333-20.07.2011 by Kapital Media Group

sreda. 20 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,27% % % -0,08% % +0,32%

IVO SANADER EKSTRADIRAN VO HRVATSKA Vo samica go ~eka momentot na vistinata

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,64 43,89 70,60

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STRANA 12 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

sreda. 20 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KOI MERKI ]E GI NOSI VLADATA NA PRVATA SEDNICA?

3.000

МБИ10

0,27%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800

07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Vo septemvri, u{te 50 milioni evra krediti za firmi

Populizam ili itna pomo{ za biznisot?!

STRANA 2-3

Makedonija i na pismeno vrti kon Istok!? STRANA 7

\OR\I PRO[EV VORI-GEVGELIJA

Bez poddr{ka od bankite, konzervnata industrija ne mo`e da bide uspe{na STRANA 10

STRANA 9

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

AMERIKANSKITE GENERALI INSPIRIRANI OD ALEKSANDAR

VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA

ITNI MERKI ZA PROMA[ENI CELI STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 20 JULI 2011

ITNI MERKI ZA PROMAШENI CELI

Makedonija dobi nova vlada. Po site praktiki i normi za korektno politi~ko odnesuvawe na Vladata treba da & se dade mir od 100 dena za da se “uve`ba” ili da sraboti ili po~ne nekoj pogolem proekt. Zna~i, logi~ki bi bilo da ne barame rezultati od Vladata vo prvite 100 dena. No, na{ava nova vlada isto kako i starata }e prodolì so tempoto 24/7. Pa taka, premierot Gruevski u{te eden mesec pred da se formira vladata, za vreme na 21-ot rodenden na VMRO-DPMNE, javno kaà koi merki }e & bidat na dneven red u{te na prvata sednica. Ami kako?! Sigurno merkite se ve}e izglasani, samo }e treba dopolnitelno da se stavi datumot koga i stvarno }e se odrì vladinata sednica. Za da ne se gubi vreme. Kako inaku vo sledniot ot~et vladata }e prikaè deka ostvarila pove} e otkolku {to vetila. Eve na primer, premierot Gruevski re~e deka na prvata sednica }e donese pet itni merki koi }e mu pomogneloe na biznisot. ]e se ukinel danokot za firmite koi imaat godi{en prihod do tri milioni denari, }e se namalel DDV za turizam, DDV za surovoto maslo za jadewe, } e poevtinel zeleniot karton, a tie {to se lekuvaat vo stranstvo vo idnina nema da pla}aat pove}e od 200 evra participacija. [tom premierot rekol deka ovie merki }e se donesat, toga{ moè da se smetaat za doneseni. Nikoj ne slu{na nekakvo objasnuvawe od premierot ili od ekonomskite ministri {to korist }e ima biznisot od ovie merki. Naprotiv, biznismenite gi ocenuvaat kako zadocneti i proma{eni. A od druga strana, sekojdnevno gi slu{ame biznismenite koi baraat konkretni merki za

da im se olesni raboteweto. Tie baraat polesen pristap do krediti so poniski kamati, baraat lojalna konkurencija i za{tita od tie koi ne im pla}aat navreme za toa {to go proizvele i prodale, baraat navremeno vra}awe na DDV, baraat da se namalat drakonskite kazni za banalni prekr{oci vo raboteweto, baraat avtopati, baraat poevtina struja i gas, baraat èlezni~ko povrzuvawe so izvoznicite, pazari... Ovie barawa se dolgo vreme na listata so celi koi vlasta vetuva deka }e gi ispolni. Koridorot 10 i 8, êbren i Gali{te, novi avtoapti, gasifikacija, investicii vo energetika... Site tie gi ima{e i vo prvata “Prerodba od 100 ~ekori”, gi ima{e i vo taa naduvanata i nadgradena “Prerodba”, gi ima{e i vo “Manifestot”, gi ima i vo sega{nata programa po koja }e raboti novata vlada. Celi pet godini ovie klu~ni proekti ne se mrdnati od mesto. A sega, po pet godini se izmisluvaat merki za pomo{ na biznisot, kako namaluvawe za zeleniot karton! Alooo...?! Celi pet godini na vlast!? U{te zgora na toa, i vo 2011 godina kako opravduvawe i vinovnik za lo{ite ekonomski rezultati da gi slu{ame privatizaciskite zdelki koi gi pravel Branko Crvenkovski. Dajte, fatete se za rabota i energijata tro{ete ja da smislite merki koi navistina }e im pomognat na kompaniite, a ne na kreirawe fatamorgani~ni prividi deka eve, nekoj saka da raboti, ama nekoj tamu ne mu dozvoluva. Ve}e stanuva o~igledno deka ovaa vlast saka da vetuva mnogu pove}e otkolku {to ima kapacitet da ostvari. Moèbi nekoj veruva deka navistina imaat èlba da go srabotat toa {to go vetile. No, koe fajde od toa? Spored kadrovskite re{enija vo glavnite ekonomski resori, a i spored site najavi za prioritetite so koi tie }e se zafatat, moè slobodno da se zaklu~i deka staro-novata vlada }e prodolì da se zapletkuva vo celite koi samata

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk zdravkovska@ d k k @kkappiital.com.mk l k

si gi postavuva. Ne deka celite se lo{i. Daj boè da gi ostvarat, pa makar toa bila i nekoja vlada na SDSM. Do menaxiraweto so celite }e da e. No, premierot Gruevski pora~a deka timot {to pobeduva ne se menuva. Ako ovoj “pobedni~ki” tim, koj pove}e, koj pomalku e ve}e pet godini na vlast, ne videl deka imaat konfliktnost vo celite koi si gi postavile, toga{ te{ko deka i vo slednite ~etiri godini moème da o~ekuvame da mrdne realizacijata na klu~nite merki i proekti za biznisot. Ednostavno, ne moè da se vetuva deka subvenciite za zemjodelcite doprva }e se zgolemuvaat, deka }e se investiraat osum milijardi evra vo izgradba na pati{ta, èleznici, energetski objekti, deka vladata }e prodolì da gradi grandiozni spomenici i fontani, a od druga strana, da ne se kaè deka za toa da se slu~i }e mora vo buxetot da se soberat ili pove}e prihodi od danoci ili da se skratat tro{ocite za plati na administracijata, penziite i socijalnite transferi za najsiroma{nite. Toa e ve} e svesno manipulirawe i begawe od vistinski potezi, koi pokraj pomo{ za kompaniite, sigurno }e rezultiraat i so namaleni rejtinzi.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

metal i na negovata zgolemena pobaruva~ka vo Indija i vo Kina, procenuvaat analiti~arite na britanskata banka Standard ~arterd. Espertot na bankata za metali i rudarstvo Jan ^en veli deka edna fina unca (31,1 grama) zlato do 2014 godina }e dostigne cena do okolu 2.000 dolari, no deka postojat mo`nosti do 2020 godina taa da skokne na duri 5.000 dolari bidej}i rastot na prihodite vo Kina i vo Indija ja pottiknuva pobaruva~kata na zlatoto. Zlatoto zav~era se prodava{e za rekordni 1.607 dolari za unca, {to pretstavuva trojno povisoka cena vo sporedba so negovata vrednost za vreme na globalnata ekonomska kriza vo dekemvri 2008 godina.

VO SEPTEMVRI NI EVRA KREDI ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

ljadi dolari za unca mo`e da poskapi zlatoto I do 2020 godina kako rezultat na zabavuvaweto na rastot na proizvodstvoto na ovoj blagoroden

SKROMNA VTORATA TRAN[A OD EIB ZA MAK

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

U{te 50 milioni evra od Evropskata investiciska banka (EIB) } e im bidat dostapni na kompaniite od 1 septemvri. Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) e vo zavr{ni pregovori za povlekuvawe na vtora kreditna linija za evtini krediti za kompaniite, no go ~eka konstituiraweto na novata Vlada za da po~ne so povlekuvawe na tran{ite. Spored procedurata, po barawe na Vladata, Sobranieto }e treba da izglasa garancija za kreditot od EIB. Iako kompaniite, gladni za evtini krediti, baraa pove}e pari i poniska kamata, ovojpat MBPR uspea da dogovori samo 50 milioni evra po starite uslovi - kamata od 5,5%, osven rokot na otplata, koj e zgolemen od 3-5 godini na 5-8 godini. Iako, poslednata tran{a od prvata kreditna linija od 100 milioni evra be{e isplatena vo fevruari, kompaniite ne prestanaa da dostavuvaat kreditni barawa do MBPR, {to zna~i deka stopanstvoto ima golema potreba od pari. “Bankata ve}e e vo zavr{ni pregovori so EIB za vtorata kreditna linija za mali i sredni pretprijatija.

O~ekuvame zadolùvaweto da bide odobreno od Sobranieto i Vladata da dade garancija najdocna do 15 avgust za da moème da gi povle~eme sredstvata. Dobivme krediten limit od EIB samo od 50 milioni evra, bidej}i tolkava moè da bide izloènosta na MBPR kon ovaa finansiska institucija”, objasnuva Kenan Idrizi, zamenik-direktor na MBPR. Spored nego, uslovite se isti, osven kaj rokot na otplata, za {to so EIB dogovorile dvojno da se zgolemi vremenskata ramka za vra} awe na parite. “Uslovite na novata kreditna linija se isti. Bidej}i golem del od kompaniite baraa podolg rok na otplata, ovojpat so EIB pregovarame za maksimum osum godini, namesto pet kako {to be{e so prethodnata kreditna linija, so isto taka grejs-period od edna godina. Kamatnata stapka } e ostane 5,5%. Limitot na edna tran{a ostanuva maksimum tri milioni evra, a prvite krediti bi trebalo da bidat isplateni najdocna do po~etokot na septemvri”, objasnuva Idrizi. Poslednata tran{a od kreditnata linija od 100 milioni evra be{e potro{ena vo fevruari. Potoa, stignaa kreditni barawa od pove} e kompanii vo vrednost od 30 milioni evra. Idrizi o~ekuva vtorata kreditna linija da se potro{i mnogu pobrzo od prethodnata. “Kompaniite se javuvaat postojano, dostavuvaat barawa,

pra{uvaat koga }e bide dostapna vtorata kreditna linija”, veli Idrizi.

Iako uslovite po koi se nudea kreditite od EIB od prvata kreditna linija bea mnogu povolni, sepak, kompaniite baraat dr`avnata banka da dogovori fiksna kamatna stapka i podolg rok za otplata.

So ogled na toa {to poradi krizata vo EU mo`e da raste Euliborot, baraat kamatata na kreditite da bide fiksna na 5%. Velat deka s$ u{te se davat vo nelikvidnost i neophodni im se evtini krediti. “Kompaniite vo momentov imaat golema potreba od evtini krediti, bidej}i se nelikvidni. Zatoa treba da se povle~at u{te najmalku 100 milioni evra od EIB. Iako ovaa kreditna linija e povolna za kompaniite, od iskustvoto od prvata kreditna linija, koja kompaniite ja tro{ea minatata godina, smetam deka treba da se promenat uslovite i kaj kamatnata stapka i kaj rokot na otplata”, veli Mir~e Чekrexi, zamenik-pretsedatel na Sojuzot na stopanski komori. Spored nego, rokot na otplata na kreditite treba da

Navigator

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK ZNAE KAKO DA GI OSVOII POTRO[UVA^ITE

QUBOMIR NIKOLOVSKI

istinski biznis-poteg na televizija Alfa so pomestuvaweto na centralnite vesti vo terminot od 19 ~asot, so {to go zazemataat “prajm tajmot” za emituvawe na dnevnikot

NASER SELMANI

BARAK OBAMA

DEJVID KAMERON

NM nema da popu{ti – }e gi povle~e svoite pretstavnici od Sovetot za radiodifuzija ako Sobranieto gi izglasa izmenite vo Zakonot za radiodifuzna dejnost

ferata “Prislu{uvawe” go pritisna i britanskiot premier, zatoa {to porane{niot glaven urednik na tabloidot stanal direktor za komunikacii vo Dauning strit 10

AD e pred golemo isku{enie – ako Senatot ne go donese predlog-zakonot za zgolemuvawe na limitot na dr`avniot dolg zemjata }e vleze vo nova kriza

KEDONIJA

I, U[TE 50 MILIOITI ZA FIRMI

Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot e vo zavr{ni pregovori za povlekuvawe vtora kreditna linija od Evropskata investiciska banka za kompaniite, no se ~eka konstituiraweto na novata Vlada za da po~ne so povlekuvawe na tran{ite. Kompaniite baraat 100 milioni evra, fiksna kamatna stapka i podolg rok za otplata na kreditite

milioni evra od novata kreditna linija od EIB }e im bidat dostapni na kompaniite najdocna do septemvri

fiksna kamatna stapka na novata kreditna linija baraat kompaniite

se zgolemi na 5-10 godini, zavisno od visinata na kreditot, a kamatnata stapka da se fiksira na 5%. “Na kompaniite im se potrebni pari za da finansiraat investicii, kako i obrtni sredstva, bidej}i poddr{kata od bankite e ograni~ena. Novata linija bi bila odli~na injekcija za firmite koi imaat golema potreba od pari vo momentov”, objasnuva Чekrexi. Del od kompaniite ve}e se na listata na ~ekawe na

OSNOVEN USLOV - DA NEMA OTPU[AWA OSNOVEN USLOV KOJ TREBA DA GO ISPOLNAT KOMPANIITE KOI ]E APLICIRAAT ZA KREDIT OD KREDITNATA LINIJA OD EIB E DA NE OTPU[TAAT VRABOTENI. DRUGITE USLOVI SE: ZA MIKROFIRMITE GODI[EN OBRT OD 50.000 EVRA I PETMINA POSTOJANO VRABOTENI; ZA MALITE FIRMI OBRT OD MINIMUM 200.000 EVRA I [EST DO 50 VRABOTENI; ZA SREDNITE OBRT OD MINIMUM 200.000 EVRA I OD 51 DO 250 VRABOTENI.

KENAN IDRIZI ZAMENIK-DIREKTOR NA MBPR “Bankata ve}e e vo zavr{ni pregovori so EIB za vtorata kreditna linija za mali i sredni pretprijatija. O~ekuvame zadol`uvaweto da bide odobreno od Sobranieto i Vladata da dade garancija najdocna do 15 avgust za da mo`eme da gi povle~eme sredstvata. Dobivme krediten limit od EIB samo od 50 milioni evra.”

MIR^E ЧEKREXI ZAMENIK-PRETSEDATEL NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI “Kompaniite vo momentov imaat golema potreba od evtini krediti, bidej}i se nelikvidni. Zatoa treba da se povle~at u{te najmalku 100 milioni evra. Barame kaj novata kreditna linija rokot na otplata na kreditite da se zgolemi na 5-10 godini, zavisno od visinata na kreditot, a kamatnata stapka da se fiksira na 5%.”

bankite za evtini krediti. Velat deka uslovite se mnogu povolni za niv i deka parite }e bidat operativni najdocna do septemvri. “Dostavivme barawe za kredit od novata kreditna linija

od EIB. Pravime napori da ni bide odobren. Ima golema procedura i obemna dokumentacija koja ja baraat bankite, no va`no e deka sme aktivni i toa ni e prioritet vo momentov. Koga be{e prvata kreditna linija, ne apliciravme za ovie evtini krediti, no sega mislam deka }e ni bidat od golema pomo{. Kamatnata stapka od 5,5% e prifatliva, kako i rokot na otplata. O~ekuvame da se realizira baraweto”, objasnuva \or|i Pro{ev, sopstvenik na konzervnata fabrika Vori od Gevgelija. Prvite 100 milioni evra celosno bea iskoristeni do krajot na fevruari godinava, a kredit podignale okolu 300 kompanii,

Mototo “Dobra hrana za dobar ìvot” im ovozmoì na gra|anite uìvawe vo ~okoladata na Nestle, ~a{a toplo ~okoladno mleko od programata na Neskvik, niskokalori~en doru~ek so ìtarkite na Nestle.... Nesomneno, paletata proizvodi od prehranbeniot gigant Nestle vrtoglavo raste. A kako {to raste raznovidnosta na proizvodite, raste i profitot na kompanijata. Za minatogodi{niot neverojaten presvrt vo raboteweto na Nestle zasluèn e Peter Brabek-Letmat, pretsedatel na upravniot odbor na Nestle. Profitot od 32,8 milioni dolari koj Nestle go ostvari lani e za neverojatni 242% pogolem od profitot vo 2009 godina. Toa go smesti prehranbeniot gigant na prvoto mesto na listata so 50 najprofitabilni kompanii vo svetot na amerikanskiot magazin “For~n”, nadminuvaj}i gi “neuni{tlivite” vo svoite granki, naftenite korporacii

PETER BRABEK-LETMAT Gazprom i Ekson mobil. Branot na svetska nadmenost i mo}nost poleka, no sigurno mu ovozmo`i prostor na Nestle da ja zgolemi dominacijata vo globalni ramki. Pa taka, trgna vo “pohod” po kompanii. Poslednive nekolku dena samo slu{ame vesti povrzani so Nestle... Go prezel srpski Centroproizvod... ]e investira vo Ungarija... Se bori so kineskite strogi regulativi da im se “protne” na pazarot... Ako vaka prodol`i, te{ko deka Nestle }e najde dostojna zamena koja }e go otstrani od liderskata pozicija najprofitabilna kompanija vo svetot. A Brabek-Letmat samo gi sobira zaslugite. Sekoja ~est!

