335-22.07.2011 by Kapital Media Group

petok. 22 juli. 2011 (weekend izdanie) МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

RASTE KRIMINALNOTO DOSIE NA PORANE[NIOT HRVATSKI PREMIER Kolku milioni evra se "zalepile" na racete na Sanader?!

+0.47% % % +0.11% % -0,03%

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,59 43,35 69,94

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STRANA 12 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

petok / weekend. 22 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BARAWETO NA FZO ZAPALI ALARM KAJ FARMACEVTITE

3.000

МБИ10

+0,47%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

Dali }e se odi na evtini lekovi po sekoja cena?

1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Te{ko deka }e vlezat 500 milioni evra stranski kapital godinava STRANA 2-3

Zbogum Amerika!? STRANA 7

ZORAN JANKOVI] GRADONA^ALNIK NA QUBQANA

Karierata }e ja zavr{am kako recepcioner, a ne kako premier STRANA 10

STRANA 9

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

ALEKSANDAR NE VERUVAL DEKA GR^KATA KULTURA I CIVILIZACIJA SE NADMO]NI NAD S£

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

КАКО ДRЖАVАТА КRЕИRА ЛОША БИЗNИSКЛИМА? STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 22 JULI 2011

КАКО ДRЖАVАТА КRЕИRА ЛОША БИЗNИS-КЛИМА?

Koga Makedonija go dobiva epitetot na zemja-lider vo podobruvawe na biznisklimata, Vladata e mnogu gorda. Ministri se slikaat i dràt pres-konferencii so sekoe izdanie na Doing Business izve{tajot na Svetska banka koe im odi vo prilog. I vo toa nema ni{to lo{o. Naprotiv. Treba da se pofali sekoja reforma ili promena koja gi olesnuva ili podobruva uslovite za vodewe biznis. Isto kako {to e neophodno jasno i glasno da se ukaè koga dràvnite institucii so svoite odluki pravat upad vo odredena oblast i seriozna distorzija na uslovite za normalno rabotewe. Primeri za vakvoto odnesuvawe, na koe naj~esto Vladata ostanuva gluva, ima pove}e. Denovive nekolku se aktuelni. Baraweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe da se namalat referentnite ceni na lekovite od pozitivnata lista i otvoreniot apel proizvoditelite i distributerite na lekovi drasti~no da gi namalat cenite vo najmala raka bi moèlo da se nare~e populisti~ko. Toa {to treba da gi zagriì nadle`nite se efektite koi vakvata merka }e gi predizvika. Zate~eni od nepopularnata merka (no, i od na~inot na koj{to im e soop{tena - preku mediumi), kompaniite od ovaa industrija se ednoglasni deka dràvata pravi upad vo nivniot biznis i delovni proekti (koi ne se nosat od denes za utre kako {to toa se slu~uva so vladinite odluki) i prakti~no im go ru{i celiot koncept na rabota. Dirigiraj}i gi cenite, so opravduvawe deka lekovite vo sosedstvoto se

petpati poniski?! (premnogu op{ta i diskutabilna konstatacija), nadle`nite institucii predizvikuvaat seriozni potresi na pazarot, koi moèbi i nema da ja ostvarat posakuvanata cel – poniski lekovi za gra|anite - zatoa {to del od proizvoditelite na koi ne im odgovaraat novokomponiranite uslovi, ednostavno }e se povle~at od pazarot. Da ne zaboravime, deka na kraj na den, pacientite moèbi }e dobijat poevtini lekovi, no pova`noto pra{awe e dali }e dobijat i pokvalitetni? A, neli, krajnata cel e zadovolen pacient?! Vtoriot upad denovive se slu~uva i vo mediumskiot pazar. Bez javna rasprava, bez vetenoto konsultirawe na zasegnatite strani, Sobranieto ekspresno go usvoi klu~niot zakon vo radiodifuznata dejnost so koj se regulira rabotata na regulatornoto telo. Vo uslovi na krevka i mnogu specifi~na momentalna sostojba vo koja se nao|aat mediumite vo Makedonija, se povlekuva eden takov poteg koj ja doveduva vo pra{awe transparentnosta i opravdanosta na vakviot zakon. Da ne zaboravime, ovoj zakonski tekst ne samo {to ja regulira rabotata na Sovetot za radiodifuzija, u{te pove}e ja regulira rabotata na site radiodifuzni mediumi. A, kolku pogolemo vlijanie vrz niv, tolku pogolemo vlijanie vrz javnoto mislewe! Brzo doneseniot zakon definitivno ne e donesen za da se podobrat uslovite za rabota na mediumskiot pazar, no pove}e od jasno e deka }e go uslo`ni pazarot! A, ulogata na dràvata vo kreirawe negativna biznis-atmosfera ne e evidentna samo vo ovie “atraktivni” dejnosti vo koi se vrtat golemi pari i vlijanie. Instituciite so godini ne mrdaat so prst vo industriite, kako {to e prerabotuva~kata, kade

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk jjor ddanova@ka @k pit pi al.com.mk l k

{to, pak, otsustvoto na soodvetna regulativa sozdava isto tolku problemi i lo{ deloven ambient kako {to toa go sozdavaat nabrzina donesenite zakoni vo prethodno spomenatite industrii. Ako vo celiot normalen svet e regulirano angaìraweto na sezonski rabotnici, kaj nas toa s$ u{te e nezavr{ena rabota, koja na kraj na den se prekr{uva na grbot na prerabotuva~ite. Em imaat problem da najdat rabotnici, em nemaat zakonska osnova da go reguliraat nivniot nekolkumese~en anga`man, em pla}aat kazni koga vrednite inspektori }e konstatiraat deka ne rabotat spored zakonot! Nikoj nema odgovor zo{to so godini otsustvuva ovaa va`na regulativa. E ajde sega kako poinaku da se protolkuva selektivnoto i nekooperativno odnesuvaweto na dràvata, osven kako obid za stavawe raka tamu kade {to se ima interes i totalna indiferentnost kade {to toj interes otsustvuva? Nikako poinaku od zaklu~okot deka za vodewe biznis (Doing business) dràvata treba da bide pofer partner na kompaniite!

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

TE[KO DEKA ]E V EVRA STRANSKI K

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

4.000

oni pomalku lubenica se otkupeni vo Strumi~ko na po~etokot od sezonata, {to e dvojno pomalku vo sporedba so istiot period minatata godina. Lubenicite se otkupuvaat po 3-4 denari za kilogram, ceni koi se za 40% poniski od lanskite, {to sozdava revolt kaj zemjodelcite. So ovie otkupni ceni tie se vo zaguba. Otkupuva~ite velat deka izvozot na lubenici te{ko odi poradi zgolemenata konkurencija od sosednite zemji. Od 1.200 hektari pod lubenica vo Strumi~ko godinava se o~ekuva berba na 45.000 do 50.000 toni lubenici i diwi

PORADI STRAV OD NOVA KRIZA EVROPSKIT

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Evropskite zemji, od kade {to doa|aat najgolemite stranski investitori, minuvaat niz seriozna kriza i toa moè da gi napravi vozdràni da vloùvaat vo novi biznisi vo zemjite vo razvoj, kako {to e Makedonija, ocenuvaat me|unarodni ekonomisti. Godinite na ekonomska kriza zna~itelno gi namalija investiciite vo Evropa, a finansiskite problemi {to eskaliraa vo najmo}nite evropski dràvi se signal deka zazdravuvaweto }e odi mnogu bavno. Vladata pak, optimisti~ki o~ekuva investiciski bum godinava so priliv na stranski kapital od 500 milioni evra, no ne otkriva koi kompanii e izvesno deka }e otvorat novi fabriki i proizvodstveni pogoni vo zemjava i so toa novi rabotni mesta. Spored procenkite na me|unarodnite finansiski institucii, nerealno e da se o~ekuva zabrzuvawe na investiciskata aktivnost vo uslovi koga golemite evropski zemji, pa duri i SAD, se soo~uvaat so ogromni finansiski problemi. Spored toa, ekonomistite ocenuvaat deka Makedonija godinava ne moè da privle~e pove} e od 300 milioni evra stranski investicii, od koi golem del }e bidat stranski zaemi na postoe~ki kompanii od nivnite mati~ni sedi{ta vo stranstvo i samo del grinfildinvesticii – novi industriski kapaciteti koi }e otvorat rabotni

mesta. Najnovata statistika duri poka`a i negativen trend na odliv na stranski kapital od zemjava. Spored toa, vo april saldoto na stranski investicii se namali za 20 milioni evra, so {to vo prvite ~etiri meseci vkupno iznesuva 186 milioni evra. Od niv 127 milioni evra se akcionerski kapital i reinvestirana dobivka i 59 milioni krediti od stranstvo.

Ekonomistite i biznismenite komentiraat deka glavna pri~ina za odbegnuvaweto na Makedonija od potencijalnite investitori e nestabilnata politi~ka i biznis-klima – totalna izolacija od evroatlantskite procesi, {to predizvikuva nestabilnost. Profesorot od Ekonomskiot fakultet, ~ija specijalnost e tokmu sferata na stranski investicii, Metodija Nestorovski, ocenuva deka politi~kiot spor na zemjata e najseriozen problem {to determinira nestabilnost i gi pravi investitorite vozdr`ani da donesat odlu-

ka za investirawe. Spored nego, ve}e se iscrpeni instrumentite od ovoj model za privlekuvawe stranski kapital i sugerira investitorite da se stimuliraat so direktna finansiska pomo{

od buxetot. “Smetam deka edinstvenoto re{enie {to mo`e da dade podobri rezultati e metodot na investiciska premija, odnosno direktna finan-

Navigator

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK SO INOVACII SEKOGA[ SE STIGNUVA NA VRVOT

ANGELA MERKEL

BAJRAM REXEPI

MI[EL BARNIE

NAOTO KAN

one~no priznanie od gerosovo se podgotvuva K manskata kancelarka deka Kza patuvawe bez vizi gr~kata kriza nema da is~ezne vo Evropskata unija i

~ajni~ki obid na evrokoO mesarot za vnatre{en pazar so postrogi propisi

Vlada s$ pove}e ja Jiteaponskata gubi kontrolata vrz posledicod nuklearnata katastrofa

sama po sebe i brzo, tuku deka mora da se najde dolgoro~no i seopfatno re{enie

za bankite da gi namalat rizicite od nova globalna finansiska kriza

- posledniot skandal e {to 1.000 ozra~eni kravi zavr{ija kako hrana za Japoncite

na po~etokot od idniot mesec }e po~ne da izdava biometriski paso{i

TE INVESTITORI VOZDR@ANI

VLEZAT 500 MILIONI KAPITAL GODINAVA Godinite na ekonomska kriza zna~itelno gi namalija investiciite vo Evropa, a finansiskite problemi {to eskaliraa vo najmo}nite evropski dr`avi se signal deka zazdravuvaweto }e odi mnogu bavno. Vladata pak, optimisti~ki o~ekuva investiciski “bum” godinava so priliv na stranski kapital od 500 milioni evra, no ne otkriva koi kompanii e izvesno deka }e otvorat novi fabriki i proizvodstveni pogoni vo zemjava i so toa novi rabotni mesta

siska poddr{ka od buxetot za stimulirawe na investiciite, kako {to be{e slu~ajot so Xonson kontrols. Tie

stimulacii treba da se namenat samo za investicii vo izvoznite sektori i

nikako da ne se uslovuvaat investitorite {to treba da napravat za vozvrat”, izjavi Nestorovski. Biznismenite pak, osven politi~kite faktori, gi naveduvaat i problemite od ekonomska priroda, koi determiniraat nedovolno povolna biznis-klima za da gi privle~e investitorite namesto vo zemjite od regionot da investiraat tokmu vo Makedonija. Kako najgolemi problemi gi poso~uvaat neefikasnata javna administracija, vo ~ii birokratski lavirinti dolgo zaglavuvaat procesite za investirawe, korupcijata vo javniot sektor, neefikasnoto sudstvo, lo{ata patna i èlezni~ka infrastruktura. Istraùvawe na Germanskata stopanska komora pokaà deka duri 75% od germanskite biznismeni {to rabotat vo zemjava procenile deka biznisklimata e lo{a i {to e u{te polo{o, ne o~ekuvaat nitu podobruvawe. Poradi toa, pogolem del od niv odgovorile deka koga povtorno bi odlu~uvale bi izbrale druga lokacija za investirawe, ne Makedonija. “Najva`nite lokalni faktori {to vlijaat na biznisklimata mora itno da se podobrat. Biznismenite od Vladata o~ekuvaat pogolemi napori vo reformite za pobrzo za~lenuvawe vo EU, transparentnost na javnite tenderi, obezbeduvawe pravna sigurnost i efikasna javna administracija. Podobruvaweto kaj sive ovie osnovni uslovi e va`no pri noseweto na odlukite za investirawe. Najpozitivni ocenki od germanskite kompanii dobija dano~nite olesnuvawa i namalenite stapki za socijalni pridonesi za vrabotenite, no sepak, toa

ne e dovolno za zna~itelno da ja podobrite delovnata klima i da ja napravite zemjata poatraktivna za vlez na stranski kapital”, konstatira{e direktorot na Germanskata stopanska komora, Mihael [mit. Novite vetuvawa za privlekuvawe stranski investicii od dve milijardi evra vo narednite ~etiri godini, vsu{nost, se starite zborovi na premierot Nikola Gruevski od 2008 godina, koga glaven adut na parlamentarnite izbori mu be{e investiciskiot bum. Statisti~kite podatoci pak, poka`uvaat deka vo poslednite tri godini investiciite odnadvor iznesuvale 765 milioni evra, od koi najgolem del otpa|aat na neraspredelenata dobivka na kompaniite i na krediti {to gi zemale od mati~nite kompanii od stranstvo. Glavnata vina za fijaskoto na stranskite investicii Vladata potoa ja locira{e isklu~ivo vo ekonomskata kriza. No, ekonomskata kriza, koja duri i posilno se odrazi kaj zemjite vo regionot, ne go namali prilivot na stranski kapital, koj se meri vo milijardi. Najavite na francuskata kompanija Montipe, slovene~kata Iskra, italijanskata avtomobilska fabrika Orlandi deka }e otvorat fabriki vo Makedonija ostanaa da se pametat samo kako potpi{ani memorandumi za sorabotka. Turskata kompanija za proizvodstvo na staklo [i{exam, koja isto taka va`e{e za eden od glavnite potencijalni investitori, odlu~i da otvori fabrika vo Bugarija. Godinava dve pogolemi kompanii po~naa da investiraat vo ekonomskata zona Bunarxik. Italijanskata kompanija Teknohoze po~na da gradi fabrika za armirani gumeni creva za avtomobili so investicija vredna 10 milioni evra, a minatiot mesec i amerikanskata kompanija Kemet po~na izgradba na fabrika vredna 12 milioni evra za proizvodstvo na elektri~ni kondenzatori.

