NA PROBLEMOT SO IMETO Kako i vo nekolku navrati dosega, Bahura u{te edna{ apelira{e do makedskata Vlada deka reformite vo pravosudstvoto, javnata administracija i drugite pra{awa koi bea kritikuvani vo posledniot izbe{taj na Evropskata unija, ne treba da se dràt vo zalo`ni{tvo na nere{eniot problem so imeto. Toj bara, makedonskata Vlada da prodolì so reformite i naporedno so toa da bara re{enie na sporot so Grcija. Vo taa nasoka toj ja objasnuva svojata izjava “Ako ne moète da vlezete preku vrata, vlezete preku prozorec”. “Ova e edna polska izreka “Ako ne moète

da vlezete od edno mesto, toga{ treba da probate da vlezete od drugo”. Jasno e deka za vlez vo NATO so re{avawe na sporot so imeto, vie po avtomatizam dobivate ~lenstvo. No, koga stanuva zbor za ~lenstvo vo EU, re{avaweto na sporot zna~i po~nuvawe na procesot na pregovori, a ne ~lenstvo. Toa zna~i deka reformite {to treba da se sprovedat vo sferata na pravosudstvo, javna administracija i drugi, ne treba da ~ekaat na re{enie na sporot so imeto. Treba da gi sproveduvate tie reformi kolku {to e mo`no na posoodveten na~in duri i pred da po~nat samite pregovori. Taka koga }e se re{i pra{aweto za imeto i }e po~nat pregovorite, vremeto za zavr{uvawe na pregovorite }e bide pobrzo. Smetam deka reformite ne treba da se dr`at kako zalo`nik na problemot so imeto”, re~e Bahura.

PRISILNA NAPLATA NA DOLGOT NA VELIJA RAMKOVSKI

PRVO ZAPLENETI VOZILATA NA A1 TELEVIZIJA! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

e{enija so nalog za predavawe na soobra}ajnite dozvoli i klu~evite na site vozila vo ponedelnikot Upravata za javni im dostavila na A1 televizija i Plus produkcija, velat za “Kapital” izvori od A1. Kako {to informiraat od televizijata, stanuva zbor za 110 vozila - avtomobili, kombiwa i kamioni. Tie se ostaveni na koristewe za potrebite na mediumot, no kako {to velat od tamu Upravata ima 15 dena da gi zapleni i da pristapi kon aukcija odnosno proda`ba na popi{anite vozila. “Dano~ni izvr{itelite na UJP dojdoa vo A1 televizija. Vo momentov se vr{at razgovori za popisot na avtomobilite, na koj na~in i dali }e se sprovede odzemaweto na istite”, se veli

vo soop{tenieto na A1. Do momentot na zatvoraweto na vesnikot, dva {leperi se nao|aa na parkingot na televizijata, podgotveni za zaplena na vozilata. Od Upravata velat deka dano~nite obvrznici se zapoznaeni so sodr`inata na re{enijata koi im se dostaveni i istite nema javno da gi komentiraat. “Site postapki koi gi prezema UJP se vo soglasnost so Zakonot za dano~na postapka”, velat od Upravata. Minatata nedela od tamu informiraa deka od po~etokot na dano~nata postapka, dano~niot obvrznik vo nitu eden moment ne sorabotuval i ja popre~uval rabotata na dano~nata vlast. Neprifa}aweto na baraweto za pla}awe na dolgot na 24 rati e zatoa {to: “Do Upravata ne se dostaveni potrebnite dokazi i garancii za obezbeduvawe na dolgot {to, pak,

OBVINETITE VO “PAJA@INA” ]E MOLÂT DO DOKAZNATA POSTAPKA o Krivi~niot sud prodolì raspitot na obvinetite vo “Pajaìna”. Iskaz dadoa bratot na prvoobvinetiot Velija Ramkovski, Amdi, Nevin Rauf, Zoran Micevski i Emel Ramkovska. Proizvolno, nedoiskaàno i nevistinito e obvinenieto i vo celost go otfrlam, istakna Amdi vo sudot. Toj tvrdi deka e nevin, no dodeka ne po~ne dokaznata postapka }e mol~i i nema da odgovara na pra{awata od sudot i obvinitelstvoto. Spored nego, sporni se vremenskite periodi od obvinenieto vo koe e navedeno deka bil upravitel na nekolku firmi od Pero Nakov bb. “Jas nitu sum bil upravitel na firmite od to~ka eden vo obvinenieto, nitu sum potpi{al nekoja od transakciite koi se vr{eni preku Narodna banka”, istakna Amdi vo svojot iskaz. Osven kratkiot iskaz koj go ima{e podgotveno i tretoobvinetata Rauf, odlu~i do dokaznata postapka da mol~i. Spored obvinenieto taa se javuva kako osnova~ na A1 Plus i upravitel na Aks-stra. Deneska prodolùva raspitot na ostanatite obvineti.

se uslovi za koristewe na ova pravo”, se veli vo soop{tenieto na UJP. Upravata za javni pri-

hodi pobaruva devet ipol milioni evra od A1 i eden milion evra od Plus produkcija.

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI HILARI KLINTON VO ATINA ]E RAZGOVARA ZA MAKEDONSKOTO IME a pokana na noviot {ef na gr~kata diplomatija, Stavros Lambrinidis, dr`avniot sekretat na SAD, Hilari Klinton na 17 i 18 juli }e ja poseti oficijalna Atina. Zasega nema oficijalni informacii za agendata i temite za razgovor, me|utoa kako {to pi{uvaat gr~kite mediumi, osven ekonomskata sostojba vo Grcija, Klinton i Lambrinidis }e razgovaraat i za sporot so imeto. Kako nov na funkcijata, Lambrinidis ja povikal Klinton li~no da se zapoznaat, no i da i gi objasni gr~kite pozicii, vo period koga se najavuva intenzivirawe na pregovorite za imeto, pi{uvaat gr~kite vesnici. Del od mediumite pi{uvaat i deka Atina }e se soo~i so nov pritisok da popu{ti vo barawata i da go oslobodi patot na Makedonija kon NATO i EU. Zasega nema informacii dali po Atina, Hilari }e dojde i vo oficijalna poseta na Skopje.

MAKEDONSKI PRATENICI NA SEMINAR VO BRISEL o organizacija na Evropskiot parlament na 12 i 13 juli 2011 godina vo Brisel se odrùva Parlamentaren seminar na tema: “Transport i infrastruktura vo regionalen kontekst”. Na seminarot predvideno e u~estvo na delegacii od parlamentite na zemjite od Zapaden Balkan, pratenici od Evropskiot parlament i Komisijata za transport, pretstavnici na Evropskata komisija i drugi evropski institucii i agencii. Od Sobranieto u~estvo }e zemat pratenicite Ilija Dimovski, Pan~e Orcev, Hajrula Misini i Imer Aliu. Seminarot e posveten na pra{awata povrzani so transportnata politika vo me|unaroden kontekst i aktivnostite na Komisijata za transport pri Evropskiot parlament, predloèniot Dogovor za transportnata zaednica so Zapaden Balkan, aspektite na transportot i infrastrukturata na Evropskata unija vo dunavskiot region i teritorijalnata sorabotka. Na nastanot predvideno e i spodeluvawe na iskustva vo delot na transevropskite mreì i mo`nostite za vklu~uvawe na zemjite od Zapaden Balkan, iskustvoto vo pregovorite na Republika Hrvatska vo transportnata politika i evaluacija na transportnite i infrastrukturnite vrski kako me|u zemjite od Zapaden Balkan, taka i so EU, preku tekovnite proekti vo delot na transportot i infrastrukturata.

NESFATLIVA RASPRAVA ZA NOVITE POTPRETSEDATELI

PRATENICITE DEBATIRAAT (SAMO) KOGA NEMA POTREBA!

Prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE vo obid da ja ospori kandidaturata na Jani Makraduli, predlo`ena od SDSM, otide dotamu {to pobara od opozicijata da razmisli da ja promeni svojota odluka, iako spored Delovnikot taa ima suvereno pravo da predlo`i eden od potpretsedatelite. MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

obraniskata sednica na koja bea izbrani trojcata potpretsedateli na Parlamentot koja treba{e da pomine vo sve~en ton za{to kandidatite prethodno gi odobri Komisijata za izbori i imenuvawa, pratenicite sepak ja iskoristija za sobirawe politi~ki poeni “na sitno”. Prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE vo obid da ja ospori kandidaturata na Jani Makraduli, predloèna od SDSM, otide dotamu {to pobara od opozicijata da razmisli da ja promeni svojota odluka, iako spored Delovnikot taa ima suvereno pravo da predloì eden od potpretsedatelite. Pratenikot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Nikolovski, gi povtori grubite kritiki za Makraduli ve}e iskaàni od negovite sopartijci na sednicata na Komisijata za izbori i imenuvawa, i so toa predizvika èstoka reakcija od pratenicite na SDSM. “Predlogot Jani Makraduli da bide potpretsedatel }e go poddrìme samo soglasno so Zakonot za Sobranie, no ne se soglasuvame so ova re{enie i im predlagam na pratenicite na SDSM da pobaraat pauza, da razmislat

i da predloàt drug kandidat”, re~e Nikolovski. Kooridinatorot na pratni~kata grupa na SDSM, Igor Ivanovski, obvini deka VMRO-DPMNE napa|aj}i go nivniot predlog za potpretsedatel na Sobranieto, vsu{nost saka da go odvrati vnimanieto od nesoodvetnite kadrovski re{enija na premierot, Nikola Gruevski, za ~lenovi na novata vlada. “Pravite scenario so vakvi marginalni debati so koi sakate da go svrtite vnimanieto od lo{ite kandidati za ministri koi }e gi predloì Gruevski”, istakna Ivanovski. Za~udenost od nepotrebnata debata inicirana od VMRO-DPMNE za likot i deloto na Jani Makraduli vo situacija koga vladeja~kata partija ve}e se izjasni deka } e ja poddrì negovata kandidatura, izrazija i ostanatite pratenici na opozicijata. “Vo Komisijata za izbori i imenuvawa i ~lenovite od VMRO-DPMNE glasaa za Jani Makraduli, taka {to toj pove}e ne e predlog na SDSM, tuku na zaedni~kata Komisija”, istakna pratenikot na SDSM, Emilijan Stankovi}. “Tokmu Va{iot pretsedatel na Sobranie, Trajko Veqanoski, go ovlastuva{e Makraduli vo prethodniot negov mandat kako potpretsedatel da go pretstavuva Sobranieto kako {ef na mnogu