GUBITNIK KOGA SE PRAVDA NEPRAVEDNOTO

Prateni~kata Blagorodna Duli}, koja istovremeno e i pretsedatelka na sobraniskata Zakonodavno– pravna komisija, v~era vo Parlamentot be{e ostavena od svoite kolegi od VMRO– DPMNE, sama dа go odbrani predlogot za avtenti~no tolkuvawe na zakonot za amnestija, {to e del od t.n. julski koaliciski dogovor me|u liderite Nikola Gruevski i Ali Ahmeti. Otkako koordinatorkata na prateni~kata grupa na najgolemata partija koja stoi zad ova barawe, VMRO– DPMNE, Silvana Boneva odlu~i da mol~i, a takva partiska instrukcija verojatno dobile i ostanatite pratenici, obrazlo`enieto za potrebata od itno nosewe na ovoj zаkon po skratena postapka, ostana da го obrazlaga Duli}. Taa

BLAGORODNA DULI]

se obide da objasni deka avtenti~noto tolkuvawe e potrebno vo interes na me|uetni~kite odnosi, za da se zatvori ovaa tema i da ne predizvikuva konflikti vo idnina. Me|utoa, иskusnata prateni~ka ne smee{e da dozvoli, da ostane sama na odbranbenite pozicii, zaedno so porane{nite komandanti od ONA, sega pratenici, koi isto taka go branea re{enieto. Dodeka ostanatite pratenici na VMRO–DPMNE poradi ~uvstvitelnosta na temata, odlu~ija deka im e popametno da ne go rizikuvaat sopstveniot integritet i da mol~at.

MISLA NA DENOT glavno od prehranbenata, tekstilnata i grade`nata industrija. Planirani se okolu 2.000 novi vrabotuvawa so ovie pari. Od bankite objasnuvaat deka ve}e ima listi na ~ekawe, a glavna pri~ina za golemiot interes e niskata kamatna stapka od 5,5%. Kompaniite najmnogu zemale kredit za novi investicii i kupuvawe ma{ini. Ovaa evtina kreditna linija po~na da se realizira kon krajot na 2009 godina, kako antikrizna merka za da im se pomogne na kompaniite polesno da se spravat so posledicite od krizata. No, najgolemo zabrzuvawe do`ivea koga viza za nea dobija i golemite kompanii.

VREDNOSTA MO@E[ DA JA SFATI[ SAMO AKO GO ZNAE[ ZNA^EWETO NA PAZAROT

ЧARLS DAU

GO IZMISLIL DAU XONS INDEKSOT, RABOTEJ]I KAKO NOVINAR VO 1896 GODINA

Navigator

4 IK NA DEN DENOT... NOT... GRAFIK

NA DENOT... FOTO N

PAD NA N MEDIU O MAL T N IZ DEVIZNITE E REZERVI

2011

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

NA GOSTI KAJ MERKEL MEDVEDEV N

kv.2 kv.1 kv.4 kv.3 kv.2 2010 kv.1 kv.4 kv.3 kv.2

2009

kv.1

Deviznite rezervi vo Narodnata banka vo vtoriot kvartal od godinata se namalija za 69 milioni evra vo sporedba so prethodnoto trimese~je, glavno poradi povlekuvaweto na parite od kreditot od MMF od strana na dràvata. Bidej}i vo strukturata na deviznite rezervi, evroto vo prosek u~estvuva so 78,2%, zlatoto so 12,4%, SAD dolarot so 9,3%, imaj}i go predvid fiksniot kurs na denarot vo odnos na evroto, ne se o~ekuvaat negativni efekti dokolku vrednosta na evroto se namali poradi problemite vo evrozonata. Naprotiv, bidej}i vrednosta na deviznite rezervi se iskaùva vo evra, tie moè da se zgolemat poradi povisokata vrednost na rezervite vo dolari i vo zlato.

SVETOT NIZ MEDIUMITE THE WALL STREET JOURNAL Vesnikot gi analizira pazarite na kapital koi se potresoa otkako problemite so dolgovite na nekolku golemi evropski zemji eskaliraa. Osven problemite vo Evropa, sostojbata se vlo{uva i vo SAD kade {to industriskiot prosek na Dow Jones zavr{i na najnisko nivo po rastot vo juni. VVE^ERWE E^ NOVOSTI Srpskiot vesnik objavuva Srp intervju so potpretseint datelot na Delta Holddat ing, Jelena Krstovi}, koja ing najavuva deka kompaninaj jata }e plati danok vo Srbija i gi otkriva Srb idnite planovi za inidn vesticii vo zemjodelski ves nasadi i novi tehnologii nas vo agrarot. Del od parite od proda`bata par na sinxirot vo Srbija }e bide investiran vo novi bid {oping-centri vo pove}e {o gradovi. gra POSLOVNI DNEVNIK Novoto izdanie na Poslovni Dnevnik na naslovnata stranica gi analizira funkciite i organite na novoto telo za fiskalna odgovornost koe treba da gi kontrolira tro{ewata na Vladata od buxetot. Vensikot gi otkriva ~lenovite na Odborot za fiskalna odgovornost koj vo Hrvatska se voveduva za prvpat. THE TIMES The Times na naslovna stranica ja objavuva prikaznata za [on Hoar, porane{en novinar News of the World, koj e pronajden mrtov. Toj be{e i prviot novinar {to tvrde{e deka Endi Kolson, porane{en urednik na vesnikot i pretstavnik za mediumi na britanskiot premier, znael za hakiraweto i prislu{uvaweto na telefonite. Policijata tvrdi deka smrtta bila neobjasniva, no ne i somnitelna.

konomskite pra{awa preovladuvaa na agendata na intervladinata konferencija me|u Germanija i Rusija, koja izminatite dva dena se odr`a vo Hanover. Fokusot na razgovorite na Merkel i Medvedev be{e na sostojbata vo evrozonata i naporite za re{avawe na libiskiot konflikt. Vo sredi{teto na vladinite konsultacii be{e i situacijata vo Rusija pred pretstojnite pretsedatelski izbori.

CENATA NA ENERGENSITE TRGNA NAGORE C

SKAPITE BENZINI SE VRATIJA NA BENZINSKITE PUMPI Do 10. avgust cenite na gorivata }e se presmetuvaat so poniskata akciza, merka koja Vladata ja sprovede od krajot na april KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

orastot na surovata “brent” nafta na Londonskata berza za 10 dolari za barel za samo dve nedeli gi poskape gorivata vo DVI@EWE NA CENATA NA BRENT-NAFTATA Makedonija za duri 3,5 NA LONDONSKA BERZA (dolari/barel) denari za litar. Ova drasti~no poskapuvawe 18.7 116.62 na benzinite vo zemjava 15.7 118.3 nadle`nite go objasnuvaat edinstveno so 11.7 117.6 porastot na cenata na 8.7 naftata na svetskite 116.61 berzi i so rastot na 30.6 110.19 dolarot vo odnos na denarot. Na berzata 27.6 106.5 vo Wujork pak, navtata 23.6 v~era izutrinata poskape 112.27 na ne{to pove}e od 96 100 105 110 115 120 dolari za barel poradi IZVOR: LONDONSKA BERZA o~ekuvawata za namaluvawe na rezervite na toj gorivata vo zemjava”, obgorivata }e gi presenergens vo SAD, {to e jasnuva Dimitar Petrov, metuvame so poniskata pokazatel za zgolemuvawe pretsedatel na Regulator- akciza. Vo periodot pona pobaruva~kata. nata komisija za enertoa vladinata odluka za Spored presmetkite na getika. namaluvawe na akcizata Regulatornata komisija denari od litar inkasira Tekovnite ceni na nema da vaì”, veli za za energetika (RKE), dràvata po osnova na gorivata na svetskiot “Kapital” Petrov. rafineriskite ceni na akciza od benzinite od 95 pazar se povisoki vo Vladata ja namali naftenite derivati za i 98 oktani sporedba so izminatiot akcizata na benzinite 14 dena se zgolemija vo ~etirinaesetdneven peza ~etiri denari, a na prosek za 6,36%, dodeka riod. Kaj benzinot poskadizel-gorivoto za dva pak, maloproda`nite puvaweto e vo prosek denari, a istovremeno se ceni se zgolemija za za okolu 6,82% ili za otkaà i od nadomestot re~isi 5%. Od RKE objas66,7 dolari za ton. Kaj za zadolìtelni nafteni nuvaat deka prose~nata denari za litar e dizelot zgolemuvaweto na rezervi za polovina cena na surovata nafta proizvodnata cenata za samo 14 dena denar kaj benzinite i za na svetskiot pazar vo cena na e za okolu 5,6% ili za 0,2 denari kaj dizelot. izminatite dve nedeli eurosuper 98 50,625 dolari za ton, Vistinsko dolgoro~no poiznesuva{e 116,399 dodeka pak, kaj mazutot evtinuvawe na gorivata dolari za barel, {to zgolemuvaweto vo prosek vo zemjava moè da se e za 6,33% poskapo od e za okolu 4,6% ili za o~ekuva samo dokolku prosekot na surovata 29 dolari za ton. vlasta se otkaè od nafta od 109,465 dolari Pretsedatelot na Regulaprilivite {to gi ima za barel, po koja se tornata komisija, Petrov, DDV na benzinite, koj denari za litar formiraa tekovnite ceni e proizvodnata objasnuva deka cenite sega e 18%, alarmiraat na naftenite derivati. cena na na gorivata vo zemjava poznava~ite. Kursot na dolarot vo dizelot u{te kratok period }e se Formulata za presmetka odnos na denarot pak, presmetuvaat so ponina cenata na gorivata vo izminatite 14 dena dvièweto na cenata na skite akcizi, koi vaàt se temeli na cenata iznesuva{e 43,1754 oddelnite goriva. Ja gleod krajot na april. na surovata nafta na denari za dolar, {to dame cenata na “brent” Vladata toga{ re{i deka svetskite berzi, kako i e zgolemuvawe od 0,31% naftata, pa vrz osnova pokaè deka reagira kursot na denarot vo od kursot po koj se na toa ja formirame na glasnite kritiki na odnos na dolarot. formiraa prethodnite rafineriskata cena, pa biznismenite i gra|anite Promenata na ovaa ceni na gorivata vo zemmaloproda`nata cena na za previsokata cena na “zalo`ni~ka” metodjava. “Pri formiraweto gorivata. benzinite, pa gi namali ologija moè da se na cenata na gorivata ja Ovojpat dvièweto na akcizite na naftenite o~ekuva duri po devet zemame predvid cenata oddelnite nafteni dederivati za period od godini, koga istekuva na surovata nafta na rivati ima zna~itelno tri meseci. kupoproda`niot dogovor Londonskata berza, no i vlijanie vrz cenata na “Do 10. avgust cenite na za rafinerijata OKTA.

17,8

42,4

41,7

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

PROCENKI...

VESTI...

6-8 3-5 800-2

EVANGELOS VENIZELOS

ZA EDNA GODINA 19.000 NEVRABOTENI POMALKU

Iljadi evra e kaznata za firmite koi od deneska nema da ja po~ituvaat zabranata za vozewe skuteri po Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto ezero Iljadi evra vo denarska protivvrednost e kaznata za trgovci-poedinci, dodeka, pak, mandatna kazna na samoto mesto ~ini 600 evra Ilajdi evra vo denarska protivvrednost e kaznata za poedinci koi }e vozat skuteri na makedonskite prirodni ezera

VICEPREMIER NA GRCIJA

MO@EN E DOGOVOR ZA EVROPSKIOT DOLG a sredbata na vrvot na evrozonata vo ~etvrtok vo Brisel, e mo`en dogovor za evropskiot dolg, izjavi gr~kiot vicepremier i minister za finansii, Evangelos Venizelos. Takvo re{enie za dol`ni~kata kriza e mo`no, bidej}i toa ne ja vklu~uva samo Grcija, zabele`uva Venizelos i dodava deka stanuva pra{awe za evroto i za izdr`livosta na evrozonata. “Toa e pri~inata poradi koja za{titata na Grcija pretstavuva mehanizam za samoodbrana na evrozonata. Toa }e ni pomogne da go izbegneme domino efektot”, poso~uva Venizelos.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

RO! O K NAS

rojot na nevraboteni vo zemjava e namalen za 19.182 lica za edna godina, poka`uvaat podatocite od Agencijata za vrabotuvawe. Spored evidencijata, vo juni godinava nevraboteni bile 311.374 lica, {to e pomalku za 4.098 vo sporedba so prethodniot mesec, a vo odnos na juni minatata godina za 19.182. Najmnogu od nevrabotenite se vo Skopje - 68.587, potoa sleduva Tetovo so 27.950, Kumanovo so 25.597, Prilep so 21.714 nevraboteni. Spored vozrasta, najmnogu nevraboteni imaat od 20 do 24 godini. Na ovaa vozrast rabota baraat 35.291 lice. Me|u nevrabotenite, spored obrazovanieto, najmnogu 151.971 lica se niskokvalifikuvani. Vo Agencijata kako nevraboteni se evidentirani i 20 doktori na nauki i 399 magistri.

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 1000 SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)… CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari... SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2,497.88 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

I vtoriot den od trguvaweto ovaa nedela dvata indeksa na Makedonskata berza go zavr{ija vo minus. Indeksot MBI-10 trguvaweto go zatvori so pad od 0,27% na vkupno 2.497,88 poeni, a MBID so pad od 0,88%. V~era na Makedonskata berza se trguva{e so vkupno 23 akcii, od koi 10 akcii zatvorija so negativen predznak, 6 akcii zatvorija vo pozitiva, dodeka, pak, 7 akcii ostana bez promena. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Фершпед

54,167.00 1.167,00

+2,20% 2 20%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Аутомакедонија Скопје

16 22% -16,22%

-300,00

DOW JONES 12,800 12,600 12,400 12,200

12,000 11,800 11,600 11,400 16/06 21/06 26/06 01/07 06/07 11/07 16/07

12,385.16 -94,57

SOROS NE PLANIRA DA KUPUVA RUDNIK VO KOSOVO ondaciite Otvoreno op{testvo se decidni - Xorx Soros ne planira da investira vo rudnicite na Kosovo. Ova e stavot na Fonadacijata po napisite vo “Volstrit `urnal” deka Soros gi razgleduval mo`nostite za investirawe vo rudnici so jaglen na Kosovo. “Kosovskata fondacija Otvoreno op{testvo raboti na zajaknuvawe na vladinite institucii i natamo{no razvivawe na otvorenoto op{testvo vo Kosovo. Nejzinite programi se fokusiraat na pravata na malcinstvata, gra|anskoto u~estvo, evropskite integracii, dobroto vladeewe i obrazovanieto. Vo poslednite tri godini, Fondacijata e edna od vode~kite institucii vo borbata protiv pregolemoto iskoristuvawe na kosovskiot lignit”, velat od Fondacijata. Fondaciite Otvoreno op{testvo koi{to se aktivni vo pove}e od 70 zemji, rabotat na izgradba na aktivni i tolerantni demokratii ~ii{to vladi se odgovorni pred nivnite gra|ani. Kako del od svojata rabota so lokalnite zaednici, fondaciite Otvoreno op{testvo ja poddr`uvaat pravdata i ~ovekovite prava, slobodata na izrazuvawe, kako i pristapot do javno zdravstvo i obrazovanie.

