600- Kapital Magazin

INTERVJU PROF. D-R RADMIL POLENAKOVI]

KOMPANIITE MORA DA VLO@UVAAT VO INOVACII

COVER STORY

KOJ NAJMNOGU RABOTI SO DR@AVATA?

KOMPANII I PAZARI DVETE LICA NA KREDITNOTO ZADOL@UVAWE

BANKITE MO@E DA GI “SREDAT” DOBRITE KOMPANII

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 600|CENA 100 DEN.|29 APRIL, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

BLAGOJA DON^EV SEKOJDNEVNO DOKA@UVAME DEKA USPEHOT NADVOR OD MAKEDONIJA E MO@EN GENERALEN DIREKTOR NA ADING, SKOPJE

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

4

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Koj najmnogu raboti so dr`avata?

22 INTERVJU Blagoja Don~ev, generalen direktor na Ading, Skopje Sekojdnevno doka`uvame deka uspehot nadvor od Makedonija e mo`en 28 KOMPANII I PAZARI Dvete lica na kreditnoto zadol`uvawe I bankite mo`e da gi “sredat” dobrite kompanii 32 MOJATA KANCELARIJA Jitka Pantu~kova, pretsedatel na upraven odbor na Ohridska banka Pogledot kon Ohridskoto Ezero ne se kupuva so pari!

34 COMPANY PROFILE Horti ekspert MK, proizvodstvo na sadnici i hortikulturno ureduvawe Umetnost i nauka vo zeleniloto 36 INTERVJU Prof. d-r Radmil Polenakovi}, pretsedatel na Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretpriema~ko u~ewe Kompaniite mora pove}e da vlo`uvaat vo inovacii 39 SPECIJALEN PRILOG Avtomobilizam 56 TEHNOLOGII I BIZNIS Samo za{titenoto e sigurno 57 MOBILNA TELEFONIJA HTC Desire S za sigurna komunikacija so kancelarijata

INTERVJU PROF. D-R RADMIL POLENAKOVI]

www.kapital.mk

KOMPANIITE MORA DA VLO@UVAAT VO INOVACII

6

COVER STORY

KOJ NAJMNOGU RABOTI SO DR@AVATA?

KOMPANII I PAZARI DVETE LICA NA KREDITNOTO ZADOL@UVAWE

BANKITE MO@E DA GI “SREDAT” DOBRITE KOMPANII

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 600|CENA 100 DEN.|29 APRIL, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

BLAGOJA DON^EV SEKOJDNEVNO DOKA@UVAME DEKA USPEHOT NADVOR OD MAKEDONIJA E MO@EN GENERALEN DIREKTOR NA ADING, SKOPJE

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

TENDER EKONOMIJA

ADING

Vo uslovi koga ve}e se nasetuva deka dr`avata mo`e da vleze vo poseriozni buxetski problemi, koi }e bidat samo u{te pogolemi otkako }e se sumiraat smetkite po izborite, mo`e da se o~ekuva zabavuvwe i namaluvawe, pa duri i odlo`uvawe na na dr`avnite investicii i poekti i seknuvawe na slevinite od koi te~ea milioni evra za dr`avnite tenderi..Da po~ekame da pominat izborite i da vidime koj plival gol vo plimata koja ovaa vlast ja napravi sklu~uvaj} i milionski tenderi so odbrani kompanii

Deka izvozot na makedonski proizvodi na dale~ni i nedovolno poznati pazari ne e nevozmo`en, potvrduva primerot na Ading, koja preku svoite proizvodi-aditivi i drugi hemiski materijali za grede`ni{tvoto e prisutna na bliskoisto~nite pazari, Rusija, Ukraina i vo re~isi site zemji od regionot.

I ne samo toa, Ading e edna od navistina retkite doma{ni kompanii koja vo drugi zemji se javuva kako stranski investitor.

Tokmu za investiciite, planovite, trendovite vo grade`ni{tvoto, no i problemite razgovarame so generalniot direktor na Ading, Blagoja Don~ev.

Str. 16

Str. 22

Cover story

Intervju

16

22

DIREKTOR SO DVE KANCELARII

EKSPERTI ZA PARKOVI

“Mi se dopa|aat i skopskata i ohridskata kancelarija – i dvete mi davaat mo`nost da se vidam so kolegite, da se sretnam so razli~ni klienti... Sepak, ima edno ne{to koe e edinstveno za kancelarijata vo Ohrid, a toa e vol{ebniot pogled na Ohridskoto Ezero od pettiot kat”, veli Jitka Pantu~kova, pretsedatel na UO na Ohridska banka.

Str. 32

Blagoja Sotirovski i Mite Filkov pove}e od 15 godini pravat ~uda so parkovite i gradinite {to gi proektiraat i izveduvaat. Ogromnoto iskustvo na Sotirovski koe {to niz godinite go prenel na svojot biznis partner i u~enik Filkov, kako i posvetenosta i qubovta kon ovaa rabota {to i dvajcata ja poseduvaat , i bukvalno go opravduva nazivot na nivnata kompanija.

Str. 34

BROJ 600

29/04/2011

www.kapital.com.mk

DA SE KREDITIRA[ ILI NE?

AGROKOR I MERKATOR

Kolku i da se `alat makedonskite kompanii deka bankite ne im izleguvaat dovolno vo presret so finansirawe na nivnite dolgoro~ni investicii ili kratkoro~ni potrebi za obrtni sredstva, ekonomskata kriza poslednive dve-tri godini izvadi na videlina i drugi aspekti od kompanisko-bankarskata “qubov�. Pogodeni od namalenite proda`bi, a vo nemo`nost da go naplatat i ona {to uspevaat da go ispora~aat, firmite {to se imaa zadol`eno kaj bankite za vreme na kreditnata ekspanzija od 2006-2008 godina, se soo~ija so golemi problemi da gi pla}aat svoite anuiteti.

Slovene~kata dr`avna Agencija za za{tita na pazarnata konkurencija & zabrani na kompanijata Pivovarna La{ko da gi prodava i otu|uva akciite koi gi poseduva vo trgovskiot sinxir Merkator. Za mnogumina ovaa odluka e simptomati~na poradi faktot {to be{e donesena istiot den koga nadzorniot odbor na Pivovarna La{ko treba{e da odlu~i dali ja prifa}a ponudata na hrvatskiot Agrokor za kupuvawe na paketot akcii od 23,34% koi kompanijata gi poseduva vo najgolemiot trgovski sinxir Merkator. Dali Slovencite ne sakaat vo hrvatska pregratka?

Kompanii i pazari

Portfolio

28

10

INOVACII

AVTOMOBILI

Makedonskite kompanii mora da vlo`uvaat pove}e resursi i napor vo razvoj na sopstveni inovacii, zatoa {to samo na toj na~in mo`at da im konkuriraat na kompaniite od ostanatite evropski zemji. Analizata poka`a deka vo izminatite tri godini, za `al, samo 20% od kompaniite vo Makedonija vovele nekakva inovacija od aspekt na proizvod, usluga ili proces.

Pazarot na novi avtomobili vo celiot svet, pa i vo Makedonija te{ko i bavno se oporavuva. Proda`bata na novi avtomobili e drasti~no opadnata, no makedonskite importeri se relativno zadovolni od postignatite rezultati. Vo o~ekuvawe na oporavuvawe na pazarot tie denovive gi promoviraat najnovite modeli od brendovite koi gi zastapuvaat!

Str. 28

Str. 36

7

VOVEDNIK

Str. 10

Str. 39

ajpoznatiot svetski investitor Voren Bafet na samite po~etoci na svetskata ekonomska kriza zapra{an za mo`nite efekti koi bankite i kompaniite }e gi po~ustvuvaat od ovaa dosega najgolema ekonomska kriza mudro izjavi deka treba da po~ekame da se povle~e plimata i site }e vidime kol plival gol.

Navistina samo edna godina podocna, koga dr`avnite buxeti po~naa da se stegaat, a mnogu kompanii i banki gi izgubija starite dobri biznis relacii koi gi imaa na doma{nite pazari i so lokalnite vlasti, se sooiija so bankrot.

Se poka`a deka posven Germanija, koja ima silni izvozno orinetirani kompanii, site drugi plivale goli i so godini se vozele na kartata deka debelite dogovori so dr`avata i evtinoto zadol`uvawe od doma{nite banki im e garancija da prodol`at da rabotat so dobri profiti i da si delat golemi bonusi.

Krizata na povr{ina gi izvadi dobrite kompanii, koi vo krizata stanaa u{te podobri i poefikasni. Lo{ite kompanii ili bankrotiraa ili bea kupeni od onie koi na lo{ite vremiwa mislele pred tie da dojdat.

Za `al vo Makedonija mnogu kompanii se u{te se zaspani. Pove}e od desetina godini sme svedoci kako preku no} se gradat golemi biznis imperii i mo}ni banki, koi potoa isto taka preku no} propa|at, otkako od scenata }e gi snema nivnite politi~ki patroni ili koga }e dojde oseka i }e seknat dr`avnite slavini od koi pravea ogromni profiti. I denes situacijata na teren e malku promeneta. Mal e brojot na kompanii koi uspeale pogolemiot del od prihodite da gi pravat prodavaj}i gi svoite proizvodi i uslugi nadvor od Makedonija. Dovolno e samo da ja vidime listata na najgolemite izvozni kompanii i na proizvodi koi najmnogu se izvezuvaat od Makedonija. Se e isto kako i pred 20 godini. No, zatoa na stranata na uvozot ima pomestuvawa. Po 20 godini tranzicija na listata na 100 najgolemi uvoznici vlegoa nekolku klu~ni ministerstva i op{tini. Makedonskite golemini vo biznisot najgolemite pari gi pravat od tenderi so dr`avata, bidej} i taa e najgolemiot kupuva~, investitor, graditel, vrabotuva~...Najgolemiot dostrel vo biznisot za mnogu golemi direktori i po godini pominati na ~elo na kompaniiite e uspehot da stanat privrzoci na vlasta i na mira da dobivaat dr`avni tenderi.

Dali celta na tranzicijata be{e dr`avata da stane najgolema kompanija?

N

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO

LO[ITE PLASMANI POVTORNO RASTAT

FIRMITE POTE[KO GI VRA]AAT KREDITITE o{ite krediti povtorno po~naa da rastat, otkako pri krajot na minatata godina portfolijata na bankite po~naa da se ~istat od spornite plasmani. Re~isi sekoj desetti kredit {to go odobrile bankite do mart godinava e lo{, odnosno firmite i gra|anite kreditokorisnici docnat ili prestanale da si gi pla|aat obvrskite. Vakvite zaemi na krajot na mart iznesuvale 290 milioni evra, a na kraj na dekemvri bea 281 milioni evra, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Bankarite se ubedeni deka ova e samo cikli~na promena i deka do sredinata na godinata rabotite }e se opravat.

Portfolioto so lo{i zaemi vo prvite tri meseci godinava e pote{ko za devet milioni

L

evra sporedeno so krajot na dekemvri 2010 godina, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Na krajot na dekemvri imalo 281 milioni evra lo{i zaemi, a vo mart se iska~ija na 290 milioni evra. Po kratkiot pad na spornite zaemi na 9,6% vo posledniot mesec od 2010 godina vo prviot kvartal godinava rabotite povtorno trgnaa na lo{o. Lo{tite zaemi se iska~ija na 290 milioni evra, ili 10% od vkupnite bankarski zaemi.

Spored ova, sekoj desetti kredit {to go odobrile bankite e sporen.

Analiti~arite velat deka ovoj podatok e kontradiktoren na tvrdeweto na nadle`nite dr`avni institucii deka izvozot raste, firmite imaat zgolemen obem na rabota, rastat izvoznite nara~ki

od partnerite vo stran stranstvo, a buxetskata kasa se polni 100%.

Bankarite, pak, ubeduvaat deka ova e samo privremena likvidnosna slabost na stopanstvoto.

Tie smetaat deka i Vladata ima vina vo toa {to lo{ite plasmani vo odreden period od godinata rastat. Del od pri~inite za zadocneto servisirawe na kreditite e i toa {to Vladata ne pla}a redovno za uslugite od privatniot sektor. Bankarite o~ekuvaat deka parlamentarnite izbori dopolnitelno }e ja vlo{at sostojbata so likvidnosta i so nepla}aweto.

Firmite vo vreme na izbori u{te pomalku si gi pla}aat me|usebno, a toa potoa indirektno se odrazuva i vrz kreditnite portfolio na bankite.

DODEKA CENITE NA NAFTATA RASTAT

OKTA SO REKORDNA DOBIVKA OD ^ETIRI MILIONI EVRA ZA TRI MESECI o vreme koga cenite na gorivata na doma{niot pazar postojano rastat, rafinerijata OKTA objavi rekordna dobivka vo prviot kvartal od 2011. Za prvite tri meseci OKTA zabele`a profit od 4 milioni evra {to e za re~isi 23 pati pove}e vo sporedba so istiot period minatata godina. Lani prika`ale profit od samo 170 000 evra za prvite tri meseci.

Iako paralelno so doma{nite ceni raste i berzanskata cena na naftata, OKTA sepak uspeala vrtoglavo da go zgolemi profitot.

Vo OKTA najgolem akcioner e gr~kata kompanija Balkanik Petroleum koja poseduva 83,64% od kapitalot.

8,46% od kapitalot poseduva i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Ottamu neodamna objavija deka }e go prodadat svojot udel preku javna berzanska aukcija.

V

KONE^NO

AGROBERZATA VO STRUMICA ]E PRORABOTI DO LETO rvatskata kompanija Agrokor go gradi dolgo najavuvaniot otkupno-distributiven centar za zemjodelski proizvodi, odnosno agroberzata vo Strumica, vo koja treba da bidat investirani okolu devet milioni evra, a kompleksot treba da bide gotov do po~etokot na letnata otkupna sezona. Se o~ekuva deka vo godina{niov proizvoden ciklus, so otkup na okolu 30.000 toni zelen~uk

H

i ovo{je, agroberzata }e pomogne za re{avawe barem na del od problemite povrzani so otkupot i plasmanot na zelen~uk vo regionot. “Strumi~kata agroberza }e se prostira na povr{ina od okolu 8.000 metri kvadratni. O~ekuvame ve}e vo tekot na juli da po~ne otkupot na gradinarski proizvodi vo noviot otkupnodistributiven centar, kako eden od najsovremenite objekti od

takov tip vo zemjata.

Dosega imame sklu~eno dogovori za otkup na zelen~uk i ovo{je so nekolku iljadi kooperanti, koi odnapred dobivaat subvencii vo ve{ta~ki |ubriva, za{titni sredstva, semenski i drugi repromaterijali. Se nadevame deka godinava }e otkupime vkupno 30.000 toni gradinarski proizvodi, ili 30% pove}e od lani�, izjavi Bla`o Vitanov, direktor na firmata Plodovi-fruktus, pret-

stavnik na Agrokor.

Predvideno e strumi~kata agroberza da raspolaga so najsovremeni merni uredi, razladni komori,

kalibratori, hali za pakuvawe i transportni sistemi za distribucija na ran i industriski zelen~uk i ovo{je.

BROJ 600

29/04/2011

9

www.kapital.com.mk

VO FOKUS

BROJKI:

olem broj biznismeni se vo slo`ena situacija, da ne re~am vo ste~aj i se razbira, seto toa vr{i pritisok vrz finansiskiot sektor. Vo ovoj moment bankite nemaat nekoi golemi slabosti, no dokolku dojde do zgolemuvawe na insolventnosta, rabotite vo bankarskiot sistem bi mo`ele da se kompliciraat.

