331-18.07.2011 by Kapital Media Group

ponedelnik. 18 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

+0,46% % -0,11% +0,03%

AGENCIJA ZA STRANSKI INVESTICII

Viktor Mizo ne znae dali }e bide smenet? Se podgotvuvaat trojca novi direktori?

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,64 43,80 69,87

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STRANA 4 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

ponedelnik. 18 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NEMA OSVE@UVAWE VO RESORITE ZA EKONOMIJA

3.000

МБИ10

2.800

+0,46%

2.600 2.400

2.200 2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Vo april strancite odnele 40 milioni evra od Makedonija STRANA 11

Dali ekonomskiot drim tim na Gruevski e pobedni~ki?

STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

RA\AWETO NA IDNIOT VLADETEL NA SVETOT

So podnoven tim do dve milijardi evra novi investicii! STRANA 7

INTERVJU VLADIMIR PREVEDEN

Evropskata rejtingagencija }e go spasi evroto STRANA 13

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

ALEKSANDAR STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 18 JULI 2011

ALEKSANDAR

Feqtonot za umetnosta na strategijata na Aleksansdar Makedonski {to go po~na “Kapital” pred desetina dena predizvika vistinska bura od reakcii za ova kratko vreme. Duri i tie {to ne se na{a voobi~aena target-grupa na ~itateli se zainteresiraa za vesnikot otkako po~navme vo prodolènija da ja pretstavuvame vozbudlivata kniga na Parta Bose, koja ni gi pretstavuva ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar, no na malku poinakov na~in. Negovata kratka, no vrtoglavo uspe{na ìvotna prikazna i ispolneta so kontroverzii e opi{ana od stotici avtori dosega, no Bose odi ~ekor ponatamu, pokaùvaj}i ni kako brilijantnite voeni i politi~ki potezi na Aleksandar, a prethodno i na tatko mu Filip Vtori, bile inspiracija za politi~kite i biznis-liderite vo ponovata istorija. Znaevme deka knigata na Bose }e go krene adrenalinot na makedonskite ~itateli vo ovie ~uvstvitelni momenti koga i me|u samite nas postojat golemi podelbi i needinstvo za toa koi sme, od kade sme, kade odime... Knigata, se razbira, ne moè da ni dade odgovor na pra{aweto za toa kolkav procent od krvta na anti~kite Makedonci te~e niz na{ite veni denes i dali nie imame pogolemo pravo vrz brendot “Makedonija” otkolku Grcite, na primer, no moè da ni pomogne da gi najdeme odgovorite na pove}e klu~ni pra{awa za opstanokot na sovremenata makedonska dràva, ako taa sledi barem del od negovite liderski principi koi

go napravija vladetel na re~isi siot poznat toga{en svet u{te pred da napolni 30 godini. Eve, da trgneme od na{iot ve~en kompleks i frustracii za toa kolku sme mali, bezna~ajni, nerelevantni na me|unarodnata politi~ka i ekonomska scena, pa zatoa, demek, ne moème da mrdneme od mrtvata to~ka oti nikoj ne n$ esapel za ni{to. Moèbi realno e taka, no toa ne im dava pravo na makedonskite politi~ki eliti dvaeset godini vo nezavisna dràva da ne moàt da gi odredat strate{kite pravci na nejziniot razvoj. Za deset godini Aleksandar Makedonski go osvoil celiot poznat svet vo negovo vreme, a nie za dvojno pove}e vreme ne moème da se dogovorime za sobraniski delovnik ili ~ie zname za kolku }e bide pogolemo koga visi na jarbol pred dràvna institucija. Za ovie dvaeset godini tranzicija zemji od na{eto opkruùvawe isteraa edno~udo vojni, a denes se podobri od nas i spored prose~nata plata i spored stapkata na nevrabotenost. Dodeka edna Albanija i Kosovo ve}e se ispovrzaa so moderni avtopati{ta, nie ostanavme da se te{ime so lokalni pat~iwa od nekolku desetici kilometri. Dodeka eden Agrokor od lokalna hrvatska firma prerasnuva{e vo regionalen xin so proda`ba od ~etiri milijardi evra, nie ne moèvme eden otkupnodistributiven centar (~itaj: obi~en ladilnik so vagi i kalibratorki vo nego) za ovo{je i zelen~uk da napravime, kako da e toa raketodrom. Za na krajot pak toj Agrokor da dojde i prv da ja izgradi taa “~udesija” vo zemjava i da go sobira najgolemiot }ar od na{eto zemjodelstvo. E pa, takvo zave{tanie ne ni ostavil Aleksandar. Sme{no e da mu gradime spomenici i fontani, pokaùvaj}i mu na svetot

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

100%

zgolemeno svetskoto proizvodEgodina stvo na solarni plo~i vo 2010 vo odnos na 2009 godina. Po nuklearnata katastrofa vo Japonija, vo mart godinava, zna~itelno se zgolemi interesot i s$ pointenzivno se primenuvaa obnovlivite izvori na energija, soop{ti Programata na ON za za{tita na `ivotnata sredina. Obnovlivite energetski izvori vo 2010 godina u~estvuvale so 16% vo globalnata krajna potro{uva~ka na energija i so 20% vo svetskoto proizvodstvo na elektri~na energija.

NEMA OSVE@UVAWE VO RESORITE ZA EKONO

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

DALI EKONOMS NA GRUEVSKI E P

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

kolku nie silno se ~uvstvuvame negovi istoriski naslednici, a vo realnosta da ja gubime bitkata za makedon{tinata tokmu preku postojanoto oslabuvawe na na{ata pozicija vo regionalnite ekonomski tekovi. Zatoa {to na krajot tokmu slabata ekonomija }e bide taa {to }e ni go odzeme identitetot otkako }e n$ kupat sose partali, po~nuvaj}i od kompaniite, zemjata, rudnicite... celata ekonomija. S$ dodeka kompaniite od Hrvatska, Slovenija, Srbija, rastat kupuvaj}i drugi firmi po regionot, a makedonskite ne investiraat nitu vo svojata zemja, kamoli nadvor, mo`eme samo da sonuvame deka nekoga{ }e ni trgne. Da se potsetime samo deka Aleksandar Makedonski bil prviot vojskovodec {to otkril kako pomala vojska mo`e da pobedi pogolema so pomo{ na ve{ti strategii i taktiki. Me|u drugoto, za da go postigne toa koristel znaewa na eksperti od razli~ni oblasti, koi potoa gi povrzuval vo skladna celina. Preslikano vo dene{ni biznis-uslovi, toa zna~i kako pomalite ribi gi jadat pogolemite. Vreme e Makedonija da po~ne i da koristi ne{to od ova know-how.

Ne postoi niedna pri~ina da se veruva deka noviot ekonomski tim na premierot Nikola Gruevski }e ponudi ne{to novo od toa {to go vidovme od ekonomskite ministri vo izminatite pet godini. Zo{to? Zatoa {to vo timot ima eden nov ~len, ministerot za ekonomija od redovite na DUI, Vaqon Sara~ini. Sosema novo ime, mlad i neiskusen kadar vo politikata. Pra{awe e kolku e podgotven da odgovori na zada~ite - izgradba na klu~nite energetski objekti, êbren, Gali{te i Bo{kov Most, sudbinata na ~etirite zagubari, problemite na izvozot i na turizmot. Drugite se stari imiwa, a pove}eto treba{e da bidat novi. Ne o~ekuvavme deka Mile Janakieski i Qup~o Dimovski }e si gi zadràt ministerskite fotelji vo transport i vo zemjodelstvo zatoa {to i ne zasluìja. Ministerot za stranski investicii, Vele Samak vise{e do posleden moment. Verojatno se spasi investicijata na Kemet elektroniks vo Makedonija. No, toa e malku za da se kaè deka e

VAQON SARA^INI minister za ekonomija

ZORAN STAVRESKI minister za finansii i vicepremier

Sosema novo ime, Polnej}i go prazniot buxet go isprazni mlad i neiskusen stopanstvoto, koe kadar vo polistana nelikvidno tikata uspe{en minister i zasluùva u{te eden ~etirigodi{en mandat. Ne e iznenaduvawe samo opstanokot na ministerot za finansii, Zoran Stavreski i na vicepremierot Vladimir Pe{evski zatoa {to Gruevski niv gi saka i celosno im veruva. No, osven personalniot sostav na ekonomskiot tim na Gruevski, pri~ina da ne veruvame deka }e ima drasti~ni pomestuvawa vo ekonomskiot pat na Makedonija e ekonomskata programa na Vladata. Taa na hartija izgleda mnogu ubava, no ne se realizira. Dali e problemot vo ministrite ili vo stru~wacite vo resorite ne n$ interesira. Ako ne moàt efikasno da rabotat, neka si odat ili neka si go smenat timot. Ako ne go pravat toa zna~i ne gi interesira {to srabotile. A ne moè da kaàt

deka rabotat samo koga implementiraat populisti~ki merki, diktirani od premierot. MINISTER „]E” Mile Janakieski raboti tokmu taka. Toa {to e od klu~no zna~ewe vo resorot (izgradba na avtopati{ta, odrùvawe na postoe~kite, modernizacija na èleznicata, izgradba na gasovodna mreà), ne go raboti. Za gasovodot u{te sobira “proektni podatoci i podlogi”. Za koncesijata na avtopati{tata i na patarinite odloì deset rokovi po deset pati. Kaj èleznicata nema ni novi prugi ni 100 novi vagoni. Janakieski ja zavr{i rabotata samo so davawe na dvata aerodromi pod koncesija na TAV, pa o~ekuvame kone~no da dobieme moderen aerodrom. Kupi i dvokatni avtobusi, koi mu gi plati Vladata. Dràvniot zavod za

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

FATMIR BESIMI, ACO SPASENOVSKI I GLIGOR TA[KOVI] Od prviot vladin sostav na Nikola Gruevski vo 2006 godina vo igra e samo Fatmir Besimi, koj e noviot minister za odbrana. Toj e najgolemoto iznenaduvawe bidej}i e ekspert za makroekonomija, a dobi isklu~ivo politi~ka funkcija. Porane{niot minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, po site aferi stana ambasador vo Ukraina. Ostana dilemata dali zamina za da mu se trgne od o~ite na Gruevski ili za da pomine nekaznet? Ministerot bez resor Gligor Ta{kovi} ne si go najde svoeto mesto vo Vladata, a ni Gruevski ne be{e najsre}en so nego. Zamina skandalozno so tvrdewe deka toj nosel investitori, a Vele Samak gi odvra}al.

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

Navigator NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

STRATEШKI ^EKOR

BLAGOJA SAMAKOVSKI

rilepski Mikrosam gi P preseli na evropsko nivo svojata tehnologija

i know-how, so {to Makedonija barem vo eden del se vklu~i vo razvojnite zemji

MIRKO CVETKOVIЌ

VLATKO \OR^EV

RUPERT MARDOK

ediumskiot magnat ne politi~ari bidot na VMRO-DPMNE M pomina nekazneto poradi Szadrpskite naskoro mo`e da se najdat О preku svoi lu|e da izvr{i aferata so prislu{kuvawe re{etki ako napravat upad, odnosno kontrola vrz kriminal i ako pomine predlogot na Vladata za krivi~na odgovornost na funkcionerite

Sovetot za radiodifuzija ne e vo interes na aktuelnata mediumska kriza vo zemjava

vo Velika Britanija - FBI pokrena istraga protiv negovata kompanija Wuz korp

OMIJA

SKIOT DRIM-TIM POBEDNI^KI?

Vo vreme koga Evropa ekonomski strada i ima potreba od site raspolo`livi resursi, Aleksej Miler, izvr{niot direktor na ruskiot gigant za proizvodstvo i distribucija na gas, Gazprom, go napravi vistinskiot ~ekor. So cel postepeno da go osvoi evropskiot pazar, koj donekade zavisi od ruskiot gas, Miler odlu~i da vospostavi strate{ko partnerstvo so germanskata elektroenergetska kompanija RVE, koja na Gazprom }e mu bide bilet za osvojuvawe na Evropa preku proizvodstvoto na elektri~na energija. Izvr{niot direktor na ruskiot holding i pretsedatelot na RVE, Jirgen Grosman, vo Rim potpi{aa memorandum za razbirawe, koj predviduva mo`nost za osnovawe zaedni~ka kompanija koja }e gi obedini elektranite na gas i jaglen vo Germanija, Velika Britanija i zemjite na Beneluks, {to se pod kontrola

ALEKSEJ MILER na dvata koncerni. Proizvodstvoto na struja e eden od prioritetite na Gazprom vo Evropa, dodeka potpi{aniot memorandum za sorabotka so RVE ovozmo`uva realizacija na novi energetski proekti vo ovaa nasoka. Od druga strana pak, so dogovorot Gazprom obezbeduva siguren plasman na gas vo ovoj del od Evropa, a na RVE toa & odgovara. Interesno e toa {to ovoj dogovor za sorabotka se slu~uva pred pretstojniot sostanok vo Hanover me|u pretsedatelot Dmitrij Medvedev i kancelarkata Angela Merkel.