O! R O K NAS

MBI 10 3.000

1,550.00

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me BR BROJ NA STRANICI: 100 SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i… SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

BERZA

-0,76% 0 76%

Akciite na azisko-pacifi~kite berzi oslabnaa ~etvrti den po red, so ogled na toa {to investitorite i ponatamu se zagri`eni za neizvesnosta vo odnos na dogovorot vo vrska so limitot na zadol`uvaweto na SAD. Poradi toa mnogu padnaa cenite na akciite na golemite izvoznici vo SAD i vo Evropa.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,775.35 9,889.72 1,305.44 2,765.11 7,187.11 853.75

VALUTI

+0,39% -0,85% -0,81% -0,89% +1,11% -0,65%

£ €

€ $

1.1378

1.4045

СТАПКА

ПРОМЕНА

-0,7%

ПРОМЕНА

-0,7%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.600,20 $ -0,14% 0 14%

NAFTA BRENT

117,09 $ +0,90% 0 90% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

KRISTIN LAGARD

S$ u{te ne se sozdadeni uslovi za razgovor za uslovite za vtora sanacija na Grcija.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PREKINATA POSTAPKATA ZA IZGRADBA NA NOVI STUDENTSKI DOMOVI VO [TIP, TETOVO I SKOPJE oradi nedoslednost vo ponudite, Vladata ja prekinuva postapkata za dodeluvawe na dogovor za izgradba na novi studentski domovi vo Tetovo, [tip i Skopje. Odlukata za izgradba na novi studentski domovi, koja be{e donesena na 28. dekemvri 2010 godina, se prekinuva poradi toa {to sodrìnata na dostavenata ponuda ne odgovara na baranata sodrìna vo javniot povik, se veli vo obrazloènieto objaveno vo posledniot Slu`ben vesnik. Trite novi studentski domovi treba{e da se izgradat so javno-privatno partnerstvo na dràvno zemji{te, koe Vladata besplatno treba{e da go dade na koristewe na firmi {to }e bidat zainteresirani da gi izgradat ovie objekti. Vo javniot povik {to go objavi Vladata pred sedum meseci se predviduva{e zemji{teto da se dade na koristewe vo rok od 35 godini, a potoa objektite da gi prezeme dràvata. Prvi~nite procenki na ministerot Nikola Todorov toga{ bea deka izgradbata na samo eden dom }e ~ini 60 milioni evra.

I STEVÊ JAKIMOVSKI REKONSTRUIRA ULICI p{tina Karpo{ prodolùva so grade`nite raboti vo urbanite zaednici Kuzman JosifovskiPitu i Taftalixe 2. Se raboti za rekonstrukcija na trotoari na ulicata Budimpe{tanska, izgradba na atmosferska kanalizacija po ulicite Strezovo i Ilija Plavev, izgradba i rekonstrukcija na parking-prostor pred stanbenata zgrada na ulicata Kopenhagenska pred ruskata zgrada broj 7 i pred 10-ta ruska zgrada na ulicata @enevska. “Dosega, vo soglasnost so Programata za ureduvawe na grade`noto zemji{te ,celosno se zavr{eni nad 40 infrastrukturni proekti. Vo faza na realizacija se 42 objekti, a do krajot na 2011 godina se predviduva da po~nat u{te osum objekti vo infrastrukturata vo op{tina Karpo{“, soop{ti ovaa lokalna samouprava. Spored spomenatata programa, op{tinata od svojot buxet za podobruvawe na infrastrukturata godinava }e vloì okolu 550 milioni denari.

NOVITE EKONOMSKI PREDIZVICI NA [ESTIOT STRATE[KI FORUM VO BLED inisterstvoto za nadvore{ni raboti na Republika Slovenija i na Centarot za evropska perspektiva }e bidat doma}ini na Strate{kiot forum vo Bled, Slovenija. Na sobirot, koj se odrùva {esti pat po red, }e prisustvuvaat golem broj dràvnici, politi~ari, delovni lu|e i eksperti koi se zanimavaat so idnite strate{ki predizvici, pomestuvawata vo me|unarodnata scena kako i odnosite me|u dràvite. Glavni temi na forumot }e bidat novi igra~i, osobeno BRIK zemjite, Brazil, Rusija, Indija i Kina, evropskite predizvici vo Mediteranot, odnosite me|u EU-Kina, idninata na energija, predizvici i perspektivi na Zapaden Balkan, ulogata na malite dràvi vo globalni pra{awa, kako i bezbednost na hranata i na ulogata na inovacii vo ekonomijata. U~estvo ve}e e potvrdeno od strana na ministrite za nadvore{ni raboti na Indija, Island, Kosovo, Lihten{tajn, Srbija i od strana na ruskiot minister za komunikacii i mediumi, Igor Olegovi~ [~egolev.

ZNM BARA SREDBA SO IVANOV ZA IZMENITE NA ZAKONOT ZA RADIODIFUZIJA obranieto po predlog na vladeja~kata partija ekspresno gi donese izmenite na Zakonot za radiodifuzna dejnost i pokraj protiveweto na mediumskite zdru`enija. Vlasta ostana nema na baraweto na ZNM, MIM i samostojniot novinarski sindikat predlogot da bide povle~en, bidej}i ne bea konsultirani zasegnatite strani, {to pretstavuva obid za celosno kontrola na toa regulatorno telo.Pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani, veli deka pobarale sredba so pretsedatelot \orge Ivanov na koja }e pobaraat da ne go potpi{e zakonot.„Zatoa {to navistina }e ispratime mnogu lo{a poraka vnatre vo Makedonija i se razbira kon EU i site na{i sojuznici.” Selmani dodava deka e jasno oti vlasta ima namera da gi kontrolira, ne samo mediumite, tuku se vo zemjata

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

ZA HA[KITE SLU^AI SE ISPOKARAA SDSM I DUI

VMRO-DPMNE AMNESTIRA I NE DEBATIRA! MAKSIM RISTESKI

sevrieva@kapital.com.mk

MRO-DPMNE nema nitu komentar, nitu odgovor za te{kite obvinuvawa od SDSM deka Makedonija }e go doìvee najcrniot den vo svojata istorija so avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija, {to vinovnicite za voenite zlostorstva od konfliktot vo 2001 godina celosno gi osloboduva od odgovornost. Nieden pratenik na vladeja~kata partija ne se odvaì da zboruva i da ja opravda odlukata da se prifati amnestija za komandantite na ONA. Ja ostavija pretsedatelkata na Zakonodavno-pravnata komisija, Blagorodna Duli}, da obrazloì deka so ova se investiralo vo idninata na dobrite me|uetni~ki odnosi, no i taa, otkako ima{e kratko obra}awe, pove}e ne zede zbor. Dogovorot Gruevski-Ahmeti go branea DUI, iako site govori na pratenicite od SDSM bea upateni na adresata na VMRO-DPMNE. “Ne smeete da dozvolite so politi~ki instrument da gi izbri{ete zlostorstvsata i da gi kaznite semejstvata na ubienite, taka nagraduvaj}i gi zlostornicite, da gi kaznite `rtvite. A na ~elo so Gruevski na semejstvata na `rtvite dosega im vetuvavte brda i dolini za da dobiete politi~ki poeni”, istakna koordinatorot na SDSM, Igor Ivanovski. Sekretarot na SDSM, Andrej Petrov obvini za laèn patriotizam: "Johan Tar~ulovski, koj vie sesrdno go poddrùvate, so ovaa odluka }e go ostavite da bide edinstvena `rtva od konfliktot vo 2001 godina”, istakna pratenikot Andrej Petrov. Za nego krunski dokaz deka i Gruevski se srami od vakviot na~in na amne-

stirawe na voeni zlostornici e faktot {to na misleweto od Vladata za avteniti~noto tolkuvawe, dostaveno do Sobranieto, ne e potpi{ano od premierot, tuku od negoviot zamenik, na koj mu ostanuvaat u{te pet dena mandat, Vasko Naumovski. DUI gi oceni govorite na SDSM kako {tetni za me|uetni~kite odnosi i obvini deka iska`anite stavovi se determinirani od faktot deka partijata e vo opozicija. “Vo noemvri 2002 godina od Vladata na SDSM bev uapsen kako ~len na rakovodstvoto na ONA, a potoa bev izbran za minister vo vlada na SDSM. Kade e tuka moralot za koj denes zboruvaat “socijaldemokratite”? ”, istakna pratenikot Xevat Ademi. Negoviot kolega, Talat Xaferi pak re~e deka SDSM koristi opasen vokabular, koj se koristel i vo 1999-ta i vo 2000-ta, pa zatoa potoa se slu~ila 2001-ta. Inaku, Zakonot za amnestija e donesen vo 2002 godina kako rezultat na postignatiot Ramkoven dogovor i site slu~ai po koi Ha{kiot tribunal ne prezel postapka potpa|aat pod negova nadle`nost. Tribunalot vo 2002 godina prezede pet slu~ai od konfliktot vo 2001 godina, a ja zavr{i samo postapkata protiv Qube Bo{koski i Johan Tar~ulovski.

Na edinstveniot ~ovek koj izdrùva zatvorska kazna za konfliktot vo 2001, Johan Tar~ulovski, ne mu pre~i “dilot” me|u Gruevski i Ahmeti. Toj se javi so soop{tenie od zatvorot vo Germanija, kade {to neodamna be{e prefrlen, vo koe veli deka denes e patriotski da se ovozmoì Makedonija da odi napred, oslobodena od bremeto na minatoto: “Gruevski znae da raboti za narodot. Ima po~it za patriotite. Go poznavam ~ovekot i znam deka koga }e veti ne{to - ispolnuva”. PRESEDAN VO ME\UNARODNOTO PRAVO a ekspertite po me|unarodno pravo ova e neprimeren presedan koj se kosi so me|unarodnoto pravo. “Sudot vo Hag ima primarna, no ne i edinstvena nadle`nost za procesuirawe na ovie slu~ai. Za niv se nadle`ni i nacionalnite sudski instanci. So politi~koto re{avawe na ~etirite ha{ki slu~ai kompletno se izleguva od me|unarodniot praven sistem i se prekr{uvaat me|unarodnite konvencii.Komitetot za ~ovekovi prava na OON zaklu~uva deka ne moè da ima amnestija za ovie slu~ai karakterizirani kako voeni zlostorstva”, izjavi profesorkata Jana Lozanoska za “Kapital”.

UJP PODNESE PREDLOG ZA OTVORAWE POSTAPKA

A1 VO STE^AJ NA 26 JULI? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

pravata za javni prihodi go napravi posledniot ~ekor za naplata na dolgot od 9,5 milioni evra koj A1 televizija go ima kon dr`avata po osnov na neplaten danok. Preku Dr`avnoto pravobranitelstvo, Upravata pred dva dena podnela inicijativa za poveduvawe ste~ajna postapka za TRD A1 Televizija DOOEL Skopje. Upravata informira deka sozdadeni se site zakonski uslovi koi se propi{ani vo Zakonot za ste~aj vrz koi go osnovaat nivniot predlog za

otvorawe ste~ajna postapka. “Ova e standardna procedura za site firmi koi gi ispolnuvaat zakonskite uslovi poradi efektuirawe na dolgovite”, pojasnuvaat od UJP. Od Pravobranitelstvoto za “Kapital” velat deka se raboti za predlog na koj sudot treba da odgovori dali ima uslovi za otvorawe na ste~aj ili nema. Za privremen ste~aen upravnik e nazna~en Aco Petrov. Toj za “Kapital” potvrduva deka mu e dodelen ovoj slu~aj. “Ve}e ostvariv sredba so slu`bite od A1. Imam dosta korekten odnos i sorabotka so niv. Sega treba da izvr{am uvid na dokumentacijata, taa vo A1 i taa

koja be{e zapleneta pri inspekciskot nadzor koj go napravi UJP. ]e gi stavame na hartija site pobaruvawa, koi se obvrskite na dol`nikot i dali dol`nikot ima mo`nosti da gi isplati tie obvrski”, veli Petrov. Kako {to informiraat od Osnovniot sud 2 vo Skopje, predlogot za poveduvawe ste~ajna postapka ve}e e dostaven i do A1 televizija, a dvete strani }e se soo~at na 26 ovoj mesec, za koga e zaka`ano prvoto ro~i{te. Dokolku bide otvorena ste~ajna postapka osnovno na~elo e ispla}awe na doveritelite. Ste~ajot ne mora da zna~i i likvidacija. Od druga strana pak, dr`avnata pravobranitelka Kitanova veli

deka televizijata na~elno nema da moè da prodolì da raboti. Opasnosta od zgasnuvaweto na A1 televizija i gubeweto na nejzinata frekvencija ne ja gleda Sovetot za radiodifuzija. “S$ dodeka ne se zavr{i ste~ajnata postapka A1 televizija ostanuva pravno lice koe nema nikakvi pravni pre~ki da emituva programa.”, veli Zoran Stefanovski. Dokolku bide otvorena ste~ajna postapka taa e premnogu dolga, veli privremeniot ste~aen upravnik na A1, Petrov. Dodeka traat site fazi na postapkata televizijata moè normalno da funkcionira, potencira toj.

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

NOVATA VLADINA PROGRAMA OTVORA NOVI HORIZONTI

MAKEDONIJA I NA PISMENO VRTI KON ISTOK!?

Ako se sudi po vladinata programa na Gruevski, vo narednite ~etiri godini nie }e se fokusirame na odnosite so isto~nite zemji. Za re{avawe na sporot za imeto kako klu~na pre~ka za vlez vo EU i vo NATO, Vladata }e bila posvetena GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ursot na nadvore{nata politika na Makedonija vo narednite ~etiri godini po s$ izgleda se vrti kon istok. Vo novata vladina programa, koja mandatorot Nikola Gruevski ja dostavi do Sobranieto, iako EU i NATO se odredeni kako strate{ki prioritet, sepak strategijata 20112015, Vladata ja naso~uva vo prodlabo~uvawe na odnosite oven so strate{kiot partner SAD, i so Rusija, Kina, Izrael, Turcija, Slovenija i Polska. “Vladata }e prodolì da go neguva i prodlabo~uva strate{koto partnerstvo so SAD, }e se zalaga za prodlabo~uvawe na prijatelskite odnosi so Ruskata Federacija, Narodna Republika Kina, Izrael, Turcija i Slovenija, kako i unapreduvawe na bilateralnata sorabotka so Polska. Vladata vo periodot 2011-2015 godina, soglasno so finansiskite mo`nosti, }e gi razgleda opciite dopolnitelno da ja pro{iri diplomatskata mreà so ambasadi vo Tokio (Japonija), Brazilija (Brazil), Astana (Kazahstan), kako i konzulat vo Pert (Avstralija), a }e se zaloì za dobivawe nabquduva~ki status na Republika Makedonija vo Organizacijata na amerikanskite dràvi”, se veli vo vladinata programa. Dopolnitelno, interesen e faktot {to Vladata doprva }e gi prodlabo~uva odnosite so Polska, koga Polska ve}e re~isi еден меsец pretsedava vo Unijata. Diplomatite velat deka dosega vakvite odnosi vo najmala raka treba{e da bidat prodlabo~eni, ako Makedonija saka{e da go iskoristi Polskoto pretsedatelstvo vo svoja polza. I dodeka mandatorot Gruevski, prodlabo~uvaweto na odnosite so ovie dràvi go precizira so konkretni merki, vo odnos na ~lenstvoto na zemjata vo NATO i EU, ne nudi re{enie kako }e go napravi toa. OSTANUVAAT CRVENITE LINII ZA IMETO Edinstvenoto pra{awe koe stoi na patot kon evroatlanskata integracija na zemjata, problemot so imeto, o~igledno Vladata nema namera da go re{i nitu vo ovoj tret mandat. Vo moment koga se smeta{e deka do krajot na ovaa godina }e se

PREGLED VESTI KACIN: TRENDOT NA GUШEWE NA MEDIUMITE DA NE GO PRODOL@I NOVATA VLADA lovene~kiot evropratenik Jelko Kacin preku pismo apelira do novata vlada da ne prodolì so gu{eweto na mediumskite slobodi. “Sekoja novoformirana vlada ima sto dena mir koga treba da & se dade mo`nost da zavr{i ili po~ne nekoj golem potfat ili reforma. Novata vlada na mandatarot Nikola Gruevski }e bide sledena so golemo vnimanie i o~ekuvawa, so ogled na toa {to spisokot na ~lenovite na novata vlada vo golema mera se sovpa|a so vladata vo zaminuvawe, koja nosi odgovornost za prethodniot period”, veli Kacin. Zatoa, dodava toj, ve}e otsega moème so krajna zagriènost da go nabquduvame gu{eweto na mediumskite slobodi vo Makedonija. Poradi toa, toj najavuva seminar za slobodata na mediumite vo Makedonija vo septemvri.“Nezavisnite i profesionalni mediumi se neophodni za da se za~uva otvorena demokratija i pravna dràva. Ungarskoto pretsedavawe so EU pokaà deka zemjata koja gi zapostavuva mediumskite slobodi gi snosi i posledicite za svoite postapki, duri i ako se nao|a na ~elo na EU. Poradi toa, trendot na gu{eweto na mediumskite slobodi ne smee da prodolì vo mandatot na ovaa vlada vo Makedonija. Po toj povod, ALDE, grupata na liberalite vo Evropskiot parlament (EP), }e organizira seminar za slobodata na mediumite vo Makedonija vo septemvri.”