Dodeka mnogu kompanii od celiot svet se ma~at da najdat na~in kako da prodol`at da rastat i po ekonomskata kriza, tehnolo{kiot gigant Apple poka`uva deka koga se ima vizija i koga se znae kako da se ostvari taa vizija, sekoga{ e lesno da si najdobar i na vrvot. Po objavuvaweto na odli~nite finansiski rezultati za vtoriot kvartal, koi gi nadminaa o~ekuvawata na investitorite i analiti~arite od celiot svet, Apple e na pat da stane najvredna kompanija vo svetot, odnosno da stane kompanija so najgolema pazarna kapitalizacija i da go nadmine dosega{niot lider, amerikanskiot naften gigant ExxonMobil. Blagodarenie na dvojno pogolemata proda`ba, pottiknata pred s$ od golemata pobaruva~ka vo aziskite zmeji, profitot na Apple vo vtoriot kvartal e pogolem za celi 125% vo sporedba so istiot

STIV XOBS period lani, dostignuvaj}i fantasti~ni 7,3 milijardi dolari, a vkupnite prihodi se zgolemeni za 82%, na rekordni 28,6 milijardi dolari. Mo`ebi nekoi se iznenadeni, no za osnova~ot na Apple, Stiv Xobs sigurno ova se normalni reakcii na pazarot. Oti dodeka drugite direktori baraa na~in kako i kade da skratat tro{oci, Xobs celata energija ja tro{e{e da sozdade novi i inovativni proizvodi, koi vedna{ stanuvaa najprodavani tehnolo{ki proizvodi za koi se ~eka{e red u{te pred da bidat oficijalno pu{teni vo proda`ba. Dodeka drugite se molea da najdat kupuva~, inovativniot Xobs sozdava{e nova potreba kaj potro{uva~ite.

GUBITNIK

OD MNOGU KRIMINAL L– SEGA VO DEPRESIJA!

Nova, sedma po red, afera te{ka eden milion evra go trese porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader, koj ovojpat se tovari deka zaedno so ~etvorica sorabotnici gi prefrlal partiskite pari na privatni smetki. So ova, vkupniot kriminal za koj dosega e obvinet porane{niot prv ~ovek na Hrvatska iznesuva neverojatni 21 milion evra. Tuka se vklu~eni aferita “Fimi media” i “Ina-MOL” te{ki po 10 milioni evra. V~era{nite informacii poka`uvaat deka istragata po site obvinenija protiv Sanader ne samo {to ne e zavr{ena, tuku i }e potrae. Vo me|uvreme, toj v~era za prvpat se soo~i so Upravata za spre~uvawe korupcija i organiziran kriminal (USKOK), ~ii ~lenovi mu otidoa vo poseta vo za-

IVO SANADER tvorot vo Remetinac. Se zboruva deka toj nerado gi primil, oti bil vo lo{a zdravstvena sostojba, so ote~eni noze i deprimiran. Ne sakal da go vidi ni svoeto semejstvo! Deprimiraniot premier trebalo da znae deka pravdata porano ili podocna gi stignuva tie koi se ogre{ile. A toga{ – depresijata e najmaliot problem! Namesto da se vadi na lo{ata zdravstvena sostojba, ekspremierot podobro da prozbori za site zdelki so koi milioni evra narodni pari zavr{ile vo partiskata kasa! Ili u{te postra{no – direktno vo negoviot xeb.

MISLA NA DENOT

SÉ DODEKA ZAKONITE NA MATEMATIKATA SE ODNESUVAAT NA REALNOSTA, TIE NE SE IZVESNI.

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

3 PROSE^NA PLATA

BOSNA I HERCEGOVINA

CRNA GORA

HRVATSKA

SLOVENIJA

MAKEDONIJA

SRBIJA

BOSNA I HERCEGOVINA

CRNA GORA

HRVATSKA

SLOVENIJA

NISKI PLATI, VISOKI CENI

FOTO NA DENOT...

MAKEDONIJA

GRAFIK NA DENOT...

1 2

3 CENI

5 6

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

SRBIJA

Makedonija M k j ima najniska j k prose~na plata vo regionot od 330 evra, no ne moè da se pofali i so poniski ceni na osnovnite prehranbeni proizvodi. Istraùvaweto na srpskiot vesnik “Kurir” pokaùva deka prose~nata plata e najmala vo Makedonija, a najvisoka vo Slovenija (967 evra). No, cenite na bra{noto (0,67evra) i mlekoto (0,72 evra) se najvisoki vo Makedonija. Vo Slovenija, litar mleko e 0,58 evra, a kilogram bra{no 0,39 evra.

s selenskiot brod Atlantis uspe{no sleta na kosmodromot vo vselenskiot centar Kenedi na Florida v~era, so {to zavr{i 30-godi{nata odiseja na NASA i nejzinata flota od vselenski brodovi. Atlantis so svojot ~etiri~len ekipa` se vrati od 13-dnevnata misija za snabduvawe na Me|unarodnata vselenska stanica. Vo vselenskiot centar vselenskiot brod }e bide izlo`en kako muzejski eksponat. Po 30 godini otkako vselenskite brodovi izvr{uvaa letovi vo Zemjinata orbita, NASA gi povlekuva i }e se naso~i kon konstruirawe na novi vselenski brodovi, koi }e mo`at da patuvaat podaleku vo Vselenata.

SVETOT NIZ MEDIUMITE THE WASHINGTON POST Vesnikot na naslovnata stranica objavuva deka amerikanskiot pretsedatel dozvoli malo zgolemuvawe na limitot na zadol`uvaweto na SAD za nekolku dena, bidej}i stana jasno deka nema dovolno vreme za da se izglasaat site kratewa od buxetot do 2. avgust, koga dostasuvaat ogromni sumi dolgovi za vra}awe.

PPOSLOVNI O DNEVNIK Hrvatskiot vesnik na Hrv naslovnata stranica nas go aanalizira porastot na nevrabotenosta na zemjata bidej}i stapzem kata go dostigna nivoto kat na nevrabotenost od 2003 godina, 12,3%, so 200 {to sega 243.000 lu|e se bez rabota. Osobeno zagri`uva~ki podatok zag {to najgolem del od e{ nevrabotenite, 40%, se nev mladi lu|e. . mla

KU]ITE SO GOLEMINA NA ZGRADI ODAT VO ISTORIJATA

VE^ VE^ERWE ^ NOVOSTI Srpskiot vesnik objavuva fotografija od apseweto na Goran Haxi} na Fru{ka Gora, so {to Srbija gi uapsi site voeni zlostornici po koi traga{e Ha{kiot tribunal. Ve~erwe novosti gi prenesuva reakciite na politi~arite, me|u koi i na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, koj ka`uva deka ova e kraj na tmurniot del od nivnata istorija.

a mesto predvideno za izgradba na individualna ku}a za semejno domuvawe vo idnina }e mo`e da se izgradi objekt so najmnogu tri stanovi, namesto osum, kako {to dosega be{e predvideno so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe. Izmenite ve}e se objaveni vo Slu`ben vesnik, no }e se primenuvaat samo za ku} i koi }e se gradat spored urbanisti~ki planovi doneseni po izmenite na Pravilnikot. Pravilnikot za s tandardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, dosega dozvoluva{e izgradba na semejna ku}a so najmnogu osum stanbeni edinici, mo`nost {to im ode{e vo korist na investitorite koi gradea stanovi na ime semejna ku} a, so neograni~ena kvadratura, od koi potoa istite debelo profitiraa. Pa taka niz celo Skopje, vo semejni naselbi na mestoto na malite ku}i preku no}

THE GUARDIAN Britanskiot vesnik pi{uva za aferata so prislu{uvaweto otkako premierot Dejvid Kameron prizna deka razgovaral so direktori od kompaniite na Mardok za ponudata za prezemawe na televizijata BSky B. Kameron isto taka priznava deka ne trebalo da mu ponudi rabota na Endi Koulson kako direktor za komunikacii..

NA MESTO NA KU]A, SAMO TRI STANA

Izmenite na Pravilnikot }e va`at za novite urbanisti~ki planovi. Na teren nema da ima pogolemi promeni, bidej}i golem broj ku}i so gabarit na zgrada, ve}e se izgradeni niz glavniot grad SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

niknuvaa pove}ekatnici so {to zna~itelno se uni{tija urbanite naselbi a is~ezna i prostorot za zelenilo. “Kapital” ve}e pi{uva{e deka investitorite na ime fizi~ki lica prijavuvaat izgradba na semejni ku}i so cel pogolema zarabotka. Toa go potvrduva i zna~itelno zgolemeniot broj izdadeni dozvoli za gradewe na fizi~ki lica vo odnos na izdadenite dozvoli za pravni lica. Liljana Popovska, pretsedatelka na partijata DOM, koja zaedno so grupa gra|ani podnese inicijativa pred Ustavniot sud za preispituvawe na zakonitosta na Pravilnikot veli deka e zadovolna od vakvata odluka. “Ustavniot sud ja otfrli na{ata inicijativa za celosno poni{tuvawe na Pravilnikot za standardi i normativi so izgovor deka sme nemale dovolno argumenti, no zadovolni sme {to Ministerstvoto za transport re{i da go namali brojot na dozvoleni stanbeni edinici vo objekt za individualno domuvawe. Sega }e barame revizija na tie ku}i koi se vo faza na izgradba nadvor od

ovoj Pravilnik i koi se so ogromen gabarit”, veli Popovska. Poznava~ite vakviot poteg na Ministerstvoto za transport go ocenuvaat za pozitiven, iako komentiraat deka e licemerno {to voop{to dozvolile izgradba na osum stanovi vo semejna ku}a. “Jasno kako bel den e deka praviloto da ima do osum stanovi na mesto predvideno za ku}a, Ministerstvoto za transport go donese poradi profit i korupcija na nivni lu|e, i sega otkako si zavr{ija biznis go vra}aat pak na tri stanovi, {to e me|unaroden standard”, veli Miroslav Gr~ev, profesor na Grade`niot fakultet vo Skopje. Spored op{toprifatenata definicija, za semejna ku}a se smeta objekt so dvorno mesto vo koj `iveat tri semejstva, a se gradat naj~esto vo naselbi kade {to so urbanisti~ki planovi e predvidena izgradba na objekti za individualno domuvawe. Grupa gra|ani od skopskite naselbi Hrom i \or~e Petrov koi zaedno so Popovska od DOM podnesoa inicijativa pred Ustavniot sud velat deka urbanoto

`iveewe vo nivnoto sosedstvo e minato, bidej}i ku}i od po 70 metri kvadratni preku no} prerasnuvaat vo gabaritni zdanija od 1.500 metri kvadratni. Ekspertite pozitivno gi ocenuvaat izmenite, no potenciraat deka golemi promeni na teren nema da ima, bide}i istite }e se primenuvaat so donesuvawe na novi urbanisti~ki planovi. “Site detalni urbanisti~ki planovi {to se ve}e na sila ostanuvaat so starite parametri, taka {to za ku}ite ve}e izgradeni spored pravilata na postoe~kite urbanisti~ki planovi, kako i za objektite koi doprva }e se gradat spored ve}e postoe~ki urbanisti~ki plan, izmenite na Pravilnikot nema da va`at”, veli Skender Palo{i, rakovoditel na sektorot urbanizam vo Tetovo. Za nego pova`no e deka izmenite na Pravilnikot ne se doprecizirani i dozvoluvaat zaedno so prizemje individualniot objekt da dobie ~etiri nivoa, a da ima samo tri stanbeni edinici, {to smeta deka e nelogi~no.

3 FAKTI ZA...

897 1% 9.8%

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

milioni dolari trgovski suficit ostvari Japonija vo juni, prv pat vo poslednite tri meseci se namalil izvozot na Japonija vo juni, {to e drasti~no pomal od padot od 10% vo maj

porasnal japonskiot uvoz, {to pretstavuva negov rast 18 meseci po red

PROCENKI...

VESTI...

AHIM [TAJNER,

GENERALEN DIREKTOR NA PROGRAMATA NA ON ZA `IVOTNA SREDINA

]E SE ZGOLEMI BROJOT NA PRIRODNI NEPOGODI o zabrzuvawe na klimatskite promeni }e dojde do zna~itelno zgolemuvawe na brojot na prirodnite nepogodi, {to }e ima seriozni poledici za globalnata bezbednost, predupredi generalniot direktor na Programata na Obedinetite nacii za `ivotna sredina, Ahim [tajner. Scenarioto predviduva zgolemuvawe na temperaturata za 3-4 stepeni Celziusovi za eden vek i podignuvawe na nivoto na vodite za eden metar. “Razmerot na tie prirodni nesre}i }e raste eksponencijalno, pri {to s$ u{te ne gi znaeme site posledici”, dodade [tajner.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

RO! O K NAS

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me BR BROJ NA STRANICI: 100 SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i… SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

LAKTALIS ]E GO KUPI IMLEK? ko ja kupi srpskata fabrika za mleko Imlek, francuskata kompanija Laktalis preku Dukat celosno }e go okupira regionot. Investiciskiot fond Salford ja prodava Imlek, a neoficijalno se doznava deka seriozno e zainteresirana Laktalis, koja ve}e e sopstvenik na hrvatski Dukat. Laktalis so kupuvaweto na Imlek }e ja zabetonira svojata pozicija na pazarot vo JIE, zatoa {to }e ima svoi mlekarnici i vo Makedonija (IMB Bitola), vo Bosna i Hercegovina i vo Crna Gora. Imlek vo 2010 godina ima nekonsolidiran prihod od okolu 176 milioni evra i dobivka od 11 milioni evra. Od Salford ne otkrivaat po koja cena }e go prodavaat Imlek, no poso~uvaat deka dosega potro{ile 120 milioni evra vo Srbija, 35 milioni evra vo Makedonija i 10 milioni evra vo BiH.

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 1000 SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)… CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari... SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2,507.07 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Blag porast na glavniot berzanski indeks na Makedonskata berza, MBI-10, na v~era{niot trgovski den. Vkupniot berzanski promet od redovnoto trguvawe iznesuva{e 6.459.462 denari i bele`i porast od 26,66% vo odnos na prethodniot den. Oficijalniot pazar u~estvuva so 89,75% vo prometot. Ostanuva najgolem interes za akciite na Komercijalna banka, so koi be{e ostvaren promet od 2.633.314 denari. I v~era ima{e bloktransakcija, bea prodadeni 300 obi~ni akcii na Centralniot depozitar za hartii od vrednost, {to e 5% od osnovnata glavnina. Vrednosta na transakcijata iznesuva 6,3 milioni denari. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Гранит

603.00 +13,00

+2,23%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК РЖ Услуги

245.00 3 16% -3,16%

-8,00

DOW JONES 12,800 12,600 12,400 12,200 12,000 11,800 11,600 11,400 20/06 25/06 30/06 05/07 10/07 15/07 20/07

12,571.90 -15,51

EVRO ZA SIROMA[NITE, EVRO ZA BOGATITE ritanskata banka HSBC presmeta deka ako se vovede evro za siroma{nite i evro za bogatite, prvoto }e bide tri pati poslabo od vtoroto. Centralnoto evro (EUC) bi bilo vo Germanija, Holandija, Belgija, Finska, Avstrija i mo`ebi vo Francija, a latinskoto (EUP) vo [panija, Portugalija, Italija, Grcija, Irska i mo`ebi vo Francija. Ova scenario predviduva kontrolirano raspa|awe na evroto na dve valuti. Za ednata se zboruva kako za evro za siroma{nite, latinsko ili periferno evro. A za drugata kako za evro za bogati, tektonsko ili centralno evro. Analiti~arite na HSBC presmetaa deka evroto za siroma{nite }e vredi 0,65 dolari, a za bogatite 1,83 dolari.