GUBITNIK NEOPRAVDAN OPTIMIZAM

MILE JANAKIESKI minister za transport i vrski

QUP^O DIMOVSKI minister za zemjodelstvo

VELE SAMAK minister za stranski investicii

VLADIMIR PE[EVSKI vicepremier za ekonomski pra{awa

Treba{e da bide min- Najstroga tajna e koj Дosega ba Osven pomiruvaweisterot so najgolemi to me|u Vladata (so ime i prezime) rem dva pati investicii, no toa i EVN, ne postoi kolku zemjodelsko “spasi glava” & go prepu{ti na drug proekt што go zemji{te ima dobi- vo Vladata na Kan~eska-Milevska zavr{i Gruevski eno od dràvata Osven personalniot sostav na ekonomskiot tim na Gruevski, pri~ina da ne veruvame deka }e ima drasti~ni pomestuvawa vo ekonomskiot pat na Македонија e ekonomskata programa na Vladata. Taa na hartija e mnogu ubava, no ne se realizira. Dali e problemot vo ministrite ili vo лu|eto {to gi imaat ne n$ interesira. Ako ne moàt efikasno da rabotat neka si odat ili neka go smenat timot. Ne moè da rabotat samo koga implementiraat populisti~ki merki diktirani od premierot revizija mu pora~a deka ova mu e proma{ena investicija. Toj treba{e da bide minister so najgolemi investiciski proekti, no toa mesto & go prepu{ti na Elizabeta Kan~eska-Milevska. Namesto vo kapitalni proekti, parite zavr{ija vo “Skopje 2014”. GO UNI[TI AGRAROT Ako nekoj prv treba{e da si odi od Vladata, toa e ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski. Site ,,reformi,, namesto pozitivni davaat negativni efekti. Subvenciite za zemjodelcite rezultiraa so hiperprodukcija i so drasti~en pad na otkupnite ceni. Makedonskoto ovo{je i zelen~uk odi vo Srbija za bez pari, pa od subvenciite imaat fajde samo skite trgovci. Nema volja subvenciite da se naso~at kon prerabotuva~ite, a ne samo kon primarnoto zemjodelstvo. Za da go napravi toa, Dimovski vo fokusot treba da go ima izvozot, a ne uvozot. Toa ne moè da se postigne i ako dràvnata zemja im ja dava i na lu|e koi nemaat ni{to so zemjodelstvoto, tuku

ja zemaat poradi subvencii, a potoa ja reizdavaat, {to e zakonski zabraneto. Najstroga tajna e koj (so ime i prezime) kolku zemjodelsko zemji{te ima dobieno od dràvata. Ne go re{i ni problemot so izvoz na makedonskoto vino vo EU, nitu so drasti~niot pad na proizvodstvoto na mleko. Kako {to go nasledi haosot od prethodnikot, Aco Spasenovski, taka i go ostavi. SLABA KONTROLA VRZ BUXETOT Toj go ima klu~ot od dràvnata kasa, no ministerot za finansii Zoran Stavreski premnogu ~esto ja otvora{e za da dava pari za neproduktivni rashodi. Iako treba da bide najdiscipliniraniot minister, se pokaà premnogu popustliv za zadovoluvawe na populisti~kite apetiti na Gruevski. So takvata politika pridonese za praznewe na buxetot, koj potoa mora{e da go polni so dràvni zapisi i so kredit od MMF. Polnej}i go prazniot buxet go isprazni stopanstvoto, koe e nelikvidno, ama Stavreski ne go priznava toa, kako {to ne priznava ni

[TO NE OSTVARIJA

NEMA STRANSKI INVESTICII NEMA DOMA[NI INVESTICII NEMA NOVI RABOTNI MESTA NEMA IZVOZ NEMA KAPITALNI INVESTICII

deka Vladata im dolì na kompaniite. Mora{e da zastane i protiv vrabotuvawata vo javnata administracija bidej}i i tie go praznat buxetot. Vakvata buxetska politika ne obezbeduva rast. Taa e premnogu opasna za Makedonija vizavi dol`ni~kata kriza {to kosi niz Evropa. Vo vakva situacija sekoj odgovoren minister za finansii treba da napravi kompletno restrukturirawe na buxetot, so kastrewe na site tro{oci za plati, beneficii, reklami, kampawi, spomenici... NAJUNIVERZALNIOT MINISTER Vladimir Pe{evski e najuniverzalniot minister vo Vladata. Ne moè da mu se izmeri {to srabotil, a od druga strana, ne moè da mu se fati redot {to se raboti. Toj gi “turka” tenderite za HEC êbren i Gali{te iako se vo domenot na ministerot za ekonomija. Toa ne mu be{e po merak na Besimi. Gi prezede i obvrskite za koncesijata na avtopati{tata, pa go naluti Janakieski. Glaven be{e vo re{avaweto na sporot me|u Vladata i EVN, a go isfrli od igra Stavreski. Toj zboruva i za stranski investicii, za reformi vo javnata uprava, regulatorna gilotina, za ekonomski merki i politiki, za zemjodelstvo... No, osven pomiruvaweto me|u Vladata i EVN, ne postoi nieden drug proekt koj Pe{evski go po~na ili go prezema i go

zavr{i. VELE SAMAK Ministerot za stranski investicii dosega barem dva pati “spasi glava” vo Vladata na Gruevski. Prvpat koga be{e napadnat od porane{niot kolega Gligor Ta{kovi} deka gi odvra}a stranskite investitori od Makedonija. Vtorpat pri poslednata rekonstrukcija, koga Samak ne moè{e da se pofali so brojot na stranskite investitori {to gi privlekol vo zemjava. Se ~ini kamen-temelnikot na fabrikata na amerikanskata kompanija Kemet elektroniks vo Bunarxik go spasi. No, toa ne e dovolno. Ednostavno brojkite za drugite zemji pokaùvaat deka stranskiot kapital doa|a i pokraj krizata, a deka modelot na Samak za privlekuvawe investicii ne dava rezultati. O~igledno e deka golema “falinka” na ovoj model, koj e i vladin, e {to za stranski investicii se “grièa” nekolku instanci – Samak, Pe{evski, Besimi, Ta{kovi}, Viktor Mizo, ama im nedostigala koordinacija i sorabotka. Samiot Samak koga be{e napadnat prizna: “Kaj Gligor Ta{kovi} sekakvi me{etari naiduvaa na priem i tretman kako stranski investitori. Jas mu pomagav ~esto da gi razlikuva serioznite od kvazi-investitorite, koi baraat li~na korist”. Ako e taka, toga{ zaludno si go tro{el vremeto zatoa {to ne bil platen za toa.

Gr~kite ~elnici i ponatamu se optimisti deka zemjata }e se spasi od bankrot. Gr~kiot minister za finansii, Evangelos Venizelos, be{e “tvrdokoren” optimist koga oceni deka mo`nosta od bankrot postoi, no kako {to toj uveruva{e, toj mo`e da bide delumen i bez posledici po bankarskiot sistem. No, negoviot neopravdan optimizam go sru{i agencijata Fi~, koja go namali kreditniot rejting na Grcija za tri stepeni. Statusot na kreditniot rejting na Grcija sega e opi{an so polo{a ocenka od “|ubre”, odnosno visok krediten rizik ili eden stepen pred insolventnost. Namesto problemot da go gleda vo sebe, gr~kiot politi~ki vrv i ponatamu odbiva realno soo~uvawe so krizata vo koja zemjata

EVANGELOS VENIZELOS

e dlaboko navlezena. I za premierot Jorgos Papandreu zemjata napravila s$ za da ja obezbedi pomo{ta za spas od bankrot, no agenciite za merewe na kreditniot rejting im ja “matat vodata”. Toj smeta deka Grcija }e go vrati dolgot i duri pora~a Evropa da se razbudi i da najde re{enie za gr~kata dol`ni~ka kriza. Vo o~ekuvawe na vtorata pomo{ od 71 milijarda evra i u{te 33 milijardi evra od privatnite kreditori od MMF, od Fi~ velat deka ne postoi adekvatna programa na Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond za spas na Grcija.

MISLA NA DENOT STATISTI^KIOT NA^IN NA RZMISLUVAWE EDEN DEN ]E STANE NEOPHODEN KAKO ^ITAWETO I PI[UVAWETO.

HERBERT XORX VELS, BRITANSKI AVTOR

Navigator

4 GRAFIK NA DENOT...

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

FOTO NA DENOT...

Na zelenite pazari vo zemjava vo juni godinava vo odnos na juni minatata godina najmnogu poskapele lukot i lupenite orevi, a najmnogu poevtinile krastavicite i limonite. Lukot vo juni godinava se prodaval po 217,06 denari, a lani kilogram luk ~inel 116,04 denari. Lupenite orevi se 474,18 denari, a lani vo juni cenata bila 325,26 denari. Krastavicite godinava vo juni se prodavale po 17,45 denari za kilogram, a lani bile 29,04 denari, dodeka limonot godinava vo juni bil 68,27 denari, a lani 88,75 denari za kilogram.

SVETOT NIZ MEDIUMITE

THE WASHINGTON POST Amerikanskiot vesnik pi{uva za najnovite obidi na pretsedatelot Obama da gi ubedi republikancite vo Kongresot da go prifatat negoviot plan za spasuvawe na amerikanskata ekonomija – da se namali deficitot i da se podigne limitot na javniot dolg.

D N DNEVNIK Bugarski Dnevnik na Bug naslovna stranica nas pi{uva za poskapupi{ vaweto na turisti~kite vaw uslugi vo primorjeto usl kako pri~ina poradi kak koja strancite ve}e ja koj odbegnuvaat ovaa destiodb nacija. Dnevnik analiznac ira deka crnomorskiot breg go izgubi svojot bre glaven adut kaj turistite gla – nniskite ceni.

VECERNJI LIST Hrvatskiot vesnik Vecernji list objavuva ekskluzivni detali od aferata za pritvoreniot premier Ivo Sanader. Uapsenata blagajni~ka na Sanader, Branka Pavo{evi}, vo storijata raska`uva kako se delele pari od crnite fondovi na HDZ.

THE GUARDIAN Britanski Guardian, me|u drugoto, na naslovnata stranica objavuva analiza za stres-testovite za evropskite banki, ~ii rezultati predizvikuvaat u{te pogolemi pritisoci za evroto, i gi razo~aruva investitorite koi doznaa koi banki kolku se izlo`eni vo dolgovite na najproblemati~nite evropski zemji.

a sve~enost na koja prisustvuva{e i ministerot za kultura Elizabeta Kan~eskaMilevska, vo centarot na Gali~nik be{e otkriena skulptura na makedonskiot prerodbenik \or|ija Puleski. Zboruvaj}i za zna~eweto na Puleski vo makedonskata istorija, ministerkata Kan~eskaMilevska re~e deka toj go trasiral patot vo sozdavaweto na makedonskiot literaturen jazik. Donator na spomenikot e Min~o Jordanov, a bronzenata skulptura dolga 2,5 metra se izraboti vo learnicata R@ Institut vo Skopje. Avtor na spomenikot e akademskiot skulptor Sretko Jovanovski, a celiot proekt za spomenik na Pulevski vo negovoto rodno selo po~na da se realizira lani.

REFORMI NA AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII R

MIZO NE ZNAE DALI ]E BIDE SMENET? VLADATA PODGOTVUVA TROJCA NOVI DIREKTORI? Dali i zo{to Gruevski se odlu~il da ja dade na DUI ovaa institucija, preku koja se promovira{e glavniot adut vo site negovi ekonomski programi - stranskite investicii? ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

iktor Mizo najverojatno }e ja napu{ti direktorskata stolica vo Agencijata za stranski investicii. Od partiski izvori doznavame deka spored dogovorot na VMRO-DPMNE i DUI, prv ~ovek na Agencijata za privlekuvawe stranski investicii vo novata Vlada }e bide bide lice koe }e go nazna~i koalicioniot partner na Gruevski, DUI. Sepak, oficijalna informacija za toa dali i koj }e go smeni Mizo, do zatvoraweto na ovoj tekst nema{e, a nitu toj znae{e da kaè kakov }e bide negoviot anga`man vo novata Vlada. “Nemam informacija dali }e ostanam ili }e bidam smenet od ovaa pozicija i zatoa ne moàm da komentiram {to bi se slu~ilo so Agencijata ponatamu. Koga }e imam oficijalna informacija toga{ bi moèl da vi kaàm za moite idni anga`mani”, izjavi Mizo. Toj ne saka{e da komentira nitu za negovite aktivnosti vo Agencijata sega, nitu, pak, {to }e se slu~i so pregovorite so stranskite investitori koi se vo tek. I dodeka ne se znae dali i zo{to Gruevski }e ja dade na DUI institucijata preku koja go promovira glavniot adut vo negovite ekonomski programi - stranskite investicii, dve scenarija se vo igra. Prvoto e deka Mizo }e bide sosema trgnat od ovaa pozicija, a vtoroto, moèbi pove}e verojatno, e deka Agencijata }e dobie dvajca ili trojca novi direktori, {to e predvideno i vo Strategijata za promocija na izvozot, koja se podgotvuva{e pod ka-

pata na Ministerstvoto za ekonomija, a koja se ~eka da bide usvoena od Vladata, po nejzinoto konstituirawe. Ova vo odredena mera mo`e da gi zadovoli barawata na DUI kako koaliciski partner vo novata Vlada, so toa {to }e dobie svoi lu|e vo Agencijata. Inaku konkretno Strategijata predviduva Agencijata za stranski investicii da bide zasilena so trojca novi direktori koi }e mu pomagaat na Glavniot operativen direktor i koi }e bidat podeleni vo tri novi sektori, sektor za generirawe na investicii i uslugi, sektor za razvoj

na pretprijatija i sektor za pazaren razvoj na proizvodi. Vo ovie tri sektori treba da vlezat vrabotenite od Agencijata za promocija na pretpriemni{tvoto i Direkcijata za tehnolo{ki industriski zoni, so cel zgolemuvawe na efikasnosta. Konsultantite koi ja podgotvija Strategijata pora~aa buxetot na Agencijata vo nasoka na promocija na izvozot da bide zgolemen za 800.000 evra, a brojot na vraboteni za ovaa namena da se zgolemi za 30, kako ova dr`avno telo bi mo`elo da ja izvr{uva novata funkcija, odnosno da go promovira izvozot.

VIKTOR MIZO DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA PRIVLEKUVAWE STRANSKI INVESTICII Nemam informacija dali }e ostanam ili }e bidam smenet od ovaa pozicija i zatoa ne moàm da komentiram {to bi se slu~ilo so Agencijata ponatamu. Koga }e imam oficijalna informacija toga{ bi moèl da vi kaàm za moite idni anga`mani.

Kako rezultat na dodavaweto na novata funkcija - promocija na izvozot, Strategijata vsu{nost predviduva celosna reorganizacija na Agencijata za privlekuvawe stranski investicii. Koj }e bide glaven s$ u{te ne se znae, no edno e sigurno. Noviot direktor (ili direktori?!) na Agencijata go ~eka mnogu rabota vo delot na vnatre{nata reorganizacija.

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

5% 15% 23

Se namaluvaat BDP i pobaruva~kata vo prosek pri bankrot na edna dràva, pokaùva istraùvaweto na dvajca ekonomisti od MMF Ponisko e nivoto na vrabotenosta od statisti~koto nivo tri godini pred objavuvaweto na insolventnost Primeri na bankrot se ispituvani, koi se slu~ile me|u 1977 i 2009 godina, od koi pove}eto se od Latinska Amerika

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator PROCENKI...

VESTI...

AXAI ^OPRA

PREGOVARA^ NA MMF

ODLO@UVAWETO NA PAKETOT ZA GRCIJA ZAGROZUVA DRUGI DR@AVI

dloùvaweto na vtoriot paket-pomo{ na Grcija vovlekuva vo kriza i drugi dràvi, izjavi pregovara~ot na MMF, Axai ôpra, po razgovorite vo Dablin. Toj gi povika ~lenkite na evrozonata da go donesat paketot. “Najnovoto namaluvawe na kreditniot rejting na Irska pove}e e posledica na razvojot nadvor od zemjata otkolku na sproveduvaweto na doma{nata programa za konsolidacija”, istakna ôpra. Vonredniot samit na {efovite na dràvi ili na vladi na zemjite koi ja koristat zaedni~kata evropska valuta be{e zamisleno da se odrì deneska, no verojatno toa }e se slu~i najrano narednata nedela.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

RO! O K NAS

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me BR BROJ NA STRANICI: 100 SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i… SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

AMERIKANSKI BERZI merikanskite berzi padnaa. Nema optimizam zatoa {to nema najava deka Federalnite rezervi na SAD }e ja stimuliraat ekonomijata povtorno dokolku finansiskata kriza eskalira. Iako po vesta za rast na kvartalniot profit na Gugl za 11%, se o~ekuva{e vrednosta na akciite zna~itelno da se zgolemi, toa ne se slu~i.

VO SOBRANIETO SE PU[I? ratenikot na SDSM, Goran Sugareski, pobara Vladata da go zatvori i Sobranieto ako fati pratenik kako pu{i na rabota. Toa be{e negov kontrapredlog na predlogot od Vladata za zatvorawe na site ugostitelski objekti vo koi nema da se po~ituva zabranata za pu{ewe. Vladeja~koto mnozinstvo gi usvoi rigoroznite izmeni na Zakonot za za{tita od pu{ewe, a prateni~kata debata se svede na `estoki dofrluvawa me|u pratenicite od vlasta i opozicijata, do stepen na podelba na pu{a~i i nepu{a~i.