KLINTON: IMA [ANSI ZA RE[AVAWE NA SPOROT ZA IMETO ostojat {ansi za re{avawe na sporot za imeto na Makedonija, koj gi optovaruva odnosite me|u Skopje i Atina, izjavi amerikanskiot dràven sekretar, Hilari Klinton, vo intervju za gr~kata televizija Skaj. “Jasno istaknuvame deka gi poddrùvame pregovorite me|u Skopje i Atina. Smetame deka tie pregovori nudat mo`nost da se re{i sporot”, istakna Klinton. Amerikanskiot dràven sekretar istakna oti e jasno deka Makedonija nema da moè da stane ~lenka na EU s$ dodeka ne bide re{en ovoj problem i ja povika Grcija da pokaè potgotvenost za kompromis. Klinton vo nedelata dopatuva vo poseta na Atina, kako del od nejzinata 12-dnevna diplomatska turneja, koja }e trae do 25. juli. Pred Grcija, Klinton ja poseti Turcija, kade {to u~estvuva{e i na sostanokot na Kontakt-grupata za Libija vo Istanbul, a od Atina taa deneska zaminuva za Indija, po {to }e gi poseti i Indonezija, Hong Kong i ju`nite delovi na Kina.

Premierot Nikola Gruevski so negoviot nov tim vo nadvore{nata politika, {efot na diplomatijata Nikola Popovski i vicepremierkata za evrointegracii Teuta Arifi, vo narednite ~etiri godini, osven {to }e go zadlabo~uva prijatelstvoto so SAD, kako strate{ki partner, }e se fokusira na razvoj na odnosite so Kina, Rusija, Turcija i Izrael. Od evropskite prioritet se Polska i Slovenija. najde kone~no re{enie, Gruevski vo novata vladina programa se vra}a na stariot stav vo odnos na imeto. Osven zalo`ba za prodol`uvawe na pregovorite, Vladata se ~ini ne predviduva re{avawe na sporot so imeto. “Vo odnos na politi~kiot spor koj Grcija go nametna za ustavnoto ime na na{ata zemja, Vladata e podgotvena da go prodol`i gr~komakedonskiot politi~ki dijalog, vrz osnova na ve}e utvrdenata strategija i principi. Vladata nema da prifati promena na Ustavot, so cel promena na ustavnoto ime na Republika Makedonija i nema da prifati idei i predlozi {to bi go zagrozile makedonskiot nacionalen identitet, zasebnosta na makedonskata nacija i makedonskiot jazik.

Vladata nema da dozvoli da bide prifateno koe bilo re{enie za sporot koj go nametna Grcija, bez prethodno za toa da se izjasnat makedonskite gra|ani na referendum, a pritoa mnozinstvoto od gra|anite koi }e izlezat na referendumot da se soglasni so mo`noto re{enie”, se veli vo vladinata programa. A deka Makedonija nema NATO i EU idnina bez re{enie na sporot so imeto, potvrdi i amerikasnkiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton, vo ovonedelnata poseta na Atina. “Vladata vo Skopje treba da znae deka nema da mo`e da odi napred kon evropska integracija s$ dodeka nema re{enie”, re~e Klinton vo intervju za gr~kata televizija Skaj. Tokmu poradi vakvite poraki, velat poznava~ite,

PLAN ZA OTVORAWE AMBASADI VO SLEDNITE 4 GODINI ASTANA (KAZAHSTAN) TOKIO (JAPONIJA) PERT (AVSTRALIJA) BRAZILIJA (BRAZIL) makedonskata Vlada kursot na nadvore{nata politika go menuva kon prodlabo~uvawe na odnosite so Istokot. Me|utoa, tie se ednoglasni, iako prodlabo~uvaweto na odnosite so zemjite od Bliskiot Istok e dobro, sepak tie ne treba da stanat edinstvenata alternativa.

SO 2,3 MILIONI EVRA ]E SE UREDUVA ENTERIEROT NA NOVIOT USTAVEN kupno 143.711.585 denari ili 2,3 milioni evra }e potro{i Vladata za enterierno ureduvawe na objektot Ustaven sud na Republika Makedonija, Dr`aven arhiv i arheolo{ki muzej. Solgasno podatocite objaveni na Biroto za javni nabavki, eneteriernoto ureduvawe na Ustaven }e go pravi Grade`noto dru{tvo GRANIT ADSkopje, kako edinstven ekonomski operator koj se prijavil na oglasot. Dogovorot e vo vremetraewe od pet i pol meseci, ili to~no 164 dena. Naporedno so ovaa nabavka, Vladata objavi tender i za enterierno ureduvawe na novoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Soglasno podatocite objaveni vo Slu`ben vesnik, tenderskata postapka e otvorena do 12 septemvri 2011 godina.

LDP SO KRITIKA KON PREDLOGOT ZA NOVIOT VLADIN TIM d predloèniot vladin sostav kako i od nejzinata programa, gra|anite ne moè da o~ekuvaat napredok, obvini v~era ~lenot na Izvr{niot odbor na LDP, Ivica Bocevski. Spored nego, dokaz za toa bilo toa {to premierot Gruevski go imal stariot ekonomski tim, koj{to, spored nego, ne moèl da se pofali so podobruvawe na ekonomskata sostojba na gra|anite. Vocevski tvrdi deka sli~no e i na poleto na bezbednosta, obvinuvaj}i deka funkcionerite koi{to se na staro-novite funkcii nemale ~uvstva za odgovornost i ot~etnost.Toj naglasi deka i vo novata Vlada }e imalo vkupno 22 ministri, {to spored nego bilo premnogu i re~e deka se zgolemuval i brojot na drugite funkcioneri, poso~uvaj}i deka sostavot na Sovetot za radiodifuzija od dosega{nite 9 }e ima 15 ~lenovi, a toa spored nego zna~elo i otvorawe na novi rabotni mesta vo dràvnata administracija.

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

[TO VETUVA VLADATA ZA RAZVOJOT NA ZDRAVSTVOTO?!

NEMA PARI ZA BESPLATNO ZDRAVSTVO?!

ZEMJODELCITE SE INFORMIRAAT ZA PARITE OD IPARD o ramki na IPARD informativnite denovi, v~era vo op{tinite Vasilevo, Mavrovo, Debar i Radovi{, zemjodelcite se zapoznaa so mo`nostite za koristewe na parite od IPARD programata 2007-2013 godina. “Da se dobijat sredstvata od ovie fondovi i uspe{no da se implementiraat zna~i da se dobie evropsko obele`je i oznaka na investicijata koja mu dava dopolnitelna konkurentska sposobnost na toj {to investira”, velat vo Podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo vo Strumica. Vo dosega{nite promotivni kampawi strumi~kite zemjodelci i sto~ari ne pokaàa poseben interes za IPARD sredstvata. Spored niv, kriteriumite za aplicirawe se mnogu visoki i moè da gi ispolnat samo zemjodelci koi imaat gotovi finansiski sredstva i kapaciteti za modernizirawe na proizvodstvoto. Federacijata na farmeri, isto taka, smeta deka parite od ovaa kreditna linija se dostapni prete`no za golemite stopanski subjekti, a vo Makedonija e najgolem brojot na malite i sredni zemjodelski proizvoditeli, prerabotuva~i na zelen~uk i ovo{je i odgleduva~i na dobitok i ìvina.

Besplatno zdravstvo za odredeni kategorii lu|e, osnovawe koma centar i moderen nacionalen centar za urgentna medicina, apteki na trkalca, kako i povlasteno lekuvawe vo stranstvo, se del od vetuvawata vo novata vladina programa. VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za zdravstvo ne ka`uva od kade }e najde pari za milionskite zdravstveni reformi koi novata Vlada gi vetuva vo svojata programa za raboteweto vo naredniot mandat. Apteki na trkalca, besplatno zdravstvo za odredeni kategorii lu|e, osnovawe koma centar i moderen nacionalen centar za urgentna medicina, kako i povlasteno lekuvawe vo stranstvo, se samo del od vetuvawata sro~eni na hartija i dostaveni do Sobranieto, no ne i vo Buxetot za 2011 godina. Pokraj toa, nedovr{eni zjaat i prethodno najavenite proekti vo zdravstvoto, a polovina od niv ne se ni zapo~nati. Vo Buxetot na Ministerstvoto za zdravstvo za 2011 godina, nema pari nitu za novata Klinika za ginekologija vo Skopje, koja iako nedovr{ena, pred izborite be{e sve~eno otvorena. Kadrovskata kriza so koja so soo~uva zdravstvoto, poradi zaminuvaweto na najdobrite lekari vo privatnite, deficitot na specijalisti i s$ pogolemata prenatrupanost vo administracijata, dopolnitelno go iscedi zdravstveniot buxet. Skapite reklami za promocija na reformite i politikata na namaluvawe na pridonesite, ja stavija vo pra{awe mo}ta na zdravstvenata kasa da gi pokrie duri i osnovnite prioriteti. Vladata i vo novata programa, povtorno predviduva namaluvawe na zdravstvenite pridonesi od 7,5% vo 2012 godina, na 7,2% vo 2015 godina. Ovoj poteg dokolku se ostvari, ja otvora dilemata kako }e se finansiraat site reformi {to gi najavi Vladata za razvoj na zdravstveniot sektor. Gruevski i vo 2008 godina veti poniski pridonesi za zdravstveno

MAKEDONIJA IMA PET PATI POSKAPI LEKOVI OD REGIONOT ekovite za srce, pritisok i dijabetes koi se prodavaat vo Makedonija se i do pet pati poskapi sporedeno so zemjite od regionot. Vo zemjava ima i tri pati pove}e lekovi bez doplata za razlika od lani, poka`uvaat podatocite od Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZOM). Fondot po~nuva so vtorata revizija na referentnite ceni na lekovite, so {to o~ekuva u{te eden bran namaluvawe na cenite na lekovite. Direktorkata na FZOM, Maja Parnaxieva-Zmejkova, o~ekuva pregovorite so dobavuva~ite na lekovi da rezultiraat so dopolnitelno namaluvawe na cenata na 115 lekovi po generika. “Od 2010 godina koga se prifati ovaa me|unarodna metodologija zabele`avme namaluvawe na cenite na 100 lekovi vo Makedonija. Istovremeno osigurenicite dobija mo`nost da kupuvaat tripati pove}e lekovi bez doplata”, istakna portparolot na Fondot, Branko Axigogov. Kratkoro~nite efekti od ovoj proekt, spored podatocite na FZOM se toa {to osigurenicite vo 2009 i 2010 godina imale tri pati pove}e lekovi bez doplata, kako i generi~ki lekovi bez doplata. Proektot pridonel i drasti~no da se namalat cenite na 100 lekovi.

]E SE GRADI ETNO KU]A VO SELO MORODVIS, ZRNOVCI o obezbedeni 62 milioni evra od Biroto za ramnomeren regionalen razvoj, op{tina Zrnovci }e po~ne so izgradba na etno ku}a vo selo Morodvis, koja }e pretstavuva mesto vo koe }e bidat sobrani site artefakti otkrieni na ovoj prostor vo izminatite triesetina godini. Vo etno ku}ata }e ima prostor za etnolo{kiot i arheolo{kiot materijal otkrien niz godinite i vekovite, imaj}i go predvid prisustvoto na arheolo{kiot lokalitet Morobizdon, kako i lokalitetite Crkvi{te i Manastiri{te vo ova naseleno mesto. Gradona~alnikot na op{tina Zrnovci, Bla`e Stankov, o~ekuva etno ku}ata da bide gotova za {est meseci. Izveduva~ e Imako Dooel od Gostvar. Paralelno so izgradbata na etno ku}ata, vo prostoriite kade {to e smestena lokalnata samouprava po~na da se opremuva etno sobata, za {to se planiraat 10.000 evra.

osiguruvawe, no ovaa reforma nabrzo ja stavi vo miruvawe poradi vlijanijata od globalnata ekonomska kriza. Milionskite dolgovi na klinikite kon farmacevtskite kompanii i nekolkumese~noto docnewe na kapitacijata na mati~nite lekari, samo potvrduvaat deka makedonskoto zdravstvo se dviì kon bankrot. MAKEDONIJA TRO[I NAJMALKU PARI ZA ZDRAVJETO NA GRA\ANITE Nasproti site vetuvawa na Vladata za golemi investicii vo zdravstvoto, Makedonija izdvojuva najmalku pari za zdravjeto na gra|anite. Za razlika od Bugarija, Bosna i Hercegovina, Grcija, Hrvatska, Crna Gora, Srbija i Slovenija koi vo prosek izdvojuvaat 9,3% od BDP za zdravjeto na gra|anite, Makedonija i Albanija izdvojuvaat samo po 6,9%. Ekspertite velat deka ekstremno niskiot procent od BDP koj go izdvojuva Makedonija, e i odgovor na pra{aweto zo{to i ìvotniot vek vo Makedonija e najkratok. Poznava~ite na zdravstveniot sistem za “Kapital” velat deka ovie podatoci se najrealno ogledalo na sostojbite vo javnoto zdravstvo. “Zdravstvoto se dviì vo paralelna linija so parametrite za ìvotniot vek, smrtnosta i parite koi gi odvojuva dràvata kako procent od BDP. Vo vreme koga uslugite na javnoto zdravstvo stanuvaat s$ ponedostapni za gra|anite, a samo 10% od vkupnoto naselenie ima finansiski mo`nosti da se lekuva privatno, normalno deka ne moème da o~ekuvame zdravje na visoko nivo. Najporazitelno od s$ e {to vo sporedba so regionot, Makedonija ima i najniska prose~na plata i ubedlivo najvisoka nevrabotenost, {to direktno gi namaluva N

POTREBNI SE 5 MILIONI EVRA ZA BESPLATNO ZDRAVSTVO?! amaluvaweto na participacijata pri lekuvawe vo N stranstvo, veteno vo programata na Vladata, }e ja ~ini dràvata okolu 4 milioni evra, dodeka najavenoto ukinuvawe na participacijata za pove}e od 100.000 penzioneri, }e ja iscedi kasata za pove}e od 700 iljadi evra. Oficijalnite podatoci na FZO pokaùvaat deka lani za operacii na osigurenici vo stranstvo, dràvata potro{ila blizu 4 milioni evra, od koi 20%, odnosno 710 iljadi platile osigurenicite. Namesto vakva praktika, sega pacientite }e pla}aat najmnogu 200 evra, bez razlika kolku vkupno ~ini operacijata. mo`nostite za kvalitetno lekuvawe i prevencija”, veli eksdirektorot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Nikola Panovski. Dekanot na Medicinskiot fakultet vo Skopje, Nikola Jankulovski, smeta deka procentot od BDP koj edna dràva go izdvojuva za zdravjeto na svoite gra|ani, ne e samo S

gola brojka, tuku preduslov za razvoj na zdravstvoto. “Kolku e ponizok ovoj procent, tolku e polo{a situacijata za gra|anite. Mnogu e bitno zdravstveniot sektor da ne kuburi so finansiski sredstva, {to zna~i, mora da se stabiliziraat izvorite na finansirawe”, veli Jankulovski za “Kapital”.