G

VLADIMIR GLIGOROV EKSPERT NA VIENSKIOT INSTITUT ZA ME\UNARODNA EKONOMIJA

BUSINESSBRIEF REPLEK PLANIRA RAST NA DOBIVKATA OD 34%

16,5% G 10,5% e mese~noto namaluvawe na neto platata vo finansiskite dejnosti i osiguruvaweto vo fevruari

Od BDP dostigna buxetskiot deficit na Grcija, vtor najgolem vo EU po V.Britanija

180

milijardi dolari se procenuvaat {tetite od ^ernobil

SPORED “GARDIJAN”

OHRID ME\U NAJATRAKTIVNITE 10 DESTINACII ZA LETEN ODMOR

rupacijata Replek proektira zgolemuvawe na konsolidiranite prihodi za 5%, vo 2011 godina i zgolemuvawe na konsolidiranata dobivka pred odano~uvawe za 34% vo odnos na minatata godina.

Proektiranoto zgolemuvawe na vkupnite prihodi, vo najgolem del proizleguva od planiranoto zgolemuvawe na prihodite od proda`ba na stranskite pazari za duri 50% vo odnos na 2010 godina. Prihodite od proda`ba na farmacevtski preparati u~estvuvaat so 97%, vo odnos na prihodite od proda`ba na medicinska oprema i potro{ni materijali, koi u~estvuvaat so 3% vo planiranite prihodi od proda`ba za 2011 godina. Spored revidiraniot finansiski izve{taj {to go objvai kompanijata, minatata godina ja zavr{ila so dobivka od okolu 450.000 evra.

EMO SO ZAGUBA OD 560.000 EVRA VO PRVIOT KVARTAL

agubarot EMO od Ohrid na internet-stranicata na Makedonska berza v~era prijavi zaguba od 560.000 evra za prvite tri meseci od ovaa godina, koja e za 18,2% pomala od zagubata ostvarena vo prethodnoto trimese~je.

Zagubata se odnesuva na nerevidiraniot konsolidiran bilans na uspeh na kompanijata, dodeka, pak, nekonsolidiraniot bilans na uspeh poka`uva dobivka od 7.788 evra, koja e za 42 pati pomala od 327.000 evra, dobivka ostvarena vo prethodnoto trimese~je. Godinava EMO, vrz osnova na konsolidiraniot izve{taj za prviot kvartal, vo odnos na prethodnoto trimese~je, uspea da ostvari rast na operativnite prihodi za samo 1% i tie iznesuvaat 1,1 milion evra. Prihodite od proda`ba na doma{en pazar porasnaa za 32% i iznesuvaat 429.000 evra, dodeka, pak, prihodite od proda`ba vo stranstvo padnaa za 22% i iznesuvaat 473.000 evra. Za 24% se namaleni i operativnite rashodi koi iznesuvaat 1,7 milioni evra. Minatata godina, pak, EMO ja zavr{i so zaguba od 3,8 milioni evra.

Z

hrid se najde na isto ramni{te so kubanska Havana, germanski Hamburg i Ibica kako najatraktivni turisti~ki destinacii na listata “Top 10 destinacii za leten odmor na studentite” koj ja izraboti britanskiot dneven vesnik Gardijan.

“Koga patuvate so voz, vozej}i se niz klisurite, neverojatniot pejsa` vi go odzema zdivot, a so zvukot na narodnata folklorna muzika i dru{tvoto na prekrasnite Makedonci, dolgoto patuvawe stanuva nezaboravno”. So ovie zborovi Adam Bar, studentot koj ja poseti Makedonija lani,

O

a izvestuva za Gardijan go opi{a patot od Skopje do Ohrid.

“Kulturnoto bogatstvo na Makedonija, Ohrid, za{titeno od Unesko e vistinski “mamec” za site vkusovi i raspolo`enija”, veli Bar. Spored Gardijan, ne postoi ~ovek koj mo`e da ostane indiferenten i neimpresioniran od religiskata tolerancija i harmonijata koja ja dolovuvaat crkvite i xamiite rasprostraneti niz celiot grad. Za obo`avatelite na no} niot `ivot, Gardijan ja predlo`i dobropoznatata zabava na brod, a za qubitelite i romanti~arite, vesnikot

ja prepora~a planinata Gali~ica od kade mo`e da se u`iva vo neverojatnata gletka na zajdisonceto. Za karakteristi~no makedonsko jadewe go prepora~a makedonskiot kebap, na ~ij vkus rekto koj mo`e da mu odolee.

Vakvo rangirawe, Gardijan pravi sekoja godina i za taa cel gi pra{uva studentite {irum svetot, kade si pominale nezaboraven leten odmor minatoto leto.

Osven Makedonija, na listata “Top 10 destinacii za leten odmor na studentite” se najdoa i [kotska, [panija, Romanija, Ungarija i Britanija.

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA...

POSTAVETE VISOKI O^EKUVAWA

TODORI] NE USPEA DA GO KUPI MERKATOR

SLOVENIJA JA BLOKIRA[E PRODA@BATA NA MERKATOR NA AGROKOR lovene~kata dr`avna Agencija za za{tita na pazarnata konkurencija & zabrani na kompanijata Pivovarna La{ko da gi prodava i otu`uva akciite koi gi poseduva vo trgovskiot sinxir Merkator. Za mnogumina ovaa odluka e simptomati~na poradi faktot {to be{e donesena istiot den koga koga nadzorniot odbor na Pivovarna La{ko treba{e da odlu~i dali ja proifa}a ponudata na hrvatskiot Agrokor za kupuvawe na paketot akcii od 23,34% koi kompanijata gi poseduva vo najgolemiot trgovski sinxir Marektor ili, pak, }e se prodol`i postapkata za izna|awe nov

S

zainteresiran kupuva~ koj }e ponudi podobra cena.

Odluka za zamrznuvawe na proda`bata na akciite vo Merkator, pokraj Pivovarna La{ko dobija i u{te nekolku banki.

Toa zna~i deka Pivovarla La{ko i bankite }e mo`at da gi prodadat akciite vo Merkator samo so soglasnost i odobrenie na dr`avnata Agencija za za{tita na konkurencijata. So toa se zamrznuva proda`bata na Merkator, no se doveduva vo pra{awe i likvidnosta i solventnosta na Pivovarna La{ko, koja so proda`bata na paketot akcii vo Merkator o~ekuva{e priliv na pari so koi }e mo`e da pokrie del od dolgovite

kon bankite, koi nadminvaat 450 milioni evra, od koi najgolemiot del dostasuvaat za naplata kon krajot na juni.

Postavete visoki o~ekuvawa so jasno definirani celi. Prose~nata rabota i rezultati nikogo ne motiviraat. Potrebno e da se postavat visoki standardi i da se povikuvaat vrabotenite na odgovornost vo nivnoto ispolnuvawe. Ako postavite visoki standardi mora da go priznaete i nagradite uspehot koga }e se slu~i. Vo sprotivno, sozdavate demotivira~ka sredina.

RAZVIVAJTE JA SAMOUVERENOSTA NA VRABOTENITE

Razvivajte ja svojata i samuverenosta na vrabotenite. Lu|eto so visok stepen na samouverenost se pomotivirani i poproduktivni. Sem Volton, osnova~ot na najgolemiot svetski trgovski sinxir, Volmart, rekol: “Isklu~itelnite lideri osobeno se trudat da ja zgolemat samopo~itta kaj svoite vraboteni”.

TOA NE E NIKAKOV PROBLEM

Razvivajte go odnesuvaweto od tipot: toa ne e nikakov problem. Ne e potreben golem lider za da upravuva so situaciite koga s$ odi kako podma~kano. No, potrebna e li~nost za da upravuva uspe{no so situaciite koga }e trgne lo{o. Toga{ celata organizacija se vrti kon liderot i od nego o~ekuva re{enija. Najuspe{ni lideri se tie {to imaat najgolem broj smisleni alternativi.

AMERIKANSKI KORPORACII SO NAJGOLEMI NEODANO^ENI PRIHODI pored dano~nite zakoni vo SAD site profiti koi se ostvareni nadvor od SAD koga }e se vratat nazad vo mati~nata zemja treba da se odano~at so danok od 35%.

S

GENERAL ELECTRIC

PFIZER

NEODANO^EN PROFIT: 94 milijardi dolari Multinacionalnata kompanija General Electric raboti vo pove}e od 100 zemji vo svetot, bez razlika dali prodava oprema za bolnici ili energetski sistemi. No, i pokraj toa va`i za kompanija koja pla}a najmalku danoci blagodarenie na ve{tite smetkovoditeli.

NEODANO^EN PROFIT: 48,2 milijardi dolari Farmacevtskiot gigant Pfizer najgolem del od profitot go pravi nadvor od mati~nata zemja SAD, no za da gi izbegne vioskite danoci toj ostanuva vo stranskite zemji. Pfizer i u{te nekolku golemi kompanii baraat privremena amnestija na kapitalot {to }e se vrati i investira vo zemjata.

Visokata dano~na stapka e pri~inata zo{to mnogu kompanii ja “zaboravaat” gotovinata vo stranski zemji, a za toa koristat raznovidni legalni “trikovi i magii”.

MERCK

NEODANO^EN PROFIT: 40,4 milijardi dolari U{te eden farmacevstki gigant koj raboti vo 140 zemji, ~ii ogromni profiti ostanuvaat neodano~eni.

Ve{tite dano~ni konsultanti mu pomognale na Merck vo izminatite nekolku godini da vrati 90 milijardi dolari nazad vo SAD bez da plati nitu dolar danok.

JOHNSON & JOHNSON

NEODANO^EN PROFIT: 37 milijardi dolari Johnson & Johnson proizveduva mnogu poznati brendovi koi se upotrebuvaat vo {iroka potro{uva~ka vo bukvalno sekoj dom. Iako kompanijata 48 godini po red ja zgolemuva dividendata na akcionerite, e me|u kompaniite koi pla}aat najmalku danoci vo SAD.

12 PORTFOLIO TRENDOVI

RASTE CENATA NA KAFETO

KAFETO ARABIKA NAJSKAPO VO POSLEDNITE 34 GODINI enata na kafeto od vidot arabika na svetskite berzi ja nadmina granicata od tri dolari za libra (0,45 kilogrami) i so toa ja dostigna najvisokata vrednost vo poslednite 34 godini. Cenata na kafeto na Londonskata berza za surovini dostigna 3,02 dolari za libra.

Spored analiti~arite, cenata na kafeto, so ogled na istoriskite podatoci, i ponatamu }e prodol`i da raste. Na rastot na cenata vlijae{e padot na dolarot i nedostigot od visokokvalitetno zrno.

Kafeto od vidot arabika so~inuva okolu edna ~etvrtina od vkupnoto proizvodstvo na kafe.

Arabikata e kafe so najvisok kvalitet, koe sodr`i najmnogu kofein i {irok spektar na delikatni vkusovi i aromi.

Se odgleduva samo vo podra~ja so povisoki nadmorski viso~ini. Brazil e najgolem odgleduva~ na kafeto arabika vo svetot.

BUSINESSBRIEF

C

I OFICIJALNO...

DO 2016 GODINA KINA ]E STANE NAJSILNA SVETSKA EKONOMIJA e|unarodniot monetaren fond (MMF) prognozira deka kineskata ekonomija }e ja nadmine amerikanskata do 2016 godina. Spored predviduvawata na MMF napraveni spored kupovnata mo}, bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Kina }e se zgolemi od 11 iljadi i 200 milijardi dolari vo 2011 godina na 19 iljadi milijardi dolari vo 2016 godina. Vo istiot period amerikanskata ekonomija }e se zgolemi od 15,2 iljadi milijardi na 18,8 iljadi milijardi dolari.

M

VIZIONERI

So toa, udelot na Kina vo svetskata ekonomija }e se zgolemi od 14% na 18%, dodeka u~estvto na SAD }e se namali na 17,7%.

Vo dekemvri 2010 godina magazinot “Ekonomist� prognozira{e deka kineskata ekonomija }e ja nadmine amerikanskata, spored nominalnata vrednost na BDP vo 2019 godina.

SLOVENIJA IM SE ZAKANI NA BANKITE

ILI POVE]E KREDITI ZA FIRMITE ILI DANOK lovene~kiot minister za finansii, France Kri`ani}, o~ekuva deka bankite vo Slovenija }e go zgolemat kreditiraweto na firmite i drugite nefinansiski institucii vo obid da go izbegnat noviot danok za banki koj }e bide voveden vo slednite nekolku meseci.

Slovenija planira da vovede nov danok za bankite koj }e iznesuva 0,1% od vkupnata aktiva na bankata. No, onie banki koi }e go zgolemat kreditiraweto na firmite i nefinansiskite institucii za 5% vo period od edna godina nema da go pla}aat ovoj danok.

Izzemeni od zadol`itelnata obvrska za pla}awe na danok }e bidat i onie banki kaj koi kreditite na nefinansiskiot sektor iznesuvaat najmalku 60% od vkupnata aktiva.

Slovene~kata vlast smetaat deka so ova }e gi nateraat bankite da go zgolemat kreditiraweto na ekonomijata, koe ve}e nekolku meseci se namaluva, a kompaniite s$ poglasno se `alat deka mnogu te{ko dobivaat kredit od bankite.

S

& LIDERI

Vrabotuvaweto lu|e e umetnost, a ne nauka.

HAUARD [ULC osnova~ot na sinxirot kafeterii Starbaks

Imav sre}a da najdam lu|e {to se popametni od mene i tie mi pomognaa da ja ostvaram vizijata {to ja imav.

RASEL SIMONS osnova~ na muzi~kata izdava~ka ku}a Def Xem

Ima lu|e {to rabotat za mene so decenii.

Ja nagraduvam nivnata lojalnost i znam deka sekoga{ }e bidat posveteni na toa {to sme zacrtale da go ostvarime.

DONALD TRAMP grade`en magnat

okolku ne go zgolemime plafonot za zadol`uvawe, SAD naskoro }e bide dovedena vo sostojba da ne mo`e pove}e da go servisira svojot dolg. A posledicite od ova po na{iot finansiski sistem, po na{ata fiskalna politika, po na{ata ekonomija, }e bidat katastrofalni.

D

BEN BERNANKE [EF NA AMERIKANSKITE FEDERALNI REZERVI

14 PORTFOLIO IPHONE RU[I REKORDI

AMERIKANSKITE AVTOGIGANTI SE VRA]AAT NA GOLEMA VRATA

APPLE JA NADMINA NOKIA SPORED PRODA@BATA NA MOBILNI TELEFONI

XENERAL MOTORS POVTORNO PRODAVA NAJMNOGU AVTOMOBILI merikanskiot gigant vo avtomobilskata industrija, Xeneral motors, re~isi sigurno }e go prezeme prvoto mesto vo svetot po brojot na prodadeni avtomobili ovaa godina, potisnuvaj}i ja Tojota, koja se soo~uva{e so proizvodstveni problemi po katastrofalniot zemjotres vo Japonija i s$ u{te ne mo`e da zazdravi od masovnoto povlekuvawe vozila poradi defekti.

Xeneral motors ja zgolemuva svojata proda`ba, glavno vo Kina i SAD, koi se najgolemi pazari na avtomobili vo svetot. Kvalitetot na proizvedenite vozila od ovaa kompanija e podobren, posebno na pomalite avtomobili.

Minatata godina Tojota prodade 8,42 milioni avtomobili, dodeka Xeneral motors 8,39 milioni vozila. Amerikanskiot gigant se nao|a{e na ~elnata pozicija me|u proizvoditelite na avtomobili od 1932 do 2008 godina.

A

PUTIN OBJASNI ZO[TO RUSIJA TREBA DA IMA SILNA EKONOMIJA

merikanskiot Apple uspea da ja nadmine finskata Nokia spored prihodite od prodadeni mobilni telefoni vo celiot svet, poka`uvaat podatocite od prvoto trimese~je na 2011 godina. Uspehot na Apple se dol`i pred s$ na rekordno golemiot rast na proda`bata na mobilni telefoni od markata iPhone, od {to samo vo prvite tri meseci Apple ostvaril prihodi od 11,9 milijardi dolari, dodeka Nokia za istiot period imala prihodi od proda`ba od 9,4 milijardi dolari. I pokraj uspehot, analiti~arite predviduvaat deka amerikanskiot tehnolo{ki gigant nema da uspee da ja zadr`i liderskata pozicija mnogu dolgo. Nokia i ponatamu ostanuva pazaren lider so 108,5 milioni prodadeni mobilni telefoni samo vo prvite tri meseci od 2011 godina, dodeka za istiot period Apple prodal samo 18,6 milioni mobilni telefoni.