B O! R O K NAS

BERZA

-0,12% 0 12%

Indeksite na Volstrit ostanaa re~isi nepromeneti bidej}i investitorite go o~ekuvaat raspletot na pregovorite vo Va{ington za zadol`uvawe na SAD, pa ne bea ohrabreni ni od dobrite kvartalni rezultati na kompaniite. Nema{e euforija poradi nedostig od novi vesti od Kapitol hil.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,881.46 10,010.40 1,325.84 2,814.23 7,226.11 860.11

VALUTI

+0,47% +0,04% -0,07% -0,43% +0,62% -0,06%

£ €

€ $

1.138

1.4222

+0,2%

+0,1%

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.599,600 $ +0,17% 0 17% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

117,900 $ -0,21% 0 21% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

DEJVID KAMERON

Sega mojata glavna odgovornost e da go is~istam neredot na Mardok.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

STRANCITE UKA@UVAAT NA PARTIZACIJA NA SRD

GO SOKRIL LI VEQANOSKI PISMOTO OD OBSE? MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

IZVE[TAJ NA DIREKCIJATA ZA ZA[TITA NA LIÎTE PODATOCI obranieto v~era go poddrà Godi{niot izve{taj za rabotata na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci. Usvojuvaweto na izve{tajot pomina bez rasprava, bidej}i i vladeja~kata koalicija i opozicijata dadoa zeleno svetlo za izve{tajot. Edinstveno za zbor se javi pratenikot na SDSM, Gordan Gorgiev, koj apelira{e Agencijata da ostane nadvor od partiski vlijanija. “@iveeme vo op{testvo koe pokaùva totalitarni tendencii i ima mnogu upla{eni lu|e i ovaa Agencija mora da ostane nadvor od partiskite vlijanija za da moè da im se sprotivstavi na ovie tendencii”, re~e Georgiev. Od SDSM izrazija nade` deka ovaa Agnecija koja e stru~no, a ne politi~ko telo i ponatamu sovesno }e si ja vr{i svojata funkcija. Na dneven red na sednicata bea i godi{nite izve{tai na Dràvnata komisija za àlbi po javni nabavki, kako i godi{niot finansiski izve{taj na Agencijata za regulirawe na èlezni~kiot sektor, isto taka, za 2010 godina.

o prekin na sednicata na koja se rasprava{e za izve{tajot za rabotata na Sovetot za radiodifuzija za 2010 godina rezultira{e tenzijata koja nastana vo vrska so pismoto od OBSE, vo koe od pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, se bara da gi povle~e poslednite izmeni na Zakonot za radiodifuzna dejnost. Veqanoski mu go odzede zborot i mu naredi da ja napu{ti govornicata na pratenikot na SDSM, Emilijan Stankovi}, koj so pismoto vo raka doka`uva{e deka

IVANOV SE SRETNA SO RODNINITE NA KIDNAPIRANITE OD NEPRO[TENO retsedatelot \orge Ivanov v~era docna popladneto ostvari sredba so rodninite na kidnapiranite od Nepro{teno. Sredbata doa|a otkako prethodno rodninite na kidnapiranite Makedonci pobaraa da bidat primeni od premierot Nikola Gruevski, no na krajot ne dobija potvrden odgovor. Rodninite na kidnapiranite velat deka imaat edno pra{awe do premierot Gruevski koe se odnesuva na politi~koto zatvorawe na ha{kiot slu~ai, iako prethodno im bil veten sudski proces za istite. Tie pobaraa da se sretnat so koordinatorite na prateni~kite grupi i so spikerot Veqanoski, no zasega nema najavi za eventualni sredbi.

DENOVI NA ALEKSANDAR VELIKI ~era po~na manifestacijata “Denovi na Aleksandar Treti Makedonski”, koja do nedela }e se odrùva na centralniot gradski plo{tad vo Star Dojran. Predvidena e bogata kulturno–umetni~ka programa, zaedno so skara i pivo koe }e go promoviraat makedonskite proizvoditeli ili distributerite vo Makedonija. Organizatori na ovaa manifestacija se op{tina Dojran i gradona~alnikot Gligor âbulev, zaedno so zdruènieto na gra|ani Basilej od Prilep.

ISELENICITE BARAAT ELEKTRONSKO GLASAWE selenicite baraat pratenicite vo makedonskoto Sobranie da se izbiraat po elktornski pat, preku Internet. Spored niv, sega{niot na~in za prijavuvawe vo Izbira~kiot spisok za dijasporata odzema mnogu vreme i go ote`nuva nivnoto glasawe. Velat deka 10 dena se premalku i za tolku vreme nevozmo`no e site da se prijavat vo diplomatskokonzularnite pretstavni{tva i da gi popolnat zadolìtelnite obrasci. Na poslednite predvremeni parlamentarni izbori, dijasporata prvpat izbra 3 novi pratenici koi doverbata ja dobija od 4.100 glasa~i. Iselenikot od Avstralija, Ananija Ananievski, veruva deka odyivot }e bil pogolem, ako informiranosta za na~inot na glasaweto bila podobra. Neoficijalno nadvor od dràvata ìveat okolu 465 iljadi Makedonci. No, za toa kolkava e vistinskata brojka i na koj na~in tie treba da se prebrojat za da se dobie precizna pretstava za nivnata populacija, re{enie }e se bara na vtorata konferencija organizirana od strana na Agencijata za iseleni{tvo.

i me|unarodnata zaednica e protiv izmenite so koi, kako {to pi{uvaat od OBSE, “mo`e seriozno da se zagrozi politi~kata nezavisnost na Sovetot za radiodifuzija”. “Izve{tajot na SRD za 2010 godina }e bide posleden izve{taj na vistinsko regulatorno telo, za{to otsega }e dobivame partiski izve{tai”, izjavi Stankovi} pred go obvini sobraniskiot spiker deka go skril pismoto i taka ne ja ispolnil obvrskata od Delovnikot istoto da im go podeli na pratenicite. Veqanoski, otkako ne uspea da go natera pratenikot da ja napu{ti govornicata, tvrdej}i deka ne dobil nikakvo pismo, ja prekina sednicata predlagaj}i pauza za koordinacija od polovina ~as. Spikerot go otvori prodol`enieto na sednicata so obra}awe vo koe potvrdi deka ne dobil pismo od OBSE, i najavi deka za sosostojbata so koja se soo~uva poradi navodno dobieni pisma, prisutna vo odredeni mediumi poslednive dva dena, }e gi informira najvisokite pretstavnici na OBSE i na EU.

Pratenikot na NSDP, Goran Misovski, obrazloì nekolku svoi teorii zo{to vlasta saka da vladee so Sovetot za radiodifuzija, a vo posmelata izrazi somnevawe deka celta e da se amortizira mediumskata bomba koja bi eksplodirala vo slu~aj da se smeni ustavnoto ime na dràvata. “[to krupno vo naredniot period treba da se slu~i? Od {este novi ~lenovi na SRD, po trojca }e dadat VMRO-DPMNE i DUI, za da se obezbedi totalen informativen mrak i kontorola vrz javnoto informirawe. Nema da me iznenadi ako pri vlez vo Makedonija od stranstvo grani~nite slu`bi me informiraat deka e smeneto ustavnoto ime”, istakna Misovski. Faktot {to pratenicite na vladeja~koto mnozinstvo povtorno ne zemaa nikakvo u~estvuvo vo raspravata go podvle~e pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov: “Ne moème da slu{neme zo{to se potpi{avte na predlogot za izmeni na Zakonot za radiodifuzna dejnost, so {to pokaùvate deka

TRAJKO VEQANOSKI: “Ne sum dobil nikakvo pismo od OBSE, i poradi sosostojbata so koja se soo~uvam poradi navodno dobieni pisma, prisutna vo odredeni mediumi poslednive dva dena, }e gi informiram najvisokite pretstavnici na OBSE i na EU.”

EMILIJAN STANKOVI]: “Pismoto e adresirano do pretsedatelot na Sobranieto, koj e dol`en da im go dostavi na pratenicite, a toj ne go stori toa.” ste del od planot vo koj e vklu~en i pretsedatelot \orge Ivanov, koj gi potpi{a izmenite bez da ima vreme duri i da gi pro~ita”, izjavi Nikolov, koj pra{a dali vlasta koja toga{ koga saka{e da pomine Izborniot zakonik se povikuva{e na preporakite na OBSE, i sega }e gi poslu{a preporakite na ovaa organizacija vo koi se bara povlekuvawe na zakonskite izmeni i otvorawe na javna debata za istite. So poslednite izmeni na Zakonot za radiodifuzna dejnost, brojot na ~lenovite na SRD od 9 se zgolemi na 15, a novite {estmina vo Sovetot }e vlezat po predlog na Pretsedatatelot na dr`avata, na ZELS, na Antikorupciskata komisija i na Komisijata za za{tita na konkurencijata.

VO EK NA SUDSKATA FERIJA

SE SUDAT SAMO ITNI SLU^AI

Hramovite na pravdata vo tekot na letoto funkcionirat so namalen kapacitet, no nikako ne prestanuvaat so rabota. Istragi, pritvorski predmeti, privremeni merki i rabotni sporovi prodol`uvaat da se re{avaat i vo tekot na letoto. Edinstveno ne se vr{i dostavuvawe MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

udiite zaminaa na odmor, sudovite rabotat so namalen kapacitet, sudskata ferija gi isprazni hramovite na pravdata. Eden mesec, kolku {to trae odmorot vo ramkite na tretata nezavisna vlast, }e se re{avaat samo itni predmeti. Vo krivi~nite sudovi }e se vr{at istragi, }e se raboti po pritvorski predmeti, maloletni~ka pravda. Vo gra|anskite sudovi pak, ne zapiraat privremenite merki, rabotnite sporovi. So prefrlaweto na izvr{nite predmeti, koi dosega se smetaa za itni, vo racete na izvr{itelite, notarite i Upravata za javni prihodi sudovite }e bidat rastovareni od pogolemo zaostanuvawe na predmeti vo tekot na letniot period. Od Osnovniot sud vo Skopje velat deka ferijata ne zna~i deka se stava klu~ na vrata na sudot. Koga se planiraat odmorite se pravi raspored na koristewe na godi{en odmor i vrz osnova na toa se raspredeluvaat i predmetite.

“Vo krivi~niot oddel, na primer, ne postoi nikakov zastoj bidej}i stanuva zbor za pritvorski predmeti, sudiite se podeluvaat i tamu rabotata te~e najnormalno. Vo sekoj moment vo sudot ima deùrni sudii, stru~ni sorabotnici, daktilografi i arhivari koi gi primaat i gi zaveduvaat novite predmeti i dokolku se itni vedna{ gi zakaùvaat”, velat od Kancelarijata za odnosi so javnosta vo Krivi~niot sud. Iako del od obvinetite vo slu~ajot “Pajaìna” se nao|aat vo pritvor, slednoto ro~i{te e zakaàno po zavr{uvaweto na odmorite na 25. avgust. Dostavuvawe ne se vr{i, no ne poradi toa {to sudot ne saka da raboti, tuku toa bil na~inot na koj{to funkcionira celata fela vo letniot period, velat od Sudot. “Golem broj advokatski kancelarii ve}e ni dostavija podnesoci deka nema da rabotat do 1. septemvri. Toa e na~inot na koj i tie funkcioniraat vo letniot period”, pojasnuvaat od skopska Edinica. No, namesto mesec i polovina, kolku {to dosega trae{e

KADE ODMORAAT SUDIITE? Pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski, veli deka nepotrebno vo javnosta se sozdava slika deka sudiite i sudovite ne rabotat ni{to vo tekot na letoto. No i pokraj toa, Vangelovski go iskoristi prviot sloboden vikend za odmor vo Grcija, od kade {to mora{e da se vrati za da prisustvuva na sednicata na Sudskiot sovet na koja se izbiraa sudii. I pretsedatelkata na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, prodol`uva so rabota. Taa u~estvuva{e na rabotilnica za primenata na noviot Krivi~en zakonik. Zaostanatite slobodni denovi, kako {to doznavame, Nedelkova gi iskoristi isto taka za odmor vo Grcija. sudskata ferija, od ovaa godina sudiite imaat pravo na odmor eden mesec. Voveduvaweto na vakvata merka, kako {to pojasnuva{e ministerot za pravda vo zaminuvawe, Mihajlo Manevski, e so cel da se zgolemi efikasnosta na sudovite. Ferijata ne vlijae vo rabotata nitu na najgolemiot gra|anski sud vo dr`avava, Osnovniot sud Skopje 2. Tamu itno se raboti na predlog-baraweto za poveduvawe ste~ajna postapka za A1 televizija. Ottamu velat deka i pokraj odmorite, site stranki imaat pravo da dostavat tu`ba do sudot, tie se zaveduvaat po

brojka, sudijata dava odgovor po odnos na tu`bata, no ne se vr{i dostavuvawe. “Dostavuvaweto ne se vr{i so cel da ne te~at rokovite za strankite, bidej}i i tie naj~esto se na godi{en odmor, a rokovite se mnogu kratki”, veli Antoaneta Dimovska, portparol na Osnoven sud Skopje 2. Dvojka e sudot koj godi{no prima najdolem broj predmeti, no Dimovska uveruva deka za vreme na letniot period nema da se “natrupaat” predmetite, bidej}i i strankite i advokatite si gi zavr{uvaat obvrskite u{te pred po~etokot na odmorite.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

KONGRESOT RASPRAVA ZA UKINUVAWE NA “ZELENA KARTA”

PREGLED VESTI POZNATI SE ZAMENICITEMINISTRI OD DUI

ZBOGUM AMERIKA!?