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

KOI MERKI ]E GI NOSI VLADATA NA PRVATA SEDNICA?

POPULIZAM ILI POMO[ ZA BIZNISOT?!

Ukinuvawe na danokot na dobivka za mikrofirmi so prihod do tri milioni denari, namaluvawe na DDV za turizam i surovo maslo za jadewe od 18% na 5%, poevtinuvawe na zeleniot karton, participacija do 200 evra za lekuvawe vo stranstvo i povolnosti za kupuvawe stan ili ku}a se merkite koi }e gi donese novata Vlada na svojata prva sednica MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

opulizam ili itna pomo{ za biznisot? Kakov efekt }e imaat vrz ekonomijata pette prioritetni merki od ekonomskata programa na novata Vlada koi premierot Nikola Gruevski najavi deka }e bidat usvoeni na prvata vladina sednica? “Prviot ~ekor na prvata sednica na novata Vlada }e bide ukinuvawe na danokot za firmite koi imaat godi{en prihod do tri milioni denari, namaluvawe na DDV za turizam i za surovoto maslo za jadewe, poevtinuvawe na zeleniot karton, ovozmoùvawe na tie {to se lekuvaat vo stranstvo da ne pla}aat pove} e od 200 evra participacija, a }e gi po~neme i podgotvitelnite aktivnosti za do krajot na godinava da moème da mu ovozmoìme na sekoj koj saka da kupi stan ili ku}a, a vleguva vo uslovite zacrtani so Manifestot, da moè da gi dobie povolnostite”, izjavi Gruevski na 21-ot rodenden na VMRO-DPMNE. Spored ekspertite, osven

TOP-5 PRIORITETI NA NOVATA VLADA! 1.Ukinuvawe na danokot na dobivka za mikropretprijatijata so prihod do 3 milioni denari; 2.Namaluvawe na DDV za turizam i surovo maslo za jadewe od 18% na 5%; 3.Poevtinuvawe na zeleniot karton; 4.Participacija do 200 evra za gra|anite koi se lekuvaat vo stranstvo; 5.Podgotovka na povolnostite za kupuvawe stan ili ku}a prvata, ostanatite ~etiri prioritetni merki imaat pove}e populisti~ki efekt otkolku {to se itna potreba za pomo{ na biznisite. “Ako se ukine danokot na dobivka za firmite so promet do tri milioni denari, toa }e bide navistina praveden ~ekor. Toa se mali firmi, naj~esto od uslu`niot ili trgovskiot sektor, koi ne sekoga{ imaat profit. Ova bi mo`elo da bide zna~ajna pomo{ za niv od finansiski aspekt”, velat dano~ni eksperti. Od Sojuzot na stopanski komori, od kade velat deka ova bilo nivna merka potenciraat deka ova }e bide golema pomo{ za mikrofirmite, koi nemaat mnogu pari. Na ovoj na~in }e bidat oslobodeni i

od papirologijata i od sumata koja treba da ja platat po osnov na danok na dobivka, a }e im dade {ansa i da se razvijat, velat od SSK. Merkite namaluvawe na DDV za turizam i maslo za jadewe vo ovoj moment se zadocneti i poradi toa voop{to ne treba da im se dava tretman kako itni, smetaat ekspertite. “Namaluvaweto na DDV za turizmot e so cel strate{ko stimulirawe na ovaa granka zatoa {to se procenuva deka }e gi namali cenite na turisti~kite uslugi za 15%. No, vo ovoj moment, srede turisti~ka sezona, navistina nema logika da se brza so nejzinoto nosewe zatoa {to ponudite na turisti~kite kapaciteti vo zemjava za ovaa sezona ve}e se definirani”,

SE INTEZIVIRA @ETVATA NA PÊNICATA VO PRILEPSKO o Prilepsko ve}e se o`neani 3.000 hektari p~enica. Zrnoto e kvalitetno, a prinosite se dviàt od 3.200 do 4.000 kilogrami na hektar. Otkupnata cena e 12 denari za kilogram. Tolku davaat vo najgolemiot prilepski otkupuva~ @ito Prilep, a isto tolku nudat i vo gotovo pla}aat prekupcite. Spored Pero Stojkoski od Zdruènieto na zemjodelci Klas, melni~arite gi nema na teren, namesto niv kupuvaat trgovcite. “Toa ne e vo red. Sega ìtoto go skladirame i ne go predavame. O~ekuvame po ètvata cenata da dostigne 15 denari {to }e bide mnogu porealno vrednuvawe na trudot”, veli Stojkoski. Interesot za skladirawe na p~enicata vo prilepskite silosi e golem. “Silosite imaat kapacitet 35.000 toni. Dosega se skladirani 7.000 toni. Ima prostor za u{te 28.000 toni ìto. Sklu~ivme 16 dogovori so zemjodelcite i firmite. Cenata na skladirawe e 40 denari za eden ton mese~no. Dokolku skladiraweto e najmnogu do tri meseci, cenata e 48 denari za ton”, izjavi rakovoditelot na silosite, Svetlana Krsteska. Spored lanskoto iskustvo, objasnuva Krsteska, proizvoditelite sakaat da go skladiraat rodot i da ~ekaat podobra cena na pazarot.

OTKUPNIOT CENTAR NA AGROKOR GOTOV DO 15 AVGUST tkupno-distributivniot centar na Agrokor }e bide gotov najdocna do 15 avgust. Iako be{e najaveno deka agroberzata }e bide gotova do po~etokot na juni, od kompanijata Plodovi-Fruktus, koja e pretstavnik na Agrokor vo Makedonija velat deka zabrzano se raboti na izgradbata na objektot i deka se o~ekuva komplaksot da bide gotov do sredinata na idniot mesec. “Izgradbata na otkupno-distributivniot centar na Agrokor vo Strumica e vo zavr{na faza. Objektot e skoro izgraden, sega se raboti na instalirawe na del od opremata, na instalaciite i finalnite delovi. Oficijalnoto otvorawe bi trebalo da bide najdocna do 15 avgust”, izjavi za “Kapital”, Blaò Vitanov, direktor na kompanijata PlodoviFruktus od Valandovo. Kako {to informira Vitanov, vo me|uvreme kompanijata prodolùva so otkup i izvoz na zelen~uk i ovo{je. Ovaa godina Plodovi-Fruktus go zgolemi otkupot na zelen~uk i ovo{je za 40%. Samo vo prvite {est meseci imame otkupeno pove}e od 14.000 toni zemjodelski proizvodi, za razlika od 8.000 toni minatata godina. Zelen~ukot i ovo{jeto glavno go izvezuvame na ruskiot pazar, potoa vo Litvanija, Чe{ka i drugite evropski dràvi”, veli Vitanov. Spored prethodnite najavi, kompanijata planira vo godine{nata gradinarska sezona da otkupat okolu 30.000 toni ovo{je i zelen~uk. Vo prvata faza od izgradbata na agroberzata }e bidat investirani okolu devet milioni evra. Otkupno-distributivniot centar na Agrokor vo Strumica, ~ija izgradba se najavuva{e nekolku godini, }e raspolaga so najsovremeni merni uredi, razladni komori, kalibratori, hali za pakuvawe i transportni sistemi za prifa}awe i distribucija na 30 do 50.000 toni ran i industriski zelen~uk i ovo{je na godi{no nivo.

faktot deka pomina polovina od letoto, koga gra|anite najmnogu patuvaat. Participacijata za operacii vo stranstvo do 200 evra, }e ima pozitivno vlijanie, no i taa e populisti~ka odluka. Osobeno vo uslovi koga gra|anite koi se zdravstveno osigurani odat vo stranstvo zatoa {to vo dr`avnite bolnici ne mo`at da gi dobijat uslugite za koi se dvoi od nivnite plati. Povolnosta za kupuvawe stan ili ku}a, so subvencionirawe na 50% od u~estvoto za kredit ili od mese~nata rata za isplata na stanot ili ku}ata, e merka koja bara posebna analiza. Osobeno zatoa {to

komentiraat poznava~ite. Bez osobeni efekti i potreba od itno donesuvawe e i merkata za namaluvawe na DDV na masloto za jadewe, koja treba{e da go namali inflatorniot pritisok na po~etokot od godinava, koga cenite na hranata i energensite imaa kulminacija na svetskite berzi. Zatoa, efektot od ovaa merka sega vo najgolem del }e bide populisti~ki. Golema doza na populizam ima i vo najavite za poevtinuvawe na zeleniot karton (merka koja postojano se najavuva, a nikako da se sprovede!), za{to ako se donese sega, pra{awe e koga }e profunkcionira. Osobeno ako se ima predvid O

ne e detalno objasneta (nitu uslovite, nitu finansiskite implikacii) i vo ovoj moment moè da se tolkuva samo kako - “premnogu dobra za da bide vistinita”. Vo uslovi koga se najavuva nova globalna ekonomska kriza potrebno e Vladata da gi smeni prioritetite. Tie treba da se naso~eni kon namaluvawe na nelikvidnosta vo vnatre{niot promet i zgolemuvawe na konkurenosta na izvoznicite. Osobeno, zatoa {to nekoi od zacrtanite merki vo ekonomskata programa moàt da bidat odloèni ako izbie nova globalna finansiska kriza. O

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

PREGLED VESTI DR@AVATA ]E PLATI 5,3 MILIONI EVRA ZA REZERVI NA GORIVO irekcijata za zadol`itelni rezervi na nafta i nafteni derivati nabavuva ekstralesno maslo za doma}instvo i mazut. Ekstralesnoto maslo za doma}instvo go kupuva od Lukoil. Spored podatocite na Biroto za javni nabavki, ednomese~niot dogovor so ovaa kompanija te`i 323.647 evra. Kolkava koli~ina na ekstralesno maslo kupuva Direkcijata ne se znae. Spored javnite podatoci, Lukoil bil edinstven ponuduva~. Kako edinstven ponuduva~ na mazut pak, se javila rafinerijata Okta. Ednomese~niot dogovor me|u Direkcijata i Okta iznesuva pet milioni evra. Kolku mazut }e kupi Direkcijata za ovie pet milioni evra e strogo doverliva tajna.

\OR\I PRO[EV SOPSTVENIK I DIREKTOR NA VORI OD GEVGELIJA

BEZ PODDR[KA OD BANKITE, KONZERVNATA INDUSTRIJA NE MO@E DA BIDE USPE[NA Bankite nemaat ~uvstvo {to konzervnite fabriki celoto proizvodstvo i site tro{oci gi pravat vo tie nekolku 4-5 meseci koga najmnogu rabotime, a proda`bata ja realizirame preku celata godina. Koga }e go realizirame izvozot, pla}aweto e od 90 do 120 dena. Koga bi postoel partnerski odnos so bankite, konzervnata industrija vo Makedonija mo`e da ima mnogu pogolemi uspesi ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

MAKEDONSKIOT IT-PAZAR LANI PADNAL ZA 12,9% T-pazarot vo Makedonija registrira pad od 12,9% na godi{no nivo vo 2010 godina, so vkupen profit od 143,2 milioni dolari, pi{uva vo najnoviot izve{taj na IDC, Macedonia IT Market 2010-2014 Forecast and 2009 Vendor Shares. “IT-pazarot vo Makedonija gi po~uvstvuva efektite od globalnata recesija vo 2010 godina, otkako vo 2009 godina ovoj pazar pomina kompletno neo{teten. Sepak, vladiniti antikrizni merki, razli~nite inicijativi, kako i mnogute proekti }e mu pomognat na IT-pazarot da se povrati vo 2011 godina i celosno da zakrepne vo 2012 godina”, veli glavniot analiti~ar na IDC, Dalibor Suboti~anec. Vo izve{tajot se veli deka IT-pazarot vo Makedonija pominal niz razli~ni tehnolo{ki trendovi vo poslednite nekolku godini. Potro{uva~kata za hardver registrirala pad vo 2010 godina, treta godina po red, dodeka investiciite vo softverot porasnale, ~etvrta godina po red. Pobaruva~kata za IT-uslugite, pak, go zabeleàla svojot prv pad vo 2010 godina. Vo odnos na proda`bata, isporakite na hardver vo zemjata se namalile za 20% na godi{no nivo, dodeka isporakite na kompjuteri se namalile za 40,8%. Vo isto vreme, proda`bata na pakuvaniot softver se zgolemila za 8%, a pobaruva~kata za IT-uslugite se namalila za 5,2% na godi{no nivo. Za razlika od 2009 godina, koga vladiniot sektor potro{i mnogu pove}e za razvoj na IT-sektorot otkolku za razvoj na pazareniot prosek (poradi golemata pobaruva~ka na kompjuteri), IT-tro{ocite za ovoj sektor se namalile mnogu pobrzo za razlika od tro{ocite za pazarniot prosek vo 2010 godina. IT-potro{uva~kata po glava na ìtel vo Makedonija, koja voedno se nao|a na ~etvrtoto mesto po IT-potro{uva~ka po glava na ìtel vo jadranskiot region, iznesuva 70 dolari, i pretstavuva samo 8,1% od prosekot na Evropskata unija. Slovenija e na vode~kata pozicija so prosek od 430 dolari, po koja sledi Hrvatska so 235 dolari i Srbija so 95 dolari. IDC predviduva deka godinava pobaruva~kata za IT-uslugite vo Makedonija }e se zgolemi za 7,6%. Vkupnata pobaruva~ka za IT-uslugite se predviduva da dostigne vrednost od 227,5 milioni dolari vo 2015 godina. Vo odnos na potro{uva~kata po glava na ìtel, ovoj skok bi pretstavuval 65,4% od prosekot vo regionot ili 110 dolari.

vtornik - 19.07.2011

19.07.2011

раст

Фершпед Скопски пазар РМДЕН 10 РМДЕН 03 Стопанска банка

+2,20% +1,68% +1,30% +1,07% +0,02%

19.07.2011

Аутомакедонија Арцелормиттал Топлификација Макстил Комерцијална банка

пад

-16,22% -1,63% -0,78% -0,54% -0,43%

нова цена

54167,00 6100,00 89,00 94,00 201,00 нова цена

1.550,00 121,00 3.664,00 185,00 3.604,00

onzervnata fabrika Vori od Gevgelija e eden od najgolemite izvoznici na ajvar i drugi konzervirani proizvodi od Makedonija, a nejzinite proizvodi, osven vo zemjite od porane{na Jugoslavija, kade {to e tradicionalen izvoznik so godini, se mnogu barani i na evropskite pazari. Vo intervjuto za izdanijata na “Kapital”, koe vo celost }e bide objaveno vo magazinot “Kapital” vo petok, nejziniot sopstvenik i direktor \or|i Pro{ev zboruva za toa zo{to Makedonija i pokraj toa {to ima najkvalitetna surovina s$ u{te ima mal izvoz na hrana i prerabotki od ovo{je i zelen~uk. Nelojalnata konkurencija od divite otkupuva~i i otsustvoto na poddr{ka od strana na bankite, se najgolemite pre~ki za pogolem razvoj na konzervnite fabriki vo Makedonija. U{te eden golem

problem koj gi ma~i site prerabotuva~ki kapaciteti vo zemjata Pro{ev go naveduva i zakonskoto regulirawe na sezonskoto anga`irawe rabotnici, koe im sozdava dopolnitelni tro{oci vo raboteweto. “Mnogu golem problem koj go imaat site konzervni kompanii, a za koi barame re{enie od Vladata ve}e 4 godini e zakonski da se regulira vrabotuvaweto na sezonskite rabotnici. Pobaravme od site ministerstva i li~no od premierot da se izmenat potrebnite zakoni za da mo`eme da gi vrabotime sezonskite rabotnici samo nekolku meseci vo godinata, odnosno vo periodot koga rabotime so celosni kapaciteti i koga navistina ni trebaat. Ne barame da n$ oslobodat od pla} awe danoci ili pridonesi, barame samo zakonski da go reguliraat vrabotuvaweto na ovie lu|e. Sekoga{ dobivame vetuvawe deka }e se re{i ovoj problem, no zasega nema ni{to. Konzervnata industrija

sklu~i dogovor za bescarinska trgovija so Rusija, koja e ogromen pazar so mnogu golem potencijal za makedonskata konzervna industrija. “Dràvata prvo {to treba da napravi za zgolemuvawe na izvozot e da sklu~i dogovori za bescarinska trgovija so site zemji vo Evropa kade {to nemame takvi uslovi, a istoto vaì i za Rusija, a toa e eden ogromen pazar koj ne moème da go koristime. Dràvata moè da pomogne da se zgolemi izvozot, pred s$ vo Rusija, a i so otvorawe distributiven centar. Na toj na~in polesno }e se plasiraat na{ite proizvodi i polesno }e moàt da se dobliàt do ruskite potro{uva~i. Ova se dvete raboti koi{to mora da gi prezeme Vladata, zatoa {to patot po koj{to kompaniite samostojno se probivaat e mnogu poteòk i pobaven. Ne treba samo da se zboruva kakvi proekti ima na hartija, tuku treba prakti~no da se sprovedat”, veli Pro{ev.