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 1000 SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)… CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari... SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2.514,58 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2.827,62 827 62 Min. 2.084,04

Kone~no prosveti zeleno glavniot indeks na Makedonskata berza. No, rastot na cenite na akciite ne e dovolen za investitorite. Trguvaweto e slabo. Vo petokot be{e ostvaren promet od samo 6,7 milioni denari. Najmnogu akcii bea istrguvani od Komercijalna banka i Granit. Se trguva{e so akcii na vkupno 19 kompanii. Maliot obem na trguvawe e rezultat na globalnata nedoverba na investitorite vo pazarite na kapital. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Лотарија на Македонија ј

620,00 +109,00

+21,33%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК ЗК Пелагонија

2.231,00 3% -3%

-69,00

DOW JONES 12.800 12.600 12.400 12.200 12.000 11.800 11.600 11.400 14/06 19/06 24/06 29/06 04/07 09/07 14/07

12.437,12 -54,49

-0,44% 0 44%

Amerikanskite berzi padnaa. Nema optimizam zatoa {to nema najava deka Federalnite rezervi na SAD }e ja stimuliraat ekonomijata povtorno dokolku finansiskata kriza eskalira.

DRUGI PAZARI 5.855,53 9.974,47 1.308,87 2.762,67 7.226,52 859,36

OSUM BANKI NE GO IZDR@AA STRES-TESTOT NA EU

FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

r~kite banki Ate i Jurobank ne gi izdr`aa testovite za izdr`livost sprovedeni vo 90 evropski banki od strana na Evropskiot regulatoren organ za bankarstvo (European Banking Authority - EBA), soop{ti gr~kata centralna banka. Stres-testot go izdr`aa ~etiri gr~ki banki. Toa se Gr~kata nacionalna banka, Alfa banka, Pireus i Helenik postbank. Od osumte banki koi padnaa na stres-testot pet se {panski, a edna e avstriska.

VALUTI

VOL STRIT @URNAL I DAU XONS

+0,36

G O! R O K NAS

BERZA

pecijalnata amerikanska istra`na komisija ne utvrdi dokazi za prekr{uvawe na novinarskata etika vo vesnikot “Vol Strit `urnal” ili za drugi zloupotrebi vo kompanijata {to go izdava ovoj ekonomski dnevnik, Dau Xons, koja e vo sopstvenost na grupacijata Wuz korporej{n na mediumskiot magnat Rupert Mardok. Spored komisijata, ostavkata na eden od glavnite izvr{ni direktori na Dau Xons, Les Hinton, ne e povrzana so nekakvi protivzakonski aktivnosti na kompanijata ili vesnikot.

-0,35% +0,39% -0,67% -1,22% +0,16% +0,29%

£ €

€ $

1,1396

1,4146

+0,4%

-0,4%

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.584,00 $ -5,3

-0,33% 0 33%

NAFTA BRENT

116,62 $ +0,31% 0 31%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

BEN BERNANKE:

S# u{te ne e vreme za merki za stimulirawe na amerikanskata ekonomija

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KLINTON VO ATINA ZBORUVALA ZA EKONOMIJA, NE ZA IMETO ràvniot sekretar na SAD, Hilari Klinton, od Atina istakna deka gi ceni naporite na premierot Jorgos Papandreu i negovata vlada za re{avawe na dolgogodi{nite problemi i integrirawe na Zapaden Balkan vo Evropskata unija i transatlanskite institucii. Bez konkretno da potencira za koi dolgogodi{ni problemi stanuva zbor, dràvniot sekretar Klinton pora~a deka SAD ne go gubi interesot za Balkanot, tuku gi poddrùva site predizvici koi se popre~eni pred Amerika i zemjite od regionov. Klinton se nao|a vo dvodnevna poseta na Grcija na pokana na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Stavros Lambrinidis. Fokusot na sredbite e sloènata ekonomska situacija vo koja se nao|a Grcija. “SAD silno ja poddrùva re{enosta na Vladata za sproveduvawe na neophodnite refomi. Glaven predizvik e da se odi napred so istata re{itelnost i angaìranost, bidej}i cenata na neprezemaweto merki moè da bide mnogu povisoka za Grcija”, istakna Klinton po sredbata so gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Stavros Lambrinidis. Posetata na Klinton na Atina e vo ramkite na nejzinata 12-dnevna diplomatska turneja, koja }e trae do 25. juli. Pred Grcija, Klinton ja poseti Turcija, kade {to u~estvuva{e i na sostanokot na Kontakt-grupata za Libija vo Istanbul, a po Atina taa }e gi poseti i Indija, Indonezija, Hong Kong i ju`nite delovi na Kina.

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

“BEZGLASEN PRITISOK” VO SUDSKIOT SOVET

MINISTEROT ZA PRAVDA OSTANUVA, NO BEZ PRAVO NA ODLU^UVAWE Ekspertite predupreduvaat deka izmenite vo Zakonot za sudski sovet se necelosni i mo`e da bidat osporeni pred Ustavniot sud i da bidat bidat proglaseni za protivustavni. Od druga strana pak, EK tokmu vo prisustvoto na ministerot za pravda, a ne negovoto pravo na glas prepoznava{e najgolem pritisok vo pravosudstvoto.

MILO[OSKI SO PRIEM ZA ZBOGUM, OSMANI SO SAMOPOFALBI! inisterot za nadvore{ni raboti vo zaminuvawe, Antonio Milo{oski, organizira{e pro{talen priem za diplomatskiot kor vo zemjava. Kako {to soop{ti MNR, na priemot prisustvuvale i golem broj gosti koi vo izminatiot period sorabotuvale so ministerot Milo{oski, koj si zaminuva od funkcijata {ef na diplomatijata i sednuva vo prateni~kata klupa. Negoviot dov~era{en kolega, sega ve}e porane{niot minister za zdravstvo, Bujar Osmani, pak, oceni deka otkako toj do{ol na funkcijata se vratil optimizmot kaj pacientite vo zdravstveniot sistem, koj sega nudi pokvalitetna dijagnostika i tretman. Ocenkata za negovata rabota im ja prepu{ta na gra|anite, a toa {to ne uspeal da go sprovede e zdravstvenoto osiguruvawe, odnosno paketite zdravstveni uslugi, za {to mu trebalo {irok op{testven konsenzus. “Sive ovie proekti ne uspevaat da go reguliraat sistemot bidej}i promenite treba{e da po~nat pred deset do 15 godini”, istakna Osmani. Deka mnogu raboti ne zavisele od nego smeta i porane{niot vicepremier za evrointegracii, Vasko Naumovski, koj vo zaminuvawe veli deka sporot za imeto ne dozvolil da gi po~neme pregovorite za ~lenstvo so EU. “Ocenkite {to izminative dve godini gi dobivme od Brisel se najgolemata satisfakcija za mojata rabota i zadovolen sum {to po dve godini Makedonija e ~ekor poblisku do ispolnuvawe na kriteriumite za ~lenstvo vo EU”, istakna Naumovski.

JAVEN POVIK ZA KORISTEWE SREDSTVA OD IPA KOMPONENTATA ZA RURALEN RAZVOJ gencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj go objavi ~etvrtiot javen povik za dostavuvawe barawa za koristewe finansiski sredstva od pettata komponenta na Instrumentot za pretpristapna pomo{ za ruralen razvoj na Evropskata unija. Celta na IPARD programata 2007-2013 e preku soodvetni merki za poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj da se podobri konkurentnosta na zemjodelskoto proizvodstvo i zemjodelsko-prehranbeniot sektor, preku nivno usoglasuvawe so standardite na EU. Finansiskite sredstva od IPARD programata 2007-2013 vo vrska so sproveduvaweto na ovoj javen povik vo visina od 18.565.000 evra se nameneti za investicii na zemjodelskite stopanstva so cel nivno prestrukturirawe i nadgradba za postignuvawe na standardite na EU.

PREMIEROT GRUEVSKI NA POGREBOT NA OTO FON HABSBURG remierot Nikola Gruevski vo Viena prisustvuva{e na pogrebot na avstriskiot nadvojvoda Oto fon Habsburg, koj po~ina na 4. ovoj mesec na 98 godini vo svojot dom vo Bavarija. “Na komemoracijata prisustvuvaat pretsedatelot na Evropskiot parlament, Jirì Buzek; pretsedatelite na Avstrija i Gruzija, Hajnc Fi{er i Mihail Saaka{vili; bugarskiot car, romanskiot kral, avstriskiot premier, ministrite za nadvore{ni raboti na Avstrija i ê{ka, kako i drugi politi~ari i pretstavnici na kralski semejstva od Evropa”, soop{tuvaat od Vladata. Oto fon Habsburg be{e golem prijatel i poddrùva~ na Makedonija. Silno ja poddrùva{e nezavisnosta na zemjava i be{e za nejzin brz priem vo EU. Svojata prva poseta od brojnite poseti na Makedonija ja ima nabrzo po nezavisnosta, vo ranite 90-ti godini na minatiot vek. Negovite potomci, sinovite Karl i Georg i }erkata Valborga, isto taka se postojani poddrùva~i na Makedonija. Makedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov, vo januari ovaa godina go odlikuva{e Oto fon Habsburg so Orden za zaslugi za Makedonija.

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

e raboti za re{enija za koi slu{am ~etiri godini, koi vo idnina treba da gi obezbedat preporakite na Evropskata i Venecijanskata komisija. So ovaa re~enica sega ve}e porane{niot minister za pravda, Mihajlo Manevski, gi prezentira{e izmenite vo Zakonot za sudski sovet, spored koi ministerot za pravda i ponatamu }e bide ~len, no bez pravo na glas. Iako samo pred tri meseci Manevski najavuva{e ustavni izmeni spored koi ministerot za pravda pove}e nema da bide ~len na Sovetot, politi~kiot pazar me|u dvete vladeja~ki partii, VMRO–DPMNE i DUI, rezultira{e samo so promena na zakon koja ne povle~e Badenter vo Ustavniot sud i Sudskiot sovet, uslovot na DUI za otvorawe na Ustavot. Tokmu vo izve{tajot za napredokot na Makedonija na EK be{e navedeno: “Ulogata na ministerot za pravda vo Sudskiot sovet ja zgolemi zagri`enosta za me{awe na izvr{nata vlast vo rabotata na sudstvoto”. Stavot na ~lenovite na Sudski-

ot sovet otsekoga{ bil poznat za ministerot za pravda nema mesto vo Sovetot. Najdeciden vo izjavite be{e porane{niot pretsedatel Vasil Gr~ev, koj direktno poso~uva{e deka opasnosta od pritisoci e golema i toa samo od prisustvo na ministerot. Aktuelnata pretsedatelka na Sovetot, Aleksandra Zafirovska, pak, smeta deka s$ dodeka Ustavot i Zakonot go opredeluvaat mestoto na ministerot za pravda kako ~len na Sudskiot sovet ne moè ni{to da se izmeni. “Sepak, li~no smetam deka ministerot za pravda ne treba da bide ~len na Sovetot”, veli Zafirovska. Ekspertskata javnost podolgo vreme apelira{e deka se potrebni itni izmeni na Ustavot za da se otstrani vlijanieto koe ministerot go ima vo Sovetot. Za poslednite izmeni velat deka se pozitivni, no moàt da bidat ustavno zagrozeni. “Nepotrebno se sozdavaat uslovi za poveduvawe postapka pred Ustavniot sud. Ne moè so zakon da mu se odzeme pravoto na glas na ministerot za pravda, a toa da ne bide uredeno so Ustavot, kade {to toa pravo dosega mu bilo zagarantirano”, veli za “Kapital”

prviot minister za pravda, \or|i Naumov. I PRETSEDATELOT NA VRHOVNIOT SUD OSTANUVA VO SUDSKIOT SOVET Koga bea najaveni izmenite vo Ustavot, pokraj otstranuvaweto na ministerot za pravda, be{e predvideno i pretsedatelot na Vrhovniot sud da ne bide pove}e ~len na Sovetot, a tie dve mesta da se popolnat so profesionalni sudii. Spored Jovo Vangelovski, pretsedatel na Vrhovniot sud i ~len vo Sovetot, logi~no e ukinuvaweto

na pravoto na glas na ministerot, pa duri i negovo otstranuvawe od Sovetot, no nelogi~no e prviot ~ovek na najvisokata sudska instanca da ne bide ~len na teloto koe treba da ja garantira sudskata nezavisnost. “Jas prisustvoto go sfa}am kako informirawe na ministerot za slu~uvawata vo sudstvoto, a ne kako pritisok. Sednicite na Sovetot se javni i ne mo`e da se zboruva za postoewe na pritisok”, veli Vangelovski.

SOVETOT NA JAVNI OBVINITELI BEZ MINISTER ZA PRAVDA onatamo{no jaknewe na nezavisnosta, efikasnosta, profesionalizmot i odgovornosta na javnite obviniteli e celta koja e navedena vo Zakonot deka }e bide postignata so izzemawe na ministerot za pravda od sostavot na Sovetot za javni obviniteli. Spored pretsedatelot na Sovetot, Kostadin Kizov, isklu~uvaweto na ministerot za pravda od rabotata na Sovet bila o~ekuvana odluka, no ne poradi otstranuvaweto na pritisocite, tuku poradi za~uvuvawe na profesionalnosta na Sovetot, koj treba da bide sostaven samo od javni obviniteli. “Pritisokot za koj zboruvaat site mo`ebi bil vidliv otstrana. Jas za sebe i za drugite ~lenovi garantiram deka ne sme rabotele pod pritisok, za {to se dokaz i odlukite koi se doneseni”, veli Kizov. Spored izmenite, otsega Sobranieto namesto trojca }e izbira ~etvorica ~lenovi vo Sovetot.

TOA [TO “KAPITAL” GO OBJAVI - STANA OFICIJALNO

NA[ITE SLU@BENICI NAJKORUMPIRANI VO REGIONOT! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

oglasno so podatocite, sega i oficijalno potvrdeni od ovaa dr`avna institucija, prose~noto mito koe se ispla}a vo Makedonija e ednakvo na 470 evra ili 28.813 denari. No, ako se zeme predvid iskustvoto, koe poka`uva deka sekoj gra|anin koj }e plati mito barem edna{, vo prosek toa go pravi {est pati godi{no, zna~i deka vo porosek godi{no

eden gra|anin pla}a 2.820 evra za potkup na slu`benik vo administracija. Frapantnite podatoci, koi gi objavi Dr`avniot zavod za statistika, poka`uvaat deka za razlika od drugite zemji vo regionot, vo Makedonija gra|anite ovoj fenomen go prifa}aat kako normalna pojava koja ne e kriminalna. “Najgolem del podmituvaweto ne go smetaat za ne{to {to e kriminalno, no go smetaat kako ne{to {to treba da go pravat. Duri edna tretina od slu~aite na podmitu-

vawe, gra|anite sami go iniciraat. Toa e poradi faktot {to psihologijata kaj nas e deka samo taka moàt da si gi zabrzaat procedurite i mnogu polesno da ja zavr{at rabotata”, veli direktorkata na Dràvniot zavod za statistika, Blagica Novkovska. Rakovoditelot na Oddelot za operativna rabota vo delegacijata na EU, Diter Til, veli deka vakvite naodi od istraùvaweto se samo u{te edna potvrda od zaklu~ocite vo Izve{tajot za progresot na Makedonija na EU, kako

i vo izve{tajot na Transparensi interne{nl “Vakvite naodi poka`uvaat deka Makedonija e svetlosni godina nazad vo odnos na borbata so korupcijata vo sporedba so zapadnite zemji. Tokmu i evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File re~e deka borbata so korupcijata e eden od najva`nite kriteriumi na patot kon EU. Iako vo posledniot Izve{taj be{e zabele`an napredok vo odnos na legislativata, sepak ima u{te mnogu da se napravi”, re~e Til.