Konkresot na SAD ja razgleduva opcijata za ukinuvawe na najposakuvanata lotarija “Zelena karta” koja edna{ godi{no vo poslednite 16 godini ja organizira{e SAD, a so koja im dava{e do`ivotni vizi na mnogu lu|e od celiot svet GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

stanuva li svetot bez najposakuvanata lotarija? Vizata za postojan prestoj vo “vetenata zemja” koja{to so godini na lotarija ja dodeluva SAD, poznata kako zelena karta (Green Card) stana predmet na seriozna rasprava vo Pretstavni~kiot dom na amerikasnkiot Kongres. Toa {to so godini be{e edinstvena nade` za podobar `ivot na mnogu gra|ani nasekade niz svetot, Amerikanskiot kongres re{i da go preispita. Zasega, vakvata inicijativa ima silna poddr{ka od amerikanskite kongresmeni od Republikanskata partija koi se i mnozinstvo vo Pretstavni~kiot dom. Tie tvrdat deka vakvata inicijativa pred s$ ja temelat na faktot deka vizata mo`e da bide zloupotrebena od strana na teroristi. Zelenata karta e otvorena pokana za izmami i pretstavuva xek-pot za teroristite, izjavi pretsedatelot na Komisijata za pravni pra{awa pri Pretstavni~kiot dom, republikanecot Lamar Smit. Od partijata na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, pak, se protiv vakvata inicijativa. Ottamu smetaat deka ukinuvaweto na ovaa programa }e stavi kraj na legalnata imigracija,

artijata na Ali Ahmeti, DUI, gi obelodeni imiwata na nivnite zamenici-ministri. Koordinatorot na prateni~kata grupa na DUI vo minatiot parlamentaren sostav, Tahir Hani, }e bide zamenik-minister za transport i vrski; pretsedatelot na Komisijata za obrazovanie, Safet Neziri, }e bide zamenik-minister za obrazovanie; ministerot za trud i socijala, Xeqaq Bajrami, }e bide zamenik-minister za vnatre{ni raboti. Za ~etvrtiot zamenik-minister, koj }e bide za finansii, DUI ne odlu~ile na centralnoto pretsedatelstvo, tuku na liderot na partijata, Ali Ahmeti, navodno, mu dale odvrzani race sam da postavi ~ovek na ovaa funkcija. Zamenicite }e bidat izbrani na 29. juli, vedna{ otkako na 27. juli }e bide izglasan noviot sostav na vladata. DUI vo novata vlada ima pet ministri, ~etvorica zamenici-inistri i ~etiri dr`avni sekretari.

KOLKU MAKEDONCI GODI[NO APLICIRAAT ZA ZELENA VIZA (USA GREEN CARD)? Godina 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Total 19500 19552 15783 12245 13910 12432 Dobile 213 343 322 272 263 /

pred s$ od Afrika. ]E IMA LI ALTERNATIVA? @itelite niz svetot so razo~aruvawe ja primija inicijativata za ukinuvawe na “Zelenata karta”. Del od niv velat deka tokmu vo ovaa lotarija gledale edinstvena {ansa za podobra idnina i perspektiva. So razo~aruvawe vesta be{e do~ekana i vo Makedonija. Me|u makedonskite gra|ani ima mnogumina koi sekoja godina apliciraat za vakva viza so nade` deka }e zaminat vo Amerika. “Apliciram ve}e tri godini po red. Ovaa lotarija mi e edinstvenata {ansa preku koja gledam mo`nost da zami-

nam vo Amerika i da najdam rabota”, veli diplomirana studentka koja ve}e nekolku godini ne mo`e da najde rabota vo zemjava. Od Amerikasnata ambasada vo zemjava, velat deka premnogu e rano da se komentira dali SAD }e ponudi druga alternativa, dokolku ovaa lotarija bide ukinata. “Premnogu e hipoteti~ki da se zboruva za alternativi. Odlukata s$ u{te ne e donesena, taka {to prerano e da se komentira za drugi opcii”, velat ottamu. Inaku, programata “Zelena karta” be{e vovedena vo 1995 godina so cel da go stimulira vseluvaweto na

SEKOJ STOTI MAKEDONEC APLICIRA ZA ZELENA KARTA Soglasno so statistikata objavena na oficijalnata stranica na Biroto za konzularni odnosi na SAD, re~isi sekoj stoti Makedonec aplicira za zelena karta. Istite podatoci poso~uvaat deka Makedoncite najmnogu aplicirale vo 2007 i 2008 godina, a brojot na Makedonci koi aplicirale vo poslednite tri godini blago opa|a. Taka vo 2007 i 2008 godina aplicirale 19.552 Makedonci, a vo 2010 i 2011 godina okolu 13.000. Brojot na makedonski gra|ani koi godi{no

dobivaat zelena karta za SAD e vo prosek 300. Najmnogu vizi bile izdadeni vo 2008 godina, odnosno 343 makedonski gra|ani dobile vakva viza, ili vo prosek od 0,6% do 0,9% od licata koi aplicirale. Samo minatata godina na ovaa lotarija u~estvuvale re~isi 15 milioni lica od celiot svet, od koi zelena karta za naseluvawe vo SAD treba da dobijat 55.000 sre}nici. Novoto “izvlekuvawe” na licata {to }e dobijat vizi za vseluvawe vo SAD }e se odr`i tokmu denes.

lica od zemjite vo razvoj i od dràvite vo koi nema tradicija za migrirawe vo SAD. Interesen kuriozitet e deka lotarijata za minatata godina be{e poni{tena poradi, kako {to ofocijalno be{e soop{teno, kompjuterski problem. Imeno 90% od kandidatite koi bea izbrani, se pokaà deka koristeniot softver gi selektiral me|u tie koi podnele aplikacija na prviot den od rokot za prijavuvawe {to trae eden mesec. Del od tie koi dobija vizi pri ovaa selekcija podnesoa àlbi pred Federalniot sud vo Va{ington, koj minatata nedela gi otfrli site prigovori.

55.000 EVRA ]E POTR[I GRAD SKOPJE ZA REVIZIJA I KONSULTANTSKI USLUGI ZA PROEKTI pored podatocite od Biroto za javni nabavki, Grad Skopje }e go odvrze keseto za 55.000 evra – vrednost na dogovorot za revizija i konsultantski uslugi, koj gradot go sklu~il so Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”, Skopje - Gradeèn fakultet, koj e i edinstven prijaven. Dogovorot vklu~uva arhitektonski uslugi; inènerski uslugi i integralni inènerski uslugi; uslugi za prostorno planirawe i za ureduvawe na zemji{teto; povrzani nau~ni i tehni~ki sovetodavni uslugi; uslugi za tehni~ki ispituvawa i uslugi za analiza. Kako kriterium za dodeluvawe na dogovorot za javnata nabavka navedena e najniskata cena.

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI POTRO[UVA^KI KREDITI NA UNI BANKA SO KAMATA OD 8% NI banka prodolùva da ja nudi kreditnata linija nenamenski krediti za klientite koi rabotat vo javnata administracija i akcionerskite dru{tva, koi zemaat plata preku bankata. Kreditnata linija so najniska kamatna stapka od 8% i najdolg rok na otplata do osum godini go potvrduva faktot deka UNI banka i ponatamu nudi odli~ni i edinstveni uslovi za kreditirawe. Ovozmoùva i brzi i ednostavni proceduri za odobruvawe na kredititot vo rok od samo tri rabotni dena. “Odlukata za prodolùvawe na ovie atraktivni uslovi ja donesovme edinstveno i samo poradi na{ite klienti. Konkurentnite uslovi za kreditirawe so niski godi{ni kamatni stapki i ednostavni proceduri, za isklu~itelno kratko vreme na odlu~uvawe i isplata, otsekoga{ bile na{i prioriteti so cel zadovoluvawe na potrebite na klientite”, izjavi Aleksandra Kermet~ieva, direktor na Direkcijata za kreditirawe na malo.

PRIVATEN CENTAR ZA DIJALIZA VO MALA RE^ICA rv privaten centar za dijaliza vo Tetovsko ve}e dva dena raboti vo ramki na privatnata bolnica [endeti vo Mala Re~ica, investicija na turski investitor so poteklo od Makedonija. Stru~niot personal, novata sofisticirana oprema i medicinski aparati, zaedno so metodite koi se praktikuvaat vo razvienite zapadnoevropskite zemji, na pacientite so hroni~ni bolesti }e im ponudat soodveten tretman i uslovi za lekuvawe, veli specijalistot internist doktor Arben Asani. Centarot e opremen so 20 aparati so {to mo`e da se zadovolat potrebite na pacientite od Tetovo i Tetovsko, smeta Asani. Vo ramki na centarot funkcionira i sistem za pro~istuvawe na vodata od gradskiot vodovod, ~ija namena e nejzino soodvetno prilagoduvawe za potrebite na pacientite.

EVN INVESTIRA 300 ILJADI EVRA VO NOV DALEKUVOD VO ZELENIKOVO VN Makedonija po~na so izgradba na nov 20-kilovolten dalekuvod vo op{tina Zelenikovo, so vkupna dol`ina od 8,5 kilometri. Novata investicija e vrska me|u 35-kilovoltnata trafostanica Dra~evo 2 i Zelenikovo. Kako {to informiraat od kompanijata, paralelno vo ramkite na proektot }e se rekonstruira i 10-kilovoltna trafostanica, a }e se zamenat pogolem broj drveni 10-kilovoltni stolbovi so betonski. “So realizacija na ovoj proekt vo golema mera }e se podobrat naponskite priliki i }e se obezbedi pogolema sigurnost vo napojuvaweto so elektri~na energija vo regionot na selata Zelenikovo, Ore{ani, Novo Selo, Dejkovec, Tisovica, Gradovci, Gumalevo, Dobrino, Pako{evo, Strahojadica i Smesnica”, informiraat od EVN. So istiot zafat }e se rastovari i 35-kilovoltnata trafostanica Petrovec. Vrednosta na ovaa investicija na EVN Makedonija e 18.500.000 denari, odnosno okolu 300.000 evra. Proektot se o~ekuva celosno da bide zavr{en do krajot na mesec avgust.

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

PORADI BAVNOTO ISKORISTUVAWE NA EVROPSKITE FONDOVI

SE OLESNUVAAT USLOVITE ZA KORISTEWE NA IPARD

Po trite objaveni oglasi za koristewe na sredstvata od IPARD programata vo rok od godina i polovina se sklu~eni 103 dogovori za kofinansirawe na investicii vo zemjodelstvoto vo vkupna vrednost od 12 milioni evra. Agencijata, nezadovolna od tempoto na iskoristuvawe, najavuva polesni kriteriumi ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

e podgotvuvaat izmeni na kriteriumite za koristewe na IPARD, evropskata programa za zemjodelstvo i ruralen razvoj, so cel taa da stane {to podostapna za nejzinite potencijalni korisnici. Ova v~era go najavi direktorot na Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto, Toni Dimovski, koj objavi deka od dostavenite 74 barawa na tretiot javen povik za koristewe na sredstva od IPARD se odobreni 40, so vkupna vrednost na kofinansirawe od 2,15 milioni evra. Olesnuvaweto na kriteriumite se pravi so cel da se zabrza i intenzivira koristeweto na ovaa programa. Od dostapni 40 milioni evra za periodot 2007-2013 godina od IPARD programata nameneta za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj dosega se iskoristeni samo {est milioni evra. Za godina i polovina i tri objaveni oglasi dosega se sklu~eni 103 dogovori za kofinansirawe investicii vo vkupna vrednost od 12 milioni evra. Polovina od sredstvata se od IPARD, a polovina sopstvena investicija na korisnikot. “Od zemjodelcite ni bea ispora~ani barawa za izmena na amandmani na programata i pristapivme kon nivna korekcija. O~ekuvame deka ovie izmeni }e ja zgolemat apsorpcijata na sredstvata. Izmeni }e ima i vo delot na prifatlivite tro{oci i vo odnos na goleminata na aplikantite, kako i vo delot na oprema”, najavi Dimovski. Toj o~ekuva ovie izmeni da stapat na sila pred objavuvaweto na naredniot povik

vo oktomvri, {to drasti~no }e go zgolemi brojot na aplikacii. Kako delumna pri~ina za slabata iskoristenost na IPARD, spored Dimovski, e i neodr`livosta i neinventivnosta na proektite {to gi dostavuvaat kompaniite, no istaknuva deka za razlika od prviot objaven oglas, stapkata na odbivawe na aplikaciite sega e pomala. “Najgolem interes kaj kompaniite vo tretiot oglas ima{e za prvata merka, kade {to se odobreni vkupno 24 proekti, za vtorata merka se odobreni devet, a za tretata sedum proekti. Najgolem interes ima za potsektorot ovo{tarstvo, kade {to se odobreni 14 proekti”, informira{e direktorot Dimovski. Na prethodno objavenite dva javni oglasi Agencijata sklu~i 63 dogovori za investicii so vkupna vrednost od okolu osum milioni evra, odnosno kofinansirawe od okolu ~etiri milioni evra. BEZ DOBRA IDEJA NEMA SREDSTVA Del od kompaniite koi v~era gi sklu~ija dogovorite za kofinansirawe od IPARD programata

103

dogovori za koristewe na sredstva od IPARD programata dosega sklu~ila Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto

milioni evra dosega se iskoristeni od IPARD za kofinansirawe na zemjodelski proekti vo vkupna vrednost od 12 milioni evra

velat deka iako na po~etokot procedurata za dobivawe sredstva izgleda mnogu te{ka, so dobro menaxirawe i so dobar biznis-plan lesno se realizira. Gi povikaa kompaniite da apliciraat za pobrzo iskoristuvawe na sredstvata koi ni se na raspolagawe. “IPARD programata e odli~na mo`nost za site kompanii koi se zanimavaat so prerabotka na zemjodelski proizvodi. So investicii vo svoite biznisi tie se prilagoduvaat kon standardite na EU i stanuvaat pokonkurentni. Na prv pogled procedurata za aplicirawe i dobivawe na sredstvata izgleda malku pokomplicirano. No, so dobra konsultantska ku}a i so timot za IPARD programata toa e ostvarlivo

i zaslu`uva da se napravi napor. Jas aplicirav za oprema za pakuvawe mleko vo {i{iwa vo vrednost od 60 iljadi evra. Parite gi dobivame za tri meseci od realizacijata na investicijata, od koi 30 iljadi evra }e bidat kofinansirawe”, izjavi Qup~o Jovanovski, sopstvenik na mlekarnicata Jole od Strumica. I Aleksandar Dimovski od mlekarnicata Gali~nik, koja planira izgradba na nov objekt vo Gradsko, za {to od Agencijata bara kofinansirawe od 100.000 evra, istakna deka nemale pogolemi problemi pri apliciraweto, postapkata za vadewe na potrebnite dokumenti ne e slo`ena, a Agencijata e kompletno otvorena za sorabotka, poma{ i poddr{ka.

7 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

VINO “KAPITAL” PRAVI ANALIZA NA TOP 5 STRANSKI PAZARI ZA IZVOZ NA MAKEDONSKO VINO KAKVI MARKETING STRATEGII TREBA DA SE PRIMENAT SOGLASNO

KARAKTEROT NA POTRO[UVAÎTE? KAKO DOMA[NITE VINARII POVE]E DA GO KORISTAT POTENCIJALOT NA HOREKA (HOTELI, RESTORANI, KETERING) SEGMENTOT ZA PRODA@BA NA VINO I VO MAKEDONIJA I VO STRANSTVO? KAKO RESTORANITE I HOTELITE GI SOSTAVUVAAT VINSKITE LISTI? VINSKIOT TURIZAM VO MAKEDONIJA - KOI VINARII NUDAT VINSKI TURI, [TO TIE OPFA]AAT, KOLKU ÎNAT, KOLKU SE POSETENI? KOI SE GLAVNITE PROBLEMI [TO GO KOÂT POSILNIOT RAZVOJ NA OVOJ BIZNIS?

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG VINO KOJ ]E IZLEZE NA 7 OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

BARAWETO NA FZO ZAPALI ALARM KAJ FARMACEVTITE

DALI SE ODI NA EVTINI LEKOVI PO SEKOJA CENA?