pravi godi{en prihod od 40 milioni evra, zatoa smetam deka Vladata treba seriozno da gi zemat predvid na{ite barawa”, veli Pro{ev. Vo Makedonija ima 25 konzervni fabriki i re~isi site od niv pove}e od 80% od proizvodstvoto go izvezuvaat nadvor od Makedonija. Godi{niot obrt na konzervnata industrija e okolu 40 milioni evra. No, so ogled na faktot {to makedonskite prerabotki od ovo{je i zelen~uk se mnogu barani na stranskite pazari, ovoj prihod mo`e da bide mnogu pogolem. “Site konzervni fabriki vo Makedonija imaat kvaliteten proizvod i dobar plasman na stranskite pazari. Tie mo`e da pravat mnogu pogolem obrt i izvoz ako imaat pove}e surovini i ako imaat pogolema poddr{ka od bankite za da gi pro{irat proizvodnite kapaciteti”, veli Pro{ev. Spored nego, izvozot na preraboteni prehranbeni proizvodi mnogu }e se zgolemi i ako makedonskata Vlada uspee da

vtornik - 19.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,47% 1,4% 0,19% 0,13%

3м 1,61% 1,6% 0,25% 0,18%

6м 1,81% 1,8% 0,42% 0,24%

12м 2,16% 2,2% 0,75% 0,53%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6437 43,8901 70,5992 53,6732 45,7569 46,5692

Извор: НБРМ

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

29.034.384,07

-1,08%

-4,14%

-10,53%

1,49%

-6,19%

18.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.593.375,94

5,03%

-3,32%

-8,96%

4,98%

-9,02%

18.07.2011

Иново Статус Акции

15.486.274,70

-1,55%

0,70%

-3,41%

-1,36%

3,40%

18.07.2011

КД БРИК

40.348.525,42

1,72%

-3,70%

-6,37%

5,24%

-5,51%

17.07.2011

КД Нова ЕУ

24.336.853,02

-3,01%

-7,42%

-9,59%

-3,95%

-7,08%

17.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

30.499.652,95

-0,92%

-1,34%

-5,55%

1,38%

-1,54%

18.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.101.564,31

0,39%

1,13%

0,00%

18.07.2011

КБ Публикум Паричен

49.164.441,22

0,26%

0,00%

18.07.2011

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

PREGLED VESTI

PREDIZVICITE NA KRIZATA

MAKEDONCITE ]E KUPUVAAT ELEKTRONSKI PREKU “RASPRODA@BA”

OD ITALIJA DO SAD UTOPIJA VS STVARNOST I

zraelskiot ekonomist i investitor Ialam Oded ja otvori stranicata za elektronska trgovija “Rasproda`ba” (www.rasprodazba.com), preku koja gra|anite }e imaat mo`nost da trguvaat elektronski i so golemi popusti da kupuvaat proizvodi i uslugi za koi se zainteresirani i se postirani na ovaa stranica. “Lu|eto s$ u{te se rezervirani i konzervativni vo vrska so ovoj fenomen, koj za nekolku godini }e bide vode~ka trgovija vo svetot. Nie sakame da go smenime toa, da gi ohrabrime lu|eto da stanete vode~ka zemja vo Balkanskiot region za e-trgovija. Ova }e ja razvie ekonomijata i }e go promeni standardot na ìveewe”, objasnuva Oded. Ovoj na~in na trgovija vo Izrael go koristat duri 85% od naselenieto na vozrast me|u 15-40 godini, koi redovno kupuvaat preku Internet. “Konceptot na vau~eri i socijalno kupuvawe e najè{kiot trend vo svetot i vo Izrael. Zatoa {to e i dobitna igra i za kupuva~ot i za prodava~ot. Vo mart lani se vospostavi prvata vau~er-kompanija vo Izrael. Deneska imame 65 kompanii. Site se profitabilni so promet od 100 milioni evra i s$ u{te rastat”, veli Oded. Spored makedonskiot partner vo zdelkata, vo koja }e se vloàt okolu 200.000 evra, }e se otvoraat kancelarii i vo drugi gradovi na Makedonija.

Vo Evropa i vo SAD postojat mnogu silni utopisti~ki idei koi se zakanuvaat so ru{ewe na celiot sistem i na verodostojnosta na ovie dve zemji, smeta Martin Volf, novinar i kolumnist vo “Fajnen{al tajms”

o evrozonata fiskalnata kriza poleka preminuva na italijanskata ekonomija. Od druga strana, vo SAD enormno visokiot javen dolg & se zakanuva na ekonomijata so nedostig od sredstva. Vo naizgled sli~nata situacija na ovie dve ekonomii mnogu pomalku Evropejci smetaat deka “bankrotot” na javniot sektor e blagotvoren. No, edna rabota za koja nekoi Evropejci i amerikanskite republikanci se sloùvaat e deka s$ u{te ima prostor za polo{ ishod od celata situacija. Dodeka Evropejcite smetaa deka evrozonata ne smee da bide transferna unija, a republikancite deka ne smee da se zgolemat danocite, nivniot na~in na razmisluvawe moè da se opi{e so mototo “Neka bide pravda, pa makar i svetot da propadne”. Fiskalnata kriza so koja denes se soo~uvame e nasledstvo na nekontroliraniot javen i privaten dolg na zapadnite zemji. Vo aùriranoto minatogodi{no izdanie na istraùvaweto za posledicite od kreditniot balon na globalniot institut Mekkinzi (McKinsey Global Institute) se veli deka svetskata ekonomija se nao|a vo rana faza na makotrpen proces na opa|awe na silata vo odredeni ekonomii. Vrskata me|u javniot i privatniot dolg e mnogu intimna. Vo nekoi zemji, kako Grcija na primer, lesnata dostapnost do krediti dovede do izlet vo javnoto

zadolùvawe. Vo Italija, od druga strana, takvoto ednostavno zadolùvawe ja ohrabri vladata da go trgne vnimanieto od potrebata za smaluvawe na dolgot. Taka, Italija primarniot fiskalen buxet go namali od 6% od BDP vo 1997 godina (pred pristapuvawe na monetarnata unija) na 0,6% od BDP vo 2005 godina. Vo drugite zemji nagloto zapirawe na kreditniot bum vo privatniot sektor dovede do direkten kolaps na vladinite prihodi i porast na javnata potro{uva~ka (kako {to e slu~aj vo SAD, Britanija, [panija i Irska). Eksplozivniot finansiski deficit glavno e rezultat na kolapsot vo ekonomskite aktivnosti i prihodi, a ne na tolku pregolemiot udel na bankarskiot sektor vo izvlekuvaweto na ekonomijata preku kreditirawe. Fiskalnata slabost isto taka vlijae na bankite i ja potkopuva nivnata stabilnost, zatoa {to tie na svoite smetki dràt golem javen dolg, t.e. delumno i tie se potpiraat na fiskalnata potpora. Vo 2008 godina, pod vodstvo na Xorx Bu{, buxetskiot deficit za 2011 godina be{e planiran na pove}e od 54 milijardi dolari, odnosno 0,3% od BDP. Za 2012 godina vladata na Obama predvide deficit od 1,645 milijardi dolari, odnosno 10,9% od BDP. Vakov zna~aen porast (od 58%) vo navedenite prognozi e rezultat na neo~ekuvano malite buxetski prihodi, a samo 42% od toj

DOW JONES

12.385,20

-0,76%

-0,81%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

CAC 40 3.699,77

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.199,49

+1,29%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.889,72

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 853,75

-0,65%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

a deset dena pred istekot na rokot za dostavuvawe ponudi za najzna~ajnite hidrocentrali vo zemjava, Чebren i Gali{te, od Vladata najavuvaat deka tenderot najverojatno }e go odloàt do noemvri. So toa, potencijalnite 10 investitori }e dobijat u{te najmalku tri meseci za da odlu~at dali }e dostavat konkretna ponuda, ili sepak }e se otkaàt od megaproektot na Crna Reka. Izvori od Vladata informiraat deka rokot za dostavuvawe ponudi se odloùva na barawe na nekoj od investitorite. Od Ministerstvoto za ekonomija, pak, velat deka zasega nikoj od potencijalnite investitori ne dostavil ponuda - idejno i finansisko re{enie za izgradba na Чebren i Gali{te. Izgradbata na ovie dve hidrocentrali se procenuva na okolu 800 milioni evra. Vladata neodamna ne ja isklu~i mo`nosta zainteresiraniot investitor prvo da ja gradi akumulacijata Чebren, a za izgradbata na Gali{te, Vladata i investitorot najverojatno }e odl~uvale podocna.

МБИД

120

0,08%

3.000

112

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

2.400 2.200

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

NASDAQ 100 2.344,01

-0,54%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 58.864,20

+0,05%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.784,69

+0,55% +1,50%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 21.902,40

+0,04%

+0,79%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-0,74%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.197,20

SOFIX 421,16

-0,06%

+0,78%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 744,69

ATHEX 1.176,84

-0,79%

Креди Банка

2.600,00 Напред

2.500,00 ХГ Спот Трансадриа

+0,45%

SASX 10 1.051,29

Главен индекс на Белградската берза

9,25

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.653,90

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.913,52

BELEX15 727,91

602,00

Пив. Лашко

10.800,00

Млинотест

4.000,00

+6,12%

-10,75%

Комер.Бан.

946,00

Велефарм

550,00

+5,11% -8,33%

-21,82%

Кашт. Стак.

+4,34%

Индустрогр.

-19,03%

2.529,00 411,33

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА Звон Два Х.

+4,17%

Цинк. Цеље

-4,46%

+8,00%

0,03

-9,91%

85,51

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

97,35$/барел BRENT

116,99$/барел

+1,48% 0,81%

-0,26% 310,510$/галон +0,89%

ПРИРОДЕН ГАС

4,53$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

+0,44%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+14,06%

+0,32%

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

ОМБ

116

2.800

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-0,85%

TENDEROT ZA ЧEBREN I GALI[TE SE ODLO@UVA ZA NOEMVRI?!

3.200

0,27%

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

1,34%

МБИ10

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.305,44

3.000

-0,27% -0,08% +0,32%

Извор: Македонска Берза

Italija, koja po goleminata na dolgot e ~etvrta zemja vo svetot, verojatno e pregolema za spasuvawe. Toa zna~i deka Italija mora da se odlu~i na te{ki merki za stegawe na remenot za da vlijae na ekonomskiot rast. Ova se opasni vremiwa. SAD se soo~uva so donesuvawe kriti~ni odluki koi mo`e da zna~at najgolema i najmalku potrebna vo ovoj moment finansiska gre{ka vo svetskata istorija. Evrozonata, od druga strana, se soo~uva so fiskalen krah, koj se zakanuva ne samo so uni{tuvawe na solventnosta na nejzinata najva`na ekonomija, tuku i na samata valutna unija. So ogled na toa, ovie vremiwa baraat mudrost i hrabrost na liderite i realen pogled na realnata sostojba za da ne se napravat kobni gre{ki.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 19.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.497,88 МБИД 2.605,78 ОМБ 118,53

rast otpa|a na porastot na buxetskoto tro{ewe. Odlukata da ne & se dozvoli na vladata da pozajmi sredstva za programi koi ve}e gi odobri Kongresot }e bide luda. Pri~inata za takvoto razmisluvawe e ili vo nedovolnoto razbirawe kolku silen {ok za nivnata ekonomija bi bilo otfrlaweto na zakonski dogovoreniot dolg ili se vodeni so utopiskiot revolucionerizam, nesvesni za mo`nite posledici. Za sre}a, Evropejcite se svesni deka bankrotot ne e poèlen. No, sepak, tie se vo zamkata na svojata utopiska ideja za postoewe na edna valuta. Vo SAD, zna~i, utopistite sakaat da ja uni{tat dràvata koja nastana povtorno po 1930 godina i Vtorata svetska vojna, a vo Evropa politi~arite i ponatamu go neguvaat utopiskoto nasledstvo za solidarnosta, iako gra|anite toa ne go sakaat. Vo bavno raste~kite ekonomii so precenet devizen kurs {ireweto na vakvata kriza i zadolùvawe e mnogu opasno. Tie zemji toga{ poleka bi se pomestile od sostojba na “dobra ramnoteà” so odr`liv dolg vo “lo{a ramnoteà”, {to bi zna~elo nemo`nost za kontrolirawe na javniot dolg.