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

GRUEVSKI KA@A [TO ]E SRABOTI ZA ^ETIRI GODINI

SO PODNOVEN TIM DO DVE MILIJARDI EVRA NOVI INVESTICII!

Vo novata vladina programa koja premierot Nikola Gruevski ja dostavi do pratenicite vo petokot ve~erta, na celi 68 stranici se opi{ani proektite koi se planirani i rokovite za nivna realizacija. Planot za rabota na noviot tim na premeirot Gruevski se bazira ne nekolku klu~ni prioriteti - zgolemuvawe na ekonomskiot rast i namaluvawe na nevrabotenosta, a vedna{ potoa se i integraciite na dr`avata vo evroatlantskite strukturi, iako za re{avawe na sporot za imeto so Grcija ne e daden konkreten plan.

MUSA XAFERI Eden od najbliskite lu|e na Ahmeti, Musa Xaferi, }e bide zadol`en za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, od ~ie{to potpi{uvawe godinava slavime jubilej od deset godini. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

anifestot na VMRO– DPMNE stana vladina programa! Celite koi se ozna~eni kako prioritetni za rabotata na novata vlada vo narednite ~etiri godini se istite koi se napi{ani vo predizbornata programa na partijata, kombinirani so proekti na DUI. Zgolemuvawe na ekonomskiot rast i namaluvawe na nevrabotenosta – ova e prviot strate{ki plan na novata koalicija, a vedna{ potoa se i evroatlantskite integracii, iako konkretno za re{avawe na sporot za imeto so Grcija, kako klu~na pre~ka na toj pat, nema spomenato ni{to. Na treto mesto na vladinite prioriteti se borbata protiv korupcijata i kriminalot, kako prodolènie na edna od klu~nite zalo`bi na VMRO - DPMNE u{te od koga dojdoa na vlast vo 2006-ta godina. Vedna{ potoa e i po~ituvaweto na Ohridskiot Ramkovniot dogovor kako forma na odrùvawe na stabilni me|uetni~ki odnosi za obezbeduvawe na razvoj na op{tetsvoto, pa investirawe vo obrazovanieto i informati~kata tehnologija. êtirigodi{nata programa koja e “rasposlana” na 68 stranici go sodrì i golemoto vetuvawe za celi dve milijardi evra

NIKOLA TODOROV

NIKOLA POPOVSKI

Otkako go reformira{e makedonskoto obrazovanie, sega ne red e i zdravstvoto. Nikola Todorov koj prerasna vo eden od glavnite lu|e od doverba na premeirot Nikola Gruevski, sega }e rakovodi so makedonskiot zdravstven sistem.

Noviot 32-godi{en makedonski {ef na diplomatijata nema golemo politi~ko iskustvo, no ima{e mo`nost cela edna godina da bide ambasador vo sedi{teto na EU – pretstavuvaj}i ja zemjata vo Brisel!

670

2012

milioni evra subvencii se predvideni za slednite ~etiri godini

juni – dotoga{ Vladata }e ovozmo`i registracija na brodovi pod makedonsko zname

stranski investici do 2015 godina. Drugite planovi na vladata se otvorawe na grani~ni premini, subvencii za zemjodelcite, podobar standard za `iveewe, ekonomska sloboda, poddr{ka na pretpriemni{tvoto, reformi za podobruvawe na biznis-klimata i zajaknuvawe na konkurentnosta na makedonskata ekonomija, silni reformi vo kaznenoto pravo, renovirawe na zatvorite, rekonstrukcija na gradski ulici. Detalno se opi{ani i planovite za pogolemi infrastrukturni investicii, kone~na izgradba na koridorite 8 i 10, potoa avtopat Skopje-[tip, avtopat [tip-Ko~ani i rekonstrukcija na Avtopatot Skopje-Katlanovo-Veles. So precizni rokovi se detalizirani i izgradbite na 30-ina regionalni pati{ta, kako i rekonstrukcija na u{te tolku do 2015 godina. Golem del od vladinata programa e posveten na reformite vo javnata administracija, koi vsu{nost, gi opfa}aat ve}e po~natite izmeni na zakonite za dr`avna uprava i promenite vo funkcioniraweto na administracijata so proektite koi po~nuvaat da se

STRATE[KI CELI NA VLADATA ZA PERIODOT 2011-2015 GODINA 1. ZGOLEMUVAWE NA EKONOMSKIOT RAST I VRABOTENOSTA; 2. INTEGRACIJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO EU I NATO; 3. BESKOMPROMISNA BORBA PROTIV KORUPCIJATA I KRIMINALOT I EFIKASNO SPROVEDUVAWE NA PRAVOTO, PREKU DLABOKI REFORMI VO SUDSTVOTO I JAVNATA ADMINISTRACIJA; 4. ODR@UVAWE NA DOBRI ME\UETI^KI ODNOSI VRZ PRINCIPITE NA ME\USEBNA TOLERANCIJA I PO^ITUVAWE I SPROVEDUVAWE NA OHRIDSKIOT RAMKOVEN DOGOVOR; 5. INVESTIRAWE VO OBRAZOVANIE, NAUKA I INFORMATIKA TEHNOLOGIJA.

EKONOMSKIOT KONCEPT ZA ODR@LIV RAST I RAZVOJ PREDVIDUVA:

ODR@UVAWE NA MAKROEKONOMSKA STABILNOST; ODGOVORNA FISKALNA POLITIKA, SO UMERENO NIVO NA BUXETSKI DEFICIT I ODR@LIVO NIVO NA JAVEN DOLG; NISKI DANOCI, SOCIJALNI PRIDONESI I DRUGI DAVA^KI KON DR@AVATA; INVESTICII ZA PODOBRA I PORAZVIENA INFRASTRUKTURA; RAST NA DOMA[NITE I STRANSKITE INVESTICII; PONATAMO[NO PODOBRUVAWE NA BIZNISKLIMATA; PODOBRUVAWE NA KVALITETOT NA RABOTNATA SILA.

implementiraat. DOVERBA NA VLADATA ]E SE GLASA OVAA NEDELA Otkako po skratena postapka vo tekot na dene{niot den verojatno }e se izglasaat izmenite na zakonite za upotreba na jazicite i na znamiwata, a treba da pomine i baraweto za avtenti~no tolkuvawe na Zakonot za amnestija, pred pratenicite }e se najde noviot vladin tim, za koj treba da se glasa doverba. Premierot negoviot sostav zaedno so vladinata programa go dostavi do Sobranieto docna ve~erta vo petokot, pa se o~ekuva deka sednicata za doverba }e se zaka`e ovaa nedela. Inaku, vo novata vlada – isti lica! Premierot se odlu~i da go zadr`i najgolemiot del od ministrite koi rakovodat so klu~ni sektori. Osven ostavkata na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, kogo go nasledi dov~era{niot ambasador vo Brisel, Nikola Poposki, i nesfatliviot transfer na Nikola Todorov od minister za obrazovanie vo prvata fotelja na Ministerstvoto za zdravstvo, ostanatite klu~ni resori kaj VMRO–DPMNE ostanaa kaj proverenite stari igra~i. Zoran Stavreski - vicepremier i minister za finansii, Vladimir

TEUTA ARIFI Na Popovski }e mu pomaga Teuta Arifi kako {efica na Sekretarijatot za evropski pra{awa. Interesno }e bide da se vidi kako Arifi, koja e poznata po najostrite kritiki kon nadvore{nata politika na VMRO–DPMNE sega }e se vklopi vo istata. Pe{evski - vicepremier za ekonomski pra{awa, Mile Janakieski – transport i vrski, Gordana Jankulovska – vnatre{ni raboti, Qup~o Dimovski – zemjodelstvo, Elizabeta Kan~evska-Milevska – kultura, Vele Samak – stranski investicii. Unapreduvawe dobi porane{niot zamenik-minister za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, koj sega, otkako ovoj resor pripadna kaj VMRO-DPMNE, stanuva minister. Na timot na partijata na Gruevski se priklu~uvaat kadrovskite re{enija na koaliciskiot partner Ali Ahmeti, koj dobiva dve vicepremierski pozicii – Musa Xaferi za Ramkoven dogovor i Teuta Arifi za evrointegracii. Novo lice e ministerot za ekonomija, Vaqon Sara~ini, na kogo ova mu e prv politi~ki anga`man, a vo ministerskata fotelja doa|a od pozicijata {ef na komunikacii na Amerikan kolex. Nov resor dobiva i Fatmir Besimi – dosega{niot minister za ekonomija se seli vo Ministerstvoto za odbrana. Minister za `ivotna sredina }e bide Abdula} im Ademi, a za lokalna samouprava porane{niot gradona~alnik na Gostivar, Nevzat Bejta. Najgolemoto iznenaduvawe vo novata vlada e Pan~e Kralev, koj }e bide minister za obrazovanie. So nepolni 30 godini toj e najmladiot minister, a doa|a od pozicija sovetnik za ekonomski politiki vo Kabinetot na vicepremierot Pe{evski.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

SEDMI “DEN NA ODGLEDUVA^I NA OVCI I KOZI”

NAJVKUSNO BELO SIREWE ZA DA[I OD DEBAR

Nad 1.000 posetiteli prisustvuvaa na sedmata po red manifestacija “Den na odgleduva~i na ovci i kozi”, koja vikendov se odr`a vo mesnosta Smrdlivi virovi na planinata Bistra

KLU^ NA KAFEANITE VO KOI SE PU[I! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

gostitelskite objekti vo koi se pu{i, namesto visoki pari~ni kazni kako dosega, vo idnina za nepo~ituvawe na zakonskata zabrana za pu{ewe }e bidat zatvorani. Ova go predviduvaat novite izmeni vo Zakonot za za{tita od pu{ewe koi Ministesrstvoto za zdravstvo gi donese kako reakcija na negovata slaba primena vo praktikata. Otsega ako vo nekoja kafeana, bar ili kazino inspektorite zateknat lice koe pu{i, imaat pravo objektot da go zatvrat vo slednite 7 ili 15 rabotni dena. Vladimir Popovski, zamenik-minister za zdravstvo, potencira deka “Izmenite vo Zakonot za za{tita od pu{ewe se nosat so cel da go namalat procentot na pu{a~i vo Makedonija i da ja krenat svesta kaj gra|anite deka pu{eweto e {tetano za nivnoto zdravje”, istakna Vladimir Popovski, zamenik-ministerot za zdravstvo na v~era{nata sobraniska Komisija za zdravstvo. Od opoziciskata SDSM smetaat deka zakonskite izmeni se forsiraat tokmu letniov period, koga najmnogu rabotat terasite od ugostitelsite objekti, za da se namali {okot kaj ugostitelite koga }e dojde red da se primenuva, odnosno vo poladnite meseci koga terasite nema

da rabotat. Tie potenciraat deka ovie izmeni se krajno nesu{tinski i neprioritetni. “Vo vreme koga e poopasno ~ovek da leì vo bolnica otkolku da sedi vo kafeana ili kazino, vie zboruvate za za{tita na zdravjeto na gra|anite. Namesto da se zagriìte za ekstremno lo{ite uslovi vo zdravstvenite ustanovi i da najdete na~in kako istite da gi podobrite, uporno se fa}ate za pu{a~ite”, veli prateni~kata na SDSM, Stanka Anastasova. Od SDSM obvinuvaat deka Zakonot se primenuva selektivno i tendenciozno i deka ne vaì za objekti i lica koi se bliski do vlasta. “Selektivnost pri nadzorite moèbi ima, nie ne moème da garantirame kako inspektorite si ja vr{at rabotata”, se brane{e zamenik-ministerot Popovski. “So~nata” sobraniska debata dopolnitelno ja podgreaja dofrluvawata na pratenicite koi se podelija na pu{a~i i nepu{a~i. Pratenikot na VMRODPMNE, Mile Pa~emski, bara totalna zabrana za pu{ewe. Opozicijata ja potencira{e i finansiskata zaguba koja ja po~uvstvuvale ugostitelite i celata prehranbena industrija od zakonskata zabrana za pu{eweto. Za zagubite na biznis-sektorot, zamenik-ministerot Popovski ostavi prostor i mo`nost da se debatira vo nekoja druga prigoda.

o dodeluvawe priznanija na najdobrite i so zaedni~ki ru~ek zavr{i sedmoto izdanie na manifestacijata “Den na odgleduva~i na ovci i kozi”, koja vikendov se odrà na planinata Bistra, na koja sto~arite gi pokaàa svoite ve{tini vo natprevarite vo strièwe, molzewe i pravewe belo sirewe. Prvoto mesto vo disciplinata ra~no strièwe ovci go osvoi Esmi [krile od Prilep, vtoroto Vase Buxakoski od Ohrid, a tret be{e Ilmi Ismaili od Gradsko. Vo disciplinata brzo molzewe najmnogu mleko izmolze Muamed Ramadani od [arplaninec od Tetovo, vtor be{e kru{evecot Dimitar Smileski od zdruènieto Belu{ka planina, a tretoto mesto go podelija Goran Tanev i Avduq Ramadani. Titulata za najvkusno tradicionalno belo sirewe ìrito ja dobi Skender Ame od zdruènieto na odgleduva~i Da{i od Debar. Manifestacijata se odrà na planinata Bistra vo mesnosta Smrdlivi virovi. Godinava u~estvuvaa dvaesetina zdruènija, firmi i poedinci koi se zanimavaat so sto~arstvo, a manifestacijata ja posetija nad 1.000 lu|e. Organizator na manifestacijata be{e Regionalnoto zdruènie na odgleduva~i na ovci od Zapadna Makedonija - Gostivar, kombinatite Vardar-Gradsko i Crveni bregovi, so poddr{ka od Ministerstvoto za zemjodelstvo i op{tina MavrovoRostu{e. Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, ja naglasi va`nosta od opstojuvaweto

na sto~arstvoto vo Makedonija, bidej}i, kako {to re~e, ima zna~ajna uloga vo ostvaruvaweto na brutodoma{niot proizvod i go zazema tretoto mesto vo izvozot na zemjodelskoprehranbeni proizvodi. Spored nego, Makedonija go zgolemila brojot na ovci vo izminative ~etiri godini za okolu 67.000 grla, pa taka, vo zemjava se odgleduvaat pove}e od 755.000 ovci. Preku Programata za finansiska poddr{ka za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, godinava za subvencii na sto~arite bea izdvoeni okolu 1,5 milijardi denari. Manifestacijata „Den na odgleduva~i na ovci i kozi” i godinava be{e ispolneta so bogata kulturno-umetni~ka programa, a posetitelite imaa mo`nost da vkusat sirewa i ka{kavali proizvedeni na mandrite na Bistra.