PREGLED VESTI NA BANKOMATITE MO@ETE DA GO PROMENITE PIN KODOT NA VA[ATA KARTI^KA BEZ PROVIZIJA

Najgolemite stranski dostavuva~i na lekovi vo Makedonija vedna{ ispratile izvestuvawe do mati~nite kompanii za ekstremno niskite ceni na lekovi koi gi bara Fondot za zdravstvo VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ZEMJI KOI IZVEZUVAAT LEKOVI VO MAKEDONIJA USD$ $

DR@AVA

esta za novata cenovna politika na Fondot za zdravstvo stigna do evropskite farmacevtski kompanii. Najgolemite stranski dostavuva~i na lekovi vo Makedonija vedna{ ispratile izvestuvawe do mati~nite firmi za ekstremno niskite ceni na lekovi koi od niv gi bara Fondot. Od ponedelnik o~ekuvaat odgovor dali postoi {ansa da prodavaat lek po cena koja e poniska i od najniskata evropska. Alarmot kaj doma{nite i evropskite farmacevtski kompanii se zapali poradi toa {to od niv se bara da gi namalat cenite na lekovite, {to tie smetaat deka pretstavuva nerazumno i neizdr`ano barawe. Spored niv, vo Makedonija se vodi politika na evtini lekovi po sekoja cena.

INDIJA KIPAR KINA BANGLADE[

Poevtinite lekovi doa|aat od Indija i od Kina, a takvi ve}e se registrirani i vo Makedonija. Od Biroto za lekovi tvrdat deka site lekovi se registrirani soglasno zakonskata procedura vo zemjava. Nekolku farmacevtski kompanii stravuvaat deka cenovniot pritisok od Fondot za zdravstvo }e eskalira do toj stepen {to najpoznatite evropski proizvoditeli }e go napu{tat makedonskiot pazar, a nedostigot koj }e se pojavi }e se kompenzira so niskokvalitetni lekovi proizvedeni vo Kina i Indija. Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika, minatata godina od Indija se uvezeni lekovi vo vrednost od 686.000 dolari, a od Kina za 57.000 dolari. No, uvozot na ovie lekovi s$ u{te e nesporedlivo pomal vo odnos na tie {to gi uvezuvame od razvienite evropski dràvi. Sepak, poznava~ite stravuvaat deka ova e samo po~etok na edna golema kinesko-indiska invazija. “Ako prodolàt pritisocite za cenovnata politika Makedonija }e se pretvori vo korpa za otpadoci kade {to }e se trupaat kineski i indiski lekovi. Obid za vlez na vakvi medikamenti ima{e u{te pred pet godini, no za sre}a, toga{ uspeavme da go za{titime farmacevtskiot pazar. Edna godina podocna vo Makedonija vlegoa prvite lekovi od Kina”,

686.348 397.402 56.747 20.408 10.551

686

iljadi dolari iznesuva makedonskiot uvoz na lekovi od Indija vo 2010 godina

илјади dolari ~inel uvozot na lekovi od Kina

veli za “Kapital” poznava~ na sostojbite. Direktorot na Biroto za lekovi, Il~o Zahariev, veli deka vo Makedonija se registrirani mal broj lekovi od Kina i Indija, no toj garantira za nivniot kvalitet. “Od vkupno 3.351 lekovi registrirani vo Makedonija samo eden e od Kina, a 18 se od Indija. Toa se relativno malku lekovi. Kako i da e, tie se registrirani po standardna procedura i nie kako institucija garantirame za nivniot kvalitet”, veli Zahariev. Zav~era dostavuva~ite na lekovi vo zemjava revoltirano izjavija deka nema da gi namalat cenite na lekovite. Pred dva dena Fondot ja po~na vtorata godi{na revizija na referentnite ceni na lekovite od pozitivnata lista i otvoreno pobara poniski ceni. Farmacevtite velat deka vakvata politika poleka, no sigurno gi brka stranskite proizvoditeli od zemjava. Od makedonskoto pretstavni{tvo na germanskata farmacevtska kompanija Ro{ velat deka od menaxmentot vo Bazel ~ekaat odgovor na izvestuvaweto koe go ispratile pred dva dena. “Vo momentov nemame celosna analiza, iako Fondot izleze so tri poniski ceni na lekovi {to nas n$ zasegaat. Imame rok za prigovor do 2. av-

SOBRANIETO GO PODDR@A GODI[NIOT IZVE[TAJ NA AGENCIJATA ZA PO[TI

P IL^O ZAHARIEV DIREKTOR NA BIROTO ZA LEKOVI Od vkupno 3.351 lekovi registrirani vo Makedonija, samo eden e od Kina, a 18 se od Indija. Toa se relativno malku lekovi. Kako i da e, tie se registrirani po standardna procedura i nie kako institucija garantirame za nivniot kvalitet. gust, pa denovive o~ekuvame mati~nata kompanija da n$ izvesti vo koja nasoka }e se odvivaat rabotite”, velat od Ro{. I od Kemofarm zav~era izjavija deka informaciite za revizijata na referentnite ceni na lekovite gi ispratile do proizvoditelite, koi naskoro treba da ja donesat kone~nata odluka. Od farmacevtskata kompanija Makedonijalek velat deka po izgotvuvaweto na analizite }e izlezat so stav dali }e popu{tat vo odnos na cenite na nivnite lekovi. Od francuskata farmacevtska kompanija Sanofi-Aventis ne sakaa da gi komentiraat barawata za poevtinuvawe na lekovite. Od britanskata Glakso Smit Klajn pak, tvrdat deka nema da gi namalat cenite na odredeni proizvodi zatoa {to cenata koja ja bara Fondot za dva leka e poniska duri i od najniskata evropska. “]e gi podneseme prigovorite vo dadeniot rok, a za ishodot od pregovorite so FZO ne bi mo`el da komentiram”, re~e direktorot na Glakso vo Makedonija, Tomislav Hristovski.

KOSOVO GO STOPIRA UVOZOT OD SRBIJA I BIH

MO@NOST ZA IZVOZ NA PLUS 100 MILIONI EVRA NA KOSOVO osovo go zabrani sevkupniot uvoz od Srbija i vovede danok od 10% za uvoz na proizvodi od Bosna i Hercegovina. Ovaa odlukata na kosovskata Vlada gi razbranuva ekonomskite tekovi na Balkanot. Srbija godi{no izvezuva proizvodi vredni pove}e od polovina milijarda evra na Kosovo, taka {to ovaa merka e seriozen udar za srpskata ekonomija. Potegot na kosovskata

Vlada ja otvora mo`nosta za pogolem uvoz od Makedonija, Albanija i Crna Gora. Kosovo e edna od retkite zemji so koi Makedonija bele`i suficit vo trgovskata razmena. Samo minatata godina, a mkedonskite kompanii izvezle na Kosovo proizvodi vredni 437 milioni dolari, nasprema uvozot na kosovski proizvodi od 22 milioni dolari. Od Stopanskata komora na Makedonija velat deka so voveduvaweto na carina za proizvodite od Bosna i

Hercegovina koi treba da vlezat na Kosovskiot pazar, makedonskiot izvoz mo`e da porasne za 100 milioni evra godi{no, osobeno zatoa {to Makedonija e najgolem trgovski partner na Kosovo. Makedonija na Kosovo najmnogu izvezuva nafta, ovo{je, zelen~uk, zejtin, konditorski proizvodi, kako i grade`ni materijali, cigari, alkoholni i bezalkoholni pijalaci. Okolu 30% od makedonskiot izvoz za Kosovo se nafta i nafteni derivati. Uvoz-

ostoi nelogi~nost vo izve{tajot za rabotata na Agencijata za po{ti za 2010 godina vo delot na rashodite, oceni opozicijata na v~era{nata rasprava za godi{niot izve{taj za rabotata na Agencijata. Jani Makerduli od SDSM obvini deka vo 2010 godina bile namaleni site rashodi, osven kaj toj za plati, za {to i Vladata konstatirala deka treba da se dopolni izve{tajot vo toj del. “Vladata konstatira deka vo 2010 godina vo odnos na 2009 godina platite se zgolemeni za 19%, navede Makraduli, koj voedno upati zabele{ki deka pretsedatelot na Agencijata u{te nema dostaveno anketen list, a Komisijata za po{tenski uslugi {to raboti vo ramki na Agencijata za po{ti odràla samo edna sednica. Vo replika, pretsedatelot na Agencijata za po{ti, Vlatko Atanasovski, gi negira{e tvrdewata na Makraduli i istakna deka site podatoci koi se barani se sodràni vo izve{tajot dostaven do Sobranieto. Mese~nite nadomestoci se utvrdeni so pravilnik, navede Atanasovski i dodade deka pretsedatelot na Komisijata dobiva nadomest vo visina od dve prose~ni plati vo dràvata, a prose~niot iznos na bruto-platata na vrabotenite vo Agencijata e 60.000 denari. “Vo 2010 godina Komisijata odrà pove}e od 12 sednici, a od osnovaweto pove}e od 40”, re~e Atanasovski. Izet Be}iri od NDP oceni deka izve{tajot e dobar, no upati zabele{ka na delot vo koj cenite na po{tenskite uslugi vo Makedonija se sporeduvaat so dràvi so povisok BDP, a ne so tie vo Srbija, Crna Gora, Albanija, Hrvatska, kade {to cenite se poniski.

319

milioni evra e minatogodi{niot izvoz od Makedonija na Kosovo

nata zavisnost na Kosovo ovozmo`uva maksimalno pozicionirawe na makedonskite stoki, no ekspertite sovetuvaat deka, sepak, makedonskite kompanii treba da go iskoristat momentot i da se pozicioniraat na kosovskiot pazar.

JAKA TABAK VO STE^AJ adovi{kata kompanija za tutun Jaka tabak e vo ste~aj. Spored podatocite od Centralniot registar, ste~ajnata postapka za kompanijata e otvorerena na 20 juni vo osnovniot sud vo Strumica, a za ste~aen upravnik e nazna~en Zoran Denkovski. Spored podatocite od Centralniot registar, po barawe na ste~ajniot upravnik, izvr{ena e promena na organite na upravuvawe, kade {to razre{eni se ~lenovite na organite na upravuvawe, i za upravitel e nazna~en ste~ajniot upravnik. Od svoite funkcii vo Odborot na direktori se razre{eni \or|i Trenevski, izvr{en ~len na Odborot na direktori, Kostadin Atanasov i Krste Bla`evski, neizvr{ni ~lenovi na Odborot na direktori, Sowa Tenevska, nezavisnen ~len, kako i Daniel Daov, pretsedatel na Odborot na direktori. Pred ~etri meseci, Odborot na direktori na Jaka tabak im vra~i re{enija za vonreden prinuden odmor na site vraboteni, poradi te{kata finansiska sostojba na kompanijata. Po vakvata odluka, vrabotenite vo Jaka tabak, vo osnovniot sud vo Strumica pobaraa otvorawe na ste~ajna postapka za kompanijata.

Intervju

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

ZORAN JANKOVI] GRADONA^ALNIK NA QUBQANA

KARIERATA ]E JA ZAVR[AM KAKO RECEPCIONER, A NE KAKO PREMIER Gradona~alnikot na Qubqana i “tatko” na Merkator `ali poradi toa {to Merkator denes ne go kupuva Konzum ili Maksi, ili {to vo sopstveni~kata struktura nema proizvoditeli. Vo intervjuto za specijalnoto izdanie Business people No1 na hrvatskiot vesnik “Poslovni dnevnik”, Jankovi} zboruva za biznisot, idninata na regionot, negovite politi~ki i biznis-predizvici aran Jankovi} so svoite 58 godini denes e uspe{en gradona~anik na Qubqana, koj na lanskite izbori ja dobi doverbata na 65% od glasa~ite. Toj me|utoa e i porane{en direktor, zaslu`en {to Merkator od mala prodavnica stana regionalen xin, kakov {to denes go poznavame. Vlijatelen e i vo politikata, iako sebesi ne se smeta za politi~ar. Iako ne e partiski ~len, blizok e so levata opcija koja ja pretstavuva Borut Pahor. Eden e od retkite koi uspe{no gi vovele pretpriema~kite principi vo dnevnata politika na gradot. Jankovi} ostava vpe~atok na otvorena, no avtoritetna

~etvrtok - 21.07.2011

21.07.2011

Гранит ТТК банка Скопски пазар Реплек Стопанска бан. Битола 21.07.2011

РЖ Услуги РМДЕН 03 Македонијатурист Топлификација РМДЕН 10

li~nost, koja nikogo ne go ostava mesarnicite i sli~no, sekoj od niv da kupi po 1% od Merkator ramnodu{en. i zaedno da formiraat blok od Kako gledate na zavr{nicata 24,9% od sopstvenosta. Drugiot na proda`bata i raspletot na blok bi bile bankite i ostanaprikaznata za Merkator. Dali tite finansiski institucii so }e uspee Agrokor da go prezeme udelot? ~etvrtok - 21.07.2011 Zdru`uvaweto na КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ trgovijata na ovie Банка 3м 6м 24м 36м prostori e vistinНЛБ Тутунска банка 4,00% 5,50% 5,00% 7,90% ska rabota, toa go Шпаркасе банка 4,80% 5,60% 8,10% 8,50% probavme Todorovi}, Mi{kovi} i Охридска банка 4,60% 4,80% 5,00% 5,00% jas, no, za `al, ne Прокредит банка 4,00% 5,00% 8,20% 8,30% uspea. Sega postojat ТТК банка 4,60% 5,50% 8,50% 9,00% samo dve mo`nosti. Алфа банка 4,50% 5,90% 8,00% 8,30% Edna e bankite da Уни банка 5,00% 6,00% 9,00% 9,50% im dadat kredit Еуростандард банка 5,30% 6,50% 9,00% 9,50% na slovene~koto proizvodstvo, КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ mlekarnicite,

раст

+2,23% +2,20% +1,64% +1,25% +1,09% пад

ednakov udel. Bez niv nikoj ne moè da go prezeme mnozinskiot udel, a toga{ se otvora pat za tret blok koj bi go formirale vrabotenite i biv{ite vraboteni. Toa be{e mojata ideja od pred dva meseci, koja ne ja realiziraa. Mi se ~ini deka sega nema smisla taktikata na Todori} da pregovara so bankite ili so Pivovarna La{ko, toj mora da dade javna ponuda za prezemawe i toga{ mnogu akcinoneri }e prodadat. Edinstven koj moè da ponudi premija od 50% e trgovec od ovoj region. Toa ne bi go dale ni Carrefour ni Tesco. Agrokor sega ponudi okolu 221 evro za akcija, mislam deka bi trebalo da ponudi po 230 evra i toga{ mnogu bi prodale. Dali mislite deka Pivovarna La{ko }e mu go prodade na Agrokor svojot udel od 23%? Tie nemaat drug izbor ako ne dobijat reprogramirawe i ne obezbedat dolgoro~en kredit, koj }e ovozmoì vlez na proizvoditelite vo sopstveni~kata n Merkator. struktura na Va podobra opcija? [to e za Vas Nema tuka podobra opcija, ova e pra{ pra{awe povrzano so bid emocii, bidej}i Merkator e moe Pove} bi sakal Merkator dete. Pove}e da dade{e ponuda za prezemKon awe na Konzum ili Maksi ili sopstven vo sopstveni~kata struktura da proi vlezat proizvoditelite. Me|utoa {to }e se sslu~i ako Agrokor kupi samo 223% i za toa dade milion evra? Toj bi bil 200 milioni sponzo Ne znam kako samo sponzor. zavr{ situacijata, no }e se zavr{i Todori} ne treba da se fokupr sira na pregovori samo so stra ednata strana. Moè da postavi uslov - da ponudi odredena cena, no samo ako sobere 50% plus edna akcija. Zatoa, sega s$ e vo racete na Todori}. Vie pred sedum godini se zalagavte za povrzuvawe na trgovijata vo regionot, a duri sega za toa povtorno se zboruva, kako i vo ostanatite sektori. Kako se ~uvstvuvate poradi toa? Mi{kovi},Todori} i jas imavme period koga dobro se razbiravme. Merkator sega ima prihod od tri milijardi evra, a Konzum i Maksi od po dve milijardi. Da se povrzevme