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

ЗЛАТО 1.601,50$/унца СРЕБРО 40.31$/унца БАКАР 448,00$/унца

МЕТАЛИ

-0,06% -0,09% +1,75%

АЛУМИНИУМ

2300,00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

+0,90% +0,70% /

СУРОВИНИ

+2,99% ПЧЕНИЦА 3,66% 714,750/бушел КАФЕ 250,650$/бушел +0,99%

ПЧЕНКА 697,250$/бушел

НИКЕЛ 24012,50$/унца

+0,44% ШЕЌЕР -0,79% 28,74 СОЈА 1398,000$/буше +0,85% КАКАО 3,173$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

SO GRCIJA VLADEAT TRI “DINASTII” o Grcija na vlast se smenuvaat semejstvata Papandreu i Karamanlis, a dominantna uloga vo konzervativnata partija Nova dekomratija zazemaat deca i rodnini na porane{niot premier Konstantin Micotakis, objavi Doj~e vele vo svojata analiza za politi~kata scena vo Grcija, koja vo golem del e vinovna za krizata so koja sega se soo~uva zemjata. “Vo tekot na predizbornata kampawa vo Grcija vo 2009 godina mediumite gi pra{uvaa gra|anite {to e potrebno za da se stane premier. Voobi~aeniot odgovor glasel: da se bide sin, vnuk ili rodnina na porane{niot premier ili pretsedatel. Gra|anite aludirale na politi~kite dinastii vo zemjata,

t.e. na semejstvata koi, kako {to ~esto velat Grcite, vladeat so ovaa zemja”, objavi radioto. Eden od najgolemite dr`avnici, Elefterios Venizelos, ima svoj semeen naslednik. Micotakis e negov rodnina. Negovata baba bila rodena sestra na Venizelos. Na 28 godini Micotakis stana pratenik, vo 1946 godina. Vo sredinata na 60-tite godini od minatiot vek, kako ~len na vladeja~kata Unija na centristite, povede grupa koja istapi od partijata i dovede do pad na vladata na Jorgos Papandreu. Toa sozdade rivalstvo me|u Micotakis i sinot na Papandreu, Andreas, koe se prenese me|u Nova demokratija i Pasok. Sleduva{e voen pu~ i diktatura,

koja trae{e do 1974 godina. Micotakis vo 1989 godina stana premier na Grcija, a poradi burnata biografija Grcite mu dodelija prekar “vampir”. Negovite deca, {koluvani vo stranstvo, se mnogu vlijatelni lica vo Grcija. Sinot Kirjakos e pratenik, a }erkata Dora Bakojani be{e gradona~alnik na Atina i ministerka za nadvore{ni raboti. Semejstvoto Karamanlis dosega dade dvajca dr`avnici. Postariot go narekuvaat so celo ime Konstantinos, a pomladiot Kostas. Konstantinos Karamanlis po Vtorata svetska vojna be{e minister za zemjodelstvo, a po 10 godini stana premier na Grcija. No, politi~kite krizi i sudirot so

gr~kiot kral go prinudija vo progonstvo vo 1967 godina. Se vrati po sedum godini kako premier. Kako pretsedatel na Grcija stana zapameten po toa {to vo 1981 godina potpi{a pristap vo evropskata zaednica. Negoviot vnuk Kostas za premier na Grcija be{e izbran vo 2004 godina, a negoviot mandat pomina so nemiri vo Atina poradi prekumerna upotreba na sila na policijata. Po~etokot na ekonomskata kriza vo Grcija go ozna~i krajot na negovata politi~ka kariera. Semejstvoto Papandreu od site dinastii e najslikovito. Prikaznata po~nuva na Peloponez so Jorgos, koj na po~etokot od Prvata svetska vojna stana zagovornik za vlez na Grcija

vo vojnata na strana na sojuznicite. Pred germanskata invazija vo 1941 godina izbega so vladata vo Egipet, a po tri godini se vrati vo Grcija kako premier. Po~ina vo 1968 godina, a kaj narodot ostana zapameten kako “~uvar na demokratijata”. Negoviot sin Andreas, harvardski student i profesor na Berkli, ima{e poradikalen pristap. Za prv pat stana premier vo 1981 godina i vedna{ po~na so nacionalizacija. Be{e premier do 1996 godina. Negoviot sin Jorgos, sega{en premier na Grcija, trgna po patot na svojot tatko. Neizvesno e dali spomenite na negoviot tatko i dedo mo`e da mu pomognat da ja prebrodi krizata koja ja nasledi od svojot rival Karamanlis.

PORANE[NIOT HRVATSKI PREMIER EKSTRADIRAN VO HRVATSKA

SANADER VO SAMICA GO ^EKA MOMENTOT NA VISTINATA

Porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader po pove}e od sedum meseci pominati vo “begstvo” vo Avstrija, vo ponedelnikot docna ve~erta pristigna vo Hrvatska. Prvoto sudewe, Sanader }e go ~eka vo samica vo zatvorot vo Remetinac. BORO MIR^ESKI

]elijata na Sanader vo zatvorot vo Remetinac

mirceski@kapital.com.mk

o 222 dena pominati vo Avstrija, vidno oslaben, rastrevo`en i ispla{en za negovata sudbina, porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader spektakularno be{e ispora~an vo zatvorot vo Remetinac. Hrvatskite mediumi pi{uvaat deka Sanader povtorno stana dostapen za hrvatskoto pravosudstvo otkako sedum meseci be{e nadvor od dr`avata poradi pokrenuvawe istraga protiv nego od Upravata za spre~uvawe na korupcija i organiziran kriminal (USKOK). Novinarite budno go sledea sekoj ~ekor na dolgata povorka {to go prate{e Sanader koja od Avstrija, preku Slovenija, so avtomobil pristigna vo Zagreb. Del od niv, kako holivudski paparaci, se krieja vo grmu{kite pokraj avtopati{tata i se obiduvaa da fatat ekskluzivni fotografii od premierskata ekstradicija. Od negovoto trgnuvawe, pa s$ do primopredavaweto od Avstrija vo Slovenija, pa vo Hrvatska, ekskluzivni videa i fotografii osamnaa na portalite na mediumite. So policiska bezbednost od najvisok rang, Sanader po

Advokatite na Sanader Goran Sui} i ^edo Prodanovi}

Predavaweto na Sanader na avstrisko slovene~kata granica @upaniskiot sud da odobri poseta na Sanader i od negovoto najblisko semejstvo. SANADER - NAJVISOKIOT DR@AVEN SLU@BENIK VO REGIONOT OBVINET ZA KORUPCIJA Ekstradicijata na Sanader sozdade razdor me|u akterite vo politi~kata elita vo Hrvatska. Pretsedatelot Ivo Josipovi} smeta deka politikata ne treba da se me{a vo ovoj slu~aj i deka pravosudstvoto treba da go re{i brzo, zakonski i pravedno. Golema e verojatnosta kriminalot da e izvr{en za {to svedo~at i izjavite koi gi dade blagajni~kata na partijata na Sanader, vladeja~kata Hrvatska demokratska zaedni-

pet ~asa vozewe pristigna vo Hrvatska. Okolu 21 ~asot se pojavi avtomobilot so Sanader i nekolku desetici motocikli na hrvatskata policija pred vratite na zatvorot vo Remetinac kade {to bea sobrani nekolku desetici gra|ani i novinari od cela Evropa. Po vlezot vo zatvorot, Sanader go smestija vo samica vo ma{kiot oddel na zatvorot, iako mediumite {pekuliraa deka tamu }e “prestojuva” vo dru{tvo na `enite. Tamu }e ostane eden mesec, a od neoficijalni izvori, hrvatskite mediumi pi{uvaat deka prvoto soslu{uvawe od USKOK, e najaveno za narednata nedela. V~era go posetija samo advokatite, a denes se o~ekuva K

Od 07 do 14 septemvri 2011 godina vo Republika Slovenija ME\UNARODEN SAEM ZA [IROKA POTRO[UVAЧKA, ZANAETЧISTVO I PRETPRIEMNI[TVO „CELJE 2011” Stopanskata komora na Makedonija oganizira poseta na Saemot i u~estvo na bilateralni sredbi so slovene~kite izlaga~i,

a obezbeden e besplaten avtobuski prevoz i besplatna vleznica za Saemot! Vo ramkite na saemskata manifestacija predvideno e i odrùvawe delovni bilateralni sredbi so slovene~kite izlaga~i na Saemot. Stopanskata komora na Makedonija }e u~estvuva na Saemot na zaedni~ki komorski {tand, na koj{to makedonskite kompanii moàt besplatno da se pretstavat preku promotivni materijali, bro{uri i katalozi. Prijavuvawe najdocna do 1.8.2011 godina. Prijavniot list moè da se prezeme preku veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk Kontakt: Vlatko Stojanovski Tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 vlatko@mchamber.mk

nekolkute aferi se svrte protiv nego. Osven izjavite kolku mnogu postignala vo borbata so korupcijata vo dràvnite birokratski strukturi, Kosor nema dadeno nitu edna izjava povrzana so kriminalot na Sanader, po odlukata za negovata ekstradicija od Avstrija vo Hrvatska. Poznava~ite na pravosudtsvoto smetaat deka dokolku Sanader progovori pred sud, za {to verojatnosta e golema, golem del od hrvatskite politi~ari moè da mu pravat dru{tvo vo zatvor. Ivo Sanader e najvisokiot dràvnik od Balkanot osomni~en za kriminalni dejstvija od raspadot na porane{na Jugoslavija.

ca (HDZ), Branka Pavo{evi}. Taa potvrdi deka bila primoruvana od porane{niot premier od “crniot fond” na partijata, mese~no da vadi okolu 6.000 evra i na raka da gi ispla}a na brojni akteri povrzani so somnitelnite akcii na Sanader. Deka postoi “crn fond” vo HDZ smetaat i brojni politi~ari od opozicijata. Aktuelnite ministri, direktori na javni pretprijatija i korporacii site ednoglasno se ograduvaat od obvinenijata i ne davaat nikakvi izjavi za mediumite. Hrvatskata premierka Jadranka Kosor, koja do 2007 godina va`e{e za mnogu blizok ~ovek na Sanader, po objavuvaweto na

Venera Andrievska tel.02 3244 037 faks:02 3244 088 venera@mchamber.mk

Sanader se tovari za primawe mito od 10 milioni evra vo slu~ajot “Ina-MOL” koi mu gi isplatile od rakovodstvoto na ungarska naftena kompanija, za prezemawe na del od akciite na hrvatska Ina. So toa, MOL stana najgolem samostoen akcioner vo Ina, no ne i mnozinski. Osven za ovaa grande afera, Sanader se tovari i za izvlekuvawe dr`avni pari preku kompanijata Fimi Media, nelegalna nabavka na blindiran avtomobil od markata BMV, isplata na provizii od Hipo banka, proda`ba na dr`avno zemji{te i primawe mito od biznis-sorabotnici na hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP).

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

SVET

0-24

...@RTVA NA REFORMI

...ZASTOJ VO DR@AVATA I VO SOOBRA]AJOT

...INVAZIJA

Egipetskiot Indijana Xons dobi otkaz

Gr~kite taksisti vtor den na {trajk

Ezerski breg vo Kina napadnat od algi

den od najpoznatite E|ip}ani poznat po borbata za za~uvuvawe na istoriskoto nasledstvo na Egipet, arheologot Zahi Havas, poznat kako egipetski Indijana Xons, dobi otkaz od funkcijata minister za antikviteti.

vo Grcija v~era go prodol`ija {trajkot orgazeroto Kingdao vo isto~nata provincija [andong vo Kina Tza aksistite niziran vo znak na protest protiv odlukata na Vladata Ego “napadnaa” zeleni algi. Cvetovite od algite redovno ja celosna liberalizacija na toj sektor. Tie predizvikaa zattrupuvaat obalata na Kingdao, kade sekoe leto kinezite

zastoj vo soobra}ajot vo pogolemite gr~ki gradovi.

masovno plivaat vo relativno ~istata voda.

SKANDALOT OKOLU WUZ KORP SE PRODLABO^UVA

I MARDOK SEDNA NA “@E[KOTO” STOL^E!

Ne stivnuva aferata so prislu{kuvaweto, vo ~ij centar se najde mediumskiot magnat Rupert Mardok. V~era toj mora{e da dade ot~et pred posebna parlamentarna komisija vo London, kade {to bea soslu{ani i negoviot sin Xejms i porane{nata direktorka na Wuz interne{nal, Rebeka Bruks VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

$ pogolema drama se slu~uva okolu skandalot so prislu{uvaweto vo Velika Britanija, vo ~ij centar se najde mediumskiot magnat Rupert Mardok. V~era toj mora{e da dade ot~et pred posebna parlamentarna komisija vo London, kade {to bea soslu{ani i negoviot sin Xejms i porane{nata direktorka na Wuz interne{nal, Rebeka Bruks. U{te poskandalozno e {to zav~era e pronajden mrtov novinarot koj ja otkri celata afera. Tri nedeli po izbivaweto na aferata uapsena e mileni~kata na Mardok, Rebeka Bruks, a istiot den ostavka podnese {efot na policijata Metropoliten od London, Ser Pol Stivenson. Vo tekot na istragata za aferata koja ja razbranuva Velika Britanija, a i ostatokot od svetot, se uapseni devet lica. So vakviot razvoj na nastanite o~igledno e deka i Rupert Mardok i negoviot sin, koj e na ~elo na Wuz interne{nal, mora da sednat na “`e{-

vo imperijata na Mardok pred dva dena be{e pronajden mrtov. Smrtta na porane{niot novinar na britanskiot nedelnik-tabloid “Wuz of d vorld”, [on Hor, e neo~ekuvana, no ne se smeta za somnitelna, soop{ti britanskata policija. Vo redakcijata na sega ve}e ukinatiot vesnik toj be{e novinar koj gi pokriva sostojbite vo {ou-biznisot, no za po{irokata britanska javnost be{e poznat kako potkaùva~ot, koj odnovo go pokrena skandalot so prislu{uvaweto na mobilnite telefoni {to go vre{ea novinari na tabloidot vo koj i samiot rabote{e. Poradi aferata vrednosta na akciite na semejstvoto Mardok vo Wuz korp padna za edna milijarda dolari. Ne pomogna ni toa {to lu|eto na Mardok izjavija deka celosno go poddrùvaat i deka }e napravat s$ {to e vo nivna mo} za da go obelat obrazot na kompanijata. Poradi javnoto soslu{uvawe na Mardok, premierot na Velika Britanija, Dejvid Kameron, be{e prinuden da ja prekine turata niz Afrika. Toj denes }e odrì govor na parlamentarnata sednica. Kameron za prv pat vo svojot mandat se soo~uva do afera od vakov vid, pa spored analiti~arite, s$ u{te e neizvesno kakov “dil” moè da postigne so Mardok. Po zatvoraweto na najstariot medium na Mardok, “Wuz of d vorld”, Wuz interne{nal vo Velika Britanija gi poseduva u{te dnevniot tabloid so najgolem tira` vo zemjata, “San”, najstariot dneven vesnik vo svetot, “Tajms” i nedelnikot “Sandej tajms”, a ima i 39% od akciite vo satelitskiot

koto” stol~e pred istra`niot sudija. Za v~era popladne be{e zaka`ano soslu{uvaweto na Mardok, Xejms i Bruks. Tie }e se pojavat pred parlamentarniot Komitet za kultura, mediumi i sport za da svedo~at za skandalot so prislu{uvawe na javni li~nosti i naodite deka novinarite od mediumite na Mardok & pla}ale na policijata za potrebnite informacii. No, ova telo nema ingerencii da se me{a vo policiskata istraga i vo javnoto soslu{uvawe. Komitetot za vnatre{na bezbednost, pak, go istra`uva odnesuvaweto na policijata vo vrska so skandalot za prislu{uvawe. Vo me|uvreme Rupert Mardok, vo stil svojstven za nego, javno preku svoite mediumi & se izvini na javnosta za s$ {to proizleze od aferata i za vme{anosta na negovite novinari. Vo sedum konkurentski britanski dnevni vesnici Mardok na krajot od minatata nedela objavi oglasi na celi stranici so ednostavna poraka: “@al ni e!”. No, golem pra{alnik vrz celata rabota frli toa {to novinarot koj ja otkri aferata za prislu{uvawe

NOVI REGULATIVI ZA MEDIUMITE?! iderot na britanskata opoziciska Laburisti~ka partija, Ed MiliL band, pobara kr{ewe na mediumskata imperija na Rupert Mardok so vospostavuvawe novi propisi za poseduvawe na mediumite za da mo`e da se ograni~i mo}ta koja, spored nego, ja ima Wuz interne{nal vo Velika Britanija. Vo intervju za prolaburisti~kiot levi~arski nedelnik “Observer”, Miliband tvrdi deka Mardok ima opasno golema koncentracija na mo}, {to mu ovozmo`uva da ja zloupotrebi mo}ta {to mu e dadena. K

digitalen kanal Briti{ skaj broadkasting (BskajB). Po silniot politi~ki pritisok Mardok se otka`a od planot G

za celosno prezemawe na ovoj kanal, so {to Wuz korp ja zagubi “zdelkata na vekot”.

Od 28 do 30 septemvri 2011 godina vo Belgrad, Republika Srbija „CULINARIA FINE FOOD” VO „BELEKSPO – CENTAROT”

Pozicija:

- ZAEDNIЧKI [TAND NA MAKEDONSKITE PROIZVODITELI PO POVLASTENI USLOVI - ZA POTENCIJALNITE KUPUVAЧI OBEZBEDEN BESPLATEN PREVOZ I SMESTUVAWE (28 i 29 septemvri 2011)

ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET

Kupuva~ite na hrana i pijalaci Ve biraat

Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk

Stopanskata komora na Makedonija organizira grupno u~estvo na makedonskite kompanii na zedni~ki {tand pod povlasteni uslovi i edinstvena mo`nost za sredba so svetski poznatite sinxiri na marketi, kako „LIDL”, „TESKO”, „METRO” i drugi.