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

OPOZOCIJATA KONTRA VLADATA

NOVITE VRABOTUVAWA VO RKE TRN VO OKO ZA VLADATA

Pomaloto proizvodstvo na energija vo REK Bitola lani ne & pre~i na Vladata, za razlika od novite {est vrabotuvawa, koi i pratenicite i Regulatornata komisija za energetika gi objasnuvaat kako neophodni raboti za pari na Komisijata i nadvor od buxetot. A Vladata pak, pred izbori vraboti 100 lepa~i na plakati od koi nema potreba. RKE treba da dobie tretman ednakov na drugite, nitu pomalku, nitu pove}e”, re~e Makraduli. Toj kritikuva {to Vladata se fokusirala edinstveno na vrabotuvawata vo Komisijata vo vreme koga REK Bitola, sto`erot na makedonskiot elektroenergetski sistem, proizvel pomalku elektri~na energija sporedeno so 2009 godina i {to ELEM tro{el pari da go reklamira monopolskoto rabotewe. “Mo`ebi Vladata ima zabele{ki za toa {to go pi{uva vo izve{tajot, deka REK Bitola lani proizvela 12% pomalku elektri~na energija od 2009 godina. Toa li & pre~i na Vladata?! ELEM lani proizvel pove}e, uvezol pomalku, a cenata na elektri~nata energija se poka~i, ama pra{aweto e kade odat tie pari, za neproduktivni vrabotuvawa ili za amaterskoto rabotewe

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ladata se protivi na novite {est vrabotuvawa vo Regulatornata komisija za energetika lani. Opoziciskata SDSM pak, povtorno e glasna vo stavot deka soglasno noviot Zakon za energetika, na Komisijata & se neophodni dopolnitelni stru~ni lu|e, koi }e gi sproveduvaat novite, zajaknati nadle`nosti na Regulatornata komisija za energtika. “Realiziranite vrabotuvawa vo 2010 godina ne se vo soglasnost so antikriznite merki na Vladata na Republika Makedoinija, poradi {to uka`uvame deka Regulatornata komisija za energetika treba da gi ima predvid antikriznite merki vo delot na racionalnoto koristewe na sredstvata, vklu~uvaj}i gi novite vrabotuvawa. Soglasno

planot za 2011 godina, treba da se vrabotat samo tri lu|e”, pi{uva vo zabele{kata do RKE od strana na Vladata. Vo otsustvo na sprotivstavuvawe od pretsedatelot na Regulatornata komisija za energetika, Dimitar Petrov, pratenikot C

od SDSM, Jani Makraduli, se protivi na preporakite na Vladata. Ne se soglasuva deka stru~nite vrabotuvawa vo RKE se neopravdani. Makraduli e zagri`en {to, kako {to re~e, Vladata primenuva dvojni ar{ini za razli~ni regulatorni tela vo zemjava. O

“Go razgleduvav izve{tajot na Agencijata za elektronski komunikacii i na Regulatornata komisija za energtika. Za ista rabota AEK se fali, a Regulatornata komisija se kritikuva. AEK mo`e da pravi {to saka, a RKE dobiva prekor od Vladata za ~etiri vrabotuvawa, a se K

vo ELEM. Za Vladata ne e va`no toa {to vo zemjava nema gas do nitu edno naseleno mesto, osven vo Kumanovo i Strumica, {to REK Bitola pomalku proizveduva, {to strujata poskapuva, tuku va`no & e {to Regulatornata komisija vrabotila {est lu|e. Pa, Komisijata soglasno zakonot ima milion obvrski koi nema da se pokrijat ni so novi 10 lu|e”, ocenuva Makraduli. Del od pratenicite vo Komisijata za ekonomski pra{awa za prv pat bea re~isi ednoglasni deka novata zajaknata polo`ba na regulatorot na pazarot na energija ima potreba od zajaknat kadar. Koga pred re~isi polovina godina pratenicite go izglasaa Zakonot za energetika postojano alarmiraa deka soglasno novite nadle`nosti i ingerencii RKE mora da vraboti zna~itelen broj stru~ni lu|e, bidej}i vo sprotivno nema da mo`e da odgovori na zakonskite predizvici i liberalizacijata na pazarot na energija do 2015 godina. O

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI SANKCIONIRANI ÊTIRI KARTELI LANI omisijata za za{tita na konkurencijata (KZK) lani kaznila nekolku kompanii koi kartelski se zdruìle. Detektirala ~etiri slu~ai na zabraneto dogovarawe me|u Sojuzot na voza~i na Makedonija i 26 zdruènija na voza~i ~lenki na Sojuzot, me|u AMSM i 15 avto-moto dru{tva ~lenki na AMSM, me|u Orion i Signal od Strumica, kako i me|u AMSM, Sojuzot na voza~i na Makedonija i Avtosoobra}ajniot u~ili{en centar Boro Petru{evski imalo zabraneti dogovori za fiksirawe na cenite za obuka na kandidati za polagawe voza~ki ispiti. Komisijata utvrdila i deka lani javno pogrebalno pretprijatie, Ohridski komunalec, imalo dominantna pozicija na pazarot. Koncentracija na mo}ta na pazarot imalo kaj 21 kompanija, konstatirale od Komisijata. Minatogodi{niot izve{taj za raboteweto na Komisijata za za{tita na konkurencijata se najde pred pratenicite, koi kritikuvaa deka Izve{tajot ne e dovolno analiti~en, precizen i nema sporedbeni podatoci za planiranoto i realiziranoto za da se oceni kolku efikasno rabotela Komisijata lani. Za pratenicite e nezamislivo kako ova nezavisno telo se finansira od buxetot na dràvava. “Nelogi~no e Komisijata da e nezavisna, a da se finansira od dràvniot buxet. Kako }e ja branite nezavisnosta na Komisijata, a parite gi dobivate od Vladata? Ovoj sistem na finansirawe e nerazbirliv”, re~e Marijan~o Nikolov, pratenik od SDSM. Prviot ~ovek na Komisijata, êdomir Kralevski, se pravda{e deka nezavisnosta ne se naru{uvala so buxetskoto finansirawe na ova regulatorno telo.

PORASNA PROMETOT VO INDUSTRIJATA VO MAJ rometot vo industrijata vo maj godinava porasna 29,3% sporedeno so istiot mesec lani. Na mese~no nivo pak, prometot vo industrijata se namalil za 1,2%, analizirano spored statisti~kite podatoci za april i maj godinava. Podatocite na Dràvniot zavod za statistika pokaùvaat deka indeksot na prometot vo industrijata na doma{niot pazar porasnal 20,5%. Prometot ostvaren na stranskite pazari beleì rast od 36% na godi{no nivo. Porast od 29,5% ima prometot kaj prerabotuva~kata industrija, dodeka pak, prometot kaj rudarstvoto beleì rast od 26% vo maj ovaa godina sporedeno so istiot period lani. Od glavnite industriski grupi porast od 184% ima kaj prometot kaj kapitalnite proizvodi, dodeka 32% porasnal prometot kaj energijata. Prometot na trajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka e zgolemen za 100,4%, a na netrajni za 1,2%. Vo periodot januari-maj godinava indeksot na industrijata porasna 31,3% sporedeno so istiot period lani.

NOVI AVIONSKI LINII OD SKOPJE DO ANKONA I DO VENECIJA rvite avioni na relaciite Skopje-Ankona-Skopje i Skopje-Venecija-Skopje na italijanskata aviokompanija Bel er jurop v~era po~naa da letaat. Tie }e bidat vospostaveni kako redovni avionski linii do Ankona i do Venecija dvapati nedelno (sekoj ~etvrtok i nedela) od skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki. Cenata na biletot za dvete destinacii vo eden pravec e 79 evra so vklu~eni avionski taksi i vklu~ena i provizijata za baga` do 20 kilogrami. “Veruvame deka novite letovi na Bel er jurop od Skopje do gradovite Ankona i Venecija }e sozdadat odli~na mo`nost za patnicite da se povrzat so Skopje. Isto taka, novite relacii }e otvorat mo`nost za novi turisti od Italija i }e pridonesat za dopolnitelno da se razvie turisti~kiot potencijal na Makedonija”, izjavi Zoran Krstevski, generalniot menaxer na TAV Makedonija. Letovite od Makedonija do Ankona i do Venecija, vo sorabotka so Bel er, gi organizira {vajcarskiot turoperator Er Pri{tina.

petok - 15.07.2011

15.07.2011

раст

РЖ Услуги Фершпед Металург ТТК банка Комерцијална банка

+3,27% +2,91% +1,75% +1,01% +0,68%

15.07.2011

Скопски пазар Топлификација Охридска банка Пелагонија Битола

пад

-0,01% -0,08% -1,72% -3,00%

нова цена

253,00 53000,00 2900,00 1320,00 3610,00 нова цена

6.000,00 3.705,50 1.431,00 2.231,00

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

KAKVA VTORA POLOVINA OD 2011 GI ^EKA GRADE@NICITE

]E GI NADMINAT LI GRANIT I BETON LANSKITE REZULTATI? Granit i Beton gi o~ekuva u{te edno dobro polugodie blagodarenie na dobienite proekti na doma{niot pazar, no ne i odli~no, za{to dr`avata postojano gi odlo`uva kapitalnite investicii MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

vete grade`ni kompanii koi kotiraat na Makedonskata berza, Granit i Beton, gi o~ekuva u{te edno dobro polugodie blagodarenie na proektite koi gi dobija na doma{niot pazar i dràvnite tenderi koi doprva }e se otvoraat. Dobro vo uslovi koga stranskite pazari s$ u{te se rizi~ni poradi zadocnetata naplata, no ne i odli~no, so ogled na toa {to vo Makedonija glavno }e se fokusiraat na izgradba na administrativni zgradi i spomenici, namesto da se angaìraat za kapitalni investicii. Ako se analiziraat biznisplanovite na dvete kompanii za ovaa godina }e se vidi deka imaat optimisti~ki finansiski proekcii. Spored biznis-planot na najgolemata grade`na kompanija, Granit, godinava taa }e ja zavr{i so rast na brutodobivkata od 24,73%, a vkupnite prihodi se o~ekuva da porasnat za 17,53% vo odnos na 2010 godina. “Visinata na vkupniot prihod e proektiran na preodnite zada~i od 2010 godina, novodogovorenite zada~i i toa {to se predviduva deka }e se prezeme vo godinata”, stoi vo biznis-planot na Granit. Kompanijata vo Ukraina ja o~ekuva golem proekt vo vrednost od 16 milioni evra, za koj }e angaìraat 130 rabotnici. Ova vo izjava za “Kapital”

42,3

milioni evra }e inkasira Granit od tri proekti na doma{niot pazar i eden vo Ukraina

26,9

milioni evra }e inkasira Beton od vkupno {est proekti dobieni na doma{niot pazar

neodamna go objasni i generalniot direktor na kompanijata, Stra{o Milkovski, koj izjavi: “Vo Ukraina ja dovr{uvame izgradbata na avtopatot od Kiev do Novograd, a nov tender koj se otvora tamu e za prodolùvawe na istiot pat, ovojpat od ]op do Kiev. Stanuva zbor za golem proekt, koj se odviva vo ~etiri fazi. Prvata ja zavr{uvame, za vtorata }e konkurirame, a sekoj del od proektot e vo vrednost od 50 milioni evra, do 150 milioni evra. Kreditor na ovoj proekt e EBRD, {to ni dava nekoja sigurnost deka }e si ja naplatime rabotata”, re~e Milkovski. Spored toa {to e objaveno na Makedonskata berza od po~etokot na godinava dosega, Granit na doma{niot pazar }e bide angaìran so nekolku proekti. Izgradbata na magistralniot pat Katlanovo-Veles, proekt vreden 7,2 milioni evra, potoa katnata garaà kaj Cvetniot pazar vo Skopje, ~ija izgradba e vo tek, }e ~ini 10,7 milioni evra, a

}e trae dve godini. U{te eden od objektite na dr`avata koi gi gradi Granit e zgradata na Agencijata za elektronski komunikacii, koja ~ini 8,4 milioni evra. Beton }e raboti proekti kako {to se spomenicite “Padnati heroi” i “Karpo{ovo vostanie”, koi zaedno ~inat 6,6 milioni evra, a go dobi i tenderot za izgradba na pe{a~kiot most na Vardar, proekt na op{tina Centar, koj ~ini 2,3 milioni evra. Potoa izgradbata na Gradskata ku}a, koja vredi 16,9 milioni evra, a }e gradi i novo osnovno u~ili{te vo reonskiot centar Aerodrom, {to }e ~ini pove}e od dva milioni evra. I Beton dobi tender za izgradba na katna gara`a vo kompleksot sudska palata, proekt vreden 5,7 milioni evra. Izvr{niot direktor na Beton, Trajko Trpevski, neodamna za “Kapital” izjavi deka se nadeva oti godinava kompanijata }e ima 10% do 15% pove}e rabota od lani. “Godinata }e bide finansiski podobra od minatata. Na doma{niot pazar ima brojni proekti koi se vo tek, no i

proekti koi se najaveni i doprva }e se otvoraat”, izjavi Trpevski. Spored nego, za Beton godinava se otvora ruskiot pazar, kade {to imaat navestuvawa za izgradba na hotel vo So~i. No, pokraj zgradite i spomenicite, koi vo najgolem del se del od proektot “Skopje 2014”, grade`nicite slabo se anga`iraat na kapitalni proekti, kako {to e izgradba na pati{ta, mostovi, hidrocentrali i drugi pogolemi energetski objekti. Poslednata informacija od Ministerstvoto za transport i vrski deka Vladata u{te edna{ go odlo`uva rokot za koncesija na pati{tata del od Koridorot 8, be{e “laden tu{“ vo ovie julski gore{tini. Ovaa vest ja potopi nade`ta na biznisite deka naskoro }e po~ne da se gradi trasata koja e proceneta na 490 milioni evra. Lani na Berzata sektorot industrija, grade`ni{tvo i logistika ima{e najgolem rast na vkupnata dobivka od 52%. Od osum kompanii vo nego, Beton i Granit bea so najgolemi vkupni prometi.

petok - 15.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка

3м 4,00%

6м 5,50%

24м 5,00%

36м 7,90%

Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка

4,80% 4,60% 4,00%

5,60% 4,80% 5,00%

8,10% 5,00% 8,20%

8,50% 5,00% 8,30%

ТТК банка Алфа банка Уни банка

4,60% 4,50% 5,00%

5,50% 5,90% 6,00%

8,50% 8,00% 9,00%

9,00% 8,30% 9,50%

Еуростандард банка

5,30%

6,50%

9,00%

9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка

3м 2,20% 2,10%

6м 2,70% 2,50%

24м 3,80% 3,60%

36м 4,10% 4,50%

Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1,46% 1,4% 0,19% 0,13%

3м 1,61% 1,5% 0,25% 0,18%

камата

Благајнички записи Ломбарден кредит

4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула

10% 20%

Странска валута

13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД

Валута евро долар

Среден 61,6083 43,3800

В.Британија Швајцарија Канада Австралија

фунта франк долар долар

69,9339 53,2253 45,3002 46,6659

Извор: НБРМ

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м

Инструмент

6м

12м

1,82% 1,8% 0,42% 0,24%

2,18% 2,2% 0,74% 0,53%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

28.759.386,00

-0,87%

-5,61%

-9,96%

1,36%

13.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

50.070.542,10

5,84%

-4,00%

-11,64%

2,04%

13.07.2011

Иново Статус Акции

15.502.003,94

-2,28%

0,50%

0,96%

-1,83%

14.07.2011

КД БРИК

40.208.460,04

0,69%

-3,43%

-6,77%

1,27%

14.07.2011

КД Нова ЕУ

24.104.848,91

-5,15%

-8,47%

-9,60%

-4,87%

14.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

30.497.264,87

-1,57%

-1,81%

-3,35%

0,24%

14.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.115.999,97

0,44%

1,25%

0,00%

14.07.2011

КБ Публикум Паричен

44.153.227,09

0,26%

0,00%

14.07.2011

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI

STRANSKITE INVESTICII SE NAMALUVAAT

HALK BANKA ЌE LANSIRA TOUCHLESS USLUGI DO KRAJOT NA 2011!