DOCNEWETO NA SOBRANISKITE SEDNICI NEPOPRAVLIVO retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, v~era{nata sednica po pravilo ja po~na so zadocnuvawe od celi 25 minuti, iako za nitu edna od to~kite na dnevniot red ne bea potrebni koordinacii vo prateni~kite grupi, koi u{te prethodno na Komisijata za ozbori i imenuvawa se izjasnija za predlozite i za toa kako }e glasaat vo odnos na niv.

NEPOTREBNO TROШEWE NA NARODNITE PARI! ratenicite od opozicijata reagiraa na odlukata na sobraniskiot spiker za samo edna to~ka koja se odnesuva na ispra}awe pripadnici na ARM vo mirovna misija vo Avganistan da zakaè posebna sednica, ve}e sledniot den, iako to~kata na koja pratenicite bi potro{ile odvaj nekolku minuti lesno moè{e da se vklopi i vo v~era{niot dneven red. “]e za{tedevte desetici iljadi evra ako ednata to~ka planirana za utre ja razgleduvavme denes. Ova go pokaùva Va{iot nedoma}inski odnos kon dràvata”, istakna pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski.

me|unarodni delegacii”, istakna preteni~kata na SDSM, Radmila [e} erinska. Po iscrpuvaweto na listata na diskutanti Sobranieto sepak ednoglasno, so isklu~ok na glasovite na DPA, gi izbra kandidatite za potpretsedateli, Svetlana Jakimovska, po predlog na VMRO-DPMNE, Suzana Saliu, predlo`ena od DUI, i Jani Makraduli, od SDSM. Na marginite od glavnata rasprava prepukuvawa

ima{e i vo albanskiot blok. Pratenikot na DPA, Sela Ziadin, gi obvini DUI deka ne uspeale da go ostvarat svoeto vetuvawe pretsedatelot na Sobranieto da bide Albanec. Vo ime na DUI odgovori prateni~kata Ermira Mehmeti-Devaja, spored koja vo partijata analizirale i procenile deka me|u funkcionerskite pozicii koi se vo realen interes za Albancite mestoto na sobraniskiot spiker nema prioritet.

MVR SO KRIVI^NA PRIJAVA PROTIV DVE AGENCII KOI VETUVALE LA@EN AZIL VR Strumica podnese krivi~na prijava protiv licata J.I. (52) od Strumica, sopstvenik na TA “Putnik” - Strumica i protiv S.M. (44) od kumanovsko Чerkezi, upravitel na TA “Debi Turs” DOOEL - Kumanovo, poradi postoewe na osnovano somnenie deka storile krivi~no delo “Izmama” i “Soizvr{itelstvo” Imeno, prijavenite vo tekot na april i maj godinava, so namera da se steknat so protivpravna imotna korist, gi dovele vo zabluda o{tetenite [.I. i Q.D. so u{te 24 lica od Strumica, i site familijarno povrzani, vetuvaj}i im pritoa deka }e im pomognat da zaminat za Malme, Kralstvo [vedska kade {to o{tetenite imale namera da pobaraat azil. Spored dokumentiranite soznanija od istragata, prvoprijaveniot S.M. iznao|al lica i gi sobiral pari~nite sredstva, a vtoroprijaveniot go organiziral transportot na licata barateli na azil. Del od ovie lica zaminale, no bile vrateni od Ungarskata policija. Na ovoj na~in dvajcata prijaveni se steknale so protivopravna imotna korist od 141.450 denari.

UJP: PAZETE SE OD LA@NI DANO^NICI pravata za javni prihodi apelira do gra|anite da vnimavaat na lica koi la`no se pretstavuvaat deka se dano~nici. Tie ve}e registrirale slu~aj na lice koe na sopstvenoto vozilo neovlasteno gi koristi obele`jata na Republika Makedonija i Upravata za javni prihodi. “Uka`uvame na gra|anite, a posebno dano~nite obvrznici, da bidat vnimatalni so cel izbegnuvawe da bidat cel na “la`nite dano~nici”, koi zloupotrebuvaj}i gi nadle`nostite i obele`jata na UJP se obiduvaat da izvle~at materijalna ili druga korist za sebe”, se veli vo soop{tenieto na UJP. Od Upravata prepora~uvaat gra|anite da pobaraat dano~niot slu`benik da se identifikuva. Nivnite slu`beni vozila koi se obele`ani imaat siva boja i aplicirano unificirani oznaki na UJP. “Vo komunikacijata so klientite, posebno dano~nite obvrznici, vrabotenite vo Upravata za javni prihodi imaat obvrska da se pretstavat koristej}i Identifikaciska karti~ka, odnosno slu`bena legitimacija i bex na koi jasno e navedeno logoto na UJP, kako i zvaweto na dano~niot slu`benik”, gi pou~uvaat od Upravata dano~nite obvrznici.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

AKCIONERSKA STRUKTURA

@ITO VARDAR GI OBJAVI UDELITE NA DIREKTORITE MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

eneralniot direktor na vele{kata kompanija @ito Vardar, Risto Ta{ev, vo kompanijata so koja upravuva ima 21,86%, ili poseduva vkupno 14.182 od vkupniot broj izdadeni akcii, objavi dru{tvoto na internetstranicata na Makedonskata berza. Чlenot na Odborot na direktori Sa{ko Arsov, poseduva 0,31% od vkupniot broj izdadeni akcii, ili vo apsoluten iznos 191 obi~na akcija. Tomislav Davkov,

RO! O K NAS

isto taka, ~len na Odborot na direktori, a vraboten vo ZK Pelagonija ne poseduva akcii vo dru{tvoto @ito Vardar. Akciite vo vele{kata kompanija ne poseduvaat nitu ~lenovite na Odborot na direktori Igor Fink od Slovenija i Harilaos Vlahos od Grcija. Spored podatocite na Centralniot depozitar, akcioneri so pove}e od 5% vo @ito Vardar pokraj direktorot Ta{ev, se i kompanijata Vlahos trejding SA so 20,59%, Karanta Qubqana DOO so 14,56%, i ZK Pelagonija od Bitola so 6,54%. Prioritetni akcii participativni akcii ima Fondot za PIOM 55,66% i

Ministerstvoto za finansii 44,34%. Lani @ito Vardar ostvaril vkupni prihodi od 21,6 milioni evra, a godinata ja zavr{i so zaguba od 52 milioni denari. Pazarnata kapitalizacija na kompanijata e nad 2 milioni evra. Vo odnos na 2009 godina padot na vkupnite prihodi e 3,6%, a vo odnos na 2008 godina e 11,5%. Vo 2009 godina @ito Vardar ostvaril dobivka od 10,7 milioni denari, a vo 2008 godina dru{tvoto imalo zaguba od 11,8 milioni denari. @ito Vardar e kompanija koja upravuva so fabrika za sto~na hrana, pekara, melnica, restoran i pica-bar,

pri {to ima sinxir od 24 maloproda`ni prodavnici. Poseduva i transporten centar so 26 avtomobili i servis. Proizvodniot asortiman e sostaven od razli~en tip beli peciva, testenini i torti. Dru{tvoto poseduva sedum podru`nici: @ito Males od Berovo, Mak Meso od [tip, Vineam od Vinica, Crveni Bregovi od Negotino, @ivinokomerc od [tip, @i-Va od [tip i Zrnotrejd. @ito Vardar ima izdadeno vkupno 73.037 akcii, a posledno cenata na edna akcija na Berzata be{e 1.781 denar.

Generalniot direktor na vele{kata kompanija @ito Vardar, Risto Ta{ev, vo kompanijata so koja upravuva ima 21,86%

DR@AVATA ]E GO POTTIKNUVA ZEMJODELSTVOTO I @IVOTNATA SREDINA

NA 30-ti SEPTEMVRI

reku Programata za ruralen razvoj proektirana na 10,7 milioni evra dràvata i ovaa godina }e ja pottiknuva konkurentnosta na zemjodelskoto proizvodstvo, unapreduvaweto na ìvotnata sredina i ruralnite podra~ja, podobruvaweto na kvalitetot na ìvotot vo poslabo razvienite sredini i diverzifikacijata na ekonomski aktivnosti. Finansiski se poddrùvaat proekti za obuka i informirawe na zemjodelcite, za modernizacija na zemjodelski stopanstva, za zgolemuvawe na ekonomskata vrednost na {umite, za prerabotka i marketing na proizvodite. Za da se postigne intenziven razvoj na ruralnite sredini so pomalku od 15.000 ìteli, Programata predviduva pari za investicii vo patna infrastruktura, za rekonstrukcija na plo{tadi i zeleni povr{ini, za modernizirawe pateki i izletni~ki mesta. Se planira i pomo{ za za~uvuvawe na nerazvienite predeli i nivnite tradicionalni karakteristiki. Programata poddrùva formirawe i rabota na zemjodelskite zadrugi. Izdvoeni se 1,1 milion evra za vospostavuvawe i podobruvawe na ~ove~kiot potencijal na zadrugata, kako i za pomagawe na promotivnite aktivnosti za proizvodstvo i plasman na nejzinite proizvodi.