A

FRANCUSKO-ITALIJANSKO PREZEMAWE

LACTALIS GO SAKA PARMALAT ZA 3,4 MILIJARDI EVRA

rancuskiot proizvoditel na mleko i mle~ni proizvodi Laktalis (Lactalis) ponudi 3,4 milijardi evra za prezemawe na ostanatite 71% od italijanskata prehranbena kompanija Parmalat (Parmalat). Francuskiot gigant Laktalis, koj go proizveduva poznatiot brend Prezident (President), ve}e poseduva 29% od Parmalat, a sega e podgotven da gi kupi site akcii za 2,60 evra po akcija.

Ponudata od Laktalis stigna istiot den koga francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, be{e vo poseta na Rim i so negoviot kolega Silvio Berluskoni razgovaraa za reformi vo evroipskiot [engen sistem.

Na ova se sprotivstavija nekolku italijanski kompanii, koi sakaat da go spre~at prevzemaweto so cel da ne se dozvoli zajaknuvawe na ulogata na francuskiot Laktalis na italijanskiot pazar za mle~ni proizvodi.

Parmalat bankrotira{e vo 2003 godina, koga be{e otkrieno deka dolgovite na kompanijata se duri osum pati povisoki od toa {to go objavuvala kompanijata vo javnosta.

F

AKO STE SLABI DRUG ]E VI KA@UVA KADE DA ODITE remierot na Rusija, Vladimir Putin, izjavi deka Rusija do 2020 godina }e stane edna od pette vode~ki svetski ekonomii, no za toa da se slu~i nejzinata ekonomija treba da bide dovolno silna za da se sprotistavi na nadvore{ni zakani. “Se raboti na ostvaruvawe na taa cel i vo slednata decenija }e ima dvojno zgolemuvawe na produktivnosta na trudot i zgolemuvawe na inovativnite proizvodi vo vkupnoto proizvodstvo od sega{nite 12% na 35%”, veli Putin.

Putin ne precizira so kakvi nadvore{ni zakani mo`e da se soo~i Rusija, no re~e deka “ekonomskata slabost i ~uvstvitelnost na nadvore{ni {okovi se zakana za nacionalniot suverenitet”. “Vo sovremeniot svet ako ste slabi definitivno }e dojde nekoj koj }e ve sovetuva vo koja nasoka treba da odite”, uka`a Putin.

P

MEDIUMI FORTUNE

THE ECONOMIST

Zatkulisni igri vo bordot na direktori, raskarani osnova~i i ostanati spletki mu gi kr{at krilcata na pileto od Tviter ovie denovi, pi{uva Fortune vo majskoto izdanie.

NATO sojuznicite ispra}aat opasni znaci na konfuzija vo nivnata akcija vo Libija tokmu koga e najpotrebno koordinirano re{enie.

TIME

S$ pove}e lu|e se odnesuvaat kako nikoga{ da nema da ostarat. Dali e toa tolku dobra ideja analizira Time.

16 COVER STORY: DALI DA SE RABOTI SO DR@A

KOJ SO DR@AVATA BIZNIS PRAVI I VO KRIZA PROFIT VADI

17 17

AVATA ILI NE? Vo uslovi koga ve}e se nasetuva deka dr`avata mo`e da vleze vo poseriozni buxetski problemi, koi }e bidat samo u{te pogolemi otkako }e se sumiraat smetkite po izborite, mo`e da se o~ekuva zabavuvawe, pa duri i odlo`uvawe na dr`avnite investicii i poekti i seknuvawe na slavinite od koi te~ea milioni evra za mediumski kampawi, grade`ni objekti, avtomobili, lekovi, razni konsultantski uslugi...Kapital analizira koi se kompaniite i industriite koi najmnogu rabotat so dr`avat?

BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

uri koga plimata }e se povle~e }e se vidi koj plival gol. Ova e edna poznata izjava na eden od najpoznatite i najuspe{ni svetski investitori Voren Bafet, koja i toa kako dobro mo`e da se primeni i da va`i i za recesiska Makedonija.

Vo poslednive desetina godini bevme svedoci na galopira~ki rastovi na odredeni kompanii, a potoa i na nivni strmoglavi padovi otkako od scenata gi snemuva{e nivnite politi~ki pokroviteli i koga }e se slu~e{e oseka i povlekuvawe na milionskite dr`avni investicii i tenderi od koi bea zavisni.

Ovaa Vlada, so objasnuvawe deka saka da ja pomogne ekonomijata koja e vo kriza, se ~ini kako nikoja dosega se nametna kako najgolem igra~ na biznis scenata vo Makedonija. Vladata, ministerstvata, raznorazbite dr`avni institucii i agencii se javuvaat kako najgolemi kupuva~i i uviznici, kako najgolemi investiori i graditeli, najgolemi vrabotuva~i, najgolemi oglasuva~i i marketeri...

Se tro{at te{ki milioni evra na grade`ni objekti i spomenici, na razni mediumski kampawi za promovirawe na toa {to ministerite go srabotile, a za {to zemale plata za da go srabotat, se rekonstruiraat

D

pati{ta, ogradi, mostovi...

No, Makedonija ne e edinstvena zemja vo koja dr`avata zazema se pogolem prostor na biznis scenata. Hrvatska, Srbija, pa i ekonomski mnogu porazvienite zemji kako Germanija, Francija i SAD zasileno sklu~uvaat zdelki so doma{nite kompanii i klu~ni industrii i im davaat finansiski inekcii za da gi pre`iveat kriznite periodi.

No, raboteweto so dr`avata ima i svoi rizici. To~no e deka dr`avata mo`e da bide najgolem spasitel vo kriza, no isto taka dr`avata mo`e da bide i najgolem problem i grobar za kompaniite.

Javna tajna vo Makedonija e deka dolgovite na dr`avata kon odredeni kompanii i industrii dostignuvaat i po nekolku desetici milioni evra. Vo vreme koga krizata drasti~no ja zgolemi nelikvidnosta, nekoi kompanii ~ekaj}i da si gi naplatat milionskite pobaruvawa od dr`avata, se dovedeni so situacija da rabotat so zagubi ili da imaat problem navreme da gi isplatat obvrskite kon vrabotenite, delovnite partneri i dava~kite kon dr`avnite institucii i bankite, koi nepodnoslivo lesno blokiraat `iro smetki i aktiviraat hipoteki na fabriki i objekti dadeni kako garancija za kreditite koi gi zemale da investiraat.

Drugata, poubava strana na medalot, poka`uva deka zdelkite so dr`avata mo`at da bidat i toa kako korisni

18 COVER STORY DALI DA SE RABOTI SO DR@AVATA ILI NE?

IZVOZOT E NAJGOLEM DOKAZ ZA NEZAVISNOST NA BIZNISOT OD DR@AVATA ako najgolem dokaz za kvalitetot i konkurentnosta na edna kompanija, no i za nejzinata nezavisnost od dr`avnite jasli e izvozot. Eden poznat makedonski biznismen veli deka najgolem uspeh za negovata kompanija e {to toj kako menaxer navreme svatil deka kolku {to kompanijata ostvaruva pove}e prihodi vo stranstvo, tolku e podobro. “Site onie koi rabotat so dr`avata i ~esto gi dobivaat dr`avnite tenderi samo se la`at deka se mnogu dobri i konkurentni. Se do prvoto izleguvawe na stranski pazar so slobodna konkurenija, koga }e se uverat deka toa {to go rabotat ne se vrednuva nikade vo svetot osven vo dr`avnite kompani�.

K

BROJ 600 29/04/2011 www.kapital.mk

i profitabilni za kompaniite. No, toa ne va`i za site kompanii. Sekoja dosega{na vlast vo Makedonija si ima svoi milenici vo biznisot so koi najmnogu saka da vodi biznis dodeka vladee.

I ovaa Vlada si ima svoi puleni vo biznisot so koi saka da raboti, od koi saka da nabavuva uslugi i proizvodi, od koi saka da kupuva

lekovi, avtomobili, mebel, oprema, agencii i mediumi vo koi saka se raklamira i so koi saka da snima spotovi i reklami...

KOJ NAJMNOGU RABOTI SO DR@AVATA? Edna kratka analiza na dogovorite koi Vladata, ministerstvata, op{tinite, bolnicite, u~ili{tata i site drugi dr`avni tela i institucii gi sklu~uvaat so razli~ni kompanii za

razli~ni proizvodi i uslugi, a koi zadol`itelno sekojdnevno se objavuvaat na Internet stranicata na Biroto za javni nabavki, i se dobiva mnogu jasen zaklu~ok za toa koi se kompaniite i industriite koi najmnogu rabotat so dr`avata.

Pred da se izvle~e bilo kakov zaklu~ok treba da se ima na um deka po prirodata na ne{tata, nekoi biznisi i industrii se upateni na biznis so dr`avata, posebno

vo krizni vremiwa. Na primer, otkako po;na krizata mnogu dr`avi po~naa javni investici i grade`ni ofanzivi so cel da im pomognat na doma{nite industrii. So toa mnogu grade`ni komanii, za da mo`at da go pre`ivat naletot na krizata vo koj gi izgubija zdelkite vo stranstvo, stanaa bukvalno zavisni od prihodite od dr`avnite tenderi.

Analizata na Kapital na podatocite od Biroto za javni nabavki poka`uva deka tokmu grade`nite kompanii vo Makedonija imaat sklu~eno najgolemi zdelki so dr`avata vo izminatite tri godini. Stanuva zbor za zdelki ~ija vrednost iznesuva nekolku stotici milioni evra. Tuka vleguvaat izgradbata na spomenicite i objektite od proektot Skopje 2014, razno raznite rekonstrukcii, izgradba na sportski sali, pati{ta...

Vo grupata na kompanii koi vo izminatite tri godini naj~esto pobeduvale na dra`vnite tenderi ima i takvi koi na svoja smetka prokni`ile nad 100 milioni evra prihodi od dr`avnite tenderi. Taka barem stoi na hartija. Kolku od toa uspeale da naplatat e sosema druga rabota.

Na listata industrii koi se upateni da rabotat so dr`avata se nao|aat i farmacevstkite kompanii i veledrogerii. Toa e taka od pri~ina {to zdravstvenite sistemi vo pove}eto dr`avi se u{te se vo dr`avna, a ne vo privatna sopstvenost.

Farmacevtskite kompanii,

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

poto~no trgovcite so lekovi se vtori na listata kompanii koi najmnogu se “ofajdile� od dr`avata vo izminatite tri godini.

Na primer, edna veledrogerija koja va`i za bliska i favorizirana od vlasta, od brojnite dogovori so pove}e javni zdravstveni ustanovi, kliniki i bolnici koja gi sklu~ila vo izminatite tri godini uspeala da zaraboti blizu 32 milioni evra.

Agenciite za marketing, oglasuvawe i odnosi na javnost koi rabotat vo Makedonija definitivno se zadovolni

i pobogati otkoga na vlast dojde VMRO DPMNE. Ovaa Vlada kako nikoja dosega ima potro{eno ogromni iznosi na reklamirawe, oglasuvawe i razni mediumski kampawi za promocija na ona {to go raboti, za efekti od reformi koi gi pravi ili doprva planira da gi pravi, za promocija na dobri vrednosti, za pottiknuvawe na ~itaweto, za treto dete, protiv pu{ewe i alkoholizam i {to u{te ne...

No, ne site podednakvo se ofajdile od tenderskite zdelki so dr`avata. Agencijata

koja e o~igleden favorit na vlasta, spored brojot i vrednosta na sklu~enite dogovori, samo za ~etiri meseci uspeala za nekolku promotivni kampawi da “ke{ira� blizu eden eden milion, ili nad 3,5 milioni evra za tri godini.

Milionski prihodi od dr`avnite tenderi zarabotile i naftenite distributerskite kompanii preku koi dr`avnite institucii nabavuvale nafteni derivati. Ponatamu nekoi dileri na avtomobili definitivno mo`at da bidat

zadovolni od prihodite koi gi napravile vo izminatite tri godini od proda`bata na avtomobili i vozila na dr`avnite institucii i od dogovorite za nivno odr`uvawe.

Na listata na sklu~enite dogovori na Biroto za javni nabavki se sre}avaat mnogu firmi koi se formirani pred dve ili tri godini i koi vedna{ po formiraweto po~nuvaat za~esteno da dobivaat dr`avni tenderi.

Ima i takvi kompanii koi vo izminative dve ili tri godini dobivale tenderi isklu~ivo kaj edno ministerstvo ili op{tina. Onie koi se podolgo vreme vo biznisot so dr`avata se na ~isto deka mnogu kompanii za da dobijat tenderi od dr`avnite institucii se spremni duri i da vetat dobri provizii ako nivnata ponuda bide izbrana kako najpovolna. Mo`ebi vo toa le`i tajnata kako nekoi kompanii uspevaat da dobivaat profitabilni biznisi so sekoja vlast.

DA SE RABOTI SO DR@AVATA ILI NE? Kapital kontaktira{e so

19

20 COVER STORY DALI DA SE RABOTI SO DR@AVATA ILI NE?

BROJ 600 29/04/2011 www.kapital.mk

nekolku od kompaniite koi odlu~ile te{kite krizni vremiwa da gi pominat “zaka~eni” dr`avniot buxet. Re~isi site od niv velat deka ne e voop{to lesno da se raboti so dr`avata.

To~no e deka dr`avata e najgolem kupuva~ na proizvodi, uslugi, oprema i tehnologija, no, istovremeno dr`avata e i najgolem dol`nik na kompaniite vo Makedonija. Mnogu kompanii

odlu~uvaat da vlezat vo qubovna avantura so vlasta iako znaat deka so meseci ili nekolku godini }e ~ekaat da se naplatat.

Grade`ni{tvoto i farmacijata, dvata sektori koi imaat sklu~eno najmnogu dogovori so dr`avata istovremeno se sektori na koi dr`avata najmnogu im dol`i.

“Nitu eden biznismen i kompanija vo Makedonija nema javno i oficijalno da objavi kolku pari i

dol`i dr`avata zo{to se pla{at deka so toa mo`at da si imaat problemi so inspekciskite slu`bi i da zarabotat ogromni kazni, no i deka ako prozborat }e bidat isklu~uvani od dr`avnite tenderi”, objasnuva za Kapital eden direktor na poznata makedonska kompanija koja ima dobieno mnogu tenderi so dr`avata.

I pokraj milionskite dolgovi na dr`avata biznismenite se ~ini nemaat dilemi dali da raboat so dr`avata ili ne. Sekoga{ ja imaat na um starata pogovorka koja veli deka podobro e da ima{e za zemawe, otkolku da dol`i{. Na krajot na krai{tata site se svesni deka pobaruvawata koi edna kompanija gi ima od dr`avata se prili~no sigurni i dali poskoro ili podocna, dali od tekovnata ili od slednata vlast, }e mora da bidat plateni.

Eden direktor i sopstvenik na makedonska kompanija veli deka odlukata da raboti so prethodnata vlast go ~inela mnogu skapo, zaradi toa {to ovaa politi~ka garnitura go stavila na crnata lista na kompanii so koi na dr`avnite institucii im e zabraneto da rabotat.

Pove}eto se se svesni deka “{lepaweto” na dr`avnite tenderi e samo preivremeno re{enie. Onie koi se izgorele od pregolemata bliskost so vlasta veli deka sekoj koj po~nuva da raboti so dr`avata treba da ja ima na um starata pogovorka Koj so |avolot (dr`avata n.z) tikvi sadi, mu se kr{at od glava...