VO APRIL STRANCITE ODNELE 40 MILIONI EVRA OD MAKEDONIJA

186

spasevska@kapital.com.mk

transkite investicii vo Makedonija vo april imaat negativno saldo od 20,3 milioni evra. Toa zna~i deka vo april strancite iznesle 41,1 milioni evra, a vnesle samo 20,8 milioni evra, {to na krajot go namali iznosot na stranski investicii za prvite ~etiri meseci na 186,8 milioni evra od 207 milioni evra, kolku {to iznesuvaa na krajot na mart. Od vkupniot iznos na stranski investicii za prvite ~etiri meseci 127 milioni evra se akcionerski kapital i reinvestirana dobivka, dodeka edna tretina ili 75,5 milioni evra se vlezeni po osnov na krediti koi stranskite kompanii gi odobrile kako kredit za rabotewe na nivnite firmi}erki vo Makedonija. I dodeka minatiot mesec Vladata se fale{e so proekciite deka do krajot na godinata vo Makedonija }e dojdat dvojno pove}e stranski investicii vo sporedba so lani, podatocite vo april se porazitelno lo{i. Neoficijalno, negativnoto saldo na stranskite investicii vo april vo najgolem del se dol`i na odlevaweto dividendi koi stranskite kompanii gi napravile vo tekot na lanskoto rabotewe, a standardno se isplatuvaat vo prvata polovina od godinata.

milioni evra se vkupnite stranski investicii vo Makedonija vo prvite ~etiri meseci od 2011 godina

350

milioni evra stranski investicii o~ekuva Vladata do krajot na godinata

41,1

milioni evra stranskite kompanii iznesle nadvor od Makedonija samo vo april

Toa poka`uva deka i pokraj povolnite uslovi za biznis so koi se fali Vladata, stranskite kompanii odlu~uvaat ostvarenata dobivka i profitot da go iznesat nadvor, namesto da go reinvestiraat vo Makedonija. Vo sporedba so istiot mesec minatata godina, nivoto na stranski investicii e dvojno namaleno. Vo april minatata godina vo dr`avata vlegle 27 milioni evra, od koi re~isi 10 milioni bile vo oblik na trgovski i finansiski krediti na kompaniite. Osven investicijata na turskata kompanija TAV, koja gi gradi dvata aerodromi, od po~etokot na godinava s$

DOW JONES

12.437,10

-0,44%

-0,67%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

CAC 40 3.738,29

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.204,70

-0,14%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.974,47

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 859,36

+0,29%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

Vo minatonedelnoto intervju za “Kapital” direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, najavi deka vo momentov rabotat na 15 novi proekti so zainteresirani kompanii koi sakaat da investiraat vo Makedonija. “Vo momentov razgovorite tehni~ki se zavr{eni i na~elni odluki se doneseni od nekolku kompanii, no koga }e bide nivnoto oficijalno objavuvawe zavisi od samite kompanii. Stanuva zbor za kompanii od avtomobilskata industrija, farmacevtskiot sektor, IT-industrijata i kompanija od agrosektorot. Vo naredniot period o~ekuvame da potpi{eme dogovori i so kompanii od Indija, Rusija, Malta i SAD i potoa tie da po~nat so aktivnosti. Do krajot na mesecov amerikanska kompanija od avtomobilskata industrija }e dojde vo poseta na Makedonija i se o~ekuva potvrda na investicijata”, veli Mizo vo intervjuto.

etovskata mlekarnica im nudi evtina i kvalitetna hrana na proizvoditelite koi }e sorabotuvaat so nea. Mlekarnicata najavi deka }e obezbedi visokokvalitetna hrana koja farmerite mo`e da ja otpla}aat na rati bez kamata, }e im nudi pomo{ pri planiraweto na proizvodstvoto so cel proizvodstvo na kvalitetno mleko spored evropski standardi. Istovremeno vo mlekarnicata se odviva i modernizacija, za {to se vlo`eni polovina milion evra samo vo prvata faza. Otvorena e nova linija za proizvodstvo na jogurt i pavlaka, celosno e avtomatiziran procesot na fermentacija i pasterizacija, implementiran e CIP sistem i izvr{ena e kompletna rekonstrukcija na delot za proizvodstvo na sirewe i ka{kaval so postavuvawe novi linii za proizvodi.

NOVA FABRIKA ZA TUTUN VO KAVADARCI abrikata Alijans uan investira{e 4 milioni evra vo otvorawe nov kapacitet za prerabotka na tutun. Kako investitor vo izgradbata na objektot se javuva kavadare~kata firma IGM trejd. Od Alijans uon velat deka imaat sorabotka so nad 9.000 proizvoditeli, a ovaa godina sklu~ile dogovori so proizvoditelite za pove}e od 6.700 toni tutun. Alijans uan vo Makedonija e prisutna 13 godini, koga prethodno firmata Dajmon vleze na pazarot so kupuvaweto na dve doma{ni kompanii vo Kavadarci i Vinica i e na 10 mesto vo zemjava po koli~estvoto na izvoz.

+0,46%

3.200

МБИД

120

0,11%

3.000 2.800

2.400

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

NASDAQ 100 2.762,67

-1,22%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 59.679,40

-1,63%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.848,13

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+0,02%

-0,67%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 21.875,40

+0,18%

-0,30%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

1,45%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.202,76

SOFIX 419,03

+0,27%

+0,44%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 751,41

ATHEX 1.187,48

+1,25%

Тигар

798,00 Соја Прот.

770,00 ИПК Осијек ТЕП

-0,30%

SASX 10 981,11

Главен индекс на Белградската берза

25,01

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.561,92

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.940,64

BELEX15 729,81

26,81 НФД Хол.

0,28

Жито

100,00

+1,01%

-0,13%

Аер. Н.Т.

570,00

Енерго про.

778,00

-34,61%

Краш

490,00 Лагуна Нов.

9,30

+0,71% -0,26%

-11,50%

Телеком

79,75

Истрабенз

2.700,00

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

96.57$/барел

+0,92%

BRENT

+2,92% 309,880$/галон +0,45%

ПРИРОДЕН ГАС

4,51$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

116,70$/барел

ЗЛАТО 1.583,90$/унца СРЕБРО 38.51$/унца БАКАР 439,300$/унца

+4,70% -22,69%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+10,20%

08/10

-0,06%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+19,10%

07/10

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

+0,03%

112

2.600

2.200

ОМБ

116

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,39%

МБИ10

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-0,34%

u{te ne e realizirana druga pogolema investicija. Pred eden mesec be{e najaveno deka germanskata kompanija Kronberg i [ubert }e investira vo izgradba na fabrika za proizvodstvo na avtodelovi vo industriskata zona @abeni vo Bitola. No, parite koi }e gi vlo`at Germancite vo izgradbata na fabrikata doprva }e se vidat vo bilansite na dr`avata. Italijanskata kompanija Teknohoze isto taka veti deka dogodina }e po~ne so proizvodstvo na hidrauli~ni spojki i armirani gumeni creva vo Bunarxik. Dvete investicii iznesuvaat vkupno 20 milioni evra. Amerikanskata kompanija Kemet elektroniks pred dve nedeli gi udri temelite na novata fabrika za kondenzatori i elektronika za avtomobili vo vrednost od 25 milioni evra. Vladata pak, do krajot na godinata o~ekuva stranskite investicii vo zemjava da dostignat 350 milioni evra.

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.308,87

3.000

+0,46% -0,11% +0,03%

Извор: Македонска Берза

PROEKT NA TETOVSKATA MLEKARNICA I FARMERITE

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 15.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.514,58 МБИД 2.603,74 ОМБ 118,21

o krajot na godinata turskata Halk banka vo Makedonija }e gi lansira inovativnite touchless uslugi vo bankarstvoto na malo, najavuva glavniot izvr{en direktor na Halk banka Skopje, Juxel Inan, objasnuvaj}i gi pridobivkite od rebrendiraweto na IK banka. “Najprvin }e vovedeme tehnologii koi }e ovozmo`at funkcionirawe na bankarskite uslugi na malo, kako {to se pla}awa so karti~ki i bez karti~ki, beskontaktni proizvodi i karti~ki (t.n. touchless uslugi), telefonsko bankarstvo, TV bankarstvo. Sevo ova go razgleduvame i planirame da go vovedeme vo Makedonija i do krajot na godinava nekoi od ovie uslugi }e se najdat na makedonskiot pazar”, potencira Inan. Spored nego, planirano e Halk banka vo Makedonija da go apdejtira i e-bankarstvoto, kako i site karti~ni proizvodi, kako {to se kreditnite karti~ki, debitnite karti~ki, touch and go karti~kite.

Dodeka Vladata o~ekuva 350 milioni evra stranski investicii do krajot na godinata, nivniot iznos vo april se namali za 20,3 milioni evra. Poradi iznesuvaweto na isplatenite dividendi, strancite vo april odleale 41,1 milioni evra, a vlo`ile samo 20,8 milioni evra ALEKSANDRA SPASEVSKA

+7,34% -10,00%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

-0,34% -0,48% +0,30%

АЛУМИНИУМ

2295,00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

СУРОВИНИ

-3,56% ПЧЕНИЦА -0,04% 706,75/бушел КАФЕ 259,350$/бушел +0,39% ПЧЕНКА 691,00$/бушел

НИКЕЛ 24075,00$/унца

КАКАО 3,167$/бушел ШЕЌЕР 27,25

СОЈА 58,610$/бушел

+0,9% +0,0% /

+0,35% +3,45% +0,42%

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

SVET

0-24

...XINOVSKA MERILIN

...PODMETNAT PO@AR?!

...USPE[NA AKCIJA

Vo se}avawe na filmskata ikona

S$ u{te trae borbata so po`arot na Bra~

Albanskata mafija zad re{etki vo Wujork

tatua na kultnata filmska ikona, Merilin Monro, visoka osum metri, izminatiot vikend be{e postavena vo centarot na Чikago. Avtorot Stjuart Xonson ja prika`uva Merilin kako vo scenata od filmot “Sedum godini vernost”.

olem po`ar minatata nedela ja zafati okolinata na Bol i o golema akcija na lokalnata wujor{ka policija i FBI, Ggolemi Bra~, na primorjeto na Hrvatska. Od Split mo`e da se vidat Vminatata nedela bea uapseni 27 Albanci od listata na oblaci na ~ad koi se {irat kon gradot i kon Hvar. Vo 37 ~lenovi na albanskata kriminalna organizacija vo SAD,

gasneweto na po`arot u~estvuvaat golem broj po`arnikari.

Kanada i Evropa, osomni~eni za distribucija na droga.

NEZADOVOLSTVO PORADI BANKARSKITE STRES-TESTOVI

EVROPSKITE BANKI SE BOLNI

Bankite koi ne go pominaa testot od septemvri }e mora da svrtat nov list i do krajot od godinata da go zgolemat kapitalot, a tie koi “za vlakno” ja pominaa proverkata }e podlegnat na postrog nadzor VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

roverkata na zdravstvenata sostojba na evropskite banki, od strana na Evropskta bankarska asocijacija (EBA), pokaà deka na okolu 15 bankarski institucii }e im bide potreben pogolem kapital dokolku sakaat da ja preìveat prolongiranata recesija. Posledovatelno na rezultatite od strest-testovite za bankite, porasna i kriticizmot deka na Evropa bavno & odi zazdravuvaweto na ekonomijata i industrijata. Me|unarodniot monetaren fond (MMF) predupredi deka Evropa premnogu dolgo go vozobnovuva svojot bankarski sistem, a zakanata deka gr~kata dol`ni~ka kriza moè da se prelee vo pogolemite

ekonomii kako [panija i Italija gi izbrka investitorite i ja spu{ti vrednosta na akciite na bankite na najnisko nivo vo poslednite dve godini. Preku stres-testovite 91 banka od Evropa za prvpat gi otkrija svoite prognozi za profit, a toa }e gi prinudi najslabite banki finansiski da se restrukturiraat, komentiraat analiti~arite. Nekoi od bankite se potrudija da go zgolemat kapitalot pred da bidat objaveni rezultatite, no toa go napravija prekasno za da vlijaat na niv. Kako {to prenesuva vienskiot dneven vesnik “Virt{aftsblat”, avstriskata banka Volksbank padnala pri proverkata na zdravstvenata sostojba, a docna vo ~etvrtokot ja prodade svojata isto~noevropska mre`a VBI na ruskata Srebrbank, dodeka gr~kata EFG Eurobank soop{ti deka e vo pregovori da go prodade

mnozinskiot paket-akcii vo turskata divizija Eurobank Tefken. Ve}e e poznato i deka {est {panski banki ne go pominaa testot na EBA i toa pet lokalni {tedni banki i edna so sredna golemina, prenesoa {panskite mediumi. Od Volksbank ne soop{tija kolku }e dobijat so proda`bata na divizijata VBI, no bankarski izvori za Rojters velat deka avstriskata banka mo`e da zaraboti okolu 590 milioni evra. So proda`bata, Volksbank }e mo`e da go za~uva bilansot na sostojbata, dodeka gr~kite banki od druga strana se pod pritisok da go zajaknat svojot kapital i da se spravat so ekonomskata kriza doma. Stravuvawata deka krizata }e se pro{iri i vo [panija i Italija predizvikaa skok na tro{ocite za pozajmuvawe na zemjite i bankite vo niv voop{to, {to dovede do