RAST NA CENITE NA INDUSTRISKITE PROIZVODI ZA 10,9% roda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar vo juni godinava se poniski za 0,6% na mese~no nivo, a se povisoki za 10,9% na godi{no nivo, soop{ti Dr`avniot zavod za statistika. Vo juni 2011 godina, vo sporedba so juni 2010 godina, proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar se povisoki vo grupata energija za 17,1%, netrajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 7,4%, intermedijarni proizvodi osven energija za 6,9%, trajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 4,2% i kapitalni proizvodi za 1,9%. Proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi vo juni godinava vo sporedba so maj godinava se poniski vo grupata energija za 1,8%.

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? P Prviot bbrojj na bbankar k }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (Makedonija/Balkan/Evropa/ svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, investiciite finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

1,6% POVE]E TURISTI VO MAJ GODINAVA rojot na turistite vo maj godinava iznesuva 56.094, a brojot na no}evawata iznesuva 129.420, objavi Dr`avniot zavod za statistika. Toa zna~i deka 1,6% pove}e turisti ja posetile Makedonija vo maj 2011 godina vo sporedba so istiot period lani, dodeka brojot na no}evawata e namalen za 1,5%. Brojot na doma{nite turisti vo mesec maj 2010 godina, vo odnos na maj ovaa godina, e namalen za 18,8%, a brojot na stranskite turisti e zgolemen za 20,8%. Brojot na no}evawata, pak, na doma{nite turisti vo maj 2011 godina, vo odnos na maj lani, e namalen za 17,4%, a brojot na no}evawata na stranskite turisti e zgolemen za 17%. Vo periodot od januari do maj godinava, vo odnos na istiot period od prethodnata godina, brojot na turistite e zgolemen za 6,4%, i toa: kaj doma{nite turisti ima namaluvawe za 9,1%, a kaj stranskite ima zgolemuvawe za 20,6%.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

CENITE NA NEDVI@NOSTITE VO MAKEDONIJA NE REAGIRAAT NA KRIZATA

STAN VO SKOPJE ^INI KOLKU APARTMAN NA MORE

Metar kvadraten vo zemjava se prodava po evropski ceni, od 1.300 evra pa nagore. Apartmani vo izgradba vo Ohrid se prodavaat po 1.800 evra za metar kvadraten, a vo Nea Mudawa vo Grcija ~inat od 700 do 900 evra CENI NA METAR KVADRATEN VO REGIONOT (vo evra)

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Slovenija Crna Gora

tan vo Skopje i vo Ohrid ~ini pove}e otkolku apartman na Halkidiki, vo Bansko ili na albanskoto krajbre`je. Metar kvadraten vo zemjava se prodava po evropski ceni, od 1.300 evra pa nagore, vo zavisnost od lokacijata, kvalitetot na gradbata i ekskluzivnosta na stanot. Apartmani vo izgradba vo Ohrid se prodavaat po 1.800 evra za metar kvadraten, a vo Nea Mudawa vo Grcija ~inat od 700 do 900 evra za metar kvadraten. Od Remis, grade`nata kompanija koja gradi apartmani vo Ohrid, ocenuvaat deka 1.800 evra za metar kvardaten ne e preskapo. “Gi gradime po standardi na hoteli so pet yvezdi i zatoa cenata od 1.800 evra e pove} e od izdràna. Apartmanite se so golemina od 40 metri kvadratni, a vo zavisnost od èlbata na potencijalniot kupuva~ moè da bidat i do 500 kvadrati. Targetot ni se strancite. Hotelot treba da ima vkupno 240 apartmani. Tie {to nema da gi proda-

Turcija

Hrvatska Bugarija Makedonija 0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

IZNAJMUVAWETO STAN ISPLATLIV BIZNIS akedonija visoko kotira na evropskata lista spored M prinosot od iznajmuvawe stanovi. Spored najnovata analiza na svetskiot vodi~ za trguvawe so nedvi`nosti,

deme, }e funkcioniraat kako apartmani vo hotel”, objasnuva sopstvenikot na Remis, Riste Treneski. Od doma{nite agenciite za nedvi`nosti tvrdat deka cenite na stanbeniot prostor se nerealni, osobeno ako se sporedat so tie vo regionot. Velat deka proda`bata na stanovi vo poslednite dve godini e padnata za re~isi 80%. “Cenite na nedvi`nostite, osobeno vo Skopje i vo Ohrid C

se apsolutno nerealni. So prose~na makedonska plata, so ograni~eni krediti, koi imaat visoka kamatna stapka, gra|anite te{ko }e kupat stan. Duri ni stranci ne kupuvaat stanovi vo zemjava. Mo`ebi se interesiraat za Ohrid, no ne kupuvaat tolku mnogu kako {to se zboruva. Pred tri godini metar kvadraten vo Ohrid ~ine{e 650-800 evra, a sega e re~isi dvojno poskap. Se zanesuvame so cenite zatoa {to metar O

Global Property Guide, Skopje e ~etvrto mesto od vkupno 35 evropski dr`avi. Stapkata na prinos vo Skopje iznesuva 7,38%. Povisoki prinosi ima samo vo Ukraina, Moldavija i vo Ungarija. Spored analizata, prinosot e ponizok vo Srbija, Hrvatska, Turcija, Romanija i vo Belgija. Vo momentov, najmalku se zarabotuva od iznajmuvawe stan vo Grcija i vo Andora.

kvadraten od apartman na more vo regionot ~ini okolu 1.300 evra. Apartman na albanskoto krajbre`je ovaa godina ~ini maksimum 1.500 evra”, objasnuva Vera Mitkovska, sopstvenik na agencijata Nova. Makedonski gra|ani ve}e se sopstvenici na apartmani na Halkidiki i vo Bansko. “Pred edna godina kupiv apartman vo Bansko, vo naselbata poznata kako Golf Pirin klub. Go kupiv po 1.500 K

evra za metar kvardaten. Apartmanot ne e golem, ima okolu 40 kvadrati. Doa|am ~esto, bidej}i ne e mnogu daleku od Makedonija. Vo ovaa naselba stanovi kupuvaat prete`no Rusi i Britanci, a ima i nekolku Makedonci. Sega istite apartC

mani se prodavaat po 1.000 evra za kvardat. Vo Staro Bansko, pak, kvadratot ~ini od 400 do 500 evra. Ohrid e zna~itelno poskap”, veli biznismen od [tip. Svetskiot trend na namaluvawe na cenite na stanovite ne e prisuten vo zemjava. O

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

PRIZNANIE OD CENTAROT ZA INSTITUCIONALEN RAZVOJ

NAGRADENI BIZNISMENITE SO GOLEMO SRCE Iako raste brojkata na kompaniski donacii i sponzorstva za zaednicata, nedostiga vistinski strate{ki pristap za zgolemuvawe na svesta za op{testvenata odgovornost

i site nacionalni nagradi 11 Oktomvri, Sv.Kliment Ohridski, Majka Tereza, isto taka gi donirav za Soborniot hram Sv. Kliment Ohridski, za spomen-ku}ata na majka Tereza, izgradbata na manastirot Sv. Preobraènie vo Kru{evo. Sega od penzijata odvojuvam sredstva i sekoja godina, na Denot na invalidite go nagraduvam studentot na generacijata”, veli Ajdinski. Min~o Jordanov, pretsedatel na Upravniot odbor na Makstil dobi specijalna nagrada za ìvotna posvetenost na filantropsko odnesuvawe, so ogled na toa {to ima bogato humano portfolio zad sebe. “Smetam deka filantropijata vo ovie silni i èstoki procesi na transformacija na op{testvoto, niz koi{to minuvavme, e na~in za zbliùvawe i komunikacija na lu|eto, bidej}i toa go humanizira narodot i lu|eto”, izjavi Jordanov. Toj doniral mnogu stipendii za makedonski studenti doma i vo stranstvo, poddràl brojni lekuvawa na bolni lica, doniral sredstva za izgradba na 33-metarskiot krst vo Kru{evo, kako i sredstva za pijanoto na Maestro Simon Trp~eski, a poddràl brojni drugi vakvi aktivnosti.

IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

U[TE 7 DENA ZA APLICIRAWE ZA “PRAKTIKANSTVO KAKO PODDR[KA ZA PRVO VRABOTUVAWE” abotodava~ite koi se zainteresirani nivnite vraboteni da se vklu~at vo proektot “Praktikanstvo kako poddr{ka za prvo vrabotuvawe na mladi lica do 27 godini”, moè da podnesat aplikacija do 20-ti ovoj mesec do Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija. Proektot ovozmoùva steknuvawe prakti~ni znaewa i ve{tini vo period od tri meseci, odnosno vo period od 3 oktomvri godinava do 31 januari slednata godina. Sekoj selektiran praktikant }e potpi{e trimese~en dogovor za praktikanstvo so Agencijata za vrabotuvawe i so rabotodavecot, vo koj se sodràni detalnite uslovi, prava i obvrski. Rabotodavecot treba da nominira mentor, koj }e mu dava soodvetni nasoki na praktikantot i }e informira za negovata redovnost za vreme na prakti~nata rabota. Tro{ocite za mese~niot nadomest za praktikanstvoto vo iznos od 4.000 denari, kako i osiguruvaweto vo slu~aj na nesre}a pri rabota za sekoj praktikant }e bidat pokrieni od strana na proektot, dodeka personalniot danok na dohod }e bide pokrien od Agencijata za vrabotuvawe. Rabotodava~ite koi sakaat da se vklu~at vo ovaa komponenta od proektot treba da e pravno lice i da ne e dràvna ili javna institucija, da ima najmalku dve vraboteni lica, da gi ima podmireno site dano~ni obvrski, kako i pridonesite za socijalno osiguruvawe za svoite vraboteni za 2010 godina. Celta na ovoj proekt е да овозможи поголема ефикаsnost na mladite vraboteni vo doma{nite kompanii. Menaxerite vo zemjava se àlat deka ~esto studentite pri nivnoto prvo vrabotuvawe nemaat dovolno praska za aktivno da se vklu~at vo rabotniot proces. Toa e pred se rezultat na nedovolnata prakti~na nastava i rabota {to ja steknuvaat vo tekot na studiraweto.

KOLEKTIVEN DOGOVOR ZA DRU[TVATA OD DRUGO MONETARNO POSREDUVAWE dru`enieto na rabotodava~i od finansiska dejnost i dejnostite od osiguruvawe pri Organizacijata na rabotodava~i i Sindikatot na rabotnicite od finansiskite organizacii potpi{aa Kolektiven dogovor za dru{tvata od drugo monetarno posreduvawe i dejnosta na posreduvawe vo raboteweto so hartii od vrednost i stokovi dogovori. Postignat e dogovor visinata na oddelnite nadomestoci da se utvrduva vo procent od osnovicata. Regresot za godi{en odmor i novogodi{niot nadomest, spored dogovorot, }e iznesuvaat najmalku 60% od osnovicata, velat od Organizacijata na rabotodava~i na Makedonija. Spored Organizacijata, Kolektivniot dogovor e potpi{an po 16-mese~ni pregovori me|u rabotnite grupi na rabotodava~ite i Sindikatot.

vtornik - 12.07.2011

12.07.2011

раст

RMDEN08 RMDEN09 RMDEN10 РЖ Услуги Комерцијална банка

+0,45 +0,23 +0,01 -0,81 -1,10

12.07.2011

Гранит Металург Македонски пошти

пад

нова цена

89 88 88 245 3,650

нова цена

-1,61% 590,00 -1,72% 2.850,00 -1,84% 25.000,00

d vkupno 47 nominacii, okolu 15 kompanii i individui dobija nagradi za op{testvena odgovornost i filantropija, vo ramki na nastanot koj go organizira{e Centarot za institucionalen razvoj CIRa. Nagradite bea podeleni vo tri glavni kategorii, za op{testvena odgovornost na pretprijatijata, individualna filantropija i razvoj na filantropskite praktiki. Zoran Stojanovski, izvr{en direktor na CIRa, veli deka celta na nagradite e da pottiknat pogolema primena na op{testveno odgovornite praktiki. “Vo Makedonija, s$ u{te ima brojni predizvici povrzani so op{testvenata odgovornost i filantropijata koi treba da gi postigneme. Iako se zgolemuva brojkata na op{testveno odgovorni kompanii, s$ u{te mnogu top menaxeri, gledaat na vakvite praktiki kako na gubewe pari na kompanijata. Definitivno, ni nedostasuva eden strate{ki pristap kon ovaa problematika”, veli Stojanovski. Da se bide op{testveno odgovoren, ne zna~i samo kompaniite da se svrtat kon nadvor, tuku i da primenat odgovorni praktiki na rabotewe kon sopstveniot tim. Takva e kompanijata Gemak Trejd, koja dobi nagrada za nejzinite zalo`bi za obezbeduvawe dopolnitelna za{tita za vrabotenite koi koristat vozila, kvartalnite

bonusi i nagradi, obukite za kontinuiran razvoj na personalot od 15.000 evra. Makpetrol ja dobi nagradata za odgovoren odnos kon `ivotnata sredina, zatoa {to lani promovirala goriva so visoki standardi za kvalitet i aktivno vodela kampawi za namaluvaweto na {tetnite izduvni gasovi od soobra}ajot. Nagradeni za korporativna filantropija, vo kategoriite malo, sredno i golemo pretprijatie, se Universal [aban, Ekolog i One. Nagradata za korporativna filantropija na golemo pretprijatie, ja primi top menaxerot Viktor Donevski, koj ja dobi i specijalnata nagrada, {to za prvpat se voveduva godinava, za strate{ki pristap na menaxmentot kon op{testvenata odgovornost. One lani donirala 10 vozila za brza pomo{ vo vrednost pogolema od 35.000 evra, izgradila stacionar za bezdomnicite i go poddr`ala so 2.000 evra oddelot za

onkologija na detskata klinika vo Skopje. Kompaniite Rade Kon~ar-Tep, Vip operator i Komercijalna banka bea nagradeni vo kategorijata za sevkupna posvetenost kon op{testvenata odgovornost. Nagradi za odgovorni praktiki, dobi i dnevniot ekonomski vesnik “Biznis”, organizacijata Crven krst od Skopje i Univerzitetot za turizam i menaxment od Skopje, koj izdade u~ebnik za op{testvena odgovornost i etika i vovede zadol`itelen predmet na fakultetot. FILANTROPI Eden od nagradenite filantropi e osumdesetgodi{niot profesor vo penzija Qup~o Ajdinski, koj pove}e od 50 godini gi pomaga decata so invaliditet, starite i iznemo{teni lica i studentite prvenci vo generacijata. “Celiot honoraren iznos koj go dobivav koga rabotev kako profesor, go donirav na instituciite za invalidni deca. No,

vtornik - 12.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30% 9,50% 9,50%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Среден 61,6479 43,8588 69,9988 52,6230 45,2395 46,8164

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,44% 1,3% 0,19% 0,13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Извор: НБРМ

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

камата 4,00% 5,50%

3м 1,60% 1,5% 0,25% 0,18%

6м 1,82% 1,8% 0,40% 0,24%

12м 2,18% 2,2% 0,72% 0,54%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фонд Илирика Југоисточна Европа

Нето вредност 28.398.195,97

1M -2,39%

3M -8,07%

6M -7,16%

1Y 0,53%

YTD -6,18%

Податоците се однесуваат на 11.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.121.729,85

3,28%

-6,62%

-9,60%

1,16%

-9,61%

11.07.2011

Иново Статус Акции

15.589.726,72

-1,22%

0,06%

3,13%

-1,30%

4,10%

11.07.2011

КД БРИК

40.287.710,98

1,80%

-4,71%

-7,24%

1,80%

-5,42%

11.07.2011

КД Нова ЕУ

24.318.832,94

-5,11%

-8,85%

-6,96%

-3,65%

-6,97%

11.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

33.363.896,85

-1,02%

-2,76%

-2,21%

108,00%

-1,13%

11.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.089.833,94

0,36%

1,24%

0,00%

11.07.2011

КБ Публикум Паричен

44.141.444,94

0,26%

0,00%

11.07.2011

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

PREGLED VESTI

OGROMEN INTERES ZA VRA]AWE PARI ODNADVOR

PROVIZIJA OD 10% DO 20% ZA POVRAT NA DDV OD STRANSTVO Dokolku edna firma dobie 10.000 evra povrat na DDV od stranstvo, kompanijata koja ja vr{i uslugata za sebe }e zadr`i od 1.000 do 2.000 evra. Dokolku, pak, obidot za vra}awe na DDV propadne, toga{ kompaniite nemaat nikakvi tro{oci. Neophodi dokumenti za da se izvr{i povrat na DDV se fakturite na koi se iska`ani sumite {to se plateni kako DDV i potvrda od lokalnata dano~na uprava deka kompaniite se dano~ni obvrznici ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

gromen interes pokaàle makedonskite kompanii za mo`nosta da go vratat DDV za uslugite {to gi pla}aat vo stranstvo. Transportni kompanii, izvoznici i uvoznici, banki i drugi firmi koi ~esto gi pra}aat vrabotenite na obuki vo stranstvo, pla}aat za hotelsko smestuvawe, patarini i goriva, angaìraat stranski kompanii za dorabotka na proizvodi, koristat advokatski ili konsultantski uslugi, ve}e se raspra{uvaat za uslovite i potrebnite dokumenti za da moè da go vratat danokot {to go platile vo stranstvo. “Dosega voop{to ne znaevme deka postoi mo`nost DDV da se vrati za uslugite {to gi pla}ame vo stranstvo i ova e odli~na mo`nost, vo uslovi koga site kompanii se soo~uvaat so likvidnosni problemi, da obezbedat dopolnitelen priliv koj moè da bide zna~aen za raboteweto na kompanijata i ostvaruvaweto na biznis-planot”, komentiraat biznismenite. Del od kompaniite, pak, osobeno transportnite, i dosega ja koristele mo`nosta da vra}aat DDV od stranstvo. “Transportnite kompanii najmnogu tro{oci imaat koga patuvaat vo stranstvo, od

to~ewe na goriva, patarini, popravki na vozilata, taka {to najgolem del od povratot na DDV vsu{nost doa|a odnadvor. Toa e zna~ajna stavka vo raboteweto, bidej}i na nekoj na~in toa e dobivkata na transporterite, s$ drugo e tro{ok”, komentira Biljana Muratovska, pretsedatel na Zdruènieto na transporteri Makamtrans. Neophodna dokumentacija za da se izvr{i povrat na DDV se fakturite na koi se iskaàni sumite {to se plateni kako DDV i potvrda od lokalnata dano~na uprava deka kompaniite se dano~ni obvrznici. Ostanatite dokumenti gi obezbeduva licenciranata kompanija koja posreduva vo vra}aweto na DDV. Za ovaa usluga, kompanijata koja gi vrati parite po toj osnov, naplatuva provizija koja se dviì od 10% do 20% vo zavisnost od zemjata od koja se vr{i povratot na DDV i dogovorot {to }e go sklu~at dvete strani. Toa zna~i deka dokolku edna firma dobie 10.000 evra od povrat na DDV od stranstvo, kompanijata koja ja vr{i uslugata za sebe } e zadrì od 1.000 do 2.000 evra. Dokolku, pak, obidot za vra}awe na DDV propadne, toga{ kompaniite nemaat nikakvi tro{oci. Rokovite za podnesuvawe na barawata se najkasno {est meseci po istekuvaweto na godinata, a DDV se vra}a za