Svetskata ekonomska kriza be{e te{ka za mngogu makedonski kompanii. Izgubenite izvozi zdelki vo stranstvo i namalenite prihodi gi natera nekoi kompanii da se svrtat i da rabotat so dr`avata koja va`i za najsiguren partner.No dr`avata pove} e ne e najsiguren partner i pla}a~, posebno toa ne e vo Makedonija.

Iako sega nikoj ne razmisluva za toa {to otkako }e zavr{i qubovta so dr`avata, tokmu sega mnogu legitimno e da se postavi pra{aweto kolku e mo`no sega{nite pobednici na dr`avnite tenderi da se soo~at so seriozni problemi vo raboteweto otkako vlasta }e gi sekne slavinite ili koga }e ja izgubat milosta na vlasta i nema zagarantirano da gi dobivata “otvorenite” i “transparentni” dr`avni tenderi.

Vo uslovi koga ve}e se nasetuva deka dr`avata vleguva vo buxetski problemi, koi mo`at da bidat samo u{te pogolemi otkako }e se sumiraat smetkite po izborite, mo`e da se o~ekuva zabavuvwe, pa duri i odlo`uvawe na na dr`avnite investicii i poekti i namaluvawe na tro{eweto na buxetski pari za se i se{to. Da po~ekame da pominat izborite i da vidime koj plival gol.

INTERVIEW 22 INTERVIEW

BLAGOJA DON^EV GENERALEN DIREKTOR NA ADING, SKOPJE

SEKOJDNEVNO DOKA@UVAME DEKA USPEHOT NADVOR OD MAKEDONIJA E MO@EN

BROJ 600

29/04/2011

www.kapital.com.mk

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

eka izvozot na makedonski proizvodi na dale~ni i nedovolno poznati pazari ne e nevozmo`en, potvrduva dolgogodi{noto i uspe{no iskustvo na kompanijata Ading, koja preku svoite proizvodi-aditivi i drugi hemiski materijali za grede`ni{tvoto e prisutna na bliskoisto~nite pazari, Rusija, Ukraina i vo re~isi site zemji od regionot.

I ne samo toa, Ading e edna od navistina retkite doma{ni kompanii koja vo drugi zemji se javuva kako stranski investitori.

So svoite investicii vo Bugarija i neodamna vo Iran, Ading i nejziniot prv ~ovek Blagoja Don~ev doka`aa deka so vizija, rabota i dobro postavena organizacija ni{to ne e nevozmo`no.

Tokmu za investiciite, planovite, trendovite vo grade`ni{tvoto, no i problemite razgovarame so generalniot direktor na Ading.

Sigurno deka za kompanija so tradicija podolga od 40 godini ima mnogu {to da se ka`uva, no jas ova intervju bi go zapo~nala so toa {to e najnovo vo Ading - dvata golemi proekti vo Kazahstan i Iran. Za {to konkretno se raboti?

Prviot proekt e u~estvo vo izgradbata na avtopatot Zapadna Evropa - Zapadna Kina na delnicata vo Kazahstan vo vrednost pogolema od tri milioni evra. I vtoriot, pu{tawe na fabrikata vo Teheran vo probno prozivodstvo. Toa e zaedni~ka investicija so iranski partner pod na{iot brend Ading [imi Pars so po~etna vrednost ne{to pogolema od 800.000 evra.

Vo Kazahstan na spomenatiot proekt sme prisutni so negovo tehni~ko-tehnolo{ko menaxirawe i u~estvo vo negovata izgradba.

Toa e avtopat so betonski kolovoz, kade {to Ading go primenuva svoeto golemo iskustvo za izrabotka na betoni so aditivi od sopstvenata proizvodna programa.

Edna tretina od dogovorenite raboti se ve}e uspe{no realizirani vo minatata godina, a do krajot na septemvri treba da zavr{i celiot proekt. Pogolem broj na{i menaxeri-in`eneri, tehnolozi, instruktori i specijalisti za receptuirawe i kontrola na betonot i negovo vgraduvawe, se ve}e ili ovie denovi }e zaminat vo Kazahstan.

Osven na{ata dvaeset~lena stru~na ekipa od Makedonija, na proektot se anga`irani okolu 60 lokalni rabotnici od Kazahstan.

Kako dojde do investicija vo Iran?

Od koga Ading ima biznis-relacii so ovaa zemja?

Na ovoj pazar Ading so svoite proizvodi be{e prisuten u{te vo 80-te godini, preku jugoslovenskata grade`na operativa koja rabote{e na pove}e proekti vo Iran.

Za na{iot samostoen nastap na ovoj pazar, golema zasluga ima ~len na semejstvoto Ahmadi, sopstvenik na istoimenata iranska kompanija, koj dolgi godini `ivee i raboti vo Makedonija. Toj bara{e da gi plasira proizvodite na Ading vo Iran. Po prvata

D

INTERVIEW

“Silata na Ading e vo negovite vraboteni, vsadenata qubov kon kompanijata i toa {to taa go raboti, i motivacijata kaj site generacii na Ading. Toa n$ vodi napred”, vaka Blagoja Don~ev, prviot ~ovek na Ading, ja objasnuva tajnata na uspehot na kompanijata koja 42 godini uspea da bide i da ostane zna~aen igra~ vo grade`nata industrija. Zboruvaj}i za problemite i predizvicite so koi kompanijata sekojdnevno se soo~uva na doma{niot i na stranskite pazari, Don~ev silno ja potencira organizaciskata kultura na{a poseta na ovoj pazar na krajot na 2008 godina, donesovme odluka Ading da bide aktivno prisuten na ovoj pazar.

Glavnite pri~ini se {to toa e golem pazar (70 milioni `iteli), zemja koja e vo postojan ekonomski rast so ogromni dr`avni investicii vo infrastrukturni objekti, dobrata geografska postavenost i dobri biznis-relacii kon okolnite zemji, relativno slabata konkurencija na na{ite proizvodi vo odnos na kvalitet i kvantitet, i sekako najva`noto – na{ite partneri Ahmadi, koi ni dadoa celosna logisti~ka, finansiska i moralna poddr{ka. Od tie pri~ini, kako i poradi golemata dale~ina za transport na gotov proizvod od Makedonija do Iran, no i poradi iranskiot princip na doverba vo biznis-partnerot, kade {to se bara istiot da bide prisuten so svoe proizvodstvo vo Iran, a ne preku zastapni{tvo, nie vo 2009 godina sklu~ivme dogovor za strate{ko povrzuvawe me|u Ading i Ahmadi i ja osnovavme firmata Ading Persija (Ading [imi Pars) vo me{ovita sopstvenost na dvata partnera.

Na 9 mart godinava ja pu{tivme fabrikata za proizvodstvo na pra{kasti i pastozni proizvodi locirana vo edna od nekolkute industriski zoni na Teheran. Brendot Ading za period na ovie dve godini od koga aktivno sme prisutni na ovoj pazar, stanuva prepoznatliv i e sinonim za kvalitetni i sovremeni grade`ni proizvodi.

Poradi goleminata na teritorijata na Iran, planirame osven ovaa fabrika vo Teheran da se otvorat barem u{te tri fabriki vo Ju`en, Zapaden i Isto~en Iran. Posebno n$ raduva toa {to ve}e ima projaveno interes za proizvodite od fabrikata vo Iran da se plasiraat na pazarite vo Irak i Kuvajt.

So ovaa fabrika Ading e edna od retkite makedonski kompanii koja investira vo stranstvo. Kako uspeavte da go razbiete stereotipot deka makedonskite kompanii te{ko izvezuvaat na treti pazari, a u{te pote{ko mo`at da vlezat kako investitori?

Za Ading otsekoga{ doma{niot pazar bil mal i nedovolen za toa {to go rabotime.

Dolgogodi{noto na{e prisustvo vo mnogu zemji e ve}e normalno vo kompanijata i razvojno toa e vgradeno vo sekoj na{ godi{en biznis-plan. Toa {to nema mnogu makedonski firmi prisutni na stranskiot pazar ili u{te pomalku {to investiraat vo drugi zemji e problem na makedonskiot kod, odnosno inferiornosta koja e na{a lo{a karakteristika.

Ading verojatno go raboti najte{koto. Da se bide izvoznik na gotov makedonski proizvod vo konkurencija na stranski mo}ni i silni kompanii, e re~isi “nevozmo`na misija”. Nie, sepak, uspevame, bidej}i Ading ima dolga tradicija i e ve}e balkanski brend, poznat i priznat vo regionot i po{iroko.

Doka`uvame deka mo`e da se raboti uspe{no i nadvor od Makedonija, no za toa se potrebni kvalitetni i konkurentni proizvodi, sposeben in`enersko-menaxerski kadar, golemi finansiski vlo`uvawa, sovladuvawe na mnogu tehni~ki pre~ki, doka`uvawa i skapi sertificirawa. Sekoj pat sme vo ponepovolna pozicija vo odnos na konkurentnite evropski i svetski firmi, bidej}i od niv takvite doka`uvawa i sertificirawa ne se baraat.

Vleguvaweto na Ading so investicii vo stranstvo e vo funkcija na na{ata strate{ka opredelba za zgolemuvawe na konkurentnosta, a so toa i na plasmanot i profitabilnosta na kompanijata. So otvoraweto na na{ata fabrika vo 2009 godina vo Bugarija se eliminiraat del od spomenatite pre~ki vo plasmanot, osobeno vo zemjite na EU (Bugarija, Romanija i Ungarija), bidej}i proizvodstvoto na del od Adingovata programa go ima potekloto na proizvodi od EU. Kade se izvezuva Ading vo momentov?

Kolku krizata go pogodi izvozot na kompanijata?

Osven vo Kazahstan i Iran, Ading izvezuva u{te vo pove}e od 11 dr`avi na Balkanot, Rusija, Ukraina, Gruzija i drugi. Vo tie dr`avi izvozot se realizira preku na{i firmi-}erki ili ekskluzivni distributeri.

Svetskata kriza, koja gi zafati i dr`avite kade {to Ading izvezuva, go diktira uspehot i realizacijata na plasmanot. Vo zavisnost od toa kolku koja zemja e pogodena od nea, toa direktno vlijae na na{ite rezultati.

Prednosta {to izvezuvame vo mnogu zemji ni ovozmo`uva da gi ubla`ime posledicite od krizata. Za `al, taa e s$ u{te prisutna i nie ne mo`eme da zboruvame za golemi rezultati. Vo ovoj period samo mo`eme da konstatirame deka ima znaci na zazdravuvawe, no ne vo site zemji. Taka, na primer, Hrvatska koja nekolku godini be{e na{ vtor po golemina pazar po Makedonija, ve}e ne e toa i tamu na{iot plasman e prepoloven. Takov e slu~ajot so Bugarija, Romanija i BiH, dodeka vo Srbija, Crna Gora, Rusija, Ukraina, plasmanot e namalen. [to se odnesuva do ostanatite

23

24 INTERVIEW probemi pri izvozot ve}e niv gi spomenav, Ading e sepak makedonska kompanija koja mora mnogu pove}e da vlo`uva za razlika od evropskata i svetskata kokurencija za da go prifatat na{iot proizvod, a toa gi zgolemuva tro{ocite i go namaluva profitot.

I pokraj site pote{kotii, Ading ostanuva izvozno orientirana kompanija. Od vkupnata realizacija vo izminatite nekolku godini, okolu 70% otpa|a na izvozot, a 30% na doma{niot pazar.

Kako odi naplatata na stranskite pazari? Za doma{niot pazar ve}e znaeme deka e dosta golem problem.

I tamu ne e sjajno, za `al, barem tamu kade {to nie rabotime. Rizikot na plasmanot i disperzijata na na{ite proizvodi vo tolku mnogu dr`avi, ~ini mnogu. Da si dostapen do kupuva~ite vo tie dr`avi mora da ima{ proizvodi na lager. Ne mo`e se da se prodava odnapred. Nikoj denes barem vo grade`ni{tvoto ne te ~eka. Treba brzo da se odgovori na potrebite na potro{uva~ite.

Treba postojano da bideme na usluga pa zatoa mora da imame rezervi od na{ite proizvodi preku distributerite vo stranstvo. Svesno davame period na lageruvawe kade {to povtorno vrzuvame sredstva i proizvodi na podolg period. I likvidnosta e, isto taka, problem i tamu. Naplatata e problem vo mnogu zemji. Za dale~nite zemji kako Kazahstan, ako naplatata ne e problem, toga{ se ispre~uva skapiot transpot. Vo me|uvreme tuka e i devizniot rizik, bidej}i kursot na valutite postojano varira, a tuka nie sme nemo}ni.

Agencijata za stranski investicii ja prezede i ulogata za promocija na izvozot, a vo taa nasoka stranski konsultanti ja izrabotijata i Izvoznata strategija na Makedonija. Koj e Va{iot stav kako izvozna kompanija za toa kakov treba da bide odnosot na dr`avata kon izvoznicite? Nie ~esto go eloborirame toa pra{awe, odnosno koj kakvi obvrski treba da prezeme.

Mislam deka dr`avata treba da si go odraboti svojot del. A toa ne e mala rabota. Da si izvozno naso~en, toa e najte{kata rabota za kompanijata, zatoa {to doa|a od Makedonija. Mnogu e te{ko da prodade{ gotov proizvod od Makedonija nadvor od granicite na dr`avata. Ima mnogu barieri. Vo toj pogled, Makedonija mora da napravi li~na karta na kompaniite koi mo`at da izvezuvaat, bidej}i `elbata i mo`nosta za izvoz se dve razli~ni raboti. Ako mo`e da se izveze, kompaniite }e se soo~at so mnogu pote{kotii. Dr`avata mora da napravi li~na karta na firmite, da gi utvrdi realno mo`nostite na sekoja kompanija. Ima premnogu pre~ki na patot na makedonskite izvonici: od vizniot re`im, preku carinski olesnuvawa, nemawa trgovski pretstavni{tva, nemame ekipiranost na ambasadite, a toa e vsu{nost obvrska na dr`avata.

Toa bi trebalo Vladata da go odraboti. Vladata treba da znae na kogo

Doka`uvame deka mo`e da se raboti uspe{no i nadvor od Makedonija, no za toa se potrebni kvalitetni i konkurentni proizvodi, sposeben in`enerskomenaxerski kadar, golemi finansiski vlo`uvawa, sovladuvawe na mnogu tehni~ki pre~ki, doka`uvawa i skapi sertificirawa. treba da mu pomogne i koja izvozna kompanija da ja subvencionira. Zasega toa ne go pravi dovolno ili nie ne go zabele`uvame.

A zo{to otsustvuva toa? Neli ste organizirani preku komori i sli~no. Na krajot i individualnata inicijativa ne treba da se zanemaruva. Zo{to otsustvuva taa sorabotka?

Prvo rekov za da izvezuva{ nadvor mora da ima{ proizvod koj }e e podgotven so site sertifikati, mora da si podgotven za izvoz. Ne e dovolno samo da saka{, mora da napravi{ i svoe istra`uvawe za toa kolku te`i{ na pazarot na koj pretendira{ da izvezuva{. Nie najdaleku sme stignale do Kazahstan, toa e edna dale~na dr`ava koja grani~i so Kina. Edna bogata dr`ava od porane{nite ruski republiki, koja e odli~na destinacija za site zapadnoevropski i amerikanski firmi. A, na{ata dr`ava nema nikakvi odnosi so Kazahstan. Nemame vizna liberalizacija. I toa nas ne ~ini u{te pove}e. Samo za vizite za 20-te stru~ni lu|e {to gi prativme na tamo{niot proekt dadovme okolu 20 iljadi evra . Pa potoa e problem nereguliraniot raboten status, vizite treba da se prodol`uvaat, a nema na{i konzularni trgovski pretstavni{tva tamu, bukvalno sme sami, ostaveni da se snajdeme.