BANKITE KOI “ZA VLAKNO” JA POMINAA PROVERKATA ]E BIDAT POD PRITISOK koi ne go dostignaa pragot na stapkata na adekvatnost na kapitalot (Core Bdo ankite Tier 1) od 5% }e mora vo septemvri da dostavat planovi za zgolemuvawe na kapitalot krajot na godinata. Bankite koi “za vlakno” ja pominaa proverkata }e podlegnat na postrog nadzor i }e mora da gi podobrat kapitalnite rezervi, no bez zadadeni rokovi. EBA se nadeva deka proverkata }e bide dovolno verodostojna za da se zajakne doverbata na investitorite vo bankarskiot sektor, koi temelno gi razmrdaa stravuvawata deka gr~kata dol`ni~ka kriza mo`e da se pro{iri vo Italija i vo [panija. K

griàta deka bankite nema da bidat dovolno otporni za da se spravat so potencijalnite zagubi, dokolku krizata od Grcija se prodlabo~i vo drugite zemji. Iako nikoja od pogolemite evropski banki ne padna na stres-testot od EBA, procenkite se deka na bankite koi ne go poloìja ispitot }e im bide potreben kapital pomal od 10 milijardi evra. OD SEPTEMVRI, BANKITE VRTAT NOV LIST Bankite koi padnaa }e mora najkasno do septemvri da napravat novi planovi so koi }e go zgolemat kapitalot do potrebnoto nivo do krajot na godinata, a isto taka dràvata od kade {to poteknuvaat da bide podgotvena da gi poddrì dokolku toa bide potrebno. Finansiskite institucii koi edvaj go pominaa testot, se o~ekuva vo istiot rok da go zgolemat kapitalot. “Potrebna e pogolema akcija otkolku analiza. I regulatorite i bankite znaat kolku slabi igra~i ima na pazarot. Stres-testovite moè da go potvrdat toa, no tie nema da ovozmoàt celosno restrukturirawe i konsolidirawe na finansiskiot pejza`”, smeta Nils Mengailis, izvr{en direktor i sovetnik za restrukturirawe L

vo konsultantskata ku}a Alvarez i Mar{al. Ova e tretiot, najte`ok i najseopfaten test na koj podlegnaa evropskite banki, od startot na globalnata finansiska kriza, koja po~na pred ~etiri godini. Ocenuvaweto go pravea investitori i analiti~ari koi na sekoja banka imaa mo`nost da & dadat maksimum 3.000 poeni, rangiraj}i gi spored profitot, prognozite za profitot i kvalitetot na kapitalot, sporeduvj}i gi so rezultatite od minatata godina. Pove}eto ministri za finansii na EU tvrdat deka po objavuvaweto na rezultatite od proverkata }e se prezemat potrebnite merki za re{avawe na problemite. Nekoi od pogolemite evropski banki prezemaat merki za da se odbranat od posledicite na dol`ni~kata kriza. Poradi golemata nestabilnost vo evrozonata, pove}eto banki odlu~ija da gi zgolemat depozitite na svoite smetki vo Evropskata centralna banka (ECB). Vo vtornikot gi zgolemija na 90,5 milijardi evra od 65,7 milijardi evra, kolku {to iznesuvaa prethodniot den. Bankarite ve}e predupredija deka investitorite }e bidat razo~arani, koga vo javnosta S

}e se objavat podatocite za toa kolku i koi od bankite imaat udel vo dr`avniot dolg na zemjite kako Grcija, Irska i Portugalija, koi se steknaa so krediten rejting na nivo na “|ubre”. No, EBA veli deka transparentnosta na tie podatoci }e vodi kon podobro, bidej}i }e im dozvoli na analiti~arite

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

OBAMA ZA TRI MESECI SOBRA 86 MILIONI DOLARI ZA SLEDNATA KAMPAWA merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, i negovata Demokratska partija vo izminatite tri meseci uspeaja da soberat vkupno 86 milioni dolari za slednata politi~ka kampawa, za pretsedatelskite izbori vo 2012 godina. Menaxerot na kampawata na Obama, Xim Mesina, go soop{ti ova preku videoporaka. Toj soop{ti deka timot na Obama sobral pove}e od 47 milioni dolari, a Nacionalniot odbor na Demokratskata partija, okolu 38 milioni dolari. Uplati za kampawata na Obama pristignale od strana na pove}e od 550.000 lu|e, koi vo prosek donirale po 69 dolari. Vkupnite sredstva sobrani vo vtoriot kvartal od godinava se zna~itelno pogolemi od predvidenite 60 milioni dolari, kolku {to o~ekuvaa sorabotnicite na Obama. Rezultatot na Obama zna~itelno gi nad-

roglasuvaweto bankrot na dràvite voobi~aeno predizvikuva recesija, se zaklu~uva vo istraùvaweto na dvajca ekonomisti od Me|unarodniot monetaren fond (MMF). “Bankrotot se povrzuva so dlaboka recesija”, istakuvaat ekonomistite Enrike Mendosa i Vivian Noe vo statijata pod naslov “Op{t model na balans na bankrot na dràvite i ciklusi na aktivnost”. Bruto-doma{niot proizvod (BDP) i pobaruva~kata se namaluvaat vo prosek za 5% pod nivnoto dotoga{no nivo istaknuvaat avtorite na istraùvaweto, vo koe se vklu~eni 23 primeri me|u

1977 godina i 2009 godina, od koi pove}eto se od Latinska Amerika. Vrabotenosta pa|a na nivo koe e re~isi 15% ponisko od statisti~koto nivo tri godini pred objavuvaweto insolventnost. Neto-izvozot se zgolemuva za re~isi 10% vo odnos na BDP vo dvata kvartali pred i po bankrotot, naglasuvaat Mendosa i Noe. Ekonomskiot model na Mendosa i Noe se izveduva so mereweto na posledicite od objavuvaweto bankrot na edna dr`ava za aktivnostite na pretprijatijata vo zemjata. Tie istaknuvaat deka e zabele`itelen mo}en mehanizam na pro{iruvawe na

finansiite, vo {to poskapuvaweto na parite gi poga|a proizvoditelite. MMF vo nekolku navrati gi povika SAD {to e mo`no pobrzo da najdat re{enie koe }e im ovozmoì izbegnuvawe bankrot, poradi sporot me|u Belata ku}a i Kongresot za dogovorot za zgolemuvawe na visinata na dràvniot dolg. Otkako cvrsto ja isklu~i mo`nosta od prestrukturirawe na dràvniot dolg na Grcija, MMF na po~etokot na juli objavi deka }e bidat potrebni napori na privatnite kreditori so cel dràvata da moè da gi ispolni svoite pobaruvawa.

VLADIMIR PREVEDEN

EVROPSKATA REJTING-AGENCIJA ]E GO SPASI EVROTO PARTNER NA KONSULTANTSKATA KOMPANIJA ROLAND BERGER

se nezadovolni od promenata vo na~inot i Bod ankarite uslovite za testirawe vo posleden moment, a nekoi analiti~arite kritikuvaat deka EBA ne ja zela dovolno predvid izlo`enosta na dolgot vo evrozonata. Debatata za kridibilitetot na stres-testovite na EBA trae so meseci, a celiot proces kulminira{e minatata nedela, vo vreme koga evrozonata se soo~uva so novi pritisoci poradi lo{ata ekonomska i finansiska situacija vo Italija i [panija. Iako EBA veruva deka }e uspee da ja so~uva svojata verodostojnost vo sproveduvaweto na testovite, evropskite politi~ari se zagri`eni deka poradi javnite previrawa, kredibilitetot na institucija ve}e e kompromitiran.

esot na Evropa poradi procenkite na kreditnite agencii trae ve}e podolgo vreme, no poslednoto namaluvawe na kreditniot rejting na Portugalija ja preli ~a{ata. Evropa saka da formira posebna kreditna agencija, koja bi trebalo da ja spasi od lo{ite procenki na “golemata trojka” (Standard & Poor’s, Moody’s i Fitch). Konsultantskata ku}a Roland Berger u~estvuva vo osnovaweto na rejting-agencijata, ~ie sedi{te }e bide vo Frankfurt. Hrvatot Vladimir Preveden, partner na Roland Berger, u~estvuva vo preliminarnite sostanoci i za Business.hr objasnuva kako taa }e funkcionira. Zo{to EU odlu~i da formira rejting-agencija? Rejtingot na zemjite i kompaniite denes go pravat amerikanskite agencii, prvenstveno Moody’s, Standard&Poor’s (S&P) i Fitch. Ako se analizira nivnata uloga i vlijanie ne mo`e da ne zabele`ite deka predocna reagiraa na krizata i deka so svoite izjavi ja zaostrija. Sega tie ednostavno ne se dovolno osetlivi koga se vo pra{awe evropskite zemji i kompanii, osobeno ako se zemat predvid zemjite koi primaat me|unarodna pomo{, poradi {to gi zaostruvaat obidite za spas i go ru{at

uslovi na EBA, a dve {panski banki koi padnaa na testovite, isto taka, obvinija deka uslovite koi gi baraat regulatorite se premnogu strogi. Bankite koi padnaa na strestestovite poteknuvaat od najzadol`enite zemji Grcija, [panija, Portugalija, no ima i od Germanija. K

Od 07 do 14 septemvri 2011 godina vo Republika Slovenija ME\UNARODEN SAEM ZA [IROKA POTRO[UVAЧKA, ZANAETЧISTVO I PRETPRIEMNI[TVO „CELJE 2011” Stopanskata komora na Makedonija oganizira poseta na Saemot i u~estvo na bilateralni sredbi so slovene~kite izlaga~i,

a obezbeden e besplaten avtobuski prevoz i besplatna vleznica za Saemot! Vo ramkite na saemskata manifestacija predvideno e i odrùvawe delovni bilateralni sredbi so slovene~kite izlaga~i na Saemot. Stopanskata komora na Makedonija }e u~estvuva na Saemot na zaedni~ki komorski {tand, na koj{to makedonskite kompanii moàt besplatno da se pretstavat preku promotivni materijali, bro{uri i katalozi. Prijavuvawe najdocna do 1.8.2011 godina. Prijavniot list moè da se prezeme preku veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk Kontakt: Vlatko Stojanovski Tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 vlatko@mchamber.mk

PROGLASUVAWETO BANKROT VODI KON RECESIJA

minuva i brojkitee na republikanskata partija, ja, koja vo tekot na vtoriot kvartal uspea da sobere samo 35 milioni dolari, a kako {to naveduvaat od Foks atoci od wuz, nivnite podatoci te ne se donaciite s$ u{te potpolni. Inaku, Barak datelObama vo pretsedatelskata kampawa odd ra 2008 godina sobra oni re~isi 750 milioni ii, dolari od donacii, a negovite sovetnici se nadevaatt deka vo pretstojnata kampawa ovaa brojka }e se nadmine.

STRES-TESTOVITE BEZ KREDIBILITET?!

da napravat svoi testovi i da gi sporedat so ovie, za da imaat kompletna slika za problemati~nite oblasti i da gi otstranat rizicite. No, za vreme na sproveduvaweto na testovite kaj nekoi banki nastanaa problemi. Na primer, germanskata banka Helaba se otka`a od testiraweto poradi strogite

Venera Andrievska tel.02 3244 037 faks:02 3244 088 venera@mchamber.mk

akcii. Berzite vo Frankfurt, Pariz i London zabele`aa zna~itelni zagubi. Tro{ocite za osiguruvawe na nemo`nosta za vra}awe na krediti vo Portugalija zna~itelno porasnaa. Se namali kursot na evroto vo odnos na dolarot. Dopolnitelna reakcija be{e podigaweto na kamatite vo Kina, {to go zgolemi stravot od zabavuvawe na ekonomskiot rast vo taa zemja. [to to~no bi trebalo da ocenuva evropskata kreditna agencija? Bi trebalo da raboti na globalno nivo i so toa da gi poddr`uva i evropskite razmisluvawa na globalno nivo. Mora da bide nezavisna, toa e mnogu va`no. To~no kako }e izgleda s$ u{te ne se znae i se pregovara za toa. Se razmisluva najgolemite evropski finansiski institucii da ja finansiraat. Koja e garancijata deka nema da gi napravi gre{kite na “golemata trojka”? Evropskata agencija po formiraweto }e treba da go usovr{i raboteweto. Va`no e deka }e gi po~ituva site propisi na EU, {to denes ne sekoga{ e slu~aj so amerikanskite rejting-agencii. Na sostanocite se rasprava{e i za toa ESMA, evropskoto telo za nadzor vrz hartiite od vrednost, da dobie

nivniot imix. EU, pak, e najgolema ekonomska sila vo svetot i treba da ima svoja globalna rejting-agencija, koja go poddr`uva razmisluvaweto na Evropa. Zna~i li toa deka Evropa ne im veruva na dosega{nite rejting-agencii i zo{to? Rejting-agenciite pred krizata napravija golem broj pogre{ni potezi – ocenija so dobri ocenki akcii i zemji koi ve} e bea vo lo{a sostojba. Ne go rabotea toa {to treba{e, a toa e ocenka na realnata situacija. Se ~ini deka prebrzo i nevnimatelno rabotea i so toa dadoa nerealna situacija, so {to ja prodlabo~ija krizata duri i pred taa samata da po~ne da se prodlabo~uva. [to to~no im zabele`uva Evropa na agenciite? Toa {to dejstvuvaat procikli~no, zna~i davaat dobri ocenki dodeka s$ se ~ini dobro, a koga po~nuvaat problemite, gi zaostruvaat. Nivnata zada~a e odnapred da predupreduvaat na problemite i vo vreme na nivno izbivawe da bidat del od konstruktivnite re{enija preku potrebnata osetlivost za nastanatata situacija. Namaluvaweto na rejtingot na Portugalija na junk (|ubre) go prekina zakrepnuvaweto na evropskite pazari na

ovlastuvawe za odzemawe na licencata. Kako planiraat Evropejcite da ja dobijat doverbata na ostanatiot svet? Evropa e najgolema ekonomska sila vo svetot, a evroto e valuta broj dva koga stanuva zbor za globalnite devizni rezervi. Nema da bide te{ko da go uverime svetot deka toa ima svoja vrednost, a mi se ~ini deka finansiskiot svet }e bide sre}en da dobie alternativa za Amerikancite.