-3,16% -0,63% -0,38% -0,38% -0,31%

нова цена

603,00 1329,00 6200,00 40,500 2527,00

нова цена

245,00 94,00 2.889,00 3.650,00 88,00

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,45% 1,4% 0,19% 0,13%

3м 1,60% 1,5% 0,25% 0,18%

6м 1,82% 1,8% 0,42% 0,24%

12м 2,18% 2,2% 0,75% 0,53%

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5913 43,3528 69,9385 52,8590 45,7894 46,5965

Извор: НБРМ

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

toga{, sega zaedno }e imavme 17 milijardi evra prihodi, }e bevme vo celiot ovoj del na Evropa. Trgovijata koja ne raste stagnira. Moè{ da raste{ samo na dva na~ina, ili gradi{ novi objekti ili odi{ vo prezemawe. Vo moe vreme Merkator ima{e 24 prezemawa, tie lu|e stanaa moi sorabotnici. Koga }e se zanemari emocionalniot del okolu prezemawata, ekonomskite pridobivki se golemi. Ednostaven primer e deka poevtino vi ja reklamiraat vodata koja se prodava vo 2.000 supermarketi otkolku vo 200. Ja razbiram èlbata na Todori}, toj sigurno }e go ostavi Merkator vo Slovenija, Konzum vo Hrvatska, vo Srbija Merkator bez Idea, a samo vo Bosna moè da ostanat i Merkator i Konzum poradi specifi~nosta na pazarot, no so edinstvena uprava. KRIZATA OTVORA BEZBROJ MO@NOSTI ZA BIZNISOT Dali sega Vi e àl {to ne ste vo Upravata na nekoja od kompaniite koi se spojuvaat ili barem na politi~ka funkcija na dràvno nivo, od kade {to bi imale vlijanie? Ne mi e àl. Toa vreme pomina, iako Merkator e moe dete i moja qubov. Zadovolen sum so ova {to go rabotam sega, no mi doa|aat misli deka bi bilo dobro da sum vo stopanstvoto vo ovie posledni tri godini od krizata, bidej}i se otvoraat bezbrojno dobri mo`nosti. [to bi napravile da ste vo stopanstvoto? Vo sekoja granka ima mo`nosti. Trgovijata ve}e ja spomnav, vo grade`ni{tvoto moè da dobiete evtini kompanii koi imaat kvalitetni lu|e i nedvi`nosti, isto taka i vo finansiskiot sektor. Bi rabotel proizvodstvo na hrana, koe ima golem potencijal. Ima lu|e od Qubqana koi imaat 20.000 hektari zemja vo Romanija, proizveduvaat p~enica. Vo takvi raboti nema zarabotka na kratok rok, mora{ da se pokaè{ sposoben. Za takvi raboti sum razmisluval. Kako se ~uvstvuvavte vo 2005 godina koga bevte smenet?

Нето вредност

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

29.102.129,84

0,12%

-6,20%

-11,28%

1,82%

-5,98%

20.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.915.076,48

6,21%

-5,60%

-8,37%

4,09%

-8,48%

20.07.2011

Иново Статус Акции

15.523.980,55

-0,73%

0,74%

-3,24%

-1,18%

3,64%

20.07.2011

КД БРИК

40.439.160,28

2,87%

-4,14%

-4,74%

3,88%

-5,23%

20.07.2011

КД Нова ЕУ

24.053.605,63

-3,03%

-7,92%

-11,71%

-4,58%

-8,15%

20.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

30.748.731,16

-0,11%

-0,94%

-4,49%

1,67%

-0,73%

19.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.168.207,46

0,57%

1,32%

0,00%

19.07.2011

КБ Публикум Паричен

49.168.841,88

0,26%

0,00%

19.07.2011

Intervju

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

Mi{kovi}, Todori} i jas imavme period koga dobro se razbiravme. Merkator sega ima prihod od tri milijardi evra, a Konzum i Maksi od po dve milijardi. Da se povrzevme toga{, sega zaedno }e imavme 17 milijardi evra prihodi, }e bevme vo celiot ovoj del na Evropa. Trgovijata koja ne raste stagnira. Moè{ da raste{ samo na dva na~ina, ili gradi{ novi objekti ili odi{ vo prezemawe Grozno se ~uvstvuvav! Jas sum finansiski situiran gospodin i moàm od toa da ìveam, no imav 52 godini, vodev najdobar tim lu|e od dràvite na biv{a Jugoslavija, izgradivme prepoznatliva kompanija vo celiot region i bevme pioneri vo investiciite. Se pra{uvav {to sega i kako da se najde nov motiv? Tr~av niz {umata, otidov vo London na mesec dena. Imav ponuda vo Slovenija, no i vo Srbija, Bosna, Hrvatska. Imav i edna dobra ponuda i se dogovoriv so niv. No, potoa postavija eden direktor bez dogovor so mene i jas se povlekov. Pronajdov motiv vo vodeweto na gradot i re{iv da se kandidiram. Koja e glavnata razlika me|u vodewe grad i kompanija? Nema. Ako saka{ da uspee{ mora{ da ima{ dobra ekipa. Jas na mojata & ponudiv pove} e rabota za pomala plata otkolku kaj privatnicite i tie prifatija. Vo kompanijata ima{ nadzoren odbor, vo gradot gradski sovet. Vo kompanijata godi{no sobranie, vo gradot izbori sekoi ~etiri godini, no taa kontrola ja re{iv taka {to godi{nata plata mi zavise{e od poddr{kata na gra|anite, bidejki ~etiri godini e predolg period. Za toa i stopanstvenicite Vi zameruvaat, bidej}i ne e isto kompanija i grad. Na kompanijata na prvo mesto & e dobivkata, a vo gradot bi trebalo da bide javniot interes? Koj i da go kaùva toa ne e vo pravo, bidej}i tie koi vo kompaniite ja stavaat dobivkata na prvo mesto nemaat {ansi za dolgoro~en uspeh. Na prvo mesto se potro{uva~ite, bidej}i bez niv nema profit, a na

12.571,90 S&P 500 1.325,84

3.000

-0,12%

-0,07%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.277,91

+0,78%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 860,11

-0,06%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

+0,11%

2.800

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

NASDAQ 100 2.387,80

-0,43%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 59.401,10

+0,48%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.884,86

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+0,53% +0,54%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 21.987,30

+0,69%

-0,36%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+0,58%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.196,47

SOFIX 420,66

+0,35%

-0,08%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 746,80

ATHEX 1.207,99

+0,07%

НИС

810,00 Ласта

342,00 Атлас Хр.Духани

-0,07%

SASX 10 978,29

Главен индекс на Белградската берза

20,55

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.436,20

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.999,00

BELEX15 740,07

90,00

КС.Наложбе

1,00

Випа Хол.

0,43

-12,08%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

98,96$/барел BRENT

118,22$/барел

2,47

Универзал бан

+3,04% -4,11%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА Слав.Фонд

+37,00%

24,00

-25,88%

23,50

Хотели Под.

Искра

17,90

-38,57%

0,26

НФД Хол.

ЗЛАТО 1.598,70$/унца СРЕБРО 39.83$/унца БАКАР 438,650$/унца

+7,48% -17,54%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+42,86%

+0,57% +0,06%

+0,42% 312,000$/галон +0,05%

ПРИРОДЕН ГАС

4,52$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

+2,00%

Металац

3,71

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

+4,25%

0,03%

112 108

2.200

ОМБ

116

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,04%

120

2.600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 10.010,40

МБИД

3.000

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+1,32%

3.200

2.600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.804,23

i kolku se stru~ni. Tie bile dobri, no sekoj rabotel za sebe, trebalo samo da se podredat, da se ~uvstvuvaat kako familija i da sorabotuvaat. Tie lu|e ne se tuka poradi parite, iako mora da se priznae deka imaat socijalna sigurnost. Niv moè da gi motivira samo uspeh vo rabotite za gradot. Koi potezi vo svojata kariera i mandat bi gi promenile, a na {to ste najmnogu gordi? Ni{to ne bi menuval. Bez vrska e da se gleda vo minatoto, bidej}i ni{to ne moè da se popravi. Nikoj ne se izgraduva samo na uspesi, a od gre{kite se steknuva iskustvo. Najmnogu sum gord {to uspeavme da napravime kanalizacija i {to po~nuvame so spaluvawe na otpadot i sanacija na deponiite. Osobeni mi e milo za ureduvaweto na parkovite i {etali{tata pokraj Qubqanica, a vo javnosta e najpopularen proektot Stoìca.

nikakva infrastruktura, a se nao|aat na 10 minuti od centarot na gradot. Tamu bev i rekov deka }e napravime vodovod, kanalizacija, pat, no deka site mora da platat grade`na dozvola, koja e okolu 30.000 evra za ku}a. Zavladea panika, no denes taa naselba e uredena, ima 400 dozvoli, a ostanatite se vo proces na izdavawe. Va`no e lu|eto da vi veruvaat i da znaat deka rabotite ne{to {to }e bide za javno dobro. Vo Hrvatska, lokalnata administracija ~esto e pri~ina za problemi, a va{ata ja smetaat za najdobra vo Slovenija. Koj model go primenivte? Odgovorno tvrdam deka mojata administracija e kompatibilna so taa vo koe bilo dobro pretrpijatie. Promeniv samo ~etiri na~alnici na po~etokot. Koga bev biznismen i jas gi smetav za birokratija, no bev iznenaden kolku tie lu|e znaat

ren i ako ne{to navistina se najde pogre{no, mene prv neka me zatvorat. Praveweto zdelki e isto taka javno i site go znaat. Da, velat deka ste beskompromisni koga ne{to }e odlu~ite da pravite. Zo{to? Zamislete se sebesi i va{ata sopruga vo kola so dva volani i sekoj vrti na svojata strana, kako toa bi izgledalo. Kaj nas e pravilo vo upravata da ima dol`nosti i obvrski, vo faza na rasprava da ka`ete {to smetate deka e dobro, a {to lo{o. Iako ja falite svojata administracija kako ispolnitelna, dali sepak ne e uspe{na ako lu|eto za da zavr{at rabota mora da dojdat direktno kaj gradona~alnikot? Duri 90% od rabotite se vr{at na {alter, no nekoi raboti ne mo`e da se zavr{at na toj na~in. Na primer, imavme naselba vo koja od 593 ku}i samo 40 bea so grade`na dozvola. Nemaa

+0,47%

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

Pa {to, i Vladata na Jadranka Kosor se trese{e pred nekolku nedeli. Toj s$ u{te ima mnozinstvo preku pratenicite na malcinstvata i u{te nekoi drugi. No, vo Slovenija zavladea edna apatija i poddr{kata na Vladata e na nivo od 15%. Najdobriot poteg na Pahor be{e spogodbata so Jadranka Kosor. Ne znam dali koj bilo drug bi uspeal da postigne takov dogovor. No, vo toa e i del od problemot iako Pahor e ~esen ~ovek, toj saka so site da bide prijatel i pravi mnogu kompromisi. Mnogu toa go zloupotrebuvaat. Od druga strana, Janez Jan{a, ~ie deluvawe se sveduva isklu~ivo na kontrazboruvawe deka ovaa Vlada e nesposobna, uspea da postigne zborot politi~ar vo Slovenija denes da pretstavuva pcovka. Vo takva situacija Pahor proba da go sprovede referendumot za malata rabota za koja pove}eto gra|ani ni{to ne znaat. Normalno deka propadna. Se sozdade percepcija deka Vladata predlaga lo{i raboti za lu|eto.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 21.07.2011

+0.47% +0.11% -0,03%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

ali Vladata na Borut Pahor, koja D opasno se trese, }e go izdr`i zaminuvaweto na penzionerite?

vtoro zadovolstvoto na sekoj od vrabotenite. Bez spomenatite dva faktori nema ni zarabotka. Isto e i kaj glasa~ite, tie ne gledaat od koja politi~ka opcija e gradona~alnikot, tuku dali imaat nov most, pat, dovolno gradinki. Nikoga{ ne gi potcenuvajte lu|eto. Zarabotkata nikoga{ ne moè da bide na prvo mesto, taa e samo odredeno merilo. Za mene najuspe{en gradona~alnik vo cela Evropa e Mihael Haupl od Viena. Zo{to? Zatoa {to e uspe{en, ima ~etvrti mandat, lu|eto se zadovolni i mnogu e napraveno. Pra{ajte go nego {to misli za razlikata me|u politizirawe i rabota. Politikanstvoto n$ donese do toa zborot politi~ar da bide omrazen vo cela Evropa. Zatoa ima s$ pove}e nezavisni kandidati, osobeno na lokalno nivo. No, stoi i toa deka partiite se odredena garancija za pravilata na odnesuvawe na lokalno i na dràvno nivo. Koga ste nezavisen imate pogolema sloboda i glasa~ite te{ko moè da znaat kako }e se odnesuvate po osvojuvaweto na vlasta. Nie imame primer na site va`ni mesta vo gradot da se vraboteni rodnini i prijateli? Mnogu lu|e zboruvaat za toa {to ne go razbiraat. Treba na odredeno mesto da se ima najdobriot ~ovek, pa kakva vrska ima dali e toj ~i~ko, sin ili vujko. Nie s$ pravime preku javen oglas i taka gi birame najdobrite lu|e, bez razlika ~ii se. Od 2006 godina me napa|aat za mnogu raboti, no za dve nikoga{. Prvata e deka rabotam, a drugata {to vrabotuvam. Jas kaùvam deka za s$ sum odgovo-

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.507,07 МБИД 2.605,67 ОМБ 118,00

ПЧЕНКА 686,50$/бушел

+9,82%

ПЧЕНИЦА 696,00/бушел

-7,12%

КАФЕ 2.43$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

+0,11% +0,69% -1,12%

НИКЕЛ 23752,50$/унца АЛУМИНИУМ

2290.00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

-0,08% -1,05% /

СУРОВИНИ

-1,75% +0,36% +0.00%

-0,22% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1384,50$/бушел +0,07% КАКАО 3176.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Balkan / Biznis / Politika

RUSIJA I TURCIJA NOVA STRATE[KA CEL ZA PODRAVKA tkako paket-akciite od 10,64% na Podravka zavr{ija vo racete na hrvatskite penziski fondovi, prehranbeniot gigant na golemo po~na da ja podgotvuva svojata nova strategija. Poradi vlezot na Hrvatska vo Evropskata unija (EU) vo 2013 godina, so noviot strate{ki plan Podravka se preorentira na pazarite vo Rusija i Turcija. So toa prehranbeniot gigant saka da ja zgolemi dominacijata na tie pazari. Podravka ve}e raboti vo Rusija, no so posredstvo na ruska kompanija. So planot

MINIMALNA PLATA VO ALBANIJA OKOLU 150 EVRA

Planovite za investirawe vo Turcija s$ u{te se samo na hartija. So noviot plan na Podravka se predviduva prvo kompanijata da go analizira turskiot pazar i ja determinira potrebata od nejzinoto prisustvo na pazarot. Po zavr{uvaweto na procesot Podravka }e odlu~i dali }e se {iri na turskiot pazar.

kompanijata planira da ja izdigne kompanijata na povisoko nivo. Podravka vo sorabotka so investitor saka da izgradi proizvodstveni kapaciteti vo Rusija, so toa {to koprivni~kata fabrika bi go ponudila iskustvoto, a ruskiot partner pogolem del od kapitalot potreben za igradba na fabrikite. Od neoficijalni izvori hrvatskiot vesnik “Poslovni dnevnik” doznava deka menaxerite na Podravka prvi~nite pregovori za otvorawe fabrika vo Rusija }e gi po~nat ovaa esen.