Vo Iran sme so me{ovito partnerstvo, so iranski partner, no i tamu nemame nikakvi trgovski odnosi i povtorno sme prisutni na sopstven rizik i tro{ok. Rusija, isto taka, e ogromen pazar, ne samo za makedonskite firmi tuku za celiot svet, no, za `al, sega ne mo`eme celosno da go iskoristime toa, nemame nitu dogovor za slobodna trgovija so niv.

Od edna strana se site ovie realni problemi za koi zboruvame, od druga strana imate proizvod koj za da ostane konkurenten mora postojano da se nadgraduva, da se investira vo nego.

Kolku investirate vo tehnolo{kiot

razvoj na firmata vo dene{ni uslovi koga s$ se menuva premnogu brzo?

Na{ite proizvodi se podlo`ni na promeni od nekolku aspekti. Prvo poradi tehnolo{ki aspekt, usovr{uvawe na s$ {to imame.

Imame pove}e od 100 proizvodi na pazarot, od koi lideri sme vo aditivite i hidroizolaciite i u{te mnogu karakteristi~ni materijali kade {to Ading e prepoznatliva marka. Tie se razvivaat i vo svetski i vo evropski ramki. Toa e osnovnata zada~a na na{iot razvoj. Nie imame institut koj e sostaven od dva dela, edniot e razvoj na proizvodot i programata, a drugoto e kontrola na toa {to go proizveduvame. Tie se vitalno povrzani i se zadol`eni za sledewe na s$ {to se slu~uva vo svetot.

Nie gi pratime promenite vo svetot, a osobeno na pazarot na hemijata kade {to sekojdnevno ima promeni. Vo krizni vremiwa se zatvorija mnogu golemi svetski fabriki, golemite igra~i vo svetot pravat racionalnost prvenstveno za sebe, a malite igra~i mora da se prilagodat. Prinuden si pod itno da bara{ zamena, alternativa e da go zadr`i{ kvalitetot {to go ima{. No, nikako kupuva~ot ne smee da go po~uvstvuva toj udar. A seto toa e mnogu te{ka rabota.

Pazarot e globalno selo i s$ se znae. Bez razlika na toa {to e makedonska ili evropska kompanija, bazite ni se isti. S$ drugo e kako }e se pozicionira{ na pazarot. Od klasata na Ading mo`ebi sme me|u vode~kite deset brednirani kompanii, no sporedbeno so gigantite nie sme mala kompanija.

Kako ja procenuvate 2011 godina?

Ima li prostor za optimizam?

Vo kodot na Ading e vpi{an optimizmot koj{to e eden od glavnite dvigateli na firmata. Nemame drug izbor, morame da bideme optimisti duri i koga rabotite ne odat dobro. Nie se borime da go zememe i toa {to e malku i da bide na{e. I najverojatno toa e formulata za uspehot.

Nie sme tuka, go imame toa {to go imame, i nema druga varijanta da se borime pos-

BROJ 600

29/04/2011

www.kapital.com.mk

tojano na pazarot. Za `al, krizata e s$ u{te prisutna sekade ne samo kaj nas. 2009 godina go poka`a liceto, barem za nas kako kompanija. Od krajot na minatata godina, za na{ata kompanija ima povolni dvi`ewa, nekakva optimisti~ka klima deka rabotite }e bidat podobri. Nie sme zadovolni od doma{niot pazar i mislam deka ja dr`ime planiranata pozicija. No, izvozot ni e na nivo od minatata godina so o~ekuvawa deka 2011 godina }e bide podobra. Za vreme na krizata investiravme mnogu vo 2009 i 2010 godina, no sepak, izdr`avme i gi zavr{ivme site investicii. O~ekuvame deka i tie }e ni ja olesnat pozicijata i }e po~nat da gi vra}aat vlo`enite sredstva. O~ekuvame deka 2011 godina }e ni bide podobra od 2010 godina.

Vie ste kompanija koja investira i na doma{ni i na stranski pazari. Kako Ading naj~esto gi obezbeduva sredstvata za investicii?

Toa e mo`ebi najte{kiot del od rabotata, da obezbedi{ finansiski sredstva vo krizen period. A poznato e deka otsekoga{ makedonskite kompanii nemale finansiski sredstva. Ili gi obezbeduvaat od bankite ili od svoi izvori. Nie naj~esto sme upateni na finansirawe, takov ni e karakterot na rabotata, nie da go finansirame na{eto proizvodstvo, na{iot

plasman vo grade`ni{tvoto. Toa e granka kade {to najte{ko se vra}aat parite. Nie imame cel eden ciklus, kade treba da se nabavat materijalite, da se proizvede, da se lageruva, da se dade na kupuva~ot i da se dade podolg rok za naplata. Seto toa trae mnogu dolgo, pa duri i {est meseci se potrebni da se vrati investicijata.

Toa zna~i deka toj period treba da se finansira plasmanot i proizvodstvoto, da se podmirat obvrskite, a nemame odlo`eno pla}awe, cenite rastat, a gotovite proizvodi ne mo`at da se prodadat i ostanuva da se potrpeme na profitot. Likvidnosta na firmata e mnogu te`ok problem, za site kompanii. Nie imame na{i sredstva za tie investicii, no golem del se bankarski krediti. Zatoa se mnogu va`ni poddr{kata od Vladata, nekoi bankarski privilegii ili nekakvi prioritetni olesnuvawa. Pa duri i direktna dostapnost do evropski krediti, bidej}i i vo vreme na kriza evropskite pari se daleku poevtini od na{ite.

Dali poddr{kata ja gledate preku dr`avata so toa {to bi gi obezbeduvala ovie kreditni linii?

Mislam deka ne{to dr`avata podgotvuva vo toj del. Tuka be{e i poddr{kata od Evropskata banka, no se raboti za golema procedura, iako kamatata e niska, sepak, koga }e se sobere s$ ne e sosema povolna

INTERVIEW varijanta. No, vo otsustvo na drugi sredstva nie nemame alternativa. Minatata godina samo od kamatite i od kursnite razliki, ni se namali dobar del od profitot.

Rekovte konkurencija, mnogu pazari, golema paleta na proizvodi, i pokraj s$ vie dobro se dr`ite. Ima mnogu kompanii koi imale dobar proizvod, no propadnale poradi lo{o menaxirawe so firmata. Na koj na~in ja napravivte {emata na upravuvawe i menaxirawe za da funkcionira uspe{no?

Menaxiraweto e edna od najva`nite karakteristiki na sekoja kompanija. Toa pretstavuva izbor na tim. Kaj Ading e toa prisutno od koga postoi kompanijata, sekoga{ go birame najkvalitetniot tim. Kaj nas dominira in`enerskiot kadar od nekolku profili, grade`ni in`eneri, arhitekti, tehnolozi i hemi~ari. Toa e toj potencijal koj mora da se izbere pravilno i da se neguva. Ading ne e golema kompnanija, no e silna po potencijal. Od grade`na struka Ading ima licencirano okolu 45 in`eneri.

Nie imame okolu 60 in`eneri vo firmata koi go vodat seto toa {to Ading go ima od proizvodna programa, razvojna programa, kontrola na proizvodite do plasman i pokrivawe i aplikacija na pazarot vo tie dr`avi. Na{ata glavna prednost, so koja se nosime so evropskite kompanii e toa

25

26 INTERVIEW {to kaj niv ~ove~kiot faktor e mnogu skap.

Duri i tie go nemaat ona {to go imame nie, mlad sposoben obrazovan kadar, {to si ja saka firmata, i onaa hrabrost {to ja dava Ading, deka ne se ni{to podobri.

Na{iot motiv e u{te pogolem od nivniot.

Menaxerskata odluka e te`ok izbor, ne mo`e da vleze nikoj vo Ading bez temelno testirawe, a i ne mo`e da pomine godina nie da ne izbereme nov kadar.

Kolku ste zadovolni od izborot na in`enerski kadar koj izleguva od Makedonija?

Poleka po~nuva da se vra}a grade`ni{tvoto, koe navistina, za `al, be{e vo mnogu lo{a sostojba dosega. No, nekako novite kadri se “razgaleni�, mislat deka rabotata e kompjuterot i Internetot. Nesporno e deka toa e mnogu zna~ajno. No, fakt e deka grade`nicite rabotat na stvarni objekti i

mora da bidat prisutni tamu kade {to se gradi. Mladite pote{ko ja prifa}aat terenskata rabota koja znaeme deka ne e lesna i bara mnogu posvetuvawe. No, toa e najodr`livata i najizdr`livata granka vo op{testvoto i vo `ivotot generalno.

Koj e va{iot li~en predizvik, ambicija, vizija za Ading?

Mojata vizija e Ading da trae. S$ {to rabotime ne go rabotime za sega, za momentot. Insfrastrukturata {to ja pravime e za idninata. Nie navistina sakame site tie {to }e dojdat utre vo Ading da ja imaat istata vizija istata cel i da ja prodol`at na{ata rabota. Nie mo`eme Ading da go adaptirame na tie tradicionalni ramki, bez razmisluvawe za idninata, no, vo toj slu~aj vremeto }e ne pregazi. Mora da razmisluvame za utre. Biznisot ne dozvoluva da te nema na pazarot, bidej}i po vra}aweto e mnogu te{ko. Ading za site ovie godini ima pre`iveano i mnogu dobri, no i mnogu lo{i raboti. Se slu~uvaat mnogu ekonomski promeni, politi~ki, voeni

Dr`avata mora da napravi li~na karta na firmite, da gi utvrdi realno mo`nostite na sekoja kompanija.

Ima premnogu pre~ki na patot na makedonskite izvonici: od vizniot re`im, preku carinski olesnuvawa, nemawa trgovski pretstavni{tva, slaba ekipiranost na ambasadite, a toa e vsu{nost obvrska na dr`avata.

konflikti, se soo~uvame so mnogu rizici, odime vo dr`avi kade {to te{ko mo`eme da go za{titime kapitalot, no gi merime site potezi. Mojata `elba e da go vidam Ading u{te podobar, da po~nat da ni se vra}aat investiciite. Da bide ambasador kako {to e i sega, zatoa {to zad site tie na{i proizvodi stoi Makedonija.

Sakame da go razbieme toj makedonski kod – inferiornost, deka nie ne mo`eme.

Sekako deka mo`eme, no treba pove}e zaedni~ka rabota i pove}e verba vo tie {to mo`at.

Vie ste lideri i vo pogled na primena na ekolo{ki i energetski efikasni materijali. Kolku istite se baraat vo Makedonija?

Za minatata 2010 godina, gradot Skopje na Ading mu ja dodeli nagradata za najekolo{ka kompanija. Toa e u{te eden dokaz deka posvetuvame golemo vnimanie na ~isto ekolo{ko proizvodstvo. Nie sme me|u prvite kompanii koi go poseduvaat evropskiot sertifikat ISO 14001 za za{tita na `ivotnata sredina.

S$ pove}e vo Makedonija se prifa}a ponudata na ekolo{ki i energetski efikasni materijali. Za{titata na ~ovekovata okolina stanuva sostaven del i obvrska na garditelite. Takvite proizvodi vo programata na Ading se zastapeni vo pogolemiot del i vo razvojnata politika na kompanijata go imaat prioritetnoto mesto.

28 KOMPANII DVETE LICA NA KREDITNOTO ZADOL@UVAWE I PAZARI

I BANKITE MO@E DA GI “SREDAT” DOBRITE KOMPANII Bankite, vo princip, velat deka nivnata namera ne e da bidat agencii za nedvi`nosti, deka nivna krajna cel ne e da im go zaplenat imotot na svoite klienti i deka gi razgleduvaat site mo`nosti za re{avawe na problemot pred da primenat kon najnepopularnata merka... No, postojat iskustva na kompanii koi poka`uvaat deka bankite i ne se sekoga{ tolku fleksibilni koga stanuva zbor za sfa}awe na nivnite potrebi

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

olku i da se `alat makedonskite kompanii deka bankite ne im izleguvaat dovolno vo presret so finansirawe na nivnite dolgoro~ni investicii ili kratkoro~ni potrebi za obrtni sredstva, ekonomskata kriza poslednive dve-tri godini izvadi na videlina i drugi aspekti od kompanisko-bankarskata “qubov”. Pogodeni od namalenite proda`bi, a vo nemo`nost da go naplatat i toa {to uspevaat da go ispora~aat, firmite {to se imaa zadol`eno kaj bankite za vreme na kreditnata ekspanzija od 2006-2008 godina se soo~ija so golemi problemi da gi pla}aat svoite anuiteti. Na bankarskite internet-stranici i vo vesnicite mo`eme sekojdnevno da vidime oglasi za prodavawe imot zaplenet od kompaniite {to ne uspeale da gi reguliraat svoite obvrski kon bankite. Bankite, vo princip, velat deka nivnata namera ne e da bidat agencii za nedvi`nosti, deka nivna krajna cel ne e da im go zaplenat imotot na svoite klienti i deka gi razgleduvaat site mo`nosti za re{avawe na problemot pred da primenat kon najnepopularnata merka... No, postojat

K

iskustva na kompanii {to poka`uvaat deka bankite i ne se sekoga{ tolku fleksibilni koga stanuva zbor za sfa}awe na nivnite potrebi.

Primer prv. Prikaznava {to sleduva e vistinita, no imiwata na glavnite protagonisti nema da gi spomenam, od razbirlivi pri~ini. Se raboti za kompanija {to imala uspe{na sorabotka so edna od najgolemite makedonski banki, {to traela pove}e od edna decenija, s$ do momentot koga posledicite od svetskata ekonomska kriza po~naa seriozno da se ~uvstvuvaat i vo Makedonija.

Kompanijata e od prerabotuva~kiot sektor, uspe{en proizvoditel so pove}e od dvaeset godini tradicija i izgraden brend na makedonskiot pazar, no i vo regionot. Zaradi seto toa kompanijata u`ivala doverba kaj bankata koja svoevremeno & odobrila solidna ramka za zadol`uvawe, a kompanijata navreme gi vra}ala svoite anuiteti. S$ bilo dobro do pred tri godini, koga poradi krizata bankata & ja stesnuva kreditnata ramka na firmata za celi 60%, srede golema investicija koja bila vo realizacija.

Dopolnitelen udar za kompanijata bilo i namaluvawet na proda`bite za re~isi 40%, zatoa {to potro{uva~kata na proizvodi od nejziniot sektor be{e me|u najpogodenite

vo krizata. Seto toa dovelo firmata da ne mo`e da gi vra}a navreme kreditite, objektot {to bil napraven so najnovata investicija & bil zaplenet, golem broj od vrabotenite bile otpu{teni ili samite si zaminale poradi nezemaweto plata so meseci i denes taa ne e nitu bleda senka na kompanijata koja va`e{e za vode~ka vo svojot sektor. Osnova~ot i glaven menaxer na firmata veli deka klu~en moment vo padot na negoviot biznis e tokmu ostriot presvrt vo politikata {to ja vodela bankata kon negovata kompanija, limitiraj}i gi izvorite za finansirawe vo vreme koga biznisot gi do`ivuval najgolemite te{kotii vo svoeto postoewe.

KREDITITE KRATKORO^NI, A INVESTICIJATA SE VRA]A ZA DESET GODINI?!

“Pred krizata doma{nite banki odobruvaa krediti mnogu polesno, bukvalno sami se javuvaa kaj kompanii, duri i kaj takvi na koi denes nema {ansi da im dadat kredit.

Ponudata be{e mnogu pogolema od sega i vo seta taa kreditna euforija se pravea i gre{ki, kako, na primer, odobruvawe kratkoro~en kredit za investicija koja se vra}a za tri, pet ili pove}e godini”,

BROJ 600

29/04/2011

www.kapital.com.mk

PATOT DO “BARABANOT”: Kako se realiziraat hipotekite ankite naj~esto prvo telefonski ili so pismo gi potsetuvaat klientite da si gi pla} aat obvrskite kon zaemite. Ako po okolu 90 dena ova ne vrodi so plod, na adresite na “lo{ite” klienti ispra}aat vo prosek po dve pismeni opomeni. Vo ovoj period bankarskite slu`benici ili firmite {to gi imaat anga`irano bankite li~no odat kaj nepla}a~ite za da se dogovorat ili da posreduvaat vo problemot poradi koj po~nale da ne go vra}aat kreditot.