DOW JONES

12.488,40

-0,14% -0,25%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

2.600 2.400

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.154,44

-1,05%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NASDAQ 100 2.784,41

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 857,19

-1,49%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

IK BANKA ]E SE REBRENDIRA K banka utre oficijalno }e go objavi procesot na rebrendirawe, po celosnoto prezemawe od strana na turskata Halk banka. Halkbank e sedmata banka po golemina vo Turcija koja raspolaga so aktiva pogolema od 35 milijardi evra, ima stapka na povrat na kapital pogolem od 30% i e edna od najzdravite banki vo regionot. Od IK banka velat deka pridobivkite od ~lenstvoto vo golemoto semejstvo na Halkbank }e bide zgolemuvaweto na nejziniot krediten potencijal, no i voveduvaweto novi kvalitetni proizvodi i uslugi, kakvi {to dosega nemalo vo zemjava. “Vo momentov sme prisutni re~isi vo site biznis-sektori vo Makedonija i zadovolni sme od raznovidnosta na na{eto portfolio. ]e prodol`ime da bideme prisutni vo site sektori, no pove}e }e se fokusirame na finansirawe na me|unarodnata trgovija i poddr{ka na stranskite investicii”, izjavi vo intervju za “Kapital” glavniot izvr{en direktor na IK banka, Juxel Inan.

I Osven toa, povrat na DDV mo`e da se izvr{i i za uslugi plateni vo Avstrija, Belgija, Чe{ka, Kanada, Danska, Finska, Francija, Irska, Island, Italija, Izrael, Luksemburg, Malta, Monako, Holandija, Norve{ka, Slovenija, Slova~ka, [vajcarija, [vedska, Velika Britanija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Hrvatska.

МБИД

120

3.000

116

2.800

112 108

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

-0,65%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 60.436,47

+0,353

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.869,30

SWISS 6.010,70

-1,01%

-0,699

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 22.347,23

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

ИНДЕКСИ РЕГИОН

+0,41

-1,66%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-0,75%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.192,89

SOFIX 413,86

-1,24%

-0,82%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 742,15

ATHEX 1.216,51

+0,15

Напред

3.300,00 Привр. Бан.

407,00 Банка Брод ИПК Осијек

-1,67%

SASX 10 979,09

Главен индекс на Белградската берза

6.100,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.441,62

BELEX15 726,28

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-1,43%

2.600

Податоците се однесуваат на 07.07.2011

NIKKEI 225 9.925,92

o tekot na letniot period, {eesetina studenti, podeleni vo tri grupi, imaat mo`nost da ja razvivaat svojata kariera vo EVN Makedonija preku praktikantska rabota. Celta na proektot, koj kompanijata go sproveduva treta godina po red, e steknuvawe prakti~no iskustvo. Praktikantite se anga`irani vo razli~ni oddeli vo kompanijata, a niz prakti~nata rabota gi vodi mentor, lice opredelno da obezbedi voved na praktikantot vo rabotnata sredina i zapoznavawe so pravilata i procesite vo kompanijata. Za taa cel, EVN Makedonija ima potpi{ano memorandum za sorabotka so pove}e fakulteti od kade {to doa|aat studentite koi prakticiraat vo kompanijata.

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-1,04%

2.000

2.200

Податоците се однесуваат на 07.07.2011

CAC 40 3.767,87

inisterstvoto za zemjodelstvo donese Pravilnik koj }e nametne vodewe precizna evidencija za raspolo`livite koli~estva ovo{je i zelen~uk, nivnoto poteklo, kvalitet i promet. Podzakonskiot akt gi propi{uva formata i sodr`inata na obrascite za podnesuvawe mese~ni i godi{ni izve{tai za otkupenite, prodadenite i skladiranite koli~estva sve`o ovo{je i zelen~uk po vidovi, sorti i klasi, kako i nivno poteklo, koi gi dostavuvaat operatorite so ovie zemjodelski proizvodi. Vo izve{taite treba da bidat navedeni osnovnite podatoci za operatorot, sopstvenoto proizvodstvo vo toni, dorabotuva~kiot kapacitet, ladilnikot. Operatorot }e treba da go navede i brojot na redovni kooperanti i ostanati dobavuva~i, kako i glavnite pazari za plasman na ovo{jeto i na zelen~ukot.

EVN ORGANIZIRA PRAKTIKANTSKA RABOTA

3.200

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.316,17

3.000

-0,82% -0,51% +0,14%

Извор: Македонска Берза

DONESEN PRAVILNIK ZA EVIDENCIJA NA PROMETOT SO OVO[JE I ZELEN^UK

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 12.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.533,55 МБИД 2.594,17 ОМБ 118,02

period od 60 do 120 dena. Spored istraùvaweto na revizorskata ku}a Price Waterhouse, okolu 7% od vkupnata vrednost na izvozot, odnosno 245 milioni evra od vkupno 3,5 milijardi evra, kolku {to iznesuva izvozot od Makedonija godi{no, se odlevaat kako DDV. Prose~nata stapka na ovoj danok vo Evropa iznesuva okolu 20%, {to zna~i deka so povrat na DDV od stranstvo moè da se za{tedat okolu 50 milioni evra. “Sumata {to moè da se za{tedi so povrat na DDV od stranstvo e zna~ajna, a moè mnogu da im pomogne na kompaniite da ja podobrat svojata konkurentnost, da investiraat pove}e vo razvoj i vo {irewe na biznisot. O~ekuvame deka makedonskite kompanii }e ja iskoristat ovaa mo`nost i so toa }e za{tedat zna~itelna suma pari”, izjavi Mirko Vinceti}, pretstavnik na {vajcarskata kompanija Cashback vo Makedonija, koja po~na da vr{i povrat na DDV od stranstvo. Zasega, makedonskite kompanii moàt da vr{at povrat na DDV od 24 zemji, me|u koi i od najgolemite trgovski partneri kako {to se Germanija, Srbija, Bugarija, Turcija. Ovie zemji se osobeno zna~ajni bidej}i 35% od vkupnata trgovska razmena se odviva so niv.

30,00

КС Наложби

0,40

Интереуропа

1,77

+17,86%

-11,71%

СојаПротеин

775,00

Креди Бан.

2.480,00

-0,37%

Соларис

381,00

Хрв.Духани

70,00

+1,71% -1,01%

-6,79%

Пив. Лашко

11,00

НФДХолдинг

0,23

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

95.43$/барел BRENT

116,43$/барел

ЗЛАТО 1.551,00$/унца СРЕБРО 35.50$/унца БАКАР 9579.50$/унца

+6,13 -4,49%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА +14,29

08/10

+0,29 -0,69%

+0,68 307.730$/галон -0,80%

ПРИРОДЕН ГАС

4,32$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-0,19%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+74,29

07/10

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

ОМБ

+9,89 -4,56%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска Загрепска и Љубљанска берза

ПЧЕНКА 682,00$/бушел ПЧЕНИЦА 639,00/бушел КАФЕ 2,63$/бушел

МЕТАЛИ

0,12% -0,55%

-1,60%

НИКЕЛ 23437,50.50$/унц

АЛУМИНИУМ

2285.00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

-2,80% -2,40% /

СУРОВИНИ

+0,07% -0,04% +1,64%

+0,12% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1.349,00$/бушел+0,15% КАКАО 4,37,/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

SVET

0-24

...MINISTRITE ZA FINANSII ISPLA[ENI

...PORADI NESRE]ATA VO VOLGA

...ZAKANA ZA IZRAEL

Se preleva gr~kata kriza vo Evropa?!

Den na `alost vo Rusija

Bombardiran gasovod vo Egipet

a inicijativa na pretsedatelot na Evropskiot sovet, Herman Van Rompoj, ministrite za finansii na dr`avite od evrozonata se sostanaa za iznao|awe re{enie za spas na Grcija od bankrot, i krizata od ponatamo{no vlo{uvawe.

znamiwa v~era bea spu{teni na polovina kopja, a etvrti pat dosega se slu~uva eksplozija na gasovod vo Rna uskite televiziite ne emituvaa muzi~ki i zabavni programi vo znak ЧEgipet preku koj Izrael se snabduva so gas. Чadot se gleda `alost poradi tragedijata koja se slu~i vo rekata Volga, na oddale~enost od 25 kilometri, a {teta pretrpea okolnite

kade {to potonuvawe na brod odnese pove}e od 60 `rtvi.

ku}i. Povredeni se nekolku desetici Egip}ani.