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

lbanskata Vlada donese odluka za zgolemuvawe na iznosot na minimalnata plata vo zemjata za 5,2%, so {to taa dostigna 20.000 leki, odnosno okolu 150 evra. Odlukata mora da ja po~ituva sekoe fizi~ko i pravno lice, bez razlika dali stanuva zbor za doma{en ili stranski rabotodavec. Prethodno predlogot za visinata na minimalnata plata be{e usvoen na sredba na Nacionalniot sovet za trud, vo koj ~lenuvaat i pretstavnici na biznisot, koi mnogu ne se protivele na zgolemuvaweto na minimalnata plata.

Zatoa pak, pretstavnicite na biznisot na sednicata na Sovetot od Vladata pobarale da ja razgleda mo`nosta za celosno ukinuvawe na carinskite dava~ki i za proizvoditelite na obuvki, identi~no kako {to prethodno predlo`i za proizvoditelite na konfekcija. Tekstilnata industrija i industrijata za proizvodstvo na obuvki se industriite kade {to rabotnicite se najnisko plateni.

Toa e problem koj postoi vo pove}eto balkanski dr`avi koi dosega nemaat definirano najniska plata so koja }e se za{titat rabotnicite od zloupotreba na rabotnata sila.

RASTE KRIMINALNOTO DOSIE NA PORANE[NIOT HRVATSKI PREMIER

KOLKU MILIONI EVRA SE “ZALEPILE” NA RACETE NA SANADER?!

Nova milionska afera se otvori za porane{niot premier na Hrvatska, Ivo Sanader, spored koja toj proneveril eden milion evra od partiskite pari, premestuvaj}i gi na svoite smetki i na smetkite na negovi bliski sorabotnici. Toj v~era za prvpat progovore pred USKOK, no detali za negovoto izlagawe ne se otkrivaat BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

odeka porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader dava{e ot~et pred timot na Upravata za spre~uvawe korupcija i organiziran kriminal (USKOK), hrvatskite mediumi po~naa da {pekuliraat za novo otkriena afera kade {to Sanader zame{al prsti. Stanuva zbor za pronevera na okolu eden milion evra od partiskite sredstva, koj porane{niot premier zaedno so u{te ~etvorica visoki pretstavnici gi “skladiral” na privatni smetki. “Ova e sedmoto somnenie poradi koe javnoto obvinitelstvo moè da pokrene sudska postapka, no sepak, nedostasuvaat dovolen broj dokazi za da se dokaè navodnoto delo”, pi{uva hrvatski “Jutarwi”. Dokolku informaciite se pokaàt kako to~ni, se otvora pra{aweto kolku to~no pari proneveril “najgolemiot balkanski kriminalec od politi~kiot krug”, kako {to go opi{uvaa “Fajnen{l tajms”. Dosega, kako brojki, javno se obelodeneti

vo, vo tekot na istragata dojde do soznanija deka porane{niot premier gi primoruval direktorite na javnite pretprijatija i na pretprijatijata kade {to dràvata ima mal del akcii da se reklamiraat vo Fimi media. Se pretpostavuva deka izvle~enite pari od dràvnata kasa se slevale na privatni smetki na ~lenovi od familijata na Sanader, no i na lu|e povrzani so HDZ. Toa go potvrdi i ~lenot na upravniot odbor na Kroacia osiguruvawe, Damir Mihanovi}, koj obelodeni deka Sanader odràl “tajna ve~era” na koja prisustvuvale pove}e od 20 direktori na dràvni kompanii. Na ve~erata, Sanader im sugeriral site marketing i PR-uslugi da gi vr{at vo Fimi media. Osven vo aferata “Fimi media”, Sanader se tovari za primawe mito od 10 milioni evra vo slu~ajot “Ina-MOL” koi mu gi isplatile od rakovodstvoto na ungarska naftena kompanija, za prezemawe na del od akciite na hrvatska Ina. So toa, MOL stana najgolem samostoen akcioner vo Ina, no ne i mnozinski. Sanader se tovari i za nelegalna nabavka na blind-

vo Hrvatska progovore i premierkata Jadranka Kosor. “Se nadevam deka }e vidime brza i temelna istraga, ako voop{to dojde do sudewe, odnosno pravedno sudewe. Slu~ajot so Sanader e rabota na pravosudnite organi, a pravosudstvoto i USKOK se samostojni i silni dràvni organi”, istakna taa. Kosor ne stravuva nitu od vme{uvawe na nejzinata partija Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ) vo valkanite zdelki na Sanader. “HDZ ve}e se dokaà vo borbata protiv korupcijata i toa prodolùva da go pravi i ponatamu”, istakna Kosor. KOI SE AFERI MU SE PREPI[UVAAT NA SANADER?! Osven somnevaweto deka Sanader “ispral” milion evra so bliski lu|e na HDZ, Sanader se tovari za {est grandiozni kriminalni dela. Najgolema od site e aferata “Fimi media”. Taa opfa}a pronevera na pove}e od 10 milioni evra dràvni pari vo sorabotka so agencijata za odnosi so javnost (PR) i marketing Fimi media vo sopstvenost na Nevenka Jurak. Hrvatskoto javno obvinitelst-

klima vo Hrvatska. Ispla{en od toa {to }e se slu~uva vo bliska idnina, nekoga{ prviot ~ovek na dr`avata odbil da gi vidi najbliskite ~lenovi na semejstvoto, a poslednite ~etiri dena otkako e pristignat vo Hrvatska, Sanader se gleda samo so advokatite Чedo Prodanovi} i Goran Sui}. Javnosta stravuva za stabilnosta na sostojbata na Sanader, no advokatite gi uveruvaat deka premierot e vo red i deka nema namera nikogo da “namesti” na sud. “Osven problemi so nozete, porane{niot premier e vo red. Postoi mo`nost da dobie infekcija na ranite na nozete, pa poradi toa lekarite mu izvr{ija nekolku pregledi”, rekoa advokatite na Sanader. I v~era, kako i nekolkupati dosega, tie povtorija deka Sanader na sud }e ja zboruva “samo vistinata i ni{to drugo osven vistinata”. Neprijatelite na porane{niot hrvatski premier, kako {to pi{uva “Jutarwi”, mislat deka Sanader e vistinski igra~ i deka e podgotven da gi iskoristi site sredstva za da ja prefrli {tetata na tu|i ramena. Za prvpat od ekstradicijata na Sanader

nad 21 milion evra, od koi 10 milioni povrzani so aferata “Fimi media”, 10 milioni evra povrzani so aferata “Ina-MOL” i milion povrzani so najnovata afera. Ova samo dokaùva deka istragata po site obvinenija protiv Sanader ne samo {to ne e zavr{ena, tuku i }e potrae. PRV ISKAZ NA SANADER Po dolgoto razmisluvawe na Upravata za spre~uvawe korupcija i organiziran kriminal (USKOK) kade da go odrì prvoto soslu{uvawe na Sanader, odlukata padna. Timot na USKOK otide na poseta na Sanader vo Remetinac. Do zatvoraweto na vesnikot, s$ u{te be{e misterija {to to~no razgovaral Sanader so timot na USKOK koj v~era vo 13 ~asot pristigna vo zatvorot vo Remetinec. Se pretpostavuva deka aferata “Fimi media”, kako i {to be{e najavuvano be{e prva na tapet na hrvatskoto javno obvinitelstvo. SANADER E BOLEN?! Poslednite informacii po mediumite govorat deka Sanader se àlel na ogromni bolki vo nozete, bil deprimiran i vidno razo~aran od politi~kata

iran avtomobil od markata BMV, isplata na provizii od Hipo banka, proda`ba na dr`avno zemji{te vo sopstvenost na “Dioki” na “JANAF” i primawe mito od biznissorabotnici na hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP).

Pozicija:

ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski in`iner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati mo`e da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com.mk najdocna do 31.07.2011

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

SVET

0-24

...NAJSKAPA NEDELNA RENTA

...NEVREME

...POLICISKA AKCIJA

“Eklips” na Abramovi} va{a za 1,4 milioni evra

Poplava vo metro vo Praga

Vo Portugalija zapleneti 1,7 toni kokain

est meseci otkako ruskiot magnat Roman Abramovi} ja kupi megajahtata “Eklips”, vredna 340 milioni evra, odlu~i da ja izdava samo na pripadnicite na me|unarodnata elita i toa za 1,4 milioni evra nedelno.

bilni letni do`dovi so vetrovi im go zagrozuvaat `ivotot ortugalskata policija zapleni okolu 1,7 toni kokain vo O na Poqacite. Zakr~en soobra}aj na ulici i pod zemja, vo Pvrednost od 80 milioni evra, koj indoneziski dr`avjani metroto vo Praga, e rezultatot od poplavata so koja bezbed- se obiduvale so ribarski brod od Namibija ilegalno da go

[

nosnite sili ve}e tri dena ne mo`at da izlezat na kraj.

prenesat vo Portugalija.

EVROPSKITE MINISTRI NA STO UMA

SPASOT NA GRCIJA PRESUDEN DALI EVROZONATA ]E KOLABIRA Ministrite za finansii od evrozonata odlu~ija - Grcija }e dobie vtor zaem od EU i MMF. Procenkite pokaùvaat deka zaemot }e se dviì me|u 70 i 110 milijardi evra BORO MIRÊSKI

mirceski@kapital.com.mk

rezadolènata Grcija da se spasi od bankrot so zaem od 70 milijardi evra i itno da se donese programa za zamena na najrizi~niot gr~ki dolg so rok na dostasuvawe do 2019 godina so dol`ni~ki obvrznici so 30-godi{en rok na dostasuvawe, {to }e & dade prostor na Grcija da di{e, e edno od scenarijata za koi v~era debatiraa ministrite za finansii od evrozonata na samitot koj se odrà vo Brisel. Ministrite debatiraa i za toa gr~kiot dolg da se zameni so niskokamatni obrznici, {to zna~itelno }e ja podobri kreditnata sostojba na Grcija, kako na doma{na, taka i na me|unarodna scena, merka koja treba da ja zgolemi stabilnosta na fiskalnomonetarniot sistem vo evrzonata. Se razgovara{e i za mo`nosta Grcija da prodolì da gi sproveduva merkite za {tedewe i procesot na privatizacija, koi za Grcija treba da zna~at za{teda na

pove}e od 120 milijardi evra vo slednite pet godini. Poradi serioznosta na problemot koj po~na da se preleva niz monetarnata unija, Evropskata komisija ponudi sedum scenarija za spas na Grcija od bankrot, koi razbudija razli~ni emocii kaj ministrite od evrozonata. I pokraj razli~nite `elbi na ministrite, ekspertite komentiraa deka scenarioto za spas na Grcija se iscrta u{te vo sredata ve~erta, koga vo Berlin zad zatvoreni vrati “pi{uvaa” germanskata kancelarka, Angela Merkel i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi. Tet-a-tet sredbata, koja trea{e pet ~asa, dobi i zasiluvawe od pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e. Iako ne se soop{tuvaat detalite od ovaa sredba, o~igledno be{e deka Germanija i Francija se protivat Grcija da se spasuva so zgolemuvawe na danokot na doma{nite banki. Tie zaedno so more od eksperti potenciraat deka so takvo re{enie i labilnosta na bankarskiot sektor Grcija mo`e da potone vo u{te podlaboka kriza. “Takva stroga merka {to K

TRI MO@NI SCENARIJA ZA IDNINATA NA EVROTO I EU!

ermanskiot vesnik “Di cajt” (Die Zeit) napravi tri mo`ni scenarija za patot na Unijata i evroto. -Otpis na dolgovite na Grcija. Poradi prezadolènosta, Grcija ednostavno ne e vo sostojba da gi otpla}a dolgovite, a vo ova nema mnogu da & pomognat nitu poslednite merki za {tedewe. Poradi toa, ekspertite smetaat deka treba da se prezemat radikalni re{enija, odnosno da se dozvoli bankrot na dràvata. Ova }e zna~i osloboduvawe na Grcija od finansiskite obvrski, no }e predizvika pregolemi problemi za bankite, a i posledicite od toa re{enie moàt da bidat katastrofalni za ostanatite ~lenki na Unijata. -Evroobvrznici. So ova scenario ~lenkite na EU }e treba zaedno da gi pla}aat dolgovite na Grcija. Dobrata strana na idejata e {to kamatite na me|unarodniot pazar na pari za zemji kako Grcija ili Irska zna~itelno bi padnale na nivo na koe tie se sega za Francija i Germanija. Ova e lo{o za ekonomski stabilnite ~lenki na EU, bidej}i tie }e mora da pla}aat malku povisoki kamati od dosega{nite. -Raspa|awe na evrozonata. Povrzanosta na Grcija so evroto momentalno sozdava golemi problemi. Sepak, ako Grcija ja napu{ti evrozonata, toa }e zna~i deka Grcija }e bide otse~ena od me|unarodniot pazar na kapital. Vo propasta, so sebe }e povle~e i dràvi koi ve}e se nestabilni, kako Irska, Italija ili [panija. Ova najcrno scenario za EU ne mora da zna~i i propast na EU ili kraj na evrozonata. Dvete unii i ponatamu bi postoele, no vo pomala forma. Drugi eksperti smetaat deka vakviot rasplet na sostojbata definitivno }e zna~i kraj na evrozonata.