Vo periodot po tri meseci bankite ispra}aat po tri pisma so opomena.

Ako i po 180 dena ova ne vrodi so plod bankite gi aktiviraat pravnite merki {to im se dadeni so Zakonot za izvr{uvawe.

Prvo go aktiviraat obezbeduvaweto na kreditot, koj mo`e da e vo dvi`en, nedvi`en ili nekoj drug vid na kapital. Procenitel na bankata ili lice anga`irano odnadvor vr{i procenka na hipotekata. Bankite prvo sami, so posredstvo na izvr{itel, go prodavaat toj imot na licitacii.

Naj~esto se nudat na dve licitacii, {to treba da bidat izvedeni vo vremensko rastojanie od najmalku eden mesec. Tie {to u~estvuvaat na ovie licitacii mora da uplatat vo banka 10% od vrednosta na imotot {to se nudi na licitaciite. Ovie pari ne im se vra}aat ako ne go kupat imotot.

Imotot se prodava po najvisoki ceni na prvite licitacii. No, tie naj~esto se neuspe{ni.

Po ova bankite po~nuvaat da go davaat imotot na redovna proda`ba.

Vo ovaa faza bankite ne go poseduvaat, tuku samo vladeat so imotot.

B

veli Simon Avramovski od konsultantskata ku}a PointPro, koja, me|u drugoto, raboti so kompanii {to imaat problemi so menaxirawe na svoite pari~ni tekovi.

Toj go istaknuva primerot na nivni klient koj od bankata dobil kratkoro~en kredit za izgradba na magacinski prostor {to bil namenet za izdavawe, investicija koja, spored u~ebnik, se vra}a za nekolku godini vo najdobar slu~aj.

“Bankata bila zainteresirana da si go zgolemi portfolioto i na dobar klient mu ponudila lo{o strukturiran kredit”, veli Avramovski.

I Avramovski i drugite konsultanti {to gi kontaktiravme potvrduvaat deka se sre}avaat s$ pogolem broj kompanii {to se zaglaveni vo spiralata na nelikvidnosta i nesolventnosta, odnosno nemo`nosta da se servisiraat kratkoro~nite obvrski, odnosno vkupnite obvrski {to gi ima edna kompanija.

Pri~ina za ovie problemi na kompaniite e kombinacijata od nesoodvetno planirawe na sopstvenite pari~ni tekovi, odnosno lo{o strukturiranite krediti, ponekoga{ “potpomognato” i so rigidnosta i nepodgotvenosta na bankite da gi prilagodat svoite kreditni produkti kon potrebite na klientot.

KOMPANII I PAZARI Na primer, bankite retko nudat korporativni krediti so podolga ro~nost od osum godini, iako postojat investiciski proekti {to imaat povrat na vlo`enoto vo period od 10-15 godini.

Avramovski go istaknuva i primerot na kompanija na koja & pravele biznis-plan so koj barale reprogramirawe na kredi-

29

30 KOMPANII I PAZARI tot za nekoi 5-6 godini, no dobile samo malo reprogramirawe na edna godina.

“A dokolku kompanijata go dobie{e toa {to go pobaravme vo biznis-planot }e ima{e efekt kako da im dale dopolnitelni obrtni sredstva, bidej}i namesto da dadat golemi pari za edna godina, }e go raspredelea tovarot na podolg rok i } e imaa prakti~ki priliv na sve`i pari”, objasnuva Avramovski.

“SOFTVEROT NÈ OZNA^I KAKO ZAGUBARI!” Vtorata prikazna od makedonskata kompaniska realnost ne e tolku drasti~en primer kako prvata vo tekstov, no ja otslikuva rigidnosta na bankata koga firmata se soo~ila so momentalna nelikvidnost i pobarala od bankata da & izleze vo presret so kredit za obrtni sredstva od 100 iljadi evra. Firmata e klient na bankata dolgo

vreme, ima dobra kreditna istorija, ima na smetkata okolu 25 iljadi evra “`ivi pari” i u{te pet pati po tolku pobaruvawa, ~ija naplata poslednive dve godini e so uspeh od 98%, no toa za bankata ne bilo dovolno i go odbila nejzinoto barawe.

“Objasnuvaweto be{e mo{ne neubedlivo: transakcija povrzana so dokapitalizacijata na kompanijata od pred godina i polovina, bankarskiot softver, navodno, ja poka`al kako zaguba, {to e apsurd. Od bankata mnogu dobro znaat za {to stanuva zbor, zatoa {to so godini go sledat na{eto rabotewe i kompanijata sekoga{ ostvaruvala dobivka.

Vo prviot moment koga ni treba{e brza reakcija od nivna strana za da ja premostime ovaa kratkoro~na nelikvidnost tie ne poka`aa nikakva fleksibilnost”, veli sopstvenikot na kompanijata.

Toj podocna se obratil kaj druga banka, daleku pomala spored aktiva i kreditno portfolio od ovaa prvata, kade {to po napravenata analiza na finansiskite bilansi na firmata bez nikakov problem kreditot e odobren.

SRPSKA KREDITNA SAGA

Subvencionirani krediti, a ne reprogramirawe vo sosedna Srbija iljadnici kompanii se gu{at vo sopstvenata nemo} da gi servisiraat svoite obvrski kon bankite.

Stopanskata komora na Srbija se zalaga na doma{nite kompanii da im se ponudat subvencionirani krediti, namesto reprogramirawe na postoe~kite, opcija {to srpskata Vlada ja razgleduva vo momentov.

“Kreditite bi bile nameneti za podobruvawe na likvidnosta, a bankite bi trebalo da poka`at dobra volja i da gi namalat kamatite na korporativnite krediti”, veli Milo{ Bugarin, pretsedatel na Komorata.

Bugarin veli deka skapite krediti (so kamatni stapki retko poniski od 20% godi{no) {to bankite im gi odobruvaa na srpskite kompanii izminative godini se edna od pri~inite za rastot na nelikvidnosta.

“Toa bea krediti {to samo ja prodol`uvaa agonijata, bea spas za kratko vreme ili pak, odlo`eno umirawe na srpskite firmi. Nekoi banki gi reprogramiraat dolgovite na oddelni kompanii dokolku procenat deka tie nemaat kriza vo raboteweto, tuku samo momentalna nelikvidnost. No, ako imate kompanija ~ij biznis e zagrozen, a toa ne e direktna posledica na nelikvidnosta, mislam deka e potpolno apsurdno da se pravat kakvi bilo reprogramirawa, zatoa {to bankite }e se dovedat vo neprijatna situacija da ne mo`e da go naplatat osnovniot dolg”, veli Bugarin.

I

32 MOJATA KANCELARIJA

JITKA PANTU^KOVA PRETSEDATEL NA UPRAVEN ODBOR NA OHRIDSKA BANKA

POGLEDOT KON OHRIDSKOTO EZERO NE SE KUPUVA SO PARI! IVA BAL^EVA balceva@kapital.com.mk alceva@kapital.com.mk @ p

itka Pantu~kova Pantu~kova, ^ehinka na rabota vo Skopje kako pretsedatel na Upravniot odbor na Ohridska banka od pred nekolku godini ~len na golemoto semejstvo na francuskata Sosiete `eneral - e edna od retkite, ako ne i edinstven menaxer vo zemjava so dva rabotni kabineti. Pri~inata e ednostavna – bankata, vsu{nost, ima dve sedi{ta, edno vo Ohrid, edno vo metropolata. [to zna~i da se ima dve kancelarii oddale~eni okolu 200 kilometri edna od druga? Kolku vreme od nedelata pominuvate vo sekoja od niv? Koja vi e podraga i zo{to?

Da se ima dve kancelarii zna~i mnogu da se patuva. No, za vreme na izminatite 16 meseci toa mi ovozmo`i da vidam razli~ni pejza`i od zemjata, kako tie se menuvaat vo razli~ni godi{ni vremiwa. Ponekoga{ e slo`eno, no vozeweto avtomobil isto taka mi ovozmo`uva malku privatnost. Voobi~aeno vo tekot na nedelata pominuvam tri dena vo Skopje i dva dena vo Ohrid – naj~esto sreda i ~et-

J

Mi se dopa|aat i skopskata i ohridskata kancelarija – i dvete mi davaat mo`nost da se vidam so kolegite, da se sretnam so razli~ni klienti... Sepak, ima edno ne{to koe e edinstveno za kancelarijata vo Ohrid, a toa e vol{ebniot pogled na Ohridskoto Ezero od pettiot kat. Ova e navistina retka privilegija! vrtok. Mi se dopa|aat i dvete mesta – i dvete mi davaat mo`nost da se vidam so kolegite, da se sretnam so razli~ni klienti… Sepak, ima edno ne{to koe e edinstveno za kancelarijata vo Ohrid, a toa e vol{ebniot pogled na Ohridskoto Ezero od pettiot kat. Ova e navistina retka privilegija!

Koi se osobenostite na ohridskata kancelarija? Tamu zabele`avme reljefen mozaik na Sveti Kiril i Metodij, dlaborez na yidovite... Dali ovie elementi se novi vo kancelarijata ili bea tamu i prethodno? Dali ima ne{to va{e vmetnato vo enterierot?

Mojata kancelarija vo Ohrid e vo zgrada koja e vo sopstvenost na bankata. Pravoto na sopstvenost generalno dava sloboda za dolgoro~ni investicii. Ne samo umetni~kite elementi, tuku i celata opremenost na prostorot

e od periodot pred akvizicijata, odnosno koga Sosiete `eneral s$ u{te ne be{e mnozinski akcioner vo bankata.

Ovaa kancelarija e del od interesnoto istorisko nasledstvo na bankata, koe jas li~no mnogu go po~ituvam. Bidej}i s$ be{e ve}e uredeno koga pristignav, nemav mo`nost mnogu da interveniram vo kancelarijata i da ja personaliziram. Jas samo dodadov fotografii od moeto semejstvo i moite fotografii so dvajcata pretsedateli na ^e{ka, g. Havel i g. Klaus.

Koi se, pak, osobenostite na va{iot kabinet vo Skopje? [to be{e osnovna vodilka pri nivnoto ureduvawe?

Dali lokacijata vo strogiot centar na gradot e prednost ili maana vo vreme na soobra}aen haos, te{ko nao|awe parking i sl.?

Glavna karakteristika na delovnite prostorii vo Skopje e {to se izna-

BROJ 600

29/04/2011

www.kapital.com.mk

jmeni. Tuka, za razlika od Ohrid, sme privremeno smesteni i sme fokusirani na prakti~nite aspekti.

Dodeka kancelarijata vo Ohrid e uredena vo tradicionalen makedonski stil, kancelarijata vo Skopje e vo moderen minimalisti~ki stil, ednostavna e i ne e tolku dekorirana. Isto taka i vo Skopje celata opremenost na prostorot e nasledena od mojot prethodnik.

No, lokacijata vo strogiot centarot na gradot e odli~na – mesto za parking, fleksibilnost, blisku do centarot… I tuka, kako i vo Ohrid, samo staviv nekolku fotografii za da ja personaliziram. [to e najva`no za vas vo va{ata kancelarija: komforot, blizinata do va{ite najbliski sorabotnici, funkcionalnosta...?

Najva`no za mene e da sum blisku do moite kolegi. Prostorot treba da ovozmo`i otvorena komunikacija so site moi sorabotnici. Praktikuvam “politika na otvoreni vrati”, princip spored koj se prilagodeni i samite kancelarii. Isto taka, va`na mi e i funkcionalnosta – sakam svetol prostor za rabota, koj ne e prenatrupan so mebel i sporedni elementi koi bi mi go odvlekle vnimanieto.

Kako menaxer koj doa|a od francuska bankarska grupacija, do koj stepen standardite na grupacijata vlijaat na finalniot izgled na kancelarijata t.e. vrz kancelariite na Ohridska banka? Dali taa me|unarodna dimenzija na bankata se ~uvstvuva i pri ureduvaweto na enterierot vo nekoj segment, vo smisla na vospostaveni korporaciski pravila i sl.? [irum svetot Sosiete `eneral potencira nekolku aspekti – funkcionalnost, bezbednost, prijatelski pristap kon okolinata i, sekako, prepoznatliv izgled. Kako {to mo`ete da zabele`ite, crvenata i crnata boja dominiraat vo kombinacija so belata, bidej}i ova se osnovnite boi koi go podvlekuvaat korporativniot identitet na grupacijata.

Ova se odrazuva ne samo vo ureduvaweto na kancelariite, tuku i kaj site novi delovni prostorii. Ovde, pred s$, mislam na ekspoziturite, kako znak na prepoznatlivost na bankata. Vo taa smisla, ne postojat razliki me|u Francija, Republika ^e{ka, Makedonija... [to zna~i za vas rabotniot prostor? Dali ste rob na va{iot kabinet ili ~ovek {to saka da “izbega” od sekojdnevnata kancelariska rutina preku sostanoci i sredbi

MOJATA KANCELARIJA

Kabinetot na Pantu~kova vo Ohrid e del od istoriskoto nasledstvo na Ohridska banka

so biznis-partnerite i sorabotnicite na nekoi drugi mesta, mo`ebi?

Definitivno ne sum nitu rob na mojata kancelarija, nitu nekoj {to saka da izbega. Se obiduvam da go rasporedam vremeto spored internite potrebi na bankata i spored potrebite i o~ekuvawata na na{ite klienti. Dvata grada – Skopje i Ohrid – nudat mnogu ubavi mesta za sostanoci so delovni partneri, a makedonskata kujna i vino se prili~no dobra “poddr{ka” za vakvi sostanoci.

Koi se tehnolo{kite gaxeti bez koi ne mo`ete da si go zamislite sekojdnevnoto funkcionirawe?

Vedna{ po mojot avtomobil, za sekojdnevno funkcionirawe potrebni mi se laptop, BlackBerry i I-phone (so sliki od moite najbliski i najdragi kako pozadina).

Crvenata i crnata boja, vo kombinacija so belata, kako osnovni boi na korporativniot identitet na Sosiete @eneral, dominiraat vo rabotniot kabinet na Pantu~kova vo Skopje

33

34 COMPANY PROFILE Blagoja Sotirovski i Mite Filkov, kosopstvenici na Horti ekspert MK

HORTI EKSPERT MK

PROIZVODSTVO NA SADNICI I HORTIKULTURNO UREDUVAWE

UMETNOST I NAUKA VO ZELENILOTO

IGOR GOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk or@kapital.com.mk @ p

oga vlegov vo prostoriite na Horti Ekspert MK, simpati~ni drveni ku}i~ki opkru`eni so prekrasno dizajnirano zelenilo, si pomisliv deka lu|eto vo ovaa kompanija gi imaat definitivno najubavite rabotni prostorii {to mo`e da gi posakate vo eden bu~en i zagaden grad kako Skopje. Kosopstvenicite na firmata {to se zanimava so hortikulturno ureduvawe, Mite Filkov i Blagoja Sotirovski, gi na~ekavme zadlabo~eni nad nacrtite za parkovite i gradinite na koi{to rabotat vo momentov.

“Sre}ni sme {to imame prekrasna profesija koja ni ovozmo`uva da kreirame ubavi ne{ta, koi se praznik za o~ite i ostanuvaat u{te dolgo da svedo~at za seta qubov i energija {to ja vlo`uvame vo izrabotkata na parkovite i gradinite. Ako vistinski ja sakate ovaa rabota za vas nema rabotno vreme, pa se slu~uva da bideme na rabota od 8 do 4 ~asot, no ne popladne, tuku nautro sledniot den”, velat Filkov i Sotirovski.