Od 28 do 30 septemvri 2011 godina vo Belgrad, Republika Srbija „CULINARIA FINE FOOD” VO „BELEKSPO – CENTAROT” - ZAEDNIЧKI [TAND NA MAKEDONSKITE PROIZVODITELI PO POVLASTENI USLOVI - ZA POTENCIJALNITE KUPUVAЧI OBEZBEDEN BESPLATEN PREVOZ I SMESTUVAWE (28 i 29 septemvri 2011) Kupuva~ite na hrana i pijalaci Ve biraat Stopanskata komora na Makedonija organizira grupno u~estvo na makedonskite kompanii na zedni~ki {tand pod povlasteni uslovi i edinstvena mo`nost za sredba so svetski poznatite sinxiri na marketi, kako „LIDL”, „TESKO”, „METRO” i drugi. Ovaa saemska manifestacija ne e nameneta za {iroka publika, posetiteli, ve}e za profesionalnite kupuva~i koi odnapred imaat dogovoreni sredbi so izlaga~ite. Ova saemska manifestacija na dobra hrana i pijalaci se odr`uva po vtor pat i gi spojuva vode~kite proizvoditeli i klu~nite kupuva~i od regionot i od Evropa, a so cel snabduvawe golemi trgovski sinxiri, me|unarodni organizacii, specijalizirani rabotilnici za delikatesna hrana, institucii i ketering-kompanii, hoteli i restorani. Prijavuvawe najdocna do 1.8.2011 godina. Kontakt: Vlatko Stojanovski Tel: 3244 004 faks: 3244 088 vlatko@mchamber.mk

Venera Andrievska Tel: 3244 037; faks 3244 088 venera@mchamber.mk

Feqton

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj ìvee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata moè da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i Aleksandar Veliki vo hramot vo Erusalim, delo naslikano od Sebastijano Konka okolu 1750 godina

RA\AWETO NA IDNIOT VLADETEL NA SVETOT o poslednite decenii pred ra|aweto na Aleksandar istorijata ne be{e nakloneta kon Makedonija. Vo Makedonija za deset godini se smenija trojca kralevi. Najprvin, tatkoto na Filip, kralot Aminta, be{e ubien vo atentat. Potoa negoviot najstar brat zagina vo atentat. Na kraj, negoviot postar brat pogina vo bitka. Zatoa, nastanite koi go opkruùvaa ra|aweto na Aleksandar na gra|anite na Makedonija im dadoa zrak na nade`. Proslavite bea iskaùvawe na nivnata èlba i na voljata da gi preìveat nepovolnite okolnosti. Vo Pela gra|anite proslavuvaa po ulicite duri i pred vra-

}aweto na nivniot kral i pobedonosnata armija. Aveniite na Pela, pokraj koi bea zasadeni drvja, odea vo nasoka od sever kon jug. Tie ja povrzuvaa kralskata palata so agorata, ili gradskiot plo{tad, kade {to lu|eto proslavuvaa. Aveniite bea isprese~eni so ulici od istok do zapad. Tie go delea gradot vo odvoeni blokovi, nakiteni za kralskata proslava. Na agorata se sobraa splavovi koi gi pretstavuvaa 12-te olimpiski bogovi koi Makedoncite, i site Grci, gi smetaa za vrhovni. Na sekoj kraj od agorata ima{e svetili{te odozgora ukraseno so pozlatena kupola, od kade {to dvorjanite slu`ea jabolkova rakija ili jako vino. Podocna vo tekot na denot Filip

Ra|aweto na Aleksandar - mozaik od Biblos, dene{en Liban

Filip Vtori veruval deka goreweto na hramot na Artemida no}ta pred da se rodi Aleksandar go ozna~uvalo ra|aweto na li~nosta koja }e ja pobedi Persija, najgolemoto carstvo vo toa vreme.

ja dovede negovata pobedonosna armija vo Pela. Toj java{e po avenijata. Vo ednata raka go drè{e bronzeniot {lem ukrasen so kowska griva, a so drugata gi drè{e kowskite uzdi. Negovite podanici voshiteno i veselo go pozdravuvaa. Sonceto be{e na zalez i bleska{e preku bujnite zeleni trevnici koi gi delea aveniite, pravej}i gi da svetkaat kako luksuzen }ilim. KRALEVI SO BO@ESTVENO POTEKLO Ra|aweto na sekoe kralsko dete e pri~ina za niza rituali. Otkako Filip dojde do palatata zastana na vrvot od edno trevnato rid~e i se presle~e vo negovata kralska obleka. Pridruùvan od negovata sopruga

i dr`ej}i go vo racete svoeto dete, Filip samouvereno i so krupni ~ekori pojde kon verandata od palatata, osvetlena so fakeli, za da im go pretstavi Aleksandar na podanicite. No}noto nebo pro{arano so oblaci is~eznuva{e zad palatata, vo mirnite vodi na Termajskiot Zaliv. Vo scena koja nalikuvala na Ilijada, Filip go podignal svojot sin kon dale~niot vrv na planinata Olimp i mu se molel na Zevs i na drugite bogovi. Kako {to Hektor mu se molel na Zevs - da mu ja dari na negoviot sin najgolemata slava me|u site Trojanci, da go napravi hrabar i silen kako i nego i da vladee nad cela Troja - Filip isto taka se molel za slavata, za silata,

Aristotel i Aleksandar, ilustracija od nau~na kniga od 19 vek

za mo}ta na Aleksandar i za negovata idna vlast nad cela Grcija. I kako i Hektor se molel site lu|e da zboruvaat deka negoviot sin e “podobar ~ovek od negoviot tatko”. Makedoncite veruvale deka nivnite kralevi se direktni potomci na gr~kite bogovi koi ìveele na vrvot od planinata Olimp, koja vo vedar den moèla da se vidi od prestolninata Pela. Makedonskite monarsi od ku}ata na Temenidite izvorno ne poteknuvale od Makedonija. Tie ìveele tamu od 650 godina pred Hristos, koga Perdika I pristignal od gradot Argos, od ju`na Grcija i go ustanovil vladeeweto na Argeadite. Temenidite tvrdele deka nivnata loza poteknuva direktno od Herkul,

Aristotel pristignal vo Makedonija vo vremeto koga taa bila kulturno graciozna i prefineta. Za nego bilo izgradeno veli~estveno u~ili{te vo ridestoto odmorali{te Mieza, vedna{ do prestolninata Pela.

Olimp

Feqton

KAPITAL / 18.07.2011 / PONEDELNIK

PN: Vo scena koja nalikuvala na Ilijada, Filip go podignal svo-

jot sin kon dale~niot vrv na planinata Olimp i mu se molel na Zevs i na drugite bogovi. Kako {to Hektor mu se molel na Zevs da mu ja dari na negoviot sin najgolemata slava me|u site Trojanci, da go napravi hrabar i silen kako i nego i da vladee nad cela Troja, Filip isto taka se molel za slavata, za silata i za mo}ta na Aleksandar i za negovata idna vlast nad cela Grcija

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridruì na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po inènering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, uìva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

sin na Zevs. Stranskoto poteklo na ku}ata gi ostavilo nastrana od sitni raspravii me|u raznite plemiwa od Makedonija, a nivnoto boèstveno poteklo gi postavilo nad tie plemiwa. Po~itta na Makedoncite kon nivnite kralevi delumno poteknuvala od voshituvaweto koe go ~uvstvuvale za nivnite sposobnosti i za juna{tvoto. No, golem del od nivnata privrzanost i predanost bil poradi boèstvenoto poteklo. Vsu{nost, najgolem del od Makedoncite gi smetale nivnite kralevi za ìvi bogovi. Makedonskite monarsi napadno gi kultivirale mitovite koi go opkruùvale potekloto na nivnoto semejstvo. Go zgrabuvale i go tolkuvale sekoj predznak za da ja naglasat i da ja unapredat nivnata boèstvena povrzanost, a pisatelite na ìtija od toa vreme podgotveno im gi ispolnuvale na èlbite na svoite monarsi. Taka i taa ve~er Filip dodeka stoel ispraveno na verandata, potprena so jonski i dorski stolbovi, aludiral na uni{tuvaweto na hramot na Artemida, gr~kata boìca na ra|aweto, koe se

Makedoncite veruvale deka nivnite kralevi se direktni potomci na gr~kite bogovi koi `iveele na vrvot od planinata Olimp, koja vo vedar den mo`ela da se vidi od prestolninata Pela.

slu~ilo prethodnata no}. Hramot, izgraden na kamenest vrv na edna planina vo gradot Efes vo dene{na Turcija, bil pogoden so molwa vo tekot na besnata mediteranska bura. Golemiot drven hram, smetan za edno od ~udata na anti~kiot svet, brzo izgorel. Sve{tenicite od hramot tr~ale niz gradot i velele deka goreweto na hramot go ozna~uvalo ra|aweto na li~nosta koja }e ja pobedi Persija, najgolemoto carstvo vo toa vreme i glavniot neprijatel na Grcija. Filip gordo & soop{til na nasobranata masa deka taa li~nost e vo negovite race. Masata narod padnala vo freneti~en zanes. Podocna duri i istori~arot Plutarh }e se priklu~i na propagandata na Filip za boèstvena intervencija. Toj napi{al: “Ne e ~udno {to hramot na Artemida be{e uni{ten. Boìcata be{e zafatena - taa prisustvuva{e na ra|aweto na Aleksandar”. ARISTOTEL DOA\A DA GO UÎ MLADIOT ALEKSANDAR Koga Aleksandar ima{e trinaeset godini Filip donese odluka negoviot sin da dobie obrazovanie daleku podobro od dotoga{noto podu~uvawe od strana na lingvisti, gramati~ari, poeti i atleti. Filip imal golema korist od inspirativnoto obrazovanie od golemi u~iteli dodeka bil drèn kako zalo`nik vo Teba. Toj sakal Aleksandar da ima u~itel koj }e mu dade ne samo dobro obrazovanie, tuku i obuka za re{avawe na problemite so koi }e se soo~uva kako kral. Filip ne sakal Aleksandar da gi nau~i napamet odgovorite na op{tite problemi. Toj sakal da se zdobie so umstvena podloga koja }e go vodi vo pristapuvaweto i vo re{avaweto na problemite koi izbivaat na povr{ina. Bilo zna~ajno Aleksandar da gi razbere i granicite na sopstvenite fizi~ki i umstveni sposobnosti. Kako {to bi rekol Sofokle, gr~kiot pisatel na tragedii, toj imal potreba od u~itel koj }e mu dade na princot “kormilo za naso~uvawe i uzdi za vozdrùvawe i odmerenost”. Kone~no, mu bil potreben u~itel koj }e ja stavi na proba umstvenata ve{tina na Aleksandar, u~itel koj bi moèl pobrzo od Aleksandar da sogleda ne samo dva aspekti od nekakov problem ili pra{awe, tuku moèbi i {est aspekti. Filip II za u~itel go angaìral relativno nepoznatiot Aristotel. Aristotel bil Makedonec roden na ostrovot Stagira. Negovoto semejstvo mu bilo poznato na makedonskoto kralsko semejstvo negoviot tatko mu bil lekar na kralot Aminta, tatkoto na Filip. Aristotel ne dolgo pred ova prekinal so rabotata vo Akedemijata na Platon vo Atina, kade {to pove}e od dvaeset godini u~el i podu~uval i udobno ìveel na intelektualno siroma{niot ostrov Lezbos. Aristotel vedna{ ja prifatil ponudata od Filip. Aristotel pristignal vo Makedonija vo vremeto koga taa bila kulturno graciozna i prefineta. Za nego bilo izgradeno veli~estveno u~ili{te vo ridestoto odmorali{te Mieza, vedna{ do prestolninata Pela. Od ednata strana na u~ili{teto se protegal pogled kon Termajskiot Zaliv, kade {to moèlo da se vidi kako dolgite i tenki jarboli na trikatnite triremi se dviàt nagore-nadolu.

Od drugata strana se gledala zelenata divina, koja go opkruùvala u~ili{teto. Mieza pogolem del od vremeto bila potonata vo spokoj. Imala poplo~eni pati{ta i pokrieni {etali{ta, kade {to grupi u~enici razgovarale za persiskata poezija ili za gr~kite drami. Okolu u~ili{teto bile izgradeni botani~ki i zoolo{ki gradini za da se zadovolat interesite na Aristotel za biolo{kite nauki. AKADEMIJA ZA LIDERI Filip ve}e gi profesionaliziral komandantite i generalite na Prijatelskata kowica. Toj veruval deka u~enicite od Mieza bile izvorot od koj treba da se crpat idnite generacii na Prijatelite. Zatoa, Filip od makedonskite golemci pobaral nivnite sinovi, koi bile na vozrast kako Aleksandar, da u~at zaedno so nego vo Mieza. U~ili{teto bilo oblikuvano da bide institucija za u~ewe na voenite ve{tini, no i na kulturata i na filozofijata. No, najva`no od s$, vo Mieza trebalo da se sozdade profesionalnata voena i vladeja~ka elita koja eden den bi trebalo da vladee so Makedonija i so nejzinite teritorii. Kako idni lideri na Makedonija ovie u~enici trebalo da bidat podgotveni za spravuvawe so sloèni, komplicirani i nepredvideni problemi, ~ii re{enija moèbi ne se nao|aat vo nekoja dobro definirana oblast ili specijalnost. Trebalo da bidat sposobni da mislat so svoja glava, da nosat te{ki odluki, da prepoznaat zaedni~ki raboti vo razli~ni vidovi problemi, da baraat fakti za da dokaàt ili da pobijat nivni hipotezi, da crpat od svoeto i od znaeweto na drugite i zaedno da rabotat vo zamisluvaweto i oblikuvaweto na idninata na nivnata zemja. Za da bide siguren deka u~enicite nema da imaat tesni pogledi na svetot, Filip pokanil i u~iteli, poeti, umetnici i nau~nici od Egipet i od tie {to bile progoneti od Persija. Tie bile gostuva~ki profesori vo Mieza. Za prestojot na Aristotel vo Mieza imame mo{ne malku detali. No, moème da zamislime kako Aristotel ja organiziral akademskata nastava - vsaduvawe dlaboko znaewe od oblasta za koja u~enicite se specijalizirale i istovremeno davawe op{ti nasoki za drugite oblasti, so cel Aleksandar i drugite da imaat integriran pogled vo odnos na vojuvaweto, vladeeweto, javnata politika i pravdata, oblasti so koi trebalo da se zafatat kako idni lideri na Makedonija. Aleksandar od Aristotel dobil znaewe za pove}e nau~ni granki. Vo toa moème da bideme sigurni bidej}i vo negovite pohodi toj projavuval ogromen interes i razbirawe za mnogu nauki. Znaeme i deka tokmu Aristotel, od site u~iteli vo Atina, pokaùval najgolem interes za razni nau~ni disciplini. Vsu{nost, ne

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

The Times

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker

ite zboruvaat za senzacionalnoto mlado mom~e, ~ii kvaliteti vo oblasta na strate{koto razmisluvawe i liderstvoto go napravija najmo}en glaven izvr{en rakovoditel na svetot pred da napolni 30 godini, a eve edna nova kniga koja ni ka`uva ne samo kako go storil toa, tuku i kako mo`ete da gi kopirate negovite metodi...

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

ako inspirativno ~etivo za menaxerskata klasa, ovaa kniga sosema ja ispolnuva zada~ata. MARK MILER The Wall Street Journal

PARTA BOSE

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

samo interes, tuku dlaboko razbirawe. Toj imal napi{ano okolu 150 knigi na najrazli~ni temi - meteorologija, metafizika, fizika i politika. Postoi edna pro~uena misla od gr~kiot poet Arhilok, koj `iveel vo sedmiot vek: “Lisicata znae mnogu raboti, a e`ot samo edna golema rabota”. Vo ovoj slu~aj lisicata e Aristotel. Toj se smeta za eden od najgolemite u~eni lu|e. Dal svoi mislewa za temi koi se

ose fenomenalno n$ prenesuva od vremeto koga porazeniot Aleksandar mu ja dal svojata doverba na ov~ar da go prenese preku snegovite do Persepolis vo vremeto koga Lu Gerstner dojde vo IBM i na~inot na koj{to toj ja stekna doverbata. The Economist celosno razli~ni, kako politikata i tolkuvaweto na sni{tata. A negoviot u~itel Platon e eòt. Toj imal edna ogromna, seopfatna strast - vladeeweto na kralevifilozofi. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ ÎTAJTE PODETALNO ZA TOA KAKO ARISTOTEL GO OBLIKUVAL NAÎNOT NA RAZMISLUVAWE I KARAKTEROT NA MLADIOT ALEKSANDAR.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

“KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111