MEDIUMSKATA IMPERIJA NA RUPERT MARDOK VO KRIZA?!

NAGLO OPA\A VREDNOSTA NA NEWS CORP. Skandalot so telefonskite hakirawa za 15% ja namali pazarnata vrednost na News Corp, {to negativno mo`e da vlijae na a ostanatite ostana atite m mediumi ediumi od imperij imperijata na Mardok, kako Fox TV i The Wall Street Journal

operator BskyB. V~era, britanskiot minister za kultura, Xeremi Hant, izjavi deka }e go predade predloèniot dogovor na dràvnata komisija za konkurentnost, kade {to }e ostane na razgleduvawe barem {est meseci. Ova }e bide prosledeno so “intenzivni razgovori”, izjavi Hant pred zakonodavnite tela vo London. Britanskiot zamenik-premier, Nik Kleg, v~era pobara od Mardok “povtorno da razmisli” za ponudata za kupuvawe na BskyB po obvinuvawata deka tabloidot News of the World provaluval vo glasovnata po{ta na `rtvi na nasilstva i ubistva i & pla}al na policijata za prikazni. Liderot na britanskata opozicija, Ed Miliband, prethodniot den izjavi za BBC deka Merdok “treba da se otkaè od ponudata za kupuvawe”. “]e bide te{ko Vladata da go odobri ovoj poteg, i sega i vo idnina”, izjavi Ijan Vitaker, londonski analiti~ar za Liberum Capital. News Corp. koja ve}e poseduva 39% od BskyB, saka da vospostavi celosna kontrola vrz operatorot, {to }e gi napravi svoite vesnici poprofitabilni, bidej}i preku ovaa platforma Mardok }e moè da sozdade paket za pretplatnicite i za pe~atenite i elektronskite mediumi. Preku oficijalno soop{tenie, News Corp. izjavi deka naskoro o~ekuva da dobie posebno odobruvawe od britanskoto regulatorno telo. Krizata izbuvna otkako britanskata filijala na News Corp, koja ja predvodi sinot na Rupert Mardok, Xejms Mardok, neo~ekuvano odlu~i da go ukine News of the World. Toa e prviot vesnik koj Rupert Mardok go kupil u{te vo 1969 godina vo Velika Britanija, vesnik koj ima{e najgolem tira` od izdanijata na angliski jazik vo svetot.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

amo vo poslednite ~etiri dena mediumskiot konglomerat na Rupert Mardok, News Corporation, zagubi pove}e od sedum milijardi dolari od svojata pazarna vrednost. Ova pokaùva zo{to investitorite se zagrièni deka istragata okolu s$ u{te navodnite telefonski hakirawa od strana na novinarite vo eden londonski vesnik moè da ima po{iroko vlijanie vrz mediumskiot konglomerat na Rupert Mardok. Vrednosta na akciite na mediumskata kompanija na Rupert Merdok so sedi{te vo Wujork opadna za 1,27 dolari, ili za 7,6% i v~era iznesuva{e 15,48 dolari na berzata Nasdaq vo Wujork. Ova pretstavuva najgolem pad od april 2009 godina i e ~etvrt posledovatelen pad na cenite na kompanijata, so {to nejzinata pazarna vrednost sega e namalena za 15% i iznesuva 41,2 milijardi dolari. “Ovoj pad ne e proporcionalen so zagubeniot profit od zatvoraweto na tabloidot News of the World ili od odloùvaweto na kupuvaweto na satelitskiot TV-operator British Sky Broadcasting Group (BskyB)”, veli Dejvid Benk, analiti~ar vo RBS Capital Markets vo Wujork. Sepak, investitorite se zagrièni za posledicite od skandalot vrz ostanatite holding kompanii na News Corp., me|u koi se i televiziskata mreà i filmskite studija na Fox TV, The Wall Street Journal i Dow Jones i u{te nekolku vesnici vo Britanija. “Se krena golema vreva”, veli Benk. “Celiot skandal i naslovite na ostanatite mediumi koi ja sledat situacijata predizvikaa ogromna promena vo javnoto mislewe i

cenata na akciite, ostavaj}i oblak na nesigurnost okoluu serioznosta ur r na obvinuvawata”, obvinuvawata” naglasuva toj za Blumberg. PARI ILI MO]?! “Sega znam deka ja nemav celosnata slika za situacijata koga postapiv taka kako {to postapiv”, izjavi Rupert Mardok aludiraj}i na odlukite koi gi donese poradi aferata so telefonskite hakirawa. Analiti~arite smetaat deka Mardok vo mometov treba da odlu~i {to e negov prioritet: politi~koto vlijanie ili finansiskata korist?! Po skandalot pod znak pra{alnik se stavi ponudata na News Corp. za celosno prezemawe na BskyB vo visina od 12,4 milijardi dolari. Britanskata Vlada odlu~i da go odlo`i na odredeno vreme re{enieto za predlogot na kompanijata na Rupert Mardok za celosno prezemawe na satelitskiot K

Pozicija: MENAXER NA PROIZVODSTVO Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski inìner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Tehni~ki obrazovan za poznavawe na crteì za kalapi i poznavawe na proizvoditeli na kalapi vo Makedonija • Dobro razvieni pregovara~ki ve{tini Iskustvo: Potrebno e kandidatot da ima nekolku godini iskustvo vo indistrijata za termoplastika i serisko proizvodstvo Zainteresiranite kandidati moè da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com. mk najdocna do 17.07.2011. Pozicija: ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski inìner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati moè da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com. mk najdocna do 31.07.2011

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

Svet / Biznis / Politika

Bal pod maski organiziran od familijata Rot{ild vo 1972 godina

Zabava po povod 40 rodenden na Natanijel Rot{ild vo Crna Gora

TRADICIONALNO PREZENTIRAWE NA BOGATSTVOTO I LUKSUZOT

SVETSKITE BOGATA[I SE REDOVNI GOSTI NA ZABAVITE NA ROT[ILD

Natanijel Rot{ild

Od sve~eni politi~ki priemi, balovi pod maski, pa s$ do rodendenski zabavi, se zabavite organizirani od britanskata familija Rot{ild, koja ja obedinuva svetskata bur`oazijaa na edno mesto BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

uskuz, glamur i eksluzivitet se tradicionalen simbol za zabavite koi gi prireduvaat ~lenovite na baronskata familija Rot{ild od Velika Britanija. Od osnovaweto na familijarnata banka vo London od Netan Majer Rot{ild vo 1804 godina, pa s$ do denes, milijarderskata familija na svoite zabavi gi ugostuva svetskite oligarsi, internacionalnite biznismeni, ~elnicite na mo}nite svetski korporacii kako i del od politi~kata elita, od Velika Britanija, no i od svetot. Osven {to ~lenovite na familijata poseduvaat akcii vo del od svetskite mo}ni korporacii, nivniot politi~ki aktivizam e zabele`itelen niz minatoto. Kako poddru`nici na politi~kite kampawi na nekoi od politi~kite partii vo Velika Britanija, familijata Rot{ild preku svojot investiciski fond JNR Limited, ~ija vrednost se procenuva na 22 milijardi dolari naj~esto bila glaven organizator na luksuzni zabavi. Politi~kiot glamur, familijata Rot{ild go dolovi so organiziraweto na sve~eniot ru~ek - priem na amerikanskiot senator Xon Mekkejn vo Ve-

lika Britanija vo 2008 godina. Politi~kiot aktivizam najgolem be{e kaj dedoto na Natanijel, Viktor Rot{ild, koj dolgo vreme be{e sovetnik za bezbednost na porane{niot britanski premier Margater Ta~er. Britancite s$ u{te sonuvaat i so gordost se prisetuvaat na zabavata koja vo 1972 godina ja organizira{e familijata Rot{ild. Balot pod maski be{e najoriginalen na~in za dru`ewe na britanskata bur`oazija od minatiot vek. Iako, za toa vreme, be{e inovacija za Britancite, balot pod maski stana tradicija za inovativen na~in na organizirawe zna~ajni nastani kade {to prisustuva elitata od nekolku sferi. Posledno prezentirawe na glamurot na Rot{ild be{e zabavata za 40-tiot rodenden na aktuelniot direktor na investiciskiot fond JNR Limited, Natanijel Rot{ild. Na luksuznoto pristani{te na kotorskiot zaliv, na jahtata na Natanijel izminatiot vikend se zabavuvaa ruskiot oligarh Oleg Deriparska, sopstvenikot na fudbalskiot klub Чelzi, Roman Abramovi}, voza~ot na Formula 1 Edi Xordan, porane{niot direktor na nafteniot gigant Briti{ petroleum, Toni Hajvard, a “{mek” na nastanot, pokraj brojnite manekenki, mu dadoa i K