Dodeka pravevme kratka pro{etka

K

niz Garden centarot na Horti Ekspert MK, Filkov po~na da ja raska`uva prikaznata za kompanijata, kompanijata ~ii koreni se vo 1992 godina, koga Filkov ja osnoval kako edna od prvite privatni firmi vo oblasta na hortikulturnoto ureduvawe vo zemjava. Ne{to podocna Filkov mu predlaga na Sotirovski, kogo go poznaval kako iskusen stru~wak vo hortikulturata, da bidat partneri vo biznisot. “^ovekot e guru vo ovaa rabota, vistinska legenda i bez zadr{ka mi go prenese seto svoe znaewe, za koe i ovie 15 godini se malku za da se apsorbira celosno. Jas s$ u{te u~am od Blagoja.

Ne samo vo pogled na stru~niot del, za koj{to mislam deka e bez konkurencija vo zemjava, tuku i vo pogled na `ivotnoto iskustvo i poukite {to gi izvlekol od nego. ^ovekot ima 78 godini, no energija i entuzijazam na koi mo`at da mu pozavidat i dvojno pomladi od nego”, veli Filkov.

Horti Ekspert MK imaat sopstven Garden centar nasproti hotelot Aleksandar palas, koj se prostira na povr{ina od eden hektar, a vo Skopje imaat u{te edna lokacija na ~etiri hektari, so

okolu 100 iljadi sadnici. Vsu{nost, toa e proizvodstvoto na Horti Ekspert MK, koe se odgleduva po amerikanski terk, terk so pomo{ na fitohormoni i poseben sistem {to sozdava vlaga i magla.

Pokraj avtohtoni vidovi, vo rasadnikot ima i alohtoni, odnosno doneseni od drugi podnebja. Vo skopskiot rasadnik sadnicite se ~uvaat okolu edna godina, a potoa Horti ekspert gi preseluva vo Bogdanci, kade {to imaat u{te dva rasadnici, od pet i od sedum hektari, edniot za klasi~no, drugiot za kontejnersko proizvodstvo.

“Tamu zimno vreme gi preseluvame sadnicite koi se uvezeni, bidej}i klimata e submediteranska, so cel da ne im pravime vinterizacija vo Skopje, kade {to klimata e kontinentalna, so mnogu niski temperaturi vo zima. Imame i sadnici {to te{ko se proizveduvaat i gi uvezuvame so cel da gi doodgledame so stru~no nadgleduvawe. Potoa gi vgraduvame vo na{ite parkovi, a imame i izvoz vo Albanija, Kosovo, a od neodamna i vo Republika Srpska”, objasnuva Filkov.

PARKOVI SO FILOZOFIJA Osven so proizvodstvo, firmata se zan-

BROJ 600

29/04/2011

COMPANY PROFILE

www.kapital.com.mk

imava i so proektirawe i izveduvawe na rezidencijalni parkovi, a Filkov veli deka pod rezidencijalni podrazbira ekskluzivni, ~ii nara~ateli se pobogati individualci, kompanii, kazina, hoteli... Negoviot biznis-partner, Blagoja Sotirovski, dodava deka lu|eto vedna{ gi prepoznavaat parkovite {to gi napravile, zatoa {to vo niv “pokraj nauka i umetnost, kako {to veli i kompaniskoto moto, ima i po malku filozofija”.

“Gi sledime svetskite trendovi, pa pravime gradini i parkovi spored dalekuisto~nite zen i feng-{ui filozofii, a prepoznatlivi sme po toa {to vo na{ite parkovi vo tekot na celata godina ne{to se slu~uva, se menuvaat formi, golemini, boi, kako {to se menuvaat i godi{nite vremiwa. Vo pove}eto od na{ite parkovi preovladuva dopir na japonskata filozofija za hortikultura, zatoa {to se smeta deka po~etokot na sovremenata hortikultura e vo Japonija, odnosno zen-budistite po~nuvaat da ja razrabotuvaat i potoa japonskite stru~waci ja doveduvaat do sovr{enstvo”, veli Sotirovski.

Horti Ekspert MK 15 godini gi izveduva svoite pparkovi i nadvor od Makedonija, nnajmnogu vo Grcija, kade {to preku pa partnerskata firma Floreks od Solun im imaat izvedeno mnogu proekti za horti hortikulturno ureduvawe, me|u koi i hotelsk hotelskiot resort Sani bi~, avtopatot od Katerini Ka do Atina, aerodromot Venizelo Venizelos vo Atina, Kosmo centarot vo Solun, VVoterlend vo Solun, a rabotele i za mno mnogu poznati gr~ki biznismeni, odnosno gi ureduvale nivnite privatni dvorovi i kompaniski parkovi.

Blagoja Sotirovski i Mite Filkov pove}e od 15 godini pravat ~uda so parkovite i gradinite {to gi proektiraat i izveduvaat.

Ogromnoto iskustvo na Sotirovski, koe niz godinite go prenel na svojot biznis-partner i u~enik Filkov, kako i posvetenosta i qubovta kon ovaa rabota, {to i dvajcata ja poseduvaat, i bukvalno go opravduva nazivot na nivnata kompanija “Rabotevme i na eden plo{tad vo Firenca, Italija, a vo Kor~a, Albanija, go pravevme proektot za gradskoto zelenilo, kako i za zeleniloto za oficijalno najstarata ku}a vo gradot.

Vo Albanija rabotime i na eden stanben resort vo blizinata na Dra~, a vo Kosovo rabotime na hortikulturnoto ureduvawe na naselba od pove}e od 100 individualni ku}i, t.n. son~ev grad.

Konkuriravme i za eden proekt za ureduvawe na kazino vo Makao i vlezeni sme vo potesniot krug od tri kompaniikandidati”, veli Filkov.

Ve}e edna decenija Horti Ekspert MK e oficijalen zastapnik na renomiraniot proizvoditel na saden materijal Vivai Sandro Bruski (Vivai Sandro Bruschi) od Italija, a od 2002 godina navamu i ovlasten zastapnik na proizvoditelot na sistemi za ekonomi~no i parkovsko navodnuvawe Palaplast (Palaplast) od Grcija.

Na svojot petnaesetgodi{en jubilej Horti Ekspert MK zaedno so svojot italijanski partner Bruski internacional (Bruschi International) vo Skopje go otvorija prviot hortikulturen izlo`ben centar so postojana bonsai izlo`ba, na povr{ina od eden hektar.

Ovoj centar e edinstven od takov vid na Balkanot.

GRADINI ZA KENEDIEVI lagoja Sotirovski, guru vo hortikulturata, kako {to go narekuva negoviot biznis-partner i u~enik, Mite Filkov, ima nekolkudecenisko iskustvo vo hortikulturata, a negovite kreacii se pro~ueni i nadvor od Makedonija, na Balkanot, vo Evropa, no i preku Atlantikot. Me|u gradinite i dvorovite {to gi sozdal Sotirovski za vreme na negoviot dolgogodi{en prestoj i rabota vo SAD se tie na Robert i Edvard Kenedi, senatorite ^arls Persi i Alen Dikson, dr`avniot sekretar Aleksander Heig, porane{niot ambasador na SAD vo ON, Xin Kirkpatrik, direktorot na National Geographic, Xilbert Grosvenor, porane{niot NBA igra~, Mozes Malon, porane{niot {ampion vo boks, [ugar Rej Lionard, visokiot diplomat Strensvil Tarner, admiralot Beri Blek i drugi.

B

Buxus sempervirens – Treska Gorge, bonsai {to e gordost na Horti ekspert, staro 560 godini

BONSAI ZA GINIS onsai e umetnost na estetska minijaturizacija na drva po pat na nivno rastewe vo sadovi. Na japonski bonsai zna~i “zasadeno vo sad”. Kinezite bile prvi koi minijaturizirale drva vo saksii (200 g. n.e.), a od Kina potoa ovaa praktika se pro{irila vo Japonija. Vo Makedonija kolekcijata bonsai koja se nao|a vo Garden centarot na Horti Ekspert MK sodr`i okolu 400 primeroci, nekoi stari i 300-400 godini. Najgolemiot procent se od Makedonija, od viso~inite na Karaxica, Bistra, Gali~ica i od Ko`uf. Me|u niv se nao|a i najstaroto makedonsko bonsai, Buxus sempervirens Vardar Valley, staro 560 godini i e so neprocenliva vrednost. Vo gradinata na Horti Ekspert MK ima i bonsai so steblo debelo 30 santimetri, {to e rekord za vo Ginisovata kniga, zatoa {to aktuelniot rekorder e steblo so debelina od 16 santimetri, koe se ~uva vo Britanija. No, kako {to veli Filkov, od Ginis izgleda ne se mnogu raspolo`eni da dojdat vo Skopje i da go verifikuvaat rekordot na Horti ekspert, so ogled na toa {to nivniot “pulen” }e go zagubi primatot.

B

35

36 INTERVJU

RADMIL POLENAKOVI]

PROF. D-R PRETSEDATEL NA NACIONALNIOT CENTAR ZA RAZVOJ NA INOVACII I PRETPRIEMA^KO U^EWE

KOMPANIITE MORA DA VLO@UVAAT VO INOVACII

Na ^etvrtata me|unarodna konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj, koja }e se odr`i vo Ohrid od 5. do 7. maj, o~ekuvate da ima pove}e od 250 posetiteli.

Mo`ete li da ni ka`ete ne{to podetalno {to to~no }e se slu~uva na ovaa konferencija?

Me|unarodnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj (International conference for entrepreneurship, innovation and regional development -ICEIRD 2011) se odr`uva po ~etvrti pat ovaa godina. Glaven organizator e Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretpriema~ko u~ewe, potpomognat od makedonskata kancelarija na Avstriskata razvojna sorabotka. Se raboti za me|unaroden nastan koj ima za cel da gi obedini nau~nicite (univerzitetite, centrite za istra`uvawe i razvoj, centrite za transfer na tehnologija, centrite za zapo~nuvawe na biznis), site koi aktivno u~estvuvaat vo donesuvawe odluki od oblasta (Vladata, ministerstvata i dr`avnite agencii) i organizaciite koi prakti~ki gi sproveduvaat istite na teren (malite i srednite pretprijatija, biznis-inkubatorite i organizaciite za delovna poddr{ka). Krajnata cel na ova obedinuvawe e da se sozdade platforma za diskusija na temi/problemi koi se od su{tinsko zna~ewe za nacionalnata konkurentnost i unapreduvaweto na regionalniot razvoj. Ovaa godina temata na konferencijata e “Preku pretpriema~ko u~ewe do inovacii i regionalen razvoj” (“Through Entrepreneurial Learningg to Innovations and Regional Development”).

Konzorciumot na Me|unarodnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj e formalno vospostaven vo 2008 godina, za vreme na Prvata konferencija, koja se odr`a vo Skopje i vo Ohrid, Makedonija, zaedno so na{ite partneri od Grcija i entuzijasti od Srbija i Bugarija. Se raboti za multidisicplinarna, me|usektorska mre`a koja ja povrzuva teorijata i praktikata vo oblasta na pretpriemni{tvoto, inovaciite, regionalniot ekonomski razvoj i informaciskite sistemi. Na{ata cel be{e da poka`eme deka preku kultivacija i razvoj na inovaciite i

pretpriemni{tvoto mo`eme da pottikneme regionalna sorabotka i da gi premostime politi~kite dilemi na miren i produktiven na~in. Vtorata konferencija be{e odr`ana vo Solun, Grcija vo 2009 godini.

ICEIRD 2010 be{e odr`ana vo Novi Sad, Srbija, a ve}e se po~nati podgotovkite i za narednata konferencija, koja }e se odr`i vo maj 2012 godina vo Sofija, Bugarija. Ovaa godina Me|unarodnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj e organizirana pod pokrovitelstvo na pretsedatelot na Republika Makedonija, prof. d-r \orge Ivanov, koj istata sve~eno }e ja otvori. Po~esni govornici }e bidat i pretsedatelot na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, akademik \or|i Stardelov i pretsedatelot na Evropskata akademija na naukite i umetnostite, prof. d-r Feliks Ungar.

Poddr`uva~i na Konferencijata se UNIQA Osiguruvawe, Nekst Sens, marketing agencijata Marketecture Media Group, magazinot Kapital, dnevniot vesnik Kapital, televizijata Kanal 5 i HR Global.

Me|unarodnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj ovaa godina privle~e pove}e od 350 avtori od 42 zemji, {to smetame deka e uspeh so ogled deka na po~etokot, vo 2008 godina, ima{e okolu 100-ina avtori

za taa brojka poleka da porasne na konferenciite vo Solun i vo Novi Sad.

Koi se glavnite temi na konferencijata? [to s$ e predvideno za agendata?

Kako {to ka`uva i samoto ime, glavni temi na ovaa konferencija se: inovaciite, kako dvigatel na nacionalnata, regionalnata i globalnata ekonomija; pretpriemni{tvoto, kako proces na identifikuvawe mo`nosti i pretvorawe na korisnite idei vo biznis; regionalniot razvoj, mo`nosti i barieri za pobliska sorabotka me|u ekonomiite na, pred s$, Jugoisto~na Evropa, no i ostanatite evropski i svetski ekonomii.

Ovaa godina imame predvideno mnogu razli~ni aktivnosti za site profili na u~esnici koi }e gi primime. Sekoj den }e ima ~etiri sesii na razli~nite konferenciski temi koi }e se odr`uvaat paralelno. Konferencijata }e po~ne so sve~ena ceremonija na dodeluvawe na nagradite za pobednicite na Nacionalniot natprevar za najdobar biznis-plan za srednite u~ili{ta vo Republika Makedonija i Nacionalniot natprevar za najinovativen biznis. Sre}ni sme {to kako gosti }e imame vrvni eksperti od regionot, no i od univerzitetite vo Kembrix, Oksford, Rim, Berlin, Viena, potoa od Svetskata banka, Evropskata komisija,

BROJ 600

29/04/2011

www.kapital.com.mk

nekolku programi na Evropskata unija i dr. Sekoj {to razmisluva za konkurentnost, ekonomski razvoj i prosperitet } e ima {to da vidi i slu{ne na konferencijata.

nas, ova e eden od najdobrite na~ini za pottiknuvawe na inovativnoto tvorewe i pretpriemni{tvoto vo Makedonija u{te od najrana vozrast.

Nacionalniot natprevar za najinovativen biznis-plan se odr`uva po petti pat ovaa godina. Celta na natprevarot e najmalku deset mladi lu|e da otvorat svoi pretprijatija. U~estvoto vo natprevarot im ovozmo`uva na u~esnicite da po~nat sopstven biznis preku obezbeduvawe nepovratni grantovi za tie {to }e gi podgotvat najdobrite deset biznis-planavi. Nagradniot fond iznesuva 21.000 evra, a e obezbeden od Avstriskata razvojna fondacija. U~esnicite isto taka imaat mo`nost da se steknat so potrebnoto znaewe za po~nuvawe na sopstven biznis preku ciklusot obuki “Od ideja do biznis�. Tie koi nemaat mo`nost da u~estvuvaat na ovogodine{niot natprevar }e imaat {ansa da se vklu~at vo naredniot ciklus preku prijavuvawe na svojata biznis-ideja, koj }e po~ne vo avgust 2011 godina. Ima navistina golem interes za u~estvo vo obukite i celiot natprevar i toa e dokaz deka na{ata maldina ima idei i e proaktivna. Golem e brojot na mladi lu|e koi imaat navistina dobri idei {to ~ekaat na realizacija. Za niv nastanite od ovoj tip pretstavuvaat inspiracija i platforma preku koja doa|aat do novi znaewa, gi sledat aktuelnite trendovi i toa {to e najbitno - dobivaat mo`nost za zapoznavawe novi lu|e koi mo`at da im dadat sve`i perspektivi.