Sarkozi i Merkel vo obid da iznajdat soodvetno re{enie za spas na Grcija od bankrot }e udri po bankarskite kasi moè da mu na{teti ne samo na gr~kiot bankarski sektor, tuku i na bankarskiot sektor vo Evropa vo celost. Toa moè da bide pogubno za Unijata”, dràvi od EU imaat dolg smetaat analiti~arite. nad 60% od BDP RE[ENIETO E @an-Klod Tri{e, smeta deka NEOPHODNO Spored Merkel, za da se odrùvaweto samiti poradi podobi finansiskata slika na gr~kiot problem na sekoi dve Evropa osobeno e va`no da nedeli e samo gubewe vreme. ima natprevar na evropskite Toj go deli stavot so MMF pazari. deka re{enieto na krizata “Problemite so odr`livosta i vo evrozonata mora da se kompetitivnosta se pri~inite najde {to pobrzo. poradi koi evrozonata se “Mnogu e va`no na vakvite soo~uva so kriza”, veli sostanoci da se iznajde Merkel. re{enieto na konkretniot P r e t s e d a t e l o t n a E C B , problem i da se dogovorat

{to pove}e detali za da nema potreba od ponatamo{ni ~esti sredbi za dogovarawe na detalite koi ne sme gi dogovorile”, istakna Tri{e. Planot za zgolemuvawe na danokot za aktivite na bankite mo`e da donese prihodi i do 50 milijardi evra, so {to bi S

se namalil dolgot na Grcija od 350 na 90 milijardi evra. Za ekspertite u{te popoguben e planot privatniot sektor finansiski da u~estvuva vo spasot na Grcija. Tie prognoziraat domino-efekt, koj prvo }e udri vrz Italija, a po nekoe vreme i vrz Portugalija i Irska.

Od 14 do 16 septemvri 2011 godina vo Republika Turcija “BURSA AGROKULTURE 2011” I „BURSA 4th STOCKBREEDING AND EQUIPMENT FAIR”, *Organizirana poseta na Saemot so obezbedeni besplatni vleznici i hotelsko smestuvawe Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator „Adonis Grup”, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 14 - 16 septemvri 2011 godina, so avtobuski prevoz i alternativno vo sopstvena re`ija. Obezbedeni se besplatno smestuvawe, dve no}evawa so pojadok (vo renomiran hotel so 4 ili 5 yvezdi), lokalen transfer, kako i besplatni vleznici za Saemot. Posetitelot gi pokriva patnite i administrativnite tro{oci kon saemskiot organizator „Adonis” od 95 evra so avtobuski prevoz (dokolku e so sopstven prevoz - 35 evra), kako i organizacionite tro{oci kon Komorata (2.950 denari za ~lenki, a 4.270 denari za ne~lenki na Komorata). Prijavuvawe najdocna do 5.8.2011 godina. Kontakt: Vlatko Stojanovski Tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 vlatko@mchamber.mk

Venera Andrievska tel.02 3244 037 faks:02 3244 088 venera@mchamber.mk

Feqton

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj ìvee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata moè da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i Aleksandar Veliki odbiva da zeme voda, slika od Xuzepe Kades od 1792 godina, se ~uva vo muzej Ermita`, Sankt Peterburg

ALEKSANDAR NE VERUVAL DEKA GR^KATA KULTURA I CIVILIZACIJA SE NADMO]NI NAD SÉ oristeweto ironija, posebno na Sokratova ironija, koja vo diskusijata vklu~uvala la`no neznaewe, bilo zna~ajno vo {kolata vo Mieza. Mom~iwata mo{ne dobro ja poznavale gr~kata literatura. Tie gi znaele ne samo Ilijada i Odiseja na Homer, tuku i

delata na najzna~ajnite gr~ki pisateli na komedii i tragedii - na Evripid, Sofokle i Aristofan, kako i na lirskiot poet Pindar. Zatoa, golem del od nivnite razgovori imale forma na zaemna ironija. Kupletite i citatite od golemite dela na Prijatelite im slu`ele kako eden vid stenografija. So nea gi izrazuvale svoite vistinski

Ostatoci od {koloto vo Mieza, dene{na severna Grcija

~uvstva za ne{to ili za nekogo bez po{irokata publika da razbere {to sakaat da kaàt, vsu{nost. Postoi eden nastan za koj{to podetalno }e zboruvame vo slednoto poglavje. Aleksandar go recitiral poznatiot citat od Medeja na Evripid - “tatkoto, nevestata i mladoènecot, site odedna{“ - so namera posredno da predloì ubistvo na tatko mu

Vo tekot na trite godini dodeka Aristotel go podu~uval Aleksandar, Mieza efektno go sozdala kadarot ili zaednicata na blagorodnici, koi intelektualno i fizi~ki bile podgotveni da se soo~at so svetot.

Filip, na poslednata nevesta na Filip, Kleopatra i na tutorot na Kleopatra, Atal. A na edna kralska gozba oficijalniot istori~ar na makedonskata vojska, Kalisten (koj bil rodnina na Aristotel), peel pofalbi za Makedoncite. Aleksandar, citiraj}i del od Bahae na Evripid - “za blagorodni temi site lu|e mo`at ubavo da zboruvaat” - go nateral Kalisten

Platon i Aristotel (levo) na famoznata slika “Atinskata {kola” od Rafael, 1510-1511 godina

da bide kriti~en kon Makedoncite za da ja poka`e vistinskata sila na negovata govorni~ka ve{tina. Mom~iwata dlaboko gi do`ivuvale gr~kite klasi~ni dela - duri i nivnite dejstva vo bitkite }e nalikuvaat na epizodi od tie dela. Aleksandar, na primer, otkako ja osvoil Gaza vo Palestina naredil upravnikot na toj grad da bide vrzan za dvokolka i da

Kako i univerzitetskite studenti, koi ~esto se ~itateli na prvite nacrti za knigite na nivnite profesori, Aleksandar i Prijatelite sigurno bile eden vid zamor~iwa za Aristotel. Nie mo`eme samo da zamislime kako Aleksandar upatuval predizvik kon ideite na Aristotel.

Feqton

KAPITAL / 22.07.2011 / PETOK

Aleksandar dlaboko veruval deka site kulturi se zna~ajni i deka nitu edna kultura ne treba da ima pravo na prvenstvo. Taka, mo`eme da bideme sigurni deka Aleksandar ne se soglasuval so cvrstite uveruvawa na Aristotel deka gr~kata kultura i civilizacija se nadmo}ni nad s$ drugo i deka `enite treba da imaat podredena uloga vo op{testvoto

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridruì na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po inènering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, uìva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

stori s$ {to bilo vo negova mo} za da gi li{i bogovite od taa paroksimativna radost. Se razbira, Aleksandar bil mnogu otvoren i iskren - ponekoga{ go staval na “raèn” duri i Aristotel. Pominale nekolku godini otkako bila objavena “Dràvata” na Platon, kniga koja zaedno so “Politikata” na Aristotel duri i denes pretstavuva edna od dvete najvlijatelni dela vo filozofijata na politikata. Knigata na Platon govori za tri vidovi dràvi, no negoviot fokus bil utopisti~ki - toj veruval deka upravuvaweto treba da im se prepu{ti na kralevi-filozofi. Takva dràva trebalo da se vospostavi po pat na revolucija. Dodeka prestojuval vo Mieza, Aristotel gi formuliral negovite pobivawa na ideite na Platon - za primatot na revolucijata za vospostavuvawe promeni, za va`nosta na op{testvenata nasproti privatnata sopstvenost i za koncentracijata na mo}ta kaj elitata. Vo toj pogled, Aristotel upatil ostri kritiki kon Platon. Me|utoa, so ogled na toa kako Aleksandar vo tekot na pohodite ja afirmiral svojata politi~ka filozofija, od kritiki ne bil po{teden i Aristotel. Kako i univerzitetskite studenti, koi ~esto se ~itateli na prvite nacrti za knigite na nivnite profesori, Aleksandar i Prijatelite sigurno bile eden vid zamor~iwa za Aristotel. Nie moème samo da zamislime kako Aleksandar upatuval predizvik kon ideite na Aristotel. Aleksandar dlaboko veruval deka site kulturi se zna~ajni i deka nitu edna kultura ne treba da ima pravo na prvenstvo. Taka, moème da bideme sigurni deka Aleksandar ne se soglasuval so cvrstite uveruvawa na Aristotel deka gr~kata kultura i civilizacija se nadmo}ni nad s$ drugo i deka

Statua na Aristotel vo rodnoto mesto Stagira, Halkidiki

ènite treba da imaat podredena uloga vo op{testvoto. ]e vidime kako ìvotnoto delo na Aleksandar bilo naso~eno kon unapreduvawe na stavovi sprotivni na ovie mislewa na Aristotel. bide vle~en niz gradot dodeka UÎTELOT SE RAZOÂRAL ne umre. Toa potsetuva na sudbiOD SVOJOT UÊNIK nata koja Ahil mu ja nameni na Odli~niot odnos me|u Aristotel Hektor na krajot od Ilijada. i Aleksandar }e se vlo{i pri MN: Duri i Aristotel ne bil krajot na pohodite na Aleksanpo{teden dar. Toga{ Kalisten, koj Albert Ajn{tajn kaàl: “Sekoj bil oficijalen istori~ar {to saka da presuduva vo i rodnina na Aristotel, go oblasta na vistinata i na kritikuval Aleksandar biznaeweto doìvuva brodolom dej}i gi prifa}al persiskite poradi smeata na bogovite”. Arop{testveni obi~ai i kultura. istotel bil odlu~en da napravi Aleksandar naredil Kalisten s$ {to moèl za da ne bide arda bide poguben. Toj smetal biter na vistinata i znaeweto. deka Aristotel bil vinovnikot Namesto toa, toj pove}e sakal da za ispadite na Kalisten i da mu KLU^NITE RABOTI KOI ALEKSANDAR GI NAUÎL OD PLATON sakal se odmazdi na svojot UÊWE NA UMOT DA RAZMISLUVA porane{en So primena na Sokratovite metodi na u~ewe Aristotel gi u~itel, komu nau~il Aleksandar i Prijatelite da baraat fakti i zaedni~ki vo tekot na ne{ta vo raznite izvori i da gi integriraat na sistematski i pohodite mu na pronikliv na~in, koj bil korisen za re{enie na odreden pi{uval vo problem so koj se soo~uvale. re~isi sekoj sloboden moVA@NOSTA NA GRADEWETO NA KARAKTEROT ment i ~ij Za da im pomogne da mislat za moralnite posledici od li~en primnivnite odluki Aristotel gi nateral Aleksandar i drugite erok na Ilida pristapat kon pove}ekratno samoispra{uvawe. Toj vo niv jada go ~ital vsadil moralna cel koja }e gi oblikuva nivnite ulogi kako sekoja no} i sozdava~i na carstva, vojskovodci i politi~ki lideri. go staval pod svojata perLEKCII ZA SOZDAVAWE CARSTVA nica. Vo Mieza impresivna grupa u~enici nau~ila kako da

1 2

3nosi odluki koi im ovozmo`ile ne samo da go osvojat ce-

liot toga{en poznat svet - tie so upotrebata na nau~enoto sozdavale golemi carstva, kako Ptolomejskoto vo Egipet i Selevkidskoto vo Azija.

KULTURA NA PREZEMAWE RIZIK 4vawe, So kultivirawe kvaliteti, kako {to se analiti~koto rasudusamokritikuvaweto i intelektualnata iskrenost, bila sozdadena kultura na kriti~ko razmisluvawe i prezemawe rizik. Sekoja rabota i sekoj mo`ele da bidat predizvikani i da bidat dovedeni vo pra{awe.

VE[TINATA ZA POSTAVUVAWE DOBRI PRA[AWA 5pra{awata. Aristotel na ovie mom~iwa im ja vsadil taksonomijata na Tie, kako komandanti i lideri, }e ja koristat za

da gi procenuvaat informaciite, da dobijat nova informacija i da ja baraat informacijata koja ja posakuvaat. Kako {to imaat nau~eno profesorite od Harvard Business School, ve{tinata na postavuvawe dobri pra{awa ~esto e najzna~ajniot element od menaxerskite zada~i.

Aristotel po smrtta na Aleksandar skapo ja platil cenata na svojata vrska so Aleksandar. Vo kratkotrajniot bunt vo Grcija protiv s$ {to bilo makedonsko Aristotel bil prinuden da pobegne od Atina i da najde zasolni{te vo svoeto rodno mesto Stagira. Tamu po nekolku godini }e po~ine na vozrast od 62 godini. Toa bilo nesre}no raziduvawe me|u u~itel i u~enik. Aleksandar, prezafaten so pohodite vo Indija, ne ja sprovel svojata odmazda. A Aristotel, za kogo se veli deka bil dlaboko razo~aran od svojot u~enik, kaàl deka nikoj po svoja volja nema da go trpi ambientot sozdaden od Aleksandar. Za àl, Aristotel po smrtta na Aleksandar skapo ja platil cenata na svojata vrska so Aleksandar. Vo kratkotrajniot bunt vo Grcija protiv s$ {to bilo makedonsko Aristotel bil prinuden da pobegne od Atina i da najde zasolni{te vo svoeto rodno mesto, na ostrovot Stagira. Tamu po nekolku godini }e po~ine na vozrast od 62 godini. Negovoto ìvotno delo }e izvr{i golemo vlijanie vrz sekoj intelektualen napor vo narednite dva mileniumi. Vo tekot na trite godini dodeka Aristotel go podu~uval Aleksandar, Mieza efektno go sozdala kadarot ili zaednicata na blagorodnici, koi intelektualno i fizi~ki bile podgotveni da se soo~at so svetot. Najva`no od s$, Mieza mu dala na Aleksandar, pod tutorstvo na Aristotel, pogled na svetot koj bil po{irok i pointegriran, pogled na koj ne moèla da go nau~i nitu edna druga obrazovna institucija. Mieza bila i internat kolku {to bila i obrazovna insti-

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

tucija. Vremeto po nastavata bilo zna~ajno kako i nastavata. Socijalizacijata bila va`na. Dobroto i me|usebnoto zapoznavawe imalo re~isi ista va`nost kako i naukite. Naskoro mom~iwata }e mu slu`at na Aleksandar kako blagorodnici, kako vojskovodci, telohraniteli i doverlivi prijateli. (PRODOL@UVA) VO SLEDNIOT BROJ: ALEKSANDAR GO NAPU[TA [KOLOTO VO MIEZA I MU SE PRIDRU@UVA NA TATKA SI FILIP VO VODEWETO NA DR@AVNI^KITE RABOTI

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

21 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE PATNI^KIOT PREVOZ NA STOKI KOLKU TRANSPORTNITE (KAMIONSKI) KOMPANII SE NAVISTINA PARTNERI NA MAKEDONSKITE UVOZNO-IZVOZNI KOMPANII?

STRUKTURATA I STAROSTA NA VOZILATA, EKO STANDARDI, CEMT DOZVOLI, LICENCIRAWE, TAHOGRAFI...

INFRASTRUKTURATA KAKO SERIOZNA PRE^KA ZA POZASILEN RAZVOJ NA TRANSPORTNATA INDUSTRIJA

KOI SE NOVITE PONUDI OD LOGISTI^ARITE? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 21. OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111