Na zabavata na 38-ot rodenden na Rot{ild, pokraj Deriparska, koj va`i za blizok ~ovek na ruskiot premier Vladimir Putin i eden od glavnite igra~i vo biznis-elitata vo Rusija, bil i Saif Gadafi. Vrskite na Gadafi i Rot{ild familiite po~nuvaat na po~etokot od 2008 godina, koga tatkoto na Natanijel, Xejkob, se sretnal so Saif Gadafi vo London, za podocna da zaminat na eden od gr~kite ostrovi, na privatni biznis-pregovori, na edna od luksuznite jahti na familijata Rot{ild. Od ovie pregovori, proizleze i investiraweto na Rot{ild, zaedno so Deriparska i dvajca drugi investitori vo “Porto Montenegro”. OD BRITANSKI MILIONER DO SVETSKI MILIJARDER! Natanijel Filip Viktor Xejms Rot{ild e sin na ~etvrtiot baron od familijata Rot{ild, koja va`i za edna od najmo}nite familii vo Velika Britanija. Natanijel, so svoite 40 godini e pretsedatel na investiciskiot fond JNR Limited vo sopstvenost na negovata familija, glavno fokusiran na pazarite vo razvoj, so koncentracijata na metalurgijata i rudarstvoto. Istovremeno e neizvr{en direktor na korporacijata Barik Gold i pretsedatel na sovetodavniot odbor na najgolemiot svetski

supermodelot Sa{a Volkova i direktorkata na Ximi Чu, Tamara Melon. Egipetskata familija Saviri, tajkun vo doma{ni ramki dojde na zabavata za da ja proveri konkurencijata. Tie gradat sli~en luksuzen resort od drugata strana na kotorskiot zaliv. Investicijata na E|ip}anite se procenuva na 1,2 milijardi evra. Od crnogorskata elita, “glavni” na zabavata bea porane{niot premier na Crna Gora, Milo \ukanovi}, i negoviot naslednik Igor Luk{i}. Pove}e od 300 gosti prisustvuvaa na rodendenot za koj Rot{ild iske{ira okolu 1,13 milioni evra. ZABAVATA NA ROT[ILD KOPIJA NA ZABAVATA NA SAIF GADAFI?! Mediumite komentiraat deka zabavata na Natanijel e kopija na zabavata na sinot na najozoglaseniot lider vo Zapadna Afrika, libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi, Saif Al- Islam Gadafi od pred tri godini. I Saif vo toa vreme, go proslavi 37-ot rodenden na jahta na istoto crnogorsko pristani{te. Spored Dejli Mail, ova e prva tolku ekskluzivna zabava na britanskiot milijarder. Prethodnite dva rodendeni, Rot{ild gi proslavil vo edni od najluksuznite diskoteki vo Wujork. R

1,13

milioni evra ~ine{e rodendenskata proslava na Natanijel Rot{ild na koja prisustvuvaa nad 300 gosti

proizvoditel na aluminium Rusal Junajted. Do 2009 godina, 13 godini Natanijel be{e i kopretsedatel na hex-fondot Atikus Kapital. Vkupnata vrednost na akciite koi Natanijel gi poseduva se procenuva na pove}e od 1,13 milijardi evra. Od niv, 40 milioni evra pripa|aat na akcii na najgolemiot svetski trgovec so surovini Glenkor. Preku JNR Limited, Rot{ild poseduva 26,5% od akciite na man~esterskata kompanija za proizvodstvo na kabli za struja Voleks, 11% od akciite na BR Propertis, brazilska kompanija za nedvi`nosti kako i brojni akcii vo kompanii vo Jugoisto~na Evropa, osobeno vo Crna Gora, Romanija i Ukraina. Li~noto bogatstvo na dobitnikot na nagrada “Mladinski lider” na Svetskiot ekonomskiot forum vo 2005 godina, britanskiot vesnik “Sandej tajms” go procenuva na 1,6 milijardi dolari.

Feqton

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj ìvee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata moè da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i

SOZDAVAWE NA PRVATA PROFESIONALNA MAKEDONSKA ARMIJA

premen so sovetite od Ksenofon, voen istori~ar, filozof i vojskovodec, Filip ja organiziral kowicata vo tri odvoeni edinici, sekoja specijalizirana da izveduva poseben vid zada~a. Najvisok rang vo kowicata bila edinicata na Prijatelite (Sodru`nicite). Najgolem broj od Prijatelite bile ~lenovi na semejstvata na vlijatelni lica ili profesionalni kowanici vo nivna slu`ba. Sli~no kako za vitezite na kralot Artur, i za Prijatelite se sozdale mitovi za nivnata bestra{nost, hrabrost i vite{tvo.

Sekoj pripadnik na Prijatelite bil pridruùvan od najmnogu tri paà. Filip ja oblikuval strukturata na rangot na Prijatelite, na na~in koj im ovozmoùval na paòvite da bidat u~enici. Tie ja u~ele voenata ve{tina na Prijatelite duri i od sedumgodi{na vozrast. Ako gi zememe predvid legendite koi gi imame za niv, kandidati za paèvi sekoga{ imalo pove}e otkolu {to bilo potrebno. Paòt }e stanel {titonosec, koga vo nekoja bitka }e go nosel {titot na Prijatelot. A otkako }e stanel ve{t vo voenata ve{tina i vo dràvni~kite i diplomatskite ve{tini, toj }e bil nazna~en za Prijatel. Site voeni zapovednici i

civilni administratori vo Makedonija, bile odbirani od redovite na Prijatelite. Vo Makedonija vo sekoe vreme imalo okolu 2.000 Prijateli, rasporedeni vo osum edinici vo koi imalo 250 od niv. Udarnata taktika na Prijatelite go odlu~ila ishodot na re~isi sekoja bitka koja ja vodele Filip i Aleksandar. Naredniot voen red bila kowi~kata edinica od Tesalija. Kralskoto semejstvo od Tesalija, mala zemja ju`no od Makedonija, tvrdelo deka poteknuva od gr~kiot bog Herkul, kako {to tvrdelo i makedonskoto kralsko semejstvo. A Tesalijcite smetale deka ne se tolku dale~ni rodnini so Makedoncite. Tesalija

Vo strani~nite i vo zadninskite redovi od falangata bile stavani cvrsti, iskusni vojnici, za koi Filip znael deka nikoga{ nema da potkleknat.

dolgi godini bila sojuznik na Makedonija, a nejzinata te{ka kowica, koja po brojnost bila re~isi ista so edinicata na Prijatelite, vo borbeniot raspored sekoga{ bila do Prijatelite. Tesalijcite vo taa edinica bile blagorodnici i nivni rodnini, a na bojnoto pole imale ednakvo zna~ewe kako i nivnite makedonski rodnini. Opisot na kowicata go zaokruùvame so lesnata kowica. Ovie java~i bile opremeni samo so {tit i so me~. Nivniot lesen oklop im ovozmoùval da se dviàt brzo. Filip i Aleksandar ja popolnuvale lesnata kowica so lu|e od sojuzni~kite zemji, ili so gr~ki platenici, koi se borele za sekoj

koj }e im ponudi dobra plata. Ja koristele za molskavi~en probiv preku neprijatelskite linii, za da gi dezorientira - a po potreba i da gi uni{ti - protivni~kite stroevi. Чesto bila koristena i kako rezerva, za da ja poddr`i akcijata na te{kata kowica. Dosta ~esto, koga bila vo tek golema voena ekspedicija, strelci i kopjanici javale zaedno so ovie lesni kowanici, za da vnesat mete` vo krilata na protivnikot. Za prvpat pri vodeweto bitki, kowicata stanala tehnologija za sozdavawe mete`. Napadot na kowicata go sledele lesni pe{adiski trupi, nare~eni hipaspisti (“{titonosci”), koi

KAPITAL / 13.07.2011 / SREDA

Feqton

Filip go pretstavil poimot profesionalna armija, ~ii vojnici

slu`ele po sopstven izbor, a ne po pat na regrutacijata. Makedonija bila edinstvenata zemja koja imala postojana vojska sostavena samo od dobrovolci

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridruì na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po inènering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, uìva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

nastapuvale so me~evi i so kopja, a potoa go ~ekale pristignuvaweto na te{kata kowica. Golem broj od niv bile {titonosci, koi dobivale obuka za da stanat del od Prijatelskata kowica. Taktikata na Filip i na Aleksandar bila kowicata i pe{adijata da dejstvuvaat zaedno vo bitka, a promenata me|u kowi~kiot i pe{adiskiot napad trebala da bide bez nekoj prekin. Hipaspistite, kako {to rekovme, so godini bile obu~uvani kako pa`evi kaj Prijatelite i znaele s$ za kowi~kiot napad. Poradi toa, tie najdobro znaele kako da se izvede preminot me|u odlu~niot juri{ na kowicata i stravotniot pe{adiski napad so kopja. Hipaspistite znaele s$ za pe{adiskiot napad. Zatoa, tie stanuvale pove{ti i podobri kowanici. KAKO FALANGATA STANA NESOVLADLIVA Najgolemata organizaciska inovacija na Filip II bila borbeniot poredok na falangata. Toj }e stane najuva`uvaniot i najimitiraniot borben poredok vo istorijata na pe{adiskoto vojuvawe. Gr~kite polisi nekolku vekovi ja koristele falangata. No, da se organizira tolpa lu|e za da bidat vo grupacija,

Sli~no kako za vitezite na kralot Artur, i za Prijatelite od kowicata na Filip i Aleksandar, se sozdavale mitovi za nivnata bestra{nost, hrabrost i vite{tvo.