Preku sredbata so lu|e sli~ni na niv, so razli~no iskustvo i ekspertizi, tie imaat mo`nost da gi prezentiraat svoite znaewa, a za vozvrat da dobijat odgovori na pra{awa za temi koi gi interesirale, no prethodno nemale mo`nost da gi doznaat. Vakvite nastani se istovremeno i medium preku koj mladite pretpriema~i gi kanaliziraat svoite idei, dobivaat mo`nost i alatki da gi strukturiraat i dooformat i najposle, da gi preto~at vo realen biznis. Za vreme na sve~enata ceremonija na otvoraweto na konferencijata na najdobrite }e im bidat dodeleni ~ekovite i potoa tie } e mo`at da po~nat so osnovawe na svoja sopstvena kompanija.

Nacionalniot natprevar za najdobar biznis-plan za srednite u~ili{ta vo Republika Makedonija e isto taka nastan so pove}egodi{na tradicija. Ovaa godina, povtorno vo sorabotka so Biroto za razvoj na obrazovanieto, be{e organiziran po ~etvrti pat, a od ovaa godina pokrovitel na natprevarot e pretsedatelot na Republika Makedonija, d-r \orge Ivanov.

Pove}e od 45 u~ili{ta u~estvuvaa, {to e mnogu pozitivna tendencija. Biznisplanovite se so mnogu visok kvalitet, {to poka`uva deka u~enicite mnogu seriozno go sfa}aat natprevarot i rabotat so golema posvetenost. Spored

Timot na Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretpriema~ko u~ewe aktivno se vklu~i vo implementacijata na Evropskata inovaciska matrica 2010 za Makedonija. Spored ova istra`uvawe, mo`e da se ka`e deka iako Makedonija vo pove}eto oblasti e na dnoto na listata, sepak, bele`i pozitivna tenden-

Koja e celta na ovie natprevari?

Za kogo se nameneti?

Kako ja ocenuvate sostojbata na poleto na inovaciite i pretpriemni{tvoto vo Makedonija?

INTERVJU cija vo mnogu od indikatorite. Toa treba da gi pottikne makedonskite kompanii da vlo`at pove}e resursi i napor vo razvoj na sopstveni inovacii, zatoa {to samo na toj na~in mo`at da im konkuriraat na kompaniite od ostanatite evropski zemji. Analizata poka`a deka kaj nas vo izminatite tri godini, za `al, samo 20% od kompaniite vovele nekakva inovacija od aspekt na proizvod, usluga, proces ili organizacisko re{enie.

Treba u{te mnogu da se napravi za fokusot kon inovaciite da se donese na dneven red i kaj kompaniite i kaj politi~kite strukturi.

37

BROJ 600

29/04/2011

GADGETS

www.kapital.com.mk

55

PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

PERSONAL POCKET SAFE USB -USB “BLINDIRANO” PROTIV HAKERI

SAMSUNG’S RF4289 WI-FI FRI@IDER o~no e deka denes bez`i~nata tehnologija nao|a najrazli~ni primeni, no vgradena vo fri`ider? Kako bi bilo koga bi mo`ele namesto da se javuvate za najrazli~ni recepti da mo`ete vo sekoe vreme da pristapite do najnovite recepti i da gi iznenadite doma so nekoe novo jadewe? Tokmu za taa namena pristigna Samsung’s RF4289 “smart fridge” .

Ovoj ured pretstavuva fri`ider so LED osvetluvawe i vgradena Wi-fi tehnologija koja }e vi ovozmo`i da bidete vo dopir so Internet vo sekoj moment.

Preku 8-in~niot LCD ekran na dopir Samsung vi ovozmo`uva brz pristap do “va`ni kulinarski aplikacii”, kako kalendari, vremenski prognozi, najrazli~ni recepti i soveti, pa duri i muzika i fotografii.

Isto taka, nema pove}e lepewe liv~iwa po fri`iderot, bidej}i RF4289 mo`e da vi slu`i i kako potsetnik kade {to mo`e da ostavate poraki na “doma{nite”.

Momentalno e dostapen vo SAD, a negovata cena iznesuva 3.499 dolari.

T

LEXMARK INTERACT S605 BEZ@I^EN PRINTER

L

exmark Interact S605 pretstavuva multifunkcionalna naprava koja vi ovozmo`uva pe~atewe, skenirawe, kopirawe i bez`i~no povrzuvawe preku ednostavnoto upravuvawe vo ekranot na dopir i funkciite za prisposobuvawe SmartSolutions.

So toa {to nudi ogromen broj funkcii i performansi, a istovremeno e namenet za biznis i doma{na upotreba, so Interact S605 dobivate i pove}e za taa cena.

Duri i koga ne ste ubedeni deka ekranite na dopir pripa|aat vo vakvite uredi, kako printerite, Lexmark Interact S605 e tuka za da ve ubedi deka ovie dodatoci ne se samo dekoracija, tuku nao|aat prakti~na primena. Na primer, preku ekranot na dopir se kontroliraat re~isi site funkcii i s$ e lesno dizajnirano. A za pogolema funkcionalnost tuka se i USB priklu~okot i ~ita~ot na memoriski karti~ki.

Doma{nite korisnici i malite biznis-kompanii }e ja cenat sposobnosta da se pe~atat fotografii so profesionalen kvalitet i tekstualni dokumenti pri golemi brzini, koja mo`e da se natprevaruva so laserskite pe~atari. Cenata na ovoj ured iznesuva 200 dolari.

a{titata na podatocite otsekoga{ bila va`na tema na koja denes rabotat s$ pove}e kompanii i preku najrazli~ni aplikacii se obiduvaat da ni gi za{titat po~uvstvitelnite podatoci. No, site tie se koncetriraat na softverski re{enija. Retko koj razmisluva za hardverska za{tita, a ponekoga{ tokmu “toa e lekot”.

Zatoa, edna kompanija dizajnirala USB drajv koj za da go koristite vi bara PIN broj i unikatno-dizajniran sistem za kodirawe za da mo`ete da pristapite, kako i da gi modificirate podatocite.

Ednostavno, vmetnete go USB drajvot vo kompjuterot, vnesete ja {ifrata, PIN kodot i po~nete so rabota. Koga } e zavr{ite so kakvi bilo operacii so USB dozvolete negovata magija da izbri{e kakvi bilo tragi so ednostavno vadewe na gaxetot od kompjuterot.

Personal Pocket Safe doa|a so 256-bitna tehnologija za kodirawe, koja e re~isi neprobivliva, so sistem za avtomatsko samouni{tuvawe i bezbednosna internet “bekap” opcija.

Bidej}i ovoj ured pred s$ e dizajniran za za{tita, doa|a so relativno mala golemina od 1 Gb. Cenata na ovoj Personal Pocket Safe USB iznesuva 80 funti.

Z

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

56 TEHNOLOGII I BIZNIS

SAMO ZA[TITENO E SIGURNO

ompaniite mo`at da koristat razli~ni operativni sistemi, hardverski i softverski re{enija vo zavisnsot od svoite potrebi i mo`nosti.

Raboteweto na nekoi firmi pobaruva seriozna IT infrastruktura so serveri, klientski ma{ini i drug pridru`en hardver i softver, dodeka pak za druga se dovolni 2-3 kompjuteri, mo`ebi 1-2 prenosni kompjuteri

K

i tolku. No i dvete firmi imaat edna zaedni~ka potreba – potrebata od kvalitetno sigurnosno re{enie so koe nivnite podatoci (za koi se soglasni site deka se krucijalni) }e bidat za{titeni, a sepak toa nema da gi ~ini mnogu i nema da vlijae vo brzinata na raboteweto i ostvaruvaweto na sekojdnevnite zada~i.

Do neodamna na pazarot ima{e nekolku etablirani kompanii, specijal-

izirani za proizvodstvo i unapreduvawe isklu~ivo na sigurnosen softver koi {to nudea i nudat razli~ni biznis re{enija za razli~ni tipovi na operativni sistemi na koi rabotea serverite i klientskite kompjuteri vo edna kompanija. A koga zboruvame za operativni sistemi, barem kaj nas, prva asocijacija e Majkrosoft i Windows. Iako na pazarot i denes ima odli~ni sigurnosni re{enija za ovoj operativen sistem,

BROJ 600

29/04/2011

www.kapital.com.mk

OTO

sepak od Redmond re{ija da se vklu~at aktivno na ova pole i na svoite korisnici da im ponudat sigurnosno re{enie koe „prirodno” }e se vklopi vo operativniot sistem, koe }e mo`e da se „instalira i zaboravi”, koe nema voop{to da mu pre~i na sistemot i na negovite perofrmansi, od prosta pri~ina bidej}i }e bide del od nego.

Ovde nema da se zadr`uvame mnogu na re{enijata nameneti za doma{ni

korisnici, tuku nakratko }e pogledneme {to nudi Majkrosoft za za{tita na kompaniite koi {to rabotata na nivniot operativen sistem (klientska ili serverska edicija, bez razlika) i toa vo zavisnost od kompleksnosta i brojot na ~initeli na IT infrastrukturata.

IMA ZA MALA IT INFRASTRUKTURA Dokolku va{ata kompanija ima do 10 kompjuteri na koi {to se instalirani Windows XP (SP3), Windows Vista ili pak Windows 7 toga{ Vie ili Va{iot IT menaxer treba seriozno da razmislite za Microsoft Security Essentials (MSE). Ova e odli~no sigurnosno re{enie koe dokolku se instalira na pomlaku od 10 kompjuteri e besplatno, so {to od Majkrosoft u{te edna{ ja poka`uvaat svojata re{enost da im pomognat na najmalite kompanii koi ~estopati nemaat dovolno sredstva za ovaa namena i so toa indirektno da pomognat vo nivniot rast i razvoj. Iako besplatno MSE, ne e ni malku naivno re{enie vo pogled na za{titata od virusi, trojanci, spajveri i drug maliciozen softver. Za nego definitivno ne va`i narodnata „kolku pari, tolku muzika”, naprotiv.

Instalacijata na Microsoft Security Essentials e brza i ednostavna, ne treba nikakva registracija ili pak drugi komplikacii, ednostavno se prezema od oficijalniot sajt, mnogu brzo se instalira i dokolku ste zadovolni so predefiniranite nagoduvawa, ve}e e spremen za rabota vo pozadina. I toa navistina vo pozadina. Poradi negovata maksimalna kompatibilnost so operativniot sistem nema ni da zabele`ite deka go imate, se dodeka ne se pojavi nekoja opasnost za koja vedna{ }e ve informira. „Enxinot” za za{tita od maliciozen softver e istiot koj {to se koristi kaj site za{titni produkti na Majkrosoft, vklu~uvaj}i gi i komercijalnite koi se nameneti za golemi kompanii. Istiot e testiran i sertificiran od svetski priznati avtoriteti kako International Computer Security Association Labs (ICSA) and West Coast Labs, VB100, i AV-Test.

Bazata so definicii se nadgraduva na dnevna osnova, a istata se kreira od iskustvata i opasnostite so koi {to se soo~ile pove}e od 600 milioni korisnici niz celiot svet ~ii slu~ai se analiziraat od strana na Microsoft Malware Protection centarot koj {to podocna gi objavuva definiciite i nadgradbite. Pove}e informacii i prezemawe na: http://www.microsoft.com/ en-us/security_essentials/default.aspx Edinstven preduslov za da go koristite ovoj softver e da imate legalen Micro-

TEHNOLOGII I BIZNIS soft operativen sistem.

NO I ZA MNOGU GOLEMA Dokolku pak vo Va{ata kompanija imate pove}e od 10 kompjuteri, toga{ mo`e da se ka`e deka imate pogolema i pokompleksna IT infrastruktura.

Sekoj IT menaxer i profesionalec znae deka vo vakva infrastruktura ima dva golemi predizvici so koi treba da se spravi: upravuvawe i za{tita.

Dokolku site ma{ini, vklu~uvaj}i gi serverite rabotat na Microsoft Windows platforma toga{ vistinskoto re{enie za za{tita bi bilo Microsoft Forefront Endpoint Protection 2010 (FEP 2010).

Za razlika od Security Essential ova re{enie ne e besplatno, no so ogled na mo`nostite {to gi nudi, e vistinska investicija. Ova re{enie e bazirano na System Center Configuration Manager 2007 R2 so {to se poednostavuva procesot na instalacija i upravuvawe na za{titata na klientskite ma{ini so koristewe na postoe~kata arhitektura za rabotewe so istite. Noviot i podobren „enxin” za otkrivawe i neutralizirawe na maliciozen softver }e raboti vo pozadina, bez da vlijae vrz brzinata i performansite na sistemot dodeka se spravuva so poznatite i pomalku poznati opasnosti, pritoa ignoriraj}i gi la`nite uzbuni. Vo FEP 2010 e usovr{ena i za{titata od nepoznati i nedefinirani opasnosti i toa preku testirawe na somnitelnite odnesuvawa na softverite vo sigurna okolina, odvoena od sistemot. Od rezultatite od tie testirawa zavisi dali programata }e bide proglasena za sigurna ili opasna i spored toa istata }e se startuva ili ne. Vakavata infrastruktura na mre`nite administratori, pokraj {to im dava kontrola vrz instalacijata i raboteweto na ovaa za{titna alatka, u{te i ovozmo`uva definirawe i nadgleduvawe na na Windows Firewall preku koj se kontrolira protokot na podatoci i informacii kon i nadvor od mre`ata i kompanijata.

Detali i probnoto besplatno prezemawe se dostapni na oficijalnata strana: http://www.microsoft.com/forefront/ endpoint-protection/en/us/default.aspx So ovie dva softveri, prakti~no, se nudi re{enie za site kompanii bez razlika na nivnata golemina, finansiski i personalni mo`nosti. Bez razlika dali va{ata kompanija ima 2 ili 2000 ma{ini, bez ili so mnogu serveri za razli~na namenea, site mo`ete da gi za{titite i {to e najva`no kaj pokompleksnite mre`i – da ja kontrolirate za{titata od edno mesto. Kompatibilnosta so Windows operativnite sistemi e u{te eden plus, a tuka e i cenata koja kako {to spomnavme varira od 0 pa nagore vo zavisnost od potrebite.

57

58 MOBILNA TELEFONIJA

HTC DESIRE S ZA SIGURNA KOMUNIKACIJA SO KANCELARIJATA T-Mobile so bogatata ponuda na telefoni i uslugi im go olesnuva sekojdnevnoto rabotewe na kompaniite i im pomaga na korisnicite da bidat postojano informirani koga se nadvor od svojata kancelarija. Za site onie koi se postojano vo dvi`ewe, imaat mnogu sostanoci, patuvaat ili ~ekaat va`en povik ili e-po{ta, najnovata verzija na androidot HTC Desire S e vistinskoto re{enie.

Najnovata verzija na androidot HTC Desire S raspolaga so mo}en hardver i golem ekran so visoka rezolucija, {to go pravi ovoj telefon prilagodliv za koristewe vo sekoj prilika. Ovoj pameten telefon e dostapen za site biznis korisnici koi go koristat Business tarifniot model na T-Mobile. Korisnicite na eden od tarifnite modeli na Business (Business Start, Business Medium, Business Comfort,

Business Comfort +, Business Premium i Business Total) mo`at da go dobijat HTC Desire S na nekolku mese~ni rati. Pa taka, so Dogovor 24 ovoj pameten telefon e dostapen na 9 rati za 625 denari mese~no, za sekoj nov korisnik na Business Comfort tarifniot model.

Najdobriot HTC Desire S raspolaga so Bluetoooth, digitalen kompas, kancelariski alatki i umno birawe. So ovoj android, korisnicite na T-Mobile dobivaat elektronska po{ta vo realno vreme i imaat postojan uvid vo rabotata na kompanijata. Osven toa, HTC Desire S ovozmo`uva sekoj korisnik, da bide vo postojan kontakt ne samo so kancelarijata, tuku i so svoite prijateli i najbliski.

Pove}e informacii za ponudata mo`at da se dobijat na telfonskiot broj 122.