Obrazovanie: Diplomiran ma{inski in`iner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati mo`e da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com.mk najdocna do 31.07.2011

Ovaa saemska manifestacija ne e nameneta za {iroka publika, posetiteli, ve}e za profesionalnite kupuva~i koi odnapred imaat dogovoreni sredbi so izlaga~ite. Ova saemska manifestacija na dobra hrana i pijalaci se odr`uva po vtor pat i gi spojuva vode~kite proizvoditeli i klu~nite kupuva~i od regionot i od Evropa, a so cel snabduvawe golemi trgovski sinxiri, me|unarodni organizacii, specijalizirani rabotilnici za delikatesna hrana, institucii i ketering-kompanii, hoteli i restorani. Prijavuvawe najdocna do 1.8.2011 godina. Kontakt: Vlatko Stojanovski Tel: 3244 004 faks: 3244 088 vlatko@mchamber.mk

Venera Andrievska Tel: 3244 037; faks 3244 088 venera@mchamber.mk

Feqton

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj ìvee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata moè da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i Likovite na Filip i Aleksandar, ekranizirani vo filmot na Oliver Stoun od 2004 godina.

So namera u~enicite od Mieza da ne porasnat so celosno teoretski pogled na svetot, Filip ~esto zemal pomal del od niv i gi vodel vo bitka, za sami da vidat kako nau~enoto bi mo`elo da se upotrebi.

AMERIKANSKITE GENERALI INSPIRIRANI OD

ALEKSANDAR

ako i pri negovata rabota vo vrska so etikata, Aristotel go formuliral sekoj problem so cel Aleksandar i Prijatelite jasno da gi sogledaat moralnite implikacii. No, karakteristi~no za Aristotel bilo toa {to toj ne baral ili prinuduval na moralni apsolutni vrednosti. Aristotel veruval deka vo odnos na moralot ne postojat apsolutni vrednosti - prakti~nite nosewa odluki nikoga{ ne bi mo`ele da ja ponudat izvesnosta i kone~nosta, kako {to toa go nudi matematikata. Aristotel smetal i deka privrzanosta kon moralnite doblesti zavisi od situacijata vo koja tie doblesti se upotrebuvaat - smetal deka e neprakti~no da se bara isto

Aristotel

nivo na privrzanost vo sekoja situacija. Zatoa, toj gi ohrabruval lu|eto da ja baraat “sredinata”. Spored Aristotel, vo odnos na hrabrosta sredinata e nekade me|u krajnostite - me|u stravot ili kukavi~lukot i bezgri`nata samouverenost; vo odnos na pobedata, me|u velikodu{nosta i nemilosrdnosta. Za pronao|awe na sopstvenata sredina, gi nateral svoite u~enici da izvedat pove}ekratni samoispra{uvawa, kako {to pravel dodeka predaval na Platonovata akademija vo Atina. So pomo{ na toa, toj ovie mom~iwa gi nau~il da doznaat kon {to e naklonet nivniot karakter, nivnite pogledi na svet mo`ebi ne bile isti, za da mo`e da pravat neophodni prilagoduvawa vo odlukite koi podocna }e gi nosat kako vla-

Nalik na nekoj profesor po gluma koj gi tera glumcite pravilno da go nau~at scenarioto, Aristotel postojano vr{el probi i povtoruval.

deteli, komandanti i lideri, so cel site da rabotat voedna~eno. Praveweto gre{ki, smetal Aristotel, mo`e da se slu~i na mnogu na~ini. No, imalo samo eden pat za nekoja rabota da se izvede pravilno, posebno vo odnos na moralnite doblesti. Pravilnata rabota, vo sekoj mig, bila vo vrska so intenzivnoto ve`bawe. Aristotel nikoga{ ne se zamoruval. Nalik na nekoj profesor po gluma koj gi tera glumcite pravilno da go nau~at scenarioto, toj postojano vr{el probi i povtoruval - kako {to metodot na slu~ajot (case study) od biznis-u~ili{tata gi tera studentite postojano da ja sogleduvaat nivnata pozicija. Aristotel dlaboko veruval vo doblesta na ve`baweto i na praktikata. “Moralnata doblest doa|a kako rezultat na praktika”,

napi{al Aristotel. Kako {to grade`nikot stanuva poume{en so pomo{ na gradeweto, a svira~ot na lira se usovr{uva preku svireweto, “nie stanuvame pravedni ako pravime pravedni dela, stanuvame odmereni so pravewe na odmereni dela, stanuvame hrabri ako pravime hrabri dela”. Postojano. Nie }e vidime kako sposobnosta na Aleksandar za donesuvawe odluki }e se podobri so tekot na vremeto - kolku pove}e odluki donel, tolku podobri odluki nosel. VOENI BITKI KAKO PRAKTIKA ZA U^ENICITE Aristotel go znael slednovo: podu~uvaweto e podobro, ako pri re{avaweto na navistina naporni problemi u~enicite do`ivuvaat transformira~ki iskustva. Ovoj temelen koncept e prisuten vo

Skulptura na Lao Ce severno od Guan`u, Kina

prvata godina od studiite za pravoto i za biznisot, vo staìraweto na lekarite, vo prvata fudbalska sezona na nekoj igra~, vo osnovnata obuka vo amerikanskata armija, vo obredite rezervirani za regrutite vo voenata mornarica. Ova navistina e vo sklad so kineskiot filozof Lao Ce, koj vo {estiot vek pred Hristos napi{al: “Ako mi kaè{, jas }e slu{am. Ako mi pokaè{, jas }e vidam. No, ako mi dozvoli{ da iskusam, jas }e nau~am”. Aristotel bil dovolno mudar za da ja izrazi sekoja tema na na~in koj{to gi teral u~enicite da gi sogledaat moralnite posledici od nivnite odluki. Ova ne e slu~aj so u~ili{tata za biznis i za pravo. Tie go naglasuvaat donesuvaweto na odlukata po sekoja cena (namesto ednostavno da se

Aristotelovite metodi na u~ewe bile vo sklad so toa {to kineskiot filozof Lao Ce, vo 6 vek p.n.e. napi{al: “Ako mi ka`e{, jas }e slu{am. Ako mi poka`e{, jas }e vidam. No, ako mi dozvoli{ da iskusam, jas }e nau~am”.

Feqton

KAPITAL / 20.07.2011 / SREDA

Revolucijata vo pedago{kiot pristap, koja se slu~i vo Harvard Law School i Harvard Business School, a inspirirana od metodite na u~ewe {to Aristotel gi primenuval na Aleksandar i negovite kolegi od u~ili{teto vo Mieza, be{e primeneta i vo obukata na stare{inite od vojskata na SAD

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridruì na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po inènering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, uìva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

otstapi), postojano ja ignoriraat moralnata dimenzija i ja ohrabruvaat obukata na profesionalci koi po kratka postapka se spravuvaat so eti~kite pra{awa. Vtoriot nedostatok vo metodot na slu~ajot e izveden direktno od negovata sila. Metodot na slu~ajot gleda od visoko, voop{teno i od perspektiva na vi{iot menaxmentski kadar. Poradi toa, studentite ~esto moè da bidat nepodgotveni za rabotni mesta koi se podolu na skaliloto na biznisot. So namera u~enicite od Mieza da ne porasnat so celosno teoretski pogled na svetot, Filip ~esto zemal pomal del od niv i gi vodel vo bitka, za sami da vidat kako nau~enoto bi moèlo da se upotrebi. Potoa im bile davani poniski oficerski ~inovi, za da se dokaàt - duri i koga bile vo Mieza. Vo vreme na mir, bile povikuvani da nabquduvaat i da u~estvuvaat vo noseweto dràvni~ki odluki. Okolu makedonskite vojskovodci postoelo nekakvo misti~ko ~uvstvo za nepobedlivost, {to se dolèlo na nivnite uspesi vo bitkite. No, u~enicite pove}e ne ja gledale taa mistika, za{to blisku sorabotuvale so niv i gi gledale kako vojuvaat. U{te pova`no, toa im go otkrilo i na~inot na mislewe na ovie odli~ni vojskovodci - preku posledicite od nivnite dejstvija i preku podgotovkata za reakciite koi nivnite akcii }e gi predizvikaat. Ima edna mnogu impresivna rabota. Vo tekot na pohodite, Prijatelite od Mieza }e pokaàt izvonredna sposobnost to~no da go doznaat vidot na reakcijata od nivnite dejstvija. Vrz osnova na posledicite od nivnite akcii, razmisluvale nekolku ~ekori nanapred. Tie moèle mo{ne precizno da ukaàt kakvi lan~eni reakcii }e predizvikaat nivnite akcii. Vo filmot Kandidatot, Robert Redford igra lik koj, po pobedata na izborite za Senatot na SAD, se pra{uva: “[to sega?”. Za razlika od nego, Prijatelite rabotele so pomo{ na dolgoro~nite sistemski efekti od s$ {to planirale i storile. Pa taka, pra{aweto “[to sega?” za niv

bilo voobi~aena rabota. “PRIJATELITE” OD VTORATA SVETSKA VOJNA Revolucijata vo pedago{kiot pristap, koja se slu~i vo Harvard Law School i Harvard Business School, be{e primeneta i vo obukata na stare{inite od vojskata na SAD. Vo docnite 1920-ti godini, Xorx Mar{al stana odgovoren za obukata vo Pe{adiskoto u~ili{te vo Fort Bening, vo Xorxija, SAD. Taka po~na toa {to se narekuva “Revolucijata Bening” vo voenata obuka. Celta na Xorx Mar{al be{e da gi obu~i stare{inite preku sozdavawe realni, obmisleni borbeni situacii, vo koi{to tie }e moraat da nosat odluki od tipot “da se bide ili ne” namesto preku knigi, prira~nici i predavawa. Istori~arot Barbara Tuhman napi{a: “Taktikata, srceto na voenata ve{tina, oblasta kade {to eden ~ovek mora da misli so svoja glava, be{e klu~nata sposobnost”. Xorx Mar{al, prou~uva~ na pohodite na Aleksandar Veliki, vnese revolucija vo ve{tinata na voenata obuka, koja mnogu nalikuva{e na toa {to Aleksandar i Prijatelite go nau~ija vo Mieza. Tuhman raskaùva za eden nastan koga Mar{al sluèl vo Kina, zaedno so 15-tata Pe{adiska, bil razbesnet koga doznal deka eden stare{ina pod negova komanda, vo edna voena ve`ba ne moèl da naredi opkoluvawe na kriloto na neprijatelot, bidej}i imal necelosni informacii za terenot. Spored Tuhman, Mar{al u{te pove}e se zaprepastil koga doznal deka toj stare{ina bil prvenec na generacijata vo Fort Bening. Mar{al edvaj ~ekal da ja zeme pod kontrola taa voena institucija. Mar{al ja prou~uval i Gra|anskata vojna vo SAD. Toj bil dlaboko svesen deka preteranoto planirawe za akcija ja ograni~ilo sposobnosta na vojskata na Severot (pod komanda na brilijantni generali kako Julisis Grant, Vilijam [erman i Don Karlos Buel) da ja iskoristi pobedata - ili nere{eniot ishod protiv trupite na Jugot kaj [iloh, i vedna{ potoa da izvojuva odlu~uva~ki pobedi. Pri~inata za toa glavno bile generalite kako Henri Vejxer Halek, koj po bitkata kaj [iloh ja prezel komandata od Grant i “dengubel” na patot za Korint, izbegnuvaj}i bitki so trupite na Jugot. Iako generalite na Severot imale pod komanda daleku pogolem broj vojnici, i bile poddrùvani od mo}en voeno-industriski kompleks, moèle da izvojuvaat samo pirovi ili neubedlivi pobedi protiv poslabata vojska na Jugot. Pri~inata delumno bila i koleblivosta na generalite da odat vo bitka, s$ dodeka sekoja poedinost - snabduvawa, lu|e i informacii - ne bila na svoe mesto. Toa vo golem del se dolèlo na nivnata èlba da vojuvaat spored nau~enoto od knigite. Ovie lu|e dobro ja poznavale voenata teorija, no imale edna maana: Gra|anskata vojna od niv barala kvaliteti {to nikoga{ ne gi doznale vo tekot na {koluvaweto”. Na primer, vo u~ebnicite za voena strategija dolgo vreme pi{uvalo deka voenite kampawi ~esto se dobivaat bez borba - {to bilo slu~aj vo kampawite na Filip, koga la`nite sojuzi i diplomatijata ja spre~uvale kampawata. No, ovie odli~ni generali veruvale deka samoto pokaùvawe sila moèlo da go pokori neprijatelot. Na nesre}a, neprijatelot vo ovoj slu~aj ne bila samo vojskata

Xorx Mar{al

Xorx Mar{al, porane{en amerikanski general i dr`avnik, e poznat kako golem prou~uva~ na pohodite na Aleksandar Makedonski. Toj vnese revolucija vo ve{tinata na voenata obuka, koja mnogu nalikuva{e na toa {to Aleksandar i Prijatelite go nau ~ ija vo Mieza.

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

Xorx Paton i Dvajt Ajzenhauer

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker

Xorx Paton i Dvajt Ajzenhauer bea edni od {titenicite na Xorx Mar{al, koi podocna }e stanat izvonredni generali i politi~ari. na Jugot; neprijateli bile site ìteli na Jugot koi, kako {to veli istori~arot Brus Katon, nemale da bidat pokoreni s$ do nivniot celosen i ubedliv poraz, so cel nikoga{ povtorno da ne vojuvaat. Duri i koga generalite na Severot se vpu{tale vo borba, tie po pobedata ~esto ne go gonele neprijatelot, za da go spre~at negovoto povtorno oformuvawe kako vojska - edna od lekciite na koi n$ u~at pohodite na Aleksandar. Na primer, po bitkata kaj [iloh, armijata na Halek broela 125 iljadi vojnici. Taa bila za pove} e od dvapati pogolema od trupite koi generalot na Jugot, Pjer Gustav Toton Borgard, gi nasledil od negoviot pretpostaven, Albert Sidni Xonston, koj zaginal kaj [iloh. Halek se rakovodel od u~ebnicite i ne go gonel neprijatelot za da izvojuva celosno “uni{tuvawe”. Namesto uni{tuvawe, Halek “prezel okupirawe na teritorijata, ja razdvoil armijata na pomali delovi i leèrno se posvetil na konsolidiraweto na negovata prednost; ja zel mapata i na nea videl raboti koi eden strateg treba da gi stori, namesto da vidi kako negovite lu|e juri{aat so bajonetite kon neprijatelskata nacija”. Mnogu istori~ari veruvaat deka rakovodeweto spored u~ebnicite samo ja prodolìlo Gra|anskata vojna za u{te dve godini. Istovremeno, go uni{tilo i kredibilitetot i voljata, kako {to mnogumina tvrdele

vo Va{ington, na nekolku sjajni generali na Severot. Vojnata zavr{ila koga komandata ja dobile generali kako Julisis Grant, generali koi imale odlu~nost i hrabrost da vodat energi~na vojna. Koga Mar{al pristignal vo Fort Bening, {tabot na taa institucija se sostoel od najzna~ajnite idni predvodnici na amerikanskite vooru`eni sili. Site tie }e stanat {titenici na Mar{al i izvonredni amerikanski generali od Vtorata svetska vojna: Dvajt Ajzenhauer, koj }e stane vrhoven komandant na site Sojuzni~ki sili; Xorx Paton, verojatno najve{tiot amerikanski general i ~ovek koj definitivno im vleval najgolem strav na Germancite; Omar Bredli, sou~enik na Ajzenhauer od Vest Point i eden od negovite najmnogu doverlivi i najefektivni kopneni generali; general Volter Bedel Smit, koj }e bide na~alnik na {tabot na Ajzenhauer; general Xozef Loton Kolins, zapovednik na brodovite vo invazijata na Normandija, ~ovekot koj napravi dupki vo betonskiot Atlantski

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

bedem na Hitler, so {to iljadnici vojnici, kamioni i tenkovi se probija napred; i, me|u drugite, general Metju Rixvej, komandant na 82-ta vozdu{no-desantna divizija, koja{to isprati iljadnici padobranci vo okupirana Francija. Site tie, okolu 170 voeni zapovednici od Vtorata svetska vojna, se sretnaa vo Fort Bening. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ ^ITAJTE KAKO ARISTOTEL GO U^EL ALEKSANDAR DA MISLI SO SVOJA GLAVA.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S