za da nosat te{ka voena oprema, nekolku stonogalki koi se dviàt da gi {titat svoite drugari i da bo~no. Dodeka prvite nekolku go napadnat neprijatelot - toa bilo stroevi od pe{adijcite gi zabodukombinacija od dejstvija koi malku vaa kopjata vo neprijatelite, tie smrtnici moèle da gi kontroliraat pozadi gi drèa kopjata naso~eni i da gi koordiniraat. kon neboto, za da se za{titat od Filip ja poednostavil celta, kako strelcite, frla~ite na kamewa i na i organizacijata na falangata. Toj kopja. Potoa, gi naso~uvaa kopjata ja pretvori falangata vo nesov- kon zemjata, za da gi ubijat ranetite ladliva edinica. Filip ja po~na neprijateli. Vo vtoriot vek pred transformacijata na falangata so Hristos, gr~kiot istori~ar Polibij otfrlawe na te{kiot metalen oklop napi{al deka protivni~kata armija koj go nosea pe{adijcite (hoplitite). se soo~uvala so straotna “bura Toj go zameni te{kiot oklop (koj od kopja” - kon sekoj neprijatelski se sostoe{e od oklop za gradite, vojnik moèle da bidat naso~eni kitenka okolu pojasot i dolgi {tit- duri deset kopja. “Ni{to ne moè nici na nozete) so oklop izrabo- da go izdrì napadot na falangata”, ten od tvrda koà i od me{oviti napi{a Polibij. Rimskiot vojnik, materijali. Te{kiot bronzen {lem, pi{uva Polibij, bil bespomo{en koj go ograni~uva{e vidokrugot mu protiv deset kopja, koi vo isto otstapi mesto na koèn {lem, koj vreme bile vpereni kon nego. Toj ne go pokriva{e i liceto. Filip ne moèl nitu da napa|a, nitu da potoa ja zgolemi dolìnata na ja namali brzinata na dvièweto; kopjeto (sarisa) koe sekoj hoplit go edinstvenata opcija koja{to mu osima{e od okolu 240 santimetri na tanuvala na rimskiot vojnik, bilo re~isi 420 santimetri. povlekuvaweto. Za podolgo i pote{ko Koga Filip ja doNajgolemata kopje mora{e da se bil osnovnata orikoristat dvete race. organizaciska entacija na falanPa taka, Filip gi ot- inovacija na gata, toj po~nal da strani pe{adiskite Filip II bila gi obu~uva vojnicite me~evi, koi se nosea da se rasporeduborbeniot vo ednata raka, i vovaat vo fleksibilni vede mal bode`, koj poredok na formacii dodeka se stoe{e zaka~en na falangata. dviàt napred. Vo polovinata. minatoto, falangata Toj }e stane Pret hodno, ~leno se dvièla napred vite na falangata se najuvaùvaniot samo vo pravoagolna grièa za za{tita na i najimitiforma. Filip ~esto & nivnata desna stra- raniot borben zapovedal na falanna, dodeka se dvièa poredok vo gata na protivnikot nanapred. Vo levata da mu pristapi vo raka drèa {tit, a istorijata na oblik na kosa linija, vo desnata, kopjeto. pe{adiskoto koja vo dlabo~ina ja Ako nekoj soborec od vojuvawe zasiluval so pove}e nivnata desna strana vojnici. Da re~eme padne{e vo boj, toa deka predniot del od odedna{ ja izloùva{e nivnata taa kosa linija bila levata strana desna strana na neprijatelski na- na falangata. Otkako }e udrela po pad. Filip celosno ja izmeni for- neprijatelot, trupite od zadnite macijata na edinicite, so cel site redovi brzo }e ja zaobikolele od falangata da se koncentriraat desnata strana na protivnikot, i na dvièwe napred. Toj go namali gi pritiskale protivni~kite vojnici dijametarot na {titot - od 90 na i od levo i od desno kon centarot. 60 santimetri. Ovie polesni koèni Falangata imala i ispap~en i vd{titovi im bea zaka~eni so jaè labnat oblik. Dodeka vojnicite se okolu vratot - pa taka, moèa da dvièle, tie morale na samoto mesto gi naso~uvaat nalevo ili nadesno, da se prilagoduvaat na sostojbata kako im odgovara{e. Pomaliot na bojnoto pole. Dali da ostanat {tit, i nezabele`liviot bo~en vo pravoagolen oblik, da se dviàt stav na nivnite tela, za da moàt dijagonalno, da gi istaknat stranite, da go dràt kopjeto so dvete race, a da go povle~at sredi{niot del, zna~e{e deka sekoja edinica moè ili dali sredi{niot del da odi pove}e da gi zbie svoite redovi. napred, a krilata da ostanat vo Sega, pove}e kopja {tr~ea pred pozadina? falangata. Podolgoto kopje zna~e{e Ima eden klu~en element za toa kako deka najmalku prvite pet redovi od Filip ja oblikuval makedonskata falangata - nasproti prethodnite falanga. Pe{adijcite ne bile odbitri - moèa da udrat po neprijate- rani poradi silata ili brzinata, lot pri prviot napad. tuku poradi hrabrosta i odlu~nosta. Vo strani~nite i vo zadninskite EDINSTVENA CEL - DVI@EWE redovi od falangata bile stavani NAPRED VO OFANZIVEN STIL Sekoja kolona od falangata se cvrsti, iskusni vojnici, za koi sostoe{e najmalku od osum - a po Filip znael deka nikoga{ nema da mo`nost od {esnaeset - lu|e vo potkleknat. Nivna rabota bila i da dlabo~ina, {to nude{e mo`nost gi ohrabruvaat relativno pomladite za pove}ekratni udarni to~ki kon ~lenovi na falangata za da ne ja protivnikot. Kolonata moè{e da zagubat odlu~nosta pri neprijatelbide {iroka i do 128 lu|e. Koga skiot napad. Falangata imala edna se dviè{e, taa nalikuva{e na edinstvena cel - dvièwe napred vo ofanziven stil. Za da se postigne

Vojnik od makedonskata falanga pod polna oprema

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

ose fenomenalno n$ prenesuva od vremeto koga porazeniot Aleksandar mu ja dal svojata doverba na ov~ar da go prenese preku snegovite do Persepolis, vo vremeto koga Lu Gerstner dojde vo IBM i na~inot na koj{to toj ja stekna doverbata.

The Economist

[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

ose ja napi{a knigata {to tolku dolgo ni treba{e. Ne zadovoluvaj}i se samo so dobro napi{ana biografija, Bose ni poka`uva kako liderstvoto na Aleksandar e urnek za liderstvo na 21 vek.

VOREN BENIS univerzitet na Ju`na Kalifornija

BERI SILVERSTAIN

SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON

SOVR[ENO CV MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

taa cel, Filip mu gi prepu{tal odlukite na zapovednikot na falangata. RAZVIVAWE NA PROFESIONALEN ARMISKI KADAR Filip go pretstavil poimot profesionalna armija, ~ii vojnici sluèle po sopstven izbor, a ne po pat na regrutacijata. Makedonija bila edinstvenata zemja koja imala postojana vojska sostavena samo od dobrovolci. Persija, najmo}nata nacija vo toa vreme, povikuvala dobrovolci ili najmuvala gr~ki platenici samo ako bila pod voena zakana ili ako se podgotvuvala za voena ekspedicija, {to se slu~uvalo mnogu ~esto. Gr~kite polisi, kako, na primer, Atina, gi povikuvale gra|anite vo vojska koga od toa postoela potreba. Gra|anite izbirale vojskovodec, a komandata vrz trupite rotirala od eden vojskovodec na drug. A vo Sparta, site gra|ani sluèle vo vojska, od kolevka do grob. Filip mnogu investiral vo razvojot na profesionalnata makedonska armija. Nekoj pa`, koj sakal da stane Prijatel, prvo u~el kako da java kow. Uzengiite, indiskiot pronajdok, s$ u{te ne bile poznati vo Grcija. Zatoa, paèvite u~ele

ascinantna analiza i aplikacija na `ivotot i vremeto na Aleksandar Makedonski. Ova e ~etivo {to n$ informira i n$ prosvetluva za na~inot na koj{to mo`e da mu pristapime na svetot denes.

GAJ KAVASAKI avtor na Rules for Revolutionaries

da javaat taka {to cvrsto gi stegale svoite butini okolu grbot na kowot, a ednata raka ja drèle slobodna, za da moè da rakuvaat so oru`je. Kako {to paèvite stanuvale postari, tie bile obu~uvani da nosat s$ pote{ka oprema. A na 14-godi{na vozrast, tie javale so celosen oklop. Kowite bile dresirani da bidat izdr`livi, i da bidat lesni za upravuvawe. Ne bila va`na brzinata na kowot. Pova`no bilo toj da se dviì ve{to i da bide snaodliv. Bile potrebni najmalku pet godini dresirawe, za kowot da bide vo sklad so java~ot, i soodvetno da reagira na naredbite. Kowite bile trenirani da nosat java~ so polna boeva oprema - vo golem del od vremeto preku teren teòk za javawe. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NOTO PRODOL@ENIE ÎTAJTE ZA TOA KAKVI TAKTIKI IMAL FILIP II ZA OSVOJUVAWE NA ZEMJI I NARODI, I ZO[TO BIL SLIÊN SO ANGLISKIOT KRAL OD 16 VEK, HENRI VIII

28 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

OSIGURUVAWE I LIZING OSIGURITELNITE KOMPANII OVAA ESEN SO NOVI PAKET-PONUDI, DIZAJNIRANI SPECIJALNO ZA KOMPANIITE!

KAKVI NOVI MO@NOSTI I POVOLNOSTI SE OTVARAAT ZA MAKEDONSKITE KOMPANII?

[TO ZNA^I POSEDUVAWETO NA OSIGURITELNA POLISA? VO SEGMENTOT @IVOTNO OSIGURUVAWE GODINAVA VLEGOA DVE NOVI KOMPANII - DALI TOA ]E GO ZA@IVEE @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ILI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA I SVESNOST ZA POTREBATA OD OSIGURUVAWE NA @IVOTOT- PREDIZVIKA I ZGOLEMUVAWE NA PONUDATA?

NOVINI NA LIZING PAZAROT VO MAKEDONIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG OSIGURUVAWE I LIZING, KOJ ]E IZLEZE NA 28 OKTOMVRI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111